You are on page 1of 301

POLITI^KI MENAXMENT

Antonij Todorov, Dobrin Kanev, Emilija Angelova, Ivan Radev, Ivelin Nikolov, Liljana Kaneva, Magdalena Dikova, Tatjana Buruxieva, Julijan Georgiev

POLITI^KI MENAXMENT
Sostavuva~ i redaktor:

Dobrin Kanev

Fondacija "Fridrih Ebert", Kancelarija Skopje Skopje, 2009 god.


3

Izdava~: Fondacija "Fridrih Ebert" - Kancelarija Skopje www.fes.org.mk Prevod od bugarski jazik: Jonka Georgieva Lektor: Inda Savi} Kostova Dizajn na korica: Todor Trajkovski Pe~ati: Bomat Grafiks - Skopje Tira` na vtoroto izdanie: 500 Copyright: Friedrich Ebert Stiftung
CIP Katalogizacija vo publikacija, Narodna i univerzitetska biblioteka "Sv. Kliment Ohridski" - Skopje 32.076 (035) Politi~ki Menaxment / Antonij Todorov, [i dr. ] sostavuva~ i redaktor Dobrin Kanev, [prevod od bugarski jazik Jonka Georgieva] [2 izd.] - Skopje, Fondacija -Fridrih-Ebert, Kancelarija Skopje 2009 - 301 str. Ilustracii, tabeli; 24 sm Predgovor / Mihael Vajhert, Dobrin Kanev: str. 9-11. Predgovor kon makedonskoto izdanie / \or|e Ivanov: str. 12-16. - Bibliografija: str 297-301 ISBN 978-9989-109-48-5 1. Todorov, Antonij [avtor] a) Politi~ki menaxment - Prira~nici COBISS.MK-ID 77522442

SODR@INA

Predgovor Predgovor kon makedonskoto izdanie

9 12

glava

.
18 18 23 26 43 43 45 47 61 71 73 79 83 87 94 94 98 103 107 110 110

ORGANIZACISKI MENAXMENT
Upravuvawe so vremeto vo politikata Za ume{nosta na politi~arot da upravuva so vremeto [to ni pre~i, na{eto vreme podobro da go organizirame? Kako da go organizirame na{eto vreme? Timsko rabotewe Potreba od timsko rabotewe vo politikata U~estvuvame vo timot so svoite silni i slabi strani Indikatorot Majers - Brigs Osnovni pravila za dobro timsko rabotewe Rabotni sredbi i sovetuvawa Ume{nost za rakovodewe i fasilitirawe vo grupniot proces Problemi i re{enija Me|usebni odnosi "Rakovodstvo - personal" Organizacija na rabotni sredbi i dogovarawe Upravuvawe vo konfliktni situacii Me|u~ove~ki odnosi Konflikti Vidovi konflikti Na~ini za re{avawe konflikti Vodewe pregovori Vidovi pregovori

Uslovi za uspe{no vodewe pregovori Etapi na pregovarawe Pre~ki vo iznao|awe re{enija

112 113 116

glava

.
121 123 127 129 132 138 138 148 153 154 155 158

POLITI^KI ANALIZI
Politi~ka informacija Pribirawe na politi~ki informacii Izvori na politi~ka informacija Organizirawe na informacijata Rabotewe so politi~kata informacija Analiti~ki dokumenti vo politikata Dokument za politi~ki stav Izve{taj za predvremeno predupreduvawe Politi~ki argument Vlijanie na argumentite Sozdavawe argument "Za" i "protiv"

glava

.
171 176 178 179 182 187 187 192 203 203 212 213 219 220

POLITI^KA KOMUNIKACIJA
Strategija na komunikacijata Propaganda, manipulacija, konflikt Osnovni propagandni tehniki na vlijanie Komunikacija ili konflikt? Diskursivni strategii na manipulacija Verbalna i neverbalna komunikacija Politi~ki jazik Neverbalna komunikacija Rabotewe so mediumite Specifi~nost na oddelni mediumi Medija-trening Davawe intervju Politi~ki govor Struktura i specifi~nosti na politi~kiot govor 6

Predizboren govor Dr`ewe govor

227 229

Glava

.
236 240 240 247 252 253 253 260 268 272 273 275 281 285 285 289 293 297

PREDIZBORNA KAMPAWA
Podgotovki za predizborna kampawa Strategija za predizborna kampawa Osnovni elementi Plan za predizborna kampawa Primer na grafikon za predizborna kampawa Organizacija na kampawa Predizboren {tab Rabota so izbira~i Rabota so celni grupi Predizborni platformi i poraki Mesto i zna~ewe na predizbornite platformi Proces na izrabotka na platformi Predizborni poraki Sorabotka so mediumite vo predizborie Medija-plan Pe~aten materijal vo predizborna reklama Problemi pri koristewe audiovizuelni mediumi

LITERATURA

PREDGOVOR

Celta na ova izdanie e da im predlo`i na bugarskite politi~ari i eksperti mo`nosti za steknuvawe analiti~ka, organizaciska, komunikaciska i liderska ume{nost i, preku obuka i trening, bliski do praktikata i do li~noto iskustvo na u~esnicite, da ja zgolemi nivnata kompetencija vo politi~kata dejnost. Vo uslovi na demokratski politi~ki sistem ne e mo`no da se zamisli uspe{no politi~ko rabotewe bez ume{nost i kompetencija za politi~ka aktivnost i bez profesionalni sredstva na menaxmentot. Toa, osobeno, se odnesuva za novite demokratii, kako Bugarija, kade {to na pove}eto politi~ari im nedostiga dovolno profesionalna kvalifikacija i iskustvo vo oblasta na menaxmentot na politikata i organizacijata. Sovremenite politi~ari sekojdnevno se ispraveni pred predizvicite na konkurencijata na nivnite politi~ki oponenti, vodeweto otvoreni politi~ki debati i opstojuvawe na svoeto mislewe, jasno i razbirlivo prezentirawe na svoite politi~ki ubeduvawa i celi, efektivnosta vo administracijata, rakovodewe so sebe i drugite. Tie se inicijatori na novi politi~ki aktivnosti, ili se so namera da gi izmenat postojnite. Za da uspeat vo sevo ova, neophodni im se specifi~ni znaewa i ume{nost, kako osnova za nosewe podobri re{enija, a so toa i za vodewe efektivna politika, za da go olesnat politi~kiot dijalog, da ja obezbedat legitimnosta na politi~kite dejstvija, povisoko nivo na poddr{ka za narednite strategii i, na toj na~in, da ovozmo`at poddr{ka na samiot politi~ar. Ovie znaewa i ume{nosti imaat najmalku dve strani. Ednata e profesionalnata kompetentnost, znaewata za su{tinata i sodr`inata na politikata. Drugata e sposobnosta da se predizvika doverba vo sopstvenata li~nost i vo sopstvenite politi~ki stavovi. Ako eden politi~ar saka da izvr{uva aktivna i zna~ajna uloga, toj ima potreba od tie znaewa i ume{nosti, specifi~ni po svojata 9

sodr`ina i forma. Ova izdanie e prakti~no upatstvo kako da se dobijat, ili da se podobrat ume{nostite od ovoj vtor aspekt. Toa ima postaveno zada~a da odgovori na slednive pra{awa: * Kako podobro da se upravuva so vremeto na politi~arot? * Kako da se organizira timskoto rabotewe vo politikata? * Kako efektivno i bez stres da se rakovodat rabotnite sovetuvawa i sredbi? * Kako da se rakovodi so sorabotnicite, taka {to rabotata da bide efektivna i da se raboti so zadovolstvo? * Kako da se re{avaat nastanatite konflikti? * Kako da se postigne najdobroto re{enie za vreme na pregovorite? * Od to~no kakov vid politi~ka informacija imame potreba, kako taa da bide dobiena, proceneta i koristena? * Kako se stignuva do solidno obrazlo`en politi~ki stav? * Kako ovoj stav argumentirano se prezentira i opstojuva pred drugi politi~ari i pred po{irokata javnost? * Kako vo politi~kata dejnost uspe{no da se koristat sredstvata za verbalna i neverbalna komunikacija? * Kako mo`e da se zgolemi vlijanieto na politi~kiot govor? * Kakvi se pravilata za uspe{no rabotewe so mediumite? * Kako da se organiziraat uspe{ni predizborni kampawi? Se razbira, ovaa kniga ne sodr`i nekakvi patentirani recepti za uspeh vo politi~kata dejnost. Taa ne pretendira da pretstavuva i vistini od posledna instanca, dokolku politikata e oblast koja{to bara pove}estrana podgotovka, fantazija, tvore{tvo, ubedlivost i trpenie. Taa se obiduva da im dade na politi~arot, ekspertot i na politi~kite organizacii impulsi za osoznavawe na nivnite sopstveni mo`nosti i za stimulirawe na nivnata politi~ka fantazija. Istovremeno, ova izdanie se primenuva vo praktikata. Toa dava prakti~ni soveti za sekojdnevnata politi~ka rabota vo konkretni situacii. Sodr`inata na knigata pove}epati e primeneta na seminarite na [kolata za politi~ki menaxment, formirana vo 2000 godina od Fondacijata "Fridrih Ebert", Regionalna kancelarija Sofija. Pri obrabotkata na temite, avtorskiot tim upotrebuva{e razni utvrdeni svetski metodi i, posebno, metodite na Politi~kata akademija na Fondacija "Fridrih Ebert", Bon. Nastavnoto pomagalo "Politi~ki menaxment" e izgotveno ne tolku za "~itawe", kolku za "rabota". Negovata upotreba ne bi vredela bez 10

prakti~na obuka. Vistina, toa delumno e prisposobeno za individualna podgotovka, a mo`e da slu`i i kako "prira~nik" za politi~ko rabotewe. Me|utoa, negovata glavna namena e da bide osnova za prakti~na obuka i da gi pottiknuva zainteresiranite politi~ari i eksperti kon takva obuka. Sofija, dekemvri 2000 g. Mihael Vajhert Direktor Regionalna kancelarija Sofija Fondacija "Fridrih Ebert" doc. d-r Dobrin Kanev Nau~en rakovoditel [kola za politi~ki menaxment

11

PREDGOVOR KON MAKEDONSKOTO IZDANIE

Bizmark, svoevremeno, ima ka`ano deka "politikata e ve{tina na mo`noto". Peter Sloterdajk komentiraj}i ja ovaa misla, vo negov stil, }e ka`e deka vakvata interpretacija vo sebe krie predupreduvawe za golemi deca koi neovlasteno ja prisvojuvaat dr`avata. Imeno, vo o~ite na sekoj seriozen dr`avnik, deca se onie vozrasni koi nikoga{ ne bile vo mo`nost so sigurnost da nau~at da go razlikuvaat mo`noto od nemo`noto. Verojatno tokmu zatoa "ve{tinata na mo`noto" e isto {to i sposobnosta podra~jeto na politikata da se za{titi od drskosta na nemo`noto. Politi~kata ve{tina se nao|a na samiot vrv na piramidata na racionalnosta koja vospostavuva hierarhiski odnos me|u dr`avnoto i privatnoto, me|u mudrosta na onie {to vladeat i interesot na grupata, me|u politi~ki vozrasni i politi~ki deca. Dokolku izrazot "ve{tina na mo`noto" go sogledame sosema seriozno, ni se otvora prostor za konotacii {to dopiraat do samiot po~etok na nastanuvaweto na politikata. Dopiraat i do Platonovata potraga za seto ona {to treba da go poseduva dr`avnikot i Aristoteloviot streme` za otkrivawe na osnovnata mo`nost za `ivot na lu|eto vo zaednica. Politikata, kako teorija, no i kako praktika, nastanala vo {estiot vek pred novata era, vo malite gradovi na anti~ka Grcija, zatoa {to toga{ se pojavila demokratijata kako forma na politi~kiot `ivot. Postojat mnogu teorii za toa zo{to tokmu tamu i tokmu toga{ se pojavila politikata, a ne vo Egipet, Mesopotamija ili Sumer. Isto taka, postojat i razli~ni odgovori, no eden od niv veli deka starite Elini ne sakale da `iveat vo golemi dr`avi i deka imale vre`ano ~uvstvo deka se slobodni i ednakvi. Anti~kite polisi, osven Atina, Sirakuza i Akraganta, imale me|u pet i deset iljadi gra|ani. Idealot {to 12

Platon go precizira vo "Zakonite" e faktot deka polisata treba da bide tolkava kolku {to mo`e da se vidi celata od najvisokiot rid i site negovi gra|ani da mo`at da dojdat na sobranieto. Grcite ne mo`ele ni da zamislat deka }e izberat nekogo kogo {to ne go poznavaat, ili deka mo`e da se donese odluka bez demokratska rasprava. Iako morale da ja podnesuvaat i tiranijata, ja priznavale samo vlasta na dostojnite lu|e, toa zna~i vlast vrz osnova na zakonite i ustavot. Elinite smetale deka sre}ata e najgolemoto dobro za najgolemiot broj lu|e i deka politikata e aktivnost {to treba da ovozmo`i vospostavuvawe poredok koj najgolemiot del od lu|eto vo nekoja zaednica }e gi napravi sre}ni i zadovolni. Zada~a na dr`avata bila da sozdava i vospituva dobri demokratski gra|ani koi bi nosele dobri zakoni i bi sozdavale dobra dr`ava. Politikata bila cvrsto povrzana so etikata. Taka na primer, koga Protagora sakal na slu{atelite vo Atina da im ja objasni pojavata na zaednicata, zakonite i pravniot poredok, toj go raska`uval mitot za Prometej i Epimetej. Imeno, koga Zevs re{il da sozdade `ivi su{testva, na dvajcata bra}a, Prometej i Epimetej im dal vre}a polna so razni osobini, so zada~a pravedno da gi podelat na site. Bidej}i Epimetej ne se pridr`uval kon principite, za poslednoto i najbespomo{noto su{testvo, ~ovekot, ne ostanalo ni{to. Zaradi toa, Prometej go ukral ognot od bogovite i im go podaril na lu|eto, no tie po~nale da pravat oru`je, da vojuvaat i me|usebno da se uni{tuvaat. Zevs so ~udewe go nabquduval vakvoto odnesuvawe i re{il da im pomogne, podaruvaj}i im moralen sram (aidos) i pravda (dike). Toga{ lu|eto po~nale da gi ureduvaat politi~kite zaednici vrz pravoto, zakonite i moralot. Zna~i, trebalo da se sozdade politi~ka zaednica koja{to cvrsto bi gi obedinuvala lu|eto. Toa ne bilo mo`no da se postigne samo so pravoto i zakonite, tuku trebalo da se ima silno ~uvstvo za moralnite obvrski i utvrdenite vrednosti kon koi }e se pridr`uva zaednicata za da mo`e da opstane. Podocna, politikata bila sfa}ana sosema poinaku, se pojavile teorii koi politikata ja odvoile od moralot. Makijaveli tvrdel deka politikata e ve{tina na vladeewe so lu|eto. Hobs za vreme na Angliskata revolucija, pi{uvaj}i go Levijatan, zaklu~il deka lu|eto se sebi~ni, agresivni, amoralni su{testva koi se stremat kon mo} i dominacija nad drugite. Toa go sfatil kako prirodna sostojba vo koja se nao|aat lu|eto, no i deka moraat da izlezat od takvata sostojba na vojna na site protiv site. Bidej}i ~ovekot e razumno su{testvo, toj se stremi kon spogoduvawe i dogovarawe. Gra|anite se otka`uvaat od pravoto sekoj sam da presuduva i ja prepu{taat taa nadle`nost na suverenot, 13

kralot, ili na nekoe izbrano telo. Taka, zakonite gi ureduvaat me|u~ove~kite odnosi i ja ograni~uvaat slobodata koja gi zagrozuva drugite. Poa|aj}i od stavovite na teorijata za op{testveniot dogovor, politi~kata teorija poslednite trista godini e vo potraga za institucii za kontrola na vlasta, spre~uvawe na nejzinata zloupotreba. Taka, vo politi~kiot `ivot se voveduva parlamentot; vlasta i opozicijata; podelba na vlasta na zakonodavna, izvr{na i sudska; se javuva javnoto mislewe koe gi {titi gra|anite od site ovie institucii. Politikata povtorno se obedinuva so moralot (i toa ne samo deklarativno), baraj}i, pritoa, konsenzus od gra|anite za odredeni raboti. Denes, vpro~em, ne postoi politi~ka zaednica koja mo`e da opstoi vrz principot deka politikata e zbir{tina na s i se{to, deka vo nea nema nikakov moral, deka nikakvi dogovori ne va`at i deka s se zasnova vrz mo} i dominacija. Ne mo`e da opstane takva zaednica bidej}i vo takvi uslovi doverbata vo me|usebnoto komunicirawe sosema is~eznuva. Moralot, odnosno po~ituvaweto na odredeni principi, pretstavuva su{testvena pretpostavka za da mo`eme da komunicirame edni so drugi, no i so svetot. Vo uslovi na posredna demokratija, koga Vie gi izbirate svoite pretstavnici, a tie re{avaat namesto Vas, mo`ni se razli~ni manipulacii preku koi se izigruvaat lu|eto. Tokmu zatoa se neophodni instrumenti za kontrola: podelba na vlasta; javno mislewe; sloboden pe~at koj budno gi sledi parlamentot, vladata, opozicijata, za da ne se otu|i vlasta premnogu od narodot koj ja izbira. Pri preminot kon demokratija, mnogumina "u~eni", teoretski potkovani, poedinci vo Makedonija smetaa deka najsu{testveno e lu|eto da se dovedat do sostojba da osoznaat {to e vo niven interes, pa potoa }e trgnat kon ostvaruvawe na takvite interesi. Za `al, izminatava decenija, vo uslovi na "sloboda i demokratija", poka`a deka lu|eto, ~estopati, rabotat vo korist na svojata {teta i deka lesno mo`at da bidat zavedeni. Nekoga{ sosem e dovolno da im se ponudi ne{to iracionalno, {to i da e, {to emotivno }e gi isprovocira. Toa, ve}e, e lo{ signal za lu|eto i predupreduva deka ni se potrebni golemi i odgovorni mehanizmi za da se odbranime od iracionalnosta, zaveduvaweto na lu|eto, la`eweto. Ne e nitu malku bezopasno koga nekoj }e po~ne da raska`uva nekakvi mali prikazni. Mora da se pojde od faktot deka lu|eto lesno se zaveduvaat i deka nekoga{ vo populizmot 14

se odigruva nekoja ~udna igra me|u demagogot i masata: demagogot saka da ja pridobie masata i po~nuva da zboruva za ona {to lu|eto sakaat da slu{aat; me|utoa, po odredeno vreme, demagogot ve}e ne smee ni{to drugo da zboruva; na po~etokot toj e onoj {to ja zaveduva masata, potoa masata go zaveduva nego. Na takov na~in se aktivira i kaj nas etno-nacionalizmot, kako kolektivisti~ka ideologija, koga se kompromitira edna druga kolektivisti~ka ideologija {to ja narekuvavme socijalizam. Me|utoa, toa ni se slu~i zatoa {to ne postoe{e individualizam, liberalizam, nezavisni avtenti~ni socijalno zasnovani politi~ki partii, realni nezavisni sindikati, zdru`enija i inicijativi koi }e go razvivaat privatniot, individualen duh. Vo uslovi na seop{ta beda, materijalna i duhovna, nie nemame vistinski pluralisti~ki punktovi {to mo`at da se sprotistavuvaat na vlasta i da ja odbranat svojata nezavisnost. Isto taka, nemavme mo`nost da izgradime politi~ki partii koi bi bile kadrovski silni, demokratski etablirani i moralno cvrsti za da se sprotistavat na onie {to gi koristat site raspolo`livi sredstva, nasledeni od socijalizmot i raspolagat so seto bogatstvo na na{ata zemja, za da vladeat so "nepodnosliva lesnotija". Ne uspeavme da izgradime nitu razvieno demokratsko civilno op{testvo. Da go imavme toa, lu|eto }e bea ekonomski nezavisni, stabilni i imuni na partokratski ili "reketarski" zakani i sostojbata bi bila sosem poinakva. Vo otsustvo na navedenovo na politi~kata scena, so ~esni isklu~oci, imame karikaturi od politi~ari. Ni se slu~uva politi~ki lideri, lu|e {to treba da ja vodat dr`avata, da si sozdavaat publika koja ja dr`at so vulgarnosti, kleveti, navredi, primitivizam. Seto toa ne e bezna~ajno, toa gi vospituva masite, formira najprimitivna politi~ka kultura vo koja ve}e ne e va`na sodr`inata, tuku dali nekoj nekogo navredil, poni`il, isplukal. Politi~kata kultura erodira do toj stepen {to pod politika se sfa}a s i se{to, se smeta deka s e dozvoleno. Ne mo`ete so ne{to sosem konkretno da go pridobiete narodot na izbori, a potoa da pravite ne{to sosem drugo tvrdej}i deka toa e na{ makijavelizam. Vo takvi uslovi, baraweto za moralna obnova ne e nikakvo propovedawe, tuku mnogu seriozno racionalno barawe. Potpiraweto vrz moralnite vrednosti, po~ituvaweto principi, razvivaweto demokratski proceduri i gradeweto realno civilno op{testvo, pretstavuva osnovata za na{iot napredok.

15

Ovaa kniga, sostavena od nekolkumina bugarski avtori, a izdadena so pomo{ na fondacijata "Fridrih Ebert", pretstavuva izvonredna mo`nost i za na{ite politi~ari, no i politolozi, da steknat znaewa i da nau~at mno{tvo ve{tini, neophodni za koj bilo akter od politi~kata scena. Iako mnogumina "politi~ari" vo Makedonija ne se skloni kon ~itawe vakva literatura, bidej}i se ubedeni deka se "rodeni" za politika, knigava so svojata ednostavnost, prakti~nost i serioznost verojatno }e pobudi interes i kaj niv, ako ne sega, toga{ sigurno vo onoj moment koga }e se soo~at so mo`nosta od nivno is~eznuvawe od politi~kata scena.

d-r \orge Ivanov

Skopje, 2002 god.

16

glava

ORGANIZACISKI glava 1 MENAXMENT ORGANIZACISKI MENAXMENT

17

17

Glava 1. ORGANIZACISKI MENAXMENT

UPRAVUVAWE SO VREMETO VO POLITIKATA

Za ume{nosta na politi~arot da upravuva so vremeto


Na site n e poznato deka vo rabotata na politi~arot vremeto e eden od najbitnite faktori. Site sme minale niz periodi koga sme nemale dovolno vreme da go zavr{ime ona {to sme go planirale. Posebno vo periodot na predizbornite kampawi, koga e potrebno mnogu raboti da se vr{at istovremeno. Skoro da nema organizaciska struktura vo koja povremeno ne se javuva problemot vo vrska so potrebata od podobra organizacija na vremeto. Treba da priznaeme, vsu{nost, deka i pokraj soznanieto za ovaa potreba, vo praktikata rabotite se menuvaat mnogu malku. A koga toa se slu~uva, procesot e tolku ma~en, {to prosto ni doa|a da se otka`eme. Dali ste zabele`ale koga se zamisluvame za organiziraweto na na{eto vreme? Ova pra{awe voop{to ne n interesira koga rabotite se odvivaat dobro. Toa se javuva edvaj toga{, koga se javuvaat simptomi na zamor, optovaruvawe, voznemirenost, stres. Se ~uvstvuvame nezadovolni od samite sebesi, od drugite, kako da ni e vinoven celiot svet. Stanuvame zdodevni i nepodnoslivi vo semejstvoto, vo prijatelskiot krug. Toneme s pove}e i pove}e vo svoite problemi. I duri toga{ stignuvame do zaklu~okot, za da izlezeme od toj ma|epsan krug neophodno e da nau~ime da rabotime podobro so faktorot vreme. Me|utoa, mnogu malku lu|e priznavaat deka upravuvaweto so faktorot vreme e ne{to mnogu te{ko. Toa dopira do na{ite `ivotni opredelbi, do filozofijata i na{iot na~in na `iveewe. Menaxment na vremeto, vo praktikata zna~i da se napravi promena, so cel da se otkrijat novi mo`nosti vo raboteweto i vo `ivotot na 18

UPRAVUVAWE SO VREMETO VO POLITIKATA

li~nosta. A promenata, od svoja strana, zna~i gotovnost svesno da se stavat pod pra{awe izgradeniot stil na rabota i `ivot, sekojdnevnite rutinski dejnosti, utvrdenite naviki, pa duri i samoto organizirawe na rabotnoto mesto. Promenata zna~i i volja da se otka`eme od ona za {to mislime deka ni pre~i i da gi prifatime rizicite na novoto so site kolebawa, strav i nesigurnost {to proizleguvaat od niv. Dali nekoga{ sme si go postavile pra{aweto kakvi sme od aspekt na na{iot odnos kon faktorot vreme. * dali sme od onie koi pretpo~itaat rabotata da ja zavr{at vo poslednata minuta; da se aktiviraat i da dejstvuvaat efektivno duri toga{ koga rabotata ve}e ne trpi nikakvo odlo`uvawe i na krajot da se opravduvaat deka i pokraj s i ovojpat ne{tata se sredile; * ili, pak, sme od onie lu|e koi{to go prifa}aat vrz sebe siot tovar; postojano se ~uvstvuvaat odgovorni za s, rabotat mnogu, se premoruvaat, deka s ne{to ne uspeale da izvr{at. Najposle i tie ~esto se nezadovolni od sebe, a i samata rabota ne e zavr{ena celosno i dovolno dobro; * ili sme od onie, koi ne mo`at da odbijat koga }e bidat zamoleni za ne{to; na pretpostavenite, i onaka, ne e mo`no da im se odbie ne{to, a i za kolegite treba da se ima razbirawe; neli politi~kata dejnost ne mo`e bez toa; na krajot trpime ne samo nie, tuku i celata rabota; * dali sme od onie lu|e koi mnogu sakaat da rabotat, no vo politi~koto rabotewe ~esto im nedostigaat uslovi; i pokraj nivnite napori, toa {to go predlagaat, ne spa|a vo rabota; tie samo im go gubat vremeto na drugite vo razgleduvaweto nesoodvetni idei i predlozi. Toa se samo nekoi od vidovite karakteristiki koi{to gi poseduvame kako lu|e. Tie imaat direkten odnos kon na{ata rabota voop{to, i delumno, sekako, kon menaxmentot na vremeto vo politikata. Rabotata na politi~arot e mnogu naporna i ako toj ne se poznava dobro sebesi, svoite sopstveni opredelbi i sklonosti, so sigurnost ne }e mo`e da se vklopi vo vremeto, ne }e mo`e da go izdr`i optovaruvaweto.

Dali, vsu{nost, znaeme {to e vreme?


^esto ja koristime frazata "nemam vreme", bez i da se zamislime dali taa e logi~na, ili ne. Obi~no ne poseduvame nekoj predmet, nekakvo koli~estvo od ne{to. Koga }e go slu{neme toj izraz bi trebalo da se zamislime dali vremeto mo`e da se karakterizira so koli~estveni pokazateli? I, vsu{nost, kakvi se specifi~nostite na faktorot vreme? 19

Glava 1. ORGANIZACISKI MENAXMENT

Vremeto mo`e da se meri vo koli~estvo. No, toa postojano minuva i ne bi mo`elo da se prodol`uva pove}e od ona so koe raspolagame, od ra|aweto do smrtta. Toa ne mo`e da se menuva, deli i da se ~uva (osven vo na{ite subjektivni sfa}awa). Ne mo`eme kako Faust da izvikneme: "O, mig bla`en, zastani, ti si tolku ubav!" i da go zapreme vremeto. Dali }e go koristime i kako }e go koristime, toa zavisi, pred s, od na{ata volja i `elba. Obi~no lu|eto ne vnimavaat koga kalkuliraat so svoeto vreme. ^ovekot e sklon da misli deka vo svojot `ivot ima mnogu vreme, deka }e odvoi vreme za ne{to, ako toa e bitno; deka nekoi raboti mo`e da gi odlo`i za podocna, koga }e ima pove}e vreme. Ovie najop{ti specifi~nosti na vremeto mo`e da ni pomognat da go osoznaeme na{eto odnesuvawe kon nego. No, za da mo`eme da upravuvame podobro, bi trebalo da imame pojasna pretstava so kolku vreme raspolagame prose~no, soglasno so zakonite na prirodata. Poznato ni e deka * edno denono}ie ima 24 ~asovi; * edna nedela ima 168 ~asovi; * eden mesec ima 720 ~asovi; * edna godina ima 8.640 ~asovi. Ako prifatime deka prose~niot `ivoten vek e 70 godini, toga{ ~ovekot raspolaga so pribli`no 600.000 ~asovi. Od niv, prvite 18 godini, odnosno okolu 150.000 ~asovi, se nameneti za negoviot razvoj i obrazovanie. Ostanatite 450.000 ~asovi se delat ramnomerno za: son, rabota i slobodno vreme. 1 den 1 nedela mesec avgust 1997 godina 70 godini od 1 do 18 godini od 18 do 70 godini = = = = = = = 24 ~asovi 168 ~asovi 720 ~asovi 8.640 ~asovi 600.000 ~asovi 150.000 ~asovi 450.000 ~asovi Rabota 150.000 ~.

Slobodno vreme Son 150.000 ~. 150.000 ~.

Zaklu~ocite se jasni, no, sepak, va`no e da naglasime nekoi od niv: * Vremeto e na{iot najcenet kapital; * Vremeto ne mo`e da se kupi so pari; * Na{eto vreme postojano se skratuva; 20

UPRAVUVAWE SO VREMETO VO POLITIKATA

* Vremeto te~e postojano i nepromenlivo; * Vremeto e na{iot `ivot. Ovde nema mesto za razo~aruvawe. Naprotiv. Edna od najoptimisti~kite procenki za vremeto e verojatno taa na Ajn{tajn - "Me interesira, pred s, idninata, zatoa{to toa e vremeto vo koe `iveam." Sekoj ~ovek raspolaga so vremeto {to mu e predodredeno vo `ivotot, no nikoj nema dovolno vreme da izvr{i s {to saka. Da se setime na mislata: Ne e malku vremeto, {to go imame, mnogu e vremeto {to ne go koristime (Seneka). I da se obideme od toj aspekt da go precizirame izrazot nemam vreme i da mu pridademe popragmati~no zna~ewe. Toa bi mo`elo da se preformulira na sledniot na~in: o nema da odvojam vreme za toa; o sega toa ne mi e va`no; o imam drugi prioriteti; o premnogu mi e ceneto vremeto, za da go odvojam za takva rabota. Zada~a: Pretstavete si ja vo vid na tabela podelbata na eden Va{ normalen raboten den kako politi~ar spored vidovi dejnosti i vreme potrebno za nivnoto izvr{uvawe. Opi{ete kakvi dejnosti ste izvr{uvale i kolku e prodol`uvaweto na Va{iot normalen raboten den. Vidovi dejnosti Vreme Kakvi se rezultatite? Dali sme predvidele s {to obi~no izvr{uvame za vreme na rabotniot den? Dali sme go vklu~ile vremeto za telefonski razgovori i kolkavo e toa? Kolku vreme se odvojuva za piewe kafe? Dali se prekinuva na{eto rabotewe zaradi neo~ekuvani poseti i kolku vreme odzema toa? Vi iskrsnuvaat li ~esto nepredvideni raboti i kakvi to~no? Kolku vreme ni e neophodno za podgotvuvawe i potpi{uvawe dokumenti? Kolku vreme ni odzema pribiraweto informacii za da ja zavr{ime svojata rabota? A ako snema struja? Ako nema kancelariski materijal? Ako e studeno na rabotnoto mesto? Ako ja nema neophodnata tehnika i treba da izlezeme nadvor za da ja zavr{ime na{ata rabota? Ako nemame na raspolagawe prevoz za da stigneme do opredelenoto mesto za odredena aktivnost? Kon ovoj redosled od pra{awa mo`e da se dodadat u{te. No ne e toa celta. Na{ata cel e: 1. Da utvrdime koi dejnosti ne sme gi predvidile i kolku vreme ni odzemaat? 21

Glava 1. ORGANIZACISKI MENAXMENT

2. Kolkava e prose~nata dol`ina na na{iot raboten den? 3. Podnosliva li e taa? 4. Mo`no li e da se racionalizira na{eto rabotno vreme? ^ovekot, vo princip, e sklon da ne go zabele`uva rutinskoto rabotewe. Za rabota se smetaat samo golemite zada~i, a sporednite ne se zemaat predvid. Tie "bezna~ajni" aktivnosti, vsu{nost, odzemaat mnogu vreme, no ne sme naviknati pravilno da gi procenuvame. Na primer, presmetano e deka za da se napi{e, sredi i adresira edno najobi~no slu`beno pismo, kako: "Ja dobivme informacijata, Vi se zablagodaruvame, ostanuvame i vo idnina vo kontakt so Vas", se neophodni barem 20 minuti. Aktivnostite od ovoj vid gi narekuvame tehnolo{ko vreme, no obi~no ne predviduvame kolku golem del od rabotniot den pominuva za niv. Se ~udime koga pretpostavenite, po kuso vreme otkako ja postavile zada~ata, ve}e sakaat da im dademe izve{taj. Kakov e zaklu~okot koj neposredno se odnesuva na podobrata organizacija na vremeto? Vremeto e objektivno merliva veli~ina. No, negovoto vospriemawe od na{a strana e subjektivno. Da go ilustrirame toa so dva primera od sekojdnevieto. Pretstavete si ja slednava situacija: So svojata sopruga odite na pazar. Va{eto vreme e ograni~eno bidej}i imate iljada drugi obvrski, a istovremeno ima i fudbal. Taa, vsu{nost, bara da si kupi ~evli eftini, elegantni, i, se razbira, udobni. I, vleguvate od prodavnica vo prodavnica. Taa probuva, a Vie stoite i ~ekate. Gledate na svojot ~asovnik i se nervirate. Na krajot, kone~no taa gi kupuva ~evlite i Vi veli: "Vide li kolku brgu zavr{ivme?" No, vo me|uvreme, i Va{iot natprevar zavr{il. I obratno: Poa|ate so Va{ata sopruga na pazar. No, vo toj moment se slu~uva voziloto da ne pali. Vie go otvorate kapakot i velite na svojata sopruga: "Po~ekaj edna minuta". Potoa se utvrduva deka defektot e poseriozen. Go povikuvate i sosedot za da Vi pomogne i na krajot voziloto e popraveno. Vi se ~ini deka celata taa rabota traela samo nekolku minuti. No, Va{ata sopruga ve}e ispazarila i nervozno vika po Vas deka celiot den ste go izgubile so toa vozilo. Tie voobi~aeni primeri n vodat kon u{te eden va`en zaklu~ok. Subjektivnoto vospriemawe i procenka na nastanite vlijae vrz na{eto ~uvstvo za vreme.

22

UPRAVUVAWE SO VREMETO VO POLITIKATA

[to ni pre~i, na{eto vreme podobro da go organizirame?


Ve}e konstatiravme deka na{eto subjektivno vospriemawe za vremeto ponekoga{ mnogu se razlikuva od realnosta. Zatoa, kaj menaxmentot na vremeto treba da se poa|a od realnosta, a ne od na{ite pretstavi. [to konkretno mo`eme da napravime za da utvrdime kako to~no stojat rabotite so organiziraweto na na{eto vreme. Prvo i najednostavno e da se obideme da go analizirame i da go procenime na{eto li~no iskustvo. Ovde pojdovna to~ka e sfa}aweto deka, pred s, toa e osnova za promeni vo idnina. Ako seriozno se odnesuvame kon samoprocenkata na svoeto rabotewe, neophodno e da si postavime nekolku pra{awa i eden odreden vremenski period da gi sledime to~nite i precizni odgovori. Takvi se, na primer, pra{awata: * Dali vo svoeto rabotewe koristam nekakov na~in na planirawe - dnevno, nedelno, mese~no, godi{no? * Na koj na~in go planiram raboteweto - imam li navika da gi pi{uvam planovite? * Ako gi pi{uvam planovite, dali gi sporeduvam so realnoto izvr{uvawe? * Kakvi se rezultatite - postoi raziduvawe, ili ne? * Kako se odviva mojot raboten den, {to voobi~aeno pravam? * Koja rabota mi pretstavuva zadovolstvo, a koja ne? * Od koi zada~i se obiduvam da se izvle~am? * Koi zada~i bi sakal da gi izvr{uvam? * [to me nervira na rabotnoto mesto? * [to e za mene uspeh, a {to neuspeh? Sekoj treba da znae deka sli~ni pra{awa mo`e da mu pomognat (ako iskreno odgovara) da ja analizira realnosta takva kakva {to e, a ne takva kakva {to toj ja prifa}a. Ako imate dovolno hrabrost, mo`eme da gi sporedime na{ite odgovori so procenkite na raboteweto na nekoi na{i kolegi i prijateli ~ie mislewe go po~ituvame. Sekoj ~ovek ima slabi strani. Ne treba da se voznemiruvame od toa. Treba smireno da go prifatime faktot deka vo raboteweto sekoga{ postojat aktivnosti {to ni se zdodevni i {to ne se za nas, {to n voznemiruvaat i za koi smetame deka popusto n go tro{at vremeto. Da se obideme to~no da utvrdime koi se tie. Ekspertite razrabotile

23

Glava 1. ORGANIZACISKI MENAXMENT

lista na razni pri~initeli {to ja popre~uvaat podobrata organizacija na na{eto vreme. Eve nekoi od niv: Telefon - postojano yvoni; - go prekinuva izvr{uvaweto va`ni zada~i; - razgovorite se premnogu dolgi; - ponekoga{ ne mi e jasno zo{to bilo javuvaweto i mi e porebna dopolnitelna informacija; - preku telefon postojano mi se davaat nekoi tekovni zaa~i. Posetiteli - kolegi koi sakaat da razgovarame ili da analizirame nekoi raboti; - neprijatni poseti na ~lenovi i simpatizeri; - lu|e nedovolno podgotveni za diskusija. Diskusii - preterano dolgi; - so nezadovolitelen rezultat; - baraat golema podgotovka; - izvr{ena e podgotovka za problemi koi potoa se odlo`uvaat ili otpa|aat; - nedovolna podgotvenost; - dolgo ~ekawe. Prioriteti - ~esto nedostigaat jasni prioriteti; - se obiduvam da izvr{uvam nekolku raboti istovremeno; - ne sum skoncentriran na najva`noto; - sakam maksimalno dobro da sum zapoznat so faktite; - nedostiga koordinacija; - lo{o timsko rabotewe. Rokovi - se pridr`uvam kon dogovorenoto samo vo opredelenite rokovi; - ~esto se javuvaat nepredvideni situacii; - sakam da zavr{am premnogu rabota; - lo{o isplanirano rabotno vreme; - brzam; - nemam trpenie da ja dovr{am rabotata. Dokumentacija - rabotnata masa mi e prenatrupana; 24

UPRAVUVAWE SO VREMETO VO POLITIKATA

korespondencijata mi odzema mnogu vreme; ~itaweto mi odzema mnogu vreme; nesredeno rabotno mesto; postojano baram telefonski broevi, bele{ki, adresi, itn. lo{o sredeni informativni izvori.

Komunikacii - lo{a komunikacija; - zadocneta razmena na informacii; - nedorazbirawa i konflikti so kolegi; - nesposobnost da gi soslu{uvam drugite; - preterano mnogu zabele{ki. Rakovodewe - ne mo`am da go izvr{uvam; - ~esto treba da izvr{uvam raboti {to bi mo`ele da gi izvr{at drugi; - nepostoewe kontrola pri rakovodeweto. Otka`uvawe - ne bi mo`el da otka`am koga drugite }e me zamolat. Postavuvawe celi - nemam jasni celi; - nemam jasna koncepcija vo `ivotot; - nere{itelnost; - ne nao|am smisla vo svojata sekojdnevna rabota. Samodisciplina - ponekoga{ ne mo`am da go zavr{am toa {to sum go predvidel; - nepostoewe motivacija; - ~esto ne mo`am da ja zavr{am rabotata do kraj. @ivotna sredina - {um; - drdorewe; - te`ok pristap do rabotnoto mesto; - te`ok pristap do dokumentacijata od razni pri~ini; - raspolo`enost na moeto rabotno mesto. Pri analizata na ovie pri~initeli barame odgovor na pra{awa, kako: * Kakov obem neplanirana rabota n se nalo`uva da izvr{uvame? * [to to~no n dekoncentrira od planiranata rabota? 25

Glava 1. ORGANIZACISKI MENAXMENT

* Kolku novi zada~i treba da se re{avaat itno? * Na kogo mu telefonirame naj~esto? * Koga primame pove}e stranki i za koi pra{awa? * Koi pra{awa najmnogu gi diskutirame na rabotnoto mesto? * Pravime li redovno pauzi? * Dali ima postojani pri~initeli i od kakva priroda se tie (tehni~ki, od strana na lu|eto, su{tinski)? Koga }e si odgovorime na ovie i na drugi sli~ni pra{awa, }e bideme na~isto vo vrska so pri~inite {to ni pre~at da go organizirame podobro svoeto vreme. Problemot, vsu{nost, e vo toa deka konstatacijata sama po sebe ne go dava re{enieto. Treba sekoj da dojde do zaklu~ok i da predvidi {to to~no treba da prezeme za da se izmenat rabotite.

Kako da go organizirame na{eto vreme?


Na sekoj od nas mu se slu~ilo da nabquduva kako raboti majstor i kako prio|a na rabotata eden laik. Majstorot prvo razgleduva, procenuva, obmisluva, gi meri mo`nite priodi i re{enija i duri toga{ se fa}a za rabota. Laikot vedna{ se fa}a za rabota, bez voop{to da pomisli kakva e celta i kako taa mo`e da se postigne najdobro. Za da go organizirame podobro svoeto vreme, treba da se nau~ime da im prio|ame na problemite kako majstori. Potrebno e da gi sovladame glavnite uslovi i priodi kaj menaxmentot na vremeto.

26

UPRAVUVAWE SO VREMETO VO POLITIKATA

Treba da znaeme deka procesot na menaxmentot na vremeto bi mo`el da bide modeliran i da bide pretstaven grafi~ki na sledniov na~in:

Kontrola 5

Postavuvawe cel 1

Realizacija 4

Informacija i komunikacija
6

Planirawe 2

Nosewe re{enie 3

Gledame, deka toj pretstavuva eden neprekinliv delokrug koj vklu~uva razni etapi i fazi i se potpira vrz osnovata na informaciite i komunikaciite. Da se zadr`ime popodrobno na sekoja od etapite:

A. Postavuvawe cel
Da si gi postavime to~nite celi - toa izgleda lesno na zborovi, no e te{ko na delo. Kako mo`eme da nau~ime da gi formulirame dobro na{ite celi? I dali toa voop{to e mo`no? Stru~wacite tvrdat deka e mo`no, no e potrebna edna bitna pretpostavka, a pred s, na{ata volja i `elba za jasna cel. Sekoj smeta deka saka da ima cel. No, vo praktikata toa ne e taka. Zatoa, koga ~ovek ima cel, toj stanuva poles27

Glava 1. ORGANIZACISKI MENAXMENT

no predvidliv i dava povod za procenka. Toga{ kon nego mo`e da se upatat pra{awa, kako: Dali ja postigna svojata cel - da, ili ne? [to napravi za da ja postigne{ celta? Koj, ili {to ti pre~e{e da ja postigne{ svojata cel? Koi se tvoite prednosti vo procesot na realizacija na celta? Dali si podgotven da ja prifati{ odgovornosta za taa cel? Dali si podgotven da ja brani{ svojata cel? Koga formulacijata na celta se razgleduva vo toj kontekst, gledame deka ne e tolku lesno da se re{ime da si postavuvame jasni celi. Posebno koga sme politi~ari i sme vo svetlinata na proektorite. ^esto sme ispraveni pred sudot na javnoto mislewe i znaeme deka na{iot rejting zavisi i od toa kakvi celi formulirame, kako gi realizirame i dali voop{to sme sposobni da gi postigneme postavenite celi. Za politi~arot e zna~ajno ona, mo`ebi mnogu, kako {to veli Molier: "Nie sme odgovorni ne samo za ona {to go izvr{uvame, tuku i za ona {to ne go izvr{uvame". Da se obideme da odgovorime na nekolku pra{awa: [to e cel? Najop{to, celta mo`e da se definira na sledniov na~in - taa e konkretno opi{ana kvalitetna i koli~estvena sostojba, {to se stremam da ja postignam. Kakvi kvaliteti treba da sodr`i celta? Celite treba da bidat: * dosti`ni; * konkretni; * ubedlivi; * da mo`e da se realiziraat; * razbirlivi; * pregledni; * atraktivni; * da mo`e da se finansiraat; * da mo`e da se identifikuvaat; * da mo`e da se procenuvaat. Celite baraat: * neophodnost Celite gi odrazuvaat: * interesite [to treba odnapred da znam za da mo`am da ja opredelam celta? 28 * sopstven stav

UPRAVUVAWE SO VREMETO VO POLITIKATA

Treba da bideme na~isto deka prethodniot uslov za transakcija na ovoj proces e prisustvoto na volja za dejstvo. Druga su{tinska pretpostavka e `elbata za izmena i jasnata pretstava za sostojbata kon koja se stremime. Potrebno e, isto taka, da umeeme da ja planirame rabotata - da mo`eme da opredeluvame to~no koi aktivnosti treba da gi izvr{uvame i po koj redosled. Kako da dojdam do formuliraweto na celta? Praktikata poka`uva deka formuliraweto i na najobi~nata cel vklu~uva nekolku posledovatelni fazi: * gi formulirame na{ite `elbi, potrebi i zada~i; * gi opi{uvame tolku precizno za da mo`eme jasno da pretstavime {to sakame da postigneme; * utvrduvame deka taka postavenata cel e golema, taa e predizvik za mene, no sepak e dosti`na; * taa e formulirana pozitivno; * od nea poteknuvaat aktivnosti {to slu`at za nejzinata realizacija; * celta e tolku jasno i obi~no formulirana {to mo`e vo sekoe vreme da bide razbirliva za sekoj auditorium. Celta mo`e da bide planirana, dvi`ej}i se po sledniot redosled: * analiza na dosega{nata sostojba; * analiza na sostojbata, {to treba da se postigne; * otstranuvawe; * mojot potencijal; * analiza na resursite; * cel - minimum i cel - maksimum; * rokovi; * struktuirawe na osnovnite celi i podceli; * ~ekori na izvr{uvawe; * kontrola.

29

Glava 1. ORGANIZACISKI MENAXMENT

Eve go i {ematski pretstaven procesot: Cel

Analiza na celite

Analiza na situacijata

Cel - sredstva (analiza) Formulirawe na celta Cel na aktivnosta Kontrolni instrumenti Zaklu~ok za postignuvaweto na celta Proslava

30

UPRAVUVAWE SO VREMETO VO POLITIKATA

Dobro formuliranata cel treba da dade odgovor na nekolku pra{awa: * [to sakame da postigneme? * Kako }e go postigneme, so kakvi sredstva? * Vo koj rok? * Koj za {to }e odgovara? * Kako se procenuva rezultatot? Mnogu e bitno precizno da se formulira celta, Bidej}i toa }e ni pomogne da gi mobilizirame site svoi resursi za nejzinoto postignuvawe, da iznajdam sredstva i da opredelam rokovi. Ako sme ubedeni vo celta, nie }e rabotime ne samo so zadovolstvo, tuku i so nastojuvawe za nejzinoto postignuvawe. Eve dva primera {to ni ovozmo`uvaat da konstatirame dali odredena cel e formulirana soglasno so barawata: Sakam, {to e mo`no pobrgu da ja podobram tehnologijata na svoeto rabotewe. Nepravilno! Pravilna e slednava formulacija: Od 1 juni sakam da rabotam dnevno 1 ~as pomalku, {to zna~i deka }e go postignam istiot rezultat so podobra tehnologija na raboteweto. Preku podobra organizacija na rabotata do 15 maj da gi namalam dnevnite telefonski razgovori od 3 na 2 ~asa. Rezultat - za{tedeni 100 leva od telefonski razgovori. Celta e formulirana pravilno! Vo politi~kata dejnost formuliraweto na celta e u{te pote{ko. Da gi prou~ime slednive primeri: Do parlamentarnite izbori e potrebno da go zgolemime vlijanieto vrz mladite. Ne e pravilno! Pravilnata formulacija na celta mo`e da bide: Do parlamentarnite izbori da go zgolemime na{eto vlijanie do 5% kaj studentite preku podobra komunikaciska politika.

31

Glava 1. ORGANIZACISKI MENAXMENT

Naskoro treba da po~neme so diskusija i obrazlo`enie na aktivnostite za podgotovka na predizborna kampawa. [to e nepravilno vo ovaa formulacija? Ne postoi rok, nema izvr{itel, ne postoi adresa, ne e jasno {to to~no se bara. Kako bi trebalo da se preformulira? Od 01.10.2000 g. vo politi~koto rakovodstvo na partijata, ili drug subjekt, da zapo~ne diskusija i obrazlo`enie na predizbornata kampawa. Predlaga~ na koncepcijata . . . . . ; rok za podnesuvawe vo arhiva . . . . . .; rok na primawe . . . . .

B. Planirawe
Toa e vtorata etapa vo modelot za menaxment na vremeto. Za vreme na ovaa etapa se izvr{uvaat podgotovki za realizacija na opredelenata cel. Toa zna~i da se dobie mnogu vreme, da se koncentriraat naporite i da se usoglasat individualnite podceli i zada~i so tie na organizacijata. Neophodno e glavnata cel da se razbie na podceli - da se opredelat konkretnite merki za nivnata realizacija, sredstvata potrebni za toa, kako i razumnite rokovi. I ovde treba da si odgovorime na nekolku pra{awa: * Mo`no li e da gi mobilizirame potrebnite sili i sredstva za postignuvawe na celta? * Ako ne e, postojat li drugi alternativi i koi se tie? * Koi ~ekori treba da se prezemat? * So kogo konkretno? * Vo koj rok? Postoi eden mnogu ednostaven na~in da go olesnime procesot na planirawe. Pred sekoja rabota treba samo da si postavime ~etiri pra{awa.

32

UPRAVUVAWE SO VREMETO VO POLITIKATA

^ETIRI PRA[AWA PRED SEKOJA RABOTA Treba li voop{to da se zavr{i ovaa rabota? Da Ne eliminirawe Treba li Jas da ja zavr{am ovaa rabota? Da Ne Treba li sega da ja zavr{am ovaa rabota? Da Ne prenesuvawe

opredeluvawe rokovi Treba li ovaa rabota da se zavr{i na ovoj na~in? Da Ne racionalizacija Eliminirawe Ako konstatirame deka opredelenata aktivnost pridonesuva so ne{to za postignuvawe na celta, toga{ e potrebno da prodol`ime da se zanimavame so nea. Ako e odgovorot ne, toga{ e potrebno dopolnitelno da re{ime dali ovaa rabota ima ne{to zaedni~ko so izvr{uvaweto na drugi celi na organizacijata. Ako e odgovorot da, toga{ treba da im se prepu{ti na nadle`nite lica. Ako e ne, taa celosno se eliminira. Nikoj, duri i najobi~niot izvr{itel ne treba da zaborava deka od nego zavisi organizacijata da ne se zanimava so ne{ta, koi{to ja oddale~uvaat od nejzinite glavni celi. Ponekoga{ e potrebno da se izvr{uvaat neprijatni zada~i i bi sakale da gi eliminirame, ili da gi prefrlime na drug. No, toa e mo`no isklu~itelno vo slu~aj koga sme imale korekten priod kon odgovorot na prvoto pra{awe. Prenesuvawe Sposobnosta za prenesuvawe e eden od najva`nite kvaliteti na politi~arot. Taa go garantira timskoto rabotewe i podobriot kvalitet na izvr{uvawe na zada~ite. Politi~arot ne e dol`en i ne mo`e s. Za uspehot na inicijativata, vsu{nost, va`no e koga toj nema da mo`e da izvr{i opredelena rabota, blagovremeno da ja prefrli na drug, koj{to }e mo`e soodvetno da se spravi. Uspehot ~esto se krie vo ve{tinata za prenesuvawe. Henri Ford veli deka najbitniot kvalitet {to go poseduva e negovata ve{tina da vrabotuva lu|e, koi{to se posposobni od nego. Dobriot politi~ar ne treba da se voznemiruva koga na drug mu prenesuva opredelena rabota. Toj ne treba da se izma~uva so razni razmisluvawa, kako:

33

Glava 1. ORGANIZACISKI MENAXMENT

* zo{to e potrebno da prenesuvam, koga mo`am i sam... * dodeka objasnuvam, mo`am i sam da ja zavr{am rabotata * ovoj nema da ja zavr{i rabotata taka kako {to jas sakam * dali nema da si pomislat deka ne }e mo`am da ja zavr{am ovaa rabota * drugite ne treba da znaat preterano mnogu * }e se spravam i sam. Mnogu e va`en na~inot na prenesuvaweto. ^estopati skoro i da ne se razlikuva od naredbata. Toga{ izvr{itelot se ~uvstvuva poni`en i gi izvr{uva zada~ite formalno. Samata rabota ne mu pretstavuva zadovolstvo. Poinaku izgledaat rabotite ako pri prenesuvaweto na rabotata se odvoi vreme za obrazlo`enie - zo{to e potrebno da se zavr{i ovaa rabota, koja e celta, kakvi rezultati se o~ekuvaat od nea. Vo toj slu~aj izvr{itelot dobiva ~uvstvo na sou~esnik. Toj ja prezema odgovornosta i vnesuva pove}e napor. Go nema ~uvstvoto deka zaludno mu go gubat vremeto. Ako postoi i mo`nost sam da referira za rezultatite, toj }e se ~uvstvuva zadovolen od svoeto rabotewe. ^esto vo bugarskiot politi~ki `ivot ovie, na prv pogled elementarni ne{ta, se zaboravaat. Partiskoto rabotewe se sveduva na rutina, pri {to ~ovekot se tretira kako del od edna golema ma{ina. Zaradi zadadenite rokovi sme pod pritisok, nemame vreme za dolgi objasnuvawa, da ne zboruvame za zablagodaruvawe. Takviot priod te{ko mo`e da se nare~e prenesuvawe. Vo raboteweto na politi~arot ne treba da se dozvoluva obi~no prenesuvawe na nekakov vid rabota. Vistinsko prenesuvawe e prenesuvaweto na odgovornosti. Koja e razlikata me|u dvete? Pri prenesuvaweto na rabotata se dava necelosna informacija; ne se pojasnuva celta; ne se dava mo`nost za u~estvo vo uspehot. Pri prenesuvaweto na odgovornosta se ovozmo`uva pristap do kompletnata informacija; celta e jasna; prisutna e identifikacija so celta; ~uvstvo za sopstvena odgovornost; sou~estvo vo uspehot; sou~estvo vo neuspehot; sou~estvo vo zaklu~ocite i poukite.

34

UPRAVUVAWE SO VREMETO VO POLITIKATA

Utvrduvawe na rokovite Koga }e ni se postavi opredelena zada~a, prvo pra{uvame za rokot. Ako rabotata e itna, taa treba da se zavr{i vedna{. Ako ne e itna i postoi odreden rok, potrebno e da se osmisli kakvi ~ekori treba da prezememe i vo koi razumni rokovi da se vklopime. Seriozen problem vo politi~kata dejnost vo Bugarija e deka zada~ite mnogu ~esto proizleguvaat nepredvideno i politi~arite se pretvoraat vo korpus za brzo reagirawe, {to im go naru{uva nivnoto plansko rabotewe. Neophodno e sekoj da najde na~in za spravuvawe so tekovnite zada~i. I toa takov, koj{to nema da ja popre~uva glavnata dejnost. Ne e po`elno da se raboti vrz principot na praznewe na ko{nicata - se po~nuva od gore i se odi nadolu. Na vrvot sekoga{ se novite zada~i, no tie ne se sekoga{ najsu{testvenite. Dobriot politi~ar treba da napravi razlika me|u su{tinskoto i nesu{tinskoto, osnovnoto i dodatnoto, bitnoto i nebitnoto i da umee da gi planira rokovite taka {to glavniot pravec na dejnosta da ostanuva sekoga{ vode~ki. Racionalizacija ^ovek e sklon da se pridr`uva kon poznatoto. ^esto si velime: "Nema problemi. Tolku pati sme go pravele toa. I sega }e go napravime". Ova ni sozdava ~uvstvo na sigurnost, no sekoga{ poznatiot na~in na rabotewe ne e najdobriot. Nekoga{ e dobro da se zapra{ame - dali mo`e bez diskusijata {to obi~no ja vodime vo sli~ni slu~ai. Dali e potrebno da svikuvame tolku lu|e i da diskutirame so ~asovi, koga mo`e po telefon da im se javime na nekolkumina i da se posovetuvame so niv? Dali e potrebno da izgotvuvame pismen materijal za sekoj u~esnik vo diskusijata ili vo interes na vremeto, na po~etokot nakuso da ja izneseme su{tinata na problemot? Kaj menaxiraweto na vremeto se nalo`uva {emata na pette ~ekori za planirawe: 1. Naveduvawe na aktivnostite 2. Procenka na potrebnoto vreme za sekoja od niv 3. Planirawe na vremeto za nepredvideni zada~i 4. Utvrduvawe na prioritetite 5. Kontrola Osnovnoto pravilo pri planiraweto na vremeto e odnapred da go rasporedime vo soodnos 60% sprema 40% - predvidena i nepredvidena aktivnost. Toa vo praktikata zna~i deka mo`e da planirame edvaj 60% od svoeto vreme, a soglasno specifi~nosta na raboteweto, duri i pomalku. Ostanatite 40% od vremeto odat za aktivnosti {to ne podlegnuvaat na planirawe - za kafe pauzi, nepredvideni poseti, 35

Glava 1. ORGANIZACISKI MENAXMENT

razgovori so kolegi, no, isto taka, i za takvi su{tinski aktivnosti, kako, na primer, osmisluvawe na zada~ite, zapoznavawe so dopolnitelna informacija i drugi, {to obi~no se smetaat za bezna~ajni i za niv ne e predvideno vreme. Politi~arite treba da se nau~at da utvrduvaat prioriteti. Bez taa ume{nost }e se izgubat vo sekojdnevnoto rabotewe, }e zaostanat so bitnite raboti i }e se zamorat. ^esto se potcenuva ulogata na kontrolata. Nikoga{ ne treba da zaboravame deka taa ni dava mo`nost da gi procenime rezultatite od na{ite napori. Preku nea mo`e da dobieme odgovor na pra{awata, kako: dobro li sme ja planirale rabotata; dobro li sme rakovodele so odgovornostite; dali imame dobra sorabotka so kolegite, itn. Svesnata kontrola e garancija za na{iot profesionalen razvoj i kvalifikacija.

V. Nosewe odluki
Noseweto odluki e tretata etapa vo modelot za menaxmentot na vremeto. Vo taa etapa se re{ava pra{aweto koi aktivnosti se prioritetni, a koi ne. Italijanskiot sociolog Vilfredo Pareto utvrdil odreden soodnos me|u vlo`enite napori i krajniot rezultat. Zaklu~il deka 20% od iskoristenoto vreme uslovuva 80% od rezultatite. Se dobiva taka {to so pomalku vreme mo`eme da postigneme pove}e i obratno. So drugi zborovi, i vo politikata treba da barame odgovor na pra{aweto: Kako so pomalku trud }e postignam pogolem rezultat? [to, vsu{nost, toa zna~i vo praktikata? Najprvo treba da gi utvrdime aktivnostite {to }e ne dovedat do najgolem rezultat. Obi~no vo sekojdnevieto ne se postapuva taka. Koga }e otideme na rabota, n ~ekaat eden kup zada~i - nekoi nedovr{eni, nekoi novi. Razli~na e i nivnata priroda - pi{uvawe materijali, izve{tai, planovi, korespondencija, telefonski razgovori, sredbi, sednici i drugo. ^ovek e sklon, pred s, da se zafati so najlesnoto, velej}i si deka otkako }e navleze vo raboteweto, }e po~ne da se zanimava so glavnata zada~a. I se dobiva ma|epsan krug - po cel den kako vrtele{ka, izleguva deka ne sme go zavr{ile najva`noto. Dobriot politi~ar treba da ja organizira rabotata taka {to }e se pridr`uva do nekolku principi:

36

UPRAVUVAWE SO VREMETO VO POLITIKATA

Edna pettina od naporite mo`e da donese ~etiri pettini od uspehot! 80% od vremeto 20% od vremeto 80% od rezultatot

Utvrduvaweto prioriteti zna~i utvrduvawe aktivnosti ~ie izvr{uvawe ima najsu{testven del vo krajniot rezultat. Toa zna~i da se zapo~ne so zada~ite {to imaat najgolem pridones vo postignuvaweto na celite. Na vtoro mesto da se postavat zada~ite {to baraat napor i vreme, ednakvi na goleminata na uspehot. I na posledno mesto doa|aat zada~ite {to baraat najmnogu vreme i napor, a davaat najmalku rezultati. 65% Zada~i A Zada~i B Zada~i V 15% 20% 65% 20% 15%

Kako vo praktikata da se izvr{i planiraweto na na{eto vreme od aspekt na ovoj princip? 1. Pred da pristapime kon ovaa rabota, povtorno treba da procenime kolku e golema potrebata od niv? 2. Dokolku e mo`no, rabotata treba da ja prefrlime na drug; 3. To~no treba da ja utvdime va`nosta na izvr{uvaweto na odredena zada~a i, soglasno toa, da ja vklopime vo svoite prioriteti; 4. Da go racionalizirame svoeto rabotewe.

37

Glava 1. ORGANIZACISKI MENAXMENT

Vo politi~kiot menaxment e mnogu popularna {emata na D. Ajzenhauer, koja gi prezentira me|usebnite zavisnosti me|u zna~ajnite i itnite zada~i. Zna~ajni B
prioritet

A V Itni

Vo politi~kata dejnost zna~ajnite zada~i ~esto se konfrontiraat so itnite. Kolku e poitna odredena rabota, tolku pove}e e na preden plan. Se slu~uva itnite zada~i da gi potisnat zna~ajnite i su{tinskite. Vo politikata postojat mnogu raboti od operativen karakter. Pova`no e drugoto, deka, imeno, taa rutinski mo`e da stane prioritetna. Vo partiite ~esto se slu~uva taka {to aparatot po~nuva da diktira prioriteti i doa|a do promena na glavnite politi~ki celi i zada~i. Zatoa e posebno va`no rakovodnite politi~ki funkcioneri da se nau~at jasno da gi razgrani~uvaat zna~ajnite od itnite raboti. Tie treba da umeat da odbegnuvaat da u~estvuvaat vo aktivnosti {to se smetaat za itni i da im davaat prednost na zna~ajnite raboti. Ako ne go storat toa, tie neminovno }e se najdat vo stapicata na postojano edni te isti organizaciski grupi i strukturi, koi sekoga{ pretendiraat kon toa deka nivnata rabota e najitna.

G. Realizacija
Vo ovaa etapa ve}e mo`e da se pristapi kon vistinskoto planirawe na vremeto. Celite se jasni. Ja poznavame ekipata i organizacijata vo koja rabotime. Gi znaeme rokovite. Mo`eme da go odredime prioritetot. Vrz taa osnova mo`e da go planirame rabotniot den, rabotnata nedela, mesecot, trimese~jeto, godinata. Eve nekolku korisni soveti {to bi mo`ele da ni pomognat vo taa aktivnost. Da pretstavime deka pravime plan za rabotniot den. 1. Gi odbele`uvame zada~ite za denot, gi sreduvame po prioritet. Treba da ne zaboravame deka realno mo`e da planirame

38

UPRAVUVAWE SO VREMETO VO POLITIKATA

samo 60% od svoeto rabotno vreme, zatoa {to ostanatite 40% se za nepredvideni raboti. 2. Gi bele`ime dogovorenite sredbi i mestoto na nivnoto odr`uvawe. 3. Go predviduvame vremeto potrebno za izvr{uvawe na posebnite zada~i, nezaboravaj}i da vklu~ime i vreme za dobivawe i obrabotka na informaciite, prekinite i drugo. Na{iot plan treba da bide realen. 4. Predviduvame vreme za telefonski razgovori. Prepora~livo e da gi vklu~ime vo blokovi, za da ne ja prekinuvame svojata rabota. Ako ne ni se javuvaat, ne treba da vrtime postojano, zatoa {to gubime vreme. 5. Predviduvame vreme za li~ni potrebi. 6. Ja opredeluvame sopstvenata cel za denot i pravime napori da ja realizirame. 7. Ja utvrduvame sopstvenata motivacija za izvr{uvaweto na zada~ite. 8. Koga po~nuvame i koga zavr{uvame rabota nam ni e potrebno malku vreme za koncentracija. Vo po~etokot na rabotniot den treba da si pomislime {to to~no treba{e da pravime denes, koi zada~i se prioritetni, {to to~no treba da se zavr{i. Na krajot na rabotniot den treba da napravime pregled {to sme zavr{ile i {to ni ostanuva nedovr{eno. Od toa {to ostanuva, {to e va`no, {to e itno, dali ima smisla s u{te da se vr{i, mo`am li da go zavr{am sam, ili treba da go prenesam, koi se rokovite. 9. Potrebno e da planirame pauzi. Treba da se znae deka ~ovekot e najrabotosposoben nautro od 8 do 11 ~asot i popladne od 15 do 16 ~asot. Vo toa vreme treba da go planirame najsu{testveniot del od svojata rabota vo tekot na denot.

39

Glava 1. ORGANIZACISKI MENAXMENT

Dinamika na rabotosposobnosta Rabotosposobnost 100% Rastovaruvawe Rastovaruvawe

~asovi 7 8 9

10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20

Politi~ki kalendar Politi~kite organizacii go koristat mese~noto, trimese~noto i godi{noto planirawe na glavnite vidovi aktivnosti. Postojat razni na~ini za podgotovka na tie planovi. Najprimenuvan e t.n. politi~ki kalendar vo koj se vnesuvaat site zna~ajni informacii so koi raspolagame. Narednata {ema dava preglednost za negovata sodr`ina i elementi.

40

UPRAVUVAWE SO VREMETO VO POLITIKATA

Primerna {ema za planirawe aktivnosti na politi~kata partija trimese~je Aktivnosti na partijata * Kongresi * Konferencii * Drugi va`ni nastani Aktivnosti vo parlamentot i vladata * Zakonski proekti * Debati * Parlamentarna kontrola * Drugo Aktivnosti na politi~kite konkurenti * Kongresi * Forumi *Drugi va`ni nastani Va`ni nacionalni nastani na organizacii od gra|anskoto op{testvo Va`ni me|unarodni Nastani Va`ni nepoliti~ki Nastani Pretpostaveni glavni temi za politi~ka diskusija D. Kontrola Kontrolata e zaklu~nata etapa. ^esto taa se potcenuva. A koga stanuva zbor za samokontrola, duri se izbegnuva. No taa, isto taka, e va`na etapa, zatoa {to se razgovara za iskustvata, li~ni i kolektivni. Se utvrduvaat zaklu~ocite i se osmisluvaat poukite. Se razgleduvaat mo`nostite za olesnuvawe na rabotata. Ne treba da se zaborava deka ova e etapa koga se sreduva dokumentacijata. Zada~a: Podeleni ste vo dve ekipi koi imaat zada~a da razrabotat i realiziraat koncepcija za koaliciona politika vo presret na 41 I II III IV

Glava 1. ORGANIZACISKI MENAXMENT

pretstojnite izbori. Kako }e go isplanirate svoeto rabotewe od aspekt na menaxment na vremeto. Raspolagate so to~no opredeleno vreme za diskusija, izve{taj od rakovoditelite na ekipite, zaedni~ka diskusija.

42

TIMSKO RABOTEWE

TIMSKO RABOTEWE

Potreba od timsko rabotewe vo politikata

Vo poslednite godini s pove}e se zgolemuva interesot kon problemot za primena na principot na timsko rabotewe vo razli~ni aktivnosti. Ne postoi op{testvena organizacija koja nema soznanie za toa deka uspe{nata primena na ovoj princip zna~itelno ja zgolemuva efikasnosta i go podobruva kvalitetot na raboteweto. Toa osobeno se odnesuva na politi~kata dejnost. Politikata e kolektivno zanimawe. Toa mo`e da ima efekt samo toga{ koga se anga`iraat maksimalen broj u~esnici. Politi~koto rabotewe, vo princip e osudeno na neuspeh dokolku ne e organizirano vrz osnova na profesionalizam i najdobroto mo`no koristewe na ume{nosta na sekoj od u~esnicite. Ume{nosta za timsko rabotewe e apsolutno zadol`itelen element vo podgotovkata na sekoj, koj{to saka da se zanimava so politi~ka dejnost. Treningot vo ramkite na ovaa problematika mo`e da mu pomogne na sekoj podobro da gi sfati karakteristikite i specifi~nostite na svojata li~nost, za da mo`e podobro da sorabotuva so drugite i zaedni~ki da raboti so maksimalen efekt za izvr{uvawe na zada~ite vo organizacijata. Site sme uvereni deka timskoto rabotewe e del od demokratskata politi~ka kultura. Site sme uvereni deka primenata na principot na timskoto rabotewe vo organizacijata na raboteweto vodi do podobar rezultat. No, istovremeno, sekoj od nas poodelno znae deka vo praktikata vo na{eto sekojdnevno rabotewe `elbite i realnostite ~esto se razminuvaat. Timskoto rabotewe ~esto se zamenuva so hierarhija, so nametnuvawe mislewa i re{enija od visokopostavenite, samoinicijativnosta na posebni ~lenovi na rakovodstvoto. Prifa}aweto na 43

Glava 1. ORGANIZACISKI MENAXMENT

mislewata na drugite i me|usebnoto po~ituvawe se zamenuvaat so zapostavuvawe na li~nosta na drugite. Seto toa krie mnogu opasnosti za politi~kata aktivnost. Toa ne samo {to go namaluva kvalitetot na rabotata vo soodvetnata struktura, tuku vodi i do seriozni razo~aruvawa i duri i do "begstvo" od politikata kako takva. Pri~inite za naru{uvawe na principot na timskoto rabotewe vo politi~kata dejnost bile predmet na dolgogodi{ni istra`uvawa vo razni oblasti na naukata - psihologijata, sociologijata, politikologijata. Na{ata zada~a e da se zanimavame pokonkretno so edna od ovie pri~ini - ~ovekot, negovata razli~nost, negovata individualnost. Vrz taa osnova toj formira realni mislewa i re{enija. Sekoj ~ovek ima svoe individualno viduvawe za svetot i za realnosta. Sekoj ~ovek ima svoi silni i slabi strani koi{to mu dozvoluvaat, ili mu pre~at da gi nabquduva i procenuva lu|eto i nastanite, da donesuva odluki i da se vklu~uva vo sredinata, koja{to go opkru`uva. Ovie kvaliteti i karakteristiki na li~nosta, vsu{nost, ~esto se pri~ina za pojava na napregnatost vo sekojdnevnoto rabotewe, ote`nuvawe na procesot na donesuvawe kolektivni odluki i duri mo`at da dovedat do blokada na raboteweto na soodvetnata organizaciska struktura. Me|utoa, ova soznavawe ne mo`e da bide osnovna pri~ina za potcenuvawe na potrebata od timsko rabotewe vo sovremeni uslovi. Naprotiv! Pred s, ovaa karakteristika na individuata dava {ansa na organizacijata da gi procenuva realnostite takvi kakvi {to se navistina - vo nivnata kompleksnost, protivre~nost i raznovidnost. A, denes, isklu~itelno vrz taa osnova e mo`no da se donesat seriozni odluki vo politikata i da se baraat nestandardni odgovori na novite predizvici. Politi~kata dejnost e aktivnost vo realni, a ne vo izmisleni situacii. Vo svoeto sekojdnevno rabotewe nie nemame mo`nost da rabotime vo "idealni ekipi". Ekipite, {to se formiraat za izvr{uvawe na edna ili druga konkretna aktivnost, kako i ekipite {to ja rakovodat celosnata aktivnost na organizacijata vo periodot na soodvetniot menaxment, vo pove}eto slu~ai ne zavisat od voljata i `elbata na u~esnicite. Me|utoa, tie se izraz na nivnata zaedni~ka volja i `elba da se raboti za opredeleni celi. Imeno, zaedni~kiot interes e onoj zaedni~ki imenitel koj treba da gi obedinuva i da gi naso~uva individualnite sposobnosti na sekoj u~esnik vo ekipata. Nie }e rabotime kako ekipa dokolku uspeeme da dejstvuvame vo eden pravec, da gi vneseme site svoi ve{tini vo zaedni~kite napori na organizacijata i, istovremeno, da ja za~uvame svojata individualnost.

44

TIMSKO RABOTEWE

Vo natamo{nata razrabotka na temata }e se obideme da gi otkrieme na{ite silni i slabi strani, da definirame nekoi osnovni pravila za timsko rabotewe i da go pojasnime modelot za re{avawe na problemite vrz osnova na timskiot princip.

U~estvuvame vo timot so svoite silni i slabi strani


Zada~a: Napi{ete do deset kvaliteti koi gi poseduvate i koi, spored Vas, Vi ovozmo`uvaat da rabotite podobro vo tim. Kakvi kvaliteti se potrebni za timsko rabotewe? Koi od niv gi poseduvame? Ako gi sporedime nabrojanite kvaliteti na li~nosta od grupata, mnogu e realen zaklu~okot deka pove}eto od niv }e se povtoruvaat vo sekoj od tekstovite. Toa se kvalitetite, kako: pragmati~nost, izdr`livost, analiti~ka sposobnost, sposobnost za re{avawe konflikti, trpelivost, tolerancija, po~ituvawe na misleweto na ostanatite i drugi. O~igledno e deka za timsko rabotewe se neophodni opredeleni kvaliteti. Sekoj od nas, vsu{nost, gi poseduva vo razli~en stepen. Ako se obideme da gi stepenuvame, }e vidime deka skalata za sekogo e razli~na. Sekoja individua e razli~na. Sekoj ima svoi silni i slabi strani. Vo timot toj u~estvuva kako so svoite ume{nosti, taka i so svoite nedostatoci. Pretpostavka za dobro timsko rabotewe e pokraj podgotvenosta na sekoj u~esnik svesno i so odredena cel da gi koristi svoite prednosti, isto taka, i negovata sposobnost da se samousovr{uva, da u~i od drugite i da ja razviva svojata sopstvena li~nost. Potreben uslov e, isto taka, i da se poznava i po~ituva dostoinstvoto na drugite ~lenovi, da se projavuva trpenie i razbirawe za nivnite slabosti i nedostatoci. Site imame nekakvo iskustvo od timsko rabotewe. Toa ni poka`uva deka so nekoi ~lenovi na timot mo`eme da rabotime mnogu lesno. Se razbirame so polovina zbor ili so pogled, ne gubime vreme za dolgi diskusii i objasnuvawa. A so drugi, edostavno re~eno, edvaj se podnesuvame. Ne mo`eme da go podneseme nivniot na~in na rabota, iako sme svesni deka bez niv ne se mo`e.

45

Glava 1. ORGANIZACISKI MENAXMENT

Dali Vi e poznato ova? U~estvuvate na sednica i postojano se nervirate bidej}i ne se po~ituva dnevniot red, po pra{awata ne se diskutira iscrpno, sednicata trae preterano dolgo vreme i postepeno se pretvora vo govornica. Ne se doa|a do konkretno re{enie. Na krajot, ne izdr`uvate, izbuvnuvate i velite deka nema nikakva smisla da se raboti na toj na~in. Drugite Vi velat deka ne ste trpeliv i deka bukvalno gi sfa}ate rabotite. Po celata raspravija, Vie pove}e nemate nikakva `elba da u~estvuvate vo kakva i da bilo organizaciska rabota, zatoa {to ste ubedeni deka so ovie lu|e ne mo`e seriozno da se raboti. Zo{to da si go gubite vremeto i da si gi kinete nervite, koga Vi e jasno deka na sli~ni sobiri se ka`uvaat samo prazni zborovi i voop{to ne mo`e da se donesat re{enija. Ili ova? Treba da odite na sednica, no prethodno znaete deka povtorno ne bi mo`ele da istrpite. Ovoj zdodeven i dolg dneven red! Ova postojano zadlabo~uvawe vo brojki, datumi, tro{oci, prihodi. I lu|eto koi{to mislat deka kolku pove}e Ve opsipuvaat so detali, tolku pove}e rabota izvr{uvaat. Navistina ne mo`ete da gi podnesete. Kako ne razbiraat deka ako prodol`at taka, ni{to ne }e mo`e da se promeni? Ne gi gledaat li novite mo`nosti i perspektivi? Zo{to ne barame novi idei? So sli~ni situacii se sudirame ~esto vo sekojdnevnata politi~ka aktivnost. Stradame od nedorazbiraweto i poni`uva~kiot odnos na drugite kon nas. Ne mo`eme da navlezeme vo nivnite viduvawa. Me|usebno se nervirame. Duri po~nuvame da gi izbegnuvame lu|eto koi ne razmisluvaat kako nas. Kakov e rezultatot? Se razbira, od toa strada rabotata na celata ekipa. Zaradi toa e neophodno, pred da se vklu~ime vo kakva i da bilo aktivnost, koja bara timsko rabotewe, da se uverime, deka treba da gi imame predvid pravilata za po~ituvawe na li~nosta na drugite i da pravime napori za zaedni~ka rabota i sorabotka. Neophodno e i dobro da gi poznavame svoite slabi i silni strani, za da mo`e da go dademe maksimalnoto od sebe za podobar kvalitet na timskoto rabotewe.

46

TIMSKO RABOTEWE

Zada~a: Napi{ete gi so raka, so koja normalno pi{uvate, Va{eto ime i adresa. Potoa, obidete se da go napi{ete istoto so drugata raka. Rezultatot e, deka so rakata so koja voobi~aeno pi{uvame vlo`uvame pomalku vreme i napor. Toa e rutinsko rabotewe. So drugata raka treba mnogu da vnimavame. Kvalitetot e poinakov - bukvite se iskriveni, rakopisot e razli~en. Ni treba i pove}e vreme i pove}e napor za pi{uvaweto na ovoj ednostaven i rutinski tekst. Taka e i pri timskoto rabotewe. Koga u~estvuvame so svoite silni strani, go prifa}ame toa sosem prirodno. Ne e potrebno da se prisiluvame, nitu, pak, da bideme poinakvi od ona {to sme. No, vsu{nost, koga treba da izvr{uvame aktivnosti, koi{to ne ni se voobi~aeni i, prirodno, duri ni se tu|i, toga{ toa e vistinsko izma~uvawe. A i rabotata ne odi dobro, iako dobronamerno se anga`irame da ja izvr{ime. Zo{to vsu{nost se potrebni site tie napori koga vo ekipata mo`e da se vklu~i ~ovek koj e nadaren da ja izvr{uva taa rabota podobro i pobrzo? I taka, edno od najbitnite prethodni uslovi za timsko rabotewe e sekoj od u~esnicite da se poznava samiot i da gi znae prednostite i nedostatocite na drugite. Postojat mnogu na~ini da se postigne toa. ]e se zadr`ime poopstojno samo na eden od niv, koj vo poslednive godini sli~no naj~esto se primenuva vo raboteweto vo Amerika i Evropa.

Indikatorot Majers - Brigs


Indikatorot Majers - Brigs gi koristi testovite za utvrduvawe na kvalitetite na individuata, na negoviot tip. Toj e razraboten vo 30-te godini vo SAD od Izabel Majers i Katerin Majers - Brigs i se zasnova vrz teorijata na Karl Gustav Jung. Vo Evropa se primenuva vo svojata specifi~na verzija od po~etokot na 90-te godini. Toj predlaga mnogu bogat, slo`en i dinami~en instrumentarium za okarakterizirawe na li~niot potencijal i to~no poradi toj negov kvalitet, se koristi vo razni oblasti na primenetata nauka. Preku ovoj indikator mo`at da se utvrdat prednostite i `elbite na sekoj ~ovek, koj potsvesno upravuva so negovite aktivnosti. Pojdovna to~ka e sfa}aweto za razlikite me|u lu|eto i za potrebata da nau~ime da gi poznavame i po~ituvame podobro drugite. Za konkretnite celi na ovoj vid obuka, toj se primenuva vo skratena i modificirana varijanta. 47

Glava 1. ORGANIZACISKI MENAXMENT

Zo{to za timskoto rabotewe e neophodno da se raboti so ovoj indikator? Zatoa {to preku nego mo`at da se vostanovat prirodnite naklonetosti na sekoj ~len, za da mo`e maksimalno efektivno da se koristat za postignuvawe na zaedni~kite celi. Mo`e da se otkrijat slabite strani na u~esnicite i da se osmisli kako da se kompenziraat, za da ne trpi samata rabota. Seto toa dozvoluva da se optimizira raspredelbata na funkciite vo timot, da se osoznaat i celishodno da se ispolzuvaat negovite pozitivni i negativni strani. Potrebni se u{te nekolku vovedni zborovi, pred da pristapime kon upotrebata na ovaa tehnika. Indikatorot Majers - Brigs gi utvrduva svoite prednosti kon odreden vid aktivnost. Ova, vsu{nost, ne zna~i deka ~ovek ne bi mo`el da izvr{uva druga rabota. Naprotiv. Toj go mo`e i drugoto. Mo`e da raboti sekakva rabota, no nejziniot kvalitet nema da e na istoto nivo kako koga se zanimava so sakanata dejnost. Kako da dademe odgovor na pra{aweto, kakov tip sum. Za taa cel so pomo{ta na potpra{awa }e gi formulirame svoite pretpo~ituvawa vo razni situacii. Taka }e opredelime ~etiri osnovni kategorii, so koi se zanimava indikatorot Majers - Brigs, i }e pravime razlika me|u sekoj eden od prisutnite. Za taa cel }e gi koristime me|unarodno prifatenite oznaki E-I; S-N; T-F; J-P (ekstraverten - introverten; prakti~en - kreativen; analiti~en - emocionalen; strukturalen - pragmati~en). Zada~a: Da si ja pretstavime slednata situacija. Odime na sednica. Osven poznati lu|e, tamu ima i nepoznati. [to da pravime? Stapuvame vo kontakt so niv, ili ~ekame da gi pretstavat? Zapo~nuvame li razgovor na temite od dnevniot red so drugite ~lenovi, ili mol~ej}i o~ekuvame da zapo~ne sednicata i toga{ se vklu~uvame vo diskusijata, izlagaj}i go ona {to odnapred sme go nabele`ale? Dali zemame zbor me|u prvite? Kako se ~uvstvuvame po sednicata - polni so energija ili iscrpeni? Odgovorete na pra{awata. Jasno e deka lu|eto reagiraat na razni na~ini vo odredena situacija. A sega sekoj za sebe neka odgovori na slednive pra{awa:

48

TIMSKO RABOTEWE

Kakov tip sum? Od kade se polnam so energija? E I tip (ekstraverten - introverten) Gi gledam li drugite lu|e kako izvor na energija? Dali lesno stapuvam vo kontakt so nepoznati? Dali sum osamen koga ne sum so lu|e? ili Dali za Vas samotijata e izvor na energija? Te{ko li se zapoznavate? Dali ste pove}e za vnatre{niot svet? Ako vo odgovorite na prvata grupa pra{awa preovladuva "da", napi{ete kako odgovor na pra{aweto "Od kade se polnam so energija" E - tip. Ako vo odgovorite na vtorata grupa pra{awa preovladuva "da" - napi{ete soodvetno I - tip. A, eve, kako bi mo`elo da izgleda ova vizuelno:

Dobiva energija od drugi

Se polni od vnatre{ni izvori

49

Glava 1. ORGANIZACISKI MENAXMENT

Ima potreba od kontakti

Smeta na svojot vnatre{en svet

Bara, ima potreba i e otvoren

Bara, ima potreba i e zatvoren

Kako da go prifatime svetot? - S - N tip (prakti~en - kreativen)

50

TIMSKO RABOTEWE

Zada~a: Povtorno da se vratime na sednicata. Zamislete si deka diskutirate po konkretno pra{awe, spored koe e pretstaven soodvetniot proekt za koncepcija. Dali se interesirate za detalite (kako to~no }e se realizira, koi se lu|eto {to }e u~estvuvaat, kolku }e ~ini realizacijata, koi se rokovite, itn.)? Ili e tipi~no za Vas da nudite novi viduvawa, idei, {to }e privle~at novi simpatizeri i }e go pro{irat obemot na koncepcijata, bez da se interesirate koj }e go organizira izvr{uvaweto na seto toa, kolku }e ~ini, itn.? Koga diskutirate za proektot, dali ste skloni da go imate predvid iskustvoto dobieno vo minatoto, ili toa ne Ve interesira? Dali se nervirate, ako na krajot na sednicata voop{to ne e jasno, koja od diskutiranite idei }e se realizira, a koja ne? Odgovorete na pra{awata! O~igledno i ovde reakciite }e bidat razli~ni. ]e se zabele`at razliki i dokolku se obideme da odgovorime so "da" i "ne" na slednive pra{awa: Dali gledate na svetot od negovata pragmati~na strana? Dali mo`ete dobro da pametite podatoci; dali imate doverba vo faktite? Dali se potpirate vrz li~noto iskustvo? Dali ste realist; dali `iveete vo realnosta? Dali se dr`ite do detalite i op{irnosta? ili Dali gledate na svetot pove}e idealisti~ki? Dali gi imate predvid zaemnite kontakti i me|usebnite zavisnosti me|u ne{tata i pojavite? Dali im se prepu{tate na Va{ite pret~uvstva? Dali Vi se dopa|aat metaforite i slikovitite opi{uvawa? Dali gi gledate ne{tata vo perespektiva? Ako odgovorot na prvata grupa pra{awa e "da", Vie ste S - tip. Ako odgovorot na vtorata grupa pra{awa e "da", Vie ste N - tip.

51

Glava 1. ORGANIZACISKI MENAXMENT

Sega povtorno da go pogledneme vizuelnoto pretstavuvawe.

@ivee so sega{nosta

@ivee so mislata za idninata

Smeta na uka`uvawata, gi zabele`uva detalite

Ja sledi svojata intuicija

52

TIMSKO RABOTEWE

Se dvi`i redosledno, od po~etokot, do krajot

Zapo~nuva od nekade i preskoknuva etapi

Kako re{avam? - T i F - tip (analiti~ki - emocionalen) Zada~a: Da se vratime povtorno kon prethodnata sednica. Ako smetate deka idejata po koja se diskutira e lo{a i ne vredi za ni{to, kako }e reagirate? ]e kritikuvate otvoreno i delovno? ]e napravite analiza i }e gi istaknete bitnite slabosti? Ili }e pristapite vnimatelno? ]e pravite zagovori i }e se stremite da gi ismejuvate ostanatite u~esnici? Odgovorete na pra{awata! Odgovorite na slednive pra{awa }e ni pomognat da napravime procenka za na~inot na nosewe re{enija - dali toa se izvr{uva po analiti~ki pat, ili po pat na emocionalni procenki. Eve gi i pra{awata. Koja situacija Vi e pobliska? Na {to se zasnovaat odlukite {to gi nosite - na objektivna, logi~na i delovna procenka na situaciite? Donesuvate li odluki so svoja glava? Ja barate li vistinata? Dali Va{ata sila e vo analizata? Dali gi izrazuvate Va{ite ~uvstva otvoreno?

53

Glava 1. ORGANIZACISKI MENAXMENT

ili Dali gi donesuvate odlukite vrz osnova na svoite li~ni predrasudi i vrednosni orientacii i pretstavi? Dali donesuvate odluki po oset? Dali ste za harmonija vo me|usebnite odnosi? Dali dobro gi razbirate lu|eto? Dali e golem interesot kon drugite? Ako vo prvata grupa pra{awa preovladuvaat pozitivnite odgovorite, Vie ste T - tip. I obratno, ako na pra{awata vo vtorata grupa preovladuvaat pozitivnite odgovori, Vie ste F - tip. Da go pogledneme i vizuelnoto pretstavuvawe.

Ja bara pravdata i vistinata

Bara harmonija vo odnosite

54

TIMSKO RABOTEWE

Umee da analizira

Umee da gi razbira lu|eto

Logi~no e

Pove}e bi sakal

Proizleguva od logikata

Poa|a od sopstvenoto ubeduvawe

I, na krajot, da ja pogledneme poslednata dvojka antagonisti~ki tipovi - J i P - tipovi. Pojdovnoto pra{awe {to }e ni pomogne za nivnata identifikacija e: Kakov e mojot pretpo~itan stil na `ivot? J i P - tip (strukturen - pragmati~en)

55

Glava 1. ORGANIZACISKI MENAXMENT

Zada~a: Povtorno da se vratime na primerot za sednicata. Ako se diskutira za dve koncepcii i Vie treba da nosite odluka koja da bide poddr`ana, kako }e postapite? Dali brzo se orientirate vo situacijata i ja poddr`uvate ednata koncepcija, a potoa pravite s za nejzina realizacija? Ili Vi se potrebni pove}e informacii za da se re{ite da ja poddr`ite ednata od dvete koncepcii? Brzite odluki Ve nerviraat i ne Vi se po volja? Odgovorete na pra{awata. Eve gi i kontrolnite pra{awa za samoprocenka. Dali ~uvstvuvate potreba od finalizirawe na ne{tata? So zadovolstvo li rabotite so odredeni rokovi? Dali ~uvstvuvate zadovolstvo koga }e ja zavr{ite zadadenata zada~a? Dali si davate pauza, duri odkako }e ja ispolnite zadadenata zada~a? Dali Ve interesira rezultatot od raboteweto? Ili Dali ~uvstvuvate potreba od otvorenost vo raboteweto? Dali ste nakloneti pove}e kon situacii, kade postojat pove}e mo`nosti za re{enija? Dali donesuvate re{enija samo toga{ koga smetate deka raspolagate so celosna informacija? Koga izvr{uvate odredena dejnost, dali se interesirate pove}e za samiot proces na rabotewe, otkolku za nejziniot kraen rezultat? Dokolku dominiraat pozitivnite odgovori na prvata grupa pra{awa, Vie ste J - tip. I obratno, dokolku pozitivnite odgovori na vtorata grupa se dominantni, Vie ste P - tip.

56

TIMSKO RABOTEWE

Eve go i vizuelnoto prika`uvawe.

Saka da gi izvr{uva rabotite

Mu pravi zadovolstvo samiot proces na rabota

Go saka redot i rutinata.

Bara raznovidnost i promena.

57

Glava 1. ORGANIZACISKI MENAXMENT

Se pridr`uva kon donesenite odluki

Saka iznenaduvawa

Zada~a: Poglednete gi odgovorite na sekoe pra{awe i opredelete go svojot tip od aspekt na testot na Majers - Brigs. Treba da se obrne vnimanie na toa deka pri vospostavuvaweto na na{iot afinitet i pri oddeluvaweto na ~etirite antagonisti~ki tipa, manipulirame so mnogu malku pra{awa. Vo praktikata, vsu{nost, koga toa se izvr{uva profesionalno, se raboti so okolu 90 pra{awa vo sekoja posebna grupa od antagonisti~kite tipovi dvojki. Vo {kolite za politi~ki menaxment, testot Majers - Brigs se izu~uva mnogu precizno i pokraj celata slo`enost pri formuliraweto na pra{awata i na nivnata interpretacija. Dopolnitelno treba u{te da se podvle~e deka vospostavuvaweto na tipovite vo realni uslovi se izvr{uva od posebno podgotveni profesionalci - psiholozi. Mnogu ~esto karakteristikite na tipot se slabo izrazeni i nivnoto utvrduvawe bara dosta naporno i precizno rabotewe. Za celite na obukata toa ne e potrebno. No, potrebno e da znaeme deka postojat mo`nosti precizno da se opredelat afinitetite za sekoj od nas poodelno i vrz osnova na toa da bideme vklu~eni vo eden ili drug tip od ~etirite grupi. I taka, kako mo`eme da bideme korisni so tie kvaliteti za timsko rabotewe, za koi konstatiravme deka gi imame? Primenata na testot Majers - Brigs poka`uva deka kaj sekoja grupa lu|e postojat pretstavnici na razli~ni tipovi. Prisutni se i razni 58

TIMSKO RABOTEWE

kombinacii od aspekt na ~etirite antagonisti~ki grupi za koi{to stana zbor gore vo tekstot. Od 16 mo`ni kombinacii, vo grupata se prisutni, re~isi, site varijanti. Da ja pogledneme {emata na mo`nite kombinacii.

ISTJ

ISFJ

INFJ

INTJ

ISTP

ISFP

INFP

INTP

ESTP

ESFP

ENFP

ENTP

ESTJ

ESFJ

ENFJ

ENTJ

Golemata raznovidnost na kombinaciite na raznite tipovi vo ekipata e mnogu korisna vo raboteweto. Taa dava mo`nosti za analiza na pove}e aspekti pri diskusijata na problemite i e garancija za po{iroki viduvawa i priodi, za pove}e elasti~nost vo procesot na donesuvaweto odluki. Vo isto vreme, razli~nosta na tipovite e optovarena i so mnogu negativnosti. ^esto toa e izvor na konflikti vo ekipata. Zatoa, od osobena va`nost e dobro da se znaat karakteristikite na razli~nite tipovi vo odredena ekipa, kako i nivnite kombinacii. Vo golem stepen od toa zavisi kolku }e uspeeme da se spravime so konfliktnite situacii, da gi sovladuvame i da upravuvame. Sega da se obideme da ilustrirame sudir na razli~ni antagonisti~ki tipovi vo ekstremni situacii. Ako vo edna ekipa se pretstaveni E i I tipovite, sekoga{ treba da se ima predvid i mo`nosta za pojava na netrpelivost me|u niv. E - tipovite ne mo`at da ja podnesat serioznosta i zadlabo~enosta na svoite antagonisti, nemaat trpenie kon nivniot na~in na mislewe, im pre~i "flegmati~nosta" pri procenkata i analizata. I obratno. 59

Glava 1. ORGANIZACISKI MENAXMENT

N - tipovite imaat mnogu idei, mo`at da predlagaat razni varijanti i koncepcii, no ne mo`at da ja organiziraat nivnata realizacija. Toa se mo`nostite na S - tipovite. Postoi eden mnogu karakteristi~en primer vo toj kontekst - bra}ata Dizni. Volt Dizni bil N - tip, no negovite idei bile realizirani od brat mu Roj, koj bil S - tip. Tipi~no za priodot na F - tipovite e deka pri istaknuvaweto na misleweto i pri utvrduvaweto na odlukite poa|aat od ona {to vo momentot e bitno za niv. Tie gi cenat posebno harmoni~nite odnosi vo ekipata. Dodeka T - tipovite ne gi zasegnuva toa dali }e go povredat nekogo i direktno go istaknuvaat svoeto mislewe. Me|utoa, tie osobeno se vnesuvaat pri analizite i davaat prodlabo~eni argumenti i procenki. J - tipovite se pove}e konzervativni. Tie dr`at do vospostavenite tradicii, ritualite, odnapred go planiraat raboteweto, se pridr`uvaat kon rokovite i te{ko sorabotuvaat so R - tipovite koi so nivniot frivolen stil na rabotewe im izgledaat beznade`ni i neseriozni. Zatoa, koga se vklu~uvame vo nekoj tim, sekoga{ treba da imame predvid dali }e bide potrebno da rabotime so lu|e koi se razli~ni od nas. I odnapred treba da ja imame opredelbata da bideme tolerantni kon niv, da gi cenime kvalitetite {to gi poseduvaat. Osobeno e va`no rakovoditelot na timot da gi poznava dobro karakteristikite na tipovite i da umee da go organizira raboteweto taka {to maksimalno da se koristat silnite strani na site i da ne se dopu{ti da se dojde do li~ni navredi i do blokirawe na timskoto rabotewe. Zada~a: Vklu~eni sme vo rabotna grupa koja se sostoi od pet ~lena, koja treba da predlo`i koncepcija za na{ata koaliciska politika vo odredeno naseleno mesto. Spored karakteristikite na tipovite nie sme mnogu bliski - I, N, T - tipovi. Kakov }e bide rezultatot od na{eto rabotewe vo ovoj slu~aj? Mo`e da se o~ekuva deka ovoj tim }e bide vo sostojba da predlo`i edna dobra koncepcija, orientirana kon idninata. No, timot nema da mo`e da predlo`i konkretni prakti~ni ~ekori za nejzinata realizacija (bidej}i preovladuva N - tipot), nema da bide vo sostojba da realizira politi~ka komunikacija (bidej}i preovladuva I - tipot) i da ja za~uva dobrata kolegijalna atmosfera me|u ~lenovite (zatoa {to preovladuva T- tipot). Kakvi prakti~ni soveti mo`eme da dademe za da izbegneme sli~na situacija? Od iskustvoto mo`at da se izvle~at najmalku slednive preporaki: 60

TIMSKO RABOTEWE

1. Sekoj tim treba da posveti osobeno vnimanie na svoite slabi strani. Vo gorenavedeniot slu~aj rabotnata grupa bi trebalo da razmisli kako dopolnitelno da privle~e lu|e koi se od S tipot, za da se podobri raboteweto po realizacijata na koncepcijata, lu|e od E -tipot, za da se osigura podobro mediumsko obezbeduvawe na proektot i podobra politi~ka komunikacija i lu|e od F - tipot, za da se obezbedi sorabotkata vnatre vo samata rabotna grupa i me|u rabotnata grupa i partiskite ~lenovi i simpatizeri. 2. Vo timot treba da se vklu~at eksperti koi so svojata profesionalna ume{nost }e go zasilat raboteweto. Vo primerot mo`e da se razmisli za toa kon rabotnata grupa da se vklu~at eksperti koi se specijalisti za socijalno-ekonomskata i politi~kata situacija vo naselenoto mesto, lu|e koi dobro ja poznavaat aktivnosta na drugite politi~ki partii, organizacii i gra|anski inicijativi, imaat {iroki kontakti so niv i se dobri organizatori. 3. Da se razmisli od aspekt na idnoto rabotewe, dali e mo`na poddr{ka na nekoi od ~lenovite na timot, ili dopolnuvawe na timot so novi ~lenovi, koi se nositeli na tipovi specifi~nosti, porazli~ni od onie na sega{nite ~lenovi na timot.

Osnovni pravila za dobro timsko rabotewe


a) Timsko re{avawe na problemot - model Z
Koga }e ni bide postavena odredena zada~a, sekoga{ se pra{uvame od kade da zapo~neme, kako najdobro da ja izvr{ime. Tie pra{awa se javuvaat zaradi zgolemenata te{kotija pri raboteweto vo tim. Politi~kiot menaxment predlaga nekolku prakti~ni soveti za podobra organizacija vo timskoto rabotewe. Osobeno e va`no da se pridr`uvame kon odreden redosled na etapite. Zaradi toa }e se zadr`ime na nekolku neophodni prethodni fazi vo organizacijata na raboteweto.

61

Glava 1. ORGANIZACISKI MENAXMENT

* fakti * sreduvawe * definirawe na informacijata

* mo`nosti * alternativi * procenka vo odnos na: - idninata - svkupno

* analiza * nosewe objektivno re{enie

* li~na procenka * soodvetnost so vrednostite * barawe pristrasnost

Modelot za timsko re{avawe na problemot se vika Z, zatoa {to redosledot na prika`anite fazi mo`e da se pretstavi kako bukvata Z od latinicata. Prva faza Priberete gi site mo`ni fakti i podatoci vo vrska so opredelenata zada~a i razmislete za pri~inite za pojavata na problemite. Zaradi {to nastanala odredenata situacija? Kakov e to~no problemot? Kakva bila na{ata prethodna politika po toa pra{awe, kako reagirale na{ite simpatizeri, na{ite opozicioneri, javnosta, mediumite? Kakvo e na{eto dosega{no iskustvo? Kakvi lu|e vo na{iot tim se potrebni za da go dadat odgovorot na sli~nite pra{awa i da izvr{at analiza i procenka na ovaa faza? Najdobro }e se spravat ~lenovite na ekipata, koja{to gi sodr`i karakteristikite na tipot S. Vtora faza Vrz osnova na dobienata informacija sega treba da pristapime kon barawe re{enija. Dobro e dokolku za sekoja pri~ina pobarame barem dve mo`ni re{enija koi bi mo`ele da ja otstranat. Potrebno e da se razvijat novi viduvawa i idei. Ovde se dejstvuva isto kako kaj burata na idei. Se predlagaat razli~ni idei, pridr`uvaj}i se kon 62

TIMSKO RABOTEWE

praviloto deka s e mo`no. Ne se dozvoleni kritiki, komentari i procenki. Kvantitetot na ideite vo slu~ajov e pova`en od kvalitetot. Dozvoleni se i "ludi" idei. Po`elno e da se ukrade idejata i da se dorazvie. Site idei treba da se zapi{uvaat, bidej}i vo narednite etapi za rabota tie }e bidat neophodni. Najsoodvetni za ovoj vid aktivnosti vo tim se lu|eto so karakteristikite na tipot N. Treta faza Toa e fazata na procenka i analiza. Sega treba da gledame na site ponudeni idei i da gi sporedime so realnosta. Preku koi idei mo`e da se postigne najgolem politi~ki efekt? Kakvi se prednostite i nedostatocite na sekoe od predlo`enite re{enija? Koi idei mo`at da se realiziraat i koi ne? Kolku }e ~ini seto toa? Kakvi problemi i te{kotii mo`e da se javat pri realizacijata? Kakvi dopolnitelni aktivnosti se neophodni i so {to tie }e ja potpomagaat nivnata realizacija? Vo ovaa etapa vo raboteweto najaktivno treba da se vklu~at ~lenovite na timot so karakteristiki na tipot T. ^etvrta faza Vo ovaa faza se procenuva kako najdobro da se organizira realiziraweto na izbranite idei. Koi lu|e i organizacii treba da se vklu~at vo izvr{uvaweto na zada~ata? Koi se na{ite partneri i sojuznici? Na kakov otpor mo`e da naideme i od kogo to~no? Kako mo`e da go nadmineme? Kako da mu prijdeme na sekoj ~ovek i gra|anin? Ovde se potrebni kvalitetite na ~lenovite od ekipata so F karakteristiki. Va`no e da se obrne vnimanie na eden detalen podatok. Faktot deka vo sekoja od ~etirite fazi najprifatlivi se lu|eto so odredeni kvaliteti, ne zna~i deka drugite ~lenovi treba da bezdelni~at. Da se potsetime na ve`bata so racete. Nezavisno od toa {to aktivnosta ne ni e svojstvena, nie mo`eme i treba da u~estvuvame vo site fazi na raboteweto. Najmalku zaradi toa {to so svoeto u~estvo gi stimulirame onie koi, soglasno svoite prirodni darbi, se najsoodvetnite za ovoj vid aktivnost. A i preku svoeto osoznava~ko i aktivno u~estvo mo`e da nau~ime od drugite mnogu novi raboti, da ve`bame i da gi dorazvivame i usovr{uvame svoite sposobnosti.

63

Glava 1. ORGANIZACISKI MENAXMENT

b) Pet formuli za uspeh vo timskoto rabotewe Vo sekoj tim e potrebno da se sozdadat pretpostavki i uslovi za dobro zaedni~ko rabotewe. Predlagame pet novi pravila za efektivno rabotewe vo tim. 1. 2. 3. 4. 5. Objasnete ja svojata cel Utvrdete gi pravilata vo raboteweto Podelete ja svojata rabota Koristete gi svoite silni strani Formirajte tim

Nekolku zborovi za sekoe od ovie pravila. 1. Objasnete ja svojata cel Pred da pristapime kon opredelenata aktivnost, treba da znaeme koja e na{ata cel. Zatoa, vo ekipata e neophodno da se definira to~na i jasna cel koja bi bila prifatena od site. Postojat nekolku op{ti pravila koi treba da gi imame predvid pri definiraweto na svojata cel: celta treba da bide formulirana pozitivno; treba da bide realna i ostvarliva; treba da bide prifatena od site; u~esnicite vo timot treba da imaat mo`nost da vlijaat vrz procesot na nejzinata realizacija; treba da se utvrdi koj e kriteriumot za merewe na postignuvaweto na celta i da se garantira transparentnosta pri davaweto izve{taj; celta treba da se formulira vo sega{nosta; celta treba da se razbie na potceli koi }e se sreduvaat po soodvetna hierarhija. 2. Utvrdete gi pravilata za timsko rabotewe Sekoja tim sam gi utvrduva pravilata na svoeto rabotewe. Se razbira, ovde ne stanuva zbor za toa da se izmislat nekakvi sovr{eno novi propisi, tuku, pred s, za precizirawe na opredeleni ramkovni uslovi pod koi }e se raboti. Za taa cel, sekoj od u~esnicite treba odnapred da bide na~isto so svojata li~na motivacija, so svoite barawa kon drugite i ne na posledno mesto so obvrskite koi e podgotven da gi prezeme. Koga se vklu~uvame vo nekoj tim, iskreno treba da odgovorime 64

TIMSKO RABOTEWE

na pra{awata, kako na primer - dali sme podgotveni da rabotime otvoreno so drugite ~lenovi; dali go po~ituvame nivnoto mislewe; dali mo`eme da rabotime konstruktivno svrteni kon idninata; dali sme vo mo`nost da prifa}ame rizici i drugo. Na{eto u~estvo vo timot e korisno dokolku svesno i aktivno rabotime za zaedni~kata cel. Pravilata mo`e da bidat pi{ani, ili nepi{ani, no site ~lenovi na timot treba da bidat na~isto so niv. Eve nekolku primeri na pravila koi bi mo`ele da pridonesat za podobro timsko rabotewe: sekoe mislewe e va`no; sekoj prezema odredena obvrska; sekoj dobiva poddr{ka od strana na timot; gre{kite se neizbe`ni, no treba da se u~ime od niv; me|usebno da se soslu{uvame; da zboruvame kuso i jasno. Va`no e, pravilata za svoeto rabotewe ne samo da gi obrazlo`ime, tuku i vo praktika da se pridr`uvame kon niv. Dobro e koga timot }e opredeli eden koj }e go vodi, ili rakovoditel koj }e ja prezema odgovornosta za organizacijata na raboteweto i da go sledi pridr`uvaweto kon pravilata. Mo`e odnapred da se dogovorime kako za pravata i obrskite na toj rakovoditel, taka i za vremetraeweto na negoviot mandat. Spokojno mo`e da se otka`eme od eden postojan rakovoditel na timot, no toga{ sekoj od ~lenovite, spored principot na rotacija, treba da ja izvr{uva i taa funkcija. Za raboteweto na rakovoditelot na timot va`at nekolku pravila: treba da bide najdobriot slu{atel; treba da go stimulira aktivnoto slu{awe i da ja naso~uva diskusijata kon najbitnoto; treba da gi razjasnuva problemite i da gi spre~uva konfliktite; treba da sozdava atmosfera za rabotewe i da gi motivira u~esnicite; treba da umee da gi rasporeduva zada~ite i da bara odgovornost za nivnoto izvr{uvawe; treba da odr`uva kontakti so sekoj od ~lenovite na timot i da ja pomaga sorabotkata me|u ~lenovite; treba da sozdava ~uvstvo kaj ~lenovite deka se~ie rabotewe e va`no i nivnoto mislewe e od zna~ewe za formiraweto stavovi i re{enija.

65

Glava 1. ORGANIZACISKI MENAXMENT

3. Podelete ja svojata rabota Toa e osobeno va`no pri planiraweto. Ako timot e formiran za re{avawe zada~i od podolgoro~na priroda, toga{ ~lenovite treba da si gi podelat funkciite. Sekoj treba da si go prezeme resorot, da formira pomo{ni strukturi, da privle~e eksperti i da go organizira raboteweto kako postojana i rutinska dejnost. Vrz drug princip se opredeluva raboteweto vo timovite formirani za izvr{uvawe konkretni zada~i. Vo niv e posebno va`no usoglasuvaweto na aktivnostite na ~lenovite, a isto taka i ulogata na rakovoditelot, koj, od svoja strana, treba da ovozmo`i uslovi za maksimalno koristewe na mo`nostite i ume{nosta na sekoj. Podelbata na timskoto rabotewe ima i u{te eden aspekt. Stanuva zbor za konkretnoto planirawe na sednicite i diskusiite vo timot. Ovde od osobeno va`no zna~ewe e ume{nosta da se razraboti i da se predlo`i dnevniot red, da se opredelat referentite za posebnite to~ki, da se razmisli za iska`uvawata i da se precizira vremeto za obrazlo`enie po sekoja to~ka. Dobrata podelba na raboteweto vo ovoj slu~aj go vklu~uva i pokrivaweto me|u sakanoto i realnoto, me|u planiranoto na hartija i na realno postignatoto. 4. Koristete gi svoite silni strani Uspe{noto timsko rabotewe e nevozmo`no bez osoznaenite streme`i na sekoj da gi koristi maksimalno svoite silni strani. Zatoa e neophodno pri formiraweto tim odnapred da se obrazlo`at silnite i slabite strani na sekoj od u~esnicite i vrz taa osnova da se izvr{uva podelbata na raboteweto. osobeno e va`no da se konstatira kakvi sposobnosti i ume{nosti nedostasuvaat vo ekipata, kako takva, za da se baraat re{enija nadvor od nea. Treba da se sozdade atmosfera na me|usebna po~it i doverba, za da mo`e sekoj da gi izrazi svoite najdobri strani. Praktikata poka`uva deka koga se formira tim so homogeni tipovi karakteristiki, se raboti polesno, no zatoa strada kvalitetot na raboteweto. Vo takov tim, ~lenovite so razli~ni karakteristiki od preovladuva~kite tipovi, obi~no se podlo`ni na pritisok od strana na drugite. Tie ili ne smeat da u~estvuvaat vo diskusiite, ili se so namera da se prisposobat kon misleweto na pogolemiot del. Zada~ata na rakovoditelot, a i na timot kako celina, e konkretno da gi stimuliraat tie ~lenovi i da gi koristat kako korektiv vo timskoto rabotewe.

66

TIMSKO RABOTEWE

5. Formirajte tim Kako {to mo`e da se vidi od tabelata vo natamo{niot tekst, postoi razlika me|u grupa i tim. Koga vo politi~kata aktivnost se formiraat timovi, ~esto u~esnicite nemaat direkten odnos kon toj proces. No, po formiraweto na timot, sekoj od ~lenovite e dol`en da napravi s {to zavisi od nego za negovoto podobro rabotewe. Na timot ne treba da se gleda kako na ne{to {to ne podle`i na promeni. Bez da se izvr{uvaat personalni promeni vo nea, so dobra volja sekoga{ mo`e da se napravi taka {to toj da se razviva i da raboti podobro. Zatoa, istovremeno so izvr{uvaweto na glavnata zada~a timot treba da gi prifati kako princip vo svoeto rabotewe samoanalizata i samoprocenkata. Treba da se posveti posebno vreme i vnimanie na diskusijata na pra{awa kako {to se: koi aktivnosti na ~lenovite na timot gi prifa}ate kako avtoritetni, koi gi stimuliraat inicijativnosta i zaedni~koto rabotewe; {to se smeta za tabu vo timskoto rabotewe i dali go prifa}ate kako normalno i razumno; kakvi sprotivnosti se javuvaat vo tekot na raboteweto i kako da se nadminat; kako go prifa}ate timot kako celina - dali e uspe{en, ili ne e; ako ne e - {to treba da se napravi za da se podobri raboteweto i drugo. Serioznoto odnesuvawe kon odgovorite na sli~ni pra{awa e znak deka timot funkcionira kako samostoen organizam, mo`e da go usovr{uva svoeto rabotewe i ima idnina. Razliki me|u grupa i tim Grupa Tim 1. ^lenovite ja osoznavaat 1. ^lenovite smetaat deka se me|usebnata zavisnost i sfa}aat zdru`eni vo grupa isklu~itelno zaradi deka li~nite i zaedni~ki celi administrativni pri~ini. najdobro se postignuvaat so ^lenovite rabotat zaedni~ki napori. Ne se gubi individualno. Nekoga{ se vreme za borba za vlijanie i li~en interes za smetka na postignuvaat sprotivstaveni drugite. celi. 2. ^lenovite go naso~uvaat 2. ^lenovite go ispituvaat svoeto vnimanie, glavno, vrz ~uvstvoto na pripadnost kon samite sebe. Mu prio|aat na raboteweto i svojot tim, bidej}i svoeto rabotewe kako naemni se zadol`eni so celi, vo ~ie rabotnici. opredeluvawe u~estvuvale i tie samite.

67

Glava 1. ORGANIZACISKI MENAXMENT

3. Na ~lenovite im se nareduva, bez da se bara nivnoto mislewe. Ne se stimulira davaweto predlozi. 4. ^lenovite ~uvstvuvaat nedoverba kon motivite na svoite kolegi. Se smeta deka iska`uvaweto mislewa ili nezadovolstvo predizvikuva nesoglasuvawa. Dominira apatijata. 5. ^lenovite se tolku vnimatelni vo svoite zborovi, {to realnoto razbirawe e nevozmo`no. Vo komunikacijata se mo`ni intrigi. 6. ^lenovite mo`e da dobivaat dobra kvalifikacija, no pri nejzinata primena vo praktikata se ograni~eni od svojot pretpostaven. 7. ^lenovite zapa|aat vo konfliktni situacii, koi{to ne znaat kako da gi re{at.

3. ^lenovite pridonesuvaat za uspehot vo organizacijata, vlo`uvaj}i go svojot li~en talent i znaewa za postignuvawe na zaedni~kite celi. 4. ^lenovite rabotat vo atmosfera na doverba. Gi iska`uvaat otvoreno svoite idei, mislewa, nezadovolstvo i ~uvstva. Se pozdravuva postavaweto na sekakvi pra{awa. 5. ^lenovite imaat otvoreni i iskreni odnosi. Tie pravat napori da gi sfatat stavovite na drugite.

8. Mo`no e kako u~estvo, taka i neu~estvo na ~lenovite pri noseweto odluki koi se odnesuvaat na celata grupa. Konformizmot ~esto se poka`uva pova`en od postignatite rezultati

6. ^lenovite se stimuliraat da gi razvivaat svoite ume{nosti i da go primenuvaat vo svoeto rabotewe ona {to }e go nau~at. Tie dobivaat poddr{ka od timot. 7. Konfliktite se prifa}aat kako normalen del od ~ovekovata komunikacija. Vo sli~ni situacii se gleda kako na mo`nost za sproveduvawe novi, tvore~ki idei. 8. ^lenovite u~estvuvaat vo donesuvaweto odluki {to go zasegnuvaat celiot tim. Rakovoditelot na timot go ima pravoto na posleden zbor toga{, koga timot ne e vo mo`nost da donese zaedni~ka odluka, ili postoi vonredna situacija.

68

TIMSKO RABOTEWE

Razliki me|u rakovoditeli na grupi i na timovi Rakovoditeli na grupi Rakovoditeli na timovi 1. Gri`ite za tekovnite zada~i 1. Tekovnite zada~i se ja potisnuvaat mislata za toa prifa}aat mnogu lesno. Imate {to bi mo`elo da se postigne uvid vo toa {to lu|eto mo`at da preku reorganizacija, koja ima postignat kako tim. Mo`e da odredena cel za zgolemuvawe na iska`ete mislewe i da li~niot pridones na ~lenovite. dejstvuvate spored nego. 2. Reagirate na kontrolata na 2. Sorabotuvate so pove}eto nadredenite i na svoite lu|e. Imate svoj stil. Mo`ete da podredeni. Polesno Vi e da go stimulirate interes i pravite toa {to go pravat aktivnosti. Go naso~uvate drugite. kolektivniot princip. 3. Imate `elba da gi vklu~ite 3. Mo`ete da go zgolemite brojot svoite lu|e vo planiraweto i na va{ite lu|e i da gi re{avaweto na problemite, no anga`irate. Im olesnuvate na samo vo odreden stepen i vo drugite pri baraweto mo`nosti odredeni granici. za zaedni~ko rabotewe. Im davate mo`nost na svoite lu|e da se izjasnat. 4. Nemate doverba ili Ve lutat 4. Barate lu|e koi sakaat da se lu|eto koi ja poznavaat rabotata izjasnat i se vo mo`nost da podobro od Vas. rabotat konstruktivno so drugi lu|e. Mislite deka Va{ata uloga e da go olesnuvate i da go stimulirate sli~noto odnesuvawe. 5. Mislite deka kolektivnoto re{avawe na problemite e gubewe vreme i begawe od odgovornost. Ja kontrolirate informacijata i go prenesuvate isklu~itelno ona {to ~lenovite na grupata sakaat ili treba da go znaat. 6. Ne obrnuvate vnimanie na konfliktite me|u Va{ite podredeni ili na drugite grupi. 5. Mislite deka pri re{avaweto na problemite odgovornost snosat site ~lenovi na timot. Ja prenesuvate otvoreno celata informacija. Pozdravuvate sekakvi pra{awa. Go ostavate timot sam da izvr{i filtrirawe. 6. Posreduvate pri konfliktite pred da se izostrat do destruktivnost.

69

Glava 1. ORGANIZACISKI MENAXMENT

7. Ponekoga{ mnogu docna gi nagraduvate li~nite ili grupnite dostignuvawa.

8. Ponekoga{ gi menuvate zaedni~kite spogodbi vo zavisnost od svojata sopstvena udobnost.

7. Pravite napori kako li~nite, taka i op{testvenite dostignuvawa da se nagradat blagovremeno i na soodveten na~in. 8. Se pridr`uvate kon prezemenite anga`mani i vo zamena go o~ekuvate istoto.

TRENING: Podelete edna grupa vo dva tima, koi vo tekot na natamo{noto rabotewe }e izvr{uvaat razli~ni opredeleni zada~i. Celta e da se utvrdat silnite i slabite strani, kako na poedini ~lenovi, taka i na timot, kako takov; da se opredeli rakovoditel na ekipata; da se vospostavat pravilata na rabotewe; da se podelat uslovno funkciite; da se otkrie ona {to nedostiga na ekipata; da se prezemat merki za podobruvawe na raboteweto kako tim. Imate polovina ~as za diskusija vo grupite, potoa izve{taj na rakovoditelite za rezultatite od raboteweto, sporeduvawe i obrazlo`enie.

70

RABOTNI SREDBI I SOVETUVAWA

RABOTNI SREDBI I SOVETUVAWA

Spored {to rabotnite sredbi i dogovarawa se razlikuvaat od sostanocite i sednicite? Dosega{nata praktika i tradicii na rabotewe vo bugarskite politi~ki partii poka`uvaat deka e prifaten eden glaven metod na me|usebno grupno dejstvuvawe, ili na zaedni~ko rabotewe vo grupa, {to politi~arite naj~esto go narekuvaat sednica. Toa e dobro poznata slika koga golema grupa lu|e se sobira na edno mesto - eden od niv pro~ituva referat, ili informacija za diskutiraniot problem; sleduvaat dolgi izlagawa, mislewa, razmisluvawa, predlozi; potoa se predlaga proekt za re{enie (mnogu ~esto od ~ovek ili grupa, koi ne ja slu{ale celata diskusija) i, na krajot, so glasawe se prifa}aat re{enijata. Obi~no ovoj tip na rabotewe vodi kon golemo gubewe vreme, kon pasivno prisustvo na pogolem del od u~esnicite, kon necelosno koristewe na umstveniot potencijal na timot, kon "voo~uvawe na problemot" niz stavot na samo eden del od rabotnata grupa, kon iskustvoto za kolektivna (od 50-100 lu|e) redakcija na tekstot, kon redovnite somnevawa za "manipulacii", "izvrtuvawe na faktite", "namestenost", itn. Rabotnite sredbi i sednici (do krajot }e gi imenuvame kuso, kako "rabotni sredbi") koi tuka se zemaat predvid, se prethodno struktuirani i planirani formi na zaedni~ko rabotewe kaj koi se izvr{uva usoglasuvawe so mo`nostite i o~ekuvawata na u~esnicite, se postignuva maksimalno vklu~uvawe na site vo rabotniot proces i se koristat tehniki i ve{tini koi go olesnuvaat raboteweto, go {tedat vremeto, go aktiviraat misleweto i me|usebnite odnosi i nosat neo~ekuvano "lesni" i bogati rezultati.

O~ekuvawa
Logi~no e vo po~etokot na rabotnata sredba i na pretsedava~ot i na site u~esnici da im stanat jasni o~ekuvanite rezultati od zaedni~koto rabotewe. I toa ne samo ona {to o~ekuva pretsedava~ot, tuku i kakvi se o~ekuvawata na sekoj u~esnik. Soodvetna tehnika za "sumira71

Glava 1. ORGANIZACISKI MENAXMENT

we" na o~ekuvawata e metodot na "bura od idei" (brain storming). Za vreme od 5-7 minuti pretsedava~ot sproveduva "bura od idei" po pra{aweto: "{to o~ekuvate od na{eto zaedni~ko rabotewe?" O^EKUVAWA: 1. 2. 3.

O~ekuvawata se registriraat na golem list pred site u~esnici, onaka kako {to tie gi soop{tuvaat i bez da se propu{ti nitu edna izjava. Potoa se pravi op{t pregled i objasnuvawe za smislata na sekoe o~ekuvawe. Sekoj u~esnik objasnuva {to mislel (ako toa se bara). Dobro e golemiot list so zapi{anite o~ekuvawa da go ima vo rabotnata prostorija do krajot na sredbata i pred zavr{uvaweto na rabotata da se napravi nov pregled, povtorno da se pro~ita i da se obrazlo`i izvr{uvaweto na o~ekuvawata. Imaj}i gi predvid registriranite o~ekuvawa, pretsedava~ot mo`e da ja aktuelizira ili da ja izmeni strukturata, ili programata na rabotnite sredbi. Mo`e da vovede novi momenti, ili da go proceni ona {to go naglasil auditoriumot. Realno mo`e da se napravi i prognoza za sudbinata na eventualnite idni predlozi za re{enie.

Koncentrirawe
Na po~etokot na sekoja rabotna sredba e po`elno da se aktiviraat u~esnicite za opredelenata cel, so prethodno zabele`ana aktivnost za koncentrirawe. Aktivnosta za koncentrirawe mo`e da bide od obi~na kontrola na kvorumot, preku tradicionalno re{avawe na izmislen problem ("koj e glavniot grad na Honduras?"), do odredeni ve`bi za koncentracija.

72

RABOTNI SREDBI I SOVETUVAWA

Ume{nost za rakovodewe i fasilitirawe na grupniot proces


Grupna dinamika
Zo{to se neophodni pravilata za grupno rabotewe? Sekoja grupa lu|e {to raboti zaedno ima opredeleni pravila na me|usebno odnesuvawe. Tie mo`at da bidat formulirani vo zakoni, pravilnici (na primer: Pravilnik na Narodnoto sobranie, Pravilnik za administracija, za postojaniot Sovet), statuti, itn. Za privremeno formiranite grupi za zaedni~ko rabotewe, isto taka se neophodni pravila za zaedni~ko rabotewe. Najdobro bi bilo dokolku se doneseni so konsenzus. Vo site slu~ai e zadol`itelno na samiot po~etok na raboteweto site da bidat informirani. Vo vakva sostojba, najdobrata zabele{ka pri pojava na organizaciski te{kotii vo grupata e: "ne se pridr`uvate kon pravilata...", a ne navreda ili skandal. Grupata od anga`iranite lu|e (samo i za eden ~as) ima svoj sopstven `ivot. Komunikacijata, diskusijata, kolektivnoto mislewe i tvore{tvo ra|aat posebni me|usebni odnosi, grupni ulogi i ponekoga{ duri i hierarhija. Razvojot na me|usebnite odnosi i atmosferata vo grupata, kako i nivnoto vladeewe so odredena cel, go narekuvame grupna dinamika. Ve{tinata da se upravuva grupnata dinamika bara: da se zameni psihi~koto optovaruvawe so relaksira~ka aktivnost; da se planiraat periodite na celosno koncentrirawe; da se balansira me|u teoretskite razmisluvawa i prakti~noto rabotewe. Istra`uvawata poka`uvaat deka: mo`nite periodi na produktivnost ne mo`at da bidat podolgi od 90 do 100 minuti; eden govornik ne mo`e da go koncentrira vnimanieto vrz sebe podolgo od 10 do 15 minuti;

Olesnuvawe na raboteweto, podobruvawe na sorabotkata

73

Glava 1. ORGANIZACISKI MENAXMENT

procenkata me|u li~nostite i nesposobnosta da se postavuvaat pra{awa obi~no go blokira raboteweto; postojat razliki vo produktivnosta, kako vo razli~nite ~asovi od denot, taka i pri razli~en broj u~esnici; vo vtoriot den od zaedni~koto rabotewe obi~no se javuva napnatost me|u li~nostite, povrzano so zamorot; emocionalnata povrzanost i ~uvstvoto za pripa|awe kon grupata se utvrduvaat duri po tri dena zaedni~ko rabotewe; produktivnosta ja dostignuva svojata vrvna to~ka koga ekipite rabotat vo mali grupi (od 4 do 8 lica). Toga{ se mo`ni i diskusii za pogolem broj problemi, za pokuso vreme.

Rabotewe vo mali grupi


Praktikata vo bugarskiot politi~ki `ivot poka`uva deka iskustvoto na rabotewe vo mali grupi ne se praktikuva. Site sme videle kako ekipa od 50, od 150, duri i od 750 lu|e se stremi da gi obrazlo`i, da gi re{i i da gi redaktira site problemi, namesto da se podeli vo grupi (od 4 do 8, a mo`no e i po 20 lica) i potoa sekoja grupa da gi pretstavi vo plenarna sesija rezultatite od svojata aktivnost. Seto toa nalo`uva objasnuvawe i red, {to proizleguvaat od pravilata. Pravilata obi~no se ispi{uvaat na golem list hartija i se postavuvaat na vidno mesto za vreme na zaedni~koto rabotewe vo grupi.

PRAVILA Si zboruvame na "ti" Se soslu{uvame Go cenime vremeto Ovde i sega Ne ja ocenuvame li~nosta, tuku ideite Zboruvame vo svoe ime, a ne od imeto na narodot 7. Gi cenime razlikite i raznovidnostite na ideite 8. ... 9. ... 1. 2. 3. 4. 5. 6.

74

RABOTNI SREDBI I SOVETUVAWA

Mo`no odnesuvawe vo grupata Obi~no pri strukturnoto zaedni~ko rabotewe, osven emocionalnite me|usebni odnosi i mo`nosti, se javuvaat i tipi~ni ulogi na odnesuvawe vo diskusiite i izrazuvawe razni mislewa. Pretsedava~ot e dol`en da go znae mo`noto odnesuvawe na grupata, da go o~ekuva i da e podgotven da reagira, bez negovata reakcija da pre~i na zaedni~koto rabotewe. Ulogi na grupata: Inicijator - u~esnik, koj po~esto od drugite predlaga novi re{enija i idei. Prodol`uva~ - gi prifa}a novite inicijativi, gi razviva, potpomaga da se prodol`i vedna{ zapo~natata aktivnost. Traga~ po informacii - ~esto postavuva pra{awa, bara informacija za toa {to treba da se napravi. Onoj {to dava informacii - im odgovara na pra{awata na tie {to baraat informacii. Koordinator - gi koordinira aktivnostite na raznite ~lenovi od grupata. Procenitel - gi procenuva aktivnostite na drugite ~lenovi vo grupata, isto taka i polo`bata vo grupata. Stimulator - gi stimulira i gi aktivira drugite da rabotat, im dava poddr{ka na u~esnicite koi ne se ~uvstvuvaat dobro. Harmonizator - se stremi site da u~estvuvaat podednakvo vo grupnoto `iveewe, se obiduva da gi regulira konfliktite i protivre~nostite {to se javile za vreme na raboteweto. Branitel na principite - obrnuva vnimanie koga nekoj vo grupata ne se pridr`uva kon prifatenite principi i pravila na rabotewe. Blokator - se sprotivstavuva na grupnite inicijativi, se somneva vo toa {to go bara grupata. Onoj {to bara priznanie - nezavisno od toa {to se slu~uva vo grupata, bara da go privle~e vrz sebe vnimanieto, da gi zaintrigira lu|eto so svojata li~nost. Dominanten - ne im dava na drugite da dojdat do zbor, sekoga{ bara da bide na ~elo na grupata. Onoj {to izbegnuva - ne prifa}a grupni inicijativi, go izbegnuva vklu~uvaweto vo grupni zada~i, sekoga{ nastojuva da bide nastrana. Ovie ulogi ne se odnapred opredeleni, ili formulirani, tuku se slu~uvaat sami po sebe, vo sekoj proces na grupnoto rabo75

Glava 1. ORGANIZACISKI MENAXMENT

tewe. Naj~esto eden u~esnik prifa}a dve ili pove}e ulogi, a ne samo edna, no edna sekoga{ dominira vo odreden moment od grupnoto rabotewe. Reakcii na iska`uvawata na partnerot: Prenebregnuvawe - povrzano e so zalagaweto da se so~uvaat sopstvenite viduvawa. Sodr`inata na iska`uvawata na partnerot ne se zema predvid, se zaobikoluva ili svesno se preina~uva. Ne se zema predvid negovata emocionalna sostojba. Mo`ni se razbirlivi reakcii, na primer: "jas gi razbiram tvoite te{kotii, ama..." (~esto so banalni frazi i kli{ea). Potpra{uvawe - preku serija pra{awa se postavuva i manipulira nasokata na izrazuvawe na partnerot, pri {to sopstvenite nameri i celi ostanuvaat skrieni. Agresivna reakcija - preku demonstrirawe vozbuda, navreda, nervoza, ne mu se dava mo`nost na partnerot da go dovr{i svoeto izlagawe. Ne se zadr`uvaat (diskutiraat) na negovite argumenti, a se napa|a celosnata li~nost, ili eden nejzin del. Soslu{uvawe i zabele`uvawe na iska`uvaweto so svoi zborovi (parafrazirawe) - so klimawe, kusi dopolnitelni pra{awa ili bele{ki se poka`uva deka e prisutna gotovnosta da se soslu{a partnerot. Se povtoruvaat bitnite elementi od izlagaweto, pri {to se odbele`uvaat i li~nite stavovi na partnerot, na primer: "ti tvrdi{, deka...", "ti si na mislewe deka... ". Voo~uvawe na emotivnata sostojba na partnerot - jasno se odrazuva momentalnata sostojba na partnerot i mo`nite pri~ini za istata. Vnesuvawe i dorazvivawe na izlagaweto - natamo{niot razvoj na mislite na partnerot, vklu~uvaj}i novi aspekti za da se dojde do: "aha - pre`iveavme". Vo prvite tri slu~ai sme svedoci na akcii {to go ote`nuvaat zaedni~koto rabotewe, i obratno, vo narednite tri - na reakcii {to go olesnuvaat zaedni~koto rabotewe. Razmisluvawe za sopstvenite do`ivuvawa: Tajno razmisluvawe - sopstvenata emotivna sostojba se prikriva. Sodr`inata na govornoto iska`uvawe i telesnoto izrazuvawe (mimiki, gestikulacii, itn.) se sprotivni. Napa|a~ko (sankcionira~ko) razmisluvawe - preku duel i emotivni reakcii se pravat obidi za poni`uvawe na partnerot. Tuka e i poka`uvaweto bespomo{nost, koja{to uka`uva na pritisok. 76

RABOTNI SREDBI I SOVETUVAWA

Informativno iska`uvawe - se dava konkretna informacija za sopstvenata emotivna sostojba. Verbalnoto iska`uvawe i neverbalnoto izrazuvawe ne se sprotivni. Iska`uvawe {to bara - so opredelena cel se baraat protivre~nostite {to vlijaat vrz raspolo`enosta, samodoverbata, do zgolemuvawe na napregnatosta. Ne samo {to se iska`uva sopstvenata emotivna sostojba, tuku se baraat i pri~inite za nea, na primer: "se ~uvstvuvam bespomo{en i nema da zavr{ime rabota, bidej}i mi se ~ini deka celite ni se razli~ni i te{ko }e se spojat". I pri navedenite vidovi iska`uvawa, prvite dva primera go ote`nuvaat raboteweto, a vtorite dva - go olesnuvaat.

Bura od idei (Brain storming)


[to e toa bura od idei?

? ?

Bura od idei (BI) e grupen tvore~ki proces na pravewe spisok od golem broj raznovidni idei, odnosno odreden problem ili zada~a. Specifi~noto kaj BI e toa {to taa se odviva vo tri fazi: faza na idei, faza na procenki i faza na re{enija. Vo prvata faza se nabrojuvaat, po mo`nost, najgolem broj idei, bez da se procenuvaat i redaktiraat. Vo vtorata faza ovie idei se pojasnuvaat, se redat, se grupiraat i se procenuvaat soglasno odredeni kriteriumi koi grupata gi izbira. Tretata faza vodi do krajniot proizvod na BI. Krajniot proizvod na ovoj proces mo`e da bide edno re{enie doneseno so konsenzus, ili nekolku prifateni varijanti - eden raboten plan na aktivnosti, prifaten ednoglasno, zatoa {to site u~estvuvale ramnopravno vo negovoto izgotvuvawe. Preku takvo grupno rabotewe mo`e da se postigne so`ivuvawe so site razli~ni ulogi vo re{avaweto - i na ekspertot, i na politi~arot. Pravila na burata od idei: 1. Ne istaknuvaj negativni procenki za iznesenite idei. 2. Raboti za kvantitet, a ne za kvalitet - kolku {to e podolg spisokot na idei, tolku e podobro. 3. Razvivaj gi ideite na drugite - ako nekoja ideja predizvika nova ideja kaj tebe - podeli ja so ostanatite. 4. Ohrabruvaj gi neobi~nite idei, bidi tvorec. 77

Glava 1. ORGANIZACISKI MENAXMENT

5. Zapi{uvaj ja sekoja ideja - barem klu~nite zborovi i frazi. 6. Konstatiraj go vremenskoto ograni~uvawe za burata od idei i pridr`uvaj}i se striktno kon nego. Osnovi za pravilata: 1. Nedopu{taweto negativni procenki gi stimulira u~esnicite da zboruvaat slobodno bez da se voznemiruvaat dali nivnite idei se dovolno dobri za da bidat iska`ani. Toa pravilo veli: "Site idei se vredni i dobredojdeni ovde i sega". 2. Ova pravilo go potpomaga tekot na zborovite. Kvalitetot e vtorostepen proizvod na kvantitetot. Kolku {to e podolga listata, tolku e pogolema verojatnosta da sodr`i pove}e rabotni idei. Toa pravilo go stimulira sekoj da u~estvuva bez da se pla{i od "propa|awe". 3. Toa pravilo pretpostavuva deka u~esnicite mo`at da si pomagaat eden na drug. Koga nekoj }e dorazvie ne~ija ideja, toa e eden vid kompliment za onoj koj ja predlo`il, a prifa}aweto, procenkata na negoviot pridones poka`uva deka e cenet sorabotnik i partner. 4. Vo mnogu od novite idei, mo`no e da postoi skrieno zrnce, koe ne e zabele`itelno, duri ni za toj koj ja predlaga idejata, no koe mo`e da bide otkrieno od grupata podocna. Neobi~nata ideja mo`e da provocira korisen predlog vo ne~ij um. ^esto problemite se gledaat na nov na~in, kako rezultat na ovaa praktika. 5. Ova pravilo go zgolemuva primaweto na sekoja ideja i go obezbeduva mehanizmot za odlo`uvawe na procenkata. Spisokot na idei mo`e da se sfati kako vreden vlog, koj{to podocna mo`e da bide osmislen i iskoristen, za da do~eka odredena upotreba. A i ne treba da se gubat idei. Papkata so site "protokoli", koja se vika "grupna memorija", nesomneno e eden isklu~itelen mozo~en proizvod, koja e od korist za site: analiti~ari, prakti~ari, nau~ni rabotnici, duri i tehnolo{ki istra`uva~i. 6. Ova pravilo go eliminira otporot kon usovr{uvawe. Vremeto se sfa}a kako cenet izvor, koristen na sekoj po~etok. Vsu{nost, koga vremeto e ograni~eno, li~nite dostignuvawa se visoki, zatoa {to individuata e oslobodena od pritisokot {to se javuva od dolgoto rabotewe za izvr{uvawe na opredelena zada~a. A i po desettata minuta, obi~no ideite po~nuvaat da se povtoruvaat, no iska`ani poinaku.

78

RABOTNI SREDBI I SOVETUVAWA

VREDNOSTI NA BURATA OD IDEI:


* rabotewe vo grupi * mnogu idei * nestandardni idei * site u~estvuvaat podednakvo * tvore~ki re{enija. * grupno spojuvawe za postignuvawe re{enie * brza procedura (dobivawe vo vreme)

Praktikuvawe na burata od idei Burata od idei e ume{nost koja mo`e da bide podobruvana so praktikata. Pravilata se pojasnuvaat odnapred. Po potreba se koristat dvajca ili trojca zapisni~ari, za da go sledat brzoto tempo na idei.

Problemi i re{enija
Re{enija {to gi nosam
Na~ini za nosewe re{enija Poznati se tri osnovni na~ini za nosewe re{enija: 1. Od pretpostaveniot (avtoritetot). 2. So glasawe. 3. So zaedni~ka soglasnost (konsenzus). Sekoj od niv ima svoe zna~ewe, soodvetno vreme i mesto. Ne se to~ni tvrdewata deka edniot od na~inite e popravilen od drugite. Vsu{nost, tie se razlikuvaat po vremeto so koe{to se raspolaga do nivnoto prifa}awe, po nivnata trajnost i spored li~nata odgovornost {to se snosi so ogled na posledicite.

79

Glava 1. ORGANIZACISKI MENAXMENT

Vreme Glasawe Pretpostave

Soglasnost

Odgovornost

0 Trajnost (Efektivnost) [to e op{ta soglasnost (konsenzus)? Edna grupa postignuva konsenzus toga{ koga: * izbira definitivno edna op{ta varijanta na re{enie, i * sekoj nejzin ~len mo`e jasno da izjavi: "Moite viduvawa se razbrani. Veruvam deka sum gi razbral i Va{ite. Nezavisno od toa dali bi bil za izbranoto re{enie ili ne, jas go poddr`uvam, zatoa {to: - stignavme do nego po otvoren i jasen dijalog i - toa e najdobroto za grupata vo momentot."

PRAVILA ZA POSTIGNUVAWE KONSENZUS


1. Slu{aj i obrnuvaj im vnimanie na drugite. 2. Poddr`uvaj go u~estvoto. 3. Prodiskutiraj ja informacijata. 4. Ne se soglasuvaj mnogu brgu, postavuvaj pra{awa. 5. Ne se pazari i ne trguvaj so poddr{kata. 6. Ne glasaj (duri i na na~in koj{to ne e so javno glasawe). 7. Gledaj gi razlikite kako prednost. 8. Predlagaj re{enija {to mo`at da bidat poddr`ani. 9. Izbegnuvaj da argumentira{ slepo vo svoja korist. 10. Baraj re{enie spored devizata "dobivam - dobiva{".

80

RABOTNI SREDBI I SOVETUVAWA

Problem
Modeli za re{avawe problem. Praveni se pove}e obidi da se formulira definicijata za poimot problem, no najsoodvetna za izvr{uvawe na zaedni~ka rabota e definicijata: "Koga treba da se najde soodveten odgovor na postaveno pra{awe, toa e re{avawe na problemot." Formuliraweto na problemot kako pra{awe sekoga{ go potpomaga negovoto re{avawe. Naj~esto toa se pravi so pra{alniot zbor "kako?", no vo posebni slu~ai mo`at da se koristat i: "{to?", "koga?", "kade?", "kolku?", itn. Na primer, koga go formulirame problemot: "opa|a doverbata kon na{ata partija", toa e samo konstatirawe na nekakvo voznemiruvawe. No, pri negovoto preformulirawe kako pra{awe, mo`eme pragmati~ki da go barame re{enieto na dvata osnovni problemi: "Kako da go spre~ime opa|aweto na doverbata kon na{ata partija?" i "Kako da ja zgolemime doverbata kon na{ata partija?" [ema za individualno re{avawe na problemot: Problem

Neophodna informacija

Varijanta broj 1

Varijanta broj 2

Varijanta broj 3

Procenka na resursite, posledici

Mojot izbor

Najva`niot moment pri re{avaweto na sekoj problem e otvoraweto maksimalno {irok "spektar na mo`nosti". Pri izrabotkata na politi~kite analizi stanuva jasno deka glavniot moment od analizata e istra`uvaweto na raznite varijanti. Dobriot rakovoditel sekoga{ se stremi da iznajde maksimalen broj varijanti i mo`nosti za re{avawe, da gi istra`uva resursite za niv i posledicite od niv, i duri toga{ da premine kon donesuvawe upravuva~ko re{enie.

81

Glava 1. ORGANIZACISKI MENAXMENT

Model za zaedni~ko re{avawe na problemot


Oblast na prifa}aweto otvorawe *Usoglasuvawe za zaedni~ko grupno rabotewe * Soglasnost deka postoi problemot *Pojasnuvawe na prifa}awata Golemina na problemot Oblast na formuliraweto stesnuvawe Koja e zada~ata na grupata? *Postignuvawe na soglasnost za op{to prifatenata rabotna formulacija za problemot Oblast na analizata zatvorawe *Objasnuvawe na pri~inite za problemot *Soglasnost za kriteriumite za analiza na problemot

Koi instrumenti da gi koristime? otvorawe stesnuvawe zatvorawe *Kako se ~uvstvuva{? *Postavi go kako *Osnovni pra{awa *Kakov e vistinskiot pra{awe (so bukvata K) problem? *E/ne e *Podeli na delovi *Najdobroto/najlo{o*Jamka *Davawe primeri to/najverojaten razvoj *Dijagram *Voop{tuvawe *^ij e problemot? *Da gi pra{ame ekspertite Podra~je na re{enieto Oblast na ideite Oblast na procenkata Oblast za spogodbata otvorawe stesnuvawe zatvorawe Koja e zada~ata na grupata? *Usoglasuvawe spored *Procenka na *Trajna op{ta listata od site predlozite (od usoglasenost pri predlo`eni idei za dogovorenite izborot na edna ili re{avawe na kriteriumi) i nekolku varijanti za definiraniot problem spogodbite za re{avawe na ekvivalentnata problemot {to vrednost na sekoj od niv grupata gi poddr`uva i saka da gi realizira. Koi instrumenti da gi koristime? otvorawe stesnuvawe zatvorawe *Bura od idei *Matrica od kriteriumi *Dobivam/Dobiva{ *[to napravile *Rangirawe *I dvete/ I- ili drugite? *Po kategorii *Da se vratime do *Prekini i pogledni se *Prednosti/nedostatoci najbliskata *Toa {to mi se dopa|a usoglasenost *Negativno usoglasuvawe *Eliminirawe

82

RABOTNI SREDBI I SOVETUVAWA

Me|usebni odnosi "Rakovodstvo - personal"


Problemi me|u rakovodstvoto i ekspertite
Zada~a: Kakvi problemi mo`at da nastanat me|u rakovodstvoto i personalot (me|u politi~arite i ekspertite)? [to bi se slu~ilo ako...? Situacija 1: ^len od personalot e zagri`en za na~inot na koj {efot na oddelenieto rakovodi nekoi finansiski pra{awa. U{te dvajca slu`benici, isto taka, ja delat negovata zagri`enost. Toj re{ava da se obrati do nekoj ~len od rakovodstvoto na partijata, so koj rabotel zaedni~ki dolgo vreme, za da gi iznese svoite somnevawa. ^lenot na rakovodstvoto se misli {to da prezeme. Situacija 2: Na edna od sednicite na politi~koto rakovodstvo, eden od ~lenovite zapo~nuva da se somneva vo nekoi re{enija na rakovoditelot na sektorot na sorabotnici (generalniot sekretar), koj ne e ~len na rakovodstvoto. Politi~arot veli deka se raboti za javna politika na organizacijata, a rakovodstvoto ne raspolaga so to~na informacija. I pokraj toa {to pogolemiot broj od rakovodstvoto go odobruva raboteweto na generalniot sekretar, postojat i lu|e koi mislat deka toj bi trebalo da go usoglasi svoeto odnesuvawe so politi~koto rakovodstvo. Me|utoa, tie ne go istaknuvaat svoeto viduvawe na sednicata. Situacija 3: Liderot na organizacijata bara podnesuvawe nedelni pismeni izve{tai za site aktivnosti na sorabotnicite od site oddelenija, pominuva po eden den nedelno vo kabinetot na generalniot sekretar, razgovaraj}i so nego i so ostanatite ~lenovi na personalot. Generalniot sekretar ne e zadovolen od preteranoto anga`irawe na pretsedatelot so administrativnite raboti na organizacijata. Toj ne znae kako da postapi. * Utvrdete gi problemite. * Prepora~ajte mu na personalot {to da pravi. * Prepora~ajte mu na rakovoditelot {to da pravi. * Kakvi da bidat obvrskite na ostanatite ~lenovi na rakovodstvoto?

83

Glava 1. ORGANIZACISKI MENAXMENT

Golem del od problemite {to nastanale me|u rakovodstvoto i personalot bi mo`elo da se re{at preku: * odnapred sozdavawe mo`nosti za sorabotka vo tim; * poznavawe i mo`nost za koristewe na strategijata "dobivam dobiva"; * ume{nost za asertivno odnesuvawe.

Asertivno odnesuvawe
[to zna~i? - Asertivno e ona odnesuvawe {to gi {titi interesite na li~nosta, bez da gi naru{uva interesite na drugite. Toa ja sodr`i sposobnosta da ka`eme "ne", bez da go zasegneme ili navredime drugiot, da mo`eme da otka`uvame bez da se voznemiruvame za toa, da opstojuvame na sopstveniot interes, bez da go povredime tu|iot. Deset pravila za asertivno odnesuvawe: 1. Ima{ pravo da go ocenuva{ svoeto sopstveno odnesuvawe, misli, emocii i da bide{ odgovoren za niv. 2. Ima{ pravo da ne predlaga{ nikakvi izvinuvawa za svoeto odnesuvawe. 3. Ima{ pravo da proceni{ dali i kolku si odgovoren za re{avaweto na problemite na drugite. 4. Ima{ pravo da go menuva{ svoeto viduvawe. 5. Ima{ pravo da pravi{ gre{ki, no i da bide{ odgovoren za niv. 6. Ima{ pravo da ka`e{: "ne znam", "ne sakam", "ne mo`am", ili "nemam mo`nost". 7. Ima{ pravo da bide{ nezavisen od dobrata volja na drugite. 8. Ima{ pravo da pravi{ nelogi~ni raboti. 9. Ima{ pravo da ka`e{: "ne te razbiram". 10. Ima{ pravo da ka`e{: "seedno mi e". Obidete se da gi zapametite ovie pravila i da se setite na niv koga }e imate problemi vo komunikacijata so ostanatite.

Stres
Stresnite situacii se na{e sekojdnevie i s pove}e se slu~uvaat. Tie se eden od osnovnite faktori, koj{to go ote`nuvaat na{eto korisno rabotewe i spravuvaweto so stresot e osnovata na na{eto efektivno rabotno usovr{uvawe.

84

RABOTNI SREDBI I SOVETUVAWA

Tri faktori {to vlijaat vrz spravuvaweto so stresot:


1. ^uvstvo za kontrola na situaciite. se izrazuva vo soznanieto deka mo`e ne{to da se napravi verba vo sposobnosta da vlijaete vrz nastanite. 2. Dovolna informacija priroda, kvantitet i vreme na dobivawe informacii, vsu{nost, kolku pove}e informacii imame za prirodata na stresnata situacija, tolku e pogolema verojatnosta da iznajdeme sredstva za namaluvawe ili reducirawe na posledicite. 3. Socijalna poddr{ka masovni li~ni kontakti u~ewe i navika za spodeluvawe na problemite. Tri pravila za borba so stresot: 1. Nemojte da se voznemiruvate zaradi sitni raboti! 2. S e sitna rabota! 3. Ako ne mo`ete da letate i ne mo`ete da begate, prepu{tete mu se na vremeto!

Sovetite na Dejl Karnegi


U{te vo prvata polovina na vekot, svetski poznatiot osnova~ na prvite upravuva~ki (menaxerski) {koli, Dejl Karnegi gi {iri svoite soveti za efektivnata komunikacija pri zaedni~koto rabotewe, {to se do denes aktuelni. [est na~ini da ja pridobieme qubovta na lu|eto: 1. Poka`uvajte iskren interes kon drugite lu|e. 2. Nasmevnuvajte se. 3. Zapomnete deka imeto na ~ovekot e najsimpati~niot i najva`en zvu~en sostav vo negoviot maj~in jazik. 4. Bidete dobri slu{ateli, stimulirajte gi drugite da zboruvaat za sebe. 5. Razgovarajte za ona {to ja interesira drugata strana. 6. Postapuvajte taka {to drugoto lice da se ~uvstvuva va`no i pravete go toa iskreno. Osum na~ini kako da gi naterate lu|eto da mislat kako Vas: 1. Ne bi mo`ele da pobedite vo nekoj spor dokolku samo se raspravate. 85

Glava 1. ORGANIZACISKI MENAXMENT

2. 3. 4. 5. 6. 7. 8.

Iska`ete po~it kon misleweto na sprotivnata strana. Nikoga{ ne velete nekomu deka toj nema pravo. Ako ne ste vo pravo, priznajte go toa vedna{ i iskreno. Zapo~nete na drugarski na~in. Postapuvajte taka {to drugoto lice da po~ne da vi odgovara vedna{ so "da, da". Ostavete go drugiot da zboruva pove}e. Obidete se da gi gledate rabotite od aspekt na drugoto lice. So~uvstvuvajte so ideite i `elbite na drugoto lice.

Osum na~ini da gi izmenite lu|eto bez da gi navreduvate i ogor~uvate: 1. Po~nete so pofalbi i so iskrena procenka na nivnite dobri strani. 2. Svrtete im vnimanie na nivnite gre{ki indirektno - po "zaobikolen" pat. 3. Priznajte gi prvo svoite sopstveni gre{ki, pred da gi kritikuvate drugite lu|e. 4. Ne stavajte go vo nezgodna situacija drugoto lice. 5. Falete ja i najmalata pojava na sposobnost, kako i voop{to sekoja sposobnost. 6. Ka`ete nekomu deka e odli~en ~ovek i toj }e se obide da go opravda toa. 7. Slu`ete se so stimulirawe, postapuvajte taka {to gre{kata {to sakate da ja ispravite, izgleda lesna za ispravawe. Postapuvajte taka {to ona {to sakate da go izvr{i drugoto lice, izgleda lesno. 8. Postapuvajte taka {to drugoto lice da se ~uvstvuva sre}no koga go pravi ona {to Vie go posakuvate.

86

RABOTNI SREDBI I SOVETUVAWA

Organizacija na rabotni sredbi i dogovarawe


Problemi pri rabotnite sredbi i dogovarawe:
Problemi se javuvaat vo sekoja od narednite fazi na rabotnata sredba: 1. Pri organiziraweto. 2. Pri izborot na vremeto i mestoto na sredbata. 3. Pri obezbeduvaweto informacii. 4. Pri podgotovkata na proektite za re{enie. 5. Pri obezbeduvaweto konsultanti, eksperti, avtoriteti. I dobro e sekoj rakovoditel da se obide odnapred da gi predvidi. 1. 2. 3. 4. 5. Problemi za vreme na odr`uvawe na rabotnata sredba: To~nost Pasivnost Nesoslu{uvawe Nezainteresiranost Begawe od temata

Naj~esti problemi na rabotnite sredbi: 1. Vo procesot: * me{awe na procesot (procedura) i sodr`ina * mo{ne mnogu, mo{ne malku, ili {tetno u~estvo 2. Vo ulogite: * nejasni ulogi i odgovornosti * manipulirawe * skrien dneven red 3. Pri koristeweto informacii: * optovaruvawe so podatoci * povtoruvawe i dvi`ewe vo krug * me{awe i nedorazbirawe (razli~no tolkuvawe) 4. Pri nosewe odluki: * sednici za formalno nosewe odnapred poznati re{enija * nedostatok na poddr{ka za nitu edna od varijantite za odluki 5. Za situacijata: * lo{o rasporeduvawe na mestata za sedewe

87

Glava 1. ORGANIZACISKI MENAXMENT

* mnogu toplo, mnogu studeno, mnogu bu~no, mnogu formalnosti vo atmosferata 6. Pri izvr{uvawe na odlukite: * nejasna cel ili pat za nejzinoto postignuvawe * izme{ani o~ekuvawa * bez vlijanie Olesnuva~kite aktivnosti na odnesuvawe za nadminuvawe na problemite za vreme na rabotnite sredbi, mo`at da bidat od dva vida: a) Prevencii (za{titni dejstvija) - onie {to se izvr{uvaat pred, ili za vreme na sredbata, za da se spre~i oddale~uvawe od sodr`inata, ili od procesot: Mo`ni prevencii: odnapred objavuvawe na dnevniot red, dobra formulacija na temata, pojasnuvawe na uslovite, vremeto, mestoto, vremetraeweto, relaksira~ka atmosfera, opredeluvawe na ulogite, kompetenten fasilitator so ~uvstvo za humor, sobirawe prethodni informacii, pravila za timsko rabotewe, fiksirani pauzi. b) Intervencii (me{awe) - onie {to se izvr{uvaat za vreme na samata sredba za povtorno da go svrtat vnimanieto na timot kon sodr`inata. Mo`ni intervencii: kusi, takti~ki repliki so napomnuvawe na diskutiranoto pra{awe, ili na pravilata za rabotewe, opredeluvawe na vremeto za iska`uvawe, odlo`uvawe na diskusijata po nastanatite sporedni pra{awa vo opredeleno vreme, vonredna pauza, opredeluvawe konkretni zada~i, prenesuvawe na novoto pra{awe vo posebna mala grupa, vra}awe kon ulogite, stimulirawe na "odbegnuva~", odgovorete so pra{awe, prekinete gi li~nite napadi, raska`ete (spodelete) {to se slu~uva. Dobriot rakovoditel e nositel na dobra ume{nost, ako primenuva, pred s, prevencii i odnapred gi predviduva problemite.

Povratna komunikacija
Efektivnata komunikacija e nevozmo`na bez aktivna povratna vrska. Povratnata komunikacija e prisutna, toga{ koga 1) govornikot ja ima mo`nosta da prokontrolira kako go razbrale i toga{ koga 2) slu{atelot ja ima mo`nosta da postavi konkretno pra{awe, za da doznae 88

RABOTNI SREDBI I SOVETUVAWA

dali pravilno go razbral ona {to go slu{nal. Vo sprotiven slu~aj, se dobiva iskrivena informacija, bidej}i slu{atelot ja prifa}a vrz osnova na svoeto `ivotno iskustvo, stereotipnost, vrednosen sistem, prifa}awe, ubeduvawe i stil na komunikacija. Na primer: [to e prvoto {to si go pomisluvate koga }e go slu{nete zborot "lubenica"? Izmeneta informacija Iskustvo, stil, vrednosti, stereotip

Povratna komunikacija so?

Podelba na ulogite na rabotnata sredba


Vidovi ulogi: Rabotnata sredba mo`at da ja rakovodat od dvajca (rakovoditel i ~lenovi/u~esnici) do nekolku lica. Varijantite na ulogi se: Rakovoditel Pretsedava~ (rakovoditelot ne e sekoga{ istovremeno i pretsedava~ na sredbata) Fasilitator (olesnuva~) - ekspert za grupno rabotewe, koj so svojata ume{nost go olesnuva procesot Zapisni~ar - ~ovekot od koj zavisi da ne se zagubat vrednosnite idei ili varijanti za odluki Govornici - onie {to davaat informacii, ili ekspertski procenki, ili predlozi i varijanti Komisii, ili rabotni grupi - pri koristewe na metodot na malite grupi ^lenovi na sovetot (u~esnici na rabotnata sredba)

89

Glava 1. ORGANIZACISKI MENAXMENT

Mo`en izbor na ulogite:

Rakovoditel (pretsedava~) Rakovoditel (pretsedava~) Zapisni~ar Rakovoditel Pretsedava~ Rakovoditel Pretsedava~ Zapisni~ar Fasilitator

^lenovi ^lenovi ^lenovi Zapisni~ar ^lenovi Komisii (m.grupi)

Od trite {emi u{te pove}e ni stanuva jasno ogromnoto zna~ewe na zapisnikot i registracijata i toa {to se slu~uva za vreme na rabotnata sredba. Rakovoditelot i pretsedava~ot, ako ne e istata li~nost, isto taka i fasilitatorot, na sekoja rabotna sredba treba da bidat na~isto, koga, koj, {to i kako zapi{uva! Najdobro e bele{kite da se pravat pred site na golem list (tablo) ili na tabla, od koja }e se prepi{uva na mal list. Soodvetno e bitnite i po redosled razli~ni stavovi od zapisnikot da se zapi{uvaat vo razli~ni boi, za da se razlikuvaat. Pri takvi bele{ki, obi~no se koristat crni, zeleni i sini markeri, pri {to so crveno i `olto se odbele`uvaat glavnite bele{ki. Ova go potpomaga i grupiraweto i integracijata na predlozite, ideite i varijantite na razni temi, redosledi i kriteriumi. Ve}e zboruvavme deka sodr`inata na zapisnikot e grupna memorija, koja isklu~itelno e korisna za sekoj kolektiv.

90

RABOTNI SREDBI I SOVETUVAWA

Prakti~en tretman na rabotnata sredba (dogovarawa)


Dneven red Primer od dnevniot red na rabotnata sredba: [to Kako O~ekuvani rezultati Pregled dneven red Ulogi, pravila, obredbi Pra{awa, odgovori i spogodba Formulirawe na Kakov e vistinskiot Problemot problem. Diskusija, Spogodba Kade se dvi`at rabotite Spisok Kade ne se dvi`at Pojasnuvawe Pri~ini Spisok, Izjasnuvawe, Kriteriumi i Prioriteti Odluki Mali grupi Bura od idei Izjasnuvawe Nosewe odluki

Kolku 5 minuti

30 minuti

10 minuti 10 minuti 5 minuti 10 minuti 7 minuti 10 minuti 5 minuti 10 minuti

Vnimanie! Zadol`itelno na krajot na rabotnata sredba napravete tri raboti: 1.Opredelete gi rokovite vo koi }e se izvr{uvaat re{enijata i koj }e nosi direktna odgovornost za toa. 2.Napravete spisok na slednite ~ekori {to }e gi prezemete. 3.Dobijte povratna informacija od u~esnicite za plusovite i minusite ({to i kako bi mo`elo da se napravi podobro) za vreme na rabotnata sredba.

91

Glava 1. ORGANIZACISKI MENAXMENT

Lista za podgotovka na rabotnata sredba. Koga razrabotuvate detalen dneven red, ja podgotvuvate rabotnata sredba, odgovorete na slednite pra{awa: 1. Kakvo (kakvi) pra{awe (a) }e bide diskutirano na ovaa rabotna sredba?_____________________________________________________________ _____________________________________________________________________ _____________________________________________________________________ 2. Kakvi rezultati o~ekuvame da postigneme i {to }e smetame deka e uspeh? Na krajot na ovaa sredba nie }e raspolagame so: _____________ _____________________________________________________________________ _____________________________________________________________________ _____________________________________________________________________ 3. Kakva {ema na podelba na ulogite }e koristime? _____________________________________________________________________ _____________________________________________________________________ _____________________________________________________________________ 4. Koj }e gi izvr{uva ulogite za vreme na sredbata? Ulogi Ime

5. Koja varijanta na donesuvawe odluki }e bide koristena na sredbata? ________________________________________________________ _____________________________________________________________________ _____________________________________________________________________

92

RABOTNI SREDBI I SOVETUVAWA

Lista za dnevniot red na rabotnata sredba Pra{awe za diskusija: ______________________________________________ Sakani (o~ekuvani) rezultati: ______________________________________ [to (sodr`ina) Kako (tehniki, metodi) Koj Kolku (vo minuti)

Povratna informacija Kako pomina na{ata sredba na tema: "Rabotni sredbi i rabotni sovetuvawa"? - povratna komunikacija. Dobro e da obezbedime povratna komunikacija preku burata od idei vo odnos na dve pra{awa: "[to napravivme dobro i {to mo`evme da napravime podobro za vreme na rabotnata sredba?" - plusovi i minusi za izvr{enata rabota. Da predvidime minuti za istaknuvawe na vpe~atocite od zaedni~koto rabotewe. Da dademe mo`nost i da predvidime vreme za postavuvawe konkretni pra{awa od u~esnicite i za odgovori na istite.

93

Glava 1. ORGANIZACISKI MENAXMENT

UPRAVUVAWE VO KONFLIKTNI SITUACII


Se poka`a deka pove}eto lu|e se predisponirani za vovlekuvawe vo konfliktni situacii. Pred prou~uvaweto na konfliktite i pregovorite, dobro e sekoj da ja preispita svojata predisponiranost.

Me|u~ove~ki odnosi
Samoprocenka Edna od najsoodvetnite metodi za samoprocenka na kvalitetite, tipi~ni za dobrata komunikacija i me|u~ove~kite odnosi, e skalata na Melibruda. Zada~a: Pro~itajte gi vnimatelno karakteristikite nabroeni vo listata na efektivnata komunikacija i dobrite me|u~ove~ki odnosi. Procenete kolku tie se karakteristi~ni za Va{eto odnesuvawe, pri {to }e ja koristite slednava skala: 0 m. 1 m. 2 m. 3 m. 4 m. 5 m. 6 m. Voop{to ne e tipi~no za mene Istaknato e kaj mene vo mnogu slab stepen Istaknato e kaj mene vo slab stepen Istaknato e kaj mene vo sreden stepen Istaknato e kaj mene vo visok stepen Istaknato e kaj mene vo mnogu visok stepen Toa e moja tipi~na odlika

94

UPRAVUVAWE SO KONFLIKTNI SITUACII

LISTA
Br Naziv

1.

Empatija

2.

Dobronamernost

(spored E. Melibruda) Su{tina Ume{nost da se gleda i razbira svetot niz pogledot na drugite, da se prifa}aat postapkite na drugite spored nivnite stavovi i istovremeno nivnata sposobnost sopstvenoto sva}awe da se prenese na partnerite i da im se dade mo`nost za mislewe. Sposobnost ne samo da se ~uvstvuva, tuku i da im se poka`uva na lu|eto dobronamernoto odnesuvawe, po~ituvawe i simpatija; ume{nosta da se prifa}aat drugite, duri i toga{ koga ne se odobruvaat nivnite postapki; podgotvenost za poddr{ka.

3.

Avtenti~nost

4.

Konkretnost

5.

Inicijativnost

6.

Neposrednost

To~ki 0 1 2 3 4 5 6 0 1 2 3 4 5 6 0 Ume{nost da bidete prirodni vo svoeto 1 odnesuvawe, da ne se kriete zad maskite 2 ili ulogite; otvoreno pretstavuvawe na 3 svoeto odnesuvawe pred drugite; sposobnost 4 da go istaknete svoeto li~no jas vo 5 komunikacijata so tie {to ve opkru`uvaat. 6 Otka`uvawe od op{tite razmisluvawa, od 0 1 nerazbirlivi zabele{ki so pove}e 2 zna~ewa; ume{nost da se zboruva za svoite konkretni do`ivuvawa, mislewa, dejstvija; 3 podgotvenost da se odgovara po pra{awata 4 so edno zna~ewe. 5 0 Sklonost kon aktiven stav vo odnosite so 1 drugite, a ne samo da se reagira na ona {to 2 tie go pravat; sposobnost da se vospostavat 3 kontakti, a ne is~ekuvawe inicijativa od 4 drugata strana 5 0 Ume{nost otvoreno da se govori i dejstvuva, 1 bez bilo kakvi dogovarawa; jasna pretstava 2 za odnosite na drugite lu|e i iskrenost vo 3 odnesuvaweto kon niv 4 95

Glava 1. ORGANIZACISKI MENAXMENT

Podgotvenost da se poka`e pred drugite li~niot vnatre{en svet; iskrenost koja ne e ekvivalentna na podgotvenosta da se 7. Otvoreiznesat apsolutno site najintimni tajni na nost li~nosta; uverenost deka otvorenosta pomaga za vospostavuvawe zdravi i trajni odnosi so tie {to ne opkru`uvaat Otsustvo na strav od neposreden dopir so svoite ~uvstva, ili so ~uvstvata na drugite; ve{tina ne samo da se ispituvaat Prifa}a- ~uvstvata vo komunikacijata so lu|eto, tuku 8. we na i da se poka`uvaat; podgotvenost da se ~uvstvata do`ivuva emocionalnata sostojba na drugite, no i nepostoewe `elba da im se naturaat sopstvenite ~uvstva Ve{tina da se komunicira so drugite o~i v o~i so celosno osoznavawe na svojata odgoKonfron- vornost i zainteresiranost; pri raziduva9. tacija we na mislewata - podgotvenost za (sprotiv- konfrontacija, no ne so cel da se zapla{i stavuvawe) ili kazni drugiot, tuku so nade` za vospostavuvawe vistinski iskreni odnosi Istra`uva~kite odnosi kon sopstveniot `ivot i odnesuvawe, streme` da ja koristime za toa pomo{ta na onia {to n 10. Samopoopkru`uvaat; podgorvenost da se prima od znavawe niv informacija kako tie n prifa}aat, no i ume{nost da bideme sami avtori na na{ata li~na samoprocenka

0 1 2 3 4 5 6 0 1 2 3 4 5 6 0 1 2 3 4 5 6 0 1 2 3 4 5 6

Koga po~nuvame da se zanimavame so problemite na komunikacijata i me|~ove~kite odnosi, va`no e da se prepoznaeme samite sebesi vo niv. Da znaeme do kade mo`eme da smetame na nas i {to sakame da usovr{uvame. Zatoa e soodvetno da se sprovede slednava

96

UPRAVUVAWE SO KONFLIKTNI SITUACII

2. Anketa

"Kako komuniciram?"
Molam, dovr{ete gi tvrdewata! 1. Te{ko mi e da razgovaram, koga . . . 2. Lesno mi e da razgovaram koga . . . 3. Pri burno nedorazbirawe, mojata cel e . . . 4. Moite silni strani vo komunikacijata se . . . 5. Moite slabi strani vo komunikacijata se . . . 6. Vo grupna diskusija jas obi~no . . . 7. Pri nosewe re{enie vo grupi, jas naj~esto poddr`uvam . . 8. Ume{nostite, koi sakam da gi podobram se . . .

97

Glava 1. ORGANIZACISKI MENAXMENT

Konflikti

Konfliktot i moeto mesto vo nego Asocijacii, emocii i reakcii Istra`uvaweto i procenkata na asocijaciite, emociite i reakciite, {to gi predizvikuva kaj nas zborot konflikt, mo`e da se napravi preku grupna razmena na mislewa, kako faza na burata od idei, so pra{awata:
Koj zbor Vi doa|a na um, koga }e go slu{nete zborot "konflikt"?

1. 2. 3.
Kakvo ~uvstvo se javuva kaj Vas od zborot "konflikt"?

1. 2. 3. Zada~a: Pred Va{iot vlez Ve sre}ava kolega koj so meseci Ve vadi od takt, izmisluva intrigi protiv Vas, nezaslu`eno Ve obvinuva za sekakvi grevovi i toa pred nesoodvetni lu|e. So nego ne zboruvate ve}e nekolku nedeli. Denes toj provokativno se kikoti na sredbata so Vas.
Kako }e reagirate/ (odgovorete samo so glagol).

1. 2. 3.

98

UPRAVUVAWE SO KONFLIKTNI SITUACII

Normalno e da se diskutira za rezultatite od trite listi. Dali konfliktot e ne{to pozitivno, ili negativno? Kolku od asocijaciite i emociite se pozitivni i kolku negativni? I, sepak, bez konflikti ne mo`e a, pak, toa deka tie se motori vo `ivotot gi pravi pozitivni i neophodni. Nie }e se zanimavame, pred s, so reakciite vo konfliktot, no najprvo da si go postavime pra{aweto: "[to e konflikt"? Definicija Postojat desetici pi{ani definicii za poimot konflikt. Od najop{irnite, kako taa na Kenet Bolding: *"Situacija na soperni{tvo, koga stranite gi osoznavaat neusoglasenostite na potencijalnite idni stavovi i koga sekoja strana saka da zazeme stav, nesoodveten vo odnos na `elbata na drugata". do kusata definicija na Morton Doj~: *"Koga za edno pra{awe postojat dve razli~ni mislewa, toa ve}e e i konflikt". Vo krajna linija site imame pravo na izbor vo nejzinoto definirawe.

Konflikt e ona {to nie go prifa}ame kako takov

Ciklus na konfliktot Kaj sekoj konflikt izdvojuvame tri osnovni fazi: * pojava na konfliktot; * reakcija (ona {to go pravime po pojavata) - se odnesuvame kako s da e vo red, otstapuvame, premol~uvame, pla~eme, odime kaj pretpostaveniot, udirame, ili vidlivo iska`uvame nervoza, se `alime, se smeeme kako ni{to da ne se slu~ilo, se {eguvame, se soglasuvame da zboruvame, itn.; 99

Glava 1. ORGANIZACISKI MENAXMENT

* posledici - stres, olesnuvawe, eskalirawe, namaluvawe na napnatosta, re{avawe (dobro ili lo{o), povredeni ~uvstva, itn. Koga }e "gi dopolnime" so ubeduvawata i raspolo`enieto vo odnos na konfliktot, mo`e da imame dve varijanti na razvoj: 1) odbele`uvawe, eskalacija i prodlabo~uvawe na konfliktot, ili 2) re{avawe na konfliktot.

Posledici

Reakcii

Ubeduvawa i raspolo`enie

Pojavuvawe!

Celta pri upravuvaweto vo konfliktnite situacii e da vlijaeme vrz * svoite reakcii vo konfliktnite situacii, * ubeduvawata i raspolo`enieto vo vrska so konfliktite i vo praktikata indirektno }e vlijaeme vrz * posledicite, za da ne eskaliraat i da ne za~estuvaat konfliktite. Komunikacija pri konfliktot Ni stana jasno deka vrz osnova na na{eto raspolo`enie vo odnos na konfliktot, od izvonredna va`nost za na{ata reakcija e ve{tinata da komunicirame vo konfliktnata situacija. Efektivnata komunikacija e druga tema na materijalot, no ovde nie }e potsetime na: a) Specifi~nostite na efektivnata komunikacija od samoprocenkata (pogore) ; b) Elementite na efektivnata komunikacija: * zadol`itelnata me|usebna povratna komunikacija (stana zbor za nea vo temata za rabotnite sredbi);

100

UPRAVUVAWE SO KONFLIKTNI SITUACII

* efektivnoto slu`ewe so nejzinite tehniki - govorot na teloto (stav, izraz, pogled, grimasi, gestovi, distanca), minimalnoto verbalno u~estvo, postavuvaweto otvoreni pra{awa, parafrazata, spravuvaweto so ~uvstvata, voop{tuvaweto. * efektiven govor - izgovaraweto na porakata, Jas-porakata, otstapuvawe i identifikacija, pravednost, vrednosti i avtoriteti. Vrednosti vo konfliktot Navistina da pogledame kakvi se vrednostite, {to mo`at da bidat korisni pri upravuvaweto so konfliktnite situacii. Kon predlo`eniot spisok so 14 vrednosti, sekoj mo`e da dodade i drugi vrednosti izmisleni od nego. Lista so 14 (+n) vrednosti: re{itelnost takti~nost pobeda nadmudruvawe itrina soperni{tvo napor ~ove~nost razbirawe mir otstapuvawe blagorodnost dobronamernost isprobuvawe ______________ komunikacija ______________ ______________

Zada~a: Razgledajte go vnimatelno poznatoto "drvo na `ivotot" na danskiot psiholog Pip Vilkins. Sekoj neka odgovori na pra{awata: Koe od ovie ~ove~iwa sum jas za vreme na konfliktot? A koe od ~ove~iwata bi sakal da bidam?

101

Glava 1. ORGANIZACISKI MENAXMENT

Moeto mesto vo konfliktot

102

UPRAVUVAWE SO KONFLIKTNI SITUACII

Vidovi konflikti
Nerealni konflikti
Konflikt na informacijata Od iskrivuvawe na informacii, ili od nedostig na informacii, se dobivaat protivre~nosti. Praktikata poka`uva deka nad 50% od konfliktite se zaradi izvitoperena ili necelosna informacija. Konfliktot na informacijata e od t.n. "nerealni konflikti". Edinstvenata procedura za negovoto re{avawe e koregirawe i dopolnuvawe na informacijata. Koi se drugite vidovi konflikti? Krug na konfliktot Konfliktite od gornata polovina na krugot se vikaat nerealni (nepostojni) konflikti, zatoa {to za niv nema posebni proceduri za re{avawe. Kaj niv samo se koregira gre{niot priod. Konfliktite od dolnata polovina na krugot - tie na procedurite, na strukturata i na interesite, se realni konflikti {to u~ime da gi re{avame.

na odnosite na vrednostite na procedurata na strukturata na informacijata na interesite

Pri~ini za konfliktite: Konflikti na odnosite Konflikti na informacijata * lo{a komunikacija * razli~ni stereotipi * negativno odnesuvawe * nepostoewe informacija * dezinformacija * razni kriteriumi 103

Glava 1. ORGANIZACISKI MENAXMENT

Konflikti na interesite

* imotni * proceduralni * psiholo{ki * razni resursi * geografski ograni~uvawa * vremenski ograni~uvawa * naru{uvawe na pravilata * nejasni celi * preskoknuvawe fazi * religija, ideologija * razlika vo kriteriumite za moral * protivre~ni vrednosti

Konflikti na strukturata

Konflikti na procedurite

Konflikti na vrednostite

Konflikt na vrednostite. Konflikt na odnosite Prirodno e deka za konfliktot na vrednostite nikoga{ ne postoi to~en odgovor. I toj e nerealen konflikt. Sekoj ima pravo da go za~uva svojot vrednosen sistem ili religija, a edinstvenoto re{enie na konfliktot e da prifatime deka drugiot ima svoja gledna to~ka, no i toj }e ni dozvoli da imame svoja. Vo ovoj kontekst, ako nekoga{ Vi re~at deka se vodi vojna zaradi religija - ne veruvajte. Sigurno e deka postojat nekakvi interesi, za koi duri i tie {to vojuvaat mo`ebi i ne znaat. Takov e priodot i pri re{avaweto na konflikti na odnosite, pri {to e dovolno da doznae{ deka pravilata na komunikacija i me|usebnoto dejstvuvawe vo toj krug (grupa) se takvi kakvi {to se i ne e potrebno da se izmenat, zatoa {to ne se sovpa|aat so na{ite viduvawa i stereotipi. Taka bi se re{il i slu~ajot, koj{to mnogu SF (nau~na fantastika) pisateli go postavuvaat za sredbata me|u pretstavnici na raznite civilizacii. Taka treba da se re{ava i slu`benata neusoglasenost me|u lu|eto so razli~ni stereotipi, ili, ednostvno, so li~na neprifatlivost.

104

UPRAVUVAWE SO KONFLIKTNI SITUACII

Stilovi na odnesuvawe vo konfliktot Razli~nite stilovi na odnesuvawe vo konfliktnata situacija se opredeluvaat od stepenot na opstojuvawe na sopstvenite interesi i od re{itelnosta za re{avawe na problemot. Jas Dominirawe Integracija

Kompromis

Izbegnuvawe 0

Primirje Drugiot

Ovde treba da se potsetime na strategijata "Dobivam - dobiva{", {to ni e poznata od temata za rabotni sredbi. To~no kaj ovaa strategija se raboti za integracija na interesite. Kompromisot ne e najdobrata varijanta za odnesuvawe pri upravuvawe so konfliktnata situacija. Za `al, vo politikata ~esto se nalaga.

Realni konflikti
Konflikt na procedurite Zada~a: Test za tri minuti Obidete se da go re{ite ovoj test individualno i toa za tri minuti. Pridr`uvajte se to~no na propisite i uslovite {to se napi{ani! 1. Pro~itajte gi vnimatelno site to~ki, pred da zapo~nete so rabota! 2. Napi{ete go svoeto ime vo gorniot desen agol na listot! 3. Zaokru`ete go zborot "Imeto" od re~enicata broj 2! 4. Nacrtajte pet mali kvadrat~iwa vo leviot goren agol na listot! 5. Stavete po edno krv~e vo sekoj od kvadratite vo re~enicata broj ~etiri! 105

Glava 1. ORGANIZACISKI MENAXMENT

6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21.

Okolu sekoj kvadrat nacrtajte krug! Napi{ete go svoeto ime pod naslovot na listot! Pod naslovot napi{ete: "da, da, da"! Zaokru`ete gi so penkalo re~enicite broj 7 i 8! Postavete krv~e vo leviot dolen agol na listot! Okolu toj krst nacrtajte triagolnik! Na zadnata strana na listot presmetajte kolku e 70 h 30! Zaokru`ete go so penkalo zborot "lisja" od re~enicata broj 4! Ako ste uspeale da stignete do tuka - izgovorete go svoeto ime glasno! Ako ste ubedeni deka gi sledite to~no upatstvata, izgovorete ja na glas re~enicata: "Jas gi sledam to~no upatstvata"! Presmetajte na zadnata strana na listot kolku se 107 h 278! Zaokru`ete go so penkalo rezultatot od zada~ata vo re~enicata broj 16! Izbrojte na glas od 1 do 10! Napravete tri mali dup~iwa so penkaloto, eve ovde - 0 - 0 - 0! Ako ste prvi gotovi, viknete na glas: "Jas sum prv so ovoj test"! Otkako ste pro~itale s vnimatelno, napravete go samo ona {to se bara vo re~enicite broj 1 i 2!

Otkako sme gi videle site rezultati od "testot", pove}e od jasno e deka konfliktot na procedurite se re{ava preku ispravawe na izvrtenite formalni proceduri i so pridr`uvawe kon pravilata, pravilnicite, upatstvata, statutite, itn. Konflikt na strukturata Pretstavete si deka so grupa lu|e ste se na{le na pust ostrov srede okeanot, posle brodolom. Ne postojat problemi so ishranata i vodata, no ne se o~ekuva deka nabrgu }e se priberete vo svoite domovi. Nikoj od Vas nema nikakva dol`nost, a i }e treba da si utvrdite pravila za zaedni~ki `ivot, struktura na Va{eto malo op{testvo. Site ste podednakvo siroma{ni (bogati). Kako }e gi podelite rastenijata so koi se hranite i so koi si go gradite smestuvaweto. Kako da gi podelite lovnite poliwa. Kako da sozdadete hierarhija. Taka se ra|aat konfliktite na strukturata.

106

UPRAVUVAWE SO KONFLIKTNI SITUACII

Konflikt na interesite
Slu~aj: "Biznis jajca" Za afrikanska dr`ava vo avion patuvaat eden do drug dvajca trgovci - pretstavnik na japonski avtomobilski koncern i na avstriska hemiska firma. Vo neposreden razgovor, neo~ekuvano doznavaat deka patuvaat na edno isto mesto, so edna ista zada~a i deka se konkurenti. I dvajcata po sekoja cena treba da kupat jajca od retka ptica, ~ie koli~evstvo e isklu~itelno malo, a narednata pratka se ~eka cela godina. Odedna{ razgovorot se blokira. Tie ne znaat kako da postapat. Iako i dvajcata dobro znaat kolku mnogu im trebaat jajcata i deka po vra}aweto bez niv, vo pra{awe }e bide nivnata kariera. Toa e samo eden primer za mnogu ~esto sre}avanite konflikti na interesite.

Na~ini za re{avawe na konfliktite


Re{avawe bez sorabotka
Vojna. Arbitra`a. Sud. Dali Vi se dopa|aat ili ne, ovie tri na~ini za re{avawe na konflikti postojat i treba da se znae deka postojat. A B

Vojnata e sekoj nasilen pat za re{avawe na konfliktot - od tepa~ka vo naselbata, preku reketarstvoto, do svetski vojni. V A B

Pri arbitra`ata i dvete strani odat kon stranata V, koja so svojot avtoritet, ili so svojata sila go re{ava problemot po svoe viduvawe. Vo na{iot slu~aj toa e arbiterot. 107

Glava 1. ORGANIZACISKI MENAXMENT

S A1 A B1 B

Sudot se razlikuva od arbitra`ata po toa {to tamu konfliktnite strani se pretstaveni preku posreduvaweto na advokati. No i tamu re{enieto ne go nosat zasegnatite strani, tuku sudijata. Zatoa, i natamu ostanuva to~no tvrdeweto deka I najdobrata presuda e polo{a od najlo{ata spogodba

Re{avawe preku sorabotka


Sorabotka Pretstavete si ja igrata "Premini ja granicata". Dvajca u~esnici se od dvete strani na edna zamislena crta na podot, nare~ena "granica". Dobiva toj, koj{to }e go natera drugiot da premine od negovata strana na granicata. Skoro nikoj ne se se}ava deka dokolku dvajcata si gi razmenat mestata, dobivaat i dvajcata... Pregovori. Posreduvawe. Konsultirawe. A B

Vo tekot na pregovorite, svedoci sme na direktna diskusija na u~esnicite za konfliktot i tie nosat zaedni~ko re{enie, a ne nekoj drug namesto niv. A B

108

UPRAVUVAWE SO KONFLIKTNI SITUACII

I pri posreduvaweto, stranite vo konfliktot nosat re{enie, no posrednikot prethodno razgovara so sekoja od niv. Toj gi precizira pravilata. Obezbeduva soglasnost za zaedni~ka sredba. Go olesnuva procesot na komunikacija. Zaedni~ki so niv go istra`uva spektarot na mo`nostite. Toj ja izvr{uva svojata rabota pred etapata na donesuvawe re{enie. Posreduvaweto (medijacija) e seriozna nauka, seriozno iskustvo i dolga tema za obuka. A

B K K A

Konsultacijata e raznovidnost na posreduvaweto pri {to konsultantot oddelno gi konsultira problemite na dvajcata koi{to se vo konflikt i duri potoa dogovara zaedni~ka sredba. Osumte pravila pri konsultirawe: 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. Pridr`uvaj se kon "ovde i sega" Bidi neutralen Ne davaj procenki Ne davaj li~en sovet Ne prezemaj odgovornost za problemite na drug ~ovek Ne postavuvaj pra{awa {to zapo~nuvaat so "zo{to" Ne tolkuvaj koga parafrazira{ Prvo spravi se so ~uvstvata

109

Glava 1. ORGANIZACISKI MENAXMENT

VODEWE PREGOVORI
Vidovi pregovori
Postojat dva vida pregovori: 1) pregovori zasnovani vrz stav, i 2) pregovori zasnovani vrz interes

Pregovori zasnovani vrz stav (poziciski pregovori)


Stav: Re{avawe na problemot {to go predlaga ednata strana. Cel: Strategija naso~ena kon zadovoluvawe na sopstvenite interesi za smetka na interesite na protivnikot i nametnuvawe na svoeto re{enie.

Karakteristi~ni crti:
* Dvete strani poa|aat od odredeni stavovi * Odnosite me|u stranite nemaat nikakvo zna~ewe * Otstapuvawata se razgleduvaat kako znak za slabost * Borbata se vodi dokraj ("Moeto re{enie e edinstveno dobro i pravilno") * Drugata strana se prifa}a kako oponent, a ne kako partner. Celta e da se dobie pove}e, bez ogled na sredstvata za nejzinoto postignuvawe

Pravila na poziciski pregovori:


* Opredeli {to saka{ da postigne{ (izberi minimalna i maksimalna varijanta) * Razmisli za rezervna varijanta (serija od stavovi vo koi postoi logi~nost) * Poa|aj od polesnoto pra{awe po koe mo`e da se postigne soglasnost * Dozvoli na drugata strana da gi objasni izleznite stavovi * Obidi se da postigne{ kompromis koga dobivkite i zagubite ti odgovaraat 110

VODEWE PREGOVORI

Negativni karakteristiki na poziciskite pregovori: 1. 2. 3. 4. 5. 6. Nizok stepen na razotkrivawe na u~esnicite. Blefirawe i dezinformacija (neeti~ki strategii) Pojava na destruktivnost i polarizacija Nizok stepen na doverba Za{tita od pravewe otstapki Fokusirawe ne vrz interesite na drugite predlaga~i, tuku vrz ponudenite re{enija

Pregovori zasnovani vrz interesite ("Dobivam - Dobiva{")


Interes: Odnos na u~esnicite kon spornoto pra{awe. Cel: Strategija naso~ena kon zadovoluvawe na, kolku {to e mo`no, pove}e interesi na site {to pregovaraat. Glavni principi: 1. Otrgnuvawe na li~nosta od problemot * vnimanieto se naso~uva kon spornite pra{awa, a ne kon li~nosta na u~esnicite * problem - predmet na pregovorite 2. Koncentrirawe vrz interesite na u~esnicite, a ne vrz nivnite stavovi * stav - konkretno re{enie, {to dadenata strana go predlaga za sporniot problem * interes - odnos na sekoja od stranite kon problemot 3. Barawe razli~ni varijanti pred da bide doneseno re{enie * diskusija i barawe {irok spektar od re{enija za realizacija na zaedni~kite i usoglasuvawe na razli~nite interesi * razgleduvawe mo`nosti za me|usebna spogodba i idna sorabotka 111

Glava 1. ORGANIZACISKI MENAXMENT

4. Koristewe objektivni kriteriumi (standardi) za procenka na varijantite * iznao|awe zaemni interesi * zadovoluvawe na interesi * mo`nosti za zaemno re{enie * standard - karakteristika, koja dozvoluva da se procenat mo`nostite 5. Nosewe re{enie so konsenzus

Uslovi za uspe{no vodewe pregovori


* Identifikacija na stranite, vklu~eni vo razgleduvaniot problem * Me|usebna zavisnost * Podgotvenost za pregovarawe * Sredstva za vlijanie ili na~ini za postignuvawe na celta * Soglasnost vo vrska so spornite pra{awa i nekoi interesi * @elba za postignuvawe re{enie * Nepredviduvawe na rezultatot * Postoewe kraen rok za postignuvawe re{enie * Nepostoewe zna~ajni psihi~ki pre~ki za postignuvawe re{enie * Spornite pra{awa da bidat mo`ni za pregovarawe * U~esnicite vo pregovorite da imaat pravo za donesuvawe re{enie * @elba za kompromis * Spogodbata da bide razumna i ostvarliva * Nadvore{ni faktori koi potpomagaat za nosewe odluki * Postoewe resursi za vodewe pregovori (ve`bi me|u li~nostite, vreme, sredstva) Kriteriumi i vidovi odnesuvawe Kriteriumi za procenka na procesot na vodewe pregovori: 1. Da vodi do postignuvawe mudra spogodba 2. Da pridonese za podobruvawe na odnosite me|u stranite, ili barem da ne gi vlo{uva 3. Da bide efektiven 112

VODEWE PREGOVORI

Vidovi odnesuvawe vo procesot na pregovorite: I. Popustlivo odnesuvawe vo pregovorite celta e postignuvawe spogodba u~esnicite se prifa}aat kako prijateli voobi~aeni se me|usebni otstapuvawa u~esnicite ne gi prikrivaat svoite nameri ~esto se menuvaat stavovite, duri po cena na ednostrani zagubi II. Nepopustlivo odnesuvawe vo pregovorite celta e pobeda po sekoja cena u~esnicite go razbiraat procesot kako bitka otsustvo na doverba kon drugiot se koristat zastra{uvawa u~esnicite blefiraat vo vrska so svoite sopstveni nameri stranite me|usebno si vr{at pritisoci u~esnicite se dr`at isklu~itelno do svoeto re{enie III. Principielno pregovarawe celta e pra{awata da se re{avaat spored nivnata priroda se bara me|usebna pogodnost nepopustlivi po odnos na su{tinata - popustlivi po odnos na lu|eto

Etapi na pregovarawe
Etapi na vodewe pregovori: I etapa - podgotvitelna: 1. Izbor na priod za pregovarawe 2. Analiza na potrebite i interesite - vo odnos na objektot - vo odnos na na~inite - vo odnos na me|u~ove~kite odnosi 3. Obezbeduvawe informacii

113

Glava 1. ORGANIZACISKI MENAXMENT

4. Formirawe sopstven tim (da se bara ramnote`a me|u stabilni i nestabilni u~esnici) 5. Precizirawe za {to }e se pregovara II etapa - vodewe pregovori: 1. Utvrduvawe jasni pravila 2. Identifikacija na problemot - izlagawe na interesite, kriteriumite, varijantite za re{enija 3. Taktika za pregovarawe * pregovara~ko "Xiu-xicu" (postignuvawe prednost za smetka na koristewe na silata na protivnikot preku nepotvrduvawe na o~ekuvanoto stereotipno odnesuvawe) * voo~uvawe na neiskrenite potezi na drugata strana * ograni~uvawe na lu|eto od problemite III etapa - Nosewe re{enie: 1. Jasna formulacija 2. Precizirawe na rokovite 3. Lu|e Etapi na odnesuvawe pri vodeweto pregovori: (1) OTKRIVAWE Smirete ja situacijata, vospostavete kontakt (razmena na rituali) utvrdete pravila i proceduri

(2) UTVRDETE GI INTERESITE I POTREBITE

Ajde da ja zavr{am rabotata. Razmenete informacija, ograni~ete gi lu|eto od problemite, dobijte informacija efektivno zboruvawe - odvojte gi interesite od stavovite.

(3) OBRAZLO@ETE I DORAZVIJTE

Mo`am da se razberam. Povtorete ja op{tata formulacija za problemot, istaknete gi osnovnite interesi na sekoja od stranite

114

VODEWE PREGOVORI

(4) SOZDADETE MO@NOSTI ZA ME\USEBNA DOBIVKA

Da donesam odluka. Otkrijte gi mo`nostite za re{enie preku burata od idei, dejstvuvajte tvore~ki, napravete procenka na predlo`enite re{enija Izberete me|usebno prifatlivi re{enija, postignete konkretni spogodbi: Koj? Koga? Kade? Kako?

5) POSTIGNETE KONKRETNI SPOGODBI

Neeti~ki metodi pri pregovarawe Neeti~ki metodi pri pregovarawe a) neto~ni fakti b) somnitelna kompetencija v) nejasni nameri Kako da se spravime 1. Smisleni zabludi barame potvrda za iznesenite fakti proverete do kade se to~no ovlastuvawata na drugata strana predvidete odnapred klauzuli ili dogovarawa vo samata spogodba 2. Psiholo{ka vojna a) stresni situacii Ako procenite deka fizi~kite uslovi (bu~no, `e{ko, studeno, nemawe mo`nost da se konsultirate so ~ovek od Va{iot tim, tu| teren) im {tetat na pregovorite, vedna{ otvoreno objavete go toa pojasnete zo{to i "dobriot" i "lo{iot" ja smetaat svojata polo`ba za prifatliva i pravi~na * podvle~ete gi rizicite i zastra{uvawata * ne obrnuvajte vnimanie

b) igra na dobri i lo{i v) zastra{uvawe

115

Glava 1. ORGANIZACISKI MENAXMENT

g) li~ni napadi a) otka`uvawe od pregovori

otvoreno postavete go pra{aweto 3. Poziciski pritisok * utvrduvawe prethodni uslovi za u~estvo vo pregovorite * direktna diskusija za otka`uvaweto so drugata strana * predlo`ete pregovori preku treti strani, pisma, sredbi i dr. * otvoreno pra{ajte gi: [to sakaat da postignat? * prodol`ete da pra{uvate s dodeka i tie ne sfatat deka toa ne e dobro * insistirajte za primena na principi * pobarajte odmor za da izbegnete impulsivna reakcija i za da razmislite * tolkuvajte ja smislata na predlogot, iako negovata cel e da Ve blokiraat, obidete se da mu dadete druga smisla, {to }e go oslabuva i omalova`uva * {eguvajte se i ne prifa}ajte gi seriozno ovie obidi * ubedete gi da se slo`at so Vas * zboruvajte direktno so partnerot

b) krajni barawa

v) barawa {to eskaliraat

g) taktika za blokirawe

d) krut partner

Pre~ki vo iznao|aweto re{enija


Mo`ni pre~ki za sozdavawe golem broj varijanti na re{enija vo procesot na pregovorite: 1. Nesozreani procenki - dominira kriti~noto ~uvstvo, se prenesuva vrz sekoja ideja i go spre~uva oformuvaweto. 2. Predvremeno zatvorawe za novi re{enija - idei deka na~inot e samo eden. 3. Razgleduvawe na situacijata od stav "ili-ili" - ideja deka mo`e da dobie ili samo edniot, ili samo drugiot.

116

VODEWE PREGOVORI

4. Sekoja od stranite e zagri`ena, glavno, za svoite sopstveni neposredni interesi - emociite pre~at na objektivnosta - nemawe `elba za prifa}awe na obrazlo`enieto od druga gledna to~ka. Kako da se nadminat pre~kite? 1. Odvojte gi dvata procesa * Iznao|awe re{enija * Procenka na re{enijata 2. Pro{irete go dijapazonot na ponudenite re{enija * Zgolemete go brojot na mo`nite re{enija - spored situacijata spored priodot - spored aktivnostite * Poglednete niz o~ite na razli~ni eksperti * Ponudete spogodba so razli~no dejstvo - spored procedurata i spored su{tinata * Izmenete go opfatot na ponudenata spogodba -podelba na pomali delovi, pro{iruvawe 3. Barajte go korisnoto za site strani * Zapi{uvajte gi iska`anite interesi i pretstavete gi kako zaedni~ka cel * Koristete gi duri i razlikite za postignuvawe spogodba * Poka`ete interes kon afinitetite na drugata strana 4. Iznajdete na~in za olesnuvawe na odlukite na drugata strana * Sozdadete mo`nosti, koi bi go promenile izborot {to stoi pred drugite i toa taka {to odlukata {to bi ja donele da bide povolna za Vas

117

Glava 1. ORGANIZACISKI MENAXMENT

118

Glava

POLITI^KI Glava 2 ANALIZI POLITI^KI ANALIZI

119

119

Glava 2. POLITI^KI ANALIZI

Sekoj politi~ar ima potreba ne samo od informacii (nekoga{ gi ima vo golemo izobilie), tuku od soodvetni i to~ni informacii, dobieni navreme i podredeni vo pogodna forma. Ovaa potreba mo`e da bide pretstavena kako dve inki povrzani so svoite tesni otvori, taka {to {irokite otvori na inkite da gledaat kon dvete sprotivstaveni nasoki. Leviot del na inkite opfa}a {irok spektar na informacii, korisni vo politikata. Desnata strana go simbolizira nejzinoto {iroko prostirawe me|u potesna, ili po{iroka publika, koja go formira "liceto" na politi~arot. Tesniot segment me|u niv e kriti~nata vrska - pretvorawe na informacijata vo analiti~ki proizvod, koj{to stoi vo osnovata na donesuvaweto na bilo kakvi politi~ki re{enija. Informativen tek i analizi vo politikata ANALIZA VLEZ podatoci informacija IZLEZ stavovi debata re{enija

Bez ovoj `ivotno va`en centar, sistemot, ednostavno, }e se udavi vo faktite i informaciite, pri {to nema da go dobie neophodnoto znaewe, a so toa i efektivnosta. Ako eden politi~ar saka da izvr{uva aktivna i va`na uloga, toj ima potreba od znaewa i informacii specifi~ni spored sodr`inata i formata. * Od to~no koj vid znaewa i informacii imaat potreba politi~arite za da ja izvr{uvaat svojata funkcija? * Kade se nao|aat tie znaewa i informacii? * Kako se nudat tie?

120

POLITI^KA INFORMACIJA

* Kako se procenuva ovaa informacija od aspekt na nejzinata vistinitost i idnina? * Kako znaewata se prenesuvaat od "oblasta na naukata" vo "oblasta na politikata", vsu{nost, vo "oblasta na aktivnosta"? * Kako se doa|a do solidno pojasnet politi~ki stav? * Kako ovoj stav se pretstavuva i izdr`uva argumentirano pred drugite politi~ari i pred {irokata javnost? Na tie pra{awa }e bide odgovoreno vo ovaa glava. Nejzinata cel e da formira ve{tini za barawe i procenka na informacijata, za razrabotka na politi~ki analizi, za izgradba na politi~ka argumentacija.

POLITI^KA INFORMACIJA
Definicija Politi~kata informacija e zbir od fakti, tvrdewa, mislewa, procenki, podatoci, {to se odnesuvaat na funkciite i na elementite na politi~kiot sistem, dejnosta na politi~kite institucii i raboteweto na politi~arite. Ogromniot protek na raznovidni informacii bara jasni kriteriumi za selekcija na politi~kata informacija. O~igledno e deka ne sekoja op{testvena informacija se odnesuva na politikata. Od druga strana, mnogu pra{awa, na prv pogled nepovrzani so politikata, vo krajna linija se poka`uvaat kako politi~ki. Za sekoj politi~ar ume{nosta da gi raspoznava politi~kite pra{awa, da gi gleda politi~kite strani vo op{testvenite raboti, e eden od najbitnite kvaliteti. Vo krajna linija, edna od funkciite na politi~arite e da gi formuliraat kako politi~ki socijalnite interesi i streme`i, socijalnite konflikti. Vo nekoi slu~ai, ~esto e duri potrebno da se gledaat politi~kite strani na prividno privatni ili `ivotni problemi. Pove}eto op{testveni pra{awa, onie {to go voznemiruvaat pogolemiot del od javnoto mislewe, {to gi zasegaat {irokite javni interesi i `ivo gi interesiraat golemite op{testveni grupi, imaat za krajna cel politi~ki dimenzii, iako ne sekoga{ se doveduvaat do politika, vo tesnata smisla na zborot. Politi~ko e sekoe pra{awe

121

Glava 2. POLITI^KI ANALIZI

spored koe mo`e da se definira javnata politika, t.e. da se anga`ira javnata vlast i da se mobiliziraat javnite resursi. Primer: Politi~ki dimenzii na op{testvenite problemi

Nepoliti~ko pra{awe Higienata vo gradot

Politi~ka dimenzija Kolku i kako se tro{at sredstvata od dr`avniot ili op{tinskiot buxet za higienata? Kako se izbiraat firmite izvr{iteli? Postoi li korupcija? Kogo najmnogu go opslu`uva ovaa javna usluga? I postojat li privilegirani naselbi? Kakvo e anga`iraweto na javnite vlasti vo op{testveniot transport? Za kogo op{testveniot transport e nedostapen? Kolku semejstva }e bidat zasegnati od nevrabotenosta? Kakva e idninata za otpu{tenite? Kako javnata vlast go stimulira otvoraweto novi rabotni mesta? Dali se po~ituvani site zakonski proceduri vo vrska so otpu{taweto?

Cenata na javniot transport Otpu{tawe na rabotnicite

Mnogu ~esto vo javnata debata stanuva zbor za problemi, ~ie re{avawe vo edna pazarna ekonomija zavisi od igrata na pazarnite sili. Opravduvawata deka higienata na gradot zavisi od postojnite sredstva, {to se malku, ili deka cenata na transportot zavisi od rentabilnosta na transportnite firmi, ili deka ispu{tawata na rabotnicite e vo interes na finansiskoto zakrepnuvawe na pretprijatieto, ne gi {tedat od politi~ki dimenzii na debatata. Stanuva zbor za toa, ne da se bega od diskusija, tuku da se postavat vo nea politi~kite dimenzii na problemite. Politi~arot ne e "specijalist za s" i ne mo`e da se izrazuva kompetentno vo tesno profesionalnite oblasti: Kako da se rehabilitiraat pretprijatijata, kako da se organizira edna ili druga profesionalna dejnost, kako da se lekuvaat bolnite od tuberkuloza, kako da se organizira op{tinskata umetni~ka galerija, {to treba da se u~i vo

122

POLITI^KA INFORMACIJA

~etvrto oddelenie, itn. Negovata kompetencija kako politi~ar e vo politi~kite dimenzii na politi~kite problemi. Zada~a: Utvrdete gi politi~kite dimenzii na sekoj od slednite javni problemi. Problem 1. Negativniot demografski razvoj 2. Zagaduvawe na vozduhot so {tetni gasovi 3. Zgolemuvawe na brojot na zaboleni od SIDA 4. Korupcijata vo carinarnicite Politi~ki dimenzii ................................................................................... ................................................................................... ................................................................................... ................................................................................... ................................................................................... ................................................................................... ................................................................................... ................................................................................... ................................................................................... ................................................................................... ................................................................................... ...................................................................................

Pribirawe politi~ki informacii


Pribiraweto politi~ki informacii mo`e da bide sporedno, slu~ajno, no za da go opslu`uva postojano eden proces za formulirawe na politi~kite stavovi i re{enija, ima potreba od odredena organizacija. Za taa cel e neophodno da se razgrani~uvaat razli~nite vidovi politi~ki informacii, vo zavisnost od: * nivnata prisutnost i dostapnost; * nivnite izvori; * nivnite nositeli (posrednicite koi gi {irat). Vo zavisnost od prisutnosta, politi~kite informacii se: 1. Sekoga{ dostapni, javni informacii, prisutni obi~no vo {irokodostapnite informativni mesta i javni izvori (vklu~uvaj}i go i internetot, informativnite izdanija, dostapni vo bibliotekite ili masovno rasprostranuvani, informativni materijali vo javnite glasila, dokumentarni sektori na javnite izdava~i). 123

Glava 2. POLITI^KI ANALIZI

2. Vo princip dostapni, no vo nesoodvetna forma (pri {to e potrebno da bidat iznajdeni i podredeni soglasno utvrdenite potrebi). 3. Informacijata {to ne e prisutna i treba da bide proizvedena, do koja treba da se dojde so izvesni napori. Kaj definiraweto na bilo kakov problem, edna od najbitnite i neophodni zada~i e procenkata na informacijata neophodna za analiza i re{avawe na problemot. Toa e odgovor na pra{aweto: [to ni e potrebno da znaeme odnapred, za da go razbereme, ili da go re{ime ovoj problem? Odgovorot mo`e da bide rezultat na ~ista intuicija. Vsu{nost, analiti~koto ras~lenuvawe na edna problemska situacija bara najmnogu razbirawe za nejzinite osnovni pri~ini. Osoznavaweto za pri~inite (faktori) na eden problem e i znaewe na potrebnata informacija za re{avaweto na ovoj problem. Postojat polesni analiti~ki metodi koi dozvoluvaat analizirawe na sekoj problem, naso~eno i za{titeno od slu~ajni gre{ki, od aspekt na najbitnite pri~ini (ili faktori), koi go sozdavaat. Edna od naj~esto koristenite e t.n. kauzalna {ema. Primer: Pravewe kauzalna {ema.

Zaedni~kata zada~a e da se napravi zadovolitelen i dovolno iscrpen spisok na osnovnite pri~ini (faktori) za pojavata na odreden problem. Najprvo e neophodno da se definira problemot - na primer: Kakov e rizikot vladea~kata partija da gi izgubi pretstojnite parlamentarni izbori? Izgotvuvaweto kauzalna {ema pominuva niz slednava procedura: 1. Se izdvojuvaat najbitnite strani na problemot (tri-~etiri). Toj se ras~lenuva na negovite sostavni delovi, {to e odgovor na pra{aweto: Za {to se raboti koga zboruvame za rizik od zaguba na izborite? Vo slu~ajot toa mo`e da bide: * slaba mobilizacija na simpatizerite na vladea~kata partija; * vrvna mobilizacija na opozicionite izbira~i; * zna~ajno preorentirawe kon drugi partii na, do pred toa, vernite izbira~i. 2. Se izgotvuva spisok na faktori {to mo`at da vlijaat bitno vrz taka definiranite tri strani na problemot: * skandal za korupcija vo vladata;

124

POLITI^KA INFORMACIJA

* o~igleden neuspeh na ekonomskata politika na vladata, koja se izrazuva so ekonomska kriza i zgolemuvawe na nevrabotenosta; * "zamor" kaj izbira~ite od dolgoto prisustvo na partijata na vlast; * pojava na novi figuri i novi apeli kaj opozicijata; * otcepuvawe na del od partiskata elita od vladea~kata partija; * pojava na silen politi~ki konkurent vo sopstveniot izbira~ki prostor; * vidlivi znaci na nedoverba kon vladata na me|unaroden plan. 3. Se utvrduva vlijanieto na sekoj od taka definiranite faktori vrz sekoja od stranite na problemot, pri {to se definira i znakot na vlijanieto (obi~no + zna~i deka faktorot go zgolemuva/prodlabo~uva problemot; - zna~i obratno, deka faktorot go namaluva problemot). 4. Kaj nekoi od faktorite mo`e da se napravi u{te eden ~ekor nazad za utvrduvawe na nivnite najva`ni pri~ini. Na primer, kaj faktorot "o~igleden neuspeh na ekonomskata politika na vladata": * neo~ekuvano visok porast na nevrabotenosta; * golemo opa|awe na prihodite; * golemo opa|awe ili kolaps na proizvodstvoto; * odlevawe na kapitalot. 5. Soglasno so taka napraveniot spisok na najbitnite faktori na problemot, se pravi i spisok za neophodnata informacija za re{avawe na problemot. Se procenuvaat i mo`nite izvori na to~nata informacija za niv. Metodot na kauzalnata {ema e lesen na~in za voo~uvawe na eden problem. Taa principielno mo`e da se koristi i pri analizata i definiraweto na mo`nite alternativi za mo`noto re{avawe (pri {to, ovojpat dvi`eweto ne e "~ekor nazad", tuku "~ekor napred").

125

Glava 2. POLITI^KI ANALIZI

Kauzalna {ema skandal za korupcija vo vladata

slaba mobilizacija na simpatizerite na vladea~kata partija

o~igleden neuspeh na ekonomskata politika na Vladata

"zamor" kaj izbira~ite od dolgoto prisustvo na vladea~kata partija

pojava na novi figuri i novi poraki vo opozicijata

vrvna mobilizacija na opozicionite izbira~i

otcepuvawe na del od partiskata elita od vladea~kata partija

pojava na silen politi~ki konkurent vo sopstveniot elektoratski prostor zna~ajno preorentirawe kon drugi partii na prethodno vernite izbira~i

vidlivi znaci za nedoverba kon Vladata na me|unaroden plan

126

POLITI^KA INFORMACIJA

Izvori na politi~kata informacija


Politi~kata informacija e dokument za politi~kite nastani, {to e dokumentiran na opredelen na~in i se raznesuva od razli~ni posrednici. Soglasno so vidot na dokumentot, politi~kata informacija e: * direktna (prvi~na); * indirektna (od vtora raka). Prvi~nata informacija e neposredno dostavena od svedok na nastanot. Toa ne zna~i deka zaradi toa taa e i verodostojna. Vo sekoj slu~aj, vsu{nost, stanuva zbor za informacija {to ne e prenesuvana. Prvi~nata informacija vklu~uva: * intervju na u~esnici vo nastanite; * reporta`i od vesti od informativnite agencii i od ispratenite reporteri (korespondenti); * iska`uvawe na u~esnici, politi~ari; * site vidovi pismeni dokumenti, izgotveni od u~esnici vo nastanot; * referati za prou~uvawata na javnoto mislewe, izgotveni od sociolo{ki agencii; * prvi~na statisti~ka informacija. Informacijata od vtora raka e prenesena, soodvetno citirana, rezimirana, preraska`ana od nekoj posrednik. Indirektnata informacija obi~no ja sre}avame vo: * komentari i mislewa za nastanite; * procenka na stavovite iska`anite od u~esnici; * analizi na situacii od eksperti i novinari; * istra`uvawa koi se zasnovaat vrz rezultati od sociolo{ki anketi; * istra`uvawa na politikata i op{testvoto od poop{t karakter. Zavisno od posrednikot, politi~kata informacija mo`e da se podeli na: * informacija od informativni agencii; * informacija od javni glasila (~esto se koristi informacija od informativni agencii);

127

Glava 2. POLITI^KI ANALIZI

* informacija od elektronski mediumi (~esto se koristi informacija na informativni agencii); * informacija od istra`uvawa; * informacija od direkten kontakt so gra|ani; * informacija od ekspertski materijali; * informacija od oficijalni bilteni na dr`avnite organi. Spisokot ne e iscrpen, no sekoj posrednik ima svoja specifi~nost kako nositel na politi~ka informacija. Specifi~nosta e od zna~ewe za sostavuvaweto na dokumentacijata. Del od vesnicite ve}e se prisutni i mo`at da se koristat od internet. Istoto se odnesuva i na nekolku elektronski mediumi. Pristapot do golemite informativni agencii, isto taka, e mo`en preku internet. Me|utoa, uslugite na informativnite agencii se pla}aat. Vo zavisnost od prvi~niot izvor, politi~kata informacija mo`e da se podeli na: * informacija od oficijalni institucii i nivnite portparoli; * informacija od politi~ari i partiski ~lenovi; * informacija od mediumi (javni glasila, Radio, Televizija); * informacija od istra`uva~ki centar (eksperti); * informacija od javnosta (javnoto mislewe, gra|anite). Zavisno statusot, politi~kata informacija mo`e da bide oficijalna i neoficijalna. Ovde podelbata e uslovna. Neoficijalnata informacija ~esto e doverliva, odnosno ne e nameneta za javnosta. Toa ne zna~i deka doverlivata informacija sama po sebe e nositel na vistinata. ^esto stanuva zbor za "nezgodni vistini", kaj koi ne e tolku bitna nivnata sodr`ina, tuku koj gi ka`uva. Vo mnogu slu~ai doverlivata informacija sodr`i znaewe, {to se {iri i od pogolemiot krug eksperti i nabquduva~i na politi~kiot `ivot. Javnata informacija ne e pomalku interesna od doverlivata. Mnogu istra`uvawa, na primer, od javnata informacija dobivaat bitni soznanija {to se pova`ni od doverlivata informacija. Politi~kata informacija nikoga{ ne e nezna~ajna, nejzinoto {irewe sekoga{ ima cel, zaradi {to, ~esto se zboruva za manipulirana informacija. Pod toa obi~no se podrazbira: * sugestivna informacija so odredeni zaklu~oci (intenciska informacija); * neto~na ili poluvistinita informacija (zaveduva~ka, zabluduva~ka); * delumna, ednostrana, neto~na informacija. 128

POLITI^KA INFORMACIJA

Mnogu retko informacijata vo politikata e oslobodena od manipulacijata. Toa ne zna~i deka treba da se otka`eme da koristime golem del od postojnata informacija samo zatoa {to se somnevame deka e manipulativna. Zada~a: Klasificirajte ja, soglasno gornata {ema, slednava informacija. "Moratorium vrz zdelkite za privatizacija vo op{tinata }e naredi gradona~alnikot na glavniot grad, Stefan Sofijanski. Gi stopira pregovorite za proda`bi i zameni za eden mesec, izjavi v~era toj. Gradona~alnikot go re{il toa po razgovorot so javniot obvinitel, Nikola Fil~ev vo ponedelnikot. Sofijanski ja usoglasil zabranata so {efot na gradskite sovetnici, Antoan Nikolov. Definitivnoto re{enie }e bide doneseno na sednicata na Op{tinata". (Aneta Petkova, Vesnik "Trud", 10 maj 2000 godina). Kriteriumi 1. Vid informacija 2. Posrednik 3. Prvi~en izvor 4. Status

Organizirawe na informacijata
Obi~no politi~kata informacija e golema po obem i zaradi toa te{ka za koristewe. Zada~ata e da se razgleda i sredi vo soodvetna forma, so ogled na razbiraweto na postaveniot problem i negovoto re{avawe. Bitno e dobienata informacija da e dovolno raznovidna: direktna i indirektna, od razli~ni posrednici i izvori, oficijalna i neoficijalna. Formiraweto informativno dosie (informativen portfeq) za sekoj razgleduvan problem e va`en uslov za negovoto uspe{no razbirawe i re{avawe. Toa informativno dosie e del od profesionalniot priod kon re{avaweto na problemite.

129

Glava 2. POLITI^KI ANALIZI

Primer:

Informativno dosie

Informativnoto dosie gi sodr`i slednive elementi: 1. Hronologija na problemot (redosled na glavnite nastani {to go pravat problemot). 2. Najbitnite stavovi na zainteresiranite strani. 3. Oficijalni politi~ki procenki i stavovi za su{tinata na problemot i perspektivite za negovoto re{avawe. 4. Odnos na javnoto mislewe kon problemot, vklu~uvaj}i gi i sociolo{kite anketi i mislewa na vrvnite novinari. 5. Analiti~ki materijali na ekspertite i specijalistite za problemot, vklu~uvaj}i ja i sporedbenata procenka na stranskoto iskustvo. Sistematskoto sobirawe informacii e posebno va`no, najmnogu za trajni, postojani problemi. Toa ne e mo`no da go pravi eden ~ovek ili mala grupa. Vo pove}eto slu~ai postojanoto rabotewe za pribirawe i organizirawe na politi~kata informacija im se doveruva na specijaliziranite informativni slu`bi na partijata, parlamentarnata grupa, partiskiot vesnik, ili na specijalniot analiti~ki ili istra`uva~ki centar. Kakva informacija? Postojanoto pribirawe informacii e neophodno za da se sledat va`nite politi~ki procesi, za koi sekoga{ od poseben interes se: * Javnata poddr{ka za politi~kiot sistem, negovite institucii i pravila; * Popularnosta na partijata i nejzinite lideri; * Protestniot potencijal vo op{testvoto i gotovnosta za razli~ni na~ini na u~estvo vo protestite; * Dinamika na politi~kite simpatii, poddr{ka za status-kvo, ili za promenata. Postojanoto pribirawe informacii se vr{i zaradi formirawe baza na podatoci od indikatori na procesi i problemi {to se vo na{ interes. Indikatorite se dostapni podatoci od oblasta na nabquduvaweto za nastanite i procesite od oblasta na nenabquduvanoto. Ako se interesirame, kako {to obi~no i se slu~uva kaj zanimavaweto so politika, za apstraktni, nevozmo`ni za direktno razgleduvawe pro130

POLITI^KA INFORMACIJA

blemi (protesten potencijal, legitimnost na politi~kiot sistem, motivacija za promena, itn.) neophodno e da gi otkrieme onie indikatori (pokazateli), koi mo`eme da gi nabquduvame vo op{testveniot i politi~kiot `ivot i {to nosat informacija za problemite vo na{ interes. Primer: Indikatori na protestniot potencijal

Toa mo`at da bidat, na primer, slednive nabquduvani nastani: * Procentot na anketiranite, podgotveni da u~estvuvaat vo protestnite mitinzi; * Brojot na {trajkovite i na {trajka~ite vo opredelen vremenski period; * Brojot na demostraciite i na demostrantite vo opredelen vremenski period; * Brojot na podnesenite individualni `albi od instituciite i administracijata za opredeleno vreme; * Brojot na potpi{ani peticii vo opredelen vremenski period. Zada~a: Sostavete spisok od indikatori za popularnosta na partijata i nejzinite lideri. Stanuva zbor za selekcija na mno`estvo indikatori za popularnosta, prepoznatlivosta, prifatlivosta na partijata, na nejzinite lideri, nejzinite poraki i nejzinite proekti. 1. 2. 3. 4. 5.

131

Glava 2. POLITI^KI ANALIZI

Rabotewe so politi~kata informacija


Pri raboteweto so politi~kata informacija, neophodno e da se dade izve{taj za nekoi specifi~nosti vo vrska so nejzinata procenka, so proizvodstvoto i nejzinoto {irewe. Sekoja informacija e podlo`na na procenka od gledna to~ka na dva su{testveni kriteriuma: * Vistinitost; * Korisnost.

Procenka na izvorite na informacija


Politi~kata informacija e podlo`na na procenka od aspekt na nejzinata vistinitost. Toa e te{ka zada~a, bidej}i sekoja politi~ka informacija do izvesen stepen e manipulativna (vsu{nost, intenciska, koja ja me{a vistinata so nevistinata). Procenkata na vistinitosta e, isto taka, i procenka na objektivnosta na informacijata. Treba da se znae deka apsolutno objektivna politi~ka informacija ne postoi. Pra{aweto ne e dali takva informacija mo`e voop{to da bide proizvedena. Pra{aweto e, kako da se koristi postojnata informacija, imaj}i ja predvid nejzinata vistinitost ({to e sinonim na nade`nost). Ovde mo`at da se primenuvaat nekoi pravila, koi{to, vsu{nost, se neiscrpni i ne treba da se apsolutiziraat. Tie imaat za cel edinstveno da ja naso~at mislata kon mo`nite kriteriumi za procenka na nade`nosta na informaciite. Op{to re~eno, principot e deka ponade`na e informacijata dobiena od iskren ~ovek, od informacijata od ~ovek, ve}e osomni~en deka zboruva nevistini. Primer: Kriteriumi za procenka na nadle`nosta i objektivnosta na informacijata * Informacijata od direktniot svedok e pokorisna od informacijata na izvorot {to ne prisustvuval. * Informacijata od nezainteresiraniot e poobjektivna od informacijata na zainteresiraniot vo re{avaweto na problemot. * Informacijata od politi~ki neanga`iraniot izvor e poobjektivna od informacijata od politi~ki anga`iraniot izvor. * Informacijata od eksperti e pokorisna od informacijata {to doa|a od neprofesionalci. * Informacijata od golem i presti`en informativen izvor e pokorisna od informacijata od nekoj slu~aen i so malku resursi. * Pismenata informacija e pokorisna od slu{natata. 132

POLITI^KA INFORMACIJA

* Informacijata od pove}e izvori e pokorisna od informacijata od eden edinstven izvor. Zada~a: Procenete gi, spored navedenite kriteriumi, slednive informacii: "Opa|aweto na kupovnite ceni na zemjodelskite proizvodi e posledica na {pekulaciite na preprodava~ite, izjavija od Zemjodelskata komora vo Rusensko. Cenata na mlekoto padna do 8-10 leva za litar, do 1,30 leva za kilogram `iva mera se kupuva ve}e i svinskoto, prenese Bugarskata telegrafska agencija" (Redaktirano vo vesnik "Novinar" 8 maj 2000 godina). Politi~kata informacija potoa se procenuva soglasno nejzinata korisnost vo odnos na: * Re{avaniot problem; * Vkupnata politika na partijata; * Vkupnata politi~ka situacija. Nema "{tetna" informacija, vo princip ne treba da se otfrla informacijata samo zatoa {to e sprotivna na ve}e dobienite pretstavi i razbirawa (~esto predubeduvawa), ili zatoa {to go osporuva donesenoto, ili potencijalnoto re{enie. Informacijata treba da se klasificira od aspekt na nejzinata va`nost, kako: * Prioritetno va`na; * Vtorostepena; * Beskorisna vo slu~ajot. Toa go potpomaga i organiziraweto na pribiraweto na informacijata, nejzinata rentabilnost po {emata cost-effect. Pri izborot na informacija potrebno e da se zapo~ne od prioritetnata, vistinskata i primarnata informacija.

Rabotewe so specifi~nite vidovi informacija


Mediumskata informacija e najzastapena vo javnata politi~ka informacija, no zaradi toa sodr`i najgolem del "nekorisnost" (t.e. nesu{testvenost, povtorlivost, povr{nost, nenavremenost).

133

Glava 2. POLITI^KI ANALIZI

Pri raboteweto so mediumskata informacija upatno e da se imaat predvid nekolku principi {to potpomagaat za nejzinoto efikasno koristewe: * Zaedni~kata linija na mediumite (najmnogu od aspekt na toa dali e pove}e propoziciona, ili provladina). * Avtorot na tekstot, vklu~uvaj}i dali e kolektiven, dali e potpi{an so psevdonim. * Citiranite prvi~ni izvori i mo`nosta da bidat provereni. * Postoewe svoi korespondenti i mobilna reporterska mre`a. * Prioritet na viziranata informacija (kade e izvedena, vo koj kontekst). Vo slu~ajot, isto taka, e va`na i ume{nosta da se odvojat tvrdewata za raznite fakti od mislewata ili interpretaciite. Ne treba da se otfrlaat faktite samo zatoa {to se interpretirani neprifatlivo za ~itatelot. Naprotiv, va`no e da se izvlekuva korisna informacija duri i od prividno intenciskite tekstovi koi izrazuvaat neprifatlivo mislewe. Informacijata od statistikata, kako i od sociolo{kite istra`uvawa, zazema s pogolemo mesto vo politi~kata informacija. Ume{nosta da se koristi takva informacija e posebno va`na za uspe{niot politi~ar. Naj~estata gre{ka se sostoi vo toa {to sekoja takva informacija, koja e li~no nerazbirliva za politi~arot ili e vo protivre~nost so negovite o~ekuvawa, se otfrla kako apsolutno nevistinita, ili manipulirana. Pred s, statisti~kata informacija, duri koga se sobira i se pretstavuva bez namera za manipulacija (a ~esto vladite go pravat toa), mo`e da e neto~na, poradi specifi~nite te{kotii za pribiraweto na takva informacija (~esto od metodolo{ki i organizacisko-finansiski karakter). Tipi~en primer e informacijata za nivoto na nevrabotenosta. Vo pove}eto slu~ai se koristat podatoci od Slu`bata za vrabotuvawe, koja edinstveno izvestuva za registriranite nevraboteni. Taa ne gi zema predvid onie koi ne se registrirani kako nevraboteni (najmnogu tuku{to izlezenite od u~ili{tata i univerzitetite, onie {to samo {to go otslu`ile voeniot rok, onie {to rabotat privremeno, ~esto so nereguliran status). Taka, oficijalnata statistika za nevrabotenosta ne gi zema predvid, spored pove}e procenki, okolu edna ~etvrtina od realnite nevraboteni, {to e

134

POLITI^KA INFORMACIJA

rezultat na nesovr{enata metodologija. Zatoa, takvi podatoci treba da se sporedat so zaklu~ocite od sociolo{kite istra`uvawa. Podatocite od sociolo{kite anketi stanuvaat s pozna~aen izvor na politi~ka informacija. Rasprostraneto e misleweto deka so ovie podatoci se manipulira. Vo realnosta postojat pove}e primeri na takva manipulacija, no vo pove}eto slu~ai stanuva zbor najmnogu za metodolo{ki problemi, ili za interpretacija na podatocite. Edna sociolo{ka anketa vo Bugarija, obi~no se sproveduva preku slu~aen primerok, od vozrasnoto naselenie, {to opfa}a iljada lu|e, rasprostraneto niz celata zemja. Istra`uvaweto e dosta skapo, zatoa ne postojat agencii koi }e go organiziraat, samo za potoa da gi objavat odnapred pretpostavenite podatoci. Problemot e vo ume{nosta korektno da se koristat podatocite od sociolo{kite anketi. Ako takvi podatoci se koristat korektno, tie se biten izvor na informacija za sostojbata na javnoto mislewe za postojnite tendencii. Vo politikata, o~ekuvawata na javnoto mislewe i negovite procenki se mnogu pobitni kako motiv za politi~koto odnesuvawe, otkolku fakti~kite podatoci za nekakva objektivna sostojba na ne{tata. Taka, na primer, ako mnozinstvoto od naselenieto e ubedeno deka vo poslednite dve godini e osiroma{eno, nikakva objektivna statisti~ka informacija ne mo`e da go uveri vo sprotivnoto, dokolku lu|eto vo svoeto sekojdnevie ne najdat dokazi za toa. Rezultatite od sociolo{kite anketi se najinteresni od aspektot na onie strani na politi~kiot proces koi ne mo`at da se istra`uvaat na drug na~in: socijalno profesionalen i sostav spored vozrast kaj politi~kite elektorati, vrskata me|u odredeni vrednosti i politi~ki ubeduvawa vo masovnata svest, vladea~kata ideologija vo op{testvenata svest. Takov vid informacija, barem do sega, ne e dostapna so drugi metodi. Primer: Komentar na rezultati od Me|unarodnoto istra`uvawe na vrednostite vo Bugarija (dekemvri 1997 godina) Zada~a: Napravete zaklu~oci od tabelata za razlikite me|u elektoratite na politi~kite partii. Tabela na pra{aweto "Za koja partija }e glasate ako naskoro pretstojat parlamentarni izbori?" i "Dali ste zadovolen/a od sostojbata na demokratijata vo Bugarija?".

135

Glava 2. POLITI^KI ANALIZI

Dali ste zadovolni od demokratijata vo Bugarija?


Za koja partija }e glasate? SDS Mnogu do nekade Malku nikako ne znae bez odgo vor 8 2.9% 2 1.3% 4 8.7% 2 2.8% 18 8.2% 5 3.3% 26 16.0% 65 277 100.0% 153 100.0% 46 100.0% 72 100.0% 219 100.0% 151 100.0% 162 100.0% 1.108

23 8.3% 2 1.3%

143 51.6% 13 8.5% 6 13.0% 12 16.7%

75 27.1% 26 17.0% 16 34.8% 29 40.3% 56 25.6% 53 35.1% 56 34.6% 320

22 7.9% 105 68.6% 8 17.4% 28 38.9% 92 42.0% 55 36.4% 58 35.8% 379

6 2.2% 5 3.3% 10 21.7% 1 1.4% 15 6.8% 18 11.9% 9 5.6% 64

BSP

DPS

2 4.3%

Drugi

Nema da glasa Ne znae

1 5%

37 16.9% 20 13.2%

Bez odgovor Vkupno

1 6% 29

12 7.4% 251

Neposredna informacija. Vo politi~kata aktivnost od osobeno zna~ewe e informacijata neposredno dobiena od gra|anite vo posebni ili slu~ajni sredbi. Na takva informacija ne treba da se gleda kako na nesu{testvena. Kako {to ne treba da se demonstrira ve{ta~ki interes kon nea.
Ovoj vid informacija mo`e da bide mnogu korisna, no dokolku sistemataski se dokumentira. Vo slu~ajot e va`no da se odbele`uva vo op{ti crti izvorot i kontekstot (kakov gra|anin, vo koja op{tina). Stana moda vo socijalnite nauki da se koristi t.n. "nestandardno intervju". Stanuva zbor za sloboden razgovor na tema prethodno objavena od sociolog, koj se snima (dokumentira), a potoa se analizira. Na~inot na koj obi~nite lu|e gi tretiraat politi~kite pra{awa, terminite, vo koi gi izgraduvaat svoite pretstavi za politikata, se isklu~itelno va`ni za politikata. Znaeweto za toa ja olesnuva 136

POLITI^KA INFORMACIJA

politi~kata komunikacija so izbira~ite, pomaga da se razberat podobro politi~kite problemi, da se formulira dnevniot red. Od poseben interes e informacijata dobiena na sredbite so pretstavnicite na odredeni profesionalni grupi (biznis sredbi, sindikat, lekari, nastavnici). Specifi~nosta na dobienata informacija e obi~no nezamenliva, va`no e so nea da se raboti so odredena cel. Celta e identifikacija na javnoto mislewe kako celina na "govornici" od razli~ni zaednici. Zad sekoj izrazuva~ na mislewe, vsu{nost, se krie mnogu pogolema grupa, koja gi deli istite viduvawa. Zatoa e bitno pribiraweto informacii i na ovoj na~in.

137

Glava 2. POLITI^KI ANALIZI

ANALITI^KI DOKUMENTI VO POLITIKATA


Vo ramkite na politi~kata analiza postojat mno{tvo varijanti na pove}e ili pomalku standardizirani analiti~ki dokumenti, so ~ija pomo{ mo`e da struktuirame odreden politi~ki problem, da go izbereme negovoto najdobro re{enie, da ja sledime negovata pojava i razvoj, da podgotvime situaciski, predizborni i razni drugi analizi. Ovde }e bidat razgledani dva takvi dokumenta - dokument za politi~ki stav i dokument za predvremeno predupreduvawe.

Dokument za politi~ki stav


Celta na dokumentot za politi~ki stav (DPS) e da izrabotuva analizi i predlozi za toa kako mo`e da bide podobrena postojnata politika. So nego se formulira preporaka za re{enie {to dava mo`nost za aktivnosti soodvetno i vrz opredeleni principi ili pravila vo dadena sredina od situacijata. Toa e dokument namenet da im pomaga na onie koi nosat re{enija, da ja izberat najdobrata politika za re{avawe opredelen problem. Takva analiza mo`e da se izvr{i na lokalno, nacionalno i internacionalno nivo. Karakter DPS pretstavuva edna od poelementarnite formi na politi~ki analizi i strukturiran politi~ki tekst. Obi~no toj se odnesuva na eden politi~ki problem i e adresiran ili do dr`aven, ili do partiski organ. Mo`no e, isto taka, toj da bide pretstaven i na publikata kako potvrda na stavot na daden politi~ar ili politi~ka organizacija za opredelen problem. DPS go zasega aktuelniot problem na politikata. Toj nema za predmet istoriski nastani ili prognozi za idninata. Negoviot predmet treba da bide to~no opredelen "tesen" politi~ki problem.

138

ANALITI^KI DOKUMENTI VO POLITIKATA

Forma i sodr`ina Formata na DPS se opredeluva od negovata specifika. Toj ima ograni~ena cel - na odgovornite politi~ki lica (ili na informiranata publika) da im go ka`e ona {to treba da go znaat za noseweto soodvetno re{enie, a pred s: * Prirodata i opfatot na problemot * Relevantnite karakteristiki za postojnite opcii (varijanti) za re{avawe na problemot * Najdobroto re{enie za problemot Sekoj DPS treba da sodr`i pet osnovni elementi: * naslovna stranica; * rezime {to ja obrazlo`uva sodr`inata na dokumentot; * osnoven tekst; * bele{ki za izvorite na informacii; * prilozi. Rezime sleduva neposredno po naslovnata stranica. Toa se sostoi ne pove}e od edna stranica. Nameneto e za ~itatelot koj treba brgu da ja primi informacijata. Gi sodr`i centralnite idei {to se pocelosno razvieni vo glavniot tekst. Obi~no toa se re~enici {to go pojasnuvaat sekoj del od tekstot. Celta na rezimeto e da ovozmo`i da se razberat glavnite idei vo dokumentot vo najkus mo`en rok. So edno gledawe treba da se dobie pretstava za celiot problem, mo`nite alternativi za negovoto re{avawe, kako i Va{ata preporaka. Sodr`inata na rezimeto ja sledi sodr`inata na glavniot tekst. Zatoa, toa treba da se pi{uva otkako tekstot }e bide zavr{en. Rezimeto obi~no zapo~nuva so re~enicata: "problemot se sostoi vo toa {to...". Prilozi celta na prilozite e da pru`at neophodni informacii kako dopolnuvawe na faktite vo tekstot. Toa mo`at da bidat: karti, dijagrami, statistika, statii, vladini referati i re{enija. Site izvori na informacii vo DPS treba da bidat to~no i korektno citirani. [to treba da sodr`i glavniot tekst? 1. Jasno i sodr`insko definirawe na problemot 139

Glava 2. POLITI^KI ANALIZI

A) Pojasnuvawe na istorijata na problemot B) Opis na opfatot na problemot 2. Mo`ni re{enija za problemot A) Prvoto mo`no re{enie sekoga{ e da ne se prezema ni{to 1) Procenka na prednostite (korista) na ovaa alternativa 2) Procenka na nedostatocite ({tetite) na ovaa alternativa B) Prva alternativa na neprezemawe aktivnosti 1) Procenka na prednostite (korista) na ovaa alternativa 2) Procenka na nedostatocite ({tetite) na ovaa alternativa V) Vtora alternativa na neprezemawe aktivnosti 1) Procenka na prednostite (korista) na ovaa alternativa 2) Procenka na nedostatocite ({tetite) na ovaa alternativa 3. Precizna preporaka za prezemawe aktivnosti, sostavena od dva dela: A) Preporaka za samata politika B) Preporaka za nejzinata primena Postojat dve glavni pravila za utvrduvawe na obemot na informacijata {to }e se vklu~i vo DPS: Prvo Informacijata treba da e dovolna za donesuvawe pravilno re{enie. Treba da se dadeni site neophodni fakti. Ako e propu{ten nekoj klu~en fakt, verojatno }e se donese i pogre{na odluka. Nikoga{ ne propu{tajte gi va`nite fakti zaradi toa {to tie ne ja poddr`auvaat va{ata preporaka. Pi{uvajte go DPS od pozicija na ~len na [tabot do liceto kon koe se obra}ate. Kako takov, va{ata uloga e da go informirate pretpostaveniot. Noseweto odluka e negova odgovornost. Mnogu podobro e toj da odbere alternativa, razli~na od va{ata preporaka, no zasnovana vrz site va`ni fakti, otkolku da se donese pogre{na odluka zaradi nesoodvetna informacija.

140

ANALITI^KI DOKUMENTI VO POLITIKATA

Vtoro Treba da se izbegnuva preterano golemiot DPS. Vklu~ete ja samo onaa informacija {to e korisna za noseweto na to~no opredelenata odluka. Ako, na primer, problemot e merki protiv kriminalot vo dadena specifi~na op{tina (Stolipinovo), pra{awe e dali nacionalnata statistika za sostojbata na kriminalot }e bide voop{to neophodna. Istoto se odnesuva i za op{tiot teoretski stav za pri~inite za kriminalot, itn. Definirawe na problemot Definiraweto na problemot ~esto e najte{kata zada~a pri izrabotkata na DPS. Su{tinskiot problem mo`e da e poinakov od onoj {to ni se ~ini na prv pogled. Toa mo`e da dovede do pogre{no re{enie. Naj~estata gre{ka e me{aweto na "potrebi" so "problemi". Na primer, bi mo`ele da go utvrdime problemot vaka: "Problemot se sostoi vo toa {to op{tinata H ima potreba od nova bolnica". Ako, vsu{nost, se zapra{ame, zo{to taa ima potreba od nova bolnica, odgovorot mo`e, na primer, da bide: "Zatoa {to Brzata pomo{ vo ovaa op{tina ne e efikasna". So drugi zborovi, vistinskiot problem (lo{ata sostojba na Brzata pomo{ vo op{tinata) mo`e da ne bara nova bolnica. Problemite obi~no se sostojat od: * Nedostatok na ne{to neophodno za: sigurnosta, zdravjeto, blagosostojbata, itn. * Pre~ki za istata rabota Primer: Definirawe na problemot Tipi~en razgovor za utvrduvawe na realniot problem me|u analiti~arot (A) i polkovnikot od policijata vo grad H (P) bi protekol, na primer, vaka: A: Gospodine polkovniku, koj e najva`niot problem so koj se soo~uva va{ata policiska slu`ba vo momentov? P: Imame potreba od pove}e policiski slu`benici.

141

Glava 2. POLITI^KI ANALIZI

Dokolku utvrduvaweto na problemot zavr{i vo ovoj moment, rezimeto na DPS bi izgledalo vaka: Problemot se sostoi vo nedovolniot broj policiski slu`benici vo gradot H. A) Od 1993 godina navamu, vo policiskata slu`ba na gradot H ne se nazna~eni novi policiski slu`benici. B) Vo istiot period, stapkata na kriminalot e zgolemena za 22%. 1) Na~alnikot na policijata vo gradot H gleda ~etiri mo`nosti: A) Prvata mo`nost e da ne se prezema ni{to. Vo vakva situacija, stapkata na kriminalot }e se zgolemuva, a gra|anite }e ~uvstvuvaat pomala sigurnost. B) Prvoto alternativno re{enie e da se prefrlat 200 iljadi leva od drugi oblasti na op{tinskiot buxet i da se nazna~at sedum novi policiski slu`benici. Buxetot na drugi op{tinski slu`bi ve}e e namalen. V) Vtoroto alternativno re{enie e da se zgolemat lokalnite danoci za 200 iljadi leva i da se nazna~at novi slu`benici. Na toj na~in }e se zadovolat del od potrebite. G) Tretoto alternativno re{enie e da se zgolemat lokalnite danoci za 500 iljadi leva i da se nazna~at 10-14 novi policiski slu`benici. Vo vakva situacija mo`e da se o~ekuva da se namali stapkata na kriminalot. Predvideni se nekoi negativni rezultati vrz lokalnata ekonomija. 2) Preporaka e da se sledi alternativata G. Problemite so kriminalot vo gradot se tolku seriozni {to nivnoto re{avawe treba da se pretpo~ita pred mo`nite te{kotii vo lokalnata ekonomija. Dokolku obidot za utvrduvawe na problemot ne prestane tuka, tuku prodol`i: A: Zo{to Vi se neophodni pove}e slu`benici? P: Vo poslednite pet godini kra`bite na vozila se zgolemeni na 50% i na{iot sega{en personal ne e dovolen za da se spravi so ovoj problem. A: Dali toga{ su{tinskiot problem e zgolemuvaweto na kra`bite na vozila? P: Da. Taka e. A: Dali se predlagani drugi na~ini za namaluvawe na kra`bite na vozilata? P: Dokolku pove}eto od kra`bite se izvr{uvaat od mladi lica, nekoi predlagaat povisoki kazni, ili voveduvawe policiski ~as po 22 ~asot. Drugi tvrdat deka e mnogu lesno da bidat ukradeni vozilata i predlagaat da se prifati od 142

ANALITI^KI DOKUMENTI VO POLITIKATA

op{tinata (ili parlamentot) zakon, {to bara postavuvawe alarmi na site novi vozila {to se registriraat ovde. Po zavr{uvaweto na ovoj razgovor, DPS }e izgleda poinaku: 1. Problemot se sostoi vo zgolemuvawe na kra`bite na vozila vo gradot H, od 10 iljadi vo 1993 godina, na 15 iljadi vo 1998 godina. A) Naru{eni se pravata na sopstvenost dokolku 50% od kra`bite ne se otkrieni, a 60% od vratenite avtomobili se o{teteni. B) Izdatocite za osiguruvaweto na vozilata vo gradot H se zgolemeni za 220% vo ovoj period. 2. Evidentni se ~etiri alternativi za re{avawe na problemot: A) Prvata mo`nost e da ne se prezema ni{to. Kra`bite na vozila }e prodol`at da se zgolemuvaat. B) Prvoto alternativno re{enie e da se nazna~at do 14 novi policiski slu`benici, {to }e bara sredstva vo visina od 500 iljadi leva godi{no. V) Vtoroto alternativno re{enie e da se vovede policiski ~as za mladite do 18 godini po 22 ~asot, zatoa {to 45% od kra`bite se izvr{eni od mladi na ovaa vozrast vo vremeto od 22, do 07 ~asot. Vo vakva situacija, pravata na gra|anite koi se pridr`uvaat kon zakonite }e bidat zasegnati. G) Tretata alternativa e da mu se predlo`i na Op{tinskiot sovet da bara postavuvawe alarmi na novite avtomobili. Zgolemuvaweto na cenata za novite avtomobili }e iznesuva okolu 100 leva. 3. Preporaka e da se sledi opcijata G. Sporedbata me|u dvata DPS jasno poka`uva deka re{avaweto na realnite problemi zavisi od nivnoto pravilno utvrduvawe. Pogre{nata definicija obi~no vodi do pogre{no re{enie. Poteklo i sredina (kontekst na problemot). Otkako problemot e to~no i jasno definiran, naredniot ~ekor e da se znae * kako nastanal * kolku e seriozen Dokolku problemot e definiran kako: "zgolemuvawe na kra`bite na vozila vo gradot H", vo DPS treba da se vklu~i dvi`eweto na tie kra`bi vo gradot. Opisot treba da gi akcentira poslednite periodi, posebno onie koga toj se javuva najintenzivno.

143

Glava 2. POLITI^KI ANALIZI

Iako ~esto e mnogu te{ko da se utvrdi pri~inata za odreden socijalen problem, treba da se napravi obid da se otkrie mo`noto re{enie samo ako se znae pri~inata. Obi~no se bara najneposrednata pri~ina. Ako, na primer, mladi pod 18 godini izvr{at pove}e kra`bi na vozila vo gradot H, toa mo`e da se dol`i na politikata vo obrazovanieto, na upotrebata na narkoti~ni sredstva, ili na drugi faktori. Vo ovaa sostojba, eliminiraweto na pri~inite treba da se vklu~i vo alternativite za donesuvawe re{enija. Otkako }e go opi{ete nastanuvaweto na problemot, pojasnete go i negoviot obem (serioznost, zna~ajnost). Vo vrska so na{iot primer toa mo`e da se realizira koga }e se prezentiraat podatoci od kriminalnata statistika, brojot na zasegnati gra|ani, ekonomskite posledici. Utvrduvawe alternativi za re{avawe na problemot Kako politi~ar, otkako ste go dobile odgovorot na pra{awata: "Kakov e to~no problemot? Kako nastanal? Kakvo zna~ewe ima?", narednoto pra{awe {to }e go postavite e: "Kakvi se moite alternativi za re{avawe na ovoj problem?"

Za da gi utvrdite ovie alternativi, neophodno e da opi{ete razli~ni priodi za re{avaweto na problemot, a ne da nabroite razni merki {to treba da se prezemat i {to mo`e da bidat vo ramkite na eden priod. Alternativite vo DPS se razli~ni, me|usebno go isklu~uvaat priodot za re{avawe na problemot. Ako edna alternativa e prifatena, drugite se otfrleni. Vo na{iot slu~aj PA, na primer, mo`e da se utvrdat slednite alternativi: A. Da ne se prezema ni{to; B. Da se donese re{enie {to gi popre~uva kra`bite; V. Da se uveri sovetnikot za donesuvawe sli~no proektre{enie; G. Da se podgotvi javnoto mislewe za sli~no re{enie.

144

ANALITI^KI DOKUMENTI VO POLITIKATA

Vsu{nost, ovie "alternativi" ne se ni{to drugo, tuku posebni ~ekori za realizacija samo na edna alternativa - primena na soodvetno zakonodavstvo. Alternativite {to se isklu~uvaat me|usebno (na politi~ki i prakti~en plan) se na~ini za re{avawe na problemot. Dokolku alternativite se pravilno utvrdeni, sekoja od niv bi trebalo da bide dovolna za re{avawe na problemot. Dokolku, na primer, re{ite da realizirate nekolku, ili pove}e alternativi istovremeno, }e se sudrite so javnoto mislewe, dokolku sekoja od niv gi zasegnuva gra|anite. Mnogu polesno }e mo`ete da gi ubedite vo potrebata od realizacija na edna, a ne na pove}e alternativi.

Sporedba na alternativite za re{avawe na problemot


Za sekoja postojna alternativa treba da se utvrdat prvo, nejzinite prednosti (koristi, dobivki) i vtoro, nejzinata cena (rashodi). Prednosti (dobivki) se o~ekuvanite pozitivni rezultati. Cenata (zagubite) go vklu~uva vremeto, parite, potrebnite resursi, kako i verojatnite, ili mo`ni negativni rezultati. Kako i dobivkite, taka i tro{ocite mo`at da vklu~uvaat ekonomski, socijalni, politi~ki i drugi faktori.

Primer:

Alternativi

Dobivkite od podobruvaweto na Gradskiot park, mo`at da vklu~at: 1. Podobruvawe na kvalitetot na `iveewe za tie {to `iveat okolu parkot; 2. Zgolemuvawe na vrednosta na zemji{teto okolu parkot; 3. Pogolema politi~ka poddr{ka od tie {to `iveat okolu parkot; 4. Podobrena ekolo{ka sostojba na gradot; Rashodite mo`at da vklu~uvaat: 1. 500.000 leva; 2. Pomalku resursi za drugi proekti od op{tinata; 3. Politi~ka opozicija od drugite reoni na gradot;

145

Glava 2. POLITI^KI ANALIZI

Vo DPS treba da se vklu~at site va`ni dobivki i zagubite. Ni{to od niv ne treba da se isklu~uva od kakvi bilo pri~ini, bidej}i rezultatot mo`e da bide izbor na polo{a alternativa. Analiza na zagubite i dobivkite Za da se analiziraat dobivkite i zagubite za sekoja alternativa, neophodno e, pred s, da se navedat. Gorenavedeniot primer: Prva alternativa: Da ne se prezema ni{to. Dobivka 1: Se skratuva tro{eweto sredstva (500.000 leva) Dobivka 2: Personalot mo`e da se naso~i kon drugi proekti (mo`e da se presmeta kako broj na personalot h platata). Zaguba 1: Vlo{uvawe na sostojbata na parkot i opremata vo nego (zaradi inflacijata, se odolgovlekuvaat izdatocite za popravka, ili doteruvawe, i tie }e se zgolemat za 200.000 leva. Vo vakva sostojba narednite tro{oci se procenuvaat na 700.000 leva). Zaguba 2: Namaluvawe na vrednosta na zemji{nata sopstvenost (isto mo`e da se presmeta). Zaguba 3: Nezadovolstvoto na naselenieto vo reonot e pote{ko da se kvantificira. Zatoa, pri ovoj vid elementarni analizi, obi~no se pribegnuva kon stepenuvawe - visok, sreden, nizok stepen na nezadovolstvo. Rezimirawe na analizata: dobivki - zagubi Alternativa Dobivki Zagubi Ne se prezema ni{to Se {tedat sredstva i Vlo{uvawe (...) personal (...) Da se obnovi celosno Parkot }e se koristi Grade`ni tro{oci vedna{ vedna{; se izbegnuva (500.000 leva) inflacijata Da se obnovuva Delumno koristewe Grade`ni tro{oci postepeno na parkot i sega (200.000 leva) sega, 300.000 leva vo narednite tri godini Izgotvuvawe preporaki za re{avawe na problemot

146

ANALITI^KI DOKUMENTI VO POLITIKATA

Celta na izgotvuvaweto na DPS e da go izgradite Va{iot stav za neophodnata politika, ili politi~ko dejstvo. Ovoj stav treba da bide jasen i neprotivre~en. Dokumentot }e bide poefektiven dokolku alternativite gi podredite taka {to onaa {to Vie ja prepora~uvate da bide posledna. Preporakata ne treba da bide vo odnos na opcija {to ne postoi vo listata na alternativi. Taa treba da objasni zo{to alternativata {to ja izbravte Vie e podobra od tie {to se isfrlaat. Taa nosi najgolemi dobivki pri najmalku zagubi. Va{ata preporaka treba da poso~i ne samo {to treba da se pravi, tuku i da objasni kako treba da bide toa napraveno. So drugi zborovi, analiti~arot treba da detalizira, vo nekolku jasni i naglaseni ~ekori, kakvi aktivnosti treba da se izvr{at za preporakata da se realizira vo praktika. Da se vratime kon primerot so kradeweto vozila vo gradot H. Otkako e napravena preporakata vrz osnova na analizata dobivkizagubi i sporedbata so drugite alternativi, krajniot del na preporakata mo`e da izgleda vaka: Za da se izvr{i ovaa preporaka, im prepora~uvam na lokalnite vlasti da gi prezemat slednive aktivnosti: 1. Otkako }e se konsultiraat so kompetentnite organi, da formuliraat proekt-re{enie {to minimalno }e gi vklu~uva slednite uslovi: A) Dozvoleni se samo odredeni vidovi avto-alarmi. B) Izbranite vidovi avto-alarmi se zadol`itelni za site novi vozila registrirani po 1 januari 1999 godina. V) Ne e dozvolena registracija na vozilata {to ne gi ispolnuvaat ovie propisi. 2. Da se stapi vo kontakt so op{tinskite sovetnici i da se izgotvi plan za slednovo: A) Utvrduvawe predlaga~i na proekt-re{enieto. B) Obezbeduvawe poddr{ka kaj sovetnicite za negovoto prifa}awe. V) Poddr{ka na javnoto mislewe i poddr{ka na proektre{enieto.

147

Glava 2. POLITI^KI ANALIZI

Zada~a: Izgotvuvawe DPS Politi~kata partija H zagubi zna~aen broj izbira~i. Po tie zagubi, kako nadproporcionalna se istaknuva zagubata na glasa~itemladinci. Se istaknuvaat mislewa deka pri~inite za toa se neprivle~nosta na partiskata programa za ovaa grupa izbira~i, podolgoto vladeewe na partiskoto rakovodstvo, nepostoeweto soodvetni formi za rabota so mladite i drugi. Se primenuvaat soodvetni merki za vra}aweto na doverbata na tie izbira~i, so voveduvaweto kvoti za mladite do 25 godini vo partiskite rakovodni organi na site nivoa, zgolemuvawe na mladinskata partiska organizacija, voveduvawe novi formi na politi~ka dejnost i drugi. Izrabotete DPS, otkako }e go definirate problemot, negovoto poteklo i zna~ewe, }e gi pretstavite negovite mo`ni re{enija i }e go prepora~ate najdobroto od niv.

Izve{taj za predvremeno predupreduvawe


Dali mo`e vo politikata da se predviduva? Vo politikata obi~no se smeta deka upravuvaweto, vsu{nost, e predviduvawe. Ume{nosta da se predviduvaat situaciite vo politi~kiot `ivot e eden od najva`nite kvaliteti na politikata. Vo pove}eto slu~ai, politi~arite i nivnite eksperti smetaat na intuicijata. Duri i koga koristat tehniki za prognoza, tie skoro nikoga{ ne izleguvaat nadvor od obi~nite ekstrapolacii na zacrtanite tendencii vo politi~kiot `ivot ili vo ekonomskiot razvoj. Na primer, ako postojat tendencii za zgolemuvawe na nevrabotenosta, najlesno e taa da bide ekstrapolirana vo idninata (narednite edna do dve godini) i da se napravat zaklu~oci vrz osnova na o~ekuvaweto za zgolemuvawe na nevrabotenosta. Na istiot na~in mo`at da se pravat ekstrapolacii za razvojot na politi~kite tendencii, kako opa|aweto na doverbata kon edna vlada, ili kon upravuva~kata partija, zgolemuvaweto na protestniot potencijal, itn. Ekstrapolaciite, vsu{nost, se mnogu nesigurni sredstva za prognozirawe na politi~kite procesi. Sistematskoto nabquduvawe na op{testvenite procesi, kako i prognozira~koto koristewe na teoretskite zaklu~oci ja dozvoluva iz148

ANALITI^KI DOKUMENTI VO POLITIKATA

gradbata na sistemot za "predvremeno predupreduvawe". Stanuva zbor za konstruirawe mre`a od indikatori koi go kombiniraat poznavaweto za va`ni pri~insko-posledi~ni vrski i pretpostavki za verojatna idnina. Teoretska {ema na indikatorite za rano predupreduvawe, izgleda vaka Oblast na nenabquduvanoto Oblast na nabquduvanoto op{ta pri~ina iden nastan

Indikator

Efektot vo konkretniot slu~aj e istovremeno i opasnost i pridobivka od aspekt na nabquduva~ot. Opasnostite mo`at da bidat razli~ni, zaradi: * politi~ka kriza; * etni~ki konflikti; * vojna; * revolucija; * prevrat. Pridobivkite mo`at da bidat: * promena kon podobra investiciona klima; * pobeda na izbranata partija na parlamentarnite izbori; * zgolemuvawe na presti`ot na poddr`uvanata partija, ili na vladata.

Formiraweto sistem od indikatori za predvremeno predupreduvawe, principielno go bara prodol`enata rabota na tim od eksperti i sorabotnici na Agencijata za dobivawe informacii. Obi~no takvi sistemi se poddr`uvaat od vladinite slu`bi, so pomo{ na me|unarodni organizacii. Vo niza slu~ai, sistemite za predvremeno predupreduvawe se organiziraat od nevladini organizacii, a nivniot rezultat se bara od golemite kompanii koi se interesiraat za procenkata na rizikot za investiciite i za vkupnata politi~ka sostojba.

149

Glava 2. POLITI^KI ANALIZI

Sistemot za predvremeno predupreduvawe gi vklu~uva obi~no slednive etapi: 1. Prou~uvawe na akademskite istra`uvawa, kako izvor na teoretski znaewa za povrzanosta me|u pri~inite i posledicite i mo`nite indikatori za toa. Se prou~uvaat statii i drugi relevantni tekstovi. Od sekoj tekst se izvlekuvaat modeli za pojasnuvawe na nastanite od na{ interes. Celta e da dobieme teoretski odgovori na pra{aweto: "Od {to zavisi rizikot za...?". Razli~ni avtori davaat razli~ni odgovori, zada~ata na ekspertskata ekipa e da napravi izbor na modelite za pojasnuvawe. Celta e da se izbere relevantna lista na pri~ini za nastanite od na{ interes, ~ie nabquduvawe mo`e da ni pomogne da ja predvidime nivnata pojava. Potoa ekspertskata ekipa pravi lista na indikatorite {to pru`aat informacii za pri~inite. Obi~no listata na indikatorite podlegnuva na test za korisnosta, pri {to slu`at ve}e sobranite istoriski podatoci. 2. Sistematski i postojano se pribiraat podatoci za site indikatori. Ovie dejnosti se opi{uvaat, isto taka, i kako monitoring. Verojatnosta od pojavata na nastanot {to n interesira, zavisi od dinamikata na promenite vo vrednostite na nabquduvanite indikatori. Bidej}i obi~no odnapred ne znaeme kakvi se kriti~nite vrednosti na indikatorite (na primer, kakva e kriti~nata vrednost na nivoto na nevrabotenost, za da pretpostavime deka taa }e predizvika masovni socijalni protesti), potrebno e da se soberat informacii za podolg vremenski period, kako i da se sporedat takvite informacii so realnite nastani, za da se procenat kriti~nite pragovi na indikatorite. Izborot na vremenskiot interval zavisi od prirodata na indikatorite (godina, trimese~je, mesec). Obi~no toa e vo vrska i so raboteweto na nacionalnata statistika, koja e osnoven izvor na informacii kaj sistemot za prevremeno predupreduvawe, iako i ne edinstven. 3. Se razbira, vrz osnova na taka dobienata informacija za indikatorite, mo`at da se podgotvat povoop{teni indeksi. Naj~esto, sistemite za predvremeno signalizirawe se formiraat za nabquduvawe na slo`eni procesi {to se odvivaat mo{ne bavno, no sodr`at potencijal za radikalna i brza promena. Na primer: rizikot od bunt, od socijalen sudir, od etni~ki konflikti, od politi~ka destabilizacija. Indikatorite za predvremenoto predupreduvawe ne se primenuvaat za procesi {to se odvivaat brzo i se kratkotrajni, 150

ANALITI^KI DOKUMENTI VO POLITIKATA

kako, na primer, za utvrduvawe na kriti~nite nivoa na tenzii pri krizi. Zada~a: Ponudete sistem od indikatori za predvremeno predupreduvawe vo op{tinata... Indikator [to nabquduva?

Sistem za predvremeno predupreduvawe vo Bugarija


Vo Bugarija ve}e postoi takov sistem, formiran vo ramkite na proektot poddr`an od Programata na Obedinetite nacii za razvoj (UNDP). Proektot startuva{e po 1997 g. i negovata cel e da "signalizira predvremeno" za mo`nite ostri politi~ki krizi, kako krizata od krajot na 1996 i po~etokot na 1997 god. Sistemot na predvremeno predupreduvawe se zasnova vrz postojanoto sledewe na 45 glavni indikatori, grupirani vo 7 osnovni oblasti: 1. Nivoto na dohodi; 2. Finansiskiot sistem na zemjata; 3. Sistemot na socijalno osiguruvawe; 4. Sigurnost na rabotnoto mesto; 5. Politi~kata stabilnost; 6. Etni~kata tenzija; 7. Li~nata sigurnost. Teoretskiot model pretpostavuva deka tie indikatori zaedno go opredeluvaat op{toto nivo na socijalnata stabilnost, a ostrite kolebawa (vo negativna nasoka) na indikatorite ja nosi informacijata za nasobirawe pretpostavki za ekspozicija na socijalnoto nezadovolstvo i za politi~ki konflikt. Na sekoi dva meseca, timot podgotvuva izve{taj za predvremeno predupreduvawe, {to sodr`i informacii za indikatorite i zaklu~ocite na ekspertite. Izve{tajot se {iri niz instituciite, sindi151

Glava 2. POLITI^KI ANALIZI

katite, politi~kite partii, nekoi nevladini organizacii. Smislata na izve{tajot go isklu~uva negovoto objavuvawe vo sredstvata za javno informirawe, iako toj principielno e javen. Smislata na toa e deka vo socijalnite odnosi, javno formuliraniot strav od konfliktot {to sledi, ~estopati mo`e da dejstvuva kako katalizator (nikoga{ kako pri~ina) za takov konflikt. Zatoa, sistemot za predvremeno signalizirawe ne e objekt na mediumite. Toj ima za cel da gi stimulira navremenite merki {to bi go spre~ile procesot na sozrevawe na ostrite konflikti, od koi izleguvaweto sekoga{ e te{ko, bara vreme i vodi do rasturawe na op{testvenite resursi. Osven toa, zaklu~ocite na edno takvo predvremeno signalizirawe mo`at da bidat koristeni vo me|upartiskata borba i so toa da ja zagubat svojata smisla na predupreduvawe. Od toa ne mo`e da bide so~uvan nitu eden takov sistem. Zada~ata e da se nabquduvaat op{testvenite procesi, so cel predviduvawe rizici za socijalno-politi~ka destabilizacija i za "izleguvawe na situacijata od kontrola". Prevremenoto predupreduvawe mo`e da se izvr{uva i na regionalen princip, pri {to }e se ima predvid op{tata konjunktura. Vo pomali timovi mo`at da se koristat pomal broj osnovni indikatori {to }e se sledat i za koi }e se sobira sistematska informacija. Ovde rizikot mo`e da se povrze so nekolku specifi~nosti: * da ne se sobiraat informacii za prifaten va`en indikator, bidej}i e te{ko, ili zatoa{to informaciite ne se ve}e sobrani od drug; * da ne se sobiraat informacii za indikatori {to se smetaat za neprifatlivi od aspektot na onoj {to sobira informacii (t.n. "nezgodni" indikatori); * da ne se sobiraat sistematski informacii kaj koi }e se propu{ta dinamikata na indikatorite. Vo mnogu slu~ai mo`e da se pribegne samo kon 1-2 indikatora od grupata, za koi mo`e da se sobiraat sistemski informacii. Ovoj monitoring e ne{to kako "da se dr`i pulsot" na op{testvoto. Ponekoga{ sistemot za predvremenoto predupreduvawe mo`e da dade i neo~ekuvani informacii za situacijata (blagoprijatna, ili ne), za kriti~ni pragovi na procesi {to dejstvuvaat istovremeno.

152

POLITI^KI ARGUMENT

POLITI^KI ARGUMENT
O~igledno e deka procesot na realizacija na odreden politi~ki stav vo re{enie i dejstvo ne zavr{uva so koristeweto razli~ni metodi za izvlekuvawe informacii i nivnata transformacija vo analiti~ka argumentacija. Naj~esto sledniot ~ekor e opstojuvawe na ovoj stav i negovoto nametnuvawe - so drugi zborovi, argumentacija i debata, so cel kriti~na procenka i komunikacija na Va{iot sopstven stav. Sekoj od nas postojano se sudira - pri razgovori, diskusii, sporovi, pregovori - so poimot "argument"; "Moite argumenti se..." "Kako kontraargument istaknuvam..." "Bi mo`el da se priklu~am kon argumentite na..." Sekako i Vie ~esto go upotrebuvate poimot "argument". Od koj aspekt go pravite toa? Zada~a: Opredelete {to podrazbirate pod "argument". Iskustvoto poka`uva deka so "argumentot" se povrzuvaat pove}e zna~ewa: Viduvawe Osnovano mislewe Zavr{na ideja Pravilnost Pojasneto mislewe Dokaz Ubeduvawe Op{tova`e~ko tvrdewe Logi~no mislewe Doka`an fakt Vistina Zaklu~ok

Toga{, navistina, {to e argumentot? Vo ovoj moment nema da davame nau~na definicija. Treba da gi razgledame nekoi karakteristiki na argumentot.

153

Glava 2. POLITI^KI ANALIZI

Vlijanie na argumentite
Nadvor od sekakvo somnevawe e deka vo politikata argumentot treba da vlijae vrz drugite - i toa, kolku {to e mo`no poubedlivo, brzo i uspe{no. Argumentot bez rezultat, za istra`uva~ot mo`e da zna~i ne{to, no za politi~arot, toj e ni{to. Kako Vi vlijaat primerite so podolu navedenite argumenti? Primer 1 Primer 2 Politi~ar "A" Politi~ar "B" Bugarija e pravoslavna zemja, a Hristijan-demokratite se bidej}i hristijanskoposebno silni vo Evropa, demokratskite partii se silni vo bidej}i vo politi~ki i katoli~kite i protestantskite finansiski pogled zemji, ne treba da se stremime da poddr`uvaat sli~ni partii, formirame hristijanska vo Bugarija treba da se demokratija kaj nas. formira hristijanskodemokratska partija. Zada~a: Utvrdete {to Vi se dopa|a vo navedenite argumenti, a {to ne? Primer 1 Primer 2

Vlijanieto na argumentite kaj Vas e re{ava~ko vo ubeduvaweto, bidej}i za argumentite se opredeluvate "za" ili "protiv" nekoe dejstvo {to }e se slu~i vo idnina - vo slu~ajot re{enieto za formirawe ili ne hristijansko-demokratska partija vo Bugarija. Iako ni e poznato {to to~no }e se slu~i utre, re{enijata za idninata treba da se donesat denes. Praktikata poka`uva deka poubedlivi se onie argumenti {to osven "silnite dokazi", sodr`at i "soodvetni viduvawa". Tie treba da odgovaraat kako na dotoga{noto Va{e mislewe, taka i na li~nosta koja gi {titi.

154

POLITI^KI ARGUMENT

Ili: Za mene najubedlivi se onie argumenti koi, prvo, go poddr`uvaat moeto mislewe i, vtoro, nivnoto pretstavuvawe }e mi vlee doverba. Od toa sleduva dali bi mo`elo da ima negativen stav kaj lu|eto koi se zainteresirani za temata.

Sozdavawe argument
Da se vratime kon pretstaveniot primer i da gi razgledame u{te edna{ argumentite pod to~ka 1 i 2, otkrivaj}i gi posebnite elementi kaj niv. Zada~a: Prosledete, kako sekoj od dvajcata, poa|aj}i od svojot pojdoven stav, doa|a do svojot zaklu~ok. 1. Pojdoven stav ----------------------------Zaklu~ok 2. Pojdoven stav ----------------------------Zaklu~ok

Zada~a: Opi{ete kakvi se sprotivnostite vo sodr`inata pri odnesuvaweto na edniot kon drugiot? 1 kon 2:__________________________ 2 kon 1: __________________________ Na ovoj na~in ve}e ste podgotveni na pra{aweto kako mo`ete da go izgradite svojot li~en argument i kako mo`ete da reagirate na kontraargumenti. Fakti, pri~ini, barawe Pra{awe: Koi od slednite tvrdewa spored Vas se argumenti?

155

Glava 2. POLITI^KI ANALIZI

"Milo{evi} vr{i etni~ko ~istewe na Kosovo, zatoa NATO treba da ja bombardira Jugoslavija". "Vladata treba da investira vo zavr{uvaweto na AEC "Belewe", bidej}i proizvodstvoto na nuklearna energija e edinstveniot pat za obezbeduvawe ekonomski razvoj na Bugarija. "Vo Bugarija ima mnogu siroma{ni. Vladata treba da sozdade socijalni programi za nivnoto potpomagawe, bidej}i Bugarija spored Ustavot e socijalna dr`ava". Pra{awe: Po {to doznavte deka se argumenti?

Ve}e razgledavme edna od mo`nostite. Barawata mo`at da se procenat od aspekt na nivnoto ubeduvawe - kolku poo~igledni se za mene, tolku pobrgu tie se argumenti. Vo toj slu~aj, kvalitetot na argumentot se procenuva spored silata na ubeduvaweto, so toa, dali toj se prifa}a od slu{atelite. Me|utoa, vsu{nost, toa ne e dovolno. Postojat kriteriumi so ~ija pomo{ mo`e da se proveri dali dadena izjava e argument, ili ne. Argumentot e potrebno da sodr`i tri elementi: 1. Barawe - "za" ili "protiv", za toa {to se argumentira. Toa e zaklu~ok na politi~kiot argument i obi~no e predmet na nesoglasuvawe ili konflikt. Toa e logi~na posledica na odredena informacija i mo`e da se istakne so zborovite: "od toa proizleguva", "zaradi toa". ("Milo{evi} vr{i etni~ko ~istewe na Kosovo, zaradi toa NATO treba da ja bombardira Jugoslavija"). 2. Informacija - faktite, {to opi{uvaat opredelena sostojba (kakva e vo momentot). Taa e pojdovna to~ka za sekoj argumentiran sinxir. Taa mo`e da bide izrazena vo razli~ni formi. Na primer: Statisti~ko voop{tuvawe ("Rezultatite od koristeweto na nuklearnata energija poka`uvaat deka taa e poefektivna vo sporedba so drugite izvori na energija"). Zaklu~ok na ekspertite ("Misleweto na mnogubrojni eksperti e deka nuklearnata energija e najprakti~na i efektivna"). Vrednost ili potreba ("Imame potreba od pove}e nuklearni centrali za da go obezbedime ekonomskiot razvoj").

156

POLITI^KI ARGUMENT

Obrazlo`enie - op{toprifaten princip od koj se poa|a ({to TREBA da va`i). - element vo politi~kiot argument, {to dozvoluva da se premine od informacija, kon politi~ko barawe. Ulogata na osnovanosta e da ja dovede politi~ki relevantnata informacija do politi~ko barawe, {to e predmet na neusoglasenosta i konfliktot, i vo vrska so toa, da iznese pri~ini za prifa}awe na baraweto. Primer: "Milo{evi} vr{i etni~ko ~istewe na Kosovo, zatoa NATO treba da ja bombardira Jugoslavija". Ne postoi osnova za re{enieto, imeno (barem za NATO) nadvore{nata politika treba da e zasnovana za za{tita na ~ovekovite prava vo drugite zemji. Za da bidat poubedlivi Va{ite argumenti, ne e dovolno samo da gi sodr`at trite elementi. Treba da navedete takvi fakti i pri~ini {to se soodvetni, a, isto taka, faktite i pri~inite da vodat do baraweto. Samo koga se prisutni soodvetnite pri~ini, soodvetnite fakti i soodvetnoto nivno barawe, prisuten e celosen i zavr{en argument. Fakt E Na {to se zasnova Va{ata procenka? Pri~ina TREBA DA BIDE Zo{to ste "za" ili "protiv"?

Barawe Za {to ste, "za" ili "protiv"? Od ovoj aspekt prvite dva primera ne se argumenti, bidej}i nedostigaat potrebnite elementi. Argumentot {to gi sodr`i: pri~inata, faktite i baraweto mo`e da izgledaat kako tretiot naveden primer. Pri~ina: Fakt: Barawe: Bugarija spored Ustavot e socijalna dr`ava Vo Bugarija postojat mnogu siroma{ni Vladata treba da kreira socijalni programi za pomagawe na siroma{nite 157

Glava 2. POLITI^KI ANALIZI

Osven toa tekot na misleweto kaj ovoj primer e razbirliv za site. Eden argument treba da odgovora na tie dve barawa - da bide razbirliv, isto taka i celosno izgraden vo strukturen odnos. * treba jasno da iska`e edno mislewe, vsu{nost, toa treba da e formulirano taka {to drugite da go razberat; * treba da bidat vklu~eni site tri dela - barawe, fakti, pri~ina. Faktot deka Va{iot argument e celosen i razbirliv, s u{te ne zna~i deka site }e se slo`at so Va{eto mislewe. No, na ovoj na~in Vie ve}e ste go napravile prviot ~ekor kon ubeduvaweto.

"Za" i "protiv"
Dosega go razgleduvavme posebniot, izoliran argument. Vsu{nost, sega treba da najdeme kontraargumenti na argumentite. Vo politi~kata praktika ovoj priod se koristi postojano, so cel da reagirate na barawata so koi ne se soglasuvate. Vo naredniov primer se argumentira vo korist na glasaweto doverba na vladata. Obidete se da mu sprotivstavite na ovoj aspekt soodveten kontraargument. Pratenik H: "Istra`uvawata na javnoto mislewe poka`uvaat deka doverbata kon vladata e padnata pod kriti~nata to~ka. Istra`uva~ite sekoga{ se to~ni vo svojata procenka i, zatoa, Vladata treba da pobara doverba od parlamentot". Za taa cel, najdobro e da se prou~at argumentite vo navedeniov primer. Zada~a: Razgledajte gi pred, s, argumentite od aspekt na pra{aweto, kakvi barawa, fakti i pri~ini predlagaat tie. Potoa, sprotivstavete se na tie fakti i pri~ini: formulirajte go Va{iot li~en kontraargument, so pomo{ na tie kontrafakti i pri~ini. Sli~no na Vas i U izrabotil kontraargument:

158

POLITI^KI ARGUMENT

"Vo demokratskiot politi~ki sistem javnoto mislewe se utvrduva na izbori. So ogled na toa {to na poslednite izbori vladea~kata partija ja dobila doverbata od pogolemiot del od bugarskite gra|ani, ne postoi nikakva osnova da se bara od vladata glasawe doverba". Vie, me|utoa, verojatno imate {to da sprotivstavite na taa izjava. Zada~a: Pobarajte gi kako prethodno elementite na argumentot i povtorno mo`nite kontra-fakti i kontra-pri~ini. So tie elementi ve}e mo`ete da formirate kontraargument kon H. Vie vnimatelno gi istra`uvate argumentite na dvajcata. Dokolku tie se razlikuvaat, kade postoi mo`nost za usoglasnost me|u dvajcata? Kade razlikite se nenadminlivi? Za da odgovorite na ovie pra{awa, pred s treba da gi sporedite soodvetnite barawa, fakti i pri~ini. Zada~a: Sporedete gi soodvetnite barawa, fakti i pri~ini i poso~ete po koi fakti i pri~ini tie bi mo`ele da se usoglsat, a po koi ne. Fakti Razbiraweto ne e mo`no Razbiraweto e mo`no So takvo razgrani~uvawe na faktite i pri~inite na dvete strani, vie ste napravile va`en ~ekor za da im prijdete na razli~en na~in na argumentite. So toa ste ja sozdale osnovata deka ste vo sostojba svesno da ja naso~uvate atmosferata na edna diskusija. Prigovor [to zna~i, vsu{nost, deka imate poinakvo mislewe? Toa zna~i deka Vie go otfrlate baraweto. [to zna~i toa, od svoja strana? Kaj eden celosen argument, baraweto se poddr`uva od soodvetnite fakti i pri~ini. Toa zna~i deka sekoga{ koga otfrlate daden argument, Vie, vsu{nost, gi otfrlate faktite i/ili argumentite. 159 Pri~ini

Glava 2. POLITI^KI ANALIZI

Ako ne ste soglasni so faktite ili pri~inite, toa mo`e da e zaradi dve pri~ini: * Mo`ete da gi otfrlite faktite, ili pri~inite, zatoa {to raspolagate so drugi fakti, ili pri~ini; * Ili, koga raspolagate so podobri, ili dopolnitelni fakti, ili pri~ini, koi bi mo`ele da gi pro{irat faktite, ili pri~inite na oponentot. Od toa, dali }e gi otfrlite, ili }e gi pro{irite argumentite na partnerot diskutant, zavisi mnogu atmosferata na diskusijata. Dokolku imate sprotivni fakti i pri~ini, Vie go napa|ate argumentot na svojot oponent. Dokolku, pak, go pro{iruvate negoviot argument so podobri, ili dopolnitelni fakti i pri~ini, Vie go pro{iruvate sprotivniot argument. Vo prviot slu~aj rezultatot e konfrontacija, vo vtoriot - sorabotka vo bliska idnina. Argument na oponentot koj ostava vpe~atok za vodi pobrgu do go pravi oponentot pobrgu Se otfrla kontrafakti kontrapri~ini napad konfrontacija agresiven Se dorazrabotuva podobri/dopolniteln i fakti, ili pri~ini povrzuvawe sorabotka dobronameren

Ako sakate da ja kontrolirate i naso~uvate atmosferata na diskusijata, razumno e da raspolagate so pove}e mo`nosti za reakcija kon svojot oponent. Vo toj odnos postojat principielno ~etiri mo`nosti: * da gi otfrlite faktite, da gi otfrlite pri~inite, da gi pro{irite faktite, da gi pro{irite pri~inite Fakti Otfrlawe Pro{iruvawe Pri~ini

160

POLITI^KI ARGUMENT

Primenata na ovie ~etiri mo`nosti }e bide ilustrirana, na primer, so sporot za izgradba na atomskata elektrocentrala "Belewe". Da prosledime sli~na debata na koja }e se razmenat celosni argumenti: A: Nekolku bugarski vladi donesuvaa odluki za zavr{uvawe na izgradbata na AEC "Belewe" i ako toa ne se realizira zna~itelno }e se namali avtoritetot na dr`avnite institucii. B: Za zavr{uvaweto na AEC se neophodni nekolku milijardi dolari, so koi ne raspolagame. Za da vodime politika na finansiska stabilnost, treba da se otka`eme od taa namera. A: Nezavisno kolku }e ne ~ini sega, tie sredstva brgu }e se nadomestat i }e zapo~nat da nosat dobivka i zatoa, dokolku na{ata politika e dolgoro~na, treba da prodol`i so izgradbata na AEC "Belewe". B: Nuklearnata energija e opasna i mo`e {tetno da vlijae vrz zdravjeto na bugarskite gra|ani, zatoa treba da ja otfrlime idejata za zavr{uvawe na atomskata centrala vo "Belewe". Imaj}i gi predvid ~etirite mo`nosti, bi mo`ele da reagirame na slednive na~ini: 1. Fakt Pri~ini A tvrdi Zavr{uvaweto ve}e e Avtoritetot na re{eno instituciite B negira Postojat i drugi re{enija Va`ni se samo ekonomskite aspekti B pro{iruva Me|unarodnata zaednica, Ekonomskite aspekti, isto taka, e protiv isto taka, se va`ni

161

Glava 2. POLITI^KI ANALIZI

2. B tvrdi Fakt Visoki rashodi bez da raspolagame so sredstva Rashodite }e bidat zna~itelno pomali Investiciite brgu }e se isplatat Pri~ini Politika na finansiska stabilnost Koristewe realni podatoci Dolgoro~nost vo politikata

A negira A pro{iruva

3. A tvrdi B negira B pro{iruva Fakt Zavr{uvaweto se isplatuva Tro{ocite nikoga{ nema da se nadomestat Poprifatlivo e za zemjata Pri~ini Ekonomski aspekti Dr`avata treba da {tedi Iskustvo vo nuklearnata energetika

4. B tvrdi A negira A pro{iruva Fakt Nuklearnata energija e opasna Toa ne e doka`ano, dodeka efektivnosta e neosporna Postojat dovolno drugi izvori na energija Pri~ini Zdravje na naselenieto Va`na e efektivnosta Spoj na efektivnost i sigurnost

Site ovie primeri jasno ni poka`uvaat kako mo`e da se naso~uva diskusijata. Na primer, sekoe otfrlawe ne mu ostava mo`nost na oponentot za ne{to drugo, osven za odbranbenata (ostra) reakcija. Pro{iruvaweto ima drug efekt - toa gi otkriva mo`nostite da prodol`i diskusijata i da se dojde do me|usebno prifatlivo re{enie.

162

POLITI^KI ARGUMENT

Aktivno slu{awe Koga ne zboruvate, slu{ate, ne zna~i deka ostanuvate pasivni. Naprotiv, za da gi razberete zborovite na svojot oponent, Vie ne treba samo da gi slu{nete, tuku i da gi sledite i da gi razberete. Koga odgovarate na argumentot, ne treba da zapo~nuvate direktno (kako {to naj~esto se slu~uva), tuku podobro e da zapo~nete so povtoruvawe na ona {to toj go rekol. Sopstvenoto mislewe treba da se istakne otkako uspe{no }e se povtori stavot na drugiot. Ako go napravite toa, }e go zabele`ite slednovo: * sekoj e prinuden da koristi kusi, "povtorlivi" re~enici * vremeto za govorewe treba da e kuso * treba da se iznesuva mnogu kusa informacija * ka`anoto treba da e razbirlivo za drugite *pri povtoruvaweto se otkrivaat neosnovani napadi i obvinuvawa * govornikot i slu{atelite se koncentrirani na sodr`inata * atmosferata ne e napnata * nikoj ne go prekinuva drugiot * preku povtoruvaweto se dobiva vreme za sopstveniot odgovor * sekoj mo`e da kontrolira dali ka`anoto e razbirlivo * povtoruvaweto dozvoluva da se eliminira agresijata * dodeka drugiot povtoruva, mo`am u{te edna{ da gi osmislam rabotite * drugiot od sprotivnata strana gi formulira moite misli podobro, poelegantno, pojasno * sekoj go povtoruva ona {to e ka`ano od drugiot i na toj na~in podobro se zapoznava so nego * gi slu{am svoite misli od drug ~ovek i toa me tera da se ~uvstvuvam dobro.

163

Glava 2. POLITI^KI ANALIZI

DVAESET I EDEN NA^IN ZA "SPRAVUVAWE" SO ARGUMENTITE NA OPONENTOT


1.Osporuvawe na faktite Pri edna diskusija faktite ne mo`at nitu da se doka`at celosno, nitu da se osporat celosno. Zatoa, toa sredstvo, istovremeno, e i silno i slabo! 2.Osporuvawe na pri~inite Pri~inata i posledicite ne mo`at sekoga{ lesno da bidat razgrani~eni. Mo`e, na primer, da osporite deka daden proces, vsu{nost, e predizvikan od drug, ili }e predizvikuva drugi posledici. 3. Razvodnuvawe i razlo`uvawe Odredena ideja se razlo`uva na pove}e delovi i se dopolnuva so govorewe. 4. Sporedba Se naveduvaat izvesni paralelni slu~ai {to ja poddr`uvaat sopstvenata ideja, kako i sli~ni slu~ai {to svedo~at protiv misleweto na oponentot. 5. Poso~uvawe na odnesuvaweto na oponentot Sli~no na sporedbata, kako i so narednoto. 6. Demant ad apsurdum Se poso~uva deka oponentot ne se pridr`uva kon svoite sopstveni pravila, a bara da ni gi nametne; ponekoga{ se potenciraat i sami po sebe razumni argumenti. (Primer: "^ovek mo`e da se ~uva od provevot, taka {to }e ja zapre celosno cirkulacijata na vozduhot"). 7. Argumenti {to vodat kon pogolemo, ili kon pomalo Se poso~uvaat pogolemi (pomali) primeri i se "doka`uva" deka so taa namera mo`e da se postigne u{te pomalku (ili u{te pove}e). 8. Op{tova`e~ko "Ako site postapuvaat taka!" ili naprotiv: "Ona {to go sakam nema zaedni~ki posledici, tuku e isklu~ok". 9. Vlijanie na prodol`enieto (sumiraweto) Sli~no so 8. "Ako toa prodol`i taka!" - "Dosega tolkupati otstapuvavme, ve}e e kraj". 10. Izvrtuvawe na argumentite na protivnikot Se gradi ve{ta~ki lik, {to potoa uspe{no }e se "pobeduva".

164

POLITI^KI ARGUMENT

11. Dve strani Se podvlekuva deka bilo {to ima nedostatoci, no i vredni prednosti, koi se mnogu pove}e. 12. Kako ednoto, taka i drugoto Sli~no so 11. Celi i usoglasuvawe na sprotivnostite. 13. Spor okolu verojatnosta Se voveduvaat novi verojatnosti i mo`nosti. Mo`e da bide sredstvo za pojasnuvawe na problemot, me|utoa i za negovoto prikrivawe. 14. Begawe vo zaedni~koto Primer: U~enik mu ja poka`uva na tatko si u~eni~kata kni{ka, polna so slabi ocenki, so zborovite: "Tato, ima{ pravo {to sekoga{ veli{ deka va`no e da sme zdravi". 15. Begawe vo specifi~nosta (Od sosema privaten primer se pravat op{ti zaklu~oci i kako nareden ~ekor se vra}a so dokazi za primerot {to se pretstavuva kako opasnost: Voop{tenite zaklu~oci ~esto se kolku o~igledni, tolku i pogre{ni. Na primer: Nao|ate nekolku korumpirani politi~ari i doa|ate do zaklu~okot: Politikata go rasipuva karakterot. Verojatnosta deka lo{ite karakteri mo`at da ja rasipat politikata, voop{to ne se zema predvid. Edno od najlo{ite i opasni sredstva). 16. Osuda so voop{tuvawe Poseben primer na voop{tuvawe: argumentite na protivnikot poka`uvaat samo kolku mu e zastareno misleweto, kakva ne~esna politika se vodi, itn. 17. Citirawe avtoriteti (Sekoga{ }e se najde nekoj svetski avtoritet koj ve}e rekol ne{to soodvetno za temata i so toa n osloboduva od barawe dokazi). 18. Osporuvawe na pra{aweto (Izrazuvame somnevawe dali pra{aweto voop{to e postaveno pravilno, dali e legitimno, dali e povrzano so problemot, dali e konstruktivno). 19. Taktika za otkrivawe na potekloto na argumentot na protivnikot (Doka`uvame deka so toa oponentot ne ka`uva ni{to novo, tuku izvesni mudrosti gi prezel od nekogo i od nekade. So toa samo gi prikriva sopstvenite interesi, ili interesite na onoj od kogo e ispraten).

165

Glava 2. POLITI^KI ANALIZI

20. Taktika na davawe pravo na oponentot (Ostavawe na oponentot so "prazni race", pri {to mu davame pravo toj natamu so strast da go iska`e svojot problem. ^esto nosi takti~ki nedostatoci - treba da ste podgotveni za nenadeen kontranapad). 21. Taktika na zbunuvawe (Da go zbuni{ oponentot so postojana smena na temite i dokazite i da go dovede{ do otka`uvawe od negovite nameri. Ne se prepora~uva). Kako {to mo`ete da se uverite, mnogu od ovie "itrini" ne se za prepora~uvawe. Sekoga{, vsu{nost, e prednost da gi znaete, zatoa {to mo`e da se slu~i Va{iot oponent da Ve napa|a na nekoj od ovie na~ini. Toa zna~i deka }e Vi pomogne da gi razlikuvate legitimnite od nelegitimnite voop{tuvawa. Da ja probate izdr`livosta na sopstveniot stav, a i da gi razlikuvate argumentite od psevdo-argumentite.

166

Glava

POLITI^KA KOMUNIKACIJA Glava 3 POLITI^KA KOMUNIKACIJA

167

167

Glava 3. POLITI^KA KOMUNIKACIJA

Politi~kata komunikacija e stara kolku i politikata. Na po~etokot, pod ovoj termin se sfa}alo izu~uvaweto na komunikacijata me|u vladea~ite i vladeanite. Podocna, razmena na diskursi me|u politi~arite na vlast i onie od opozicijata, najmnogu za vreme na predizbornite kampawi. Istra`uva~koto pole se pro{iruva i se vklu~uva ulogata na mediumite pri formiraweto na javnoto mislewe, potoa - vlijanieto na sociolo{kite sonda`i vo politi~kiot `ivot i politi~koto odnesuvawe na lu|eto. Denes, politi~kata komunikacija go opfa}a izu~uvaweto na ulogata na komunikacijata vrz politi~kiot `ivot, vo naj{iroka smisla, {to gi vklu~uva kako mediumite i sonda`ite na javnoto mislewe, taka i politi~kiot marketing i reklamata. Ovaa zaedni~ka opredelba e fokusirana vrz faktot na s pogolemiot broj politi~ki akteri. Politi~ka komunikacija e sekoja komunikacija {to ja ima za predmet politikata. Ovaa kusa opredelba ima prednost bidej}i gi opfa}a dvete najbitni karakteristiki na sovremenata politika: pro{iruvawe na politi~kata sfera so zgolemuvawe na brojot na problemite i na akterite, vovle~eni vo politi~koto pole, i zgolemenata uloga na komunikacijata. Politi~kata komunikacija ne gi poni{tuva samo sprotivnostite vo politikata preku debata i preku postignuvawe konsenzus. Taa, vsu{nost, pridava to~nost na politi~kata sprotivnost vo modernata demokratija, {to se izrazuva VO i PREKU komunikacijata (a ne preku, na primer, revoluciite). Zatoa {to, najseriozniot problem denes ne e samo da se prifati demokratskiot model, tuku i da se prisposobi kon edno op{testvo, radikalno razli~no od op{testvoto vo koe e formiran modelot. Politi~kata komunikacija e pole na sudir na diskursi {to ja imaat za predmet politikata i ~ija cel e vlasta na politi~kata interpretacija na realnosta. Osnovnata ideja e deka politikata, denes, go dobiva svojot javen karakter preku mediumite, t.e. politikata "stanuva realna" ne preku li~noto iskustvo na lu|eto, tuku preku svojot mediumski lik.

168

STRATEGIJA NA KOMUNIKACIJATA

[to treba da zapomnime?


1. Komunikacijata vo mediumite realno e neobjektivna

E E1

M2

Y Y1

Nastanot (E) se prifa}a od liceto (M). Ve}e prifateniot nastan (E1) e rezultat na prifatlivata aktivnost i, istovremeno, so toa - na medijatizacijata i transformacijata na specifi~nite selektivni i kontekstualni faktori. Tie sozdavaat razliki me|u E i E1. Vertikalnata oska go prika`uva nastanot. Od ova sleduva deka toa e delumno proizvod na svesta (pismen tekst, govor, fotografija, film, sozdaden od avtorot) i delumno e proizvod na specifi~nite konvencii za upotreba na tie sistemi, t.e. zavisi, na primer, i od istoriskiot razvoj na mediumite. Ovie formalni elementi (Y) se kombiniraat so realnite elementi na nastanot (E). Drugata, horizontalata, poka`uva kako ve}e formiranoto YE se prifa}a od drugo lice (M2 - ~len na auditoriumot na odreden medium), t.e. poka`uva kako nastanot YE se ~ita, se gleda, se slu{a od M2. I tuka, isto taka, postoi transformacija, taka {to se dobiva razlika me|u YE i YE1. Ovaa {ema na Xorx Grbnar poka`uva kolku e nemo`no postignuvaweto neutralnost i objektivnost vo mediumite i porakite, prezentirani od niv. 2. Masovnata komunikacija postavuva niza problemi pri nejzinoto koristewe za politi~ki celi {to poteknuvaat od nejzinite sopstveni specifi~nosti. Povratnata komunikacija, obi~no, se smeta za isklu~itelno va`na. Bidej}i od nea ne mo`e da se dobie vistinita informacija za kvalitetot na prifa}aweto na soop{tenieto, taa, vsu{nost, ostanuva va`na za politi~arite samo so ogled na sozdavaweto psiholo{ko ubeduvawe vo auditoriumot deka mo`e da vlijae vrz politi~kite re{enija i odnesuvawa. 169

Glava 3. POLITI^KA KOMUNIKACIJA

Pri javnata komunikacija se dobivaat tonovi razli~ni po svojot karakter: tehni~ki, semanti~ki, od sredinata. Tie mo`at da vlijaat vrz prifa}aweto duri i pri interpretacijata na soop{tenijata. 3. Glavnite efekti od funkcioniraweto na mediumite {to vlijaat vrz konstruiraweto na samata politi~ka komunikacija, se: * mediumite utvrduvaat dneven red (manipulacijata mo`e da se odviva vo dve nasoki: preku izbor na nastanite i preku nivnata hierarhija po va`nost); * mediumite go istaknuvaat ve}e formiranoto mislewe: - selektivnata (mozai~na) memorija (povrzana so problemite na selekcijata na nivo na priem, razbirawe i zapomnuvawe na soop{tenijata) - kadar (klima) na komunikacijata - ovde stanuva zbor za op{tite uslovi na prifa}awe na komunikacijata i koi direktno se odrazuvaat vrz na~inot na prifa}awe i zapomnuvawe na soop{tenijata. Osnovna uloga igraat referentnite grupi koi imaat direktno vlijanie vrz odnesuvaweto i formiraweto na misleweto na posebnata li~nost. * Mediumite formiraat mislewe, koga stanuva zbor za nekakva novina i koga stanuva zbor da se pridr`uvaat kon postojnite trendovi i mislewa. * Mediumite obezbeduvaat personifikacija na sekoja dejnost, odnosno preku niv se gradat imixi: li~ni, korporativni, ili na idei.

170

STRATEGIJA NA KOMUNIKACIJATA

STRATEGIJA NA KOMUNIKACIJATA
Edna strategija ne se izrazuva zadol`itelno preku uspe{na kampawa, me|utoa taa sekoga{ pomaga. Strategijata e potreben, no ne dovolen uslov za kvalitetot na sozdavaweto. Dobrata komunikaciska strategija ne gi garantira, me|utoa gi ovozmo`uva najpovolnite uslovi. Za {to slu`i komunikaciskata strategija? 1. Taa e sredstvo {to ja potpomaga koherentnosta, konsenzusot i kontinuitetot: * Strategijata vo komunikacijata gi povrzuva re{enijata na komunikatorot so marketin{kata strategija. Reklamata e na raspolagawe na marketingot i sekoga{ treba da e vo funkcija, t.e. da ja sledi marketin{kata strategija. * Komunikaciskata strategija e rezultat na zaedni~koto, kolektivno razmisluvawe. Taa treba da postigne konsenzus za da se pojde po odreden pat i ne mo`e da se menuva sekoj den spored raspolo`enijata na poedini lu|e. * Komunikaciskata strategija e instrument za homogenizacija me|u site koi vnatre, ili nadvor od edna organizacija, pridonesuvaat za realizacijata na razni zada~i, kako del od edna kampawa. Sekoj, nezavisno za {to e ekspert, ima ideja {to treba da pravi i taka se orientira raboweto na site vo edna nasoka. * Taa e instrument za kontrola, bidej}i rezultatite ne mo`at da bidat oceneti dokolku prethodno ne se formulirani vo celi. 2. Taa e sredstvo za sozdavawe politi~ka kultura. Jasnoto formulirawe na situacijata, na komunikaciskite problemi, na osnovnite centri za sledewe - pomaga ideite, ponekoga{ intuitivno formulirani, da ne bidat zemani ad hoc. Izgotvuvaweto komunikaciska strategija e rabota na celiot tim i toa e pokazatel za zrelost na politi~kata organizacija. Da se soglasite so edna komunikaciska strategija zna~i da prifatite dijalog za fundamentalni pra{awa. 3. Komunikaciskata strategija e i formalna nadvore{na strana na izlagaweto na problemite i na~inot na koj }e gi re{avame. Prirodno, 171

Glava 3. POLITI^KA KOMUNIKACIJA

sistematskoto pretstavuvawe na celite i sredstvata kako celina e poubedlivo od neorganiziranoto pretstavuvawe na ubeduvawa i intuicii. Od toa sleduva deka edna strategija mo`e podobro da "prodade" edna kampawa. Koj treba da re{ava kakva da bide komunikaciskata strategija? Na prvo mesto, odgovornosta e na komunikatorot, me|utoa organizacijata ne mo`e da bide otsutna. Tie ne se samo koavtori, tuku, istovremeno, se i soodgovorni za nea. Elementi Komunikaciskata strategija e zbir od osnovni i me|usebno zavisni re{enija vo vrska so celite {to treba da se postignat i osnovnite sredstva {to treba da se realiziraat. Toa zna~i odgovor na dve osnovni pra{awa: 1. [to barame da postigneme? * koi se celite? * kon koi celni grupi? 2. Kako sakame da gi postigneme? * So koi sredstva? - kakva e strategijata na sozdavaweto? - kakva e mediumskata strategija? - kolkav e buxetot? * Kakvo e planiraweto na vremeto? Glaven problem e redosledot na tie odgovori {to ja komponiraat strategijata. Mo`eme da formulirame pet osnovni fazi: 1. Poa|ame od marketin{kata strategija, koja zna~i: - celite na marketingot; - celni grupi; - stavovi; - plan na aktivnosti: a) izbor na "dvi`e~ki" element; b) formulirawe na marketing-mix 2. 3. 172 Vr{ime analiza-dijagnoza na situacijata na komunikatorot i na pazarot vo koj dejstvuvame. Izrabotuvame komunikaciska strategija.

STRATEGIJA NA KOMUNIKACIJATA

4. 5.

Ja aktivirame soglasno planot na kampawata. Gi kontrolirame rezultatite i gi modificirame re{enijata vo slu~aj na potreba.

Dijagnosti~ka analiza na situacijata na komunikatorot Mre`a na analizata: 1. Op{testvoto * Sostavuvawe: koga? vo koja forma? vo kakva situacija? vo koj stepen na privrzanost? * Negovata istorija: glavni nastani, razvojot niz godinite (zaedni~ki obem, dogovor, aktivnost, konkurent) * Cel na op{testvoto: opredelba, interesi, motivi za formirawe na stavot * Organizacija i funkcionirawe: institucionalizirawe, strukturi, kako se me{aat vo izborite * ^uvstvitelnost na op{testvoto kon promenite vo: ekonomijata, politi~kata sostojba, socijalnite problemi, javnoto mislewe, me|unarodnite problemi, itn. * Zaedni~ki celi: dali postojat, dali se izrazeni, kakvi se kratkoro~nite, srednoro~nite i dolgoro~nite celi (vo vrska so obemot, dogovorite, aktivnosta, konkurencijata). 2. Politi~kata organizacija * Detalen opis * Sili na politi~ka dejnost: efektivnost na dejstvata, sporadi~ni ili ne, od kogo se organizirani ili rakovodeni, kako se razvivaat, kakvi se metodite * Reklama: koj ja rakovodi, kakva e nejzinata efektivnost, kakvi se nejzinite zada~i, kakva e idejata, od {to zavisi * Dali rabotite so nadvore{ni sovetnici 3. Kandidatite (ili platformata) 4. Konkurencijata * Osnovnite politi~ki konkurenti: struktura, pristrasnost, osnovni karakteristiki (prisustvo na elektoratot, idei, uspe{ni idei, regionalno prisustvo, finansiski mo`nosti, mislewe na elektoratot za niv) * Osnovnite idei: nomenklatura i hierarhija po va`nost, nacionalni - regionalni, zapazeni "marki" 173

Glava 3. POLITI^KA KOMUNIKACIJA

* Po {to na{ite idei se razlikuvaat od nivnite: kvalitet, aspekti, reputacija i drugi, {to e realnata specifi~na prednost, {to mo`e da gi privle~e izbira~ite * Ako ne postoi takva razlika, kako da gi izmenime rabotite, za da se slu~i taka: koga, kako, vo sorabotka so kogo * Reklamata na konkurentite: buxet, temi i argumenti i nivnata vrednost, mediumite koi ja plasiraat * Koj e idniot konkurent: i najmnogu vrz koja osnova mo`e da ni popre~i * Postoi li i koja e indirektnata konkurencija 5. "Pazarot" * Obem * Perspektivi na razvoj * Struktura * So kakvi instrumenti go analizirame 6. Rasprostranetost * Geografska: dali e samo nacionalna, ako e regionalna, toga{ vo koi regioni, treba li da opfati i drugi regioni, koi i koga. * Kako se stignuva do terenot: datumi, raznesuva~i 7. Kanali * Koi se komunikaciskite kanali, kakva e proporcijata {to }e ja realizira sekoj kanal, kako }e se odviva realizacijata na proporcijata, koi se pri~inite spored koi gi izbirame kanalite i sistemot na raspredelba, mo`ni li se drugi kanali, dali ste se obidele preku niv, so kakvi rezultati, politikata na osnovnite konkurenti vo taa oblast * Sredna dol`ina na ciklusot na rasprostanuvawe * Odnesuvawe na elektoratot kon rezultatot: kvalitetot, dostapot, pretstavuvaweto, potrebata, cenata

Kako da gi prodademe svoite idei? [est pravila za efektivno ubeduvawe 1. Utvrdete gi to~no svoite celi i soberete dopolnitelni informacii. Re{ete {to i zo{to sakate da postignete. Priberete gi site fakti za poddr{ka na Va{ata teza. Eliminirajte gi emocionalnite argumenti, za da ja procenite pravilno fakti~kata osnova za donesuvawe odluki. 174

STRATEGIJA NA KOMUNIKACIJATA

2. Razberete {to saka "sprotivnata strana". Nikoga{ ne potcenuvajte ja prirodnata otpornost na lu|eto kon novite idei i promeni. Otporot e posilen, koga zasegnuva konkretno nekoja li~nost. Zatoa, treba odnapred da si odgovorite na pra{awata {to lu|eto gi postavuvaat protiv Vas: "Kakvo zna~ewe ima toa za mene?", "[to mo`am da zagubam?", "[to mo`am da dobijam". Klu~ot za uspehot e vo sposobnosta da go poglednete Va{iot predlog od pozicija na drugite. Taka }e mo`ete da gi predvidite nivnite protivewa i da gi pretstavite svoite idei na na~in najprivle~en za niv. Zatoa, vnimatelno slu{ajte i obidete se da go razberete nivniot stav. Pretstavete si gi tezite taka {to }e mo`ete gi istaknete prednostite na posebnite li~nosti i da gi namalite sprotivstavuvawata i stravot od promeni. 3. Podgotvete obi~en i privle~en predlog. Izlagaweto treba da bide maksimalno poednostaveno i da ne se otstapuva od osnovnata tema. Podvle~ete gi prednostite. Ne odbegnuvajte gi slabite strani. Izlagaweto treba da bide postepeno, za da trpi iznenaduvawa. Bidete podgotveni za eventualni prigovori. 4. Privle~ete gi "drugite" na Va{a strana. Pokanete gi da u~estvuvaat vo diskusijata i da go dadat svojot pridones vo zaedni~koto delo. Najdete makar i minimalna op{ta osnova za koja }e postignete spogodba. Ne sprotivstavuvajte se izbrzano. Ne gi podveduvajte argumentite na drugite na porazitelna kritika. Pomognete im da go za~uvaat svoeto dostoinstvo. Sekoga{ ostavajte im izlez. 5. Podvle~ete gi prednostite. Projavete uverenost i ubedlivost. Ne mo`ete da dobiete privrzanici za kauza, vo koja samite Vie ne veruvate ili ne nastapuvate ubedlivo. Efektivnoto ubeduvawe pretpostavuva demonstracija na li~na ubedenost. Stavajte go akcentot vrz prednostite. Ne e tolku va`na sodr`inata na predlogot, kolku {to se posledicite od nego vrz Va{ite sogovornici. 6. Izberete soodveten moment i dejstvuvajte. Ne propu{tajte go momentot vo koj }e zapo~nete so ubeduvawe, nitu koga }e prekinete so nego. Ne vr{ete pritisok vrz svojot sogovornik. Koga }e ja postignete svojata cel ne preteruvajte so povtoruvawa, bidej}i mo`ete da zagubite s. Dejstvuvajte vedna{ pred drugite da razmislat.

175

Glava 3. POLITI^KA KOMUNIKACIJA

PROPAGANDA, MANIPULACIJA, KONFLIKT


Vo op{testvoto politi~kiot sistem ima sosema jasni celi, od koi osnovnata e da go poddr`uva i modificira socijalniot poredok. Ostvaruvaweto na ovaa cel ja prisiluva politikata da bara izvesna ramnote`a - ne vo smisla na konzervatizmot, ili negiraweto na promenata, tuku vo smisla na "ramnote`a na sistemot": ramnote`a me|u vnatre{nite i nadvore{nite vlijanija, ramnote`a me|u potsistemite. Vsu{nost, postoi edna centralna ramnote`a vo sekoj politi~ki sistem: razbirawe me|u onie {to vladeat i onie so koi se vladee. So nejzinoto postignuvawe, politi~kiot sistem, istovremeno, stanuva garant za prifa}aweto na re`imot od strana na onie so koi se vladee i na s {to vklu~uva toj, kako i na mo`nosta onie {to vladeat da gi nametnat svoite re{enija {to gi donele. Imeno, toa se dvata aspekta na politi~kata komunikacija. Razbiraweto me|u onie {to vladeat i onie so koi se vladee, objasnuva zo{to merkite prifateni od politi~kiot sistem se pretstaveni i primeni od op{testvoto. Na toj na~in, politi~kiot sistem igra uloga na regulator na toj poredok - negovoto usoglasuvawe, kako i negovoto raspa|awe se rezultat od negovoto dejstvuvawe, koe na svoj na~in zavisi vo golem stepen od efektivnoto funkcionirawe na komunikacijata. Sekoj gra|anin nezadovolen od sistemot treba da vlijae vrz politi~kiot sistem, za da se dobie promena na poredokot. Kako rezultat na takvoto barawe nova opredelba na kolektivniot poredok e naru{uvaweto na ramnote`ata vo op{testvoto, tranzicionen period, koga starite vrednosti se "istro{eni", a novite se lo{o utvrdeni. Komunikacijata treba da ovozmo`i obezbeduvawe na legitimnosta na novite vrednosti, ili preku direktno priklu~uvawe kon niv, ili preku nametnuvawe novi simboli. So drugi zborovi, vrednostite {to gi istaknuva op{testvoto preku politi~kiot sistem, treba da bidat onie {to op{testvoto gi bara, prifa}a, poznava. Taa soglasnost, vo svojata osnova, e rezultat na komunikacijata me|u onie so koi se upravuva i onie koi upravuvaat. Od samata pojava na politikata se konstruiraat i nametnuvaat razni tehniki i metodi za efektivna realizacija na komunikacijata

176

PROPAGANDA, MANIPULACIJA, KONFLIKT

me|u politi~arite i narodot. Istoriski, prvata forma na komunikacija vo politi~kata oblast e propagandata. Kako institucionalizirana dejnost, propagandata se javuva vo 17 vek, so konstruiraweto na "Kongregacija za {irewe na verata" kon Vatikan. Vekovi pred toa, u{te so formiraweto na prvite dr`avni organizacii, onie {to upravuvale koristat razni tehniki za vlijanie vrz svesta na obrazovanata elita i masite, so cel za poddr`uvawe i prodol`uvawe na svoeto upravuvawe. U{te od stari vremiwa, do modernite formi na propagandata, osnovna e gri`ata za efikasnosta. Kako {to veli eden od najefikasnite propagandisti - Gebels, nie ne zboruvame za da ka`eme ne{to, tuku za da postigneme odreden efekt. Koristeweto na propagandata e povrzano, pred s, so predizvikuvawe konkretni dejstva. Na vtoro mesto, propagandata ima cel da ja vooru`i politikata so efikasni metodi i, ne na posledno mesto, na politi~kite re{enija da im pridade izdr`liva prodol`enost. Mnogu od istra`uva~ite, propagandata ja definiraat na razli~en na~in. No, vo site definicii dejnosta "propaganda" se povrzuva so odreden stepen na nevistina i manipulacija. Manipulativniot karakter na propagandata poteknuva od su{tinata na komunikaciskiot napor. Propagandata se stremi da formira izdr`livi konstrukcii {to }e go motiviraat konkretnoto politi~ko odnesuvawe. Postignuvaweto na ovie izdr`livi konstrukcii e povrzano so formiraweto na vrednostite i socijalizacijata na li~nosta, t.e. so prisposobuvaweto na individuata kon op{testvoto preku nejziniot konformizam. Smislata na koristeweto na propagandata, kako forma na komunikacija me|u onie {to upravuvaat i onie so koi se upravuva, e vo maksimiziraweto na vlasta, od edna strana, i od druga - vo {tedeweto poseriozni napori. Tradicionalna vrska me|u propagandata i ideologijata postoi u{te od 19 vek. Propagandata e sredstvo, spontano ili organizirano, za {irewe nadvor od grupata, ili za zasiluvawe na ideologijata, vnatre vo grupata. Prirodno e, sekako, samata ideologija da ima vlijanie kako vrz sodr`inata, taka i vrz formite na propagandata. Ovaa klasi~na {ema na vrska se odnesuva i za 20. vek, no situacijata su{tinski se menuva. Na preden plan izleguva dejstvoto. Lenin prv uka`uva deka ideolo{kite celi se vtorostepeni vo odnos na sredstvata za nivnoto postignuvawe. Taka, propagandata postepeno stanuva glavniot faktor vo odnos na koj ideologiite se epifenomeni. Najtipi~en e slu~ajot so nacionalizmot, koj e menuvan nekolkupati, soglasno so potrebata na propagandata. Osnovnite zada~i na propagandata se: izolirawe na ideolo{kiot protivnik, totalno opfa}awe i panoramsko optovaruvawe na audito177

Glava 3. POLITI^KA KOMUNIKACIJA

riumot so propagandno vlijanie, obezbeduvawe presti` na propagandata i nejzinite sozdava~i, privlekuvawe i zadr`uvawe na vnimanieto (preku usovr{uvawe na tehnolo{kite sredstva i nivnoto pretvorawe vo sredstva za zabava), strategija i taktika za obezbeduvawe optimalna varijanta na nejzinoto prifa}awe (da se bara najpogodnoto vreme za auditoriumot, da se koristat raznovidni tehniki za manipulacija, vklu~uvaj}i ja i panikata). Osnovnata cel na sekoja propaganda, za da bide efektivna, e mitologizacija na ~ove~kata svest. Mitologiziranata svest go blokira sekoj obid za nadvore{no vlijanie i atak vrz sakralnata vera. Taa e posklona, bidej}i edna{ prifatila da veruva vo svoite idoli, da go prifati kako vistina i sekoe psiholo{ko vlijanie i manipulacija.

Osnovni propagandni tehniki na vlijanie


JAZI^NI: Istovremeno so vladeeweto na jazikot i poznavaweto na negovoto koristewe od razli~ni socijalni grupi, vo propagandata treba da se ponavaat i da se zemaat predvid, isto taka, i site mo`nosti za soodvetno najpogodno koristewe i menuvawe na zborovite i sozdavaweto novi zborovi. Zbirot od ovie uslovi obi~no se razgleduva kako "metod za promena na realnosta". Kako osobena prednost na ovoj metod se istaknuva deka e toa {to so negova pomo{ odredeno op{testvo mo`e da se kontrolira podobro, otkolku so vidlivite sredstva na silata. Vo sestranata kategorija "koristewe na zborovite" se vklu~uva cel arsenal specifi~ni metodi i tehniki, koi obi~no se tolku isprepleteni, {to te{ko se razgrani~uvaat i formuliraat - specifi~no koristewe na glagolite i nivnite vremiwa; koristewe epiteti, metafori, elementi na balada, itn. KOMPLETNO NUDEWE VTOROSTEPENA INFORMACIJA: Ovaa tehnika slu`i za zgolemuvawe na uverenosta na gleda~ite i slu{atelite i da go ottrgne vnimanieto od su{tinskite i bitni op{testveni procesi i nastani. MANIPULACIJA SO BROJKI: Slu`i za sugerirawe na vistinitost, to~nost i konkretnost na na{ata poraka. Manipulacijata se sostoi vo toa {to koga se citiraat brojki, tie izgledaat nepobitni, iako site podatoci izvadeni od nivniot kontekst, ili komentirani, se vistinska forma na manipulacija. NAMERNO IZBEGNUVAWE NA KORISTEWE ODREDENI POIMI: Se pravi obid za postepeno namaluvawe na znaewata na audito178

PROPAGANDA, MANIPULACIJA, KONFLIKT

riumot. Preku taa tehnika, soodvetniot poim ne samo {to se isklu~uva od upotreba, tuku se celi, pred s, da se zaboravat sodr`inite asocirani so toj poim. PREDIZVIKUVAWE VOZNEMIRUVAWA ZARADI STRAV: Se koristat razli~ni tehniki, a najmnogu so sugestii za predrasudi, {okirawe i predo~uvawe. Smislata na tehnikata e da se izvadi ~ovekot od negovata konkretna socijalna polo`ba, da se predizvika vo nego ~uvstvo za destabilizirana situacija, za da mo`e toj da bide podlo`en za primena na narednata tehnika. POTTIKNUVAWE GRUPNI INSTINKTI: Su{tinata se sveduva na toa: "Site pravat taka". Bidej}i propagandata saka da n prisili celosno da ja sledime tolpata, se raspaluva vistinska bitka za zaostruvawe na stravot, antipatijata, pristrasnosta, zaedni~kite ideali za grupata. Na toj na~in, ~uvstvata se koristat za da ja nateraat grupata da dejstvuva kako stado. Principot na dejstvuvawe kako stado, ima svoi pozitivni, a ne samo negativni strani. Pozitivni se potrebata i `elbata za komunikacija vo realnosta i, bidej}i e potrebna hrabrost da si razli~en od tolpata, unificiraweto ovde se izveduva do apsolutizam. Za da dejstvuvame efektivno, najva`nata sugestija e deka vo op{testvoto treba da e prisutno prifa}awe odreden vid psiholo{ko odnesuvawe. Postojat zaednici koi se mnogu skloni kon individualno dejstvuvawe i drugi koi se skloni kon grupno dejstvuvawe. GRADACIJA NA EFEKTITE Vo slu~ajot, sprotivno na niza od propagandnite tehniki, vlijanieto se zasnovuva vrz hipotezata za racionalniot korisnik, koj reagira kako posledica na logi~no i progresivno re{enie. Idejata e da se dovede ~ovek od neznaewe, kon znaewe za dejstvoto, pri {to go silime da gi sovladuva raznite etapi: informacija, znaewe, razbirawe, ubeduvawe. Za taa cel, treba da im go privle~eme vnimanieto na lu|eto, da go razbudime nivniot interes, da predizvikame `elba i najposle, da provocirame dejstvo.

Komunikacija ili konflikt?


Koga zboruvame za komunikacijata, obi~no podrazbirame razmena na informacii, znaewa, mislewa, procenki i interpretacii. Samiot termin "komunikacija" n vodi kon socijalna realnost vo koja se razmenuvaat informacii {to se dobieni, prifateni i izneseni od site u~esnici vo komunikaciskiot akt.

179

Glava 3. POLITI^KA KOMUNIKACIJA

Istovremeno so toa, konfliktot, borbata, rivalstvoto se sekojdnevie {to go kreira op{testvoto. Sleduva da pretpostavime deka i vo oblasta na lingvistikata, vsu{nost na jazikot, ne e s harmonija. Taa teza n vodi kon pra{awata, kako se ra|a i funkcionira konfliktnata komunikacija, kakvi jazi~ni formi prifa}a, po {to se razlikuva od nekonfliktnata komunikacija. [to pravi edna li~nost, koja e vo konflikt so druga li~nost, koga komunicira so nea? [to pravi sogovornikot koga go obvinuva, osuduva, `igosuva svojot protivnik? Kako odgovara obvinetata li~nost vovle~ena vo jazi~niot konflikt? Vo konfliktnata komunikacija celta prestanuva da bide informiraweto i razbiraweto, duri bi mo`ele da go postavime pra{aweto dali navistina stanuva zbor za komunikacija, ili za vojna so zborovi. Osnovna cel stanuva dominiraweto, odlikuvaweto (za smetka na drugiot), isklu~uvaweto. Jazikot slu`i za bitka, pobeda, napad, bunt. No, toa, isto taka, se funkcii na jazikot koi postojat zaedno so poop{tite, koi mu se svojstveni, i koi poteknuvaat od sodr`inata na komunikacijata - razmenata, identifikacijata i zaedni~kiot kod, t.e. razbiraweto. Terminot "polemika" ne vodi kon idejata za verbalni sudiri me|u politi~arite. No, konfliktnosta ne e karakteristi~na samo za politi~kata elita: taa funkcionira na site nivoa na op{testvoto. Socijalnata harmonija i socijalniot konflikt pretstavuvaat dve socijalni situacii, ednakvo realni. Samo {to tie se pot~inuvaat na dve razli~ni i sprotivni socijalni logiki. Zna~i, treba da se pravi razlika me|u socijalniot konflikt i jazi~niot konflikt. Kaj jazi~niot konflikt stanuva zbor za specifi~na jazi~na i diskursivna realnost {to mo`e da se prekinuva (no ne zadol`itelno) od socijalen konflikt. Smislata na konfliktnata komunikacija e vo obidot da go postavi{ protivnikot na to~no utvrdeno mesto (socijalno i politi~ko). Koga go kvalifikuvame, na primer, svojot sogovornik kako "socijaldemokrat", se obiduvame da go postavime na mesto (vo slu~ajov politi~ko), {to, najverojatno ne e negovata vistinska pozicija. Vsu{nost, so konfliktniot diskurs se obiduvame da realizirame "premestuvawe" na li~nosta na svojot protivnik, taka {to da ja dobieme bitkata protiv negoviot diskurs. Naj~esto stanuva zbor za nasilno premestuvawe. I toa nasilstvo predizvikuva nasilstvo: atakuvanata li~nost se obiduva da gi za{titi svoite stavovi i su{tina, pri {to od svoja strana stapuva vo konflikt. So didakti~kiot diskurs se obiduvame da mu dademe na recipientot informacija, {to toj ne ja znae, dodeka so konfliktniot diskurs se stremime da ja otrflime informacijata {to recipientot ja primil, ili mo`e da ja primi. Vsu{nost, konfliktniot diskurs sekoga{ e 180

PROPAGANDA, MANIPULACIJA, KONFLIKT

"kontra-diskurs". Negoviot avtor sekoga{ gi ima predvid dvata uslova: protivnikot i publikata - svedok. Negovata cel e: 1. Bitka protiv ideite, tezite ili stavovite na protivnikot; 2. Triumf ili pobeda na sopstvenite tezi ili stavovi; 3. Spodeluvawe na pobedata so publikata, koja e svedok na konfliktot. Recipient, zna~i, ne e samo konkretniot protivnik, tuku i pogolemoto mnozinstvo. Vsu{nost, celta na konfliktniot diskurs (osobeno vo politikata) e {to e mo`no naj{irokiot broj recipienti da bidat privle~eni i fascinirani od pobedata, vsu{nost da bidat pretvoreni vo sou~esnici vo bitkata i da go spodelat triumfot na pobedata. Zna~i, konfliktniot diskurs pretpostavuva pretvorawe na konfliktot vo spektakl, koj treba da bide ocenet od publikata, vo sprotivno, smislata na konfliktot se gubi. Konfliktniot diskurs e "kontra diskurs" i vo smisla deka negoviot avtor go prifa}a diskursot na protivnikot istovremeno, za da go otfrli i za da go nametne svojot. Ovde praviloto e nikoga{ da ne se prezema protivni~kiot diskurs takov kakov {to e - toj treba da se izmeni, da se manipulira, i najmnogu, da se falsifikuva, so ogled na na{ite sopstveni celi i nameri. Sli~nite manipulacii se vistinsko nasilstvo ne samo na govorot na drugiot, tuku i na negoviot identitet. Kaj konfliktniot diskurs, celta ne e da sprotivstavuvame eden diskurs na drug i da ja ostavime publikata da re{i koj od dvata treba da odbere. Vistinskata cel e atak na identitetot na protivnikot. Preku konfliktniot diskurs se obiduvame da konstruirame nov identitet - kako na li~nosta, taka i na negovit jazik. I toa konstruirawe se slu~uva vo javna debata, pri koja doverbata, ili identitetot, se staveni kako zalog pred publikata. Izlezot e vo dve apsolutno sprotivstaveni re{enija: zaguba ili pobeda, ne postojat nikakvi polure{enija. Ovoj zalog - ili }e pobedi{, ili }e bide{ pobeden, ne ja objasnuva samo prisutnosta na nasilstvo vo konfliktniot diskurs, tuku i dimenziite, {to toj gi prifa}a. Konfliktnata komunikacija ima osobeno va`no zna~ewe pri "povikuvaweto" kon realnosta. Jazikot, zborovite ne se samo odraz na realnosta, tuku ~esto tie ja "sozdavaat" i ja modificiraat realnosta. Posebno va`e~ko e ona, vo slu~aite koga postoi seriozen nedostig na li~no iskustvo i poznavawe - naj~esto vo oblasta na upravuvaweto i politi~kata vlast. Glavniot odnos vo konfliktnata komunikacija e neramnopravnosta. Konfliktnata komunikacija se opredeluva preku odnosot na neednakvata postavenost i na hierarhijata, no, vsu{nost, taa ima za

181

Glava 3. POLITI^KA KOMUNIKACIJA

cel vospostavuvawe takvi odnosi. Zna~i, dominiraweto e glavniot nejzin element. Karakteristi~no za diskursivniot konflikt e deka sekoj avtor nudi interpretacija na realnosta. Toj saka da dade opredelena smisla na ovaa realnost i efikasno da ja "vsadi" vo svesta na lu|eto preku: procedura, argumentacija, retorika, propagandni tehniki i sli~no, kako i preku razli~ni diskursni strategii. Dokolku postoi neusoglasenost vo odnos na ovaa interpretacija i na opredelena smisla toa skoro sekoga{ e taka vo oblasta na politikata - vleguvame vo oblasta na osporuvawe na smislata i na interpretacijata, t.e. vo ciklusot na konfliktniot diskurs.

Diskursivni strategii na manipulacijata


DISKRETNI ETIKETI. Toa se lingvisti~ki elementi {to signaliziraat deka vo eden tekst avtorot mu se sprotivstavuva (vo, ili preku svojot sopstven diskurs) na drug diskurs, onoj na protivnikot. Ovie etiketi se od razli~en vid: leksi~ki: a) na primer stanuva zbor za napa|awe, obezvrednuvawe, negativen diskurs. Toa se zborovi {to ozna~uvaat: nesoglasuvawe, opozicija, otfrluvawe, i tie se signal deka avtorot se obiduva da manipulira (toa se site zborovi {to gi ka`uvate po povod ne{to {to ve}e ne Vi se dopa|a); b) deklarativni glagoli {to soop{tuvaat za diskursot na drugiot (pretendira, izjavuva, deklarira, duri ka`uva) i nivnoto eventualno naredno otfrlawe; v) procenuva~ki glagoli (pogre{no e da se tvrdi; apsurdno e da se izjavuva; kako i dr.); g) razni na~ini na negirawe - tie se najo~igleden znak za otfrlawe (ne e to~no deka; nikoga{ ne sum rekol; kako i dr.); d) zbir od formalni etiketi (od glagolski pridavki; glagoli i nivnite vremiwa) {to poka`uvaat deka avtorot na diskursot ne prezema odgovornost za nekoi delovi na svojot sopstven diskurs, vsu{nost formalno se izolira od najavuvanoto vo diskursot (na primer: takanare~enoto; toa {to pretendira; vidlivoto; obratno na; prezentirano kako i drugi): "Velat deka }e ja namalat nevrabotenosta"; "demokratija }e postoi vo ovaa zemja"; |) jazi~ni konstrukcii - navistina; no; o~igledno, itn.

182

PROPAGANDA, MANIPULACIJA, KONFLIKT

e) intonacijata (duri ako izgovorot se imitira), razli~nite stilovi, itn. - grafi~ki etiketi: navodnici, crti~ki, zagradi, izvi~nici, pra{alnici, pove}e to~ki, zapirki, upotreba na golemi bukvi, i drugo. Sami po sebe tie ne se lingvisti~ki indikatori za konfliktniot diskurs. Me|utoa, nivnata ~esta upotreba i nivnata paralelna pojava zaedno so jazi~nite etiketi se pokazateli za prisutnosta na mo`nosta za konflikten diskurs. DIREKTNO PREZENTIRAWE NA DISKURSOT (avtenti~no citirawe so navodnici): So ovoj na~in na citirawe se doka`uva avtenti~nosta i se poka`uva deka mo`eme da imame doverba vo ka`anoto. Smislata na ovaa strategija e deka frontalniot napad ne e sekoga{ najefektiven - sakame da poka`eme deka formalno ne go poreknuvame diskursot na protivnikot. Obi~no citiraweto e nadvor od manipuliraniot diskurs (toa go misli sekojdnevnata svest), no, vsu{nost, ako go citirame nekogo, toa e ili zatoa {to negovoto mislewe ima zna~ewe, od kade {to i doa|a izrazot "citirawe na avtoritetot", ili zatoa {to sakame da se pretstavime kako lu|e {to imaat "{iroki sfa}awa". Postojat dva vida citirawe: - citirawe na avtoritet, koj{to ja zgolemuva legitimnosta na izrazuvaweto na subjektot - manipulator i so toa go delegetimira protivnikot. - citirawe na avtoritet, koj{to ne e priznat nitu od avtorot, nitu od protivnikot, no so koj nie se obiduvame da go asocirame na{iot protivnik (na primer, davame citat na Hitler, so koj{to go asocirame jazikot na na{iot protivnik). INDIREKTNO PRETSTAVUVAWE NA DISKURSOT (citiraj}i go bez navodnici i menuvaj}i go): Integrirame drug diskurs vo na{iot, no bez to~no da go citirame. Smislata na ovaa strategija e da go prezentirame ona {to protivnikot izgleda go rekol, a ne kako go rekol. Toa pretstavuvawe e manipulacija zemena od samiot diskurs na protivnikot. Obratno na prethodniot vid citirawe, ovaa procedura skoro celosno se koristi za otfrlawe i manipulacija na diskursot na protivnikot. Osnoven pokazatel za ovaa strategija e vidot glagoli: neutralni (veli, deklarira, misli); konfliktni (pretendira, taka nare~enoto, i drugi), ili preku leksi~ki formi na otfrlawe. RAZLI^NI FORMI NA NEGIRAWE I OTFRLAWE: Toa, o~igledno, se najobi~nite transakcii na konflikten diskurs, no toa deka tie se obi~ni, voop{to ne zna~i deka ne se efikasni. Niz ovie na~ini na 183

Glava 3. POLITI^KA KOMUNIKACIJA

negirawe i otfrlawe, najefektivni se raznite formi na "privlekuvawe" (tie najte{ko se kvalifikuvaat od slu{atelot kako konfliktni). Privlekuvaweto zna~i da se dopadneme, da predizvikame simpatija preku nevistina. Negiraweto retko e dovolno za da go neutralizirame, ili da go diskreditirame pritivnikot. Neophodno e da vklu~ime i drugi strategii, taa strategija, vsu{nost, se koristi vo kombinacija. DEMASKIRAWE: Ovaa strategija saka da go poka`e "neka`anoto" od protivnikot. Tendencijata e publikata da bide ubedena deka protivnikot saka da krie ne{to od nea, deka postoi kontekst, ili prikriena smisla vo negovite zborovi. Ironija i simulirawe VOOBRAZENO PRETSTAVUVAWE: Celosno se koristi za da se izgradi baraniot imix na protivnikot. Se potencira vnesuvaweto specifi~ni karakteristiki vo li~nosta na protivnikot (na primer: vo slu~ajot "duvajte i vo matenica"). STRATEGIJA NA NEVIDLIVA VOJNA: Organizirani se pove}e tehniki ~ija{to smisla na koristewe e da se rasporedi niza od konfliktni bitki vo vreme i prostor i vo ramkite na razli~ni takti~ki dvi`ewa. Toa zna~i deka ovaa strategija e celosno raspredelena vrz koristeweto ne na posebni diskursivni konflikti, tuku na razvojot na samiot konflikten diskurs. Sli~na strategija naj~esto se javuva vo propagandnata strategija na politi~kite partii, na posebni mediumi, itn., taa, vsu{nost, mo`e da bide prosledena pri analizata na zaedni~kata komunikaciska strategija.

184

PROPAGANDA, MANIPULACIJA, KONFLIKT

Mo`ni tehniki za manipulacija na misli i ~uvstva So izrazuvawe la`ni misli i ~uvstva So naru{uvawe na konvencijata Nevistini, manipulacija, Predavstva nevistini za odbrana, poluvistini premol~uvawe premol~uvawe od vospitanost, pretpazlivost, nedoverba Preuveli~uvawe, iluzii, ironija Parabola, hiperbola, iluzii {to se podrazbiraat demaskirawe, gafovi, nediskretnost samootkrivawe, razotkrivawe na drugiot, priznavawe, ispoved

Skrieni misli i ~uvstva

So po~ituvawe na konvencijata So naru{uvawe na konvencijata So po~ituvawe na konvencijata

Bez izrazuvawe la`ni misli i ~uvstva

So naru{uvawe na konvencijata so deformacii Iska`ani misli i ~uvstva bez deformacii So po~ituvawe na konvencijata so naru{uvawe na konvencijata

so po~ituvawe na konvencijata

Zada~a: Analizirajte gi manipulativnite tehniki vo sodr`inata i prezentiraweto na tekstot koristeni vo pretstavni~kiot govor.

185

Glava 3. POLITI^KA KOMUNIKACIJA

^udomir Naskata Koga se objavija izborite, Naskata cela no} ne zaspa. Se vrte{e, ofka{e, misle{e, se prevrtuva{e i koga se razdeni, bez nikomu da se javi, se upati kon gradot. Pra{uva{e ~ovekot, se raspra{uva{e, nau~i koi se kandidatite za narodni pratenici, podnese barawe i po edna nedela se vrati i toj kako kandidat. Otkako mu ja utvrdija kandidaturata, ja grabna torbata, gi oble~e najskinatite opinci i nebri~en, raskop~an i gologlav trgna da agitira po selata. U{te vo prvoto selo, otkako go nasobra narodot, i koga mu vikna: "Mili bra}a siromasi! Gledajte me kakva figura sum i opi{ete me! Toa sum jas, beden, iskinat kako Vas, no pod ovaa iskinata obleka ~uka juna~ko bugarsko srce {to pati i boleduva za narodot i za negovite {iroki masi. Tatko mi be{e ora~, dedo mi umre pasej}i tu|i kozi vo {umata, a pradedo mi ne go pametam, no treba i toj da se jazel po grmu{kite niz planinata... Takvi sme! Prosti sme, no tolku godini so nas upravuvaa pointeligentni i profesorski, dodeka n ne dovedoa do pita~ki stap. Mili bra}a! Se nasitivme od niv! Kandisavme! Dajte mi ja Va{ata poddr{ka i Va{iot glas, za da vidite {to mo`eme nie, prostite i neukite! Pomognete mi da sozdadam edna dr`ava na trudot, za dobrobit na zemjodelskiot stopan i negoviot posed! Dajte mi mo`nost da gi zgolemam dvapati i tripati cenite na `itoto, 'r`ta, ja~menot, masloto od rozi, kamilicata, mentata, kikiritkite i drugite sli~ni maslodajni proizvodi! Glasajte za mene, za da gi eliminiram danocite, {umskite dozvoli, zemji{niot danok i akcizite! Bra}a Bugari! Koga vlegov vo Va{eto selo - gledam - reka. Kriva, nekanalizirana, so ne~isti odroneti bregovi. Go pra{uvam eden od Va{ite: - ima li barem riba vo nea; - kakva riba, veli, otkako ja isekovme {umata i `abite vo nea pretstavuvaat malcinstvo; - E, dobro! ]e ima riba! Treba da ima riba! Ikri od Burgas }e naredam da ispratat na dr`avna smetka za da gi frlime od mostot. Somovi i krapovi treba da igraat slobodno niz nea! Bra}a selani, treba da im doka`ete na golemcite gore deka nie ve}e ne sme samo stado za stri`ewe i cicawe, tuku, obratno, deka gledame i znaeme s i sakame sami da si ja uredime dr`avata, sami da upravuvame! Dolu inteligencijata! Dolu dembelite, u~enite i profesorite! Da `iveat ispukanite race, noze i na niv sli~nite! Da `ivee narodot i negovite {iroki masi!

186

VERBALNA I NEVERBALNA KOMUNIKACIJA

VERBALNA I NEVERBALNA KOMUNIKACIJA


Politi~ki jazik
Na elementarno nivo, jazikot se javuva kako zbir od zvuci. Na vtorostepeno nivo, ovie zvuci se kombiniraat so idejata predizvikana od niv za da se dobie jazikot na op{testvoto. Jazikot, istovremeno, e tvorba na oddelni individui, no, isto taka, i socijalen fenomen, rezultat od naporite na op{testvoto. No, toj sekoga{ e rezultat i institucija na minatoto. Vo sega{nosta dejstvuvame preku jazikot, sozdaden vo minatoto. Zatoa, vo jazikot posebna va`nost imaat konstrukciite i normite, preku koi e "dogovoreno" razbiraweto na smislata. Smislata se krie ne samo vo zborovite, tuku i vo t.n. neverbalna komunikacija - gestikulacii, mimiki, govorot na teloto, koja ne samo {to mo`e da go dopolnuva jazikot, tuku i samata ~esto e nositel na smislata. Vo politikata ulogata na jazikot e ogromna, bidej}i toj ja izrazuva i ja garantira demokratijata. Kako {to Tukidid mu napomenuva na Perikle: "^ovek, koj znae da misli, a ne znae da gi izrazi svoite misli, e na nivo na onoj koj ne mo`e da misli". Problemot vo politikata se izrazuva ne samo vo ume{nosta da gi izrazuvame mislite. Toj e i vo mo`nosta da se postigne zaedni~ki kod (op{to razbirawe na smislata) me|u onie {to upravuvaat i onie so koi se upravuva. Ottuka, zna~eweto na komunikacijata e vo sposobnosta na politi~arite da im gi objasnat svoite nameri i re{enija na gra|anite, a ume{nosta na gra|anite e da gi izrazat svoite interesi i `elbi, taka {to politi~arite da mo`at da gi razberat. Vo {to se sostoi mo}ta na zborovite? Vo politikata mo}ta na zborovite e mo} {to e delegirana oratorot da gi iska`uva, odnosno avtoritetot na jazikot doa|a odnadvor. Mo}ta na zborovite e vo faktot deka tie ne se izgovaraat od li~no ime. Socijalnata grupa, ili organizacija (partija), gi delegirala pravata na odreden govornik da izgovara zborovi od imeto na organizacijata, ili grupata. Specifi~nosta na delegiraniot govor, 187

Glava 3. POLITI^KA KOMUNIKACIJA

kakov {to e obi~no politi~kiot govor, se sostoi vo faktot deka ne e dovolno toj da bide razbran i pravilno interpretiran. Potrebno e, isto taka, toj da bide prepoznatliv kako delegiran govor. Toa prepoznavawe zna~i: * zborovite da se izgovaraat od legitimnata li~nost - priznata i prepoznatliva kako takva. Na primer, postoi ogromna razlika me|u iska`uvawata za strukturata na buxetot na ministerot za finansii i na nekoj poznat violinist. Prviot govor e legitimen i politi~ki, a vtoriot - mislewe na poznat i popularen ~ovek; * zborovite da bidat izgovoreni vo legitimni uslovi, vsu{nost pred legitimen auditorium. Ako go prodol`ime dadeniot primer, zborovite na ministerot }e se prifa}aat na razli~en na~in, ako se izgovorat za vreme na diskusija za buxetot vo parlamentot i ako se izgovorat vo prijatelski krug; * zborovite da bidat vo legitimna forma. Ovde idejata e deka postoi spefi~nost na samiot politi~ki govor. Vo na{iov primer, smislata na zborovite na ministerot e edna, ako se izgovoreni od imeto na vladata, a sosema druga, ako se spored misleweto na samiot minister. Govorot na govornikot se vika javen govor, bidej}i pretstavuva so zborovi naso~eno govorno dejstvo vo konkretna situacija. Stanuva zbor za ume{nost efektivno da izrazuvame znaewa i iskustva, da gradime stavovi i mislewa, da sugerirame idei so sredstvata na `iviot govor, vo uslovi na sekojdnevna javna situacija. Iskustvoto na javniot govornik, t.e. oratorskoto iskustvo, e ume{nost da govori{ dobro pred kompakten auditorium. Da "govori{ dobro", zna~i "da ubeduva{, da impresionira{ i da fascinira{" (Ciceron). Seto toa mo`e da se postigne isklu~itelno vo uslovi koga go vladee{ jazikot, na koj{to komunicira{. "Sekoe upravuvawe", veli Margaret Ta~er, "zapo~nuva so vladeeweto na obi~niot angliski jazik", so vladeeweto na potrebnite jazi~ni sredstva, za da gi istakne{ problemite to~no i razbirlivo i da ja predizvika{ potrebnata reakcija vo auditoriumot so cel za re{avawe na odreden problem, da gi predizvika{ neophodnite op{testveni aktivnosti i nivnoto re{avawe. Od isklu~itelna va`nost e to~no postavenata zada~a. Se razbira, to~nosta ne e samo mislovnoto zna~ewe na zborovite i nivnata organizacija vo tekstot. Taa e vo na~inot, na koj{to se izgovoreni to~nite zborovi, tokmu na toj ~ovek ili grupa, tokmu ovde i sega, tokmu vo ovaa situacija. Toa e ume{nosta, koga se isprava{ vo javniot prostor, da si vo sostojba da gi nadmine{ granicite na kulturniot prostor, da uspee{ vo procesot na svoeto neposredno prisustvo i preku nego da ja sintetizira{ porakata i da gi sugerira{ negovite pri~ini diskretno, 188

VERBALNA I NEVERBALNA KOMUNIKACIJA

na setilno nivo. So drugi zborovi, da umee{ vo dovolen stepen da ja "o~ove~i{" porakata. Zatoa {to govorni{tvoto e sistematsko vospitanie na odredeni zalagawa, bara postojana koncentracija na vnimanieto vo mo`nostite i tajnite na samata igra na odnesuvawe. Funkciite na javniot govor mo`e da se svedat na dve me|usebno povrzani i me|usebno usloveni celi: da izvestuvame (informirame) i da ubeduvame. Iznesuvaweto misli, ~uvstva, iskustva, znaewa, idei mo`e da se nare~e izvestuvawe. Vlijanieto na odredena informacija vrz svesta, mislite, ~uvstvata, du{evnata raspolo`ba i odnesuvaweto, mo`e da se nare~e ubeduvawe. Dvete aktivnosti se povrzani vo eden komunikaciski proces. ^ovek ne izvr{uva nikakvo dejstvo dokolku ne veruva deka postoi smisla da go izvr{uva; ako ne e uveren deka }e postigne ne{to. Vr{ime razmena na informacii, zatoa {to poinaku ne bi mo`ele da `iveeme i da se razvivame vo op{testvoto. Se izrazuvame, zatoa {to veruvame deka toj na kogo mu zboruva{, }e ni veruva, }e mo`eme da go ubedime vo vrednosta na razmenata na mislite. Od druga strana, za da go naterame nekoj da ni veruva, treba da go ubedime vo svoeto pravo, treba da ja podelime so nego informacijata, vrz koja se gradi na{eto sopstveno ubeduvawe. Taka {to, informiraweto sodr`i element na ubeduvawe, a ubeduvaweto e nemo`no bez informirawe. Vo komunikaciskata praktika, imaj}i ja predvid konkretnata situacija, edno od dvete aktivnosti obi~no preovladuva. Toa ni dava pravo da zboruvame za dva glavni vida javen govor - informativen i ubeduva~ki. Niz celiot svoj `ivot nie sme objekti i subjekti na ubeduvawe. Pravoto da ubeduva{ i da bide{ ubeduvan gi karakterizira demokratskite op{testva, zatoa {to e poeti~ki od prisilnoto nametnuvawe na voljata kaj mnozinstvoto. Su{tinata na ubeduva~kiot govor e vo samoto postignuvawe promeni vo svesta i odnesuvaweto na slu{atelot. Toj bara poaktivno anga`irawe na auditoriumot, otkolku {to informativniot govor nalo`uva prifa}awe rizici. I toa e taka bidej}i toj ne samo {to gi otkriva mo`nostite, tuku i go prisiluva auditoriumot da go napravi svojot izbor, go naso~uva toj izbor vo odredena nasoka, pri {to po odreden redosled gi eliminira site mo`nosti, osven edna - misleweto na govornikot, koj ja prezema liderskata funkcija. Eliminiraweto na site mo`nosti, osven edna, se postignuva, pred s, po logi~en pat, preku sistemot pri~ini, dokazi, argumenti. No, prifa}aweto na rizicite i odgovornostite ne mo`e da se realizira bez intenzivnoto u~estvo na emociite, bez da se provocira "pristrasnosta". 189

Glava 3. POLITI^KA KOMUNIKACIJA

Efektivnosta na govornoto dejstvo vo golem stepen se opredeluva so sposobnosta na govornikot da vleva doverba, da garantira za prifatenite rizici so sopstvenata li~nost. Vo slu~ajov, zboruvame za nadarenost da sugerira{, da ubeduva{. Toa, vsu{nost, pretstavuva zgolemeno energisko zra~ewe, koe ne mo`e da se postigne samo so ve`bi. Toa zavisi od individualnite sposobnosti i specifi~nosti na nervniot sistem i zatoa e darba. No, preku ve`bi mo`e da se otkrie darbata, pri {to se otstranuvaat {tetnite napori {to ja potisnuvaat. Bidej}i, vo sprotiven slu~aj, emotivniot pritisok od strana na govornikot, silniot emotiven pritisok bi go pretvorile govornoto dejstvo vo nasilstvo - nezavisno dali toa e osoznaeno, ili ne (na primer, govorite na Hitler). Malku ili mnogu, sekoj ima ~uvstvo za silata na zborovite, za vo niv zaspanata energija koja se osloboduva i se naso~uva, soglasno na~inot na nivnata upotreba. Sekoj ~ovek barem edna{ vo svojot `ivot ja po~uvstvuval vistinskata sila na zborovite, koja{to mo`e da ja promeni istorijata. * Zborovite go zamenuvaat viduvaweto. * Zborovite vlijaat vrz raspolo`enieto. * Gi sovladuvaat prostorot i vremeto. * Gi sovladuvaat apetitite i gi provociraat emociite. * Provociraat dejstvo. * Stanuvaat instrument na umot. * Sozdavaat ~uvstvo za socijalna pripadnost, prisposobuvaat. Upotrebata na zborovite, prakti~no zna~i koristewe edna ili nekolku od ovie mo`nosti. Zvu~nite zborovi sozdavaat odreden fonostil, koj{to, se razbira, e postaven od samiot tekst. Me|utoa, odnesuvaweto na govornikot, neposrednoto izgovarawe na zborovite mo`e da ja prisposobi, no mo`e i da ja promeni smislata i sugestijata (primer so obra}aweto "dami i gospoda"). Od s {to e ka`ano do tuka, mo`eme da zaklu~ime deka od jazikot na govornikot zavisi kvalitetot na negovoto vlijanie vrz auditoriumot ili, kako {to rekol Konfu~ij: "Ako jazikot ne e to~en, ona {to se ka`uva ne go ozna~uva toa {to treba da go ozna~i i ona, {to treba da se napravi ostanuva nenapraveno!" Nelingvisti~ki aspekti na govorot Edni isti zborovi mo`at da bidat iska`ani na najrazli~ni na~ini - so razli~ni emocii, zna~ewe i duri so prikriena smisla. Pauzite, akcentot, gradaciite na glasot, isto taka nosat poraka. Ovde, 190

VERBALNA I NEVERBALNA KOMUNIKACIJA

osobeno e va`na pauzata, zatoa {to isto kako vo muzikata, nepostoeweto zvuk dava mo`nost da se razbere samiot zvuk. Kolku vreme zboruvame, kolku brzo, kolku brzo po~nuvame da zboruvame otkako drugiot prestanal - toa se odrazuva na razbiraweto i interpretacijata na na{ata poraka. Lu|eto imaat specifi~en na~in na reakcija na prekinuvaweto i mol~eweto od strana na drugiot i toa treba da se razbere kako reakcija, posebno vo odnos na situacijata "davawe intervju". Ovde se vklu~uvaat i problemite so prisutnost na {tetnite zborovi i zvuci, promeni vo konstrukcijata na re~enicite i sli~no. Intonacija i boja na glasot Toj {to umee da slu{a, kako i toj {to ~ita me|u redovi, razbira pove}e otkolku {to zna~at zborovite na toj {to zboruva. Toj slu{a i ja ceni silata i intonacijata na glasot, brzinata na govorot. Toj gi zabele`uva pomestuvawata vo izgradbata na frazite, kako, na primer, nedovr{enosta na re~enicite, gi odbele`uva ~estite pauzi. Tonot na glasot e posebno cenet klu~ za razbirawe na ~uvstvata na sogovornikot. ^uvstvata nao|aat izraz nezavisno od zna~eweto na zborovite. ^uvstvata mo`at da se istaknat duri i pri ~itawe na azbukata. Lesno se raspoznavaat gnevot i tagata. Nervozata i qubomorata se odnesuvaat kon ~uvstvata {to pote{ko se raspoznavaat. Silata i visinata na glasot, isto taka, se korisni signali za de{ifrirawe na soop{tenieto na govornikot. Nekoi ~uvstva, kako entuzijazam, radost i nedoverba, obi~no se izrazuvaat so visok ton. Gnevot i stravot, isto se izrazuvaat so visok ton, no so po{irok dijapazon na tonalitetot, silata i viso~inata na zvukot. ^uvstvata, kako taga, `al i zamor, obi~no se izrazuvaat so mek i pridu{en glas, so namaluvawe na intonacijata na krajot na sekoja fraza. I brzinata na govorot gi odrazuva ~uvstvata na govornikot. Lu|eto zboruvaat brzo koga se vozbudeni ili voznemireni od ne{to, koga zboruvaat za svoite li~ni te{kotii. Bavniot govor ~esto svedo~i za poti{tena sostojba, taga, prepotentnost ili zamor. Nesigurnosta pri izborot na zborovi se izrazuva toga{ koga govornikot ne e uveren vo samiot sebe, ili se podgotvuva da n "udavi". Obi~no nedostigot na zborovite e poistaknat vo sostojba na vozbuda, ili toga{ koga sogovornikot se obiduva da n izmami.

191

Glava 3. POLITI^KA KOMUNIKACIJA

Tehnika na govorot Osnovnite sredstva na tehnikata na govorot se odnesuvaat na oddelni etapi i zakoni na govorniot proces, tretiran, istovremeno, kako zvu~na artikulirana pojava: di{ewe, intonacija na glasot, pravilen izgovor. Osnovnite uslovi za pravilen govor se: * osloboduvawe na psihata od {tetnata napregnatost, {to se koncentrira vo govorniot aparat; * jasno i aktivno izgovarawe na sekoj zvuk; * pravilno di{ewe, {to obezbeduva stabilen glas; * pridr`uvawe kon jazi~nite normi.

Neverbalna komunikacija
Neverbalnata komunikacija, poznata kako "jazik na gestikulaciite", vklu~uva takvi formi na samoizrazuvawe, {to ne se zasnovaat vrz zborovite i drugite govorni simboli. Da se nau~ime da go razbirame jazikot na neverbalnata komunikacija, e va`no od nekolku pri~ini. Prvo, so zborovi mo`at da se prenesat isklu~itelno fakti~kite znaewa, no za da se izrazat ~uvstvata, ne se dovolni samo zborovite. Vtoro, znaeweto na ovoj jazik poka`uva kolku nie umeeme da vladeeme so samite sebe. Ako za govornikot e te{ko da se spravi so gnevot, toj go zgolemuva glasot, se vrti, a nekoga{ se odnesuva i mnogu predizvikuva~ki. Neverbalniot jazik }e ni go ka`e i toa, {to go mislat realno za nas i tie {to n opkru`uvaat. Nezavisno {to lu|eto gi odmeruvaat svoite zborovi i ponekoga{ ja kontroliraat svojata grimasa, ~esto e mo`en "izliv" na skrieni ~uvstva preku mimiki, gestikulacii i intonacijata na glasot. Sekoj od tie negovorni elementi na komunikacija mo`e da ni pomogne da se uverime vo pravilnosta na toa {to e ka`ano so zborovi, ili, kako {to se slu~uva ponekoga{, da se somnevame vo ka`anoto. Neverbalnata komunikacija e od osobeno golemo zna~eweto za politi~arite. Za niv e zadol`itelno dobro da go vladeat "jazikot na gestikulaciite". Fizi~kiot izgled, osobeno karakteristikite na liceto, te{ko se kontroliraat. Va`na uloga za prifa}aweto na nadvore{niot izgled igraat predrasudite i nesvesnite raspolo`bi - pozitiven ili negativen odnos kon politi~arite. Koristenite gestikulacii, bez da znaeme mo`at da go zasilat, ili da asociraat sprotivnost na govorot. Gestikulaciite najlesno 192

VERBALNA I NEVERBALNA KOMUNIKACIJA

mo`at da se prifat, ili izmenat. Simbolikata na gestikulaciite e mnogu poizrazena i vlijatelna, posebno na odnapred nepredubedeni gleda~i. Polo`bata na teloto se karakterizira so tri osnovni momenti: biolo{ki reakcii na organizmot, odredena poza i situacija i kulturnite tradicii vo opredeleno op{testvo. Koga zboruvame za neverbalna komunikacija, treba da obratime vnimanie na specifi~nosta na li~niot, na direktniot i na audiovizuelniot kontakt. Za razlika od fascinantnosta vo direktnata komunikacija, audiovizuelnata "harizma" na politi~arite e, pred s, neverbalnoto odnesuvawe. Postojat tri mo`nosti za vlijanie na neverbalnata komunikacija vrz pretstavuvaweto na politi~arot preku audiovizuelnite mediumi: a) fizi~kiot izgled: fizi~kiot aspekt na politi~arot e te`ok za kontrola, bidej}i toj te{ko se modificira. Toa se odnesuva posebno za karakteristikite na liceto, koi se odnesuvaat pozitivno, ili negativno so sodr`inata na soop{tenieto. Posebna uloga, vo taa smila, igraat predrasudite i nesvesnite raspolo`bi, {to vodi do pozitivno, ili negativno prifa}awe na politikata, nezavisno od poddr{kata {to mu se uka`uva na negoviot diskurs; b) glasot: ovde mo`e da se izmeni smislata, ili interpretacijata na komunikacijata preku tonalitetot, bojata, ritamot, elasti~nosta i sli~no. Vsu{nost, i da saka, politi~arot ne mo`e da go izmeni svojot glas, koj{to e mnogu pokarakteristi~en za edna li~nost od otpe~atocite na prstite. No, ona {to e bitno, e silata na tehnikata, koja mo`e delumno da gi podobri karakteristikite na glasot, ili da gi vlo{i; v) gestovite: tie mo`at da go zgolemat, no mo`at da bidat i vo sprotivnost so govorot {to politi~arot go iznesuva. Sporedbeno najdobro se podlo`uvaat na usvojuvawe i promeni. Mnogu e te{ko da se nau~i politi~arot da go kontrolira svoeto neverbalno odnesuvawe, zatoa {to vo visok stepen e nesvesno. Ovaa te{kotija e povrzana i so karakterot na debatata - se ~eka nervozata na protivnikot, pred s, za da stane nesvesno negovoto odnesuvawe i da se dozvoli gre{ka. Drugata te{kotija e vo vrska so celosno subjektivnata interpretacija na neverbalnoto odnesuvawe, iako imame op{to kulturni i socijalni modeli na negovata interpretacija. Pri verbalnata komunikacija se slu`ime so relativno to~ni elementi - jazikot i, zaradi toa, ima organi~eni interpretatorski mo`nosti. Pri dekodiraweto na neverbalnata komunikacija postoi pogolem opfat od varijacii. 193

Glava 3. POLITI^KA KOMUNIKACIJA

Izraz na liceto Izrazot na liceto e glaven pokazatel na ~uvstvata. Se sveduva na dvi`ewe na o~ite, ve|ite, ustata, itn. Kaj lu|eto izrazot na liceto e edna od kontroliranite oblasti na gestikulacii. Osven toa, ovde problemot so interpretacijata e {to mnogu bliski izrazi mo`at da imaat celosno sprotivstavena smisla. Preku izrazot na liceto najdobro se otkriva stepenot na emocijata. Vtoro e {to mislata na gestikulacijata na liceto treba da se interpretira zaedno so drugi znaci. Naj~esto izrazot na liceto se koristi za "potpirawe" vrz povratnata komunikacija so auditoriumot, zatoa {to delot okolu o~ite i ustata e postojaniot komentar. Taka, zatvorenite o~i izrazuvaat nedoverba; poluzatvorenite iznenadenost; normalniot pogled - bez komentar; podotvorenite nerazbirawe; {iroko otvorenite - nervoza. Qubov, sre}a zadovolstvo iznenaduvawe

odbivnost
Voznemirenost, re{itelnost

stradawe

Najlesno se raspoznavaat pozitivnite emocii - sre}a, qubov i voshit. Te{ko se prifa}aat kako pravilo negativnite emocii - taga, gnev, odbivnost. Obi~no emociite se asociraat so mimiki, na sledniov na~in: - voshit - potkrenati ve|i, {iroko otvoreni o~i, opu{teni nadolu kraevite na usnite, poluotvorena usta; - strav - potkrenati i sobrani kon osnovata ve|i, {iroko otvoreni o~i, kraevite na usnite se opu{teni nadolu i lesno povle~eni nazad, ustata mo`e da bide otvorena; - gnev - ve|ite se spu{teni nadolu, br~kite na ~eloto se optegnati, o~ite se podzatvoreni, usnite se sobrani, zabite - stegnati;

194

VERBALNA I NEVERBALNA KOMUNIKACIJA

- taga - ve|ite se spu{teni nadolu, o~ite se pomra~eni, ~esto kraevite na ustata se lesno opu{teni; - sre}a - o~ite se spokojni, kraevite na usnite se podignati i obi~no povle~eni nazad. Na site n e poznato deka: - cvrsto stegnatite usni izrazuvaat dlaboka zamislenost; - iskrivenite, otptegnati usni - somnevawe, ili sarkazam. Nasmevkata, po pravilo, izrazuva dru`equbivost, potreba od odobruvawe. Treba, me|utoa, da se znae deka taa kako element na grimasite i odnesuvaweto zavisi od regionalnite i kulturnite razliki: `itelite na ju`nite predeli se nakloneti da se nasmevnuvaat po~esto, otkolku `itelite na severnite. Vizuelen kontakt Vizuelniot kontakt se javuva kako isklu~itelno va`en element pri komunikacijata. Pogledot na govornikot zna~i ne samo zainteresiranost, tuku i ni pomaga da go koncentrirame na{eto vnimanie vrz ona za {to se zboruva. Za vreme na govorot, govornikot i slu{atelot povremeno se gledaat, povremeno gi izmestuvaat svoite pogledi, ~uvstvuvaj}i deka postojaniot pogled mo`e da mu pre~i na sogovornikot da se koncentrira. Kako govornikot, taka i slu{atelot si gledaat eden vo drug pravo vo o~ite, ne pove}e od 10 sekundi. Odvreme-navreme o~ite na sogovornicite se sre}avaat, no toa trae zna~itelno pomalku, otkolku {to se zadr`uva pogledot na edniot kon drugiot sogovornik. Zna~itelno polesno odr`uvame vizuelen kontakt so govornikot pri pojasnuvawe na prijatna tema i go izbegnuvame, diskutiraj}i neprijatni ili izme{ani temi. Uporniot, ili koncentriran pogled, obi~no se prifa}a kako znak za neprijatelstvo. Treba da se znae deka posebnite aspekti na me|usebnite odnosi se istaknuvaat vo toa, kako lu|eto gledaat eden na drug. Na primer, nie sme skloni da gi gledame pove}e onie na koi im se voshituvame, ili sme vo bliski odnosi. Osven toa, `enite se pove}e skloni kon vizuelniot kontakt, otkolku ma`ite. Fiksiraweto vo o~ite na sogovornikot zna~i vnimanie kon nego. No, dokolku prodol`i podolgo vreme, ve}e se nametnuvaat novi interpretacii, koi zavisat od celosniot izraz na liceto i od situacijata: mo`no e B da e vquben vo A, mo`no e da raspolo`en prijatelski, agresivno, ili krajno qubopitno. Pogledot na o~ite igra va`na uloga pri odr`uvawe na me|usebnite odnosi vo komunikaciskiot akt. 195

Glava 3. POLITI^KA KOMUNIKACIJA

Pozi i gestovi Toa se dvi`ewata na racete, nozete i drugi delovi na teloto. Nekoi od niv imaat cel da go prenesat krajnoto soop{tenie, drugi se nesakani socijalni belezi, {to mo`at da bidat interpretirani pravilno i nepravilno. Gestovite mo`at da ja prenesuvaat emocionalnata sostojba. Obi~no pri silni emocii lu|eto instinktivno gestikuliraat - se murtat (agresija), si go dopiraat liceto (nespokojstvo), se ~e{aat (samoponi`uvawe), se trijat (zamor) i drugo. Preku gestovite mo`e da se dopolnuva smislata na soop{tenieto. Obi~no, toa se gestikulacii koordinirani so sodr`inata na verbalnata komunikacija: nabrojuvawe so gestikulacii so prstite, poka`uvawe kon predmeti, ili lu|e, poddr{ka so gestikulacii na pra{awata, voshituvawe i sli~no; promena na amplitudata na gestikulacijata pri ilustrirawe veli~ini (golemata riba), i sli~no. Gestovite mo`at celosno da go menuvaat govorot. Gestovite na glavata se specifi~ni gestikulacii i imaat dve razli~ni ulogi: tie mo`at da "pottiknuvaat", t.e., ohrabruvaat, ili da ja kontroliraat komunikaciskata sinhronizacija. Sostojbata i ~uvstvata na ~ovekot mo`at da se odredat po toa, kako toj stoi ili sedi, po negovite gestovi i dvi`ewa. Koga govornikot se navednuva kon nas za vreme na razgovorot, go prifa}ame toa kako qubeznost, o~igledno zaradi toa {to takvata poza zboruva za vnimanie. Nie se ~uvstvuvame pomalku udobno so onie koi pri razgovor so nas se povlekuvaat nazad, ili celosno se opu{taat vo foteljata. Obi~no e lesno da se diskutira so onie {to zazemaat prirodna polo`ba. Takva poza mo`at da zazemat i lu|e od visok rang, verojatno zaradi toa {to tie se posamouvereni vo momentot na komunikacijata i obi~no ne stojat, a sedat - ponekoga{ opu{teni nazad, ili navednati nastrana. Naklonot, koga sogovornicite {to stojat ili sogovornicite {to sedat se ~uvstvuvaat udobno, zavisi od karakterot na situacijata, ili od razlikite vo nivnata op{testvena polo`ba i kulturno nivo. Lu|eto, koi se poznavaat dobro edni so drugi, ili sorabotuvaat vo raboteweto, obi~no stojat ili sedat strani~no eden do drug. @enite ~esto pretpo~itaat da razgovaraat lesno navednati nastrana, kon sogovornikot, ili da stojat paralelno so nego, posebno ako dobro se poznavaat. Ma`ite vo diskusijata ja pretpo~itaat polo`bata lice kon lice, osven vo situaciite na rivalstvo. Zna~eweto na mnogu gestikulacii na racete, ili dvi`ewe na nozete, e o~igledno. Na primer, skrstenite race, ili noze, zboruvaat 196

VERBALNA I NEVERBALNA KOMUNIKACIJA

za skepti~nost, za{titna polo`ba. I obratno - nevkrstenite noze izrazuvaat pootvorena pozicija, stav na doverba. Koga razmisluvaat, lu|eto obi~no sedat potpiraj}i ja so dlankite bradata. Racete postaveni zad glavata, izrazuvaat vozvi{enost. Za vreme na razgovorot, sogovornicite postojano klimaat so glavite. Iako klimaweto so glava ne zna~i sekoga{ soglanost, toa pomaga vo razgovorot. So nego slu{atelot kako da mu dava dozvola na sogovornikot da prodol`i. Klimaweto so glava, na govornikot mu zna~i odobruvawe i pri grupna diskusija, zatoa {to govornikot go naso~uva svojot govor neposredno kon onoj {to postojano klima so glavata. Brzoto navednuvawe i vrteweto na glavata nastrana, ~esto se pokazateli za toa deka slu{atelot saka da se iska`e. Obi~no i na govornicite i na slu{atelite im e polesno da diskutiraat so onoj, na kogo izrazot na liceto mu e `iv i dvi`ewata ekspresivni. Aktivnata gestikulacija ~esto izrazuva pozitivni emocii i se prifa}a kako znak za zainteresiranost i dru`equbivost. Preteranite gestikulacii, vsu{nost, mo`at da bidat i izraz na voznemirenost, ili nesigurnost. Prostorot me|u li~nostite Drug va`en faktor vo komunikacijata e prostorot me|u li~nostite - kolku blisku, ili daleku se sogovornicite eden od drug. Fizi~koto rastojanie e va`no, pred s, vo odnos na intimnosta i dominacijata. Normalniot stepen na fizi~ko rastojanie varira vo razli~nite kulturi, no sekoj `ivotinski vid (vklu~uvaj}i go i ~ovekot) gi ima svoite karakteristiki za socijalen prostor. Ponekoga{ nie go istaknuvame svojot odnos so prostornite kategorii, kako na primer: "se dr`am nastrana" od toj {to ne mi se dopa|a, ili od koj{to se pla{am; "se dr`am cvrsto" do toj, za koj{to sum zainteresiran. Kolku pove}e sogovornicite se zainteresirani eden za drug, tolku tie poblisku stojat, ili sedat eden do drug. Postoi edno dozvoleno rastojanie me|u sogovornicite, koe zavisi od vidot na me|usebnite odnosi i se opredeluva na sledniov na~in: - intimna oddale~enost (do 0,5m) - odgovara na bliskosta na odnosite; - rastojanie me|u li~nostite (0,5 - 1,2 m) - toa e rastojanieto za razgovor me|u prijateli so, ili bez dopir; - socijalno rastojanie (1,2 - 3,7 m) - toa e rastojanieto za neformalni op{testveni i delovni odnosi, kade {to gornata granica pove}e odgovara na formalnite odnosi;

197

Glava 3. POLITI^KA KOMUNIKACIJA

- javno rastojanie (3,7 m i pove}e) - pri ova rastojanie ne se smeta za grubo da se razmenat samo nekolku zborovi, ili da se vozdr`ime od komunikacija. Obi~no lu|eto se ~uvstvuvaat udobno i ostavaat dobar vpe~atok koga stojat i sedat na rastojanie, {to odgovara na gorenavedenite me|usebni odnosi. Preteranata bliska, kako i preterano oddale~enata polo`ba, uka`uvaat na negativnoto vlijanie vrz komunikacijata. Kolku lu|eto se poblizu, eden do drug, tolku pomalku gledaat eden vo drug. I obratno, koga se na rastojanie, tie pove}e gledaat eden vo drug i gi koristat gestikulaciite za odr`uvawe na vnimanieto na sogovornikot. Zna~eweto na fizi~kata bliskost se menuva vo zavisnost od fizi~koto opkru`uvawe - taa nema zna~ewe vo prepoln avtobus, dodeka pri kontakt so o~ite, ili vo razgovor, taa ve}e stanuva zna~aen beleg. Ako A sedne blizu do B, zna~eweto treba da se tolkuva vo odnos na toa dali ima i drugi mesta na koi A mo`e da sedne, dali sedat pod agol, ili lice kon lice; postoi li fizi~ka bariera me|u niv, i drugo. "Zatvorenite" prostori se karakteristi~ni za intimnite razgovori. Kaj niv vo interpretacijata se vklu~uvaat i setilata - dopir, miris i drugo. Doka`ano e deka lu|eto sedat, ili zastanuvaat blizu do lu|eto {to im se dopa|aat. No, postojat silni me|ukulturni razliki Arapite i Latinoamerikancite zastanuvaat mnogu blisku, dodeka [ve|anite i [kotlan|anite se podistancirani. Zgolemuvaweto, ili skratuvaweto na distancata se soodvetni signali za prekinuvawe, ili intenzivnost na komunikacijata. Tie pravila zna~ajno se menuvaat vo zavisnost od vozrasta, polot i kulturnoto nivo. Na primer, decata i vozrasnite lu|e se dr`at poblisku do sogovornikot, dodeka mladite lu|e i lu|eto na sredna vozrast pretpo~itaat pooddale~ena polo`ba. Obi~no `enite stojat, ili sedat poblisku do sogovornikot, otkolku ma`ite. Kvalitetite na li~nosta, isto taka, go odreduvaat rastojanieto me|u sogovornicite umereniot ~ovek, so ~uvstvo za sopstveno dostoinstvo, se dobli`uva do sogovornikot pove}e, a voznemirenite, nervoznite lu|e se dr`at na pogolemo rastojanie. Op{testvenata sostojba na lu|eto koi razgovaraat, isto taka, ima zna~ewe. Kontakt so teloto Toa e eden od najednostavnite vidovi socijalno dejstvo. Toa pretstavuva simbolika - na primer, tapkaweto po grb, stegaweto na racete. Ako ja isklu~ime direktnata agresija (sudir) i seksualniot dopir, politi~arite postojano go koristat za da gi izrazat ~uvstvata i stavovi198

VERBALNA I NEVERBALNA KOMUNIKACIJA

te. Nadvor od semejnata komunikacija, obi~no toj kontakt se ograni~uva na kontakt so race. Napraveni se razli~ni istra`uvawa za da se ocrtaat zonite na dopir na telata, kako i subjektite na me|usebnoto dejstvuvawe. Va`no e da se zapomni deka zaradi ogromnite kulturni razliki vo kontaktot so teloto, ne e mo`no da se koristat rezultatite od istra`uvawata vo drugi zemji. Polo`bata na teloto Toa e, isto taka, silen instinktiven signal, {to prenesuva va`ni socijalni signali. Postojat instinktivni "vi{i" (dominantni) i "ni`i" (pot~ineti) pozi. @elbata, ili namerata za dominirawe se izrazuva so ispraveni, cvrsti stavovi na teloto, nanazad ispravena glava, i sli~no. Postojat, isto taka, prijatelski, ili neprijatelski pozi. Preku op{tata polo`ba na teloto, li~nosta, obi~no, ja poka`uva svojata emocionalna sostojba, na primer, napnatost, ili opu{tenost. Mo`e da se istakne, isto taka, i odnosot kon drugite. Lu|eto imaat zaedni~ki stil na istaknuva~ko odnesuvawe {to se poka`uva preku odot, polo`bata na teloto, na~inot na sedeweto, i sli~no. Vrz ovoj stil vlijaat: -sega{ni (aktivni) i minati socijalni ulogi, - na primer, ako odreden ~ovek bil, ili vo momentot e voeno lice; - samoprifa}aweto na li~nosta, vsu{nost, pretstavata za sebesi; - doverbata, {to ja imame vo sopstvenoto jas; - emocionalnata sostojba; - kulturnite razliki. Izgled - figurata i odot Karakteristikite na izgledot - figurata i odot na odreden ~ovek mo`at da govorat mnogu kaj vnimatelniot i zainteresiran nabquduva~. Dobriot, neprisilen izgled, svedo~i za golemo prifa}awe i otvorenost kon tie {to n opkru`uvaat, za sposobnosta vedna{ da gi koristime vnatre{nite sili i oslobodeni od kakva bilo prisila. Nepodvi`nosta, ili napnatosta na teloto, ja otkrivaat reakcijata na samoodbrana, izbegnuvawe na kontaktite, zatvorenost, ~esto ~uvstvitelnost, a isto taka, i neume{en streme` kon korektnost. Lo{iot, opu{ten izgled, svitkaniot grb, otkrivaat pokoruvawe, smirenost, prisposobuvawe. Polo`bi od tradicionalen vid (ednata, ili dvete race vo xebovite, racete postaveni zad grb, ili skrsteni na gradite, i drugo) se 199

Glava 3. POLITI^KA KOMUNIKACIJA

znak na nedovolna samostojnost i potreba od nezabele`ano vklopuvawe vo okolinata. Za vnimatelniot nabquduva~ mnogu informacii se dobivaat od potkrevaweto na ramenicite i dvi`eweto na gorniot del na ~ovekovoto telo. Ovie delovi na teloto mnogu opisno svedo~at kako za ~ovekoviot karakter, taka i za negovata emocionalna sostojba vo momentot. Polo`bata na nozete i stapalata, isto mo`e da zboruva za sostojbata i psihi~kite karakteristiki na individuata: - stoeweto na dvete noze (nozete se razdvoeni ne pove}e od dve pedi), so ramnomerno rasporeduvawe na te`inata na teloto, e svojstveno za silen i stabilen ~ovek, smiren i cvrst, {to umee bilo kade da se prisposobuva. - nepodvi`nata, studenata polo`ba, so silna napregnatost, poka`uva lo{o prisposobuvawe, inaet, neelasti~nost vo odnesuvaweto i samodoka`uvaweto; - promenlivata polo`ba pri nedovolna napregnatost, za~estenata smena na osnovnata potpora na nozete i stavot na stapalata, poka`uvaat nedovolna cvrstina i discipliniranost, beznade`nost i pla{livost; - "ni{kaweto", potkrevaweto na prstite, zboruva ili za podgotovka za aktivno dejstvo, ili za zajadlivost; - polo`bata "{iroko ras~ekoreni noze", poka`uva potreba od samopotvrduvawe, {iroki pretenzii, zgolemena samoprocenka, a ~esto i ~uvstvo za omalova`uvawe; - ako odot, ili polo`bata se karakteristi~ni so zabele`livo razdvojuvawe na stapalata nanadvor, stanuva zbor za "demonstrirano odewe", voobrazenost i samouverenost ("~ekori kako paun"); - ako vrvovite na stapalata se svrteni navnatre, toga{ toa poka`uva izvesna vnatre{na slabost, relativen nedostig na inicijativnost, nedovolna uverenost vo sopstvenite sili. Se razlikuvaat nekolku vidovi odewe: - ritmi~no - opu{tena forma na pripodignato, no stabilno odnesuvawe; toa e tipi~no za onie {to se {etaat; - ramnomerno - od vidot na vojni~ki ~ekor pri mar{ - e tipi~no za lu|e so volja i streme` kon odredena cel; - so {iroki ~ekori - poka`uva naso~enost kon celi, pretpriemlivost, ednostavnost, apstraktno mislewe; - so mali, kusi ~ekori - svedo~i za vnimanie, namera, brzo mislewe i reakcija, vozdr`anost, konkreten na~in na mislewe;

200

VERBALNA I NEVERBALNA KOMUNIKACIJA

- ritmi~no silno odewe (so zasileno dvi`ewe na kolkovite) takvo odewe imaat samo naivno-instinktivnite i samouvereni li~nosti; - razvle~eno odewe - toa e znak za bezvolnost, nepostoewe `elba za ne{to, opu{tenost, mrzelivost; - tvrdo, stegnato, zdrveno odewe - toa poka`uva zatvorenost, nedostig na kontakti, nesposobnost za slobodni nastapi; - postojano podigawe na prstite na stapalata - toa demonstrira streme` za napred, ~uvstvo za superiornost, osobeno intelektualna. Karakterot na odnosite na lu|eto so drugi lu|e i so svetot voop{to, a, isto taka, nekoi personalni specifi~nosti se ogleduvaat i vo drugi tipi~ni pozi. Dvi`ewe na racete Dvi`ewata na racete za vreme na govorot se razli~ni i zavisat od temperamentot na individuata. Treba da se znae deka od golemi rastojanija ovaa gestikulacija, nare~ena govor na racete, e posebno va`en instrument za zasiluvawe na zborot. Po~etniot stav pri ova dvi`ewe e neutralnata polo`ba pri {to racete se nao|aat nad polovinata. Problemot e kako da se sozdade vpe~atok za sloboda. Eden sovet - koristete mali bele{ki so glavnite tezi na svojot govor. Dr`ete gi vo ednata raka. Taka, taa sekoga{ }e bide zafatena i }e zazeme prirodna polo`ba, a so drugata }e mo`ete da gestikulirate. Nikoga{ ne treba da gestikulirate so rakata so bele{kite, zatoa {to toa ja dekoncentrira publikata. Treba da se izbegnuvaat slednite gestikulacii: Vkrstenite race pred gradite - tie se prifa}aat kako znak za arogancija i distanciranost. Govornikot sozdava bariera me|u sebe i publikata i e antipati~en; Vkrstenite race na polovinata - tie pre~at na otvoraweto na govornikot kon publikata i ostavaat vpe~atok za propovedni~ki mentalitet na govornikot; Postavuvaweto na racete na polovinata, isto taka, dejstvuva odbivno za publikata. Slu{atelite mislat deka barate da se postavite nad niv, a so takvo odnesuvawe ne se dobivaat privrzanici; Poka`uvaweto so prst kon publikata e dosta neprijaten gest, {to ostava vpe~atok deka govornikot e seznajko;

201

Glava 3. POLITI^KA KOMUNIKACIJA

Igraweto so o~ilata, penkaloto, ili so drugi mali predmeti {to gi dr`ite vo racete, go ottrgnuva vnimanieto na slu{atelite od sodr`inata na va{iot govor. Prepora~livi se gestikulaciite od vidot na: Ispru`enata raka kon slu{atelite demonstrira `elba za kontakt; Istoto va`i i koga dvete race se ispru`eni kon publikata.. Toa sozdava vpe~atok za iskrenost. Zada~a: Zapoznavawe - trening za vnimanie i zapomnuvawe. Celta e da se trenira sposobnosta za nabquduvawe i da se pretstavat razli~ni na~ini na zapoznavawe i pretstavuvawe vo razli~ni situacii: na ulica, pri neformalni sredbi, pri formalni aktivnosti (sredbi, priemi, mitinzi, rabotewe so aktivot, debati so oponentot, i dr.). Vo po~etokot u~esnicite se delat na dvojki i za kratko vreme se pretstavuvaat eden na drug. Potoa, bez da e predupreden odnapred, sekoj detalno go opi{uva svojot partner - na primer, bojata na ~evlite, karakteristi~nata gestikulacija, itn. Zada~a: Trening za spravuvawe so situacija Postavete se vo razli~ni situacii koga treba da zboruvate pred publika: - vleguvate i nema kade da zastanete, - vleguvate i nikoj ne Vi obrnuva vnimanie, - se sudirate na vratata so drug ~ovek, - vleguvate i nekoj Vi prio|a i po~nuva da Vi zboruva, - vleguvate i verbalno Ve napa|aat. Prosledete i analizirajte gi reakciite.

202

RABOTEWE SO MEDIUMITE

RABOTEWE SO MEDIUMITE
Specifi~nost na oddelni mediumi
Pe~at
Od 18 vek, do denes, eden od najra{irenite na~ini na javna komunikacija e pe~atot. Pod poimot "pe~at" se podrazbiraat dve golemi grupi izdava{tvo - vesnici i spisanija. Vesnicite, obi~no, se dnevni i nedelni. Osnovni kriteriumi za izbor na vesnici kako komunikacisko sredstvo se: periodi~nosta (dnevni - utrinski i popladnevni, nedelni); teritorijalniot opfat (nacionalni, regionalni, lokalni i interni, na pretprijatijata); tira`ot; specifi~nostite na auditoriumot, goleminata i formatot (standardni i tabloidni). Karakteristi~no za pe~atot vo Evropa e postoeweto partiski izdanija. Tendencija vo poslednite godini e izdavaweto vesnici {to ne se organi na politi~ki partii, me|utoa izrazuvaat opredeleni ideolo{ki stavovi i go poddr`uvaat stavot na oddelni partii. S u{te, vsu{nost, vo Jugoisto~na i Centralna Evropa (porane{nite socijalisti~ki zemji) se sre}avaat vesnici i spisanija {to se pod direktno vlijanie na partiite. Obi~no zad glasnata proklamiranost na nekoi "nezavisni" izdanija se krijat mo}ni ekonomski grupacii {to gi koristat za formirawe blagoprijatno javno mislewe, so ogled na nivnite li~ni i finansiski interesi. Spored ekspertite, od golemo zna~ewe za vlijanieto na soop{tenieto vo pe~atot e mestoto na publikuvaweto - "pozicijata". Pod "pozicija" se porazbira "...mestoto {to go zazema edno soop{tenie vo sporedba so drugite materijali na samata stranica, levata, ili desnata strana na folioto, vo po~etokot, vo sredinata, ili na krajot na izdanieto...". Postojat nekoi zakonitosti za vlijanieto na pozicijata za prifa}aweto, no s u{te ne mo`e da se objasni su{tinata na mehanizmot. Se prifa}a deka soodvetno e soop{tenijata da se smestuvaat vo gorniot del na stranicata. Od zna~ewe e i komponiraweto na dve sosedni stranici {to se ~itaat istovremeno. Se smeta deka desnata stranica e so povisoka efektivnost. Od zna~ewe e i rasporedot na 203

Glava 3. POLITI^KA KOMUNIKACIJA

porakite na razli~nite stranici. Soglasno stepenot na zna~eweto, pogodni se: prvata, ~etvrtata, tretata i vtorata stranica. Vo praktikata se koristat i nekoi specijalni stavovi: "uvo", "kempbel sup", "pozicijata na ^ilov", i drugi. Politi~ki plakat Za razlika od drugite reklamni nositeli, politi~kiot plakat nema odreden auditorium. Reklamnata efektivnost kaj nego se postignuva preku golem broj primeroci {to go zasituvaat prostorot {to gi opkru`uva. Plakatite, sporedbeno, se poevtini i lesni za rasprostranuvawe. Za da se postigne multiplicira~ki efekt od reklamata so plakati, neophodno e odr`uvawe serija kampawi. Za razlika od trgovskite plakati {to se lepat na specijalni mesta za koi se pla}a posebno i se povrzani so odredena stoka, ili usluga, kaj politi~kite plakati za~estenosta i povtorlivosta na odredena ideja, ili poraka, ne e ograni~ena so vreme, a ~esto i so prostor. Praktikata na izbornite kampawi zna~itelno gi usovr{uva metodite na praveweto plakati. Vo Evropa plakatite prodol`uvaat da bidat politi~ko sredstvo za reklama. Vo posledno vreme se nametnuva praktikata za koristewe maksimum 4 - 5 plakati, za da ne se dekoncentrira efektot na vlijanieto. ^esto se rasprostranuva eden nacionalen plakat vo razni golemini, istovremeno so lokalni plakati. Denes, vo predizbornite kampawi se koristat dva vida plakati: trgovski i "borbeni". Vo princip, trgovskite plakati se so golemi razmeri (12, 16 m2 itn.) se lepat na panoa iznajmeni od firmi za nadvore{na reklama. Mestata se izbiraat vo zavisnost od nivnata efektivnost, a nekoga{ i zaradi specifi~niot auditorium na patni~kiot soobra}aj. ^esto tie se postavuvaat pokraj avtomobilskite arterii, na vlezovite na naselenite mesta, vo centarot na gradot i pokraj semaforite. Kako rezultat na istra`uvawata, reklamnite eksperti konstatirale deka polovinata od lu|eto koi se vo dvi`ewe, gi zabele`uvaat. Za da se postigne neophodniot efekt, tie treba da bidat postaveni taka da mo`at da se vidat i da se prifatat maksimum za dve sekundi. Va`no e da bidat emocionalni i da se ~itlivi. Konvencionalnite plakati, poznati u{te kako "borbeni" ili "divi" se lepat od dobrovolci, ili plateni ekipi na site mo`ni mesta i vo razni golemini. Borbenite plakati se so cel da se sozdade {okantna vizuelna sredina. Kon pe~atenite formi treba da se dodadat i sekavi lenti, nalepnici i fluoroscentni plakati, {to se gledaat i no}e. ^esto se prime204

RABOTEWE SO MEDIUMITE

nuva i "podvi`niot" plakat - "lu|e sendvi~i", ili tie se lepat na vozila, ili drugi transportni sredstva. Od psiholo{ki aspekt e bitno kako }e se koristi prostorot na plakatot za pogolema efektivnost na sugestijata. Vo minatoto se koristele pove}e plakati ispolneti so tekstovi. Vo sovremenite plakati dominiraat partiskite lideri so znakot na partijata i nivnata glavna deviza, ili logo na kampawata. Obi~no likovite na liderite se postavuvaat levo, ili desno, vo zavisnost od nivnata ideologija, pri {to se bara mo`nost za gledawe vo odreden pravec. ^esto se koristi profilot V 3/4, {to izrazuva streme` i dvi`ewe. Posebno vnimanie mu se pridava na liceto koe e izrazeno kako neverbalna komunikacija. Koga ~ovek gleda sliki, negoviot pogled se zadr`uva naj~esto na o~ite, ustata, nosot i na racete. Pogledot treba da bide podignat lesno nagore, no da ne gleda direktno vo objektivot, da ne bide so vko~anet pogled, za da ne ja potisnuva svojata volja za sloboda na izborot. Vo praktikata e nametnato misleweto deka najizraziti se figurite na politi~arite do ramenicite. ^esto se koristat dvi`ewata na racete, pri {to se bara simbolizirawe na zaemnost i poso~uvawe na nasokata na dvi`ewe na op{testvoto. Posilen efekt ima koristeweto na plakatite vo golemite gradovi. Tamu lu|eto se pozafateni i pomalku gledaat i slu{aat radio i televizija. Ponekoga{ se koristat i plakati na koi{to se prika`ani i partiskite listi za odredeni reoni. Efektot ne e mnogu dobar, no ako postojat takvi, voda~ot na listite treba da se postavi vo najgorniot del. Analizata na politi~kata praktika vo oblasta na reklamata so plakat poka`uva deka ~esto se koristat kako simboli likovi na deca, mladinci, majki so bebiwa, race, rascuteni cve}iwa, kowi i ptici. Opoziciskite partii, ~esto pribegnuvaat kon koristewe plakati so deca, koi ja simboliziraat idninata i nivnoto mesto vo nea. Vladea~kite partii pribegnuvaat kon plakati so mladi i zreli lu|e, so {to ja baraat simbolikata na dene{niot i utre{niot den. Likot na `eni i majki so bebiwa ja simbolizira tatkovinata i prodol`uvaweto na rodot. Retko vo politi~kite plakati se koristat vozrasni lu|e. Glavniot problem pri koristeweto politi~ki plakati e deka nezainteresiranite, raseanite i zagri`enite od sekojdnevieto ne gi zabele`uvaat i im posvetuvaat malku vreme. Zatoa, s pove}e plakatot se pretvora vo sredstvo koe vo mig treba da go privle~e vnimanieto na auditoriumot i da gi prenese porakite za nekolku sekundi. Se smeta deka pe{acite raspolagaat so tri do pet sekundi, za da gi poglednat plakatite (a voza~ite so dve sekundi). Od ovde poteknuvaat barawata za maksimalno lakonsko i direktno istaknuvawe, posebno na tekstual205

Glava 3. POLITI^KA KOMUNIKACIJA

niot del. Natpisite, pe~atarskite bukvi i boite treba da bidat usoglaseni so psiholo{kite karakteristiki na prifa}aweto i rastojanieto na koe se gledaat. Dodeka tekstot na plakatite se prifa}a, glavno, na logi~no i racionalno nivo, likot reflektira, pred s, na nivoto na neosoznatoto emotivno prenesuvawe i sugestija od reklamnata poraka. Od osobeno zna~ewe e plakatot da sozdade sou~estvo i emotivna vrska so auditoriumot. Vrskata me|u devizata i prika`uvaweto na plakatot zavisi od izbraniot centralen psiholo{ki moment na reklamnite kampawi i mo`e da bide asocijativna, ilustrativna ili kontrasna. Za vreme na predizbornite kampawi plakatot e nezamenlivo sredstvo za pretstavuvawe na "likot" na politi~kata organizacija. Preku neprekinlivo povtoruvawe i multiplicirawe na glavniot politi~ki "lik", se bara utvrduvawe, ili zacvrstuvawe na sugestijata. Zatoa i denes, politi~kiot plakat e silno efektiven, posebno kako dopolnitelno sredstvo. Ne se retki slu~aite, koga za vreme na kampawata so pomo{ na plakatite se izgraduva dinami~en lik na politi~ki subjekt. Interes pretstavuva iskustvoto na avstriskata firma za politi~ki marketing "Marek i prijatelite" po redosled da go formira likot na kandidatot preku serija plakati. Vo po~etokot na devedesettite godini e sozdaden imixot na idniot gradona~alnik na Viena. Poa|aj}i od li~nite kvaliteti i dostoinstvo na socijalisti~kiot kandidat, minuvaj}i po redosled, preku negovata uloga kako soprug i tatko, profesionalec i politi~ar, prirodno se doa|a do sugestijata za "gradona~alnik na Viena". Zasilen so drugite reklamni sredstva, ovoj priod se poka`uva kako isklu~itelno uspe{en i pobedni~ki. Drugi vidovi pe~ateni sredstva Vo politikata, posebno za vreme na predizbornata kampawa, ~esto se primenuvaat letoci, prospekti, pove}elistni prospekti i kalendari. Spored Klod Hopkins, letokot ja pretstavuva reklamata. Letokot e neosporno najoperativnoto reklamno izdanie i sporedbeno e evtin. Obi~no toj se pu{ta vo golemi tira`i i negovata cel e da go privle~e vnimanieto na masite i razli~ni auditoriumi. U{te od 16 vek navamu, osven letoci, ~esto se koristat i prospekti za vovedni i stimulira~ki reklamni kampawi. Prospektot e svitkan list (obi~no format A4, ili A5), {to sodr`i poop{irna reklamna informacija. Za razlika od letocite, prospektite nudat poraznovidna, iscrpna i detalno neophodna informacija. ^esto tie sodr`at i ilustracii. 206

RABOTEWE SO MEDIUMITE

Pod pove}elistni prospekti se podrazbiraat nekolkukratno previtkani prospekti (flaeri). Previtkuvaweto zna~i pogolema atraktivnost i vizuelno prisposobuvawe kon posebni pottemi na porakata. Obi~no tie se zbogateni so ilustriran materijal. Kalendarite se koristat najmnogu kako reklamen podarok i nivnata cel e, pred s, pridobivawe simpatii i glasovi. Audio-vizuelni mediumi Osnoven element na sovremenata politi~ka komunikacija se klasi~nite audio-vizuelni sredstva - radio, kino i televizija. Po otkrivaweto na pe~atarskata ma{ina, kako prvo sredstvo za masovna komunikacija, otkrivaweto na elektronskite mediumi izvr{i vistinska revolucija vo masovnata komunikacija. So pojavata na radioto, kinoto i televizijata, ne samo {to se otkrivaat novi sredstva za masovna komunikacija, tuku se menuva i celiot proces na prifa}awe na komunikacijata. Audio-vizuelnite prifa}awa gi zgolemuvaat mo`nostite za kombinirano vlijanie vrz auditoriumot. Elektronskite mediumi davaat mo`nost da se kontrolira redosledot na priemot. Radio soop{tenijata i televiziskite spotovi se razlikuvaat so povisok stepen na zapomnuvawe na porakite, vo odnos na pe~atenite reklami. Auditoriumot na elektronskite mediumi e mnogu pogolem i preku razli~nite ~asovi na emitirawe dava mo`nost da se precizira sostavot na slu{atelite i gleda~ite i porakite {to se adresirani do niv. Radioto e fon na mnogu socijalni dejnosti i mo`e da stigne nasekade - doma, na rabotnoto mesto, vo voziloto, za vreme na odmorot, itn. Istra`uvawata na radio-auditoriumot poka`uvaat deka postojat razni ~asovni termini, vo koi ima promenliv interes kaj gleda~ite. Najmnogu se slu{a radio nautro, pred poa|awe na rabota, napladne, koga interesot e najgolem i za vreme na ve~erata okolu po~etokot na redovnite informativni emisii. Vrz osnova na potemelni istra`uvawa, ekspertite utvrdile nekolku osnovni principi na sovremenata radiokomunikacija: - nivoto na razbirlivost na soop{tenijata treba da bide okolu deset poeni ponisko od sredniot koeficient na intelegencija na auditoriumot so odredena cel za koja se nameneti; - programite treba taka da se izgotvuvaat, taka {to sekoj radioslu{atel vo sekoe vreme da mo`e da se vklu~uva vo niv za rok ne pokus od momentalnata memorija (6-8 sekundi); - porakite ne treba da ja napregaat memorijata, ili pretstavuvaat napor pri prifa}aweto od strana na slu{atelite;

207

Glava 3. POLITI^KA KOMUNIKACIJA

- vnimanieto na slu{atelite treba da se privle~e po prvite deset sekundi za da se zadr`i; maksimalnata brzina ne treba da nadminuva dva i pol zbora vo sekunda, a frazite da ne bidat podolgi od sedum zborovi; - identifikuvanata poraka treba da se povtori barem ~etiripati za vreme na prenosot vo vremetraewe od 60 sekundi; - muzikata i zvu~nite efekti na porakata treba da ja potpomagaat i da ja koncentriraat porakata, a ne da ja razvlekuvaat. Radioto i drugite elektronski mediumi imaat edna specifi~na karakteristika - dinamikata. Dinamikata gi zgolemuva barawata za zapomnuvawe. Treba da se sledi odredena logi~ka gradba, to~nost na sodr`inata i jasni zaklu~oci. Nedostigot na slikovitosta na radioto se kompenzira so stimulirawe na vizuelnata fantazija. Vo sporedba so drugite vidovi komunikacija, radioto, sporedbeno, e poevtino i tehni~ki polesno se ispra}aat porakite. ^esta praktika vo poslednite godini vo SAD i Zapadna Evropa e politi~kite partii da otvoraat sopstveni radio-stanici. Modata na politi~kite vesnici se zamenuvaat so partiski radio-stanici. Kinoto vo periodot me|u dvete svetski vojni igra va`na uloga. Denes, po pojavata na televizijata, mo`nostite na kinoto se zna~itelno ograni~eni. Karakteristi~no za kinoto e poniskoto nivo na verbalna informacija i personifikacija. Kinoto ima svoj specifi~en auditorium, zatoa, denes, se koristi kako dopolnitelno sredstvo za lansirawe na politi~kite poraki. Televizijata sodr`i informativni, umetni~ki i tehni~ki mo`nosti, {to ja pretvoraat vo najefektiven prenesuva~ na idei, vrednosti i sugestii. Silata na televizijata e vo spojot i dinamikata na vlijanieto preku zvuk, slika i dvi`ewe. Kaj televizijata informativniot {um vo komunikativnoto pole e najmal. Najsilnoto oru`je na televizijata e dijalogot, zatoa za pretpo~ituvawe se direktnite izjavi, a ne snimkite. Stati~nosta ja li{uva porakata od vrednosnoto vlijanie i go dobli`uva televiziskiot prenos do radio soop{tenijata. Direktnite izlagawa, osven toa, ja zgolemuvaat doverbata na gleda~ite i vistinitosta na informacijata {to se nudi. Silata na televiziskoto psiholo{ko vlijanie mo`e da se analizira preku kriteriumi, kako: postoewe, ili otsustvo na napregawe; forma na psihi~ko do`ivuvawe (strav -voshituvawe); sodr`ina na psihi~koto do`ivuvawe (optovaruva~ki i relaksira~ki efekti); odnos kon `ivotnata perspektiva (pesimizam - optimizam);

208

RABOTEWE SO MEDIUMITE

stimulirawe na intelektualnoto u~estvo (razmisluvawe kriti~nost); op{ta naso~enost na u~estvoto (qubopitnost-nezainteresiranost). Prednosta na televizijata e golemiot i raznoviden auditorium. Denes, televizijata e prisutna realno vo sekoj dom i vlijae vrz doma}instvoto i sovremeniot na~in na `ivot. Oddelni emisii imaat razli~ni auditoriumi, {to ni davaat mo`nost da ja analizirame i da ja korigirame svojata poraka. Silata na vlijanieto na televizijata gi tera niza u~eni da zboruvaat za politika vo "televiziskiot vek" i "teledemokratijata". Toa se potvrduva so faktot {to, denes, televizijata igra vode~ka uloga pri formiraweto na politi~kite mislewa i pogledite na auditoriumot. Spored stru~wacite, gleda~ite: - ne se interesiraat za detalite na politi~kata borba i upravuva~kite mehanizmi; - se odnesuvaat kon politikata kako kon vozilo - kako kon sredstvo za prevezuvawe, ureduvaweto ne gi interesira; - go zgolemuvaat svoeto vnimanie kon politikata, koga odredeni problemi li~no gi zasegaat; - se interesiraat, pred s, za izborot na pretsedatelot, negovite poseti nadvor od granicata, skandalite i aferite od kuluarite na vi{ata vlast; - nestrplivi se i imaat neprijatelski odnos kon dolgite i bavni pretstavuvawa i prika`uvawa na politi~kite nastani. Vo 1948 g. vo SAD se pravat prvite obidi za vklu~uvawe na televizijata vo predizbornite kampawi. Od 1960 g. na televizija redovno se poka`uvaat najva`nite nastani od predizbornite borbi. Po pravilo, se baraat i prika`uvaat najinteresnite masovni momenti - javnite debati me|u kandidatite za pretsedateli i "tesniot naptrevar" me|u partiite. Gledanosta zavisi od vizuleniot interes i trgovskiot karakter na amerikanskite televizii. Specifi~nosta na televizijata postavuva razli~ni kriteriumi za porakata, od tie na radioto. Kinoto i radioto se "`e`ok kanal", a televizijata "studen". Se smeta deka "`e{kiot" kanal sodr`i zna~itelno koli~estvo audio-vizuelna informacija i ima mala mo`nost za u~estvo i sou~estvo vo auditoriumot. Za razlika od kaj "`e{kiot", kaj "ladniot" kanal ima visok stepen na nedoiska`anost, {to pretpostavuva zna~itelno u~estvo na auditoriumot vo procesot na prifa}aweto na soop{tenijata. Ne e mal brojot na politi~arite {to nepravilno go koristele "`e{kiot" priod vo televiziskite izjavi (X. Makarti, R. Nikson, i dr.). Tie dr`ele `e{ki oratorski govori, se 209

Glava 3. POLITI^KA KOMUNIKACIJA

nafrlale so ostri obvinuvawa protiv svoite protivnici i zboruvale bu~no. Studeniot priod kon televizijata go zamenuva "oratorstvoto" so doverliv govor, so cel da se predizvika so~uvstvo kaj gleda~ite. Specifi~nosta na televiziskata komunikacija ja nalo`uva sovremenata praktika vo zapadnite zemji, da se dr`at predavawa so otvoreni linii, ili od sali, so u~estvo na publikata. Na toj na~in, gleda~ite imaat mo`nost da se vklu~uvaat direktno vo vovednite diskusii. Ova nametnuva i izmeni vo formata na televiziskite politi~ki reklami. Za prvpat vo 1952 g. vo SAD, vo predizbornite kampawi na gen. Ajzenhauer zapo~nale da se koristat kusi formi na politi~ki televiziski reklami, a podocna i klipovi. Do toga{ koristenite emisii od polovina ~as, so u~estvo na politi~arite, preo|aat na zaden plan, a od 1956 godina prestanuvaat voop{to da se pravat. Vo pretsedatelskata kampawa vo SAD od 1952 g. reklamniot sovetnik na gen. Ajzenhauer, Roser Rivs, koristi 49 spotovi ("spots") po eden za sekoj reon. Po istra`uvaweto na javnoto mislewe spotovite se grupirani okolu tri glavni temi: korejskata vojna, korupcijata i zgolemuvaweto na cenite. Golemiot uspeh na generalot e rezultat na novite reklamni formi {to gi primenuva vo svojata kampawa. Spored Roser Rivs, kusite spotovi se na~in za nadminuvawe na nedostatocite, tipi~ni za obi~nata politi~ka reklama. Amerikanskiot model za televizisko vlijanie e izgraden vrz specifi~nostite na mediumite, prou~uvawata na javnoto mislewe i sklonosta da se stimulira direktnoto u~estvo na glasa~ite vo politi~kiot proces. Toa bara efektivniot politi~ki diskurs da se svede na kusi iska`uvawa vo najgledanoto televizisko vreme. Za razlika od radioto, televizijata e spoj ne samo na verbalna, tuku i na neverbalna komunikacija. Ako kaj li~nata komunikacija e po`elno politi~arite da imaat neverbalna kultura, pri izjavite na televizijata toa e zadol`itelen uslov. Pri javnata komunikacija preku televizijata, nepostoeweto izgradena verbalna i neverbalna ume{nost mo`e da gi pretvori site pozitivni strani na audiovizuelnata komunikacija vo negativni i da nanese nepopravlivi {teti vrz imixot na politi~arite. Verbalnata komunikacija preku televizijata, osven neophodnata govorna kultura, bara od politi~arite da gi imaat predvid i drugite specifi~nosti. Za da postignat maksimalno vlijanie, neophodno e da se koncentriraat vrz edna tema {to }e ja razvijat i zacvrstat so povtoruvawe. Povr{noto spomenuvawe na nekolku temi e krajno neefektivno. Potrebno e politi~arite da go sovladaat ritamot na govorot, da koristat kusi re~enici, so prosta struktura, so minimalno

210

RABOTEWE SO MEDIUMITE

koli~estvo uslovuvawe i zborovi {to lesno se izgovaraat i se prifa}aat pri slu{aweto. Kaj televiziskata komunikacija, od isklu~itelno golemo zna~ewe e ume{nosta za neverbalnata komunikacija. Neverbalnata komunikacija, glavno vlijae vrz potsvesta i ima mnogu posilen efekt od verbalnata. Te{kotiite pri neverbalnoto odnesuvawe poteknuvaat od negovata su{tina i celosno subjektivnata interpretacija, nezavisno od nekoi op{tokulturni i socijalni modeli. Seriozen problem pri razbiraweto i interpretacijata na neverbalnata komunikacija se me|ukulturnite razliki. Neverbalnata komunikacija dava mo`nost da se vlijae preku nadvore{niot fizi~ki izgled, gestikulaciite i polo`bata na teloto. Za da se nadminat problemite so nepostoeweto povratna informacija pri audio-vizuelnata komunikacija, osven ve}e spomenatite formi na direktni prenosi, se koristi i metodot na telemetriks, za merewe na vizuelniot interes kon posebnite emisii. Vo poslednite godini, so razvojot na komunikativnite sistemi se sozdavaat dopolnitelni uslovi za razvoj na politi~kata komunikacija. "Novite mediumi" kako video, kablovska i satelitska televizija, telematika i razgranuvawe na globalnite mediumski sistemi celosno go menuvaat karakterot na sovremenata komunikacija. Vo Evropa, i osobeno vo Francija, brgu se razviva telematikata. Site gra|ani koi se vklu~ile vo sistemot, mo`at da baraat i da ja koristat informacijata {to gi interesira. Sistemot dava mo`nost za dvonaso~na komunikacija so kandidatite, ja ograni~uva oblasta na {irewe i bara aktivnost od strana na recipientot. Vo 1986 i 1988 godina, francuskite politi~ari (@an Mari Li Pen, @ak Lang, Pier @uken, i dr.) formiraat posebni biroa za politi~ki uslugi. Preku niv besplatno mo`e da se koristi informacija za programite i ideite na partiite i politi~arite. Sistemot dozvoluva da se davaat konkretni odgovori i za "direktna komunikacija" so kandidatite. Koristeweto na ovoj vid komunikacija bara posebni poznavawa i visoka cena za vklu~uvawe vo mre`ata. Postojat celi socijalno-kulturni sloevi {to go odbegnuvaat ovoj vid komunikacija.

211

Glava 3. POLITI^KA KOMUNIKACIJA

Medija-trening
Ovaa obuka e apsolutno zadol`itelna. Taka na primer, De Gol ne nosi o~ila, ne gi ~ita svoite govori, gleda vo kamerata (se izbegnuva vpe~atokot deka e star). Xon Kenedi, vo 1960 god. e prviot kandidat za pretsedatel koj se obu~uval specijalno. Nikson, po svojot poraz od Kenedi, na medija-treningot sekoj den mu posvetuval po dva ~asa. Ovaa obuka naj~esto ja izveduvaat najpopularnite televiziski voditeli koi nemilosrdno gi postavuvaat politi~arite "na ra`en", kako od aspekt na nivnoto pretstavuvawe, taka i od aspekt na sodr`inata na nivniot diskurs. Postojat dva vida obuka: - formalna - vo direktna vrska so neverbalnata komunikacija; - osnovna obuka.

Formalna obuka
Prvo, stanuva zbor za pretstavuvaweto Nadvore{niot izgled: ima za cel da go ograni~i rizikot politi~arot da se pretstavi kako dosta razli~en od prose~niot tip li~nosti, isto kako i od drugite politi~ari. Vo nekoi slu~ai, ovaa vistinska vojna na Look dozvoluva nekoi politi~ari da nametnat izvesni aspekti od svojot fizi~ki izgled koi stanuvaat del od nivniot audiovizuelen lik. Postojaniot bronzen ten na Regan, ogromnite musta}i na Valensa, petnoto na Gorba~ov. Vtoro, oblekata Obi~no sovetnicite nametnuvaat odredena "neutralnost" vo oblekata, sino, sivo, vratovrski i ko{uli vo isti boi. Boite se nametnuvaat u{te od vremeto na nekvalitetnata slika, no i denes se izbegnuva ~isto belo {to dava refleksi vrz ko`ata na liceto i ostava op{t vpe~atok na zamor, ili lo{ izgled. Ponekoga{ se pretpo~ita obleka {to }e go stavi politi~arot vo kategorijata na "modernite". Treto, obuka na klasi~nite tehniki na izrazuvawe

212

RABOTEWE SO MEDIUMITE

Osnovno barawe ovde e uprostuvaweto na govorot, kako i na glavniot re~nik za debatata, rabota na parafrazite, itn. Se obrabotuva i celosniot stil na politi~arot. ^etvrto, obuka na svesno gestikulirawe Ovde se usvojuvaat glavnite gestikulacii {to }e ja istaknat su{tinata na govorot. Ne se prepora~uva, na primer, poka`uvawe so prst vo kamerata, bidej}i izrazuva agresivnost. Ili, obratno, se prepora~uva nabrojuvawe so prsti, bidej}i pomaga pri zapomnuvaweto, i sli~no. Postojat dve glavni oski na gestikulacionata kontrola: vo odnos na gleda~ot - kako da se sledat kamerite, taka {to postojano da se ima vrska so gleda~ot, kako i da se izbegne vrteweto; vo odnos na diskursot - klasi~niot akcent na govorot da e prosleden so soodvetni gestovi. Osven toa, treba klasi~nite gestikulacii da se usoglasat so televiziskoto pretstavuvawe - ovde gestakulacijata e sosema razli~na od taa na mitinzite, na primer, zaradi golemite agli na snimawe. Osnovna obuka Obuka vo vrska so s za koe bi stanalo zbor vo diskursot. Se utvrduvaat problemite, se podgotvuvaat odgovorite. Taka se postignuva spontanost na diskursot na politi~arot, se sugerira kompetencija i iskrenost.

Davawe intervju
Pred intervjuto
Otpu{tete se. Nekolku pati dlaboko vdi{ete i re~ete si, deka }e se pretstavite straotno. Namalete ja napregnatosta. Nabele`ete si nekolku glavni to~ki na koi{to sakate da se zadr`ite i da gi objasnite. Povtorete si gi vo sebe, za da se po~uvstvuvate siguren. Va{eto izlagawe treba da bide kuso, jasno i su{testveno. Obidete se da si pretstavite kakvi pra{awa mo`at da Vi bidat postaveni i odnapred podgotvete gi odgovorite. Ako e mo`no, anga`irajte nekogo, koj e zapoznat so pra{aweto, da Ve intervjuira, pred 213

Glava 3. POLITI^KA KOMUNIKACIJA

Va{eto intervju so mediumite. Anga`irajte go da Vi gi postavi "te{kite pra{awa". Ne obiduvajte se da gi zapametite odgovorite, toa e samo eden vid proba {to }e Vi dade mo`nost da re{ite kako da odgovarate na te{kite pra{awa vo svoja korist, a istovremeno, i kako da ja namalite opasnosta da bidete zateknat nepodgotven. Toa mo`e, isto taka, da Vi pomogne da re{ite kako najdobro }e se podgotvite za intervjuto. Setete se na lu|eto, koi ste gi videle kako odgovaraat na pra{awa na televizija, ili ste gi slu{ale na radio - {to go karakterizira dobroto, a {to lo{oto intervju?

Intervju - osnovni strategii


Odnesuvajte se prirodno. Bidete uveren vo sebe i dobro podgotven. Vie ja poznavate Va{ata oblast podobro od bilo koj{to }e Ve slu{a, pa i od reporterot. Toa Ve pravi avtoriteten, taka {to ne pla{ete se. Odgovarajte pozitivno. Izbegnuvajte go odgovorot "bez komentar". Ako ne mo`ete da odgovorite na pra{aweto {to Vi e postaveno, objasnete zo{to. Re~ete: "@alam, no toa e vo proces na rasprava vo sudot i jas nemam pravo da davam mislewe za toa pra{awe vo ovoj moment", ili ne{to sli~no. "Bez komentar" za pove}eto lu|e zna~i, deka kriete ne{to, so {to ja stava pod somnevawe doverbata vo Vas. Ne ste dol`ni da odgovorite na sekoe pra{awe. Ako ne go znaete odgovorot, bidete ~esen i re~ete: "Ne sum siguren. ]e proveram i }e Vi odgovoram". Koga ste intervjuiran kako pretstavnik na organizacija, Vie nikoga{ ne zboruvate samo od svoe ime. S {to }e ka`ete }e bide pripi{ano na organizacijata, nezavisno dali }e objasnite: "Toa e samo moe li~no mislewe". Pridr`uvajte se kon faktite i kon ona {to Va{ata organizacija saka da go ka`e. Ne se dr`ete odbranbeno, ili neprijatelski. Ostanete pozitivno raspolo`en i smiren duri i koga razgleduvate te{ki temi. Zapomnete, koga zboruvate na televizija, ili na radio, Vie mu zboruvate na sekoj ~ovek posebno, vleguvate vo negoviot dom, ili vozilo. Bidete nekoj, kogo tie sakaat da go slu{nat. Trudete se, toa {to }e go ka`ete da bide pretstaveno ednostavno i razbirlivo, taka {to da Ve razberat duri i onie koi ne se zapoznati so pra{awata {to gi razgleduvate. Izbegnuvajte ja upotrebata na profesionalen `argon, akronimi, i sli~no {to mo`e da gi zbuni Va{ite slu{ateli i gleda~i.

214

RABOTEWE SO MEDIUMITE

Odgovorete prvo kuso, potoa objasnuvajte i dorazvivajte go svojot odgovor. Toa go odr`uva interesiraweto na Va{iot auditorium. Sekoga{ potencirajte ja su{tinata na ona {to imate da go ka`ete, nezavisno od odgovorot. Va{ite odgovori treba da bidat kusi. Edno intervju od 3-5 minuti, obi~no, drasti~no se skusuva - vo pove}eto slu~ai toa {to se prenesuva e okolu 15- 30 sekundi (vo vestite). Ako reporterot ne Vi postavi pra{awe {to Vie go smetate za va`no, pokrenete go vo svojot odgovor na drugo pra{awe, ili koga }e po~uvstuvate deka intervjuto e pri svojot kraj ka`ete: "Postoi u{te edno va`no pra{awe {to ne go obrazlo`ivme...". Ako trgnete vo obratna nasoka i ne Vi se dopa|a Va{iot odgovor, obidete se od po~etok. Izbegnuvajte da zboruvate "neoficijalno". Pri televiziskite i radio intervjuata, dodeka kamerata ili uredite za snimawe rabotat, ni{to ne e re~eno neoficijalno. Ne im veruvajte na novinarite deka nema da gi objavat Va{ite neoficijalni komentari. Ako treba da im dostavite nekoja dopolnitelna informacija, {to ne sakate da bide objavena, ili prenesena, ka`ete im ja pred da zapo~nat so intervjuto, no, sepak, obidete se da go izbegnete toa ako e mo`no. Koga }e gi zapoznaete nekoi reporteri podobro, }e znaete na kogo podocna da mu se doverite. Osnovno pravilo e: ka`uvajte go pred reporterite samo ona, za koe nemate ni{to protiv da se vidi, ili slu{ne deka go velite.

Vo `ivo
Koga davate intervju na radio ili na televizija, prifatete deka ste vo `ivo od momentot na zapo~nuvaweto na emisijata ili nastapot na reporterot, s do momentot vo koj }e Vi ka`at deka emisijata e zavr{ena. Koga }e prestanete da govorite, miruvajte i sledete go razgovorot dodeka reporterot ne Vi ka`e deka intervjuto e zavr{eno. Ostanete spokojni koga }e Vi postavat {okantno pra{awe, ili koga reporterot }e se odnesuva napadno. Ne bidete neprijatelski raspolo`eni vo svojot odgovor. Poka`ete entuzijazam i uverenost, bidete prirodni. Izbegnuvajte dolgi objasnuvawa {to go dekoncentriraat vnimanieto, ili gestikulacii {to se povtoruvaat. Vo radio-studioto obiduvajte se da gi dr`ite racete nepodvi`ni, za da ne predizvikuvate {um {to mo`e da bide faten od mikrofonot.

215

Glava 3. POLITI^KA KOMUNIKACIJA

Kako da se oble~ete za televizisko intervju


Vnimanieto treba da bide naso~eno kon Vas, a ne kon Va{ata obleka: * ednobojna obleka, svetla za `enite, temna za ma`ite; * sekojdnevna {minka za `enite; * ko{uli i bluzi vo pastelni boi.

Ne nosete go slednovo pri televizisko intervju


* obleka od materijal so krupni {ari; * crno i belo, ili svetlikavi materijali; * ekstravagantni marami, ili vratovrski; * nakit {to tropa (se odnesuva i za radioto); * moneti vo xebovite (se odnesuva i za radioto); * nakit {to bleskoti, {to ja reflektira svetlinata; * {e{iri so {irok obod; * temni o~ila. Koga intervjuto e od mestoto kade {to se odr`uva: {trajk, demonstracija ili miting, predvodeni od Va{ata organizacija, mai~kite, kapite na Va{ata organizacija ne samo {to se soodvetni, tuku pretstavuvaat i dopolnuvawe na Va{eto izlagawe.

ZAPOMNETE, PERFEKTNO ]E SE SPRAVITE!


Lice v lice so televiziskata kamera
Iako televiziskiot kanal go organizira intervjuto, Vie ste onoj {to mo`e da go dirigira. Osnovnite principi objasneti vo prodol`enie, }e Vi pomognat ne samo da se podgotvite za intervjuto, tuku i da go kontrolirate. 1. Zapoznajte se so prirodata na pra{awata Najverojatno nema da ja imate mo`nosta da ja dobiete listata so pra{awa {to reporterot }e Vi gi postavi pred intervjuto. No, odgovornite novinari treba, barem, da Vi dadat, op{ta pretstava za temite za koi }e razgovarate. Ne doumete se da gi pra{ate. 2. Obezbedete dopolnitelna informacija Pove}eto televiziski voditeli imaat op{ti poznavawa. Ona {to tie go znaat za Va{ata organizacija, nejzinoto minato i nejzinite celi, 216

RABOTEWE SO MEDIUMITE

verojatno e ograni~eno. Ne e bitno dali odnapred }e ispratite dopolnitelni informacii do televiziskata stanica, ili }e objasnite vo kusi crti pred intervjuto, no kolku pove}e dopolnitelni informacii mo`ete da mu dadete na reporterot, tolku pogolemi se {ansite za dobra reporta`a. 3. Podgotvete svoj plan Pred da zapo~ne intervjuto, nabele`ete dve glavni to~ki na koi sakate da se zadr`ite. Govorete za su{testvenoto i pridr`uvajte se na temata. 4. Razgleduvajte gi pra{awata kako temi Koga reporterot }e Vi postavi neprijatno, negativno pra{awe, poglednete na nego kako na op{ta tema i koncentrirajte se vrz pozitivnite aspekti. Na primer, ako pra{aweto e za upotrebata na narkoti~ni sredstva, mo`ete da odgovorite fokusiraj}i go Va{eto vnimanie vrz pari~nite sredstva {to se obezbeduvaat za poddr{ka na naporite za spre~uvawe na narkomanijata. 5. Kako izgledate Dali }e Vi se dopadne ili ne, no Va{eto pretstavuvawe vo golem stepen zavisi od na~inot kako izgledate i zvu~ite. * Ne navaluvajte se nanazad, tuku sednete komotno na stol~eto. * Nasmevnuvajte se. Televiziskite kameri go pravat Va{eto lice poseriozno. * Gledajte go voditelot. Dekoncentriraniot pogled, vo princip, provocira, a pred kamerata }e izgledate kako da se ~uvstvuvate neudobno, ili kako da se dr`ite odbranbeno. * Ostanete skoro nepodvi`en. Najdete udobna polo`ba pred kamerata da po~ne da raboti i obiduvajte se da ja zadr`ite polo`bata. Ne se ni{ajte napred - nazad i ne se vrtete. * Ostanete smiren. Nikoga{ ne poka`uvajte ja svojata nervoza. * Pred intervjuto zemete nekolkupati dlaboko vozduh i brojte poleka vo sebe. 6. Bidete kusi Izrazete go svojot stav kuso i pridr`uvajte se kon nego. Prose~noto vremetraewe na eden citat vo televiziskata, ili radio programata, e okolu 15 sekundi. Ako ne se izrazuvate taka, rizikuvate Va{eto iska`uvawe da bide skuseno i redaktirano. Takvi redaktirani zabele{ki staveni nadvor od kontekst na Va{eto izlagawe, mo`e da go izmenat Va{iot odgovor. 217

Glava 3. POLITI^KA KOMUNIKACIJA

7. Napravete go svojot odgovor interesen Strogo tehni~kiot i kompliciran odgovor ne e dobar odgovor. Reporterite baraat neobi~ni, pointeresni i nestandardni odgovori. Ponudete im kusa istorija, ili interesen detal od proektot {to go poddr`uvate. 8. Odberete go mestoto Televizijata e vizuelen medium: koristete go toa. Namesto da gi vodite intervjuata sednati zad svoeto biro, otidete na mestoto {to e povrzano so ona za {to zboruvate i mo`ete da go dopolnite Va{eto mislewe - na primer, za zagadenoto mesto, koga zboruvate za zagadenosta na okolinata. 9. Komentari nadvor od intervjuto Komentarite, za koi Vie smetate deka }e ostanat samo me|u Vas i voditelot, uni{tile tolku po~etnici, na kolku {to im pomognale. Nikoga{ ne ka`uvajte ne{to, za koe {to ne bi se ~uvstuvale prijatno da go slu{nete vo ve~ernite vesti. 10. Ka`ete go toa, za {to ste se re{ile Ako e intervjuto pri kraj, a Vie s u{te ne ste go pokrenale va`noto pra{awe, bidete hrabri i ka`ete mu na reporterot deka bi sakale da dodadete u{te ne{to.

218

POLITI^KI GOVOR

POLITI^KI GOVOR
Sekoj {to misli deka zaradi svojata ume{nost na zboruvawe mo`e da izleze na scena bez podgotovka, }e zgre{i. Nepostoeweto prethodna podgotovka, naj~esto vodi kon drdorlivost i izjavi bez sodr`ina. Politi~arite, koi se odnesuvaat seriozno kon politikata i svojata profesija, sekoga{ gi podgotvuvaat svoite govori so osobeno vnimanie, iako ~esto gi izgovarale slobodno. Xozef ^emberlen, eden od najdobrite britanski politi~ki govornici, po toj povod pi{uva: "Neprosvetenata masa misli deka nie gi izlevame na{ite misli spontano - bez podgotovka i bez napor. Vsu{nost, to~no e obratnoto, i jas ne poznavam druga rabota koja po svojot intenzitet i vnesenost bi mo`ela da se sporedi so podgotovkata na eden govor". Nekolku primeri: Teodor Ruzvelt go sobiral siot materijal vo vrska so temata, nekolkupati go ~ital, se sovetuval, s do momentot koga }e se po~uvstvuval siguren vo svojata procenka. Potoa, opkru`en od svoite bele{ki, brgu diktiral vo svoj stil, go korigiral rakopisot, diktiral s odnovo i go ~ital pred prijatelite, baraj}i mislewe ne za sodr`inata, tuku za formata na govorot. Po seto toa, toj gi dr`el svoite govori slobodno. "Nikoga{ ne sum postignuval, {to i da bilo, bez naporna rabota, bez postojan trening na svojata procenka i bez seriozno planirawe". Abraham Linkoln, isto taka, dolgo gi podgotvuval svoite govori, pri {to zapi{uval misli i idei za s {to }e mu padnelo na um, i potoa gi staval vo edna ramka. Negoviot poznat govor od Getinzburg - deset re~enici {to vlegoa vo amerikanskata i svetska istorija - e podgotvuvan dve nedeli i do posledniot moment pove}epati e menuvan.

219

Glava 3. POLITI^KA KOMUNIKACIJA

Struktura i specifi~nosti na politi~kiot govor


Mo`e da ne zvu~i dovolno avtoritetno, no toa {to site go znaat od u~ili{teto za trite osnovni delovi na eden sostav, va`i i za politi~kiot govor. Praktikata poka`uva deka e najdobro toj da bide izgraden vrz tie tri tradicionalni delovi, so soodvetna dol`ina vo vremeto: podgotvitelen (voveden) del (A) osnoven del (sodr`ina) (B) zaklu~ok (V) 15 % 70 % 15 %

Ovaa najop{ta orientacija treba da se primenuva od aspekt na na{ata, i celta na slu{atelite. Mo`e da pretpo~itame nepristrasten govor (referat), vo koj gi nabrojuvame i sreduvame faktite i gi vnesuvame zaklu~ocite od diskusijata i mislewata na oddelni slu{ateli. Ako celta na na{iot govor e da ubeduvame i da rakovodime, da go zainteresirame slu{atelot, govorot treba da bide so tendencija da zavr{i so povik, jasen i mobilizira~ki. Pri sli~ni govori, ~esto se zastanuva na principite na ~isto trgovski reklami. Vo taa smisla, na primer e formulata AIDA: Attention (Vnimanie) Interesting (Predizvik na interesite) Desire (@elba) Action (Dejstvo) del A del B del V

So ogled na politi~kiot govor, bi mo`ele, na primer da ja koristime slednava struktura A B V Motivacija, pretstavuvawe Opis na situacijata Cel Primeri za dejstvo; alternativi Re{enie

220

POLITI^KI GOVOR

Amerikancite ~esto koristat direktno naso~uvawe kon slu{atelot: A B V Hey (se obra}aat kon slu{atelot) You (za tebe stanuva zbor) Why (zo{to treba da se slu~i, ili napravi ne{to) What ({to to~no treba da se napravi)

Kaj govorot na ubeduvawe, mo`e da se koristi so uspeh dijalekti~kata struktura: A: Teza (sopstvenite gledi{ta) B: Antiteza (otfrlenite gledi{ta na oponentot)

V: Sinteza (Neophoden zaklu~ok koj mo`e da se sostoi i vo kompromis)

Mo`no e pri podelovni i analiti~ki govori (referati) da se koristi slednata {ema: A: B: V: Gledi{te: Razum: ^uvstvo: Znaewe: rasvetluvawe na problemot trezvena informacija osoznavawe na zasegnatosta na slu{atelot so problemot voop{tuvawe i utvrduvawe na informacijata

Na krajot, da gi obrazlo`ime sli~nostite i razlikite me|u dvata govora, vo zavisnost od toa dali nivnata cel e ubeduvawe na slu{atelot, ili pobrzo neutralno izlagawe na sopstvenite gledi{ta:
A B Za {to zboruvam? Kakva e sostojbata? Zo{to e takva? Kakva bi trebalo da bide? Kako mo`eme da postapime? [to bi trebalo da napravam? Kakov e mojot zaklu~ok? V Koja e mojata zada~a? Kako prio|am kon nejzinoto re{avawe? Kakva e sostojbata? Kogo go zasega toa? Kakvi pogledi postojat? A

221

Glava 3. POLITI^KA KOMUNIKACIJA

Se razbira, nitu eden od ovie primeri ne odgovara na site mo`ni slu~ai. Ne treba bukvalno da gi sledite, bez da ja objasnite svojata cel i tipot na slu{atelite.

Gradewe posebni delovi


Voved Ne potcenuvajte go vovedot! O~ekuvawata na slu{atelite se najgolemi na po~etokot. Ne razo~aruvajte gi! Najprvin, za da go zainteresirame slu{atelot za temata, treba nakuso da ja razjasnime i da ja pretstavime svojata cel. So toa, vo po~etokot na Va{ata publika davate edna-dve minuti da navikne na Va{iot glas, na intonacijata, na nadvore{niot izgled. Istovremeno i Vie imate potreba od toa vreme - da se prisposobite kon salata, da go nadminete prvostepenoto voznemiruvawe i strav od scenata. Po~etokot e most me|u Vas i publikata. Treba da uspeete da ja razbudite nejzinata qubopitnost. Eve nekolku mo`ni na~ini za zapo~nuvawe na Va{iot govor: * vnesete se direktno vo situacijata - mestoto, vremeto, pretstojniot nastan, povrzan so publikata, ili so del od nea * zapo~nete so {ega ili vic, no vnimavajte da ne preterate! * mo`ete da koristite citat, no da go odberete vnimatelno od aspekt na publikata i temata * mo`ete da se vklu~ite direktno i sekavi~no vo temata, koristej}i zna~itelni brojki ili fakti * mo`e da koristite nekoe li~no do`ivuvawe, vo vrska so temata, ili so publikata * mo`e direktno da se obratite kon publikata so (provokativno) pra{awe Osnoven del Toa e bitniot del na govorot. Vo nego gi istaknuvame osnovnite idei i gi nosime do svesta na slu{atelot. Pri podgotovkata na svojot govor, obratete osobeno vnimanie na slednive pra{awa: 1. Koi se moite argumenti? 2. Koj od site niv e najubedliv? 3. Po koj redosled da gi pretstavam? 222

POLITI^KI GOVOR

4. Vo koja forma da gi navedam (podatoci, primeri)? Pritoa, nitu za moment ne zaboravajte da go imate predvid slednovo: 1. Kakva e publikata? 2. [to znae taa za temata? 3. Kakvi procenki preovladuvaat kaj publikata na ovaa tema? Najdobro e da gi razviete svoite idei taka {to publikata da ja sledi i da ja ~uvstvuva logi~nosta na Va{iot govor, da ja povedete od otkrivaweto na problemot, preku sudirite, so obidite za negovo re{avawe, do negovoto najdobro re{enie. Od osobeno zna~ewe e da go utvrdite vrvniot moment vo Va{iot govor {to treba da ostane vo svesta na publikata i da mu ja pridade osnovnata smisla. Toj mo`e da bide: * Va{iot najsilen argument * razotkrivawe na dosega nepoznatite fakti * jasen i cvrst stav za vreme na krizata * mo`e da bide duri i pauza ili odreden gest Zaklu~ok Vo nego go pojasnuvame i go izvlekuvame najbitnoto. Vo eden govor, zaklu~okot e osobeno va`en. Ona {to slu{atelite }e go slu{nat na krajot, se pameti najdobro. Obi~no pra{awata i diskusiite se povrzuvaat so poslednite re~enici. Na krajot treba da se ostavi najva`noto i toa da bide dobro formulirano. Mnogu oratori imaat seriozni te{kotii so toj del na govorot, vklu~uvaj}i gi i tie {to umeat prekrasno da gi privle~at slu{atelite od svojot po~etok. Tie vrtat i vrtat okolu temata i ne mo`at da najdat vreme i mesto za prizemjuvawe. Eve nekolku mo`ni na~ini da go zavr{ite Va{iot govor: * Vratete se na po~etokot na Va{iot govor * Obrazlo`ete gi glavnite idei vo nekolku tezi (do tri) * Izvedete ja zaklu~nata ideja * Navedete gi alternativite na Va{iot predlog i nivnite negativni posledici * Povik za zaedni~ko dejstvuvawe * Predlog za kompromis * Vizija za podobra idnina * Podarok, prilog, pomo{ (vo soodveten slu~aj)

223

Glava 3. POLITI^KA KOMUNIKACIJA

Pi{an ili nepi{an govor?


Me|u dvete krajnosti - da ~itame odnapred napi{an govor, ili celosno da se prepu{time na inercijata na svojata krasnore~ivost sekoj treba da go najde svoeto soodvetno mesto. Vo sekoj slu~aj, ne treba da se zaborava deka me|u usneniot i pismeniot govor postoi golema razlika. ^estopati, govor pozdravuvan so dolgo rakopleskawe, koga }e se stavi na hartija, stanuva sme{en. Na primer, najpoznatiot govor na Edmond Bork za slobodata, citiran pove}epati, ne ostavil nikakov vpe~atok pri negovoto izlagawe vo parlamentot i duri i onie koi podocna postojano se povikuvale na nego, zaradi zdodevnost, izlegle vo kuloarite. Dobriot politi~ar zboruva slobodno! Toa zna~i deka toj go izgovara svojot tekst {to prethodno e dobro osmislen (ili, pak, napi{an), ili bez voop{to da go koristi, ili vrz osnova na kusi bele{ki {to go sodr`at glavnoto vo tekstot ({to e za preporaka). Slu{atelite treba da ostanat so vpe~atokot deka ovde zboruva nekoj koj znae {to saka, i znae kako treba da ni go ka`e. A ne nekoj koj ne ~ita posebno dobro. Sovetot na Kurt Tuholski e: "Jasna pretstava vo glavata i, kolku {to e mo`no, pomalku na hartija". Posebno e va`no da se znae deka kolku {to e pogolema iluzijata deka govorot se javuva spontano, so minimalna avtocenzura, tolku posilno e negovoto psiholo{ko vlijanie. Istovremeno i slobodno izgovoreniot govor bara podgotovka. Kurt [umaher, neosporniot lider na germanskata socijaldemokratija po vojnata, vnimatelno go podgotvuval sekoj svoj govor i ne smetal na slu~ajni prosvetluvawa na binata. Negovite sopartijci raska`uvaat deka sekoga{ pred nego imalo tekst, no nikoga{ ne go ~ital. Xon Kenedi, koj, isto taka, mnogu vnimatelno gi podgotvuval svoite govori, koristel pi{an tekst samo zaradi sigurnost i kako orientacija. Za mnogumina politi~ari najdobra varijanta e najverojatno srednata - koristewe necelosno napi{an tekst, tuku zabele{ki {to ja sodr`at osnovata na govorot i nejzinite bitni momenti. Pred da gi podgotvite svoite bele{ki, potrebno e da imate plan za podgotovka na svojot govor, {to }e gi vklu~uva slednite pet ~ekori: 1. To~en naziv na temata 2. Cel na govorot 3. Izlagawe na site pra{awa {to mo`at da gi imaat slu{atelite po soodvetnata tema 224

POLITI^KI GOVOR

Nafrlawe na kusi odgovori na tie pra{awa Vra}awe, vrz taa osnova, kon postavenata zada~a i nejzinoto povtorno osmisluvawe. Odnesuvaweto na govornikot se opredeluva vrz osnova na nekolku glavni principi: 1. Osoznavawe na motivacijata - pri~inite i povodot za dejstvoto - za {to zboruvam? 2. Odreduvawe na slu{atelite - kon kogo se upateni aktivnostite - komu mu se obra}am? 3. Formulirawe na celta - {to sakam da ka`am? 4. Strategija i taktika - predviduvawe, planirawe na dejstvijata i na~inite za postignuvawe na govornata cel. Strategijata e povrzana so baraweto na krajnata cel. Taktikata e povrzana so aktivnostite i na~inite za nadminuvawe na peripetiite na patot do krajnata cel.
Kakva sodr`ina odgovara najdobro na Va{ata koncepcija? Dali ja postignuvate Va{ata cel so argumentite?

4. 5.

TEMA
[to Ve interesira za taa tema? Kolku dobro ja poznavate materijata? Dali go ka`uvate toa {to sakate da go postignete? Kako se ~uvstvuvate pri mislata za celite?

CEL

Dali slu{atelite imaat cel kako Vas? U{te kolku e neophodno za da gi ubedite Kolku slu{atelite se zapoznati so temata? [to od Va{ata tema gi interesira slu{atelite

GOVOR

JAS

SLU[ATELI
Gi poznavate li slu{atelite? Kako sakate da vlijaete vrz slu{atelite?

Dobro e delovi od Va{ite bele{ki da bidat vo poln tekst. Toa }e Ve spasi od konfuzii. Ovoj sovet se odnesuva so posebna sila za vovedot i zaklu~okot. 225

Glava 3. POLITI^KA KOMUNIKACIJA

Voved Osnoven del Vode~ki idei Zaklu~ok

Poln tekst Tezi Poln tekst Poln tekst

Kolku vreme da govoram?


"Po~etokot na Va{iot govor ve}e go zaboravivme, sredinata ja propu{tivme i samo krajot n izraduva". Ovoj podbiven odgovor na Spartancite vo odnos na zamorniot dolg govor na pratenikot od Samos, treba da slu`i kako opomena za sekoj koj{to e vo isku{enie da preteruva so svojata krasnore~ivost. Poznat e i eden slu~aj od Britanskiot parlament, koga premierot slu{al dolg govor so zatvoreni o~i i koga zasegnatiot govornik zabele`al deka po~ituvaniot premier izgleda zaspal, odgovorot bil: "Imav `elba da zaspijam". Ili pak, zabele{kata na ^er~il koja se odnesuvala na premierot Mekdonald: "Site znaeme, deka nema drug so takva darba da upotrebi tolku mnogu zborovi vo tolku malku misli". Iskustvoto poka`uva deka dokolku govorot go nadmine vremeto od 20 - 30 minuti, toj vo mnogu pominuva pokraj u{ite na slu{atelite. U~estvoto vo diskusijata ne treba da nadminuva 5 - 10 minuti. Pravilo: Da se eliminira s {to nema jasna misla, kolku i da e ubavo; s {to e nerazbirlivo, ili e te{ko prifatlivo za slu{atelite. Ne treba da sme popustlivi kon svoite sakani misli. Govornikot ne si govori samiot na sebe, tuku im se obra}a na drugite. Ili, kako {to se iska`al eden poznat evropski profesor od minatoto: "Eden dobar govor, treba da odgovara na tri uslovi: 1. Treba da ima {to da se ka`e; 2. Toa da se ka`e; 3. Vedna{ po negovoto ka`uvawe da se prestane."

Citati, aforizmi, slogani


Vo politi~kite govori ~esto e soodvetno da se koristat logi~ni citati. Tie mo`at da bidat izraz kako na obrazovanost, taka i na skromnost na govornikot. Kenedi koj ~esto koristel citati vo svoite govori, sekoga{ imal kaj sebe papka so citati za razli~ni slu~ai. Me|u niv, na primer, go nao|ame Dante ("Naj`e{koto mesto vo pekolot e opredeleno za onie {to 226

POLITI^KI GOVOR

ostanuvaat neutralni za vreme na kriza"), ili indiskata mudrost: "Se `alev deka nemam ~evli, dodeka ne sretnav ~ovek koj nema{e noze". Baraweto citati nekoga{ vodi i do krajnosti. Vo svoite spomeni bliskiot sorabotnik na Kenedi, Teodor Sjorensen, koj podgotvil mnogu od negovite govori, spomenuva deka koga ne uspeval da najde soodveten i dovolno kus citat za poddr{ka na soodvetnata teza, toj, ednostavno, go izmisluval i go pripi{uval na nekoj od tatkovcite na amerikanskiot Ustav. Vo isto vreme, bitno e da se pridr`uva{ kon merkata, za da ne se dobie obraten efekt - vpe~atok na izve{ta~enost, prepotentnost, itn. Odbirajte citati od aspekt na publikata, pred koja govorite. Imeto na citiraniot treba da bide poznato. Ne koristete preterano poznati i frapantni citati, barajte ne{to originalno. Ne preteruvajte so citatite i aforizmite. Tie se kako skapoceni kamewa {to dobivaat vrednost so svojata retkost i pretstavuvaat zadovolstvo samo vo mali koli~estva. Koristeweto {ega, satira i ironija, isto taka treba da bide uspe{no dozirano. Bez niv, vsu{nost, eden govor mo`e da ostane prazen i neprifatliv od publikata. Toa osobeno ima efekt za vreme na diskusii, koga koristeweto na tie sredstva e posebno efektivno i ja pridobiva simpatijata na slu{atelite. Kenedi, kako i vo odnos na citatite, imal kartoteka so naziv "Humor". Eden od nenadminlivite majstori vo toj odnos, nesomneno e ^er~il. Eden slu~aj. Za vreme na debata vo parlamentot, poznatata so svojot konzervativizam Ledi Astor, mu se rekla na ^er~il, deka ako bila ma`ena za nego, }e mu stavela cijanid vo ~ajot. Smireniot odgovor na ^er~il: "Ako bev `enet za Vas, toga{ }e go ispiev".

Predizboren govor
Za razlika od drug vid politi~ki govori, predizborniot govor sekoga{ ima za cel da ja ubedi publikata vo korist na odredena kauza, ili programa i da ja motivira za aktivnost. Zatoa, predizborniot govor ima svoi specifi~nosti, koi se sveduvaat na slednovo: Psiholo{ki elementi Akcentite se orientirani kon interesite na slu{atelite Da se doprat emociite na publikata Subjektiven izbor na sreduvawe na argumentite so ogled na celta na govorot

227

Glava 3. POLITI^KA KOMUNIKACIJA

Voobi~aenite celi na predizborniot govor se: * Da se podvle~at prednostite na svojata partija; * Da se omalova`at programite na drugite partii; * Da se podvle~e op{toto na Va{ite interesi so onie na naselenieto. Dobriot predizboren govor e usoglasen so auditoriumot. Vo pove}eto slu~ai ovoj auditorum e heterogen, zatoa ne se prepora~uva da se orientirate samo kon eden negov del. Od ovoj aspekt, od osobeno zna~ewe e odnapred da ste podgotveni za slednive pra{awa: * Kakvo mislewe preovladuva vo publikata? * Koja e mojata cel? * Koi se moite argumenti? * Kako da gi pretstavam? * Kakvo racionalno re{enie na problemot nudam? * Kakvo re{enie nudam vo odnos na emociite? * Kakvi kontraargumenti mo`am da o~ekuvam? * Kakvi odgovori se mo`ni? Eve i nekolku soveti vo vrska so predizborniot govor: * Ne zboruvajte mnogu za dokumenti i programi, tuku koristete jasni sliki i primeri so konkretni slu~ai; * Postavuvajte gi retori~ki to~no onie pra{awa {to se temi za publikata; * Zapoznajte se so specifi~nite problemi na publikata; * Ne krijte i ne omalova`uvajte ni{to; * Ne vetuvajte ne{to {to ne mo`ete da go ispolnite; * Ne gubete se vo detali; * [to i da se slu~i, ne pretvorajte ja publikata vo Va{ neprijatel; * Nemojte da se prisposobuvate konjunkturno, ostanete veren na sebe samiot. Celite i karakterot na predizborniot govor, isto taka se razlikuvaat me|u sebe od aspekt na slu~ajot i auditoriumot. Eve nekolku pokarakteristi~ni primeri: 1. Govor pred partiskite ~lenovi pri izbor na kandidati Vo toj slu~aj ne e potrebno da ja ubeduvate publikata vo vrska so kauzata i politikata vo celina. Treba da gi ubedite vo odnos na sebe! Po Va{iot govor slu{atelite treba da bidat ubedeni deka: * samo so toj kandidat }e dobieme; 228

POLITI^KI GOVOR

* kandidatot ima potreba od niv, za da go postigne toj uspeh; * sakaat da se vklu~at aktivno vo predizbornata borba. 2. Govor pred postojani izbira~i (stabilen elektorat) Celta vo toj slu~aj e site da glasaat. Toj potencijal treba da se koristi celosno. Va{ata poraka treba da bide: Glasajte! Imame potreba od Va{iot glas! 3. Govor pred koleblivi izbira~i Vo toj slu~aj treba da ubeduvate kako so svojata programa, taka i so svojata li~nost. Poka`ete deka ste iskren i toleranten. Doka`ete deka ste dobro informiran. Ne potcenuvajte gi svoite konkurenti. Ograni~ite se od niv izdr`ano, primajte gi seriozno nivnite argumenti i nikoga{ ne pravete gi glupavi. Vo o~ite na izbira~ot treba da izgledate i kompetenten i simpati~en.

Dr`ewe govor
Na po~etok, dodeka kaj Vas ne se sovladani profesionalnite ume{nosti i nemate iskustvo, ve`bajte go svojot govor. Odberete vreme i mesto, za da ne Vi pre~i nikoj i stoej}i kako da im se obra}ate na slu{atelite, obidete se da go ka`ete svojot govor. Korisno e da se proba pred ogledalo, za vidite kako se dr`ite, kolku se slobodni i lesni Va{ite dvi`ewa. Slu{ajte go svojot glas. Dali pribegnuvate kon pauzi. Koga treba da zemete zdiv, da ja namalite napregnatosta, da gi priberete svoite misli? Dali gi podvlekuvate najva`nite zborovi? Dali, pritoa, uspevate da go kriete zamorot? Govornikot treba da ima, pred s, iskustvo vo odnesuvaweto, {to mu obezbeduva kontakt so auditoriumot. Toa e povrzano vo visokiot stepen na doverbata {to ja vnesuva kaj slu{atelite so samoto prisustvo, blagodarej}i na takvite kvaliteti, kako: kompetentnost i anga`iranost, iskrenost i ~esnost, ~uvstvo za pozitivna energija, za zra~ewe i voshituvawe. Od golemo zna~ewe e individualnoto odnesuvawe na govornikot po koje go razlikuvame kako li~nost. Ovaa individualnost sama po sebe mo`e da sozdade emocionalni vrski so auditoriumot, da provocira raspolo`ba i da formira pretstavi. 229

Glava 3. POLITI^KA KOMUNIKACIJA

Strategijata po~nuva so sozdavaweto - pi{uvaweto, skiciraweto, zamisluvaweto na tekstot, a taktikata, glavno, se povrzuva so negovata prezentacija. Osnovnoto vo strategijata e tekstot. Negovata kompozicija {to mo`e da se naru{uva, soglasno celite na govornikot. Taka toj sozdava pove}e i popragmati~ni mo`nosti za usoglasuvawe so potrebite na auditoriumot, ili so specifi~nostite na temata. Sekoja komunikativna strategija ima svoite prednosti i postavuva svoi uslovi: - po~eten napad - go prikovuva vnimanieto, no bara zgolemena dinamika i intenzivnost vo tekot na celoto govorno dejstvo, za da ne se gubi po~etniot interes. Nametnuva zgolemeno napregawe, energija vo odnesuvaweto; - postepenoto zgolemuvawe na napregaweto - dava mo`nost za pocelosno prifa}awe, no bara od govornikot mnogu precizno ~uvstvo za ritam i apsolutno vreme za gradacija; - finalniot napad - bara pogolema energija vo aktivnosta na samiot kraj. Koga }e Vi dadat zbor, smireno dvi`ete se kon svoeto mesto na binata. Obezbedete vizuelen kontakt so auditoriumot za vreme na celiot govor. Ne zaboravajte nitu na eden od slu{atelite. Ako stravuvate deka mo`e ne{to da propu{tite, imajte pri raka malo par~e hartija so nekolku krupno napi{ani osnovni stavovi. No, bez posebna potreba ne poglednuvajte vo nego. Govorete poglasno, otkolku {to e potrebno spored Va{eto mislewe. Toga{ zvu~nosta na glasot }e bide dovolna. Ne voznemiruvajte se za toa kako zvu~i govorot, kako izgledate Vie, zaboravete na li~noto ~uvstvo. Koncentrirajte se na edna cel - Va{ite misli da stignat do slu{atelot. Su{tinskata tajna na dobriot sloboden govor le`i vo ne{to {to mo`eme da go nare~eme "govorewe - mislewe". Treba da ste vo sostojba pred publikata da izgovarate edna ideja i, istovremeno, da ja formulirate narednata misla. Treba da govorite i da mislite, no ne samo zaradi kontrola i procenka na toa {to go velite vo momentot, tuku i na toa {to Vi pretstoi da go izgovorite. Toa mo`e da se slu~i samo toga{ koga dobro ste go osmislile i podgotvile svojot govor, koga vladeete so problemot. Od druga strana, vo vakva situacija }e uspeete samo ako i kaj golem govor (posebno vo diskusija) se odnesuvate kako i pri obi~en razgovor. Gi pretstavuvate ubedlivo ideite, informaciite, mislewata, so jasnost, taka {to da mo`e da Ve razbere Va{iot sogovornik. Ne e va`no da gi razbiram jas, koj{to i bez toa gi znam, tuku toj komu mu gi govoram.

230

POLITI^KI GOVOR

Kako da postignete samouverenost?


Izleguvaj}i pred auditorium, ne stravuvajte od ni{to, osven od samiot strav. Da po~uvstvuvate vozbuda pred odr`uvawe na govorot, e prirodno i normalno. Toa poka`uva deka navistina sakate da se pretstavite dobro. Mnogu golemoto voznemiruvawe mo`e da bide i uni{tuva~ko. Poznati akteri i govornici priznavaat deka sekoga{ se nervozni, ili ~uvstvuvaat strav pred izleguvawe na scena. Kako {to izgleda, toj strav ne im pre~i. Otkako }e pomine vozbudata {to Ve opfatila, Vie }e po~uvstvuvate fizi~ko i moralno vozvi{uvawe i }e ja izvr{ite Va{ata zada~a podobro, otkolku ako pred toa voop{to ne ste se vozbuduvale. Neprekinlivata praktika na javni nastapi e najdobroto sredstvo protiv vozbudata i stravot. Eve kako mo`ete da ja kontrolirate svojata vozbuda i da iznesuvate uspe{ni, vpe~atlivi "pretstavi": * Objasnete si ja pri~inata za Va{iot strav; * Prou~ete go prostorot kade {to }e zboruvate; odete porano, pro{etajte niz podiumot, pozboruvajte na mikrofonot i koristete gi naglednite sredstva; * Pretstavete mu se na auditoriumot, pozdravete nekoj od slu{atelite po nivnoto doa|awe, polesno e da zboruva{ pred grupa prijateli, otkolku pred grupa nepoznati; * Pomislete si deka nikoj ne saka da Ve navredi i deka Va{ite slu{ateli se prijatelski nastroeni i Vi posakuvaat uspeh. Auditoriumot saka od Vas da bidete interesen, da gi stimulirate, informirate i zabavuvate. Tie ne sakaat da ne uspeete. * Izlezete celosno podgotven. ]e imate pri~ina da ~uvstvuvate nemir, ako nabrgu pred svoeto nastapuvawe prodol`uvate da gi pregleduvate Va{ite bele{ki. Da bidete podgotven, zna~i da ste ja razrabotile i da ste ja izve`bale temata. Toa }e Vi pomogne, zastanuvaj}i pred auditoriumot da ne se voznemiruvate nitu za sodr`inata, nitu za zborovite. Ako ne ste zapoznat so materijalot, ili ne ste podgotveni za govorot, Va{ata vozbudenost }e se zgolemi. Ve`bajte i, ako e neophodno, prerabotete go materijalot za da bidete spokoen deka e vo harmonija so Va{ite misli. * So~uvajte go izgledot na ubedliv ~ovek. Izgledot na ubedlivost vlijae vrz slu{atelot. Ako mu vleete verba vo Va{ite mo`nosti, toga{ i kaj Vas }e nastapi ~uvstvo na ubedlivost;

231

Glava 3. POLITI^KA KOMUNIKACIJA

* Zamislete si kako prezentirate govor. Zamislete si kako govorite so silen, jasen i ubedliv glas. Ako si zamisluvate deka }e uspeete, navistina }e uspeete. * Po potreba, pred po~etokot na govorot napravete nekolku vdi{uvawa i izdi{uvawa za da se oslobodite od napregnatosta; * Bidete osobeno vnimatelni pri vovednite bele{ki; * Ako se prepu{tite da brzate, Va{ata vozbuda vo tekot na izlagaweto }e se zgolemi; * Pravete pauzi tolku ~esto, kolku {to smetate deka e potrebno; * Ne voznemiruvajte se, ako slu~ajno zgre{ite. Slu{atelite nema da mu pridadat na toa golemo zna~ewe, ako Vie ne se zbunite. Ne izvinuvajte se. Dokolku ja iska`ete svojata vozbuda, ili dokolku se izvinuvate za kakvi i da bilo problemi za Va{iot govor, mo`e da go privle~ete vnimanieto na auditoriumot vrz ne{to, {to ne ste go zabele`ale; * Koncentrirajte se vrz porakata, ne vrz sredinata. Ne obrnuvajte vnimanie na svojata voznemirenost, tuku koncentrirajte se vrz porakata i svojot auditorium. Va{ata vozbuda }e is~ezne; * Sovladajte go stravot preku dejstvo. Dejstvuvajte kako fudbaler koj ja sovladuva vozbudata pred po~etokot so energi~no zagrevawe; * Imajte predvid - Vi pretstoi da se u~ite preku iskustvo i gre{ki.

Sovetite na Aristotel
Govornoto majstorstvo e povrzano najmnogu so imeto na Aristotel i negoviot trud "Retorika", vo koj toj gi nabele`uva osnovite na govornoto majstorstvo: "Bidej}i se tri pra{awa {to treba da bidat diskutirani od aspekt na govorot - prvo - od kakvi izvori }e se zemaat dokazite; vtoro - za stilot i treto - kako treba da gi postavime delovite na govorot". "Dokazite preku govorot se od tri vida: edni se nao|aat vo karakterot na govornikot, drugi - vo negovata sposobnost da go dovede slu{atelot do poznato raspolo`enie, a treti - vo samiot govor, vo negovata va`nost da doka`uva, ili da izgleda deka doka`uva". "Samiot govor e ubedliv toga{ koga }e ja poka`eme realnata, ili prividnata vistina, vrz osnova na verojatnoto po sekoj poseben predmet".

232

POLITI^KI GOVOR

"Sega e red da ka`eme za stilot, bidej}i ne e dovolno da imame {to da zboruvame, tuku treba da go ka`eme toa i kako {to ni prilega, a toa pridonesuva na{iot govor da izgleda karakteristi~en". "... Ona {to e prvo, t.e. od kade ne{tata dobivaat ubedlivost, na vtoro mesto po redosled e nivnoto raspolo`enie soglasno so stilot, treto, {to ima ogromna sila - akterskata ume{nost... A taa se sostoi vo upotrebata na glasot, vo smislata kako da se slu`ime so nego pri sekoe ~uvstvo, na primer, koga da bide silen, slab ili sreden i kako da ja koristime intonacijata". "Treba da gi crpime metaforite od nekoi bliski raboti, no ne o~igledni - ... Ako ka`eme deka kotva i kuka se ne{to edno isto, i dvete se edno isto, no se razlikuvaat po svojot "goren i dolen del"... Pove}eto ostroumni misli se rezultat na metafori i proizleguvaat od izmamata. Vrednosnite sporedbi, vo odredena smisla se metafora (kratkovidiot ~ovek e kako edvaj svetle~ka lampa)". "Ne treba da zaboravame deka... ne e eden ist stilot na pi{aniot govor i na usnoto iska`uvawe, na govorot vo parlamentot i vo sudot". "Govorot ima dva dela: potrebno e prvo da se ka`e na {to se odnesuva rabotata i potoa da se doka`e: zatoa e nevozmo`no da ne doka`eme, otkako }e ka`eme; ili da doka`eme bez odnapred da ka`eme. Zatoa {to toj {to doka`uva, doka`uva ne{to, a toj {to prethodno ka`uva, ka`uva so ogled na doka`uvawe". "Vovedot e po~etok na govorot, kakov {to e prologot vo poezijata i preludiumot vo tvorbata za flejta... Vovedot vo govorite e pokazatel na sodr`inata, za da doznaat slu{atelite kakva e sodr`inata i nivnata misla da ne skita - zatoa {to neodredenoto obvrzuva... Vovedite se izveduvaat od slednite izvori: pofalbata, javnoto neodobruvawe, stimuliraweto, razubeduvaweto, obra}aweto kon slu{atelot. Najneohodnata i tipi~na funkcija na vovedot e da pojasni kakva e celta {to go sledi govorot. Zatoa, ako rabotata e kratka i jasna, ne treba da se slu`ime so voved". "... Osven toa, zada~ata da go izostruvame vnimanieto na slu{atelot e zaedni~ka za site delovi od govorot". "Argumentite treba da imaat sila na doka`uvawe. Pri govorot, pogolemiot del {to go utvrduva vlijanieto, {to gi utvrduva dejstvata kako dobri i korisni, e preuveli~uvaweto. Ovde faktite treba da predizvikuvaat doverba... Vo politi~kite govori mo`e da osporuvame koga }e ka`eme deka ni{to nema da bide, ili deka toa {to se tvrdi }e bide, no nema da e pravi~no, ili nema da bide korisno, ili nema da bide tolku zna~ajno. Treba da gledame dali protivnikot ne dopu{ta nevistina vo ne{to nadvor od diskutiranoto pra{awe - toa ima for-

233

Glava 3. POLITI^KA KOMUNIKACIJA

ma na svedo{tvo deka toj ka`uva nevistina i za drugite ne{ta. Primenata na primeri e posebno korisno za politi~kiot govor". "[to se odnesuva do postavuvaweto pra{awe, najlogi~no e da go postavime toga{, koga protivnikot go ima izre~eno... svoeto neprijatelsko gledi{te, taka {to e dovolno da dodademe edno pra{awe za da se istakne negovata glupost. Vtoro, pra{awe e koga ednata pretpostavka e o~igledna, a drugata javno }e ni ja dade protivnikot. Otkako }e se informirame za edna pretpostavka, ne treba da pra{ame za o~iglednata, tuku da go iska`eme svojot zaklu~ok. Pra{awa postavuvame, isto taka, koga sakame da poka`eme deka protivnikot zboruva kontradiktornosti, ili paradoksalni raboti. Vo drug slu~aj ne treba da se zafa}ame so pra{awe, bidej}i ako protivnikot odgovori, }e se dobie vpe~atok deka toj vladee so sostojbata. A ne mo`eme da mu postavuvame mnogu pra{awa, zaradi slabosta na slu{atelot. I zaklu~uvaj}i, ako zaklu~okot predizvikuva pra{awa, treba da ja istakneme i pri~inata za toa". "Za pra{aweto za {egite... Treba da ja ru{ime serioznosta na svoite protivnici preku smeewe, a nivnoto smeewe - preku serioznost." "Zaklu~okot se sostoi od ~etiri momenti: prvo, da go raspolo`ime slu{atelot blagoprijatno kon sebe i neblagoprijatno kon protivnikot; vtoro - da go izdignuvame i da go poni`uvame; treto - da predizvikame kaj slu{atelot soodvetni ~uvstva; ~etvrto - da potsetime za osnovnoto. I, otkako sme doka`ale deka zboruvame vistina, a protivnikot - nevistina, prirodno e da vozvi{uvame, da obvinuvame i da gi naneseme poslednite udari so ~ekanot..."

234

Glava

PREDIZBORNA KAMPAWA

Glava 4, PREDIZBORNA KAMPAWA

Podgotovkata i odr`uvaweto na predizbornite kampawi e slo`en i pove}easpekten proces. Toj bara golem obem sistematizirani poznavawa, ume{nost za timsko rabotewe, isklu~itelna disciplina i obezbeduvawe resursi. Ako gi pogledneme sprovedenite kampawi vo poslednite deset godini, }e zabele`ime deka barem edno od ovie barawa ne postoelo. Za `al, golem broj partiski ~lenovi i kandidati ja potcenuvale potrebata od naso~ena podgotovka za vodewe na kampawite i smetaat samo na svoeto li~no iskustvo. Vo pove}eto slu~ai toa vodi kon dopu{tawe seriozni gre{ki - tro{ewe izli{ni napori, neracionalno tro{ewe sredstva, demotivacija na kadarot i dobrovolcite i, vo krajna linija, kon polo{i izborni rezultati. Za da go izbegneme toa, }e se obideme da gi poka`eme glavnite to~ki, redosledot i me|usebnite vrski vo celosniot predizboren proces vrz osnova na na{eto i stranskoto iskustvo. Zapomnete! Predizbornata kampawa na sekoja partija po~nuva vo naredniot den po zavr{uvaweto na prethodnite izbori. Ako izborite se to~no po dvanaeset meseci i Vie startuvate so organizacijata na svojata kampawa od utre, ve}e docnite.

PODGOTOVKI ZA PREDIZBORNA KAMPAWA


Podgotvitelnata etapa na kampawata bara vreme i vklu~uva detalna razrabotka na devet klu~ni elementi: 1. Prvata rabota na koja treba da se anga`irame e demografsko prou~uvawe na izbira~kiot reon i analiza na izborite odr`ani vo poslednite godini. Predizborniot {tab i kandidatot treba da raspolagaat so isklu~itelno to~na i vistinita informacija za demografskata sostojba vo izbira~kiot reon. Podatocite za naselenieto vo regionot, negovata vozrast, etni~kata i religioznata pripadnost, na~inot na `iveewe i drugi, se od isklu~itelna va`nost pri odreduvaweto na strategijata na kampawata. Od osobeno zna~ewe e i analizata na rezultatite od prethodnite izbori, konstantnite raspolo`enija i predispozicii kon glasaweto za edna, ili za druga politi~ka sila. 236

PODGOTOVKA NA PREDIZBORNATA KAMPAWA

2. Na vtoro mesto doa|a istra`uvaweto na op{testvenoto raspolo`enie. Podatocite od ova prou~uvawe se re{ava~ki pri opredeluvaweto na glavnata problematika vo predizbornata strategija i platforma. Vrz ovaa osnova se izgotvuvaat i porakite na kampawata. Rezultatite od prou~uvaweto na op{testvenoto mislewe se javuvaat kako najva`ni za kandidatot vo izborot na temata za diskusija i orientacijata kon grupite izbira~i. Za da se izvr{i to~na analiza na podatocite od istra`uvawata na javnoto mislewe, nu`no e da postojat i rezultati od demografskoto istra`uvawe. Vo sovremenite predizborni kampawi sekoe dejstvo se zasnova vrz nadle`nost i opstojno prou~uvawe na raspolo`enieto vo op{testvoto. 3. Tretiot glaven element, od koj{to zavisi uspehot vo predizbornata borba, e strategijata na predizbornata kampawa. Na pra{aweto za izbor na strategija }e mu posvetime pove}e vnimanie malku podocna. 4. Ne postoi dobra kampawa bez precizno planiran finansiski buxet. Politikata e skapo zanimawe. Vo dene{no vreme za da bide{ konkurentno sposoben e neophodno da raspolaga{ so soodvetni finansiski resursi. Tajnata na uspehot, vsu{nost, se krie vo preciznata i efektivna podelba na sredstvata. Pravilnoto planirawe e mo`no toga{ koga e odredena taktikata i e presmetano kakvi resursi se neophodni za realizacijata na strategijata. Za da ne se dozvoli deficit na sredstva, iskusnite menaxeri na predizbornite kampawi pribegnuvaat kon razrabotka na dve ili tri varijanti na buxet. Prviot buxet se planira soglasno programata na maksimum i gi vklu~uva site idei i takti~ki priodi {to gi nudat organizatorite na kampawata. Vtorata varijanta na buxet e planirana vrz osnova na minimum neophodni sredstva za odr`uvawe na kampawata. Naj~esto vo dejstvo stapuva t.n. prose~en buxet, {to pretstavuva kompromis me|u programata maksimum i programata minimum. Sostavuvaweto i planiraweto na buxetot vklu~uva ne samo finansiski sredstva za obezbeduvawe razli~ni aktivnosti, tuku i ~ove~ki i vremenski resursi. Ete zo{to, del od ovoj proces pretstavuva podgotovka na kalendar na kampawata i plan za pridobivawe izvr{iteli i dobrovolci, vklu~uvaj}i ja i celta za nivnoto pridobivawe. Dol`ni sme da zapametime deka edinstveniot nepovraten resurs so koj rabotime, e vremeto. Dopolnitelni sredstva i lu|e se pridobivaat, no vremeto ne mo`eme da go vratime. 5. Raboteweto so sredstvata za javno informirawe e posebno va`en element od aspekt na izrabotka na soodveten imix na na{iot 237

Glava 4, PREDIZBORNA KAMPAWA

kandidat. Realizacijata i odr`uvaweto kontakti so mas-mediumite ne e lesno i e delikatna rabota. Na centralno, ili lokalno nivo, sorabotnicite na sredstvata za javno informirawe po svojata su{tina se unikatni, so svoite specifi~ni kvaliteti. Zada~ata na mediumskite sorabotnici vo {tabot e da se sre}avaat so novinarite, da gi prou~at nivnite kriteriumi na rabotewe, da go pretstavuvaat nivniot kandidat vo najdobriot na~in i da go obezbeduvaat striktnoto pridr`uvawe kon mediumskiot plan. Seto toa, plus pristapnosta i profesionalizmot od strana na kandidatot bi garantiralo soodveten i detalen odraz na kampawata. Glaven princip {to treba da go znaat i da se pridr`uvaat kon nego mediumskite sorabotnici od {tabot i kandidatot e: "Rabotata na reporterot e da soop{tuva novosti. Rabotata na kandidatot i na {tabot e da gi podgotvuva novostite". Vo natamo{niot tekst }e zboruvame u{te za raboteweto so mediumite. 6. Predizbornata reklama e strategiski element {to vklu~uva dve osnovni komponenti - elektronska reklama i pe~aten materijal. Pod elektronska reklama se podrazbira reklama na televizijata i vo radioto. Pe~atenata reklama vklu~uva celosen izbor od pe~ateniot materijal vo javnite glasila, plakatite, bilbordovite, propaganden materijal i pismata do izbira~ite. Razrabotkata i realizacijata na reklamata zadol`itelno baraat ekspert vo predizborniot {tab koj }e odgovara za toj takti~ki element. Da ne zaboravame deka neprofesionalnata reklama lesno se pretvora vo anti-reklama i deka site sredstva za komunikacija so izbira~ite treba jasno da gi prenesuvaat porakite na kampawata i striktno da ja sledat strategijata. 7. Raboteweto so izbira~ite e slo`en i te`ok element od aspekt na opredeluvawe na tehni~kite priodi za da se dojde do izbira~ot. Obi~no za utvrduvawe i izgotvuvawe programa za kontakti so izbira~ite e potreben profesionalen konsultant i tim vo {tabot {to ja obezbeduva ovaa programa. 8. Identifikacijata i planiraweto na izbira~ite se element {to ~esto se zapostavuva od ekipite na predizbornite {tabovi. Pravilnata procenka i to~nosta na planiraweto na brojot na izbira~ite {to ni se neophodni vo izbira~kiot reon davaat mo`nost za postojan monitoring na tekot na na{ata kampawa i neophodnite korekcii, a osven toa sozdava motivacii kaj sorabotnicite na {tabot i dobrovolcite {to rabotat za nas. Na ovoj del od kampawata, isto taka, ponatamu }e mu posvetime dopolnitelno vnimanie.

238

PODGOTOVKA NA PREDIZBORNATA KAMPAWA

9. Obezbeduvaweto na izborniot den e posledniot element tesno povrzan so identifikacijata i planiraweto na na{ite izbira~i, bidej}i bez osiguruvawe na izbira~ite pred izbornite kutii, s drugo se pretvora vo ~ista zaguba na sredstva i vreme. So sigurnost mo`eme da go utvrdime kako kriti~en moment za pobedata na izborite. Vsu{nost, pedeset procenti od celata organizaciska rabota na {tabot e koncentrirana vo toj den. Sekoj od ovie devet elementi e isklu~itelno va`en i ne treba da bide propu{ten. Sepak, ako navlezeme podlaboko vo toj kompleks, }e zabele`ime deka strategijata na kampawata e onoj element vo koj se koncentriraat vrskite na site drugi. Istra`uvawata se neophodni za da se utvrdi pravilnata strategija. Finansiskiot plan se zasnova vrz neophodnosta da bidat obezbedeni potrebnite sredstva za izvr{uvawe strategija. Sredstvata za javno informirawe, kontaktite so izbira~ite i organizaciskoto planirawe ja realiziraat vrskata me|u strategijata, likot na kandidatite i "negovoto viso~estvo" izbira~ot.

239

Glava 4, PREDIZBORNA KAMPAWA

STRATEGIJA NA PREDIZBORNATA KAMPAWA


Osnovni elementi
Pred da pritstapime kon donesuvawe na kakvi i da bilo re{enija za da se postigne uspe{na kampawa i kako krajna cel pobeda na izborite, potrebno e da gi formulirame va`nite strategiski ~ekori vo politi~kata kampawa. Iskusnite politi~ari i konsultanti vo odr`uvaweto na kampawite im prepora~uvaat na kandidatite i menaxerite da se usoglasat so nekolku klasi~ni stavovi. Tie go pretstavuvaat 'rbetot na izbornata strategija. Ne e zadol`itelno sekoj od ovie stavovi da bide detalno razraboten i koristen vo strategijata. Toa zavisi od specifi~nosta na politi~kiot sistem vo edna zemja, vidot na kampawata, specifi~nosta na izbira~kite zakoni, specifi~nosta na op{testvenite raspolo`enija, itn. Nie }e razgledame poop{irno eden del od ovie glavni to~ki, imaj}i ja predvid nivnata primena spored uslovite i raspolo`enijata vo Bugarija, a drugite samo }e gi markirame. Pred s, treba da se dogovorime. Strategiskite elementi treba da se formuliraat vo pismena forma i da bidat vo kusa i to~na forma. Po usoglasuvaweto na strategijata se pravi opstoen plan na kampawata vo pismena forma. Vo toj plan zadol`itelno e da bidat vklu~eni site takti~ki dejstva vo odnos na vremeto. Postoi opasnost ako posebnite takti~ki elementi ne se zapi{uvaat vo linija na strategijata, taa da bide uni{tena. Vo na{iot plan site takti~ki dejstva treba da bidat detalno razraboteni, to~no da se opredeli celta na sekoj takti~ki priod, kako se zapi{uva vo op{tiot strategiski pravec i vremeto na konkretnata realizacija. Klu~ot na uspehot e vo disciplinata. Ako [tabot na kampawata projavuva disciplina i silen duh, striktno gi izvr{uva takti~kite elementi i ne se odbegnuva prifatenata strategija, kampawata }e bide uspe{na. Da pomineme niz posebnite to~ki na strategijata. 1. Iskoristuvawe na partiskata pripadnost Iskoristuvaweto na partiskata pripadnost slobodno mo`e da se nare~e izlezen stav na na{ata strategija. Pred da pristapime kon do240

STRATEGIJA NA PREDIZBORNATA KAMPAWA

nesuvaweto re{enija dali ovoj stav }e bide silno zastapen vo predizbornata strategija, neophodno e da dademe odgovori na nekolku pra{awa od dva aspekta. Od organizacisko-tehni~ki aspekt: * dali raspolagame so partija formirana kako edinstven sistem vo svoite organizacisko-politi~ki strukturi so izgradeni vnatre{nopartiski mehanizmi, {to go obezbeduvaat nejzinoto funkcionirawe. * Dali e formiran nacionalen predizboren {tab (koga }e bide formiran i kakvi se negovite ovlastuvawa)? Vnimanie!!! Ogromniot broj prakti~ni pra{awa vo vrska so predizbornata kampawa baraat brzo, to~no i kategori~no re{avawe vo ramkite na formiraniot nacionalen predizboren {tab (NP[). Na NP[ treba da mu se dadat ovlastuvawa da gi re{ava site pra{awa {to se odnesuvaat na kampawata. Politi~ka identifikacija i vlijanie na partijata: * Kakva e idejnata politi~ka identifikacija na na{ata partija? * Kakvi rezultati tradicionalno postignuva partijata vo opredelen izbira~ki region? * Kakvo e pretstavuvaweto na partijata vo lokalnata vlast? * Kakvo e pretstavuvaweto na partijata vo parlamentot, itn. Ovoj strategiski moment treba da bide silno zastapen toga{, koga partijata na koja pripa|a kandidatot ja ima poddr{kata na zna~itelen i, sporedbeno, konstanten broj izbira~i. Koga postoi takva situacija, edna od zada~ite na {tabot e da gi "informira" svoite izbira~i deka ovoj kandidat ja pretstavuva, pred s, ovaa partija i da gi naso~i naporite kon potencijalnite izbira~i. Vo slu~aj koga partijata dobila na prethodnite izbori nad {eeset procenti i ne pretrpela seriozni potresi, toga{ predizbornata strategija treba da se zasnova, glavno, vrz partiskata pripadnost. Vo drugi regioni kade {to nema takva silna podelba vrz partiski princip, ovoj priod nema da bide tolku silno zastapen. Pri opredeluvawe na va`nosta na ovoj stav, treba da se imaat predvid i rezultatite od analizata na politi~kata i ekonomskata situacija vo regionot i zemjata.

241

Glava 4, PREDIZBORNA KAMPAWA

Zada~a: Procenete dali vo svojata predizborna strategija da stavite akcent vrz koristeweto na partiskata pripadnost vo slednive slu~ai: Slu~aj 1: Podgotovkata na kampawata za parlamentarni izbori startuva vo period vo koj politi~kata sostojba vo zemjata stanuva s pote{ka. Postoi ogromna koncentracija na vlasta koja e spoj na cenzura vo nacionalnite mediumi, okupirawe na ekonomskata vlast od tesen politi~ki krug i neprocenliva korupcija. Slu~aj 2: So donesuvaweto na noviot Zakon za lokalni izbori, izbira~ite od naselenite mesta so po 500 `iteli se li{eni od mo`nosta da glasaat za listi za op{tinski sovetnici i gradona~alnici. Pokraj toa, namalen e brojot na mandatite za op{tinski sovetnici, so {to pred partiite se pojavija isklu~itelno va`ni pra{awa. Od nivnoto soodvetno re{enie zavise{e nivnoto uspe{no pretstavuvawe na lokalnite izbori. 2. Sozdavawe izrazit kontrast. Sozdavaweto izrazit kontrast e vtoriot klasi~en stav od izbornata strategija. Vo mnogu slu~ai nastanuva potrebata od sozdavawe izrazit kontrast ili razliki me|u kandidatite i nivnite oponenti. Postignuvaweto na ovoj kontrast e mo`no preku upotreba na pove}e parametri. Takvi mo`at da bidat: posebni problemi, li~ni karakteristiki, iskustva, rabotosposobnost i duri fizi~ki razliki. Da dademe eden primer za postignuvawe takov kontrast so kandidatot na Republikanskata partija, Godart Kobl, za vreme na kampawata za senator vo Severna Karolina vo Soedinetite Amerikanski Dr`avi. Kobl za ovaa cel go koristi pra{aweto za zabrana na abortusot, kako klu~na razlika me|u nego i dotoga{niot upravnik, negov oponent od demokratite, Robin Britam. Mnozinstvoto od naselenieto na izbira~kiot region opfateno vo Grinzbaro, go prifatilo stavot na Kobl za ova konkretno pra{awe. Zaradi ovaa pri~ina, Kobl sozdal izrazit kontrast {to se zasnoval vrz idejata za zabrana na abortusite. Toj go postignuva toa koristej}i mlada `ena koja zboruvala za zna~eweto na ~ove~kiot `ivot. Vo po~etokot objektivot na televiziskata kamera e fiksiran samo vrz nejzinoto lice. Na krajot na materijalot, kamerata ja opfa}a nejzinata celosna figura vo momentot koga taa veli deka raspolaga samo so eden glas i zatoa ja poka`uva svojata bremenost (svojot zaoblen stomak) i zavr{uva so zborovite: "Jas davam dva glasa za Godard Kobl". Ovoj kontrast stanuva edna od pri~inite Kobl da pobedi so rezultat 51% sprema 49% za negoviot oponent. 242

STRATEGIJA NA PREDIZBORNATA KAMPAWA

Zada~a: Vratete se nazad vo vremeto i obidete se da otkriete takov priod vo predizbornite kampawi na osnovnite politi~ki sili vo Bugarija. Ako otkriete, obidete se da dadete procenka za efektivnosta vo odredenite slu~ai. 3. Formirawe ideolo{ki razliki Naredniot aspekt od predizbornata strategija tesno korespondira so formiraweto izrazit kontrast, no pove}e e primenliv na nacionalno nivo. Toj se zasnova vrz op{tite ideolo{ki principi: razlikite me|u konzervativnite, liberalnite, socijaldemokratskite i drugi filozofii. Ona {to treba da bide sozdadeno, e obrazlo`ena i realna razlika i zatoa ovoj stav go narekuvame formirawe ideolo{ki razliki. Ako situacijata e takva {to kaj izbira~ite se sprotivstaveni liberalnite i socijalnite ubeduvawa i vo svojot golem del naselenieto e socijalno raspolo`eno, toga{ strategijata za sozdavawe ideolo{ki razliki e prifatliva za partiite od leviot politi~ki prostor. Postavuvaj}i ja gorenavedenata situacija vo realen kontekst, toga{ partijata od leviot prostor "H" mo`e da go ima kako primer sledniov karakter na predizbornata kampawa: Na idejno-politi~ki plan taa mo`e da bide agresivna kampawa. Ovoj vid kampawa se stremi kon izrazita identifikacija vo leviot prostor. Taa vo op{testvoto go nametnuva likot na realna i silna opozicija na postojniot model na upravuvawe; na partija so stabilen ideen i kadrovski potencijal {to predlaga i konkretna alternativa na upravuvaweto na postojnoto mnozinstvo; na partija {to ja ima poddr{kata na evropskata levica. Vo isto vreme, taa e izrazito opoziciona, precizno to~na, konkretna i nemilosrdna vo kritikite kon onie {to se na vlast. Se zalaga za lu|eto koi razmisluvaat racionalno od site socijalni op{testveni grupi, nezadovolni od postojniot na~in na upravuvawe, koi ja soznavaat nesoodvetnosta me|u prifatenite predizborni vetuvawa na vladea~ite i jasno izrazenata politika na koncentracija na vlasta, cenzurata vo mediumite, korupcijata {to se {iri, partizacijata vo ekonomijata, propa|aweto na strukturnata reforma i privatizacijata. Vo kontekst na osnovnite idejni vrednosti se nametnuvaat proekcii aktuelni za op{testvoto vo sega{niot period: slobodna ekonomija; pravi~na podelba na socijalnata cena na strukturnata reforma; otka`uvawe od liberalno-kapitalisti~kiot model i dr`avniot avtoritaren kapitalizam.

243

Glava 4, PREDIZBORNA KAMPAWA

Primer: Mnogu vpe~atliv i korisen vo ovoj del od strategijata e priodot na britanskiot premier Toni Bler so negovata vizit karti~ka. Ovoj priod se sostoi vo slednovo: Pette osnovni to~ki od programata na laburistite, koi izrazito ja istaknuvaat ideolo{kata osnova na partijata, jasno i kuso formulirani i otpe~ateni na edna vizit karti~ka, na koja stoi i natpisot: "^uvajte ja ovaa karti~ka i }e vidite deka nie }e go ispolnime toa {to go vetuvame". 4. Izdvojuvawe na edno pra{awe Izdvojuvaweto na edno pra{awe e mnogu rizi~en priod vo strategijata, bidej}i e isklu~itelno te`ok i slo`en za sproveduvawe. Postojat slu~ai, koga javen autsajder vo izbori gi sovladuva nepo`elnite sostojbi so dobra procenka i formirawe i opstojuvawe na edno konkretno pra{awe. Glavniot "trik" vo ovoj priod se sostoi vo slednoto: kandidatot se stremi da napravi od svojata kampawa referendum po edno mnogu ~uvstvitelno pra{awe. Ova pra{awe treba da se izdvojuva od grupata na drugite pra{awa, a kontra-stavot na kandidatot da bide sosema jasen. Ako se prifati takva nasoka na strategija, neophodna e mnogu golema disciplina. Za vreme na kampawata ne treba da se prezema nikakvo dejstvo {to ne e povrzano samo so izdvoenoto pra{awe. Koristeweto na ovoj stav od strategijata ne se prepora~uva, osven vo krajni slu~ai, koga vo izbira~kiot region oponentot na Va{iot kandidat e isklu~itelno silen, a negovata partija ja ima poddr{kata od mnozinstvoto izbira~i. 5. Kreirawe pozitiven lik Kreiraweto pozitiven lik e priod vo strategijata {to ne mo`e da mu na{teti na kandidatot. Zaradi taa pri~ina, negovoto koristewe e skoro zadol`itelno. Edinstveniot slu~aj koga ne e neophodno kreiraweto pozitiven lik, e slu~ajot vo koj ovoj lik ve}e postoi. (Opomena, predozirawe, vo ovoj slu~aj e opasno!) Kreiraweto pozitiven lik e osnoven moment za izgradbata na op{tiot imix. Toj treba da bide sozdaden vo ranata etapa na predizbornata kampawa. Podocna, pozitivniot lik stanuva fundamentalen i vrz taa osnova se formuliraat razlikite vo stavovite na kandidatite. Postoi u{te eden va`en aspekt vo kreiraweto pozitiven lik, a toa e negovoto precizno pozicionirawe. Gre{kite od toj aspekt mo`at da bidat fatalni za krajniot uspeh na kandidatot. Za {to, vsu{nost, stanuva zbor? Nacionalnite lideri im se mnogu podobro poznati 244

STRATEGIJA NA PREDIZBORNATA KAMPAWA

na izbira~ite, otkolku lokalnite. Lokalniot kandidat postojano ja odr`uva vo svesta na izbira~ite simboli~nata vrska me|u sebe i nacionalnite partiski lideri. Toa go nametnuva kako lider vo soglasnost so nacionalnata partiska elita. Vo lokalnite kampawi se bara prisustvoto na nacionalnite lideri na mesnite nastani, so dve osnovni celi: a) "Visokiot avtoritet" go oficijalizira kandidatot i negovite stavovi vo o~ite na lokalnite izbira~i i javno go po~ituva simbolot "bratstvo" me|u na{ite kandidati. b) Go olesnuva "navleguvaweto" na lokalniot kandidat vo mediumite. Me|utoa, predoziraweto vo taa nasoka go krie rizikot lokalniot kandidat da ja izgubi svojata avtonomnost. Ako ne bide postignata rabotna ramnote`a me|u dvete nivoa na kampawata - nacionalnata i lokalnata, mo`at da se predvidat slednive rizici: - Ako lokalnite kandidati se obidat da ostanat celosno avtonomni i ja omalova`at nacionalnata kampawa, tie }e padnat vo izolacija; - Ako usoglasuvaweto ne se realizira so konkretni prakti~ni ~ekori, efektot na lokalnata kampawa zna~itelno }e opadne; - Ako lokalnata kampawa e vo mnogu silna zavisnost od nacionalnata, taa }e se obezli~i, {to }e se zabele`i od izbira~ite i }e vlijae negativno vrz nivniot izbor. Seriozna prednost }e dade usoglasuvaweto so prethodnite kampawi (vklu~uvaj}i gi i delovnite).. Na lokalno nivo tie se pomnat mnogu pove}e, otkolku na nacionalno. Se bara kontinuitet, no ne i povtoruvawe. 6. Kreirawe negativen lik Kreiraweto negativen lik e stav vo vrska so strategijata {to ~esto e sprotivna i nie nema da se zadr`ime op{irno na nego. No, sepak, koga se pribegnuva kon negovata detalna razrabotka? Vo mnogu kampawi protiv na{iot kandidat e istaknat popopularen oponent. Eden od izlezite vo takvi slu~ai e kreiraweto negativen lik na oponentot, posebno koga na{iot kandidat e nepoznat ili, pak, e poznat po svoite negativni strani. Za kreirawe negativen lik se koristat pra{awa diskutirani vo kampawata, nekoga{ personalnite kvaliteti, a vo drugi slu~ai efektivnosta na negovata dejnost.

245

Glava 4, PREDIZBORNA KAMPAWA

7. Formirawe predizborni koalicii Formiraweto predizborni koalicii e aspekt {to zaslu`uva posebno vnimanie i posebno razgleduvawe zaradi golemiot opfat i mno{tvoto planovi. Sepak, redno e da se ka`e deka koalicionata politika se razrabotuva vo dve nasoki. Od edna strana e formiraweto na me|upartiskite koalicii. Od druga strana e formiraweto koalicii so grupi lu|e koi, obi~no, ne izvr{uvaat politi~ka dejnost, tuku, pred s, se gra|anski i op{testveni strukturi, granski organizacii. Osven toa, na~inot na formiraweto koalicii zavisi od vidot na odr`uvanite izbori (za pratenici, za lokalni organi na samouprava, pretsedatelski izbori). Va`no e da se razjasni kakva e op{tata formulacija za koalicionoto u~estvo vo izborite, dali e dozvolena varijantata (nacionalno nivo, lokalno nivo). Primer: Na nacionalno nivo, kampawata bara {irok dijalog so site opozicioni parlamentarni i vonparlamentarni sili vrz osnova na op{tata alternativa na postojnoto upravuvawe. Na lokalno nivo, re{ava~ko za koalicionata strategija se to~nata procenka na potencijalnite mo`nosti i resursi, to~niot soodnos na silite vo sekoe naseleno mesto i op{tina, kako i op{tata politi~ka situacija vo zemjata. Soglasno so odredenite uslovi i po usoglasuvawe so nacionalnoto rakovodstvo na partijata, mo`at da se potpi{at lokalni koalicii vrz programska osnova. Mo`no e, vsu{nost, isto taka, nametnuvawe na avtoritetot i vlijanieto na partiite preku individualni partiski listi, formirani od ~lenovi, simpatizeri, neanga`irani partiski profesionalci, lokalni avtoriteti. Osnovniot kriterium pri mnozinskite izbori e izborot na kandidatot. Vo tie slu~ai treba da se bara maksimalno {iroka poddr{ka na predlo`eniot kandidat (partiska, profesionalna, itn). Raznite priodi zavisat i od odredbite na soodvetniot izbira~ki zakon. 8. Formirawe organizacija Formiraweto organizacija e del od strategijata {to gi obedinuva site organizaciski momenti od politi~koto rabotewe - registracija, rabota so izbira~ite, obezbeduvawe na izborniot den. Site ovie momenti }e gi razgledame podetalno vo natamo{niot tekst.

246

STRATEGIJA NA PREDIZBORNATA KAMPAWA

9. Koristewe finansiski resursi za otka`uvawe na konkurentot Koristeweto finansiski resursi za otka`uvawe na konkurentot e specifi~en i retko koristen priod vo strategijata. Krajnata cel e otka`uvawe i demoralizirawe na oponentot preku koristewe golemi koli~estva finansiski sredstva. Vo na{i uslovi, najdobro e ovoj del da bide zaobikolen, bidej}i vodi do obraten efekt. Da se potsetime do {to dovede tro{eweto ogromni sredstva od ODS vo kampawata za lokalni organi na vlasta vo 1999 godina. Do sega gi navedovme devette klasi~ni stavovi na na{ata strategija. Nivnoto posu{tinsko poznavawe i prakti~no izvr{uvawe e klu~en moment za vodewe uspe{na kampawa. Vo procesot na podgotovkata na predizbornata strategija, sekoj stav }e bide zastapen vo razli~en stepen, soglasno so specifi~nosta na celosnata situacija vo zemjata, ili na posebniot izbira~ki region. Neophodno e da podvle~eme deka sovremenata politika se razviva dinami~no i gorenavedenata struktura na predizbornata strategija ne treba da se prifa}a kako konzervativen sistem {to ne dozvoluva korekcii i voveduvawe noviteti, usloveni od konkretnite situacii. Najva`na e preciznata i prodlabo~ena izrabotka na sekoja komponenta i striktnata realizacija na planot na kampawata.

Plan za predizborna kampawa


Ako go obrazlo`ime ona {to ve}e go pojasnivme kako proces na podgotovka na kampawata i utvrduvawe na predizbornata strategija, mo`e da gi utvrdime i {este osnovni komponenti na planot na kampawata. Osnovni komponenti na planot na predizbornata kampawa 1. Istra`uvawe: - demografska slika na izbira~kiot region - op{testveni predispozicii - prou~uvawe na kandidatite - rezultati od prethodnite izbori

2. Strategija: Kako da gi dobieme glasovite na: 247

Glava 4, PREDIZBORNA KAMPAWA

na{iot postojan elektorat na{iot marginalen elektorat kolebliviot elektorat pasivniot elektorat (neglasa~i) marginalniot protivni~ki elektorat

Ravenkata {to treba da ja re{ime, izgleda vaka: Brojot na glasovi na na{iot postojan elektorat + brojot na glasa~i dobien vo kampawata e = na brojot na glasovi neophodni za krajniot uspeh. 3. Taktika: - masmediumite - direktno obra}awe kon gleda~ite - telefonski javuvawa - sredbi so izbira~ite (javni nastani, "od vrata na vrata", i dr.) - privlekuvawe dobrovolci - identifikacija na izbira~ite - organizacija na izborniot den

4. Struktura na upravuvawe na kampawata: - {ema na organizaciskata struktura - funkcii i obvrski na vrabotenite vo {tabot 5. Buxet na kampawata: - rashodi; najdobro e da se planiraat neposredno pred po~etokot na glavnata kampawa. Ne e mo`no da se utvrdi kolku }e ~ini kampawata pred da bidat razraboteni strategijata i planot. - prihodi; mnogu e bitno dobivaweto i privlekuvaweto sredstva da bide planirano realno, za da ne bide blokirana kampawata vo odreden moment. 6. Korigirawe na kampawata: Dokolku ima potreba od korigirawe na kampawata, prvo menuvajte ja taktikata, a ne strategijata. Promenata na strategijata e krajna merka za korigirawe. Pri sostavuvaweto na planot na kampawata, treba da se poa|a od nekoi propisi {to slu`at kako kriteriumi za procenka kolku uspe{no e izraboten samiot plan: realizam - postavuvawe dosti`ni celi i realni merki; 248

STRATEGIJA NA PREDIZBORNATA KAMPAWA

funkcionalnost - planot treba da bide upotrebliv; iscrpnost - da gi pokriva site zada~i i mo`nosti; naso~enost i logi~nost - pravilno i redosledno postavuvawe na zada~ite; dinami~nost (pragmati~nost) - da mo`e soodvetno i navremeno da se reagira na promenite vo situacijata. Da pogledneme eden primer na plan na predizborna kampawa za lokalnite organi na vlasta. Vrz osnova na takov plan se podgotvuva detalen i to~en vremenski grafikon za izvr{uvawe na site predvideni dejnosti, kako na nacionalno, taka i na lokalno nivo. (zavr{uva {est meseci pred izborite) * Pribirawe kadrovski potencijali na partijata za u~estvo vo lokalnite izbori; * Izgotvuvawe predvremeni analizi na elektoratot po regioni; * Konceptualna razrabotka na site elementi na kampawata i podgotovka programi za obuka na kandidatite i kadarot; * Razrabotka na predizbornite programi na lokalni partiski organizacii; * Istaknuvawe kandidati za gradona~alnici i op{tinski sovetnici od op{tinskite (reonski) organizacii i nivno utvrduvawe; * Kadrovsko obezbeduvawe na lokalnite partiski strukturi za u~estvo vo predizbornata kampawa; * Obuka na kandidatite i kadrite za u~estvo vo izborite; * Razrabotka na op{tinskite programi za op{testveno pretstavuvawe na kandidatite. ({est meseci pred datumot na izborite, do denot na zapo~nuvawe aktivna kampawa) * Op{testveno pretstavuvawe na kandidatite * Mediumi - etapa pred po~etokot * Prisposobuvawe na celosnata organizaciska politi~ka i tehnolo{ka aktivnost na lokalnite partiski strukturi za rabota vo predizborniot period. Osobeno va`en moment e individualnata rabota so ~lenovite, simpatizerite i izbira~ite, kako vo taa etapa, taka i do krajot na samata kampawa. Prisposobuvawe na strukturite kon postojniot izbira~ki zakon; 249

Podgotvitelna etapa

Prva etapa

Glava 4, PREDIZBORNA KAMPAWA

* Razrabotka na posebni takti~ki tekovi i diferencirani priodi za posebnite regioni i op{tini; * Definitivno formirawe predizborni koalicii po op{tini i nivno utvrduvawe od organite na partijata; * Obezbeduvawe u~estvoto na pretstavnici vo izbornite komisii na site nivoa; * Re{avawe spektar na organizaciski i pravni pra{awa, povrzani so registracijata vo CKMI (Centralna komisija za lokalni izbori), registracija na kandidatite za gradona~alnici i listite za op{tinski sovetnici, u~estvo vo CKMI, OIK (Op{tinska izbira~ka komisija), ~lenovi na sekciski komisii i zastapnici. (period od 30 denovi do denot na izborite) * Rabota na kandidatite po op{tini i naseleni mesta; * Rabota na ~lenovite na nacionalnoto rakovodstvo i PG po regionite; * Totalna mediumska propaganda po regioni, op{tini i na centralno nivo; * Masovna propaganda - pe~aten materijal, reklamen materijal, javni nastapi, i sli~no (soglasno utvrdenata koncepcija); istra`uvawa i analizi na elektoratot i predlog za korekcii na tekot na kampawata po regioni; * Pravnoto obezbeduvawe za denot na izborite - kontakti so me|unarodni nabquduva~i GIZDI (Gra|anska inicijativa za demokratski izbori), BS^I (Bugarsko zdru`enie za ~esni izbori). Pokani za u~estvo na pretstavnici na prijatelski partii od Evropa, kako nabquduva~i na izborniot den. (izboren i den po izborite) * Poseben otvoren plan za kontrola i paralelen izve{taj za rezultatite vo izborniot den.

Vtora etapa

Treta etapa

Etapa po izborite
* Analiza na rezultatite i izvr{uvaweto na zada~ite od partiskite strukturi; * Mediumi.

250

STRATEGIJA NA PREDIZBORNATA KAMPAWA

Grafikon Grafikonot na kampawata e sostaven del na planot na kampawata. Toj pretstavuva sistematizirano presmetuvawe na razli~nite aktivnosti i takti~ki dejstva za postignuvawe konkretni postaveni celi vo odredeni rokovi. Celta na grafikonot e da obezbedi mo`nost za kontrola na izvr{uvaweto na razli~nite zada~i i nastani, bitni, i ne tolku bitni, {to treba da se ispolnat do denot na izborite. Osven toa, grafikonot e neophoden za efektivnoto upravuvawe na {tabot i dobrovolcite i za sigurnost vo toa deka ja izvr{uvaat postavenata zada~a. Kako da go sostavime grafikonot na kampawata? Najdobro e da go zapo~nete sostavuvaweto na grafikonot po obraten redosled. Zapo~nete od denot po zavr{uvawe na izborite i popolnuvajte gi zada~ite po obraten redosled, do sega{niot moment. (Zapomnete deka edna kampawa nikoga{ ne zavr{uva bez zavr{nata etapa po dobivaweto na rezultatite, kakvi i da se tie). Takti~kite dejnosti se ras~lenuvaat na oddelni elementi neophdoni za uspe{noto izvr{uvawe na zada~ite. Merkite treba da bidat rasporedeni po logi~en redosled. Grafikonot treba da e usoglasen so karakterot na merkite. Vo vrska so raboteweto na kandidatot, treba da bidat usoglaseni so vremeto; mestoto na posetata; rastojanieto me|u oddelnite naseleni mesta. (Rasporeduvaweto na vremeto na kandidatite treba da e realno). Edinstveniot kalendar na {tabot, kako rakovodstvo za dejstvo, e mnogu va`en. Toj treba da bide so golem razmer, zaka~en na yidot vo Va{iot {tab za vreme na celata kampawa.

251

Glava 4, PREDIZBORNA KAMPAWA

Primer na grafikon na predizborna kampawa


DEJNOST MESEC DEN 123456 7 8 9 10 11 12 ODGOVOREN

Prou~uvawe i presmetuvawe na potrebnite glasovi Monitoring Mediumi Obuka Registracija Komunikacija Sobirawe sredstva Izborna organizacija Kandidati Privlekuvawe dobrovolci Pe~aten materijal Masovni nastani Agitacija od vrata na vrata Registracija na ~lenovi na izbira~ki komisii i zastapnici Organizacija na izborniot den Drugo Osven op{tiot kalendar na predizborniot {tab, sekoj od odgovornite vo {tabot e dol`en da ima svoj individualen grafikon vo resorot za koj e odgovoren.

252

ORGANIZACIJA NA KAMPAWATA

ORGANIZACIJA NA KAMPAWATA
Normalno, grafikonot na kampawata e osnovata na nejzinata celosna organizacija i od negovoto striktno izvr{uvawe zavisi krajniot uspeh. Za toj da bide realen i ispolnet, bi trebalo da se vratime malku nanazad i da izdvoime nekoi posebno va`ni momenti vo planiraweto na kampawata. Ovie momenti se predmet na organizacijata na kampawata, a nivnoto detalno poznavawe e zadol`itelno za da bide opredeleno potrebnoto vreme za nivnoto izvr{uvawe, to~noto vreme za sproveduvawe na kampawata i potrebnite resursi. Sedum momenti se osobeno va`ni vo organizacijata na kampawata: * Formirawe i upravuvawe na ekipata od eksperti i dobrovolci za kampawata; * Utvrduvawe na minimalniot broj glasovi neophodni za postignuvawe na na{ite celi; * Rabota so izbira~ite; * Rabota so mediumite; * Monitoring na tekot na kampawata; * Obezbeduvawe na potrebniot broj izbira~i na denot na izborite; * Obezbeduvawe i upravuvawe so finansiski sredstva za kampawata. Detalnoto i celosno opi{uvawe i razrabotkata na ovie aktivnosti va`ni za organizacijata na kampawata, bi ni odzelo mnogu vreme i mesto. Vo slu~ajot, za nas e va`no da ja razbereme nivnata su{tina i osnovnite pravila za realizacija. Prvo, }e se zadr`ime na pra{aweto za formirawe, osnovnite funkcii i upravuvawe so timot eksperti i dobrovolci vo predizbornite kampawi.

Predizboren {tab
Predizborniot {tab e glavnata organizaciska struktura na kampawata. Negovata glavna cel e da formira efikasna organizacija na kampawata. Raboteweto na {tabot treba da im dozvoli na kandidatite da se koncentriraat vrz kontaktot so lu|eto i da se postigne rabotnata formula na organizacijata za dobivawe na izborite. Osnovnite funkcii na predizborniot {tab se: podgotovka na plan na kampawata; 253

Glava 4, PREDIZBORNA KAMPAWA

vremenski grafikon i negovoto obezbeduvawe. Strukturata na predizborniot {tab ne e nau~no definirana i zavisi od pove}e specifi~nosti. Naj~esto, strukturata na nacionalniot predizboren {tab se utvrduva so odluka od rakovodstvata na partiite, na predlog na {efot na {tabot. Strukturite na lokalnite {tabovi obi~no se kopii na nacionalniot {tab. Nezavisno od toa kakva e strukturata, postojat nekolku klu~ni aktivnosti, sekoga{ neophodni: {ef na nacionalniot predizboren {tab; {ef na lokalniot predizboren {tab; odgovoren za planiraweto; odgovoren za mediumite; finansiski direktor na kampawata; praven sovetnik. Na prvo mesto, zaradi isklu~itelnata va`nost i golemata odgovornost, }e gi razgledame funkciite na menaxerot na kampawata (ako taa e nacionalna), ili kako {to voobi~aeno e nare~en [ef na nacionalniot predizboren {tab. Toj: formira golema ekipa od eksperti i konsultanti na nacionalno nivo, koi }e gi razrabotuvaat site detali na kampawata ja rakovodi podgotovkata na pismenata varijanta na strategijata na kampawata i razrabotuva periodi~ni takti~ki priodi za nejzina realizacija gi planira i sledi prou~uvawata na javnoto mislewe razrabotuva {ema na organizacijata, gi utvrduva to~no ovlastuvawata i odgovornostite na anga`iranite vo kampawata ja koordinira i dava preporaki na celata mre`a na predizbornite {tabovi gi utvrduva site seriozni izmeni vo planovite za sproveduvawe na kampawata vo izbira~kite regioni postojano go aktuelizira tekot na kampawata, vo zavisnost od pridr`uvaweto na rokovite za dobivawe i tro{ewe na finansiskite sredstva gi odr`uva i rakovodi sostanocite na {tabot gi podgotvuva i gi utvrduva site izmeni vo slu`benite obvrski na vrabotenite vo {tabovite izgotvuva i prifa}a plan za aktivnosti pri nastanuvawe na nepredvideni situacii go sledi tekot i izvr{uvaweto na mediumskiot plan i reklamnata dejnost izvr{uva drugi pomalku zna~ajni aktivnosti

254

ORGANIZACIJA NA KAMPAWATA

Druga glavna figura vo sostavot za realizirawe na kampawata, e {efot na lokalniot (regionalen ili op{tinski) {tab. Toj, obi~no, e optovaren so slednive pova`ni funkcii: odgovara za efektivnoto funkcionirawe na lokalniot predizboren {tab odgovara za obezbeduvawe i kompletirawe kadar na raznite jadra vo {tabot, vklu~uvaj}i dobrovolci za podgotovka na sredbi so izbira~ite i {irewe pe~aten materijal, i drugo odgovara za izvr{uvaweto na programata na kandidatite, gi rasporeduva neposrednite zada~i za podgotovka na programite na kalendarskite nastani me|u ~lenovite na {tabot gi re{ava sekojdnevnite problemi na {tabot, obezbeduva materijali i sredstva neophodni za aktivnosta gi rasporeduva odgovornostite vklu~uvaj}i go i neposrednoto rabotewe so kandidatot dava izve{taj za tekot na kampawata vo nacionalniot predizboren {tab. Druga va`na dol`nost vo {tabot e odgovorniot za planirawe. Negovite osnovni funckii se: podgotvuva celosen i detalen grafikon za vremeto na kandidatite, so uka`uvawa i op{irna informacija za mestata na sredbite, adresite, telefonskite broevi, pokanetite lica i planiranite kontakti vo sekoj del na izbira~kiot region kade {to se pojavuva kandidatot; zaedno so {efot na {tabot e odgovoren za izborot na prioritetnite regioni i nastani, {to kandidatot treba da gi poseti. Odgovorniot za mediumite, obi~no gi izvr{uva slednive funkcii: odgovara za sekojdnevnite komunikacii so dnevniot pe~at i sredstvata za javno informirawe i aktivno raboti za odr`uvawe dobri odnosi so mediumite vnimatelno gi prou~uva postojnite problemi vo izbira~kiot region i odgovara za prou~uvaweto na pra{awata {to gi voznemiruvaat izbira~ite odgovara za toa, kako da se oformi zavr{nicata na stavovite na kandidatite i strategijata na kampawata 255

Glava 4, PREDIZBORNA KAMPAWA

podgotvuva grafikon za sredbi so novinari od mediumite i gi koordinira site aktivnosti vo vrska so toa podgotvuva sekojdneven pregled na materijalite vo dnevniot pe~at vo vrska so kampawata i go zapoznava {efot na predizborniot {tab i kandidatite gi podgotvuva tezite za govorite na kandidatite ja koordinira realizacijata na predizbornite reklami vo mediumite. Finansiskiot direktor na kampawata: go podgotvuva buxetot na kampawata i grafikonot za obezbeduvawe sredstva aktivno u~estvuva sam vo obezbeduvawe sredstva za predizbornata kampawa striktno se pridr`uva kon instrukciite za vodeweto finansiska dejnost i za izve{tajot i, istovremeno, gi obu~uva ~lenovite na {tabot sekojdnevno ja sledi sumata na dobienite sredstva i gi informira {efot na {tabot i kandidatite. Vo sekoj predizboren {tab treba da ima i praven sovetnik. Preciznoto izvr{uvawe na negovite funkcii e garancija za propisno u~estvo vo izborite. Toj: odgovara za: pridr`uvawe kon, so zakon predvidenite, rokovi za registracija na partijata vo izbira~kite komisii, kandidatite, ~lenovite na sekciskite komisii i zastapnicite na kandidatite; sproveduva obuka i ja koordinira celosnata mre`a od ~lenovi na izbira~kite komisii i zastapnici na teritorijata na izbira~kiot region; gi podgotvuva i odgovara za podnesuvaweto tu`bi, prigovori i drugo vo izbira~kite komisii, ili vo sudovite. Za da zavr{ime so kadrovskoto i funckionalnoto obezbeduvawe na predizbornite strukturi na kampawata, treba da odbele`ime deka dobroto izvr{uvawe na postavenite celi mo`e da bide faktor samo ako ima disciplina i ume{nost na kadarot da raboti vo tim. Se razbira, pred s, spored gorenavedenoto, partiskite strukturi treba da bidat podgotveni za rabota vo predizborieto.

256

ORGANIZACIJA NA KAMPAWATA

Obezbeduvaweto i upravuvaweto so finansiskite sredstva na kampawata ne e samo pra{awe na organizacija. Ne postoi strategija, nema planirawe, ne postoi kampawa bez obezbedena finansiska poddr{ka. Obezbeduvaweto finansiski sredstva treba da zapo~ne daleku pred po~etokot na podgotovkata za u~estvo vo izborite. Vo prviot del, koj{to ja razgleduva podgotvitelnata etapa na predizbornata kampawa, ve}e spomnavme nekoi specifi~nosti na finansiraweto. Mo`ebi treba da dodademe samo u{te nekolku va`ni principi {to }e pridonesat za bezbednosta na kampawata. Na prvo mesto, treba da e jasno deka obezbeduvaweto finansiski resursi se realizira na site nivoa - centralno, regionalno i lokalno. Site u~esnici vo kampawata treba da se vklu~eni kon ovaa te{ka zada~a. Na vtoro mesto po va`nost e to~nosta i realizacijata na buxetot na kampawata. Od to~no planiranite sredstva za site dejnosti zavisi normalnoto sproveduvawe na kampawata. Najopasno e blokiraweto na raboteweto na {tabot zaradi iscrpuvawe na sredstvata, {to }e predizvika i zastoj na kampawata. Za da ne se dozvoli zastojot, va`no e sredstvata da se tro{at isklu~itelno kako {to se planirani vo buxetot. Da se izbegnuvaat nepotrebni rashodi. Koga se izgotvuva buxetot, treba da se vnimava da ne se propu{tat aktivnosti koi{to baraat finansirawe. Precizniot izve{taj i transparentnosta na finansiskiot del na kampawata se zadol`itelen uslov za sekoj predizboren {tab. Vo sekoj finansiski buxet treba da bide vklu~eno i presmetuvaweto na nepredvidenite rashodi, kon {to treba da se pristapuva vo isklu~itelen slu~aj. Treba da se pretpo~ita, finansiskiot direktor na {tabot da bide ekonomist po obrazovanie. Kon ovie principi }e dodademe i eden {to se odnesuva na planiraweto na kampawata. Toj e posebno aktuelen za postojnata situacija vo Bugarija. Ovoj princip se sostoi vo toa da ne se pravi skapa, razvle~ena i bleskava kampawa. Toa mo`e da gi odbie izbira~ite. Ako postoi ne{to od klasi~nite elementi za planirawe, {to ne se pravi vo Bugarija, toa e predviduvaweto na neophodniot broj glasa~i za postignuvawe uspeh vo izborite i vodeweto "izve{taj za sekoj glas poodelno". Ovoj priod e isklu~itelno cenet zaradi faktot, deka ocrtuva sosem jasna i to~na cel i dozvoluva precizen monitoring na tekot na kampawata. Presmetuvaweto na neophodniot broj glasovi e i na~in za postignuvawe posilna motivacija na dobrovolcite, anga`irani vo predizbornata kampawa. Kakva e, vsu{nost, tehnologijata za utvrduvawe na potrebnite glasovi. 257

Glava 4, PREDIZBORNA KAMPAWA

Raboteweto vo izbira~kiot region zapo~nuva so utvrduvawe na brojot na glasovite neophodni za postignuvawe na celta, opredelena vo strategijata. Za lesno da si odgovorime na pra{aweto {to e neophodno za da go utvrdime na{iot neophoden broj glasovi, treba da si pretstavime deka namesto edni golemi izbori, vo izbira~kiot region se odr`uvaat pove}e mali izbori. Nivniot broj se sovpa|a so vkupniot broj na malite naseleni mesta i reonite vo gradovite. Sekoe naseleno mesto, ili gradski reon, pretstavuvaat posebni izbori i dobivaweto na neophodniot broj glasovi od site niv e neophodno za postignuvawe na zaedni~kata cel. Te{ko nekoj da prifati odgovornost da obezbedi dopolnitelno 40.000 glasovi na izborite, no sekoj, prakti~no, mo`e da raboti so 80 ili 100 izbira~i. Nivnite glasovi se neophodni za pobedata vo reonot, ili seloto. U{te pove}e, ako vo istiot reon, ili selo, rabotat pet lu|e, toga{ sekoj od niv odgovara za ne pove}e od 18 do 20 glasovi. Prifatete i zapomnete deka vo predizbornata kampawa e va`no da se misli za sekoj glas kako za re{ava~ki.. Prviot i najva`en ~ekor e maksimalno to~noto prognozirawe na procentot izbira~i koi }e izlezat da glasaat. Najdobriot na~in da go postigneme toa e da napravime sporedba so analogen vid izbori. Celta na {tabot e da gi analizira sprovedenite izbori vo poslednite 8 do 10 godini i da najde takvi, ~ii specifi~nosti najmnogu se dobli`uvaat do sega{nite. Pokraj toa, {tabot treba da gi ima predvid predviduvawata od sociolo{kite istra`uvawa za aktivnostite na izbira~ite, vo koja sezona od godinata se odr`uvaat izborite i koi faktori mo`at da vlijaat vrz izbira~kata aktivnost. Doa|aweto do prognozata za izborite }e go poka`eme na eden primer. Primer: Za da go planirame neophodniot broj glasovi na parlamentarnite izbori vo 2001 godina, treba da napravime sporedba so izminatite izbori, najsoodvetni vo odnos na specifi~nostite. Po detalnata analiza gi izbirame parlamentarnite izbori od 1994 godina. Toga{, 233.918 izbira~i od vkupno 315.583 izlegle na izborite. Za utvrduvawe na procentot na izleznosta na ovie izbori, dovolno e da go presmetame soodnosot 233.918 sprema 315.583, za da dobieme 74%. Taka presmetano, treba da prifatime deka izleznosta na pretstojnite izbori }e bide 74%. Predizborniot {tab treba da ima predvid deka, sepak, dobieniot procent mo`e da izleze neto~en.

258

ORGANIZACIJA NA KAMPAWATA

Odovde go zemame brojot na registriranite izbira~i za izborite vo 2001 godina, koj e 302.608. Od ovoj broj izbira~i, 74% go pretstavuvaat o~ekuvaniot broj na izbira~ite koi }e glasaat, a toj e 224.232 izbira~i. Otkako sme go konstatirale verojatniot broj na izbira~i koi }e glasaat, mo`eme da pristapime kon utvrduvawe na glasovite {to ni se potrebni za postignuvawe odreden rezultat na izborite. Prifa}ame deka na{ata cel e da dobieme tri mandati, za {to e potreben rezultat od 20%. Presmetuvame koj broj od 224.232 izbira~i pretstavuva 20% i go dobivame na{iot neophoden broj glasovi {to odgovara na 44.846 glasovi. Vrz osnova na dobieniot vkupen broj glasovi, potrebni za izbira~kiot region, mo`e da pristapime kon nivnata podelba po naseleni mesta i gradski reoni. Ova go pravime otkako }e go podelime brojot na glasovite, dadeni za nas na izborite vo 1994 godina za sekoe naseleno mesto, so vkupniot broj glasovi vo izbira~kiot region dadeni za partijata. Dobieniot rezultat poka`uva kolkav procent od vkupnite glasovi za partijata se dobieni od konkretnoto naseleno mesto. Da pretpostavime deka vo 1994 godina vo seloto H, za nas glasale 133 izbira~i, a vkupno na{ite dobieni glasovi vo izbira~kiot region bile 123.187 glasovi. Dobieniot rezultat poka`uva deka delot na glasovite od seloto H e 0,0011% od vkupniot broj dobieni glasovi. Ovoj procent se javuva kako koeficient so koj{to mo`eme da gi utvrdime za nas potrebnite glasovi od seloto H. Izneseno vo tabela, toa treba da izgleda vaka: Naseleno mesto Seloto H Seloto U Seloto Z Broj na glasovi, dobieni vo 1994 godina 133 152 221 % od vkupniot broj na izbira~kiot region 0.0011 0.0012 0.0018 Broj na potrebni glasovi vo 2001 godina 125 143 208

Zbirot od glasovite, potrebni za sekoe naseleno mesto, treba da e ednakov na vkupniot broj potrebni glasovi za izbira~kiot region. Ako go prika`eme jasno rezultatot od site izvr{eni presmetuvawa za utvrduvawe na potrebniot broj glasovi, toj }e izgleda vaka:

259

Glava 4, PREDIZBORNA KAMPAWA

* o~ekuvana izbira~ka aktivnost * o~ekuvan broj glasa~i * pretpostaven rezultat * vkupen broj potrebni glasovi * broj na potrebni glasovi za seloto H * broj na potrebni glasovi za seloto U * broj na potrebni glasovi za seloto Z

74% 224 232 glasa~i 20% 44.846 125 glasovi 143 glasovi 143 glasovi

Rabota so izbira~ite
Drug va`en moment vo vrska so organizacijata e rabotata so izbira~ite. Realno, individualnata sredba so kandidatot e edinstveniot najva`en faktor pri utvrduvaweto na toa, kako }e glasa izbira~ot. Duri vo zaedni~kite izbori izbira~ot glasa pove}e za kandidatot, otkolku za negovata partija. Poukata za organizatorite na kampawata e jasna: Kolku {to e mo`no pove}e izbira~i treba da se sretnat so na{iot kandidat. No, kako mo`e eden kandidat da se sretne so 60.000 lu|e? Koga gi utvrduvame prednostite vo programata na kandidatot, zapomnete deka toj/taa }e sretne pove}e lu|e vo trgovskiot centar, ili vo lokalniot super market, otkolku na dvo~asovna sredba so 12 lu|e. Kandidatot neka izleze nadvor - da se rakuva so lu|eto vo trgovskiot centar, vo naselbata, na `elezni~kite, avtobuskite stanici, na sportski natprevari, na letniot saem, ili drugi lokalni nastani. Kandidatot treba da se sretne so lokalnite lideri na javnoto mislewe onie lu|e koi mo`at da povlijaat vrz misleweto na glasa~ite. Tie lu|e se lokalnite sovetnici, direktori na u~ili{tata i nastavnicite, slu`benici, sopstvenici na prodavnici, verski lideri, itn. Celta na sredbite so lokalnite lideri na javnoto mislewe e da se pretstavi kandidatot, da se predlo`i pomo{ta za partijata, da se prodiskutiraat raznite problemi i da se pobaraat soveti, da se organiziraat sredbi za diskusija za problemite od me|useben interes. Koristeweto na javniot prostor e drug metod za dostavuvawe informacii za kandidatot. Nastanite, {to treba da gi organizirate, ne treba da se skandalozni, tuku da go privlekuvaat vnimanieto na lokalnite mediumi. Toa mo`e da bide otvorena poseta na javniot biznis klub, ili u~ili{te. Nastanite mo`at da bidat i ponestandardni, kako na primer, u~estvo vo demonstrativen nastan na klubot za ekstremni sportovi, ili {ou so pu{tawe baloni, ili privlekuvawe na 260

ORGANIZACIJA NA KAMPAWATA

javnoto mislewe vrz problemot za prepolnite bolnici, preku opremuvawe trolejbus kako bolnica i patuvawe po ulicite. Koristete ja svojata fantazija, no vo granici na razumnoto. Edna od najva`nite zada~i na kandidatot e da se sretne so site lokalni ~lenovi i privrzanici na negovata partija, za da go stimulira nivnoto u~estvo vo kampawata. Za polesno planirawe e dobro da go podgotvite t.n. "kontrolen pra{alnik" {to }e Ve za{titi od propusti. Primer za pra{alnikot: Mesta za poseta: * lokalni u~ili{ta i bolnici vo izbira~kiot region * stare~ki domovi * pretprijatija * istoriski spomenici i znamenitosti * lokalni klubovi - mesta za pominuvawe na slobodnoto vreme * klubovi na invalidite, penzionerite, slepite, i drugi * lozarskite regioni za vreme na grozdoberot. Lu|e, so koi kandidatot mo`e da se sretne: * ~lenovi na partijata * lokalni sovetnici * direktori na u~ili{ta i nastavnici * avtoritetni lekari, advokati... * publicisti, novinari * rakovoditeli na prodavnici * verski lideri * lideri na malcinski grupi * drugi Blic-pojavuvawe ("Iznenadno pojavuvawe" - "blitzing") e najdobriot na~in za formirawe vpe~atok za aktivna kampawa i za pretstavuvawe na kandidatot pred maksimalen broj izbira~i. Praktikata poka`uva deka koga izbira~ite se sre}avaat individualno so kandidatot, najverojatno e deka tie }e glasaat za negovata partija. Zatoa, od isklu~itelno va`no zna~ewe e kandidatot li~no da se sre}ava, po mo`nost so najgolem broj izbira~i. A, sredbata so maksimalen broj izbira~i mo`e da se realizira koristej}i go t.n. blic-pojavuvawe. Blic-pojavuvaweto e isklu~itelno ednostavna tehnika, go anga`ira kandidatot i negoviot tim pomo{nici koi ja "napa|aat" odredenata teritorija. Eden od timot e koordinator na celata akcija, a drugite pomo{nici nosat plakati, nalepnici, letoci, bro{uri, formula261

Glava 4, PREDIZBORNA KAMPAWA

ri za ~lenstvo. Pomo{nicite se dvi`at pred kandidatot, tropaat od vrata na vrata i delat propaganden materijal, kanej}i gi lu|eto da se sretnat so lokalniot kandidat utvrden od partijata. Kandidatot gi sledi svoite pomo{nici od ku}a na ku}a i pominuva minuta do dve vo razgovori samo so soodvetnite izbira~i i tie {to se odyvale na pokanata. Zada~ata na koordinatorot e da go sledi tempoto na akcijata - da ne se zadr`uva kandidatot predolgo pred nekoja ku}a, ili pomo{nicite da izbrzuvaat pred kandidatot. Korista od ovaa dejnost e vo toa, {to kandidatot se sre}ava so maksimalno mo`en broj izbira~i, a regionot se "poplavuva" so plakati, letoci i propaganden materijal. Ovaa improvizirana akcija predizvikuva komentari me|u lu|eto za podolgo vreme. Organizatorite na takvi blic-nastani treba da odberat vnimatelno kade da se odr`at. Ku}ite oddale~eni edna od druga i stanbenite zgradi ne se podobni i soodvetni. Ako patot me|u dvete strani na ulicata e so optovaren soobra}aj, ili e mnogu {irok, reonot, isto taka, e nesoodveten. Odberete kompaktni naselbi, kade {to ku}ite se blisku edna do druga, prednite dvorovi ne se golemi i pati{tata se tivki. Priodot e najmnogu primenliv za koristewe vo malite gradovi i naseleni mesta. Pri blic-pojavata na frekfentno mesto, potrebno e da se najde frekfentno mesto za vreme na {picot, koga e polno so lu|e - dvor na ustanova, u~ili{te, zdravstvena ustanova, trgovski centar, pazar, ili naselba. Kandidatot se pretstavuva, ili go pretstavuvaat, so megafon po nekolku minuti dodeka negovite pomo{nici delat plakati, letoci, baloni, nalepnici. Ako kandidatot se pretstavuva od drug ~len na grupata, toj samiot vr{i obikolki, se rakuva i razgovara so lu|eto. Povtorno da go pogledneme pra{alnikot: * soodveten region; * tim od pomo{nici (petmina ili {estmina); * kandidatot; * plakati; * letoci; * nalepnici i baloni; * formulari za ~lenstvo; * eventualno improviziran podium za blic-pojavata na frekfentnoto mesto. Kako priod, uli~nite {tandovi davaat mo`nost da se postigne golem auditorium na razli~ni na~ini. Na takvi {tandovi ne se zboruva za izbori. Vie ne treba da gi pra{uvate lu|eto kako }e glasaat - toa ja olesnuva komunikacijata i na dvete strani. Pogodno e takvi 262

ORGANIZACIJA NA KAMPAWATA

{tandovi da bidat postaveni vo golemite trgovski centri (pred, ili vo najgolemite prodavnici vo gradot) na pazarot, osobeno vo nedela. Ako se izgradat nekolku takvi {tandovi, kandidatot mo`e da {eta me|u niv i da zboruva preku megafon. Razlikata me|u tie {tandovi i masite za sobirawe potpisi za poddr{ka na soodvetnoto barawe, e vo vlijanieto. Celta na uli~nite {tandovi e da im ovozmo`at na lu|eto dobrovolno da porazgovaraat so kandidatot i pretstavnicite na partijata, da diskutiraat otvoreno za svoite `elbi i raspolo`enija. Balonite, zna~kite vo boja i amblemite gi privlekuvaat decata. A decata se so svoite roditeli. Lu|eto }e se sobiraat na takvi mesta. [tandovite mo`at da bidat aran`irani na zabaven na~in. Primer: Dedo Mraz so bo`i}nite podaroci, na koi ima etiketa so zgolemenata cena na parnoto greewe, }e go privle~e vnimanieto na lu|eto i na mediumite. Po`elno e da se podgotvat nekolku dobrovolci od partijata koi }e bidat me|u lu|eto za da go naso~at nivnoto vnimanie kon {tandot. Obezbedete pove}e plakati, baloni, nalepnici, letoci, formulari za ~lenstvo, itn. Celta e da se privle~e vnimanieto. Va{iot pra{alnik: * {tand * plakati (vo razni boi) * baloni * zna~ki i nalepnici * letoci i bro{uri, {to go pretstavuvaat kandidatot * kandidatot * formulari za za~lenuvawe. Pri rabota so izbira~ite, osven aktivnata i dobro organizirana dejnost na {tabot, od posebna va`nost e postojanata aktivnost na samite kandidati. Vo vrska so odnesuvaweto na posebniot kandidat, va`no e toj da se odnesuva kako za{titnik na javnite interesi, koj e nadle`en da se zanimava so lokalnite problemi. Zatoa e potrebno da se formira mre`a od lokalni prostorii, kade {to lu|eto }e doa|aat i }e gi iznesuvaat svoite problemi. Toa dava mo`nost kandidatot da demonstrira aktivnost vo vrska so re{avaweto na problemite na izbira~ite. Na toj na~in {tabot }e prima informacii za konkretnite problemi i oblasti vo izbira~kiot region. Diskusijata vo vrska so problemite treba da se odviva vo politi~ka nasoka, da se tolkuvaat gre{kite na vladea~kiot sistem i postojnoto zakonodavstvo. 263

Glava 4, PREDIZBORNA KAMPAWA

Kako zaklu~ok pri diskusiite, smenata na politikata sekoga{ treba da se nudi kako re{enie. Takvite otvoreni razgovori i konsultacii so javnosta dava jasni primeri za uspesi, {to mo`at da bidat plasirani vo lokalnite mediumi, pri {to se pretstavuva efektivnosta na kandidatot i se formira negoviot imix, kako lice na partijata i za{titnik na op{testvenite interesi vo regionot. Pri organiziraweto na takvi nastani, treba da se najdat dostapni prostorii vo razni naseleni mesta vo izborniot region. Dobrovolcite mo`at da mu pomagaat na kandidatot na nekolku na~ini. Mo`at da izvestuvaat za vremeto i mestoto na sredbite, qubezno da im se obra}aat na lu|eto dodeka kandidatot razgovara so drugi. Dokolku kandidatot e prezafaten, tie, isto taka, mo`at da razgovaraat so lu|eto. Zadol`itelno e site da vodat zabele{ki za nivnite pra{awa i `elbi, {to li~no }e mu gi dostavat na kandidatot. Dobrovolcite mo`at da go oslobodat kandidatot za druga korisna rabota, pri {to celosno gi prifa}aat konsultaciite vo takvite prostorii. Toa zavisi od komunikaciskata ume{nost i nivnata vnatre{na motivacija za takva dejnost. Pi{uvajte do izbira~ite, informiraj}i gi kakvi aktivnosti prezema partijata pri re{avaweto na odreden problem. Za sekoj uspeh, informirajte go i lokalniot pe~at. Ovde }e zapreme so nabrojuvaweto na raznite priodi vo rabotata so izbira~ite - masovna i individualna. Organiziraweto mitinzi, poseti, sredbi i drugi aktivnosti e dobro poznata praktika vo Bugarija. Za organizatorite na kampawata se va`ni nekolku osnovni pravila kon koi treba da se pridr`uvaat: * Izborot na odreden priod za rabota so izbira~ite zavisi od: tipot na naselenoto mesto, politi~kata situacija i op{testvenoto raspolo`enie; * Sekoj priod mo`e da bide uspe{en dokolku e odbrano vistinskoto vreme za negovata realizacija; * Za organizacijata i odr`uvaweto na sekoj nastan se neophodni dobrovolci. Nivnite aktivnosti treba da bidat dobro koordinirani; * Dokolku ne postojat sredstva za organizacija na nekoja aktivnost, podobro da ne se sproveduva. Osnovniot princip na rabota so izbira~ite e: Kandidatot treba da odi kaj izbira~ite, a ne tie kaj nego!!! Ovde nema da se zadr`uvame detalno na organizacijata na rabotata so mediumite, za{to pra{aweto }e bide detalno razraboteno vo 264

ORGANIZACIJA NA KAMPAWATA

natamo{niot tekst. Bidej}i ovoj del od predizbornata kampawa e od strategisko zna~ewe, treba da podvle~eme nekolku osnovi pravila: * Na prvo mesto, mediumskiot plan na kampawata i grafikonot na posebnite izjavi treba da se dobro napraveni i da gi odrazuvaat specifi~nite karakteristiki na mediumskite izjavi vo podgotvitelniot period (periodot na "zagrevawe"), periodot na su{tinskata kampawa (periodot na silen mediumski napad) i po izborniot period (periodot na "smiruvawe"); * Na vtoro mesto, treba da se odnesuvame dobronamerno i so razbirawe kon vrabotenite vo mediumite. Da prio|ame so razbirawe kon nivnite profesionalni barawa: za vistinita informacija, krajnite rokovi za podgotovka na materijalite, potrebata od detalna informacija, i drugo; * Sekoe obra}awe do mediumite za izvestuvawe za odreden nastan, neka bide so direktno javuvawe po telefon i obidete se da dobiete potvrda za prisustvo; * Osven vo slu~aite koga se publikuvaat plateni reklamni materijali, pri organizacija na pres-konferencii ili izjavi na kandidatot, podgotvete odnapred kuso rezime za glavnite pra{awa, {to }e bidat opfateni. Toa }e im olesni na novinarite i }e Vi garantira to~no pretstavuvawe na nastanite. * Mediumite odbele`uvat novosti. Mediumskite eksperti vo predizborniot {tab ja imaat te{kata zada~a da napravat vest od sekoj nastan. * Organizirajte sekojdneven pres-monitoring. Analizirajte gi site materijali {to se odnesuvaat na politi~kata i ekonomsko-socijalnata problematika i na pra{awata direktno povrzani so kampawata. Vrz ovaa osnova, odberete gi glavnite problemi za razrabotka vo sodr`inskiot del na kampawata. Ako gi pogledneme izvr{enite istra`uvawa, }e konstatirame deka okolu 50% od glasa~ite na izborite go pravat toa po sopstvena `elba, a drugiot del pod izvesen pritisok. (Se razbira, ne vo smisla na gruba prisila). Zaradi ovaa pri~ina, obezbeduvaweto na neophodniot broj izbira~i na denot na izborite e najva`niot del od organizacijata na kampawata. S {to e zavr{eno vo podgotvitelnata i su{tinskata etapa na kampawata, ja gubi smislata, dokolku ne se obezbedi izleznost na izborniot den. Organizacijata za obezbeduvaweto izleznost sama po sebe pretstavuva obi~na cel. Taa se sostoi vo potsetuvawe na lu|eto za toa, koga nastapuva izborniot den, a isto taka, i da glasaat na toj den. Te{kotijata se sostoi vo toa {to na izborite vo izbira~kiot region treba 265

Glava 4, PREDIZBORNA KAMPAWA

da glasaat iljadnici lu|e, ~ie pojavuvawe treba da se obezbedi. Ogromnata, po obem, rabota bara navremena podgotovka, kako tehni~ki, taka i sobirawe na potreben broj dobrovolci. Za dobro izvr{enata organizacija se potrebni dobrovolci, po broj ednakvi barem na brojot na izbira~kite sekcii vo izbira~kiot region. Dobrovolcite ja imaat zada~ata na denot pred izborite da gi posetat proagitiranite izbira~i, ili da im zayvonat po telefon i da im napomnat deka treba da odat da glasaat za na{iot kandidat. Kako da go organizirame celiot proces? Najsoodveten za koordinator na organizacijata na izborniot den e odgovorniot za pravnite pra{awa vo {tabot. Osven odgovornostite za izvr{uvawe na raznite registracii vo regionalnata izbira~ka komisija, toj ja ima zada~ata mnogu pred zapo~nuvawe na su{tinskata kampawa, zaedno so svoite pomo{nici da organizira sobirawe na neophodniot broj dobrovolci. Tie treba da bidat sobrani od reonite na sekoja sekcija, za koja odgovaraat. Praktikata poka`uva deka najdobro e dobrovolcite, koi odgovaraat za raznite sekcii, da bidat registrirani i kako zastapnici na partijata. Ova nalo`uva pri nivnoto sobirawe da se izgotvi spisok {to gi sodr`i nivnite tri imiwa, site podatoci od patnite ispravi, adresata, telefonite za kontakt, naselenoto mesto i brojot na sekcijata za koja odgovaraat. Najdobro bi bilo primerok od ovoj spisok da bide postojano zaka~en na yid vo predizborniot {tab na izbira~kiot region. Otkako }e se soberat dobrovolcite, potrebno e da se pretstavi sistematizirana programa so izvestuvawe za nivnite zada~i, podredeni po hronolo{ki redosled. Odgovorniot za organizacijata na izborniot den e dol`en eden mesec pred izborite da raspolaga so celosen, detalen i mnogustepen plan za dejstvo, koj go vklu~uva metodolo{kiot materijal za obuka na dobrovolcite. Vo tekot na obukata, {to treba da se odr`i so site dobrovolci, toj treba da gi objasni i najmalite detali na organizacijata i da go obezbedi nivnoto rabotewe. Kako {to ve}e spomnavme, postojat dva na~ina da se obezbedi izleznosta na na{ite identifikuvani izbira~i na denot na izborite so metodot "od vrata na vrata", ili preku telefonsko javuvawe. Najdobar pat za aktivirawe na izbira~ite e li~niot kontakt vo domovite, koj{to garantira uspeh do maksimalen stepen. ^esto se slu~uva sopstvenicite na domovite da bidat otsutni. Rezervnata varijanta vo takvi slu~ai e odnapred da se ispe~atat obrasci, so potsetuva~ki bele{ki, {to se ostavaat pred vratata i ja imaat, na primer, slednava sodr`ina:

266

ORGANIZACIJA NA KAMPAWATA

Po~ituvan gospodine i gospo|o... Si dozvoluvame da Ve potsetime deka utre (datum) e denot na izborite. Poznato ni e deka go poddr`uvate kandidatot na na{ata partija, g. Dimitrov. O~ekuvame borbata na izborite da bide te{ka i zatoa ja imame potrebata od Va{ite glasovi. Odnapred blagodarni za pomo{ta. Zastapnik na (partija) Ivan Iliev Posetata po domovite, vsu{nost, sodr`i eden nedostatok, a toa e potrebata od mnogu vreme, a, vo nekoi slu~ai, i geografskata slo`enost na regionot. Vo nekoi selski regioni, prakti~no ne e mo`no da bidat obikoleni izbira~ite. Toga{ nema drug izbor, osven da se koristi metodot na telefonsko javuvawe. Preku telefon se povikuvaat i site izbira~i za koi nemalo dovolno vreme da bidat poseteni. Telefonskoto javuvawe se izvr{uva kako pred denot na izborite, taka i na denot na nivnoto odr`uvawe. Iskustvoto poka`uva deka nekoi izbira~i treba da se baraat pove}epati i samo vtoroto, ili treto javuvawe }e go natera "te{ko podvi`niot" izbira~ da otide do izbira~koto mesto. Zaedno so raboteweto vo reonite na posebnite sekcii, vo predizborniot {tab se organizira postojano de`urstvo na sekoj telefon, za kontrola na izborniot proces i dobivawe informacii za tekot na glasaweto i za izvr{enite prekr{oci od aktivisti na oponentite. Se obezbeduva i grupa dobrovolci so vozila rasporedeni na razni mesta na izbira~kiot region, koi }e gi prevezuvaat te{ko podvi`nite izbira~i i invalidi do izbira~kite mesta. Vo predizborniot {tab se formira tim koj }e gi dobiva i obrabotuva podatocite od rezultite dobieni preku zapisnicite na komisiite, ~lenovite i nivnite zastapnici vo komisiite na sekciite, po zavr{uvaweto na izborniot den. Dobivaweto na rezultatite se realizira so dobrovolci po telefon, ili na lice mesto, spored odnapred precizirana {ema. Timot vo {tabot treba da raspolaga so kompjuter i soodvetna oprema za brzo paralelno sumirawe na rezultatite. Kako {to znaete, postojat golem broj izbira~i koi ne sakaat da go dadat svojot glas za bilo kogo, nezavisno od armijata dobrovolci koja raboti vo kampawata. Zaradi toa, mnogu se va`ni, pred s, to~noto izvr{uvawe na zada~ite za utvrduvawe na potrebniot broj glasovi, izborot na prioritetnite regioni za rabota so izbira~ite i nivnita identifikacija. Vo zavisnost od dobroto izvr{uvawe, ovie podgotvitelni aktivnosti dozvoluvaat maksimalno, efektivno i produktivno da se koristi ograni~enoto vreme na izborniot den. 267

Glava 4, PREDIZBORNA KAMPAWA

Rabota so celni grupi


Iskustvoto poka`uva deka efektot na predizbornata kampawa e mnogu pogolem, koga taa e diferencirana soglasno oddelni socijalni grupi. Prepora~livo e za vreme na kampawite poretko da se upotrebuvaat op{tite poimi - "elektorat", "izbira~i", "glasa~i". Diferenciranata strategija e edna od garanciite za izborniot uspeh. Segmentiraweto na politi~kiot pazar se uslovuva od realnata socijalna stratifikacija i op{testvenite grupacii. Zatoa, zaedno so utvrduvaweto na zaedni~kata cel na kampawata se razrabotuva i sistemot od potceli {to se realiziraat preku raboteweto so posebnite grupi izbira~i. Ottuka e i nivniot specifi~en naziv - celni grupi. Me|utoa, pred da rabotime so niv, treba da ja sovladame ume{nosta da gi razgrani~uvame. Dobro da objasnime: * {to gi zdru`uva * koj e nivniot zaedni~ki interes * koi se nivnite naj~uvstvitelni potrebi * vo kakvi problemi se transformiraat i * kakvo raspolo`enie preovladuva. Duri po objasnuvaweto na ovie pra{awa go utvrduvame na{eto odnesuvawe so odredena cel kon raznite grupi. Za razlika od drugite grupi, so koi se raboti vo procesot na socijalnoto upravuvawe, celnite grupi imaat pove}e specifi~nosti: * Na prvo mesto tie se dosta golemi po brojnost * Ne se teritorijalno odbele`ani * Postojat bitni razliki vnatre vo grupata * Sekoga{ dobro ne gi osoznavaat svoite grupni interesi i potrebi. Seto toa go pravi nivnoto prisposobuvawe te{ko i relativno, no za celite na izbornata kampawa toa e isklu~itelno neophodno. Mnogubrojni se kriteriumite za prisposobuvawe kon celnite grupi. ]e navedeme nekoi od niv i segmentiraweto na elektoratot vrz ovaa osnova.

268

ORGANIZACIJA NA KAMPAWATA

Primeri za celni grupi Spored glasa~ite: postojan elektorat koi se kolebaat koi glasaat prvpat simpatizeri koi apstiniraat koi glasaat za oponentot

Spored demografskoto obele`je: mladi `eni vozrasni ma`i Spored semejnata polo`ba: mladi razvedeni samci semejni samohrani majki vozrasni Spored vrabotenosta: vraboteni doma}ini/ki nevraboteni penzioneri Spored etni~kata pripadnost: Popolnete Vie: ---------------------------------------------------------------------------------

Celnite grupi mo`at da se grupiraat i spored profesionalnoto obele`je, stepenot na obrazovanie, imotnata sostojba, visinata na nivnite dohodi, i dr. Necelosnoto nabrojuvawe na celnite grupi poka`uva kolku mnogu i kolku specifi~ni se tie i kolku so odredena cel treba da bide predizbornata aktivnost. Ovaa aktivnost se ote`nuva u{te pove}e od nehomogeniot sostav na relativno odvoenite grupi. Na primer: Kaj penzionerite, postojat siroma{ni i bogati Kaj mladite, postojat vraboteni i nevraboteni Kaj Romite, postojat muslimani i pravoslavni 269

Glava 4, PREDIZBORNA KAMPAWA

Kaj kulturnite dejci, postojat uspe{ni i neuspe{ni Kon specifi~nite grupi so odredena cel, mo`at da se dodadat i pove}e organizacii kako kooperativni sojuzi: sindikati; granski komori; mladinski; `enski; penzionerski; ekolo{ki; zemjodelski, i drugi. Raznovidnosta e isklu~itelna vo sekoja grupa, vo sekoj izbira~ki region. Zada~ata e to~no da se proceni: - koja e dominantnata grupa - koe e dominantnoto raspolo`enie - koj e najostriot problem - koj e neformalniot lider, za da se vospostavi kontakt i - da se sprovede konkretno i uspe{no rabotewe so odredena cel. Nekoi op{ti preporaki za raboteweto so celnite grupi. Da se ima predvid deka t.n. "postojan elektorat" ne e postojana veli~ina. Pri nesoodvetni kandidati, slaba upravuva~ka politika, nerealni platformi i drugo, postojaniot elektorat mo`e da ja povle~e svojata poddr{ka. Partiskite ~lenovi ne se samo izboren resurs, neophodno e tie da se motiviraat i da se vklu~at kako aktivni u~esnici vo predizbornata kamapawa. Simpatizerite se eden od glavnite resursi. So niv se raboti, pred s, so racionalni metodi i sredstva. Tie {to se kolebaat treba da bidat vo centarot na vnimanieto, treba da gi motivirame da donesat re{enie vo na{a korist. Na{eto nastojuvawe za vreme na kampawata e da gi pretvorime vo na{i simpatizeri. So niv se raboti naglaseno, emocionalno i atraktivno. Neglasa~ite, isto taka, ne treba da gi ispu{tame od vid. Celta e so mnogu takti~nost i napori da im pomogneme da ja osoznaat svojata gra|anska odgovornost, svoite realni interesi i potrebi, da ja nadminat apstinencijata (dobrovolnoto otka`uvawe od glasawe). Glasa~ite za oponentot, isto taka, ne treba da se isklu~uvaat od predizborniot vidokrug, posebno koga oponentot e vladea~ko mnozinstvo i razo~aruvaweto vo del od negoviot elektorat e neizbe`no. Volatizmot (promenata na vodeweto) ne e slu~ajno izmislen poim.

270

ORGANIZACIJA NA KAMPAWATA

Sekoj moment od kampawata treba da e vo funkcija na sekoj glas, da ne se zaborava deka izbornata pobeda e zbir od poedine~nite glasovi na izbira~ite i ponekoga{ e mo`na samo so nekolku glasovi.

271

Glava 4. PREDIZBORNA KAMPAWA

PREDIZBORNI PLATFORMI I PORAKI


Platformata e eden od najodgovornite i za razrabotka te{ki politi~ki dokumenti. Argumenti: * Platformata e ponuda za najva`niot dinami~en politi~ki pazar - izbornata kampawa. * Adresirana e do milioni izbira~i. * Pretstavuva sintetiziran izraz na informacija, obemna i raznovidna po sodr`ina. * Ovaa informacija se dostavuva vo mal obem i prevedena na jazikot na politi~kiot marketing. * Sodr`inata na platformata e usoglasena kako so glavnata vizija na sopstveniot politi~ki subjekt, taka i so ponudite na politi~kite oponenti i drugite politi~ki sili. * Dokumentot se razrabotuva vo to~no utvrden i kus vremenski period. * Predizbornata platforma e osnovnoto sredstvo za masovno i dinami~no formirawe na javnoto mislewe, konkretnite predizborni raspolo`enija i motivite za politi~ki izbor. * Predizbornata platforma e alternativa - sistemski istaknata politi~ka poraka za razli~no (alternativno) idno upravuvawe. * Platformata e prvata javna poraka na odredena partija za sovladuvawe na mehanizmite na vlasta vo naredniot izboren mandat. Voop{to, alternativite mo`at da se utvrdat kako osnovni mehanizmi za usovr{uvawe na upravuvaweto na politi~kiot proces i op{testvoto kako celina. Paradoksalno e deka vo uslovi na tranzicija, istoriski opredeleno vreme za razrabotkata na razni alternativi, kaj nas vladee devizata "Upravuvaweto nema alternativa". Niza vladea~ki ekipi ni sugeriraat deka na{iot razvoj e fatalno predodreden i nema alternativi.

272

PREDIZBORNI PLATFORMI I PORAKI

Zada~a: Doka`ete ja vistinitosta ili nevistinitosta na gorenavedenoto tvrdewe, odgovaraj}i na nekolku pra{awa 1. 2. 3. 4. Na koja temperatura vodata preminuva od te~na vo cvrsta sostojba? Na koja temperatura vodata preminuva od te~na vo gasovita sostojba? Na koj datum vo Anglija feudalizmot preminuva vo kapitalizam? Koj e najdemokratskiot ustav vo sovremeniot svet?

Zaklu~ok: Socijalnite zakonitosti se javuvaat masovno i vo pove}e varijanti. Za razlika od prirodnite zakoni, tie nemaat strogo opredeleni granici i edinstveni formi. Ovaa specifi~nost na socijalnite zakonitosti (nivnata pojava vo pove}e varijanti) e osnovata na socijalnoto upravuvawe. Ulogata na subjektivniot faktor e vo izborot na optimalnata varijanta od mnogubrojniot spektar varijanti. Frazata "Ne posti alternativa" e izraz na filozofska, vladea~ka i politi~ka nekompetentnost.

Mesto i zna~ewe na predizbornite platformi


1. Sekoja seriozna parlamentarna partija bi trebalo da razrabotuva i da ima tri vida programi i dokumenti. Partiska programa - Ja sodr`i nejzinata vrednosna, idejna, strate{ka i celna orientacija. Predizborna programa - Platforma - gi sodr`i celite i zada~ite na konkretnata predizborna kampawa - pretsedatelska, parlamentarna i za lokalni organi na vlasta. Upravuva~ka programa - gi sodr`i osnovnite celi i zada~i na upravuvawe za odreden mandat, kako i resursite i periodi~niot dijapazon za nivnoto re{avawe. Potrebna e vrednosna, idejna i celna povrzanost me|u trite vida partiski programi.. Ponekoga{ ovaa me|usebna povrzanost e dosta relativna, no e neophodna za identifikacija na politi~kiot subjekt. Pri ekstremni, socijalno politi~ki situacii se razrabotuvaat i drugi partiski dokumenti so programski karakter. 273

Glava 4. PREDIZBORNA KAMPAWA

Zada~a: Odgovorete na pra{aweto, zo{to e prifateno predizbornata programa da se vika platforma? PLATFORMA - vo bukvalen prevod od francuski zna~i: izdignato mesto, ili ne{to izdadeno napred, za da se zabele`i i gleda podobro. Predizbornata programa e tokmu takvo visoko masovno, dimenzionalno i atraktivno objavuvawe na predizbornata ponuda na odredena partija ili koalicija. Toa ni dava pravo da ja naglasime nejzinata specifi~nost niz drugite partiski programi i da ja nare~eme PLATFORMA. Vo nekoi slu~ai platforma se narekuvaat partiskite dokumenti so strategiska orientacija, no od aspekt na politi~kata teorija, toa ne e dovolno precizno. Na svojot 39-ti kongres, Bugarskata socijalisti~ka partija ja prifa}a ("Platformata za edinstvo i obnovuvawe na Bugarskata socijalisti~ka partija i na socijalisti~koto op{testvo vo Bugarija"). 2. Predizbornata platforma e osnoven dokument, jadro na kampawata. Taa sodr`inski ja obedinuva i koordinira celosnata predizborna aktivnost. Porakite, parolite, politi~kite portreti i drugite predizborni dokumenti, se razrabotuvaat vrz sodr`inskata osnova na platformata. Taa sodr`i: * Strategija, osnovni celi i zada~i na odredena politi~ka sila vo konkretnata kampawa; * Najva`ni anga`irawa, poraki i klu~ni zborovi kon izbira~ite; * Glavna deviza na kampawata. Koga se razrabotuva predizbornata platforma? Zada~a: Procenete koga e najsoodvetniot moment za izrabotka na predizbornata platforma: Daleku pred kampawata Sproti kampawata Za vreme na kampawata. Objasnete go Va{iot odgovor.

274

PREDIZBORNI PLATFORMI I PORAKI

Koj ja izrabotuva predizbornata platforma? Platformata se izrabotuva od tim, so rakovoditel i razni sorabotnici, {to e neophodna garancija za nejziniot kvalitet. Timot {to ja izrabotuva platformata treba da gi vklu~uva slednive eksperti:
politikolog sociolog ekonomist pravnik novinar nastavnik lekar mladinec umetnik istaknat op{testvenik psiholog DODADETE VIE ... ... ... ... ... ... ... ... ... ... ... ... ... ... ... ... ... ... ... ... ... ... ... ... ... ... ... ... ... ... Ova e optimalnata varijanta Pri sekoja odredena situacija sostavot na ekipata mo`e da se reducira.

Proces na izrabotka na platformata


1. Podgotvitelna etapa
Korektno sobirawe i analizirawe na obemniot broj od slednite vidovi informacii:
ekonomska politi~ka socijalna statisti~ka ekolo{ka demografska etni~ka duhovna komunalna institucionalna psiholo{ka Celta e da se sobira i obrabotuva obemniot broj podatoci za: brojnosta, sostavot i dvi`eweto na naselenieto, prihodite, nivoto na obrazovanie i na~inot na `iveewe na lu|eto. Da se izdvojat najizrazenite problemi i konflikti. Da se ocrtaat dominantnite raspolo`enija i o~ekuvawa na raznite grupi izbira~i vo zemjata, ili vo odreden izbira~ki region. Da se osmisli vlijanieto na blagoprijatnite i neblagoprijatnite faktori.

Bez seopfatna i profesionalno analizirana informacija ne mo`e da se izraboti realna i dobitna predizborna platforma. 275

Glava 4. PREDIZBORNA KAMPAWA

Toa zna~i ne samo nabrojuvawe na utvrdenite problemi, tuku i karakteristika na: pri~inite, razmerite, stepenot na izostrenost, psiholo{koto odnesuvawe, varijantite za nivnoto re{avawe i eventualnite negativni i pozitivni posledici. Za izrabotkata na platformata e neophodno: * Analizirawe na rezultatite od prethodnite izbori po vreme i vid. * Dobro poznavawe na drugite partiski dokumenti za da se izbegnat kontradiktornite tezi i anga`mani. * Za oddelni izbira~ki reoni toa zna~i i dobro poznavawe na partiskata (nacionalnata) predizborna platforma. * Poznavawe i analiza na partiskite i predizbornite dokumenti na osnovnite oponenti i drugite politi~ki sili. * Prethodno pojasnuvawe na karakterot na kampawata - pozitivno ili negativno. * Dobro poznavawe na konkretniot izbira~ki zakon. * Prethodno precizirawe dali }e se izrabotuva partiska, ili koaliciona platforma? * Su{tinsko osoznavawe na glavnata cel na sekoja predizborna kampawa - MAKSIMALEN BROJ LU\E DA N SLU[NAT, DA N RAZBERAT, DA IM SE DOPADNEME, DA NI VERUVAAT, DA N PRETPO^ITAAT. Zada~a: Dodadete Vie u{te neophodni elementi kon podgotvitelnata etapa na razrabotka na predizbornata platforma.

2. Sodr`inska razrabotka na platformata


Struktura Sodr`inata na predizbornata platforma mo`e da se struktuira na razli~ni na~ini. Utvrdenata varijanta e: Voved - sodr`i obra}awe, strategija i celi na kampawata. Izlagawe - sodr`i pretstavuvawe i karakterizirawe na problemite i konkretnite idei, resursite za nivnoto re{avawe i zadol`itelnite pozitivni posledici. Zaklu~ok - ja sodr`i glavnata poraka i deviza na kampawata. I pri ovaa klasi~na varijanta, raznovidnosta e golema. Izlagaweto, na primer, mo`e da se napravi najmalku na tri na~ini: vo vrska so problemi; 276

PREDIZBORNI PLATFORMI I PORAKI

vo vrska so socijalni (celni grupi); za op{testveni oblasti. Izlagaweto mo`e da se napravi na nestandarden i atraktiven na~in, no osnovnite komponenti na dokumentot - predizborna platforma, treba da bidat sodr`ani vo nego. Zada~i: 1. Koe spored Vas e najsoodvetnoto obra}awe za edna predizborna platforma? Obra}aweto ima su{tinsko zna~ewe. "sonarodnici"; Toa e prviot komunikativen ~ekor vo "gra|ani"; odnos na platformata. Spored "prijateli"; konkretnata situacija se "izbira~i"; izbira soodvetno obra}awe. "istomislenici"
No, toa treba da bide takvo {to mnogu mal broj lu|e }e mo`at da si ka`at: "Ova ne se odnesuva na mene".

2. Kakov epitet bi dodale kon obra}aweto {to Vie bi go izbrale? "ceneti"; "dragi"; "po~ituvani"; "napateni "; "iznevereni"; "osiroma{eni". 3. Spored koj kriterium bi go sredile izlagaweto ako ja izberete problemskata varijanta? (siroma{tija, nevrabotenost, korupcija, kriminal, i drugo) goleminata na problemot dimenzii na problemot ostrina na problemot aktuelnost na problemot psihi~ka optovarenost na problemot atraktivnost na problemot nacionalno zna~ewe na problemot regionalno zna~ewe na problemot Zaklu~ok: Izborot e Va{, sekoga{ konkreten i zatoa razli~en.

277

Glava 4. PREDIZBORNA KAMPAWA

Me|utoa, prethodno treba da ste gi analizirale i osmislile dobro u{te dve va`ni raboti za izbornata kampawa i za pi{uvaweto platforma: a) Koj vid glasawe preovladuva vo utvrdeniot izbira~ki region? vrednosen, tradicionalen, etni~ki, nostalgi~en
Ovie vidovi glasawe da ne se me{aat so celnite grupi. Vo sekoja od niv mo`at da se sretnat navedenite vidovi glasawe.

b) Za vreme na kampawata se vlijae glavno vrz raspolo`enieto, emociite, fantazijata, motivite i aktivnostite na izbira~ite, a ne vrz nivnite idei i ubeduvawa. Elementite na pogledot na svetot vo svesta se formiraat i se menuvaat dolgo i te{ko i zaradi toa platformite ne treba da bidat ideolo{ki optovareni, ne treba da se postavuvaat takvi zada~i. Ideologiziranata platforma vlijae so obraten efekt vrz neutralnite, koleblivite i mladite, a celta na kampawata e tokmu tie da bidat privle~eni. Pozitivnata marketin{ka praktika poka`uva deka celosnata razrabotka na platformata treba da se vodi spored slednive principi: realizam konkretnost jasnost dostapnost podredenost stepenuvawe logi~nost profesionalizam pragmatizam pristrasnost optimizam rezultat uverenost anga`iranost doziranost ...................... ...................... ...................... razgrani~enost povtorlivost atraktivnost emotivnost predviduvawe ...................... ...................... ...................... ......................

Nabrojuvaweto na tolku mnogu principielni barawa ne treba da n zbunuva, tuku da ni uka`uva deka predizbornata platforma navistina e eden od najodgovornite politi~ki dokumenti i nejzinata izrabotka bara seriozna predvremena rabota i dobra profesionalna podgotovka.

278

PREDIZBORNI PLATFORMI I PORAKI

Zada~i: 1. De{ifrirajte ja sodr`inata vrz osnova na principot na pristrasnost. 2. Obrazlo`ete gi i precizirajte gi zaedno klu~nite zborovi na kampawata "Parlamentarni izbori 2001" Dobro obmislenite klu~ni zborovi treba da bidat sodr`ani dozirano vo platformata i kompletnata kampawa. Ekspertite za politi~ki marketing tvrdat deka za eden klu~en zbor da zazeme mesto vo svesta na izbira~ot, treba da se slu{ne barem sedum pati. Odmerenite povtoruvawa se neophodniot element na ovoj intenziven politi~ki proces. Sostojbata na bugarskiot politi~ki `ivot i ~estite izborni kampawi, dovedoa do erozija na sodr`inata i do inflacija na pove}e zborovi i izrazi od politi~kiot re~nik. Nivnata natamo{na upotreba }e predizvikuva nedoumica i negativni emocii kaj izbira~ite. Zada~a: Izgotvete lista na "zabraneti" zborovi i izrazi vo pretstojnata kampawa. Jazikot, stilot i grafi~koto oformuvawe na platformata treba da bidat maksimalno usoglaseni so obrazovnoto nivo, profesionalnata podgotovka i emocionalnite raspolo`enija na izbira~ite. Dopolnitelni preporaki pri izrabotka na predizbornata platforma: 1. Platformata ne e programa za vladeewe, me|utoa treba da sodr`i konturi na nejziniot iden izgled. Toa }e ja pravi ponaso~ena i }e predizvikuva doverba. 2. Za seto vreme na marketing, da se ima predvid deka preku platformata nudime "odlo`ena usluga", usluga {to }e se dobie vo idnina, a sakame za nea kredit vo avans, kredit sega (na krajot na kampawata). Takvata zdelka i vo socijalniot marketing e te{ka za realizacija. Potreben e visok kvalitet, majstorsko predlagawe i isklu~itelen politi~ki takt za da se dobie cenata - doverbata i glasot na izbira~ot. 3. Platformata e usluga (proizvod) ne samo za nadvore{na upotreba. Taa e sodr`inski generator na celata kampawa i katalizator na soglasnost vo samata partija. Izrabotkata, obrazlo`enieto, nejzinoto vospriemawe, vodat do konsenzusni stavovi i od tuka, do ednozna~ni poraki. Ako ova ne go osoznae i ne go izvr{i odredena partija, parolite mo`at da vodat vo razni nasoki, pa i vo sprotivna. Na 279

Glava 4. PREDIZBORNA KAMPAWA

primer: "]e ja prodol`ime privatizacijata" i "]e izvr{ime nacionalizacija", a rezultatite mo`at da pretska`at - zbrka i gubewe doverba kaj izbira~ite. Koj gi ~ita predizbornite platformi? Za vreme na kampawata: aktivni u~esnici; del od stabilniot elektorat; del od novinarite; del od oponentite; nekoi me|unarodni nabquduva~ite; nekoi istra`uva~i. Dodadete: ............................... ............................... ............................... Po kampawata: novinarite i opozicijata za da ja kritikuvaat

Vidovi predizborni platformi: Zboruvame za platformi vo mno`ina, zatoa {to tie se: partiski; koaliciski; op{tinski; kandidat - prateni~ki; kandidat - gradona~alni~ki. Podgotovkata i izrabotkata na razli~nite vidovi se principielno ednakvi. Individualnite se pokusi po obem i pove}e li~no emocionalni. Tie mo`at da sodr`at i kus politi~ki portret na kandidatot. Marketin{ki zakon za vreme na kampawata e nivnata povrzanost i ednonaso~nost, realizirani so razli~ni tehniki. Zada~a: Kakov treba da bide obemot na platformata? Pra{aweto e za diskusija. Procenete i odberete Vie. 5s. 10s. 20s. 30s. Dajte svoi argumenti: ............................. Koj ja prima i utvrduva platformata? Platformata se diskutira od {irok krug aktivisti, kandidati, ~lenovi na predizborniot {tab i partiskoto rakovodstvo. 280

PREDIZBORNI PLATFORMI I PORAKI

Po definitivnata dorabotka, platformata se prifa}a od nadle`niot partiski rakovoden organ. Za vreme na kampawata, platformata se korigira usoglaseno, dokolku situacijata se izmeni drasti~no i se pojavat nesoodvetnosti. Dostavuvawe na platformata Utvrdenata platforma stanuva glaven dokument za site u~esnici vo predizbornata kampawa. Celta e nejzinata sodr`ina da stane poznata za maksimalen broj izbira~i. Preku: celosni publikacii, letoci, blic sredbi, govori, pisma, javni debati, poraki, sednici, obra}awa, mitinzi. radio i televiziski emisii. Trening: "Platforma 2001" Posetitelite na obukata se delat vo dva tima i si izbiraat rakovoditeli. Dobivaat edna ista zada~a - izrabotka na predizborna platforma. Vidot na platformata se precizira odnapred. Po opredeleno vreme se ~itaat i analiziraat dvata proekta. Celta e intenzivno prakti~no usvojuvawe na ume{nosta da se izrabotat politi~ki dokumenti i da se primenat soodvetni tehniki. 1. Zapi{ete gi op{tite zaklu~oci: 2. Navedete gi Va{ite silni i slabi strani pri u~estvoto vo igrata.

Predizborni poraki
Drugiot va`en komunikaciski instrument za vreme na kampawata e porakata. Zo{to e potrebno da se razrabotuvaat poraki, koga ve}e postoi platforma? Odgovorot na ova pra{awe }e go pobarame vo specifi~nosta na samata kampawa kako politi~ki pazar. * Kampawata e ograni~ena vo vremenski ramki utvrdeni so zakon. * Kampawata e prepolna so razli~ni i sprotivstaveni politi~ki rezultati. 281

Glava 4. PREDIZBORNA KAMPAWA

* Kampawata e segmentirana zaradi raznovidniot karakter na potencijalnite izbira~i. * Kampawata e so silno izrazena dinamika. * Kampawata e so silno izrazena mobilnost. * Kampawata e fleksibilna - siten nastan mo`e naglo da ja promeni konfiguracijata na glavnite igra~i. Zada~a: Dopolnete gi su{tinskite karakteristiki na izbornata kampawa. Vo odgovor na ovaa slo`ena specifi~nost na kampawata, se doa|a do porakata kako soodveten politi~ki rezultat, kako {iroko primenuvano komunikacisko sredstvo. Za da ja izvr{ime ovaa uloga, porakata treba da bide: kusa; dostapna; emocionalna; osvojuva~ka; prisposobliva; prepoznatliva; atraktivna; ................................. Ovde treba da si go pripomneme uka`uvaweto na ^ehov za te`inata na pi{uvaweto i golemata izrazna sila na kusite formi. Za kusite poraki ne treba da sme vo zabluda i da o~ekuvame deka brzo }e gi smislime. Zad porakata treba da stojat obilnost na informacii i analiza {to ja obezbeduvaat i izrabotkata na platformata. Ne{to pove}e, ovaa analiza treba da bide poprecizna i socijalno segmentirana. Mnogu bitno barawe pri izrabotkata na porakite e nivnata sodr`inska vrska so glavnata ponuda - platformata. Praktikite se razni, se pi{uvaat poraki pred celosnata izrabotka na platformata i obratno - porakite se pravat vo vrska so posebni problemi, vklu~eni vo platformata. No, nivnata me|usebna povrzanost e zakonomerna. Mo`nostite za primena na tvore~kiot priod pri izgotvuvaweto na predizbornite poraki se neograni~eni, dovolno e toa da e usoglaseno so odgovorite na slednive pra{awa bitni za kampawata: Dali }e gi zabele`at? Dali }e gi pro~itaat? Dali }e gi zapametat? Dali }e im se dopadnat? Dali }e im poveruvaat? Dali }e glasaat za nas?

282

PREDIZBORNI PLATFORMI I PORAKI

Porakite mo`at da se dostavat vo razni formi, kako: pozitivno izlagawe vo forma na pra{awe prifa}awe konkreten anga`man obra}awe deklaracija povik, i drugi. Porakite, kako i platformite, mo`at da bidat partiski i individualni. Za nivnoto grafi~ko oformuvawe i transparentnost }e se zboruva ponatamu, no u{te ovde treba da se napomene deka sekoga{ treba da bidat prisutni simbolite na partijata i na kampawata. Individualnite kandidatski poraki e dobro da bidat pridru`eni so portret, no samo pri postoewe pozitivna klima. Lo{iot portret mo`e da ja "omalova`i" i najdobrata poraka. Dopolnitelni preporaki za izrabotkata na predizbornite poraki za kampawata "Parlamentarni izbori 2001": * Vo pretstojnata kampawa e neophodno u{te po{iroko koristewe poraki zaradi ~estite izbori, efektot na prezasituvawe od mnogu programi i dlabokoto razo~aruvawe kaj golemiot del od izbira~ite. * ]e bide efektno pri izgotvuvaweto na porakite da se koristat vremenski pojasnuvawa {to se ve}e prifateni vo svesta na izbira~ite, od vidot na: "10 godini tranzicija"; "Krajot na mileniumot"; "Po~etokot na noviot vek"; "Noviot milenium". Ovie utvrdeni vremenski periodi davaat mo`nost za sporeduvawe i prognozi. Vremenskata garancija, se razbira, e predizvik za nekoe pozitivno o~ekuvawe. * Vo porakite i celosnata propagandna aktivnost da se potencira momentot na prifatlivost, da ne se osporuva s. Na bugarskiot izbira~ mu zdodea (toj stravuva) deka sekoe novo mnozinstvo doa|a so pretenziite za "nov po~etok". * Pri porakite "anga`mani" da se bara to~nata i realna karakteristika na problemot, za istovremeno da se predizvika interes i doverba. Poimot "vetuvawe" silno vlijae, zatoa e prepora~livo da se pi{uva i zboruva za prifa}awe anga`mani i odgovornosti.

283

Glava 4. PREDIZBORNA KAMPAWA

Vnimavajte pri pi{uvaweto na porakite, izbira~ite da ne zabele`at bukvalno povtoruvawe na porakite od minatata izborna kampawa. Takva realna opasnost postoi zaradi zastojot na reformata i aktuelnata ostrina na "starite" problemi. Zada~i: 1. Razmislete {to }e im vetite na socijalno slabite izbira~i? "podnosliva siroma{tija", "ograni~uvawe na siroma{tijata", "opa|awe na siroma{tijata", "nadminuvawe na siroma{tijata", "stopirawe na siroma{tijata", "pravi~nost kaj siroma{tijata", "privremena siroma{tija", "siroma{tija za site". Pred da go izberete svojot anga`man, razmislete za goleminata na problemot i resursite za negovoto re{avawe. 2. Razrabotete kusi poraki za osnovniot problem "korupcija" kon: mladite penzionerite nevrabotenite

284

SORABOTKA SO MEDIUMITE VO PREDIZBORIETO

SORABOTKA SO MEDIUMITE VO PREDIZBORIETO

Medija-plan
Medija-planot se temeli vrz op{tata komunikaciska {ema za vrska me|u "politi~kiot lider - sredstvata za masovno informirawe recipientite - postignatiot efekt". Specifi~nosta na ovaa vrska e deka politi~kiot lider e po~etniot komunikator koj, vsu{nost, gi kodira porakite, dodeka mediumite pove}e vr{at uloga na sredstva za prenesuvawe na ovie poraki. Bidej}i sekoe sredstvo za masovno informirawe gi nametnuva svoite specifi~ni karakteristiki pri komunikacijata, vo politi~kiot marketing postojat tri uslovi, koga se izrabotuva medija-plan: - selektivnost pri koristeweto na mediumite; - selekcija pri prifa}aweto; - selekcija pri dekodiraweto i pomnewe. Ottuka, osnovnoto pra{awe {to stoi pred ekspertite e kako da se soberat sredstva za javna komunikacija, taka {to nivnoto celosno vlijanie da bide mo`no i najefektivno so ogled na strategiskiot plan na kampawata. Ova go nametnuva baraweto medija-planot da postavi dve osnovni celi: * dospevawe preku najefektiven na~in do ograni~eniot broj recipienti (odreden segment); * dospevawe do kolku {to e mo`no pogolem broj lu|e, kolku {to e mo`no pove}epati, kolku {to e mo`no pobrgu, za da se zgolemi "efektot na dnevnikot" (rangiraweto na temite).

285

Glava 4. PREDIZBORNA KAMPAWA

Celi

Mediumi

Obi~no "diva plakata", ili soop{tenie i vid trgovska komunikacija reklama - bro{uri, (lozinka) spotovi i drugo slo`eni sobranija, mitinzi, soop{tenija vesnici, video(politi~ka kaseti, sredstva za programa) direkten marketing vospostavuvawe 1. li~ni sredbi, ili otfrlawe ograni~eni na imixot na sobranija; politi~arot 2. politi~ka reklama, pres konferencii; 3. radio i televizija

Na~in na komunikacija brza

bavna

1. 2.

bavna bavna i indirektna 3. brza

Izborot na sredstvata, preku koi }e vlijaeme vrz izbira~ite e povrzan so karakterot na soop{tenieto, so baraweto brzina i so opredeluvaweto na izbornite segmenti, {to zna~i deka kolku podobro gi poznavame izbira~ite, funkcioniraweto i specifi~nosta na masmediumite i svoite li~ni celi, tolku podobro }e mo`eme da vlijaeme. Cel Zgolemuvawe na brojot na simpatizerite preku povrzuvawe so raznovidni socijalno profesionalni grupi Mobilizacija na aktivistite i poddr`uva~ite Osvojuvawe na del od marginalniot elektorat na protivnikot, ili tie {to se kolebaat Medium Sobranie, diskusii, pisma preku po{ta, direkten marketing Segment homogen auditorium podelen profesionalno, ili po socijalni kategorii

Mitinzi, spotovi, video kaseti Plakati, pe~atot, politi~kata reklama, radio, televizijata, public relations

Nehomogen auditorium, stabilen elektorat heterogena publika

286

SORABOTKA SO MEDIUMITE VO PREDIZBORIETO

Koga go pravime medija-planot, treba prvo da precizirame koi se na{ite neophodni osnovni i glavni mediumi. Na vtoro mesto, koi }e bidat dopolnitelnite mediumi. Na treto mesto, koi mediumi }e bidat korisni, ili otfrleni od auditoriumot. Pri izrabotkata na medija-planot pred ekspertite se javuvaat dva osnovni problema: *Pri izborot na osnovni sredstva mo`e da se dobie udvojuvawe na nivnata publika, {to }e dovede pregolema za~estenost na vlijanieto, do zamor na publikata, ili do zgolemuvawe na naviva~kite strasti. *Zakonskite ramki vo koi ni e dozvoleno da dejstvuvame, isto predizvikuvaat problem. Ovoj problem za Bugarija proizleguva od faktot na strogata regulativa ne samo na vremeto, tuku i na formite, preku koi mo`eme da se izrazuvame vo dr`avnite mediumi. Od toa sleduva deka pri izrabotkata na medija-planot sme dol`ni odnapred da gi imame predvid ovie uslovi. Najslobodno pole za izrazuvawe e pe~atot. Izrabotkata na medija-planot treba da se zasnova vrz izvr{eni analizi: a) Analiza na mediumite Analizata na mediumite obi~no se zasnova vrz tehnikite, poznati pod imeto "kontent-analiza". Ovie tehniki mo`at da ni dadat znaewa vo vrska so redakciskata politika na opredeleno sredstvo za javno informirawe; znaewa za strukturata na mediumot; znaewa za jazikot i simbolikata, {to ja koristi ovoj medium. Ona {to e neophodno da go dodademe kon kontent-analizata se podatocite vo vrska so auditoriumot, t.e. {ireweto i vlijanieto na opredelenoto sredstvo za masovno informirawe. Ovie podatoci mo`at da bidat dobieni od sociolo{kite prou~uvawa i monitorinzi {to se pravat sekoj mesec od golemite sociolo{ki centrali vo Bugarija. Kon ovie informacii bi trebalo da ja dodademe informacijata vo vrska so timot {to raboti vo analiziranoto sredstvo za javno informirawe, kako i procenkata za mo`noto novinarsko lobi, so koe mo`e da raspolaga politi~arot za kogo rabotime. Obi~no ovaa informacija se dobiva od dosieto {to se popolnuva vo informativnata baza na politi~kata partija, koja go istaknala konkretniot politi~ki lider. b) Analiza na auditoriumot Analizata na auditoriumot na raznite sredstva za masovno informirawe se dobiva so niza sociolo{ki metodi: - telefonski intervjua Koga ja koristime informacijata od telefonskite intevrjua, treba da imame predvid deka za Bugarija tie ne se cenat, nezavisno od 287

Glava 4. PREDIZBORNA KAMPAWA

toa kako se pretstaveni od sociolo{kite centri. Ova se dol`i na problemite vo telefonskite mre`i od nacionalen razmer, kako i na na~inot na sproveduvawe na telefonskite intervjua - izvadoci, sorabotkata so licata {to anketiraat, a ne so kompjuteri, itn. Od toa sleduva deka kaj telefonskite intervjua ne mo`eme da raspolagame so brza (aktuelna) informacija koja }e n orientira kon odredeniot problem. Ovaa informacija ne mo`e da slu`i za ni{to drugo, osven za testirawe na nekoi temi, ili elementi od kampawata. - sociolo{ki anketi Empiriskite sociolo{ki istra`uvawa, ako se izvr{eni dobro i profesionalno, ni davaat vistinita i vredna informacija za nacionalniot auditorium. Problemot so koristeweto na ovaa informacija e povrzan so: prvo, golemi finansiski sredstva, koi treba da gi odvoime za takvo nacionalno istra`uvawe; vtoro, so vremeto na negovoto realizirawe i analiza na informacijata. Zaradi ovie ote`nati situacii, podatocite od sociolo{kite istra`uvawa obi~no se koristat pred po~etokot na kampawata, so {to go pomagaat izgotvuvaweto na strategiskiot plan i po nejzinoto zavr{uvawe koga slu`at za procenka na efektivnosta na kampawata. - vtorostepena analiza na podatocite od sociolo{kite istra`uvawa Bidej}i za vreme na kampawata sociolo{kite centri go prodol`uvaat svoeto rabotewe vo vrska so istra`uvaweto na auditoriumot na masmediumite (tekovni dogovori so samite masmediumi i davatelite na reklami vo niv), mnogu korisno za na{eto rabotewe vo kampawite e da ja obezbedime ovaa tekovna informacija, {to bi mo`elo da ni go poso~i bitniot presvrt kaj auditoriumot. Na krajot, treba da zapametime deka media-planot e eden od najbitnite delovi na marketin{kata kampawa. Nezavisno od na{eto dobro rabotewe vo vrska so strate{koto planirawe, formulacijata na celite i temite na kampawata, pred s media-planot, ni dava mo`nost da stigneme do izbira~ot i da mu ja preneseme argumentacijata i motivacijata za negovoto vodewe, {to zna~i deka: * medija-planot treba da se izgotvi zaedno so eksperti vo oblasta na masovnata komunikacija; * medija-planot treba da se zasnova vrz mnogu seriozna prethodna analiza; * medija-planot treba da obezbedi tekovna koordinacija na komunikaciskoto vlijanie, taka {to na krajot na kampawata da raspolagame so: - izgraden i prifaten soodveten imix na politikata;

288

SORABOTKA SO MEDIUMITE VO PREDIZBORIETO

- apsolutno pojasnuvawe pri dekodiraweto na na{ite politi~ki poraki; - to~na argumentacija, koja }e go pojasnuva glasaweto "za" nas, ili "protiv" na{iot protivnik; - efekt na mobilizacija na izbira~ite, a ne nivnata apatija; - so minimalni sredstva obezbedena maksimalna efektivnost; - pro{irena sopstvena izbira~ka baza i predizvikani pozitivni raspolo`enija vo elektoratot na na{iot protivnik; * medija-planot treba da obezbedi takvo pole za razvoj na likot na na{iot kandidat, {to toj po kampawata da ne bide zatvoren vo edni krajno ograni~eni ramki. Stanuva zbor za takvo mediumsko vlijanie, koe }e dade mo`nost pri promenata na politi~kata situacija i soodvetno na na~inot na vlijanie na na{iot kandidat, toj da ne izleze celosno od imixot {to sme mu go sozdale za vreme na kampawata. Zada~a: Izgotvete medija-plan za javno pretstavuvawe, na tema: "Obedinetata opozicija }e gi dobie izborite".

Pe~aten materijal vo predizborna reklama


Koga zboruvame za predizbornata reklama, prvoto ne{to {to treba da go znaeme e deka lo{o izrabotenata reklama avtomatski se pretvora vo anti-reklama. Predizbornata reklama, vo site svoi detali i varijanti, treba da bide izrabotena od ekipa eksperti. Prvo pravilo za sekoj kandidat i predizboren {tab e da ne se dozvoli nikakva improvizacija vo ovaa dejnost. Vo pove}e evropski zemji i Soedinetite Amerikanski Dr`avi, predizbornite reklamni kampawi se izrabotuvaat od celi instituti, po seriozni prou~uvawa i testovi. Eve eden primer za ilustracija na toa: Za izborite 1995 godina vo Francija, na site plakati, kandidatot na socijalistite, Lionel @ospen e vo ko{ula so izrazito sina boja. Pri~inata za toa e izvr{enoto prou~uvawe od tim eksperti, vo koe nad 80% od ma`ite odgovorile deka za niv najsakana boja na ko{ula e sinata, a nad 60% od `enite odgovorile deka im se dopa|aat ma`i {to nosat sini ko{uli.

289

Glava 4. PREDIZBORNA KAMPAWA

Biten moment, {to ~esto se nametnuva, e edinstvoto na reklamnata kampawa. Ednakvo podgotvenite reklamni materijali na site kandidati go obezbeduvaat va`niot efekt na "edinstveno vlijanie vrz izbira~ite" i pridonesuvaat za pove}e te`ina na kampawata. Sovremena praktika e izrabotka na edinstven i celosen izbor od site vidovi reklamen materijal. Tie se izraboteni od tim eksperti so me|usebna sorabotka so nacionalniot predizboren {tab. Primeroci od toj celosen izbor, ili t.n. "reklamen set" se deli po site {tabovi i kandidati. Vo reklamniot set e staven kako prilog magneten nosa~, koj{to sodr`i izbor od reklamen materijal, formatiran i podgotven za pe~at otkako vo nego se vnesuvaat konkretnite tekstovi i sliki na kandidatite. Ovoj priod vo organizacijata na reklamata dava vo golem stepen garancii za izvr{uvawe edinstvena reklamna strategija vo kampawata. Koga zboruvame za predizbornata kampawa, gi imame predvid reklamnite klipovi za televizijata i radioto, pe~ateniot materijal, (plakati, letoci, pisma do izbira~ite, informativni bilteni), nalepnici, zna~ki, baloni, maici, kapi, i drugo. Bidej}i televiziskite i radio-klipovi gi podgotvuvaat profesionalci i obi~no gotovi doa|aat vo lokalnite {tabovi ({to e za preporaka), najmnogu }e se zadr`ime na pe~ateniot materijal. Celta za sekoj regionalen predizboren {tab, o~igledno e da se dobivaat izborite na lokalno nivo. Za nacionalniot predizboren {tab, najva`nata cel e da ja potpomogne aktivnosta na regionalnite centri, za da pobedat. Za ovaa odgovorna cel, glavniot {tab mo`e da ima i dopolnitelni celi: priklu~uvawe na novi ~lenovi kon partijata, ili utvrduvawe vo izborot na nesigurnite i koleblivi partiski istomislenici. Otkako prioritetnite celi jasno }e se definiraat, treba da re{ite kakvi reklamni nositeli }e koristite. Zapomnete deka letocite i direktnite pisma preku po{ta ne mo`at da go izmenat misleweto na izbira~ite, no kako dopolnuvawe, vo funkcija na poddr`uvawe i zasiluvawe na porakite na kampawata, pe~atenite materijali mo`at: * da go pretstavat (promoviraat) kandidatot na partijata; * da im objasnat na izbira~ite kakvo e viduvaweto na partijata za podobruvawe na nivniot li~en na~in na `ivot; * da go izdignat statusot na izbira~ot, t.e. od poddr`uva~ na ideite, da stane siguren sledbenik, ili od siguren glasa~, da stane aktivist, pomaga~ na predizbornata kampawa, da agitira, ili duri da bide ~len na partijata; * da izvlekuva odgovor od recipientot, t.e. da predizvika obratna reakcija kaj izbira~ite, so cel vodewe dijalog; 290

SORABOTKA SO MEDIUMITE VO PREDIZBORIETO

* da go zgolemuva na{eto nivo na informiranost za namerite na glasa~ite i nivnite prijateli; * da ja pottiknuva motivacijata na privrzanicite na partijata; * da agitira preku po{ta i direktno kaj izbira~ite; * da sugerira za pribiraweto novi ~lenovi i dariteli; * da gi poka`uva nedostatocite na oponentite vo predizbornata borba. Edinstveniot siguren na~in da se izmeni efektivnosta na pe~ateniot propaganden materijali e da se sozdade dinami~na povratna vrska. Sekoj letok ili pismo, treba da sodr`i informacija, {to }e im dava mo`nost na recipientite da odgovaraat na pro~itanoto, da komentiraat, da postavuvaat pra{awa, da iska`uvaat mislewa, da davaat konstruktivni predlozi. Ovaa informacija e napi{aniot broj na de`urnata telefonska linija, adresata na kancelarijata za informacii, po{tenskata karti~ka so povratna adresa, itn. Isto taka, prebrojuvajte gi telefonskite povici i odgovori od izbira~ite, za da mo`e ovaa informacija da se koristi za idnite kampawi i inicijativi. Vo zavisnost od teritorijata na zemjata, za pretpo~itawe e eden, ili nekolku regionalni centri da se gri`at za pe~ateweto i dizajnot na site predizborni materijali, t.e. da se centralizira pe~ateweto na materijalot. Vo ovoj slu~aj dizajnot }e bide na povisoko nivo, a pe~ateweto poevtino kako usluga od pove}eto lokalni pe~atnici. Taka, izrabotkata }e vklu~uva ~etiriboen pe~at po poniski ceni. Izborno obra}awe na lokalniot kandidat. Letokot so obra}aweto se izgotvuva standardno za sekoj kandidat. Mo`e da bide vo forma na plik. Se prepora~uva na prednata stranica da ima fotografija na kandidatot (vo oficijalna obleka), klu~nata faza na negovata kampawa, ~etiri do pet kuso formulirani osnovni momenti od predizbornata platforma, potpis i amblemot na partijata. Predizbornoto obra}awe treba da e mnogu kuso i sodr`ajno. Vnatre{nata strana na letokot so predizbornoto obra}awe na kandidatot, treba da sodr`i poddr`uva~ko iska`uvawe na poznat lider od partijata, ili druga avtoritetna li~nost za aktuelniot kandidat, kako i zaedni~ki politi~ki stavovi. Dokolku se objavat i drugi fotografii, tie treba da bidat raznovidni - da go poka`uvaat kandidatot na razli~ni mesta, so razna obleka i vo razli~no opkru`uvawe. Fotografiite treba da se aktivni - da pretstavuvaat lu|e anga`irani so nekakva dejnost, a ne samo lu|e {to gledaat vo objektivot. Vo letokot se vklu~uva adresata na {tabot na kandidatot i telefoni za kontakt.

Letoci

291

Glava 4. PREDIZBORNA KAMPAWA

Letocite ne treba da ja sodr`at celosnata platforma na kandidatot. Tie treba da bidat kratko {ematsko izlagawe na osnovnite momenti od predizbornata programa i da gi vklu~uvaat lokalnite problemi.

Informativen bilten
Pove}eto informativni bilteni se vo format A4 i obi~no se od eden list so predna i zadna strana. Raznite informacii treba da bidat dostavuvani vnimatelno, pridr`uvaj}i se kon propisite za utvrduvaweto na naslovot i osnovniot tekst. Va`no e sreduvaweto na obemnite tekstovi sekoga{ da bide razli~no, za da ne se ostavi vpe~atok kaj ~itatelite deka sekoga{ ~itaat edno isto, i pokraj povtoruvawata na osnovnite poraki.

Plakati
Plakatite izlepeni po prozorcite vo izbira~kiot reon go zgolemuvaat imixot na partijata i ja poddr`uvaat uverenosta na sorabotnicite na partijata vo zaedni~koto rabotewe. Plakatite treba da im se podelat na ~lenovite, taka {to da bidat izlepeni na samiot po~etok, na po~etokot na kampawata. Na grbot na plakatite treba da e postaven dvojno lepliv selotejp. Koga nekoj }e se soglasi da stavi plakata nekade, odlepete go selotejpot taka {to toj vedna{ }e mo`e da go zalepi. Ogromen vizuelen efekt imaat visoko zaka~enite plakati na tabli vo predniot dvor na ku}ite. Ovie plakati treba da bidat sugestivni, so goleminata (A3, A2, A1) i so bojata. Lokalniot predizboren centar treba da go obezbedi materijalot. Celta pri lepeweto na plakatite e da se najdat najsoodvetnite mesta za vizuleno vlijanie - na glavnite pati{ta, lokalniot super market, na izlozi na prodavnici, itn. Najte{ko e da gi najdete prvite najsoodvetni mesta za plakatite, po {to sleduva napliv na `elbi od strana i na drugi sorabotnici. Vklu~ete i nekolku tabli so informacii i brojki na de`urnite telefonski linii {to }e se postavat na vidlivi mesta.

292

SORABOTKA SO MEDIUMITE VO PREDIZBORIETO

Problemi pri koristewe audiovizuelni mediumi


Glavno se dva: - bavniot efekt na soop{tenijata, prenesuvani od audiovizuelnite mediumi, ~esto e vo sprotivnost so kusiot period na izbornite kampawi; - te{kotii pri kontrolata na audiovizuelnoto izvestuvawe zaradi isklu~itelnata va`nost na neverbalnata komunikacija {to mo`e da ja izmeni smislata i nejzinoto prifa}awe nezavisno od na{ata `elba. Sovetnicite za komunikacii znaat deka audiovizuelnite sredstva ne se najefikasni, zatoa {to tie ne davaat mo`nost za povratna komunikacija so auditoriumot i za podobruvawe na kvalitetot na komunikacijata preku dijalog. Toa objasnuva zo{to kaj niv direktniot efekt e tolku baven. Nekoi avtori go povrzuvaat ovoj baven efekt, "efektot na dnevnikot", kaj mediumite, t.e. se postignuva prolabo~uvawe na su{tinata, no za smetka na zabavuvawe na efektot. Samoto zabrzuvawe na mediumskata konsumacija i multipliciraweto na sredstvata za komunikacija vodi do prodol`uvawe na "patot" na soop{tenieto. Na takov na~in, efektot na dnevnikot ne gi menuva samite mislewa i raspolo`enija, no go podobruva poznavaweto. Osven toa, televiziskiot gleda~ ne mo`e da izbega od soop{tenijata zatoa {to tie go sledat, kako preku televiziskiot ekran, taka i preku vesnicite i radioto. Toa zabavuvawe na komunikaciskiot efekt objasnuva zo{to e tolku te{ko da se izmeni likot na politi~arot za vreme na kampawata - potreben e dovolno dolg vremenski period me|u momentot na realizacijata na promenite vo imixot i momentot na postignuvaweto doverba vo ovoj izmenet imix. Zaradi toa, pri koristeweto audiovizuelni sredstva, podobro e da se potpirame vrz poznatite i ve}e prifateni karakteristiki na kandidatot, duri i koga tie asociraat negativno, bidej}i e polesno da go izmenime ve}e poznatiot imix vo poblagoprijatni asocijacii, otkolku da go menuvame so novi karakteristiki. Ovoj mehanizam ja objasnuva i te{kotijata da se vlijae direktno vrz procesot na komunikacijata preku audiovizuelnite sredstva: efektot na dnevnikot ne e kontroliran empiriski. Poradi toa, mediumite ~esto gi menuvaat prioritetite na debatata bez kandidatite da mo`at da se sprotivstavuvaat.

293

Glava 4. PREDIZBORNA KAMPAWA

Debatite i televiziskite vesti se osnovnite emisii {to gi koristi politi~kiot marketing. Se koristat i televiziski emisii, politi~ki spotovi i drugo {to mo`e efektivno da ja potpomaga komunikacijata na kandidatot. Kandidatite treba da gi kumuliraat raznite vidovi prisutnost, taka {to efektivno da ja razvivaat svojata kampawa. Pojavata vo razni kategorii emisii pridonesuva za zgolemuvawe na efektot na dnevnikot.

Televiziski debati
Vo teorijata na politi~kiot marketing, televiziskata debata e vrvna to~ka na predizbornata kampawa. Ponekoga{ taa mo`e da se pretvori vo moment koga se rizikuva sudbinata na celata kampawa i od toj aspekt, pri politi~kata debata kandidatot mo`e so edno pojavuvawe na televiziskiot ekran da zagubi, ili da dobie.Toa bara vnimatelna podgotovka za koja mo`at da se izvojat slednive elementi: a) Ednakvost vo nastapot vo `ivo Nastapot na televizija zavisi od toa dali zakonot go regulira, ili za nego treba da se pla}a posebno. Razni zemji ova pra{awe go reguliraat na razli~ni na~ini. Ramnopravnosta se izrazuva i vo reguliraweto na pra{aweto za ednakvoto vreme {to politi~arite go imaat vo edna debata. b) Nabquduvawe na uslovite za realizacija na debatata Zbirot od tehni~ki faktori na realizacija - kadar, monta`a, ozvu~uvawe - za kandidatot vr{i vlijanie vrz komunikacijata vo pozitivna, ili negativna nasoka. Na primer, edna kamera postavena malku ponisko od liceto, mo`e da sozdade slika deka politi~arot e povisok od svojot sogovornik, no mo`e i da poka`e deka na politi~arot ~eloto mu e visoko samo dva prsta. Eden blagoprijatno reguliran zvuk vlijae pozitivno, me|utoa malo zgolemuvawe na negovata ostrina, mo`e da sugerira za nedostig na ma{kost, itn. Od ova proizleguva deka kandidatot zadol`itelno treba da raboti so profesionalci vo konkretnata oblast. Ovie profesionalci, glavno, se vme{uvaat kako vo tekot na podgotovkata na emisijata (se sre}avaat so svoite kolegi koi rabotat za drugite kandidati, kako i so ~ovekot koj e odgovoren za realizacijata na debatata; gi preciziraat site tehni~ki uslovi za debatata; go fiksiraat zaedni~koto vremetraewe i modalitetot na zemaweto zbor, dekoracijata, itn.), taka i za vreme na samata emisija. Pri utvrduvawe na regulativata (na~inot) na zemawe zbor, postojat nekolku va`ni momenti, od koi, pravoto na prekinuvawe i vme{u294

SORABOTKA SO MEDIUMITE VO PREDIZBORIETO

vawe na novinarot. Pomalku e rizi~no koga u~esnicite vo debatata odgovaraat po red na pra{awata na novinarite, me|utoa takvata procedura e pomalku atraktivna. Dekorot e va`en, zatoa {to vlijae vrz toa kako gleda~ite go zabele`uvaat kandidatot. Zna~i deka toj treba da e krajno neutralen vo odnos na politi~arot, kako simboli~no, taka i poziciono (ogromnata masa gi smaluva kandidatite, a malite masi go istaknuvaat na preden plan celoto telo). Pra{aweto, vo kakov kadar da se pretstavi debatata, e va`no od aspekt na neverbalnata komunikacija. Na primer, ako kandidatite se so mnogu razli~ni figuri, {irokite kadri se nepovolni zaradi neizbe`nata sporedba me|u dvete figuri. Osven toa, fizi~kite specifi~nosti na politi~arite mo`at da se pretstavuvaat dosta negativno, ili pozitivno preku samiot kadar. Monta`ata pretstavuva u{te edna mo`nost za modifikacija. Na primer, kadar koj gi istaknuva gestikulaciite na kandidatot dodeka negoviot oponent razviva nekoja ideja, vlijae mnogu negativno i obi~no ne se dozvoluva. Vo monta`ata obi~no ima mo{ne visoka cenzura. Kontrolata za vreme na emisiite e mnogu ograni~ena, pri {to obi~no se izrazuva vo toa da se po~ituvaat uslovite nabele`ani odnapred.

Televiziski vesti
Se smeta deka kandidatite mnogu slabo mo`at da go kontroliraat svojot nastap vo vestite. Vsu{nost, tie ne se li{eni od mo`nostite da vlijaat. Toa vlijanie se realizira vo dve nasoki. Vlijanie vrz na~inite na u~estvo Se razbira, pojavata na kandidatot vo novinarskite emisii ne zavisi od nego. Toa zavisi od novinarite koi se obiduvaat da bidat neutralni, za da ja za~uvaat doverbata na gleda~ite. Ovaa neutralnost bara od novinarite da izvestat za site nastani {to imaat opredeleno minimalno zna~ewe, duri i nastanite {to se od samiot tim na kandidatot. Osven toa, samiot tehni~ki na~in na vklu~uvawe vo nastanite, isto taka, mo`e da izleze od kontrola, me|utoa, ekipata na politi~arot mo`e da reagira i vo takvite sceni na iznenadni intervjua. Vlijanie vrz sodr`inata Mo`nostite na kandidatot da vlijae vrz sodr`inata na ona {to se prika`uva vo vestite, ostanuvaat mnogu mali, posebno vo vrska so sreduvaweto i komentarot, {to se slu~uva vo otsustvo na politi~arot. 295

Glava 4. PREDIZBORNA KAMPAWA

Mnogu ~esto, kandidatite se razo~aruvaat, bidej}i se poka`alo deka bitnoto za niv voop{to ne se prenesuva vo novinarskite emisii. Zaradi toa, sovremenite politi~ari treba mnogu dobro da se zapoznati za {to }e bidat koristeni nivnite izjavi i da ja usoglasat dol`inata na svoite razmisluvawa so vremetraeweto na nekoja vest vo novinarskite emisii.

296

KORISTENA LITERATURA

KORISTENA LITERATURA
Angel, A., Osnovi na menid`mentot, Sofi, 2000. Bart, R., Vobra`enieto na znaka. Sofij, 1991. Bongran, M. , Politi~eskit Marketing, Sofi, 1991. Burdio, P., Vvedenie v refleksivnata antropologi, Sofi, 1993. Burud`ieva, T., Politi~eskata reklama v Blgari, sp. Politi~eski izsledvani, br.2, 1994. Vernaskoni, V., Valencano, D., Vlastta na komunikacita, Sofi, 1995. Vilarov, B., Komunikacionni shemi v politi~eski marketing, sp. Vrzki s obestvenostta, br.1, 1997. Vl~ev, R., Prakti~eski sistemi za re{avane na konflikti. Izdanie na Fondaci Vodene na pregovori i re{avane na konflikti, Sofi, 1994. Vl~ev, R., Svett na konflikta. Pomagalo za trenori na psihologopedagogi~eski treningi, Sofi, 1995. Gen~ev, N., Socialno psihologi~eski tipove v blgarskata istori, Sofi, 1978. Dal, R., Svremennit politi~eski analiz, Sofi, 1996. De Bono, E., [est mislei {apki, Sofi, 2000. D`efkins, F., Vvedenie v marketinga, reklamata i pablik rile{ns, Varna, 1993. Do~, M., Centr za re{avane na konflikti v u~ilie, sp. Otvoreno obrazovanie, br. 3, 1993. Izbori 91. Ideologi~eski aspekti. Sofi, 1994. Istori na vrzkite s obtestvenostta, sp. Vrzki s obtestvenostta, br. 1, 1995. @enite mogat da uspet, Sofi, 1998. Kanev D., Ot Godesberg do Berlin, Programi i programni diskusii v germanskata socialdemokraci, Sofi, 1997. 297

KORISTENA LITERATURA

Kanev D., Socialdemokracita: Klasi~eskit model , Sofi, 1998. Kanev D., Novata socialdemokraci, Sofi, 1999. Kapferer, @. Sluhovete. Nastaroto sredstvo za informaci v sveta. Sofi, 1992. Kaftand`iev, Hr. Vizualnata komunikaci, Sofi, 1996. Kirilov, Sv., Ezikt na lozungite, sp. Blgarski `urnalist, br. 1, 1990. Kir{ner, I., Manipulirate, no pravilno, Sofi, 1995. Krsteva, A., Elit i politi~eski ezik, sp. Sociologi~eski pregled, br. 1, 1993. Krsteva, A., Identi~nosti, diskurs, Vlast, Sofi, 1999. Kun~ik, M., Cipfel, A., Vvedenie v naukata za publicistika i komunikacii, Sofi, 1997. Ku{ovska, L., Predizvikatelstvoto na politi~eski marketing, sp. Sociologi~eski problemi, br. 1, 1993. Ku{ovska, L., L. Stokov, Politi~eskit imid` i socialnite realnosti..., sp. Politi~eski izsledvani, br. 2, 1994. Lobon, G., Politi~eska psihologi, Sofi, 1993. Loduk, R., Menid`mnt na reklamata, Sofi, 1992. Maklun, M i E. Zakonite na mediite , Sofi, 1995. Malamin, CV., Izkustvoto na politi~eskata reklama, sp. Blgarski `urnalist, br. 4, 1993. Malecke, G., Psihologi na masovata komunikaci, Sofi, 1994. Marinov, M., Konsultirane na vrstnici i namesa pri kriza. Izdanie na Sdru`enie Kak si pritel? Sofi, 1997. Marinov, M., Moz~nata ataka. Izdanie na Sdru`enie Kak si pritel? Sofi, 1997. Marinov, R. Podhodi v pablik rile{ns pri izgra`dane na reputacita, sp. Vrzki s obestvenostta, br. 1, 1995. Marinova, E., Marketing - produkt, reklama Sofi, 1992. Mestni izbori 99. Metodi~esko rkovodstvo, Sofi, 1999. Milkov, H., Mot vrag e tvo vrag, sp. Politi~eski izsledvan, br.3, 1995.

298

KORISTENA LITERATURA

Mickevi~, E., Farstoun, ^., Televizi i izbori, Sofi, 1999. Novite levi i bdeeto na Blgari, Sofi, 1999. Ostin, D`., Kak s dumi se vr{at neata, Sofi, 1996. Par~ev, I., Blgarskit izbiratel, sp. Politi~eski izsledvan, br. 1, 1995. Penev, V., Obestvenoto mnenie kato faktor na politi~eski `ivot u nas, Sofi, 1990. Petrova, A., Imid`t v reklamnata praktika, sp. Vrzki s obestvenostta, br. 1, 1995. Piz, A., Garnr, A., Ezikt na tloto - skritit smisl na dumite, Sofi, 2000. Psihotehnika na ube`davaoto vzdestvie, Sofi, 1992. Rakov, Z., Izbori i masovi komunikacii, sp. Blgarski `urnalist, br. 11-12, 1990. Rakov, Z., Publi~nite komunikacii, Sofi, 2000. Raleva, N., Kaneva, L., Politi~eski marketing: Vvedenie v problematikata, sp. Politi~eski izsledvani, br. 2, 1993. Raleva, N., Kaneva, L., ordanova, M., Izborite. Formuli za uspeha, Sofi, 1991. Ris, A., Traut, D., Neizmennite 22 zakona na marketinga, Sofi, 2000. Ristou, M., Izborna borba za promna. V: Mestni izbori 99, Sofi, 1999. Segela, @., Holivud pere na-dobre. Azbuka na reklamata v biznesa i politikata, Sofi, bez godina Socialdemokrati~eski programi, Sofi, 1994. Socialnata stratifikaci v Blgari, Sofi, 2000. Todorov A., Elektoralnata mobilnost: blgarskit variant, sp. Politi~eski izsledvani, br. 1, 1995. Fast, D`., Ezikt na tloto, Sofi, 1993. Ferel, P., Marketing - koncepcii i strategii, Sofi, 1994. Hess, H., Prakti~eska rabota v Social-demokrati~esko partii. Spravo~nik. Var{ava 1995.

299

KORISTENA LITERATURA

Hopkins, K., Rivs, R., Nau~nata reklama. Realizmt v reklamata, S. 1994. [arankova, @., Elektronnite medii po vreme na predizborna kampani, Sofi, sp. Demokrati~eski pregled, br. 9, 1994.

Breton, P. La parole manipulee, Paris, 1997. Discourse and Political Change in Europe, - Discourse and Society, 1994, no.1. Dunn, W., Public Policy Analysis, Englewood Cliffs, 1994. Graber, D.A. Mass Media and American Politics. Washington, D.C. Congressional Quaterly, 1980. Halberstadt, G. Das freie Wort, Bonn 1974. Hansen, Cottle, Negrine and Newbold, Mass Communication Research Methods, MacMillan Press Ltd., 1998. Hart, R. Campaign Talk. Why Elections Are Good for Us. Princeton 2000. Himmelweit, H., Humphreys, R., Jaeger, M. How Voters Decide, Milton Keynes 1985. Johnson, J., Joslyn, R. Political Science Research Methods, Washington, 1991. Khn, H. Die Kunst der politischen Rede, Dsseldorf 1985 Mit Argumenten berzeugen. Wege zu grsserem Erfolg in Diskussionen und Verhandlungen. Bonn 1995. Mller, A. Von der Parteiendemokratie zur Mediendemokratie. Opladen 1999 Mursewieck, A., Regieren und Politikberatung, Opladen 1994 Prittwitz, V. Politikanalyse, Opladen 1994 Schlichte, K., Einfhrung in die Arbeitstechniken der Politikwissenschaf, Opladen 1999 Schulte, C., Erfolg ist kein Zufall, Bonn 1994 Teams und Typen, Wege zur besserer Zussamenarbeit in Gruppen, 1996, Bonn Vom Zeitbesitzer zum Zeitnutzer, 1997, Bonn,

300

KORISTENA LITERATURA

Wilson, J. Politically Speaking. The Pragmatic Analysis of Political Language, Oxford 1990. Wolton, D., Penser la communication politique, Flammarion, 1997.

301

You might also like