P. 1
Instalater 3 - Februar 2009

Instalater 3 - Februar 2009

5.0

|Views: 2,523|Likes:
Published by Gregor Klevže
Strokovna revija za ogrevanje, vodovod, prezračevanje in gradnjo.
Strokovna revija za ogrevanje, vodovod, prezračevanje in gradnjo.

More info:

Published by: Gregor Klevže on Feb 23, 2009
Copyright:Traditional Copyright: All rights reserved

Availability:

Read on Scribd mobile: iPhone, iPad and Android.
download as PDF, TXT or read online from Scribd
See more
See less

01/24/2013

pdf

text

original

Sections

FEBRUAR 2009

Tiskovina

LETO II

Poštnina plačana pri pošti 2102 Maribor

ŠTEVILKA 3

www.instalater.si

STROKOVNA REVIJA ZA OGREVANJE, VODOVOD, PREZRAČEVANJE IN GRADNJO

4

Instalater

Februar 2009

Vsebina
RAZNO

Sodni izvedenec za področje obrti Spojni elementi za press sistem Talno ogrevanje tudi s proizvodi HERZ Razvoj in proizvodnja ogrevalnih kotlov 10 pravil za izvedbo varčnega ogrevalnega sistema s TČ Etažni cevni lok Cevni razdelilnik Prirobnice Zbiranje deževnice Nano čista pitna voda - AquaVallis Protipožarna zaščita Izpiranje vodovodne instalacije Nova generacija fitingov za dvižne vode Sanjske kopalnice iz novih materialov Izvedba odtočne instalacije v zemlji Merjenje količine vode KOLEKTOR LIV d.o.o. - zaupanja vreden partner Zaščita cevi Geberit mapress ogljikovo jeklo Oglaševanje v strokovni reviji Hidriina inštalatersko - servisna mreža ... Servis solarne naprave 3D solarne celice Z vakuumskimi kolektorji skozi vse leto topla voda... Dimnik Opečni zidaki, polnjeni z mineralnim granulatom OSTREŠJA – Osnova za mansardno stanovanje Kakovost zraka v prostorih Inovativni sistemski izdelki Sikla Revolucionarna opečna gradnja s POROTHERM... Energetsko varčna industrijska svetila Reflecta Kakovost zraka in varčevanje z energijo za vsak prostor Zajem in odvod zraka Prezračevanje Pogodbeno financiranje projektov Financiranje učinkovite rabe energije v stavbah Energetska izkaznica Citroën Nemo uporaben za mesto in teren

6
OGREVANJE

8 11 12 14 17 18 20 22 23 24 27 28 30 32 34 36 38

Slovenska strokovna revija instalaterjev energetikov Ustanovitelj: Gregor Klevže Izdajatelj: Društvo instalaterjev energetikov Maribor in Energap Odgovorni urednik revije: Ivo Klevže, e-pošta: ivo@klevze.si Trženje oglasnega prostora: Helena Pehant, e-pošta: helena@instalater.si Nastja Klevže, e-pošta: nastja@instalater.si Strokovni pregled člankov: dr. Jurij Krope, mag. Aleš Glavnik univ.dipl.inž.str Grafična priprava: Gregor Klevže, e-pošta: gregor@klevze.si Tisk: MA-TISK d.o.o. Naslov uredništva: Društvo instalaterjev energetikov Maribor (DIEM), Ahacljeva ul. 12a, 2000 Maribor, telefon: 02/320 13 10 e-pošta: urednistvo@instalater.si
Revija Instalater sodi med strokovne revije in je v celoti brezplačna. Revija izide 6 krat letno.

VODOVOD

SOLARNO

40 42 43 44 45
GRADNJA

45 46 49 50 51 52 54 56 57 58 59

PREZRAČEVANJE

ENERGAP

60 61 64 66

ZANIMIVOSTI

Februar 2009

Instalater

5

Uvodnik
lagajanja podnebnim spremembam in želijo, tudi preko svojih lastnih energetskih strategij, delovati kot aktivni ustvarjalci prihodnjih razmer in ne samo pasivni opazovalci in nenehni kritiki. V Mariboru ne želimo čakati, kaj bodo naredili drugi, temveč pokazati naše ideje, cilje in uspehe drugim. Prepričana sem, da nam bo to uspelo, tudi skupaj z vami, ki prebirate to revijo. Ugotavljamo namreč, da nam pomanjkanje izmenjave informacij in medsebojnega povezovanja povzroča težave. Ne ravno največje, kajti pri pripravi akcijskih načrtov za energetsko sanacijo javnih objektov v občini Maribor, smo ugotovili, da predstavlja pomanjkanje denarja največji problem. V prihodnjih 10 letih bi potrebovali več kot 50 mio EUR. Občinski proračun tega denarja ne more zagotoviti. Država preko strukturnih skladov Evropske unije obljublja sredstva v višini 40% investicije. Če preračunamo, kar čez palec, odštejemo še plačilo DDV vidi, mo, da nam manjka kar polovica finančnih sredstev. V nekaterih državah Evropske unije že dolgo uporabljajo novejše finančne mehanizme, ki povezujejo javni in zasebni sektor, ter tako zagotavljajo zaprtje finančnih konstrukcij. S sprejetjem Zakona o javno zasebnem partnerstvu je tudi Slovenija dobila pravno podlago, da lahko v sodelovanju s privatnim sektorjem obnavlja javne objekte. Ena izmed oblik sodelovanja je pogodbeno financiranje projektov. Več o takšnem načinu financiranja si lahko preberete na strani 60. S potencialnimi partnerji že preučujemo možnosti za takšen način sodelovanja. Strokovne službe Mestne občine Maribor že preverjajo vzorčne pogodbe. Energetska agencija za Podravje pa v teh objektih vzpostavlja infrastrukturo, ki bo omogočala natančne informacije o tem, kakšen je pretok energije v teh objektih, kar je nujno potrebno, če želi javni sektor, v okviru pogodb, nastopati kot enako vreden partner. Pričakujemo, da bo Ministrstvo za okolje in prostor, v prvi polovici tega leta, objavilo razpis, za pridobitev nepovratnih sredstev, za energetsko obnovo javnih stavb. Potrudili se bomo, da bomo poiskali še manjkajoči del denarja. S tem bomo zagotovili tudi delo podjetjem, kar v sedanjih težkih ekonomskih pogojih ni zanemarljiva informacija. Želim vam prijetno branje in veliko novih informacij. Če želite vedeti več ali tudi nam kaj novega povedati, nam prosim to sporočite. Veseli bomo!
dr. Vlasta Krmelj

Spoštovani bralci,
Pred vami je nova izdaja, nove revije, ki pa je, sodeč po odzivu in številu ljudi , ki so jo opazili in prebrali, že »stari maček«. V njej smo, tudi strokovnjaki Energetske agencije za Podravje, našli veliko zanimivega in uporabnega. Le nove informacije in znanje nam bodo pomagali, da postanemo energetsko varčni in predvsem, tudi v luči motene dobave plina, v preteklem mesecu, kar se da energetsko neodvisni. Tudi Mestni svet Mestne občine Maribor je v mesecu januarju potrdil in sprejel Lokalni energetski koncept občine Maribor, v katerem smo zastavili ambiciozne cilje, glede varčevanja z energijo in povečevanja rabe obnovljivih virov energije. S tem smo se pridružili mestom, ki se zavedajo pomembnosti pri-

Društvo instalaterjev energetikov Maribor Ahacljeva ul. 12a, 2000 Maribor, tel.: (02) 320 13 10 Online pristopna izjava: www.instalater.si/diem.php

PRISTOPNA IZJAVA
Podpisani/a _____________________________________________
želim postati član/članica Društva instalaterjev energetikov Maribor

Datum rojstva: __________________________________________ Izobrazba: ______________________________________________ Delovno področje: _______________________________________ Organizacija: ____________________________________________ Telefon: _________________________________________________ Naslov: _________________________________________________ Elektronski naslov: _______________________________________ Dovoljujem Društvu instalaterjev energetikov Maribor uporabo zgornjih podatkov za potrebe vodenja evidence članstva in za medsebojno obveščanje. Seznanjen/a sem, da bo Društvo instalaterjev energetikov hranilo in obdelovalo te podatke dokler bom njegov član/članica. ________________________ Datum: ________________________ Podpis:

Podpisano prijavnico pošljite na naslov društva po navadni oz. elektronski pošti.

6

Instalater

Februar 2009

Sodni izvedenec za področje obrti
Zaradi drage energije in sodobnih gradbenih materialov ter opreme, postaja gradnja hiš in drugih objektov vsak dan zahtevnejša in dražja. Številni novi materiali in oprema, ki se pojavljajo na trgu, pa zahtevajo tudi vedno več znanja in finančnega rizika. Zaradi vseh novosti, pride velikokrat tudi do raznih nejasnosti in sporov med naročnikom in izvajalcem, ki se velikokrat končajo šele na sodišču.
posamezna področja obrti. Kakovostnega dela na področju sodnega izvedenstva ne zagotavlja samo ustrezna izobrazba, torej dovolj visoka raven teoretičnega znanja, pač pa se mora le-ta nujno dopolnjevati s poznavanjem stroke v praksi. Izpit za sodnega izvedenca za področje obrti lahko opravlja tudi oseba (poleg oseb, ki imajo univerzitetno izobrazbo ustrezne smeri in predpisane delovne izkušnje): ) ki je uspešno opravila mojstrski izpit ali je pridobila ustrezno najmanj višjo strokovno izobrazbo in ) ima vsaj 6 let delovnih izkušenj na področju obrti za katero želi pridobiti naziv sodnega izvedenca. Sodni izvedenci in sodni cenilci so imenovani s strani sodišča za neomejen čas s pravico in dolžnostjo, da sodišču na njegovo zahtevo poda izvid in mnenje glede strokovnih vprašanj, za katera tako določa zakon ali glede katerih sodišče oceni, da mu je pri njihovi presoji potrebna pomoč strokovnjaka. Sodni izvedenec in cenilec, je imenovani z dnem, ko pred ministrom za pravosodje izreče prisego. Imenovanje se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije ter vpiše v imenik sodnih izvedencev, ki ga vodi Ministrstvo za pravosodje. Izvedenec je dolžan pri svojem delu strogo upoštevati določila zakonov in svoje delo opraviti redno in vestno, v skladu s predpisanimi pravili. Ministrstvo za pravosodje vodi postopek za imenovanje izvedenca v skladu z zakonom o sodiščih in s pravilnikom. Oseba, ki želi biti imenovana za izvedenca vloži pri ministrstvu vlogo za imenovanje za izvedenca z navedbo osebnih podatkov in strokovnega področja, za katero želi biti imenovana. Izvedenec priseže slovesno v prostorih ministrstva. O prisegi se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo minister, izvedenec in zapisnikar. Ob prisegi se izvedencu vroči odločba o imenovanju. Imenovanje izvedenca se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije ter vpiše v imenik izvedencev oziroma cenilcev. Javni del imenika je objavljen tudi na spletnih straneh ministrstva. Izvedenec ima izkaznico, v kateri je navedeno njegovo osebno ime in stalno prebivališče, s pristavkom.

Poseben preizkus strokovnosti
Preizkusi strokovnosti so namenjeni temu, da se preveri ali kandidat, ki je zaprosil za imenovanje res ustreza navedenim pogojem. Preizkusi se opravljajo pisno in ustno pred strokovno komisijo na Ministrstvu za pravosodje in zajemajo preverjanje strokovnega znanja s širšega in ožjega področja temeljne stroke in njene specialnosti, za katero želi kandidat pridobiti imenovanje.

Adi Muršič, sodni izvedenec in cenilec za področje strojnih instalacij

Za razrešitev takšnih sporov iščejo sodišča pomoč preko raznih strokovnjakov z ustrezno prakso in izobrazbo. Preden, takšen strokovnjak pridobi naziv »Sodni izvedenec in cenilec« od pristojnega ministrstva, je dolžan predhodno opraviti številne zahtevne preizkuse znanja. Kako postati sodni izvedenec in cenilec za področje obrti, kakšne so dolžnosti in kolikšna je cena za opravljeno storitev sodnega izvedenca in cenilca smo se pogovarjali z mojstrom - sodnim izvedencem g. Muršič Adijem iz Maribora. Na kratko nam je opisal pot do imenovanja in možnost

za izračun storitve, na osnovi katerih si lahko izvedenec zaračuna opravljeno svoje delo. Menim, da je prav, da si posamezniki lahko predhodno sami izračunajo vrednost storitve, ki jo bo opravil sodni izvedenec oziroma cenilec. Za sodnega izvedenca in cenilca za področje obrti so bili v preteklosti vključeni le sodni izvedenci, za katere je veljal pogoj, da imajo s strokovnega vidika pridobljeno univerzitetno izobrazbo. Le ti pa v mnogih primerih kljub visokim strokovnim znanjem niso imeli ustreznih praktičnih izkušenj in s tem povezanih strokovnih znanj, da bi lahko korektno obvladovali

Nagrada in povrnitev stroškov za opravljeno delo sodnega izvedenca
Izvedenci imajo pravico do nagrade za svoje delo in pravico do povrnitve stroškov v zvezi z delom.

Vrsta stroškov
) potni stroški; ) stroški za prehrano in prenočišče; ) nadomestilo plače oziroma izgubljeni zaslužek; ) materialni stroški v zvezi z izvedenskim delom. Za izračun nagrade za izvedensko delo se uporablja točkovna tarifa, določena s pravilnikom.

Februar 2009

Instalater

7

Nujni primeri
Za izdelavo izjemno zahtevnih ali nujnih izvedenskih mnenj in v drugih nujnih primerih (prazniki, sobote, nedelje, nočni čas med 22. in 7. uro zjutraj) se sme nagrada ustrezno povečati do 50 odstotkov.

75 točk, ) za zahtevne (do 3 ure) 150 točk, ) za zelo zahtevne (nad 3 ure) 250 točk.

Izvid in mnenje
Za pisno izdelavo izvedenskega izvida in mnenja pripada izvedencu oziroma cenilcu: ) za manj zahtevnega: 300 točk, ) za zahtevnega: 500 točk, ) za zelo zahtevnega: 700 točk. Za ustno podajanje izvida in mnenja pripada izvedencu za vsake začete pol ure 50 točk. Ko ne podaja svojega izvida in mnenja, pripada izvedencu oziroma cenilcu za čakanje na narok oziroma navzočnost na sodišču med narokom za vsake začete pol ure čakanja 20 točk. Če traja čakanje skupaj z narokom do pol ure, pripada izvedencu oziroma cenilcu samo plačilo za udeležbo na naroku.

Vrednost točke
Vrednost točke in se zaračuna v EVRU in se usklajuje z vrednostjo točke po odvetniški tarifi. O spremembi vrednosti točke odloča minister. Tarifa za vrednotenje izvedenskega dela

Za študij spisa pripada izvedencu oziroma cenilcu:
) pri obsegu do 50 strani 75 točk, ) pri obsegu nad 50 do 200 strani 150 točk, ) pri obsegu nad 200 strani 250 točk. Pri študiju spisa se upoštevajo tudi priloge.

Izplačilo stroškov
Kadar mora stroške in nagrado izplačati sodišče, ki je izvedensko delo odredilo, ali so bili zneski za izvedensko delo vnaprej založeni, je sodišče dolžno odločiti o zahtevi za odmero nagrade in povrnitev stroškov najkasneje v osmih dneh od vložitve zahteve, odmerjeno nagrado in stroške pa izplačati najkasneje v tridesetih dneh od pravnomočnosti sklepa, s katerim je o zahtevi odločeno. Stranka, na zahtevo katere je izvedenec izdelal izvid in mnenje oziroma cenitev, mora stroške in nagrado plačati v petnajstih dneh od prejema računa.

Dodatna dokumentacija
Za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije pripada izvedencu: ) za manj obsežne (do 25 strani) 75 točk, ) za obsežne (od 25 do 60 strani) 150 točk, ) za zelo obsežne (več kot 60 strani) 250 točk.

Za preglede oziroma oglede pripada izvedencu:
) za manj zahtevne (do 1 ure)

V obrtni dejavnosti s področja strojnih instalacij so v Sloveniji registrirani naslednji izvedenci:
GRUŠOVNIK Bojan Vosek 27, 2231 PERNICA, 041 639-842, uniprim.maribor@siol.net KAVČIČ Anton Klanec pri Kozini 15, , (040) 716 703, gipo@siol.net MASTEN Adrijan Tomačevica 1, 6223 KOMEN, (041) 643 592, mojster.adrijan@siol.net MURŠIČ Adolf Puhova ulica 31, 2000 MARIBOR, 041 235 294, adi.mursic@amis.net

8

Instalater

Februar 2009

Spojni elementi za press sistem
Pressfitting sistem omogoča zanesljiv in gospodaren način polaganja cevovodov za različne vrste namenov, v industrijskih, stanovanjskih in poslovnem območju, vse od premera 15 do 108 mm. Da bi se zagotovila popolna neprepustnost cevovodov v vseh pogojih, obstojajo za to razni normativi oziroma standardi.
Ni-Mo nerjavnega jekla, bakra, raznih plastičnih materialov in podobno. Fitingi so narejeni za cevi za hladno oblikovanje. v material cevi in s tem onemogoči prehod kisika do grelne vode znotraj cevi. Delež kisika v vodi ogrevalnega sistema je pri teh

Slika 1 – pravilne razdalje za določanje položaja čeljusti pri zatiskanju

Cevi:
Visoko tlačne cevi so prav tako izdelane z nerjavnega jekla visoke kakovosti razred 316, bakra ali plastike (PE – Xc) cevi, v skladu s predpisanimi standardi. Na voljo so premeri od 15 do 108 mm in se lahko uporabljajo za oskrbo z vodo, stisnjen zrak in druge tekočine, medtem ko se glede na visoke temperature in različni tlak z lahkoto prilagajajo skoraj vsem pogojem. Prednost teh cevi v primerjavi z jeklenimi je tudi majhna masa in enostavna uporaba (zvijanje, spajanje). Večina cevi novejše izdelave ima nanesen poseben zaščitni sloj iz etilen – vinilakohol – kopolimera (EVOH). Vgrajen zaščitni sloj skupaj s slojem lepila preprečuje dostop kisika in njegovo difuzijo

ceveh bistveno manjši od mejne vrednosti, ki je predpisana z DIN 4726. Ta znaša 0,1 ml/l,d (ml kisika na liter vode dnevno). Večina proizvajalcev označuje cevi in spojne kose z neizbrisnim črnilom. Tako so označeni z znamko proizvajalca, številko postavke, vrste materiala, velikost in serija vzdolž celotne dolžine. Cevi so na voljo v kolutih ali v fiksnih dolžinah od 4 do 6 m. Tlačne izgube se lahko izračunajo po naslednji formuli: Dp = xp (v2/2) (Pa) kjer je faktor x odvisen od vrste opreme, kot je razvidno v preglednici 1.

Preglednica št. 1: Tlačne izgube skozi spojni material

Glavne prednosti pressfitting sistema: ) Enostavna in hitra montaža ) Zanesljivost cevovoda tudi v težjih pogojih ) Odpornosti proti koroziji ) Majhna teža vgradnih materialov ) Ni nevarnosti požara med namestitvijo ) Maksimalni delovni tlak do 16

barov ) Delovna temperatura od -20 do +120 ° C ) Najvišja dovoljena temperatura do 150 ° C
Pressfitting sistem se vgrajuje z naslednjimi komponentami:

Fitingi: Loki, T-kosi, reducirni in spojni kosi, itd. Izdelani so lahko iz Cr-

Razpon premera cevi je naslednji:
) 15 x 1 ) 18 x 1 ) 22 x 1,2 ) 28 x 1,2 ) 35 x 1,5

Preglednica št. 2: Določanje razdalje in nameščanje pritrditev za posamezno cev

Slika 2: Cevni kompenzator

Februar 2009 Preglednica št. 3: Minimalni odmiki za zatiskanje z orodjem
Zunanji premer cevi A (mm) B (mm) C (mm) D (mm) 15 25 60 40 21 18 27 65 43 22 22 42 77 70 40 28 45 79 72 42 35 47 85 80 44 42 72 93 93 72 54 85 106 106 85 76,1 210 225 185 112 88,9 210 230 185 124 108 210 235 210 136

Instalater

9

Slika 4 – Pritrjevanje cevne instalacije

) 42 x 1,5 ) 54 x1,5 ) 76,1 x 2 ) 88,9 x 2 ) 108 x 2

v različnih oblikah in merah. Spojni kosi imajo po navadi na vsakem koncu utor za O-tesnilo ali nastavek za tesnilni vložek. Tesnila so izdelana iz sintetične

tudi za kemikalije, visoke temperature in se običajno uporabljajo za pitno vodo, ogrevalne sisteme,

obremenitvam pri vgradnji in cevovodih, kot so vibracije, toplotne širitve in krčenja in podobno. Se-

Preglednica št. 4: Cevni kompenzator Ø D mm 22 26 35 42 54 76 89 106 L mm 230 Prevzem raztezkov v mm + -Skupaj 245 272 312 400 580 640 760 13 13 13 15 15 15 17 27 27 27 30 30 30 33 40 40 40 45 45 45 50

Slika 3 – Fiksna in drsna pritrditev za raztezanje cevi

Pribor za Pressfitting sistem
Osnovni element sistema so posebej izdelani pressfitting elementi iz nerjavnega jekla AISI 316 L, bakra ali plastike, ki so na voljo

gume ali podobno, odvisno od proizvajalca. S pritiskom orodja za spenjanje zagotavljamo neprepustnost. Tesnila so odporna na staranje kot

hlajenje itn. Pri napeljavah za kurilna olja ali razna maziva so posebej izdelana tesnila. Povezava cevi in spojnih materialov na ta način zadovoljuje

veda pa se je potrebno pri vgradnji strogo držati navodil proizvajalca kot tudi predpisanih standardov za tovrstne cevne napeljave. Vrednosti padca tlaka za fitinge in ravne cevi pri Pressfitting sis-

Preglednica 5: Spojni elementi za press sistem Reducirka Prehodni T-kos in podobno Spojka Kotni prehodni kos

D1 – D2 15 – 12 15 – 14 18 – 12 18 – 15 22 – 15 22 – 18 28 – 18 28 – 22 35 – 22 35 – 28 42 – 22 42 – 28 42 – 35 54 – 28 54 – 35 54 - 42

l 50 51 54 55 59 57 64 60 71 68 81 81 73 81 96 89

z 33 31 37 35 39 37 44 39 50 45 60 58 47 58 70 59

D1 – D2 – D3 15 – 12 - 12 15 – 12 – 15 15 – 15 -12 15 - 18 – 15 15 – 22 - 15 18 – 12 – 18 18 – 15 – 15 18 – 15 – 18 18 – 18 – 15 22 – 15 – 15 22 – 15 – 18 22 – 15 – 22 22 – 18 – 15 22 – 18 – 18 22 – 18 – 22 22 – 22 - 15

l1 32 32 32 35 38 34 34 34 34 37 37 37 37 37 37 37

l2 32 32 32 34 34 35 35 35 34 38 38 38 38 38 38 37

l3 35 32 36 35 38 34 40 34 42 43 40 37 44 41 37 46

D1 – D2 – D3 22 – 22 - 18 28 – 15 – 28 28 – 18 – 22 28 – 18 – 28 28 – 22 - 22 28 – 22 – 28 28 – 28 – 22 35 – 15 – 35 35 – 22 – 35 35 – 28 – 35 42 – 28 – 42 42 – 35 – 42 54 – 22 – 54 54 – 28 – 54 54 – 35 – 54 54 – 42 - 54

l1 37 42 42 42 42 42 42 50 50 40 57 57 69 69 69 69

l2 37 41 41 41 41 41 42 44 44 44 56 61 59 64 67 70

l3 43 42 47 42 49 42 52 50 50 50 57 57 69 69 69 69

D -R/Rp 12 – 3/8 12 – ½ 14 – ½ 15 – 3/8 15 – 1/2 15 – ¾ 18 – ½ 18 – ¾ 22 – ½ 22 – ¾ 28 – ¾ 28 – 1 35 – 1 35 – 1 ¼ 42 – 1 ½ 54 - 2

l4 32 35 37 33 37 39 37 39 38 40 43 44 48 50 58 63

Z1 15 19 17 13 17 19 17 19 17 19 20 21 22 24 28 28

L5 31 35 37 33 38 39 37 39 37 39 40 45 46 50 54 63

Z2 2 3 2 2 3 3 2 3 1 2 1 2 1 2 2 2

l6 32 34 46 33 36 36 38 53 45 51 55 67 74

l7 23 33 22 24 26 30 30 24 27 33 45 52 60

l8 30 32 43 32 35 35 38 38 48 58 55 62 70

L9 25 31 28 27 31 34 33 37 44 53 47 51 53

10 Instalater
Preglednica 6: Spojni elementi za press sistem Privijalo z ravnim tesnenjem Reducirni T-kos Prehodni kos Privijalo dvojno tesnjenje

Februar 2009

Kotni prehodni kos

D – Rp ½ - 3/8 12 – ½ 15 – ½ 15 – ¾ 18 – ½ 18 – ¾ 22 – ¾ 22 – 1 28 – 1 35 – 1 ¼ 40 – 1 ½ 54 - 2

l 42 46 55 48 57 61 65 59 69 77 82

z 10 11 18 13 21 24 25 17 22 26 21

D–R 12 – 3/8 12 – ½ 15 – ½ 15 – ¾ 18 – ½ 18 – ¾ 22 – ½ 22 – ¾ 28 – 1 35 -1 ¼ 40 – 1 ½ 54 - 2

l 48 54 57 58 59 61 66 66 71 75 28 93

z 31 37 37 38 39 41 45 45 48 49 52 58

D - Rp 12 – ½ 15 – ½ 18 – ½ 22 – ½ 22 – ¾ 28 – ½ 28 – ¾ 35 – ½ 42 – ½ 54 – ½ -

l1 29 41 41 42 45 44 41 50 57 69 -

L2 23 23 24 26 27 29 30 34 38 44 -

D-G 15 – ¾ 18 – ¾ 22 – 135 – 1 1/2 28 – 1 ¼ 42 – 1 ¾ 54 – 2 3/8 -

l 25 28 29 31 32 39 45 -

z 6 8 8 8 6 9 10 -

D 15 18 22 28 35 -

l 65 69 75 78 76 -

z 25 59 33 32 24 -

temih so podani v preglednici 1 in 2. Te vrednosti se uporabljajo v cevovodih za svežo pitno vodo pri temperaturi 10 °C in za hitrost pretoka do 5 m/s. Hrapavosti cevi je K = 15x10-4 mm

Orodja za priklop:
Za vgradnjo cevi oziroma za spajanje so na voljo razna elektro hidravlična, baterijska ali ročna orodja za spajanje cevi do premera 108 mm. Vsako od orodij, mora biti opremljeno s primernimi in zamenljivimi čeljustmi glede na velikost cevi in spojnega kosa. Orodje na zaskok čeljusti

omogoča nadzorovano zatiskanje in zagotavlja neprepustnost vgrajene cevne instalacije.Pred nameščanjem cevi je potrebno preveriti, da je okoli cevi in spojnega materiala dovolj prostora za vstavljanje orodja za zatiskanje. Na sliki št. 1 in preglednici št. 3 so prikazani minimalni odmiki, ki so potrebni za zatiskanje za vsako cev določenega premera in za različne položaj pressfitting orodja.

telesa. Raztezanje cevi lahko rešimo z izdelavo kompenzatorja neposredno na cevnem razvodu v obliki črke »U« ali »Z«. Najbolj primerna rešitev je vsekakor vgradnja pressfitting kompenzatorja, ki omogoča širjenje in krčenje cevovoda, (glej sliko 2). Slika št. 3 prikazuje način pritrjevanja cevne instalacije z fiksno in drsno pritrditvijo. Pred vgradnjo cevi v spojni kos je potrebno dobro preveriti, če je »O« tesnilo pravilno vstavljeno v spojni kos. Cev porinemo v spojni kos in jo nekoliko zavrtimo. Cevi nikoli ne vstavljamo poševno v spojni kos, saj lahko poškodujemo tesnilo. Priporočljivo je, da predhodno označimo globino, do kod bomo vstavili cev. V primeru manjše tolerance in če cev vstavimo s težavo, lahko uporabimo kot mazivo v vodi raztopljeno milo, nikakor pa olja ali raznih masti. Pozorno, preden pričnemo z zatiskanjem cevne instalacije oziroma spojnega kosa, je potrebno preveriti, da instalacija ni vgrajena z napetostmi v spoju. Pri vgradnji dvteh različnih vrst cevi in daljših cevnih razvodih

moramo vgraditi cevno držalo za fiksno in drsno pritrditev, ki omogoča drsenje cevi v primeru toplotne razteznosti. Pravilna namestitev fiksne in drsne pritrditve je prikazano na sliki št. 3. Na ravnem delu cevne instalacije zadostuje samo eno drsno držalo, ki omogoča širitev v obeh smereh. Pritrdila ne smejo biti nameščena na opremi ali na mestih, kjer vgradimo pritrdila za toplotne raztezke. V preglednici št. 2 so prikazane razdalje za nameščanje pritrditev za posamezno cev. V preglednici št. 4 so podane širitve, ki jih absorbira aksialni kompenzator v različnih dimenzijah. Pressfitting sistem je idealna rešitev za vgradnjo vodovodnih, toplovodnih in drugih cevnih instalacij. Poleg pitne vode, raznih drugih instalacij, glede tna njegove značilnosti se pogosto uporablja tudi v industrijskem področju. Da bodo izpolnjeni pogoji za nemoteno delovanje in pravilno raztezanje cevne instalacije se je potrebno držati pritjevanja cevi kot je prikazano nat sliki št. 4.

Raztezki
Ker je raztezanje cevi podobno kovinskim cevem, jih lahko brez težav priključimo na ogrevalna

Februar 2009

Instalater

11

Talno ogrevanje tudi s proizvodi HERZ
Pri Herz-u, enemu od vodilnih proizvajalcev komponent za ogrevalne sisteme v svetu se zelo trudimo, da zadostimo povpraševanjem na trgu in se čimbolj približamo uporabniku in monterjem ogrevalnih sistemov. Glavno vodilo pri razvoju novih izdelkov je kakovost, enostavna montaža in vzdrževanje.
reguliramo temperaturo prostora in omejujemo maksimalno temperaturo ogrevalne vode.

HERZ - Floor Fix je sestavljen iz:
) termostatskega ventila, na katerega priklopimo termostat za daljinsko upravljanje za regulacijo sobne temperature, ) regulatorja temperature ogrevalne vode, s pomočjo katerega omejujemo maksimalno temperaturo ogrevalne vode, ) dveh zapornih armatur, s katerima lahko omejujemo oziroma reguliramo pretok ogrevalne vode.

temperature prostora se izvaja s HERZ termostatom za daljinsko montažo ali pa z elektronskimi sobnimi termostati v povezavi z HERZ termo-pogoni. Najenostavneje lahko temperaturo prostora reguliramo s HERZ termostati za daljinsko upravljanje 9340 za nadometno montažo ali pa se uporabi termostat 9350 za podometno montažo, ki se vgradi v standardne elektro doze. Pokrovi ohišja termostata so enakih dimenzij kot zidna električna stikala. Odgovarjajoče novim potrebam po oblikovanju in barvah, HERZ izdeluje serijo DE LUXE daljinskih termostatov v novih barvah kot npr. marmor, oreh, karbon, grafit, itd.

Način delovanja
Temperatura predtoka ogrevalne vode talnega ogrevanja se izbira z gumbom s temperaturno skalo na regulatorju temperature ogrevalne vode. To pomeni, da je cirkulacija mogoča le, ko je temperatura ogrevalne vode nižja ali enaka izbrani temperaturi na regulatorju. S tem je dosežemo konstantno temperaturo tal. Regulacija

Montaža
HERZ – Floor Fix je potrebno vgraditi na polovici zanke talnega ogrevanja. Dolžine cevi na eni in na drugi strani morajo biti približno enake, ne glede na obliko zanke (spirala, vijuga).
Borut Švajger - Herz d.d.

Slika 1 – Floor Fix – regulacijski komplet talnega ogrevanja

Ker je zaradi učinkovite rabe energije in varčevanja vedno bolj smiselno vgrajevati nizkotemperaturne sisteme ogrevanja ( talno in stensko ogrevanje ) smo tudi pri HERZ-u razvili produkte, ki jih s pridom uporabljamo v teh sistemih ogrevanja. Poleg kompletnega sistema talnega ogrevanja (Alumplast cevi, kompaktni razdelilci, omarice za razdelilce, regulatorji ogrevanja) smo pri HERZ-u razvili tudi regulacijske komponente, s pomočjo katerih lahko reguliramo temperaturo v nekem prostoru neodvisno od ostalih prostorov. Njihova vgradnja in uporaba je zelo enostavna, je pa uporaba teh komponent primerna v manjših prostorih do 30 m2 ( kopalnice, sanitarije, hodniki).

HERZ - Floor Fix - regulacijski komplet talnega ogrevanja
S ciljem povečanja ugodja v prostoru smo razvili HERZ – Floor Fix, s katerim je mogoče neodvisno od grelnega telesa regulirati temperaturo nekega prostora oziroma temperirati tla. Sam HERZ – Floor Fix pa je mogoče montirati tudi izven prostora, v katerem uravnavamo temperaturo. Vse komponente kompleta so nameščene v kovinskem ohišju, ki ga vgradimo v steno. Ohišje ima lahko bel plastični pokrov ali pa je ta izdelan iz nerjaveče pločevine (inox). Glavna prednost sistema HERZ Floor Fix je v tem, da lahko hkrati

Slika 2 – Detajl vgradnje Floor Fix-a

Orientacijske vrednosti velikosti ogrevanega prostora Cev 20 x 2 mm 18 x 2 mm 16 x 2 mm Površina tal za razmak cevi 125 mm 15 m2 7 m2 4 m2 Površina tal za razmak cevi 250 mm 30 m2 15 m2 8 m2

12 Instalater

Februar 2009

Razvoj in proizvodnja ogrevalnih kotlov
Razvoj in proizvodnja ogrevalnih kotlov za centralna ogrevanja ter izdelava gorilnikov za kurjenje s peleti, je ena od ključnih nalog podjetja - VALTIS d.o.o. iz Maribora.
so posebej primerni za ogrevanje stanovanjskih površin, do velikosti 450 m2 (slika 1). Kotli imajo že vgrajen zalogovnik za pelete, volumna do 180 kg, kar zadostuje za izgorevanje tudi do 10 dni in več, odvisno od toplotne izolacije na objektu in stanovanjske površine. Za ogrevanje večjih poslovnih, gostinskih ali drugih objektov s površino do 800 m2, v podjetju izdelujemo naprave z večjo močjo in specialno za določeni objekt in namen (slika 2). V takšnih primerih je strošek porabljene stno mešanje kisika z gorljivimi substancami goriva. Boljše, kot je mešanje goriva in zraka, hitrejše in popolnejše je zgorevanje. Dimni plini nato potujejo navzgor po zgorevalni komori, skozi določeno odprtino in se nato porazdelijo po celotnem cevnem izmenjevalcu, kjer dosežejo, pri izstopu v dimnik, optimalno izstopno temperaturo. S sprednje strani kotla so nameščena vratca in pokrov čistilne odprtine. Vratca so namenjena predvsem za čiščenje zgorevalnega dela, kjer je nameščen tudi

Slika 1 – Kotel na pelete z zalogovnikom, vsebine do 180 kg

Naš celotni proizvodni program, obsega še druge vrste kotlov in gorilnikov, ki so namenjeni za centralno ogrevanje tudi s fosilnimi gorivi.

Kotli na lesne pelete
Pred odločitvijo izbire kurilne naprave za centralni ogrevalni sistem je potrebno izbrati vrsto goriva, ki ga bomo uporabljali. V objekt je vedno potrebno vgraditi kurilno napravo, ki je prilagojena posamezni vrsti goriva, kar pomeni izbiro specialne kurilne naprave in za izbrano vrsto goriva. Samo visok izkoristek kotla ni dovolj. Vsak kotel, mora zagotavljati popolno in učinkovito zgorevanje lesne biomase, pri katerem ne nastajajo okolju nevarne spojine. Naši kotli na lesno biomaso so za uporabo enostavni, z visokim izkoristkom pa izpolnjujejo vse pogoje, ki so zahtevani z zakonskimi predpisi.

Hiter rast cen nafte na svetovnem trgu in naraščanje okoljevarstvene zavesti uporabnikov ter uvajanje novih tehnologij zgorevanja, postaja lesna biomasa vse bolj pomemben vir energije za ogrevanje objektov.

Razlogov, ki govorijo temu v prid, so številni:
Lesna biomasa je domač in še premalo izkoriščen obnovljivi vir energije, ki ne vsebuje žvepla. Slovenija je bogata z gozdovi. Več kot 54 odstotkov celotne površine Slovenije pokriva gozd. Z izkoriščanjem lesne biomase omogočamo istočasno negovanje gozda in prispevamo k uravnoteženosti CO2 bilance. To je najboljši prispevek k zmanjševanju učinka tople grede. V sodelovanju s partnerskim podjetjem Biodom 27 izdelujemo specialne kotle, ki so namenjeni za kurjenje z lesno biomaso in

Slika 2 – Kotel na pelete za objekte do 800 m2

energije, v primerjavi s kotlom na fosilna goriva, še dodatno veliko nižji. Kotlom, ki so namenjeni za ogrevanje večjih bivalnih površin, se dogradi avtomatsko dovajanje lesnih peletov iz oddaljenega zalogovnika. Izgorevanje v takšnih napravah poteka v celoti avtomatsko, s pomočjo elektronike pa so možne dnevne in tedenske nastavitve delovanja kotla Izgorevanje lesnih peletov se vrši v gorilniku, ki je izdelan iz specialne in visoko ognje odporne pločevine. V zgorevalnem prostoru je zagotovljeno potrebno kakovo-

gorilnik. Čiščenje gorilnika in odvajanje pepela se vrši avtomatsko. Pepel je produkt zgorevanja, nastala količina pa je odvisna od vrste kurjene lesne biomase. Odlaga se v posebno posodo za pepel in je zaradi lažjega dostopa in čiščenja nameščena na sprednji strani kotla. V podjetju dajemo velik poudarek svetovanju naših bodočih kupcev. Na željo, opravimo predhoden ogled objekta in kotlovnice, kar je tudi pogoj za pravilen izračun kotla in dober nasvet.

Februar 2009

Instalater s trdnimi gorivi, drugi, oziroma zadnji del, ki ima s strani vgrajen gorilnik, pa je namenjen za kurjenje z kurilnim oljem, oziroma s plinastim gorivom. Plamen gorilnika se sprošča v visoko ognje odporni komori, katera ščiti gorilnik in omogoča kotlu dosežek nazivnega izkoristka tudi do 93 %, pri kurjenju s kurilnim oljem ali s plinastim gorivom. Kurišče omogoča nalaganje polen do maksimalne dolžine 35 cm. Skozi velika vrata, na sprednji strani kotla, je omogočeno nalaganje polen tudi večjih debelin. Naše kotle odlikuje izredno dolga življenjska doba. Klasičen način kurjenja in izgorevanja, kjer so vse notranje površine lahko dostopne, omogoča enostavno in hitro čiščenje notranjosti kotla. Visoka kvaliteta materialov in natančna izdelava, ter 25 let izkušenj, so samo dodatni razlogi, zaradi katerih dajemo vsem našim kotlom 5 letno garancijo na vodotesnost in obstojnost kurišča. K sodelovanju vabimo vse slovenske instalaterje! Kotle po potrebi dostavimo na željeno lokacijo izvajalca.

13

Dvokuriščni kotel. Kotel na trdna in tekoča goriva.
Dvoje v enem. Odlična rešitev, ki omogoča kurjenje na trdna, tekoča in plinasta goriva.
Namenjen je vsem individualnim hišam stanovanjske površine do 200 kvadratnih metrov. Še posebej pa je namenjen obmestnim domačijam, kjer se skozi leto, zaradi čiščenja sadovnjakov in gozdov, nabere določena količina odpadne lesne mase, s katero lahko zadovoljimo potrebe, za ogrevanje prostorov v prehodnem obdobju ali v kurilni sezoni. Kotel se od ostalih razlikuje tudi v tem, da ni potrebno snemanje gorilnika pri kurjenju s trdnimi gorivi, ker je gorilnik pritrjen direktno s strani na kurišče. Oprema kotla zajema elektronsko regulacijo proizvajalca Seltron, katera omogoča enostaven prehod, iz ene vrste na drugo vrsto, goriva. Kurišče je kompaktne izvedbe in ima vgrajeno vodno hlajeno rešetko ter prekat, ki razdeli zgorevalni prostor na dve kurišči (slika 3). Prednji del kurišča je namenjen za ogrevanje

Slika 3 – Kotel z dvojnim kuriščem

Kotle po potrebi dostavimo na željeno lokacijo izvajalca.

VALTIS OGREVANJE D.O.O.,
CESTA K TAMU 61, 2000 MARIBOR TEL.: 02 460 08 00, 02 460 08 05

www.ogrevanje-kotli.si

14 Instalater

Februar 2009

10 pravil za izvedbo varčnega ogrevalnega sistema s TČ
1. Pozabite na radiatorje !
Velikokrat se pri načrtovanju ogrevalnih sistemov s toplotnimi črpalkami izhaja iz enakih predpostavk kot veljajo pri konvencionalnih ogrevalnih sistemih (kotli, na olje, plin, drva,…). Takšen sistem sicer lahko deluje, vendar ne prinese najbolj ekonomičnih rezultatov. Dejstvo je namreč, da pomeni 1°C višja temperatura ogrevalne vode za 2,5 % nižje grelno število. To v praksi pomeni, da je grelno število pri sistemih s temperaturo predtoka 55 °C (radiatorsko ogrevanje), za 50 % nižje, kot pa pri ogrevalnih sistemih s temperaturo predtoka do 35 °C (talno ogrevanje). pa talnega v dnevnih prostorih in kopalnici ter radiatorskega v spalnicah oz. ostalih sobah. čajo zgolj vzporedno ali alternativno pripravo sanitarne vode na višjem temperaturnem nivoju.

Seveda lahko takšne kombinacije brez problema pokrijemo s toplotnimi črpalkami, vendar na račun nižjega grelnega števila in s tem manjšega prihranka. V 1. točki smo namreč ugotovili, da pomenijo višje temperature ogrevalne vode nižje grelno število. V praksi to pomeni, da nam že vgradnja samo enega radiatorja, ki deluje na višjem temperaturnem režimu (npr. 50 °C) pomeni znižanje grelnega števila od 40 do 50%, saj moramo namreč vso vodo greti na višjo temperaturo. Hkrati pa je takšen sistem tudi dražji, saj je potreben še mešalni krog. Osnovne izvedbe toplotnih črpalk namreč ne omogočajo 2 vzporednih temperaturnih nivojev za pripravo zadostne količine ogrevalne vode. Ampak omogo-

3. Kompaktne izvedbe zemeljskih kolektorjev ali črpalke zrak/voda
Omejenost in visoka cena gradbenih parcel silita današnje kupce k nakupu vedno manjših parcel. To pa hkrati pomeni tudi vedno manjše površine za ustrezen horizontalni zemeljski kolektor. Vsled tega so začeli nekateri ponudniki toplotnih črpalk izdelovati vse manjše – kompaktne zemeljske kolektorje, ki sicer lahko delujejo vendar predvsem na račun nižjega grelnega števila. Če še enkrat pogledamo diagrame iz 1. točke lahko zopet ugotovimo, da se tudi s padanjem temperature toplotnega vira zmanjšuje tudi grelno število in sicer prav tako za 2,5% za vsako °C znižanja. Če torej znižamo

Pri ogrevalnih sistemih s toplotno črpalko moramo izbrati nizkotemperaturne ogrevalne elemente, kot so talno in stensko ogrevanje, medtem, ko naj konvektorji in radiatorji služijo zgolj kot dopolnilo. Dimenzionirani pa naj bodo tako, da bodo lahko delovali na podobnih temperaturah ogrevalne vode, kot talno ogrevanje. Za samo hlajenje pa so seveda najučinkovitejši konvektorji in kanalski prezračevalni sistemi z vključenimi hladilnimi moduli. Z večanjem potrebne temperature ogrevalne vode se namreč zmanjšuje grelno število ogrevalnega sistema in s tem tudi prihranek pri stroških ogrevanja.

Navedena trditev je razvidna tudi iz naslednjih diagramov grelne in električne moči ter grelnega števila v odvisnosti od zunanje temperature, kjer so prikazani podatki pri temperaturi predtoka 35 in 50 °C.

2. Ne kombinirajte nizkotemperaturnih sistemov in radiatorjev
V praksi se pogosto uporablja kombinacija obeh ogrevalnih sistemov (talno in radiatorsko) v istem objektu in sicer na različnih temperaturnih nivojih. Običajne so kombinacije talnega ogrevanja v kopalnici in hodniku ter radiatorskega v drugih prostorih. Ali

Februar 2009 povprečno temperaturo toplotnega vira za 7°C se bo grelno število znižalo za 17,5 %, kar pa pomeni v praksi, da se le-to zniža npr. iz 4 na 3,3. Ko pa se približamo takšnemu grelnemu številu pa smo namreč že zelo blizu dobrim toplotnim črpalkam zrak / voda. razen v primerih ko se odločimo za vertikalno sondo. V teh primerih je investicija v slednje tudi do 40 % večja. To pa dolgoročno pomeni, da je prihranek pri toplotnih črpalkah zrak/voda lahko celo večji kot pri sondi. Seveda pa ima vertikalna sonda očitne prednosti v primerih, kjer

Instalater

15

mih toplotnih črpalk iščemo tudi možnost hlajenja tako aktivnega (deluje kompresor) bodisi pasivnega (deluje smo črpalka). Pri horizontalnih zemeljskih kolektorjih pa je zmožnost učinkovitega pasivnega hlajenja zelo omejena. Temperatura zemlje na globini ca. 1,2 m v juliju in avgustu naraste že preko 17 °C kar pomeni, da so zmožnosti pasivnega hlajenja praktično izčrpane, kar še posebej velja za dolga in vroča poletja. Aktivno hlajenje preko horizontalnega zemeljskega kolektorja se v običajnih razmerah odsvetuje. Saj bi v tem primeru pošiljali vročo vodo po ceveh le-tega, kar bi povzročilo izsuševanje okrog cevi in s tem nastanek zračnih mest med zemljo in cevmi kolektorja. Slednje pomeni precej zmanjšano toplotno prevodnost v naslednji

ogrevalni sezoni in s tem tudi zelo znižano učinkovitost ogrevanja. Izjema so kolektorji položeni v z vodo nasičena tla, kjer do takšnih problemov ne pride.

6. Učinkovitost toplotnih črpalk zrak/voda
Danes poznamo kar nekaj izvedb tovrstnih toplotnih črpalk, ki se med seboj razlikujejo tako po obliki, kot po zmožnostih doseganja želenih temperatur ogrevalne ali sanitarne vode. V osnovi poznamo notranje izvedbe, kjer so potrebni dovodni in odvodni kanali (preseka 500 mm ali več) zunanjega zraka, izvedbe z ločenim zunanjim uparjalnikom ter kompaktne zunanje izvedbe. Vse so lahko med seboj funkcijsko zelo podobne, le da moramo pri zadnjih paziti, da ne pride do zamrznitve vode v

4. Toplotne črpalke zemlja/ voda z vertikalno sondo ali toplotne črpalke zrak/voda
Velja osnovno dejstvo, da lahko dosežemo s kvalitetnimi črpalkami zemlja / voda (vertikalna sonda ali horizontalni zemeljski kolektor) grelno število okrog 4, pri toplotnih črpalkah zrak/voda pa okrog 3 (povprečno grelno število pri talnem ogrevanju). Torej je grelno število prvih ca. 30 % večje. Po drugi strani pa je investicija obeh sistemov zelo podobna,

so potrebe po hlajenju znatne. V takšnih primerih je pasivno hlajenje z njimi zelo poceni, saj je edini potrošnik obtočna črpalka.

5. Učinkovitost hlajenja z zemeljskimi kolektorji
Kakor je danes ogrevanje samoumevno, tako bo prej ali slej postalo nujno tudi hlajenje prostorov. Resda se da veliko storiti s konstrukcijo objekta, vendar nam v ekstremnih pogojih tudi to ne zadošča več. Zato pri vseh siste-

16 Instalater
tako služi kot kompenzator večjih ali manjših potreb po toploti. Pri toplotnih črpalkah zrak/voda pa služi tudi za učinkovito odtaljevanje uparjalnika. Potrebna velikost hranilnika je ca. 10 % minimalnega pretoka ogrevalne vode, ki je zahtevan za posamezen model toplotne črpalke. V praksi pa velja, da so lahko hranilniki v primerih talnega ogrevanja do 40 % manjši, kot pa pri radiatorskem ogrevanju. Pri talnem ogrevanju bi ga lahko tudi izpustili, v kolikor je celoten sistem brez termostatskih zapornih elementov in je količina vode v sistemu že iznad prej zapisane meje. Slednje velja samo za toplotne črpalke zemlja/voda in voda/ voda. V kolikor pa toplotne črpalke povezujem s solarnimi sistemi ali biomaso pa je potrebno hranilnik dimenzionirati glede na njihove zahteve.

Februar 2009 vanje, grelnik vode s površino izmenjevalca vsaj 2,4 m2, čemur običajno ustreza najmanj 300 l grelnik vode. Toplotna črpalka namreč prioritetno segreva sanitarno vodo in zato moramo vso toplotno moč prenesti na le-to preko toplotnega prenosnika v grelniku vode. Če je le-ta premajhen potem sanitarne vode ne bomo mogli segreti do npr. 50 °C.

primerih daljšega izpada električne energije. Poleg ogrevalnih toplotnih črpalk, ki so optimirane za režime ogrevanja in dosegajo max. temp. ogrevalne vode (npr. 55 °C) tudi pri najnižjih zunanjih temperaturah (npr. -20 °C) pa je danes na voljo tudi vse več cenejših izvedb, ki dosegajo temperature le do 40 °C ali pa jim temperatura ogrevalne vode s padanjem zunanje temperature tudi precej pada. Slednje niso primerne za ogrevanje sanitarne vode in za radiatorske sisteme. Največkrat se lahko uporabijo za režime talnega ogrevanja in v bivalentnih sistemih z drugimi ogrevalnimi viri.

pri tem pa je ohišje znotraj še zvočno izolirano. Takšne toplotne črpalke so praktično nemoteče v času glavne ogrevalne sezone. Seveda pa je vsaka izvedba moteča v poletnem obdobju v kolikor stoji poleg odprtega okna spalnice. V primerih ogrevanja samo sanitarne vode lahko le-to prestavimo na čas, ko nas ne moti. V primerih, ko pa je potrebno tudi hlajenje pa moramo še posebej razmisliti o zares primernem prostoru tako za nas, kot za bližnjega soseda.

10. Kombiniran grelnik sanitarne vode in hranilnik – da ali ne ?
Glede na to, da želimo segrevati na višjo temperaturo samo tisto vodo, ki jo nujno potrebujemo (sanitarna) na višjem temperaturnem nivoju, vso ostalo pa na nižjo temperaturo, je jasno, da takšne kombinacije ne bomo izbrali saj pomeni nižje grelno število celega ogrevalnega sistema in s tem bistveno višje stroške ogrevanja, kot je potrebno. Takšna kombinacija se lahko izbere zgolj izjemoma – če nimamo dovolj prostora, če imamo samo radiatorje, ali pa pri toplotnih črpalkah, ki izkoriščajo predkondenzacijsko toploto. V vseh primerih pa gre to na račun manjšega prihranka – če nič drugega imamo poleti zaradi precej večjega volumna tudi bistveno večje izgube skozi izolacijo grelnika sanitarne vode v prostor.

8. Ali je potreben hranilnik ogrevalne vode ?
Hranilnik ogrevalne vode je kot neke vrste frekvenčni regulator v elektrotehniki. Preprečuje namreč preštevilne vklope kompresorja kar bi lahko precej zmanjšalo življenjsko dobo le-tega. Običajno dovoljujemo 3 - 4 vklope kompresorja na uro. V času ko kompresor – toplotna črpalka ne deluje jemlje ogrevalni sistem toploto iz hranilnika, ki

9. Kako velik grelnik sanitarne vode potrebujemo ?
Volumen grelnika sanitarne vode je odvisen v 1. vrsti od dnevne porabe le-te in se računa ca. 50 l/ osebo. Največkrat pa prevlada 2. zahteva po kateri mora imeti toplotni prenosnik v njemu površino vsaj 0,2 m2 na vsak kW grelne moči toplotne črpalke. To v praksi pomeni , da moramo izbrati, v kolikor potrebujemo 12 kW toplotno črpalko za ogre-

7. Hrup toplotnih črpalk zrak/voda
Dejstvo je, da ima vsaka takšna toplotna črpalka ventilator in da se sliši do določene mere. To dejstvo moramo upoštevati pri namestitvi v ali ob objekt. Najtišje med njimi so zagotovo toplotne črpalke, ki imajo sesalni in izpihovalni del zraka obrnjen navzdol,

Zapisal: mag. Franc Pesjak Termotehnika d.o.o. 03 703 1635, 031 33 25 13 www.termotehnika.com

Zadostuje 35 m2
Za pridobivanje električne energije s pomočjo fotovoltajike zadostuje površina 35 m2 sprejemnikov.
Četudi vse pridobljene energije iz sonca ne bomo porabili, je izračun za današnje razmere zelo ugoden. S hitrim izračunom lahko ugotovimo, da znaša poraba električne energije za štiričlansko družino skozi leto, v povprečju 3.600 kWh. Višek električne energije pa lahko odvajamo v javno omrežje. To količino energije je mogoče brez večjih težav proizvesti s pomočjo fotovoltajičnih solarnih sprejemnikov s površino 35 m2.

Februar 2009

Instalater

17

Etažni cevni lok
Etažni cevni lok je dobil svoje ime zaradi spreminjanja debeline zunanjih zidov pri višjih zgradbah. Debelina zunanjih zidov pri visokih zgradbah se namreč z višanjem etaž postopoma zožuje in zato je potrebno vertikalne cevne instalacije sproti odgovarjajoče prilagajati.

Slika 2: Zarisovanje drugega 45o loka

veriti mere, kot je prikazano na sliki 3. Pri vgradnji dveh ceveh, ki tečeta paralelno ena ob drugi in z enakim razmikom osi v etažnih lokih, (slika 4), moramo upogibe pri drugi cevi odgovarjajoče za-

makniti. Priključna mera h, ki teče v sredini lokov obeh cevi eden za drugim in se oddaljuje, ga lahko določimo s pomočjo kotne funkcije.

Slika 1: Sredina loka s točko M1

Vendar etažnega cevnega loka ne uporabljamo samo pri navpičnih cevnih razvodih, temveč ga uporabljamo tudi pri raznih zamikih zidov (najpogosteje pri radiatorskih priključkih pod okenskimi parapetami), pri zidnih napuščih itd. Cevni etažni lok naredimo iz dveh 45o lokov in z odgovarjajočim vmesnim razmikom. Na sliki 1 je prikazan primer merjenja za odmik pri zidnem napušču, ki znaša 100 mm. Tako dobimo središčno točko M1 kot sredino prvega 45o loka. Za upogibno dolžino izberemo upogibni radij, torej trikratni premer cevi (pri cevi s premerom 1« je to 100 mm) in od tega prenesemo polovico mere na levo in

desno stran od točke M1. Sredino točke M2 za drugi 45o lok določimo tako, da položimo na sredino cevi ploščati kotnik, kot je prikazano na sliki 2. Daljši krak kotnika je potrebno položiti po sredini cevi. S premikanjem kotnika po osi dolžine cevi in kjer se krajši krak kotnika na upognjenem delu cevi križa z določeno mero (v tem primeru 100 mm) označimo točko M2. Upogibna dolžina je označena kot točka M1. Pri upogibu je potrebno paziti izključno, da so mere etažnega loka točno določene, da lahko obe cevi tečeta paralelno. Pri kontrolni meritvi moramo enostavno preSlika 3: Pri preverjanju mer je potrebno meriti od zunanje stene do zunanje stene

18 Instalater

Februar 2009

Enačba 1

Na črtkanem trikotnem delu, slika 4 lahko vidimo, da je razmerje na strani h k strani a Tangens konice trikotnika na levi, po enačbi 1. Tale kotnik je torej polovica od 45o in zato meri 22,5o. Tako znaša Tangens 22,5o, kar je 0,415. To pomeni, da je dodatek k priključni meri za h 0,415 krat tako velik kot je razmik a na obeh

oseh cevi. V praksi zaokrožimo ta faktor od 0,4 naprej: Dodatek h = 0,4 • razmik cevi a. Tale približna formula se dovoljuje za uporabo samo pri etažah z 45o loki.

V našem primeru je: a = 100 mm in je torej h = 0,4 • 100 = 40 mm.

Slika 4: Potek dveh paralelno polženi cevi

Cevni razdelilnik
Cevni razdelilniki, ki jih vgradimo v kotlovnico oziroma v razdelilno postajo, so večinoma večjih dimenzij in jih je na gradbišču ežko izdelati. Zaradi velikosti in estetskega videza se le ti, večinoma izdelajo v specializiranih delavnicah.
Na gradbišče se lahko dostavijo manjši razdelilniki, v kompletu s pripadajočo armaturo, večji pa se opremijo na licu mesta. Za izdelavo cevnega razdelilnika je potrebno predhodno izdelati načrt z vsemi potrebnimi priključki. Slika 1 prikazuje, kako si lahko pri izdelavi razdelilnika pomagamo z jeklenim U profilom. Tako zagotovimo vgradnjo cevnih nastavkov in prirobnic, da so le-ti pravilno in lepo nameščeni, kar posledično zagotavlja estetski videz. Presek zbirne cevi mora biti vsaj za 1 dimenzijo večji od priključka na ogrevalni kotel. Minimalna debelina toplotne izolacije cevi za ogrevanje se povečuje s presekom cevi. Ta pa mora biti prilagojena s pravilnikom o toplotnih izolacijah, ki je za posamezne cevi sledeča:
DN do DN 20 od DN 25 do DN 35 od DN 40 do DN 100 preko DN 100 mm 20 mm 30 mm DN 100 mm

To pomeni, da je treba vedeti:
) koliko prostora je na razpolago za vgradnjo razdelilnika; ) kako velik mora biti presek DN razdelilnika, koliko priključkov se nahaja od leve na desno stran in kje se nahaja dovodni priključek (priključek kotla); ) če bomo vgradili ventile (V) ali zasune (Z); ) kolikšna je predpisana debelina toplotne izolacije.

Slika 1 – Razdelilnik v izdelavi

Preglednica 1 – Mere cevnega razdelilnika s toplotno izolacijo po DIN EN 558-1 la: Širina razmika zunanjega roba toplotne izolacije, la = 100 mm
15 20 25 32 40 50 65 80 100 125 150 200 DN 161 164 178 182 193 209 234 255 285 297 310 340 15 167 180 185 196 212 237 258 287 300 313 343 20 194 198 209 225 250 271 301 313 326 356 25 202 213 230 254 276 305 318 331 361 32 225 241 265 287 316 329 342 372 40 257 282 303 333 345 358 398 50 306 328 357 370 383 413 65 349 378 391 404 434 80 408 421 434 464 100 433 446 476 125 459 489 150 519 200 200 223 150 283 218 125 323 258 218 100 348 283 243 218 80 368 303 263 238 208 65 378 313 273 248 218 198 50 408 343 303 278 248 228 193 40 423 358 318 293 263 243 208 183 32 433 368 328 303 273 253 216 193 178 25 443 378 338 313 283 263 228 203 188 178 20 448 383 353 318 288 268 233 208 193 183 173 15 458 393 353 328 298 278 243 218 203 193 183 173 DN 200 150 125 100 80 65 50 40 32 25 20 15 H 525 460 420 395 365 345 310 285 270 260 250 240

V primeru, da ni podan podatek za nazivni premer cevi, se debelina toplotne izolacije nanaša na izolacijo s toplotno prevodnostjo: l(lambda) ≤ 0,035 W m • K). Za vse odvodne kakor tudi dovodne cevne priključke je potrebno zagotoviti popolno toplotno izolacijo v skladu s predpisanimi standardi. Samo na zbirni cevi razdelilnika in v področju armatur (ventilov ali zasunov) je lahko izolacija za

Februar 2009 Izračun: Premer razdelilnika:
D DN 1 H h lS

Instalater

19

: Premer razdelilnika v mm : Največji cevni nastavek : Višina do sredine vretena : Višina cevnega nastavka v mm : Razmik cevnega nastavka od sredine do sredine v mm

Običajni izračun (preglednica 1 in 2):
1. 2. 3. 4.

Višina do sredine vretena H za nastavek z velikim DN določiti (na armaturi na primer dolžino armature l v mm). Višina cevnega nastavka h se določi z različnimi priključnimi nastavki. Razmik cevnega nastavka lS vzamemo (sredina - sredina) Premer cevnega razdelilnika izračunamo s formulo

polovico tanjša. Zaradi lepšega videza morajo biti osi na ventilih ali zasunih vgrajeni na isti višini. Zato se jemlje mera od zgornjega roba zbirne cevi razdelilnika do sedeža za tesnilo na prirobnici in po dolžini armature.

Preglednica 2 –Mere cevnega razdelilnika s toplotno izolacijo po DIN EN 558-14 la: Širina razmika zunanjega roba toplotne izolacije, la = 80 mm
15 20 25 32 40 50 65 80 100 125 150 200 DN 141 144 158 162 173 189 214 235 265 277 290 320 15 147 160 165 176 192 217 238 267 280 293 323 20 174 178 189 205 230 251 281 293 306 336 25 182 193 210 234 256 285 298 311 341 32 205 221 245 267 296 309 322 352 40 237 262 283 313 325 338 368 50 286 308 337 350 363 393 65 329 358 371 384 414 80 388 401 414 444 100 413 426 456 125 439 469 150 499 200 200 223 150 233 228 125 238 228 218 100 243 233 223 218 80 248 238 228 223 208 65 253 243 233 228 213 198 50 263 253 243 238 223 208 193 40 268 258 248 243 228 213 198 183 32 273 263 253 248 233 218 203 188 178 25 276 266 256 251 236 221 206 191 181 181 20 278 268 258 253 238 223 208 193 183 183 173 15 281 271 261 256 241 226 211 196 186 186 176 171 DN 200 150 125 100 80 65 50 40 32 25 20 15 H 340 390 320 315 300 286 270 255 245 245 235 230

Primer: Za izris cevnega razdelilnika s priključki potrebujemo naslednje podatke (slika 2):
) 1.Zbirna cev: DN 200 (216 x 6) ) 2.Dovod desno: DN 150 (159 x 4,5), priključek prirobnice ) 3.Navpične odvodne priključke izvesti od leve strani.

Sedem milijard dolarjev vredna naložba
Sodelovanje Sharpa in Enela na področju solarne energije. Podjetji Sharp in Enela želita, v času od 2009 do 2012, vložiti v elektrarniški del za proizvodnjo sončnih celic sedem milijard dolarjev.
Poleg tega, nameravata, v sodelovanju s še neimenovanim evropskim podjetjem, postaviti obrat za proizvodnjo tankoplastnih sončnih celic. Ta naj bi začela delovati sredi leta 2010. Japonski tehnološki koncern Sharp in italijanski energetski koncern Enel bosta delovala v povezavi in razvoju solarne energije v Italiji oziroma po celotni sredozemski regiji. S tem želita izkoristiti vse večje zanimanje po čistih virih energije.Družbi bosta ustanovili podjetje v mešani lasti, ki bo sprva v Italiji, pozneje pa verjetno tudi v drugih sredozemskih državah, so sporočili iz Sharpa. Prve elektrarne naj bi stale v glavnem na jugu Italije.

20 Instalater

Februar 2009

Prirobnice
Povezovanje armatur, raznih naprav in kotlovnih priključkov, od DN 40 naprej, s prirobnicami se šteje za idealno povezovanje. Armature ali cevne dele lahko na prirobnico enostavno privarimo, razstavljanje pa je enostavno.
DIN 2634, DIN 2635) ) Varilna prirobnica (DIN 2573) ) Slepe prirobnice (DIN 2527) ) Navojna prirobnica, samo za navojne cevi (DIN 2566) ) Prevladuje uporaba prirobnic do DN 40
Naslednje mere so odvisne od premera in od nazivnega tlaka normirane: ) Zunanji premer [D] ) Premer delilnega kroga lukenj [k] ) Premer luknje [d] ) Število lukenj in primerni vijaki za povezavo Luknje so razporejene tako, da se simetrično prilegajo na obeh glavnih oseh. Na osi sami ne sme biti nobene luknje. Temu je treba pri montaži nameniti veliko pozornost, saj bo v nasprotnem primeru nemogoča simetrična vgradnja armature.

Imenovanje prirobnice sledi po:
) Imenskem tlaku ) Zunanjem premeru cevi in ) Nazivnem tlaku

Na primer za »varilno prirobnico 50/60,3 PN 6«
Slika 2 prikazuje varilno prirobnico z grlom za nazivni tlak PN 6, PN 10 in PN 16.

Uporaba in material:
Prirobnice opisanih dimenzij se lahko uporabljajo do temperature 120 oC in za delovni tlak do 16 bar. Prirobnice, izdelane iz materialov po DIN 17 100 in za temperature do 300 oC in varilni ter vročino odporna ali legirana

Slika 1 – navojna prirobnica

Takšne vrste spajanja so priporočljiva predvsem v kotlovnicah in raznih strojnicah itd.

Preglednica 1 - prikazuje dimenzije varilnih prirobnic z grlom za nazivni tlak PN 6 (po DIN 2631) Cev Prirobniva
Develina prirobnice

Vijak

Vrste prirobnic:
Sredina luknje

Nastavek tesnila

Prirobnica

Zunanji

Luknja

) Varilna grlata prirobnica (DIN 2631, DIN 2632, DIN 2633,

DN

d1 17,2 20,0 21,3 25,0 26,9 31,8 33,7 38,0 42,4 44,5 48,3 57,0 60,3 76,1 88,9 108 133 159

D 75 80 80 90 90 90 90 120 120 130 130 140 140 160 190 210 240 265

k 50 5 5 6 6 6 6 90 90 100 100 110 110 130 150 170 200 225

d2 11,5 5 5 5 5 5 5 14 14 14 14 14 14 14 18 18 18 18

b 12 11,5 11,5 1,5 1,5 1,5 1,5 14 14 14 14 14 14 14 16 16 18 18

h1 28 28 30 30 32 32 35 35 35 38 38 38 38 38 42 45 48 48

d3 26 28 30 35 38 40 42 50 55 58 62 70 74 88 102 122 148 172

s 1,8 2,0 2,0 2,3 2,3 2,3 2,3 2,6 2,6 2,6 2,6 2,9 2,9 2,9 3,2 3,6 4 4,5

h2 6 6 6 6 6 6 6 6 6 7 7 8 8 9 10 10 10 12

r 4 4 4 4 4 4 4 6 6 6 6 6 6 6 8 8 8 10

d4 35 40 40 50 50 50 50 70 70 80 80 90 90 110 128 148 178 202

f 2 2 2 2 2 2 2 2 2 3 3 3 3 3 3 3 3 3

4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 8 8

10 15 15 20 20 25 25 32 32 40 40 50 50 65 80 100 125
Slika 1 - prirobnica

M10x35 M10x35 M10x35 M10x40 M10x40 M10x40 M10x40 M12x45 M12x45 M12x45 M12x45 M12x35 M12x35 M12x45 M16x55 M16x55 M16x60 M16x60

150

Navoj x dolžina

Skupna višina

Vložek

Število

-

Februar 2009 Preglednica 2 - Prikazuje dimenzije varilnih prirobnic z grlom za nazivni tlak PN 10 (po DIN 2632, DIN 2633) Nazivni tlak PN Navoj * dolžina Sredina luknje Skupna višina

Instalater

21

Prirobnica

Luknja

10 10 15 15 20 20 25 25 32 32 40 40 50 50 65 65 80 80 100 100 125 125 150 150

10 16 10 16 10 16 10 16 10 16 10 16 10 16 10 16 10 16 10 16 10 16 10 16

90 90 95 95 105 105 115 115 140 140 150 150 165 165 185 185 200 200 220 220 250 250 285 285

60 60 65 65 75 75 85 85 100 100 110 110 125 125 145 145 160 160 180 180 210 210 240 240

14 14 14 14 14 14 14 14 14 14 18 18 18 18 18 18 18 18 18 18 18 18 23 23

35 35 35 35 38 38 38 38 40 40 42 42 45 45 45 45 50 50 52 52 55 55 55 55

Število 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 8 8 8 8 8 8 8 8

DN

M12x45 M12x45 M12x45 M12x45 M12x50 M12x50 M12x50 M12x50 M16x55 M16x55 M16x55 M16x55 M16x60 M16x60 M16x60 M16x60 M16x60 M16x60 M16x60 M16x60 M16x65 M16x65 M16x70 M16x70

jekla so primerna za uporabo do temperature > 300 oC in odgovarjajo predpisom DIN 17 175. Za tesnilni material med dvema prirobnicami se uporablja ploščato okroglo tesnilo. Izdelava tesni-

la je odvisna od pretoka medija in delovne temperature. Za tesnjenje do temperature 100 oC se uporabljajo tesnila iz gume in večinoma iz tekstilnih vložkov, prevladujejo pa tesnila iz klingerita in drugih, vročino odpornih vlaken.

Slika 2 – Prirobnica z grlom

22 Instalater

Februar 2009

Zbiranje deževnice
Prihranek denarja in čuvanje okolja. Praktično: Če zbirate deževnico, prihranite vodo in denar in tako naredite tudi nekaj za ohranitev našega okolja. Načeloma je večina rastlin zadovoljnih z vodo iz pipe, vendar pa je »mehka« deževnica idealna za zalivanje vrta ali pranje vašega avtomobila, saj vsebuje manj apnenca kot pitna voda.

Slika 3 – Vgradni kolektor v prerezu

sebnimi cevnimi nastavki, ki so dobavljivi v različnih dimenzijah, na primer 105; 90; 75 in 53 mm in imajo vgrajen prelivni ventil. Tako sta zbiralni vstavek v padni

4 je prikazana vgradnja nastavka »Rainboy« za deževnico z vgrajenim filtrom. S pomočjo takšne naprave, lahko deževnico koristimo v različne namene.

Tehnični podatki nastavka »Rainboy«:
) Vgradnja v jekleno ali plastično padno cev Ø 87 – 105 mm ) Barva: siva, rjava ali v tonu bakra ) Visok izkoristek: do 90% ) Velika stopnja filtriranja ) Iztok: priključek za HT cev DN 50, s priključkom za odtok cevi PE-HD, dimenzije Ø 25 in 32 mm in gibke cevi Ø ¾« ) Enostavna nastavitev za poletne in zimske razmere. S težavami s pitno čisto vodo se soočajo po celem svetu. Voda postaja iz dneva v dan vse bolj dragocena dobrina. V Sloveniji smo med redkimi, kjer si lahko za pitje, še natočimo vodo iz pipe. Zato je zalivanje vrta s pitno vodo veliko zapravljanje. Prav je, da se tega zavedamo in za zalivanje, pranje avtomobilov itn. vse bolj uporabljamo deževnico, ki jo zbiramo v sodu ali drugem zbiralniku. Moderne zbiralnike lahko montiramo tako, da bo deževnica ob polnem sodu odtekala v kanalizacijo in ne bo poplavila. Pri velikem vrtu lahko razmislite celo o nabavi sistema za avtomatsko zalivanje z uporabo deževnice. Od varčevanja z vodnimi viri bo imelo korist tako okolje kot tudi vi, saj bodo vaše rastline zdrave in bohotne.

Slika 1 – Loputa z odtokom se vgradi v padno cev žleba

Zbiralnik deževnice vam bo zagotovo pomagal. Zbiralniki za deževnico niso le sodobnih oblik in barv, temveč je tudi njihovo delovanje enostavno in udobno. Deževnica s strehe odteče v zbiralnik, kjer se shranjuje, nato pa se neposredno iz cisterne, s pomočjo črpalke, uporabi za zalivanje vrta. Seveda lahko takšen sistem montirate tudi v hiši za uporabno vodo in s tem resnično zaokrožite vašo skrb za okolje.

Brezplačna deževnica
Za zbiranje deževnice so na razpolago kompletni sistemi za samogradnjo. Slika 1 prikazuje enostaven primer, pri katerem v padno cev vgradimo posebej prirejeno loputo, preko katere odteka voda v podstavljeni sod ali zbiralnik za deževnico. Ob dežju je potrebno loputo samo odpreti, da se lahko voda izteka v zbiralnik. Obstajajo pa tudi sodobnejši sistemi za zbiranje deževnice, s po-

Slika 4 – Vgradnja nastavka s filtrom

cevi in zbiralna posoda za deževnico povezana le s kosom plastične cevi, kot je prikazano na sliki št. 2 in 3. Kakor hitro je nivo vode v zbirni posodi maksimalno napolnjen (do višine preliva), prične odtekati deževnica v padni cevi direktno v kanalizacijo, mimo zbiralne posode. Zbirna posoda je lahko izdelana v različnih velikostih in barvah. Možno je tudi naknadno dograjevanje. Vgradni nastavki s prelivom se izdelujejo s premerom od 45,6 do 105 mm.

Deževnica – sveže očiščena
Razvoj tehnologije za zbiranje deževnice se vse bolj dopolnjuje. Tako je moč nabaviti vstavek v padno cev deževnice s prelivno stop loputo in z vgrajenim filtrom. To pomeni, da ne bomo deževnico samo zbirali, temveč jo lahko s pomočjo vgrajenega filtra predhodno, še preden priteče v zbirno posodo, tudi očistimo. Na sliki št.

Slika 2 – Sistem za zbiranje deževnice

Februar 2009

Instalater

23

Nano čista pitna voda - AquaVallis
Ali veste, kolikokrat je bila oporečna voda na našem območju?
Kakovost pitne vode v Sloveniji spremlja Inštitut za varovanje zdravja. Poročila rednega monitoringa so dostopna prek spletnih strani inštituta in dokazujejo pogoste neskladnosti odvzetih vzorcev s pravilniki. Analize pitne vode opravljajo tudi zavodi za zdravstveno varstvo in drugi laboratoriji. Rezultati se spreminjajo: pitna voda je namreč ogrožena, ne le ob naravnih nesrečah, poplavah in podobnem, temveč ob vsakem posegu v vodovodni sistem. Sodeč samo po številu prodanih reparaturnih objemk za vodovodne napeljave, je v Sloveniji vsako leto izvedenih okoli 200 tisoč popravil na napeljavah! Vsako popravilo predstavlja potencialno možnost vdora neželenih bakterij v vodo. Povprečna dnevna poraba vode v Sloveniji nenehno narašča. Vsak med nami je v povprečju porabi že več kot 250 litrov. Na dan! Za večino te količine zadošča sanitarna čistost vode. Vsakdo med nami pa bi za ohranjanje lastnega zdravja moral dnevno zaužiti 2 litra vode. Resnično čiste vode! došča? Ali si lahko predstavljate kakšna je razlika med 99,99% in 99,999999% čistostjo? Ko gre za vodo in za zdravje, je vsaka milijoninka pomembna! Izberite 99,999999-odstotno čistost. Izberite nanočisto vodo! prodaje in testiranja poskrbimo tudi za reciklažo ob zamenjavi bioloških filtrskih vložkov. Vgradnja je enostavna, prav tako tudi vzdrževanje.

Kako to dosežemo?
Na željo uporabnika izvedemo začetno analizo vode, predlagamo rešitev ter ponovimo test in s tem dokažemo učinkovitost delovanja filtracijskega sistema Aquavallis. Pri težjih primerih filtracij vključimo Inštitut za varovanje zdravja v Ljubljani in ruski inštitut iz Tomska. S tem je zagotovljena strokovnost in nadaljnji razvoj.

Ali vam zadošča 99,99-odstotna čistost vode?
Voda iz vaše pipe je povezana z več kot 18 000 kilometri vodovodnih cevi. Nanje je priključenih več kot 450 000 odjemnih mest. Kar 75 % prebivalcev Slovenije živi na območju, kjer je bila v letu 2006 vsaj enkrat najdena fekalna bakterija. Standardi zahtevajo, da je voda iz vodovoda 99,99 % čista. To ne pomeni, da ne vsebuje mikroorganizmov, bakterij, težkih kovin: pomeni le, da jih ne vsebuje v takšnih količinah, ki bi ogrožale zdravje. Vam to za-

Zakaj kupiti mikrobiološko nano filtracijsko napravo AquaVallis?
Svetovna inovacija je v membranskem principu filtracije z nano materialom po elektrostatičnem principu, ki iz pitne vode odstranjuje 100% vse bakterije, viruse in večino težkih kovin, kot so živo srebro, arzen, svinec,… Z uporabo sistemov filtrov zagotovimo boljši okus vode, izločimo klor in druge zdravju škodljive snovi (pesticide, nitrite …). Zagotavljamo filtracijo vode z majhnimi padci tlaka, s primerno hitrostjo in s tem zagotovljeno zadostne količine pitne vode. Sistem deluje brez dodatne energije. Poleg

Pokličite 080 81 89.
Vprašajte strokovnjake! Pokličite od ponedeljka do petka od 8. do 15. ure na brezplačno telefonsko številko 080 81 89 in zahtevajte odgovore na vaša vprašanja!

24 Instalater

Februar 2009

Protipožarna zaščita
Vsako leto naredijo požari po celem svetu veliko materialne škode. Nažalost pa zahtevajo tudi veliko število smrtnih žrtev. Zastrašujoča poročila o velikih požarih v stanovanjih, družinskih naseljih, hotelih, industrijskih objektih itd., slišimo skoraj vsak dan. Tudi Slovenija ni izjema.
Z vsemi omenjenimi problemi se srečujemo skoraj vsak dan. Nenadzorovani požar je proces nepopolnega izgorevanja različnih materialov. Hitrost razvoja požara po prostoru je v odvisnosti od gorljivih materialov. Sočasno z izgorevanjem materialov v prostoru, stalno narašča količina sproščene toplote in temperature, ki lahko presega tudi več kot 600 °C. Zato pride v prostoru do nagle razširitve požara. Plameni zajamejo celoten prostor in požar preide v fazo polno razvitega gorenja. Ta prehod imenujemo »flash over« oziroma požarni preskok. Od tega trenutka dalje, je potek požara odvisen, predvsem od geometrije in ventilacije prostora, ter količine gorljivih snovi. Osnovni namen postavitve vgrajene gasilne naprave je zaščita premoženja, še posebej v primerih večjih, odprtih in požarno močneje ogroženih površin. prave za protipožarno hlajenje, ventilske postaje, črpalke postaje za vodo, sistemi za nadzor dima in toplote, naprave za javljanje isker v cevovodih, naprave za javljanje gorljivih plinov in par, ter varnostna razsvetljava, je potrebno pred uporabo preizkusiti in si pridobiti potrdilo o brezhibnem delovanju. Na sliki 1, 2 in 3 so prikazani sistemi za vodno gašenje požarov preko omrežja opremljenega s hidranti. Zakon o gradnji objektov zahteva mehansko odpornost in stabilnost objektov pred požarom. Teh zahtev, brez elementov pasivne požarne zaščite skoraj ni mogoče izpolniti. V zadnjih letih skokovito narašča škoda v industrijskih objektih. Pojavljajo pa se tudi požari v šolah in vrtcih, ki so se, na srečo, do sedaj končali brez žrtev. Kaj storiti, da ne bo žrtev in da bo škoda čim manjša? Če že ne moremo preprečiti požarov, poskušajmo vsaj omiliti njihove posledice. Posledice nenamernih napak, namernih požigov, nepredvidljivih samovžigov, skratka posledice požara lahko omejimo s primerno požarno zaščito.

Slika 1 – Cevno omrežje za vodno gašenje z vgrajenimi zidnimi hidranti

Preglednica 2 - Zidni hidrant z oznakami za priključke in dimenzijami Tlačna cev po DIN 14 811 D C 42 C 52 B A Požarno varnostni ukrepi morajo preprečiti širjenje požara, ne glede na njegov razlog nastanka. V osnovni opredelitvi lahko požarno zaščito razdelimo na tri poglavitne skupine ukrepov: Oznaka dn 25 42 53 75 112 D1 25 mm 42 mm 52 mm 75 mm 110 mm

Aktivna požarna zaščita
Namen aktivne požarne zaščite je v čim krajšem času in čim bolj natančno locirati kraj požara, ga javiti in storiti vse za nadaljnjo preprečitev širjenja ognja. Aktivno požarno zaščito, med katero sodijo požarni javljalniki, stabilne naprave za gašenje, na-

) pasivna požarna zaščita ) aktivna požarna zaščita ) organizacijski ukrepi

Zakonske zahteve
Ukrepi pasivne požarne zaščite so vsi gradbeno tehnični ukrepi za preprečevanje širjenja požara. Proizvodi, ki so vgrajeni s tem namenom, morajo svoje požarne lastnosti dokazati v požarnem preskusu, za kar je njihovim proizvajalcem za ta proizvod podeljen certifikat, s katerim dokazujejo ustreznost proizvoda. Projektiranje pasivne požarne zaščite, vgradnja proizvodov pasivne požarne zaščite in njihovo vzdrževanje pa od odgovornih projektantov,

Preglednica 1 - prikazuje gasilne naprave za požarno zaščito

Februar 2009 Vgrajen sistem aktivne požarne zaščite, ki ga sestavljajo cevne napeljave in mehanizmi, sme pregledovati in preizkušati tehnični preglednik strojne stroke. Sistem, ki ga sestavljajo električne napeljave in deli, pa tehnični preglednik elektrotehniške stroke. Sisteme, ki jih sestavljajo cevne napeljave in mehanizmi, ter električne napeljave in deli, pregledujeta usklajeno, tehnična preglednika obeh strok.

Instalater

25

Zavezanec mora:
) skrbeti za redno vzdrževanje vgrajenega sistema aktivne požarne zaščite v rokih, in na način, kot izhaja iz navodil proizvajalca, oziroma tistega, ki je sistem vgradil, in ga lahko izvajajo le pooblaščeni serviserji ali vzdrževalci; ) skrbeti za pregled in preizkus vgrajenega sistema aktivne požarne zaščite skladno s pra-

Slika 2 – Vertikalni vod z zidnimi hidranti za mokro gašenje požara

gradbenikov in vzdrževalcev oziroma lastnikov objektov, zahteva tudi zakonodajalec. Pravilno projektirani, izgrajeni in vzdrževani objekti, morajo v primeru požara: ) zagotoviti varno evakuacijo ljudi iz objekta

) zagotoviti varen vstop gasilcev in reševalcev v objekt ) določen čas zagotoviti nosilnost konstrukcije ) preprečevati širjenje požara po objektu ) preprečevati širjenje požara na sosednje objekte.

Slika 3 – Zidni hidrant s komplet opremo za suho in mokro gašenje

Preglednica 3 - Podometni in nadometni zidni hidrant izdelan po DIN 3221 in 3222 Model A AD B BD Dodatek št. 1 Dodatek št. 2 DN Način označevanja Podometni hidrant Model Nadometni hidrant 2 prostoležeča gornja izvoda, s praznjenjem 2 prostoležeča gornja izvoda, brez praznjenje Predvideno kot dodatna zaščita Z dodatnim zapiranjem Spuščeno ohišje, zaščita pred nepooblaščenimi uporabniki in z dvema gornjima izvodoma 80, 100, 150 2 zgornja C-izvoda 2 zgornja B-izvoda 1 spodnji A-izvod 2 zgornja B-izvoda 1 spodnji A-izvod Z avtomatskim praznjenjem, do- A datna zaščita vode Isto kot A, toda z dodatnim zapi- B ranjem Brez avtomatskega praznjenja Dodatek U Isto kot B, toda z dodatnim zapi- Dodatek D ranjem Priključek spodaj; vgradnja zra- Dodatek F ven cevne instalacije Stranski priključek; montaža zraven cevne instalacije 80 1) 100 DN Hidrant DIN 3221 – AD2-80-1,5 DN 80: Podometni hidrant z avtomat- DN 100: skim praznjenjem z tlačno vodno DN 150: zaščito (A), s premerom DN 80 in z dvojno zaporo (D) za stransko vgradnjo (2) in dolžina cevi 1500 mm (1,5) m. Oznaka

1) Centralna vodna oskrba, samo za hidrante DN 80

Hidrant DIN 3222-AFUD-1001,25 Podometni hidrant z avtomatskim praznjenjem z tlačno vodno zaščito (A), z s spuščenim ohišjem (F) in z dodatno zaščito (U) kakor tudi z dvojno zaporo (D) s premerom DN 100 za cev 1250 mm (1,25) m.

26 Instalater
vilnikom in obnavljanje veljavnosti potrdila o brezhibnem delovanju sistema; ) hraniti dokumentacijo o pregledovanju in preizkušanju, ter o rednem vzdrževanju vgrajenega sistema aktivne požarne zaščite, dokler je sistem v obratovanju.
Potrdila o brezhibnem delovanju vgrajenega sistema aktivne požarne zaščite, zavezancu ni treba pridobiti za sistem, ki ga je vgradil, čeprav njegova vgradnja ni predpisana. S preizkusom vgrajenega sistema aktivne požarne zaščite se ugotovi ali sistem izpolnjuje zahtevane značilnosti in kapacitete, ki morajo biti skladne s predpisi in standardi, po katerih je bil sistem projektiran in vgrajen, ter namembnostjo oziroma tehnologijo, kot je bila upoštevana pri izdelavi projektne oziroma tehnične dokumentacije. Pregledovanje in preizkušanje vgrajenih sistemov aktivne požarne zaščite lahko opravlja pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki pridobi pooblastilo za pregleGasilske cevi Vsebina l/m Dolžina M Teža 3) kg Vsebina l Kratka Oznaka d1 Mm

Februar 2009

Slika 4 – Sistem gasilske opreme za gašenje požara s pomočjo šprinklerjev

dovanje in preizkušanje vgrajenih sistemov aktivne požarne zaščite. Za hidrantno omrežje je potrebno pred začetkom uporabe pridobiti potrdilo o brezhibnem delovanju omrežja. Pooblaščeni osebi, ki pregleduje omrežje, je potrebno predložiti projektno dokumentacijo, na podlagi katere, preglednik opravi pregled in meritev hidrantnega omrežja.

Načrtovanje vgrajene gasilne naprave poteka na osnovi ogleda in načrtov prostorov s tehnološko opremo. Izdela se projektna dokumentacija ob upoštevanju veljavnih pravilnikov s področja sistemov aktivne požarne zaščite. Osnova za izdelavo projekta je določitev števila con gašenja, glede na razmestitev naprav ali materialov v prostorih. Na podlagi definiranja con se izvrši izračun

Legenda k sliki 4: 1) Zbiralnik vode 2) Črpalna naprava 3) Tlačni vodni zbiralnik 4) Stisnjeni zrak 5) Krmilni ventil 6) Optični alarmni signal 7) Omrežje za škropilnike (Sprinkler) 8) Tlačno stikalo 9) Alarmna naprava

Škropilni cevni nastavek po DIN 14200 Tlak p bar

10

12

14

16

18

20

22

A1) B1) C
1) 2)

110 110 75 52 110 110 7 5 42 42 52

1 2,5 1,6 1,6 5 20 5 20 15 30 15 5 15 20

14,0 19,3 7,6 4,6 8,8 26,8 5,0 16,4 6,1 11,4 1,4 3,8

9,5 9,5 4,4 2,1 9,5 9,5 4,4 4,4 1,4 1,4 2,1 0,5 0,5

15,2 23,7 7,1 3,4 47,5 188,8 22,1 88,2 20,7 41,4 31,8 2,5 7,4

1 1,5 2 2,5 3 3,5 4 4,5 5 6 7 8 9 10

11 13 15 17 18 20 21 22 24 26 28 30 32 33

24 29 34 38 41 45 48 50 53 58 63 67 71 75

42 52 60 67 73 79 85 90 95 105 110 120 125 135

54 66 76 85 93

66 81 93 105 115

95 115 135 150 165 180 190 200 215 235 250 270 285 300

130 160 185 205 225 240 260 275 290 315 345 365 390 410

170 205 240 270 295 315 340 360 380 415 450 480 510 535

215 260 305 340 370 400 430 454 480 525 565 605 640 670

265 325 374 420 460 495 530 560 590 650 700 750 795 835

310 390 450 505 550 600 640 680 715 785 845 905 960 1010

380 465 540 600 660 710 760 810 850 935 1010 1080 1140 1200

A

100 125 105 130 115 140 120 150 130 160 140 175 150 185 160 200 170 210

B2) C
2)

D F

2)

25 25 150

17,7 353,2

1) Sesalna cev DIN 14810 2) Tlačna cev DIN 14811 3) Teža s spojkami

Škropilna cev: 1) DM z ustnikom (d = 4), 2) CM z ustnikom (d = 9), 3) BM z ustnikom (d = 16), 4) DM z šobo (d = 6), 5) CM z šobo (d = 12), 6) BM z šobo (d = 22)

24

4

6

8

9

Februar 2009

Instalater

27

Slika 4 – Požarna varnost protipožarnih inštalacij – šprinkler naprav

potrebne količine gasilne tekočine. Največja izračunana potrebna količina gasilne tekočine na eno cono pa je osnova za izbiro velikosti rezervoarja gasilne tekočine. S količino gasilne tekočine v rezervoarju, oziroma s prostornino rezervoarja, pa je pogojena tudi velikost modula, v katerem se nahajajo elementi naprave z rezervoarjem. Sistem za avtomatsko javljanje

požara uporabljamo za zgodnje odkrivanje požara na varovanem območju. Sistem ga signalizira s sireno in prenosom alarma na varnostni nadzorni center in gasilcem. V primeru da šprinkler naprave potekajo skozi cone objekta kjer šprinkler naprave niso predvidene, morajo izpolnjevati smernice VDS 2092, ki zahtevajo, da morajo šprinkler naprave, vključno z njihovo nosilno podkonstrukcijo (obešala), izpolnjevati protipo-

žarne zahteve razreda F90. V primeru, da cevi šprinkler naprav prevlečemo z zaščitnimi Conlit 150 U ali Conlit 150 P cevaki, brez težav dosežemo razred požarne varnosti F90. Potrebna debelina izolacije je odvisna od oblikovnega faktorja U/A (razmerje med površino, ki jo ogenj objema in pregretega preseka cevi – nosilca), za posamezen konstrukcijski element – cev. Požarna zaščita je pomembna

dolžnost slehernega posameznika. Kljub temu venomer prihaja do požarov, do vse večje požarne škode in celo do žrtev, ki so posledica malomarnosti in nepazljivosti. Večina ljudi ne razmišlja dovolj o tem, kako nevaren je požar. Čeprav to nevarnost priznavamo, jo le redko povezujemo z lastnim premoženjem in osebno varnostjo. Za večino je požar preveč oddaljena grožnja, da bi poskrbeli za ustrezne zaščitne ukrepe. Zavedati se moramo, da je tak odnos do požarne zaščite možno spremeniti le s poučevanjem ljudi, da bodo spoznali požarne nevarnosti, ter skrbeli za njihovo preprečevanje, zaradi sebe in drugih. Te aktivnosti in prizadevanja za izboljšanje splošne požarno varstvene kulture, je eno izmed poglavitnih in najtežjih nalog požarne zaščite.

Izpiranje vodovodne instalacije
Cevno instalacijo za pitno vodo je po končani montaži potrebno temeljito izprati. Izpiranje instalacije se mora izvesti kolikor hitro je to mogoče oziroma v čim krajšem času, po opravljenem tlačnem preizkusu. Izpiranje instalacije se mora opraviti po predpisanih določilih DIN 1988, del 2, odstavek 11,2.
Voda, ki jo uporabimo za spiranje vodovodne instalacije mora biti predhodno filtrirana. Instalacija, ki jo bomo izpirali ne sme presegati skupne dolžine 100 metrov. Čas splakovanja je odvisen od dolžine instalacije, vendar ne sme biti krajši od 15 sekund na meter vgrajene cevne instalacije. Na vsakem odvzemnem mestu mora trajati izpiranje minimalno 2 minuti.

a. Število odvzemnih mest

kos

b. Skupni čas izpiranja (brez časa potrebnega za transport) Minut
Protokol za izpiranje vodovodne instalacije izdela izvajalec ter jo podpišeta izvajalec in pooblaščena oseba graditelja.

V preglednici 1 je prikazan izračun zaslužka po izdelanem normativu v minutah in po posameznih postavkah.

Pozor:

Spiranje cevne napeljave
Spiranje cevne instalacije je določeno s predpisi po DIN 1988 in ustreznimi navodili proizvajalca. Za temeljito izpiranje, mora biti vsako odvzemno mesto odprto vsaj 2 minuti. V kolikor v cevni instalacija ni dosežena hitrost pretoka vode nad 0,5 m/s, je potrebno povečati vodni rezervoar za izpiranje in povečati tlak. Vsekakor pa je potrebno največ pozornosti posvetiti navodilu proizvajalca.

Preglednica 1: Primer izračuna za zaslužek pri izpiranju vodovodne instalacije Št. Postavka 1.) Postavka 2.) Postavka 3.) Postavka 4.) Postavka 5.) Primer izračuna Sredstvo za izpiranje 15 odvzemnih mest 2 podometni armaturi Toplotni hranilnik Izdelava protokola po št. odvzemnih mest Čas 75 4 15 30 2 Skupaj v minutah + transportni stroški Skupen čas 75 90 30 30 30 30 255 minut V preglednici prikazani podatki kažejo, da je skupni čas za izpiranje instalacije 255 minut. To vrednost nato delimo s 15 iztočnimi mesti in dobimo potreben čas za 1 odvzemno mesto. Potreben čas za izpiranje 1 odvzemnega mesta, skupaj z vsemi ostalimi stroški je torej 17 minut.

28 Instalater

Februar 2009

Nova generacija fitingov za dvižne vode
Manj delov, večja prilagodljivost, enostavnejše načrtovanje in hitrejše delo so glavne prednosti novega Uponorjevega sistema večplastnih cevi (MLCP) za dvižne vode v dimenzijah od 63 do 110 mm.
spremembe kar vodi k zanesljivim instalacijam.

Modularni sistem za skoraj vsakršno varianto
Uponorjev MLCP sistem dvižnih vodov je zasnovan na modularnemu konstrukcijskemu konceptu. Z vsega 27-imi komponentami se lahko izvede kakršna koli naloga, katera je do sedaj potrebovala

tudi stotine delov. Zaradi tega se lahko enostavno načrtuje standardne projekte, kot tudi posebne rešitve za izjemno zapletene tehnične probleme. Tudi v primerih, ko so problemi na samem gradbišču videni že na začetku, je sistem izjemno prilagodljiv. Prav vsak spoj se enostavno raz-

Zatiskanje spojev na delovni mizi

Inovativna rešitev
S to inovacijo Uponor postavlja nove mejnike za sisteme večplastnih cevi z ozirom na kakovost, zanesljivost in varnost. Medtem, ko je za konvencionalen sistem instalacij dimenzij od 63 do 110 mm potrebnih do 300 različnih

komponent, se pri MLCP sistemu dvižnih vodov potrebuje nič več kot 27 komponent. Kombinacija polietilena in aluminija v večplastnih ceveh, ki so certificirane v skladu s standardom DIN 16833, naredi sistem robusten, difuzijsko tesen na kisik in odporen na temperaturne in tlačne

Montaža brez uporabe posebnega orodja

Modularni koncept fitingov

Februar 2009 stavi, zato ga je lahko hitro prilagoditi novemu namenu uporabe. v samo enem koraku, kar poenostavlja in pospeši delo ter se s tem doseže precej boljše trajne rezultate.

Instalater

29

Delo je hitrejše, enostavnejše in bolj prilagodljivo
Delo z Uponor MLCP sistemom dvižnih vodov je zares enostavno. Modularna zasnova pomeni, da se je vedno potrebno držati istega postopka za priključitev cevi (pet korakov) in da se težka orodja, potrebna za zatiskanje, uporabljajo na delovni mizi, kar je neprimerno bolje, kot pa če bi se uporabljala nad glavo ali na težko dostopnih mestih. S tem se doseže boljša učinkovitost dela ter zmanjša nevarnost za nastanek poškodb na samem objektu. Za zatiskanje fitingov dimenzije 90 in 110 mm se uporablja obstoječe orodje za zatiskanje z oznako UP 75. Uponorjev MLCP sistem dvižnih vodov odpravlja večkratne redukcije dimenzij. Sistem je koncipiran tako, da se lahko priključi večjo in manjšo dimenzijo cevi

Manj delov in stroškov na učinkovitost kot dodan bonus
Zaradi zmanjšanega števila komponent so vsi deli, ki se potrebujejo, navidezno vedno na zalogi. Za dobavitelje in instalaterje to pomeni, da je konec z nadležnimi zamudami, ki so posledica dolgih dobavnih rokov. Po drugi strani pa profitirajo tudi distributerji z manjšimi zalogami in hitrejšim obračanjem celotnega sistema. Številne prednosti novega UPONOR MLCP sistema dvižnih vodov demonstrirajo izjemno moč in široko področje uporabe (za instalacije dimenzij od 63 mm do 110 mm). Za več informacij se obrnite na TITAN d.d., ki je uradni zastopnik firme Uponor v Sloveniji.
Vili Zabret, TITAN d.d. Enostavno reduciranje dimenzij

30 Instalater

Februar 2009

Sanjske kopalnice iz novih materialov
Svet pohištva postaja čedalje bolj privlačen, razvijajo se novi trendi, skladni z »modnimi smernicami« in časovnim obdobjem. Letošnji trend pohištvene opreme se vrača k rustičnemu in klasičnemu stilu, vendar brez masovne proizvodnje.
Polirock, ki ga, prav tako kot Kerrock, izdelujejo v podjetju Kolpa d.d. Za tiste, ki bi radi ubežali od stresnega vsakdanjika, so v Kolpi pripravili nove modele masažnih tuš kabin, kot so Odila, Melba in Castor (slednja na sliki levo). Paleto zanimivosti so dopolnili še s pravokotno tuš kadjo Sicer lahko svoj prostor za vodne užitke popestrite s Kolpinimi zbirkami kopalniškega pohištva, ki nosijo ženska imena. Tako so od letos na voljo Hana (na sliki spodaj), Kaia ter Oriana, pri katerih lahko izbirate podobo v imitacijah lesa, beli in rdeči barvi. Ponudba pri Kolpa san je pestra in mikavna, še vedno pa v ospred-

Nepogrešljiv je tudi vtis živahne svežine, v ospredje pa se postavlja individualen in celovit pristop k vsakem prostoru. Pojavljajo se nove barve, nov način obdelave in napredni materiali. Največji slovenski ponudnik kopalniške opreme Kolpa san navdušuje z domiselnimi kombinacijami svojih izdelkov in tako vsako doživetje za vrati kopalnice spreminja v sanjanje. Ena od novosti, ki skrbi za pridih mladosti, je kolekcija Fruit, ki je na voljo tudi v živahnih barvah: rdeči, oranžni in zeleni (na sliki levo). »Sadna« linija je sestavljena

iz treh elementov - umivalnika, omarice in police -, vsi pa so narejeni iz trpežnega materiala Kerrock, ki združuje trdoto naravnega kamna in lepoto keramike. Kolpa san predstavlja tudi druge primere kopalniške opreme iz Kerrocka in med tovrstne novosti sodi masažna kabina Bono. Kopalno kad Tristan (na sliki desno) iz programa Kolpa san je ljubljansko Gospodarsko razstavišče na lanskem pohištvenem sejmu uvrstilo na lestvico Deset najboljših – »top ten« izdelkov. Kad je elipsaste oblike, izdelana pa iz kompozitnega materiala

Rumba 140x70, ta pa bo dobrodošla za ljudi, ki prenavljajo svoje stare kopalnice, saj je odličen nadomestek za staro kopalno kad.

je postavlja razvajanje. Potopite se v kopalno kad iz Kolpa san, sanjajte, svet pa vas bo počakal zunaj.

produkcija: HD agencija

KOLPA d.d., Metlika, Rosalnice 5, 8330 Metlika

Kopalnica, moj zaliv užitkov
Užitki v kopalnici so lahko kot poležavanje na najlepših plažah sveta. Izberite pravo kopalnico! Izdelke Kolpa san si lahko ogledate v vseh večjih trgovinah s kopalniško opremo. Več na www.kolpa.si

32 Instalater

Februar 2009

Izvedba odtočne instalacije v zemlji
Nekoč najpogosteje uporabljene cevi za odtočno kanalizacijo iz litega železa, svinca ali kamenine, se danes uporabljajo le še v zelo redkih primerih. Večino omenjenih cevi so nadomestile cevi iz plastičnih materialov. Cevi so izdelane iz polietilena ali propilena in so odporne proti vročini, raznim kislinam in raztopinam.
kanalizacije kasneje skorajda ni mogoča. Pri načrtovanju vodenja odtočnih cevi veljajo podobna pravila kot za vodovodno instalacijo - razdalje zbiralnih vodov in priključkov do vertikalnega voda naj bodo čim krajše, saj s tem zmanjšamo možnost zastajanja odplak. DN 100. V kolikor dovoljujejo hidravlični izračuni, pa je mogoče vgraditi cevi s premerom DN 80.

Padec
) Normalni padec za zemeljsko instalacijo znaša 1:50, kar znese 2 cm/m.

Slika 2 – Cevni loki

Na osnovi prostorske lokacije objekta in priključka za odvod se določi glavni vod odtočne kanalizacije, vključno s padcem. Razdalje zbiralnih vodov in priključkov do vertikalnega voda morajo biti čim krajše, kar zmanjša možnost zastajanja odplak. V primeru, ko je glavni odvod iz kleti, je mogoče združiti vse padne vode že v objektu. S tem se zmanjša število povezav na osnovni liniji.

) Minimalni padec je odvisen od preseka cevi. ) Maksimalni padec je 1:20. Za večje višinske razlike se padci določajo skladno s čistilnimi odprtinami. V preglednici 2 so prikazani minimalni padci J pri ležečih odvodnih instalacijah po DIN EN 12056 in DIN 1986-100.

Slika 1 – KG kanalizacijska cev

Po oznakah jih delimo v dve skupini, in sicer: cevi z oznako HT, ki so izdelane v sivi barvi in so namenjene za uporabo odtočnih vodov z visoko temperaturo, ter cevi z oznako KG (slika 1), ki so v rdečerjavi barvi in jih uporabljamo za polaganje v kleteh, oziroma jih polagamo direktno v zemljo (preglednica 1). Povezava cevi je enostavna. Ena stran cevi je gladka, na drugi strani je oblikovana objemka z Cev Ø od zunaj 110 125 160 200 250 315 400 500 126 142 180 223 282 350 442 552

vstavljenim tesnilnim gumijastim obročem. Tako izvedemo spoj cevi zgolj z vtikom ene v drugo. Za priključek hišnih odtočnih instalacij na čistilno jamo ali javno kanalizacijo za odvajanje odpadne vode uporabljamo cevi iz kamnin ali betona.

Spremembe smeri:
) Zemeljski vod je priporočljivo položiti v čim bolj ravni liniji in paralelno s temelji. ) Spremembo smeri smemo izvesti samo s predpisanimi 15o; 30o in 45o loki (slika 2). ) Sprememba smeri pod kotom 90o ni dovoljena. S tehničnega vidika je priporočljiva izvedba z dvema 45o lokoma, med katerima se, zaradi umirjanja, vstavi raven, kratek kos cevi.

Upoštevati je potrebno sledeče:

Dimenzioniranje
Odtočne vode iz hiše navadno odvajamo v deljenih sistemih (deljena kanalizacija), ali izjemoma, v enem sistemu (mešana kanalizacija). Odtočni kanalizacijski vod, ki ga položimo v zemljo mora biti minimalnega premera

Načrtovanje osnovnih linij
Pomembno je pravilno načrtovanje, saj popravilo nepravilno oziroma slabo izvedene odtočne Objemka

Preglednica 1 – Mere za PVC-U kanalizacijskih cevi (KG cevi) v mm DN 100 125 150 200 250 300 400 500 Ø od zunaj Dolžina l 76 85 100 120 140 160 190 220 Debelina stene s 3,0 3,0 3,6 4,5 6,1 7,7 9,8 12,2

Slika 3 - Spremembo smeri izvajamo z različnimi cevnimi loki in odcepi

Februar 2009

Instalater

33

Zamenjava materialov
Menjava posameznih delov se sme opraviti samo z enakimi dimenzijami in odgovarjajočimi materiali, ki se lahko medsebojno spajajo. Oblikovni deli in tesnila morajo prav tako biti odgovarjajočih dimenzij.

spremembe smeri s premerom ≤ DN 150 se vgradi minimalno na vsakih 40 m, pri premerih ≥ 200 pa na vsakih 60 m ) pri zemeljskih instalacijah in pri instalacijah s spreminjanjem smeri > 30o je potrebno kolikor je mogoče vgraditi čistilno odprtino blizu spremembe smeri.
Na sliki 6 je prikazan način vgradnje pravokotne čistilne odprtine in smradne zapore. Minimalno prekritje zemeljske cevne instalacije mora znašati od 40 do 45 cm. Jašek v katerem je zakopana odvodna instalacija se mora zapolniti s peskom in srednje debelim prodom, debeline okoli 25 cm nad cevjo. Priporočljivi niso materiali, ki nažirajo cevi in tesnila.

Čistilna odprtina
Cevi in smradne zapore ali čistilne odprtine s pravokotno odprtino (za vse odvodne cevi) ali na primer z okroglo odprtino (za priključke, padnih in zbirnih instalacij) so predpisane: ) v zemlji in zbirnih instalacijah mora biti vgrajena minimalno na vsakih 20 m ) v zemeljski instalaciji brez

Slika 4 – Uporaba dvojnega odcepa za spremembo smeri v ležečih instalacijah ni dovoljena

Odcepi
Sprememba smeri pod manjšim kotom 90o ni dovoljena. S tehničnega vidika je priporočljiva izvedba z dvema 45o lokoma, med katerima se, zaradi umirjanja, vstavi raven kratek kos cevi. Pri odvodih zakopanih v zemljo, kakor tudi pri zbirnih cevnih odvodih za kanalizacijo, smemo uporabljati le 45o odcepe (slika 3). Če se želi omejiti povratno namakanje je potreben minimalen nagib 15o od začetka do konca linije. Najmanjša razdalja med dvema cevnima odcepoma mora znašati,

glede na premer cevi, približno 25 do 50 cm. Uporaba dvojnega odcepa za spremembo smeri v ležečih instalacijah ni dovoljena (slika 4).

Sprememba dimenzije
Odvodnih cevnih instalacij v smeri pretoka ne smemo nikoli zmanjševati. Izvedemo lahko le prehod na večjo dimenzijo z odgovarjajočimi prehodnimi kosi. Pri ekscentrično nameščenih prehodih, teče cev, poravnana z vrhom cevi, skozi nastavek (slika 5). S tem se zagotovi boljše prezračevanje zemeljske cevne instalacije.

Slika 5 – Prehodni kos

Slika 6 – Čistilna odprtina in smradna zapora

Preglednica – 2 Minimalni padec J pri ležečih odvodnih instalacijah Vrsta instalacije Neprezračene priključne instalacije Prezračene priključne instalacije Zemeljske in zbirne instalacije znotraj zgradbe - Odpadne vode (stopnja polnjenja 0,5) - Deževnica (stopnja polnjenja 0,7) Minimalni padec J 1,0 % (1:100) 0,5 % (1:200) 0,5 % (1:200) 0,5 % (1:200) 1 cm/m 0,5 cm/m 0,5 cm/m 0,5 cm/m Veljavni predpisi DIN EN 12 056, tabela 5 DIN EN 12 056-2 tabela 8 DIN 1986-100, del 8.3. in 5 DIN 1986-100, del 9.3.5.2 DIN 1986-100, del 9.3.5.2 (korekcija 1)

Zemeljska instalacija za odpadno – na primer mešano vodo in deževnico 1: DN zunaj zgradbe (stopnja polnjenja O,7)

34 Instalater

Februar 2009

Merjenje količine vode
Vodo še vedno prištevamo za enostavno in poceni naravno dobrino. Takšna razmišljanja so napačna. Vsak dan potrošimo ogromne količine vode. Zavedati bi se morali, da je voda omejen naravni vir. Na Zemlji je pitna voda v omejenih količinah.
Dodatno čiščenje vode in njena distribucija po ceveh pa zahtevata veliko energije. Z vodo moramo v prihodnje ravnati varčno in v omejenih količinah. lahko torej neposredno umerimo v m3/s skladno s kontinuitetno enačbo za pretok: pretok v mJ/s = presek cevi v m- x hitrost pretakanja v m/s. doteka merjena tekočina v osi bobna in izmenoma polni merilne prekate. Zaradi posebne oblike prekatov pride pri polnjenju do vrtenja bobna; levi, niže ležeči del prekata postane namreč težji in zato boben zasuče. Tako se zgodi, da voda iz enega prekata izteka, medtem ko se naslednji prekat polni. vinsko ploščo, ki loči vodovodni del od suhega. Pri mokrih števcih ležita pod vodo tako pogonski del kot tudi števec. Ti števci so bolj natančni, vendar jim voda številčnico rada olušči in onesnaži. Na sliki 1 je prikazan števec za merjenje količine vode v stanovanjskih hišah. V preglednici 1 in 2 je prikazana razlika med volumetričnim in števcem s krilnim kolesom. Za merjenje večjih količin vode v industriji se uporabljajo Woltmannovi in elektronski števci. Krilno kolo je vgrajeno v raven kos cevi. Zaradi vodnega toka se kolo vrti, njegovo vrtenje pa polž prenaša na števec. Merjenje množine vode z Venturijevo cevjo (sl. 2) temelji na dejstvu, da je pri različnih hitrostih statični tlak v cevi različen. V ožini je hitrost pretakanja večja kot pred ali za njo. Zato je podtlak na mestu B večji kot na mestu A ali A'. Tlačna razlika med mestoma B in A je odvisna od hitrosti pretakanja in tako tudi od pretoka (kontinuitetna enačba). Po zožitvi ima voda spet isto hitrost kot pred njo, tako da je na mestu A« praktično isti tlak kot na mestu A. Za namestitev vodomera je zadolžen upravljavec vodovoda, kateri določi tudi tip in velikost. Vodomeri so sestavni del priključka, namenjeni pa so za obračun po-

Slika 1 – Univerzalni vodomer za hladno vodo

V enega izmed teh ukrepov spada merjenje porabljene količine vode. Za merjenje porabe vode uporabljamo vodne števce, ki delujejo na dveh različnih principih:

Legenda k sliki 1: 1. Krogelna pipa, razvodnik, pretočni zaporni ventil brez izpusta 2. Jekleni nosilec vodomerja s pritrdilnim materialom 3. Povratna zapora, izpust 4. Enako kot 1, le z izpustom

Merjenje hitrosti
Merimo število vrtljajev propelerja, ki se vrti v vodnem toku. Število vrtljajev v enoti časa (obr/ min) ustreza določeni množini pretečene vode (v m3/s). To izračunamo iz preseka cevi in hitrosti vode. Števec vrtljajev propelerja Nazivna velikost Vn Nazivno ime Poleg števca Vn Dopustna stalna obremenitev Maksimalni pretok Vmax Tlačne izgube pri Vmax Dpmax Prehodni pretok Vt Minimalni pretok Vmin Preklop Vnavzgor Vnavzdol Vgradna dolžina – navoj Višina Širina Teža

Merjenje volumna
Z vodo se izmenoma polni in prazni vrtljiva komora znanega volumna. število obratov je merilo za množino pretečene vode. Ti števci se uporabljajo za manjše pretoke. Pri bobnastih števcih 1,5 R½ 2,5 R¾ Obr. 3 1000 120 30 5 510 37,5 20 6 R1 Obr. 12 850 90 25 10 R1½ Obr. 20 750 150 30

Za hišne števce uporabljamo števce s krilnimi kolesi. Delajo jih v dveh izvedbah. Pri suhih števcih leži krilno kolo v vodnem toku, števni kazalec in številčnica pa sta nameščena zunaj na suhem. Krilno kolo in števec veže gred. Ta je z zaporo speljana skozi ko15 50 2,5 40 90 580 37,5 20 2,3 1,2 40 80 2,5 120 200 900 37,5 20 2,3 1,2 300 320 210 44,5 60 100 2,5 180 280 900 37,5 25 2,3 1,2 360 320 220 56 150 150 10 400* 600 600* 150 30 8,3 4,7 1000 312 420 97,5

Preglednica 1: Hišni vodni števec za hladno vodo do 40 oC po DIN ISO 4064-1 (podatki od proizvajalca) m3/h DN/R m /h
3 3

m /h m3/h mbar l/h l/h m /h
3 3

m /h mm mm mm kg 209 60,5 70 0,48 288 112 95 2 378 132 103 3,3 438 160 131 6,6

270 300 185 38,5

Tlačne izgube v vodnem števcu

Februar 2009

Instalater

35

Preglednica 2: Števec za hladno vodo z volumetričnim kolescem, izdelan po DIN ISO 4064-1 DIN 1988-3

Preglednica 3: Števec s krilnim kolescem izdelan po DIN ISO 4064-1 DIN 1988-3

Preglednica 4: Dimenzije vodnih števcev Priključni navoj Vgradna dolžina v mm Volumen pretoka v m3/h 2) Maksimalen pretok m /h
3

G½B 110 0,6 1,2 50 15 30
3

G½B 110 1,0 2,0 65 25 50

G¾B 165 1,5 3,0 80 40 80

G1B G1¼B 190 2,5 5,0 100 60 120 260 3,5 7,0

G1½B 260 6,0 12,0 150 150 300

G2B 300 10 20 200 250 500

Woltmanov števec Priključek DN
1)

Volumen pretoka v m3/h 2) Maksimalen pretok m /h 2) Nazivni volumski tok rabe vode. Vsak vodomer mora imeti vtisnjeno kontrolo meril od pristojnega urada za kontrolo meril in plemenitih kovin. Dela z nameščanjem in premeščanjem vodomerov, kot tudi nadzor, lahko opravlja samo dobavitelj pitne vode. Količina porabljene vode iz omrežja javnega vodovoda se meri v kubičnih metrih po stanju odčitanem na vodomeru vodovodnega priključka. Vodomere odčitava delavec upravljavca vodovoda enkrat letno. Upravljavec lahko določi tudi drugače. Cena m3 vode se določa

1) V danih pogojih volumskega pretoka lahko izberemo za eno stopnjo večjega ali manjšega

v skladu z določili zakona o komunalnih dejavnostih in na podlagi zakona o temeljih sistema cen in družbene kontrole cen.

Prekinitev dobave vode
Dobavitelj vode lahko na stroške

ogroža zdravje drugih uporabnikov oziroma kakovost vode v javnem vodovodnem omrežju, ) če je priključek na vodovodno omrežje izveden brez soglasja upravljavca, ) če interna napeljava in druge naprave uporabnika ovirajo re-

dno dobavo vode drugim uporabnikom in uporabnik vzroka oviranja noče odstraniti, ) če brez soglasja upravljavca dovoli priključitev drugega uporabnika na svojo interno napeljavo, ) če onemogoča delavcem upravljavca preglede in odčitavanje na vodomeru in interni inštalaciji, ) če uporabnik brez privolitve upravljavca odstrani plombo (na vodomeru, hidrantu itd.) ali kako drugače spremeni način izvedbe priključka, ) če krši predpise o varčevanju z vodo, kadar je to dogovorjeno ali odrejeno (redukcija), ) če ne plača računa v 15 dneh po prejemu opomina pred tožbo.

Preglednica 5: Tlačne izgube v vodnem števcu DIN 1988-3 Števec Volumen pretoka v m3/h Tlačne izgube v mbar uporabnika brez odpovedi prekine dobavo vode v naslednjih primerih: ) kadar stanje interne naprave S krilatim kolesom < 15 1000 Woltmannov vodoravni < 15 600 Woltamnnov paralelni < 15 300

Slika 2 – Venturijeva cev

36 Instalater

Februar 2009

KOLEKTOR LIV d.o.o. - zaupanja vreden partner
KOLEKTOR LIV d.o.o. je del koncerna KOLEKTOR GROUP Smo proizvajalec izdelkov blagovne znamke . LIV Blagovna znamka je prepoznavna v segmentu izdel. kov Sanitarne tehnike. Naš cilj je postati eden vodilnih evropskih ponudnikov sanitarne tehnike.
Že od leta 1954 nam načrtno delovanje, predana in izkušena ekipa ter posluh za vaše želje in potrebe omogočajo, da vedno ponudimo kakovostne izdelke, zasnovane na najsodobnejši tehnologiji in oblikovane v skladu z najnovejšimi trendi. Zanesljivost, kakovost in sodoben dizajn izdelkov LIV dokazuje preko milijon izdelanih in prodanih splakovalnikov letno. Naš uspeh temelji na hitrem in učinkovitem prilagajanju zahtevam trga ter na prodorni strategiji, ki jo vztrajno uresničujemo. podrobneje predstaviti. Nova je postavitev družin izdelkov - v želji po večji prepoznavnosti izdelkov tako po blagovni znamki kot tudi po načinu vgradnje, so splakovalniki in elementi razvrščeni v družine: ) LIV-FIX – družina suhomontažnih elementov ) LIV-MOUNT – družina vgradnih elementov (mokra vgradnja) ) Podometni splakovalniki (za talno školjko) ) Aktivirne tipke ) Nadometni splakovalniki ) Senso program za opremo javnih prostorov ) Sifoni ) Rezervni deli Z novo zasnovo družin izdelkov blagovne znamke LIV vam želimo olajšati delo z našimi izdelki, povečati prepoznavnost izdelkov in blagovne znamke. S številnimi novimi izdelki želimo razširiti vašo ponudbo izdelkov ter zadovoljiti različne potrebe uporabnikov.

splakovalnik volumna 7,5 litra, dvokoličinsko splakovanje. V ponudbi sta Basic in Standard izvedba, ki prinaša številne prednosti v montaži splakovalnika, ter široko paleto novih aktivirnih tipk. Globina splakovalnika 12 cm.

je na voljo velik izbor aktivirnih tipk; skupno 8 novih modelov tipk. V različnih izvedbah to predstavlja skupno kar 44 novih aktivirnih tipk. ) Posebej želimo poudariti nove aktivirne tipke RUBY ECO in ZIRCON ECO – nadstandardne aktivirne tipke z kovinskimi gumbi ter polnili iz žlahtnih materialov, kot so steklo, les, kamen in plexi. ) Prav tako so novost aktivirne tipke AXINITE ECO, EKANITE ECO in LINARITE ECO – aktivirne tipke prinašajo nove, sveže designe in velik nabor barvnih kombinacij.

V skupini LIV-MOUNT vgradnih elementov s splakovalnikom so novi
) LIV-MOUNT vgradni element s splakovalnikom 6012 - splakovalnik volumna 6 litrov, dvokoličinsko splakovanje. Splakovalnika omogočata montažo aktivirne tipke zgoraj ali spredaj in sta idealna za podokensko vgradnjo. ) LIV-MOUNT vgradni element s splakovalnikom 9032 (Mediteran)- splakovalnik volumna 9 litrov, dvokoličinsko splakovanje. Splakovalnik se odlikuje po majhni vgradni globini – 9cm. Je prava izbira v primeru tanjših gradbenih sten.

Poleg že znanih izdelkov blagovne znamke LIV so v produktni splet dodani novi izdelki
Znamo prisluhniti željam in predlogom naših naročnikov, zato skupaj z njimi v aktivnem dialogu izberemo najboljše rešitve, ki jih strokovno in kvalitetno izpeljemo - od prve zamisli do končne izdelave. Podjetje KOLEKTOR LIV d.o.o. tudi v letu 2009 nadaljuje z razvojem blagovne znamke LIV Po. nudba izdelkov Sanitarne tehnike je bistveno razširjena in prinaša številne novosti, ki vam jih želimo

V skupini LIV-FIX suhomontažnih elementov so novost:
) LIV-FIX suhomontažni elementi s splakovalnikom 6012 – splakovalnik volumna 6 litrov, dvokoličinsko splakovanje. Predvsem splakovalnika višine 82 in 88mm sta idealna za podokensko vgradnjo. Vsi LIVFIX elementi s splakovalnikom 6012 podpirajo montažo aktivirne tipke zgoraj ali spredaj. ) LIV-FIX suhomontažni elementi z splakovalnikom 7512 –

V skupini podometnih splakovalnikov je novost
) Podometni splakovalnik 9032 (Mediteran) - splakovalnik volumna 9 litrov, dvokoličinsko splakovanje. Namenjen je za priključitev na talno školjko in je izredno tanek – 8,7 cm. Aktivirne tipke - za nove izdelke družin LIV-FIX, LIV-MOUNT ter podometnih splakovalnikov

Linarite Eco

Ekanite Eco

Axinite Eco

Čisto splakovanje
KOLEKTOR LIV d.o.o.
Industrijska cesta 2 • 6230 Postojna • Slovenija Tel.: +386 (0)5 72 83 700 • Fax: +386 (0)5 72 83 811 sanitar.info@liv.si • www.liv.si
MODRA ŠTEVILKA

080 17 12
ob delavnikih 08.00-15.00

38 Instalater
Skupina izdelkov senzo, namenjenih javnim ter pol-javnim prostorom prinaša poleg znanih izdelkov več novosti; ) APLITE SENSO – DUO – baterijska izvedba; senzorika za brezkontaktno izpiranje (WC splakovalnik 9012). Omogoča dvokoličinsko senzorsko izpiranje in/ali dvokoličinsko mehansko izpiranje. ) CELESTINE – baterijska izvedba; senzorika za brezkontaktno izpiranje (WC splakovalnik 9012). ) HALITE – baterijska izvedba; podometna senzorika za izpiranje urinal. ) Set za urinal – baterijska izvedba; nadometna senzorika za izpiranje urinal. V skupini vidnih splakovalnikov smo dodali splakovalnik Adria – splakovalnik volumna 6 litrov. S svojimi rešitvami in ponudbo sodi podjetje KOLEKTOR LIV ob bok najbolj priznanim proizvajalcem tovrstnih izdelkov. Glavni poudarek pri snovanju in razvoju izdelkov je njihova kakovost in uporabnost.

Februar 2009

Zaščita cevi
Antikorozijska zaščita z zaščitnim trakom. Protikorozijsko zaščito cevi je potrebno prilagoditi glede na pričakovane zunanje vplive in zahtevano trajnost. Zunanjo zaščito zelo pogosto izvedemo z zaščitnimi trakovi.
Preglednica 1: Potrebna količina traku Dimenzija cevi v Ø mm 13,5 17,2 21,3 26,9 33,7 42,4 48,3 60,3 76,1 88,9 114,3 139,7 165,1 Površina za dolžino 100 m m2 4,3 5,4 6,7 8,5 10,6 13,3 15,2 18,9 23,9 27,9 35,9 43,9 51,9 Potrebno za 100 m dolžine cevi pri 50 % prekrivanju m2 88,6 10,8 13,4 17,0 21,2 26,6 30,4 37,8 47,8 55,8 71,8 87,8 103,8 Priporočljiva širina traku mm 19 19 19 19 30 30 50 50 50 100 100 100 100

V preglednici 2 je prikazana širina traku z njegovo površino.

Izolacija cevovodov
Cevovode in elemente, skozi katere se pretaka topel medij, izoliramo, kadar ne želimo, da bi se ta preveč ohladil. Cevi lahko ovijemo z mineralno volno ali različnimi vrstami izolacijskih cevakov. Debelina izolacijske plasti naj bo gospodarna. Pri še enkrat debelejši plasti so stroški več kot dvakrat yecji (preglednica 1. Navadno zadostuje

za cevovode, ki jih vodimo po neogrevanih kleteh ali podstrešjih in skozi katere se pretaka topel medij, 4 cm debela plast izolacije (glej reglednico 3). Plast moramo zaščititi pred vdorom vlage in pred poškodbami. Kjer se bojimo mehanskih poškodb, obdamo mineralno volno z aluminijastim Preglednica 2: Dimenzija traku Širina traku [mm] 19 30 50 100 Površina traku m2/tm [m] 0,019 0,030 0,050 0,100

Zelo primerna sta trakova Coroplast in Corothene, ki jih uporabljamo za zaščito cevi, ki jih na splošno polagamo v zemljo in na prostem. Izolacijski trak Coroplast uporabljamo tudi pri zaščiti cevi proti mrazu.

Pred izvedbo zaščite cevi z izolacijskim trakom, moramo s cevi odstraniti rjo, olje, maščobe umazanijo in vlago. Orientacijske vrednosti potrebne količine traku za zaščito cevi je prikazana v preglednici 1.

Februar 2009 plaščem.Namesto volne uporabljamo predvsem za ravne ploskve tudi druge izolacijske materiale (stiropor, pluto itd.). Najlaže je izolirati cevovode in cevne elemente z žlebaki iz izolacijskih materialov. Pri nas izdelujejo take žlebake iz spenjenih plastičnih mas. Preglednica 3: Izolacijske površine na ceveh Zun. premer cevi – Ø mm DN 10 = 16,75 15 = 21,25 20 = 26,75 25 = 33,50 32 = 42,25 40 = 48,25 50 = 60,00 -za energijsko varčne zahteve pri ogrevalno tehničnih napravah in pri napravah za pitno toplo vodo. Toplotna izolacija za toplotno distribucijske naprave. 65 = 75,50 80 = 88,25 90 = 101,00 100= 113,50 Izolacijska površina v m2 pri debelini izolacije od 20 0,180 0,190 0,210 0,230 0,260 0,280 0,310 0,360 0,400 0,440 0,480 25 0,210 0,224 0,241 0,262 0,290 0,309 0,346 0,394 0,434 0,474 0,514 30 0,241 0,255 0,273 0,294 0,321 0,340 0,377 0,426 0,466 0,506 35 0,273 0,287 0,304 0,325 0,353 0,371 0,408 0,457 0,497 0,537 40 0,304 0,318 0,335 0,357 0,384 0,403 0,440 0,489 0,529 0,569 0,608 45 50

Instalater

39

60 0,430 0,444 0,461 0,482 0,510 0,529 0,565 0,614 0,654 0,694

70 0,492 0,507 0,524 0,545 0,573 0,591 0,628 0,707 0,717 0,757 0,796

0,335 0,370 0,350 0,380 0,367 0,400 0,388 0,420 0,415 0,450 0,434 0,470 0,471 0,500 0,520 0,550 0,580 0,590 0,600 0,630 0,639

Predpisi

0,545 0,567

0,670 0,734

Vožnja na delo
Vsakdanja vožnja na delo in nazaj, približne oddaljenosti 2 krat po 25 km za delovni dan, porabi pri osebnem vozilu srednjega razreda okoli 1000 litrov goriva ali 10 tisoč kWh/a. To je podatek, ki nam pove, da za vsakdanjo vožnjo do službe in nazaj, potrošimo 1/3 več goriva kot za ogrevanje enodružinske nizkoenergijske stanovanjske hiše.

Zamenjava navadne žarnice
Zamenjava navadne žarnice z energetsko varčno žarnico lahko znatno zmanjša porabo električne energije.

Slika – Vsakdanja vožnja na delo in nazaj pomeni velik strošek

40 Instalater

Februar 2009

Geberit mapress ogljikovo jeklo
Geberitov Mapress sistem hladnega spajanja kovinskih cevi s stiskanjem, omogoča uporabo ene izmed najhitrejših, najenostavnejših in najvarnejših tehnologij spajanja cevi ob dodatni prednosti visoke kvalitete in preverjeni zanesljivosti Mannesmann-ove tehnologije.

varnosti višje stopnje vlage, kot na primer pri uporabi v mokrih prostorih. Stisljivi fitingi Geberitovega Mapress sistema iz ogljikovega jekla so na zunanji strani galvansko cinkani (7 - 15 µm debel sloj cinka). Da jih lažje ločimo od fitingov iz nerjavnega jekla so označen z rdečo piko, kmalu pa bodo na tržišču dostopni v novi obliki, z rdečim indikatorjem stiskanja. Fitingi iz ogljikovega jekla so

Mapress precizne hladno vlečene šivne cevi iz nelegiranega ogljikovega jekla v 6 m dolgih palicah so lahko: ) oplaščene z 1 mm debelim slojem polipropilena, ) galvansko cinkane na zunanji strani

) zunaj in znotraj kontinuirano cinkane (cevi za sprinkler sisteme) Na ta način je bistveno zmanjšana nevarnost zunanje korozije tako, da je dodatna zaščita proti koroziji potrebna samo pri ne-

uporabe to potrebno. Geberit Mapress sistem stisljivih spojev iz ogljikovega jekla je najbolj uporaben v zaprtih sistemih radiatorskega ogrevanja, kjer ga je mogoče kombinirati s katerim koli drugim kovinskim materialom. Prav tako je Geberit Mapress sistem iz ogljikovega jekla primeren za izdelavo cevovodov zaprtih obtočnih hladilnih in solarnih sistemov, razvod kurilnega olja ter mokrih sprinkler sistemov (VdS certifikat za dim 22 – 54 mm).

standardno opremljeni z konturnimi črnimi tesnilnimi obroči iz butil kavčuka, ki omogočajo jasno vidno puščanje vode v primeru nestisnjenega spoja. Tesnilne obroče lahko zamenjamo z rdečimi ali zelenimi iz fluoropolimera, če je zaradi področja

Je idealna rešitev za adaptacije obstoječih zgradb, saj spajanje s stiskanjem ne predstavlja nevarnosti za nastanek požara. Pri uporabi dodatkov proti zmrzovanju je potrebno upoštevati Geberitovo listo preverjenih in dovoljenih sredstev.

VZAPR PRA

ST VO NO
JA ZA VEČ IVOST NESLJ

EDINA AV JE

Nova generacija kovinskih press fitingov z indikatorjem stiskanja in zaščitnim pokrovčkom.
Bodite na varni strani z indikatorjem stiskanja na novih fitingih Mapress. Konturni tesnilni obroč, nameščen v fitingu, jasno pokaže nestisnjen spoj pri tlačnem testu. Sedaj pa je s pomočjo indikatorja stiskanja mogoče videti nestisnjene spoje že pred izvedbo tlačnega testa. Vsi fitingi so dodatno opremljeni še s pokrovčkom, ki ščiti tesnilni obroč vse do trenutka uporabe in tako preprečuje poškodbo zaradi umazanije ali prahu. Temu pravimo Know-How Installed. www.geberit.si

42 Instalater

Februar 2009

Oglaševanje v strokovni reviji
Pridobivanje oglasov, za promocijo posameznega podjetja, je prav gotovo najvidnejši del tržnega komuniciranja, s čimer lahko društvo DIEM pokriva stroške za izdelavo strokovne revije INSTALATER. Oglaševanje v reviji je opredeljeno, kot »vsaka plačana oblika neosebne predstavitve in promocije idej, izdelkov ali storitev za znanega naročnika.« To je metoda prenosa sporočila, od naročnika preko medija, do množice ljudi,oziroma »strokovne javnosti«.
Funkcija oglaševanja je namreč, predvsem povečevanje potrošnje in, če nekoliko karikiramo, spodbujanje potrošniških vrednot. Ta »manipulacijska plat« oglaševanja je, v to smo prepričani, sila pomembna, če hočemo razumeti, za kaj pri oglaševanju sploh gre. Termin marketing se pogosto neupravičeno zamenjuje z oglaševanjem, promocijo, celo propagando ali reklamo. Komuniciranje je vsekakor tudi del marketinga, ni pa komuniciranje (bodisi, da gre za oglaševanje, odnose z javnostmi, promocijo) že marketing. Podjetje mora pri svojih marketinških aktivnostih namreč analizirati svoj trenutni položaj na trgu, konkurenco, določiti ustrezno ceno svojih storitev ali izdelkov, organizirati prodajne poti, ustvariti strategijo nastopa na trgu, strategijo cen, itn, ne pa zgolj komunikacijsko strategijo. Osnovni namen marketinga je dvigniti krivuljo povpraševanja po izdelkih, oziroma storitvah podjetja in posledično dvigniti krivuljo dobička. Oglaševanje je plačana oblika tržnega komuniciranja. Oglaševanje je le del, tržno komunikacijskega spleta, le-ta pa je del marketinga. Druge komponente tržnega komuniciranja (promocije) so tudi publiciteta, odnosi z javnostmi, osebna prodaja, pospeševanje prodaje, oprema prodajnega prostora itn. V javni rabi velikokrat uporabljamo tudi izraz reklama, kar pa zagotovo ni sprejemljivo, saj konotira reklamacijo in zavajanje. Oglaševanje je visoko regulirana dejavnost, v kateri ni, oziroma ne bi smelo biti, prostora za zavajanje. V starem veku je bilo najpogostejše oglaševanje od ust do ust. Kljub temu pa so prva oglasna sporočila našli že v ruševinah Pompejev. Prvi koraki proti sodobnemu oglaševanju so bili narejeni z iznajdbo tiska v 15. in 16. stoletju. Že v 17. stoletju so se oglasi pojavljali v tednikih v Angliji. Stoletje kasneje, pa je bilo oglaševanje že široko razširjeno. Z razcvetom ekonomije v 19. stoletju je vedno bolj cvetelo tudi oglaševanje. Leta 1843 je bila ustanovljena prva oglaševalska agencija, v Philadelphiji. Na začetku so agencije delovale le kot posredniki za nabavo oglasnega prostora v časopisih, v 20. stoletju pa so začele prevzemati tudi odgovornost za vsebino le-teh. Pluralizacija medijev in življenjskih slogov, neprestani tehnološki razvoj in vse večja mobilnost ljudi, povzročajo, da je danes oglaševanje bolj aktualno, kot kadarkoli prej. Za napoved, da se bo aktualnost oglaševanja v bodočnosti le še stopnjevala, ne potrebujemo posebnih vedeževalskih sposobnosti, razen seveda, če naštete svetovne tendence čez noč ne prenehajo delovati. Oglaševanje na internetu je v uporabi šele v zadnjih nekaj letih. Cene internetnega oglaševanja so odvisne od mnogih dejavnikov (popularnosti strani, tematika...). V enakem času se je pojavilo tudi oglaševanje preko e-pošte. Najpogostejša so vsiljiva sporočila, ki jih imenujemo spam (podobno kot reklamni oglasi trgovinskih centrov na dom). Z oglaševanjem reklamnih oglasov se zelo trudimo, tudi v naši strokovni reviji. Velik del prostora želimo nameniti vsem tistim oglaševalcem, ki bodo z oglasom seznanili uporabnike s svojo proizvodnjo, oziroma storitvami. Zavedamo se, da trženja ne more opravljati vsak. Trenutno sta v naši reviji za trženje reklamnih sporočil zadolženi Helena Pehant, ki pokriva področje trženja revije INSATALATER v pisni obliki, in Nastja Klevže, ki pokriva trženje revije v elektronski obliki eINSTALATER.

Nastja Klevže

V času velike gospodarske recesije, ob poplavi raznih revij s številnimi reklamnimi oglasi in veliki konkurenci na majhnem slovenskem trgu, nam vsak pridobljen oglas veliko pomeni. Tudi v prihodnje se bomo trudili, da s pridobljenimi dolgoletnimi izkušnjami pri izdaji revije, vnesemo v našo revijo INSTALATER vsebino, predvsem za tiste, ki se s to vrsto strokovne dejavnosti ukvarjajo poklicno in za vse tiste, ki jih zanimata energetsko in gradbeno področje. Da bodo oglaševalci, kot tudi prejemniki revije zadovoljni, smo se odločili za izid revije vsak mesec oziroma šest krat na leto v pisni in elektronski obliki. Tako bo revija dejansko izhajala vsak mesec. Vsi tisti, ki se bodo odločili za reklamo v pisni obliki, pa bodo deležni brezplačnega oglasa tudi v elektronski obliki. Veseli bomo, če boste z nami sodelovali in pomagali, da bodo lahko revijo brezplačno prejemali vsi slovenski instalaterji, člani društva DIEM in številni posamezniki, ki se lahko na revijo naročijo. Prepričani smo, da bo naše skupno delovanje, v teh težkih časih, ko prevladuje gospodarska recesija, sodelovanje še kako potrebno.

Helena Pehant

Glavni cilj oglaševanja je povečati povpraševanje po določenem produktu, storitvi ali ideji. Druga dejavnika, ki vplivata na povpraševanje sta cena in zamenljivost. Zelo dober način za povečanje povpraševanja je, da dosežemo prepoznavnost. Ta omogoča, da se visoko povpraševanje nadaljuje, tudi po prenehanju oglaševanja. Produkt doseže največjo mero prepoznavnosti, ko postane sinonim za vrsto produkta. Prepoznavnost varira glede na potrošnike in trg. Med cilje oglaševanja štejemo tudi povečanje prodaje, tržni delež, osveščenost, informacije o produktih in izboljšanje ugleda podjetja.

Februar 2009

Instalater

43

Hidriina inštalatersko - servisna mreža za solarne sisteme
Spremenjen način dela in življenja vpliva na potrebe in zahteve sodobnih kupcev. Desetletja uveljavljeno samogradnjo stanovanjskih objektov zamenjuje sodobna gradnja po principu »na ključ«.
Spremenjen način dela in življenja vpliva na potrebe in zahteve sodobnih kupcev. Desetletja uveljavljeno samogradnjo stanovanjskih objektov zamenjuje sodobna gradnja po principu »na ključ«. Tak način gradnje narekuje vrsto organizacijskih sprememb storitvenih dejavnosti, te so namreč usmerjene k učinkovitemu poslovanju, dvigu produktivnosti in ekonomičnosti. Vse več je kupcev, ki v naložbah poleg udobja pričakujejo prihranek. Dviga se raven zavedanja, da smo neposredno povezani z naravo, oziroma, da smo del nje. Zato smo tudi odgovorni za naša dejanja, ki škodljivo vplivajo na okolje. Gre predvsem za okoljske spremembe, ki nas z izjemnimi vremenskimi pojavi opozarjajo na posledice našega ravnanja. Ob drugih naravnih virih ima za prihodnje generacije poseben pomen tudi energija, zato je pomembno preudarno izkoriščanje vseh virov energije. Elektrika, nafta in plin so izpostavljeni velikim cenovnim nihanjem, posredno ali neposredno onesnažujejo okolje ali pa so omejeni, zato je prišel čas za izkoriščanje obnovljivih virov energije. kovitost sistema ne temelji samo na visoki kakovosti posameznih elementov sistema, ampak tudi na pravilno izbrani kombinaciji elementov solarnega paketa. Dobro poznavanje elementov solarnega sistema in uporaba zanesljive avtomatike sta ključ do uspeha prodajalca in zadovoljstva uporabnika. Ključno je poznava-

montaže sistema, ) strokovno - prilagojeno montažo sistema, ) kakovostnim zagonom, ) pravilno razlago sistema uporabniku, ) rednim preventivnim vzdrževanjem.
Omenjene dejavnosti lahko izpeljemo samo z načrtno vodenim sistemom, ki temelji na organizirani skupini strokovnjakov, ki znajo opredeliti svoje poslovne cilje in izbrati pravo strategijo za njihovo uresničitev. Da bi lahko hitro in učinkovito trgu ponudili kakovostno in konkurenčno storitev, smo organizirali inštalatersko-servisno mrežo po vsej državi. Naloga strokovnjakov v inštalatersko-servisni mreži je hitra, kakovostna in konkurenčna montaža ter zagon solarnih sistemov.

Instalaterji ob koncu seminarja prejemajo potrdila o udeležbi

V Hidrii nudimo visoko učinkovite sistemske solarne rešitve, ki se odlikujejo z dolgo življenjsko dobo, enostavnima montažo in uporabo ter visoko kakovostjo. Prve sisteme smo izdelali že 1980 leta in ves ta čas spremljamo njihovo učinkovitost in zanesljivost delovanja. Zato vemo, da učin-

nje potreb in želja naročnika, vsak primer pa zase zahteva tudi samostojno analizo.

To dosežemo z:
) dobrim svetovanjem prodajnih inženirjev v fazi izbire sistema, ) sprotnim upoštevanjem dejanskih lastnosti okolja v času

V preteklosti je bilo izobraževanje inštalatersko-servisne mreže za montažo solarnih sistemov preskromno. Danes je jasno, da ob popolni tehnični dokumentaciji dodatno izobraževanje naših strokovnjakov prinaša boljše poslovne rezultate in večje zadovoljstvo kupcev. Zato Hidria za vse pogodbene inštalaterje organizira izobraževanje v Ljubljani ali v

Sistemske solarne rešitve
Informacije: E: sonce@hidria.com, T: 01 300 52 15, www.hidria.com

Obiščite nas na sejmu DOM,

3.- 7. marec 2009 v hali B, prostor št. 11

Hidria d.o.o., Nazorjeva 6, 1000 Ljubljana

HIDRIA_SSE_180x85p0_DOM09.indd 1

11.02.2009 12:08:49 Uhr

44 Instalater
ki temelji na znanju, prizadevnosti, talentu in izkušnjah vsakega posameznika. Če ste samostojni podjetnik s področja sanitarnih inštalacij, sistemov ogrevanja, klimatizacije ali hlajenja in želite svoje izkušnje bogatiti v veliki družini Hidriinih pogodbenih inštalaterjev, nas lahko pokličete na telefon: 01 3305 224 ali nam pišete na naš elektronski naslov: sonce@hidria. com.

Februar 2009 ) strokovno izpopolnjevanje, ki temelji na najnovejših teoretskih spoznanjih in bogatih praktičnih izkušnjah, ) poslovno etiko in pripadnost podjetju, ) zagotovljeno redno preskrbo elementov solarnih sistemov in rezervnih delov in ) pomoč pri odkrivanju poslovnih priložnosti. Za končni uspeh so potrebni tudi prvi uspešni koraki. Naredite jih z vstopom v inštalatersko-servisno mrežo uspešne mednarodne korporacije Hidria in se pridružite njenemu odgovornemu poslovanju s promoviranjem in vgradnjo obnovljivih virov energije.
Avtor prispevka: Josip Mesarič

prostorih Hidria Inštituta Klima v Godoviču. V letu 2008 smo organizirali 4 enodnevnih predavanj v Sloveniji in dve na Hrvaškem. Posameznega predavanja se udeleži od 20 do 25 slušateljev, ki tako pridobijo teoretično znanje obogateno s primeri iz prakse, hkrati pa se slušateljem razloži še najpomembnejše pravice in obveznosti pogodbenega inštalaterja. Po zaključku predavanj se običajno razvije zanimiva razprava

med predavatelji in inštalaterji, izmenjava izkušenj bogati tako ene kot druge. Vsi udeleženci ob koncu seminarja dobijo potrdilo o udeležbi. Da je zanimanje inštalaterjev za pogodbeno sodelovanje veliko, potrjuje podpis 98 pogodb v trinajstih mesecih. Novi pristopi v trženju naših izdelkov nam torej narekujejo razvijanje podjetniške ustvarjalnosti,

Nudimo vam:
) nabavo elementov solarnega paketa po konkurenčnih cenah z zagotovljeno količinsko stimulacijo, ) tehnično dokumentacijo,

Servis solarne naprave
Vse bližje smo pomladi. To je čas, ko nas prijetni in topli sončni žarki razveselijo s svojo toplino. Številni lastniki solarnih ogrevalnih naprav imajo razlog več za svoje veselje. Prične se obdobje, ko občutijo topla ogrevala in tudi voda, ki teče iz pipe je vsak dan bolj topla.
Da ne bi bili razočarani ob prvih izdatnejših sončnih žarkih je prav, da predhodno opravimo nekaj stvari, ki so nujno potrebni, da nam bo solarna naprava v veselje in ne razočaranje. Kot vsako tehnično napravo moramo vključiti tudi za termično solarno elektrarno na strehi za redno vzdrževanje. Veliko dela, če imamo le malo rokodelskega znanja, lahko brez večjih naporov opravimo tudi sami. beti za naslednja dela: ) Preveriti, če je v sistemu prisoten zrak, je potrebno napravo dobro prezračiti in dopolniti na določeni tlak, ) Toplotni medij v napravi napolniti z zaščitno tekočino proti zmrzali, ) V toplotnem menjalniku poskrbeti za preprečevanje in odlaganje vodnega kamna ) Preveriti delovanje varnostnega ventila ) Pregledati toplotni hranilnik ) Preveriti tlak v raztezni posodi ) Pregledati solarne sprejemnike in pritrditve Razen tega naj bi se redno preverjalo delovanje solarne naprave, vključno z delovanjem obtočne črpalke. V kolikor niste prepričani v vaše spretnosti, pa pokličite v pomoč specializirano podjetje. Tako lahko istočasno poskrbite tudi za nadzor vašega ogrevalnega sistema. Takšen pregled vas lahko stane maksimalno od 30 do 50 EUR. Čiščenje solarnih sprejemnikov z zunanje strani ponavadi ni potrebno. Z raznimi testi na napravah, ki so v delovanju že več kot 15 let se je pokazalo, da je delovanje brez čiščenja stekel slabše le za 1 %. V kolikor živite na prometno zelo obremenjujočem delu, kjer je onesnaženost ozračja zaradi številnih vozil ali bližine industrije zelo visoka, je čiščenje sprejemnikov vsekakor priporočljivo. Zaradi tega se priporoča vgradnja toplotnega merilnika. S takšno napravo se lahko ugotavlja tudi funkcionalnost celotne naprave. Po ugodno nizki ceni je mogoče kupiti napravo, s katero je mogoče evidentirati količino proizvedene toplote.Visoko kvalitetne solarne naprave imajo življensko dobo od 20 do 30 let, elektronske komponente pa okoli 20 let.

Vzdrževanje
Če želimo, da bo naprava dobro delovala, je potrebno vsaj vsako drugo, če že ne vsako leto poskr-

Slika – Moč sevanja v W/m2 in dnevno sevanje v kWh/m2

Februar 2009

Instalater

45

3D solarne celice
Nanocevke za logistiko ali izraz RAMP se uporablja predvsem v vojaških raziskovalnih in znanstvenih krogih, vendar so tovrstne tehnologije, izdelki in aplikacije namenjeni tudi javnem sektorju, gospodarstvu in izobraževanju.
Na področju RAMP-a delujejo številna nevojaška podjetja in ustanove, v raziskavah in razvoju nanotehnologij pa sodelujejo tudi številna podjetja iz drugih držav. Merilo »nano« se nanaša na objekte, velike od 1 do 100 nanometrov (1 nm je milijardni del metra), ki jih človeško oko ne more zaznati brez močnih mikroskopov. 3D solarne celice imajo vgrajeno nano cev iz ogljika, s čimer se podvoji količina pridobljene energije, katera se pretvori iz svetlobe v električno energijo. Uporaba novega modela s postavitvijo sončnih celic v sončni stolp, ki so vodene s posebnim računalniškim programom, se je s pomočjo simulacije dosegla kar 500 krat višja absorpcija svetlobe kot z običajnimi sončnimi celicami in kar za devetkrat večja, v primerjavi s trenutno najbolj zmogljivimi tridimenzionalnimi sončnimi celicami. Zasluga za ta dosežek pripada komaj 12 letnemu študentu iz ameriške zvezne države Oregon. Uspelo mu je razviti visoko zmogljivo tridimenzionalno nanocevno sončno celico za vidno in UV-svetlobo. 3D sončne celice so v uporabi že kar nekaj časa. Tovrstne celice je mladenič uporabil za svoje raziskave in na koncu uspel vnesti kar revolucionarni podvig. Brez širše pomoči, katere je bil deležen na inštitutih Georgia Tech in Notre Dame. Pred tem je mladenič, kljub svoji mladosti že študiral jedrsko fuzijo in nanotehnologijo. Razvoj sončnih celic je bil v zadnjih letih deležen izjemnega napredka. Zavedati se je treba, da na svetel in lep sončen dan, daje Sonce približno 1000 vatov energije na kvadratni meter površine Zemlje. Če bi lahko uporabili vso to energijo, bi domove in pisarne napajali s čisto in poceni energijo. Sončne celice so sestavljene iz polprevodnikov, kakršen je na primer silicij, ki se trenutno najpogosteje uporablja. Ko pride svetloba do prevodniškega elementa, se delček pretvoTa tok, skupaj z napetostjo celic (odvisno od električnega polja) definira moč (W), ki jo sončna celica lahko proizvede. Uporaba se ne konča tukaj, ampak so sončne celice prisotne tudi na drugih področjih, na primer v avtomobilski industriji, za napajanje na sate-

ri v energijo tako, da se sprostijo elektroni, nastalo električno polje pa prisili elektrone, da se gibajo v določeno smer. Takšno gibanje elektronov imenujemo tok, in s tem ko na zgornji in spodnji strani celice namestimo kovinske elemente, ga lahko usmerimo ter uporabimo za napajanje električnih naprav.

litih, elektronskih napravah in celo integrirane v nekatera oblačila. Pri uporabi najsodobnejših tehnologij se srečujemo tudi s temno stranjo tovrstne uporabe. Pri varovanju okolja namreč še niso natančno določeni postopki za varno uničenje in reciklažo nevarnih snovi, ki nastanejo tako pri proizvodnji celic kot tudi ob koncu njihove življenjske dobe.

Z vakuumskimi kolektorji skozi vse leto topla voda in podpora pri ogrevanju
Smo švicarski proizvajalec kolektorjev z vakumskimi cevmi, ki se odlikujejo z visoko kvaliteto in so certificirani pri švicarskem inštitutu SPF (www.spf.ch) in pri nemškem inštitutu Fraunhofer (www.fraunhofer.de). Naša tehnologija je patentno zaščitena. Kvaliteta naših izdelkov pa se orientira po standardu kvalitete EURO (Euro Norm/EN). Naše kolektorje razvijamo in proizvajamo v Švici. Naša kontrolna poročila/certifikate najdete na naši domači strani www.amk-solac.com. Podjetju AMK-SOLAC Systems AG je uspelo razviti termični solarni sistem, ki na evropskem prostoru postavlja merila. Naši patentirani kolektorji OPC zagotavljajo izrabo solarne energije v vseh štirih letnih časih, tako v srednjem delu kot tudi v višjih alpskih legah in hladnih regijah. S kolektorji z vakumskimi cevmi dosegamo zelo dobre rezultate, saj le ti štejejo k najboljšim na trgu, kar se tiče zmogljivosti in kvalitete. Kolektorji OPC so optimirani, da dosežejo maksimalno zmogljivost pri minimalni površini – optimum za vsako velikost objekta.

Predstavnik AMK za Slovenijo: ThermoDynamic d.o.o, Gsm.:041 623 371

e-mail: info@solarno-ogrevanje.com

www.solarno-ogrevanje.com

46 Instalater

Februar 2009

Dimnik
Ogrevati pomeni v ožjem pomenu zvišati temperaturo nekega prostora. To pa lahko storimo z zvišanjem temperature zraka, ki obdaja ljudi ali predmete (konvekcijsko ogrevanje), ali pa z obsevanjem s toplotnimi žarki (sevalno ogrevanje).
Slika 2 – Skupinski dimnik

gladke (slika 1). Idealni presek dimnika je okrogel. Če so dimniki zidani iz opek, so ponavadi kvadratnega ali pravokotnega preseka. Znotraj dimne tuljave niso ometane, ker bi omet sčasoma odpadel in bi se močno povečala hrapavost. Stiki med opekami so skrbno izvedeni, da ne vdira v tuljavo zunanjii zrak in da je ta čim bolj gladka. Tuljave naj bodo navpične. Če jih moramo odklanjati od vertikalne smeri, jih smemo nagniti maksimalno za 30° in to vedno v isto smer. Opeke naj bodo vedno pravokotne na smer tuljave. Večina dimnikov je narejenih iz keramičnih elementov z okroglo cevjo. Vgradimo jih v zid ali samostojno in tvorijo tuljavo. Stena take tuljave je zato bolj gladka, presek je okrogel (manjša površina za trenje plinov). Izkoristek je večji, ker je manj uporov, dimne pline pa lahko bolj ohladimo. Seveda pa jih ne ohlajamo pod 120° C, ker bi vodna para kondenzirala in kot spojina z žveplovim dioksidom

zgodi, da je koristni tlak premajhen. Koristni tlak se lahko izračuna: pk = ps – pd - Δ pR pk - koristni tlak statični tlak statični tlak: ps=h(Qh-Qt) dinamični tlak: pd = Qt *V2 /2 v – hitrost dimnih plinov na izstopu iz dimnika Δ pR - vsota tlačnih izgub zaradi trenja v ravnih kanalih (dimniku) Koristni vlek mora zagotoviti zadosten podtlak v kurišču. Dimni plini naj se v dimniku čimmanj ohlajajo. Dimniki naj bodo po možnosti v notranjih zidovih stavbe, dimne tuljave naj grejejo ena drugo (slika 2). Dimne tuljave naj dajejo čimmanj upora. Zato naj bodo znotraj

Slika 1 – Kompletni dimnik

Pri vseh ogrevanjih, pri katerih sprejema vir toplote svojo energijo od zgorevalnega procesa (kurjenje z lesom, premogom, oljem), igra odvajanje zgorevalnih produktov skozi dimnik poleg tega, da odstranjuje dimne pline, še eno važno vlogo. Ker so segreti plini (tudi segreti zrak) lažji, kakor pa je okoliški zrak, se dvigajo (vzgon). Odvajanje dimnih plinov skozi dimnik povzroča torej v kuriščih določen vlek, ki je večji, čim višji je dimnik in čim višja je temperatura dimnih plinov kurišč, ki so priključena na ta dimnik. Dimnik za centralno ogrevanje ima nalogo, da odvaja iz kurišča zgorele pline in da ustvarja potreben vlek, posledica je podtlak v

kurišču, v katerega vteka okoliški zrak, potreben za zgorevanje. Dimni plini imajo višjo temperaturo kot zunanji zrak, zato so specifično lažji in se dvigajo. Statični tlak iz dimnika: ) ps - Statični tlak ) h - višina dimnika ) Qh - gostota zunanjega zraka ) Qt - gostota dimnih plinov Tlak je torej odvisen od višine dimnika in razlike gostot dimnih plinov in zunanjega zraka. Če je hladnejše, bo tlak močnejši, prav tako, če so dimni plini bolj vroči. Tlak mora premagati upore pri pretoku dimnih plinov. Zaradi trenja ob stene dimnika se lahko

Slika 3 – Okrogli keramični dimnik

Februar 2009

Instalater

47

Presek dimnika
Presek dimnika mora biti zadosten, da odvaja vse dimne pline s primerno hitrostjo. Približna enačba:

Montažni dimnik
Vse bolj rastoči stroški dela in hitrost gradnje dimnika silita uporabnike k izvajanju montažnih dimnikov. Montažni dimniki z dimniško cevjo iz nerjaveče pločevine zapolnjujejo vrzel pri ekonomični gradnji visokih več etažnih objektov. Njihova izdelava je prilagojena zahtevam montažne gradnje. Tako lahko danes kupimo dimnik z začetnim setom, kjer je na paleti pripravljen ves potrebni material za izgradnjo dimnika do višine 6,33 m. Montažni dimniki so zelo primerni za uporabo pri nizkotemperaturnih in kondenzacijskih kotlih novejše generacije. Tako lahko v dimniku nastanejo večje količine kondenza, ki jih je potrebno iz dimnika odvajati. Zaradi tega se lahko do dimnika dovede odtočna cev, ki je povezana s kanalizacijo. Pri tem je potrebno biti pozoren na morebitne predpise glede omejitve maksimalne moči kurišča, do katere je možno povezavo s kanalizacijo izvesti brez uporabe nevtralizacijske posode! Na sliki 8 je prikazan sistem ADW TecnoStar podjetja Schiedel, ki je sestavljen iz notranje dimne cevi, zunanje nosilne cevi - oboje iz nerjaveče pločevine, ter vmesne toplotne izolacije debeline 25 mm.

Ad = 0,035 * ( Ø / √ h)
Ad [cm2] - presek dimnika Ø [W] - toplotni tok iz kurišča h [m] - višina dimnika Pri keramičnih dimnikih z okroglim presekom izberemo primerno velikost. Primerno velikost keramičnega dimnika za kurjenje z nadtlačnim oljnim ali plinskim gorilnikom lahko najdemo v preglednici št. 1. Če je vlek premajhen, si pomagamo z umetnim vlekom, ventilatorjem. Tudi pri nadtlačnih oljnih gorilnikih je v kurišču nadtlak, ki dimne pline poriva v dimnik in je zato lahko presek dimnika manjši, ker je hitrost dimnih plinov večja. Rastoči stroški del in vse večje hitrost gradnje, silita k uvajanju montažnega načina gradnje. S prehodom na serijsko proizvodnjo posameznih veliko formatnih gradbenih elementov lahko v dobršni meri zmanjšamo stroške dela. Dimniki proizvajalca Schiedel in številnih drugih proizvajalcev, z dimniško cevjo iz nerjaveče pločevine, zapolnjujejo vrzel pri ekonomični gradnji visokih več etažnih objektov. Njihova izdelava je prilagojena zahtevam montažne gradnje.

Slika 4 – Tok zraka nad streho

H2SO4 bi močno poškodovala dimnik.. Kurišče naj bo po možnosti neposredno priključeno na dimno tuljavo. Kjer to ni mogoče, vodi od kotla do dimne tuljave dimni kanal. Kanal naj se dviguje proti dimni tuljavi, prehod vanjo naj bo zaokrožen. Kanal naj ima dovolj debele stene oziroma toplotno izolacijo, da se dimni plini preveč ne ohladijo. Kjer dimnik predre stre-

mnik v »senci« višjih objektov. Višina dimnika nad ravno (glej sliko 5) ali poševno streho (slika 6) mora biti točno izračunana in dovolj visoka. Dimnik zaključimo s primerno kapo. Enostavna betonska plošča daje najmanj upora pri izstopu plinov. Strah pred dežjem je odveč, saj se pri normalno uporabljenem dimniku ta vlaga takoj posuši. Vse migajoče zaščite in kape, pokrovčki itd. pri zidanih dimnikih močno ovirajo izstop dimnih plinov in so dovoljene le, če je dimnik dovolj visok in ima

Prednosti montažnega dimniškega sistema:
) univerzalna uporabnost za vse vrste goriv in izvedb kotlov

Slika 5 – Višina dimnika nad ravno streho

ho, moramo stik zatesniti. Vlaga, ki prodira v stavbo ob dimniku prenaša s seboj usedline dimnih plinov, katran, ki se izloča potem na stenah dimnika v bivalnih prostorih. Poleg tega dimnik razpada. Najbolje je, če predre dimnik streho na slemenu. Če to ni mogoče, mora segati nad »mrtvi prostor«, kjer nastane zaradi vetra nadtlak (glej sliko 4). Tak nadtlak bi sicer potisnil dimne pline po dimniku navzdol in zgorevanje bi bilo ovirano. Prav tako ne sme biti di-

zato dovolj močan vlek. Če je dimnik prenizek, si lahko v vetrovnih krajih pomagamo z raznimi nastavki. Kadar veter piha, sesa zrak iz dimne tuljave, kadar pa ne piha, je seveda vlek še manjši, saj se koristna višina dimnika zmanjša. Razni »petelini«, ki se obračajo z vetrom, so dobri, vendar le, če so negovani in se res lahko obračajo. Če jih zanemarimo, je še slabše, kot če bi jih ne bilo.

Slika 6 – Višina dimnika nad poševno streho

48 Instalater
storitev, ker dimovodne naprave razen tega, da bistveno vplivajo na pravilno in varno delovanje kurilne naprave, predstavljajo tudi potencialno nevarnost za okolico. Vzdrževanje in čiščenje dimnika Dimnik je namenjen odvodu dimnih plinov, zato ga je potrebno skupaj z ostalimi dimovodnimi napravami redno čistiti. Za čiščenje dimnika in dimovodnih naprav je zadolžen dimnikar, ki delo opravi strokovno. Delo pri čiščenju dimnika je namreč lahko tudi nevarno, saj se je potrebno povzpeti tudi na streho. Običajno pa tudi nimamo vsega potrebnega orodja za kakovostno izvedbo del. Pri kurjenju na trdna in tekoča goriva je potrebno dimnik čistiti enkrat mesečno, pri plinastih gorivih pa vsaj dvakrat v ogrevalni sezoni. Za boljši izkoristek kotla in manjše toplotne izgube v času mirovanja kotla se priporoča vgradnja termične lopute, ki jo vgradimo v dimno cev med kotlom in dimnikom. Motorne lopute vgrajujejo pri tlačnih plinskih ali oljnih gorilnikih, pri pretočnih grelnikih in atmosferskih gorilnikih pa se vgradi bimetalna loputa. Ne glede na to kakšno gorivo se uporablja, bi morala biti pred začetkom kurilne sezone očiščena in pregleda-

Februar 2009

Preglednica 1: Premer keramičnega dimnika za kotle z nadtlačnim oljnim in plinskim gorilnikom.

čistiti vsaka dva meseca. Dimnikar med svojim obiskom očisti kotel, dimni kanal ter dimnik, saj se med obratovanjem preko kurilne sezone v njih naberejo saje in razni stranski produkti zgorevanja. Pri čiščenju dimnika in dimnega kanala dimnikarji še pregledajo

tudi vse revizijske odprtine in mesta, na katerih bi lahko prišlo do uhajanja dimnih plinov v prostor. Če pri tem opazijo kakršnekoli nepravilnosti, pisno opozorijo lastnika s tako imenovanim mnenjem o ustreznosti dimne napeljave, lastnik pa mora te nepravilnosti pred začetkom kurilne sezone odpraviti.

Slika 7 – Dimnik izdelan iz nerjaveče jeklene pločevine se najpogosteje uporablja pri sanacijah

) odpornost na visoke temperature dimnih plinov ) neobčutljivost na kondenzacijo dimnih plinov ) korozijska obstojnost ) garancija, tudi do 30 let Dimnike iz nerjaveče jeklene pločevine najpogosteje uporabljamo pri sanaciji obstoječih dimnikov in za gradnjo novih (glej sliko 8). Pri vgradnji oziroma rekonstrukciji dimovodnih instalacij je potrebno upoštevati ustrezne predpise in standarde. Pri načrtovanju dimovodnih napeljav je potrebno upoštevati še zahteve požarne varnosti, sanitarne varnosti ter možnosti izvajanja dimnikarskih

Slika 8 – Schiedel ADW TecnoStar dimna naprava

na vsaka kurilna naprava. Med kurilno sezono se opravljajo le redna čiščenja dimnikov, ki so odvisna od vrste goriva. Pri pečeh na kurilno olje in plin poleg letnega pregleda pred kurilno sezono ni predpisano dodatno čiščenje med samo kurilno sezono. Je pa potrebno pri pečeh na trdna goriva in lesno biomaso zaradi tvorjenja saj in drugih produktov, napravo

Slika 8 - Dimnikar

Februar 2009

Instalater

49

Opečni zidaki, polnjeni z mineralnim granulatom
Gradnja hiše je enkratna investicija za celo življenje. Izbira gradbenega materiala je zelo pestra. Na voljo so številni materiali. Les, kamen, opeka in drugi naravni ter umetni materiali so osnova za gradnjo vsake zgradbe.
izveden v skladu z zakonskimi predpisi in redno kontrolo, ter garantira, da opeka izpolnjuje vse zahteve v zvezi s kvaliteto. Za zidanje lahko uporabimo polno ali votlo zidno opeko. Opeko ločimo po velikosti oziroma obliki, na klasično in modularno. Vsekakor pa ne smemo pozabiti na dejstvo, da mora biti opeka na-

Slika 2 – Pri zidanju z nanašalnim strojem, se malta nanaša v enakomerni debelini, samo 3 minimetrov

Slika 1 – Opečni zidak z integrirano toplotno izolacijo

skih rolet ali žaluzij se predvidi uporaba originalnih opečnih elementov proizvajalca opek,

varovanjem klime, temveč izrabimo tudi njeno petkratno najvišjo oceno za: ) Toplotno in zvočno izolacijo ) Ekonomičnost ) Enostavno in hitro klasično obdelavo ) Ekološko in vzdržljivo opeko. Z integrirano izolacijo v opeki se v času hitre rasti cen za ogrevalne energente, odlikuje predvsem zaradi enkratne toplotne vrednosti, saj le ta znaša samo 0,08 (W/8 m2)). To pa zagotovo pomeni novo dimenzijo v toplotni izolaciji in nudi idealne pogoje za gradnjo nizkoenergijskih in pasivnih hiš. Izdelava zidovja z ustreznim spajanjem in vrstenjem (slika 3) v vseh nadstropjih z opeko WS 12 CORISO, je v skladu z dovoljenjem Z-17.1-883. Opeka je v skladu z opisom zmogljivosti prekrita s kontaktno tankoslojno malto in se vziduje v skladu s predhodno omenjenim Sklepom Z-17.1-883 in po DIN 1053. V preglednici št. 2 so podani tehnični podatki za opeko UNIPOR – WS2 CORISO. Le strokovna in tehnično pravilna m2 na paleti 2,50 2,50 2,81 2,81 kg na paleti 727 600 673 522 neto cena EUR 4.445,43 2.787,40 3.947,90 3.199,90

Opeka je sestavni in tudi ključni del večine hiš, grajenih v naši okolici. Vse bolj pa postaja z aspekta projektanta – arhitekta ključnega pomena uporaba opečnih zidakov polnjenih z mineralnim granulatom. Pri snovanju stanovanjskih objektov morajo izdelovalci načrtov upoštevati želje investitorja glede razporeditve prostorov in oblikovanja objektov, prostorske pogoje, ki jih določa gradbena parcela, kot tudi zahteve pristojnih upravljalcev komunalne infrastrukture in ostalih soglasodajalcev. Pred nakupom opeke, je dobro, da se posvetujemo s projektantom o dimenzijah opeke, ki bodo uporabljene za zunanje in notranje zidove. Pri zunanjih zidovih so pomembne masa, dimenzije in toplotne karakteristike same opeke. Pomemben člen pri nakupu opeke predstavlja tudi certifikat, ki ga lahko zahtevamo od proizvajalca ali trgovca, iz katerega je razvidno, da je proizvod proArtikel Št. 21236 21220 21230 21226

Preglednica št. 1: Opeka Unicor Coriso se izdeluje v treh različnih profilih UNIPOR W 08 CORSO UNIPOR WS 10 CORSO UNIPOR WS 12 CORSO rejena iz ekološko čiste surovine, brez dodatnih umetnih primesi, saj le tako garantira prijeten in zdrav dom. Nikoli ne kupujmo opeke na temelju razstavljenega primerka. V kolikor predvidevamo gradnjo objekta z uporabo Unipor Coriso opečnih zidakov, ki so polnjeni z mineralnim granulatom je potrebno upoštevati tudi naslednje specifične zahteve: ) gradnja je modularna, s horizontalnim modulom v velikosti 12,5 cm, ) po vertikali je opečni modul 25,0 cm, ) stropovi so monolitni v armirani opečni ali betonski izvedbi, ) vse toplotne mostove v višini stropnih konstrukcij je potrebno preprečiti z vstavki iz standardnih toplotnoizolacijskih elementov debelin 2 cm ) za kasete za vgradnjo okenMere DxŠxV 247x365x249 128x365x249 247x300x249 182x300x249 W WS WS Toplotna izolacija Toplotna + zvočna izolacija Toplotna + zvočna izolacija

z vgrajeno termoizolacijo, ) med okni in zidovi mora biti predvideno kvalitetno tesnjenje stikov, ) fasadna obloga izvedena z ometom mora biti paropropustna in omogočati dihanje« objekta.
V preglednici št. 1 so prikazani trije različni profili opeke Unicor Coriso, ki jih je mogoče kupiti tudi na slovenskem trgu.Moderen način izgradnje pomeni polno nosilnost skupaj z visoko toplotno izolacijo. Optimalni prerez UNIPOR opeke dosega zelo dobre statične vrednosti, kar ne daje le zaupanja ampak tud varnost objekta. Vse to pa omogoča fleksibilno načrtovanje in kasnejšo nadgradnjo objekta. Gradnja z opeko Unicor Coriso, nam ne nudi samo zdravega življenja v stanovanju z aktivnim Teža kg / kos 18,18 7,50 14,95 8,70

Preglednica št. 2: Tehnični podatki za opeko UNIPOR – W 12 CORIS Opis artikla 36,5 Unipor WS 12 CORISO 36,5 polovička WS 12 30,0 Unipor WS 12 CORISO Kotna opeka DF 12 6 10 7,5 Potreben material za m
3

m

3

kos na paleti 40 80 45 60

16 32 16 22

44 88 53 73

50 Instalater

Februar 2009 ampak bo udoben, varen in energetsko učinkovit, v katerem boste lahko predvsem uživali mnogo let. Za informacije se obrnite na:
Slika 3 – Simbolični prikaz načina vezave (zarez)

uporaba omenjenih zidakov bo zagotovila doseganje visoko zastavljenih parametrov in zahtev za trajnost konstrukcij, energet-

sko varčnost objekta, izolacijo notranjosti od zunanjega hrupa in ugodno mikroklimo.Izpolnitev omenjenih pogojev omogo-

ča udobno in prijetno bivanje v objektu, grajenem z opeko UNIPOR CORISO. Objekt zgrajen z našo opeko, ne bo samo lep,

Tamara Kozole, mobitel: 030/ 394 674 Majda Filipan, mobitel: 040 / 468 944

OSTREŠJA – Osnova za mansardno stanovanje
Pred obnovo podstrešja oziroma ureditvijo mansardnega stanovanja je prav, da se predhodno poučimo z nekaj osnovami o podstrešju. Le tako se lahko izognemo številnim težavam, ki bi jih storili med časom gradnje oziroma obnove podstrešja.
Strehe pokrivajo zgradbe in jih varujejo pred vremenskimi vplivi, to je pred padavinami, vetrom, mrazom in vročino. Ločimo nosilne elemente in kritino. Glavni deli strešnega poveznika so lege in škarniki (šperovci), ki jih oblikujemo glede na gradivo (les, jeklo, ojačani beton), na strešni naklon, na obliko ter težo kritine in obremenitev (sneg). Za stanovanjske zgradbe uporabljamo navadno škarnike z nosilno dolžino 4 m in medsebojno razdaljo 0,8 – 1,0 m; opaž debeline približno 24 mm; strešne letve v prerezu 3 x 5 cm, oziroma 4 x 6 cm in dolžine 6 do 7 m; poveznike pa v medsebojnih razdaljah približno 5 m. Strešni naklon je dostikrat predpisan z zakonskimi določili, sicer je pa odvisen od lastnosti kritine in od načina kritja. Lesena ostrešja so lahko z vešali ali brez njih. Strešna vešala sestoje iz leg in iz nanje postavljenih škarnikov. Škarniki učinkujejo kot prostoležeči, previsni in kontinuirani nosilci (tramovi), ki so obremenjeni predvsem na upogib. Strešne lege so pritrjene v določenih razdaljah na veznikih (stropnikih), poleg tega pa morajo biti ojače-

Trikotno vešalo

ne v vzdolžni smeri (na primer s podporami – ročicami) in v prečni smeri (s stropniki). Pri enostavnih ostrešjih manjše razpetine (< 10 m) so škarniki sidrani na

vznožne (kapne) lege, pri vešalih večjih razpetin in pri strešnem naklonu preko 40o so škarniki vezani še na vmesne lege in na slemensko lego. Za majhne razpetine zadoščajo ostrešja brez vešal, pri večjih razpetinah pa povežemo okvire z enim ali več prečniki. Ti prečniki so lahko pomični ali nepomični. Za izračun strešne konstrukcije moramo upoštevati njeno lastno težo, težo snega, veter in pohodno obtežbo. Lastna teža sestoji iz teže kritine, teže škarnikov, leg in veznikov in učinkuje navpično. Teža snega učinkuje navpično in je odvisna od strešnega naklona: pri naklonu 20o je 75 kp/m 2, pri naklonu 60o pa 0 kp/m2. Veter obremenjuje streho pravokotno na ploskev, prometna obtežba pa je usmerjena navpično.

Skupaj v aktivno prihodnost
Že od leta 1993 SONNENKRAFT aktivno opravlja pionirsko delo na področju solarne energije – vedno z novimi cilji in tehnologijami, kako najlažje vsakemu posamezniku približati in omogočiti ekonomično uporabo solarne energije. Prav tako kot naši visoko kvalificirani solarni strokovnjaki! www.sonnenkraft.com

Razširi si obzorja v novi Solarni Akademiji
Trg, ki se tako hitro razvija, kot trg s solarno energijo potrebuje vedno nove in nove solarne strokovnjake. Za sledenje trendom v hitrem razvoju alternativnih tehnologij pa so potrebna strokovno pripravljena izobraževanja. V podjetju Sonnenkraft pripravljamo za naše partnerje vsakoletna šolanja, kjer s pomočjo visoko usposobljenih strokovnjakov lahko dopolnijo in poglobijo znanja na področju solarne termije.

Vse informacije o šolanjih: Gsm: 040 / 259 384 email: tadej.mrak@sonnenkraft.com

Februar 2009

Instalater

51

Kakovost zraka v prostorih
Ustrezna kakovost zraka v prostorih je pogojena z ustreznim načrtovanjem prezračevalnih sistemov in naprav kakor tudi z vzdrževanjem le-teh. Poleg tega se namembnost prostorov pogosto spreminja, prezračevalni sistemi pa pri tem največkrat ostanejo nedotaknjeni. V sodobnih pisarniških prostorih imamo veliko virov onesnaženja zraka. Pravilno načrtovanje omogoča minimalno izpostavljenost uporabnikov onesnaženemu zraku.
Pogosto že s pravilno razporeditvijo naprav v prostor, ki je prilagojena prezračevalnemu sistemu, dosežemo bistveno boljšo kakovost zraka. V prispevku je prikazana obravnavana problematika. ter podane osnove uporabe računalniških simulacij s CFD programskim paketom. Le te nam omogočajo učinkovit izračun porazdelitve zraka v prostorih in so edina prava podpora k reševanju problematike. S pomočjo računalniških simulacij dobimo napoved oziroma predikcijo porazdelitve zraka, ki nam pogojuje kakovost zraka. nižanju kakovosti zraka. Sočasno z nižanjem količin zraka pa se je v stavbah pojavilo več novih izvorov onesnaženja zraka. Gradbeni materiali, pohištvo, laserski tiskalniki, fotokopirni stroji, čistila, ljudje s svojo aktivnostjo (vonjave, dihanje, parfumi …) namreč predstavljajo številne izvore škodljivih snovi, ki predstavljajo tudi potencialno nevarnost za človekovo zdravje. Posledica navedenega je nastanek »bolnih stavb«. Pojem »sindrom bolne stavbe« (Sick Building Syndrome, SBS) je sinonim za bivanjske pogoje pri katerih vsaj 20% ljudi, ki živi ali dela v takšni stavbi, poroča o bolezenskih znakih, ki so povezani z bivanjem v stavbi. Leta 1984 je svetovna zdravstvena organizacija (World Health Organization) ocenila, da se v kar 30% stavb nad kakovostjo zraka pritožuje zelo veliko ljudi. Kakovost zraka v prostoru je problem, ki mu strokovnjaki različnih znanosti (strojništvo, medicina, gradbeništvo, arhitektura …) v zadnjih letih posvečajo zelo veliko pozornost. Raziskave namreč kažejo, da velik del človeške populacije preživi v zaprtih prostorih tudi do 90% svojega časa. V zadnjih letih potekajo tudi številne raziskave kakovosti zraka po svetu. Različne raziskave so pokazale, da je zrak v stavbah lahko veliko bolj onesnažen, kot je zunanji zrak. V zraku v stavbah je mogoče najti preko 900 različnih škodljivih snovi. Kakovost zraka v prostoru je neposredno pogojena in definirana z učinkovitostjo prezračevanja in z učinkovitostjo izmenjave zraka, ki ju pogojuje distribucija oziroma porazdelitev zraka v prostoru. V praksi pa se pogosto srečujemo s primeri nezadostne kakovosti zraka, ki so posledice nepravilne konstrukcije sistema ter pogoste zamenjave namembnosti prostorov. Včasih pa lahko na izboljšanje kakovosti zraka v prostorih vplivamo že s preprosto preureditvijo prostora in prestavitvijo posameznih elementov. Žal inženirji-projektanti klimatizacijskih in prezračevalnih sistemov premalokrat uporabljajo programske pakete za izračun distribucije zraka v prostorih. Izračun distribucije zraka se namreč izvede z uporabo modernih računalniških programov za numerično modeliranje porazdelitve fluida (CFD). Žal pa so ti zaradi svoje relativno visoke cene za komercialne namene in podcenjenosti uporabe premalokrat uporabljeni izven akademskih krogov. Akademski krogi svoje veliko cenejše licence lahko uporabljajo izključno za akademske namene. Edino CFD simulacije lahko podajo pravo sliko dogajanja v prostoru, še posebej v fazi načrtovanja ter največkrat tudi že v fazi delovanja sistemov in naprav. Projektanti se nemalokrat ustrašijo kompleksnosti CFD programov, kljub temu, da na trgu obstajajo namenski programi za inženirsko uporabo, ki so relativno preprosti za uporabo. Eden izmed takih programov je na primer ANSYS Airpak. Paket ANSYS Airpak je namenjen prav obravnavi HVAC problemov in omogoča modeliranje toka fluida, prenosa toplote, transporta kontaminantov in toplotnega ugodja. Paket je zelo enostaven za uporabo in je namenjen predvsem inženirski rabi, saj ne zahteva kompleksnega znanja za uporabo, kot to običajno zahtevajo od uporabnika CFD programi. Kljub svoji navidezno omejeni uporabnosti (namenjen je predvsem obravnavi HVAC problemov) za reševanje fizikalnih enačb uporablja zelo zmogljiv ANSYS FLUENT CFD solver, kar zagotavlja dobre rezultate, ki so seveda pogojeni z začetnimi in robnimi pogoji simulacije. Nadaljevanje v prihodnji številki
Dr. Simon Muhič, univ. dipl. inž.

Uvod
Osnovni namen ogrevalnih, prezračevalnih in klimatizirnih (HVAC) naprav je zagotoviti ustrezno kakovost zraka ob toplotnem ugodju človeka. Kaj sploh je toplotno ugodje? Toplotno ugodje je stanje, ki izraža zadovoljstvo človeka s toplotnim okoljem, kateremu je izpostavljen. To je definicija s katero se najverjetneje strinja večina, vendar je to hkrati tudi definicija, ki je ni moč preprosto prevesti v fizikalne parametre. Toplotno ugodje človeka je namreč pogojeno z mnogimi parametri kot so: temperatura okolja v katerem se nahaja, oblečenost, telesna konstitucija, zdravje, starost, letni čas, aktivnost človeka, osvetlitev, hrup, prisotnost vonjav v zraku, psihično stanje človeka ... Energetska kriza iz začetka sedemdesetih let prejšnjega stoletja je botrovala k miselnosti, da je potrebno z energijo varčevati za vsako ceno. Posledično so se zmanjšale količine vtoka svežega zraka v stavbe, kar je botrovalo k

52 Instalater

Februar 2009

Inovativni sistemski izdelki Sikla
Sikla sistemski izdelki nastajajo in se razvijajo znotraj kreativnih skupin v sodelovanju z notranjimi in zunanjimi strokovnjaki.
nja, ki jih izvedemo s svojimi izdelki, nudimo popolno garancijo.

Pressix CC hiter montažni sistem profesionalcev za profesionalce
Z našim sistemom Pressix CC je montaža tirnic v hipu končana. Nastavite montažni element

ke, storitve in sisteme ter preko odlične kakovosti dolgoročno izpolnjujemo pričakovanja svojih strank. Podjetje Sikla je že leta 1993, in to kot eno prvih na tem področju, prejelo certifikat DIN ISO 9001. S tem je podjetje dobilo tudi potrditev svojega obsežnega in učin-

Izdelki ustrezajo najvišjim kakovostnim zahtevam, uporabniku pa olajšajo delo, prihranijo čas in nudijo varnost. Naše izdelke izdelujejo dobavitelji, ki jih izbiramo sami in ki ustrezajo strogim kakovostnim zahtevam podjetja Sikla. To našemu podjetju omogoča hiter in ustrezen odziv zahtevam tržišča. Vse Sikla izdelke odlikujeta tako dodelana tehnologija in visoka kakovost izdelkov kot tudi uporabniško usmerjena zasnova.

štiri desetletja zaznamuje trg izdelkov za pritrjevanje. Naši izdelki so sedaj na voljo že v več kot 35 državah. Siconnect program izdelkov sega vse od enostavnih elementov za pritrjevanje do kompleksnih sistemskih rešitev in specialnih izdelkov za specifične potrebe. Siconnect izdelki zadoščajo najvišjim kakovostnim zahtevam in ponujajo enostavno in hitro montažo z ogromnimi prihranki.

in glavo vijaka ali nastavni vijak pritisnite v tirnico. Navojna plošča se avtomatično zapre v profil tirnice. Gradbeni element je tako varno fiksiran in ne zdrsne niti v primeru pravokotno postavljenih tirnic. Položaj lahko tudi brez težav prilagajamo. Priviti je treba le še vijak – in končano! Rokovanje s sistemom Pressix CC je enostavno in zagotavlja montažo z ogromnimi časovnimi in stroškovnimi prihranki. Prepričajte se tudi sami in si oglejte naš predstavitveni montažni filmček! (na spletnem naslovu www.sikla.si).

Siconnect – visoko z individualnimi sistemskimi rešitvami
Sikla, kot eden izmed pionirjev na svojem področju, že več kot

Varnost najboljših povezav
Za vas in vaše projekte razvijamo zmeraj le optimalne rešitve pritrjevanja. Nekaj posebnega: Za izdelke, ki jih sami načrtujemo in za rešitve na področju pritrjeva-

Odlična kakovost
Filozofija našega podjetja je, da kontinuirano razvijamo izdel-

kovitega sistema vodenja kakovosti. V sodelovanju z industrijskim združenjem za ogrevalno, klimatsko in sanitarno tehniko (BHKS - Bundesindustrieverband Heizungs-, Klima-, Sanitärtechnik e.V in osrednjim združenjem za .) sanitarne, ogrevane in klimatske sisteme (ZVSHK - Zentralverband Sanitär Heizung Klima) svojim strankam nudimo obsežne jamstvene dogovore. Izdelujemo pametne in strankam prilagojene rešitve za pritrjevanje za domačo in industrijsko rabo. S tem zmanjšamo stroške montaže, skrajšamo čas izgradnje in dosežemo kalkulacijsko varnost. Temeljitost naše montaže omogoča dobavo individualnih, v projekt usmerjenih manjših serij.

54 Instalater

Februar 2009

Revolucionarna opečna gradnja s POROTHERM DRYFIX Sistemom
Blagovna znamka POROTHERM je sinonim za kvalitetne, inovativne in okolju prijazne opečne izdelke. Trende razvoja protipotresnega zidaka POROTHERM S smo nadaljevali in razvili sistem POROTHERM DRYFIX, ki omogoča izredno hitro, kvalitetno in na potres odporno gradnjo.

DRYFIX brušena opeka se enostavno polaga ena na drugo z min. 30% prekrivanjem ter vertikalno s spajanjem s sistemom pero in utor. Dodatna korist za investitorja je poleg enostavne uporabe in hitrosti gradnje še dodatni prihranek malte, kar pomeni pri povprečni stanovanjski hiši cca. 10.000 litrov malte.

zidanjem namočimo. Pomembno je, da se prva vrsta položi natančno. Kontrolo horizontalne ravnosti prve vrste preverjamo z 3-4 m dolgo aluminijasto letvo. Opeke se polagajo ena poleg druge po sistemu pero in utor, brez maltanja v vertikalnih spojih.

4. Priprava POROTHERM DRYFIX Extra PU pene
POROTHERM DRYFIX Extra lepilno peno je potrebno pred uporabo dobro pretresti in jo pritrditi na pištolo. Nato odvijemo vijak pištole in pritisnemo na vzvod (cca. 2 sec), da se pena pojavi na koncu cevi. Izhod pene nadzorujemo s pritiskom na vzvod pištole.

Gradnja s POROTHERM DRYFIX sistemom:

Opeka sistema POROTHERM DRYFIX je brušena na obeh naležnih površinah, zato je zidanje enostavno, hitro in natančno. Kot vezivo uporabljamo POROTHERM DRYFIX Extra poliuretansko lepilo, ki dosega zelo močno sprijemljivost in se lahko uporablja v vseh letnih časih.

Stroški zidanja in stroški dela se znižajo zaradi veliko hitrejše gradnje, objekt pa je zaradi suhe gradnje hitreje vseljiv. Posebna pena POROTHERM DRYFIX Extra se nanaša z pištolo za poliuretansko (PU) peno, zato je uporaba zelo enostavna in hitra. PORORTHERM PLAN

1. Priprava horizontalne hidroizolacije
Po izdelavi prve plošče položimo hidroizolacijo, ki mora biti 15 cm širša kot je debelina zidu, da se lahko spoji z izolacijo pod estrihom.

2. Sloj malte za izravnavo
Po položitvi hidroizolacije označimo položaje in debeline zidov. Pred začetkom zidanja izravnamo podlago na mm natančno z 1,5 cm debelim slojem malte. Priporoča se uporaba zelo natančne Nivelliermax libele.

3. Zidanje prve vrste
Prva vrsta opeke se polaga na še vlažno izravnalno malto. Del opeke, ki se stikuje z malto, pred

56 Instalater
5. Priprava POROTHERM PLAN DRYFIX opeke
Najprej očistimo prah iz naležnih površin z večjim čopičem. Na izravnano prvo vrsto opeke nanesemo dva paralelna traka pene, premer traka naj bo cca. 3 cm debel in od roba brušene opeke oddaljen za cca. 5 cm. Pri debelini zidu 12 cm nanesemo le 1 trak POROTHERM DRYFIX Extra lepilne pene.

Februar 2009

6. Zidanje
Brušeno opeko postavimo na peno preden se le ta posuši. Ko je opeka postavljena na peno se ne sme več premikati.

Po porabi pene je potrebno na pištolo namestiti novo dozo. Dozo odlagamo vedno v pokončnem položaju. POROTHERM PLAN DRYFIX opeke uporabljamo za zunanje nosilne in notranje predelne zidove. Z njimi dobimo ravno površi-

no zidu in urejeno ter čisto gradbišče. Preiskava strižne trdnosti zidu po SIST EN 1052-3, ki je bila izvedena na inštitutu ZAG Ljubljana v junija 2008, je dokazala primernost POROTHERM DRYFIX sistema za zidanje nosilnih zidov stavb na potresnih področjih v Republiki Sloveniji.

Energetsko varčna industrijska svetila Reflecta
V industrijskem okolju so potrebna učinkovita in energetsko varčna svetila. Podjetje Svetloba, d. o. o., je v okviru razvojnega projekta, v katerem so sodelovala tuja in domača podjetja ter Fakulteta za elektroniko in SIQ, razvilo novo energetsko učinkovito in varčno svetilko Reflecta.
pogosti v industrijskem okolju. Ob prihranku električne energije se izboljšata svetlobna jakost in kakovost svetlobe. Posebna svetila zagotavljajo najboljšo simulacijo dnevne svetlobe; svetlobni tok in barva svetlobe se s časom ne spreminjata in nista odvisna od temperature prostora. Življenjska doba najnovejših sijalk je v povprečju najmanj 5 let. Za daljinsko brezžično upravljanje so nameščeni senzorji. Sistem uporablja za prižiganje enega ali več senzorjev. Število senzorjev je bistveno nižje kot pri drugih izdelkih konkurenčnih podjetij. Pri zamenjavi obstoječih svetilk z novimi svetili Reflecta ni potrebno zamenjati obstoječe električne napeljave. tlobni inženiring in montažo. S celotnim pristopom od izdelave do izvedbe projekta »na ključ« strankam nudijo jamstvo za kakovost in moč svetlobe tudi v času dolgotrajne uporabe, kar je posebnost na evropskem trgu. Investicija v energetsko varčen sistem Reflecta je ekonomsko zanimiva, saj se izplača v zelo kratkem roku. V kooperaciji z bančnimi institucijami lahko prihranek električne energije ponudijo tudi brez potrebne začetne investicije. Na željo pa lahko svetlobo tudi najamete. Enostavno zamenjavo in namestitev lahko izvede vaše strokovno osebje. Energetsko varčna svetila Reflecta pomenijo prihranek denarja in dnevno svetlobo.
Svetloba, d. o. o., IOC Zapolje III/12, 1370 Logatec, tel.: 041 631 572, info@svetloba.eu, www.svetloba.eu

Varčna svetilka Reflecta
Osnovni značilnosti svetilke sta visok izkoristek svetlobnega toka (do 93,8 %) in dolga življenjska doba. Posebnost so specialne

refleksije, ki svetlobo ojačajo in elektronika z življenjsko dobo do 100.000 delovnih ur, ki nemoteno deluje tudi pri ekstremnih temperaturah in napetostnih sunkih do 400 V Taki pogoji delovanja pa so .

Uporaba v praksi
Podjetje Svetloba, d. o. o., poleg proizvodnje svetil izvaja tudi sve-

Februar 2009

Instalater

57

Kakovost zraka in varčevanje z energijo za vsak prostor
Proizvajalec Mitsubishi Electric, s sedežem na Japonski, že 85 let s svojimi neprestanimi inovacijami in bogatimi izkušnjami na področju klimatizacije skrbi za nove standarde na področju tehnologije hlajenja, ogrevanja in prezračevanja. Dejstvo seveda je, da slaba kvaliteta zraka slabo, če ne že škodljivo vpliva na znižanje naše produktivnosti, na naše počutje in zdravje.
prostora za lastno ogrevanje ali hlajenje svežega zraka, ki ga dovajajo v prostor iz okolice in s tem istočasno približajo temperaturo dovodnega zraka kar najbližje temperaturi zraka v prostoru. Letošnje leto Mitsubishi Electric predstavlja novo serijo toplotnih izmenjevalcev Lossnay LGHRX5, namenjenih zagotavljanju prihrankov energije in povečanju kvalitete svežega zraka dovedenega v prostor. se izboljša energijska izkoriščenost pri izmenjavi zraka. Novo in izboljšano »hyper eco« jedro ne prepušča v prostor nezaželenih vonjav in škodljivih plinov, po drugi strani pa omogoča zelo visok križni pretok zraka. Zaradi posebno obdelanega (hidroskopskega) papirja in specifične notranje zgradbe razdelilnih in valovitih ploščic jedro ohranja idealno temperaturo in skrbi za razvlaževanje prostora, hkrati pa povečuje učinek toplotne izmenjave. V jedru se, prav zaradi hidroskopsko obdelanega papirja, plini vežejo z vodo in jih ne prepuščajo v prostor. Jedro ne prepušča bakterij, prav tako se v njegovi notranjosti ne nabira prah. Lossnay jedro je požarno varno, vzdrževanje pa je nezahtevno, saj se zunanji filter očisti 1 x letno, jedra pa predvidoma vsaki dve leti.

Predstavljamo novo »HIPER-ECO« jedro Lossnay
Jedro toplotnega izmenjevalca je »HYPER ECO« jedro, izdelano po posebnem procesu, ki ga je razvil Mitsubishi electric. Jedro je izdelano iz strukture, ki temelji na zlaganju enojnih ultra tankih papirnatih plasti, ki prepuščajo visoko vlago in ki so pri novem modelu še učinkovitejše, s čimer

V preteklih 30 letih se je sistem Lossnay razvijal ter dopolnjeval tako, da danes s ponosom predstavlja celo paleto brezhibno tehnološko in energijsko varčnih prezračevalnih naprav. Prezrače-

valne naprave Lossnay z vgrajeno rekuperativno papirno kocko, znižujejo porabo električne energije in s tem stroške. Delujejo po sistemu, da pri odvodu uporabijo slab in topel ali pohlajen zrak iz

58 Instalater
CO2 Senzor
Pomembna novost je možnost priključitve »CO2 senzorja« na Lossnay napravo. S tem omogočimo, da pri povečani vsebnosti CO2 plina v prostoru, senzor s signalom javi krmilniku, ki preklopi hitrost ventilatorja na visoko hitrost. Ko dosežemo normalno oz. dovoljeno vsebnost CO2-ja v prostoru pa se hitrost ventilatorja zmanjša v »zelo nizko hitrost«. Vse za zmanjšanje porabe električne energije. hitro in nizko) sedaj dodatno na voljo še »zelo nizka hitrost« (razen pri modelih LGH150XS in 200RXS). Hitrost delovanja je namreč odvisna od tega, v kakšnem okolju in kje je naprava nameščena. Dodatna pomembna novost pa je vsekakor »By-pass« ventiliranje oz. »free coling« operacija, ki nam omogoča direktno dovajanje hladnega zunanjega zraka v primeru, da je notranjost pretopla; zopet za zmanjšanje porabe električne energije. izbir občutno pripomore k celotnemu procesu varčevanja z energijo. Videz in uporabnost novega upravljalnika ustreza vsem standardom klimatskih naprav Mitsubishi. Vse operacije oz. funkcije, ki so se prej s težavo nastavljale na glavni enoti toplotnega izmenjevalca Lossnay, se sedaj lahko enostavno (po korakih) nastavijo preko upravljalnika. Novi matrični zaslonski prikaz upravljalnika nam omogoča enostavno nastavitev operacij in funkcij, hkrati pa lahko preko zaslona spremljamo trenutno delovanje in stanje toplotnega izmenjevalca zraka. Poleg prezračevalnih naprav Lossnay in GUF(GUF - Lossnay z vgrajenim registrom za hlajenje

Februar 2009 ali gretje dovodnega zraka in vlažilno napravo, vam v svojem celovitem prodajnem programu ponujamo tudi klimatske naprave in sisteme za gospodinjsko ali splošno uporabo (RAC), profesionalne klimatske naprave za posebno zahtevne prostore (PAC,Mr-slim), klimatske sisteme VRF-City Multi za večje in manjše objekte, razvlažilce zraka za gospodinjsko uporabo, toplotne črpalke za stanovanjske objekte (ZUBADAN) ter zračne zavese, vse proizvajalca Mitsubishi Elctric. Za tehnično svetovanje in sodelovanje nas pokličite na brezplačno telefonsko številko 080 98 98.
Mateja Mauser, Ream d.o.o.

Krmiljenje
Pri izbiri pretoka zraka v toplotnem izmenjevalcu je, poleg standardnih hitrosti (zelo hitro,

Novi upravljalnik PZ-60DR-E
Za prezračevalne naprave Lossnay serije RX5 je na voljo novi daljinski upravljalnik, ki s svojimi novimi možnostmi funkcionalnih

Zajem in odvod zraka
Sveži zrak zajemamo tam, kjer je najbolj čist. Za objekt v mestu na primer bomo zajemali zrak na dvoriščni strani, ne pa s ceste. Zajemamo ga čim višje. Pri tleh dvigajo udeleženci prometa prah. Ta se dviguje in spet pada.
Pri tleh nastane vrtinčenje, plast je visoka kake tni metre. Sesalne odprtine naj bi torej bile višje.Sesalne odprtine so lahko take kot na sliki 1 in 2. V betonskem kanalu so žaluzije, tako zavarujemo kanal pred padavinami in pred vdorom ptic in večjih delcev ra-

Slika 2 – Zajem ali odvod zraka na strehi

znih snovi. Tudi, v pločevinastem kanalu, ki vodi preko strehe, so zaščitne rešetke. Tak kanal mora biti v toplejših prostorih (v strojnici) izoliran, da se zračna vlaga ne kondenzira na hladnih površinah. Enak kanal,

slika 2, je namenjen odvodu odpadnega zraka. Sveži zrak prehaja skozi filtre, preden vstopa v prostore, da odstranimo predvsem trdne delce (prah). Filtri so iz papirja, platna, plastičnih snovi, kovine in drugega.

Slika 1 – Zajem zraka nad terenom

Februar 2009

Instalater

59

Prezračevanje
Dober zrak v prostoru in racionalna poraba energije ustvarjata bivalno ugodje. Naraščajoče cene energije in težnja po zmanjšanju izpusta CO2 v ozračje sta privedla do sodobne gradnje objektov, kjer se uporablja vedno boljša toplotna izolacija ter izolativnejša okna in vrata.
Pri takšnjih gradnjah je potrebno poskrbeti za dovod svežega zraka. Z uporabo rekuperatorjev se svež zrak segreje na račun toplote odpadnega zraka. Tako se doseže v prostoru zdrava klima brez hrupa, prahu, strupenih plinov in z idealno vlažnostjo. Znanstveno je dokazano, da imajo ljudje, ki živijo v premalo prezračenih prostorih, pogosteje zdravstvene težave kot na primer glavobole in alergije. Povprečen človek preživi 90% svojega časa v zaprtih prostorih. Zato je ustrezno prezračen bivalni prostor zelo pomemben za kvaliteto bivanja. ) Občutno zmanjšane toplotnih izgub. Umazan zrak, poln prašnih delcev, vlage, CO2 in neprijetnih vonjav, se odvaja iz kopalnic, sanitarij in kuhinje, v bivalne prostore pa se preko filtra dovaja svež zrak iz okolice. Odpadni zrak odda v rekuperatorju del svoje toplote svežemu zraku. Rekuperator je toplotni izmenjevalec, kjer izstopni zrak predaja svojo toploto vstopnemu zraku. Ventilatorja v rekuperatorju uravnavata pretok dovodnega in odvodnega zraka, filtri pa uravnavajo čistost zraka. Za primere, ko izstopni zrak ne mora dovolj segreti vstopnega zraka, ima rekuperator vgrajen električni grelec in termostat, ki vravnavata temperaturo vstopnega zraka. Za notranje prezračevanja so razviti različni sistemi prezračevalnih kanalov in sicer od sistema z gibljivimi antibakterijskimi in antistatičnimi cevmi do različnih izvedb ploščatih kanalov in izoliranih cevovodov.

nje vlage iz prostora povzroča neprijetno počutje in nastanek zidne plesni.) ) Toplota ostane v bivalnem prostoru, medtem ko ostane hrup zunaj. ) Svež zrak gre skozi filtre in predgrelec. Mogoča je tudi vgradnja filtra nabitih delcev.

Primer izvedbe prezračevanja Umazan zrak poln prašnih delcev, vlage, CO2 in neprijetnih vonjav, se odvaja iz kopalnic, sanitarnih in drugih bivalnih prostorov. Preko filtra, pa se dovaja svež zrak iz okolice. Odpadni zrak odda v rekuperatorju del svoje toplote svežemu zraku.

Glavne prednosti prezračevanja z rekuperatorjem so naslednje:
) Povečano ugodje na račun konstantnega dovoda svežega zraka. Količina CO2 je zmanjšana in neprijetne vonjave so odstranjene. ) Optimalna vlažnost v prostoru. (Neustrezno odstranjeva-

Zračni zemeljski kolektor je idealna rešitev za racionalen način prezračevanja. Funkcija zemeljskega kolektorja je predgretje vstopnega zraka v mrzlih dnevih in ohladitev vstopnega zraka v vročih dnevih. Glede na zunanjo temperaturo regulacijska loputa uravnava zajemanje zraka preko kolektorja oziroma direktno iz okolice.

60 Instalater

Februar 2009

Pogodbeno financiranje projektov
Potencial za varčevanje z energijo, v javnem sektorju, je v Sloveniji ocenjen na 40%. Za razliko od slovenske industrije, kjer učinkovitejša raba in ustreznejše ravnanje z energijo, zaradi konkurenčnih prednosti, ki jih prinašata, postaja vse bolj ustaljena praksa, se energetski problematiki v javnem sektorju, še vedno posveča razmeroma malo pozornosti. Načini financiranja javnega sektorja ne spodbujajo sistematičnega pristopa in odločitev za investiranje, v ustreznejše energetske sisteme.
bljeno energijo. Razlikujemo dve obliki pogodbenega financiranja: pogodbeno financiranje na področju dobave energije, oziroma energetskih naprav in pogodbeno financiranje na področju učinkovite rabe energije. znižanja stroškov za energijo prinaša naročniku številne koristi: ) zmanjšanje porabe in stroškov za energijo, ) vgradnjo sodobnejših, zanesljivejših in energijsko učinkovitejših sistemov brez lastnih vlaganj, ) zmanjšanje stroškov vzdrževanja, ) povečanje vrednosti stavb zaradi vgradnje sodobnih energetskih sistemov, ) izboljšanje delovnih in bivalnih pogojev v stavbah, ) okolju in podnebju prijaznejše ravnanje z energijo ipd.. Investirana sredstva povrne izvajalcu, naročnik storitve, s periodičnim plačilom pogodbene cene. Omenjena plačila so lahko plačilo izvajalcu za dobavljeno koristno energijo ali pa njegov delež v privarčevanih stroških za energijo. Obseg storitev izvajalca se deli, na osnovne in dodatne storitve. V vsakem primeru izvajalec prevzame naloge načrtovanja, financiranja in izvajanja energetske storitve. V njihovo izvedbo pa vključi svoje strokovnjake, po potrebi tudi podizvajalce. Med storitve izvajalca spadajo, praviloma, tudi obratovanje, oziroma upravljanje vgrajenih naprav, vključno z njihovim oskrbovanjem in vzdrževanjem, kakor tudi odpravlja-

1. Pogodbeno financiranje na področju dobave energije
Pogodbenik - izvajalec sklene, z naročnikom pogodbo o dobavi energije. Načrtuje, postavi, financira in vzdržuje naprave, ter naročniku dobavlja končno energijo (elektriko, energijo za ogrevanje ali hlajenje), po pogodbeno dogovorjeni stalni ceni, ki vključuje, oziroma upošteva ceno energije, investicijske stroške in stroške rednega vzdrževanja, servisiranja in podobno.

2. Pogodbeno financiranje na področju učinkovite rabe energije
Pogodbenik – izvajalec, oz. investitor opravi investicijska vlaganja in izvede ukrepe za znižanje stroškov, za rabo energije Svoje izdatke dobi poplačane v obliki deležev, pri letnih prihrankih, pri stroških za energijo. Pogodba vsebuje garancijo naročniku, glede ciljnih prihrankov pri stroških za porabljeno energijo. Izvedba projekta pogodbenega

Pogodbeno znižanje stroškov za energijo je pogodbeni model, ki predstavlja obsežno skupino pristopov, za zagotavljanje energetskih storitev, ki so, na področju stavb, usmerjeni k varčevanju z energijo in zmanjšanju stroškov zanjo. Ta sistem postaja v zahodni Evropi eden pomembnejših načinov investiranja, v nove ali izboljšane energetske sisteme v javnem sektorju, pa tudi v majhnih in srednjih podjetjih. Predstavlja namreč eno izmed možnih rešitev težav, saj omogoča izvajanje energijsko učinkovitih projektov tudi takrat, kadar omejena lastna sredstva tega ne omogočajo. S pomočjo pogodbenega znižanja stroškov za energijo je tako mogoče, kljub pomanjkanju lastnih sredstev, investirati v obnovo naprav za ogrevanje, prezračevanje, klimatizacijo, hlajenje ipd. in tako izkoristiti razpoložljiv potencial za varčevanje z energijo. Pogodbeno znižanje stroškov za energijo ni samo način financiranja, je pogodbeni model, ki

poleg načrtovanja in vgradnje novih naprav, zajema tudi financiranje, vodenje in nadzor obratovanja, servisiranje in vzdrževanje, odpravo motenj, pa tudi motiviranje porabnikov energije. Njegova osnova je, bolj ali man,j obsežna pogodba, ki je sklenjena za dogovorjeni čas, med lastnikom stavbe, naročnikom in zasebnim podjetjem za energetske storitve, izvajalcem. Pogodbeno zagotavljanje prihrankov energije predstavlja lastnikom, ki nimajo lastnih sredstev, edino možnost za obnovo energetskih naprav. S tem si povečajo zanesljivost oskrbe z energijo, zmanjšajo njeno rabo, znižajo stroške zanjo, izboljšajo bivalne pogoje in zmanjšajo škodljive vplive na okolje. Kljub temu, tovrstnih projektov v Sloveniji še skorajda ni. Pogodbeno financiranje je finančni model, pri katerem so ukrepi za učinkovito rabo energije, financirani s strani tretjega partnerja, poplačani pa iz tako doseženih ciljnih prihrankov, pri stroških za pora-

Februar 2009 nje napak. Na podlagi posebnih pogodbenih dogovorov se lahko, v okviru pogodbenega znižanja stroškov za energijo, izvajajo tudi dodatne storitve, ki so namenjene izkoriščanju tistih potencialov za varčevanje z energijo, katerih doseganje je odvisno od ravnanja uporabnikov. Pri tem gre predvsem za izvajanje ustreznih ukrepov za motivacijo porabnikov energije. Izvajalec lahko energetske storitve financira iz lastnih sredstev, kar je manj pogosto in pride v poštev za manjše projekte, ali pa potrebna sredstva zagotovi iz drugih virov, na primer z najemom posojila finančne institucije, običajno banke. Takšno financiranje, ima v primerjavi z naročnikovim najemom posojila številne prednosti: ) čeprav je lahko najem posojila za izvajalca dražji, kot bi bil za naročnika, pa lahko izvajalec običajno dobi dolgoročnejše

Instalater

61

posojilo, ) pogosto je finančna institucija, na katero se obrne izvajalec, že seznanjena z modelom pogodbenega znižanja stroškov za energijo, kar bistveno pospeši postopek pridobivanja posojila, ) naročniki iz javnega sektorja so pogosto omejeni pri višini posojila, ki ga lahko najamejo, zato pogodbeno znižanje stroškov za energijo, pomeni edino možnost za kratkoročno in srednjeročno financiranje projektov dobave in učinkovite rabe energije.
Izvajalcu je izvedba ekonomsko upravičenih ukrepov, učinkovite rabe energije v podjetniškem interesu, saj si mora v okviru celotnih stroškov prizadevati, da so stroški obratovanja na čim nižji ravni. Obenem, je pogodbeno znižanje stroškov za energijo tudi instrument, ki poleg finančne razbremenitve naročnika, omogoča tudi uresničitev različnih okoljskih ciljev, še posebej zmanjšanja rabe energetskih virov in emisij CO2, kot najpomembnejšega izmed toplogrednih plinov.

Financiranje učinkovite rabe energije v stavbah
1. Financiranje iz sredstev kohezijskega sklada, na osnovi operativnega programa razvoja okoljske in promtne infrastrukture
Cilje, glede trajnostne rabe energije, si je Slovenija zadala s sprejetjem Resolucije o nacionalnem energetskem programu, po katerem so za obdobje do leta 2010 na področju URE in OVE podani cilji, glede povečanja energetske učinkovitosti, povečanja obsega soproizvodnje toplote in električne energije, ter povečanja proizvodnje toplote in električne energije iz obnovljivih virov in deleža biogoriv v gorivih v prometu. Državne programe za spodbujanje učinkovite rabe in obnovljivih virov energije izvaja Ministrstvo za okolje neposredno, oziroma preko Ekološkega sklada. Državni programi obsegajo poleg finančnih spodbud za investicije v učinkovito rabo energije (gospodinjstva, javni in storitveni sektor, industrija) in investicij v okolju prijazno proizvodnjo energije (obnovljivi viri energije, kogeneracijski sistemi), tudi energetsko svetovanje, ter ozaveščanje, informiranje in usposabljanje porabnikov energije in drugih ciljnih skupin. Zaradi omejenih sredstev iz državnega proračuna je obseg izvajanja teh programov znatno pod potrebnim nivojem. V letu 2005 na primer je bilo za finančne spodbude za investicije dodeljenih okoli 500 mio SIT oz. 2,1 mio. evrov nepovratnih sredstev in odobrenih okoli 1 milijardo SIT oz. 4,2 mio. evrov ugodnih kreditov. Doseženo je bilo zmanjšanje emisij CO2 za okoli 26.000 ton. V primerjavi s povprečnimi letnimi cilji, ki izhajajo iz Nacionalnega energetskega programa je bila dosežena samo 8 % realizacija. Za doseganje teh ciljev so torej potrebna znatno večja sredstva, katerih del bo zagotovljen s sredstvi razvojne prioritete Trajnostna energija iz Kohezijskega sklada. Državne intervencije na področju URE in OVE so potrebne, zaradi neučinkovitega delovanja trga, ki sam zase ne more zagotoviti, da bi do sprememb prišlo dovolj hitro. Namen razvojnih programov je odpravljanje številnih ovir. Delež stroškov za energijo v stroških podjetja in ustanove je pogosto sorazmerno nizek in vlaganja v URE in OVE zato niso prioritetna. Investicije v nekatere energetske tehnologije, npr. v obnovo ovoja stavbe in v OVE, imajo dolg vračilni rok in zato niso atraktivne. Tu gre, tudi za pomanjkanje informiranosti o stroških in razpoložljivosti tehnologij, pomanjkanje usposobljenosti pri ponudnikih energetskih storitev, nedostopnost ustreznih finančnih instrumentov in podobno.

Ključne usmeritve in cilji
Na osnovi splošnega cilja OP razvoja okoljske in prometne infrastrukture je opredeljena strategija področja Trajnostne rabe energije, katere cilj je: z učinkovito rabo

62 Instalater

Februar 2009

energije, ter proizvodnjo energije iz obnovljivih virov zagotoviti zanesljivost oskrbe z energijo, s tem pa podpreti gospodarski razvoj, ter zmanjšati negativne vplive na okolje. Razvojna prioriteta Trajnostna raba energije temelji na dejavnostih, ki so zapisane v Operativnem programu znižanja emisij toplogrednih plinov in podrobneje opredeljene v Nacionalnem energetskem programu (NEP). Področje URE in OVE dobiva še večji pomen z veljavnostjo Kjotskega protokola s februarjem 2005, saj bi bilo mogoče s programi URE in OVE do kjotskega obdobja 2008-2012, realizirati 40% do 50% potrebnega celotnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov. NEP na področju učinko-

vite rabe energije in obnovljivih virov energije podaja sledeče cilje: ) povečanje energetske učinkovitost v vseh sektorjih rabe energije v obdobju 2004 – 2010 za 10 %, posebej v javnem sektorju za 15 %, ) podvojitev deleža električne energije, iz sistemov soproizvodnje toplote in električne energije do leta 2010, ) povečanje deleža obnovljivih virov energije v primarni energetski bilanci, v obdobju 2001 – 2010 z 8,8 % na 12,0 %. Ta cilj, med drugim, vključuje povečanje deleža obnovljivih virov, pri oskrbi s toploto z 22 % v letu 2002 na 25 % v letu 2010. Izvedba razvojne prioritete »Trajnostna raba energije« bo pomembno prispevala k realizaciji

cilja, iz direktive o učinkovitosti rabe končne energije, po kateri morajo države članice v obdobju 2008-2016 doseči kumulativni prihranek končne energije v višini 9 %. Razvojna prioriteta bo prav tako, dala pomemben prispevek k doseganju ciljev, glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov in povečanja deleža obnovljivih virov v bilanci primarne energije, ki jih je sprejel Evropski svet, v marcu 2007. Ti cilji predvidevajo pogojno 30 % zmanjšanje emisij do leta 2020 in pričakovano še bolj zahtevano zmanjšanje emisij za 60-80 % do leta 2050. Ugotavlja se velik neizkoriščen potencial za URE (stavbe) in OVE (biomasa, sonce), oziroma potencial zmanjšanja emisij TGP izboljšanje lo, kalne kakovosti zraka, povečanje energetske, ter ekonomske učin-

kovitosti. Zaskrbljujoča je predvsem visoka rast porabe električne energije, ter visoka in rastoča odvisnost od uvoza energije. Razvojna prioriteta, Trajnostna raba energije predstavlja tako, ključni vzvod za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in zniževanja rabe energije v Sloveniji. Dosedanje aktivnosti niso dosegle želenega učinka, zato je cilj, izvedbe razvojne prioritete, zajeti vsa področja, ki potrebujejo strateško usmerjeno delovanje. Razvojna prioriteta se nanaša na povečanje energetske učinkovitosti v industriji, storitvenem in javnem sektorju, prometu, ter na znatno povečanje obsega okolju, prijazne proizvodnje energije, iz obnovljivih virov energije in iz sistemov soproizvodnje toplote in električne energije (kogeneracije). Razvojne naloge so usmerjene v odpravljanje ovir, ki preprečujejo dvig energetske učinkovitosti in večje izrabe obnovljivih virov energije. Glavna področja dejavnosti so: ) spodbujanje investiranja v URE, ) spodbujanje investiranja v OVE, ) informiranje, ozaveščanje in usposabljanje porabnikov energije, investitorjev in drugih ciljnih skupin, ) spodbujanje izvajanja svetovalnih storitev. Z izvedbo razvojne prioritete, Trajnostna raba energije bomo nadomestili nakup goriv iz tujine, z investicijami in storitvami,

Februar 2009 sanacija in trajnostna gradnja stanovanjskih stavb. Energetska sanacija stavb v javnem sektorju zajema investicije v izboljšanje toplotne izolacije pri obstoječih starejših stavbah, ki nimajo ustrezne toplotne zaščite. Novogradnja nizkoenergijskih stavb zajema investicije v novogradnjo stavb, ki dosegajo nadpovprečne stopnje toplotne zaščite stavbe, in sicer za najmanj 40% boljše, kot jih določa standard. Novogradnja pasivnih stavb, pa zajema investicije v novogradnjo stavb, ki dokazano dosegajo stopnje toplotne zaščite stavbe, ki odgovarjajo zahtevam za opredelitev stavbe, kot pasivne stavbe. Pri izboljšanju sistemov za ogrevanje je mišljena zamenjava neustreznih kotlovskih kapacitet, z napravami z visokim izkoristkom, spodbujanje nakupa kotlov na lesno biomaso, ter optimizaciji ogrevalnih sistemov. Spodbujanje uporabe solarnih sistemov je namenjeno povečanju uporabe obnovljivih virov energije, za ogrevanje stavb in sanitarno toplo vodo, v različnih sektorjih porabe energije. Toplotne črpalke za centralno ogrevanje prostorov predstavljajo energetsko učinkovit in okolju prijazen način ogrevanja. Toplota, ki jo iz okolice, črpajo toplotne črpalke je v različne snovi akumulirana sončna energija, zato predstavlja obnovljivi vir energije. Izkoriščanje sončne energije, za proizvodnjo električne energije, je vedno bolj aktualno tudi v Sloveniji. V letu 2005 je trg sončnih elektrarn zaživel, vendar je ta razvoj potrebno dodatno pospešiti. Vgradnja mikro

Instalater

63

sistemov, za sočasno proizvodnjo toplote in električne energije v stavbah, ki v primerjavi z ločeno proizvodnjo dosega večje izkoristke, omogoča znatne prihranke primarne energije, zaradi velike proizvodnje električne energije, na mestu porabe, pa tudi manjše izgube pri distribuciji.

Predvidene dejavnosti
) Področje energetske sanacije, ter trajnostne gradnje stavb v javnem sektorju vključuje okvirno: ) energetsko sanacijo stavb (toplotna izolacija fasad, toplotna izolacija podstrešja, zamenjava oken), ) novogradnjo nizkoenergijskih stavb, ) gradnjo pasivnih stavb, ) sanacijo sistemov za ogrevanje (vgradnja kondenzacijskih in modularnih kotlov, vgradnja kotlov na lesno biomaso, vgradnja termostatskih ventilov, regulacija in hidravlično uravnoteženje ogrevalnih sistemov, merjenje in obračun stroškov za energijo, po dejanski porabi, zamenjava toplotnih podpostaj v sistemih daljinskega ogrevanja), ) vgradnjo solarnih sistemov za ogrevanje, ) vgradnjo toplotnih črpalk za ogrevanje in pripravo sanitarne tople vode, ) postavitev fotovoltaičnih sistemov za pridobivanje električne energije iz sonca, ) postavitev sistemov soproizvodnje električne energije in toplote.

ter z uporabo domačih energetskih virov. Z razvojno prioriteto Trajnostna raba energija se bodo dosegli sledeči cilji: povečanje zanesljivosti oskrbe z energijo, varovanje okolja s poudarkom na zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, znižanje stroškov za energijo in s tem povečanje konkurenčnosti gospodarstva (predvsem energetsko intenzivnih panog), znižanje obremenitev javnih financ in večja kupna moč prebivalstva, tehnološki razvoj na področju gradbenih in drugih materialov, stavbnega pohištva, inštalacij (ogrevanje, prezračevanje, klimatizacija), poligeneracije, informacijskih tehnologij, dvig konkurenčnosti na segmentu, kjer imamo znanje in tradicijo, odpiranje novih delovnih mest, pospeševanje regionalnega razvoja, izboljšanje bivalnega udobja in delovnih pogojev državljank in državljanov, ter znižanje stroškov za zdravstvo itd.

Prednostne usmeritve
V okviru RP Trajnostna raba energije se bodo izvajali programi za spodbujanje investicij, za povečanje energetske učinkovitosti in večjo uporabo obnovljivih virov energije. Glavna področja spodbujanja bodo: ) energetska sanacija in trajnostna gradnja stavb: energetsko učinkovita sanacija obstoječih stavb v javnem sektorju, gradnja nizkoenergijskih in pasivnih stavb v javnem sektorju, uporaba sodobnih tehnologij za ogrevanje, prezračevanje in klimatizacijo stavb, ter okolju prijaznih, decentraliziranih sistemov za energetsko oskrbo, s poudarkom na obnovljivih vi-

rih energije in kogeneraciji; ) učinkovita raba električne energije: izvedba ukrepov v industriji, javnem in storitvenem sektorju; ) inovativni sistemi za lokalno energetsko oskrbo: večji individualni sistemi, ter daljinski in skupinski sistemi za proizvodnjo toplote in električne energije, s poudarkom na obnovljivih virih energije in kogeneraciji; ) demonstracijski in vzorčni projekti, ter programi energetskega svetovanja, informiranja in usposabljanja porabnikov energije, potencialnih investitorjev, ponudnikov energetskih storitev, ter drugih ciljnih skupin. V okviru RP Trajnostna raba energije so predvidene investicije manjših vrednosti, katere bodo izvedene na podlagi javnih razpisov. V okviru te RP predvidoma , ne bodo vključeni projekti, ki sodijo v definicijo 39. člena Uredbe 1083/2006.

Energetska sanacija in trajnostna gradnja stavb
Opis z utemeljitvijo Energetska sanacija stavb in njihova trajnostna gradnja zajema različne vidike izboljševanja karakteristik stavb in njenih integriranih sistemov, z namenom zmanjšanja rabe energije, ter povečevanja uporabe obnovljivih virov energije, v stavbah v javnem sektorju. Predvidena je energetska sanacija stavb državne in lokalne uprave, osnovnih in srednjih šol, ter fakultet, bolnišnic itd. Iz sredstev razvojne prioritete Trajnostna raba energije, se ne bodo sofinancirala energetska

64 Instalater
Učinkovita raba električne energije
Opis z utemeljitvijo Rast končne rabe električne energije v Sloveniji, presega vsa pričakovanja (nad 4 % letno v zadnjih letih). Največjo rast beleži industrija, sledijo pa storitvene dejavnosti in gospodinjstva, kar resno ogroža dolgoročno zanesljivost oskrbe z energijo v Sloveniji. Zato se povečuje, okoljsko manj primerna, proizvodnja iz premoga, ter uvoz električne energije. Povečevanje energetsko neučinkovite proizvodnje električne energije, povečuje obremenitve okolja, ter otežuje izpolnjevanje Kjotskega protokola in drugih okoljskih obvez Slovenije. Razloge gre iskati v prepočas-nem,oziroma v premajhnem, obsegu izvajanja ukrepov učinkovite rabe energije, ukrepov za usmerjanje porabe električne energije (demand side management), neustrezni cenovni politiki in, v evropskem merilu, visoki energetski intenzivnosti gospodarstva, povezani s strukturo gospodarstva, ki se le počasi spreminja v prid energetsko manj intenzivnih panog. Prednostna usmeritev učinkovite rabe električne energije, zajema različne aktivnosti za znižanje rabe električne energije, v vsej industriji, (predelovalne dejavnosti) in drugi široki rabi. Cilj programa je, v umiritvi trendov rasti rabe električne energije, ki v Sloveniji krepko presega pričakovane rasti, katere pa ne omogočajo trajnostnega razvoja gospodarstva in družbe.

Februar 2009

Inovativni ukrepi za lokalno energetsko oskrbo
Opis z utemeljitvijo Prednostna usmeritev inovativnih sistemov za lokalno energetsko oskrbo obsega, investicije v sodobne sisteme za oskrbo z energijo, s katerimi se bo zagotovilo znatno izboljšanje izkoristka pretvorbe energije fosilnih goriv, oziroma povečanje izrabe obnovljivih virov energije, za proizvodnjo električne energije in toplote. Prednostna usmeritev je usmerjena v večje individualne, ter lokalne in regionalne energetske sisteme. Ključne ciljne skupine so: gospodarske družbe, samostojni podjetniki posamezniki in lokalne samoupravne skupnosti. Razmejitev s Programom razvoja podeželja bo temeljila na vrsti in lokaciji prejemnika, ter velikosti projekta, saj bodo iz naslova 3. osi Programa za razvoj podeželja, za izvedbo investicij za pridobivanje energije iz obnovljivih virov, do finančnih spodbud upravičena mikro podjetja v manjših naseljih, velikost projekta pa naj ne bi presegala 480.000 EUR, pri čemer se vrednost lahko v soglasju med obema organoma upravljanja

spreminja. Program je namenjen spodbujanju inovativnih sistemov. Zasnovan je predvsem, na visoko učinkovitih tehnologijah pretvorbe energije in izkoriščanju obnovljivih virov energije, ter razvoju omrežjih daljinskega ogrevanja.

Predvidene dejavnosti
Prednostna usmeritev se okvirno usmerja v naslednja tehnološka področja: ) daljinski sistemi za ogrevanje na lesno biomaso, vključno s sistemi soproizvodnje toplote in električne energije z uporabo lesne biomase; ) sodobni kotli in sistemi soproizvodnje toplote in električne energije na lesno biomaso in zemeljski plin ) sistemi za proizvodnjo toplote in električne energije na bioplin; ) pridobivanje električne energije in toplote iz geotermalne energije. ) Sofinancirani projekti bodo imeli tako značaj javne infrastrukture kot državnih pomoči.
Energetska agencija za Podravje

Predvidene dejavnosti
Prednostna usmeritev učinkovite rabe električne energije, okvirno obsega aktivnosti za zmanjšanje porabe električne energije v: ) industriji (ciljne tehnologije: energetsko učinkoviti elektromotorji, frekvenčni pretvorniki za regulacijo vrtljajev motorjev, energetsko učinkovite črpalke in ventilatorji, ter sistemi za pripravo komprimiranega zraka, varčna razsvetljava), ) široki rabi (energetsko učinkoviti sistemi za prezračevanje in klimatizacijo, ter razsvetljavo), ter za ) javno razsvetljavo (vgradnja varčnih sijalk in regulatorjev osvetljevanja).

Energetska izkaznica
V letošnjem letu, dne 15.01.2009 je bil predstavljen osnutek Pravilnika o metodologiji izdelave in izdaji energetskih izkaznic stavb, ki vam ga v skrajšani verziji predstavljamo tudi v naši strokovni reviji
Pravilnik o energetski izkaznici določa podrobnejšo vsebino in obliko energetskih izkaznic, metodologijo za izdelavo energetske izkaznice ter vsebino podatkov, način vodenja registra energetskih izkaznic in način prijave izdane energetske izkaznice za vpis v register. Predpisuje tudi vrste stavb, za katere velja obveznost namestitve energetske izkaznice na vidno mesto, v skladu z Direktivo 2002/91/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2002 o energetski učinkovitosti stavb (UL L št. 1 z dne 4.1.2003, stran 65).

izkaznico uporabljamo za novozgrajene stavbe in obstoječe stanovanjske stavbe.
) energetsko izkaznico, ki se določi na podlagi meritve rabe energije (v nadaljnjem besedilu merjeno energetsko izkaznico). Njena vsebina in oblika sta določeni v prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe. Merjeno energetsko izkaznico uporabljamo za obstoječe nestanovanjske stavbe. Namesto merjene izkaznice se lahko izda računska izkaznica, če neodvisni strokovnjak presodi, da podatki o dejanski rabi energije niso zanesljivi.

Oblika in vsebina energetske izkaznice stavbe
Glede na vrsto stavbe oziroma namen njene uporabe ločimo dve vrsti energetskih izkaznic: ) energetsko izkaznico stavbe, ki se določi na podlagi izračunanih kazalnikov rabe energije (v nadaljnjem besedilu: računska energetska izkaznica). Njena oblika in vsebina sta določeni v prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe. Računsko energetsko

računsko energetsko izkaznico se določijo na podlagi računske metodologije, ki temelji na SIST EN ISO 13790 z ustreznimi prilagoditvami. (2) Energijski kazalniki za merjeno energetsko izkaznico se določijo na podlagi izmerjenih vrednosti porabe energije, praviloma za obdobje zadnjih treh zaključenih koledarskih let pred letom izdelave izkaznice, v skladu s SIST prEN 15603. Če podatki o porabljeni energiji za zadnja tri leta niso na voljo, se uporabi podatek za zadnji dve oziroma zadnje zaključeno koledarsko leto pred letom izdelave izkaznice. Podatki o porabi energije se določijo na podlagi računov za porabljeno energijo ali drugih ustreznih evidenc po posameznih energentih. Te po-

Metodologija in postopki pri izdelavi energetske izkaznice
(1) Energijski kazalniki stavbe za

Februar 2009 ali organi lokalnih skupnosti oziroma organizacije in ki so v skladu z Uredbo o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena (Uradni list RS, št. 33/03 in 78/05) in spadajo v podrazrede z naslednjimi oznakami: ) 12201 stavbe javne uprave ) 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno

Instalater

65

delo ) 12640 Stavbe za zdravstvo ) 12610 stavbe za kulturo in razvedrilo ) 12203 Druge upravne in pisarniške stavbe

Nadzorstvo
Nadzorstvo nad izvajanjem določb tega pravilnika izvajajo inšpektorji, pristojni za graditev.

datke mora zagotoviti naročnik energetske izkaznice.

) priporočila za stroškovno učinkovite ukrepe za povečanje energetske učinkovitosti Podrobni dogovorjeni postopki za izdelavo in izdajo energetske izkaznice, delo s programsko opremo ter informatizirano bazo je opredeljen v izobraževalnem gradivu, ki je del obveznega usposabljanja neodvisnih strokovnjakov. Ministrstvo, pristojno za okolje in prostor, lahko izvede postopek ugotavljanja primernosti programske opreme za izračun energijskih kazalnikov skladno z določili tega pravilnika.

Izdaja energetske izkaznice
Izdaja energetske izkaznice se zaključi z vpisom elektronske oblike energetske izkaznice v register. Do vzpostavitve informatizirane baze se energetska izkaznica izdaja v pisni obliki. Izdajatelj energetske izkaznice je dolžan najkasneje v 15 dneh po izvedenem vpisu v register energetsko izkaznico v pisni obliki posredovati naročniku. Predložitev izpisa elektronske oblike energetske izkaznice iz registra energetskih izkaznic se šteje kot enakovredna predložitvi pisne oblike energetske izkaznice. Izdajatelj je dolžan pisno dokumentacijo o izdaji energetske izkaznice hraniti še najmanj eno leto po izteku veljavnosti izkaznice. Pisna dokumentacija zajema: ) podatke o naročilu za izdelavo energetske izkaznice, ) izdano energetsko izkaznico, ) poročilo o določitvi energijskih kazalnikov in

CENTER PROJEKTOV, ZNANJA IN IDEJ ZA UČINKOVITO RABO ENERGIJE IN OBNOVLJIVE VIRE ENERGIJE

Projekt so omogočili: • Mestna občina Maribor in občine: Benedikt, Cerkvenjak, Duplek, Hoče, Slivnica, Kungota, Lenart, Lovrenc na Pohorju, Miklavž na Dravskem polju, Pesnica, Rače-Fram, Ruše, Selnica ob Dravi, Starše, Sv. Ana, Šentilj • Evropska komisija • Ministrstvo za okolje in prostor • Javno podjetje Toplotna oskrba Maribor • Elektro Maribor, d.d.

Register energetskih izkaznic
V register energetskih izkaznic se vpišejo vsi podatki, ki so določeni z vsebino energetske izkaznice. Dostop do vpisa in vpogleda v register je zaščiten z geslom.

Namestitev energetske izkaznice
Energetska izkaznica mora biti nameščena na vidnem mestu v stavbah s celotno uporabno tlorisno površino nad 1000 m2, ki so v lasti države ali lokalnih skupnosti in jih uporabljajo državni organi
Energetska agencija za Podravje Smetanova 31, 2000 Maribor, T 02 23 423 63 F 02 23 423 61 www.energap.si Projekt je sofinanciran s strani:

66 Instalater

Februar 2009

Citroën Nemo uporaben za mesto in teren
Citroën sodi skupaj s Peugeotom med vodilne evropske proizvajalce lahkih gospodarskih vozil. Začetek ponudbe predstavljata modela Nemo in star znanec Berlingo, pripadata razredu malih furgonov do dovoljene obremenitve 800 kg.

prilagodljiva in omogoča popolno zaščito voznika tudi v primeru prevoza dolgih predmetov, saj se lahko prestavi ob voznika in sedež. Kot doplačilo so na voljo ena ali dvoje bočnih drsnih vrat, ki omogočajo enostavnejše natovarjanje. Dovoljena obremenitev pri vseh izvedenkah dosega 610

1.4 HDi z močjo 50 kW (70 KM) in navorom 160 Nm pri 1750 vrtljajih na minuto. Slednji porabi 4,5 l/100 km pri kombinirani vožnji z izpušnimi emisijami CO2 119 g/km. Poleg 5-stopenjskega ročnega menjalnika, je pri dizelski izvedbi na voljo tudi robotizirani 5-stopenjski mehanski menjalnik. Re-

Ponudbo zaključujeta večji Jumpy (nosilnost do 1.200 kg in 7 m3) in nato še Jumper (do 2.000 kg in 17m3). Majhni furgoni so v veliko pomoč pri opravljanju storitev v prodajni in storitveni panogi Nemo predstavlja nov model, ki se je pridružil družini PSA-jevih gospodarskih vozil. Platformo si deli še s Fiatom Fiorino in Peugeotom Bipper. Nemo je izmed trojčkov na slovenskiem med bolj priljubljenimi. Je vozilo kompaktnih mer, kupcem je na voljo kot osebno, dostavno ali kombinirano vozilo. Koncept vozila zagotavlja dolgo življenjsko dobo in nizke stroške vzdrževanja. Ob opremi Confort in Paket Plus je na voljo še paket opreme Gradbišče. Pri

čemer je podvozje bolj oddaljeno od tal, platišča so 15-palčna, pod motorjem je zaščitna pločevina in ojačane obrobne zaščite ter zavesice spredaj in zadaj. Zunanjim meram dolžini 3,86 m, širini 1,72 m in višini 1,72 m, se pridružuje uporabna notranjost v kabini in tovornem prostoru. Tovorni prostor z 1,52 m dolžine in z največjo višino 1,18 m nudi prostor, ki dosega prostornino 2,5 m3. Nemo ima nesimetrična krilna vrata, kar omogoča prevoz dolgih predmetov, ki jih lahko vozite z odprtimi desnimi krilnimi vrati. Kot doplačilo je na voljo ožji in zložljiv sovoznikov sedež. Zaščitna mreža, nameščena med kabino in tovornim prostorom je

kg, masa praznega vozila pa znaša 1070 kg. Motorja sta dva 1.4 litrski bencinski motor z 54 kW (75 KM) in navorom 118 Nm pri 2600 vrt/min ali dizelski motor

zervoar za gorivo meri 45 litrov. Številne uporabne malenkosti naredijo iz Nema vozilo, ki nudi funkcije, vredne sodobnega in dostavnega osebnega vozila

You're Reading a Free Preview

Download
scribd
/*********** DO NOT ALTER ANYTHING BELOW THIS LINE ! ************/ var s_code=s.t();if(s_code)document.write(s_code)//-->