Kočevski UTRIP Junij 2012

Dogodki kultura vrtnarjenje modri planet druina iz Amerike astroloka napoved in vse, kar morate izvedeti ...
koevski brezplani lokalni mesenik I junij 2012 I potnina plaana pri poti 1330 koevje
Zgodba z naslovnice ... stran 3
koevski
BELMAN BELMAN d. o. o., Gorenje
Gorenje 62, Stara Cerkev, tel.: 8953 953, gsm: 041 (051) / 652 882
www.belman.net, email: info@belman.net
Izdelavatoplotni
izolacijskihfasad
obnovainsanacija
fasad,napuevin
notranjihprostorov
pleskarskadela
izdelavapredelnih
steninmansardnih
stanovanj(Knauf,
Rigips)
Nudimo:
PLESKARSKE STORITVE
MONTAO MAVNIH PLO
Zakaj izbrati MATPLESK?
Ker nas odlikuje:
kakovost,
hitra izvedba,
ugodne cene in
prijaznost.
AKCIJA V MESECU JUNIJU:
-10% NA 50 MIN
ANTISTRES MASAO
AKCIJA V JULIJU IN AVGUSTU:
-10% NA 45 MIN
TUI-NA MASAO

Oglejte si prenovljeno spletno stran
www.zagar-sp.si in postanite prijatelj na
FB: TUI-NA Kitajska medicinska masaa
za redna obvestila o mesenih akcijah
Masaa tui-na agar
Barbara agar s.p.
Tomieva ul. 13
1330 Koevje
www.zagar-sp.si
GSM: 031 455 585

agar trgovina
trgovina Z ortoPEDSKiMi in MEDiCinSKiMi PriPoMoKi agar D.o.o., LivoLD 27a, 1330 KoEvJE,
tEL/FaX 01 895 45 34, gSM 041 746 312, DELovni aS: DELovniKi oD 9
00
Do 16
30
in SoBota oD 9
00
Do 11
30
kompresijske nogavice
KK1, KK2, dokolenke,
visokostegenske, hlane
moke
dokolenke
140 DEN
Naj
fotografija
junija
Pozdravljeni dragi bralci, bral-
ke. Mesec je naokoli, odzivi na
prvo rubriko Naj fotografja na
temo naih ljubljenkov so bili
pozitivni. Skupno smo prejeli
kar precej fotografj, odloitev
komisije v sestavi Jana Lesar,
Bojan Marin in Barbara Adle-
i pa je bila izredno teka.
Sedaj pa nastopi as za novo te-
mo, novo dogodivino. Naslednja
tema za naj fotografjo je ujeti tre-
nutek. Prepuamo vam as, da
trenutek ujamete. Naj ga napolni
ljubezen, veselje, pozitivna ener-
gija, smeh. Naj bo samo va, naj
bo popoln. In seveda, delite ga z
nami.
Naj fotografja je tako postala fo-
tografja, ki jo je poslal Janez Volk.
Poimenujte fotografjo, kratko na-
piite nekaj o vaem ujetem trenutku in vse skupaj
najkasneje do 10. julija poljite na na elektronsk naslov:
noviutrip@novi-utrip.eu ali na Novi Utrip d. o. o., Omerzova 29,
1330 Koevje, s pripisom NAJ FOTOGRAFIJA
Lep pozdrav do prihodnji! Uredila : Barbara Adlei
Rika in Nero sta najbolja prijatelja. Ko gremo na
sprehod, vzamemo s seboj Riko in zapodita se do jeze-
ra v Moah (Koevska Reka). Oba sta e nekajkrat pre-
plavala jezero, poez seveda. Sicer pa se tepeta za pa-
lice ali lovita male ribice. Oba sta nam v veliko veselje.
f
o
t
o
:

J
a
n
e
z

V
o
l
k
junij 2012
/
noviutrip@novi-utrip.eu
/
KOEVSKI UTRIP 3
za uvod
Izdaja
NOVI UTRIP D.O.O.
OMERZOVA 29
1330 KOEVJE
Vpisani v razvid
medijev pod tevilko
1398
Uredila
BARBARA PRELESNIK KOJEK
Oglasno trenje
BARBARA PRELESNIK KOJEK
Oblikovanje in
tehnina ureditev
JANA LESAR
Urejanje besedil
TANJA TURK
Soustvarjalci utripa
ROMANA NOVAK
STEfAAN VAN DEN ABBEELE
IRENA NIMAC MARI
BOJAN MARIN
SONJA IBEJ
MARUA PRELESNIK
NADJA ZOBEC
ANJA UEK
ANJA JANE
KATARINA URKA JAKOVAC
ROBERT KOSTADINOSKI
RUDOLf BALOH
BARBARA ADLEI
fRANCI KONCILIJA
MIHAEL PETROVI
SERGEJ AMBROI
Foto naslovnice
BOJAN MARIN
Tisk
PARTNER GRAf, D. O. O., GROSUPLJE
Naklada
KOEVSKI UTRIP
6.100 IZVODOV
RIBNIKO SODRAKI
UTRIP 3.300 IZVODOV
oddaja oglasov
in prispevkov
DO 7. JULIJA 2012
V PRIMERU OBJAVE ISTIH OGLASOV,
SLIKOVNEGA MATERIALA ALI BESEDILA
V DRUGIH TISKOVINAH SI PRIDRUJEMO
PRAVICO DO AVTORSKEGA HONORARJA.
Za morebiten obisk
tiskarskega krata se
vam opraviujemo.
Za oglaevanje v naem
asopisu pokliite
BARBARA PRELESNIK KOJEK - 031 655 986
Ali piite na e-mail
Ali na naslov
NOVI UTRIP D.O.O.
OMERZOVA 29
1330 KOEVJE
Vabimo k sodelovanju vse,
ki elite soustvarjati
na mesenik.
koevski
Zgodba z
naslovnice
Spomin ob pogledu na to fotografjo me e ve-
dno prizadene, tako kot takrat, ko je nastala.
Leta 2005 smo si uspeli privoiti udovite, za
dananje razmere kar potratne poitnice. Med
vrnitvijo domov smo se v Trogirju ustavili na ivo-
pisni trnici v starem delu mesta. Nakupovanje
sem prepustil eni, sam pa sem se s starejim
sinom in fotoaparatom odpravil na pohajkovanje
med stojnicami.
Na samem robu trnice sem zagledal starejo e-
nico, ki je osamljena sedela na kamniti karpi ob
cesti. S rno ruto in srajco, temnim pikastim kri-
lom in modrim predpasnikom je delovala skro-
mno, a snano. V porjaveli roki je stiskala kito e-
sna, druga pa je zakrivala del od starosti in bur-
je razbrazdanega obraza, na katerem sta odse-
vala tesnoba in zaskrbljenost. Na kartonasti ka-
tli poleg nje e nekaj esna in ebule, par volne-
nih nogavic in copat, nekaj jajc in zeli v plasti-
nih vrekah ...
Nenadoma je sunkovito dvignila roko s kito e-
sna, da se je ta zagugala proti morebitnim kup-
cem, iz ust pa ni prila niti besedica. Roka in ve-
nec esna sta za nekaj trenutkov obvisela v zra-
ku, nato pa sta se poasi spet spustila v napol
dvignjen poloaj.
Ostale branjevke, okrogle in rdeeline, gobne
in pretkane, so izza svojih dobro zaloenih stojnic
znale na vse naine preprievati in vabiti mimoi-
doe, tetka pa je le vsakih nekaj minut ponavlja-
la svoj kreviti, nemi gib.
Jasno je bilo, da je prvi tukaj. Kdove kakna sti-
ska jo je pripravila do tega, da je doma zbrala ti-
stih nekaj malenkosti in z njimi prila sem v obu-
panem poskusu, da s tem nekaj zaslui. A ni ime-
la nobenih monosti.
In sklenil sem, da se bom kar takoj oskrbel s e-
snom, nogavicami ter morda e im. Toda ravno
takrat pri sebi nisem imel niti centa. Moja denar-
nica je namre poivala na varnem v eninem na-
hrbtniku.
S sinom, ki je ravno tako opazil alostno proda-
jalko (tako jo je poimenoval), sva se takoj odpra-
vila poiskat preostanek druine, kar na prenapol-
njeni trnici ni bilo tako preprosto. A ko sva se ez
manj kot deset minut vrnila z denarjem v epu,
tetke ni bilo ve. Oitno je obupala.
Tako je propadel moj namen, da vsaj z nekaj ku-
nami pomagam osebi, za katero se mi je zazdelo,
da je v stiski. Verjetno sem preve obutljiv, a ti-
sti kreviti gib je e dolgo kot nekaken nemi krik
odmeval v meni.
Ta alostni spomin pa je danes, po sedmih letih,
ob vseh teh spremembah v drubi, ki so se e in
ki se v prihodnjih letih e bodo zgodile, le e bolj
more.
Sedaj namre vedno pomislim tudi na to, koliko
ljudi, ki so mi blizu, tistih, ki jih poznam in tistih, ki
jih ne, tistih ljudi, ki so vse ivljenje obdelovali po-
lja, delali v tovarnah ali pisarnah, rojevali in vzga-
jali, gradili in ustvarjali, koliko od njih bo moralo
v jeseni ivljenja zbirati zadnje drobtinice svojega
premoenja in za njih poskualo iztriti vsaj mal-
ce drobia za preivetje.
In povsem mono je, da bova med njimi tudi jaz
in ti.
Bojan Marin
Kuhinje
omare
Stopnice
notranja vrata
Polaganje
gotovih podov
Mizarski servis
DoBava in Montaa
vSEH vrSt PoHitva
Rijavec goran s.p., Omerzova 28,
koevje, GSM: 031 694 728
Pojasnilo
V prejnji tevilki Utripa se nam je
zgodil nenavaden krat, ki je vse
moje prispevke podpisal z inicijal-
kami B. M. Zato sedaj z vso odgo-
vornostjo prevzemam njihovo avtor-
stvo.
Se je pa moje ime pojavilo v dru-
gem lokalnem asopisu, in to v re-
klami za Tv Koevje, kjer so me na-
vedli kot sodelavca. Toda e dolgo
je tega, kar so (nekateri) moji lan-
ki zanje postali nesprejemljivi, zato
sem se nadaljnjemu sodelovanju ta-
krat odpovedal.
Bojan Marin
Marko vizjak: .. in jaz vam upam rei ... zato ker sva imela s
kolegom Vebrom teke bitke, ko je bil on upan ... iemo novo
pot, ki bo spravila Koevje na bolje tirnice kot so bile dosedaj
.... ampak izkazalo se je to, da je bil kolega Veber bolji upan,
kot je zdaj ... in ni druge reitve, kot ga e bolj ornit ... e malo,
pa bom predlagal sklep ... da je za vse kriv kolega Veber, in za
naslednjih deset let bo tudi vse kriv kolega Veber ... da bo lahko
ta Obinski svet lahko zael normalno delat ...
janko veber: ...
e lahko sporoite na
Radio Univox, da trdi-
tev gospoda Griar-
ja ne dri, ker je de-
nar za kohezijo zago-
tovljen in je fnanna
konstrukcija zaprta.
Ponosni na
slovenijo
Zgornji naslov nosi naslov prire-
ditve, ki se je odvijala v portni
dvorani Koevje v sredo, 16. maja
2012. Organizatorja prireditve sta
bila Obina Koevje in Zdruenje za
vrednote slovenske osamosvojitve
(VSO). Glavni namen prireditve je
bila 22. obletnica nastanka ma-
nevrske strukture narodne zaite
(MSNZ), s katero so se na naem prostoru operativno zaele
spremembe na poti k osamosvojitvi in demokraciji.
Ker je bila Teritorialna obramba v maju 1990 (e) pod JLA in ker je bil
15. maja s strani JLA izdan ukaz o njeni razoroitvi, je na pobudo rezer-
vistov nastala nova vojako-policijska organizacija, MSNZ. Ta je nasta-
la v strogi tajnosti in velja za predhodnico pozneje Slovenske vojske.
MSNZ-jeva naloga do njene razpustitve (4. oktober 1990) je bila spre-
mljanje in varovanje prevozov oroja in streliva, varovanje kljunih oseb
in nadzor premikov JLA. Na viku svoje moi je MSNZ tela 21 000 lju-
di, njeni zaetki pa so se zgodili ravno v Koevju in so ga zato pred ome-
njeno prireditvijo obeleili z vencem t. i. Upornikov z razlogom.
Vsi govorci na prireditvi so se strinjali, da je bil (in ostaja) maj leta 1990
eden najvejih mejnikov v svobodni Sloveniji. S tem so opozorili, da se
projekt samostojne drave Slovenije ni zael leta 1991, njeni zametki
(in kriki) so nastali e leta 1987, ko so intelektualci in razumniki spisa-
li teoretino podlago za samostojnost. In ravno Koevska, kot nekakna
simbolina pokrajina, je tudi takrat nosila eno kljunih vlog osvobajanja.
Govorcev je bilo kar nekaj. Sam pa bi predvsem zaradi aktualnosti za-
dev izpostavil govor Lojzeta Peterleta, predsednika takratne prve slo-
venske vlade in sedanjega evropskega poslanca. Povedal je, da je ra-
zlog, zakaj smo tu kjer smo ta, da je naa prava pomlad trajala pre-
malo asa, da bi globlje posegla v prime pravne drave in socialno-tr-
nega gospodarstva. Nadaljnje in predvsem sploh ni treba teoretizira-
ti, ne ideologizirati, zadeve so preproste in jasne, je povedal, preprei-
ti je treba nadaljnjo krajo, ustaviti korupcijo in uvesti pravno dravo, da
bodo lahko zakoni veljali za vse enako. Povedal je e, da je dilema var-
evanja ali rasti umetna. Rasti brez varevanja ne more biti. In e, ni di-
lema levo ali na desno, vpraanje je samo (kako) naprej.
S tem se verjetno strinjamo vsi, brez razlik, 99,9 odstotkov ljudi, to pa
je priblina enotnost, ki smo jo slono pokazali tudi v tistih osamosvo-
jitvenih letih
Prireditev je vredna omembe, kot e reeno, tudi e zaradi ljudi, ki so
prisostvovali. Toliko ministrov in politinih ljudi s strani vladajoe in ta-
kratne politike, kot jih je bilo na prireditvi, e dolgo ni bilo na naem
koncu. Naj jih natejemo zgolj nekaj: poleg Lojzeta Peterleta so prili
e Janez Jana, Ivan Oman, Vinko Gorenak, Dimitrij Rupel ter seveda
tudi na upan, dr. Vladimir Prebili. Program je povezoval Ivan Lotri,
na odru pa so se zvrstili priznani slovenski glasbeniki, in sicer Oto Pe-
stner, Lea Likar, Andra Hribar, Obvezna smer, Big band Slovenske voj-
ske, pisatelj in igralec Tone Kuntner in ostali. Prireditev je trajala uro in
pol. Sergej Ambroi
4 KOEVSKI UTRIP
/
/
junij 2012
novice
VAm IzpOlNJeVANJe ObRAzceV
dela teave?
elite poslati poslovno pismo, vlogo ... pa ne veste kako?
Izpolnjujemo vse vrste obrazcev, sestavljamo pisma,
vloge, pronje, dopise po vaih eljah.
Ne BOdIte ve BReMe SvOJIH OtROK, vNUKOv, sosedov in prijateljev.
Oglasite se v naih poslovnih prostorih, kjer bomo skupaj
poskrbeli za brezskrbno korespondenco.
Tel. 01 8950 205, 041 505 965, Gradel d.n.o., Roka c. 9, Koevje
16. redna seja os
Seja s kar tirinajstimi tokami dnev-
nega reda je bila 6.6.2012.
Dolga razprava se je zaela pri tretji toki o nove-
laciji investicijskega programa Stadion Koevje.
Investicijo in dogajanja je predstavila Ana tau-
dohar iz OU. Zaetek obratovanja stadiona je na-
povedala za oktober 2012, vrednost investicije
pa je 1.141.000 EUR, kar je 310.000 EUR manj
kot pred novelacijo. Ker niso pridobili predvide-
nih sredstev iz Fundacije za port, bo potreben
kredit v znesku 900.000 EUR, ki ga nameravajo
najeti pri Razvojnem skladu Ribnica. Marko Viz-
jak (SDS) je menil, da se obina spet zadoluje
za investicije, ki bremenijo proraun in ne prina-
ajo novih delovnih mest. Davorja tamfja (sa-
mostojni) je zanimalo, zakaj zadolevanje pri in-
vesticiji ni prikazano vzakljunem raunu za leto
2011. Janko Veber (SD) je pogreal podatke o e
izvedenih plailih, spraeval o morebitni nena-
menski porabi sredstev od koncesije za gozdove
ter menil, da se bo kredit najel zaradi nelikvidno-
sti Obine ter spomnil na izjave, da bo zadole-
vanje Obine sukcesivno. Igor Miheli (Moja Ko-
evska) je menil, da bi bilo bolj kot kredit primer-
na preusmeritev sredstev iz Lekarne Koevje. Po
ve kot enournem debatiranju je bila novelaci-
ja (in s tem najem kredita) potrjena s tiriindvaj-
setimi glasovi.
Svetniki so nato brez razprave potrdili imenova-
nje devetih lanov v Svet za preventivo in vzgojo v
cestnem prometu v Obini Koevje.
V naslednji toki je Evgenija Javornik, dravna
notranja revizorka iz podjetja Revidera d.o.o.
svetnikom predstavila Poroilo delne notranje
revizije obine za leta 2007, 2008 in 2009. Po
njenih besedah so zaznali odstopanje pri realiza-
ciji proraunov v teh letih, imeli so nekaj pripomb
pri prodaji premoenja oz. cenitvi ter na skraj-
anje garancije pri pogodbi za Gasilski dom, ve-
jih nepravilnosti niso ugotovili, podali pa so ne-
kaj predlogov. M. Vizjaka je zanimal stroek re-
vizije in vzrok zanjo - sam meni, da sedanja eki-
pa poskua prevaliti probleme na prejnjega
upana. upan je povedal, da je bila to odloitev
OS iz leta 2010, I. Miheli je menil, da je poroi-
lo pouno in da ni bilo namena orniti kogarko-
li. M. Vizjak je vztrajal, da je bil stroek (12.240
EUR) nepotreben in bi ga upan lahko prepre-
il. Na vpraanje D. tamfja o tem, zakaj se re-
vizija ni bolj posvetila nakupom in prodaji nepre-
minin, kar je leta 2009 obravnavala tudi Proti-
korupcijska komisija, se je spet oglasil M. Vizjak,
ki je takrat podal prijavo Komisiji. Ker ugotovitve
PKK niso potrdile nepravilnosti, meni, da se ob
sedanjih razmerah v obini ni smiselno ukvarja-
ti s preteklostjo.
Predlog sklepa o novih cenah oskrbe s pitno vo-
do je obirno predstavil direktor Hydrovoda An-
tun Gaparac. Osnova novih cen je odlok OS, za-
dnji dvig cen leta 2006 pa ni pokrival lastnih cen
in je poslovanje omogoal odpis amortizacije.
Med letoma 2006 in 2011 so ob podraitvi elek-
trike, nafte in materialov zabeleili e padec po-
rabe za 4% pri gospodinstvih ter za 18% pri go-
spodarstvu. Ob tem, da je v nai redko poselje-
ni obini 12 loenih sistemov s 40 km napeljav,
bi morali na leto obnoviti okoli 10 km cevovo-
dov. Cene pitne vode so sicer zamrznjene, 66%
porabnikov pa sedaj plauje manj kot 10 EUR.
Po novem bi plaevali fksni (omrenino) in va-
riabilni del (porabo), kar bi za teh 66% pomeni-
lo ceno okoli 15 EUR na mesec. J. Veber je vpra-
al, kaj je s subvencijo omrenine, ki je e v pro-
raunu za 2012, M. Vizjaka je zanimalo, kaj bi
pomenila stimulacija nije porabe in kakne so
izgube na sistemih. Konrad Lampe (Moja Koe-
vska) je vpraal, ali bo podraitev zagotovila dol-
gorono vzdrevanje sistema. Iskazalo se je, da
je veina strokov fksnih in da je cilj veja pora-
ba. Nejc Zemljak (OU) je na mnenje J. Vebra, da
gre za preuranjeno odloenje, povedal, da bo ta
sklep vnaprej omogoil dvig cen ob odmrzni-
tvi, Marta Briki (OU) je pojasnila, da bodo sub-
vencije mone samo za omrenino. Kljub skrbi
svetnikov za dvig strokov obanov je bil po dalj-
i razpravi sklep sprejet z 12 :4.
Seja se je zaradi pozne ure (23.00) konala, pre-
ostale toke pa so se na zahtevo opozicije prene-
sle na novo (17.) sejo. Bojan Marin
Predsednik Danilo Trk je obiskal Kulturni center Koevarjev in staroselcev v
Obicah pri Dolenjskih Toplicah, odprl gensko banko sadnih sort in posadil
predsednikovo jablano soitja.
KULTURNI CENTER KOEVARJEV
STAROSELCEV V OBICAH
V sredo, 16. maja 2012, je predsednik
Slovenije, Danilo Trk, obiskal Dolenj-
sko. Kljub hladnemu in deevnemu vre-
menu si je z upanom obine Dolenj-
ske Toplice, Joetom Muhiem, najprej
na Rogu ogledal partizansko Bazo 20,
nato pa je okoli dvanajste ure priel v
Kulturni center Koevarjev in starosel-
cev v Obicah, ki se nahajajo ob (Par-
tizanki) cesti Podturenrnomelj. Slo-
vesne otvoritve genske banke sadnih
sort se je udeleilo nekaj veleposlani-
kov, poslanka Dravnega zbora (PS) Re-
nata Brunskule, upani iz sosednjih ob-
in, predstavniki avstrijskega kapitala,
tevilni Koevarji iz Avstrije in Sloveni-
je, predstavniki izgnancev iz Posavja ter
ostali domaini. Na sreanju je bila tudi
Mojca pec Potoar, novomeka pod-
upanja in direktorica Razvojnega cen-
tra Novo mesto. S pomojo denarja iz
evropskega programa Leader in v sklo-
pu Lokalne akcijske skupine Dolenj-
ska in Bela krajina LAS je direktorica za
vzpostavitev plantae genske banke
sadnih sort zagotovila precej evrop-
skega denarja.
POMEN SOITJA IN SODELOVANJA
Na slovesnosti je najprej spregovoril
gostitelj in lastnik velikega sadovnjaka
(genske banke sadnih sort), priljublje-
ni Koevar, August Gril, ki je bil rojen v
Koevskih Poljanah, ki se nahajajo le
streljaj od Obic. Prisotne je pozdravil v
vseh treh jezikih: slovenini, nemini
in v jeziku staroselcev. Pohvalil je odli-
no soitje med Koevarji in Slovenci in
izrazil trdno upanje, da prihaja as, ko
bodo v ljudeh preseene vse boleine
in rane, ki jih je povzroila druga svetov-
na vojna. Gril je preprian, da na osno-
vi plodnega soitja in medsebojnega ra-
zumevanja manjinski narod (Koevar-
ji) lahko veliko naredi za veinsko pre-
bivalstvo. Predsednik Trk je v svojem
govoru poudaril, da je vesel, da Sloven-
ci cenimo in pomagamo ohranjati kul-
turno tradicijo Koevarjev kot skupno
kulturno dediino na skupni evropski
poti. Vsi smo del Evrope, kjer je potreb-
no sodelovanje. V nadaljevanju je opo-
zoril na NOB, ki je zlasti na Dolenjskem
in v Beli krajini pustila bolee spomi-
ne na vseh straneh, vendar politizaci-
ja taknih spominov ni dobra za niko-
gar. Treba jih je presei s sodelovanjem
vseh in s skupnim iskanjem sprejemlji-
ve poti, ki je pot soitja in pluralnosti
Na koncu je izpostavil, da je odpiranje
genske banke sadnih sort pomembna
ohranitev bioloke raznovrstnosti, kar
je temeljna zahteva dananjega asa.
Zato je bilo sreanje v Obicah za pred-
sednika pomembno na treh sporoilnih
ravneh: kako ravnati in presei bolei-
ne druge svetovne vojne, pomen soitja
in sodelovanja v Evropi in skupna skrb
za bioloko raznovrstnost. To so vre-
dnote nas vseh.
oTvoriTev Genske banke
SADNIH SORT
Po slavnostnih govorih je sledil kratek
kulturni program, osrednji dogodek pa
je bila otvoritev genske banke sadnih
sort. Trak pred vhodom v prostran sa-
dovnjak so prerezali predsednik Danilo
Trk, upan obine Dolenjske Toplice,
Joe Muhi, in August Gril. Kljub mo-
nemu deju je predsednik, ki je postal
tudi boter genske banke sadnih sort,
na koncu proslave posadil e predse-
dnikovo jablano. Sledilo je prijetno dru-
enje med razstavo starih koevarskih
kmekih orodij, e posebej zanimiv pa
je bil kolodrob za stiskanje jabolk.
Okoli druge ure je predsednik z gosti
odel na kosilo v znano gostie travs
v Podturnu. Franci Koncilija
Manjinski narod Koevarjev
lahko veliko doprinese
veinskemu prebivalstvu!
junij 2012
/
/
KOEVSKI UTRIP 5
novice
nova enota vrtca
Koevje vsa v krogih

V ponedeljek, 4. junija 2012, je uradno odprla vrata
nova enota vrtca Koevje - Brlogec.
Ker se Vrtec Koevje zadnja leta sreuje s poveanim vpisom
otrok v vrtec in posledino s pomanjkanjem prostora, se je
Obina Koevje odloila, da del pritlija v obstojei Srednji
oli Koevje, povrine pribl. 400 m2, preuredi v prostore za
potrebe predolske vzgoje.
Podjetje AG ineniring d.o.o., Koevje je za novo enoto Brlo-
gec izdelalo projektno dokumentacijo. Investicijo je izvaja-
lo podjetje CGP d.d., Novo mesto, ki je bilo izbrano na osnovi
javnega razpisa. Z javnim razpisom smo izbrali tudi dobavite-
lja opreme, podjetje Lesnina MG OPREMA d.d., Ljubljana, kot
podizvajalec pa je pri dobavi vejega dela opreme sodelovalo
tudi domae podjetje LESING d.o.o., Koevje.
Preurejanje prostorov je potekalo od decembra 2011 do
maja 2012. Adaptacija prostorov v Srednji oli se je izkazala
za bolj zahtevno, kot se je najprej predvidevalo. Potrebna je
bila menjava tlake v vseh prostorih, saj je bila toplotna izo-
lacija v obstojei stavbi neprimerna in ni bila v skladu z ve-
ljavno zakonodajo. Prav tako je bila potrebna dodatna stro-
pna izolacija, ki bo zagotovila boljo zvono izolacijo in s tem
ustrezneje pogoje v novih igralnicah. Zaradi neustreznosti
nekaterih projektnih reitev in racionalizacije je bila med iz-
vedbo investicije izvedena sprememba projekta strojnih in-
talacij, kar je nekoliko podaljalo samo izvedbo. V preure-
jenih prostorih so urejene tri igralnice za otroke prve staro-
stne skupine, skupni prostor za otroke, razdelilna kuhinja in
prostor za vzgojiteljice ter spremljajoi prostori, ob igralni-
cah pa zunanja terasa in igrie z igrali za najmlaje otroke.
Vrednost celotne investicije znaa okoli 497.000 EUR, v ce-
loti pa je fnancirana iz obinskega prorauna.
S to investicijo smo reili problem 42 otrok, ki so akali na
vkljuitev v vrtec. Kljub novim prostorom enote Brlogec, s
katero smo v Vrtcu Koevje pridobili 42 dodatnih mest, pa
bo 1. septembra 2012 ostalo brez mesta v vrtcu 79 vpisanih
otrok, od katerih jih bo 61 v septembru e izpolnjevalo sta-
rostni pogoj za vkljuitev v vrtec, ostali pa bodo ta pogoj iz-
polnili do spomladi 2013.
Sluba za stike z javnostmi in informiranje
Obine Koevje
estim enotam Vrtca Koevje, Ostrku, Narcisi, ebelici, Bibi,
Mojci in Kekcu, se je z odprtjem 4. junija pridruila e sedma,
Brlogec, ki je dobila ime na podlagi pobude otrok in vzgojite-
ljev. V brlogcu so majhni medvedki, ti pa se v njem poutijo pri-
jetno in varno, je idejo poimenovanja pojasnila direktorica ko-
evskega Vrtca Irena Robi ter v enoti Brlogec zaelela varno
in prijetno poutje otrokom prve starostne skupine. upan ko-
evske obine novih prostorov ni samo pohvalil, temve je pri-
kazal realno sliko preostalih enot, ki so potrebne 'osveitve'.
Brlogec je bil prva taka investicija, Obina Koevje pa v pri-
hodnosti nartuje prenovo e nekaterih ostalih. Popoldansko
otvoritev nove enote so s pesmijo in plesom popestrili otroci
Vrtca Koevje. tekst in foto: R.N.
kulTura
Dan narcis
praznik KS
Koevska Reka
V galeriji kulturnega doma je, v
poastitev krajevnega praznika,
Turistino portno kulturno dru-
tvo Koevska Reka pripravilo
razstavo slik domaina, lovca in
slikarja Branka ercerja - Skake-
ta. Avtor se je predstavil s karika-
turami, portreti, ivalmi in naravo.
Kulturni program smo pripravili v
sodelovanju z uiteljico in otroki
osnovne ole v kraju. Razstava bo
na ogled do konca junija.
V soboto, 2. junija, so se odvija-
le e 15. vake igre po vrsti. Go-
stitelj in organizator iger je bila
vaka skupnost Koevska Reka.
Prizorie dogajanja je bil park
za kulturnim domom in igria
ob njem. Prve nogometne tekme
so se zaele e dopoldne, vmes
pa streljanje z zrano puko, ba-
linanje, skakanje v vreah, zabi-
janje ebljev, odbojka, met kro-
gle in vleenje vrvi. V vseh igrah,
razen nogometu, so sodelova-
li predstavniki obeh spolov, kar
je naredilo igre e bolj zanimive.
Deevno jutro se je spremeni-
lo v prijetno vreme in nam omo-
goilo speljati igre v zadovolj-
stvo vseh udeleencev. Tekmo-
valci so se borili z veliko portno
vnemo in rezultati med ekipami
so bili zelo izenaeni. Vrstni red
na koncu je bil od prvega do e-
trtega mesta: Koevska Reka,
talcerji, Novi Lazi in Morava.
Pripravili smo tudi bogat sree-
lov. Vsaka sreka je prinaala
dobitek. Za zabavo in ples je po-
skrbela skupina Duo srev as.
Vsem, ki so sodelovali pri orga-
nizaciji iger, e enkrat hvala in
pohvala za vloen as in trud.
Mirjam Mikuli
Koevski med in kranjska
ebela predstavljena na
prireditvi Podeelje v mestu
Ljubljana.
Raznolika ponudba slovenskih kmetij, pridelana in
ponujena z ljubeznijo, je tudi tokrat 2. junija nav-
duila tevilne ljubitelje podeelske kulinarike, ki
so na Pogaarjevem trgu v Ljubljani obiskali pri-
reditev Podeelje v mestu. Sreanja, kramljanja s
kmeticami in kmeti ter prilonosti za nakup se ve-
selijo tevilni stalni in nakljuni obiskovalci prire-
ditev. Letonje so del projekta Skupna kmetijska
politika kakovost, varnost, blaginja, razvoj. Pro-
jekt poudarja 50 let delovanja skupne kmetijske
politike, ki zagotavlja visoko kakovost pridelkov in
izdelkov slovenskih kmetij ter ohranja kulturno de-
diino podeelja.
Na prireditvi je koevski gozdni med predsta-
vil lan Zdruenja koevski med Branko Obrano-
vi. ebelarstvo MA-JA iz alke vasi je poleg Ko-
evskega medu predstavilo tudi ebeljo druino v
opazovalnem panju. Stekleni panj s ebeljo dru-
ino si je z velikim zanimanjem ogledalo staro in
mlado iz domovine in tujine.
Na Pogaarjevem trgu v Ljubljani se bo sloven-
sko podeelje v okviru prireditev Podeelje v me-
stu in projekta Skupna kmetijska politika kako-
vost, varnost, blaginja, razvoj ponovno predstavilo
1. septembra. Branko Obranovi
Interaktivni mobile
V prvih dneh junija se je na zelenici pred Srednjo olo
Koevje v sklopu Hufnaglovega leta zaela udejanja-
ti postavitev v lesu koevskega akademskega kiparja
Marka Glavaa. Gre za interaktivno skulpturo, ki bo k
igri privabila tudi mlaje gledalce. rke namre, posta-
vljene na tleh, ustvarjajo preko lesenega mobila, ki se
premika glede na mo in gibanje vetra, ujetega v po-
mreen del, podobe in zgodbe v tamkajnji prostor. S
tem, nekoliko druganim nainom 'igrala' je avtor na-
kazal tudi na doprinos Hufnagla, ki je izhajal iz tega, da
je znal z nekimi novimi pristopi drugae gospodariti z
gozdovi.
Pri sodobni kiparski formi, Gajski terci, kot je avtor v
pogovoru med postavitvijo skulpture povedal, je sode-
lovalo dosti sredin, in sicer vse od vaanov Konca va-
si, Dolge vasi, pristopili so podjetje Itas CAS, Gozdno
gospodarstvo Koevje Zavod za gozdove in tudi avto-
odpad Zupanc, Gra pa je projektu namenila material
les kot najbolj izraen in prepoznaven element nae,
koevske pokrajine.
Gajska terca je bila med eksperimentalnim plesom
'Eve in okolada', plesne sekcije KUD Godba Koevje,
tudi uradno dana v okolje Koevja v petek, 8. junija. Po-
stavitev, ki privablja nemalo radovednih oi in razigra-
nih malih src, pa bo za igro in opazovanje senc na zele-
nici za Namo stala vse do junija drugega leta.
Romana Novak
fotografja: Robert Kostadinoski
6 KOEVSKI UTRIP
/
/
junij 2012
S Koev'cem v zlata
leta slovenske popevke
Meani pevski zbor Koev'c e nekaj let uspeno na-
stopa ne le na domaih odrih, temve anje prizna-
nje tudi v tujini. Tokrat so se pevke in pevci pod vod-
stvom zborovodkinje Petre Likar odloili slediti srcu in
se v ekovem domu svojemu obinstvu prvi dan junija
predstaviti s starimi slovenskimi popevkami, ki jih, kot
sami pravijo, e posebej radi prepevajo. e gre sklepa-
ti po skoraj polni dvorani, je bila odloitev na mestu.
Skupaj z instrumentalistoma Tejo Merhar (klaviature)
in Maksimom Bogdanovom (kontrabas in klaviature)
so pobrskali po bogati zakladnici slovenske zabavne
glasbe in iz nje izbrali dober ducat vi, ki jih kljub gene-
racijskim razlikam pozna mlado in staro: Tam, kjer sem
doma, Sam po parku, Zemlja plee, Ti si moja ljubezen,
utarski most, Kako sva si razlina, Slovenskega na-
roda sin, pa Vraji telefon in druge, lahko bi rekli, zimze-
lene standarde.
V zborovskih in instrumentalnih priredbah, ki so tu in
tam zvenele e rahlo jazzovsko, spet drugje, npr. v Vra-
jem telefonu, pa nasmejale s sproujoim humorjem,
so znali uveljavljenemu dodati nove razsenosti. In e-
prav je bilo med napovedjo Jekovih Mojih orglic slia-
ti tudi znano temo iz eke risanke A je to, nastopajoi
niso bili prav ni podobni obema nespretnima mojstro-
ma, ki ju je pred leti kot zaitni znak posvojilo podjetje
Merkur. Svoje delo so opravili suvereno in vsaj nav-
zven z igrivo lahkotnostjo. Program torej, s katerim bi
lahko pred poslualce mirno stopili tudi izven domae-
ga kraja, kar znova kae, da zborovsko petje v zadnjih
letih na Koevskem doivlja renesanso.
Ob vodenju, ki ga je s pravo mero duhovitosti opravil
kar moki del Koev'ca, vsekakor ne gre prezreti dej-
stva, da se v koncertnem listu poleg domaina Mate-
va Novaka med avtorji priredb pojavlja tudi Teja Mer-
har, kar pomeni, da koevsko-ribniki konec v glasbe-
nici, ki obiskuje tretji letnik Konservatorija za glasbo in
balet v Ljubljani, dobiva e eno nadarjeno aranerko.
Vsaj za zdaj, kajti glede na pomanjkanje ustreznih za-
poslitvenih monosti je vpraanje, ali bomo perspek-
tivne mlade glasbenike, kakrna sta tudi Merharjeva
in Bogdanov, uspeli v domaem okolju zadrati na dol-
gi rok.
Kakorkoli e, koncert, ki so ga pripravile pevke in pev-
ci Koev'ca z gosti in zborovodkinjo, je bil dogodek, ki
bi ga lovek z veseljem doivel znova. V glasbenih arhi-
vih je uspenic iz zlatih let slovenske popevke brez dvo-
ma dovolj za e kaken podoben veer. Kakni so na-
rti lanov zbora, pa seveda vedo le oni sami. Sicer pa
pustimo se presenetiti.
Besedilo in fotografja:
Mihael Petrovi ml.
junij 2012
/
/
KOEVSKI UTRIP 7
akTualno
Zakon za uravnoteenje javnih fnanc
(ZUJF) je z 31. majem 2012 posegel
tudi v Zakon o urejanju trga dela, in
sicer na podroje pravic iz obvezne-
ga in prostovoljnega zavarovanja. Ta-
ko se spreminjajo:
viina denarnega nadomestila po
enoletnem prejemanju,
najviji znesek denarnega nado-
mestila,
ukinja pa se tudi pravica uival-
cev denarnega nadomestila med
brezposelnostjo, da med zaasno
nezmonostjo za delo zaradi bole-
zni ali pokodbe, ki traja ve kot
30 (delovnih) dni, prejemajo na-
domestilo v breme sredstev ob-
veznega zdravstvenega zavarova-
nja. Posledino se ukinja mirova-
nje denarnega nadomestila zara-
di bolnike;
prispevek zavarovanca in zave-
zanca za zdravstveno zavarovanje
pa se zniuje.
Navedene spremembe, ki jih po-
drobneje predstavljamo v nadalje-
vanju, se nanaajo na novo prijavlje-
ne brezposelne osebe, in ne posega-
jo v e pridobljene pravice brezposel-
nih (sedanji prejemniki denarnega
nadomestila med brezposelnostjo
ali nadomestila zaradi bolezni) in pri-
akovane pravice (prijavljeni brezpo-
selni, ki so e oddali vlogo za uvelja-
vitev pravice do denarnega nadome-
stila ali nadomestila zaradi bolezni, o
kateri pa e ni bilo odloeno).
sPreMeMba Glede
viine denarneGa
nadoMesTila
Denarno nadomestilo se prve 3 me-
sece izplauje v viini 80 % od osno-
ve za odmero denarnega nadome-
stila (enako kot doslej), v nadaljnjih
9 mesecih v viini 60 % (enako kot
doslej), po izteku tega obdobja, to je
po 12 mesecih, pa v viini 50 % (zdaj
60 %).
Najviji znesek denarnega nadome-
stila ne sme presegati 892,50 evrov
bruto (zdaj 1.050 evrov bruto).
Sprememba ne vpliva na nadomesti-
la, o katerih je bilo do uveljavitve ZU-
JF e odloeno po dosedanji ureditvi.
Prav tako ne vpliva na nadomestilo, o
katerem do uveljavitve ZUJF sicer e
ni bilo odloeno, a je bila vloga zanj
vloena pred uveljavitvijo ZUJF.
Pri tem naj poudarimo, da je spre-
memba zaasne narave in bo veljala
do uveljavitve naslednjih sprememb
zakona, ki ureja delovna razmerja.
ukiniTev Pravice do
Mirovanja denarneGa
nadoMesTila Med
brezPoselnosTjo zaradi
zAASNE NEzMONOSTI zA
delo
Z uveljavitvijo ZUJF se ukinja pravica,
po kateri je bil prejemnik denarnega
nadomestila med brezposelnostjo,
ki je bil zaasno nezmoen za delo
ve kot 30 delovnih dni, za as do po-
novne vzpostavitve delovne zmono-
sti upravien prejemati nadomestila
v breme zdravstvene blagajne v vii-
ni zadnje izplaanega nadomestila
med brezposelnostjo.
Dosedanja ureditev bo e vedno ve-
ljala za zavarovance, ki so predlog za
mirovanje nadomestila med brezpo-
selnostjo zaradi zaasne nezmono-
sti za delo vloili do uveljavitve ZUJF.
Ta bo veljala tudi za zavarovance, ki
jim denarno nadomestilo med brez-
poselnostjo na dan uveljavitve ZUJF
zaradi zaasne nezmonosti za delo
e miruje, in sicer do prenehanja ne-
zmonosti za delo.
zNIANJE STOPNJE
PrisPevkov za obvezna
socialna zavarovanja,
ki breMenijo denarno
nadoMesTilo Med
brezPoselnosTjo
Zaradi ukinitve pravice do mirovanja
denarnega nadomestila med brez-
poselnostjo zaradi zaasne nezmo-
nosti za delo se zniuje tudi viina
prispevkov, ki sta jih zavarovanec
(prejemnik denarnega nadomestila)
in zavezanec (Zavod RS za zaposlo-
vanje) plaevala od denarnega na-
domestila med brezposelnostjo. Ta-
ko se stopnja prispevkov od doseda-
njih 6,36 % zniuje na 5,96 %, posle-
dica tega znianja pa bo temu ustre-
zno viji neto znesek izplaila denar-
nega nadomestila.
Dosedanja ureditev glede prispev-
ne stopnje velja za brezposelne ose-
be, ki so do uveljavitve ZUJF e pre-
jemniki nadomestila v breme zdra-
vstvene blagajne in za tiste, ki bo-
do to pravico pridobile, ker so poda-
le vlogo za njeno priznanje pred uve-
ljavitve ZUJF.
15. 2012 je na sedeu Rdeega kria Slovenije potekala novinarska konferenca, ki
je bila namenjena predstavitvi in zaetku vseslovenske humanitarne akcije Peljimo
jih na morje 2012, v okviru katere Rdei kri Slovenije zbira prostovoljne fnanne
prispevke za brezplano letovanje otrok in starostnikov iz socialno ogroenih sre-
din, v letoviih Rdeega kria Slovenije Debeli Rti in Punat na otoku Krku. Pred-
stavljeni so bili tudi programi socialnega in zdravilikega letovanja.
Iz tega naslova oz. zbranih sredstev gre na letovanje kar nekaj otrok tudi iz Koevja,
zato v elji in upanju, da bralci Utripa pripomoremo otrokom k sreanju z morjem,
objavljamo pomembne podatke o akciji:
Trajanje akcije
od 16.05.2012 do 30.09.2012
za nakazila se uporablja plailni obrazec UPN
tevilka rauna pri SKB je 03100 1234567891
sklic ozirom referenca je 00 937030
SMS je MORJE na 1919 za donacijo 1,00 (akcijo podpirata Mobitel in Simobil)
SMS je MORJE5 na 1919 za donacijo 5,00 (akcijo podpirata Mobitel in Simo-
bil)
klic na brezplano tevilko 090 933 088 za donacijo 1,25
Pota Slovenije in veina bank ne bodo zaraunavale provizije
OZRK Koevje in urednitvo Utripa
Peljimo jih na morje
zujF Prinaa sPreMeMbe noviM
PrejeMnikoM denarneGa nadoMesTila
Zakon za uravnoteenje javnih fnanc je z 31. majem 2012 pose-
gel tudi v Zakon o urejanju trga dela, in sicer na podroje pravic iz
obveznega in prostovoljnega zavarovanja. Spremembe ne pose-
gajo v e pridobljene in priakovane pravice brezposelnih.
KoevsKa rna toKa
ivljenja nima, Rina lena
Kot bi e konec 19. stoletja Fran Sale-
ki Fingar, duhovnik, dramatik, pisatelj
in pesnik, ki ga je poklicna pot zanesla v
nae kraje, ne bil opozarjal na zlove-
nost, preeo izza lenobnosti toka re-
ke skozi Koevje, danes e vedno v po-
smeh novoletni tragediji in druini po-
kojnega zevajo krbine neurejenega
njenega brega ob avtobusni postaji, ob
banki, blinjih lokalih, tik ob parkiriu,
ob stavbi Drutva upokojencev Koevje,
nedale pro in od dveh osnovnih ol in
vrtca, OB POTI!!, ki jo uteeno iz dneva v
dan, iz leta v leto kot blinjico ez zapor-
nice posvajamo nove in nove generaci-
je ljudi v Koevju v praktino samem
centru mesta.
Kot bi Rina skozi stoletja zaman sku-
ala zaiveti z ivljenji vseh, ki so jim
srca zastala v njeni temni usodi, se ta-
ko e danes tihotno pretaka med bi-
kovjem, h koreninam dreves in v mulj
ter vabi: Pridi, neprevidni; Vstopi, osa-
mljeni; Zabredi, alosti polni, v moj
brezkrvni objem.
FiGuraTiven oPis TeGa, o
EMER BI LAHKO
naPisala le:
1. julija bo minilo pol leta, odkar je ne-
kaj po polnoi v reki ugasnilo ivlje-
nje najstnika. In po pol leta je Rinino
obreje na tem mestu E VEDNO neza-
iteno, z niemer oznaeno, da je bre-
ina nevarna, s prav niemer kar koli
nakazano NIKJER NIESAR!
Na sreo je takrat, ko sem 5. junija po-
snela fotografje, bila vsaj, pred dnevi
nelagodje vzbujajoe visoka trava ob
vodi, pokoena a okolica e vedno
tako prostoduno odprta, kot bi re-
snino vabila: Pridi, in daj mi svoje i-
vljenje
Romana Novak
Veter v laseh - s portom
proti odvisnosti
Deevna sobota 10. junija je akcijo Veter v laseh
s portom proti odvisnosti iz nartovanega zu-
nanjega dogajanja prestavila v portno dvorano
Koevje. Vseslovenska akcija poteka pod okriljem
portne unije Slovenije vse od leta 1996, teme-
lji na portnih dejavnostih kot vzgojno-rekreativ-
na dejavnost mladih in je namenjena vsem in vsa-
komur, s poudarkom na druenju, zabavi in spro-
stitvi. V portni uniji Slovenije si prizadevajo za i-
ritev ljubezni do porta in kroga redno aktivnih,
s poudarkom na vkljuevanju tistih, ki so v por-
tu manj dejavni, hkrati pa dvigniti ozaveenost o
negativnih posledicah razlinih vrst odvisnosti in
pozitivnih uinkih portne aktivnosti. Njihov slo-
gan se glasi: port je prava izbira.
Koordinator akcije v Koevju je bil Sebastjan Vov-
ko, organizatorja pa Javni zavod za port Obine
Koevje in portna zveza Koevje v sodelovanju z
Obino Koevje. Uradna otvoritev se je zaela ma-
lo po deseti uri z uvodnimi besedami koordinator-
ja akcije ter pozdravnim govorom upana dr. Vladi-
mirja Prebilia. Dogodek je bil dobro obiskan, tri-
bune portne dvorane polno zasedene. Po uvodnih
in pozdravnih govorih sta se s plesno toko cha-
-cha predstavila Luka in iva, mlad plesni par iz
Plesnega kluba Jasmin.
Nato pa so se otroci iz tirih osnovnih ol (O Ob
Rini, O Zbora odposlancev, O Stara Cerkev in
O Fara) pomerili v boju med dvema ognjema, no-
gometu, koarki in odbojki. Tako so se v portni
dvorani z vetrom v laseh zaele omenjene igre, v
katerih je sodelovalo okoli 200 otrok. Igre pa ni-
so imele tekmovalne narave, saj so ob koncu akci-
je vsi sodelujoi otroci prejeli diplome.
Tekst in foto : Barbara Adlei
Likovna kolonija izdelava
peene mandale
V organizaciji Kulturno-turistinega centra Bari-
eva hia in KUD Laterna je v Barievi hii v Pre-
lesju od 19. do 20. maja 2012 potekala dvodnev-
na likovna kolonija izdelovanja peene mandale.
Udeleenci kolonije so ob mentorstvu Irene Gaya-
tri Horvat spoznali metodo izdelovanja mandal.
Mandala predstavlja mir v svetu in mir v posame-
zniku, saj zaradi dobrih misli, ki so vloene v nje-
no izdelavo, ter zaradi oblik in barv, ki so skrbno iz-
brane, v simbolinem pomenu vzbuja obutek mi-
ru, radosti in odprtosti. Tako so se v soboto dopol-
dan podali na pot ob bregove reke Kolpe in nabra-
li naravne materiale, ki so bili poleg zdrobljenega
granita razlinih velikosti in barv namenjeni izde-
lavi mandale. Preden so udeleenci kolonije zae-
li na mandalo nanaati barve in naravne materia-
le, so morali na veliko platno narediti obris manda-
le, notranji prostor pa razporediti glede na geome-
trijsko lego glavnih in stranskih linij mandale. Na-
to so v mandalo vnesli simbole, ki doloajo namen
in sporoilo mandale. Potem je nastopil as za na-
nos barv zdrobljenega granita, ki se vedno zane
na sredini zarisane mandale.
Kot je povedala Lidija Marii, ena izmed organi-
zatorjev likovne kolonije in lastnica Barieve hi-
e, si vsak izmed udeleencev nekaj zaeli, ko pa
je mandala izdelana, svojo eljo strese v Kolpo in
jo prepusti bogovom. Povedala je e, da Barie-
va hia upoteva tradicijo starih asov, ko so se v
hii zbirali ljudje, se zabavali, peli in plesali. Ude-
leba na likovni koloniji je bila brezplana, vsak iz-
med udeleencev pa je prinesel nekaj za pod zob.
Po lepo preivetem popoldnevu in prilonosti vsaj
delno soustvarjati peeno mandalo, sem so po
svee peeni slastni pogai poslovila in se odpra-
vila proti domu. Naslednji dan so udeleenci kolo-
nije konali z izdelovanjem mandale, vsak je svojo
eljo stresel v Kolpo z upanjem, da se ta tudi ure-
snii.
Ko sem prejela fotografjo konane mandale, me
je oarala: zavedanje, da so vsi, ki so jo soustvarja-
li, vanjo vloili svojo energijo, potrpeljivost, zbra-
nost in pozitivno energijo, na njej pustili svoj pe-
at, peat miru, ljubezni, barvitosti.
Vsem skupaj se zahvaljujem, da so me sprejeli s
svojo odprtostjo, prijaznostjo, pozitivno naravna-
nostjo in da so mi dovolili biti tam v trenutkih, ki so
pogosto namenjeni zgolj skupini udeleencev tovr-
stnega ustvarjanja in intime.
Tekst : Barbara Adlei
Foto : Lojze Kalinsek
Akcija Olepajmo mesto
O tem, da je okolje s cvetjem veliko lepe in pri-
jazneje od okolja brez njega, je koda izgubljati
besed. Obina Koevje je tako 7. junija na pobu-
do arhitektke Mateje Dekleva in novinarke Simo-
ne Fajfar in ostalih sodelavcev izvedla akcijo olep-
anja mestnega centra s spomenikom padlih bor-
cev ter okolico na glavnem kriiu UHM in Roke
ceste.
Akcija je poela vsesplono odobravanje in zado-
voljstvo mnogih organizacij ter posameznikov, ki
so se ji hipoma pridruili. Na alost ni prostora, da
bi lahko natel prav vse sodelujoe, zato naj ome-
nim predvsem pozitivno in medgeneracijsko so-
delovanje pri sajenju cvetja med Klubom Mladih
in upokojenci Drutva upokojencev, lokalnimi po-
klicnimi cvetliarji, ki so bili v vlogi mentorjev, ter
seveda prostovoljci.
Obina Koevje se vsem, ki so se odzvali in prosto-
voljno sodelovali, najlepe zahvaljuje za organiza-
cijo in povezovanje in da je projekt pristal na plo-
dnih tleh. eprav so korita, v katerih je cvetje po-
sajeno, dokaj brezbarvno monotona, pa sta volja
in dober namen s strani sodelujoih nedvoumno
izkazana. Sedaj smo na vrsti mi, obani, da v tem,
kar je bilo posajeno, uivamo in da ne reem pre-
ve, tudi (do)pustimo.
Besedilo: Sergej Ambroi
ljudje in doGodki
Margit Verderber prva
koevska fotografnja
Knjinica Koevje je bogateja e za eno
publikacijo. V sredo, 6. 6. 2012, je bila v nje-
nih prostorih predstavljena Prva koevska
fotografnja Margit Verderber avtorja Ma-
tjaa Matka.
Matja Matko je poleg pisateljevanja e kipar-
ski umetnik in raziskovalec ter zbiratelj starih fo-
tografj in njih poznavalec avtorstva. V Koprivnik
se je preselil iz Novega mesta in zaradi njegove
pretekle in sedanje oarljivosti tu tudi ostal. Se-
daj razstavlja in predstavlja nae kraje po Slove-
niji in drugod.
Omenjeno publikacijo je avtor izdal s pomojo Za-
voda za ohranitev kulturne dediine Nasseltal
(Koprivnik), katerega soustanovitelj je. e sam
naslov pove skoraj vse, poleg tega, da je, kot zani-
mivost, delovalo na koevskem obmoju v tistem
asu (okoli 19001945) 89 fotografov (v Novem
mestu recimo samo 3). Hkrati pa je omenjena
fotografnja tudi ivi dokaz, da umetnost dejan-
sko zdruuje narode, saj slovi tudi kot 1. rabska
fotografnja, na otoku, kjer si je med drugim ne-
malokrat privoila tudi izlete fotografranj tam-
kajnjega ilegalnega taboria. Publikacijo si
lahko izposodite v Knjinici Koevje.
8 KOEVSKI UTRIP
/
/
junij 2012
Svetnika SDS na vsaki se-
ji obinskega sveta opozoriva
na nepravilnosti in zagovarja-
va svoj koncept razvoja obi-
ne Koevje, seveda pa obin-
ska uprava opozorila predsta-
vi kot zlonamerno kritiko vseh
in vsega, predloge pa ignorira
ali predstavi kot svoje. Kljub te-
mu lahko z zadovoljstvom po-
kaeva nekaj uresnienih pre-
dlogov SDS; video nadzorni
sistem je izboljal splono var-
nost v Koevju; k dobri volji je
pripomogel del smuia, ka-
terega je SDS predlagala vsa-
ko leto; del olajav za gospo-
darstvenike je izel iz predlo-
gov SDS (al ne povsem!); ob-
inska uprava je na zahtevo
SDS zaela vkljuevati civilno
drubo saj pri nekaterih pro-
jektih irega pomena; SDS
je predlagala uvedbo e-poslo-
vanja v delovanju obinskega
sveta in javno prenaanje sej;
celovita ureditev jezera, ki naj
bi se uresniila v naslednjih le-
tih, je veletna zahteva SDS. Ti
primeri dokazujejo, da SDS v
OS ni samo veno nezadovolj-
ni nerga, kakor bi jo radi ne-
kateri predstavili ampak ze-
lo konstruktiven del obinske-
ga sveta, katerega predloge bi
morali vekrat uresniiti.
e vrsto let SDS Koevje za-
govarja in predlaga ukrepe v
smislu razvoja tistega dela go-
spodarstva, za katerega se je
danes v EU udomail izraz bi-
ogospodarstvo (to e sedaj v
EU ustvari skoraj 2000 mili-
jard evrov prometa in zaposlu-
je 22 milijonov ljudi). Naa Ob-
ina ima odline pogoje za nje-
gov razvoj, posebno na gozdar-
skem in kmetijskem podroju,
ki postajata vedno bolj trajno-
stno orientirana. K temu bi bi-
lo nujno prikljuiti e turizem
kot panogo, ki ima vse narav-
ne pogoje za razvoj. Za vse to
pa je treba dati gozdarstvu ozi-
roma lesarstvu nov zagon, raz-
viti kmetijsko dejavnost na ir-
em podroju Obine, sku-
paj z manjimi ivilsko prede-
lovalnimi obrati in im hitre-
je razvijati infrastrukturo tako
splono kot turistino. Hkrati s
tem bi Obina morala dati tu-
di veji poudarek malim podje-
tjem, ki so lahko v takem oko-
lju glavni motor gospodarstva.
Vse nateto seveda pomeni bi-
stven drugaen koncept razvo-
ja, kot ga izvaja sedanja obin-
ska oblast.
Mag. Marko Vizjak,
obinski svetnik SDS
Amanda Eren,
obinska svetnica SDS
V Obinski svet (OS) obine Koevje smo
se na lokalnih volitvah 2010 uvrstili tri-
je svetniki SDS Koevje. al je takoj po
volitvah (neuradno pa e prej), prilo
do izdaje nael SDS s strani enega sve-
tnika, ki je priel pod moan vpliv tako
imenovane neodvisne liste. To je sicer
pomenilo doloen udarec za naju ven-
dar sva kljub temu ostala samostojna in
tako tudi delujeva. Ker smo skupaj, na
tako imenovanem desno sredinskem
polu, ostali samo trije svetniki, je nae
delovanje oteeno in zahteva stalno
dogovarjanje z vsemi svetniki, ne glede
na to iz katere stranke so. Zato na tem
mestu e enkrat ostro zavraava vse
govorice o tesni zvezi svetnikov SDS in
SD. Obinska svetnika iz vrst SDS v OS
glasujeva najprej v skladu s koristmi
vseh obanov in potem tudi v skladu z
usmeritvami stranke, ne pa za interese
posameznikov, nalepljenih na trenutno
oblast. Dejstvo je, da sedanja obinska
oblast vodi Obino e skoraj dve leti in
da za velike neuspehe, ki jih doivlja,
ne more v nedogled kriviti prejnjega
upana. Navsezadnje sedanji upan
izhaja iz istih ideolokih preprianj kot
prejnji in ki so se pokazala razvojno ne-
uinkovita. Zato smo, kjer smo na dnu!
Koevska
obinska

vesta kako
naprej!
s
v
e
t
n
ik
a
s
d
s
n
a
r
o
n
i
k

o
b
j
a
v
e

j
e

S
v
e
t
n
i
k
a

s
k
u
p
i
n
a

S
D
S
VRTNARJENJE IN PREHRANA
Invazivne
tujerodne
rastline
Ljudje e od nekdaj radi prinaamo zani-
mive rastline in ivali iz tujih krajev in jih
elimo udomaiti. V velikih primerih nam
to ne uspe in se rastline ali ivali ne pri-
lagodijo novemu okolju. Vasih pa to ve
kot samo uspe, ampak se rastline in ivali
tako dobro poutijo v novem okolju, da se
celo prerazmnoijo in poruijo naravno
ravnovesje, ki je v nekem okolju vladalo do
takrat. V novem okolju nimajo naravnih
sovranikov, zato se hitro irijo, najraje ob
vodotokih in vzdol prometnic. Prerazmno-
itev vpliva na zmanjanje ivljenskega
prostora za druge domorodne organizme,
vasih pa nove rastline prinaajo tudi novo
nevarnost za zdravje ljudi to so alergije.
Rastline so lahko prinesene v novo okolje nar-
tno, vasih so te rastline le slepi potnik v obliki
semena, ki je pomeano v semenu neke druge
rastline. Skrivajo se v embalai ali v transpor-
tnih sredstvih.
Velikokrat sliimo kako je neki botanik prinesel
novo eksotino rastlino v svoj vrt, da bi jo pre-
ueval. Seveda postane z leti zanimiva tudi za
sosede in ti jo irijo tudi na svoje vrtove. Do ta-
krat so to zanimive, eksotine rastline, ko pa
enkrat pobegnejo iz vrtov in se nekontrolirano
irijo v naravi, postanejo naenkrat nadlene in-
vazivne tujerodne rastline..
aMbrozija je zdravju kodljiva
rasTlina
Ambrozija ali pelinolistna vrklja je nevpadlji-
va rastlina, a jo marsikdo pozna zaradi vplivov
na zdravje ljudi. Pelod namre povzroa sene-
ni nahod, ki se pojavlja pri vedno ve ljudeh. Je
prva tujerodna invazivna rastlina, za katero v
Sloveniji obstaja predpis, da jo morajo lastniki
zemlji zatirati. V tem asu jo najdemo ob ce-
stah in sicer v velikosti 10 15 cm. e raste
na debeleji zemlji, je lahko tudi veja. V avgu-
stu se pojavijo cvetovi v obliki zelenih podolgo-
vatih storkov. Hitro tvori semena, ki sluijo za
irjenje rastline v naslednjem letu.
ORJAKI DEEN zRASTE
Tudi do 5 MeTrov
Orjaki deen je velika kobulnica (cvetovom
botanino reemo kobul in so podobni cveto-
vom korenja), ki izvorno prihaja s Kavkaza. e
v 19. stoletju je bila zanesena v Francijo kot
medonosna, v Veliko Britanijo pa kot okrasna
rastlina. Invazivna je tudi v Nemiji, Belgiji, vi-
ci in e nekaterih drugih evropskih deelah, pa
tudi v Severni Ameriki.
Orjaki deen sodi med invazivne tujerodne ra-
stline, saj je v skoraj vseh evropskih dravah iz
vrtov uel tudi v (pol)naravna obmoja. Pone-
kod tvori goste sestoje, ki jih je zelo teko od-
straniti. Pri tej vrsti pa je e posebej zaskrblju-
joe, da vsebuje strupen rastlinski sok, ki na
koi, e je ta izpostavljena soncu, sproi bur-
no alergijsko reakcijo. Naredijo se mehurjaste
opekline, ki bolijo in ve let pustijo rdee braz-
gotine.
Kot okrasna rastlina se je v Sloveniji v zadnjih
desetletjih razirila iz ljubljanskega botanine-
ga vrta in nekaterih zasebnih vrtov.
Orjaki deen je predstavnik druine kobulnic
(Apiaceae). Trajnica z gomoljasto odebeljeno
koreniko. Nadzemni deli jeseni odmrejo, spo-
mladi pa iz korenike poenejo novi poganjki.
Viina rastline je 2 - 5 m, steblo je krepko, te-
mno krlatno, debelo 3 - 8 cm v premeru. Listi
so do 1 m iroki, globoko dlanasto deljeni na 3
ali 5 pernato deljenih rogljev. Beli ali zelenka-
stobeli cvetovi so zdrueni v kobulasta socve-
tja, ki lahko v premeru merijo do 1 m. Cveti od
pozne pomladi do sredine poletja. Na eni ra-
stlini v eni sezoni dozori od 1.500 100.000
semen.
Dobro uspeva na vlanih in sonni mestih na
renih obrejih, gozdnih robovih, vlanih travni-
kih in logih.
Rastlina se hitro iri z vegetativnim razmnoe-
vanjem, tako da se razraa s koreniko, ter s
semeni. Semena so dolgoiva in ohranijo ka-
ljivost tudi do 7 let. Pogosto uspeva na brei-
nah rek, tako da plodove in dele korenik razna-
a vodni tok.
NARTOVANJE UKREPOV RAVNANJA
s TujerodniMi vrsTaMi
Gosti sestoji deena tako spremenijo ekoloke
razmere tako, da domorodno rastje ne more
ve uspevati. To negativno vpliva tudi na domo-
rodne ivali. Zaradi izrivanja domorodne obre-
ne vegetacije se povea erozija renih brein.
Rastlinski sok na koi, ob izpostavljenosti son-
cu, povzroi burno alergijsko reakcijo (fotoder-
matitis). Koa pordi, zane srbeti, v dveh dneh
se razvijejo mehurji, za njimi pa ostanejo ve
let opazne krlatne brazgotine. e rastlinski
sok zaide v oi, povzroi zaasno ali trajno sle-
poto.
Dokler se rastlina pojavlja le mestoma, me-
hansko odstranjujemo zelene dele in koreniko.
To je potrebno vekrat ponoviti, da rastlino iz-
rpamo. Med odstranjevanjem moramo zaiti
koo in oi (zaitna oala!). Mono je tudi od-
stranjevanje s herbicidom (glifosat)
Pojavlja se predvsem v junem delu Ljublja-
ne in okolici: Barje, Prule, Rudnik. Na tem ob-
moju je vrsta invazivna, a je v zgodnji fazi ir-
jenja.
Po nakljuju se je lansko leto opazila ta rastli-
na tudi v okolici Koevja in Koevju. Tja so jo
nevede zanesli vrtikarji, zdaj pa se muijo z
odstranjevanjem. Zaradi velikosti je rastlina ze-
lo impresivna, a le malokdo ve, kako nevarna
je. Bilo bi dobro, da se jih dovolj zgodaj odstra-
ni, preden se mnoino ne razirijo tudi na so-
sednje vrtove.
Danes ni ve dvoma, da so invazivne tujero-
dne vrste velika gronja za naravo. e vedno
pa ne znamo dobro predvideti, katere izmed
tevilnih tujerodnih vrst lahko postanejo inva-
zivne. Zato moramo s tujerodnimi vrstami rav-
nati odgovorno. Najve bomo naredili za na-
ravo, e bomo prepreili njihovo irjenje v na-
ravno okolje
Pripravila: Ana Ogorelec,
KGZS Zavod Ljubljana
10 KOEVSKI UTRIP
/
/
junij 2012
Hufnaglovo leto
S poskusnim izvodom knjige
v lov za zalonikom
V okviru dejavnosti ob Hufnaglovem letu
so koevski gozdarji v prostorih Obine Ko-
evje 24. maja predstavili poskusni izvod
dvojezine monografje o koevskih pra-
gozdovih PRAGOZD VIRGIN FOREST.
Kot je ob predstavitvi dejal avtor knjige, in. Toma
Hartman, s tem uresniujejo nart, ki so si ga za-
stavili e pred dvajsetimi leti, a je do danes iz raz-
linih razlogov ostal nerealiziran.
Bogato opremljena monografja z besedo, pred-
vsem pa skozi fotografje Tomaa Hartmana, Mar-
ka Masterla, Stanka Pelca, Janeza Konenika, Hr-
voja Orania, Vasje Marina in drugih fotografov
bralca popelje v svet pragozdov oziroma, bolje re-
eno, pragozdnih ostankov, ki so se pri nas ohrani-
li po zaslugi Dr. Leopolda Hufnagla ter njegovih na-
junij 2012
/
/
KOEVSKI UTRIP 11
slednikov. Kratkemu sprehodu skozi zgodovino Ko-
evske sledijo poglavja, v katerih avtor na poljuden
nain pojasnjuje, kaj pragozd pravzaprav sploh je,
kdo sta njegova glavna drevesna prebivalca, zakaj
drevje tvori le manji del pragozda in koga (ali kaj)
vse lahko v njem sreamo, spregovori pa tudi o sve-
tu oesu nevidnega, o oaranosti in zaaranosti ter
e o marsiem drugem.
Seveda ne manjka predstavitev Hufnaglovega dela,
tisti podjetneji, ki jih ni strah sprehodov v naravo,
pa bodo ob prebiranju monografje izvedeli, kako
so pragozdovi oznaeni in spoznali obe poti, ki po-
potnike popeljeta ob robu nekaterih koevskih re-
zervatov. Vendar pa to ni vabilo v pragozd, opozarja
Hartman, saj odgovornost do naravne dediine od
nas terja, da jo ohranjamo za prihodnje rodove. Za-
to pravi ljubitelj narave ne bo prestopil pragozdnih
meja, temve bo sledil markiranim stezam, ki mu
opazovanje omogoajo, ne da bi posegal v obutlji-
vo okolje. al je primerov nekulture e vedno preve
in tako so pred asom nekatere turistine agencije
svojim strankam ponujale celo jeo skozi pragozd.
Gozdarji upajo, da bodo s knjigo, e jim bo zanjo
uspelo najti zalonika (natis poskusnega izvoda je
omogoila Obina Koevje), pripomogli k ozavea-
nju ljudi in ustregli vsem, ki jih Koevsko s svojimi
naravnimi danostmi zanima. elijo pa si kajpak tu-
di, da bi dosegli naklado, ob kateri bi delo postalo
cenovno dostopno najiri javnosti, ki ji je navseza-
dnje namenjeno. Seveda bo zaradi privlane podo-
be monografja primerna tudi za protokolarno da-
rilo, je poudaril direktor koevske enote Zavoda za
gozdove, mag. Bojan Kocjan, a osnovni cilj je ven-
darle, da bi se znala na knjinih policah im tevil-
nejih domainov in v prtljagi slehernega popotni-
ka, ki ga bo pot vodila skozi nae gozdove.
Da ne bi vse ostalo le pri teoriji in poskusnem izvo-
du, ki bo do nadaljnjega na ogled v obinski stav-
bi, so gozdarji novinarje in lane odbora za obelei-
tev Hufnaglovega leta po koncu tiskovne konferen-
ce popeljali e skozi del Koevskega roga. Od ro-
ke age, njihove velike boleine, saj si e dolgo za-
man prizadevajo, da bi drava ostanke enega naj-
pomembnejih agarskih objektov svojega asa za-
itila kot spomenik tehnine kulture, do robov Raj-
henavskega pragozda, za pragozdom Peka najve-
jega slovenskega pragozdnega ostanka. Podob-
ni ogledi so v prihodnjih mesecih nartovani tudi za
obane.
Besedilo in fotografja:
Mihael Petrovi ml.
zGodovinska Paberkovanja
Toda, kdo je razlikovanje Koevar Koevec
sploh vpeljal? O tem ve izvemo iz pisma, ki ga
je konec minulega stoletja na Jezikovni kotiek
Nedeljskega dnevnika naslovil sedaj e pokojni
direktor Vije upravne ole Martin Lorbar (za ko-
pijo se zahvaljujem g. Leonu Behinu st.): Sem
star Koevar, je zapisal, kar mi pomeni, da e
od otrotva bivam v Koevju (od leta 1931). Tu-
di moji sorodniki in vrstniki pravijo, da so Koe-
varji. Seveda pa smo vsi Slovenci. V novinarskih
vrstah in, al, tudi v Krajevnem leksikonu Slove-
nije uporabljajo preteno izraz Koevec, Koevci
in tako naprej. To me jezi. Izraz Koevec so si iz-
mislili kaknih deset ali petnajst let po drugi sve-
tovni vojni, da bi razlikovali koevske Nemce (ki
so se preselili) od koevskih Slovencev. Vem,
kdo je prvi dal tak neumen predlog: pokojni An-
drej Arko, sicer hvale vreden javni delavec, rojen
v Ribnici, kjer je tudi ivel do sredine svojih let. Pri
njem je rpal del podatkov o Koevju tudi sesta-
vljalec Krajevnega leksikona. Pred vojno smo bi-
li Koevarji vsi: Slovenci in Nemci. e smo hoteli
poudariti narodnostno pripadnost, smo pa de-
jali: koevski Nemci (nikoli koevski Slovenci).
Gotovo si Arko, mnogi obani se ga res e spomi-
njajo kot prizadevnega javnega in portnega de-
lavca, pa tudi kot dopisnika Dolenjskega lista in
lastnika prvega televizorja v Koevju, tako ostre
ocene ni zasluil. Povojna leta so bila as celje-
nja ran in zato je razliko med nekdanjimi in no-
vimi prebivalci Koevskega pa skual poudari-
ti skozi ime. Nenazadnje so nekateri drugi v is-
tem obdobju spomin na koevske Nemce z obli-
ja Zemlje skuali odstraniti celo fzino, kar je
nedvomno bila bistveno bolj drastina poteza.
Vendar pa se danes s asovno distanco in poa-
snim odhajanjem generacij, ki so doivljale ko-
evska mednacionalna nasprotja, seveda zasta-
vlja dilema, ali je vztrajanje pri umetnem imenu
e potrebno. Nekateri trdijo, da je, drugi so pre-
priani, da ni.
Med zadnje je sodil tudi urednik Jezikovnega ko-
tika Janko Moder. V odgovoru Lorbarju je le-
gendarni prevajalec poudaril, da se poimenova-
nja prebivalcev v slovenskih krajih sicer dejan-
sko najpogosteje konujejo na -an, -an in -jan,
stareja pa tudi na -ec, zato seveda zgolj s slov-
ninega vidika imenu Koevec ni esa oitati.
Vendar pa za knjine veljajo tudi tvorbe na -ar,
e ne izhajajo iz Prekmurja in dela Prlekije, kjer
je to obrazilo posploeno. Tako sta denimo knji-
na Krpar in Bar, ne pa Lipvar od krajevne-
ga imena Lipvci, je razloil profesor in, sklicujo
se na pripronik Slovenska krajevna imena iz le-
ta 1985, sklenil:
To torej podpira vae mnenje. In e bolj je pod-
prto z navedbo pri kraju Koevje, kjer sta kot pri-
stni navedeni obliki Koevar in Koevarica, kot
umetno narejeni pa Koevec in Koevka. S tem
je tako reko raznien in obenem tudi popravljen
podatek iz Krajevnega leksikona Slovenije, ki
iz zgoraj opisanega razloga govori o Koevcih.
V va prid govori seveda tudi argumentacija, v
kateri navajate, da so ljudje v starih asih dobi-
vali priimke med drugim tudi po krajih, v katerih
so iveli Iz Centralnega registra prebivalstva
sem si dal preteti ljudi, ki se piejo Hoevar in
Koevar (izvor obeh priimkov je namre isti). Dne
15. januarja 1991 je bilo v Sloveniji 1133 Koe-
varjev in 2920 Hoevarjev (ne prvi ne drugi niso
Nemci), Koevca pa ni nobenega.
Podobno je razmiljal se marsikdo. Profesorica
Boena Vesel se tako spominja pogovora z Ja-
rom Dolarjem, dolgoletnim ravnateljem Narodne
in univerzitetne knjinice v Ljubljani, ki je imel po-
imenovanje Koevec za ideoloki nesmisel. Ne-
nazadnje si ljudje imena niso izbrali sami, je me-
nil, temve so ga dobili od sosedov. In res on-
kraj Jasnice e dandanes skoraj ni sliati bese-
de Koevec, temve smo za Ribniane e zme-
raj Koevarji ali e raje Kaarji, kar pa je seve-
da le v dobrososedskem duhu prikrojena obli-
ka iste besede. Miha Mat npr., ki ni bil samo
izvrsten pisatelj, temve tudi slavist med dru-
gim si je sluil kruh kot lektor za slovenino na
beograjski univerzi se ni nikoli izneveril tradici-
Teave z imenom: Koevarji, Koevci, Koevani (2. del)
V prejnjem Utripu smo ob iskanju odgovora, ali na Koevskem ivimo Koevarji ali Ko-
evci, skupaj pobrskali po starih asopisih in ugotovili, da se je ime Koevec pojavilo v
19. stoletju kot sinonim za izraz Koevar. Tako je bilo vse do zadnje svetovne vojne. ele
povojni as je s seboj prinesel pomen, ki ga poznamo iz olskih klopi: Koevarji naj bi
tako bili koevski Nemci, Koevci pa koevski Slovenci. V Dolenjskem listu so besedo v
tem smislu denimo zaeli uporabljati januarja 1953, naslednje leto pa se je znala tudi
na straneh Krajevnega leksikona Slovenije. Mihael Petrovi ml.
ji in je v svojih delih prebivalce Koevja dosledno
imenoval Koevarji.
Na prvi pogled je zgovoren tudi zapis v najnovej-
em Etimolokem slovarju slovenskih krajevnih
imen iz leta 2009, kjer je dr. Marko Snoj ob geslu
Koevje kot prebivalsko ime navedel obliki Koe-
var in Koevarica. Na neposredno vpraanje pa
odgovarja, da se je tako odloil zato, ker se je v
prironiku izogibal umetnim imenom. Je pa tu-
di poimenovanje Koevec zanj slovnino pravil-
no, a je legitimnost odvisna od rabe.e umetno
vpeljana beseda zaivi, je upraviena, sicer sa-
ma od sebe umre, pristavlja.
Zgodovinsko gledano je upravieno seveda sa-
mo Koevar, e meni dr. Snoj. Ker imeni Koe-
var in Koevec nikoli nista zares zaiveli v razli-
nih pomenih 'koevski Nemec' oz. 'koevski Slo-
venec', ampak sta prejkone sinonima, se uvaja-
nje te distinkcije ob pojemajoi potrebi poimeno-
vanja koevskih Nemcev ne zdi smiselno, sploh
ker se za pomensko razlikovanje po narodnosti
uveljavljeno uporabljata dvodelni imeni, Njego-
vemu jezikovnemu obutku je najblije stalie
Slovenskega pravopisa 2001, ki predlaga, da
naj bi Koevar bil prebivalec Koevskega, Koe-
vec pa prebivalec Koevja, eprav tudi to ni za-
vezujoe.
Zato dilema poimenovanja slej ko prej ostaja
predvsem ideoloki problem. Kdor meni, da po-
trebuje umetno ustvarjen izraz, bo ostal Koe-
vec, tisti, ki nam je blije izvorno ime, pa bomo
najbr prej pritrdili razmiljanju predvojnega ko-
evskega meana, in. Duana Orama, ki pra-
vi: V Trstu so Traani vsi Italijani, Slovenci in
Furlani, avtohtoni prebivalci in kasneji prise-
ljenci. Zakaj bi moralo biti prav v Koevju druga-
e, mi ni e nihe zadovoljivo razloil, in zato se
imam pa za Koevarja, ne pa za Koevca. Mor-
da bi se morali tega v veji meri zavedati tudi ti-
sti pedagogi in lektorji, ki sedaj brez trdnih argu-
mentov za edino zveliavne razglaajo Koevce.
Janez Hievar Rife
Rudolf Baloh v angleki
letalski reviji
V angleki reviji Airforces monthly, ki
je vodilna strokovna revija na podroju
vojakega letalstva, so naemu kole-
gi in soustvarjalcu lokalnega meseni-
ka Utrip, Rudolfu Balohu, v junijski te-
vilki 2012 objavili reportane fotograf-
je z lanskoletnega dneva odprtih vrat na
letaliu Cerklje ob Krki:
http://www.airforcesmonthly.com/vi-
ew_issue.asp?ID=3141
Rudolfu iskrene estitke tudi ob tokra-
tnem uspehu.
Urednitvo Utripa
Med vojakimi letalci
Slovenska vojska je 19. maja za javnost odprla vrata svojih voja-
nic. To je bila prilonost za obisk in fotografranje vojakega leta-
lia Cerklje ob Krki, ki ga e nekaj let pospeeno modernizirajo.
Podrobno smo si lahko ogledali vse, kar premore nae vojako letalstvo. Le-
tala Pilatus Pc-9M, olske Zline, helikopterje Bell-412 in Cougarje. Pilote
sem naprej vpraal, kako je z napovedano prodajo Pilatusov? Zaeli so se
smejati in razloili, da se vojaka letala ne prodajajo kot stari avtomobili.
Nae PC-9 so opremili Izraelci v verzijo M, ki lahko nosi tudi oboroitev, so-
glasje za prodajo pa morajo dati drava proizvajalka letal in dobavitelji do-
datne opreme.
Z zanimanjem sem poslual, ko so mi piloti razlagali potek lanskoletne vaje
na poligonu v Makedoniji, ko so prvi metali bombe Mk.82. Pilot helikopter-
ja Cougar mi je prav tako pojasnil postopke vzdrevanja in letenja s pomo-
jo 'moving map' sistema. Letala in helikopterji so se predstavili tudi z le-
teim programom. etvorka PC-9 je preletala letalie, nato je en sam Pi-
latus izvedel atraktiven solo program. Videli smo e skoke s padali ter pri-
kaz gaenja in reevanja s helikopterjem Bell-412. Razstavljena je bila tudi
Gazela, helikopter, s katerim sta med osamosvojitveno vojno leta 1991 slo-
venska pilota pobegnila iz JLA in se je nekaj let kasneje v nesrei zruila na
obmoju Koevske Reke. Sedaj je obnovljena z oznakami TO Velenje in slu-
i kot zgodovinski eksponat.
Na letaliu Cerklje je zbrana tudi muzejska zbirka letal, ki so vasih bazira-
la tu. Ekipa obnavlja F-84G Thunderjeta, ki jih je SFRJ od ZDA dobila kot po-
mo v hladni vojni. Na ekem so bili za potrebe zbirke nabavljeni e letali
Mig-21f13 in Jugoslovanski Soko 522.
Vodilna svetovna revija za vojako letalstvo Airforces monthly, www.airfor-
cesmonthly.com, je v junijski tevilki 2012 na estih straneh objavila lanek
in predstavitev slovenskega vojakega letalstva, avtorja Nizozemca Robina
Poldermana, ki je lani ob dvajsetletnici osamosvojitve obiskal Slovenijo in
Cerklje. Objavili so tudi moje fotografje helikopterja Bell 412 med prikazom
reevanja in oboroitev Pc-9M.
Na dvoriu ob cesti pred bencinsko rpalko pri Malih Laah lahko vidite
amerikega lovca F-86DSabre. Je v slabem stanju, vendar pomemben osta-
nek tehnine dediine. V JRV so ga predelali v izvidnika, po koncu aktivne
slube je stal kot spomenik letalske kulture na letaliu v Celju.
besedilo in fotografja: Rudolf Baloh
12 KOEVSKI UTRIP
/
/
junij 2012
PRODAMO HIE:
SODRAICA, center, Stareja stanovanj-
ska hia- vila 14x14 m z gospodarskim
poslopjem-kozolec toplar, zgrajena leta
1960, velikost celotne parcele 2588 m
2
,
mona odmera dveh gradbenih parcel v iz-
meri cca 850m
2
, V hii je CKna olje in trda
goriva, jedelnoobnovljenainzmanjimvla-
ganjemtakoj vseljiva. Cena je 229.000,00
zniana cena 189.000,00 , dodatno
znianacena162.000,00
VELIKELAE- Blizuelznike postaje, Le-
sena stanovanjska hiica dimenzije10x9
m
2
zgrajena leta 1955z dvoriemv izmeri
451m
2
El. invodavhii, takoj vseljivaincca
5000 m
2
zazidljivega prostora za gradnjo
enodruinskih hi, parcelacija e ni izvede-
na. Cenazavseskupaj je299.500,00EUR
ANKARAN- Stanovanjskavilaz bazenom,
vcentru500modmorja, leppoglednaan-
karanski zaliv, zgrajena leta 2000, vel.
parcele 600 m
2
, 162 m
2
tlorisne povrine
hie, tri etae, kompletno izdelana, gara-
aposebej, cena1.200.000,00
RIBNICA- strogi center, stareja stano-
vanjska hia-meanska zgrajena okrog
leta 1920 velikosti 175 m
2
tlorisne povri-
ne, pritlije z poslovnimprostoromin nad-
stropje-stanovanjski del, ograjenvrt vizme-
ri cca200m
2
, CKnaolje, delnoopremljena,
takoj vseljiva, cena235.000,00
PORTORO- Sveti Peter, Stanovanjska hi-
a, cca130m
2
, zgrajenaleta1986, parce-
la v izmeri 1100 m
2
, vsa infrastruktura, ta-
koj vseljiva, lepa, mirna, sonnalega, vaka
idila, cena370.000,00
KOFLJICAGorenjeBlato- Gradbenapar-
cela v izmeri 957 m
2
, z zgrajeno manjo hi-
ico leto izgradnje 1960 (potrebna obno-
ve nadomestna gradnja) in pridobljenim
gradbenim dovoljenjem , vsa infrastruk-
tura na parceli,mona gradnja takoj, cena
105.000,00znianacena89.000,00,
super znianacena53.000,00
VELIKE LAE, Ortnek, energetsko varna
hiaizdelanadoIII. podaljanefaze, letoiz-
gradnje 2009 iz odlinih gradbenih-Les in
izolacijskih materialov. 150 m
2
uporabne
povrine, velikost parcele 521 m
2
. Ob hii
izdelana nadstrenica. Mona izvedba no-
tranjih del z preizkuenimi izvajalci in vgra-
jenimi materiali po eljah kupcev na njihov
stroek. Mono plinsko ogrevanje, cena
160.000,00 , zniana cena 154.000,00
, Ponovnoznianacena135.000,00
VELIKE LAE, Ortnek, energetsko varna
hiaizdelanadoIII. podaljanefaze, letoiz-
gradnje 2009 iz odlinih gradbenih-Les in
izolacijskih materialov. 150 m
2
uporabne
povrine, velikost parcele 523 m
2
. Ob hii
izdelana nadstrenica. Mona izvedba no-
tranjih del z preizkuenimi izvajalci in vgra-
jenimi materiali po eljah kupcev na njihov
stroek. Mono plinsko ogrevanje, cena
170.000,00 , zniana cena 159.000,00
, Ponovnoznianacena140.000,00
SODRAICA- imarice, dvostanovanjska
hia z gospodarskim poslopjem in vrtom,
zgrajena leta 1970, stanovanjske povri-
necca240m
2
, velikost zemljia1634m
2
,
kompletno opremljena z nedokonanim
gospodarskim objektom velikosti 9X8m z
zaeto gradnjo leta 1985. Vsa infrastruk-
tura, CKna olje, vseljiva po dogovoru, cena
276.000,00
VELIKELAE- MalaSlevica, stanovanjska
hia zgrajena do tretje gradbene faze ( pod
streho) 12,60mX 8,00m z gradbenimdo-
voljenjem , zaeta gradnja leta 2008, vsa
infrastruktura, velikost parcele 430m
2
, so-
lastnina na dostopni poti, sodobna zasno-
va, brez obremenitev, cena 117.500,00 ,
znianacena109.500,00
RIBNICA- Gorenjska cesta, stareja sta-
novanjska hia z gospodarskimposlopjem
in vrtomje locirana ob glavni cesti Ribnica
- Ljubljana, zanimiva arhitektura, zgraje-
na pred letom1967, takoj vseljiva,velikost
parcele cca 1000m
2
, CKna olje, vsa infra-
struktura, cena 174.000,00 nova cena
138.000,00,
LITIJA, Tirna ob Savi, stareja kmetija, od-
maknjena od ostalih sosedov leea ob
eleznici in reki Savi, ki sestoji iz hie v ne-
totlorisni izmeri 57,80m
2
zgrajenapredle-
tom1967, delnoobnovljenaleta1989, go-
spodarski objekt v tlorisni izmeri 72m
2
, po-
moni objekt, velikost parcele 1920 m
2
,
ele., Voda, CKnaolje intrdagoriva, z manj-
o obnovo mona takojna vselitev, cena
89.000,00, znianacena73.000,00
LJUBLJANA- Novo Polje, Stanovanjska vr-
stna hia je sestavljena iz dvojne vrstne hi-
ezgrajeneleta1978zatrijem59m
2
, gara-
o in teraso je podkletena z vso infrastruk-
turo, stanovanjske povrine 325 m
2
, veli-
kost parcele164m
2
, CKnaoljeinelektriko,
takoj vseljiva, kompletno opremljena v ne-
posredni bliini vrtca, oleintrgovine, cena
330.000,00
STARA CERKEV- Koblarji, Stanovanjska
hia (12,5x8 m
2
) potrebna kompletne ob-
nove, mona tudi novogradnja na obstoje-
emtemelju- upotevajo se e plaani pri-
spevki, vsa infrastruktura na parceli, neto
uporabne povrine 97 m
2
, velikost parce-
le610m
2
, brez obremenitev, zgrajenapred
letom1967, cena 58.000,00 nova cena
49.000,00
RIBNICA- Breg, stanovanjska hia je no-
veja, sodobne oblike (13x 12,5 m), zgra-
jena leta 2005, plinsko ogrevanje, vsa in-
frastruktura, vseljivavavgustu, 160m
2
sta-
novanjske povrine, brez obremenitev, ve-
likost parcele660m
2
, cena197.000,00
DOLENJA VAS- Rakitnica, Stareja stano-
vanjska hia zgrajena pred letom 1967 ,
stanovanjskepovrine116m
2
, velikost par-
cele 403m
2
, delnoobnovljena, CKnaolje,
vseljivavenemmesecu, cena87.000,00
RIBNICALoki Potok-Hrib, delnoopremlje-
nastanovanjskahianetotlorisnepovrine
218,40 m
2
, uporabne povrine 147,90 m
2
,
zgrajena leta 1941 obnovljena 1998, ve-
likost parcele 1287 m
2
, CK na olje in drva,
vsainfrastruktura, Takoj vseljiva, brez obre-
menitev, cena114.000,00
KOEVJE- Koblarji, stanovanjska hia 10x
9msenahajav vasi Koblarji, zgrajenajebi-
laleta1986,velikost parceleje858m
2
, vsa
infrastruktura, ogrevanje na kurilno olje,
dve garai, vseljiva v dveh mesecih, brez
obremenitev, cena109.500,00
RIBNICA-Gorenjska cesta- center, pro-
damo stanovanjsko hio v izmeri 16x 13
m zgrajeno leta 1904 delno obnovljeno
1997. Vsa infrastruktura, ogrevanje na tr-
da goriva, vseljiva v enemmesecu. Velikost
parcele okrog hie je 2166 m
2
. Prodaja se
tudi nekaj dodatnega zemljia (travniki,
gozdovi, njive- veina v industrijskemdelu)
v skupni izmeri 34.848 m
2
. Nepreminine
nisoobremenjene. Cena je149.500,00
VIKENDI:
KOEVJE-KOLPA- Maverc, 150 m od reke
Kolpe v vasi Maverc prodamo stanovanj-
sko hio 7,60x 5,10m, zgrajeno leta 2011
do druge gradbene faze- pod streho, voda
in elektrika na parceli velikost parcele 516
m
2
, brez obremenitev, cena41.000,00
m
2
m
2
POSLOVNI PROSTORI :
RIBNICA, lebi- Prodamo stareji poslov-
ni prostor primeren za razline mirne de-
javnosti v izmeri 214 m
2
, velikost parce-
le 1399 m
2
, zgrajen leta 1970, (pripravlje-
nadokumentacijainprojekti zadvevesta-
novanjski zgradbi), vsainfrastruktura, cena
119.000,00
LJUBLJANADunajska, Poslovni prostor viz-
meri 38,54m
2
senahajavdrugemnadstro-
pju poslovne zgradbe, zgrajen leta 1971
vsa infrastruktura, dvigalo, CK, takoj vse-
ljivo, kompletno opremljeno, klimatizirano,
dvaloenaprostora, brezobremenitev, vpis
vZKseizvaja, cena50.000,00
GRADBENE PARCELE:
VELIKE LAE- blizu eleznice 800 m od
centra, zazidljivo zemljie v izmeri 21.000
m
2
z pridobljenim gradbenim dovoljenjem
zainfrastrukturo, cenazam
2
je75,00
VLIKE LAE, center, zazidljivo zemljie v
izmeri 718m
2
, vsainfrastrukturavneposre-
dni bliini, cenazam
2
je89,00
RIBNICAPodstene, obneposrednoobce-
sti Ribnica -Ljubljana prodamo gradbena
parcela v izmeri 8013 m
2
, z izdanim grad-
benimdovoljenjemzaparkiriezatovorna
vozila in pridobljenim elektroenergetskim
soglasjem, cenazam
2
je51,00
TREBNJE- MALE DOLE pri STEHINJI VASI,
Prodamo stavbno zemljie z poruenimi
objekti, dvoriev izmeri 92m
2
, stanovanj-
skastavbavizmeri 55m
2
, gospodarskopo-
slopjevizmeri 20m
2
inpanikvizmeri 1041
m
2
, ( celotna velikost parcele je 1208 m
2
),
komunalna ureditev je izdelana, zanimiva
kmekaidilainlokacija, cena46.900,00
znianacena39.000,00
ORTNEK, Velike Lae, gradbena parcela
v izmeri 765 m
2
z izdelanimi temelji, prido-
bljeno gradbeno dovoljenje za stanovanj-
skohiov izmeri 11,20x 8,20m. Gradnjaje
mona takoj, cena je 47.000,00 zniana
cena46.000,00
ORTNEK, Dule,Velike Lae, gradbena par-
cela v izmeri 1156 m
2
z izdelanimopornim
zidom, pridobljeno gradbeno dovoljenje za
stanovanjsko hio v izmeri 15,09 x 12,79
m, voda in elektrika v neposredni bliini.
Gradnja je mona takoj, obremenitev, ce-
naje37.000,00
RIBNICA, Lepove, delnostavbnodelnopa
zemljie za obrtno dejavnost v skupni iz-
meri 10425m
2
, vsa infrastruktura v bliini,
cenazam
2
je34,00
LJUBLJANA- Rona dolina, gradbena par-
cela kjer je mono zgraditi stanovanjski
objekt po doloilih in zahtevah iz lokacij-
ske informacije z dne 8.12.2010- eno in
dvostanovanjskanizkoprostostojeostav-
ba.Vsainfrastrukturajeobali naparceli.Ve-
likost parcele947m
2
. Cena495.000,00,
zniana cena 385.000,00 , super cena
299.000,00
FARA, Slavski Laz blizu reke Kolpe, parce-
la v izmeri 1093 m
2
, zazidljiva v izmeri cca
500 m
2
ostalo kmetijsko zemljie, delno
v hribu, priblino 350 mod reke Kolpe, ce-
na12.800,00, znianacena9.800,00
SODRAICA, naPeseku, prodamo gradbe-
noparcelov izmerah 760m
2
, z urejenodo-
stopno potjo, vsa infrastruktura v neposre-
dni bliini, brez obremenitev. Cena za m
2
je
35.00.
2
, z urejenodo-
2
je
35.00.
2
, z urejenodo-
2
je
35.00.
2
, z urejenodo-
2
je
35.00.
2
, z urejenodo-
2
je
35.00.
KMETIJSKE PARCELE:
RIBNICA-BUKOVICA, Panik1667m
2
, trav-
nik3416m
2
intravnik1355m
2
, cenazam
2

je1,24EUR
RIBNICA- v k.o. Ribnica, prodamo gozd v
izmeri 32442 m
2
, dostop urejen, zanimi-
valokacija, cenazam
2
je0,45
RIBNICA- v k.o. Gorenjavas, prodamogozd
v izmeri 29011m
2
, dostopurejen,zanimiva
lokacija, cenazam
2
je0,50,
POSLOVNI PROSTORI:
RIBNICA- Obrtna cona Ugar, v najem od-
damo popolnoma obnovljen poslovni pro-
stor 2009vizmeri cca200m
2
, dvoriecca
390m
2
z vsoinfrastrukturo, dokumentaci-
jaurejenazamirnodejavnost, cenanajema
je770meseno, predplailo, garancija
RIBNICA Gorenjska c., v najem oddamo
poslovni prostor za mirne dejavnosti v iz-
meri 51,48 m
2
v drugemnadstropju, zgra-
jen pred letom1967, obnovljen leta 2004,
parkirni prostor, takoj vseljivo cena naje-
ma 300,00 - upotevani tudi e vsi stro-
ki, predplailo., garancija
RIBNICA Zlata ribica v najem oddamo po-
slovni prostor za mirne dejavnosti v izme-
ri 59,58 m
2
v pritliju, zgrajen leta 2011,
takoj vseljivo, cena najema 395,00 plus
stroki, predplailo., garancija
LJUBLJANADunajska, Poslovni prostor viz-
meri 38,54m
2
senahajavdrugemnadstro-
pju poslovne zgradbe, zgrajen leta 1971
vsa infrastruktura, dvigalo, CK, takoj vse-
ljivo, kompletno opremljeno, klimatizirano,
dva loena prostora, cena najema 354,00
predplailo. garancija, novacena310,00
plusstroki
STANOVANJA:
RIBNICA , strogi center-oddamo v najem
enosobno stanovanje 46,20m
2
, zgrajeno
leta 2007, v prvemnadstropju, CKna plin,
delno opremljeno, takoj vseljivo, dva par-
kirna mesta, cena za mesec 250,00plus
stroki, garancijapredplailo.
PRODAMO STANOVANJA:
AKTUALNO:
RIBNICA, strogi center- krabev trg,
enosobno mansardno stanovanje v izme-
ri 39,60m
2
, zgrajeno leta 1994, v dru-
gemnadstropju, CK , takoj vseljivo, cena
70.000,00, znianacena51.000,00
RIBNICA, strogi center- enosobno
46,20m
2
, zgrajeno leta 2007, v prvem
nadstropju, CK na plin, takoj vseljivo, dva
parkirnamesta, cena85.000,00.
RIBNICA , strogi center- dupleks
49,20m
2
, zgrajeno leta 2007, v drugem
nadstropju, CK na plin, takoj vseljivo, dva
parkirnamesta, cena85.000,00.
BOHINJSKA BISTRICA, center, Trg svobo-
de, dvosobno stanovanje v izmeri 60,03
m
2
v drugem nadstropju z kletjo in parkir-
nimmestomv izmeri 15m
2
vsezgrajenole-
ta 2008, vpisano v ZK, takoj vseljivo, cena
139.000,00 zniana cena 130.000,00
, dodatno zniana cena 119.000,00 ,
super cena110.000,00
LJUBLJANA, Bratoveva pload, Bei-
grad, Prodamo opremljeno enosobno sta-
novanje z pomonim prostorom in balko-
nomv prvemnadstropju vestanovanjske-
ga bloka v skupni izmeri 36,69 m
2
zgraje-
no leta 1975, vsa infrastruktura, ogreva-
nje na mestni plin, delno obnovljeno le-
ta 2008, takoj vseljivo, vpisano v ZK, brez
obremenitev, cena 93.000,00 , zniana
cena89.000,00
RIBNICA, strogi center- enosobno
38,65m
2
, zgrajeno leta 2007, v dru-
gemnadstropju, balkon, klet, CK na plin,
vsa infrastruktura, etano urejeno, ta-
koj vseljivo, dva parkirna mesta, cena
69.500,00.
LJUBLJANA, Dolenjska cesta, kompletno
opremljena garsonjera v prvemnadstropju
v izmeri 26,40 m
2
, z kletjo in pripadajoim
parkirnim mestom, zgrajeno pred letom
1967 v celoti obnovljeno- tudi vestano-
vanjskahiajeobnovljenaleta2005, takoj
vseljivo, neposrednabliinamestnegapro-
meta, neobremenjeno, cena81.500,00
RIBNICA, strogi center, novo trosobno sta-
novanje v izmeri 89,01 m
2
(1.E) v prvem
nadstropju z pripadajoo kletjo in parkir-
nimmestom, zgrajenoleta2009, takoj vse-
ljivo, vsa infrastruktura, ogrevanje na kuril-
no olje- kalorimetri, etano urejeno, cena
125.000,00 zniana cena 110.000,00
, zadnja vroa cena 99.000,00 =
1111,00zam
2
2
(5.E) v drugem
ljivo, vsa infrastruktura, ogrevanje na kuril-
97.000,00 zniana cena je 85.000,00
1111,00zam
2
2
(2.E) v prvem
ljivo, vsainfrastruktura, ogrevanjenakuril-
134.000,00 zniana cena 117.000,00
1111,00zam
2
RIBNICA, strogi center, novotrosobnoman-
sardnostanovanjev izmeri 92,24m
2
(6.E) v
drugem nadstropju z pripadajoo kletjo in
parkirnimmestom, zgrajeno leta 2009, ta-
koj vseljivo, kuhinjavgrajenavsainfrastruk-
tura, ogrevanje na kurilno olje- kalorimetri,
etano urejeno, cena 130.000,00 znia-
nacenaje115.000,00,zadnjavroace-
na103.000,00=1111,00zam
2
BOHINJSKA BISTRICA, Mencingarjeva uli-
ca, dvosobno stanovanje-dupleks v izme-
ri 74,60 m
2
z balkonom, pripadajoo kle-
tjoinparkirnimmestomsenahajavvesta-
novanjski hii v drugemnadstropju, zgraje-
noje biloleta2008inje delnoopremljeno,
vsainfrastruktura, ogrevanjenaplin,etano
urejeno, vpisano v ZK, takoj vseljivo, cena
111.000,00
BOHINJSKA BISTRICA, Mencingarjeva uli-
ca, dvoinpolsobno stanovanje-dupleks v
izmeri 94,10 m
2
z balkonom, pripadajo-
o kletjo in parkirnimmestomse nahaja v
vestanovanjski hii v prvem nadstropju,
zgrajeno je bilo leta 2008 in je delno opre-
mljeno, vsa infrastruktura, ogrevanje na
plin,etanourejeno, vpisanovZK, takoj vse-
ljivo, cena117.000,00
RIBNICA- Goria vas, prodamo opremlje-
no dvosobno stanovanje v prvemnadstro-
pjuv izmeri 70,04mv vestanovanjski hii,
zgrajenoleta1930, delnoobnovljenookna
1987, fasada leta 2009, drvarnica v izme-
ri 10,08 m
2
, vsa infrastruktura, CK, brez
obremenitev, vseljivo v enem mesecu, ce-
na49.500,00
Bamba Tanko franc, s.p., Prena 4A, 1310 Ribnica
t 01 836 21 01 | f 01 836 92 12 | m 041 643 004
e bamba.sp@siol.net
Delovni as: delavniki od 1000 do 1700 sobota od 1000 do 1300
Slavna Gazela, ki sta jo slovenska pilota med vojno 1991
ukradla iz JLA, zruila pa se je na obmoju Koevske Reke.
akTualno
junij 2012
/
/
KOEVSKI UTRIP 13
Etoloki pristopi k reevanju
problema napadov volkov na
ovce prvi rezultati
Volkovi z napadi na ovce ne pov-
zroajo le gospodarske kode,
problem ima ire razseno-
sti. Napadi predstavljajo hud
stres za ivali, tudi za tiste v
redi, ki ob napadu niso ne-
posredno prizadete gre torej
tudi za problem dobrobiti in za-
ite ivali. Rejci so dolni prepre-
iti muenje ivali, vendar uveljavljena
ukrepa, tj. elektrine ograje in ovarski psi, tega
ne omogoata v zadostni meri. Ideje, da bi rejo ovc
(in koz) na podroju volka zamenjali z rejo drugih
vrst ivali (omenjajo predvsem govedo in konje) ni
sprejemljiva s strokovnega vidika. Obmoja biva-
nja volkov se v znatni meri prekrivajo s t. i. obmo-
ji z omejenimi monostmi za kmetijstvo (OMD), ki
so najbolj primerna za ekstenzivno rejo ivali, za
kar je najbolj primerna drobnica. Poleg tega drob-
nica s svojim nainom pae ohranja biotsko razno-
likost rastlinja na tem obmoju in prepreuje zara-
anje povrin. Ovce in volkovi bodo zato tudi v bo-
doe prisiljeni bivati v istem prostoru, zato smo z
vidika dobrobiti obeh vrst in ohranjanja kmetova-
nja na podrojih volkov primorani iskati nove, bolj
uinkovite metode prepreevanja napadov, ki so
sprejemljivi tako za obe vrsti kot za rejce.
V ta namen se je izobraevalno drutvo Noetova ola
povezalo z drubo CABWIM iz Nizozemske, ki se ukvar-
ja z reevanjem problemov z divjimi ivalmi s pomojo
etolokih metod. Gre za inovativne pristope, prijazne
do ivali, ki upotevajo in izkoriajo njihove znailno-
sti obnaanja in sposobnosti uenja. Primerljive pri-
stope je mono uporabiti tudi pri volkovih. Projektu sta
se v nadaljevanju prikljuila AVALEN, Ale Valeni s.
p. in Oddelek za zootehniko Biotehnike fakultete Uni-
verze v Ljubljani. V zaetni fazi je sodelovala tudi Zveza
drutev rejcev drobnice Slovenije.
Projekt obsega tri faze, prva je zakljuena. V prvi fazi
smo na podrojih volka od oktobra 2010 do februar-
ja 2011 s pomojo obirnega vpraalnika obiskali 30
rejcev z napadi volkov na ovce v obdobju 20082010
in 30 rejcev brez napadov. Iskali smo dejavnike oko-
lja, rede in rejske prakse, ki bi lahko pripeljali do na-
padov. eleli smo odgovoriti na vpraanje, zakaj na is-
tem obmoju pri nekaterih rejcih volkovi napadajo ov-
ce, pri drugih pa ne. Da je potreba po iskanju novih me-
tod prepoznana tudi drugje, potrjujeta fnancerja prve
faze provinca Limburg iz Nizozemske, kjer se pripra-
vljajo na prihod volkov (v asu naega terenskega de-
la so bili oddaljeni le 150 km) in fundacija EuroNatur
iz Nemije, ki se z razlinih vidikov ukvarja z ekoloki-
mi vpraanji.
Glavne razlike med rejci z napadi
volkov na ovce in rejci brez napadov:
OGRAJe: 86 % rejcev z napadi in 33 % rej-
cev brez napadov uporablja elektrine mree.
Ta podatek nakazuje, da rejci zanejo upora-
bljati elektrine mree potem, ko se napadi
enkrat zanejo, vendar z njihovo uporabo ne
doseejo ustreznega uinka. Rejci brez napa-
dov pogosteje uporabljajo kombinacijo fzine
in elektrine ograje (27 % v primerjavi s 4 %
rejcev z napadi). Kombinirane ograje zahteva-
jo dalji skok, veja je verjetnost elektrinega
oka in manja verjetnost vstopa pod ogra-
jo ali skozi luknje v ograji. Primerjali smo tudi
uporabo mreastih ograj (ne glede na priso-
tnost elektrike) in inatih ograj med skupina-
ma rejcev. Rejci brez napadov pogosteje upo-
rabljajo mree (elektrine ali fzine far-
mer pletivo) kot inate ograje. Mree
so torej same po sebi, ne glede na
prisotnost elektrike, bolj uinkovita
zaita kot inate ograje, pri ka-
terih je vstop laji med icami ali
pod ograjo.
PSI: tu ni bilo razlike med
skupinama rejcev. V obeh skupinah
je imela polovica rejcev psa, veino-
ma dva na redo ovc. Tudi tevilo ubi-
tih ovc na napad ni bilo manje ob priso-
tnosti psov. Raziskave kaejo, da ima poziti-
ven vpliv ele prisotnost tirih ali ve psov, pri
manj kot tirih psih je lahko celo ve napadov.
NONO zaPIRaNJe IvalI IN aS vOde-
NJa v NONO zavetJe: pri rejcih brez napa-
dov je bolj pogosto nono zapiranje ovc v hlev
ali zunanje ograde. Pri tem je pomemben tu-
di as vodenja v nono zavetje rejci brez na-
padov bolj pogosto vodijo ovce v nono zave-
tje pred mrakom. Ti rezultati odraajo vejo
verjetnost napadov v temi. Vendar pa je imelo
v nai raziskavi none napade le 59 % rejcev,
pri ostalih je prihajalo do napadov v mraku ali
podnevi. Raziskave kaejo, da pogostost na-
padov podnevi lahko z leti naraa. Sprva je
veja verjetnost nonih napadov, glede na lo-
kalne izkunje volkov pa lahko zanejo nara-
ati napadi podnevi.
PRISOtNOSt KOz: rejci z napadi imajo pogo-
steje meane rede s kozami. Pri tem je lah-
ko pomemben dejavnik dejstvo, da koze pa-
sejo na bolj zaraenih povrinah in da gre-
do koze globlje v gozd, kjer je verjetnost na-
padov veja kot na planem. Lahko gre tudi za
vpliv vonja ali naina oglaanja, ki sta vezana
na smer vetra.
SMeR vetRa: dejansko je bila pri rejcih z na-
padi bolj pogosta smer vetra od panika proti
gozdu (e posebno pri rejcih s kozami).
OGlAANJe OVc: pri rejcih z napadi so bile
ovce med strienjem in ponoi bolj tihe kot
pri rejcih brez napadov. To obnaanje je lahko
povezano s stanjem kroninega stresa, ki ga
doivljajo ivali v napadenih redah pri pona-
vljajoih napadih.
Druga faza raziskave je usmerjena na odvraanje vol-
kov, ki e izbirajo ovce kot plen. Za te volkove morajo
ovce postati nevaren plen. To pa postanejo takrat, ko
je prisoten neprijeten draljaj, ki ga neposredno pove-
ejo s konzumacijo ovce. Trenutno smo v fazi pridobi-
vanja dovoljenja za predhodni poskus v drugi fazi. Fi-
nanno bomo lahko pokrili e omenjeni predposkus,
za nadaljevanje druge faze pa moramo e pridobiti
sredstva. Tretja faza bo osredotoena na volkove, ki
e ne prepoznavajo ovc kot plena. Zdruitev tehnologi-
je, ki je e na voljo z mehanizmi uenja pri ivalih lahko
prinese nove metode uinkovite in sprejemljive zaite
pred napadi. Izvedba druge in tretje faze je odvisna od
uspenosti pri pridobivanju sredstev. Pri tem podpora
rejcev ni zanemarljiva.
INFORMAcIjE: dr. Nataa Siard,
natasa.siard@bf.uni-lj.si, tel.: 01/3203 873,
Oddelek za zootehniko
Biotehnike fakultete Univerze v Ljubljani
Ale Valeni,
avalencic@hotmail.com, tel.: 040 799 889
Medved
Slovenija je deela rjavega medveda (Ursus arctos),
ki razen loveka nima naravnega sovranika. Medved
je naa najveja in najmoneja zver, v Sloveniji jih i-
vi okoli 440. Na svetu sta le dva medveda veja od na-
ega, to sta ameriki grizli in arktini beli medved. Na-
vadno se medved raje izogne sreanju s lovekom. V
primeru, da je medved preseneen, pa postane neva-
ren. e bolj napadalna je medvedka z mladiem. Stro-
kovnjaki ob sreanju z medvedom svetujejo, da osta-
nemo mirni, v primeru napada pa je najbolje, da se de-
lamo mrtve. Praviloma je sreanje loveka in medve-
da precej pogosto, zlasti meseca maja in junija. Tako je
medved letos e dvakrat napadel loveka: najprej en-
sko v bliini Velike Slevnice v obini Velike Lae, sa-
mo tiri dni kasneje pa mokega v okolici vasi Zapo-
tok pri Igu. K srei pri obeh sreanjih ni prilo do hujih
posledic. Na Koevskem, Dolenjskem in zlasti na Gor-
jancih in ob Kolpi sreanje z medvedom ni ni nenava-
dnega. Dolenjski list pa je zadnji dan maja poroal, da
so medveda fotografrali celo v naselju Otoec ob Kr-
ki. Seveda pa sreanje z medvedom ni vedno tako pre-
prosto. Spominjam se, da je lansko leto medved uni-
il kar precej ebelnih panjev, ki so bili v lasti upana
Velikih La, Antona Zakrajka. e mnogo huje je bi-
lo pozimi leta 1969, ko so na Brezovi Rebri nad uem-
berkom rahlo vinjeni lovci obstrelil medveda in ga pe
(proti vsem predpisom!) v visokem snegu zasledovali v
goo, kjer jih je poakal in napadel in pri tem enega
lovca ubil. Podobnih zgodb je e veliko.
Ko sem bil e deek, sem prvi videl ivega medveda.
Bilo v petdesetih letih prejnjega stoletja, ko je v No-
vo mesto neki Cigan prignal na verigi priklenjenega
kosmatinca. Na Glavnem trgu je Cigan tolkel po bob-
nu, medved je tancal po zadnjih nogah, mimoido-
i Novomeani pa so v ciganski klobuk metali ko-
vance. Moje drugo sreanje z medvedom je bilo za-
znamovano s kulinarino razsenostjo. Leta 1996,
ob 840. obletnici ustanovitve cistercijanskega samo-
stana v Stini so vsem gostom med drugimi jedmi po-
stregli tudi z medvedovo peenko, ki je bila zelo oku-
sna. Kaj smo pojedli, nam je takratni stiki opat, pa-
ter Anton Nadrah, povedal e po obedu. Moje tretje ne-
posredno sreanje je bilo z velikim nagaenim medve-
dom na gradu Snenik, ki je svoje dni kolovratil po ob-
irnih snenikih gozdovih. Zadnje sreanje pa je bilo
sreanje z belim medvedom v Kanadi, dale na seve-
ru, ko sem imel prilonost nekaj asa iveti med Inuiti
(Eskimi) v provinci Nunavut, v naselju Gjoa Haven, kjer
je v letih 19031906 ivel norveki raziskovalec lede-
nih prostranstev Arktike in Antarktike, Roald Engelbre-
gt Gravning Amundsen (18721928). S pomojo dalj-
nogleda sem lahko opazoval to veliastno ival.
Francoski pisatelj Emile Zola je med drugim napisal tu-
di knjigo lovek zver, kjer na zelo naturalistien nain
opisuje podivjanega povampirjenega loveka Za-
to bi se v dananjih asih bolj kot medveda morali bati
ljudi, ki so izgubili lovenost in socialni ut do soljudi v
stiski In teh je ve kot medvedov !
Franci Koncilija
f
o
t
o
:

J
a
n
a

L
e
s
a
r
sevenek Peter s.p.,
eljne 5, 1330 Koevje
MONT
email: peter.sevensek@amis.net
gsm: 031 560 584
KROVSKA DELA: prekrivanje strehe od nabave potrebnega
materiala do izvedbe strehe po vai izbiri in s pomojo naih
predlogov in idej Tondach, Bramac, Creaton, Esal, Trimo ...
IZVAJALEC montae streni h oken VELUX
TESARSKA DELA:
izdelava strenih
konstrukcij stanovanjskih
stavb, nadstrekov,
brunaric,kozolcev, vrtnih
paviljonov ...
KLEPARSKA
DELA:
lebovi,
obrobe, lote,
dimnike
obrobe ...
SUHOMONTANA
GRADNJA:
spueni stropi, predelne
stene, mansardna
stanovanja iz gips plo
Knauf, termo izolacija
Nekaj kritinih
misli o ravnanju
s komunalnimi
odpadki na
Koevskem
Zateeno stanje na podroju odpadkov v
obini Koevje
Znano je, da je koevski Obinski svet 25.
aprila letos na svoji 3. izredni seji sprejel
sklep o monem odlaganju meanih komu-
nalnih odpadkov na deponiji v Mozlju tudi
iz drugih obin. Taken sklep nima potreb-
ne pravne osnove in je tako nezakonit, zato
bi ga moral upan Prebili zadrati! Tudi ob-
inski Nadzorni odbor bi moral pretehtati za-
konitost taknega sklepa. Procedura je na-
mre osnova sleherne demokracije, tudi gle-
de predmetnega sklepa. Pravilni postopek
sprejemanja taknega sklepa bi najprej mo-
ral vsebovati ustrezno dopolnitev veljavnega
Odloka o ravnanju z odpadki iz vseh naselji
v obini Koevje (UL RS t. 82/2005). e v
naslovu je namre povsem jasna dikcija, da
gre za odpadke iz vseh naselji v obini Ko-
evje, ne pa tudi iz drugih obin!!! Slediti bi
morala javna razprava na terenu, na kar pa
bi odlok dopolnili z morebitnimi tehtnimi in
konstruktivnimi pripombami iz razprave. Pri
tem bi morali s posebno pozornostjo in ob-
utljivostjo spotovati evropske direktive, ki
se nanaajo na problematiko varovanja oko-
lja, vkljuno z monitoringom morebitne polu-
cije nevarnih snovi v ozraje in v podtalnico
in ele potem sprejeti zgoraj navedeni dopol-
njeni odlok in posledino tudi zgoraj navede-
ni sklep. udno je, da je Obinski svet o ta-
ko pomembni odloitvi, ki ima lahko dolgo-
rone kvarne posledice na okolje v irem
smislu (podzemne vode celotne Koevske
se namre iztekajo v vodozbirno obmoje re-
ke Krke), prezrl vso zgoraj navedeno proce-
duro in sklepal tako tiho in hitro? Ta nagli-
ca o odloanju gotovo korenini v dejstvu, da
je ARSO (Agencija RS za okolje) e januarja
2012 izdala enajstim obinam, ki upravljajo
in skrbijo za obinska in regijska odlagalia
v Sloveniji tako imenovane negativne odlo-
be in sklepe o zaprtju deponij, ker niso imele
okoljevarstvenega dovoljenja (OVD). Tako so
23. aprila 2012 zaprli tudi regijsko odlagali-
e CEROD v Novem mestu, soasno pa so
se upani obin Trebnje, Mokronog-Trebelno,
entrupert in Mirna dogovorili z upanom
Prebiliem, da bodo meane komunalne od-
padke vozili na koevsko odlagalie v Mo-
zelj Vse to kae na domnevno usklajeno
akcijo, upanu pa je manjkal samo e ustre-
zen sklep Obinskega sveta!
kako ravnaTi z odPadki
V KOEVJU PO LETU 2015?
Gledano z vidika obinskega prorauna je ta-
ken sklep dobrodoel, saj se upan po dolo-
ilih Zakona o lokalni samoupravi mora vesti
kot dober gospodar, kar pa je kdaj lahko tudi
v koliziji, v naem primeru z varovanjem oko-
lja. Tako se bo iz tega naslova do leta 2015
proraun na prihodkovni strani predvidoma
poveal najmanj za okoli pet (5) milijonov
evrov, kar je za obino Koevje ve kot odli-
no. Seveda bo takoj, ko bodo iz drugih obin
zaeli dovaali odpadke, treba pripraviti in
sprejeti tudi rebalans prorauna za letonje
leto, kjer bo odprta nova proraunska po-
stavka. Zelo netransparentno in celo neza-
konito pa bi bilo, e bi se vsa ta mnoina de-
narja izgubila v integralnem delu prorauna.
Pri vsem tem pa ostaja odprto e eno vpra-
anje glede konne usode odlagalia v Mo-
zlju. Znano je, da to odlagalie organizacij-
skem in tehnolokem smislu ni usposoblje-
no sprejeti takno koliino dodatnih odpad-
kov, da nima predpisanega okoljevarstvene-
ga dovoljenja in da na samem odlagaliu ne
preiujejo izcedne vode kot je predpisano
v noveli zakona, ampak jih vozijo na central-
no istilno napravo v Koevje. Enake razme-
re so tudi v Novem mestu, kjer je ARSO de-
ponijo zaprl, v Koevju pa ni ne ukrepa! Dr-
ava ima pa dvojna merila, eprav bi v prav-
ni dravi moral veljati sleherni zakon enako
za vse! Odlagalie odpadkov v Mozlju do-
mnevno ni zgledno urejeno, je povpreno, ta-
ko kot veina manjih odlagali v Sloveniji.
Zato upravieno dvomim, da je dno odlagali-
a prekrito z ustrezno debelo gumijasto va-
rovalno folijo, da problema izcednih vod niti
ne omenjam.
Pred Obino pa je e ena pomembna nalo-
ga in skrb: kako do leta 2015 zapreti deponi-
jo komunalnih odpadkov, za kar je treba za-
gotoviti najmanj okoli tiri (4) milijone evrov?
Ta problem je ob nartovani in zaprti fnan-
ni projekciji obvladljiv, vendar samo ob pogo-
ju, da bodo upani drali obljubo in njihove
odpadke odlagali do zaprtja deponije v Mo-
zlju. Problemi pa se nakazujejo na podroju
izvedbe zaprtja deponije in e kako peree-
ga vpraanja, kam bodo Komunala ali zaseb-
niki vozili odpadke po zaprtju odlagalia? O
tem pa na Obini (e) ne razmiljajo! Ali pa?
KAJ PA NOVOMEKI CEROD?
Na regijskem centru za ravnanje z odpadki
CEROD, ki se nahaja v naselju Leskovec pri
Novem mestu, zbirajo meane komunalne
odpadke za celo Dolenjsko, Belo krajino in
Posavje. Kapaciteta odlagalia je okoli mi-
lijon kubinih metrov, za dobo 25 do 30 let,
kar bi dosegli s sortiranjem in loenim zbi-
ranjem odpadkov. Projekt je bil sofnanciran
z evropskim denarjem iz ISPA sklada in pro-
grama PHARE, takratnega ministrstva MOP
RS in Obine Novo mesto. Konec maja 2012
(30. maja 2012) so na tem odlagaliu zae-
li montirati istilno napravo za izcedne vode.
Tako upajo, da bo ARSO e konec junija izdal
potrebno okoljevarstveno dovoljenje (OVD)
in regijska deponija bo spet lahko normalno
delovala. S tem pa bodo pri zgoraj omenje-
nih obinah, ki so se dogovorile z upanom
Prebiliem o odlaganju njihovih odpadkov na
deponijo v Mozlju, prenehali ekonomski ra-
zlogi za nadaljevanje odvaanja teh odpad-
kov, saj bo odlaganje na novomeki CEROD
bistveno ceneje, kot pa odlaganje v Koev-
ju! Zato lahko samo upam, da se na Obini
Koevje zavedajo resnosti nastale situacije
glede ravnanja z odpadki, katere ne bo mo-
goe reiti po sistemu ad hoc, ampak na
osnovi poglobljenih analiz zateenega stanja
in stratekega ter odgovornega nartovanja,
predvsem pa ustreznega varovanja okolja po
dokonnem zaprtju deponije v Mozlju.
Franci Koncilija
akTualno
14 KOEVSKI UTRIP
/
/
junij 2012
junij 2012
/
/
KOEVSKI UTRIP 15
Biocentrien pogled na svet sloni na prepria-
nju, da je vse ivo med seboj povezano in so-
odvisno, loveka vrsta je enakopravno vpeta
v ekosistem in ni superioren len ivega sve-
ta. Njegovo nasprotje, antropocentrizem, je e
preraslo flozofske razprave in vpraanja ekolo-
gov. V zadnjem asu so o pravicah ivali, ume-
enosti ivali v loveko drubo, muenju i-
vali, vpraanju pravinosti v zvezi z zasunje-
vanjem ivali in ne nazadnje o prehranjevanju
z ivalmi, zaeli intenzivno razpravljati politolo-
gi. li smo predale od doma, ki je iva nara-
va, tako dale, da ogroamo sami sebe, razla-
ga izr. prof. dr. Cirila Toplak, visokoolska pro-
fesorica na Fakulteti za drubene vede Univer-
ze v Ljubljani, predsednica Slovenskega polito-
lokega drutva in lanica Drutva za osvobo-
ditev ivali in njihove pravice. lovekov negativ-
ni uinek na druge ive vrste prinaa negativ-
ne posledice za loveka samega, je prepriana
avtorica Indeksa biocentrinosti 2011, dosto-
pnega na spletni strani Centra za kritino poli-
tologijo Fakultete za drubene vede (www.po-
litologija.si).
Indeks ivalim prijaznih drav se je razvil iz tu-
dentskih raziskovalnih nalog, v okviru katerih
je Cirila Toplak tudente med drugim pozvala k
raziskovanju odnosa posamezne drube do i-
vali, narave in okolja. Indeks, za katerega zani-
manje e sega preko meja, zajema 86 drav z
vseh celin, vseh podnebnih pasov, zelo razli-
nih po velikosti, gostoti populacije, gospodar-
ski uspenosti in kulturnih ozadjih. Enajst ka-
zalcev, ki tvorijo indeks, je Cirila Toplak razdeli-
la na pozitivne (dele zaitenih obmoij nara-
ve, zakonodaja za zaito ivali, dele drutev
za zaito ivali in zaveti, dele vegetarijan-
cev v populaciji, politini ekstremizem v dob-
robit ivali, monost tudija veterine) in nega-
tivne (tevilo ivalskih vrtov, tevilo cirkusov z
ivalmi, poskusi na ivalih, dele lovcev v po-
pulaciji, odnos do zooflije). Nabor podatkov je
omejen z njihovo dostopnostjo, saj so morali
biti merljivi, primerljivi in verodostojni za vseh
86 drav. Iz tega razloga indeks ne zajema po-
droja intenzivne ivinoreje in ivilske industri-
je. Interpretacija indeksa bo ena izmed vsebin
na nartovani politoloki razpravi na temo po-
litik do ivali v letonji jeseni. V njej bodo so-
delovali politologi iz ve drav, avtorica pa e
zdaj podpira uporabo indeksa kot lobistine-
ga orodja in hkrati poziva k njegovemu poso-
dabljanju.
Nisem priakovala, da se bo Slovenija uvrsti-
la tako dobro, saj se zavedam problemov na
tem podroju pri nas, uvrstitev Slovenije na
osmo mesto komentira Cirila Toplak. Upote-
vati je treba, da indeks ne predstavlja primer-
jave z absolutnim idealom, ampak primerja dr-
ave med seboj. Uvrstitev Slovenije na osmo
mesto in e katere druge drave, ki je ne bi pri-
akovali tako visoko, pomeni, da je stanje na
tem podroju bolje kot v drugih dravah, ne
pomeni pa, da te drube niso antropocentrine
in da tu ni e ogromno dela, realno opredeljuje
poloaj predsednica Slovenskega politoloke-
ga drutva in dodaja: Na svetu je najmanj 900
milijonov vegetarijancev, a le est odstotkov po
svobodni izbiri, vsi ostali pa iz nuje. Tudi med
tistimi estimi odstotki prostovoljnih vegetari-
jancev jih je nemalo antropocentrinih. Testira-
nja na ivalih v nekaterih dravah ni, ker ni do-
volj razvite farmacevtske ali kozmetine indu-
strije, ne pa zaradi odnosa do ivali.
Kar se zlahka razbira iz Indeksa biocentri-
nosti e zdaj je, da je vendarle Evropska uni-
ja tista, ki je postavila dobre standarde, zato ni
presenetljivo, da je kar nekaj lanic Evropske
unije visoko uvrenih, ne pa vse. Razlike, ki so
precejnje, se odraajo zlasti na ravni izvaja-
nja evropskih smernic. Cirila Toplak opaa tudi
korelacijo Indeksa biocentrinosti z Indeksom
sreni planet (www.happyplanetindex.org), na
katerem so visoko uvrene tiste drave, ki jih
tejemo za revne, majhne otoke drave, kate-
rih prebivalci pa se oitno poutijo srene. In-
deks sreni planet meri tudi t. i. ekoloki odtis
na prebivalca, zato je vsaj nekaj teh drav tudi
na Indeksu biocentrinosti uvrenih zelo viso-
ko, je prepriana lanica Drutva za osvobo-
ditev ivali in njihove pravice, ki po drugi stra-
ni ne opaa izkljune povezave med kakovo-
stjo demokracije in odnosom do narave ter ve-
likostjo drave in odnosom do narave. Ta inter-
pretacija bo e zelo zanimiva, saj bo treba te-
meljito raziskati povezave oz. ugotoviti, ali ob-
stajajo e kakne druge skupne znailnosti dr-
av, ki so visoko uvrene, razen te, da imajo
bolj prosvetljen odnos do ive narave, se poli-
tologinja veseli nadaljnjega dela raziskovalne-
ga projekta.
e smo v 20. stoletju bili veliki boj za love-
kove pravice, se bo v tem stoletju odvil boj za
pravice ostalega uteega ivega, meni Ciri-
la Toplak: Mislim, da bo to stoletje v zname-
nju dileme, ali se bomo ljudje kot vrsta ponov-
no vkljuili v ivo naravo, ali pa nas ve ne bo.
Noem zveneti paranoino ali bombastino,
ocenjujem le z neke distance, ne samo z vidi-
ka kratkega posameznikovega ivljenja. Pre-
mik od flozofskih debat k politologiji Topla-
kova ocenjuje kot pomemben korak: Za raz-
liko od flozofov bomo politologi govorili o i-
sto konkretnih politikah do ivali in o politi-
nih razmerjih med ljudmi in ivalmi, tako kot
je postavljen tudi Indeks biocentrinosti. V
njem so sami konkretni podatki, ki so merljivi,
primerljivi in predstavljajo majhen prispevek
k razpravi o antropocentrizmu, ki bo po mo-
jem preprianju vse pomembneja, e pou-
darja zagovornica biocentrizma, ki ima privi-
legij tudente spodbujati h kritinemu razmi-
sleku o drubi. Med drugim, kot odkrito pove-
do njeni tudenti, poveuje tudi njihovo obu-
tljivost do vsega ivega okrog njih. Konec kon-
cev bodo dananji mladi tisti, ki bodo jutri od-
loali o in v drubi.
aniMalija
INDEKS BIOCENTRINOSTI 2011
Cirila Toplak, 2012. Dostopno na: www.politologija.si

Konni
rang
Ime drave Zakonodaja
(zaita
ivali,
testiranje
na ivalih,
cirkusi,
zoofilija)
Dele
vegetarijancev
v populaciji
(%)
Dele
lovcev
v
populaciji
(%)
Dele
zaitenih
obmoij
narave
Mrea
drutev
za
zaito
ivali
Monost
tudija
veterine
tevilo
ivalskih
vrtov in
akvarijev
Politini
ekstremizem
za
dobrobit
ivali
SKUPAJ
1. Luksemburg 27. 19. 30. 16. 4. 1. 16. 32. 18,125
2. Avstrija 1. 17. 41. 12. 9. 48. 16. 16. 20
3. Kostarika 11. 3. 1. 20. 34. 27. 54. 32. 22,75
4. Italija 27. 4. 46. 27. 28. 30. 34. 2. 24,75
5. vica 3. 11. 30. 8. 8. 47. 79. 14. 25
6. Estonija 27. 42. 40. 13. 42. 2. 5. 32. 25,375
7. Latvija 27. 33. 38. 25. 38. 7. 5. 32. 25,625
8. Slovenija 61. 21. 17. 39. 17. 6. 16. 32. 26,125
9. Norveka 27. 21. 58. 7. 6. 35. 34. 24. 26,5
10. Dominikanska
republika
27. 42. 1. 9. 64. 16. 26. 32. 27,125
11. Hrvaka 3. 15. 34. 48. 37. 26. 26. 31. 27,5
12. Izrael 3. 8. 13. 29. 21. 46. 71. 31. 27,75
13. Singapur 11. 1. 1. 70. 35. 12. 61. 32. 27,875
Ali se bomo ponovno vkljuili
v ivo naravo ali pa nas ve ne bo!
e je loveka vrsta najinteligentneja, najhitreje razvijajoa in edina moralna iva vrsta na Zemlji in e le lovek razume kon-
cept pravice, nismo potem prav ljudje tisti, ki smo odgovorni in dolni ohranjati ekosistem in posledino lastni obstoj? Ekoloki
sistem tvorita biotop in biocenoza. Organizmi biocenoze nenehno tekmujejo med seboj in z monostmi, ki jih omogoa ivljenj-
ski prostor. Obenem pa so organizmi med seboj in v odnosu do okolja v biolokem ravnovesju, ki ga lovekov antropocentrizem,
tj. superiornost vsemu ostalemu ivemu, s pridom rui.
tekst: Anja uek,
Vir: Toplak, C. (2012) Indeks biocentrinosti. Dostopno na www. politologija.si.
vPraanja bralcev
Toni Mrvi
gsm: 031-546-182,
e-naslov:
drustvo.bodiluc@gmail.com
za TisTa
vPraanja,
ki jiM saMi
ne najdeMo
odGovora
Vsakdo se kdaj znajde
na udnem kripotju svo-
jega ivljenja, ko ne ve,
ne kod ne kam, ne kako
in ne s im ne s kom ...
Vasih nam lahko le neka
beseda, nek majhen na-
mig koga, ki ga osebno
niti poznamo ne, poma-
ga premostiti negoto-
vost, pred katero smo
se znali. Mnogokrat pa
se znajdemo v spletiu
vpraanja in podvpra-
anj, ki se tesno nanizajo
drug k drugemu. A zado-
voljivega odgovora od ni-
koder ... Naredimo korak
naprej! Vpraajmo Tonija
Mrvia, ivljenjskega mo-
tivatorja, svetovalca za
osebnostni in duhovni
razvoj.
Svoja vpraanja lahko To-
niju posredujete na na
elektronski naslov noviu-
trip@novi-utrip.eu oz. jih
poljete na urednitvo
Utrip, Omerzova ulica 29,
Dolga vas, 1330 Koev-
je, vsaj do 5. v mesecu
naslednjega izida lokal-
nega mesenika.
e pred leti sem navezal stike
z mednarodno nevladno or-
ganizacijo Josiah Venture, ki v
Sloveniji deluje pod imenom
Drutvo Ve. To mednarodno
povezano drutvo deluje pred-
vsem na podroju dela z mla-
dostniki. Drutvo spodbuja
razvoj osebnostnega znaaja
mladih, njihove samoiniciativ-
nosti in pozitivnih voditeljskih
lastnosti, utemeljenih na tr-
dnih moralnih vrednotah, ki jih
pripravijo za odgovoren vstop v
svet odraslih. Njihov nain de-
lovanja me je pripeljal do ideje,
da bi bilo dobro ponuditi nekaj
taknega tudi naim mlado-
stnikom. Tu elim opozoriti, da
nikakor ne gre za kakrno koli
konkurenco e obstojeim or-
ganizacijam in dejavnostim.
Vsekakor si za dobrobit naih
mladostnikov elimo sodelo-
vanja z vsemi!
Tako je na mojo pobudo nevla-
dna organizacija Josiah Venture
nala mlajo druino, ki je z nav-
duenjem sprejela izziv Sloveni-
je in se s tem namenom tudi pre-
selila v Koevje. Ker se zavedam,
da je delo z mladostniki zelo po-
membno, sem se tokrat odloil,
da namesto odgovora na vpraa-
nje predstavim mlajo ameriko
druino, ki se je odloila postati
del nas.
Shawn in Christena Werdebau-
gh s tirimi otroki Zack (7 let),
Nathan (6 let), Corban (4 leta) in
Alisha (3 leta) so se v teh dneh
preselili iz Oregona v Koevje.
Ko je bil Shawn leta 2001 e na
fakulteti, se je zael zanimati za
Slovenijo. Za nao deelo ga je
navduil njegov soolec, ki je eno
leto v Ljubljani poueval anglei-
no. Leta 2003 se je poroil s Chri-
steno in jo zael navduevati, da
bi skupaj obiskala nao deelo.
Shawn je odraal v majhnem me-
stu, primerljivim s Koevjem, med-
tem ko je Christena odraala na
kmetiji. Oba izhajata iz skromne
druine. e zelo mlada sta se nau-
ila trdo delati, da sta si plaala iz-
obraevanje in stroke preivetja.
Leta 2008, po uspeno opravlje-
ni diplomi za svetovanje in men-
torstvo mladostnikom, so Shawn,
Christena in njuni trije sinovi pre-
iveli tri poletne mesece v Slove-
niji in se pridruili aktivnostim Dru-
tva Ve. Ko so bili tu, so zelo glo-
boko v sebi zautili, da elijo dela-
ti, ustvarjati ter predvsem pustiti
svoje srce v Sloveniji. Po skoraj ti-
rih letih od takrat je beseda me-
so postala in preselili so se v na-
e mesto.
Kot mladostnika sta imela Shawn
in Christena prijatelje, ki so ju vo-
dili, jima bili mentorji, jima poma-
gali verjeti, da vsak lahko naredi
vse, e obstaja nekdo, ki vate za-
upa, te spodbuja in te ui samoza-
vesti, spotovanja, modrosti in tr-
dega dela.
Shawn in Christena sta profesio-
nalna delavca z mladostniki s sr-
cem in eljo ponuditi mladim vod-
stvo, spodbudo in motivacijo za
modre ivljenjske odloitve, za
uspenost v izobraevanju in v na-
daljnjem ivljenju. Sasoma bosta
tudi pouevala angleki jezik ter
vodila razline dejavnosti in tabo-
re za mladostnike.
Prvo leto njihovega bivanja med
nami bodo v veliki meri osredoto-
eni na uenje slovenskega jezika
in kulture. Zelo dobro se zaveda-
jo, da to ni lahka naloga, zato se
je bodo lotili zelo resno. Najstarej-
a sinova Zack in Nathan sta se
e vpisala v prvi in drugi razred
Osnovne ole Ob Rini.
e boste sluajno v naslednjih
dneh ali mesecih opazili mlajo
svetlolaso druino s tirimi otro-
ki, ki se pogovarja v angleini, jim
pristopite in jih pozdravite. Z vese-
ljem se vam bodo odzvali in skle-
pali nova poznanstva in tudi prija-
teljstva.
vsem bralcem moje rubrike in
lokalnega asopisa Utrip in
druini Werdebaugh elim vse
dobro in sreno!
GPS naprave ne smemo puati v vozilu
Navigacijske naprave so v avtomobilih praviloma nameene tik ob vetro-
branskem steklu. Zaradi visokih temperatur, tudi do 70 stopinj Celzija, pri-
de do viga baterije, ki ob polnjenju oz. praznjenju sama po sebi ustvarja vi-
jo temperaturo. Zgodilo se je e, da je lastnik nael svoje vozilo z unieno no-
tranjostjo, kjer je pogorelo vse, kar je gorljivo.
Opozorilo ne velja le za GPS naprave. Poleti na izpostavljenih mestih v avto-
mobilu ni pametno puati nobenih naprav z baterijami, kot so mobilni tele-
fon, fotoaparat, kamera, tablini raunalnik, prenosnik, in podobno. V na-
vodilih za veino teh naprav pie, da lahko izpostavljenost visokim tempera-
turam povzroi pokodbo naprave ali pride celo do viga.
Mimogrede, na armaturni ploi ni priporoljivo puati niti steklenic ali
plastenk z vodo ter oal (tudi sonnih), ki lahko delujejo kot lea in zgolj s
pomojo sonca zanetijo poar ali stopijo plastiko, in sicer na enak nain, kot
e bi zakurili s poveevalnim steklom. Edvard ilc
16 KOEVSKI UTRIP
/
/
junij 2012
junij 2012
/
/
KOEVSKI UTRIP 17
Gornje Lepove 36, 1310 Ribnica
tel: 01 836 21 96
gsm: 041 693 953
e-mail: urban.s@amis.net
Pooblaeni serviser
in prodajalec vozil
NOVI CEED
POPOLNOMA NOV DESIGN.
Microera Joe ilc s.p.
Hrovaca 14A
(trgovski center Spar Ribnica)
1310 Ribnica
tel.: 01 8373 116
fax.: 01 300 77 06
mobi: 051 358 762
mobi: 051 358 760
e-mail: info@microera.si
ivimo na Koevskem, v deeli gozdov, kot se na vsakem koraku radi pohvalimo. Prav gozdo-
vi so tisti, ki predstavljajo desetletja ohranjeno naravo, isto okolje in hkrati zagotavljajo pre-
bivalstvu mir in varnost. Ostajajo eden glavnih razlogov, da ljudje v tem delu Slovenije vztra-
jajo, oz. da posamezniki prihajajo in tu tudi ostajajo. Razen lesa in gozdov tu nimamo niesar.
Gozdarstvo in lesna industrija
sta leta predstavljala ponos ko-
evskega gospodarstva in zapo-
slovala mnoico obanov in ob-
ank, veliko jih je prihajalo na
delo v Koevje od drugod. Tako
v mestu kot na vaseh so rastle
manje age, mizarske delavni-
ce, tovarne, ki so na razline na-
ine predelovale les, mu dale do-
dano vrednost in izdelke proda-
jale za med. Tudi izkoristek po-
sekanega lesa je bil na zavidljivi
ravni. Po domae povedano, vse
se je splaalo, ni ni bilo predra-
go. Tako v gozdu kot pri lesu je
vladal red. Prebivalstvu obine
in ire je bila zagotovljena oskr-
ba z lesom iz koevskih gozdov.
Demokratine spremembe v de-
vetdesetih letih niso zaoble tu-
di Koevske ter posredno goz-
darske in lesarske panoge. Spro-
eni privatizacijski in denaciona-
lizacijski postopki in procesi ter
njihove posledice so do temelja
poruili uveljavljeno, organizira-
no in uinkovito obliko gospodar-
jenja s koevskimi gozdovi in le-
som. Naenkrat je postalo vse kar
je staro, slabo in potrebno zlasti
lastnikih sprememb. Kot domi-
ne so padale neko uspene ko-
evske tovarne, delavnice in o-
le, ki so izobraevale za gozdar-
ske in lesarske poklice. Koe-
vska in njeni prebivalci so se mo-
rali na ta nain odrei kljunemu
viru svojega obstoja in razvoja
gospodarjenju in razpolaganju z
gozdom in lesom. V opisani pre-
teklosti je tako ali drugae na de-
lih v gozdu in predelavi lesa dela-
lo 40 % vseh zaposlenih na Ko-
evskem, tevilno je to pomeni-
lo skoraj 2500 ljudi. Danes se ta
tevilka okoli 600, ob bistveno
veji brezposelnosti kot neko.
Kljub dravni lastnini gozdov in
lesa na Koevskem z njimi go-
spodari in ima koristi le pei-
ca posameznikov, ki so bili v pra-
vem trenutku na pravem me-
stu, in legalno izpeljali tranzicij-
sko lastninjenje podjetij oziroma
po starem organizacij, ki so se
ukvarjale z izkorianjem gozdov
in predelavo lesa.
Tudi Obina Koevje postaja ve-
dno veji lastnik gozdov. Po-
stopki prenosa gozdnih parcel
iz Sklada kmetijskih zemlji in
gozdov na Obino Koevje pote-
kajo bistveno prepoasi in traja-
jo e osemnajsto leto, pa niso ni-
ti na polovici. Ta poasnost po-
meni velik izpad gospodarjenja
z gozdovi in posledino izpad f-
nannih prihodkov v vedno pra-
zno obinsko blagajno. O tej pro-
blematiki sem pisal e v mare-
vski tevilki Utripa.
Na 13. seji Obinskega sveta
sem po tokah opozoril na ne-
gospodarno ravnanje upana
in pristojnih oddelkov obinske
uprave pri gospodarjenju z goz-
dovi. Le manji del teh napak je
bil upotevan in do danes odpra-
vljen, bistvene in najpomemb-
neje pa e ostajajo.
Svetniki in svetnice v Obinskem
svetu e vedno akamo, da u-
pan na seji predstavi predlog or-
ganizacijske in kadrovske rei-
tve gospodarjenja z obinski-
mi gozdovi in asovni nart za-
kljuka prenosa gozdnih parcel
iz Sklada KZG RS na Obino. Pri-
akovanja so velika, saj bi to pri-
neslo nekaj novih delovnih mest
in zaposlitev, ki jih v Koevju nuj-
no potrebujemo.
drva za kurjavo
Problem, na katerega elim opo-
zoriti z dananjim prispevkom,
pa se nanaa na zaskrbljujoe
stanje v obini pri oskrbi koe-
vskih gospodinjstev z drvmi za
kurjavo. Glede na vedno drajo
elektriko in kurilno olje se vedno
ve ljudi odloa za ogrevanje z
drvmi. V zadnjem letu ali dveh so
drva za kurjavo v koevski obini
postala glavni prodajni hit. Ko na
lokalnem radiu posluamo obve-
stila kupim prodam, se polovi-
ca oglasov, povedanih v sloven-
ini ali polomljeni slovenini,
nanaa prav na prodajo in nakup
drv za kurjavo. Praviloma kupec
nikoli ne vpraa po izvoru drv,
zgolj po ceni, roku in kraju doba-
ve. Tudi pristojni v Zavodu za goz-
dove, Skladu kmetijskih zemlji
in gozdov, lastniki, koncesionarji,
inpekcijske slube in policija si
pred nedovoljeno trgovino z drv-
mi za kurjavo zatiskajo oi in ne
ukrepajo. Izvor drv za kurjavo, ki
so predmet oglaevanja in pro-
daje, je najvekrat neznan. V raz-
mislek podatek, da se je tevilo
kraj lesa oz. drv in e tudi hlodov
v letu 2011 podvojila v primer-
javi z letom poprej, kar dodatno
povzroa nezadovoljstvo in skrb
lastnikov in upravljavcev koe-
vskih gozdov.
V obini Koevje uporablja kot
energent za ogrevanje drva li-
stavcev okoli 2500 gospodinj-
stev. Ostala gospodinjstva se
ogrevajo preko kotlovnice Komu-
nale na biomaso, druga na ku-
rilno olje, nekaj posameznih go-
spodinjstev pa uporablja ostale
alternativne vire, kot so sonna
energija, elektrika, peleti ipd.
Za gozdove, ki leijo na podro-
ju obine Koevje (ne glede na
lastnitvo), gozdnogospodarski
narti nartujejo vsako leto po-
sek cca 90 000 m razlinega
lesa listavcev, ki se lahko upo-
rabijo tudi kot drva za kurjavo. V
preteni meri gre za kakovostno
slabi les bukve, gabra, hrasta,
breze, leske ter ostalih mehkih in
trdih listavcev.
V letu 2011 so zasebniki in
agrarne skupnosti posekali oko-
li 5000 m lesa trdih listavcev,
koncesionarja Gra in Snenik
pa sta v istem obdobju pose-
kala cca 85 000 m lesa listav-
cev. Drva za kurjavo sta proda-
la in pripeljala cca 1070 gospo-
dinjstvom v obini, kar predsta-
vlja priblino 12 840 m lesa li-
stavcev, iz katerega je mo izde-
lati skoraj 20 000 tekoih me-
trov drv za kurjavo.
V obini Koevje ostaja ve kot
800 gospodinjstev, ki si drva za
kurjavo oskrbijo na sivem trgu,
kjer oitno ponudbe ne manjka.
V tevilkah to pomeni 10 000
m lesa oziroma 14 300 tekoih
metrov drv za kurjavo.
Kako do drv
za kurjavo v
obini Koevje?
18 KOEVSKI UTRIP
/
/
junij 2012
AKTUALNO V HUfNAGLOVEM LETU
oinski svetnik Zlatko Ficko
KAKO DO CENEJIH
drv za kurjavo
Ob vsesploni krizi, brezposelnosti ali
brezizhodnem poloaju posameznih
gospodinjstev v obini Koevje si mar-
sikdo ie cenejo monost oskrbe z
drvmi za kurjavo ali pa dodaten vir za-
sluka za preivetje sebe in druine
prav v gozdu.
Monosti, ki se ponujajo,
so naslednje:
dogovor z revirnim gozdarjem Zavo-
da za gozdove ali revirnim gozdar-
jem koncesionarja (Gre, Snenika),
lastniki gozda ali odgovornih oseb
agrarnih skupnosti za ienje zara-
ajoih kmetijskih povrin ali malo
donosnih gozdov;
dogovor z revirnim lovcem lovi s
posebnim namenom za ienje
gozdnih jas, lovskih povrin, zara-
ajoih gozdnih robov, lovskih stez
in podobno;
dogovor s koncesionarji in lastniki
gozdov za pobiranje senih odpad-
kov ob urejenih seiih in gozdnih
prometnicah (ceste, vlake), kjer se v
oddelku zakljuuje senja in spravi-
lo lesa.
Natetih monosti se posluuje kar ve-
liko posameznikov, ki so ustrezno opre-
mljeni s stroji in pripomoki za senjo,
spravilo in prevoz lesa. Prebivalci jih po-
gosto sreujejo na cestah, kjer s kombi-
ji, osebnimi prikolicami in traktorji vozi-
jo drva znanim naronikom.
V zadnjih dveh letih skokovito naraa
tevilo posameznikov in organiziranih
skupin, ki v koevskih gozdovih, ne gle-
de na lastnino, izvajajo obsene in te-
meljite kraje vseh vrst lesa, od drv do
vseh vrst gozdnih sortimentov. Pri tem
poetju ne prizanesejo niti gozdni me-
hanizaciji, pripomokom za delo v goz-
du, gorivu in objektom v gozdu. Marsi-
katero koevsko gospodinjstvo se na ta
nain oskrbi z drvmi ter nevede sodelu-
je pri trgovanju z ukradenim lesom.
Okodovanci nemono opazujejo to po-
etje, opozarjajo in prijavljajo kraje in
vandalizem pristojnim in odgovornim
institucijam, kot sta policija in inpek-
cijske slube, vendar je uspeno ree-
nih primerov zanemarljivo malo. In to je
tisto, kar nas lahko resnino skrbi.
Kljub izobilju dobrin v koevskih gozdo-
vih se obani in obanke sreujejo s te-
avami pri oskrbi z najcenejo in naj-
manj vredno kategorijo lesa drvmi za
kurjavo. Po drugi strani pa ostaja v goz-
dovih veliko neizkoriene in propada-
joe lesne mase, primerne za drva. Ve-
lik razkorak med monostmi, ki jih daje
gozd in dejanskim izkoristkom gozda je
posledica togega delovanja drave, pri-
stojnih organov javne uprave ter lokalne
skupnosti pri gospodarjenju z gozdovi.
Kako dolgo e?
junij 2012
/
/
KOEVSKI UTRIP 19
AKTUALNO V HUfNAGLOVEM LETU
PISNA POBUDA UPANA OBINE
KOEVJE DR. PREBILIA IN
Predsednika sveTa zavoda oe
KOEVJE, DNE 13. 2. 2012 SKLADU
KMETIJSKIH zEMLJI IN GOzDOV RS
v pismu se podpisnika zavzemata za monost iz-
dajanja dovoljenj za pobiranje senih odpadkov v
dravnih gozdovih na Koevskem in ribnikem.
od Sklada priakujeta, da vzpostavi sistem izda-
janja dovoljenj v gozdovih, za katere imata skle-
njeno veletno koncesijsko pogodbo podjetji Gr-
a in Snenik.
koMenTar avTorja PrisPevka:
e ena v seriji nepremiljenih in zaletavih potez
upana dr. Prebilia, ki je posledica nepoznava-
nja gospodarjenja z gozdovi. vsebinsko popolno-
ma neprimerno pismo, ki je mogoe res imelo do-
ber namen reevanja opisane problematike, po-
slano pa na napaen naslov. Prava pot bi upana
vodila na sede Gre in Snenika, kjer bi s pristoj-
nimi prav gotovo poiskali ustrezno in dobro rei-
tev pri pobiranju senih odpadkov.
POBUDA UPANU:
v letu 2012 naj bi se v obinskih gozdovih na
osnovi gozdnogospodarskega narta lahko pose-
kalo 18 000 m lesa, od tega bi odpadlo na les za
drva 4000 m oz. 6000 tekoih metrov drv, s ka-
terimi bi lahko oskrbeli 400 gospodinjstev. Sene
ostanke iz obinskih gozdov pa bi z izdajo dovo-
ljenj razdelili med zainteresirane obane Koev-
ja. ob tem bi e nekaj malega zasluili, prav goto-
vo pa ravnali kot dober gospodar.
cena drv za kurjavo
je Pri koncesionarju
naslednja:
Tekoi meter drv trdih
listavcev (goli ali metr-
ska drva) vkljuno s pre-
vozom do razdalje 25 km
in vkljuenim 20 % DDv
znaa v povpreju 67,00
EUr,
pogoj je plailo predrau-
na ob naroilu,
rok dobave od 15 dni do 2
mesecev.
cena drv za kurjavo
na siveM TrGu je
naslednja:
Tekoi meter metrskih
meanih drv vkljuno z
dostavo do kupca znaa
40,00 EUr,
tekoi meter metrskih drv
hrasta in gabra vkljuno
z dostavo do kupca 50,00
EUr,
tekoi meter metrskih i-
stih bukovih drv vkljuno
z dostavo do kupca 60,00
EUr,
tekoi meter drv trdih li-
stavcev in bukve, razaga-
nih na kose dolge 2530
cm ali po naroilu, vklju-
no z dostavo do kupca zna-
a med 80,00 in 90,00 EUr.
karikatura: Brane ercer
MOJE ZLATO D.O.O. DOLENJSKA CESTA 318, 1291 KOFLJICA (POSLOVNO-SKLADINI OBJEKT SBS-TRGOVINA LAVRICA)
ODLINE CENE ZA NAKUP NALOBENEGA ZLATA IN SREBRA
tel: 05 993 53 87
gsm: 031 274 419
8.00 do 16.00
(od 9,00 do 40,00 /g)
20 KOEVSKI UTRIP
/
/
junij 2012
inTervju
Tudi policisti so ljudje
Moja prva misel, ko sem izvedela, da bom opravljala intervju s koman-
dirjem koevske policijske postaje, je bila, da ga predstavim kolikor se le
da z njegove loveke plati, da v veliki meri zaobideva poklicno ivlje-
nje. A dejstvo je, da je Matja Koprivek na Koevskem prvi mo Policije,
zaradi esar bo nae bralce veliko bolj zanimalo ivljenje policista kot
druinsko in druabno ivljenje ter razmiljanja in pogledi (so)krajana.
Eden vejih vzrokov najinega pogovora je bila seveda stavka policistov
tej v intervjuju nisem namenila veliko pozornosti , ki se je po ve kot
mesecu dni pogajanj zakljuila v zadnjih dnevih maja. Tako res ni preo-
stalo drugega, kot da moa, ki spretno 'operira' s 109 zaposlenimi na PP
Koevje, predstavim tako, kot temu pritie: kot uradno osebo, s katerim
sem si tu in tam med njegovim preobremenjenim urnikom dovolila tudi
kakno sproujoe hudomuno vpraanje
besedilo: Romana Novak
Ma t j a Ko p r i v e k
komAndIr PoLICIJskE PostAJE koEVJE
Gospod Koprivek, povedali ste mi, da je
na koevski policijski postaji kar 109 za-
poslenih. e se postavim v koo povpre-
nega Slovenca, se upravieno vpraam,
mar ne, zakaj eno Koevje potrebuje toliko
policistov?
Takoj lahko odgovorim na vae pomisleke.
PP Koevje ni klasina postaja, saj ne le da
skrbi za varnost obanov obin Koevje, Ko-
stel in Osilnica, poleg rednih, splonih nalog
policije, opravlja e varovanje 54 km drav-
ne meje, ki je obenem tudi schengenska me-
ja EU, izvaja mejno kontrolo na dveh mejnih
prehodih, ki obratujeta 24 ur, do nedavnega
pa so policisti PP Koevje varovali tudi Cen-
ter za izobraevanje in usposabljanje Gote-
nica.
Pod pojmom splone naloge so zajete vse
aktivnosti policije od kriminalitete, prome-
tne varnosti, javnega reda in miru, do mejnih
zadev in tujcev ter preventive. Vsekakor gre
za velik kolektiv s irokim podrojem dela.
Na taken nain v Policijski upravi Ljubljana
dela samo e PP Ribnica (varovanje dravne
meje in delo na mejnih prehodih).
Kdaj ste prevzeli mesto prejnjega koman-
dirja, Roberta Somensaryja, in ali se je
nain vodenja policijske postaje od tedaj v
em spremenil, kako je z delom policistov
nasploh, zaznati je, npr., da ste precej od-
prti do sodelovanja ?
Vodenje PP Koevje sem prevzel v oktobru
2009. Sam koncept dela PP pa je ostal is-
ti kot pri mojem predhodniku, saj je delo Po-
licije na nek nain uteeno in ga ni mogoe
preve prilagajati. Nekoliko veji pomen ima
predvsem opazovalna sluba, ki je od moje-
ga prihoda v Koevje postala redna oblika
dela v dnevnem asu. Glede na problemati-
ko in kritine dni tudi v nonem asu. Precej
smo poveali dele preventivnega dela PP
glede na pretekla obdobja, saj sodelujemo
na preventivnem podroju praktino z vse-
mi, ki izkaejo interes, najve pa z osnovnimi
olami, srednjimi olami, vrtci
Poudarek dela policistov je na prepreeva-
nju kaznivih dejanj, kritev javnega reda in
miru, prepreevanju prometnih nesre in ile-
galnih migracij. V drugem planu je odkriva-
nje odklonskih dejanj, za katere je pristoj-
na policija, in ustrezno sankcioniranje kri-
teljev. Res pa je, da je za vsako preventivno
delo potrebna naa prisotnost tako v olah
junij 2012
/
/
KOEVSKI UTRIP 21
in ostalih institucijah kot tudi na cesti, kjer
prisotnost policistov odvraa udeleence od
kritev. Policisti so vedno najbolj opazni na
cesti, pri kontroli prometa a predvsem za-
radi glob, ki jih izrekajo kriteljem, tudi manj
zaeleni.
vzemiva razmerje kritev in izreenih ka-
zni v zadnjih letih. e naredite presek med
prvimi in drugimi, do kaknih ugotovitev
prihajate?
tevilo kritev, ki jih ugotovijo policisti, je vsa
leta podobno. tevilo izreenih glob z leti
upada, ve je opozoril. Policisti so pri izreka-
nju opozoril vezani na zakonodajo, ki tono
predpisuje pogoje za izrek opozorila. V vseh
teh primerih gre za prekrke, ki jih je zakono-
dajalec predvidel in doloil pogoje, pod kate-
rimi je mogoe opozorilo tudi izrei.
Poklicna pot vas je kar peljala po Sloveniji
in preden ste z delom komandirja nastopi-
li v Koevju, ste bili prvi lovek Policijske
postaje Ribnica. zagotovo je med delom
v sosednji obini in delom v Koevju pre-
cejnja razlika. Bi lahko primerjali eno in
drugo obino tudi po tem, kje vam je bilo
delo bolj pisano na koo?
Leta 1988 sem kot milinik pripravnik zael z
delom na PP Domale. Tam sem poel prak-
tino vse, kar pone policist. Zael sem kot
spremljevalec v patrulji, opazovalec, delal
kot vodja patrulje oz. stareji policist, delal
sem kot pomonik vodje varnostnega okoli-
a in nato kot vodja varnostnega okolia naj-
prej za obmoje Morav, kasneje pa e dve
leti v centru Domal. Ob drugani organiza-
ciji dela na policijskih postajah sem nato 10
let delal kot kriminalist in se ukvarjal z vsemi
oblikami kriminalitete. Ob delu sem tudi tu-
diral, po konanem tudiju pa bil premeen
zaradi potreb dela na PP Ljubljana Beigrad
na delovno mesto pomonika za kriminalite-
to. Po dveh letih dela v Ljubljani, sem sprejel
izziv pomonika komandirja za podroje pro-
metne varnosti v Koevju. To delo sem opra-
vljal sedem let. Leta 2007 sem nastopil de-
lo komandirja na PP Ribnica in po dveh letih
zaradi odhoda v pokoj takratnega koman-
dirja Somensaryja na PP Koevje.
Tudi danes, e se ozrem nazaj, ne bi izpustil
nobenega obdobja svoje policijske kariere,
saj je vsako po svoje zelo zanimivo in razgi-
bano, vsako pa ti da izkunjo ve. Prav tako
ima vsak kraj svoje znailnosti, svoje pred-
nosti in svoje slabosti. Vsako delo vzamem
kot nov izziv.
domain ste. Kako presegate sindrom re-
kla NeMO PROFeta IN PatRIa teko je
biti prerok v lastni deeli; namre, teko je
delati v domaem okolju, kjer vas prakti-
no vsi poznajo?
V doloenih primerih je delo v domaem oko-
lju lahko prednost. Mene ne moti, saj je veli-
ko laje reevati teave, e ljudi pozna. e
se dri pravil in e se pravil drijo ljudje oko-
li tebe, teav ni. Teave nastanejo, ko ljudje,
ki se pravil ne drijo, od tebe priakujejo ko-
risti.
Kdaj vam je bilo v slubi najbolj prijetno,
kdaj tega dela najraje sploh ne bi opravlja-
li? Kako je s sodelavci in s timskim delom?
Kako se 'spopadate' z vlogo efa? In kako
s tistimi kupi in kupi papirja, ki sem jih pri
svojem zadnjem obisku v vai pisarni opa-
zila na delovni mizi?
Trudim se, da je v slubi vedno lepo. Teko
je videti sodelavca, prijatelja, ko mu je hu-
do, a tudi takrat mora odigrati svojo vlogo
in mu nuditi vso pomo. Najlae je bilo de-
lati kot policist. Odgovarjal si za svoje delo
in svoja dejanja. Danes v svoji vlogi odgovar-
jam za delo vsakega zaposlenega na PP Ko-
evje. Odgovornost je velika. Ve mi je, ko
me kdo poklie ali na cesti ustavi in pohvali
delo policistov. Tudi ko sliim kritiko na delo
policistov, si stvar ogledam z vseh zornih ko-
tov, se pogovorim s policistom in opozorim,
v kolikor gre za takno nepravilnost, sicer je
potrebno ukrepati tudi drugae.
v preteklem letu smo bili v Koevju ne-
kajkrat pria vejim mladostnikim predr-
znostim, ki so dodobra prevetrili koevsko
obino, v enem primeru pa je njihova obje-
stnost zarezala kar na nivo celotne Slove-
nije
Gre za dogodke, ki se zgodijo spontano, so
pa posledica trenutnega ivljenjskega sloga,
ko se stari borijo za vsak evro, da bodo svo-
jim otrokom zagotovili kar se da bolje ivlje-
nje, a zaradi tega nehote zanemarijo svojo
osnovno funkcijo - vzgojo otrok. Hote ali ne-
hote so otrokom v oporo bolj fnanno kot pa
moralno ali vzgojno. Vandalizem je prisoten
v veini krajev po Sloveniji. Oblike so razno-
vrstne, a v veini primerov zelo podobne (za-
iganje kontejnerjev, unievanje cvetlinja-
kov, prevraanje koev ). Policisti sodeluje-
jo vsako leto z vsemi osnovnimi olami, kjer
v sklopu svojih obiskov mlade osveajo o
nasilju, uivanju prepovedanih drog, uporabi
pirotehninih sredstev, udelebi v cestnem
prometu in tudi vandalizmu. Pri tem pou-
darijo negativne plati negativnih dejanj in po-
skuajo prepriati otroke o kodljivosti tovr-
stnega poetja. Poduijo jih tudi o ravnanju
v primeru, da so rtev ali le pria taknih de-
janj. Vendar je to premalo. Policija ni vzgojna
intitucija, najve lahko za svoje otroke na-
redijo stari.
tudi sam ste oe. Starevstvo je e tako
samo po sebi eden najtejih 'poklicev', pa
vendar, kako kot policist vzgajati svojega
otroka? Kako vam je uspelo uravnoteiti
vlogo oeta s svojo poklicno naravo, kako
druinsko s poklicnim ivljenjem?
V prvi vrsti nihe od starev nikoli ne sme po-
staviti svojega izuenega poklica pred po-
klic stara. Ni pomembno, kaj si po poklicu,
v vsakem primeru mora otroka vzgajati v
smislu pozitivnih ciljev, ki si si jih postavil ali
zadal. Ni dovolj le starevsko karanje otro-
ka zaradi obnaanja v trgovini, na ulici, v o-
li Z otroki se je potrebno predvsem drui-
ti, jih potegniti v vsakodnevna opravila in jim
pokazati, da je vsako poteno delo astno.
Tako jih je pametno marsiesa nauiti e v
otrotvu. Ravno tako je pomembna pomo
pri uenju, e vidi, da gre otroku teje, po-
membno je druenje v prostem asu (spre-
hodi, kolesarjenje, spretnostne in miselne
igre, igre z ogo ). Le tako lahko ree, da
si se potrudil in storil vse, kar je v tvoji mo-
i. Pa tudi to ni vedno recept za popoln star-
evski poklic e vedno se lahko kaj zalomi
in se otrok obrne proti starem, pride od ob-
raunavanj, groenj, tukaj pa potem nastopi
policijsko delo.
Pred leti je novinarka ribnikega Reeta
v intervjuju z vami med drugimi izpostavi-
la e vpraanje romske problematike. tej
obutljivi temi se tudi na tem mestu ne
moreva izogniti, saj se neromsko prebival-
stvo dan na dan spraujemo, zakaj je njim
dovoljeno vse, nas pa se za taiste prekrke
kaznuje? Izpostavim vonjo z neregistri-
ranimi avtomobili, neupotevanje hitrosti
in ostalih cestnih pravil (ki jih mimogrede
kri marsikateri objestne oziroma nestr-
pne z ve konjskimi momi pod svojimi
nogami).
Vsi radi izpostavljajo romsko problematiko.
Da, imamo Rome. Vseh nikoli ne smemo me-
tati v isti ko. Dejstvo pa je, da policija kljub
splonemu preprianju, da je 'njim' dovolje-
no vse, ukrepa zoper vse enako. Kazen za-
radi uporabe mobilnega telefona je enaka za
Roma in neroma. Tudi oba dobita popolno-
ma enak plailni nalog. To, da se ta popula-
cija vozi z neregistriranimi vozili, brez izpitov
v veliki veini primerov ne dri ve, saj se je
izboljal njihov vozni park, vozila so noveja,
registrirana in tudi voznike izpite imajo v ve-
ini opravljene, saj so iz izkuenj ob zasegih
vozil in unienju le teh prili do spoznanja, da
je te stvari bolje imeti urejene.
Sicer v poroilih policije ne boste nikjer za-
sledili podatke o romski problematiki, saj
nae evidence vkljuujejo oz. razmejujejo le
dravljane Slovenije in tujce. Romi so zajeti
med dravljani Slovenije in tudi ne razpola-
gamo s podatkom, koliko Romov je bilo ka-
znovanih za kaken prekrek.
Iz realnega primera naveem vpraanje,
zakaj policisti v primeru nesree udeleen-
ce, ki so najvekrat v oku, zasliujejo in
iz njih 'vleejo' odgovore, o tem naredijo
Tudi danes, e se ozrem nazaj, ne bi izpustil nobenega obdobja
svoje policijske kariere, saj je vsako po svoje zelo zanimivo in raz-
gibano, vsako pa ti da izkunjo ve. Prav tako ima vsak kraj svoje
znailnosti, svoje prednosti in svoje slabosti. Vsako delo vzamem
kot nov izziv.
inTervju
22 KOEVSKI UTRIP
/
/
junij 2012
inTervju
interni zapisnik, skico, ki je ne dajo pod-
pisati tistemu, ki je izjavil kaj, te izjave pa
pogosto zlorabijo kot dokaz na sodiu.
drugod po svetu policist zaslianega opo-
zori, da kar koli bo izrekel, bo na sodiu
uporabljeno proti njem ...
Policisti so dolni zavarovati kraj dejanja in
vse dokaze, ki so koristni za nadaljnji posto-
pek v primeru prometne nesree, kaznive-
ga dejanja vloma, pokodovanja tuje stvari
in podobno. Policisti opravijo ogled dogod-
ka, kraj skicirajo in fotografrajo, ravno tako
so dolni zbrati obvestila od udeleencev in
pri, da lahko dobijo celovito sliko samega
dogodka. e bi akali, da se zdravljenje ude-
leencev kona po mesecu ali dveh, in po-
tem opravili razgovor z vpletenimi, bi se as
postopka e dodatno zavlekel, prav tako pa
se doloene malenkosti pozabijo.
Prie in udeleenci, ki ni niso v kazenskem
postopku, dajo zgolj izjavo, ki jo po potrebi po-
novijo pred sodiem, kjer pa so opozorjeni
na njihove pravice. Ravno tako so e v postop-
ku s policistom opozorjeni na pravice vsi, ki so
v postopku obravnavani kot osumljenci.
Policist ugotovi prekrek, ki ga je naredil
njegov prijatelj, na osnovi diskrecijske pra-
vice ga lahko oprosti, seveda, e je sam.
diskrecijska pravica je dejstvo, je realnost,
meril za uporabo pa ni. Institut diskrecij-
ske pravice, ki korenini na osebni presoji,
je v policiji in na sodiih pogosto v upora-
bi. Mnogi menijo, da prihaja do zlorab, saj
kot veste, roka roko umije, obe pa obraz
oziroma ti meni, jaz tebi ... zakaj policisti
in sodniki ne ukrepate in ne delate samo
po doloilih zakona?
Zmotna so razmiljanja, ki temeljijo na iz-
kunjah izpred 15 in ve let, da si policisti
ali njihovi prijatelji lahko privoijo vse in ne
bodo trpeli nobenih posledic. Policisti lah-
ko opozorijo le za prekrek, za katerega je v
zakonu to doloeno. Ne morejo opozoriti za
vsak prekrek.
V kolikor policist prekorai pooblastila in iz-
ree opozorilo, kljub temu da tega ne sme,
se zoper njega uvede ali disciplinski ali celo
kazenski postopek, posledica pa je lahko tu-
di izguba slube.
Zakon daje policistom diskrecijsko pravico,
policisti pa so dolni ravnati po zakonu.
Kaznovalna politika na podroju cestno-
prometnih prekrkov je v Sloveniji netran-
sparentna in preve rigorozna. Globe so v
primerjavi z drugimi dravami previsoke,
oderuke, samo za polnjene dravnega
prorauna. zakonodaja bi morala biti se-
lektivna: sluajnega prekrka brez vseh
posledic ali pa prekrka iz objestnosti in
grobih kritev zakona ne bi smeli metati v
isti ko. Kakno je vae mnenje o ve ku-
rative v zakonu ali celo neko stimulativno
nagrajevanje voznikov, ki doloen as niso
udeleeni v prekrku? Kako bi to zaivelo
v praksi? Kako obravnavate prijave pre-
krkov, ko prijavitelj ne eli, da kaznujete
kritelja?
Policija je le izvajalec zakonov, ki jih predpi-
e zakonodajalec. Strinjam se za ve preven-
tive, ki bi morala zajemati vsa obdobja od-
raanja, predvsem pa as ob pridobivanju
pravic do vonje motornih vozil v cestnem
prometu za dvig prometne kulture. Res ima-
mo visoke kazni, a to ni nikoli dobra naloba
na dolgi rok. Rigorozne kazni imajo kratko-
trajen uinek.
Policisti ukrepajo zoper kritelje, ki jih sami
zalotijo pri prekrku. V primeru, da prekrek
opazi oban, lahko policisti zoper kritelja
ukrepajo pod pogoji, ki jih doloa zakon, ose-
bo pa navedejo kot prio. e oseba ne eli
priati, policist ne more represivno ukrepa-
ti zoper kritelja.
Kar nekaj asa smo v naem asopisu ob-
javljali rubriko dnevnih policijskih poroanj.
Sasoma sem se zaela spraevati o njihovi
smiselnosti, saj so si skozi mesece posta-
jala skoraj identina, kriteljem pa opomi-
ni in kazni niso prili do ivega ... Slednji
smo rubriko sploh ukinili. Se morebiti tudi
vam objavljanje vsakodnevnih deliktov zdi
nekoliko vpraljivo, vsaj glede vsebin, ki pri
bralcih / obanih izzovejo razline odzive?
rna kronika je vedno zanimiva za obane. Ne
zdi se mi sicer sporno, da so ljudje seznanjeni
z aktualnim dogajanjem na obmoju, a kaj hi-
tro posluanje rne kronike privede do nepra-
vilnih zakljukov posameznikov, ki niso sezna-
njeni z bistvom problema. Rubrika Deurni po-
roajo na radiu Univox je ena bolje posluanih
oddaj, predvsem pri stareji populaciji, zato se
mi ne zdi smiselno, da se to poudarja in pona-
vlja e posebej v asopisih, kot so meseniki,
saj gre v glavnem za dogodke z negativnim pri-
dihom. Bolj smiselno se mi zdi poudarjati pozi-
tivne stvari, ki se dogajajo pri nas (miljeno je
portno, kulturno ivljenje ), da ljudje sliijo
tudi dobre stvari, saj redno prebiranje rne kro-
nike povzroa rnogledost.
za hipec si oddahniva od resnobnosti e
kot otroka me je osupljalo, da sta v eni dru-
ini dva policista ali da je druina kar 'po-
licijska': stari oe, oe, oba sinova, pa e
hi, ki razmilja, da postane kriminalistka
... Kako to, kateri je tisti nagib, da se lani
iste druine odloijo za enak poklic? tudi
vidva z bratom sta oba pri policiji?
O razlogih boste morali vpraati mojega bra-
ta, saj je bil on tisti, ki se je odloal za menoj.
Moja elja po opravljanju policijskega pokli-
ca se je porajala e v otrotvu, v vrtcu. Od ta-
krat je nisem spreminjal. Po 24 letih dela v
policiji bi bila odloitev enaka.
V prvi vrsti nihe od starev nikoli ne sme postaviti svojega izue-
nega poklica pred poklic stara. Ni pomembno, kaj si po poklicu,
v vsakem primeru mora otroka vzgajati v smislu pozitivnih ciljev.
tako kot za lovce in vojsko tudi za polici-
ste dri, da ste 'posebna sorta' ljudi. e se
izrazim bolj pogovorno 'zavoha se vas e
na dale'. Pa vendar, v letih naega sodelo-
vanja z Utripom, lahko reem, da tega rka
pri vas skorajda ne bi mogla uporabiti. Stik
z vami poteka na razsodnem, obzirnem in
lovekem nivoju.
Poklic policista je zelo specifen poklic. Vsa-
kodnevno se sreuje z manjimi in vejimi
stresnimi situacijami, ki ti v podzavesti pu-
stijo doloene posledice. Veina dravlja-
nov policiste vidi le na cesti, ko ustavljajo
in kaznujejo. Redki se spominjajo policistov,
ki so posredovali pri sporu v njihovi druini,
pri ogledu hujih kaznivih dejanj in dogodkov
(vlom v hio, vozilo, prometna nesrea, sa-
momor ), saj vse negativne dogodke najra-
je im prej pozabimo. A dejstvo ostaja kot
policist zlepa ne pozabi taknih situacij in
prav zagotovo to pusti nek peat na osebno-
sti vsakega. O 'posebni sorti' se nikakor ne bi
strinjal, saj smo tudi policisti ljudje.
Gotovo je poleg zajetnega tevila al o
blondinkah tudi na va raun povedanega
in zapisanega mnogo in e ez ... Kako po-
licisti sprejmete take, bolj kot ne, neoku-
sne dovtipe? Si te hece kdaj izmenjujete v
drubi prijateljev, znancev, med seboj - po-
klicnimi kolegi?
Tako ali tako pravijo, da vicev o policistih ni,
da je vse res! ale me ne motijo, tudi sam
rad sliim kakno dobro, da se ji lahko na-
smejim. Smo pa ljudje razlini in te stvari raz-
lino sprejemamo, zato bi teko dal odgovor
za vse policiste.
vrniva se k resnejim temam. za konec
najinega pogovora sem prihranila e vpra-
anje o letonji stavki policistov, ki je tra-
jala od 23. aprila in vse do 30. maja: ali so
v nekaj ve kot mesecu dni te stavke na
Koevskem porasla kazniva dejanja in kri-
minaliteta? Kako so se sicer nanjo odzvali
obani in kako policisti koevske policij-
ske postaje?
V asu stavke ne moremo govoriti o pove-
anju problematike na obmoju PP Koevje.
Res je, da policisti kljub stavki nismo obutili,
da bi delali manj. Dejansko je bilo policistov,
ki bi lovili kritelje po cesti, precej manj kot
prej, a varnostne razmere so narekovale tem-
po dela policistov predvsem na podroju kri-
minalitete. tevilo vlomov v vikende in pomo-
ne objekte ob vrtovih se je pojavilo e pred
stavko in se tudi nadaljevalo med stavko. V
tem asu policisti niso odslavljali obanov ali
jim odklanjali pomoi. Tudi v asu stavke je bi-
lo narejenega zelo veliko hinih preiskav, pri
katerih je bilo zaseenih precej predmetov.
Sam nisem obutil stavke kot obdobje z
manj dela. e stavka ne bi imela takne me-
dijske pozornosti, bi jo preprosto lahko spre-
gledal.
Gospod Koprivek, za pogovor in vse dose-
danje sodelovanje se vam najlepe zahva-
ljujem ter vam elim e nadaljnje uspeno
vodenje Policijske postaje Koevje.
Ekskurzija po Kostelu
V torek so imeli uenci 2. razreda ekskurzijo. Pot
jih je peljala iz Stare Cerkve do Koevja. Ustavi-
li so se na avtobusni postaji. Tam so se jim pridru-
ili prijatelji iz VDC elva. Malo pred slapom Nei-
ca, pri Kurji glavci, jih je poakala vodika gospa
Polona. Odpeljala jih je na kmetijo in mlin Grbac.
Barbara jim je pokazala veliko zanimivosti na eko-
loki kmetiji, najbolj veseli pa so bili, ko so boali
mladike razlinih ivali. S kmetije so odli do pol-
nilnice vode Costella. Priakala jih je gospa Janja
in jim razdelila plake in epice, ki so si jih mo-
rali natakniti, nato pa jih je prijazno popeljala po
polnilnici. Za popotnico jim je podarila plastenke
vode z okusom in brez. Ob Kolpi so pomalicali in
kar dvanajst uencev je bilo potrebnih, da so ob-
jeli najdebelejo belo vrbo. Ustavili so se tudi ob
vznoju gradu Kostel, kjer so sliali veliko zanimi-
vosti. Po napornem sprehodu so ekskurzijo zaklju-
ili na kmetiji Padovac. Uenci so pomalicali oku-
sno folovo juho in si dodobra pretegnili noge z ra-
znimi igrami. Prijetno utrujeni so se okoli tirinaj-
ste ure vrnili pred olo.
jadranka, Blanka
Uenci O Ob Rini na tek-
movanju elastomobilov
V drugi polovici letonjega olskega leta so se tri-
je uenci osmega razreda Osnovne ole Ob Rini
udeleili dravnega tekmovanja elastomobilov v
Ljubljani. Elastomobil je vozilo, katerega poganja
zgolj energija, shranjena v napeti ali zviti elastiki.
Na tekmovanju zmaga vozilo, ki ima najdaljo pre-
voeno razdaljo v dveh poskusih.
Vse se je prielo, ko smo na olo dobili povabilo
na tekmovanje. Zanimanja med uenci je bilo pre-
cej, vendar pa se je na koncu sestavila samo ena
ekipa treh uencev. Ker takega vozila uenci niso
e nikoli izdelali, pa tudi videli ne, smo na zaetku
naredili nekaj raziskave na internetu, kako zadeva
sploh izgleda in deluje. Ko smo se seznanili z vse-
mi podrobnostmi, so se uenci med seboj dogovo-
rili o obliki ter dimenzijah vozila. Dorekli so tudi,
katere materiale bodo uporabili. Priela se je izde-
lava, ki je trajala kar nekaj asa, saj smo sproti iz-
obljevali ter spreminjali posamezne elemente vo-
zila. Ko se je izdelava konala, pa je seveda na vr-
sto prilo testiranje na olskem stadionu. Na za-
etku vozilo ni dosegalo rezultatov, ki smo jih pri-
akovali, vendar pa smo z manjimi popravki rezul-
tat hitro izboljali.
Nato je sledilo tekmovanje. Tekmovalo je precej
osnovnih ol iz vse Slovenije. Nekateri so bili stari
maki, drugi pa zaetniki tako kot mi. Vedeli smo,
da rekorderji vsekakor ne bomo, saj so nekatera
vozila iz prejnjih tekmovanj, ki so tekmovala tudi
tokrat, dosegala razdalje ve kot 100 m, esar pa
nae vozilo ni bilo zmono. Na koncu tekmovanja,
kljub razveljavitvi kroga, kjer smo dosegli najbolj-
o razdaljo, smo se uvrstili v zlato sredino, kar za
prvi vsekakor ni slab rezultat. Uenci so s tekmo-
vanja odli dobre volje, polni vtisov ter idej za na-
slednji elastomobil.
Robert Golja, O Ob Rini
foto: Rafael Marn
'Novopeeni' kolesarji
Tudi letos so uenci O Zbora odposlancev olsko
leto zakljuili z zelo pomembno pridobitvijo. Ve
kot dva meseca smo se trudili usvojiti znanje ce-
stno-prometnih predpisov in se nato urili v spre-
tnostni vonji kolesa. Kot e nekaj let je za kako-
vostno pripravo na opravljanje kolesarskega izpi-
ta oli v pomo priskoila Avtoola Herbby. S kole-
sarskim izpitom pa smo zakljuili tudi projekt Po-
licist Leon svetuje, pri katerem so uenci pridobi-
vali znanje in veine, ki jim omogoajo bolj varen
vsakdan.
V mesecu aprilu so uenci pridobivali teoretino
znanje cestno-prometnih predpisov, ki ga je po-
sredoval gospod Botjan Oblak iz Avtoole Her-
bby. Po konanih 'predavanjih' smo z uenci zna-
nje utrjevali s posebnimi raunalnikimi progra-
mi in se pridno pripravljali na teoretini del izpi-
ta. Vsi uenci, ki so uspeno opravili teoretini iz-
pit, kar sploh ni bil maji kaelj, so nadaljevali s
praktinim usposabljanjem. S kolesi smo se naj-
prej urili na poligonu, nato e po mestnih ulicah.
Vsi kolesarji so nosili rumene brezrokavnike, da
so bili v prometu bolj opazni. Za dodatno varnost
so poskrbeli tudi policisti. V torek, 15. 5. 2012, je
bil pomemben dan, saj so morali uenci pod bu-
dnim oesom ocenjevalcev pokazati svoje znanje
in spretnosti, ki so jih pridobili. Vseh 46 uencev je
z uspeno vonjo opravilo tudi zadnjo preizkunjo.
Ves trud je bil poplaan, ko so na sveani podelitvi
v roke prejeli kolesarsko izkaznico in diplomo Av-
toole Herbby.
Vsi 'novopeeni' kolesarji sedaj pridno trenirajo
vonjo s kolesom in se vkljuujejo v promet, zato
bodite vozniki in ostali udeleenci v prometu po-
zorni na mlade kolesarje, da bodo pravilno in var-
no sodelovali v prometu.
Za varno izvedbo kolesarskega izpita se zahvalju-
jemo lanom ZAM. Za prijazno sodelovanje skozi
olsko leto v Projektu Leon se zahvaljujemo polici-
stoma g. Marjanu Ferku in g. Botjanu Rcklu, go-
spodu Botjanu Oblaku iz Avtoole Herbby pa za
vso pomo in posredovano znanje, ki ga je delil z
uenci in uiteljicami 5. razreda O Zbora odpo-
slancev.
Anda jambrovi
Moji vtisi z delavnice
Koevski literati
Ve mi je bilo, ko so pisatelj in pisateljice pripo-
vedovali o svojem otrotvu in kako so prili do svo-
jega cilja postati pisatelj oz. pisateljica.
Veliko truda je bilo treba vloiti. Pomembno je bilo
tudi to, da so sodelovali s svojimi mentorji in men-
toricami.
Zanimivo mi je bilo, ko so pripovedovali o svo-
jem strahu, preden so napisali knjigo, preden so
jo izdali, so se spraevali: Kaj, e mi knjiga ne bo
ve? Strah je bil e posebno velik na zaetku,
kasneje ga je bilo manj.
Veliko ustev je v knjigah in pesmih. Veliko alosti
to se nas je dotaknilo.
Erna Alagi Silahi,
O Zbora odposlancev Koevje, 7. b
Iz NAIH OL IN VRTCEV ...
Na arovniki zabavi
Otroci 1.r, ki obiskujejo OPB v O Zbora odposlan-
cev, so v mesec junij zakorakali povsem avanturi-
stino. V petek, 1.junija smo se e zgodaj dopol-
dne odpravili na olsko dvorie, kjer nas je pri-
akoval avtobus. Odpeljali smo se v Ljubljano, saj
smo bili vabljeni na AROVNIKO ZABAVO (Uni-
cef je organiziral zakljuno sreanje za vse ole in
vrtce, ki so v tem olskem letu izvajali njihove pro-
jekte). In kako je bilo na arovniki zabavi? Super!
Najprej smo se udeleili arovnikih delavnic, kjer
so si otroci izdelali arobno krono in arobno pali-
co. Ko so se vsi otroci prelevili v arobne kralje in
kraljice, so se nauili arovnikega plesa. Pri tem
jim je pomagalo tudi mavrino padalo, s pomojo
katerega so postali nevidni. Po konanem arov-
nikem plesu pa so se s Piko Nogaviko odpravi-
li e v arovniko olo. Tu jih je arovnik Toni nauil
arobnih besed. Skupaj so arali, se zabavali in se
udili, kakno mo imajo arobne besede.
Sreanje je bilo polno smeha, izmiljotin, norij in
arovnij.
Zapisala: Nina Zver
junij 2012
/
/
KOEVSKI UTRIP 23
Iz NAIH OL IN VRTCEV ...
Turistini podmladek v
Mariboru znova odlien
V mariborskem hipermarketu Mercator se je
24. aprila konala zakljuna turistina trni-
ca festivala Turizmu pomaga lastna glava, na
katerem se je pomerilo 30 turistinih pod-
mladkov osnovnih ol iz vse Slovenije.
O Fara se je kot dobitnica dveh zlatih pri-
znanj na dravnem tekmovanju marca v No-
vem mestu uvrstila na zakljuno trnico, na
kateri se je predstavila s projektom Od predi-
va do pletiva. Stojnica je bila zasnovana kot
posnetek stare kmeke hie (skupnega pro-
stora, ki je obsegal kruno pe s klopjo, ku-
hinjsko mizo). Na stojnici so predstavili de-
javnosti une kmetije, s poudarkom na volne-
nih izdelkih in predelavi volne. Obiskovalce
stojnice so uenci pritegnili s staro kronjar-
Tudi sama sem tega dne vstopila skozi iroko odprta vra-
ta Osnovne ole Zbora odposlancev in z navduenim ob-
udovanjem spremljala osrednjo prireditev v popoldan-
skih urah. Uenci so namre nastopili s tolikno smelo-
stjo ter se predstavili s tako silovitimi, brezhibnimi inter-
pretacijami, da sem se upravieno vpraala, ali nisem
zala na umetniko olo. Velika pohvala vsem nastopa-
joim uencem, predvsem pa odlinim mentorjem, ki ste
jim prenesli odigrane in prikazane veine.
Romana Novak
Dan odprtih vrat na
O zbora odposlancev
Ravnatelj OS Zbora odposlancev Peter Pirc ob dnevu
odprtih vrat: Preprian sem in v to prepriujem vse
moje uitelje, da ola mora iveti in mora biti tudi
trdno usidrana med ljudmi. To je zagotovilo razvoja
tako kraja kot tudi uencev in njihovih osebnosti.
V torek, 22.5.2012, smo imeli na O Zbora odposlancev
DAN ODPRTIH VRAT. Obiskovalce smo povabili e v dopol-
danskem asu, da si ogledajo, kako poteka pouk. Prilo je
kar nekaj starev, zlasti na razredni stopnji.
V popoldanskem asu smo pripravili pester kulturni pro-
gram in veliko zanimivih delavnic. Tema letonjega dneva
odprtih vrat je bila Koevska. Uenci so s pesmijo, plesom,
recitalom in govornim delom predstavili znailnosti in pre-
teklost naega kraja.
Po kulturnem programu so se obiskovalci lahko udeleili te-
vilnih delavnic. Najmlaji so izdelovali ebelice, ebelnjake in
oblikovali medvedke iz gline. Pod vodstvom gospoda Emila
Kreseta so obiskovalci lahko sliali in se nauili kakno be-
sedo v koevarini, v likovni delavnici so ustvarjali na temo
ivali, z gospodom Matijo Kobola so nastajali izdelki iz lesa,
otroci so se nauili in se igrali stare otroke igre, znailnosti
Koevske so spoznavali z igro spomin, preizkusili so se lahko
v gledaliki delavnici Veronika gre na Fridrihtajn, v delavni-
ci razvoj olstva pa izvedeli, kako se je razvijalo olstvo v na-
em kraju. Ker smo na Koevskem imeli v preteklosti pivovar-
no, smo imeli tudi delavnico izdelave brezalkoholnega piva.
Da pa so se obiskovalci lahko e malo posladkali, so uen-
ci e prej napekli razlina peciva iz medu in predstavili re-
cepte. Zelo posebna je bila delavnica ivei literati na Koe-
vskem. Poaeni smo bili z njihovim obiskom. Celoten dogo-
dek tega dne pa je budno spremljala in si zabeleila novinar-
ska ekip'ca za olski asopis.
al pa nam je vreme ponagajalo in nismo mogli izpelja-
ti e ene delavnice, to je poslikave ebelnjaka ob oli, ki ga
nam je pomagalo urediti Drutvo ebelarjev. Ker bomo imeli
naslednje leto ebelarski kroek, so nam ebelarji na dnevu
odprtih vrat na stojnici predstavili svoje izdelke.
Uenci in uitelji se zahvaljujemo gospodu Emilu Kresetu,
gospodu Matiji Kobola, gospodu Darku Jakovcu ter koe-
vskim literatom za sodelovanje, Drutvu podeelskih ena
pa za podarjene recepte. Z vaim sodelovanjem je bil na
dan e bolj prijeten.
joica Sevek
Fotografje: Nina Zver
Malo po koevarsko na O
zbora odposlancev
V 2. razredu podaljanega bivanja e od sre-
dine aprila spoznavamo in se uimo jezik, ki je
bil na naem obmoju pred uporabo sloveni-
ne. Gre namre za koevarino, katero so ze-
lo dobro govorili koevski Nemci. Koevari-
na je nemko nareje, ki je bilo do leta 1941
prevladujoi jezik Koevarjev, ki so iveli na
Dolenjskem. Koevarji so koevarino upora-
bljali kot obevalni jezik v medsebojni ustni ko-
munikaciji, medtem ko je bil njihov knjini jezik
knjina nemina. Ta jezik danes govorijo pred-
vsem stari ljudje, ki so e preiveli otrotvo na
Koevskem v tistih asih. In ker je g. Emil Kre-
se odraal v tistih asih, smo ga povabili med
nas, kajti hoteli smo se nauiti e kaj novega,
do sedaj nam neznanega.
Na oli je v torek, 22. maja, potekal dan od-
prtih vrat na temo naa KOEVSKA. Prav v ta
namen smo se odloili nauiti nekaj v koe-
varini. Sredi aprila smo zato prvi gostili g.
Emila, ki nas je zael uiti pesmico v koevar-
ini in eno kitico tudi v slovenini. Ker pa se
k petju poda tudi ples, smo se nauili e te-
ga. Tako pojemo in pleemo ples sedmih ko-
rakov. Poleg tega smo si za izziv izbrali e iz-
tevanko, ki izhaja iz Morave.
Poleg uenja pesmice in iztevanke nam je
g. Emil vedno pripravil e kakno presenee-
nje. Otrokom je povedal besede v koevari-
ni, oni pa so ugibali, kaj pomenijo v sloveni-
ni. Prav tako jim je odgovarjal na zastavljene
besede, ki so jih zanimale in povedal, kako se
izgovorijo po koevarsko. Povedal jim je zgod-
bico iz predvojnih asov, kako je bilo, ko je bil
e on majhen in kako se je spoprijateljil z Ita-
lijani in se nauil govoriti italijansko.
Pripovedoval nam je tudi o koevskih butal-
cih, ki so bili doma iz Rogatega Hriba. Vsaka
vas je imela namre svojega pastirja, ki je vo-
dil ovce na pao. Neki dan pa je gospodar po-
zabil odvezati vola in ni vedel, kam se je od-
pravil pastir. Tako se je odloil pokazati volu
na katerem paniku se nahaja pastir. Volu so
zavezali vrv okoli vratu in ga potegnil na cer-
kev, da bo lahko videl kam mora iti. Seveda je
vol pri tem umrl in ko so ga spustili na tla je ta
obleal. Gospodar ga je sunil z nogo in ker se
vol ni premaknil, je gospodar dejal: Glej, zdaj
je pa e zaspal!
Sliali smo tudi zgodbico o poldrugem Mar-
tinu, ki so mu rekli Pavle. Ta je imel teto, ki ji
je pomagal kaj narediti in vedno je za to do-
bil plailo. Pri tem pa je imel vedno smolo na
poti domov in prav vsaki jih je slial od ma-
me, kaj dela narobe in kako se to naredi prav.
Tako je neko dobil lonec medu, ki si ga je dal
na glavo. To so zavohale ebele, katerih se je
branil tako, da je z loncem mahal, medu pa je
ostalo v njem e isto malo. Mati mu je rekla,
da bi moral dati lonec pod pazduho in e bi
kaj meda kapljalo dol, bi ga lahko polizal. Na-
slednji je dobil za plailo koko, ki jo je dal
pod pazduho, tako kot je rekla mama. Seveda
se je koko pri tem, ko jo je stiskal, pokakala
in on je to polizal. Domov je priel ves umazan
okrog ust, pa je v zagovor dejal, da mu je tako
ona naroila. Mati pa je v zagovor dejala: Ko-
ko mora privezat za vrv in jo tako vlee za
seboj, pri tem pa jo klie pi, pi, pi. Tako je
naredil s ivanko, ko jo je dobil za naslednje
plailo. Mati ni hotela, da bi vsi vedeli, da je to
neumni Pavle. Zgodba se nadaljuje, prepusti-
te se domiljiji in si sami zamislite konec. Mi
smo jo sliali, se nasmejali in komaj e aka-
li naslednji obisk.
Pred samim uenjem koevarine je imel g.
Emil pomisleke, kajti jezika ni lahko izgovar-
jati, saj naj bi besede izgovarjali bolj v grlu in z
doloenim naglasom. e odrasle ljudi je teko
nauiti, kaj ele otroke. Pa vendar so otroci
presenetili, saj so besede v koevarini zelo
hitro osvojili. Vasih se je zgodilo, da so o tem
pripovedovali doma in so jih stari popravlja-
li v izgovorjavi. Na alost so jim povedali izgo-
vorjavo besed v koevarini, ki pa se razliku-
je od nemine, eprav ji je v nekaterih bese-
dah podobna. Moram pohvaliti svoje uence,
saj so pokazali veliko zanimanje za ta jezik in
hitro osvojili nove besede.
Ob tem bi se v imenu otrok in svojem imenu
e enkrat zahvalila g. Emilu Kresetu za njegov
trud pri uenju koevarine in prijetno prei-
vete urice v njegovi drubi.
Zapisala: Nataa Bjelajac
24 KOEVSKI UTRIP
/
/
junij 2012
Veter v laseh
V soboto, 9. 6. 2012, se je v portni dvorani v Ko-
evju odvijala portna in druabna prireditev z na-
slovom Veter v laseh. Po Sloveniji poteka ta dejav-
nost e nekaj let, k nam pa je prila prvi. Namen
tega sreanja je, da se otroci med sabo druijo in
spoznavajo, saj elijo prireditelji prepreevati pre-
komerno posedanje pred raunalniki in televizijo.
Prireditve se je udeleilo veliko mladih, mnoge pa
so spremljali tudi stari.
Najprej so tekmovalce razdelili v skupine po disci-
plinah, h katerim so se prijavili. Vsi igralci in igral-
ke so dobili majico z napisom 'Veter v laseh' in tu-
di malico.
V dvorani so se odvijale tiri discipline, in sicer no-
gomet, koarka, odbojka in boj med dvema ognje-
ma.
V zaetku so bili vsi igralci navdueni, ko pa so ne-
kateri igro izgubili, niso bili zadovoljni ob porazu,
zato niso hoteli odgovarjati na naa vpraanja.
Pri odbojki je bilo zelo napeto, ekipi sta dobro so-
delovali in pridobivali nove toke. Sara Kurtalj je
povedala, da je navduena nad zmago svoje ekipe.
Poraenke so dobile novo prilonost v igri s fanti.
Tudi skupina Micke je bila zadovoljna z izidom boja
med dvema ognjema.
Najmlaji nogometai so se odrezali zelo dobro.
Gledalka Ana je njihovo igro tako obudovala, da
tega pred nami ni skrivala.
Maa Kri pa nam je zaupala, da ji je bil ve nogo-
met, ker so igrali lepi fantje.
Tudi glasba, ki so jo predvajali, je prispevala k do-
bremu poutju udeleencev prireditve.
Tega dne so mnogi zares ujeli veter v lase lovilci
pa so bili razline starosti. A vsem je bilo skupno
to, da so se zares lepo imeli. Med resne portne
navduence so se pomeali mali nagajivki, ki so
igro le ovirali, vendar so se jim vsi nasmejali.
Bilo je zanimivo, zabavno in pouno. Tudi mi, mla-
di novinarji, ki smo si prireditev le ogledali, elimo,
da bi podobne prireditve prile v navado.
Za literarno novinarski kroek O Ob Rini Koev-
je:
Klaudija jakaj in Sao Roman
Dan odprtih vrat
in koevski literati
V torek, 22. 05. 2012, je na nai oli potekal
dan odprtih vrat. Po krajem kulturnem
programu v avli ole so sledile delavnice na
temo Koevska.
Kot lanica novinarske ekip'ce sem se udeleila de-
lavnice z naslovom Literati Koevske, kjer smo gosti-
li ivee koevske knjievnike.
V uilnici je vladalo sproeno vzduje. Sedeli smo v
krogu, tako da smo se vsi dobro videli in sliali. Naj-
bolj sem se razveselila tega, da nas je obiskala tudi
kitaristka Vladimira Klun. Sama oboujem igranje ki-
tare in tudi z veseljem posluam njene nene zvoke.
e se vrnem nazaj na literate, naj vam natejem, kdo
vse nas je obiskal: e upokojena uiteljica Ana To-
i, vedno zabavna ivka Komac in trije malo mlaji:
David uel, Romana Novak in Lavra Poplaen. Ze-
lo pozorno sem jih posluala, saj so bili zanimivi in
so na naa vpraanja odgovarjali vsak na svoj pose-
ben nain.
Najprej se nam je predstavil urednik, prevajalec, pi-
satelj in pesnik David uel. Ko sem ga vpraala, kje
sploh dobi ideje za pisanje in kako se tega loti, mi je
odgovoril nekako takole: Ideje kar same pridejo, iz
srca; meni, ponavadi, kar med pomivanjem poso-
de.
No, David pa je s seboj prinesel tudi svoje pravljice,
pesnike zbirke Spoznala sem, da je zelo uspe-
en, delaven in da je e kot mladostnik pokazal svoj
talent.
Naslednja je bila pesnica, ki ljubi tako branje kot pi-
sanje, Romana Novak. Trenutno kot avtorica lankov
ter z idejami in pomojo pri urejanju sodeluje pri so-
ustvarjanju lokalnega asopisa, veliko pa tudi nasto-
pa s svojimi pesmimi. Je zelo ustvena in pesmi reci-
tira na doivet nain. Lahko se samo usede, poslu-
a in zautil bo Romano.
ivka Komac nam je predstavila svoje knjige in nam
delek pesmi o svoji materi tudi prebrala.
Ana Toi pa nam je pokazala knjigo, ki jo je napisa-
la in ki govori o njenih olskih dneh, ko je bila e mla-
da uiteljica.
Za konec pa e zanimiva pesnica in igralka Lavra Po-
plaen. Navduila me je s Cankarjevo rtico Skode-
lica kave.
Celotno zgodbo naih literatov je s kitaro spremlja-
la Vladimira Klun.
Upam, da sem vam vsaj malo predstavila nae
ustvarjalce iz Koevja.
Gaja Tanko,
O Zbora odposlancev Koevje
bralna priznanja na
O Ljubo ercer
Vsi bi se verjetno strinjali, da je danes v drubi zna-
nja (dobro in koristno) branje postalo pomemb-
neje kot kdajkoli. Dober dokaz tega so uenci O
Ljubo ercer, ki so v etrtek, 7. 6. 2012, zakljuili
celoletni program bralne znake, (tudi) na nekoli-
ko drugaen nain.
Zjutraj se je 17 uencev, ki so prebrali predpisane
knjige za bralno znako, zbralo v veliki uilnici in
kmalu zatem se je dogodek zael. Prila sta gosta,
kantavtor iga Bial in pesnica Romana Novak. i-
ga je s seboj prinesel poln kovek glasbil in pripra-
vil zanimivo glasbeno delavnico, kjer se je skupno
pelo, plesalo in igralo na najrazlineje glasbene
intrumente. Na koncu je prijel v roke kitaro in iz-
polnjeval razline glasbene elje. Romana pa je za
zakljuek vsakemu uencu razdelila bralna prizna-
nja in knjine nagrade. Uenci so tako preiveli lep
dan.
Ustvarjalni uenci
Kako zelo pomembna je umetnost za otroke s po-
sebnimi potrebami se dodobra zavedajo na O
Ljubo ercer in tisti, ki jim pri tem pomagajo. V
Knjinici Koevje je namre od 15. maja do 14. ju-
nija potekala razstava skulptur in slik ivali, ki so
jih uenci iz omenjene ole ustvarili pri pouku inte-
resnih dejavnosti in podaljanega bivanja.
Razstava je izarevala veliko ustvarjalne energi-
je in pozitivnega odnosa do narave in likovnega
ustvarjanja uencev. Pomen tovrstnega izraa-
nja je za uence s posebnimi potrebami (zelo) ve-
lik, saj so to podroja, na katerih so moneji, po-
leg tega tudi vplivajo na njihov celostni razvoj. Kot
je povedala uiteljica ole Irena Koorog, je njen
glavni namen zdaj e tradicionalne razstave po-
leg seveda ustvarjanja uencev tudi predstavitev
in promocija ole. Po razstavi se izdelki namre vr-
nejo nazaj na olo, z njimi jo okrasijo, ob posebnih
prilonostih izdelke tudi darujejo sponzorjem in
pokroviteljem, ostale pa uenci ob koncu olske-
ga leta odnesejo domov.
Tekmovanje v malem nogometu
V mesecu aprilu smo na Osnovni oli Fara organizirali tradicionalni turnir v malem nogometu, kjer sta
poleg nae ole sodelovali e oli iz Broda na Kolpi in Ravne Gore. S olama sodelujemo e vrsto let.
Vsako leto poteka jesenski turnir v Ravni Gori, spomladanski pa na Fari in na Brodu. Ker so vse tri o-
le manje po tevilu uencev, so v igro vkljueni skoraj vsi fantje iz vijih razredov. Na turnirju v Fari je
zmagala ekipa iz Ravne Gore. Na turnirju, ki se je odvijal 24. maja na Brodu, je zopet zmagala ekipa iz
Ravne Gore, sledila ji je ekipa iz Fare, tretje mesto pa so osvojili fantje z Broda na Kolpi. Prihodnje ol-
sko leto praznuje ola v Ravni Gori 150 let delovanja in vsi se e veselimo turnirja, ki bo potekal v lui
tega praznovanja. Zapisala: Darja Remih
sko igro Fiks-niks in Ugani, kaj se skriva v
kou, kjer je moral obiskovalec z otipom
ugotoviti, kateri predmet iz davne prete-
klosti se skriva v kronjarskem kou in
emu so ga uporabljali. Obiskovalci so
lahko izbirali med nagradami turisti-
nimi spominki , ki so jih izdelali uen-
ci, ali pa med dobrotami, ki jih je ponuja-
la stojnica: pikotki, suho sadje, ovji sir
in pehtranova potica.
Stojnica si je prisluila priznanje obisko-
valcev Mercatorjevega centra: izbrali so
jo za najlepo stojnico na turistini trnici.
Geraldine Frbear,
mentorica turistinega kroka
junij 2012
/
/
KOEVSKI UTRIP 25
Koevski lokostrelci
nadaljujejo z uspehi
Prvi vikend v juniju je bil ponov-
no zelo aktiven za nae loko-
strelce. V soboto, 2. junija, so se
udeleili tekmovanja za Sloven-
ski pokal v Arrowheadu 12 + 12
in bili zelo uspeni:
Prvo mesto je dosegla Sara Besal,
druga je bila Katja Murn, tretje mesto
sta dosegla Ljubo Kravanja in Janez
Marin, peto mesto: Matja Cigli,
Jurij Kravanja in Albin Likar ter esto
mesto Rajko Hren.
V nedeljo, 3. junija, pa so lokostrelci
streljali v Logatcu, in sicer tekmo za
3D pokal. Tudi tokrat so bili uspeni:
Ljubo Kravanja in Andrej Colnar sta
dosegla tretje mesto, Rajko Hren sed-
mo in Marko Kotar osmo mesto.
estitke vsem!
Lokostrelski klub Orel
foto: arhiv lokostrelskega kluba
Najmlaji
lokostrelci
ponovno odlini
- lokostrelsko
zunanje dravno
prvenstvo osnovnih
in srednjih ol
V soboto, 19. maja, so se v Gor-
njem Gradu na lokostrelskem
zunanjem dravnem prvenstvu
pomerili uenci in dijaki sloven-
skih ol. Med njimi so tekmova-
li tudi nai mladi lokostrelci, ki
so v moni konkurenci ponovno
odlino zastopali svoje ole.
Za S Koevje je Rok Komljen
dosegel drugo mesto.
Za O Zbora Odposlancev so
tekmovali: Kaja Kri, ki je bila
druga, Katja Murn in Andrej te-
fani, ki sta bila tretja ter Sara
Besal, ki je bila peta.
Za O ob Rini so tekmovali: Pa-
trik Nik Turk - sedmo mesto, Ma-
tic agar - dvanajsto in Matja
Cigli - devetnajsto mesto.
estitke vsem!
Maorete zakorakale
proti Franciji
V nedeljo, 3. junija 2012, je bilo v
portni dvorani Koevje utiti ples,
glasbo in tekmovalni duh deklet, ki
so s palico izvajale najrazlineje
plesne trike in se borile za vstopni-
co na 16. Evropsko prvenstvo ma-
oret, ki bo potekalo od 5. do 7. ok-
tobra v Franciji, v mestu Selestat.
Zveza NBTA Slovenije (Zveza drutev ma-
oretne in twirling tehnike Slovenije) je
v skupni organizaciji maoretno-plesne
sekcije KUD-a GODBA Koevje v koevski
portni dvorani pripravila kvalifkacije ma-
oret, ki so svoje plesno znanje pokazale
pred sodnicama. Kvalifkacije so bile na-
menjene skupinam in posameznicam, da
si zagotovijo zadostno tevilo tok, ki bi jih
popeljale na evropsko prvenstvo. Sodnici
sta z budnim oesom opazovali 12 tekmo-
valnih tok iz razlinih kategorij, med nji-
mi 6 skupin, 4 solistke in 2 dueta. Kvalif-
cirale so se tri skupine, tri solo plesalke in
duet dve skupini iz Ribnice in ena skupi-
na s tremi solistkami in duetom iz Koevja.
Ribnianke so v kategoriji Accessories
corps, kjer je potrebna izvirnost zgodbe,
ples z rekviziti in enakost plesalk, navdu-
ile z obema skupinama. Mlaja skupi-
na, Accesories corps juvenile, je v zgodbi
predstavljala trenutno aktualno nogome-
tno prvenstvo in nogometae. S plesom,
palicami in razlinimi rekviziti so prikaza-
le zelo napeto nogometno tekmo med dve-
ma ekipama. Tudi rdei kartoni niso manj-
kali. Vendar pa so dekleta na koncu doka-
zala, da je zmaga lahko zelo sladka.
Stareja skupina, Accessories corps seni-
or, pa je na Zemljo pripeljala nezemljane,
ki hoejo ljudem na Zemlji dokazati, da jim
kljub njihovemu nenavadnemu videzu ne
elijo ni alega, pravzaprav bi radi posta-
li njihovi prijatelji.
Dekleta iz Ribnice so se na kvalifkacije
poleg razlinih nastopov doma in po Slo-
veniji pripravljale celo olsko leto. In njihov
trud je bil v nedeljo poplaan. Obe skupi-
ni sta se kvalifcirali na evropsko prven-
stvo. Oktobra potuje 45 ribnikih maoret
skupaj s predsednico drutva Tino Jurko-
vi in navijai v Francijo. Mentorice in ko-
reografnje skupin, Sabina Ivani (neze-
mljani) ter Jana Rus in Anja Pajni (nogo-
metai) po kvalifkacijah v Koevju niso
mogle skrivati navduenja. Kot pravijo, je
za njih to le potrditev za trdo delo ter za-
gon za nadaljnje treninge, ki jih e akajo
do oktobra.
Konec avgusta bodo Ribnianke vikend
preivele v Fari na pripravah na evropsko
prvenstvo, kjer bodo predvsem trenirale,
malo pa se bodo tudi zabavale in druile.
Kajti pravijo, da je tudi prijateljstvo med
njimi tisto, ki skupini dela uspeni.
Vsem dekletom, ribnikim in koevskim,
elimo im manj naporne treninge do ok-
tobra in seveda uspeno na 16. Evrop-
skem prvenstvu maoret v Franciji. Vive la
France!!!!
Tekst: jana Rus
Rod svobodnega
risa se intenzivno
pripravlja na
poletni tabor
Koevski taborniki se bomo odpra-
vili na poletni tabor v Dol, in sicer
14. 7., kjer bomo do 24. 7. 2012.
Tabor bo trajal 10 dni in da bo po-
tekalo tako, kot si je zamislila naa
naelnica Marja, smo morali v orga-
nizacijo vloiti veliko truda. Na se-
stankih smo se veliko pogovarjali o
pripravi tabora in tako smo tudi mo-
rali sprejeti razline naloge. Vodniki
smo dobili zelo razline naloge, kot
na primer: izdelava splava, razline
igre na suhem in v vodi, nekateri vo-
dniki skrbijo tudi za druabne vee-
re, ki bodo potekali ob tabornikem
ognju s spremljavo harmonike in ki-
tare. Vsi lani drutva se zelo trudi-
mo, da bi to taborjenje izpeljali kot
je treba in zato e pridno pripravlja-
mo opremo in vse potrebne rei. V
prejnjih mesecih smo si pripravili
taborni prostor, pregledali opremo
ter kupili nekaj drobnarij, ki nam
bodo e zelo prav prile. Jaz in osta-
li vodniki smo v petek, 8. 6. 2012,
pripravili potrebni material, ki ga
bomo potrebovali pri postavitvi ta-
bora, izdelovanju splava ter vhoda v
tabor. Medtem ko smo vodniki de-
lali, nam je stareina Emil pripravil
malico. Po konanem delu smo po-
malicali ter se dogovorili za nadalj-
nje priprave za na poletni tabor, ki
ga vsi zelo priakujemo. V upanju
mislim, da bo z naim delom zado-
voljna tudi naa naelnica Marja.
Gaper olaja
Visoka uvrstitev
O Ob Rini
v razvrstitvi
ahovskih krokov
pri ahovski
zvezi slovenije
ahovska zveza Slovenije poleg or-
ganizacije ahovskih tekmovanj vo-
di tudi evidenco o uspenosti osnov-
noolskih ahovskih krokov. Osnova
za tokovanje krokov so prav osnov-
noolska ahovska tekmovanja, upo-
teva pa se e nekaj drugih elemen-
tov, kot je to zapisano v pravilniku.
Osnovna ola Ob Rini iz Koevja je
v tem tokovanju osvojila odlino 7.
mesto med 225 osnovnimi olami.
Najveji prispevek k temu rezultatu
predstavlja 5. mesto ekipe deklic na
dravnem osnovnoolskem prven-
stvu do 12 let v Postojni. Deklice so
nastopile v sestavi Marua GREGO-
RI, Drea KURTALJ, Alenka MAVRIN
in Sara DJURII, s tem uspehom pa
so prispevale 21 tok od skupaj 83,
kar je zadostovalo za e omenjeno
sedmo mesto v setevku sezone.
Po 12 tok sta prispevali ekipi dekov
(Domen DJURII, Vasja AIMOVI,
Sergej AIMOVI, Kim PAJNI, Alen-
ka MAVRIN, Klemen LAVRI, Nik PAJ-
NI) in deklic (Sara DJURII, Patri-
cija DELA, Drea KURTALJ, Petra U-
TERI) na dravnem prvenstvu do
15 let v Gorinici, obe ekipi sta osvo-
jili osmo mesto, tri toke pa e deki
na DP v Postojni za uvrstitev v sredi-
no lestvice (Vasja AIMOVI, Sergej
AIMOVI, Urban ERCER, Tian KO-
RITNIK, Vita VIRANT).
Ostale toke so prispevali rezultati
posameznikov na dravnem osnov-
noolskem prvenstvu v entjurju pri
Celju (Domen DJURII, Vasja AI-
MOVI, Drea KURTALJ, Sergej AI-
MOVI, Patricija DELA) in na klub-
skem mladinskem dravnem prven-
stvu v pospeenem ahu na Debelem
Rtiu (Domen DJURII, Vasja AI-
MOVI, Drea KURTALJ, Sergej AI-
MOVI), pa tudi delovanje samega
kroka na oli. Kroek v prvi triadi vo-
di Sao BALOVSKI, s starejimi uen-
ci pa delam Toma COKAN.
Na osnovnoolskih tekmovanjih so
pri spremstvu in vodenju ekip po-
magali Dejan AIMOVI, iga VOLF,
Alenka JALOVEC in Saa DELA, pri
ahovskem izobraevanju naih tek-
movalcev pa gre seveda neprecenlji-
va zasluga odlini ahovski oli aho-
vskega drutva Koevje (Robert KO-
LARI, pela KOLARI, Jure ZORKO,
Igor BAJO, Dejan AIMOVI).
Vsem natetim se, kot vodja olskega
tekmovalnega aha, iskreno zahva-
ljujem. Za podporo se zahvaljujem tu-
di aktivu portne vzgoje na oli (Bran-
ko DEKLEVA, koordinator aha, Bran-
ka RAJNER, vodja aktiva), ravnatelji-
ci in pomonici ravnateljice in ne na-
zadnje tudi vsem starem naih tek-
movalcev, ki so nastopanju za olo na
ahovskih tekmovanjih rtvovali mar-
sikatero soboto ali nedeljo.
T. cokan, O Ob Rini.
26 KOEVSKI UTRIP
/
/
junij 2012
PorT, Ples, rekreacija ...

Marko Kastelic s.p., Deskova vas 23, 8342 Stari trg ob Kolpi
GSM: 031/289-507
SPLONA IN
ZAKLJUNADELA
VGRADBENITVU
IZDELAVAFASAD
POLAGANJEKERAMIKE,ROBNIKOV,
NARAVNEGAINUMETNEGAKAMNA
ZIDARSKADELA(zidanje,ometavanje,...)
ZIDARSTVO
CELOVITE RAUNOVODSKE STORITVE:
s.p.
d.o.o.
drutva
GRADEL d.n.o.
Roka c. 9, 1330 Koevje
T: 01/895 02 05 M: 041/505 965
info@gradel.si
ADMINISTRATIVNE STORITVE
Ne glede na to, ali o podjetnitvu ele
razmiljate, ali pa ste e uveljavljen podjetnik,
nas pokliite in prepriali se boste, da smo
pravi raunovodski servis za vas.
WWW.BLESK2.SI
TONE POGORELEC
BLESK 2 D.O.O.
BUKOVICA 2
1310 RIBNICA
TEL 01 836 99 33
GSM 031 64 71 88
GSM 051 33 48 26
IN K2.SI
FASADERSTVO
SLIKOPLESKARSTVO
POLAGANJE TALNIH OBLOG
ISTILNI SERVIS

TOPLOTNO IZOLACIJSKE FASADE
(STIROPOR, VOLNA)
Brezplana izdelava barvne tudije objekta. Poskrbimo
za pridobitev do 25% nepovratnih sredstev (EKO sklad).
IZOLACIJA PODSTREJA
SLIKOPLESKARSKA DELA
Barvanje fasad, napuev, montaa mavnih plo.
POLAGANJE VSEH VRST PODOV
Parket, laminat, PVC.
VSE VRSTE IENJA
Generalna, tedenska, globinsko ienje preprog.
KLUN IVAN S.P. | PODGORSKA ULICA 11,1330 KOEVJE
T: 01 8953 758 | M: 041 724 359, 031 347 136 | IVAN.KLUNSIOL.NET
IZDELOVANJE, PRODAJA
IN MONTAA
OKENSKIH SENIL
TEHNINE ZAVESE: LAMELNE,
PLISE, PANELNE
ALUZIJE: NOTRANJE, ZUNANJE
ROLOJI: RAVNI, GUBANI
SCREEN IN SOLTIS SENILA, TENDE
KLUN IVAN S.P. | PODGORSKA ULICA 11,1330 KOEVJE
T: 01 8953 758 | M: 041 724 359, 031 347 136 | IVAN.KLUNSIOL.NET
IZDELOVANJE, PRODAJA
IN MONTAA
OKENSKIH SENIL
TEHNINE ZAVESE: LAMELNE,
PLISE, PANELNE
ALUZIJE: NOTRANJE, ZUNANJE
ROLOJI: RAVNI, GUBANI
SCREEN IN SOLTIS SENILA, TENDE
T: 01 8953 758 I M: 041 724 359, 031 347 136 I IVAN.KLUN@SIOL:NET
K
ilt

s
e
n
ila
,
B
r
ig
it
a

k
lu
n

s
.p
.,
P
o
d
g
o
r
s
k
a

u
l.
1
1
,
K
o
e
v
je
kaM odnesTi
Pokvarjen
FoToaParaT
Moj je e dolgo sporoal, da so
polni baterijski vloki, s katerimi
sem naredila najve 30 foto-
grafj, prazni, po dodatnih treh,
tirih posnetkih, pa se je aparat
izklopil sam. Tu in tam sem ga e
lahko nahecala za kaknega, a
za posnetke, kakrne je v ravno
pravem trenutku potrebno za-
beleiti ob doloenih prilono-
stih, se na fotoaparat nisem ve
mogla zanesti.
Fotograf Bojan iz Ateljeja Iris v Ko-
evju me je napotil na pooblae-
ni servis 3A v Ljubljani. Fotoaparat
so vzeli v analizo, na podlagi katere
bi ugotovili pokodbe in podali stro-
kovno oceno. Za to osnovno stori-
tev, ki jo plaate, tudi e se za popra-
vilo aparata zaradi (pre)visoke cene
ne odloite, so pojasnili, zaraunajo
10.- evrov.
Po nekaj dneh, ko sem se sliala s
serviserjem in sem lahko prila po
svoj Canon, mi je ta razloil, da na-
pak, ki sem mu jih omenjala, ni od-
kril, je pa oistil kontakte ter ne-
kaj dni zapored preskual porabo
baterij, za katere fotoaparat e da-
nes ni javil, da so prazne. Ob prevze-
mu sem, zadovoljna seveda, porav-
nala 10.- evrov in si rekla, da o do-
bri izkunji povem naprej. Dejstvo je
namre, da zunaj v Evropi ne bi pri-
li tako poceni mimo blagajne. Dru-
go pa, kar NI zanemarljivo, je pote-
nje slovenskih delovnih ljudi servi-
serji v tujini igrajo na strankino ne-
poznavanje in znesku informativne-
ga pregleda vekrat kot ne dodajo e
stroke popravil, ki jih niso opravlja-
li. Resnino, e samo vzamemo Lju-
bljano kot merilo slovenske poteno-
sti, ki so jo pred nekaj leti po anke-
ti Reader's Digesta spoznali za naj-
bolj poteno mesto na svetu, lahko v
istem dihu tudi sama podam zaklju-
ek, da smo v Sloveniji navadni ljudje
v primerjavi s tako islano Evropo, e
najbolj poteni! Eden od 1. junija do-
ivetih dokazov je ravno doslednost
osebja servisa 3A do svojih strank.
(Pa naj e kdo ree, da je pri nas v
razsulu popolnoma vse!!) Zato na
tem mestu e javna pohvala, ki sem
jo osebju e izrekla ob prevzemu. In
e se boste sami kdaj znali v zaga-
ti s svojim fotoaparatom, toplo pri-
poroam obisk v Ljubljani naslov je
v imeniku.
Romana Novak
TranziT /
Prevoz Tovora
Vse se zane pri transportu, saj je ta gi-
balo vsega, kar vsakodnevno potrebu-
jemo za opravljanje potreb. Poglejmo
le pri sebi s svojim osebnim avtomo-
bilom dostavljamo nakupljeno v trgovi-
ni na dom.
Transport, ki se uporablja za lastne
potrebe: dovoljen je za voznike B ka-
tegorije vozimo lahko prikolico, ka-
tere omejitev hitrosti je 80 km/h. V
primerih, ko imata osebni avtomobil
in prikolica vgrajen varnostni sistem
ESP, je dovoljena hitrost 100 km/h.
Zelo pomembno je, da v HOMOLOGA-
CIJSKEM KARTONKU preberemo po-
datke o naem avtomobilu. Tu so nave-
dene vse vrednosti, po katerih se ori-
entiramo, kaj lahko prevaamo in koli-
kna je dovoljena tea prevaanega. A
si na samem zaetku lahko pomagamo
tudi s tem, da primerjamo teo osebne-
ga avtomobila, ki mora biti vsaj e en-
krat teja od naloene prikolice.
OpOzORIlO:
vonja prikolice zahteva voznika,
ki se zaveda zadaj pripetega to-
vora ter da 'akrobacije' z avtomo-
bilom odpadejo!!!
Dostava je povezana s preskrbo
vseh intitucij, ki jih uporabljamo
dan na dan. Ta se vri s tovornimi vo-
zili s skupno teo do 7500 kg. Tovor-
na vozila so majhna in mo motorja
je zelo velika, njihova konna hitrost
je zakonsko dovoljena 80/90 ter je
oznaena z nalepko, ki se nahaja na
vozilu zadaj levo. Do teav prihaja,
kadar je odstranjena blokada naj-
veje hitrosti, kadar voznik ne pozna
svojega tovornega vozila in kadar
uporablja stopalke po nainu 'kick
down funkcije', saj se v takih prime-
rih kaj hitro zane vonja ez polno
rto ter gostovanje na nasprotnem
voznem pasu.
Nad 7500 kg je razred najmonej-
ih vozil, ki se uporabljajo v razne
namene. V slednjih MORA VOZNIK
PODROBNO POZNATI SVOJE VOZI-
LO, ker v njem prebije ve asa kot
doma. e uporablja zgoraj omenjeni
trik in je preprian v svojo superior-
nost s tem, ko sedi 2 metra vije nad
ostalimi vozniki, smo lahko prepri-
ani, da ta voznik ni kos svojemu je-
klenemu 'prijatelju'.
Zelo sta pomembni LOGISTIKA IN OR-
GANIZACIJA. Oba dejavnika pa morata
biti med seboj tudi usklajena. Obeh se
ne da izvajati na silo: npr. VONJA NA
TEMPOMAT, MOBITEL V ROKI
Pamet v roke, torej, treznost v
glavo in sreno vonjo v vsaki
obliki transporta, v vsaki obliki
tranzita.
Matja Bregar
uPoraba varnosTneGa Pasu
V policiji si prizadevamo, da bi im ve voznikov in potnikov v
vozilih uporabljalo varnostni pas. Pri najhujih prometnih ne-
sreah vedno znova ugotavljamo, da bi bile lahko pokodbe
udeleencev v prometni nesrei bistveno manje, e bi bili vo-
zniki in potniki v vozilu pripeti z varnostnim pasom.
Vsi se namre premalo zaveda-
mo, da je varnostni pas vez z i-
vljenjem. e vedno premalo ude-
leencev v cestnem prometu
uporablja varnostni pas in so pri-
pravljeni tvegati tudi svoje ivlje-
nje, ker vozijo nepripeti. Varnostni
pas je namre e vedno najuin-
koviteja naprava za zaito po-
tnikov v vozilih.
Pripenjanje z varnostnim pasom
je opredeljeno v Zakonu o pravilih
v cestnem prometu, ta v 33. le-
nu doloa, da morajo biti med vo-
njo vsi v vozilu, torej voznik in po-
tniki, pripeti z varnostnim pasom.
Globa za kritev omenjenega le-
na znaa 120 EUR. Varnostnega
pasu pa ni treba uporabljati ose-
bi, ki z veljavnim zdravnikim po-
trdilom dokae, da zaradi zdra-
vstvenih razlogov ne more upora-
bljati varnostnega pasu.
Posebno pozornost pa velja na-
meniti prevozu otrok v vozilih.
Edina dobra reitev je namesti-
tev otrokega varnostnega sede-
a, kar pa je le prvi korak pri za-
gotavljanju varnosti otroka. Pri
nakupu sedea moramo biti po-
zorni, da ta ustreza starosti in te-
i otroka. Pomembno je tudi pre-
veriti, ali ima proizvajalec avtomo-
bila kakne zahteve za varnostni
sede, saj se vse vrste varnostnih
sedeev ne dajo pravilno pritrdi-
ti v vsako vozilo. Po nakupu var-
nostnega sedea moramo naj-
prej poskrbeti, da varnostni se-
de v vozilo namestimo vrsto in
po navodilih proizvajalca. Nato
pa e poskrbimo, da otroka med
vonjo v vozilu vedno pripnemo v
varnostni sede. Nikoli ne sme-
mo dopustiti, da se otrok pripne
sam, temve to storimo mi ali pa
se vsaj prepriamo, da se je otrok
pravilno pripel v varnostni sede.
Posebej pozorni moramo biti pri
vonji dojenkov do desetega me-
seca starosti. Za njih uporablja-
mo varnostne sedee z oznako
0+. Sede moramo vedno v vo-
zilo postaviti tako, da je dojenek
v asu vonje s hrbtom obrnjen v
smer vonje. To je pomembno za-
to, ker je veina trkov v prometu t.
i. elnih trkov in takrat otrok s ce-
lim telesom pritisne v naslonjalo
sedea. e bi bil obrnjen v smer
vonje, bi zaradi nesorazmerno
velike tee glave lahko prilo do
hudih pokodb vratne hrbtenice.
Sede obiajno namestimo na
zadnji sede, lahko pa ga name-
stimo tudi na prednji sede v vo-
zilu. V tem primeru moramo, e je
v vozilu vgrajen varnostni meh, te-
ga obvezno zaasno izkljuiti.
Za konec naj e opozorimo na na-
pake pri uporabi varnostnih sede-
ev, ki jih policisti najbolj pogosto
opazimo pri svojem delu. Pred-
vsem gre za to, da so varnostni
sedei mnogokrat nepravilno pri-
peti v vozilo, da sede ne ustre-
za otrokovi viini, starosti in tei,
ter da otrok v varnostnem sedeu
ni pravilno pripet ali pa se, e pre-
den se vozilo ustavi, sam odpne.
VARNOSTNI PAS PRIPNI SVOjE IVLjENj
Vodji policijskih okoliev PP Koevje:
Marjan Ferko in Botjan Rckl
28 KOEVSKI UTRIP
/
/
junij 2012
Policija sveTuje
sPreGledani
DRAGULJKI
junij 2012
/
/
KOEVSKI UTRIP 29
Modri PlaneT
Planirana nerabnost izdelkov iroke porabe
Pogosto se dogaja, da se delovni pripomoek, ki smo ga kupili pred kratkim in smo ga le
nekajkrat uporabili, pokvari. e vedno je videti povsem brezhiben, skoraj nov. Imamo tudi
priloena navodila za delo in embalao, v kateri je bil shranjen ob nakupu. Tudi znamka iz-
delka ne daje zadostne garancije za brezhibno delovanje, ravno tako ne drava proizvajalka.
Moje tovrstne izkunje so vezane na vrtne nitne kosilnice, Romana je zaudena nad tiskal-
niki, ki se kvarijo drug za drugim, Boris dobi napad besa ob spominu na arnice H4, ki jih je
nekaj asa menjeval pogosteje kot liste na namiznem koledarju, Tatjana z alostjo gleda
svoj novi pralni stroj, ki je ravno preivel enoletno garancijo in je sedaj odpovedal, eprav ni
bil vzrok v trdi vodi in vodnem kamnu. Marku je odpovedala mikrovalovna peica teden dni
po tistem, ko jo je pripeljal iz Nemije. Edvard ilc
servis
Tak aparat navadno odnesemo na servis, kjer
nam pogosto povedo, da je popravilo zahtevno
in bi bilo verjetno draje, kot je vrednost prine-
senega izdelka. Doivel sem tudi razlago, da se
take okvare ne da odpraviti, eprav je izpadla le
varovalka (zagozda) na vztrajniku. Ob vztrajanju,
da se 'kajlica' vendar menja kot rezervni del, mi
je serviser pokazal, kako je v tem primeru vpre-
ana na vztrajnik, kot bi bilo namenoma nareje-
no, da se pokvari in okvare ni mogoe odpraviti.
V nekaterih dravah (moja izkunja je v Italiji) je
to urejeno e slabe. Ob sprejemu v servis vas
obvestijo, da je vsak poseg v aparat obremenjen
s fksno ceno (pavalom) 15-30 evrov, sam po-
seg pa je navadno 80 do 150 evrov, medtem ko
nova naprava stane precej manj. Tako nas pro-
dajalci, pri nas ali v tujini, po tej razlagi prepriu-
jejo, naj kupimo nov izdelek, ker imajo sedaj rav-
no novo izboljano serijo, akcijsko ponudbo ali
monost obronega plaila brez obresti.
Stari izdelek, ki ima morda leto ali dve uporabe,
tako roma v smeti in ob tem se ne moremo izo-
gniti vpraanju o tem, da se tako zelo hitro vea
koliina odpadka, ki ne koristi nikomur, le one-
snauje nae okolje. Komu to koristi? Proizvajal-
cem, ki se jim trg tako ne zasiti in zato v omenje-
ne izdelke, kot so arnice, tiskalniki, evlji, naj-
lonke, sesalci za prah in vrsto drugih, prilagodijo
tako, da odpovedo (pre)kmalu po nakupu.
Morda je s tem bolj jasno lansko prizadevanje,
da bi v Sloveniji odpravili najmanj 12-mesene
garancije z izgovori, da v EU nimajo tako dolgih
jamstev. Zveza potronikov Slovenije je izposta-
vila dejstvo, zakaj bi pri nas boljo urejenost za-
menjali za slabo, e gledamo skozi oala po-
tronika in uporabnika. Zaenkrat se je standard
ohranil, a kmalu bomo verjetno ponovno spre-
mljali predloge o uskladitvi jamstev z zahodno
Evropo. Koliko je tu lai in manipulacij.
panska televizija je o tem posnela dokumentar-
ni flm, (El documental Comprar, tirat,comprar,
El documental, ki je bil preveden v veino evrop-
skih jezikov (al ne v slovenino), ki pa so ga
pred dnevi umaknili z vseh spletnih strani in ta-
ko ne morem zapisati, kje lahko dobite ve in-
formacij.
GuMe
e nekaj let lobisti elijo dopolniti zakone o ob-
vezni opremi vozili tako, da pnevmatike na vozi-
lih ne bi smele biti stareje od petih let. Za po-
jasnilo prepisujem del lanka iz Moto magazina
(http://www.moto-magazin.si/nasveti/ali-je-sta-
rost-pnevmatik-pomembna/). Nacionalno zdru-
enje distributerjev avtoplaev NTDA v Veliki
Britaniji in Zveza nemke gumarske industrije tr-
dita, da se pnevmatike lahko prodajajo 5 let po
datumu proizvodnje. Japonsko gumarsko zdru-
enje (JAMTA) pa priporoa menjavo gum, ki so
stareje od 10 let. Temu se pridruujejo tudi ve-
ji proizvajalci pnevmatik, medtem ko proizva-
jalci avtomobilov priporoajo menjavo pnevma-
tik po 6 letih. Dejstvo pa je (iz istega lanka), da
ni znanih znanstvenih oziroma tehninih podat-
kov, na podlagi katerih bi ugotavljali oziroma do-
loali specifno najvijo starostno mejo za nove
nerabljene pnevmatike za potnika in lahka to-
vorna vozila. V Avto magazinu (sestavni del je tu-
di Moto magazin) so se e nekajkrat oglasili tu-
di zoper trditev boljega oprijema zimskih pnev-
matik na cestie, ko se temperatura znia pod
sedem oziroma pet stopinj Celzija. S testi so do-
kazali, da je zavorna pot pri nizkih temperaturah
kraja, e so na vozilih letne pnevmatike, kot pa
e so zimske. Kljub temu pred vsako zimo pre-
biramo mnenja strokovnjakov o nujnosti zame-
njave letnih gum za zimske, e elimo biti na ce-
sti varni. Zimske gume bolje rezultate kaejo le
v pravih zimskih razmerah (sneg in led na vozi-
u). Zakaj proizvajalci pnevmatik zavajajo, je na
dlani. Zaradi svojih dobikov. Pri tem se polnijo
odlagalia smeti s starimi pnevmatikami, ki so
po videzu e uporabne, saj imajo dovolj globoke
utore za odvajanje vode (profla), saj so prevozile
le nekaj deset tiso kilometrov.
Pri gumah ni mogoe vzpostaviti enakega siste-
ma kontrolirane nerabnosti izdelka, ker se vsa-
ko leto delajo testi pnevmatik, kjer je pomemb-
na postavka tudi obraba tekalne povrine. Zara-
di razlinih rezultatov teh testov smo prili tudi
do dvoma, da za njimi ne stojijo povsem nevtral-
ne institucije, tako da se mnogi nanje ne zane-
sejo. Poleg tega imajo vulkanizerji precej znanja
in izkuenj o pnevmatikah in te izkunje se kae-
jo tudi v veji prodaji pnevmatik, ki niso prvouvr-
ene na testih.
Ker smo tako e zajadrali v avtomobilske vode,
je potrebno dodati, da je elja proizvajalcev vozil,
da bi lastniki svoje jeklene konjike po desetletni
uporabi odpeljali na deponije. O tem je pred krat-
kim pisal tudi novinar Avto magazina Vinko Ke-
renc, ki je ugotovil, da je marsikakno vozilo po
desetih letih takno, kot bi ravno prilo iz prodaj-
nega salona. Veliko lastnikov v vozilu vidi mnogo
ve kot prevozno sredstvo in mu namenjajo veli-
ko skrbi, vzdrevanja in truda. Pri posameznikih
se zaznava celo odvisnost od urejenega in ne-
govanega vozila. Pred desetletji je vozilo zob a-
sa nagrizel do te mere, da so se pokazali rjasti
madei ali celo luknje, esar danes ni, saj proi-
zvajalci veinoma dajejo 12 letno jamstvo pro-
ti prerjavenju.
Torej lahko ugotovimo, da je avtomobilski pro-
dajni trg visoko osveen. Skoraj vsak asopis
ima tudi avtomobilsko rubriko, obstajajo speci-
alizirane avtomobilske revije in televizijske od-
daje. Velikokrat se mi zdi, da jim res posveamo
preve pozornosti. Rezultat tega je dejstvo, da
mnogi kupci ali opazovalci, ki pridejo v prodajni
avto salon, vedo ve od prodajalca, eprav tu-
di prodajalci skrbno gradijo svoje znanje. Morda
niste vedeli, a zastopnitvo doloene avtomo-
bilske znamke zagotovi svojim prodajalcem vse
potrebno znanje, vkljuno s praktinimi preizku-
si z lastnimi vozili in tudi vozili konkurence. Torej
je samo visoka osveenost kupcev pogoj, da se
izognemo nameram
proizvajalcev in trgovcev, da prodajajo izdelke, ki
imajo vgrajeno planirano nerabnost in jih lahko
menjamo kot spodnje perilo.
To o spodnjem perilu sem pobral od Marjana
Vraka, ki je v Gunessovi knjigi rekordov vpisan
kot izdelovalec najmanjega avtomobila. Kadar
smo se alili, je vedno povzel, da ona enkrat le-
tno zamenja 'gate', e je to potrebno ali pa ne ...
obrniMo uvod
e bi skrbno prebral vse o nitnih kosilnicah, kot
preberem o avtomobilih, bi ob obisku prodajalne
natanno vedel, kaj je uporabno. Vsiljevanje tr-
govca bi zavrnil nekako takole: Vem ponujate mi
izdelek proizvajalca X, ki se je med testom v re-
viji Y pokvari. Romana bi povedala, da tiskalni-
ka tega proizvajalca ne bi vzela. Borisa je odre-
il prijatelj Janez, ki mu je povedal, da kupuje ar-
nice za avto le v Avtogemi, eprav imajo enako
znamko tudi v drugih prodajalnah, a oitno priha-
ja tudi med izdelki iste blagovne znamke do raz-
lik. Poleg tega pa je tudi izvedel, da je sprejeta di-
rektiva, ki proizvajalce vozil obvezuje, da mora bi-
ti lu dostopna tako, da arnico lahko zamenja
sam uporabnik in ne le servis s specialnim orod-
jem ali celo odstranitvijo odbijaa, ki ga ni mo
nikoli ve spraviti nazaj v stopinjo, kot to naredijo
ob montai v tovarni. Tatjana je nala 'fuarja', ki
ji bo poceni popravil prvi pralni stroj, ki ga ni zavr-
gla. Marko pa se je odloil za zdrav nain ivljenja
in ne bo potreboval ve mikrovalovke.
Sponzor rubrike Modri planet je
MELAMIN d.d., Koevje
Stari izdelek, ki ima morda leto
ali dve uporabe, roma v smeti in
ob tem se ne moremo izogniti
vpraanju o tem, da se tako zelo
hitro vea koliina odpadka, ki
ne koristi nikomur, le onesnau-
je nae okolje.
bereMo, PrebiraMo ...
o poti iz
alkoholnega pekla
Utopljene sanje Katarine Nadrag je iskre-
na izpoved nekoga, ki je od rane mladosti
zaznamovan zaradi zasvojenosti nekoga
drugega. Svojega oeta alkoholika.
Ves as knjige, katere vsebino sem pogoltnil v pi-
lih petih urah, sem imel obutek, kot da stojim
ob Sori reki, ki se vije in jo spremlja skozi pripo-
ved tako kot njena nesrea ter opazujem osebo,
ki se utaplja in se skua reiti. Otepa se na vse
kriplje in se trudi obdrati nad gladino. Nikjer pa
nikogar, ki bi ji pomolil vejo, da bi se je lahko okle-
nila in izplavala iz mrzle deroe vode, iz vrtinca, v
katerem se je znala.
Alkohol in odvisnost od njega sta le prvi krog pe-
kla, v katerem izgoreva mlada nedolna, otroka
dua. Z oetovo odloitvijo, da se bo alkohola za
vselej otresel, se njena agonija ele prine. Kaj
kmalu si namre najde novo obsesijo- tako kot
veina alkoholikov. Le da se nekateri lotijo pov-
sem nedolnih hobijev in da so ti samo njihovi.
Njen oe pa je vanj potegnil vso druino, s imer je
le podaljeval trpljenje vseh. Predvsem male Ka-
tarince, preete s krivdo in strahom pred maloda-
ne vsem. Pred lastnimi eljami, ustvi, sreo, ob-
utki in razkrinkanostjo. Vse skriva. Resnica ne
sme priti na dan. eprav jo njen oe oznanja. A
njena resnica in resnica njenega oeta se razliku-
jeta kot dan in no.
Branje ni prijetno. e zdale ne. Teko in mukotr-
pno je. Tako kot njeno akanje na tisti dan v de-
cembru, ki naj bi pomenil njeno reitev. Prinese
pa vse drugo. Boj za golo preivetje, sooenje z
notranjimi in zunanjimi demoni, ivljenje ji prina-
a nove tegobe in krutosti brez primere. Tako od
neznancev kot tudi od ljudi, ki naj bi ji pomagali, a
le uveljavljajo svojo mo in prevlado.
Iz knjige veje nemi krik. Klic na pomo, ki izzve-
ni, preden pride do kogarkoli. utiti je obup in ne-
mo sedaj mladega dekleta, skorajda enske,
nesprejete v drubi, okolici, v druini. Njen po-
skus, da bi se izkopala iz ivega blata, ki jo vedno
bolj vlee vase, je jalov. Na veriico neuspehov na-
niza novo perlo. Boj saj ne vem, ali naj reem za
ivljenje ali z ivljenjem pa kar traja in ji zadaja
novih udarcev. Ranjena, poklapana in izmuena
konno srea loveka, ki bi ji bil pripravljen stati
ob strani. Ki bi ji morda lahko pokazal pot k srei.
A ker ob sebi nikoli nikogar ni imela, ji tudi to
predstavlja izziv. V sebi e vedno nosi temne sen-
ce iz preteklosti, ki jo preganjajo tudi v sedanjo-
sti. Kako sprejeti nekoga, ki jo konno sprejema
takno, kakrna je? Kako zaupati nekomu, ki si
eli biti z njo? Kako mu zaupati, mu povedati re-
snico o sebi, o tem, kar je doivljala, preivljala in
preivela? Jo bo potem, ko in e mu pove, e ve-
dno gledal na enak nain ali jo bo, tako kot vsi do-
slej, pustil samo in prepueno samo sebi?
Robert Kostadinoski
ala in Misli Meseca
VIC NA RAUN POLICISTOV
Zelo zavaljen policaj pride z avtomobi-
lom pred vrtec, pa se tam ustavi, izstopi
in budno opazuje okolico.
Iz vrtca prihiti vzgojiteljica in vpraa
policaja:
A otroka akate?
Policaj ji odvrne:
Ne ne, ne, to mam jest od piva!
MISLI MESECA:
Lastne napake se vidijo samo s tujimi
omi.
(Kitajski pregovor)
Knjinice so kot lekarne: veliko strupa,
malo zdravil.
(Premontral)
Franci Koncilija
olska ura
Gre za nenavaden veer poezije, glasbe in sme-
ha, ki se od preteklega leta v zasedbi tukaj iveih
ustvarjalcev drugih narodnosti, pesnice in novi-
narke Nede Galija, glasbenika Zorana Mosia ter
scenarista in reiserja Nenada Mudeke, odvija po
dvoranah slovenskih literarno bralnih hramov. 23.
maja so parodijo na pesnike veere, v kateri na
aljiv nain interpretirajo poezijo kako jo brati
oziroma je ne brati, uprizorili v ljubljanski Knjini-
ci Beigrad. Zamolana gostja literarno glasbene-
ga performensa olska ura, pesnica Romana No-
vak iz Koevja, se je nastopajoim pridruila iz vrst
obiskovalcev. Z nainom svoje neposredne inter-
pretacije je znova navduila, sicer nad njenim na-
stopom osuple, ljubljanske poslualce.
B. Alexander K.
fotografja: Barbara Vitez
Knjinina mlaka
V torek, 29. maja, smo se v igralnici Knjinice Ko-
evje zbrali otroci vseh starosti, kjer je bila pred-
stavljena pravljica Zakaj aba nima las?, ki jo je
spisal in interpretiral spodaj podpisani.
Nekaj ve kot ducat otrok je s seboj pripeljalo tu-
di svoje stare, ki so jim nagajali pri ivahnem po-
skakovanju, kot se za isto prave abice tudi spo-
dobi, a kaj, ko stari tega ne razumej(m)o.
Otroci so se, sode po povratnih informacijah nji-
hovih starev, zabavali, sam sem bil namre pre-
ve vpet med branje in potenje, saj je bila to zame
prva tovrstna izkunja, sem pa slial njihov hudo-
muni smeh ob prebiranih rimah, ki se pojavijo v
pravljici, kar me je zelo razveselilo.
Ko smo pravljico prebrali e enkrat, saj je nekaj
otrok knjinino stopnie tako zdelalo, da so
malce zamudili, in bi bilo prav nesramno od me-
ne, e ne bi zgodbe prebral od zaetka e zanje.
Hoemo abe! so skoraj v en glas vzkliknili, ko
sem odloil list.
Le kje so izvedeli zanje, paglavki mali? sem po-
mislil, a sem izdavil le: Kakne abe nekaj?
Sprenevedanje ni uspelo. Zahtevali so abe in jih
tudi dobili. Kak teden prej sem se ustavil v ENT-u,
pri gospe Tatjani Romih, ji predstavil svojo idejo,
ona pa se je velikoduno odzvala, se takoj posve-
tovala z gospo Mojco Turk o monosti izdelave ab
in se dogovorila, da jih bodo poskusili narediti.
Izdelane abe so bile naravnost prekrasne. ENT
jih je podaril, jaz pa sem jih razdelil otrokom.
Hvala tako Tatjani kot Mojci in pa seveda vsem so-
delujoim v ENT-u. Zahvala gre tudi gospe Ne-
venki Juni za prijazen uvod, ne nazadnje pa tu-
di osebi, ki mi je predstavitev pravljice sploh omo-
goila, direktorici Knjinice Koevje, gospe Ciri-
li Pekica.
Robert Kostadinoski
30 KOEVSKI UTRIP
/
/
junij 2012
Naj knjiga
meseca
maja in
junija
Prav zanimivo je
spremljati, kaj
Koevci bero. Po
podatkih, ki nam
jih vljudno posre-
dujejo iz Knjini-
ce Koevje, pred-
njaijo doma-
i, slovenski av-
torji, na podro-
ju otrokega in mladinskega leposlovja pa tuji.
Na oddelku za odrasle je v preteklih dveh mesecih
absoluten rekord branosti dosegla trilogija V ime-
nu drave, ki sta jo napisala avtorja Matej urc in
Bla Zgaga. V knjigi so popisani dogodki o trgovini
z orojem med in po osamosvojitveni vojni, v kate-
ro sta domnevno vpleteni slovenska levica in tudi
desnica. In eprav je cilj knjige argumentirano dis-
kreditirati takratne konkretne politine osebno-
sti, je vse skupaj samo brezzobi tiger, saj so mo-
rebitne nezakonite zadeve e zdavnaj zastarale.
Branje pa je kljub temu zanimivo in napeto, eprav
je trilogija s strokovnega vidika lahko vpraljiva,
saj biti zgodovinar ali pa novinar ni eno in isto!
Na podroju mladinskega leposlovja pa je na vr-
hu lestvice spet angleki pisatelj Blade Adam, ki
se je rodil v mestu Hastings, kjer je bila leta 1066
pomembna bitka, ko je normanski vojvoda Viljem
Osvajalec (10281087) zavzel Anglijo. Ti zgodo-
vinski dogodki so tako prevzeli Adama, da je na-
pisal kar 24 knjig v tirih knjinih zbirkah. Serijo je
poimenoval Lov na poasti, kjer slikovito opisuje
najrazlineje poasti, ki tako ali drugae ogroa-
jo kraljestvo Kajonija. Povrh pa razmere zaostru-
jeta e sovrana kraljica Ospik in zloben arovnik
Velmata. Vse skupaj je ravno prav dovolj, da vzbu-
di domiljijo najmlajih.
Franci Koncilija
koluMna
15. maja je v veliki predavalnici Gimnazi-
je Koevje potekala proslava drutva za
boj proti alkoholizmu Koevje, ki je bila
namenjena praznovanju 40 let obstoja
drutva, pa tudi predstavitvi drutva iri
javnosti. V Koevju je bila stroka in Cen-
ter za socialno delo bistvenega pomena
za ustanovitev kluba, ki se je sprva ime-
noval Klub zdravljenih alkoholikov, nje-
gov prvi predsednik je bil Ivan iraj. Pro-
slavo je s kulturnim programom obo-
gatil domai kantavtor Ro-
man Zupani, ki je iz-
razil poklon vsem ti-
stim, ki se trudijo
na tem podro-
ju. Dogodka
se je udele-
il dolgole-
tni terapevt
Joe Jako-
pi, ki je
spr egov o-
ril o zaet-
kih zdravlje-
nja alkoholiz-
ma. Terapev-
ti so se v tistem
asu uili v Zagre-
bu pri profesorju dr.
Hudolinu, psihiatru, ki je
leta 1964 osnoval prvi klub ozdravljenih
alkoholikov na Hrvakem, prejel je tudi
veliko domaih in mednarodnih nagrad s
podroja alkohologije (znanost o alkoho-
lizmu). Dogodka so se udeleili sedanji in
nekdanji sodelavci drutva, lani drutva
in njihovi sorodniki, ribniki Klub ZAR-
JA, ostali vabljeni gostje ter upan Vla-
dimir Prebili, ki je v svojem govoru po-
vedal, da se je treba o teh stvareh pogo-
varjati. Izrekel je estitke vsem, ki so pre-
brodili alkoholizem, njihovim svojcem in
stroki. Trenutno drutvo obiskuje 18 la-
nov in 10 spremljevalcev svojcev lanov
drutva, ki se v prostorih Gimnazije Ko-
evje sreujejo enkrat tedensko. Pred-
sednik drutva je Joe Pograjc. Terapev-
tsko delo v drutvo opravljata dr. Tihomir
Odori ter dipl. soc. delavka Nika Perti-
na. Dr. Tihomir Odori terapevtsko de-
lo v drutvu opravlja e 24 let, spregovo-
ril je o svojih zaetkih, prvem sreanju s
skupino ozdravljenih alkoholikov, ki jo je
doivel kot tudent na svojem kroenju v
okviru fakultete. Povedal je e, da v vsem
asu delovanja drutva al vsem ni uspe-
lo ohraniti abstinence, zagotovo pa lah-
ko govorimo o stotih ljudeh, ki so prema-
gali zasvojenost, in uspeli ohraniti ab-
stinenco. S tem je tevilo srenejih lju-
di e veje, saj lahko mednje tejemo tu-
di svojce, prijatelje, sorodnike in sode-
lavce. Proslave se je udeleila tudi prva
terapevtka, ga. Nea Miheli, ki je pou-
darila, da je potrebno ozaveanje ljudi o
alkoholizmu ter dodala, da je to delo dra-
goceno in je poplaano s sreo ljudi. Po
konani proslavi je nastopil as za drue-
nje, as za pokuino dobrot, ki so jih pri-
pravili lani drutva.
Sama sem prosila osebo, ki bo ostala
anonimna, za krajo zgodbo o izkunji z al-
koholizmom in potjo iz odvisnosti.
Po pogovoru o bolezni in o monostih
zdravljenja me je osebni zdravnik napotil v
Drutvo za boj proti alkoholizmu. Sreanja
drutva so vsak torek v prostorih Gimna-
zije Koevje. Moj prvi obisk drutva je bil
zame izredno teak. Teko se spri-
jazniti z dejstvom, da si al-
koholik in e teje je to
priznati in povedati
svoji okolici. Ti-
sti prvi dan na
sestanku ni-
sem veli-
ko govorila,
sem pa ve-
liko jokala.
lani dru-
tva so se
mi predsta-
vili in vsak
je povedal ne-
kaj o sebi. Za-
utila sem. Sem
spadam. To so mo-
ji ljudje. Zame je bilo kljuno, da sem
prila v drutvo in da sem, kljub manjim
konfiktom in vpraanjem, ki vasih niso
bila odgovorjena, vztrajala. Tam sem spo-
znala ljudi z isto boleznijo, ljudi, ki pozna-
jo, kako globok in go je lahko obutek
sramu in krivde. V drutvu so me spreje-
li takno, kot sem, z razumevanjem, kot ti
ga lahko le dajo ljudje, ki so sami preive-
li in utili isto kot ti. Stkala so se mona
prijateljstva in opora, ki sem jo in jo e ve-
dno dobivam, je neprecenljiva. V drutvu
se zopet naui socialnih vein, zaupanja
in slii polno izkuenj ljudi, ki so to pot
prehodili pred tabo. Skupina ti da podpo-
ro, mo, naui se vztrajnosti in osredoto-
enosti na pot, ki je pred tabo. Drutvo ne-
kako postane tvoja razirjena druina, kjer
skrbimo in nam je mar drug za drugega.
Kar nekaj asa je moralo pretei, da sem
se znova postavila na noge. Zane hoditi
v hribe, tei in znova se vkljui v socialno
ivljenje tudi zunaj drutva. S trdim delom
in vztrajnostjo se ti slika sveta spremeni in
naui se ceniti drobnih stvari v ivljenju.
Korak za korakom. Sreen si, da si zdrav
in iv. In da se zaveda, da je ivljenje spet
v tvojih rokah. In ne nazadnje je treba po-
udariti, da pot, po kateri mora hoditi od-
visnik od alkohola, ni lahka. In da zahte-
va veliko poguma, mono eljo in vztraj-
nost ter predvsem sooanje s predsodki
ljudi, ki bolezen poznajo dovolj dobro. V
mojem drutvu ni slabiev, so samo mo-
ni in pogumni ljudje, ki nesebino in z veli-
kim srcem hodijo po naem mestu. Pono-
sna sem na njih in ponosna sem nase. Mi
smo zmagovalci!
Foto in tekst : Barbara Adlei
Drutvo za boj proti alkoholizmu Koevje praznova-
lo 40 let svojega obstoja (19722012)
junij 2012
/
/
KOEVSKI UTRIP 31
Vsak dan skoraj tri ure svojega ivljenja preivim v avtomobilu. Res, da se
je prav prijetno druiti z Blaem in posluati jutranji program Vala 202,
pa vendar se pogosto kot tranzitna vsakodnevna delavka spraujem, kaj
bo pomagal tretji vozni pas nad Pijavo gorico? Bomo na raun tega pasu
res prihranili nekaj dragocenega asa? e takole razmiljam po ljudsko
in prenesem na list papirja besede ljudi, ki se vsak dan vozimo v slubo v
Ljubljano, se nam poraja kar nekaj vpraanj. Mogoe so bili odgovori e
kje zapisani, za svojo nevednost se opraviujem. Res me zanima, zakaj je
bilo treba delati e en pas, ko pa tam nikoli ni bilo gnee, redkokdaj smo
tam stali v vrsti. Mogoe le takrat, ko je kakno staro tovorno vozilo teko
speljalo tisti klanec. No, mogoe pa je ta tretji pas namenjen tem mno-
inim tovornjakom. Upam da, ker je tako vsaj delno upraviena investi-
cija. In potem se zopet, kot e neteto mojih predhodnikov, spraujem,
zakaj se ne more urediti obvoza pri kofjici ali speljati pot na avtocesto.
Vem, vem, tu je naravno zaiteno obmoje, razumem, da ni denarja
Pa vendar nek drug kapital mnoino odteka iz naih obin. Kako naj i-
vim v Ribnici in se vsak dan vozim v Ljubljano, ko pa to potem pomeni, da
bom s svojimi otroki preivela najve dve uri na dan. Kdo jih bo hodil is-
kat v vrtec, e se z moem vrneva iz slube najhitreje ob 17.30. Takrat, e
sem prav seznanjena, pa so vrtci e zaprti. In potem za to potrebujem ce-
lo organizacijo. Oeta, da bo el po mojega malka vsak dan v vrtec. Ta-
ko bo tudi on moral, no, ne dvomim, da bi mu to predstavljajo grozne pro-
bleme, pa vendar, svoje ivljenje prilagoditi mojemu urniku. Tako se mla-
de druine zelo nerade, a racionalno odloamo za selitev v Ljubljano. Ta-
ko lahko zjutraj vsaj pol ure dlje spi, do doma se lahko sprehodi pe
ali pa se pelje z mestnim avtobusom, ne da bi moral akati sto ur v dol-
gih kolonah. e si pameten, si s seboj vzame asopis, poslua glasbo.
Skratka, ko pride do doma, si e pozabil, da si bil v slubi in res lahko ne-
kaj trenutkov v miru preivi s prijatelji, druino.
... Veraj sem morala pri prejnjem stavku zakljuiti pisanje ... No, sedaj
pa e sedim v avtomobilu in tole besedilo zakljuujem ob 7. uri zjutraj na
poti v slubo. Praktino, ni kaj. e ena prednost vonje v Ljubljano, e na-
piem v ali. Sedaj ko takole v ivo poroam z moje vsakodnevne poti, me
Bla opomni tudi na vlak. Ja, to bi lahko bila elegantna reitev, vsaj toli-
ko, da brezskrbno sede na vlak in bere knjigo, tipka, tako kot sedaj to
ponem jaz, ali pa zgolj zaspi.
al mi je, da zapuam Ribnico, ker je to res zdravo okolje za odraanje
otrok, naravo ima na vsakem vogalu, prijatelji so le streljaj stran, drui-
na je e blije. Vse je zelo elegantno, e ti domai kraj ponudi slubo, ki jo
rad opravlja. Jaz kot novinarka al ne vidim perspektive v ustanavljanju
svoje televizije. No, moja perspektiva bi e segla tako dale, pa vendar,
kje naj dobim kapital, ki bo dovolj za zagon televizije z dobro tehnologi-
jo. Ja, ker poloviarstva se pa res ne bi la, glede na to, da imam na javni
RTV SLO vse to omogoeno. Tako ostajam zvesta Ljubljani, kjer je vse pri
roki, kjer bom lahko e popoldan skoila v slubo in za to ne bom porabi-
la dve uri, da se transportiram do delovnega mesta. Mogoe pa neko,
neko, oblasti le uskladijo svoje interese, se pojavi nekdo, ki bo imel toli-
ko poguma, da bo udaril po mizi in omogoil svojim ljudem 45 kilometrov
avtoceste. Ja, le 45 bi jih potrebovali. Zadnji sem bila v Ajdovini, 150
kilometrov je iz Ljubljane do tega prelepega konca Slovenije. Njihovi pre-
bivalci se, e gledamo skozi nae oi, v bistvu s svetlobno hitrostjo tran-
sportirajo do Ljubljane. Ja, za 150 km porabi dobro urico do naega ve-
lemesta. Mesta, ki bi moralo biti sredie dnevnih migracij, potem pa bi
se vsi z najvejim veseljem vraali domov. Preprosto domov, brez odve-
no porabljenega asa, spoiti in predvsem mirnih misli, da pred nami ni
bilo voznika, ki je v Ljubljano res poasi kolovratil, ker pa ni vajen vonje
v Ljubljano in je el zgolj na pregled kolkov.
Marua Prelesnik Zdear
Skoraj tri ure na
dan vrene stran!
PRODAJA RAUNALNIKOV IN RAUNALNIKE OPREME
SERVIS IN VZDREVANJE RAUNALNIKOV IN RAUNALNIKE OPREME
IZDELAVA RAUNALNIKIH OMREIJ IN PRIKLOP NA INTERNET
SERVIS IN PRODAJA RAUNALNIKE
OPREME ALE URI S.P.
TRATA VI/11 | 1330 KOEVJE | M 040 410 452 | E NET.SERVISSIOL.NET
PRODAJA RAUNALNIKOV IN RAUNALNIKE OPREME
SERVIS IN VZDREVANJE RAUNALNIKOV IN RAUNALNIKE OPREME
IZDELAVA RAUNALNIKIH OMREIJ IN PRIKLOP NA INTERNET
SERVIS IN PRODAJA RAUNALNIKE
OPREME ALE URI S.P.
TRATA VI/11 | 1330 KOEVJE | M 040 410 452 | E NET.SERVISSIOL.NET
pooblaeno prodajno mesto za
prodajo antivirusnega programa eset nod32
Poroka je pomembna, e-
prav jo danes mnogi oma-
lovaujejo. S tem ko mla-
da najavita poroko, pove-
sta, da se je zgodilo nekaj
lepega. Bog, ki je ljubezen,
je svojo ljubezen prebudil v
njima, tako da elita brez-
pogojno pripada-
ti drug druge-
mu, si ostati
zvesta v srei
in nesrei in
sprejeti otroke,
ki se jima bodo
rodili.
Poroka je nova nit-
ka v veliastni tkanini
zakonskih zvez, ki see od
Adama in Eve do konca sve-
ta. Poroka je zibelka ivlje-
nja in ljubezni.
enin in nevesta prihajata
iz loveke druine in po po-
roki njuno druino skupnost
zopet sprejema, zato poro-
ka ne sme biti nekaj zaseb-
nega. Nihe ni otok, pravi
pregovor, in vse, kar ima,
ti je bilo dano. Tako sta tudi
mladoporoenca ivljenje
in vzgojo prejela od starev,
izobrazbo in druge vrednote
pa so jima posredovali te-
vilni znani in neznani ljudje.
Za vse, kar sta in kar imata,
sta na najlepi nain hvale-
na tako, da ustanovita ure-
jeno druino in vrednote, ki
sta jih prejela, izroita pri-
hodnjemu rodu.
Ni potrebno poudarjati, da
so najdragoceneji dar za-
kona otroci. Del Svetega pi-
sma je Tobijeva knjiga, v ka-
teri so tevilni
prizori iz dru-
i ns keg a
i vl j enj a.
Oe in ma-
ti sta sina
Tobija po-
slala na dalj-
o pot. Ker
se je potova-
nje zavleklo
in sta bila
v skrbeh,
je mati jo-
kala: Joj, joj,
le zakaj sva sina
pustila oditi, on je lu naji-
nih oi in palica najine sta-
rosti! Kako udovita sim-
bolika!
Ker je poroka (civilna ali
cerkvena) prvi in najdrago-
ceneji dogodek na zemlji,
menim, da bi morali biti pro-
stori za poroko v vsakem
kraju prav posebno lepi. Le-
pa hia, lepa dvorana, e je
le mogoe v bliini cerkve in
parkiria. Tudi na ta nain
bi mladim prikazali zakon-
sko zvezo kot vrednoto. Ve-
seli me, da Obina nartu-
je prenovo porone zgrad-
be, saj smo imeli e kar ne-
kaj parov, ki se elijo poroi-
ti drugje prav zaradi imeni-
tneje ureditve.
Tone Gnidovec, upnik
Poroka
Pred nedavnim sta se v upniu oglasila mlad fant in
dekle z njuno prikupno deklico. Najbolj sem vesel takih
obiskov, saj se po razpoloenju sode obeta poroka ali
krst. Kar ganjen sem bil, s kaknim veselim priakova-
njem sta govorila o prihodnji poroki ter opisovala vese-
lje sorodnikov, medtem ko je herkica poplesavala od
zadovoljstva.
Po komaj dveh letih slubovanja je mo-
ral leta 1949 prevzeti naloge deka-
na Petra Flajnika, ki so ga oblasti are-
tirale in obsodile na veletno zaporno
kazen. Kot vikar namestnik in kasne-
je upnijski upravitelj oziroma soupra-
vitelj upnij Koevje, Mozelj, Koprivnik,
Topla Reber, Polom in Stari Log si je v
petdesetih letih z vztrajnim posredova-
njem pri pristojnih organih prizadeval
za ohranitev koevskih cerkva. Najve-
krat zaman. Uspel pa je popraviti med
vojno hudo pokodovano mestno cer-
kev in pregovoriti tedaj e bolnega sli-
karja Slavka Pengova, da je svojim fre-
skam povrnil nekdanji bli.
Osebno je verjetno najteji udarec do-
ivel poleti 1952, ko so ga ponoi v ko-
privnikem upniu napadli in prete-
pli skoraj do smrti. Nezavestnega so ga
prepeljali v Ljubljano, kjer so mu zdrav-
niki sicer uspeli reiti ivljenje, vendar
pa je e dolgo util posledice napada.
Tri napadalce je novomeko sodie
obsodilo na simbolino kazen mesec
dni pogojnega zapora.
Kljub vsemu so ljudje Antona Goloba,
koevski upnik je uradno postal e-
le leta 1967, poznali kot pozitivnega in
dobrovoljnega loveka, ki ni izgubil smi-
sla za humor. Predvsem pa v njegovem
srcu ni bilo prostora za maevalnost.
Ko je leta 1993 ob eststoletnici prve
omembe upnije v Koevju obiskal svo-
je nekdanje farane, jih je javno pozval,
naj se odpovedo zameram, saj je Slo-
vencev premalo, da bi se smeli med se-
boj sovraiti.
Od leta 1974 je vodil upnijo na Dobro-
vi. Zvest ji je ostal skoraj vse do smr-
ti. eprav se je leta 2001 po ve kot
polstoletnem delu formalno upokojil, je
e naprej pomagal neaku, ki ga je na-
sledil na mestu upnika. ele v zadnjih
dveh letih so mu moi toliko pole, da
se je prepustil skrbi Marijinih sester v
ljubljanskem Duhovnikem domu. Tam
je 27. maja letos v zgodnjih jutranjih
urah mirno zaspal.
Na lastno eljo je pokopan pri bojepo-
tni Marijini cerkvi v Leevju pri Dobro-
vi. Ob nadkofu dr. Antonu Stresu, ki je
vodil pogrebne slovesnosti, so se ma-
e in pogreba mnoino udeleili tudi
njegovi dobrovki in koevski farani. V
imenu upnije Koevje se je od pokoj-
nega upnika Antona Goloba uradno
poslovila prof. Boena Vesel.
Tone Gnidovec in Mihel Petrovi ml.
PERSPEKTIVA DUHA
IN MeMoRIAM:
Anton Golob (1921-2012)
Konec minulega meseca je v 91. letu starosti umrl dolgoletni koevski u-
pnik Anton Golob. V Koevju in okolikih krajih je za duhovno oskrbo prebi-
valcev skrbel skoraj tri desetletja in v tem asu s svojimi farani doivel mnogo
prijetnih in e ve tekih trenutkov. 9. julija 1921, na Dvoru pri Bogenperku
rojeni sin revne druine z devetimi otroki, je namre v Koevje kot novoma-
nik priel v obdobju, ko se je slovenska Cerkev znala na prepihu, ki je bil
usoden za tevilne dune pastirje in tudi pokojniku ni prizanesel.
upnik Golob z Alojzom Zaplotnikom
in ministranti leta 1962.
MONTAA VSEH VRST SENIL
pO kONkuRENNIH cENAH
let z vami
Montaa senil Kova Jernej s.p.
Gornje Lepove 68,
1310 Ribnica
ALuZIJE VENEcIJANERJI
LAMELNE ZAVESE RAZLINIH IRIN IN BARV
SAMONAVIJALcI ROLO, NA VERIIcI
ROLETE pLASTINE ALI ALuMINIJASTE
kOMARNIkI SAMOSTOJNI ALI V ROLETAH
T: 01 836 06 82
F: 01 836 06 82
M: 041 758 552
19
Ljubezenski vrtiljak kdaj pa kdaj
obie tudi veno nezadovoljni
Uran. Tedaj vse postane nepredvi-
dljivo. Lahko si naslikate en film,
zgodil pa se bo drugi. etudi po-
tek dogodkov ni vedno osreujo,
z njim nikoli ni dolgas. Zjutraj, ko
se zbudite, lahko npr. ob vas lei
povsem neznana oseba. Kako le
se je vtihotapila v vao posteljo? Trikrat globoko vdih-
nite in izdihnite, preden storite kakno neumnost!
ASTROLOKI NAPOVEDNIK JUNIJ - JULIJ 2012
Pie: astrolog Ivan Crni
OVEN OD 21. 3. DO 20. 4.
Morali bi smatrati za nepojmlji-
vo arovnijo, da znova vzpostavi-
te stik z ljubljeno osebo, ki ste jo
v svoji glavi napravili e za minulo.
Razumljeni in ljubljeni sicer boste,
vendar se boste za svoje poslovne
prekrke zagovarjali pod hudo tor-
turo. Kar ste si sami skuhali, bo-
ste sami tudi pojedli, vaa slu-
ba in va dom bosta prispela pod
hud udar. Partner vas bo pripeljal
na rob pameti; kolikor bo mono,
se izogibajte blaznilu, kajti tokrat
vam zares ne bo prizaneseno. Po-
trudite se vsaj z ljubkostjo in na-
klonjenostjo!
BIK OD 21. 4. DO 21. 5.
Senzualne peripetije s sodelav-
cem so postale e kar vsakdanjik,
na sreo sreen, kar pri vsej obu-
tljivosti, ki je prisotna, ne mora bi-
ti nujen pogoj. Veliko boste sanja-
rili in marsikaj od tega celo spro-
vedli v prakso. Pri vsem skupaj se
boste tudi malo zaraunali, kajti
odziv iz javnosti, za katerega ste si
eleli, da bi bil sreen, ravno sre-
en ne bo. Raje pazite, kaj pone-
te!
DVOJKA OD 22. 5. DO 21. 6.
Mirne due lahko trdimo, da ste
na svojem vrhu, postorili ste vse,
kar se je od vas priakovalo, ta-
ko po poslovni plati, kakor tu-
di v smislu zadovoljitve osebnih
interesov in interesov svojih bli-
njih. Tudi stara ljubezen nas vas
ni povsem pozabila, tako da ute-
gnete doiveti kaj izjemno prije-
tnega. Pa vendar ni vse v najlep-
em redu: domai vam utegne-
jo marsikaj oitati, stvari e dol-
go ne bojo na svojem mestu. Tu-
di izrpani ste in bil bi as, da se
spoijete. Samo navduenje vas
e dri pokonci.
RAK OD 22. 6. DO 22. 7.
Rakom se obetajo uspeni slu-
beni dnevi, obarvani s poudarje-
no noto romantinosti in energi-
je. Kar boste napravili, bo bolje
napraviti im bolj na skrivaj, kaj-
ti partner bo ponorel in utegne se
vam zgoditi, da bo slubeni tele-
fon kar naprej zvonil, da ne ome-
njamo, kako doma ne bo minutke
miru. Nazadnje se bo vse uredilo,
etudi se vas bo opazovalo s su-
mnjiavim pogledom.
LEV OD 23. 7. DO 22. 8.
Ve lahko priakujete od ljube-
zni kakor od erotike, razumeti
morate, da so ljudje vasih pre-
zaposleni. V drubi boste bleste-
li, opiti boste z lepoto nasprotne-
ga spola, komplimenti vam bojo
vreli iz srca. Pazite, da vas pre-
ve ne zanese, nikar ne misli-
te, da niste opazovani! e boste
preve sproeni, vas bo prosto-
dunost tepla.
DEVICA OD 23. 8. DO 22. 9.
Ni dvoma, da ste z momi isto na
koncu, pa vendar to e ne pome-
ni, da bi ne mogli biti slubeni na-
logi kos, tako kot se ika. Z nad-
rejenim se utegnete sporei kot
e dolgo ne. Valjda, ljudem je lah-
ko pametovati, vi pa se naj raztr-
gate, ali kaj!? Pomirite jezo in si
privoite oddih, vedno lahko do-
seete, kar hoete, le neomajni
morate ostati v svoji nameri!
TEHTNICA OD 23. 9. DO 22. 10.
Predolgo e traja, odkar vae du-
ha polno stanje ni razumljeno od
nikogar, razen od vas samih, ven-
dar bo to v tem mesecu povsem
spremenjeno. Priblial se vam bo
nekdo, ki je od vas toliko razlien,
kot je svetloba sonca od teme no-
i, vendar se bosta odlino razu-
mela. Pogovori bodo imeli obele-
je globine in sproenosti, v tem
duhu se bo dogajala tudi ljube-
zen. Vsega skupaj ne jemljite pre-
resno, kajti va druabnik je do-
sti bolj svobodomiseln in neobve-
zen od vas. Pustite toku dogodkov,
naj gre, kamor hoe, navsezadnje
se vam uresniujejo sanje! Tudi f-
nanno si boste opomogli.
KORPIJON OD 23. 10. DO 21. 11.
al e naprej dokaj dolgoasno
ivljenje, vendar se tudi v njem
najde kakna zanimivost, kakor
je pregledovanje premoenja in
tetje denarcev. as izkoristite
za pospravljanje stanovanja, naj
se v njem vse lesketa! Tako boste
pripravili teren za bolje ase, ko
bo prisotne tudi kaj drube.
STRELEC OD 22. 11. DO 21. 12.
Ste pripravljeni obrniti nov list
svojega ivljenja? Bolje bo, da ste.
Novo znanstvo vas bo zadelo kot
strela z jasnega. Utegnete ostati
brez glave. Bolje bo, da se nanaglo
zberete in uredite stvari vsakdana,
kajti resnino, prav va vsakdan je
podoba nereda in bolestnih sanja-
rij. Spravite se k sebi in zaivite na
novo. Spremljalo vas bo tudi oko
ljubosumja.
KOZOROG OD 22. 12. DO 20. 1.
Dom vam bo kot postojanka in tu-
di kot pisarna. Skoncentrirajte
se na poslovne obveznosti, kajti
marsikaj vam lahko uspe in tudi
ne uspe, e boste raztreseni. Par-
tner vas sicer najeda in vam ne da
miru, vendar bo bolje, da stva-
ri urejate med rjuhami. To potre-
bujete kot jutranjo kavo, saj dru-
gae sploh delati ne morete. To-
krat vam bo va kaotini vsakdan
v pomo.
VODNAR OD 21. 1. DO 18. 2.
Resda na misteriozen nain (pa le)
se vam ponovi fe ljubezni, vendar
je zelo vpraljivo, e boste od tega
sploh kaj opazili. Toliko boste sa-
mi v sebi, da simpatija utegne po-
misliti, da ste v nirvani. Razen vas
samih vas ne bo zanimalo ni pod
soncem nebekim.
RIBI OD 19. 2. DO 20. 3.
ivljenje ni praznik, zato je vasih
stvari treba urediti odlono. e
drugae ne gre, je pa treba dvi-
gniti glas. Vsi bi se samo zabavali,
vi bi pa naj podpirali tri vogale hi-
e, ali kaj. Niti staro niti novo vam
ne bo prineslo zadovoljstva, naj-
ljube vam bo deti doma in sanja-
riti na veliko. Pa vendar, as je raz-
burljiv, tako da vas utegne tudi kaj
prijetnega presenetiti.
PERSPEKTIVA DUHA
34 KOEVSKI UTRIP
/
/
junij 2012
Glede izbrane teme za tokratno
anketo sem imel nekaj pomi-
slekov, predvsem glede tega,
da naj bi to bila (e) stara in
dodobra preveena tema. Pa
vendarle smo tu zato, da poi-
zvedujemo, prenaamo in deli-
mo medsebojne izkunje, zlasti
takrat, ko nam ne gre najbolje.
Tako da, ni narobe.

Sergej Ambroi
Kriza
kapitalizma
in vrednot?
ankeTa
V anketi me je zanimalo, kako ljudje doi-
vljajo krizo osebno in ne obhodno ali dru-
insko in poklicno, kaj mislijo, da so nje-
ni glavni vzroki ter katere mone alterna-
tive pri tem vidijo. Predvsem slednje bi e
posebej izpostavil, v smislu smotrnejega
(in aktivnejega) razmiljanja in neoklepa-
nja preteklosti in sedanjosti ter predvsem
ukrepanja. Dejstvo je, da smo po zaetnih
letih uspehov in priblievanju ivljenjskim
standardom EU za temi al (s krizo) zae-
li zaostajati.
Ker gremo teko iz svoje koe in vse bolj
potrebujemo mnenja, ki so kompatibilnej-
a od ugodnih obrestnih mer in (venih)
rasti, s katerimi smo vsakodnevno bom-
bardirani, bi si pred zaetkom ankete iz-
posodil ugotovitev in citiral nobelovca in
ekonomista Josepha Stirglitza, ki je lani
o krizi dejal: Neobrzdani trg povzroa go-
spodarske in politine krize. Trgi pravilno
delujejo le, e ostajajo v okviru ustreznih
uradnih predpisov, ta okvir pa je mogoe
vzpostaviti le v demokraciji, ki izraa splo-
ne interese ne le interesov enega od-
stotka. Naj ta misel in zavedanje slui kot
upanje. Sledijo odgovori anketiranih.
ANdREJ PALMAN, KoEVJE: S krizo so plae le dol, zanesljivost
poslov pa vse bolj postaja relativna. To pomeni, da je potrebno pre-
udarneje in strpneje ravnanje z osebnimi fnancami, kjer so reci-
mo dopusti postali bolj vpraljivi, in tudi s poslovnimi investicijami.
Glavni vzrok tega vidim v slovenskem pravnem sistemu, kjer je bi-
lo narejenih preve lukenj, zlasti kar se tie ekonomskega in fnan-
nega nadzora, ter v neuinkovitem socialnem sistemu. Kot mone
alternative bi kot prvo izpostavil javna dela. V Koevju imamo ogro-
mno zadev, ki se jih plauje brez obvez ali s premalo, po drugi stra-
ni pa bi lahko odsluili z urejanjem okolice in s tem zmanjali brezposel-
nost. Drugo alternativo vidim v kmetijstvu. Slovenija je trenutno nezadostna
in odvisna od kmetijstva iz Evrope in ZDA. Potrebna bi bila kmetijska zdruenja, kot jih
e recimo poznajo v sosednji Avstriji, in proizvajanje biohrane na socialni osnovi. Inve-
sticija drave bi pri tem bila v mehanizacijo in zaposlovanje. Tretjo alternativo vidim pri
nas v turizmu, in sicer v obnovitvi starih vasi in da se pomaknemo par stoletij nazaj, za
pomiritev duha in stran od prehudega tempa. Razline vasi bi recimo bile iz razlinih
obdobij in temu primerno opremljene (14., 15., 16., 17. stol.). Tudi v zdravilnih zeliih je
tudi in e precej neizkorienega potenciala ...
VALERiJA EL HABASHy, RiBNicA: Smo 5-lanska druina,
en otrok tudira, dva sta v O, mo je na minimalni plai. Krizo
obutim(o) vsako leto bolj tako, kar se tie hrane, kaj ele dopu-
stov. Nimam se za revno, imamo to kar pa imamo, brez kredi-
tov. Delo se vedno najde, e hoe. Mogoe bom vseeno malo
utopino zvenela, a vseeno pogream stare ase, ko je bil dela-
vec bolj zaiten, ko nismo imeli tajkunov in je bilo vsega dovolj
za vse, mlade in stare. Bojim se, ali pa je to vendarle neobhodno,
da se bo moral sistem sesuti sam vase in se na novo vzpostaviti.
koda mi je namre gledati, koliko nekdaj uspenih frm ena za drugo
propadajo. Za mone alternative reem, da nisem ekonomist, sem pa pri-
pravljena varevati, toda ne za vsako ceno. Zane se pri glavah na vrhu.
ToMA AMBRoi, RiBNicA: Na osebnem nivoju krize ne ob-
utim. So pa teave v podjetju, delam namre v podjetju, ki posluje
predvsem z gradbenim sektorjem, ki je e posebej na udaru. Krizo v
podjetju najbolj reujemo z izvozom. Kljub temu je glavni problem
v nezanesljivosti ali bo na koncu meseca dobil plaano. Kot vzro-
ke bi na globalnem nivoju navedel zlasti zbezlan fnanni sektor,
ki je izgubil kompas oz. stik z realnostjo. Pri nas pa je bilo to dodatno
spodbujeno z divjo privatizacijo, denar se je preusmerjal veinoma v
prevzeme, kar je bilo sicer lepo sliati pod pojmom lastnikega konso-
lidiranja. Alternative? Enostavno zavedanje, da novo vrednost predstavlja-
jo le novi proizvodi, to pa pomeni vlaganje v tehnologijo, trge in predvsem v delavce,
da konno uvidimo, da vsi ivimo od dela netetih rok, ki opravljajo vsa mogoa dela.
BRANKo dEJAK, RiBNicA: Na osebnem nivoju obutim krizo
zlasti v omejitvi osebne porabe potronih dobrin in veji pozor-
nosti (pazljivosti) namenjeni varevanju. Na poklicnem nivoju, ker
delam v banki, pa je opazno manje zanimanje za zadolevanje
in kredite. Dodaten negativni stimulans temu pri nas je kriza v
gradbenitvu in z njim povezanimi hipotekarnimi krediti. Glav-
ne vzroke krize v Sloveniji vidim in gledam predvsem zaradi glo-
balne povezanosti in prepletenosti v svetovni fnanni krizi. Tu so
bankroti posameznih drav le pretena posledice le te. Alternative
vidim predvsem v dravnem interveniranju in pospeevanju vejih dr-
avnih investicij, zlasti kar se tie gradnje infrastrukture, cest in eleznice.
dAVoR JAKoVAc, KoEVJE: Krize na osebnem nivoju ne obutim v veji meri, ra-
z e n tega da, ker delam za dravno podjetje, smo v podjetju do nadaljnjega prikrajani
vsakrne monosti povianja plae. To navkljub temu, da podjetje poslu-
je dobro. Glavni vzrok krize vidim predvsem v pogoltnosti fnannih
kapitalistov, katerih pohlep se je dokazal za brezmejnega. Pri tem bi
opozoril e na dokaj pozno reagiranje pravnih institucij za pregon
turbo kapitalistov oziroma tajkunov ter na ne najbolj odlono pre-
ganjanje korupcije. Alternativi vidim predvsem v zamenjavi skoraj
celotnega politinega vrha in v poveanju politino sodelovalne
kulture med navideznimi nasprotniki, levice in desnice. Menim tu-
di, da politika in gospodarstvo nikakor ne moreta iti skupaj.
Male brezplane oglase poljite na elektronski naslov:
noviutrip@novi-utrip.eu;
Oglase je potrebno OBNAVLJATI VSAK MESEC
PRodAM PodARiM KUPiM
Oddam v najem manji gumijasti oln in streni
kovek Thule. Info na tel. 041/523-402
Prodamo domaijo v Kuelju stareja hia 60
m2, dvorie,drvarnica, gospodarsko poslopje,
kmetijska zemljia 7.300 m2, gozd 2.700 m2,
elektrika, voda,kanalizacija, telefon,asfalt do hie,
bliina Kolpe. Hia lahko vseljiva takoj. Cena 42.000
. Telefon: 041-956-061; 01-89 54-416 (zveer)

VPD Bled
d. o. o.,
PE Koevje
delovni as:
Pon., tor., Et.,
od 7. do 15. ure
sreda:
od 7. do 17. ure,
petek:
od 7. do 14. ure
Ponudba velja v mesecu juniju in se obrauna pri blagajni ob nakupu z gotovino.
IP ARTHRO
BREZSKRBNO NA ODDIH, SPREHOD
BREZ BOLEIN V MIICAH IN SKLEPIH !
V MeseCU JUNIJU
VaM NUdIMO
10% POPUST
Na prOGraM
ICE POWER
AKCIJA JUNIJ
20%
RAZEN
roka c. 18, Koevje
(Zdravstveni dom)
tel.: 01/ 893 90 17
U
s
k
o
k

d
.
d
.
,
F
a
r
a

3
0
,
1
3
3
6

K
o
s
t
e
l
ZAKLJUNADELA
VGRADBENITVU
MONTAAGIPSPLO
FASADE:JUBIZOL,RFIX,
DEMIT,MARMORIT
UREJANJEOKOLICE:
TLAKOVCI,ROBNIKI,
BETONSKELAMELE,
PRANEPLOE,...
SPLONAGRADBENADELA
ZEMELJSKADELAIZKOPI
Gradbena Skupina deli
KEMAL DELI S.P.
TURJAKO NASELJE 3, 1330 KOEVJE
GSM: 051 330 993
ko baziliko Marije Velike, znane pod
imenom Marija Snena (Santa Maria
Maggiore), ki je ena izmed najlepih,
najvejih in najpomembnejih rimskih
cerkva na griu Eskvilin. Tu nas je pri-
akala diplomatka Slovenskega vele-
poslanitva pri Svetem sedeu, Tina
Kokalj, ki je urejala na nastop v Ri-
mu. Nato smo obiskali Slovensko ve-
leposlanitvo pri Svetem sedeu, ki je
v neposredni bliini vatikanske bazili-
ke sv. Petra. Sprejela nas je veleposla-
nica Maja Marija Svetek Lovreni. Po
pogovoru o veernem nastopu smo za-
peli slovensko ljudsko pesem. Ostalo
nam je e dovolj asa za obudovanje
vatikanske bazilike, nato pa smo pev-
ci odli v Centro Aletti, ki je v neposre-
dni bliini bazilike Marije Snene. Di-
rektor tega papekega intituta je na
znani rojak in umetnik, p. Marko Ivan
Rupnik. Imeli smo enkratno prilonost
ogleda delavnic, kjer nastajajo udoviti
mozaiki p. Rupnika in njegovih sodelav-
cev. Nato so nas redovnice pogostile v
obednici, olepani z mozaiki. Tu smo
se v miru pripravili za zadnji, a najpo-
membneji nastop, posveen 20. oble-
tnici vzpostavitve diplomatskih odno-
sov med Slovenijo in Svetim sedeem
in praznovanju slovenskega dneva dr-
avnosti v Rimu.
S
lavnostna sveta maa se je zaela
ob 18. uri. Veliko kapelo Borghese v
baziliki Santa Maria Maggiore so do za-
dnjega kotika napolnili ugledni gosti:
lani tujih veleposlanitev pri Svetem
sedeu, predstavniki Dravnega tajni-
tva ter kongregacij, slovenski visoki
funkcionarji papeke drave ter mnogi
v Rimu delujoi in ivei Slovenci. Zara-
di drugih obveznosti je bil odsoten dr.
Franc Rode, edini kurijski kardinal slo-
venskega rodu. Sveto mao je vodil se-
kretar Svetega sedea za odnose z dr-
avami (vatikanski zunanji minister),
msgr. Dominiqe Mamberti. Somaeva-
lo je ve kot 25 duhovnikov, med njimi
15 slovenskih, katerim so se pridrui-
li predstavniki Dravnega tajnitva raz-
linih nacionalnosti. Med uglednimi go-
sti je bil na astnem mestu kardinal
Santos Abril y Castello, ki je bil dolgo
apostolski nuncij v Sloveniji. Monsinjor
Mamberti je v pridigi spregovoril o te-
snih stikih med Svetim sedeem in Slo-
venijo, o dvajsetih letih plodnega sode-
lovanja in o dveh papekih obiskih v
Sloveniji. Prepevanje pri tako pomemb-
ni mai z uglednimi gosti iz vseh kon-
tinentov je bilo za pevce Vokalne sku-
pine Cantate Domino izjemna ast in
globoko doivetje. Prepevali smo po
predpisanem protokolu v slovenskem
in latinskem jeziku. Veleposlanica Ma-
ja Svetek Lovreni se nam je v govo-
ru ob zakljuku mae zahvalila v itali-
janskem in slovenskem jeziku ter nav-
zoim povedala, da prihajamo iz Slove-
nije iz mesta Koevje. Po sv. mai smo
zapeli e tri sakralne pesmi in poeli
velik aplavz.
V
eleposlanica je nato vse navzoe
povabila na sprejem in pogostitev
na prestino lokacijo Loggia delle Be-
nedizioni (terasa bazilike), ki je sicer za-
prta za javnost. Kardinal Abril y Castel-
lo jo je dal posebej odpreti za to slove-
snost, kar je znak velike pozornosti do
Slovenije. Praznino vzduje smo pev-
ci dopolnili s slovenskimi ljudskimi pe-
smimi iz razlinih pokrajin, ki so iz raz-
gledne loe nad vhodnimi vrati odme-
vale po prostranem rimskem trgu pred
baziliko.
P
olni nepozabnih vtisov smo se ob
21. uri poslovili od gostiteljev, ki
so bili z naim nastopom zelo zadovolj-
ni. Tudi na sprejemu smo prejeli veliko
estitk tako slovenskih kot tujih udele-
encev praznovanja. Po elektronski po-
ti se nam je diplomatka ga. Tina Ko-
kalj zahvalila z naslednjimi besedami:
Ponovno se v imenu veleposlanice in
svojem imenu zahvaljujem za pripra-
vljenost lanov Vokalne skupine Canta-
te Domino za sodelovanje na naem le-
tonjem dogodku obeleitvi 20-letni-
ce vzpostavitve diplomatskih odnosov
med RS in Svetim sedeem v baziliki
Marije Snene. Nastopa Vokalne skupi-
ne Cantate Domino smo bili zelo vese-
li, zato se ponovno zahvaljujem za prila-
godljivost in pripravljenost sodelovati.
R
ektorju Slovenika Francu Miheli-
u, duhovniku Mateju Rusu in ve-
leposlanici Maji M. S. Lovreni smo
izroili darila: monografji Koevske in
Kostela, knjigo o mozaiku p. Ivana Ru-
pnika v Koevskem rogu, zgoenko o
upniji Koevje, koevski med, Endovi-
tal, lesene medvedke in vodo Costello.
Zahvaljujemo se vsem donatorjem, ki
so nam omogoili pot v Rim in obdaro-
vanje gostiteljev.
P
o osvojenem zlatem in srebrnem
priznanju na mednarodnem zboro-
vskem tekmovanju v Benetkah ter na-
stopu v Baldramsdorfu pri pitalu v Av-
striji smo torej sezono pred poletnimi
poitnicami zakljuili z izredno uspe-
nim nastopom v Rimu. Na obisk v
venem mestu in slavnostno mao
je posnel snemalec katolike televizi-
je Exodus iz Maribora. Posnetke si bo
mono v kratkem ogledati na 147. ka-
nalu ali na spletu.
tekst in foto:
Vokalna skupina cantate domino
V
petek, 1. junija, zveer smo
se v spremstvu druinskih
lanov in lanov Drutva prija-
teljev poti sv. Jakoba iz Ljublja-
ne z avtobusom odpravili v ve-
no mesto (Citt eterna). V ju-
tranjih urah naslednjega dne
smo prispeli v Rim in se nasta-
nili v papekem slovenskem za-
vodu Slovenik (Pontifcio Colle-
gio Sloveno). Po poitku in ko-
silu smo se pod vodstvom du-
hovnika Bogdana Vidmarja iz
Podrage pri Vipavi odpravili na
prvi ogled mesta, katerega do-
bro pozna, saj je v njem kot tu-
dent pedagogike preivel tri leta
in pol. Najbolj se nam je vtisnil v
spomin mogoni Angelski grad
z Angelskim mostom ob reki Ti-
beri in cerkev sv. Cecilije, zave-
tnice cerkvene glasbe. Ob nje-
nem grobu smo zapeli nekaj pe-
smi. Zveer smo prepevali pri
sv. mai v Sloveniku, rimskem
zavodu Slovenske kofovske
konference, ustanovljenem leta
1960. Primarno deluje kot tu-
dijski dom za slovenske duhov-
nike na tudiju v Rimu, hkrati pa
opravlja nalogo romarskega do-
ma za slovenske romarje.
V
nedeljo smo obiskali u-
pnijo San Igino, kjer e 35
let upnikuje slovenski duhov-
nik Matej Rus. V Rim je priel z
druino, ko mu je bilo 9 let. Tu
je postavil moderno cerkev, po-
sveeno sv. Ignaciju. Pri sv. ma-
i smo prepevali v latinskem in
slovenskem jeziku, na krajem
koncertu po mai pa smo pred-
stavili sakralno glasbo in slo-
venske ljudske pesmi. Navdu-
eni poslualci so stoje ploskali,
tako da smo dodali e tri pesmi.
V upnijski dvorani je g. Rus na-
roil kosilo kar za cel avtobus.
Naega obiska se je zelo razve-
selil, saj v njegovi cerkvi e dol-
go ni bilo sliati slovenske pe-
smi, kot je povedal ob slovesu.
S
onno nedeljsko popoldne
smo posvetili ogledu bazi-
like sv. Pavla, kjer smo tudi za-
peli, rimskega Koloseja, Kon-
stantinovega slavoloka, Kapito-
la, cerkve Santa Maria in Araco-
eli, v kateri so posmrtni ostanki
sv. Helene, Panteona ter drugih
zgodovinskih znamenitosti, ki
priajo o mogonem rimskem
imperiju. V poznih veernih urah
smo obudovali e Fontano di
Trevi in panske stopnice.
P
onedeljek, 4. junij, je bil za
nas najpomembneji dan.
Dopoldne smo si najprej ogle-
dali kraj naega nastopa, pape-
voKalna sKuPina Cantate
Domino v rimu in vatiKanu
Prepevanje ob 20. obletnici
slovenskega veleposlanitva
v Vatikanu
Slovensko veleposlanitvo pri Svetem sedeu je povabilo
Vokalno skupino Cantate Domino v Rim, da bi prepevala
na slavnostni mai ob 20. obletnici vzpostavitve diplo-
matskih odnosov med Slovenijo in Vatikanom. astno
povabilo smo pevci sprejeli z veseljem in ponosom.

Kočevski UTRIP Junij 2012

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Kočevski UTRIP Junij 2012

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

Dogodki kultura vrtnarjenje modri planet druina iz Amerike astroloka napoved in vse, kar morate izvedeti ...

You might also like