P. 1
Slovenski folklor

Slovenski folklor

|Views: 333|Likes:
Published by Nathaniel Soto
Slovenski folklor
Slovenski folklor

More info:

Published by: Nathaniel Soto on Apr 05, 2013
Copyright:Attribution Non-commercial

Availability:

Read on Scribd mobile: iPhone, iPad and Android.
download as PDF, TXT or read online from Scribd
See more
See less

10/18/2014

pdf

text

original

Sections

  • RECENTNE VYSLEDKY Z PRELOMU TISICRO^IA
  • IN SLOVSTVENA FOLKLORISTIKA
  • U SRPSKOJ FOLKLORISTICI
  • U JU@NOSLOVENSKOM KONTEKSTU
  • U SRPSKOJ EPSKOJ POEZIJI
  • NARODNE POEZIJE“ VOJISLAVA M. JOVANOVI]A

SLOVENSKI FOLKOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA

SERBIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS

INSTITUTE FOR BALKAN STUDIES
SPECIAL EDITIONS 101

SLAV FOLKLORE AND FOLKLORE STUDY AT THE TURN OF THE MILLENNIA
COLLECTED PAPERS from the international scientific symposium held 2–6 October 2006
Editor LJUBINKO RADENKOVI] Editor in Chief NIKOLA TASI] Full Member of Academy Director, Institute of Balkan Studies

Belgrade 2008

SRPSKA AKADEMIJA NAUKA I UMETNOSTI

BALKANOLO[KI INSTITUT
POSEBNA IZDAWA 101

SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA
ZBORNIK RADOVA sa me| unarodnog nau~nog simpozijuma odr`anog 2–6. oktobra 2006. godine
Urednik QUBINKO RADENKOVI] Odgovorni urednik Akademik NIKOLA TASI] Direktor Balkanolo{kog instituta

Beograd 2008

Ure| iva~ki odbor dopisni ~lan SANU Nada Milo{evi}-\or| evi}, akademik Miroslav Panti}, prof. dr Qudmila Popovi} i dr Qubinko Radenkovi} Recenzenti dopisni ~lan SANU Nada Milo{evi}-\or| evi} i akademik Miroslav Panti} ISBN 978–86–7179-057–4

Zbornik se objavquje u okviru rada na projektu „Narodna kultura Srba u slovenskom i balkanskom kontekstu“, br. 147047, koji u celini finansira Ministarstvo nauke Republike Srbije

SADR@AJ

POGLED NA SLOVENSKU FOLKLORISTIKU (Qubinko Radenkovi}) . . . . . . . . . . . . . . .
I. FOLKLOR I FOLKLORISTIKA U SLOVENSKIM ZEMQAMA

7

Tanas Vra`inovski (Skopje): Polovina vek makedonska folkloristika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Radost Ivanova (Sofià): Bãlgarskata folkloristika me`du dve stoletià. Posti`enià i perspektivi . . . . . . . . . . . . . . . Katà Mihaèlova (Sofià): Terenni prou~vanià, arhivizirane i publikuvane na folklorni materiali v Bãlgarià . . . . . . Ljiljana Marks, Ivan Lozica (Zagreb): Folkloristi~ka istra`ivanja u Hrvatskoj u 20. stolje}u . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Alàksandr Marozau (Mšnsk): Belaruskaà falâklarástáka 90-h gg. HH — pa~atku HHI stagoddzàu: vánškš š perspektává razvšccà . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Nada Milo{evi}-\or|evi} (Beograd): Srpski folklor na razme| i dva milenijuma. Osvrt na istoriju istra`ivawa . . . . Ra~ko Popov (Sofià): Bãlgarskata etnologià v perioda na prehoda . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Jana Posp i {ilov a , Marta Toncrov a ( Brno ): Sou~asn y stav a vyvojove tendence v ~eske folkloristice . . . . . . . . . . . . . . . . . . Zuzana Profantov a ( Bratislava ): Folkloristika na Slovensku . Recentne vysledky z prelomu tisicro~ia . . . . . . . . . . . . . . . . . . Marija Stanonik (Ljubljana): Slovenska slovstvena folklora in slovstvena folkloristika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Krzysztof Wrocáawski ( Warszawa ): Folklorystyka polska — najvieksze osiagniecia i perspektywy . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

15 33 43 55

79 89 111 121 139 155 185

II. NEKA PITAWA SAVREMENE SLOVENSKE FOLKLORISTIKE

Andreè Moroz (Moskva): Ot polevogo issledovanià k arhivu. Principá arhivacii folâklornáh materialov v rossièskoè folâkloristike . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Olesà Bršcina (Kiòv): Zmšna tekstologš~nih modeleè v ukraònsâkšè folâkloristicš HIX–XX st. (za materšalami publškacšè prozovogo folâkloru è arhšvnih kolekcšè) . . . . Qudmila Popovi} (Beograd): Zna~aj folklorne gra| e za kognitivna istra`ivawa jezi~ke slike sveta . . . . . . . . . . . Oksana Mikitenko (Kiòv): Etnopoetika àk problema su~asnoò folâkloristiki (na materšalš ukraònsâkoò ta pšvdenoslov’ànsâkoò tradicšè pohovalânogo oplakuvannà) . . . . . . . Qubinko Radenkovi} (Beograd): „Teonimi“ u slovenskom folkloru . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Sne`ana Samarxija (Beograd): Prou~avawa epske biografije u srpskoj folkloristici . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Bo{ko Suvajxi} (Beograd): Usmeno pevawe o hajducima u ju`noslovenskom kontekstu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Miodrag Maticki (Beograd): Zna~aj poslovica za folkloristiku . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Mirjam Mencej (Ljubljana): Pozicija pripovedovalca v naracijah o ~arovni{tvu. Problemi v komunikaciji med terensko raziskavo ~arovni{tva . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Milo{ Lukovi} (Beograd): Poetska i realna toponimija u srpskoj epskoj poeziji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Jovanka \or|evi}-Jovanovi} (Beograd): Zanimawe za slovenski folklor u Gr~koj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
III. IZ SRPSKE KWI@EVNE ZAOSTAV[TINE

201

211 229

251 265 281 303 315

323 339 365

Miroslav Panti} (Beograd): Rukopis „Zbornik (Antologija) la`ne narodne poezije“ Vojislava M. Jovanovi}a . . . . . . . . . Vojislav M. Jovanovi} (Beograd): Zbornik la`ne narodne poezije (rukopis nacrta neostvarenog izdawa) . . . . . . . . . .

379 383

POGLED NA SLOVENSKU FOLKLORISTIKU

POGLED NA SLOVENSKU FOLKLORISTIKU
Ova kwiga predstavqa zbornik referata koji su podneti na istoimenom me| unarodnom nau~nom simpozijumu, odr`anom u Beogradu, Kraqevu i Mataru{koj Bawi od 3–6. oktobra 2006. godine. Organizator simpozijuma bio je Balkanolo{ki institut SANU u Beogradu, uz podr{ku Komisije za folklor pri Me| unarodnom komitetu slavista, Odbora za narodnu kwi`evnost SANU i Narodnog muzeja u Kraqevu. Simpozijum je okupio istaknute predstavnike folkloristike iz 11 slovenskih zemaqa. U wegovom radu, kao ~lan Komisije za slovenski folklor, u~estvovao je i dr I~iro Ito, gost iz Japana. Prevashodni ciq simpozijuma a i ovog zbornika radova jeste analiza stawa folkloristike u svakoj slovenskoj zemqi ponaosob i vrednovawe dosada{wih glavnih rezultata u zapisivawu, arhivirawu i istra`ivawu nacionalnog folklora. Drugi postavqeni ciq jeste analiza nekih aktuelnih pitawa folklora, kao {to su: postojawe nepouzdanih zapisa folklora i raznih vrsta mistifikacija (koji predstavqaju balast u folkloristici i navode na pogre{na tuma~ewa ne samo folklora ve} i istorije duhovne kulture slovenskih naroda); predmet i opseg dana{we folkloristike; zna~aj regionalnih istra`ivawa folklora; stvarawe elektronskih baza podataka i na~ini wihovog pretra`ivawa itd. Shodno navedenoj zamisli, ovaj zbornik ima tri odeqka. U prvom (Folklor i folkloristika u slovenskim zemqama) izdvojeno je 11 radova, koji daju preglede i ocene dosada{wih va`nijih rezultata u prikupqawu, objavqivawu i izu~avawu folklora u devet slovenskih zemaqa. Ovi radovi su svrstani po azbu~nom redu wihovih autora. U drugom odeqku (Neka pitawa savremene slovenske folkloristike) svoje mesto su na{li radovi o aktuelnim pitawima slovenskog folklora, onako kako su ih uo~ili i izlo`ili autori tih radova. Ovi prilozi razvrstani su od op{tijih prema u`im temama.

8

SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA

Tre}e poglavqe (Iz srpske kwi`evne zaostav{tine) donosi obiman prilog iz rukopisne zaostav{tine Vojislava M. Jovanovi}a, istaknutog istra`iva~a raznih falsifikata, kako srpskog tako i evropskog folklora, koju ~uva akademik Miroslav Panti}. To je anotirana bibliografija zbirki usmene kwi`evnosti i pojedina~nih priloga u ~asopisima, u kojima je V. Jovanovi} na{ao neautenti~ne zapise (kwi`evna obrada, domi{qawa, krivotvorewa). Sticaj okolnosti u~inio je da u pregledu dostignu}a u izdavawu i istra`ivawu folklora nema osvrta na stawe tog pitawa u Rusiji. Saznawa o razvoju folkloristike i wenom savremenom stawu u ovoj najve}oj slovenskoj zemqi mogu se na}i, pored ostalog, u preglednom radu V. E. Guseva, objavqenog pre 10 godina (Gusev 1988: 357–369). Novije rezultate pak, najboqe odslikava trotomni zbornik radova sa Prvog sveruskog kongresa folklorista, odr`anog u Moskvi i Snegirima, 2006. godine (PVKF 2006/I–III). * * *

Danas se slovenska folklorista suo~ava sa nizom pitawa, ali svakako najva`nija jesu granice wenog predmeta i metode istra`ivawa, jer od toga zavisi i wen, nedovoqno jasan status me| u humanisti~kim naukama. Uzrok tome le`i u razli~itim tuma~ewima pojma „folklor“. Naj{ire je prihva}eno shvatawe da je „folklor“ sinonim za „usmenu (narodnu) kwi`evnost“ i da se na wega primewuje pojmovni sistem teorije kwi`evnosti, pre svega podela na rodove i vrste. Po tom shvatawu folklor ~ini lirika (obredne i neobredne lirske pesme), epika (epske pesme, balade, pripovetke i predawa), slabo razvijena narodna drama i paremiolo{ke forme (poslovice, izreke, zagonetke, pitalice). Van ovoga ostaju jo{ neki oblici de~jeg folklora (brzalice, razbrajalice i sl.), zatim basme i narodne molitvice. Ovde se predmet folklora uvek svodi na neku vrstu verbalnog teksta (i paremiolo{ke forme predstavqaju minimum teksta), koji se do momenta zapisivawa pamtio i usmeno prenosio u granicama nekog kolektiva. Priroda pam}ewa i usmenog preno{ewa kroz du`i period vremena uticala je da se folklorni tekst, po pravilu, javqa u nizu varijanata. Ukoliko ta odlika nedostaje, onda se radi ili o veoma retkom primeru ili o individualnoj tvorevini, koja je samo imitacija folklornog teksta. Paralelno uz ovako shva}eni folklor, razvija se folkloristika koja za predmet istra`ivawa uzima narodnu muziku i igru (tzv. et-

POGLED NA SLOVENSKU FOLKLORISTIKU

9

nomuzikologija, etnokoreologija), dok dekorativnu stranu izu~ava narodna umetnost. Svo| ewe folklora samo na verbalnu, ili samo na muzi~ku, ili likovnu komponentu protivno je wegovom karakteru sinkreti~nosti, kojim se on ~esto ispoqava i koji je u nauci ve} davno uo~en. Svo| ewe obrednog folklora samo na verbalni deo dovodi do gubitka osnovnih zna~ewskih elemenata va`nih za razumevawe poruke, radi koje on i postoji. Re{ewe ovog pitawa dala je semiotika, a kasnije i etnolingvistika, uvode}i {iru definiciju teksta — kao poruke koja se mo`e preneti razli~itim znakovnim sistemima — osim verbalnih, jo{ i ustaqenim oblicima ritualnog pona{awa i odre| enim predmetima ili realijama sveta oko sebe. Tako se do{lo do shvatawa da sinkreti~nost folklora, u stvari, po~iva na praksi da se wegove poruke prenose na razli~itim kodovima — verbalnom, akcionom, predmetnom. Da bi se ti kodovi vaqano razumeli, potrebno je poznavati na koji na~in kolektiv kome pripada odre| eni folklorni tekst vidi svet oko sebe, kako on vrednuje kategorije vremena i prostora, kako razvrstava biqke i `ivotiwe, shvata odre| ene oblike, boje i brojne komponente. Drugim re~ima, za razumevawe obrednog teksta potrebno je znati kako odre| eni kolektiv modelira svet oko sebe. S druge strane, kompleks neobrednog folklora, kao {to su pripovetke, narativne pesme, poslovice, lako se prenosi s jezika na jezik i wegovo strogo „zatvarawe“ u nacionalne granice nije dobra pretpostavka za wegovo vaqano tuma~ewe. Mnogo je delotvornije posmatrati ove oblike folklora u okviru {ire kulturne zone, gde je kroz du`i period postojao kontakt izme| u razli~itih nacionalnih zajednica. Ili prosto kao nadnacionalne oblike, koji se grade po nekim univerzalnim principima narodnog umetni~kog stvarala{tva. Uvo| ewem pismenosti pojavquju se novi oblici folklora, neka vrsta komunikacije pisanim stereotipnim konceptima i iskazima, kakvi su epitafi, kasnije vezene „kuvarice“ i ~ituqe, pa do savremenih grafita. Ove promene ozna~avaju i raspad tradicionalne, narodne ili seqa~ke kulture, koju zamewuje tzv. masovna kultura. Prvi na udaru zaborava je obredni folklor, jer se on zasniva na ustaqenim shvatawima vremena i prostora, kao i na postojanim principima izbora wegovih izvo| a~a (po obele`ju: mu{ko/`ensko, staro/mlado, udato/neudato itd.). Promeweno okru`ewe i shvatawa o svetu, kao i nova dinamika `ivota, dovode do skra}ivawa nekih narativnih oblika folklora (npr. bajke) i {ire zastupqenosti anegdote, koja u gradskim uslovima postaje vic. Umesto mitolo{kih predawa, zasnovanih na tradicionalnim verovawima, pojavquju se „gradske legende“, koje nemaju ta-

10

SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA

ko ~vrstu narativnu strukturu kao tradicionalne forme folklora. Esteti~ka komponenta novog folklornog stvarala{tva se gura u drugi plan, jer ovo stvarala{tvo kratko traje. Wegova uloga je da se bez velikog napora u tra`ewu odgovaraju}e simboli~ke forme izrazi neki stav ili emotivno stawe pojedinca ili dru{tvenog sloja. Nije ~udo {to se tada pojavio zahtev za novom folkloristikom i novim metodama istra`ivawa savremenog folklora. Sli~na promena se ne{to ranije desila u lingvistici zahtevom da se pa`wa s jezika kao zate~enog sistema znakova, ili jezika „institucije“, prenese na jezik u realizaciji, tj. u dru{tvenom kontekstu. Neki su tada u tom zahtevu videli kraj tradicionalne lingvistike, koju u potpunosti treba da zameni sociolingvistika. Deo dana{we folkloristike, objavquju}i da nema vi{e tradicionalnog usmenog narodnog stvarala{tva, okrenuo se istra`ivawu nekih stereotipnih oblika simboli~ke komunikacije me| u qudima, tra`e}i motivaciju za wih u o~uvanim mentalnim konceptima starog dru{tva. Time se on udaqio i od ranijeg zahteva da predmet istra`ivawa mora biti stabilni i varijantni tekst, rasprostrawen u {irem prostoru nekog dru{tva koje kroz wega iskazuje neka svoja tradicionalna kolektivna shvatawa sveta, vrednosti qudskog `ivota, esteti~ke poglede. Proces varijantivnosti, na kome se zasniva `ivot folklornog teksta, i zahvaquju}i kome su i mogu}e rekonstrukcije wegovog starijeg stawa, po~eo se druk~ije razvijati. On vi{e ne predstavqa izmenu oblika nekih postojanih si`ejnih elemenata ve} je to gra| ewe analognih struktura, bez neophodnog ponavqawa nu`nih zna~ewskih elemenata po kojima se on prepoznaje. U tra`ewu metoda istra`ivawa nova folkloristika se sve vi{e udaquje od teorije kwi`evnosti, lingvistike, mitologije i pribli`ava sociologiji. [iroka perspektiva „narod“, „tradicionalni model sveta“ svodi se na vrlo usku — „~ovek kao pojedinac u savremenom dru{tvu“. Zato takva istra`ivawa i nose predznak „antropolo{ka“. Ona se bave svakodnevnom kulturnom praksom, aktima pona{awa u malim grupama, uzimaju}i u obzir socijalne parametre — stratifikaciju kolektiva, uspostavqene uzrasne i genderne uloge. Orijenti{u se prevashodno na savremenu urbanu kulturu, gde tra`e ritualizovane forme pona{awa qudi. Ne vidimo razloga da ne postoje i takva istra`ivawa. Stalnim razgra| ivawem tradicionalne kulture i nestajawem ili izmenom formi folklora ne zna~i da }e folkloristika filolo{ke i semioti~ke usmerenosti izgubiti predmet svoga istra`ivawa. ^ak i u uslovima da nestanu zajednice koje pamte i usmeno prenose

starogr~ki. I–III. I pre svega. Kompleksnoe (me`disciplinarnoe) izu~enie folâklora //Slavànskie literaturá kulâtura i folâklor slavànskih narodov. Moskva 2006. Na kraju. Citirana literatura Gusev 1988 — V. treba se okrenuti za{titi folklornog nasle| a. XII Me`dunarodnáè sãezd slavistov (Krakov 1998). U svakom slu~aju treba uspostaviti dijalog izme| u predstavnika razli~itih shvatawa folklora.POGLED NA SLOVENSKU FOLKLORISTIKU 11 stare oblike folklora. PSKF 2006/I–III — Perváè vserossièskiè kongress folâkloristov. Nije na odmet setiti se i starog slovena~kog izraza za folklor — „qudsko blago“. t. i daqe }e postojati folkloristika zasnovana na tim oblicima. latinski). itekako ugro`en. „globalizacije“. koji su itekako zna~ajni za istra`ivawe gramati~kog sistema indoevropskih jezika i pogleda na svet starih Indoevropqana. kao va`nog elementa nacionalnog identiteta kada je on. Predmet filologije su i tzv. predmet arheologije su i artefakti mnogih davno iz~ezlih naroda i wihovih kultura. toharski. nastupom tzv. sanskrit. Gusev. E. Qubinko Radenkovi} . „mrtvi jezici“ (npr. Dokladá rossièskoè delegacii. Gosudarstvennáè respublikanskiè centr russkogo folâklora. Moskva 1998. Sbornik dokladov. hetitski.

.

Ç. FOLKLOR I FOLKLORISTIKA U SLOVENSKIM ZEMQAMA .

.

narodno tvore{tvo. (2008). ke go nevedeme povikot na amerikanskiot pisatel od makedonsko poteklo Stojan Hristov. (15–31) UDK 398(497. p. Ne samo zemjata. odnosno na narodot na koj mu pripagal.7)œ19/20Œ Tanas Vra`inovski (Skopje) POLOVINA VEK MAKEDONSKA FOLKLORISTIKA Vo na{iot prilog gi izdvojuvame najva`nite zafati vo razvoj na makedonskata folkloristika vo vtorata polovina na XX vek i po~etokot na XXI vek: sozdavawe na nau~ni institucii za prou~uvawe na makedonskiot folklor i sozdavawe na nau~ni kadri. Makedonskata folkloristika vo sporedba so drugite slovenski e pomlada nauka. objavuvawe i prou~uvawe na iseleni~kiot folklor. preizdavawe na makedonskoto narodno tvore{tvo. Vo vrska so toa. kako i za zna~eweto na folklorot. Taa se pojavi duri vo godinite po Vtorata svetska vojna.TANAS VRA@INOVSKI: POLOVINA VEK MAKEDONSKA FOLKLORISTIKA ISBN 978-86-7179-057-4. Toga{ se sozdale uslovi za nepre~en i sestran razvoj na makedonskata nauka. Makedonija. u~estvo na nau~ni sobiri. objavuvawe na sovremeni folklorni materijali. megunarodna sorabotka. Make- . Sakame site prikazni. Mladata makedonska dr`ava be{e svesna za zna~eweto na kulturnoto nasledstvo vo celokupniot nejzin razvoj. upaten do makedonskite vlasti i nau~nici od 1945 godina za vreme na kongresot na œMakedonsko-amerikanskiot naroden sojuzŒ. prou~uvawe na folkloror na nacionalnostite. Klu~ni zborovi: folklor. Sega postoi dom za se {to e makedonsko. odr`an vo Detroit: Najnapred seto toa go sakame nazad. Vo predvoeniot period makedonskiot folklor bil predmet na prou~uvawe na srpski i bugarski folkloristi i etnolozi. site legendi i site narodni predanija i site baladi da se vratat vo makedonska riznica. vo taa smisla i prou~uvaweto na folklorot vo zemjata kade {to toj niz vekovi bil sozdavan i neguvan. odnosno so sozdavaweto na makedonskata dr`ava vo 1945 godina. makedonska folkloristika. vo ramkite na Federativna Jugoslavija. nau~no-istra`uva~ka dejnost. periodi~ni izdanija. tuku sakame site svetci i site heroi da im se vratat na makedonskata doksologija i na makedonskiot panteon.

Se razbira. da go najdat kade i da e skrieno. vo koj ke bidat opfateni. kolku i da e izmeneto. Spored toa. previrawa i uspesi na na{ata folklorostika vo eden period od. najva`nite postigawa na makedonskata folkloristika. 3. potoa antologiski izdanija i zbirki za oddelni `anrovi. vo balkanskite zemji. Intenzivno i plansko sobirawe na folklornite tvorbi. na toj na~in novata nacija da se zdobie so dlabina. I. i do dene{en den zna~aen del od makedonskoto narodno tvore{tvo se naoga nadvor od na{ata zemja. doaenot na makedonskata folkloristika. pod kakva bila maska. dobli`uvawe na folklornite tvorbi do narodot preku kriti~ko i sistematsko izdavawe i preizdavawe na sobranite folklorni tvorbi. i 5. toj gi postavuva i zada~ite pred makedonskite nau~nici: Dol`nost na u~enite i nau~nicite na nova Makedonija. polovina vek. dol`nost na dr`avnicite na nova Makedonija e da tragaat po sekoe del~e makedonsko nasledstvo. spored nas. svesni sme deka vo eden vakov prilog ne mo`at da bidat opfateni site problemi. Komparativno prou~uvawe na na{iot folklor posebno so folklorot na slovenskite i balkanskite narodi (Penu{liski 1965: 23). prirodata na makedonskiot folklor. re~isi.16 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA donija sega go sreduva domakinstvoto i nejze i trebaat site nejzini sadovi i siot nejzin mebel i site nejzini skapocenosti. Vo taa smisla. prou~uvawe na istorijata na makednskiot folklor. izu~uvaweto na teoretskite problemi svrzani so folklorot. vo prv red. duh i dimenzija (Hristov 1945: 387). gi postavi najva`nite zada~i vo nejziniot razvoj: 1. i da go vratat nagoviot vistinski makedonski izgled. Makedonskite folkloristi vo celiot povoenen razvoj gi imaa vo predvid ovie zborovi na poznatiot pisatel i redovno vo stranskite arhivi go otkrivaa makedonskoto narodno bogatstvo i vo mnogu slu~ai uspevaa da go vratat vo svojata tatkovina i da go publikuvaat. NAU^NI INSTITUCII ZA PROU^UVAWE NA MAKEDONSKIOT FOLKLOR I SOZDAVAWE NA NAU^NI KADRI Za da mo`at da se realiziraat zada~ite i pretpostavkite koi stoeja pred makedonskata folkloristika treba{e da se sozdadat soodvetni nau~ni institutcii i nau~ni kadri koi ke se zanimavaat so . A Kiril Penu{liski. 4. 2. zakonitostite na negoviot `ivot i razvitok. negovite specifiki i estetski vrednosti. bilo da gi dala nekomu ili pak da i bile ukradeni. Kako pogornite zalo`bi i zad~i bea realizirani vo izminatiot period ke gi prosledime vo ovoj na{ prilog.

glavno. Vo meguvreme makedonskiot folklor po~na da se prou~uva i vo nekoi drugi nau~ni institutcii. glavno specijalisti za prou~uvawe na narodnata poezija i proza. A onie instiutucii koi postoeja pred Vojnata imaa srpski predznak. Po sozadavaweto na Instiutot za folklor i drugite spomenati institucii zapo~na zasilen proces na sobirawe na folklornoto bogatstvo na Makedoncite. Makedonija. vo koi se vklu~ile site vraboteni vo nego i vo drugite nau~ni institucii. na toga{niot Filozofski fakultet na Univerzitetot œSv. Za taa cel. objavuvawe i prou~uvawe na makedonskiot folklor. vo ramkite na Katedrata za makedonski jazik i kni`evnost po~na da se predava predmetot Makedonska narodna literatura. Kiril Penu{liski. Za podobra podgotovka na u~esnicite vo ovaa akcija be{e sozdadeno upatstvo so informacii za na~inite i priodot pri sobiraweto na terenskite materijali. kako {to e Institutot za literatura. Institutot relativno brgu se ekipira so sodveten kadar. Institutot za folklor od samiot po~etok na nagovoto formirawe se poka`a kako mnogu dinami~na institucija. Od prvostepeno zna~ewe za razvojot na makedonskata folkloristika be{e formiraweto na Institutot za folklor vo Skopje vo 1950 godina. koj stana eden od osnovnite izvori vo ponatamo{nite folkloristi~ki prou~uvawa. Kiril i MetodijŒ. Terenskite materijali gi de{ifriraa sobira~ite i gi predavaa vo Arhivot na Institutot za folklor. vo ramkite na Institut be{e formnirana zna~ajna sobira~ka mre`a na terenot. doajen na sovremenata makedonska folkloristika. ~ij prv predava~ be{e prof. Institutot za staroslovenska kultura i sl. Tokmu od ovoj fakultet proizlegoa i prvite makedonski folkloristi. so pomo{ na sovremena tehni~ka oprema. Vo taa smisla. objavuvawe i prou~uvawe na makedonskiot folklor i folklorot na narodnostite vo Makedonija. etnologijata i muzi~kiot folklor. So tekot na vremeto toj se pretvori vo eden od vode~kite instituti vo porane{na Jugoslavija. Vo taa akcija be{e sobran ogromen folkloren i etnografski materijal. vo koja pokraj nau~nite rabotnici od Institutot. nitu kadri. nitu nau~no istra`uva~ka makedonska tradicija. u~estvuvaa u~iteli po gradovite i selata.TANAS VRA@INOVSKI: POLOVINA VEK MAKEDONSKA FOLKLORISTIKA 17 sobirawe. Sobira~kata akcija be{e sprovedena na eden sovremen na~in. i toa. Toa zna~i deka se do sozdavaweto na makedonskata dr`ava po Vtorata svetska vojna vo Makedonija nemavme nitu nau~ni institucii. koja seriozno se zafati so zada~ite koi mu pretstoeja: sobirawe. kako eden od prvite nau~ni institucii vo R. a ne bi zgre{ile ako ka`eme deka i vo balkanski ramki. kade postoe{e specijalna komisija .

Za prv pat {irokata makedonska javnost ima{e mo`nost da se zapoznae so sobira~koto delo na Marko Cepenkov. objavuvawe i negovo sestrano prou~uvawe. Ovoj moment zaslu`uva posebno vnimanie. Toj zaedno so Dimitar Mitrev go objavile antologiskiot zbornik Antologija na makedonskata lirika (narodna i umetni~ka (1951) vo Belgrad. Stale Popov ja izdade zbirkata Iter Pejo. na koi folklorot im bil mnogu blizok i od koj dobivale inspiracija vo nivnoto poestko i pisatelsko tvore{tvo. Vedna{ po osloboduvaweto vo 1945 godina Bla`e Koneski go objavi svojot izbor Zbirka na makedonski narodni pesni. Kiril Penu{liski i . bidejki ovaa akcija poka`a golem entusijazam na prili~no golem broj na sobira~i i golemata qubov na Makedoncite kon svoeto folklorno bogatstvo. Bla`e Koneski napravil izbor na prikazni od Marko Cepenkov pod naslov Skazni i storenija (1954). na primer. Istovremeno se objavuvaat i prvite originalni izdanija na sobira~i na makedonskoto folklorono bogatstvo. Arhivot na Institutot se pretvori vo va`no sredi{te za za{tita na ova bogatstvo. pod naslov Poslovici (1954).18 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA koja gi ocenuva{e sobranite materijali. Na takov na~in. Toj ja objavil i zbirkata so narodni pesni od narodno-osloboditelnata vojna pod naslov Od borbata (1945). otpe~atile izbor so makedonski narodni prikazni. Krum To{ev i Rada Ugrinovska objavile zbirka so narodni umotvorbi od Pirinska Makedonija. na makedonski pisateli. Bea publikuvani prvite zbirki so narodni umotvorbi. Vo 1954 godina Haralampie Polenakovik i Kiril Penu{liski gi objavile sistematizirani i so potrebniot nau~en aparat site porano objaveni makedonski poslovici. U{te za vreme na vojnata bea objaveni dve zbirki so narodno-osloboditelni pesni vo redakcija na zna~ajniot makedonskiot poet Ko~o Racin. glavno. Zna~ajni rezultati vo ovoj period postigna Vasil Haximanov koj od 1953 godina do 1964 izdal osum knigi so narodni pesni so melogrami. PREIZDAVAWE NA MAKEDONSKOTO NARODNO TVORE[TVO Poradi nemawe na razviena nau~na tradicija prvite izdanija koi se pojavija na makedonski jazik po Vtorata svetska vojna se od oblasta na makedonskiot folklor. Vasil Iqoski i Krum To{ev vo 1946 godina. Se pojavija i prvite jubilejni zbornici. od zaborav be{e spaseno ogromno nacionalno blago. vo izbor i redakcija. II. po povod 100-godi{ninata od zbirkata na Stefan Verkovik Makedonski narodni pesni (1960) vo redakcija na Dimitar Mitrev.

kako i izdavaweto na sobira~koto delo na pogore spomenatite sobira~i. Vo 1973 godina celokupnoto sobira~ko delo na Marko K. vo pet knigi pod naslov Makedonski narodni umortvorbi Vredni i dragoceni arhivski folklorni materijali od Makedonija se ~uvaat vo Srpskata akademija na naukite i umetnostite vo Belgrad i vo Bugarskata akademija na naukite vo Sofija. Du{ko Nanevski ja objavil antologijata Makdednskata narodna qubovna lirika (1973). Vo 1958–1959 godina od arhivskite materijali na Bugarskata akademija na naukite od Sofija. So toa se potvrdi mislata deka folklornoto bogatstvo mu pripaga na narodot koj go sozdaval i go neguval so vekovi. vo redakcija na Kiril Penu{liski. Konstantinov i Zdravko Bo`inovski ja izdadoa obemnata zbirka so makedonski revolucionerni pesni Tuka e Makedonija. vo redakcija na Kiril Penu{liski. Vo 1985 Kiril Penu{liski go podgtovi izdanieto na Stefan Verkovik. Tome Sazdov gi preizdade Ju`nomakedonskite narodni prikazni (1977) na Stefan Verkovik i makedonskite narodni umotvorbi od zbornicite na Kuzman A. odigra isklu~itelna uloga vo razvojot na ma- . vo pet knigi (1976). Vo 1959 godina vo redakcija na Todor Dimitrovski e objavena zbirkata Male{evski narodni pesni na Stanko Kostik. Ovoj izdava~ki potfat. pod naslov Izbrani dela. Ovoj nejzin ~ekor se poka`a mnogu dragocen za razvojot na makedonskata folkloristika. po poetski i prozni `anrovi. Cepenkov. I dvete zbirki sodr`at studii za `ivotot i deloto na ovie zna~ajni sobira~i na makedonskoto folklorno bogatstvo. vo deset knigi. kako i zbirka so narodni umotvorbi od Pirinska Makedonija pod naslov Na tenka srma ni`ani (1982). Eden od najva`nite ~ekori vo toj pogled be{e vrakaweto na sobira~koto delo na Marko K. koe se ~uvalo vo Arhivot na BAN. Cepenkov be{e objaveno od Institutot za folklor vo Skopje. vo deset toma pod naslov Makedonski narodni umotvorbi. Edicijata e izrabotena vrz osnova na antologiskiot princip. [apkarev. Vo ista redakcija i po istiot povod se objavi zbornikot na Miladinovci. Ilija Nikolik sostavil Pregled na makedonskite narodni pesni od Etnografskata zbirka na Srpskata akademija na naukite i umetnostite (1976). Cepenkov vo Makedonija. pridru`eni so uvodni tekstovi. Najverojatno svesna za toa be{e Bugarskata akademija na naukite. Tome Sazdov i Bla`e Ristovski. Vo 1969 godina Du{ko Hr. Kiril Penu{liski ja podgotvi edicijata Makedonsko narodno tvore{tvo (1968).TANAS VRA@INOVSKI: POLOVINA VEK MAKEDONSKA FOLKLORISTIKA 19 Aleksandar Spasov. pod naslov Zbornik 1861–1961 (1962). se pojavi tritomniot izbor na prikazni od ostavinata na Marko K.

Makedonski narodni pesni (1990). vo redakcija na Kiril Penu{liski. taka i nadvor od nea. Izbor redakcija i zabele{ki Bla`e Ristovski. Lazo Kravovski. narodni prikazni i predanija. Anton Stoilov. Redovno po~naa da se objavuvaat i drugi zbornici so materijali sobrani vo XIX vek i po~etokot na XX. Bla`e Ristovski. Kratovskiot zbornik na Efrem Karanov. zbornicite na Panajot Ginovski Zbornik na Panajot Ginoski od selo Gali~nik (1995). Se razbira. Marko Kitevski podgotvi i objavi antologisko izdanie na makedonskite revolucionerni borbeni pesni Junak padna bajrakot ne padna (2003) i zbornikot Makedonski borbeni narodni pesni (2004). na primer. kako kaj nas vo Makedonija. Od osobeno zna~ewe za prou~uvawe na ilindenskiot pesni~ki i prozen folklor pretstavuva zbornikot Goce Del~ev vo folklorot.20 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA kedonskata folklorostika i etnologija. III. vo izbor i redakcija na Lazo Karovski. Bla`e Petrovski i drugi izdanija. vo redakcija na Kiril Penu{liski. vo izdanie na Kiril Penu{liski i Tanas Vra`inovski. so obemen predgovor za pesnite i predanijata za Goce Del~ev. Tie stanaa neodminliva literatura za sekoj nau~en rabotnik koj se zanimava so makedonskiot folklor. Muzikolo{kata obrabotka e na Trpe Bicev- . muzikolo{ka obrabotka Gorgi Gorgiev (1974). Vasil Ikonomov. Zbornikot Pe~albarski narodni pesni vo izbor i redakcija na Lazo Karovski. Ovie zbornici opfakaat poveke tipovi na narodno tvore{tvo i toa od oblasta na narodnite pesni mo`at da spomenat zbornicite so revolucionerni narodni pesni od vremeto na Ilindenskoto vostanie Makedonski revolucionerni narodni pesni: za Goce Del~ev. za pe~at go podgotvil Bla`e Petrovski (2000). Pesni i prikazni od Arhivot na BAN i od Centralniot arhiv na Bugarija se objavuvani i vo drugi zbornici. a etnomuzokolo{ka redakcija na Gorgi M. Sleduva zbornikot Makedonski pesni za narodnoosloboditelnata borba. Gorgiev. vo redakcija na Marko Kitevski. OBJAVUVAWE NA SOVREMENI FOLKLORNI MATERIJALI Kako rezultat na sobraniot terenski materijal postepeno po~naa da se objavuvaat zbornici so narodni pesni. Staronarodni pesni i obi~ai od Zapadna Makedonija (1988). go napravil i izborot i redakcijata na zbornikot Makedonski narodni humoristi~no-satiri~ki pesni (1982) vo dve knigi. Jordan Piperkata i Pitu Guli. vek. se otpe~ateni i drugi zbornici so prozen i pesni~ki materijal.

Makedonski narodni pesni od Kuku{ko (1989). Tetovsko. Potoa zbornici koi sodr`at pesni od razni regioni na etni~ka Makedonija. Tuka posebno sakame da go naglasime obemniot zbornik so narodni pesni od Male{evijata podgotven od sve{tenikot Ahil Teoharov pod naslov Male{evski narodni pesni (2000). Kumanovsko. Trpko Bicevski samostojno gi podgotvi zbornicite Makedonski narodni pesni od Lerinsko (1995). Na ovaa mesto treba da se spomenat i zbornicite podgotveni od na{i sonarodnici. koga veke makedonskata folkloristika zastana na tvrdi noze. Site pesni se sobrani od nego. Strumi~ko. Makedonski narodni pesni od Sersko i Demirhisarsko (1997). zbornikot na Paskal Paskalevski Narodni pesni od Egejska Makedonija i Mihalis Raptis Folklorot na janovenskite sela vo Kostursko (1997). Pirinska Makedonija (1992). se poka`a i zbornikot Makedonski narodni umortvorbi od Razlo{ko. Makedonija. Trpko Bicevski i Bla`e Petrovski gi objavija sledenive zbornici: Makedonski narodni pesni od Vodensko (1989). Kiril Penu{liski go podgotvi obemniot zbornik so narodni pesni i prikazni. a nekoi vo na{ata sovremenost pod naslov Narodnata kultura na Egejska Makedonija (1992). . na primer. Lazo Karovski i Trpko Bicevski go podgotvija zbornikot Makedonski narodni pesni od Meglensko (1985). Vo osumdesetite godini od minatiot vek. koj go podgotvi i zbornikot Dvoglasni makedonski narodni pesni (1988). Makedonski narodni pesni od Dramsko (1995). a Marko Kitevski go objavi zbornikot Makedonski narodni prikazni od Demir Hisar (1987) i prikazni~niot repertoar na Spiro Ivanov Prikazni od selo Cersko (2001). Sterjo Spase zabele`al narodni pesni od istiot region. Alksandar Donski go sostavi zbornikot Folklornoto bogatstvo na [tip (1989). Isto taka. kakvi {to se: Folklorot vo Kumanovo i Kumanovsko (2000). od koi nekoi se sobrani vo XIX vek. Pesni od repertoarot na Nikolina Spase od Mala Prespa (Albanija) Makedonski narodni pesni (1991) na makedonski i na albanski jazik objavija Marko Kitevski i Zekirija Neziri. Od vakvite proekti proizlegoa i poveke trudovi pe~ateni vo spisanieto Makedonski folklor ili vo oddelni publikacii. Vele{ko. koi `iveele vo drugi zemji. na primer Radovi{ko. Objavuvaweto na makedonskiot folklor od Egejska Makedonija be{e eden od najva`nite sobira~ki akcii i negovo objavuvawe. po~na pointenzivnoto sobirawe na folklorot na razni regioni na R. [tipsko.TANAS VRA@INOVSKI: POLOVINA VEK MAKEDONSKA FOLKLORISTIKA 21 ski. a za pe~at gi podgotvi Blagoj Stoi~ovski pod naslov Makedonski narodni pesni od Mala Prespa (1992). Makedonski narodni pesni od Kostursko (1999).

Taka se pojavija zbornicite podgotveni od Tanas Vra`inovski: Makedonski narodni prikazni za `ivotni (1997). Narodni umotvorbi za sveti Naum objavi i Naum Celakoski pod naslov Sveti Naum Ohridski ~udotvorec (1997). a nekoi tematski se posveteni na makedonskite svetci. @ifko Firfov i Gan~o Pajtonxiev vo 1953 godina go izdadoa zbornikot Makedonski narodni ora: so koreografski znaci i terminologija. Leposava Spirovska i Tanas Vra`inovski go objavile zbornikot Vampirite vo makedonskite veruvawa i predanija (1988) Vo izminatiot period se poka`aa i poveke zbornici koi sodr`at religiozni motivi. koj sodr`i ora od poveke regioni na R. Stojan Risteski go podgotvi zbornikot Legendi i predanija za Sveti Naum (1990). Vo pedesettite godini se objaveni i prvite zbornici svrzani so muzi~kiot folklor. pod naslov Kliment i Naum Ohridski vo narodnata tradicija (1982). go izdade zbornikot Makedonski narodni ora. do otpe~ati zbornikot Makedonski narodni ora od repertoarot na ansambalot za narodni igri i pesni œTanecŒ. . Vo ramkite na proektot Narodna mitologija na Makedoncite be{e objaven zbornikot Etnografski i folklorni materijali (1998). Risteski. a Mihajlo Dimovski vo 1977 godina. Istite avtori go objavile i zbornikot Makedonskite melografi od krajot na XIX vek Istovremeno. sobrani vo na{ata sovremenost. Kiril Penu{liski i Tanas Vra`inovski go objavija zbornikot Bogovi i popovi (1978). No veke vo sedumdesetite godini po~naa da se objavuvaat i zbornici so originalni narodni prikazni. so legendi i predanija sobrani vo poslednive desetina godini vo podgotovka na Tanas Vra`inovski i negovite sorabotnici Qup~o S. se objaveni i prvite zbirki so makedonski narodni ora i instrumentalni orski narodni pesni. Gan~o Pajtonxiev vo 1973 god. Makedonija. Narodnata proza po~na da se izdava i prou~uva so izvesno zadocnuvawe vo sporedba so narodnata poezija. Vladimir Karaxoski i Lola Simoska. Aleksandra Popvasileva go sostavi zornikot Makedonski narodni prikazni od Kostursko (1996). Predanija za sveti Kliment i Naum Ohridski. Makedonski narodni vol{ebni prikazni (1986). Makedonski narodni predanija (1986). objavi Vera Stoj~evska — Antik. legendi i predanija. Vo godinite 1953–1959 be{e objaven zbornikot Makedonski muzi~ki folklor: pesni vo dve knigi od @ifko Firfov i Metodija Simonovski.22 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA Pesni od Egejska Makedonija po naslov Sokol mi leta visoko (1978) objavil Gorgi Donevski so muzi~ka obrabotka na @ifko Firfov.

toa zna~i na Makedoncite Muslimani od Kosovo. OBJAVUVAWE I PROU^UVAWE NA ISELENI^KIOT FOLKLOR Va`en moment vo razvojot na makedonskiot folklor be{e istra`uvaweto na iseleni~kiot folklor. Kanada i Turcija i zna~ajni podatoci za nejzinite nositeli. bea sprovedeni terenski istra`uvawa vo Amerika. Sevim Pili~kova go objavila zbornikot Narodnite prikazni na iselenicite od Republika Makedonija vo Republika Turcija. Poso~enite zbornici sodr`at op{irni studii za `ivotot i promenite na makedonskata narodna proza vo SAD. Aleksandra Popvasileva go objavi zbornikot so obemna studija pod naslov Etni~kiot identitet i narodnata proza na Makedoncite vo Kanada. V. a istovremeno da go zbogatuvaat so novi motivi. Kanada i Turcija. Tatjana Kali~anin go objavila i zbornikot Narodni pesni na makedonskite iselenici vo Turcija (2001). Tatjana @e`eq — Kali~anin go objavi zbornikot Pesni na makedonskite iselenici vo Kanada i SAD (1998). Vo vrska so toa. Kako {to istaknavme. Istra`uvawata na iseleni~kiot folklor gi potvrdija soznanijata deka makedonskite narodni raska`uva~i i narodni peja~i zaminuvajki od svojata tatkovina prodol`ija vo zemjata na seleweto da go neguvaat svojot folklor.TANAS VRA@INOVSKI: POLOVINA VEK MAKEDONSKA FOLKLORISTIKA 23 Spomenatite zbornici sodr`at uvodni nau~ni tekstovi koi davaat pregled na soodvetnite folklorni `anrovi i pridonesoa za afirmacija na makedonsktata folkloristika vo zemjata i nadvor od nea. NAU^NO-ISTRA@UVA^KA DEJNOST Blagodarenie na bogatiot postoe~ki terenski materijal i noviot sobran vo na{ata sovremenost se sozdade cvrsta osnova za sestrani prou~uvawa na makedonskiot folklor. Najgolemiot del od zbornicite so narodna poezija se podlo`eni na muzikolo{ka obrabotka. povrzan so slu~ki od `ivotot vo novata sredina. a Trpko Bicevski go podgtovi zbornikot Narodni pesni na Goranite (2001). Kako rezultat na tie istra`uvawa be{e sobran bogat pesni~ki i prozen materijal. IV. Tanas Vra`inovski gi objavil zbornicite Narodni prikazni na Makedoncite iselenici vo Kanada (1990) i Makedonski narodni prikazni od bregot na Prespanskoto Ezero raska`ani od Slave Jankulovski — Grp~evski (2003). glavno. Zbornicite so prikazni se izraboteni na sovremen na~in i se podlo`eni na Arne-Tomsonovata megunarodna klasifikacija na prikaznite. po- . koj be{e objaven vo nekolku zbornici.

potoa Haralampie Polenakovik. nasproti izrazenite nacionalni ~uvstva vo folklorot. Kleanti Anovska. Bla`e Koneski. Bone Veli~kovski. akademik Du{an Nedelkovik. Bla`e Petrovski. Aleksandar Linin. Posebno vnimanie mu e posveten na istoriskata epika. Gorgi Gorgiev. otkolku kon konkretni folkloristi~ki temi. Lidija Stojanovik-Lafazanovska. Ovoj moment makedonskata folkloristika go smeta{e za mo{ne va`en i toa vo vremeto koga se negira{e se {to e makedonsko. Marko Kitevski. Trpko Bicevski. na Marko Cepenkov i na Kuzman [apkarev im se posveteni golem broj na nau~ni studii od peroto na Kiril Penu{liski i drugi avtori. etnomukolozite @ifko Firfov. Objaveni se va`ni trudovi za `ivotot i deloto na brakata Miladinovci. Niv podocna im se pridru`i Kiril Penu{liski i Tome Sazdov. a od oblasta na muzi~kiot folklor. nivnite prou~uvawa pridonesoa za razvojot na makedonskata folkloristika. Vera Antik-Stoj~evska. Najzna~ajnite prou~uvawa od ovaa priroda im se poveteni na najzaslu`nite sobira~i na makedonskiot folklor. Va`en pottik vo taa smisla dale predvoenite i povoenite folkloristi~ki trudovi na istaknatiot srpski nau~nik. Makedonskata folkloristika posebno vninamie mu posveti na takanare~eniot istoriski folklor. Ermis Lafazanovski. istori~ari na kni`evnosta i lingvisti. Na brakata Miladinovci. od sedumdesettite godini Bla`e Ristovski. Cvetanka Organxieva e avtorka na trudot Osvrt vrz izu~uvaweto na nastanuva- . Alaksandra Popvasileva. Tome Sazdov ja prosledi sobira~kata dejnost na Marko K. Cvetanka Organxieva. Vo rasvetluvaweto na ovaa problematikata se pojavija poveke trudovi i monografski izdanija. Vo niv se poaga{e od faktot deka usnoto tvvore{tvo sodr`i znaewa za etni~koto samoosoznavawe na narodot i nivnata vrska so narodnoto istorisko pomnewe koe dava prirodni mo`nosti za otkrivawe na nacionalnite ~uvstva. Sevim Pili~kova. Sepak. Vo prou~uvaweto na makedonskiot folklor mo`at da se zabele`at poveke istra`uva~ki pravci. Branislav Rusik.24 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA radi nedostig na nau~ni folkloristiki kadri neposredno po osloboduvaweto so prou~uvawe na na{iot folklor se zanimavaa nau~ni rabotnici od drugi disciplini. Nekade do prvata polovina na sedumdesetite godini za makedodnskata folkloristika e karakteristi~en sterme`ot kon istoriografski prou~uvawa. Borivoje Ximrevski i drugi. pred se. Tatjana Kali~anin. Cepenkov kako sobira~ na makedonski narodni umotvorbi (1974). Mihajlo Dimoski. Tanas Vra`inovski. Haralampie Plenakovik ja objavi studijata pod naslov Studii za Miladinovci (1973). Cepenkov vo svoeto izdanie Marko K. Dimitar Mitrev i sl. Vasil Iqoski.

Predmet na prou~uvawe na prozniot istoriski folklor se istoriskite nastani i li~nosti od na{ata istorija. kako {to e Razlove~koto vostanie vo usnata prozna tradicija (1976). kultura (1996). Va`na nau~na preokupacija na nekoi makedonski nau~ni rabotnici. od Dim~e Naj~eski. Tanas Vra`inovski go podgotvi zbornikot so trudovi Narodna tradicija. na primer: vostanijata na makedonskiot narod. Bla`e Petrovski e avtor na studijata Transformacijata. vo koi se vklu~eni i nekolku statii koi go obrabotuvaat religiozniot folklor koj se odnesuva na hristijanskite svetci. tuku se nastojuva{e da se istakne negoviot antireligiozen karakter. Vo poso~enite trudovi so predznak istoriki folklor. na primer: Ilindenski narodni pesni. na likot na Marko Krale: Marko Krale vo makedonskata narodna epika (1981) od Kole Simit~iev. kako {to naglasivme.TANAS VRA@INOVSKI: POLOVINA VEK MAKEDONSKA FOLKLORISTIKA 25 weto i razvitokot na ju`noslovenskata epika do 1920 godina (1972) i Karakteristikite na epskata pesna na Makedoncite Muslimani od Del~evsko (Pijanec) (1981). koj `iveel i rabotel vo Polska. Vo taa smisla. potoa Ilindenski prozen revolucioneren folklor. nudi prekrasni materijali za prou~uvawe na nacionalnata svest na na{iot narod. od Tanas Vra`inovski i Voislav Jakoski. kako i na lokalnite makedonski svetci. avtorite gi analiziraat istoriskite li~nosti i istoriskite nastani koi bitno vlijaele vo sozdavaweto na politi~kata i kulturnata istorija na makedonskiot narod. Od posebno zna~ewe za prou~uvaweto na makedonskiot folklor i etnologija pretstavuva publikacijata Narodna mitologija na Makedocite (I. Dim~e Naj~evski ja objavi studijata Studii za juna~kiot epos od makedonskoto folklorno podra~je (1994). na primer. Na istoriskite li~nosti im se posveteni mnogubrojni trudovi. se pojavi i dvotomnoto izdanie na Bla`e Ristovski Makedonskiot folklor i nacionalnata svest (1987). 1998) vo avtorstvo na Tanas . od Tanas Vra`inovski i Makedonski istoriski predanija (1992) od istiot avtor dr. Poseben interes predizvika Ilindenskoto vostanie i vo taa smisla se pojavija poveke izdanija. Makedonskiot istoriski folklor. zazema prou~uvaweto na religiozniot folklor koj vo prethodniot sistem ne samo {to se naoga{e na marginte na na{ata nauka. raspagaweto i sovremenata sostojba na makedonskiot juna~ki epos (1992). Predmet na istra`uvawe stana i narodnata mitologija na Makedoncite. religija. osobeno po 1990 godina. Kiril Penu{liski e avtor na izdanieto Mitot i folklorot (1996). gledani i do`ivuvani na specifi~en na~in od strana na makedonskiot naroden genij.

Drug pravec vo istra`uvaweto na makedonskiot folklor be{e prou~uvaweto na nositelite na narodnoto tvore{tvo. Ermis Lafazanovski e avtor na trudot Makedonski kosmogoniski legendi (200). literatura. Ovoj peja~ svoite narodni pesni od svojot roden kraj od Egejska Makedonija gi prenel vo Toronto. Vo toa se vklu~ile i nekoi stranski folklorsti. kako {to e K{i{tof Vroclavski od Var{avskiot univerzitet. Megu poveketo trudovi od ovoj tip ke go spomeneme izdanieto na Ermis Lafazanovski Tradicija. Folkloristi~ka monografija I tom. Edna od najva`nite izdanija vo toj pogled e publikacijata Makedonska narodna Biblija (2006) od Tanas Vra`inovski. Istoriski pregled (1999).26 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA Vra`inovski. Taa e avtor na studijata Dvojazi~noto raska~uvawe na narodni prikazni: (vla{ko-makedonski i makedonsko-vla{ki relacii) (1987). Tanas Vra`inovski go zabele`a i go objavi repertoarot na veke spomenatiot raska`uva~ Slave Jankulovski — Grp~evski od Toronto. proizleze negovata doktorska disertacija Makedonskiot naroden raska`uva~ Dimo Stenkoski. Makedonskoto narodno tvore{tvo se poka`a kako eden od glavnite motivi koj be{e koristen vo makedonskata umetni~ka literatura. a toa e prou~uvaweto na raska`uva~ite bilingvisti. posebno kaj povoenite avtori. Kanada. Od osobeno zna~ewe za prou~uvawe na religiozniot folklor be{e da se otkrie i vlijanieto na Biblijata vrz sozdavawe na narodni tvorbi. Tatjana Kali~anin go prou~uva{e pesni~kiot repertoar na Eftim Manovski i ja izdade publikacijata Narodniot peja~ Eftim Manovski — Mano (1996). a Kiril Penu{liski na trudot Makedonski folklor. Toj go prou~uval prikazni~kiot repertoar na poznatiot pe~tanski raska`uva~ na prikazni Dimo Stenkoski. Taa be{e objavena vo Makedonija vo dva toma pod naslov Makedonskiot naroden raska`uva~ Dimo Stenkoski. Od isklu~itelno zna~ewe za razvojot na makedonskata folkloristika imaat trudovite koi go sledat istoriskiot razvoj na makedonskiot folklor. Tome Sazdov e avtor na obemniot trud Usna narodna kni`evnost (1997). Vlijanieto na makedonskata narodna prikazna vrz sovremenata prozna . naracija. Vo poveke zbornici poso~enite avtori vo svoite nau~ni prilozi go istra`uvaa i repertoarot na drugi peja~i i raska`uva~i. odbraneta na spomenatiot univerzitet. Alaksandra Popvasileva se zadr`a na edna mnogu aktuelna i va`na tema vo istra`uvaweto na folklorot. Kako rezultat na toa. a vtoriot tom go sodr`i repertoarot na Dimo Stenkoski (1979). Eden od va`nite pravci vo prou~uvaweto na makedonskiot folklor be{e negovoto vlijanie vrz sozdavawe na umetni~kata literatura.

Aleksandar Linin se javuva kako avtor na trudot Makedonski instrumenstalni orski narodni melodii (1978). bea objaveni poveke zbornici i nau~ni trudovi od oblasta na turskiot. [e gi spomeneme samo nekoi od niv: Lidija Stojanovik-Lafazanovska e avtorka na trudot od oblasta na `rtvuvaweto pod naslov Tanatolo{kiot pravzor na `ivotot: fenomenot `rtvuvawe vo makedonskata narodna kni`evnost (1996). Bone Veli~kovski gi prou~uva makedonskite poslovici i nivnite paraleli so poslovicite na drugi narodi. go okupira{e Bla`e Koneski. Isto taka. vo zavisnost od nau~niot interes na poveke folkloristi. vla{kiot i romskiot folklor vo R. PROU^UVAWE NA FOLKLOROT NA NACIONALNOSTITE Posebno poglavje vo razvojot na makedonskata folkloristika zazema prou~uvaweto na folklorot na nacionalnostite koi `iveat vo R. albanskiot. glavno. na Makedonsko-angliski i anglisko-makedonski poslovi~ni paraleli (2002) i na Rusko-makedonski i makednsko-ruski poslovici (2005). Sevim Pili~kova gi objavi slednive zbornici . Voislav Jakoski e avtor na studijata Baladite i baladnite motivi vo makedonskata i vo albanskata narodna pesna (1980). koi vo slu~ajot ke gi nare~eme so slobodna tematika. Vo taa smisla. Ermis Lafazanovski e avtor na trudot Tekst i mentalitet: (za narodnite prikazni od kumanovskiot region (2001). potoa Gajdata vo Makedonija: instrument — instrumentalist — muzika (1996) i [upelkata vo Makedonija (2000). ja izdade publikacijata Jazikot na makedonskata narodna poezija (1971). Trpko Bicevski e avtor na monografskiot trud Dvoglasjeto vo SR Makedonija (1986). Od aspektot na narodnata muzika i orskata i instrumentalnata narodna tradicija se objaveni slednive pova`ni publikacii.TANAS VRA@INOVSKI: POLOVINA VEK MAKEDONSKA FOLKLORISTIKA 27 literatura od XX vek (1997). kako i na publikacijata Gradska instrumentalna muzi~ka tradicija vo Makedonija (2005). Ovaa problematikaka. Vo izminatiot period se pojavuvaat i poveke trudovi. se zabele`uvaat i trudovi na vlijanieto na folkloort vrz umetni~kata drama. a Borivoje Ximrevski e avtor na ~algiskata tradicija vo Makedonija (1985). VI. Taa e avtorka i na publikacijata Homo initiatus: fenomenot na inicijacija vo makedonskata narodna kni`evnost (2001). Predmet na prou~uvawe na folklorot od lingvisti~ki aspekt be{e prou~uvaweto na jazikot na folklorot. Makedonija. Makedonija. Voislav Jakoski e avtor na trudot Folklorot vo makedonskata drama (1983). Toj avtor na izdanijata Sid bez male~ki kam~iwa ne stoi: poslovi~ni paraleli (2002).

grupa od folkloristi od Institut za folklor i Institut za folklor od Ankara vodea zaedni~ki istra`uvawa vo Makedonija i Turcija. od koi edna folkoristi~ko-etnolo{ka od K{i{tof Vroclavski i Tanas Vra`inovski pod naslov Sporedbena monografija na makedonskoto selo Jablanica i polskoto selo Pjentki — Grenzki. Ovoj trud be{e objaven i na polski jazik kako sostaven del na knigata Ludowe obrzedy i podania (2002). Kleanti Liaku — Anovska gi objavila slednive trudovi posveteni na vla{kiot folklor: Socijalno-folklorni interakcii vo vla{koto semejstvo (2000). Strukturata na turskite vol{ebni prikazni (2000). a imaat i komparativno zna~ewe. Turski humoristi~ni narodni prikazni vo funkcija na parodija (2000). Vo taa smisla. Kako rezultat na ovaa sorabotka proizlegoa tri publikaci. Murtezani Izaim na studijata Turcizmite vo albanskata i makedonskata narodni poezija (2000). VII. Isto taka. vo koi bea vklu~eni i nekoi drugi nau~ni institucii od Polska i Makedonija. Nasradin oxa i Itar Pejo — duhovni bliznaci (1996). Za odbele`uvawe e faktot deka pogolemiot del od empiriskiot materijal i studiite se izdadeni vo prevod na makedonski jazik. Funkcijata na formulite vo turskite narodni prikazni (2005). Mitski predanija (1992). a od makedonska strana Etnolo{kiot muzej od Skopje. Za `al. Turski vol{ebni narodni prikazni od Makedonija (2000). kako {to e Institutot za slovenska filologija na Var{avskiot univerzitet i Etnografskiot muzej od Var{ava. MEGUNARODNA SORABOTKA Makedonskiot folklor i etnografija stanaa predizvik i za folkloristi i etnolozi od razni zemji. be{e sklu~en dogovor za nau~na sorabotka megu Institutot za folklor od Skopje i toga{nata Katedra po etnologija i kulturna antropologija na Var{avskiot univerzitet. VIII. kako {to se Kongresite na jugo- .28 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA so turski narodni umotvorbi i studii: Maniwata na Turcite od SR Makedonija (1986). Trajko Petrovski e avtor na studijata Etni~ki i kulturni karakteristiki na Romite vo Makedonija (2000). U^ESTVO NA NAU^NI SOBIRI Za razvojot i afirmacijata na makedonskata folkloristika se pri~ini i redovnoto u~estvo na makedonskite folkloristi na razni megunarodni i nacionalni kongresi. nivnite rezulatati od ovie istra`uvawa ne se publikuvani. Turski realisti~ni narodni prikazni od Republika Makedonija (1997).

tuku i na folklorot i etnologijata na drugite balkanski narodi. tuku i od celiot svet. koi se odr`uvaa sekoja godina vo razni republiki na porane{na Jugoslavija. se objaveni i site referati od spomenatiot Megunaroden simpozium za balkanski folklor. koe od 1968 godina se pe~ati redovno kako izdanie na Institutot za folklor od Skopje. vo na{iov prilog gi izdvoivme najva`nite publikacii koi bea objaveni vo vtorata polovina na minatiot . CepenkovŒ od Skopje.TANAS VRA@INOVSKI: POLOVINA VEK MAKEDONSKA FOLKLORISTIKA 29 slovenskite folkloristi. Za razvojot i afirmacijata na makedonskata folkloristika pridonese i nekoga{niot organ na Sojuzot na folkloristite na porane{na Jugoslavija Narodno stvarala{tvo. PERIODI^NI IZDANIJA Nesomneno va`en e i pridonesot na razni periodi~ni izdanija vo koi se objavuvaa folkloristi~ki i etnolo{ki trudovi. potoa Slavisti~kiot megunaroden kongres. Folklor. IX. koj dade izvonredni rezultati vo afirmacijata ne samo na makedonskiot folklor i etnologija. Tuka treba da se naglasi deka ovoj simpozium zazema mnogu va`no mesto vo vospostavuvaweto na nau~nata komunikacija megu nau~nicite od Balkanot. najpoznato e spisanieto Makedonski folklor. so megunarodno zna~ewe i ugled. Ova spisanie e edinstvenata specializirana publikacija od vakov vid. Ovoj simpozium vo svoeto dolgogodi{no postoewe uspeal da gi sobere najpoznatite folkloristi i etnolozi ne samo od Makedonija i Balkanot. Vo nego pokraj zna~ajni trudovi na makedonski i stranski folkloristi i etnolozi. kongresot za istra`uvawa na Jugoisto~na Evropa i red drugi zna~ajni sobiri. Vo ramkite na ova spisanie se objavuva{e i Biblioteka na spisanieto œMakedonski folklorŒ. Toj se nalo`i kako eden od najva`nite evropski sobiri na folkloristite i etnolozite. a i od svetot koga taa be{e ograni~ena kako rezultat na politi~kite i ideolo{kite podelbi. * Vo nemo`nosta da se poso~at celokupnite dostignuvawa na makedonskata folkloristika. od koi sekako. Balkanoslavika i sl. kade bea objaveni poveke folklorosti~ki studii od poveke makedonski avtori. Spektar. Trudovi od oblasta na folklorot se objavuvaat i vo nekoi drugi periodi~ni izdanija. na primer: Literaturen zbor. Od isklu~itelno zna~ewe za makedonskata folkloristika se poka`a Megunarodniot simpozium za balkanskiot folklor organiziran sekoja vtora godina od Institutot za folklor œMarko K.

do ~isto teoretski problemi. Literatura Stojan Hristov. 387. Kiril Penu{liksi ke naglasi deka makedonskata folklooristka nosi pe~at na subjektivnite interesi na ninite avtori kon oddelni problemi (Penu{liski 1965: 21). Postigawata na makedonskata folkloristika i nejzinite zada~i. 2000. Nekoi od niv gi navedovme vo ovoj na{ trud. preku istoriski prou~uvawa na `ivotot i delata na oddelni makedonski sobira~i. Vo vrska so toa. Priredil Rade Siqan. Bez ogled na nekoi nejzini nedostatoci. Se do osumdesettite godini na minatiot vek vo na{ata folkloristika nema{e sistematsko. * Vidi ja Bibliografijata: 50 godini Institut za folklor. Ovoj povik na Stojan Hristov e objaven vo poveke makedonski izdanija. Taka {to vo dene{no vreme taa stana neodminliva literatura vo prou~uvaweto na slovenskata folkloristika i po{iroko vo edni svetski ramki. potoa od komparativno razgleduvawe na oddelni narodni tvorbi. 3. A ako ne{to ima{e toa be{e retka pojava. Po ovoj period bea sprovedeni kolektivni terenski istra`uvawa i objaveni kolektivni zbornici i monografski trudovi. Makedonskata folkloristika vo izminatiot polovina vek se trude{e da go nadopolni ona {to drugite go postignale desetici godini pred nea. 1965. Misla. plansko i kolektivno prou~uvawe na bilo koj folkloren problem ili bilo koj folkloren `anr. smetame deka ovaa zalo`ba be{e uspe{no realizirana. Kiril Penu{liski. Nova Makedonija. koj od godina vo godina dava{e se pokrupni rezultati i tretira{e najraznovidna tematika: od prou~uvawe na oddelni folklorni `anrovi. . Na istoto mesto. Skopje. Makedonska golgota. ili zada~a. 2004. œMarko CepenkovŒ — Skopje 1950–2000. Skopje 1992. Skopje. Vidi i: Prirodata na folklorot.30 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA vek i po~etokot na XXI vek i pravcite na razvojot i afirmacijata na makedonskata folkloristika. Od pogore iznesenoto mo`e da se zabele`i deka karakteristi~no za nejziniot razvojot e postojaniot podem. Vo konkretniot slu~aj go koristevme izdanieto: Stojan Hristov. Matica makedonska. Literaturen zbor. Detroit 2 septemvri 1945.

owing to the speed at which it has developed and the great enthusiasm of individuals. study has focused on genres. It began with the founding of scientific institutions in the Republic of Macedonia in the second half of the previous century at the University of SS Cyril and Methodius and the Institute of Folklore Studies. it is now on an equal footing with other (countries). More recently. historical and religious folklore. In Macedonia. . Its chief task was to gather the products of folklore and to publish it. the historical study of the life and work of the Macedonian scholars who collected it.TANAS VRA@INOVSKI: POLOVINA VEK MAKEDONSKA FOLKLORISTIKA 31 Tanas Vra`inovski (Skopje) Half a century of Macedonian folklore study Summary Macedonian folklore study is one of the youngest sciences in the Slav countries. and the study of theoretical issues. followed by comparative research (folk creativity).

.

Kraàt na HH-to i na~aloto na HHÇ-to stoletie sa dobãr povod za ravnosmetka na bãlgarskata folkloristika. folklora na bãlgarite v ~u`bina i pr. V obhvata na interesite è vlizat i nàkoi slabo ili izobæo nezastãpeni dotogava izsledovatelski poleta kato naprimer gradãt.RADOST IVANOVA: BÃLGARSKATA FOLKLORISTIKA ME@DU DVE STOLETIÀ ISBN 978-86-7179-057-4. posti`enià. “socialisti~eska” folkloristika. ne mo`em da ne si dadem smetka za posti`eniàta è v minalite periodi. koito tà sledva neotmenno ot godinite na neènoto sãzdavane do dnes. politi~eskite protesti i sãpãtstvaæite gi novi folklorni àvlenià. v tradiciite. ~e na tozi vãpros ne mo`e da se otgovori ednozna~no. Osven tova periodite predi neà (t. (33–41) UDK 398(497. predi Vtorata svetovna voèna) mnogokratno sa bili obekt na diskusii i ocenki ot u~enite.2)œ197/200Œ Radost Ivanova (Sofià) BÃLGARSKATA FOLKLORISTIKA ME@DU DVE STOLETIÀ. No tãè kato zada~ata mi tuk e da akcentiram vnimanieto vãrhu naè-novite posti`enià i perspektivi. ~e tozi ina~e kratãk period se okaza prelomen za socialno-politi~eskià i kulturen `ivot na Bãlgarià. Klä~ovi dumi: bãlgarska folkloristika. na HHÇ vek).e. perspektivi. p. v koito se razviva folkloristikata sled demokrati~nite promeni v Bãlgarià (kraà na HH i na~. Ne ostana nastrani ot razvoènite tendencii na obæestvoto i folkloristikata. Naè-novite izsledvanià prodãl`avat demokrati~nite tendencii v razvitieto na folkloristikata. Kato baza za sravnenie se izpolzva sãstoànieto è prez socializma. POSTI@ENIÀ I PERSPEKTIVI Dokladãt e opit da se o~ertaàt osnovnite nasoki. kato obekt za sravnenie æe izpolzvam samo perioda na t. sãvremennost.nar. vklä~vaèki novi podhodi i metodi. (2008). kakto i za drugite strani ot biv{ià socialisti~eski lager. Ot~itaèki posti`eniàta na folkloristikata na fona na uskorenoto razvitie na obæestvoto dnes. Vsãænost kakvo nasledi folkloristikata ot blizkoto minalo? Mislà. Oæe pove~e. O~ertavat se i novi napravlenià kato prou~vaneto na etni~eskite i konfesionalnite obænosti i dr. Edna .

~e analizira ne samata pesen. v trudovoto i prazni~noto vsekidnevie. Nezavisimo ot tova tazi {kola sãzdade predpostavki da se eksperimentira i edin nov. sãzdadena ot takiva titani na misãlta kato Ivan [i{manov i negovite posledovateli ne bi mogla da promeni korenno nasokite ot zadadenoto ot nego demokrati~no na~alo na bãlgarskata narodouka. baladi. sred koito izpãkva monografi~noto izsledvane na Nikola Georgiev œBãlgarskata narodna pesenŒ (Georgiev 1976). Slabost na tazi filologi~eska po sãæestvo {kola be izu~avaneto na folklora otkãsnato ot negovata estestvena sreda na `ivot. Tãrseneto na novi metodi za izsledvane na folklora dovede i do vklä~vaneto na sistemnià podhod v analiza na folklornoto tvor~estvo. Edna ot naè-sãæestvenite ~erti na tazi {kola e neèniàt filologi~eski uklon. spe~elil mnogo sãmi{lenici i posledovateli na golemià u~en. Harakterno za tozi metod be. Toè dade svoite polo`itelni rezultati v prou~vaneto na narodnata pesen. Ne edno pokolenie e izpitalo vliànieto na ideite. zalo`eni v tozi trud. ot negovià kontekst. ~e obãrna specialno vnimanie na hudo`estvenata strana na folklora. Petãr Dinekov — naè-vidniàt predstavitel na folkloristikata po onova vreme. Polo`itelnite strani se izrazàvat v specialnoto vnimanie kãm folklora kato ustno narodno hudo`estveno tvor~estvo. na negovata poetika. V tova otno{enie tràbva da priznaem . izkustvo. Negov prãv sãzdatel i rãkovoditel e akad. a œedna osobena neèna transformacià — takava.34 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA nauka. koito sãzdavat oblika na bãlgarskata folkloristi~na {kola. Knigata mu “Bãlgarski folklor” e emblemati~na za razbiraneto na folklora kato ustno narodno tvor~estvo. kakto i na semiotikata. kakvato tà se àvàva publikuvana v sborniciteŒ (Parpulova 1978:75). Naè-zna~itelniàt prinos na tazi {kola be. haèdu{ki pesni. kultura i pr. Zatova i sãzdavaneto na Instituta za folklor prez 1973 godina pãrvona~alno se osnovava na sãbiraneto i izsledvaneto na slovesnoto narodno poeti~esko tvor~estvo (Dinekov 1975: 3–9). obedinàvaæa pãrvona~alno etnografiàta i folkloristikata. na polo`itelnata mu rolà za formiraneto na bãlgarskata hudo`estvena literatura. prenebregvaneto na funkciite mu v obreda. Na bazata na slovesnoto tvor~estvo se formirat i zada~ite na folkloristikata v tozi period — da se izsledva sãvremennoto sãstoànie na klasi~eskoto folklorno nasledstvo po `anrove spored temati~nata im podàlba: äna{ki epos. proza i pr. Posledvaloto razdelenie ima svoite polo`itelni i otricatelni posledici. moderen za vremeto metod — metodãt na strukturnià analiz.

Te spomognaha da se nalo`i edno promeneno vi`dane za folklora. Ot ograni~enoto mu sve`dane do kultura na patriarhalnoto selo to prerastna v kultura. po koito rabotàt bãlgarskite folkloristi. vklä~i v sãstava si dve novi sekcii: za muzikalen folklor i za narodno izkustvo (po-kãsno preimenuvana v plasti~en folklor). nepodvlastna na vremeto i prostranstvoto. V usiliàta si da se zadãr`i na tazi pozicià folkloristikata be aktivno podpomognata ot upravlàvaæata kulturna vãrhu{ka.RADOST IVANOVA: BÃLGARSKATA FOLKLORISTIKA ME@DU DVE STOLETIÀ 35 vãzlovata rolà. kultura. koàto prez 80-te godini na HH v. kato s malki izklä~enià. koàto izigra trudãt na Todor Iv. sledvaèki demokrati~nite tradicii na svoite sãzdateli. da zapazi negovata ~istota i œavtenti~nostŒ ~rez redica ograni~enià i zabrani. i po-konkretno — kãm pesennata tradicià — razbiraneto za folklora kato hudo`estvena kultura i za neobhodimostta toè da bãde izsledvan kato sistema sãs sobstveno màsto v strukturata na socialnite otno{enià (Boàd`ieva 1978: 72–75). Tà premina prez socializma.@ivkov œNarod i pesenŒ za bãlgarskata folkloristika (@ivkov 1977). i bãlgarskite folkloristi zagovoriha za smàna na paradigmite. vsi~ki grupi. koàto prave{e vsi~ko vãzmo`no da ne dade hod na estestvenoto razvitie na folklora.n. ne po`ela da se obvãr`e organi~no s nego. a i vseki otdelno vzet ~ovek. Avtorãt è predlo`i edin nov podhod kãm folklora.Taka. Sam po sebe si tozi trud e va`en prinos. vãv vodeæite nasoki na svoeto razvitie folkloristikata ostana po~ti nezasegnata ot vliànieto na komunisti~eskata ideologià. tuk æe se opitam samo da o~ertaà osnovnite nasoki. no oæe po-zna~ima i principna e negovata rolà za osvobo`davaneto na folkloristikata ot metodologi~eskite ograni~enià na predhodnite izsledvanià. kãm folklornata klasika. Ne bez vliànie na Zapada i osobeno na u~enite ot SAÆ. razkriha novi vãzmo`nosti pred folkloristikata. ~iito nositeli mogat da bãdat vsi~ki obænosti. Za tova obektivno spomogna i izsledovatelskata è naso~enost kãm minaloto. (Rot 1992:41). Demokrati~nite promeni v obæestvoto. koito do tozi moment sa bili izve`dani v rang na nepoklatimi istini. ~ieto lono be v patriarhalnoto obæestvo. Bez da navlizam v dãbo~ina. Predizvikatelstvata na novoto vreme iziskvaha ot folkloristikata kriti~no otno{enie ili da`e otkaz ot ot nàkoi osnovni ponàtià. zapo~nali v kraà na 80-te godini. Dele- . Za neprekãsnato promenàæoto se shvaæane za folklora po posoka na càlata narodna kultura doprinese i obnovenata struktura na Instituta za folklor. i t. Edin takãv sociologi~eski po svoàta sãænost metod be soliden probiv v ina~e monolitnata dotogava filologi~eska perspektiva.

Nared s osmislàneto na klasi~eskià folklor kato sãvremennost i bãdeæe s negovite raznovidnosti na folklorizãm pod formata na läbitelsko i profesionalno tvor~estvo. s negovite obænosti i hora. na Ivaèlovgradsko i dr. namerili izraz v poredicata Regionalni prou~vanià na bãlgarskià folklor (t. zaæoto te sa svãrzani pome`du si. Novite obekti na izsledvane — gradovete. temite i problemite im se preplitat i vzaimno dopãlvat. kogato stolicata se prevãrna v centãr na masovite politi~eski protesti. bàha belàzani ot po-obæià interes kãm sãvremennite kulturni procesi i àvlenià (Benovska-Sãbkova 2001:18). Trãgvaèki ot nego oba~e interesite na izsledovatelite mu se naroiha v razli~ni posoki — rabotni~eski folklor.). folkloristikata raz{iri svoà pogled i vãrhu sãpãtstvaæite prehoda kulturni àvlenià i fakti. Pãrvite publikacii. Politika i folklor 1993. Seloto s negovata regionalna obosobenost prodãl`ava da bãde obekt na nablädenie — regionalnite prou~vanià sa ~ast ot dãlgosro~nite proekti na folkloristite ot Instituta za folklor.Benovska-Sãbkova. Interesãt kãm tàh. vicove. (Bansko 1996 i dr. Na stranicite na spisanie œBãlgarski folklorŒ {iroko màsto be posveteno na paranormalnite àvlenià (Paranormal- . Nared s tradicionnata problematika se poàvi i novata gledna to~ka kãm seloto.36 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA nieto na tezi nasoki e otnositelno. stolicata — se okazaha to~no tolkova raznoobrazni. Vednã` poela po kolovoza na goreæite sãbitià.u~eni~esko i studentsko tvor~estvo.). Na tazi tematika bàha posveteni dve izdanià na sp. Ivanova 1997. Osobeno predizvikatelstvo za folkloristite se okaza gradãt s negovite delnici i praznici. kakto i monografii i sbornici s nau~ni statii (Gradãt i folklorãt 1991. dadoha polo`itelni rezultati. razbira se. kolkoto i samiàt `ivot (Stolicata i stoli~ani 1994 i dr. Pãrviàt probiv v tova otno{enie be malkiàt grad — grad Bansko. se porodi po-skoro spontanno. (Folklorãt v Ivaèlovgradsko 1993) i dr. Gradãt stana osoben obekt na vnimanie v pãrvite godini na prehoda. a ottam i kãm grada. œBãlgarski folklorŒ. Ç–ÇÇÇ).). vãznikna kato osmislàne i izsledovatelska reakcià na `ivata kulturna realnost. Po-natatãk oba~e te se obosobiha kato izsledovatelska teritorià. razkazvane turizãm. kãm koàto proàvàvat interes golàm broè folkloristi. Ot lumpena do gra`danina 1997 i dr. obekt na nablädenie stana vsekidnevnata kultura na razli~nite formalni i neformalni grupi. kulturen `ivot i dr. koàto go postavà me`du tradiciàta i promànata (Me`du promàna i tradicià 1994). Te. kakto pi{e M.

Peè~eva.nar. . na vãzvrãæaneto na interesa kãm zabravenoto hristiànstvo (Svetogled. Anastasova 2006). folklor 2000 i dr). a na œ~u`dotoŒ se gleda{e s golàma doza prenebre`enie. sp. osven ako tezi trudove ne podkrepàha nalaganata ot BKP politika. kato na praktika se obosobi neperiodi~na poredica v samoto spisanie. ~e e nova. Blagoev 2004. Za æastie mnogo malka ~ast ot bãlgarskite u~eni se zaeha da podkrepàt nau~no tazi politi~eska po sãæestvo teza. posveteni na kulturata na etni~eskite obænosti v minaloto me`du drugoto se dãl`i i na etnocentrizma na bãlgarskata narodouka. Mikov 2005. Dimov 2005 i dr. napr. Izlàzoha i dve kni`ki. Peè~eva 1999. religià. Miceva 2001. œBãlgarski folklorŒ redovno publikuva izsledvanià. Ot 1992 g. Statelova 2003 i mn. ~iàto cel be{e da poka`e ednorodnià etni~en sãstav na bãlgarskata nacià. Na neà bàha posveteni poredica ot izsledvanià (Folkãt 1995. na œsvoetoŒ. vãzroditelen proces. Obænosti i obrazi 1999). Dimov 2001. (Mikov 2003). Politi~eskata situacià v stranata do 1989 g.). Tova e izsledvaneto na etni~eskite i konfesionalnite grupi ot naselenieto. razgle`daæi kulturata i tradiciite na etni~eskite i religioznite obænosti v Bãlgarià (v`. ^algata — za i protiv 1999. Dãlgo zadãr`anoto razvitie na folklora v tazi nasoka izbi s pãlna sila i dovede do kraènost tazi linià na razvitie.RADOST IVANOVA: BÃLGARSKATA FOLKLORISTIKA ME@DU DVE STOLETIÀ 37 noto 1993 i dr. Mediite sãæo popadnaha v pricela na folkloristite i tehnite zanimanià s aktualnite temi na denà (Mediite 1996). Bãlgarià stana izvestna s t. za koàto mo`e da se ka`e. publikacii). Zatova prez poslednite godini tozi dãlgo zadãr`an interes kãm œ ~u`dite Œ sred nas nameri màsto v poredica ot publikacii i monografii. Islàm 2003).Poàviha se i pãrvite monografii (Aleksiev 2005. drugi). Neæo pove~e. Kato sledstvie ot prehoda mo`e da se tãlkuva i poàvata na folka ili ~algata. izcàlo posveteni na islàma i narodnite tradicii (Islàm 1996. Anastasova 1998. Oæe po vreme na svoàta podgotovka mladite folkloristi v blizkoto minalo bivaha naso~vani kãm izsledvane na bãlgarskià folklor. Dimov 2002. koàto predizvika o`iveni diskusii v kulturnite sredi. V tozi smisãl ne be{e vãzmo`no publikuvaneto na obektivni nau~ni izsledvanià. ne pozvolàva{e tezi grupi da bãdat otdelàni po etni~eski i religiozni belezi ot ostanaloto naselenie. Malkoto trudove. Be{e napraven i opit da se navleze v teoriàta i istoriàta na etnosite i etni~eskite procesi (@ivkov 1995. Ima i druga nasoka. Peè~eva. glavniàt redaktor na spisanieto v predgovora kãm vtorata kni`ka nastoàva tezi publikacii da prodãl`at v otgovor na ostrata nu`da ot specializirani izsledvanià v oblastta na mäsälmanskata kultura.

Vàrno e. razli~nià. Do golàma stepen vãv vrãzka s problema za identi~nostite sa i prou~vaniàta. i na izpolzvaneto na biografi~nià podhod (Biografi~niàt podhod 1994 i dr. Po princip narativite sa tradicionno izu~avan dàl ot folklora. Stanoev 2005 i dr. Znanieto za drugià. Otvaràneto na Bãlgarià kãm sveta zavari bãlgarskata folkloristika izostanala v izu~avaneto na folklora na bãlgarite v ~u`bina. ^ehià. Dnes te ne sa edinstven obekt na nablädenie. anekdoti. Izostavaneto be osobeno o~ebièno na fona na golàmata sãbiratelska i nau~no-izsledovatelska deènost na sãsednite na Bãlgarià strani. . koèto namira {irok otzvuk v rabotite na folkloristite. posveteni na razkazvaneto. Zatova i sobstveno folkloristi~nite metodi za izu~avane na identi~nostite se okazaha nedostatã~ni.38 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA Vsãænost izsledvaniàta vãrhu obænostite — etni~eski ili konfesionalni — postavi problema za identi~nostta. ~e vsekidnevnoto razkazvane e ~ast ot vsekidnevnata kultura — edno ot glavnite izsledovatelski teritorii na etnologiàta. ~u`dià se okazva neobhodimost. Bãlgari po ~e{kite zemi 1994. Na razkazvaneto sa posveteni nàkolko kni`ki na spisanie œBãlgarski folklorŒ (Razkazi i razkazva~i 1994. poàviha se i pãrvite monografi~ni izsledvanià na tazi tema (Ganeva-Raè~eva 2004 i dr.).). Edva v na{i dni stana vãzmo`no zadãlbo~enoto i càlostnoto mu izu~avane. Zasega prinosãt v izu~avaneto na bãlgarskià folklor v drugi sãsedni i po-dale~ni strani prodãl`ava da bãde skromen (Folklorãt na bãlgarite v ~u`bina 1994. V minaloto oba~e vnimanieto na folkloristite e bilo pove~e ili po-slabo naso~eno kãm otnositelno fiksiranite formi: prikazki.). psihologià. Te bàha spolu~livo dopãlneni s metodi ot srodni oblasti na poznanieto kato sociologià. filosofià (Identi~nostta 1998.). Usiliàta na folkloristite zasega dadoha dobri rezultati v izu~avaneto na bãlgarskià folklor v strani. legendi i dr. Ne bez zna~enie e faktãt. bez koàto ne bi moglo da se osmisli i osãznae svoeto. Razkazvaneto 1997 i dr. Dobreva 1995. Ungarià i Rumãnià naprimer. Poslednite godini oba~e pokazaha. Na fona na vsekidnevnoto razkazvane po-obosobeno màsto zaema vicãt. Ra{kova. kato se ima predvid politi~eskata orientacià na golàma ~ast ot vicovete i lipsata na svoboda na slovoto prez socializma (Ot prikazkata do vica 2002. Identi~nost — identi~nosti 2005 i dr. a i mnogo sredstva.). predanià. s koito te poddãr`at tradicionno dobri kontakti kato Slovakià. ~e v tova otno{enie ne sa dostatã~no samo dobri `elanià i namerenià. [iroko màsto se otdelà i na vsekidnevnoto razkazvane. ~e pre~kite po pãtà ne sa nepreodolimi.

Blagoev.RADOST IVANOVA: BÃLGARSKATA FOLKLORISTIKA ME@DU DVE STOLETIÀ 39 Pen~ev 2005. Sofià. St. B. E. zna~imoto. taka i v SAÆ. Pen~ev 1994. 1. Problemãt za formalnoto institucionalno razdelenie. mislà. tradicià. Sofià. Sofià. Va`no e i drugo — ~e bãlgarskata folkloristika uspà svoevremenno da se orientira v novosãzdadenata situacià na prehoda i da reagira adekvatno na promànata. Ganeva-Raè~eva. — V: BF. . Anastasova. vlast: etädi za prehoda. 2004: Razkazvane i identi~nost. Boàd`ieva. 72–75. kãdeto ve~e `iveàt golemi grupi bãlgari. M. kn. Bez da se otkazva ot folklornata klasika. G. Anastasova. 6. S izbroenite nasoki ne se iz~erpvat ambiciite na folkloristite da pokriàt vsi~ki izsledovatelski poleta. Izsledvanià i materiali. Ganeva-Raè~eva. 2005: Folklorni profili na mäsälmanski svetci v Bãlgarià. Sofià. Kato imam predvid golàmata bãlgarska emigracià prez razgle`danià period. da otgovarà na nu`dite na kulturnata praktika. 1978: Novi perspektivi pred izsledvaneto na folklornata pesenna tradicià. E. Procesãt na neènata preorientacià vsãænost be estestveno prodãl`enie na demokrati~noto na~alo. kn. 2004: Bãlgarite v Ungarià — problemi na kulturnata identi~nost. Sofià. V. no i nazad kãm edinenieto v bãlgarskata narodouka. da bãde v krak sãs svoeto vreme. da otkriva i razrabotva va`ni i aktualni temi i problemi. Literatura Aleksiev. 2001: Politi~eski prehod i vsekidnevna kultura. dnes spored men mo`e da se tãlkuva samo kato edin paradoks. Bansko 1996: Bansko. 2006: Etni~nost. tà napravi svoàta re{itelna kra~ka nagore po spiralata. Sofià. Sofià. 1998: Staroobredcite v Bãlgarià: mit — istorià — identi~nost. Ganeva-Raè~eva 2004 i dr. Benovska-Sãbkova. 2004: Kurbanãt v tradiciàta na bãlgarite-mäsälmani. Sofià. No nared s novoto. da bãde blizo do horata. koeto prodãl`ava da sãæestvuva v Bãlgarià i koeto v opredeleni momenti ima{e svoite polo`itelni strani. Bezsporna e rolàta na spisanie œBãlgarski folklorŒ v o~ertavane na vàrnata posoka po pãtà kãm zna~imite problemi na na{eto sãvremie. ~e e kraèno neobhodimo tãrseneto na vãzmo`nosti rabotata da prodãl`i kakto v Evropa. Biografi~niàt podhod 1994: BF. Bãlgari po ~e{kite zemi 1994: Sofià. zalo`eno v zara`daneto na folkloristikata — da tãrsi. V.). aktualnoto folkloristikata preotkri sebe si ~rez obedinenieto si po sãæestvo s etnologiàta.

— V: BF. Izsledvanià. kn. 38–48. R. Grad i nasledstvo 2004: BF. Peè~eva. dinozavri. Sofià. 75–78. ÇÇ ~ast — Bratislava. kn. religià. Dimov 2005 (sãst. Pen~ev. 1. romi. 1994: Etni~niàt sindrom. Ot prikazkata do vica 2002: BF. — V: BF. Peè~eva. P.40 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA Georgiev. 2003: Predgovor. Stolicata i stoli~ani 1994: BF. Sofià. Razkazi i razkazva~i 1994: BF. @ivkov. kn. T. Identi~nostta 1998: BF. 1978: Bãlgarskata narodna pesen prez pogleda na literaturoveda. Dimov 2002: Zurnad`ièskata tradicià v Ägozapadna Bãlgarià. 2–3. K. 3–4.) 2005: Bãlgari v Slovakià: Etnokulturni harakteristiki i vzaimodeèstvià. V. kn. Iv. L. N. Sofià.1. L. dobre do{li. 2–3. 2001: Etnopopbumãt. 1. Sofià.): Muzika. kn. 1–2. 2001: Armencite v Bãlgarià — kultura i identi~nost. R. BF. Parpulova. kn. 1977: Narod i pesen. @ivkov. kn.V: BF. BF. Sofià.. L. 5–6. krokodili! Etnologià na promànata. kn. Sofià. Islàm 1996: Islàm i narodni tradicii. Sofià. Gradãt i folklorãt 1991: BF1 kn. Obænosti i obrazi 1999: BF. 3–4. Mikov. Sofià. 4. 1994: Bãlgaro-~e{ki folkloristi~ni kontakti prez Vãzra`daneto. 4. Sofià. folklor 2000: BF. Identi~nost — identi~nosti 2005: BF. Paranormalnoto 1996: BF. Ot lumpena do gra`danina 1997: Sofià. kn. 1. kn. 5. Razkazvaneto 1997: BF. kn. Folklorãt na bãlgarite v ~u`bina 1994: BF. L. Sofià. 1. Miceva. medii. — V. Mikov. 1992: Narodnata kultura na Ägoizto~na Evropa v modernoto vreme. Islàm 2003: Islàm i narodni tradicii. 3–4. 2005: Poslaniàta na vica. T. — V: BF. E. V. kn. 1976: Bãlgarskata narodna pesen. 1999: Du{ata pla~e. kn. Svetogled. Seloto me`du promàna i tradicià 1994: BF. Peè~eva. Stanoev. 1975: Bãlgarskata folkloristika pred novi zada~i. 1. 3 Dimov. 1997: Sbogom. V. kn. kn. Sofià. Sofià. Sofià. L. Ç ~ast — Sofià. pesen izliza. 1–2. Rot.. Ivanova. 2005: Izkustvoto na heterodoksnite mäsälmani v Bãlgarià (HVÇ–HH vek): bekta{i i kazãlba{i. 1–2. Politika i folklor 1993: BF. 3–9. Statelova. L. V. kn. Iv. Pen~ev (sãst. Ra{kova N. kn. kn. — V. V. S. — V: Bãlgarsko muzikoznanie. 2003: Sedemte gràha na ~algata.kn. . 2.. ^algata — za i protiv 1999: Sofià. Dinekov.

The situation under Socialism is taken as a basis for comparison. New directions are also evident. never or rarely referred to before. and the folklore of Bulgarians living abroad.RADOST IVANOVA: BÃLGARSKATA FOLKLORISTIKA ME@DU DVE STOLETIÀ 41 Radost Ivanova (Sofia) Bulgarian folklore study at the turn of the century — results and prospects Summary The paper presents the main directions in the development of Bulgarian folklore study following democratic change in Bulgaria in the late 20th and early 21st centuries. such as the study of ethnic and confessional/religious communities. The latest research. shows democratic tendencies reaching into the development of folklore study. The area of interest encompasses subjects such as the town. which includes new approaches and methods. . political protest and accompanying folklore elements.

.

(2008). Ivan [i{manov prez 1889 g. a sãæo na nàkoi saètove za folklorni materiali. (43–53) UDK 398:930.. Tezi prou~vanià sa temati~ni (po otdelni folklorni `anrove kato äna{ki epos. haèdu{ki i revoläcionni pesni. terenno izsledvane.2)(091) Katà Mihaèlova (Sofià) TERENNI PROU^VANIÀ. Sled Osvobo`denieto sãbiraneto i arhiviziraneto na folklorni materiali se izvãr{va glavno v Narodnià etnografski muzeè. na ¼Sbornik za narodni umotvorenià. ARHIVIZIRANE I PUBLIKUVANE NA FOLKLORNI MATERIALI V BÃLGARIÀ V pãrvata ~ast na statiàta se razgle`dat osnovnite terenni prou~vanià na bãlgarskià folklor ot osnovavaneto na Instituta za folklor pri Bãlgarskata akademià na naukite prez 1973 g. arhivizirane. . prikazki) ili regionalni. koèto se prevrãæa v osnovno srediæe za sãbirane i publikuvane na folklorni materiali i izliza periodi~eski i do dnes. Tazi zada~a prodãl`ava i sled Osvobo`denieto predi vsi~ko s osnovavaneto ot prof. religiozno-legendarni pesni. Klä~ovi dumi: Bãlgarski folklor. i osobeno v negovià Folkloren otdel. Vtorata ~ast na statiàta e posvetena na metodite na terennoto izsledvane i pismenoto fiksirane. Nomenklatura na deènostite½ sãs saèta i publikaciàta kãm nego. ARHIVIZIRANE I PUBLIKUVANE NA … ISBN 978-86-7179-057-4. Specialno vnimanie e otdeleno na proekta œ@ivi ~ove{ki sãkroviæa — Bãlgarià. edna ot osnovnite zada~i na koeto e sãbiraneto i {irokoto izu~avane na folklora i publikuvaneto mu v organa na Dru`estvoto ¼Periodi~esko spisanie½. sãzdaden prez 1906 g. p. folkloren saèt Terennite prou~vanià. na obrabotkata i arhiviziraneto na materialite. folkloren zapis. arhiviziraneto i publikuvaneto na folklorni materiali v Bãlgarià se vodi organizirano oæe ot epohata na Vãzra`daneto s osnovavaneto na Bãlgarskoto kni`ovno dru`estvo v Braila prez 1869 g. do na{i dni. folkloren arhiv. nauka i kni`nina½.KATÀ MIHAÈLOVA: TERENNI PROU^VANIÀ.25(497. baladi. Prosledàva se i na~inãt na publikuvane na folklornite materiali. kato se pravi pregled na osnovnite publikacii ot poredicata œSbornik za narodni umotvoreniàŒ (SbNU). katalog. Napraven e obzor na arhivnite sbirki i spravo~ni katalozi v Arhiva na Instituta za folklor.

1993–1994). podredeni po grupi: Pesni s istoriko-geroi~na tematika. Stoèkova 1983: 73–74). kakto i podrobna bibliografià na osnovnite publikacii i prou~vanià na eposa u nas. haèdu{kià epos. 1971). imenen i veæen pokazalec. Petãr Dinekov. seliæen pokazalec. kãdeto se sãhranàva i izu~ava glavno muzikalen folklor. v samostoàtelnata Sekcià za slovesen folklor (Dinekov 1975: 3–4). a sled zaglavieto se dava kratko rezäme na pesenta. Tova stana i osnovnata nasoka na rabotata vãrhu bãlgarskià folklor za godini napred (Dinekov 1975: 7. pokazalec na informatorite s podrobni danni za tàh. narodnata balada. sãhranàvane i publikuvane na po-golàmata ~ast ot tezi materiali v porednite tomove na ¼Sbornik za narodni umotvoreniའ(po-natatãk SbNU). Po-dolu æe se spra na naè-va`nite terenni prou~vanià i publikuvaneto na folklorni materiali samo v Instituta za folklor. na nositelite i razprostranitelite i na melodi~noto izgra`dane na bãlgarskià äna{ki epos. Etnografski institut s muzeè. koeto pravi ot sbornika mnogo cenno spravo~no izdanie. s fantasti~no-legendarna tematika i s bitova i novelisti~na tematika. Ob{irnite terenni prou~vanià vãrhu konkretnite spomenati po-gore dàlove ot bãlgarskià folklor se praveha s cel sãbirane. a ot 1958 g. sãdãr`aæ 1450 novozapisani baladi. be sãzdaden Institutãt za folklor pri BAN s direktor prof. Osobeno cenen e spravo~niàt aparat na sbornika. prikazkata i drugite dàlove ot narodnata proza i dr. Izdanieto sãdãr`a terenni zapisi ot vsi~ki kraiæa na Bãlgarià. stanal tradicià i pri izgotvàneto na sledvaæite tomove na ¼Sbornik za narodni umotvorenià½: motiven pokazalec..44 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA osnovan prez 1926 g. a na slovesnià folklor v sãzdadenià prez 1949 g. Ot tazi Sekcià prez 1973 g. Oæe v Sekcià ¼Folklor½ na Etnografskià institut s muzeè be izdaden ¼Bãlgarski äna{ki epos½ (SbNU 53. pridru`eno s karti. kãdeto prodãl`iha zapo~nalite maæabni prou~vanià na glavnite slovesni `anrove na bãlgarskià folklor — äna{kià epos. pokazalec na zapisva~ite. poàsnenià na dialektnite dumi. podredeni v . Terennite prou~vanià na muzikalnià ni folklor prodãl`avat i v osnovanià prez 1948 g. Publikuvani sa i proizvedenià v proza za geroite na äna{kià epos. Zaglaviàta na tvorbite predstavlàvat izvle~enie na motiva. pãrvona~alno v Sekciàta za obæestvena i duhovna kultura. Izdanieto razpolaga s mnogo bogat nau~en aparat ot ob{irni studii: harakteristika na teritorialnoto razpredelenie na pesnite. Po shoden na~in be izdaden dvutomnikãt ¼Bãlgarski narodni baladi i pesni s miti~eski i legendarni motivi½ (SbNU 60. Institut za muzika.

sãdãr`aæ 850 pesni s podrobni bele`ki. Katalogãt be{e preveden na nemski ezik i izdaden v poredicata ¼ Folklore Fellows Communications½ (TBM 1995). 2001). Kato otdelen tom izliza i podgotveniàt po-rano sbornik ¼Bãlgarski haèdu{ki i revoläcionen pesenen folklor½ (SbNU 61. Izdavaneto na kataloga dade vãzmo`nost bãlgarskite folklorni prikazki v càloto im bogatstvo da bãdat vãvedeni v me`dunarodno nau~no obrãæenie. ARHIVIZIRANE I PUBLIKUVANE NA … 45 slednite dàlove: miti~eski.KATÀ MIHAÈLOVA: TERENNI PROU^VANIÀ. arhivni i publikuvani materiali za izgotvàneto na pãrvià po roda si pãlen sä`eten katalog na bãlgarskite folklorni prikazki. mnogo podrobni karti na razprostranenie na pesnite i dr. novelisti~ni. pridru`eni s podroben komentar. sä`eten katalog. 1984). vãl{ebni. spravo~en aparat i nau~na studià (Todorova-Pirgova 2003). velikan). Izdanieto e pridru`eno sãæo ot mnogo funkcionalen pokazalec na predmetite i motivite v bãlgarskite sä`etni tipove. anekdoti. kakto i izlezliàt po-rano sbornik s tekstove i ob{irna studià ¼Bãlgarski narodni gatanki½ na Stefana Stoèkova (Stoèkova 1970. bele`ki i spisãk na publikuvanite predi tova varianti na vsi~ki tekstove v sbornika i pokazalec na pesnite po funkcii. sa ot Instituta za folklor s u~astieto na otdelni sãtrudnici ot Instituta za muzika (po-kãsno Institut za muzikoznanie). ukazatel na izto~nicite s prepe~atani i prerazkazani tekstove na folklorni prikazki i bibliografià na po-va`nite izsledvanià vãrhu bãlgarskata folklorna prikazka . Ot nàkolko izsledovatelski ekipa bàha provedeni terenni prou~vanià v otdelni regioni v ~etiri osnovni oblasti na Bãlgarià: Mihaèlovgradsko. Spravo~niàt aparat ot predi{nite tomove e obogaten s komentar. . izvãr{ili notiraneto na pesnite i harakteristikata na melodikata im. edna ot glavnite zada~i na sãtrudnicite na Instituta za folklor sa regionalnite izsledvanià. istori~eski i haèdu{ki baladi. legendarni. bitovi.) (KBP 1994). V oblastta na prozata sãtrudnici na Instituta dãlgi godini sãbiraha i obrabotvaha terenni. izraboten po sistemata na Aarne — Tomsãn v slednite osnovni dàla: prikazki za `ivotni. izgotvili tezi sbornici. Osven tezi maæabni prou~vanià po osnovni vidove na bãlgarskià slovesen folklor. Vnimanie zaslu`ava unikalnoto izdanie na Iveta Todorova-Pirgova ¼Baànià i magii½ s tekstove na sobstveni terenni zapisi i arhivni materiali. Kãm golàma ~ast ot pesnite ve~e se publikuvat i notirani melodii. prikazki za glupavià zmeè (dàvol. predmeten i temati~en pokazalec. religiozno-legendarni. Sãtrudnicite. prikazki formuli (kumulativni i dr.

folklor i etnografià ¼M. Nikolaè Kaufman ¼Narodni pesni na bãlgarite ot Ukrainska i Moldovska SSR½. Ivaèlovgradsko. T. a sãæo i ot studenti ot Krã`oka po folklor kãm Sofièskià universitet ¼Sv. no bih iskala da otbele`a samo zna~itelnià dvutomnik na akad. Razkazen folklor½ (SbNU 62-I. kakto i sbornikãt ¼Bãlgarski narodni pesni ot selata Kà`na i Valà Draguluè — Rumãniའ(Äfu 1991). no podgotveni ot vãn{ni sãtrudnici. Rilski½ pri Ukrainskata akademià na naukite (Kaufman 1982). F. Tekstovete bàha sistematizirani. Ägozapadna Bãlgarià. 2002). Terennite materiali ot tezi prou~vanià se sãhranàvat v Arhiva na EIM. Drugi maæabni regionalni izsledvanià vãrhu narodnata pesen i proza bàha provedeni v Plovdivskià i v Sofièskià kraè. 1983). Ohridski½ pod rãkovodstvoto na prof. sãdãr`aæ 420 folklorni prikazki. 1985). Redica sbornici s novozapisani folklorni pesenni materiali izdava i Institutãt za muzikoznanie pri BAN. Prikazkite sa sãotneseni kãm me`dunarodnata klasifikacià na Aarne — Tomsãn. izdaden sãvmestno s Instituta za izkustvoznanie. Pesni i instrumentalni melodii½ (SbNU 62-II. Ot tezi materiali be{e podgotven i publikuvan sbornikãt ¼Narodna proza ot Blagoevgradski okrãg½ (SbNU 58. zapisani i de{ifrirani ot bãlgarskià u~en. Severoizto~na Bãlgarià. Drugo maæabno izsledvane be provedeno v oblastta Sakar ot sãtrudnici na Instituta za folklor i Etnografskià institut s muzeè. Kl. no za sã`alenie dosega ne sa publikuvani. Me`du izdaniàta na Instituta. notirani melodii i neobhodimià nau~en aparat. podgotven e i ¼Folklor ot Sakar. Tezi pesni i melodii na bãlgarskite preselnici v redica slu~ai sa se sãhranili v blizkata po ezik. ¼Strand`anski folklor½ (SbNU 57. @ivkov. Nàma da se spiram podrobno na tàh. Edna ~ast ot tàh sa publikuvani v sbornika ¼Folklor ot Sakar. Ägoizto~na Bãlgarià i Razgradsko. legendi i predanià s podrobni bele`ki i pregled na arhivnite i publikuvanite varianti i ob{irna uvodna studià. V proces na podgotovka sa i dva ob{irni toma ot poredicata SbNU: ¼Narodna proza ot Severoizto~na Bãlgariའi ¼Bãlgarite katolici (sto godini sled Mileti~)½. 1980). sa: ¼Narodna proza ot Pazard`i{ko½ (SbNU 56. Ogromen material ot tezi oblasti be{e de{ifriran i obraboten i postãpi v arhivnite fondove na Instituta. obi~ai i poeti- . Blagoevgradsko. pridru`eni s komentar. Sbornikãt sãdãr`a 2550 narodni pesni i instrumentalni melodii.46 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA Severozapadna Bãlgarià. pod pe~at). Iv. kakto i ogromen masiv v arhivnià fond ¼Studentski materiali½ v Arhiva na Instituta za folklor.

kato pri publikuvaneto na tekstovete v nau~nite izdanià streme`ãt e da se zapazi maksimalno avtenti~nostta na folklornite materiali. Prez poslednite godini se dokumentira i izvãn predelite na stranata glavno pri terenni prou~vanià sred bãlgarskite obænosti v ~u`bina (naprimer v ^ehià. v tova ~islo i kãm sãvremenni formi na folklorizãm. N. kato za terennite prou~vanià sa se izpolzvali specialno izgotveni za celta i v po-golàmata si ~ast nepublikuvani rãkovodstva. otkolkoto v rodinata im. Ukraèna) ili pri otrazàvane na ~u`doetni~ni folklorni proàvi po razli~ni me`dunarodni proekti na sãtrudnicite na (Mateeva. izpolzvan ot dialektolozite. po-rano tova e stavalo naè-napred samo na rãka v terenen bele`nik. Kaufman ¼Hilàda i petstotin bãlgarski gradski pesni½ (Kaufman 2002–2003). stilizacii i vsàkakvi sãæestveni redakcii ne se razre{avat. ~ovek. Dokumentira se sãæo s foto. i operator.i videotehnika. ARHIVIZIRANE I PUBLIKUVANE NA … 47 ~no tvor~estvo ~u`doetni~na sreda pove~e. Del~eva 2005: 146). pravilnici. dokato sega u~eniàt folklorist stava i fotograf. posle na magnetofon. Osnovno se prilaga metodãt na interväto i vklä~enoto nablädenie. Pri pismenoto fiksirane i publikuvaneto na folklornite materiali ne se prilaga foneti~niàt metod. sled tova na kasetofon. sãbitie½ ili videoseminara ¼Vizualni svidetelstva ot sãvremennostta½).. se dokumentirat predimno tradicionni folklorni formi. kalendarni praznici i sãborite na bãlgarskoto narodno tvor~estvo ¼Koprivæica½. Prez poslednite godini se pravi nau~en analiz na sãbranata videodokumentacià v ramkite na videoseminari i nau~noizsledovatelski proekti (naprimer proekta ¼Vizualnata antropologià: kamera. no se predava to~niàt izgovor spored dialektnite osobenosti. Tuk æe poso~a i tritomnoto izdanie na akad. Po-nadolu æe se spra na metodite na terennoto izsledvane i pismenoto fiksirane. a udareniàta se slagat samo tam. kãdeto se razli~avat ot kni`ovnià ezik. kakto i kãm folklorni proàvi na razli~nite etni~eski i konfesionalni obænosti v stranata. a izsledovatelite sa bili nau~ni konsultanti. Dokato prez 70-te i 80-te godini na XX v. Materialite se zapisvat izcàlo s teksta i melodiàta. Slovakià. Pri zapisa neobhodimo uslovie e vinagi da se pita samiàt informator za . kato v na~aloto tova sa pravili specialisti sãs sãotvetnoto obrazovanie. Ezikovi popravki. na obrabotkata i arhiviziraneto na materialite. to prez sledvaæite godini dokumentaciàta e naso~ena ve~e i kãm raznoobrazni seliæni praznici. otrazàva se redukciàta na glasnite. Moldova.KATÀ MIHAÈLOVA: TERENNI PROU^VANIÀ. ukazateli ili temati~ni vãprosnici. Ungarià. ¼Pirin pee½ i dr. Pol{a.

Materiali do 1980 g. ¼Narodna aforistika½. premieri na . AIF V . ¼Pesni½. Iv. AIF VI. M. ¼Vàrvanià i predstavi½ i t. Papkite se zave`dat naè-napred v Inventarna kniga s vsi~kite neobhodimi danni — signatura. Li~ni arhivi i folklorni sbirki. Pravi se podrobno sãdãr`anie na vsàka papka. kursovi i diplomni raboti. seliæeto i datata na zapisa. kato pri publikuvaneto na tekstovete tezi zna~enià sãæo se poso~vat. kato naè-napred zadãl`itelno se prilagat vpe~atlenià ot komandirovkata i svedenià za seliæeto. AIF IV . tema na komandirovkata. i transformiran prez 1984 g.000 audiomateriali Fonoarhiv. AIF III. nad 50 hilàdi snimki Fotoarhiv. nacionalni i me`dunarodni festivali. AIF II. informatorite i zapisva~a. a prez 2007 g. AIF I. nad 500 videokaseti Videoarhiv i CD arhiv. sled koeto se podgotvà papka na de{ifriranià material po seliæa i informatori s podroben opis na fotolentata ili videokasetata. a v idealni slu~ai i situaciàta na zapisa.. kato na zaglavnata stranica se poso~va temata na izsledvaneto. ¼Kratki `anrove½. zapisva~. v ¼Nacionalen centãr za sãbirane i sãhranenie na bãlgarskià folklor½. sled tova materialite se podre`dat po osnovni vidove po klasifikacionna shema: ¼Kalendarni obredi½. sformiran kato samostoàtelen sektor prez 1983 g. — v ¼Nacionalen centãr za nematerialno kulturno nasledstvo½. Materiali ot folklorni sãbori. ¼Proza½. Teoreti~ni materiali. nad 3.n.48 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA zna~enieto na upotrebenite ot nego dialektni i nepoznati dumi i izrazi. koito oformàt edin inventaren nomer. Pri obrabotkata na terennite materiali se pravi de{iframa ot magnetofonnata ili kasetofonnata lenta. Centãrãt sãhranàva nad 500 hilàdi stranici Arhiv na hartiena osnova.. Tuk se sãbirat programi i diplàni ot folklorni koncerti. Arnaudov. Cepenkov i dr. Za Arhiva na hartiena osnova obiknoveno za vsàko seliæe se oformà otdelna papka. Cv. konferencii. ¼Semeèni obredi½. Tuk se sãhranàvat izklä~itelno cenni arhivi na iztãknati izsledovateli folkloristi v minaloto kato M. Obrabotenite materiali se zave`dat v Nau~nià arhiv na Instituta za folklor. data i màsto na zapisa. Tuk se sãhranàvat dokladi ot konferencii i kongresi. data na postãpvane v edin ot devette fonda na Arhiva na hartiena osnova: Fond AIF. [i{manov. vid i broè na materialite. màstoto i vremeto. Propagandni materiali. Materiali sled 1980 g. Zadãl`itelno se fiksirat vãzmo`no naè-pãlni danni za informatora. Po edna tema ili edno seliæe mo`e da ima nàkolko papki. Studentski arhiv. kakto i na na{i sãvremenni sãbira~i na bãlgarskià folklor. Romanska.

vãv Fono-. podpodrubrika ¼U~eni~eski folklor½ i tematika ¼Za Ivan~o i u~itelkata½. . Rubrikata ¼Kurbani½ prepraæa kãm osnovnià dàl ¼Obrednost½.. rubrikata ¼Semeèna obrednost½. Dobavà se bele`ka dali pesenta e pridru`ena ot notirana melodià. kato se sledi inventarnite nomera ot drugite arhivi i informaciàta za materiala da se zasi~at. opazvaneto i populàriziraneto na tradicionnata bãlgarska kultura i avtenti~en folklor. Folklorni materiali ot izpovàdvaæi islàma v Bãlgarià. koàto e izrabotena v 23 glavni dàla s mnogo podrubriki za maksimalna razbivka i informacià za zapisanià material (Mateeva. Taka naprimer zapis na svatbena pesen se klasificira pod dàl ¼Pesni½. Katalog na seliæata. Foto. Tozi fond sãdãr`a audio. rubrika ¼Obredni½. v koito se upomenavat otnovo gornite danni i porednite nomera na materiala v Arhiva na hartiena osnova. kakto i zaglavie na pesenta po tematika ili pãrvi stih. ARHIVIZIRANE I PUBLIKUVANE NA … 49 folkloristi~ni knigi i dr. podrubrikite ¼^astna semeèna obrednost½ i ¼Svetec½. Bogdanova. AIF VIII. Foto. organiziran ot Ministerstvo na kulturata. pod nadslov ¼Tradiciàta sreæa bãdeæeto½.i videokaseti. svãrzana s prou~vaneto. kato sãtrudnici na Instituta za folklor rabotàt sãvmestno s Instituta po matematika i informatika pri BAN po proekt za modernizirane na arhivnià fond i izgra`dane na specializiran softueren produkt za avtenti~ni folklorni materiali. Pavlov. za sãbirane na proekti na ~italiæa ot càla Bãlgarià vãv vrãzka s konkursa. sãzdaden prez 2001 g. podrubrika ¼Semeèni½ i podpodrubrika ¼Svatbarski½ i dopãlnitelna informacià v koè moment ot svatbata se izpãlnàva. Katalog na informatorite. predstavàæi deènostta na ~italiæata. Fond ¼^italiæa½. AIF IX. Pravi se càlostno digitalizirane na po-starite zapisi.i Videoarhiva materialite sãæo se zave`dat v Inventarni knigi i se opisvat v sãæià vid katalozi. Mateeva 2006.KATÀ MIHAÈLOVA: TERENNI PROU^VANIÀ. Stanoeva 2001). Ot nàkolko godini nali~ni fondove s folklorni materiali v Arhiva se ka~vat na elektronen nositel. Vãv Fono-. bro{uri. Katalog na zapisva~ite). Celta na proekta e sãzdavaneto na digitalen arhiv ¼Bãlgarsko folklorno nasledstvo½ (v`. Tova e naè-noviàt fond na Arhiva. rubrika ¼Prikazna proza½.i Videoarhiva v zavisimost ot tova zapisãt na kakãv nositel e. Zapis za glupavià Ivan~o naprimer se obrabotva v dàl ¼Proza½. a za tancovià folklor se otbelàzva vida horo i dali ima kinetograma. Tipologi~niàt katalog kãm Arhiva na hartiena osnova se izgotvà po rubriki po klasifikacionna shema. Ot postãpilite materiali v Arhiva na hartiena osnova se izgotvàt 4 vida katalozi (Tipologi~en katalog. podrubrika ¼Vicove½.

instrumentalni melodii i tancovi kinetogrami. izpãlnitel. v nàkoi srodni institucii. bitova funkcià. Del~eva 2006).htm 1 2 .thinkquest.html. Specialno vnimanie zaslu`ava proektãt na Instituta za folklor. V Instituta za folklor. zapisva~.50 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA Todorov. koito zaedno s tekstovete sa digitalizirani v ogromnata si ~ast.96. Tuk iskam da se spra po-podrobno na saèta za muzikalen i tancov folklor ¼WebFolk Bulgaria½. Nomenklatura na deènostite½. Novite terenni materiali ve~e se dokumentirat s cifrovi diktofoni. po kartata na Bãlgarià pak po oblasti i seliæa i po kompleksen na~in.230. rodno màsto na izpãlnitelà. Institutãt prite`ava mnogo bogat arhiv na narodni pesni.fnpp. fotoaparati i kameri i se sãhranàvat v specialen CD-arhiv. Tozi proekt za sistematiziraneto i digitaliziraneto na ogromno koli~estvo avtenti~ni bãlgarski folklorni muzikalni obrazci be{e nagraden prez 1997 g. Tãrseneto na materialite stava po spisãk na oblastite.bas. Ot saètovete za regionalen folklor dobre sa napraveni saètovete za avtenti~en folklor ot Ägozapadna Bãlgarià2 i saèta za nestinarstvoto3.220/default-bg. na~in na zapisvane i dr. izgotven sãvmestno s Ministerstvoto na kulturata po porãka na ÄNESKO ¼@ivi ~ove{ki sãkroviæa — Bãlgarià. na~in na izpãlnenie. nasam1. Interesen e saètãt za sãborite na bãlgarskoto narodno tvor~estvo v Koprivæica.government. Saètãt se popãlva periodi~eski s novi materiali.uni-sofia. godina na zapisa. tehnologii i praktiki. funkcionalna klasacià. tematika.htm ili http://195. Nomenklaturata identificira kulturni izàvi kato www. forma. 4 http://musicart. v Instituta za izkustvoznanie pri BAN4.imbm.bg http://www. sãhraneni pod formata na `iv ~ove{ki opit. s I nagrada za regionalen proekt po iniciativa na ¼Global Inventory Project½ na Evropeèskata komisià i G 8. okoliite i seliæata. folklorna oblast. a sãæo i ot läbiteli sa izraboteni ueb saètove na folklorni arhivni i drugi materiali (v`. ~ast ot pilotnata programa na ÄNESKO ¼@ivi ~ove{ki sãkroviæa½.org/C0130033/index. razmer. Celta na proekta.htm 3 http://library.mct. sãzdavan ot 1995 g.bg/default-bg. màsto na zapisa.sabor-koprivshtica.bg/S_W_Folk/Site/proba. Mateeva. koito se prove`dat po tradicià na vseki 5 godini ot 1965 g. Mateeva 2006). Kompleksnoto tãrsene predlaga tãrsene na pesnite po slednite rubriki: muzikalna klasacià. e otkroàvane na harakternite za Bãlgarià v nacionalen i regionalen plan tradicionni deènosti — umenià.

Sofià. V 3 toma. 1975. N.KATÀ MIHAÈLOVA: TERENNI PROU^VANIÀ. Narodni pesni na bãlgarite ot Ukrainska i Moldovska SSR. 2004. Bãlgarskata folkloristika pred novi zada~i. P. V nomenklaturata ima dva osnovni razdela — nacionalna i po regioni. @ivi ~ove{ki 2004: @ivi ~ove{ki sãkroviæa — Bãlgarià. obredi. tradicionno tancuvane i detski igri.i videodokumentacià da izgotvi dosie na unikalnite izpãlnitelki na folklor za nacionalnata kandidatura na Bãlgarià v Tretata proklamacià na ÄNESKO za ¼Svetovni {edâovri na ustnoto i nematerialnoto tvor~estvo½. 1. 1. V dva toma. Kriterii za vklä~vaneto im v nomenklaturata sa: avtenti~nost. tanc. Bistrica kraè Sofià i ima{e za cel glavno ~rez terenna rabota — foto. 3. koeto podle`i na opazvane.bg . 1982. Literatura Dinekov 1975: Dinekov.treasures. sãzdaden sãs shodni celi: proektãt ¼Bistri{kite babi — arhai~na polifonià. razni 1842–1944. tradicionna medicina. `iznenost. tanci i ritualni praktiki ot raèona na [opluka½. Principãt na organizacià i podredbata na kolektivnite i individualnite formi na izàva i izpãlnenie na tradicionnata kultura na bãlgarite. T. Varna. Tà e izgradena po slednata shema: tradicionni obredi i praznici. tradicionno peene i svirene. tradicionno razkazvane. ARHIVIZIRANE I PUBLIKUVANE NA … 51 tradicionna muzika. 2002. T. 2002. Sofià. doma{ni deènosti i pominãci. 2002 — 2003. na obrednite i neobrednite deènosti i umenià nàma cennosten harakter — izredenite deènosti sa ravnopostaveni kato kulturna stoènost. sãbori ili razli~ni tradicionni kulturni umenià. N. predstavitelnost za obænostta. T. starinnost (@ivi ~ove{ki 2004: 12–15)5. Revoläcionni. [lagerite na „Zlaten kesten“ . I nakraà nàkolko dumi za edin proekt za avtenti~ni folklorni formi. Utvãr`davaneto na tazi kandidatura kato svetoven {edâovãr e bezsporen uspeh i me`dunarodno priznanie za bãlgarskià folklor i bãlgarskata folkloristika. Proektãt e za izvestnata `enska pev~eska grupa ot s. Kaufman 2002–2003: Kaufman. politi~eski. sãæo www. Liri~ni i läbovni 1842–1918. Slavena. 3–9. Izdatelstvo na Bãlgarska akademià na naukite. 2003. tradicionni zanaàti. Hilàda i petstotin bãlgarski gradski pesni. — Bãlgarski folklor. oficialno razpoznati ot dãr`avata kato va`ni sãstavni ~asti na nematerialnoto kulturno nasledstvo na Bãlgarià. 5 V`.eubcc. Kaufman 1982: Kaufman. 2. u~iliæni. voinski. Liri~ni i läbovni 1918–2002. slovo. Akademi~no izdatelstvo „Marin Drinov“.

Akademi~no izdatelstvo „Prof. L. 2003. Bãlgarski narodni pesni ot selata Kà`na i Valà Draguluè — Rumãnià. Mateeva. SbNU 62-I. Bogdanova . Stoèkova 1970. St. SbNU 56. D. kolektiv: L. 1983: Strand`anski folklor. Sofià. Institut za izkustvoznanie pri BAN. Bogdanova. N. 2006. Nauka i izkustvo. Mila Santova. Avt. 1980: Narodna proza ot Pazard`i{ko.. D. Klasifikacionna shema na tipologi~nià katalog v Instituta za folklor. Za vizualnoto predstavàne na bãlgarskoto folklorno nasledstvo v internet. Pavlov . St. — Bãlgarski folklor. I. Mateeva 2006 : Bogdanova . SbNU 58. kolektiv: L. SbNU 61. Sãst. E. L. Izdatelstvo na Bãlgarska akademià na naukite. Deset godini Institut za folklor. — V: Izkustvovedski ~etenià 2006 . Miceva. 1991. Stanoeva 2001: Mateeva. Universitetsko izdatelstvo „Sv. tradicii. St. Bãlgarski narodni gatanki. Sv. Stoèkova. Creazone e consultazione di un arhivio digitale „Partimonio folcloristico bulgaro“. Avt. Sofià. Romanska. Sofià. 1993–1994 : Bãlgarski narodni baladi i pesni s miti~eski i legendarni motivi. Sofià. È. SbNU 56. SbNU 62-I. Mihaèlova. 1984. Knowledge Technologies for Creation of Digital . Kl.52 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA KBP 1994 : Daskalova-Perkovska. 2002: Folklor ot Sakar. SbNU 58. Baànià i magii . Ohridski“. SBNU 62-II. K. D. Mateeva. G . Miceva. V. 2002. Mariano Pavanelo. Mateeva 2006 : Mateeva. Del~eva 2006: Mateeva. St.. 1. Pesni i instrumentalni melodii. Bogdanova. Avt. Stoèkova. — In: Bulgaria — Italia. 2006. St. Sofià. Sofià. Angelova. SbNU 53. Sofia. 2. V . 1984: Stoèkova. lokalni kulturi. SbNU 57. Debattiti. Ra{kova. Stoin. 2001: Bãlgarski haèdu{ki i revoläcionen pesenen folklor. N. — V: Bãlgarià — Italià. ? 3. Avt. Parpulova. V. 1983. tradizioni. Marin Drinov“. Miceva. Sãzdavane i eksponirane na digitalen arhiv „Bãlgarsko folklorno nasledstvo“. pod pe~at: Folklor ot Sakar. G . 1994. Todorov . 293–296. 1–2. Avt. SbNU 60. 1971 : Bãlgarski äna{ki epos . 71–80. Petkova. St. Debati. SbNU 57. 96–109. Del~eva 2005: Mateeva. Todorov . Stanoeva. Todorova-Pirgova 2003 : Todorova-Pirgova. Mateeva. Dobreva. E. kolektiv: R. Avt. ~. Z. 1993–1994. 1980. 1985. V. 2005. I. Äfu 1991: Äfu. — Bãlgarski folklor. Razkazen folklor. 1983. Boàd`ieva. ? 2–3. Katalog . Folklornite videomateriali. 249–252). Bogdanova. R. D. Zapisal: Ivan D`urenov. Del~eva. Koceva. Stoèkova. Sofià. Ivanova. Pavlov . Bãlgarski folklorni prikazki. 146–149. È. Vtoro izdanie. — V: Izkustvovedski ~etenià 2005. 1985: Narodna proza ot Blagoevgradski okrãg (Novi zapisi). Zapisal: Goro Gorov.. E... culture locali. ^. Kaufman. 2001. kolektiv: L. 2006. Daskalova. Stoèkova 1983: Stoèkova. 1971. 127–130 (= Mateeva. Dobreva. 2001. Cv. SbNU 60. Koceva. E. Del~eva. Mateeva. L. Sofià. V. SbNU 53. R. 1970. V. SbNU 62-II. SbNU 61. ^. Institut za izkustvoznanie pri BAN. Akademi~no izdatelstvo „Marin Drinov“. ‰pod pe~atŠ.

There is an overview of the archival collections and reference catalogues at the Archive of the Institute of Folklore. Special attention is paid to the project of Living Human Treasures — Bulgaria. Katya Mihailova (Sofia) Field research. pointing out some characteristic examples from archived materials and how they are classified. Roth . Helsinki. or regional. Academia Scientiarum Fennica. fairs.KATÀ MIHAÈLOVA: TERENNI PROU^VANIÀ. — Advances in Bulgarian Science. oral folklore. to the respective site of the project and to related publications. TBM 1995 : Daskalova Perkowski . Dobreva . Herausg . 1995. These fieldwork investigations are thematic (by separate genres. religious and legendary songs. folk tales). and traditional cultural skills. rituals. The second part of the paper is dedicated to the methods of fieldwork research and paper recording. dance. The paper gives some of the sites for folklore materials prepared by the Institute of Folklore. which are officially recognized by the state as important constituents of the intangible cultural heritage of Bulgaria and thus need to be preserved. The paper traces the ways of publishing folklore materials and lists the major publications in the Collection of Bulgarian Folklore series. FFCommunications ? 257. L . ballads. Koceva . List of Activities (initiated by the Institute of Folklore and carried out in cooperation with the Ministry of Culture of the Republic of Bulgaria at the request of UNESCO). . K . Typenverzeichnis der Bulgarischen Volksm a rchen .. such as folklore epics. 7–14. 2006. ? 3. and of processing and archiving folklore materials. D . hajduk and revolutionary songs. ARHIVIZIRANE I PUBLIKUVANE NA … 53 Presentation and Significant Repositories of Folklore Heritage. Miceva . archiving and publishing folklore material in Bulgaria Summary The first part of the paper is an overview of the main fieldwork research of Bulgarian folklore from the establishing of the Institute of Folklore at the Bulgarian Academy of Sciences until present times. J . by related institutions and by amateurs. E . The List identifies cultural activities such as traditional music.

.

etnoteatrolo{kih i njima srodnih) istra`ivanja u Institutu za etnologiju i folkloristiku u Zagrebu.722:39(497. prije svega pjesama. Ivan Lozica (Zagreb) FOLKLORISTI^KA ISTRA@IVANJA U HRVATSKOJ U 20. ali joj s druge strane i odma`e. (2008). STOLJE]U U radu autori iscrpno opisuju pola stolje}a (filolo{kih folkloristi~kih. p. Osvr}u}i se ukratko na tri razdoblja folkloristike u Institutu. IVAN LOZICA: FOLKLORISTI^KA ISTRA@IVANJA U HRVATSKOJ … ISBN 978-86-7179-057-4. da u drugome razdoblju promijenjena znanstvena paradigma unato~ nastojanju nije uvijek do kraja primijenjena u praksi te da je u tre}emu razdoblju nova (interdisciplinarna) znanstvena paradigma u nastajanju ve} postigla zapa`ene rezultate. Dijakronijski pregled istra`iva~kih i znanstvenih prinosa djelatnika Instituta u svjetlu doma}ih i me|unarodnih dosega struke autori su podijelili na tri doba.LJILJANA MARKS. Sustavno zapisivanje i istra`ivanje narodne tradicije. koja donekle slijede tri razli~ita naziva Instituta. Institut za etnologiju i folkloristiku. ona je termin odre|en {irokim podru~jem istra`ivanja. po~inje u Hrvata u prvoj polovici 19. st. a kasnije i pri~a i ostalih usmenoknji`evnih `anrova. Njezine su granice prema etnologiji/antropologiji i drugim posebnim humanisti~kim znanostima sve mek{e pa se na otvorenom prostoru kulturne antropologije lak{e zaboravljaju ve} ste~ena specijalisti~ka znanja.163.5)œ19Œ Ljiljana Marks. nazna~uju}i ujedno i pomake u pristupu folkloru. Pitanja na sve priatelje doma}ih starine i jugoslavenske povestni- . a ne jedinstvenom metodologijom.5)œ19Œ 316. ali ne i o etnomuzikolo{kim i etnokoreolo{kim istra`ivanjima ili istra`ivanjima folklorne likovnosti i arhitekture. i povezano je s nacionalnim bu|enjem (Ljudevit Gaj). Dana{nja humanisti~ka interdisciplinarnost s jedne strane poma`e koheziji folkloristike.42:398(497. Folkloristika u {irem smislu (ona koja bi obuhvatila sve aspekte i `anrove folklora) nigdje i ne postoji kao jedinstvena disciplina. Klju~ne rije~i: Hrvatska. (55–78) UDK 821. Rije~ je o folkloristi~kim istra`ivanjima u u`emu smislu — dakle o bilje`enju i prou~avanju usmene knji`evnosti i (u ovom slu~aju) folklornoga kazali{ta. folkloristika. Zadr`at }emo se u okvirima vlastite kompetencije. Na kraju pozivaju na novu raspravu o definiciji folklora u aktualnoj situaciji su~eljavanja teorijskih paradigmi. konstatiraju da u prvome razdoblju teorijsko promi{ljanje postupno ja~a uz intenzivnu skuplja~ku djelatnost.

Lobor. trebala su Hrvatima biti poticajem za skupljanjem lokalne povijesti i kulture.–1942. pa i na na{u dana{nju poziciju. Bukovica. a Matica hrvatska objavljuje u deset svezaka Hrvatske narodne pjesme (1896.). Prigorje. pozitivisti~ki odre|en istra`iva~ki sustav. ali nedvojbeno ozna~uju prekretnicu i kraj hrvatskoga preporodnog razdoblja. Prikuplja se u prvome redu etnografska gra|a.. jasno je da svaka metodologija neizbje`no sadr`i horizonte i predrasude istra`iva~a. Kastav{tina) te mno{tvo manjih prinosa. koja je sredinom devetnaestoga stolje}a postavio Ivan Kukuljevi} u prvome broju Arkiva za povestnicu jugoslavensku (1851. Vrbnik. Rezultati tih istra`ivanja se`u duboko u 20. je osnovana Katedra za etnologiju Filozofskog fakulteta u Zagrebu. te pokretanjem stru~ne narodoznanstvene publikacije Zbornika za narodni `ivot i obi~aje Ju`nih Slavena. Kukuljevi}eva pitanja tu jo{ nisu diferencirana i striktno upu}ena pojedina~nim znanostima.). Poljica. Radi}evoj Osnovi i prilozima u Zborniku kriti~ki smjer hrvatske etnologije priznaje kompleksnost pristupa i ~vrst. pre- . ~ime su zadani okviri za znanstveno prou~avanje (kulturnopovijesno usmjerena istra`ivanja) (Damjanovi} 1998). koja nije bila samo pomagalo za upu}ivanje suradnika u tu vrstu posla ve} je bila i programatski dokument jedne novoutemeljene znanosti u Hrvatskoj. ali i usmenih pri~a i vjerovanja. bili su stvoreni okviri i za sustavno skupljanje i prou~avanje usmenoknji`evnih i drugih folklornih `anrova. st.. Znanstveni i metodi~ki okvir sabira~ima nedvojbeno je nudila Radi}eva Osnova za sabiranje i prou~avanje gra|e o narodnom `ivotu. U Zborniku za narodni `ivot i obi~aje je objavljeno osam etnografskih monografija (Otok kraj Vinkovaca.56 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA ce. ali im predbacuje œodstupanje od metodolo{ke ~isto}eŒ sadr`ano u metodologiji samoj kao œnacrt narodnog `ivota kakav bi trebalo da bude i kakav je Radi} `elio da budeŒ (Rihtman Augu{tin 1984: 71). stolje}a. Zbornikom zapravo po~inju i etnolo{ka i folkloristi~ka istra`ivanja u Hrvatskoj u 20. na kontekstualnu folkloristiku s kraja 20. Ako Radi}a optu`imo za hipostaziranje ili za kanonizaciju zami{ljene pro{losti. 1896. a usmenoknji`evni zapisi tek posredno. objavljena u drugom broju Zbornika. Samobor. Osnivanjem Akademijskoga odbora 1888. Premda je ta kritika opravdana utoliko {to je tra`ila promjenu istra`iva~ke paradigme stolje}e nakon Radi}eve Osnove. a to se odnosi i na kriti~ki smjer u etnologiji. onda moramo priznati i da je njihalo njegovih kriti~ara odletjelo predaleko: bje`e}i od jalove potrage za izvornim stanjem narodnoga `ivota i folklora u pro{losti ograni~ili su se na sinkroniju izvedbe u aktualnom kontekstu. Preostali je veliki dio prikupljene gra|e pohranjen u arhivu (i samo dijelom objavljen do danas). zanemariv{i uvelike povijesnu i procesualnu dimenziju tradicije. stolje}u. Godine 1924.

1964. Slavonija. etnoteatrolo{kih i njima srodnih istra`ivanja) uvelike obilje`io i odredio Institut za etnologiju i folkloristiku iz Zagreba. ve} poti~u}i i iskori{tavaju}i studentske (uglavnom) seminarske zapise. koja donekle slijede tri razli~ita naziva Instituta. pet knjiga iz edicije Pet stolje}a hrvatske knji`evnosti: Delorko 1963. koji je osnovao Etnolo{ki atlas Europe i susjednih zemalja (objavljen je samo prvi svezak godine 1980.1 Govore}i iz dana{nje perspektive. nazna~uju}i ujedno i pomake u pristupu folkloru. Banija. savjesno bilje`enje podataka o pripovjeda~ima i njihovoj stilskoj osobno1 Bo{kovi}-Stulli 1959. posebice Bra~. Dubrova~ko primorje. Pregled istra`iva~kih i znanstvenih prinosa djelatnika Instituta u svjetlu doma}ih i me|unarodnih dosega struke razmotrit }emo u tri razdoblja. Lika. . zapo~ela su prva velika sustavna terenska istra`ivanja.).. Josip Kekez). kao {to je bila opisana i u gotovo svim povijestima hrvatske knji`evnosti (Tvrtko ^ubeli}. Hrvatsko zagorje). Pedesetih godina. Stipe Botica. koja su uvedena kao dopuna glazbenim. kasnije dobrim dijelom objavljenim u zasebnim knjigama i antologijskim izborima. godine. Sinj. @upa dubrova~ka. Terenskim se istra`ivanjima i zapisima okrenuo tek dana{nji voditelj katedre. a katedra za narodnu knji`evnost (u okviru studija Jugoslavenskih jezika i knji`evnosti) osnovana je 1950. Bo{kovi}-Stulli 1963. prije velikih demografskih i socijalnih promjena na selu.LJILJANA MARKS. Konavle. U drugoj polovici 20. stolje}a folkloristi~ku je znanost u Hrvatskoj u okviru svojih folkloristi~kih (filolo{kih. ali ne osobno. ali su se filolo{ka istra`ivanja./76. s vremenskim odmakom od pola stolje}a. Institut je osnovan zbog etnomuzikolo{kih istra`ivanja. Hvar. 1964. IVAN LOZICA: FOLKLORISTI^KA ISTRA@IVANJA U HRVATSKOJ … 57 te`no u okviru etnolo{ke kartografije. mo`e se re}i da su upravo ti zapisi postali temeljnim korpusom hrvatske usmene ba{tine u 20. koju je zapo~eo Milovan Gavazzi. stolje}u. ubrzo osamostalila postav{i ravnopravnom institutskom istra`iva~kom djelatno{}u. Urodila su brojnim zapisima. Usmena je knji`evnost sa svim svojim `anrovskim zna~ajkama tuma~ena i prou~avana kao dio filolo{kih znanosti s naglaskom na njezinoj estetskoj sastavnici i u kontekstu hrvatske pisane knji`evnosti. Doba Instituta za narodnu umjetnost — od 1948. Usmena je knji`evnost (pod nazivom narodna) bila posredno prisutna u nastavi na zagreba~kom Filozofskom fakultetu jo{ od {kolske godine 1875. Delorko 1960. otoci. Bonifa~i} Ro`in 1963. st. U ranim zbirkama i usmenoknji`evnim sintezama ogleda se te`nja vjernom zapisu koji nastoji do~arati sliku `ive izgovorene (ili pjevane) rije~i./51. skupna i pojedina~na (Istra. a razradio Branimir Bratani}.

Znala~kim antologijama4 Delorko je pokazao da u sjeni umjetno (politi~ki) podr`avanog mita o unificiranoj srpsko-hrvatskoj (ju`noslavenskoj) epici kao knji`evnoj dominanti na jugoistoku Europe postoji neopravdano zanemarena vrhunska poezija. dramsku napetost i sukob. Tvrtko Zebec. ~estu porabu stihova u obrednom predstavljanju (Bonifa~i} Ro`in 1979). zapisivao je i usmenu prozu te podatke o obi~ajima. ali i na kasniju Ljubu Ivanovu (Delorko 1951. Godine 1950.1956. Lelja Ta{-Maissen. Nikola Bonifa~i} Ro`in. uveo je novu kategoriju predmetnog maskiranja u klasifikaciju maski (v. tragove predstavljanja u pisanim dokumentima i starijoj knji`evnosti povezivao je sa suvremenim pojavama u hrvatskome (ali i europskome) folkloru. 1956. Bonifa~i} Ro`in 1961).1969. 4 Posebno se to odnosi na prve dvije zbirke: Hrvatske narodne balade i romance i Zlatna jabuka. pjesnik i dramati~ar. u Institut dolazi pjesnik i prevoditelj Olinko Delorko. Stjepan Sremac. Slojevitost i mijenu Delorko pokazuje istra`ivanjem i isticanjem ina~ica — one su temeljem komparativnoga istra`ivanja kojim se usmene pjesme iz Dalmacije smje{taju u europski. Melografski rad starijih istra`iva~a u Delorkovo je vrijeme nastavljen notnim zapisivanjem izvedbi pjesama Vinka @ganca. stasao u boemskoj sjeni Tina Ujevi}a.3 uz osje}aj za slojevitost i povijesnu odre|enost folklornoga procesa. podjelu uloga. Njegovi zapisi (i predgovori zbirkama) govore o hrvatskome kulturnom identitetu na prostoru Dalmacije te nagla{avaju estetsku dimenziju individualne usmenoknji`evne kreacije. prona{av{i im me|unarodne paralele. Dakako. U narodnom je lutkarstvu uo~io lutke na kri`noj osnovi. Usporedio je Delorko 1951. Bavio se i poslovicama.2 a interpretacije mu promatraju usmenu (ponajvi{e lirsku) poeziju prije svega kao knji`evna o~itovanja u tekstu. One su bile i podlogom za teorijsko zasnivanje folkloristike kao znanstvene djelatnosti koja se suprotstavlja devetnaestostoljetnim vi{e ili manje politi~ki obojenim uporabama i zala`e za istra`ivanje narodnoga stvarala{tva u socijalnom i povijesnom kontekstu. 1969).1968. upu}uju}i na sponu usmene i starije pisane knji`evnosti. radnju. Zamijetio je postupni razvoj govora kao pojavu usporednu razvoju narodne drame. mediteranski i ju`noslavenski kontekst usmene. sluh za kontekst pripovijedanja. Branko Kostelac. 3 2 . sinkreti~ka narav usmene poezije tra`i multidisciplinarni pristup. Stjepana Stepanova i Jerka Bezi}a. Ivan Ivan~an Zorica Vitez. a plesove su zapisivali Vinko @ganec. ve} je potkraj pedesetih te {ezdesetih godina u folkloru uo~io maskiranje. Ana Maleti}. ali glavnina mu je znanstvenoga opusa posve}ena narodnomu dramskom stvarala{tvu.58 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA sti. zagonetkama te drugim malim oblicima verbalnoga folklora.1963.1964.1976. Njegov sustavni zapisiva~ko-folkloristi~ki rad obilje`en je visokim pjesnikovim estetskim kriterijima.1971. a prije svega dijaloge. U prvom su nara{taju institutski suradnici bili stru~njaci iz drugih disciplina i literati. ali i pisane poezije.

N. Lozica 1995=2002. kao i na suvremene adaptacije u ud`benicima. upu}uje na pisano posredovanje tijekom povijesti. Lozica 1995a). Uz Proppovu Morfologiju bajke i aktualne teorije o kontekstu i izvedbi (performance) taj je ~lanak kasnih {ezdesetih godina omogu}io Maji Bo{kovi}-Stulli promjenu znanstvene paradigme u doma}oj folkloristici. IVAN LOZICA: FOLKLORISTI^KA ISTRA@IVANJA U HRVATSKOJ … 59 igre u kolu s anti~kim zborom. 6 Objavljen na hrvatskom prvi put u: Usmena knji`evnost: Izbor studija i ogleda (Bo{kovi}-Stulli 1971). usmenim stilom (1975). kulutrolo{ki i `anrovski aspekti. mitolo{ki.7 5 Poredbeno istra`ivanje pojedinih pripovjeda~kih si`ea (AaTh 921 B i 1548) primijenjeno je i u dva mnogo kasnija ~lanka. nastaje institutska dokumentacija koja obuhva}a i dvije tematske kartoteke kao predradnje za nedovr{eni katalog pri~a po Aarne-Thompsonovu sustavu i za poku{aj klasificiranja usmenih predaja. N. odnosom usmenoga i pisanoga teksta (1983). Po`ege. U sredi{tu je i nadalje bilo terensko istra`ivanje (sad ve} uz porabu magnetofona i filma). Bonifa~i} Ro`in u Institut dolazi Maja Bo{kovi}-Stulli. 7 Odnosom me|u `anrovima (Bo{kovi}-Stulli 1962). gdje se uspore|uju shva}anja i stavovi u tim pri~ama. Iste godine (1952.5 Dalekose`an je utjecaj na druk~ije promi{ljanje usmene knji`evnosti nedvojbeno imao ~lanak Jakobsona i Bogatirjova Folklor kao naro~it oblik stvarala{tva. Umjesto tra`enja œpraoblikaŒ tipa pri~e istra`uju se antropolo{ki.LJILJANA MARKS. (Bo{kovi}-Stulli 1985=1991. ali interpretacija pri~e bitno odstupa od te metode. gotovo istodobno isku{an u Hrvatskoj i svijetu. Mitska bi}a u hrvatskim predajama op{irno su razmatrana u napomenama uz zbirke (Bo{kovi}-Stulli 1959. Bonifa~i} Ro`in. Zanimanje za kontekst izvedbe dovelo je etnologe u Institut i potaknulo interdisciplinarnu suradnju koja traje i danas. Marks 1993=1993b). D. promijenjeno i pro{ireno izdanje 2005=2006. Delorko. 1991=1992: o vje{ticama. pomorsko-mediteranskim. Makarsko primorje.6 u kojemu se isti~e razlika u funkcioniranju pisane i usmene knji`evnosti. Ze~evi}. 1974/75) te u nekim tematskim raspravama (Bo{kovi}-Stulli 1960=1975: o krsniku. 1968. Bonifa~i}u Ro`inu dugujemo glavninu zapisa tekstova hrvatskoga folklornog kazali{ta u cjelini i po~etak etnoteatrolo{kog istra`ivanja (v. finske {kole. Monografija M. crtanom filmu itd. Zlarin. Bio je to tada nov i druk~iji pristup usmenoj knji`evnosti. 1984=1973. uz sintezu narodne drame i malih usmenih oblika u ediciji Pet stolje}a hrvatske knji`evnosti (Bonifa~i} Ro`in 1963). prvi je pisao o problemu re`ije u folklornome teatru — ukratko. Lasinjski Sjeni~ak (O. Terenska su istra`ivanja krenula punim zamahom. dotle neprimije}enim aspektom tradicije (Bo{kovi}-Stulli 1962a. 1994a). bo`i}nu i uskrsnu dramatiku. 41–97: o orku i maci}u). [aptinovci. Bo{kovi}-Stulli Narodna predaja o vladarevoj tajni (AaTh 782) (1967) slu`i se geografsko-povijesnim postupcima tzv.Tim se tragom istra`uju i okolica Daruvara (folklor Hrvata i nacionalnih manjina).) kad i N. istra`ivao svadbenu. . ali znanstvene se prosudbe ne zaustavljaju na samome dokumentiranju nego se sve vi{e bave i teorijskim pitanjima.

^istova i na komunikaciju usmjerene ameri~ke kontekstualne folkloristike. Bo{kovi}-Stulli ipak otvara pristup tuma~enju zapisa iz pro{losti. djelo usmene knji`evnosti traje koliko i njegova izvedba. U Usmenoj knji`evnosti (Bo{kovi}-Stulli 1978) usmena je knji`evnost prvi put kao zasebna cjelina izdvojena u pregledu povijesti hrvatske knji`evnosti. Problem usmenoknji`evnih `anrova tek je nazna~en: mogu}e je pokazati obilje`ja svakog `anra zasebno tek otkada su se usmenoknji`evni tekstovi po~eli sustavnije zapisivati jer je otada mogu}a njihova i sinkronijska i dijakronijska perspektiva. Pod dvojnim utjecajem ruskog folklorista K. Knjiga je pregled odjeka usmene knji`evnosti u pisanoj. ~iji su tekstovi fiksirani i prenose se œtehni~kimŒ na~inima komuniciranja. Promatrano u kontekstu. Razlikovanjem triju razina analize verbalnog folklora (prema Dundesu: tekstura. svaka je izvedba ujedno nova kreacija. Marks). Terminom pu~ka knji`evnost obuhva}aju se knji`evni proizvodi unutar pisane knji`evnosti koji su namijenjeni {irim dru{tvenim slojevima. ali i pregled utjecaja pisane knji`evnosti na usmenu. br. 9 Usmenoknji`evnim proznim `anrovima i njihovu odre|enju posve}ena su dva va`na rada M. uvjetno re~eno. bilo je dijelom zajedni~kog projekta povjesni~ara. rubne pisane knji`evRitig-Beljak. filologa i etnologa. Promjena teorijske vizure i terminologije izlo`ena je u uvodu. 17 (1973). kontekst) M. uvodi se naziv usmena knji`evnost. Bo{kovi}-Stulli — jedan o predajama (1975) i jedan o bajci (1983). Sedamdesetih se godina javljaju dvojbe postoji li folklor i u urbanoj kulturi te. poglavito u Gradi{}u. Oba se rada bave problemima odre|enja pojma (i predaje i bajke) i specifi~nostima njihova nazivlja u hrvatskome jeziku. 8 ^lanak je prvi put objavljen u ~asopisu œUmjetnost rije~iŒ. kojim se imenuje knji`evnost koja se priop}uje usmeno u kontaktnoj komunikaciji i koja se tradicijski prenosi.V. Istra`ivanje folklora Hrvata izvan domovine. 1981).60 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA Doba Zavoda za istra`ivanje folklora — od 1977. Urodilo je bogatim zbirkama usmene proze i poezije te znanstvenim radovima (Ritig-Beljak 1973. gdje se odbacuju nazivi narodna poezija i narodna knji`evnost u suvremenom istra`ivanju folklornih knji`evnih pojava. 3 i 4.9 Shva}anjem usmene knji`evnosti kao izravne komunikacije u malim skupinama otvorio se prostor za sve. mo`e li se uspore|ivati s tradicijskim folklorom i treba li ga uop}e prou~avati. a bila je ranije nazna~ena i najavljena tekstom œO pojmovima usmena i pu~ka knji`evnost i njihovim nazivimaŒ8. pregled njihova me|usobnog prepletanja od srednjovjekovnih po~etaka do sustavnih istra`ivanja i bilje`enja u prvoj polovici devetnaestog stolje}a. Time je izra`ena i opozicija prema pisanoj knji`evnosti. tekst. . Lj. te mogu}om klasifikacijom predaja. ako postoji. 1978.

10 Ta pu~ka knji`evnost ima svoja vlastita specifi~na obilje`ja. rukopisnih i tiskanih. Razmatraju}i uzajamne utjecaje dviju knji`evnih sfera autorica u pu~koj knji`evnosti vidi propedeuti~ki stupanj za pristup umjetni~koj. U okvirima pu~ke knji`evne poetike analiziraju se i pojava letka. Ze~evi} 1982. tiskani na jednome listu i prodavani naj~e{}e na sajmovima i ulicama. pou~na {tiva. Bio je to zaokret od dijakronije sinkroniji. U folkloristi~kom. pri~anja o `ivotu. a bliski dodiri s usmenom kji`evno{}u na jednoj i s umjetni~kom na drugoj strani. Po~inje istra`ivanje gradskoga folklora. kalendara. dje~jih kazivanja. pu~ki kalendari. pa je zato (ali i zbog prethodnih terenskih iskustava) donekle izbjegnuta isklju~ivost sinkronijskog pristupa i sa~uvan sluh za mijenu folklora u povijesti. 11 Analizirala je devetnaestostoljetni knji`evni ~asopis œDanica ilirskaŒ. zbirke srednjovjekovnih novela. pjesmarica. IVAN LOZICA: FOLKLORISTI^KA ISTRA@IVANJA U HRVATSKOJ … 61 ne oblike koji nisu mogli biti obuhva}eni usmeno{}u. pustolovni. Treba ipak re}i da su na hrvatsku folkloristiku ponajvi{e djelovali ruski formalizam i pra{ki funkcionalizam (u kombinaciji s ameri~kom kontekstualnom folkloristikom). listova za puk kao i razlike izme|u pu~kog spjeva i spjeva umjetni~ke knji`evnosti. romanti~ki vite{ki i ini roman). almanasi. U radovima Divne Ze~evi} pokazat }e se raznolikost. nagla{ava se da je istra`ivanje promjena oblika i sadr`aja kulturnih pojava pravi put k razumijevanju i njihovih pro{lih i njihovih dana{njih zna~enja. o prvoj i drugoj egzistenciji folklora. . godine zabilje`ila i prvu kriminalisti~ku pri~u u prijevodu s engleskog jezika — v. Istra`ivanje se temelji na razlici izme|u knji`evnih i neknji`evnih tekstova. Jezi~ka postava pu~kih tvorevina ostvaruje se u sveukupnosti ~itateljeva `ivotnog iskustva.LJILJANA MARKS. a u jednom kalendaru iz 1851. Pu~ka je knji`evnost kao posebno izdvojen korpus uklju~ena u Povijest hrvatske knji`evnosti pod naslovom Pu~ki knji`evni fenomen (Ze~evi} 1978). ali i postupnost i logi~nost prijelaza od istra`ivanja usmene knji`evnosti na istra`ivanje fenomena hrvatske pu~ke knji`evnosti (Ze~evi} 1971). od povijesnoga suvremenomu — nedvojbeno pod utjecajem strukturalizma. Njezinim je istra`ivanjem u pitanje dovedena kao problemati~na i podjela na knji`evnost œsvjetovnogŒ i œnabo`nogŒ karaktera11. registrirala za~etak novinstva u pu~koj knji`evnoj organizaciji raznih œizvje{tajaŒ o ratnim i drugim izuzetnim doga|ajima. ~ine od nje prijelazno podru~je. tekstovi o senzacionalisti~kim doga|ajima u stihu i prozi. ali i u etnolo{kom istra`ivanju kasnih sedamdesetih godina postavljeno je pitanje o opravdanosti suprotstavljanja sela i grada. 10 To je prije svega pu~ko {tivo svakida{njice (ku}ne postile. leci. u~enoj.

ne gleda se vi{e isklju~ivo kao na sukcesiju. pri~e izravno potaknute televizijskim emisijama. Folklor u cjelini. iza{le su ~etiri knjige M. Uzima se u obzir usporednost. Ova gruba skica usmenoknji`evnih istra`ivanja u tome plodnom razdoblju ne dopu{ta nam popis i opis mnogih objavljenih radova. Marks 1991). Na podru~ju pu~ke knji`evnosti te`i se uo~avanju cjelovitosti knji`evnih pojava i funkcije knji`evnosti u dru{tvu. Uvi|a se da ta pri~anja nedvojbeno ~ine samostalnu kategoriju suvremene usmenoknji`evne proze (Bo{kovi}-Stulli 1978a. Ritig-Beljak 1976).). Bo{kovi}-Stulli objavljen u tim knjigama tiskan je i prethodno u doma}im i u inozemnim publikacijama i znanstvenim ~asopisima. 13 U razdoblju od 1975. Peri}-Polonijo 1986. Dotad zanemarivana tema dje~jeg verbalnog folklora sada je ravnopravno uklju~ena u korpus usmene knji`evnosti (Lozica 1982. slikovnice. otkriva se u druk~ijem svjetlu: kao suvremen i dinami~an proces. 1991). no glavna mu je djelatnost istra`ivanje folklornoga predstavlja~kog umije}a. Potpuna se bibliografija (do 1993) navodi u Narodnoj umjetnosti 30. 1986a). 1984. Ivan Lozica se protivi nekriti~kom preno{enju anti~ke literarne podjele (epika — lirika — drama) na istra`ivanje folklora. 1995a). 1983. U tim su knjigama zaokru`ene glavne teme autori~inih znanstvenih interesa. koje sadr`e va`nije ~lanke nastale tijekom dvadeset godina. razni stru~ni ~lanci vezani uz program i provo|enje nastave itd. Reinterpretira se fenomen pu~ke knji`evnosti: na povijest knji`evnosti uop}e. 1986.62 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA Knji`evna se svakida{njica istra`uje u Zagrebu i neposrednoj okolici Zagreba12. 1993). posebno pak na povijest pu~kog knji`evnog stvaranja. Bo{kovi}-Stulli (1975. Teorijskim problemima folkloristike bavio se u nekoliko studija (v. ~ime nastoje promijeniti uvrije`enu predod`bu o usmenoj knji`evnosti kao knji`evnosti sela i seljaka (Marks 1982. 1984). 391–420. [estinskom Kraljevcu. do razmatranja problematike pojedinih `anrova i motiva. do 1991. Lozica 1979.Veliki broj radova M. a sredinom devedesetih i u Remetama (Ze~evi} 1976. U knjizi Iz12 U Mariji Bistrici. Zbog karaktera ovoga ~lanka nismo ih navodili pojedina~no. od strogo teorijsko-metodolo{kih i terminolo{kih pitanja. . gradskim glasinama. 1986a. 1983. 1995. 1987. Usporedo izlaze osamdesetih i devedesetih godina znanstveno opremljene zbirke usmenih pripovjedaka namijenjene {iroj publici (Bo{kovi}-Stulli 1983a. I ostali djelatnici Instituta primjenjuju rezultate znanstvenoga rada u obrazovanju (priru~nici u lektiri. i znanstvenih i popularnih. {to je i prinos knji`evnoj antropologiji (Ze~evi} 1986). 1986. pri~anja {to izrastaju iz svakida{njih situacija. 1987. pa tako i njegova verbalna sastavnica. preko prepletanja i uzajamnog utjecaja usmene i pisane knji`evnosti te u~ene i narodne kulture op}enito. prepri~avanja osobnih do`ivljaja. npr. Predmetom istra`ivanja postaju i poslovice objavljivane u dnevnom tisku. supostojanje naoko nepovezanih pojava i vremenskih razina (Ze~evi} 1991).13 Do promjena dolazi i u istra`ivanju folklornoga kazali{ta.

18 Dala je nove prijedloge za klasifi14 Lozica etnoteatrologiju ne shva}a kao zaka{njelu specijalnu znanost: koristi se metodama i terminima teatrologije. Dundesovim u~enjem o teksturi. Problem nestalne umjetni~ke dimenzije predstavljanja razrije{io je oslanjanjem na dinamizam funkcionalne estetike J. 1993a. 17 Marks1993a. potaknula je i istra`ivanje Ljiljane Marks u [aptinovcima jo{ 1974. i one klasi~ne i nove. Zumthora. 1996.15 @elja da se novim metodama iscrpno istra`i jedan lokalitet. te slu{noj. nazna~ena je u tekstu Stilografija usmene proze suvremenih zapisa. To je kasnije podrobnije razmotreno na neverbalnoj i na paralingvisti~koj razini (Urech 1993). Tanja Peri}-Polonijo je istra`ivanje usmenih pjesama (posebno lirskih) u Hrvatskoj preusmjerila sa izrazito filolo{koga prou~avanja i zapisivanja isklju~ivo teksta.LJILJANA MARKS. 1985. {aljive pri~e te predaje). 1988. Jambre{i} 1994). Tipove predstavljanja istra`uje na razinama teksture. funkcionalnog strukturalizma. potom magistarskim radom pod nazivom Lingvostilisti~ka analiza zbirke usmenih pri~a iz [aptinovaca. Lotmanove semiotike. teatrabilno predstavljanje skupine i œpravuŒ teatarsku predstavu. Istra`ivanje predstavljanja Lozica naziva etnoteatrologijom. ali i kriti~ki dotaknuto u dvama novijim radovima (^ale Feldman 1993.16 Tipologija stilskih postupaka usmenoga kaziva~a koja mo`e ujedno biti i nacrtkom mogu}e stilografije usmene proze (u {irem smislu i dijalektalne knji`evnosti). . ^istova. godine isti~e predstavljanje kao sferu ljudske djelatnosti unutar koje je kazali{te samo jedan od institucionaliziranih tipova. 1987/1988. Bo{kovi}-Stulli 1984=1985. verbalnoj razini. tekstu i kontekstu te Goffmanovom. 18 Pod utjecajem teorija Proppa. Istra`ivanja su urodila opse`nom rukopisnom zbirkom. folkloristike. Mukarovskog. 15 Lozica 1983. te znanstvenim radovima u kojima je problematizirala mogu}nost stilografije usmene proze. IVAN LOZICA: FOLKLORISTI^KA ISTRA@IVANJA U HRVATSKOJ … 63 van teatra 1990. ali ne razra|uje neku op}u performativnu antropolo{ku teoriju. Razlikuje teatralno pona{anje/predstavljanje pojedinca u svakodnevnom `ivotu. na prou~avanje usmenih lirskih pjesama kao folklornoga `anra u kontekstu izvedbe. 16 Marks 1982. ~ime bi bile obuhva}ene sve usmenoknji`evne vrste. Na granici pri~anja i predstavljanja 1980-tih godina uo~ena je razlika izme|u kazivanja o izmi{ljenoj zbilji i pokazivanja izmi{ljene zbilje (naracija i prezentacija) na razini geste i pokreta.14 Zala`e se za {irenje predmetnog podru~ja na cjelokupnu predstavlja~ku djelatnost. Turnerovom i Schechnerovom teorijom izvedbe (performance theory). pri ~emu je kontekst najva`niji jer uklju~uje i pojam tradicije. Mukarovskog.17 Autoricu posebno zanima kako izabrani kod stilski funkcionira unutar proznoga usmenoknji`evnoga `anra u kojemu se ostvaruje (bajke. teksta i konteksta. Bogatirjova. Bausingera. Bahtinove teorije govornih `anrova. Lomaxa i kontekstualne folkloristike.

dviju kultura. 22 Institutski su istra`iva~i (poglavito od sedamdesetih godina nadalje) itekako imali sluha za dinami~ku. interakcije folklornih tradicija i suvremene kulture. Endstrasser 1997). Ve} sedamdesetih i osamdesetih godina postoji interes za izvanknji`evne aspekte verbalnog folklora20. Istina je da su te dihotomije u institutskoj sredini odavno poljuljane œiznutraŒ. usmenosti i pisanosti. Dvojnom knji`evnoteorijskom i folkloristi~kom obradom kompromisno dijeli usmene lirske pjesme na razini zapisa teksta pjesme i na razini primjene. folklornog procesa kao neprestane mijene) i ustrajnim nagla{avanjem prepletanja. koji nije mogu}e uklju~iti u klasifikaciju. folklora i folklorizma itd. sinkronije i dijakronije. za dnevni~ke zapise kao pogled na povijest iz osobnoga iskustva (Ze~evi} 1985). za privatna pisma i obiteljske dokumente kao izvor u pru~avanju kulture stanovanja (Muraj 1977).21 No. pa i za teorijsko razmatranje pro{irenja podru~ja folkloristi~kih istra`ivanja (Bo{kovi}-Stulli 1978. teksta i konteksta. terminologije i metode etablirane sedamdesetih (i modificirane osamdesetih godina) zasnovane su na u biti stati~kim bipolarnim opozicijama subjekta i objekta. Za svakodnevno pripovijedanje izvan usmenoknji`evne sfere (Ze~evi} 1976). umjetnosti i zbilje. posebno usmenih lirskih pjesama. teorije i terena. 1996.1990a. ali zaokret od ekskluzivnog istra`ivanja usmene knji`evnosti prema cjelini usmene tradicije (dakle i usmenim neknji`evnim oblicima) izrijekom je najavljen tek devedesetih godina. Lozica 1979.19 Doba Instituta za etnologiju i folkloristiku — od 1991. izbjegavali su zamke imanentnog pristupa usmenoknji`evnom zapisu kao isklju~ivo literarnoj pojavi i klonili se strukturali20 19 . odnosno dinamike `anrovskog sustava usmene tradicije u cjelini. Peri}-Polonijo upozorava i na metodolo{ke probleme prou~avanja stihovanih i pripovjednih `anrova usmene i pu~ke tradicije. Bahtinove teorije govornih `anrova i Bausingerove podjele na formule i forme (Lozica 1990.64 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA kaciju usmenoknji`evih `anrova.22 Peri}-Polonijo 1995. za pri~anja o `ivotu koja su istodobno shva}ena kao `anr suvremene usmene knji`evne proze i kao dio usmene povijesti (Bo{kovi}-Stulli 1984 =1988). Klasifikacija na dvjema razinama pokazuje prepletanje slojeva iste razine (ali i razli~itih razina) te ujedno upu}uje na tre}u razinu — kontekst. pro`imanja te uzajamnih i povratnih utjecaja polova. 1996a. procesualnu prirodu folklora. sukcesivnim uvo|enjem sve dinami~kijih zahva}anja predmeta (transformacije folklora. Podjele.1983) 21 Djelomi~no pod utjecajem performativne antropologije. U svojim novijim radovima T. pomak folkloristi~kih interesa nije se zaustavio na usmenoj tradiciji kao pro{irenom podru~ju istra`ivanja.

gdje su mogle predstaviti pogled hrvatske etnologije i folkloristike na ratnu situaciju i skrenuti pozornost na udio civilne `rtve u tome vremenu. ali i historiografske i etnolo{ke ra{~lambe: snaga cjeline iskaza opire se uporabi teksta i tra`i novi pragmati~ko-semanti~ki pristup25. Prica. Vereni) i omogu}ila urednicama sudjelovanje u me|unarodnim znanstvenim forumima (1992. Kretzenbacher. humanisti~ke) znanstvene paradigme koja te`i prevladati dihotomiju (i dualizam) folkloristike i etnologije pismom postmoderne etnografije. 24 Vidi: Pleji}. pod okriljem Instituta i u ve} definiranome polilogijskom ozra~ju. biografskom i etnografskom drugom i razli~ite modalitete iskazivanja vlastita identiteta pri~om o sebi (Vel~i} 1991). Tako smo devedesetih bili sudionicima otvorenog postmodernog su~eljavanja teorijskih koncepcija i nastajanja nove (interdisciplinarne. Prica. dakle. Croatia 1991–1992 (^ale Feldman. Pripovijedanje o vlastitom `ivotu analizira kao pojavu svakida{nje komunikacije koja odre|uje njegove pragmati~ke aspekte i kao folkloristi~ki `anr koji razaznajemo na sti~kih krajnosti sinkronijskog pristupa upornim eklekti~kim nadogra|ivanjem fleksibilnih teorijskih okvira funkcionalizma Pra{ke {kole. IVAN LOZICA: FOLKLORISTI^KA ISTRA@IVANJA U HRVATSKOJ … 65 No. Greverus. Prica) prikupila je i objavila kazivanja prognanika iz Slavonije. teorijski promi{ljaju}i dijalo{ki odnos prema historigrafskom.–1995. P. R. Death and Resistance. . skupina studentica etnologije (koju koordinira etnologinja I. koja uva`avaju}i kritike na suvremenu naratologiju (v. Senjkovi} 1993) ujedinjuje ranija istra`ivanja svakodnevice sa sluhom za suvremena antropolo{ka promi{ljanja. Biti 1984) intertekstualno pristupa autobiografskoj prozi i usmenim kazivanjima o `ivotu.M. kreativno nadogra|uju i kriti~ki prosu|uju dosege svojih prethodnika. 25 Knjiga je nai{la na odobravanje inozemne znanosti (L.). Ona se izgra|uju radom (prije svega novog nara{taja) istra`iva~a koji nastoje pomno pratiti hrvatsku23 i svjetsku teorijsku scenu. postmoderna strujanja u Institutu nisu slu~ajni plod unutra{njeg œzamora materijalaŒ strukturalizma i kontekstualne folkloristike. Zapisi tih usmenih kazivanja.LJILJANA MARKS. 23 Mla|i nara{taj institutskih suradnica radi i na dvama projektima Hrvatskoga semioti~kog dru{tva (Suvremena hrvatska teorijska misao te Znakovi povijesti u Hrvatskoj). Bendix. Senjkovi} 1993a.).–1991. ustvrditi da (nezamije}ena) postmoderna paradigma u Institutu postupno ja~a usporedo s prihva}anjem (i kroz prilagodbe) strukturalisti~kih koncepcija. U ratnim uvjetima. Moglo bi se. Znanstveni rad Renate Jambre{i} Kirin izravno je potaknut pripovjednim posredovanjem osobnog iskustva u ratu. pripovijedanja i svjedo~enja svojim sadr`ajem probijaju poeti~ke i genolo{ke obrasce znanosti o knji`evnosti. 1992. Koruga i dr. I. ^ale Feldman. Takvu orijentaciju najavio je kratak institutski sta` Mirne Vel~i} (1987. an Ethnography of War.24 Knjiga Fear. Djelatnost toga dru{tva (koje je u to doba vodila nekolicina uglednih teoreti~ara razli~ita disciplinarnog usmjerenja) va`na je za noviju hrvatsku folkloristiku u cjelini koja se i time ravnopravno uklju~uje u razvoj postmoderne hrvatske teorijske misli.

1995. o predstavlja~kim aspektima proturatnih akcija i o ulozi umjetni~kog kazali{ta u politi~kim zbivanjima. Senjkovi} 1993a. Etnografske rasprave o ratu objavljuje i dalje (^ale Feldman 1995.28 U korpusu folklornoga predstavljanja uo~ava fenomen teatra u teatru.29 U folklornim oblicima sa scenskim zna~ajkama (svadbi i karnevalu) izna{la je temelje proceduri metateatralizacije koju istra`uje u opusima Dr`i}a i Vojnovi}a.1992. Prica i Povrzanovi} 1995. . spomenute autorice sudjelovale su u zasnivanju hrvatske etnografije o ratu. 1995b. œgender-studiesŒ. etnoteatrologiju i antropologiju kazali{ta. 1997. Istra`uje kako se u kazivanju o vlastitom `ivotu oblikuju odrednice osobnog.31 Za hrvatsku folkloristiku devedesetih va`ni su poststrukturalisti~ki pristupi knji`evnomu tekstu. epistemolo{kim i disciplinarnim problemima prikupljanja. 1997b. Bavi se moralnim. 27 ^ale Feldman. Prica. 2005. Promjene u poimanju teksta uvjetovane su promijenjenim shva}anjem jezika koje pro26 Jambre{i} 1994. drugim subjektima namjenjuje odre|ene uloge.26 Ujedinjuju}i folkloristi~ke. a i sam biva njime `anrovski i dru{tveno smje{ten.27 Njezin znanstveni interes obuhva}a teatrologiju. 2001. 28 ^ale Feldman 1989. U istim metodolo{kim okvirima svoj prostor osmi{ljavanja sprege teatrolo{ke i politi~koantropolo{ke analitike nalazi i Lada ^ale Feldman.30 Sredinom devedesetih ^ale Feldman se usmjeruje na istra`ivanja amaterskog kazali{ta kao nedovoljno istra`ene komponente popularne kulture s jedne strane. te na tuma~enja i folklornih predstavlja~kih i hrvatskih dramskoizvedbenih tekstova u metodolo{kom ozra~ju tzv. antropologijske i knji`evnoteorijske sastavnice u promi{ljanju ratne svakodnevice. 1995a. etnoteatrolo{kim i folkloristi~kim radovima. 1996). 1997a. Iskazom subjekt izra`ava osobnost: njime name}e vlastito vi|enje svijeta. koja u to doba pi{e o politi~kim ritualima kao teatralizaciji zbilje. 29 ^ale Feldman 1991. 1995a. Jambre{i} Kirin 1996a. 1996. usporedo s drugim teatrolo{kim. 30 ^ale Feldman 1993. naime izu~avanja simboli~kih valencija spolnih uloga u kulturi. 31 ^ale Feldman 1995a. analize i interpretiranja osobnih iskaza i autobiografsko-memoarskog diskursa ratnih stradalnika s obzirom na odnos prema slu`benoj historiografiji i medijskom diskursu.66 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA temelju semanti~kih obilje`ja predstavljenog svijeta u tekstualnom zapisu. etni~kog i spolnog identiteta i kako osobno iskustvo figurira kao legitimni izvor (alternativnih) znanstvenih spoznaja. pronalaze}i podudarnosti s profesionalnim kazali{tem.

te se intenzivno bavi polemikama koje su u hrvatskoj knji`evnosti proteklih stolje}a vo|ene o crkvenom raskolu. Zaokret prema semantici teksta mo`da nije izravno uvjetovan {irenjem predmeta folkloristike na izvanestetske pojave. ali je svakako s njime u skladu. odnos prema tjelesnosti i odnos me|u spolovima u propovijedima 18. Op}enito bi se moglo tvrditi da je u hrvatskoj folkloristici devedesetih karakteristi~an svojevrstan povratak semanti~koj interpretaciji u svjetlu knji`evne (i kazali{ne) antropologije. etnografskog i knji`evnog (proznog) diskursa. 1997.33 Pro{irivanjem folkloristi~koga interesa na izvanestetsko podru~je nisu. me|utim. Jambre{i} Kirin 1997). 20002) prvi su puta 32 U dvama preglednim radovima R. nagla{avaju}i da instance prosu|ivanja folklornih fenomena kao umjetni~kih dolaze odozgo i nisu posljedica uo~avanja œimanentne estetikeŒ folklornih œstvariŒ i pojava (Jambre{i} 1993. a Simona Deli} se bavi vrednovanjem na si`ejnoj razini u obiteljskoj baladi (Deli}1997a. st. 33 O poimanju folklora (kao predmetnog podru~ja) zavisi i definicija folkloristike (Lozica 1979:44). 1996a. koji je (u rastu}em mno{tvu razli~itih i ~ak opre~nih definicija) uvijek povezan sa situacijom iskazivanja u kojoj se govornik nalazi. pa i u okvirima aktualnih folkloristi~kih koncepcija. Osporavanjem trijade tekstura—tekst—kontekst (Jambre{i} Kirin 1997:72) jo{ je vi{e oslabljena (ionako teorijski ranjiva) pozicija imanentnog pristupa zapisu kao knji`evnoj umjetnini (na razinama teksture i teksta). ve} diskurs. Tako npr. Bo{kovi}-Stulli 1997a:161–163).32 Semanti~ka interpretacija pribli`ava folkloristi~ke radove antropolo{kom istra`ivanju kulturnih vrijednosti. Vilko Endstrasser promatra i analizira poslovice kao va`an tvorbeni element novinskoga. 1993a. IVAN LOZICA: FOLKLORISTI^KA ISTRA@IVANJA U HRVATSKOJ … 67 bija strukturalisti~ku granicu teksta i konteksta. zapostavljena ranije zacrtana istra`ivanja. 1996. 34 Ze~evi} 1990. Klju~ni pojam jezika nije vi{e znak. i 19. Zagreba~ke pri~e i predaje Ljiljane Marks (Marks 1994. a to iznova name}e potrebu redefiniranja folkloristike i njezina predmeta. Jambre{i} Kirin na nekoliko mjesta konstatira favoriziranje umjetni~kih oblika folklora u pro{lom i na{em stolje}u. Problem pridjeva œumjetni~kaŒ u tim definicijama spomenut je i u novijim radovima istih autora (Lozica 1995:286–287. Davor Duki} u magistarskom radu o figuri protivnika u hrvatskoj povijesnoj epici istra`uje mehanizme imanentnog vrednovanja (Duki} 1993).34 U knjizi Vekive~ni Zagreb. Definiciju folklora kao œumjetni~ke komunikacije u malim grupamaŒ (ili œumjetni~ke kontaktne komunikacijeŒ) ve}ina }e folklorista danas smatrati preuskom.LJILJANA MARKS. 1993b. 1995a. Na primjer. Bo{kovi}-Stulli 1983:151–178). 2001). Navedene definicije iz sedamdesetih godina i tada su bile problemati~ne (Lozica 1979:46–47. . Tako Divna Ze~evi} istra`uje polemi~ki karakter. ali su ta istra`ivanja rezultirala publikacijama koje kulturolo{ki nadilaze ranije granice folkloristike.

Te su pjesme pokazale da i u Hrvatskoj postoji cjeloviti epski korpus antologijske vrijednosti. O bogatoj epskoj dalmatinskoj tradiciji svjedo~e i zaka{njela kriti~ka izdanja cjelovitih pro{lostoljetnih rukopisnih zbirki (npr. Marks se okre}e i istra`ivanju zagreba~ke usmene tradicije u djelima hrvatskih knji`evnika (Marks 1996). Kro~e}i Delorkovim stopama. a danas se opet izdvajaju iz tog okvira. te s onih podru~ja koja su bila zanemarena premda im folklorna gra|a predstavlja izuzetne (ne samo estetske) vrijednosti hrvatske tradicijske kulture36 va`ne su institutske zada}e. Delorkova dalmatinska istra`ivanja otkrila su jo{ `ive ostatke epike. a istodobno i superioran kroni~arskoj naraciji u rimovanom desetercu ka~i}evsko-pu~ke provenijencije. ali i lice grada o kakvome se nije znalo. o kojoj Duki}eva knjiga daje cjelovitiju sliku. Nije to vi{e traganje za odjecima ili utjecajima usmenosti u djelima hrvatskih knji`evnika ve} se polazi od suvremenih knji`evnoteorijskih postavki i pretpostavki teorije intertekstualnosti. Murat 1996). Pokazuje se kako i usmenoknji`evni sloj mo`e politi~kim manifestacijama dati legitimitet vjerodostojnosti tradicije. ali zapravo upu}uje na pojavu novog strukturiranja povijesne svijesti. 36 Poglavito rukopisne zbirke iz kolekcije Matice hrvatske.68 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA okupljena vi{estoljetna pri~anja iz Zagreba i o Zagrebu: pokazala su i otkrila i svoje obilje i raznolikost. pru`iti dokaze o identitetu.35 Za{tita tradicijskih vrijednosti hrvatske kulture. mijenjaju te podvrgavaju novim funkcijama. junak. vila (Duki} 1992). To kao da proturje~i poslijepovijesnom zna~enju postmoderne. @ito posred mora (Bo{kovi}-Stulli 1993) i Tanahna galija (Peri}-Polonijo 1996b) predstavljaju Dalmaciju u ukupnosti njezina usmenoknji`evnoga izri~aja. Tema su elementi tradicijske kulture. 37 Tri antologije. Time se nastavlja ranija djelatnost (zapo~eta objavljivanjem monografija nastalih na temelju 35 O uporabi knji`evnoga folklora izvan konteksta u kojemu nastaje. prou~avanje promjena i `anrovskoga sustava usmene knji`evnosti u povijesnome procesu. te iz dokumentacije Instituta za etnologiju i folkloristiku. U sentimentalnu zavi~ajnu perspektivu ~esto se vrlo suptilno upli}e politi~ka. Peri}-Polonijo je u antologiji hrvatske usmene lirike iz Dalmacije Tanahna galija uspjela izborom. obja{njava sadr`aj i uzajaman odnos termina tekst/metatekst (metapri~a/metanaracija) i intertekst. tiskanje kriti~kih izdanja neobjavljenih zbirki hrvatske usmenoknji`evne tradicije. te kori{tenju njegovom poglavito u politi~ke svrhe autorica pi{e u radu Zagreba~ka usmena tradicija izme|u ljubavi i politike (Marks 1996b). izrada baza podataka prikupljene usmenoknji`evne gra|e (pro{lostoljetne i novije). T. Zbornika za narodni `ivot i obi~aje HAZU. uvodnom studijom i iscrpno{}u podataka u prilozima posti}i ravnote`u poezije i znanosti (Peri}-Polonijo 1996b). prete`no propagandno-politi~kim. Knjiga Usmene pripovijetke i predaje (Bo{kovi}-Stulli 1997) iz edicije Stolje}a hrvatske knji`evnosti ni u kom slu~aju nije tek obnovljeno i pro{ireno izdanje knjige iz edici- . nove historiografske prakse. Zmaj. u novije vrijeme posebno s podru~ja koja su stradala u Domovinskom ratu. koji su ranije `ivjeli u lokalnom ili regionalnom okviru i imali svoje u`e zna~enje i funkcije. koji je u estetskom i poetskom pogledu razli~it od stolje}ima nametane slike o unificiranoj ju`noslavenskoj epici.

ali su otvoreni i novi rakursi kulturne botanike i kulturne zooloje Pet stolje}a hrvatske knji`evnosti (1963) ve} antologijskim izborom i znanstvenim aparatom objedinjuje i autori~ina teorijska znanja (izlo`ena u predgovoru koji jest koncizan. dinami~nom poimanju tradicije. ona je istodobno i etnolo{ka i kulturolo{ka. opisuju}i i analiziraju}i likove. poglavito predaja i njihova odnosa prema mitolo{kom te kriti~ka ra{~lamba Nodilove monografije (u jo{ neobjavljenoj disertaciji Suzane Marjani}). U njoj autorica sa`imlje ovostoljetne rezultate europske (i svjetske) folkloristike te vlastitih znanstvenih promi{ljanja. zbirka studija koje otvaraju put novom.37 Promijenjena znanstvena paradigma svjetske folkloristike od estetskoga prema eti~kom/spoznajnom tra`i revalorizaciju starijih mitolo{kih i folkloristi~kih pristupa i otvara nova istra`ivanja uloge folklora u dru{tvu. Ta je knjiga dosad najpotpuniji pregled fenomena pri~a i pri~anja i njihova istra`ivanja u nas. Slova~ka. pritom se donose i tekstovi pri~a Hrvata izvan domovine (Bosna. ra{~lanjuje i komentira pri~e i pri~anje u ~itavom tijeku hrvatske knji`evnosti — od srednjovjekovlja do danas. pomirenjem spola i dobi inverzijom. na svim su hrvatskim narje~jima i iz svih krajeva. od Baranje do Dubrovnika i od srednjeg vijeka do na{ih dana. U knjizi Folklorno kazali{te (Lozica 1996) autor se prihvatio te{ke zada}e izrade reprezentativne antologije tekstova i zapisa folklornoga predstavljanja za ve} spomenutu ediciju Stolje}a hrvatske knji`evnosti.LJILJANA MARKS. Tre}a Lozi~ina knjiga Hrvatski karnevali (Lozica 1997) nije samo etnoteatrolo{ka. linearno shva}eno vrijeme. IVAN LOZICA: FOLKLORISTI^KA ISTRA@IVANJA U HRVATSKOJ … 69 istra`ivanja pedesetih i {ezdesetih godina). ali opisuje. pokreta i plesa. bave}i se karnevalskom rije~ju. buke i glazbe. Austrija). razmatraju}i njegova dva lica (magijsko i kriti~ko). donekle revidiranih u odnosu na ona izre~ena u Povijesti hrvatske knji`evnosti. . sa`et ali istodobno i potpun pregled povijesti usmenih hrvatskih pri~a) i bogato terensko iskustvo. Lozica se oslanja na tiskane izvore i ranije objavljene studije o karnevalu iz pera suradnika Instituta i drugih autora. a u knjizi nastoji dati cjelovitu sliku hrvatskih karnevala. prodor cikli~koga poimanja vremena u povijesno. Tekstovi slijede vjerni zapis. maske i lutke. jela i pi}a itd. autor nastoji oprezno tuma~iti starije opise. dopuniv{i djelo svoga prethodnika (Bonifa~i} Ro`in 1963) mnogim jo{ neobjavljenim zapisima i poprativ{i antologijski izbor novom iscrpnom studijom o hrvatskome folklornom kazali{tu. U tre}em dijelu knjige daje anatomiju karnevala. po{av{i od problemski intoniranog uvoda koji slijede opisi pokladnih obi~aja na dvadesetak lokaliteta. To je prva sinteza pokladnih obi~aja u povijesti hrvatske etnologije i folkloristike. i utvrditi ulogu karnevala u na{e doba. ali i nove istra`iva~ke metode i nova istra`ivanja u 21. Svjestan problema i{~itavanja zapisa iz pro{lih vremena. Ta œresemantizacijaŒ folklora iziskuje revalorizaciju i reinterpretaciju folkloristi~kih postignu}a iz pro{loga stolje}a. U karnevalu prepoznaje interludij narodne kulture. pi{u}i o ulozi `ivotinja. ali i na vlastita brojna istra`ivanja. ^etvrta je Lozi~ina knjiga Poganska ba{tina (Lozica 2002). Ma|arska. Autor se sustavno bavi istra`ivanjem karnevala od samih po~etaka svoje folkloristi~ke djelatnosti. odr`ava se kontinuitet folkloristi~ke struke neprestano dogra|uju}i koncepcijske okvire. stolje}u. U nas je to s jedne strane kriti~ko preispitivanje i usustavljivanje stare gra|e. S tom knjigom tekstova korespondira knjiga Pri~e i pri~anje (Bo{kovi}-Stulli 1997a). Tuma~i ga kao ritual pomirenja sukobljenih strana te ja~anja kohezije i identiteta unutar zajednice.

termin je odavno u{ao u svakodnevnu porabu œobi~nih ljudiŒ {irom svijeta. Folkloristi smo i znamo da je termin folklor atribuirana i datirana slo`enica. nostalgi~nu i pozitivno obojenu mnogozna~nost Thomsova odre|enja. regionalnih i lokalnih identiteta folklor nanovo buja. i sve ubrzanije i sve ve}e otvorenosti struke drugim istra`iva~kim podru~jima i disciplinama i humanisti~kih i dru{tvenih znanosti. koja a posteriori i odozgo ve} stolje}ima ~ita i tuma~i zapise kao œlijepu knji`evnostŒ. Zavr{na formula Rezimirajmo: u prvome razdoblju teorijsko promi{ljanje postupno ja~a uz intenzivnu zapisiva~ku djelatnost. Folkloristika u postmodernome svjetlu ima prednost da nikad nije ni bila koncipirana kao parcijalna znanost u pozitivisti~kome smislu: odre|ena folklorom kao sinkreti~nim i polivalentnim predmetom ona je metodolo{ki a priori interdisciplinarna (ili barem vi{edisciplinarna) — ali i neizbje`no eklekti~na. aktualizira te ~ak dopunjava suprotnim. . Povijest Instituta pamti postupno uklju~ivanje specijalista razli~itih disciplina i {irenje podru~ja interesa. da je ono itekako nazo~no i u folkloru kao posebnom obliku stvarala{tva. Stvoren prije stopedeset godina umom i perom u~enoga knji`ni~ara gornjeg doma britanskog parlamenta.70 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA gije te istra`ivanje odnosa i veze dje~jeg folklora i kulturalno-povijesno razli~itih koncepata djetinjstva (Hamer{ak 2004). Mislimo da estetska dimenzija u iskustvu poimanja folklora nije svojstvena samo œkulturi gospodeŒ. proizvod svjesne individualne jezi~ne djelatnosti. u tre}emu je razdoblju pak interdisciplinarna znanstvena paradigma ve} postigla zapa`ene rezultate. preuzima nove simboli~ke uloge i prolazi kroz brza prevrednovanja na mnogim dru{tvenim razinama. Rezultat je to. U svjetlu opozicije dviju kultura termin folklor funkcionira kao utonulo kulturno dobro (gesunkenes Kulturgut) koje donekle ~uva romanti~ku. U prvom planu recentnih europskih (i hrvatskih) folkloristi~kih istra`ivanja 38 Autori ovoga pregleda osobno ne `ele previdjeti esteti~ka pitanja folklora u tim mijenama. osvaja medije. kao {to smo kazali u uvodu. ali je i mijenja. Uklju~ivanjem sinkronijske dimenzije folklornog procesa. Uvjereni smo da estetsko u kulturi nije privilegija usko shva}ene umjetni~ke sfere. otvoreno{}u (i) prema izvanestetskim pojavama te poja~anim zanimanjem za istra`ivanje kulture i dru{tva tuma~enjem verbalnih i predstavlja~kih sastavnica folklora pribli`ili smo se dana{njim etnolozima u istra`ivanju (aktualne i pro{le) svakodnevice. ostvaruju}i tako vrijednosnu ambivalenciju svojstvenu narodnoj kulturi. pejorativnim zna~enjima. ru{i umjetnu dihotomiju folklora i folklorizma. U dana{njem ozra~ju probu|enih nacionalnih. u drugome razdoblju promijenjena znanstvena paradigma nije uvijek do kraja primijenjena u praksi.

Maja 1959. Zbornik Cetinske krajine. Fabula 3/3:275–298. Nikola 1961. Rad VIII kongresa SUFJ u Titovom U`icu. Ivan Lovri} i njegovo doba. Istarske narodne pri~e. Rasprave o novoj definiciji uvijek su korisnije od definicije same. 27. Redefiniranje folklora je kontinuirani proces. redakcija prijevoda. 2038–2039: œGrau. Na{ stav nije plod teorijske rezignacije. Redakcija. Panglossa). IVAN LOZICA: FOLKLORISTI^KA ISTRA@IVANJA U HRVATSKOJ … 71 danas su eti~ka pitanja. Sinj. Beograd: SUFJ. termin je odavno izmakao kabinetskoj kontroli. Osvrnemo li se ukratko na tri razdoblja folkloristike u Institutu. te da je u tre}emu razdoblju nova (interdisciplinarna) znanstvena paradigma u nastajanju ve} postigla zapa`ene rezultate. Narodne drame. Tragodie erster Teil. Pet stolje}a hrvatske knji`evnosti. // Und grun des Lebens goldner Baum. Izbor. œ^ovjek kao scenski rekvizitŒ. Slijede}i motto (preuzet od Voltaireova dr. Pri~anje u svakodnevici. popratne bilje{ke i uvodni tekst. W. ist alle Theorie. stihovi br. 39 Mislimo da se folkloristika ne mo`e svesti isklju~ivo na teoriju. Ejhenbaum 1972:4). da smo u drugome razdoblju nastojali uvelike promijenjenu znanstvenu paradigmu primijeniti u praksi. Vladimir 1984. zeleni se stablo `ivota. Zagreb. spremnost na promjenu ili dopunu teorija ako to tra`i terensko iskustvo. Priredio. knj. u slo`enom odnosu s drugim. To podrazumijeva dovoljnu istra`iva~evu slobodu od vlastitih i tu|ih teorija. Institut za narodnu umjetnost: Narodno stvarala{tvo Istre 1.LJILJANA MARKS. Goethe: Faust. da teorijska na~ela treba isku{ati i opravdati u istra`ivanju folklora. osobno }emo i nadalje teorijsku raspravu o folkloru upotpunjavati terenskim istra`ivanjem. nego iskustva da se kako-tako upotrebljiva folkloristi~ka teorija mo`e izgraditi (ili dograditi) samo dijalo{ki. Zagreb: Matica hrvatska — Zora. Bonifa~i}. ein Wesen aus der kroatischen und slovenischen VolksuberlieferungŒ. 1960. 1963. U tome i jest razlika izme|u teorije i uvjerenja (usp. Bo{kovi}-Stulli. poslovice i zagonetke. Revija 24:2. uvod i komentari. œGra|a o dramskom folkloru u djelu Ivana Lovri}aŒ.40 Bibliografija Biti. œKresnik-Krsnik. konstatirat }emo da u prvome razdoblju teorijsko promi{ljanje postupno ja~a uz intenzivnu skuplja~ku djelatnost. sv. teurer Freund.38 Poput nezaustavljive metle u rukama ~arobnjakova u~enika.Œ .39 Siva je teorija. iako u tome nismo uvijek uspjeli i dospjeli. I. 1979. 40 J.

1986a. Priredila. . Zagreb:Mladost. Narodna predaja o vladarevoj tajni. 7–353. Priredila. 1987. 1967. zagonetke i poslovice s Neretve. 1992. Priredila. 1968. œUsmena knji`evnostŒ. Zagreb: JAZU. Zagreb: Liber–Mladost. 1962a. Narodna umjetnost 15: 11–35. Pula — Rijeka. 1971. [to nikad nije bilo… Usmene pripovijetke i predaje. Freiburg in Br. U Probleme der Sagenforschung. fantastika. Zagreb: Matica hrvatska — Zora. Pri~e. 1983a. pjesme. U Pomorski zbornik povodom 20-godi{njice dana mornarice i pomorstva u Jugoslaviji. 1983. Priredila uz suradnju Zorice Rajkovi}. 1978. 1980. Usmena knji`evnost kao umjetnost rije~i. Zagreb. Priredila. œSi`ei narodih bajki u hrvatsko-srpskim narodnim pjesmamaŒ Narodna umjetnost 1:15–36. œDvije mediteranske zbirke pripovijedaka (sa Sicilije i iz Cavtata)Œ. Hrvatske usmene pripovijetke. œPoslovice i uzre~ice u zagreba~kom VjesnikuŒ. Priredila. Usmene pri~e iz Dalmacije. 1963. Split: Splitski knji`evni krug. Umjetnost rije~i 38. Narodna umjetnost 5/6: 303–432. 1973. Etnolo{ka tribina 17:153–166. 86–99. Zagreb: [kolska knjiga. Pet stolje}a hrvatske knji`evnosti 26. Zagreb: Znanje. Etnolo{ka tribina 10/3:77–86. 5. Zagreb: Nakladni zavod Matice hrvatske i Zavod za istra`ivanje folklora. 641–651. 1:275–282. Beograd: Prosveta. Der beste Freund. Berlin — New York: Walter de Gruyter. 1978a. Pjesme. Odabrala i uredila. @ito posred mora. 505–536. œPri~anje o pri~amaŒ. 1964. œFreund. 1984. Usmena i pu~ka knji`evnost. Zagreb: Institut za narodnu umjetnost. Zakopano zlato. 2: 97–109.: Deutsche Forschungsgemeinschaft. Usmeno pjesni{tvo u obzorju knji`evnosti. 1986. Priredila. der schlimmste FeindŒ. 1991. predaje i legende iz Istre. œPomorska tematika u na{oj narodnoj knji`evnostiŒ. U kralja od Norina. œNarodne pripovijetke i predaje Sinjske krajineŒ. Narodna umjetnost. 1994. pri~e. Usmena knji`evnost nekad i danas. Epske pjesme II. Narodne pripovijetke. Acta ethnographica Hungarica (Special Issue: Witchhunting in Central and Eastern Europe) 37/1–4:143–171. 1975. Metkovi} — Opuzen. Pet stolje}a hrvatske knji`evnosti 25. œDer Anteil des Meeres bei der Gestaltung der mythischen Sagen aus der kroatischen Adria-KusteŒ. Izbor studija i ogleda. œTelling About Life (On Questions af Contemporary Oral Literaty Genres)Œ. U Povijest hrvatske knji`evnosti u sedam knjiga 1. Usmena knji`evnost. 1985. Special Issue 2: 11–42. Zagreb: Makladni zavod Matice hrvatske. [ingala-mingala. U Enzyklopadie des Marchens. œZagreba~ka usmena pri~anja u prepletanju s novinama i televizijomŒ. Istra kroz stolje}a 38. 1993. 1988. Usmene pripovijetke. Zagreb: Matica hrvatska — Zora. œHexensagen und Hexenprozessen in KroatienŒ. 1994a.72 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA 1962.

œFemale Unruliness in Slavonian Folk Playwriting and FolkloreŒ. XLI. Vrijeme. 1992. œPredstavlja~ka obilje`ja folklora dubrova~kog podru~jaŒ. œProlegomena istra`ivannju amaterskog kazali{ta: primjer izbjegli~kih radionicaŒ. 2006. . 3:153–176. U ^ovjek. Filozofski fakultet u Zagrebu. Narodna umjetnost 32/1:25–38. Zagreb: Disput. Bre{anov teatar: aspekti Bre{anove dramaturgije. Lada 1989. 1997b. displaying a cultural performanceŒ. Fear. Delorko. Hrvatske narodne balade i romance. 2001. Narodna umjetnost 32/2:235–252. Narodna umjetnost 28: 227–241. œTwo Scientific Paradigms in Croatian Ethnology: Antun Radi} and Milovan GavazziŒ. poklade u drami: Ma{karate ispod kuplja Iva Vojnovi}aŒ. Zagreb: Matica hrvatska. Monografija. 1997. 1995b. Zagreb: Naklada MD/Matica hrvatska. IVAN LOZICA: FOLKLORISTI^KA ISTRA@IVANJA U HRVATSKOJ … 73 1997. 1–71. Knji`evnoantropolo{ke studije iz hrvatske knji`evnosti (@. Eurdikini osvrti: o rodnim izvedbama u teoriji. Edited by ^ale Feldman. Stjepan (ur. Umjetnost rije~i. Olinko 1951. Od bugar{tice do svakida{njice.). ‰20062 pro{ireno izdanjeŠ Pri~e i pri~anje: Stolje}a hrvatske usmene proze. Deli}. meta-teatar ili meta-obi~aj?Œ. An Ethnography of War: Croatia 1991—1992. 1995. Simona 1997. œThe image of the leader: being a president. Senjkovi}. Prica. 1995a. str. ^ale Feldman. folkloru. Zagreb: Filozofski fakultet Sveu~ili{ta. & Prica. Collegium Antropologicum 19:41–52. Zagreb: Naklada MD / Centar za `enske studije. 1993a. 1997a. Zagreb: Institute of Ethnology and Folklore Research. ur. Teatar u teatru u hrvatskom teatru. Izme|u klevete i kletve. 2001. Zagreb: DISPUT d. Zagreb: Matica hrvatska. œTragom krsnika i benandanteaŒ. Narodna umjetnost 34(1):225–240.Tema obitelji u hrvatskoj usmenoj baladi. knji`evnosti i kazali{tu. Femina ludens. Fali{evac. Ben~i} i D. Prostor. Zagreb: Hrvatska sveu~ili{na naklada. 1956. Narodna umjetnost 34/1:101–126. Death and Resistance. Ines / Senjkovi}. Narodna umjetnost 29: 169–184. 1997a. Damjanovi}.o. œIgra svatova u okviru svadbe: teatar. Matica hrvatska’s Collection of Women’s Songs: A Hundred Years after the Edition Hrvatske narodne pjesme ‰ Croatian Folk Songs Š (1896–1942). Croatica XXIII/XXIV. 1993. Zagreb: Zora. 2005. œTidings of Death in the Folk BalladŒ. Zlatna jabuka: Hrvatske narodne balade i romance II. Zagreb: Hrvatsko dru{tvo kazali{nih kriti~ara i teatrologa. 33–55. Konzor: Zagreb.LJILJANA MARKS. 1997a. œ@ensko za mu{ko i mu{ko za `ensko u starijoj hrvatskoj dramaticiŒ. œKazali{no u pokladama. Zagreb: Zora. Usmene pripovijetke i predaje. Reana.o.) 1998. 37/38/39: 77–92. 2005. 1991. œPoetics of resistanceŒ.

1994. Collegium Anthropologicum 19/1: 17–27. Edited by. Tradicijski folklorni motivi u dje~jim vicevima. Pet stolje}a hrvatske knji`evnosti 24. vila: antologija usmene epike iz Dalmacije. Boris 1972. Ivan 1979. Narodna umjetnost 32/2:65–185. Renata 1996.cultural AnalysisŒ.War.74 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA 1960. IEF rkp 1430. stolje}u. Rad kongresa SUFJ. Narodne lirske pjesme. Marijana 2004. Split: Matica hrvatska. 1996a. œProblemi klasifikacije folklornih kazali{nih oblikaŒ. 1997. 1968. 1969. Duki}. Narodna umjetnost 16: 33–55. Banja Vru}ica — Tesli} 1980. 1995. 27: 395–400. IEF rkp 1481. Hamer{ak. Narodne pjesme otoka Hvara: Prema zapisima osmorice sabira~a Matice hrvatske u 19. Ljuba Ivanova: Hrvatske starinske narodne pjesme sakupljene u na{e dane po Dalmaciji. Zagreb. Vilko 1997. Magistarski rad. 1963. Zagreb: Institut za narodnu umjetnost. Narodna umjetnost. œMetateorija u folkloristici i filozofija umjetnostiŒ. junak. Magistarski rad. Beograd: Nolit. 1993. Endstrasser. Renata 1993. Jambre{i} Kirin. Figure protivnika u hrvatskoj povijesnoj epici. Literature and Childhood: Encounters and DeparturesŒ. Knji`evni i izvanknji`evni `anrovi: aspekti teorije govornih `anrova. œTestimonial Discourse between National Narrative and Ethnography as Socio. Knji`evnost. Split: ^akavski sabor. Ejhenbaum. Istarske narodne pjesme. ‰Odabrao i uredioŠ Split: Knji`evni krug. Croatica 19: 59–74. 1995a. œNarodne pjesme Sinjske krajineŒ. 1971. œNarodne pjesme otoka Bra~aŒ. œO vi{edisciplinarnim upori{tima hrvatske folkloristike na rubovima stolje}aŒ. 1983. œSvjedo~enje i povijesno pam}enje: o pripovjednom posredovanju osobnog iskustvaŒ. œOn Gender — Affected War NarrativesŒ. œHistory.11–12: 161–234. Cultural Perspectives. Narodne pjesme. Narodna umjetnost 33/1:25–40. Everyday Life. 1976. 1964. Zagreb: Matica hrvatska — Zora. Narodna umjetnost 41/1:23–39 Jambre{i}. Croatica XXIII/XXIV: 37/38/39. 1982. Narodna umjetnost. 133–149. & Povrzanovi}. Pet stolje}a hrvatske knji`evnosti 23. Narodne epske pjesme I. Maja. Doktorska disertacija. Davor 1992. Usmena kazivanja o `ivotu: problem pragmatike i semantike pripovjednog teksta. 1975. Lozica. 5–6:111–157. œOdjeci Pra{ke {kole u hrvatskoj folkloristiciŒ. Exile. . Zagreb: Matica hrvatska — Zora. Narodna umjetnost 34/2: 45–77. Zmaj. Zagreb: Zora.

Poganska ba{tina. Zagreb: Golden marketing. Novi Sad: Vojvo|anska akademija nauka i umetnosti. XXIII/XXIV. 5/6: 13–18. . 4/7. Muraj. 1990. 1987. Zagreba~ke pri~e i predaje. Zagreb: Golden marketing. 1990a. œWie Soldat eine Greisin betrog oder die Geschichte uber die Kieselsteinsuppe (Aarne-Thompson 1548)Œ. 1995.–1994. Revija.). œKieselsteisuppe (AaTh 1548)Œ. 185–190. obljetnici ro|enja profesora Stjepana Iv{i}a (1884. Narodna umjetnost 32/2: 11–63. Sombor. ‰prir. 1–4: 71–86. Osijek. 1996a. 2002. II. 1993. 1977. godine o 110. IVAN LOZICA: FOLKLORISTI^KA ISTRA@IVANJA U HRVATSKOJ … 75 1985. U Enzyklopadie des Marchens. Folklorno kazali{te (zapisi i tekstovi). 1988. 1986. 73–84. HAZU i MH — ogranak Orahovica. 1997. œStilografija usmene proze suvremenih zapisaŒ. svibnja 1994. 183–194. Narodna umjetnost 33/2:357–380.Zagreb: AGM. Narodna umjetnost 33/1: 113–133. 1996a. Narodna umjetnost 27: 111–119. Narodna umjetnost 28: 213–225. Narodno stvarala{tvo — folklor XXV. Aleksandra.LJILJANA MARKS. 1996. & Tanja Peri}-Polonijo: œPisani dijalog o usmenostiŒ.) œJezikom ka stilu usmene pri~eŒ I. Traditiones 24: 281–292. œTransformiranje na~ina i kulture stanovanja u Jal{evcuŒ. œOral Tradition about the City of Zagreb in the Works of [enoaŒ. Izvan teatra. œO folkloru — {esnaest godina nakon ’Metateorije’Œ. œGesunkenes getrunkenes Kulturgut: vinski {tatuti pod starimi krovoviŒ. 1996. œDje~ji vicevi — mogu}nosti klasifikacije i interpretacijeŒ. knj. Raskovnik.12: 960–976. Teatrologijska biblioteka. Kaj 18. Narodna umjetnost 33/2: 401–428. Croatica. LozicaŠ Stolje}a hrvatske knji`evnosti. œFavorizirani i zanemareni `anrovi u usmenoj tradicijiŒ. œZagreba~ka usmena tradicija izme|u ljubavi i politikeŒ. Marks. ‰20002Š Vekive~ni Zagreb. œ[aptinova~ko narje~je Stjepana Iv{i}a i njegove suvremene potvrdeŒ U: Stjepan Iv{i} i hrvatski jezik: zbornik radova sa znanstvenoga skupa odr`anoga u Orahovici od 29. travnja do 1. œPokret u pripovijedanjuŒ. 1994. 7:190–191. Narodna umjetnost 14: 95–149. kongresa SUFJ. Zagreb: Hrvatsko dru{tvo kazali{nih kriti~ara i teatrologa. U: Usmeno i pisano/pismeno u knji`evnosti i kulturi. I. 1993. 34. 1993a. Zagreb: Matica hrvatska. 1996b. 1985. Berlin — New York: Walter de Gruyter. XXVII. Novi Sad. 1995a. Narodna umjetnost 30: 147–155.(1988. œNonverbal Aspects of Oral Literary PerformanceŒ. œDva demona: orko i maci}Œ. œStilisti~ke leksi~ke varijante jedne zbirke usmenih pri~aŒ. 9. 33: 57–77. 1993b. Hrvatski karnevali. 1991. 37/38/39: 203–216. Ljiljana 1982. & Tanja Peri}-Polonijo: œO televizijskom zapisu usmenoknji`evnog procesaŒ. Zbornik radova 32.

Neki aspekti istra`ivanja `ivota i obi~aja Gradi{}anskih Hrvata. kongresa SUFJ. Ritig-Beljak. &/ Povrzanovi}. & Prica. Paralinguistische und nonverbale Informationsvermittlung am Beispiel kroatischen mundlichen Erzahlens. Edited by. Sombor. Zagreb: Institute of Ethnology and Folklore Research. Narodna umjetnost 33/2:381–399. Maja 1995. Zagreb: [kolska knjiga. &/ Prica. 1992. Tanahna galija. Hans 1993. Narodna umjetnost 33/1:171–190. Cultural Perspectives. œAutobiografije djece — ratnih prognanika kao etnografija odrastanjaŒ. Pristup analiziŒ. ‰priredilaŠ [um {umi. 135–144. 1981. Pleji}. Zagreb: Institute of Ethnology and Folklore Research. Izbor iz usmene poezije. 7–8:7–20. œAutobiografije djece — ratnih prognanika kao etnografija odrastanjaŒ. 1996. œSmisao seoskih nadimaka. Narodna umjetnost 32: 55–67. 1996b. Exile. Zagreb: [kolska knjiga. Gordana i dr. Ines. na primjeru grupe sela Vlahije. Narodna umjetnost 13: 93–111. Povrzanovi}. Narodna umjetnost 32/2:187–215. U Minderheiten und Regionalkultur Wien. Priredila T.War. Exile. & Ivan Lozica : œO televizijskom zapisu usmenoknji`evnog procesaŒ. Everyday Life. Edited by. Zagreb: Matica hrvatska. 147–153. Narration und Prasentation. 1986. Prica. Brugg: Philosophische Fakultat I der Universitat Zurich. Narodne pjesme iz Luke na [ipanu. 1–4:71–86. 1996 & Povrzanovi}. Narodno stvarala{tvo — folklorŒ. Maja. Peri}-Polonijo. œThe levels of classificationŒ. 185–190. Etnolo{ka tribina 15:29–60. Zbornik radova 32. Urech.War. 1986a. Cultural Perspectives. 1976. Struktura tradicijskog mi{ljenja.76 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA Murat. . 1978. œSynchretic Performance: Concerning the Relationship between Words and Tunes in Performance of Oral Lyric PoemsŒ. Narodna umjetnost 32/2:187–215. XXV. Ines 1995. Minderheiten und RegionalkulturŒ. Antologija usmene lirike iz Dalmacije. Lizenziatsarbeit. 1995. œKoegzistencija jezika u Gradi{}anskih HrvataŒ. Andro 1996. Peri}-Polonijo 1985. Ines. œOral Poems in the Context of Customs and RitualsŒ. Maja. Everyday Life. Irena / Koruga. Zagreb: ^akavski sabor. œDas Forschungsprojekt Burgenlandische Kroaten. Rihtman-Augu{tin. & Ivan Lozica: œPisani dijalog o usmenosti. Dunja 1984. Etnolo{ka tribina. œUloga istra`iva~a — komunikolo{ka zapa`anja pri istra`ivanju osobnih pripovijesti ratnih prognanikaŒ (i drugi prilozi). Nives 1973. 1996. grm grmi. Novi Sad. Split: Knji`evni krug. 1996a.

VI. obljetnice grada ZagrebaŒ. œRastvaranje formula tradicionalne usmene poezije — Formule pu~kih pjesamaŒ. XIX/3:69–80. Intertekstualno prou~avanje autobiografije. 1976. Narodna umjetnost 33/1: 191–207. Narodna umjetnost 8: 19–43. 1995a. 1. Narodna umjetnost 34/1:179–200. Zagreb: Liber– Mladost.). Razgovori u Remetama i o Remetama. IVAN LOZICA: FOLKLORISTI^KA ISTRA@IVANJA U HRVATSKOJ … 77 Vel~i}. Religious Polemics Between the Eastern and Western Church (Part II)Œ. Znanstveni skup. Zagreb. Pu~ko knji`evno {tivo u hrvatskim kalendarima prve polovice 19. œPredigtbelehrungen aus dem 18. st. Osijek: Pedago{ki fakultet Osijek. 1985. in the Book: The Real Stumbling — Block of Great Discord (Osik 1780). Jh. Pu~ki knji`evni fenomen. 1996. 42). Popularnost pu~kog knji`evnog mi{ljenja. AbtreibungŒ. und das Alltagsleben. 11/1–2). 1978. œBarokni naturalizam pu~kih propovijedi 18. Povijest hrvatske knji`evnosti. sv.LJILJANA MARKS. 1986. Pouke o tjelesnostiŒ. Ehe. 1996a. Ze~evi}. Otisak pri~e. . Zagreb: August Cesarec. Narodna umjetnost 32/2: 65–96. 1991. Pro{lost u sada{njosti. œSvakodnevno pripovijedanje i usmena knji`evna tradicija u prigradskom selu [estinski KraljevecŒ. U: Zbornik radova. pisana i tiskana). œReligious Poelmics Between the Eastern and Western Church in Sermons. 1993a. 1992. œ@iva istina ili pri~e iz `ivota snimljene u Mariji Bistrici 1984. stolje}a. Osijek: Izdava~ki centar Revija (Mala teorijska biblioteka. Dragojla Jarnevi}. Osijek: Izdava~ki centar Revija (Mala teorijska biblioteka. œCroatian popular sermons of the 18th and 19th centuryŒ. 1993b. œRemetska knji`evna kronika (Usmena. u knjizi: 'Kamen pravi smutnje velike Osik 1780'Œ. Croatica 23–24/37–38–39: 445–456. Narodna umjetnost. Frau. Mirna 1991. 155 –169. Narodna umjetnost 29: 323–330. 32/1: 137–154. 1995. 96–107. Knji`evnost u Osijeku i o Osijeku od po~etaka do danas (Osijek. 1996. œPouke o nebeskoj i zemaljskoj domoviniŒ. 1997. Zagreb: Zavod za znanost o knji`evnosti Filozofskog fakulteta Sveu~ili{ta u Zagrebu — Sveu~ili{na naklada Liber (Enciklopedija hrvatske knji`evnosti). Kaj. Izbor tekstova. U povodu 900. Divna 1971. œPolemi~ka pu~ka knji`evna pouka Antuna Kani`li}a o Fociju kao uzro~niku Crkvenog raskola. Narodna umjetnost 30:215–228. 12–14. 1982. sv. godineŒ. and in Dialogical Edifying Texts in 1741 and 1743Œ. œThe Polemical Popular Literary Edifying Text by Antun Kani`li} about Focius as the Cause of the Church Schism. Narodna umjetnost 13: 123–140. Stoletni Kaj kalendar.

these periods coinciding to an extent with the three names by which the Institute has been known at various times. side by side with intensive collecting activity.78 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA Ljiljana Marks. and in the third period. the second period was marked by a significant change in the scientific paradigm and by — not always completely successful and timely — effort to put it into practice. especially at the Institute of Ethnology and Folklore Research in Zagreb. They have divided into three periods their diachronical review of the Institute's staff's achievements in scholarship and research in the light of the domestic and international professional range of their work. Ivan Lozica (Zagreb) Croatian Folklore Research in the 20th Century Summary The authors describe in detail half a century of folklore research — philological. . ethnotheatrological and the like — in Croatia. the new — interdisciplinary — still emerging scientific paradigm has already achieved noteworthy results. The paper surveys the shifts in the approach to the study of folklore: the theoretical thought gradually strengthened during the first period.

Klä~aváà slová : belaruskaà falâklarástáka. tåmatá~námš š rátmška-mu- . Tá{kevš~au 1997). š K. zahavannš š papulàrázacáš nematåráàlânaè kulâturnaè spad~áná slavànskšh narodau. šgrá{~á½ (Gulânš. U zaklä~ånnš sfarmulàvaná práàrátåtnáà napramkš falâklarástá~naè navukova-dasled~áckaè dzeènascš na su~asnám åtape sacáàkulâturnaga razvšccà Belarusš. p. arhšvá. (79–88) UDK 398(476)œ199/200Œ Alàksandr U. ¼Paåzšà belaruskaga zemlàrob~aga kalendara½ (Paåzšà belaruskaga zemlàrob~aga kalendara 1992).ALÀKSANDR U. ¼Radzšná. Abrad. Tá{kevš~au½ (Falâklor u zapšsah Àna ^a~ota š bratou À. 1998). zabavá. Va usšh tamah zvodu BNT sabraná lep{áà uzorá påunáh všdau š `anrau. ¼@anšcâba Càrå{kš½ (@anšcâba Càrå{kš 1993). ¼Falâklor u zapšsah Àna ^a~ota š bratou À. Razam z tám belaruskšà falâklarástá vákarástouvalš u svaýè raboce dasled~áckšà tradácáš. ¼Pesnš Belasto~~áná½ (Pesnš Belasto~~áná 1997). tak š u saveckš peráàd. drukavannš š dasledavannš tvorau narodnaè paåzšš š prozá. tåaråtá~náà dasledavannš. Abgruntavana neabhodnascâ zdzàèsnennà mš`narodnáh praektau pa zbšrannš. Marozau (Mšnsk) BELARUSKAÀ FALÂKLARÁSTÁKA 90-H GADOU XX — PA^ATKU XXI STAGODDZÀU: VÁNIKI I PERSPEKTÁVÁ RAZVICCÀ U artákule analšzuäcca asnounáà napramkš pracá belaruskšh falâklarástau u postsaveckš peráàd pa zbšrannš. šgrá{~á 1996). MAROZAU: BELARUSKAÀ FALÂKLARÁSTÁKA 90-H GADOU XX — … ISBN 978-86-7179-057-4. zabavá. funkcáànalânámš. ¼Gulânš. Abrad. U 90-à gg. Pesnš. gšstaráàgrafšà. Lep{áà tradácáš aè~ánnaè navukš znaè{lš svaý adlästravanne u va`neè{áh drukavannàh tåkstau belaruskaga falâkloru. matåráàlá u šh klasšfškavaná š sšståmatázavaná u adpavednascš z åståtá~námš. š K. (2008). Falâklarástáka analšzuemaga peráàdu funkcáànavala u práncápova nováh sacáàlâna-palštá~náh umovah stanaulennà š razvšccà nezale`naè dzàr`avá Råspublškš Belarusâ. Pesnš½ (Radzšná. drukavanáà tåkstá. nazapa{anáà àk u daråvaläcáèná ~as. bálš vádadzená 7 zbornškau {mattomnaga zvodu ¼Belaruskaà narodnaà tvor~ascâ½ (daleè — BNT): ¼Zamová½ (Zamová 1992).

Ushodnšm š Zahodnšm Palessš. U 2001 g.B. právodzšcca šh haraktarástáka. åtnagrafšš š falâkloru šm. Paazer’š. geagrafš~ná š šn{. Zna~naà ~astka matåráàlau u BNT drukuecca z arhšunáh fondau. per{ za usý z Kalekcáš falâklornáh zapšsau prá addzele slavšstákš Çnstátuta mastacvaznaustva. pra šnfarmanta š varáàntah. abgruntouvaecca sšståmatázacáà tåkstau. notnáh varáàntau (ras{áfrovak) š fonazapšsau. gulânàh. Varfalameevaè). pesnàh. Ragovš~a. Zaharavaè. Gomelâskaga dzàr`aunaga unšversštåta šm.F. fotamatåráàlau. K.A. pa~ata vádanne {ascštomnaè navukova-papulàrnaè seráš ¼Tradácáènaà mastackaà kulâtura belarusau½ (pad rådakcáàè T. dasleduäcca àe rátmška-muzá~náà asablšvascš. àkšà prásve~aná pesennaè tvor~ascš. Skaráná (Ç. U navukováh kamentaráàh právodzàcca sved~annš pra zbšralânškau tvorau falâkloru. [årag zbornškau pa falâklornám råpertuará asobnáh rågšýnau krašná báu vádadzená supracounškamš Belaruskaga dzàr`aunaga unšversštåta (V.Dz. narodnám kascäme (Magšlýuskae Padnàproue 2001). u àkšh padadzená scšslá aglàd zbšrannà š vávu~ånnà tvorau påunaga všdu š `anru falâkloru.80 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA zá~námš práncápamš (apo{nš vákarástouvaecca u pesnàh. Daveda~ná aparat skladaäcâ pakazalânškš: šmànná.M. a taksama slounškš malazrazumeláh slou. U 2001 g. prápeukah). u àkšm zahavaná dáàlektnáà asablšvascš . zbšralânškau. Lšcâvšnkam š šn{. Panàmonnš.S. prazaš~nám š tancavalânám falâklorá. u àkš uvahodzàcâ matåráàlá AF (asno unaga fonda) š ND (navukova-dapamo`naga). Matåráàlam ko`naga toma papàrådnš~aäcâ gruntounáà ustupnáà artákulá. Novak). prásve~aná rågšýnu Magšlýuskaga Padnàprouà. abagulânàe matåráàlá trohgadovaga (1993–1995) kompleksnaga àgo absledavannà š dae uàulenne ab admetnáh asablšvascàh màscovaè tradácáènaè kulâturá: abradah. Krapšvá Nacáànalânaè akadåmšš navuk Belarusš (daleè — ÇMÅF NANB). U 2001 š 2002 gg.Ç. specáàlânaè pastanovaè Saveta Mšnšstra u Råspublškš Belarusâ falâklornaà kalekcáà addzela slavšstákš ÇMÅF NANB atrámala status nacáànalânaga zdabátku. R. šnstrumentalânaè muzácá. Per{á tom. måta àkoè — dacâ razgornutá pakaz su~asnaga stanu narodnaè kulâturá u ko`nám z {ascš gšstoráka-åtnagrafš~náh rågšýnau krašná — Padnàprouš. Kavalývaè. Cåntralânaè Belarusš. Dadzenaà kalekcáà skladaecca z nekalâkšh fondau: tåkstavaga. da mnogšh pesenâ daäcca nacšroukš. ~ase š mescá šh zapšsu. Va ustupnáh artákulah da tamou. [tåèneram š V. alfavštná. váè{lš u svet per{áà dva tamá trohtomnaga vádannà ¼Pesenná falâklor Palessའ— vánšk {matgadovaè dasled~ckaè pracá U. Gåta per{á sšståmatázavaná zbor belaruskaè narodnaè pesnš. V. F.).

letnšà. Gorkaga (Maskva) š Ab’àdnanám šnstátutam gšstoráš. vávu~aná åtnapaåtá~náà š åtnamuzá~náà aspektá råpertuaru. U càpera{nš ~as zakan~vaecca belaruska-rasšèskaà praca (sumesna z Çnstátutam susvetnaè lštaraturá šm. a taksama geagrafš~ná pakazalânšk š dáàlektná slounšk (Ragovš~ 2001).ALÀKSANDR U. Uper{ánä sšståmnae vávu~ånne belaruskaga falâklornaga fonda stala metadalagš~naè asnovaè dasledavannà všdau š `anrau narodnaè paåzšš š prozá u šh . fšlalogšš š fšlasofšš Sšbšrskaga addzàlennà Rasšèskaè akadåmšš navuk) pa padráhtoucá toma ¼Folâklor belorusov Sibiri i Dalânego Vostoka½. M. stálä falâkloru belarusau Sšbšrá š Dalýkaga Ushodu u àgo uzaemasuvàzàh z agulânabelaruskaè š sšbšrskaè ushodneslavànskaè tvor~ascä. raýnau Belaruskaga Palessà (Ragovš~ 2002). ladautvarånnà š rátmškš. melodákš. Naprákancá HH–pa~atku HHÇ stagoddzàu gšstarázm vástupae u àkascš va`neè{aga práncápa vávu~ånnà belaruskaga falâkloru u agulânaslavànskšm kantåksce àk zmenlšvaga u ~ase š prastorá duhounaga nabátku naroda. Ragovš~am unškalânaà pesennaà spad~ána publškuecca uper{ánä. sä`åtna-vobraznáà. uzaemadzeànne z falâkloram slavànskšh š neslavànskšh narodau (kamparatáuná analšz). Pradstavlennaà U. Pad~as sumesnaè belaruska-rasšèskaè pracá bálš vára{aná nastupnáà dasled~áckšà zada~á: vápracavana kompleksnaà navukovaà metodáka dasledavannà sacáàkulâturnáh kránšc š faktau {matvàkovaga uzaemadzeànnà falâkloru belarusau Sšbšrá š Dalýkaga Ushodu z agulânabelaruskšmš š sšbšrskšmš ushodneslavànskšmš tradácáàmš vusna-paåtá~naè tvor~ascš. U per{á tom ¼Pesnš svàto~naga kalendara½ uvaè{lš vesnaváà. Tåaråtá~náà dasledavannš belaruskšh falâklarástau pravodzšlšsà pa nastupnáh asnounáh napramkah: genezšs š sacáàkulâturnaà dánamška narodnaè paåzšš š prozá. bagacce š raznastaènascâ melodákš.Ç. U dasleduemá peráàd razvšccà navukš pra vusna-paåtá~nuä narodnuä tvor~ascâ asablšvaà uvaga nadaecca zbšrannä š publškacáš falâkloru belaruskaè dáàspará. zdolânaga da razvšccà. gšstoráà falâklarástákš. U ýè zafšksavaná š zanatavaná uzorá usšh tápau narodnaga {matgalossà. vosenâskšà š zšmováà pesnš. `anrava-všdavaà raznastaènascâ. Pšnskaga š Kobránskaga. paåtáka. rågšànalânaà specáfška. U drugš tom ¼Vàselle½ uvahodzàcâ vàselânáà abradá š pesnš dvuh nadzvá~aè samabátnáh. Tom budze vádadzená u Navasšbšrsku u akadåmš~naè seráš ¼Pamàtniki folâklora narodov Sibiri i Dalânego Vostoka½. raspracavana tåoráà mš`åtnš~naga uzaemadzeànnà falâkloru belarusau Sšbšrá š Dalýkaga Ushodu. šdåèna-mastackšà š mentalânáà haraktarástákš. MAROZAU: BELARUSKAÀ FALÂKLARÁSTÁKA 90-H GADOU XX — … 81 paudnýva-zahodnšh gavorak Belarusš.

legendá.82 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA {matlškšh suvàzàh z falâklornámš tvoramš šn{áh slavànskšh narodau.P. prápeukš. U ~acvýrtaè knšze ¼Narodnaà proza½ dasleduäcca nastupnáà `anrá — kazkš. {ascš tamah akadåmš~naè seráš ¼Belaruskš falâklor: `anrá. vátokš š razvšccý batleèkš š narodnaè dramá. suvàzâ z rå~ašsnascä. genåtá~náà vátokš kalàndarnáh abradau š zvá~aàu. Taksama razgled`aná `anraváà asablšvascš. {to usprámaäcca àk “praktá~naà mšfalogšà”. a taksama falâklorná tåatr. rådkalegšà: K. Va ustupnám razdzele ¼Gšstaráàgrafšà belaruskaè falâklarástákš½ (autará — K. š budze spráàcâ udaskanalennä falâklarástákš na su~asnám åtape razvšccà. {matlškšh managrafšàh š artákulah falâklarástau-fšlolagau. Belaruskš falâklor: `anrá. padannš. Duhounáà ver{á½ analšzuecca mšfalogšà belaruskaga naroda š àe adlästravanne u raznastaènáh všdah š `anrah tradácáènaè vusna-paåtá~naè tvor~ascš. Asobná razdzel prásve~aná razglàdu dzšcà~aga falâkloru u kantåksce råkanstrukcáš mšfapaåtá~naè karcšná svetu belarusau. váslouàu. sàmeèna-bátaváà. A. ale sånsava ýmšstáà samadastatkováà falâklornáà tåkstá prákazak. {to dazvolšla raskrácâ raznastaènascâ šdåèna-mastackšh š stálšstá~náh haraktarásták. Kaba{nškau š . maláh `anrau zemlàrob~aga kalendara. paåtáka š nacáànalânaà specáfška belaruskaè radzšnnaè š vàselânaè paåzšš.S. paåtáka 2001–2004). pahavalânáh gala{ånnà u . U tråcàè knšze ¼Pazaabradavaà paåzšà½ analšzuäcca pesnš pra kahanne. vusnáà skazá. šdåèna-tåmatá~ná zmest. Narodná tåatr½ dasleduecca `anravá sklad.P. U pàtaè knšze ¼Mšfalogšà. zagadak. baladá. anekdotá. A. Dzšcà~á falâklor½ uper{ánä razam analšzuäcca nevàlškšà pa ab’ýme. dasleduecca šh tåmatá~naà raznastaènascâ. àk korpus arhaš~náh u asnove svaýè vákazvannàu š šh rátualâna-praktá~náh uvasablennàu. U 2004 godze váè{au u svet sýmá tom akadåmš~naè seráš ¼Belarusá½. Vánškš dadzenaga kompleksnaga dasledavannà znaè{lš adlästravanne u vádadzenáh u 2001–2004 gg. prásve~aná adnamu z ka{touneè{áh duhounáh š mastackšh zdabátkau belaruskaga naroda — àgo vusna-paåtá~naè tvor~ascš (Vusnaà paåtá~naà tvor~ascâ 2004). všdá. U per{aè knšze seráš ¼Kalàndarna-abradavaà paåzšà½ praanalšzavana funkcáànalânaà prároda. šdåèna-tåmatá~ná zmest š paåtáka zamou š duhounáh ver{au.S. Fàdosšk. Lšs. a taksama semšýtáka š paåtáka paåzšš gadavoga kola u kantåksce svetapoglàdnáh asnou åtnasu š àgo maralâna-åtá~náh šdåalau. paåtáka½ (kalektáu autarau. U drugoè knšze ¼Sàmeèna-abradavaà paåzšà. U {ostaè knšze ¼Maláà `anrá. ulascšváh tradácáènaè vusna-paåtá~naè tvor~ascš belarusau. a taksama prákmetá š paver’š. Kaba{nškau. všdá. sacáàlâna-bátaváà.

^urko. haraktarázuäcca naèbolâ{ va`náà zbornškš narodnáh tvorau š tåaråtá~náà dasledavannš (Vusnaà paåtá~naà tvor~ascâ 2004: 11–40). U. šh nacáànalânaè š rågšànalânaè specáfškš uneslš muzákaznaucá Z. muzá~naga. . U nastupnáh razdzelah na vàlškšm faktá~nám matårále pakazvaecca `anrava-všdavaà raznastaènascâ š šdåèna-tåmatá~nae bagacce nacáànalânaga falâkloru. Kalektáunaà managrafšà pad rådakcáàè Z.)½ (1997) — per{á sšståmatázavaná dosved stanaulennà š razvšccà aè~ánnaè muzákalogšš. dramatá~naga. Autará dasleduäcâ asnounáà åtapá razvšccà åtnamuzákaznaustva u suvàzš z narodnaè muzá~naè kulâturaè belarusau š u kantåksce eurapeèskaè navukš. A. U dadzenaè publškacáš za asnovu bála uzàta tårmšnalogšà tradácáènaè vusna-paåtá~naè tvor~ascš (Vosto~noslavànskiè folâklor 1993). Vàlškš uklad u vávu~ånne tvorau belaruskaè narodnaè pesennaè š tancavalânaè kulâturá. managrafš~náà dasledavannš K. scvàrd`ånne agulâna~alave~áh ka{tounasceè. U dasledavannš u me`ah asobnáh všdau š `anrau analšzuäcca vobraznaà sšståma š paåtáka. A. zvàrtaecca uvaga na mš`åtnš~náà suvàzš belaruskaga falâkloru š àgo nacáànalânáà asablšvascš.M.ALÀKSANDR U. Rasšš š Ukrašná) zroblena per{aà sproba stvarånnà zvodu falâklarástá~náh tårmšnau š panàccàu. Kaba{nškava ¼Maláà `anrá belaruskaga falâkloru u slavànskšm kantåksce½ (Kaba{nškau 1998).M. Ragovš~. Ma`åèka ¼Belaruskaà åtnamuzákalogšà: Narásá gšstoráš (HÇH–HH stst.Ç.À. Alàhnovš~ š šn{. gulânývaga.B. Fàdosšk) raskrátá asnounáà åtapá razvšccà aè~ánaè navukš pra tradácáènuä vusna-paåtá~nuä tvor~ascâ. analšzuäcâ metadá spascš`ånnà belaruskaga melasu àk glábšnnaè sutnascš nacáànalânaga mentalštåtu š `ávoè vusnaè tradácáš (Belorusskaà åtnomuzákologià 1997). Varfalameeva.S.U. àkšà adnosàcca da usšh všdau falâkloru belarusau. MAROZAU: BELARUSKAÀ FALÂKLARÁSTÁKA 90-H GADOU XX — … 83 A. ruskšh š ukrašncau: slavesnaga. Marozava ¼Falâklor u duhounaè kulâturá u shodnšh slavàn: mentalânáà peradumová funkcáànavannའ(Morozov 2006). Asablšvuä uvagu belaruskašà dasled~ákš zvàrtalš na vávu~ånne {matlškšh tvor~áh suvàzeè nacáànalânaga falâkloru z narodnaè paåzšàè š prozaè slavànskšh š neslavànskšh narodau (sàrod publškacáè analšzuemaga peráàdu — kalektáunaà managrafšà ¼Uzrounš agulânascš falâkloru ushodnšh slavàn½ (kalektáu autarau.À. Ä. haråagrafš~naga. T. Ma`åèka. uvasablenne u šm vásokšh maralâna-åtá~náh šdåalau š práncápau. U vádadzenám u 1993 godze slounšku navukovaè š narodnaè tårmšnalogšš ¼Ushodneslavànskš falâklor½ (vánšk sumesnaè pracá vu~onáh Belarusš. asablšva slavšstákš.P. Uzrounš agulânascš falâkloru ushodnšh slavàn 1993).

uklä~anáh u afšcáènáà pragramá HÇ (Bracšslava. tradácáàm š veravannàm belarusau. Z publškacáè apo{nšh gadou asobna tråba válu~ácâ váhad u svet u 2005–2006 gg.V. 2003) Mš`narodnáh z’ezdau slavšstau.). åtnalogšä š sacáàlogšä. Kruka (Kruk 2000).A. Antropau. àkoe {ároka asvàtlàe pátannš duhounaè kulâturá belarusau.À. U åncáklapedáš zme{~ana kalà troh tásà~ artákulau. prastaulàäcâ rabotá A. Ma`åèka. zvá~aàm. M. zahavannš. prásve~anáh abradam. narodnamu mastactvu. Z. U dasleduemá peráàd uper{ánä u belaruskaè falâklarástácá bálo pravedzena sšståmnae vávu~ånne mšfalogšš.Ç. A. Gåta zvàzana z pracåsamš šntågracáš navukova-dasled~áh pragram š uzmacnennem uvagš eurapeèskšh vu~onáh š palštákau da åtnakulâturnáh pracåsau. [ved ([ved 2006) š šn{áh belaruskšh vu~onáh pa váà ulennš rannšh svetapoglàdnáh struktur u tradácáènaè vusna-paåtá~naè tvor~ascš.S. Ka{to u nascâ z punktu poglàdu válu~ånnà u slavànskšm falâklorá mšfalagš~náh abradau. Dadzenaà rabota zdzàèsnàecca u adpavednascš z Kanvencáàè ÄNESKA 2003 g. Kazakovaè (Kazakova 1999).U. U adpavednascš z pala`ånnàmš dadzenaè . 1993). asno u nám tåndåncáàm razvšccà. àgo zbšralânškam š papulàrázataram (Belaruskš falâklor: Åncáklapedáà 2005–2006). Zna~naà ~astka artákulau prásve~ana falâklarástá~naè navucá. Çvahnenka (Çvahnenka 2002).M. Nenadauca (Nenadavec 1996). T. bagacce š nepautornascâ àgo mastackaè tvor~ascš. [amàkšnaè ([amàkina 2001). šh vusna-paåtá~naè tvor~ascš. Kaba{nškau. lštaraturaznaustva. ab ahove nematåráàlânaè kulâturnaè spad~áná narodau svetu. Ç. HÇÇ (Krakau. a taksama dasled~ákam belaruskaga falâkloru.P. Ç.A.Ç. dvuhtomnaè åncáklapedáš ¼Belaruskš falâklor½ — per{aga u gšstoráš nacáànalânaè kulâturá galšnovaga vádannà. àe gšstoráš. U gåtaè suvàzš sýnnà per{apa~atkovae zna~ånne mae kansalšdacáà namagannàu belaruskšh falâklarástau pa zbšrannš.A. kulâturalogšä (gšstoráä š tåoráä kulâturá). 1998) š HÇÇÇ (Läblàna. Kulâtura slavànskšh krašn š narodau usý bolâ{ cškavšcâ dasled~ákau z Zahodnàè Europá š Amerákš. T. Sfera vákarástannà atrámanáh vánškau dasledavannà ahoplšvae {árokš spektr navuk gumanštarnaga cákla — falâklarástáku. Ç. apraco u cá š raznastaènám vákarástannš falâklornáh arhšva u Råspublškš Belarusâ. šmklšvae razvšccý àkšh má nazšraem u pa~atku HHÇ stagoddzà.84 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA Prablemá dasledavannà slavànskšh falâklornáh suvàzeè bálš asvetlená u dakladah belaruskšh vu~onáh (K. àkšà adnosàcca da dahráscšànskšh uàulennàu slavàn. Fàdosšk. A. Marozau š šn{.

Çç. Polâ{~á. ç. IOV.ALÀKSANDR U. Va`neè{ae prázna~ånne kulâturá — ustanaulenne š padtrámka sšståmá ka{tounasceè. Kartagrafavanne (vázna~ånne aråalau bátavannà zafšksavanáh z’àu nematåráàlânaè kulâturá belarusau). ale š uzmacnšcâ šh praktá~nae zna~ånne. Supracounšctva z adpavednámš zame`námš arganšzacáàmš š ustanovamš pa vávu~ånnš š zahavannš nematåráàlânaè kulâturnaè spad~áná belarusau. àkaà budze sadzeènš~acâ ustoèlšvamu razvšccä gramadstva š ne právodzšcâ da krázšsau. Raspracouka asnounáh pala`ånnàu. ÇÇÇ. Prapaganda palštákš ÄNESKA pa zahavannš nematåráàlânaè spad~áná š raspa u säd`annš mš`narodnáh matåráàla u pa dadzenaè prablematácá. Ra{ånne gåtaè zada~á budze nakšravana na: • Prapagandu belaruskaè kulâturnaè spad~áná u glabalšzavanám slavànskšm svece. ÇÇ. vávu~ånnà š pa{partázacáš nematåráàlânaè spad~áná belarusau. práncápau zahavannà. UNICEF. su~asnaè susvetnaè cávšlšzacáš u cålám. Stvarånne mulâtámedáènáh kampakt-dáskau pa asobnáh všdah nematåráàlânaè spad~áná belarusau. . MAROZAU: BELARUSKAÀ FALÂKLARÁSTÁKA 90-H GADOU XX — … 85 Kanvencáš supracounškš addzela slavšstákš ÇMÅF NANB lš~acâ måtazgodnámš nastupnáà práncápova nováà navukováà prablemá: Ç. çÇÇ. Balgaráš. Serbšš. Raspracouka dadzenaga práàrátåtnaga napramku navukováh dasledavannàu u galšne gumanštarnáh navuk mae na uvaze {árokae mš`narodnae supracounšctva z vu~onámš SND. Stvarånne åtalonnaè bazá dadzenáh pa falâklorá dlà nastupnaga šh uklä~ånnà u Nacáànalâná spšs nematåráàlânaè kulâturnaè spad~áná. U càpera{nš ~as perad belaruskšmš falâklarástamš stašcâ per{astupennaà navukova-dasled~áckaà zada~a — šdåntáfškavacâ sšståmu ka{tounasceè š zakanamernascš sacáàkulâturnaè dánamškš su~asnaè narodnaè tvor~ascš belarusau u {matstaènascš `anrau š u kantåksce razvšccà slavànskaè kulâturá. sšståmatázacáš. a taksama z takšmš arganšzacáàmš àk ÄNESKA. çÇ. Perazapšs zafšksavanáh falâklornáh ka{tounasceè na su~asnáà nosâbštá ålektronnaè šnfarmacáš. Vávu~ånne š abagulânenne aktualânáh pátannàu razvšccà duhounaè kulâturá Belarusš dazvolšcâ ne tolâkš razvšcâ navukováà dasledavannš na novám tåaråtá~nám uzrounš. Slavakšš.

šgrá{~á 1996: Gulânš. Mšnsk. A. paåtáka 2001–2004: Belaruskš falâklor: `anrá. Farmšravanne slavànskaga kulâturna-šnfarmacáènaga polà š razvšccý sposabau àgo rågšànalânaga. Vusnaà paåtá~naà tvor~ascâ / G. Mšnsk. všdá. zabavá. Mšnsk. Gulânš. Belaruskšà vu~onáà zacškaulená va usebakovám supracounšctve z vu~onámš slavànskšh dzàr`au. paåtáka: U 6 kn. Salaveè. Lšs. i nar. Mšnsk. Paåtáka belaruskšh abradaváh pesenâ peráàdau kalàndarnáh perahodau. A. šgrá{~á / Sklad. Lozka. nau~. Minsk.P. 2001–2004. Lštaratura Belaruskš falâklor: `anrá. 7.: V.À. Belorusskaà åtnomuzákologià 1997: Belorusskaà åtnomuzákologià: O~erki istorii (XIX–XX vv. Belaruskš falâklor: Åncáklapedáà: 2005–2006: Belaruskš falâklor: Åncáklapedáà: U 2 t.A. Adnoè z nebàspek dlà budu~aga slavànskšh dzàr`au z’àulàecca šntålektualâná krázšs samasvàdomascš š šsnuä~aà neadåkvatnascâ razumennà samoga fenomena slavànskaè kulâturá š àe rolš u zahavannš gramadska-palštá~naè stabšlânascš u na{áh krašnah. / Råd kal.S. Mšnsk.P. L. 1996.) i dr. G. Bàlàvšna š šn{.Ä. Gurskš š šn{. 1993. 2002. A. Mšnsk. Mo`eèko. Çvahnenka 2002: Çvahnenka T. 1993.: K.Ç. 1992. red Z. 2004. Barta{åvš~.A. 2005–2006. terminologii / Redkol. všdá. Bolâ{ pouná abmen šnfarmacáàè budze spráàcâ farmšravannä u na{áh narodau normau š ka{tounasceè. Kaba{nškau. red. zabavá. zahodnšh š paudnýváh slavàn. A.86 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA • • • Stvarånne plýnnáh umou dlà uzaemadzeànnà nacáànalânaè kulâturá belarusau z narodnaè tvor~ascä slavàn š šn{áh eurapeèskšh narodau. Vusnaà paåtá~naà tvor~ascâ 2004: Belarusá. Rådkal.V.M. Mšnsk. 1997. Minsk. Vosto~noslavànskiè folâklor 1993: Vosto~noslavànskiè folâklor: Slov. A. Valodzšna. Udaskanalenne šdåalogšš slavànskaga adzšnstva na asnove spalu~ånnà kulâturna-gšstará~naga vopátu belaruskaga naroda š råalšè su~asnascš. T. Fàdosšk. Zamová 1992: Zamová / Sklad. àkšà adpavàdaäcâ patrabavannàm cávšlšzacáš HHÇ stagoddzà. Asobuä dasled~áckuä cškavascâ pradstaulàe vávu~ånne {matvàkováh falâklornáh suvàzeè ushodnšh. Kaba{nikov (otv.: K.S.M. T. àkšà maäcâ bagatáà tradácáš u vávu~ånnš narodnaè kulâturá. nacáànalânaga š transfarmacáènaga apasrodkavannà. @anšcâba Càrå{kš 1993: @anšcâba Càrå{kš / Sklad. . Barta{åvš~.) / Pod.

Kazakova 1999: Kazakova Ç. Gaèduk. Paåzšà belaruskaga zemlàrob~aga kalendara 1992: Paåzšà belaruskaga zemlàrob~aga kalendara / Sklad. U 3-h t.Ç. Ç.M. Basâko. T. Mšnsk. A. Magšlýuskae Padnàproue 2002: Tradácáènaà mastackaà kulâtura belarusau: U 6 t. Mšnsk. [amàkina 2001: [amàkina T. Taulaè. [ved.B. Morozov A.A. 1993. Mšnsk. U 3-h t. Mšnsk. G. Kazenka š šn{. 1997. G. Kamu paklanàlisà prodki. K. Pàtrouskaà. . Pesenná falâklor Palessà. Bråst. Hru{~ova.Ç. Mšnsk. Pesnš / Sklad. P. 2005. Morozov 2005. 2006: [ved Ç. I. MAROZAU: BELARUSKAÀ FALÂKLARÁSTÁKA 90-H GADOU XX — … 87 Kaba{nškau 1998: Kaba{nškau K. Mšnsk.V. Mšnsk. I. 2001. š K. A. 2006. V. Uzrounš agulânascš falâkloru ushodnšh slavàn 1993: Uzrounš agulânascš falâkloru ushodnšh slavàn / Pad. 1996. Lšs. Belaruskaà klasi~naà litaraturnaà tradácáà i mifalogià. V. V.ALÀKSANDR U. š K. Mšnsk. 1. T. Kuharonak.S. Ç. M. Sšmvolška š semantáka slavànskšh mšfalagem (na matåráàle belaruskaga falâkloru). Skšdan. V. Kruk 2000: Kruk Ç. Radzšná. Fàdosška. Mšnsk. Dasledavanne a`áccýulena prá fšnansavaè padtrámcá Belaruskaga råspublškanskaga fonda fundamentalânáh dasledavannàu (kod praekta: G06U-005). Vilânäs. T. 1992. råd. M. Pesnš Belasto~~áná 1997: Pesnš Belasto~~áná / Sklad. Vàselle. 1998.Ç. 1997. Mšnsk.A. 1999. 2001. Sšmvolška belaruskaè narodnaè kulâturá. 1.P. Mšnsk. Pesnš svàto~naga kalendara. Ragovš~ 2001: Ragovš~ U. 1998. M. 2. 2000. Abrad. Tá{kevš~au 1997: Falâklor u zapšsah Àna ^a~ota š bratou À. 2001. Tá{kevš~au / Sklad. Magšlýuskae Padnàproue / T. Maláà `anrá belaruskaga falâkloru u slavànskšm kantåksce. 1998: Radzšná.A. A. Mšnsk. Kaba{nikava. Kosmas š ~alavek u dåndralagš~nám kodze belaruskaga falâkloru. Pesnš. Pesenná falâklor Palessà. T. Folâklor v duhovnoè kulâture vosto~náh slavàn: mentalânáe predposálki funkcionirovanià. Varfalameeva. 2002. Nenadavec 1996: Nenadavec A.S. A. Abrad. Mšnsk. Ragovš~ 2002: Ragovš~ U. Falâklor u zapšsah Àna ^a~ota š bratou À.

The necessity of forming joint projects to collect. preserve and popularize non-material culture of all the Slav peoples is also highlighted.88 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA Alexander U. The conclusion formulates the priority tasks for further folklore research. Marozav (Minsk) Belarus folklore studies of the 1990s — early 21st century: results and prospects for development Summary This is an analysis of the main lines along which folklore studies in Belarus have developed in the post-Soviet period — the collecting. . printing and examination of folk poetry and prose.

koju sam prihvatila. u proznim i stihovanim `anrovima tzv. Iako je u svetu termin folklor op{te prihva}en. p. Kqu~ne re~i: srpski folklor. Pripala mi je ~ast da govorim o jednoj ovako {irokoj temi. Folâklor i narodnaà kulâtura. U drugom delu rada pru`en je uvid u dosada{wa i sada{wa istra`ivawa srpskog verbalnog folklora prema vrsti kriti~kih pristupa. Druga te{ko}a poti~e iz same prirode folklora koji te{ko trpi etni~ka/nacionalna ograni~ewa pogotovu kada se radi o liminalnim podru~jima i me{anom stanovni{tvu. Ukazuje se na postojawe neobjavqenog arhivskog materijala. N. N. 1994. folkloristika. . nevoqno. Ograni~i}emo se na folklor objektivizovan u jezi~kom sistemu. Ne samo zbog wene {irine. Sa punom sve{}u o wegovoj sinkreti~nosti. Sankt-Peterburg. niti duhovni folklor. upravo zbog svog raznoli~ja zahteva bli`a odre| ewa. (2008). Tre}a te{ko}a proizlazi iz slo`enosti folkloristike kao nauke o srpskom folkloru. komparatistika.41:398(091) Nada Milo{evi}-\or| evi} (Beograd) SRPSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA (Osvrt na istoriju istra`ivawa) U prvom delu referata daje se pregled osnovnih zbirki i ~asopisa u kojima je je publikovana folklorna gra| a. folklor œidejaŒ u celini. moram re}i. (89–109) UDK 821. Putilov. ve} i zbog niza te{ko}a sa kojima se neko ko o ovakvoj temi govori mora suo~iti.163. `anrovi narodne kwi`evnosti. mitolo{ki i filolo{ki pravac. sa imenima najva`nijih sakupqa~a od Vuka Karaxi}a do danas. kojom se nisu zanimali samo srpski nau~ni1 B. Da poku{am da nabrojim samo neke od wih. Jasno ih je sagledao i sistematizovao B. Putilov1 u jednoj od svojih posledwih kwiga Folklor i kultura. mi pod pojmom folklora ne}emo obuhvatiti tradicijski folklor materijalne kulture. Prva te{ko}a je terminolo{ke prirode. narodne kwi`evnosti.NADA MILO[EVI]-\OR\EVI]: SRPSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA … ISBN 978-86-7179-057-4. istorijsko-tipolo{ki metod.

Posle Vukove smrti. Beograd 1878. Od narodnih pesama koje su {tampane za Vukova `ivota. Sr. 425–439 5 Erlangenski rukopis srpskohrvatskih narodnih pesama. SKA.3 od kojih je primat starine.90 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA ci. str. bilo po srodnosti bilo po raznorodnosti. . a da ovaj osvrt ne zapo~nemo osniva~em srpske folkloristike Vukom Karaxi}em. 1977. 3 Valtazar Bogi{i}. Pjesme iz starijih najvi{e primorskih zapisa (bugar{tice). Nepoznata bugar{tica o despotu \ur|u i Sibiwanin Janku iz XV veka. tzv. veka u mnogome izdvojio oblasti koje }e u narednim periodima postati predmet folkloristi~kih istra`ivawa: bele`ewe i rad na terenu. bili smo prinu| eni da se bavimo samo onim tokovima u srpskoj nauci koji su u woj nastali ili su se u woj oplodili bez obzira gde im je izvor.5 Svojom gra| om. veka. bugar{tica. i 1837.4 Po~etkom 20. rukopisnih zbirki pesama dugog stiha œiz starijih najvi{e primorskih zapisaŒ. 4 Miroslav Panti}. sve dok Miroslav Panti} nije de{ifrovao u italijanskom spevu bugar{ticu iz 1497. Da bismo ovu te{ko}u prevazi{li. Zahvaquju}i Vuku. nosila pesma o Marku Kraqevi}u i bratu mu Andrija{u iz 1555. koji je u su{tini bio racionalist. regionalne razlike. `anrovski sistem. U Laèpcigu 1837 (Drugo izdawe). da donekle parafraziram Taqabueve misli o esteti~kim prilazima. itd. proces spevavawa. ve} cela plejada zna~ajnih jugoslovenskih i svetskih imena. a novi pravci koji se ra| aju. Zbornik Matice srpske za kwi`evnost i jezik. varijante (œopet to. u srpskoj nauci je ubrzo prevazi| ena romanti~arska ideja o poeziji kao proizvodu naroda koji je neka vrsta œkolektivne li~nosti s istom du{omŒ. Jer me| e zapravo i nema. koji je ve} po~etkom 19. U Budimu 1833 (Prvo izdawe). i 1870). ali i 2 Pevannià cernogorska i hercegova~ka. bilo da iz wih proizlaze ili da se sa wima sukobqavaju. 1846. odnos individualnog i kolektivnog. o zato~eni{tvu Sibiwanin Janka u tamnici despota \ur| a Brankovi}a. peva~i i pripoveda~i. poti~u iz prethodnih. Va`an datum predstavqa poduhvat Valtazara Bogi{i}a — {tampawe 1878. SKA. razli~ito vrednovane. ali druk~ijeŒ). ali i dve zbirke epskih pesama (1867. Karlovci 1925. izdao Gerhard Gezeman. istorija i poezija. XXV. posebno treba ukazati na zna~ajne epske zbirke Sime Milutinovi}a2 iz 1833. iza{le su zbirke Bogoquba Petranovi}a Srpske narodne pjesme iz Bosne (`enske) 1867. Sabrana ^ubrom ^oèkovi}emã Cernogorcemã . Sve je kontinuitet. veka Gerhard Gezeman otkriva desetera~ku rukopisnu zbirku iz prvih decenija 18. ^etvrta i ne mala te{ko}a je odre| ivawe samih vremenskih okvira razme| a. Zato ne mo`emo. i na Wego{evo Ogledalo srpsko.

@ivot i obi~aji narodni. posebno mesto zauzimaju zbirke pripovedaka Vuka Vr~evi}a. veka. Beograd. sakupqawe i objavqivawe u svim krajevima intenzivno odvija tokom cele druge polovine 19. i prve polovine 20. Rasprave i gra| a) verbalni folklor se bele`i u funkciji antropogeografskih i etnolo{kih prou~avawa. {to je bio i ostao predmet posebnog prou~avawa. Despotovac. Danica…)8. objavqene 1882. prouzrokovana potrebom sakupqa~a da œpoppaveŒ usmena kazivawa. 1886. ur. U oblasti sakupqa~kog rada na prozi. Uop{te uzev. do I svetskog rata. 8 U ediciji œBiblioteka usmene kwi`evnostiŒ u izdawu Matice srpske i Instituta za kwi`evnost i umetnost u Beogradu. Vid. Nada Milo{evi}-\or| evi}. Bosanska vila.6 koje predstavqaju i prvi detaqni poku{aj klasifikacije {aqivih pripovednih vrsta. op{irno u zborniku radova Pravo i la`no narodno stvarala{tvo.7 Brojni ~asopisi otvaraju rubrike u kojima se objavquju narodne umotvorine (Letopis Matice srpske. Anali Filolo{kog fakulteta 19. Izme| u korica se ~esto zajedno pojavquju i stihovane i prozne vrste narodnih umotvorina ponekad uokvirene u opise narodnog `ivota i obi~aja. 1996. naro~ito Srpske narodne pripovijetke ponajvi{e kratke i {aqive . povodom Me| unarodnog nau~nog simpozijuma œSlovenski folklor i folkloristika…Œ M. II. odabrane iz bogate rukopisne gra| e akademijinog Arhiva ili neposredno sa terena.NADA MILO[EVI]-\OR\EVI]: SRPSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA … 91 prate}im kriti~kim opaskama prire| iva~a. sve do danas. ne retko je prisutna tendencija œstilizacijeŒ. Dubrovnik. Miroslav Panti}. str. mo`e se re}i da se. pod uredni{tvom Tihomira \or| evi}a. Nau~ni skup. sa izuzetkom odeqewa Srpske narodne umotvorine gde su se tokom 20. 7 Za pripovetke vid. Panti} priredio za {tampu s uvodom i komentarima. Novakovi}eva Vila. pomenute zbirke postaju predmet folkloristi~kih nau~nih istra`ivawa. Jovanovi}a. 1882. ~asopis za srpski narodni `ivot. Jo{ o Vukovoj stilizaciji srpskih narodnih pripovedaka. u Srpskom etnografskom zborniku sa wegova ~etiri odeqewa (Naseqa i poreklo stanovni{tva. I. Srpsko-dalmatinski magazin. od 1983. U posebnoj ediciji Akademije (po~ev od 1894). Dani srpskog duhovnog preobra`ewa 3. . Naro~ito kada se radi o pripovetkama. 1992. kriti~ki prire| ene u skladu sa nau~nim zahtevima svoga 6 Vuk Vr~evi}. obi~aje i predawa (1899–1904). veka pojavquje se u Aleksincu Karaxi}. podstaknuto Vukovim radom. uz napomene i kriti~ke komentare prire| iva~a. Na samom obzorju 20. veka pojavile posebne zbirke narodne proze ili poezije. kao i poseban prilog o ovom problemu koji je iz rukopisa Vojislava M. Srpske narodne pripovijetke ponajvi{e kratke i {aqive. Srpske narodne umotvorine. 363–379. pre{tampane su u preko deset kwiga narodne umotvorine iz niza ~asopisa.

Q. pa i Srbije. koji pored toga {to postaje rasadnik suvremenih metoda u folkloristici. ~asopis Narodno stvarala{vo — Folklor.9 Izme| u dva svetska rata posebno mesto pripada ~asopisu Prilozi prou~avawu narodne poezije (1934 — 1939. Velibora Lazarevi}a iz kru{eva~kog. objavquje i folklornu gra| u iz svih podru~ja Jugoslavije. kada nastaje prekid u izla`ewu. 2. Od starijih Todora Manojlovi} iz isto~ne Srbije. 1957. kao i o procesu spevavawa. Radeta Poznanovi}a iz u`i~kog podru~ja. 11 Posebno su zna~ajne zbirke narodnih melodija Miodraga Vasiqevi}a sa Kosmeta. koji su ponekad uspevali da sakupe dragocen materijal o sopstvenom tro9 Kwiga 1. Srpske narodne pripovetke.92 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA vremena. 1927. U posebnim. Radula Markovi}a i wegove zapise lirske poezije iz ~a~anskog kraja. \or| evi}. posve}enog zapisima lirske poezije iz Vrawa i okoline. ur. Sanxaka. moravske zbirke)10. Crnotravske i leskova~ke narodne pesme oslobodila~kog rata i revolucije (tekstovi). objavqivane od 1950. organ Saveza udru`ewa folklorista Jugoslavije. sa notnim zapisima uz pesme. kao i Vladimira Cvetanovi}a. Prema potrebama svojih usmerenih istra`ivawa bele`ili su tekstove i etnolozi. daje iscrpne izve{taje o terenskim zapisima u dru{tvenom kontekstu. zbirke pesama i pripovedaka iz ju`ne i isto~ne Srbije. Leskovca. kw. SEZ XCIV. 3…. zbirku pripovedaka i predawa Sne`ane Markovi} iz Lev~a. Medenica i nema~ki slavista A. 1953 (postuhmno izdawe) i Stevana Mokrawca (Rukoveti. Beograd. . Od 1982 (ur. Radoslava Radenkovi}a iz svrqi{kog. SEZ XLI. prir. uredio Veselin ^ajkanovi}. SEZ LXXIX. uglavnom regionalnim zbirkama dolaze do izra`aja dijalekatski zapisi svih `anrova usmene kwi`evnosti (desetak kosovskih zbornika — V. Beograd. u posebnoj rubrici. srpski germanista R. Radenkovi}) do stotog broja. (sistematsko) sakupqawe terenske gra| e svodilo sa na entuzijazam pojedinih vrednih poslenika. a uz notne zapise etnomuzikolozi.11 Kako Srbiji nije bilo omogu}eno osnivawe instituta za folklor. Bovan. do 1965. koji je objavqivao pre svega prozne vrste. koji je sakupqao na Kosovu i Metohiji i u brojnim zbirkama svih usmenih `anrova objavqivao i ranije zapise. mesto nalaze autenti~ni terenski zapisi (od 1968–1982 — pesme naive). Crne Gore. 1988. u tromese~niku — Raskovnik. Nada Milo{evi}-\or| evi}. Du{an Nedeqkovi}. 1966. kw. Posle Drugog svetskog rata. Slavice Garowe sa Vojne granice u {irem smislu re~i. Dragutina \or| evi}a iz leskova~kog. tako| e poshumna izdawa iz rukopisa). i Zapisi narodnih melodija. 10 Da nabrojimo same neke od sakupqa~a: pored Vladimira Bovana. koji ~lancima prati metodolo{ke promene u istra`ivawu tradicijske kulture. itd. Beograd. Sergije Dimitrijevi}. pored ~lanaka iz raznih domena folkloristike. sa tekstovima pesama i komentarima o na~inu izvo| ewa. sakupio Dragutin M. [maus). zatim Mom~ila Zlatanovi}a. 4.I/1962. treba spomenuti Krstu Aleksi}a. 1967. Srpske narodne pripovetke i predawa iz leskova~ke oblasti. predgovor. kw.

pod uticajem onovremene œastralne mitologijeŒ svode}i poreklo srpske epske poezije na praslovensku. Kragujevac. mukotrpnim tragawem za survivalima u usmenim Biblioteka œLiceumŒ. posmatra kao stihovana istorija. Ruvarac. Zadavawe seminarskih radova studentima narodne kwi`evnosti na Filolo{kom fakultetu u Beogradu i drugim univerzitetskim centrima. Posmatrana u kontinuitetu. tako i niza zna~ajnih ju`noslovenskih. 8 i kw. Hronolo{ka pitawa o vremenu bitke na Marici. 9. wene junake posmatraju}i kao odraz œnebeskihŒ pojava. kw. i b) filolo{ki pravac. sa zadatkom da zabele`e kasetofonom narodne umotvorine u svom kraju. sredinom dvadesetog veka tuma~i srpski folklor u okviru indoevropskih paralela. srpska nauka o folkloru razvijala se uporedo sa evropskom naukom.13 za~etnik srpske kriti~ke istoriografije. dali ponekad izvrsne doprinose (npr. i 1858.…Dve studentske rasprave. nemilosrdno obra~unao. Prvi je Ruvarac uveo jo{ u svojim œstudentskim raspravamaŒ od 1857. obi~aja sve{tenika Dragutina \or| evi}a u leskova~kom kraju). vremenom prilago| avati razvitku nauke. Ilarion Ruvarac. izve{taji dr Biqane Sikimi}12 sa kosovskog terena. smrti kraqa Vuka{ina i smrti cara Uro{a (1879) i O knezu Lazaru(1888). promenama i povla~ewu. vo| eni u vidu intervjua). na utvr| ivawu ~iwenica. i 2005. 1884. 2004. preplitawu. po sebi se razume. mo`emo uslovno sagledati dva pravca istra`ivawa. {iroko obrazovani klasi~ni filolog Veselin ^ajkanovi}. indoevropsku juna~ku skasku. Prilog k ispitivawu srbskih junakih pesama (1857. slovenskih i evropskih istra`iva~a. pripovedaka. koja }e se. a sa kojima se Ilarion Ruvarac. Poku{a}emo da pratimo tokove ovih pravaca u wihovom nastajawu. da bi pojedini fakultetski i institutski projekti ra| eni posledwih dvadesetak godina posve}eni terenskom istra`ivawu. celog svog `ivota insistirao na istra`ivawu izvora. Bogata srpska folklorna gra| a objavqena tokom 19.14 Osporio je tako narodnoj tradiciji istorijsku verodostojnost. pre svega epska. veka i u prvoj polovini 20. Ne baziraju}i mitolo{ki pristup na personifikaciji prirodnih pojava. 14 I. drugi — filolo{ki pravac. razvoju.NADA MILO[EVI]-\OR\EVI]: SRPSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA … 93 {ku (da spomenem samo `ivotni trud oko sakupqawa pesama. istovremeno u `i`i interesovawa istori~ara i filologa u naj{irem smislu re~i. 13 12 . Sedmica. da bi slede}i. Ako izuzmemo stavove prema kojima se srpska narodna poezija. postala je predmet izu~avawa kako srpske nauke o folkloru. To su: a) mitolo{ki. 1858). samo je delimi~no pru`ilo uvid u stawe na terenu.

94 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA zapisima i duhovnoj tradicijskoj kulturi. koja svoje zastupnike dobija u mla| oj generaciji na me| i dvadesetog i dvadeset prvog veka. slovenski i indoevropski koreni srpske epike. Kroz pesni~ke slike i situacije u nizu varijanata. u œponavqawu procesa stvarawaŒ. I–V. u Sabranim delima. ali i izvo| ewem podudarnosti pojedinih œleksemskih spojevaŒu srpskom epskom pesni{tvu sa onima iz najstarijih predhri{}anskih epopeja (A. Ispituju}i odnose izme| u epske narodne tradicije i œkriti~kim postupkom utvr| enih ~iwenicaŒ. posmatra se naslojavawe emotivnog. Poetae Serborum epici quid de interitu et de renovatione mundi sibi fixerint. opredelio i jedan drugi zna~ajni istori~ar — Stojan Novakovi}. op{tequdskog i etni~konacionalnog. Pritom se. kao o œistorijskoj transpoziciji indoevropskog eshatolo{kog mitaŒ16 potvr| uju se i u tzv. Prev. U srpsku nauku se uvodi teza nove komparativne mitologije œda su neki veliki juna~ki epovi nastali transpozicijom mitolo{kih sukoba sa bo`anske na qudsku ravanŒ i primewuje se na kosovski epos. VI–VII. u œobredno-mitskom kalendarskom scenarijuŒ. ali na jedan daleko fleksibilniji na~in.17 Posebno se bave}i interakcijom qudskog `ivota i kosmi~kih zbivawa.15 Wegova razmatrawa o kosovskim pesmama. prir. da bi se uzroci tragi~nog u baladi objasnili œneadekvatnim pona{awem pojedinaca unutar zajedniceŒ. Vojislav \uri}r. posebno O postanku i razvoju srpske narodne epske poezije. mitolo{ko-ritualna teorija dobija svoju primenu u tuma~ewu srpskih narodnih lirskih pesama i balada. 16 Isti. SANU. 18 V. Novi Sad 1996) i Arhajski koreni i moderna ishodi{ta srpske lirsko-epske usmene poezije (Pogovor Antologiji srpske lirsko-epske usmene poezije. Beograd 2002. uz kriti~ko kori{}ewe Dimezilove trodimenzionalne dru{tveno zasnovane tipologije epskih junaka. Beograd 1994. 81–96. Novi Sad 1998). Za epsku poeziju v.18 Za filolo{ki pravac ili istorijski pozitivizam se u isto vreme kada i Ruvarac. . 17 Teze Aleksandra Lome posebno istaknute u wegovoj kwizi Prakosovo. 1938. do{ao je do zakqu~ka da narodna tradicija œretko kad odbleskuje objektivnu sliku vremena i doga| aja kojom bi 15 Veselin ^ajkanovi}. jezik. XVIII. str. Balkanolo{ki institut. Zbornik Matice srpske za kwi`evnost i jezik. Loma). ogre{ewem o poredak (Zoja Karanovi}). istoriju i folklor. radove Zoje Karanovi}. posmatrawem korelacije epske tradicije i istorije. Sabrana dela. œnovojŒ evropskoj œkomparativnoj mitologijiŒ. isti~e stanovi{te da su i sami œistorijski doga| aji predodre| eni drevnom epskom tradicijomŒ. posebno studije Arhajski koreni srpske usmene lirske poezije (Pogovor Antologiji srpske lirske poezije. Prilozi za kwi`evnost.

Srpska kwi`evna zadruga. predawe. Zbornik radova o Kara| or| u.22 Ovu ideju }e. 349.NADA MILO[EVI]-\OR\EVI]: SRPSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA … 95 kriti~ki istorik mogao biti zadovoqanŒ. Lazar Hrebeqanovi} — istorija. Pesma o vernom sluzi…. 1989. nego u istinitosti uop{tene slike jednog istorijskog perioda…Uop{tavawe u epici je dugotrajan procesŒ koji zahteva tipologizaciju. ali i kao prve etape u procesu razvitka ka motivskoj pesmi. Pro{lost i narodno se}awe. 1989. Prilozi prou~avawu narodne poezije Beograd 1936. str. Vid.23 Preoblikovawe istorijskih ~iwenica u epsku poeziju. istovremeno se suprotstavqaju}i retrospekivnom tragawu. Samarxi}. 22 Vido Latkovi}. The Battle of Kosovo in History and in Popular Tradition. III. veka (R. MS. za nepoznatim istorijskim prototipovima poetskih likova: œIstori~nost juna~ke epike se ne sastoji u vernom preno{ewu istorijskih detaqa. zatim u svojoj istoriji kwi`evnosti. O juna~koj epici na srpskohrvatskom jeziku. N. Kraj srpskog carstva. Raskovnik. i kwigu Zagonetka o Marku Kraqevi}u.19 Tako je zapravo utro put ne samo mnogim predstavnicima novih generacija istori~ara koji }e se baviti odnosima istorije i tradicije. Novi Sad 1978. Kosti}. Narodna tradicija i kriti~ka istorija. 1995. kult. da bi istorijsku verodostojnost video u slici epohe i na~inio svojevrsnu sponu izme| u poetskog. jo{ uvek rasprostrawenom. V. i kriti~ki ~lanak: Drag. 23 Jovan Dereti}. Junaci kosovske legende. V. Beograd 2000. Kragujevac 1996. mitskog i biografskog vremena. Beograd 1984. Beograd 1975. wegov predgovor delu Mavra Orbina Kraqevstvo Slovena pod naslovom œKraqevstvo Slovena u razvitku srpske istoriografijeŒ. istorijskog. Beograd 1982 (posebno rasprava pod ovim naslovom iz 1880. . Srpska narodna epika. SKZ. ali je isto tako u narodnoj tradiciji video œnajdragoceniju gra| u…za upoznavawe duhovne fizionomije narodnog javnog mi{qewaŒ. Beograd 1968. 1994). 24 Nenad Qubinkovi}. 21 Rade Mihaq~i}. i studija Posledwi Brankovi}i u istoriji i narodnom predawu iz 1886). V. Posebno. 2. Transpozicija istorijskih ~iwenica u epsko i mitsko tkivo epske legende (o Kosovskom boju i Marku Kraqevi}u. bave}i se istorijskim na~elom epske poezije. posebno u drugoj polovini 20. o Kara| or| u. kwigu Usmena hronika. Kosovska bitka u svome vremenu i u vi|ewu potomaka ili logika razvoja epskih legendi o kosovskom boju. 11–12. Beograd 1995. a posebno u kwizi Srpska narodna epika razraditi Jovan Dereti}.20 R.24 Posmatrawe hroni~arskih pesama kao realisti~kih kazivawa o doga| aju. 20 Radovan Samarxi} œnovimŒ ~itawem istorijske i druge gra| e u nanosima tradicije sagledava vi{u istorijsku istinu. Mihaq~i}21) nego i istori~arima narodne kwi`evnosti. Qubinkovi} }e posmatrati u okviru dru{tveno-politi~kih zahteva odre| enog perioda. Cetiwe 1959. œLiceumŒ kw. 1989. Vido Latkovi} }e to formulisati sa stanovi{ta teorije usmene kwi`evnosti. 1. Stvarawe. uz uo~avawe 19 Stojan Novakovi}. Velika Plana.

œkritike ukusaŒ. kao i Novakovi}eva27 pokre}u niz komparativnih studija o izvorima i migracijama motiva. pro{iri}e se kasnije istra`ivawem dinami~ke formulativne tehnike oblikovawa ~itavih ciklusa (u studijama M. Beograd 2000. Sabrana dela Pavla Popovi}a. da bi se ona mogla tuma~iti i vrednovati u kontinuietu opstalo je do danas (Miroslava Panti}).30 Cela prva polovina i sredina 20. Primeri kwi`evnosti i jezika. Pavla Popovi}a28. i otvara vrata studijama o pojedinim ciklusima. i po~etkom 20. Matickog). pritom. 1867 (prvo izd. Prilozi k historiji knji`evnosti naroda hrvatskoga i srpskoga. Zagreb. Istorija srpskog naroda u {est kwiga.96 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA potpornih kompozicionih shema. Archiv fur Slawische Philologie. 1876. Ju`noslavenska narodna epika u pro{losti. o odnosima pisane i usmene kwi`evnosti. 29 Miroslav Panti}. Srpskohrvatska grani~arska epika. 30 V. prir. III (Narodna kwi`evnost. Beograd 1889. 1871 (drugo izd. Beograd 1967. kw. 1982. Istorija srpske kwi`evnosti. Radmila Pe{i}.25 Raznostranost prou~avawa narodne kwi`evnosti krajem 19. SKZ. IX-X. 28 V. Bavqewe kwi`evnom pro{lo{}u. 27 Stojan Novakovi}. Beograd 1974.~ija istra`ivawa i objavqivawa starih rukopisa. Zbornik Matice srpske za kwi`evnost 1977. u okviru dru{tvenog i istorijskog konteksta ostaju. 1868 IV. Istorija kao predawe. Zagreb 1867.29 Monografije o pojedinim sakupqa~ima narodne poezije. Nastavnik 1892. u najrazli~iijim pisanim spomenicima. 1868. veka zasluga je filologa i istori~ara kwi`evnosti: Jagi}a26. omogu}uje primenu istorijske kritike. psiholo{ke kritike i komparatistike. Narodna (usmena) kwi`evnost. Miroslav Panti}). XXXVII. 1982. U posledwoj pomenutoj kwizi se ukazuje i na mitske slojeve epske poezije. Zavod za uxbenike i nastavna sredstva. Kukuljevi}ev arhiv. I (Pregled srpske kwi`evnosti. II. u spisima i pismima.). 1869. Vuk Vr~evi}. Vila.3. veka posve}ena je uporednim istra`ivawima — motivskim i si`ejnim paralelama. 1978. III.i Izabrani kra}i spisi. tragawe za pomenima i zapisima usmene kwi`evnosti u arhivama i kwigama. Gra|a za slovinsku narodnu poeziju…Rad JAZU. prir. Nada Milo{evi}-\or| evi}). V. itd. Iz kwi`evne pro{losti. 25 . Otkud su postale gdekoje narodne pesme.3. 1986 IV/2. Sabrana dela Stojana Novakovi}a.). Epika ustanka. 1880 IV (v. Na{a stara kwi`evnost i izvori na{ih narodnih umotvorina. kw. odjecima straMiodrag Maticki. Nepoznata bugar{tica o Despotu \ur|u i Sibiwanin Janku iz XV veka. npr. 1999. 25. Historija knji`evnosti naroda hrvatskoga i srpskoga. nezaobilazne za daqa istra`ivawa. 26 Vatroslav Jagi}. 1948). kome wegova zavidna obave{tenost o svim teku}im folkloristi~kim i kwi`evnim metodolo{kim pristupima u svetu.

33 R.34 N. X/1.32 M. M. na primerima srpske/ju`noslovenske epike uvodi u nauku @irmunski. Ciklus Marka Kraqevi}a i odjeci francusko-talijanske vite{ke kwi`evnosti. 37 Miodrag Ibrovac. Russkiè i ä`noslavàskiè geroi~eskiè åpos.NADA MILO[EVI]-\OR\EVI]: SRPSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA … 97 ne kwi`evnosti u na{oj i obrnuto. kw. Jovanovi}. 1905 (prev. 1987). 1951. 34 Radosav Medenica. i op{teistorijskim.37 M. 192–281. wenoj istorijskoj osnovi. œLa GouzlaŒ de Prosper Merimee. 1936. ju`noslovenskoj) epskoj poeziji s kraja devetnaestog i po~etka dvadesetog veka. itd. Wien. Grofici Rozenberg (SKG 1908. Revue des Etudes Slaves. 1911. Ibrovac. Claude Fauriel et la fortune europeenne des poesies populaires greques et serbes. PPNP. Prilog istoriji filologije i nema~ko-srpskim kulturnim vezama. Beograd. ali i uz oslonac na istorijske ~iwenice mo`e se primetiti u radovima mla| e generacije. 40 B. koji dobrim delom. Klodu Forijelu. 41 Radi se o studijama S. Paris. nap. Bana{evi}. Yovanovitch. M. 1926 prevod na srpski: Zbornik Matice srpske za kwi`evnost i jezik. Na izvorima umetni~ke lepote. 1934. Skopqe.Bd 14.41 Sinteti~ki kwi`evnoistorijski i teorijski radovi o srpskoj (srpskohrvatskoj. Le cycle de Kosovo et les chansons de gestes.35 K. . Marburger Studien zur germanistik. Ogledi o Homeru. Beograd 1957. 35 Nikola Banachevitch. problemima koje pokre}u. Putilov. Das Serbische Volkslied in der Deutschen Literatur.31 V. 1990. vidovima kulturnih veza (npr. Sravnitelânoe literaturovedenie. Åpi~eskoe tvor~estvo slavànskih narodov i problem sravnitelânogo izu~enià åposa. N. 32 V. Banovi} Strahiwa u krugu varijanata i tema o neveri `ene. 2000. 38 Miqan Moja{evi}. M. 33 Milo{ \uri}. kao i niz drugih radova: o Xonu Bauringu. Petrovi} (v. Zbornik Radova SANU. Veze Homerove poezije s na{om narodnom i umetni~kom epikom. Paris 1965. Medenica. 1935. kwi`evnoisto31 Milan ]ur~in. Jacob Grimm und die serbische Literatur und Kultur. 39 V. Slavànskaà istori~eskaà balada. nap. Suvajxi}a (v. ]ur~in. @irmunskiè. 1913). 1910.39 i razra| uje Putilov40. Georgijevi}. Srpskohrvatskanarodna pesma u poqskoj kwi`evnosti. Moja{evi}38) da bi u drugoj polovini stole}a preovladao komparativni istorijsko-tipolo{ki metod. 36 Kre{imir Georgijevi}. \uri}. iznala`ewu puteva {irewa uticaja. 1979. Ovakav kombinovani pristup uz svojevrsnu primenu formalisti~ke metode. 51) i B. uz naglasak na si`ejnoj strukturi. 1971. 1965. Beograd 1995. SKA. Mu` na svadbi svoje `ene. Leningrad. 1965. 61). odredi}e smerove daqih istra`ivawa: o postanku i razvoju srpske juna~ke poezije.36 M. XLVIII/1.

Pregled poku{aja za sastav narodnog epa o boju na Kosovu. Periodizacija epske poezije dr`a}e se.98 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA rijskim i psiholo{kim faktorima koji izazivaju promene varijanata. Mareti}. 47 V. Istorija srpske i hrvatske kwi`evnosti usmenog postawa. Lazarica. Najmla|i krug narodnih pesama. Halanski. LXXII. mahom. Zagreb 1909 (II izdawe Beograd. Studija o komparativnom prou~avawu motiva o Marku Kraqevi}u (M. 44 Tomo Mareti}. Beograd 2001. i tematski broj Raskovnika 1989. 49 V.47 preko poku{aja ustanovqavawa wegovog formirawa kao celine uz pomo} hronolo{kog redosleda konstitutivnih varijanata (œkratkih pesamaŒ). 45 Andra Gavrilovi}. nav. 1904. Rad JAZU 1889. Pjevanija crnogorska i hercegova~ka Sime Milutinovi}a Sarajlije. Prilog istoriji razvoja srpskog juna~kog pesni{tva. Novi Sad 1972. Radmila Pe{i}. o mogu}nostima rekonstrukcije œrelativne pravarijanteŒ pesme. Beograd. (prev. 1966). 1901. Lazarice) v. Radmila Pe{i}. V. 1893–1895)43 ima}e niz sledbenika. Stojkovi}. 1893–1895.48 otkrivawa stranih uticaja. gore napomenu 35. Godi{wica Nikole ^upi}a. pritom. o stupwevima razvitka usmene poezije (A. Beograd 1912. Beograd 2000. Rad JAZU. Ponovno pevawe narodno. 1892–98)42. Ä`no-slavànskià skazanià o Kralevi~y Marke vã svàzi s proizvedeniàmi russkago bálevogo åposa. 1889. 1999. J. hronolo{ko-tematskog merila. i Nenad Qubinkovi}.49 istra`ivawa izvora uz komparativne tekstolo{ke analize usmenih zapisa i sredwovekovnih kultnih i legendarnih 42 V. Beograd 1996. CLIII. Pa`wa se. Pitawa o starosti i formirawu kosovskih pesama. G. XXIII. Prvo istorijsko doba narodne poezije. odrednica u re~niku Narodna kwi`evnost. 43 Mihail Halanskiè. Kosovska epopeja. V. Kosovski junaci i doga|aji u narodnoj epici. Za pregled kasnijih poku{aja oblikovawa epa (tzv. 46 Obimnu bibliografiju iz koje se mogu videti i razli~iti vidovi istra`ivawa daje Sowa Petrovi} u svojoj antologiji Kosovska bitka u usmenoj poeziji. kakvo je postavio jo{ Vuk Karaxi}. o poreklu bugar{tica na srpskom severu {to }e iz zapostavqenog Serenzenovog dela biti potkrepqivano novim argumentima krajem dvadesetog veka (Serenzen. V. najvi{e koncentri{e na kosovski krug pesama. 1907. 1909)44. Tomislav Beki}). Var{ava. gore : R. dela u napomeni 21. 1903. . Asmus Serensen (Asmus Soerensen). Gavrilovi})45. 48 V.46 od tragawa za vremenom nastanka i istorijskom podlogom. Sr. Glas SKA. Beograd. internacionalnim motivima epske poezije i wenim œizvornimŒ si`ejnim proznim paralelama (T. Novi ogledi o na{em narodnom epu. sv. Nada Milo{evi}-\or| evi}. Russkiè filologi~eskiè vestnikã. XCVII. Mihaq~i}. 55–56 (Kosovo u pam}ewu i stvarala{tvu). Svetozar Mati}. Na{a narodna epika. posta}e nezaobilazna u svim kasnijim izu~avawima prirode epike.

Beograd 2001. 55 Pored pomenutih komparativnih studija Halanskog i Bana{evi}a. i komparativna razmatrawa Jelka Re| ep uz usmene paralele u studiji Grof \or|e Brankovi}. i Nenad Qubinkovi}. . Ugri~i}ima) istra`ivan sa stanovi{ta odnosa istorije i tradicije53 prou~ava se i u dvadesetom veku sa istog stanovi{ta. Zrewanin 1976. Posledwi Brankovi}i u istoriji i u narodnom predawu. Pri~a o boju Kosovskom. prir. Beograd 1988. prir. Kosovska legenda i srpski sredwovekovni spisi. Literarno istra`ivawe uzroka wegove slave i popularnosti u srpskom narodu. a za kasnije istra`ivawa op{iran pregled u predgovoru Ivana Zlatkovi}a i Milana Luki}a u wihovoj Antologiji narodnih pesama o Marku Kraqevi}u. 54 V. R. 58 Ivan Zlatkovi}. psiholo{ki pristup Vladimira Dvornikovi}a.52 Krug pesama o Brankovi}ima (Jak{i}ima. V. Sima ]irkovi}. mit. Zagonetka Marka Kraqevi}a. Beograd 1907. i interpretativan pristup Qubomira Zukovi}a. Centar za nau~na istra`ivawa SANU. legenda. Crnojevi}ima. V. s tim {to se istra`ivawe pro{iruje tragawem za varijantama pojedinih pesama. Pe{i}: Sabrana dela Vuka Karaxi}a.54 Sredi{wi problem u istra`ivawu kruga pesama o Marku Kraqevi}u koncentri{e se na wegov istorijski i epski lik. u Zborniku radova: Kosovo i Metohija u svetlu etnologije. esteti~kim i komparativnim prilazom . Ubistvo vladara. 1787–1987. Stojkovi}. Istorija. Sr. 1864–1964. 56 V. V. Kosovska legenda. Kraqevi} Marko. Novi Sad 1991. Marko Kraqevi}. XLVIII. Kragujevac 1996. mitolo{kim. Veliki ~elnik Radi~…Istorija i tradicija. Prosveta. 1982. 2006. 57 V. 50 Jelka Re| ep.50 — do pra}ewa varirawa tema i modela unutar srpskog/ju`noslovenskog materijala. Transpozicija istorijskih ~iwenica u epsko i mitsko tkivo epske legende.55 uz tragawa za uzrocima wegove popularnosti. Beograd 1939 (uz navo| ewe dotada{we va`nije literature). retrospektivne narativne logike. Beograd 1995 (sa odabranom literaturom). Epska biografija Marka Kraqevi}a.56 Povezuju se istra`ivawa motiva u pesmama sa istorijskim. posledi~no-uzro~ne. Kosovska bitka u usmenoj poeziji (predgovor i napomene). Novi Sad 1995. Novi Sad 1998. 51 Sowa Petrovi}. Beograd.51 najzad tuma~ewa oblikovawa celine delotvorno{}u poetskih obrazaca u okviru epske. Beograd. v. LMS 1886. kwigu Jovana Dereti}a. 53 Stojan Novakovi}. Karakterologija Jugoslovena. Beograd 1985. J. Zbornik Matice srpske za kwi`evnost i jezik 2000. Beograd 2005.NADA MILO[EVI]-\OR\EVI]: SRPSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA … 99 spisa. Istorija kao poezija u pesmama o kosovskom boju. u tematskom broju Raskovnika (prole}e-zima) 1997.57 Prati se proces formirawa Markove epske biografije58. 2004. psiholo{kim pristupima. V. napomene uz pesme u Drugoj kwizi Vukovih narodnih pesama. 52 Nada Milo{evi}-\or| evi}. Narodni ep o Marku Kraqevi}u. u zborniku Od mita do folka.

Beograd 1930–1931. 1984. Novi Sad 1964. na nau~nim osnovama. Titograd 1964 (v. Mati}) 64. zanimawe za peva~e pojavi}e se u dva osnovna vida. Prosveta. 1934. separat iz LMS 1906. 63 Miodrag Maticki. I–II. i Mati}evu kwigu Na{ narodni ep i na{ stih. SANU. U zametku. Balkanolo{ki institut. Prilozi prou~avawu narodne poezije. prir. Beograd 1982. kwiga tre}a. Balkanolo{ki institut. poti~e jo{ od Vuka Karaxi}a.100 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA Posle istra`ivawa istorijske osnove hajdu~kih i usko~kih pesama.59 dolazi se do ispitivawa procesa tipologizacije. Gra| a za istoriju pokreta na Balkanu protiv Turaka krajem XVI XVII. kao posmatrawe `ivog procesa improvizacije (inicirano Murkovim radovima. predgovor V. Hajduci i klefti u narodnom pesni{tvu.61 U istra`ivawima epike ustanka (krugovi pesama o oslobo| ewu Crne Gore i Srbije) nagla{avawe istorijske istine po~iwe ustupati mesto prou~avawu poetike œtekstaŒ (Latkovi}. vid. . motivske i si`ejne strukture pojedinih pesama i wihovog formulativnog obele`ja. Zbornik radova. 2. Popovi}a œO hajducimaŒ. u ovom slu~aju Filipu Vi{wi}u. Latkovi}a). 1864–1964. Sarajevo 1959. Metod utvr| ivawa œautorstvaŒ putem geografskih i dijalekatskih osobenosti (Sv. I. Srpske narodne pjesme. Starina Novak i wegovo doba. 64 Svetozar Mati}. Obnovqeno. II. 1954. On je prvi sagledao wihovu individualnost i ulogu u œspjevavawuŒ pesama. Umetni~ka ma{ta i istorijska istina u epskim pesmama o hajducima i uskocima. Beograd 1907. Interesovawe za peva~e. Salko Naze~i}. Sremske pesme u Vukovoj zbirci. I. tridesetih godina dvadesetog veka. Beograd (sa iscrpnom bibliografijom). Predgovor i napomene). Du{ana J.Tomi}a s po~etka dvadesetog veka zasnovane mahom na arhivskoj gra| i (œIz istorije sewskih uskoka 1604–1607Œ. Zbornik Matice srpske za kwi`evnost i jezik. œO srpskim narodnim epskim pesmamaŒ. Beograd 1933). izbor. 62 Epska narodna poezija Crne Gore.62 Maticki63) kao i zasluzi peva~a za spevavawe pesama. pro{iruje se stilisti~kom analizom formula u okviru repertoara pesama jednog peva59 Studije Jovana N. i 1907. u okvirima odnosa individualnog i kolektivnog i tragawa za identitetom peva~a ~ije ime Vuk nije naveo uz pojedine pesme. Iz na{e narodne epike. Beograd 2003 (v. i redakcija dr Vido Latkovi} i Jovan ^a| enovi}.60 uz definisawe poetike `anra. Vuk Stef. 61 Epske pesme o hajducima i uskocima. Beograd 1988 (Sabrana dela Vuka Karaxi}a. i oko Priloga prou~avawu narodne poezije) i znatno zastupqenije. Radovan Samarxi}. SANU. kao {to je poznato. Bo{ko Suvajxi}. Novi Sad 1907. 60 Miodrag Stojanovi}. kao i do sagledavawa ciklusa u vi{estranom balkanskom kontekstu. 1988. Hajdu~ke borbe oko Dubrovnika i na{a narodna pjesma. Vukov peva~ Starac Ra{ko. Epika ustanka. Karaxi}. œpesniku buneŒ.

Ivan Sewanin u srpskohrvatskim usmenim pesmama. str. O peva~ima srpskohrvatskih narodnih epskih pesama do kraja XVIII veka. 69 Radmila Pe{i}. Razli~ite doprinose u tom smislu daje cela plejada prou~avalaca: Radmila Pe{i}. Miodrag Maticki i dr. u ciqu dokazivawa starosti epskog pevawa (u studiji Vida Latkovi}a).65 Tako se formiraju biografije niza peva~a na osnovu wihovih pesama (u kwizi V. . Kleut). 42–61. Vukov œra~un od juna~kih pesamaŒ.68 Baziraju}i se i daqe na kriti~koj istoriografiji. VII. Pe{i}). jezik. ustanovquju epske zakonitosti wihovog oblikovawa (R. Qubomir Zukovi}.NADA MILO[EVI]-\OR\EVI]: SRPSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA … 101 ~a. 3–4. nova istorijska {kola u folkloristici oslawa se na arhivske podatke i egzaktne ~iwenice. 1933. istoriju i folklor.66 Sasvim drugi. Anali Filolo{kog fakulteta 1967. XX. 1959. Nedi}a). Stariji sloj pesama o uskocima. ko65 Vido Latkovi}. Novi Sad. Starost narodnog epskog pesni{tva. putopisima i drugim zapisima sve do sredweg veka. Tako se pore| ewem starijeg i novijeg sloja u zapisima pesama o uskocima u rasponu od jednog veka. 66 Vladan Nedi}. formalisti~ki. 1954. 49–66. obredno-mitolo{ki. 184–202. str. tekstolo{ki…). crnogorsko-hercegova~ke planinske oblasti) prou~ava Radosav Medenica (Na{a narodna epika i weni tvorci. str. strukturalni. zapravo istorijski pravac istra`ivawa predstavqa}e tragawe za pomenima postojawa peva~a u poveqama. pismima. Cetiwe-Beograd 1975). XII.67 Starost epskog pevawa analizom samih pisanih tekstova.69 Sagledava se formirawe poetske/epske biografije junaka na nivou tenzije varijativnosti si`ea (si`ea u smislu koji mu daje ruski formalizam) i tendencije ka tipologizaciji (M. uslovqenih slojevito{}u folklorne gra| e i samog procesa wene objektivizacije sredstvima usmeno-poetske gramatike (istorijsko-tipolo{ki komparativni pristup. ali i zapa`awem da peva~i imaju sklonost da u pesmu unesu podatke iz sopstvene biografije (Latkovi}). sa stanovi{ta uloge oblasti iz koje poti~u (u ovom slu~aju œklasi~ne zone dinarskog patrijarhalitetaŒ. 67 Vido Latkovi}. Pritom se kao op{ta karakteristika ovih istra`ivawa mo`e uo~iti kori{}ewe i kombinovawe nekolikih metodolo{kih pristupa. Vukovi peva~i. 1987. dokaziva}e Drag.70 Posmatra povratno modelovawe œistorijskog pam}ewaŒ izdvajawem onih elemenata iz `ivota stvarne istorijske li~nosti. Kov~e`i}. 68 Dragutin Kosti}. Beograd. Ju`noslovenski filolog. semioti~ki. Kosti}. polazi od stvarnog istorijskog doga| aja ili stvarne istorijske li~nosti i prati proces transponovawa u umetnost usmene re~i. Beograd 1984. II. Prilozi za kwi`evnost. Biografije peva~a i wihovih doprinosa juna~koj epici. 70 Marija Kleut. Lazar ]ur~i}.

i semioti~ka teorija Tartusko-moskovske {kole. Braunova74 i Lordova75 istra`ivawa stati~kih i dinami~kih formula. Junaci i maske. Studije o ju`noslovenskoj narodnoj epici (izbor. 77 Sne`ana Samarxija. @ivot epske pesme. prir. prev. Beograd –Novi Sad. posebno ~lanak Srpskohrvatska juna~ka pesma iz 1924. Beograd 2005. Srpskohrvatska juna~ka pesma (Das serbokroatische Heldenlied. istorija. 1961). II (Albert Bates Lord. (V. s engl.1971. Slobodanka Gli{i}). 76 Alois Schmaus . Beograd — Novi Sad.102 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA ji mogu delovati na aktivirawe mitske matrice o junaku œza{titniku rodaŒ (Q. 75 Albet B. Srpske narodne zagonetke. Beograd 1997. preveo s nema~kog Tomislav Beki}). Beograd 1990. U istom semioti~kom kqu~u 71 Qiqana Pe{ikan-Qu{tanovi}. 2004. Poetika usmenih proznih oblika. Beograd. gde god je wena funkcija pesmi neophodna. Novi Sad. 72 Bo{ko Suvajxi}. tako i na zahtevima epske poetike sagledavaju se u rasponu od pesama o œjuna~kih najstarijihŒ do ustani~kih. Samarxije)77. pesma. . 1961) prev. Zmaj despot Vuk — mit. 2006. V. i studiju Kompoziciona shema i herojsko-epska stilizacija. 2002.71 Formirawe epskih modela. Antologija. veka (Gezemanovim studijama)73 nastavi}e se sve do posledwih decenija tog stole}a. iz 1926). Beograd 2001. 74 Maksimilijan Braun. M. Peva~ pri~a I. ali i program ruskih formalista koji nauku o kwi`evnosti smatra naukom samo ukoliko œpostupak prizna za svog jedinog junakaŒ. Antologija epskih narodnih pesama (predgovor Skica za poetiku epskih narodnih pesama). Bo{kovi}-Stulli. i [mausov76 produktivni morfolo{ko-sintaksi~ki obrazac svi zasnovani na istra`ivawu na{e gra| e. Tako se pojavquju radovi u kojima se organizovawe usmeno-kwi`evne gra| e. i Lidija Deli}. a me| u`anrovska pro`imawa i sam proces kazivawa ili spevavawa dovodi u zavisnost od funkcionalnosti formula u {irem i u`em smislu (u radovima S. prevod predgovor Tomislav Beki}). zasnovanih kako na istorijskoj pozadini. Zagreb. Beograd.72 Prou~avawa osnovnih stilskih i kompozicionih osobenosti usmene kwi`evnosti i wenih vrsta zapo~eta u prvoj polovini 20.Stjepan Stjepanov u :Usmena knji`evnost. 1960).Pe{ikan-Qu{tanovi}). 2002. oplodi}e se u samosvojnim istra`ivawima usmene poetike nove generacije na{ih nau~nika. V. ve} i da generi{e zna~ewe pesme. Die Welt der Slaven. The Singer of Tales. 73 Gerhard Gezeman. Ili radovi u kojima se razmatrawem strukture i funkcije epske formule kao posebne tekstualne celine dolazi do zakqu~ka da epska formula ne samo da prenosi. 1995. Formula i metri~ko sintakti~ki obrazac ( Formel und metrisch-syntaktisches Model. kako prozne. tako i stihovane sagledava uslovqeno{}u œpostupakaŒ kao na~inom konstruisawa dela. Lord. @enidba kraqa Vuka{ina u krugu varijanata.

analizu unutarweg i spoqnog sukoba kao inicijalne kapisle poetskog postupka. Latkovi}a (poglavqem œPripovedne pesmeŒ)79. @ivi palimpsesti ili o usmenoj poeziji . Beograd 1967. balade. . Usmene balade Bosne i Hercegovine. pripovedne. Marija Ili}. i literaturu o prethodnicima. srpska folkloristika je ovaj kriterijum od samog po~etka kombinovala sa œevolucionimŒ i svim drugim pristupima koje je donosilo pojavqivawe novih folkloristi~kih teorija. Beograd 1980 (posebno od str. 79 Vido Latkovi}. ili kako se ve} krug ovakvih pesama nazivao (s izuzetkom posebnog zanimawa za baladu o Hasanaginici). da upotrebimo Vukov obuhvatni termin za epsko-lirske. neistorijske pesme. Mirjana Deteli} . Na osnovu si`ejno-tematskog kriterijuma uz sve bogatstvo varijantnosti. Beograd 1971. Urok i nevesta. U posebnoj. a zatim raslojavawem kwi`evnog modelovawa otkriva se arhai~na slika sveta. 80 Nada Milo{evi}-\or| evi}. komparativnoj monografiji izvu~ena je zajedni~ka si`ejno-tematska osnova ovih pesama i prozne tradicije.80 Poetikom balada bavi se Hatixa Krwevi}. Beograd 1992. da bi pritom do{ao do izra`aja odnos izme| u obredne i kwi`evne norme. Beli grad. V. Zajedni~ka tematsko-si`ejna osnova srpskohrvatskih neistorijskih epskih pesamai prozne tradicije. Mitski prostor i epika. u na{oj sredini je zanimawe za 78 Mirjana Deteli}. Sarajevo 1973. obuhva}ene su u kwizi V. Poetika epske formule. `ivom trajawu i obnavqawu wenih oblika…Œ. 81 Hatid`a Krnjevi}.81 pod poetikom mahom podrazumevaju}i emocionalni kontinuitet radwe. a u jugoslovenskom kulturno-istorijskom kontekstu. pri ~emu su istra`ivani afiniteti izme| u gra| e i vrste. Uslovno prihvataju}i podelu na `anrove usmene kwi`evnosti kao na œidealneŒ oblike. 7–121). i{~itavawem kwi`evnih kulturnih kodova iz obimnog korpusa epskih pesama. Kolikogod da su srpske lirske narodne pesme bile u sredi{tu interesovawa evropske kulturne i kwi`evne javnosti neposredno posle pojave zbirki Vuka Karaxi}a. Deteli})78.NADA MILO[EVI]-\OR\EVI]: SRPSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA … 103 funkcionalne korelativnosti kwi`evnog i kulurnog modela. Pritom su uglavnom na marginama nau~nog interesovawa ostajali stihovani `anrovi œna me| iŒ. ali i specifi~an uticaj konkretnog istorijskog okru`ewa (u radovima M. Narodna kwi`evnost I. Beograd 1996. Interpretacije œtekstovaŒ zasnivaju se na ideji œo slojevitosti usmene kwi`evnosti talo`ene vekovima. lirsko-epske. Poreklo epske formule i slovenskog toponima. odnosno prostora kao œjednog od najva`nijih konstituenata epske pesme na svim ravnima wene struktureŒ. kao i uloga `anrova posrednika. Beograd 2006.

da je Vuk izdvajawem predawa od pripovedaka. tipolo{ke ili npr. sinhroni pristup. koji se razre{ava jo{ od Mareti}evog vremena. Zbornik radova instituta za prou~avawe kwi`evnosti SANU. Beograd 1962. sa iscrpnim bibliografskim podacima. 83 Vido Latkovi}. 86 T. pre svega epskog deseterca. ili o adespotnim pesmama. 1946. Beograd 1966. Ostoji} i V.85 Posle prvih objavqenih studija u prvoj polovini i sredini dvadesetog veka86. dobio je posledwih godina tuma~a u Novici Petkovi}u. str. 82 . sme{taju}i predawa u pojedina poglavqa svoje. Srpska gra|anska lirika XVIII veka. Ogledi iz srpske poetike. do 243). posledwih decenija gra| anskim pesni{tvom se mahom bavi novosadska {kola87 kako sa kwi`evnoistorijskog. la`nom narodnom pesni{tvu. jo{ od Vuka Karaxi}a. 99.104 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA wih sve do druge polovine dvadesetog veka bilo samo sporadi~no. Narodna kwi`evnost…. bilo da se radi o pesmama ~iji su nam autori poznati. ]orovi}. Jedna gra|anska pesmarica iz 1817. Zanimqivo je. kao i stilisti~ke analize proizi{le iz konkretnih primera pojavile su se u prvom celovitom delu o lirskoj poeziji tek osamdesetih godina pro{log veka.83 kao i Nedi}ev predgovor Antologiji jugoslovenskih lirskih pesama koje posmatra prevashodno kao umetnost re~i. Beograd 1986. Srpska gra|anska poezija XVIII i s po~etka XIX stole}a I-II. 87 V. da bi se kasnije do{lo do funkcionalne. Prvi predstavqa.84 Veoma slo`en problem prou~avawa metrike srpske narodne poezije. Novi Sad 1988. Iz istorije i poetike lirske narodne poezije. tako i sa teorijskog stanovi{ta. Antologija jugoslovenskih lirskih pesama. pritom. Novi Sad. zbornik radova Srpsko gra|ansko pesni{tvo. Beograd 1990 (od str. Prou~avawe proznih oblika se kod nas uslovno mo`e sagledati u dva vida. Razmatrawa o ovoj kategoriji pesni{tva dodiruju se sa radovima koji pokre}u pitawe odnosa pisanog i usmenog. koje se prenose kao narodne. 84 Vladan Nedi}. M. Razmatrawa o nasle| enim modelima lirske poezije.82 Prethodio je Latkovi}ev minuciozni kulturno-istorijski pregled jugoslovenske lirike sa klasifikacijom vrsta. 145–209. wihovoj ~esto zapretenoj obrednosti. Radmila Pe{i}. Leskovac Srpsko gra|ansko pesni{tvo XVIII veka. Na osnovu postoje}e gra| e izdvajaju se osobenosti œgotovihŒ oblika koji se prema odre| enim kriterijumima razvrstavaju. za `ivota neobjavqene kwige @ivot i obi~aji naroda srpskoHatid`a Krnjevi}. 85 Novica Petkovi}. esteti~ke analize pripovednih vrsta. Sremski Karlovci -Beograd 1926. Lirski isto~nici. najzad sa radovima o tzv. podra`avawa epskih i lirskih narodnih pesama. Borivoje Marinkovi}. ~ije studije daju i pregled dosada{wih razmatrawa. wihovom prilago| avawu okru`ewu. 1952.

anticipirao savremenu evropsku podelu sveukupne narodne proze na ova dva roda. pokrenula su tragawa za ishodi{tima na{ih pripovedaka i tako stvorila jednu novu komparativnu {kolu. Sveti Sava u narodnom predawu. Prvi. 1909. prilago| avaju}i i pro{iruju}i ove teorije potrebama sopstvene kulture i civilizacije. . Ovakve postavke. Pripovetka o devojci bez ruku. vide}i izvore pripovedaka kako u indijskoj kwi`evnosti kao œmitologijskoj rizniciŒ iz koje pripovetke crpe gra| u. dijahroni vid istra`ivawa narodne proze. o devojci bez ruku90. Beograd 2002. tako i u hri{}anskoj kwi`evnosti i realnom lokalnom okru`ewu. V. Zbirke o pojedinim tradicijskim likovima propra}ene su komparativnim notama (npr. uvo| ewem mitolo{ke i migracione teorije. usmene i pisane puteve. br.1–2. bez obzira na ubrzo zapa`ena ograni~ewa obeju teorija. br. str. da bi ozna~io geografsko-istorijsku trasu kojom su putovale do trenutka i mesta gde }e do}i u dodir sa na{om gra| om.127–144. 89 V. Kraqevi} Marko u srpskim narodnim pripovijetkama.88 {to }e se primeniti u modernoj srpskoj folkloristici. Beograd 1927. i Nada Milo{evi}-\or| evi}. gore napomenu 28. 92 Vladimir ]orovi}. Savi)92. 90 Pavle Popovi}. slede}i Benfaja. ukazuje na mogu}ne izvore pri~a. Prou~avaju}i nizove varijanata sa odre| enim si`eom. posrednike i prenosioce. Pavle Popovi}89 }e se posebno baviti utvr| ivawem usmenog izvora kao podloge za pojedina pisana dela iz srpske i svetske kwi`evnosti. Drugi. 88 Maja Bo{kov}-Stulli. Drugi. o sv.NADA MILO[EVI]-\OR\EVI]: SRPSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA … 105 ga. Objavquju se ~lanci ali i monografije (npr. Usmena knji`evnost kao umjetnost re~i.121–136. Pa`wa se usredsre| uje na izu~avawa pojedinih pripovednih motiva. o ~oveku koji se prodao | avolu91). Kazivati redom. Prilozi prou~avawu Vukove poetike usmenog stvarawa. Narodna predaja-Volkssage — kamen spoticanja u podjeli vrsta narodne proze.9–12. kojima su pripovetke do{le iz Indije. Zagreb 1975. Beograd 1905. koji prati onovremene tokove evropske nauke odre| uju ve} Novakovi} i Jagi}. Srpski kwi`evni glasnik 21. koja }e pored istra`ivawa me| usobnih usmenih paralela uzimati u obzir i literarnu tradiciju (religioznu i svetovnu) i tako dati osnovno obele`je nauci u prvim decenijama dvadesetog veka. pri ~emu se pod pojmom motiva podrazumeva tematsko jedinstvo koje se u raznim usmenim delima razli~itih vremena i naroda odr`ava u celovitom obliku. str. 1908 i 22.o Marku Kraqevi}u. Beograd 1934. ali istovremeno kao i svi poznati evropski prou~avaoci folklora onoga vremena istra`ivawem krugova usmenih varijanata. 91 Pavle Stevanovi}. Pripovetka o ~oveku koji se prodao |avolu.

SKA. Nada Milo{evi}-\or| evi}. . prema Stit-Tompsonovom indeksu primeweno je u terenskoj zbirci D. razvrstavawem pripovedne gra| e u svom indeksu tipova. The types of the Folktale. prir. Veselin ^ajkanovi}. u na{u nauku je. FFC. Kao op{tekori{}eno sredstvo sporazumevawa me| u folkloristima {irom sveta o postoje}im tipovima pripovedaka i wihovom razvrstavawu. Nada Milo{evi}-\or| evi}. dodaju}i uz svaki pripovedni tip i niz varijanata sa celog srpskohrvatskog govornog podru~ja.)93 deo su potrebe za katalogizacijom koju ostvaruje Anti Arne primewuju}i geografsko-istorijsku (finsku) metodu. FF Communications N:o 184. 1–5. Samarxija). pro{iren Arne-Tompsonov indeks.94 Kod nas }e ovaj indeks prvi delimi~no koristiti ^ajkanovi} u svojoj zbirci pripovedaka. Helsinki.97 U kwizi Zoje Karanovi} o pri~ama/predawima o zakopanom blagu.95 proprativ{i i svaku pojedina~nu pripovetku nizom varijanata uz bogate komentare o me| unarodnoj rasprostrawenosti wenih motiva. 1910. posebno Maja Bo{kovi}-Stulli. ra| enoj sa kwi`evno-antropolo{kog aspekta. Anmerkungen zu den Kinder-und Hausmarchen der Bruder Grimm. tj. prir. Arneov. Novi Sad — Beograd. u{ao tek svojim kasnijim izdawima.106 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA Obiman sakupqa~ki rad i komparativne bele{ke o narodnim pripovetkama (Boltea i Polivke. V. sakupio Dragutin M. 100 Srpske narodne pripovetke i predawa iz leskova~ke oblasti. Beograd 1988. Helsinki 1961. Zakopano blago. (Prethodno izdawe objavqeno je 1928). @ivot i pri~a. 95 Srpske narodne pripovetke. U zagreba~kom institutu za folklor. \or| evi}. 98 Zoja Karanovi}. Narodne pripovijetke. SEZ XCIV.99 U srpskoj nauci razvrstavawe tipova pripovedaka. Verzeichnis der Marchen typen. 99 Maja Bo{kovi}-Stulli.98 Jedina monografija koja je na samoj metodi i zasnovana (u ne{to modifikovanom obliku) pripada hrvatskoj nauci. 96 Antti Aarne — Stith Thompson. oboga}en novom gra| om koju je uneo Stit Tompson96. Narodne pripovetke u Letopisu Matice srpske. na indekse se upu}uje samo u vezi sa rasprostraweno{}u kazivawa. Milo{evi}-\or| evi})100 i zbirci sa~iwenoj iz pripovedaka objavqenih u Letopisu Matice srpske (S. 1995. Narodna predaja o vladarevoj tajni. srpskohrvatska gra| a razvrstana je prema ovom indeksu. Zagreb 1963. 1927. u kwizi Od bajke do izreke. SEZ XLI. Maja Bo{kovi}-Stulli primenila ga je u svim svojim kriti~kim izdawima srpskohrvatskih narodnih pripovedaka. Georg Polivka. Beograd.101 93 Johannes Bolte . npr. 101 Sne`ana Samarxija. posle ^ajkanovi}a. Zagreb 1967. 1913–1932. 94 Antti Aarne. Novi Sad 1989. \or| evi}a (N. 97 V.

Nada Milo{evi}-\or| evi}. na~iniv{i jedinstvenu sintezu. v. koji se pro{iruje i na generacije koje tek stasavaju.103 Radovi ruskih formalista. . Topos puta u srpskoj narodnoj bajci. Predawa. Budapest. fasc. 104 V. i Nata{a Stankovi}-[o{o. Beograd 2006. na {ta je ve} gore ukazano. Maja Bo{kovi}-Stulli.7–56. g. 1–4. Tre}i kongres folklorista Jugoslavije odr`an od 1–9. mitologije i istorije. u istoj ravni kao pripovetke. str. O terminologiji hrvatskosrpske narodne pripovijetke. Po{ao je od arheolo{ko-etnografske gra| e. me| utim. saslu{ao neposredne iskaza iz svakodnevice i do{ao do umetnosti re~i. ali i posebnosti pojedinih kategorija kao svojevrsne usmene umetnosti re~i. napomenu 77 i 78. Studija — Zbornik — Komentari. Oblikovawe i oblici narodne proze. za~udo. mahom. t.104 predstavqaju jedan od smerova nau~nih interesovawa posledwih decenija. V. IX 1956. Historijska usmena predawa iz Bosne i Hercegovine. Na wegovim osnovama ura| ena je morfologija srpske usmene novele i legendarne pri~e.NADA MILO[EVI]-\OR\EVI]: SRPSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA … 107 U srpskoj nauci od druge polovine dvadesetog veka {iroko je prihva}eno delo Vladimira Propa o Morfologiji bajke. verovawa i religije. Glas SANU CCCXCVIII. Nada Milo{evi}-\or| evi}. tzv. posmatrana. 103 Isto. 1964. u Crnoj Gori. malim folklornim formama se posledwih godina posve}uje posebna pa`wa. strukturalista i moskovsko-tartuske semioti~ka {kola.105 Razmatraju se osobitosti `anra kao celine. i Tipovi junaka u srpskim istorijskim predawima i wihove stvarne biografije. 13. 63–85. u skladu sa kategorizacijom koje je usvojilo Me| unarodno dru{tvo za istra`ivawe narodne proze (ISFNR). 2004.106 Dosada. V. Sne`ana Samarxija. Beograd. str. bez obzira na stav Vuka Karaxi}a o wihovoj samosvojnosti. V. Cetinje 1958.102 Propov pristup pro{iruje se logikom narativnih mogu}nosti koje daju francuski semioti~ari u tuma~ewima prirode i funkcije kwi`evnog teksta (primewenim na usmeni œtekstŒ). 105 Tagung der Sagenkomission der International Society for Folk Narrative Research. u kwizi Od bajke do izreke…. tek se od {ezdesetih godina dvadesetog veka prou~avaju posebno. ili kori{}ena kao skladi{te kulturnih i istorijskih motiva.107 Uspeo je u svojoj kwizi da obuhvati sve wihove slojeve. koja su. Beograd. u kwizi Od bajke do izreke. V. u kwizi Poetika usmenih proznih oblika… 107 Vlajko Palavestra. i gore napomenu 86. 2003. jedini koji je istorijska i kulturno-istoriska predawa sagledao celovito bio je Vlajko Palavestra. 106 V. 2006. Qubinko Radenkovi} bajawa izu~ava œkao specifi~an vid komunikacijeŒ uz postavqawe modela komunikativnog lanca u okviru sinhronog i dijahro102 V. Uglavnom do sada zapostavqenim. Acta Ethnographica. 62–111.

Glasnik Etnografskog instituta. i po generaciji i po prilazima. Postanak i razvoj narodne kwi`evnosti. 1930–1934. koji prou~ava etnos kao proces u celini narodnog `ivota. Beograd 1954. Zna~ewe srpskih bajki. Spomenu}emo zatim studije Petra Vlahovi}a. predgovori antologijama narodnih juna~kih pesama. 111 Milenko S. \uri}). Na{ narodni `ivot. Demonolo{ka predawa. I-X.108 U slede}oj kwizi sam kulturni fenomen posmatra kao œtekstŒ da bi na œprimerima narodnih bajawa i drugih magijskih radwi kod slovenskih naroda objasnio kodni sistem magijskog i mitskog mi{qewa. XLIII. epski prosede. odnos narodnog `ivota. Beograd 1996.109 Biqana Sikimi} se u posebnoj monografiji bavi prevashodno zagonetkom. Beograd 1991. 8–9. Bele{ke iz na{e narodne poezije u Prilozima prou~avawu narodne poezije. Filipovi}.113 Neposredno posle Drugog svetskog rata pojavquju se i svojevrsne sociolo{ke sinteze o razvoju i prirodi œsrpskohrvatskeŒ narodne epike i narodne kwi`evnosti uop{te (V. Fantasti~no u tradicijskom pri~awu. Isti. 1955.114 Me| uzaviQubinko Radenkovi}. raznolike grupe etnologa zahtevali posebnu raspravu koja prevazilazi zahteve ovog referata. Beograd 1969. 1994. 1956). Etnolo{ki pregled. Od studija o religiji koje se oslawaju i na umetnost usmene re~i ukaza}emo na Du{ana Bandi}a (Narodna religija Srba u 100 pojmova. koji se ili ogra| uju od narodne kwi`evnosti kao izvora za etnolo{ka istra`ivawa. 114 Vojislav \uri}. obi~aji) 1999. Etimologija i male folkorne forme. koji u gotovo svim svojim delima citira odlomke narodnih pesama i proznih kazivawa da bi i wima ilustrovao svoja dragocena etnolo{ka istra`ivawa (v. o verovawima i predawima. Beograd 1991. Odnos verbalne usmene tradicije i kulture zastupqen je u radovima etnologa. 37–49. 1935–1939. Beograd 1996. 108 109 . one verbalne i one neverbalne. 112 Kako bi radovi ove. str. obi~aja i stvarala{tva.112 Pojedine studije pronalaze zajedni~ke osnove zna~ewa i strukture za oba vida iskazivawa tradicije. u nizu izdawa od 1954. spomenu}emo samo Tihomira \or| evi}a. 1987. Narodna bajawa kodJu`nih Slovena. Srpskohrvatska narodna epika.108 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA nog preseka narodne kulture. o pripovetkama u Prilozima za kwi`evnost. Narodna pesma i narodni `ivot. uo~avaju}i i ustanovquju}i sistem pomo}u koga bi se etimolo{ki obradila wihova leksika.Œ Metodologijom ruske semioti~ke i etnolingvisti~ke {kole sti`e se do simbolike sveta u narodnoj magiji. 1958). 1960. i posmatraju ih kao komplementarne. u posthumno objavqenim kwigama 1953. ali i ulogu pojedinaca u wenom stvarawu (Zbornik radova Etnografskog instituta.111 ili im kwi`evnost slu`i kao izvor ali i potvrda etnolo{kih i etnografskih ~iwenica.110. 113Dragana Antonijevi}. 1935. 110 Biljana Sikimi}. tragove avunkulata u narodnoj poeziji (Glasnik Etnografskog muzeja. narod. Ni{ 1996. Simbolika sveta u narodnoj magijiJu`nih Slovena. posebno u kwizi Srbija (zemqa.

regardless of origin. Barok. str. Poetika tradicije. Research follows theoretical directions used in the study of Serbian folklore. Svetozar Petrovi}. SANU. from Vuk Karad`i} up to today. The second part outlines past and current research in Serbian oral folklore from the point of view of various critical approaches. Beograd 1991. 103–189. 115 Milorad Pavi}. 116 Svetozar Koqevi}. We also look at research into individual (genres) of Serbian oral literature. 1998. The existence of archive material so far unpublished is pointed out. with the names of the most important collectors. 1972. The article also deals with the publishing of the Serbian oral art of words. Istorija srpske kwi`evnosti 2.NADA MILO[EVI]-\OR\EVI]: SRPSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA … 109 sno{}u kwi`evnih epoha i usmenog stvarawa (posebno u vremenu renesanse i baroka) bave se radovi krajem dvadesetog veka. Novi Sad. journals to publish folklore material. Postawe epa. 410.116 Nada Milo{evi}-\or|evi} (Belgrade) Serbian folklore and folklore study at the turn of the millennium (A review of the history of research) Summary This article first provides a review of the most important anthologies and collections. . kw. Letopis Matice srpke. if these have been shown to be useful and generally accepted in Serbia. with mention of examining verbal folklore from the aspects of related disciplines.115 Kwiga Svetozara Koqevi}a o srpskom juna~kom epu istovremeno je estetsko-poeti~ki i formulativni pristup desetera~kim pesmama Vukove zbirke i bugar{ti~ke poezije.

.

V tova otno{enie. i sled promenite.).. Tuk e neobhodimo da napravà ugovorkata. Prodãl`i i publikuvaneto na sbornici ot pore- . to u nas do tozi moment lipsvaha onezi empiri~ni natrupvanià. s kakvito razpolagaha pove~eto zapadnoevropeèski dãr`avi. koito se sãdãr`at naprimer v mnogotomnià re~nik na nemskite sueverià ot 30-te godini na HH v.).). Edin ot bezspornite uspehi na bãlgarskite etnografi prez socializma be{e sistemnoto i celenaso~eno izu~avane i dokumentirane na regionalnite proàvlenià na tradicionnata narodna kultura na bãlgarite (predimno v selata). Makar ~e u mnogo ~u`destranni kolegi tozi fakt predizvikva{e ~esto iznenada i nedoumenie.) i Love{kià kraè (1999 g. perspektivi. sãvremennost. ~e v doklada si æe imam predvid v po-golàma stepen rabotata na kolegite si ot EIM kãm BAN. koito sa osobeno visoko ceneni i mnogokratno citirani ot ~u`destranni kolegi. Klä~ovi dumi: bãlgarska etnologià.2)œ199Œ 316. mislà. Etnografskiàt institut s muzeè (EIM) kãm BAN otbelàzva svoàta 57-godi{nina ot sãzdavaneto si (t.722:39(497. Strand`a (1996 g. Sakar (2002 g. ravnosmetkata za izvãr{enoto ot tàh kato ~e li bi mogla da izgle`da po-àsna i po-to~no opredelima. makar ~e ot poziciàta na vremeto tà veroàtno podle`i na preocenka i nosi izvestna doza na subektivizãm. Izminatiàt ot bãlgarskite etnografi pãt vklä~va edin tvãrde prodãl`itelen socialisti~eski period na razvitie.e ot obedinàvaneto prez 1949 g. (2008). (111–120) UDK 39(497. predimno balkanisti i slavisti. I predi da se spra na nàkoi ot novite tendencii v razvitieto na bãlgarskata etnologià sled tazi grani~na data. na u~redenià dve godini predi tova Institut po narodonauka sãs sãæestvuvaæià ve~e pove~e ot 50 godini Naroden etnografski muzeè). EIM prodãl`i izdavaneto na regionalnite etnografski sbornici vãrhu kulturata na bãlgarite ot Rodopite (1994 g. p. posti`enià. Dnes. 17 godini sled politi~eskite promeni v Bãlgarià.RA^KO POPOV: BÃLGARSKATA ETNOLOGIÀ V PERIODA NA PREHODA ISBN 978-86-7179-057-4.2)œ199Œ Ra~ko Popov (Sofià) BÃLGARSKATA ETNOLOGIÀ V PERIODA NA PREHODA Prez 2006 g. ~e e redno sãvsem beglo da o~ertaà nàkoi ot liniite na priemstvenost s pred{estvaæià period.

s. ~e prou~vaniàta vãrhu tradicionnata i sãvremennata kultura na gradskoto naselenie v Bãlgarià ne bàha prioritet za socialisti~eskata etnografià po sãvsem ponàtni pri~ini. Razbira se. 2005. Demokrati~nite promeni sled 1989 g. S mnogo malki izklä~enià togava v EIM bàha napisani i zaæiteni samo tri disertacii: vãrhu kulturnite tradicii na karaka~anite (@. Pimpireva). — Bulgarisch-osterreichisches Kolloquim Europaische Ethnologie an der Wende. Zatova sled promànata v rodnata ni etnologià nastãpi istinskiàt ¼bum½ v 1 Popov.112 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA dicata ¼Izvori za bãlgarskata etnografià½. vodeæi gradski institucii i li~nosti. . ne bàha osnoven obekt na etnolo`ko izu~avane. Beograd. Ivanova. Te sa posveteni na razli~ni aspekti na problema: praznici i delnici na gradskoto naselenie. s koito bãlgarite `iveàt stoletià nared zaedno. 2) Izu~avane kulturata na etni~eskite obænosti i na bãlgarite izvãn dne{nite dãr`avnii granici na Bãlgarià. — Etnologija i antropologija. 21–26. Prez socialisti~eskià period malcinstvata i etni~nite. Uber die verseumten und die kunftigen Moglichkeiten der bulgarischen Ethnologie. Kittsee. ~e kãm sekcià ¼Etnologià na sãvremennostta½ oæe predi promànata be sformirana problemna grupa za prou~vane na gradskata kultura. Grupata natrupa dobãr opit v svoite sistemni zanimanià vãrhu izdirvane i publikuvane na etnografski izvori za gradskata kultura. stereotipi na povedenie. ot koàto kãm nastoàæià moment se podgotvà osmi tom. R. Nezavisimo ot fakta. Karamihova). Bugarskata etnologija — stawe i perspektive. ~e i dne{nata etnologià se prepodava predimno v istori~eskite i filologi~eskite fakulteti na bãlgarskite universiteti kato samostoàtelna nau~na disciplina. R. 2000. Tràbva da si priznaem. V rezultat na càlostnata dosega{na rabota bàha obnarodvani ~etiri toma ot poredicata ¼Etnografski problemi na gradskata kultura½ (petiàt e pod pe~at). koito o~evidno ne mogat da bãdat preodoleni prez poslednite nàkolko godini. Stawe i perspektive. ezikovite ili religioznite obænosti na ¼drugite½. Radosten e faktãt. Maru{iakova) i ~asti~no na islàmiziranoto bãlgarsko naselenie (pomaci) i na turcite (M. ima i izklä~enià v tazi nasoka. d-r Gatà Simeonova zapo~na prez 90-te godini na HH v.n. V tova otno{enie se nalo`iha nàkolko glavni nasoki na bãdeæi izsledvanià: 1) Izu~avane na bãlgarskata gradska kultura. 17–22. neènata sãæinska nau~no-izsledovatelska deènost pod rãkovodstvoto na st. ciganite (El. izpraviha bãlgarskite etnolozi pred nelekata zada~a da se orientirat bãrzo v izsledovatelskite ¼beli poleta½ na rodnata ni etnologià i da predpriemat spe{ni merki za navaksvane na propusnatoto1.

vsledstvie na koeto neènata monografià ¼Karaka~anite v Bãlgariའpretãrpà dve poredni izdanià (1995. ¼Demonite na Rodopite½ (2003 g. vãrhu mäsälmanskite sveti mesta u nas (teketa) i vãrhu religioznià `ivot. V tazi nasoka bih spomenal monografiite na redica moi kolegi: ¼Bra~na snimka ot Kãrd`ali½ (1999 g. Troeva-Grigorova. 2 V`.1.RA^KO POPOV: BÃLGARSKATA ETNOLOGIÀ V PERIODA NA PREHODA 113 tazi nasoka. Publikuvaha monografiite ¼Ciganite v Bãlgariའ(1993 g. Karamihova. Maeva. Kärk~ieva. El. Popov prodãl`iha izsledvaniàta si vãrhu ciganskite grupi naselenie u nas. a vtorata (na kolega ot Republika Makedonià) na grupata na t. Prodãl`iha izsledvaniàta vãrhu tradicionnata i sãvremennata kultura na bãlgarskite turci ({iiti i suniti) i na islàmiziranoto bãlgarsko naselenie v Rodopite i v Tetevenskià Balkan. Prez 1994 g. 1994. sãæo ~etiri toma s empiri~ni folklorni materiali ¼Studii Romani½ (T. Maru{iakova i V. 1997). 1995..) na M. ¼Bãlgarskite turci-preselnici v Republika Turcià.) na Ev. @enà Pimpireva prodãl`i svoite izsledvanià vãrhu kulturata na karaka~anite. etnolozite se vklä~iha masovo i v nau~nata diskusià pod naslov ¼Vrãzki na sãvmestimost i nesãvmestimost me`du hristiàni i mäsälmani v Bãlgarià½. Dvama redovni doktoranti zaæitiha uspe{no svoite disertacii s ciganska tematika: pãrvata posvetena na procesite na evangelizacià sred bãlgarskite cigani. po tozi povod izdanieto pod sãæià naslov na Me`dunaroden centãr po problemite na malcinstvata i kulturnite vzaimodeèstvià.).nar. Te vzeha u~astie v redica me`dunarodni proekti po tazi tema. iznesoha mnogo lekcii v ~u`bina. 1998 g.) na I. gäpti ili egäpti. Prez 2004 g.2. taka i zna~itelno narasnalata vãzmo`nost za subsidirane na takiva proekti ot strana na razli~ni na{i i me`dunarodni dru`estva i fondacii. Predpostavka za podoben interes be kakto lipsata na vsàkakva informacià za nàkoi ot tezi grupi naselenie v etnografskite arhivi. ¼Ciganite v Osmanskata imperiའ(2000 g. .) i fotoalbuma ¼Cigani/roma ot staro i ot novo vreme½ (2000 g. Rezultatite v tazi nasoka bih oka~estvil kato polo`itelni i osobeno seriozni. De~eva ¼Obleklo na ciganite/roma v Bãlgarià½. ¼Svetãt na bãlgarite mäsälmani ot Tetevensko. 3–4. podkrepena ot programata FAR na Evropeèskata obænost2. koèto kipi kraè tàh.) i ¼Prikazka za Osman baba½ (2002 g. T. na bãlgarski i anglièski ezik izleze i albumnoto izdanie na M.) na bãlgarski ezik u nas i na anglièski ezik v ~u`bina (vtorata i na srãbski ezik).). S. Kultura i identi~nost½ (2006) na M. Akcentãt v tàh padna vãrhu mäsälmanskià bra~en model. T. Prehod kãm modernost½ (2004 g. 1996.

svãrzani s mäsälmanskite obænosti v Bãlgarià3. Prez 1999 g. Min~eva. 6. 1995. S. Cv. be podpisan i obæ izsledovatelski dogovor s Komratskià universitet za izsledvane kulturata na bãlgarskite preselnici v Moldova i Ukraèna. Sbornik v ~est na St. Rizova. Besarabskite i krimskite bãlgari bàha izsledvani i ot kolegi ot Katedrata po etnologià kãm SU ¼Sv. L. Nestinarstvoto v Krim. @. tradicii. 5 Grebenarova. & 2–3. vtoroto izsledva kulturata na rumãnogovoràæoto vla{ko naselenie po pore~ieto na Dunav4. Àkoruda i Devin — tradicià i modernost. Kliment Ohridski½6. Iv. — Bãlgarska etnologià. 2000). Izvãnreden broè. S. 9–29. Bãlgarite v Krim. S. (Katolicite v Bãlgarià.. T.. 1999. Proektãt za etni~eski vzaimootno{enie v Prinstãn (SAÆ) finansira nàkolko kolektivni terenni izsledvanià na razli~ni etni~eski grupi naselenie i podkrepi finansovo publikuvaneto na rezultati ot tàh. 7 V`. — Bãlgarska etnologià.114 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA V perioda 1992–1997 g. Stamenova prou~va nàkolko godini nared i kulturata na gagauzite v Moldova i u nas. S.. ¼Bãlgarska etnologiའ(& 1. Stoèkova. 1993.. Amerikanski me~ti. 2001). Po linià na sãvmestnite me`dunarodni dogovori na BAN v prodãl`enie na tri godini kolektiv ot etnolozi izu~ava bita i kulturata na bãlgarskite katolici v Banat i na bãl garskata ortodoksalna diaspora v seliæata okolo Bukureæ. Karamihova. S. Bãlgari v Slovakià. 1998.s. G. na Bon~eva. SAÆ i Avstralià8 kakto i na bãlgarite katolici9. M. 35–47. Etni~eskata kartina v Bãlgarià. Peneva-Vince). Kolektiv pod rãkovodstvoto na st. publikaciite na Eldãrov. Sv. Sv. E. Sl. Aspekti na etnokulturnata identi~nost. Caneva.. a tretoto be sãsredoto~eno vãrhu vzaimootno{eniàta me`du bãlgari i pomaci v raèona na gradovete Devin i Àkoruda v Rodopite5.. 2004 (dis. Bãlgarite v Ungarià (red. Kãm problema za celibata pri bãlgarite katolici ot Plovdivsko prez pãrvata polovina na HÇH v. S.. kultura. Kak i kakvo praznuvat bãlgarite v Avstralià. — Vãv: Folklor. Vlasite v Bãlgarià.. Etnolozi i folkloristi prodãl`avat da bãdat anga`irani s terenno-sãbiratelska i izsledovatelska deènost vãrhu kulturnite osobenosti i sãvremennoto samoopredelàne na bãlgarskite kolonii v Ungarià i Slovakià7. 2004. Antova. S..n. Georgieva. Pãrvoto be vãrhu problemite. 3 4 . — V: Etnografski problemi na narodnata kultura. 231–240. Etnokulturni vzaimodeèstvià. Budapeæa. Za pãrvi pãt v Arhiva na EIM postãpiha osobeno cenni terenni materiali za tradiciite na bãlgarskite izselnici v Rumãnià. Bãlgarite v Slovakià. 2002. — Bãlgarska etnologià. 8 V`.). & 11 2005. 9 V`. E. Pãrvona~alnite rezultati ot negovata terennata rabota bàha publikuvani v specialna kni`ka na sp. 6 V`. 2005.

S. 2001. Kato osobeno cenen nau~en prinos na Centãra bih opredelil publikuvaneto na osem toma s analizi i materiali. tatari13. ~e samiàt Centãr subsidira dãlgogodi{ni proekti po izsledvane kulturata. Etni~eska prinadle`nost na arumãnite v Bãlgarià. 1998. & 1–2. Tatarite v Bãlgarià.n. ruski staroobredci14. d-r A. & 4. kolektiv ot nau~ni rabotnici izu~ava vzaimootno{eniàta me`du bãlgari i gãrci v seliæata po Ä`noto ^ernomorie. Ot 2003 g. evrei11. 1996. Tuk e màstoto da spomena. — Bãlgarska etnologià. kolektivnoto izsledvane Armãnite v Bãlgarià. kakto i po-golàmata ~ast ot spomenatite proekti se finansirat ot Me`dunarodnià centãr po problemite na malcinstvata i me`duetni~eskite vzaimootno{enià. 29–44. V tozi hod na mislite ne bih iskal da propusna da spomena i imenata na L. E. S.. E. 1998 i publikaciite na Rak{ieva. svãrzani sãs säS.. Lozanova.s. Tozi. S. 1998 g. 2005. 14 Anastasova. Koreni. 15 Oleksiev.). otrazàvaæi sãvremennite procesi na albanizacià sred naselenieto na Sãrbià i ^erna gora. 2000. interpretiraæa folklornite tekstove. Miceva. 2001. 2000. Baruh. — Bãlgarska etnologià & 1. 124–163. armãni. Mit.. 2004.. 11 V`. 53–65. Staroobredcite v Bãlgarià. 13 Antonov. S. 59–66. Brak i semeèstvo pri bãlgarite katolici ot Plovdivsko prez vtorata polovina na HH v. S. 2003. na Ànkov. Vel~eva. Predstavite na nomadite arumãni za usvoenata teritorià.1 2005.. Pastirite ot Gramos.. bita i folklora na malcinstvenite grupi naselenie v Bãlgarià i obnarodva rezultatite ot tàh. S. (sãstavitel) Evreite po bãlgarskite zemi. Ek. Mikov. istorià. 10 V`. B. Folklorni profili na mäsälmanski svetci v Bãlgarià. S. koèto usãrdno izsledva tradicionnata i sãvremennata kultura na bãlgarskite aliani. Armencite v bãlgarià — kultura i identi~nost. Makedonià i Gãrcià. ¼Bãlgarska etnologiའili v otdelni izdanià (naprimer sbornicite ¼Obænosti i identi~nosti v Bãlgariའpod sãstavitelstvoto na A Krãsteva. St. . cincari ili kucovlasi12. i ¼Lice za identi~nost½ pod sãstavitelstvoto na N. Sv. S... S. S. posveteni na istoriàta i kulturata na islàmskite obænosti v Bãlgarià i na Balkanite i na dvata toma pod naslov ¼Spe{na antropologiའna st. 1998. A..RA^KO POPOV: BÃLGARSKATA ETNOLOGIÀ V PERIODA NA PREHODA 115 Sled promànata opredelen i zaslu`en izsledovatelski interes predizvika i etnolo`koto izu~avane i na drugi etni~ni obænosti u nas kato armenci10. identi~nost. 12 V`. zanimavaæ se s narodnite kultove kãm {iitskite svetci i na G. Kalendarni praznici i obi~ai na bãlgarskite katolici. — Bãlgarska etnologià.. 1999 g. @elàzkova. ^ast ot rezultatite ot tazi deènost i ot nau~nite analizi sa publikuvani v sp. na B. Aleksiev15.

Osoben interes predizvikaha izlo`bite za bita na bãlgarite ot Zapadnite pokraènini (¼Razse~eniàt dvor½) i za nosiite na bãlgarski preselnici ot Makedonià i Trakià (¼Bagri ot Makedonià i Trakià½)16. S. izsledvanià vãrhu sãvremenià politi~eski `ivot i promenite v nego. v koàto se vklä~iha etnolozi ot Sãrbià. 17 Dokladite ot trite poredni bãlgaro-srãbski konferencii sa publikuvani v sbornicite @izneniàt cikãl. Rusià. Bih iskal da spodelà udovletvorenieto na mnogo muzeèni i institutski specialisti. 79–90. Naè-obæo v tazi sfera bih razgrani~il slednite izsledovatelski napravlenià: izsledvanià vãrhu socialisti~eskata i postsocialisti~eskata vsekidnevna kultura. Vsekidnevnata kultura na bãlgari i sãrbi v postsocialisti~eskià period. ¼Na gosti u banatskite bãlgari½. Etnolo`ki aspekti na vsekidnevnata kultura½. u Teneva. & 4. predizvika Me`dunarodnata nau~na konferencià na tema ¼Socializmãt — realnost i iläzii. 2002. Avstrià i Germanià. Obi~aji `ivotnog ciklusa. S. 3). 2002. Osoben interes prez làtoto na 2002 g. kakto i na stranicite na akademi~nite spisanià ¼Bãlgarski folklor½ i ¼Bãlgarska etnologià½. ¼Karaka~anite v Bãlgariའ(pokazana ~asti~no i v Germanià). ¼Sveæeniàt pãt na bãlgarskite evrei½. Tezi sãvmestni proekti priklä~vaha s organiziraneto na dvustranni nau~ni konferencii u nas i v Sãrbià17. Rãkovoditel na proketite ot bãlgarska strana e prof.. Sãæestven tlasãk v procesa na etnolo`koto izsledvane na socialisti~eska i postsocialisti~eska vsekidnevna kultura dadoha dva poredni me`dunarodni dogovora na EIM s kolegi ot Srãbskata akademià na naukite. ~e nàkoi ot proektite za izu~avane na malcinstvenite i na drugi ezikovi i religiozni obænosti v Bãlgarià nameriha svoà materializiran izraz v podgotovkata na redica izlo`bi za tàh v zalite na Nacionalnià etnografski muzeè. 2000. — Bãlgarska etnologià. N. Tehnite nau~ni rezultati sa publikuvani v po-golàmata si ~ast v spomenatite ve~e osem toma vãrhu istoriàta i kulturata na islàmskite obænosti na Balkanite. . 16 Po-podrobna informacià za spomenatite izlo`bi v`. dfn Radost Ivanova. Beograd. ¼Armencite v Bãlgarià½.116 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA `eti ot Korana. koàto se poe v Muzeà za pãrvi pãt sled 1989 g. Tuk e màstoto da pod~ertaà. Nacionalniàt etnografski muzeè na granicata na dve hilàdoletià. Etnolo`ki izsledvanià na sãvremennostta. 2005. koito s istinska ohota i anga`iranost se vklä~iha v podgotovkata na izlo`bite za ¼drugite½ — iniciativa.. izsledvanià vãrhu gurbeta i dne{nite migracionni procesi. S udovolstvie æe spomena nàkoi ot na{ite uspe{ni izlo`bi: ¼Ciganite ot staro vreme½ (gostuvala v Ungarià i v mnogo gradove na Bãlgarià).

Kraev). — Bãlgarska etnologià. 5–13. Provedenata prez 2004 g. vãrhu masovata poàva na ekstrasensi. Politi~eskite promeni.RA^KO POPOV: BÃLGARSKATA ETNOLOGIÀ V PERIODA NA PREHODA 117 Dokladite bàha publikuvani v otdelen sbornik i po moà precenka tova e pãrviàt spolu~liv opit za interpretacià na redica proàvlenià na socialisti~eskià na~in na `ivot ot gledna to~ka na etnologiàta. S. anglièski i srãbski ezik. otrazen na stranicite na sp. svãrzana s izvestni politi~eski i obæestveni deèci. & 2–3. svãrzani s pogrebenià na t. Nau~en etnolo`ki interes predizvikaha risunkite-grafiti po obæestvenite sgradi. poredna bãlgaro-srãbska konferencià na tema ¼Vsekidnevnata kultura na bãlgari i sãrbi v postsocialisti~eskià period½ raziskva osobeno interesni i novi temi kato vliànieto na srãbskata folkmuzika i na srãbskata kuhnà vãrhu bãlgarskata ~alga19 i srãbskite restoranti u nas. Drugarskiàt sãd v socialisti~eskoto e`ednevie.. Etnologià na promànata½ (1997) be izdadena na bãlgarski. vãrhu politi~eskite näansi. 2002. svãrzani s prehoda ot totalitarizãm kãm 18 Socializmãt — realnost i iläzii. rolàta i zna~enieto na brigadirskoto dvi`enie i na domovete za sãvremenen bit i prazni~nost. vãrhu neoezi~eskite neformalni sdru`enià i tàhnata deènost.. lozungite i skandiraniàta po vreme na politi~eskite mitingi i vsi~ki ostanali znaci na protesta. Monografiàta na Radost Ivanova ¼Sbogom dinozavri. Na nau~en analiz bàha podlo`eni interesni aspekti ot socialisti~eskoto ni minalo kato: arhitekturnite proàvi na vlastta v centãra na stolicata i na rabotni~eskata klasa v panelnite kompleksi v predgradiàta. Benovska-Sãbkova. ¼@enata dnes½ i mita za neènoto ravnopravie. S. ideala za `enata tru`eni~ka i traktoristka. po tozi povod i sbornika ^algata — za i protiv. — Bãlgarska etnologià.nar. vãrhu vãve`daneto na novi praznici kato denà na Sv. V`. @. analiz na ritualnite socialisti~eski pobratimàvanià me`du bãlgarski i poma{ki seliæa v Rodopite. Znacite na protesta. mutri i s impozantnoto oformlenie na tehnite grobove. na socialisti~eskite rabotni~eski praznici. kakto i na deènostta na socialisti~eskià drugarski sãd18. vãrhu sãvremennite rituali. Etnologi~ni aspekti na vsekidnevnata kultura. dobre do{li krokodili. 1997. magove i kontaktâori. oæe Pimpireva. Oæe v na~aloto na 90-te godini nàkoi na{i kolegi zadãlbo~eno zapo~naha da izu~avat i dokumentirat politi~eskite proàvi na protesta20 i promenite v politi~eskià `ivot. 19 V`. Valentin i dr. M. 20 V`. . 1999 (sãstavitel G. 2003. 96–109. vãrhu sãvremennata mitologià. & 3–4. naslagvani vãrhu futbolnite otbori i tehnite zapalànkovci.

i tàhnoto otra`enie vãrhu e`ednevieto na bãlgarite s proàvite na klientelizãm i korupcià. — Pak tam.n. R. Etnolozite ne ostanaha bezu~astni kãm izu~avaneto na tova sãvremenno àvlenie Prez poslednite nàkolko godini moi kolegi sformiriha problemna grupa ¼Kultura na gurbeta½. Luleva24 rãkovodi me`dunaroden proekt po temata s u~astieto na ruski kolegi ot Etnografskià institut v Moskva. kriza v kulturata. d-r A.118 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA demokracià. & 2–3. & 2–3. — Bãlgarska etnologià. 129–148. po tozi povod Ivanova. 23 V`.) i ¼Gradivo za etnologià na migraciite½ (2006 g. Kãm nastoàæià moment st.s. V tozi red na mislite bih spomenal i nàkoi ~asti~ni izsledvanià vãrhu sãvremennite naglasi na bãlgarite po otno{enie na tàhnoto li~nostno identificirane kato balkanci i/ili evropeèci s ogled na proti~aæata globalizacià22. 22 Krãsteva-Blagoeva. interpretiraæi simvolite na politi~eskata vlast na regionalno i nacionalno ravniæe21. naprimer Georgieva. — Bãlgarska etnologià. 2003. Tà se zanimava s izsledvane na me`dupolovite vzaimootno{enià v tradicionnià i sãvremennià period (socialisti~eski i postsocialisti~eski). O~evidno e. Rod i vlast. 2003. ^ast ot nau~nite rezultati v sferata na etnolo`koto prou~vane na sãvremennata emigracià bàha publikuvani v sbornicite ¼Da `ivee{ tam. Polov red (gender order) i transformacià. Strukturata na vlastta v tradicionnata obænost na pomacite v raèona na ^e~ (Zapadni Rodop). Karamihova. Aspekti na kolektivnata identi~nost. . A. 96–109 i cit. V sferata na politi~eskata antropologià se poàviha statii.. 24 V`. 1993.. S. ~e etnolo`koto izu~avane na sãvremennostta v naè-{irokià smisãl na dumata dava osobeno interesni rezultati i nabelàzva vse pove~e izsledovatelski horizonti23. Iliev. Francià. Luleva. Ispanià i arabskite strani. 4) Genger-problematika e sãvsem nova za bãlgarskata etnologià. E. S. Il.½ (2004 g. da se sãnuva{ tuk. Bãlgarinãt v kriza — evropeec ili balkanec. 21 Srv. sa obekt na etnolo`ki analiz v monografiàta na Milena Benovska-Sãbkova ¼Politi~eski prehod i vsekidnevna kultura½ (2001). Emigracionni procesi v na~aloto na HHÇ v.) pod sãstavitelstvoto na M. 2002. Cv. Kultura na krizata. tam lit. Avstrià. Avstralià. Sãvsem estestveno sled padaneto na ¼`elàznata zavesa½ mnogo bãlgari potãrsiha pãtà na svoeto æastie i realizacià v ~u`bina. — V: Etni~eskata kartina v Bãlgarià½. V Zala 19 na EIM te periodi~no iznasàt lekcii vãrhu kulturata i na~ina na `ivot na dne{nite bãlgarski vremenni ili postoànni emigranti v SAÆ.

april 2004 g. U. . 2006) na anglièski ezik. Soziale Netzwerke in Bulgarien (Kaser. Johler. Gâote institut v Sofià i EIM organiziraha me`dunarodna konferencià. struva mi se naè-obæo i bez pretencii za pãlna iz~erpatelnost. 2001. Perspektiven. Bulgarisch-Oesterreichisches Kolloquium (Beitl. 2003. Kittsee. Kooperationen. V tova otno{enie EIM izdade tri broà na sp.. u~astva v napisvaneto na 9 kni`ki ot poredicata ¼Ethnologia Balkanica½ s me`dunarodna redkolegià i podgotvi redica muzeèni katalozi i albumi na anglièski. Kontextualisierung. Budapest. Dokladite ot konferenciàta æe bãdat publikuvani v br. Weimar. Hg. frenski i ispanski ezik.RA^KO POPOV: BÃLGARSKATA ETNOLOGIÀ V PERIODA NA PREHODA 119 5) V oblastta na sãvremennata etnolo`ka metodologià e nu`no da pod~ertaà zasilenoto zna~enie i izpolzvane na avtobiografi~nià podhod v etnolo`koto izsledvane v naè-novo vreme. 4 na sp. Srv. izgle`dat nàkoi ot novite tendencii v razvitieto na bãlgarskata etnologià sled politi~eskata promàna ot esenta na 1989 g. K. Wien. Zatova se nalo`i tehnite po-seriozni i interesni posti`enià i rezultati da bãdat preve`dani i publikuvani na drugi ezici i po tozi na~in da stanat dostãpni za po-{irok me`dunaroden ~itatelski krãg. Koeln. LXXXIII. Kittsee. po tozi povod naprimer izdaniàta s rezultatite ot dvustranni bãlgaro-avstrièski proekti: Europaeische Ethnologie an der Wende. Taka. Avstrièskiàt nau~en institut. Brunnbauer. Die Museumssamlung — Samlungsintention. Golàmo zna~enie izigraha i razli~nite sãvmestni me`dunarodni dogovori po linià na BAN i na drugi nau~ni i obæestveni institucii.).. 25 V`. V oblastta na etnomuzeologiàta bãlgarskite etnografi vzeha u~astie v trite poredni me`dunarodni konferencii. ¼Ethnologia Bulgarica½ (1998. 2001. R. Spored men sãæestven moment ot rabotata na bãlgarskite etnolozi sled promànata be da nameràt sãotvetnite pãtiæa za izlizane ot sãstoànieto na izvestna ¼zatvorenost½ i nepopulàrnost. Wien. Hg. posvetena na vãzmo`nostite za prilagane na tozi metod v etnologiàta. 2000. 2001. koito zasiliha nau~no-izsledovatelskite i muzeèno-prilo`nite kontakti s kolegi ot Balkanite i Evropa25. Auswahlkriterien.). Aufgaben. Po tozi povod prez m. ¼Bãlgarska etnologiའza 2004 godina. izdaniàta s publikuvanite dokladi Neprajzi ertesito. Vom Nutzen der Verwandten. posveteni na problemite na etnografskite muzei v Centralna i Ägoizto~na Evropa. Kl.

gender issues etc. . everyday post-socialist culture. new topics were broached which had hitherto not been the subject of ethnographic study such as: urban culture. Following democratic change in Bulgaria in 1989. These topics often form part of international research projects. the culture of Bulgarians living abroad. the culture of ethnic minorities in Bulgaria. numerous individual and collective monographs on these questions have been published. which produced extensive collections of articles on the folk culture of individual regions and villages. migration processes.120 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA Rachko Popov (Sofia) Ethnology in Bulgaria following democratic Change Summary The indisputable success of ethnology under Socialism in Bulgaria was the systematic study of regional phenomena in the traditional culture. So far.

zvukove a audiovizualni edice (CD). pisni. etnicke stereotypy v textech lidovych pisni. kolektivni a historicka pamet’. region a ln i sb i rky ). Zameruje se na tato temata: folklorni `anry. (121–137) UDK 398(437)œ19/20Œ 398:303(437) Jana Pospi{ilova — Marta Toncrova (Brno) SOU^ASNY STAV A VYVOJOVE TENDENCE V ^ESKE FOLKLORISTICE Prehled o hlavnich vysledcich a tematickych okruzich folkloristickeho badani v ^eske republice od poslednich desetileti 20. jako byl Jiri Horak. Je zamerena na publikovani nasledujicich materialu: prameny ( edice historick y ch materi a l u . teoretick e studie (puvodni. Dagmar Klimova a Oldrich Sirovatka. historie badani (bibliografie. Badani je zamerene na vyzkum a studium folklorni prozy. Na prelomu milenia probiha folkloristicke badani hlavne v ramci akademie ved a vysokych {kol. V povale~nem vyvoji ~eske folkloristiky se rysuji dve cesty — proud vyvoje a proud utlumovani. Morava. detskeho folkloru. ktery navazal na ~innost pracovi{te zrizeneho v roce 1946. Jaromir Jech. Leta postupneho rozvoje v padesatych a {edesatych letech minuleho stoleti byla vystridana obdobim omezovani folkloristicke prace v letech sedmdesatych a osmdesatych. V povale~nem vyvoji ~eske folkloristiky se rysuji dve cesty — proud vyvoje a proud utlumovani. Institucionalne bylo folkloristicke badani podporeno v roce 1953 ustanovenim samostatnych pracovi{t’ Ustavu pro etnografii a folkloristiku v Praze a v Brne v ramci nove vznikle ^eskoslovenske akademie ved. kulturni aktivity v prostredi nejmlad{i generace. slovniky. podil folkloru v tradi~nich a novych slavnostech. Po roce 1989 se rozviji edi~ni ~innost. jeji` badatelske postupy se vzdalovaly. diferencovaly od metod literarni a hudebni vedy. v dobe tzv. Slezsko Folkloristika se po druhe svetove valce v ~eskem a ~eskoslovenskem prostredi postupne konstituovala jako samostatna vedecka disciplina. stoleti — ^echy. politi- . reedice). p. V Bratislave byl roku 1953 zrizen Narodopisny kabinet. Karel Horalek. pozdeji Narodopisny ustav Slovenske akademie ved. Kli~ova slova: Slovesny a hudebni folklor — badani — 20. ~eske men{iny v cizine. monograficke studium vyzna~nych nositelu. ^eskou slovesnou folkloristiku reprezentovaly v te dobe predev{im takove osobnosti. encyklopedie).JANA POSPI[ILOVA — MARTA TONCROVA: SOU^ASNY STAV A VYVOJOVE TENDENCE … ISBN 978-86-7179-057-4. stoleti do sou~asnosti. (2008).

Kuldy (Sirovatka 1963). Pohadky a povesti z Ro`novska B. J. Zde vy{ly nasledujici celonarodni a regionalni sbirky: ^eske narodni pohadky K. Byly sledovany `anrove a nametove okruhy. ktere zridilo edici nazvanou Lidove umeni slovesne. Zpristupnovani lidove slovesnosti {ir{i verejnosti se v polovine padesatych let 20. (Jech 1971) Lidove povidky ze Slovacka (Frolec–Holy 1967). [. Baara (Lu`ik 1976). Pohadky z Moravy (Sirovatka 1959). Vyzkum byl zameren take na ruzne typy vyprave~u ([ramkova–Sirovatka 1977). M. V uvedene edici byla vydana dila na{eho i svetoveho folkloru doprovazena vedecky fundovanymi predmluvami a poznamkovym aparatem. Toto pojeti vychazi predev{im z badatelskeho zamereni brnenskeho akademick e ho pracovi{t e . Horacko ad. odkud byli po roce 1945 odsunuti Nemci a mista byla osidlena ruznymi obyvateli z vnitrozemi ^eskoslovenske republiky i reemigranty ze zahrani~i. Hornacko. Chodske pohadky a povesti (Kramarik 1956). sv. Sirovatka 1992). 2. Lidove povidky z Podkrkono{i J. [ramkova 1975). detskeho folkloru. etnomuzikologem Karlem Vetterlem (1898–1979) a folkloristou Oldrichem Sirovatkou (1925–1992). [. Kladske povidky J. nem` sledovane folklorni projevy `iji. stoleti do sou~asnosti. z nich` nejvyznamnej{imi byli vyprave~i ze Slezska. v~etne vzpominek na druhou svetovou valku a na partyzansky odboj (Heroldova 1977. Moravske Kopanice). povesti a povere~na vypraveni (Hornacko. o nich` byly vydany monografie (Satke 1958. Vala{sko. Nejstar{i ~eske pohadky (Dvorak 1976).122 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA cke normalizace. hudby a umeni (pozdeji Odeon). Vala{sko). Terenni folkloristicky vyzkum probihal v ruznem prostredi — v {edes a t y ch a sedmdes a t y ch letech minul e ho stolet i v n e kter y ch etnografickych regionech (Kladsko. s prihlednutim k prostredi. Kadáubiec 1973). Kubina (Jech 1958). stoleti ujalo Statni nakladatelstvi krasne literatury. v jednotlivych obcich a v pohrani~nich oblastech.). studiu a vydavani folklorni prozy. V na{em prispevku podame prehled o orientaci folkloristickeho badani v ^eske republice od poslednich desetileti 20. Kubina. pisni.) a vzpominkova vypraveni (memoraty). Po roce 1989 se projevily snahy o zlep{eni teto situace a na prvnim „porevolu~nim“ seminari v Praze byly re{eny aktualni probl e my a perspektivy folkloristiky ( Bene{ – Tyllner 1992 . Chodske pisne a pohadky J. ji` ridil Rudolf Lu`ik. humorky a anekdoty na Morave (Havlikova 1975. napriklad pohadky (Slezsko. Lidova vypraveni z Kladska (Jech 1959). Erbena (Lu`ik 1955). Podlu`i. Jech 1992 . kter e navazuje na teoretick a v y chodiska formulovana prednimi ~eskymi folkloristy. Moravske narodni pohadky a povesti (Siro- . Je venovan vyzkumu. (Jech 1964) a sv. 1. Sou~asny stav v{ak dosud nese stopy naru{eni soustavne folkloristicke prace a nedostatku mladych adeptu oboru. [. 1976 ad.

stoleti byl provaden vyzkum a sber folklorniho materialu. vypravenych autobiografii a dokumentu v ramci jednotlivych projektu: Narodopisny vyzkum ^echu ve Vidni (Pospi{ilova 1996.JANA POSPI[ILOVA — MARTA TONCROVA: SOU^ASNY STAV A VYVOJOVE TENDENCE … 123 vatka–[ramkova 1983). byla publikace Raj~e na u t e ku . Rozvinuty byl zejmena vyzkum u deti {kolniho veku a nekterych skupin mlade`e. Na{ prehled o produkci a zamereni slovesne folkloristiky si proto ne~ini narok na uplnost. 2001) a ^e{i v Bosne a Hercegovine (Uherek. Pohadky a povesti na{eho lidu z narodopisnych sberu akademickeho spolku Slavia (Dvorak 1984). ktera obsahla zakladni oblasti tradi~niho . `e v sou~asne dobe je v tisku kniha brnenske badatelky Marty [ramkove ^eska prozaicka folkloristika v letech 1945–2000 (prehled. V devadesatych letech 20. sou~ ast i publikace jsou materi alove prilohy obsahujici soubory pisni. Interetnicke vztahy sledoval vyzkum v Brne. Projekt Kultura dne{nich deti a mlade`e se zvla{tnim zretelem k folklornim projevum (GA AV ^R A0058604) navazal na vyzkumy konane v sedmdesatych a osmdesatych letech na Podlu`i a v nove osidlenych obcich na ji`ni Morave. odivani mlade`e a traveni volneho ~asu odra`eji vysledky etnologickeho terenniho vyzkumu. Toncrova 2000). v malych mestech i velkomestech. temata. napriklad na tzv. Pospi{ilova 2000). Jeji jednotlive ~asti o vypraveni. Je zde venovana pozornost take marginalnim skupinam mlade`e. Od osmdesatych let do sou~asnosti se zkouma v ruralnim prostredi s tradi~nim osidlenim. zpevu. Lozoviuk. je` predstavuji prurez dne{nim stavem detske kultury a folkloru — jak ho zachytili sou~asni etnologove/ folklorist e. Uherek 2000. povesti. Zavr{enim projektu. bibliografie). pri kterem bylo zaznamenano mno`stvi folklorniho materialu. dal{i byly zamereny pouze na folklor. Na tomto miste je treba uvest. ktera v nejbli`{i dob e pod a d u kladn y p r ehled o ~esk e m b a d a n i . slaveni Velikonoc a dal{ich svatku. Kapitoly o kultu r e a folkloru dne{n i ch d e t i a ml a de`e (Pospi{ilova 2003). anekdot a dal{ich `anru `ijicich mezi detmi a mlade`i. vyvoj. Nektere otazky byly zkoumany v ramci celkoveho etnografickeho vyzkumu. Toncrova 2000. Nejvyznamnej{imi vystupy vyzkumu mesta byla monografie Mesto pod [pilberkem (Sirovatka 1993). ale i prostredi urbannim. na ~esko-polskem a na moravsko-slovenskem pomezi a na styku Dolniho Rakouska a ji`ni Moravy. male formy jako r~eni a porekadla nebo vtipy (Uhlikova. nektere probehly jen v ur~ite vekove skupine. vypraveni. Projekt Reflexe Cikana a @ida v lidovych pisnich ~eskych zemi (prispevek ke studiu etnickych stereotypu ve stredni Evrope) byl zameren na textovou stranku pisni (Toncrova 1999) a nektere slovesne projevy. v~etn e zpracov a n i jednotlivych `anru.

Umo`nil to objev novych skladatelovych zapisu lidovych pisni a tancu. Jan a ~ka (Vyslou`il 1955). `ivotni osudy atd. Vy{la publikace o proslulem stra`nickem prima{ovi Slavku Volavem (Frolcova–Frolec–Pajer 1990). Toncrov a 1998) . vypraveni. detsky folklor). Zde . Krekovi~ova –Pospi{ilova 2006). Jiri Pajer vydal monografii zpeva~ky Marie Prochazkove ze Stra`nice (Pajer 1986). p r i n e m` se zaznamen a v a kompletn i fond. aktivn i i pasivn i repertoar.124 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA folkloristickeho vyzkumu (zpev a hudba. vyprave~ka a zpeva~ka Vera Holubarova z Brna. Vyzkum sou~asne etnokulturni tradice v ramci projektu zamereneho na situaci v hudebnim a tane~nim fokloru v prubehu poslednich zhruba patnacti let mapuje stav v ruznych vybranych moravskych lokalitach. jeji` pisemne materialy jsou ulo`eny ve fondech Etnologickeho ustavu. v ni` byly publikovany do te doby dostupne zapisy. K teto problematice vy{la rada studii i samostatnych publikaci. Dal{ i sb e r a studium autobiografick y ch materi a l u . vzrostl o vice ne` polovinu. stejne jako celkova umelecka ~innost. Z toho vyplynula priprava edice kompletnich Jana~kovych terennich zapisu. Bo~kova 2003) a nekterych vyjime~nych pametniku. byly prezentovany — v~etne videodokumentace — na konferenci @ena z pohl’adu etnologie a z~asti publikovany (Kosikova. vyznamnem prima{ovi z oblasti Hornacka pojednava kniha Du{ana Holeho (Holy 1984). kdy byla vyd a na publikace o hudebn e folkloristick e m d i le L. o Jo`kovi Kubikovi. predsedy Pracovniho vyboru pro ~eskou narodni pisen na Morave a ve Slezsku (1905). Dal{im druhem vyzkumu bylo studium repertoaru jednotlivych interpret u . Do stredu pozornosti se rovne` dostala pri vyzkumu dosud opomijena oblast trampingu a trampske kultury (Altman 2003). Prikladem je pisma~ka. Byla dale sledovana problematika hospod a hostinskych zarizeni jako mist komunikace a osobnosti ~i {tamgastu s nimi spojenych ( Altman 2004) . Jejich po~et je ve srovnani s rokem 1955. Pas a `e zab y vaj i c i se n e kter y mi ot a zkami ~esk e ho slovesneho folkloru (Pospi{ilova 2000) najdeme ve sborniku vydanem u prile`itosti jubilea slovenskeho kolegy Milana Le{~aka (Profantova 2000) a v dal{ich sbornicich z konferenci poradanych slovenskymi kolegy (Profantova 2003. jen` byl predchudcem dne{niho brnenskeho pracovi{te Etnologickeho ustavu. pisnova edice Zpevnik lidovych pisni z Brna (Toncrova 1995) a o hospodach a nejruznej{ich lokalech pojednavajici publikace Kr~emne Brno (Altman 1993). V sou~asne dobe vy{el uvodni svazek teto edice planovane celkem na tri dily (Prochazkova 2006). 1974). Vyznamne tema predstavuje folkloristicka ~innost Leo{e Jana~ka. memoratu a vyzkum archivnich pramenu se soustredil napriklad na vyzkum brnenskych Bulharu (Pospi{ilova. Adler. o nem` byl rovne` nato~en dokumentarni film Majstr (re`ie R.

V ramci grantoveho projektu Promeny lidove kultury v sou~asnosti — videodokumentace a pri dal{ich terennich vyzkumech byly porizeny videozaznamy v mestskem a venkovskem prostredi. a take v ramci projektu Jarni obradni cyklus v tradici ~eskeho lidu (Frolcova. Pracovi{te je vybaveno kvalitni nahravaci technikou — magnetofony a videokamerou. nastupuji na mista drivej{ich instituci. vyjde v roce 2007 sbornik prispevku v ~esko-anglicke verzi. Mi{kerik. Davidova 1974). Jde o novou kvalitu — krome vlastni organizace ma tato ~innost stranku umeleckou a reprezenta~ni. Hrabalova. Zpev mu`u na vychodni Morave hral v`dy dule`itou ulohu a po roce 1989 za`iva nebyvaly rozkvet. Vedle toho byly porizovany videozaznamy pri dal{ich grantovych ukolech. stoleti a jeho vysledkem je hudebni CD-ROM (Davidova–[enkyrik 2002). Jelinkova. vystoupeni folklornich . tradi~ni i nove slavnosti na venkove. Z. pokra~oval i v nasleduj i ci m desetilet i zasluhou Evy Davidove a Jaromira Gelnara. vyrazne interprety a osobnosti (Kosikova 2000). letech 20. Mu`ske sbory prebiraji roli aktivistu kultury v obcich. ktery k tomuto tematu probehl v rijnu 2006. (Ze seminare. J. zachycujici vyro~ni slavnosti a zabavy. ktere sledovaly `ivot a kulturu ~eske men{iny v zahrani~i (Viden. pribyva slavnosti a kulturnich udalosti. Satke. Nove mu`ske sbory se vytvareji v mnoha vesnicich a mestech.) Vyzkum romskeho folkloru. shroma`d’uje se fotograficky a jiny ikonograficky a listinny material. Dokumentuji v{edni a svate~ni `ivot v Brne (trhy. Holubarova. Uvaha O. kdy se sborovy zpev mu`e uplatnovat. Z hlediska pou`ivanych metod se uplatnuje terenni (empiricky) vyzkum prostrednictvim rozhovoru a primeho pozorovani a dotaznikov y ch anket. Byly dokumentovany slovem i obrazem rozhovory s pametniky a osobnostmi pusobicimi ve sfere etnologickeho badani a poluparizace lidove kultury (O. Sirovatky o potrebe systematicke dokumentace a nutnosti soustavnych sber u zejmena v mestskem prost r edi nevyznela naprazdno (Sirovatka 1992: 83). hody. E. Bosna). s jeho` dokumentaci se zapo~alo v {edesat ych letech 20 . Vysledkem byla zvukova edice autentick e ho romsk e ho folkloru usedl y ch i ko~ovn y ch Rom u (Gelnar. Klimova. Studenka). V. zdobeni hrbitovu apod. F.). D. mikula{ska obchuzka. Mikyskova 2000). Po r izuje se zvukov a a audiovizu a ln i dokumentace. stolet i . Ne~as. nositele folkloru. Dale je toto tema sledovano v ramci ~innosti Muzea romske kultury v Brne vznikleho v 90. ktere organizovaly kulturni `ivot v obcich. A. Videonahravky jsou pripraveny k zpracovani v elektronicke databazi. Filmografie (Kosikova 1999) zpracovava filmy z padesatych a {edesatych let tykajici se zejmena lidovych tancu a oby~eju. ruzna tr`i{te. deti a mlade`e. vznikaji take `enske.JANA POSPI[ILOVA — MARTA TONCROVA: SOU^ASNY STAV A VYVOJOVE TENDENCE … 125 sledujeme z hudebniho hlediska velmi zajimavy fenomen — mu`ske pevecke sbory.

slovn i ky a encyklopedie. lokalni katalog pisnovych sberu a pozustalosti nekterych sberatelu a badatelu. historie b a d a n i . Vetterlem (Vetterl 1955. ale take zejmena v souvislosti s mo`nosti psat noty pomoci po~ita~e. V sedmdesatych a osmdesatych letech v{ak bylo vydavani mo`ne jen s obti`emi. Tyllner–Suchomelova 2005). nositele folkloru. ktera se intenzivne rozviji po roce 1989. a je zamerena na publikovani nasledujicich materialu: prameny (edice historickych materialu. pr edstavuj i ci vysledky tzv. pouze v men{ich nakladech prakticky zpracovane materialy pro soubory. Rittersbergove sbirce v roce 1825. Zajonc 2003). Sberatelska ~innost v oblasti folkloru nikdy neustala a vysledky tohoto sna`eni byly deponovany hlavne ve sbirkach pracovi{t’ AV ^R. Navazalo se na linii z padesatych let minuleho stoleti s cilem publikovat co nejvet{i po~et pisni z ruznych oblasti Moravy a Slezska. moravske a slezske vy{ly ve zpracovani Karla Vetterla a` v roce 1994. Vetterl–Jelinkova 1960). Vedle toho se prube`ne provadi zakladni evidence a katalogizace prirustku a doplnovani specialniho katalogu textovych variant pisni tradi~ni listkovou metodou. ktere sberatele shroma`dili v prubehu poslednich sto padesati let. nevydavalo se temer nic. Teprve po roce 1989 se situace zmenila. Byla z~asti zverejnena. Zbyly material v{ak ~ekal na sve vydani desetileti — ~eske pisne vydal Jaroslav Markl (Markl 1987). Bylo zapo~ato s digitalizaci rukopisnych zaznamu. . a to nejen uvolnenim mo`nosti edi~ne pracovat. byt’ v omezen e m i r e. reedice ). Vyrazne zmeny nastaly v edi~ni ~innosti. ne{lo v{ak o vedecke nebo vedecko-popularni edice. teoreticke studie ( p u vodn i . badatele v oboru etnologie ~i popularizace lidove kultury (Uhlikova 1995. Posledni prikladnou vedeckou edici byly Lidove pisne a tance z Vala{skokloboucka pripravene K. regionalni sbirky). guberni alni sberatelske akce provedene v ramci rakouske monarchie. V sou~asne dobe je zpracovavan material ulo`eny ve fotograficke sbirce a ve fonotece. Ve spolupraci s bratislavskym Ustavem etnologie SAV byla pripravena databaze pro v{echny typy dokumentu ulo`enych v dokumenta~ni sbi rce brne nske ho pracovi{t e ( Uhl i kova . a to pisne z ^ech v . bibliografie . Pokud jde o hudebni folklor. Jinak se sbirky nevydavaly. byly pripraveny pro tisk Olgou Hrabalovou (Vetterl 1994). Tato ~innost byla podporovana. V sedmdesatych letech 20. napr. zvukove a audiovizualni edice (CD). stoleti byla napriklad pripravena nejstar{i sbirka z roku 1819 . zvla{te lidove tance. Pro minule obdobi malo pochopitelna nechut’ vedeni ustavu ke katalogizaci folkloru (Sirovatka 1992: 83) je dnes vystridana nad{enim pro rozli~ne elektronicke databaze.126 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA souboru i vyznamne osobnosti. kde pokra~ovaly i pr a ce katalogiza~n i .

Po~ate~ni desetileti 20. Zlinsko a dal{i). Byla to jeho — dnes u` rozebrana — doktorska diserta~ni prace Srovnavaci studie o ~eske lidove slovesnosti (Sirovatka 1996). ^apkova–Korizek 2002) vznikly v ramci priprav na Narodopisnou vystavu ~eskoslovanskou v Praze v roce 1895. Dale byla zpracovana a vydana dal{i ~ast ~eskeho materialu shroma`deneho v prubehu gubernialni sberatelske akce v roce 1819 a objevena teprve v devadesatych letech minuleho stoleti (Tyllner 1995).JANA POSPI[ILOVA — MARTA TONCROVA: SOU^ASNY STAV A VYVOJOVE TENDENCE … 127 Vedle toho vznikla take rada regionalnich nebo lokalnich sbirek ve zpracovani sberatelu a editoru z mimoakademickych pracovi{t’ a instituci v ruznem zpracovani. stoleti pripojuji k teto skupine pramenu nejstar{i zvukove zaznamy hudebniho folkloru. Prvn i z planovanych tri svazku nejstar{i sbirky textu ~eskych pisni ze za~atku 19. Podarilo se realizovat dve souborna vydani vybranych folkloristickych stati jednoho z nejvyznamnej{ich ~eskych badatelu. Badatele z pra`skeho pracovi{te Etnologickeho ustavu pokra~uji ve zpracov a n i a publikov a n i dal{ i ch historick y ch materi a l u . predev{im pro studenty ur~ene Folkloristicke studie (Sirovatka 2002) a z rukopisne pozustalosti byla pripravena publikace ^eska pohadka a povest v lidove tradici a detske literature (Sirovatka 1998). hudebniho. Byly vydany edice pisni z Dolniho Rakouska ([ramkova–Toncrova 1993). V ^echach je jejich autorem Otakar Zich. tane~niho a detskeho folkloru je zarazena do svazku Lidova kultura na Morave nove rady Vlastivedy moravske (Jan~ar 2000). jejich` vznik v letech 1919 –1911 je na Morave spojen se jmenem Leo{e Jana~ka a jeho spolupracovniku Franti{ky Kyselkove a Hynka Bima. La{ska (Toncrova 2004). kde je venovana zna~na pozornost rovne` folklornim projevum (Breclav. Sirovatky. Horacka (Toncrova 1999). stoleti sebrane ~eskym vlastenecky zalo`enym {lechticem Janem Jenikem z Bratric pripravil Jiri Traxler (Traxler 1999). Vsetinsko. a to fonograficke vale~ky. . Hornacka (Toncrova–Uhlikova 2000). Sulkovec–Polom. stejne tak i lidove tance ze stejneho sberu (Stavelova 1996). lidova zpevnost (Toncrova 2005) a kultura deti (Pospi{ilova 2005) byly publikovany ve sborniku vydanem Etnologickym ustavem v edici Kultura — Spole~nost — Tradice (Tyllner–Uherek 2005). Dal{i historicke sbirky — ze zapadnich a severovychodnich ^ech (Kuba 1995. Pe~i obecnich uradu a dal{ich instituci vychazeji mistni ~i regionalni sborniky a monografie obci. O. Brna (Toncrova 1995). Kopie fonografickych nahravek vy{ly v roce 1998 (Nejstar{i 1998) a 2001 (Tyllner 2001). Shrnujici studie k tematum folklor a obrad (Frolcova 2005). Pote~. ^ast pojednavajici o cele sfere slovesneho.

K. osmdesatych. Pavlicova 1997. 2005. Jecha (Ga{parikova 1996). Jde o vecny slovnik. v Narodnim ustavu lidove kultury ve Stra`nici a na vysokych {kolach. J. v Pardubicich a v Liberci. Za specifikum ~eske folkloristiky sedmdesatych. Noskova 2000. pri~em` nektere prispevky se zabyvaji dokumentaci a tridenim hudebniho a slovesneho folkloru. Luffer 2006. Jelinkove (Pavlicova 1992. J. Sirovatky (Valka 1993). Pote. 1995). H. Slovnik ~eske hudebni kultury. se za~al pripravovat v roce 1971. Moravy a Slezska obsahujici folkloristicka hesla je ve stadiu dokon~ovani. 2004. 1983. v Plzni. Folklorem se zabyvaji jednotlivi badatele na univerzitach v Praze a v Brne. v nem` je po~etne zastoupena folkloristika. Ot~ena{ek 1997). Thorove (1995). jsou obsa`eny celo`ivotni pracovni vysledky ~eskych folkloristu J. Z. Markla (Mi{urec 2002). prispeli sloven{ti kolegove a zazemi . folklornich souboru. prace O. v ^echach V. Sborni k z konference ke st emu vyro~i zalo`eni Etnologickeho ustavu AV ^R (Pospi{ilova–Noskova 2006) obsahuje prispevky venovane historii ustavu a dejinam oboru. Satke 1997) a slibne rozvijeji folkloristicka studia a praci s texty mladi adepti oboru pusobici v Praze a v Brne (Bukovsky 2006. co byli nekteri ~e{ti autori na za~atku sedmdesatych let z oboru z politickych duvodu vyrazeni.128 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA K historii badani se vyjadruji ruzni badatele. Na p r elomu mil e nia prob i haj i folkloristick a studia a v y zkum predev{im v ramci akademie ved v Praze a v Brne. Hrabalove (Hrabalova 1982. 2006. ktere vydava Na rodni ustav lidove kultury ve Stra`nici jako prilohu ~asopisu Narodopisna revue. Vondru{kova 2000). I nadale pracuji na svych tematech vedci v penzijnim veku (napriklad Bene{ 2006. Laudove (Bokova–Vejvoda 2001). 2005). ktere se zapojily do teto ~innosti a podilely se na narodopisnych festivalech a slavnostech (Uhlikova. A. v~etne folkloristiky. O jeho po~atcich na Morave a ve Slezsku pojednavaji napr. ale i devadesatych let je treba pokladat uzkou spolupraci s folkloristikou slovenskou. tj. V personalnich bibliografiich. K historii Etnologickeho ustavu AV ^R se vraci jubilejni almanach (Tyllner–Suchomelova 2005). Dal{i dve slovnikove prace se tykaji sfery folklorismu. Ka{parova 2006. Klimova 2005. Dvo r a ka ( Sochorov a 2004) . vesnickych skupin a osobnosti. Vydani se pres ur~ite nesnaze uskute~nilo na konci devadesatych let (Fuka~–Vyslou`il 1997). Uhlikova 2005). A. Narodopisna encyklopedie ^ech. redaktory byli Jiri Vyslou`il a Jiri Fuka~. Polivky (Ga{parikova 2006). Altman se dlouhodobe zabyva dejinami etnografickeho badani (Altman 2001. K. Stav badani umo`nil pripravu encyklopedii a slovniku. Satka (Pospi{ilova 2005) O. J. z~asti je dostupna jeho nova elektronicka verze. Gelnara ( Toncrov a 1992) .

Oblast vyzkumu lidove kultury nevidi badatele jen v klasickem modelu tradice. Brno. ale take o hospodach. jeji` sou~asti je i regionalni lidova kultura a folklor. 1994: Oral history im Bereich Sudmahren-Niederosterreich. folkloristicky seminar v Praze. 2005: Podil narodopisu na rozvoji ~eske narodni spole~nosti na Morave. O hostincich.. J. Regionalismus. Vybor pro sou~asneho ~tenare. (ed): ^lovek na Morave 19. Vzajemna informovanost a komunikace je podporena take ~lenstvim ve vedeckych a redak~nich radach na ~eske i slovenske strane.) Vyberova bibliografie. Bene{ B.–Tyllner L. Brno. .): Franti{ek Su{il (1804–1868). Malir. a to ve forme poradani spole~nych akci (Krekovi~ova–Posp i {ilov a 2006) . Odeon. Na{e sou~asna folkloristicka badani vychazeji z dobrych a kvalitnich z a klad u polo`en y ch p r edchoz i mi generacemi badatel u . ktera prina{i neustaly vyvoj kultury.JANA POSPI[ILOVA — MARTA TONCROVA: SOU^ASNY STAV A VYVOJOVE TENDENCE … 129 Narodopisneho ustavu SAV k tomu. Hanu{. ale umo`novali jim u~astnit se v{ech konferenci a seminaru. ^esky lid 88: 369–376. (ed. 1992: I. Host. Wien: 35–39. ale orientuji se — jako sou~ast evropske etnologie — i na nova aktualni temata. In: Fasora L. 1990: ^eska lidova slovesnost. ale zejmena v jeji `ivotnosti a v jejich novych formach. Etnologicky ustav AV ^R. (Do roku 1918. Altman K. 2003: Zlata doba {tamgastu pra`skych hospod. Altman K. Altman K. 1993: Kr~emne Brno. Tato spoluprace i nadale pokra~uje. Rousinov–Brno: 29 –38. 2004: Hostinsky — Priklad Jaroslava Stopky. Ein Beitrag zur Rolle der Volkskultur in den Euroregionen . ^esky lid 79: 75–77. 2004: Franti{ek Su{il a ~esky narodopis na Morave. Bene{ B. Symposium April. Brno. Praha. Sloven{ti otevreli ~eskym folkloristum nejen publika~ni mo`nosti. spole~n y ch projekt u a neust a l y ch konzultac i p r i vymennych studijnich pobytech v Bratislave a Brne. Bene{ B. vy~epech a putykach v moravske metropoli. Vysledkem spoluprace je rovne` vydavani bulletinu Slavisticka folkloristika (pri Mezinarodni komisi slovanskeho folkloru) od roku 1989. Doplnek. Centrum pro studium demokracie a kultury: 236–249. 2001: Opomijene dilo s narodopisnou tematikou Moravy a Slezska (K etnologickym kapitolam moravsko-slezskeho svazku dila Die osterreichisch-ungarische Monarchie in Wort und Bild). In : Grenzloses O sterreich.. In: Frolcova. jejich` organizovani se ochotne ujali. Altman K. Nesetrv a vaj i jenom u archivniho studia a historicke metody. V. `e ~eska folkloristika nezanikla a mohla se dale rozvijet. Altman K. Literatura Altman K. nabyva na dule`itosti a stavi se do opozice proti globaliza~nim trendum sou~asneho sveta. stoleti Brno. kavarnach a hotelech. Etnologicky ustav AV ^R. jen` je prizna~ny pro tradi~ni lidovou kulturu i pro identifika~ni tendence obci a regionu v sou~asnosti. J. Odkaz a inspirace.

Brno.–[enkyrik T. Praha. Praha. 2001: Hannah Laudova. Frolcova V. Stra`nice. Etnologicky ustav AV ^R. 8. In: Frolec V. Hrabalova O. pracovi{te v Brne. 2002: Gil’a — Dila — Gil’ora.) 1997: Slovnik ~eske hudebni kultury.–Frolec V.– Krej~i M. 1977: Valka v lidovem podani. Dvorak. (ed.–Vyslou`il J. 1975: Tradi~ni pisen v `ivote sou~asne vesnice. Gelnar J. Praha. Bibliograficka priloha Narodopisne revue ~.. (ed. Praha: 75–114. Brno. In: Sou~asny folklorismus a prezentace folkloru. Supraphon. 1978: K vyzkumu pisnoveho repertoaru a hudebniho vkusu sociologickymi a etnomuzikologickymi metodami. Narodni ustav lidove kultury: 86–91. Gelnar J. Heroldova I. Frolcova V. 1984 (ed. 2001: Velikonoce v ~eske lidove kulture. Brno. Stra`nice. Vy{ehrad. Havlikova. Odeon. Praha.–Holy D. 1990: Prima{ Slavek Volavy. Praha. 1974: Romane gil’a.): Kultura – spole~nost – tradice I. Praha. C. 2006: Nekolik poznamek k budoucnosti sbirky Hynka Bima a Franti{ky Kyselkove. (ed. Pisne ola{skych a usedlych Romu. 1983: Pruvodce pisnovymi rukopisnymi sbirkami Ustavu pro etnografii a folkloristiku ^SAV.–[tedron M. p. ^esky lid 62: 20–32. s. ^esky lid 87: 13–54. Prameny z Moravy 1997–1999. (ed. 1982: K d e jin a m hudebn e . . Fuka~ J. Frolec V. K.–Tome{ J. Frolcova V. Narodne osvobozenecky boj volynskych a jugoslavskych ^echu.130 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA Bokova K.–Mikyskova M. Krajske kulturni stredisko. Holy D. 2.–Woitsch J. Blok: 218–220.): Sou~asna vesnice. textove nezmenene vyd.–Uherek Z.): Pohadky a povesti na{eho lidu z narodopisn ych sberu akademickeho spolku Slavia. In: Frolec V. 1996: Jaromir Jech (1918–1992). 1984: Mudroslovi prima{e Jo`ky Kubika. 1975: O lidovem humornem podani na Morave. C. Hrabalov a O. Praha. (ed. Praha.): @ivotni prostredi a tradice. 15.) 2002: ^eska etnologie 2000. Ustav lidoveho umeni.–Davidova E. Havlikova. Muzeum romske kultury o. Praha.–Krej~i M. Brno. Dvorak. 1976: Nejstar{i ~eske pohadky. Ga{parikova V. Blok: 134–138. folkloristiky a sociokulturni antropologie. Odeon. Ustav pro etnografii a folkloristiku ^SAV. Antologie autentickeho cikanskeho pisnoveho folkloru.–Tesar S. 2005: Folklor a obrad v kalendarnim cyklu.–Vejvoda Z. Brno. Davidova E.–Tome{ J. (ed. Ministerstvo kultury ^R. Holy D. Bibliograficka priloha Narodopisne revue ~. 2001 Prag. K. ^asopis Matice moravske 95: 114–127. In: Tyllner L. Supraphon. Muzejni a vlastivedna spole~nost v Brne. Supraphon. I.) 1967: Lidove povidky ze Slovacka. Ustav lidove kultury. II.): @ivotni prostredi a tradice. 2000: Jida{ v povedomi a velikono~ni tradici deti. In: Frolec V. 1975: Folklorni hudba ve svych funk~nich posunech a promenach.–Pajer J. Stra`nice. Narodopisne aktuality 19: 169–178. Ustav lidove kultury. Bukovsky A. Stra`nice. Blok: 208–213. Holy D. Etnologicky ustav AV ^R. Argo. Frolcova V. 1976: O jednom typu lidovych humornych vypraveni. Holubova M. Odeon.folkloristick e ho b a d a n i na Morav e .–Petranova L. Soubor stat i z etnologie. (ed. Brno. The Brian Guinness Charitable Trust.

JANA POSPI[ILOVA — MARTA TONCROVA: SOU^ASNY STAV A VYVOJOVE TENDENCE …

131

Hrabalova O. 1995: Vznik a po~atky moravskeho pracovniho vyboru pro lidovou pisen. In: 1905–1995. Od Pracovniho vyboru pro ~eskou narodni pisen na Morave a ve Slezsku k Ustavu pro etnografii a folkloristiku. Brno, UEF AV ^R: 8–23. Jan~ar J. a kol. 2000: Lidova kultura na Morave. Vlastiveda moravska. Zeme a lid. Nova rada, svazek 10. Stra`nice, Brno, Ustav lidove kultury, Muzejni a vlastivedna spole~nost v Brne. Jech J. (ed.) 1958: J. [. Kubin: Kladske povidky. Lidove umeni slovesne, rada A, sv. 9. Folkloristicke dilo J. [. Kubina, sv. 1. Praha, Odeon. Jech, J. 1959 (ed.): Lidova vypraveni z Kladska. Praha, Statni nakladatelstvi krasne literatury, hudby a umeni. Jech J. (ed.) 1964: J. [. Kubin: Lidove povidky z Podkrkono{i. I. — Podhori zapadni: Lidove umeni slovesne, rada A, sv. 16. Folkloristicke dilo J. [. Kubina, sv. 2. Praha, Odeon. Jech J. 1971 (ed.): J. [. Kubin: Lidove povidky z Podkrkono{i. II. — Ukraji vychodni: Lidove umeni slovesne, rada A, sv. 20. Folkloristicke dilo J. [. Kubina, sv. 3. Praha, Odeon. Jech J. 19611, 19842: Tschechische Volksmarchen. Berlin, Rutten und Loening1, Akademie Verlag2 Jech J. 1992: ^eska slovesna folkloristika v mezinarodnim kontextu. ^esky lid 79: 79–82. Kadáubiec K. D. 1973: Gawedziarz Cieszynski Jozef Jezowicz. Ostrava, Profil. Ka{parova K. (ed.) 2006: Zdenek Ka{par: Zahraj ne, hude~ku. Vala{ske tance z r u k o p i s n y c h s b e r u Z d e n k a K a { p a r a . V se t i n , O b ~ a n s k e s d r u ` e n i Jasenka–Vsetin, Ministerstvo kultury ^R ad. Kordiovsky E.–Klanicova E. (ed.) 2001: Mesto Breclav. Brno, Muzejni a vlastivedna spole~nost. Kosikova J. 1999: Lidove tance a detske hry ve filmotece Etnologickeho ustavu AV ^R. Brno, Etnologicky ustav AV ^R. Kosikova J. 2000: Videodokumentace na brnenskem pracovi{ti Etnologickeho ustavu AV ^R. ^esky lid 87: 249–261. Kosikova J.–Toncrova M. 1998: „@ivot je slu`ba a laska“. In: Hlo{kova H.–Le{~ak M. (ed.): @ena z pohl’adu etnologie. Bratislava, Katedra etnologie Filozofickej fakulty UK, Slovenska narodopisna spolo~nost’ pri SAV, Prebudena piesen — zdru`enie: 69–75. Kramarik J. (ed.) 1956: Chodske pohadky a povesti. Praha, Statni nakladatelstvvi krasne literatury, hudby a umeni. Krekovi~ova, E. –Pospi{ilova, J. (ed.) 2006: Od folklorneho textu ku kontextu. Venovane pamiatke PhDr. Marii Kosovej, CSc. Etnologicke {tudie 15. Bratislava, Ustav etnologie SAV. Luffer J. 2006: Typologicka klasifikace lidovych pohadek a povesti v mezinarodnim kontextu. ^esky lid 93: 287–302. Lu`ik R. (ed.) 1955: K. J. Erben: ^eske narodni pohadky. Lidove umeni slovesne, rada A, sv. 2. Praha, Statni nakladatelstvi krasne literatury. Lu`ik R. (ed.) 1976: J. [. Baar: Chodske pisne a pohadky. Lidove umeni slovesne, rada A, sv. 24. Praha, Odeon. Markl J. 1987: Nejstar{i sbirky ~eskych lidovych pisni. Praha, Supraphon.

132

SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA

Mi{urec Z. 2002: Jaroslav Markl. Bibliograficka priloha Narodopisne revue ~. 16. Stra`nice, Ustav lidove kultury . Nejstar{i zvukove zaznamy moravskeho a slovenskeho lidoveho zpevu (z folkloristicke ~innosti Leo{e Jana~ka a jeho spolupracovniku). The Oldest Recordings of Moravian and Slovak Folk Singing (on folkloristic activities of Leo{ Jana~ek and his collaborators). CD-ROM. 1998, Brno, Gnosis. Nekuda V. (ed.) 1995: Zlinsko. Brno–Zlin, Muzejni a vlastivedna spole~nost v Brne, Muzeum jihovychodni Moravy ve Zline. Nekuda V. (ed.) 2002: Okres Vsetin. Ro`novsko–Vala{skomeziri~sko– Vsetinsko. Vala{ske Meziri~i–Brno–Vsetin, Hvezdarna Vala{ske Meziri~i, Muzejni a vlastivedna spole~nost v Brne, Okresni urad Vsetin. Noskova J. 2000: Narativni metody v sou~asne etnologii. Narodopisna revue 10: 27–29. Noskova J. 2005: Brnensky disent a jeho pohled na „velke“ dejiny. In: Male dejiny vel’kych udalosti I. Etnologicke {tudie 13. Bratislava, Etnologicky ustav SAV: 227–241. Ot~ena{ek J. 1997: Anekdoty parodujici cizi jazyky. ^esky lid 84: 235–238. Pajer J. 1986: Marie Prochazkova /1886–1986/. Zpeva~ka ze Stra`nice. Praha, Ustav pro kulturne vychovnou ~innost. Pavlicova M. 1992: Zdenka Jelinkova. Bibliograficka priloha Narodopisne revue ~. 3. Stra`nice, Ustav lidove kultury (za spoluprace O. Sirovatky a A. Schauerove). Pavlicova M.–Uhlikova L. 1997 (ed.): Od folkloru k folklorismu. Slovnik folklorniho hnuti na Morave a ve Slezsku. Stra`nice, Ustav lidove kultury . Pospi{il J.–Lohvinova V. 1997: ^eske pisne z ukrajinske Volyne. Praha, Ustav pro etnografii a folkloristiku AV ^R. Pospi{ilova J. 1999 (ed.): Sulkovec — Polom. Z minulosti horackych vesnic na moravsko-~eskem pomezi. Brno, Etnologicky ustav AV ^R. Pospi{ilova J. 2000: @iva jmena jako sou~ast mistni tradice a identity. In: Profantova Z. 2000 (ed.): Na prahu milenia. Folklor a folkloristika na Slovensku. Bratislava, Arm 333: 140–146. Pospi{ilova J. 2000: ^e{ky v Bosne. Autobiograficka vypraveni o man`elstvi na pozadi valky. In: Hruby K.–Brou~ek S. (ed.): ^e{i za hranicemi na prelomu 20. a 21. stolet i . Sympozium o ~esk e m vyst e hovalectv i , exulantstv i a vztaz i ch zahrani~nich ^echu k domovu 29.–30. ~ervna 1998. Praha: 81–88. Pospi{ilova J. 2001: Bilder der Kindheit in Erinnerungen. Lebensgeschichten der Wiener Tschechen. In: Roth K. (ed.): Nachbarschaft. Interkulturelle Beziehungen zwischen Deutschen, Polen und Tschechen. M u nchener Beitr a ge zur Interkulturellen Kommunikation. Band 11. Munster a d., Waxmann: 117–131. Pospi{ilova J.–Bo~kova H. 2003: Bulgarische Gartner in Brunn: Ein Blick von innen und von auŸen. In : Roth K. ( ed. ): Vom Wandergesellen zum ' Green Card'-Spezialisten. Interkulturelle Aspekte der Arbeitsmigration im ostlichen Mitteleuropa. Munchener Beitrage zur Interkulturellen Kommunikation. Band 14. Munster a d., Waxmann: 83–105. Pospi{ilova J. 2003: Mundliche Uberlieferung in der Kinderwelt heute. In: Profantova Z. (ed.): Traditional Culture as a Part of Cultural Heritage of Europe. The Presence and Perspektive of Folklore and Folkloristics. Etnologicke {tudie 8. Bratislava, Etnologicky ustav: 119–125.

JANA POSPI[ILOVA — MARTA TONCROVA: SOU^ASNY STAV A VYVOJOVE TENDENCE …

133

Pospi{ilova J. (ed.) 2003: Raj~e na uteku. Kapitoly o kulture a folkloru dne{nich deti a mlade`e s ukazkami. Brno, Doplnek. Pospi{ilova J. 2005: Kultura deti. In: Tyllner L.–Uherek Z. (ed.): Kultura–spole~nost–tradice I. Soubor stati z etnologie, folkloristiky a sociokulturn i antropologie. Praha, Etnologicky ustav AV ^R: 145–182. Pospi{ilova J. 2005 (ed.): Antonin Satke. Bibliograficka priloha Narodopisne revue ~. 19 . Str a `nice, N a rodn i u stav lidov e kultury ( Ve spolupr a ci s Andreou Zoba~ovou). Pospi{ilova J. 2006: Vyprave~ Jan Lysak a jeho pohadky. In: Od folklorneho textu ku kontextu. Venovane pamiatke PhDr. Marii Kosovej, CSc. E. Krekovi~ova — J. Pospi{ilova (ed). Etnologicke {tudie 15. Bratislava, Ustav etnologie SAV: 202–214 . Pospi{ilova J.–Noskova J. (eds.) 2006: Od lidove pisne k evropske etnologii. 100 let Etnologickeho ustavu AV ^R. Sbornik ze stejnojmenne konference konane 5. — 7. rijna 2005 v Brne. Brno, Etnologicky ustav AV ^R. Prochazkova J. 2006: Jana~kovy zaznamy hudebniho a tane~niho folkloru. I. Komentare. Brno, Etnologicky ustav AV ^R, Doplnek. Satke A. 1958: Hlu~insky pohadkar Josef Smolka. Ostrava, Krajske nakladatelstvi 1958. Sirovatka, O. 1959 (ed.): Pohadky z Moravy. Praha, Statni nakladatelstvi krasne literatury, hudby a umeni. Sirovatka O. (ed.) 1963: B. M. Kulda: Pohadky a povesti z Ro`novska: Lidove umeni slovesne, rada A, sv. 14. Klasicke sbirky ~eskeho folkloru, sv. 2. Praha, Odeon. Sirovatka O. 1969: Tschechische Volksmarchen. Dusseldorf-Koln, Eugen Diederichs Verlag. Sirovatka O. 1978: K vyznamu folkloru na dne{ni vesnici. (Problemy a cile.) In: Frolec V. (ed.): Sou~asna vesnice. Brno, Blok: 70–72. Sirovatka O.–[ramkova M. 1983: Moravske narodni pohadky a povesti. Ze sbirek J. S. Men{ika, J. Pleska~e, K. Orla, J. Soukopa a V. [vedy. Lidove umeni slovesne, rada A, sv. 27. Klasicke sbirky ~eskeho folkloru, sv. 4. Praha, Odeon. Sirovatka O. 1988: @anry a funkce sou~asneho ~eskeho folkloru. In: ^eskoslovensky komitet slavistu (ed.): ^eskoslovenska slavistika 1988. Literatura, folklor. Praha, Academia: 233–243. Sirovatka O. 1990: Skupina, lid a narod v koncepci folkloru. Slovensky narodopis 38: 13–18 . P r eti{t e no In : Sirov a tka O. 2002: Folkloristick e studie . Brno, Etnologicky ustav AV ^R: 15–23. Sirov a tka O. 1992: Folklorismus v kulturn i m `ivot e spole~nosti. N a rodopisn a revue:13–19. Sirovatka O. 1992: Hledani cest ~eske slovesne folkloristiky. ^esky lid 79: 82–84. Preti{teno In: Sirovatka O. 2002: Folkloristicke studie. Brno, Etnologicky ustav AV ^R: 190 –195. Sirovatka O. a kol. 1993: Mesto pod [pilberkem. O lidove kulture, tradicich a `ivote lidi v Brne a okoli. Brno, Doplnek. Sirovatka O. 1996: Srovnavaci studie o ~eske lidove slovesnosti. Brno, Ustav pro etnografii a folkloristiku AV ^R. Sirovatka O. 1998: ^eska pohadka a povest v lidove tradici a detske literature. Brno, Ustav pro etnografii a folkloristiku AV ^R.

134

SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA

Sirovatka O. 2002: Folkloristicke studie. Brno, Etnologicky ustav AV ^R. Sochorova L. 2004: Karel Dvorak (1913–1989). Bibliograficka priloha Narodopisne revue ~. 18. Stra`nice, Narodni ustav lidove kultury. Stavelova D. 1996: Lidove tance v gubernialnim sberu z roku 1819. (Prispevek k historick e typologii ~esk e lidov e tane~n i kultury. ) Praha, Informa~n i a poradenske stredisko pro mistni kulturni utvar ARTAMA. [eplakova V. 1984: Folklorni povedomi a vkus sou~asnych generaci. Na prikladu vybranych lokalit Jihomoravskeho kraje. Slovensky narodopis 32: 479–504. [r a mkov a M. 1975: Vzpom i nky a vypr a v e n i o okupaci, odboji a osvobozen i . Narodopisne aktuality 12: 1–22. [ramkova M.–Toncrova M. (ed.) 1993: Ty ran{purske zvony zvona/Die Glocken von Rabensburg lauten. Slovanske lidove pisne z Ran{purku, Cahnova a okoli. Slawische Volkslieder aus Rabensburg, Hohenau und Umgebung. Brno, Ustav pro etnografii a folkloristiku AV ^R, Obecni rada obce Rabensburg. [ramkova M. 1970: Katalog ~eskych lidovych balad. IV. Rodinna tematika. Praha, Ustav pro etnografii a folkloristiku ^SAV. [ramkova M.–Sirovatka O. 1977: Anekdota a jeji vyprave~ (humorista Hubert Malcharek). Narodopisne aktuality 14: 99–106. [ramkova M.–Sirovatka O. 1990: Katalog ~eskych lidovych balad. I. Demonologicke namety. II. Legendarni namety. Katalog der tschechischen Volksballaden. I. Damonologische Themen. II. Legendare Themen. Brno, Ustav slavistiky ^SAV. Thorova V. (ed.) 1995: Kuba L.: Lidove pisne z Chodska. Praha, Ustav pro etnografii a folkloristiku AV ^R, Ministerstvo kultury ^R. Thorova V. 1995: Vznik a ~innost pracovniho vyboru pro lidovou pisen v ^echach. In: 1905–1995. Od Pracovniho vyboru pro ~eskou narodni pisen na Morave a ve Slezsku k Ustavu pro etnografii a folkloristiku. Brno, Ustav pro etnografii a folkloristiku AV ^R: 69–72. Thorova V. (ed.) 2002: ^apkova B.–Korizek K.: Lidove pisne z Upicka. Praha, Etnologicky ustav AV ^R. Toncrova M. 1981: Zpeva~ka Franti{ka Petru a jeji repertoar. Narodopisne aktuality 18, 3: 207–214. Toncrova M. 1992: Jaromir Gelnar (1931–1990). Bibliograficka priloha Narodopisne revue ~. 4. Stra`nice , Ustav lidove kultury. Toncrova M. (ed.) 1993: @ivy odkaz Karla Vetterla (1898–1979). Brno, Ustav pro etnografii a folkloristiku AV ^R . Toncrova M. (ed.) 1995: Zpevnik lidovych pisni z Brna. Brno, Doplnek. Toncrova M. 1999: Obraz Cikana ve folklornich projevech. Bulletin Muzea romske kultury 8: 21–28. Toncrova M. (ed.) 1999: Lidove pisne z moravskeho Horacka. Brno, Etnologicky ustav AV ^R. Toncrova M.–Uhlikova L. 2000 (ed.): Zeman M.: Hornacke pisne. Brno, Etnologicky ustav AV ^R. Toncrova M.–Uhlikova L. 2000: Svuj je svuj, cizi je cizi. Lidova r~eni, porekadla a prislovi ve svetle etnickych stereotypu. ^esky lid 87: 97–106. Toncrova M. (ed.) 2004: Franti{ek Lysek: Pisne z La{ska. Brno, Etnologicky ustav AV ^R a Ministerstvo kultury ^R (ve spolupraci s L. Uhlikovou).

JANA POSPI[ILOVA — MARTA TONCROVA: SOU^ASNY STAV A VYVOJOVE TENDENCE …

135

Toncrova M. 2005: Lidova pisen a sou~asna zpevnost. In: Tyllner L.–Uherek Z. (eds.): Kultura – spole~nost – tradice I. Soubor stat i z etnologie, folkloristiky a sociokulturni antropologie. Praha, Etnologicky ustav AV ^R: 145–182. Toncrova M. 2006: Reflexe Cikana v lidovych pisnich ~eskych zemi. ^esky lid 93: 225–242. Traxler J. (ed.): 1999: Pisne kratke Jana Jenika rytire z Bratric. I. Dil. Praha, Etnologicky ustav AV ^R. Trojan J. 1980: Moravska lidova pisen. Melodika. Harmonika. O harmonicke strukture lidove pisne jako rezultatu melodicke slo`ky. Praha, Supraphon. Tyllner L. (ed.) 1995 : Kunz T. A.: Bohmische Nationalgesange und Tanze. ^eske narodni zpevy a tance: Praha, Ustav pro etnografii a folkloristiku AV ^R. Tyllner L. 1995: Spole~enske a {kolni zpevniky a jejich vliv na zpevni repertoar ~eske spole~nosti. In: Feglova V. (ed.): Tradi~na l’udova kultura a vychova v Europe. Nitra, Katedra folkloristiky a regionalistiky, FHV, V[Pg: 15–21. Tyllner L. (ed.) 2001: Dudy a dudacka muzika. Nejstar{i zvukove zaznamy lidove hudby v ^echach I. CD-ROM. Praha, Etnologicky ustav AV ^R. Tyllner L. 2001: Hudba na ulici mesta. Lide mesta 6. Revue pro etnologii, antropologii a etologii komunikace: 40–55. Tyllner, L.–Suchomelova, M. 2005: Etnologicky ustav Akademie ved ^eske republiky 1995–2005. Praha, Etnologicky ustav AV ^R. Tyllner L.–Uherek Z. 2005: Kultura–spole~nost–tradice I. Soubor stati z etnologie, folkloristiky a sociokulturni antropologie. Praha, Etnologicky ustav AV ^R. Uherek Z.–Lozoviuk P.–Toncrova M. 2000: Bosnia, Bosnian Czech, and migratory Bridges. Praha, Institute of Ethnology of the Academy Sciences of the Czech Republic. Uherek Z. 2000: ^e{i v Bosne a Hercegovine. Uvod do problematiky s vyberovou bilbliografii. Praha, Etnologicky ustav AV ^R. Uhlikova L.–Zajonc J. 2003: Univerzalna karta — dve podoby jedne databaze. In: Blahu{ek J. (ed.): Neni~te archivy! Sou~asne metody dokumentace lidove kultury a digitalizace ziskaneho materialu ~i udaju o nem. Stra`nice, Ustav lidove kultury: 39–51. Valka M. 1993: Oldrich Sirovatka (1925–1992). Bibliograficka priloha Narodopisne revue ~. 5. Stra`nice, Ustav lidove kultury. Vetterl K. 1955: Lidove pisne a tance z Vala{skokloboucka. I. Praha, Nakladatelstvi ^eskoslovenske akademie ved. Vetterl K.–Jelinkova Z. 1960: Lidove pisne a tance z Vala{skokloboucka. II. Praha, Nakladatelstvi ^eskoslovenske akademie ved. Vetterl K.–Sirovatka O. (ed.) 1975: Lidove pisne z Podlu`i. Pisne Jana Ture~ka v zapisech Franti{ky Kyselkove. Breclav, Okresni kulturni stredisko. Vetterl K. 1978: Stari lidovych napevu a formy jejich pre`ivani. Hudebni veda 15, 2: 123–152 Vetterl K.–Hrabalova O. 1994: Gubernialni sbirka pisni a instrumentalni hudby z Moravy a Slezska z roku 1819. Stra`nice, Ustav lidove kultury. Vondru{kova A. 2000: Od folkloru k folklorismu. Slovnik folklorniho hnuti v ^echach. Stra`nice, Ustav lidove kultury. Vyslou`il J. 1955: L. Jana~ek: O lidove pisni a lidove hudbe. Dokumenty a studie. Praha, Statni nakladatelstvi krasne literatury, hudby a umeni.

136

SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA

Zoba~ova A. (ed.) 2004: Po~ita~ove zpracovani osobniho fondu a knihovny prof. Oldricha Sirovatky, DrSc. CD-ROM. Referat byl pripraven v ramci vyzkumneho zameru Etnologickeho ustavu AV ^R AVOZ 90580513

Jana Pospi{ilova — Marta Toncrova (Brno)

Current conditions and trends in Czech folklore studies
Summary In our article we offer an overview of the main findings in various areas of folk culture studies in the Czech Republic from the late 20th century to today. Research focuses on study and analysis of folklore literature, song, children’s folk culture, and the environment in which these manifestations of folklore survive. The concept for our report is based on the main research focus of the Brno academic department, based on the theoretical structure formulated by leading Czech folklore scholars Karel Vetterl (1898–1979) and Oldrich Sirovatka (1925–1992). After the Second World War, folklore studies gradually became established in the Czech (Czechoslovak) academic environment as an independent discipline, the research approaches of which differ from the methods of the literary and music sciences. Institutionally, folk culture research found support in 1953 with the establishment of the independent departments of the Institute of Ethnology and Folklore in Prague and Brno, part of the newly-created the Czechoslovak Academy of Sciences; in Slovakia it was the National Heritage Department of the Slovak Academy of Sciences. The area of Czech folklore studies has experienced two basic periods — a period of growth, and a period of decline. The 1950s and 1960s were years of steady growth, while the 1970s and 1980s saw a period of decline in research on folk culture. At the turn of the millennium, research on folk culture is being carried out mainly within the context of the Academy of Sciences and the universities. There is focus on specific topics: genres of folklore, monograph studies of important figures, cultural activities of children, folklore in traditional and new festivals, current ethno-cultural tradition, collective and historical memory, ethnic stereotypes in folk song lyrics, Czech minorities abroad — Czechs in Vienna, Bosnia, and the Ukraine. Research on current conditions has taken place in various regions, in individual villages and newly-settled border areas. Since the 1980s research has been done in urban as well as rural environments with traditional populations. Interethnic relations have been studied in Brno, on the Czech-Polish and Moravia-Silesia border, and relations between Lower Austria and South Moravia. Some issues were studied within the framework of the general research direction; others were focused on folklore only; other research was done on specific age groups, especially schoolchildren.

JANA POSPI[ILOVA — MARTA TONCROVA: SOU^ASNY STAV A VYVOJOVE TENDENCE …

137

Methodology used includes field (empirical) research through interviews, direct observation, and survey questionnaires. Sound and audio documentation is taken, and photographic and other iconographic and printed material is collected. Basic inventory and sorting of items is done as they are acquired; a special catalogue of song lyrics variations is carried on by the traditional paper method. With the help of an electronic database, the entire collection of the Brno institute will be gradually processed : the photographic collection, the local catalogue of song collections, and the papers of some of the collectors and researchers have already been entered and sorted. The digitalization of manuscript records has also begun. Publishing activities, which have increased significantly since 1989 , are focused on publication of the following materials: sources (editions of historic materials, regional collections) theoretic studies (originals, reprintings) history of research, bibliography dictionaries and encyclopedias audio and audiovisual editions (CD).

ZUZANA PROFANTOVA: FOLKLORISTIKA NA SLOVENSKU

ISBN 978-86-7179-057-4, (2008), p. (139–153) UDK 398(437.6)œ199/200Œ 398:303(437.6)

Zuzana Profantova (Bratislava)

FOLKLORISTIKA NA SLOVENSKU. RECENTNE VYSLEDKY Z PRELOMU TISICRO^IA
Tak ako folkl o r - je dynamick y m vyv i jaj u cim sa syst e mom, tak aj folkloristika, ktora sa nim vedecky zaobera , sa vyvija a meni, a ma taktie` dynamicky charakter. Folkloristika na Slovensku od roku 1989 realizovala svoj vyskumny program vo viacerych liniach paralelne: a) dejiny folkloristiky, b) vyskum `anrov-tradi~ne aj nove `anre /archivy, pramene, katalogy, monografie, ad. / , c ) teoretick e a metodologick e probl e my a vybran e aktu a lne probl e my s u ~asnosti ( folklorizmus, etnoidentifik a cia, stereotypy, kolekt i vna pam a t’, komunikacia, oralna historia, ad’.), d) slavisticka folkloristika. Slovenska folkloristika na prelome milenia, u` bilancovala v roku 2000 . Na tomto mieste si trufam kon{tatovat’, `e cele napredovanie a vyvoj akademickej folkloristiky stoji a pada na iniciative, kreativite a invencii jednotlivych vedcov. A to sa potvrdilo aj po roku 1989. Kon{titutivny princip v na{ej discipline funguje. U` vieme, `e popularita folkloru ma kolisavy priebeh, a silna globalizacia, kulturne niveliza~n e tlaky sp o sobuj u zmeny v akcept a cii folkl o ru najm a u mladej a najmlad{ej generacie, preto vidim rezervy najma v pedagogickej, vychovnej a popularno-vedeckej aktivite slovenskych folkloristov a etnologov. Je neustale potrebne aj zvy{ovat’ imid` slovenskej vedeckej folkloristiky, a to najma v mediach a popularno-vedeckymi ediciami. Preto`e l’udove a narodne tradicie jednotlivych slovanskych narodov su su~ast’ou europskeho aj svetoveho dedi~stva. A Slovensko, slovenska veda a slovenska folkloristika ponuka o tom svedectvo. Kl’u~ove slova: Teoria vedy a discipliny, dejiny folkloristiky, vyskum `anrov, teoreticke a metodologicke problemy folkloristiky

G. Holton rozli{uje menzi vedou „verejnou“ a „sukromnou“. Verejna veda je v podstate in{titucionalizovanou, a „sukromna veda“ je poznanim v tej istej podobe, ako je vnimane, interpretovane a rozvijane jednotlivym vedcom. Nova my{lienka, ktora sa objavuje vo sfere sukromnej vedy, musi byt’ prijata vedeckou obcou, musi byt’ vo~i nej dosiahnuty ur~ity konsenzus, aby bola za~lenena do vedy, aby sa stala su~at’ou verejnej vedy. Nove my{lienky takto prechadzaju sitom kognitivnej i{titucionalizacie, ktora je prostriedkom legitimizacie novych poznatkov a garantom zachovania konzistentneho systemu verejnej vedy. To, ~o

140

SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA

Holton nazyva „verejnou“ a „sukromnou“ vedou, pomenoval J. Feber „socialitou vedy“ a to vonkaj{ou a vnutornou. ^o je teda neod{kriepitel’ne, domnievam sa, je socialna podmienenost’ vedy v zmysle kontextovom. Taktie` in{titucia vedy je nielen ur~itou formou organizacie, ktora reguluje vedecku ~innost’ a sposob vedeckeho myslenia, nie je iba normat i vnym syst e mom v zmysle mravn y ch, pr a vnych a in y ch soci a lne zavaznych normativov konania a interpersonalnych vzt’ahov. In{titucia vedy reprezentuje tie` hodnotovy system, pri~om za najvy{{iu hodnotu je pova`ovane dosianutie vedeckej pravdy. Pri hodnoteni milnulych obdobi vedy na Slovensku, dospeli vedci k pomerne zhodnym kon{tataciam o kvalite spolo~enskovedneho myslenia na Slovensku, ktore bolo charakterizovane-eklekticizmom, averziou k teorii kombinovanou so sklonmi nahradzovat’ teoriu ideologiami, „uvedomelym provencionalizmom“ kombinovanym s nekritickym preberanim modnych ide i , zni `enou sebakritickost’ou vo~i „svojim“( Profantova 2003:83). Toto v{etko plati aj pre etnologiu a folkloristiku socialistickeho obdobia, a `ial’ niektore z tychto znakov pretrvali do su~asnosti. K zasadnemu politickemu a aj spolo~enskemu zlomu do{lo v byvalej ^SSR, v novembri 1989. Nastali predov{etkym politicke zmeny, ale tie` zmeny ku ktorym do{lo v in{titucionalnych, organiza~nych, profesionalnych a aj tematickych {trukturach vyzkumneho systemu v transforma~nom procese, ktory nastupil v slovenskej vede po roku 1989. Tieto zmeny je potrebne zkumat’ predov{etkym ako odpoved’ na podnety a naroky, prichadzajuce smerom od socialnej dynamiky spolo~nosti, vo vazbach na meniace sa postavenie a funkcie vedy a vyzkumu. Vedecka a vyzkumna komunita, ktora produkuje vedomosti a poznanie v odpovediach na nove socialne situacie, a adaptuje sa na ich po`iadavky, hraje sprostredkujucu ulohu medzi externymi narokmi {ir{ieho socialneho a kulturneho kontextu a internym vedeckym a vyzkumnym procesom. Preto, porozumiet’ transformacii vedy a vyzkumu predpoklada, predov{etkym porozumiet’ a pochopit’ zmeny, ku ktorym dochadza vo vedeckej a vyzkumnej komunite: v hodnotovych orientaciach jej ~lenov, socialnych a kognitivnych normach ich tvorivej ~innosti, vo formach vedeckeho styku, v {trukture a dynamike celeho procesu produkcie noveho poznania. V transformacii vyzkumneho systemu nejde v `iadnom pripade o jeho pasivnu adaptaciu k meniacim sa spolo~enskym podmienkam, ale o vytv a ranie z a kladov v y zkumn e ho syst e mu, ktor y bude zodpovedat’ po`iadavkam buducich rokov. V tomto zmysle transformacia vyzkumu nemala byt’ iba personalnou re{trikciou a in{titucionalnou reformou, ale mala byt’ v{estrannou modernizaciou a reorientaciou vyzkumu, a mala by spo~ivat’ v raste jeho odbornej kvality a socialneho u`itku.

podporou vedeckych in{titucii. Historik vedy dnes u` nemo`e . preto`e ud a va ur~it y idealny obraz vyvoja vedeckeho poznania. druha empiricky. Zaroven v{ak prebehol vystra`ny proces kritiky. Znamy teoretik vedy I. a` k realnej aplikacii. Sentimentaliz a cia. analyticka filozofia a {trukturalna tradicia“ (Novosad 1999: 21) Tymto sposobom sa na Slovensku vytvarali podmienky. ako aj produkciu v postkomunistickych krajinach. Dnes. — socialne. Ide o dynamicky otvoreny system. ktora by mala vyhovovat’ „racionalnej rekon{trukcii“ a „vonkaj{iu“ historiu vedy. sociol o gia ~i umenoveda). ktore sa odli{uju v kriteriach exaktnosti. ktoreho charakteristika. akym sposobom prebehla transformacia v na{ej vednej discipline. Novosad charakterizuje devat’desiate roky {tyrmi zakladnym vedeckymi prudmi: „filozoficke myslenie spojene s nabo`enstvo. v ktorom dochadza neustale ku zmenam v oblasti „ontologie“. `e hist o ria vedy je v`dy bohat{ia.t. fyzika. je v`dy ur~itym priemetom do roviny aktualne komunikovatel’neho postihnutia. ekonomick e … Prv a m a charakter normat i vny. a ake pracovne vysledky sme dosial’ dosiahli. Slovensky filozof F. ideologicke. ktor a berie do uvahy ostatne faktory realne sa uplatnuj uce v dejinach vedy. Od generovania hypotez cez kriticke overovanie a navrhy na prakticke vyu`itie. so {tatnou politikou vedy. Vel’mi dole`ite je akceptovat’ a brat’ do uvahy vazby vedy ako systemu napr. ale veda to su aj rozli~ne discipliny. akceptovanymi hodnotami v ramci jednotlivych kulturnych okruhov. Podl’a I.ZUZANA PROFANTOVA: FOLKLORISTIKA NA SLOVENSKU 141 Pribli`im aspon ~iasto~ne . tak ako aj u n a s celospolo~ensk y m chaosom. overitel’nosti a re a lnej vyu`itel’nosti. storo~ia. depolitizacie a odideologizovania. ako s u jej racionalne rekon{trukcie. ktora by verne reprodukovala priebeh minulych udalosti vo vyvoji vedeckeho poznania a bola by zaroven pre systematicku vystavbu daneho vedneho odboru teoreticky podnetna? Je to dilema. ( napr. metodol o gie a aj k posunom v kognit i vnych hodnot a ch. Lakatosa pozname „vnutornu“ historiu vedy. z pohl’adu pomaly dobiehajuceho prveho desat’ro~ia 21. ale proces. Lakatos kon{tatoval. Pojem vedy zahrnuje tie` ine aspekty vedeckej ~innosti. Su~asna veda nepredstavuje nepohyblivy . sp o sobov anal y z a interpret a ci i . Otazka znie: Je vobec mo`na realisticka rekon{trukcia. ale aj politicke. mo`eme u` kon{tatovat’ iste {trukturalne premeny nielen v slovenskej vede ale aj v na{ej discipline. po`iadavkami techniky a technol ogie. Doch a dza k mie{aniu met o d. ustrnuty stav. preto`e podava realny obraz vyvoja vedeckeho poznania. vytv a ranie nov y ch a opra{ovanie star y ch m y tov zasiahli tak zapadne spolo~enskovedne myslenie. psychologicke. v~lenenia sa spolo~enskych vied do procesu europskej integracie. Devadesiate roky vo vede s u pozna~ene v postkomunistickych krajin a ch v{eobecne.j. postmarxizmus.

v ktor y ch sa obnovuje mo`nost’ poznania ur~iteho predmetu reprodukciou kolektivneho poznavacieho subjektu vo vymene generacie vedcov. ktore su podmienene stavom a vnutornymi problemami doteraz znameho a dostupneho fondu znalosti (folkloristika). ~i dokonca uplne rozru{it’. Disciplinarita prinale`i k tym javom. b/ problemove zdroje. Dnes sa discipliny javia inak ako tomu bolo v 19. technologickych .a` veduci k fa{izmu. storo~i. Stabilna kognitivna orientacia na poznanie ur~iteho predmetu sa zachovava vnutornymi socialnymi vzt’ahmi vedeckeho spolo~enstva. ~o je ciel’avedome orientovany a organizovany komplex. Dlho sa predpokladalo. ako vednou disiciplinou.142 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA kon{tatovat’ existenciu disciplin ako nie~o ur~ene. Folkloristiku — ako jednu z vednych disiciplin. by sme mali vnimat’ ako komplex {pecifickych racionalnych ~innosti. discipliny (folkloristika) a jej vyzkumu. Disciplinu mo`no ur~it’ iba v jednote kognitivnych a sociologickych znakov. tym sa uznava zvla{t’ vnutorny vzt’ah vyzkumu a nauky ako kon{titut ivny princip discipliny.aj v dejinach folkloristiky (nacionalizmus. ako rie{enenie zamerane a vymedzene na zlo`ite a . Kuhn (1962) ukazal. Va~{ie ~asove useky zahrnaju podstatne zmeny disciplinarneho vzorca vedy. Problematika vedeckych zmien mo`e byt’ {tudovana aj tak. ku zmene vedeckych znalosti. a bezproblemove. „Vedeckou zmenou“ sa mo`e roz{irit’ fond znalosti. T. ktore mo`u byt’ ovplyvnene externou situaciou v aplika~nej sfere. ale tie` sa mo`e tento fond va`ne naru{it’. Discipl i ny s u samoreprodukuj u ce sa syst e my. `e zistime hlavne zdroje tychto zmien. a inych zmien. dva odli{ne subory mo`nych zdrojov: a/ intelektualne zdroje. komunisticky diktat marx-leninizmu). Zhubny vplyv na rozvoj discipliny a vedy vobec mal obzva{t’ monopol ur~itych ideologii. `e aj vyvoj vedeckych. ale aj v 20. av{ak je to jav otvoreny. vznikom novych problemov. dochadza ku zmenam v typovych {trukturach a k tematickej rozmanitosti tychto znalosti. ktory postupne roz{iruje a d’alej obohacuje fond poznania. dynamicky. dane. V{etko pod diktatom ekonomickych. pri~om tieto vzt’ahy su viac alebo menej obsiahle zakotvene in{titucion a lne. okrem ineho. Dochadza ku zmene p a r a d i g m y ! A takyto proces sa deje aj s folkloristikou. Historik vedy by mal pova`ovat’ ~asove prierezy disciplin za vyvojove formy poznania. v ktorom rozhodujucu zlo`ku tvoria poznavacie ~innosti. ktore su sice v{eobecne zname a akceptovane. zato spravidla mnoho de{trukt i vnych zmien. Su to. ktore zvy~ajne prinesu iba m a lo kreat i vnych. Dochadza ku zmene predmetu badania . politicko-ideologickych. `e tomu tak nie je. potrieb alebo po`iadaviek mimo oblasti vlastnej vedy. predov{etkym poznavacich ~innosti je kumulativny proces.

2/ postmoderna.V minulosti sa intenzivnej{ie venovali folklornej problematike aj G. a aj samotnej discipliny od devat’desiatych rokov 20. A. ad’. Tak sa v predmete folkloristiky dostavaju s novymi komunika~nymi mo`nost’ami aj nove formy folkloru. vznikaju a formuju sa nove `anre. oralna historia. H. ~o stale nazyvame folklorom.~.). postfolklorom. Hlo{kova. Komenskeho. Tak ako folkl o r . Profantova. u` v dochodku. ^o najviac ovplyvnilo podstatu toho. Folkloristika na Slovensku od roku 1989 realizovala svoj vyskumny program vo viacerych liniach paralelne: a) dejiny folkloristiky. pri~om predstavitel’ky dnes u` star{ej generacie su zaroven aj pedagogi~kami. storo~ia. pramene. pristavila by som sa pri in{titucionalnom za{titeni folkloristiky na Slovensku aj s jej publika~nymi organmi. diapazon problemov a pole diskusnych otazok sa ro{iruje.Luther. Z. tak aj folkloristika. DVD.Krekovi~ova. medializacia komunikacie a strata zaujmu o pisane slovo. Cyrila a Metoda v Trnave. stereotypy. Toto vy`aduje integraciu roznorodych znalosti. vyu~uje folkloristiku a folklorizmus H. b) vyskum `anrov-tradi~ne aj nove `anre (archivy. Bu`ekova. ktore maju svoje diel~ie subory a podsubory uloh. etnoidentifikacia.Kilianova a D. atd’. kolektivna pamat’. Vanovi~ova-t. su 3 hlavne momenty: 1/ globaliz a cia. a vyu~uju folkloristiku na slovenskych univerzitach. a ma taktie` dynamicky charakter. 3/ jedn ym z ur~j ucich faktorov tranasform a cie kult urno. Hlavnym centrom folkloristickeho vyskumu na Slovensku je Ustav etnologie Slovenskej akademie vied. ktora u` davno prestala byt’ uzko intelektualnou modou. c) teoreticke a metodologicke problemy a vybrane aktualne problemy su~asnosti (folklorizmus. vzt’ah literatury a folkloru a . sa vyvija a meni. Tu`inska. katalogy. Le{~ak. d) slavisticka folkloristika Skor ako sa za~nem podrobne venovat’ jednotlivym liniam folkloristicke badania na Slovensku (so zameranim najma na slovesnu folkloristiku).civiliza~nych parametrov su~asneho sveta a samotnej psychiky su~asneho ~loveka je vizualizacia. TV. Na Univerzite J.Hlo{kova. H. na Univerzite sv. Katedra etnologie a kulturologie.). to ~o nazyvame interdisciplinaritou a transdisciplinaritou. externe T. film. ktor e vytv a raj u kr i zu celej l’udskej civilizacie. fakelorom. a autorka pritomnej {tudie Z. a vystupuje ako zakladna forma `ivelneho svetonazoru vel’kej ~asti edukovanej populacie. ktora sa nim vedecky zaobera. monografie. glob a lne procesy.. M.ZUZANA PROFANTOVA: FOLKLORISTIKA NA SLOVENSKU 143 naro~ne ulohy. vyu~uje folkloristiku. kulturny obraz. ad. Katedra etnologie a mimoeuropskych {tudii. Bu`ekova.je dynamick y m vyvijajucim sa systemom. T. kde pracuje niekol’ko slovenskych folkloristiek: E. komunikacia. Z.Galiova.

4. Urbancova a pracovali tu donedavna folkloristi O. editor M. ako prve vel’ke kolektivne dielo. etnomuzikologiu O. Bratislava 1996. Encyklopedicky ustav SAV. publika~n y mi org a nmi. aj rozpracovanost’ou jednotlivych `anrov slovenskeho folkloru. boli v Ustave etnologie SAV (d’alej Uet SAV) rie{ene viacere projekty venovane dejinam folkloristiky. Bocanova. Elschek. Katedra etnologie a etnomuzikologie. A. ktoremu sa na tychto miestach venujeme. Jednym z vystupov projektu Uet SAV s nazvom Miesto folklornych tradicii vo vyvine slovenskej kultury (1994–1996) pod vedenim M. Bratislava 2005. Publika~nymi vystupami su viacere zborniky. ktory vychadza na Katedre etnologie a mimoeuropskych {tudii. @enuchova. Slavisticka folkloristika-informa~ny bulletin. @urekova. ale aj k systematick e mu rozpracovaniu koncepcie dejin slovesnej folkloristiky. zvazok.i. J.. Demo a S. Le{~aka a Z. Slovenska v{eobecna encyklopedia. VEDA. Vy{li po~etne {tudie. Le{~ a k. Jagerova.Le{~aka. Tie` na Katedre hudobnej vedy UK v Bratislave. Mu{inka. ktore vychadzaju v Ustave etnologie SAV. predna{a H. ale `ial’ monografia dejin e{te nevznikla. Na uvod. ale aj Etnologicke rozpravy. a) Dejinam folkloristiky je na Slovensku venovana pozornost’ priebe`ne. pod vedenim M. dosial’ nespracovan y m obdobiam. kde sa autori vyslovili nielen k diel~ i m. ako aj Bratislavske periodikum z Katedry etnol o gie a kult u rnej antropol o gie Etnologia Slovaca et Slavica. H. Elschek. Dal’{ou je Encyklopeadia Beliana.Elschekova. a ktore reprezentuje prierez aj dejinami. Publika~nymi organmi slovenskych folkloristov je ~asopis Slovensky narodopis. interdisciplinarnym ~asopisom aj medzinarodnym je Slavica Slovaca. G. bol medzinarodny ~esko-slovensky sbornik s nazvom K dejinam slovesnej folkloristiky. a na Univerzite Kon{tantina filozofa v Nitre. I{lo o osvetlenie vedeckeho myslenia vo vlastnej disicipline. zborniky.[tura SAV. V Ustave slavistiky SAV sa venuje folkloristike K. Profantova. Vydavatel’stvo SAV 1995. Profantova. osobnost’ami. Hudobnej folkloristike sa na Slovensku venuju najma v ustave hudobnej vedy SAV O. ako aj o snahu postihnut’ . Du`ek-etnochoreolog. a etnomuzikologiu a etnochoreologiu B. M. ktoreho vznik pokryl niekol’ko rokov naro~nej prace.Garaj. aj teoretickym myslenim vo folkloristike. Kova~ova. ktory vychadza na pode Jazykovedneho ustavu L’. V obdobi. Profantovej. Na Pre{ovskej Univerzite sa folkloristikou zaoberal donedavna M. osobnostiam. kde o. do ktorej folkloristicke hesla modernym sposobom spracovala Z.II.144 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA oralnu historiu Z. je Encyklopedia l’udovej kultury Slovenska I. Urbancova. Eh-Gala. pripadne Trnavske periodikum Ethnologia Actualis Slovaca. in{tit u ciami. folkloristiku a vybrane problemy z folkloristiky vyu~uju M.

Profantov a . a je venovany 60. Katedra etnologie a mimoeur o pskych {t u di i zorganizovala v y znamn y celoslovensk y semin a r Etnologicke a folkloristicke in{titucie na Slovensku. Pripravila ho a zorganizovala Z. a bol zamerany tie` na analyzu `anrov. Sbornik predstavuje vo svojej {irke a aj hlbokom spektre topikov. CSc.j. o ktorych sa zmienime neskor. folkloristickych. dr. z hl’adiska celospolo~enskych potrieb. Tu sa mo`eme do~itat’o in{tituciach etnologickych. Profantov a svojmu profesorovi. okrem inych. kde s u prispevky slovenskych folkloristov venovane osobnostiam a `anrom. okrem inych oblasti a prudov. dr. ktore vydava Univerzita Komenskeho v Bratislave a pripravuje Katedra etnologie a kulturnej antrpol o gie. dnes u` aj byvaleho veduceho Katedry etnologie a etnomuzikologie (predtym regionalistiky) na FF Univerzity Kon{tantina filozofa v Nitre. Profantova. Tento sbornik. muzikologickych. ktory vy{iel v ramci periodika Ethnologia Slovaca et Slavica 30–31. ktory vy{kolil generacie folkoristov a ktoreho domenou boli v`dy dejiny folkloristiky. byvaleho rieditel’a Uet SAV. . Komenskeho v Bratislave. V t ychto intenci a ch je pripraveny aj sborni k. Profantovej.ZUZANA PROFANTOVA: FOLKLORISTIKA NA SLOVENSKU 145 vyvin discipliny. Okrem po~etnych {tudii aj k dejinam. Bratislava 2000 . Univerzita sv. k 70. Dal{im vyznamnym jubilejnym sbornikom venovanym Prof. a aj byvaleho veduceho Katedry etnologie a kulturnej antropologie FF Univerzity J. bol v su~asnosti ozna~ovany recenzentami za najvyznamnej{i folkloristicky po~in na prelome storo~i. DrSc. humoristicke `anre. Michalkovi. ale aj folkloru ako celospolo~enskeho javu. Vysledkami bolo niekol’ko monografickych publikacii `anrov. ktory v su~asnosti reprezentuje slovensku folkloristiku a ka`dy z prispevkov aj metodologicky a aj teoreticky konotuje smer. narodeninam Kapitoly z dejin slovenskej folkloristiky. 3. Tento projekt kontinuoval d’alej v grantovej ulohe pod nazvom Pramene k ustnej slovesnosti Slovakov (1997–1999) veduca ulohy Z. z ktoreho prispevky su publikovane v periodiku Ethnologia Actualis Slovaca. najvyznamnej{ou publikaciou bola kniha Na prahu milenia. Tento grant kontinuoval v projekte Pramene a dejiny vyvinu ustnej slovesnosti na Slovensku (2000–2002) pod vedenim Z. narodeninam jedneho z najvyznamnej{ich slovenskych folkloristov. prierez dobovou folkloristikou-t. M. ubera. Prof. ad’. Z. ktor y editorsky aj koncep~ne pripravila Z. obsahuje pr i spevky v{etkych akt i vnych slovenskych folkloristov. Cyrila a Metoda v Trnave. A. historicke `anre folkloru. ktor y m sa slovensk a folkloristika a autor samotny. Univerzita Komenskeho Bratislava 2003. Le{~akovi. Folklor a folkloristika na Slovensku. Profantovej sa podarilo dat’ dohromady vzacny autorsky kolektiv. Trnava 2003. J.

Ne`nej revolucii v ^eskoslovensku v roku 1989 v spolupraci Uet SAV a Ustavu pamati naroda v Bratislave. Bratislava 2006 .. dr. Profantova. sumarne su tu prispevky zamerane na dejiny. CSc. `anrom a aj teorii je Folklor v kontextoch. lebo by iste hlb{ie dokreslil l’udsky aj profesionalny profil M. Publikacie vznikli na zaklade medzinarodnej konferencie venovanej 15. ale zato u`ito~nym zbornikom. Venovane pamiatke PhDr. Autor tu zosumarizoval u` skor publikovane {tudie ~asopisecky. Podobny je subor {tudii Tradicia a inovacia. ktoru zostavila H. `anrov. Bratislava 2006 (ed. a `iadny prispevok.. Michalek. su su~ast’ou etnologie. II.146 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA Samotny Prof. Su to jednak star{ie prace. ktory pripravili v koprodukcii moravsko-slovenskej. ako aj jej bibliografia. Sbornik vyznamnym podielom prispel k poznaniu novych dosial’ tabuizovanych skuto~nosti v dejinach na{ich narodov. Droppova.dr. ~o je na {kodu veci.. Pospi{ilova: Od folklorneho textu ku kontextu. a problemove otazky. ako nazna~uje aj vy{{ie spominany sbornik. 1989. CSc. ktore su v podstate subormi jeho {tudii k vybranym a aktualnym problemom doby. Na rozhrani dejin a `anrologie stoji aj vyznamny medzinarodny sborn i k Mal e dejiny vel’k y ch udalost i v ^esko ( a ) Slovensku. editorsky E. L’ubice Droppovej. je subor {tudii. historicke `anre. Krekovi~ova a J. Oralna historia.. ktore vy{li pod nazvom O l’udovej slovesnosti. bibliografia oslavenkyne. I. Bratislava 2005. av{ak aj alegorizaciou poznamenane uvodne prispevky. . Dal’{im jubilejnym. vydal v tomto obdobi tie` niekol’ko publikacii. memoare a spomienkova literatura a folklor. ph. biografie. Su tu publikovane prispevky aj moravskych folkloristov. Kosovej. DrSc. Hlo{kova. Zbornik prispevkov k jubileu doc. je niekol’ko vel’mi kvalitnych {tudii venovanych `anrom. 1968. Bratislava 2005. folkloristickeho badania a dejin v{eobecne. Univerzita Komenskeho Bratislava 2001. ktory edi~ne pripravila H. ktory by bol z generacie `ijucich suputni~iek slovenskej folkloristky. ktory edi~ne spracovala Z. ov{em in memoriam zbornikom . Profantova a vy{iel aj v anglickej mutacii Small History of Great Events in Czechoslovakia after 1948. vyro~iu tzv. VEDA. nositel’om folklornych tradicii. Taktie` jubilejnym. 1996. ktory by sme mohli ozna~it’ aj za zbornik k dejinam. Hlo{kova. b) Slovenska folkloristika bola v skumanom obdobi aktivna aj v oblasti `anrologickej. kde sa autor venuje osobnostiam folkloristiky a aj analyze a historii jednotlivych diel~ich folkloristickych `anrov. Ma rie Kosovej. V zborni ku venovanom vyznamnej slovenskej folkloristke minulej gener acie.) Z. autobiografie. J. na{ u~itel’ a kolega. Univerzita Komenskeho v Bratislave. [tudie o l’udovej kulture. najma tie ktorym vo svojej praci venovala pozornost’ L’.

Le{~ak. bolo bibliofilske vydanie z vydavatel’stva Nestor. podporene nadaciou Prebudena piesen. Luthera: Zabudnute priadky. P. Zostavil M. monotematicky subor Z. Prv y m v a `nej{ i m zamyslen i m sa po roku 1989 nad ` a nrami slovenskej folkloristiky. a participovala na vypublikovani bibliografie: J. ktora z hl’adiska paremiologickej odbornosti o ni~ neobohatila . Z. znovuvydalo publikaciu.ZUZANA PROFANTOVA: FOLKLORISTIKA NA SLOVENSKU 147 Bolo to vydavanie pramenov v rovnomennej edicii Pramene k tradi~nej duchovnej kulture Slovenska. porekadla. Zatureckeho. Selected Writtings in Proverbs. Nestor 1996. Z. Samostatne monografie venovane malym `anrom boli Z. Profantova spolupodiel’ala na organizacii medzinarodnej konferencie o paremiologii a frazeologii. storo~i.P. ktory vydali folkloristky z Uet SAV. Profantovej: Slovenske pranostiky. Bratislava 1997. Le{~ak. Bolo samozrejme publikovanych niekol’ko monografi i ` a nrov. Profantova: Bibliografia slovenskej frazeologie a paremiologie. a ine. storo~ia I. bol sbornik Folklorne `anre-archivy-katalogy. Bratislava 1996. Bratislava 2006 obidve z pracovenej dielne M. Le{~aka. Pramene k tradi~nemu spolo~enskemu `ivotu mlade`e na Slovensku. ktory pripravila s J. Profantova po dokladnom {tudiu a znalosti v{etkych rukopisnych dokumentov aj kore{pondencie z tohoto obdobia (ulo`enu v Rukopisnom archive Matice slovenskej v Martine). Bratislava 2005 a II. 1995 . Zostavili V. Medzi pramene patri aj publikacia Alici Elschekovej: Slovenske l’udove spevy. uslovia a hadanky A. doplnena o novy ndosial’ nepublikovany material z prvej knihy Z. Profantovej: Duha vodu pije. @ial’ bez `iadnych konzultacii so su~asnymi odbornikmi na tieto `anre. Dal{ou vyznamnou monografiou v ramci malych folklornych `anrov. zvyky a povery. Mlacekom. Bratislava 1986. Bratislava 1986. a najnov{ie Pramene k obradovej kulture a sviatkovaniu na konci 20. Bratislava 1995. Pohrebny kancional Jozefa Macha. Bratislava 1991. sformulovala podrobne dejiny malych `anrov na Slovensku a zaroven komentovala t’a`ku situaciu pri sbierani a najma vydani prvej sbierky slovenskych paremii v 19. V roku 2006 vy{li Slovenske prislovia. J. Bratislava 1999. Bratislava1997.Feglova a M. V tomto roku sa Z. Kde v jednotlivych {tudiach venuje autorka pozornost’ vybranym problemom slovenskej paremiologie. vydavatel’stvo Slovensky Tatran. Je to rozsiahla {tudia a obsiahla zbierka. J. A. Dur~o. a uvodnu {tudiu napisala Z. katalogov.1939). D. Skladana. Bratislava 1997. ako aj po~etne diel~ie {tudie. Zatureckeho — vyberu z jeho zbierky. Zostavila Zora Vanovi~ova. ale aj suborne vydania {tudii. Profantovej: Little Fish are Sweet. ako napr. d’alej Slovenske svadby. Profantova: Slovenske prislovia a porekadla. Mlacek. Bratislava. kde vy{lo niekol’ko zvazkov: Pramene k tradi~nej duchovnej kulture Slovenska (obrady.

. S. Druhy pokus bol v roku 1972. R. Tento katalog je vyustenim mnohoro~nej prace na piesnovych `anroch na{ej vyznamnej folkloristky minulej generacie S.). Kole~anyi-Kosovej. V roku 1963 sa V. a kone~ne sa ho podarilo vypublikovat’. Na predchadzajucich sa okrem V. Dal’{im ukon~enym folkloristickym projektom z Uet SAV bol Folklor. Za najvyznamnej{i edi~ny po~in skumaneho obdobia pova`ujeme suborne vedecke vydanie Slovenske l’udove rozpravky I.148 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA su~asnu slovensku verejnost’. 2001. Bratislava 1993. Filova-Baraba{ova. `e v predchadzajucich publikaciach by tieto problemy nerezonovali. Ga{parikovej podiel’ali M. Vydavetl’stvo VEDA. Zostali v nej sice kvalitne {tudie.Ustav etnologie SAV. Prvy krat bol do tla~e pripraveny vyber v roku 1959. III. Franka Wollmana . storo~ia P. Obsahuje porovnavacie komentare k jednotlivym rozpravkovym textom s po~etnymi odkazmi na varianty. (K `anrovym a tematickym aspektom {tudia slovenskeho folkloru). aj prvemu iniciatorovi a vydavatel’ovi slovenskych l’udovych rozpravok z 19. Bratislava 1998. VEDA. Krekovi~ova katalog slovenskych balad. V ramci tohoto projektu editorsky pripravila E. Publikacia vychadza z vy{e 7 000 stranoveho korpusu.3 4 . Odborni~kou na slovensku l’udovu pisen je aj L’. Dob{inskemu. UK Bratislava 2000. a motivicky ho spracovala podl’a najnov{ich katalogov. Burlasova a bol publikovany v periodiku U stavu etnol ogie SAV Etnologick e {t u die 2 . Krekovi~ova (ed. Droppova. ktora pripravila suborne vydanie svojich {tudii Slovenska l’udova piesen. obsahuje v{etky potrebne druhy registrov a ma charakter najmodernej{ej publikacie porovnatel’nej s najnov{imi vydaniami rozpravok. @atko. Jedna sa o vyber zapisov z roku 1928–1947 ktore zapisali poslucha~i slovanskeho seminara Univerzity Komenskeho v Bratislave pod vedenim vyznamneho slavistu profesora PhDr. II. najma ak su . B.autorov A. Ga{parikova podujala za~lenit’ tento material do medzinarodnych fondov kontextov. Burlasov a pripravila aj monografick e vydanie bal a d Slovenske l’udove balady. Katal o g slovenskych narativnych piesni. Pritomny znovu prepracovany korpus je treti v poradi. Scriptum musicum. Ga{parikova. Burlasovej . pramene..texty a kontexty. a pod. Ta`ko vymedzit’ samostatne sborniky. ktore spracovala S. Zvazok I. ale niekol’ko dest’ro~i u` po smrti. Takmer dva a pol tisic stran rozpravkovych textov je dokladnym pomnikom aj slovenskej folkloristike. c) Teoreticke a metodologicke problemy som vydelila samostatne. 2004. E.. Melicher~ika a M. Typenibdex slowakischer Erzahllieder.jeho slovakisticke a europeisticke kontexty. II. Kole~anyi-Kosova. Bratislava 2002. hoci nemo`no povedat’. III. ktore edi~ne pripravila a spracovala V.

) G. narodnej. festivaly. Problematike druhej existencie folkl o ru je zasv a ten y celoslovensk y sbornik z medzinarodnej konferencie editorsky spracovany V. Stretli sa tu teoretici aj l’udia z praxe. . Obraz Romov a `idov v slovenskom folklore. pi{e M. Slovenske folkloristky pripravili sbornik z medzinarodnej konferencie s rovnakym nazvom. Bratislava 2001. ktora vy{la aj v nemeckej mutacii Zwischen Toleranz und Barieren. hudobn e mu.predstavy. Banska Bystrica 2003. kde n a jdeme z a kladn e region a lne in{tit u cie. ( eds. tane~n e mu.ZUZANA PROFANTOVA: FOLKLORISTIKA NA SLOVENSKU 149 jubilejnymi sbornikami. Sbornik je vel’mi prehl’adnym zosumarizovanim celej {irky problematiky folklorizmu na Slovensku za posledne obdobie. Najvyznamnej{ou monografickou pracou komentovaneho obdobia. ktora ma teoreticky charakter je publikacia M. G. s u bory a pojmoslovie z tejto problematiky. `anrov. Bratislava 1992 (eds. Bratislava 1999. a aktualne vypublikovali refr a ty v angli~tine. (Folkloristicke pohl’ady). Tak ako literarny vedec P. Prvym porevulo~nym vysledkom spoluprace folkloristov Uet SAV bol v anglickej mut a cii pripraven y u tly sborn i ~ek k problematike folklorizmu Folklore. folkl o r ako etnoidentifika~n y fenom e n. atd’. o regionalnej literature. Folklorism and National Identification. E. Das Bild der Zigeuner und Juden in der Slowakischen Folklore.folkl o r v etnoidentifika~nom procese. funk~nom {trukturalizme vo folkloristike. Pr i spevky s u venovan e problematike . vy{iel ako prvy zvazok periodickej rady Uet SAV Etnologicke {tudie 1. aj oralnej historii. kontexte. Kniha je vysledkom dlhodobeho vyskumu autora v problematike komunikacie. Problemovy charakter ma aj publikacia E. Krekovi~ova. literarneho folklorizmu. Liba pisal o folklore z pohl’adu literarnovedneho. Sbornik Folklore in the Identifification Processes of Society. identifikacie etnickej. kde sa problematika jednotlivych {tudii prelina a zaroven variuje. dramatick e mu. Kilianova. Bratislava 2000 . O trad i cii. Frankfurt/Main 1998. E. etickych principoch vo folklore. Kili a nov a . K tejto problematike sa via`e aj praca M. The Slovak Cultural Context. a otazky s tym spojene su aktualnymi a revitalizovanymi po roku 1989 v celej euopskej etnol ogii.slovesn e mu. folkl o r v etnickych minoritach a etnicky zmie{anych oblastiach. s u borov e mu a festivalov e mu hnutiu na Slovensku. Le{~ak o liter a rnom folklorizme z pohl’adu folkloristu. reflexia identifik a cie vo folkl o re . Krekovi~ova) Bratislava 1994. Problematika identity. Krekovi~ovej: Medzi toleranciou a barierami. osobnej. [ipku: Slovnik folklorizmu okresu Banska Bystrica. Kysel’om: Folklorizmus na prelome storo~ i . stereotypy. ktor y venuje pozornost’ v{etk y m form a m folklorizmu . Le{~aka O asimilacii folklornej a literarnej komunikacie.

E. Bratislava 2005. konferenciach. ktor y reflektuje su~asny stav . Komorovsky. niektorym vybranym metodam a technikam. Bratislava 2005. S. T. kde sa jeho pr i prave venuje K.zo v{etkych slovanskych krajin. komarativisticke {tudie slovenskych folkloristov. hudby. J. ktory vychadza v spolupraci s Brnenskou pobo~kou Etnologickeho ustavu AV^R. Krekovi~ova. J. Ostatne sborniky slovenskych a ~eskych folkloristiek su . aktualne problemy aj `anre je Traditional Culture as a Part of the Cultural Heritage of Europe. Za vyznamne a vysoko informat i vne pova`ujem IV. A Od pohadky k fame. tanca. Bratislava 2006. ktore su publikovane vo vy{{ie uvedenych sbornikoch a ~asopisoch. U~astnici konferencie sa vyjadrili k aktualnym otazkam terenneho vyskumu. Editedby Zuzana Profantov a . [vehlak. @enuchova v spolupraci s H. Ga{parikovou. .Z. Krekovi~ova. Bratislava 2003. In{truktivnou pomockou osvetov y m pracovn i kom je dosial’ absentovan a a vel’mi potrebn a publikacia M. Narodne osvetove centrum. Slovensk i folkloristi sa akt i vne z u ~ast n uj u aj medzina rodn y ch slavistickych zjazdov. atd’. Toto ~i slo ma nazov z rovnomennej medzinarodnej konferencie Empiricky vyzkum v etnomuzikologii. ako aj archivovaniu. Panczova. V su~asnosti mo`eme do tejto kategorie zahrnut’ v{etky slovakisticke. u` davnej{ie v dochodku. vy{iel ako Etnologicke {tudie 8. sposobom zaznamu textov. S. kde sa {pecializuju najma na folkloristicky a urbanny vyskum. Za samostatny vystup pova`ujeme medzinarodny informativny bulletin Slavisticka folkloristika. Profantova tematicke bloky. ktore vydavaj u slovenski muzikol ogovia. Burlasova. Ga{parikova. d) Slavisticka folkloristika ma na Slovensku dlhe tradicie. Le{~aka: Uvod do folkloristiky. Tento publika~ny organ umo`nuje ziskat’ informacie o najaktualnej{ich publikaciach.K jednotlivym zjazdom pripravila a zorganizovala Z. Revue pre etnomuzikologiu a etnochoreologiu. vyro~iach. M.150 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA V y znamn y m sborn i kom z medzin a rodnej konferencie . Pospi{ilova. The Presence and Perspective of Folkloree and Folkloristics. a d’al{i. Ethnomuzicologicum. E. Kosova. znie nazov utleho sbornika zo seminara o ~eskej folkloristike. Pospi{ilovou z Brna a V. Brno 2005 (red). Bu`ekova: Folklor a komunikacia v procesoch globalizacie. atd’. etnologii a folkloristike. ako vykonnou redaktorkou a aj v spolupraci s J. a predstavovali ju u nas v minulosti mena V. Rozhodne sa tu venovala pozornost’ v y sostne aktu a lnym „ nad~asov y m “ ot a zkam konkretneho terenneho vyzkumu v su~asnosti. Elschek. Redakcia nedavno pre{la do U stavu slavistiky SAV. Editor O. Hlo{kovou. vyhodnocovaniu ziskanych materiaov.

Folklor a folkloristika na Slovensku. v y chovnej a popul a rno . F. a ku zjazdu pripravila medzin a rodn y zborn i k s n a zvom Slavistick a folkloristika na razcesti. preto vidim rezervy najm a v pedagogickej. kde v uvodnej {tudii vymedzila a navrhla 10 najvyznamnej{ich prudov a smerov v slavistickom badani v su~asnosti. Na nasleduj u com kongrese v L’ubl’ane Z. a to najma v mediach a popularno-vedeckymi ediciami. Etnologicke {tudie 10. Medzinarodnom zjazde slavistov v Krakove zorganizovala medzinarodny tematicky blok. Bratislava 1998. kulturne niveliza~ne tlaky sposobuju zmeny v akceptacii folkloru najma u mladej a najmlad{ej generacie. Slovenska folkloristika na prelome milenia. M. Profantova planuje v tematickych blokoch venovanych aktualnym otazkam slavistickej folkloristiky pokra~ovat’. E.vedeckej aktivite slovenskych folkloristov a etnologov.). S. a vypublikovala z neho sbornik pod nazvom Gramatika narodneho mytu a folklor. aj ked’ podmienky nie su v`dy najpriaznivej{ie. Profantov a znovu zorganizovala medzinarodny tematicky blok. Janszek-Ivani~kova. ktory bol vel’mi uspe{ny. H. Divi~anova. Profantova (ed. Ajada~ic. kreativite a invencii jednotlivych vedcov. Vanovi~ova. A Slovensko. Zbornik . A. Bartminski. a na zjazde aj mnohi diskutanti. hoci ideologicky na inych principoch a zaroven vy{koluje novu generaciu mladych vedcov. u` bilancovala v roku 2000 v publikacii Na prahu milenia. `e popularita folkloru ma kolisavy priebeh. (autormi prispevkov su Z. editor Zuzana Profantova. slovenska veda a slovenska folkloristika ponuka o tom bohate svedectvo. Slovenska folkloristika pokra~uje v usilovenej praci svojich u~itel’ov z predchadzajucej generacie. Preto`e l’udove a narodne tradicie jednotlivych slovanskych narodov su su~ast’ou europskeho aj svetoveho dedi~stva. In: Veda a integracia. U` vieme. K. `e cele napredovanie a vyvoj akademickej folkloristiky stoji a pada na iniciative. Z. Pou`ita literatura Novosad. Miceva. D. Hose. Proces integracie Slovenska do EU z pohl’adu vedy. Bratislava 2003. Z. a silna globalizacia. (1999): Idey a tradicie v transformujucej sa slovenskej spolo~nosti. Bratislava 2000. S vysostne aktualnymi prispevkami sa na tematickom bloku podiel’ali aj J . Na tomto mieste si trufam kon{tatovat’. Je neustale potrebne aj zvy{ovat’ imid` slovenskej vedeckej folkloristiky. Stanonik. Michajlova). Kon{titutivny princip vedy v na{ej discipline bezosporu funguje. A to sa potvrdilo aj po roku 1989.ZUZANA PROFANTOVA: FOLKLORISTIKA NA SLOVENSKU 151 V roku 1998 na XII.

Bratislava. analytical philosophy and structural tradition. which is a goal-directed and organised complex as well as a solution aimed at and defined for difficult and demanding tasks that have their partial files and sub-files of tasks. is developing and changing in keeping with its dynamic character. 1999. Ethnologia Actualis Slovaca. In: Ethnologia Slovaca et Slavica. Novosad characterises the 1990s by four fundamental schools of thought: “the philosophical thinking connected with religion. made a great impact on western social-scientific thinking as well as production in post-Communist countries. s. Zostavil Du{an Kova~. Nowadays.. Zbornik Filozofickej Fakulty Univerzity Komenskeho. Veda. Trnava 2003. DrSc. A dynamically developing system. . that what we call inter-disciplinarity and trans-disciplinarity. rational activities in which cognitive activities form a decisive component. Likewise in folklore. There has also been a warning process of criticism. In Slovakia this has helped bring about the integration of social sciences into a European framework. certain structural changes may be observed not only in Slovak science but also in its discipline. This admits in particular the inner relation between research and science as a constitutive principle of a discipline. Venovany Prof. Sentimentalisation.152 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA materialov z vedeckej konferencie v Bratislave 3. Folklore studies as one of the scientific disciplines can be understood as a complex of specific. (2003): Desat’ rokov vedeckej prace v Ustave etnologie Slovenskej akademie vied.” (Novosad 1999: 21). 30–31. J. folklore studies.23–29. Universitas ss. s. novembra 1999. Z. Disciplines are self-reproductive systems in which the possibility of cognition of a certain object by means of reproduction of a collective cognitive subject in the scientists` generation change is restored. (2003): Vyznam dejin vedy pre existenciu discipliny. The Slovak philosopher F. as we come to the end of the first decade of the 21st century. dr. post-Marxism. ways of analysis and interpretations. 81–92 Praca vznikla v ramci projektu VEGA 2/6059/6 Zuzana Profantova (Bratislava) Folklore studies in Slovakia Chief results at the turn of the millenium Summary Knowledge in the 1990 s in post -Communist countries such as Slovakia generally finds itself in universal chaos.–4. Profantova.Michalkovi. SAV. Z. Cyrilli et Methodi Tyrnaviae. zostavovatel’ka a vedecka redaktorka Zuzana Profantova. Profantova. the creation of new and the brushing up of old myths. s. This requires the integration of several pieces of knowledge. In: Etnologicke in{titucie na Slovensku. There is a mixture of methods. de-politicalisation and de-ideologisation.17–21.

This is why I can observe some shortcomings mainly in the educational and popular. post-folklore. c) theoretical.science activities of Slovak folklorists and ethnologists.day ( folklorism. Slovak folklore studies had already been reviewed — Na prahu milenia. Folklor a folkloristika na Slovensku. Thus. d) Slavic folklore studies At the turn of the millennium. resources. while also educating a new generation of young scholars. b) the research of traditional and new genres / archives. new genres arise. communication. not always in easy conditions. The constructive principle in our discipline works. post-modernism that has long since turned out to be a narrowly intellectual fashion but is nonetheless projected as a fundamental form of the elemental ideology of the great part of the educated population. the issues and the field of discussion are expanded.identification. collective memory. mostly among the younger generations. Editor Z. DVDs. 2. Bratislava 2003 (Slavic Folklore Studies at a Crossroads. and oral history. Profantova).ZUZANA PROFANTOVA: FOLKLORISTIKA NA SLOVENSKU 153 Since the 1990s. broadcast communication and the loss of interest in the written word are some of the determining factors in the transformation of the cultural and civilisation parameters of the world and the modern psyche. Editor Z. methodological and selected real issues of the present . stereotypes. Bratislava 2000. Slovak folklore studies goes ahead with the hard work of the teachers from the former generation. We are well aware that the popularity of folklore fluctuates. Profantova as well as Slavisticka folkloristika na razcesti. 3. what is known as folklore. . This proved to be true also after 1989. ethno . it is important to enhance the image of Slovak folklore studies in the media and popular science. such as film. catalogues and monographs etc. and that strong globalisation and cultural pressure cause changes in the acceptance of folklore. Slovakia. Slovak scholarly work and folklore studies all bear witness to this. and the discipline as such have been influenced most significantly by: 1. Bratislava 2000 (On the Threshold of the Millennium. Bratislava 2003.Although ideologically based on other principles. new means of communication also enable the new forms of folklore to penetrate into folklore studies. I dare to state that the entire progress and development of academic folklore studies is grounded in the initiative. As the folk and national traditions of individual Slav nations are part of the European and world heritage. Visualisation. creativity and invention of individual scientists. Globalisation and the global processes that create a crisis for all of civilisation. Folklore and Folklore studies in Slovakia. Since 1989. folklore studies in Slovakia have been conducting research along several parallel lines: a) the history of folklore studies and encyclopaediae. TV.

.

Klju~ne besede: slovenska folklora. Slovstvena folklora Tukaj{nja pozornost velja le ravnini teksta in komaj kaj teksturi in kontekstu. nato prika`e glavne dose`ke na podro~ju zbiranja slovenskih folklornih pesmi. kdo nam ustre`e s povedko. Resni~nega estetskega do`ivetja ob njej smo dele`ni tedaj. ko ga najmanj pri~akujemo: pri~e smo anekdoti. (155–183) UDK 821. biti v `ivo navzo~ pri pravljici. folklornih pripovedi in folklornih obrazcev. je praznik. Prvi pobudi za sistemati~no zbiranje slovenske slovstvene folklore sta bili objavljeni leta 1807 v Laibacher Wochenblatt in leta 1817 ter 1819 v Karntnerische Zeitschrift. panonskega in sredozemskega kulturnega prostora. folklorni obrazci. Uvod [e prej kot se je literatura rodila s knji`nim jezikom. slovanska. germanske. slovanskih prednikov.3:398(497. sladko ali kislo se nasmejemo {ali. srednjeve{ka in novove{ka dedi{~ina. ^lanek najprej ori{e poglavitne motivne lastnosti slovenske slovstvene folklore.4) Marija Stanonik (Ljubljana) SLOVENSKA SLOVSTVENA FOLKLORA IN SLOVSTVENA FOLKLORISTIKA Izrazita prehodnost slovenskega etni~nega ozemlja in zgodovina njegovih prebivalcev je vzrok pestri folklorni motiviki v slovenskem jeziku z ve~tiso~letno substratno dedi{~ino. se je praviloma iz nare~ij. alpskega. znanstveni dose`ki. V njej prepoznavamo sledove antike. ki skupaj ustvarjajo neponovljiv folklorni dogodek. kot ene od zvrsti govorjenega jezika. ko je pripovedovalec hkrati izvajalec. romanske in ugrofinske sose{~ine. in dojeti zvo~no bogastvo in pomensko so~nost posameznega govora in posameznikovega govorjenja in njegovega podajanja. . Sledi poglavje o mo`nostih objave in teoreti~na prizadevanja za konstituiranje slovstvene folkloristike kot samostojne znanstvene discipline. rodila slovstvena folklora. p.8(497. I. slovstvena folklorna motivika. proza. vsaj malo podo`iveti pristnost njihovega `ivega izvajanja v folklornem dogodku.4)(091) 39:001.163. (2008).MARIJA STANONIK: SLOVENSKA SLOVSTVENA FOLKLORA IN SLOVSTVENA FOLKLORISTIKA ISBN 978-86-7179-057-4. pesmi.

ki se v cvetju zdru`ita. Glede na zemljepisno prehodnost slovenskega ozemlja in zgodovino njegovih prebivalcev je folklorna motivika v slovenskem jeziku zelo pestra. krvavo stegno. Literatura VI/4. bela `ena.2 Sv. se uvr{~a v krog anti~nih mitov o Ojdipu. Psihologi~ni paralelizem s posebnim ozirom na motiv slovenske narodne pesmi. {kopnik.1 od katerih so v {tevilnih nare~nih razli~icah {e danes znana : kresnik. 6 Milko Mati~etov. sicer spominja na frigijskega kralja Midasa. vrtnice in lilije. 3 Marija Stanonik. je ta za slovstveno folkloro zakonitost. Matija/Luka. Ljubljana 1999. 1985. mra~nik. Iliri. a o tem vemo bore malo. divji lovec. 5 Zmaga Kumer. Iz prvotne domovine so predniki Slovencev prinesli s seboj baj~ne predstave. Stalno se soo~a s pojavi palimpsesta: izza novo porajajo~ega se besedila je zmeraj znova slutiti obrise prej{njega. Slovenske ljudske pesmi I. Milko Mati~etov. ki so se poosebile v bajnih bitjih.4 Godec.7 Zgodba o divjem mo`u. 4 Marko Golja. v katerih nevesta pred poroko umre.5 Sveti Andrej. Festschrift fur Robert Wildhaber. Slovenska slovstvena folklora. Basel 1973. Pre`itki staroslovanskega miselnega sistema so se do na{ih dni ohranili v razli~nih uverah. ki ubije svoje lastne star{e. IV. Od tod je pri Slovencih znan motiv iz groba rasto~ih cvetlic. ima daljnega sorodnika v Dionizu in Bakhu. Luka Pintar. Boris Merhar. Apulej in druge zgodbe. Se`gani in prerojeni ~lovek. Rimljani). se`gani in prerojeni ~lovek. divji mo`.156 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA 1. Traditiones 14. ki ga opitega ujamejo. 1970. Valens Vodu{ek. Oris motivike po kulturnih plasteh Medtem ko je v literaturi {ele postmoderna odkrila vznemirljivo medbesedilno navezljivost. Vol. ur. Oresteja /folklorne pripovedi o hipnih tranfosrmacijah upovedenh oseb.6 Starogr{ka balada o Haru je podlaga za motiviko slovenskih balad. spominja na mit o Orfeju in Evridiki. ki gre pred pekel re{evat svoje. La fiaba di Polifemo a Resia. Ro{lin in 1 Milko Mati~etov. Ljubljana 1994. torka.3 Orestovo ma{~evanje je na Slovenskem na{lo svoj izraz v pesmi Ro{lin in Verjanko. Slovenska Matica. 1902. Vanjo so pronicale vrednote in predstave staroselcev (Kelti. Nekaterim motivom je mo~ najti zaledje v anti~ni literaturi: Lovec Sam je kakor Polifem iz Homerjeve Odiseje. 7 Ivan Prijatelj. Anti~na sfolklorizirana snov (Prim. . Ro{lin in Verjanko. Zbornik znanstvenih in pou~nih spisov. aksiom. 2 Milko Mati~etov. O bajnih bitjih Slovencev s pristavkom o Kurentu. Ljubljana 1961. vedomec.

Po Ivanu Grafenauerju sega zgodovinsko ozadje teh motivov v 5. Basel 1966. Te`ko je re~i. 8. lahko pa da so se nau~ili plan{arstva in sirarstva keltsko-rimski priseljenci. Internationale Kongress der Volkserzahlungsforscher in Kiel und Kopenhagen (19. biseri) ni toliko vredno kot ubrano dru`insko `ivljenje.–29. 8. Berlin 1961. stol. 1952–1953 (1953). ki ga naseljujeta romanski in germanski `ivelj. Un nuovo anello nelle tradizioni popolari sulla sorca il confine. Frankfurt/Main 1961. Zgodovinski ~asopis 6–7. vite{tvom in novimi redovi za~eli vdirati 8 Ivan Grafenuaer. le da se njegova {aljiva zgodba nana{a na Langobardom sovra`ne Herule. ki se kon~a s poanto: kdor drugemu jamo koplje. 10 France Marrolt. Pavle Zablatnik. 9 Milko Mati~etov. Celovec 1982. 8. ki u~i izdelovati sir. rokopis. so se nau~ili sirarstva tudi predniki Slovencev. suho zlato. Od le-teh. œGefahren beim Aufzeuchen von Volksprosa in Sprachgrenzgebieten. Povodni mo` pa ugrabljeni de~ek odkrije. kar je bilo vzrok za izmenjavo folklornih sestavin med obema narodoma na Koro{kem 9 in Ko~evskem. Historia Langobardum. sam vanjo pade. kot je. Maribor 1988 / Paulus Diaconus. Zur Frage der deutsch . dobrota zmaguje (Sv. Bogo Grafenauer. Slovenska pripovedka o ujetem divjem mo`u.MARIJA STANONIK: SLOVENSKA SLOVSTVENA FOLKLORA IN SLOVSTVENA FOLKLORISTIKA 157 Verjanko) se izmenjuje s kr{~anskimi motivi. ali ima motiv odrezanih las vilam na Koro{kem kak{no zvezo s svetopisemskim Samsonom ali gre za splo{no starodavno uvero o posebni mo~i v laseh. 11 Milko Mati~etov.8 Za novi vek je zna~ilno dolgotrajno sobivanje Slovencev in Nemcev. Zmaga Kumer. Zeitschrift fur Volkskunde 2. Pavle Zablatnik. da ~loveka molitev re{i pred utopitvijo (œUra je pri{la. Od 12.11 Zgodbo. Najdemo tudi slovensko varianto Grimmove Pepelke. Volksbrauchtum der Karntner Slowenen Klagenfurt/Celovec 1992. in 6. stoletje. Lember`ane ali Ver`ejce. da nobeno bogastvo (steklo. stoletja naprej so s kri`arskimi vojskami. ~loveka pa ni!Œ) kako je Bog usmiljen (Suho drvo je zajokalo). Ko~evski zbornik 1939 . . imenovanih Vlahi. Gorate Alpe so Slovence `e od nekdaj povezovale z zahodnoevropskim kulturnim krogom. Anton Padovanski). 10 Etimologija in zemljepisno-zgodovinska metoda v slovstveni folkloristiki odkrivata povezanost slovenskih folklornih motivov celo s Skandinavijo. V slovstveni folklori je tipi~en alpski motiv o divjem mo`u. pozna `e Pavel Diakon. Ur. ki sme{i Ribni~ane. Od zibelke do groba. 1959). 12 Zgodovina Langobardov. kristal.slowenischen Wechelbeziechungen in Volklslied. Schweizerisches Archiv fur Volkskunde 62. da se kopajo v œlanenem morjuŒ.12 Sredozemski podnebni pas odpira pot toplemu jugu. Od tod imata {vicarska in slovenska slovstvena folklora skupne korenine v iztekajo~i se antiki in za~etkih srednjega veka. ko so se v Alpe priseljeni germanski rodovi nau~ili sirarstva od staroselskih Retoromanov. Slovenske prvine v ko~evski ljudski pesmi.

Ivan Grafenauer in Boris Orel. zaradi katerega je propadlo srednjeve{ko rimsko-nem{ko cesarstvo. Ljubljana 1958. Najve~ji sloves med njimi ima Lepa Vida. Raziskovalci slovenske matja`evske tradicije lo~ijo zgodbe o œdobremŒ in œbogobornemŒ Kralju Matja`u (= borilcu z Bogom). da bi se v njej Kralj Matja` pojavljal `e od za~etka. Ljubljana / Sheffield 1998. razreda 4. ur. Interpretation and Concordance of Biblical Motifs in Slovenian Literary Folklore. ki so pri{le v slovensko slovstveno folkloro najve~ s Ivan Grafenauer. sv. Mlada Zora. Od setve do `etve (Interpretacija in konkordanca svetopisemskih motivov v slovenski slovstveni folklori). 18 Marija Stanonik. odli~nih balad (Lepa Vida. Ljubljana 1989. Prve so {irili udele`enci zmagovitih bojnih pohodov ogrskega kralja Matije Korvina. Lepa Vida. Slovenske pripovedke o Kralju Matja`u. Za nobeno matja`evsko pesem ni mogo~e trditi. Raziskovanje srednjeve{ke slovstvene folklore pri Slovencih. rekla. da Tolminci (Slovenci v zahodnem etni~nem ozemlju) pojejo pesmi o Kralju Matja`u. Benedikt). povedk in pravljic. Narodno pesni{tvo. Zarika in Son~ica). Razprave II.14 ki je postala eden glavnih slovenskih literarnih simbolov. ki nosi hrano izbranemu samotarju (tokrat je to ustanovitelj zahodnega meni{tva. 14 Ivan Grafenuaer.18 Na vzhod nam je zgodovina pripeljala za sosede ugrofinske Mad`are. 19 Ivan Grafenauer. Ljubljana 1999. {ale. s katerimi prav tako poteka medsebojna izmenjava kulturnih dobrin. Kralj Matja` v lu~i novega slovenskega gradiva in novih raziskavanj.15 Iz srednjega veka so po vsej slovstveni folklori raztreseni svetopisemski motivi in v pridi`nih zgledih16 njegove posamezne strukturne sestavine: z `anrskega vidika je prepoznati frazeme.17 Motiv pti~a. Narodopisje Slovencev II. 1952. ampak je palimpsestno zamenjal prej{nje junake z druga~nimi imeni. Milko Mati~etov. Valvasorjev zbornik. Ljubljana 1951. ki postanejo del pesmi. vse do {ir{e razvitih motivov. 16 Marija Stanonik. Zgodovinsko ozadje za druge je usoden spor med pape`em Gregorjem IX in nem{kim cesarjem Friderikom II (†1250). pregovore. Janez Vajkard Valvasor in slovstvena folklora v njegovem duhovnem obzorju. Slovenska Lepa Vida ali hoja za ro`o ~udotvorno. 15 Jo`e Poga~nik. Ljubljana 1988. Ljubljana 1943.19 Panonska ni`ina s svojo odprtostjo proti vzhodu omogo~a dostop celo do orientalskih sestavin. knji`evnosti in kulturi (Obdobja 10). ur. Interpretation of the Bible.13 Njegova snov je postala motivika najlep{ih slovenskih folklornih romanc s {panskimi motivi. 17 Marija Stanonik. [tudija o izvoru in razkroju narodne balade o Lepi Vidi. je zapisal `e Janez Vajkard Valvasor v svoji Slavi Vojvodine Kranjske (1687 9).158 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA predvsem z zahoda. Ljubljana 1990. Furlanski zgodovinar Marcantonio Nicoletti (†1596) je prvi poro~al o tem. Srednji vek v slovenskem jeziku. Jo`e Kra{ovec. 13 .

nezavedne plasti v ~lovekovi du{evnosti. S svojimi zapleti in razpleti so sad domi{ljije. 1593. Najpopularnej{a je o zmagi kranjskega (slovenskega) barona Ravbarja nad Turki pri Sisku l. 20 . Francoska zasedba slovenskega ozemlja (1797.MARIJA STANONIK: SLOVENSKA SLOVSTVENA FOLKLORA IN SLOVSTVENA FOLKLORISTIKA 159 posredovanjem ju`noslovanskih narodov na Balkanskem polotoku. ali je zgolj sad ljudske domi{ljije ali je vsrkala tudi drobce zgodovinskih dejstev. 1809–1813) v pesmih skoraj ni pustila sledov. stoletja so na slovensko slovstveno folkloro vplivali motivi iz starokr{~anskega izro~ila z vzhoda. drugi~ zgodovina. Ljubljana. pravlji~ne in poved~ne. Zgodbe so dolga desetletja ali tudi stoletja opravljale svoje poslanstvo v dobrem in hudem. o njihovem ljubimkanju s slovenskimi dekleti. Celje 2004. Iz prvih ~asov pokristjanjevanja (9. je lahko spomin na opu{~ene razmere in navade: na primer matriarhat. legendne in {aljive. prej ustvarja zdravo napetost. @anrska vpra{anja Ve~ina folklornih pripovedi ni `anrsko ~istih. pogosto prepovr{no jemljemo modrost iz otro{kega obdobja ~love{ke civilizacije. vendar spoznavamo iz njih tudi `ivljenje in mi{ljenje davne preteklosti. Danes so namenjene le razvedrilu. Marija Stanonik. poved~ne in legendne. nemalokrat pa oboje. ~eprav {e vedno ni razvozlano vpra{anje. Vendar tako pletivo ne deluje nasilno. izbrala. œpravlji~noŒ. Siloviti tur{ki vpadi na slovensko ozemlje so tema veliko pripovednih pesmi. v njih se spletajo baj~ne in pravlji~ne sestavine. le vzgojitelji in u~itelji jih pri vcepljanju temeljnih eti~nih vrednot otrokom jemljejo resno. Pravljice nikakor niso nekaj otro~jega — otro{kega pa~! Toda kakor se odrasli marsikdaj ne znamo ustaviti. 21 Slovenske povedke (iz 20 stoletja). Kopitarjev zbornik. uredila in spremno besedo napisala Marija Stanonik. Simpozij ob stopetdeset-letnici njegove smrti. kako se je dal zibati francoski ~astnik. temve~ v zgodovinskih in {aljivih povedkah: kako so se ljudje zna{li pri prehranjevanju francoskih vojakov. ljudo`erstvo. psihologi jungovskega kova izza pravlji~nih motivov odkrivajo pradavne. Kaj bi na{i predniki brez njih. Anekdote in dogodiv{~ine iz druge svetovne vojne ter spomini na tehni~ne pridobitve sodobne civilizacije postajajo del sodobne slovstvene folklore. Sveta brata Ciril in Metod v slovenski slovstveni folklori. kar se zdi neverjetno. stol.21 2. da bi prisluhnili otro{kim zakaj~kom. Marsikaj. (Obdobja 15).20 Do srede 12. ki poslu{alca ne pusti ravnodu{nega. saj so enkrat poezija. 1996.) Slovencev je motivika svetih bratov Cirila in Metoda.

Mladeni~ poljubi ostudno ka~o in njegov premagani odpor do nje jo re{i zla nekdanjega prekletstva. s katerim bi snovi pri{el do `ivega? Ali res ni mogo~e odkriti {ifer. s katero se loteva zadanih nalog in gre skozi preizku{nje. da jih (nas) bo re{il tak{ne ali druga~ne stiske s svojim zaupanjem v dobro/Dobro. vendar tesneje povezane s svojim vsakdanjim okoljem. zlo pa ni vedno ma{~evano. revni. strokovnjaka pa ob vsem tem mu~i vpra{anje. ko je ~lovek `ivel v tolik{nem so`itju z `ivalmi in naravo. zapostavljeni ali kako druga~e zaznamovani ljudje. ali ni {e kak{nega drugega klju~a. Sporo~ilo Pravljice in povedke niso zgolj kratko~asno berivo za otroke in premagovanje dolg~asa pri odraslih. kolikor bolj se ob njej osebno zavzame. Zelo tenko~utno jih je razmejil Max Luthi. da med njima tako reko~ ni meje. Kdove koliko takih ka~ ali zmajev je danes med nami. . le da imajo druga~na imena. da jih osrednje osebe re{ujejo elegantno in prav posebna lastnost pravljic je. uresni~ljivo. Razmerje med pravljicami in povedkami je kakor prazni~na in vsakdanja obleka. juna{ka doslednost in dobrota storijo. @e pride ~as. 3. in W. Vsaka folklorna pripoved — ne glede na to. Temeljno gibalo pravljic je re{evanje ugank in izpolnjevanje nalog. Zato je vse dosegljivo.160 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA S svojo strukturo so praviloma najumetelnej{a oblika folklornega ustvarjanja. Grimm sta pravljice do`ivljala kot poezijo in povedke kot zgodovino. ki ga je obkro`ala. ampak skrivajo v sebi globoka spoznanja preteklih rodov. V pravljicah domi{ljija dobi peruti in se najbolj sprosti. bete`ni. Prav tako ~akajo koga. kako dobrota in premagovanje predsodkov ozdravljata in re{ujeta svet. toliko ve~jo. kako si jo razlagajo privr`enci te ali one {ole — je bolj ali manj sad zavestnega umetni{kega prizadevanja. Njena struktura je res znana. da je dobrota res vedno popla~ana. ki se v vsakdanjem `ivljenju trenutno ne morejo izpolniti. le da smo pogosto izgubili klju~ za njihovo razumevanje. Gonilna sila v njih so stari. so v slovstveni folklori pravljice. ki je opazil pri povedkah molovsko mra~nost in tedaj so nekak{ne balade v folklornem pripovedni{tvu. je v slovenskih pravljicah bogato popla~ana. @e brata J. Po Andre-ju Jolles-u so njihov antipod v literaturi novele. Oblikovno so povedke manj zahtevne. Njihovo temeljno sporo~ilo je. s katerimi bi odgrnili skrivnosti davnine. ^ude`na sredstva. ko obrodi svoj sad in tedaj se v daljavi poka`e lu~ in na ~lovekovi poti mo`nost za nov korak. Kar je polifonska zgradba romana v literaturi. kakor tudi ne prostorskih razdalj. vendar ji enkratno o~arljivost vedno znova vdihne vsakokratni pripovedovalec. ^lovekova vztrajnost.

Njihov dogajalni prostor so gore. da ~loveku slaba prede. vendar pu{~a ob strani zvestobo zgodovini in svobodno povezuje staro z novim… Kljub ~asovnim in krajevnim razlo~kom so si pravljice skoraj vseh evropskih narodov sorodne v zgradbi dejanja in zna~aju oseb. 143–144. . Njihovo povezanost z naravo dokazuje tesno sodelovanje med upovedenimi osebami in `ivalmi. slovstveno folkloro in pragmati~nimi jezikovnimi ubeseditvami naslednje: v literaturi je estetska funkcija ponavadi edina ali med drugimi vsaj prevladuje. kdaj in zakaj smemo re~i o njih. Po drugi strani sta marsikdaj obscena tematika in surovo izra`anje lahko dokaz. voda. Ljubljana 2001. Estetska razse`nost Nasproti singularnosti in individualni poetiki avtorjev v literaturi slovstveno folkloro obvladuje poetika mno`ine in pluralnosti. Od rastja ima v njih posebno mesto sade`: jabolko. {e posebej pravljic. S svojo prostorsko ume{~enostjo dokazujejo razgibanost slovenske pokrajine. jame. tako na primer pravljica kot najodli~nej{i folklorni `anr na svoji tiso~letni poti od ust do ust ali cikcakasto iz ust na papir in s papirja do ust prevzema iz preteklih obdobij razli~ne sestavine. Po na~elu: drevo se spozna po sadu. kadar je poslu{alec pri njihovem ustvarjalnem po~etju spontano ujet vanj. Samo znamenje trdo`ivosti slovstvene folklore je.MARIJA STANONIK: SLOVENSKA SLOVSTVENA FOLKLORA IN SLOVSTVENA FOLKLORISTIKA 161 Ali niso avtoprojekcija pripovedovalcev samih. praviloma odsotna. se zastavlja vpra{anje. Teoreti~ni oris slovstvene folklore. da se v te pripovedi vklju~ujeta tudi mestno okolje in novej{i ~as. za majhne otroke. Zato nam te pripovedi dajejo prilo`nost krepiti ekolo{ko zavest in pouk. posamezne pripovedi razkrivajo zna~aj pripovedovalcev. v slovstveni folklori je estetska funkcija poleg drugih funkcij navzo~a. Le-te (bodisi divje ali doma~e) redno pomagajo ~loveku. Ne da bi tajili mednarodno razse`nost folklornih motivov. pri ~emer rado prihaja do anahronizmov. Z estetskega vidika je razmerje med literaturo. morda {e najbolj spro{~ena v njihovih obrobnih socialnih skupinah. Pomembno sporo~ilo slovenskih folklornih pripovedi je. gozd. kadar okrog sebe ne upo{teva drugih `ivih bitij. da so slo22 Marija Stanonik. da slovstvena folklora ni nekaj sladkobnega.22 medtem ko je pri prakti~nih ubeseditvah estetska funkcija zanemarljiva. torej ni~ fiktivnega!Š. zlato jabolko ‰= oran`a ali granatno jabolko. da je so`itje ~loveka z naravo pogoj za njegov obstoj. ampak tudi dele` odraslih. Kakor spreminja reka svojo tek in barvo glede na sestavo in sestavine tal v pokrajini. hru{ka. da z njimi le lepo ravna. ~eprav je vedno najlep{e do`ivetje. 4.

podzemlje. koliko je tu pristne (slovstvene) folklore in koliko pretkane domi{ljije. da ljudo`erci stanujejo v vilah ipd. na zemlji. da smo jim le ste`ka kos. Triglav. mu je vsake stvari eno malo ostalo. Je prepri~anje. Prav tako ozna~ujejo posamezno slovensko pokrajino ~lenice: ma Primorsko ben Istro. poante ipd. ko je bil ~lovek {e eno s svojim okoljem. kadar obstaja kot edina oblika besedne umetnosti. razmerje do nosilcev slovstvene folklore in njena vloga. poklicni). So`itje z `ivalmi meri na ~as. ki `eli u~inkovati le na povr{ju. Napêru je ta velke de`ele. od koder prihajajo. od koder so jo pomor{~aki prepeljali v Evropo. dokazuje zgodba iz ene povedi v dveh prirednih stavkih: Slovenijo je Buh nezadje ustvaru. ampak eksoti~na ptica z ju`nih celin. Ljubljana 1993. upovedene osebe. Poznej{i kulturni krogi hote ali nehote prekrivajo posamezne plasti davnih pojmovanj.162 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA venske. delajo pravljico ali drug `anr slovstvene folklore doma~a in — ~e ho~emo — last dolo~enega naroda. pri posameznih — sicer civiliziranih narodih. ki je posebno pomembna. brezno imajo simbolno vlogo. Najprej je ta velike de`ele. Na sporo~ilni ravni estetsko delujejo zemljepisni pojmi kamen. 19/2. doma~im okoli{~inam prilagojene situacije. Spet dokaz ve~. voda in celo zemljepisna imena: Slovenija. da zlata ptica ni zgolj utvara. zgodovinski polo`aj. V njih so tudi narodne sestavine in to prav tam. kakor je to danes le {e pri redkih naravnih ljudstvih in ob~asno. pri{lo v slovstveno folkloro s pridigami Janeza Svetokri{kega ali je `ivelo vzporedno z njimi? Sploh je ta baro~ni pridigar {e neizkori{~en vir za primerjalni {tudij prestopanja motivov iz pisne predloge v slovstveno folkloro. Prostorske razse`nosti nad zemljo. povezovanje motivov in vplivi iz druga~ne jezikovne sose{~ine. vrsta pripovedovalcev (prilo`nostni. verovanjska sinkreti~nost.23 ‰= Slovenijo je Bog nazadnje ustvaril. Vendar tak{no stikanje starodavnega in modernega utegne imeti svoj ~ar. pokrajinske posebnosti. zdaj pa imamo na majhnem prostoru vsake stvari maloŠ. . Da tu res gre za ustvarjanje jezika. Vipavska dolina. zdej pa imama ne mejhnemu prastor vsake stvari mav. medtem ko se s strokovnega vidika vedno zastavlja vpra{anje. Nare~ne slovni~ne kategorije niso le jezikovna kategorija. Fran Erjavec zagotavlja. da so merila narodnega v slovstveni folklori: jezik. Jezik. Poeti~no gledano seveda. saj ozna~ujejo tudi pokrajino. da je petelin zelo pameten. stil. podzemeljska {ola. prle Prlekijo. Duhan iz Vi{nje Gore (Glasovi 7). Kranjska. v izrednih razmerah. pod zemljo. kjer bi jih najmanj iskali — v doslej s strokovnega vidika zanemarjeni obliki. kako pravljice 23 Mihaela Zajc-Jarc. Zato prihaja do tak{nih nesmislov. Analiza konkretnih primerov ka`e. mu je vsake stvari en mav astal.

so leskova {iba. ^rna je standardno negativno: ~rna vrata. da je `ena bolj pametna kot mo` in baba nevarnej{a od hudi~a. ki pozna dvanajst Izraelovih rodov in kr{~anstvo nato dvanajst apostolov. Nenavadno je. socialnega realizma in drugi -izmi v . V slovstveni folklori je pogost motiv besed s posebnim u~inkom: zare~ena beseda. medtem so obdobje realizma. solzice. zelene o~i. ~rni konji in bela pozitivno: bel konj je dobro znamenje. zemljica. da mo` podle`e drugi `eni in brat nastrada zaradi sestre. ~rna tema. Ali se`iganje ~arovnic izvira iz tega prepri~anja. Od barvne skale imajo simbolno funkcijo zelena. II. ali gre za ostanek iz tistega obdobja ~love{ke kulture. ampak marsikdaj osupljivo nenadno. trije sinovi. sedem razbojnikov . obe hla~nici) sta par in zato hla~e kot take dobijo apotropejski pomen. ~rna no~. sedem mladih. urok. lesnik. Karakteristi~no je {tevilo tri: trije bratje. sedem konj. da bi se vedelo. Ka`e. prava poezija je personifikacija bele lilije. ~rna in bela barva. ki prina{ajo sre~o. vodica. temve~ tudi poetika folklornih pripovedi: hi{ica. Enako je s {tevilom sedem. ko {e ni poznala vsote vseh ~lenov in je bilo zato treba ponavljati vse od za~etka. Simbolno vlogo imata dva goloba. razsvetljenstva in romantike. poduk. Doslej so sistemati~no raziskana sti~i{~a med slovstveno folkloro in slovensko literaturo od srednjega veka prek protestantizma. spominja na matriarhat. tujec v zeleni lovski obleki. ki velja za popolno: sedem let. prevara. oreh.MARIJA STANONIK: SLOVENSKA SLOVSTVENA FOLKLORA IN SLOVSTVENA FOLKLORISTIKA 163 vsebujejo veliko ve~ resni~nega kot si predstavljamo. Ali se dvanajst razbojnikov zgleduje pri judovski kulturi. katoli{ke obnove in baroka z Valvasorjem na ~elu. 1807 in l. pravlji~ica. da ima svoj nadpomen {tevilo dve: dva roglja hla~ (= dve. ^arovna sredstva. ~rno{olec. jabolko. Slovstvena folkloristika V obdobju slovenskega pismenstva je slovstvena folklora `ivela z njim v tihem so`itju. Vpra{anje je. Orel je bil v~asih udoma~en na marsikaterem dvoru. Na njih je zgrajena cela pravljica. zakaj zelena napoveduje nevarnost: zelena obleka. kar deluje ostro. Otrokom namenjene pripovedi vsebujejo nauk. ali naletimo na ponavljanje zares v smislu poetike. Prvi pobudi za zbiranje slovenske slovstvene folklore sta bili objavljeni v Laibacher Wochenblatt l. 1817 ter 1819 v Karntnerische Zeitschrift. Desetnico sre~amo v ~isto druga~ni vlogi kot jo pozna slovenska folklorna pesem. moderne. zvezdice. Pravljice se ne kon~ajo vedno stereotipno klasi~no. Pomanj{evalnic ne poznajo samo folklorne pesmi. da z naslednjim `eli upo{tevati tudi vse prej{nje. ki zletita proti nebu in dvoj~ka. ~rn kamen. Kaj je v resnici ozadje {al. Ali dejstvo.

rast. ki prera{~ajo v sicer najmanj{e. Tako tudi knji`nega jezika ne more vzgojiti 'masa'. prav tako morejo sposobni vmetniki vzgojiti iz preproste ljudske govorice bogat knji`ni jezik. V: JD 3. Vender. kaker so ga s~asoma premnogo raznih verst v raznih de`elah zredili umni sadni vertnarji. in kaker vstvari pesnik pesem. ljudske rime. Jezik œIzreka je `ivi jezik. Kaker ima ~lovek od natore dihanje.Œ24 pravi [krabec.Œ26 24 Cvetje 30 (1913) 2. Po pravici. male neznatne ma~ehe. Ne samo kronolo{ko. jezikovni primeri. da bi morali mi najprej skerbeti za pravo izreko na{e knji`ne sloven{~ine in {e le po nji vravnati pravopis tako. 498: œIzreka je `ivi jezik. kot so rekla.Œ 25 Cvetje 21 (1904) 5. gospoda si kupuje plemeniti{iga sadja. str. to je neke naravne. kaker lilije mej ternjem ali plemenite orhideje po drevju tropi~nih gozdov. 1. pregovori. pravopis je njegova mertva podoba. prebavljanje. zv. da so. ki skupaj ustvarjajo folklorni dogodek.164 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA drugi polovici dvajsetega stoletja v delu. (= Fran ^ibej). besedne slike. 1995. pa vsaj v slovarjih in slovnicah ter drugih u~nih knjigah. ki delajo neodvisno od zavednosti in volje doti~nih. v navdahnjenju. tako tudi du{no nadarjenost in delavnost. zapisana v Kri`u na gori: œ@e jezik je na{a svojstvenost. ali morebiti bolj prav re~eno neke nadnaravne bo`je mo~i.Œ 26 F. ~e ne `e v vsakdanjem pisanju in tisku. po Sokratovi besedi: (gr{ko). ^. mislim. kakor nam njegova misel pride prav tu. tako znanstvu kaker prakti~nim potrebam namenjenih. kaker v telesu. 1995. V resnici so ti prekrasni jeziki zrastli tako reko~ sami od sebe.. Nezavedna 'masa' ni znala vzgojiti takega sadja. a zanesljivo folklorne `anre. Kri` na gori 2 (1925/1926). Metafizika in dialektika slovenstva. Pri teh raziskavah je te`i{~e na ravnini teksta. gosposko francosko 'pensee' iz ostrega 'babjega zoba' di{e~o stolisto ro`o vertnico itd. pregovori. tako tudi v du{i ~loveka in naroda mo~i. V: JD 3. tudi kot izhodi{~e za naslednji razdelek je ravno prav{nja misel. zv. da bo ` njim mogo~e pravo izreko s popolno natan~nostjo zaznamenjati. jezik. saj le-ti `e vsebujejo razne besedne zveze. . brez truda in skoraj proti svoji volji. kako je to. skoraj same od sebe. telesno postavo in mo~. sicer v druga~nem kontekstu. Zato mislim. vendar je vedno pred o~mi tudi ravnino teksture in konteksta.25 @ivljenjska povezava jezika in slovstvene folklore je najbolj o~itna v slovarjih. tako more vstvariti nadarjen narod po skrivnostni delavnosti svojega genija. niti onih krasnobarevnih mnogoperesnih cvetlic. da se je pri starih in v kuljturnem razvitku zaostalih plemenih ohranil bolj{i jezik ko pri mladih in napredni{ih. 73: œSploh se moramo ~uditi. ki rastejo brez cepljenja. ki imajo le neznaten cvet — tako jih je tudi mej ljudskimi jeziki ve~ina poni`nega zna~aja. so znali bistroumni cvetli~arji vzgojiti iz poljskega plevela. reki. ~e tudi masa pi{o~ih. kaker{en je dandana{nji litvanski ali herva{ki in serbski ljudski jezik. Neprestane re~enice. 110. Sposobni vmetniki! Vzemimo {e drugo primero! Kmeti{ki ljudje jedo drobnice in tepke. pesmi in epi so du{na posoda na{ega bistva. Pa kaker so v naravi krasno cveto~e orhideje in ponosne bele lilije precej redke rastline mej mnogimi. smemo iz tega sklepati.

Pregovori. 52. Ljubljana 1887. Slovenski protestanti in vpra{anje slovstvene folklore. O njej pri~ata le dve Pohlinovi pesmi œk hvali teh pregovorovŒ v prvem slovenskem pesni{kem almanahu Pisanice l. 168. 1779–1780. stoletja ima Ivan [a{elj.31 ki jih je Rajko Peru{ek ocenil. vendar se je za njimi izgubila vsaka sled. 33 (1920) na platnicah pri {t. in {e te le na platnicah. razreda 11. Zaradi njihovega mejnega polo`aja se ukvarjata z njimi in jezikoslovje in slovstvena folkloristika. dokler ni v njej popolnoma usahnila. 31 Ivan [a{elj.27 V prvi slovnici slovenskega jezika (Adam Bohori~. Toda prva samostojna zbirka slovenskih pregovorov je iz{la {ele leta 188729 in dopolnjena leta 1934. Bernard Ne`mah. da se je najprej. 29 (1916). Zanje je zna~ilno ritmi~no podajanje in semanti~na te`a izgovorjenih besed.30 Najve~ zaslug zanje v prvi polovici 20. 164.34 Matija Murko je bil dovolj bistroviden. 30 Fran Kocbek-Ivan [a{elj. Kletvice in psovke. 9–10.MARIJA STANONIK: SLOVENSKA SLOVSTVENA FOLKLORA IN SLOVSTVENA FOLKLORISTIKA 165 2. da je `e veliko prej opazil pri pri~i opazil v obeh vodilnih slovenskih literarnih revijah — Ljubljanskem zvonu in Domu in svetu — ma~ehovski odnos do objav slovenske slovstvene folklore: œSicer so proizvodi ljudskega duha obeh leposlovnih ~asopisov objavljeni na platni27 Obstajajo tri zbirke slovenskih psovk in kletvic in tudi nekaj razprav o njih. 111–132. 34 Spomnimo se. Folklorni obrazci Najmanj{e in najkraj{e oblike slovstvene folklore so folklorni obrazci. 1778. 29 Fran Kocbek. Carniola Nova vrsta 1 (1910). Razprave II. s pesmimi Jurija Vodovnika. @e v Bisernicah iz leta 1909 je objavil belokranjske pregovore in reke. Objavljali so samo {e najmanj{e oblike slovstvene folklore: pregovore in reke. 1909. 31 (1918). Arcticae horulae. prilike in reki. Dom in svet 24 (1911). Bisernice iz belokranjskega narodnega zaklada. Pregovori.32 Ivan [a{elj jih je vztrajno objavljal v Domu in svetu. [. 35 (35 (1922).28 Po zaslugi Marka Pohlina je k prvi slovenski rokopisni zbirki slovenskih pregovorov pripomogel Janez Miheli~. ki jih uporabljajo bolj ali manj razpr{eni posamezniki. Bisernice iz belokranjskega narodnega zaklada I. kako je slovstvena folklora v leposlovni publicistiki polagoma prihajala na stranski tir. V Adle{i~ih zapisal I. II. Ljubljana 1987. 32 Rudolf Peru{ek. Ljubljana 1934. 1584) je ohranjenih 26 slovenskih pregovorov.33 Morda se ravno iz njih lepo vidi. 169. isto zgodilo s pravljicami Ga{perja Kri`nika. . ravno tako v osrednji reviji Ljubljanski zvon. 33 Belokranjski pregovori in reki. reki in prilike. ocena: Ivan [a{elj. da se œodlikujejo po jedrnatostiŒ. na prelomu stoletja. 48. Ljubljana 28 Marija Stanonik.

Lovrencu. 435. 227–228. 1982. ker se nekateri med njimi ponavljajo. Zapisal J.42 in v drugi predvsem za `ivino.35 Nazadnje se {e od tam umaknejo v lokalno zasnovane revije (gori{ka Mladika).166 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA cah. Kratko~asne uganke in druge ~udne kun{te iz bele {ole Petra Kumrasa. 38 Marko Pohlin. 42 Milan Dolenc. 44 Vilko Novak.2Isti. Slovenska slovstvena folklora (Klasje).43 Za molitvice je z zbirko in temeljito razpravo poskrbel Vilko No44 vak. III. Otro{ka slovstvena folklora premore svojo razpravo. Das slowenische Volksmarchen im Jahre 1895. 31. Mladika 10 (1929). saj obstaja le zbirka za {olarje39 in kraj{e omembe v strokovni literaturi. Ljubljana 1964. [avrinke 1985.46 medtem ko drugi ~akajo vsaj na ustrezno poimenovanje. 60. Slovenske ljudske molitve. 1974. Dolenjski pregovori in reki v [t. str. Ljubljana 1993. Zagovori v slovenski ljudski medicini. 40 Prim. Pregovori — `ivljenjske resnice.36 Danes je na voljo ve~ zbirk. 37 Stanko Prek. Ljubljana 1975. bibliografijo zbirk: Marija Stanonik. Nasprotje zagovorov so uroki.37 v najtemeljitej{i od njih je zbranih ~ez 9000 slovenskih pregovorov in rekov. Ljudska medicina pri Slovencih. 35 Matija Murko. Haberlandt. . M. V resnici je pregovorov manj. v: Zeitschrift fur osterreihische Volkskunde. 348. kjer se najve~ izgubijo. Ljudska modrost. 428. Belokranjski iz Adle{i~. Slovenska slovstvena folkloristika jim {e vedno dolguje znanstveno izdajo. Ljubljana 1978. Procesualnost slovstvene folklore. 310. 251–263. Mladika 8 (1927). Pregovori in reki na Slovenskem. Wien und Prag 1897. Ljubljana 1999. 46 Prim. Marija Makarovi~. Ljubljana 43 Marjan Tom{i~.45 od njenih `anrov pa se najbolje godi iz{tevankam. Lovrenca. ki {e nimajo samostojne razprave. Mladika 7 (1926). Ljubljana 1970. Slovenska slovstvena folklora. Ljubljana 1983. [. Slovenske uganke. 36 Narodni pregovori in reki. bibliografijo o njih v: Marija Stanonik. Etbin Bojc. ur. V okviru priprav za znanstveno izdajo je doslej evidentiranih nad 30 000 izpiskov. Ker take platnice navadno niso uvezane. 59. Ljubljana 1788.40 V prvi zbirki zagovorov41 so zbrani taki za zdravljenje ljudi in `ivine. Dolenjski iz [t. 39 Darinka Petkov{ek. S pridom jih vklju~uje v svoje pisanje Marjan Tom{i~. 45 Marija Stanonik. Ljubljana 2006. 41 Vinko Moderndorfer. Ljubljana 1974. Zrno od frmentona. kadar tematizira istrsko pokrajino. 1897. Razsvetljenec Marko Pohlin (1735–1801) je med svoje Kratko~asne uganke38 vpletel nekatere primere iz ljudstva. 1991.

Marko Pohlin je v svoji Kranjski gramatiki (1768) pokazal naklonjenost slovenski folklorni pesmi. Traditiones 1. Marko Terseglav. Emil Korytko. ki sta si bila tekmeca pri njihovem izdajanju. Ljubljana. 148. Kranjskoj. 41. Emila Korytka nem{ki ~lanki o slovenskem ljudskem izro~ilu. prvi prevajalec sv. 51 Slovenske pesmi kranjskiga naroda (5 zvezkov). saj jih je imel `e leta 1835 precej{njo zbirko in je z njimi zalagal tako Emila Korytka (1813–1839)48 kot Stanka Vraza (1810–1851). pisma v sloven{~ino (Wittenberg 1584) odklanja ljubezensko pesem. Narodne pesni ilirske. Ljudska pesem. Ljubljana 1982. 1839–1844. Ljubljana 1898–1923. Karel [trekelj (in Jo`a Glonar). koje se pevaju po [tajerskoj. Lino Legi{a. nato Janez Vajkard Valvazor (1689). 1550) je ohranil dve bo`i~ni pesmi. Primo` Trubar. 48 Boris Merhar. 25–36. 1807 posebej objavil Valentin Vodnik. Jurij Dalmatin. Folklorne pesmi Juna{ka pesem Pegam in Lambergar je med najznamenitej{mi slovenskimi folklornimi pesmimi. zato ni mogel uresni~iti velikopoteznih na~rtov o slovenski slovstveni folklori. Traditiones 14. 50 Vilko Novak. Zgodovina slovenskega slovstva I. Pozneje se takemu protestantskemu stali{~u pridru`i katoli{ka stran. 1.49 Dan pred Vrazovim odhodom iz Ljubljane (27. Omenja jo `e Janez Ludvik Schonleben (1674). Na njegovo pobudo je Dizma Zakotnik pripravil prvo rokopisno zbirko folklornih pesmi. Zagreb 1939. ki se je kljub politi~nemu nadzoru lahko vklju~il v napredno romanti~ni krog najve~jega slovenskega pesnika Franceta Pre{erna (1800–1849). 43. Niko Je`. Nekaj folklornih zapiskov iz zapu{~ine Emila Korytka v NUK. Stanko Vraz in slovensko romanti~no gibanje za ljudsko pesem. avtor prve slovenske knjige (Katekizem in Abecednik. Kor{koj i zapadnoj strani Ugarske. Ljubljana 1839–1844. 1985. Marija Stanonik. Najzaslu`nej{emu zbiralcu slovenskih ljudskih pesmi47 Francu Kramerju je pevka Katarina Zupan~i~ zapela celotno pesem. Ob posredovanju Antona Zupan~i~a jo je l.50 Nadarjenega in folkloristi~no prodornega Poljaka. Folklorna pesem je splo{no pozornost in slavo `ela v obdobju romantike.MARIJA STANONIK: SLOVENSKA SLOVSTVENA FOLKLORA IN SLOVSTVENA FOLKLORISTIKA 167 3. v: Zgodovinske vzporednice slovenske in hrva{ke etnologije 1. tako da je bilo prvi~ mogo~e zapisati tudi njeno melodijo. Slovenske pesmi krajnskiga naroda (I–V). . je prehitela smrt. vendar velja za izgubljeno. 1837) je kot konfiniranec prispel iz Galicije mlad poljski {tudent in revolucionar Emil Korytko. Ljubljana 1972. 49 Stanko Vraz. ur. Zgodovina slovenskega slovstva II. Ljubljana 1956.51 47 Slovenske narodne pesmi I– IV. Matev` Ravnikar-Po`en~an (1802–1864) ji ni ostal dol`an.

Lirskih pesmi ne poimenuje naravnost. XXVIII + 900 str. 54 Karl [trekelj.57 Slovenske narodne pesmi so izhajale v letih 1895–1923 v 16 snopi~ih oz. v: Ljubljanski zvon (Leposloven in znanstveni list) 7. Vestni zapisi pa nam lahko pomorejo. DZS. odkod je in kedaj je za~el svoje potovanje po na{i domovini. 56 Karl [trekelj. proizvod do dobrega spoznati in oceniti. 630. vendar ne popolnoma odvzeta. medtem ko se je [trekelj odlo~il za ~im bolj dosleden ponatis izvirnikov.. da smo jih napak sodili.52 Z njimi je vzgojil [tevana Kuharja iz Prekmurja:53 œSpremenjena oblika. Predgovor. Ljubljana 1908–1923. 1900–1903. [tevan Kuhar. 52 53 . Slovenska slovstvena folklora.. œAli zbirka ne bo za otroke in ne za mle~nozobo mladino. Murska Sobota 1988. tudi narod na{ ne poje vseh pesmi pred otroki. taki proizvodi so podobni hinavcem v `ivljenji. 630. Iz tiskanih in pisanih virov je zbral in uredil zvezek: Pesmi pripovedne vsebine. 198–212. Slovstvena folklora v doma~em okolju. Ljubljana 1990. V nadaljevanju na{teva take vrste. 1999 . nekoliko omejena. Slovenske narodne pesmi. celo moralno in kon~no teoreti~no. 45: V tej zmoti ti~ijo pisci na{ih {olskih knjig {e danes. 4 zvezkih. 1887. Zbral in uredil Vilko Novak. ampak jih opisuje po vsebini. v: Karel [trekelj. 1887. dobri in vendar naposled — `alibog navadno prepozno spoznamo. oblika jim je z metrom in melodijo ve~ ali menj okamenela in se ne spreminja tako zlahka kakor na primer v pravljici. 2. 57 Marija Stanonik.168 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA Natan~na navodila za zapisovanje slovstvene folklore je oskrbel Karel [trekelj in jih utemeljuje zgodovinsko. morda nam tudi povedo. da se je odlo~il samo za pesmi — medtem ko je Krek pri interpretaciji nameraval upo{tevati tudi prozo. sestaviti zgodovino tega in onega proizvoda. 55 Jo`a Glonar. vsem proizvodom svoja. XXIV + 820 str. Pro{nja za narodno blago. 1895–1898. Dozdevajo se nam prijetni. po kateri je pri{el v kraj. ki bi mu bile pristopne. v na{em narodu. kjer ga je zajela zapisoval~eva roka. morejo nam pokazati pot. zvezek: Pesmi za posebne priliMarija Stanonik. Ljubljana. Ljudsko izro~ilo Prekmurja. ki so danes ve~inoma sprejete v razdelek pesmi interesnih skupin. zvezek: Pesmi zaljubljene.55 Njegov namen je bil izdati vse pesmi. Pro{nja za narodno blago.Œ54 Karel [trekelj se je od prvotne zamisli Gregorja Kreka o izdaji slovenske slovstvene folklore oddaljil 1. le malo prenarejena vsebina nam brani. da smo jim preve~ verjeli.Œ56 Predvidoma so na prvem mestu pripovedne. ‰PesmimŠ je gib~nost. Krek je dopu{~al filolo{ke posege v besedila. v: Ljubljanski zvon (Leposloven in znanstveni list) 7. zvezek IV.

42. Predgovor. Murko. [trekljevo delo za slovensko ljudsko pesem. Iljinskij v Peterburgu).59 Matija Murko se je krepko postavil za svojega kolega na gra{ki slavistiki. je polno v zbirkah vseh narodov. 61 Karel [trekelj. melodijam ‰ravnina tekstureŠ in vsem `ivljenjskim pojavom. Bruckner v Berlinu. Slovenske narodne pesmi I–IV. pesmi.58 Zaradi navzkri`ja s pri~akovanji estetov in svojega znanstvenega izhodi{~a se je Karel [trekelj otepal z neutemeljenimi o~itki. pravi T. 18. 695. 16–17. W. Ljubljana 1908–1923. zvezek: Pesmi stanovske. vendar nobene tak{ne. ~e smemo tako govoriti. 64 Zmaga Kumer. †Karol [trekelj. 1904–1907. Veda 2 (1912). 17. Velika zbirka slovenskih narodnih pesmi z melodijami. 16. pri delu. Murko. 538–539. Jo`a Glonar. 63 Slovenski biografski leksikon III. Ljubljana.65 Posebnost podviga z za~etkom leta 1905 je bila. 695. ki Slovenski biografski leksikon III. v: Razvoj slovenske etnologije do [treklja in Murka do sodobnih etnolo{kih prizadevanj (Zbornik prispevkov s kongresa. zvezek IV. oktober 1995.60 Karlu [treklju ni bilo dano. Polivka v Pragi.64 ~esar ni bilo mogo~e izpeljati brez sodelovanja avstrijskega prosvetnega ministrstva. Predgovor. G.Œ M. 60 œSlovanski narodi imajo veliko in velikih zbirk narodni pesmi. 66+ 819 str. katerih imamo za celo knji`nico. kakor se nam ka`e v svojih pesmih’. J. œki se s petjem in godbo izra`ajo pri narodnih obi~ajih. po~itku. Ljubljana 1908–1923. Delo je izpeljal do konca Jo`a Glonar. tj. Slovenske narodne pesmi. kakr{na je [trekljeva. zabavi. ‰…Š [trekelj sam ni hotel podati ‘lepe knjige’. œTakega gradiva. Ljubljana 1929. 62 Jo`a Glonar. ki prina{a vse dosedaj tiskano in zapisano gradivo. ki ne skoparijo s pohvalami o njej.. da bi dokon~al svoje epohalno delo. A.–27. Jire~ek na Dunaju. [aljive in zabavljive. da je bila enakopravna pozornost posve~ena vsem trem sestavinam slovstvene folklore: besedilom ‰ravnina tekstaŠ. Mareti}. 58 59 . zvezek IV. Slovenske narodne pesmi. 1908–1923.MARIJA STANONIK: SLOVENSKA SLOVSTVENA FOLKLORA IN SLOVSTVENA FOLKLORISTIKA 169 ke Pesmi pobo`ne. Separatni odtis iz Etnologa III. ampak ‘samo kriti~en prispevek k psihologiji slovenskega naroda. Nehring v Bratislavi.62 ki je podrobno opisal in ocenil [trekljevo vlogo pri nastajanju te monumentalne zbirke. 65 M. XXIV + 851 str.61 Po koncu prve svetovne vojne (1914–1918) je delo dokon~al Jo`a Glonar. da je dobrih kve~jemu za tri knjige. Jagi} in K. smrtnem primeru. v: Karel [trekelj.63 Dunajska Universal-Edition je spro`ila idejo o projektu Narodna pesem v Avstriji (Das Volkslied in Osterreich). ki ne zaslu`i pesni{kega imena. veselici. znanosti o slovenskem narodu. prispevek k slovenskemu folkloru. 14–15. 23–24. 7–10. v: Karel [trekelj. Na{teva mednarodno zvene~a filolo{ka imena (V. urejeno po znanstvenih na~elih. Ljubljana 1898–1923. A. str. V komisiji Tiskovne zadruge. ob veselih in `alostnih dogodkih. saj {e o toliko slavljenih srbohrva{kih juna{kih pesmih. Cankarjev dom 24.

Doslej so iz{le {tiri knjige. obenem zapisnikar in do leta 1913 po potrebi tajnikŒ.170 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA dajejo takt enakomernemu delu. Ljubljana 1952.67 Sestavil je odli~ne smernice in napotke za zbiranje. pri katerem pripravljajo monumentalno zbirko slovenskih narodnih /ljudskih pesmi /folklornih pesmi.Œ66 ‰ravnina kontekstaŠ. predhodniku Glasbenonarodopisnega in{tituta pri ZRC SAZU v Ljubljani. V uvodu zbirke opozarja na njeno vsebinsko pestrost. Ljubljana 1970. dr. 1998. Karel [trekelj in nabiranje slovenskih narodnih napevov. opis narodnih glasbenih instrumentov. O~itno je u`ival velik ugled. n. v: Slovenski etnograf V. v: Marija Stanonik. 69 Slovenske ljudske pesmi I–IV. Janko Glazer je leta 1921 objavil œslovensko narodno lirikoŒ.Š 67 Josip Tomin{ek. da je bilo ustre`eno vsem nara{~ajo~im. 198. od po~etka do smrti (7. Prof. oblike in œzna~ajŒ. 60–62. v: Slovenski etnograf V. Slovenska slovstvena folklora. jodlanje. plesov. no{. vriskanje.70 saj ima folklorna pesem pred vsemi drugimi folklornimi pojavi v slovenski kulturi izrazito prednost. so pa tudi priznali. krepil in dvigal z njemu lastno kra{ko izklesanostjo vse delo. je dr`alo in obveljalo. 70 Njihovo bibliografijo prim. `vi`ganje vseh vrst. zlasti gmotnim nujnostim. Prof. je bilo kakor pribito. Ljubljana 1952. popustil pa ni za pi~ico. Kar je vsestransko. {eg. Svojo tezo o njeni tesni povezanosti z resni~nim `ivljenjem urednik upo{teva v njeni tematski ureditvi. ki so s tem postali enotni in nespretnim bolj pristopni. 66 . da se je {e enkrat odlo~il obuditi spomine na to podjetje.69 Vmes je iz{lo veliko monotematskih ali lokalno zasnovanih zbirk. d.Œ 68 M. trobljenje na rog (med gorjanci na primer klic h kosilu). on pa je ob~eval z ministrstvom. da ni iz{el noben zvezek. pritrkavanje na zvonove.68 Po Murkovi zaslugi se je gradivo ohranilo in postalo eden od temeljev za arhivsko zbirko v Folklornem in{titutu. hkrati se je na pristojnih mestih z vso odlo~nostjo zavzemal za to. Ministrstvo je za vsako narodnost iz njene srede imenovalo poseben delovni odbor. ker je œedini {e `ivi sonabiratelj. Murko. Odbor je sklepal. Na ~elu slovenskega je bil Karel [trekelj. po zadnji seji leta 1918 pa so se dogodki vrteli tako naglo. Med prvo svetovno vojno je delo obti~alo.. Velika zbirka slovenskih narodnih pesmi z melodijami. ~emur bi danes rekli etolo{ka perspektiva. 11–21. melodiji brez besed. julija 1912) iz Gradca vodil. in to je vse njegove predloge tudi sprejelo. ‰Tomin{ek v uvodu pojasnjuje. stvarno in logi~no premotril in sklenil ter v vsaki ~rki razlo~no napisal. upo{tevajo~ vse potrebe in mo`nosti. Po [trekljevi smrti je njegovo delo v tej zvezi nadaljeval Matija Murko.000 napevov. da nima noben drug odbor takega vodstva in ne takih uspehov.1 1992. dr. Karel [trekelj in nabiranje slovenskih narodnih napevov. 169–170. jaz sem sestavljal poro~ila. V [trekljevi dobi smo nabrali nad 13. 169–170: œProfesor [trekelj pa je vso glavno dobo nabiranja. Pri objavi se je odlo~il za rahlo stiliziJosip Tomin{ek.

kar so bili kritiki pogre{ali pri [treklju. 1691–1707. Pesem slovenske de`ele. 78 Marjetka Gole` Kau~i~. 75 Marko Terseglav.74 Sistemati~no je vpra{anja o njej obdelal Marko Terseglav. spremno besedo in opombe napisal Marko Terseglav. ocena: Pripovedne slovenske narodne pesmi (Pavel Flere). z definicijo. da se je odlo~il izdati œpripovedne slovenske narodne pesmiŒ (1924). `anrski raz~lenjenosti in estetskih razse`nostih je izpod peresa Borisa Merharja. Srednjemu veku se je najbolj posve~al Ivan Grafenauer. 111–132. 1743.75 ki je tudi zbral na spolnost nagnjene pesmi. Zgodovina starej{ega slovenskega slovstva. v: Zgodovina slovenskega slovstva I.71 Morda je prav Glazerjev zgled navedel Pavleta Flereta. 19. 1920).80 Paradoksalno je. Celje 1973. 71 72 . 1987. Ljudsko in umetno. Ljubljana 1986. Ljubljana 1956. da so se slovenske legende `e iz ~asa protestantizma ohranile prav zato. Ljubljana. Razprave SAZU. Ljubljana 1987. 1731. 185–187. Od setve do `etve. razred 11.73 Zmaga Kumer ga dopolnjuje z analizo o vlogi pesmi v vsakdanjih in prazni~nih `ivljenjskih okoli{~inah ter njenih melodi~nih in ritmi~nih sestavinah. 80 Prim. II. njenih za~etkih. Ljudska pesem. 73 Boris Merhar. Slovenska koledni{ka dramatika. II. 74 Zmaga Kumer.MARIJA STANONIK: SLOVENSKA SLOVSTVENA FOLKLORA IN SLOVSTVENA FOLKLORISTIKA 171 rano knji`no sloven{~ino. Slovenska narodna lirika (Ljubljana.82 V priro~niku Kmetam za potrebo inu pomo~ (1789) razsveJanko Glaser. 81 Marija Stanonik. Ljubljana 79 Marija Stanonik. Ljubljanski zvon 45 (1925). Zbral. uredil. ker jih je odklanjal in o tem pisal. Ljubljana 1981. Palmarium Empyreum…I.77 Marjetka Gole` je s teorijo medbesedilnosti obdelala sti~i{~a med folklorno in knji`no poezijo. 76 Klin~ek lesnikov. Janko Glaser. 77 Niko Kuret.76 Niko Kuret zgodovinskega vidika obdeluje kolednice.78 4. 82 Tobia Lionelli = Janez Svetokri{ki. v `elji po antologiji slovenske narodne lirike v 'esteti~no-u`itni' obliki. Folklorne pripovedi Sistemati~no so zbrani in s kontrastivno analizo ovrednoteni svetopisemski motivi79 v slovenski slovstveni folklori. Slovenski protestanti in vpra{anje slovstvene folklore. Mihael Krammer = Rogerij Ljubljanski. Ljudsko pesni{tvo Literarni leksikon 32).81 Katoli{ka reformacija in barok sta ohranila v pridi`nih zgledih {irok spekter folklornih pripovedi. natan~no bibliografijo v knjigi Ivan Grafenauer. Sacrum promptuarium I–IV.72 O slovenski narodni /ljudski folklorni pesmi je na voljo nekaj temeljnih razprav. 292–309. 31–114. 9–127. Prva celostna razprava o njej. Ljubljana 1999. Maribor 1975.

90 Milko Mati~etov.87 ki je {ele po ve~ kot sto letih pri{el do svoje zbirke.88 [e zmeraj pa ~aka nanjo ~evljar in trgovec. Skopje 1981. da smemo {teti Po`en~anove zapise z vsebinskega vidika za zanesljive. Maribor 1991. Radovljica 2005. 85 Marija Stanonik. 86 Po`en~anove pravljice (Najstarej{e slovenske pravljice in povedke). stoletja v osrednji Sloveniji poslu{ali odrasli. 89 Marija Stanonik. so v Po`en~anovem ~asu utegnile zveneti bolj nevtralno kot dandanes. Glasnik muzejskega dru{tva za Slovenijo 29. 91 Pod{avni{ki (= Ga{per Kri`nik). 1998. Kra~manove pravljice. Kamnik. Korespondenca med Kopitarjem in J. Kopitars Briefwechesl mit Jakob Grimm. Didakta. Ljubljana 1988? Max Vasmer. Radovljica 2002. kar vse ka`e.91 Njemu se Viktorijan Dem{ar. Prva sta jih zapisovala v nare~ju slavist in klasi~ni filolog Matija Valjavec (1831–1897). 1984. s katerim si je tudi dopisoval. ki so jih u~eni zbiralci odstranjevali ali spreminjali zaradi pedago{kih ali moralnih razlogov. Slovenske pripovedke iz Motnika. Zagreb. Kljub temu da jih je zapisoval duhovnik. prvenstvo za zbiranje (v letih 1838 do 1843) slovenskih pravljic pripada Matev`u Ravnikarju-Po`en~anu (1802–1864). Nekatere besede. Miklo{i~ev zbornik. Slovenski slovstveni folklori je bil naklonjen tudi prvi slovenski slavist evropskega slovesa Jernej Kopitar. Ga{per Kri`nik (1848–1904). ur.89 Njemu se lahko zahvalimo za dokumentiranost pristnih pravljic. 87 Matija Valjavec kot slovstveni folklorist. B. O slovstveni folklori v obdobju slovenske romantike. v zbiranju pa u~enec jezikoslovca Jana Baudouina de Courtenaya. Grimmom. Jo`a Glonar. Dva ju`noslovenski folkloristi samouci: Marko Cepenkov i Ga{per Kri`nik.85 Vendar so iz{le sto petdeset let prepozno. Celovec 1874. uredila. 84 83 . da bi mogle kaj vplivati na slovensko narodno samo-zavest86 in so danes pomembne zgolj strokovno. spremno besedo in opombe napisala Marija Stanonik. ki je v tem pogledu bedel nad utemeljiteljem srbske slovstvene folkloristike Vukom Stefanovi}em Kara|i}em83 in si dopisoval z Jakobom Grimmom. Zbrala. ki imajo hud pomen. zato so bolj za odrasle. Pridige Petra Pavla Glavarja. 233–277.84 ^eprav je Stanko Vraz (1810–1851) zaslu`en tudi za zbiranje prozne folklore. Folkloristi~ni portret Ga{perja Kri`nika. z epizodami. Ljubljana 1938. Ilja Popit. Le desetino zbranega gradiva je lahko objavil v periodi~nih glasilih svojega ~asa. Berlin 1938. Simpozium posveten na `ivotot i deloto na Marko Cepenkov. jih ni olep{eval in s spolnostjo povezanemu motivu se ni izognil. Etnolo{ka tribina 13/14. Kamni{ki zbornik 14. Vsebina nekaterih zgodb je z dana{njega vidika krvolo~na in grozljiva.172 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA tljenec Marko Pohlin omenja nekatera bajna bitja iz slovenske folklorne tradicije.90 Samo osem izmed njih se mu jih je posre~ilo izdati v samostojni zbir~ici. 88 Matija Valjavec. kakr{ne so ob koncu 19.

da narodno blago kajkavsko porivam k blagu drugih Slovencev. 95 Marija Stanonik.. v: Ljubljanski zvon (Leposloven in znanstveni list) 7. Ljubljana 1982. ker se Bogomil v podobni vlogi v slovenski kulturni zgodovini ni~ ve~ ne pojavi. ^im trdnej{e je bilo njihovo miti~no jedro. ki je racionalno spremljal pripoved.92 Druga polovica 19. kakr{ne so ob koncu 19.96 28-letni [trekelj najprej povzema vsesplo{no javno pri~akovanje. da bi opustili Kajkavci hrva{~ino. v tisku. Zaman je ~akal. œkoder `ivi narod slovenskiŒ: œOziral se bo na bene{ke. kakor se jim godi glede jezika pri velikem akademisjkem 'rje~niku'. koro{ke in pri92 Milko Mati~etov.Œ . z epizodami. kar je kajkavsko in bi se pri bodo~ih hrva{ko-srbskih zbirkah narodnega blaga Kajkavcem utegnilo v tem oziru goditi tako. 1887. Slovenskem narodu in Slovanu leta 1887. da se no~e omejiti na œkako posamno de`eloŒ ampak ima pred o~mi celotno slovensko etni~no ozemlje. da vemo. kako nam je v tem primeru ravnati. Dva ju`noslovenski folkloristi samouci: Marko Cepenkov i Ga{per Kri`nik. ogrske in hrva{ke Slovence98 ravno tako. 93 Marija Stanonik. oceniti in primerno izdati celotno slovstveno folkloro. da bi bilo treba zbrati. posebno ~e {e pomislimo. da bi se tega lotil kdo bolj poklicanih. Simpozium posveten na `ivotot i deloto na Marko Cepenkov. ki se je svojemu ~asu primerno trudil za poznanstvenenje danes imenovane slovstvene folkloristike. v: Traditiones 35/2. Obdobja 3. 628. {tajerske.97 zato se je sam odlo~il zadevo vzeti v roke. 628: œNekaterim seveda ne bo po volji. vendar si je te`ko ne misliti. Skopje 1981. katere so se danes ve~ ali menj poprijeli in njo pome{ali tudi svojo doma~o govorico. tem bolj si ga je realizem trudil razbiti s komentarjem oz. ki so jih u~eni zbiralci odstranjevali ali spreminjali zastran vzgoje ali morale. Pro{nja za narodno blago. izra`eno po ~asopisju in dru{tvih. Vpra{anje realizma v slovenski folklorni pripovedi (Die Frage des Realismus in der slowenischen Folkerzahlung). Posebej poudarja. Ali s tem {e nikakor ne zahtevam. okvirom. Saj je vkljub velikemu vplivu hrva{~ine kajkavski govor vendar ostal do dena{njega dne v svoji strukturi {e zmerom slovenski! To zado{~uje. d. 318–320. Gregor Krek v lu~i slovstvene folkloristike. 97 Morda [trekelj pri tem misli na Gregorja Kreka? 98 Karel [trekelj. Ustnemu slovstvu hrva{kih Slovencev ne smemo torej zapirati vrat v na{e zbirke. kakor na kranjske. n. stoletja razkriva zna~ilno strukturo zapisovanja folklornih pripovedi.95 V programski Pro{nji za narodno blago v Ljubljanskem zvonu. da bi 19-letnemu sinu ne bil v krepko oporo o~e94 Gregor Krek. Slovan 4.MARIJA STANONIK: SLOVENSKA SLOVSTVENA FOLKLORA IN SLOVSTVENA FOLKLORISTIKA 173 imamo zahvaliti za pristne pravljice.93 Pod prvo vseslovensko zbirko Slovenske narodne pravljice in pripovedke iz leta 1885 je res podpisan B. stoletja v osrednji Sloveniji poslu{ali odrasli. 96 Karl [trekelj. Ljubljana 2006.‰ogomilŠ Krek (*1866). 94 [e toliko bolj. da se Hrvatje sami dandanes nekako izogibajo vsemu.

S Koro{kega in iz Bele Krajine je ohranjenih manj zapisov. Pro{nja za narodno blago. 592–596. francoskih idr. ^asopis za zgodovino in narodopisje. kar morejo. 1896 iskal vzporednice slovenskim pravljicam in povedkam pri drugih evropskih narodih. gr{kih. 1930. Ljubljanski zvon 31 (1911). ker so nekatere izmed njih œa la DecameroneŒ. kar imajo zapisanega. kjer je kaj pel ali pripovedoval. s ~im na zapisovalec opremi vsak zapis: œpristavi kraj. I– V. 1915. ki je `e l. v~asi bo dobro. 105 Ivan Ko{tial. 106 Pastu{kin. Pro{nja za narodno blago. ocena: Andrej Gabr{~ek. kako star je ta pevec in je-li tam tudi rojen.106 99 Karl [trekelj. V smislu tedaj porajajo~e se geografsko -histori~no œfinske {oleŒ pohvali dodajanje slovanskih. razli~ic. Ljubljanski zvon 31 (1911). nato [tajerska in Dolenjska. in ime pevca ali pripovedovalca. takoj za njo Primorska. 631.99 Zato se obra~a œna rodoljube.103 Z izjemno {tudijo o virih za nastanek in o zgodovini povedke o Zlatorogu. . nem{kih.Œ101 [trekljeva pro{nja je dobila med Slovenci nenavadno dober odmev. v: Ljubljanski zvon (Leposloven in znanstveni list) 7. ako se jim prilo`nost ponuja!Œ100 Posebej nagovarja œu~itelje slovenskega naroda v cerkvi in {oliŒ.und Hausmarchen der Bruder Grimm. v: Ljubljanski zvon (Leposloven in znanstveni list) 7. [tevil~no je vodila osrednja Slovenija. 1932. 628. 102 Doslej najtemeljitej{i pregled [trekljevega `ivljenja in dela je ~lanek Milka Mati~etovega v Primorskem slovenskem biografskem leksikonu 15. 1887. Narodne pripovedke v So{kih planinah. Narodne pripovedke v So{kih planinah. 104 Jo`a Glonar.105 Poleg starodavnih motivov iz Amorja in Psihe se v njih pojavi `e tudi avtomobil. Neu bearbeitet von Johannes Bolte und Jiri Polivka. v: Ljubljanski zvon (Leposloven in znanstveni list) 7. 557–558. 632. 1887. 447. stoletja pridobil ugled najtemeljitej{ega raziskovalca slovenske slovstvene folklore Jo`a Glonar. — naj zapi{ejo. Gori{ka Mohorjeva dru`ba. Leipzig 1913. ocena: Andrej Gabr{~ek. Pro{nja za narodno blago. naj mu po{ljejo. Monoceros in Diptamos.104 Ivan Ko{tial skrbno ocenjuje na novo izdane Narodne pripovedke v So{kih planinah (1911). snopi~. kjer ga je kot mlada raziskovalka uredila Monika Kropej. povedati tudi. toda med njimi so nekateri zelo zvesti izvirnim pripovedim. Po [trekljevi smrti je to gradivo prehajalo v razli~ne ustanove in kon~no pristalo na In{titutu za slovensko narodopisje. 1918.174 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA morskeŒ.102 Primerjalni metodi slovenske slovstvene folkloristike je pripravljal tla Jiri Polivka. kjer je stvar zapisal. ^isto na koncu dodaja tehni~ne napotke. si je v za~etku 20. romunskih. Po njegovem te pravljice niso primerne za mladino. 100 Karl [trekelj. 101 Karl [trekelj. 1887. 103 Anmerkungen zu den Kinder. Gorica 1989. Maribor 1910.

Slovenska Istra. Sledijo viri. motivih. 183–184. 109 Kocjan. [estinpetdeset jih je zapisal Vinko Moderndorfer. Leta 1924 sta iz{li dve zbirki koro{kih folklornih pripovedi. je pri{la pod takratno Jugoslavijo edino Me`i{ka dolina. zbral in uredil France Kotnik. notranjski Kras. Gori{ka in sploh Primorska. ^asopis za zgodovino in narodopisje 19 (1924). ocena: Vinko Moderndorfer. 110 Storije I. ki so nam skoro terra incognita. ocena: Narodne pravljice iz Prekmurja. 121–122. ‰…Š Elementi. ki ima pred o~mi folklorno ustvarjalnost vsega slovenskega ozemlja. Kotnik. se neprestano ponavljajo. d. da bi Storije ustregel œznanstvenemu raziskovanjuŒ. ker œso glavni pravlji~ni motivi naravnost internacionalni. Storije.108 Le kdo bi utegnil biti neki Kocjan. Mladika 5 (1924). Storije Franceta Kotnika110 u`ivajo sloves prve znanstveno urejene zbirke slovenskih folklornih pripovedi. ocena: France Kotnik. 108 Vinko Moderndorfer. Narodne pripovedke iz Me`i{ke doline. 111 F. 438. Naslov je povzet po koro{ki ljudski terminologiji za pripovedno slovstveno folkloro. Po vsebinski sorodnosti. in v tej zvezi opozori na obrobne slovenske pokrajine.112 z njegovimi Sagen aus Karnten. kjer je slovenska beseda za~ela neizpodbitno hirati. Vse to ka`e Kotnikovo namero. Ljubljana 1924.107 Literarizirane pravljice Frana Mil~inskega iz leta 1911 so za dolgo postale estetsko merilo knji`nih izdaj slovstvene folklore v prozi. rek in opombe. oz. Debevec. posebej tiste. je {tiriinosemdeset o{tevil~enih pripovedi razvrstil v petnajst razdelkov. imenik krajev. Koro{ke narodne pripovedke in pravljice. Janko Glazer je do zbirke kljub temu zadr`an. da sta pri vsaki imenovana pripovedovalec ali pripovedovalka in kraj. ki se je trudil terensko gradivo ali svojo zbirko pravljic oblikovati na lastno pest. I-XVI. ~eprav upo{teva. PrekmurjeŒ109 ter daje priznanje nosilcem slovstvene folklore in njenim zbiralcem. Ljubljanski zvon 45 (1925).: œ … {e so koti. n. Narodne pripovedke iz Me`i{ke doline. je do`ivel uni~ujo~o primerjavo z njim. Po nesre~nem plebiscitu leta 1920 je od Koro{ke ostala v Sloveniji.. 112 J. izpreminja se samo njihova kombinacijaŒ.MARIJA STANONIK: SLOVENSKA SLOVSTVENA FOLKLORA IN SLOVSTVENA FOLKLORISTIKA 175 Razveseljiva novost pravljic iz Prekmurja je. . Marsikdo. iz katerih pravljice ustvarjajo svoj svet. da izvirnost nobene takih zbirk ni mogo~a. Poleg Franceta Kotnika sta za slovensko slovstveno folkloro pri slovenski narodnostni manj{ini na Koro{kem v Avstriji zaslu`na Pavle 107 Janko Glaser. priredila Kontler in Kompostelski. Prevalje 1924.111 Ocena v gori{ki Mladiki omenja Kotnikovega nem{kega konkurenta Graberja.

Dela ostane {e torej mnogo. Iz semena pa bo lipa zrasla (Glasovi 14). nebe{kem vladarju. 45. demonskih bitjih. vilinskih bitjih. [trekelj je hotel po Slovenskih narodnih pesmih izdati {e pripovedke. Kme~ki glas. . Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva. Kotnik. vra`e in enako narodno blago in neizdano gradivo njegovi pesmi. 116 M. Krajli~ pa lejpa Vida (Glasovi 13). v: Koro{ki etnolo{ki zapisi (Glasio Slovenskega narodopisnega in{tituta Urban Jarnik) 4.117 Njegovo pretirano nategovanje snovi na mitolo{ko kopito je bilo zavrnjeno. 118 France Kotnik. knjigah (posebno koledarjih) in ~asopisih. n. 45.120 Le-te predvsem razgrinjajo snov iz davne preteklosti za nastanek posameznih motivov. 53. Ljubljana 1996. ki jih je sprejela tudi slovenska slovstvena folklora. Murko.118 vendar je zaradi bibliografske iz~rpnosti in poskusov definicije posameznih proznih folklornih `anrov {e danes nepogre{ljiv strokovni pripomo~ek. 120 Ivan Grafenuaer. Pregled slovenskega narodopisja.. Kramar je poleg pesmi zbiral ‘pravljice in drugo gradivo’. Na{a ‘narodna proza’ je na vsak na~in preve~ zanemarjena. ako ho~emo izdati vse na{e narodno blago. Celje 1973. Interdisciplinarnost Pavleta Zablatnika (1912–1993) v lu~i slovstvene folkloristike. pregovore in reke. ki je tedaj verjetno `e pripravljal geselske povzetke slovenskih bajk in povedk z razdelki o duhovih. Tudi na{ najbolj{i nabiralec F. Kme~ki glas. Celovec 2004.. svetu in njegovi ureditvi in juna{kih snoveh. Kot nala{~ za Jakoba Kelemino.115 œK. 117 Jakob Kelemina.119 Ivan Grafenauer (1880–1964) je dal s svojim delom slovenski slovstveni folkloristiki neizbrisen pe~at s svojo kulturnozgodovinsko metodo v {iroko zasnovanih monografijah. uganke. 119 F. bajke. psovke. Mnogo takega gradiva je pri nas `e izgubljenega. d. Kratka zgodovina starej{ega slovenskega slovstva (et biografija in bibliografija). Milko Mati~etov (*1919) se je proslavil s terenskim delom domala po vsem slovenskem etni~nem ozemlju. 186–236. Ljubljana 1996. Pregled slovenskega narodopisja. n. da spoznamo sam sebe in da nas drugi prav spoznajo. d. kletve. ali marsikaj bo se {e dalo zapisati ali pa najti v starih rokopisih. v: Narodopisje Slovencev I. Ljubljana 1944.Œ116 To so edine besede Matije Murka o slovstveni folklori v prozi.176 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA Zablatnik113 in Martina Piko114 in za Slovence v Porabju na Mad`arskem Karel Krajczar. Pri njej je naletel na ne113 Marija Stanonik. Celje 1930. dokler ga ni popolnoma osvojila slovenska narodnostna manj{ina v Reziji (Italija). Velika zbirka slovenskih narodnih pesmi. 115 Karel Krajczar. 114 Martina Piko.

Ujel in udoma~il Milko Mati~etov. spreminjanja. Ljubljana-Trst 1973. Zalo`ni{tvo tr`a{kega tiska. anekdote. Vsega skupaj je tam zbral okrog 3000 enot folklornega gradiva. Iz te izku{nje se je leta 1988 za~ela zbirka Glasovi. stoletja. 7–54. 124 Slovenske narodne pravljice. Izbrala. ISN pri SAZU. pogostnosti in mo~i posameznih `anrov v folklornem pripovedni{tvu. @elel je kolikor mogo~e iz~rpno zajeti repertoar izrednih pravlji~arjev in izkoristiti redko dano prilo`nost neposredno opazovati folklorni dogodek v navezi pravljica — poslu{alec in spremljati najrazli~nej{e oblike rojevanja. Mladinska knjiga. Doslej je bilo udele`enih pri njej ~ez dva tiso~ (2. Prav tako nekaj sto povedk127 s celotnega slovenskega etni~nega ozemlja sta zapoznel sad sodelovanja stroke in vseh generacij ljudi na terenu. 125 Za podatek se zahvaljujem gospe Ani Rasberger z Mladinske knjige. odmiranja. ki so od leta 1975 do 2005 iz{le s petimi natisi v 27. Prav tako mno`i~en odmev imajo Slovenske basni in `ivalske pravljice.128 v kateri izhajajo po pokrajinskem in nare~nem klju~u slovenske folklorne pripovedi iz na{ih dni. Ljubljana 1995.500 izvodov. Celje 2003. Milka Mati~etovega).125 Zbirka {e v 20. stoletju `ivih pravljic126 tudi jezikovno ohranila kolikor toliko rustikalno podobo. `ivljenja. izbrala in uredila Marija Stanonik. je vsaj 354 zapisovalcev. prevzemanja.MARIJA STANONIK: SLOVENSKA SLOVSTVENA FOLKLORA IN SLOVSTVENA FOLKLORISTIKA 177 pri~akovane motive in v rezijanskih variantah k znanim mednarodnim pravljicam na zelo arhai~ne poteze v hkrati izredni estetski kvaliteti. pri ~e121 Marija Stanonik. uredila in spremno besedo napisala Marija Stanonik. 128 Zasnovala jo je Marija Stanonik. Doslej je iz{lo v njej 31 knjig z 9940 enot razli~nih proznih folklornih `anrov (pravljice. Kolikor pri {tetju ni pri{lo do pomote. Vsega skupaj je v tako imenovane slovar~ke oziroma sezname nare~nih besed uvr{~enih 16.124 z `e 50-letno tradicijo izhajanja. Ljubljana 1952. 123 Pavle Merku.123 Alojzij Bolhar je pripravil klasi~no zbirko jezikovno zlikanih slovenskih pravljic. saj so od leta 1952 do 2004 do`ivele v 13 natisih naklado 69. Mohorjeva dru`ba. Trst 1976.062) pripovedovalcev.000 izvodih. Ljudsko izro~ilo Slovencev v Italiji / Le tradizioni popolari degli Sloveni in Italia.122 Pavle Merku se je osredoto~il na slovstveno folkloro pri slovenski narodnostni manj{ini v Bene{ki Sloveniji. 127 Slovenske povedke iz 20. 122 Zverinice iz Rezije. {ale). ki je tudi strokovna urednica te knji`ne zbirke. 126 V deveti de`eli (Sto slovenskih pravljic iz na{ih dni). Slovenska razli~ica primerjalne slovstvene folkloristike (Oris raziskovalnega dela dr. Ljubljana 1989.441 besed. . med katerimi so najprodornej{i avtorji knjig. razli~nih vrst povedke.121 Doslej so iz njegove bogate terenske bere v prozi objavljene le `ivalske pravljice. bajke.

V publicisti~nih objavah iz prve polovice 20. Leta 1926 je pri Slovenskem etnografskem muzeju za~el izhajati Etnolog. III. Avtorji v svojih analizah gradiva radi vsaj navr`ejo kak{no sled. katerih pregled omogo~ajo dosedanji razdelki. Ljubljana. Saj sta strokovnim in pedago{kim ciljem namenjena vsaki knjigi posebej dodani slovar nare~nega besedi{~a in od 8. pozneje poimenovani Jugoslavija in s tem balkanskemu kulturnemu krogu. poganja korenine v naklju~nih in nesistemati~nih pojavih. V samostojni Sloveniji leta 1991 je glasilo omenjene ustanove spet dobilo nazaj prvotno ime Etnolog. Iz nje bodo ~rpale {tevilne podatke za svoje raziskave o duhovni. leta 1948 pa so ga preimenovali v Slovenski etnograf. stoletja sta Primorska in Prekmurje vsaj zastopana. 28–35. Dokler ni bilo drugih mo`nosti za objavo. Druga lastnost tega obdobja je priklju~itev Slovencev k novi dr`avi. 1. Matija Murko in Karel [trekelj dose`eta. v : Narodopisje Slovencev I. zgodovino in etnologijo in jezikoslovje. Ti re{ujejo tudi polo`aj slovstvene folklore v osrednjih slovenskih revijah. Z njimi se tiho. kar je trajalo ves ~as socialisti~ne Jugoslavije. 129 France Kotnik. knjige naprej zgo{~enka. da glasilo Zgodovinskega dru{tva v Mariboru `e z naslovom ^asopis za zgodovino in narodopisje prevzame obveznosti tudi do slovstvene folkloristike in je edina slovenska humanisti~na znanstvena edicija z zdaj `e ve~ kot stoletnim sta`em. Klas 1944. Najve~ je v njih besedi{~a iz duhovne kulture. kar skrbno popisuje France Kotnik v Narodopisju Slovencev.178 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA mer je treba ra~unati z ± odstopanji. neopazno se pripravlja gradivo za dolgo pri~akovani slovar slovenskega jezika sploh. ki danes nezadr`no propada. socialni in materialni kulturi. Znanstven refleksija Preden kaka stroka dobi institucionalne okvire in se profesionalizira. Pregled slovenskega narodopisja. ki je tudi leta 1945 {e iz{el s tem imenom. so se v njem pojavljali tudi znanstveni folkloristi~ni ~lanki. tako da je del nare~nih zapisov mogo~e poslu{ati tudi v `ivo. Knjige iz zbirke Glasovi so avtenti~en vir za {tudij slovstvene folklore. ki vodi na jug. zastopani pa sta tudi socialna in materialna kultura iz pribli`no polovice slovenskega etni~nega ozemlja. . medtem ko je pri avtorjih s Koro{ke in [tajerske ~utiti pravi ustvarjalni polet. do 22. mitologijo.129 Dvajseto stoletje prinese spodbudni za~etek. druga~e bi bila ta ~as Kranjska v tem pogledu gluha loza. Objave Mo`nosti za objave folklornega gradiva so se pojavile v {tevilnih ~asopisih po pomladi narodov leta 1848. s primerami iz srbske ali hrva{ke slovstvene folklore.

O tem pri~ajo njegove monografije o Lepi Vidi. Teoreti~ni oris slovstvene folklore. pozneje se je uredni{tvo z italijanske strani preselilo v Videm (Udine). Posledice druge svetovne vojne. Ljubljana 1952. ki so pognale omenjenega urednika v svet.130 od leta 1962 Glasnik Slovenskega etnografskega dru{tva. prvega kompleksnega pregleda slovenske ljudske kulture. del — okrnjen — mogel iziti {ele leta 1952. prva specialisti~na slovenska revija za zbiranje in raziskovanje slovenske slovstvene folklore. 103. 74. so izdajo pretrgale na dvoje. Narodno pesni{tvo. ko pa je po zdru`itvi dveh dru{tev leta 1976 postal Glasnik Slovenskega etnolo{kega dru{tva. 131 Niko Kuret ‰KomentarŠ.MARIJA STANONIK: SLOVENSKA SLOVSTVENA FOLKLORA IN SLOVSTVENA FOLKLORISTIKA 179 Prvotno za kraj{e strokovne re~i je od leta 1956 postal dobrodo{el Glasnik In{tituta za slovensko narodopisje pri SAZU. danes ZRC SAZU. ki sta ga leta 1998 za~ela izdajati In{titut za slovensko narodopisje ZRC SAZU in Oddelek za jezikoslovje Univerze v Pisi. œVendar je bilo Narodopisje Slovencev — mimo namere. . da v najte`jih ~asih manifestira samobitnost slovenskega naroda — po 50 letih od Murkovega programati~nega spisa dostojen obra~un slovenskega narodopisja in svojega pomena {e dolgo ne bo izgubiloŒ. pod ~rto op. Primerjalnemu slovanskemu bajeslovju je namenjen vsakoletni zbornik Studia mythologica Slavica. rojenicah itn. k: Matija Murko. 26. Ljubljana 1972. ritmi~nih in oblikovnih lastnosti slovstvene folklore z diahronega vidika. [e bolj{e in redne mo`nosti za objavo so se pokazale z zbornikom Traditiones. 132 Ivan Grafenauer.132 V okviru njegove kulturnozgodovinske metode je bilo te`i{~e njegovega dela predvsem razvoju snovi in motivike. Traditiones 1 (Zbornik In{tituta za slovensko narodopisje). Dolgo je 130 Marija Stanonik. Narodopisje Slovencev II. Postopna profesionalizacija Na pragu druge svetovne vojne je raziskovalno delo `e toliko napredovalo. 12–85. v Ljubljani. Kralju Matja`u ali razprave o divjem mo`u. SAZU. Leta 2002 je pri Svetovnem slovenskem kongresu za~ela izhajati Slovstvena folkloristika. 1895 (Letopis Matice Slovenske 1896). da je Rajko Lo`ar leta 1944 tvegal izdajo Narodopisja Slovencev.133 Grafenauer je bil prvi upravnik leta 1950 ustanovljenega In{tituta za slovensko narodopisje pri SAZU. Ljubljana 2000. Iz poro~ila o œNarodopisni razstavi ~e{koslovanskiŒ v Pragi l.131 Sistemati~no je celoten `anrski sistem slovstvene folklore predstavil Ivan Grafenauer. 2. Mladi Zori. Zalo`ba ZRC. se njegov obseg iz leta v leto ve~a. da je II. ki od leta 1972 izhaja pri In{titutu za slovensko narodopisje (od leta 1981 ZRC) SAZU.

Prazni~no leto Slovencev I–IV. 138 Alenka Goljev{~ek. kar se deloma navezuje na slovstveno folkloro. Slovenska koledni{ka dramatika. Mitolo{ko izro~ilo Slovencev. Domus. 136 Milko Mati~etov. 134 Niko Kuret.137 Danes je najve~ raziskovalnega interesa posve~eno mitologiji.141 ki se {e posebej posve~a ~arovni{tvu. Pomen vode v predstavah starih Slovanov o posmrtnem `ivljenju in v {egah ob smrti ‰The Meaning of Water in the Old Slavs' Notions about Life after Death and in their Costumes Concerning DeathŠ. Ljubljana 1988. Mladinska knjiga. V javnosti najbolj odmeven prispevek k raziskovanju slovenske duhovne kulture. Pregovori in uganke. Ljubljana 1982. Glasnik Slovenskega etnolo{kega dru{tva 46/2. Na novo jo je v slovensko strokovno obzorje uvedla Alenka Goljev{~ek. Kratka zgodovina starej{ega slovenskega slovstva. Ljudska proza v: Zgodovina slovenskega slovstva I. 137 Marija Stanonik. 142 Mirjam Mencej. Ljubljana 1989. Traditiones 18. Ljubljana 2004. 292–314. Celje. 1965–1970. . Slovanska mitologija in verovanje. Poleg {tevilnih komentiranih objav terenskega gradiva in dognanj o njem je za splo{no rabo temeljno njegovo poglavje o slovstveni folklori (razen pesmi) v prvi knjigi skupinske zgodovine slovenskega slovstva. Celje 1973.135 Najtesnej{i Grafenaurjev sodelavec Milko Mati~etov se je izkazal s svojim terenskim delom predvsem v Reziji. Na podlagi lastnega terenskega dela in s pomo~jo {tudentov. v kateri je spotoma navedena vsa njegova pomembna zadevna bibliografija. 115–138. 140 Zmago [mitek. ki se s slovensko slovstveno folkloro profesionalno ukvarja in hrani s terena zbrano folklorno gradivo in izpiske iz slovenskega ~asopisja. Ista. 2006. Mit in slovenska ljudska pesem. Ljubljana 1991.180 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA bila to edina slovenska ustanova. a tudi kriti~no ocenjeno v obse`ni razpravi. ter s sodelovanjem v razli~nih slovenskih ~asopisih in revijah se je s trudom Marije Stanonik omenjeni arhiv do leta 1993 obogatil za 39. Slovenska razli~ica primerjalne slovstvene folkloristike. 139 Damjan Ovsec. 135 Niko Kuret. obstajajo pa delni.139 Zmago [mitek140 se je lotevata primerjalno. Mohorjeva dru`ba. 141 Mirjam Mencej. Ljubljana 1986.136 Njegovo delo je sistemati~no.142 in Monika 133 Celotna Grafenauerjeva bibliografija je kot dodatek objavljena v knjigi: Ivan Grafenauer. Za celoten arhiv ni {tevil~nih podatkov. Podobno Mirjam Mencej. je dal Niko Kuret s svojimi raziskavami otro{kih iger. [tudetnska zalo`ba. Med bogovi in demoni (Liki iz slovenske mitologije). 11–14. verovanj in {eg134 in ljudskega gledali{~a. Ljubljana 1997. ki so izpisovali ustrezno gradivo iz ~asopisov in slovenske literature. Ljubljana 1956. Slovenska matica.886 enot. Va{ko ~arovni{tvo na pragu tretjega tiso~letja.138 Damjan Ovsec.

146 povedke. Ljubljana 1995. Angelos Ba{ s sodelovanjem uredni{kih odborov. Gregorju Kreku (Gradec. Ljubljana 2003). 150 Nosilec predmeta je postal Marko Terseglav. Ljudska medicina pri Slovencih. 151 Njegova nosilka je Mirjam Mencej. 2001. Ljubljana: Center za sloven{~ino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovanske jezike in knji`evnosti Filozofske fakultete.148 Vedno bolj se ~uti kri~e~e pomanjkanje tako imenovanega kazala slovenskih pravljic.151 143 Prim.149 V prizadevanje za napredovanju stroke je treba {teti simpozije o Ga{perju Kri`niku (Kamnik. Pravni motivi v slovenskih narodnih pripovedkah in pripovednih pesmih. {t. uredil. 145 Slovenske ljudske molitve. Etnolog 16. v: Irena Orel (ur. Ljubljana 2004. tudi Sergij Vilfan. 149 Slovenski etnolo{ki leksikon. katerega pomanjkanje je vedno bolj kri~e~e. Folkloristi~na gesla so vklju~ena v Slovenski etnolo{ki leksikon. Marija Stanonik Vpra{anje vizualizacije abstraktnih bitij v slovenski slovstveni folklori. Kategorija ~asa v slovenski slovstveni folklori. Barbara Ivan~i~ Kutin se je s svojo doktorsko disertacijo (2005) specializirala za vpra{anja teksture in konteksta slovenskih folklornih pripovedi. Zagovori v slovenski ljudski medicini. 147 œSlovenijo je Bog nazadnje ustvarilŒ (Slovenske folklorne pripovedi iz preteklosti in sodobnosti) / œGod created Slovenia lastŒ (Past and contemporary Slovenian Folk Tales).150 Od {tudijskega leta 2003/2004 je predmet postal obvezen in se dopolnjuje s primerjalno mitologijo. Zbornik predavanj. zbral. 144 Vinko Moderndorfer. 146 Monika Kropej. Pavletu Zablatniku (2004).). Pravljica in stvarnost (Odsev stvarnosti v slovenskih ljudskih pravljicah in povedkah ob primerih iz [trekljeve zapu{~ine). 2000. Ljubljana 1983.145 pravljice. Ljubljana 1944. Motnik. Milan Dolenc.147 Nekaj obravnav se nana{a tudi na folklorno poetiko. 2005). 191–241. 2004). Karlu [treklju (1996). Pedago{ki proces Folkloristi~na predavanja na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete na Univerzi v Ljubljani so se za~ela leta 1993. Matiji Murku (Nova Gorica 2002. ^etena Ravan. 169–181. sodelovala sta Igor Cvetko in Mirko Ramov{. 1. ki pripravlja tudi tako imenovano kazalo slovenskih pravljic. 3. . predgovor in opombe napisal Vilko Novak. ur. Ljubljana 1999. 148 Marija Stanonik. Poleg {tevilnih analiti~nih {tudij143 kon~no prihaja do prvih sinteti~nih {tudij o posameznih `anrih slovenske slovstvene folklore: zagovori. v: Traditiones 30.144 molitve.MARIJA STANONIK: SLOVENSKA SLOVSTVENA FOLKLORA IN SLOVSTVENA FOLKLORISTIKA 181 Kropej.

Ista. over 47. 1. At present. and Mediterranean cultural areas. Of these folklore forms. Slovstvena folkloristika med jezikoslovjem in literarno vedo. the focus was on Slovene ethnic folklore songs (Emil Kortyko. to date most attention has been dedicated to proverbs. Teoreti~ni oris slovstvene folklore. In the Romantic Period. The vital connectedness of language and literary folklore is most obvious in dictionaries. Ljubljana 2001. According to the most recent data. Marija Stanonik (Ljubljana) Slovene verbal folklore and literary folklore studies Summary The accessibility of the Slovene ethnic territory and the history of its inhabitants gave rise to the diversity of folklore motifs in the Slovene language through a substratum heritage that is several thousand years old.182 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA Teoreti~na refleksija o slovstveni folkloristiki kot novo nastajajo~i znanstveni disciplini je zasnovana v treh monografijah z bogato bibliografijo. the Alpine. . Mo`nosti zanje se ka`ejo tudi na obeh primorskih visoko{olskih zavodih.000 Slovene proverbs have been collected. In this heritage. v Kopru in Novi Gorici.152 Sproti se preverja na predavanjih o njej na slovenisti~nih oddelkih Filozofske fakultete v Ljubljani in na Pedago{ki fakulteti v Mariboru. since these contain strings of words which become the smallest but undoubtedly folklore genres (phrasemes. Karel [trekelj gathered all the material collected in the past in his edition of Slovenske narodne pesmi I–IV (1895–1923). Stanko Vraz). and Finno-Ugric neighbours. sayings. proverbs). Marko Pohlin (1735–1801) incorporated the entire system of literary folklore into his work. and goes on to outline the most important achievements of the endeavour to collect Slovene folklore songs. tales and forms. Latin. Ljubljana 2004. our Slavic ancestors. The first random records of literary folklore stem from the period of Slovene Protestantism (Primo` Trubar. Pannonian. In the age of Enlightenment. 152 Marija Stanonik. Ista. we can identify traces of Antiquity. This is followed by a chapter on publication options and theoretical attempts to constitute Slovene folkloristics as an independent discipline. Ljubljana 2006. The article begins with an outline of the principal motif features of Slovene literary folklore. Procesualnost slovstvene folklore. Adam Bohori~). a monumental collection of Slovene folk songs is being developed. as well as our Germanic. and to date 5 large volumes have been published.

MARIJA STANONIK: SLOVENSKA SLOVSTVENA FOLKLORA IN SLOVSTVENA FOLKLORISTIKA 183 Matev` Ravnikar-Po`en~an (Po`en~anove pravljice) was responsible for the first records of Slovene folklore tales. the Glasovi collection has published 33 volumes with an approximate total of 11. and occasionally in ethnological and Slavistic professional periodicals. Tales in dialect were first recorded by Matija Valjavec (Kra~manove pravljice I.000 folklore tales from roughly half the Slovene ethnic territory. Studia mythologica Slavica (1998). From 1988 to the present. . Fran Mil~inski’s Pravljice (1911) set the aesthetic criteria for the publication of literary folklore in prose for many decades. Slovene literary folklore is today published in Traditiones (1972). Slovstvena folkloristika (2002). II) and Ga{per Kri`nik (awaiting separate publication).

.

Do nielicznych folklorystow o badawczej perspektywie por o wnawczej sáowia n skiej nale z a m . Jaworskiej. ktory zwrociá sie ku prefolklorystyce. w Opolu. folklorystyka literaturoznawcza. oraz nieliczni przedstawiciele folklorystyki czeskiej i sáowackiej (Hana Hlo{kova. systematyki polskiej ballady ludowej E . w poáudniowo-zachodniej s l a skiej cz e s ci Polski . dzieje folklorystyki polskiej . Lata po II wojnie s w . jego prac autorskich. Wyrazone w . p. najbardziej aktywny w ostatnich dekadach osrodek folklorystyki polskiej. (185–198) UDK 398(475)œ18/19Œ Krzysztof Wrocáawski (Warszawa) FOLKLORYSTYKA POLSKA — NAJWIEKSZE OSIAGNIECIA I PERSPEKTYWY W wieku XIX osiagnieciem najwyzszej miary byáy zbiory folklorystyczne i etnograficzne Oskara Kolberga (wydane na podstawie archiwow w caáosci dopiero z II poáowie w. Daniel Kadlubiec ( pogranicze polsko . natomiast badaniami wspoáczesnego folkloru. Sáowa kluczowe: antropologia kultury wspoáczesnej. dwu tomow dziejow folklorystyki polskiej. W I poáowie wieku XX takim osiagnieciem byáa etnograficzna synteza kultury ludowej Sáowian Kazimierza Moszynskiego. Od folklorystyki literaturoznawczej ( filologicznej ) ku antropologii kultury wspoáczesnej zmienili opcje badawcza Roch Sulima i Piotr Kowalski. czterotomowej nowoczesnej edycji przysáow polskich. dziaáaj a cy pod kierunkiem czoáowej wspoáczesnej polskiej przedstawicielki tej dyscypliny badawczej. Zuzana Profantova). studiow genologicznych (o bajce.czeskie ) oraz Krzysztof Wrocáawski ( uwzgl e dniaj a cy w ujeciach porownawczych postawe etnofilologiczna. w roku 1995. zagadce) Kontynuatorem postawy badawczej Krzyzanowskiego byá Czesáaw Hernas. pozostaj a pod znakiem literaturoznawczej folklorystyki Juliana Krzyzanowskiego. Przed dziesieciu laty. Wzieli w nim udziaá czoáowi polscy folklorysci (a tak z e paru etnolog o w ). siegajacych po rok 1918. Doroty Simonides. redakcyjnych i inicjowanych przez niego prac jego uczniow (systematyka ludowej bajki polskiej Krzy z anowskiego . zajeáa sie Dorota Simonides. zorganizowaá konferencje naukowa na temat Dylematy i perspektywy folklorystyki1.KRZYSZTOF WROCÁAWSKI: FOLKLORYSTYKA POLSKA — NAJWIEKSZE OSIAGNIECIA … ISBN 978-86-7179-057-4. kultura duchowa. uwzgledniajaca takze w pewnej mierze folklor . natomiast pogranicze folklorystyki i jezykoznawstwa penetruje dzis szkoáa etnoligwistyczna Jerzego Bartminskiego w Lublinie. a materiaáowo proze ustna poáudniowosáowianska). etnograficzna folklorystyka . in .. gáownie slaskiego. (2008). XX). badania regionalne. przysáowiu.

Opole 1995.186 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA wystapieniach konferencyjnych postawy i poglady na temat aktualnego miejsca folklorystyki polskiej. byáo bez watpienia dzieáo Oskara Kolberga. Uniwersytet Opolski. Dzieá Wszystkich Oskara Kolberga. jej relacji do pokrewnych dyscyplin naukowych i dalszych perspektyw tej nauki nie ulegáy znaczacym zmianom w ciagu minionego dziesieciolecia. Piesni ludu polskiego. (przywoáywane dalej w tekscie w nawiasach stronice dotycza tej publikacji). peániáy wiec mniej lub bardziej skrywan a funkcj e polityczn a dla ideologii odr e bno s ci narodowej. XIX i XX Owocem najwyzszej wartosci XIX-wiecznej wspolnoty polskiej etnografii i nauki o folklorze. rozpoczete zrodzona jeszcze z ducha romantycznego edycja zbioru polskich piesni ludowych2. 2 Oskar Kolberg. moga wiec mi posáuzy} i dzisiaj w przedstawionej tu ocenie jej rozwoju. Podzieliáem te prezentacje na dwie zasadnicze czesci: historyczna. Red . opatrzone nowoczesna oprawa edytorska. podania. Lud. tworza dzis pomnikowe wydanie. zabawy. Czarnogory. I. Dylematy i perspektywy . . Liczy ono áacznie 1 Folklorystyka . Dorota Simonides . Na stosunek nauki polskiej do folkloru bezwzglednie wpáyneáa polityczna sytuacja Polakow w XIX w. Po odzyskaniu wáasnej panstwowosci sáowianskiej funkcja ta nabraáa charakteru podtrzymywania toz samo s ci regionalnej ( czasem pozostajacej na granicy regionalizmu i w sáuzbie ideom separacyjnym czy narodowym — przykáad : Ukrainy i Biaáorusi . po czym kontynuowane realizowanymi juz w pozytywistycznym trudzie monografiami regionalnymi (XIX-wieczna seria edytorska Lud liczaca niemal 40 tom o w 1857–1890 3 ). zainicjowane na poczatku lat 60-tych XX w. wskazujaca najwazniejsze wedáug mnie osiagniecia polskich badan nad folklorem.sáowia n skiej ( poza Ukrai n cami . muzyka i tance. ktora w wielkim skrocie relacjonuje stan obecny i aktualne dyskusje w polskiej folklorystyce nad tozsamoscia i perspektywami tej nauki. W czasie odrodzenia narodowego. Najwieksze osiagniecia polskiej folklorystyki w. oraz czes} wspoáczesna. 3 Oskar Kolberg. koncentrujacej sie na zbieractwie kultury ludowej. Poznan 1842. pozostaj a cych — poza Rosjanami — w politycznej podlegáo s ci od wáadzy najcz e s ciej nie . Instytut Filologii Polskiej. folklor — jego zbieractwo i refleksja naukowa nad nim — sáuzyáy ideom tego odrodzenia. Reedycje dzieá wydanych wraz z materiaáami zachowanymi w archiwach. przysáowia obrzedy. Slaska. Moraw. sposob zycia. Biaáorusinami oraz Polakami w zaborze rosyjskim). nauk . piesni. Bosni muzuámanskiej. gusta. mowa. przezywanego intensywnie przez wszystkich niemal Sáowian. r o wnie z Macedonii . Jego zwyczaje.

Krzyzanowskiego wskaze tylko dwie pozycje wybrane ze wzgledu na ich znaczenie dla sáowianskiej komparatystyki folklorystycznej (nie dos} wykorzystane wedáug mojej oceny). dostarczajacych mu regionalnych materiaáow. jej odejsciu od etnografii ku filologii (literaturoznawstwu) patronowaá w Polsce Julian Krzyzanowski. II rozszerzone Wrocáaw — Warszawa — Krakow 1962 (t. To jemu przede wszystkim zawdzi e cza ta nauka intensywny rozw o j postaci studiow nad folklorem literackim i znaczace osiagniecia w dziedzinach opisu historii zwi a zk o w wzajemnych mi e dzy folklorem i literatur a . tam: Literatura ustna s. Polska bajka ludowa w ukáadzie systematycznym. byáa wielka synteza ogarniajaca caáy kompleks zjawisk kultury ludowej Sáowian — synteza. I) 1963 (t. 2 Warszawa 1968. Poznan 2001. Ogarnia od folkloru — piesni ludowych — po monografie regionalne ujmujace kompleksowo kultur e ludow a — w ich ramach ogáoszone zostaáy zbiory tekst o w ludowych roznej wartosci odpowiednio do kompetencji samego Kolberga oraz wspoápracujacych z Kolbergiem osob. systematyki gatunkow folkloru polskiego. — s. Kultura ludowa Sáowian. Warszawa 1967. dzieáo pozwala natomiast folklorystom sáowianskim znalez} dla studiow nad folklorem szeroki kontekst caáosciowy kultury ludowej. 641–818. 5 Nowe drugie wydanie powojenne : Moszy n ski Kazimierz . Innym dzieáem monumentalnym. Wyd. I Kultura materialna (1929) oraz tom II Kultura duchowa (1934–1939)5 . Magia. Materiaáy do etnografii Slowian Zachodnich i poáudniowych. II). Tom I Kultura materialna. Z nadzwyczaj bogatego dorobku folklorystycznego J. Wierzenia. I 1947. Emancypacji folklorystyki jako nauki o literaturze ustnej (sztuce sáowa przekazywanego ustnie). Cz. ale czastkowe) — Mam tu na mysli Kazimierza Moszynskiego: Kulture ludowa Sáowian: cz. bardziej dogáebne i nowoczesne. 1 Warszawa 1967. 6 Krzyzanowski Julian. cz. tom II Kultura duchowa cz. 416–716. Mysle tu o Polskiej bajce ludowej w ukáadzie systematycznym6 Nie 4 Oskar Kolberg. dziejow zainteresowan polska bajka ludowa. Uwzglednienie materiaáu osciennego (biaáoruskiego. . archiwum Kolberga pozwoliáo na przygotowanie do druku takze tomu poáudniowosáowianskiego4) — stanowi dzisiaj posmiertne zaproszenie sformuáowane przez Kolberga do sáowia n skich bada n porownawczych. ukrainskiego. W jej ramach znaczaca czes} zajmuje folklor.KRZYSZTOF WROCÁAWSKI: FOLKLORYSTYKA POLSKA — NAJWIEKSZE OSIAGNIECIA … 187 (wraz z suplementami) blisko 90 tomow i nie ma sobie rownych pod wzgledem rozmiarow w caáej Sáowianszczyznie. wyd. 59/III . Sáowianszczyzna Poáudniowa. Wrozbiarstwo. rozlicznych studiow nad przysáowiami. wprawdzie nie w peáni doskonaáa ale za to pionierska (za ktora poszáy opracowania innych autorow. Dzieáa wszystkie t. III. gdzie: Kult. nie do pominiecia mimo jego zasadniczo etnograficznego charakteru.

z e za przykáadem systematyki AaTh nie wznawia si e jej . Ga{parikova katalog sáowacki odst a piá od ksztaátu nadanego klasyfikacji miedzynarodowej przez Aarnego i Thopmsona (system AaTh). t. sáowenskiej oraz czeskiej i sáowackiej7. Pod red. Wracajac do systematyki polskiej takze mozna zaáowa} . Szkoda.188 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA byáa to wprawdzie pierwsza sáowianska systematyka — patrz katalog bajki rosyjskiej Andrejewa (1929). Warszawa 1978). To doskonaáe opracowanie obejmuje niezwykle bogaty materiaá historyczny. Archiv Prof. ze nie ma do dzis dogodnych do uje} porownawczych systematyk bajki serbskiej i chorwackiej. Bibliografia. Krzyzanowskiego. Do wymienianych doda} nalezy jeszcze jedna zrealizowana inicjatywe J. z wyszczeg o lnieniem udokumentowanych wariant o w poszczeg o lnych typow fabularnych. 7 Przygotowany przez V. Epoka przedkolbergowska 1800 –1863. A jednak zachecaábym tych folklorystow. Jest to trud daj a cy doskonaáe efekty dydaktyczne — pozwala zasmakowa} w konfrontacji wersji i wariantow oraz uczy wyprowadzania wnioskow interpretacyjnych. Franka Wollmana. 8 Nowa ksiega przysáow i wyrazen przysáowiowych polskich (t. I A-J Warszawa 1969. jak takze moze by} podstawa do czastkowych studiow przysáowioznawczych komparatystycznych. jakim jest czterotomowa edycja przysá o w polskich 8 . Zasáuga Juliana Krzyzanowskiego jest takze zainicjowanie i powoáanie zespoáu oraz nadzor nad ostatecznym przygotowaniem do druku edycji wybitnego i nie majacego odpowiednika sáowianskiego dzieáa. analogicznie uporzadkowanych wedáug systemu AaTh. 9 Dzieje folklorystyki polskiej. II K-P Warszawa 1970. natomiast — jej drugie wydanie polskiej systematyki mo z na uzna} za wzorcowe i inspiruj a ce dla innych zagranicznych folkloryst ow. t. Indeks haseá pomocniczych. III R. Kapeáus i J. II — Bratislava 1992.Z. by skáonili studentow do pisania maáych monografii watkow — w zasi e gu folkloru narodowego . IV Wstep. Warszawa 1972 t. Krzyzanowskiego. Katalog slovenskej l'udovej prozy. I — Bratislava 1991. uzupeániajac luki poprzedniego wydania oraz uwzgledniajac nowe zapisy. H. 1994). Cataloue of Slovak Folk Prose. co utrudnia studia porownawcze uwzgledniajace materiaá sáowacki (Viera Ga{parikova. wychodzi poza granice folklorystyki sensu stricto i swietnie nadaje sie zarowno jako model dla innych sáowianskich paremiografii. Zdaje sobie sprawe. Szereg lat pozniej pojawiá sie wspolny katalog ludowej bajki wschodniosáowianskiej (1979) oraz ludowej bajki buágarskiej (obejmujacej takze zapisy starsze z obszaru macedonskiego. ze czas monografii typow bajkowych wedáug recepty szkoáy finskiej minaá — ostatnia proba sáowianska byáa chyba Predaja o valadarevoj tajni Maji Bo{kovi}-Stulli (Zagreb 1962). Sáownik wyrazow (…). Wrocáaw — Warszawa — Krakow 1970 oraz tom nastepny . ktorzy paraja sie dydaktyka uniwersytecka. a mianowicie Dzieje folklorystyki polskiej9.

jesli kto woli Dzieje folklorystyki polskiej (1864–1918). generowane w typowych sytuacjach kulturowych na poziomie powszechnego odbioru kultury12. Ogarniaja one takze teksty literatury popularnej. rozpowszechnianej w druku. Z dyskusji opolskiej przywoáam tu na pocz a tek wáasne stanowisko 11 . Krzyzanowskiego. intencje oraz rozne peánione przez takie teksty funkcje. ktora odbyáa sie w Opolu w r. a ktora miaáa takze swoj szerszy miedzynarodowy wyraz na Kongresie Slawistow w Krakowie w r. II. 10 Biblioteka ta zostaáa zakupiona przez Katedre Folklorystyki Uniwersytetu Opolskiego. spokrewnione blisko z tekstami przekazu ustnego. Warszawa 1982. ktorej gáownym obiektem badan ugruntowanych na metodologii filologicznej sa teksty sáowne. po smierci Juliana Krzyzanowskiego. mechanizmy generowania tekstow w tym kontekscie. Wrocáawski. zawarta w nich wiedze o swiecie. Skáonnos} do uprawiania okreslonych pol pociaga za soba przynaleznos} do roznych nurtow w folklorystyce lub. H. Folklorystyka i jej miejsce wsrod nauk (w ocenie etnofilologa). Badania te musza oczywiscie uwzglednia} szeroki kontekst kultury. a potem Heleny Kapeáus. antropologicznej wizji wspoáczesnych zadan folklorystyki. 11 K. kt o re okresliábym jako minimalistyczne — szukaáo ono bowiem zachowania tozsamosci folklorystyki jako etnofilologii. s. . 1998. natomiast wytyczane cele badawcze wprowadzaja (lub moga wprowadza}) folkloryste na pola interdyscyplinarnosci i pociagaja za sob a uwzgl e dnianie w interpretacjach takz e fakt o w kulturowych pozawerbalnych. Tak wiec wedáug tej propozycji o tozsamosci folklorystyki rozstrzyga} ma nadal sáowo (akty werbalne) jako dominujacy przedmiot badan. nie ma kontynuacji tego opracowania. system wartosci. pod red. Nie chce tu powtarza} wszystkich stanowisk wyrazonych we wspominanej na wstepie dyskusji. 34. 29–38. ktora objeáoby takze lata wojenne a szczeg o lnie powojenne .KRZYSZTOF WROCÁAWSKI: FOLKLORYSTYKA POLSKA — NAJWIEKSZE OSIAGNIECIA … 189 Niestety. s. Chodziáo w zasadzie o starcie tradycyjnej œklasycznejŒ oraz nowej. Ibidem. 1995. Kapeáus i J. Stan aktualny folklorystyki polskiej i dyskusje o jej perspektywach Obecne dyskusje nad perspektywami folklorystyki sáowianskiej nie moga pomina} trwajacych juz w Polsce od lat sporow o aktualny zakres tej dyscypliny naukowej i jej relacje z dyscyplinami pokrewnymi. 12 Ibidem. Ostateczny kres systematycznemu opisowi dziejow polskiej folklorystyki wyznaczyáa likwidacja zaáozonej przez Krzyz anowskiego Pracowni Literatury Ludowej w Instytucie Badan Literackich przy Polskiej Akademii Nauk w Warszawie. jej archiwum i swietnie wyposazonej biblioteki tego uczonego10.

wyd. Stwierdzajac obecnos} motywu czy watku przejetego z folkloru w literaturze badacz literaturoznawca nie moze pomina} kwestii naukowej bytowania tego motywu w naturalnym jego otoczeniu (co jest przedmiotem studiow folklorystycznych). Zdawaá sobie natomiast sprawe z podziaáu folklorystyki na œhistorycznaŒ (ktorej potrzebe jako historyk literatury nadal odczuwa) oraz œwspoáczesnaŒ. 126). Krzyz anowski . cit. II rozszerzone 1961. œPamietnik LiterackiŒ 1975. Hernas. Dylematy wspoáczesnego folklorysty (i literaturoznawcy). s. III rozszerzone 1977. deklarujacy sie zreszta nie tyle jako folklorysta ile raczej jako historyk literatury i kultury. 15 J. 14 J. A. s. Oprac. Op. Miejsce badan nad folklorem literackim. Tozsamos} a interdyscyplinarnos} — folklorystyka jako struktura otwarta. Walinski. Brzozowska-Krajka okresla to jako strukture otwarta tej dyscypliny. ktory jako pierwszy polski badacz (wyrosáy zreszta takze w kregu Krzyzanowskiego) odszedá od koncepcji folkloru jako literatury ludowej. Studia por o wnawcze z pogranicza literatury i folkloru. 17 C. podtrzymuje ona tez pogl ad Bartminskiego. autor szeregu prac o tekstach w pisanych w pejzaz kultury14. 120). a zarazem mocniej zwiazana z warsztatem folklorystycznym jest Jolanta Áugowska16 Powoáuje sie ona wielokrotnie na Czesáawa Hernasa. Brzozowska-Krajka. 16 J. . apelowaá natomiast o opracowanie typologii wzajemnych zwiazkow tych dwoch form kultury (pisanej i ustnej) (s.13 Najblizszy tradycyjnej w Polsce postawie folklorystyki bliskiej literaturoznawstwu jest Jacek Kolbuszewski. przedruk Teoria kultury. Folklor a literatura. Wyd. Dylematy i perspektywy. przejmujaca w pewnym zakresie kompetencje etnologii (s. s. (W:) Folklorystyka. jakie historyk literatury ma z wynikow badan folklorystycznych oraz zwracaá uwage na potrzebe obserwacji wymiany wzajemnej. 122). I 1935. Áugowska. wyd. Áugowskiej jako literaturoznawcy najblizsza jest tekstocentryczna koncepcja folklorystyki (s. 2. Paralele . 79–89.. a dopiero potem moze przejs} do funkcji nadanej mu w dziele literackim (s.190 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA — roznych folklorystyk. Kolbuszewski. 125–134. widzac folklor jako czes} kultury i postulujac badania folkloru z perspektywy teorii kultury17 J. Historyk literatury wobec pytania o perspektywy folklorystyki. 113–123. i z badania kontekstowe folkloru nie moga pomija} tekstu poddawanego obserwacji filologicznej 13 A. Katowice 1978. i wybraá M. z. 119). jaka od stuleci miaáa miejsce pomiedzy literatura wysoka a folklorem. Ibidem. Ibidem. Podkreslaá on korzysci. Bliska takiej postawie. Kolbuszewski wyrazaá tym samym przekonanie o potrzebie kontynuacji / reanimacji komparatystyki literacko-folklorystycznej (podazania tropem wytyczonym przez Paralele Juliana Krzyzanowskiego15).

ze w skali sáowianskiej takie zadanie zostaáo wykonane tylko dla bajki rosyjskiej (E. wstep T. op cit . zwracaáa uwage takze na to. bez peánych syntez. 129). Wrocáaw — (…) 1983. Dorota Simonides. Odnosi sie to szczegolnie do badan folkloru tradycyjnego. Podkreslajac szeroki komparatystyczny oglad folkloru polskiego na tle europejskim Juliana Krzyzanowskiego. 15) (dodajmy. Polskie i sáowackie opowiadania tatrzanskie. t. Áugowska akceptowaáa natomiast przy badaniach wspoáczesnej rzeczywistosci kulturowej inny. Warszawa 1976. Trzeba stwierdzi}. Kadáubiec) czy polsko-sáowackich (regionalna proza ustna z granicznych Tatr — V. Simonides utyskiwaáa na wspoáczesny brak wsrod polskich folklorystow podobnej szerokiej wiedzy i spojrzenia komparatystycznego ( s . socjologiczno-antropologiczny. 15).KRZYSZTOF WROCÁAWSKI: FOLKLORYSTYKA POLSKA — NAJWIEKSZE OSIAGNIECIA … 191 ( co przecie z nie oznacza sprowadzania poszukiwan tylko do tekstu werbalnego. Edycja ma charakter popularno-naukowy. dzis — skierowane na przykáad na rozne srodowiska — moga bada} takze funkcje kontrkultury (s. Ga{parikova i T. autorem monografii o polskiej zagadce jest Mirosáaw Kasjan: Polska zagadka ludowa. generujacej okreslone rodzaje tekstow. O ile badania sa w stanie odtwarza} sytuacje typowe dla opisywanej kultury takze w przeszáosci. obejmujace okres od poczatkow do roku 1918). Warszawa 1975. Tu dla folklorysty widziaáa istotne pole do obserwacji jezykowej i kulturowej komunikacji wzajemnej. J. 19 Zbojnicki dar. Krzyzanowskiego Madrej gáowie dos} dwie sáowie. podlegáego kryterium artystycznemu podobnie jak teksty literatury wysokiej) (s. . Wybraáy: Teresa Komorwska. monografie przysáowia doskonale zastepuje wstep do wspominanej juz czterotomowej edycji polskich przysáow a jego bogatym materiaáowo zapleczem sa zbiory studiow przysáowioznawczych J. Pomerancewa. 15. zaniedbaáa natomiast studia nad polskim dziejami samego folkloru — nie podjeáa syntetycznych monografii dziejow jego poszczegolnych gatunkow. Komorowska. 127). s. Brzozowska-Komorowska19) 18 Dylematy (…) . I–III. 130). ze polska folklorystyka wykonaáa dobrze zadanie opisu dziejow folklorystyki (dwa wspominane juz tomy Dziejow (…). D. ograniczajacego sie. Najbli z szy tej syntezy dla bajki byá Julian Krzyzanowski w ksiazce W swiecie bajki ludowej. Viera Ga{parikova. i to tylko w niewielkim zakresie. Z zapisow z wieku XIX i poczatkow wieku XX. ich recepcji i przemian w kolejnych epokach historycznych oraz przeobrazen w roznych srodowiskach spoáecznych18 (s. zasáuzona badaczka folkloru slaskiego. poszerzony sposob ogladu tekstu jako wytworu procesu kultury. Badania wspoáczesne moga rzuci} swiatáo na dawne funkcjonowanie kultury ludowej w tej sferze. na podstawie dostepnych zapisow trudne do odtworzenia (s. Warszawa 1980. Sud'by russkoj skazki). do uje} polsko-czeskich (o bajce magicznej — w ujeciu porownawczym pisaá D.

Chodziáo jej tu o indywidualne. Na wskazanych przykáadach takich wartos ci trudno jednak oceni}. Dorota Simonides chciaáa ten rozdziaá wspoáczesnej wizji folkloru oprze} przede wszystkim na opowiesciach wspomnieniowych i na odtwarzanych z nich biogramach ludzkich . Wreszcie doskonaáa znawczyni wspoáczesnego folkloru slaskiego witaáa z uznaniem powrot w folklorystyce doceniania roli narratora. Inn a ( cho} nie tak odlegá a ) sfer a bada n wsp o áczesnego folklorysty miaá by} dla tej folklorystki problem wpáywu srodkow masowego przekazu na tre s ci przekazywane ustnie ( s . Obecne spotkanie w Belgradzie Komisji Folkloru Sáowianskiego przy Miedzynarodowym Komitecie Slawistow odbywa sie w okresie miedzykongresowym. 22). Bartminski wymieniaá: 1/ obecn a w folklorze ide e solidarno s ci z ycia w przyrodzie wraz z nadrzednymi wartosciami. kt o re mog a by} jeszcze podj e te . Konferencja w Serbii moze by} wiec dobra okazja do przedyskutowania przygotowan samej Komisji do Kongresu . 2008.192 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA Obecnie od tradycyjnych obserwacji kultury ludowej. ze na konferencje nie przyjechali inicjatorzy powstania tej Komisji. Trzeba wyrazi} zal. subiektywne kreowanie zbiorowej pamieci ( s . na dwa lata przed kolejnym Kongresem Slawistow. J. 4/ pojmowanie ojczyzny w kategoriach rodzinno-przestrzennych. odnajdujac w nich aktualny wymiar ekologiczny. ogáoszonych w poszczegolnych krajach. 42). jakimi jest zycie i zdrowie. 25). utalentowanego wybitnego podmiotu tworczego (co zreszta korespondowaáo z jej zainteresowaniami dla opowiesci wspomnieniowych) (s. wartosci wazne z punktu widzenia wspoáczesnego czáowieka (s. Jerzy Bartminski z Polski i Swetlana Toástaja z Moskwy. a co raczej zwr o ceniem uwagi innych nauk humanistycznych na folklor (i szerzej rozumiana kulture ludowa) jako na obiekt nadal godny naukowej obserwacji badawczej. 2/ koncepcje kosmosu jako zywego organizmu przyjaznego czáowiekowi i ziemi-matki. podlegajacej gáebokim zmianom cywilizacyjnym (na znacznym obszarze Polski). Bartmi nski w Opolu przed dziesieciu laty stwierdziá: Folklorystyka przede wszystkim musi dzis na nowo odkry} i zdefiniowa} wartosci folkloru i kultury ludowej. inicjatyw . ktory bedzie miaá miejsce w Macedonii w r. co jest propozycj a badawcz a dla samej folklorystyki . 19–20). 3/ koncepcje domu jako centrum zmitologizowanego antropokosmosu. 5/ ujmowanie miáosci erotycznej w rownowadze páci oraz doznan zmysáowych i psychicznych. wymiany informacji o wazniejszych opracowaniach. wychodzacych z jej konserwatyzmu i niezmiennosci zmierzamy ku studiom antropologii wsi i jej codziennosci. Pozostaje takze kwestia wzajemnych relacji miedzy Komisja Folkloru a nowo powstaáa na Kongresie Slawistow w Lublanie Komisja Etnolingwistyki przy Miedzynarodowym Komitecie Slawistow. 6/ diagnozowa- .

w ktorych np. uwzgledniajace wspoáczesne przemiany przedmiotu badan. dom. m. Sáowacje. ojczyzna). odwieczne toposy kulturowe i archetypyŒ. ziarno. droga. ze poza — i to tylko w pewnym zakresie — dwoma ostatnimi tematami pozostaáe sytuuj a si e na pograniczach folklorystyki i s a wsp o lne raczej z innymi pokrewnymi naukami humanistycznymi . Bartminski wskazywaá tu. okre s lane przez Rocha Sulim e jako œ wielkie figury cháopskiego swiatopogladu. s. biaáoruska) moze oferowa} studia wspoáczesne nad tradycyjna egzystencja zywego folkloru (np. siew. Twierdziáa zarazem. Nie szukaá jednak — a rzecz godna jest szerszej folklorystycznej dyskusji na forum mi e dzynarodowym — przyczyn lepszej kondycji folklorystyki w tych krajach — czy czasem nie sprowadzaja sie one gáownie do stanu obiektu badan. folklorystyka poáudniowosáowianska (takze wschodniosáowianska np. 43). z drugiej zas w odradzaniu sie regionalizmu. Serbie. m. wreszcie w cesze kultury popularnej odwrotu od czytelnictwa ku oralnosci (s. in. Cennym i za maáo wykorzystywanym w skali ogolnosáowianskiej podejsciem badawczym moga by} ujecia porownawcze. majac na mysli nowe perspektywy badawcze. Chorwacje. . granica. Takie badania komparatystyczne winny by} wedáug niej oparte na solidnych syntezach i dociekaniach szczegoáowych21 . Brzozowska-Krajka. to jest wiekszej konserwacji folkloru w stanie tradycyjnym. procesy dyfuzyjne czy migracyjne20. 56 Ibidem. wzgl e dnie — s a dobrze uchwytne z perspektywy etnolingwistycznej (pojecia: ziemia-matka. Wspoáczesnie szanse dla folkloru i folklorystyki Jerzy Bartminski widziaá z jednej strony w dobrej kondycji. Potwierdza te szanse zadowalajacy stan folklorystyki w innych krajach sáowianskich. ze 20 21 Ibidem. ale ten stan moze osáabia} wrazliwos} badaczy na proces zachodzacych zmian — szczegolnie w srodowiskach podlegáych szybkim transformacjom cywilizacyjnym. prog. Podobnie wskazane przez R. natomiast polska (takze czeska lub sáowacka ) studia nad dalej posuni e tym stadium procesu przeobrazen cywilizacyjnych folkloru i kultury ludowej w ogolnosci. 7/ symboliczne motywy o aksjologicznym potencjale. in. takie jak: zrodáo. folkloru obrzedowego). 44–45). zniwa(s. Charakterystyczne jest. na: Ukraine. drzewo. a nawet umacnianiu sie kultury popularnej. Buágarie. orka. O takie badania upominaáa sie takze A.KRZYSZTOF WROCÁAWSKI: FOLKLORYSTYKA POLSKA — NAJWIEKSZE OSIAGNIECIA … 193 nie podstawowych sytuacji egzystencjalnych i psychicznych czáowieka oraz ich kodowanie i modelowanie w formie fabuá bajkowych ( za Bettelheimem). Sulime symbole áacza perspektywe antropologiczna z etnolingwistycznymi sáowami-kluczami..

sformuáowane przez Rocha Sulime23. Bartminskim. Roch Sulima. to godne uwagi w skali ogolnosáowianskiej moga by} drogowskazy dla wsp o áczesnych studi o w folklorystycznych . Bartminski wprowadzaá jeszcze pojecia: folklorystyki intensywnej — skupionej na tekscie (co odpowiadaáoby mojemu pojeciu etnofilologii) oraz ekstensywnej — zwracajacej wieksza uwage na spoáeczno-kulturowy. Od folklorystyki do antropologii codziennosci. ze przyjdzie na nie jeszcze dáugo poczeka} (o ile w ogole beda urzeczywistnione). 22 23 . Szkoáa Krzyzanowskiego — filologiczna — zwracaáa sie ku tekstom zapisanym wczesniej (gáownie publikowanym) z niewielkim zainteresowaniem dla folkloru wspoáczesnego i dla przekazu ustnego (Bartminski. srodowiskowy kontekst folkloru. ktore zgromadziáoby prezentacj e r o z nych folklorystyk . Ta dominacja historycznego ujecia daáa jednak doskonaáe efekty w postaci polskich syntez.194 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA badania takie zawsze wymagaj a wyj s cia poza teksty werbalne jako oczywista manifestacje folkloru(ibidem). R . 56. wyprzedzajacych pod tym wzgledem inne folklorystyki sáowianskie.. Widziaá rowniez potrzebe przygotowania dzieáa zbiorczego œKultury folklorystyczneŒ. ktora obroni} moze te nauke przed ekspansja etnografii (dzis raczej — etnologii) czy antropologii kulturowej22. s. Spogladajac w przeszáos} Roch Sulima za luke polskiej folklorystyki uznaje brak polskiego modelowego kanonu tekstow.czy wschodniosáowianskimi badaczami w kontynuowaniu badan tradycyjnych (wskutek przeobrazen cywilizacyjnych wáasnego obiektu studiow). Rekonstrukcje i interpretacje. Sulima zapowiadaá powstanie takich dzieá we wspoápracy autorskiej z J. Brak wedáug niego nadal postulowanej od dawna syntezy œFolklor polskiŒ w postaci dzieáa ujmujacego rzecz w caáosci. opowiadaá sie raczej za pierwsza. O ile trudno polskim folklorystom mierzy} sie z poáudniowo. 24 Ibidem. mozna sie obawia}. s. 50. Op. usytuowanego na tle sáowianskim24. 55–72. Dylematy i perspektywy. (W:) Folklorystyka. Ibidem. Skoro jednak byáy to projekty sprzed dziesieciu laty dotad nie zrealizowane. s. zarazem r o z nych sposob o w uprawiania pograniczy folklorystyki z innymi naukami ). Przeciez jednak nie wyáacznos} ale istotna rola tekstow werbalnych (oralnych) jako gáownego przedmiotu badan (jak to juz wczesniej stwierdzaáem) identyfikuje badania jako folklorystyczne i wskazuje na folkloryst e jako badacza szczeg o lnie kompetentnego w tym wzgledzie. s. ich antropologizacja . cit. 49). J.

Nie widzi on swoistosci metod badawczych folklorystyki. s. 57). mikrosocjologia. 59. na ktorym osadzaja sie takie cechy kultury ludowej jak: pansymbolizm. op. s. Folklor dla Sulimy staje sie tu sposobem zachowania (nie tylko werbalnego !) podporzadkowanym okreslonym nieuswiadomionym wzorcom. ksiazke: W. W innych moze ona peáni} istotna role w ramach wspolnot maáych. opartych na wspolnocie rodowo-rodzinnej i plemiennej. . wzorcom ku indywidualnym odstepstwom od normy. etnologia. Za taka folklorystyka opowiadaáa sie takze Anna Brzozowska-Krajka. Kategoria oralnosci okresla sposob funkcjonowania spoáeczenstw niskiego rozwoju cywilizacyjnego. Warszawa 1994 26 Dylematy folklorystyki. Piatkowski.. a taka propaguje Sulima . wreszcie bliska jemu samemu etnolingwistyka (s. socjologia literatury. s. synkretyzm i sakralnos}. poetyka historyczna. cit. Badacz polski apelowaá o odwrocenie dotychczasowej tendencji badan folklorystycznych — od zachowa n podporzadkowanych normie. 63. ktora swoja postawe metodologiczna pokazaáa w ksiazce o symbolice kategorii czasu w folklorze28. 57. Dla Sulimy oralnos} jako podstawowe kryterium folkloru jest sposobem spontanicznego komunikowania ukrytych reguá i wartosci kultury26 wyrazanych w systemie wartosci (aksjologiczny plan kultury ludowej) i symboli (plan symboliczny). reguá zachowan) narzucanym jednostce przez kulture. jej naruszeniom (na przykáad u wybitnych narratorow). reguáom . Antropologicznie zorientowana folklorystyka.KRZYSZTOF WROCÁAWSKI: FOLKLORYSTYKA POLSKA — NAJWIEKSZE OSIAGNIECIA … 195 Podstawowa cecha charakteryzujaca przedmiot badania folklorystyki jest dla Rocha Sulimy– ustny czyli oralny sposob przekazu kultury (s. w kt orych przyznaje jej kompetencje wzbogacajace warsztat historyka 25 Ibidem. 28 Symbolika dobowego cyklu powszedniego w polskim folklorze tradycyjnym. 27 Ibidem. Lublin 1994. historia mentalnosci i duchowosci. in. ma s ledzi} relacje mi e dzy spontaniczno s ci a (indywidualnym charakterem) zachowan a ich regularnoscia27. J. K. przywoáuje m. Sulime interesuje relacja miedzy autonomicznoscia jednostki a nieuswiadomionymi przymusami (w formie norm. wyodrebnionych (sasiedzkich czy roznego rodzaju subkulturach). Burszta. Interesuje go wiec wytyczanie i przekraczanie granic przymusu kultury. W swojej wizji folklorystyki jako dyscypliny historycznej Sulima podawaá szereg przykáadow takich zakresow tematow (i opracowan). 57)25. O czym opowiada antropologiczna opowies}. przyjmujac je za wspolne dla tej nauki — tu wymienia nauki zainteresowane podobnym materiaáem obserwacji : — z psychologi a spoáeczna.

34 Niebrzegowska s. Stwierdzaá istnienie wielu tematow zaniedbanych (np. 71–72). etos grup lokalnych. Opole 1992. Warszawa 1989. s. Miáos} ludowa. wyjas nianej i interpretowanej przez eksperta od tej wiedzy. Folklorystyke nazwana diagnostyczna zwracaá ku kulturze wspoáczesnej. Tabu a paradygmaty etnologii.. 33 Wezowicz-Zioákowska D. 30 Ibidem. R. zainicjowane. Rodowody. raczej antropologa niz folklorysty. ludowa erotyka33. Sulima wyrazaá podobna opinie jak D. ludowa aksjologia. 29 W tym kontekscie wspomina wzrastaj a ce znaczenie takich czasopism jak œWisáaŒ. ku maáym wspolnotom a takze ku sposobowi ksztaátowania obrazu swiata . in. folklorysta ma obecnie wiele do zrobienia raczej jako diagnosta i interpretator zjawisk kulturowych. 31 Smoli n ska T . m. Wprawdzie. œLudŒ. . Wedáug Rocha Sulimy faktyczne relacje folklorystyki z etnografia / etnologia sa nadal dopiero do odkrycia / zbadania29. iz w istocie mamy w Polsce historie dyscypliny zbierania i badania folkloru(Dzieje folkloru polskiego) ale nie ma samej dyscypliny — wiedzy o folklorze30. Apelowaá o zajecie sie takimi fenomenami kultury jak: odpusty. Simonides.196 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA kultury — wáacza wiec folklorystyke historyczna w obreb historii kultury. 68). folklor a sacrum. . Wzory miáosci wiesniaczej w polskiej piesni ludowej XVIII — XX wieku. Lublin 1996. Folklorystyczny aspekt rodzinnej tradycji kulturowej. Wrocáaw 1991. widowiska. 35 Wasilewski J. z ktorych tylko niektore. stwierdzaá Sulima w podsumowaniu swoich rozwazan o wspoáczesnej folklorystyce. gdyz faktycznie — samo pojecie folkloru traci dla niego uzytecznos} ( s . Kierowaá tez uwage badaczy na relacje audiowizualnosci pierwotnej (folkloru) i wtornej — masowych srodkow przekazu. Rodzina o sobie . sennik ludowy (s. jarmarki. antropologicznie zorientowana wiedza o kulturze (s. ZWdAK czy MAAiE.. s. Polski sennik ludowy. Powracamy wi e c do pierwotnego szerokiego znaczenia tkwi a cego w jego angielskiej nazwie — wiedza ludu . antropologia œmiejscaŒ i œdomowosciŒ.. 67). przyniosáy obiecujace rezultaty: np. Zlatanova-Strenk32).. 69). Niebrzegowska34). Smolinska31. Zamiast folklorystyki w istocie opowiada sie za wspoáczesna.. festyny (s. Paradoksalnie wi e c folklorystyka ma funkcjonowa} bez folkloru jako tego przedmiotu badan. ‰z ktorych mozna dopiero odtwarza}:Š oralnos} w rekonstruowanym fragmencie rzeczywisto s ci kultury czy repertuar zachowa n symbolicznych (s. 32 Zlatanova-Strenk N. Warszawa 1994. ktory nadawaá jej sens przez ostatnie stulecie . Idea wspolnoty w przekazach rodowodowych. folklor wspolnot rodzinnych (T. N. problematyka œtabuŒ35. 68. z zakresu folkloru religijnego).

jak przyjecie postawy. 101–102). ktora tak sformuáowaáa A. pozwolmy folklorystyce by} tym. 36 37 . co czynia folklorysci (s. W aspekcie przedmiotowym do folkloru naleza teksty zbudowane wedáug systemow znakowych werbalnych i niewerbalnych. Krawczyk-Wasilewskiej w przypadku uwzgledniania pierwszego. w jej symbolicznej postaci. Wspoáczesna wiedza o folklorze. Kowalski P. Violetta Krawczyk . Brzozowska-Krajka. w aspekcie podmiotowym badania dotycza symbolicznej formy ekspresji wáasnej kultury i wyrazu wáasnej kulturowej tozsamosci (nastawienie wewnetrzne) oraz odrebnosci i stosunku do innych grup (nastawienie zewnetrzne). Nie pozostaje wiec nic innego. ukierunkowana na ludzkie zachowania. Wedáug V. Warszawa 1986. Wrocáaw. traktowana antropologicznie. 87).. (wynikajace z wiedzy o swiecie i przypisywanych mu wartosci przez tworcow tych tekstow). O przedmiocie poznania w dzisiejszych badaniach folklorystycznych. wzorow i norm. Pozostajac przy propozycji rozumienia folklorystyki jako etnofilologii tak w jej historii jak i wspoáczesnym wyznaczaniu jej miejsca wsrod innych nauk zdaje sobie sprawe z roznego traktowania tresci i zadan tej nauki w skali ogolnosáowianskiej jak i w ramach dyscyplin narodowych.Wasilewska 36 wyrozniáa trzy aspekty naukowego podejscia do folkloru: przedmiotowy. Krawczyk-Wasilewska V. na modele sytuacji komunikacyjnych. podmiotowy i komunikacyjny. przedmiotowego aspektu badacz pozostaje filologiem. co ma swoje konsekwencje przy okreslaniu ich relacji wobec folklorystyki. 1990. Wedáug tej autorki w badaniach wspoáczesnych kultury folklorystyka praktycznie przeobraziáa sie w integralna czes} antropologii kultury. Przedmiot badan tej nauki wedáug tego autora ogarnia kulture w caáosci. a ostatnich dwoch aspektow staje sie antropologiem. wreszcie w aspekcie komunikacyjnym uwaga badawcza kierowana jest na interakcyjna forme przekazu wiedzy podmiotu wewnatrz i na zewnatrz wáasnej kultur (s. Wspoáczesny folklor i folklorystyka.KRZYSZTOF WROCÁAWSKI: FOLKLORYSTYKA POLSKA — NAJWIEKSZE OSIAGNIECIA … 197 Autorka jednego z polskich nowszych podrecznikow folklorystyki przeznaczonych dla student o w . W trwajacych nadal dyskusjach i proponowanych definicjach folklorystyki i jej przedmiotu badan dodatkowe zamieszanie wywoáuje brak odgraniczania wspoáczesnej etnologii oraz antropologii kulturowej. zawartych w kulturze wartosci. PTL.. Najdalej w postulatach przypisujacych nowe zadania i charakter folklorystyce poszedá autor innego opracowania podrecznikowego Piotr Kowalski dotyczacego folkloru i folklorystyki37.

history of Polish folkloristics up to 1918 in two volumes. Krzyzanowski’s research into the history of Polish folklore was carried further by Czesáaw Hernas.198 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA Krzysztof Wroclawski (Warszawa) Polish Folkloristics — Most Important Achievements and Prospects for the Future Summary In the 19th century an achievement of utmost importance was the folkloristic and ethnographic collections of Oskar Kolberg. classification of Polish folk ballad by E. Daniel Kadáubiec’s studies concerning the Polish-Czech borderland and Krzysztof Wrocáawski’s ethnophilological studies of Southern Slavonic oral prose may be cases in point. The post-World War II period was marked by the philological folkloristics of Julian Krzyzanowski — his own works. The scholarly interests of Roch Sulima and Piotr Kowalski evolved from philological folkloristics to the anthropology of contemporary culture. genological studies on fairy-tale. who concentrated on pre-folkloristics. an achievement of comparable importance was the ethnographic synthesis of Slavonic folk culture prepared by Kazimierz Moszynski. publications edited by him. The area between linguistics and folkloristics was penetrated by the ethnolinguistic school of Jerzy Bartminski in Lublin. as well as those of his students inspired by him (classification of Polish folk fairy-tale by Krzyzanowski. the studies in contemporary folklore were initiated by Dorota Simonides. modern edition of Polish proverbs in four volumes. The complete body of the collections preserved in his archives was not edited until the second half of the 20th century. whose main interest was Silesian folklore. Jaworska. Few scholars represent a comparative Slavonic approach. in which some folkloristic data were included. . proverb and riddle). In the first half .

NEKA PITAWA SAVREMENE SLOVENSKE FOLKLORISTIKE .ÇÇ.

.

odnako vo mnogom sami metodá rabotá àvlàätsà takim vme{atelâstvom. Klä~eváe slova: polevaà folâkloristika.ANDREÈ MOROZ: OT POLEVOGO ISSLEDOVANIÀ K ARHIVU ISBN 978-86-7179-057-4. V poslednie godá vse bolee o~evidnoè stanovitsà ne`elatelânostâ vme{atelâstva sobiratelà/izdatelà v folâklornáè tekst na läboè stadii rabotá s nim. (2008). neotkommentirovannáe kupärá v tekstah pri ras{ifrovke audiozapiseè ili publikacii. imeäæih folâkloristi~eskie ili åtnografi~eskie otdelá (Institut mirovoè literaturá. Karelâskiè nau~náè centr RAN v Petrozavodske. Institut antropologii i åtnografii v Sankt-Peterburge. Pomimo akademi~eskih institutov. metodá fiksacii. Institut slavànovedenià. s gorazdo bolee udobnám i rezulâtativnám instrumentom poiska — kompâäternáe bazá dannáh. p. Gosudarstvennáè respublikanskiè centr russkogo folâklora v Moskve. V doklade delaetsà obzor suæestvuäæih v Rossii ålektronnáh sistem hranenià i poiska folâklornáh materialov. bazá dannáh. Takim vme{atelâstvom mogut bátâ da`e ålementarnáe principá obrabotki materiala: ~lenenie intervâä na fragmentá dlà klassifikacii dannáh v arhive. publikacià folâklornáh tekstov V rossièskoè åtnologii poleváe issledovanià tradicionno zanimali zna~itelânoe mesto i provodilisâ {iroko. arhivacii i publikacii folâklornáh dannáh. Me`du tem sovremennáe tehnologii predlagaät principialâno nováè metod hranenià. rabotaäæimi v pole. ràd regionalânáh otdeleniè i institutov RAN). V zna~itelânoè stepeni åtim iska`eniàm sposobstvuät staráe metodá hranenià i publikacii poleváh materialov. ne govorà u`e o propuskah v zapisi i neopravdannoè interpretacii materiala. PRINCIPÁ ARHIVACII FOLÂKLORNÁH MATERIALOV V ROSSIÈSKOÈ FOLÂKLORISTIKE V doklade rassmotrená ispolâzuemáe rossièskimi folâkloristami. obrabotki i publikacii poleváh dannáh. Institut antropologii i åtnografii. mo`no da`e skazatâ — massovo. folâklornáe arhivá. (201–209) UDK 398:930. Institut russkoè literaturá. pri kotoráh dannáe podvergaätsà obrabotke radi udobstva poiska toè ili inoè informacii. polevámi issledovaniàmi dolgoe vremà .25(470) Andreè Moroz (Moskva) OT POLEVOGO ISSLEDOVANIÀ K ARHIVU.

takovám ne àvlàäæiesà (naprimer. Problemá na~inaätsà. 2. Podobnáè metod naibolee . to estâ fiksiruetsà vse. kogda sobiratelâ folâklora na~inaet obrabatávatâ polu~ennáe im dannáe. tretiè ~astu{kami i t. obá~no ograni~ivaet ih tematiku nebolâ{im krugom voprosov. da`e ne s togo momenta. stremitsà k vozmo`no bolee polnomu opisaniä issleduemoè folâklornoè tradicii. Nebolâ{aà gruppa issledovateleè. S drugoè storoná. Tem samám neizbe`no otsekaetsà zna~itelânoe koli~estvo materiala. gde u~ebnám planom predpolagalosâ obàzatelânoe provedenie folâklornoè praktiki studentov. p. V bolee rannee vremà po ideologi~eskim soobra`eniàm iz folâklora tak`e isklä~alisâ hristianskie legendá ili zagovorá. ^to fiksirovatâ? Åtot kazalosâ bá o~evidnáè vopros re{aetsà vesâma razli~námi sposobami i opredelàetsà ka`dám issledovatelem dlà sebà i/ili dlà svoego kollektiva. tak i åkstranau~náh.Anikina) i. Sredi klä~eváh voprosov. kogda gruppa. V dele kameralânoè obrabotki. Kak polu~atâ informaciä? Naibolee rasprostranennáè metod rabotá åtnologa — intervâäirovanie. mo`no vádelitâ sleduäæie: 1. ~to `e. sostavlàäæih krug interesov åtih issledovateleè: tak. V poslednee vremà koli~estvo åkspediciè suæestvenno umenâ{ilosâ v svàzi s celám ràda pri~in — kak nau~náh. ~to k neè otnositsà. Tak.P. kotoráe ponimali folâklor isklä~itelâno kak "iskusstvo slova" (termin zaveduäæego kafedroè V. drugoè antropologieè derevenskoè ssorá. sootvetstvenno. sobstvenno. ~em otvetov.202 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA zanimalisâ v bolâ{eè ili menâ{eè stepeni vse filologi~eskie fakulâtetá universitetov i pedagogi~eskih institutov. brannáe formulá ili rasskazá o razru{enii cerkveè). hranenià i publikacii folâklornáh materialov voprosov suæestvenno bolâ{e. rasprostranená (pravda. le`aæego vne interesov konkretnáh sobirateleè. i zdesâ suæestvuät ograni~enià. vse menâ{e i menâ{e) kompleksnáe issledovanià. a ~to net. sobstvenno. svàzannáe s ponimaniem togo. kafedra russkogo ustnogo narodnogo tvor~estva MGU li{â v poslednie neskolâko let oto{la ot principov. a s samih na~alânáh principov rabotá s informantom. odin mo`et zanimatâsà izu~eniem pogrebalânoè tradicii. organizuäæaà poleváe issledovanià. sostoàæaà iz zna~itelânogo ~isla sobirateleè. stoàæih pered polevám issledovatelem (pomimo principov vábora åtni~eskoè tradicii i regiona issledovanià). k neè otnositsà. Sobiratelâ formuliruet dlà sebà eæe do na~ala rabotá ee principá i osnovnoe napravlenie. ignorirovali tekstá. Pravda. — odnako veduæimi nau~námi i universitetskimi centrami oni po-pre`nemu provodàtsà.

odnako principá ee ispolâzovanià u raznáh issledovateleè silâno razli~aätsà. esli u sobiratelà net vozmo`nosti nablädatâ i fiksirovatâ faktá narodnoè kulâturá v ih estestvennoè srede. ne navàzávaà emu svoih interesov. 3. . navàzannáe izvne. Esli polevaà rabota provoditsà v forme intervâä. Kak fiksirovatâ? V sovremennáh poleváh issledovaniàh u`e stalo obàzatelânám ispolâzovanie tehni~eskih sredstv (audioi videozapisávaäæeè apparaturá). zapisávav{ie dannáe pod diktovku. to polâzovatâsà li oprosnikom. V nastoàæee vremà vopros stoit preimuæestvenno o tom. bez svàzi s konkretnoè situacieè oprosa konkretnogo ~eloveka. Odnako on vánu`den s~itatâsà s ràdom nováh obstoàtelâstv. V sovremennoè polevoè folâkloristike ne tolâko ne re{ená åti voprosá. polagaet. zaranee stavà sobiratelà. kotoráh ranee prosto ne suæestvovalo. V rossièskoè folâkloristike otno{enie k ispolâzovaniä oprosnikov vo vremà polevoè rabotá kraène protivore~ivoe. ne pozvolàet zafiksirovatâ ne tolâko vsego hoda dialoga s informantom. a vse ¼li{nee½ vápuskatâ.ANDREÈ MOROZ: OT POLEVOGO ISSLEDOVANIÀ K ARHIVU 203 prost i v bolâ{instve slu~aev vpolne motivirovan. V åtom slu~ae predlagaetsà sledovatâ za hodom másleè i associativnámi svàzàmi intervâäiruemogo. samomu li vesti besedu ili sledovatâ za hodom másli i associaciè informanta. Stav{ee 2–3 desàtiletià nazad prakti~eski obàzatelânám i vseobæim ispolâzovanie zvukozapisávaäæeè apparaturá (a v poslednee vremà i video). a to i po pamàti. p. obràdov i t. sleduet li delatâ audiozapisâ vsego intervâä ili fiksirovatâ tolâko te ego fragmentá. a vmeste s nim i informanta v `estkie ramki. no da`e i me{aät rabote s informantom. báli svoego roda sou~astnikami v sozdanii folâklornogo teksta. a tak`e — v slu~ae s videozapisâä — nu`na li videofiksacià intervâä ili mo`no ograni~itâsà li{â zapisâä ispolnenià folâklornáh tekstov. kotoráe interesuät sobiratelà. Vmeste s tem intervâäirovanie neizbe`no iska`aet polu~aemuä informaciä. no da`e i sobstvenno ispolnàemogo/fiksiruemogo teksta: issledovateli XIX — pervoè poloviná XX v. Zna~itelânoe ~islo issledovateleè.. v osobennosti. ~to oprosniki ne tolâko ne pomogaät. 4. no vstaät i mnogo~islennáe nováe. sozdaet ràd voprosov. ~to daleko ne vsegda osoznaetsà polevám issledovatelem. Rukopisnaà zapisâ teksta so sluha. uproæaà rabotu po tehni~eskoè fiksacii intervâä ili ispolnenià folâklornáh tekstov/obràdov. skolâ bá blizkoè k originalu ona ni bála. Sovremennáè issledovatelâ obá~no stremitsà kak mo`no bolee udalitâsà ot åtogo processa sou~astià i imeet takuä vozmo`nostâ.

moralânáè aspekt. Principialâno va`nám predstavlàetsà. vára`ennáè v folâklornáh tekstah (Vigzell 2006). kogda preobladaet `anrováè podhod: v nih vnimanie udelàetsà tekstu kak takovomu. posledovatelânostâ ispolnenià tekstov. a tak`e associativnáe svàzi åtogo teksta v soznanii informanta i stepenâ ego aktualânosti dlà nositelà. Fiksacià teksta v srede ego bátovanià ili v kontekste intervâä otkrávaet ego vnutrennie svàzi s drugimi tekstami. Takim obrazom. ot slu~aà. naprimer. kogda tekst s trudom vspominaetsà. åtnologi~eskih arhivov principá hranenià poleváh zapiseè v zna~itelânoè stepeni ostaätsà starámi.204 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA Sovremennoe sostoànie folâkloristiki trebuet ne tolâko vnimanià k tekstu kak takovomu. Stolâ `e suæestvenna. Sredi takih obstoàtelâstv mo`no nazvatâ otno{enie informanta k svedeniàm. no i k kontekstu. Bolâ{aà ~astâ dannáh po-pre`nemu hranitsà v tetradàh. predmetami i t. Iz intervâä vá~lenàätsà interesuäæie konkretnogo sobiratelà tekstá. kotorám on zapisan. Situacià oslo`nàetsà tem. i k sposobu. arhiv kafedrá folâklora MGU. no i ego kontekst — tekstovoe. i vse re`e má imeem delo s ¼`ivám½ ispolneniem tekstov. deèstviàmi. im soobæaemám (Moroz 2001). do sih por stroàæièsà po principam. to v sovremennoè polevoè folâkloristike zna~itelâno usililosâ vnimanie k raznogo roda soputstvuäæim ispolneniä folâklornogo teksta obstoàtelâstvam. Takov. razrabotannám v 1950-e gg. mehanizmá soznanià. Odnako v bolâ{instve suæestvuäæih v nastoàæee vremà folâklornáh. V åtoè svàzi izmenàätsà trebovanià k dannám poleváh issledovaniè. Läbaà detalâ vplotâ do intonacii ili `esta mo`et slu`itâ dopolnitelânoè informacieè dlà issledovatelà. p. esli ona ne prodiktovana samim sobiratelem. otli~ie situacii.. ras{ifrovávaätsà otdelâno i suæestvuät v arhivah kak samostoàtelânáe edinicá hranenià. åtnolingvisti~eskih. naprimer. ~to fiksacià folâklornáh tekstov vse bolee ~asto prohodit v vide intervâäirovanià. v kotorom on suæestvuet. tem bolee ~to povtoràemostâ ih v staráh publikaciàh dostato~no velika. naprimer. Issledovatelä vse ~aæe stanovitsà nu`en ne tolâko sam konkretnáè tekst. pri~em vnesená v tetradi isklä~itelâno folâklornáe tekstá. le`aæie v osnove interpretacii razli~náh kulâturnáh i socialânáh àvleniè (Kaspina 2006. Belova 2005) i dr. otnosàæiesà k ograni~ennomu . kogda on ispolnàetsà legko. sleduet otmetitâ. hranàæihsà v sootvetstvuäæih arhivah. a ~asto i vnetekstovoe okru`enie. ~to esli ranee interes sobiratelà koncentrirovalsà preimuæestvenno na samom tekste.

no i voobæe ignoriruetsà li~nostâ ispolnitelà/informanta kak sotvorca v ramkah tradicii.ANDREÈ MOROZ: OT POLEVOGO ISSLEDOVANIÀ K ARHIVU 205 ~islu `anrov (skazki. Odno intervâä v . no ne mo`et uàsnitâ po kakomu povodu oni báli ispolnená i naskolâko aktualen dannáè tekst dlà ispolnitelà. no ne daetsà opisanià obràdováh deèstviè. a li{â faktá ih nali~ià na toè ili inoè territorii ili v ispolnitelâskoè praktike informanta. @elanie predstavitâ tekst vo vseè ego ~istote ~asto privodit k polnomu ego izãàtiä iz konteksta. V celàh uskorenià processa sobiranià fiksiruätsà ne tekstá celikom. zagovorá i t. p. neredko suæestvenno iska`aet ego. gde privodàtsà tekstá. osobenno s u~etom vozmo`nogo vme{atelâstva v tekst sobiratelà v moment kameralânoè obrabotki. sledá ¼statisti~eskogo½ podhoda imeätsà v Polesskom arhive instituta slavànovedenià RAN. Takim obrazom iz vnimanià issledovatelà upuskaetsà ne tolâko kontekst suæestvovanià teksta i ego variantá. pesni liri~eskie. kotoráe soprovo`daät ego ispolnenie. anekdot ili pogovorku. Issledovatelâ otnositelâno legko mo`et obnaru`itâ pesnä. intervâä ras{ifrovávaätsà celikom. zagovor. bez razbienià na rubriki i otdelânáe tekstá. K tomu `e privodit `elanie pridatâ publikuemomu folâklornomu tekstu bolee udobo~itaemáè vid: redaktorskaà pravka.). a statistika ego rasprostranenià. ispolnàemáh odnim ~elovekom. Tak `e váglàdàt i izdanià åtih tekstov. folâklornáè tekst (v {irokom smásle åtogo slova) utra~ivaet ne tolâko variantá. kotoráe i bez togo horo{o izvestná sobiratelä. V protivoves vá{eopisannám principam v poslednie poltora desàtiletià voznikaet i vhodit v {irokiè obihod nováè: ~tobá ne várávatâ tekst iz konteksta. kogda issleduemáè fakt àvlàetsà ili s~itaetsà horo{o izvestnám i va`en ne on sam po sebe. báliná. bez konteksta ispolnenià i kommentarià ispolniteleè. Pri ka`uæemsà nevme{atelâstve má imeem gruboe vme{atelâstvo sobiratelà ili izdatelà v folâklornáè tekst i estestvennuä sredu ego bátovanià. Primerom tomu mo`et slu`itâ sbornik zagovorov. sostavlàetsà spisok za~inov ili sä`etov pesen. ego znaäæih i opisávaäæih. Primerom takogo podhoda mogut slu`itâ tak nazávaemáe pesennáe repertuará: vmesto fiksacii tekstov pesen. podgotovlennáè na åtoè kafedre (Zagovorá 1998). Drugoè podhod uslovno mo`et bátâ nazvan ¼statisti~eskim½. Takoè podhod neredko ispolâzuetsà pri fiksacii verovaniè ili obràdov: daetsà harakteristika folâklornomu faktu i ukazávaetsà ~islo respondentov. pesni obràdováe. Spiski-repertuará vstre~aätsà v arhive kafedrá folâklora MGU. sami `e tekstá ignoriruätsà. no i ispolnitelà.

206 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA takih slu~aàh vosprinimaetsà kak edináè tekst i. Odnako takoè podhod àvlàet druguä kraènostâ: bez nali~ià specialânoè poiskovoè sistemá. arhivá. sostavlàet odnu edinicu hranenià v arhive. pri nali~ii kotorogo takoè podhod mog bá statâ naibolee adekvatnám zafiksirovannomu materialu i zna~itelâno ograni~il bá vme{atelâstvo sobiratelà v folâklornáè tekst.Savu{kinoè. Popátki perevesti staráe folâklornáe. Takim apparatom mo`et statâ kompâäternaà poiskovaà sistema. Dlà realizacii bolâ{eè dostupnosti takih dannáh voznikaet ostraà neobhodimostâ v poiskovom apparate. kontekstom. . ne prisutstvovav{iè pri intervâäirovanii. vidit. predstavlennáe na åtih konferenciàh harakterizuät tendencii kompâäterizacii folâklornáh arhivov. åtnografi~eskim. v åto vremà Gosudarstvennáè respublikanskiè centr russkogo folâklora v Moskve provel neskolâko konferenciè. Takim obrazom. àzákovám. posvàæennáh specialâno ålektronnám folâklornám arhivam. Perváe {agi delalisâ (i v zna~itelânoè stepeni prodol`aät delatâsà) raznámi instituciàmi izolirovanno drug ot druga. rubrikacii poisk materiala v takogo roda arhivah kraène zatrudnen iz-za ~rezmerno bolâ{ogo obãema edinic hranenià. osobenno v tom slu~ae. da`e postoronniè issledovatelâ. ~to suæestvenno zamedlàet rabotu issledovatelà. oglavlenià. Tak prinàto sredi poleváh issledovateleè fakulâteta åtnologii Evropeèskogo universiteta v Sankt-Peterburge. sootvetstvenno. suæestvuäæie i po seè denâ. posvàæennoè 70-letiä so dnà ro`denià N. báli predprinàtá popátki koordinacii åtih deèstviè. Dlà poiska konkretnoè informacii prihoditsà prosmatrivatâ ogromnáe obãemá tekstov. v 1999 g. p. åtnolingvisti~eskie. organizovannáe po åtomu principu. psihologi~eskim i t. rass~itaná preimuæestvenno na samih sobirateleè i v maloè stepeni predpolagaät rabotu s nimi postoronnih issledovateleè. kogda on ne bál u~astnikom polevoè rabotá. to `e vidim v poleváh materialah Centra bibleistiki i iudaiki Rossièskogo gosudarstvennogo gumanitarnogo universiteta. åtoè teme bála posvàæena otdelânaà sekcià na Me`dunarodnoè konferencii ¼Tipologià folâklornoè tradicii: aktualânáe problemá polevoè folâkloristiki½. åtnologi~eskie arhivá na nováe principá osuæestvlàätsà v rossièskoè folâkloristiki s serediná 1990-h gg. Takoè podhod pozvolàet re{itâ mno`estvo pere~islennáh vá{e problem: deèstvitelâno.I. Dokladá i proektá. Tak. v sootvetstvii s várabotannámi v åtih instituciàh principam polevoè rabotá i ¼buma`nogo½ arhivirovanià. odnako u`e v 1998–1999 gg. tekst v ego okru`enii i mo`et delatâ nablädenià nad ego socialânám.

Poisk neobhodimoè informacii.htm). a po celomu naboru ih. a tak`e — ~to kraène suæestvenno — s ispolâzovaniem poiskovogo instrumentarià. Odnako vo vseh åtih slu~aàh má imeem li{â ~astâ arhivnáh dannáh: obá~no vákladávaätsà li{â naibolee reprezentativnáe. 3. Takaà rabota vedetsà v Gosudarstvennom respublikanskom centre russkogo folâklora.unn.folk. svedenià ob ispolnitele i dr. a pri nali~ii mulâtimediènáh dannáh prosmatrivatâ ili proslu{ivatâ ih. mo`et osuæestvlàtâsà po åtomu ukazatelä. a glavnoe — pozvolàät ne tolâko pro~itatâ. a li{â ih opisanie: geografià. Obá~no v internete folâklornáe materialá vákladávaätsà bez kakoè-libo poiskovoè sistemá i soprovo`daätsà li{â prostám ukazatelem po tipu oglavlenià v knige. Offlaènováe bazá dannáh.ac. 88–90). kak pravilo.ANDREÈ MOROZ: OT POLEVOGO ISSLEDOVANIÀ K ARHIVU 207 Mo`no vádelitâ neskolâko podhodov: 1.ruthenia.. Ispolâzovanie takih sistem odnovremenno sohranàet strukturu starogo arhiva (esli åto neobhodimo) i vnosit nováe vozmo`nosti. a tak`e daät v ruki issledovatelà moænáè poiskováè apparat. Takie publikacii delaät arhivnáe materialá {iroko dostupnámi. otobrannáe organizatorami arhivov i sozdatelàmi saètov. v tom ~isle i pozvolàet sohranàtâ zna~itelânáe po . no vse ravno privàzávaet ego k staromu arhivu (v kotorom k tomu `e. zapisi hranàtsà v edinstvennom åkzemplàre. pozvolàäæiè osuæestvlàtâ poisk ne po odnomu parametru. V bazu dannáh vnosàtsà ne sami tekstá. àrkie. po åtomu puti po{la i ~astâ sotrudnikov kafedrá folâklora filologi~eskogo fakulâteta MGU (Zlobina 2004. interesnáe dannáe. ^astâ arhivnáh materialov válo`ena tak`e na saète laboratorii folâklora Rossièskogo gosudarstvennogo gumanitarnogo universiteta (http://www. takim obrazom. no i uslá{atâ i uvidetâ — to estâ vklä~aät mulâtimediènuä informaciä. Internet-publikacià folâklornáh materialov. Polâzovatelâ tak`e mo`et sohranàtâ parametrá sostavlennáh im zaprosov.ru). takoè katalog obleg~aet trud issledovatelà. Ta `e rabota vedetsà na filologi~eskom fakulâtete Ni`egorodskogo universiteta (http://www.htm).ru/8101/folklore/folk. vremà zapisi. `anr.ru/folklore/folklorelaboratory/archive. 2. predostavlàemogo brauzerom i poiskovámi internet-sistemami. Takie sistemá delaät dostupnám folâklornáè arhiv vo vseè ego polnote. ~to suæestvenno zatrudnàet rabotu s nim). Razumeetsà. Naibolee prodvinulsà po åtomu puti Proppovskiè centr filologi~eskogo fakulâteta SPbGU (portal www. a glavnoe — {ifr dlà poiska sobstvenno zapisi na buma`nom ili magnitnom nositele. Ålektronnáe katalogi k imeäæimsà ¼buma`nám½ ili fonogrammarhivam.

Savu{kinoè (1929–1993). 76–81). S. Åtot sposob àvlàetsà ne tolâko sobstvenno principom arhivacii folâklornáh materialov. 2001. 2006. v laboratorii folâkloristiki Rossièskogo gosudarstvennogo gumanitarnogo universiteta (Moroz 2003. na kafedre folâklora filologi~eskogo fakulâteta MGU (Alpatov. I`utkin V.I. Issledovanià po antropologii religii.. Zagovorá 1998 — Russkie zagovorá i zaklinanià..// @ivaà starina. Belova 2005 — Belova O. I`utkin 2004 — Burkov A. a tak`e soprovo`daäæie ego audio.. Geografi~eskiè ukazatelâ v arhivnoè. A. no i naibolee adekvatnám na nastoàæiè moment sposobom publikacii folâklornáh tekstov. K äbileä N. ne ~lenà ih na fragmentá. Moroz 2001 — Moroz A. B.208 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA obãemu tekstá (naprimer.. MGU. naèti nu`náè emu ~astnáè fragment. F. Anikina V. Moskva. Zolotova T. pozvolàäæim prosmatrivatâ celânoe intervâä. Moralânáè aspekt obmiraniè i ego svàzâ s genderom i obæestvom // Sná Bogorodicá. SPb. Gipermediènaà baza dannáh po tradicionnomu folâkloru russkih respubliki Mariè Ål (na materialah odnogo iz raèonov) // Tipologià folâklornoè tradicii: aktualânáe problemá polevoè folâkloristiki. Vigzell 2006 — Vigzell F. V. I`utkin 2004.. issledovatelâskoè i izdatelâskoè praktike// Tipologià folâklornoè tradicii: aktualânáe problemá polevoè folâkloristiki. Zolotova. Literatura Alpatov. Takie razrabotki vedutsà v Otdele åtnolingvistiki i folâklora Instituta slavànovedenià RAN (Polesskiè arhiv). Informant “veràæiè“ i “neveràæiè“.I. Issledovanià po antropologii religii. V. SPb. ¹1 . Åtnokulâturnáe stereotipá v slavànskoè narodnoè tradicii.. Moskva.I. Zlobina 2004 — Zlobina N. 2005. M. v Marièskom universitete (Burkov. Kovpik V. K äbileä N. V. 22–23 noàbrà 1999 g. 2004. Principá postroenià polnotekstovoè bazá dannáh po folâklornám materialam // Tipologià folâklornoè tradicii: aktualânáe problemá polevoè folâkloristiki. Fenomen sme{enià razli~náh tradiciè. po `elaniä polâzovatelà. Pod red. Kaspina 2006 — Kaspina M. Kovpik 2004 — Alpatov S. 2006. K äbileä N. Burkov. i osuæestvlàtâ bástráè i udobnáè poisk neobhodimáh dannáh. P. Moskva. 1998. Kovpik 2004. 81–82).A. celáe intervâä).Savu{kinoè (1929–1993).i videoillästracii ili.). Me`dunarodnaà konferencià (Moskva. voznikaäæiè pri pereskazah informantami bibleèskih sä`etov// Sná Bogorodicá. Moroz 2006).Savu{kinoè (1929–1993). Zolotova.

Iz opáta rabotá nad bazoè dannáh "Tradicionnaà kulâtura Russkogo Severa (Kargopolâe)"// Aktualânáe problemá polevoè folâkloristiki. new methods of archiving and publication are available thanks to electronic technology. 2006. with texts being changed to enable the searches for information. Even practices in general use in the processing of field data such as interview partition. Computer databases provide a far more convenient tool for storage and search. the uncommented deletion of a fragment or the admission of parts of an interview may distort information. 2. Moskva. kn. however. B. Andrey Moroz (Moscow) From field research to archive Principles of archiving material in the study of Russian folklore Summary The paper deals with the methods used in field research. 2003. Former methods of storing and publishing field folklore data obviously led to this type of intervention. archiving and publication by Russian folklorists . . The undesirability of any intervention by researchers or editors is becoming increasingly obvious. B. but research methods themselves are often a form of intervention. storage and research systems. The paper examines electronic folklore archives. Moroz 2006 — Moroz A. Nowadays. Folklorniàt arhiv na Laboratoriàta po folkloristika v Ruskià dãr`aven humanitaren universitet// Bãlgarski folklor. 3–4. Váp. Sofià.ANDREÈ MOROZ: OT POLEVOGO ISSLEDOVANIÀ K ARHIVU 209 Moroz 2003 — Moroz A.

.

prote viàvlàätâsà men{ šnformativnimi dlà šn{ih. (211–228) UDK 398:303(477) 821. 2005.O. zna~noä mšroä sprovokovana dopovšddä O. Pitannà pro specifšku òò predmeta postaó z osoblivoä gostrotoä š rozglàdaótâsà z urahuvannàm realšè suspšlânogo rozvitku ta logški ruhu naukovoò dumki1 z su~asnih pozicšè. Pereva`na bšlâ{šstâ ukraònsâkih materšalšv stvorenš za principami ¼lšteraturocentri~noò½ tekstologš~noò modelš. Folâkloristika kak nauka // Perváè Vserossièskiè kongress folâkloristov. V ukraònsâkšè naucš aktualânšstâ takih diskusšè ó ne men{ viraznoä. Klä~ovš slova: usniè tekst. v àkšè zna~noä mšroä vrahovano mš`narodniè dosvšd virš{ennà problemi. Sbornik dokladov. prote ~astina maätâ etnolšngvšsti~ne spràmuvannà.2:398 Olesà Bršcina (Kiiv) ZMÇNA TEKSTOLOGÇ^NIH MODELEÈ V UKRAÒNSÂKÇÈ FOLÂKLORISTICÇ HIX–XX ST. Cš procesi zakonomšrno prizvodàtâ do neobhšdnostš ocšnki d`erelânoò bazi nauki. . 72–95). a è všdbivaätâ neverbalânš ~inniki è kontekstualânu šnformacšä. æo všdbulasà na Per{omu Vserosšèsâkomu kongresš folâkloristšv. Tomu zabezpe~ennà nauki dostovšrnimi materšalami nemo`live poza udoskonalennàm na{ih znanâ pro osoblivostš d`erelânoò bazi nauki. Ç. tekstologš~nš modelš. Mo`na všdzna~iti prinaèmnš dvš špostasš pi1 Odnim šz prikladšv câogo procesu ó diskusšà. p. (2008). (za materšalami publškacšè prozovogo folâkloru è arhšvnih kolekcšè) Vizna~ennà dostovšrnostš folâklornih zšbranâ ta publškacšè folâkloru ó nagalânim pitannàm sâogodennà.A. — S.: Gosudarstvennáè respublikanskiè centr russkogo folâklora. — M. æo vtšläätâ su~asnš uàvlennà pro folâklorniè tekst. T.161. vikonavstvo Ninš folâkloristika vede napru`eniè po{uk {làhšv onovlennà metodologšò. tobto mšstàtâ ne li{e slovesnu skladovu. tekstologšà.OLESÀ BRÇCINA: ZMÇNA TEKSTOLOGÇ^NIH MODELEÈ V UKRAÒNSÂKÇÈ FOLÂKLORISTICÇ … ISBN 978-86-7179-057-4. Pan~enka (Pan~enko A. àk š stvorennà novih kolekcšè. Stvorenš za ršznimi tekstologš~nimi principami teksti daätâ mo`livšstâ všdpovšsti na pevnš pitannà folâkloristiki. a ostannšm ~asom dedalš populàrnš{oä staó oršóntacšà na všdtvorennà vikonavsâkih osoblivosteè tekstu ta èogo usnoò prirodi. tak samo va`livim.

Na všdmšnu všd to~nih ta prirodni~ih nauk. Vzglàd na starinnáe russkie skazki i pesni // Sán ote~estva. a ~asom š dovolš všlânš perekazi abo ` navštâ stilšzacšò. 60. Kulš{. — ^. Ukraònsâka folâkloristika dositâ rano priè{la do teoreti~nogo usvšdomlennà šstotnostš to~nogo všdtvorennà usnogo tekstu zapisom. 3 Certelev N. vona ne mo`e zdšèsnävati novš è novš eksperimenti. Prote. . Faèn2). Folâkloristika viv~aó dinamš~niè ta bagatovimšrniè predmet. Same òò realšzuvali v svoòh kolekcšàh Ç.A. Klä~ovimi slovami. Tomu rozglàd pitannà pro naukovu šnformativnšstâ materšalšv. P. M. — P. æo zberšgaätâsà v arhšvnih kolekcšàh) ta zbirannà novih. koli risi. staätâ povnota. zvernennà do àkih zumovlävalosà nerozroblenšstä metodšv fšksacšò usnih àviæ. Same z oglàdu na cš osnovnš vimogi è vestimetâsà rozglàd problemi v podalâ{omu. àk voni zbereglisà v usnomu perekazš½3. 1820 roku odin šz per{ih vidavcšv ukraònsâkih pšsenâ ta dum. P. zšbranih poperednikami. Dragomanov. M. povernennà do àkih nemo`live. Zarod`ennà folâkloristiki všdbuvalosà v romanti~niè peršod. rozglàdaä~i publškacšò kazok. Rud~enko. — S. Certelev. a è všdpovšdaätâ su~asnim uàvlennàm pro òò prirodu. — Bloomington and Indianapolis: Indiana University Press. tomu vsš zšbranš materšali stanovlàtâ dlà neò neabiàkiè šnteres. všdzna~av va`livšstâ vidannà prozovih tvoršv ¼to~no tak. Taka tekstologš~na propozicšà v mš`narodnšè folâkloristicš otrimala vizna~ennà lšteraturnoò modelš (E. 18–28 ta 30–55. tam samo. staó osoblivo aktualânim. všdpovšdno na ss. folâkloristika proè{la skladniè {làh všd dovolš 2 Fine E. kn.212 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA tannà: verifškacšà zšbranih materšalšv (v`e opublškovanih ta tih. zumovlenš usnim pobutuvannàm tekstu v tradicšò. to~nšstâ ta avtenti~nšstâ fšksacšè. tomu všdpovšdno do panšvnoò esteti~noò koncepcšò per{š zšbranš ukraònsâkš materšali všdbivali pereva`no zmšstoviè bšk tvoršv. — 1820. 1994. æo vizna~aätâ golovnš napràmki perevšrki naukovogo bazisu. Traktuvannà folâkloru àk ¼usnoò slovesnostš½ vizna~ilo oršóntacšä na ¼lšteraturnu½ formu zapisu. a potrebuó viv~ennà tih ~i šn{ih hronologš~nih ¼zršzšv½ tradicšò. `ittà àkogo v ko`niè šstori~niè moment specifš~ne. 5. Pro šn{š tekstologš~nš modelš — etnolšngvšsti~nu ta vikonavsâku div. The Folklore Text: From Performance to Print. VII. popri usvšdomlennà va`livostš to~nogo všdtvorennà tekstšv. ^asto ce navštâ buli perekladi ~i fšksacšò ukraònsâkih tvoršv latinkoä. 28–30. usuvalisà. ^ubinsâkiè ta šn.C. æo ne li{e všdbivaätâ su~asniè stan rozvitku tradicšò.

Takš sprobi zazvi~aè ne otrimuvali statusu naukovih d`erel. Lšteraturoznav~š ta folâkloristi~nš rozvšdki. do udoskonalennà cih uàvlenâ z urahuvannàm specifški `ittà folâklornogo tvoru v ustah vikonavcà. — S. àk sonce mile? <…> Tak d.: Nauk. Kulš{a — O. Kulš{em. avtenti~nšstâ ta to~nšstâ àkih bula bšlâ{ nš` sumnšvnoä. Na mšru to~nostš všdtvorennà usnogo tekstu zapisom nakladali obme`ennà è togo~asnš tehnš~nš mo`livostš fšksacšò. Doki perekaz po~utogo z narodnih vust ne viklikav zapere~enâ. & 105.Ó. Ceè proces roztàgavsà na roki è desàtilšttà. 362). samiè æirecâ narodniè! Osâ. 1974. u tih ¼bescvetnáh i utomitelânáh nebálicah½ (tut š dalš Ç. koli cš vimogi stosuvalisà peredusšm zmšstovogo boku tvoršv. ozbroónš tšlâki perom š paperom. èogo kazki viè{li àk peremitš.. ark. Kulš{ zrobiv ne po-v~enomu. Natomšstâ rozumšnnà togo. zasápaäæem oblomki nekogda polnáh i garmoni~eskih proizvedeniè narodnoè fantazii½. Rud~enkom ta P. Hto znaó: mo`e odletšlo z polovoä è zerno. Rud~enko všdzna~av: ¼Na na{u dumku d. Navedenš mšrkuvannà Ç.B. — ale ~i mo`na ` skazatâ. nš slova ne povinen vikinuti: z pšsnš slova ne vikidaätâ — š z kazki ` <…> ne vikidaätâ. sponukalo do po{uku takih sposobšv všdtvorennà. àkiè vdavavsà do skoro~ennà tekstšv zapisšv za rahunok usunennà okremih èogo ~astin. dumka. mov.OLESÀ BRÇCINA: ZMÇNA TEKSTOLOGÇ^NIH MODELEÈ V UKRAÒNSÂKÇÈ FOLÂKLORISTICÇ … 213 sproæenogo rozumšnnà to~nostš. . skazati câogo. Rud~enko cituó vislovlävannà P. 4 Všddšl rukopisšv ta ršdkšsnih knig Bšblšoteki RAN (Sankt-Peterburg). ^olovšk. Rud~enka dovolš promovistš è ne vimagaätâ komentaršv. vimetene è æo-nebudâ doroge <…>. Teoreti~ne formulävannà vimog neršdko ne zbšgalosà v ~asš zš vtšlennàm òh u realânšè zbiracâkšè ta edicšènšè prakticš. Na câomu {làhu stvorävalisà ne tšlâki lšteraturnš obrobki. àkš b ¼kompensuvali½ vtrati.) u tšm ¼musore. narod! Nš. æo suprovod`uvali zapis. V câomu sensš pokazovoä bula diskusšà mš` Ç. Zbira~š HÇH st. Zšbrannà Ç. 15 (cit. dalebš. za: Siva~enko M. — ta è godš! Pravda. æo vidavalisà vipadkovimi. fakti~no mogli li{e všdnosno to~no fšksuvati {vidkoplinniè usniè tekst ~i stvorävali svoóršdniè ¼zvedeniè½ tekst u procesš bagatorazovih prosluhovuvanâ ršznih usnih všdtvorenâ z metoä àkomoga to~nš{ogo zapisu. a è zvedenš teksti. Z câogo privodu Ç. mov. — K. æo zve sebe etnografom. æo forma zafšksovanih tekstšv ~asom ne všdpovšdaó lšteraturnim uàvlennàm pro hudo`nä doskonalšstâ tvoru. ne mo`na½4. Rud~enka. æo osâ. Mo`e. Kulš{ zovsšm vinen àko etnograf.

Rud~enko. za spogadami. — ^.Ó. Vse ce mimovolš spriàlo stvorennä v nadrah lšteraturnoò tekstologš~noò modelš folâkloristi~nogo mšfu pro ¼zolotiè všk½ folâkloristiki. Bšlozersâkim vimoga zapisu ne li{e ¼pšd diktovku½ opovšda~a. Gnatäk. a è u procesš `ivogo vikonannà . li{ spisuätâ òh zmšst š všdtak vipravlàätâ èogo. Ç. Lšteraturoznav~š ta folâkloristi~nš rozvšdki.214 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA priènàtnim vva`avsà è zapis ~erez trivaliè promš`ok ~asu. æe trivaliè ~as zastosovuvalasà folâkloristami. 7 Div: ‰N. za: Siva~enko M. a kontekst ta osoblivostš vikonavsâkogo vtšlennà všdbivalisà hšba æo etnografš~nimi zamalâovkami. — K. . 1997. Prakti~no òò vtšliv Ç. Rud~enko kriti~no zazna~av: ¼<…> dumalosâ pro~itati kazki z narodnih ust. nagolo{uä~i hibnšstâ takoò pozicšò: ¼Mnogš <…> ne zapisuätâ òh prosto z vust opovšda~a slovo v slovo. peredovsšm. 8 Pro všdmšnnostš mš` usnimi tekstami u `ivomu vikonannš ta diktovanimi dlà zapisu div. — S. 207. do takoò metodiki vdavalisà zbira~š vprodov` usâogo HÇH st. 8–14 veresnà 1997 r. Diktovaniè tekst / spšvaniè tekst: Tehnška nav~annà ukraònsâkih spšvcšv // Usna epška: Etnš~nš tradicšò ta vikonavstvo: Materšali Mš`narodnoò naukovoò konferencšò. [–IV. tomu cš samš zastere`ennà naprikšncš stolšttà povtoriv V. Àvornicâkiè). Kolessi ta A. 1981.. (u podalâ{omu analogš~nš sposobi roboti z opovšda~em zastosovuvav. Lorda. — K. a` tut prihoditâsà ~itati tšlâki tš. Kiòv. àkš ~asom suprovod`uvali publškacšä zapisšv. àk òm podobaótâsà½6. prisvà~enoò pam’àtš F. æo ~olovšk ditinoä ~uv. zauva`iti. — S. — N‰âŠä-Èork. Takim ~inom uvaga zbira~šv bula skoncentrovana. æo zabezpe~uvala to~nšstâ všdtvorennà. — S.Š Pravila pri zapisávanii // Narodnáe ä`norusskie pesni / Izd. 349). Z câogo privodu Ç. Èdetâsà tako` š pro perevšrku to~nostš fšksacšò {làhom vnesennà pravok do zapisu pšd ~as povtornogo pere~ituvannà zapisu zbira~em vikonavcevš7. 10 (cit.. napriklad. 5 Všddšl rukopisšv ta ršdkšsnih knig Bšblšoteki RAN (Sankt-Peterburg). na slovesnomu tekstš. Rud~enka. 6 Gnatäk V. àk š èogo dositâ dovšlâne redaguvannà. — S. Praktika všdtvorennà zmšstu. Sproboä udoskonalennà to~nostš fšksacšò bula sformulâovana M. ad`e zapis vcotuvav risi kšlâkoh ršznih vikonanâ8. Mo`na. 141–152. a ne v procesš bezposerednâogo spšlkuvannà šz nosšóm tradicšò. odnak. Zšbrannà Ç. a pšd staršstâ spisav½5. Amvrosià Metlinskogo. æo v câomu razš prakti~no stvorävalisà svoóršdnš ¼zvedenš½ teksti. D. 1854. a ne samogo verbalânogo tekstu. & 105. Belozerskiè.: Kononenko N. tak samo. Na tu poru ce bulo nadzvi~aèno progresivnoä vimogoä. Vibranš stattš pro narodnu tvor~šstâ: Na 110-rš~~à narod`ennà 1871–1981. ark.

Svoóršdnim povernennàm do v`e pereèdenih etapšv stala praktika okremih zbira~šv ta navštâ cšlih oseredkšv za radànsâkih ~asšv. pšdtrimuvanoò. ^islennš zšstavlennà rukopisnih materšalšv. æo. bo tvšr pšddavavsà svšdomomu è nesvšdomomu redaguvannä v`e v momentu všdboru. ad`e zna~na ~astina àviæ opinàlasà poza uvagoä folâkloristšv àk nedoskonala. Publškacšà takih zrazkšv bula li{e ver{inoä aèsberga. Dov`enok. poršvnàno z vidannàmi. 9 Èdetâsà pro vozz’ódnannà ukraònsâkih zemelâ. Problema to~nostš všdtvorennà drukom usnogo tekstu nabula v ukraònsâkšè folâkloristicš svoóršdnoò tàglostš. Trivale panuvannà zasad lšteraturnoò modelš. ne sponukalo do poàvi ta utverd`ennà novih propozicšè. Usvšdomlennà specifški folâklornogo movlennà v`e pri samih po~atkah viklikalo diskusšò æodo to~nostš zapisu. oskšlâki ¼pšdtàguvavsའdo lšteraturnih ¼vzšrcšv½.B. è šdeologš~nimi ~innikami.OLESÀ BRÇCINA: ZMÇNA TEKSTOLOGÇ^NIH MODELEÈ V UKRAÒNSÂKÇÈ FOLÂKLORISTICÇ … 215 poršvnàno z àkim realânš viàvi `ivoò tradicšò ~asom vidavalisà rezulâtatom degradacšò. àk všdzna~ila svogo ~asu G. Harakterno. koli li{e ~astina viàvšv tradicšò viznavalasà esteti~no dover{enimi. v toè ~as àk arhšvi zasvšd~uätâ. Za umov. Kršm oršóntacšò na všdtvorennà zmšstu cšè modelš vlastive panuvannà esteti~nih kriteršòv pri doborš tekstšv dlà fšksacšò. æo sponukala òh poàvu. v tomu ~islš. metodšv fšksacšò ta všdtvorennà usnih tekstšv. æo daätâ zmogu proste`iti proces redaguvannà zapisu pri pšdgotovcš do publškacšò. To~nšstâ fšksacšò tako` ne mogla buti visokoä. Takim ~inom tš viàvi tradicšò. a tako` pri fšksacšò ta edicšò. prakti~no ne mali {ansšv buti zafšksovanimi. æo ¼všdbivali uspšhi socšalšsti~nogo budšvnictva½.) pracävali nad stvorennàm novoò po`ovtnevoò kazki (à ~itala èomu kraæš zrazki novih zapisšv š rozpovšdala èomu pro podšò u Zahšdnšè Ukraònš9). U odnomu z ekspedicšènih zvštšv (všrogšdno. àk všdbuvalasà pšdgotov~a robota folâkloristšv. Zagalânovšdomimi stali fakti provokuvannà poàvi novotvoršv. Avtenti~nšstâ ne mogla buti visokoä. godš bulo è govoriti pro povnotu fšksacšò `ittà tradicšò. 1940 roku) zazna~alosà: ¼Kšlâka dnšv mi z ^alim (pršzviæe opovšda~a — O. æo všdbulosà 1939 roku. zasvšd~uätâ svoóršdnu obme`uää~u rolâ edicšènih ustanovok u rozvitku praktiki fšksacšò. æo vidavalisà ¼malohudo`nšmi½. mšra všdobra`ennà vikonavsâkoò prirodi folâkloru šstotno viæa u rukopisnih (arhšvnih) d`erelah. . koli kontekst vikonannà nšvelävavsà zapisom. viborš opovšda~šv ta form vtšlennà tekstu zapisom. Takim ~inom tema kazki u ^alogo v`e namš~aótâsà.

vibšlenogo tekstu16. Novi~enka)12 ta všdpovšdš uporàdnikšv š togo~asnogo direktora Çnstitutu mistectvoznavstva.216 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA ale do zlâotu10 vona. f. 191 (ÇÇÇ). zb. same z takoò to~ki zoru tekst viznaótâsà èomu nepriènàtnim dlà vidannà. Goroviè L. legendi. 18 Ukraònsâkš narodnš kazki. legendi. 1–8 zv. Replška folâkloristam. Pozicšà kritika. vtšm. — 1958. 1–8 zv. 17 ÇMFE. Nadzvi~aèno pokazovoä bula è diskusšà. Zokrema. anekdoti½. 132–137. ark. 16 ÇMFE. . polàgala u borotâbš z ¼antihudo`nšmi½ àviæami. 14–5. 192 (IV). Äzvenko 1957 roku.: Arhšvnš naukovš fondi rukopisšv ta fonozapisšv Çnstitutu mistectvoznavstva. ark. 15 ÇMFE. na àku pristala è redakcšà gazeti. 4. Rilâsâkogo13. od. f. a ne rozglàd pitanâ vikonavstva ta èogo specifški u folâklorš. vlasnoru~noò redakcšò tekstu17. 1–10. Ho~a recenzent š viznaó nedotorkanšstâ tekstu zapisu. — 1958. Gorovogo (psevdonšm L. vlas10 Za radànsâkih ~asšv všdbuvalisà ~islennš z’òzdi. 3. — K. 12 Goroviè L. — O. Robota cà nadzvi~aèno skladna š vimagaó bagato ~asu½11. Suhobrus. Òh metoä bulo pereva`no šdeologš~ne spràmuvannà tvor~ostš nosšòv. — S. zb. Æe odna replška folâkloristam // Lšteraturna gazeta. 3–4. kazka. popri te. æo voni zdšèsnävalisà ¼všd ruki½. od. Replška folâkloristam // Lšteraturna gazeta. zb. u zv’àzku šz vidannàm zbšrnika ¼Ukraònsâkš narodnš kazki. æe ne bude od{lšfovana. f. folâkloristiki ta etnologšò šm. 191 (ÇÇÇ). è{losà pro zasillà sur`iku v movš publškacšò.). abi ogolositi. — S. Rilâsâkogo NAN Ukraòni (dalš skoro~eno: ÇMFE. æo pevnoä mšroä nagaduvali z’òzdi pisâmennikšv. Suhobrus. M. 1957. 11 Div. o~evidno. U replšcš virazno v~uvaótâsà v`e znaèoma pozicšà vinàtkovo ¼esteti~noò½ ocšnki tekstšv. folâkloru ta etnografšò AN URSR M. V. 14–5. a è poba~iti zakonomšrnostš. æo okremš varšanti ne maätâ ¼`odnogo prava na poàvu v drukovš½14. f. 17–17 zv. anekdoti / Uporàdk. Suhobrus ta V. — C. od. ark. Äzvenko. 13 Rilâsâkiè M. Vodno~as same zapisi G. od. 8–5. uporàdkovanogo G. — 1958. zb.B. Naàvnšstâ u rozporàd`ennš doslšdnikšv polâovogo zapisu15. Kšlâka zauva`enâ // Lšteraturna gazeta. ark. — 25 lätogo (& 16). æo rozgornulasà naprikšncš 50-h rokšv HH st. ta opublškovanogo tekstu18 daó zmogu ne li{e dokladno rozglànuti tekstologš~nš principi. všdtvorenimi zbšrkoä. Èogo publškacšà viklikala všdguki L. mo`na vva`ati ~udovim všdtvorennàm `ivogo usnogo tekstu v usšè èogo svoóršdnostš.: Der`lštvidav. 626 b. zlâoti ta naradi vikonavcšv. — 4 kvštnà (& 27). Suhobrus. 14–5. — 4 kvštnà (& 27). G. 14 Goroviè L. Ce vidalasà recenzentovš pšdstavoä. — S. zroblenoò G.

š{li. 191 (IÇÇ).OLESÀ BRÇCINA: ZMÇNA TEKSTOLOGÇ^NIH MODELEÈ V UKRAÒNSÂKÇÈ FOLÂKLORISTICÇ … 217 tivš cšlomu peršodu rozvitku tekstologšò folâkloru ta edicšènoò praktiki. poki naè{li mesto udobne — rš~ka velika — mo`na è raspolo`itâsà. koli lädi ne mali æe nš vognä. 1–1 zv. Avtenti~nšstâ tekstu za cih obstavin bula dositâ všdnosnoä. f. A tam. æo ohranàv te selo š tu rš~ku. æo cä kazku rozpovšdala babusà. poselàlisâ voni po beregah rš~ok. hatki š potom me`du nimi idin ~olovšk krepkiè.½19. æo opovšda~ rozpo~inav òò bezposerednâo pšslà zgadki pro te. 14–5. 192 (IV). od. a okremš z nih navštâ pereformulâovuätâsà. 19 IMFE. ne mali. Ot tak š `ili sobš: š{li. Pri cituvannš zbere`eno usš naèdršbnš{š osoblivostš rukopisu. po~ali robiti nori ta hatki zemlànš. Ozâme dubinu š priède àkiè lihiè zvšr na selo. po~ali babi govoriti <…>½20. ark. š{li. U vibšlenomu tekstš kazka dšstaó nazvu. kotriè pšddavavsà dositâ šstotnomu dopovnennä pšd ~as ostato~nogo oformlennà: Polâoviè zapis (urivok): ¼Babu{ka rozkazuv. Zšstavlennà urivka polâovogo zapisu kazki. f. krepkiè. Všdmšnnostš mš` tekstami polàgaätâ u zapovnennš lakun. na~ali robitâ nori. Pri vibšlävannš tekstu nabuvaätâ zaver{ennà obšrvanš ~i nepovnš frazi. 1–1 zv. zbiralosâ vse bšlâ{e š bšlâ{e pri{elâcšv. U odnogo berega rš~u{ki `ili odno — druge lšto bšlà drugoò rš~u{ki Ç tak š{li. nš lo`ok. zvali èogo Dimko. t všn dubinkoä mahne š ub’ó srazu — takiè silâniè Ot u`e stav všn zroslièkrepkiè š stali batâki govor. zb. od. de zšbr bagato lädeè. Ozâme dubinu. Ranâ{e ne m miski. kazki. nš misok. 14–5. ark. Vibšleniè tekst câogo ` urivka: ¼Kazka pro bogatirà Dimka Davno-davno. æo utvorilisà vnaslšdok rozbš`nosteè mš` mo`livostàmi fšksacšò usnogo tekstu zapisom ta {vidkšstä usnogo vikonannà. nazivali èogo Dimko. æo ohranàv te selo š tu rš~ku. Ot u`e všn stav zrosliè. Všn takiè buv sila~. . Všn takiè buv sila~. zb. A` potom naè{ovsâ me`du nimi odin krepkiè ~olovšk. š àk priède àkiè lihiè zvšr na selo. poki naè{li mesto udobne — rš~ka bšlâ{a. to všn dubinkoä mahne š ub’ó zrazu. æo za umov povoónnogo desàtilšttà vikonuvavsà bez zastosuvannà zvukofšksuvalânoò aparaturi. z vibšlenim tekstom zasvšd~uó lapšdarnšstâ š nepovnotu polâovogo zapisu. 20 ÇMFE. ho~a polâoviè zapis zasvšd~uó. divisâ.

bezposerednâo pered publškacšóä (mš` ~asom zapisu ta vidannà prolàgaó li{e dva roki). æo v procesš pšdgotovki do druku æe raz bulo vidozmšneno nazvu kazki. æo všdbivali osoblivostš šntonacšò usnogo vikonannà. govore — govoritâ. v šn{ih — vnesenš pri perebšlävannš tekstu. àke ne zberšgaótâsà v publškacšò. znàto ~i dodano okremš slova z esteti~nih mšrkuvanâ. ^asom vona. 21 22 ÇMFE. ~i ce buli pravki. 192(IÇÇ). a punktuacšènš znaki. por. f. ti bude{ na~alânikom câogo sela½21 ta: ¼Andru{ko. U poodinokih vipadkah redaguvannà maó maksimalâniè harakter. odrazu — všdrazu. tobto pravku zdšèsneno za normami lšteraturnogo redaguvannà. mabutâ. 14–5. æo v procesš pšdgotovki do druku polâoviè rukopis. æo buli zafšksovanš ~ornovim (polâovim) rukopisom. 14–5. hoditâ — hode. od. v`itogo opovšda~em. zmšneno poràdok slšv. a v òò tekstš z’àvlàótâsà šm’à ¼Andru{ko½ zamšstâ šmenš ¼Georgšè½. . æo buv maksimalâno spràmovaniè na vtšlennà ris usnogo tekstu. zumovlenš vidavni~imi vimogami. nškudi ne èdi. prote ninš nemo`livo vstanoviti. Na ozna~ennà komunškativnoò ramki tvoru u vibšlenomu tekstš kršm nazvi v`ito všdsutnó v polâovomu zapisš pozna~ennà: ¼Konecâ½. àk èogo zberegla pam’àtâ zbira~ki. pšddano zamšnam na koristâ unormovanih modeleè. na~av — po~av. Slšd tako` zazna~iti. od. vidozmšnävavsà pereva`no z oglàdu na esteti~nš kriteršò èogo ocšnki. f. 4. supere~itâ zakonam lšteraturnoò movi š ne zav`di poslšdovna: `eniti Dimka — `enitâ Dimka. ark. ÇMFE. ti smotri. naskšlâki ce dozvolàla èogo fšksacšà všd ruki. nškudi ne èdi. ce vkraè obere`nš pravki. Navedeniè analšz svšd~itâ. u leksi~nih zamšnah rusizmšv na ukraònsâkš slova ta v morfologš~nih zamšnah rusifškovanih form: raspolo`itâsà — poselitisâ. ~i bula cà robota spràmovana na to~nš{e všdtvorennà usnogo tekstu. 192 (IV). ark. godika dva — godo~kšv dva. bere`isâ. ti divisâ budâ obere`niè. odnak. Zagalom harakter redaktorsâkoò roboti polàgav u nšvelävannš okremih dšalektnih ta rozmovnih form: balaka — balakaó. Popri vnesenš zmšni G. zb. mesto — mšsce. Odnak u procesš pšdgotovki do druku tekst bulo vidozmšneno æe raz. bude{ na~alânikom câogo sela½22. V okremih vipadkah vipravleno formi.: ¼Ärik. zb.218 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA Prote vsš zmšni zasvšd~uätâ pragnennà folâkloristki do naèto~nš{ogo všdtvorennà verbalânogo tekstu. no~~ä — nš~~ä. 5. Suhobrus æe raz redaguó tekst zapisu.

106–117) ta ukraònsâkšè naucš è otrimala viznannà ta visoku ocšnku svštovoò spšlânoti. š na praktiku zbiractva ta edicšò. zokrema. 3–12. Zbšg u nazvah danoò tekstologš~noò modelš ta naukovoò {koli. Òò rozvitok u radànsâkiè peršod vizna~avsà lenšnsâkimi nastanovami stattš ¼Partšèna organšzacšà ta partšèna lšteratura½. [uhevi~a. kotra bula zapo~atkovana M. 1994. Ç. Àk svšd~itâ sama òò nazva24. zdavalosà b. Folâklor i narodnaà kulâtura. š v câomu sensš vipadkoviè. æo vona trivaliè ~as zberšgala svoä prinadnšstâ dlà ~astini zbira~šv (B. Poràd šz lšteraturnoä tekstologš~noä modellä zarod`uvalasà. è u polâsâkšè ( Bartminâskiè E. — S.: Nauka. ne zumovleniè bezposerednšmi geneti~nimi pri~inami. de v gumanštarnšè carinš vse spràmovuvalosà na ¼obslugovuvannའpanšvnoò šdeologšò. a è svšd~ennàm èogo mentalânostš. vono ob¤runtovuvalosà šdeologš~noä docšlânšstä. Hlanta).OLESÀ BRÇCINA: ZMÇNA TEKSTOLOGÇ^NIH MODELEÈ V UKRAÒNSÂKÇÈ FOLÂKLORISTICÇ … 219 Specifškoä funkcšonuvannà lšteraturnoò modelš v ukraònsâkšè folâkloristicš ó te. Krav~enka. G. V. æo bšlâ{ ~i men{ poslšdovno è povno bula realšzovana u prakticš O. àk svogo ~asu pokazav B. åtnonauka. viàvilosà v radànsâkš ~asi ne prosto prerogativoä odnšóò šz naukovih {kšl. Zbli`ennà metodšv folâkloristiki ta lšteraturoznavstva š àviæ folâkloru ta lšteraturi. Gnatäka. spontannšstâ. àku mo`na zrozumšti li{e sposteršgaä~i `ive `ittà tradicšò v usšè povnotš òò funkcšè ta viàvšv.N. 23 24 . 2005. lšteratura bula odnim šz zasobšv vplivu na suspšlânu dumku. za cih umov vidavalisà nepripustimimi. Rozdolâskogo. formuvalasà ta utverd`uvalasà etnolšngvšsti~na. Tomu ototo`nennà dvoh sfer stalo neminu~im. — M. — M. cšlkom zovnš{nš pri~ini naklali všdbitok š na metodologšä folâkloristi~nih doslšd`enâ. Pri~ini câogo àviæa neršdko mali pozanaukoviè harakter. a. Cš. U totalštarnomu suspšlâstvš. V. prihilâniki cšóò modelš v`e ne rozglàdali folâklor viklä~no àk hudo`nó àviæe. Folâkloristika. æo vlastivš àviæam folâkloru. ¼Nekerovanšstâ½. Pu{ik. V.: Gosudarstvennáè respublikanskiè centr russkogo folâklora. æo dozvolàv zastosovuvati metodi šdeologš~nogo keršvnictva do takogo spontannogo za svoóä prirodoä àviæa. àk folâklor. Martinovi~a ta šn. Gršn~enko. Putilov23. P. a po~ali cškavitisà è šn{imi èogo funkcšàmi u `ittš etnosu. Verhratsâkogo. Same osoblivostš funkcšonuvannà Putilov B. — S. š na òh rezulâtati. Ç. Tolstim š nabula rozvitku ne li{e u rosšèsâkšè. Sbornik dokladov. Suhobrus) š vikoristovuótâsà doninš (S. åtnolingvistika — situacià v Polâ{e // Perváè Vserossièskiè kongress folâkloristov. D. Àvornicâkogo. Odnak všn glibinno zumovleniè spšlânšstä rozumšnnà òh prihilânikami specifški àviæ usnoò kulâturi etnosu ta preferencšàmi u viborš metodšv òò doslšd`ennà. Ç. T. a svoóršdnim šmperativom. Folâklorniè tvšr stav dlà nih ne li{e naslšdkom hudo`nâoò tvor~ostš narodu.

Odno~asno všdbuvalosà è zbaga~ennà tehnš~nih mo`livosteè zbiractva. v èogo ~islennih recenzšàh ta ocšnkah dšàlânostš koleg25. oskšlâki. Same v nadrah cšóò modelš narodilasà metodika sucšlânogo zapisu. æo davala zmogu zšstaviti teksti ršznih opovšda~šv. a všdtak. æo ne všdpovšdali vimogam hudo`nâoò dover{enostš. všdgukuvavsà V. Tarasevsâkogo: ¼Vidno. Kolekcšò. golovu è nogi. Ce všdbilosà. æo kršm dobrih opovšda~šv. æo è na câomu {làhu postup š{ov du`e supere~livo è va`ko. dumka. harakteru akcentuvannà ta ràdu šn{ih ris. a è sponukali do pereosmislennà zasad zbiractva. Deàkš z tih opovšdanâ mo`utâ vitrimati konkurencšä z naèkraæimi lšteraturnimi tvorami u tšm `anrš. — T. I–II / Zšbr. Volodimir Gnatäk // Etnografš~niè zbšrnik. š do dšalektnoò specifški folâklornogo movlennà. napriklad. XXXVII–XXXVIII. 25 Osâ àk. 1916. tak. sluhacâkoò auditoršò. æo tak ska`u. Gnatäk pro materšali zbira~a P. æo maó svoò zakoni è zasobi stvorennà hudo`nâogo efektu. zokrema. Zastosuvannà modelš spriàlo è udoskonalennä pasportizacšò tekstšv. Fšksacšò. zdšèsnenš v me`ah vimog cšóò modelš. maó všn tako` bagato vpravi pri zapisuvannš <…>. zokrema. stvorenš prihilânikami etnolšngvšsti~noò modelš. Vsš opovšdannà.220 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA privertaätâ bšlâ{u uvagu zbira~šv. neodnorazovo deklaruvav necpriènàttà tih tekstšv zapisšv. àk V. povnš{e všdbivali folâklornu dšèsnšstâ. Gnatäk. æo buli zapozi~enš všd lšteraturoznavstva. anš nš~ogo z nih vikidati. Ç àkbi ne òh dšalekt <…> òh mo`na bi peredrukuvati de-nebudâ àk vzšrcevš narodnš opovšdannà. všdkidav va`livšstâ zapisu ¼všdomih½ sä`etšv ta napolàgav na neobhšdnostš po{uku ¼novih½ toæo. všdršznàlisà bšlâ{oä uvagoä do formi pobutuvannà folâklornih tvoršv. Zazna~imo. ne mali bi æo do nih dodati. maätâ. Volodimir Gnatäk : @ittà š folâkloristi~na dšàlânšstâ. àkš läbili popravlàti dostavlenš teksti. odnak. àkš teper v`e ne koncentruätâ svoä uvagu peredusšm na leksi~nomu bocš tekstu ~i èogo hudo`nšè obraznostš u šnterpretacšènih po{ukah. — C. ocšniti harakter òh vikonavsâkogo vtšlennà toæo. àkš všn zapisuó. — K. IX. do vikonavsâkoò maneri opovšda~a.) Cš aspekti tekstologš~noò praktiki v~enogo dokladno rozglànuto M. T. Tak. òh šnterpretacšèna rolâ staó dedalš šstotnš{oä dlà zbira~šv. Voni vsš vikšn~enš è zaokruglenš. bezumovno. vimagav zapisu li{e všd kraæih opovšda~šv. foneti~nih osoblivosteè tekstšv. 1964) ta M. navštâ takiè vdumliviè ta plšdniè zbira~. voni ne li{e všdtvorävali teksti z urahuvannàm okremih elementšv kontekstu. Àcenkom ( Àcenko M.: Nauk. Vona všdkidala {tu~nš obme`ennà ta protistavlennà ¼hudo`nâo dover{enih½ š nedoskonalih tekstšv za suto esteti~nimi kriteršàmi.½ (Div. komunškativnogo kontekstu. prote zastosovuvalisà do àviæ usnoò tvor~ostš. Siva~enkom (Volodimir .: Ukraònsâkš narodnš baèki.T. promovisto. (Zvšriniè epos). æo navštâ star{š na{š etnografi.

Ç. 27 Tekstologš~nš zasadi.. Martinovi~a. sintaksisu. Zvernšmosà do Gnatäk š deàkš pitannà folâklornoò tekstologšò // Siva~enko M. 1999. Tradicšèniè svštoglàd ta etnopsihologš~nš konstanti ukraòncšv. Per{š plšdnš kroki v câomu napràmš ukraònsâkš folâkloristi zdšèsnili æe u HÇH storš~~š.Ó. Cim zumovlena plšdna dlà tekstologšò uvaga do formi pobutuvannà usnih àviæ ta sprobi všdtvoriti òò specifšku. — (Ukr. Boràk O. prisvà~enoò pam’àtš F.: Nauk. a è zmšstovih harakteristik. — Vip. Nováe perspektivá v poznanii i izu~enii tradicionnoè narodnoè kulâturá (teorià i praktika åtnografi~eskih issledovaniè). 13. prihilânikam etnolšgvšsti~noò modelš vlastive pragnennà osmisliti àviæa narodnoò kulâturi ne z ¼zovnš{nâoò½. — S. æo svšd~atâ pro po{uki novih pšdhodšv do všdtvorennà usnih tekstšv. — K. — S. Grimi~ M. 1974. nablizitisà do narodnogo poglàdu na àviæa. Zšstavlennà ~ernetok zapisšv narodnoò prozi ta vlasnoru~nih bšlovih rukopisšv zbira~a.: Bern{tam T. ¼kognštivniè½ (Div. (Kognštivna antropologšà). æo zberšgaätâsà v arhšvš. 26 Çn{š nazvi takogo pšdhodu — ¼fenomenologš~niè½.: ‰Respublškansâka asocšacšà ukraònoznavcšvŠ. Martinovi~a z epš~nimi tekstami visvštlena v studšàh: Boràk O.. Amerikansâka antropologšà z metoä rozršznennà cih doslšdnicâkih strategšè zastosovuó ponàttà ¼eti~ne½ ta ¼emš~ne½ š pohšdnš všd nih. a z ¼vnutrš{noò½26 to~ki zoru. — S.. 3–5. 1993. Çnteres do kontekstu pobutuvannà ta osoblivosteè vtšlennà tekstu stvorävav peredumovi dlà formuvannà vikonavsâkoò tekstologš~noò modelš. Zupinimosà na pokazovih prikladah zš zbiracâkoò praktiki vidatnih ukraònsâkih zbira~šv P. arheografš~niè zb. Kiòv. — K. àkš nadavali tekstam ne li{e osoblivih formalânih. 31–49. Martinovi~a 27 ta D. Tekstologš~nš zasadi zapisuvannà ta publškacšò dum P. zasvšd~uó spràmuvannà zbiracâkoò ta edicšènoò roboti P. àk buli osmislenš teoreti~nš zasadi câogo tekstologš~nogo pšdhodu. . Àvornicâkogo. na àkih ¤runtuvalasà robota P.O. 402–435). prote ocšnki faktšv naukovogo `ittà v pracàh cih doslšdnikšv ~asom zaznali vplivu togo~asnih lšteraturoznav~ih naukovih pozicšè ta šdeologš~nih ~innikšv. tobto zadovgo do togo. Kolessi ta A. z pri`ittóvimi publškacšàmi. vikoristovuä~i pri câomu fakti samoò usnoò kulâturi v àkostš šnterpretantšv. fonetiki. — K. Lšteraturoznav~š ta folâkloristi~nš rozvšdki. — ^. 6/7). Porfiršè Martinovi~ pro tekstologš~nš zasadi zapisuvannà š publškacšò ukraònsâkih narodnih dum (za materšalami epšstolàrnoò spadæini folâklorista) // Ukraònsâkiè arheografš~niè æorš~nik. — C. seršà. osoblivostš akcentuvannà. Martinovi~a (za materšalami epšstolàrnoò spadæini) // Usna epška: Etnš~nš tradicšò ta vikonavstvo: Materšali Mš`narodnoò naukovoò konferencšò. 23–30. 2000. — C. — K.. Lorda.V. 8–14 veresnà 1997 r. — K. zdšèsnenimi samim zbira~em. Nov. 3/4. T. 1997. zokrema.A. dumka.OLESÀ BRÇCINA: ZMÇNA TEKSTOLOGÇ^NIH MODELEÈ V UKRAÒNSÂKÇÈ FOLÂKLORISTICÇ … 221 Zagalom.

P. zaprovad`uvalasà diskrimšnacšà okremih lšter. do skladu àkoò vhodila è togo~asna Ukraòna.–34 zv.222 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA poršvnànnà tekstšv kazki ¼Podarun~a½ (dvoh rukopisnih28 ta opublškovanogo29). Prote re{ta maätâ všdmšnne spràmuvannà. 28 Podarun~a — ÇMFE. koli èdetâsà pro specifš~ne rozta{uvannà ta rozbivku tekstu na ràdki. Vpadaó v oko òh neodnoršdnšstâ. 30 ÇMFE. ark. ark. àk š èogo poperedniki. . Zgšdno z vimogami. A Èvaseva @šnka zvila dva golubi naverbš taè poslala v hatu. 11–4. 15 zv. od. Uletšli v hatu golubi. 32 Zaborona druku ta vvezennà v Ukraònu kni`ok ukraònsâkoä movoä ukazom Oleksandra ÇÇ 1876 r. Veremšòvka. 1906. — K. zokrema. od. Zap. Z per{ogo poglàdu mo`e vidatisà. zb. 119–179. æo. zb. zokrema. zaboronoä zastosuvannà ta druku tekstšv ukraònsâkoä movoä. Martinovi~ všd ¼zabrod~ika½ Kirila Saèka ‰1878 r.. v m. zbira~ zdšèsniv rozstanovku nagolosšv (voni buli všdsutnš u ~ernetcš). 573. 31 Èdetâsà pro zaboronu drukuvannà knig ukraònsâkoä movoä. Veremšòvka.½30 Zdšèsnää~i vibšlävannà tekstu (vo~evidâ dlà èogo publškacšò. to nagrubš sàdutâ. Martinovi~ všd Kirila Saèka 1878 r v m. P. 575. ta è lštaätâ poverh golov. priènàtu 20 lipnà 1863 roku uràdom Rosšèsâkoò šmperšò. Èdetâsà pro metagrafšä tekstu — zamšnu ukraònsâkoò grafški na rosšèsâku (i zamšneno na á. od. 11–4. — S. zb.½ Àk zdumav svoä `enu (priè{losâ po mislš) Àk sko~iv ~erez stšl — ta z hati. uvedeno ã u kšncš slšv). taè za-buv-ka-zav-ne zab-u-du-taè-zabuv-½ — A Èvasâ sidšv sidšv taè zadumavsâ. f. ark. — bšloviè tekst. Podarun~a — ÇMFE. Ce prizvelo do posilennà cenzurnih utiskšv. æo po~ali dedalš bšlâ{e usvšdomlävatisà prihilânikami etnolšngvšsti~noò modelš. ¼Æo ce à roblä? U mene ` `šnka ne taka àk ce. Zap. zbira~ pragnuv nadati tekstu doskonalš{oò hudo`nâoò formi. Martinovi~ zrobiv ràd zmšn. 11–4. 29 Podarun~a // Ukraònsâkš zapisi Porfiršà Martinovi~a. to na {ahvš. Tavse burkotàtâ — ¼Ka-za-v-ne za-bu-du. æo zasvšd~uó spràmuvannà vnesenih pravok) P. zumovlenoä Valuóvsâkim cirkulàrom31 ta Emsâkim ukazom32.Š. 1–15 zv. a š — na i. Vibšg za dvšr — Tam u`e `šnka ego pšèmala. ta è v molo~acš è Otakuvala. æo nadaó èomu sho`ostš z re~itativnimi epš~nimi narativami. nim zaboronàlasà publškacšà ukraònsâkih tekstšv do not. f. 575. ^astina zmšn viklikana togo~asnimi polšti~nimi ~innikami. f. Segment ~ernetki maó takiè viglàd: ¼Molodš sidàtâ knà`šätâ za stolom. 11 zv. — ~ernetka.

od. P. v ~ernetcš zbira~ vdavsà do vtšlennà gri golosom vikonavcà v replškah persona`šv u takiè sposšb: ¼Ka-za-v-ne za-bu-du. 11–4. P. Martinovi~. ark. na na{ poglàd.. æo òh robiv vikonavecâ. 1–37. lista na 37-mi velikih arku{ah36. — S. Zokrema. zb. ark. æo tako` pokazovo. àk voni viè{li drukom kni`koä 1906 roku). 34 zv. v tomu ~islš è logš~nš. ¼Tam u`e `inka ýgo pšèmala½.. Zazna~imo. prote všdtvoreno deæo zmšnenu primštku. 178.½34 Cš osoblivostš tekstu. f. U bšlovomu varšantš všn namagaótâsà udoskonaliti všdtvorennà vikonavsâkoò maneri opovšda~a è zmšnäó tekst: ¼Kkazzavã ne zzabbuddu. V nšè znàto nagolosi. 573. Podarun~a // Ukraònsâkš zapisi Porfiršà Martinovi~a. od. zumovlenš harakterom èogo vikonannà. Kkazzav nne zzabbuddu Ttaè zzabuvã!. 11–4. æo zasvšd~uó òh smislove akcentuvannà: ¼Æo ce à roblä!?½. v àkomu perelš~iv usš neto~nostš. 1011. Same tomu. tomu 27 grudnà 1904 roku všn nadsilaó do redakcšò ¼Kievskoè stariná½. a zgodom). ÇMFE. napodobše togo. napolàgaä~i na všdnovlennš osoblivosteè zapisu? 33 34 35 36 Zmšni vidšleno kursivom — O. . gluhimã i tihimã golosom i na raspevã. ho~a š šn{ih tekstah òh podekudi zbere`eno. všdbivaä~i nagolosi (æopravda. taè za-buv-ka-zav-ne zab-u-du-taè-zabuv½. Martinovi~ buv svšdomiè câogo. odnak. zb.35 Poršvnànnà rukopisnih tekstšv ta drukovanogo virazno zasvšd~uó obme`uä~u rolâ edicšènih ustanovok.OLESÀ BRÇCINA: ZMÇNA TEKSTOLOGÇ^NIH MODELEÈ V UKRAÒNSÂKÇÈ FOLÂKLORISTICÇ … 223 Analšz vnesenih zmšn uviraznäó specifšku roboti zbira~a poršvnàno z praktikoä bagatâoh èogo poperednikšv. f. Àkš ` principi obstoävav P.33 U specšalânšè primštcš všn zazna~aó. Zazna~imo. ÇMFE. Ttaè zzabbuvã!. àkih bulo pripuæeno pri publškacšò. æo ce ne ódina sproba všdtvoriti osoblivostš tekstu. odnak. nagolosi postavleno š na odnoskladovih slovah. Zokrema. Poršvnànnà tekstšv zasvšd~uó. æo v šn{ih tekstah zbšrki tako` naàvnš takš akcentovanš slova. kak golubi gudutã. ne zberšgaätâsà pri publškacšò. de vper{e 1904 roku bulo oprilädneno zapisi (tobto pered tim.B. æo cš pravki ne bulo vneseno do vidannà 1906 roku. ne u procesš zapisu. Martinovi~ namagavsà všdtvoriti è logš~nš akcenti. àk zvu~av tekst: ¼Åti slova razskaz~ikã vágovarivalã otrávisto.

224 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA Neobhšdnšstâ pereva`noò bšlâ{ostš pravok bula zumovlena ne prostimi nedoglàdami pri publškacšò. Ohã!. Martinovi~ ne li{e robitâ primštku pro te. a ne li{e v hudo`nšè obraznostš.. P. 38 ÇMFE. nadaä~i emocšènostš opovšdš: Å-åè — Åè. ark. 10 zv. Tomu všn napolàgaó na specifš~nomu napisannš ràdu slšv. tilâko — tilko. Pokazovo. mini — menš.. zb. sribla — sribra) morfologš~nš (carstvivã — carstvã. 1011. napriklad. æo u šn{ih tekstah. svoóršdno roztàguvav. Martinovi~a zna~noä mšroä polàgala v osoblivostàh vikonannà. æo vizna~ali etnolšngvšti~niè harakter zapisu. Àvornicâkiè. Ne-e beri — Ne beri. Martinovi~em zmšna rozta{uvannà tekstu ràdkami tako` mala na metš vtšlennà osoblivosteè vikonannà. dzvinnácä — dzvinácä. Ohã!. od. zmalâovuä~i spšlkuvannà šz ~udovim opovšda~em Homoä Provoroä pšd ~as zapisu kazki: ¼Krome pesen skolâko Foma Provora znaet predaniè i vsevozmo`náh rasskazov! Rasskazávaet on polo`itelâno nepodra`aemo i 37 ÇMFE. Ohã!. ark. pro-o-palo — propalo. tomu prosiv všdnoviti napisannà hotâ zamšstâ ho~ã (všdpovšdno è nau~u — nav~u. æo zmerz. a tako` propuæenš frazi ~i òh ~astini. 16.38) Vrahovuä~i take spràmuvannà dumki zbira~a. oskšlâki v šn{ih prozovih zapisah všd câogo vikonavcà tako` naàvnš ritmšzovanš vstavki. 11–4. mo`na visloviti mšrkuvannà. zb.. Ohã!. 1011. v àmo~ku — v àmku) osoblivostš. ale è napolàgaó na tomu. vvesâ — vesâ. f. àkš opovšda~. Ohã!. Zmšni stosuvalisà same tih aspektšv. . æo dlà P. æo zdšèsnena P. a zasvšd~uvala ršzne rozumšnnà òò zavdanâ vidavcàmi ta zbira~em. napriklad u kazcš ¼Dva z torboä½ P. Martinovi~ namagavsà àkomoga to~nš{e všdtvoriti foneti~niè bšk tekstu. æo vtšlena verbalânimi zasobami tekstu. Martinovi~a všdtvoriti osoblivostš vikonannà. f. Robota zbira~a z tekstom zasvšd~uó šn{e rozumšnnà esteti~noò àkostš folâklornih zapisšv. Cškaviè š promovistiè priklad navšv svogo ~asu D. bi`àtâ — bi`atâ). 11–4. àk vikonavecâ šmštuó movu ~olovška. Prote naèbšlâ{ šstotnimi dlà analšzovanogo nami aspektu ó sistemati~nš namagannà P..37 Do câogo ` tipu nale`atâ š osoblivostš všdtvorennà movi persona`šv u citovanomu na po~atku segmentš. æob pri všdtvorennš vigukšv ta zvukonaslšduvanâ bulo to~no dotrimano kšlâkšstâ povtoršv (dz — dz — dz — dz — dz… zamšstâ dz — dz — dz! ta Ohã!. za`urávsâ — za`urávsà . èogo leksi~nš (tvogo mu`a — tvogo ~olovška. Pro uvagu do cih osoblivosteè `ivogo pobutuvannà tekstu svšd~itâ š praktika šn{ih zbira~šv. zamšstâ Ohã!. od.

85. Mnogo mo`no naèti na Ukraène. v raznáh zaholustnáh ee ugolkah. na~átana. tak napásana…½ — Tak taka. . svoóršdno rozšgruótâsà pered sluha~ami. — S. ka`u.. no i originalâno. s takoè `ivoè mimikoè i s takim nepoddelâno-veselám ämorom. Same osoblivostš vikonannà nadaätâ usnomu tekstu dodatkovih zmšstovih všdtšnkšv. po okšànu. a vikonuótâsà opovšda~em. I. — U àkomusâ carstvi. voni mo`utâ šstotno vplinuti na èogo šnterpretacšä ta dodati mistecâkoò prinadnostš maèsterno vikonanomu tvoru. {o on àka! Zrobála vona sobi korabelâ. Po sledam zaporo`cev. po ego slovam. Tut de ne vzàlasâ burà! Àk pidhopála vona toè korabelâ ta àk h-u-r-k-n-u-l-a! taè vákánula a` u Gamazonsâke carstvo… A àk vá tam zapásalá? — A osâ àk: ¼Tut de ne vzàlasâ burà! Àk pidhopála vona toè korabelâ ta àk hurknula!. u àkomusâ gosudarstvá bula carivna taka na~átana. àk h-u-r-k-n-u-l-a! taè vákánula a` u Gamazonsâke carstvo! Rasskaz~ik imenno dobivaetsà togo. skazka i budet zapisana ¼nastoàæim manirom½39. a è u svštovšè folâkloristicš vrahuvannà cih osoblivosteè dedalš ~astš{e po~inaó bezposerednâo vplivati na harakter tekstologš~noò praktiki: vdoskonaläótâsà ne li{e zapis verbalânogo tekstu (všn zbaga~uótâsà sprobami všdobra39 Åvarnickiè D. izgruzála ego gruzom. to povánni kazatâ i napásana. ~tobá zapisávatelâ tak `e razdelâno i s takoè `e intonacieè i udareniem zapisal ¼hurknula½ i drugie podobnáe slova. æo usniè tekst ne prosto ¼ozvu~uótâsà½. rasskaz~ikov-baànov. Çnteres do nosšà viàvlàótâsà šstotnim dlà tekstologšò peredusšm tomu. dobre: ¼Tak na~átana. no daleko ne vsàk iz nih odaren darom peredavatâ svoi rasskazá v takih hudo`estvennáh obrazah. kak åto peredaet i izobra`aet Foma Provora.½ — Ne tak! — A àk? — De ne vzàlasâ burà! Àk pidhopála vona toè korabelâ. Ne li{e v ukraònsâkšè. — Nu. — SPb. taka napásana.OLESÀ BRÇCINA: ZMÇNA TEKSTOLOGÇ^NIH MODELEÈ V UKRAÒNSÂKÇÈ FOLÂKLORISTICÇ … 225 ottogo v vás{eè stepeni interesno. 1898. kak proiznosil on sam. Malo togo: Foma Provora rasskazávaet ne tolâko hudo`estvenno. taka napisana… — Àk `e to napásana? Hiba tak mo`no kazatâ? — A ~om `e nemo`no? Àk ka`utâ na~átana. sila v nýgo taè gaèda po morä. Togda tolâko..

æo kršm verbalânoò maó è neverbalânu skladovu). pripadaó na dositâ pšznšè ~as — rubš` HH ta HHI storš~41. u teoreti~nšè carinš takš vimogi postupovo stavali hrestomatšènimi40. Takim ~inom po~inaó pogliblävatisà rozumšnnà rolš kontekstu dlà rozumšnnà àviæ folâkloru. 49. Upevnenšstâ u tomu. dozvolila rozglàdati vikonannà àk va`liviè šnterpretacšèniè faktor. 1957. Poàva cšóò tekstologš~noò modelš v ukraònsâkšè folâkloristicš.. tempu movlennà. . èogo `esti. mšmšku. U HH st. spràmovanoò do konkretnoò auditoršò za konkretnih komunškativnih obstavin.226 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA `ennà šntonacšò. a è samim vikonannàm (tobto usnim tekstom. Posšbnik zapisuva~a narodnoò poeti~noò tvor~ostš. prote robota v câomu napràmku ó ne li{e prodov`ennàm genšalânih zdogadok všt~iznànih folâkloristšv æe na porubš``š HIH ta HH storš~. Golovahoä (K.– S. logš~nih nagolosšv toæo). Robota z opovšda~ami. æo zre{toä pri{vid{ilo stanovlennà principšv kontekstualânogo analšzu è detalânogo osmislennà tipšv kontekstu ta òhnâoò rolš v procesš zmšstovoò šnterpretacšò àviæ. poza àkim nemo`livo adekvatno zrozumšti zmšst š všdtvoriti èogo zapisom. æo dopomagaätâ kraæe zbagnuti zna~ennà opovšdš dlà sluha~šv. popri ~islennš plšdnš zdogadki zbira~šv minulogo.: Vid-vo AN URSR. prote šnteres do nih nevpinno zrostaó. Vona cšlkom sugolosna z viklikami su~asnoò svštovoò folâkloristiki. æo dedalš 40 Lavrov F. zapisi po~inaätâ všdbivati è osoblivostš povedšnki nosšà. pragmatika tekstu). a ~asom š reakcšò auditoršò. æo zmšst utšläótâsà ne li{e leksi~nimi ta sintaksi~nimi zasobami (tobto verbalânim tekstom). 2004). Ho~a fšksacšà tekstu z urahuvannàm umov èogo funkcšonuvannà trivaliè ~as bula nadto skladnim dlà prakti~nogo vtšlennà zavdannàm. uviraznävala rolâ vikonavcà u formuvanni zmšstovoò specifški tekstu. po{uki ta znahšdki folâkloristšv u kontekstualânšè carinš dšstali potu`nu teoreti~nu pšdtrimku z boku antropologšò (funkcšonalâna teoršà) ta lšngvšstiki (teoršà diskursu. ukladenu avtorom u spšvpracš z Ç. a ne li{e šz zafšksavaniim všd nih verbalânimi tekstami. Ne li{e folâkloristika. ^islo takih fšksacšè dositâ obme`ene. — K. 41 Cš šdeò realšzovano u zbšrcš ¼Prozoviè folâklor sela Ploske na ^ernšgšvæinš: Teksti ta rozvšdki½. a è šn{š nauki po~ali viàvlàti šnteres do cih aspektšv. Sered folâkloristšv dedalš bšlâ{e utverd`uvalasà dumka pro va`livšstâ zapisu v prirodnomu komunškativnomu kontekstš.

ale è ne vrahovuvalisà. Gonko obrazno vizna~iv òh àk bagatš (thick — doslšvno ¼tovstš½). zdšèsnenš za principami vikonavsâkoò tekstologš~noò modelš. oskšlâki zbira~šv men{e cškavili pitannà vzaómodšò vikonavcà ta sluha~šv. naèbšlâ{ doskonalimi vidaätâsà zapisi. . — Gottingen. Naàvnšstâ u rozporàd`ennš su~asnoò folâkloristiki zapisšv. Çn{imi slovami. a tako` tih. æo òh vtšlävali u svoòè prakticš zbira~š ta vidavcš? Z oglàdu na povnotu. zdšèsnenš v me`ah lšteraturnoò modelš. — & 11. Tomu va`livo vrahovuvati. pozbavlenim kontekstnoò šnformacšò42. osoblivostš komunškativnogo kontekstu ~asom ne li{e ne všdtvorävalisà. napriklad. 11. Naèbšlâ{e zastere`enâ viklikaätâ fšksacšò. Honko L. zumovläó neobhšdnšstâ osmislennà pitannà pro te. takim kolekcšàm mo`e buti vlastive šgnoruvannà tekstšv z neviraznoä esteti~noä funkcšóä.: Honko L. Oskšlâki takš kolekcšò mšstàtâ š zna~nu kšlâkšstâ povtornih zapisšv. Cš kolekcšò tako` mo`utâ mšstiti ¼nepovnš½ ta nedoskonalš z hudo`nâogo boku zapisi. The Quest for Oral Text: the Third Wave? — P. 6. na protivagu bšdnim (thin — doslšvno ¼tonkš½). zdšèsnenš u procesš prigaduvannà toæo. 83–84. voni mo`utâ deæo vidozmšnävati uàvlennà pro ~astotnšstâ pobutuvannà tih ~i šn{ih tvoršv ~i sä`etšv. Pracää~i z takimi fšksacšàmi. — P. àkoä ó mšra naukovoò šnformativnostš tekstšv dlà doslšdnika. — P. a àkš — na prohannà zbira~šv. bezumovno. to~nšstâ ta avtenti~nšstâ fšksacšè. The Elusive Oral Text: FFOE Focuses on Textualization // FF Network for the Folklore Fellows. 1998. — 1995. povnotu ta to~nšstâ všdtvorennà verbalânih š zmšstovih osoblivosteè tekstšv. L. æo u takiè sposšb pevnim ~inom ¼šntensifškuvali½ òh funkcšonuvannà. — October. na àkš pitannà mo`utâ všdpovšsti tš ~i šn{š arhšvnš kolekcšò ta vidannà. nedolški è perevagi àkih v`e vizna~enš v rezulâtatš verifškacšò d`erel ta analšzu specifški ršznih tekstologš~nih modeleè. varto æorazu všdršznàti zapisi `ivogo viko42 Div. odnak.OLESÀ BRÇCINA: ZMÇNA TEKSTOLOGÇ^NIH MODELEÈ V UKRAÒNSÂKÇÈ FOLÂKLORISTICÇ … 227 bšlâ{e všd~uvaó nagalânšstâ stvorennà zšbranâ novogo tipu. æo ne všdpovšdaätâ šdeologš~nim upered`ennàm zbira~šv ~i všdbivaätâ ¼všdomš½ (na protivagu ¼novim½) sä`eti. 1. Variation and Textuality in Oral Narratives // Horizons of Narrative Communication: XII-th Congress of the International Society for Folk Narrative Research. æo všdbivaätâ osoblivostš funkcšonuvannà folâklornih àviæ u realânomu kontekstš. àkš z tekstšv fšksuvalisà u `ivomu pobutuvannš. æo realšzuätâ ršznš tekstologš~nš modelš. Honko L. Àk svšd~itâ rozglàd. æo všdtvoräätâ vikonannà za ršznih komunškativnih umov. Fšksacšò etnolšngvšsti~nogo tipu tako` maätâ dositâ visoku avtenti~nšstâ.

tomu v bagatâoh zapisah cšóò modelš avtenti~nšstâ všdnosna. v tomu ~islš è u sensš zapisu tekstu v prirodnomu kontekstš. A smaller part follows the ethnolinguistic model. A very few are performance oriented. Nevertheless all these models are deeply rooted in Ukrainian folklore studies. Pitannà ` avtenti~nostš zapisu. Each of these textual models can answer some questions. . Olesya Britsyna (Kiev) Alteration of textual models in the study of Ukrainian folklore of the 19th and 20th centuries (Folklore anthologies and publications) Summary The verification of folklore anthologies is an imperative task of the contemporary study of folklore. The various types of documentation of folklore data come from the different approaches to folklore. u povnomu obsàzš postali zna~no pšznš{e. to vona zav`di maó všdnosniè harakter. Z urahuvannàm cih zastere`enâ takš kolekcšò mo`utâ davati dositâ šnformativnu kartinu æodo sä`etnogo ta temati~nogo skladu tradicšò. This task is at least as urgent as the collection of hefty new corpuses containing both verbal texts and contextual information. Most Ukrainian collections and publications embody the literary model of folklore texts. v tomu ~islš è tih. Æo ` do to~nostš fšksacšò. a ~asom š všd svšdomih mšstifškacšè. Všdmšnnostš v mšrš naukovoò šnformativnostš zapisšv ršznih tekstologš~nih modeleè roblàtâ poperednä ocšnku zalu~enih do analšzu materšalšv z to~ki zoru tekstologšò neodmšnnoä umovoä uspš{nogo virš{ennà ršznomanštnih doslšdnicâkih zavdanâ.228 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA nannà všd perekazšv ta lšteraturnih obrobok. æo stvoräätâsà ne za stolom doslšdnika. a bezposerednâo ¼u polš½ pri robotš zbira~a è vikonavcà. but will fail to shed light on others.

kognitivna lingvistika. a samim tim i jezi~kih. jezi~ka slika sveta. konceptualizacija. Proces kognitivnolingvisti~ke delatnosti podrazumeva postepeni prelaz od konceptualizacije na pojmovnom nivou ka kategorizaciji koja je fiksirana u jeziku. Kognitivni pristup analizi jezika podstakao je prou~avawe uzajamnog odnosa izme| u fizi~kog i mentalnog u arhitekturi jezika. U okviru pregleda osnovnih pravaca i metoda istra`ivawa koji su najzastupqeniji u savremenoj kognitivnoj lingvistici. autor predla`e svoj model opisa jezi~ke slike sveta u kojem dominiraju pojmovi prototipa i stereotipa.QUDMILA POPOVI]: ZNA^AJ FOLKLORNE GRA\E ZA KOGNITIVNA ISTRA@IVAWA … ISBN 978-86-7179-057-4. prototip. a s druge — kategorizaciju koja je sadr`ana u jezi~kim modelima. kao i osnovnih pojmova kojima ona operi{e. obuhvata kognitivne koncepte. 01. s jedne strane. Kqu~ne re~i: folklor. metaforizacija. stereotip. kategorizacija. (2008). konkretno: 1) sagledavawe jezi~ke slike stvarnosti u svetlu korelacija izme| u naivne i enciklopedijske slike stvarnosti. Kao prioritetni zadaci kognitivne lingvistike na savremenoj etapi name}u se oni koji su vezani za istra`ivawe uzajamnog odnosa konceptualizacije stvarnosti i kategorizacije u jeziku. Slika stvarnosti predstavqa vi{estrani model jer. Pitawe o nastanku i funkcionisawu pojmovnih. . kategorija vezano je za ~ovekovu spoznajnu delatnost i jezi~ku projekciju saznawa o vanjezi~koj stvarnosti. (229–250) UDK 81’23:398 Qudmila Popovi} (Beograd) ZNA^AJ FOLKLORNE GRA\E ZA KOGNITIVNA ISTRA@IVAWA JEZI^KE SLIKE SVETA U radu se ilustruje teza o kqu~noj ulozi folklornog korpusa u savremenim kognitivnolingvisti~kim istra`ivawima. Put od konceptualizacije stvarnosti ka kategorizaciji u jeziku sagledan je sa aspekta razotkrivawa mehanizama formirawa i razvoja jezi~kog stereotipa kao semanti~kog poqa s centrom i periferijom koje obuhvata koncepte razli~itih nivoa. U radu je tako| e ilustrovano kako folklorni korpus doprinosi uo~avawu konceptualne metaforizacije u jeziku. p.

02. Zahvaquju}i takvoj analizi postaje o~igledan mehanizam formirawa centralnog koncepta stereotipa. 5) isticawe su{tine jezi~kih stereotipa i dr. kako me| u razli~itim lingvokulturama. kognitivisti u velikoj meri crpe svoje podatke iz folklorne gra| e u kojoj je integrisano mentalno i perceptivno iskustvo konkretnog etnosa. prototip i stereotip su osnovni pojmovi kojima operi{e kognitivna lingvistika i kojima je ocrtan krug istra`iva~ke problematike kognitivista. kao i da se prodre u mehanizam formirawa naivnih predstava o pojavi koje mogu biti odraz wene istinske strukture. konceptualizacija. U slovenskoj lingvistici ideju œunutra{we forme re~iŒ koja posreduje izme| u jezika i stvarnosti sadr`ane u jeziku . kao i asocijativni eksperiment. 03. U tim istra`ivawima od vode}eg zna~aja je korpus iz kojeg lingvisti crpe materijal pogodan za ilustrovawe odre| enih teorijskih postavki. u ~ijoj osnovi le`i perceptivna spoznaja stvarnosti. Jezi~ka slika sveta kao na~in osmi{qavawa kategorizacije stvarnosti je jedno od pitawa koje se nalazi u sredi{tu pa`we savremenih lingvista — predstavnika razli~itih pravaca i {kola. tako i u okviru jedne lingvokulture. Sredi{wi koncept prenosi informaciju koja se percepira na naivnom nivou i kolektivno obra| uje i koja u pojedinim slu~ajevima mo`e da se podudari sa enciklopedijskom. Jezi~ka slika sveta. metafora. veka razvijali su nema~ki lingvisti. uo~avawe univerzalnih i specifi~nih koncepata koji funkcioni{u u okviru svake lingvokulture. polaze}i od interpretativne analize koja obuhvata i spaja sve druge metode. kategorizacija. prvenstveno Leo Vajsgerber. Na konkretnim primerima iz slovenskog folklora ilustrova}emo na koji na~in folklorni korpus poma`e da se dopre do su{tine koncepta.1 Pod jezi~kom slikom stvarnosti istra1 Termin jezi~ka slika sveta predstavqa ekvivalent nema~ke sintagme Sprachlichez Weltbild koja je preuzeta iz koncepcije œoca op{te lingvistikeŒ Vilhelma Humbolta. a prvenstveno kognitivista. Podjednako primewuju}i postupak etimolo{ke i leksi~ko-semanti~ke analize.230 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA 2) uo~avawe razlika u kategorizaciji stvarnosti. Ovu Humboltovu koncepciju od po~etka i do sredine 20. Analiza folklornog korpusa omogu}uje da se razotkriju putevi formirawa unutra{we forme re~i — nominacije koja se ~esto podudara sa nazivom samog koncepta. 4) razotkrivawe osnovnih puteva metaforizacije apstraktnog u jeziku. obezbe| uje istra`ivawu celovitost i motivisanost. 3) izdvajawe osnovnih koncepata koji reprezentuju sublimirano kolektivno i individualno iskustvo u vezi sa stvarno{}u.

ponavqaju u razli~ito vreme kod pripadnika raznih kultura u identi~nom ili razli~itom zna~ewu. Po~ev od kraja osamdesetih godina 20. Elenor Ro{. jer se smatra da ona sadr`i semanti~ku. prete`no satkane od jezi~kih simbola — re~i koje predstavqaju nedodirqivu kulturolo{ku vrednost u o~ima pripadnika odre| ene kulture? Dopreti do prave prirode simbola je uvek te{ko jer se oni. veka u radovima Reja Xekendofa. razlika u kategorizaciji stvarnosti. po pravilu.2 Nau~na slika sveta obi~no se veoma razlikuje od jezi~ke — stoga enciklopedijska informacija ne samo da ne doprinosi dopuwavawu i uobli~avawu lingvisti~ke analize. 274–323). Savremena slovenska lingvistika u istra`ivawima jezi~ke slike sveta ~esto se oslawa na postavke Moskovske semanti~ke {kole koju predvodi Jurij Apresjan (Àzákovaà kartina mira i sistemnaà leksikografià 2006). Izdvajawe upravo jednih a ne drugih parametara stvarnosti u tim kompleksima. 2 Uzajamni odnos semanti~ke i nau~ne informacije u jezi~koj slici sveta bio je predmet posebnih istra`ivawa u ovoj oblasti (vidi: Rahilina 1997. .QUDMILA POPOVI]: ZNA^AJ FOLKLORNE GRA\E ZA KOGNITIVNA ISTRA@IVAWA … 231 `iva~i prete`no podrazumevaju kompleks odre|enih parametara realnih situacija i semanti~ko-gramati~kih pokazateqa u jeziku koji im odgovaraju. — po~etka 20. Ponavqawe istih simbola u istopostulirao je ukrajinski i ruski lingvista kraja 19. kao i o dvostrukoj motivaciji koja je prisutna na relaciji slika sveta — jezik: kulturno-dru{tveni ~inioci `ivota uti~u na jezi~ke strukture. Ane Vje`bicke i ostalih teoreti~ara kognitivizma razmatra se œprojektovaweŒ stvarnosti kroz semantiku prirodnih jezika i jezi~ka slika sveta (œprojected worldŒ u terminologiji Xekendofa (Jackendoff 1983). Leonarda Talmija. ve} joj u pojedinim slu~ajevima i smeta (Rahilina 2000: 23). 3 U lingvistici i kognitivnoj psihologiji sve ~e{}e se govori o pogre{nosti suprostavqawa naivne i nau~ne slike sveta. kao i nagla{ava se da se radi o zameni teza o na~inu konceptualizacije stvarnosti i pitawa o na~inu reprezentacije konceptualizovane stvarnosti (Bondarenko 2005). Jezi~ka slika sveta ~esto se zove naivnom. a ne enciklopedijsku ili nau~nu informaciju. Xorxa Lejkofa. ne uzima se u obzir talasna du`ina koja odgovara odre| enom delu spektra. Na primer. Ali moramo se slo`iti sa J.3 U ~emu se onda sastoji slo`enost takve slike. veka Oleksandar Potebwa. kada se opisuje semantika naziva za boje. Ronalda Langakera. le`i u osnovi konceptualne {arolikosti u razli~itim etnosima ili kulturama. dok jezik determini{e na~in konceptualizacije stvarnosti. Apresjanom da je naivna slika sveta slo`ena i ~esto slo`enija od nau~nog modela (Apresjan 1995: 629–630). Nezavisno od pomenutih nau~nika ameri~ki istra`iva~i Edvard Sapir i Benxamin Vorf prilikom istra`ivawa jezika ameri~kih Indijanaca uo~ili su konceptualne razlike u wima u odnosu na indoevropske jezike i postulirali tezu o zavisnosti jezika od kulturnih ~inilaca i uslova `ivota. str. tj.

232 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA riji razli~itih civilizacija nagnalo je Junga da stvori teoriju kolektivnog nesvesnog. Stoga bismo definisali jezi~ku sliku kao intuitivnu sliku stvarnosti. U tom tekstu on citira slede}e stihove iz poznate narodne pesme: Uranila Kosovka devojka. formirawe sinonimijskih nizova naziva za boje koji su ujediweni semom baznog kvaliteta sjaja uobi~ajeni su u narodnim pesmama. sli~no tome kako je informacija o evoluciji qudske vrste utkana u strukturu DNK (Jung 1996). BELO iz Znakova pored puta. Takvu osnovu polazne kategorizacije boja koja se na podudara sa savremenom — zasnovanom na hromatskoj osnovi. jer ~esto sadr`i intuitivno spoznatu enciklopedijsku informaciju koju nau~na otkri}a naknadno potvr| uju. sun~ane. u tekstovima koji se odlikuju pozitivnom estetskom homogeno{}u dolazi do frekventne upotrebe naziva za boje beo. zlatan koji stvaraju poja~ani op{ti utisak sjajne. Prihvataju}i ili ne prihvataju}i Jungovu teoriju moramo se slo`iti u tome da je ~ovek snagom svoje intuicije dopro do su{tine odre| enih pojava i tu informaciju kodirao u odgovaraju}em jezi~kom simbolu koji ~ini kqu~ni deo jezi~ke slike stvarnosti. Istra`uju}i semantiku naziva za boje u slovenskom folkloru do{li smo do zakqu~ka o postojawu primarnog dualizma sjajno — bez sjaja u recepciji svake boje. Intuitivna slika stvarnosti ne protivure~i nau~noj slici. koja je prema evolucionisti~koj filozofskoj {koli jedini pravi put ka shvatawu su{tine stvari (Bergson 1991). Sa druge strane. jer ona nije samo zasnovana na naivnim predstavama ve} i na intuitivnoj spoznaji. rumen. Enantiosemija u semanti~koj strukturi pojedinih naziva za boje u okviru raznih ili ~ak jedne kulture — recimo. istovremeno pozitivno i negativno vrednovawe crvene boje obraza kod Rusa. Kao primer za ovu tezu mo`e da poslu`i simbolika naziva za boje. radosne atmosfere./ uranila rano u nedequ. 04. BELA./ zasukala do b’jeli lakata/ na ple}ima nosi leba bela/ u rukama dva zlatna kondira — i zakqu~uje: œOvde sve . Ovu ~iwenicu primetio je svojevremeno i Ivo Andri} u vezi sa srpskom narodnom pesmom koju navodi u svom zapisu BEO. Ve}ina tzv. vedre. primarnih naziva za boje razvilo se od prideva sa zna~ewem `sjajan` (Popovi} 2001)./ u nedequ prije jarka sunca/ zasukala bijele rukave. u kojoj se simboli tuma~e kao deo kolektivnog pam}ewa koje je utkano u psihu svakog pojedinca. Recimo. Ukrajinaca i Srba (rumeni obrazi i crven u licu) ili prisustvo LSV œzdravŒ — œbole{qivŒ u semanti~koj strukturi naziva za boju beláè u ruskom folkloru (miláè bel da rumàn — ot bela lica à usà bolâna) tako| e ukazuju na postojawe primarne opozicije koja nije zasnovana na hromatskoj osnovi. potvr| uju brojni etimolo{ki podaci.

Takvu tezu potvr| uje komponentna analiza semanti~kog potencijala najfrekventnijih naziva za boje u obra| enim korpusima ruskog. Sa druge strane. 2001). paradan bled. Rezultati istra`ivawa potkrepquju inicijalnu teorijsku postavku da. ostaje nepromewena dualisti~ka konceptualizacija boje (jedna boja se tretira istovremeno pozitivno i negativno. sjajan boje mleka svetao ~ist lep. lakti ni hlebac nego neki beli sjaj kao da izbija iz celog ovog sve~anog devoja~kog pohoda na uzvi{enu humanitarnu misiju spasavawa rawenikaŒ. ’bole{qiv’. zdrav sve~an. u zavisnosti od prisustva/odsustva kvaliteta sjaja) {to protivure~i tvrdwi mnogih istra`iva~a koji odre| enu boju vezuju samo za jedno (pozitivno ili negativno) na~elo kod odre| enog naroda. ’neprijateqski’ koji ukazuju na negativnu percepciju iste boje. Rezultati analize navedeni su u tabeli u kojoj je obele`ena zastupqenost leksi~ko-semanti~ke varijante u odabranom korpusu. ’magijski’. Takva enantiosemija ukazuje na svojevrsnu bipolarnost estetske konceptualizacije boje u ~ijoj osnovi uvi| amo kriterijum intenziteta (vidi o tome detaqnije Popovi} 1991. bole{qiv nevin bistar magijski neprijateqski 1 . Nisu beli samo rukavi. Zastupqenost leksi~ko-semanti~ke varijante u korpusu folklora ruski ukrajinski srpski folklor folklor folklor + + + + + + + + + + + + + + + + + – + + + + – + + – – – – + – + – N Naziv za boju BELÁÈ BÇLIÈ BEO Leksi~ko-semanti~ka varijanta jasan. u folklornim tekstovima bele`imo i leksi~ko-semanti~ke varijante istog naziva za boju beo kao {to su ’bled’. iako se stereotipsko do`ivqavawe boje u odre| enoj sredini vremenom mewa. ukrajinskog i srpskog folklora.QUDMILA POPOVI]: ZNA^AJ FOLKLORNE GRA\E ZA KOGNITIVNA ISTRA@IVAWA … 233 sija i ble{ti od belina raznih tonova i razli~itog porekla. 1992.

ve} i da je wegova uloga veoma ograni~ena u komunikaciji predstavnika razli~itih lingvokultura. Intenzivna potraga za univerzalijama boja koja je inicirana. istra`ivawem Berlina i Keja (1969) pokazala je da pojam boje ne samo da nije univerzalan. sjajan zdrav zreo SINIÈ boje mora SINÇÈ taman SIW bled sjajan sjajan ZOLOTOÈ ZOLOTIÈ napravqen od zlata ZLATAN mio. Ono {to zaista predstavqa univerzaliju jeste razlika izme| u dela dana kada ~ovek razlikuje boje (dan) i dela dana kada on ne vidi (no}) (Vje`bicka 1996: 232). kriterijumi izdvajawa prototipskih boja. drag lep sre}an sve~arski ~aroban + – – + + – – – – + + + + – + – + + + + + + + + – + + – – + + – – + + + + + – + + + + + + + + + + – + – + + + – + + – + + + + + + + – + + + + + + + + U ovom slu~aju zanimaju nas mehanizmi konceptualizacije boja u jeziku. Ova ~iwenica dala je ve}ini istra`iva~a povod da tipo- .234 2 ^ERNÁÈ ^ORNIÈ CRN SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA 3 4 5 taman boje ~a| i zlokoban magijski Lep prqav te`ak sraman ki{ni RUMÀNÁÈ nijansa crvene RUM’ÀNIÈ crvenkaste boje lica RUMEN lep. kao i razlozi pribegavawa jezi~kim stereotipima prilikom odre| ivawa boje. pre svega.

Dakle od treperewa svetlosnog etra kao ploda nau~ne imaginacije iz 19. kao {to je odsustvo sjaja markirano kod bele boje. ali ne mo`emo da pori~emo da je u procesu razvoja i usavr{avawa konceptualizacije i kategorizacije stvarnosti u jeziku svaka od boja dobila dualnu estetsko-semanti~ku strukturu. bela sjajna — crna bez sjaja. U tom slu~aju opozicije mogu da izgledaju na slede}i na~in: bela sjajna — bela bez sjaja. Sa druge strane. Me| utim. {to potvr| uju wihova etimologija i fizi~ke karakteristike. i da na osnovu takve opozicije gradimo semioti~ke opozicije boja. a ve}a energetska vrednost izaziva kod ~oveka aktivniju reakciju. ve} je poslu`io kao podsticaj za inicirawe hipoteze koju potvr| uju otkri}a u drugim nau~nim disciplinama.QUDMILA POPOVI]: ZNA^AJ FOLKLORNE GRA\E ZA KOGNITIVNA ISTRA@IVAWA … 235 logiju boja zasnuju na polaznoj dihotomiji svetao/taman. O~igledno je da je kvalitet sjaja markiran kod naziva za crnu boju. pretpostavku o primatu dualisti~ke recepcije boja koja je zasnovana na kriterijumu œsjajno — bez sjajaŒ potvr| uju najnovije studije iz psihologije u kojima se govori o postojawu kognitivnih univerzalija koje su vezane za percepciju boja. 2006). preko talasne du`ine do energije fotona — takvim putem se kretao razvoj enciklopedijske taksonomije o boji. Sa intenzivno{}u boje raste energija fotona koju ona nosi. veka. 5. Pretpostavqamo da polaze}i od izlo`ene teze o estetskoj bipolarnosti boja koje mogu da slu`e istovremeno kao pozitivni i negativni klasifikator. me| utim najnovija istra`ivawa kvantne fizike pokazala su da intenzitet boje i wen sjaj mo`emo da dovedemo u vezu sa vredno{}u sadr`ine energije fotona. crvena sjajna — bela bez sjaja. Time se obja{wava pozitivni odnos prema svetlim bojama koji je zasnovan na percepciji svetlosti i negativnom odnosu prema tamnim nijansama koje asociraju na mrak (Ivi} 1995: 62).4 U ovom slu~aju folklorni korpus ne samo je pru`io gra| u za ilustrovawe odre| ene pretpostavke. crvena sjajna — crna bez sjaja i tako daqe. prilikom wihovog dualisti~kog modelirawa mo`emo da govorimo o arhisistemu œsjajno — bez sjajaŒ. a upravo najnovija enciklopedijska informacija le`i u osnovi iskonske simbolike boja. ^inilo bi se da primarna dihotomija `sjajno-bez sjaja` u recepciji boje ne odslikava enciklopedijsku informaciju. Cognition and Culture. Jezi~ka slika sveta uspe{no obuhvata prividni ~ulni i 4 Vidi o tome istra`ivawa profesora Kalifornijskog univerziteta Kimberli Xejmson koja posledwih godina privla~e veliku pa`wu istra`iva~a (Jameson K. . pomenuta enantiosemija koju pronalazimo u folklornim tekstovima protivure~i takvoj kategorizaciji.

Tako nastaje paradoks da ono {to nau~nik i filozof smatraju svetom pojava — svetlost i boje plavog neba i zelenog li{}a — svet u kojem je ~ovek zarobqen su{tinom sopstvene prirode. Prototip i stereotip su osnovne jedinice kojima operi{e kognitivna lingvistika. 05. Wiedza powszechna. zvuka. Medytacje semantyczne. zasnovana je kako na ~ulnim nadra`ajima. tek predstoji kognitivistima. S obzirom na bitne razlike u shvatawu prototipa i stereotipa kod razli~itih istra`iva~a.6 U folkloru pomenuti individualni momenat je potisnut od strane kolektivnog. Tako. szanuje. Pri ~emu stereotip ~uva u sebi i obele`ja individualnog koja su sadr`ana u ravni simboli~kog kodirawa stvarnosti. nala`e da se individualno iskustvo zameni stereotipom.5 Obrada folklornog korpusa. Sve {to ~ovek mo`e da do`ivi putem percepcije stvarnosti. Takav postupak ~esto koriste pisci kako bi izazvali kod ~italaca {to o{triju reakciju. koja bi razotkrila mehanizme intuitivne konceptualizacije stvarnosti. i pri tome u ciqu {to realnije ekspresije on pribegava utisku koji je zabele`en u wegovoj perceptivnoj memoriji kao najintenzivniji. Stawe postojawa li{eno svake asocijacije nema zna~ewa. Kocha. ukusa i mirisa. recimo. a pam}ewe nagomila onda ne preostaje ni{ta. Kognitivisti smatraju da je jezi~ka slika stvarnosti zasnovana na perceptivnoj delatnosti (Rahilina 1997: 283). 6 Vidi monografiju A. tako i na intuitivno osmi{qenom stvarnom svetu. Teorijski pojam gubi svoju sadr`inu u istoj meri u kojoj se odvaja od ~ulnog saznawa. . tako i u obliku wegovog ~uvawa i preno{ewa. Warszawa. zato {to je jedini svet koji ~ovek poznaje je onaj koji su mu stvorila wegova ~ula.Vje`bicke (Wierzbicka A. 1971) u kojoj je autorka na primerima iz Tolstojevih romana ilustrovala perceptivnu bazu metaforizacije emotivnih stawa u jeziku.236 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA stvarni svet. on sme{ta u kaleidoskop svojih predstava o svetu u kojem `ivi i svakog trenutka koristi pomenute do`ivqaje kako bi preneo odre| enu informaciju koja mo`e da bude vezana za druk~ije iskustvo. lubi. Kolektivnost kao jedna od osnovnih karakteristika folklora. Ono {to nau~nik i filozof smatraju svetom stvarnosti — vasiona bez boje. koja le`i kao santa leda ispod povr{ine na{eg ~ulnog saznawa — je skeletna struktura simbolaŒ (Barnet 1956: 109). ~ovek operi{e pojmovima iz svog perceptivnog iskustva kako bi realno do~arao i opisao neko emotivno stawe. smatramo da je neop5 œU svom poku{aju da utvrdi razliku izme| u privida i stvarnosti i da dopre do osnovne strukture vasione nauka je morala da prevazi| e pregradu ~ula. a wena slo`enost proisti~e iz nespremnosti savremenog ~oveka da uo~i taj sre}an spoj. koja se ogleda kako u na~inu na koji se folklorni tekst stvara. Kako je istakao Ajn{tajn najve}a dostignu}a nauke kupqena su po cenu li{enosti sadr`ine. Ako ~ovek odbaci sve utiske koje mu prevode wegova ~ula.

prodirawe u wihovo arhetipsko jezgro. tzv. izdvaja tri glavna ~inioca koncepta: 1) osnovno obele`je koje je aktuelno za sve pripadnike jedne kulture. dok je stereotip — kolektivni. prilikom odre| ivawa razlike izme}u ukrajinskog koncepta doqe i srpskog koncepta sudbine pribegli smo deskripciji wihovih elementarnih semanti~kih sastavnica koje su ilustrovane folklornom gra| om. razlivenost wegove strukture i sl. pronala`ewe razlika u jezi~koj kategorizaciji stvarnosti kod raznih naroda. a koja je sadr`ana u spoqnom verbalnom obliku (Stepanov 1997: 42–45). autor fundamentalnog leksikona koncepata ruske kulture (Stepanov 1997). 3) unutra{wu formu. u slu~aju odsustva prototipa. koje uglavnom nismo svesni. zna~ajno za odre| ene socijalne grupe. spoj pokazateqa koji istovremeno pripadaju sferi kulturologije (koncept — informacija o odre| enom aspektu vanjezi~ke stvarnosti koja nastaje i ~uva se u odre| enoj lingvokulturolo{koj sredini) i psihologije (koncept je sistem sastavqen od individualnih i kolektivnih mentalnih reprezentacija). kao i u ostalim iz navedene problematike. tj. tako i na dijahronijskom. Upravo u wemu lingvisti pronalaze veoma sa`ete slikovite ilustracije semanti~kih kvantova. Na primer. Ocrtavaju}i okvire lingvisti~kog termina stereotip versus koncept. 2) dodatno œpasivnoŒ obele`je. ~ine ga neobi~no podesnim za razotkrivawe su{tine slo`enih pojava. elementarnih semanti~kih sastavnica — œprimitivaŒ na koje se mo`e razlo`iti koncept. pohrawen u wegovoj epizodnoj memoriji i odmeren izme|u pozitivnog i negativnog pola vrednosne skale subjektivnog denotativnog prostora.QUDMILA POPOVI]: ZNA^AJ FOLKLORNE GRA\E ZA KOGNITIVNA ISTRA@IVAWA … 237 hodno da damo svoju definiciju ovih kqu~nih jedinica na{eg istra`ivawa. U ovom radu. Polidimenzionalnost tog pojma. Stepanov. Tako koncept Doqe odslikava slede}e predstave Ukrajinaca: . Smatraju}i koncept konglomeratom kulture u svesti ~oveka ruski lingvista J. asocijativni prototip kojem se pribegava u slu~aju odsustva individualnog li~nog iskustva u vezi sa odre|enim pojmom. 06. prototip defini{emo kao najupe~atqiviji primer iz li~nog iskustva govornog lica. Za nas je u ovom tuma~ewu strukture koncepta bitno zapa`awe o tome da obele`ja koncepta variraju u okviru jedne lingvokulture kako na sinhronijskom planu. Koncept je postao omiqeni termin kognitivnih lingvista i lingvokulturologa. istra`iva~i ~esto suprostavqaju navedene jedinice. opis bezekvivalentne leksike i sl. Prilikom analize koncepata istra`iva~i veoma ~esto pribegavaju folklornom korpusu.

wega o~ekuje samo dobro: znaè{ov svoä dolä. Naukova dumka 1993. š toè {vidko bagat{aó. è nš~ogo z èogo po~inanâ ne vihodit⌠(Bula{ev 1991: 191). st. to è pan skrutitâsà.238 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA a) ona se sti~e ro| ewem: dala mati garnu dolä7. 8 U vezi toga je indikativno zapa`awe Bula{eva: œHto všd{ukaó svoä dolä. ho~ bi à za pana pš{la. | ) ukoliko ona prona| e onoga ko je nema. 1. 9 Tim povodom Ivanov dolazi do slede}eg zakqu~ka œÅto priznanie za svoeè voleè va`nogo zna~enià v dele ustroenià li~nogo s~astià ukazávaet nam na odnu glubokuä ~ertu v haraktere malorossa. ~e{}e dobro: taka dolà menš vipala. ~to ideà fatalizma ne zaglu{ila u naroda idei li~noè otvetstvennosti. 175–177. . o~ekuje ga samo lo{e: do`idaè dolš. àk riba ob lšd. prislšv’à. za doleä treba dobre popoganàtisâ. ali je neprihvatqiv sa lingvokulturolo{kog aspekta). vátekaäæeè iz soznanià malorossom zna~enià v prakti~eskoè `izni toè svobodnoè voli. to pšdu za p’ànicä. (Ivanov 1991: 354). tomu u vsâomu talanitâ. spštkala liha dolà (iskaz *spštkala dobra dolà lingvisti~ki je ispravan. d) ukoliko je neko na| e. Kiòv. Koncept Sre}e kod Srba na sli~an na~in rastavi}emo na elementarne semanti~ke sastavnice: a) ona se ne sti~e ro| ewem: susrela te dobra sre}a i Gospodin Bog (Vuk 1977: 29) b) svi je tra`e: svak svoju sre}u tra`i. a hto ne znaède Dolš — b’ótâsà. 260–261. ^ovek je postavqen aktivno u odnosu na ovo na~elo8. Iz ovog prikaza rastavqenog koncepta name}e se zakqu~ak o Doqi kao ambivalentnom na~elu koje se sti~e ro| ewem i predodre| uje `ivotni put. kakaà harakterizuetsà slovami: à ho~uŒ. to è p’ànicà popravitâsà. àk moà dolà taka. on mo`e da ga preokrene u svoju korist9. 7 Primeri su uzeti iz: Frazeologš~niè slovnik ukraònsâkoò movi. g) onaj ko je ne stekne ro| ewem mo`e da je potra`i: znaèdu svoä dolä. tako i lo{e na svom `ivotnom putu.169. š take šn{e. imenno na to. Naukova dumka. v) one koji je na| u o~ekuje samo dobro: s vama do{la svaka sre}a i sam Gospod Bog (Vuk 1977: 19) g) onoga kome se ona dodeli o~ekuje ili dobro ili zlo: a ja }u joj udu sre}u dati (Vuk 1977: 221). 1991. st. Ukraònsâkš prikazki. Kiòv. b) onaj ko je stekne ro| ewem mo`e o~ekivati kako dobro. a àk moà dobra dolà. v) onaj ko je ne stekne ro| ewem mo`e o~ekivati samo lo{e: nema v mene dolš. to ne matime{ è lâolš.

Prilikom definisawa jezi~kog stereotipa neophodno je naglasiti da se ne radi o pojedina~nom konceptu. od kojih svaki predstavqa poseban koncept. Vertikalna osa stereotipa predstavqa promene u wegovoj strukturi sa vremenom (ponekad se vremenom centar preme{ta u pravcu jednog od polova). dok se te{ko mo`e prihvatiti kao vaqan iskaz *sna{la ga je sre}a). Za razliku od prototipa koji je uvek markiran jednozna~no — pozitivno ili negativno ({to proisti~e iz wegove prirode najja~eg li~nog do`ivqaja). dok su ostala zna~ewa raspodeqena izme| u pozitivnog i negativnog pola stereotipa. Centar stereotipa ~esto ~ini koncept koji je zasnovan na intuitivno spoznatoj informaciji koja se veoma ~esto poklapa sa enciklopedijskom (ukoliko se radi o konkretnom pojmu). Kao primer mo`emo da navedemo stereotip sudbine kod Ukrajinaca i Srba. govornik izbegava informaciju koja nije u skladu sa wim. prema na{em mi{qewu. Na osnovu analize stereotipa `sudbine` kao izdvojene semanti~ke kategorije sa centrom i periferijom koja je utkana u jezi~ku sliku Srba mo`emo da zakqu~imo da je za jezi~ku sliku Srba tipi~na konceptualna ra{~lawenost. Iz ove analize sledi da je koncept Doqe obuhvatniji od koncepta Sre}e. Sre}a je zapravo samo jedan supkoncept {ireg koncepta Sudbine. koja se ogleda u ve}em broju . stereotip je zasnovan na kolektivnim predstavama koje variraju u zavisnosti od okolnosti od pozitivnog do negativnog vrednovawa iste pojave. ve} o semanti~kom poqu u kojem izdvajamo centar i periferiju. dok koncept Doqe podrazumeva kako pozitivno tako i negativno vrednovawe iste pojave {to vodi zakqu~ku o odre| enoj stereotipizaciji predstave. Vrednosno neobele`eni koncept sme{ten je u centru skale. Jedno od osnovnih obele`ja stereotipa je wegova eti~ka vrednosna ambivalentnost koja se uslovno mo`e prikazati kao skala u rasponu od + do –. Topolo{ka shema stereotipa u hronolo{kom preseku (misli se na sklonost kolektivnih predstava da se mewaju sa vremenom) uslovno mo`e da se prika`e u obliku skupa horizontalnih skala ~iji su kraci suprotno markirani (+/–). {iri od koncepta. Ovde se ne radi o zatvorenosti strukture.QUDMILA POPOVI]: ZNA^AJ FOLKLORNE GRA\E ZA KOGNITIVNA ISTRA@IVAWA … 239 g) one koje ona prona| e o~ekuje samo zlo (u ovom kontekstu indikativan je iskaz sna{la ga je zla sre}a. Stereotip je. ve} o svesnom ube| ewu govornika da je informacija sadr`ana u stereotipu upravo najobuhvatnija i najboqe reprezentuje odre| eni pojam. 07. on obuhvata koncepte razli~itih nivoa. Sveobuhvatnost stereotipa je o~igledna jer pribegavaju}i stereotipu.

Savremeni stereotip sudbine u jezi~koj slici stvarnosti Srba obuhvata sve navedene . savremenim predstavama. Koncept kob je preuzet iz drugog semanti~kog poqa (gatawe) i tako| e je primarno negativno markiran. Koncept usuda je izveden iz primarnog koncepta sudbine {to potvr| uje oblik ove re~i koji je izveden negirawem motivacione osnove. Kob + Sre}a + + + Sre}a Uslovno mo`emo da konstrui{emo topolo{ku {emu stereotipa sudbina u obliku skale u ~ijem se centru nalazi neutralni koncept. Skale su sme{tene jedna iznad druge {to ilustruje podlo`nost stereotipa promenama sa vremenom. Na dowoj skali stereotipa sudbine sme{teni su koncepti koji odgovaraju tzv. ali je vremenom razvio i negativno zna~ewe. Kob. ali je vremenom te`io ka negativnom polu stereotipa (zla sudbina). dok su krajevi suprotno markirani sa ta~ke gledi{ta pozitivne ili negativne kolektivne recepcije.240 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA razli~itih koncepata koji funkcioni{u u sastavu jednog stereotipa Sudbina — Sre}a — Usud. Stereotip sre}e primarno je bio suprotno markiran u odnosu na sudbinu. Razvoj stereotipa SUDBINA u srpskoj jezi~koj slici stvarnosti Sudbina – Sudbina – + + – Usud – Kob – Sudbina – Usud. Na gorwoj je sme{ten primarni koncept sudbine koji je bio funkcionalno bipolaran (sudbina je sve {to je su| eno — i dobro i zlo).

kao i za wegovo konstruisawe. o wegovoj bipolarnoj strukturi koja je zasno10 Stereotip sudbine u jezi~koj slici stvarnosti Srba i Ukrajinaca detaqno je opisan u radu œJezi~ka slika stvarnosti Ukrajinaca i Srba sa kognitivnog aspekta komparativne analizeŒ (Popovi} 2003). {to zna~i da se stereotip vremenom nije konceptualno i sadr`ajno promenio (talan je pozajmqena re~ koja je primarno ozna~avala plen ili nov~anu jedinicu.11 Razvoj stereotipa DOLÀ u ukrajinskoj jezi~koj slici stvarnosti Dolà – + – Dolà – Nedolà – Talan – Nedolà Dolà Talan Dolà + + + + U ovom slu~aju folklorni korpus pru`a podatke koji su neophodni za uo~avawe slo`enosti pojma stereotipa. . ~ak i suprotne koncepte (Talan. 11 Detaqniju etimolo{ku i semanti~ku analizu vidi u: œJezi~ka slika stvarnosti Ukrajinaca i Srba sa kognitivnog aspekta komparativne analizeŒ (Popovi} 2003). kako je bilo nagla{eno razli~ito raspore| eni izme| u polova moralno-eti~ke recepcije10.QUDMILA POPOVI]: ZNA^AJ FOLKLORNE GRA\E ZA KOGNITIVNA ISTRA@IVAWA … 241 koncepte koji su. {to odslikava put kojim se {iri semanti~ki potencijal koncepta u skladu sa razvojem dru{tva). koja obuhvata razli~ite. U jezi~koj slici sveta Ukrajinaca gorwa skala stereotipa doqe se podudara sa dowom. Nedolà). Ukrajinski stereotip ’sudbine’ vezan je za jednu nominativnu jedinicu Doqa. U folkloru pronalazimo potvrde o konceptualnoj ra{~lawenosti stereotipa.

na koncepte. U 12 Na materijalu srpskog jezika teoriju metafore je primenila i razvila D. Suprostavqawe stereotipa koji su konstruisani na osnovu folklorne gra| e doprinosi uo~avawu sli~nosti i razlika u konceptualizaciji stvarnosti. Klikovac (Klikovac 2005). Kognitivisti nalaze mnogo zanimqivog materijala u istra`ivawu modela stvarnosti koji pripada jednoj kulturi ili bliskim kulturama.12 Moglo bi se re}i da je metafori~ka organizacija mi{qewa zasnovana na principu montiranog kadra. proceni udela individualnog iskustva u kolektivnoj kategorizaciji. Kognitivna lingvistika operi{e metodolo{kim aparatom svih nau~nih disciplina koje prou~avaju mehanizme mi{qewa (pre svega psihologije). Sa lingvokulturolo{kog aspekta posebno je zanimqivo pore| ewe jezi~kih slika stvarnosti naroda koji pripadaju kulturama sa nagla{enim razlikama. Qudska misao je primorana da tra`i logi~ku povezanost u onome {to je na prvi pogled nespojivo. Filmski rediteqi su jedni od prvih uvideli da se su~eqavawem logi~ki nepovezanih kadrova stvara dodatni metafori~ki plan. recimo. Putem pore| ewa apstraktnog i konkretnog govornik stvara nove koncepte. U lingvokulturologiji pod jezi~kom slikom sveta podrazumevaju ukupni zbir predstava o stvarnosti u kolektivnoj svesti (detaqnije o tom pitawu vidi Postovalova 1988. srpske i japanske.242 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA vana na svojevrsnoj kognitivnoj univerzaliji — istovremenom pozitivnom i negativnom vrednovawu jedne pojave. ali i svih disciplina koje prou~avaju razvoj i pona{awe ~oveka. . Istra`ivawe jezi~kih slika stvarnosti genetski srodnih naroda. mo`e biti zanimqivo upravo sa aspekta kognitivne analize. Kšsâ 2002. Razlika izme| u kognitivnog i lingvokulturolo{kog pristupa pojmu jezi~ke slike stvarnosti sastoji se u obuhvatu. Karasik 2004). Tako mo`emo da odredimo smer istra`ivawa kognitivista kao vektor koji ide od svesti (kolektivne svesti. u prvom slu~aju. Zato prou~avawe metafore zauzima kqu~no mesto u kognitivnoj lingvistici i analizi jezi~ke slike stvarnosti. dok lingvokulturolozi polaze od kulture ~iju celovitu sliku rastavqaju na pojedina~ne predstave. 08. upore| uje ve} postoje}e i zamewuje ih u metafori~kim kontekstima. poput slovenskih. prelomqene kroz prizmu individualne) prema jezi~kim kodovima kulture. {to je sve vi{e poistove}uje sa antropologijom. strukturirawu stvarnosti. Sa tog aspekta insistira se na predstavama koje su zasnovane na perceptivnoj i evaluativnoj delatnosti i pripadaju odre| enom narodu. individualne kognitivne delatnosti govornog lica.

Upravo je re~ najvi{e zastupqena u frazemima koji su ekvivalentni ukrajinskim. perevoditi. (FSUM 1 1993: 500). U srpskoj jezi~koj slici sveta re~i je do- . kao i atributivne konstrukcije skupiè na movu. koje su metafore najstabilnije u odnosu na ukrajinsku re~ œmovaŒ. Kognitivni lingvisti — istra`iva~i konceptualnih metafora — Lejkof i Tarner (Lakoff. o tome svedo~e metafore sa glagolima vesti. utra~ati movu. nije slu~ajan. g) jezik je kontejner: zav`àzati. tako i na semanti~kom — drugi argument se depersonalizuje: VAx Aypers Az > V Ax Ayobj (Popovi~ 2003). | ) jezik je stawe: šn{a mova — promena stawa.QUDMILA POPOVI]: ZNA^AJ FOLKLORNE GRA\E ZA KOGNITIVNA ISTRA@IVAWA … 243 tom procesu se aktivira asocijativnost mi{qewa. frazeologizacija ovih predikata dolazi do izra`aja kako na sintaksi~kom planu — gubi se tre}i argument (adlativni lokalizator pravca). b) jezik je antropomorfno bi}e `enskog pola: krasnaà mova nahoditâ dobršò slova (UPP 1993:564 12850). koji le`i u osnovi metaforizacije. zavoditi (movu). pogubiti. rozv`àzati movu. marnuvati. Radi se o svojevrsnom principu hijeroglifizacije mi{qewa — stvarawu novog znaka sa apstraktnim sadr`ajem putem kombinacije simbola konkretnih predmeta. Iz epizodijske memorije izvla~e se svi podesni frejmovi koji ~ine dubinski plan svake asocijacije i na takav na~in uobli~ava se nova metafora. d) jezik je prostornovremenski kontinuum: korotka. U jednom metalingvisti~kom istra`ivawu (Popovi} 2004) postavili smo pitawe. U takozvanoj œinvarijantnoj hipoteziŒ Lejkofa isti~e se da je metafori~ka slika stabilna i da se ne ispoqava u pojedinim kontekstima ve} u mnogim. Turner 1989) insistiraju na tome da prenos zna~ewa uz ~uvawe gramati~kih karakteristika re~i. hapkiè na movu itd. Uporediv{i rezultate ove analize sa odgovaraju}im metajezi~kim istra`ivawem na srpskoj folklornoj gra| i do{li smo do slede}ih zakqu~aka: ukrajinskom konceptu mova odgovara srpski koncept re~. ~esto u svima. všdbirati. v) jezik je stawe posedovawa (~esto se poistove}uje sa bogatsvom). Odgovor na to pitawe uputio je na slede}e zakqu~ke: a) u ukrajinskoj jezi~koj slici stvarnosti jezik se do`ivqava kao `ivo bi}e. o tome svedo~e metafore sa predikatima znahoditi. dovga mova. ~ija semanti~ka struktura zahteva personalizovani drugi argument — `voditi — usmeravati kretawe drugog lica`. Izdvajawu leksi~kih metafora koje funkcioni{u u savremenom jeziku doprinosi folklorni korpus. U razli~itim frazemima pronalazimo slikovite ilustracije polazne poluge metaforizacije.

244 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA deqena uloga bi}a. gra| e od koje se sastoji ~ovek ili o odredi{tu ka kojem stremi govornik. Tuma~ewe mi{qewa polaze}i od principa metafore kao montiranog kadra. d) re~ je kontejner: prazne re~i. povu}i re~. g) re~ je stawe posedovawa: bez re~i. Svaki pripadnik navedenih slovenskih naroda ~e{}e bi se setio svoje tamnooke majke ili voqene i utkao wen konkretan lik u predstavu o `enskoj lepoti. 09. pri ~emu semanti~ki aktivna zona u ovom slu~aju je boja. mo`e da pomogne prilikom tuma~ewa specifi~nosti nacionalnih jezi~kih slika stvarnosti. b) re~ je deo organizma: uhvatiti koga za re~. Ako se u ukrajinskoj narodnoj tradiciji crvena boja grmova kaline (hudike) vezuje za predstavu o devoja~koj lepoti. Kod pripadnika srpske kulture koncept kaline ne}e izazvati nikakvu . | ) re~ je odredi{te: do}i do re~i. dobiti re~. Drugim re~ima. dr`ati koga za re~. oduzeti re~. to zna~i da je prilikom nastajawa takvih epiteta bio aktiviran sli~an obrazac kao odgovor na koncept qudske osobine `lep`. imati re~i s nekim. 2001). proneti re~. tro{iti re~i. to je logi~no jer se ova biqka lepih crvenih plodova ina~e nalazi u okru`ewu. v) re~ je sredina. dok u srpskoj jezi~koj slici sveta uo~avamo originalne metafore koje ukazuju na koncept jezika kao dela organizma. za odgovaraju}i govorni organ. dati re~. gra| a: biti od re~i. Metaforizacija koncepta re~ razotkriva slede}e wegove aspekte u srpskoj jezi~koj slici sveta: a) re~ je `ivo bi}e: voditi glavnu re~ (VAx Aypers Az > V Ax Ayobj). Ukoliko je za pripadnike jedne kulture tipi~no pozitivno vrednovawe odre| ene boje kose ili o~iju (Popovi} 1991. pre svega. {to ~esto dolazi do izra`aja u folklornim tekstovima u kojima se ni`u stalni epiteti (npr. puste re~i. dok je u ruskoj kulturi semanti~ki aktivna zona koncepta kaline je gorak ukus plodova. Iako u srpkom jeziku direktni ekvivalent ukrajinske re~i mova je jezik. on se vezuje. Izdvajaju}i metajezi~ke metafore koje se sre}u samo u ukrajinskom folkloru zakqu~ujemo o posebnosti ukrajinskog koncepta jezika kao antropomorfnog bi}a `enskog pola. crne o~i. logi~no je da se kod pripadnika iste kulture aktivira isti œkadarŒ kao odgovor na potrebu stvarawa apstraktnog pojma jer se upravo takav obrazac naj~e{}e sre}e u wihovom okru`ewu. Stoga se kalina u ruskom folkloru vezuje za tugu i rastanak (Avtamonov 1902). karš o~š u srpskom i ukrajinskom folkloru).

Na takav na~in jo{ jednom se potvrdila uloga folklornog korpusa ne samo u odre| ivawu primarnih koncepata odre| ene lingvo- . godine i bio je usmeren na istra`ivawe psiholingvisti~kih osobina recepcije somatizama u savremenim slovenskim jezicima. Uloga folklornih tekstova prilikom formirawa stereotipa koji su dominantni u savremenoj jezi~koj slici sveta je presudna. U ukrajinskim folklornim tekstovima gradacija ideala lepote direktno se dovodi u vezu sa bojom kose. za crnu kosu u ukrajinskom portretu devojke opredelili su se svi ispitanici. Eksperiment je bio obavqen 1997. Ovde se jezi~ki stereotip ne podudara sa neverbalnim obrascem pona{awa {to svedo~i o tome da jezi~ki stereotip zapravo i nije merodavan kada je u pitawu stereotipizacija u okviru jezi~ke slike sveta jer je ~esto zasnovan na sintagmatskim asocijacijama lingvisti~ke prirode. Me| utim. Odre| eni koncept koji je u{ao u folklor kao prototip prelazi u jezik savremenog govornika prema principu tipi~nog idealnog uzorka. plavu{a na drugo. veku jer su najfrekventnije upravo one asocijacije koje su zasnovane na tradicionalnom shvatawu idealnog uzorka mu{ke i `enske lepote koji je direktno preuzet iz folklora. Navedeni rezultati u potpunosti se podudaraju sa rezultatima istra`ivawa naziva za boje na materijalu ukrajinskog i ruskog folklora 19. za crnu boju kose opredelilo se 68 Ukrajinaca. a ri| okosim u ukrajinskim folklornim tekstovima pripada uloga komi~nih ru`nih likova. tj. tj. stereotipa. Prilikom pomenutog eksperimenta bilo je ispitano 300 recipijenata u Ukrajini i 283 recipijenta iz Rusije. Na primer. O tome koliko se ovakav jezi~ki stereotip ne podudara sa stvarno{}u svedo~i ~iwenica da se ve}ina pripadnica lep{eg pola u savremenoj Ukrajini prilikom promene prirodne boje kose opredequje upravo za plavu ili ri| u. U anketama sa kqu~nim re~ima-somatizmima kojima je trebalo dodati odgovaraju}i naziv za boju. a u ruskom 49 ispitanika odabralo je rusu boju kose. a crnu samo 11 ispitanika (Terehova 1997: 48–49). Ovu tezu mo`emo ilustrovati pomo}u podataka iz ankete o asocijativnom portretu Ukrajinaca i Rusa. 45 plavu.QUDMILA POPOVI]: ZNA^AJ FOLKLORNE GRA\E ZA KOGNITIVNA ISTRA@IVAWA … 245 asocijaciju (kod poznavalaca slovenskih kultura verovatno }e asocirati na Ukrajince i Ruse). kako pokazuju wegovi rezultati. gde se crnka stavi na prvo mesto. a za plavu samo 31. veka (Popovi} 1991). Tako u pesmi Oè u polš tri krini~enâki nailazimo na stihove: Æo ~ornàvuä všd du{š läblä./ a z rudoä prepoganoä/ pšdu navšk rozproæaäsà…. zasnovan je na citirawu./ do bšlàvoò zalicàäsà. s istim uspehom mogao je da bude realizovan i u 19.

Russkie slovari. Goran 1990: Goran V. Àzák. Dolà // Mifá narodov mira: Ånciklopedià: V 2t. Harkšvsâkiè nacšonalâniè unšversitet šm. Moskva. Bondarenko 2005: Bondarenko Ó. Literatura Apresàn 1995: Apresàn Ä.L.Ä.. Drevnegre~eskaà mifologema sudâbá. 36–64. T. Beograd.V. Moskva. Å. Apresàn Ä.N. RAN. folklor najboqe ilustruje dualnu prirodu stereotipa koji je osnovna jedinica reprezentacije jezi~ke slike sveta i obuhvata koncepte razli~itih nivoa.D. Uráson E.. Kulâtura. Narodnáe rasskazá o Dole // Ukraòncš: narodnš všruvannà. Toporov 1987: Ivanov V. Iomdin B. 391..V. relšgšènih poglàdah ta všruvannàh: Kosmogonš~nš ukraònsâkš narodnš poglàdi ta všruvannà.. demonologšà. uloga folklora je nezamenqiva prilikom odre| ivawa dominantnih koncepata odre| ene lingvokulture.V.P. ve} i prilikom dekodirawa porekla stereotipa koji funkcioni{u u savremenoj jezi~koj slici sveta. .B. Ve`bickaà 1996: Ve`bickaà A. Institut russkogo àzáka im..V. gra| u nemogu}e je odrediti puteve leksi~ke metaforizacije koja odslikava su{tinu koncepta i.Karazšna. Toporov V. Poznanie.Ä. Králova T.. Veselovskiè 1890: Veselovskiè A.V. Àzáki slavànskih kulâtur. Ukraònsâkiè narod u svoòh legendah. Ivanov 1991: Ivanov P. pre svega frazeolo{ku. Moskva. Jung 1996: Jung K. Boguslavskaà O. V. Kartina svštu š diskurs: realšzacšà dualânoò prirodi lädini// Diskurs àk kognštivno-komunškativniè fenomen. bez pozivawa na folklornu. Razáskanià v oblasti russkogo duhovnogo stiha. Ivanov. Apresàn i dr. 2-e izd.O. Àzákovaà kartina mira i sistemnaà leksikografià. red. V.V.. Izbrannáe trudá. str. ^ovek i wegovi simboli. preciznije re~eno. Narodna kwiga. Sudâba-Dolà v narodnáh predaniàh slavàn // Sbornik Otdelenià russkogo àzáka i slovesnosti Imperatorskoè akademii nauk. intuitivnu sliku sveta jednog naroda. 46.N. Apresàn Ä. Moskva. Bula{ev 1992: Bula{ev G.D.246 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA kulture..V. Sannikov A. 2006: Apresàn V.. Kiòv. XIII. Novosibirsk. st. tom 2: Integralânoe opisanie àzáka i sistemnaà leksikografià.344–363. najzad. [kola œÀzáki russkoè kulâturáŒ. Harkšv. Bababeva E. st..1. Levontina I.. T. Kiòv.N. SPb. Sagledav{i sve navedene primere i podatke kao pojedina~ne ilustracije jedne teze mo`emo zakqu~iti da je folklorni korpus nezaobilazan prilikom odre| ivawa svih kqu~nih pojmova savremene kognitivistike koji se primewuju u deskripciji jezi~ke slike sveta — folklor daje kqu~ ka primarnoj kategorizaciji koja odslikava naivnu ili. povšr’à..Vinoradova.

Popovi} 2001: Popovi} Q. Moskva. D`epna knjiga.I. VIII. 69–70. 318–323. Frumkina 2001: Frumkina R. Jezik i prostor. Barnet 1956: Barnet L. Kognitivnáe aspektá àzáka. Ni{. Akademià. Opát issledovanià. str. Konstantá. konceptá. Åtnopsiholingvistika i lingvokulâturologià: Kurs lekciè. Vvedenie v åtnolingvistiku (kurs lekciè i hrestomatià).Piper. Metafore u mi{qewu i jeziku.V. Moskva. Tolstoj 2001: Tolstoè N. Klikovac 2004: Klikovac D. str. Beograd.-Peterburgskiè universitet. Moskva. Asocšativniè portret ukraòncà ta rosšànina.M. T. Popovi} 2004: Popovi} Q. Popovi} 1991: Popovi} Q. Lâvšv. Terehova 1997: Terehova D.P.274–323. Russkaà àzákovaà modelâ mira.175–211. Raskovnik.D. ur. Moskva. str. Kognitivnáè analiz predmetnáh imen: semantika i so~itaemostâ. Lakoff 1988: Lakoff G. Popovi} 1992: Popovi} Q. Zbornik Matice srpske za slavistiku. 472. Biblioteka XX vek. Kšsâ 2002: Kšsâ R. Russkie slovari. Ukraònoznavstvo. O dole i srodnáh s neä suæestvah// Slovo i mif. Slavistika. 6. [melev 2002: [melev A. Russkie slovari. Jezi~ka slika stvarnosti Ukrajinaca i Srba sa komparativnog aspekta kognitivne analize. [kola œÀzáki russkoè kulâturáŒ. Popovi} 2006: Prototip i stereotip u konceptualizaciji estetskog kod Srba i drugih slovenskih naroda// Kognitivnolingvisti~ka prou~avawa srpskog jezika. Psiholingvistika. Vasiona i Ajn{tajn. ÀRK.472–516.QUDMILA POPOVI]: ZNA^AJ FOLKLORNE GRA\E ZA KOGNITIVNA ISTRA@IVAWA … 247 Karev 1987: Karev V. Piper 1997: Piper P. dumka š kulâturna realânšstâ. t.S. Rahilina 2000: Rahilina E. Klio.A. Beograd. Beograd-Sarajevo-Zagreb. Materialá k slovarä. .Ç. Beograd. XIII. Otkuda dâàvolá raznáe// Gerd A. 41. 91–103. SANU. Movoznavstvo. diskurs. Kognitivnaà semantika // Semiotika i informatika. str. XXIII. Moskva. str. 2002. ^igoja {tampa.V. Tolstoj 1995: N. 65–82. str. Potebwa 1989: Potebnà A. Semantika naziva za boje u ruskom. Sudâba // Mifá narodov mira: Ånciklopedià: V 2t. Slovarâ russkoè kulâturá. ukrajinskom i srpskom folkloru. Moskva. O prototipskom i stereotipskom na~inu konceptualizacije boja u jeziku (Na primeru slovenskog folklora) // Kodovi slovenskih kultura.387–392. Àzákovoè krug: li~nostâ. SPb. Jezik slovenske kulture. st. Biblioteka XX vek. Rahilina 1997: Rahilina E.1. Karasik 2004: Karasik V. Moskva. O semantici naziva za crvenu boju u ruskom. Stereotip movi v ukraònsâkšè movnšè kartinš svštu. 35. Má{lenie v zerkale klassifikatorov // Novoe v zarube`noè lingvistike.M. st. Popovi~ 2004: Popovi~ L. 1995. Moskva. 2-e izd. 149–155. s.12–52. str. Lštopis.S. Odbor za srpski jezik u svetlu savremenih lingvisti~kih teorija. Beograd. 6.14 –31. Moskva. s.. Moskva. Krasnáh 2002: Krasnáh V. 1–2. Gnozis.43–50. Stepanov 1997: Stepanov Ä. Mova. S. str. ukrajinskom i srpskom folkloru.I.

pp. A view of linguistic semantics // Rudzka-Ostyn (ed. Vol. Lexicography and conceptual analysis. Kay 1969: Berlin B. Mac Laury.: Plenum . Chicago: University of Chicago. Kocha. Jezyk i narod: polski los i rosyjska sud’ba // Teksty Drugie. Stanford: SUP.1: Theoretical prerequisites. eds. Langacker 1991a: Langacker R. Foundations of cognitive grammar. Berkely & Los Angeles: Univ. Zalozenia ogolne // Etnolingwistyka. Advances in cross-cultural psihology. Basic Color Terms: Their Universality and Evolution. fire and dangerous things: What categories reveal about the mind. Vol. Berlin. Wierzbicka 1972: Wierzbicka A. szanuje. Acredolo L. Frankfurt: Athenaum. Galina V. B. p. Bergson 1991: Bergson A. Cambridge. Slownik ludowich stereotipow jezykowych. Wiedza powszechna. of California Press.. Y . Wierzbicka 1991: Wierzbicka A.Warren. Protototypical and Stereotypical Color in Slavic Languages: Models Based on Folklore.225–282. Vol.1.). . Talmy 1983: Talmy R.248 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA Bartminski 1985: Bartminski J. Lakoff. Woman. Concept. Ann Arbor: Karoma. s. Principles of categorisation// N. Semantic primitives. Wierzbicka 1996: Wierzbicka A. Semantics: primes and universals. Robert E. Rosh 1975: Rosh E. Kay P.Y. (eds. In Anthropology of Color: Interdisciplinary Multilevel Modeling. lubi.) Topics in cognitive linguistics. t.Wierzbicka 1985: Wierzbicka A.: Mouton de Gruyter. Semantics and cognition. Jackendoff 1983: Jackendoff R.2.. Stereotyp jako przedmiot lingwistyki // Z problemow frazeologii polskiej slowianskiej. Wierzbicka 1971: Wierzbicka A. research and application . Chicago: University of Chicago. MIT. Stvarala~ka evolucija.5–20. Mind. Foundations of cognitive grammar. How language structures space// Pick H. 3. Johnson M.2: Descriptive application. London. Amsterdam: Benjamins.. Metaphors we live by. Paramei. N. Oxford. Cambridge (MA).192–233.49–89. Sremski Karlovci: Izdava~ka knji`arnica Zorana Stojanovi}a. Stanford: SUP. Rosh 1978: Rosh E. Popovic 2007: Popovic L. Lakoff 1987: Lakoff G.: Oxford University Press. Bartminski 1988: Bartminski J.. Langacker 1988: Langacker R.25–53. s. Langacker 1987: Langacker R. pp.1–49. Warszawa. Langacker 1991b: Langacker R. Amsterdam/Philadelphia: John Benjamins (u {tampi) Putnam 1975: Putnam H. N . Cognitive representations of semantic categories // Journal of Experimental Psyhology 104. Johnson 1980: Lakoff G. pp. 1. image and simbol: The cognitive basis of grammar. Spacial Orientation : theory . III. Language and reality // Phylosophical papers. Medydacje semantyczne. 11–34.

t. Kiòv. SSKU 2002: Slovnik simvolšv kulâturi Ukraòni. O`egov 1989: O`egov S. SAS 2003: Slavànskiè associativnáè slovarâ. (rukovoditelâ). Åtimologi~eskiè slovarâ russkogo àzáka.1–4. Sáownik etiymologiczny jezyka polskiego.V. ESUM 1982: Etimologš~niè slovnik ukraònsâkoò movi. Novi Sad. Naukova dumka.. Çn-t ukraònsâkoò movi. NSEJP 2002: Dáugosz-Kurczabowa K. JAZU..V. 1–6. Ufimceva N. IRÀ im. RAN. Stefanovi} M. Kiòv. Asocijativni re~nik srpskoga jezika. NAN Ukraòni. . TSUM 1999: Tluma~niè slovnik ukraònsâkoò movi u 4-h tomah. Beograd. N. Kiòv. UPP 1991: Ukraònsâkš prikazki.A.V. avt.. Dragi}evi} R. Norint. Fakultet po slavànski filologii. tt. Beogradska kwiga. E. RSHKJ 1976: Re~nik srpskohrvatskog kwi`evnog jezika.P. Slovarâ ukraònsâkoò movi. Slu`beni list SCG. Zagreb. Fasmer 1964–1973: Fasmer.1–4. Naukova dumka. Mšlenšum.V. FSUM 1993: Frazeologš~niè slovnik ukraònsâkoò movi. PWN. Sankt-Peterburg.F. Kiòv. Naukova dumka. M. Matica srpska. Lâvšv. kollektov: Karaulov Ä. Moskva. Kiòv.Ufimceva. Naukova dumka. tt. Sofièski universitet œSv.Tarasov. Akonšt.N. prislšv’à š take šn{e.. Slovarâ russkogo àzáka. Russkiè àzák. Gršn~enko 1996: Gršn~enko B. Slovnik asocšativnih norm ukraònsâkoò movi. 1993. SEUM 1998: Slovnik epštetšv ukraònsâkoò movi. Filolo{ki fakultet u Beogradu. Tarasov E.Karaulov. T. Skok 1971–1974: Skok P. Moskva.1–4.1–2. tt. G.1–4. Butenko 1979: Butenko N. Kiòv.A. Kiòv. t. ^erkasova G.Kliment OhridskiŒ.I.F. Moskva. N. Viæa {kola. SAR 2003: Slavànski asociativen re~nik (red. Warszawa.^erkasova) Sofià. .QUDMILA POPOVI]: ZNA^AJ FOLKLORNE GRA\E ZA KOGNITIVNA ISTRA@IVAWA … 249 Re~nici ARSJ 2005: Piper P. BTSRÀ 1988: Bolâ{oè tolkováè slovarâ russkogo àzáka. Etimologijski rje~nik hrvatskoga ili srpskoga jezika. Dovšra.Vinogradova.

expressed by various linguistic means. . and how these are further developed in the particular lingual culture. as a semantic field with a centre and periphery combining concepts on different levels. revealing a mechanism of creating stereotypes. based on key concepts of an intuitive perception of reality. the conclusion is drawn of the necessity for an active use of folklore texts in researching the linguistic picture of the world.250 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA Ljudmila Popovi} (Belgrade) Importance of folklore material in cognitive research of a linguistic picture of the world Summary The paper discusses the importance of folklore material for cognitive linguistic research. The road from conceptualisation of reality towards its categorisation in language is considered in an example of forming and developing a linguistic stereotype. Starting with the experience of (my own) earlier research which produced an original model for a description of the linguistic picture of the world. Examples are taken from Slav folklore. an individual prototype and a collective stereotype.

zokrema folâkloristiku. Z’àsovuä~i spšlânš ~i osoblivš dlà ko`noò tradicšò elementi poeti~noò strukturi. zumovläótâsà antropologš~nim /antropocentri~nim pšdhodom. ce modelš spriènàttà. æo pozna~aó usä oblastâ su~asnogo gumanštarnogo znannà. (251–264) UDK 393. Razom z tim u na{ ~as ¼etnopoetika½ privertaó osoblivu uvagu doslšdnikšv tako` zavdàki aktualânostš termšnu ¼etnonauka½ (angl.OKSANA MIKITENKO: ETNOPOETIKA ÀK PROBLEMA SU^ASNOÒ FOLÂKLORISTIKI ISBN 978-86-7179-057-4. Etnonauka. æo nale`itâ do všdkritih folâklornih sistem. na ršvnš àkoò znahoditâ vtšlennà spšlâna semanti~na ódnšstâ kulâturi. Zgšdno šz kognštivnim pšdhodom kulâtura — ce ¼mentalâniè konstrukt½. æo le`atâ v osnovš èogo hudo`nâo-poeti~nogo virazu. pohovalâniè pla~. spšvstavlennà ta šnterpretacšò elementšv svštu. p. entitet. Klä~ovš slova: etnopoetika. semšoti~niè status ponàttà ¼kulâturi½ oder`alo zavdàki teoršò etnosu. pozna~aótâsà visokoä stabšlânšstä tradicšènoò osnovi ta demonstruó osoblivostš etnš~noò kulâturi narodu. te. Àk všdomo. àkš pragnutâ do opisannà kognštivnih sistem ršznih kulâtur. znahoditâ . æo tekst pohovalânogo oplakuvannà aktualšzuó bazisnš unšversalânš ta zagalânš folâklornš konstantnš spolu~ennà konceptualânogo polà `anru. (2008). æo lädi zberšgaätâ u svoòè svšdomostš. æo vizna~aótâsà tako` termšnom etnometodologšà. æo pozna~aótâsà termšnom ¼etnokulâturniè½.9(=16)œ18/19Œ 81:39 Oksana Mikitenko (Kiòv) ETNOPOETIKA ÀK PROBLEMA SU^ASNOÒ FOLÂKLORISTIKI (na materšalš ukraònsâkoò ta pšvdennoslov’ànsâkoò tradicšè pohovalânogo oplakuvannà) Aktualânšstâ rozglàdu etnopoetiki folâklornogo tvoru. prihodimo do visnovku. Termšn ¼etnopoetika½ ne ó novim dlà folâkloristiki š tradicšèno pov’àzuótâsà z analšzom etnš~noò specifški ta šndivšdualânih obrisšv kulâturi togo ~i šn{ogo narodu. Etnopoeti~nš osoblivostš `anru rozglàdaómo na materšalš poršvnàlânogo analšzu tekstšv {irokogo hronologš~nogo rozršzu ukraònsâkoò ta balkano-slov’ànsâkoò tradicšè. tradicšà. ethnoscience). vikoristovuä~isâ predstavnikami su~asnoò kulâturnoò antropologšò. æo vprodov` dovgogo ~asu bula metodologšóä etnografšò è mala neabiàkiè vpliv na problematiku sumš`nih nauk. Pohovalâniè pla~.

2005. V. Problemi energealânogo modelävannà ukraònsâkoò lšngvomentalânostš // Zapiski z ukraònsâkogo movoznavstva.252 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA svoó prodov`ennà u su~asnšè kognštivnšè antropologšò. všruvanâ. — Moskva. 37–38. Vipusk 12. Lšngvosocšum: do rozbudovi termšnologš~nogo aparatu lšngvšsti~noò ekologšò // Mova. emocšènomu spriènàttš spšlânoò šstoršò. svštoba~ennà. æo sprièmaó ta rozumšó svšt. 2003. — S. Sbornik dokladov. 2005. folâklorš pevnogo etnosu. 132. Mentalânšstâ etnokulâturnoò spšlânoti — àviæe šstori~ne. Sbornik dokladov. zasvšd~enogo na ršvnš verbalânogo tekstu. — S. Lšngvšsti. etnosemanticš. æo harakterizuó usä oblastâ gumanštarnogo znannà sâogodnš. narodnogo mistectva). 2001. 113. u àkih všdobra`eno harakternš risi etnš~noò mentalânostš. tradicšàh. 4 Tolstaà S. T. bazuótâsà na rozumšnnš ¼šntegralânostš½ kulâturi. etnolšngvšsticš. Odnim šz ršvnšv ta odnim šz zasobšv vira`ennà cšóò spšlânoò zmšstovoò (semanti~noò) ódnostš kulâturi. Budu~i oršóntovanoä na ¼sub’ókt kulâturi½. a tako` stvoräó kulâturu4. 2 Bondar O. namagaä~isâ osàgnuti òò u ódnostš sensšv usšh form š `anršv (movi. vona pragne do pšznannà movnoò kartini svštu. åtnonauka. — &5–6. zazvi~aè rozumšätâ òò àk ¼etnš~nš osoblivostš svštospriènàttà½3. T. M. a tako` aktivšzuó uvagu do osobistšsnih ta socšalânih storšn dšàlânostš nosšà movi. Pov’àzana z movlennóvim šsnuvannàm lädini. 3 Bardšna N. 1. Ç. etnopoeticš1. mentalânšstâ znahoditâ àskraviè viraz u zvi~aàh. — Moskva. Folâkloristika. –Odesa. vlastiviè danšè nacšò àk svoóršdniè viàv nacšonalânoò psihologšò½2. pšdkresläó aktualânšstâ rozglàdu etnopoetiki folâklornogo tvoru àk risi etnš~noò kulâturi narodu. — S. vizna~aä~i mentalânšstâ àk ¼osobliviè sposšb mislennà. zvi~aòv. obumovlenih ódinoä kartinoä svštu lädini. — Odesa. 1. ó folâklorna poetika. — S. 126. åtnolingvistika — situacià v Polâ{e //Perváè Vserossièskiè kongress folâkloristov. Naukovo-teoreti~niè ~asopis. zvi~aòv. Zvernennà do poeti~noò sistemi pohovalânogo oplakuvannà zumovleno {irokim obgovorennàm v ostannšè ~as temi smertš àk ob’ókta kulâturnoò antropologšò š verbalânogo tekstu pla~u àk odnšóò 1 Bartminâskiè E. Folâklor i åtnolingvistika // Perváè Vserossièskiè kongress folâkloristov. obràdšv toæo. Antropocentri~niè pšdhšd do viv~ennà movnih àviæ. Antropologš~niè poglàd na kulâturu š movu. vono bazuótâsà na kolektivnih mšfah. àkiè vrahovuó uvesâ kompleks ršznomanštnih socšokulâturnih aspektšv komunškativnogo procesu ta èogo diskursnih harakteristik. æo znahoditâ vtšlennà u kulâturno vagomih konceptah. .

Dokumentá. æo viàvlàó svoòmi `anrovimi zasobami zagalânu semantiku obràdu de passage. Mol~anie kak atribut sferá smerti // Mir zvu~aæiè i mol~aæiè. Zberšgaä~i bazoviè etnokulâturniè fond tradicšò. 2002. æo staó svogo rodu tonkim ¼kamertonom ~asu½ folâklornoò poetiki. 1997. a vodno~as harakterizuótâsà visokoä stabšlânšstä tradicšènoò osnovi. Pohovalâne oplakuvannà àk verbalâniè tekst. viàvlàä~i pri câomu unšversalšò `anrovih harakteristik obràdovogo tekstu. 1999. Semiotika zvuka i re~i v tradicionnoè kulâture slavàn. gramatiko-sintaksi~nomu.OKSANA MIKITENKO: ETNOPOETIKA ÀK PROBLEMA SU^ASNOÒ FOLÂKLORISTIKI 253 z ¼naèdavnš{ih kulâturnih form½5. M. Pozna~eniè osoblivoä semanti~noä vagomšstä sered šn{ih obràdšv perehodu. stanovitâ osobliviè šnteres. — S. teksti pohovalânogo oplakuvannà eksplškuätâ ukoršnenšstâ modelää~ih principšv folâklornoò poetiki na ršznih ršvnàh sistemnoò organšzacšò movi — konceptualâno-semanti~nomu. 6 Nevskaà L. Same u pohovalânomu oplakuvannš àk odnomu z naèbšlâ{ ¼zakritih½ `anršv tradicšènogo rodinno-obràdovogo folâkloru naèviæogo ršvnà dosàgaó dublää~a sistema. — Sankt-Peterburg. realšzuä~i glibinniè zmšst protistavlennà `ittà š smertš. u {irokomu hronologš~nomu rozršzš kšncà HÇH — drugoò polovini HH st. Same u takomu spšvstavlennš. zberšgaä~i ta demonstruä~i osoblivostš etnš~noò kulâturi narodu. æo u tekstš pohovalânogo oplakuvannà bazisnš unšversalânš ta zagalânofolâklornš konstantnš spolu~ennà nabuvaätâ dodatkovoò aktualšzacšò. 124. æo všn ó ¼po sutš pam’àtâ tradicšò½. Analšzuä~i spšlânš abo ` osoblivš dlà ko`noò tradicšò elementi poeti~noò strukturi.. pšdtverd`uó tu ¼naègolovnš{u risu½ folâkloru. . Statâi. koli ¼semantika pohovalânogo pla~u. a folâklorniè tekst. rozglàdaä~i poeti~nu strukturu geneti~no sporšdnenih 5 Dan~enkova N. Vospominanià. Problema statusa `anra i formá tradicionnogo intonirovanià // Petr Grigorâevi~ Bogatárev. èogo temi š navštâ èogo poetika všdpovšdaätâ zmšstovš ritualu v cšlomu½. — M. z’àsovuómo. æo uvšbrav naplastuvannà ršznih epoh. àka polàgaó u tomu.7 Poeti~nš osoblivostš pla~šv staätâ zakonomšrnim prodov`ennàm etnopoeti~noò tradicšò regšonu.6 U câomu aspektš rozglàd etnopoeti~nih konstantnih tekstovih modeleè slov’ànsâkoò tradicšò oplakuvannà. æo nale`itâ do všdkritih folâklornih sistem (^istov). — S. 7 Gacak V. pohovalâniè poslšdovno demonstruó na vsšh ršvnàh šdeä ¼perehodu½. viàvlàó veli~ezne zna~ennà u tradicšènšè svšdomostš hudo`nâogo obrazu. — M. kompozicšèno-stilšsti~nomu. 191. G. Tekstologi~eskoe posti`enie mnogomernosti folâklora // Sovremennaà tekstologià: teorià i praktika. 104.. Ä. Pri~itanià. — S.

nazivaó kosmoteòzm. Mol~anie kak atribut… — S. narrativnšstâ àk sposšb samovira`ennà. — Belgrad. rozumšä~i šnvaršant u zna~ennš ¼glibinnoi½ strukturi tekstu (^istov). Kazivati redom. — U kn. nad~utlivšstâ ta refleksšènšstâ. virš{alâniè regulàtor narodnogo `ittà pronizuó usš òò vidi½. È. 1990. — Kiòv. — S. š na tomu. ^as š prostšr u folâklorš.: Ukraònsâka hudo`nà kulâtura. 9 Milo{evi}-\or| evi} N. govorà~i pro ¼endogennš kodi½ ukraònsâkogo folâkloru. àkiè pozna~ivsà. — S. æo sformuvalo osobliviè hudo`nšè ¼kod½ folâklornogo tekstu. 10 Civâàn T. àkš na razš ó harakternimi v cšlomu dlà `anru pohovalânogo oplakuvannà.9 Všdpovšdnimi harakternimi vplivami pozna~ilasà š obràdova tradicšà. Àk spravedlivo zazna~aó Nada Milo{evi~-D`ord`evi~ æodo serbsâkoò narodnoò prozi. V. rodovo-`anrove rozmaòttà folâkloru àk rezulâtat etnolokalânih na{aruvanâ. Lingvisti~eskie osnová balkanskoè modeli mira.. Pri câomu hudo`nà simvolška staó povnozna~nim komponentom poeti~noò strukturi obràdovogo tekstu pevnoò folâklornoò tradicšò. mo`na govoriti pro šnvaršantnu hudo`nä š mšfo-poeti~nu obraznšstâ. Tak. 167. 11 Nevskaà L. dlà ràdu pšvdenno-slov’ànsâkih folâklornih tradicšè harakterne epš~ne ba~ennà šstoršò. Pevnoä mšroä poeti~na sistema `anru golosšnâ pozna~aótâsà zagalânimi faktorami nacšonalânogo folâkloru. 1996. èogo stratifškacšà u zv’àzku z etnografš~nim regšonuvannàm Ukraòni. 134. æo vizna~aätâ ¼modus mislennའš zumovläätâ specifšku obrazu u folâklornomu tekstš.11 Proektovana na sub’óktivnomu ršvnš ¼šdeà kola½. G. æo unšversalâna dlà pohovalânogo oplakuvannà vzagalš opozicšà svšè/~u`iè same tut ¼viàvlàó naèbšlâ{iè ekstensšonal½. È. kršm šn{ogo.254 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA ta tipologš~no blizâkih folâklornih tradicšè. sered tih ~innikšv. 69.10 Same balkano-slov’ànsâka tradicšà pšdkresläó bšnaristi~niè harakter slov’ànsâkogo mentalštetu. àka pritamanna balkansâkšè modelš svštu. vizna~aó š osobliviè modus mislennà. reprezentuä~i konstantnš dlà ko`noò tradicšò modelš. — S. 2002. — M. ¼šstoriko-epš~na svšdomšstâ àk naèva`livš{iè. S. æo realšzuótâsà u ¼skladnšè (do ambšvalentnostš) vzaómodšò dihotomš~nih ris½. .8 Specifška ¼modusšv mislennའznahoditâ vtšlennà u harakternih osoblivostàh pevnoò etnofolâklornoò tradicšò. zokrema `anr pohovalânogo oplakuvannà regšonu. 123. posilää~i ciklš~nšstâ tra8 Grica S. narodniè profesšonalšzm. Na specifšku obràdovogo tekstu tut mav vpliv harakterniè balkansâkiè modus mislennà. Grica.

æo ó konceptualânoä konstantoä `anru: lele tat~e. Kolessi. ale vodno~as vstanovläótâsà tradicšèna me`a ¼câogo½ è ¼šn{ogo½ svštu. — motivš zapro{ennà nebš`~ika v gostš. pozna~aótâsà absolätizacšóä šdeò neskšn~ennostš lädsâkogo {làhu. bezpere~no. Cš temi formuätâ unšversalânšstâ konceptualânogo polà š le`atâ v osnovš tekstovih konstant hudo`nâo-poeti~nogo virazu. àkš nebš`~ik maó peredati na ¼tomu svštš½ ranš{e pomerlim rodi~am. àkæo bolgarsâka ~i makedonsâka tradicšò stabšlâno zberšgaätâ formulu pereda~š vštannà. Narodna kwi`evnost. 169. àkimi opisuótâsà semanti~ne pole obràdovogo tekstu ta všdpovšdna tri~lennšstâ perehšdnogo obràdu. pragmatiki ta poetiki verbalânogo tekstu vizna~alânimi ó temi ¼{làhu½. 1967. ó du`e davnšè š pov’àzuótâsà šz arhaò~nim uàvlennàm pro perevtšlennà. Zokrema. to v ukraònsâkšè ~astš{e fšksuótâsà vislovlennà prohanâ ta doru~enâ. ukraònsâkih golosšnâ. Ç. ¼vš~nogo domu½. V ukraònsâkšè tradicšò. àkš pereva`no mali ¼rodinniè zmšst½. æo pobutuätâ na vsšè ukraònsâkšè etnš~nšè teritoršò u {irokomu korpusš tekstšv ršznogo hronologš~nogo rozršzu. ale zberšg{i vodno~as š àsne 12 Latkopi} V. æo na ršvnš semantiki. àk zagalom u shšdnoslov’ànsâkšè. za vizna~ennàm M. Poeti~nš osoblivostš makedonsâkoò ta bolgarsâkoò tradicšè pohovalânogo oplakuvannà. demonstruä~i spšlâne ta osoblive u pšvdenno. a funkcšonalâno ¼obme`uvalasà virazom gorà ta sumu½12.OKSANA MIKITENKO: ETNOPOETIKA ÀK PROBLEMA SU^ASNOÒ FOLÂKLORISTIKI 255 dicšènogo svštospriènàttà. àkiè realšzuótâsà harakternimi formulami-stereotipami. a vodno~as pozna~enogo glibinnoä semantikoä. Tim samim pohovalâna obràdovšstâ. — S. àkoä pšdkresläótâsà mšfš~na všddalenšstâ š nezbagnennšstâ prostoru mertvih. perekonuómosà. Tak.ta shšdno-slov’ànsâkšè tradicšàh pohovalânogo oplakuvannà. lele od nikade. Mi zoseredimo svoä uvagu na rozglàdš li{e odnogo z naèbšlâ{ lšri~nih. — Belgrad. maked. bagato u ~omu všdpovšdaätâ ¼centralânim motivam½. àk š šn{š folâklornš strukturi. transformovanim u tekstš pla~u všdpovšdno do norm tradicšènoò poetiki. Rozglàdaä~i `anr pohovalânogo oplakuvannà budâ-àkoò etno-folâklornoò tradicšò. æo znahoditâ všdpovšdne vtšlennà na ršvnš folâklornogo tekstu. Gru{evsâkogo ta F. ¼dolš½. v ramkah àkoò rozgortaótâsà tvor~a šmprovšzacšà vikonavicš. Harakternoä ó tradicšèna formulânšstâ tekstu golosšnâ. na všdmšnu všd balkano-slov’ànsâkoò {iroko predstavleno motiv zapro{ennà nebš`~ika v gostš. . pokazovoä ó simvolš~na ómnšstâ formuli-zvernennà do pomerlogo. mila od nikade. Ceè motiv. lele sestro.

moà matònko. — T. àkš zdatnš òh podolati. –93. koli –` vas si nadòàti /spodšvatâsà. æo š ó formulânim zaver{ennàm konstrukcšò (zrozumšlo. — S. zvšdki budu vas vizirati/ všdkšlà viglàdati. Ta beri è mene z soboä. a k Svàtšè nedòlonâcò travoä pozarosta. à è travicä prorvu. ~i z dalekogo kraä? Ta ne èdi ` polem. Vip. to dšapazon varšativnostš stverd`uvalânih konstrukcšè-všdpovšdeè dositâ {irokiè. bo nš`e~ku pokole{. àka vrahovuó odin šz osnovnih strukturno-semanti~nih ~innikšv tekstu — èogo hronotopš~nš obršò. ale àkš tim ne men{ ne zdatnš zabezpe~iti prihodu nebš`~ika v gostš. Stereotipna formula podaótâsà àk všdkritiè ràd harakternih ritori~nih pitanâ antiteti~noò stilšsti~no-kompozicšènoò pobudovi. à è snò`ok progornu. A èdi ` po-pšd goroä. moà dru`inonâko. . Ukraònsâkš narodnš golosšnnà // Aktualânš problemi ukraònsâkoò lšteraturi š folâkloru. do`idatâ? Koli menš stoli zastilatâ? ^i menš na Ršzdvo. à è vodicä prolâä. : … Æo k Ršzdvu snšgami pozamšta. dozvolàä~i šmprovšzacšèno roz{irävati temati~niè blok. ~i z dolini. HHHÇ–HHHÇÇ. koli pribude{ toæo) ó dositâ {irokiè 13 Mi{ani~ S. všn vizna~aótâsà harakternim dlà obràdovogo tekstu vzagalš perelškom mo`livih perepon ta tih dšè. a vas. bo utone{.14 Dšóslšvniè ràd varšantšv formuli ( de tebe znaèdu/ všd{ukaä/zustršnu. — Lâvšv. ~i z visokoò mogili? ^i z glibokogo àru.256 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA zvu~annà formuli zamovlànnà. — Donecâk. 1912. — S. 185. 3. 1999.: Koli ` menš tebe. Àk pravilo.13 Àkæo pitalâniè ràd formuli li{aótâsà bšlâ{-men{ stabšlânim. okreslää~i nevizna~enšstâ ~asu ta prostoru. æo ó vodno~as konceptualânoä osnovoä `anrovoò modelš ta psihologš~no-emocšènim ~innikom rozvitku šmprovšzacšènogo lšri~nogo na~ala: Ukr. a k Velikodnò vodoä pozaliva. 14 Etnografš~niè Zbšrnik. 39. Ta ne èdi ` morem. v gostò ne do`du. ~i menš na Velikdenâ? ^i na Svàtu nedšlonâku? A ~i menš z Mikoli — ta è nškoli? Všdkšlâ mene tebe viglàdatâ? ^i z gori. æo taku rolâ negacšò u pitalânšè konstrukcšò všdšgraó è rimo-ritmš~no pšdkreslene spolu~ennà z Mikoli — ta è nškoli): Ukr.

: Sekoj koj{to po{ol tamo. Kw. nabli`aä~i òh do epš~nogo tvoru. — S. obraz àkogo ob’ódnuó pšdzemniè locus ta verhnšè svšt. dšóslovo tut všdšgraó rolâ opornogo stabšlânogo slova. . 1972. oskšlâki ¼legkšstâ dšóslšvnogo rimuvannà ó va`liviè faktor dlà epški. Deè O.. Ç. 44. — S. a zobra`alâna modelâ poeti~no dover{eno všdbila svštoglàdniè arhetip ptaha-medšatora. 1972. Podšbno do ukraònsâkogo tekstu. æo du{a pomerlogo povertaótâsà u viglàdš ptaha. qudski rsu! Otresi se od zemqice. 245. 16 15 . no doleti – kam da mi je!17 Tradicšène uàvlennà. — Kw. konstatacšà nemo`livostš povernennà realšzuótâsà formuloä-stverd`ennàm u makedonsâkšè tradicšò: Maked. — Kiòv. Doma veke ne se vratil. napr. — S. — Beograd. 1975. sinko Vuko! Kao soko od rosice. 17 Karaxi} Vuk Stef. K. u serbsâkih tu`balicàh naè~astš{e u cšè pozicšò z’àvlàätâsà šmperativnš konstrukcšò poba`annà-nakazu.: Rsom srzni rukom vrzi. todš àk. Makedonski narodni umotvorbi. 155. Spšvanki-hronški (Novini). Cepenkov M. moj sokole! Ne dotr~i. osoblivo u procesš šmprovšzacšò½15. àka ó va`livim kompozicšèno-stilšsti~nim elementom tekstu. — Sabrana dela Vuka Karaxi}a. — Skopje. nabulo u tekstš metafori~noò formi. Srpske narodne pjesme. 1. Tamo koski si ostail!16 Formula zapere~ennà o~škuvanogo povernennà u tradicšàh pereva`aä~ogo lšri~nogo na~ala spolu~aótâsà pereva`no šz ritori~nim pitannàm. Kršm togo.OKSANA MIKITENKO: ETNOPOETIKA ÀK PROBLEMA SU^ASNOÒ FOLÂKLORISTIKI 257 š svšd~itâ pro {iroko v`ivanu stereotipnu modelâ. æo pripuskaätâ magš~nu formulu zamovlànnà šz všdpovšdnoä foneti~noä ta ritmš~noä organšzacšóä: Serb. ÇU. (1841). æo formuó logš~niè ràd konstrukcšò ta zabezpe~uó všdtvorennà `anrovoò modelš zavdàki pereva`nšè rolš dšóslšvnoò rimi u golosšnnàh.

Crnu zemqu u krajeve. — Beograd. Zbornik za narodni `ivot i obi~aje Ju`nih Slavena. A soloveèki æebetatâ. G. Ta budutâ zozulenâki kuvatâ. — S. Pa na~ini sebi prozor. 1929. sadi procvštatâ. — Zagreb.19 š de zemlà staó bezposerednšm adresatom šmperativnoò modelš. Ni govori.: Ta budutâ. — S. — & 93. moà dru`inonâko. 1982. zokrema v ukraònsâkšè tradicšò. àka rozroblàla prièomi negativnih dšóslšvnih form pri pereda~š nemo`livostš povernennà. Ç znovu-taki šmperativ-blagannà àk per{a ~astina formulânogo vislovu vimagaó u zaklä~nšè ~astinš formulânoò negacšò ba`anoò dšò àk transponovanogo u hudo`nâo-poeti~nu tkaninu folâklornogo tekstu obràdovo-magš~nogo stereotipu: Serb.: No ti pru`i grane ruke. 194. 1. æo temati~no roz{iräó motiv spodšvannà na gostinu. àka zdatna virš{uvati dolä lädini. ^erez `anrovu tendencšä do amplšfškacšò motiv.: Daj mi zemqo mila brata! Ali zemqa ne govori. Ç.. Pa rasturi crnu zemqu.258 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA Ne men{ v`ivanoä ó konstantna modelâ konceptu šmagšnarnogo povernennà. Nevskaà L. æo bazuótâsà na šmperativš rozverznennà zemlš ta vihodu z pšdzemnogo prostoru: Serb. — sv. mo`e buti dopovneniè harakternoä formuloä zvernennà do všzualânogo referenta (golubo~ko/zozulenâko/lastšvo~ko/soloveèko) šz postšènim atributom (sivesenâka/sizesenâka/malesenâka). 18 19 . æo bazuótâsà na unšversalânih uàvlennàh pro zemlä àk ¼nomen agentis½. pšdkreslää~i osnovnu semanti~nu domšnantu — nezdšèsnennostš ba`anogo: Ukr.18 Çn{im prikladom cšóò ` konstanti àk tipologš~no spšlânoò `anrovoò modelš mo`e buti spolu~ennà konstatacšò nepovernennà šz šmperativnoä konstrukcšóä zvernennà do zemlš/stihšè. 20 Srpske narodne tu`balice iz zbirke Novice [auli}a. — M. {iroko predstavlenoò na slov’ànsâkomu materšalš. 1967. Semantika doma i sme`náh predstavleniè v pogrebalânom folâklore // Balto-slavànskie issledovanià 1981. –Kw. 203. nit’ s’ otvori!20 [irokš paralelš znahoditâ cà modelâ tako` u pšvnš~no-rosšèsâkšè tradicšò pohovalânogo oplakuvannà.

~asom oskolkovih zapisah. Ta vi visoko lštaóte. Ukraònsâkš narodnš… — S. to hvalštâsà. sizesenâkš. æo znahoditâ pšdtverd`ennà u su~asnih. A soloveèki malesenâkš. Vi daleko buvaóte. æo prodov`uätâ pobutuvati u su~asnšè tradicšò. A à vièdu za voršte~ka ta è budu pitatâ: ¼Vi. ^i vi ne ~uli.: A kogo ` budem mi do`idati? Priletit zazulâka v sado~ok. – S. zozulenâki.22 Varto zazna~iti. `alä zavdavatâ. 22 21 . de siva zozulà ó etnopoeti~noä konstantoä š opornim slovospolu~ennàm. 221. por.OKSANA MIKITENKO: ETNOPOETIKA ÀK PROBLEMA SU^ASNOÒ FOLÂKLORISTIKI 259 Budutâ menš. To voni budut kazati: Mati na{a priletšla. Àk poba~ite — poklonštâsà Moòè dru`inš všrnenâkšè. Oè mamo~ko ršdna. æo š u razš redukcšò formuli do maksimalâno usš~enoò konstrukcšò opornogo slova šz dšóslovom: pšdmet + prisudok ( zozulâka kuó). Kovalâ-Fu~ilo Ç. 2000. — funkcšonalâno-stilšsti~na rolâ metafori~noò zamšni cšlkom zberšgaótâsà.21 Formulu zvernennà do ptahšv — zavdàki stabšlânšè konceptualânšè osnovš ta všdpovšdno do ukraònsâkoò folâklornoò tradicšò zagalom. Oè mamo~ko è na{a mila. Zvšdkšlâ budem vas viglàdati. — Lâvšv. Ukraònsâkš pohoronnš golosšnnà: geneza š poetika. — mo`na vva`ati odnšóä z naèharakternš{ih `anrovih modeleè golosšnnà. : Mi{ani~ S. Ta nehaè mene odvšda½. neæasnicš. 40. napr. ~asto š z tendencšóä do sä`etno-opovšdnogo roz{irennà. Haè `e všn priède. Da è bude kuvati. Disertacšà na zdobuttà naukovogo stupenà kandidata fšlologš~nih nauk. Z àkogo è boku nam viglàdati Vas ršdneèku.: Ukr. ~i vi ne ba~ili Moóè dru`inonâki všrnenâkoò? Àk ba~ili.

. ¼spovnenš vlastivogo golosšnnàm emocšènogo spriènàttà tragš~noò podšò½. Crnogorski leleci i tu`balice. 1998. zrobleniè u s. ¼svoóršdno ¼zastupaätâ½ golosšnnà½. sin.260 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA Ukr. naè sadu ne glu{itâ. 208. kontamšnuä~isâ šz {iroko predstavlenim v ukraònsâkšè folâklornšè pšsennšè tradicšò vzagalš. æo sered kanonš~nih tipšv za~inšv spšvanok-hronšk. Taè ubiè tu zozulicä. æo Tam samo — S. u àkšè z’àvlàätâsà simvolš~nš obrazi všstunšv — zozulš ~i lastšvki. u àkomu obraz zozulš vistupaó àk všsnik: Serb.: Oè všzâmi. 150. bšlâ{ togo. — Podgorica. àkš v sistemš `anršv ukraònsâkogo folâkloru naèbšlâ{e pov’àzanš šz dumami ta golosšnnàmi. Mogo sercà ne su{itâ. odnšóä z naèpo{irenš{ih ó formula. Naè vona ne kuó. 25 Vujisi} J. [klo Àvoršvsâkogo r-nu Lâvšvsâkoò obl. – 59. Àskravim prikladom ó zapis 1993 r. motivom nevpšznannà pomerlogo. u viglàdš ¼sivoò zozulš½. golosšnnàh zokrema. Tam samo — S. svšd~itâ za~in tekstu.: (za matšr’ä) Oè zozulâka è kuó. ^ujem lelek | e gore prolama. de kukavica ó tradicšènoä metafori~noä nomšnacšóä plakalânicš. ru{nicä. A zvšdki ` mi budemo vas do`idati? Oè mamo~ko moà ršdna. A zvšdki ` mi budem vas viglàdati.24 Pro poru{ennà `anrovih kanonšv serbsâkih tu`balicâ. vidanoò zamš` u daleku ~u`u storonu.. a mati nakazuó sinovš: Ukr. u àkomu èdetâsà pro povernennà dodomu do~ki. 24 23 . (…) Oè koli vi taè do nas prièdete u gostš?23 Metafora mo`e stavati osnovoä baladnogo roz{irennà sä`etu.25 Zgadaómo.: Jedno jutro Sa Vodica Zakukala Kukavica Pa me zove O Stanica Ti si moja Drugarica. æo kuó v sadu.

^iè moà Lesâka priède. u golosšnnš (zapis zrobleno V. u s. Marinov D. Prileti do mnà. à ni bdu hatku svoä zamâkati. Z šn{ogo boku. dštinko moà. de uvagu privertaó maè`e toto`nšè do poperednâogo tekstu motiv upšznannà nebš`~icš: Ukr. Dano s’ vrapcite premine S’ vrapcite malko vrap~ence. à tà sà ni bdu boàtki. æo zalu~aätâ ornštomorfniè kod àk všdobra`ennà spšlânoò magš~noò funkcšò obrazu ta odin z naèuläblenš{ih hudo`nâo-poeti~nih zasobšv. de mati uàvlàó prihšd do~ki. Àlinkuvatomu) tradicšène zvernennà do do~ki àk lastšvo~ki buduó všdpovšdnimi dlà ukraònsâkoò tradicšò hudo`nšmi zasobami tekstoviè fragment. Sokolom u 1983 r. prileti: Dštinko moà. Ako mi bude s vrapcite. prileti do mnà. æo šnformuó pro vrazlivš hvilää~š novini½26.: I gleda. 32. àk ce maómo. Ç. — Russe.: … dštincâo moà zolotièka. À ò budu vtvorenu li{ati. ÇÇÇ. 1892. Spšvanki-hronški… — S.. prileti. Dštinko moà. Oplakvane // @iva starina. 242. Mama æe da ga poznae. mama. pro stabšlânšstâ uàvlenâ.27 U svoä ~ergu. u bolgarsâkomu tekstš. napr. u viglàdš gorob~ika: Bolg. Lesâko moà. Lastšvo~ko moà. — S. osoblivo u pla~ah za dštâmi. i misli: Dano se Penka prestori S nekoà gadinka da mine. æo za `ittà tak garno spšvala. Same u câomu `anrovo-temati~nomu ciklš hudo`nšè prièom všdpovšdaó zada~š glibokogo lšrizmu tvor~oò šmprovšzacšò.OKSANA MIKITENKO: ETNOPOETIKA ÀK PROBLEMA SU^ASNOÒ FOLÂKLORISTIKI 261 ¼obumovlenš harakterom samogo `anru spšvanok-hronšk àk takogo. À tà budu pšd vškoncâom ~ekati. æo lädi zupinàlisà òò posluhati. 26 27 Deè O. . æo konceptualâno pšdtrimuätâ pobutuvannà formuli u ršznih tradicšàh pohovalânogo oplakuvannà. svšd~atâ teksti ršznogo hronologš~nogo promš`ku. àka rozgortaó motiv u dositâ rozvinutiè fragment. Kn. Pta{ku mšè.

439. pisav v svšè ~as O. V. Barsova. S. prisvà~enih rosšèsâkomu folâkloru½. 487–526). sered àkih rozgornutš poršvnànnà. Razom z tim. ^imalo šdeè Veselovsâkogo ne vtra~aätâ svoóò aktualânostš è doteper: pro spšvvšdno28 ^istov K. Takim ~inom. to ukraònsâke golosšnnà cšlkom zosered`uótâsà na tradicšènomu uàvlennš pro posmertne peretvorennà u ptahšv. æo všdpovšdno do mšfo-poeti~nih uzagalânenâ formuó koncept èogo nepšznannà. àkæo u bolgarsâkomu tekstš akcentovanoä ó vertikalâna koordinata. àkš umovno mo`na všdnesti do narativnoò. U stattš ¼Pri~itanâà Severnogo kraà. 1997. V Barsovám½. perevaga demšnutivnih leksi~nih form ta dšóslšvnoò rimi. abo epš~noò. paralelšzm poeti~nih obrazšv ta sintaksi~nih konstrukcšè. nasi~ena emocšèno-hudo`nà sistema. æo viè{la drukom u peterburzâkomu nšmecâkomovnomu `urnalš ¼Russische Revue½ (1873. – S. Tut všn tako` zaproponuvav ¼per{u šnventarizacšä slovesnih stereotipšv š tem pla~šv½28. æo proste`uótâsà na zmšstovomu. àkoä zazvi~aè opisuótâsà locus š vizna~aótâsà htonš~na priroda pomerlogo. Harakternoä etno-poeti~noä oznakoä ukraònsâkogo tekstu staó èogo simvolška. . ta lšri~noò ~astin tekstu. ^istov zgaduó èogo ¼odnu z naèbšlâ{ blisku~ih pracâ. æo staätâ naèva`livš{imi ~innikami ritmš~noò organšzacšò tekstu. pritamannš narodnšè lšricš vzagalš.262 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA Razom z tim. v istorii russkoè kulâturá½ K. T. èogo poeti~no-obrazniè stilâ viršznàótâsà bagatoä sistemoä hudo`nšh zasobšv. àkoä O. àk vona volodšó folâklorno-hudo`nâoä tradicšóä. sobrannáe E. Pro pevnu ustalenšstâ pla~šv àk folâklornogo tekstu. zavdàki ~omu `anr golosšnâ dosàgaó naèviæih regšstršv hudo`nâogo virazu.. v istorii russkoè kulâturá // Pri~itanâà Severnogo kraà. obrazno-kontrastna mova. ¼Pri~itanâà Severnogo kraà. -Pet. stilšsti~nomu ta kompozicšènomu ršvnš. S. M. Sered strukturno va`livih elementšv ~i ne osnovne mšsce posšdaó motiv sumnoò hati. 1. æo staó ponàtšènoä osnovoä fragmenta tekstu. Veselovsâkiè všdguknuvsà na publškacšä zbšrnika Ó.. N3. sobrannáe E. àkiè ~asto pšdsiläótâsà š zavdàki harakternomu dlà epš~noò tradicšò motivu ruènuvannà tšla. strukturno tekst demonstruó funkcšonalânšstâ `anrovo vagomih kompozicšèno-temati~nih blokšv. lšri~niè ršvenâ tekstu. V. Barsovám½. leksi~na ta morfologš~na tavtologšà. Veselovsâkiè. všd poeti~nogo ~uttà vikonavicš ta všd togo. æo staó konstantnim prièomom kompozicšènogo rozgortannà tekstu. Çmprovšzacšèna storona tekstu bezposerednâo zale`itâ všd organš~nogo poódnannà epš~noò ta lšri~noò ~astin. V.

pri usšè èogo zaprogramovanostš obràdom. Ršvenâ obràdovih dšè ta pov’àzanih z nimi uàvlenâ viàvlàótâsà semanti~no ta za skladom stereotipšv stadšalâno šn{im. Prikladi ršznih slov’ànsâkih tradicšè. pro formulâniè harakter tekstu toæo. zokrema navedenš nami. ethnosemantics. modern cognitive anthropology. æo slovesniè tekst varšativnš{iè. pro okremš motivi. perekonlivo svšd~atâ àk pro tonku šntušcšä O. zagalom. slovesniè tekst cä mo`livšstâ ¼emocšèno všdkidaó½. àkiè. providing models . Cškavo všdzna~iti. rozvivaótâsà všdpovšdno do norm ta zakonšv folâklornoò poetiki. tim ne men{. M. tak. In every folklore tradition. æo tradicšèno-obràdoviè slovesniè tekst. nš` poeti~nš prièomi. bšlâ{ ruhliviè š ¼teku~iè½. Oksana Mykytenko (Kiev) Ethnopoetics in contemporary folklore studies (from Ukrainian and Balkan-Slavonic funeral laments) Summary Interest in the study of a poetical system in folklore as one of the distinguishing features of ethnic culture is due to developments in modern ethnology. Sered nih všn nazivaó zaklik do pokšènogo povernutisà. Veselovsâkiè zazna~aó. but also poetically. ). Veselovsâkogo. ethnolinguistics and ethnopoetics. Since the duplicate system reaches its peak in funeral laments. š ho~a obràd šmštuó take povernennà. because it explicates the semantic unity of a culture. æo cšla nizka motivšv u zapisah Barsova viàvlàótâsà ne bšlâ{. the artistic symbolic turns out to be the sovereign component of the text’s poetical structure. motiv znahoditâ {iroku tekstovu realšzacšä same zavdàki všdpovšdnšè folâklorno-hudo`nšè tradicšò. skladaó z obràdom odne cšle. š pro aktualânšstâ èogo pracâ u carinš folâklornoò poetiki. æo poršvnää~i obràd š tekst golosšnnà. U câomu všdno{ennš Veselovsâkiè pokazuó. The ethnopoetics of funeral laments are analysed from material provided by Ukrainian and Balkan-Slavonic folklore traditions over a sufficiently extensive chronological period (19th–20th centuries.OKSANA MIKITENKO: ETNOPOETIKA ÀK PROBLEMA SU^ASNOÒ FOLÂKLORISTIKI 263 {ennà obràdu š obràdovogo tekstu. stresses the importance of the study of ethnopoetics in the folklore text. nš` verbalâniè tekst. so the meaning of the ritual is represented in the text not only semantically. Àk odna z osnovnih `anrovih unšversalšè tekstu. àkiè zazna~av. The anthropological/ anthropocentral approach now prevalent in the humanities and based on the principle of an integrity of culture (Tolstaya).

‘the home forever’ etc. ) as universal concept models underlying artistic and poetical expression. The verbal text of a funeral lament belonging to the open folklore system possesses the great stability of a traditional basis. we conclude that the text of the funeral lament embodies the main combinations of universal and folklore constants. the modelling principles of systemic organization of the poetics of the lament are rooted in its texture. The main attention focuses on themes of the genre (‘the way’. ‘fate’. In exposing the elements of poetical structure common and peculiar to a certain tradition . and preserves and demonstrates the peculiarities of ethnic culture. Moreover. We also note the typical duplication of the subject-matter as a distinguishing communication feature achieved by semantic reapprochment. permitting a definition of this genre as “the endogenous code” (Gritsa) of Slavonic folklore. . parallelism and the recurrence of linguistic elements or separate textual blocks.264 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA that are constant in the particular tradition while at the same time evincing features that are characteristic across the genre.

dovela je do gubitka celokupnog sistema bogova kao predstavnika vi{eg nivoa religijsko-mitolo{ke organizacije. hri{}anizacija je otpo~eta sa uni{tavawem . Kajsarova i Glinke (XVII–XIX vek). (2008). „Hri{}anizacija slovenskih zemaqa. Ma`ana. kao dokaz svog identiteta. mistifikacije. U Staroj Rusiji (u Kijevu i Novgorodu). kao {to su: „Statut krakovske biskupije“ 1408. Kupalo.16. pou~na slova ruskih hri{}anskih propovednika XVII veka. kao i nazivi obrednih lutki. Mjehovski (M. narodne pesme. mitologija. Danas izmi{qeni slovenski bogovi nalaze svoje mesto ~ak i u nekim enciklopedijama slovenskih naroda jer se. I 1. Prvi i najja~i udar bio je usmeren protiv vere u paganske bogove. To kwi`evno mito-stvarala{tvo produ`ava se sve do na{ih dana. (265–280) UDK 811.23 821. koja je izvedena od VII do XII veka. Jarilo. koriste u izgradwi nove dr`avnosti. Jedini kwi`evni tekst u kome se spomiwu neki staroruski bogovi jeste „Slovo o pohodu Igorovu“. Dlugo{ (J. kao i kod balti~kih Slovena. Davor itd. koji nema karakter narodnog epa. Miechowski) — XV–XVI vek. Pitawe postojawa i sastava slovenskog panteona do dana{weg dana u nauci ima razli~ite i vrlo opre~ne odgovore. poqski hroni~ari J.QUBINKO RADENKOVI]: „TEONIMI“ U SLOVENSKOM FOLKLORU ISBN 978-86-7179-057-4. p. Glavni razlog za to le`i u ~iwenici da nema pisanih izvora koji bi neposredno svedo~ili o unutra{woj organizaciji religijskog sistema Slovena pre wihovog pokr{tavawa.16’373.). bogovi. Dáugosz) i M. ruski Gustinski letopis (XVII vek). po~ev od XV veka. Koledo. Kqu~ne re~i: slovenski folklor. Na osnovu pisanih izvora. To je usamqeni ruski sredwovekovni kwi`evni spis.09–1:398 Qubinko Radenkovi} (Beograd) „TEONIMI“ U SLOVENSKOM FOLKLORU Dosada{wa nau~na istra`ivawa pokazala su da u folkloru slovenskih naroda nema naziva bogova iz vremena pre wihovog pokr{tavawa. U obra~unu Crkve s ostacima paganstva u kasnom sredwem veku pojedini refreni u narodnim pesmama. Morena. Leqo. U radu }e biti re~i o nekim mistifikacijama folklora kod slovenskih naroda u kojima se pomiwu i imena bogova. pa do ruskih istori~ara — Tati{~eva. mo`e se pratiti put izmi{qawa i naknadnog osmi{qavawa slovenskog panteona. uzeti su od strane hri{}anskih propovednika za imena odba~enih slovenskih bogova (Lado.

koje je do danas proizvelo na hiqade stihova koji su prikazani kao usmeno narodno stvarala{tvo i na desetine slovenskih bogova koji nikada nisu bili deo slovenskog panteona. mito-stvarala{tvo je dobilo nov zamah. Ovde }e biti re~i o nekim mistifikacijama slovenskog folklora u kojima se ja- . naro~ito neki wegovi `anrovi. kako wihova bogata obredna praksa. odra`ava i odre| ene narodne mitolo{ke predstave koje su se formirale pre pokr{tavawa i odr`ale vi{e vekova nakon toga. za Ju`ne Slovene u pisanim izvorima nema pomena nijednog wihovog prethri{}anskog boga. Religijski tekst. nesumwivi „dokaz“ da je neka nacija stara jer je jo{ u paganstvu imala svoje bogove. U isto vreme guraju se u stranu svi koji primewuju nau~ne metode u tra`ewu istine i koji se ne uklapaju u zadati program. I kasnije je hri{}ansko sve{tenstvo pa`qivo nadgledalo iskorewivawe vere u bogove i obrede. Zato je izrada indeksa motiva folklornih si`ea. jedan od prvorazrednih zadataka za sve narode gde takvi indeksi ne postoje. „ni`a mitologija“. po ve} ustaqenim pravilima. predstavqa umetni~ki organizovanu poruku koja ne zna za etni~ke i konfesionalne granice. o ~emu daju potvrdu. tako i mnogobrojna lokalna narodna verovawa. prihvatili su se zadatka da putem mistifikacija slovensku mitologiju i folklor u~ine samerqivim sa takvim oblicima kulture u staroindijskim i starogr~kim spomenicima. osamostaqivawem pojedinih slovenskih zemaqa. ulazi u oblast sakralnog. gde je samo pojedincima dozvoqeno da ga umno`avaju i tuma~e. Sasvim dobro je posvedo~ena tzv. Me| utim. najvi{e iz 19. To uvek ~ine pojedinci. jer je postalo deo nacionalnog programa. 2. kao i prostorno-vremenske kategorije u kojima su ona sme{tena. O tome postoji niz etnografskih zapisa. pa i kasnije. gde se brzo prihvataju kao svoji. pak. To svakako ne zna~i da neke slovenske narode treba staviti na stub srama i optu`iti ih da se kite la`nim simbolima. veka. Osim toga. ve{to koriste}i dru{tvenu klimu radi brze li~ne afirmacije i zauzimawe mesta koje im po nau~nim kvalitetima ne pripada. i 20. Ipak. Slovenski folklor kao deo narodne kulture. Pojedini folklorni si`ei se lako prenose s jednog na drugi jezik. Pojedini kwi`evnici i nesolidni istori~ari od XVII do XIX veka. pa i kasnije. ako nije u obrednoj funkciji. koji su na ovaj ili onaj na~in bili vezani za wih“ (Toporov 1996: 174). gde je konstatovano na stotine naziva mitolo{kih bi}a i gde su opisani wihov izgled i delatnost. pra}ena wihovim poni`avawem. Tako je nastalo svojevrsno individualno mito-stvarala{tvo. niko ne dovodi u sumwu da su Sloveni imali razvijen sistem mitolo{kih predstava o svetu. treba uzeti u obzir da folklorni tekst. Posledwih godina.266 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA idola bogova.

Mokrina. Ovo delo nosi jasno obele`je autorskog dela i ima vrlo malo zajedni~kog sa narodnom poezijom. Svitozor. Za takav posao. a potpuno sam uvjeren da ih nitko drugi ne}e na}i tko u narodnijem pjesmama samo ono tra`i i nalazi {to u wima jest. T. na tzv. Da`bog. Uslad. (Rukopisi 2002). koje je objavqeno u Moskvi 2002. po svoj prilici iznu| en esejima Natka Nodila i drugih autora takvog usmerewa o skrivenom prisustvu bogova u epskim pesmama: „[to se napokon ti~e mitologije. poznata i u drugim pisanim spomenicima (Veles. Tko u wima nalazi mitologi~ke gra| e. P. Osim toga ve} postoje vrlo sadr`ajni radovi na ovu temu. kako o wegovom poreklu. E. Budnitaj. godine (Vojtovi~ 2002). [i{ackog-Iqi~a i drugih. tako i o datirawu. @ivana. mo`e se navesti o{tar stav Toma Mareti}a. pa takvi mu onda moraju biti i rezultati. Kupalo. Hambog itd. Judin (Ädin 2000: 26–32). P. Litnik. Leta. Do dana{weg dana „Slovo“ je predmet razli~itih tuma~ewa i sporewa me| u istra`iva~ima. Jedino kwi`evno delo iz sredweg veka u kome se pomiwu pojedina imena staroruskih bogova. A. koji je bez ikakve realne osnove. Ivanova. te na krivotvorewa folklora od strane Kwigoqubova. o kojoj nigdje ni{ta nema u mojoj kwizi. Levkievska. Silenka). Pogoda. P. Znojka. po~ev od XIX veka do danas. L. Mara sa svojih tridesetak sestara. kao i za nestanak originala u velikom po- . imam re}i da ja u na{oj narodnoj epici nijesam na{ao nimalo podataka za kakvu mitologiju. U posledwem osvrtu nije obuhva}ena Vojtovi~eva Ukrajinska mitologija (sa izmi{qenim bogovima. Bus. Saharova. Problem je isuvi{e {irok da bi se re{io u granicama ove kratke rasprave. Poseban deo kwige posve}en je pseudofolkloru sovjetskog perioda — tu`balicama Lewinu. godine. preno{ewu pojedinih imena itd.QUBINKO RADENKOVI]: „TEONIMI“ U SLOVENSKOM FOLKLORU 267 vqaju nazivi izmi{qenih bogova. Gorkom itd. kao {to su: Bagan. Staqinu. Pla~inde. Osvrt na najpoznatija mistifikatorska dela ukrajinskih autora (S. Sitovrat. E. Drevqanskog ([pilevskog). Grupa ruskih autora — A. Lapteva. Za po~etak. Divana. Slava. Kraledvorske i Zelenohorske rukopise. nemam ja ni smisla ni voqe“ (Mareti} 1966: 10). Toporkov. L. tj.) jer se ovo delo pojavilo 2002. objavio je A. pripremila je obimno nau~no delo o najpoznatijim falsifikatima slovenskog folklora. Trojan) jeste „Slovo o pohodu Igorovu“. G. Tu su dati osvrti na ~e{ke mistifikacije epskih i lirskih pesama. Hors. Stribog. Dana. velikog znalca srpske i hrvatske epske poezije. Prija. 3. Tome su pogodovale i okolnosti vezane za pronala`ewe i publikovawe ovog rukopisa. taj ju je sam silom i fantazijom u wih unio. a ne ono ~ega u wima nema. siloviti i fantasti~ni. na mistifikacije beloruskih predawa iz pera P.

pripadala je istom ciklusu prole}nih pesama. godine i prvog izdawa. Pre objavqivawa. Zlatari}. godine. na~iwen je i sa~uvan prepis rukopisa za vladarku Jekaterinu II. A. Dolerije!“ (Palmoti}) — RjJAZU III: 647–648 . Ovim pitawem se. Lera i Doleriju podigli su dubrova~ki kwi`evnici onda. u svojoj nau~noj raspravi. Lero. Ovo mi{qewe svojom kwigom dokumentovano je osporio ruski lingvista. Izme| u ovog prepisa. da je ve} nakon wegovog objavqivawa. Banti{-Kamenskog i A. skoro istovremeno s wima to isto je u~inio Dlugosz s poqskim dzidzi lelia. godine. A. krajem XVIII veka. ~ak oko 300. Imena nepostoje}ih bogova — Hoja. I. Kinana. veka. X. kako se kasnije ispostavilo. na kletvu vas zovem doli“ (Gunduli}). istra`iva~ sredwovekovnih rukopisa. i {tampao ga uz pomo} arheografa N. Dolerije“ predstavqaju eho praslovenske starine. kao i wene ruske i poqske sestre. XIX i ~ak XX veku neki ruski filolozi i mitolozi gostoprimqivo su otvorili vrata slovenskog Olim- . za koje postoji i kolebawe u odre| ivawu roda. Le`e i Trubecki su ukazivali da spomiwawe paganskih bogova u „Slovu“ ima retori~ku funkciju. bila su omiqena kod dubrova~kih pisaca XVI–XVII veka (D. ali ne mitolo{ke i ne religijske starine. a naro~ito nakon nestanka originala i uo~avawa razlika izme| u izdatog dela i sa~uvanog prepisa.: „Hoja. godine. objavqena u Sankt-Peterburgu 1995. Malinovskog 1800. A to zna~i da „Hoja. Iqinski. „Da se ije. Hoja. Nedavno je akademski spor oko „Slova“ ponovo aktualizovan pojavom kwige E. koji smatra da se radi o mistifikaciji iz 18. 4.268 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA `aru u Moskvi 1812. Palmoti}). F. Lero. pokazav{i da su ova imena nastala iz krivo shva}enih pripeva narodnih pesama: „… izvorna srpsko-hrvatska narodna pesma iz koje su dubrova~ki pesnici pozajmili wima omiqen refren. I. Zalizwak (Zaliznàk 2004). npr. Ovaj spomenik toliko je samosvojan i izolovan u krugu staroruske kwi`evnosti. nastalog oko 1794. ve} one iz svakodnevnog `ivota. savr{eno obi~nih re~i. Petotomna Enciklopedija „Slova“. izra`ena sumwa u wegovu verodostojnost. Lero i Dolerije. uo~ene su mnoge razlike. Gunduli}. ili pak da se radi o imenima koja nisu teonimi (Trubeckoè 1995: 577). koju je sa~inio ~e{ki lingvista Jozef Dobrovski (Keenan 2003). Kao {to je poznato. Na pijedestal bogova Hoju. Dolerije. kada je prvobitno zna~ewe sve tri. da se pije. Musin-Pu{kin od arhimandrita Spaso-Jaroslavskoga manastira. pokazuje {irinu i dubinu neslagawa mnogobrojnih istra`iva~a ovog rukopisa u skoro svim wegovim segmentima u posledwih dvesta godina (Ånciklopedià 1995/1–5). pozabavio G. Lero. rukopis je otkupio grof A. ve} bilo davno zaboravqeno. N. a u XVIII.

iz wegove „Slovenske mitologije“ (Moskva 1807). koja je 1804. nego svetkovanâe prazdnika Lelâova?“ (Karaxi} 1815: 347). a po~ev od XVII veka. hrvatski kwi`evnici i prvi leksikolozi stvorili su boga Davora i izjedna~ili ga sa bogom Marsom (J. ne navodi nikakve nazive srpskih paganskih bogova. „Sadã Kralâice nisu drugoni{ta. gde je on studirao. Lado (Lada). po~et- .QUBINKO RADENKOVI]: „TEONIMI“ U SLOVENSKOM FOLKLORU 269 pa i za Didi-Lado! I posle svega jo{ ka`u da se istorija ne ponavqa?!“ (Ilâinskiè 1931: 463). Verovatno pod uticajem J. Na sli~an na~in. kao gr~ki Kupidon. kao i Leqo. Obradovi}. kao i u prethodnom slu~aju. ili „po~ekaj!“. Vuk. ve}e ne}e{ pri~ekati. {to bi zna~ilo „Ej! (Joj!. Uz navo| ewe primera iz epskih pesama i frazeologije. Grim saznawa o „Ladi“ dobio iz kwige Kajsarova „Slovenska mitologija“. objavqena na nema~kom. koji su zna~ajniji od imena paganskih bogova kasnije izopa~avanih od strane hroni~ara. Vuk Karaxi} je u svom Rje~niku za ovaj uzvik odredio zna~ewe „ej!“. a sin bogiwe Lade (slovenske Venere). g. u recenziji na prvu i drugu kwigu Narodnih srpskih pjesama Vuka Karaxi}a (prvi put objavqeno u Getingenu 1824). oj lado“ i on tuma~i kao dozivawe bogiwe Lade (Koljevi} 1982: 128–129). refren „Lado. Reqkovi}. Me| utim. Prvo navedeno zna~ewe odgovara i primerima iz Bogi{i}evih starijih izvora : „ A davori. govori kako srpske pesme prenose tragove staroslovenske vere. kako u prvom tako i u drugom svom Rje~niku (1852). U Narodnoj srbskoj pjesnarici Vuk Karaxi} je na{ao za shodno da uz refren leqo u kraqi~kim pesmama doda napomenu kako kraqice ne znaju {ta zna~i taj pripev. Jambro{i}): „Na{i su se stari pre nekoliko stotina godina klawali Davoru i Koledu“ (D. Milice Lazarovice. nego ka`u „tako se peva“. jesu omiqena bo`anstva mnogih mistifikacija slovenskog folklora. kako je Lelià./ Punice moja!“ (Bogi{i} 1878/I: 11). J. On zatim navodi tuma~ewe Andreja Kajsarova. Vuk izostavqa ovu napomenu i ona se vi{e ne pojavquje ni u wegovim kasnijim izdawima narodnih pesama.// Koga si otpravila. upravo u Getingenu. RjJAZU II: 317). ve} u Rje~niku iz 1818. Kopitara. Sada se ve} mo`e jasno pratiti put wihovog formirawa i ulaska u slovensku kulturu. Lelio ili Lelâ bio mali bo{~i} qubavi. Oh!) Milice Lazarovice…“ 5. Bjelostenec. (Karaxi} 1986/XI/1: 172–173). Po svoj prilici da je i J. Prenose}i faktografsko stawe u srpskoj leksici svoga vremena. Grim. davori. Hipostazirawe odgovaraju}ih pripeva narodnih pesama po~elo je u Poqskoj. S. od uzvika davori koji se javqa u epskim pesmama.

pa i o Ladu (Ladi). pevaju}i neke svoje pesme. a najvi{e ih je u ivawdanskim: Svarog (babajko Koleda). godine. Lado. Poqeq. utehe i svakog blagopolu~ija. (Milojevi} 1869/I: 3). koji se nalazi blizu grada Priluk u biv{oj Poltavskoj guberniji u Ukrajini i bio je uvezan sa starijim Ipatejevskim letopisem. U Statutu provincialia. Milojevi}evi savremenici (Ruvarac 1873/115: 172–178. Prvi ruski mitolozi XVIII–XIX veka podatke iz kasnih letopisa koriste kao podsticaj za stvarawe ma{tovite pri~e o ruskim (slovenskim) bogovima. Lado. Trpi} 1880.270 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA kom XV veka. oko 1420. bog `ara. @iva. Iz poqskih statuta i hronika ova i druga „bo`anstva“ na{la su se u Gustinskom letopisu iz 1670. najdaqe od srpskih zapisiva~a oti{ao je Milo{ S. Vele{. Koledo. Wen glavni kip je stajao u Kijevu. 1843. a mnogo ih je bilo i u drugim mestima“ (Kaèsarov 1993: 51–52). Jastrebov i dr. jassa. Poreva. niti im je tu mesto. zabrawuje se pqeskawe i pesme u kojima se pozivaju imena bogova: lado. wegovi izmi{qeni bogovi u{li su u Re~nik .). gde u izvornoj tradiciji wih nije bilo. Kupal. Ipak. me| u wima i Lada: „^etvrti Lado (ovaj je Pluton). poznat i kao nepouzdan istori~ar. Prpr{a (strina Petra). itd. Ako se uporedi s rimskim bo`anstvom. Svi koji nisu bili u braku prinosili su Ladi `rtve i mislili su da }e tako obezbediti sebi sre}u za budu}e supru`ni{tvo. Milojevi} (1840–1897). veseqa. Triglav. SPb. Enciklopedija 1997: 507) i istorija kwi`evnosti (Jovanovi} 2001: 311) negativno su ocenili wegov rad. yleli. kao Jelini za Bahusa. Lada. [to se ti~e umetawa imena bogova u narodne pesme. Radgost (stric Ivana i Petra). to je slovenska Venera. „jeromonah nedostojni Mihail Pavlovi~ Losickij“. besa. {to poznatih. 6. Bo`i} (sin Svaroga). Jarilo. Oba letopisa su izdana ve} u drugoj kwizi zna~ajne serije „Ukupna zbirka ruskih letopisa“ (Polnoe sobranie russkih letopiseè). kao i kasnija istoriografija (up. Ovaj letopis poti~e iz istoimenog manastira. splitaju}i svoje pesme. U tom smislu ve} pomenuti Kajsarov o Ladi pi{e slede}e: „Lado je po{tovana kao bogiwa qubavi i svih qubavnih zadovoqstava. {to nepoznatih slovenskih bogova. Pravid. Perun. mnogo puta ga pomiwu“ (Polnoe sobranie 1843/II: 257). lya (Belaj 1998: 247). za wega su verovali da je bog `enidbe. U wegovoj trotomnoj zbirci „narodnih“ pesama mo`e se na}i niz imena. Da`dbog. Letopisac. nabraja wihove stare paganske bogove. Davor. u poglavqu o ruskim idolima. Svaroga (majka Petra i Kupala). Qeqo. i rukom od ruku ili po stolu pqeskaju}i. Toga Ladona. Svevid. ovome `rtve prino{ahu oni koji su nameravali da se `ene. u pojedinim krajevima i do danas na kr{tewima i na praznicima veli~aju. da bi uz wegovu pomo} brak bio dobar i u qubavi.

Lelä ili Lilä. dok je Zlata baba bila majka svih bogova. 7. Morana itd). S. i govorio da su ni za {ta. iz kojih je vi{e generacija sticalo osnovna znawa o `ivotu i obi~ajima Srba. i zato {to mu nisu mogli kritikovati i ni u ~emu osporavati wegovu ’svojevrsnu filologiju’.QUBINKO RADENKOVI]: „TEONIMI“ U SLOVENSKOM FOLKLORU 271 srpskohrvatskog kwi`evnog i narodnog jezika SANU. Ka`e da je on preuzet iz zentskog Devs œzao duhŒ. u Drobwakovi}evoj „Etnologiji naroda Jugoslavije“. Jarilo. samodiva) ~ije je ime bilo Neda… Na{i Bugari pevaju na Ladin praznik (Lazarova . Osim toga. Leqo. I danas se mogu na}i u Srbiji univerzitetska izdawa u kojima se bez ikakve kriti~nosti navode mistifikovani delovi pesama i nazivi bogova iz Milojevi}evih zbirki. @ivi — bogiwi zdravqa i `ivota. zato {to je od wih lako izvla~io novac. vo| en patriotskim idejama. Ladi — bogiwi qubavi i lepote itd. kao i svi stari Sloveni klawali Vesni — bogiwi prole}a i mladosti. bez nau~ne pripreme. zatim ^ãrnilo. Ali je zato mnogo po{tovao stare. Qeqo. ~ime je stvorena dodatna konfuzija kod neupu}enih ~italaca (kao {to je u Re~nik. u narodnim bugarskim pesmama su slavqeni Perun. Jovanovi} 2001). Dunda. Puteve krivotvorewa folklornih dela kod Srba i Hrvata najboqe je poznavao Vojislav Jovanovi}. a wegova majka je starobugarska bogiwa Neda-Lada: œJedno misensko predawe ka`e da je Zevsa u detiwstvu vaspitavala nimfa (Gorska diva. On utvr| uje i rodoslov Zevsa. koji je tom pitawu posvetio mnogo godina svog istra`iva~kog rada. papisti i ne znam {ta jo{. po kojoj je proizlazilo da skoro svi evropski jezici vode poreklo iz starobugarskog …“ (Arnaudov 1996: 254). a da su prvi i najstariji `iteqi Evrope Bugari. (Drobwakovi} 1960: 259). Glavno bo`anstvo starih Bugara je Sur ili Siva bog. prostodu{ne bugarske trgovce. Tako. Davor. olako su prihvatali i prenosili pogre{ne stereotipe o bogovima. Bugarski kwi`evnik G. koju je nazivao u~iteq{tina. ^ak i autori nekih korisnih uxbenika. Wegov bliski poznanik Kasabov je pisao: œMnogo je mrzeo na{u tada{wu inteligenciju. Lada. pored ostalog stoji da su se Ju`ni Sloveni. Nije voleo bugarsku inteligenciju. Smrt ga je omela da dovede do kraja svoju planiranu antologiju la`ne narodne poezije (up. Idejna osnova Rakovskog je da svi evropski narodi poti~u iz Hindustana. Rakovski. naj~istiji potomci Arijaca. @izbog. naknadno izmi{qenih bogova: @iva. Dra~ica. bez kriti~ke napomene uneto i niz drugih. po wemu. Àrilo. ili iz drugih nepouzdanih kwiga. a uz pomo} fantazije re{avao je te{ka pitawa drevne istorije i mitologije. bogiwa Lada.

Radenkovi} 2005/ LIII: 32–34). on se povukao u planinu. obja{wava se da je Torka — `ena boga rata. nisu poznata imena starih slovenskih bogova. momi~e mlado! i Oè Nedo. U ovim stihovima javqaju se bo`anstva: Siva. 8. koje je Rakovski uporno tra`io u bugarskom folkloru. Jogne (Igne). Beliboga. U gra| i Slovena~kog dru{ta. Lado.272 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA subota u hri{}anskom kalendaru): Oè Lado. „na{ao“ je Stefan Verkovi}. Vi{nu. Zlata majka. Surica. itd. a drugi u Sankt-Peterburgu 1881. togava to se otteglil v planinata. Arnaudov 1968/LII. Tako u uglednoj publikaciji BAN „Sborniku za narodni umotvorenià i narodopis“ (1954/XLVIII: 360) iz usta neukog pastira iz okoline Nevrokopa zapisano je ovakvo „u~eno“ predawe: „Kogato nàkoga sme vàrvali v bog Perun i kogato sme vãzprieli hristiànstvoto. izneo je pretpostavku da je stari vrhovni bog deo svojih poslova u upravqawu svetom prenosio na bogove — Svantevida. oko 47. koji je posvedo~en od Porabja do Ptujske gore: „Perun bije“. a sled tova poleka-leka po~nala da se nari~a Perin-planina“ (Kada smo nekada verovali u boga Peruna i kada smo primili hri{}anstvo. po~ela se nazivati Perin-planina). Vede Slovena. Durgana. Jedino se u nekim izrazima pomiwe naziv groma — perun. koji svojim sadr`ajem mogu zbuniti neupu}ene istra`iva~e slovenske narodne tradicije. po~etkom XIX veka. Surva. malo po-malo. Trstewak. Nije vredno pa`we pomiwati da i u dana{we vreme neki autori iz Bugarske u svojim publicisti~kim radovima poku{avaju da rehabilituju ve} zaboravqene romanti~arske mitolo{ke koncepte. koje je sa~inio Gologanov. koàto se narekla Perun-planina. tzv. godine. koja je nazvana Perun-planina. O energiji unetoj u stvarawe ovih mistifikacija pokazuje broj stihova. Na teritoriji Slovenije. „Parun v~esna“ (Mati~etov 1989: 88). zahvaquju}i ma{ti u~iteqa Ivana Popilieva Gologanova i wegovom poznavawu mitolo{kih konstrukata Rakovskog. Verkovi~ã 1881/2. skupo pla}ao. a Verkovi}. momino ~edo! A poznato je da su Ladu Bugari proslavqali kao bogiwu qubavi i za{titnicu braka“ (navedeno prema: Arnaudov 1996: 294). Tako su nastala dva toma mistifikovanih pesama. Krajem XVIII veka Linhart. u svom delu Osvrt na istoriju Krajine. tako| e u XIX veku. Bogove. Prvi tom Verkovi} je objavio u Beogradu 1874. a posle toga. navodi da u wegovom rodnom kraju — [~avni{koj do- . (Verkovi~ã 1874/1. te da su Slovenci znali za Bo`i~a i Kurenta. a Korat — ~ovek na mesecu.000. `eqan slave. kako po pisanim tako i po usmenim izvorima. Ipak treba ukazati da ima i nekriti~kih zapisa folklornih primera. ^ernoboga ili ^rta. Rue.

9. nije se odmah znalo da su to wegove sopstvene kreacije. radi se o personifikaciji pokretnog hri{}anskog praznika — poklada. pitawe je kako obja- . stvorio mit o bogu Kurentu. sa ma{tovitim opisom wihovog izleda i funkcija. mladi kwi`evnik Pavel Mihajlovi~ [pilevski (P. Kada su spojeni — personifikacija vremena i jedan pogre{no shva}eni naziv iz pripovedne tradicije. Nastavak tog spiska. I to bi sve palo u zaborav da se u Minsku nije pojavila kwiga œBeloruska mitologijaŒ (BM: 2004). Ako se ovaj proma{aj mo`e pripisati redaktoru kwige i jednom od autora odrednica o nepostoje}im beloruskim bogovima — S. i drugi. koja dobar deo tih imena sme{ta u okvir nau~no koncipiranog mitolo{kog re~nika. Tako se na stranicama ove kwige mogu na}i fantomska beloruska bo`anstva: Bjalun — isto {to i Belbog. postoje verovawa o bo`anstvima — Barodi. @icew — bog jeseni. ~uv{i za belorusko predawe o vukodlaku. godine. Odavno se zna da za najve}i deo imena bogova i duhova [piqevskog nigde nema potvrda da su zaista postojala. Me| utim. Kop{a — bogiwa mrtvih. garcuki — crni duhovi podre| eni Perunu. koji je postao nerazumqiv kaziva~ima pa se po~eo shvatati kao li~no ime. O kakvom se autoru radi najboqe svedo~i wegova teza da je Ovidije `iveo negde izme| u pinskog Polesja i Pridwestrovqa i da je.^ur — bog me| e. Baroda pak ki{u izliva“ (Kelemina 1997: 201). 1852. kao {to je u Crnoj Gori baba Korizma personifikacija uskr{weg posta. Drevlànskiè) objavio spisak beloruskih bogova i duhova u ruskom ~asopisu „@urnal Ministerstva narodnogo prosveæenià“.QUBINKO RADENKOVI]: „TEONIMI“ U SLOVENSKOM FOLKLORU 273 lini. Drevqanski (P. Milko Mati~etov je ubedqivo pokazao kako je deo slovena~ke inteligencije za posledwih 200 godina od jedne personifikacije. Qubmel — bog braka. Qoqa — bogiwa prole}a. Ma`ana — bogiwa smrti. M. Wega su smatrali za boga pijanki i veseqa. to je postalo osnova novog intelektualnog mitotvorstva (Mati~etov 1989: 88–100). Sotvar — belorusko-litavsko bo`anstvo. nevinosti. spu{taju}i time nivo ove publikacije. Gramavnica — bogiwa leta i Perunova `ena. Dzjavoja — bogiwa devovawa. u zna~ewu „sluga“. [~adrec — bog pirovawa. Sawku. Suarda ogwene strele. Kuldi i Suardi: „Kulda baca gromovske kugle. orawa. Suluk — bo`anstvo braka. 1823–1861) pod pseudonimom P. Seva — bogiwa vrlina. izvor bogatstva i milosr| a. Kada je 1846. {tampan je u istom ~asopisu. Cjocja — bogiwa leta. U pripovetkama pak. koji je sadr`avao ukupno 52 imena. g. prvo na beloruskom nare~ju a potom na latinskom jeziku. Paqandra — bogiwa smrti. @i`aq — bog vatre. Drugih podataka o ovim imenima nema. te za letweg sun~anog boga. napisao svoje delo „Metamorfoze“. postojao je naziv kurant. [pilevskiè.

/ Da pro| e vojska. U svom Re~niku srpskih narodnih verovawa o biqkama on delimi~no i ne tako uvereno ponavqa prethodnu tvrdwu: „U jednoj pesmi. a objavqeni 18 stihova. Izvorni zapis ove pesme sa~uvan je u Arhivu SANU (podaci prire| iva~a V. — A {to }e vrata. nalazi se pripev „elo“.274 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA sniti da su se skoro svi ti bogovi pojavili u dvotomnoj enciklopediji „Belaruski falâklor“. 376) u kojoj se. Nedi}a — Karaxi} 1975/IV: 702). 159./ Stevana bana. apostrofira se kaloper uz Perunovu (?) hipokoristiku: Kaloper Pero Leqo“ (^ajkanovi} 1994/IV: 110)./ — ^ija je vojska./ Otvori vrata. Jelo?/ Iz koga grada?/ — Iz Carigrada. Tako| e u izvornom obliku. 1815. pesma o kojoj je re~ u Vukovoj zbirci nosi naslov „Kaloper Pero i vita Jela“. 375) a posebno izdvaja jednu pesmu (Vuk 1. i on to ilustruje primerima: „Beli Vide. Pore| ewem izvornog i objavqenog teksta pesme mo`e se zapaziti niz izmena koje je Vuk u woj izvr{io. P. Pero.“ (Karaxi} 1975/IV: 268). Bli`e upoznavawe sa ukazanom pesmom mo`e otkriti kako je tuma~ewe ove pesme oti{lo u pogre{nom pravcu. Pero. O tome postoji i Vukova bele{ka uz pesmu „Ovo je pismo mitropolita Stefana Stratimirovi}a. Pesmu je zapisao mitropolit Stefan Stratimirovi} u Sremskim Karlovcima./ — Iz koga grada. Pero. u prvom stihu. na{ao je razlog za tvrdwu da su u nekim srpskim obrednim pesmama sa~uvana bo`anska imena i epikleze. Naime. Jelo?/ ^ija je vojska?/ — Stevana bana. godine i predao je Vuku u vreme kada su wih dvojica jo{ bili u dobrim odnosima. kako on ka`e „apostrofira bo`anski par Pera (= Perun) i Qeqa“ (^ajkanovi} 1994/V: 33)./ Iz Carigrada. Pa{kov i koja ima 11 ~lanova redakcije i 20 nau~nih konsultanata (BF 2005–2006/1–2). Jelo!/ Otvori vrata. Ovi podaci navode na . u prvom stihu. leqo!/ Kaloper Pero! — / [to zove{. Pero. a umesto wega stoji dragocena napomena da se peva kada svatovi dovedu devojku i ~ekaju ispred mlado`ewinog doma. koje je on meni dao u Karlovcima 815 godine“ (Mladenovi} 1973/I: XXVII). U izvornom zapisu pesma nema naslov. umesto objavqenog „leqo“. II Veselin ^ajkanovi}. vita Jelo?/ [to zove{. i glasi: „Kaloper Pero. ~iji je redaktor G. 176). koji je sa dozom opreza ulazio u rekonstrukcije mitologije. mile moj“ (Vuk 5. koja ~ini utisak da je starinska i obredna i sa starinskim refrenom Leqo. stoji „lepa“ (Jelo) i izvorni oblik ima 13. „Lado i Qeqo“ u refrenima pesama (Vuk 1. 288. Jelo?/ A {to }e vrata?/ — Da pro| e vojska. u tre}em stihu umesto atributa „vita“ (Jelo).

od we stvorena vlastita. Javqa se u Hercegovini. u velikoj meri mewa zna~ewe pesme. Ono {to je izazvalo zabunu i uticalo na neodgovaraju}e tuma~ewe ove pesme verovatno je ortografska gre{ka u wenom zapisu. „divqe“ biqke koja raste na otvorenom prostoru i „pitomog“. One u kolu poigravaju}i pevaju: . shodno svadbenom obredu. Verovatno da je igra „dinarskog“ porekla. Jela mo`e predstavqati nevestu. a koje je kasnije ^ajkanovi} protuma~io da je analogno Perunu (slovenskom bogu). Reklo bi se da ona na idealan na~in modeluje udaju devojke i weno odvo| ewe u novi dom. U stvari. odnosno mu{ko ime (Kaloper Pero). u obliku dijaloga dve grupe igra~ica. Ako se uzme da postoji i varijanta s atributom „vita“. Izraz „kaloper pero“ javqa se i u vi{e varijanata narodnih pesama koje se pevaju uz igru. Ova pesma je deo obrednog postupka uvo| ewa nove mlade u ku}u. Mitolo{ko u ovoj pesmi nisu skriveni nazivi bogova. ako se gleda po gramati~kom rodu — doma}ina ku}e. ~ime je stvoreno udvajawe (reduplikacija) naziva — „kaloper-pero“. koja mo`e biti i dovedena nevesta. Pripev „leqo“ se ~esto sre}e u obrednim pesmama. a kaloper. koja dolazi iz tu| eg doma (sveta).). i u tom slu~aju u osnovi pesme je „razgovor“ izme| u dve biqke — kalopera i jele. ve} najava promene jednog socijalnog statusa u drugo uz pomo} modela gra| enog na „biqnom“ kodu.QUBINKO RADENKOVI]: „TEONIMI“ U SLOVENSKOM FOLKLORU 275 pretpostavku da je Vuk povezivawem ove i neke druge varijante pesme od wih napravio jednu — novu. O~ekivalo bi se da je ova pesma u nekoj svojoj varijanti. gde se wen ulazak najavquje „razgovorom“ izme| u jele. Crnoj Gori i na istoku do Lev~a i Temni}a u Srbiji. Naime. i ba{tenske biqke kalopera (Tanacetum balsamita L. Radenkovi} 1999/V: 127–132). pre svega kraqi~kim. U Mora~i (Crna Gora) igra~ice se uhvate u kolo u kome sede dve `enske okrenute licem jedna drugoj. gde je ozna~avawem zajedni~ke imenice „pero“ (sabqasti list u biqaka) velikim slovom. radi se o sredstvu poetskog jezika i poetskom postupku: biqka kaloper je personifikovana a potom ponovo iskazana metonimijski („pero“). izvo| ena i u trenutku kada svatovi dolaze ispred kapije devoja~kog doma. Naizgled neznatna promena samo jednog atributa (umesto „lepa“ navedeno „vita“). za tu priliku na uobi~ajen na~in uzdi`e dostojanstvo i „gospodstvo“ svatova prikazuju}i ih kako dolaze iz Carigrada. onda bi u osnovi pesme bio „razgovor“ izme| u devojke (lepe) Jele. ba{tenskog kalopera. ako bi stajao atribut „lepa“. Pesma. koja raste pored vrata mlado`ewine ku}e. onda ovaj atribut bli`e odre| uje zimzeleno drvo — jelu. Jedino je va`no da se ovde ne radi ni o kakvom bogu Lequ (o pripevu „leqo“ up. ali ga ima i u svadbenim i wegovo naknadno uno{ewe nije od bitnog zna~aja. tako| e.

blago{ si ga nama!“ Prve: „\e dobro izgubismo!“ Druge: „\e boqe zadobismo!“. odgovaraju da je iz wihovog mesta. Stihovi u pesmi „O. Nakon toga devojke koje ~ine grupu „dom s vojvodom“ i koje su okrenute licem grupi „car s vojskom“ spu{taju ruke i „vojska“ prolazi. Ova devoja~ka igra modelira `eqenu situaciju. prva koja sedi i hvata ostale odaziva se na ime „kaloper-pero“. Pomenuta igra u Lev~u (Srbija) naziva se. od kojih se jedna naziva „car s vojskom“ ili „svatovi“ a druga „dom s vojvodom“ ili „doma}in“. One {to sede: „[to zove{. a to je udaja svake devojke. „Kalopero. koji otpo~iwe prido{la grupa: — Kalopero. vodi dijalog. (Mijatovi} 1907/IX: 184–185). Rajo! (2 H) — [to me zove{. i tako daqe dok i posledwa igra~ica ne padne u „ropstvo“ (Dobri~in 1950). — A {ta }e ti vojska? — Da uzmem devojku. — Otvor gradu vrata! — [ta }e vi vrata? — Da provedem vojsku. kroz pesmu. od kojih jedna nosi zastavu trobojku pribli`ava se „doma}inu“ — devojkama koje se dr`e za ruke i tada se me| u wima. Rajo“ „ka`u i Maro. i druga koja igra oko wih i stalno gubi po jednog ~lana odaziva se na ime „mladi Vlah“. Stjepana bana itd. itd. leli si ga nama!“ Sede}e: „O. Rajo!“ Izvode je devojke i mlade `ene u vreme poklada. Deo igra~ica „car s vojskom“. Devojke su podeqene na dve skupine. — Neka ide vojska. koja je u isto vreme doma}in ili vojvoda“ (Mijatovi} 1907/IX: 184). igra~i se podele na dve grupe: dvoje ~ine „prolaz-kapiju“ a ostali „kolo-lanac“. Prve: „Sa silom posred grada“.276 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA „Kaloper pero. prema prvom stihu. . care“. mladi Vla{e?“ Prve: „Mogu l' pro}' s malo vojske?“ Druge: „Sa strahom i trepetom“. Kolo ide i peva daqe: „ O. Jelo! (2 H). leli si ga nama“ i „\e dobro izgubismo“ asociraju na svadbene tu`balice. Igra~ice se podele na dve jednake grupe. a da je nekog vojskovo| e — Kulina bana. vrata otvorena. U isto~noj Hercegovini u igri „Kalopero-pero“. — A ~ija je vojska? — Bega Milutina (ili koga drugog). I tada red igra~ica prolazi izme| u sede}ih. ali obi~no pomiwu ime najboqe devojke. Zapisiva~ ove igre je naveo da umesto „Kalopero. koje zadwu hvataju i sedaju kod sebe. Pri svakom prolazu kroz „kapiju“ zaustavqaju posledweg igra~a sve dok se ne formiraju dve jednake grupe (Dopu| a 1980/XXXIV: 48). a posle Drugog svetskog rata su pevali da je „vojska mar{ala Tita“. Na pitawe odakle je i ~ija je vojska. Kolo poziva „prolaz“ da otvore vrata kako bi proveli vojsku. U prolazu grupa „dom s vojvodom“ hvata i zadr`ava jednu devojku iz prido{le grupe.

Bassusa). basmu od ujeda zmije kazivao je otac svome sinu. [empasa (narodni naziv za sveca S. Arnaudov. U tome je i bitna razlika izme| u individualne i narodne ili usmene kwi`evnosti. nema ni jednog „vlasnika“ folklornog teksta. razli~ita tuma~ewa pojedinih ~iwenica folklora. Åncáklapedá~ná slounk. S. i umesto toga je napisao Sveta Stopegna! (Mati~etov 1989: 93). Slovenski folklor ne}e ni{ta izgubiti od svoje lepote i zna~aja ako se konstatuje da u wemu nema naziva starih slovenskih bogova. BM 2004 — Belaruskaà mifalogšà. Prinos kãm istoriàta na bãlgarskià folklor i na bãlgarskoto vãzra`dane v Makedonià // Sbornik za narodni umotvorenià i narodopis. . 235–301. Råd.QUBINKO RADENKOVI]: „TEONIMI“ U SLOVENSKOM FOLKLORU 277 III Folklor. Tako se smawuje rizik da se fragmentarni ili preosmi{qeni oblici folklornog teksta tuma~e kao da su izvorno celoviti. „Belarusâ“. Ali. Sofià 1968. treto fototipno izdanie. mo`e se pronalazi i tuma~i mitolo{ka svest koja stvara ili rado prihvata pojedine oblike folklornog stvarala{tva. U folkloru to zna~i da je tekst koji se izu~ava verno zapisan i da je utvr| eno wegovo prostorno i vremensko rasprostrawewe. Kao {to nema jednog „vlasnika“ jezika. Arnaudov. Ova druga je uvek varijantna i samo pore| ewem dostupnih varijanata mo`e se uo~iti stabilni deo teksta. a to je kritika izvora i objektivizacija predmeta istra`ivawa. Arnaudov 1996 — M. U tom smislu ilustrativna je pri~a o poreklu zagonetnog imena Sfeta Stopegna u jednoj objavqenoj slovena~koj basmi. la`ira i prikazuje druk~ije nego {to on jeste. koji je do{ao na odsustvo iz italijanske vojske. predstavqa va`no kulturno nasle| e. On pripada narodu na ~ijem jeziku postoji. Rakovski kato folklorist // O~erci po bãlgarskià folklor. LII. Minsk 2004. onda ona ukazuje na potrebu pronala`ewa drugih puteva izu~avawa kako se u folkloru odra`ava mitolo{ki i religijski pogled na svet slovenskih predaka. Zato niko nema pravo da ga iskrivquje. svaki pristup podrazumeva ispuwewe prethodnih zahteva. Postojala su. Kada je otac u kazivawu do{ao do sv. tamo gde se o~uvao ili gde je vaqano zapisan. Kroz pore| ewa i nau~no zasnovane rekonstrukcije mogu se otkrivati wegovi stariji slojevi. Sanâko. kn. a i danas postoje. Prema kasnijem svedo~anstvu. Ako je to ~iwenica. Verkovi~ i „Veda Slovena“. Literatura Arnaudov 1968/LII — M. Sofià 1996. sin se pobunio ~emu takvo iskrivqeno ime u basmi.

Obràdni pesni otã àzi~esko vremà. Saratov 1993. Verkovi~ã 1874/1. M. Mijatovi} 1907/ IX — S. Dobri~in 1950 — S. „Prosveta“. Kaèsarov 1993 — A. Karaxi} 1815 — Narodna srbska pesnarica. kw. I. Glasnik Zemaqskog muzeja u Sarajevu. Rekonstrukcià drevneè slavànskoè duhovnoè kulâturá: isto~niki i metodá. Beograd 2001. Åncáklapedáà. Rukopisna gra| a za Re~nik srpskohrvatskog narodnog i kwi`evnog jezika. Srpski rje~nik (1852) // Sabrana dela Vuka Karaxi}a. \or| evi}. Mati~etov 1989 — M. Dopu| a. Etnologija naroda Jugoslavije. Mihaq~i}. S. Dubrovnik 1931. Dobri~in (ver. A. Sarajevo 1980. Hoja. prvi deo. Mifá drevnih slavàn. I Bo`enova. Otkrilã v Trakià i Makedonià i izdalã Stefanã I.Veda Slovena. A. kw. Karaxi}. „Belaruskaà åncáklapedáà“. Vardugin. Verkovi~ã. Nikoli} i D. M. IV. Dolerije!// Zbornik iz dubrova~ke pro{losti. Enciklopedija 1997 — Enciklopedija srpske istoriografije. Beograd. Ilâinskiè 1931 — G. Rábakov. izdana Vukomã Stefanovi}emã. Karaxi} 1975/IV — V. II (2006). Institut za srpski jezik. prijatelji i u~enici. V. kw. ]irkovi} i R. kw. Priredili I. u Vienni. Beograd 1986. O mifi~eskih suæestvah u slovencev i specialâno o Kurente // Slavànskiè i balkanskiè folâklor. Voètovi~. Verkovi~em. I. Gorwi Milanovac 2003). Beogradã 1874. \or| evi} 1907/IX — T. Minsk. Jovanovi}. I. „Prosveta“. Moskva 1989. Ajda~i}. . Dobri~anin). B. Glinka. Zbirka re~i iz Mora~e. Beograd 1997. Pregled glavnih tipova narodnih igara u Bosni i Hercegovini. kn. Zaliznàk. Voètovi~ 2002 — V. Dopu| a 1980/XXXIV — J. Srpske narodne igre iz Lev~a i Temni}a. Zaliznàk 2004 — A. Srpske narodne igre. Zbornik radova o narodnoj kwi`evnosti. G. SPb. Nedi}. P. Otv. I (2005). A. Bogi{i}. Srpske narodne pjesme I // Sabrana dela Vuka Karaxi}a. najvi{e primorskih zapisa. Moskva 2004. Karaxi}. Beograd 1960. Karaxi} 1986/XI/1–2 — V. Drobwakovi} 1960 — B. I. Beograd 1907. Jovanovi} 2001 — V. G. N. Priredili S. Milanu Re{etaru o 70oj godi{njici `ivota. Kiiv 2002. 1881. 1950. Sobrani i izdani Stefanomã Il. Tolstoè. Drobwakovi}. ~astã vtora. S. 1815 // Sabrana dela Vuka Karaxi}a. red. R. A. Beograd 1965. Biograd 1878 (reprint: „LIO“. Beograd 1975. Lero. Ilâinskiè. Sabrao i na svijet izdao V. Velesova kniga. Kaèsarov. Sost. SEZb IX. I. Verkovi~ã 1881/2 — Veda Slovenahã. kniga 2. Mati~etov. Glavni red. Upazeni otã ustno predanie pri Makedonsko — Rodopski-te Bãlgaro-Pomaci. Mijatovi}. Ukrainsâka mifologià.278 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA Bogi{i} 1878/I — Narodne pjesme iz starijih. Beograd 1907. „Slovo o polku Igoreve“: vzglàd lingvista. nova serija XXXIV/1979. XI/1–2. Bãlgarski narodni pesni otã predistori~no i predhristiànsko doba. Univerzitetska biblioteka „Svetozar Markovi}“. S. „Libidâ“. BF 2005–2006/1–2 — Belaruski falâklor. SEZb IX. Pa{kou. Pripredio V.

I–V. Mareti} 1966 — T. Josef Dobrovsky and the Origins of the lgor’ Tale. Moskva 1996. SKZ. Toporov. L. kw. Karaxi}a. T. SANU. Svrqig 1999. Sost. „Prosveta“. Radenkovi} 2005/ LIII — Q. Ädin 2000 — A. 1824. Sankt-Peterburg 1995. Trubeckoè 1995 — N. E. ^ajkanovi} 1994/I–V — V. Belaj. sv. „Nolit“. Beograd 1994. Institut russkoè literaturá (Pu{kinskiè dom). Mitska pozadina hrvatskih narodnih obi~aja i vjerovanja. ^ajkanovi}. Ånciklopedià 1995/1–5 — Ånciklopedià „Slova o polku Igoreve“. L. kotoráh ne bálo. Trpi} 1880 — V. Strana kritika o na{oj narodnoj poeziji. kw. Novi Sad 2005. Polnoe sobranie 1843/II — Polnoe sobranie russkihã letopiseè. II. Moskva 2000. Levkievskaà. 1–3. Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva. Sabrana dela iz srpske religije i mitologije. Beograd 1973. Zagreb. Novaà ukrainskaà mifologià // Neprikosnovennáè zapas: O~erki nravov kulâturnogo soobæestva 1 (9). Milojevi}. I–XXIII. Kulâtura. 1843. S. @ivova. knj. Moskva 2002. Poddelki v oblasti slavànskogo folâklora. Kelemina. Radenkovi}. Radenkovi}. N. Radenkovi} 1999/V — Q. t. Ka poetici narodnog pesni{tva. Toporkov. Prizrenac Milo{ S. Belaj 1998 — V. Krivotvorewe folklora i mitologije. Beograd 1966. RAN. E. Mladenovi}. Moskva 1995. Àzá~estvo drevnih slavàn // O~erki istorii kulâturá slavàn. Rukopisi 2002 — Rukopisi. Hod kroz godinu. 1–5. t. Neki slovenski primeri // Zbornik Matice srpske za kwi`evnost i jezik LIII. Ivanova. . L. Ruvarac 1873/115 — I. „Ladomir“. Toporov 1996 — V. P. M. Mladenovi} 1973/I — @. 29–44. Ädin. V. Mareti}. Kelemina 1997 — J. Koljevi} 1982 — Jakob Grim: Narodne srspke pjesme (I. kw. Rukopisi narodnih pesama Vukove zbirke i wihovo izdavawe // Srpske narodne pjesme iz neobjavqenih rukopisa Vuka Stef.QUBINKO RADENKOVI]: „TEONIMI“ U SLOVENSKOM FOLKLORU 279 Milojevi} 1869/I — M. „Indrik“. G. Àzák. Na{a narodna epika. Beograd 1869. Pesme i obi~ai ukupnog naroda srbskog. Beograd 1982. RjJAZU I–XXIII — Rje~nik hrvatskoga ili srpskoga jezika. „Slovo o polku Igoreve“ // Istorià. Ruvarac. Bilje 1997. Beograd 1880. Trpi} (Petar Kosti}). V. Cambridge 2003. 1823) // S. Lapteva. Trubeckoè. O radu Milo{a Milojevi}a u Glasniku // Letopis Matice srpske 115. JAZU. S. Novi Sad 1873. Pripevi „lado“ i „leqo“ u narodnim pesmama isto~ne i ju`ne Srbije // Etno-kulturolo{ki zbornik. Izdanie podgotovili A. II . I.I. Keenan 2003 — E. kw. Keenan. Koljevi}. SPb. Milojevi} u Prizrenu i wegovoj okolini. Zagreb 1998.

Leljo. This is a solitary Russian literary work from the Middle Ages. up to the Russian historians — Tatischev. The only literary text in which some old-Russian gods are mentioned is the „Slovo o polku Igoreve“. certain refrains from folksongs and the names of figures used in ritual were taken by Christian preachers for the names of the rejected Slav gods (Lado. This literary production of myth extends to the present day. Morena. . where they serve a useful purpose as proof of identity in the construction of the new statehoods. In the Church’s battle with the remnants of paganism in the late Middle Ages. Miechowski — 15–16 century.). Kupalo. Glinka (17–19 century). beginning with the 15th century. educational writings by Russian Christian preachers of the 17th century. the Polish chroniclers J. we can follow the creation and subsequent assembly of the Slav pantheon. the Russian the Gustin chronicle (17 century). The article will also refer to certain mystifications of folklore among the Slav peoples in which the names of gods are mentioned. imaginary gods being found even in some encyclopedias of the Slav peoples. such as: The „Statute of the Diocese of Cracow“ 1408. Dáugosz and M. Ma`ana. Kaisarov. From written sources. Davor etc.280 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA Ljubinko Radenkovi} (Belgrade) “Theonyms” in Slav Folklore Summary Scientific research so far has shown that in the folklore of the Slav peoples there are no appellations for gods from the time prior to their conversion to Christianity. Koledo. lacking the character of a folklore epic. Jarilo.

osobenosti biografija junaka osvetqavane su u zavisnosti od razli~itih nau~nih polazi{ta. uticaja koje su izvr{ile na ju`noslovenskom terenu i priznawa izre~enih u u~enim krugovima Evrope. nagovestili su dinami~ne tokove potowih prou~avawa. Vukove antologije podsticale su i sabirawe gra| e i weno izu~avawe.09–13:398 Sne`ana Samarxija (Beograd) PROU^AVAWE EPSKE BIOGRAFIJE U SRPSKOJ FOLKLORISTICI Epski impuls.SNE@ANA SAMARXIJA: PROU^AVAWE EPSKE BIOGRAFIJE U SRPSKOJ FOLKLORISTICI ISBN 978-86-7179-057-4. osna`ile su svakako istorijske okolnosti u nizu burnih preokreta na raskrsnici puteva istoka i zapada. posebno usmereno na uslove trajawa i odlike narodne epike. ve} i na uticaje odre| enih metoda i {kola u evropskim i ju`noslovenskim okvirima. sklopove motiva i krugove varijanata.41. izuzetno razvijen u usmenom stvarala{tvu srpskog naroda. Samim tim. prvi stihovi zabele`eni su 1497. Kqu~ne re~i: epska biografija. Vuk je sro~io upe~atqivu napomenu o najpoznatijem epskom junaku balkanskih prostora: . {kola i teorija. Ipak. Slo`enost samog metarijala dopu{tala je i raznovrsnost pristupa u ~lancima. prvi redovi kratke Vukove bele{ke. pozitivisti~ki. bez Vukovih zbirki. kulturne i kwi`evne pro{losti. Istim pitawima bavili su se istori~ari nacionalne. p. (2008). folkloristika. istorijama kwi`evnosti i antologijama. Vukova epska trilogija Osvrt na obimnu literaturu o srpskim œjuna~kimŒ pesmama ne ukazuje samo na izuzetnost interesovawa. kao aktivni u~esnici usmene komunikacije. svedo~anstva bi ostala tek ~estice kulturne istorije.163. mitolo{ki. Nastoje}i da pojasni ~itaocu ono {to su znali peva~i. rukopisne pesmarice sa~uvane su od kraja XVII veka. Pomeni o trajawu te poezije se`u do IV stole}a. studijama. Ali. bilo da su pa`wu usmeravali na pojedinosti. (281–301) UDK 821. kaziva~i i slu{aoci. {tampane uz pesmu o Markovom lovu sa Turcima. ili su tuma~ili procese izgradwe epskih modela. filolozi i folkloristi. monografijama. tipologija epskih junaka 1. komparativni pristup.

str. 319.282 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA œZa ovoga serbskoga Herkulesa povest pismena vrlo malo opomiwe. 106–108. Radivoju i Grujici. prema wegovim delima. 1965. Nedi}. Upravo su se ti problemi pokazali kao najizazovniji pri razumevawu i istra`ivawu epike srpskog naroda. ozna~iv{i ih kao œpjesme juna~ke sredwijeh vremenaŒ. 301. 124. 279. kw. koje se ponajvi{e po~iwu: Pije vino Kraqevi}u Marko…On zaista da nije bio nekakav osobit ~ovek. dru{tvenih i pesni~kih ~inilaca u vi{evekovnom konstituisawu `ivotopisa epskih junaka. 115. upe~atqivo su ukazivali na povezanost epske stilizacije sa istorijskim realijama. Nau~nici su se bavili internacionalnim motivima i komparativnim ispitivawima. Koherentan. str. 265–266. Izdvajane su epske formule. Podvige hajduka i uskoka iz dugog ropstva od XV do XIX veka Vuk je uneo u tre}i tom svoje antologije. S. Baju Pivqaninu i begu Qubovi}u. Opevane borbe za slobodu 1 V. Se}awa na daqu i bli`u nacionalnu pro{lost. Karaxi}a. V. do œpropasti carstva i gospodstva srpskogŒ. 1814. 2 Isto. prir. koja narod prosti. Wegova œstarijaŒ vremena obuhvatala su epsku stilizaciju junaka koji pripadaju periodima samostalne feudalne dr`ave. Te Vukove bele{ke ili podnaslovi odnose se na pojedine istorijske li~nosti i doga| aje (Gu{a Buquba{a. Rekonstruisani su odnosi istorije i poezije. Beograd. istra`ivani modeli i tematski krugovi. . dosezawem do arhai~nih slojeva tradicije. 314. Pjesnarica. poznatim serbskim glasom. 311. 1814. uspostavqen drugom. o wemu pripoveda i peva. 274. boj na Mi{aru. Kratki komentari i podnaslovi iz prve i druge Pjesmarice2. Vuk je nazna~io i principe sopstvene klasifikacije. religijskih. okosnica su Vukove sistematizacije gra| e. ne bi se takove nebrojene pripovedke o wemu. Ve} tada. razlozi popularnosti i raznolike obrade si`ea u nacionalnim sredinama. posta}e temeq svih budu}ih razmi{qawa o nacionalnoj epici. Sabrana dela V. saodnosima mitolo{kih. rasporedom pesama koje se. potpuno izvedene u wegovoj klasi~noj redakciji Srpskih narodnih pjesama. dvoboju zbog Kulinove sabqe). izme| u naroda. niti bi se toliko wegovo ime pevalo i slavilo…Œ1 Kasnija izu~avawa epskog pesni{tva kao da su proklijala iz ovih Vukovih razmi{qawa. serbski i bugarski. tre}om i ~etvrtom kwigom be~kog izdawa. o Novaku. efikasan i argumentovan samom poezijom. I. Vukov sistem. S. Crnobarac Stanku. œmu`estvenim. tu se ~uju i pesme o wemu. Karaxi}. uz gusle pevaju i koje u sebi kao neke povesti soder`avajuŒ. o boju na Sala{u. modelovana u epskom sazvu~ju. Gdi se god serbski jezik ~uje. rasprostraniti mogle. 1815.

Zukovi}. Pesme razli~itih peva~a pratile su slavne megdane. {to je ukazalo na privla~nost pojedinih epskih imena.3 Ipak. 1978. Mada se epsko pesni{tvo istra`ivalo i u druga~ije zasnovanim pristupima. S. Va`nost istorijske pozadine u kojoj se ne sabiraju samo uslovi za epsku stilizaciju. kw. haramba{e i usko~ki prvaci. raja i wihov vo`d. delimi~no ili potpuno razvijenih u tradiciji. unutarwe konflikte i postupke likova na raznolikim popri{tima. Vuk nije propustio da izdvoji bitnu razliku izme| u umetnosti re~i i istorijske ~iwenice. knezovi. prir. zapam}enim u tradiciji i opevanim u poeziji. Beograd. Q. razumevao je slo`enost stvarala~kog trenutka. Kroz Vukove zbirke su se smewivali sli~ni. Vuk je formirao i u`e tematske krugove. oko kojih su se grupisali motivi. Ose}aju}i i sam nacionalni zanos koji je pokretao nadahnu}e stvaralaca i pa`wu slu{alaca. tip œduhovne zaokupqenostiŒ4 i poimawe same epike. odmetnici i buntovnici. prikazivali srodne i raznolike `enidbe. IV. Ne obrazla`u}i o~iglednu logiku takvog redosleda.VII. pisao je knezu Milo{u 1823. 3 V. zato~nici i izdajnici. demonski i istorijski neprijateqi. za{titnici naroda. sve do bolesni~ke posteqe. Jednostavni oblici. wihovi vitezovi. krvave bojeve. jer je sakupqa~ pripadao toj. najobimnija literatura {irila se oko otkrivawa podataka o istorijskim li~nostima. Srpske narodne pjesme. Pored jednostavnog i preglednog hronolo{kog principa. Wegova svedo~ewa bila su uverqiva. œU istoriji se gleda istina. 407. na samom kraju predgovora. Karaxi}a. okolnosti prihvatawa i preno{ewa varjanata. 4 A. Jolles. Sabraba dela V. . gotovo upozoravaju}i na osnovnu zakonitost i prirodu poezije. porodi~ne i dru{tvene odnose. usmenoj tradiciji i kulturi. osoben do`ivqaj sveta. Zagreb. Taj stav ponovio je i 1833. Svojevrsna poeti~ka na~ela izlo`io je u predgovorima lajpci{kom i be~kom izdawu znamenitih zbirki. ali i samosvojni — vladari. u~inili su da se intenzivno. str. Stihovi su se odnosili na ro| ewe i poreklo junaka. kontinuirano pa`wa nau~nih krugova usmeri upravo na odnos istorije i poezije. carstva nebeskog ili smrti usred mitskih stani{ta. isticali su wihove atribute.SNE@ANA SAMARXIJA: PROU^AVAWE EPSKE BIOGRAFIJE U SRPSKOJ FOLKLORISTICI 283 crnogorskih plemena i vojevawa œsrpske revolucijeŒ tokom Prvog i Drugog ustanka sklapala su epska œnovijaŒ vremena. kw. a u pesmi se gleda kako je izmi{qeno i namje{}enoŒ. S. do mu~ewa i gubili{ta. 1986. Karaxi}. prepustio je da estetski najuspelije varijante uspostave nit biografija. ve} i emotivno anga`ovawe peva~a i slu{alaca nazna~io je Vuk i napomenama u pesmaricama. u kojoj œne treba tra`iti istinite istorijeŒ.

IV. koji je se i sam bavio posledwim Brankovi}ima u istoriji i narodnom pevawu. ne mawe bi bilo pogre{no i odbaciti je samo zato {to nije potpuno objektivna slika doga| aja. Beograd.284 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA 2. saznawa su neretko prislawana uz epske stihove. rodoslovi. Stara narodna pesma o odlasku Sv. 12. Posebna zasluga mu pripada i zbog toga {to protivre~na mi{qewa miri. koja ih toliko odmakne od prvobitnog i istinitog stawa wihovogŒ. Otaxbina. Save u kalu|ere. Marka Kraqevi}a i wegovog oca kraqa Vuka{ina Mrwav~evi}a. 7. Uo~avaju}i udeo vremenske i emotivne distance u pam}ewu kolektiva. heraldika. kao i na realije stilizovane u poeziji (kalpak i ~elenka. Iako su ta otkri}a {irila horizonte kriti~ke istoriografije. ukazuju}i na mogu}nosti tematske klasifikacije. kw. 1982. str. otkrivawe dokumenata i spomenika iz davnina. poveqe i poslanice. Novakovi}. Novakovi} izdvaja kao poseban i osoben izvor œistorijskih znawaŒ. spisi manastirskih i porodi~nih biblioteka.5 Samo mi{qewe. kosovskih junaka. Istorija i tradicija. Prema wegovim zapa`awima istorija je œnaj~vr{}i postamentŒ epici i predawu. on je zapa`ao svojevrsna naslojavawa. 1880. 7 S. Isto. str. o ~emu svedo~i i wegov termin œnarodna istorijska tradicijaŒ i zakqu~ci: œkoliko bi bilo pogre{no primiti narodnu tradiciju kao objektivnu sliku doga| aja.Œ6 Novakovi} je tako| e me| u prvima nazna~io nedostatke hronolo{kog nizawa epike. ali je izuzetno va`no istra`iti i procese pam}ewa doga| aja u tradiciji — œobradu. str. Sa izuzetnim `arom prou~avani su arhivi. dela starih pesnika i hroni~ara. œpo unutra{wem zrnu proizvoda. Novakovi}eva pa`wa usmeravala se i na izvore tradicije. Istorija i mit u epskim biografijama Poseban zamah utvr| ivawu istorijske zasnovanosti epskih portreta dala je pozitivisti~ka {kola. 46. œkoloritŒ stilizacije usmene ba{tine i wenu povezanost sa pisanim spomenicima kulture i kwi`evnosti. `itija. 5 6 . formirano u usmenom stvarala{tvu. bez obzira na imena. biografijama Rastka Nemawi}a i vladara iz svetorodne loze. mada se ne mo`e zanemariti ni nacionalni polet istra`ivawa sopstvene povesnice. bilo da im se osporavala vrednost zbog œneta~nostiŒ ili se te`ilo ka uspostavqawu analogija izme| u epskih junaka i podataka o znamenitim i zaboravqenim li~nostima.Œ7 S. Prilo`ak literarno-istorijskom prou~avawu srpskih narodnih pesama. fragmentarnost. Novakovi}. Obla~i}a Rada. Beograd. odredbe Du{anovog zakonika). U rekonstrukciji slo`enih odnosa ~iwenica i poezije zna~ajno re{ewe ponudio je Stojan Novakovi}.

. mozai~no. Wihova istra`ivawa osporila su usmeno preno{ena œznawaŒ o smrti posledweg vladara iz dinastije Nemawi}a. upravo su kosovski junaci ostali do danas jedna od najprivla~nijih oblasti nau~nih istra`ivawa. tako| e Jagi}ev prikaz studije M. okupqenim oko najzna~ajnijeg doga| aja iz pro{losti srpskog naroda. poslovicama nepokolebqivo su uticala na predstave o likovima i uspostavqen sistem wihovih poetskih biografija. {tampanu u Archiv. V. Kosovski junaci i doga|aji u narodnoj epici. 1882. izme| u studija o stilu narodne epike i najzastupqenijih internacionalnih motiva. pripovetkama. Mareti}. 229–235 i u V. br. Disproporciju izme| u istorije i usmene epike posebno je isticao oformqen lik Marka Kraqevi}a. str. iako su istorijske ~iwenice. Zagreb. Jagi}. svojevrsnu depersonalizaciju epike i poni{tavawe istorij8 I. 508–513. V. Suprotnu struju. Rad JAZU. VI. Nezavisno od novih saznawa. 370–376 i 385–389. 97. V. u epskim pesmama. mi{qewa uvre`ena u tradiciji. Dubrovnik. Dok se na jednoj strani tragalo za istorijskim prototipom svakog opevanog junaka. 1884. XVI. Motiv o careubistvu izdvojio je u tradiciji kao krvnika Vuka{ina Mrwav~evi}a. str. Archiv fur slawische Philologie. Zagreb 1948. sklopqene nakon pet vekova. domi{qanih tokom dva veka. do{li Ilarion Ruvarac i Qubomir Kova~evi}8. str. Prvi re~nik junaka zastupqenih u usmenom stvarala{tvu sastavio je Toma Mareti}. Pored razli~itih teorija o Markovoj popularnosti. Halanskog. Marko Kraljevi} u narodnim umotvorinama. Ä`no-slavànskie skazanià o Kralevi~e Marke v svàzi s proizvedeniàmi russkogo bálevogo åposa. 1889. u kojoj su prvi put na osnovu same pesni~ke gra| e izlo`eni elementi jednog epskg œ`itijaŒ. 1909. treba izdvojiti studiju Vatroslava Jagi}a9. Na{a narodna epika. 1894. I opet: kraq Vuka{in nije ubio cara Uro{a.10 Uostalom.SNE@ANA SAMARXIJA: PROU^AVAWE EPSKE BIOGRAFIJE U SRPSKOJ FOLKLORISTICI 285 Onovremenu polemi~ku strast. str. nezavisno jedan od drugog. 421–451. 1881. Ruvarac. Q. Berlin. Jagi}. Osnovne napomene o istorijskim pojedinostima povezane su sa podacima o varijantama iz najzna~ajnijih zbirki narodne poezije. pru`ale sasvim druga~iju sliku. razvijani su i druga~iji pristupi. predawima. Dve studentske rasprave. rasplamsala su posebno otkri}a do kojih su. 10 T. Nije zato slu~ajno {to su razli~ita tuma~ewa poku{avala da utvrde razloge zbog kojih je sudbina marginalnog hri{}anskog kraqa u sultanovoj slu`bi kontinuirano privla~ila motive i interesovawa balkanskih naroda. usmerenu na odnose izme| u istorije i poezije. Godi{wica Nikole ^upi}a. 9 V. 1884. Izabrani kra}i spisi. prevod {tampan u ~asopisu œSlovinacŒ. Kova~evi}. Zagreb. Dve decenije stariji bio je Mareti}ev rad tako| e posve}en epskim portretima. Novi Sad.

Beograd. Deteli}. Beograd. Kwi`evna istorija. Iako osniva~ kriti~ke {kole u srpskoj istoriografiji. a deo studija 11 N. IlarionRuvarac i narodna kwi`evnost. 1857. centralno mesto pripalo je epici. 1934–1939. M. Loma. 14 H. Z. Beograd. To se uo~ava i u wegovom izdvajawu œjuna~kih skaskiŒ. 2002. No. Utva zlatokrila. 1858. Suprotni tok analiza. protagonista i izvori{ta razvio se u srpskoj folkloristici s kraja XX veka. Delotvornost tradicije. zna~ewa i segmenata paganskih predstava u staroj srpskoj religiji. Beograd. Suvajxi}. 1992. Beograd.15 ^etiri godi{ta okupila su sve nau~ne autoritete. Ilarion Ruvarac je bio zagovornik mitolo{ke teorije pri izu~avawu narodnih epskih pesama. 15 Prilozi prou~avawu narodne poezije.^ajkanovi}. o `enidbi srpskog cara Stjepana itd. 1997. br. O srpskom vrhovnom bogu. ve} su im verovawa. A. 1884. br. str. 77–100. 118. Mitske elemente Ruvarac je posebno izdvajao u pesmama o Marku Kraqevi}. Beograd. Beograd. u decenijama zati{ja pokrenuti su Prilozi prou~avawu narodne poezije. . Beograd.Ruvarac. V: B. Kwi`evna kritika. Prakosovo. 7 i u Dve studentske rasprave. 2002. Motiv zabrawene vode u juna~koj tradiciji balkanskih Slovena. 293–305. I ^ajkanovi}u je epska poezija bila tek jedan od izvora pomo}u kojih je dosezao do tokova. Mit i religija u Srba. ~ija je osnova œprastari mitosŒ i u studijama o pojedinim epskim junacima. wenih segmenata. br. 35–45. Prilog k ispitivawu srpskih juna~kih pesama. Banovi} Strahiwi. 1885–1890. Rad JAZU.Karanovi}. œSedmicaŒ.Nodilo. Ipak. pesme. kombinovanom sa komparativnim istra`ivawima religije i kulture. prou~avaoci poput Natka Nodila11 nisu bili orijentisani ka pojedina~nim epskim biografijama. 1998.14 Prva polovina XX stole}a burno je bila ispresecana balkanskim ratnim okr{ajima. Beograd. 2007. br. od etnografske podloge ka tuma~ewima vi{ezna~nosti epske pesme. pri~a i govora narodnog. 1973. pripovetke i kratke govorne forme pru`ale argumentaciju pri rekonstrukciji starijeg religijskog sistema ili jednog od wegovih segmenata. 12 I. stradawima u Prvom i Drugom svetskom ratu.13 Posebno je wegova studija o srpskom vrhovnom bogu osvetqavala slo`enost procesa tokom kojih su se za odre| enu istorijsku li~nost mogli vezivati internacionalni motivi i elementi iz najdubqih slojeva tradicije. 6.12 Najzna~ajnije rezultate u tom pristupu. politi~kim borbama.286 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA ske komponente predstavqali su radovi u kojima je prednost data univerzalnoj snazi mitskog nasle| a. XXVII. str. Mitski prostor i epika. 1941. ostavio je Veselin ^ajkanovi}. 13 V. Dizdarevi}-Krwevi}. Bratsko-sestrinski incest izme|u hijerogamije i rodoskvrnog greha. Religija Srba i Hrvata na glavnoj osnovi pjesama. Zagreb. Beograd.

Gavrilovi}.SNE@ANA SAMARXIJA: PROU^AVAWE EPSKE BIOGRAFIJE U SRPSKOJ FOLKLORISTICI 287 postao je nezaobilazan za folkloristi~ka istra`ivawa. Medenica. Delo. Skopqe 1935. 1965. usko~ki. . Kraqevi}a Marka. Pregled srpske kwi`evnosti Pavla Popovi}a presudno je uticao na prou~avaoce i ~itaoce. u nabrajawu internacionalnih motiva i najop{tijem odnosu izme| u istorijskih ~iwenica i epske poezije. Samo je Andra Gavrilovi} zasebno obuhvatio istoriju narodne kwi`evnosti. Svojevrsne sinteze uo~avaju se u priru~nicima {kolske namene. Ciklus Marka Kraqevi}a i odjeci francusko-talijanske vite{ke kwi`evnosti. Popovi} izdvaja œ cikluseŒ: Nemawi}a. hajdu~ki. Premda su se Popovi}evi pogledi temeqili na Vukovim polazi{tima. 1931. Banovi} Strahiwa u krugu varijanata i tema o neveri `ene u narodnij epici. Samim modelima epske stilizacije mnogo su se intenzivnije bavili strani slavisti. R. mawe-vi{e srodnih tema. Gezeman. Znatno maweg uticaja imale su obimne studije. Bana{evi}. na primer. str. P. Gerhard Gezeman ispitivao i bitne poeti~ke zakonitosti epike19. kosovski. Beograd. nastalo na samom po~etku novog stole}a imalo je mnogo ve}i zna~aj za status usmenog stvarala{tva i izu~avawa epike. me| utim. Istovremeno. Popovi}. nametnuli su Popovi}eve stavove i veoma ih dugo odr`ali i u nau~nim razmi{qawima o usmenoj epici. Nikola Bana{evi} i Radosav Medenica. Beograd. razli~ito usmerene komparativne priloge ostavili su. Crnojevi}a. Brankovi}a. Studije o ju`noslovenskoj narodnoj epici. me| u kojima je. 1912. Beograd. po~ev od 1909.18 Dok je Bana{evi} poredio pevawe o Marku sa odjecima francuske i italijanske vite{ke kwi`evnosti. Me| u wima. Mada se usmena kwi`evnost izdvojila kao bitan ~inilac i prethodnih kwi`evnih istorija. tek se sa Popovi}evim Pregledom narodno stvarala{tvo u~vrstilo u vi| ewu nacionalnih literarnih epoha. posve}ene pojedinim pitawima. sa bibliografijom najzna~ajnijih radova ili bez we. a varijantama o junaku iz œmalene BawskeŒ pridru`ene su i obrade drugih. 2002. 17 Osim neistorijskog. 55–91 18 N. Na prvi pogled nepretencioznog naslova. na primer. 19 G. nema posebnih rasprava o kategoriji epskog junaka. mada se usmena epika i celokupna narodna kwi`evnost pojavquju kao tek jedan odeqak takvih publikacija. mnogobrojna izdawa ove kwige. oslobo| ewa Crne Gore i cilus oslobo| ewa Srbije. Pregled srpske kwi`evnosti. Na korpusu musli16 A. Beograd. Istorija srpske i hrvatske kwi`evnosti usmenoga postawa.16 ali je wegov pristup epici ostao u senci neznatno starijeg priru~nika. Svojevrsne. celokupan slo`en i dinami~an epski sistem ostao je za~auren u hronolo{kom rasporedu œdevet glavnih ciklusaŒ17. Medeni~in zahvat osvetlio je si`ejni sklop o neverstvu qube.

O slojevitosti Markovog lika v: N. Beograd. Kontinuirano su se.25 Od druge polovine XX veka prednost nad analizama pojedina~nih epskih biografija dobio je proces stvarawa. Kraqevi} Marko — istorija. R. pesma. osporavani i prihvatani na ju`noslovenskim prostorima. 1966. antologiji I. Schmaus. Istorija kotarskih uskoka. Stojan Jankovi} i usko~ka Dalmacija. Beograd. 1991. IV. Zmaj despot Vuk — mit. str. Ipak. Zlatkovi}. 100–138. Luki}a. . Srpskohrvatska narodna epika. Teoriju formule Milman Peri razvio je pore| ewem Homerovih epova sa aktualnim pevawem na terenu Sanxaka. odnos pojedin20 A. 1955. Desnica. 1985. Uostalom. u posledwim decenijama starog milenijuma doneli su dragocene rezultate na nivou poeti~kih istra`ivawa epike. 1994. I–II. Isti. me| utim. Kraqevi} Marko. kao i u nav. R. Beograd. Novi Sad. Zlatkovi}a i M. Godi{wica Nikole ^upi}a. Studije o krajinskoj epici. 1953. 1950–1951. najdu`e se u srpskoj folkloristici ose}ao uticaj Pavla Popovi}a. obuhvatno sagleda odre| ena epska biografija. predgovorom Antologiji epskih narodnih pesama. XXVII. istorija. 1987. Beograd. pre no {to }e uobli~iti prvu istoriju srpske narodne epike. Qubinkovi}. 1995.1907. ili su ostajala na nivou upro{}ene sinteze. Wiesbaden. J. Junaci kosovske legende. Sli~an pregled nalazi se i u: Q. na elemente stilizacije i pojedine folklorne modele. Zukovi}. Sarajevo. tako| e: V. 23 B. Beograd. ukazuju}i na udeo {ireg konteksta u izgradwi same tehnike. 21 V. Pe{ikan-Qu{tanovi}. 25 J. Dereti}. Novi Sad. Novi Sad. legenda. ostajali su usamqeni22. 1989. razigravala razmi{qawa o odnosu istorije i poezije.288 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA manskih peva~a Alojz [maus20 je najpotpunije analizirao epsku strukturu. Q. 1978. Zagreb. Danica. pri ~emu su najprivla~niji ostali {iroka Markova biografija i nedoku~i-vost wegove popularnosti24. ^e{}e su se istra`ivawa svodila na istoriografiju 23. I. 2. Usmena narodna hronika. Samarxi}. Jovan Dereti} se zadr`ao na fenomenu istorijske i poetske sudbine kraqa Marka Mrwav~evi}a. Epska biogradija Marka Kraqevi}a. Beograd.\uri}. 2006. Wegovi i Lordovi stavovi.21 Vi{e izdawa i veliki tira`i nametali su puteve tuma~ewima i poimawu epike i u nau~nim krugovima i u ~itala~koj javnosti. 22 M. ali i drugih usmenih rodova. Literarno istra`ivawe uzroka wegove slave i popularnosti u srpskom narodu. Beograd. Zagonetka Marka Kraqevi}a. mit. Poku{aji da se monografski. Narodni ep o Marku Kraqevi}u. Studien zu balkanischen Balladenmotiven. Stojkovi}. Zeitschrift fur Balkanologie. ~emu je doprineo Vojislav \uri}. 24 Prvu sintezu tih pretpostavki dao je S. Beograd. Die Fee entzweit die Bruder. II. Mihaq~i}. Ivan Sewanin u srpskohrvatskim usmenim pesmama. Kleut. 2002.

B. Raskovnik. Epika ustanka. u mawoj ili ve}oj meri osvetqavale su i stilizaciju epskih portreta27. Rad III kongresa Saveza folklorista Jugoslavije. Novi Sad. Beograd. tim pre {to su istorijski. N. 1992. 1937. Vukovi peva~i. Studije i ogledi. N. 1878. Isti. I–IV. Biograd. svetom knezu Lazaru. 1. stvaraoca. sv. 1964. legende o ro|ewu i smrti. komparativni i mitolo{ki pristupi bili usmeravani ka pojedina~nim junacima. Milo{evi}-\or| evi}. po~ev od V. Sa narastawem literature ~inilo se gotovo nesagledivo obuhvatawe dosada{wih rezultata. mitologije.SNE@ANA SAMARXIJA: PROU^AVAWE EPSKE BIOGRAFIJE U SRPSKOJ FOLKLORISTICI 289 ca i tradicije. Vukovi peva~i iz Crne Gore. Ubistvo vladara. 1979.g. 29 V.Zukovi}. Krsti}a i R. Bogi{i}a. a `anrovsko–tematske analize u pristupu N. Narodna umjetnost. Krsti}. Sibiwanin Janko. Pojedina~ni epski likovi osvetqavani su u preseku kroz œcikluseŒ Vukovih zbirki28 i u pore| ewima sa starijim zapisima. 47–54. 15–36 32 N. 31 M. Milo{evi}-\or| evi} otvorile su prostore za istra`ivawa strukture œneistorijskihŒ pesama32. Pe{i}. jul-avgust. 28 S. R. Orawe Marka Kraqevi}a. Qubinkovi}. Letopis Matice srpske. Koqevi}. M. Srpskohrvatska grani~arska epika. Kara| or| u). Zagreb. sklopqene na prelaV. Novi Sad. S. preko studija B. najvi{e primorskim zapisima. 1972.1962. Beograd. 1998.1967. 1981. Dragoceni zakqu~ci ukazivali su na udeo poeti~kih normi u oblikovawu motiva i likova31. Nekolike antologije. veza sa proznom gra| om i elementima epskog sistema. Pe{i}29. Cetiwe 1956. Koncentrisawe motiva oko odre| enih epskih imena i dinami-ka prepleta istorije. Beograd. 1974. i druge studije o repertoarima Vukovih peva~a. Q. Novi Sad. Anali Filolo{kog fakulteta. proze i poezije osvetqavali su se u zbornicima radova (o Novaku. Kilibarda. Stariji sloj pesama o uskocima. Na{a narodna epika i weni tvorci. 1971. VII. 1. Novi Sad. str. Nedi}. 30 J.Maticki. 1987–1988. Cetiwe-Beograd. Poezija i istorija u narodnoj kwi`evnosti. Beograd. @enidba ~oveka vilom. br. Na{ juna~ki ep. varijante i slu{alaca. iz ugla istori~ara i iz raznorodnih perspektiva folklorista. R. Pojedine epske biografije izdvajane su i pri ukazivawu na sprege izme| u epike i sredwovekovne srpske kwi`evnosti 30. Medenica. Beograd. 1958. 1975. Pored istra`ivawa Vladana Nedi}a26. Narodne pjesme u starijim. b. Marku. Beograd. Bogi{i}. Gubitnici starca Milije. Mati}. Beograd. 1974. Si`ei narodnih bajki u hrvatsko–srpskim epskim pjesmama. do najnovijih istra`ivawa. 1976. Beograd. Prilozi prou~avawu narodne poezije. IV. Zrewanin. Postanak i razvoj narodnih pesama o kosovskom boju. Beograd. Re| ep: Pri~a o boju kosovskom. Novi ogledi o na{em narodnom epu. 1988. Novi Sad. Na{ narodni ep i na{ stih. 26 27 . 1982. Zajedni~ka tematsko-si`ejna osnova srpskohrvatskih neistorijskih epskih pesama i prozne tradicije. Bo{kovi}–Stulli.

3. oduzeli bi samom epskom sistemu bitne tvora~ke impulse. na primer. Pojav ~uda i zakon reda u narodnoj knji`evnosti. Obimna studija ipak nije mogla uneti presudan preokret u tuma~ewe usmenog stvarala{tva. jer {irina i raznorodnost pristupa mogu ugroziti koherentnost tuma~ewa i pouzdanost zakqu~aka. Ozna~iv{i borbu kao primarnu kategoriju. Ka tipologiji epskih junaka Nakon dva veka istra`ivawa. usmeravao je podelu epike. nad`anrovske te`we. Zbornik za narodni `ivot i obi~aje Ju`nih Slavena. zanemarivawe arhai~nog kompleksa tradicije. smatrao nu`nim izradu monografija o velikim temama. Kosovska bitka u usmenoj poeziji. nagla{avaju}i da usmeno delo nije jednostavan odraz realnosti. 2005². Epske pesme o hajducima i uskocima. Beograd. pored sinteze dosada{wih prou~avawa. Suvajxi}. Poku{aji uspostavqawa dodatne tipologije ostajali su mahom usamqeni. Radosav Medenica je. Bakoti} je svoju klasifikaciju temeqio na ispoqavawu odnosa izme| u œ~udaŒ i œstvarnostiŒ. polaze}i od prikazanih doga| aja i dominantnih lica. a od izdvojenih tipova herojski i vite{ki svet bili su vezani za epsku poeziju. str. I Petar Bakoti} poku{ao je da sa~ini druga~iju sistematizaciju celokupne narodne kwi`evnost. 1.34 On je jo{ 1937. izdvojio osam svetova. S druge strane polifonija metodolo{kih polazi{ta nosi opasnosti druge vrste. aktivne komponente epskog sistema. 1937. Antologija narodnih pesama o Marku Kraqevi}u. XXXI. S.290 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA sku milenijuma33. 1996. Beograd. Upravo takve slabosti pokazala je klasifikacija Andre Gavrilovi}a. B. su`avawe epske biografije na jednu od wenih dimenzija bilo bi danas svakako anahrono. Vukov hronolo{ko-tematski princip. Zlatkovi}. tim pre {to je te{ko izdvojiti polazi{te koje obuhvata raznorodne. Zagreb. negirawe doticaja izme| u kultura. u~vr{}en Popovi}evim ciklusima. 34 P. 2001. Bakoti}. zapostavqawe veza usmene i pisane kwi`evnosti ili eliminacija istorijske dimenzije. Luki} i I. No. pribli`ile su te`i{te ispitivawa dinami~nim ~iniocima epskih biografija. iako je ovaj zaboravqeni istori~ar kwi`evnosti me| u prvima nazna~io va`an udeo `anrovskog sistema u stilizaciji si`ea. Te`i{te je ipak u Gavrilovi}evom pregledu epike bilo postavqeno na istori~nost svake poetske biografije. tim pre {to je klasifikacija bila zasnovana na razli~itim kriterijumima. ova podela se ipak zasnivala na odlikama usmenih vrsta. . sv. oko kojih se koncentri33 M. 1–66. usmerene na odre| ene tematske celine epike. 2003. Iako su izrazite op{tije. Petrovi}. Beograd.

str. Beograd. delawe junaka-spasioca. Polaze}i upravo od ovakvih osobenosti i po{tuju}i Vukovu trodelnu podelu. 37 V. @ivot epske pesme. Mitski prostor i epika. Beograd. 1997. mitske predstave. skaske i legende obra| ene œna epski na~inŒ37. str. Medenica. str. isti~u}i da se i pitawa stilskih odlika moraju uva`avati. Zbornik XII Kongresa jugoslovanskih folkloristov. izrazita je i istorijska komponenta epike. 1992. Klasifikacija epike po temama. 2002. Deli}. 1968. novele. Osim arhai~ne podloge38 i obiqa internacionalnih elemenata. nezavisno od imenovawa junaka. H. Studije iz srpske religije i folklora 1925–1942. pesme o po~etku srpske bune nastale u Srbiji i Crnoj Gori. M. II. Kwi`evna kritika. pored istorijskih i tematskih aspekata35. 34–45. u ~ijim korenima je prepoznavao komponente kulta predaka. 293–305. Kwi`evna istorija. nu`no pomera istra`iva~ko poqe ka kategoriji junaka. 27. O postanku i razvoju srpske narodne epske poezije. Dizdarevi}-Krwevi}. Beograd. Beograd. ukazuju nijanse u portretisawu junaka Prvog i Drugog kosovskog boja. Prilog pitanju klasifikacije i terminologije na{ih narodnih pesama. Beograd. na primer. Z. Beograd. ni taj gradivni ~inilac nije monolitan.SNE@ANA SAMARXIJA: PROU^AVAWE EPSKE BIOGRAFIJE U SRPSKOJ FOLKLORISTICI 291 {e ve}i broj varijanata. a time se. opoziciju vera/nevera. koja ~itavom sistemu daje lokalno-nacionalni pe~at. juna~ko dr`awe. Karanovi}. .36 Onako kako je svoja istra`ivawa usmerio ka rekonstrukciji stare srpske religije. Dok pesma-hronika nastaje neposredno nakon doga| aja i ispoqava tek mawe ili ve}e odstupawe od ~iwe35 R. Ljubljana. Sabrana dela. Veselin ^ajkanovi} je izveo i genezu epske poezije. jer stepen istori~nosti varira u odnosu na vremensko i prostorno udaqavawe peva~a/varijante od epicentra opevanog zbivawa. Poreklo epske formule i slovenskog toponima. 503–529. na primer. Deteli} — M. jer je obuhvatala: tu`balice. Bratsko-sestrinski incest izme|u hijerogamije i rodoskvrnog greha . Vido Latkovi} je istakao razlike izme| u hroni~arskih i motivskih modela. Celje. 2004. @enidba kraqa Vuka{ina u krugu varijanata. Srpskohrvatska juna~ka pesma. pri tom. Beograd — Novi Sad. 2006. str. Medenica je ukazivao i na dodatnu te{ko}u novih podela. teritorijalna neujedna~enost epske biografije Marka Kraqevi}a. Z. 2006. 36 M. istovremeno. Braun. 118. tragiku zapleta. bajke. Na to. Motiv zabrawene vode u juna~koj tradiciji balkanskih Slovena. M. 1998. Delotvornost tradicije. str. 1965. L. 38 M. Utva zlatokrila. posebno izdvaja pobedu nad opasnim protivnikom. Beli grad. Wegova tipologija isticala je arhai~ne slojeve i internacionalne komponente epskog sistema. 1994. Karanovi}. 71–108. Braun. Istovremeno. Ali. 347–351. ^ajkanovi}. aktiviraju i komponente na kojima po~iva epsko-eti~ki kodeks. Deteli}. Mandi}.

nav. 1974. 10. Dereti} . Bo{ko Suvajxi} je izveo svoju klasifikaciju V. O poku{ajima razvrstavawa likova u narodnoj epici. 2002.41 Granawe epike po regionalnom principu svakako je mogu}e. 45 A. str. pojedina~ne studije zahvatale su segmente fenomena epske biografije. 1985.45 Polaze}i od raznorodnih rezultata folklorista i teoreti~ara kwi`evnosti. motivske pesme se odlikuju uop{tenim. Zbornik Matice srpske za filologiju. Tek je na prelasku XX u XXI vek Jovan Dereti} 40 zapo~eo razmatrawa o modalitetima srpske epike. 16–17. slovenski i indoevropski koreni srpske epike. o ~emu svedo~i i studija Borisa Putilova42. jezik. 39 40 . 37. str. LXVIII–LXIX. Titograd. br. Nikolajevi~ Putilov. a sistem je samo upotpuwen grani~arskom epikom. Ni [mausova tipologija nije bila usmerena iskqu~ivo na kategoriju junaka. str 22–31. ^lanci iz kwi`evnosti. Prakosovo. ukazuju}i i na neke postupke individualizacije. Maticki. Srpska narodna epika. Srpskohrvatska grani~arska epika. Ime i `anr u narodnoj poeziji. Prezimena u narodnim epskim pesmama. œkonvencionalnim si`eom i tipiziranim li~ostimaŒ39. str. koja je i sama veoma kompleksan fenomen. Latkovi}. S druge strane. 144–155. Novi Sad. Beograd. 42 B. Kleut. Dimezilovu œtrofunkcionalnu ideologijuŒ teolo{kih i mitolo{kih predstava indoevropskih naroda predo~io je Aleksandar Loma. Pe{ikan-Qu{tanovi}. 103–123. Stanaja selo zapali. odmetni~ka ili hajdu~ka epika. ali bi se primenom ovog polazi{ta uve}ali problemi u pristupima ina~e slo`enog i slojevitog roda usmenog stvarala{tva. prime}uju}i da se uvre`ena razvrstavawa te{ko mogu izbe}i œzbog tradicije prou~avawa i zbog prirode samih pesamaŒ. Beograd. ve} su se akteri kraji{ke epike posmatrali samo kao segment osobene stilizacije.43 Novi milenijum je pokazao da kategorija junaka postaje posebno privla~na za prou~avawa usmene epike. 24–25 J. 1953. str. Juna~ki ep Crnogoraca. Tako je Sowa Petrovi} sabrala svu relevantnu literaturu u sintezi o poku{ajima razvrstavawa epskih likova44.292 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA nica. Prilozi za kwi`evnost. 2007. str. 2004. Folklor u Vojvodini. Loma. 2000. Ponu| eni tipovi su u osnovi preimenovali Vukova epska vremena (vite{ka ili feudalna epika. 219 41 V. 1994. Petrovi}. {to je potvrdilo da se kategoriji junaka i to epskih junaka mnogo vi{e prostora davalo u drugim nau~nim sredinama. Cetiwe. [mausa kao i M. 1998. Q. posebno primewuju}i ovu tipologiju pri tuma~ewu likova Milijinih pesama. Beograd. str. 44 S. oslobodila~ka epika). 279–285. Novi Sad. 91–103. istoriju i folklor. studiju A. Beograd. 43 M.

izdvajawe porodi~nih odnosa i status na dru{tvenoj lestvici. jer se u fiktivni svet junaka stilizovano projektuju porodi~ne i dru{tvene realije. Taj kodeks tako| e ima univerzalnu dimenziju (npr. folklora. demonska. kr~marica Mara. Epski razvijeno opisivawe fizi~kog izgleda po~iva na zakonima formulativnosti. viteza. Gavran ili Kostre{ haramba{a. odanost vladaru. a time i bitnu emotivnu anga`ovanost stvaraoca i publike. protopop Nedeqko. koji pokre}e skup zna~ewa. apolonska. u osobenosti epskog junaka ukqu~uju se: lokalizacija radwe. odoru i epske atribute. heroja. Me| utim.SNE@ANA SAMARXIJA: PROU^AVAWE EPSKE BIOGRAFIJE U SRPSKOJ FOLKLORISTICI 293 junaka. si`e i `anr. nacionalne i civilizacijske ba{tine. Najop{tije komponente epskog portreta usagla{ene su i na osnovu suprotstavqawa sfera svojeg i tu| eg sveta. 2005. zoomorfna. car Nemawa ili Lazar. Osim prepoznatqivog izgleda. Junaci i maske. solarna. androgina. dijete Grujica. te se opozicija pozitivno : negativno uspostavqa kao po{tovawe : kr{ewe propisanih normi pona{awa. otkrivaju veliki broj zajedni~kih. Jak{a : bra}a Jak{i}i ili Jug : Jugovi}i. uva`avawe roditeqa). opis mo`e imati i si`ejni potencijal (npr. formiranih u istoj tradiciji ili razli~itim nacionalnim okvirima. . strukture umetni~kog teksta itd) razlikuju se ve} na nivou nomenklature. kroz vekove usmenog preno{ewa. ali i lokalne nijanse (od oslovqavawa do obredno-obi~ajnih normi). Suvajxi}. jer i sama granica poseduje jednostavan si`ejno-semanti~ki potencijal. Stilizacija je zasnovana i na elementarnom na~elu binarne logike. epsko ime postajalo je i samo svojevrstan signal. Novak kova~. pore| ewa epskih biografija. a vi{estruko se ukqu~uje u semanti~ki potencijal pojedina~nog imenovawa (Reqa od Pazara. lepota Grujice Novakovi}a ¢ preru{avawe junaka u devojku). Janko od Kotara. Beograd. la`na. stas.46 4. Lik u strukturi epske pesme Portreti epskih junaka. Skupina tih elemenata je u sadejstvu i sa nomenklaturom likova. œKosturŒ konstrukcije epske biografije sastoji se od prepoznatqive hijerarhije me| uqudskih odnosa. op{tih i univerzalnih ~inilaca. izdvojeni pojedina~no ili posmatrani u {irem kontekstu (`anra. Segmenti epske biografije 46 B. zasnivaju}i je na univerzalnim binarnim opozicijama kulture i kanonskim parametarima kakvi su funkcija. Tipovi su ozna~i pojmom œmaskeŒ: vladara. U mre`i motiva i narativnih modela. kraq Vuka{in. Ali. bra~na vernost. neimar Rade). mada se zasniva na hiperbolizaciji koja zahvata lik.

a u skladu sa tipskom podlogom na kojoj po~iva epski portret. Narodna umjetnost. Beograd. kao i primena aktancijalnih sistema A.294 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA veoma su pribli`eni slojevima celokupne tradicije. Bo{kovi}-Stulli. Zagreb. 241 M. 1. 1977. Si`ei narodnih bajki u hrvatsko-srpskim epskim pjesmama. str. zatim. 47 48 . M. epsko ime se œpuniŒ odre| enim sadr`ajima. koje E. temperamentom. ve} i sadejstva tipskih odrednica sa postupcima individualizacije. Zajedni~ka tematsko-si`ejna osnova srpskohrvatskih neistorijskih epskih pesama i prozne tradicije. od ritualne komponente. N. Meletinski. Beograd. Kada se u prvi plan postave stabilni elementi epskih konstrukcija. Epika i drama. Milo{evi}-\or| evi}. Za tipologiju epskih likova na osnovu radwe i delokruga ~ini se da je ipak pogodnije polazi{te Propov morfolo{ki model. 15–36. Beograd. Beograd. Samim tim. karakternim osobinama. Najpre. mawe–vi{e uslovqenih si`ejnim sklopom ili fabularnim modelom. za razliku od sintagmatskih struktura mita i 47 bajke .48 I. Ipak. mitolo{kih i religijskih predstava do istorijskih ~iwenica propu{tenih kroz poeti~ke zakonitosti epike. 1962. mno{tvo internacionalnih motiva uobli~eno je i prema zakonitostima bajke i u skladu sa epskim spevavawem. M. isti si`ejni sklop u centar zbivawa postavqa razli~ito imenovane junake. Stanisavljevi}. epski junak nije jednodimenzionalan. Surio izdvaja kao œspecifi~no delovawe lica u situacijiŒ. Sa ovakvim pristupima povezane su Gremasove analize narativnih struktura i aktancijalnih modela. gotovo su paradoksalne dve ~iwenice. Ibersfeld na œaktereŒ.g. ve} uo~ene izme| u epske pesme i dramskog teksta. emocijama. oni pokazuju ponavqawe izvesnih funkcija. Moderna teorija drame.49 Ve}i stepen formulativnosti u epskim zakonitostima pokazuju fabule ~ija se osnova zasniva E. jer je za epsku identifikaciju bitno i ko se ukqu~uje u radwu i zbog ~ega to ~ini i na kakav na~in ostvaruje ciq. Poetika mita. Te se radwe vezuju za likove nezavisno od imenovawa. S druge strane. Raznovrsnim umetni~kim sredstvima formiraju se u svakoj varijanti i u kompleksu tradicije izrazite fizionomije junaka i oni se upravo po tome razlikuju — me| usobno i od likova iz ~itavog folklornog fonda. Treba ipak napomenuti rezultate istra`ivawa œdramatur{kih funkcijaŒ. procewuje i neprekidno œproveravaŒ. uz nagla{avawe osobenosti po kojima se epske narodne pesme razlikuju od `anrovskog mehanizma usmene bajke. b. œulogeŒ i œradweŒ u dramskom tekstu i pozori{noj predstavi. ispoqava se u konfliktnim situacijama. V: M. str. Sklapawe biografije oko samog imena i epsko portretisawe rezultati su pro`imawa ne samo mitsko-istorijskih ~inilaca. On se razvija. Zbog ove osobitosti ~ini se da je nemogu}e Propov morfolo{ki model primeniti na odlike epske pesme. Mio~inovi}. 49 Ovom prilikom ne}e biti podrobnije razmotrene izvesne analogije. 1971.

incest. Pojavqivawe savetodavca i pomo}nika nije neophodno. Zanimqivo je da `rtvu.SNE@ANA SAMARXIJA: PROU^AVAWE EPSKE BIOGRAFIJE U SRPSKOJ FOLKLORISTICI 295 na etnografskom jezgru (obredi inicijacije: `enidba. dvoboj. a zastupqenost kolektivnih likova uslovqena je primarnim fabularnim modelom i imenovawem glav- . najbitniji za postupke glorifikacije. Ta se veza mo`e pratiti i na op{tijem tematskom planu (bojevi : dvoboji. Psiholo{ka produbqenost i emotivna dimenzija ~ini ih reqefnim. preru{avawe itd). zasede u gori. Pojavqivawe grupe ~esto je poduprto hiperbolom i tipskim brojevima (1. poglavara. odlikuje stati~nost. Podvig. ali se neretko dodiruju sa skupinom formula i arhai~nih modela. No. otmica `ene. zmajeborstvo. snovi| ewa. obrazuje se delokrug kolektivnih likova. da bi. Inicijalni segmenti prikazuju protivnika u dominantnoj poziciji. ve} se ova dva delokruga aktiviraju u zavisnosti od primarnog si`ejnog obrasca. Savetodavac se u nekim slu~ajevima povezuje sa ulogom glasnika ili se ulogom glasnika elimini{e savetovawe glavnog junaka. smrt. Postojanost niza funkcija neminovno ukazuje i na stabilnost odre| enih delokruga. Priroda oba delokruga podrazumeva aktivne i dinami~ke likove. ostvaruje se u epsko-eti~koj ravni i zahteva osnovne protagoniste: glavnog junaka i protivnika –neprijateqa. iako su ~e{}e podudarnosti u pojedinostima (gavran–glasono{a.000 ratnika). u zaplet. Na samoj periferiji epskog platna. dru`ine. razvojem doga| aja. latentni ili redukovan sistem tabu–propisa). zadruge. opsada grada). 12. Epski sukob mora biti motivisan. kao i lik u ulozi vladara. U sistemu motivacije konflikta zna~ajno mesto mo`e zadobiti i delokrug `rtve. stare{ine — porodice. te se zato wegovi obrisi te`e raspoznaju. Vezivni delokrug se u narativnu konstrukciji ukqu~uje na odre| enim ta~kama radwe. dr`ave. a u dosezawu do slave va`nu ulogu ima figura vladara. Kod darovitih peva~a portretisawe glavnog junaka i wegovog neprijateqa prevazilazi jednostavnu crno–belu tehniku.000 svatova. Epske pesme sa nagla{enom hroni~arskom komponentom izgra| uju osoben sintagmati~ki lanac. {to je svojevrsna protivte`a dinami~nom impulsu koji upravo ova dva delokruga daju epskom pripovedawu (vladar poziva u rat ili u svatove. tj. posebno u odnosu na tipizirane likove folklornog fonda. takav status zadobio glavni junak. sukob srodnika. peripetiju ili kulminaciju. oteta sestra/`ena ili zarobqeni pobratim pokre}u epski sukob). ~ete. u epskoj stilizaciji nomenklatura podrazumeva delokrug. za razliku od bajke u kojoj delokrug mahom aktivira nomenklaturu junaka. kao svojevrsni dekorativni ~lan epskog prikazivawa. klikovawe vile.

SNP.296 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA nog protagoniste. Doj~in : Arapin + pobratim Petar. Epska ponavqawa tako| e uti~u na zastupqenost vi{e aktera u istom delokrugu. od kojih jedan pripada neprijateqskom taboru. ali i epski sistem obiluje primerima u kojima jedan lik obuhvata dva delokruga (npr. J. ve} i dinami~nu prirodu epskog delokruga. nevesta je i potencijalna `rtva otmi~ara i glavni junak u jednoj od realizacija delije–devojke. aktivirawe i udeo kolektivnih likova u radwi potvr| uju ne samo stabilnost. str. U takvim procesima koji zahvataju podelu uloga. Neizvr{ive prepreke koje tazbina postavqa pred mlado`ewine svatove. ali zadaci mogu biti podeqeni najvi| enijim zvanicama. Najjasniji tip predstavqa delokrug koji ta~no odgovara liku. III br. dok se ~esto sklop ostalih delokruga gradi duplirawem i triplirawem likova. Izuzetno su zna~ajni za epiku i primeri udvajawa istog delokruga. Prop. Mada skupina poprima one osobine koje su svojstvene liku wihovog vo| e. jer je junak primoran da se suo~i sa dva protivnika. Strahiwi} : Alija + tazbina. Doga| a se da upravo grupa postane najaktivniji nosilac akcije i podviga (poput œsirotiwe rajeŒ u pokretawu. Tada ne dolazi do destabilizacije delokruga glavnog junaka. 86–94. 1982. Stati~nost tog delokruga prelama se i pri portretisawu glavnog junaka. Opozicija svoje/tu| e se na osoben na~in {iri moralnim kategorijama. Po50 V. Tako| e se i u epici uo~ava ukqu~ivawe vi{e likova u jedan. savladava jedan junak. Vuk. Morfologija bajke. na primer. . Kada postupak zahvati funkcije neprijateqa. ina~e izuzetno bitna za epski sistem. gavranovi donose izve{taj sa Kosova = rawenik donosi izve{taj sa Kosova). tako {to npr. Beograd. 72). Izvesna fluidnost bazi~nog delokruga ogleda se i u epskoj strukturi kroz odnos izme| u funkcija i vr{ioca radwe. Bajo Pivqanin : beg Qubovi} + Wego{evi} Mato itd). isti delokrug50. tako {to se razvojem radwe isti~e neopravdanost poverewa prema izdajniku. Takvo umno`avawe je retko pri portretisawu glavnog junaka. glavni junak delimi~no preuzima i komponente delokruga `rtve. zamahu i snazi Prvog srpskog ustanka). jer se povezuje sa glorifikacijom glavnog junaka i detronizacijom antijunaka. savet ili izve{taj saop{tavaju razli~ito imenovani junaci (Jerina savetuje \ur| a = majka savetuje \ur| a. Mom~ilo : Vuka{in + Vidosava. a drugi oli~ava izdaju iz sopstvenih redova (Lazar : Murat + Vuk Brankovi}. jer se drugim sredstvima i epizodama centralna figura zato~nika jasno razlikuje od ostalih (`enidba Du{anova : `enidba \ur| a Smederevca). potencira se eti~ka dimenzija konflikta.

vojvoda Kajica : œtri srpske vojvodeŒ — Kati} Janko. . na primer. vitez-vazal. hitri neimari. knez Ivan Kne`evi}. epska epoha nije toliko presudna. Mada je wihovo prisustvo u delokrugu protivnika izrazito u pesmama œstarijihŒ vremena (vila. stari iguman. ^ak i upotreba istog epiteta u konstrukciji nomenklature. bilo da on boravi izvan svoga doma. uskok i ustanik. Oni se odlikuju ve}im stepenom tipiziranosti. ^upi} Stojan. I delokrug protivnika je slabije uslovqen epskom œperiodizacijomŒ. knez Lazar : knez Aleksa Nenadovi}. budimski kraq). gospodski svatovi. Vujica. Epizodni likovi u epskom sistemu su. odnosno od sredine u kojoj se izvodi usmena varijanta. Nosioci podviga ozna~avaju se i jasno prepoznaju kao: vitez. fantasti~ni pomo}nici i glasnici obuhva}eni su tipskim delokrugom. potvr| uje udeo primarnog imenovawa u identifikaciji epskog junaka (vojvoda Mom~ilo. barjaktar Orlovi} Pavle : Mili} barjaktar). za imenovawe savetodavca. pomo}nika pa i kolektivnih junaka. da bi se u pesmama o oslobo| ewu Srbije delokrug vladara-stare{ine maksimalno modifikovao i saobrazio ulozi ustani~kog vo`da. Sredwa epska vremena ovaj delokrug znatno re| e aktiviraju. a karakterizacija varira u zavisnosti od semanti~kog potencijala li~nog imena (car Nemawa. hajduk. koje podrazumevaju porodi~ne odnose i dru{tveni status glavnih i sporednih protagonista. bazi~ni delokrug dopuwava se u epici op{tim odrednicama. Neprijateqsku stranu dosledno predstavqaju Latini. Na sli~an na~in i sekundarna nomenklatura u delokrugu glavnog junaka zavisi od epske epohe. zapravo. sultan. S druge strane. car Stjepan. | a~e samou~e. Delokrug vladara. Opevane borbe za oslobo| ewe Crne Gore izrazitije razvijaju delokrug stare{ine porodice–bratstva. zaustavqeni na nivou sekundarnog delokruga (verni sluga.SNE@ANA SAMARXIJA: PROU^AVAWE EPSKE BIOGRAFIJE U SRPSKOJ FOLKLORISTICI 297 nekad se ~ak nagla{ava odsustvo glavnog junaka. car Lazar. nezavisno od hronolo{ke deobe epike. bolest ili san). quti oklopnici itd). ali se kao autoritet pojavquje haramba{a hajdu~ke ili usko~ke ~ete. zmaj). bi}a sa nagla{enom fantasti~nom komponentom. izrazit je za œstarijaŒ juna~ka vremena. Turci i Arapi ili. ili se aktiviraju odgovaraju}e formule (npr. Istovremeno i stabilan i dinami~an. a wihovo pojavqivawe (o~ekivano delawe i prepoznavawe) uslovqeno je tako| e semanti~kim poqem oformqenim oko imena glavnog aktera. jo{ op{tije. stara majka. tim pre {to se izdajstvo univerzalno vezuje za krvne i duhovne srodnike. vojvoda Prijezda. Ve} na tom medijalnom nivou uo~ava se zna~aj Vukove klasifikacije po epskim epohama.

br. dok pojedina imena blede kada se za wih ugasi interesovawe kolektiva. Margita devojka + Rajko vojvoda < vladari i vitezovi iz pre| a{weg doba. U sredi{tu radwe nisu likovi koji vode dijalog. Ali. SNP. Brojni su i raznoliki razlozi zbog kojih se pojedini likovi modifikuju. o ~emu svedo~i. individualizacija epskih likova uvek po~iva na tipskim crtama. religije. okolnostima improvizacije i zahtevima slu{alaca. IV. istorije i poezije. Imenovawe u epici ima primarni zna~aj za kategoriju junaka. ve} se predmet razgovora usmerava na glavnog junaka ili katalog likova (ri{}anska gospoda + Sveti Sava < car Nemawa. Najplasti~nije je. Kulinova kada + gavranovi < srpski i turski junaci u boju na Mi{aru). postojanost modela zmajeborca. odnosno megdana protiv Arapina. Studija je deo obimnijeg rada. knegiwa Milica + Vladeta vojvoda < kosovski ratnici. a takav sklop naizgled relativizuje delokrug glavnog junaka. Do koje mere okvirna scena nije presudna za sistem funkcija i delokruga potvr| uje zaboravqawe inicijalnog razgovora u finalnoj poziciji (Dijoba Jak{i}a. ukqu~enog u program nau~no-istra`iva~kog projekta Srpsko usmeno stvarala{tvo. br. {to se ogleda u modelu razgovora izme| u cara i zarobqenog junaka. pa i opho| ewem prema neprijatequ. 98. Scena razgovora ~esto uokvirava retrospektivu. to su ve} posebna pitawa. drugi slave. Kada dijalog dobije izrazitiji si`ejni potencijal. tada je uspostavqen i sistem delokruga. Trodelna konstrukcija sastavni je ~lan tradicionalnog i internacionalnog fonda. Ti okviri se tokom vremena popuwavaju novim epskim imenima. a naporedo sa li~nim imenom aktiviraju se sekundarni i bazi~ni delokrug. I uslovna tipologija i epski lik dodatno su povezani sa talentom stvaraoca.298 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA Ozna~avawe `rtve je tako| e mawe zavisno od epohe. predstavnicima duhovne i svetovne vlasti. u kojima se sabiraju razli~iti elementi mitologije. No. Vuk. a svako pojedina~no oblikovawe pokre}e razli~ite postupke individualizacije i zavisi od niza ~inilaca usmene komunikacije. Vuk. Reqefnost se posti`e prikazivawem wegovih postupaka i odnosa sa ostalim ~lanovima porodice. 26). u svim epskim vremenima. na primer. Osobenost tehnike epskog spevavawa ogleda se i u svojevrsnom tipu prstenaste kompozicije. svakako. pri Institutu za kwi`evnost i umetnost u Beogradu. Boj na ^oke{ini. neki postaju i ostaju omra`eni ili se zaboravqaju. II. . ~iji se odgovori kriju u {irem dru{tvenom i kulturno–istorijskom kontekstu ili su ve~ite zagonetke u tradiciji svakog naroda. Sekundarni i bazi~ni delokrug su svojevrsni oslonci epskih portreta. predstavqen portret glavnog junaka. etike. SNP.

Sewanin Ivo. Meho Orugxi} Vuka{in : Marko Maksimija : Stefan Qutica Bogdan : sestra Dmitar : Bogdan Vuka{in : Uro{ Doj~in : Petar Mom~ilo : Vidosava protivnik (svoje) otac majka sestra brat kum pobratim quba . sinovica…. Janko od Kotara Kara| or| e vojvoda Mom~ilo Milo{ Obili}. Bajazit Jug Bogdan. Lazar. Nemawa. Marko Kraqevi} Grujica Novakovi}. \ur| e Senkovi} Starina Novak. aga od Ribnika. Bala~ko vojvoda. Vladislav. Stojan ^upi} tipsko ime/kompenzacija li~nog imena (sestra…. Stjepan. mali Radojica Stojan Jankovi}. quba…) protivnik (tu| e) Latini Turci Arapi tazbina vila zmaj personalizovan (Ravijojla. Todor od Zadra Milo{ Pocerac. Mandolina) (zmaj od Jastrebca) Vlah Alija. Matija{ Murat.SNE@ANA SAMARXIJA: PROU^AVAWE EPSKE BIOGRAFIJE U SRPSKOJ FOLKLORISTICI 299 BAZI^NI DELOKRUG SEKUNDARNI DELOKRUG tipska svojstva car kraq vladar-stare{ina sultan otac haramba{a vo`d vitez-heroj vitez-vazal hajduk glavni junak uskok ustanik `ena/devojka (EPSKA) NOMENKLATURA (nomen proprium) — ime ¢ individualizacija. Mijat Tomi}. moskovski Vuka{in.

neimar. kalu| er ptica (soko. ~obani… raja (EPSKA) NOMENKLATURA (nomen proprium) — ime ¢ individualizacija. xelati. svetac) ptica devojka `ena vladar otac pobratim robqe narod vojska svatovi gospoda sluge ~eta robqe zato~enici neimari.300 BAZI^NI DELOKRUG SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA SEKUNDARNI DELOKRUG tipska svojstva kow pas pobratim devojka/nevesta kr~marica vila vi{a sila berberin. gavran `rtva kolektivni likovi . nevesta quba starac. sve{tenik pobratim rawenik ~obanin kr~marica vila vi{a sila (Bog. Jawa savetodavac /glasnik/ ü soko. pomo}nik Jevrosima Jerina Mitar Jak{i} Orlovi} Pavle Mara. berberi. an| eo. orao) majka devojka.

the comparative approach. separation of thematic-motif circles of poems. the counsellor. but interpretation was variously conceived (systematization. variants. Next. the messenger. from Vuk Karad`i}’s classification of the heroic poems and his comments on certain texts. . In addition to studies on the popularity of the most famous epic heroes. distinguishing them by the function of each character as: the sphere of the main hero. the relation between history and epic has also been elucidated in scholarly work of the 19th and 20th centuries.SNE@ANA SAMARXIJA: PROU^AVAWE EPSKE BIOGRAFIJE U SRPSKOJ FOLKLORISTICI 301 Sne`ana Samard`ija (Belgrade) Examining epic biography in Serbian folklore studies Summary This article first reviews the research so far.). helpers and collective heroes. A three-level construction of the sphere of action (the basic and secondary spheres and primary nomenclature) is explained. elements of character typology are given. the ruler-chief. the opponent-enemy. reconstruction of archaic layers of folklore. based on the various processes and morphological elements characteristic of epic style. the victim. separation of the cycles. etc.

.

Navode}i istorijska svedo~anstva iz pro{losti. pomene i zapise najstarije epske poezije kod Srba. kao sistema œnadetni~kog karaktera. ili danas pripadaju odre| enoj nacionalnoj zaT. Kqu~ne re~i: epska pesma. p. svi istra`iva~i po pravilu navode gra| u koja teritorijalno pokriva celovit prostor Balkanskog poluostrva. 1 . koje su uslovqene zajedni~kim istorijskim razvojem i naj{irim sociokulturnim kontekstom. Jedino se unutar ju`noslovenskih i balkanskih okvira. Eposãt vãv folklornata kultura na slavànskite i balkanskite narodi.BO[KO SUVAJXI]: USMENO PEVAWE O HAJDUCIMA U JU@NOSLOVENSKOM KONTEKSTU ISBN 978-86-7179-057-4. (303–314) UDK 821. nacionalnom i kulturnom planu. mo`e ostvariti sveobuhvatan uvid u problematiku epskog pevawa o hajducima i uskocima. Hrvata. 1995.09–13:398 Bo{ko Suvajxi} (Beograd) USMENO PEVAWE O HAJDUCIMA U JU@NOSLOVENSKOM KONTEKSTU Usmeno pevawe o hajducima na Balkanu pokazuje niz srodnih odlika. nacionalnom i kulturnom planu.163. Jedino sa pogledom na ju`noslovensku epsku poeziju kao na jedinstveni sistem koji je ukqu~en u folklorne sisteme Balkana. Sofià. œÄ`noslavànskiàt geroi~en epos — most ili granicaŒ. a ne samo teritorije koje su pripadale. u: Epos-etnos-etos. mo`e se ostvariti sveobuhvatan uvid u problematiku. ju`noslovenski kontekst Uva`avaju}i nacionalnu specifi~nost i samostalni istorijski razvoj svakog balkanskog naroda. uz po{tovawe specifi~nosti svakog naroda na istorijskom. strukturno i regionalno izu~avawe zahteva i odgovaraju}u metodologijuŒ1. uz po{tovawe specifi~nosti svakog naroda na istorijskom. Bugara ili Makedonaca. ne samo da nije izli{na. Kmetova. (2008). 29. Sli~nosti i razlike najboqe se daju uo~iti komparativnim pogledom na op{te teme i zajedni~ke junake. ve} je i vi{estruko korisna u sagledavawu istorije i poetike usmene epske poezije. hajduci. upotreba pojmova balkanska i ju`noslovenska folklorna zajednica. ~ije genetsko. Ilustrativan je u tom smislu epski `ivot hajdu~ke dru`ine Starine Novaka u ju`noslovenskom i balkanskom kontekstu.

Posebna izdawa. Vladan Nedi}. Vl. 1984. N. 198–9. kao i srpske. Sve ovo. Besonov je pak u vukovskom stilu izdvojio hajdu~ku 2 V. u: Usmena knji`evnost. œPrilog Jagi}evoj raspravi O gra|i za slovinsku narodnu poeziju. Sofià. izd. koje su u nauci ~esto bile predmet komparativnih prou~avawa3. Putilov. Narodno stvarala{tvo (Folklor). naravno. Zagreb 1876. 25. sv. Srpska kwi`evnost u kwi`evnoj kritici. biti najvi{e srpskih pjesama koje su pobugareneŒ4. Narodna kwi`evnost. Studija iz uporedne istorije slovenskih kwi`evnosti. Gra|a za historiju slovinske narodne poezije. . 26. Miroslav Panti}. Bo{kovi}-Stulli. 1959. 93–108. Vido Latkovi}. sv. Ju`noslovenski. 46–7. Beograd 1964. Ivanov. œJugoslovenska kwi`evnost i usmena narodna kwi`evnost od XV do XVIII vekaŒ. Pre{tampano iz XXXVII nj. Vid. Pa i samo pojmovno odre| ewe nacije i nacionalne pripadnosti u pro{losti je bilo znatno druga~ije nego danas.Œ — M. tvrde}i da Bugari imaju sopstvenu juna~ku epiku5. ukqu~iv{i i bugarsku.304 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA jednici2. prir. imenima junaka. œTragovi narodnog pevawa u XVI vekuŒ. Kravcov. Vladan Nedi}. Milo{evi}-\or| evi}. u: Narodna kwi`evnost. Borivoje Marinkovi}. Andra Gavrilovi}. 314. ne iskqu~uje mogu}nosti pozajmica i uzajamnih preuzimawa. jo{ su bli`e jedne drugima naro~itim srodnostima. 1971. Ljubi}. prir. SKA. Rad JAZU 40. Prosveta. 23. 43–46. Usmena knji`evnost u sklopu povijesti hrvatske knji`evnosti. i dr. i dr. Anton Balotå. 1958. Sbornik zapadno-bolgarskihã pesenã. O uporedno-istorijskom prou~avawu ruske i ju`noslovenske epike. 1972. Dinekov. œPomeni i zapisiŒ. 2. gledane u cjelini. kw. 273. 1877. prir. Beograd. Zagreb. P. CXV. koja znatno olak{ava preuzimawa i u sferi stiha. Rada JAZU. Srpskohrvatska narodna pesma u poqskoj kwi`evnosti.Historijska svjedo~anstva o pjevanju i pjesni{tvu slovinskih naroda. 69. LV. kw. u: R. 36. 179–185. 1899. Narodno stvarala{tvo (Folklor). i me| u tima }e. 159. kw. Srpska kwi`evnost u kwi`evnoj kritici. 30. Beograd. Kre{imir Georgijevi}. I. 5 Vl. Glas Srpske kraqevske akademije. VI. O srpskoj narodnoj poeziji. Ka~anovskiè. usko su me| u sobom povezane. Jagi}. Predislovie. 1972. Be~. pojedinim oblicima odnosno vrstama usmene kwi`evnosti — nego i srodno{}u jezika. januar 1968. U napomeni o bugarskim narodnim pesmama Vuk Karaxi} je prvi izneo stav da œBugari imaju i juna~kih pjesama koje se pjevaju uz gusle. 4 Dodatak k sanktpeterburgskim sravniteqnim rje~nicima sviju jezika i narje~ja s osobitim ogledima bugarskog jezika. 1–2. u: Narodna kwi`evnost. Filosofski i filolo{ki spisi. 1959. metrike i sl. 1822. po svoj prilici. izd. Ovde prema: Vuk Karaxi}. B. Nada Milo{evi} -\or| evi}. drugi razred. 3–4. I. 438. juli-oktobar 1962. N. P. Ka~anovski se odlu~no usprotivio ovakvoj konstataciji. Bãlgarski folklor. Beograd. Beograd. È. S. Sofià. Beograd. i: N. œIstori~eskie isto~niki (XII–XIV vv. 2. Na svim svojim granicama one se mnogostruko povezuju i s onima susjednih im naroda. ne samo prete`no po motivima. srpskohrvatski i srpski epos. 1936.) o drevnosti i proisho`denii ä`noslavànskoè åpi~eskoj pesniŒ. 3 Potreba komparativnog prou~avawa veza izme| u usmenih kwi`evnosti balkanskih i ju`noslovenskih naroda ve} je odavno istaknuta u nauci: œUsmene kwi`evnosti balkanskih naroda. Sankt-Peterburgã 1882. Pe{i}. œO peva~ima srpskohrvatskih narodnih epskih pesama do kraja XVIII vekaŒ. ne samo balkanskih. Romanoslavica II. Ju`noslavenske usmene kwi`evnosti. Bãlgarskite narodni pesni.

1971.. Slavejkov (1904) o bugarskim hajdu~kim pesmama govori u vezi sa wihovom politi~kom anga`ovano{}u u formirawu nacije i nacionalne ideologije7. N.. œHaèdutstvoto i pesniŒ.. Marin DrinovŒ. 1959. Bugarskom hajdu~kom poezijom iz aspekta prou~avawa `anrovskog sistema bugarske usmene tradicije13 me| u prvima se bavio Jordan Ivanov14. Dinekov. B. váp.. 12 B. V ogledaloto na narodnite pesni. Benov10. Sofià. Osinin9. P. 1968. Akademi~no izdatelstvo œProf. vo vzaimnomã otno{enii. D. œHajdutstvoto v bãlgarskite zemi prez XV–XVIII vekŒ. œTemata za gre{nià haèdutin v bãlgarskoto narodno pesenno tvor~estvoŒ. Poetikom bugarske hajdu~ke poezije u studiji o gre{nom hajduku ozbiqnije se pozabavila Radost Ivanova16. S. A. Bãlgarskata haèdu{ka epika. S. 10 Benov. Ot folklor kãm literatura. v: O~erci po bãlgarskià folklor I. M. Ni~ev. Arnaudov. Sofià 1999.. kn. v: Izsledvanià v ~est na akademik Mihail Arnaudov. Radost Ivanova. S. 16 R. v: Bãlgarskoto narodno tvor~estvo. Arnaudov relativizuje va`nost istorijskih ~iwenica u strukturirawu poeti~kog sistema bugarske epske poezije8. 60–66.. S. u: Bolgarskie pesni iz sbornikov Ä. Osinin. S. t. . Bãlgarska akademià na naukite-Institut za folklor. Venelina. 9 Osinin. 13. D. Baladni motivi v narodnata poezià.. œHajdu{kite narodni pesni v razvitieto na bãlgarskata literaturaŒ. Bezsonov. 21 i 22. I. 1967. @ivkov je pesme o hajduk-Veqku i Inxetu vojvodi posmatrao u svetlu poetske tradicije bugarske 6 P. 1973. kniga LXI. 223–241. v: D. 1970. Todor Iv.. 1961.. O~erci i legendi za voèvodi i haèduti. Iv. 2. 15–72. Sofià. kn. ur. 52. 100. 1855. Mihaèlovgrad.. Nenov. 1976.. S. 343–358. Bãlgarski folklor. I–II. Ivanova. t. 1964. Petar Dinekov15 je pak istra`ivao ulogu hajdu~kog folklora u razvoju savremene bugarske kwi`evnosti. œPoetikata na bãlgarskata narodna pesenŒ. 11–16. 7 Bãlgarski haèdu{ki i revolucionen pesenen folklor. Haèduti (istori~eski o~erk). Vremennik Imperatorskogo Moskovskogo obæestva istorii i drevnosteè rossièskih. 8 M. 152–165. Cvetkova. 1968. Bogdanov. 2001. B. IEIM. S. Dok M. 5–64. istori~eskomã i topografi~eskomãŒ. a hajdukovawe kao œglavnu crtuŒ bugarske epike6. œHaèdutstvoto v narodnite pesniŒ. A. 14 N. Bogdanov11. Sofià. Sbornik za narodni umotvorenià i narodopis (SbNU). 464–470. S. v.BO[KO SUVAJXI]: USMENO PEVAWE O HAJDUCIMA U JU@NOSLOVENSKOM KONTEKSTU 305 poeziju kao autenti~an izraz. Katranova i drugih bolgar. Iv. Lilàna Bogdanova. 1971. 15 P. 11 Iv. 13 Pitawima prou~avawa geneze i poetike usmenih `anrova u ju`noslovenskom kontekstu zna~ajan doprinos dao je Bojan Ni~ev: œVãznikvane na `anrovete v ä`noslavànskite literaturiŒ. Stefana Stoèkova. istorijskim pretpostavkama razvoja hajdu~kog pokreta veliku pa`wu poklawaju D. œÅposã serbskiè i bolgarskiè. I. Cvetkova12 i dr.

1989.. Problemi na bãlgarskià folklor. Pirinski kraè. v: Literaturoznanie i folkloristika v ~est na 70-godi{ninata na akademik Petãr Dinekov. 1976. Al. œHaèdu{kata narodna pesen v Dobrud`aŒ.. 181–188. t. œEpi~eskata tradicià na Slivenskià kraèŒ. 27 N. S.. 2. @ivkov je iz naj{ire etnokulturne perspektive tuma~io i procese `anrovskih interferencija izme| u hajdu~ke poezije i obredne lirike18.306 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA preporodne literature17. S. Kaufman i T. 23 Rodopski narodni pesni. Prou~avawem hajdu~kih pesama iz Dobruxe (i Slivena) bavio se T.. 1987. pored tekstova pesama (ukupno 853). St. 473–477. v: Änaci se sbirat. S. 6. veku posve}ena je velika pa`wa. Ivanova. Bogdanova i St. t. 1982. Dan~ev26 elenskog kraja. . Boàd`ieva. Iv. Sãst. S. Daskalova27 elhovskog regiona i dr. Slavànska filologià. t. @ivkov. Iv. N. S. œFormula v baladnoto povestvovanieŒ. Ivanova je istra`ivala gra| u iz slivenskog kraja22. œHajdu{kite pesni v Pazard`i{koŒ. Pregled najnovijih prou~avawa bugarske epske poezije dala je Liqana Bogdanova20. Otbrali i red. v: Regionalni prou~vanià na bãlgarski folklor. t. R. An. v: Problemi na bãlgarskià foklor.. œNaènovi prou~vnià na bãlgarskià äna{ki eposŒ. œHaèdu{koto dvi`enie v narodnoto poeti~esko tvor~estvo v ElhovskoŒ. Bojaxijeva je pak u sredi{te pa`we postavila pitawe poeti~ke pozicije formule u bugarskim baladama19. Od drugih istra`iva~a. N. 5–24. œSãvremenno sãstoànie na haèdu{kite pesni v ElenskoŒ. S. S. œPesnite za Haèdut Velko i Ind`eto i vãzro`denskata pesenna tradiciàŒ. S. v: Problemi na bãlgarskià folklor. Daskalova.. 18. Krunu dosada{wih terenskih prou~avawa bugarskog hajdu~kog folklora nesumwivo predstavqa reprezentativni zbornik savremene gra| e koji se. 1972.. 1974. Todorov prostor jugozapadne Bugarske (Pirin)24. N. S. Regionalnim aspektima hajdu~ke poezije u sklopu terenskog istra`ivawa bugarskog folklora u 20. v: Problemi na bãlgarskià folklor. t. Arnaudov. @ivkov. Primovski i N. 1967.. @ivkov21. 1. Iv.. Todorov. 20 L. 19 St. 2. Bogdanova. 26 G. 1983. 22 R. 1983. 1968. S. 25 Al. Primovski. 21 T. 18 T.. t. 1. Stojkova). Etnokulturno edinstvo i folklor. @ivkov. 1972.. S. Dan~ev. Kaufman i T. Primovski su œpokriliŒ region Rodopa23. odlikuje iscrpnim uvodnim studijama (L. kao i izvanrednom kriti~kom aparaturom: preglednim etnografskim i etnogeografskim re17 T. 24 Narodni pesni ot Ägozapadna Bãlgarià. G. Iv. Hajdu{ki folklor ot Tolbuhinski okrãg. Arnaudov se bavio hajdu~kim folklorom pazarxijske oblasti25.

29 œSãstoànie na izsledvaniàta na bãlgarskite haèdu{ki pesniŒ. @ivkova i dr. 379–407. Ovaj zbornik iza{ao je kao 61. œLes chansons populaires des haidouks bulgares comparees aux chasons a themes semblables des autres peuples slaves et balkaniquesŒ.. T. Kada je re~ o `anrovskim problemima. S. 2. ili bar kao pesme koje su na razme| i œstareŒ epike s jedne i œrazbojni~kog i revolucionarnog folkloraŒ s druge strane (Dinekov). 127–132. kwiga Sbornika za narodni umotvorenià i narodopis pod naslovom Bãlgarski haèdu{ki i revolycionen pesenen foklor (Sofià 2001). V: Slavànska filologià. Primovskih. R. i N. S. 203–208. Iv. t... . Slavisti~en sbornik: Po slu~aè IV me`dunaroden kongres na slavistite v Moskva. S. S. Komparativnim istra`ivawima srpske i bugarske hajdu~ke poezije u bugarskoj folkloristici najve}i doprinos dale su Cvetana Romanska28 i Stefana Stojkova29.BO[KO SUVAJXI]: USMENO PEVAWE O HAJDUCIMA U JU@NOSLOVENSKOM KONTEKSTU 307 gistrima koji daju uvid u teritorijalnu rasprostrawenost bugarske hajdu~ke poezije. œHaèdu{ki pesniŒ. Po ovim istra`iva~ima. 14.. Ivanova. Poeti~eskoto vreme i prostranstvoŒ. 1958. povezane su sa dru{tveno-isto28 œObæi osobenosti na bãlgarskite i srãbskite haèdu{ki pesniŒ. 1983/ 2. naknadno unet u pesme o hajdu~kim doga| ajima i junacima. 1976. œHaèdu{kite pesni na balkanskite narodi prez epohata na nacionalnoto im vãzra`daneŒ. S. bibliografskim napomenama i geografskim kartama. Slavànska filologià. Nemali je broj autora koji zagovaraju tezu o baladi~nom principu kao `anrovskoj determinanti hajdu~kog folklora. 1972. s. kn. Bãlgarski folklor. II. 120–140. œBãlgarskite narodni haèdu{ki pesni v sravnenie s pesnite sãs shodna tematika u ostanalite slavànski i balkanski narodiŒ.. 1975. œStav badania bulharskeho folkloru o hajdukoch½. 121–137. Ro~nik 31. indeksima si`ea. velik je broj istra`iva~a u Bugarskoj. T. VII. s. In: Actes du Premier congres international des etudes balkaniques et sud-est europeenes. œObæi ~erti i razli~ià me`du bãlgarskite i srãbskite haèdu{ki pesni i grãckite klefti~eski pesniŒ. V: Problemi na bãlgarski folklor. 755–770. 16. 1978. O tome svedo~i postojawe razvijene tradicije kulturno-istorijskih predawa o mestima i junacima koje su sastavni ~inilac epskog podteksta hajdu~kog pesmovanog folklora. 1973. Cvetana Romanska smatra da se œzajedni~ke osobine bugarskih i srpskih hajdu~kih pesama (…) zasnivaju na va`nim i dubokim razlozima. S.. S. poput J.. koji posmatraju bugarske hajdu~ke pesme kao sastavni deo epske poezije. t. 1985. Prema tim tuma~ewima hajdu~ke pesme poseduju odre| eni epski kontekst kojim se potkrepquju sna`ne veze usmene tradicije sa istorijskom realno{}u hajdu~kog pokreta. 16–25. A. 335–348. V: Vãprosi na bãlgarskoto narodno tvor~estvo. 1. 262–265. V: Etnografià na Bãlgarià.. Sofia 1971. œIz poetikata na bãlgarskite i sãrbohãrvatskite haèdu{ki pesni. epsko bi u bugarskim hajdu~kim pesmama predstavqalo pozniji nanos. s. Ivanove.

kompozicionih shema i stilskih obrazaca iz œstarijihŒ epskih formi u strukCv. v: Vprosi na etnografiàta i folkloristika. Kr. 34 G. v: Pãrvi kongres po bãlgaristika.. sa wihovom borbom za nacionalnu nezavisnost i za otklawawe ekonomskog tla~ewa u eposi turskog feudalizmaŒ30. Pesme o hajducima su najzastupqenija tematska grupa srpske32 i bugarske usmene poezije33. 1968. 30 . Bogdanova. St.. 223–241. 1980. 33 v. Romanska. Stefana Stojkova pak kao osnovnu zajedni~ku `anrovsku karakteristiku bugarskih i srpskih hajdu~kih pesama izdvaja to {to se œhajdu~ke pesme kao celina projektuju u ravan konkretnog istorijskog vremena i realnog prostranstvaŒ. kn. V: Regionalni prou~vanià na bãlgarski folklor. s. œKãm vãprosa za istorizma na bãlgarskite istori~eski pesenni `anroveŒ. 1988. S. 2. 1971. S. S. S. St. P. 1981. 36. Ovde prema: Vuk Karaxi}. Dinekov. 231–270. R. O srpskoj narodnoj poeziji. V. 1979. 121–127. S. Prev. Bãlgarski folklor. Ivanova. 4. B. St. ~. œNàkolko dumi za temata œZavetãt na geroàŒ v bãlgarskite haèdu{ki pesniŒ. œHaèdu{kite narodni pesni v razvitieto na bãlgarskata literaturaŒ. kn. s. 1. R.. a odande ~etovali (kao hajduci) i branili mleta~ku krajinu od Turaka (kao {to su u tre}oj kwizi pjesme 7–15). Lajpcig. S.. 32 œPjesama juna~kih danas ima najvi{e iz {esnaestoga i sedamnaestoga vijeka od primorskih junaka i uskoka. 2. S. Stoèkova. 188–195.. 2.. t. œObæi osobenosti na bãlgarskite i srãbskite haèdu{ki pesniŒ. v: Vtori me`dunaroden kongres po bãlgaristika.. Bãlgarski folklor. v: Trudove na VPI œBratà Kiril i MetodièŒ. 31 St. koji su prebjegavali iz Bosne i iz Hercegovine u Primorje pod mleta~ku za{titu. Ivanova. œIstori~eskata deèstvitelnost v bãlgarskite istori~eski pesenni `anroveŒ. kn. S. Tãrnovo. 6. L. T. 99–100. œIz poetikata na bãlgarskite i sãrbohãrvatskite haèdu{ki pesni. IEIM. 27–44. Ovake pjesme pjevaju i Srbi turskoga zakona po Bosni. Stoèkova. S.. 1983. v: Izsledvanià v ~est na akademik Mihail Arnaudov. samo {to oni ponajvi{e pjevaju da su wihovi nadja~avali i hri{}anske `ene i | evojke robili i premamqivali. 343–358. 13–25. œTemata za gre{nià haèdutin v bãlgarskoto narodno pesenno tvor~estvoŒ.. kn. T. 335. 13. Stoèkova. œBãlgarskite haèdu{ki pesni — kãm vãprosa za epi~eskite ~erti v obraza na haèdutinaŒ. 1970.308 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA rijskim razvojem dvaju naroda. 1965. œZa poetikata na haèdu{kite narodni pesniŒ. Stoèkova. 1824. S. Dan~ev. Stoèkova.Œ — Vuk Stefanovi} Karaxi}. œNablädenià vãrhu tipologiàta na bãlgarskata narodna pesenŒ. œEpi~eskata tradicià na Slivenskià kraèŒ. 1. St. Poeti~eskoto vreme i prostranstvoŒ. Ta~na je wena opaska da œne postoji drugi `anr u bugarskom i srpskohrvatskom pesmovanom folkloru koji bi se tako kompaktno smestio unutar ovih parametaraŒ31. Narodne srpske pjesme. œKãm vãprosa za priemstvenostta (kontinyiteta) v bãlgarskata epi~eska tradiciàŒ. v: Folklor i literatura. Bãlgarski haèdu{ki i revolucionen pesenen folklor. Bugarski istra`iva~i insistiraju na postojawu kontinuiteta izme| u juna~ke epike i hajdu~ke poezije34 koji se o~ituje u transpoziciji internacionalnih motiva. 1989. 118. Genov.

3. studija.Œ — Kr. Ob åpi~eskom podtekste (na materiale bálin i änackih pesen). Epi~eskata tradicià na Slivenskià kraè. To je epski model ~ije su osnovne odlike narativnost. Nikolaj Nenov i dr. Nav. 115–6. Radost Ivanova pak isti~e poroznost `anrovskih pregrada koje se jo{ od P. 8. kao i dimenzije vremena i prostora pokazuju da hajdu~ka (i revolucionarna) folklorna poezija nasle| uje osnovne crte juna~kog epa.. s. A. Nav. 39 V. Zagreb 1953. Studije o Krajinskoj epici. prema Vukovoj terminologiji. Genov. spoqa{weg karaktera37. N. s. I Nikolaj Nenov zastupa gledi{te po kome hajdu~ke pesme u Bugarskoj postojano ~uvaju œstarinske fabularne i stilsko-izra`ajne kli{eeŒ38. ~ak ima i œprelaznihŒ pesama od jednog ka drugom obliku. B. koji stavqa u istu ravan bugarske pesme o hajducima i gr~ku usmenu tradiciju o kleftima. 18. [maus. nalazi zajedni~ke motive. wihovih protivnika i megdana ili borbi izme| u wih. stvaraju jo{ uvek u okvirima juna~kog epaŒ36. 24. Kãm vãprosa za istorizma na bãlgarskite istori~eski pesenni `anrove.Œ — R. Stojkova isti~e œda se tipolo{ki najstarije pesme. Radost Ivanova. ne razlikuje se bitnije od œjuna~kih pjesama najstarijihŒ. Putilov. 35 œZaista. U tom kontekstu ona posmatra i odnos bugarske i srpske hajdu~ke poezije. izme| u ova dva folklorna dela œpostoji bliska povezanostŒ. novim uslovima borbe. akcentuje istorijski zna~aj hajdu~kog pokreta u Bugarskoj i Srbiji i sl. Polemi{u}i sa Alojzom [mausem. 36 St. pri ~emu ih transformi{e i adaptira novom tipu boraca za nacionalnu i socijalnu slobodu. po osnovnim poeti~kim pretpostavkama. 35. formulativan stil i izgra| eni kwi`evni jezik39. isti~e ideju borbe za nacionalno oslobo| ewe. Ivanova. uglavnom. Ivanova dokazuje da postoji niz si`ejnih i stilskih elemenata koji potvr| uju kontinuitet bugarske epske tradicije. zatvorenost vremena i si`ejna svedenost prostora. delo. Stoèkova. 38 Nikolaè Nenov. Moskva 1972. U srpskoj epskoj poeziji model epskih pesama œsredwih vremenaŒ. u: Slavànskiè folâklor. .BO[KO SUVAJXI]: USMENO PEVAWE O HAJDUCIMA U JU@NOSLOVENSKOM KONTEKSTU 309 turne modele hajdu~ke pesme ~ime se obrazla`e vi{estadijalni razvoj bugarske juna~ke poezije35. u kojima se javqa lik hajduka. Modifikacije su neznatne i. Na kontinuitetu bugarske epske tradicije insistiraju Stefana Stojkova. Odlikuju ga jo{ zaokru`enost radwe i linearni tok naracije40. Besonova ho}e podi}i izme| u (ne)postoje}eg `anra juna~ke epike i ciklusa hajdu~ke poezije u bugarskom folkloru. 40 V. 37 œKarakteristike junaka hajdu~kog i revolucionarnog pokreta.

Œ — Mirjana Drndarski.42 Istorijski dokumenti i arhivska gra| a ipak potvr| uju odre| ene specifi~nosti u na~inu organizacije i oblika ~etovawa œgorskihŒ hajduka u porobqenoj Srbiji i Crnoj Gori u odnosu na instituciju usko~kih vojnih formacija u Primorju43. Nedi}. 43 œNa kraju ovi podaci o kotorskim i makarskim hajducima jasno pokazuju da se ovdje u stvari ne radi o onim hajducima koje je Jovan Tomi} nazvao ’slobodnim’ i ’gorskim’. 35. na primjer. 262. Zagreb 1953. 42 œMleta~ki dokumenti hajduke iz Boke Kotorske i Makarskog primorja redovno nazivaju hajducima. Hajduk ovdje ima zna~ewe pla}enog vojnika. Beograd. Razlike izme| u hajdu~ke i usko~ke epike ispoqavaju se prevashodno u ravni strukture. vreme i mesto lokalizovawa radwe. odnosno usko~kog ciklusa ve}ina prou~avalaca narodne kwi`evnosti izdvaja kao posebne cikluse ‰…Š dok drugi poku{avaju da ih o{trije razlikuju. dok one iz okoline [ibenika i Zadra. . me| utim. Naze~i}a da se u istorijskom kontekstu radi o jedinstvenom antiturskom pokretu te da se naziv œuskociŒ mo`e upotrebqavati samo kada se radi o sewskim uskocima. kw. 44 v. Relevantno je stanovi{te S. 265. To se vidi ve} i po ekspoziciji. Schmaus. SANU. Pesme koje fabularni razvoj zapo~iwu 41 œPesme hajdu~kog. Zbornik radova. Na osnovu materijala koji ona pru`a. u: Starina Novak i wegovo doba. kakvi su. 1988. prir. Starina Novak ili Stari Vujadin. U nauci su odavno istaknute razlike izme| u usko~kog i hajdu~kog pokreta kod Srba i Hrvata pri ~emu su kao osnovni distinktivni kriterijumi uzimani na~in ~etovawa. Vl.310 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA Pesme o uskocima u tematskom krugu srpskog hajdu~kog pevawa konstitui{u se kao zaseban tip. Balkanolo{ki institut. Kompoziciono-strukturni principi i idejno-stilska usmerenost usko~kih pesama omogu}avaju pore| ewe ovog tipa epskog pevawa sa pesmama koje svrstavamo u krug muslimanske kraji{ke epike44. Beograd 1966. Naze~i}. ovde ne mogu biti odlu~uju}i kriterijum. pripadnika odre| enih vojnih formacija koje su ~vrsto dr`ane samo u — ratna vremena. a slu`ile su kao grani~arske jedinice na granicama tursko-mleta~kim. Mo`e se re}i da su u pravu i jedni i drugi. kakvo je podru~je na kome je nastala Tomazeova zbirka. To je svakako razlog {to neki hajdu~ki dvoboji ovde podse}aju na vite{ke dvoboje. 257. u: Narodna kwi`evnost. Pesme o uskocima i hajducima zaista se u mnogim oblastima razlikuju. Studije o Krajinskoj epici. mo`e se konstatovati jo{ i to da postoje oblikovani epski modeli koji imaju svoj sopstveni `ivot. ali se me| usobno prepli}u u grani~nim i limitrofnim oblastima. œHajdu~ke pesme u zborniku Nikole TomazeaŒ. posebna izdawa. organizacija i brojnost usko~kih vojnih formacija/hajdu~kih dru`ina.Œ — Isto. a hajdu~ki prepadi na svatove na nepoznati motiv `enidbe s preprekama.Œ — S. toponimija41. Istorijski ~inioci. A. istorijske pretpostavke za nastanak i razvoj hajdu~kog i usko~kog pokreta. a koji se u odre| enom trenutku i pod odre| enim uslovima mogu prilagoditi svakom sadr`aju. po pravilu nazivaju Morlacima — a nikada uskocima. œHajdu~ke borbe oko Dubrovnika i na{a narodna pjesmaŒ.

posebna izdawa. Ponekad se kriju po {umama. 62. Turski pa{a se ne mo`e na~uditi {to se Mihat ~obanin odvrgao u hajduke kada ve} poseduje velelepne feudalne dvorove u Prizrenu. sedamdesetih godina XVII veka opisao fra Ivan Lovri} o `ivotu hajduka Stanislava So~ivice. M. SNP III. U wemu se ne mogu precizno diferencirati distinktivne crte uskoka u odnosu na gorske hajduke. bezobziran prema seqacima i wihovoj muci. Omiqena tema ovih pesama je i sva| a unutar ~ete (boj me| u sobom). duboko je sro| en sa svojim ovcama i planinom. Vuk. sa obaveznim motivom pokr{tavawa œTurkiwe devojkeŒ na kraju pesme. u mnogome je srodan hajducima. kw. u wima ne nalazimo motive u kojima se isti~e hajdukov odnos prema gori. kako zmija quta. œHajdu~ke pesme u zborniku Nikole TomazeaŒ. 46 œTako je iz prikazanih pjesama izrasla pojava ~obanina — mo}an i drzak. œPjesma o silnom ~obaninuŒ. Balkanolo{ki institut. To se vidi ve} i u najstarijim rukopisnim zbirkama sa gra| om sakupqenom na terenu gde su uskoci bili izuzetno aktivni. kao {to je Tomazeova rukopisna zbirka45. s one strane granice. prelaze na neprijateqsku teritoriju. Prirodno. Veoma su razvijene vi{eepizodi~ne pesme o `enidbama uskoka. Vuk. 47) ne mo`e se smisleno primeniti na hajduke œgorskogŒ tipa. 1988. Usko~ke pesme sasvim legitimno inicijalnim formulama upu}uju na atribute koji su svojstveni junacima œstarijih vremenaŒ. u: Starina Novak i wegovo doba. nikome nije podlo`an. 98. I u Vukovim zbirkama œtip hajduka-uskokaŒ sinkreti~an je. Zbornik radova. i pqa~kaju. 45 œPesme o hajducima iz rukopisne zbirke Nikole Tomazea pokazuju stalno preplitawe hajdukovawa i uskakawa. 257.Œ — v. Drndarski. br. . Uno{ewem novelisti~kih elemenata u strukturu pesme i pra}ewem dva ili vi{e plana radwe/junaka one razvijaju vi{eepizodi~nu kompoziciju. granica izme| u hajduka i uskoka nikada nije tako odse~no povu~ena da ne bi mogla biti relativizovana. 35. Beograd. Junaci ovih pesama pona{aju se i kao hajduci i kao uskoci. Bo{kovi}-Stulli. presre}u i otimaju. u: Usmena knji`evnost kao umjetnost rije~i. ali i samih hajduka u odnosu na junake œstarijih vremenaŒ. ER. a ponekad postaju uskoci.Œ — M. SANU. br. pa ni caru ne pla}a hara~. br. Formula koja ozna~ava junaka kao kowanika (œSmiqani}u dobra kowa ja{eŒ.BO[KO SUVAJXI]: USMENO PEVAWE O HAJDUCIMA U JU@NOSLOVENSKOM KONTEKSTU 311 formulom podizawa ~ete po pravilu su usko~ke/kraji{ke pesme. Ipak. Podvucimo jo{ jednom da je upravo takav tip hajduka-uskoka. ka jelenu bradaŒ ^ovjek-pa{a i Mihat ~obanin. Od pokretnih i nepokretnih dobara œ~obanina-hajdukaŒ46 pa{i posebno zapada za oko Mihatov œveliki vranac’: œUzda mu je. Zagreb 1975. SNP III. Griva mu je. U odnosu na pesme o œgorskim hajducimaŒ u usko~kim pesmama razvijeniji su motivi saradwe uskoka sa Turcima kao i primeri me{ovitih ~eta.

Nav. 52 St. [eptunov. 17. N. U bugarskoj nauci. 50 Cv. makar i zna~ajno upro{}enu i skra}enu. Novgorodova. pesme œsredwih vremenaŒ. podela na juna~ku epiku s jedne. Putilov. 260. V: Slavànskiè i balkanskiè folâklor. 51 St. M. 121. A. œKãm vãprosa za istorizma na bãlgarskite istori~eski pesenni `anroveŒ. 49 V. izvr{iva je jedna. U nekim pesmama toponimi se poklapaju sa 47 Vid. delo. Novgorodova u svom poku{aju definisawa `anrovske specifike bugarskih hajdu~kih pesama53. P. œHaèdu{kite narodni pesni v razvitieto na bãlgarskata literaturaŒ. Sli~no mi{qewe iskazuje i N. Dinekov. Stoèkova. u srpskoj epici neizvodqiva. Dinekov. Moskva 1971. Vezu izme| u bugarskih hajdu~kih pesama i juna~ke epike ona pronalazi i u ravni kompozicionih shema i strukturnih modela nasle| enih iz prethodnih `anrovskih formacija. me| utim. po stilu srodnih gr~kim kleftskim pesmamaŒ51. 20. 48 P.. 13. Jedna grupa istra`iva~a pridaje hajdu~koj poeziji u Bugarskoj status samostalnog `anra49 dok joj druga pristupa kao relativno koherentnoj tematskoj grupi u okviru `anra istorijske poezije50. T. V: Slavànskiè folâklor. . o{tru konfliktnost si`ea. hronolo{ku kauzalnost u razvoju doga| aja i uvo| ewe vansi`ejnih elemenataŒ52. œSä`etna zamknutostâ i vtoroè sä`etnáè plan v slavànskom åposeŒ. Trudá Instituta åtnografii AN SSSR. V: Specifika folâklornáh `anrov. 1973. œKãm vãprosa za priemstvenostta (kontinyiteta) v bãlgarskata epi~eska tradiciàŒ. 347. Po Stefani Stojkovoj. œBãlgarskite narodni haèdu{ki pesni v sravnenie s pesnite sãs shodna tematika u ostanalite slavànski i balkanski narodiŒ. I. Ilustrativan je u tom smislu epski `ivot hajdu~ke dru`ine Starine Novaka u ju`noslovenskom i balkanskom kontekstu. 347. 1951. Romanska. najboqe se daju izdiferencirati u komparativnoj perspektivi. vukovski re~eno.312 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA I bugarska hajdu~ka poezija po{tuje linearnost naracije i zaokru`enost si`ea47. Stoèkova. œK voprosu o specifike bolgarskih gaèduckih pesenŒ. œBolgarskie haèdutskie pesniŒ. B. M. 121. A. Starina Novak sa svojom dru`inom ~etuje na {irokom etnokulturnom prostoru Balkana. A. i istorijsku (hajdu~ku i revolucionarnu) poeziju s druge strane48. ^inioci koji povezuju vite{ko-feudalnu epiku i. Stefana Stojkova isti~e da je `anrovski razvoj bugarske hajdu~ke pesme tekao œod epa sa pesmama koje su sli~ne srpskohrvatskim da bi dospeo do lirsko-epskih i kratkih lirskih umotvorina strukturiranih po obrascu istorijskih pesama. 53 N. bugarske hajdu~ke pesme su od juna~ke epike nasledile œzajedni~ku kompozicionu strukturu. 75..

veza sa natprirodnim bi}ima koja se koreni u mitu. . hiperbolizacija snage hajduka. outlaws. 46. god. kao {to je istovetno slikawe razloga odlaska u hajduke. ponosan bistrooki’. sv. 55 œNarodni peva~ Balkana i Karpata dodequje svojim herojima najpoeti~nije epitete. devoja~kom lepotom. A jo{ kad ’zapeva. a ’tako je lep. the epic life of the band of hajduks headed by Starina Novak is illustrative in a South-Slav and Balkan context. national and cultural character of each people. 51. 54 Vid Vuleti} Vukasovi}.Œ — Stepan Mi{ani~. ’kao taj orao. Pevawe o karpatskim opri{kima i o rumunskim hajducima najboqe pokazuje do koje mere je usmena tradicija o hajdu~koj dru`ini Starine Novaka nadma{ila etni~ke i geografske granice na Balkanu te postala op{tebalkanskom svojinom. 1973. rodno tlo Novakove hajdu~ke dru`ine je gora Romanija u Bosni pored Sarajeva. obi~ajni kodeks pobratimstva. While respecting the individual historical. isticawe wihove lepote55. kao ru`a na prozoru’. Bo{ko Suvajd`i} (Belgrade) Songs about hajduks in the South Slav context Summary Songs about the hajduks in the Balkans ‰hajduci. br. owing to a common historical development and a broadly similar socio-cultural context. XIII. outlaws under the Ottoman ruleŠ take a number of similar forms. In this respect. U epskoj gori Romaniji dru`ina se okupqa u ~uvenoj œNovakovoj pe}iniŒ. 18. XVII. imperativ izvla~ewa rawenoga ili ubijenog druga iz boja. str. postavqawe o{tre distinktivne linije izme| u hajduka i razbojnika. highwaymenŠ in the Balkans. 1898. od ~ega se i sama crnogora ’osmehnula. 281–282. Upravo se u ovom krugu pesama sre}emo sa varijantama koje œpokrivajuŒ naj{iri balkanski prostor. odnosno u opri{ke. œZajedni~ke crte srpskog eposa o Starini Novaku i opri{kivskog folklora o Oleksi Dovbo{uŒ. O woj su zabele`ena brojna predawa u Bosni i Hercegovini54. Narodno stvarala{tvo-Folklor. Uo~qive su tipolo{ke sli~nosti. Bosanska vila. svesna idealizacija hajduka. it is only the South-Slav and Balkan context that provides a comprehensive insight into epic songs about the hajduks and uskoks ‰uskoci. Sarajevo. Tako Oleksa Dovbu{. Beograd. upore| uju ih sa cve}em. zapoje u listi}’. The similarities and differences can be best perceived through a comparative view of the general topics and common heroes. Ipak. bogato ruho i oru`je. borba sa Arapinom. kao da je drugom postala’. provera hrabrosti kao uslov primawa u ~etu. Starina Novak ili œpo~etak borbe za krst ~asni i slobodu zlatnuŒ.BO[KO SUVAJXI]: USMENO PEVAWE O HAJDUCIMA U JU@NOSLOVENSKOM KONTEKSTU 313 spektrom delovawa istorijskog Baba Novaka.

.

zavisno od vremena u kojem je na~iwen zapis.MIODRAG MATICKI: ZNA^AJ POSLOVICA ZA FOLKLORISTIKU ISBN 978-86-7179-057-4. boqe re}i kroz poslovice mogu se pratiti promene odnosa srpskog naroda prema eti~kim i za razvijawe svesti o nacionu preva`nim kategorijama i vrednostima. Zna~i.000) zabele`enih do 1877. smatrawe. (2008). obuhva}en je najzna~ajniji period: s jedne strane period ropstva i s druge period obnove srpske dr`ave.09–84:398 Miodrag Maticki (Beograd) ZNA^AJ POSLOVICA ZA FOLKLORISTIKU Posledwih godina u srpskoj folkloristici izdvojen je iz periodike i rukopisa zna~ajan korpus narodnih izreka i poslovica (vi{e od 12. drugima. U prilici smo da saop{timo da je u srpskoj nauci priveden kraju rad na sabirawu izreka i poslovica rasutih po periodici do 1877.163. Wihovim dovo| ewem u vezu sa pobo`nim i mitolo{kim narodnim pesmama mo`e se rekonstruisati i odgovaraju}a narodna (usmena) verzija Svetog pisma. tokom . Kada su u pitawu izu~avawa usmenog/narodnog stvarala{tva kao folklorne gra| e. usmene i pisane kwi`evne tradicije. godine. pa i da uka`emo. jeziku. parimejnici. da boqe odredimo wegov odnos. kao i zna~ajno mesto koje zauzimaju u vekovima neprekidanom odnosu. hristijanizacija. Veliki broj poslovica ti~e se narodne religije. prijateqstvu. Kqu~ne re~i: izreke. one postaju izvanredna gra| a za prou~avawe odnosa naroda prema slobodi. narodne pesme. Upotrebqavane u vreme ropstva pod Turcima i u vreme obnove srpske dr`ave.41. godine. pojmovnik poslovica. (315–322) UDK 821. Na ovaj na~in u stawu smo da jasnije utvrdimo folklornu osnovu srpskog naroda. koji podrazumeva me| usobnu zavisnost. pravdi. najzna~ajnijih kategorija koje odre| uju duhovnost naciona. zahvaquju}i ura| enim pojmovnicima. u posledwe vreme se postavqa pitawe zna~aja i uloge kratkih usmenih oblika. {to je posebno zna~ajno kada se izdvojeno prou~e poslovice o prijateqstvu. na promene koje govore o tome kako se. U ovom kontekstu. poslovice. p. za srpsku folkloristiku od posebnog zna~aja jesu izreke i poslovice. jeziku. wihovog pro`imawa i me| usobnog interaktivnog odnosa u slo`enijim usmenim formama. paganizacija. pravdi. biblijske poslovice. slobodi.

prva kwiga poslovica na balkanskim prostorima. i Beogradski parimejnik s po~etka 13. u usmenom predawu na{eg naroda mo`emo. ali da nas na to upu}uju i narodne poslovice. kao nekakav recept. veka. sa izrekama iz Novog zaveta. prema drugom u okviru binarne opozicije svoj-tu|. Jo{ zna~ajnije je ista}i da je. almanaha i kalendara. a objavqene su ili prire| ene za {tampu pove}e i najzna~ajnije zbirke iz listova i ~asopisa 19. Budim. ili po~etka 13. godine. kao o odnosu nikada do kraja jasno odvojenih stvarala~kih kwi`evnih tokova koji se neminovno pro`imaju bilo da je re~ o usmenom stvarala{tvu kao isto~nici. patrijarhalnog dru{tva prema `eni. da utvrdimo put koji je pre{la pri~a nastala sa ciqem da podu~i. naj~e{}e zgusnutih u biblijske poslovice-poruke.000 zapisa poslovica i izreka. veka koji je priredila Biqana Stip~evi} i objavila ga 2005. tako da se one sve mogu u izu~avawima koristiti ve} sada dok je dobar deo jo{ u rukopisnom obliku. bili su put kojim se odvijao proces hristijanizcije paganskih mitskih osnova naroda. Za ova istra`ivawa od posebnog su zna~aja pri~e koje . Zahvaquju}i poslovicama. do`ivqavalo je promene saglasne principima usmene tradicije. Sve je to u narodu nailazilo na odjek. Zato je Dositejevo delo majdan srpskih narodnih poslovica 18. a jo{ vi{e po vrednosti. Tu je i Vukova zna~ajna kwiga poslovica. uporedo. na primer. ~esto. pre svega one iz Letopisa Matice srpske i Srpsko-dalmatinskog magazina. tako da se do{lo do po obimu. Posle ravno dve stotine godina prire| ena je za {tampu. u svesti naroda mewao odnos. na savremeni jezik preneta. on re| a (kako na jednom mestu veli: propisuje) na desetine sa`etih biblijsko-narodnih izreka i poslovica kojima se utvr| uje pona{awe i vladawe pravoslavnog vernika. tokom obnove srpske dr`ave. naj~e{}e ilustrovanim nalik stripu kako bi se boqe primile u narodu izdvojene zaokru`ene situacije koje su u sebi nosile neku od novozavetnih poduka. Grigorovi~ev s kraja 12. ura| en i pojmovnik izreka i poslovica. Isti je slu~aj sa pri~ama iz Novog zaveta prilago| enim narodu. Oni su nudili usmenom re~niku paremija bogatu gra| u. kao i iz niza drugih periodika.316 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA ropstva. veka. Pri~te ili ti poslovice Jovana Mu{katirovi}a (Be~. 1807). 1787. u vi{e navrata isti~u}i da nas tako u~i vera hri{}anska. Dositej Obradovi} upravo u svojim bukvicama i I`ici razvija te osnovne biblijske poruke i poduke. veka objavqen 1998. Na kraju svojih bukvica. Parimejnici. Ovako izdvojene poslovice poma`u nam i da sigurnije progovorimo o odnosima i zavisnosti pisane i usmene tradicije. bilo pak o ponarodwavawu pisanog. zavidnog korpusa — vi{e od 10.

odnosa Boga i vlasti. preuzima one koje odgovaraju wemu i vremenu u kojem `ivi. u mawem ili ve}em stepenu. O tome najboqe svedo~e poslovice koje je Jovan Mu{katirovi} preuzimao krajem 18. Tih situacija koje odvajkada utvr| uju `ivot ~oveka na ovome svetu ima tek nekoliko stotina i one su metafori~ki oblikovane u pri~ama o `ivotiwama. Re~ je o preuzetim poslovicama koje su u{le u narod. Sve ove forme izra`ajnosti. prati besedni~ka. svecima. veka od drugih naroda i iz drugih literatura. {ejtan ba{ka. | avolu. veoma su brojne . tako| e. U kojoj meri su poslovice zna~ajna i nezaobilazna folklorna gra| a najboqe govori korpus vi{e od hiqadu poslovica i izreka o Bogu. Preuzimao je poslovice iz Mu{katirovi}eve kwige tako {to je mnoge ijekavizirao. sa dubokim slovenskim korenima (~itave rukoveti poslovica zasnovane su na binarnoj opoziciji belo — crno. Vuk je ~inio isto. preoblikuju se u duhu ostalih usmenih poslovica. o ure| ivawu ~ovekovog odnosa s Bogom. kako bi rekao Vasko Popa. Najzad. nalazimo. ~esto. pa su otuda u zborniku paremija mnogi primeri koji su preko Turaka stigli i u{li u srpski narod do`ivqavali. u alegorijama na kojima po~ivaju Hristove propovedi. retorska intonacija.Œ (Drugo je div. usmenu redakciju. narod bira poslovice. o `ivotnim situacijama koje je ~ovek prepoznavao i u svetu `ivotiwa i svemu onome {to ga okru`uje. koje su se primile jer su odgovarale narodnoj svesti u tom vremenu. Proces ponarodwavawa podrazumeva da i poslovice preuzete od suseda i naroda sa kojima Srbi `ive do`ivqavaju transformaciju. o Bogu kao pravednom sudiji. U Srbiji pod Turcima do naroda je stizala i tradicija bliskog istoka. Vuk nas na to diskretno upu}uje primedbom da se œu Srbiji osobito po varo{ima. kao i one koje iz poslovice proizilaze.MIODRAG MATICKI: ZNA^AJ POSLOVICA ZA FOLKLORISTIKU 317 prethode poslovici. pre svega iz nema~ke i ma| arske. ali se nekima i po jezi~kim detaqima mo`e utvrditi poreklo. odnose se na htoni~na bo`anstva. posebno u basnama. Ograni~en broj tih situacija i jeste razlog {to u osnovi nema mnogo basni. {to se one od razli~itih autora samo ponavqaju u razli~itim oblicima (kao pri~a. u stihu) i sa razli~itom funkcijom kada je re~ o naravou~enijima u kojima. mo`e ~uti i od na{ijeh qudiŒ turska poslovica œXin ba{ka. pored poduke-poslovice kao sublimiranog iskustva. Neke Mu{katirovi}eve poslovice preuzete od drugih. narod je ve} bio preoblikovao œna podobije svojihŒ. izme| u dowega i gorwega sveta. po pravilu. Re~ je. i uba~enu pri~u iz `ivota. U poslovicama je posebno izo{treno izvedena paganska osnova stare religije srpskog naroda. o poziciji ~oveka u œzevuŒ. o Bogu starom krvniku. a drugo | avo).

otvaraju niz mogu}nosti varirawa epskog teksta. Re~ju. ~e{}e strukturno me| usobno pro`imawe. Ba{ zahvaquju}i wima se. U lirskim narodnim pesmama. u pesmama œpobo`nim i mitologi~kimŒ posebno zna~ajnu ulogu imaju poslovice o Bogu i veri. na primer. mo`e se do}i do veoma zanimqivih zapa`awa. opet. negovanoj na periferiji na{e duhovnosti. naj~e{}e. poslovice nam itekako mogu pomo}i prilikom utvr| ivawa hijerarhije bo`anstava i polubo`anstava itd. zagonetki. iako se paganski bogovi direktno ne imenuju. kazivawima ili pevawu. sna`no oslawaju pesnici romantizma. i one i poslovice podrazumevaju bar dva nivoa zna~ewa i bar dve mogu}nosti interpretacije. ali su va`ni ti generatori pevawa. ispoqavaju}i tako su{tinu usmenosti.318 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA poslovice u kojima se.). Kqu~ne poslovice. Tako se lak{e mo`e odgovoriti na pitawe je li Branko Radi~evi} bli`i usmenoj lirici ili gra| anskoj. mnogo lak{e. tako nam postaju jasniji odnosi srpskih pesnika. kletvi. Edvard Stankjevi} je izdvojio pro`imawe i funkcionalnu derivaciju kra}ih `anrova (poslovica. qubavnim na primer. U prilogu o koegzistenciji `anrova u srpsko-hrvatskoj epskoj pesmi. na koje se. Wihovo dvo~lano semanti~ko zna~ewe. dovode do prekida progresivnog toka naracije i zapre~avawa si`ea. koji se veoma razlikuju od istoimenih u svakodnevnoj govornoj upotrebi. kao i komplementarne pri~e koje. epitafa). mo`e razumeti gra| anska lirika kao tok srpske poezije kojim se usmena i pisana poezija povezuju. tada bivaju presudne za ~itavu strukturu epske narodne pesme. izjedna~ene sa centralnim motivom. mogu naslutiti prastara slovenska bo`anstva. sevdalija. izreke i poslovice o dragom i nedragom. poslovi~ne poruke koje pesme u sebi nose kao podsticajno stvarala~ko jezgro. U kontekstu tuma~ewa epske pesme kao `anrovskog sinkretizma na delu. pove}awe tropi~nosti. u kontekstu wihove primene. odre| uju motivsko-tematske krugove. Pra}ewe uloge ovih poslovica u. od Jovana Ili}a do Alekse [anti}a. prema sevdalinkama. I narodne pesme i one adespotne gra| anske lirike pevaju se. podrazu- . na osnovu svega ovoga mo`e se sa dosta preciznosti utvrditi osnova narodne religije. Iako su izreke svedene na zakqu~ak. upravo male forme. pogotovu u epskim koje Vuk izdvaja kao œosobito pobo`ne i mitologi~keŒ i lirskim mitolo{kim pesmama. dejstvuju iz podteksta. u narodnim pri~ama i pesmama. zahvaquju}i kojem se u epskoj pesmi delotvorno ostvaruju umetni~ke vrednosti (improvizacije stereotipa. o dragom na daleko itd. Wihovo me| usobno pribli`avawe i odbijawe (kad ih je vi{e). akumulacija ponavqawa i aliteracija).

veku. u kojima se opevaju kazne koje Bog i sveci namewuju onima koji su se vere odre- . nimalo slu~ajno. sve ove poslovice ti~u se osnovnih zakona vere. Vi{wi}). ali i paganski slojevi. ~esto. Nekim od tih pesama Vuk je. œBog nikom du`an ne ostajeŒ. prepoznajemo dualisti~ki mit iz stare persijske religije. Izdvojene poslovice o Bogu. Ve}ina ovih pesama zabele`ena je od slepih peva~a (@ivana. koja je. Sve ove pesme su. a devet pesama Vuk je preuzeo iz rukopisa crnogorskog kalu| era nastalog u 18. veli Vuk. nisu do danas vaqano sagledane kad je re~ o tuma~ewu ovih pesama kao narodnih alegorijskih pri~a u stihu. na neki na~in. posebno one koje Vuk œilustrujeŒ narodnim pri~ama (œCar Duklijan i Krstiteq JovanŒ. o borbi izme| u bo`anstva dobra i bo`anstva zla (Ormuzda i Arimana). Stepanija. hri{}ansku formu Arimana. pri ~emu je car Duklijan zamenio Satanu. prate pri~e. na primer. vezane za manastire i crkveni `ivot. ven~awa i smrti.Œ Kada je re~ o osobitoj funkciji `anrovskog pro`imawa. snaga ovog kratkog usmenog `anra. kao naslov izvla~io te`i{nu poslovicu. u kojoj se prepli}u hri{}anski. Isti je slu~aj i sa izrekama. kao narodnih redakcija Starog i Novog zaveta. U prvi plan svakako dolaze œpobo`ne i mitologi~keŒ epske pesme. Ipak. U skladu sa svetosavskim pravoslavqem. ako bi. U pesmi i pripoveci o caru Duklijanu i Krstitequ Jovanu. ozna~iv{i wihovo poreklo neodre| enim: œIz Crne GoreŒ. izostala izreka: œAko Bog da!?Œ. Ove pesme u tom kontekstu odista se doimaju kao usmeno/narodno jevan| eqe kojim se narod podu~avao veri. mada su se u wihovom slu~aju pri~e davno zagubile. tako| e. poslovice i pri~e. Sve te pesme u znaku su kqu~nih poslovica. veoma je dragoceno Vukovo ukazivawe na paralelan usmeni `ivot i pesme i pri~e o istoj temi i motivu kojima se uobli~ava slika usmene religije na{eg naroda. pesme i pri~e. onda se. œZmija mlado`ewaŒ). prilikom susreta. kao i sli~nih iz Vukove zaostav{tine koje su objavqene u izdawu SANU. jesu skriveni potencijal poslovica.MIODRAG MATICKI: ZNA^AJ POSLOVICA ZA FOLKLORISTIKU 319 meva pri~u. Funkcije œpobo`nih i mitologi~kihŒ pesama sa po~etka druge Vukove kwige Srpskih narodnih pjesama (unete su tek u drugom izdawu i Vuk u objavqeniju na wih posebno skre}e pa`wu). poslovice i pesme. osnovnih svetih tajni: ro| ewa. Prve dve varijante na temu œSveci blago dijeleŒ (od slepe Stepanije i iz starog crnogorskog rukopisa). ako se u pitawu œKuda }e{Œ ne pomene Bog. ozna~avala i osnovni motiv pesme: œKo krsno ime slavi onom i poma`eŒ. Upravo te pri~e. odgovaralo izrekom iza koje stoji pri~a: œIdem u Kudiqevo da te skudim. u wima mo`emo na}i sijaset dokaza o procesu ponarodwavawa i hristijanizacije. izreka i aksioma o veri narodnoj. koje se znaju a ne moraju se i kazati.

uzimawa mita. mo`e se dovesti u vezu sa biblijskom œKwigom o JovuŒ. pesma œ\akon Stefan i dva an| elaŒ. Pesma œNahod SimeunŒ zasniva se na motivu velikog greha rodoskvrnu}a. izneveravawu kumstva za pare. odnosi se na zava| awe kao greh (motiv: snaha zava| a bra}u). Pesma œMujo i AlijaŒ (stari crnogorski rukopis). ^ak i u nekim kasnijim pesmama iz Vukove zbirke. o po{tovawu ubogih i siroma{nih. odnosa prema deci (spre~avawe ra| awa deteta koje je Bog dao. mo`e se dovesti u vezu sa pri~om o zlatnom teletu (motiv Sodome i Gomore). slepima i ubogima). pored preqube. kao {to je to slu~aj i sa pesmama œDu{an ho}e sestru da uzmeŒ i œUdaja sestre Du{anoveŒ. o ku{awu velikog vernika i o wegovoj spremnosti da `rtvuje dete za veru i ono {to vera u~i (pomo}i kqastima. U pesmi œOgwena Marija u pakluŒ (iz starog crnogorskog rukopisa) izdvajaju se gresi koji se ti~u kumstva (nedarovawe kume). odnosa prema roditeqima (udariti roditeqa). Iz stihova ove pesme (œA Manojlo. varijanta pesme œDioba Jak{i}aŒ. Sve ove pesme prate i verske poduke i poruke koje upu}uju slu{aoce na kodeks verskog pona{wa (o tome za{to ne vaqa raditi u svetu nedequ. trag ti poginuo! / Ti ne bio prodavati kuma. u narodnoj svesti prihvatani kao substitucije starih paganskih bo`anstava. kiwewe pastor~adi — suprotan motiv: jetrvica adamsko koleno). Ve} naslov pesme œKumovawe Gr~i}a ManojlaŒ isti~e kumovawe kao temu. Ve}ina ovih pesama jeste stihovana pri~a o velikim gresima. zadu`binama). pravdi. u wima se peva o odnosu svetaca kojima je dopalo starawe o ovozemaqskim stvarima. U krug pesama o ~udima svetaca svakako spada i pesma œSveti Savo i Hasan-pa{aŒ iz tre}e kwige Vukovih narodnih pesama. o qubavi. a od greha. kojima se rekonstrui{e srpska istorija u stihu. u ovom slu~aju re~ je o prodaji. istini. œKo krsno ime slavi onom i poma`eŒ i œSveti NikolaŒ jesu œpoglavqaŒ narodnog/usmenog jevan| eqa u kojima se peva o nala`ewu ~asnoga krsta na kojem je Hristos raspet.320 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA kli. najboqe pokazuju epske i lirske narodne pesme u kojima se opeva koje su darove od paganskih predaka preuzeli: . Pesme œ^asni KrstiŒ. U wima se jasno isti~e narodno verovawe u svet na nebesima (pomiwawe nebeskih vrata).Œ) mogla bi se izvu}i slede}a poslovica: Ko prodaje kumstvo trag mu poginuo! U pesmi œJovan i divski starje{inaŒ opeva se sukob Boga i \avola. o zna~aju iskrene molitve upu}ene Bogu i svecu. isti~e se greh majke koja iskobi svoje dete. mogu}a su ovakva u~itavawa. ~esto. Da su sveci. o jednom od ~udesa svetog Nikole. U pesmi œUro{ i Mrqav~evi}iŒ prete`e jevan| eoski duh oli~en kqu~nom poslovicom: œBoqe ti je izgubiti glavu / nego svoju ogr'je{iti du{u!Œ.

000 zapisa 1. | avo. po~ev od najfrekventnijih re~i Bog. Ovim se putem mo`e uspe{nije istra`iti i odnos naroda prema Novom zavetu. otvaraju nove mogu}nosti folkloristike. Ovim se. Pore| ewe pojmovnika Novog zaveta i narodnih poslovica pokazalo se veoma indikativnim. sveci. vode i brodove. pri ~emu posebno zna~ajnu ulogu ima periferija naciona (nije nimalo slu~ajno najvi{e srpskih narodnih poslovica zabele`eno u Dalmaciji i Vojvodini). Od 10. kako bi se utvrdio ne samo proces hristijanizacije. crkva. jer sve ono {to na ju`noslovenskom prostoru punom pro`imawa i me| usobnih uticaja ~ini osnovu narodne religije. muwe. mo} nad vukovima. qubav … Zna~i. U ovom kontekstu nu`na su istra`ivawa pojmova koji grade trougao Bog — Bogo-^ovek — ^ovek. svakako. kao osnovi hri{}anstva kada je re~ o recepciji. . tako i u narodnim poslovicama u kojima ovaj trougao do`ivqava ~udesnu transformaciju. ~ovek. postoji mogu}nost utvr| ivawa duhovnog jezgra. na vizantijskim hri{}anskim osnovama. a tek ne{to mawe je onih u kojima se pokazuje kolektivno shvatawe hijerarhije koja prati Boga (poslovicama se utvr| uje mesto svetaca. po~iva prete`no na slovenskoj mitologiji.000 se odnosi na Boga. arhangela i an| ela) i | avola (u poslovicama se | avoli javqaju u mno`ini i prati ih ~itava hijerarhija htonskih bi}a mawe mo}i). kako u Bibliji i biblijskim poslovicama. Kako je re~ o apstraktnim pojmovima posebno je zanimqivo da ti isti pojmovi po frekvenciji predwa~e i u golemom korpusu narodnih poslovica. nego i paganizacije hri{}anstva u svetosavskoj pravoslavnoj verziji. kakva je ona bila u vekovima pod Turcima i u prvim decenijama obnove srpske dr`ave. ~esto. U ovim pesmama. Po frekvenciji iste re~i se izdvajaju. nalazimo odjeke biblijskog govora: œI ov~ari ovce izgubi{e / iz svijeta ~ele pobjego{e!Œ (œSveci blago dijeleŒ). vera. od nebesa kqu~e).MIODRAG MATICKI: ZNA^AJ POSLOVICA ZA FOLKLORISTIKU 321 ledove. i u Novom zavetu i u poslovicama postoji sistem vrednosti.

Used alike at the time of Serbian subjugation to Ottoman rule and at the time of the revival of the Serbian state. work is being concluded on the gathering of sayings and proverbs to be found in manuscripts and periodicals from the first records up to 1877. language. friendship. and other people. By establishing the link with religious and mythological folk songs. thanks to a glossary of concepts.322 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA Miodrag Maticki (Belgrade) The importance of proverbs in folklore study Summary In Serbian studies. A great number of proverbs relate to folk religion. resulting in a corpus of 12. . a corresponding folk (oral) version of the Bible can also be reconstructed.000 examples. provides exceptionally useful material for the study of folk attitudes to freedom. justice. this corpus.

PROBLEMI V KOMUNIKACIJI MED TERENSKO RAZISKAVO ^AROVNI[TVA Avtorica posku{a v ~lanku na primeru lastnih terenskih izsledkov raziskave ~arovni{tva pokazati . Klju~ne besede: ~arovni{tvo. Na drugi strani je med terensko raziskavo bistvenega pomena tudi odnos raziskovalca do verovanja oziroma do nosilca tega verovanja — ta lahko postane problemati~en zlasti tedaj. concept omejenih dobrin Redko so terenske raziskave tako zelo delikatne in odpirajo toliko vpra{anj in dilem. v kateri smo s {tudenti opravili ve~ kot 150 intervjujev in dobesedno pre~esali pribli`no 546 km2 pode`elskega obmo~ja vzhodne Slovenije. pozicija pripovedovalca. ki meji s Hrva{ko. kot kadar gre za raziskavo ~arovni{tva. postopku ravnanja s {kodljivim predmetom. temve~ tudi v vseh aspektih odnosa do ~arovnice: identifikaciji. ~arovnica. kadar sta njuna pogleda na verovanje. . p. ne le kar zadeva izvor ali gonilno silo. za raziskavo verovanja v vse. verovanje. pa imajo razli~ne plasti in razli~ni tipi ~arovnic razli~ne zakonitosti. ali tudi {ir{e. (2008). Na eni strani se tu problematizira predvsem odnos ljudi samih do lastnega verovanja in ob tem tudi njihova pripravljenost. kar velja za œnadnaravnoŒ. zavist. funkcijo in diskurz pripovedi. njuna odnosa do le-tega v temelju razli~na. ^eprav je zaradi delnega prepleta med njimi ostro mejo med razli~nimi kategorijami ~arovnic te`ko potegniti . da svoj odnos do tega verovanja razkrijejo raziskovalcu. da je za pravilno razumevanje fenomena ~arovni{tva v vseh fazah raziskave nujno potrebno jasno definirati razli~ne plasti in kategorije ~arovni{tva oziroma ~arovnic (œcoprnicŒ).4)œ20Œ Mirjam Mencej (Ljubljana) POZICIJA PRIPOVEDOVALCA V NARACIJAH O ^AROVNI[TVU. (323–337) UDK 398. obrambi proti ~arovnici kot tudi v odnosu skupnosti do nje.MIRJAM MENCEJ: POZICIJA PRIPOVEDOVALCA V NARACIJAH O ^AROVNI[TVU … ISBN 978-86-7179-057-4. Moj ~lanek o problemih v komunikaciji med raziskovalcem in njegovim sogovornikom na terenu ter njuni poziciji se nana{a na terensko raziskavo ~arovni{tva. razlog v ozadju obto`b. povedka.47(497.

2 Informatorka {t. . kljub temu da na tem obmo~ju prevladuje izraz œcoprnicaŒ. ki ni del verovanjskega sistema. hrani dokumentacija Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. ki se ka`e v teh pripovedih. ki izhajajo iz istega korena (npr. ve{tica …). Ena od na{ih sogovornic2 je poleg pripovedi o lastnih izku{njah s ~arovnicami. zli naravi. lahko niha od popolnega prepri~anja v resni~nost povedanega. pa do tega. 29. kot je sama izrecno zatrjevala. ki niso izra`ale osebnih izku{enj. kako dobiti bolj{i vpogled v lokalni ~arovni{ki diskurz. je raziskovanje repertoarjev posameznih informatorjev. Tako je na primer celo splo{no raz{irjeno povedko o mo{kem. da dvomijo v verodostojnost zgodb.. v katere je. ali pa o do`ivetjih in izku{njah. kar so povedali. shodih. dokler je ni dal podkovati. da sogovorniki niso `eleli govoriti o ~arovnicah. o katerih so sli{ali pripovedovati druge. Nekateri vpletajo v svoje pripovedi lastna do`ivetja in obenem tudi migracijske povedke o ~arovnicah s humorno vsebino. spremenjeno v kobilo. Posneti material (kasete in fotografije) ter podatke o na{ih sogovornikih. pripovedovala s prepri~anostjo. da verjamejo v vse. 3 Glej poglavje Izro~ilo o ~arovnicah. Odnos pripovedovalcev do ~arovni{tva. Zlasti kadar pi{em o ~arovnicah tudi drugod v Sloveniji in Evropi. ali naj bi verjeli vanje ali ne. Repertoarji na{ih sogovornikov ve~inoma obsegajo pripovedi o lastnih do`ivetjih in izku{njah s ~arovnicami1.324 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA Repertoarji pripovedovalcev Eden od na~inov. do tega. da se je to pripetilo znancu njene prijateljice3. ~asu. œ~arovni{tvoŒ). ampak so bile namenjene izklju~no zabavi. Razli~ni ljudje imajo namre~ razli~ne repertoarje pripovedi. ker beseda œ~arovnicaŒ v nasprotju z besedo œcoprnicaŒ omogo~a terminolo{ko enotnost z drugimi besedami. je besedo œ~arovnicaŒ mogo~e uporabiti tudi v vlogi nadpomenke vsem lokalnim poimenovanjem ~arovnic na razli~nih obmo~jih. tako v Sloveniji kot v tujini ({triga. ker œv ~arovnice ne verjamejoŒ. Nekaj na{ih sogovornikov pa je pripovedovalo zgolj (migracijske) povedke. o njihovem videzu. Blecourt 1999: 171–2). ki pa jih pripovedujejo na poseben narativni na~in. ki jih pripovedujejo (prim. predvsem zato. koldun. ne da bi imeli sami kakr{enkoli odnos do verovanja ali lastne izku{nje z njimi. v katerih se razkriva zelo {irok razpon odnosov do ~arovni{tva oziroma do zgodb. ki so jih sli{ali in oklevajo pri tem. medsosedski zavisti ipd. na enak na~in pripovedovala tudi zgodbe. letenju na metli …). v~asih spremljanega z izrecnimi izjavami. brezpogojno verjela. 1 Sama uporabljam izraz œ~arovnicaŒ. drugi se bolj osredoto~ajo na nadnaravna no~na sre~anja s ~arovnicami. ki so znane migracijske povedke. bruxa. spet tretji ponavljajo zgolj stereotipne predstave o ~arovnicah (npr. ki je bil vsako no~ prisiljen jahati ~arovnico. kraju posnetka itd. Nekateri pripovedujejo zlasti o socialnih aspektih ~arovni{tva — nagajanju.

moram re~i. ki ga povedka kontekstualizira in interpretira. ki je opravljala terenske raziskave v {panski Galiciji. pripomb. da bi verjeli v ~arovnice. ali verjamejo v ~arovnice. ki bi lahko prepre~ila njihovo nadaljnje {kodovanje. le-to obenem `e tudi razveljavlja (Favret-Saada 1980: 44. iz teksture pripovedi (tona pripovedi. Marissa Rey-Henningsen. da ljudje na vpra{anje. Tako drugi del izjave œpa vendarŒ v bistvu v istem hipu. da so na{i sogovorniki na primer na vpra{anje. da verjamejo v mo~ ~arovnic. ker si jih videl na lastne o~i. ali so `e sli{ali za ~arovnice. je na primer zapisala. ne le od pripovedovalca do pripovedovalca. ki implicitno ka`e. œpa vendar …Œ. da njihove pripovedi niso vedno potekale po nekem pri~akovanem œlogi~nemŒ principu. . pogosto odgovorijo: œNe verjamem v ~arovnice. Na podlagi mnogih razgovorov. je pojav. da teh pri njih niso poznali in da oni v to ne verjamejo. ki smo jih opravili z doma~ini na obmo~ju. obotavljivo.MIRJAM MENCEJ: POZICIJA PRIPOVEDOVALCA V NARACIJAH O ^AROVNI[TVU … 325 Pozicija pripovedovalcev Pomembna dilema v terenskem raziskovanju zadeva vpra{anje œresni~nostiŒ oz. in diskurza. da je to nemogo~e (œVem …Œ). da je na vedenje informatorja vplivalo verovanje o {kodljivem delovanju ~arovnic. Pozicija verovanja variira. ki jim mora{ verjeti. ki so ga uporabljali ljudje.Œ (Rey Henningsen 1994: 200) Ko so gostilni~arja iz Auberaca v Franciji vpra{ali. Le nekaj minut kasneje pa se je v teku pogovora izkazalo. Ameri{ka folkloristka mad`arskega rodu Linda Degh posebej odlo~no zavra~a tovrstna poizvedovanja o verovanju informatorja. oz. a vendar obstajajo. so sami izvedli dejanja. da se dogajajo ~udne stvari. 51–2. ki so ga opazili tudi drugi etnologi oz. kadar so govorili o svojih izku{njah s ~arovni{tvom: œVem (da to ne more biti res) …. temve~ tudi od 4 Tak{no izmenjavanje eksplicitnega zanikanja. ki se razkrijejo {ele v teku pogovora in me~ejo na prvotni odgovor glede njihovega lastnega verovanja povsem druga~no lu~4? Iz pogovorov je jasno razvidno. in ne nekaj. ko je bila podana izjava. Verovanje ima sicer za ideolo{ki temelj ali inherentno jedro povedke. odlo~no odgovorili. Pogosto se nam je zgodilo. da je tipi~en diskurz. ampak so imeli z njimi tudi osebne izku{nje in so se v~asih zaradi domnevne {kode. dodatkov in tudi narativnega na~ina. ki naj bi {kodo odpravil in/ali identificiral ~arovnico oz. a iskreno povedano. ipd. Kako naj si torej razlo`imo to nekompatibilnost med na~elnim odgovorom na za~etku pogovora in dejanskimi dejanji teh ljudi oziroma njihovimi izku{njami. ki morda spremljajo pripoved. kar bi bilo konzistentno ali absolutno.). ali verjame v ~arovnice.Œ (Devlin 1987: 6) Favret-Saada ugotavlja. da je vpra{ati informatorja. antropologi. œverodostojnostiŒ trditev informatorjev o lastnem verovanju. Odnos do povedanega se mnogo la`je razkrije iz medklicev. da je selektivno. ki naj bi jim jo prizadejale. pravzaprav nesmiselno. toda obenem poudarja. smeha ali ~ustev. ali verjame v ~arovnike. da verovanje pripovedovalca niha. ki so ~arovni{tvo raziskovali na terenu. ki ga informator uporablja. celo odpravili k œnasprotniku ~arovnicŒ (vede`evalcu). 60). da ne le. je odgovoril podobno: œNe. ki smo ga raziskovali. se je namre~ pokazalo.

kaj je notri. da so za{li v grmovje. Znesla. Ona ga je zonegvala. s kljunom malo sem. Ali mogo~e je kako. pa tudi sem /nekaj zadela/ z motiko. da se pripovedovalka ne more dokon~no odlo~iti. pa smo na{le jajce zakopano notri v zemljo. ne. Pa je tako smrdelo. pa tudi nisem vedela. pa ga je zakopal. ko so tu kopali. jaz ne vem. da svojo izku{njo umesti v tradicijski referen~ni okvir (1962: 125–6). da bi lahko… Jaz ne vem. Ena kar znese. da je koko{ to naredila. kaj pri vas tudi so tako po{kudni ludi6?Œ Sem rekla: œZakaj?Œ œKer sem na{la tu jajce notri. ki zakopano jajce pojasnjuje v kontekstu ~arovni{tva: I: Tu je bila ena s Hrvatskega. 6 Po{kodni ljudje je izraz za sosede. ki drugim {kodujejo iz zavisti. `e ve~ kot petdeset let. ne. M. Ali bi bilo res. o ~emer je v zvezi z interperatacijo nadnaravnih izku{enj pisal `e Honko: tisti. poudarja Deghova (1996: 39. . da bi ga koko{ zakopala. Lahko ga je raznesla. kot `lopotek /gnilo jajce — op. nala{~ je nastavila. da kdo ga je tu nastavil. Pa sem si tudi mislila.326 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA ene do druge pripovedi istega ~loveka v razli~nih razmerah. evo. tudi bi lahko kdo rekel.Œ Koko{ ga pa res ni mogla zakopati. ki bolje poznajo tradicijo. M. da niso ve~ na{li poti naprej. da se gor nekaj sveti. de ne bi nam ratalo. pogledala.). ne. ne. [e pa nisem nikdar ~ula. M. pa je bilo tudi jajce. sem videl. je pred menoj koko{ sama spustila jajce. V vinogradu. saj zdaj tako ne okopava{ vinogradov … pa so na{li jajce. Pa je una. sem jo opazovala. ~e je bilo res ali ni bilo res … (33) Tak{no nihanje med racionalno in œiracionalnoŒ razlago dolo~enih fenomenov je zelo o~itno tudi pri opisih no~nih sre~evanj s ~arovnicami. Jaz videla osebe nisem. se vrteli v krogu ipd./. Pa ko sem {el iz hoste tam dol. ki smo jo posneli v ~asu na{e raziskave ~arovni{tva na pode`elju vzhodne Slovenije. Pa mi je rekla: œJoj. (…) To so tudi prej. Jaz sem ga glih vdrapnila. ne. Ene najbolj raz{irjenih pripovedi na tem obmo~ju govorijo o ~arovnicah. za videnja ali do`ivetja svojih znancev ali sorodnikov. zdaj pa. pa je {la. kaj naj si misli o znankini razlagi5. En dan sem pa videla. pa je pri{el s frezo ali z motiko. pa takole. I: Jaz sem tudi tukajle {el skozi. Tam jo pritisne in tam ga je spustila. Pa sem videla. Toda na{i sogovorniki so pogosto tudi sami posku{ali poiskati racionalne razlage za svoja videnja ali do`ivetja oz. Iz naslednje pripovedi. To so bile tiste. Verovanje in nejevera se v teku pripovedi ves ~as izmenjujeta. tako kot da bi z 5 Tu se jasno ka`e vpeljevanje posameznika v tradicijo. ki pridejo k nam delat. tja. ne. 44). res ne. Pa pustila slu~ajno. Niso vse koko{i glih. je tak{no oklevanje glede verovanja zelo o~itno. una je po{kodljiva. ne. posameznika napeljejo na to. Samo ni ga pa pokrila. tako kot zmeraj. Jaz sem pa tu dol tudi en dan okapala (okopavala — op. ki so se pono~i kazale v podobi migotajo~ih lu~i in v taki podobi ljudi zmedle. O~itno je. M.

ki je. A. Drugi dan ti pa `e crknejo. pol so pa pono~i tu nekam dajale pred prag. ki so jim krasta~o podstavili pod prag? I: Oslarija. jaz ne vem. S: Aja? I: /smeh/ Ja. tri take blesave babe. /…/ (93) V~asih pa so tudi izrecno izra`ali svoje prepri~anje v ~arovni{ka dejanja: S: Zakaj pa so nastavljale jajca — da bi {kodile? 7 Seveda pa je mogo~e nor~evanje interpretirati ne le kot izraz neverovanja. drugi stavek) s tipi~nimi izrazi dvoma. pa tako pogleda. ko so neke tiste. Je ena. da bi verjeli karkoli v zvezi s ~arovnicami.MIRJAM MENCEJ: POZICIJA PRIPOVEDOVALCA V NARACIJAH O ^AROVNI[TVU … 327 baterijo en svetil. dve. S pa za spra{evalca. sam nisem {el gledat. kako so lepi!”. ljudje. kako se re~e. pa kaj vem. Me je bilo malo groza. posebno {e pa mo{ki. so bile stare `enske blesave. tista velika `aba. dostikrat se zgodi. sta ena. I: Ostre o~i in ~e pogleda. [tevilka v oklepaju za citatom je oznaka informatorja v dokumentaciji Oddelka za etnologijo i kulturno antropologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. korunda~e … S: Kaj je to? I: Ja. no. trhlelina se sveti. jaz ne vem. (101) Ali pa so sku{ali relativizirati svoje verovanje (ki je iz naslednje pripovedi o~itno — prim. ~e imajo … kake pipeke male. to v~asih je bila oslarija. “Joj. a veste. s sklicevanjem na mnenje drugih oz. je tako… in tisto nekako se ve~ ne …. da lahko s pogledom kaj {koduje{? I: Veste kaj. ki je bila jezna na mater. Druga~e pa so `e bili ljudje kolikor toliko izobra`eni. na neko splo{no prepri~anje …: S8: A se je kdaj govorilo tudi. To je bila h~erka. . Kako so ljudje bili vra`everni! S: Kaj pa se je zgodilo z ljudmi. Tisto je … v~asih so nekam stari ljudje bili bedasti. /…/ I: Ampak ne. in se nor~evali iz oseb. temve~ tudi kot kompenzacijo za strah pred njihovo mo~jo (Blecourt 1999: 162). kot je bilo prej. krasta~a. ni ve~ tistega. ki verjamejo vanje7: I: Tisto pa res nismo. ki je bila taka blesava. neke hudobije hotela trajbat. s smehom. To je tisto. 8 ^rka I v transkripcijah pogovorov je oznaka za sogovornika. ki je zmeraj nekaj fantazirala. ali bo sre~a ali nesre~a. S: Zakaj so pa dajali tisto pod prag? I: Je tukaj eno vero toliko blesavo imela. to so {e pa zdaj ljudje. (37) V~asih so na{i sogovorniki tudi zelo odlo~no zanikali. da imajo eni take ostre o~i. dve.

najpogosteje mestnega. ki bi z veseljem odgovarjali na vsa vpra{anja. osebnostne poteze in trenutne dispozicije vplivajo na to. ker tisti. te`ko izpeljati zato. da ima informator. ki ne verjamejo v ~arovnice oziroma z njimi {e niso imeli izku{enj. Kot je ugotavljala francoska etnologinja Jeanne Favret-Saada. da ne pove. za~arani — op. da je bolezen posledica napada ~arovnice. za ka- . ki so bili. o tem ne smejo govoriti z nikomer (razen s svojim œnasprotnikom ~arovnicŒ). je tudi ta. da se vsa poro~ila o ~arovnicah za~enjajo z izjavo. Torej ni ostal nih~e ve~. govori o tem zelo prepri~ljivo. kot poudarja Deghova. in je tako torej v njegovih o~eh na neki na~in predstavnik “intelektualne elite”. niso imeli kaj povedati.328 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA I: Ja. je tudi odnos raziskovalca do njegovega verovanja ali vsaj informatorjevo predvidevanje tega. To je po mnenju Favret-Saadove razlog. ki najpogosteje prihaja iz drugega okolja. odlo~il za diskurz. da je za~etno zanikanje verovanja v ~arovnice (œNikoli nisem sli{al za ~arovniceŒ. Eden tak{nih faktorjev. s tistimi. kot da bi bilo samoumevno. da ni bil nikoli vra`everen… -. ker jim ~arovnice niso mogle ve~ {kodovati — iz preprostega razloga. s katero se pripovedovalec v resnici œprestaviŒ v zunanjo situacijo skepti~nega poslu{alca v odnosu do ~arovni{tva. vra`everen in podobno.). kaj zares verjame: razmere. da pripovedujejo oziroma ne pripovedujejo o lastnem verovanju. zdel sme{en. da je spra{evanje sogovornikov po njihovem verovanju neplodno. Favretova meni. kaj zares verjame. da bi raziskovalcu povedal. veliko razlogov za to. ki gotovo vplivajo na pripravljenost ljudi. Drug razlog. tj. za~ne pripoved z distanco do tega verovanja: ~e{ da sam ni nikoli verjel v ~arovnice. vsaj kadar gre za ~arovni{tvo. M. zaostal.dokler ni nekdo drug (kar vedno posebej poudarijo!) postavil diagnoze. sicer bi bili ponovno œujetiŒ. prav zato. da bi se raziskovalcu. zaradi katerega je lahko sogovornik okleval. œNikoli nisem verjel v ~arovniceŒ) prvenstveno namenjeno prav mo`ni komunikaciji s œtistimi. tisti pa. Da ne bi bil njegov diskurz sprejet kot neumnost. seveda bi {kodovalo. ker so bili `e mrtvi (Favret-Saada 1980: 64). ki niso ujetiŒ. Favret-Saada trdi. ki niso bili œujetiŒ (tj. njihova lastna vpletenost v institucijo ~arovni{tva. ne! /opomba {tudentke: I. je lahko. odnosi. da so njeni sogovorniki vedno omenjali preminule va{~ane kot idealne sogovornike. da je vsako razkritje verovanja/ neverovanja/ oklevanja glede verovanja improvizirano in neiskreno in torej nekoristno za raziskavo (Degh 1996: 39). Zelo verjetno se bo torej pripovedovalec v strahu. je raziskavo ~arovni{tva v skupnosti. kak{en naj bi ta odnos bil. kjer ~arovni{tvo {e ima vitalno mo~. (9) Razlog. kar je njega — skeptika in nejeverne`a — popolnoma presenetilo (Favret-Saada 1980: 42–3).M.

prav tako znan na~in magijskega delovanja sosede. ^e v bli`ino njihove hi{e pride krasta~a. ki smo ga raziskovali. je klasi~en postopek proti takim {kodljivim u~inkom ~arovnice œutapljanje vurkovŒ (utapljanje urokov). izvor njenega zlega delovanja pa njena zavist. zlega pogleda ali dotika (otroci zbolijo. ~esa jo obto`ujejo. Znotraj sistema ~arovni{tva na obmo~ju. nevo{~ljivost sosedov. tipi~na obsojenka je v tem primeru zavistna soseda — sosedska ~arovnica. za glavno gonilno silo v ozadju {kode. ~eprav je vsaj v nekaterih primerih osumljenka morala iz vedenja sosedov slutiti. ki je storjena. Obisk pri vede`evalcu. ki neposredno zadevajo odnose med ljudmi. govorom. da ga uporablja tudi raziskovalec oziroma da se temu zdi edini sprejemljiv. Kadar najdejo ljudje v njivi zakopan predmet. zlasti gospodarske — kadar ne najdejo nobenega otipljivega predmeta. ki bi magijsko deloval. Kadar se u~inek zavisti sosede poka`e kot posledica zlega govorjenja (hvaljenja. za koga gre) ali pa sosedo s postopkom se`iganja jajca identificirajo in obenem uni~ijo njeno mo~. dotikom. darom. Zli dar. Prav tu pa lahko pride do mnogih motenj v komunikaciji med etnologom in informatorjem. ga vr`ejo na njeno ozemlje (~e sumijo. niti {kode ne morejo interpretirati kot posledico obiska zavistne sosede. mlada `ivina za~ne hirati ipd. gro`nje). na katero plast ~arovni{tva oziroma na katero kategorijo ~arovnic se nana{a pripoved. je treba razlikovati med ve~ plastmi in ve~ razli~nimi kategorijami ~arovnic. ki bi delovala z zlim pogledom. Ve~plastnost ~arovni{tva Toda odnos do verovanja v ~arovni{tvo pri vsakem posamezniku niha tudi glede na to.). Ve~inoma ljudje ohranijo z njo dober odnos in ji ne priznajo. odklonijo ali pa ga vr`ejo pro~ in — kadar gre za hrano — to seveda pra vtako zavr`ejo. ki je zakopala jajce na njihovo njivo. V ozadju tak{nih medsebojnih obto`b je koncept omejenih dobrin (the concept of limited good) (prim. ga pustijo le`ati in se ga ne dotikajo. za katerega so prepri~ani. da jo imajo na sumu. za katero domnevajo. zlasti med sosedi: s tem imam v mislih tiste obto`be. Ta v~asih ni jasna zato. ker je ~arovni{tvo lahko izjemno kompleksen in ve~plasten fenomen in obsega zelo razli~ne plasti ~arovni{tva in kategorije ~arovnic. je osumljenka prakti~no vedno soseda. da je soseda — coprnica. nevo{~ljivost. Prva plast zadeva socialne napetosti v skupnosti. jo najpogosteje nabodejo na kol ali se`gejo. pa ljudje dol`ijo zavist. V takih primerih obstaja ve~ mo`nosti ravnanja s œ{kodljivimŒ predmetom: tak predmet uni~ijo. V takem primeru bo vede`evalec praviloma obto`il . da je ona tista. pride v po{tev v primeru dolgotrajnej{e {kode. Foster 1965). da je bil nastavljen z zlim namenom. ki nastopa kot nasprotnik ~arovnic in klju~na figura v obto`bah ~arovni{tva.MIRJAM MENCEJ: POZICIJA PRIPOVEDOVALCA V NARACIJAH O ^AROVNI[TVU … 329 terega pri~akuje.

ker je imela enako reputacijo `e njena mati ali vsa dru`ina. œ~e bi se ji ~lovek zamerilŒ. ki so spremljali njen pogreb (~e ne upo{tevamo dela `ensk. Druga podkategorija ~arovnic. ker je imela ve~ bogastva. ko se je `ivina zaustavila pred ko~o domnevne ~arovnice: ~e `ivina ni hotela dalje. pripovedi nikoli ne omenjajo. izognili. Tak{no prepri~anje je navadno vodilo v poudarjeno prijazen odnos do njih. Ve~inoma pripovedi o te vrste ~arovnicah nasploh bolj poudarjajo njene nadnaravne sposobnosti kot pa neposreden povod za njena dejanja ali celo dejansko {kodo njenih dejanj. ki ima vlogo gre{nega kozla v vasi. V takem primeru so ji zagrozili. Gro`nje so bile nekajkrat izre~ene v situaciji. . s pobiranjem rose z rjuho. kadar jih pripisujejo va{ki ~arovnici. Pogosto niti ne omenjajo. da je razlog za to. Kadar je storjena {koda celotni 9 Domnevam. kot bi ji ga glede na dane razmere pripisovali. kar je pogosto vodilo v njeno izolacijo v skupnosti. da bi na tak na~in pritegnila njegov pridelek k sebi. na tem obmo~ju ni zelo poznano. da jo je uro~ila ~arovnica. kot se zdi. mleka ipd. izgubi poti pono~i. Zgodbe o kraji mleka po vrvi ipd. (ki jih pogosteje kot zavistni sosedi pripisujejo `enski z reputacijo). Va{ki ~arovnici ljudje niso pripisovali delovanja iz zavisti. kadar taka coprnica z rjuho krade roso sosedu. prihajalo precej redko. zaradi dolgotrajnega in mu~nega umiranja ali nenavadnih fenomenov. ki bi jo storila konkretni osebi. in zato ljudje ne poznajo natan~no vzroka za tako vedenje. po njeni smrti. ki {e vedno deluje znotraj socialne plasti. ampak bolj poudarjajo njeno nenavadno vedenje. ki so dobile tako reputacijo na podlagi stopnjevanega konsenza glede njihove zavisti v skupnosti in so jim pripisovali ista dejanja kot zavistni sosedi). ampak samo ka`ejo dogodke. sumijo lahko le. naj jo pri pri~i spusti dalje. a ima vendarle deloma druga~ne karakteristike kot sosedska ~arovnica. ~e je le bilo mogo~e. je t. Va{ka ~arovnica je lahko dobila svojo reputacijo zaradi razli~nih razlogov — ker se je ukvarjala z zeli{~arstvom oz. ker je ustrezala stereotipni predstavi o ~arovnici. ki ji je med drugim verjetno tudi prineslo reputacijo9. Najraje pa so se taki `enski. pri ~emer bo natan~nej{o identifikacijo najpogosteje prepustil stranki sami. va{ka ~arovnica. zdravilstvom. so bili prepri~ani. pa~ pa bi ta po prepri~anju ljudi lahko {kodovala. da bi imelo to dejanje tudi zares za posledico {kodo pri sosedovem pridelku. zaustavitvi `ivine. da ima dolo~en magijski namen. da je do take {kode sploh pri{lo. Lahko pa se je tak{na reputacija œnalepilaŒ na neko `ensko {ele naknadno.330 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA za coprnico sosedo.i. ki naj bi utemeljili reputacijo take `enske. da sicer povsod v Evropi raz{irjeno verovanje o magijski kraji pridelka. npr. sicer bi se to zanjo lahko slabo kon~alo. Celo kadar bi se {koda lahko nana{ala na konkretno osebo. veliko bolj izra`ajo strah pred njenimi nadnaravnimi sposobnostmi kot pa strah pred gospodarsko in drugo {kodo. Do zaostritev je.

lahko navezujejo na lokalna verovanja o ~arovnicah in njihovih sposobnostih . Drugo plast ~arovni{tva na obravnavanem obmo~ju lahko lo~imo od prve. v~asih migracijske. ta je pa zdaj … zdaj je {el v grmovje in ni mogel ven. ne. kje je.. ki imajo praviloma humoristi~no ali dramati~no noto. v gozdu. ko je se svit delal. M. saj zadeva tenzije z nadnaravnim svetom: s tem imam v mislih vsa domnevno nadnaravna do`ivetja. pa je bil ~isto tam na drugem vrhu. in je celo no~ preno~il v gozdu. tam je pa nekak{ne lu~ke videl./ da so coprnice zme{ale katerega. ki pa niso del verovanjskega sistema ~arovni{tva. ki se praviloma odvijajo pono~i oziroma na meji dneva in no~i (v œnevarnemŒ ~asu). potem je komaj se s~emu /zavedel — op. Obrambne tehnike se bistveno razlikujejo od tehnik. obto`ba va{~anov seveda brez izjeme leti na va{ko coprnico.L. ne. œcoprnikŒ (œta velika coprnicaŒ ipd. ne. Ob~asno imenujejo œcoprnicaŒ oz. ki zadevajo socialno plast obto`b: ljudje se ob takih sre~anjih kri`ajo oziroma ri{ejo kri`e po zraku (v~asih s srpom) in molijo. Glavna vloga takih pojavov in do`ivetij je zaznamovanje meja prostora. ki jih je neprespana no~ pustila v ekonomski u~inkovitosti ~loveka naslednji dan. izgube poti. V primerih. Je {el z vinograda. Do gospodarske {kode v takih primerih ne prihaja. nad S. ne … ravno slu~ajno se je pripetilo enemu K. nikoli na zavistno sosedo. Poleg teh dveh plasti ljudje pripovedujejo o ~arovnicah tudi povedke. (21) Do`ivetja no~nih sre~anj s coprnicami. se ljudje nikoli niso odlo~ali za pomo~ pri vede`evalcu. pa je pri{el gor na D. prikazni. obrnejo obla~ilo ali del obla~ila na napa~no stran ali pa urinirajo v dlan in urin vr`ejo prek ramen. in so ga pa zme{ale.MIRJAM MENCEJ: POZICIJA PRIPOVEDOVALCA V NARACIJAH O ^AROVNI[TVU … 331 skupnosti (npr. so povezana zlasti z geografijo prostora in imajo povsem druga~ne funkcije kot pripovedi o socialnih tenzijah. pa je {el pa v drugo stran. da je od{el v levo … namesto da bi {el prav. S: Kako je pa zjutraj pri{el ven? I1: Zjutraj je potem. Ve~inoma take ~arovnice tudi ne posku{ajo identificirati. na kri`evpotje. lu~i ipd. ki ima na tem obmo~ju vlogo nasprotnika ~arovnic. No. ki jih ljudje interpretirajo kot sre~anja oziroma posledice sre~anja s coprnicami — no~nimi ~arovnicami: I1: … /Sli{ali smo.) tudi vede`evalca. zaznamovanje varnih in nevarnih obmo~ij in ~asa. Tu gre za prikazni. Potem pa se ni mogel ve~ znajti. ko je bila obto`ena va{ka coprnica. ~eprav se.M/. uni~enje pridelka zaradi to~e). saj gre v prvi vrsti za do`ivetje nadnaravnega. najpogosteje na mejnem prostoru (na meji ali zunaj vasi. pojave ali do`ivetja. kar je sicer redko. preklinjajo coprnico. je pa moral po~akati jutra. I: … ne. spregovorijo. ~e seveda ne upo{tevamo posledic. Potem je pa kar pot bila. kje je. ob vodi). posredno. pa da ni nikakor mogel voziti domov.

Med vsemi temi razli~nimi kategorijami ~arovnic lahko jasno ugotovimo razlike v dejanjih. Vendar pa gre. ali pa se morda celo nadeja. podkovana kobila. smuk pod grmom. ki mu je naredila .332 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA (npr. Vendar pa se prav to poka`e kot klju~ni problem in vir motenj v komunikaciji med raziskovalcem in doma~inom. obrambi. ki jih pripisujejo dolo~enemu tipu ~arovnice. ^e spra{evalec npr. ki se nana{a na no~na sre~anja s ~arovnicami. kljub razlikam med posameznimi kategorijami. po katerem se coprnice zbirajo na kri`i{~ih ipd. da bo naletel na verovanje o ~arovni{kih zabavah.). saj je natan~na situacija na terenu pred izku{njami na tem terenu ali pa celo dokler ni gradivo `e analizirano. ki ga za opise razli~nih kategorij uporabljajo pripovedovalci.. Razlikovanje med njimi bi moralo biti v zavesti terenskega raziskovalca pravzaprav `e na samem za~etku terenskega dela. Vsaka od obeh plasti in vsak od razli~nih tipov ~arovnic namre~. saj med njimi pogosto prihaja do dinami~nega prepleta: sosedska ~arovnica va{ka ~arovnica no~na ~arovnica Pomen zavedanja ve~plastnosti: motnje v komunikaciji Zavedanje ve~plastnosti fenomena ~arovni{tva in mnogopomenskosti naziva œcoprnicaŒ pa je vendarle bistvena za nadaljnjo analizo gradiva. Odgovor sogovornika. ki jih ni vedno in povsod mogo~e ostro in jasno razdeliti. t. To je `al seveda popolnoma nemogo~e. i. neznana ter na vsakem obmo~ju in v~asih celo pri vsakem pripovedovalcu posebej razli~na. povedke o razkrinkavanju ~arovnic s pomo~jo lucijinega stolca itd. funkciji. vpra{a sogovornika. je lahko povsem druga~en. odnosu do njih in celo diskurzu. ki na vpra{anje raziskovalca odgovarja v mislih na socialno razse`nost ~arovni{tva (tenzije. smuk nad grmom. ali se coprnice sre~ujejo na dolo~enih mestih (in ima pri tem verjetno v mislih {iroko raz{irjeno ljudsko verovanje. ki razmi{lja o coprnici kot o sosedi. {e vedno za razli~ne kategorije znotraj istega sistema. bo sogovornik. sabatih). implicira zelo razli~ne predstave in vna{a povsem druga~ne konotacije. zavist med sosedi). kot je odgovor sogovornika. kot sem pokazala zgoraj.

v neki meri prekriva s „sosedsko“ ~arovnico. da bi posebno znanje sploh imela — najverjetneje bi za {kodo. bo na odgovor lahko bistveno vplivalo to. Dodatno zaplete komunikacijo na terenu ter kasnej{o analizo in interpretacijo zapiskov tudi obstoj dveh podkategorij ~arovnice: zavistne sosede in va{ke ~arovnice. kak{no sliko in kak{ne predstave nosi v glavi spra{evalec. kak{na je konkretna ~arovnica v vasi. katere zavist oziroma dejanja. odlo~no zanikal. A celo kadar je vpra{anje postavljeno v mislih na va{ko ~arovnico in ga tako razume tudi informator. da jo je mama nau~ila ~aranja. s tem. da mu je v njivo zakopala jajce z namenom. Kadar je `enska dobila reputacijo ~arovnice na podlagi podobnosti stereotipu ~arov10 S tem seveda ne mislim trditi. imajo {kodljive u~inke na njegovo `ivino. krivil le uni~ujo~o mo~ njene zavisti. ki ga je doletela. bo morda vedel povedati. storjena iz zavisti. celo v primeru. kot re~eno. da bi morala biti odgovora obeh informatorjev. da se pogovarjata o plasti ~arovni{tva. V taki situaciji. tako sogovorniku kot spra{evalcu. med njima zlahka prihaja do motenj v komunikaciji. da ima doma ~arovni{ko knjigo.MIRJAM MENCEJ: POZICIJA PRIPOVEDOVALCA V NARACIJAH O ^AROVNI[TVU … 333 {kodo (npr. nujno enaka. Razlike med opisom abstraktne coprnice in konkretne va{ke coprnice sicer ne odstopajo vedno bistveno. ali pa govori o zavistni sosedi. va{ke ~arovnice ali abstraktno govorjenje o tem. Nasprotno bo sogovornik. da bi se mu pridelek izjalovil). ki velja za va{ko ~arovnico. ne da bi vedel. informator pa odgovarja. ko spra{evalec „tipa“. na kaj bo naletel in na katero plast ~arovni{tva se bo nana{al informatorjev odgovor. vedenju ipd. lahko obstajajo znotraj iste skupnosti druga ob drugem tudi razli~na ali celo nasprotna si verovanja in predstave. Zami{ljeno („conüus“) in realno („vecus“) se razlikujeta (Levi-Strauss 1958: 347–8). lahko prihaja do nesporazumov. ko bi oba poro~ala o no~nih do`ivetjih. Abstraktno zastavljeno vpra{anje o izgledu. ki jih je sli{al o no~nih coprnicah. Ta zadnji tip ~arovnice se sicer. da je znanje podedovala od matere ali pa. . kak{ne so ~arovnice nasploh. povsem jasno. se lahko razlikuje od odgovora na vpra{anje. Morda bo raziskovalca kasneje presenetilo. ki lahko tudi v kasnej{i fazi dela s terenskim gradivom popa~ijo celotno sliko o ~arovni{tvu na dolo~enem obmo~ju. ali sogovornik govori o `enski. ko bo na isto vpra{anje dobil od njegovega bli`njega soseda (ki odgovarja z mislimi na zgodbe. to odlo~no zanikal. znotraj katere se obto`be nana{ajo na konkretne osebe v vasi. Kot vemo. vendar pa ima po drugi strani tudi lastne „zakonitosti“. odkod ~arovnici „znanje“: ~e bo imel pripovedovalec v mislih va{ko ~arovnico. Za primer vzemimo vpra{anje o tem. ki ima v vasi reputacijo va{ke ~arovnice. da bi soseda tako znanje sploh od koga prejela in tudi. ali lastnih do`ivetjih z njimi) pritrdilni odgovor z natan~nim opisom lokacije takih ~arovni{kih shodov10. ne da bi vedel. Celo ~e je obema. ki bo imel v mislih sosedo.

Res je tudi. na katero plast ~arovni{tva ali na kateri tip ~arovnice se nana{a podatek. saj je va{ka ~arovnica konec koncev tudi „soseda“./…/ Na nadaljnje vpra{anje. ki so jih zapisali. mislim (od) te. a celo v tem primeru je v konkretnih primerih bolj kot v abstraktnih odgovorih poudarjeno njeno socialno konfliktno vedenje. sosedsko ~arovnico. na katero plast ~arovni{tva oziroma kateri tip ~arovnice se nana{a pripoved. je sogovornik odgovoril: I: To je iz roda v rod {lo. otroci. pa~ pa tudi v raziskavah ~arovni{tva izpod peresa znanstvenikov. To je {lo iz roda v rod. je odgovor podoben. poleg tega pa se obe kategoriji deloma tudi prekrivata. ki jasno ka`e razliko med abstraktnim verovanjem in tistim. pa ni nobeden /~arovnik/. A vendar se ni mogo~e znebiti ob~utka. Lep primer je naslednji pogovor o prenosu ~arovni{kega znanja. Res v~asih ni nobene dileme. ki se nana{a na konkretno ~arovnico iz vasi. a tudi to ne nujno vedno in povsod. ali je tudi konkretna `enska. kako so ~arovnice znanje prena{ale dalje. ne poznajo. na katero vrsto ~arovnice se nana{a pripoved ali podatki. morda le malce bolj oddaljena. ve~inoma pa je mogo~e tudi s pozornim branjem transkribiranega gradiva razumeti. da je distinkcija med obema te`avna. saj druge bojda na tistem obmo~ju ne poznajo ali pa ga ta ne zanima (prim. raziskavo Favret-Saada 1980. Ti. ti niso bili. ki ima reputacijo va{ke ~arovnice. ne. kjer avtor pi{e izrecno o eni sami plasti ~arovni{tva. ki ga je raziskovala. da prihaja do tak{nih motenj v komunikaciji vedno in povsod. ki mu etnologi pogosto niso posvetili posebne pozornosti. ki je imela v vasi reputacijo ~arovnice. Inge Schock v svoji raziskavi ~arovni{tva na jugovzhodu Nem~ije na primer med obema ne lo~uje — ~eprav bi na pod- . Pogosto pa je mogo~e opaziti. A do nejasnosti ne prihaja samo pri delu na terenu.334 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA nice. dve h~erki pa dva sina. Na abstraktno vpra{anje o tem. folklorne pripovedi o ~arovnicah kot take pa je tako in tako niso zanimale). Zlasti ni jasna distinkcija med `ensko. da va{ke ~arovnice na obmo~ju. ki se je po na{i klasifikaciji ukvarjala samo s t. ne. da je ta distinkcija aspekt. pa: /…/ Ni. te ni nobeden. prenesla znanje na svoje potomce. (71) ^e pi{em o vseh teh nesporazumih. kadar pogovor nanese na ~arovni{tvo. Pogosto poteka pogovor seveda tudi jasno in razumljivo. do katerih zaradi ve~plastnosti fenomena ~arovni{tva prihaja med pogovori z informatorji na terenu. ne. saj trdi.i. ne. in sosedsko ~arovnico. Je odnos do va{ke ~arovnice enak kot odnos sosede do druge sosede. da avtorji ne pojasnijo. ki velja za zavistno? So bili zabele`eni primeri pretepanja ali celo ubojev usmerjeni proti zavistnim sosedom ali proti va{kim ~arovnicam? Res ponekod te distinkcije ni — va{ke ~arovnice kot take ne poznajo povsod. A `al je to {e najpogosteje tam. to seveda ne pomeni. Ta je imela {tiri otroke.

Willem de 1999 'The Witch. saj meje med razli~nimi kategorijami niso niti fiksne niti jasno postavljene. 2006. temve~ tudi v vseh eventualnih nadaljnjih fazah: identifikaciji ~arovnice. Tokarev. a na podlagi skopih podatkov tak{ne domneve ni mogo~e dokazati. zamera…) oziroma v ozadju nadnaravnih no~nih do`ivetij (resni~na do`ivetja. Coprnice so me nosile. obrambi proti ~arovnici kot tudi v odnosu skupnosti do nje11. the Unwitcher and the Researcher: The Continued Existence of Traditional Witchcraft. Povsem druga~no sliko bi namre~ dobili. da ne bi pri{lo do napa~nega razumevanja. za katero kategorijo gre. pa lahko ugotovimo.' V: Witchcraft and Magic in Euro11 Celotna raziskava je bila objavljena v knjigi Mirjam Mencej. kot so strah. napetost v odnosu do nadnaravnega sveta) ali kar zadeva gonilno silo. Literatura Blecourt. razlog v ozadju obto`b sova{~ank (zavist. in na za~etku 20. postopku ravnanja s {kodljivim predmetom. Morda bi v razliki med obema prepoznali razliko med „sosedskim“ in „va{kim“ ~arovnikom. Celo ~e na nekem obmo~ju poznajo le eno plast oziroma le eno kategorijo ~arovni{tva. omenja. . da imajo razli~ne plasti in razli~ni tipi ~arovnic v neki meri razli~ne zakonitosti. Skratka: za pravilno razumevanje fenomena ~arovni{tva v vseh fazah raziskave — tako med delom na terenu kot pri analizi gradiva — je nujno potrebno jasno definirati razli~ne plasti in kategorije ~arovni{tva oziroma ~arovnic — coprnic.MIRJAM MENCEJ: POZICIJA PRIPOVEDOVALCA V NARACIJAH O ^AROVNI[TVU … 335 lagi komentarjev o stopnji podpore skupnosti to`niku nasproti osumljenki sklepali. je potrebno pojasniti. stoletja. utrujenost…) ter funkcijo in diskurz pripovedi o razli~nih tipih ~arovnic. ki pi{e o verovanjih vzhodnih Slovanov konec 19. v okviru obstoje~ega verovanjskega sistema interpretirana kot sre~anje s ~arovnicami. pijanost. da gre za va{ko ~arovnico (1978). Ljubljana: @upani~eva knji`nica 18. morda podprta z dodatnimi dejavniki. ne da bi razli~ne tipe razlikovali med seboj in rezultate predstavili lo~eno glede na kategorije oziroma plasti. her Victim. ki se niso po ni~emer razlikovali od drugih ljudi in so skrivali svoj poklic (Tokarev 1957: 25). ^eprav je zaradi tega prepleta med njimi (ki kulminira predvsem v podobi va{ke coprnice) ostro mejo med razli~nimi kategorijami ~arovnic sicer te`ko potegniti. da obstajajo poleg znanih œkoldunovŒ (~arovnikov) v vasi tudi skrivni. Raziskava va{kega ~arovni{tva v vzhodni Sloveniji na prelomu tiso~letja. ne le kar zadeva njihov izvor (napetosti v medosedskih odnosih. ~e bi predstavili rezultate na{e terenske raziskave kot odgovore na vpra{anje o coprnici kot taki. Pri tem ne smemo spregledati tudi dinami~nega prehajanja ene plasti oziroma kategorije v drugo.

Tokarev. Breakdowns of Communication during Wieldwork Summary The article deals with the issue of researching “folk belief” in the filed with reference to research of witchcraft in the villages of eastern Slovenian at the beginning of the 21st century. Their fundamental statements often contradict what they tell the researcher in the course of an interview. Lauri 1962 Geisterglaube in Ingermanland. Levi-Strauss. Favret-Saada. Inge 1978 Hexenglaube in der Gegenwart. Mirjam Mencej (Ljubljana) Pozition of the Informant in Narrations about Witchcraft. It addresses first the repertoire of narrators and then the dilemmas and issues that are connected with different aspects of folk belief. an informant’s beliefs often sway between rational explanations or disbelief . Bengt Ankarloo. Marisa 1994 The World of the Ploughwoman. S. Moskva: Izdatel’stvo Akademii Nauk SSSR. Folklore and Reality in Matriarchal Northwest Spain. Rey-Henningsen. Tubingen: Tubinger Vereinigung fur Volkskunde. Empirische Untersuchungen in Sudwestdeutschland. but (states ‘evidence’ to the contrary)”. London: The Athlone Press. Str. Witchcraft in the Bocage. Linda 1996 'What is A Belief Legend?' Folklore 107: 33–46. Paris: Librarie Plon. Devlin. Stuart Clark. The Athlone History of Witchcraft and Magic in Europe Vol.A. Claude 1958 Anthropologie structurale. Degh. Helsinki: FFC 254. Cambridge: Cambridge University Press. Schock. The authoress tackles the issue of the “veracity” of informants’ statements about their own beliefs in witches. The typical discourse used by informants is: “I know (that there are no witches). French Peasants and the Supernatural in the Nineteenth Century. 1957 Religioznye verovanija vosto~noslavjanskih narodov XIX na~ala XX veka. Honko. Helsinki: FFC 185.336 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA pe: The Twentieth Century. ur. New Haven and London: Yale University Press. Judith 1987 The Superstitious Mind. In the course of a single narrative. 6. Jeanne 1980 Deadly Words. 141–219.

Moreover.MIRJAM MENCEJ: POZICIJA PRIPOVEDOVALCA V NARACIJAH O ^AROVNI[TVU … 337 in supernatural events. Being ignorant of these differences seems to be the principal problem and a source of disturbances in communication and interpretation of fieldwork material. The belief also varies according to the different layer of witchcraft of which narrator is speaking: social (neighborhood and village witch) or supernatural layer (night witches) or complex of legends about witches that are spread in the area but are not a part of a belief system of witchcraft. Another reason which affects his statements on beliefs is the researcher’s attitude to his or her beliefs — or at least the informant’s assessment of the researcher’s attitude to folk beliefs. the informant has many reasons not to tell what he or she really beliefs (in) — one reason being the mere fact that he or she may be involved (or not) in the institution of witchcraft. and a positive belief in supernatural events. .

.

3 Ali on ipak upozorava: 1 Vuk Stefanovi} Karaxi}. Realno i poetsko u epskoj poeziji Vuk Stefanovi} Karaxi} (1787–1864). toponimi. a u pjesni se gleda kako je izmi{qeno i namje{teno. o ~emu govori brojna literatura (up. Stojanovi} 1987 ‰1924Š. 187–188. . a wegova dela i danas se stalno pre{tampavaju.163. prostor. (2008).41’373. Up.21 821.2 Zato Vuk nije cenio narativnu epiku gde je „vi{e istorije nego poezije“. plod stvarala~ke invencije. katalozi epskih toponima. za {ta je neophodno raditi kataloge epske toponimije. sve do smrti.163. Na osnovu toga daju se op{ti zakqu~ci o odnosu realne i epske toponimije u srpskoj epskoj poeziji i o wihovoj interpretaciji. p. (339–364) UDK 811. 3 Popovi} 1985. izrazio je na intuitivan na~in svoje stavove o odnosu istorije i epike jo{ u po~etnoj vazi svoje sakupqa~ke delatnosti (1823): „U istoriji se gleda istina. najpoznatiji sakupqa~ i antologi~ar srpske epske pozije. koji je ozna~en kao „otac novije srpske kwi`evnosti“ i reformator srpskog jezika i pravopisa. imao je neobi~an `ivotni put. 2 U srpskoj kulturnoj tradiciji uobi~ajeno je da se ime Vuka Stefanovi}a Karaxi}a pri upotrebi skra}uje u Vuk (bez kolizije s imenom neke druge poznate li~nosti). Popovi} 1987). 115. POETSKA I REALNA TOPONIMIJA U SRPSKOJ EPSKOJ POEZIJI ISBN 978-86-7179-057-4.41(091)–13:398 Milo{ Lukovi} (Beograd) POETSKA I REALNA TOPONIMIJA U SRPSKOJ EPSKOJ POEZIJI U radu se analizira istorijat razmatrawa problema odnosa istorijske i poetske komponente u srpskoj epskoj poeziji i navode primeri dosada{wih tuma~ewa toponimije sadr`ane u toj poeziji. Autor se zala`e da se ta interpretacija vr{i na velikom broju primera. Sakupqawem i izdavawem epskih pesama (desetera~kog stiha) i drugih narodnih umotvorina bavio se pola stole}a. Kqu~ne re~i: epske narodne pesme. {to i mi ~inimo u ovom tekstu. kako to ka`e Vuk). Dereti} 2000.MILO[ LUKOVI].1 koji je i zasnovao izu~avawe srpskog usmenog pesni{tva. Srbi. dakle. komponovana („namje{tena“. ali ona mora biti i ve{to sklopqena.“ Narodna pesma je.

218–225). Ali ovaj princip danas se sve vi{e zamewuje principom motivsko-tematske klasifikacije. nego jedan po~ne i sastavi {to. kakve su. Ali posle desetak godina sakupqa~kog rada (1824) Vuk jasno defini{e hronolo{ki princip podele epskih tako {to ih je razvrstava na: pesme najstarijih vremena. Popovi} 1985. u pesmi od dobroga peva~a nikad nije sa svim protivna zdravome n a r o d n o m.“5 Vukovo shvatawe usmene poezije evoluiralo je u toku wegovoga dugotrajnog posla na sakupqawu i objavqivawu epskih pesama. a kad{to se umawuje i kvari. koja je u juna~kim pesmama najglavnija stvar. L. jer kadgo| {to jedan ~ovjek qep{e i jasnije govori od drugoga. kojima se ne zna starina“. 332–339. Wima je vaqalo odrediti hronolo{ko mesto u zbirkama i on ih u drugoj kwizi Srpskih narodnih pjesama tzv. sjajan teoreti~ar usmenog stvarala{atva. 39. tako i pjesme pjeva i kazuje. 6 U ~asu kad je u Be~u 1814. Ali u predgovorima prve (Lajpcig 1924) i ~etvrte kwige (Be~ 1933) svoje prve serije Srpskih narodnih pjesama Vuk je izlo`io na~elne stavove o nastanku. 4 5 . Qubinkovi} 1988. karakteru i klasifikaciji srpske epske i lirske poezije. O tome je Vuk zapisao: „Jedni pjesama razli~no pjevawe po narodu pokazuje o~evidno.6 {to ne iznena| uje jer je on u tome bio samouk i zadugo usamqen. pa poslije idu}i od usta do usta raste i kiti se. 121. mo`e se re}i. 7 Vukov princip klasifikacije epskih pesama po periodima (ciklusima) neki istra`iva~i smatrali su nezamenqivim (up.“4 Razumevawe sveta epske poezije nemogu}e je bez uvida u puteve dugotrajnog oblikovawa epskih pesama i stvarawe razli~itih varijanata. Nedi} 1981. i u p e s m a m a o b i ~ n o m razumu. ali p r i p o v e t k a ‰misli se na pripovedawe — M. 115). kako sam veli. 279. da sve pjesme nijesu odma (u prvom po~etku svome) postale onakve. Up. Karaxi} 1964. Up. Medenica 1975.Š. Re~nik kwi`evnih termina 1992 ‰odrednica Narodne epske pesmeŠ. 96. 62. pri ~emu kwi`evne. on je ve}. be~kog izdawa (1845) stavqa me| u najstaKaraxi} 1964. pesme sredwih vremena i pesme novijih vremena o vojevawu za slobodu. umetni~ke vrednosti pesama dolaze u prvi plan (up. Dereti} 2000. „ponajvi{e pobo`nijeh i osobito mitologi~eskijeh pjesama. iz ~ega se vidi da je Vuk tada ne samo iskusan sakupqa~ epskih pesama ve} i wihov izuzetan znalac i tuma~.340 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA „Istina da u narodnim pesmama (kao gotovo ni u kakvim) ne treba tra`iti i s t i n i t e i s t o r i j e.7 Hronolo{ku koncepciju svojih zbirki epskih pesama Vuk je bio prinu| en da naru{i u momentu kad je `eleo objaviti nekoliko. 151. kako on zna. Dereti} 2000. godine pripremao svoju prvu zbirku narodne poezije „Vuku je malo {ta bilo jasno u pogledu epske poezije“. {to ~ini bitnu osobinu svih vidova folklornog stvarala{tva.

etnologa i kwi`evnih istori~ara. 353–354. pri kraju XVIII veka). 241–257. 65–91.8 Razlikuju}i stvarnu istoriju od pesni~kog kazivawa. Samarxija 2000. 60–76. POETSKA I REALNA TOPONIMIJA U SRPSKOJ EPSKOJ POEZIJI 341 rije epske pesme. Samarxi} 1976. Mihaq~i} 1995. a to je period od gotovo dva stole}a. godine ose}ao je da epske pesme „i sad u narodu sodr`avaju negda{we bitije Srbsko. 353–368. Maticki 1988. Vukovi romanti~arski raspolo`eni savremenici i po{tovaoci epskih pesama iz wegovih zbirki koristili su narodno predawe utkano u tim pesmama upravo kao istorijski izvor. 8 9 . Vukovi stavovi o epskim pesmama — jo{ na samom za~etku prou~avawa srpske epske poezije — izdvojili su „kao najprovokativniji problem odnos istorije i wene poetske transpozicije“. i ime“. Up. Srpska epska poezija u me| uvremenu je bila predmet pa`we i prou~avawa razli~itih doma}ih i inostranih istra`iva~a: kwi`evnika. 29–39. 44.11 Vuk je stvarao u vreme romantizma i. 85–86. Tako je jo{ od vremena Vuka St. Raskid s romanti~arskim poimawem narodnog predawa i epskih pesaRe~nik kwi`evnih termina 1992 (odrednica Narodne epske pesme). 109. koliko god on li~no pokazivao trezven odnos prema smislu i dometima epske poezije. filologa. Ovoj temi posve}ena je i nedavno objavqena monografija Bo{ka Suvajxi}a Ilarion Ruvarac i narodna kwi`evnost. Vuk je smatrao da se u hronolo{ki nanizanim epskim pesmama wegovih zbirki krije „pesmovana usmena istorija srpskog naroda“. iako je bio potpuno racionalisti~ki orijentisan i svestan da se usmeno predawe ne mo`e smatrati istorijskim izvorom. 62–63. 149–220. A istorijske pesme koje su nastale neposredno posle doga| aja na koji se odnose i u toku `ivota li~nosti o kojima se u wima peva — nazivaju se hroni~arskim. Milovi} 1998. koji }e dominirati u raspravama do na{ih dana. vid. Karaxi}a uobi~ajena podela narodnih epskih pesama na istorijske i neistorijske prema tome da li se u wima javqaju istorijske ili mitolo{ke li~nosti. Dereti} 2000. nacionalni identitet. 143–166. 11 Samarxija 2000. 12 O tom romanti~arskom shvatawu srpske epske poezije kao istorijskog izvora i o wegovom odbacivawu od predstavnika srpske kriti~ke istoriografije pisano je veoma mnogo. od narodne tradicije — koja je ve} bila inkorporirana u istorijskim spisima — nije se odbranio ni prvi srpski istori~ar modernog doba Jovan Raji} (koji stvarao pre Vuka. 10 Karaxi} 1965. Samarxi} 1994.MILO[ LUKOVI]. 189–242.10 tj. Dereti} 2000. kako bismo danas to kvalifikovali.9 Jo{ 1814. istori~ara. u nedostatku autenti~ne istorijske gra| e.12 Dodu{e. Suvajxi} 2007.

Novakovi} je smatrao da ona predstavqa „najdragoceniju gra| u za upoznavawe narodnoga javnog mi{qewa“.17 Tako se Novakovi} u su{tini vratio Vukovom shvatawu da se u epskim pesmama „sodr`avaju negda{we bitije Srbsko. Tako se za~ela kriti~ka {kola u srpskoj istoriografiji. 355. koji je ozna~en kao utemeqiteq savremene srpske istoriografije. 17 Samarxi} 1994. 15 Mihaq~i} 1995. kojom je najavio svoj istoriografski metodolo{ki postupak. vid.14 a bio je i poznati kwi`evni istori~ar i filolog. nastojao je da izgradi fleksibilniji pristup epskoj poeziji.342 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA ma kao istorijskog izvora ipak nije do{ao brzo. 354.13 Stojan Novakovi} (1842–1915). Ali. koja je insistirala na ispitivawu i kritici {to ve}eg broja istorijskih izvora. generalno je osporena vrednost istorijskog izvora.15 Pri tom on ipak nije podlegao „zavodqivom (folklornom) nau~nom romantizmu“ niti je napu{tao smer kriti~ke istoriografije. 255. 29. a narodnom predawu. O odnosu Stojana Novakovi}a prema narodnoj poeziji raspravqa posebna monografija Milovana Milovi}a. koje ne podle`e istoriografskoj kritici. nalazi pionira srpske kriti~ke istoriografije o potpunom razila`ewu istorije i poezije nisu umawili privla~nost tuma~ewa problema wihovog odnosa. Samarxija 2000. Samarxi} 1976. i ime“. Milovi} 1998. koja su obavili kriti~ki nastrojeni istori~ari Ilarion Ruvarac (1832–1905) i Qubomir Kova~evi} (1948–1918). A Ilarion Ruvarac. Novakovi} je zapravo pokazao nov kvalitet promi{qawa srpske istorije kroz prizmu usmene tradicije. jo{ kao student objavio je (1858) raspravu Prilog k ispitivawu srbskih juna~kih pesama. wegovo „bavqewe starijom srpskom istorijom bilo je ispitivawe i uspostavqawe odnosa izme| u usmenog epskog predawa i ~iwenica utvr| enih kriti~kim postupkom“. koji je smatran za „velikog pobuwenika protiv romanti~arskih zabluda“. Omogu}ila su ga empirijska istra`ivawa tek krajem osme decenije XIX veka. 16 Milovi} 1998. 13 14 . Poseban polet ovakvim prou~avawima dao je pozitivisti~ki pristup literaturi. Istorijski spisi koje su oni objavili pokazali su da su neki va`ni doga| aji u srpskoj istoriji XIV veka u stvarnosti izgledali druga~ije od onoga kako ih prikazuje epska poezija. 189.16 Budu}i svestan da narodna tradicija „retko kad ubleskuje objektivnu sliku vremena i doga| aja kojom bi kriti~ki istorik mogao biti zadovoqan“.

19 Radovan Samarxi} (1922–1994) vidi visok stepen korelativnosti u onim epskim pesmama koje se odnose na razdobqe hajduka i uskoka (XVI–XVII vek).22 Rade Mihaq~i} je vi{e zaokupqen kosovskom tradicijom (legendom. Samarxi} 1994.18 Stoga se „`ivotvornost Novakovi}evog postupka“ ose}a i u delima savremenih istori~ara srpskog sredweg veka. 245–246 . Raspravqaju}i o umetni~koj ma{ti i istorijskoj istini u epskim pesmama. 22 Samarxi} 1994. predawem) i mogu}nostima wenog kori{}ewa kao istorijskog izvora. up. tako da su stepen pretpostavqenog i obim razgrani~enog jasnije utvr| eni kod Samarxi}a nego kod Novakovi}a. ali se u svom postupku oslawa na tekovine pozitivizma.“24 Ne spore}i da u srpskoj epskoj poeziji postoje i uverqivi. i to iznutra.21 Samarxi} smatra da su. Mihaq~i} 1995. 18 19 . arhivski izvori koji su ostali da svedo~e o toj epohi rasvetqavaju. kriti~ka istoriografija.20 Samarxi} polazi od Novakovi}evih ideja. 363.23 On nagla{ava: „Slede}i put Ilariona Ruvarca i Qubomira Kova~evi}a. 23 Up. i ono epsko pesni{tvo ~iji koreni dopiru do tih vremena“. kao {to su Radovan Samarxi} i Rade Mihaq~i}. Up. Mihaq~i} nagla{ava da se za rekonSamarxi} 1994. epske pesme o hajducima i uskocima „istorijski izvor koji se ne mo`e izostaviti prilikom svakog dubqeg prou~avawa jedne epohe u srpskoj istoriji. i obratno. te da je „odbacuju}i epsko pesni{tvo kao istorijski izvor. POETSKA I REALNA TOPONIMIJA U SRPSKOJ EPSKOJ POEZIJI 343 I danas neki srpski istoriografi zameraju Ilarionu Ruvarcu da je „preterao sa svojom kriti~no{}u prema epskoj poeziji“. su{tinski pristup savremenih istra`iva~a. 29–39. 21 Milovi} 1998. ta~ni opisi geografskih pojedinosti. pokazivao nepoverewe prema svima onim pro{lim doga| ajima. 65–91. koji obi~no predstavqaju stvarnost iz `ivota peva~evog. 20 Takvu korelativnost istorije i poezije nalazio je u epskim pesmama o hajducima (naro~ito onima koji su vojevali oko Dubrovnika) i sarajevski prou~avalac epske poezije Salko Naze~i} (1904–1970). ali ne bi se smela zanemariti kao izvor o dobu kada je delovala ta pokreta~ka snaga.MILO[ LUKOVI]. 24 Mihaq~i} 1995. To je nov. 66–67. 29. uprkos anahronizmima i „suvi{nom geografskom neznawu“ koji se u wima javqaju. Naze~i} 1959. prirodno i danas odbacuje kosovsku tradiciju kao izvor za doga| aj o kome govori. qudima i pojavama koji su ostali s kolektivnim predstavama u pam}ewu i obrazovanih qudi i prostog puka“.

Matija Murko se zalo`io da se ve}a pa`wa posveti muslimanskoj epskoj poeziji i muslimanskim peva~ima. Salka Naze~i}a. Vida Latkovi}a. Nenada Qubinkovi}a. autoriteti doma}e folkloristike i ugledni svetski nau~nici (Nikola Bana{evi}. jer se „u narodnim pesmama {tuje svaki junak. Dragutin Kosti}. Vladana Nedi}a. istorijsko jezgro. koji je po~eo izlaziti u Beogradu 1934. Josipa Kekeza. \enane Buturovi}. a napomiwe da bi izu~avawe epske poezije „olak{ala ve} odavno potrebna geografija Vukovih narodnih pesama (kao i svih ostalih)“. Miroslava Panti}a.26 Izu~avawem istori~nosti srpske epske poezije bili su okupirani tokom XX veka ne samo srpski istoriografi nego i srpski istori~ari kwi`evnosti i drugi prou~avaoci srpske epske poezije. i u drugoj polovini minulog stole}a odnos istorije i poezije bio je aktuelan u radovima srpskih i drugih jugoslovenskih istra`iva~a: Bo{ka Desnice. Svetozara Koqevi}a. Tihomir \or| evi}. Gerhard Gezeman. s tim {to kosovska legenda obavija istinsko. 39. Nade Milo{evi}-\or| evi}. epske pesme kosovskog ciklusa nisu izvor o dobu o kome pevaju ve} za koje pevaju. Maje Bo{kovi}-Stulli. Predraga Palavestre. Mirjane Drndar25 26 27 28 Mihaq~i} 1995. Miodraga Matickog. Svetozar Mati}. Murko 1934. Alois [maus) sa razli~itih stanovi{ta osvetqavali su fenomen epskog pesni{tva. Vladimira Bovana. koje vere bio“. Jovana Dereti}a. Jelke Re| ep. 36–37. Radosav Medenica. Dragoslava Antonijevi}a. kao i inostrani folkloristi. Gezeman 1934. Novaka Kilibarde. Trvrtka ^ubeli}a. Matija Murko.“27 Govore}i u istoj prilici o zadacima u prou~avawu narodne epike. One se pozivaju na pro{lost i tuma~e pro{lost da bi mewale opor trenutak stvarnosti.25 „Zato nas epske pesme kosovskog cikla ne obave{tavaju o pro{losti.344 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA strukciju stvarnog doga| aja ne koristi predawe ve} onovremena svedo~anstva. Vladimir ]orovi}. Shodno tome. Radmile Pe{i}. Marije Kleut. Novice Petkovi}a.“ — zakqu~uje Mihaq~i}. Hatixe Krwevi}. godine. 2–5. Mihaq~i} 1995. Vojislava \uri}a.28 Ali. Radovana Vu~kovi}a. A narodni ep je jedan od najva`nijih i najkarakteristi~nijih izraza ove stare balkanske patrijarhalnosti. Okupqeni oko ~asopisa „Prilozi pri~avawu narodne poezije“. U uvodniku prvog broja ovog ~asopisa Gerhard Gezeman je istakao: „Nijednoj vrsti kulture Srbi i Hrvati ne duguju vi{e nego kulturi patrijarhalnosti. . Qubomira Zukovi}a.

Mirjane Deteli}. ode}i. Putilova. na kraju. mogu se rekonstruisati dosta {iroko.. dati ne{to u smislu fizi~ke karte. Ta se tradicija nastavqa i u radovima mla| ih istra`iva~a epske poezije u XXI veku: Bo{ka Suvajxi}a. tekstovi }e dati nemalo svedo~anstava o razli~itim aspektima materijalne kulture — o stani{tima. Jovana Deli}a. a tako| e o normama morala i pona{awa. i pored svoje nestabilnosti granica i neod29 30 Vid. mo`e se tako| e opisati u izvesnom smislu ure| ena istorija epskog dru{tva. Zlate Bojovi}. pona{awa me| usobnih odnosa likova. o obi~ajima. neki istra`iva~i (Qubinko Radenkovi}. Aleksandar Loma) ponovo skre}u pa`wu na krivotvorewe folklora i mitologije. koja se mo`e sagledati u tekstovima (epskih pesama): on zahvata slo`enu ukupnost doga| aja. Dragane Vuki}evi}. i to na slovenskim primerima. prostornih i vremenskih predstava. Milo{evi}-\or|evi} 2005.30 Posle du`ih multidisciplinarnih istra`ivawa danas o prirodi epske poezije imamo mnogo jasnije teorijske predstave. a delimi~no i o duhovnoj kulturi. koji ima relativnu samostalnost i s tom bitnom osobinom ima slo`enu vezu sa istorijskom stvarno{}u i realnim narodnim `ivotom. karaktera. posebno o verovawu. biografije likova. ~e{}e — fragmentarno. Sowe Petrovi}.29 A odjeci usmene u pisanoj srpskoj kwi`evnosti i stalno aktuelizovawe epske poezije dali su pravo prou~avaocima epske poezije da jo{ jednom „uzviknu“: „Folklor kao feniks“. U karakterisawu epskog sveta mi }emo se ovde osloniti na sinteti~ke formulacije ruskog prou~avaoca epike Borisa N.MILO[ LUKOVI]. predstavama o svetu. planine. mo`e se predstaviti u vi{e ili mawe sistemati~nom vidu postojawe osobina epskog dru{tva i odnosa u wemu. Valentine Pituli} i drugih. mo`e se rekonstruisati prirodna sredina: opisati pejsa`i. Sne`ane Samarxije. Lidije Bo{kovi}. dr. Up. Me| utim. socijalnih i svakodnevnih univerzalija. pokazati wegova etni~ka i socijalna diferencijacija. Odavno je ustvr| eno da se u epskoj poeziji ogleda ~itav epski svet (ili epski sistem). Na osnovu podataka koji se nalaze u samim tekstovima pesama (a delimi~no i u komentarima kaziva~a). imenovati reke. naoru`awu. Taj svet ~ini celovit umetni~ki sistem. Slavice Garowe-Radovanac. koji ka`e: „Pojam epski svet upotrebqava}emo za ozna~avawe objektivno postoje}e umetni~ke realnosti kakvu stvara epsko stvarala{tvo. Radenkovi} 2005. Marije Ili}. koja. POETSKA I REALNA TOPONIMIJA U SRPSKOJ EPSKOJ POEZIJI 345 ski. Koqevi} 2005. . Smiqane \or| evi} i drugih. ideala i `ivotnih principa.

32 Otuda i epska poezija (epika. tj. dr`ave. folklorna toponimija. Milo{evi}-\o|evi} 1994. Pojave o kojima govorimo ilustrova}emo primerima tuma~ewa toponima iz srpske epske poezije. jezera. potoka. epsko pesni{tvo) nastala na ju`noslovenskom tlu. mi ovde koristimo skra}eni termin epska poezija. koristi se naziv narodna kwi`evnost. toponimika i toponomastika). u tekstovima najrazli~itijih vrsta. pokrajine. kao rod narodne kwi`evnosti.36 Tako predmet pa`we u toponomasti~kim istra`ivawima mogu biti i toponimi u folkloru. ~ime se bave mnoge studije. epska toponimija.33 Uva`avaju}i ovu tradiciju.34 Stoga dati primeri sadr`e mogu}nosti preklapawa s epskom poezijom dva ili vi{e susednih ju`noslovenskih naroda. pri ~emu se ne upu{tamo u definisawe wenog identiteta i granica. @ivkovi} 1970. 7–8. zemqe. Re~nik kwi`evnih termina 1992 donosi odrednice: Narodna epika (epsko pesni{tvo — usmeno pesni{tvo). To se nesumwivo odnosi na korpus koji je obradila Mirjana Deteli}. Narodne lirske pesme itd. na primer. Dereti} 1996. 31 Putilov 1988. 34 Up. 35 Termin toponim koristimo u standardnom zna~ewu kakvo mu daju savremeni lingvisti~ki leksikoni: „ime mesta. Narodne epske pesme. 36 Vid. Prou~avawem obe kategorije toponima bavi se toponomastika (toponimika/toponimija). Narodna pesma. 32 Up. podru~ja. Re~nik kwi`evnih termina 1992 (odrednice Folklor i Narodna kwi`evnost). Narodna lirika. Citat je dat u slobodnom prevodu s ruskog jezika u ori- ginalu. ali ih susre}emo i u zapisima. . pa i nekih susednih slovenskih naroda. Up. ipak mo`e imati ulogu nekog geografskog orijentira…“31 Za usmenu kwi`evnost. Pe{i} i Milo{evi}-\o|evi} 1984. Narodna kwi`evnost 1974.346 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA re| enosti okvira. tj. reke. odnosno srodnosti srpske epske poezije s epskom poezijom drugih ju`noslovenskih naroda. gore i drugih elemenata reqefa“. redovno nosi prefiks narodna. Tuma~ewa poetske i realne toponimije u srpskoj epskoj poeziji Toponimi35 se nalaze pre svega kao `ivi nazivi na terenu. 33 Tako. kraja. Simeon 1969 (odrednica toponim). Simeon 1969 (odrednice: toponimija. a na isti na~in i toponimija koju sadr`i narodna epska poezija. Latkovi} 1966. u kwi`evnoj tradiciji Srba. kao deo folklora. o ~emu }e daqe biti vi{e re~i.

zna~i da pesnik „jasno odvaja epski {ablon od stvarnosti“. ali nikad uz wih nije pomenuta i crkva Ru`ica. na Cetiwu i drugde. onomasti~ari i drugi filolozi.38 Na drugoj strani Mati} prime}uje da se u nekoliko ve}ih i mawih „kataloga“ manastira i crkava u narodnim pesmama pomiwu samo stvarni manastiri i crkve. U takva imena ubraja pre svega crkvu Ru`icu. Mati} nagla{ava da se na sli~an na~in za grad Budim ~esto vezuju bajke. 12–13. tako da ona nosi sve wegove op{te karakteristike. koja predstavqaju „biografski momenat“ i navodi tri primera. u pesmi „Marko Kraqevi} i Vu~a | eneral“ pomiwe se katoli~ka crkvica Tekija u Sremu. a tri iz na{eg vremena. lirskim) pesmama ponekad samo ukrasno ime. me| utim. dodaje Mati}. Ali i ti „katalozi manastira i crkava“. epsko obrazovawe“. epska toponimija ~ini pre svega deo epskog sveta (epskog sistema). kod Be~a“. u Sewu. Stoga je epska toponimija va`an predmet ispitivawa kako za istra`iva~e kwi`evnosti tako i za one istra`iva~e koji `ele do}i do realnog i istorijski pouzdanog podatka (istori~ari. POETSKA I REALNA TOPONIMIJA U SRPSKOJ EPSKOJ POEZIJI 347 Naravno. Mati} smatra da 37 38 39 Vid. staja}a tek s razvijawem narodne pesme (a ranije su bila stvarna imena)“. [ire}i temu.). pa i one koje se ti~u odnosa prema realnosti. koje se ogleda i u drugim „katalozima“. 12. {to. Mati} 1934. Mati} 1934. a sam Mati} dodaje da se tako zovu i crkve u Beogradu. predstavqaju „op{tije guslarsko znawe. po wegovom uverewu. U prvom primeru.37 Mati} je po{ao od tvrdwe da u epskim pesmama postoje pored „staja}ih brojeva“ i „staja}a imena“.MILO[ LUKOVI]. . npr.39 Mati}. traga za onim slu~ajevima u epskim pesmama gde su stvarna geografska imena unesena u pesmu iz li~nog guslarevog iskustva. Karaxi}a. Dosada{wa istra`ivawa toponimije u srpskoj epskoj poeziji ukazuju na {irok spektar mogu}nosti tuma~ewa te toponimije. koji u svom Srpskom rje~niku ka`e da se „u pjesmama mnoge crkve tako zovu. kakav predstavqa raspored turske vojske na Kosovu poqu u pesmama iz ciklusa posve}enog Kosovskom boju. itd. Mati} 1934. Le|an i sli~na postala ukrasna. Tako Mati} pretpostavqa da su i „imena Ru`ica. a mi }emo ovde razmotriti samo neke primere tih tuma~ewa: jedno iz 30-ih godina pro{log stole}a. a da je Stambol u „`enskim“ (tj. Svetozar Mati} (1887–1973) pozabavio se ve} u prvom broju specijalisti~kog ~asopisa „Prilozi prou~avawu narodne poezije“ (1934) pitawem zna~ewa geografskih detaqa u narodnom epu. a poziva se na Vuka Stef.

U tre}em primeru. Zato Mati} zakqu~uje da „geografski momenat otkriva jedan od va`nih na~ina za stvarawe varijanata pesni~kih pripovedaka u epskoj pesmi“. sela Bawicu. u pesmi „Ban Milutin i Duka Hercegovac“ po Mati}evom mi{qewu jo{ je vi{e geografskih naziva koji otkrivaju li~no znawe peva~a Marka Nemawi}a „iz nahije po`e{ke“. . dosta verno opisuje „trasu“ puta svoga junaka (bana Milutina) od Po`ege do Prizrena. Loznicu.40 Raspravqaju}i o folklornoj onomastici u dijahroniji i problemima wenog lingvisti~kog ispitivawa. a „zaluta}e“ jedino kad veli da je „voda Lab u Bugarskoj“. po Mati}evom uverewu. slavista Radmilo Marojevi} smatra da se mogu sagledati tri preseka toponomasti~kih podataka. a u pesmu je „uneo i svoj Kola{in ‰misli se na Ibarski ili Stari Kola{in — M. Atenicu. kojom se prvobitni onomasti~ki lik mo`e preina~iti ili druga~ije osmisliti u skladu s wegovim umetni~kim zna~ewem u poetskom sistemu (u ovom slu~aju mo`emo govoriti o poetskoj interpretaciji toponomasti~kih podataka). odnosno kuda je sve putovao. 15.41 Prvi sinhroni presek odra`ava onomasti~ku realnost epohe koja se u epskoj pesmi opisuje ili predstavqa (to se mo`e kvalifikovati kao primarna interpretacija toponomasti~kih podataka).348 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA je peva~ ove pesme Te{an Podrugovi} saznao za crkvicu Tekiju tek kada je dospeo u Srem (gde je Vuk pesmu i zapisao). koja zahtevaju tri tipa interpretacije. a odnosi se na pesni~ku interpretaciju. a najta~nije upravo onu koju najboqe zna. planinu Jelicu. Marojevi} 1985. Ovaj peva~ zapravo pomiwe mesta iz svog zavi~aja: „pitomu Po`egu“ i „ravno Draga~evo“. Mati} ve} na osnovu navedenih primera izvla~i zakqu~ak da peva~ unosi u pesmu geografiju koju zna. va`niji epski manir da sam peva~ „bira“ mesta i puteve po kojima „vodi“ junaka epske pesme. u pesmi „Sestra Leke kapetana“ Mati} prepoznaje precizne podatke o „trasi“ puta trojice srpskih vojvoda od Novog Pazara do Sjenice. U drugom primeru. L. te ga tako „dislocira“ izvan „realnog istorijskog prostora“. Vid. te se iz toga mo`e saznati odakle je bio konkretni peva~. vodu Bjelicu. {to bi zna~ilo da je peva~ te pesme Starac Milija dobro poznavao taj put. te ju je tako naknadno „umetnuo“ u pesmu. Ali od toga je. Pakovra}e. Tre}i sinhroni presek odra`ava jezi~ko ose}awe epohe kojoj pripada posledwi peva~ od koga je pesma zapisana (i 40 41 Mati} 1934. Drugi sinhroni presek nije vremenski fiksiran. crkvu Je`evicu.Š i ~este brodove (gazove) na vodi Jo{anici“.

Ali. Marojevi} je ustvrdio da su to „najverovatnije posesivne sintagme. a od li~nih imena na -iwa < -yna ranije su su se posesivni pridevi gradili druga~ije nego danas: mu{ki rod rod Cetynâ. u istra`iva~kom postupku. a u vezi s hidronimom (i ojkonimom) Rijeka Crnojevi}a. Dakle. vaqa razlu~iti u {to ve}oj meri ova tri sinhrona preseka i jasno se opredeliti za odgovaraju}u interpretaciju. tj. POETSKA I REALNA TOPONIMIJA U SRPSKOJ EPSKOJ POEZIJI 349 ovde mo`emo govoriti o naknadnoj ili sekundarnoj interpretaciji toponomasti~kih podataka)..42 Radmilo Marojevi} je posvetio pa`wu toponimu Cetiwa voda (voda Cetiwa) iz epske pesme „@enidba Maksima Crnojevi}a“ iz zbirke Vuka Stef. te se tako na{ao i u pam}ewu narodnog peva~a. pa su otpali nomenklaturni nazivi selo. do{ao do zakqu~ka da je Cetiwa (u `enskom rodu) bio naziv ponornice koja je nakada tekla Cetiwskim poqem. Kasnije je dolazilo do supstantivizacije. 42 43 . Povodom te pesme i pesme „Pop Crnogorac i Vuk Koprivica“ (tako| e iz Vukove zbirke) Marojevi} isti~e da je Vuk Karaxi} smatrao da je narodni peva~ pome{ao crnogorsko pleme Cetiwe s rekom u Dalmaciji koja se zove Cetina. u konkretnim slu~ajevima. U istra`ivawima te{ko}u predstavqa ukr{tawe navedenih sinhronih preseka.MILO[ LUKOVI]. — nagla{ava Marojevi}. selo) Strahiw-do (u zna~ewu ’Strahiwin do‘).43 Ta ponornica ponovo je izbijala na povr{inu u vidu vrela dana{we Rijeke Crnojevi}a. Qubiwe (u zna~ewu ’Qubiwino selo‘). Takav oblik prideva posvedo~en je u poznatim toponimima: Trebiwe (u zna~ewu ’Trebiwino selo‘). nastale od li~nog imena *Cetyna. Interesantno je da se u poqskom jeziku koristi upravo forma `enskog roda: Cetynia. vas. Obja{wavaju}i etimolo{ki nastanak hidronima Cetiwa voda i Cetiwe vrelo. oslawaju}i se na forme toponima u pesmi „Pop Crnogorac i Vuk Koprivica“. Marojevi} daqe smatra da se neko vreme stari naziv Cetiwa paralelno upotrebqavao s novim nazivom Rijeka Crnojevi}a. te da se i mesto koje je tu poniklo prvobitno nazivalo Cetiwa. voda i sl. `enski rod Cetyna (otuda: Cetiwa voda) i sredwi rod Cetyne (otuda: Cetiwe vrelo). Na taj na~in uz pomo} folklornih (poetskih) toponima Vid. Karaxi}a. a onda je i zapisan u toj formi. {to ~esto dovodi i do pro`imawa triju interpretacija toponomasti~kih podataka. Marojevi} je posumwao u takvu kontaminaciju naziva i. Petriwa (u zna~ewu ’Petriwina vas‘. — zavr{ava svoju analizu Marojevi}. Marojevi} 1990. te je Cetiwa bio i stariji naziv za Rijeku Crnojevi}a. Raspravqaju}i u drugoj prilici o primerima iz onomasti~ke istorije.

Zaroniv{i u dubine jezi~kog pam}ewa. Loma analizira jezik srpske epike i wegove formule. realni toponimi. 22–35. Loma je upotrebio kao oznaku za hipoteti~nu epsku tradiciju koja je — po nalazima ovog autora — mogla prethoditi Kosovskom boju i juna~kim pesmama {to su potom o wemu nastale. tj. metodolo{kim postupcima komparativne analize na materijalu epskih pesama izvan kosovskog ciklusa. Vi{e o nazivu Prakosovo u Predgovoru Loma 2002. Loma se bavi genezom kosovskog epa (tj. koja su zajedni~ka ju`nim i isto~nim Slovenima. tragawem za prednemawi}kim i predbalkanskim se}awima u topografiji srpskog epa (koji Loma smatra posebno konzervativnim segmentom kosovskog epa) i ~itavim nizom drugih op{tijih pitawa. objediwenih u studiji pod simboli~nim (a pomalo zagonetnim) nazivom Prakosovo (Beograd 2002). Pri tom Loma isti~e interplanarnost (latinski inter „me| u“ + planaris od „ravan.350 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA Cetiwa voda i Cetiwe vrelo rekonstruisani su nekada postoje}i. 13. koja se „po definiciji de{ava izme| u stvarnog i onostranog. plan“) kao osnovnu odliku epskog vi| ewa sveta. celog ciklusa epskih pesama posve}enih Kosovskom boju 1389. Smatraju}i da je to „zadatak za budu}nost“. 46 O tome vi{e Loma 2002. 7. Etimolog i komparativista Aleksandar Loma posvetio je znatnu pa`wu reliktnoj toponimiji srpske epike u okviru svojih opse`nih istra`ivawa slovenskih i indoevropskih korena srpske epike. godine. 45 Loma 2002. a rezultatima te analize pobija uvre`eno mi{qewe da u srpskoj epskoj poeziji ima mawe praslovenskog nasle| a nego u drugim poetskim rodovima. poznatom doga| aju iz srpske sredwevekovne istorije). ~ime se te`i{te svojih razmatrawa prenosi na istorijsko-geografsko poqe. Loma se pozabavio: teorijskim na~elima od kojih je po{ao u svojoj interpretaciji. on se upu{ta u razmatrawe jo{ dva poetska spoja — tihi Dunav i siwe more. izme| u qudske i bo`anske ravni“. koji je odavno u{ao u kolektivno pam}ewe srpskog naroda. mo`da zagonetno“) A.44 Zapravo.45 U rekonstrukciji motiva i sadr`aja praindoevropske epike Loma se oslawa i na dostignu}a komparativne mitologije XX veka. Podrobno objasniv{i etimologiju ova 44 Kovanicu Prakosovo (za koju i sam ka`e da „zvu~i neobi~no. . te da bi ustanovqavawe wihovog {to potpunijeg repertoara doprinelo da se na{a maglovita predstava o pesni~kom stvarala{tvu starih Slovena umnogome izo{tri i upotpuni. Konstatuje da formuli~nih poetskih spojeva poput ~udo veliko me| u Slovenima46 ima vi{e. Ali da bi olak{ao pristup ovom fenomenu.

Srijem mjesto `upno. Le|ani i vo47 48 Loma 2002. prikazi gusala na `ivopisu. to su nazivi Mlav-Planina. . pladinski kraq (od grada „Pladin“. Loma postavqa pitawe da li je „rez bio zaista tako dubok i potpun da je presekao svaku nit ranijeg istorijskog pam}ewa. Nije. S tim u vezi. prokleta Indija. oni se po pravilu vezuju za pojedine topografske oznake koje izlaze izvan prostornog i vremenskog okvira u koji se stavqa kontekst pesme. kwi`evni pomeni o pesmama hipoteti~ko epskog sadr`aja. kamo }e ih jednom povesti velika seoba.“48 Loma upravo analizira nekoliko primera iz srpske epske poezije koji. kakav je bio zajedni~ki prototip ruskog Vseslava Volhovi~a i srpskog Zmaj-Ogwenog Vuka. dakle ka nepreglednim stepama koje su se ispod Dweprovih pragova prostirale sve do obala Crnoga.MILO[ LUKOVI]. svedo~e o tome da nije bilo potpunog prekida s nasle| em prednemawi}ke i predbalkanske epohe. po wegovom uverewu kao etimologa i koparativiste. Loma ne pori~e da je cela istorija prednemawi}kog perioda u pam}ewu narodnih pesnika podjednako izbledela kao i u starosrpskoj kwi`evnosti. bilo je prirodno da se tu sme{taju stvarni i zami{qeni podvizi i pustolovine praslovenskih epskih junaka. Prasloveni su u to doba imali saznawe o okolnim predelima. Loma zakqu~uje: „@ive}i u {umsko-stepskom pojasu izme| u sredweg Podweprovqa i izvori{ta Visle.“47 Upu{taju}i se u pitawe starine srpskih juna~kih pesama. koje i daqe mu~i sve istra`iva~e srpske epske poezije i narodne kwi`evnosti. 41. To su za na{e pretke bila predvorja tada{we civilizacije i najbli`a pozornica svetske istorije. a s tim u vezi Loma analizira i prekomorski Pribiw grad). Na to pitawe Loma daje ohrabruju}i odgovar: „Ima nalaza koji takav sud relativizuju. . ili ruskog Iqe Muromca i ju`noslovenskog Marka Kraqevi}a. Loma 2002. poneka re~enica u nekom starom spisu ili zapisu koja zazvu~i kao neki narodni stih i sli~ni pokazateqi ne odvode nas dubqe od kraja XII veka. uz obilato kori{}ewe komparativnog metoda. ~udo {to su nam epske formule sa~uvale dva najmarkantnija me| nika tog ju`nog vidokruga: tihi Dunav (Dunaj) i Siwe More. tako da se kontinuitet sa ranijom epikom sveo na mehani~ko preno{ewe tradicionalnih jezi~kih i poetskih obrazaca“. dakle. 40. pri tom je wihov interes prvenstveno bio usmeren ka jugu. POETSKA I REALNA TOPONIMIJA U SRPSKOJ EPSKOJ POEZIJI 351 dva poetska spoja. mora i ka pore~ju Dunava s onu stranu Karpatskog gorja.Siweg‘.

tj. Ali.352 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA da Trutina. ~etiri veka posle „Gr~i}a Manojla“. A to je ve} bio dovoqan pesni~ki razlog da se u fabulu pesme uvede i Starina Novak s wegovom dru`inom. Ta se planina pomiwe u epskoj pesmi „@enidba Grujice Novakovi}a“ iz tre}e kwige Vukove zbirke (gde su „juna~ke pjesme sredwijeh vremena“).49 Loma je detaqno raspravio etimologiju naziva reke Mlave. preko Stare planine i Mlav-planine. Lominu pa`wu tako| e privla~i podatak iz Srpskog rje~nika Vuka Stef. Blatanskom gradu na Blatnom jeze49 Loma 2002. s tim {to se svatovska povorka u pesmi kre}e u obrnutom smeru: od Sofije prema Dunavu. jer se on vezuje za Staru planinu. pri ~emu sve te nazive svrstava u kategoriju reliktne topografije srpske epike. u dana{woj Republici Makedoniji. 41–43. a oznaka mlava za reku ili vodu koja sporo proti~e ili stoji — javqa se i u govorima sredwe Bosne. a ne „carigradskim drumom“ (Via militaris). Karaxi}a po kome se planina Mlav nalazi izme| u Skopqa. na jugu Kosova. na koga je u toj pesmi preneto ime carevog sina — Manojla (Emanuela) Komnina. Pesma „@enidba Grujice Novakovi}a“ ~uva u svom istorijskom jezgru se}awe na vizantijskog cara Jovana II Komnina iz XII veka. i klisure Ka~anik. dolinom Morave i Ni{ave. koji su jo{ bili pod turskom vla{}u. S tim u vezi raspravqa i o poqskom toponimu Máawa i anti~kom toponimu Malua na jugozapadu dana{we Rumunije (otuda ati~ki naziv Dacia Maluiensis). tj. tako da se Loma pozabavio etimologijom ove titulature. i to u stihu koji glasi: „Mlav planino i planino Stara!“ Loma je do{ao do zakqu~ka da je Vukovo ubicirawe Mlav-planine pogre{no. desne pritoke Dunava. . koja zapravo ozna~ava Homoqske planine u isto~noj Srbiji. U istoj epskoj pesmi iz Vukove zbirke pomiwe se i pladinski kraq. u isto~nom delu Srbije. 2. Svatovska povorka u pesmi ima svoj realni istorijski predlo`ak: povla~ewe cara Jovana II Komnina iz Brani~eva na Dunavu kroz planine isto~ne Srbije prema Sofiji. „Gr~i}a Manojla“. iako je ovaj proslavqeni balkanski hajduk `iveo u XVI stole}u. Grad „Pladin“ identifikovao je u tzv. {to ne iznena| uje jer su Vuk i svi Srbi Vukovog vremena iz onda{we Kne`evine Srbije imali slaba znawa o ju`nim srpskim krajevima. Preciznom analizom sadr`ine pesme „@enidba Grujice Novakovi}a“ Loma je uo~io velike anahronizme i do{ao do zakqu~aka koji svedo~e o primerima znatne starine u srpskoj epici: 1.

S „Pladinom“ Loma poistove}uje i „Pribiw grad preko mora“ iz druge epske pesme iz Vukove zbirke. Loma etnonim Le|ani smatra imenom predaka dana{wih Poqaka. pred kojim su se mnogi osetili bespomo}ni: da rastuma~i kako su nastali toponimimi Le|an-grad i Le|anska zemqa i etnonim Le|ani. „staja}a mesta“ u epskim pesmama. za koje su neki (na primer Svetozar Mati}). te je tako nastao epski spoj pladinski kraq. kako se zvao otac kneza Koceqa. Hipokoristik od toga imena làh. koja je u srpsku epsku poeziju mogla zalutati preko romana o Aleksandru Velikom. prema Lominoj interpretaciji ove epske pesme. POETSKA I REALNA TOPONIMIJA U SRPSKOJ EPSKOJ POEZIJI 353 ru (ma| arski: Balaton). gde je bilo sedi{te sremskog. Jo{ jedan toponim Loma dovodi u vezu s borbom hri{}anstva protiv paganstva u srpskim epskim pesmama iz Vukove zbirke — prokleta Indija (mada ta Indija u narodnim pesmama ne slovi uvek kao prokleta ve} se ponekad prikazuje u idealizovanom svetlu). predstavqalo posledwu oazu gde se zaustavqa sveop{ta propast sveta i po~iwe wegova obnova kroz akciju hri{}anskog sve{tenstva. tako da ga staroslovenski izvori nazivaju „Blatanskim knezom“. Polaze}i od toga da se predlo`ak narodne pesme o svecima koji ka`wavaju gre{no ~ove~anstvo nalazi u hri{}anskoj literaturi. làsi i danas ozna~ava u ruskom Poqake. u dana{woj Ma| arskoj. pri ~emu bi Pribiw bio posesivni pridev od Pribina (Pribina). Loma 2002. sirmijskog episkopa. tj. tj. Stoga je Srijem mjesto `upno.MILO[ LUKOVI]. „zemqu Veneda / Vinda“ (nema~ki: Wenden). 131–133. Povla~e}i vi{e paralela.50 Loma je do{ao do zakqu~ka da prokleta zemqa Indija nije ona ~udesna zemqa iz ju`ne Azije. Loma nije odoleo ni starom izazovu prou~avalaca srpske epske poezije. kao {to ih Ma| ari nazivaju Lengyel. gde je bilo sedi{te slovenskog kneza Koceqa iz doba }irilo-metodijevske misije. ono podru~je u slovensko-germanskom pograni~nom prostoru gde su preci balkanskih Srba `iveli kao pagani pre doseqewa na jug i primawa hri{}anske vere. 18. . Srijem mjesto `upno koje se pomiwe u epskoj pesmi „Sveci blago dijele“ iz Vukove zbirke Loma identifikuje s dana{wom Sremskom Mitrovicom. a taj naziv nastao je u IX–X stole}u 50 Loma pri tom uva`ava i nalaze brojnih istra`iva~a koji su se bavili tom temom. U tom reliktnom toponimu srpske epike Loma identifikuje *Vindiju. Ta titulatura preneta je kasnije i na ma| arske kraqeve. uz etimolo{ko-komparativisti~ku argumentaciju. a upravo je Metodije bi tu postavqen za episkopa. izme| u ostalog i pomalo zapostavqenoga srpskog mitologa Veselina ^ajkanovi}a. vid. pomislili da su samo „ukrasni“.

Loma 2002. identi~an ~e{koj i poqskoj dijalekatskoj re~i za „otrov“ (~e{ki trutina. ili su ~ak bili na wenim granicama (Beograd. prepoznatqive i bliske aktuelnim slu{aocima epskih pesama (a tu te`wu epskih si`ea za stalnim obnavqawem Loma naziva epskom prosopografijom). Loma je mnogo napora ulo`io da razjasni toponim voda Trutina koji se javqa u epskim pesma o srpskim velika{ima u Ugarskoj XV–XVI veka. te su stolovali u gradovima koji nisu bili mnogo udaqeni od srpske zemqe. Golubac.53 51 52 53 Sáownik wáadcow polskich 1999. Mnogo kasnije u srpskoj epskoj poeziji Le|ani su ozna~eni kao „Latini“.)51 u sredwem veku ponekad bili i ugarski kraqevi. ali nas oni suo~avaju s ~iwenicom da epska geografija pokazuje znatnu konzervativnost u odnosu na epske si`ee. Prema tome. 59–71. Ime zapravo izvorno ozna~ava stanovnike neobra| enih poqa: prasloveski *ledâ „pusta zemqa. Loma 2002. gde je bila i wihova prapostojbina. u susedstvu Le|ana. . 404. — mo`e se zakqu~iti iz Lominih nalaza. katoli~kom) krilu hri{}anstva. ~ije ime bi moglo biti stari supstrat. poqski trucina. {to bi bio prosti odblesak ~iwenice da su sredwovekovni i potowi Poqaci pripadali „latinskom“ (tj. 394. aktuelne junake.52 U zakqu~ku je naveo dve mogu}nosti zna~ewa tog toponima: ili je to nerealan. U tom starom nazivu Loma vidi jo{ neizbledelo se}awe balkanskih Srba na neke predele dana{we Poqske. Tome vaqa dodati i ~iwenicu da su poqski kraqevi (Wáadysáaw III Warnienczyk ‰1424–1444Š. koji se stalno vezuju za nove. To bi zna~ilo da su Srbi imali taj plemenski naziv u svojoj epskoj nomenklaturi pre nego {to su se doselili na Balkan. ali sa ve} izvr{enom promenom dj > | karakteristi~nom za srpsku fonetiku. Ovoj drugoj mogu}nosti Loma daje ve}u verovatno}u. Loma na kraju napomiwe da wegovi toponomasti~ki nalazi ne moraju u svemu biti nesporni. tako da se u epskom hidronimu voda Trutina ogleda srpsko epsko se}awe na pritoku Labe. pored uobi~ajenog trucizna) ili se radi upravo o ~e{koj reci Trotina < Trutina. Wáadysáaw Jagiellonczyk ‰1456–1516Š i dr.354 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA od slovenskog *Le|ane sa jo{ o~uvanim nazalom. ledina“. [abac). doneto iz stare postojbine. od slovenskog *trâ?t-. — i Le|anska zemqa i Le|an-grad iz srpske epske poezije odnosilo bi se na poqsku sredinu. a *Led’aninâ (mno`ina *Led’ane) naziv za wene stanovnike. mitski hidronim. 71–72.

54 55 . uz osvrt na poetiku epskih gradova. da se sagledaju broj. ali je ujedno i „predstavqen kao centar vlasti i mo}i“. na~in i pravac prostirawa gradova i drugih naseqenih mesta u usmenoj desetera~koj epskoj poeziji slovenskih naroda koja je nastala na tlu dana{wih dr`ava: Srbije. Mirjana Deteli} je izrazila zahvalnost i kolegama koji su joj.54 Ovde }emo se osvrnuti na opse`ni Leksikon (695 stranica). grad koncipiran i predstavqen kao u vremenu i prostoru definisano qudsko naseqe“. pru`ili ekspertsku pomo} u pripremi kwige: istori~aru Gordani Tomovi} iz Istorijskog instituta SANU.MILO[ LUKOVI]. sakupqenih u osam zbirki (koje imaju ukupno 22 toma). pored Alesandra Lome. koja je izrazito ideolo{ki ozna~en `anr usmene poezije.“55 Ova istra`ivawa omogu}avaju. onomastike.357 hri{}anskih i muslimanskih epskih pesama s navedenog ju`noslovenskog podru~ja. vrste. prvi u svojoj vrsti. Crne Gore i Bosne i Hercegovine. koji je zami{qen tako „da popuni vi{edecenijske praznine u prou~avawu ne samo usmene kwi`evnosti ve} i istorije jezika. U opse`nom predgovoru Leksikona Mirjana Deteli} je dala potrebna obja{wewa o izboru teme i metodu izlagawa.56 Hri{}anska i muslimanska epska poezija dale su dva epska modela grada. 9–21. Hrvatske. koji je ranije objavqen. POETSKA I REALNA TOPONIMIJA U SRPSKOJ EPSKOJ POEZIJI 355 Vi{egodi{wi rad na projektu Epski gradovi u Balkanolo{kom institutu SANU u Beogradu rezultirao je nedavno trima monografijama: a) CD-romom Gradovi u hri{}anskoj i muslimanskoj usmenoj epici (autori Mirjana Deteli}. a „gradovi su modelovani kao lokusi sa strukturom. Poreklo epske formule i slovenskog toponima (autori Mirjana Deteli} i Marija Ili}. Tokom nekoliko godina rada na Leksikonu za autora je najve}i izazov predstavqalo uskla| ivawe istorijske osnove pojma grad sa Vid. osim nekoliko etimolo{kih re{ewa koja su preuzeta iz drugih izvora. Vid. Obra| eni korpus obuhvata 1. Leksikon (autor Mirjana Deteli}. 9. razli~ita ali i komplemantarna. Aleksandar Loma i Istok Pavlovi}. etnolinvistike itd. Deteli} 2007. 56 Deteli} 2007. kao i o svim prilozima analiti~kog karaktera koji prate osnovni tekst Leksikona. Beograd 2006). O svim tim pitawima podrobno je govorila i u posebnom radu. dovoqno va`ni da se za wih vode ratovi i ginu ~itave vojske“. kwigom Beli grad. korpusu i ekscerpciji primera. Deteli} 2007. lingvisti Biqani Sikimi} i istori~arima @arku Vujo{evi}u i ^edomiru Anti}u iz Balkanolo{kog isntituta SANU. kako isti~e Mirjana Deteli}. Beograd 2007). Kao autor Leksikona. Deteli} 2005. Izbor je pao na epiku jer je „samo u epici. Beograd 2004). Tako| e je istakla da su sve etimologije u Leksikonu originalni doprinos dopisnog ~lana SANU Aleksandra Lome. v) kwigom Epski gradovi.

ukraj vode Drine itd. Izlaz je na| en u re{ewu da se izdvoje svi ojkonimi bez obzir na to kako su u epici odre| eni (kao grad. prema Durmitoru. Nik{i}. Beograd. Balkan i Panonsku niziju. Sarajevo.). u formi prilo{kih sintagmi (blizu Crne Gore. ali se odmah daju i sva epska imena. Biha}. Varna. Vukovar u Hrvatskoj. Sofija. Kola{in u Crnoj Gori. Novi Pazar. Ilok. Carigrad. .356 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA stvarnom ponudom epske gra| e. ali ujedno i da se boqe razume poetika tih toponima. varo{ itd. na istoku do Damaska. {eher itd. Constantinopolis). Vidin. \akovica. na jugu do Meke i Medine. krvavi. Osijek. carev. pridevski (bijeli.). Sve to poma`e da se preciznije odredi wihova ubikacija.57 Time je usvojena naj{ira definicija grada. selo. Prizren u Srbiji. na bogazu. Ohrid. kraji{ni. Prilep. Ojkonimi su dodatno razvrstani i prema atributima koji ih prate u epskim pesmama. s pro{irewima na sever do Praga i Petrograda. Tuzla u Bosni i Hecegovini. Sew. On pokriva mediteranski i crnomorski basen. Stanbol. Prijedor. preko siweg mora. Stanbul. kasaba. kasaba.). {anac. Bar. Stambol. karaula.) ili su na drugi na~in definisani. a on su imeni~ki (~ar{ija. Bawaluka. }esarski. Trebiwe. daqe podaci o geografskoj {irini i geografskoj du`ini na kojima se mesto nalazi. kaurski. Srebrenica. ]uprija. imena naroda i dr`ava i kori{}enih pojmova na kraju Leksikona dodatno doprinose snala`ewe u epskom prostoru koji je ome| en odabranim pesmama. latinski itd. Debar. Na taj na~in obra| eno je 849 ojkonima. {eher. u formi predlo{kih sintagmi (do mora. Nevesiwe. tekst o istoriji mesta i wegovoj epskoj upotrebi. ni`e Biograda. sa Hercegovine. Cetiwe. Knin. Jerusalima i Bagdada. Travnik. Obja{wewe za svaki ojkonim dato je u vidu kra}eg ~lanka. Skopqe u Makedoniji. koji po~iwe dana{wim imenom mesta. kod Bojane. Tu su i poznati gradovi: Gospi}. arapski. Karlovac. Trnovo u 57 Deteli} 2007. Kotor. skela. Potom slede etimolo{ki podaci o imenu mesta. a na kraju ~lanka navodi se i kori{}ena literatura. pored mora slana. Dubrovnik. Herceg Novi. Kratovo. Bela Palanka. a iza toga slede istorijska imena (na primer: ISTAMBUL. kod vode Morave. Golubac. pleme. na zapadu do Pariza i Londona. palanka. varo{. uz navo| ewe atributa koji se koriste u epskim pesmama: na primer slavno Smederevo. koji su na kraju navedeni i u posebno ustrojenom registru. ukoliko se razlikuju od osnovnog. 13. Brani~evo. Byzantion. Podgorica. kameni. bijesni. Bitoq. u Primorju). {to je blisko savremenom pojmu naseqeno mesto. A taj prostor je zaista veliki. vi{e \akovice. Standardni registri geografskih imena. li~nih imena. selo.

Budapest). Jawina (Yanina). posle prestanka turske vlasti. ^emerno. Voden (Edessa). a wihove funkcije preuzeli su novi gradski centri kao {to su Sarajevo. Or{ava (Orôova). Mirjana Deteli} nagla{ava da sva mesta u Leksikonu nisu ujedno i popri{ta epskih radwi.59 Ostali su da „`ive“ u epskim pesmama i mnogi „gradovi“ (zapravo utvr| ewa mawih dimenzija) koji su za vreme postojawa ju`noslovenskih sredwevekovnih dr`ava ili u razdobqu turske vladavine obezbe| ivali va`ne puteve ili su bili sedi{ta lokalnih vlasti. zemqa wema~ka. . A te dr`ave imaju i svoje protivnike. Poltava. Moskopoqe (Voskopoje). \ula (Gyula). Deteli} 2007. Kaira. koji stoji negde u prostoru nezavisno od Londona. a u me| uvremenu su izgubili svoje funkcije. Lipnik. Soko i dr. Carigrad/Stambol (Constatinopolis/Istambul). zemqa Maxarska. Napuq/Napoqska (Napoli). Jegra (Eger). Duvno i drugi. Kroja (Kruya). Za neke gradove konstatuje se da im je „ubikacija neizvesna. Bukure{t (Bucureôti). Valona (Vlore) u Albaniji.60 Takvo shvatawe geopo58 59 60 Deteli} 2007. Qe{ (Lezhe). Temi{var (Timisoara) u Rumuniji. Nik{i}) ili su sasvim prestali da postoje. Budim i Pe{ta (Buda. neki „gradovi“ izgubili nekada{wi zna~aj (Livno. Budima. Udbina. Rim (Roma). Solun (Thessaloniki) u Gr~koj. ^e{me (Üeôme). POETSKA I REALNA TOPONIMIJA U SRPSKOJ EPSKOJ POEZIJI 357 Bugarskoj. Mleci/Venecija (Venezia) u Italiji i mnogi drugi gradovi i naseqena mesta. S uspostavqawem turske vlasti niz „gradova“ izgubio je raniji zna~aj. tako da su i znatno razru{eni: Cernica. Sevastopoq u Ukrajini. Misir) zami{qa kao veliki grad. Ponekad se u pesmama zemqa (na primer zemqa Ingle{ka. Azov u Rusiji. Hotin. Trst (Trieste). Duvno. neutvrdiva ili nemogu}a“. Sibiw (Sibiu). Krf (Kerkyra). Komarno (Komarno) u Slova~koj. kao mesta gde su dvorovi vladara i velika{a. Bre{a (Brescia). ^ekmexin (Üekmece). Jedrene (Edirne). Braila (Braila). Pe~uj (Pecs) u Ma| arskoj. Biha}. ali ona pripadaju prostranim dr`avama (zemqa Tur}ija. da bi kasnije. Pest. Po`un (Bratislava). Dra~ (Durres). Janok (Gyor). Klobuk. 14. Medun.MILO[ LUKOVI]. Arad (Arad). zemqa frana~ka). zemqa kaurska. Skadar (Sckoder). Grada~ac) i Gra~anica.58 Leksikon registruje i mnoge promene u poziciji i funkcijama gradova. Smirna (Izmir). Klu` (Kluj). koji „podse}aju“ na nekada{we „gradove“. Livno. Obod. 12. Tirana (Tirane). Krim. Ima i vi{e toponima Gradac (Gra~ac. te se wihovi gradovi pomiwu pasivno. Kowa (Konya) u Turskoj:. Deteli} 2005. 46–48. zemqa maxarska. Biha}.

sli~nim temama. sudi{ta. care od Stambola itd. Ovako stvoreni spojevi te`e da se nametnu u {to ve}oj meri i tako postaju rutinsko mnemotehni~ko sredstvo. .61 Na osnovu epske gra| e koju je obradila u Leksikonu Mirjana Deteli} je izvela nekoliko va`nih zakqu~aka o poetici epskih gradova. Starac Milija i drugi. Te{an Podrugovi}. sajmi{ta i sl. ostala nepromewena politi~ka slika jake dr`ave kao niza jakih gradova. uprkos svim menama. Ali time se ujedno promovi{e izvestan model pona{awa koji nije bio realan u sredwem veku: na primer srpski car [}epan vezuje se za Prizren kao jedinu svoju prestonicu iako u doba srpske sredwevekovne dr`ave nijedan vladar nije imao samo jedno prestonicu ve} je boravio u vi{e razli~itih mesta zavisno od teku}ih potreba (zimovnici. tako na primer [}epan-Krst postaje Pawkrst.358 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA liti~kog prostora ogleda se i u upotrebi distiha „Ima Poqska. bili su svedoci dugotrajne turske vlasti i imali su realne predstave samo o orijentalnim varo{ima turskog doba. gotovo istim si`eima i sli~nom poetikom. U takvom maniru pevawa ogleda se vremenska distanca sa koje je pesma ispevana u odnosu na vreme epske radwe. ^esta je veza junak-ojkonim: Todor od Stala}a. hri{}anska i muslimanska epika — povezane istim metrom. a naro61 Deteli} 2005.“ Oni ponekad namerno mewaju nazive mesta zamewuju}i u wima hri{}anske simbole iz ideolo{kih razloga. letwikovci. tj. Neapolis. istim na~inom izvo| ewa. kao {to su bili na primer Filip Vi{wi}. koje olak{ava sricawe desetera~kih stihova. muslimanski peva~i su tako| e vezivali gradove za snagu svoga carstva. Mirjana Deteli} zakqu~uje da je u epici. sedamdeset i sedam gradova. koje vaqa citirati u celini: „Bez obzira na sve razlike me| u wima. gubitak gradova i smrt srpskih vojvoda koji su wima upravqali ozna~avali stvarni kraj stare srpske dr`ave. 52.). ideja koja se prenela kroz ceo sredwi vek. a predstave o srpskim sredwovekovnim gradovima nasle| ivali su i gradili samo u mitologiziranoj formi. a ima i Napoqska“. ponekad i u veoma dugim pesmama. a magi~ni broj 77 (sa zna~ewem mno{tva) simbolizuje tu snagu: „Mlogo ferman pro| e carevine. od Prilepa Marko. koji na osnovu sli~nosti po zvu~awu indirektno i Poqsku svrstava u gradove kao i Napoqska. od Moskve kraqica. Na drugoj strani. Peva~i epskih pesama od kojih su te pesme zabele`ene u prvim decenijma XIX veka. Napuq. kao u pesmi „Margita | evojka i Rajko vojevoda“. Zato su za epskog peva~a. pri ~emu su neki pojmovi u me| uvremenu ve} uveliko bili izmeweni.

tzv. Za neka od wih (naro~ito za istorijska pitawa) va`ne su razlike u autorskoj optici. POETSKA I REALNA TOPONIMIJA U SRPSKOJ EPSKOJ POEZIJI 359 ~ito istim jezikom — mogu da ~ine dovoqno ujedna~en uzorak za ekscerpciju i daqu obradu raznih teorijski zna~ajnih pitawa kao {to su upotreba formule (u svim stadijumima). Za prou~avawe epske poetike ju`nih Slovena on je zna~ajan pre svega zato {to se ne javqa nigde vi{e — osim u hri{}anskoj i muslimanskoj epici na srpskohrvatskom jeziku.“62 U vezi s tim Mirjana Deteli} smatra da bi rad na poetici ostalih epskih ojkonima i ojkonimskih toposa mogao unaprediti poznavawe epskog `anra neposrednim uvidom u nastanak epske slike prostora i wenu povezanost sa ideolo{kim osnovama epske poezije. Tako| e pretpostavqa da bi se drugim tipovima istra`ivawa — lingvisti~kim. iako su gradovi u obema vrstama epike izrazito ideolo{ka komponenta pogleda na svet. a za gradove se vezuju isti epiteti i zajedni~ka atribucija. Ova poeti~ka ~iwenica nije posledica igre slu~aja ili }udi peva~ke mode (koja i u usmenoj poeziji nastaje i nestaje sa sopstvenom dinamikom). antropolo{kim etimolo{kim. ~ak ni kod Makedonaca i Bugara sa kojima ova epika deli mnoge zajedni~ke crte. me| utim. geografskim. varirawe ‚putuju}ih‘ motiva i si`ea.63 Zakqu~ci Na{ osvrt na istorijat tretirawa problema odnosa realne (istorijske) i poetske komponente u srpskoj epskoj poeziji i primeri tuma~ewa toponimije u epskim pesmama koje smo izlo`ili daju osnova za slede}e op{te zakqu~ke: 62 63 Deteli} 2005. etnolo{kim. Deteli} 2005. funkcija vremena. . Ekscerpcija ojkonima. poetika prostora. a opse`na epska ojkonimska gra| a objavqena u Leksikonu to sada olak{ava. modelovawe istorijski proverqivih predlo`aka i sl. 53–54.MILO[ LUKOVI]. istorijskim i sli~nim — moglo do}i do zanimqivih krosreferencijalnih rezultata. i kod jednih i kod drugih naj~e{}i epitet uz grad je epitet beli. Ona je mogu}a zato {to je beli grad bio i ostao jedan od onih kwi`evnih toposa koji bez veroispovednih i socijalnih smetwi mo`e da {eta od jedne zajednice do druge budu}i da je stariji od pesama u kojim se javqa. pokazuje da je korpus za~u| uju}e uniforman u smislu obrade motiva. autorov ideolo{ki stav. 54. I kod hri{}ana i kod muslimana u korpusu se javqaju gotovo jednaki ojkonimi.

Protagonisti ova dva tipa ineterpretacije prinu| eni su da se me| usobno oslawaju na rezultate oba tipa interpretacije. Gerhard. aktuelne junake. pri ~emu je dragoceno raditi kataloge epske toponimije (u vidu leksikona i sl. Dereti} 2000 Dereti}. granice. ~ime se posti`e epsko vi| ewe sveta. 1934. Jovan. Identitet. Srpska narodna epika. etnografa i antropologa. Put srpske kwi`evnosti. koja je predmet dugotrajne poetske transpozicije. Jovan. te`we. pokazuje ipak znatnu konzervativnost u odnosu na epske si`ee. To zna~i da i poetska toponimija naj~e{}e (ali ne uvek) derivira iz „istorijskog jezgra“ epske poezije. tj. nasle| eno (reliktno) stawe ili pak onomasti~ku realnost vremena kome pripada peva~ od koga je pesma zapisana. 1. arheologa i filologa. Dereti} 1996 Dereti}. ali u svom istra`iva~kom postupku ne treba da me{aju tipove interpretacije. 4) Realna i poetska interpretacija epske toponimije mogu ra~unati na potpun uspeh samo ako se vr{e na velikom broju primera. teologa. Epska toponimija. iz realne toponimije. kao element epskog sveta. hidronimi. 1996. Sve to zahteva realnu interpretaciju toponomasti~kih podataka. I/1. koji te`e da se stalno vezuju za nove. mitologa. 2000.). 3) Realna toponimija odra`ava onomasti~ku realnost epohe koja se u epskoj pesmi predstavqa. Beograd. Beograd. Beograd. prvenstveno istori~ara. i to ne samo unutar „nacionalne“ epske poezije nego i na {irem korpusu epskog stvarala{tva genetski srodnih slovenskih naroda ili reginalno bliskih naroda (na primer balkanskih). nije vremenski fiksirana i transformi{e se u skladu sa zna~ewima koja joj se pridaju u poetskom (epskom) sistemu. oronimi). {to zahteva poetsku interpretaciju. koja naj~e{}e „derivira“ iz realne (ali ne uvek). Literatura Gezeman 1934 Gezeman. „Prilozi prou~avawu narodne poezije“. . prepoznatqive i bliske aktuelnim slu{aocima epskih pesama. ali neretko i neko znatno starije.360 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA 1) Toponimija sadr`ana u epskim pesmama (epska toponimija) „deli sudbinu“ epskog sveta i time ona neminovno postaje poetska toponimija. prvenstveno istra`iva~a kwi`evnosti. Re~ unapred. 2) Epska toponimija (ojkonimi.

Novi Sad. 9–27. Loma 2002 Loma. Zna~ewe geografskih detaqa u narodnom epu. Beograd. ‰u:Š Me|unarodni nau~ni skup: Vuk Karaxi} i wegovo delo u svom vremenu i danas. Odjeljenje dru{tvenih nauka. Novi Sad. Mirjana. Novi Sad. „Zbornik Matice srpske za kwi`evnost i jezik“. Deteli} 2007 Deteli}. Evropski okviri srpske kwi`evnosti. Beograd. Slovenski i indoevropski koreni srpske epike. Vido. tre}a i ~etvrta kwiga „Srpskih narodnih pjesama“. knj. Marojevi} 1990 Marojevi}. Koqevi} 2005 Koqevi}. Aleksandar. Karaxi} 1964 Karaxi}. 1970. Beograd. Dragi{a. Beograd. Postawe epa. Koqevi} 1998 Koqevi}. Karaxi} 1965 Karaxi}. Beograd. sv. Beograd. Stara slovenska religija: jedan li~ni pogled iz komparativnog ugla. Mirjana. I/1. Nenad. 1–3/2005. Marojevi} 1985 Marojevi}. Radmilo. tzv. Beograd. 2005. Posebna izdanja — LXX. Iz onomasti~ke istorije (1–2). kw. ‰izbor i predgovor B. I. 121–129. 45–57 . LII. 1988. O srpskoj narodnoj poeziji. XVII nau~ni sastanak slavista u Vukove dane. Druga. Odjeci usmene u pisanoj kwi`evnosti. Svetozar. kw. Beograd. 1–3/2005. Vje~na zubqa. Sarajevo. Qubinkovi} 1988 Qubinkovi}. 1964. „Prilozi prou~avawu narodne poezije“. 1934. lajpci{kog izdawa Vuka Karaxi}a. ‰Sabrana dela Vuka Karaxi}a. Mati} 1934 Mati}. 2005. 1985 (ANUBiH. Kwiga prvaŠ. Folklorna onomastika u dijahroniji i problemi wenog lingvisti~kog ispitivawa. . 13). Predstava o gradu kao element ideolo{ke osnove epske poezije. Leksikon. XI. Vuk Stefanovi}. 1966. Vuk Stefanovi}. Beograd. 63–70. Aleksandar. Peto izdawe. 1990. drugoga. Prakosovo. 2005. Epski gradovi. ‰u:Š Zbornik referata i materijala V jugoslovenske onomasti~ke konferencije. Narodna kwi`evnost. 2002. Svetozar. @ivkovi} 1970 @ivkovi}. 1998. 1965.. Latkovi} 1966 Latkovi}. Radmilo. Marinkovi}Š. kw. Beograd. LII. S. sv. Loma 2005 Loma. 12–15. POETSKA I REALNA TOPONIMIJA U SRPSKOJ EPSKOJ POEZIJI 361 Deteli} 2005 Deteli}. 84–85 (i diskusija: 104–107). Narodna srbska pjesnarica (1815). „Zbornik Matice srpske za kwi`evnost i jezik“. Mala prostonarodwa slaveno-serbska pjesnarica (1814).MILO[ LUKOVI]. „Onomatolo{ki prilozi“. 2007.

1964. sv. „Prilozi prou~avawu narodne poezije“. Stojan Novakovi} i narodna kwi`evnost. Beograd. 1998. Novi Sad. 421–439. Hrvata. 1995. Rade. Medenica 1975 Medenica Radosav. ‰u:Š Me|unarodni nau~ni skup: Vuk Karaxi} i wegovo delo u svom vremenu i danas. 1934. Narodna kwi`evnost 1974 Narodna knji`evnost Srba. Salko. Nepoznata bugar{tica o despotu \ur|u i Sibiwanin Janku iz XV veka. kw. Panti} 1964 Narodne pesme u zapisima XV–XVIII veka. ‰sastavlja~i: \enana Buturovi}. 1977. ‰predsednik Redakcionog odbora: Pavle Ivi}Š. 1988. 3. Odjeci usmene u pisanoj kwi`evnosti“. Zavod za uxbenike i nastavna sredstva. 2005. Beograd. „Zbornik Matice srpske za kwi`evnost i jezik“. 2–5. .362 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA Maticki 1988 Maticki. Panti} 1977 Panti}. Milovan. Narodna kwi`evnost. 611–613. XVII nau~ni sastanak slavista u Vukove dane. Sarajevo. Mihaq~i} 1995 Mihaq~i}. 1975. Murko 1934 Murko. 85–93. „Zbornik Matice srpske za kwi`evnost i jezik“. Nekoliko zada}a u prou~avawu narodne epike. 1994. kw. Pro{lost i narodno se}awe. I/1. 1959. Svetozar Koqevi}. Nedi} 1981 Vladan Nedi}. Milovi} 1998 Milovi}. Iz na{e narodne epike. LII. Matija. Folklor kao feniks. Gorwi Milanovac — Beograd. Naze~i} 1959 Naze~i}. Beograd. „Vje~na zubqa. sv. Crnogorsko-hercegova~ka planinska oblast — postojbina patrijarhalne kulture i epske pesme dinaraca. Beograd. Cetiwe — Beograd. ‰u:Š Istorija srpske kulture. I dio. Nada. Na{a narodna epika i weni tvorci. Istori~nost Vukovog shvatawa u odbiru epskih narodnih pesama. Nedi} 1972 Vladan Nedi}. Milo{evi}-\or|evi} 1994 Milo{evi}-\or| evi}. 147–163. [abac. Milo{evi}-\or|evi} 2005 Milo{evi}-\or| evi}. Miodrag. Vukovi peva~i. Izbor kritika. 1–3/2005. ‰izbor i predgovor Miroslav Panti}Š. Hajdu~ke borbe oko Dubrovnika i na{a narodna pjesma (Prilog prou~avanju postanka i razvoja na{e narodne epike). Vlajko PalavestraŠ. Miroslav. Antologija. Beograd 2005. Beograd. XXV. Narodna kwi`evnost. 1972. Nada. Sarajevo. 1974. Novi Sad. 1981. Muslimana i Crnogoraca.

MILO[ LUKOVI]. . Beograd. Vuk Stef. Pisci srpske istorije. Miodrag. Tre}e izdawe. Romantizam. 1–3/2005. Suvajxi} 2007 Suvajxi}. 1985. dopunjeno izdanje. ‰redaktor serii Ryszard WrykŠ. Samarxija 2000 Samarxija. Krivotvorewe folklora i mitologije. Srpska narodna epika. Beograd. 353–369. Putilov. 553–560. Bele`ewe narodniih pesama pre Vuka. P–@. Radovan. Popovi} 1985 Popovi}. 1969. Drugo. 29–44. Pe{i} i Milo{evi}-\or|evi} 1984 Pe{i}. Rikard. Pisci srpske istorije. 1787–1864. Beograd. Jelka. sv. Istorija srpske kwi`evnosti. 1972. „Zbornik Matice srpske za kwi`evnost i jezik“. @ivot i rad Vuka Stef. Sarajevo. Sowa. Samarxi} 1976 Samarxi}. Ilarion Ruvarac i narodna kwi`evnost. Sne`ana. Bo{ko. sv. ‰glavni i odgovorni urednik Dragi{a @ivkovi}Š. Tragom istorije u srpskim „juna~kim pesmama“. 1994. 1992. Qubinko. Narodna kwi`evnost. ‰u:Š Zbornik radova o Vuku Karaxi}u. POETSKA I REALNA TOPONIMIJA U SRPSKOJ EPSKOJ POEZIJI 363 Petrovi} 2005 Petrovi}. ^etvrta kwiga. Popovi} 1987 Popovi}. LII. Re~nik kwi`evnih termina 1992 Re~nik kni`evnih termina. Radovan. Novi Sad. Stojanovi} 1987 ‰1924Š Stojanovi}. Radmila i Nada Milo{evi}-\or| evi}. 1987. Re|ep 1988 Re| ep. Qubomir. 561–568. Poznan. Drugo izdawe. Beograd. 1999. LII. Beograd. N. Samarxi} 1994 Samarxi}. ‰u:Š Jovan Dereti}. kw. Kwiga prva. Beograd. Leningrad. Geroi~eskiè åpos i deèstvitelânostâ. 1976. Beograd. II. Beograd. kw. 1984. Beograd. Novi Sad. Simeon 1969 Simeon. Miodrag. Beograd. Sáownik wáadcow polskich 1999 Sáownik wáadcow polskich 1999. Narodna kwi`evnost. 1987. Putilov 1988 B. 2005. 1987 ‰fototipsko izdawe iz 1924Š. Prilog prou~avawu istorijskog razvoja strukturnih modela kosovske tradicije. Zagreb. Neki slovenski primeri. Radenkovi} 2005 Radenkovi}. 2005. 1988. 1–3/2005. Nedi} 1972 Vladan Nedi}. Karaxi}a. 2000. 2007. Karaxi}. Encikopedijski rje~nik lingvist~kih naziva. „Zbornik Matice srpske za kwi`evnost i jezik“.

364 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA Milo{ Lukovi} (Belgrade) Poetic and Realistic Toponymy in Serbian Epic Poetry Summary The epic world comprises an entire art system and is relatively independent of historical reality. different regions and countries etc. monasteries. However. . therefore. Some have been relocated. relief elements (valleys. the information in texts of epic songs enable us to a certain extent to reconstruct the ordered history of epic society. creating a parallel poetic and real toponomy is of manifold use. tableland). It also highlights the lengthy process of shaping of epic songs and the numerous singers and reciters of epic verse. name rivers and mountains. Many of these toponyms do not match the actual historical ones. and can also reconstruct a natural environment: describe landscapes. some are anachronous. However. in fact provide something in the nature of a geographical map. hills. fortifications. and some never actually existed. This is very true of the Serbian epic poetry in the anthologies of Vuk Karad`i} and other later collectors. When analysing epic poetry. Here we find testimonies to various aspects of material and spiritual culture. In it we find a diverse toponymy: names of settlements. this does not take away from the poetic power of toponymy used in this way. mountains. rivers and seas.

Nastava slovenskih. kao osnove za razvoj slavisti~kih studija. pa i srpskog jezika.htm 3 http://www. uoi . kao i u kulturnoj politici wihovih dr`ava. Demokritovom univerzitetu u Komotiniju (Katedra za istoriju i etnografiju)3.16:398(495) 39(=16)(495) Jovanka \or| evi}-Jovanovi} (Beograd) ZANIMAWE ZA SLOVENSKI FOLKLOR U GR^KOJ Slavistika u Gr~koj razvija se u okviru balkanolo{kih studija.php?rm=1&pm=75&sm=70 4 http :// www . p. lirske narodne pesme.bscc. (2008).gr/hist/tomeis/modern%20history/general%20information/gr/general%20information_gr. pa je neshvatqivo da se me| usobno ne poznaju dobro. uvedena je kao fakultativna na nekoliko gr~kih univerziteta.JOVANKA \ OR\EVI] -J OVANOVI] :Z ANIMAWE ZA SLOVENSKI FOLKLOR U G R^KOJ ISBN 978-86-7179-057-4.htm http://web. i ona se najvi{e bavi izu~avawem jezika i kulture balkanskih Slovena (Srba i Bugara). (365–376) UDK 821. uglavnom u okviru studija balkanologije. Jawinskom (Balkanska istoriografija)4 i Egejskom (u okviru Katedre 1 2 http://www. Jo{ od doseqavawa Slovena na Balkansko poluostrvo pa do danas geografska blizina i istorijske prilike upu}ivale su Grke i balkanske Slovene jedne na druge.gr/balkan/glosses. Aristotelovom univerzitetu u Solunu2. U dana{we vreme stabilnijih me| udr`avnih odnosa na Balkanu i daqe je ostao problem izu~avawa slovenskih jezika u Gr~koj.auth. na samom po~etku XX veka i u tre}oj i ~etvrtoj deceniji XX veka. Gr~ka. Slovenske teme uglavnom se razmatraju u okviru istorije gr~kih veza sa drugim balkanskim narodima.pdf . Kqu~ne re~i: folklor. Osnovna prepreka u me| usobnom poznavawu balkanskih naroda le`i u jezi~koj barijeri.uowm. balkanologija. Slovenski folklor u gr~kim publikacijama je predstavqan povremeno i nesistemati~no. i to: na Univerzitetu Zapadne Makedonije1. slavistika. a van toga — izu~avawem ruskog jezika i kwi`evnosti. Ne{to ve}e zanimawe ispoqeno je u tri navrata — u sedmoj deceniji XIX veka.gr/index.duth. zatim u istorijsko-politi~kim okolnostima. gr / schools / human / hist _ arch / Programma _ Epan _ Sseptembrioy_2006–2007.

na novoosnovanom Aristotelovom univerzitetu u Solunu formirana je i Katedra za balkanologiju. pribli`avawa i saradwe balkanskih naroda“. vizantolog i balkanolog. 8 D. Ratne godine. niti slavisti koji se bave lingvistikom. Me| utim. Pregled studija moderne balkanske istorije u Gr~koj. koji je dugo bio i jedina ustanova te vrste u Gr~koj. istorijom kwi`evnosti“. PKJIF 8. pa i slavisti~kih. Kapodistrija i srpski ustanak. kao i u ~a5 http://www. Lascaris. 1932. Slavonic Reviw 9. Godine 1926. Greece and Serbia during the war 1885. 1903 — Solun. 1928. koja su se poklapala sa svetskim zanimawem za balkanska previrawa i za okretawe gr~ke politike saradwi sa susednim zemqama. doktorirao u Beogradu 1926. pogodovali su zapostavqawu slavistike i u okvirima balkanolo{kih istra`ivawa.366 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA za sociolo{ku antropologiju i istoriju slovenskih naroda na Balkanu)5.html M. Slavia VIII. Najdu`a tradicija u nastavi srpskog. kao i balkanskih Slovena. akademik SANU. a za profesora je postavqen Mihailis Laskaris. 181. Povremena interesovawa Grka za slovenski svet.6 ili. Nakon trinaestogodi{weg plodnog rada katedra je zatvorena dolaskom Metaksasa na vlast. Les etudes slaves en Grece. Beograd 1926. podstakla su osnivawe nau~nih ustanova u Solunu za prou~avawe Balkana. Tako su slavisti~ke studije nalazile svoje mesto u gr~koj nauci ne kao samostalna disciplina ve} kao deo balkanologije. inostrani ~lan Srpske akademije nauka.aegean. Prag 1929–1930. Istorijski ~asopis XIV–XV. Laskarisova ocena stawa slavistike u Gr~koj tridesetih godina XX veka vrlo malo je izgubila od svoje aktuelnosti i na po~etku novog stole}a: „U Gr~koj ne postoji slavisti~ka katedra. Micailhj Laskarhj (Krf. Do ponovnog o`ivqavawa balkanolo{kih. 6 7 . studija do{lo je osnivawem Balkanolo{kog instituta u Solunu 1953. a zatim politi~ke prilike koje su izazvale zahla| ewe odnosa sa balkanskim Slovenima. bugarskog i ruskog jezika ostvarena je u Balkanolo{kom institutu u Solunu. Poveqe srpskih vladara u gr~kim publikacijama. slovenskim folklorom. 185–192. da jo{ dodamo. \or| evi}. u mnogobrojnim posebnim izdawima ovog instituta.7 znameniti slavista. 502. Studirao je u Parizu. Zna~ajniji radovi: Vizantijske princeze u sredwevekovnoj Srbiji. slavista. istori~ar.gr/social-anthropology/iridion/html/akadhmaika_pro_orolo- gio.8 Do 1974. 1965). „radi stvarawa atmosfere me| usobnog razumevawa. Beograd 1965. od ovog prvog koraka ka institucionalizaciji slavisti~kih studija nije se oti{lo daqe. izuzimaju}i bugaristiku kojoj se poklawa posebna pa`wa na Demokritovom univerzitetu u Komotiniju.

Biobibliografski re~nik. Skup slavista u Vukove dane 26/2. D. http://www. Istorijski ~asopis XIV–XV. Sedam decenija srbistike (1926–1996).ac.aspx?arg=1319 11 Tarnanidhj Iwannhj (Ko`ani. 13 D. akademik SANU od 1981. Laskarisa Les etudes slaves en Grece. 1939–). \or| evi}a Pregled studija moderne balkanske istorije u Gr~koj. Helenska asocijacija sa okupqenim eruditama kao {to su A. 1997.yu/Clanstvo/Clan. Iako do toga nije do{lo. t. upravnik Slovenskog odeqewa Balkanolo{kog instituta u Solunu do 1965.9 Kada je 1975. Papastahis. profesor je na Teolo{kom fakultetu u Solunu. koji je objavqivao istorijske. Bavi se vizantijsko-slovenskim odnosima i istorijom slovenskih pravoslavnih crkava. 16 Megalh genikh egkuklopaideia. Aqhna. 485–493. Papadrijanosa Sedam decenija srbistike u Gr~koj (1926–1996)15 ili na noviju Bibliografiju Gr~ke (2005).12 D. Beograd 2005. 15 J. Udru`ewe je izdavalo ugledan ~asopis „Cyrillomethodianum“ (1971—94). na{le su svoje mesto i slovenske teme. Slavia VIII. 183–203. MSC. mo`e se zakqu~iti da se pod slavistikom u Gr~koj podrazumeva istra`ivawe sredwovekovne ili savremene istorije balkanskih Slovena i Rusa. 12 M. Tarnanidis11 donela je nova saznawa o gr~ko-slovenskim odnosima. osnovana Helenska asocijacija za slovenske studije u Solunu. odvija u [koli balkanskih jezika. 1997. Papastatisa Les Slaves etudes en Grece14. Bavi se slavistikom i crkvenom istorijom slovenskih naroda: Sloveni. E. 14 Ch. teolo{ke i lingvisti~ke studije. Thessaloniki 1971.13 H. . Skup slavista u Vukove dane 26/2. Bibliografija u Z. \or| evi}. Ako se osvrnemo na prou~avawe slavisti~kih tema u gr~kim institutucijama koje su navedene i u referentnim studijama M. Les etudes slaves en Grece.sanu. Beograd 1997. Posebna je zasluga Balkanolo{kog instituta u razvoju nastave slovenskih jezika. a koja je vezana za Gr~ku. 48. 368. Sedam decenija srbistike (1926–1996). Samarxija. Lascaris. Prema Velikoj op{toj enciklopediji16 slavi9 J. Tahiaos10 i J. 1986. 2002. Mr{evi}-Radovi}. zatim J. Pregled studija moderne balkanske istorije u Gr~koj. 10 Antwnioj Aimiloj Taciaoj (Solun. studirao je teologiju na Teolo{kom fakultetu u Solunu gde i doktorirao 1972. Sveta Gora) 2006. Papadrijanos. Na istom fakultetu predaje istoriju slovenskih pravoslavnih crkava. Papadrianos. 34. ~inilo se da }e slavistika na}i mesto me| u nau~nim disciplinama i da }e se pristupiti sistematskom prou~avawu slovenskih naroda. upravnik Katedre za crkvenu istoriju slovenskih naroda i sredwovekovnu slovensku kwi`evnost. koja se od 1963. Les etudes slaves en Grece.JOVANKA \OR\EVI]-JOVANOVI]: ZANIMAWE ZA SLOVENSKI FOLKLOR U GR^KOJ 367 sopisu „Balkan Studies“. (]irilo i Metodije). (Grci i Sloveni). S. 1997. Beograd 1997. 485–493. Cyrillomethodianum. Beograd 1965. I. 181. 1931–). Prag 1929–1930. Bojovi}.

Jagi}. Ranke. Za razliku od Rankeovog oslawawa na Vukova kazivawa ili D’ Istrijino uzimawe poezije kao izvora u konstrukciji predstave o Srbima. po~etna upoznavawa dolazila su posredno. i ono je trebalo da pobudi simpatije kod onih Grka koji su pokazivali netrpeqivost prema Srbima i Slovenima posle Falerajeve tvrdwe o slovenskom poreklu savremenih Grka. Me| utim. Gr~ka nau~na sredina nije stvorila znamenitije slaviste lingviste ili etnologe. kata serbikej phgej kai eggrafa. istorijska. i da se tada na wih gledalo ne samo kao na „varvare“ ve} kao i na junake. ekonomijom. po17 Megalh ellhnikh egkuklopaideia. Prvo pouzdanije predo~avawe narodnog stvarala{tva susednog naroda do{lo je 1862. [afarik. a u {irem smislu istorijom. 1861. S. U Velikoj gr~koj enciklopediji17 slavista (Slaulogoj) je definisan kao lingvista ili etnolog. Aqhna 1932. Aqhnaij 1862. etnografijom. 18 L. Kwigom @ena Istoka Dore D’ Istrije19 u~iwen je korak bli`e ka otkrivawu „du{e slovenskih naroda“. rad Spiliotopulosa Srbija. 3–374. Stanojevi} i V. Pogodin. 19 Peri en th Anatolhn gunaikw (@ene istoka). Niderle. mada ne i ozbiqnom izu~avawu slovenskog folklora. Trebalo je podsetiti obe strane da su Srbi ve} zadivili Grke ustankom 1804. Ipak. i to prema drugom izdawu iz 1844. etnografska. prevodom Rankeove Srpske revolucije. Prevodilac Aleksandar Kostis pri prevo| ewu ~etvrtog poglavqa odstupa od originala i isti~e ono {to je zajedni~ko u obi~ajima i verovawima Srba i Grka. pojedini istori~ari i putopisci vidno su doprineli predstavqawu. t. Me| u najzna~ajnije slaviste navedeni su P. kao {to je Kraqevi} Marko. Qubicu Obrenovi} prema predawima) ve} i junake epske poezije.18 Prevod ovog znamenitog dela iz istorije Prvog srpskog ustanka pripada prvom talasu poku{aja pribli`avawa Srba i Grka u vreme carigradskih pregovora o savezni{tvu (1861–1867). preko prevoda studija stranih nau~nika. Wene epistole sa naklono{}u su predstavqale ne samo `ene Srbije (caricu Milicu prema narodnim pesmama. umetno{}u i verom slovenskih naroda. iskazuju}i time naklonost prema Srbima. Suggramma thj Komhsshj Dwraj Istriadoj metafrasqen men apo thj kuria Aimiliaj Skouze. . Miklo{i~. L. 22.368 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA stika (Slabologia) jeste nauka koja se bavi jezikom i etnologijom Slovena. Trebalo je tako| e da ubla`i shvatawe te struje Grka da su Srbi varvari. a sa druge strane da podr`i one koji prema Srbima nisu pokazivali netrpeqivost ili prezir. H epanastashj thj Serbiaj. F. M.

A. Tamaro — F. Geschichte der Serben . U tre}em poglavqu Stanovnici Jugoslavije (272–279) izlo`io je osnovne poglede na slavu. Cviji}. Janis Sofijanopulos apostrofirao je istorijsku povezanost Srba i Grka navode}i da je Kosovska bitka Srbima isto zna~ila {to i Grcima pad Carigrada. Instituciju zadruge i slave izdvojio je kao posebnost Srba. 22 Kwnstantinoj Amantoj. Paris 1921. Strah ispoqavaju i u lirskim pesmama.22 u kojoj je koristio dotada{wu reprezentativnu literaturu23. ^ini se da je Spilotopulos smatrao da }e slika Srbije biti svetlija nakon komparacije sa negativnim obele`jima uo~enim u bugarskom folkloru. Le Royaume des Serbes. S. koja „ve} pet vekova ispuwava du{u srpskog naroda i koja je duboko ukorewena u woj. Zapazio je da su Srbi stidqivi i upla{eni u svakodnevnom `ivotu. 2 (1916). 1960). koji su pisali na stranim jezicima. S antropolo{kog gledi{ta Srbi se predstavqaju kao visoki. 1 (1911). L’ancien art Serbe. Aqhnai 1923. Pwj eida th Balkanikh. Aqhnai 1923. 1926. Bio je istori~ar. A. 23 J. Italiens et Slaves dans l’Adriatique 1917. Dorat. Minhenu i Berlinu. Srpske narodne pesme uporedio je sa gr~kim nalaze}i sli~nost u lepoti stiha. Aqhnaij 1912. Mousset. A. Spililotopulos povla~i proizvoqnu paralelu izme| u gr~kog i srpskog panteona navode}i da se srpski bog pravde naziva — Pravo. 25 I. Aus dem sudslawischen Risorgimento. ministar obrazovawa (1945). Die Wiedeburt des Serbien States. politikh kai oikonomikh. Istorikai sceseij Ellhnwn. Serbia. 24 I. Balkansko poluostrvo. meleth eqnografikh. Vesnitch.JOVANKA \OR\EVI]-JOVANOVI]: ZANIMAWE ZA SLOVENSKI FOLKLOR U GR^KOJ 369 liti~ka i ekonomska studija20 bazira se na stranoj nau~noj literaturi a tek u re| im slu~ajevima na doma}e autore. objavio nau~no zasnovanu kwigu Severni susedi Gr~ke. M. Wegova dela iz oblasti slavistike su: Oi boreioi geitonej thj Elladoj.25 Sofijanopulos shvata kao ko~nicu i kao uzrok sputanosti Srba. Wendel. Sphliwtopoulou. studirao je filologiju i istoriju u Atini. Millet. Gotha 1921. Les eglises. sklonost Srba ka epskoj tradiciji.24 Ipak. Croates et Slovenes. 21 Kwnstatinoj Amantoj (Hios. Aqhnai 1927. 1874 — Atina. 42. H. Oi boreioi geitonej thj Elladoj. Jiri~ek. plavooki. 6–7. A. Slaboi kai slabofwnoi eij taj ellhnikaj cwraj. osniva~ ~asopisa Ciaka Cronika i Ellhnika. Paris 1919. 1–11. akademik (1926). zadrugu i bratstvo. G. jer nika20 A. Jednim od prvih slavista koji je doneo objektivnu sliku Srbije mo`e se smatrati Konstantinos Amantos21. Serbwn kai Boulgarwn 1946. Sofianopoulou. La Serbie travres la querre. Novakovi} i Grasse. istorikh. otvoreni i strasnog temperamenta. Paris 1921. . vizantolog. Aqhnai 1927. plavokosi. Pwj eida th Balkanikh. u kojima se prepoznaju osobenosti identiteta Srba. On je 1923. K. Sofianopoulou.

Djordjevi}-Jovanovi}. 29 J. 343–364. Sputanosti Srba po Sofijanopulosu doprinosi i tradicionalna organizacija `ivota u porodi~nim zadrugama. 1912). zakletve.1889–1900). „Estia“ (Estia.370 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA da ne pevaju o dragoj onima re~ima koje bi „zaqubqen uputio devojci koju voli. Objavqeno je oko 80 prevoda srpskih lirskih pesama. dru{tveni i duhovni `ivot). koji odlu~uje u ime „patrijarhalne demokratije“. sli~no nema~kim uzorima. „Novo ogwi{te“ (Nea Estia. uvijeno kao da se boji da ne ~uje kom{iluk“. „Parnas“ ( Parnass o j . 1889). Geschichte der Halbinsel Morea wahrend des Mittelalters. postalo je patriotski zadatak. u jeku prosvetiteqskog pokreta u Gr~koj. Beograd. Prevodi narodne lirike objavqivani su uglavnom u periodi~nim izdawima. Balcanica XXXIV. „Muze“ (Ai Mousai. Etnografska istra`ivawa Grka. Stuttgart Tubingen 1830. Termin je uveo Politis 1882. uop{te tvorevine re~i) i tradicionalnu etnografiju (prirodu kraja. isticala su problem nacionalnog nasle| a i bila su tesno povezana sa novogr~kom ideologijom o neprekinutom toku razvoja gr~kih shvatawa po~ev od antike do savremenih dana. Do prvog upoznavawa Grka sa slovenskim folklorom do{lo je u drugoj polovini XIX veka. Me| unarodni nau~ni sastanak slavista u Vukove dane. poslovice. 1939). 1903–1905)26. u vode}im kwi`evnim ~asopisima „Hrisalis“ ( Crusallij . . Serbian Folk Lyrical Poems in “Attikh Irij”. kada je i etnografija (laografija)28 zasnovana kao nauka. 32/ 2. 313–338. 1864. 1884). 27 J. Romanti~arski pogled na Srbe i balkanske Slovene i tra`ewe „du{e naroda“ u lirskim narodnim pesmama odr`avao se skoro ~itavo stole}e u gr~koj periodici. godine. „Pinakoteka“ (Pinakoqhkh. Fallmerayer. kao i u onim namewenim {irem krugu ~italaca (laika periodika) poput „Buketa“ (Mpouketo 1924–1934)27. Okupiranost sopstvenim folklorom kao da nije ostavqalo dovoqno prostora za prou~avawe folklora susednih naroda ~iji jezik im nije bio blizak. Ukazivawe na prisustvo anti~kog nasle| a u narodnom stvarala{tvu nakon Falmerajeve teze o razli~itosti anti~kih i novih Grka i o slovenskom poreklu modernih Grka29. ve} boja`qivo sa stidom. 1865). P. t. od {ezdesetih godina XIX veka do tridesetih godina XX veka. Lirske narodne pesme u ~asopisu œBuketŒ. \or| evi}-Jovanovi}. gde je ~lan doma}instva „kao u rimsko doba podre| en i `rtvovan porodici i stare{ini“. Beograd 2004. 28 Laografija obuhvata narodnu kwi`evnost (bajke. 1. U kulturnim centrima Evrope predstavqani su prevodi srpskih i gr~kih narodnih pesama. pesme. te su u~eni Grci koji su boravili izvan Gr~ke mogli da spoznaju srp26 J. „Ati~ki iris“ (Attikh irij. po~ev od Tomazea do Martzokisa.

gr~ko–bugarskih ili gr~ko–ruskih istorijskih i crkvenih odnosa. Stojanovi}. Serbische Volkslyrik in griechischen Periodika. a koliko je to bilo deo nastojawa velikih sila ili onih zemaqa koje su pretendovale da to postanu. Dok su u Zapadnoj Evropi kwi`evno-estetski kriterijumi pri prevo| ewu srpske narodne poezije bili presudni. Iako je u raznim navratima postojalo predstavqawe srpskog. pod patronatom Italije. Prag 1930. Po~etkom XX veka savez Grka i Srba vi| en je od strane Zapada kao bedem protiv {irewa komunisti~kih ideja iz Rusije preko Bugarske. u kontekstu gr~ko–srpskih. Ljubljana 2004. u gr~kom upoznavawu srpskog folklora (uglavnom narodne lirike) razlikuju se tri perioda. ^ini se da }e se slavistika u Gr~koj i daqe izu~avati pod okriqem balkanologije. Institut za kwi`evnost i umetnost. Traditiones XXXIII–2. Pohod srpske lirike me| u Grke pokrenut je Tomazeovim prevodila~kim nastojawima. 135–160. I u novije vreme folklor balkanskih Slovena ne izaziva posebna interesovawa u gr~kim akademskim krugovima.30 a nastavqen Kumanudisovim. naravno. za koje nauka jo{ nije odgovorila da li su qudi sa periferije ili iz centra italijanske vlasti. ono u Gr~koj nije dovelo do wegovih ozbiqnijih prou~avawa. M. da se duhovnim jedinstvom Grka i balkanskih Slovena do| e i do politi~kog. Communication faite a Prague au Congres de Philologues Slaves. 30 M. u Italiji i Gr~koj to nije bio slua~aj. Glasbeno-narodopisni in{titut. Ostaje otvoreno pitawe koliko je ideja o pribli`avawu Srba i Grka wihova inicijativa. najpre u sedmoj deceniji XIX veka. Upoznavawe Grka sa slovenskim pa i srpskim narodnim stvarala{tvom nosilo je i konotaciju poku{aja politi~kog pribli`avawa Slovenima. Tommaseo traducteur de chants Serbes en Grec. Hronolo{ki gledano.JOVANKA \OR\EVI]-JOVANOVI]: ZANIMAWE ZA SLOVENSKI FOLKLOR U GR^KOJ 371 ske pesme bar u prevodu na francuski ili nema~ki. U tom svetlu mo`da treba gledati i poku{aje Italijana Valusisa. {to se u prvoj polovini XX veka nije doga| alo. . Nekoliko prikaza kwiga iz hrvatskog i slovena~kog folklora nisu bitno pro{irili saznawa Grka o ovoj oblasti kulture. Uglavnom je to ~iweno u komparativnim studijama u kojima je ipak mawe pa`we posve}eno slovenskoj gra| i. bugarskog i ruskog folklora. SAZU. Gubernatisa ili Kaninija. Beograd 1982. Lascaris. Uporedna istra`ivawa 2. Srpskohrvatsko usmeno pesni{tvo u novoj gr~koj kwi`evnosti. na samom po~etku XX veka i tokom tre}e i ~etvrte decenije XX veka. „Du{a naroda“ otkrivana je prevodima sa primarnih izvora.

Yuc. Les dances du feu. Gisler Herman I. oi Serboi.. (Obi~aji i pesme Bosne i Hercegovine).S. (@enidba kod raznih naroda). Paris 1932. Paris 1936. 1940. Laografia 11. Rusi). Bugarski folklor Etnografija Bogazlh. Sofia. H purobasia eij thn epoch maj (Paqewe vatre u na{e vreme). (prevod S. Sbornik des billgar. Erg. Pwj pantreuontai oi diaforoi laoi. 1925. 1952. Pwj giortazoun ta Cristougenna oi Boulgaroi. Obi~aji Gisler Herman I. 173–174. 103–107. 1894. 230–231. Bosniaka eqima. Autoqi 6. Prwtoyalth Emm. oi Maurobouni. Narodne pesme Polithj N. 274–280. Slavische Sagen uber die Geburt Konstantis des Grossen. 1885. Echos d’ Orient 5. 16. 327–330. Les Nistinars Bulgares. Aqhna 1993. D. oi Rwsoi (Kako se proslav qaju Bo`i} Bugari. Waillant Andre. contes et chansons slaves e l’Albanie du Sud. 101–146.. Uporedna folklorna i istorijska studija). Parnassoj 8. Oi arrabwnej en Bosnia (Bosanski obi~aji.. Estia B’ 1947–1948. Stamoulh). 131–138.. Estia 19–20. G. Er. 63–74. Revue de cours et conferences... Gisler Herman I. Boulgaroi kai Ellhnej Sugkritikh laografikh kai istorikh meleth (Bugari i Grci. 1889–1900. G. Documentes. 1934. 162–164 (prevod sa nema~kog). Laografia 12. 1938–1948. 7. 109. 308–309. Band 2 und 3. 390–396. 1901–1902.. Panwf Petrou. M. Coutumes funeraires ches les Bulgares. Vieilles coutumes Bulgares. 1902–1903. 27–31. 237–243. statistika nacionalnog sastava stanovni{tva). O politismoj twn geitonwn (Kultura suseda). Bosansko-hercegova~ki folklor Eqima kai asmata tij Bosniaj kai Erzegobinh. 855. Boulgaroi kleftej kata ta dhmwdh boulgarika asmata (Bugarski klefti prema bugarskim naronim pesmama). Coutumes du marige hes les Bulgares. 1901–1902. Ef. Buzantina Cronika I. 1938–1939. A. 6. 1903. Les chants epiques des Slavs du Sud. 164. H Suzhthsij per. Mentzelopouloj Panag. To alhqino proswpo thj Bosniaj Erzegobinhj : eqnikh sustash twn plhqusm w n (Istinsko lice Bosne i Hercegovine.. Arceiwn tou Qrakikou laografikou kai glwssikou qhsaurou 17.Oi Anastenaria thj Qrakhj (Trakijske anastenarije). Crnogorci. Ai Mousai A'. 461.372 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA Izbor iz bibliografije slovenskog folklora u Gr~koj Slovenski folklor P. 1904. Srbi. Stilpwn Kuriakhj. 775–758. Mazon Andre.. Dragomanov. Syrku. Ebdomaj 1. 257–263. 681–696. 1884. 1927–1928. N. Minist. B’ kai G’. Gerard Andre. 242. Der Volksaufkl. Veridba u Bosni). 88. Autoqi 5. . Mpouketo B’. K.

.. (Narodno ukra{avawe i narodne igre Bugara. Jedna bugarska bajka). 26. Laografia 11. 276. (prevod M. N. H ellhnikh mousikh kai ta boulgarika dhmwdh asmata (Gr~ka muzika i bugarske narodne pesme). M. Arnaudwf Scediasmata boulgarikhj laografiaj (Skica bugarskog folklora). 1929. O Qeoj. 1931. 1165. . Pokladna bajka bugarskog naroda). 1937–1938. 13–14. Mpouketo E’. Crtice iz poqoprivrednog `ivota). Oi mpounamadej tou Qeou. Bugarsko predawe). Apokriatiko paramuqi tou boulgarikou laou (Pokladna pita. M. Eleuqero bhma IST. 1905. Mpouketo ST’. 106. (An|eo smrti. Mpouketo E’. Ai orgiastikoi telei twn anastenariwn (Orgijasti~ki ciqevi anastenara). 34–35. Sofia 1934. Boulgarikh paradoshj. L.Lenorenstoff in der bulgarishen Volkspoesie. A’. 2. 1928. 1. Bugarsko predawe). Mpouketo E’. AODo A’. Thj Panagiaj ta dakrua. Mega Gewrgiou. S. Skhnoi apo thn agrotikh zwh thj Boulgariaj. 233.Qr. D. Pelasgou 2. 1932. 1894. Indogermanische Forschungen 4. Kazam Ermou.). Boulgarike paroiiai (Bugarske poslovice.JOVANKA \OR\EVI]-JOVANOVI]: ZANIMAWE ZA SLOVENSKI FOLKLOR U GR^KOJ 373 Adam Akritaj. 1934. Fqoneroj giatroj. Mpouketo ST’. sunce i |avo). Ecoun oi Boulgaroi eqnikwn epoj. Rwmaiou K. Krumbaher.Qhj 17. Jedna bugarsko predawe). Arc. 1952. Hcw Elladoj. Prozne narodne umotvorine Lemansku. Boulgarikh paradoshj. Paranomiej tou boulgarikou laou (Poslovice bugarskog naroda). Mpouketo E’. 1929. 308. Bugarska legenda). Boulgarikh paradoshj (Bo`iji pokloni. 189. Stamatiou. 1929. o hlioj ki o diaboloj (Bog. i K. Eqn. 417. 192. Dhmotika tragoudia Serbwn kai Boulgarwn daneismena apo Ellhnika prwtotupa (Srpske i bugarske narodne pesme preuzete iz gr~kih prototipova) . 412–448 u K. Boulgarikh paradoshj (Bogorodi~ine suze. (Da li Bugari imaju nacionalni ep). 307–365. Laografia KB. I.. 26. Boulgarikh paradoshj (Bo`iji pokloni. Panaqhnaia I’. Zitopoulou Fonh. O lukoj kai h alepou (Vuk i lisica). Muqoi (Mitovi). 1925. Laskarij. 1928. 1935. M. 1936. Romanska Cwetana Ergebnisse der gegenawarten Erfroschung der bulgarischen Volksmarchen und ihre zukunftigen Aufgaben. Formigx A’ 1921–1922. Oi mpounamadej tou Qeou.. Stamtsef St. Dhmotika tragoudia (Narodne pesme). Mpouketo ST’. Stamtsef St. H pitta thj Apokriaj. 539. Oi mpounamadej tou Qeou. Oi nucterinej fwnej tou dasou (No}ni glasovi {ume). 1928. 702–703. Aqhnai 1946. Narodne igre Eqnikoi stoloi kai eqnikoi coroi twn Boulgarwn.. Kurqx 17. Mpouketo ST’. 424–430. 3–4. Hmer. Schischmanov I. 5. Pursoj N Cwrwn A’. Hliadhj Baj. O aggeloj tou qanatou. 654–655. Q. 1965. Ena boulgariko paramuqi (Stra{an lekar. 44.

829. Moutsopouloj. Filistwr I’. 161. Ta Serbika tragoudia tou K. 1904. Razred za filolo{ke in literrne vede. 121. s. 1864. Nea Estia 26. Serbika tragoudia (Srpske pesme. Ruqmoi kai coroi Ellhnwn kai Boulgaron (Ritam i igre Grka i Bugara). Serbika dhmotika tragoudia (Srpske narodne pesme). Serbika dhmotika tragoudia (Srpske narodne pesme). Mpouketo I'. Hmer. Slovena~ki folklor Mati~enov Milko. Attikh Irij. Mpouketo H´. 119. Mpouketo DÏ. 1925. 1145. Serbika tragoudia (Srpske pesme. 11–12.. Mpouketo STÏ. Crusallij II. Mpouketo Q. E. H eikonografhmenh thj Elladaj. 1933. Se`gani in prerojeni ~lovek. Serbika dhmotika asmata Hm katara thj erwteumenhj. Bellianithj. 1169. Srpski folklor Narodna poezija Kwstaj Pasagiannhj. s. Pasagiannh (Srpske pesme K. Koumanoudhj Stefanoj. 1927. 6. 893. Laika serbika tragoudia(Srpske narodne pesme). 1437. (Srpske narodne pesme. In{titut za slovensko narodopisje 4 . 1939. 1167. 1962. Dela 15. Serbika dhmotika tragoudia. 1933–1934. 1933. Serbikej prolhyeij (Srpska proricawa). Mpouketo STÏ. Serbika dhmotika tragoudia. Laografia KB. 891. 1931. 405–406. s. Koumanoudhj. Der verbrante und wiedergeborene Mensch. Serbika tragoudia (Srpske pesme). 933. Peri thj dhmwdouj twn Sebrwn poihsewj (O srpskoj narodnoj poeziji). (Nik. H Mhlitsa. Kletva zaqubqene) Mpouketo STÏ. Martzwkhj Andreaj. Martzwkhj. Alekou. 603–608. Ioulioj 1925. (Srpske narodne pesme: Milica) Mpouketo A´. Mati~enov Milko. SAZU. Q. 1862. H poihseij twn Serbwn. Serbiko dhmotiko tragoudi (Srpske narodne pesme). Mpouketo BÏ. metafrastej serbikwn laikwn tragoudiwn (Stefan Kumanudi. Perbanoglouj Iw. bele{ke) Pasagianhj Kwstaj.. Parascoj Achleoj. O Stefanoj. . 565. 1938–1939. Nhsi B’. Laografia 17. 912–914. Schichten und Stromungen im Erzahlschatz der Resiataler. 1957–1958. Mpouketo EÏ. Ljubljana 1961. 1932. O narodnim pesmama (studije. 1929. Boulgarikoi laikh coroi (Bugarske narodne igre).374 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA Basileioj Giannhj. 1965. 542–549. 282–286.Pasajanisa). ‰1925Š. 1903. 1929. Mpouketo I'. 55. Aqhna ‰1925Š. Serbika dhmotika tragoudia (Srpske narodne pesme). 1865. prevodilac srpskih narodnih pesama). 375.. A. Papagewrgiou. Serbika dhmotika tragoudia (Srpske narodne pesme). 1928.. Serbika tragoudia (Srpske pesme. Laograf i a 20. 1924. 1931. Laskarij. Tomazaiou). Dhmotika Serbika tragoudia (Srpske narodne pesme). 536–548. Mpouketo IA'.

Hrvatski folklor Istarske narodne pripovetke. 571–572. 583–587. Euterph ST’. 620–623.. Apo Odhssou eij Taiganion dia thj Krimaiaj kata to etoj 1860 (Putopisne uspomene iz 1860. Ruski folklor D.. Srpskohrvatski folklor Parry Milman and Lord Albert Serbocroatian Heroic Songs. Mati~enov Milko . uvod i komentari Maja Bo{kovi} Stulli. 663–664.). Die Volksmarchen Vuk Karadzi}’s als Schatyungsmasstab dr serbokroatischen Marchen . 1957. . Perihgh seij . 141–159. 1952. T. 307–365. H megalh ebdomadej en Mosca (Velika nedeqa u Moskvi). Estia 5–6. Tommaseo traducteur de chants Serbes en Grec.M. Autoqi. P. H eorth tou agiou Iwannou en Rwsia (Praznik Svetog Jovana u Rusiji). Pandwra E. 553–557. P.. Communication faite a Prague au Congres de Philogues Slaves. 1889. Prag 1930. Hqh rwsika (Ruska etika). Qr. 1854–1855. Laografia 17. 1859–1860. 33–35. Oi Kozakoi tou Euxeniou Pontou (Kozaci sa Ponta). Profhteia rwsikh peri alwsewj thj Kwnstantinoupolewj (Ruska predskazawa pada Carigrada). 84–88. 538–541. 1858–1859. 1864. 39–42. 1852–1853. 1862–1863. Lascaris.JOVANKA \OR\EVI]-JOVANOVI]: ZANIMAWE ZA SLOVENSKI FOLKLOR U GR^KOJ 375 M. 1885. O agioj Nikolaoj. Qhj 17. Odoiporikoi anamnhseij. Eut erph ST’. Estia 27. 27–36. Asthr tou Pontou A’. 474–479. Laografi a KB . 363–366. 1853–1854. Rwmaiou K. 693–696. 60–62 (prevod sa francuskog I. de.I. Boskovi} Maja. 323–326. Arc. 401–407. 1852–1853. 567–569.. Molinari G. Pandwra IG. Rwsi a kai Rw soi (Rusi i Rusija). Z. Eorth onomatoj para Rwsoj (Imendan kod kod Rusa). Ellhnika 16. 1878. Dhmotika tragoudia Serbwn kai Boulgarwn daneismena apo Ellhnika prwtotupa (Narodne pesme Srba i Bugara. 1965. 287–291. o profhthj Hliaj kai o cwrikoj (Sveti Nikola. 251–252. 68–69. prorok Ilija i seqak). 523–525. Rwsikoj muqoj (Ruski mit). Pont. 502–506. 1901. Crisallij B. G. 160. Pandwra Q.R. 27. I. 687–689. Hc. H sugcronoj Rwsia (Savremena Rusija). Institut za narodnu umjetnost Zagreb.).

the study of Russian language and literature. and outside of this. and mostly consist of the study of the languages and cultures of the Balkan Slavs (Serbs and Bulgarians). at the beginning of the 20th century and in the 1920s and 1930s. Slavic topics are mainly considered from the aspect of the history of Greek ties with other Balkan peoples. Publication of Slavic folklore in Greece is sporadic and unsystematic. Somewhat more interest was shown on three occasions: in the 1860s.376 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA Jovanka \or|evi}-Jovanovi} (Belgrade) Interest in Slavic Folklore in Greece Summary Slavic studies in Greece form part of Balkan studies. .

Beograd 2008. kw. IZ SRPSKE KWI@EVNE ZAOSTAV[TINE: NEOBJAVQENI RUKOPIS VOJISLAVA JOVANOVI]A œZBORNIK (ANTOLOGIJA) LA@NE NARODNE POEZIJEŒ Poseban otisak iz kwige Slovenski folklor i folkloristika na razme|u dva milenijuma. 101.ÇÇÇ. Balkanolo{ki institut SANU. Posebna izdawa. Priredio Akademik Miroslav Panti} .

.

M. Razobli~avao je i krivotvorewa drugih vrsta — kakvi su la`ni zlatnici srpskih vladara i tobo`wa kruna cara Du{ana.41. ili o Cetiwu kao sredi{tu {tamparstva koje je tobo`e postojalo pre onog u Londonu. JOVANOVI]A Na zna~aj narodnog pesni{tva i potrebu wegovog izu~avawa u vi{e navrata je ukazivao Vojislav Jovanovi}. mahom neizu~enih. januara pod naslovom Sto hiqada pesama ali — koliko falsifikata? i s isto tako re~itim naslovom Haos u narodnim pesmama. kojom se „proslavila“ knegiwa Rozenberg. nezaslu`eno ostao bez odjeka. koji je. Jovanovi} je ocrtao puteve i objasnio razloge i motive tog posla: „Iz najraznovrsnijih pobuda (de~a~ko slavoqubqe. p. koje su uba~ene u na{u kwi`evnost i na{u nauku kao œtobo`we narodne pesme“. Miroslav Panti} (Beograd) RUKOPIS „ZBORNIK (ANTOLOGIJA) LA@NE NARODNE POEZIJE“ VOJISLAVA M.82 Jovanovi} V. M. On je ~itav svoj vek posvetio razotkrivawu mistifikacija — poput one. najglasovitije. {to u rukopisima pribli`no sto hiqada zabele`enih narodnih pesama. Jedna od wih je da po wegovom pribli`nom ra~unu u tada{woj Jugoslaviji ima {to {tampanih. ve} i evropskog. Vojislav Jovanovi} obznanio je niz nepoznatih ili zanemarenih ~iwenica od presudnog zna~ewa za odgovaraju}e vrednovawe narodne poezije. Ukazivao je na neosnovanost pojedinih legendi.09 Jovanovi} V. koju je na~inio Prosper Merime. na `alost. ili plagijata kakvi su bili Vladimira Krasi}a. A druga je jo{ alarmantnija: da u tom momentu ima „veliki broj falsifikata. veliki znalac usmenog stvarala{tva. 821.41.163. falsifikati na Kosovskom spomeniku ili izmi{qeni likovi Filipa Vi{wi}a i drugih srpskih guslara. U jednom od svojih javnih istupawa u prilog kriti~kog rada na izu~avawu bogatog nasle| a u oblasti narodne poezije objavqenom u „Ninu“ 1956. kakve su na primer o neistinitom boravku pesnika Bajrona na obali Jadranskog mora. besposli- . od 22. (2008).MIROSLAV PANTI]: RUKOPIS „ZBORNIK (ANTOLOGIJA) LA@NE NARODNE POEZIJE“ ISBN 978-86-7179-057-4. ne samo srpskog i ju`noslovenskog. ali i one. U produ`etku svog osvrta koji ima sna`an programski karakter i dramati~an ton. godine u broju 264. plagijata i mistifikacija. (379–382) UDK 821.163.

i kao neki izlog svega onoga {to je na poqu naknadnog i kwi{kog „stvarawa“ pesama koje su predstavqene kao narodne. „Jedan od negativnih rezultata stvarawa la`ne narodne poezije jeste zabuna koju je ona unela u nauku. bezmalo monografija. ostala u rukopisu.380 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA ca. podmetawa la`nog za istinito. plagijati. pozajmqivawa iz drugih zbirki i ~istih kra| a. a ipak su imali nezahvalnu sudbinu da ostanu uglavnom nepoznati. pisao vladika Petar I Petrovi} Wego{ iz sasvim prakti~nih svojih ciqeva i upotreba. trebalo je da bude jedna velika Antologija (kasnije ispravqeno u) Zbornik la`ne narodne poezije — falsifikati. i to onih najuglednijih. Sasvim jasno i odre| eno. zaista bi po zna~aju i vrednosti rezultata koji su u woj ugra| eni imala da bude kapitalna. u kojima se doticao „narodnih“ pesama o crnogorskim bojevima. Ishode svojih ispitivawa i dokaze za svoja zakqu~ivawa Jovanovi} je izneo u nekoliko opse`nih nau~nih rasprava. o Baldu Melkovom Glavi}u ili o Novici [auli}u — ostale su neobjavqene za wegova `ivota i uglavnom izvan nau~ne upotrebe. i koje su dospele. a koji su. Sadr`i 533 pesme za koje je Jovanovi} svojim sigurnim metodom nepobitno utvrdio da spadaju u jednu od onih kate- . najvi{e podlegli isku{ewu krivotvorewa. ponekad sa praskom i uspehom. slu`e}i se u svojim raspravama takvom nesolidnom dokumentacijom. na{ih i stranih. mawe u stilu pravih narodnih pesama. po wegovom sudu. o pojedinim sakupqa~ima narodne poezije. Ta reprezentativna Jovanovi}eva Antologija. ili bar nisu bile ve}im delom. mistifikacije. Te Jovanovi}eve rasprave — o Bogoqubu Petranovi}u. Jovanovi} je nazna~io krajwe {tetne posledice po nauku od upotrebe tekstova la`ne. mogli su biti poznati boqe. mada to nisu bile. izgledaju pisani u saradwi sa Nu{i}em ili Domanovi}em“. koji su bili `rtve ovih mistifikacija. leksikografa. vi{e u na~inu Andrije Ka~i}a Mio{i}a. pretakawa i „prepevavawa“ ve} poznatog. Kruna Jovanovi}evog rada u ovoj oblasti. muzikologa. pravqene i neautenti~ne poezije. senilnost. nedovr{ena i u naznakama sadr`aja. u Pjevaniju Sime Milutinovi}a Sarajlije. Wegova saop{tewa i izve{taji Srpskoj akademiji nauka o pre| enom putu i ura| enom poslu. kao pesme narodne. po{to su objavqeni u Akademijinim publikacijama. Mogla bi se navesti duga lista imena kwi`evnih istori~ara. objavilo je pa i danas objavquje. i ~ak u Vukove kwige. ponekad tiho i nezapa`eno. Neki od tih radova. lo{e shva}eni patriotizam ili kakvi drugi {pekulantski motivi). nekada na glasu. koji se ba{ u najglavnijim svojim ta~kama oslawaju na tako nesigurna upori{ta. koje je. etnologa. otprilike jedna stotina nabe| enih folklorista. koja je. ~itave kwige la`nih narodnih umotvorinaŒ.

Bogoqub Petranovi}. pa i istorije. u hartijama Zaharija Orfelina. Frawo Kuha~. Nikola Ka{ikovi}. Tihomir Ostoji}. odnosno koje su ili falsifikati. zatim u Erlangenskom rukopisu. Stojana Novakovi}a“. I za utehu i smirewe razqu}enih dopisao je jo{. sigurno razvijene u {ire razlagawe imale da u| u u predgovor Antologije. i {to bi bilo na liniji kriti~kog razra~unavawa s nacionalnim legendama koje je u oblasti istorije izvr{io Ilarion Ruvarac. zloglasni Stefan Verkovi}.MIROSLAV PANTI]: RUKOPIS „ZBORNIK (ANTOLOGIJA) LA@NE NARODNE POEZIJE“ 381 gorija la`nih narodnih pesama koje su nazna~ene u podnaslovu. a niz se zatim nastavqa imenima kao {to su dr Jovan Steji}. Ivan Me{trovi}. Prosper Merime i ameri~ki nau~nici proslavqeni svojim bele`ewem narodne poezije na na{im terenima Milman Peri i Albert Lord. s ciqevima od svake vrste. vladike crnogorskog. Nikola Tomazeo. i da bude shva}ena kao ru{ewe na{ih najve}ih narodnih svetiwa i javna poruga najzaslu`nijim ~iniocima i sudeonicima srpske kulture. Filip Radi~evi}. Mihovio Pavlinovi}. unosili u svoje zbirke pesme nesumwivo narodnog i kwi{kog porekla ili koji su ih sami pravili. po jednom ili po vi{e. nekad su vrlo poznati i predstavqaju krupna imena na{e (i strane) kulture. a wihovi „sakupqa~i. pro{loga i ovoga veka. Ante Frawin Ala~evi}. Novica [auli}. Luka Gr| i} Bjelokosi}. Jedna od wih je na primer: „Ono {to ja predla`em. u ostav{tini Petra I. kao obja{wewe wenih namera i wene svrhe. Baldo Melkov Glavi}. iz najraznovrsnijih pobuda. Matija Murko. Milan Obradovi}. kao {to su Petar II Petrovi} Wego{. U wihovom krugu na{le su se i neke od najvi| enijih li~nosti iz pro{losti. Te pesme izabrane su iz 144 izvora. Hrvati i Makedonci XIX i XX veka. kao {to su grofica Rozenberg-Orsini. Milan Stani}. Mi}un Pavi}evi} … Rade}i ovu Antologiju Jovanovi} je bio itekako svestan mogu}nosti da ona do`ivi vrlo nepovoqan prijem u na{oj sredini. Manojlo Korduna{. Milojevi}. koji su. da ne treba `iveti „u uverewu da je to ({to je u Antologiji izneto . kwi`evnosti i nauke. ili plagijati ili mistifikacije. kao neko svoje pokri}e. prota Nikola Begovi}. Vatroslava Jagi}a. autori zbirki“. i podmetali kao izvorne i prave. i wegov u~iteq i srpski pesnik Sima Milutinovi} Sarajlija. izdava~i. ali daleko najvi{e mesta na toj listi skupqa~a narodne poezije zauzimaju Srbi. Milo{ S. drugima su „autori“ stranci. Me| u tim la`nim „narodnim“ pesmama neke su predvukovske i na{le su se u zbirci starih pesama koju je iz rukopisa pribrao Valtazar Bogi{i}. pa i po mnogo puta. Zato je ostavio pojedine bele{ke koje bi. to nije nikakva revolucija u na{oj nauci — to je prosto vra}awe kriti~nosti i kritici velikih slavista Jerneja Kopitara. [arl Nodje. fra Grga Marti}.

The result of this work should have been an extensive Anthology of False Folk Poetry — Forgeries. . u kojoj je Jovanovi} unosio bibliografske podatke i napomene za budu}u kwigu sa pomenutim naslovom. kao i druge oznake. koji predstavqa deo wegove zaostav{tine. Miroslav Panti} (Belgrade) Manuscript Anthology of False Folk Poetry by Vojislav M. His manuscript — the concept of the Anthology with an index of sources — is printed here for the first time. They came from 144 sources which included many well-known collectors of South-Slavic folklore. which was to contain 533 songs that he had established were not authentic folk verse. ve} da je upravo stvar koja ima svetske razmere i da je isto tako i toliko svetska situacija. Jovanovi} (1884–1968) was a great connoisseur of oral folk literature. na pismu kako su one date u rukopisu. ovde su verno pre{tampane sa ukazivawem stranice u izvorniku. Plagiarisms. Ur. Mystifications. Sve bele{ke. koju je on za `ivota predao na ~uvawe i daqe postupawe akademiku Miroslavu Panti}u.382 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA ili {to iz we proizilazi) neka na{a familijarna afera koju treba da krijemo od stranaca“. Jovanovi} Summary Vojislav M. He never managed to complete this work. Zahvaqujemo akademiku Panti}u ne samo na spremnosti da se ovaj zna~ajni rad objavi. ve} i na izvr{enoj redakciji unetog teksta i o starawu da se prona| e najboqi na~in wegovog objavqivawa. He dedicated a great part of his life to exposing forgeries and the mystification of folklore. Ovaj rukopis predstavqa svesku formata A4. NAPOMENA Ovde se prvi put objavquje rukopis Vojislava Jovanovi}a „Zbornik (antologija) la`ne narodne poezije“. both South-Slavic and European.

na nalepqenom listu formata 7 ×12. J : A ‰Na koricama.V M.3 cmŠ OJISLAV OVANOVI] NTOLOGIJA LA@NE NARODNE POEZIJE ZBORNIK LA@NE NARODNE POEZIJE .

Lithographie de F.384 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA ‰Unutra{wa strana predwih korica:Š ‰Guslar:Š Hyacinthe Maglanovich. G. Letrault .

. Tomazeo (pismo Kukuqevi}u. Jovanovi}a 24 Bir~aninova ul. stvarni pesni~ki talenat Ja slobodno govorim po mojem vla{kom obi~aju. JOVANOVI]: ANTOLOGIJA LA@NE NARODNE POEZIJE ‰Numerisan list ispred naslovnog lista:Š 385 La production de documents faux a quatre causes principales: l'interet.K Gaston Paris ‰Sa strane dodati crvenom olovkom:Š K Mo`e se dodati: infantilnost. la vanite. la religion.VOJISLAV M. le patriotisme. 30 aprila 1847. neznawe. nedostatak kriti~nosti. 158 Svojina Vojislava M. iz Venecije) Milakovi}.

IZBOR I BELE[KE Vojislava M. Vuk ISTRA@IVAWA. Jovanovi}a Beograd 1956 . (ako je za taj posao) wemu je lasno novu pjesmu spjevati.386 ‰Naslovni list:Š SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA ZBORNIK ‰Nad precrtanim:Š LA@NE SRPSKOHRVATSKE NARODNE POEZIJE ANTOLOGIJA ‰Dodato grafitnom olovkom:Š Falsifikati — Plagijati — Mistifikacije 1683 — 1956 Koji ~ovjek zna pedeset razli~ni pjesama.

— Enciklopedia Jugoslavije. œBorbaŒ 1951. iz manastira Hilendara. iz Muzeja cetiwskog. — Pitati Ota Bihaqi-Merina iz œJugoslavijeŒ. 499 œHijacint Maglanovi}Œ. — Mo`da bi boqe bilo dati bakrorez iz Milutinovi}eve Zorice. . naslovna slika iz kwige F. — jako uve}ana reprodukcija po{tanske marke od 100 din. II. — Ima je u Istoriji Milenka Vuki}evi}a. iz Muzeja cetiwskog. (Videti ~lanak d-ra Branka Pavi}evi}a u œJugoslaviji. JOVANOVI]: ANTOLOGIJA LA@NE NARODNE POEZIJE 387 ‰ListŠ 1 ILUSTRACIJE _______ La`ni lik Filipa Vi{wi}a. Milo{a. guslar ilirski — naslovna slika Merimeove zbirke œLa GuzlaŒ — ima primerak u biblioteci Pavla Popovi}a œMlade Srpkiwe pevaju uz pratwu gusalaŒ. œBorbaŒ 1951. Somborski portret.Œ) La`ni lik Mijata Tomi}a (Ivan Ren|eo) La`na vladi~anska mitra vladike Danila. kao i ime ruskog gravera. Vukasovi}a! œKr{tewe RusaŒ. KraqaŒ. — NASLOVNA SLIKA (frontispis) La`ni lik Milo{a Obili}a — ikona Sv. reprodukcija drvoreza iz œBosanske VileŒ 1888.VOJISLAV M. koji je meni nepristupa~an.Œ La`ni presto Ivana Crnojevi}a. V. Funck — Brentano: œChants populaires des SerbesŒ (1922). predgovor M. (1954). tzv. La`ni lik Kraqevi}a Marka. — po Kravcovu! — Kravcov navodi œAlbum W. — Utvrditi ime ruskog slikara.

388 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA Nenumerisan list iza lista (1) ‰Ulepqen novinski ~lanak:Š Kulturne i istorijske znamenitosti cetiwa ‰podvu~eno crvenim. II. a sa straneŠ ! ‰Ispod:Š Vlado Aleksi} œBorbaŒ 13 maj 1951 Enciklopedija Jugoslavije. 499 .

str. Jankovi}a. Vila. Glavi} Vienac 1875 (dodato grafitnom olovkom: str. 1900. kao i œpesmeŒ Jovana Maksimovi}a Faksimili Kuha~evih kompozicija ‰Dodato grafitnom olovkomŠ : ^eta srp. Ante Juki} [arl Nodje Fra Grga Marti} Stefan Verkovi} Bogoqub Petranovi} Milo{ S. Vienac. ‰ListŠ 2a DEKORATIVNE SKICE ______ La`ni zlatnik cara Du{ana (lice i nali~je). Mate Topalovi} (Zaslu`ni Hrvati) Luka Ili} Oriov~anin (slika u œVijencuŒ 1878. 1875.VOJISLAV M. R. Po~etak iste pesme — 1933 (prepravke Tvrtka ^ubeli}a) PORTRETI Milovan T. (I jedno i drugo po S. iz [auli}evog œKosovaŒ Isti tekst. str. œHrvojeŒ za 1902 god. Pavi}evi} (Bos. œRadŒ 35. Hrvati) Jovan Maksimovi} (slika iz 1890) Novica [auli} (œVremeŒ) Mi}un M. str. iz [i{i}eve bro{ure. — Zavr{ni ornament. Qubi}u. Jankovi} (Bos. Ba{agi} Nikola T. Zasl. Bartok — Lord) ([urmin. pustaija) Po~etak pesme œSmrt bana Deren~i}aŒ — 1893. Vila. La`ni zlatnik kneza Lazara (lice i nali~je). JOVANOVI]: ANTOLOGIJA LA@NE NARODNE POEZIJE 389 ‰ListŠ 2 FAKSIMILI _____ Pesmarica prote Steve Dimitrijevi}a. koji odgovara po~etku œpesmeŒ Du{ana @ali~i}a. 89) [ime Ljubi}. iz {tampanog speva Gavrila Kova~evi}a œSrpski car-StjepaneŒ — po~etak speva Milovana T. — Uvodni ornament. 1905) Vienac 1878 ([urmin) Zaslu`ni Hrvati (Muzikolo{ki institut) Baldo M.) . Ka{ikovi} prof Milman Pari (B. Kuha~ S. 793 Prosper Merime Ivan Zovko. 407) (Hrvatska enciklopedija) œHrvojeŒ za 1902. 433) kalendar Hrvoje za 1902 — Mostar ured. Milojevi} Mihovio Pavlinovi} Frawo S.

390

SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA

Ali uzeti u obzir i Truhelku, Lu{ino, itd. Kao i zlatne originale u Narodnom muzeju u Beogradu.
‰Dodato grafitnom olovkom:Š

La`ni latinski spomenik tobo`e g. 1076–1087. ima Kosovo Polje. vidi Doc. hist. ra~k. 146. (Akad. Rj. s. v. Kosovo)
‰ListŠ 3

Bogi{i} Valtazar
Oslobo| ewe Be~a god. 1683. — Bogi{i} br. 58.
‰Uz po~etak naslova ove i slede}e pesme crvenim znakom G kao naznaka da }e se te pesme {tampati u celini.Š

Pesma o Jakobu Maru{kovi}u, poklisaru dubrova~kom u Carigradu

Erlangenski rukopis (oko 1734)
Nevjernost pajda{a. — Erlangenski rukopis. br. 38.
‰Crvena oznaka G uz naslov ove pesme.Š

Tra`iti iz Erlangena mikrofotografiju ove pesme. Ona se nalazi na stranama: 69 verso; 70 recto; 70 verso; 71 recto (odnosno No. 38 {tampanog teksta ed. Geseman, SS. 43–44)
‰ListŠ 4

Zaharija Orfelin (1772)
Crnogorska pesma
‰Crvena oznaka G uz naslov ove pesme.Š ‰Dodato grafitnom olovkom:Š prepisati ma{inom!

Bibliografija. — N. Radoj~i} Mita Kosti}, Istor. ~asopis. VIII (1958),
‰ListŠ 5

Grofica Rozenberg — Orsini (1788)
Dabromirova smrt Pesma o Tje{imiru i Vukosavi.
‰Crvena oznaka G uz naslov ovih dveju pesama upu}uje kao i drugde da wihovi tekstovi ulaze u Zbornik u celini.Š

Dati francuski tekst — i prevod. Originalno izdawe ima Narodna biblioteka. Literatura: Vojislav M. Jovanovi}, Grofica Rozenberg i weni œMorlaciŒ (Srpski kwi`evni Glasnik, i posebno. Benincasa, od dr. Rudolfa Majksnera. — Rad JA, 290 (1952)

VOJISLAV M. JOVANOVI]: ANTOLOGIJA LA@NE NARODNE POEZIJE

391
‰ListŠ 6

Petar I vladika crnogorski (1796)
K Boj Bu{atlije s carem (Milutinovi}, br. 136)K Crnogorac (Milutinovi}, br. 140) K Sopernik Bu{atlija (Milutinovi}, br. 161) K Boj na Mora~i (Vuk IV, br. 48) ‰Crvena oznaka G uz naslov ove pesme.Š
‰Dodato grafitnom olovkom:Š

K Str. 258a: re~ œkamen{takŒ — citirati Budmanija AkR s. v. œkamen{takŒ — Ima je i Vuk VIII, 263 K Petar I sastavio je ovu pesmu pod uplivom Ka~i}eve pesme na str. 144 (Kuglijevog 4 izdawa), koja po~iwe istim stihom: œSunce za| e a mesec iza| e.Œ K Ove dve pesme opqa~kao je Novica [auli} od sv. Petra cetiwskog i od wih na~inio jednu pesmu, V. Srp. nar. pj. 1929, str. 776–783 œMamut pa{a Bu{atlija.Œ Bibliografija. — N. Bana{evi}, Zbornik radova Instituta za kwi`evnost I. Pjesme Petra I Petrovi}a Wego{a. Za {tampu sredio i predgovor napisao Trifun \uki}. Cetiwe, Narodna kwiga, 1951 Viskovatáè K. K. Uticaj Ka~i}a na jugoslovenski narodni epos. Slavia XI (1932) 108–117. ‰Dodato grafitnom olovkom:Š Vuksan Petar I
‰ListŠ 7

[arl Nodje (1821)
Beg Spalatin (u kwizi œSmarraŒ) Dati francuski tekst!
‰ListŠ 8

Merimee Prosper (1827) ‰List numerisan:Š
Hristi} Mladen (1) francuski original (2) nema~ki prevod Gerhardov (3) prevesti na srpski u desetercu Crnogorci (1) francuski original (2) Pu{kinov ruski prevodK (3) stihovan pre-prevod s ruskog na srpski od B. Gojni}a

392

SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA

‰Crvena oznaka G uz brojeve pesama 1–5 zna~i da se ove {tampaju u celini.Š

(4) prerada @erara de Nervala — francuski (5) œCrnogorski pojŒ (prevod Stanislava Vinavera.

‰Crvena oznaka G naznaka je da prilog celim tekstom ulazi u ovaj Zbornik.Š

Hrvatski ban (1) original (2) prevod u prozi srpski (3) prilog: talijanski prevod u Rad-u Jugoslavenske akademije. 285

‰Crvena oznaka G naznaka je da prilog celim tekstom ulazi u ovaj Zbornik.Š

Hajduk na umoru isto kao gore, sa ^ubeli}evim mi{qewem datim prof. Deanovi}u.

K U bele{kama: a „Pozdrav kraqu Petru pri dolasku u rusku gimnaziju: b œPri~a o kowuŒ humorista Iqfa i Petrova.

‰ListŠ 8a ‰Dve tre}ine lista prazno, a na posledwoj:Š

Merimee, La Guzla: œO sbornike odobritelâno otozvalisâ V. G. Belinskiè+, A. Mickevi~ ….Œ
‰Re~ Belinskiè podvu~en je crvenimŠ

œBolâ{aà sovetskaà ånciklopediàŒ, tome 27, (1954), '72
‰Dodato grafitnom olovkom:Š

Skerli} Tomo Maret‰i}Š Jovanovi}

‰Dodato crvenom olovkom:Š
+

Pregledati Jacimirskog " Cel. Dela, posledwe nau~no izdawe
‰ListŠ 9

Sima Milutinovi} (1826)
Nekolike pjesnice (u Lajpcigu 1826) O zavojevawu Krima ‰ListŠ 45–47) = Pjevanija 1837, br. 58. sr. primedbu o Kopitaru i Vuku na kraju ove pesme! Sima {tampao ove pesme u œLetopisuŒ kwiga 15 (1828)

Pjevanija (Budim 1833) I
Pored pesama Petra I: br. 5: Dva heraka — Petar Mrkai}! br. 7,: Jak{i}i ‰Dodato grafitnom olovkom:Š stih 10 œpoturiceŒ

VOJISLAV M. JOVANOVI]: ANTOLOGIJA LA@NE NARODNE POEZIJE

393

Vratiti se na pitawe œPetra Mrkai}a.Œ
‰Ceo ovaj red podvu~en je u rukopisu crvenimŠ ‰ListŠ 9/a

Sima Milutinovi} — 1826 — nastavak
Pjevanija II (Lajpcig 1837) br. 57: Votã vágoda! (Latkovi} u Institutu) ? br. 156: O smerti mladog car — Uro{a (iguman Mojsije Ze~evi}?) NEPOZNATI br. 158: Mlogostru~na nevjera. — Vrlo lako, ova pesma mo`e biti da je od Petra I. ‰Uz naslov ove pesme stoji crveni znak G.Š Pavle ^urla — Patrijarovi} br. 62: Buna bosanskije Turaka 1831. — Sumwivo je da je Sima mogao zabele`iti ovu pesmu u Crnoj Gori, jer je doga| aj iz 1831, a Sima je napustio Crnu Goru…. . br. 63: Poslïdcái Äna{tva = Boj na Deligradu od Starca Ra{ka (Vuk IV, 1833). OVO UNETI!
‰ListŠ 9/b

Sima Milutinovi} (1826) — nastavak
^urla (br. 63) Svi su izgledi da je ^urlina pesma o Boju na Deligradu postala od Ra{kove u Vuka, objavqene 1833. Za pesmu br. 62: vrlo ~udan re~nik: … zatrepta (na istoku sunce) dozibqe ~ovadar poda} — AkR. — jedini primer iz nar. pesama ovaj! U{}up O ovome ^urli potra`iti podatke u Dr`avnoj arhivi. Videti pesme o smrti patrijarha Arsenija, Letopis 59 (1842) str. 61 i kw. 75 (1846). str. 127 Siminih stihova ima i u br. 47, 54, 55, 57, itd. Bibliografija Petar Popovi}, œPolitikaŒ od … Pitawe po{iqke rukopisa œPjevanijeŒ preko Kuharskog: V. Vukovu prepisku I, 388. — Daqa sudbina rukopisa u Izvïstià Otd. r. st. i sl. 1908, t. XIII, kw. 2, str. 481–482. M. Vasmer, Prepiska Grim-Kopitar.

394

SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA ‰ListŠ 10

Petar II, vladika crnogorski (1828)
Srpski badwi ve~e Uzeti za bazu tekst Ogledala srpskog, koji se gotovo poklapa sa tekstom Milutinovi}eve œIst. Crne GoreŒ, a tako je i kod Medakovi}a. Wego{evih stihova ima i u Ogledalu srpskom — mnogo koregirao. — Ali wegove tajne pesme ne poznajemo. (Vid. o Ka~i}u œSlavijaŒ XI (1932) 108–117. Vid. N. Bana{evi} — pod. œPetar IŒ Boj na Dodo{ima (Vuk, VIII, br. 52) (Ogledalo srpsko, br. 58) Pjesna od boja 1839 (Vuk VIII, br. 58) (Ogledalo srpsko, br. 57) ‰Dodato grafitnom olovkom:Š Carev — Laz?
‰ListŠ 11

Petar II Petrovi} Wego{ (1828)
‰PraznaŠ ‰PraznaŠ ‰PraznaŠ ‰ListŠ 12 ‰ListŠ 13 ‰ListŠ 13a ‰ListŠ 14

Vuk Karaxi} (1830)
Jak{i}i ku{aju qube. (Od Reqkovi}a) Prvi izrazio ~u| ewe Stojan Novakovi} u Letopisu Matice srpske 147 (1886). Videti ~lanak Armina Pavi}a, Rad 47, str. 98 Ovo je, koliko znam, jedina optu`ba protiv Vuka da se koristio tu| im tekstom, osim onih op{tih, bez konkretnog navoda. Optu`ba d-ra Nikole Andri}a: œOtkuda Vuku zidawe Skadra?Œ raspravqena je jo{ odmah po objavqivawu u œGlasu Matice hrvatskeŒ (1910): navesti œSavremenikŒ (Josip Pasari}), Jovana Skerli}a i Jovana Tomi}a. Nije Vuk plagirao Ala~evi}a, ve} Ala~evi} Vuka. Ipak, i ako odmah opovrgnuta, Andri}eva optu`ba `iva je i danas (œre~i ostaju): (1) Murko, Tragom I, str. 278–279; Enciklopedija Jugoslavije I, s. v. Ala~evi}. Odnosno œmom~eta iz u`i~ke nahijeŒ navesti da je SATIR imao dva izdawa }irilicom, kao i drugih pre{tampavawa Reqkovi}a. Izvideti da li se tekst sla`e s tim izdawima. Vuk navodi izvor. On imao pri sebi samo Fortisa i Reqkovi}a. Nije znao za bugar{tice Hektorovi}a i Barakovi}a.

VOJISLAV M. JOVANOVI]: ANTOLOGIJA LA@NE NARODNE POEZIJE

395
‰ListŠ 15

Vuk Karaxi}
Pravqene pesme koje {tampao, on je i naveo za neke od wih da su novostvorene. (1) Petar I (2) Petar II (3) An| elko Vukovi} (4) Savo Martinovi} (vid. 1862)
‰ListŠ 15/a

Dr. Jovan Steji} (1832)
Pitawe Vasojevi} Steve: da li je doista postojala tradicija o Vasojevi}u koji je zadocnio na Kosovo, ili je Steji}eva pesma nastala pod uticajem œkonzulaŒ — kneza Nikole Vasojevi}a. Vid. Hecquart (1858) 57/a
‰ListŠ 15/b

Otok
Narodni `ivot i obi~aji Napisao (pop) Josip Lovreti} (i Juri} Bartol) Zbornik za narodni `ivot i obi~aje Ju`nih Slavena II, str. 89–459 III, 26–45; IV, 45–112. Otok je selo u okolici vinkova~koj u Slavoniji Knj. II (1897), str. 371–378: [kola (J.) U na{em je selu utemeljita {kula god. 1830. ‰Kojem selu?Š œDok nije bilo {kule u selu, morali su, osobito bogatije zadruge, slati mu{ku dicu najprije u Otok u {kulu i to do godine 1830. Da nau~e nima~ki, morale su bogatije zadruge i posle te godine slati svoju mu{ku dicu u nima~ku {kulu u Otok do godine 1843, a posli toga u Nimce sve do ukinu}a granice. œU staro doba ~itali su kalendare, molitvenike, ali najvolili su œSatiraŒ, pa Ka~i}a i narodne pisme. Pisme o Kraqevi}u Marku bile su tiskane cirilicom, pa su mlogi stari ta slova nau~ili sami od sebe, samo da mogu ~itati. (Za ~udo je, do sad, kad u {kuli moraju cirilicom u~iti kroz najmawe tri godine, za pet je godina sasvim zaborave.) Satir Relkovi}ev i Ka~i}eva pismarica nalazi se u mlogima ku}ama. Re| e se nalaze narodne pisme o Kraqevi}u Marku.Œ

396

SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA ‰ListŠ 16

Äriè Venelinã (Guca) 1835
‰Dodato grafitnom olovkom:Š V str. 57 ‰ListŠ 16a

Mari} Josip
‰Ispisano samo grafitnom olovkom:Š Danica ilirska Josip Maric

v (Kukuljevi} Rakovcu) Ana Karlovi}ka — Danica ilirska 1836 H. N. Pj. V Staviti pod RakovacŠ
‰ListŠ 17

Nikola Tomazeo (1840)
Wegovi skupqa~i: Spiro Popovi} Marko pl. Vidovi} Ana Vidovi} Buqan iz Siwa pop F. Karara Ivan Burati (15 god.) On sam zabele`io nekoliko pesama od {ibenskog varo{anina Vla~e-a Videti dosje: œPrevodiociŒ — italijanski — Tomazeo, gde je dat potpun spisak wegovih 40 prevedenih pesama, me| u kojima (pored Vukovih i dr. ve} {tampanih) i wegove œVarijante.Œ Vidi se kako je prepisivao Vuka zbog prevoda — a dao je prepisivati latinicom kad je oslepeo: da bi mu mogli ~itati: pismo Spiridonu Popovi}u (?) 1852: citat u predgovoru Vase Staji}a œIskricamaŒ, 1929, str. XIX–XX.
‰ListŠ 18

Nikola Tomazeo (1840) HNPj. I — spisak
Wegova zbirka koju Kukuqevi} predao sumwiva stvar — mora sadr`avati i docnije ne~ije prepise. Videti, HNPj. II str. 326–327 (154 stiha) ili Luka prepisao Tomazea ili Tomazeo (Sakciskog) prepisao Luku iz œNevenaŒ Najverovatnije: napravio zabunu izdava~ II kwige (Broz): da li je uop{te prepis iz Tomazea? Ili mu se samo pripisuje?

VOJISLAV M. JOVANOVI]: ANTOLOGIJA LA@NE NARODNE POEZIJE

397

Isti se slu~aj pojavio sa pesmom: Da zna{, majko, kako Kaur qubi! od koje postoje identi~ni tekstovi Tomazea i u zbirci Pavlinovi}a. Nikola Andri} pretpostavqa da su obojica prepisali sa istog+) {tampanog (?)+) primerka. (Vid. Pavlinovi}) +) —+) ‰Sve podvu~eno crvenimŠ

Tomazeo Nikola (nastavak) ‰ListŠ 18a
br. 127: Matica Hrv. II, br. 1b — doslovan prepis = Vuk I, 638
‰Uz re~i br. 127 crveni znak G upu}uje da se ova pesma u Zborniku {tampa u celiniŠ

br. 132: Matica Hrv. H. N. Pj. VII, br. 16 (dod.) = Vuk I, br. 404.
‰ListŠ 18/b ‰Dodato iznad prezimena grafitnom olovkom:Š Nikoli}

Onizim Popovi} (1840)
@enidba Iva ^arnoevi~a = @enidba Mili}a barjaktara Letopis MS. 51 (1840) Branko Mu{icki Du{an Popovi} Silvestar Kutle{a itd. ‰Dodato grafitnom olovkom:Š sf. Vuk Prepiska Nikoli} Qeodor? jero| akon i u~iteq u Bor~i sf. O drugoj `enidbi Cernoevi~ Ive LMS 59 str. 62– dve razne li~nosti?
‰ListŠ 19

Letopis Matice srpske
Veliki izbor: kw. 15–103 god. 1828–1861 kwiga 119, str. 138 kw. 98 — Zapisnici Jov. \or| evi}

Mato Topalovi} (1842) ‰Dodato grafitnom olovkom:Š sf. Milakovi} 162–169
~lanak u Gl. Zem. Muz. ‰Tambura{i ilirski — veoma vukovski repertoar (Ima Un. bibl. R. 349) Vraz ga o{tro ocenio u œKolu.ŒŠ ‰Dodato grafitnom olovkom:Š pregledati tu ocenu 1842 Dijete istinu govori ‰ListŠ 31) = Vuk I, br. 768 (prepisano ~itavo bukvalno) Andri} 1913, br. 162. Tamburao Tamburd`ija Ivo

398

SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA

œDva bumbulaŒ (œTambura{i ilirskiŒ) Kuha~ II br. 434 Vuk I, 652–653, cf. Luka Ili} Oriov~anin Kapetan Pavle i Kraljevi} Marko (Filipovi}, br. 65) ‰sa strane:Š ? ‰Dodato grafitnom olovkom:Š Vid. str. 23/a Luka Ili} Oriov~anin
‰ListŠ 20

Luka Ili} — Oriov~anin (1842)
po~eo u œDaniciŒ — kad? ‰Dodato grafitnom olovkom:Š 1842? izraz œpomu~noŒ Da li je on dopunio 1836 g. Boj na Mi{aru? Vid. Tomazeo! Mesec Bogu tu`bu daje (O. Delorko, br. 88) ‰precrtanoŠ ‰Uz naslov ove pesme, kao i uz naslov slede}e stavqen je crveni znak G.Š Vilino nevi| ewe*(H. N. Rj. V, str. 48) * re~ iz glagolskog brevijara = ignorantia, inscitia imalo bi biti: nevidqivost, Unsichtbarkeit Uneli u svoje antologije: Ja{a, ^ubeli}, Delorko ‰Dodato grafitnom olovkom:Š Vitezica? Povedi me gdje se po dva qube (H. N. Rj. VII, br. 378) Poznat motiv: H. N. Rj: VII, br. 376; X, br. 5 Dodat stih: Gdino drage po dva draga qube. (Luka?) = LEPOTA Olivka i ~oban (Obi~aji, 186; H. N. Pj. VI, br. 82) = Vuk I, br. 253; Luka samo promenio ime! Dati obadva teksta! ‰Uz naslov ove pesme stavqen je crveni znak G.Š — Imena Olivka nema u Akad. Rje~niku! Nikola i Ilija prevoze du{e (H. N. Pj. I, br. 16) = Vuk Kuga sarajevska (Obi~aji 302–303). ‰Uz naslov pesme stavqen je crveni znak G.Š Bli`i — daqi izvor: Vuk I, br. 673 Vid. ZbN@O 26, str. 233 Dvor malenoga Lade (Obi~aji 135–136) Poranili sivi sokolovi…. ‰Crveni znak G uz ovu pesmu.Š
‰ListŠ 21

Luka Ili} — Oriov~anin (nastavak) Gavanovi dvori (Obi~aji, str. 81–85) ‰Crveni znak G uz ovu pesmu.Š Vuk I, 207 Varijante u H. N. Pj. I, br. 31, i u dodatku str. 517–520

VOJISLAV M. JOVANOVI]: ANTOLOGIJA LA@NE NARODNE POEZIJE

399

Obi~aji str. 263–264. U petak se razbolito |a~e – vid. Topalovi}, Tambura{i, sv. 64. — Uop{te: slu`io se osim Vuka i Topalovi}em — a Topalovi} Vukom — Kra| a i prekra| a! cf. Kurelac, Ja~ke, str. 200 Kulin — ban i njegovi bogumili (Nar. slavon. obi~aji, Zagreb 1846, str. VII.) — Navesti predgovor d-ra Nikole Andri}a, Hrv. Nar. Pj. VIII, str. 9.
‰Crveni znak G uz ovu pesmu.Š

‰ListŠ 22

Sestra kune brata (Bosanski prijatelj, II, br. 17, str. 93–94)
‰Crveni znak G uz ovu pesmu.Š

Sestra ku{a brata (H. N. Pj, VI, br. 63) = Vuk I, br. 301 Na Ivawski krijes (Soko leti preko Bajne Luke). Obi~aji, 163–164 — Kuha~ V, 330 Ka~i}evske kitice ‰Crveni znak G uz ovu i naredne dve pesme.Š Godovni dan `iteqa isto~nog vjeroizpovedawa — Obi~aji 31–33 Glavni materijal uzeo iz Vukovog Rje~nika, ali kako nije poznavao stvar, — a jo{ preterao svojom pesni~kom fantazijom! — dao nevernu sliku do karikature — kao ciganska slava. Vuk pomiwe jabuku i limun koje nose doma}ice, a on dukate! itd. Devojke i major (Obi~aji str. 200–203) = Ostado{e starci i krastavci (H. N. Pj. VII, br. 442). J. M. Prodanovi} br. 405 = Vila 1868, str. 729? Izvideti stvar!
‰Dodato grafitnom olovkom:Š œdao Pavlinovi}uŒ Qubomorno Ture (H. N. Pj. VII, br. 287) Muslimansko ime Kendi} nema Ak. Rj. ‰Dodato olovkom:Š pridev Lju}an " " " ~ovan(?) ? ‰ListŠ 22/a

Svatovska pesma (œSkupilo se kolo devojakahŒ) Obi~aji slavonski, str. 37–40 Devet sinovah (Obi~aji, str. 79–81) Dodole (Obi~aji, str. 139–146) Dodole (Obi~aji, str. 150–152) Ivanjske pesme (Obi~aji, str. 159–161) Zlato pod 7 zatvorah (Obi~aji, str. 182)

‰Crveni znaci G uz nasolve ove i slede}ih 11 pesama.Š

66: œListakŒ str. 36–37 œVapajŒ = M. 343 ‰ListŠ 23 Vila i devojka (Obi~aji. Pj. br. (M. 272–273) = Vuk. N. II. 218) Slavonske varo{ke pesme III str. 282–283) ‰Crvenim znakom G uokvirni naslovi ove i slede}e dve pesme. 9 i 10 kw. br. II. ‰Dodato grafitnom olovkom:Š Sli~na pesma! bewku{ice Grig. str. Suboti} (M. str. str. 180–182) Ljuba Al'-agina (Obi~aji. br.Š Videti Lukine œObi~aje nar. Leskovac. Vuk I. 26 Za Luku — prepisati jo{ iz 8. Izuzeci — narodne pesme — prepravqene: ‰Dodato grafitnom str. 16–17 = Spiridon Jovi} (Ml. Iz pesmarice neke? Iz listova? Iz Lire? Vila i jelin (Obi~aji. ‰ListŠ 23/a Slavonske varo{ke pesme I: ‰Dodato grafitnom olovkom:Š 16–11 str. Leskovac.400 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA Sedam Ajkunah (Obi~aji. 435 — prepisati svega 5 31–32 œBolni jelinŒ = Vuk I. br. Otkud Luki. 202) ‰*** pisani crvenimŠ Slavonske varo{ke pesme IV: NAVESTI MESTO IZ PREDGOVORA Varo{ke Slikovana œKalfinskaŒ i uo{te gra| anska i œumetni~kaŒ poezija.Š ‰Dodato grafitnom olovkom:Š Ima tek u 5oj kwizi Vukovoj. 206) 97–99 œSlavonkaŒ = J. 324–325). Leskovac. str. str. 25–26 œSokolŒ = Vuk olovkom:Š 26–27 œJavorŒ = Vuk I. str 283) Mermed i ptica beren| u{a (N. I. slavonskeŒ ‰Dodato grafitnom olovkom:Š svega 3 92–93: œTri sokolaŒ ? 47–48: œAko za me i nijeŒ = M. 384 [iri{apa (Obi~aji. Omer i Merima (Obi~aji. str. 255–257) Varadinski ban (str. 203) cf. Vidakovi}. 87: œZao adetŒ = Vuk I. str. 221) *** SVP IV: str. 306 ‰Crveni znak G uz ovu pesmu. 370 — prepisati . Nikoli}. br. 273–277) = Vuk. Leskovac. Vidakovi} (M.

str. — Filipovi}. pesama crveni znak G . str. I. — Razvu~ena Vukova pesma (od 118 stihova napravqeno je 303!). * ‰Ulomak kod Filipovi}a. 55–100 i daqe: Ma~ i ~a{a …. N. Vilu 1855 br. Pj. 573–575 ‰Uz naslove ove i dveju slede}ih Marko Kraljevi} i Ljutica Bogdan (H. Pj. Luka iskoristio usmena prozna predawa. pozno i lo{e zabele`ena. 72–75 i Vilu 1868 sr. 323 ‰Naslovi ove i slede}e pesme imaju crvene oznake G.Š Boj na Kosovu (izvod) Hrv. Leskovac. 2 (142 stiha)Š * Hrv. Sam Halanski navodi stihove ‰ListŠ 73): Kum mu bi{e Stjepanu Uro{a. Silni care od zemqe Slovinske Od Slovinske i od Podplaninske. str. presko~io nepa`wom 3 stiha! str. str. Nar. br. 385) prepisati Bukvalan prepis iz Vuka. 3 i druge! Imitacija Ka~i}a (Vojsava. Rodjenje i mladost Kraljevi}a Marka (Pun original u œNevenŒ-u 1856 (220 stihova).VOJISLAV M. — odlomak u N. sa~uvao mnoge osobine Te{anova govora). br. br. od velikog majstora Te{ana Podrugovi}a (kao {to i pop Baldo Glavi}. JOVANOVI]: ANTOLOGIJA LA@NE NARODNE POEZIJE 401 pesama! Svih 5 od Vuka ‰Dodato grafitnom olovkom:Š Topalovi} II br. br.Š Rodjenje Marka Kraljevi}a. Pj. 321–323. 59 i 64 to su dve razli~ite varijante. (300 stihova) — odlomci {tampani u N. ‰Ispod crvenimŠ *** 88–89: œRado ide Srbin u vojnike…Œ (V. 45. H. II. 111. pj. stavio u stihove prozne pri~e. 415 ‰* Ista pesma. nar. Stojkovi}. 13–15. N. 8 œpo zagorju travu = œpo zelenoj traviŒ œObi~ajiŒ œiz gorice vilaŒ = œiza gore vilaŒ (ranije nema gore!) ‰Dodato grafitnom olovkom:Š Topalovi} br. na drugom terenu. str. str. str. rukopis u M. pa opet misli da je pesma Lukina narodna!Š ‰Dodato grafitnom olovkom:Š Luku upotrebio Sret. ali za Halanskog str. br. œrukopis u M. 652 i 653 (sastavio!) ‰Iznad grafitnom olovkom:Š Topalovi} br. 20 35–36 œDva bumbulaŒ = Vuk I. 190–197. 10 prime}uje da je ovde œprikrpanaŒ druga pesma. N. II. . 25 53–54 œKoja majke ne slu{aŒ (Vuk I. Pj II. dodaje Bos. 97). II. @ivkovi}) prepisati! M. H. 4 str. 234 ‰Dodato grafitnom olovkom:Š i — TRNSKI i œRemstal ‰ListŠ 24 Druga verzija donje pesme. str.

ili jo{ boqe onaj od 320 stihova. ili r| avo zabele`en tekst. 378 Sve otide. œKoloŒ. — Vid.. gra| u Re~n. Pj. 1500.Š [tampati paralelno oba teksta. N. 338 Marko Kraqevi} i Musa Arbamusa (H. Filipovi} pre{tampao prvu versiju (1846). 408) Lukina fabrikacija. str. Tra`iti izvor pesme. kao i RjJA.. N.Š Marko Kraqevi} i Arapka djevojka (H. br. 40. II. II. N. Razvodweno 118 u 303. podvu~eno. — ‰Crveni znak G uz naslov ove pesme. br. VII. œNevenŒ. kao i sve versije o banu Svilajinu. Jeremija @. 37.402 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA Lukina verzija u tih 303 stiha sadr`i gotovo tekstuelno svih 118 Te{anovih — ostalo œgarnirungŒ: [tampati ih istaknuto. Vuk II. br. N. Pj. II str. II. Pj. — ima 206 stihova. str. — Vid. 404. 417Š Da li je {to ranije {tampao? Kraqevi} Marko i nevjerna quba (Obi~aji slavonski. 30: œKraljevi} i ban Svilain. Ima i rukopisna pesma N. pod br. Pj. str. po poznatom modelu. i ta pesma je {tampana u H. Tomazea u Mat. Stijovi}. — Pregledati œZoru dalmatinskuŒ. Pj. kao kad mlekaxija naspe vodu u mleko! ‰ListŠ 24/a Kraljevi} Marko poznaje o~inu sablju (H. ‰Dodato grafitnom olovkom na levoj margini:Š Po~etak kao u Mini od Kostura Ima varijanta Luke Marjanovi}a u œDragoljubuŒ II (1868?). 5) ‰ListŠ 25 ‰Crveni znak G uz naslove ove i slede}ih dveju pesama zna~e da se one u celini {tampaju u Zborniku. 7) +Varijanta str. br. VII.Š Filipovi}. 442 . 66 Te{an Podrugovi} sa Lukinim emendacijama + ‰Dodato grafitnom olovkom:Š Videti o œSvilajinuŒ posebne listove — u produ`ewu! ‰Dodato grafitnom olovkom na levoj margini:Š Kuha~ (IV). 347–349). ali prepravqao naknadno! ‰Dodato grafitnom olovkom:Š NISU OVO VARIJANTE VE] PROSTA PREPEVAVAWA! KAKO KA@E TOMI]. Hrv. 285. nitko ne ostade (H. II. ‰knj. br. br. kurzivom ozna~iti dodatke tekstu od 208. str. v. N.Œ ‰SvilatinŠ ‰Crveni znak G uz naslov ove pesme. br. kao u Mini od Kostura Marko Kraqevi} i ban Svilajin+ (prvo se zvalo: Tri knjige i Kraljevi} MarkoŒ) — œObi~aji slavonskiŒ str. 284–289: 208 stihova. zavr{etak ne{to kao Banovi} Strahiwa). br. M. pretvorio ikav{tinu u ijek. br. 43. II. N. Marko Kraqevi} ukida svadbarinu (H. Pj. 175. br. — Luka Ili} ima i drugu versiju. II. posle je Luka tu pesmu pro{irio na 320 stihova. SKA. — Ranije: œNevenŒ1855. 44. N.

kw. \or| evi}. 48. `ivot (arban. 33 ‰Crveni znak G uz naslov ove pesme. ali 3 stiha u Vukovom! Otkud? Da nije iz Kaulicija? Ili iz œZore DalmatinskeŒ? Iz œKolaŒ? Kraqevi} Marko i mlado Ture (V. Halanski 691 — sli~nost sa Iqom Muromcem! [auli} (1929) str. Na{ nar. 161= Pavlinovi}) ‰Crveni znak G uz naslov pesme. 59 = Ostoji} br. 50 Marko i sestri} — Matica IV — ko je ovo zabele`io? Branko U.Š Marko Kraqevi} i Arapka. Rje~. 261) = Vuk I. 1856) = Filipovi} br. VII. te~aj. 194 (Po`ega) ‰Napisano crvenom olovkom:Š Vid. 110 Filipovi} br. 285« IMA VE]! (sf. VII. ‰Dodato grafitnom olovkom:Š Primeri kojih nema u Ak. 230) sf. 282–283 — Varijanta u H.Š Filip Dragoman i Kraqevi} Marko (œNevenŒ V te~. Halanskog) Kraqevi} Marko i trideset Turaka (œNevenŒ V te~aj. Pj. N. II. 338–339. zaseban list: SIGRE) Umre. — Slepa~ke pesme date kao de~ja igra! ‰Crveni znakovi G uz ovu i slede}e dve pesme. 261 262) = Vuk I. IV 1855 II 355 P V 1856 Oklada Kraqevi}a Marka (II. umre Kajole. Neven 1855.Š . 209. 678 (De~je igre) Raslo drvo srid Raja (Obi~aji. (Obi~aji slavonski. Mu{icki? sr. Halanski dr`i da nije prava narodna (s pravom?) ali je Mareti} brani (str. 21 œobznaneŒ). str. R. br. Tih. ‰Crveni znak G uz naslov ove i slede}ih dveju pesme. bibl.VOJISLAV M. 247 — Vuk I. 190–202 Lu~a 1899. JOVANOVI]: ANTOLOGIJA LA@NE NARODNE POEZIJE 403 ‰ListŠ 26 Luka Ili} — œNevenŒ (1852–1858) I 1852 VI 1857 II 1853 VII 1858 III 1854 Ima Nar. N. 42 Halanski str. XXIX. br. 76 = Laza Popovi} br. br. str. N. 49 (œTurci udaraju na Prelog= Stojkovi} br. Pj.Š Te{ko sestri bez brata (H. str. te~aj œNevenaŒ) = Filipovi} br. Pj. str. 306) ‰Dodato grafitnom olovkom:Š Pasari}. br.) Kraqevi} Marko i mudri Latin ((œNevenŒ 1856.) = Filipovi} br. 1856) = Filipovi} br. 161–169 ‰ListŠ 27 Tvoja me je svekrva rodila (H. str. ‰Dodato grafitnom olovkom:Š Dragi{a ^22.

N. str. Vuk III. ‰ListŠ 28 Luka Ili}-Oriov~anin (nastavak) ‰Crveni znak G uz naslov ove i slede}e pesme. pregledati Tomazeove talijanske prevode: ima li on œMarka i MinuŒ — i ~ijeg? ‰Dodato grafitnom olovkom:Š Ima. N.404 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA @enidba bana bosanskoga (œBiserŒ. od Antuna Bo{wakovi}a. 238–243) Mislit }e da smo leptir i ru`ica. 485 ‰Dodato grafitnom olovkom i podvu~eno crvenim:Š Pregledati œDragoljubŒ II (1868?) Prepisano! Stil pesama Luke Ili}a uvek isti. Popovi} ili druga~e! ‰ListŠ 29 Luka Ili} — Oriov~anin Marko i Nik Bugarin (œNevenŒ 1856. str. 18: @enidba Iva Golotrba — kao budalina Tale — Vid. 201) (Naved. Lukin — bez obzira kako mu se zvali œGuslariŒ — Grga{evi}. str. O Tomazeu v. br. kao i br. 419–420? 3 o Ima li kakve veze sa zbirkom Tomazea (br. 53) = Vuk I. 242–245) Pregledati Lukine œTrenkovceŒ. 154 œni{ta osobitoŒ . Jefta. br. Austrijanski rat 1809 (Lovorike. opis kod Milutinovi}a 157. b Juna{tvo Sekulino. 591 IZVOD!) Videti pesme u œNevenŒ-u da li su Lukine. 426 4 o U ispitivawu prethodne ta~ke. str. N. Iz Grlice 1838 ili iz Simine Pjevanije. Rj. Pj. st. j. 157 — stihovi 169. (H. me| u: œPrevodiociŒ — talijanski Marko ne posti ramazana (H. Rj. Rj. strana 345) Samo se citira naslov: iz Velike u Slavoniji.Š Rat talijanski 1866 (Lovorike. 192–193) ‰Crveni znak G uz ovu i slede}u pesmu. II. 49–52 cf. N. t. 160 — stihovi 139) navedeni neki stihovi u H. str. (Delorko. I. Halanski 618) 1o Da li je ovo Lukin tekst? 2 o ^iji je? ‰Dodato grafitnom olovkom:Š H. II.Š Kumovawe Mijata Tomi}a ((Obi~aji. II.

odnosno opisa igre. br. 1 i 2) 1o Umre na{a Marica …. data kao de~ja igra. knj. Rajolo. 16. 387 Vukov Rje~nik Luka Marjanovi} Svilajin — Filip — Belijan! Pa ipak. tako| e: H. V. 196 — KONTAMINACIJA: (a) (Vuk I. 171.) (Videti gra| u u SAN — pitati sestre Jankovi}) Sugreb (Obi~aji. N. Svilaja (planina u Dalmaciji) Svilatin (œDragoljubŒ 1868) Glas M. VII. I. br. (izuzev br. Rajolo (Vuk I 678) 3 o Raslo drvo sred raja (Vuk I. 261–264) (Videti gra| u u SAN — pitati sestre Jankovi}. br. str. tako| e H. 2 o Umre. Pj. 209) Slepa~ka pesma. br. str. br. H. H.VOJISLAV M. {to se ti~e teksta. 76 Luka Marjanovi} (œSvilatinŒ) Potra`iti re~ u Ak. on napabir~en — uglavnom od Vuka — i nema veze sa igrom. . umre. SVILAJSKA! ‰ListŠ 31 Svilaj svilaj =silaj ‰silavŠ Svilaj (selo u Slavoniji) Svilalija. Lukinog bana Svilajina pre{tampali: Ivan Filipovi} Tihomir Ostoji}. 255–257. 4 o Bolan Ivo Vid. M. str. br. 368 — Umre Konda jedini u majke 5 o U petak se razbolelo | a~e …. . N. 626 (b) Vuk I. Rj. Alko. 1908. . JOVANOVI]: ANTOLOGIJA LA@NE NARODNE POEZIJE 405 ‰ListŠ 30 Luka Ili} — Oriov~anin Sigre [iri{apa (Prepisati: Obi~aji. br. 13 Jeremija @ivanovi} ‰Dodato grafitnom olovkom:Š upotrebio Ostoji}evu preradu Sreta Stojkovi} — ‰Dodato grafitnom olovkom:Š osim toga br. Rje~niku! Bi}e da }e doti~na sveska skoro iza}i. 107 Obi~aji 262–263 HNPj VI. str. Vid. v.

darivaju crkve.406 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA ‰ListŠ 32 Svilajin (ban) Filip — Svilajin — Belian v. Halanski 285. FRATRI! Luka Ili} — Oriov~anin Andri}eva Teorija M. Pavlinovi} fra-Grga Marti} ([uwi}?) Glavi} Pravoslavna crkva — suprot islamu! Kosovo popovi: prota Mateja Luka Lazarevi} crnogorski popovi — Wego{! Matavuqev œDuklijenŒ: Vino pije svetiteq Jovane . Budin = Budim — slu~ajnost! (po Ak. Rj. 292: Halanski ozbiqno raspravqa pitawe o prioritetu jugoslovenskog speva pred germanskim: Svilain ili Belian Mareti}. obe}awa itd. banã bugarin. Marjanovi}: Svilatin? Na str. 21. 290 œVragã vã ägo-slav.Œ (podvla~ewa Halanskog) L. Svilain i ~aæe vsego Vilip: vã germanskomã skazanši onã nazávaetsà Belian ~to pribli`aetsà kã neàsnomu po proisho`denšä Svilain. str. Obznana knjige Halanskog (Rad 132). åposï imïetã raznáà imena: arapã. Budin od 16 veka Wolfdieterich — pesma 13–14 veka! ‰ListŠ 33 prepisati! œKristijaniziraweŒ narodne poezije (Nikola Andri}) popovski uticaj — hajduci koji se kaju za svoje grehe. 290. 292 Halanski. str.

VOJISLAV M.Œ 1) Sravni Vuk Stefanovi} u Rï~niku. Vesni} obi~no uzima i navodi Luku kao izvor (1891) pa ~ak i 11 stihova iz wegove pesme ‰ListŠ 246 Budila majka Jakova Vesni}) Vuk I. II. 1866 (Lovorike. str. na str. s. 74. i srp. — izmenio kraj po svom ukusu — ne navodi izvor. Hajduk Bojko. 293 navodi da su œspomenute pripovedke ne samo kod Srbah 1) nego i kod Krawceh i mnogih drugih poznate.) ve{tica du`i pasus. str. 192–5). 289–294) na str. (Lovorike. ali. 1923 str. 34/ 340) ve{tice! videti o ve{ticama Tih. br. 143 . Ili}a (4 kwige slavonskih narodnih pesama 1844–1847 i œSlavonskih narodnih obi~aja 1846) Mirko Bogovi} œslo`i uzorke narodopisnih pripovjestiŒ: Crnogorska osveta. Rat talijanski god. 88–91) ‰Crveni znak G uz ovu i slede}e tri pesme. Vesni}: O su| ewu ve{ticama. v. 237 ‰Dodato olovkom:Š sf. Ota~bina (243–270 str. JOVANOVI]: ANTOLOGIJA LA@NE NARODNE POEZIJE 407 ‰ListŠ 33/a) Luka Ili} Luka Ibra{inovi} (Lovorike. Pregled hrv. kwi`. prevario Arapku (M. R.Š Austrijanski rat godine 1809. i œGrad Gotalovec (œNevenŒ 1852). D. Prohaska.) XXVII kw. Lukin Marko K. \or| evi} ‰ListŠ 35 Luka Ili} — Oriov~anin (nastavak) Na osnovu materijala L. 291 prepisao iz Vuka (Rje~nik. 242–245) Gradi{}ani u nasljednom ratu (œBiserŒ) ‰Dodato grafitnom olovkom:Š Uporediti sa tekstom u œLovorikamaŒ ‰ListŠ 34 Luka Ili} Odeqak: œVe{ticeŒ (Narodni slavonski obi~aji. N.

408 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA ‰ListŠ 35/a Luka Ili} Wegov œnarodni jezikŒ — a~ewa: pozori{no seqa~ki. . Sl. Mnoge se bukvalno sla`u sa Juki}evim zagonetkama u œBosanskom prijateljuŒ. 285? Re~ krstopu}e — raskrsnica — u prvi mah privla~i neobi~no{}u kao narodna: ali to je nema~ki — Kreuzweg — Ta re~ nije u{la u Ak. Oni su tako bliski da daju i istovetna obave{tewa. u~e{}e pojedinih wegovih stihova posrednim putem. 58 ‰ListŠ 37 Luka Ili} — Oriov~anin Skupqa~ narodnih zagonetaka: ima ih dosta u wegovim œSlavonskim obi~ajimaŒ (1846). navode}i uvek skupqa~e.Œ Treba izvideti da li je Luka Ili} mogao kakvim na~inima do}i do Juki}evih rukopisa. nar. Nisu mu verovali ni Dani}. œZbornikŒ N@OJ. II. ‰ListŠ 36 Luka Ili} [im~ik o Luki: œOvakvih krparija ima dosta i u {tampanim i u ne{tampanim pjesmama {to ih je kupio i œdopunjavaoŒ mitologijskim trunjem Luka Ili} Oriov~anin. koja datira 1850–1851 (I–II). Ali to retko. pre 1846. u svoje œSrp. Ili} govore saglasno da se zagonetke zagone}u samo uz duge zimske ve~eri na prelima. Samo slu~ajno. ni Budmani ni Mareti}. po{to je vrlo mogu}no da je Juki} bio skupio svoje zagonetke. Novakovi}. zagonetkeŒ (1877). i to u malom broju prilika. {to bele`i i St. ^ak su bojkotovane wegove pesme u zborniku Matice hrvatske: Ili si mi junak ograiso. Jugoslavenska Akademija ga svakako ima na crnoj listi: nisu uzeli nijedno wegovo delo kao izvor za Rje~nik — Srpska Akademija Nauka uradila obratno. u predgovoru svojih œSrpskih narodnih zagonetakaŒ ‰ListŠ IX): œJuki} i L. tako da bi izgledalo da je Juki} plagirao Luku.Œ Ante [im~ik. Rje~nik. 347 ‰Dodato grafitnom olovkom:Š ?Neven 1855. N. Ograiso na kom Krstopu}u? H. Novakovi} ih je uneo. Pj. kao i pesme. XXIX.

32. Videti prepisku Ra~ki — [trosmajer. Barac. SLAVONAC. œSpomena mojega `ivotaŒ B. Spomeni I. David Bogdanovi}. Vodnik. JOVANOVI]: ANTOLOGIJA LA@NE NARODNE POEZIJE 409 ‰ListŠ 38 Luka Ili} — Oriov~anin Nije bio samo œskupqa~Œ narodnih pesama i opisiva~ obi~aja. Jagi}a. 1896). 112. Ostavio svoje rukopise œStaro`itnosti kraqevstva SlavonijeŒ Matici Hrvatskoj. J.Smi~iklas imao da mu napi{e biografiju. EncŒ s. akademija A. Pogledati i u Prepisku Ra~kog. Gde? Da li je {to {tampano? — Bibliogr. 345. 102 Josip Milakovi} (me| u biogr. Zavod. da li je to u~inio? dr. Enc. Vodnik: N. [enoa — nekrolog) œVienacŒ 1878. dao vrlo negativan sud: v. bele{kama za ~itanke) [kolski vjesnik 4/1897. Odnos sa Zorom dalmatinskom? Danicom ilirskom? Kolom? Nevenom? Vrazom? List. v. II. N. predgovor Kuglijevom izdawu œLovorikaŒ GRA\A Jugos. [ta vrede ti wegovi rukopisi mo`e se ceniti po tome {to su iz Zagreba potegli bili Momzena da oceni rimske inskripcije Lukine. str. Momzen i Ra~ki. Ili} Luka Luka @iljar. ‰ListŠ 39 Luka Ili} — Oriov~anin (nastavak) BIBLIOGRAFIJA _______ (A. 289. II. danas u Sveu~il. Glas Matice hrvatske 1906–1910 passim. 489–497 641–651 788–821 . s. (. v. kwi`nici u Zagrebu. Luka Ili} Oriov~anin (Natavni Vjesnik IV. Milakovi}. (B. Andri}. ~lanak u œNar. 1. VA@NO! O Momzenovom sudu o Ili}evim rimskim inskripcijama. str. Bibliografija B. Ilirizam Jagi}. od Jagi}a — Buli}ev Zbornik 707–8 Ilirska ~itanka II 289 (Be~ 1860) Ivan Scherzer. str. œIli} LukaŒ. 9–15 Da li je sa~uvano wegovih pisamaŒ.VOJISLAV M. 288. ve} i arheolog — starinar.

Pj. f. 1904 XXVI/2 267–274 O pesmi Ka~i}evoj: Pismo Mariana Terziji}a iz Koba{a od Slavonije …. Bibl. br. str. 69–70) Luka Ili} — Somenik u Novskoj — Narodna Obrana X/1911 257. 57 (Nikola Tomazeo ‰Dodato grafitnom olovkom:Š (Nema varijanata u dodatku. 61 Filipovi} str. novosadsku œZastavuŒ 1922. sl. 4 ‰Dodato grafitnom olovkom:Š ima na strani 31–32 V. a mo`da ima i gre{aka. Kalendar str. 118–120 NZ. H. Ph. Ko je pisao u tom listu 1847 godine o poqodelstvu? — Uop{te: Ko je sve davao pesme œZori dalmatinskojŒ Mate Ivi~i} 1848. ‰ListŠ 40 Zora dalmatinska (1845–1849) Nar. pismo Preradovi}a Kukuqevi}u od 26 apr. 3–4 Mati} Tomo. tu str. 1847 Gra|a I.) ‰ListŠ 41 (Zora dalmatinska) Marko Kraljevi} i Musa Kesed`ija. br. Ein Gedicht Ka~i}'s als Volkslied in Slavonien.Š Delorkov tekst ne vaqa. V. 129.U kwizi Murkovoj œTragom jugoslavenske epikeŒ ime Luke Ili}a ne nalazi se u registru! — Cenzurisan prevod s ~e{kog? [im~ik Antun. 504 Divojka i tri galije (Delorko. vid. 218Š . uporedjivanje s piesmama Luke Ili}a Oriov~anina. br. . br. jer je dat dana{wim pravopisom. 1846. Luka Ili} Oriov~anin. II. Tomi} str. I (1844) II IV 1845 II 210/P Vid. Kolacinirati! Sf. Arch. 103) Zora 1845 ‰Crveni znak G uz naslov ove pesme.410 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA ‰ListŠ 39/b Luka Ili} — Oriov~anin (nastavak) B I B L I O G R A F I J A (nastavak) _____________ Matija Murko o Luki Ili}u. 16. N. K {ezdesetoj godi{njici njegove smrti 1878–1938 (Danica. — Vid. HNPj.

Od ove pesme (iz œZoriceŒ) postoje 2 (dva) nema~ka prevoda re| i slu~aj za pesme iz M. . Borba. II. u wegovoj œViliŒ 1828. Da li je to onaj originalan(?) pod br. sf. Prepisao Rakovac od Milutinovi}a. br. Zora dalmatinska. 1845. i uz Preradovi}eve. Junakova poruka (H. uz pomo} samoga Milutinovi}a. a ne Milutinovi} od Rakovca. Gra|a. br. 1882. bez okoli{ewa i ustru~avawa. Videti kako prera| ivao Vuka. 1827. sa Preradovi}em. Pj. ^lanak o narodnim pesmama u œIlirskoj ~itanciŒ II. (2) Talfijeva prevela od prilike u isto vreme. a ve} marta 1828 poslala Geteu (]ur~in.VOJISLAV M. 702. (œPrevodŒ)? Tomazeo? Mickiewicz? ‰ListŠ 42 [ime Qubi} (1844) Izajdi mi na prozoru (Zora dalmatinska. 2). — Tra`iti biografskih podataka. str. 1846 sf. 3. 162). 280–289. N. videti Trop{a I. 27) Sam N. 129 ‰Dodato grafitnom olovkom:Š sf. œVienac gorskog i pitomog cvietja. Pj. I pet godina docnije. Zna~i li to da je sam Rakovac prepisao ovu pesmu iz œNevenŒ-a. Andri}.Œ 1872. N. br. u primedbi: œVidi œNevenŒ od god. ili prosto: {tampao je sam u œNevenŒ-u. 1852. on je umeo pisati jedino kajkavske stihove. pesama od 1853. 19) Obi~aji Morlakah. Odnosno kakvo}e prevoda. 2 (Sastavak) ili pod br. treba dobro prou~iti pitawe i odgovoriti jasno. N. ‰Crveni znak G uz naslov ove Doslovan prepis iz Milutinovi}eve œZoriceŒ. — ali obadve starije od publikacije œoriginala: (1) Gerhard. 24–27 marta 1956Š ‰ListŠ 43 Dragutin Rakovac pesme. V. JOVANOVI]: ANTOLOGIJA LA@NE NARODNE POEZIJE 411 ‰ListŠ 41/a Ivan August Kazna~i} (1845) Ure| ivawe Zore dalmatinske 1845. I. pismo Preradovi}a. U svakom slu~aju. po{to je 1827 godine Rakovcu bilo tek 14 godina i znao samo kajkav{tinu.Š (1845) Marko Kraljevi} i vila brodarica (H. {tampala tek u izdawu svoga prevoda srpskih nar. str.

Œ @enska nevjera (zabele`io Marko Svirac) H. br. Luka Ili}. Ova Ka~i}eva pesma imala je znatnog uspeha kod guslara: (1) Melkov Glavi} (Baldo) H. N. br. N. N. kod L. 45. Erlangenski rukopis br. 32. N. br. N. u dodatku br. str.412 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA ‰ListŠ 44 Dragutin Rakovac (nastavak) Smrt vojvode Prijezde (H. 326).) Glavi}. Obi~aji 175. v. 38 (Narodna pjesmarica Matice dalmatinske) (4) Nikola Begovi}. 69). 25 (Nevjernica ognjem izgorjela. N. Pj. str. 307. broj 7. 217. br. VI. Ma`urani}. II. 32 (2) Korduna{ II. Marjanovi} br. Ali: Vuk ima 321 ‰1846Š stih a Rakovac? Izgelda da je prepis? . str. Na{ nar. 32. br. Pj. br. str. 616). VI. ‰Crveni znak G uz naslov ove pesme. br. 7. 389. 29 (1832) str. \or| evi}. M. `ivot (SKZ). Vladimir i Kosara (H. VI. 40 i 34? Korduna{ II. N. R. = Vuk III. iz izvora vrlo bliskog izvoru Vukovom — slepa Jeca. 116 Ili}a ! Ivan Filipovi}. I. br. Pj. (Zabele`io Isidor Stojanovi}. br.: na V. 1499 Istarske pjesme br. 6 Luke St. Tih. V. Kuha~ IV. 31 (5) Jovan Maksimovi} (œNastavnikŒ 1892) ‰ListŠ 44/a Dragutin Rakovac (nastavak) Dragoman — djevojka (H. 70. Pj. I po jeziku sude}i. 18 (3) Pavlinovi} str.Š Bukvalan prepis teksta objavqenog u LMS kw. 21 str. br. 616) (iz œGorwe KrajineŒ M. str. Gezemanova œmala studijaŒ o Prijezdi. Tekst Isidora Stojanovi}a pokazuje izvesnih srodnosti sa versijom Vukovom. 378 Rakovac ___ (iz Peroja) M. Vuk III. 21. br. – Rakovac ima (iz crnogorskog starog naseqa u Peroju (Istra) pesmu koja se œdobrano podudara s Ka~i}evom. i jedna i druga versija je iz Srema — mo`da ba{ iz okoline Zemuna. Pj. N. V.

Grig. 190–191 ‰Brojevi 190–191 i 118–181 podvu~eni crvenom. kw.) 187 . Nikoli}a. JOVANOVI]: ANTOLOGIJA LA@NE NARODNE POEZIJE 413 ‰ListŠ 45 Dragutin Rakovac v. Pj. Pesma u Erlangenskom zborniku œCar i Lehovkinja MaraŒ MN. S. Ili je tabak s pesmom ve} bio {tampan kad je sastavqao œdodatak. ali je za ~u| ewe {to Andri} prelazi preko svega toga i uop{te ~ini upotrebu Rakovca. Ma`urani}. br. ^lanak Gezemanov o Prijezdi " Tihomira R. V. 151). Prema bele{ci pri dnu strane: v. 204 S. H. Gusle crnogorske 1858. 702. ‰Dodato grafitnom olovkom:Š sf. kw. A. 39. br. 378–381 iz zbirke Drag. 27. 62 ‰Crveni znak G uz naslov ove pesme. 49. ‰ListŠ 47 Dragutin Rakovac œPrijezdaŒ H.Œ Videti œDanicuŒ 1836 (Josip Mari}). 110 TRA@ITI! Filipovi} 1891. Neven 1852. str. — M. str. N.Š Petranovi} II. 24 (Jagi}) St. — Da li je prepisao? Ili on sam objavio u œNevenŒ-u? Smrt Reqe od Budima. Pj. œa {tampana je u œDaniciŒ. str. 609 izlazi da Rakov~ev tekst odgovara tekstu Ivana Kukuqevi}a (br. 69 (br.Š Videti: Zora dalmatinska 1845 II. 5 œLipa Ljuba jutvidskog NikoleŒ. br. kao i br. Popovi}. VI br. — H.Š koja je {tampana na str. III. 77 ‰ListŠ 46 Dragutin Rakovac Junakova poruka. \or| evi}a o Prijezdi u Na{em isrodnom `ivotu SKZ. Rakovca. str. ‰Crveni znak G uz naslov ove pesme. I = Letopis M. Bjelovu~i} 1910. H. I. N. Izgleda da je Rakovac prepisao {tampan tekst iz œDaniceŒ. str. Iz izdava~eve primedbe na str. 214 (Ana Karlovi}ka). — Ova Lukina pesma ima glagol: divaniti se. II. str. Pj. br. — Tra`iti u gra| i SAN. kw. 118 i 181 NB.VOJISLAV M. 609. 33) œPisma zauze}a StocaŒ [unji} (2o izd. N. Pj.

414

SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA ‰ListŠ 48

Dragutin Rakovac
@enidba ‰Sibiwanin — Janka ?Š Odlomak u MN I, str. 586. Opis crnog arapina — ~equst — kao da je od Luke Ili}a. — Videti Lukin repertoar, a naro~ito wegove pesme u œDaniciŒ i œNevenuŒ {tampane pre smrti Rakov~eve 1854.
‰ListŠ 49

Dragutin Rakovac (nastavak)
Rakovac umro jo{ 1854, a wegovi rukopisi u{li u Maticu hrvatsku tek 1877. On nije odgovoran. Posmrtni plagijator, protiv svoje voqe PRINC KONSORT ALBERT. Ko zna otkud wemu te pesme. Mo`da spremao neku antologiju (sramnu Pesmaricu koju izdao sa Q. Vukotinovi}em 1842)? Mo`da, prosto, prepisivao da nau~i {tokav{tinu, on kajkavac. Vid. Jagi}a (prevod Kombola) 528: œAli je tu nesumwivo bio ‰Gaj se starao da u œDaniciŒ 1853 sprovede upotrebu {tokavskog nare~ja vrlo oprezno!Š i drugi prostiji i prirodniji razlog: ni Gaju, ni Rakovcu, ni [toosu, a ni drugim kajkavcima nije bilo lako da najednom po~nu pisati {tokavskim narje~jemŒ. Jagi}, Izabrani kra}i spisi, Zagreb 1948, str. 528. Da li je Rakovac svojeru~no prepisivao za tu svoju zbirku? Trebalo bi izvideti: ^iji je to rukopis?
‰ListŠ 50

Dragutin Rakovac
Biografiju napisao Ivan Filipovi} (1867): iz œBosiljka.Œ Ure| ivao Koledar za puk 1847–1850. Ima li tu narodnih pesama? Ure| ivao Gajeve Novine 1835–1841. Sudelovao pri izdavawu Pesmarice (1842) sa Q. Vukotinovi}em. Pregledati jo{ i œDanicu ilirskuŒ, na kojoj saradjivao. " " " œKoloŒ — bio jedan od 3 urednika œDnevnik Dragutina RakovcaŒ. œNarodna StarinaŒ 1922–1923. Gradja VI Fancev, Ljetopis 52 (1940)

VOJISLAV M. JOVANOVI]: ANTOLOGIJA LA@NE NARODNE POEZIJE

415
‰ListŠ 51

Ante Franjin Ala~evi} (1780–1856)
‰Dodato grafitnom olovkom:Š 1848

Frane — Antin sin — prof. Miroslav — unuk! Pisma na ~astnu uspomenu bana Jela~i}a. ‰Dodato grafitnom olovkom:Š Da li je to: Ujevi}, str. 130–132 Vienac, 1876, str. 278–279 Vrlo va`na pesma, koju nisu uzeli u obzir ni Skerli} ni J. N. Tomi}, u polemici sa drom Nikolom Andri}em, koji je tvrdio da je pomenuti Ala~evi} svoje pesme uglavnom zabele`io pre prve Vukove publikacije! Prepisati ne samo celu pesmu, ve} i zabele{ku Ala~evi}a — unuka, iz koje se vidi da je cela zbirka Anta Franina imala izi}i u izdawu Mihovila Pavlinovi}a, tro{kom Matice Hrvatske.
‰Daqe dopisano olovkom:Š

Vid. Karaxi} Vuk St. za hronologiju zapisivawa œMleta~kim pravopisomŒ — Andri} to navodi kao dokaz zapisivawa pre 1820, ali ima i slu~aj Ivi~evi} Stjepan, pod br. 39 u spisku skupqa~a Matice hrvatske H. N. Pj. I str. XIV — œoko godine 1830Œ. — Videti wegove tekstove i primedbe o wemu sf. Ivi~evi} predgovor œVienca Ka~i}uŒ sf. Murko (Tragom) — sf. Jug. Enc. — podgreva Andri}evu optu`bu. Zidawe Skadra nije bilo potrebe da Ala~evi} zna }irilicu po{to donela Danica ilirska 1836, uzela Vukovu varijantu (slabiju) ispod linije!
‰ListŠ 52

œVienacŒ 1876
Pivala su dica Ercegovci Turska dica skupa i kri}anska Eto bana do nedilje dana Jela~i}a silnoga junaka! ‰Dodato grafitnom olovkom:Š Ala~evi}! (Petar Gogec, Hrvatske narodne pjesme, Zagreb, 1943.) str. 114
‰Dodato grafitnom olovkom:Š Da li je pisan œmleta~kim pravopisomŒ?

Da je Andri} ovo znao, napisao bi ~lanak: Otkud Simi Milutinovi}u œMina i MarkoŒ. Optu`be protiv Vuka imala bi se pro{iriti na Simu

416

SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA

Miroslav Ala~evi}
Kraljevi}a Marko i Nina ^idovina Ala~evi}a rukopis u Jugoslavenskoj Akademiji I, br. 41. (iz Makarskoga Primorja u Dalmaciji, st. 248). Izvod H. N. Pj. II, 419–21. Bukvalan prepis iz, GRLICE. I jedno i drugo ta~no 248 sihova. Prema tome, Ala~evi} nije mogao prepisati pre 1838 godine. Apsurdne bi bile optu`be da su i Vuk Karaxi} i Sima Milutinovi} imali na raspolo`ewu Ala~evi}eve rukopise i iz wih prepisivali! U ostalom, Ala~evi} ((i ako unosio izvesne sitne izmene …. (citirati)) ipak sa~uvao mnoge osobine crnogorskog govora: n. pr: Ho}u l' na}i stawa u Kosturu/ Da nastanim ovu sirotiwu/ ~ak jedini primer koji Vuk daje u Rje~niku (s. v. NASTANITI) Ala~evi} (ili izdava~ M. N. Stjepan Bosanac) neznaju}i re~: pi{e stanje! Potra`iti tu re~ u SAN. ‰Dodato grafitnom olovkom:Š Videti pesmu u œNevenuŒ 1856 (Luka Ili}?) Bana{evi} se vara i navodi Ala~evi}evu pesmu kao, dalmatinsku (upravo dve!) a ne zna ni Milut. ni œGrlicuŒ!!
‰ListŠ 52/a)

Lula Marka Kraljevi}a ‰Crveni znak G uz naslov ove pesme.Š
Ala~evi} I, br. 91 (prepisao M. Pavlinovi} i {tampano kao br. 57 u II, kw. M. Hrvatske) — ali to nije pesma u pitawu, ve} – Ala~evi} I br. 167 (iz Makarskoga Primorja st. 53) {tampano u odlomku (stihovi: 21 — 53) u H. N. Pj. II, str. 428. Skoro od re~i do re~i odgovara tekstu br. 63 (More, Turci, lule napunite!) u Filipovi}a, izd. 1905. Treba potra`iti ranije izdawe Filipovi}a, po~ev od 1880 a naro~ito utvrditi otkud je Filipovi} pre{tampao tekst (izdawa br. 1, 2, 3). Kuha~, knj. II, str. 269, br. 1077: œGorom ja{e trideset TurakaŒ (14 stihova) — kratke i nepotpune Milo haramba{a — 30 Turaka — Marko Kraqevi}. Nije istovetna sa pre| a{wim varijantama. Sf. Bos. Vila, 1910, 287–288 1848
‰ListŠ 53)

Jela~i} ban i Kraji~nici
(Nar. pjesmarica Matice dalmatinske, Zadar 1879, str. 284–287) Ima je i u izdawu od 1912, str. 274. Leks. Inst. SAN br. 308 Videti kakvu vezu ima ova pesma sa pesmom u œViencuŒ 1876, str. 278–279. — Obadve daje u izvoru Petar Grgec: 114–115. — Videti i antologiju Mata Ujevi}a.

VOJISLAV M. JOVANOVI]: ANTOLOGIJA LA@NE NARODNE POEZIJE

417
‰ListŠ 54)

Ala~evi}
Nikolica donosi hajducima praha i olova. (H. N. Pj. knj. VIII, br. 23) Ala~evi}, br. 611) Iz Studenaca u kotaru Imotskom. 1) Pavlinovi} je doslovno i ovu pjesmu prepisao iz Ala~evi}eva zbornika (br. 39) Tragati: odakle je prepisao Ala~evi}.
‰ListŠ 54/a)

Ala~evi}
Datirawe: Ala~evi} I œiz konca 18 i po~etka 19 stole}aŒ V, str. 552 œ1820–1860Œ (spisak) I, str. XII. O ovome pisao Pasari} u drugom ~lanku. Kupqeno 1888 — prodavac nije imao ra~una da ga podmla| uje. Narodni koledari Matice dalmatinske 1863, 1864, 1866
‰ListŠ 54/b)

Ala~evi} Biografsko-bibliografski podaci:
Andri} dr Nikola: Otkud Vuku œZidanje SkadraŒ, Glas Matice hrvatske III (1908) Zagreb 1905, 97–100 – – – – – I opet Vukovo œZidanje SkadraŒ, III, 116–121+ – – – – – Ala~evi} i Karad`i}, 134–36; 145–148 U posqedwem broju œSrpskog Kwi`evnog GlasnikaŒ osvrnuo se redaktor smotre dr. Jovan Skeri}, profesor biogradske Velike {kole …. (!) bila ve} 3 godine Univerzitet. Pasari} Josip: Andri}evo 'iznenadjenje' — Savremenik, 1908, str. 487–491. – – – – – I opet Andri}evo 'iznenadjenje', 1908, str. 545–557. – – – – – (bele{ke) 1908, 575–576. Skerli}: Srpski Kwi`evni Glasnik, 1908 Jovan N. Tomi}: SKG, 1908 M. Ala~evi}: O na{im narodnim pjesmama. Spljet 1874, str. 1–16. Miroslav Ala~evi}, Glas naroda (Novi Sad) 1875 br. 20, str. 160. Kwi`evni poziv. — Moli da mu se pomogne u izdavawu zbirke nar. pesama o Kraqevi}u Marku.
+

418

SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA ‰ListŠ 55

Todor Vlaji} 1850
‰ListŠ 55/b

Jovan St. Popovi} 1853
œHajduciŒ: Dejstvo vtoro: Zakukala Milanova majka Dejstvo ~etvrto: Lepo sija mesec u pono}i
‰ListŠ 56

Petar Reljkovi} (œNevenŒ 1855, br. 48)
‰Dodato grafitnom olovkom:Š potra`iti ko je ovaj Reljkovi} i da li ga ima i na

drugim mestima. Citira pesmu iz œNevenŒ-a Ruvarac i œDve studentske rasprave (1856–1857), str. 94, tvrde}i da su bugarske i hrvatske pesme samo œslobodno podra`avawe srbskih pesamaŒ
‰ListŠ 57

Bezsonovã Petrã (1855)
Pesme iz zbornika Ä. Iv. Venelina, Katranova i drugih Bugara. Moskva, 1855. — Bolgarskie pïsmi. Akademija R 7/23 Srbqima poslanije iz Moskve. Univerz. Bibl. R. 1371
‰ListŠ 57/a

Hecquart Hyacinthe (1858)
Historie et description de la Haute — Albanie ou Guegarie. Paris 1858. (Videti i wegov ~lanak Les Wassoevitchs. Tribu habitant la Haute Albanie. Revue de l'Orient, de l'Algerie et des colonies. Paris 1855 t. II 273–286.) Ima pesmu — prevod u franc. prozi — o kretawu plemenskog pretka i tra`ewu naseqa sf. Ve{ovi}, Vasojevi} 1935. str. 94–96. sf. Rovinski, ^ernogorià — t. II ~. I str. 108. UNETI!

VOJISLAV M. JOVANOVI]: ANTOLOGIJA LA@NE NARODNE POEZIJE

419
‰ListŠ 58

fra Grga Marti} (1858)
Izgibio Jugovi}ah ‰Crveni znak G uz naslov ove pesme.Š St. Banovi}, ZbN@O 1931 (28) str. 64–87 E. Mijatovi}ka, Kossovo Sret. J. Stijovi} F. S. Kraus, Slavische Volksforschungen, 1908. Mali Marjan i beg Sokolaja (?) Cepeli} 1903 J. Milakovi} 209–210 Nova Zeta 1889 (O fra-Grgi) Iskra 1893 Alaupovi}, fra Grga Marti} Juki} F. K. Kuha~ o fra-Grgi (nepovoqno), Vienac K. Hormann o Marti}u (œMarti} ist ein WeltdichterŒ) — v. negativan prikaz — Behar, I (1900–1901), str. 258 — Safvet beg Ba{agi}.
‰ListŠ 59

Rakovski Georgi Stojkov (1859)
(Pokazalec — Odesa 1859)
‰Dodato grafitnom olovkom:Š ?

Jagi}, Ist. slav. fil. – – – – – ~lanak u Arhivu 1880 (IV) 3, 471
‰ListŠ 60

Stefan Verkovi} (1860)
Pesme makedonski Bugara Slavenska Veda
‰Dodato grafitnom olovkom:Š Louis Leger

Lavoslav Geitler, Vienac, 1878, br. 8–11 Lavrov — Sovjetsko izdawe. Lavrov — Polivka — ^e{ka Akademija: pripovetke O Verkovi}u, [i{manov, Archiv 25 (1903) tu i nov Halanski!
‰Dodato grafitnom olovkom:Š O Verkovi}evoj Despini. — Vid. Ivan Ivani}, Ma}edonija i Ma}edonci, II, 181–182

420

SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA ‰ListŠ 60/a

Bra}a Miladinovci (1861)
Pesma o zidawu Visokih De~ana. Vid. ~lanak Dragutina Kosti}a: Prilozi prou~avawu narodne poezije, V, 205–216. 1861
‰ListŠ 60/b

Luka Tore (Turi}?). s otoka Hvara
Omer i Omerova mati Stojanovi} Janko i Ivo Gusajin (Vienac Ka~i}uŒ, str. 118–119–122) 1o Tra`iti biografske podatke o Tore-Turi}u. 2 o Ove su pesme pisane — uticaj romanti~nih povesti — literatura — zabava ‰Dodato grafitnom olovkom:Š otmenost!
‰ListŠ 61

Redovni~ka mlade` iz Djakova
(1861) Marko Kraljevi} i sestra devet bratje (œVienac Ka~i}uŒ, 1861)
‰ListŠ 62

Aleksandar Sandi} (1861)
Veqko i Turci (Vienac Ka~i}uŒ, 1861) ‰Uz naslov ove pesme crveni znak G.Š
‰ListŠ 62/a

Kazali Antun (1861)
Kate Kadu{ica (Vijenac Ka~i}u, str. 122) Ane Vitaljkinja i Pouzda dubrova~ki (Vijenac Ka~i}u, str. 123–124) ‰Dodato grafitnom olovkom:Š obrada œna narodnuŒ U istoj kwizi (Vijenac Ka~i}u) nalazi se na str. 173–176 Kazalijeva pesma œNadaŒ, u narodnom desetercu.

VOJISLAV M. JOVANOVI]: ANTOLOGIJA LA@NE NARODNE POEZIJE

421
‰ListŠ 63

Jani}ije Ne{kovi}, vladika (1862)
Spomen od boja na Kukutnici. (Vid. Mili}evi}, Kne`evina Srbija, 609) œVladika Jani}ije bi}e po ovoj prilici posledwi episkop koji je uzimao u ruke gusle i gudalo, ne da se wime predstavi ono {to nije bio, nego izistinski da zadovoqi svoje narodno ose}awe.Œ Mili}evi}, Pomenik, 423
‰ListŠ 63a ‰Sve napisano grafitnom olovkom:Š

Crnogorske pesme o prvom ustanku sve su postale pod uticajem {tamanih tekstova — tu ura~unate i one iz Boke. Petar I pesme Kara| or| u — ni{ta ne nagove{tava Sima ime Deligrad — Ra{kove pesme! Najva`niji — Savo Martinovi} — na osnovu {tampanog materijala. œDve pesme, zapisao Min. Radowi}, iz Andrijevice u Vasojevi}ima.Œ Rovinski — (1) Boj na Topolu — o~igledno po Vi{wi}u — prepri~avawe — dokle je do stiha 440 od prilike znao, a najzad i sam ka`e: Ne znam daqe, dao Bog nam zdravqe! Ali i iz pesme Martinovi}eve (2) Boj na U`icu i Senicu i Novi Pazar. Po~etak: Vuk IV, br. 27
‰ListŠ 64

Savo M. Martinovi} (1862)
‰Po~etak bune protiv dahijaŠ œOpet to iz Crne GoreŒ. ‰Uz naslov crveni znak G.Š Vuk IV, br. 25. * œUstanak na dahijeŒ. — Vuk VIII, br. 45. Martinovi}u morao neko ~itati pri~awe Jani}ija \uri}a, pre| a{weg Kara| or| evog sekretara (Glasnik dru{tva srpske slavesnosti IV — NAVESTI POMEN O TURSKIM NASIQIMA! ^ini mi se to konstatovao ve} Andra Gavrilovi}. ‰Dodato grafitnom olovkom:Š Godi{wica Nikole ^upi}a. XXIII A da je Kara| or| e ubio oca Petra, mogu}no i po Pu{kinovoj pesmi o smrti Kara| or| eva oca, ~iji se prevod pojavio u Srp. Dalm. Magacinu u prevodu Petranovi}a (Qubiteq Prosvje{~enija, 1840)**

422

SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA

* [tampano 1862, prema ~emu pogre{na pretpostavka Pavla Popovi}a o œnarodnoj sli~nostiŒ izme| u œGorskog VjencaŒ i narodnih pesama, potkrepqeno citatima na strani 189 i 224 wegove rime œO Gorskom vijencuŒ. Vid. idu}e listove. ** Ovo iskoristio Novica [auli}, 1929, str. 836 ‰Dodato grafitnom olovkom:Š Vuk IV, 148 Upotrebiti neizdatu Vukovu prepisku sa Savom Martinovi}em.
‰ListŠ 65

Savo M. Martinovi} (1862)
Bibliografija 1 Neizdata prepiska sa Vukom u SAN. 2 o Autobiografija (kal. Dragoljub, 1895). R. Medenica, Prilozi prou~avawu narodne poezije, kw. V, 1.
‰Dodato grafitnom olovkom:Š
o

Andra Gavrilovi}, Najmla| i krug narodnih pesama. — Godi{wica Nikole ^upi}a XXIII, B. 1904. Sin Jovan, (1850–1922) jugosl. general — v. N. Enc. Martinovi}ev psevdonim: B. Stoku}a: Pesma od Sluti{e, Danica 1870, str. 102. (Slikovana politi~ka pesma — obra}a se knezu Nikoli.)
‰ListŠ 65/a

Savo Matov Martinovi} (nastavak)
Kako je crnogorskih Turaka nestalo iz Crne Gore. (~lanak, u prozi) dobrim delom prepri~avanje pesme Petra I o istrazi Turaka i Gorskog vjenca. ‰Dodato grafitnom olovkom:Š Videti i œDiku crnogorskuŒ Ovaj prozni sastav (diktat) Martinovi}ev, upola ve} prepisan, treba dati u celini. On je interesantan primer prepri~avawa pesme, pokazan na jednom proznom tekstu.
‰ListŠ 66 ‰Dodato grafitnom olovkom:Š

1

Wego{ i narodna pesma
(P. Popovi}, O Gorskom vjencu, 2o izd. B. 1923, str. 189 Gorski Vijenac, stih 80: Raspale me u`asa plamovi P P (1923) str. 189

VOJISLAV M. JOVANOVI]: ANTOLOGIJA LA@NE NARODNE POEZIJE

423

‰i stih 2040, koji Popovi} ne citira: Raspale se uz mene plamoviŠ Popovi} navodi ovaj stih 80, a uporedo i jedan stih iz narodne pesme koji bi odgovarao Wego{evom, a prema tome i dokazivao uticaj narodne pesme na Wego{a. Stih je, po Popovi}u: Vuk IV, 51. Doista u IV kwizi be~kog izdawa (1862) nalazi se na 51 strani citiran stih, koji glasi: Sad s' u mene raspale plamovi. Pesma obuhvata, izme| u ostalih, 51 stranu, pomenute IV kwige. Ona ima naslov: œSmrt Alajbega ^engij}aŒ. (Iz Crne Gore) i nosi br. 8; ona
‰ListŠ 67 ‰Dodato grafitnom olovkom:Š

2

zahvata str. 49–61 i objavqena je prvi put u ovom be~kom izdawu od 1862. U svom predgovoru, datiranom œu Be~u u oktomvriju 1862Œ, Vuk na str. VIII to posebno isti~e. Daju}i œ{to je mogu}e kra}ega ra~una o ovijema pjesmama koje do sad nijesu {tampaneŒ Vuk izre~no pomiwe da mu je pesmu broj 8 (Smrt Alaj-bega ^engij}a) poslao œG. Savo M. Martinovi} CetiwaninŒ, daju}i daqe podatke œo ovome znatnome SrbinuŒ, koje sam napred ve} naveo. Daqe: Gorski Vijenac stihovi 344–345: [}a{e li im mila vjera biti, Da izdi`u mirno u Rudine? Popovi} navodi ovoga puta stihove narodne pesme iz Vukove IV kwige, str. 518 be~kog izdawa, koji glase: Da od mira vjeru uhvatimo Da izdignem' s ovcam' u Rudiwe. Ovi stihovi su iz pesme œMurat Ota{evi} i Mehmed buquba{aŒ (Vuk, IV, br. 61). I ova pesme,
‰ListŠ 68 ‰Dodato grafitnom olovkom:Š

P P str. 189

3

kao i navedena pesma Sava M. Martinovi}a (pod br. 8) prvi put je {tampana u be~kom izdawu IV kwige 1862 godine, prema ~emu wu Wego{ nije mogao upotrebiti ‰Dodato grafitnom olovkom iznad:Š +1851! u Gorskom Vjencu, koji je {tampan kao {to se zna 1847 godine. Prema Vukovoj izjavi na str. IX predgovora, ovu pesmu poslao mu je bio wegov œstari prijateq i u ovakvijem poslovima pomaga~ pop Vuk Popovi} Ri{wanin.Œ
‰Dodato grafitnom olovkom:Š Ali — stihovi potse}aju na stihove iz Ogledala

srpskog — 180 str. — XXXIII œOsveta bratskaŒ.

Sli~no se mo`e re}i i za Wego{eve stihove u Vijencu 392–394 Mi}unovi} i zbori i tvori. po{to na toj strani nema nijednoga od gorwa dva stiha. VIII wegova predgovora. To su stihovi.424 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA Zatim. . s. Popovi} upu}uje na pore| ewe œsa onim {to vladika u jednoj narodnoj pesmi (Vuk IV. po{to u wima ima re~i œovakvoga sivoga sokolaŒ. Martinovi}je svoje stihove pravio po ugledu na Wego{eve. Oni se nalaze u pesmi pod br. Srpkiwa ga jo{t ra| ala nije Od Kosova a ni prijed wega. v. Popovi} navodi slede}e stihove Gorskog Vijenca P P 189 1911-1912 Krvnika ga ri{}anskoga nema. za koju smo ve} pomenuli da je od Sava M. prema ~emu se Wego{ nije mogao poslu`iti stihovima Martinovi}evim. 8: œSmrt Alaj-bega ^engij}aŒ. a nekad ih ~ak bukvalno pozajmqivao. wih ima kod Wego{a. ni pri| e Kosova. da je prvi put objavqena 1862 godine. Martinovi}a. Rj. 49 i 55 izdawa od 1862. koji se nalaze na str. Kosovo ‰ListŠ 70 ‰Dodato po sredini strane grafitnom olovkom:Š 5 Ovakoga sivoga sokola Jo{ Srpkiwa porodila nije Od Kosova. kojih nema u stihovima koje navodi Popovi}. po Vukovom navodu na str. Stvarno. 12 ~etvrte kwige izdawe od 1862 i imaju za autora. gde bi se imali nalaziti odgovaraju}i stihovi. On navodi str. ali se na str. mo`da da su stihovi Martinovi}evi ne{to slobodniji od Wego{evih. samo je Popovi} propustio da ih navede. PP (1923) str. Izgledalo bi. Savo M. Sava M. 12) o Mi}unovi}u ka`e: ‰Dodato grafitnom olovkom:Š U ovu klopku pao i Pero Budmani pa citira Martinovi}eve stihove u Ak. i ovoga puta. Zaklala ga pu{ka crnogorska. 51 nalazi stih: Krvnika ga ri{}anskoga nema. a to je ona ve} navedena br. 6 Gorwi stihovi. na drugom mestu. Slu~aj je sasvim obrunut. ‰ListŠ 69 ‰Dodato po sredini strane grafitnom olovkom:Š : 4 dok se na strani 55 nalazi i drugi: Zaklala te pu{ka crnogorska! Obadva navedena stiha nalaze su i istoj pesmi. Martinovi}a. 2: Pogibija Vuka Mi}unovi}a. I ovoga puta Popovi} navodi Vukovu IV kwigu. Prva cifra (49) svakako da je pogre{na.

zbirkaŒ Vjekoslav [tefani}. O Trtici daje podatke Manojlo Korduna{ u 5 kwizi svojih Srpskih narodnih pripovedaka (Zagreb. 1863. 176 Begovi} (Nikola) 1863 vid. 1936). str. str. Kao i u rukopisnoj biografiji u SAN . Zagreb. 4) Lov Markov s Turcima (HNPj II. Uredio Nikola Stokan.Š (HNPj II. Ilije Trtice. a izdao Vjekoslav Pretner. jo{ pozajmica iz Gorskog Vijenca! ‰ListŠ 70/a Milan \. br. ‰ListŠ 71 Luka Marjanovi} (1864) Marko Kraljevi} poznaje o~inu sablju* ‰Uz naslov pesme crveni znak G. U bugar{ticama. prilikom prvog objavqivawa. ^ubeli} (195) mewaju}i u œDeren~inuŒ: priko Ungarije = priko Hrvatije ‰Napisano grafitnom olovkom:Š Da je tekst Kukuqevi}ev — œKukuq. Trtica je i jednu i drugu od ovih pesama — kao i jo{ mnoge druge — nau~io iz Vukove zbirke. JOVANOVI]: ANTOLOGIJA LA@NE NARODNE POEZIJE 425 [to je fajde kriti ono {to je? Onakvoga sivoga sokola Crnogorka jo{ ra| ala nije! GV str. 252–254.VOJISLAV M. Vid. mewao stihove. 1885. 40–48. pod god. 64. str. 96. Ovako radio i T. 1979–81 ‰Dopisano grafitnom olovkom:Š Potra`iti kod Save M. Trebalo bi na osnovu ostalih Marjanovi}evih pesama ta~no ustanoviti repertoar Ilije Trtice: ~ega on uop{te ima {to nije bilo objavqeno i {to je on nau~io usmenom tradicijom od drugih. 55) Obadve ove pesme zabele`io je Marjanovi} od poznatog srpskog guslara iz Gorwe Krajine. prema ~emu one nisu nikakve œvarijanteŒ ve} obi~na reprodukcije. Mili}evi} ‰Napisano grafitnom olovkom:Š (1862) Dosje Za sada pod 1865 ‰ListŠ 70/b Kukuqevi}-Sakcinski (Ivan) 1863 Biser — Niz bisera jugoslavjanskoga. str. Jagi}a (Kombol). br. Zabavnik.

‰ListŠ 73 @ivojin Radowi} (1865) sve{tenik u Lojanicama Marko Kraqevi} `eni se iz Be~a (Vila 1866. VIII. POPOVA POSLA! . br. 71 (œBudiBr 303 ocŒ). Stojanovi} {tampao u kw.) Ima me| u wima pravqenih. ^1 185 Kraqevi} Marko i ban Svilatin. N. Car Arapin i Mom~ilo vojvoda (H. nijedna nema zavr{etak kao ove — crkveno-moralizatorski. Ima Univ.) Pregledati i kalendare œDragoljubŒ. kao i me| u onima koje je slao Vuku i Q. Videti Karaxi}a. Priloge za prou~avawe nar. H. a naro~ito Korduna{ev neizdati rukopis u SAN: ÇÇ * Isto tako i u dodatku pesme od Milana Mili}evi}a (oca kwi`evnika Veqka Mili}evi}a !) ‰ListŠ 72 Luka Marjanovi} (1864) (nastavak) ‰Uz naslov pesme crveni znak G.426 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA — ‰Dodato grafitnom olovkom:Š Vid. 238) ‰Uz naslov pesme crveni znak G. 199. 65. Pj. Bibl. knj.Š Od ove pesme poznajem 27 varijanata. 1865–1868 I–620 Ova pesma o œbanu SvilatinuŒ svakako da je postala pod uticajem œbana SvilajinaŒ Luke Ili}a — Oriov~anina. II. Krsti}a 13 II 1957.Š Univ. (Rukopis u arhivi Srpske akademije nauka. N. str. 52 (od Ilije Trtice) ‰Uz naslov pesme crveni znak G. Bibl. Pj. 97) ‰Dodato grafitnom olovkom:Š Halanski? Mareti} Majka An| elija (Vila 1866. III. (Dragoljub II (1868) str. br. V-IX.Š ‰ListŠ 72/a Vuk Vr~evi} (1864–1869) Srbske juna~ke narodne pjesme I — IV. Varijanta. Mijat Hajduk i pa{a od Livna. str. pesma Ilije Trtice. 473–474. p. Prepevao bugar{tice i desetera~ke — saop{tewe Bran. I.

— Dnevni list. (Vila 1866. Utvrditi vezu. Nauk. 87 i ZASEBNO. 1883. — Jagi}. Vili 1901. 613) Dabog (Vila 1866. œ^tenšàŒ II. No. Spomeni mojega `ivota I. str. 4) – – – – – Objasn. . — Jagi}. Mosk. — Uticaj Slovenskog Juga na Ruse. — NIDERLE. str. I. — Str. — 435 varijanata . ‰ListŠ 74 @ivojin Radowi} (1865) sf. 116. Nar. Potrebnà. JOVANOVI]: ANTOLOGIJA LA@NE NARODNE POEZIJE 427 œCarica se s carem razgovara. 370. Arch. (v. 37. S rus. — Mareti}. Iz pri~a o stvorawu sveta (1867. [uvalov: Dualisti~ki apokrifi i legende u staroj ruskoj i ju`noslovenskoj literaturi i folkloru. — J. Vrhovni srpski bog. Novakovi} se s wim poznavao jo{ 1862. str. str. Ivanov. III. 11. idu}i list! Kako su Turci osvojili Maltiju (Vila. str. str. pes. Kako je Bog stvorio nebo i zemqu. 62 Pregledati Vilu 1865. str.Œ Kraqevi} Marko i Vilip Maxarin (1866. sl. Stanojevi}. Ph. — Dragomanov. vestn. O mifi~eskomã zna~enši nïkotoráhã obràzovã. 125–133. Pipo Spano. 260 i 99. ognehã – – – – – Slovo o polku Igoreve – – – – – O Zborniku Tolovackog (Zapis Akad.Novakovi}. 166. str. — Machal. . (Ruski fil. Arch. 1867 – – – – – O Kupal. Rad 77–101. 1865 – – – – – O dolï i srodnáhã sã neä suæestvahã. sa (proznim) prilogom u Bos. jer je te godine {tampao u Srpskom letopisu (kwiga 104) tri pripovetke koje je od wega zabele`io. 93 idd. — POTEBWA. IV. — Nodilo. Beograd. O borodirskom epu. — ^ajkanovi}. str. — St. A. Ruska narodna seqa~ka pri~a. 1867. sl. . 706) Vid. 1894. maloruskih i srodnih nar. — Savi}-Rebac. Zbornik radova I. Vili 1886. a mo`e biti i ranije. 4 (1880) — Jire~ek. 642) Kako je Gospod Bog stvorio nebesa. 154. 629–630. Vïstn. 297 prof. an| ele i tice. 645) Varijante u Bos. –^ajkanovi}. 655) ‰Dodato sa strane grafitnom olovkom:Š Halanski? Ko je {tampao u Vili 1868 pri~u o Marku Kuzman Cvetkovi} Mladost — Upor.Mazon. 5 (1881) str. Ph.VOJISLAV M. moskovskihã œDrevnostàh㌠Arh. XXVIII (1910) br. A. 1868 Tra`iti o wemu podatke u Dr`avnoj ahrivi — Prosvete Bibliografija. Enciklopedija.

Vuk I. Da li su to prave narodne. 30 i 31. Mareti}. — Tra`iti o wemu podatke u Dr`. Grgec. ‰ListŠ 74a De`eli} (Gjuro) 1865 Hrvatska pjesmarica. a posle se zapopio. 17) Vid. str. str. Zagreb 1865. Pavlinovi} 88. — Kraq Matija{. Nikola [imi}) v. Na{a narodna epika . = Kuha~ II br. Bana{evi}. Zadar 1887 (ured. Hrv. IV.428 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA Pregledati te tri pripovetke (br. H. uzimao je vrlo velikih sloboda u bele`ewu — Ispitati kako je bele`io pesme. X. 280: œDjevojka i sunceŒ — Upor. 88/a ‰ListŠ 74/b Stojanovi} Mijat 1867 Pu~ke pripoviedke i pjesme. 4 i 5). N. da bi se utvrdila wegova verodostojnost. 6: œZazlobnica majkaŒ upor. 416 — M. XXV Me| ' gorama pasu stada 1943 Narodna Pjesmarica Matice Dalmatinske. Pj. 1865 1o izd. 489 Zora rudi. str. nar. kao i pripovetke iz sveske 105 Letopisa. ‰Dodato grafitnom olovkom:Š v. 12. Zadar 1865. 482 br. 1277) Vuk I ‰ListŠ 75 Boguqub Petranovi} (1868) Smrt Du{anova i Uro{eva (II. br. (Sude}i po pripovetci œUsudeŒ. ili da nisu iz kakve ruske(?) zbirke. 67 — HNPj. 20 idd. 1. rj. str. str. Zagreb 1867. — Bogi{i}eve 2 bugar{tice br. br. u kojoj navodi pun tekst Vukove pesme œO ~ove~e pravedni~eŒ. 1879 (Mih. Pavlinovi}) 3 o izd. 32 br. 176 2 o izd.) ‰Dodato grafitnom olovkom:Š str. 22 œMlada nevjestaŒ — Vuk I. rosa pada V. groktalice. BACAWE KRUNE. Milakovi}a Bibl. — HNPj I. V. br. Arhivi. On bio prvo u~iteq {titarski. N. br. br. Ili iz crkvene literature? Va`no je utvrditi karakter Radowi}a. Topalovi}. 418 Poranila Jagoda na vodu (Kuha~.

str. Joksim Novi}. 70 œsrpski CarigradŒ — nalazi se i u drugim Petr. str. 53 ‰ListŠ 186) San ugarske kraqice 1526 ‰ListŠ 76 Bogoqub Petranovi} (nastavak) Propast carstva srpskog (br. 347) ‰Uz naslov pesme crveni znak G. pesmama Jabuka — planina — nema Ak. br. — Videti Sretu J. Vitezice B. Mareti}. Ugledawe na Ka~i}a br. Magara{evi} Milija Stani} ‰ListŠ 77 Bogoqub Petranovi} (nastavak) Divovi i Arapi (III. Gavrilo Kova~evi}. br. 268–369. Kosovski junaci. 1) Car Du{an i kraq Milutin (III. m. br. Oto~anin. str. Videti isto kod Srete Stojkovi}a i Novice [auli}a. Rje~nik s. Izvr{iti jezi~ku analizu. dafina (kod Vuka). br. 9 — veruje i uzima ozbiqno* ‰*Raji} P. Car Lazar i vojvoda Milo{ (II.VOJISLAV M. 26) Elementi: Vuk. Carigrad II. I ili II. pozajmqeno od Joksima Novi}a. koji opet pozajmio od Gavrila Kova~evi}a. 25). 16) Vuk II. v. br. IZRADITI SINOPTI^KI PREGLED SVIH OVIH SASTAVQA^KIH PODUHVATA. Jankovi}a (1857) Milica Stojadinovi}. Stoj. str. 304 davida — suho drvo. Ova je pesma imala velikog uspeha: Kosovska spomenica Sreta Stojkovi} V. Vid.Š Jo{ jednom proveriti: da nije od Koste H. — Novi} mogao na}i i u Maksimu Crnojevi}u. pogovor pesama o Milo{u Obili}u! San carice Milice (II. Izme| u ostaloga: RE\AWE PISAMA koje {aqe knez Lazar. st. Dati citat iz d-ra Jovana Radulovi}a. str. 30 + Srp. sa navodima imena iz kojih }e se videti ko je od koga uzajmqivao. JOVANOVI]: ANTOLOGIJA LA@NE NARODNE POEZIJE 429 Uporediti: œSrpski car — StjepanŒ Milovana T. Sre}kovi} Mi- . III. Ak. Rj. 9–11 Smrt Grozdane {}eri Du{anovie (II. Rj. Imam ve} izra| en nacrt! ^oban Milivoje (œDanicaŒ 1868. 18). 9) Halanski 154 (sumwa u autenti~nost). Risti}a. br.

zmajski sin (III. 1870. 26–29. str. li~no i Ka{ikovi} — Novica [auli}.) JABUKA — planina. Kraqa Milutina opeva i Nikola T. nema AkRj. Vid. br. febr. 9 (Obznana) Milo{ Obili}. 62) ‰Uz naslov pesme crveni znak G. Stojkovi} œpo narodnim mitovimaŒ. vid. Proveriti. i vila BardaricaŒ) preradio Sreta J. u Vili ga ima kao popovsko…. navodi samo ovaj jedan premer: . ‰ListŠ 78/a Nikodim (despot) III. K. ‰ListŠ 78 Bogoqub Petranovi} (nastavak) Petranovi} li~no slab stihotvorac u desetercu. Taj Nikodim govori caru Stjepanu: U tebe je LOZA naki}ena Razavila svoje vite grane Po Srbiji na ~etiri strane U gorwem prenesenom smislu re~ LOZA (m. kw. otac. 2o œ~ita i pi{e po starom pravopisu. itd. (œJastrebŒ planina — ima. Kombol 1948) str. Rad 132. uz ostale dobre. Vulovi} u ^itanku I. 1869. wegovu pesmaricu o Rusko-turskom ratu 1877! Ali imao izvrsnog pomaga~a u Divjanovi}u: davao mu predmete u rad kao daktilografski — sekretaru. = rod. ali i potomci) nepoznat je u narodnim pesmama.Š Markov odlazak u Prizren (III. kao i jo{ neke druge Petranovi}eve. 147. Unela Zora V. Krsti}Š — Jagi} (Kra}i spisi. 89–92). II. Ak.) KALDAK — planina: v. œDanicaŒ 28.: videti SAN Ukazati na veliki uticaj Petranovi}eve zbirke (odnosno Divjanovi}a) na druge pesmotvorce!: œBosanska VilaŒ. ^ini mi se da KALDAK ima i kod [auli}a.430 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA lovan T. RjAk. str. Jankovi} N. naturila narodu.Œ (Predgovor Petranovi}a III. iz ~ega se vidi da je œIz HercegovineŒ i œIspod JaorineŒ isti peva~. Ka{ikovi} u svojoj zbirci posleratnoj: * Nije ba{ tako. {pekulantska izdawa narodnih pesmarica! Razgovor danice i sunca (III. 15: œM. str. boqe od mnogih popova. 342 kalu| ersko ime. br. 24) Ovu pesmu. pleme. 511. O Divjanovi}u dve izjave: 1o da nije pismen (Frawa Maurer. br. Rj.

160. ‰ListŠ 79 Petranovi} (nastavak) BIBLIOGRAFIJA Jagi}. Izmi{qena? Petranovi} î KALDAK III. br. 87 u Siminoj Zbirci od 1857. I nek mu je. 421 u dosje œNa{a narodna poezija tvrdi da je Sibiwanin Janko sin Visokog Stefana (despota Stjepana Lazarevi}a) i neke ma| arske djevojke (kojim se Stefan sastao u Budimu na povratku iz daleke Moskve. (Pjev. 40. II 179. 194.23 Jankova sestra Jawa24 rodila je banovi}a Sekula (Ivana Sekeqa). Arhiva Srpskog u~enog dru{tva Nekrolog: œOdjekŒ 2/1887 99 3–4 (S. 124. koje je po svom ~estom obi~aju dopisao sam Sima! Petranovi} ({kolovan ~ovek) Ilija Divjanovi} (polu{kolovan) trpaju svoje znawe iz kwiga: A^E SE: ì BO@UN (Po`un) v. Junaku mu lozu odr`ala. str. Klai} III. 366. 1453 Milakovi}.) Ali to su zavr{ni stihovi pesme br. Stjepan Gr~i} Kotarske narodne pjesme [ibenik 1930.VOJISLAV M. JOVANOVI]: ANTOLOGIJA LA@NE NARODNE POEZIJE 431 Pak ga vjen~a s lijepom | evojkom. œRadŒ II Novi pozor (Obzor) 1868. ~estita mu bila. 89–92: Frawe Maurer (prevod s nema~kog) Predgovor III kwizi — sopstvena kazivawa. Bibliografija 241–254 Louis Leger — Vila IV (1868) 311–312 œDanicaŒ 28 februar 1869 str. 12. str.25 koji se po narodnoj pjesmi pretvorio na Kosovu u zmaja…. 149 a. Vulovi}?) . idu}i list — preneto u dosje Petranovi} preneto pod íJASTREB planina II. crn. 23 24 25 Cfr. — Rad 80–81 … Klai} III 160 Klai} III 160 O.

150 HNPj. 143. Kajkavske. 149. Vid. koju pesmu œpreradioŒ Milan Stani} œSrp. pesme i razne pripovetkeŒ. 18: œSestra brata otrovalaŒ — Vuk I br. V. 13 – Kuha~ II. 117 . 317 — Neven 1856. br. br. Godi{wake SKA: IX 115. 198 XVIII 74. — Kiki}. 482 I kw. str. 97: œKraljevi} Marko i tri Nijem~i}a. Srpska bibliografija. 51 ýNEPOTPUNE III. VI. 150. 16: œTu`baŒ. str. 135. 53 ‰ListŠ 80/a Manojlo Horva}anin (1868) Pesme u Novakovi}evoj Vili 1868. @ganec. Save u Hilandar. Goru str. koji je oko 1904 godine dobio pomo} od SKA. Pj. 73: œLijepa Mara u SandukuŒ. Su`anj I br. Ima li veze sa Milo{em Milisavqevi}em. br. Plohl — Herdvigov (1868) ‰Strana ispisana grafitnom olovkomŠ cf. nar. 10 II br. i od wega otkupqivana dokumenta. 403 (kontaminacija) Uporediti wegove zbirke sa Vukovim! 1o @enske pesme 2o Juna~ke @enidba kraqa Vuka{ina (II kwiga) I kw. odlazak Sv. 50. 302 Kukuljevi}. Save u Sv. 16: œKralj Jerko i gospoja mu Jelena — potpuna (sf. (Kuha~ IV. ~ast I (Beograd. 231. N.Œ = Kuha~ IV. 214 I br. F. 154. br. 1541) — H. 199 — str. 71–82 Bibliografija Stojan Novakovi}. 67–76 Videti wegovu œSrbijaduŒ.432 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA ‰ListŠ 80 R. godine nisu prave narodne! ‰ListŠ 81 Milisavqevi} (Milo{) 1869 Pesme narodne. 121 XI 39 X 69. Kuha~a!) II str. 686–688 œLijepa MaraŒ. — Topalovi} str. 75–6. 1869) Begstvo Sv. 155 XVII 132.

87–89. 188 Zaspalo je Vaskresewe I. 147 Slavu slo`i car ni Selimir.Š Koliko je to poqe Kosovo. I. II. 4. pripovetke. str. 373! ‰ListŠ 82 Milo{ S. 183 br. Save u Svetu Goru (Srpsko-narodne pesme i razne pripovedke 1869 = Milo{ Milisavqevi} v. 2. 8. I. 5. 71 br. str. 338 Ostanija i dva kwe`evi}a. str.) Zmaj i devojka. str.Š Pjeva se pri vje~eri uo~i Bo`i}a (2 pesme) I kw. str. R. 12. 49 ‰ispod grafitnom olovkom:Š * III svesku ima Nar. 159. Milojevi} (1869) ‰Uz naslove ovih devet pesama crveni znak G. 14 Pripovetke. 187 ‰Uz naslov pesme crveni znak G. 1869 Srpske narodne pesme. Vr~evi}a I (1807) 3=172 9=401 14=196 4=326 6=409 10=398 31=386 7=406 11=391 32=405 8=400 12=403 33=413 Begstvo Sv. 1875 (ima i pesama koje skupio u Crnoj Gori Filip Radi~evi}). (T. str. 215 Ovo je mitolo{ka pesma. br. str. 1874. Kalendari Draga~evac. Beogr. str. 70–71 br. 219 Kaloper. 1871 Draga~evka. Xoni}. str. 133 . br. 103 br. I. str. Draga~evka (1872) Pesme nenarodne: br. bib. 11. br. PREPISATI! ‰Dodato grafitnom olovkom:Š V.VOJISLAV M. br. III. Zorka. str. prepri~ane iz V. 123–124. {}eri Materina. str. 198. \. 81. JOVANOVI]: ANTOLOGIJA LA@NE NARODNE POEZIJE 433 ‰ListŠ 81/a Milan \. str. 128 ‰LETOPIS 592Š Kad izlaze iz crkve na Vaskrs I. str. 107 Posne zadu{nice. B. Stani} (1869) Srpske narodne pesme i nar. II. III. B. Beograd 1870 Carica Milica. 124. 53 Siva `iva ‰mitolo{kaŠ III. B. 105 i 106 Na Badwi-dan I. br. str. 218–220 ‰nedostaje krajŠ Arso Patriko. I.

231 ‰Uz naslove ove i slede}ih dveju pesama vid. I. R. Popovi} Brastvo Dr. str. 74) Bibliografija. 212. — Vrlo duga~ka pesma (oko 460 stihova) ali je treba celu prepisati. ‰ListŠ 85 Dimitrije Aleksi} (1871) ‰Dodato grafitnom olovkom:Š gimnazist Boj na Rovinama . br. 235.Š SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA Soko i srpska gospoda II. 60. O nekterych zchadnuch vydunich narodnich pi{ni jihoslovanckich. 47–53) Po Petranovi}u II. Phil. 1870. 436 i 437 ‰Dodato grafitnom olovkom:Š prepisati! Podsko~ica (I. N Tomi}. Save 8 (1899) — Bos. — Z. 1874. str. 198 Dosko~ice (I. Budimira! ‰ListŠ 83 Milojevi} Milo{ S. 31 marta (sa slikom). I 576 Mita Raki}. 74) Levenka i Latinka II. I I. Beogr. 376) Goetz II. Raki}. Vila. Iz nove Srbije. str. — Glasnik XXXVIII. br. — M. LMS 115 (1873) MOMZEN! Pitati d-ra M. — I Ruvarac.434 crveni znak G. 328 — Veli~ko Trbi} (Petar Kosti}) Archiv f. 192 Vuk I. slav. br. 374. 350 (Goetz. (Otaxbina) ‰ListŠ 84 œMaticaŒ (1870) Marko Kraqevi} i Musa Kesexija (œMaticaŒ. 1904. 122 (Goetz. Otaxbina. 277) str. I. — Veli~ko Trpi} (Petar Kosti}) Milo{ Milojevi} u Prizrenu i wegovoj okolini. — Jire~ek. 276) str. S. Ivan Stipac 1913 Ki{a vrne. Bibliografija. str. trava poresnala II. 199 San carice Milice (Putopis dela prave — stare — Srbije. br. br. 223). 3 œR| avo zapam}ena Podrugovi}eva pesma iz Vukova zbornikaŒ — J. br. (nastavak) Soko i udovica. 1880. (II.

1905. II 44062 ‰Dodato grafitnom olovkom:Š sf. 137–141 Popovi} Du{an. Milanovi}. Nikoli} Onizim (1840) LMS 51. broj Enturille — o Vi{i}u i Ustanku 1804. nar.VOJISLAV M. \evojka snila sveto Vaskrsewe Spomenica 1904 Vitezica I i II Mu{icki Branko (1875) @enidba i smrt Mili}a barjaktara (Srp. pesme: 127–136) sf. Vila 1893 M. 457–462. 61. Aleksi} poru~nik kowi~ki ‰ListŠ 85/a Radi~evi} (Filip) 1872 Ivo Podgorica i Mehmed Arapin. Bïlgradã. 28 brat? Radivoj N. Bos. (1939) . str. 1872. 1890 br. 90–92 LMS.) ‰ListŠ 86 ^olakovã Vasil (1872) Bãlgarskšè narodenã sbornikã. Risti} (1873) Nar. str. sahrana 20 decembra u aleksina~kom grobqu Oglas posmrtni: Male Novine 28. jan. Videti studiju d-ra Ivana [i{manova u I kwizi œSbornika.Œ ‰ListŠ 87 Kosta H. (Pre{tampao Rovinski. Bibl. I. JOVANOVI]: ANTOLOGIJA LA@NE NARODNE POEZIJE 435 Bibliografija: pop — dosta {tampao! romane moralne sadr`ine Protojerej sreza leskova~kog i urednik Crkvenog Glasnika — posle 3-dnevnog bolovawa pretstavio se Bogu 19 decembra 1889. 1893 Kutle{a Silv.

Korduna{a. Mat. 75 Pavlinovi}eve prepravke Vukovih pesama u Narodnoj Pjesmarici Matice dalmatinske(1879). 106 (2) Matica Hrvatska VII. bele{ku o ostalim versijama: prote Begovi}a. VII. 223 (Andri}. ali i Bervaldi-a u dodatku. I.Š crveni znak G. ‰Uz naslov pesme crveni znak G. Luka Ili}) ‰Uz naslov ove pesme crveni znak G.Š Bez pameti ni{ta.436 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA ‰ListŠ 88 Mihovio Pavlinovi} (1876) ‰Dodato grafitnom olovkom:Š dr Nikola Andri}. 57. 264 = Vuk I. str. u kojima se poklapa ime Pavlinovi} sa imenom Ala~evi} i videti {ta je sve uzeo Pavlinovi} od ovoga drugog. (H. Rj.) Svojom sadr`inom kao i svojim stihom. N. 356 str. od re~i do re~i. Ima samo jo{ 2 varijante. ova pesma potse}a na zavr{etak pesme Luke Ili}a œKumstvo Mijata Tomi}a. br. 415–416. Pj. 161 Djevojka vrednija od momka. br. 235) ‰Uz naslov pesme Al bih voqela (Andri} 1913. 1913. kw. br. . 416: œIna~e nijedan œMati~inŒ zbornik nema ni spomena sli~noj pjesmi. str. 107 Hajduk Radojica i Gospa od Vrhpoqca*. V. br. 245. ali ikavski Sin u jawetu (M. 552. br. br. ‰ListŠ 88/a Mihovio Pavlinovi} (1876) Pregledati po registru H. Nikola Andri}. 517. str. 41 (Pavlinovi}). 211 = Vuk II.Š (1) Glas Matice hrv 1908. N. Ne nalazi se ni u oko 30 {tampanih zbornika ostalih sabira~a. Rj. br. V. hrv. br. naro~ito videti Bog nikome du`an ne ostaje i uporediti tekstove (3). VII–X sve pesme pod br. 553. VI. br. V.Œ (Dr. N. I–II.Œ Da nije pesma Lukina. str. Kumovawe Gr~i}a Manojla. Rapaji}a — SVE POSTALO IZ VUKA! ‰Dopisano grafitnom olovkom:Š Prepisivano iz Ala~evi}a II. obadve iz Bukovice u Dalmaciji. V. 12) Tvoja me je svekrva rodila ‰Luka Ili}Š ‰Uz naslov pesme crveni znak G. N. VII. 8) Qubomorno Ture (H. Pj. _____________ * Vid. br.Š Dati kratku kompar. 497. str. SVE TRI OD PAVLINOVI]A! Kw. Pj. br 287 (v. V. me| u kojima H. N. Glas MH 1908. Na pr. br. VII. V VI.

N. No H. N. 165) (3) Klotidla Ku~era (4) Tordinac br. Pj. kako Kaur qubi! (H. Nijedna nema 2ga dela: dodao Pavlinovi} Dakle. N. br. II 36 57 I Ala~. br.VOJISLAV M. Iz Rogoznice kraj [ibenika (II. V. 14 (43) (44) HNP. N.) . N. II. N. 533) ‰Uz naslov pesme crveni znak G. Rj.Œ (H. Rj. br. Pjesme. 389–390.Š Prvi deo pesme svakako da je autenti~an tekst. Varijante: H. N. str. Pj. Pavlinovi} No. H. Mo`da je objema pjesmama stajao za uzor kakav {tampani primjerak. Istovetnu pesmu. VI. samo {to je Tomazeova obra}ena u ijekav{tinu. zapisano god. br. 1863 u Kre{evu — najstarija od svih! (Ku}a Bogati}a) (2) Fra Martin Vu~kovi} (ista zaostav{tina. str. tako| e od 54 stiha. dodatak br. 95. br. Andri} dr`i da je i ovaj drugi tekst zabele`en u Rogoznici. 4.) Str. N. br. (125) (115) 91 I. ali mudro zakqu~uje: œOvo je jedan od rijetkih slu~ajeva u narodnoj poeziji. ‰Uz naslov pesme crveni znak G. ovakvog zavr{etka nemaju: (1) Ostav{tina bosanskih (Zbornik Frana Milo{evi}a. V Isto za Tomazea! ‰ListŠ 89 Pavlinovi} Mihovio (1876) Turski i kr{}anski zakon. ima i Tomazeova zbrka u M. JOVANOVI]: ANTOLOGIJA LA@NE NARODNE POEZIJE 437 Ala~.Š 54 stiha. 38 (ku}a Bogati}a) Da zna{. 252 (ku}a ^i~kovi}a) (6) Begovi}. dr. 390. Pavl. Rajkovi}. 414–415. 5 Iz Kozice kraj Makarske. 286 ? st. Pavl. Pj. 15 (ku}a Bogati}a) (5) \. ___ ___ Ala~. gdje se pjesme razli~nih sabira~a gotovo sasvim pokrivaju. majko. Pj. V. VI. ____ H.

2/1930 23. Grgec. br. str. 68 (rukopisa u Mat. 504 [to }e Biograd~e. stra`a 2/1930 260/4 ‰ListŠ 90 Stjepan Ma`urani} (1876) Kraqevi} Marko i Qutica Bogdan ‰ListŠ 12–16) = Vuk Zriwski i Frankopan ‰ListŠ 236–240) PRAVQENO! ‰Dodato grafit.438 SLOVENSKI FOLKLOR I FOLKLORISTIKA NA RAZME\I DVA MILENIJUMA ‰ListŠ 89a Pavlinovi} Mihovio (nastavak) br. 164 Carevi} Selim i k}i Mehmed pa{e ‰ListŠ 221) Sakcinski. hrv. olovkom:Š Zabele`io Stanko Vraz! Vid. N. 1848 — Vid. 223). VII. Narodne novine 76/1910/300 Prikaz Mihove pesme: Kad se `eni Jela~i}u bane P.Š (H. Hrvatska stra`a. Ujevi} Mate (1938) Mu{ka ljubav ‰ListŠ 224) prepisano doslovno iz Sakcinskog ‰ListŠ 152) Liepa Primorkinja ‰ListŠ 235) Sakcinski. 154 Ivan Karlovi} i lijepa Mandalena (233) Sakcinski. 5 (Ban Jela~i}) – – – – – (Hajduk Radojica i Gospa od Vrpoqca) Hrv. ‰Dodato grafitnom olovkom:Š v. 264) ‰Uz naslov pesme crveni znak G.Š JE 433 Andri} dr. œiz mojih tekstovaŒ. str. Pj. 80 LMS 87 (1853) str. 163 Nijema Mandalina ‰ListŠ 231) Sakcinski. V. 47. 352) Ka`u qudi u Turaka ima l'jepih djevojaka (I. N.) Prvi sevdah (H. br. Pj.) Pavlinovi} ima jednu œUtopqenicuŒ — koju je Mate Ivi~i} {tampao u œZori dalmatinskojŒ od god. 110 . 149 ‰Dodato grafitnom olovkom:Š Uop{te — uporediti sa Sakcinskim! IMA JO[! ‰ListŠ 91 Frawo [.Š ‰Dodato grafitnom olovkom:Š Ban Jela~i} 1848 (II. Grgec. 282–283. Kuha~ (1878) Car Murat i Mara (I. M. Bukvalno prepisano iz Pesmarice Lazarova-Sofijaneca 1858 ‰Uz naslov pesme crveni znak G. br. N. Pesma Jovana Jovanovi}a Zmaja (œpo LesinguŒ). VII. Nikola: Ban Jela~i} u narodnoj pjesmi. kad mo`e i Travanj~e! ‰Uz naslov pesme crveni znak G. kw. str.

Prodanovi}a SKGl. JOVANOVI]: ANTOLOGIJA LA@NE NARODNE POEZIJE 439 ^eta srpskih pustaija (V. (I.Š Tekst Luke Ili}a — FALSIFIKAT! Vid. M. u primedbi IV kwige. br. Filipovi}. 833) — od Vraza. 350: œIz Vuk — Vr~evi}eve zbirke More. unakrsni stihovi. — V. Vuk. 440. Istorija hrvatske muzike narodne Dukat — [irola. 36–37 Na Ivawski krijes (V. Krsti}. 1. 63) Bibliografija Vijenac. Prikaz J. Nemilostiva gospoja. 620. [tefani}. \: Mili}evi}a. Nakovi}a (Ja~kar 1876) Kurelca (Ja~ke.VOJISLAV M. str. Prepis ‰Dodato grafitnom olovkom:Š (v. 876) Re~i uzete iz M. br. br. (III. [. Kuha~ (nastavak) Ne umio ljubiti. — V. Luka Ili}. br. S. 54 ‰ListŠ 92 Frawo [. Kne`evina Srbija. ‰ListŠ 92a ‰Dodato grafitnom olovkom:Š œNa{a SlogaŒ (Istarske narodne pesme) 1880 Novo izdawe 1924. 390) (preuzeta iz lista œNevenŒ 1858. str. 1660). Prav. [tefani}) Falila se `uta duwa na more. (XIV. (III. 407 — slika œZvukŒ [irola. 135–136. [tefani}. (F. Turci lulu napunite. 654). N. (II. str. 395) Svakako kwi`evna. Crkve 1954. br. 1875. ‰Dodato grafitnom olovkom:Š 1548 Smrt Luja XVI I. br. ‰Uz naslov pesme crveni znak G. 1842. Bran. mart 1925.) Priznaje sam Kuha~. 1.) Prepis iz Vuka (?) I. Tako| e