JANUAR 2009 ŠTEVILKA 1

www.instalater.si

STROKOVNA REVIJA ZA OGREVANJE, VODOVOD, PREZRAČEVANJE IN GRADNJO

4 e-Instalater Januar 2009

Vsebina
NOVICE
Energijsko varčne žarnice Osram 6
Veternice 6 Slovenska strokovna revija
Sevalne žarnice 6 instalaterjev energetikov
Turbine za plinske in parne elektrarne 7
Gorivne celice VBN 7
Izračun U-vrednosti 7 Ustanovitelj:
Gregor Klevže

OGREVANJE
Polaganje cevovodov 8 Izdajatelj:
Društvo instalaterjev
Položaj radiatorjev 9 energetikov Maribor.
Šumenje v ceveh 9
Parni kotel 10
Jedrski reaktor 11 Odgovorni urednik revije:
Toplotna črpalka 12 Ivo Klevže,
e-pošta: ivo@klevze.si
Delo, moč in energija 13
Ogrevanje - Razmišljajmo drugače 14
Zakaj se monterji bojijo ponujati toplotne črpalke? 16 Trženje oglasnega prostora:
Toplotne črpalke ATLAS TERMAL 18 Helena Pehant,
Toplotna zaščita 21 e-pošta:
helena.pehant@triera.net

VODOVOD Nastja Klevže,

e-pošta: nastja@instalater.si
Napetosti in ozemljitev 22
Zaščita bakrenih vodovodnih cevi 23
Vodovodna instalacija za pomivalno korito 24 Strokovni pregled člankov:
Vodovodna instalacija 25 dr. Jurij Krope,
Čiščenje vode 26
mag. Aleš Glavnik
Prihodnost instalaterjev 27
univ.dipl.inž.str

PREZRAČEVANJE
Prezračevanje 28 Grafična priprava:
Gregor Klevže,
e-pošta: gregor@klevze.si
SOLARNO
Štiri generacije sprejemnikov sončne energije 29
Slika na naslovnici:
Zimska idila Naslov uredništva:
GRADNJA Društvo instalaterjev
Vakuumska fasada 30 energetikov Maribor (DIEM),
Ahacljeva ul. 12a,
2000 Maribor,
ZANIMIVOSTI telefon: 02/320 13 10
Dubai – most z najvišjim lokom 32 e-pošta:
urednistvo@instalater.si
Kako deluje dvigalo 32

POSTANITE ČLAN Revija Instalater sodi med stroko-

vne revije in je v celoti brezplačna.
Revija izide 6 krat letno.
DRUŠTVA INSTALATERJEV
ENERGETIKOV MARIBOR
(nline pristopna izjava)
Januar 2009 e-Instalater
Uvodnik
Za nami sta že dve številki stro-
kovne revije Instalater v pisni
obliki. Veseli smo bili spoznanja,
da vam je revija všeč. Prejete po-
hvale so nam v veliko veselje. Da
so tudi instalaterji končno dobili
svojo strokovno revijo, pa nas za-
dolžuje, da se v prihodnje še bolj
potrudimo.
Prizadevali si bomo pisati o te-
mah, ki bodo instalaterjem in
potencialnim graditeljem v veliko
pomoč. Želimo, da revija ne bo
samo nadomestek za krajšanje
časa, ampak da postane tudi uč-
benik. Število in vrsta instalacij-
skih materialov, izpred 20 let pa
do danes, se je povečala za več
kot 50 krat.
Danes je že težko slediti vsem
novim prihajajočim tehnologijam
in vrstam materialov. In upamo,
da vam bomo prav tukaj najbolj
koristili. K sodelovanju, v reviji si
želimo pritegniti tudi različne do-
mače in tuje proizvajalce. Nudili
jim bomo možnost seznanjanja,
s svojimi proizvodi in tehnologi-
jami.
S pridom bomo koristili najno-
vejše tehnologije, in vse, kar se
dogaja novega tudi v gradbeni
stroki. Številni, ki spremljajo ra-
zvoj novih tehnologij že vedo, da
gradbeništvo s pasivnimi hišami
vse bolj posega v področje ogreva-
nja. Uporabnikom bo to v veliko
korist, saj se bodo lahko izognili
dragim stroškom energentov. Na
žalost, pa bodo istočasno čutili
veliko škodo tisti instalaterji, ki se
ukvarjajo z ogrevanjem.
Dobro grajene pasivne hiše, na-
mreč, ne potrebujejo klasičnih
5
centralnih ogrevanj. Vse to pa
bodo čutili tudi proizvajalci, saj
se bo zmanjšala proizvodnja
radiatorjev, cevi, kotlov in šte-
vilnih drugih materialov. Vse to
bo potrebno nadomestiti. Toda
kako? Na vse to si bomo priza-
devali sproti obveščati v naši in
vaši strokovni reviji. Vse to, bo v
prihodnosti naša ključna naloga.
Upam, da je časa še dovolj in da
le s skupnimi močmi lahko najde-
mo pravo rešitev.
Revijo prejemajo brezplačno vsi
slovenski instalaterji, ki se ukvar-
jajo z vodovodnimi in plinskimi
instalacijami, ogrevalno in kli-
ma tehniko, solarnimi ogrevanji,
prezračevanjem itn. Da bo tako
tudi v prihodnosti so nam pomoč
obljubili naši oglaševalci.
V njihovo zadovoljstvo smo se v
društvu odločili, da izdelamo revi-
jo tudi v elektronski obliki. Dana-
šnja je prva.
Z vašo pomočjo, nasveti in že-
ljami želimo tudi to obliko revije
narediti privlačno in zanimivo.
Predvsem pa nam bo elektronska
oblika omogočala posredovati vse
informacije in obvestila, ki bodo
dovolj hitra in zanimiva.
Želimo objavljati tudi vaša sporo-
čila in zanimivosti, ki se dogajajo
po Sloveniji in v svetu. Vsa sporo-
čila bomo objavili brezplačno, saj
si želimo, da bi bili s sporočili prvi.
Izkušenj in znanja, predvsem pa
dobre volje imamo veliko. Naše
delo in vsi stroški bodo brezplač-
ni in če bomo dosegli vaše zado-
voljstvo, bo to za nas, največje
plačilo.
Gregor Klevže
 6 e-Instalater Januar 2009

Energijsko varčne žarnice Osram

Vsaka energijsko varčna žarnica
Osram prihrani v svojem življenj-
skem obdobju okoli 15.000 ur,
kar preračunano znese, nekaj sto
Evrov in približno pol tone CO2.

Samo s 30 odstotnim porastom

energijsko varčnih žarnic lahko
po vsem svetu na leto zmanjšamo
proizvodnjo škodljivih emisij in
CO2 za okoli 270 milijonov ton.

V mesecu februar leta 2007, je

podjetje Osram kot prvi proizva-
jalec v Združenih državah Ame-
rike pridobilo naziv za tako ime-
novani projekt - čistega razvoja
(CDM).

To pomeni, zamenjavo potratne

žarnice za energetsko varčno žar-
nico, predvsem v novo nastalih in
v državah v razvoju.

Veternice Sevalne žarnice

Na obalnem območju Škotske
so zgradili največje polje vetrnih
elektrarn s skupno instalirano
močjo okoli 322 MW.
Na sliki je projekt Braderup na
severozahodu Schleswig-Holste-
in v Nemčiji. Z izgradnjo projek-
ta so pričeli spomladi leta 2006.
V začetku so vgradili štiri vetrni-
ce, vsaka ima moč 2,3 megavata
(MW). Kasneje so vgradili še štiri
s skupno močjo 3,6-MW in so
vse priključene na javno omrežje.

Projekt Braderup na severozahodu Schleswig-Holstein v Nemčiji
Sevalne peči in žarnice ogrevajo
neposredno predmete v svojem
dosegu. Šele na teh predmetih se
ogreva zrak. Primerne so zlasti
za kopalnice, kjer takoj, ko jih
vklopimo, ogrevajo neposredno
in na primer človeka pred umival-
nikom ne zebe, čeprav ga obdaja
hladen zrak.
Sevalne žarnice
Podobno kot sevalne peči, deluje-
jo sevalne žarnice. Toploto odda-
jajo kot peči. V prostoru morajo
biti nameščene tako, da njihova
toplota prekrije ves prostor. Na-
vadno uporabljamo naštete peči
le kot dodatno ali prehodno ogre-
vanje, na primer ob jesenskih ve-
čerih in v manjših prostorih.
Januar 2009 e-Instalater 7

Turbine za plinske in parne elektrarne

S pomočjo kompleksnih simula-
cij z računalniškimi modeli, raz-
vija podjetje Siemens s pomočjo
strokovnjakov poseben rotor in
lopatic z najbolj ustreznim preto-
kom.

Tudi uporaba inovativnih materi-

alov in hladilnih sistemov, zlasti
za plinske turbine, ki so odporne
proti vročini, in omogočajo zgore-
vanja pri višjih temperaturah.

Le ti so nujno potrebni za do-

seganje optimalne proizvodnje
električne energije z najnižjo pri-
marno energijo ter tako občutno
zmanjšajo nastajanje emisij s pri-
sotnim CO2.

Slika prikazuje rotor in zgoreval-

no komoro plinske turbine tip
SGT5-4000F.

Gorivne celice VBN Izračun U-vrednosti

Elektrarne s pogonom na goriv-
ne celice malodane ne sevajo v
ozračje škodljivih snovi in zara-
di njihove visoke učinkovitosti
proizvedejo zelo malo CO2. Prve
naprave so z njihovim zaneslji-
vim delovanjem pokazale, da želi
podjetje Siemens do leta 2012
skupaj s svojimi partnerji izdela-
ti hibridno elektrarno. Izkoristek
priključene plinske turbine naj bi
znašal okoli 70 % (primerjava:
povprečno za nemško GuD-na-
pravo znaša okoli 49 %).
Slika kaže raziskovalca Frederika
Langa pri proučevanju »Valovi-
tega modela« narejenega iz kera-
mičnih sestavnih delov, ki naj bi
že v bližnji prihodnosti proizva-
jale čisto električno energijo s po-
močjo gorivnih celic.
Točno toplotno vrednost, ki jo
izgubimo na določenem delu sta-
novanjske zgradbe lahko dobimo
z natančnim izračunom U-vre-
dnosti.
Tako ugotovimo, koliko toplote
v Watih (W) na kvadratni meter
površine (m2) v stopinjah tempe-
raturne razlike v Kelvinih (K) od-
teka skozi določeni gradbeni del.
Večja kot je U-vrednost, toliko več
energije gre v izgubo skozi grad-
beni del. Če želimo U-vrednost
natančno opredeliti potrebujemo
specialno temperaturno tipalo.
Tako moramo pritrditi eno tipalo
na zunanji in notranji zid. S po-
močjo radijskih valov prenesemo
podatke na merilno napravo in
nato s pomočjo specialne pro-
gramske opreme točno izračuna-
mo vrednost.
Minimalna toplotna zaščita v
skladu z energijskimi prihranki
po EnEV
Za ohranjanje energije po
[EnEV] so že od leta 2002 povze-
ti vsi vidiki za zaščito toplote. Ta
merila so točno določena za to-
plotne izolacije stanovanjskih hiš.
Določila, ki prikazujejo predpisa-
ne debeline toplotne izolacije so
prikazana v naslednji preglednici:

U-vrednost Potrebna toplotna

Gradbeni del
[W/m2 K] izolacija [cm]
Zunanji zid 0,35 10
Strma streha 0,30 14
Ravna streha 0,25 14
Plošča v nadstropju 0,30 12
Kletna plošča 0,40 8
Okna 1,70 -
 8 e-Instalater Januar 2009

Polaganje cevovodov
V tehnični praksi je veliko del in opravil za izvedbe dolo- Mnogim, ki so sami polagali cevi dometne ventile v kopalnicah ali
čeno s številnimi pravilniki, standardi in predpisi. Vemo, za vodovodno instalacijo, se je v kuhinjah. Vse vodovodne insta-
že primerilo, da so zamenjali pri- lacije zavarujemo pred zmrzaljo.
da je teh pravil zelo veliko in da jih številni amaterji ne
ključke za mrzlo in toplo vodo.
morejo vseh poznati. Tako je tudi pri polaganju vodovo- Takim in podobnim napakam se To dosežemo:
dnih instalacij. Med drugim se ta pravila nanašajo tudi na ognemo le tako, da polagamo cevi z izolacijo cevi z dovolj debelim
obsežnejše instalacije kot so na primer instalacije v večjih natančno in pregledno. izolacijskim materialom, ali tako,
da zapremo vodo in izpraznimo
stanovanjskih hišah in javnih zgradbah.
Pri vsakem iztoku naj bo tudi iz- cevi v mrzlih prostorih in na pro-
pust za vodo. Čeprav se zdi komu stem.
Seveda pa veljajo določeni pred- cevi križajo z drugimi cevmi, kot to samo po sebi umljivo, pa se,
pisi tudi za enodružinske hiše in so na primer plinske cevi, cevi za posebno v kleteh, pogosto zgodi, Prvi način je primeren za instala-
te moramo poznati in tudi upo- ogrevanje ali cevi za toplo vodo. da moramo pod iztočne pipe po- cije v hiši tudi pri hudem mrazu.
števati. Poleg splošnih predpisov Eno od teh cevi moramo ukrivi- stavljati vedra, v katera ujamemo Pri zunanjih instalacijah se sko-
in standardov, ki veljajo v širšem ti preko druge, preprečiti pa tudi odvečno vodo. Najbolje je, da pod raj ne moremo ogniti praznjenju
obsegu, moramo pri načrtovanju moramo, da bi na teh mestih iztok postavimo odtočno cev Ø cevi. V cevi, kjer imamo na zuna-
in delu upoštevati še podrobnejša nastali »zračni zamaški«. Na teh 40, na iztok pa nataknemo krat- nji strani priključke za gumijaste
določila, ki jih lahko predpišejo mestih se voda pri pretakanju ko gumijasto cev, po kateri voda cevi, vgradimo na notranji strani
tudi distribucijske ali komunalne ustavlja, nastajajo udarci in voda odteka v odtočno cev. zaporne ventile s pipo za praznje-
delovne organizacije.

Na ceveh za mrzlo vodo se, po-

sebno v poletnem času, nabira
vlaga. Topel zrak vsebuje precej
vode, ki se poleti kondenzira na
vodovodnih ceveh, katerih po-
vršinska temperatura je le 10 °C.
Nastajajo kapljice, ki povzročajo
na nižje ležečih ceveh korozijo.
Zaradi tega polagamo horizon-
talne cevi v takšnem zaporedju:
Najnižje položimo cevi za hladno
vodo, nad njimi naj bodo cevi za
toplo vodo, potem položimo cevi
za ogrevanje in šele nad te cevi za
plinsko napeljavo, če jo pač ima-
mo v hiši.

Cevi polagamo vodoravno in

vertikalno. So pa tudi izjeme, kot
na primer pri kopalni kadi, kjer
imajo vodoravne cevi rahel na-
klon proti odtočnemu ventilu. Pri
praznjenju odteka voda po ceveh
nazaj k najnižjemu mestu in od
tod skozi ventil za praznjenje. Tak
ventil, ki ga lahko kombiniramo z
zapornim ventilom, vgradimo v
vsakem cevovodu na najnižjem
mestu.
Če tega nimamo, ostane vedno
nekaj vode v ceveh tudi po pra-
znjenju in to otežuje dela pri po-
pravilih. Če obstaja nevarnost za
zmrzal, je praznjenje cevovoda
še važnejše, ker lahko sicer zmr-
znjena voda poškoduje cevi. Na
različnih mestih se vodovodne
ne priteka enakomerno iz pipe.
Razdelilne in dvižne vode polaga-
mo pregledno. Včasih želimo biti
preveč varčni in hočemo prihrani-
ti cevi, zato jih polagamo preblizu
skupaj. Cevi polagamo v nekoliko
večjih razmikih, da je med njimi
dovolj prostora, kar olajša tudi
popravila. Če ne moremo dovolj
blizu z gorilnikom za spajkanje
ali s cevnimi kleščami, ne more-
mo brez težav priviti fasonskega
kosa, še huje pa je, če se v tesnih
vogalih ne znajdemo med mno-
žico cevi: tedaj je delo resnično
težavno in povzroča slabo voljo.
Slika 1 – Izvedba vodovodne instalacije s toplotno zaščito
Najbolje je, če pod iztočno pipo
naredimo kotanjo ali žleb. Take
naprave se nam zdijo nekoliko
odveč, pozneje pa, ko na primer
začne voda pri iztočnih pipah ne-
kontrolirano odtekati in je lahko
celo ves prostor poplavljen, so
te naprave zelo koristne. Če je v
hiši več stanovanj ali nadstropij,
moramo predvideti ventil tako,
da lahko cevovod za vsako enoto
posebej zapremo. S tem prepre-
čimo, da bi pri poškodbi v enem
stanovanju prizadeli vso hišo.
Zapornih ventilov ne postavimo
samo v kleti, ampak tudi kot po-
nje. Cevi pa moramo zavarovati
tudi pred ogrevanjem. Na prvi
pogled je to nesmiselno. Če je vo-
dovodna cev preblizu cevi za cen-
tralno ogrevanje, lahko priteče
iz pipe mlačna pitna voda. Torej
bomo vodovodne cevi ob ceveh
za centralno ogrevanje, ob dimni-
kih in na podobnih toplih mestih
izolirali, da se ne bi ogrevale. In-
stalacij za pitno vodo ne smemo
voditi skozi nosilne konstrukcije,
dimnike, odpadne kanale in kon-
trolne kanalizacijske jaške. S tem
zmanjšamo nevarnost za poško-
dovanje cevi.
Januar 2009 e-Instalater 9

Položaj radiatorjev
Napake pri delu

Radiatorji ne le da oddajajo pred-

videno toploto, ampak morajo
tudi zagotoviti v prostoru ugodno
bivanje oziroma klimo. Na to pa
mnogi strokovnjaki za ogrevanje
pozabljajo.

Najpogostejše napake so v na-

pačnem izračunu grelne površine
radiatorjev in v tem, da jih skoraj
vedno postavimo pod okno. V ve-
čini primerov predvidimo v pro-
storu samo en radiator.

Posledice napak

Velike toplotne izgube so takrat,

kadar vročini takoj sledi mraz.
Tak primer je vedno, kadar topel
zrak, ki se dviga nad radiator,
pride v dotik z mrzlim okenskim
steklom. Če so v oknu izolacijska
stekla, so izgube sicer nekoliko
manjše, vendar še vedno večje,
kot če je radiator ob steni.

Če je v prostoru samo en radiator

in še ta slabo dimenzioniran glede
na toplotne potrebe, ga moramo
močno segreti, da nadomestimo
primanjkljaj. Posledice so spet
povečana poraba energije za
ogrevanje in velike hitrosti segre-
tega zraka (konvekcija). To opazi- Slika 1 – Različna namestitev radiatorja ima velik vpliv na razdelitev toplote v prostoru
mo kot rahel prepih, čeprav so tla postavimo vsaj dva radiatorja, in je temperatura vode v radiatorju to, kar pa daje prijetnejši občutek
zadovoljivo izolirana. sicer enega ob okno in drugega lahko nižja. in tudi stroški ogrevanja se precej
ob sedežno garnituro. Pri zado- znižajo. Tudi radiator ob steni ni
Odprava napak voljivem ogrevanju prostora oba Sedežne garniture ne ogrevamo z napačna rešitev, saj lahko poveča
radiatorja lahko obratujeta le s radiatorjem ob oknu, ampak s ti- ugodje, ker prostor segreva tudi
V velikih prostorih je najbolje, da polovično močjo, to pomeni, da stim iz bližine z bolj »milo« toplo- topla stena.

Šumenje v ceveh
Za instalacije sanitarne vode in
vode za ogrevanje pogosto upo-
rabimo zaradi varčevanja in eno-
stavnejšega dela cevi z manjšimi
premeri. V instalaciji za ogrevanje
s toplo vodo poganja vodo črpal-
ka, stare instalacije pa so delane
v gravitacijskem sistemu, ki terja
cevi z večjimi premeri. Ker mora
v določenem časovnem obdobju
preteči po ceveh enaka količina
vode, je hitrost vode v ceveh z
manjšimi premeri večja kakor v
ceveh z večjimi premeri.
Čim manjši je premer cevi, tem
večje je trenje med vodo in steno
cevi. Pri veliki hitrosti vode nasta-
ne zaradi trenja šum, ki zelo moti.
Vzrok šumenja je lahko tudi
zmanjšanje prerezov v termo-
statskih ventilih na radiatorjih.
Prek celotne instalacije se ta zvok
prenaša še v druge prostore hiše.
Pri načrtovanju vodovodne insta-
lacije in instalacije za ogrevanje s
toplo vodo ne bodimo varčni in
izbirajmo raje cevi z večjimi pre-
rezi. S tem bomo zmanjšali šume-
nje pri pretakanju vode in izgube
zaradi trenja v ceveh. V starih
instalacijah s cevmi majhnih pre-
rezov nadomestimo le-te s cevmi
večjih prerezov. Pri dimenzionira-
nju cevi v napeljavi za prhe upo-
števajmo, da bo izkoristek vode
pri prhi večji, če bo prerez cevi oz.
mešalne baterije velik.
Opomba:
Pretočno količino vode v ceveh
določamo s tlakom vode pri izto-
ku z najmanjšim premerom.
 10 e-Instalater Januar 2009

Parni kotel
V industrijskih napravah, ki potrebujejo v različne name- legi cevi, v katerih se proizvaja cijo zgorevanja vpihujemo zgore-
ne velike količine vodne pare z visokim tlakom, upora- para. Cevi so zvezane na bobne valni zrak od spodaj skozi rešetko
ali komore, ki leže največkrat pra- v kurišče.
bljajo parne kotle, ki dajejo pregreto paro 12 ... 40 bar (v
vokotno na cevi.
termoelektrarnah do 160 bar) s pregretjem 350 ... 540 °C. Pri drugih kurjavah na premog
Kotelsko napajalno vodo, ki jo pa vpihujemo premogov prah
ogrevajo dimni plini, dovajamo v skupno z zrakom v kurišče, kjer
zgornji boben. Od tu pada po ne- zgoreva pri temperaturi okrog
ogrevanih ali slabo ogrevanih ce- 1400 °C. Pri kurjavah na tekoča
veh v spodnje komore ali bobne, goriva pa vpihujemo fino razprše-
od koder se dviga v vrelne cevi. no gorilno olje skozi šobe v kuri-
šče, kjer zgoreva. Zgorevalni pro-
Tu se voda uparja, nato pa od- stor je znotraj obzidan s šamotno
teka zmes voda-para v zgornji opeko.
boben. Para se tu odloči iz zmesi
voda-para in teče po ceveh pre- Notranje stene kurišč največkrat
Slika 1 – Kotliček za vodo grevalnika, ki so ogrevane s še obdajajo hladilne cevi, v katerih
Posamezne vrste parnih kotlov se je; zavzemajo tudi veliko prostora zadosti vročimi dimnimi plini. kroži voda. Te cevi ščitijo šamo-
razlikujejo med seboj predvsem in imajo omejen obratovalni tlak. Končno odteka pregreta para k tno obzidje, ker prevzemajo to-
po načinu, kako toplota kurjave Tovrstne kotle uporabljamo da- potrošniku. Odločena voda pa plotno sevanje ter se zato v njih
in dimnih plinov vodo uparja. Pri
najenostavnejšem načinu (sl. 1,
kotliček za vodo v gospodinjstvu)
pustimo, da ližejo vroči plameni
spodnjo stran kotlička, napolnje-
nega z vodo. Pri številnih vodnih
parnih kotlih pa vodimo vroče pli-
ne skozi dimne cevi ali skozi pla-
menice, ki ležijo v vodnem pro-
storu bobna. Prednost tovrstnih
kotlov je enostavno streženje,
pomanjkljivost pa so majhne ko-
ličine pare zaradi omejenih ogre-
valnih površin ter šibke cirkulaci-
Legenda k sliki 2:
1. Parni kotel z gorilnikom
2. Parni boben
3. Tlačno stikalo
4. Manometer
5. Varnostni ventil
6. Tlačno stikalo
7. Izravnalna posoda
8. Vodokaz
9. Stikalo za vklop pri pomanjkanju
vode
10. Zaporni ventil s kapo
11. Regulator vodostaja Slika 2 – Parni kotel
12. Napajalna črpalka
13. Zaporni zasun nes samo še pri lokomotivah in teče skupno s svežo vodo ponov- proizvaja dodatna para (pri seval-
14. Ventil za usedline pri napravah, ki potrebujejo raz- no navzdol in tako se sklene tako nih /žarilnih/ kotlih se proizvaja
15. Vodni števec meroma malo pare. imenovana naravna cirkulacija. na ta način večina pare). Parni
16. Obtočni vod kotli posebne vrste proizvajajo vi-
17. Optični javljalnik
18. Povratni ventil Moderni kotli, ki jim lahko zelo Take kotle kurimo s trdnimi, te- soko tlačno paro s 100...225 bar,
19. Dušilna loputa hitro povečamo obremenitev, so kočimi ali plinastimi gorivi. Po- seveda z ustreznim pregretjem do
20. Lovilec nečistoč vodocevni parni kotli. Pri njih se gosto uporabljamo za zgorevanje 540 °C. Pri tej vrsti kotlov pošilja
21. Rezervoar kondenzata uparja voda v ceveh, ki so polože- premogov potujoče rešetke. To so vodo v obtok obtočna črpalka
22. Revizijski pokrov
23. Povratek kondenzata ne skozi ogrevani prostor, kjer so počasi se gibajoči brezkončni re- (kotel na prisilni obtok; sl.2). Po
24. Plovni ventil izpostavljene sevalni toploti pla- šetasti trakovi. Dovajani premog ceveh uparjalnika se pretaka šest
25. Prezračevalna cev menov in vročim dimnim plinom. zgoreva v kurišču (= zgoreval- do sedemkrat več vode, kakor pa
26. Preliv 27. Plovno stikalo Gradimo jih kot strmocevne kotle nem prostoru). Zgoreline, to so: to ustreza količini proizvedene
28. Vodno kazalo
29. Regulacija kotla MW ± 20 mm ali kot poševnocevne kotle, ki se žlindra in leteči pepel, pa padajo z pare. Pri drugi vrsti pa potiska na-
razlikujejo, kakor pove ime, po rešetke na drugi strani. Za regula- pajalka vodo skozi cevi teh kotlov.
Januar 2009 e-Instalater
Jedrski reaktor
Jedrski reaktor uporabljamo za spreminjanje jedrske
energije v toplotno. Atomska jedra v glavnem sestavljajo
elementarni delci protoni in nevtroni. Protoni so nabiti
pozitivno, nevtroni pa so brez naboja. Med temi »nukle-
oni« delujejo močne privlačne sile, ki jih držijo skupaj v
jedru.
Vendar so težja atomska jedra
manj stabilna od lažjih, ker od-
bojne sile protonov razrahljajo
strukturo. Zato se nam lahko
posreči razbiti težka jedra (npr. U
235) s tem, da jih obstreljujemo
s prostimi nevtroni. Na sliki 1 je
zadel nevtron jedro urana 23S.
Zato delci v jedru zanihajo in to
nihanje lahko postane tako moč-
no, da jedro razpade v več delov,
na primer v eno barijevo in eno
kriptonovo jedro.
»Cepitveni produkti« odletijo z
veliko energijo, zadenejo ob dru-
ge atome in oddajo svojo kine-
tično energijo kot toploto. Tako
se spreminja jedrska energija v
toploto. Poleg cepitvenih pro-
duktov in toplote pa se sprostita
pri cepitvi urana še dva nova
nevtrona, ki lahko cepita nove
uranove atome. To je verižna re-
akcija, ki jo ponazarja slika 2: Z
leve prihajajoči nevtron zadene
jedro U-235, ustvari za kratek čas
vmesni produkt U-236, ki pa sam
od sebe razpade, to pot v stroncij
in ksenon. Pri tej cepitvi se spro-
Slika 1 – Cepitev jedra urana 235 z nevtronom
stijo trije nevtroni. Da bi lahko te
tri nevtrone, ki zapustijo začetno
jedro z veliko hitrostjo, uporabili
za nove cepitve, jih je treba za-
vreti. Nevtroni z majhno hitrostjo
so mnogo ustreznejši za cepitev
jeder kot pa nevtroni z večjo hi-
trostjo. Počasni nevtroni ostajajo
dalj časa v reakcijskem polju je-
der, medtem ko se hitri nevtroni
premalo časa zadržujejo v bližini
jeder, da bi prišlo do cepitve. Trki
z lahkimi atomi pa zavirajo nev-
trone, ki zaradi trkov zgubijo pre-
cej energije. Da bi zavrli nevtrone,
moramo vgraditi v reaktor veliko
število lahkih atomov, kot so na
primer atomi vode, grafita itd.
Zavrti nevtroni nato dalje cepijo
jedra U-235. S tem, da nastajajo
pri vsaki cepitvi novi prosti nev-
troni, se vzdržuje jedrska reakcija
in reaktor obratuje.
V jedrskem reaktorju se nahaja
voda pod pritiskom. Kovinski
Slika 2 – Verižna reakcija in zaviranje nevtronov
11
uran je v palicah vstavljen v po-
sodo, napolnjeno z vodo. Tu se
cepijo jedra. Pri tem osvobojeni
nevtroni difundirajo iz urana v
obdajajočo jih vodo, kjer pogosto
trkajo ob lahke vodikove in kisi-
kove atome, kar nevtrone zavira.
Ti »počasni« nevtroni dosežejo
nato z neko verjetnostjo ponovno
eno od uranskih palic in sprožijo
nove cepitve. Pri tem nastali cepi-
tveni produkti oddajo svojo ener-
gijo kot toploto uranu, le-ta pa jo
odda naprej vodi, to pa prečrpa-
vamo skozi toplotni menjalnik, v
katerem odda toploto normakie-
mu sekundarnemu toplotnemu
krogu. Da reaktor ne bi ugasnil
ali da se ne bi sprožil plaz cepitev,
moramo količino nevtronov zelo
natančno krmiliti. Za to upora-
bljamo krmilne palice iz materi-
ala, ki absorbira nevtrone. Palice
lahko potisnemo različno globo-
ko v jedro reaktorja.
Potisnemo jih tako globoko v
reaktor, da ostane povprečno pri
vsaki cepitvi ravno en nevtron
za novo cepitev. Ker so cepitveni
produkti praviloma močno ra-
dioaktivni, obdaja reaktor debel
betonski plašč, »ščit«. V vrelnem
reaktorju izpareva voda v samem
reaktorju, paro pa lahko uporabi-
mo že v primarnem krogu, zato to-
plotni menjalnik lahko opustimo.
 12 e-Instalater Januar 2009

Toplotna črpalka
Energija se vsak dan draži. Visoki stroški za obnovo kuril- Pri toplotni črpalki se pri nižjem prave za toplovodno gretje. Ute-
nice, energijska osveščenost itn. so dejavniki, ki nas silijo tlaku v uparjalniku upari tekoča kočinjena para v sistemu ekspan-
delovna snov, freon ali amoniak. dira skozi ventil na nižji tlak in se
spoznavati uporabo različnih virov energije. O toplotnih
V ta namen potrebno toploto lah- v uparjalniku ponovno upari.
črpalkah se v zadnjem času zagotovo največ piše. O njih ko odvzamemo različnim izvo-
pišejo že skoraj vse revije in časopisi. Pa vendar je prav, da rom. Za manjšo napravo zadošča Iz tega krožnega sistema lahko
se seznanimo tudi z njenim osnovnim delovanjem. na primer že, če položimo upar- vidimo, da se nosilec toplote s
jalnik v zemljo. kompresorjem prečrpava z nižje
temperature (na primer s tempe-
Toplotna črpalka je namenjena za dovaja toploto v prostor. Pri tem V njej je v vseh letnih časih dovolj rature pretočne vode 10 °C) na
postavitev v dovolj velik in zračen izkoriščamo pojav, da se tekoči- toplote, da upari delovno sred- višjo temperaturo (približno na
prostor (klet, shramba, ozimni- ne pri visokem tlaku uparjajo pri stvo. Drugo primerno sredstvo, temperaturo toplovodnega ogre-
ca…) katerega želimo rahlo ohla- višji temperaturi, kot pa je tempe- ki oddaja toploto, je voda, pa tudi vanja).
diti. Toplotna črpalka tri četrtine ratura uparjanja pri nižjem tlaku. zrak lahko uporabimo za izvor
potrebne toplote vzame iz zraka potrebne toplote. Pri tem prenesemo toplotno ener-
v prostoru, ostalo predstavlja ele- V sliki (glej sliko) sta med seboj gijo z nižjega na višji nivo tako,
ktrična energija za pogon visoko povezana dva prostora s posodo, Delo premika z nižjega na višji da poteka proces kondenzacije
kvalitetnega rotacijskega kompre- ki je izoblikovana kot zapora. V tlak opravi kompresor. Ta sesa in uparjanja pri različnih tlakih.
sorja. Vodo ogrevamo preko to- levem prostoru je atmosferski paro in jo komprimira na želeni Potrebno delo opravi kompresor.
plotnega prenosnika v toplotnem tlak (1013,25 mbar), v desnem višji tlak. V kondenzatorju, ki je
hranilniku. pa nižji tlak (133,32 mbar). Če nameščen za kompresorjem, se Grelne naprave tega tipa so go-
dovajamo toploto določeni količi- ob odvajanju toplote pri višjem spodarne tam, kjer je električni
Opis in delovanje: ni vode v desnem prostoru, bo ta tlaku para utekočini. tok za pogon kompresorja poce-
vrela že pri temperaturi, ki je nižja ni. Nameščene so tudi v takšnih
Toplotna črpalka je v principu od 100 °C. Pri tem jo vodimo skozi cevi, ki stavbah, kjer je potrebno gretje
podobna kompresijski hladilni jih od zunaj obliva voda. Para od- in hlajenje. V mlekarnah na pri-
napravi in ima tudi enake sestav- Če premaknemo posodo s tako daja svojo toploto vodi in pri tem mer kletne prostore z odvajanjem
ne elemente: kompresor, konden- nastalo paro (slika ) v levi prostor, kondenzira. Hladilna voda se lah- toplote v uparjalniku ohlajamo,
zator, dušilni ventil in uparjalnik. bo para pri višjem tlaku v tem ko na ta način segreje na 60...70 zgornje prostore pa z dovajanjem
prostoru kondenzirala in pri tem °C in jo lahko uporabimo kot no- toplote v kondenzatorju grejemo.
Razlika je v tem, da hladilna na- oddajala toploto. Torej moramo silca toplote za toplovodno gretje.
prava z uparjanjem hladilnega pri nižjem tlaku porabiti toploto Slika kaže delovanje toplotne
sredstva odvaja toploto iz prosto- ter potem opraviti delo (premik Hladi se v radiatorjih in se vrača črpalke. Glede na letni čas na-
ra, to je, da znižuje temperaturo, proti višjemu tlaku), da bi končno v kondenzator, kjer se ponovno stavimo štiripotni ventil tako, da
medtem ko toplotna črpalka s dobili povrnjen velik del upora- segreva. Kondenzator toplotne zrak v prostoru ogrevamo ali pa
kondenzacijo delovnega sredstva bljene toplote. črpalke nadomešča torej kotel na- ohlajamo.

Slika 1 – Princip toplotne črpalke

Januar 2009 e-Instalater
Delo, moč in energija
Razen mehanskih oblik energije, h katerim štejemo ki-
netično in potencialno energijo, poznamo še vrsto drugih
oblik: toplotno, električno, kemično in jedrsko energijo.
V vseh primerih izražamo energijo z delom, ki bi ga z njo
lahko opravili.
Mnogokrat uporabljamo pri raz-
ličnih oblikah energije tudi po-
sebne enote, ki jih s konstantnimi
faktorji lahko preračunavamo v
že omenjene enote J, kWh. To-
plotna energija obstaja v vsakem
telesu (predmetu), ki ima tempe-
raturo nad -273 K.
Toplota se dovaja do uporabnika
s pomočjo vroče vode ali vodne
pare, ki sta nosilca notranje ka-
lorične energije. Tako dovedeno
energijo uporabnik prevzema s
pomočjo toplotnih izmenjevalcev
(radiatorjev). Tak način prenosa
je temperaturno omejen.
Električno energijo merimo v ki-
lowatt urah (kWh). V območju
atoma uporabljamo elektron-volt
(eV). 1 eV je energija, ki jo prido-
bi elektron pri preletu električne
napetosti 1 V. Ta enota je v pri-
merjavi z doslej omenjenimi eno-
tami silno majhna:
1 eV = 4,45- 10-2(i kWh)
Tudi pri kemični energiji navaja-
mo podatke s to enoto. Kemična
energija atoma znaša nekaj ele-
ktron-voltov. Kadar govorimo o
atomski energiji, ne mislimo na
kemično energijo atoma, temveč
na energijo atomskega jedra, ki jo
pravilneje označujemo z jedrsko
energijo.
Jedrska energija atoma je znatno
večja, saj znaša nekaj milijonov
elektron-voltov. Milijon elektron-
voltov imenujemo mega elektron-
volt (MeV).
1 MeV = 1000000 eV
13
Energijo lahko pretvarjamo iz ene
oblike v drugo, ne da bi se količi-
na spremenila (zakon o ohranitvi
energije, Robert Mayer, 1842).
Energije ne moremo ustvarjati.
Energijo lahko le jemljemo neke-
mu energijskemu izvoru in jo pre-
tvorimo v obliko, ki je uporabna
za tehniko in gospodarstvo.
Primeri:
Kemična energija premoga se
pri gorenju spreminja v toplotno
energijo, ki jo v parnem stroju
ali v parni turbini spremenimo v
mehansko energijo. V elektrarni
lahko to energijo z generatorjem
spremenimo v električno energi-
jo. To obliko energije prenesemo
z električno napeljavo na mesto,
kjer jo želimo uporabiti (električ-
ni pogon, gretje, razsvetljava itd.).
Hidroelektrarna izkorišča poten-
cialno energijo vode v nekoliko
više ležečem umetnem jezeru. V
cevovodih se s pretakanjem vode
ta energija spremeni v kinetično
energijo, ki jo generator pretvori v
električno energijo.
V ladjah na atomski pogon na-
staja toplota v gorivnih elementih
jedrskega reaktorja (uporaba je-
drske energije).
Skozi reaktor teče hladilna voda,
ki se segreje. S pomočjo toplotnih
izmenjalnikov dobimo paro za
poganjanje turbine, v kateri se
toplotna energija pare pretvori v
mehansko (pogon) in električno
energijo (oskrba ladje z električ-
no energijo).
Slika 1 – Pretva rjanje energije
 14 e-Instalater Januar 2009

Ogrevanje - Razmišljajmo drugače

Naši predniki niso imeli vedno dovolj denarja za gradnjo. Medtem ko danes s centralnim
Še do nedavnega pa so gradili stanovanja, katerih višina ogrevanjem izkoristimo princip
konvekcije, so včasih ogrevali
prostorov je znašala celo preko tri metre. Vendar, pa to ni
prostore predvsem z žarčenjem.
bila samo posledica neke tradicije, ampak so se za to od- Lončena peč v kotu sobe je brez
ločali zaradi izkušenj. Zavedali so se namreč, da je dober žlebov, v katerih se segreva zrak;
zrak v prostoru odvisen tudi od njegove količine. peč toploto le izžareva in s tem
ogreva Ijudi, opremo in stene. Če
hišo stalno ogrevamo z lončeno
Več kot je v prostoru zraka, tem zraka. Pri toplotni izolaciji z vre- pečjo, stene ne bodo nikoli vla-
manjša je koncentracija škodlji- dnostjo okrog 0,3 in pri pomanj- žne.
vih hlapov in cigaretnega dima. kljivem dovajanju svežega zraka
Še posej v zimskem času, ko pro- bo zrak v prostorih vedno vlažen. Tudi enostavna okenska stekla
store ogrevamo in jih ne zračimo Ljudje so v preteklosti prosto- pomagajo pri ogrevanju prosto-
pogosto, se v visokih prostorih re tudi pogosteje zračili. Noben rov z lončeno pečjo. Na njihovih
slab zrak nabira pod stropom, to plamen v peči ne gori, če mu ne svetlih in čistih ploskvah se odbi-
je nad višino dihanja. dovajamo dovolj svežega zraka jajo toplotni žarki iz peči in toplo-
ta ostane v prostoru.
V petdesetih letih se je zelo po-
večala potreba po novih stano-
vanjih. Zaradi tega so se pojavili
novi gradbeni materiali in nova
gradbena tehnologija. Seveda je
to vplivalo tudi na način ogreva-
nja stanovanjskih prostorov. Kot
najcenejši vir se je pojavilo ku-
rilno olje. Ker je bila energija za
ogrevanje poceni, so lahko z njo
popravili tudi vse napake, ki so
bile posledica novih materialov in
nove tehnologije.
Z nastankom energetske krize pa
so graditelji in tudi strokovnjaki
začeli razmišljati drugače in spet
so začeli raziskovati že preizkuše-
ne načine dela.
Na to so vplivala tudi svarila
gradbene biologije, ki ima mnoge
nove materiale za zelo škodljive.
V tem razvoju ni bila izvzeta tudi
tehnika centralnega ogrevanja,
predvsem zaradi visokih stroškov.
Razmišljajmo drugače
Nesporno lahko ugotavljamo, da
v bližnji preteklosti z ogrevanjem
niso imeli več stroškov kakor
danes, zrak v prostorih pa je bil
kljub temu bolj zdrav.
Danes okna tesnijo tako dobro,
da skozi pripire pride v prostore

Slika 1 – Kvaliteta zraka v prostoru

Energetska kriza je povzročila
čezmerno preizkušanje toplotnih
izolacij in navad ogrevanja. Stro-
kovnjaki in stanovalci pa so vse
pogosteje naleteli na tako imeno-
vani problem »termovke«.
in kisika. Vse, kar izgubimo skozi
dimnik kot dimne pline, moramo
nadomestiti z novim svežim zra-
kom. Prav zaradi tega netesne
okenske pripire niso bile kaka po-
sebna pomanjkljivost.

Pri tem se gre na pretiravanje s S stalnim zračenjem ne dovaja-

toplotno izolacijo in posledično
na povečanje stroškov za dober
in zdrav zrak v stanovanjih. Iz-
kušnje pa kažejo, da za poškodbe
v hišah in stanovanjih pogosto ni
vzrok toplotna izolacija, ampak
pomanjkljiva menjava svežega
mo v prostor samo svežega zraka,
ampak tudi odvajamo iz prostora
vlago. Enostavna okenska stekla
delujejo kot učinkoviti kondenza-
torji. Na njih se nabira kondenz,
ki ga po posebnih žlebičkih odva-
jamo na prosto. Slika 2 – Kamini v drugačnih in sodobnih oblikah se vse bolj vračajo
Januar 2009 e-Instalater
Slika 3 – Mnenja so različna, ljubitelji svežega zraka štejejo za dobro, proi-
zelo malo svežega zraka. Na ste-
nah se pojavijo temni madeži vla-
ge in plesni.
Mnogi stanovalci mislijo, da je to
zaradi slabe toplotne izolacije in
pomanjkljive parne zapore. Kdor
pa ve, da s še tako premišljeno
gradbeno tehnologijo ne moremo
kljubovati naravnim silam, bo
razumel, da je pravi vzrok za te
pojave prešibko ogrevanje in pre-
malo svežega zraka v prostorih.
Kadar ne ogrevamo vseh prosto-
rov v stanovanju, se ne smemo
čuditi, da v nezakurjenih prosto-
rih vlaga narašča in da se kon-
denz nabira na mrzlih stenah ter
jih stalno vlaži. To še posebno
velja za spalnice.
Mnogi imajo občutek, da v mrzli
spalnici bolje spijo in je zato ne
ogrevajo. S tem pa spremenijo
spalnico v vlažno celico, v kateri
najbolje uspeva plesen. Mnoga
alergična obolenja, revma in obo-
lenja dihalnih poti so posledica
mrzlih spalnic. Kdor želi dobro in
zdravo spanje, bo čez dan spalni-
co ogreval pri odprtih vratih.
Ponoči vrata zapremo, prav tako
tudi radiatorje, okna pa nekoliko
pripremo. Taka metoda je uspe-
šna, saj čez dan ogrete stene ohra-
nijo dovolj toplote tudi za noč.
Glede prezračevanja ni kakega
posebnega recepta. Vedno mora-
mo upoštevati pravo mero.
Priporočilo, po katerem zračimo
dvakrat na dan, z medicinskega
vidika nima prave utemeljitve.
To ne zadošča niti za zmanjšanje
15
zvajalci oken pa nasprotno
poškodb na gradbenih elementih
zaradi vlage. Vsak mora sam ugo-
toviti, koliko svežega zraka potre-
buje v hiši ali stanovanju in koli-
kšna vlaga zraka mu še ustreza.
Gradbeni biologi postavljajo
60-odstotno relativno vlago kot
zgornjo mejo. V zimskem času
30-odstotna relativna vlaga še ne
škoduje zdravju. V bivalnih pro-
storih izmenjajmo zrak vsaj vsaki
dve uri, kar pomeni, da moramo
zrak v prostoru zamenjati s sve-
žim zrakom.
Zdrav zrak v prostoru ne varu-
je samo našega zdravja, ampak
tudi hišo. Tople in suhe stene ni
treba impregnirati, prav tako ni
treba vsakih nekaj let obnavljati
opleskov. Zdrav zrak v prostorih
je zaščita, ki terja nekoliko večje
stroške ogrevanja, ti pa so še ve-
dno manjši kakor stroški za obno-
vo fasade.
Prijetna klima v prostorih ima
tudi psihološki učinek. Hladne
barve lahko sicer delujejo zelo
estetsko, so pa lahko tudi, ne da
bi se tega prav zavedali, močno
odbijajoče.
Pri obnavljanju ali zamenjavi
oken moramo biti prav tako pre-
vidni. Velika okna nas ne zbližajo
z naravo, ampak pogosto poveča-
jo prostor v tolikšni meri, da se v
njem ne počutimo dobro, čeprav
se tega niti ne zavedamo.
Zaradi tega so spet v modi okna
s prečkami, in to ne samo zaradi
lepega videza, ampak tudi zara-
di optičnega učinka, ki povečuje
ugodje.
 16 e-Instalater Januar 2009

Zakaj se monterji bojijo ponujati toplotne črpalke?

Danes je veliko monterjev centralnih kurjav, ki v veliki tarne vode potrebujemo 2500 sih pa je bilo zelo težko dobiti ko-
večini še vedno ponujajo kupcem samo konvencionalne l olja na leto, potem so toplotne tel izpod 20 kW, so praviloma vsi
potrebe tega objekta približno: kotli predimenzionirani vsaj za 1.
ogrevalne sisteme (olje, plin, biomasa,…) pred toplotnimi
2500 / 250 = 10 kW. stopnjo in vsled tega niso merilo
črpalkami pa imajo nek strah in nezaupanje. To dejstvo za določitev moči TČ.
je po svoje dokaj naravno, saj nekdo, ki je vgradil že na 2. metoda pa je definirana glede
desetine določenih sistemov le-te pozna do potankosti in na povprečno izolativnost objek-
tov v določenem časovnem obdo- 1. Pravilo: Nikoli ne izbirajmo
ga skoraj ničesar več ne more presenetiti.
bju in sicer velja: moči toplotne črpalke na osnovi
moči vgrajenih kotlov !
Toplotne črpalke pa so neke vrste ni glede na dejansko stanje objek- Iz navedenega lahko zaključimo,
drugačen sistem saj imajo dolo- ta. Seveda lahko tudi tu (sami ali da novogradnja (z normalnimi b) Moč TČ naj bo za eno ali dve
čene specifične zakonitosti, ki jih pa projektant) izračunamo de- okenskimi površinami) ne sme stopnji močnejša od izračunane.
moramo brezpogojno upoštevati, janske toplotne potrebe objekta, imeti več kot 60 W/m2 specifičnih Ta navada nam je ostala še iz
da bo tovrsten ogrevalni sistem vendar je to v praksi redko. toplotnih potreb. To pomeni da za določitve moči konvencionalnih
deloval brezhibno. 200 m2 ogrevalne površine objek- kotlov, ki pa je v tem primeru
Zato pa so nam na voljo 2 izku- ta ne potrebujemo več kot: zelo napačna in zmanjšuje učin-
Ker pa so danes skoraj vsi mon- stveni metodi, ki dokaj natančno kovitost ogrevalnega sistema,
terji preobremenjeni z delom, definirata potrebno moč toplotne 200 x 0,060 = 12 kW povečuje investicijo, v določe-
tako ostaja zelo malo časa za črpalke. In sicer je: ogrevalne moči TČ. nih primerih pa privede celo do
spoznavanje s temi sistemi. Zato
bodo v nadaljevanju postopoma
predstavljene osnove tovrstnih Toplotne Ogrevalna Specifične
ogrevalnih sistemov. potrebe = površina x toplotne = [kW]
objekta objekta [ m2] potrebe - q, [ kW/m2 ]
1) Kakšno moč toplotne
črpalke izbrati ?
q, = 0,030 W / m2 - nizkoenergijski objekti z več kot 14 cm izolacije sten in rekuperacijo
To je eno prvih vprašanj, ko želi- q, = 0,050 W / m2 - gradnja po današnjih standardih z min. 12 cm izolacije sten
mo stranki ponuditi nadomestilo q, = 0,060 W / m2 - gradnja iz zadnjih 5 let z min. 10 cm izolacije sten
za obstoječ ogrevalni sistem. Pa q, = 0,080 W / m2 - starejši objekti z 5-6 cm izolacije sten
tudi, ko želimo toplotno črpalko q, = 0,100 – 0,120 W/ m2 - starejši objekti brez izolacije sten
vgraditi v nov objekt. V zadnjem
primeru smo v večini primerov
zelo blizu rešitve, saj morajo biti V prvih treh primerih je jasno, da mora biti poleg izolacije sten tudi ustrezna izolacija tal in stropov, ter
v sedanjih projektih toplotne po- ustrezna kvaliteta vrat ter oken skladno z veljavnimi standardi.
trebe objektov dokaj natančno in
realno izračunane.
Preglednica 2: 2. metoda pa je definirana glede na povprečno izolativnost objektov v določenem časovnem obdobju
Če je temu tako, potem je izra- 1. metoda definirana na osnovi Velikokrat v praksi tudi primerja- nedelovanja sistema. Večja moč
čun toplotnih potreb objekta tudi letne porabe olja ali zemeljskega mo obe metodi. Iz te primerjave TČ pomeni, da moramo imeti
osnova za določitev potrebne plina za ogrevanje objekta in sa- lahko zaključimo ali se v praksi na voljo tudi močnejši toplotni
grelne moči toplotne črpalke. nitarne vode. dejansko ogreva celoten objekt ali vir (slednji je vedno bolj omejen
samo določeni prostori. Slednje – npr. premajhna površina za ho-
Precej več težav nam povzročajo Primer : je velikokrat primer pri starejših rizontalni zemeljski kolektor ali
obstoječi objekti, ko takšni izra- družinah z 2. ali 3. člani v veliki pa premajhna količina podtalne
čuni niso na voljo, ali pa niso real- Če za ogrevanje objekta in sani- hiši. Tu moramo ugotoviti ali se vode), večji zalogovnik in večji
bo tak nači ogrevanja nadaljeval bojler z večjo površino cevnega
tudi v bodoče, sicer moramo di- toplotnega izmenjevalca.
Letna poraba olja [l/leto] menzionirati moč TČ za celotne
Toplotne potrebe objekta = ------------------------------------ = [kW] potrebe objekta. Vse to pa pomeni tudi precej višjo
250 [l / leto kW] investicijo, večji potreben prostor
Pogoste napake: za ogrevalni sistem. Vse skupaj
Letna poraba zemeljskega plina [m3/leto] pa pomeni tudi daljšo vračilno
Toplotne potrebe objekta = ----------------------------------------------------------- = [kW] a) Moč toplotne črpalke se izbere dobo celega ogrevalnega sistema,
50 [m3 / leto kW] na osnovi vgrajenega ali projekti- kar lahko v določenih primerih
ranega oljnega kotla. Glede na to, tudi izniči ekonomsko prednost
Preglednica 1: 1. metoda definirana na osnovi letne porabe olja ali zemeljske- da so danes na voljo samo kotli v tovrstnih ogrevalnih sistemov
ga plina za ogrevanje objekta in sanitarne vode. razmaku moči po nekaj kW, vča- pred konvencionalnimi.
Januar 2009 e-Instalater
2. Pravilo: Nikoli ne povečujmo
potrebne moči toplotne črpalke
brez realne osnove !
Primer napake iz prakse:
V novejši stanovanjski hiši (z 8
Primer ogrevalnega sistema s TČ zemlja/voda
cm izolacije in novimi okni) z
ogrevalno površino 170 m2 + 30
m2 garaže je bil instaliran 28 kW
oljni kotel, ki se je želel nadome-
stiti s sodobno TČ. Letna poraba
olja za ogrevanje in pripravo sani-
17
Posledica:
TČ se je ustavila že po dobrih 20-
tih minutah.
Razlog:
pretok – premalo vode. Pri dani
izdatnosti vrtine smo že z 10 kW
TČ na meji. Če pa pogledamo le-
tno porabo olja in izolacijo hiše
nam je povsem jasno, da več kot
10 kW ogrevalne moči niti ne po-
trebujemo.
Tudi, če bi podtalna voda bila na
voljo, taka investicija nebi bila
dovolj ekonomična. Nadaljevanje
predstavitve osnov toplotnih čr-
palk bo v naslednji reviji.
Lahko pa se prijavite tudi na redna
letna izobraževanja monterjev in
sicer na: www.termotehnika.com
Zapisal: mag. Franc Pesjak
tarne vode je 2400 l. Izdelana je
bila vrtina za podtalno vodo, ki je Termo-tehnika d.o.o.
imela izdatnost 1,8 m3/h. Instali- Orla vas 27/a, 3314 Braslovče
rana je bila TČ voda/voda z grel- Tel: 03 713 1635,
no močjo 22 kW (ker pač ni bilo Fax: 03 703 1623
na voljo močnejše TČ). www.termotehnika.com
 18 e-Instalater Januar 2009
Toplotne črpalke ATLAS TERMAL
Inovativne rešitve, široka paleta izdelkov in ugodna po-
nudba. Atlas Termal predstavlja nove modele toplotnih
črpalk za ogrevanje in hlajenje
Po uspešnem vstopu znamke
Atlas Termal na slovenski trg
toplotnih črpalk, je podjetje pri-
pravilo paleto novih modelov
toplotnih črpalk za ogrevanje in
hlajenje prostorov, ki izkoriščajo
toplotne vire zrak, vodo ali ge-
otermalno energijo ter toplotno
črpalko za ogrevanje sanitarne
vode.
Sistem ZRAK / VODA
Toplotne črpalke zrak/voda so
zelo razširjenje in se zahvaljujoč
hitremu razvoju vedno pogoste-
je uporabljajo tudi za ogrevanje
objektov v hladnejših področjih.
Atlas Termal nudi toplotne črpal-
ke zrak/voda v dveh izvedbah, v
kompaktni izvedbi, kjer je celotna
naprava postavljena na prostem,
ter sistem z ločenim uparjalni-
kom, kjer je glavni del postavljen
v kotlovnici, zunanji izmenjeval-
nik pa je možno montirati na tla
ali na zid.
Kompaktno izvedbo je potrebno
povezati s sistemom ogrevanja,
pri deljeni izvedbi pa je potrebno
izvesti hladilniško povezavo med
notranjo in zunanjo enoto.
Kombinacija sodobnega Sanyo
Scroll kompresorja in velikih
uparjalnikov ter hladiva R410A
omogoča delovanje tudi pri zelo
nizkih zunanjih temperaturah.
Vse toplotne črpalke zrak/voda
imajo možnost priklopa na boj-
ler z vgrajenim kondenzatorjem.
Tako se sanitarna voda ogreva na
visoko temperaturo z viškom vro-
čih par iz kompresorja.
Sistem ZEMLJA / VODA in
VODA / VODA
Toplotne črpalke zemlja/voda in
voda/voda omogočajo zelo velike
Slika 2 - Sistem ZEMLJA / VODA in VODA / VODA
prihranke zaradi stabilne tempe-
rature toplotnega vira (zemeljki
kolektor nad 0°C in talna voda
nad 10 °C).
Tudi v teh napravah je uporablje-
no hladivo R410A, zato je možno
doseganje zelo visokih izkorist-
kov.
Posebni prenosniki ETS (tube in
shell) so odporni na usedline v
talni vodi in omogočajo stabilno
delovanje naprave skozi celotno
življenjsko dobo.
Toplotna črpalka zemlja/voda ali
voda/voda zahteva pri monta-
ži vodoinstalaterske spretnosti,
znanje hladilniške tehnike ni po-
trebno.
Prav s tem namenom smo super-
grelec – kondenzator za ogre-
vanje sanitarne vode vgradili v
Slika 1 - Sistem ZRAK / VODA samo napravo. Tako je potrebno
Januar 2009

atlastermal e-Instalater 19

vrhunske toplotne črpalke

ZRAK / VODA SANITARNA VODA
primerna za ogrevanje tudi pri zelo 200 ali 300 litrov
nizkih temperaturah
hitra in enostavna rešitev Preprosta montaža
Priklop na obstoječi
vir ogrevanja
(2 izmenjevalca)
Prihranek energije
75%
Vodeni izhod zraka
Električni grelec

VODA / VODA
visoka učinkovitost sistema
uporaba energije podtalne vode
poseben izmenjevalec za san.vodo
izmenjevalci odporni na usedline
ZEMLJA / VODA
zanesljiva in učinkovita rešitev z
zemeljskim kolektorjem ali geosondo
poseben izmenjevalec za san.vodo

PRIHRANEK 75% ENERGIJE

Sistem voda/voda in zemlja/voda
pokrivata 100% energijskih potreb
objekta po ogrevanju in hlajenju ter
pripravi tople sanitarne vode.
Sistem zrak/voda pokriva 90%-100%
potreb energijsko varčnega objekta.
Tako lahko ob investiciji v učinkovit
sistem strošek ogrevanja
znižate za 60% do 80%.

visoka kakovost hitra dobava ugodna cena

predprodajno svetovanje poprodajna podpora

080 20 65 www.atlas-trading.si
info@atlas-trading.si
Atlas Trading d.o.o., Teharska cesta 4
041 324 173 3000 Celje, T: 03 425 54 00, F: 03 425 54 15
 20 e-Instalater Januar 2009

priključiti le cevi, namestiti črpal-
ke in izvesti regulacijo sistema.
Toplotna črpalka za ogrevanje
sanitarne vode
Zelo učinkovita rešitev za ogre-
vanje sanitarne vode je manjša
toplotna črpalka, nameščena na
200 l oz. 300 l bojlerju. Za ogreva-
nje sanitarne vode uporablja to-
ploto zraka v prostoru in obenem
nudi funkcijo ohlajevanja prosto-
rov. Tako pridobljen ohlajen zrak
lahko tudi usmerjamo preko pre-
zračevalnih kanalov v druge pro-
store v objektu. Tovrstna toplotna
črpalka prihrani približno 75 %
energije.
Ogrevanje sanitarne vode s
super-grelcem
Ker so toplotne črpalke v večini
primerov namenjene ogrevanju
v nizkotemperaturnem režimu,
se pri uporabniku pojavi pro-
blem dogrevanja sanitarne vode
na ustrezno visoko temperaturo.
Kot vemo, ogrevanje v režimu
talnega gretja pri 35 °C ni dovolj
za sanitarno vodo, prav pri tej
temperaturi je največja nevarnost
nastanka bakterij legionele. Zato
je uporabnik prisiljen dogrevati
sanitarno vodo na drug način, ali
pa mora imeti toplotna črpalka
posebno funkcijo ogrevanja sani-
tarne vode, kar pa ni najbolje za
samo toplotno črpalko.
Toplotne črpalke »ATLAS TER-
MAL« nudijo posebno funkcijo
ogrevanja sanitarne vode na ve-
dno visoko temperaturo, ne glede
na temperaturni režim ogrevanja.
Tako se sanitarna voda v bojlerju
ogreva na 55 °C tudi, kadar TČ
deluje v režimu talnega gretja 35
°C in celo, kadar hladi. V ta na-
men je v TČ ali pa v bojler vgrajen
poseben prenosnik – kondenza-
tor, ki oddaja toploto vroče pare
iz kompresorja pri zelo visoki
temperaturi.
Toplotne črpalke pokrivajo
od 90 do 100 % energijskih
potreb objekta
Sistem ogrevanja s toplotno čr-
palko je navadno zasnovan tako,
da pokriva energijske potrebe
objekta v celoti ali pa delno. De-
lež pokritja je odvisen od toplotne
izolacije objekta, načina ogreva-
nja in izvora toplote za toplotno
črpalko.
Sistem voda/voda ali zemlja/voda
lahko pokriva do 100 % toplotne
potrebe objekta tudi pri slabši izo-
laciji in radiatorskem ogrevanju,
saj je temperatura toplotnega vira
stalna in relativno visoka (+10
°C talna voda in +2 °C zemeljski
kolektor). Sistem zrak/voda pa
najbolj racionalno deluje v dobro
izoliranih objektih z nizkotem-
peraturnim režimom ogrevanja.
Tako je zagotovljeno pokrivanje
toplotnih potreb tudi pri zelo niz-
kih temperaturah, okoli -15 °C.
V slabše izoliranem objektu se
sistem zrak/voda dimenzionira
tako, da pokriva toplotne potrebe
do zunanje temperature -5 °C. V
praksi je to nad 90 % ogrevalne
sezone.
Široka paleta izdelkov vedno
na voljo po ugodni ceni
Podjetje Atlas iz Celja, kot uvo-
znik vedno drži na zalogi zado-
stne količine toplotnih črpalk
vseh vrst in nudi kupcem hitro
dobavo, visok nivo storitve, stro-
kovno svetovanje, kakovostno
tehnično podporo in jamstvo za
brezhibno delovanje izdelkov.
Monterjem pa dostop do znanja,
rezervnih delov, inovacij ter ve-
dno ugodne ponudbe ter svetova-
nje pri izbiri modela, podporo pri
montaži in zagonu ter podporo
pri servisiranju.
Yasin Jodeh
Atlas Trading d.o.o.
www.atlas-trading.si
info@atlas-trading.si
080 20 65

Društvo instalaterjev energetikov Maribor

nudi svojim članom Dirka solarnih avtomobilov
za nabavo računalniškega program za izdelavo predračunov.
Od 22. do 29. maja 2004 je v
Računalniški program »Win/Norm« Grčji potekala dirka solarnih
avtomobilov Phaethon 2004.
za samo 100 EUR
Natančneje povedano je bilo za
Prihrani čas, denar, živce in telefonske impulze. dve neodvisni prireditvi, in sicer
Program opravi vso delo pri kalkulacijah na osnovi vnesenih
krožno dirko in reli. Na dirkalni progi je bilo treba ali v določenem
normativov, cen materialov in urne postavke podjetja.
času premagati kar najdaljšo
razdaljo ali pa kar najhitreje
Kako postati član društva? premagati določeno progo.
Zelo prepoznavna in odmevna
Napišite vaš naslov in nam ga pošljite po elektronski pošti na:
je bila trasa relija: po startu na
info@instalater.si
ali po pošti na naslov: olimpijskem stadionu v Atenah
Društvo instalaterjev energetikov Maribor je tura vodila preko pristani-
Ahacljeva ul. 12a, 2000 Maribor škega mesta Patras do antične
Olimpije in končno preko Iteje
Včlanijo se lahko tudi fizične osebe, ki jih zanima področje energetike. Vsi in Delfov nazaj v Atene. Pri tem
člani bodo brezplačno prejemali tudi strokovno revijo INSTALATER.
so udeleženci prevozili skupno
Članstvo v društvu je brezplačno.
795 km.
Januar 2009 e-Instalater
Toplotna zaščita
Toplota se vedno prenaša od mest z višjimi temperatura-
mi k mestom z nižjimi temperaturami, zato dve telesi z
različnima temperaturama ne moreta obdržati drugo ob
drugem svoje temperature, ampak ju sčasoma izenačita.
Razlikujemo tri vrste prenosa
toplote: toplotno konvekcijo,
toplotno sevanje in toplotno pre-
vajanje.
Pri toplotni konvekciji transpor-
tira toploto plinski ali tekočinski
tok, ki je nastal zaradi lokalnega
ogrevanja in vpliva težnosti (na
primer ogrevanje sobe z zračnimi
tokovi, ki se dvigajo ob radiator-
jih, toplovodno ogrevanje).
Toplotno sevanje je neodvisno od
snovi za prenos toplote in nasta-
ja tudi v brezzračnem prostoru.
Vsako toplejše telo oddaja toplo-
to s sevanjem (elektromagnetno
valovanje), predvsem v infrarde-
čem delu spektra.
To sevanje ima torej relativno
dolgo valovno dolžino. Telesa, ki
toploto v veliki meri absorbirajo
(na primer saje), tudi močno se-
vajo. Imamo pa tudi take snovi
(na primer zrak), ki sicer prepu-
ščajo toplotne žarke (sončne žar-
ke), vendar pa se pri tem le malo
segrejejo.
Pri prevodu toplote poteka tran-
sport toplote v notranjosti trdnih
teles in znotraj tekočin in plinov.
Toplotne prevodnosti raznih snovi:
jeklo
omet
granit, marmor
les
železobeton
heraklit
opečni zid
plutovina
okensko steklo
umetne penaste snovi
Slika 1 – Primer poteka temperature na stenah in v njih brez (a) izolacijskih plasti in (b) z njimi.
Pri tem je hitrost prevajanja to-
plote odvisna od toplotne pre-
vodnosti, od toplotne kapacitete
snovi ter od temperaturne razlike.
Toplotna prevodnost določene
snovi je podana s količino toplo-
te (v kWh), ki preide v eni uri
(h) skozi kocko iz te snovi s pro-
stornino 1 m3 pravokotno med
nasproti ležečima si ploskvama
in če vlada med tema dvema plo-
~50
0,60 ... 0,73
2,5
~0,15
~ 1,5
0,07
0,75
~ 0,035
~ 0,70
0,035
skvama temperaturna razlika ene
stopinje.
Toplotna kapaciteta (kWh/K)
določenega telesa je količina to-
plote, ki mu jo moramo dovesti
ali pa odvzeti, da bi spremenili
njegovo temperaturo za 1 K (eno
stopinjo).
V primeru plošče iz snovi s toplo-
tno prevodnostjo l predpostavlja-
mo, da se toplota prevaja od ene
strani te plošče s površino A (m2)
na nasproti ležečo ploskev ter da
je plošča debela d(m).
Upornost proti prevajanju toplote
skozi to ploščo Rl (to je toplotno
izolacijsko število te plošče) izra-
čunamo po obrazcu:
Rl = d / U (l * A)
Toplotno izolacijsko število te
plošče je torej upornost, s katero
se upira toplotnemu toku plošča
s površino A(m2) in debelino d
(m). Čim večja je debelina plošče,
čim manjša je površina plošče in
čim manjša je toplotna prevo-
21
dnost snovi, iz katere je narejena
plošča, toliko večja je njena upor-
nost proti prevajanju toplote (glej
sliko).
Najboljši toplotni izolator je va-
kuum (hkrati z učinkovito zašči-
to pred sevalno toploto). Pomisli-
mo samo na termovke.
Te imajo dvojno stekleno steno,
ki je znotraj posrebrena, vmesni
prostor pa je evakuiran. Posre-
brena plast močno ovira sevalno
izmenjavo toplote, vakuum pa
preprečuje prevajanje toplote.
V gradbeništvu se uporabljajo
za toplotno izolacijo snovi, ki so
slabi prevodniki toplote. To so
predvsem luknjičave snovi. Pri
sestavljenih gradivih določimo
toplotno izolacijsko število tako,
da seštejemo toplotna izolacijska
števila, ki smo jih določili za vsa-
ko snov posebej.
Izračun in določitev toplotnih
izolacijskih števil raznih sestavlje-
nih gradiv največkrat predpisuje-
jo ustrezni standardi.
 22 e-Instalater Januar 2009

Napetosti in ozemljitev
Ozemljitev je zaščita proti napetosti dotika in njenim ne- Vodovodne cevi v hiši so, tako kot in odtočni ventili kovinski, odtoč-
varnostim (električni udar, ki je lahko smrten). cevi za ogrevanje ali plin, pogosto ne cevi pa plastične, priključimo
posredno ali neposredno poveza- na ozemljitev samo kad.
Snovi. ki sestavljajo zemeljsko
skorjo, so ponavadi električno
srednje prevodne.

Tudi voda je električni prevodnik

(elektrolit), kadar so v njej razto-
pljene zemeljske sestavine (soli).

To pomeni, da se pojavijo elek-

trični toki brž ko nastanejo na-
petostne razlike med različnimi
kraji zemeljske površine.

Pa tudi nasprotno: vsaka nape-

tostna razlika se takoj izravna in
zato je zemeljska površina plo-
skev s stalno napetostjo (ploskev
enakega potenciala, ekvipotenci-
alna ploskev).
ne z električno instalacijo. To je
Društvo instalaterjev energetikov Maribor lahko pretočni električni grelnik,
Ahacljeva ul. 12a, 2000 Maribor, tel.: (02) 320 13 10
ki je neposredno povezan s cevmi
clanstvo@drustvo-diem.si
itn. Poškodbe na električni insta-
laciji lahko povzročijo, da pride v
vodovodne cevi električni tok.
PRISTOPNA IZJAVA
Ker so cevi dobri prevodniki ele-
Podpisani/a _____________________________________________ ktrike, lahko pridemo v stik z
želim postati član/članica Društva instalaterjev energetikov Maribor
električnim tokom na različnih
mestih, na primer pri pipi, kopal-
Datum rojstva: __________________________________________ ni kadi itn. kar je lahko smrtno
nevarno.
Izobrazba: ______________________________________________
Za hišne instalacije je predpisana
Delovno področje: _______________________________________ ozemljitev. Instalacijo za ozemlji-
tev polaga elektroinstalater. Ven-
Organizacija: ____________________________________________ dar pa vedno kontrolirajmo, če so
vsi kovinski deli vodovodne insta-
Telefon: _________________________________________________
lacije priključeni na ozemljitev.
Naslov: _________________________________________________
Ozemljilni vod je bakren kabel
Elektronski naslov: _______________________________________ minimalnega prereza 4 mm2 ali
pocinkan ploščati trak prereza
Dovoljujem Društvu instalaterjev energetikov Maribor uporabo najmanj 2,5 x 20 mm. Vse kovin-
zgornjih podatkov za potrebe vodenja evidence članstva in za ske dele povežemo s tem kablom
medsebojno obveščanje. Seznanjen/a sem, da bo Društvo in- ali trakom. To so predvsem plo-
stalaterjev energetikov hranilo in obdelovalo te podatke dokler
čevinaste ali litoželezne kopalne
bom njegov član/članica.
kadi, kadi za prhe ter kovinski
talni sifoni.
________________________ ________________________
Datum: Podpis: Na kopalnih kadeh so že predvi-
dena mesta, na katera privijemo
Podpisano prijavnico pošljite na naslov društva po navadni oz. kable za ozemljitev. Če so kadi
elektronski pošti. in odtočne cevi plastične, tak pri-
ključek ni potreben. Če pa so kadi
Slika 1 - Ozemljitev kopalne kadi
Odtočni ventil priključimo na
kad z gumijastim tesnilom ali
tesnilom iz umetne mase. Ker
je odtočni ventil ločen od kadi,
moramo tudi na njem predvideti
priključek za ozemIjitev.
Kad in ventil povežemo z bakre-
nim vodnikom. Poleg opreme
ozemljimo tudi vse kovinske ce-
vovode. Na bakrene kable pritrdi-
mo kovinske cevne objemke. Če
kovinski vodnik prekinemo na
primer s kosom plastike, moramo
povezati oba dela vodnika.
Podobno je pri vodomerni uri, ki
jo premostimo z bakreno žico. Po-
gosto uporabimo pri vodomernih
urah posebno streme, ki olajša
montažo in zagotavlja električno
premostitev. S skrbnim vgrajeva-
njem instalacijske opreme prepre-
čimo, da bi prišli na primer v ko-
palnici v stik z električnim tokom.
V vseh primerih pa moramo biti
pri uporabi električnih aparatov
v mokrih prostorih zelo previdni.
Ozemljilna instalacija je poveza-
na z ničelnim vodom.
Ozemljitev, ničelni vod in stre-
lovod povežemo na ozemIjilno
letev. Na to letev priključimo oze-
mljitev v zemlji.
Januar 2009 e-Instalater 23

Zaščita bakrenih vodovodnih cevi

Bakrene cevi so izdelane iz minimalno 99,9 % čistega ba- na primer pluto, umetno maso korozijo v ceveh tudi voda. V vo-
kra in so z notranje strani dodatno zaščitene proti luknji- itn. Med bakrene cevi ne smemo dovodnih ceveh je normalno na
vgrajevati fasonskih kosov ali notranji strani cevi zaščitni sloj,
časti koroziji. Proizvajajo se v palicah ali v kolutih, meh-
drugih kosov iz jekla, ker bodo ki preprečuje vpliv vode, vendar
ke, poltrde in trde izvedbe. Cevi za vodovodne instalacije zaradi korozije razpadli. je lahko ta sloj tudi poškodovan.
so izdelane z visoko kvalitetnih materialov in ustrezajo
najnovejšim evropskim normam. Cevi so namenjene za Pri kombinirani napeljavi iz ba- Na poškodovanih mestih nasta-
krenih in jeklenih cevi moramo nejo luknje, ki so sicer majhne,
uporabo v različnih hišnih instalacijah, izvedba instalacij
upoštevati smer vodnega toka. vendar pa so lahko na gosto po-
pa je hitra in enostavna. (Vedno polagamo bakrene cevi sejane. Tako cev moramo zame-
za jeklenimi, gledano v smeri njati. Take majhne luknjice lahko
toka vode). Toda cevi lahko uni- naredijo tudi majhni delci umaza-
čijo tudi zunanji vplivi. Baker je nije, peska ali kovinskih ostruž-
občutIjiv za žlindrin cement (za- kov, ki potujejo po ceveh.
zidane cevi!) in za kisline (kisline
v zemlji pri ceveh v zemlji). Proti
tem zunanjim korozijskim vpli-
vom se zavarujemo tako, da cevi
Slika 1 – Cevi v plastični zaščiti izoliramo s klobučevino (če so
Bakrene cevi so zelo obstojne in različnih kovin. Če so taki stiki vzidane); če so cevi izpostavljene Slika 2 – Cev ovita s klobučevino
tudi ne rjavijo. So pa zelo neod- vlažni, na primer kondenzna vla- vlagi, jih ovijemo z bitumenskim Pred temi poškodbami se zavaru-
porne proti raznim korozijskim ga, nastane galvanski tok in manj papirjem ali pa polagamo cevi v jemo tako, da za vodomerno uro
vplivom. Korozija je razpadanje »žlahtna« kovina začne razpadati. zaščitne cevi iz plastike. vgradimo filter, ki prepreči, da bi
materiala zaradi kemičnih ali prišli drobni delci umazanije v hi-
elektrokemičnih vplivov. Zelo po- To v praksi pomeni: Če pritrjuje- Pred kondenzno vlago zaščitimo šno instalacijo. Seveda pa mora-
gost vzrok korozije so napake pri mo bakrene cevi z jeklenimi ob- cevi z ovojem iz klobučevine ali mo v vsakem primeru po polaga-
polaganju. Na vsak način mo- jemkami, moramo med objemke pa z izolacijskimi cevmi iz pena- nju cevi, pred montažo armatur,
ramo preprečiti dotikanje dveh in cevi vložiti izolacijski material, ste gume. Žal pa lahko povzroči cevi sprati s čisto vodo.
 24 e-Instalater Januar 2009

Vodovodna instalacija za pomivalno korito

Instalacija vodovoda v kopalnici se v osnovi ne razlikuje zvrtamo luknjo, nato pa z žago iz- pralni stroj. V tem primeru ima
od tiste v kuhinji, le da je tuklaj drugačna oprema. Tudi žagamo ustrezno odprtino. Ta naj ventil na zgornji strani 10 mm
bo po obodu za približno 5 mm cev z navoji, na spodnji strani pa
instalacija za pralni stroj, je v bistvu enaka, če ga posta-
manjša kot je korito, da ima rob priključek za gibljivo cev z zračni-
vimo v kuhinjo, kopalnico ali v klet. Instalacije v kuhinji ležišče. Desko utrdimo na spo- kom. Oba priključka lahko loče-
le izjemoma priredimo mreži keramičnih ploščic, ker so dnji strani s stremeni na koritu no zapremo.
priključki povsod pokriti z opremo. in z vijaki. Korito ima ustrezno
tesnilo, ki je položeno ob rob ali Pri keramičnih pomivalnih koritih
Izjema so le stenski iztoki, ki jih Poleg korita je na desni strani od- pa ga nasadimo na rob deske. Če montiramo armaturo na leseno
postavljamo nad pomivalnim stavna površina. tega tesnila nimamo, zatesnimo delovno ploščo. Zvrtamo luknjo
koritom na ploščice in naj bi jih
položili v mrežo ploščic na steni.
S tem da instalacije prekrijemo
z opremo, imamo tudi možnost,
da pri obnovi ne upoštevamo do
potankosti starih mer. Stoječe ba-
terije, ki jih postavimo na delovno
ploščo, lahko priključimo na staro
instalacijo z bakreno cevjo.

Pomivalno korito

V moderno zgrajenih kuhinjah

so pomivalna korita pogosto iz
plemenitega jekla ali keramike.
Najpogosteje so enojna in dvoj- Slika 2 – Mere za vodovodno instalacijo v kuhinji
na pomivalna korita s posebnim Montaža s transparentnim silikonskim te-
delom za sušenje. Pri desničarjih snilom; po delu korito takoj oči-
gre delovni proces z desne proti Pri vgrajevanju pomivalnega stimo.
levi, torej desno umivamo, levo korita izrežemo v leseni delovni
splakujemo in zopet levo sušimo. plošči ustrezno odprtino. Najprej Armatura
Da očistimo posodo maščobe in
ostankov hrane, potrebujemo v
koritu vodo, segreto na 55 °C.
Najpogosteje uporabimo stoječo
mešalno baterijo na robu korita.
V pločevino zvrtamo luknjo s
premerom 27 do 28 mm in sko-
znjo vstavimo armaturo. Luknjo
vrtamo s koničnim svedrom, s
katerim jo povečujemo do po-
trebne mere. Lahko pa delamo
tudi tako, da zvrtamo več lukenj
s svedrom Ø 5 mm do Ø 10 mm
in nato obdelamo robove odprti-
ne s svedrom do potrebne mere.
Stoječo baterijo priključimo na
kotna ventila 1/2« x 10 mm (vi-
Slika 1 – Mere za dvojno pomivalno korito
šina 450 do 550 mm nad tlemi,
Poraba materiala za pomivalno korito razmik 200 do 300 mm). Dovod
je bakrena cev 15 x 1, koleno cevi
pomivalno korito iz nerjavnega jekla, velikost po izbiri
1/2« x 15 mm.
1 odtočna garnitura 1 ¼« x 50 mm s smradno zaporo
1 pretočni ventil 1 ¼« Kotni ventil za priključek tople
1 mešalna baterija oziroma mrzle vode lahko kombi-
niramo s priključkom za gibljivo
1 kotni ventil ½«
cev, da lahko brez dodatnih del
1 kotni ventil ½« za priključek pomivalnega korita priključimo tudi pomivalni ali
ustreznega premera, vstavimo ar-
maturo s tesnilom in jo privijemo
s spodnje strani (podobno kot pri
umivalniku). Armaturo moramo
na korito postaviti tako tesno, da
voda pravilno priteka.
Pri polnjenju veder in pomivanju
posode potrebujemo premično
škropilo na gibljivi cevi. Škropilo
ima ročico, s katero reguliramo
dotok vode. Tudi za škropilo mo-
ramo zvrtati v delovno ploščo lu-
knjo, v katero vstavimo pritrdilo
za škropilo. Pod delovno ploščo
priključimo škropilo na mešalno
baterijo.
Stenske baterije ne potrebujejo
prostora na koritu in povečujejo
delovno ploskev. Vgradimo jih na
višini 1100 do 1200 mm, da lahko
podstavimo vedro, razdalja med
koleni je 153 mm, nanje privijemo
oba fazonska S - kosa. Priključni
navoj je 1/2«, redkeje 3/4«. Iztok
Ø 40 mm ima zamašek, zapremo
pa ga lahko tudi s pokončno cevjo
ali s posebno zaporo, ki jo reguli-
ramo z ročico. Na odtočni ventil
privijemo plastično smradno za-
poro. Pri kombiniranih koritih ali
pri kombinaciji korita s pretokom
Januar 2009 e-Instalater
Slika 3 – Nizkotlačna mešalna baterija za priključek na nizkotlačni grelnik
povežemo vse odtoke v eno cev,
na katero montiramo smradno
zaporo. Povezovalna cev odtokov
in smradna zapora so sestavni del
pomivalnega korita. V izjemnih
primerih lahko naredimo povezo-
valno cev premera Ø 40 mm tudi
sami, prav tako lahko naredimo
smradno zaporo iz cevi Ø 50 mm.
Stik odtoka in smradne zapore
zapolnimo s tesnilnim obročem.
Najprej rahlo privijemo zaporo
z roko, potem pa še s kleščami.
Poleg navedene opreme lahko
Vodovodna instalacija
Hišno vodovodno napeljavo mo-
ramo položiti v skladu z veljavni-
mi predpisi in standardi. Podrob-
nosti predpisujejo komunalna
podjetja za oskrbo s pitno vodo.
Pred polaganjem vodovodnih
cevi opravimo vsa pripravljalna
dela, da kasneje ne pride do mo-
tenj in da bodo morebitne spre-
membe čim manjše.
V kopalnico, stranišče, kuhinjo in
v bazen vodo pogosto dovajamo
zaradi varčevanja samo po eni
tople vode pod delovno mizo
kupimo v trgovini tudi posebne
izvedbe, pri katerih bomo prihra-
nili precej prostora.
Grelnik vode
Z grelnikom lahko v nekaj minu-
tah segrejemo do pet litrov vode.
Ni primeren za rezervoar, ker ni
toplotno izoliran. V primerjavi s
centralno napravo za ogrevanje
vode porabi grelnik za segrevanje
majhnih količin vode malo ener-
gije in ga uporabimo tudi tedaj,
vodovodni cevi z enim zapornim
ventilom. To pa ni najboljša reši-
tev, ampak je bolje, da k vsakemu
odjemniku dovajamo vodo po
posebni cevi z lastnim zapornim
ventilom.
Pogosto ne vgradimo čistilnega
filtra, kar pa tudi ni dobro. Napra-
va za znižanje tlaka preprečuje
nihanje tlaka vode v ceveh in tudi
šumenje pretakajoče se vode. Ka-
dar želimo na vodovodni pipi ali
armaturi pri kopalni kadi zame-
njati tesnilni obroček, moramo
kadar segrevamo vodo pod vre-
liščem. Prednosti so: vodo lahko
segrevamo pri delovnem mestu,
v ceveh nimamo toplotnih izgub.
Grelnik ne nadomesti central-
nega ogrevanja vode, ampak ga
dopolnjuje.
Modeli posameznih proizvajalcev
so si med seboj podobni. Aparat
ima spodnji del z armaturo in
grelno spiralo in stekleno posodo
z razdelitvijo za količino vode.
Včasih lahko združimo grelnik in
kuhalnik za kavo v eno ohišje.
Slika 4 – Montaža stenskega grelnika voda
Montaža
Montaža je preprosta. Priključek
hladne vode je bakrena cev 15 x
1 s kolenom Ø 1/2« x 15 v višini
1200 mm. Ni potrebno upošteva-
zapreti ventil na vodovodni cevi.
Če vsaka vodovodna cev nima
svojega ventila, moramo pri po-
pravilu zapreti ventil na cevi, po
kateri dovajamo vodo za vso hišo
ali stanovanje. Seveda pa ni prav
nič prijetno, kadar tako popravilo
traja dalj časa.
Če v vodovodni instalaciji ni či-
stilnega filtra, moramo upošte-
vati, da se bodo tesnila na pipah
hitreje pokvarila in da se bodo
mrežice na iztokih pri armaturah
v kopalnici hitreje zamašile. Če
25
ti mreže keramičnih ploščic, ker
prikIjuček kasneje pokrijemo z
aparatom. Na koleno na steni po-
stavimo spojnik s tesnilom, nanj
pa privijemo z natično matico
aparat.
Poleg tega utrdimo aparat z dr-
žalom, ki ga pritrdimo z dvema
lesnima vijakoma v plastičen čep.
Električni tok priključimo v vtič-
nico z 10-ampersko varovalko.
Postavimo jo ob strani aparata
(ca. 15 cm iz osi) ali pa nad apa-
rat. Na grelniku je poleg iztočne
cevi še gibljiva pretočna cev. Ta
zagotavlja, da pri segrevanju ne
nastane v aparatu nadpritisk.
Voda iz te cevi izteka v pomivalno
korito.
zanemarimo znižani tlak, bodo
cevi in vodovodna oprema izpo-
stavljene nihanju vodnega tlaka
iz javnega vodovodnega omrež-
ja. Pri vsaki vodovodni pipi in
armaturi, posebno v kopalnicah
in straniščih, predvidimo zaporni
ventil.
Napravo za znižanje vodnega tla-
ka in čistilni filter lahko vgradimo
tudi kasneje, pri tem pa mora-
mo začasno zapreti vodo v vseh
ceveh v hiši. Vsa dela naj opravi
strokovnjak.
 26 e-Instalater Januar 2009

Čiščenje vode
Voda za pitje in gospodarstvo mora biti pred uporabo skozi to peščeno plast teče voda v zraku. Prezračena voda pada
ustrezno očiščena: z različnimi postopki je treba odstra- zelo počasi v velikih rezervoarjih potem v usedalno kad. Tam se
(počasno filtriranje) ali hitreje v pričnejo delati kosmiči, ki se use-
niti suspendirane in raztopljene snovi ter bakterije, razen
manjših rezervoarjih (hitro filtri- dejo na dno ali pa jih odfiltrirajo
tega pa je treba zmanjšati vsebnost železa in mangana ter ranje), tokrat včasih celo pod pri- s priključeno filtrirno napravo
kislost. tiskom. Peščene filtre čistijo tako, (slika). Zlasti težavno pa posta-

Slika 1 – Priprava vode (shematsko)

Večino suspendiranih snovi od-
stranijo v velikih usedalnih kadeh,
skozi katere teče voda s hitrostjo
približno 10 mm/s. Pri tem se zbi-
rajo trdni delci na dnu. Še manjše
delce odstranijo peščeni filtri, ki
zadrže tudi bakterije. Peščeni del-
ci imajo premer približno 1 mm;
da vodijo spodaj velike množine
očiščene vode z veliko hitrostjo.
Tedaj pričnejo peščeni delci leb-
deti in voda odplakne nesnago, ki
se je usedla nanje.
Če je v litru vode raztopljena le
desetinka miligrama železa ali
mangana, ju je treba odstraniti. V
posebnih napravah pretvorijo v ta
namen kovini v netopne spojine;
le te se izkosmičijo, nakar jih je
mogoče odstraniti z že omenjeni-
mi peščenimi filtri.
Večinoma sta elementa vezana z
ogljikovim dioksidom; če deluje
na take spojine kisik, nastane
netopna snov. To se zgodi v razpr-
šilnih komorah, v katerih brizga
voda skozi razpršilce ali šobe od
spodaj na dvometrsko plast iz ko-
sov koksa ali klinkerja. Vodne ka-
pljice imajo zelo veliko površino
in tako zelo dober stik s kisikom
ne čiščenje, če železo in mangan
nista vezana na ogljikov dioksid,
temveč na žveplovo ali huminske
kisline. Takrat je treba dodajati v
akcelerator namesto zraka poseb-
ne kemikalije, da je izkosmičenje
sploh mogoče. V napravo doteka
surova voda od strani v vodo, ki
že vsebuje kosmiče, kar olajša
nadaljnje izkosmičenje. Voda teče
nato v primarno reakcijsko cono
z mešalom, kjer dodajajo kemi-
kalije.
Odtod steče voda v sekundarno
reakcijsko cono, v kateri sledi po-
novni dodatek kemikalij. Obde-
lana voda teče potem prek jezu v
obročasto usedalno kad, iz katere
posebej odtekata blato in očišče-
na voda. Sledi dokončno čiščenje
skozi peščeni filter. Akcelerator
za oskrbo mesta s približno sto
tisoč prebivalci je visok približno
6 in ima premer 26 metrov.

Svetovanje gospodinjstvom
Zgornje avstrijska zveza za varčevanje z energijo nudi energijsko
svetovanje za zasebna gospodinjstva, obrate in občine. Kratka
vprašanja lahko zasebniki naslovijo na svetovalce ESV kar po tele-
fonu. Za dodatna vprašanja se lahko dogovorijo za termin.

Primer situacije: Neka stranka želi obnoviti svoje ogrevanje, nima

pa še natančne predstave, za kaj naj se odloči. Energijski svetovalec
ji opiše, katere možnosti v njenem primeru obstajajo in ji da pregled
približnih stroškov kot tudi konkretnih možnosti spodbud.
Januar 2009 e-Instalater
Prihodnost instalaterjev
Naročnik je zmeraj bolj zahteven,
zato morajo instalaterji vedno
bolj širiti svoje znanje in ponud-
bo. Gradbeni in strokovni trg
prinašata instalaterjem vedno več
pomembnih tekmecev. Kot pro-
tiutež jim ostane samo razširitev
ponudbe storitev. V prihodnosti
bo neizbežno, da povečajo stori-
tveno kot tudi proizvodno dejav-
nost.
Naročniki bodo enostavno vse
bolj izzivali strokovnost instala-
terjev. Zanesljivost, brezhibna ce-
novna ponudba in kvaliteta bodo
vse bolj pomembni. Naročniki so
in bodo še bolj zahtevni.
Vse pogosteje se že sedaj ozirajo
po cenovnih razmerjih, ki velja-
jo v sosednjih deželah. Poudariti
je potrebno, da je strokovno iz-
popolnjevanje z novimi tehno-
logijami v podjetjih vse bolj po-
membno. Temu trendu morajo
slediti instalaterji s svojo celostno
ponudbo. Še bolj bo potrebna po-
27
zornost pri zagotavljanju brezhib-
nega delovanja podjetja, servisi
in pregledi naprav, tudi v enodru-
žinskih hišah. Posebno pri javnih
zgradbah zahtevajo investitorji
od izvajalcev potrdila o kvaliteti
in zanesljivostih naprav.
Tema o kvaliteti in zanesljivosti
ima vse večji pomen. Informira-
nost je vse večja, tako pri insta-
laterjih, kot pri naročnikih. Za
izvajalce del je to dodatna obre-
menitev. Informacijsko obreme-
nitev spremenimo v udobnost. manjšajo. Uporabljajo se nove sti instalaterjev. V prvi vrsti je za
okolju prijazne tehnike, kot npr. naročnika pomemben energent, s
Instalaterji pridobivajo nova zna- sončni sprejemniki, toplotne katerim bo ogreval prostore, nato
nja na različnih izpopolnjevalnih črpalke, uporaba deževnice, gra- sledi nastop in ohranjanje stikov.
seminarjih, naročnik pa vidi v dnja pasivnih hiš itd. Produkti so Ne samo strokovnost, tudi člo-
svojem instalaterju pristojnega zmeraj kvalitetnejši in se lahko veška strpnost in pravilno komu-
sogovornika za vprašanja hišne reciklirajo. niciranje vplivajo na uspešnost
tehnike. podjetja. Dobro izšolani, samo-
Za zagotavljanje brezhibnega stojni in odgovorni strokovnjaki,
Instalaterji kot tudi naročniki del delovanja obstoječih naprav je pa tudi izmenjava informacij med
se dnevno srečujejo z vedno večjo instalaterjem na voljo velika pale- instalaterjem in interesno skupi-
ekološko osveščenostjo. Sana- ta različnih produktov. Izvajanje no bodo v prihodnosti pomemb-
cijska dela so v porastu, zaloge del ni najpomembnejši kriterij za nejši kot kdajkoli prej in tega se
energije za ogrevalne naprave se naročnika pri določitvi sposobno- moramo zavedati.
 28 e-Instalater Januar 2009

Prezračevanje
V zaprtih prostorih se zrak s časom slabša, zato je potreb- rov, kopalnic in kuhinj. Zato dela- Odprava napak
no dovajati v prostore svež zrak. V tradicionalnih sistemih jo parne zapore, s čimer dosežejo,
da vlažen zrak ostane v prostoru Vgradimo okna z aktivnim zra-
prisilnega prezračevanja je potrebno zunanji zrak ogrevati
in se ne nabira na gradbenih ele- čenjem, s čimer omogočimo v
ali hladiti, da ne bi prišlo do spremembe hidro-termičnega mentih. Nihče pa ne pomisli, ali prostor dovod svežega zraka.
udobja v prostoru, kar posledično zahteva visoko porabo je to tudi zdravo za stanovalce. Pomaga tudi večkratno zračenje
energije. Važno je le, da v hiši ne nastanejo prostorov, in sicer vsaj trikrat na
poškodbe. Tesna okna in parne dan po 10 minut.
Napake pri delu vlažen. Gradbeniki vedo, da ma- zapore preprečujejo odvajanje
terial v nezavarovanih gradbenih vlage in dovajanje svežega zraka. Koliko več energije bomo pora-
Okna so bila pred začetkom ener- elementih ni najbolj izpostavljen Kdor dalj časa živi v takem zra- bili za ogrevanje, lahko ocenimo
getske krize vse večja. To pa ni vremenskim vplivom, ampak vla- ku, prav gotovo čuti posledice pri sami. Verjetno pa nič več kot pri
povzročilo problemov samo pri žnemu zraku iz bivalnih prosto- svojem zdravju. netesnih okenskih pripirah.
ogrevanju in toplotni izolaciji,
ampak so takšna okna zaradi čez-
mernih površin neprimerna tudi s
psihološkega vidika.

Seveda so taka in podobna raz-

mišljanja lahko sporna, zato se
mora vsak sam odločiti, ali se bo
pri velikih oknih dobro počutil ali
pa jih bo vgradil samo zaradi arhi-
tektonskega oblikovanja. Mnogo
bolj so problematična okna z gu-
menimi tesnili v pripirah.

Da bi zmanjšali stroške ogreva-

nja, žrtvujemo dober zrak v pro-
storu, ki je zelo pomemben za
naše zdravje. Pri tem vedno misli-
mo, da je olje za ogrevanje dražje
kot pa zdrav svež zrak.

Posledice napak

Ker mnoge hiše in stanovanja

nimajo stalnega prezračevanja, v
njih nastaja plesen. To je najboljši
dokaz za trditev, da zrak v moder-
nih stanovanjih ni, kot mnogi na-
pačno mislijo suh, ampak preveč Slika 1 – Sistem prezračevanja

Časovni zamik
Zato ker Lunina privlačnost vpliva na
oceane v periodi 12,42 ure (polovica
Zemljine sinodične periode vrtenja),
kar je manj od naravne periode ocea-
nov, pride do fenomena kompleksne
resonance. Zakasnitev med Luninim prehodom in reakcijo biba-
vice variira od 2 ur na južni polobli, pa do dveh dni na Severnem
morju. Povprečno je plimni časovni zamik šest ur (oseka se pojavi
ko je Luna v zenitu, kar je v nasprotju z intuicijo). Izguba rotacijske
energije Zemlje, zaradi vpliva bibavice ter gravitacijskega efekta de-
formacije le-te, povzroča upočasnitev rotacije Zemlje in povečuje
oddaljenost.
Januar 2009 e-Instalater 29

Štiri generacije sprejemnikov sončne energije

Na trgu dobimo mnogo različnih tipov sprejemnikov ščiti vse aktivne dele pred oksida- kar pomeni, da ti SSE delujejo
sončne energije (SSE), ki jih glede na razvoj tehnologije cijo in skoraj popolnoma prepre- tudi v slabših svetlobnih pogojih,
čuje izgube pridobljene toplote v npr. v oblačnem vremenu. Nizka
lahko razvrstimo v štiri generacije. Vsi pretvarjajo sončno
okolico. Dolgotrajna stabilnost toplotna inercija jim omogoča
energijo v toploto, ki se lahko uporabi za pripravo tople vakuuma je zagotovljena z bari- izkoristiti energijo tudi v kratkih
vode ali kot podpora ogrevalnemu sistemu, razlikujejo se jevimi lovilci, naparjenimi v no- intervalih osončenja.
pa glede na učinkovitost izrabe sončne energije, življenj- tranjosti cevi, ki absorbirajo mo-
lekule v slučaju, da se sprostijo s V primeru neugodne postavitve
sko dobo in način montaže. Ločimo dve osnovni izvedbi,
površine materialov v vakuumu. objekta lahko posamezne va-
in sicer ravne in vakuumske SSE. kuumske cevi neodvisno zasuče-
V primeru poškodbe posamezne mo za kot do 30° proti jugu, da
Prvo generacijo predstavljajo kuumski cevni »Heat Pipe« SSE vakuumske cevi sistem zaradi dosežemo najboljši vpadni kot
klasični – ravni SSE, ki se za iz- s suhim toplotnim spojem. Gre suhega toplotnega spoja nemo- sončne svetlobe. Večina drugih
koriščanje sončne energije upo- za zadnji dosežek tehnologije na teno deluje tudi med popravilom, tipov SSE ne ponuja te možno-
rabljajo že zelo dolgo in so med tem področju, ki energijo Sonca brez izgubljanja solarne tekočine. sti. To je zelo estetska alternativa
obstoječimi instalacijami najšte- izkorišča v največji možni meri. Steklena cev je neposredno nata- namestitvam SSE na konzole nad
vilčnejši. Ker se pri ravnih SSE slemenom strehe.
z zniževanjem zunanje tempera-
ture povečujejo toplotne izgube, Polkrožno oblikovani absorberji
je razvoj tehnologije kot izolator (tip PT) pasivno spremljajo vpa-
prinesel vakuum, ki zmanjša iz- dni kot sonca in na letnem nivoju
gube pridobljene toplote v okoli- pridobijo več energije kot enako
co na minimum in tako omogoča veliki vakuumski cevni SSE z
visoko učinkovitost SSE. Prav bi ravnimi absorberji.
bilo, da bi ločili tudi med različni-
mi tipi vakuumskih SSE. Majhen padec tlaka omogoča ve-
zavo SSE GreenLand Systems®
SSE druge in tretje generacije, to v večje sisteme – tako izgradnjo
so vsestekleni kolektorji sistema sistemov dogrevanja stanovanj-
»cev v cevi« in U-cevni SSE, ima- skih stavb kot tudi industrijske
jo vitalne dele v normalnem zrač- solarne aplikacije.
nem tlaku, ki so zato še vedno
podvrženi oksidaciji, kondenzu Zaradi velike zmogljivosti, nizke
in s tem staranju. Vakuum je le »Heat Pipe« je visoko učinkovit ljena na kovinsko prirobnico, kar cene na kWh pridobljene energije
med stenama dvostenske stekle- cevni prenosnik toplote, ki toplo- zagotavlja dolgotrajno zaneslji- na letni ravni in drugih številnih
ne cevi. to na osnovi uparjalno konden- vost spoja. Ker SSE GreenLand prednosti so SSE GreenLand Sy-
zacijskega kroga prenaša od ab- Systems® ne uporabljajo tesnil, stems® zelo konkurenčni drugim
Zaradi visoke toplotne vztraj- sorberja na kondenzator in preko ne izgubljajo vakuuma. tipom SSE. Ker delujejo vse leto,
nosti se ti SSE počasi, v kratkih njega na solarno tekočino. celo pozimi, so primerni tudi za
intervalih osončenja pa neučin- Veliko prednost predstavlja tudi dogrevanje objektov.
kovito odzivajo. Četrta generacija Absorber je izdelan iz aluminija izkoriščanje difuzne svetlobe, www.bioplanet.si
ali pravi vakuumski SSE pa so visoke čistosti in je tesno spojen
tisti, pri katerih se tudi absorber s toplotno cevjo. Spoj je v visoko
in toplotna cev (Heat Pipe) naha- prosojni stekleni cevi, ki je izde-
jata v vakuumu. Razlika je pred- lana iz 2,5 mm debelega, visoko
vsem v zmogljivosti in odzivnem odpornega borosilikatnega stekla
času. Zmogljivost SSE, ki imajo s prepustnostjo IR svetlobe preko
aktivne dele v vakuumu, se z leti 94%. Steklo je testirano na od-
ne zmanjšuje, odzivni čas pa je pornost na točo – brez poškodbe
krajši. zdrži udarce toče premera do 3,5
cm, celo če ta pada pravokotno
Predstavniki četrte generacije, do- na vodoravno ležečo stekleno cev.
stopni tudi na slovenskem trgu, Solarne vakuumske cevi Green-
so sprejemniki sončne energije Land Systems® so odporne tudi
GreenLand Systems®. To so va- proti zmrzovanju.

Celotna notranjost cevi je v viso-

kem vakuumu, absolutni tlak v
ceveh je 0,001 Pa. Visoki vakuum
 30 e-Instalater Januar 2009

Vakuumska fasada
Velike debeline, s katerimi se člo-
vek sooča za prihranek energije
znašajo od 15 pa vse do 30 cm.
Toplotno izolacijo s takšno debe-
lino je v veliko primerih nemogo-
če izvest.

Problem nastane, ko zgradba

meji na sosedovo zemljišče, stoji
preblizu pločnika, ali pa so oken-
ske špalete preozke itn. Poizkusi
z novo fasado, ki je narejena s tr-
dno vakuum lupino so se pred leti
pričeli v Angliji. Sedaj s tem nada-
ljujejo tudi v Nemčiji. Materiali,
ki jih uporabljajo za te namene
imajo toplotno vrednost l okoli
0,022 W/mK, kar pomeni, da se
debelina toplotne izolacije zmanj-
ša za 50 – 70 %. Fasadne plošče,
z imenom Resol, so izdelane za
vgradnjo na fasado kot končno
izdelane industrijske sistemske
plošče.

Vakuumska izolacija
Že nekaj let se strokovnjaki trudi-
jo razviti sistem Vakuumske izo-
lacije, s toplotno - prevodnostjo
od 0,004 (laboratorijske meritve)
do 0,008 (vrednost za celoten ele-
ment, vključno z robnimi spoji),
ki je pet do desetkrat boljši toplo-
tni izolator od sedanjih materi-
alov. U-vrednost, okoli 0,25 W/
m2K za zunanji zid je mogoče
doseči, že z debelino okoli 3 cm
vakuum izolacije. Vakuum izola-
Slika – vgradnja vakuum fasadnega izolacijskega elementa na obstoječi zid
cijske plošče (VIP) so zaradi nji- v proizvodni hali. Plošče so indu-
hove majhne debeline vsekakor strijsko narejene in oblikovane
zelo občutljive. VIP plošč , tudi kot fasadno izolacijski sendvič
ni mogoče rezati in prilagajati na element. Sestava toplotno izola-
gradbišču. Vse plošče za vgradnjo cijske fasadne plošče je prikazana
se pripravijo po točnih načrtih že na sliki.

Gradbena solama pogodba

Od leta 2002 obstaja v vellmar-
skem mestnem predelu »Solar-
siedlung auf dem Osterberg«
(Solarno naselje na Velikonoč-
nem hribu) obveza vgradnje
sprejemnikov sončne energije,
ki je utemeljena z mestno grad-
beno solarno pogodbo.

Predpis zadeva dvanajst hektarjev veliko naselje, ki bo po dokon-

čanju obsegalo okrog 350 stanovanjskih enot. V skladu s koncep-
tom »spodbujati in zahtevati« mesto vsakemu investitorju ftnancira
energijsko svetovanje, investitor
pa se za proti uslugo zaveže
vgraditi sprejemnik sončne ener-
gije za segrevanje vode in podpo-
ro ogrevanju.

Kot motivacija pa sočasno pote-

ka tekmovanje za najlepšo solar-
no arhitekturo.
Januar 2009 e-Instalater 31

Želite biti prisotni in videni iz prve roke?

PRILOŽNOST!
PROMOCIJA VAŠEGA PODJETJA NA INTERNETU -
SKOZI CELO LETA, ZA SAMO 100 EUR

Društvo instalaterjev energetikov Maribor (DIEM), vam ponuja
preko strokovne revije Instalater najcenejšo promocijo vašega
podjetja.

Pojavite se na spletnih straneh:

))www.instalater.si - ki je namenjena stroki in široki potrošnji

))www.erevija.com - ki je namenjena široki potrošnji,
))www.photovillage.org

Z vašo prisotnostjo bo vaš oglas imelo priložnost videti tudi več

kot 10.000 obiskovalcev na dan doma in v tujini.

Promocijski oglas vašega podjetja lahko vsebuje:

))Naslov
))Vrsto dejavnosti
))Promocijo izdelkov in storitev
))Vrste dogodkov oziroma sporočil, ki jih lahko sproti objavljate
itd.

Nudimo vam tudi brezplačno oblikovanje vaše promocije.

Promocijski material pošljite v pisni ali elektronski obliki v nasle-
dnjih formatih: JPG; PDF…

Cena letnega oglasa znaša: 100 EUR + DDV.

Informacije:
031/326 750, 041/980 016, 040/661 448, 02/320 13 10

e-mail:
e-oglasi@instalater.si

Društvo instalaterjev energetikov Maribor

Ahacljeva ul. 12a
2000 Maribor

Matična številka: 1435850000

DŠ: SI 55398430
TR: IBAN SI56 0417 3000 1386 906
 32 e-Instalater Januar 2009
Dubai – most z najvišjim lokom
Tam delajo stvari povsem dru-
gače kot kjerkoli na svetu. Tudi
gradnja kilometer dolgega mostu,
ki bo imel najvišji lok na svetu se
uvršča med svetovne rekorderje.
Lok na mostu bo segal v višino
200 m in bo imel za promet 12
voznih pasov. Preko mostu, ki bo
povezoval celino z umetnim oto-
kom na katerem bo zgrajena tudi
operna hiša, bo prevozen tudi za
metro. Dopustna pretočnost na
uro, bo okoli 2 tisoč vozil. Vsi
stroški projekta pa so ocenjeni
na približno 817 milijonov ameri-
ških dolarjev. Rok za dokončanje
projekta pa je predviden za leto
2012.
Kako deluje dvigalo
Osnovni element lifta je pritrjen škripec. Ta škripec je
zgoraj nameščen v strojnici; žene ga elektromotor in drži
na obeh straneh breme na nosilnih vrveh. Breme je na eni
strani kabina, na drugi pa protiutež.
Slika 1 - Načelo pritrjenega škripca
Razdelitev tež je izračunana tako,
da sta pri polovični maksimalni
obremenitvi kabine v ravnotežju
kabina in protiutež. Pri popolni
obremenitvi mora pogonski mo-
tor dvigati in spuščati samo polo-
vico bremena in premagovati sile
v vrveh in vodilih.
Če je kabina prazna, je protiutež
težja od kabine in motor mora
pri spuščanju oziroma dviganju
kabine dvigati oziroma zavirati
čezmerno težo protiuteži.
Pri ustavljanju zavora zavira ka-
bino. Ko se kabina ustavi pa zavo-
ra drži kabino in protiutež v vesi.
Zavora prijema na zavorni kolut,
nameščen na štrclju gredi med
motorjem in reduktorjem. Zavo-
ro odvira elektromagnet.
Počasno vožnjo kabine tik pred
ustavitvijo v nadstropju dosega-
mo s preklapljanjem motorja na
manjše število vrtljajev. Prekla-
pljanje opravijo nastavne letve,
nameščene na notranji strani ja-
ška za dvigalo.
Delujejo enako kakor nastavne
letve pri zapahih na vratih, ki z
električnim kontaktom prema-
knejo zapah, ko se kabina ustavi.
Pri vožnji mimo nadstropja ustre-
zen rele vključi magnet, ki odma-
kne nastavne letve, da se jih ne
more dotakniti ročica stikala.
Po vsej višini jaška za dvigalo je
speljana brezkončna varnostna
vrv, ki zgoraj v strojnici in na
One Bryant Park
One Bryant Park - Bank of
America Tower (New York), se
po višini uvršča na drugo me-
najnižjem mestu jaška teče pre- sto v New Yorku.
ko koluta. Vrv je s sponko trdno Ameriška banka je v New
pritrjena na kabino. Če se pretrga Yorku na Šesti Aveniji zgradi-
nosilna vrv kabine, kabina pade. la nebotičnik z imenom One
Bryant Park v vrednosti preko
Zaradi povečane hitrosti kabine 1 bilijona dolarjev. Arhitekti pri
pa sproži sredobežni regulator, ki Cook+Fox so pri projektiranju
ga žene zgornji kolut varnostne dali glavni poudarek ekološki
vrvi, lovilno napravo kabine. Ta učinkovitosti zgradbe. Zgradba
sestoji iz sistema vzvodov, ki po- z 54 nadstropji obsega skupno
tegnejo med pokončne nosilce površino 195,000 m² površi-
kabine in vodilni tirnici zagozdi ne in meri v višino 287,9 m, z
podobni zaviralni čeljusti, ti pa anteno pa 366 metrov. Tako se
kabino zavreta in ustavita. stolpnica s svojo višino uvršča
na drugo mesto v New Yorku.
Med nepretrgoma delujoča dviga- Z gradnjo so pričeli leta 2004 in
la sodi tako imenovano paterno- jo v celoti končali leta 2008. V
strsko dvigalo. V glavnem sestoji zgradbi deluje 53 dvigal.
iz dveh brezkončnih verig, ki te-
četa med seboj vzporedno; med
njima so obešene kabine. Obe
verigi sta tako položeni čez dva
para verižnih koles, da en pramen
verige teče ob zadnji, drugi pa ob
sprednji steni.
Zaradi tega se gibljejo kabine po
eni strani navzgor, po drugi pa
navzdol. Oba para verižnih koles
poganja prek gonil elektromotor,
ki je največkrat nameščen na
podstrešju. Kabine se tako počasi
gibljejo, da je mogoče med vožnjo
vstopati vanje in izstopati iz njih.