P. 1
eInstalater - Januar 2009

eInstalater - Januar 2009

|Views: 1,692|Likes:
Published by Gregor Klevže
Strokovna revija za ogrevanje, vodovod, prezračevanje in gradnjo. http://www.instalater.si
Strokovna revija za ogrevanje, vodovod, prezračevanje in gradnjo. http://www.instalater.si

More info:

Published by: Gregor Klevže on Feb 07, 2009
Copyright:Traditional Copyright: All rights reserved

Availability:

Read on Scribd mobile: iPhone, iPad and Android.
download as PDF, TXT or read online from Scribd
See more
See less

11/30/2013

pdf

text

original

JANUAR 2009

ŠTEVILKA 1

www.instalater.si

STROKOVNA REVIJA ZA OGREVANJE, VODOVOD, PREZRAČEVANJE IN GRADNJO

4

e-Instalater

Januar 2009

Vsebina
NOVICE

Energijsko varčne žarnice Osram Veternice Sevalne žarnice Turbine za plinske in parne elektrarne Gorivne celice VBN Izračun U-vrednosti

6 6 6 7 7 7
OGREVANJE

Slovenska strokovna revija instalaterjev energetikov Ustanovitelj: Gregor Klevže Izdajatelj: Društvo instalaterjev energetikov Maribor. Odgovorni urednik revije: Ivo Klevže, e-pošta: ivo@klevze.si Trženje oglasnega prostora: Helena Pehant, e-pošta: helena.pehant@triera.net Nastja Klevže, e-pošta: nastja@instalater.si Strokovni pregled člankov: dr. Jurij Krope, mag. Aleš Glavnik univ.dipl.inž.str Grafična priprava: Gregor Klevže, e-pošta: gregor@klevze.si

Polaganje cevovodov 8 Položaj radiatorjev 9 Šumenje v ceveh 9 Parni kotel 10 Jedrski reaktor 11 Toplotna črpalka 12 Delo, moč in energija 13 Ogrevanje - Razmišljajmo drugače 14 Zakaj se monterji bojijo ponujati toplotne črpalke? 16 Toplotne črpalke ATLAS TERMAL 18 Toplotna zaščita 21
VODOVOD

Napetosti in ozemljitev Zaščita bakrenih vodovodnih cevi Vodovodna instalacija za pomivalno korito Vodovodna instalacija Čiščenje vode Prihodnost instalaterjev

22 23 24 25 26 27

PREZRAČEVANJE

Prezračevanje

28
SOLARNO

Štiri generacije sprejemnikov sončne energije

29
GRADNJA

Slika na naslovnici:

Zimska idila

Vakuumska fasada

30
ZANIMIVOSTI

Dubai – most z najvišjim lokom Kako deluje dvigalo
POSTANITE ČLAN DRUŠTVA INSTALATERJEV ENERGETIKOV MARIBOR (nline pristopna izjava)

32 32

Naslov uredništva: Društvo instalaterjev energetikov Maribor (DIEM), Ahacljeva ul. 12a, 2000 Maribor, telefon: 02/320 13 10 e-pošta: urednistvo@instalater.si
Revija Instalater sodi med strokovne revije in je v celoti brezplačna. Revija izide 6 krat letno.

Januar 2009

e-Instalater

5

Uvodnik
Za nami sta že dve številki strokovne revije Instalater v pisni obliki. Veseli smo bili spoznanja, da vam je revija všeč. Prejete pohvale so nam v veliko veselje. Da so tudi instalaterji končno dobili svojo strokovno revijo, pa nas zadolžuje, da se v prihodnje še bolj potrudimo. Prizadevali si bomo pisati o temah, ki bodo instalaterjem in potencialnim graditeljem v veliko pomoč. Želimo, da revija ne bo samo nadomestek za krajšanje časa, ampak da postane tudi učbenik. Število in vrsta instalacijskih materialov, izpred 20 let pa do danes, se je povečala za več kot 50 krat. Danes je že težko slediti vsem novim prihajajočim tehnologijam in vrstam materialov. In upamo, da vam bomo prav tukaj najbolj koristili. K sodelovanju, v reviji si želimo pritegniti tudi različne domače in tuje proizvajalce. Nudili jim bomo možnost seznanjanja, s svojimi proizvodi in tehnologijami. S pridom bomo koristili najnovejše tehnologije, in vse, kar se dogaja novega tudi v gradbeni stroki. Številni, ki spremljajo razvoj novih tehnologij že vedo, da gradbeništvo s pasivnimi hišami vse bolj posega v področje ogrevanja. Uporabnikom bo to v veliko korist, saj se bodo lahko izognili dragim stroškom energentov. Na žalost, pa bodo istočasno čutili veliko škodo tisti instalaterji, ki se ukvarjajo z ogrevanjem. Dobro grajene pasivne hiše, namreč, ne potrebujejo klasičnih centralnih ogrevanj. Vse to pa bodo čutili tudi proizvajalci, saj se bo zmanjšala proizvodnja radiatorjev, cevi, kotlov in številnih drugih materialov. Vse to bo potrebno nadomestiti. Toda kako? Na vse to si bomo prizadevali sproti obveščati v naši in vaši strokovni reviji. Vse to, bo v prihodnosti naša ključna naloga. Upam, da je časa še dovolj in da le s skupnimi močmi lahko najdemo pravo rešitev. Revijo prejemajo brezplačno vsi slovenski instalaterji, ki se ukvarjajo z vodovodnimi in plinskimi instalacijami, ogrevalno in klima tehniko, solarnimi ogrevanji, prezračevanjem itn. Da bo tako tudi v prihodnosti so nam pomoč obljubili naši oglaševalci. V njihovo zadovoljstvo smo se v društvu odločili, da izdelamo revijo tudi v elektronski obliki. Današnja je prva. Z vašo pomočjo, nasveti in željami želimo tudi to obliko revije narediti privlačno in zanimivo. Predvsem pa nam bo elektronska oblika omogočala posredovati vse informacije in obvestila, ki bodo dovolj hitra in zanimiva. Želimo objavljati tudi vaša sporočila in zanimivosti, ki se dogajajo po Sloveniji in v svetu. Vsa sporočila bomo objavili brezplačno, saj si želimo, da bi bili s sporočili prvi. Izkušenj in znanja, predvsem pa dobre volje imamo veliko. Naše delo in vsi stroški bodo brezplačni in če bomo dosegli vaše zadovoljstvo, bo to za nas, največje plačilo.
Gregor Klevže

6

e-Instalater

Januar 2009

Energijsko varčne žarnice Osram
Vsaka energijsko varčna žarnica Osram prihrani v svojem življenjskem obdobju okoli 15.000 ur, kar preračunano znese, nekaj sto Evrov in približno pol tone CO2. Samo s 30 odstotnim porastom energijsko varčnih žarnic lahko po vsem svetu na leto zmanjšamo proizvodnjo škodljivih emisij in CO2 za okoli 270 milijonov ton. V mesecu februar leta 2007, je podjetje Osram kot prvi proizvajalec v Združenih državah Amerike pridobilo naziv za tako imenovani projekt - čistega razvoja (CDM). To pomeni, zamenjavo potratne žarnice za energetsko varčno žarnico, predvsem v novo nastalih in v državah v razvoju.

Veternice
Na obalnem območju Škotske so zgradili največje polje vetrnih elektrarn s skupno instalirano močjo okoli 322 MW . Na sliki je projekt Braderup na severozahodu Schleswig-Holstein v Nemčiji. Z izgradnjo projekta so pričeli spomladi leta 2006. V začetku so vgradili štiri vetrnice, vsaka ima moč 2,3 megavata (MW). Kasneje so vgradili še štiri s skupno močjo 3,6-MW in so vse priključene na javno omrežje.

Sevalne žarnice

Sevalne žarnice

Projekt Braderup na severozahodu Schleswig-Holstein v Nemčiji

Sevalne peči in žarnice ogrevajo neposredno predmete v svojem dosegu. Šele na teh predmetih se ogreva zrak. Primerne so zlasti za kopalnice, kjer takoj, ko jih vklopimo, ogrevajo neposredno in na primer človeka pred umivalnikom ne zebe, čeprav ga obdaja hladen zrak.

Podobno kot sevalne peči, delujejo sevalne žarnice. Toploto oddajajo kot peči. V prostoru morajo biti nameščene tako, da njihova toplota prekrije ves prostor. Navadno uporabljamo naštete peči le kot dodatno ali prehodno ogrevanje, na primer ob jesenskih večerih in v manjših prostorih.

Januar 2009

e-Instalater

7

Turbine za plinske in parne elektrarne
S pomočjo kompleksnih simulacij z računalniškimi modeli, razvija podjetje Siemens s pomočjo strokovnjakov poseben rotor in lopatic z najbolj ustreznim pretokom. Tudi uporaba inovativnih materialov in hladilnih sistemov, zlasti za plinske turbine, ki so odporne proti vročini, in omogočajo zgorevanja pri višjih temperaturah. Le ti so nujno potrebni za doseganje optimalne proizvodnje električne energije z najnižjo primarno energijo ter tako občutno zmanjšajo nastajanje emisij s prisotnim CO2. Slika prikazuje rotor in zgorevalno komoro plinske turbine tip SGT5-4000F.

Gorivne celice VBN Izračun U-vrednosti
Elektrarne s pogonom na gorivne celice malodane ne sevajo v ozračje škodljivih snovi in zaradi njihove visoke učinkovitosti proizvedejo zelo malo CO2. Prve naprave so z njihovim zanesljivim delovanjem pokazale, da želi podjetje Siemens do leta 2012 skupaj s svojimi partnerji izdelati hibridno elektrarno. Izkoristek priključene plinske turbine naj bi znašal okoli 70 % (primerjava: povprečno za nemško GuD-napravo znaša okoli 49 %). Slika kaže raziskovalca Frederika Langa pri proučevanju »Valovitega modela« narejenega iz keramičnih sestavnih delov, ki naj bi že v bližnji prihodnosti proizvajale čisto električno energijo s pomočjo gorivnih celic. Točno toplotno vrednost, ki jo izgubimo na določenem delu stanovanjske zgradbe lahko dobimo z natančnim izračunom U-vrednosti. Tako ugotovimo, koliko toplote v Watih (W) na kvadratni meter površine (m2) v stopinjah temperaturne razlike v Kelvinih (K) odteka skozi določeni gradbeni del. Večja kot je U-vrednost, toliko več energije gre v izgubo skozi gradbeni del. Če želimo U-vrednost natančno opredeliti potrebujemo specialno temperaturno tipalo. Tako moramo pritrditi eno tipalo na zunanji in notranji zid. S poGradbeni del Zunanji zid Strma streha Ravna streha Plošča v nadstropju Kletna plošča Okna močjo radijskih valov prenesemo podatke na merilno napravo in nato s pomočjo specialne programske opreme točno izračunamo vrednost. Minimalna toplotna zaščita v skladu z energijskimi prihranki po EnEV Za ohranjanje energije po [EnEV] so že od leta 2002 povzeti vsi vidiki za zaščito toplote. Ta merila so točno določena za toplotne izolacije stanovanjskih hiš. Določila, ki prikazujejo predpisane debeline toplotne izolacije so prikazana v naslednji preglednici: Potrebna toplotna izolacija [cm] 10 14 14 12 8 -

U-vrednost [W/m2 K] 0,35 0,30 0,25 0,30 0,40 1,70

8

e-Instalater

Januar 2009

Polaganje cevovodov
V tehnični praksi je veliko del in opravil za izvedbe določeno s številnimi pravilniki, standardi in predpisi. Vemo, da je teh pravil zelo veliko in da jih številni amaterji ne morejo vseh poznati. Tako je tudi pri polaganju vodovodnih instalacij. Med drugim se ta pravila nanašajo tudi na obsežnejše instalacije kot so na primer instalacije v večjih stanovanjskih hišah in javnih zgradbah.
Seveda pa veljajo določeni predpisi tudi za enodružinske hiše in te moramo poznati in tudi upoštevati. Poleg splošnih predpisov in standardov, ki veljajo v širšem obsegu, moramo pri načrtovanju in delu upoštevati še podrobnejša določila, ki jih lahko predpišejo tudi distribucijske ali komunalne delovne organizacije. Na ceveh za mrzlo vodo se, posebno v poletnem času, nabira vlaga. Topel zrak vsebuje precej vode, ki se poleti kondenzira na vodovodnih ceveh, katerih površinska temperatura je le 10 °C. Nastajajo kapljice, ki povzročajo na nižje ležečih ceveh korozijo. Zaradi tega polagamo horizontalne cevi v takšnem zaporedju: Najnižje položimo cevi za hladno vodo, nad njimi naj bodo cevi za toplo vodo, potem položimo cevi za ogrevanje in šele nad te cevi za plinsko napeljavo, če jo pač imamo v hiši. Cevi polagamo vodoravno in vertikalno. So pa tudi izjeme, kot na primer pri kopalni kadi, kjer imajo vodoravne cevi rahel naklon proti odtočnemu ventilu. Pri praznjenju odteka voda po ceveh nazaj k najnižjemu mestu in od tod skozi ventil za praznjenje. Tak ventil, ki ga lahko kombiniramo z zapornim ventilom, vgradimo v vsakem cevovodu na najnižjem mestu. Če tega nimamo, ostane vedno nekaj vode v ceveh tudi po praznjenju in to otežuje dela pri popravilih. Če obstaja nevarnost za zmrzal, je praznjenje cevovoda še važnejše, ker lahko sicer zmrznjena voda poškoduje cevi. Na različnih mestih se vodovodne cevi križajo z drugimi cevmi, kot so na primer plinske cevi, cevi za ogrevanje ali cevi za toplo vodo. Eno od teh cevi moramo ukriviti preko druge, preprečiti pa tudi moramo, da bi na teh mestih nastali »zračni zamaški«. Na teh mestih se voda pri pretakanju ustavlja, nastajajo udarci in voda Mnogim, ki so sami polagali cevi za vodovodno instalacijo, se je že primerilo, da so zamenjali priključke za mrzlo in toplo vodo. Takim in podobnim napakam se ognemo le tako, da polagamo cevi natančno in pregledno. Pri vsakem iztoku naj bo tudi izpust za vodo. Čeprav se zdi komu to samo po sebi umljivo, pa se, posebno v kleteh, pogosto zgodi, da moramo pod iztočne pipe postavljati vedra, v katera ujamemo odvečno vodo. Najbolje je, da pod iztok postavimo odtočno cev Ø 40, na iztok pa nataknemo kratko gumijasto cev, po kateri voda odteka v odtočno cev. dometne ventile v kopalnicah ali v kuhinjah. Vse vodovodne instalacije zavarujemo pred zmrzaljo.

To dosežemo: z izolacijo cevi z dovolj debelim izolacijskim materialom, ali tako, da zapremo vodo in izpraznimo cevi v mrzlih prostorih in na prostem.
Prvi način je primeren za instalacije v hiši tudi pri hudem mrazu. Pri zunanjih instalacijah se skoraj ne moremo ogniti praznjenju cevi. V cevi, kjer imamo na zunanji strani priključke za gumijaste cevi, vgradimo na notranji strani zaporne ventile s pipo za praznje-

Slika 1 – Izvedba vodovodne instalacije s toplotno zaščito

ne priteka enakomerno iz pipe. Razdelilne in dvižne vode polagamo pregledno. Včasih želimo biti preveč varčni in hočemo prihraniti cevi, zato jih polagamo preblizu skupaj. Cevi polagamo v nekoliko večjih razmikih, da je med njimi dovolj prostora, kar olajša tudi popravila. Če ne moremo dovolj blizu z gorilnikom za spajkanje ali s cevnimi kleščami, ne moremo brez težav priviti fasonskega kosa, še huje pa je, če se v tesnih vogalih ne znajdemo med množico cevi: tedaj je delo resnično težavno in povzroča slabo voljo.

Najbolje je, če pod iztočno pipo naredimo kotanjo ali žleb. Take naprave se nam zdijo nekoliko odveč, pozneje pa, ko na primer začne voda pri iztočnih pipah nekontrolirano odtekati in je lahko celo ves prostor poplavljen, so te naprave zelo koristne. Če je v hiši več stanovanj ali nadstropij, moramo predvideti ventil tako, da lahko cevovod za vsako enoto posebej zapremo. S tem preprečimo, da bi pri poškodbi v enem stanovanju prizadeli vso hišo. Zapornih ventilov ne postavimo samo v kleti, ampak tudi kot po-

nje. Cevi pa moramo zavarovati tudi pred ogrevanjem. Na prvi pogled je to nesmiselno. Če je vodovodna cev preblizu cevi za centralno ogrevanje, lahko priteče iz pipe mlačna pitna voda. Torej bomo vodovodne cevi ob ceveh za centralno ogrevanje, ob dimnikih in na podobnih toplih mestih izolirali, da se ne bi ogrevale. Instalacij za pitno vodo ne smemo voditi skozi nosilne konstrukcije, dimnike, odpadne kanale in kontrolne kanalizacijske jaške. S tem zmanjšamo nevarnost za poškodovanje cevi.

Januar 2009

e-Instalater

9

Položaj radiatorjev
Napake pri delu
Radiatorji ne le da oddajajo predvideno toploto, ampak morajo tudi zagotoviti v prostoru ugodno bivanje oziroma klimo. Na to pa mnogi strokovnjaki za ogrevanje pozabljajo. Najpogostejše napake so v napačnem izračunu grelne površine radiatorjev in v tem, da jih skoraj vedno postavimo pod okno. V večini primerov predvidimo v prostoru samo en radiator.

Posledice napak
Velike toplotne izgube so takrat, kadar vročini takoj sledi mraz. Tak primer je vedno, kadar topel zrak, ki se dviga nad radiator, pride v dotik z mrzlim okenskim steklom. Če so v oknu izolacijska stekla, so izgube sicer nekoliko manjše, vendar še vedno večje, kot če je radiator ob steni. Če je v prostoru samo en radiator in še ta slabo dimenzioniran glede na toplotne potrebe, ga moramo močno segreti, da nadomestimo primanjkljaj. Posledice so spet povečana poraba energije za ogrevanje in velike hitrosti segretega zraka (konvekcija). To opazimo kot rahel prepih, čeprav so tla zadovoljivo izolirana.

Slika 1 – Različna namestitev radiatorja ima velik vpliv na razdelitev toplote v prostoru

Odprava napak
V velikih prostorih je najbolje, da

postavimo vsaj dva radiatorja, in sicer enega ob okno in drugega ob sedežno garnituro. Pri zadovoljivem ogrevanju prostora oba radiatorja lahko obratujeta le s polovično močjo, to pomeni, da

je temperatura vode v radiatorju lahko nižja. Sedežne garniture ne ogrevamo z radiatorjem ob oknu, ampak s tistim iz bližine z bolj »milo« toplo-

to, kar pa daje prijetnejši občutek in tudi stroški ogrevanja se precej znižajo. Tudi radiator ob steni ni napačna rešitev, saj lahko poveča ugodje, ker prostor segreva tudi topla stena.

Šumenje v ceveh
Za instalacije sanitarne vode in vode za ogrevanje pogosto uporabimo zaradi varčevanja in enostavnejšega dela cevi z manjšimi premeri. V instalaciji za ogrevanje s toplo vodo poganja vodo črpalka, stare instalacije pa so delane v gravitacijskem sistemu, ki terja cevi z večjimi premeri. Ker mora v določenem časovnem obdobju preteči po ceveh enaka količina vode, je hitrost vode v ceveh z manjšimi premeri večja kakor v ceveh z večjimi premeri. Čim manjši je premer cevi, tem večje je trenje med vodo in steno cevi. Pri veliki hitrosti vode nastane zaradi trenja šum, ki zelo moti. Vzrok šumenja je lahko tudi zmanjšanje prerezov v termostatskih ventilih na radiatorjih. Prek celotne instalacije se ta zvok prenaša še v druge prostore hiše. Pri načrtovanju vodovodne instalacije in instalacije za ogrevanje s toplo vodo ne bodimo varčni in izbirajmo raje cevi z večjimi prerezi. S tem bomo zmanjšali šumenje pri pretakanju vode in izgube zaradi trenja v ceveh. V starih instalacijah s cevmi majhnih prerezov nadomestimo le-te s cevmi večjih prerezov. Pri dimenzioniranju cevi v napeljavi za prhe upoštevajmo, da bo izkoristek vode pri prhi večji, če bo prerez cevi oz. mešalne baterije velik.

Opomba: Pretočno količino vode v ceveh določamo s tlakom vode pri iztoku z najmanjšim premerom.

10 e-Instalater

Januar 2009

Parni kotel
V industrijskih napravah, ki potrebujejo v različne namene velike količine vodne pare z visokim tlakom, uporabljajo parne kotle, ki dajejo pregreto paro 12 ... 40 bar (v termoelektrarnah do 160 bar) s pregretjem 350 ... 540 °C.
legi cevi, v katerih se proizvaja para. Cevi so zvezane na bobne ali komore, ki leže največkrat pravokotno na cevi. Kotelsko napajalno vodo, ki jo ogrevajo dimni plini, dovajamo v zgornji boben. Od tu pada po neogrevanih ali slabo ogrevanih ceveh v spodnje komore ali bobne, od koder se dviga v vrelne cevi. Tu se voda uparja, nato pa odteka zmes voda-para v zgornji boben. Para se tu odloči iz zmesi voda-para in teče po ceveh pregrevalnika, ki so ogrevane s še zadosti vročimi dimnimi plini. Končno odteka pregreta para k potrošniku. Odločena voda pa cijo zgorevanja vpihujemo zgorevalni zrak od spodaj skozi rešetko v kurišče. Pri drugih kurjavah na premog pa vpihujemo premogov prah skupno z zrakom v kurišče, kjer zgoreva pri temperaturi okrog 1400 °C. Pri kurjavah na tekoča goriva pa vpihujemo fino razpršeno gorilno olje skozi šobe v kurišče, kjer zgoreva. Zgorevalni prostor je znotraj obzidan s šamotno opeko. Notranje stene kurišč največkrat obdajajo hladilne cevi, v katerih kroži voda. Te cevi ščitijo šamotno obzidje, ker prevzemajo toplotno sevanje ter se zato v njih

Slika 1 – Kotliček za vodo

Posamezne vrste parnih kotlov se razlikujejo med seboj predvsem po načinu, kako toplota kurjave in dimnih plinov vodo uparja. Pri najenostavnejšem načinu (sl. 1, kotliček za vodo v gospodinjstvu) pustimo, da ližejo vroči plameni spodnjo stran kotlička, napolnjenega z vodo. Pri številnih vodnih parnih kotlih pa vodimo vroče pline skozi dimne cevi ali skozi plamenice, ki ležijo v vodnem prostoru bobna. Prednost tovrstnih kotlov je enostavno streženje, pomanjkljivost pa so majhne količine pare zaradi omejenih ogrevalnih površin ter šibke cirkulaciLegenda k sliki 2: 1. Parni kotel z gorilnikom 2. Parni boben 3. Tlačno stikalo 4. Manometer 5. Varnostni ventil 6. Tlačno stikalo 7. Izravnalna posoda 8. Vodokaz 9. Stikalo za vklop pri pomanjkanju vode 10. Zaporni ventil s kapo 11. Regulator vodostaja 12. Napajalna črpalka 13. Zaporni zasun 14. Ventil za usedline 15. Vodni števec 16. Obtočni vod 17. Optični javljalnik 18. Povratni ventil 19. Dušilna loputa 20. Lovilec nečistoč 21. Rezervoar kondenzata 22. Revizijski pokrov 23. Povratek kondenzata 24. Plovni ventil 25. Prezračevalna cev 26. Preliv 27. Plovno stikalo 28. Vodno kazalo 29. Regulacija kotla MW ± 20 mm

je; zavzemajo tudi veliko prostora in imajo omejen obratovalni tlak. Tovrstne kotle uporabljamo da-

Slika 2 – Parni kotel

nes samo še pri lokomotivah in pri napravah, ki potrebujejo razmeroma malo pare. Moderni kotli, ki jim lahko zelo hitro povečamo obremenitev, so vodocevni parni kotli. Pri njih se uparja voda v ceveh, ki so položene skozi ogrevani prostor, kjer so izpostavljene sevalni toploti plamenov in vročim dimnim plinom. Gradimo jih kot strmocevne kotle ali kot poševnocevne kotle, ki se razlikujejo, kakor pove ime, po

teče skupno s svežo vodo ponovno navzdol in tako se sklene tako imenovana naravna cirkulacija. Take kotle kurimo s trdnimi, tekočimi ali plinastimi gorivi. Pogosto uporabljamo za zgorevanje premogov potujoče rešetke. To so počasi se gibajoči brezkončni rešetasti trakovi. Dovajani premog zgoreva v kurišču (= zgorevalnem prostoru). Zgoreline, to so: žlindra in leteči pepel, pa padajo z rešetke na drugi strani. Za regula-

proizvaja dodatna para (pri sevalnih /žarilnih/ kotlih se proizvaja na ta način večina pare). Parni kotli posebne vrste proizvajajo visoko tlačno paro s 100...225 bar, seveda z ustreznim pregretjem do 540 °C. Pri tej vrsti kotlov pošilja vodo v obtok obtočna črpalka (kotel na prisilni obtok; sl.2). Po ceveh uparjalnika se pretaka šest do sedemkrat več vode, kakor pa to ustreza količini proizvedene pare. Pri drugi vrsti pa potiska napajalka vodo skozi cevi teh kotlov.

Januar 2009

e-Instalater

11

Jedrski reaktor
Jedrski reaktor uporabljamo za spreminjanje jedrske energije v toplotno. Atomska jedra v glavnem sestavljajo elementarni delci protoni in nevtroni. Protoni so nabiti pozitivno, nevtroni pa so brez naboja. Med temi »nukleoni« delujejo močne privlačne sile, ki jih držijo skupaj v jedru.
der, medtem ko se hitri nevtroni premalo časa zadržujejo v bližini jeder, da bi prišlo do cepitve. Trki z lahkimi atomi pa zavirajo nevtrone, ki zaradi trkov zgubijo precej energije. Da bi zavrli nevtrone, moramo vgraditi v reaktor veliko število lahkih atomov, kot so na uran je v palicah vstavljen v posodo, napolnjeno z vodo. Tu se cepijo jedra. Pri tem osvobojeni nevtroni difundirajo iz urana v obdajajočo jih vodo, kjer pogosto trkajo ob lahke vodikove in kisikove atome, kar nevtrone zavira. Ti »počasni« nevtroni dosežejo nato z neko verjetnostjo ponovno eno od uranskih palic in sprožijo nove cepitve. Pri tem nastali cepitveni produkti oddajo svojo energijo kot toploto uranu, le-ta pa jo odda naprej vodi, to pa prečrpavamo skozi toplotni menjalnik, v katerem odda toploto normakiemu sekundarnemu toplotnemu krogu. Da reaktor ne bi ugasnil ali da se ne bi sprožil plaz cepitev, moramo količino nevtronov zelo natančno krmiliti. Za to uporabljamo krmilne palice iz materiala, ki absorbira nevtrone. Palice lahko potisnemo različno globoko v jedro reaktorja. Potisnemo jih tako globoko v reaktor, da ostane povprečno pri vsaki cepitvi ravno en nevtron za novo cepitev. Ker so cepitveni produkti praviloma močno radioaktivni, obdaja reaktor debel betonski plašč, »ščit«. V vrelnem reaktorju izpareva voda v samem reaktorju, paro pa lahko uporabimo že v primarnem krogu, zato toplotni menjalnik lahko opustimo.

Slika 1 – Cepitev jedra urana 235 z nevtronom

Vendar so težja atomska jedra manj stabilna od lažjih, ker odbojne sile protonov razrahljajo strukturo. Zato se nam lahko posreči razbiti težka jedra (npr. U 235) s tem, da jih obstreljujemo s prostimi nevtroni. Na sliki 1 je zadel nevtron jedro urana 23S. Zato delci v jedru zanihajo in to nihanje lahko postane tako močno, da jedro razpade v več delov, na primer v eno barijevo in eno kriptonovo jedro. »Cepitveni produkti« odletijo z veliko energijo, zadenejo ob druge atome in oddajo svojo kinetično energijo kot toploto. Tako se spreminja jedrska energija v toploto. Poleg cepitvenih produktov in toplote pa se sprostita pri cepitvi urana še dva nova nevtrona, ki lahko cepita nove uranove atome. To je verižna reakcija, ki jo ponazarja slika 2: Z leve prihajajoči nevtron zadene jedro U-235, ustvari za kratek čas vmesni produkt U-236, ki pa sam od sebe razpade, to pot v stroncij in ksenon. Pri tej cepitvi se spro-

stijo trije nevtroni. Da bi lahko te tri nevtrone, ki zapustijo začetno jedro z veliko hitrostjo, uporabili za nove cepitve, jih je treba zavreti. Nevtroni z majhno hitrostjo so mnogo ustreznejši za cepitev jeder kot pa nevtroni z večjo hitrostjo. Počasni nevtroni ostajajo dalj časa v reakcijskem polju je-

primer atomi vode, grafita itd. Zavrti nevtroni nato dalje cepijo jedra U-235. S tem, da nastajajo pri vsaki cepitvi novi prosti nevtroni, se vzdržuje jedrska reakcija in reaktor obratuje. V jedrskem reaktorju se nahaja voda pod pritiskom. Kovinski

Slika 2 – Verižna reakcija in zaviranje nevtronov

12 e-Instalater

Januar 2009

Toplotna črpalka
Energija se vsak dan draži. Visoki stroški za obnovo kurilnice, energijska osveščenost itn. so dejavniki, ki nas silijo spoznavati uporabo različnih virov energije. O toplotnih črpalkah se v zadnjem času zagotovo največ piše. O njih pišejo že skoraj vse revije in časopisi. Pa vendar je prav, da se seznanimo tudi z njenim osnovnim delovanjem.
Toplotna črpalka je namenjena za postavitev v dovolj velik in zračen prostor (klet, shramba, ozimnica…) katerega želimo rahlo ohladiti. Toplotna črpalka tri četrtine potrebne toplote vzame iz zraka v prostoru, ostalo predstavlja električna energija za pogon visoko kvalitetnega rotacijskega kompresorja. Vodo ogrevamo preko toplotnega prenosnika v toplotnem hranilniku. Opis in delovanje: Toplotna črpalka je v principu podobna kompresijski hladilni napravi in ima tudi enake sestavne elemente: kompresor, kondenzator, dušilni ventil in uparjalnik. Razlika je v tem, da hladilna naprava z uparjanjem hladilnega sredstva odvaja toploto iz prostora, to je, da znižuje temperaturo, medtem ko toplotna črpalka s kondenzacijo delovnega sredstva dovaja toploto v prostor. Pri tem izkoriščamo pojav, da se tekočine pri visokem tlaku uparjajo pri višji temperaturi, kot pa je temperatura uparjanja pri nižjem tlaku. V sliki (glej sliko) sta med seboj povezana dva prostora s posodo, ki je izoblikovana kot zapora. V levem prostoru je atmosferski tlak (1013,25 mbar), v desnem pa nižji tlak (133,32 mbar). Če dovajamo toploto določeni količini vode v desnem prostoru, bo ta vrela že pri temperaturi, ki je nižja od 100 °C. Če premaknemo posodo s tako nastalo paro (slika ) v levi prostor, bo para pri višjem tlaku v tem prostoru kondenzirala in pri tem oddajala toploto. Torej moramo pri nižjem tlaku porabiti toploto ter potem opraviti delo (premik proti višjemu tlaku), da bi končno dobili povrnjen velik del uporabljene toplote. Pri toplotni črpalki se pri nižjem tlaku v uparjalniku upari tekoča delovna snov, freon ali amoniak. V ta namen potrebno toploto lahko odvzamemo različnim izvorom. Za manjšo napravo zadošča na primer že, če položimo uparjalnik v zemljo. V njej je v vseh letnih časih dovolj toplote, da upari delovno sredstvo. Drugo primerno sredstvo, ki oddaja toploto, je voda, pa tudi zrak lahko uporabimo za izvor potrebne toplote. Delo premika z nižjega na višji tlak opravi kompresor. Ta sesa paro in jo komprimira na želeni višji tlak. V kondenzatorju, ki je nameščen za kompresorjem, se ob odvajanju toplote pri višjem tlaku para utekočini. Pri tem jo vodimo skozi cevi, ki jih od zunaj obliva voda. Para oddaja svojo toploto vodi in pri tem kondenzira. Hladilna voda se lahko na ta način segreje na 60...70 °C in jo lahko uporabimo kot nosilca toplote za toplovodno gretje. Hladi se v radiatorjih in se vrača v kondenzator, kjer se ponovno segreva. Kondenzator toplotne črpalke nadomešča torej kotel naprave za toplovodno gretje. Utekočinjena para v sistemu ekspandira skozi ventil na nižji tlak in se v uparjalniku ponovno upari. Iz tega krožnega sistema lahko vidimo, da se nosilec toplote s kompresorjem prečrpava z nižje temperature (na primer s temperature pretočne vode 10 °C) na višjo temperaturo (približno na temperaturo toplovodnega ogrevanja). Pri tem prenesemo toplotno energijo z nižjega na višji nivo tako, da poteka proces kondenzacije in uparjanja pri različnih tlakih. Potrebno delo opravi kompresor. Grelne naprave tega tipa so gospodarne tam, kjer je električni tok za pogon kompresorja poceni. Nameščene so tudi v takšnih stavbah, kjer je potrebno gretje in hlajenje. V mlekarnah na primer kletne prostore z odvajanjem toplote v uparjalniku ohlajamo, zgornje prostore pa z dovajanjem toplote v kondenzatorju grejemo. Slika kaže delovanje toplotne črpalke. Glede na letni čas nastavimo štiripotni ventil tako, da zrak v prostoru ogrevamo ali pa ohlajamo.

Slika 1 – Princip toplotne črpalke

Januar 2009

e-Instalater

13

Delo, moč in energija
Razen mehanskih oblik energije, h katerim štejemo kinetično in potencialno energijo, poznamo še vrsto drugih oblik: toplotno, električno, kemično in jedrsko energijo. V vseh primerih izražamo energijo z delom, ki bi ga z njo lahko opravili.
Mnogokrat uporabljamo pri različnih oblikah energije tudi posebne enote, ki jih s konstantnimi faktorji lahko preračunavamo v že omenjene enote J, kWh. Toplotna energija obstaja v vsakem telesu (predmetu), ki ima temperaturo nad -273 K. Toplota se dovaja do uporabnika s pomočjo vroče vode ali vodne pare, ki sta nosilca notranje kalorične energije. Tako dovedeno energijo uporabnik prevzema s pomočjo toplotnih izmenjevalcev (radiatorjev). Tak način prenosa je temperaturno omejen. Električno energijo merimo v kilowatt urah (kWh). V območju atoma uporabljamo elektron-volt (eV). 1 eV je energija, ki jo pridobi elektron pri preletu električne napetosti 1 V Ta enota je v pri. merjavi z doslej omenjenimi enotami silno majhna: 1 eV = 4,45- 10-2(i kWh) Tudi pri kemični energiji navajamo podatke s to enoto. Kemična energija atoma znaša nekaj elektron-voltov. Kadar govorimo o atomski energiji, ne mislimo na kemično energijo atoma, temveč na energijo atomskega jedra, ki jo pravilneje označujemo z jedrsko energijo. Jedrska energija atoma je znatno večja, saj znaša nekaj milijonov elektron-voltov. Milijon elektronvoltov imenujemo mega elektronvolt (MeV). 1 MeV = 1000000 eV Energijo lahko pretvarjamo iz ene oblike v drugo, ne da bi se količina spremenila (zakon o ohranitvi energije, Robert Mayer, 1842). Energije ne moremo ustvarjati. Energijo lahko le jemljemo nekemu energijskemu izvoru in jo pretvorimo v obliko, ki je uporabna za tehniko in gospodarstvo.

Primeri: Kemična energija premoga se pri gorenju spreminja v toplotno energijo, ki jo v parnem stroju ali v parni turbini spremenimo v mehansko energijo. V elektrarni lahko to energijo z generatorjem spremenimo v električno energijo. To obliko energije prenesemo z električno napeljavo na mesto, kjer jo želimo uporabiti (električni pogon, gretje, razsvetljava itd.).
Hidroelektrarna izkorišča potencialno energijo vode v nekoliko više ležečem umetnem jezeru. V cevovodih se s pretakanjem vode ta energija spremeni v kinetično energijo, ki jo generator pretvori v električno energijo. V ladjah na atomski pogon nastaja toplota v gorivnih elementih jedrskega reaktorja (uporaba jedrske energije). Skozi reaktor teče hladilna voda, ki se segreje. S pomočjo toplotnih izmenjalnikov dobimo paro za poganjanje turbine, v kateri se toplotna energija pare pretvori v mehansko (pogon) in električno energijo (oskrba ladje z električno energijo).

Slika 1 – Pretva rjanje energije

14 e-Instalater

Januar 2009

Ogrevanje - Razmišljajmo drugače
Naši predniki niso imeli vedno dovolj denarja za gradnjo. Še do nedavnega pa so gradili stanovanja, katerih višina prostorov je znašala celo preko tri metre. Vendar, pa to ni bila samo posledica neke tradicije, ampak so se za to odločali zaradi izkušenj. Zavedali so se namreč, da je dober zrak v prostoru odvisen tudi od njegove količine.
Več kot je v prostoru zraka, tem manjša je koncentracija škodljivih hlapov in cigaretnega dima. Še posej v zimskem času, ko prostore ogrevamo in jih ne zračimo pogosto, se v visokih prostorih slab zrak nabira pod stropom, to je nad višino dihanja. zraka. Pri toplotni izolaciji z vrednostjo okrog 0,3 in pri pomanjkljivem dovajanju svežega zraka bo zrak v prostorih vedno vlažen. Ljudje so v preteklosti prostore tudi pogosteje zračili. Noben plamen v peči ne gori, če mu ne dovajamo dovolj svežega zraka Medtem ko danes s centralnim ogrevanjem izkoristimo princip konvekcije, so včasih ogrevali prostore predvsem z žarčenjem. Lončena peč v kotu sobe je brez žlebov, v katerih se segreva zrak; peč toploto le izžareva in s tem ogreva Ijudi, opremo in stene. Če hišo stalno ogrevamo z lončeno pečjo, stene ne bodo nikoli vlažne. Tudi enostavna okenska stekla pomagajo pri ogrevanju prostorov z lončeno pečjo. Na njihovih svetlih in čistih ploskvah se odbijajo toplotni žarki iz peči in toplota ostane v prostoru. V petdesetih letih se je zelo povečala potreba po novih stanovanjih. Zaradi tega so se pojavili novi gradbeni materiali in nova gradbena tehnologija. Seveda je to vplivalo tudi na način ogrevanja stanovanjskih prostorov. Kot najcenejši vir se je pojavilo kurilno olje. Ker je bila energija za ogrevanje poceni, so lahko z njo popravili tudi vse napake, ki so bile posledica novih materialov in nove tehnologije. Z nastankom energetske krize pa so graditelji in tudi strokovnjaki začeli razmišljati drugače in spet so začeli raziskovati že preizkušene načine dela. Na to so vplivala tudi svarila gradbene biologije, ki ima mnoge nove materiale za zelo škodljive. V tem razvoju ni bila izvzeta tudi tehnika centralnega ogrevanja, predvsem zaradi visokih stroškov.

Razmišljajmo drugače
Nesporno lahko ugotavljamo, da v bližnji preteklosti z ogrevanjem niso imeli več stroškov kakor danes, zrak v prostorih pa je bil kljub temu bolj zdrav. Danes okna tesnijo tako dobro, da skozi pripire pride v prostore

Slika 1 – Kvaliteta zraka v prostoru

Energetska kriza je povzročila čezmerno preizkušanje toplotnih izolacij in navad ogrevanja. Strokovnjaki in stanovalci pa so vse pogosteje naleteli na tako imenovani problem »termovke«. Pri tem se gre na pretiravanje s toplotno izolacijo in posledično na povečanje stroškov za dober in zdrav zrak v stanovanjih. Izkušnje pa kažejo, da za poškodbe v hišah in stanovanjih pogosto ni vzrok toplotna izolacija, ampak pomanjkljiva menjava svežega

in kisika. Vse, kar izgubimo skozi dimnik kot dimne pline, moramo nadomestiti z novim svežim zrakom. Prav zaradi tega netesne okenske pripire niso bile kaka posebna pomanjkljivost. S stalnim zračenjem ne dovajamo v prostor samo svežega zraka, ampak tudi odvajamo iz prostora vlago. Enostavna okenska stekla delujejo kot učinkoviti kondenzatorji. Na njih se nabira kondenz, ki ga po posebnih žlebičkih odvajamo na prosto.

Slika 2 – Kamini v drugačnih in sodobnih oblikah se vse bolj vračajo

Januar 2009

e-Instalater

15

Slika 3 – Mnenja so različna, ljubitelji svežega zraka štejejo za dobro, proizvajalci oken pa nasprotno

zelo malo svežega zraka. Na stenah se pojavijo temni madeži vlage in plesni. Mnogi stanovalci mislijo, da je to zaradi slabe toplotne izolacije in pomanjkljive parne zapore. Kdor pa ve, da s še tako premišljeno gradbeno tehnologijo ne moremo kljubovati naravnim silam, bo razumel, da je pravi vzrok za te pojave prešibko ogrevanje in premalo svežega zraka v prostorih. Kadar ne ogrevamo vseh prostorov v stanovanju, se ne smemo čuditi, da v nezakurjenih prostorih vlaga narašča in da se kondenz nabira na mrzlih stenah ter jih stalno vlaži. To še posebno velja za spalnice. Mnogi imajo občutek, da v mrzli spalnici bolje spijo in je zato ne ogrevajo. S tem pa spremenijo spalnico v vlažno celico, v kateri najbolje uspeva plesen. Mnoga alergična obolenja, revma in obolenja dihalnih poti so posledica mrzlih spalnic. Kdor želi dobro in zdravo spanje, bo čez dan spalnico ogreval pri odprtih vratih. Ponoči vrata zapremo, prav tako tudi radiatorje, okna pa nekoliko pripremo. Taka metoda je uspešna, saj čez dan ogrete stene ohranijo dovolj toplote tudi za noč. Glede prezračevanja ni kakega posebnega recepta. Vedno moramo upoštevati pravo mero. Priporočilo, po katerem zračimo dvakrat na dan, z medicinskega vidika nima prave utemeljitve. To ne zadošča niti za zmanjšanje

poškodb na gradbenih elementih zaradi vlage. Vsak mora sam ugotoviti, koliko svežega zraka potrebuje v hiši ali stanovanju in kolikšna vlaga zraka mu še ustreza. Gradbeni biologi postavljajo 60-odstotno relativno vlago kot zgornjo mejo. V zimskem času 30-odstotna relativna vlaga še ne škoduje zdravju. V bivalnih prostorih izmenjajmo zrak vsaj vsaki dve uri, kar pomeni, da moramo zrak v prostoru zamenjati s svežim zrakom. Zdrav zrak v prostoru ne varuje samo našega zdravja, ampak tudi hišo. Tople in suhe stene ni treba impregnirati, prav tako ni treba vsakih nekaj let obnavljati opleskov. Zdrav zrak v prostorih je zaščita, ki terja nekoliko večje stroške ogrevanja, ti pa so še vedno manjši kakor stroški za obnovo fasade. Prijetna klima v prostorih ima tudi psihološki učinek. Hladne barve lahko sicer delujejo zelo estetsko, so pa lahko tudi, ne da bi se tega prav zavedali, močno odbijajoče. Pri obnavljanju ali zamenjavi oken moramo biti prav tako previdni. Velika okna nas ne zbližajo z naravo, ampak pogosto povečajo prostor v tolikšni meri, da se v njem ne počutimo dobro, čeprav se tega niti ne zavedamo. Zaradi tega so spet v modi okna s prečkami, in to ne samo zaradi lepega videza, ampak tudi zaradi optičnega učinka, ki povečuje ugodje.

16 e-Instalater

Januar 2009

Zakaj se monterji bojijo ponujati toplotne črpalke?
Danes je veliko monterjev centralnih kurjav, ki v veliki večini še vedno ponujajo kupcem samo konvencionalne ogrevalne sisteme (olje, plin, biomasa,…) pred toplotnimi črpalkami pa imajo nek strah in nezaupanje. To dejstvo je po svoje dokaj naravno, saj nekdo, ki je vgradil že na desetine določenih sistemov le-te pozna do potankosti in ga skoraj ničesar več ne more presenetiti.
Toplotne črpalke pa so neke vrste drugačen sistem saj imajo določene specifične zakonitosti, ki jih moramo brezpogojno upoštevati, da bo tovrsten ogrevalni sistem deloval brezhibno. Ker pa so danes skoraj vsi monterji preobremenjeni z delom, tako ostaja zelo malo časa za spoznavanje s temi sistemi. Zato bodo v nadaljevanju postopoma predstavljene osnove tovrstnih ogrevalnih sistemov. ni glede na dejansko stanje objekta. Seveda lahko tudi tu (sami ali pa projektant) izračunamo dejanske toplotne potrebe objekta, vendar je to v praksi redko. Zato pa so nam na voljo 2 izkustveni metodi, ki dokaj natančno definirata potrebno moč toplotne črpalke. In sicer je: tarne vode potrebujemo 2500 l olja na leto, potem so toplotne potrebe tega objekta približno: 2500 / 250 = 10 kW . 2. metoda pa je definirana glede na povprečno izolativnost objektov v določenem časovnem obdobju in sicer velja: Iz navedenega lahko zaključimo, da novogradnja (z normalnimi okenskimi površinami) ne sme imeti več kot 60 W/m2 specifičnih toplotnih potreb. To pomeni da za 200 m2 ogrevalne površine objekta ne potrebujemo več kot: sih pa je bilo zelo težko dobiti kotel izpod 20 kW so praviloma vsi , kotli predimenzionirani vsaj za 1. stopnjo in vsled tega niso merilo za določitev moči TČ.

1. Pravilo: Nikoli ne izbirajmo moči toplotne črpalke na osnovi moči vgrajenih kotlov !
b) Moč TČ naj bo za eno ali dve stopnji močnejša od izračunane. Ta navada nam je ostala še iz določitve moči konvencionalnih kotlov, ki pa je v tem primeru zelo napačna in zmanjšuje učinkovitost ogrevalnega sistema, povečuje investicijo, v določenih primerih pa privede celo do

200 x 0,060 = 12 kW ogrevalne moči TČ.

Toplotne Ogrevalna potrebe = površina objekta objekta [ m2]

x

Specifične toplotne potrebe - q, [ kW/m2 ]

=

[kW]

1) Kakšno moč toplotne črpalke izbrati ?
To je eno prvih vprašanj, ko želimo stranki ponuditi nadomestilo za obstoječ ogrevalni sistem. Pa tudi, ko želimo toplotno črpalko vgraditi v nov objekt. V zadnjem primeru smo v večini primerov zelo blizu rešitve, saj morajo biti v sedanjih projektih toplotne potrebe objektov dokaj natančno in realno izračunane. Če je temu tako, potem je izračun toplotnih potreb objekta tudi osnova za določitev potrebne grelne moči toplotne črpalke. Precej več težav nam povzročajo obstoječi objekti, ko takšni izračuni niso na voljo, ali pa niso realq, q, q, q, q, = 0,030 W / m2 - nizkoenergijski objekti z več kot 14 cm izolacije sten in rekuperacijo = 0,050 W / m2 - gradnja po današnjih standardih z min. 12 cm izolacije sten = 0,060 W / m2 - gradnja iz zadnjih 5 let z min. 10 cm izolacije sten = 0,080 W / m2 - starejši objekti z 5-6 cm izolacije sten = 0,100 – 0,120 W/ m2 - starejši objekti brez izolacije sten

V prvih treh primerih je jasno, da mora biti poleg izolacije sten tudi ustrezna izolacija tal in stropov, ter ustrezna kvaliteta vrat ter oken skladno z veljavnimi standardi.

Preglednica 2: 2. metoda pa je definirana glede na povprečno izolativnost objektov v določenem časovnem obdobju

1. metoda definirana na osnovi letne porabe olja ali zemeljskega plina za ogrevanje objekta in sanitarne vode.

Primer :
Če za ogrevanje objekta in sani-

Letna poraba olja [l/leto] Toplotne potrebe objekta = ------------------------------------ = 250 [l / leto kW]

[kW]

Velikokrat v praksi tudi primerjamo obe metodi. Iz te primerjave lahko zaključimo ali se v praksi dejansko ogreva celoten objekt ali samo določeni prostori. Slednje je velikokrat primer pri starejših družinah z 2. ali 3. člani v veliki hiši. Tu moramo ugotoviti ali se bo tak nači ogrevanja nadaljeval tudi v bodoče, sicer moramo dimenzionirati moč TČ za celotne potrebe objekta.

nedelovanja sistema. Večja moč TČ pomeni, da moramo imeti na voljo tudi močnejši toplotni vir (slednji je vedno bolj omejen – npr. premajhna površina za horizontalni zemeljski kolektor ali pa premajhna količina podtalne vode), večji zalogovnik in večji bojler z večjo površino cevnega toplotnega izmenjevalca. Vse to pa pomeni tudi precej višjo investicijo, večji potreben prostor za ogrevalni sistem. Vse skupaj pa pomeni tudi daljšo vračilno dobo celega ogrevalnega sistema, kar lahko v določenih primerih tudi izniči ekonomsko prednost tovrstnih ogrevalnih sistemov pred konvencionalnimi.

Pogoste napake:
Letna poraba zemeljskega plina [m3/leto] Toplotne potrebe objekta = ----------------------------------------------------------- = [kW] 50 [m3 / leto kW] Preglednica 1: 1. metoda definirana na osnovi letne porabe olja ali zemeljskega plina za ogrevanje objekta in sanitarne vode.

a) Moč toplotne črpalke se izbere na osnovi vgrajenega ali projektiranega oljnega kotla. Glede na to, da so danes na voljo samo kotli v razmaku moči po nekaj kW vča,

Januar 2009

e-Instalater

17

Posledica:
TČ se je ustavila že po dobrih 20tih minutah.

Razlog:
pretok – premalo vode. Pri dani izdatnosti vrtine smo že z 10 kW TČ na meji. Če pa pogledamo letno porabo olja in izolacijo hiše nam je povsem jasno, da več kot 10 kW ogrevalne moči niti ne potrebujemo. Tudi, če bi podtalna voda bila na voljo, taka investicija nebi bila dovolj ekonomična. Nadaljevanje predstavitve osnov toplotnih črpalk bo v naslednji reviji. Lahko pa se prijavite tudi na redna letna izobraževanja monterjev in sicer na: www.termotehnika.com
Primer ogrevalnega sistema s TČ zemlja/voda Zapisal: mag. Franc Pesjak

2. Pravilo: Nikoli ne povečujmo potrebne moči toplotne črpalke brez realne osnove ! Primer napake iz prakse: V novejši stanovanjski hiši (z 8

cm izolacije in novimi okni) z ogrevalno površino 170 m2 + 30 m2 garaže je bil instaliran 28 kW oljni kotel, ki se je želel nadomestiti s sodobno TČ. Letna poraba olja za ogrevanje in pripravo sani-

tarne vode je 2400 l. Izdelana je bila vrtina za podtalno vodo, ki je imela izdatnost 1,8 m3/h. Instalirana je bila TČ voda/voda z grelno močjo 22 kW (ker pač ni bilo na voljo močnejše TČ).

Termo-tehnika d.o.o. Orla vas 27/a, 3314 Braslovče Tel: 03 713 1635, Fax: 03 703 1623 www.termotehnika.com

18 e-Instalater

Januar 2009

Toplotne črpalke ATLAS TERMAL
Inovativne rešitve, široka paleta izdelkov in ugodna ponudba. Atlas Termal predstavlja nove modele toplotnih črpalk za ogrevanje in hlajenje
Po uspešnem vstopu znamke Atlas Termal na slovenski trg toplotnih črpalk, je podjetje pripravilo paleto novih modelov toplotnih črpalk za ogrevanje in hlajenje prostorov, ki izkoriščajo toplotne vire zrak, vodo ali geotermalno energijo ter toplotno črpalko za ogrevanje sanitarne vode. nik pa je možno montirati na tla ali na zid. Kompaktno izvedbo je potrebno povezati s sistemom ogrevanja, pri deljeni izvedbi pa je potrebno izvesti hladilniško povezavo med notranjo in zunanjo enoto. Kombinacija sodobnega Sanyo Scroll kompresorja in velikih uparjalnikov ter hladiva R410A omogoča delovanje tudi pri zelo nizkih zunanjih temperaturah. Vse toplotne črpalke zrak/voda imajo možnost priklopa na bojler z vgrajenim kondenzatorjem. Tako se sanitarna voda ogreva na visoko temperaturo z viškom vročih par iz kompresorja.

Sistem ZRAK / VODA
Toplotne črpalke zrak/voda so zelo razširjenje in se zahvaljujoč hitremu razvoju vedno pogosteje uporabljajo tudi za ogrevanje objektov v hladnejših področjih.

Atlas Termal nudi toplotne črpalke zrak/voda v dveh izvedbah, v kompaktni izvedbi, kjer je celotna naprava postavljena na prostem, ter sistem z ločenim uparjalnikom, kjer je glavni del postavljen v kotlovnici, zunanji izmenjeval-

Sistem ZEMLJA / VODA in VODA / VODA
Toplotne črpalke zemlja/voda in voda/voda omogočajo zelo velike

Slika 2 - Sistem ZEMLJA / VODA in VODA / VODA

prihranke zaradi stabilne temperature toplotnega vira (zemeljki kolektor nad 0°C in talna voda nad 10 °C). Tudi v teh napravah je uporabljeno hladivo R410A, zato je možno doseganje zelo visokih izkoristkov. Posebni prenosniki ETS (tube in shell) so odporni na usedline v talni vodi in omogočajo stabilno delovanje naprave skozi celotno življenjsko dobo. Toplotna črpalka zemlja/voda ali voda/voda zahteva pri montaži vodoinstalaterske spretnosti, znanje hladilniške tehnike ni potrebno. Prav s tem namenom smo supergrelec – kondenzator za ogrevanje sanitarne vode vgradili v samo napravo. Tako je potrebno

Slika 1 - Sistem ZRAK / VODA

Januar 2009

vrhunske toplotne črpalke
ZRAK / VODA primerna za ogrevanje tudi pri zelo nizkih temperaturah hitra in enostavna rešitev SANITARNA VODA
200 ali 300 litrov Preprosta montaža Priklop na obstoječi vir ogrevanja (2 izmenjevalca) Prihranek energije 75% Vodeni izhod zraka Električni grelec

atlastermal

e-Instalater

19

VODA / VODA visoka učinkovitost sistema uporaba energije podtalne vode poseben izmenjevalec za san.vodo izmenjevalci odporni na usedline

ZEMLJA / VODA zanesljiva in učinkovita rešitev z zemeljskim kolektorjem ali geosondo poseben izmenjevalec za san.vodo

PRIHRANEK 75% ENERGIJE
Sistem voda/voda in zemlja/voda pokrivata 100% energijskih potreb objekta po ogrevanju in hlajenju ter pripravi tople sanitarne vode. Sistem zrak/voda pokriva 90%-100% potreb energijsko varčnega objekta. Tako lahko ob investiciji v učinkovit sistem strošek ogrevanja

znižate za 60% do 80%. visoka kakovost hitra dobava ugodna cena
predprodajno svetovanje poprodajna podpora
www.atlas-trading.si
Atlas Trading d.o.o., Teharska cesta 4 3000 Celje, T: 03 425 54 00, F: 03 425 54 15

080 20 65
041 324 173

info@atlas-trading.si

20 e-Instalater
priključiti le cevi, namestiti črpalke in izvesti regulacijo sistema. nastanka bakterij legionele. Zato je uporabnik prisiljen dogrevati sanitarno vodo na drug način, ali pa mora imeti toplotna črpalka posebno funkcijo ogrevanja sanitarne vode, kar pa ni najbolje za samo toplotno črpalko. Toplotne črpalke »ATLAS TERMAL« nudijo posebno funkcijo ogrevanja sanitarne vode na vedno visoko temperaturo, ne glede na temperaturni režim ogrevanja. Tako se sanitarna voda v bojlerju ogreva na 55 °C tudi, kadar TČ deluje v režimu talnega gretja 35 °C in celo, kadar hladi. V ta namen je v TČ ali pa v bojler vgrajen poseben prenosnik – kondenzator, ki oddaja toploto vroče pare iz kompresorja pri zelo visoki temperaturi.

Januar 2009 °C talna voda in +2 °C zemeljski kolektor). Sistem zrak/voda pa najbolj racionalno deluje v dobro izoliranih objektih z nizkotemperaturnim režimom ogrevanja. Tako je zagotovljeno pokrivanje toplotnih potreb tudi pri zelo nizkih temperaturah, okoli -15 °C. V slabše izoliranem objektu se sistem zrak/voda dimenzionira tako, da pokriva toplotne potrebe do zunanje temperature -5 °C. V praksi je to nad 90 % ogrevalne sezone.

Toplotna črpalka za ogrevanje sanitarne vode
Zelo učinkovita rešitev za ogrevanje sanitarne vode je manjša toplotna črpalka, nameščena na 200 l oz. 300 l bojlerju. Za ogrevanje sanitarne vode uporablja toploto zraka v prostoru in obenem nudi funkcijo ohlajevanja prostorov. Tako pridobljen ohlajen zrak lahko tudi usmerjamo preko prezračevalnih kanalov v druge prostore v objektu. Tovrstna toplotna črpalka prihrani približno 75 % energije.

Široka paleta izdelkov vedno na voljo po ugodni ceni
Podjetje Atlas iz Celja, kot uvoznik vedno drži na zalogi zadostne količine toplotnih črpalk vseh vrst in nudi kupcem hitro dobavo, visok nivo storitve, strokovno svetovanje, kakovostno tehnično podporo in jamstvo za brezhibno delovanje izdelkov. Monterjem pa dostop do znanja, rezervnih delov, inovacij ter vedno ugodne ponudbe ter svetovanje pri izbiri modela, podporo pri montaži in zagonu ter podporo pri servisiranju.

Ogrevanje sanitarne vode s super-grelcem
Ker so toplotne črpalke v večini primerov namenjene ogrevanju v nizkotemperaturnem režimu, se pri uporabniku pojavi problem dogrevanja sanitarne vode na ustrezno visoko temperaturo. Kot vemo, ogrevanje v režimu talnega gretja pri 35 °C ni dovolj za sanitarno vodo, prav pri tej temperaturi je največja nevarnost

Toplotne črpalke pokrivajo od 90 do 100 % energijskih potreb objekta
Sistem ogrevanja s toplotno črpalko je navadno zasnovan tako, da pokriva energijske potrebe objekta v celoti ali pa delno. Delež pokritja je odvisen od toplotne izolacije objekta, načina ogreva-

nja in izvora toplote za toplotno črpalko. Sistem voda/voda ali zemlja/voda lahko pokriva do 100 % toplotne potrebe objekta tudi pri slabši izolaciji in radiatorskem ogrevanju, saj je temperatura toplotnega vira stalna in relativno visoka (+10

Yasin Jodeh Atlas Trading d.o.o. www.atlas-trading.si info@atlas-trading.si 080 20 65

Društvo instalaterjev energetikov Maribor nudi svojim članom za nabavo računalniškega program za izdelavo predračunov.

Dirka solarnih avtomobilov
Od 22. do 29. maja 2004 je v Grčji potekala dirka solarnih avtomobilov Phaethon 2004. Natančneje povedano je bilo za dve neodvisni prireditvi, in sicer krožno dirko in reli. Na dirkalni progi je bilo treba ali v določenem času premagati kar najdaljšo razdaljo ali pa kar najhitreje premagati določeno progo. Zelo prepoznavna in odmevna je bila trasa relija: po startu na olimpijskem stadionu v Atenah je tura vodila preko pristaniškega mesta Patras do antične Olimpije in končno preko Iteje in Delfov nazaj v Atene. Pri tem so udeleženci prevozili skupno 795 km.

Računalniški program »Win/Norm« za samo 100 EUR
Prihrani čas, denar, živce in telefonske impulze. Program opravi vso delo pri kalkulacijah na osnovi vnesenih normativov, cen materialov in urne postavke podjetja.

Kako postati član društva?
Napišite vaš naslov in nam ga pošljite po elektronski pošti na: info@instalater.si ali po pošti na naslov: Društvo instalaterjev energetikov Maribor Ahacljeva ul. 12a, 2000 Maribor
Včlanijo se lahko tudi fizične osebe, ki jih zanima področje energetike. Vsi člani bodo brezplačno prejemali tudi strokovno revijo INSTALATER. Članstvo v društvu je brezplačno.

Januar 2009

e-Instalater

21

Toplotna zaščita
Toplota se vedno prenaša od mest z višjimi temperaturami k mestom z nižjimi temperaturami, zato dve telesi z različnima temperaturama ne moreta obdržati drugo ob drugem svoje temperature, ampak ju sčasoma izenačita.
Razlikujemo tri vrste prenosa toplote: toplotno konvekcijo, toplotno sevanje in toplotno prevajanje. Pri toplotni konvekciji transportira toploto plinski ali tekočinski tok, ki je nastal zaradi lokalnega ogrevanja in vpliva težnosti (na primer ogrevanje sobe z zračnimi tokovi, ki se dvigajo ob radiatorjih, toplovodno ogrevanje). Toplotno sevanje je neodvisno od snovi za prenos toplote in nastaja tudi v brezzračnem prostoru. Vsako toplejše telo oddaja toploto s sevanjem (elektromagnetno valovanje), predvsem v infrardečem delu spektra. To sevanje ima torej relativno dolgo valovno dolžino. Telesa, ki toploto v veliki meri absorbirajo (na primer saje), tudi močno sevajo. Imamo pa tudi take snovi (na primer zrak), ki sicer prepuščajo toplotne žarke (sončne žarke), vendar pa se pri tem le malo segrejejo. Pri prevodu toplote poteka transport toplote v notranjosti trdnih teles in znotraj tekočin in plinov. Toplotne prevodnosti raznih snovi: jeklo omet granit, marmor les železobeton heraklit opečni zid plutovina okensko steklo umetne penaste snovi ~50 0,60 ... 0,73 2,5 ~0,15 ~ 1,5 0,07 0,75 ~ 0,035 ~ 0,70 0,035 Rl = d / U (l * A) Toplotno izolacijsko število te plošče je torej upornost, s katero se upira toplotnemu toku plošča s površino A(m2) in debelino d (m). Čim večja je debelina plošče, čim manjša je površina plošče in čim manjša je toplotna prevoSlika 1 – Primer poteka temperature na stenah in v njih brez (a) izolacijskih plasti in (b) z njimi.

skvama temperaturna razlika ene stopinje. Toplotna kapaciteta (kWh/K) določenega telesa je količina to-

dnost snovi, iz katere je narejena plošča, toliko večja je njena upornost proti prevajanju toplote (glej sliko).

Pri tem je hitrost prevajanja toplote odvisna od toplotne prevodnosti, od toplotne kapacitete snovi ter od temperaturne razlike. Toplotna prevodnost določene snovi je podana s količino toplote (v kWh), ki preide v eni uri (h) skozi kocko iz te snovi s prostornino 1 m3 pravokotno med nasproti ležečima si ploskvama in če vlada med tema dvema plo-

plote, ki mu jo moramo dovesti ali pa odvzeti, da bi spremenili njegovo temperaturo za 1 K (eno stopinjo). V primeru plošče iz snovi s toplotno prevodnostjo l predpostavljamo, da se toplota prevaja od ene strani te plošče s površino A (m2) na nasproti ležečo ploskev ter da je plošča debela d(m). Upornost proti prevajanju toplote skozi to ploščo Rl (to je toplotno izolacijsko število te plošče) izračunamo po obrazcu:

Najboljši toplotni izolator je vakuum (hkrati z učinkovito zaščito pred sevalno toploto). Pomislimo samo na termovke. Te imajo dvojno stekleno steno, ki je znotraj posrebrena, vmesni prostor pa je evakuiran. Posrebrena plast močno ovira sevalno izmenjavo toplote, vakuum pa preprečuje prevajanje toplote. V gradbeništvu se uporabljajo za toplotno izolacijo snovi, ki so slabi prevodniki toplote. To so predvsem luknjičave snovi. Pri sestavljenih gradivih določimo toplotno izolacijsko število tako, da seštejemo toplotna izolacijska števila, ki smo jih določili za vsako snov posebej. Izračun in določitev toplotnih izolacijskih števil raznih sestavljenih gradiv največkrat predpisujejo ustrezni standardi.

22 e-Instalater

Januar 2009

Napetosti in ozemljitev
Ozemljitev je zaščita proti napetosti dotika in njenim nevarnostim (električni udar, ki je lahko smrten).
Snovi. ki sestavljajo zemeljsko skorjo, so ponavadi električno srednje prevodne. Tudi voda je električni prevodnik (elektrolit), kadar so v njej raztopljene zemeljske sestavine (soli). To pomeni, da se pojavijo električni toki brž ko nastanejo napetostne razlike med različnimi kraji zemeljske površine. Pa tudi nasprotno: vsaka napetostna razlika se takoj izravna in zato je zemeljska površina ploskev s stalno napetostjo (ploskev enakega potenciala, ekvipotencialna ploskev). Društvo instalaterjev energetikov Maribor Ahacljeva ul. 12a, 2000 Maribor, tel.: (02) 320 13 10 clanstvo@drustvo-diem.si ne z električno instalacijo. To je lahko pretočni električni grelnik, ki je neposredno povezan s cevmi itn. Poškodbe na električni instalaciji lahko povzročijo, da pride v vodovodne cevi električni tok. Ker so cevi dobri prevodniki elektrike, lahko pridemo v stik z električnim tokom na različnih mestih, na primer pri pipi, kopalni kadi itn. kar je lahko smrtno nevarno. Za hišne instalacije je predpisana ozemljitev. Instalacijo za ozemljitev polaga elektroinstalater. Vendar pa vedno kontrolirajmo, če so vsi kovinski deli vodovodne instalacije priključeni na ozemljitev. Ozemljilni vod je bakren kabel minimalnega prereza 4 mm2 ali pocinkan ploščati trak prereza najmanj 2,5 x 20 mm. Vse kovinske dele povežemo s tem kablom ali trakom. To so predvsem pločevinaste ali litoželezne kopalne kadi, kadi za prhe ter kovinski talni sifoni. Na kopalnih kadeh so že predvidena mesta, na katera privijemo kable za ozemljitev. Če so kadi in odtočne cevi plastične, tak priključek ni potreben. Če pa so kadi Vodovodne cevi v hiši so, tako kot cevi za ogrevanje ali plin, pogosto posredno ali neposredno povezain odtočni ventili kovinski, odtočne cevi pa plastične, priključimo na ozemljitev samo kad.

Slika 1 - Ozemljitev kopalne kadi

PRISTOPNA IZJAVA
Podpisani/a _____________________________________________
želim postati član/članica Društva instalaterjev energetikov Maribor

Odtočni ventil priključimo na kad z gumijastim tesnilom ali tesnilom iz umetne mase. Ker je odtočni ventil ločen od kadi, moramo tudi na njem predvideti priključek za ozemIjitev. Kad in ventil povežemo z bakrenim vodnikom. Poleg opreme ozemljimo tudi vse kovinske cevovode. Na bakrene kable pritrdimo kovinske cevne objemke. Če kovinski vodnik prekinemo na primer s kosom plastike, moramo povezati oba dela vodnika. Podobno je pri vodomerni uri, ki jo premostimo z bakreno žico. Pogosto uporabimo pri vodomernih urah posebno streme, ki olajša montažo in zagotavlja električno premostitev. S skrbnim vgrajevanjem instalacijske opreme preprečimo, da bi prišli na primer v kopalnici v stik z električnim tokom. V vseh primerih pa moramo biti pri uporabi električnih aparatov v mokrih prostorih zelo previdni. Ozemljilna instalacija je povezana z ničelnim vodom. Ozemljitev, ničelni vod in strelovod povežemo na ozemIjilno letev. Na to letev priključimo ozemljitev v zemlji.

Datum rojstva: __________________________________________ Izobrazba: ______________________________________________ Delovno področje: _______________________________________ Organizacija: ____________________________________________ Telefon: _________________________________________________ Naslov: _________________________________________________ Elektronski naslov: _______________________________________ Dovoljujem Društvu instalaterjev energetikov Maribor uporabo zgornjih podatkov za potrebe vodenja evidence članstva in za medsebojno obveščanje. Seznanjen/a sem, da bo Društvo instalaterjev energetikov hranilo in obdelovalo te podatke dokler bom njegov član/članica. ________________________ Datum: ________________________ Podpis:

Podpisano prijavnico pošljite na naslov društva po navadni oz. elektronski pošti.

Januar 2009

e-Instalater

23

Zaščita bakrenih vodovodnih cevi
Bakrene cevi so izdelane iz minimalno 99,9 % čistega bakra in so z notranje strani dodatno zaščitene proti luknjičasti koroziji. Proizvajajo se v palicah ali v kolutih, mehke, poltrde in trde izvedbe. Cevi za vodovodne instalacije so izdelane z visoko kvalitetnih materialov in ustrezajo najnovejšim evropskim normam. Cevi so namenjene za uporabo v različnih hišnih instalacijah, izvedba instalacij pa je hitra in enostavna.
na primer pluto, umetno maso itn. Med bakrene cevi ne smemo vgrajevati fasonskih kosov ali drugih kosov iz jekla, ker bodo zaradi korozije razpadli. Pri kombinirani napeljavi iz bakrenih in jeklenih cevi moramo upoštevati smer vodnega toka. (Vedno polagamo bakrene cevi za jeklenimi, gledano v smeri toka vode). Toda cevi lahko uničijo tudi zunanji vplivi. Baker je občutIjiv za žlindrin cement (zazidane cevi!) in za kisline (kisline v zemlji pri ceveh v zemlji). Proti tem zunanjim korozijskim vplivom se zavarujemo tako, da cevi izoliramo s klobučevino (če so vzidane); če so cevi izpostavljene vlagi, jih ovijemo z bitumenskim papirjem ali pa polagamo cevi v zaščitne cevi iz plastike. Pred kondenzno vlago zaščitimo cevi z ovojem iz klobučevine ali pa z izolacijskimi cevmi iz penaste gume. Žal pa lahko povzroči korozijo v ceveh tudi voda. V vodovodnih ceveh je normalno na notranji strani cevi zaščitni sloj, ki preprečuje vpliv vode, vendar je lahko ta sloj tudi poškodovan. Na poškodovanih mestih nastanejo luknje, ki so sicer majhne, vendar pa so lahko na gosto posejane. Tako cev moramo zamenjati. Take majhne luknjice lahko naredijo tudi majhni delci umazanije, peska ali kovinskih ostružkov, ki potujejo po ceveh.

Slika 1 – Cevi v plastični zaščiti

Bakrene cevi so zelo obstojne in tudi ne rjavijo. So pa zelo neodporne proti raznim korozijskim vplivom. Korozija je razpadanje materiala zaradi kemičnih ali elektrokemičnih vplivov. Zelo pogost vzrok korozije so napake pri polaganju. Na vsak način moramo preprečiti dotikanje dveh

različnih kovin. Če so taki stiki vlažni, na primer kondenzna vlaga, nastane galvanski tok in manj »žlahtna« kovina začne razpadati.

Slika 2 – Cev ovita s klobučevino

To v praksi pomeni: Če pritrjujemo bakrene cevi z jeklenimi objemkami, moramo med objemke in cevi vložiti izolacijski material,

Pred temi poškodbami se zavarujemo tako, da za vodomerno uro vgradimo filter, ki prepreči, da bi prišli drobni delci umazanije v hišno instalacijo. Seveda pa moramo v vsakem primeru po polaganju cevi, pred montažo armatur, cevi sprati s čisto vodo.

24 e-Instalater

Januar 2009

Vodovodna instalacija za pomivalno korito
Instalacija vodovoda v kopalnici se v osnovi ne razlikuje od tiste v kuhinji, le da je tuklaj drugačna oprema. Tudi instalacija za pralni stroj, je v bistvu enaka, če ga postavimo v kuhinjo, kopalnico ali v klet. Instalacije v kuhinji le izjemoma priredimo mreži keramičnih ploščic, ker so priključki povsod pokriti z opremo.
Izjema so le stenski iztoki, ki jih postavljamo nad pomivalnim koritom na ploščice in naj bi jih položili v mrežo ploščic na steni. S tem da instalacije prekrijemo z opremo, imamo tudi možnost, da pri obnovi ne upoštevamo do potankosti starih mer. Stoječe baterije, ki jih postavimo na delovno ploščo, lahko priključimo na staro instalacijo z bakreno cevjo. Poleg korita je na desni strani odstavna površina. zvrtamo luknjo, nato pa z žago izžagamo ustrezno odprtino. Ta naj bo po obodu za približno 5 mm manjša kot je korito, da ima rob ležišče. Desko utrdimo na spodnji strani s stremeni na koritu in z vijaki. Korito ima ustrezno tesnilo, ki je položeno ob rob ali pa ga nasadimo na rob deske. Če tega tesnila nimamo, zatesnimo pralni stroj. V tem primeru ima ventil na zgornji strani 10 mm cev z navoji, na spodnji strani pa priključek za gibljivo cev z zračnikom. Oba priključka lahko ločeno zapremo. Pri keramičnih pomivalnih koritih montiramo armaturo na leseno delovno ploščo. Zvrtamo luknjo

Pomivalno korito
V moderno zgrajenih kuhinjah so pomivalna korita pogosto iz plemenitega jekla ali keramike. Najpogosteje so enojna in dvojna pomivalna korita s posebnim delom za sušenje. Pri desničarjih gre delovni proces z desne proti levi, torej desno umivamo, levo splakujemo in zopet levo sušimo.

Slika 2 – Mere za vodovodno instalacijo v kuhinji

Montaža
Pri vgrajevanju pomivalnega korita izrežemo v leseni delovni plošči ustrezno odprtino. Najprej

s transparentnim silikonskim tesnilom; po delu korito takoj očistimo.

Armatura
Da očistimo posodo maščobe in ostankov hrane, potrebujemo v koritu vodo, segreto na 55 °C. Najpogosteje uporabimo stoječo mešalno baterijo na robu korita. V pločevino zvrtamo luknjo s premerom 27 do 28 mm in skoznjo vstavimo armaturo. Luknjo vrtamo s koničnim svedrom, s katerim jo povečujemo do potrebne mere. Lahko pa delamo tudi tako, da zvrtamo več lukenj s svedrom Ø 5 mm do Ø 10 mm in nato obdelamo robove odprtine s svedrom do potrebne mere. Stoječo baterijo priključimo na kotna ventila 1/2« x 10 mm (višina 450 do 550 mm nad tlemi, razmik 200 do 300 mm). Dovod je bakrena cev 15 x 1, koleno cevi 1/2« x 15 mm. Kotni ventil za priključek tople oziroma mrzle vode lahko kombiniramo s priključkom za gibljivo cev, da lahko brez dodatnih del priključimo tudi pomivalni ali

ustreznega premera, vstavimo armaturo s tesnilom in jo privijemo s spodnje strani (podobno kot pri umivalniku). Armaturo moramo na korito postaviti tako tesno, da voda pravilno priteka. Pri polnjenju veder in pomivanju posode potrebujemo premično škropilo na gibljivi cevi. Škropilo ima ročico, s katero reguliramo dotok vode. Tudi za škropilo moramo zvrtati v delovno ploščo luknjo, v katero vstavimo pritrdilo za škropilo. Pod delovno ploščo priključimo škropilo na mešalno baterijo. Stenske baterije ne potrebujejo prostora na koritu in povečujejo delovno ploskev. Vgradimo jih na višini 1100 do 1200 mm, da lahko podstavimo vedro, razdalja med koleni je 153 mm, nanje privijemo oba fazonska S - kosa. Priključni navoj je 1/2«, redkeje 3/4«. Iztok Ø 40 mm ima zamašek, zapremo pa ga lahko tudi s pokončno cevjo ali s posebno zaporo, ki jo reguliramo z ročico. Na odtočni ventil privijemo plastično smradno zaporo. Pri kombiniranih koritih ali pri kombinaciji korita s pretokom

Slika 1 – Mere za dvojno pomivalno korito

Poraba materiala za pomivalno korito pomivalno korito iz nerjavnega jekla, velikost po izbiri 1 1 1 1 1 odtočna garnitura 1 ¼« x 50 mm s smradno zaporo pretočni ventil 1 ¼« mešalna baterija kotni ventil ½« kotni ventil ½« za priključek pomivalnega korita

Januar 2009 kadar segrevamo vodo pod vreliščem. Prednosti so: vodo lahko segrevamo pri delovnem mestu, v ceveh nimamo toplotnih izgub. Grelnik ne nadomesti centralnega ogrevanja vode, ampak ga dopolnjuje. Modeli posameznih proizvajalcev so si med seboj podobni. Aparat ima spodnji del z armaturo in grelno spiralo in stekleno posodo z razdelitvijo za količino vode. Včasih lahko združimo grelnik in kuhalnik za kavo v eno ohišje.

e-Instalater

25

ti mreže keramičnih ploščic, ker prikIjuček kasneje pokrijemo z aparatom. Na koleno na steni postavimo spojnik s tesnilom, nanj pa privijemo z natično matico aparat. Poleg tega utrdimo aparat z držalom, ki ga pritrdimo z dvema lesnima vijakoma v plastičen čep. Električni tok priključimo v vtičnico z 10-ampersko varovalko. Postavimo jo ob strani aparata (ca. 15 cm iz osi) ali pa nad apa-

Slika 3 – Nizkotlačna mešalna baterija za priključek na nizkotlačni grelnik tople vode pod delovno mizo

povežemo vse odtoke v eno cev, na katero montiramo smradno zaporo. Povezovalna cev odtokov in smradna zapora so sestavni del pomivalnega korita. V izjemnih primerih lahko naredimo povezovalno cev premera Ø 40 mm tudi sami, prav tako lahko naredimo smradno zaporo iz cevi Ø 50 mm. Stik odtoka in smradne zapore zapolnimo s tesnilnim obročem. Najprej rahlo privijemo zaporo z roko, potem pa še s kleščami. Poleg navedene opreme lahko

kupimo v trgovini tudi posebne izvedbe, pri katerih bomo prihranili precej prostora.

Grelnik vode
Z grelnikom lahko v nekaj minutah segrejemo do pet litrov vode. Ni primeren za rezervoar, ker ni toplotno izoliran. V primerjavi s centralno napravo za ogrevanje vode porabi grelnik za segrevanje majhnih količin vode malo energije in ga uporabimo tudi tedaj,
Slika 4 – Montaža stenskega grelnika voda

Montaža
Montaža je preprosta. Priključek hladne vode je bakrena cev 15 x 1 s kolenom Ø 1/2« x 15 v višini 1200 mm. Ni potrebno upošteva-

rat. Na grelniku je poleg iztočne cevi še gibljiva pretočna cev. Ta zagotavlja, da pri segrevanju ne nastane v aparatu nadpritisk. Voda iz te cevi izteka v pomivalno korito.

Vodovodna instalacija
Hišno vodovodno napeljavo moramo položiti v skladu z veljavnimi predpisi in standardi. Podrobnosti predpisujejo komunalna podjetja za oskrbo s pitno vodo. Pred polaganjem vodovodnih cevi opravimo vsa pripravljalna dela, da kasneje ne pride do motenj in da bodo morebitne spremembe čim manjše. V kopalnico, stranišče, kuhinjo in v bazen vodo pogosto dovajamo zaradi varčevanja samo po eni vodovodni cevi z enim zapornim ventilom. To pa ni najboljša rešitev, ampak je bolje, da k vsakemu odjemniku dovajamo vodo po posebni cevi z lastnim zapornim ventilom. Pogosto ne vgradimo čistilnega filtra, kar pa tudi ni dobro. Naprava za znižanje tlaka preprečuje nihanje tlaka vode v ceveh in tudi šumenje pretakajoče se vode. Kadar želimo na vodovodni pipi ali armaturi pri kopalni kadi zamenjati tesnilni obroček, moramo zapreti ventil na vodovodni cevi. Če vsaka vodovodna cev nima svojega ventila, moramo pri popravilu zapreti ventil na cevi, po kateri dovajamo vodo za vso hišo ali stanovanje. Seveda pa ni prav nič prijetno, kadar tako popravilo traja dalj časa. Če v vodovodni instalaciji ni čistilnega filtra, moramo upoštevati, da se bodo tesnila na pipah hitreje pokvarila in da se bodo mrežice na iztokih pri armaturah v kopalnici hitreje zamašile. Če zanemarimo znižani tlak, bodo cevi in vodovodna oprema izpostavljene nihanju vodnega tlaka iz javnega vodovodnega omrežja. Pri vsaki vodovodni pipi in armaturi, posebno v kopalnicah in straniščih, predvidimo zaporni ventil. Napravo za znižanje vodnega tlaka in čistilni filter lahko vgradimo tudi kasneje, pri tem pa moramo začasno zapreti vodo v vseh ceveh v hiši. Vsa dela naj opravi strokovnjak.

26 e-Instalater

Januar 2009

Čiščenje vode
Voda za pitje in gospodarstvo mora biti pred uporabo ustrezno očiščena: z različnimi postopki je treba odstraniti suspendirane in raztopljene snovi ter bakterije, razen tega pa je treba zmanjšati vsebnost železa in mangana ter kislost.
skozi to peščeno plast teče voda zelo počasi v velikih rezervoarjih (počasno filtriranje) ali hitreje v manjših rezervoarjih (hitro filtriranje), tokrat včasih celo pod pritiskom. Peščene filtre čistijo tako, v zraku. Prezračena voda pada potem v usedalno kad. Tam se pričnejo delati kosmiči, ki se usedejo na dno ali pa jih odfiltrirajo s priključeno filtrirno napravo (slika). Zlasti težavno pa posta-

Slika 1 – Priprava vode (shematsko)

Večino suspendiranih snovi odstranijo v velikih usedalnih kadeh, skozi katere teče voda s hitrostjo približno 10 mm/s. Pri tem se zbi-

rajo trdni delci na dnu. Še manjše delce odstranijo peščeni filtri, ki zadrže tudi bakterije. Peščeni delci imajo premer približno 1 mm;

da vodijo spodaj velike množine očiščene vode z veliko hitrostjo. Tedaj pričnejo peščeni delci lebdeti in voda odplakne nesnago, ki se je usedla nanje. Če je v litru vode raztopljena le desetinka miligrama železa ali mangana, ju je treba odstraniti. V posebnih napravah pretvorijo v ta namen kovini v netopne spojine; le te se izkosmičijo, nakar jih je mogoče odstraniti z že omenjenimi peščenimi filtri. Večinoma sta elementa vezana z ogljikovim dioksidom; če deluje na take spojine kisik, nastane netopna snov. To se zgodi v razpršilnih komorah, v katerih brizga voda skozi razpršilce ali šobe od spodaj na dvometrsko plast iz kosov koksa ali klinkerja. Vodne kapljice imajo zelo veliko površino in tako zelo dober stik s kisikom

ne čiščenje, če železo in mangan nista vezana na ogljikov dioksid, temveč na žveplovo ali huminske kisline. Takrat je treba dodajati v akcelerator namesto zraka posebne kemikalije, da je izkosmičenje sploh mogoče. V napravo doteka surova voda od strani v vodo, ki že vsebuje kosmiče, kar olajša nadaljnje izkosmičenje. Voda teče nato v primarno reakcijsko cono z mešalom, kjer dodajajo kemikalije. Odtod steče voda v sekundarno reakcijsko cono, v kateri sledi ponovni dodatek kemikalij. Obdelana voda teče potem prek jezu v obročasto usedalno kad, iz katere posebej odtekata blato in očiščena voda. Sledi dokončno čiščenje skozi peščeni filter. Akcelerator za oskrbo mesta s približno sto tisoč prebivalci je visok približno 6 in ima premer 26 metrov.

Svetovanje gospodinjstvom
Zgornje avstrijska zveza za varčevanje z energijo nudi energijsko svetovanje za zasebna gospodinjstva, obrate in občine. Kratka vprašanja lahko zasebniki naslovijo na svetovalce ESV kar po telefonu. Za dodatna vprašanja se lahko dogovorijo za termin. Primer situacije: Neka stranka želi obnoviti svoje ogrevanje, nima pa še natančne predstave, za kaj naj se odloči. Energijski svetovalec ji opiše, katere možnosti v njenem primeru obstajajo in ji da pregled približnih stroškov kot tudi konkretnih možnosti spodbud.

Januar 2009

e-Instalater

27

Prihodnost instalaterjev
Naročnik je zmeraj bolj zahteven, zato morajo instalaterji vedno bolj širiti svoje znanje in ponudbo. Gradbeni in strokovni trg prinašata instalaterjem vedno več pomembnih tekmecev. Kot protiutež jim ostane samo razširitev ponudbe storitev. V prihodnosti bo neizbežno, da povečajo storitveno kot tudi proizvodno dejavnost. Naročniki bodo enostavno vse bolj izzivali strokovnost instalaterjev. Zanesljivost, brezhibna cenovna ponudba in kvaliteta bodo vse bolj pomembni. Naročniki so in bodo še bolj zahtevni. Vse pogosteje se že sedaj ozirajo po cenovnih razmerjih, ki veljajo v sosednjih deželah. Poudariti je potrebno, da je strokovno izpopolnjevanje z novimi tehnologijami v podjetjih vse bolj pomembno. Temu trendu morajo slediti instalaterji s svojo celostno ponudbo. Še bolj bo potrebna pozornost pri zagotavljanju brezhibnega delovanja podjetja, servisi in pregledi naprav, tudi v enodružinskih hišah. Posebno pri javnih zgradbah zahtevajo investitorji od izvajalcev potrdila o kvaliteti in zanesljivostih naprav. Tema o kvaliteti in zanesljivosti ima vse večji pomen. Informiranost je vse večja, tako pri instalaterjih, kot pri naročnikih. Za izvajalce del je to dodatna obremenitev. Informacijsko obremenitev spremenimo v udobnost. Instalaterji pridobivajo nova znanja na različnih izpopolnjevalnih seminarjih, naročnik pa vidi v svojem instalaterju pristojnega sogovornika za vprašanja hišne tehnike. Instalaterji kot tudi naročniki del se dnevno srečujejo z vedno večjo ekološko osveščenostjo. Sanacijska dela so v porastu, zaloge energije za ogrevalne naprave se

manjšajo. Uporabljajo se nove okolju prijazne tehnike, kot npr. sončni sprejemniki, toplotne črpalke, uporaba deževnice, gradnja pasivnih hiš itd. Produkti so zmeraj kvalitetnejši in se lahko reciklirajo. Za zagotavljanje brezhibnega delovanja obstoječih naprav je instalaterjem na voljo velika paleta različnih produktov. Izvajanje del ni najpomembnejši kriterij za naročnika pri določitvi sposobno-

sti instalaterjev. V prvi vrsti je za naročnika pomemben energent, s katerim bo ogreval prostore, nato sledi nastop in ohranjanje stikov. Ne samo strokovnost, tudi človeška strpnost in pravilno komuniciranje vplivajo na uspešnost podjetja. Dobro izšolani, samostojni in odgovorni strokovnjaki, pa tudi izmenjava informacij med instalaterjem in interesno skupino bodo v prihodnosti pomembnejši kot kdajkoli prej in tega se moramo zavedati.

28 e-Instalater

Januar 2009

Prezračevanje
V zaprtih prostorih se zrak s časom slabša, zato je potrebno dovajati v prostore svež zrak. V tradicionalnih sistemih prisilnega prezračevanja je potrebno zunanji zrak ogrevati ali hladiti, da ne bi prišlo do spremembe hidro-termičnega udobja v prostoru, kar posledično zahteva visoko porabo energije.
Napake pri delu
Okna so bila pred začetkom energetske krize vse večja. To pa ni povzročilo problemov samo pri ogrevanju in toplotni izolaciji, ampak so takšna okna zaradi čezmernih površin neprimerna tudi s psihološkega vidika. Seveda so taka in podobna razmišljanja lahko sporna, zato se mora vsak sam odločiti, ali se bo pri velikih oknih dobro počutil ali pa jih bo vgradil samo zaradi arhitektonskega oblikovanja. Mnogo bolj so problematična okna z gumenimi tesnili v pripirah. Da bi zmanjšali stroške ogrevanja, žrtvujemo dober zrak v prostoru, ki je zelo pomemben za naše zdravje. Pri tem vedno mislimo, da je olje za ogrevanje dražje kot pa zdrav svež zrak. vlažen. Gradbeniki vedo, da material v nezavarovanih gradbenih elementih ni najbolj izpostavljen vremenskim vplivom, ampak vlažnemu zraku iz bivalnih prostorov, kopalnic in kuhinj. Zato delajo parne zapore, s čimer dosežejo, da vlažen zrak ostane v prostoru in se ne nabira na gradbenih elementih. Nihče pa ne pomisli, ali je to tudi zdravo za stanovalce. Važno je le, da v hiši ne nastanejo poškodbe. Tesna okna in parne zapore preprečujejo odvajanje vlage in dovajanje svežega zraka. Kdor dalj časa živi v takem zraku, prav gotovo čuti posledice pri svojem zdravju.

Odprava napak
Vgradimo okna z aktivnim zračenjem, s čimer omogočimo v prostor dovod svežega zraka. Pomaga tudi večkratno zračenje prostorov, in sicer vsaj trikrat na dan po 10 minut. Koliko več energije bomo porabili za ogrevanje, lahko ocenimo sami. Verjetno pa nič več kot pri netesnih okenskih pripirah.

Posledice napak
Ker mnoge hiše in stanovanja nimajo stalnega prezračevanja, v njih nastaja plesen. To je najboljši dokaz za trditev, da zrak v modernih stanovanjih ni, kot mnogi napačno mislijo suh, ampak preveč

Slika 1 – Sistem prezračevanja

Časovni zamik
Zato ker Lunina privlačnost vpliva na oceane v periodi 12,42 ure (polovica Zemljine sinodične periode vrtenja), kar je manj od naravne periode oceanov, pride do fenomena kompleksne resonance. Zakasnitev med Luninim prehodom in reakcijo bibavice variira od 2 ur na južni polobli, pa do dveh dni na Severnem morju. Povprečno je plimni časovni zamik šest ur (oseka se pojavi ko je Luna v zenitu, kar je v nasprotju z intuicijo). Izguba rotacijske energije Zemlje, zaradi vpliva bibavice ter gravitacijskega efekta deformacije le-te, povzroča upočasnitev rotacije Zemlje in povečuje oddaljenost.

Januar 2009

e-Instalater

29

Štiri generacije sprejemnikov sončne energije
Na trgu dobimo mnogo različnih tipov sprejemnikov sončne energije (SSE), ki jih glede na razvoj tehnologije lahko razvrstimo v štiri generacije. Vsi pretvarjajo sončno energijo v toploto, ki se lahko uporabi za pripravo tople vode ali kot podpora ogrevalnemu sistemu, razlikujejo se pa glede na učinkovitost izrabe sončne energije, življenjsko dobo in način montaže. Ločimo dve osnovni izvedbi, in sicer ravne in vakuumske SSE.
Prvo generacijo predstavljajo klasični – ravni SSE, ki se za izkoriščanje sončne energije uporabljajo že zelo dolgo in so med obstoječimi instalacijami najštevilčnejši. Ker se pri ravnih SSE z zniževanjem zunanje temperature povečujejo toplotne izgube, je razvoj tehnologije kot izolator prinesel vakuum, ki zmanjša izgube pridobljene toplote v okolico na minimum in tako omogoča visoko učinkovitost SSE. Prav bi bilo, da bi ločili tudi med različnimi tipi vakuumskih SSE. SSE druge in tretje generacije, to so vsestekleni kolektorji sistema »cev v cevi« in U-cevni SSE, imajo vitalne dele v normalnem zračnem tlaku, ki so zato še vedno podvrženi oksidaciji, kondenzu in s tem staranju. Vakuum je le med stenama dvostenske steklene cevi. Zaradi visoke toplotne vztrajnosti se ti SSE počasi, v kratkih intervalih osončenja pa neučinkovito odzivajo. Četrta generacija ali pravi vakuumski SSE pa so tisti, pri katerih se tudi absorber in toplotna cev (Heat Pipe) nahajata v vakuumu. Razlika je predvsem v zmogljivosti in odzivnem času. Zmogljivost SSE, ki imajo aktivne dele v vakuumu, se z leti ne zmanjšuje, odzivni čas pa je krajši. Predstavniki četrte generacije, dostopni tudi na slovenskem trgu, so sprejemniki sončne energije GreenLand Systems®. To so vakuumski cevni »Heat Pipe« SSE s suhim toplotnim spojem. Gre za zadnji dosežek tehnologije na tem področju, ki energijo Sonca izkorišča v največji možni meri. ščiti vse aktivne dele pred oksidacijo in skoraj popolnoma preprečuje izgube pridobljene toplote v okolico. Dolgotrajna stabilnost vakuuma je zagotovljena z barijevimi lovilci, naparjenimi v notranjosti cevi, ki absorbirajo molekule v slučaju, da se sprostijo s površine materialov v vakuumu. V primeru poškodbe posamezne vakuumske cevi sistem zaradi suhega toplotnega spoja nemoteno deluje tudi med popravilom, brez izgubljanja solarne tekočine. Steklena cev je neposredno natakar pomeni, da ti SSE delujejo tudi v slabših svetlobnih pogojih, npr. v oblačnem vremenu. Nizka toplotna inercija jim omogoča izkoristiti energijo tudi v kratkih intervalih osončenja. V primeru neugodne postavitve objekta lahko posamezne vakuumske cevi neodvisno zasučemo za kot do 30° proti jugu, da dosežemo najboljši vpadni kot sončne svetlobe. Večina drugih tipov SSE ne ponuja te možnosti. To je zelo estetska alternativa namestitvam SSE na konzole nad slemenom strehe. Polkrožno oblikovani absorberji (tip PT) pasivno spremljajo vpadni kot sonca in na letnem nivoju pridobijo več energije kot enako veliki vakuumski cevni SSE z ravnimi absorberji. Majhen padec tlaka omogoča vezavo SSE GreenLand Systems® v večje sisteme – tako izgradnjo sistemov dogrevanja stanovanjskih stavb kot tudi industrijske solarne aplikacije. Zaradi velike zmogljivosti, nizke cene na kWh pridobljene energije na letni ravni in drugih številnih prednosti so SSE GreenLand Systems® zelo konkurenčni drugim tipom SSE. Ker delujejo vse leto, celo pozimi, so primerni tudi za dogrevanje objektov.
www.bioplanet.si

»Heat Pipe« je visoko učinkovit cevni prenosnik toplote, ki toploto na osnovi uparjalno kondenzacijskega kroga prenaša od absorberja na kondenzator in preko njega na solarno tekočino. Absorber je izdelan iz aluminija visoke čistosti in je tesno spojen s toplotno cevjo. Spoj je v visoko prosojni stekleni cevi, ki je izdelana iz 2,5 mm debelega, visoko odpornega borosilikatnega stekla s prepustnostjo IR svetlobe preko 94%. Steklo je testirano na odpornost na točo – brez poškodbe zdrži udarce toče premera do 3,5 cm, celo če ta pada pravokotno na vodoravno ležečo stekleno cev. Solarne vakuumske cevi GreenLand Systems® so odporne tudi proti zmrzovanju. Celotna notranjost cevi je v visokem vakuumu, absolutni tlak v ceveh je 0,001 Pa. Visoki vakuum

ljena na kovinsko prirobnico, kar zagotavlja dolgotrajno zanesljivost spoja. Ker SSE GreenLand Systems® ne uporabljajo tesnil, ne izgubljajo vakuuma. Veliko prednost predstavlja tudi izkoriščanje difuzne svetlobe,

30 e-Instalater

Januar 2009

Vakuumska fasada
Velike debeline, s katerimi se človek sooča za prihranek energije znašajo od 15 pa vse do 30 cm. Toplotno izolacijo s takšno debelino je v veliko primerih nemogoče izvest. Problem nastane, ko zgradba meji na sosedovo zemljišče, stoji preblizu pločnika, ali pa so okenske špalete preozke itn. Poizkusi z novo fasado, ki je narejena s trdno vakuum lupino so se pred leti pričeli v Angliji. Sedaj s tem nadaljujejo tudi v Nemčiji. Materiali, ki jih uporabljajo za te namene imajo toplotno vrednost l okoli 0,022 W/mK, kar pomeni, da se debelina toplotne izolacije zmanjša za 50 – 70 %. Fasadne plošče, z imenom Resol, so izdelane za vgradnjo na fasado kot končno izdelane industrijske sistemske plošče.

Vakuumska izolacija
Že nekaj let se strokovnjaki trudijo razviti sistem Vakuumske izolacije, s toplotno - prevodnostjo od 0,004 (laboratorijske meritve) do 0,008 (vrednost za celoten element, vključno z robnimi spoji), ki je pet do desetkrat boljši toplotni izolator od sedanjih materialov. U-vrednost, okoli 0,25 W/ m2K za zunanji zid je mogoče doseči, že z debelino okoli 3 cm vakuum izolacije. Vakuum izola-

Slika – vgradnja vakuum fasadnega izolacijskega elementa na obstoječi zid

cijske plošče (VIP) so zaradi njihove majhne debeline vsekakor zelo občutljive. VIP plošč , tudi ni mogoče rezati in prilagajati na gradbišču. Vse plošče za vgradnjo se pripravijo po točnih načrtih že

v proizvodni hali. Plošče so industrijsko narejene in oblikovane kot fasadno izolacijski sendvič element. Sestava toplotno izolacijske fasadne plošče je prikazana na sliki.

Gradbena solama pogodba
Od leta 2002 obstaja v vellmarskem mestnem predelu »Solarsiedlung auf dem Osterberg« (Solarno naselje na Velikonočnem hribu) obveza vgradnje sprejemnikov sončne energije, ki je utemeljena z mestno gradbeno solarno pogodbo. Predpis zadeva dvanajst hektarjev veliko naselje, ki bo po dokončanju obsegalo okrog 350 stanovanjskih enot. V skladu s konceptom »spodbujati in zahtevati« mesto vsakemu investitorju ftnancira energijsko svetovanje, investitor pa se za proti uslugo zaveže vgraditi sprejemnik sončne energije za segrevanje vode in podporo ogrevanju. Kot motivacija pa sočasno poteka tekmovanje za najlepšo solarno arhitekturo.

Januar 2009

e-Instalater

31

Želite biti prisotni in videni iz prve roke?

PRILOŽNOST!
PROMOCIJA VAŠEGA PODJETJA NA INTERNETU SKOZI CELO LETA, ZA SAMO 100 EUR Društvo instalaterjev energetikov Maribor (DIEM), vam ponuja preko strokovne revije Instalater najcenejšo promocijo vašega podjetja. Pojavite se na spletnih straneh: ) www.instalater.si - ki je namenjena stroki in široki potrošnji ) www.erevija.com - ki je namenjena široki potrošnji, ) www.photovillage.org Z vašo prisotnostjo bo vaš oglas imelo priložnost videti tudi več kot 10.000 obiskovalcev na dan doma in v tujini. Promocijski oglas vašega podjetja lahko vsebuje: ) Naslov ) Vrsto dejavnosti ) Promocijo izdelkov in storitev ) Vrste dogodkov oziroma sporočil, ki jih lahko sproti objavljate itd. Nudimo vam tudi brezplačno oblikovanje vaše promocije. Promocijski material pošljite v pisni ali elektronski obliki v naslednjih formatih: JPG; PDF… Cena letnega oglasa znaša: 100 EUR + DDV .

031/326 750, 041/980 016, 040/661 448, 02/320 13 10

Informacije: e-mail:

e-oglasi@instalater.si

Društvo instalaterjev energetikov Maribor
Ahacljeva ul. 12a 2000 Maribor

Matična številka: 1435850000 DŠ: SI 55398430 TR: IBAN SI56 0417 3000 1386 906

32 e-Instalater

Januar 2009

Dubai – most z najvišjim lokom
Tam delajo stvari povsem drugače kot kjerkoli na svetu. Tudi gradnja kilometer dolgega mostu, ki bo imel najvišji lok na svetu se uvršča med svetovne rekorderje. Lok na mostu bo segal v višino 200 m in bo imel za promet 12 voznih pasov. Preko mostu, ki bo povezoval celino z umetnim otokom na katerem bo zgrajena tudi operna hiša, bo prevozen tudi za metro. Dopustna pretočnost na uro, bo okoli 2 tisoč vozil. Vsi stroški projekta pa so ocenjeni na približno 817 milijonov ameriških dolarjev. Rok za dokončanje projekta pa je predviden za leto 2012.

Kako deluje dvigalo
Osnovni element lifta je pritrjen škripec. Ta škripec je zgoraj nameščen v strojnici; žene ga elektromotor in drži na obeh straneh breme na nosilnih vrveh. Breme je na eni strani kabina, na drugi pa protiutež.
Pri ustavljanju zavora zavira kabino. Ko se kabina ustavi pa zavora drži kabino in protiutež v vesi. Zavora prijema na zavorni kolut, nameščen na štrclju gredi med motorjem in reduktorjem. Zavoro odvira elektromagnet. Počasno vožnjo kabine tik pred ustavitvijo v nadstropju dosegamo s preklapljanjem motorja na manjše število vrtljajev. Preklapljanje opravijo nastavne letve, nameščene na notranji strani jaška za dvigalo. Delujejo enako kakor nastavne letve pri zapahih na vratih, ki z električnim kontaktom premaknejo zapah, ko se kabina ustavi. Pri vožnji mimo nadstropja ustrezen rele vključi magnet, ki odmakne nastavne letve, da se jih ne more dotakniti ročica stikala. Po vsej višini jaška za dvigalo je speljana brezkončna varnostna vrv, ki zgoraj v strojnici in na najnižjem mestu jaška teče preko koluta. Vrv je s sponko trdno pritrjena na kabino. Če se pretrga nosilna vrv kabine, kabina pade. Zaradi povečane hitrosti kabine pa sproži sredobežni regulator, ki ga žene zgornji kolut varnostne vrvi, lovilno napravo kabine. Ta sestoji iz sistema vzvodov, ki potegnejo med pokončne nosilce kabine in vodilni tirnici zagozdi podobni zaviralni čeljusti, ti pa kabino zavreta in ustavita. Med nepretrgoma delujoča dvigala sodi tako imenovano paternostrsko dvigalo. V glavnem sestoji iz dveh brezkončnih verig, ki tečeta med seboj vzporedno; med njima so obešene kabine. Obe verigi sta tako položeni čez dva para verižnih koles, da en pramen verige teče ob zadnji, drugi pa ob sprednji steni. Zaradi tega se gibljejo kabine po eni strani navzgor, po drugi pa navzdol. Oba para verižnih koles poganja prek gonil elektromotor, ki je največkrat nameščen na podstrešju. Kabine se tako počasi gibljejo, da je mogoče med vožnjo vstopati vanje in izstopati iz njih.

One Bryant Park
One Bryant Park - Bank of America Tower (New York), se po višini uvršča na drugo mesto v New Yorku. Ameriška banka je v New Y orku na Šesti Aveniji zgradila nebotičnik z imenom One Bryant Park v vrednosti preko 1 bilijona dolarjev. Arhitekti pri Cook+Fox so pri projektiranju dali glavni poudarek ekološki učinkovitosti zgradbe. Zgradba z 54 nadstropji obsega skupno površino 195,000 m² površine in meri v višino 287,9 m, z anteno pa 366 metrov. Tako se stolpnica s svojo višino uvršča na drugo mesto v New Y orku. Z gradnjo so pričeli leta 2004 in jo v celoti končali leta 2008. V zgradbi deluje 53 dvigal.

Slika 1 - Načelo pritrjenega škripca

Razdelitev tež je izračunana tako, da sta pri polovični maksimalni obremenitvi kabine v ravnotežju kabina in protiutež. Pri popolni obremenitvi mora pogonski motor dvigati in spuščati samo polovico bremena in premagovati sile v vrveh in vodilih. Če je kabina prazna, je protiutež težja od kabine in motor mora pri spuščanju oziroma dviganju kabine dvigati oziroma zavirati čezmerno težo protiuteži.

You're Reading a Free Preview

Download
scribd
/*********** DO NOT ALTER ANYTHING BELOW THIS LINE ! ************/ var s_code=s.t();if(s_code)document.write(s_code)//-->