P. 1
Revija Instalater 6 - September 2009

Revija Instalater 6 - September 2009

|Views: 2,422|Likes:
Published by Gregor Klevže
Strokovna revija za ogrevanje, vodovod, prezračevanje in gradnjo.
Razvoj na področju gradbeništva in strojnih instalacij je v zadnjih treh desetletjih postal izredno zanimiv in hiter. Projektanti, tehniki, izvajalci, skratka vsi, ki se ukvarjajo z omenjeno stroko, morajo pri svojem delu, spremljati številne novosti, pa tudi možnosti za dobavo posameznih elementov. Pri svojem delu potrebujejo prospekte in navodila proizvajalcev, ki jih ti radi pošiljajo vsem zainteresiranim. Tudi mi, pri strokovni reviji, si želimo, da postane revija, ne samo informator, temveč da bo prirejena tudi kot učbenik. Zato so med tekstom tabele s karakteristikami najbolj uporabljenih elementov, s katerimi lahko izvajalci del in tudi v šolah izdelajo predpisane programe in tudi projekte za centralna ogrevanja in druge vrste strojnih instalacij. Vsekakor pa si želimo, da bo revija dobro služila tehnikom in izvajalcem v praksi, saj je podobnih revij in učbenikov, v slovenščini, še relativno malo.
Strokovna revija za ogrevanje, vodovod, prezračevanje in gradnjo.
Razvoj na področju gradbeništva in strojnih instalacij je v zadnjih treh desetletjih postal izredno zanimiv in hiter. Projektanti, tehniki, izvajalci, skratka vsi, ki se ukvarjajo z omenjeno stroko, morajo pri svojem delu, spremljati številne novosti, pa tudi možnosti za dobavo posameznih elementov. Pri svojem delu potrebujejo prospekte in navodila proizvajalcev, ki jih ti radi pošiljajo vsem zainteresiranim. Tudi mi, pri strokovni reviji, si želimo, da postane revija, ne samo informator, temveč da bo prirejena tudi kot učbenik. Zato so med tekstom tabele s karakteristikami najbolj uporabljenih elementov, s katerimi lahko izvajalci del in tudi v šolah izdelajo predpisane programe in tudi projekte za centralna ogrevanja in druge vrste strojnih instalacij. Vsekakor pa si želimo, da bo revija dobro služila tehnikom in izvajalcem v praksi, saj je podobnih revij in učbenikov, v slovenščini, še relativno malo.

More info:

Published by: Gregor Klevže on Sep 02, 2009
Copyright:Attribution Non-commercial

Availability:

Read on Scribd mobile: iPhone, iPad and Android.
download as PDF, TXT or read online from Scribd
See more
See less

01/24/2013

pdf

text

original

Sections

Instalater September 2009 1

Ogrevanje na biomaso
KWB ogrevanje na biomaso
Specialist za ogrevanje na sekance, pelete in polena 10-300 kW
www.kwb.si
Obiščite nas na sejmu MOS v Celju,
9. - 16. septembra
hala L
SEPTEMBER 2009 LETO II ŠTEVILKA 6
www.instalater.si
Tiskovina / ISSN 1855-6108 Poštnina plačana pri pošti 2102 Maribor
STROKOVNA REVIJA ZA OGREVANJE, VODOVOD, PREZRAČEVANJE IN GRADNJO
U
m
w
eltzeic
h
e
n
w
e
il h
o
h
er Wirkun
g
s
g
r
a
d
MAGO d.o.o.
Partizanska cesta 137
6210 Sežana
Tel: 05/70 70 220
Fax:05/73 44 382
www.mago.si
Zastopa:
d
Solarni
sistemi
Msolar za
ogrevanje
sanitarne
vode
A
k
cija traja do
3
1
a
v
g
u
sta 200
9
germ
an
quality
aluminij StarK
DELTALL Alumplast
0.4 mm
Alumplast
0.3 mm
Alumplast
0.2 mm
0
5
10
15
20
25
PROŽNOST AL (bar)
DELTALL Alumplast
0.4 mm
Alumplast
0.3 mm
Alumplast
0.2 mm
0
10
20
30
40
50
60
70
80
90
100
PORUŠITVENI TLAK (bar)
StarK je skrivnost cevi
DeltAll: plast aluminija, ki je bila
skrbno razvita tako v SESTAVI
kot v DIMENZIJSKI ZGRADBI,
specifično za vsako dimenzijo
cevi DeltAll posebej. Samo
tako lahko izdelek zagotavlja
najboljše rezultate vzdržljivosti in
obdelovalnosti pri vseh pogojih.
Plast aluminija StarK je
izdelana iz ZLITINE s kmalu
DVOJNO VZDRŽLJIVOSTJO
v primerjavi z običajnim
aluminijem, uporabljenim v
klasičnemu alumplastu.
Visoka TRDNOST aluminija
StarK zagotavlja izdelano
obliko v času polaganja cevi.
Graf prikazuje tlak, pri katerem se cev prične ravnati.
StarK:
plast aluminija
PREDNOSTI izbire
cevi DeltAll
Ko se je spomladi leta 2006 podjetje
Unidelta svojemu proizvodnemu
programu odločilo dodati alumplast
cev, je imelo že tridesetletne
izkušnje v proizvodnji OMREŽENEGA
POLIETILENA, zavedali pa so se da
bodo morali veliko vložiti v opremo
in razvoj najprimernejšega aluminija.
Tako se je začelo natančno in
vztrajno sodelovanje z najboljšimi
evropskimi podjetji, ki delujejo na
področju obdelave in ekstruzije
aluminija. To raziskovalno delo
je omogočilo Unidelti idealen
spoj osnovnih materialov (tako
plastike kot kovine), kot tudi
razvoj napredne tehnologije
izdelave. Ta razvoj je privedel do
izdelave novega POPOLNOMA
INOVATIVNEGA IZDELKA, ki lahko v
celoti zadovolji začrtane smernice:
POPOLNA VARNOST, ENOSTAVNOST
UPORABE, NAJBOLJŠE RAZMERJE
KVALITETA/CENA.
Tako lahko sedaj Unidelta trgu
ponudi večplastno cev DeltAll,
kjer inovacijo predstavlja
˝StarK˝, plast posebnega
aluminija, ki zagotavlja odlično
razmerje med VZDRŽLJIVOSTJO in
OBDELOVALNOSTJO.
Omrežen polietilen - PEX
Omrežen polietilen - PEX
Lepilo
Lepilo
Aluminij StarK
MAGO d.o.o.
Partizanska cesta 137
6210 Sežana
Tel: 05/70 70 220
Fax:05/73 44 382
www.mago.si
Zastopa:
d
Instalater September 2009 4
ZANIMIVOSTI
ENERGAP
SOLARNO
VODOVOD
Vsebina
Slovenska strokovna revija
instalaterjev energetikov
Ustanovitelj:
Gregor Klevže
Izdajatelj:
Društvo instalaterjev
energetikov Maribor in
Energap.
Odgovorni urednik revije:
Ivo Klevže,
e-pošta: ivo@klevze.si
Trženje oglasnega prostora:
Helena Pehant,
e-pošta:
helena@instalater.si
tel.: 031 / 39 35 39
Nastja Klevže,
e-pošta: nastja@instalater.si
Strokovni pregled člankov:
dr. Jurij Krope,
mag. Aleš Glavnik
univ.dipl.inž.str
Lektoriranje;
Silva Skrt
Grafična priprava:
Gregor Klevže,
e-pošta: gregor@klevze.si
Tisk: MA-TISK d.o.o.

Naslov uredništva:
Društvo instalaterjev
energetikov Maribor (DIEM),
Ahacljeva ul. 12a,
2000 Maribor,
telefon: 02/320 13 10
e-pošta:
urednistvo@instalater.si
Revija Instalater sodi med stroko-
vne revije in je v celoti brezplačna.
Revija izide 6 krat letno.
ISSN 1855-6108
OGREVANJE
GRADNJA
PREZRAČEVANJE
RAZNO
Društvo DIEM na sejmu MOS v Celju 6
Ostriga - Energija valov 7
Avtoplin 8
Novost vodilnega proizvajalca sistemov ... 10
Toplotno udobje 12
Izračun za cevno omrežje 14
Elektrika iz BIOMASE 16
Hitre sponke Weidmuller za razdelilce 16
OgrevaƟ s toplotno črpalko 17
Toplotne podpostaje HERZ 20
Ropot v radiatorjih 23
Nepravilna regulacija ogrevanja 24
ECODAN – toplotna črpalka zrak-voda 25
Dodelana grelna telesa z integriranimi venƟli 26
Segrevanje vode, s toplotno črpalko 29
ZaščiƟte se pred nevarnim sevanjem 31
Čista pitna voda brez kompromisov 34
Savna – obramba proƟ gripi 38
Instalacije 39
Uporaba solarne energije 42
Električni generator 44
Toplotni hranilnik 45
Termična solarna energija 46
Začetki energetske učinkovitosƟ 48
Zvočna izolacija v lahkih stenah 49
Pridobitki in izgube skozi okenske odprƟne 50
ATech z najboljšo inovacijo primorske. 52
Osnovno načelo pasivne hiše 53
Sikla pečat, pomeni kakovost v vseh pogledih! 54
S toplotno izolacijo preprečimo kondenzacijo 57
Izkoristek odpadne energije 58
Varčevanje z vodo in izraba dežja 60
BMW AcƟveHybrid 64
Barve v prostoru 66
MRA
PASS-NET - Evropska mreža združenj pasivnih hiš 62
Ogled naselja pasivnih hiš v Grossshoenau 62
Ponudbe za poslovna sodelovanja 63
September 2009 Instalater 5
Že mesece ne mine dan, ko nas
ne bi mediji obveščali o narašča-
nju cen za energijo, o prevelikih
oddajanjih emisij CO
2
in, iz ome-
njenega, narašča tudi inflacija. Is-
kreno rečeno, ali se ne počutite že
preobremenjeno?
V primeru, da se z mojim vpra-
šanjem strinjate, vam želim, da
si na spletu preberete novo doku-
mentacijo z navodili »Leto 2100
– podnebje v krizi«. Pomaga vam,
da boste vedno znova podpirali
ukrepe, ki so namenjeni zaščiti
okolja. V »Navodilih« 2100 se
podnebne spremembe obravna-
vajo iz globalnega vidika, ki mu
sledi globalno segrevanje, s posle-
dicami za ljudstvo in okolje.
Že čez dobri dve leti bo, po izra-
čunih, zaradi globalnega segreva-
nja, zgrajen največji računalnik
na svetu »Zemeljski simulator«,
ki bo prikazal, kakšno bo videti
podnebje čez 100 let. Posledi-
ce globalnega segrevanja bodo
dokumentirane in prikazane na
učinkovit način.
Prikazan bo ekstremni porast vre-
menskih pojavov, ki je samo eden
izmed številnih. Zaradi taljenja
ledu in dviga morske gladine, se
zmanjšuje življenjski prostor mi-
lijonom ljudi. Po prognozah bo
na jugu Evrope, zaradi hitrega
razvoja, vse več sušnih področij,
velik bo izpad pridelkov za pre-
hrano, vse več ljudi pa si bo pri-
siljeno iskati nov dom. Zelo za-
skrbljujoče so tudi prognoze za
»zelena pljuča« našega planeta.
Deževni gozd, kot ga imenujemo
na območju reke Amazonke, vse
bolj postaja savana in počasi se
bo spremenil v puščavo. Ta spre-
memba vsekakor ne bo na osno-
vi napredka, temveč kot posledica
globalnega segrevanja.
Potrebno je tudi omeniti, da je
v urbanem naselju Pariza, leta
2003 že večkrat prišlo do izredno
vročih dni. Za takšne podnebne
situacije so naša mesta še relativ-
no slabo pripravljena. Obstaja re-
sna nevarnost za starejše in bolne
ljudi.
Kljub vsemu, da so nevarne
napovedi v prikazanem filmu
»Scenarij za leto 2100« postale,
za občinstvo zaskrbljujoča, jih v
večini vseeno obstaja prepričanje,
da morajo, v svojem vsakdanjem
življenju, dati vsaj majhen prispe-
vek za reševanje podnebne krize.
Po mnenju mnogih strokovnja-
kov, nam bodo ostale posledice,
tudi sedanje finančne in gospo-
darske krize, ta, nas bo verjetno
spremljala še kar nekaj časa.
Četudi, v teh kriznih časih, na-
menjajo nekatere vlade tudi več
milijard težke reševalne pakete
velikim podjetjem in tovarnam,
toda kaj se pravzaprav dogaja
na regionalnem nivoju? Katere
posledice ima globalna kriza na
manjše občinske blagajne? Jih je
morda kriza kratko malo obšla?
V sedanji aktualni finančni krizi,
ki si jo želi reformirati celotna
družba, in ni pomembna samo
za gospodarsko in politično elito,
temveč poziva vse državljane, da
sodelujejo pri sedanjih spremem-
bah, na regionalnem, kot tudi glo-
balnem odnosu.
Glavna točka bi morala glasiti:
»nihče ne sme priti pod kolesa.«
Potrebno je realizirati socialne
projekte, pomagati pri revščini
in zagotavljati nova delovna me-
sta. Neka druga delovna skupina
mora poskrbeti zato, da se spod-
buja poraba lokalnih produktov.
Na regionalnih območjih je po-
trebno razviti bančništvo, tako
imenovano »Solidarno varčeval-
no knjižico«, oziroma priskrbeti
ugodne »Solidarne kredite«, za
občane, kot tudi za obrtnike in
male podjetnike, z namenom
spodbujanja regionalnega razvoja
in odpiranja novih delovnih mest.
Poskrbeti je potrebno tudi za do-
deljevanje subvencioniranih
posojil (brez velikih bančnih pri-
bitkov!).
Delodajalcem omogočiti pogoje,
da osebe, stare nad 50 let, prite-
gnejo k sodelovanju v njihovem
podjetju. Tudi ženskam, po poro-
du, omogočiti ponovno vključitev
v poklicno življenje. Število brez-
poselnih pa je potrebno zmanjšati
na minimum. S pomočjo posebej
odprte hranilne knjižice, lahko vsi
varčevalci podprejo tale projekt.
Gregor Klevže
Uvodnik
Društvo instalaterjev energetikov Maribor
Ahacljeva ul. 12a, 2000 Maribor, tel.: (02) 320 13 10
clanstvo@drustvo-diem.si
PRISTOPNA IZJAVA
Podpisani/a _____________________________________________
želim postati član/članica Društva instalaterjev energetikov Maribor
Datum rojstva: __________________________________________
Izobrazba: ______________________________________________
Delovno področje: _______________________________________
Organizacija: ____________________________________________
Telefon: _________________________________________________
Naslov: _________________________________________________
Elektronski naslov: _______________________________________
Dovoljujem Društvu instalaterjev energetikov Maribor uporabo
zgornjih podatkov za potrebe vodenja evidence članstva in za
medsebojno obveščanje. Seznanjen/a sem, da bo Društvo in-
stalaterjev energetikov hranilo in obdelovalo te podatke dokler
bom njegov član/članica.
________________________ ________________________
Datum: Podpis:
Podpisano prijavnico pošljite na naslov društva po navadni oz.
elektronski pošti.
Instalater September 2009 6
Kljub vsem težavam s katerimi se
društvo sooča, pa je iz občinskega
preraslo na državni nivo. Glavni-
no njenega članstva tvorijo člani
iz celotne Slovenije.
Zato bo že v kratkem potrebno
razmisliti ali se naj društvo prei-
menuje v Slovensko društvo. Slo-
venija je za občinska povezovanja
zagotovo premajhna. Na nivoju
države je mogoče lažje izvajati
tudi vidnejše projekte. V planu jih
je že kar nekaj.
Največjo podporo pri delovanju
društva nam nudita agencija
ENERGAP iz Maribora pod
vodstvom dr. Vlaste Krmelj in
Mariborske razvojne agencije
(MRA), ki jo zastopa g. Vladimir
Rudl. Odprti pa smo tudi za vse
tiste posameznike, ki si želijo so-
delovanja z nami.
Da bi številni lahko bolje spoznali
delovanje Društva instalaterjev
energetikov in njene projekte,
smo se odločili za predstavitev
na letošnjem Mednarodnem obr-
tnem sejmu v Celju. Na razstav-
nem prostoru v hali H-10 se bodo
predstavili tudi nekateri člani
društva.
Na sejmu si želimo predstaviti
strokovno revijo Instalater. Že v
prvem letu delovanja je bila de-
ležna velikega zanimanja. Število
naročnikov se iz dneva v dan po-
večuje. Številni so mnenja, da je
bil skrajni čas, da stroka končno
dobi svojo pravo revijo. Številne
pohvale nam dajejo spodbudo, da
strokovni literaturi, v prihodnje
namenimo še večjo pozornost.
Načrtujemo, da že v kratkem iz-
damo prvi strokovni priročnik za
stroko .
V kolikor nam bodo sponzorji na-
klonjeni tudi tukaj, bo za številne
slovenske strokovnjake in člane
društva DIEM brošura brezplač-
na. Več o tem bo mogoče slišati
tudi na našem razstavnem pro-
storu v Celju.
Številni obiskovalci letošnjega
obrtnega sejma bodo imeli tudi
priložnost seznaniti se s proi-
zvodnjo in montažo energetskih
naprav, ki jih bodo predstavili
člani našega društva. In prav je,
da slednjim namenimo tudi nekaj
več pozornosti ter jih v tej številki
revije na kratko predstavimo:
ELBATRADE d.o.o.
ELBATRADE d.o.o. je podjetje,
ki se ukvarja z montažo toplotne,
sanitarne in klimatske tehnike.
Začetki poslovanja podjetja sega-
jo v leto 1975. Leta 2003 je bilo
ustanovljeno podjetje ELBA-
TRADE d.o.o., ki je podedovalo
dolgoletne izkušnje in kvaliteto
dela.
Njihovi strokovnjaki se nenehno
izobražujejo in dopolnjujejo svo-
je znanje doma in v tujini. Le z
dobrim znanjem in spremljanjem
najsodobnejših svetovnih tehno-
logij lahko izboljšujejo kvaliteto
njihovega vsakdanjega dela.
Elbatrade d.o.o.
Ljubljanska cesta 26,
3230 Šentjur,
Slovenija
Tel.: 03/749 21 51
DUŠAN PREJAC s.p.
V podjetju ponujajo storitev
montaže centralnih kurjav, ki za
energent uporabljajo predvsem:
lesena polena,
lesne sekance in
lesne pelete.
Podjetje ima že večletne izkušnje
in vpeljano dobro poslovno tradi-
cijo. Inovativnost, prilagodljivost
in prizadevanja za uporabo naj-
sodobnejše tehnologije ter naj-
novejših materialov in opreme so
največje odlike podjetja.
Znanje za vgrajevanje in upra-
vljanje najsodobnejših tehnologij,
materialov in montažo strojne
opreme sproti nadgrajujejo doma
in v tujini in jo tudi predstavijo na
različnih strokovnih sejmih.
Podjetje je pri svojem delu v teku
z najsodobnejšo tehnologijo, saj
vgrajujejo predvsem materiale z
ustreznimi certifikati in obvezni-
mi standardi, kot so:
Bakrene in jeklene cevi »press
sistem« FRA.BO,
Aluplast cevi »press – sistem«
IVAR PRESS,
Inox – inovativni pregibalni
sistem cevi za vodo in plin EU-
ROTIS,
Uporaba najnovejših spojk in
ventilov,
Sončni sprejemniki M-SOLAR
Uporaba sodobne kotlovske
regulacije (PROMATIC D20)
in solarne regulacije (ND 1 in
ND2)
ter ostalega drobnega materi-
ala.
Dušan Prejac s.p.
Inštalaterstvo energetskih
naprav
Petanjci 51 C,
Petanjci 9251 Tišina
041 722 551
LETRAL d.o.o.
Podjetje Letral d.o.o., je trgovsko
podjetje s šestnajstletno tradici-
jo in uveljavljenima Trgovinama
VODNAR, v katerih prodajajo
material za vodovod, centralno
ogrevanje in prezračevanje. Pod-
jetje posluje na dveh lokacijah,
kjer z bogato ponudbo preseneča-
ta, lepo urejena prodajna salona
kopalniškega pohištva, parketov
in keramičnih ploščic.
Trgovini VODNAR imata v svoji
ponudbi še vse vrste in dimenzije
strešnih žlebov, prav tako pa tudi
celotno paleto tehničnih in go-
spodinjske pline.
Podjetje Letral d.o.o. pa je uvelja-
vljeno ime tudi na področju stroj-
nih instalacij, kjer je v petnajstih
letih, na podlagi kvalitetnega in
strokovnega izvajanja, pridobilo
zelo veliko referenc, tako na sta-
Društvo DIEM na sejmu MOS v Celju
Ena izmed glavnih nalog Društva instalaterjev energe-
tikov Maribor (DIEM) je priprava in izvedba sodobnih
energetskih projektov. Za delovanje društva so potrebna
velika finančna sredstva. Društvo si, denar za delovanje,
priskrbi le s svojim delom in brez obvezne članarine.
September 2009 Instalater 7
novanjskih hišah, kot tudi na šte-
vilnih blokih, šolah, poštah, po-
slovno stanovanjskih objektih,…
Trgovina VODNAR
Slovenska Bistrica
Ratejeva ulica 1
2310Slovenska Bistrica
Tel.: +386 2 843 17 00,
Fax: +386 843 17 01,
gsm: +386 31 297 803
Slovenske Konjice
Liptovska 38e
3210 Slovenske Konjice
Tel.: +386 2 759 00 76,
Fax.: +386 2 759 00 77,
gsm: +386 31 297 804
VALHER TOMAŽ s.p.
Podjetje že od leta 1995 nadaljuje
s proizvodnjo ogrevalnih kotlov,
ki je bila ustanovljena že v začet-
ku sedemdesetih let prejšnjega
stoletja. S programom smo nada-
ljevali in ga nenehno posodabljali.
Tako je nastal naš najnovejši av-
tomatizirani toplovodni kotel na
lesno biomaso, -lesne pelete.
Zaradi integriranega zalogovni-
ka, visokih izkoristkov in avtoma-
tizacije, se lahko primerja s plin-
skimi oziroma oljnimi kotli. Naš
najnovejši avtomatizirani kotel,
se po kvaliteti lahko primerja z
vsemi podobnimi, najsodobnejši-
mi izdelki.
Valher Tomaž s.p.
Strojno ključavničarstvo in
trgovina na drobno
Spodnji Boč
2352 Selnica ob Dravi
Tel: (02) 674 02 90
Fax: (02) 674 02 91
Ostriga - Energija valov
Ostriga je hidroelektrični valovni
energijski pretvornik, namenjen
za pretvorbo vodne energije v ele-
ktrično. Na obali je nameščen hi-
droelektrični energetski pretvor-
nik, ki vodo z visokim pritiskom
pretvori v električno energijo.
Oyster oziroma ostriga se imenu-
je novi vir energije, ki jo je razvilo
podjetje Aquamarine power, ki
se nahaja v Edinburgu na Škot-
skem. Podjetje je predstavilo nji-
hov najnovejši izum za pridobiva-
nje energije iz valov.
Za poskus in predstavitev nove-
ga izuma so se odločili na obali
otoka Orkney na otočju severne
Škotske. Nov izdelek za izrabo
valov iz morja so poimenovali
Ostriga. Prednost novega tipa iz-
delka za izrabo valov je predvsem
v tem, da se ga lahko namesti v
neposredni bližini morske obale
in v plitki vodi.
V podjetju zagotavljajo, da lah-
ko vsaka posamezna enota proi-
zvede od 300-600 kW električne
energije. Tako bo na kompletni
farmi, kot takšno postavitev na
morju najpogosteje imenujejo,
stalo kar 10 enot Ostrig, ki merijo
18 x 12 x 2 m. Enote bodo posta-
vljene ena za drugo in bodo, sko-
zi leto, s proizvedeno električno
energijo, lahko oskrbovale pribli-
žno 6 tisoč domov.
Da je izdelek zanimiv, dokazuje-
jo številna večja podjetja, ki se z
tovrstno dejavnostjo ukvarjajo.
Proizveden produkt je drugačen
od vseh do sedaj izdelanih podob-
nih sistemov.
Številni vitalni deli za delovanje
celotne naprave so namreč na-
meščeni na obali. Ko se v vodo
nameščeni ovali, zaradi valovanja
morja zavrtijo, potisnejo vodo
skozi posebno cev, ki je speljana
na obalo kjer je nameščen elek-
trični generator, ki nato pretvori
vodno energijo v električno.
Del sistema se nahaja v morju
na globini 16 m, kjer je valovanje
morja najbolj konstantno. Celo-
ten sistem deluje tiho in ne pov-
zroča ropota za okolje in živali, ki
se gibljejo v neposredni bližini.
Proizvajalec upa, da bo ostriga v
kratkem prešla v masovno pro-
izvodnjo. Po izračunih pa naj bi
celoten sistem na leto zmanjšal
do 500 ton emisij CO
2
v ozračje.

Z razvojem sistema so v podjetju
začeli že leta 2005 in trenutno je
celotna naprava še na stopnji ra-
zvoja. Začetki razvoja so bili testi-
rani v bazenu v merilu 1:4 in 1:20.
Prvi preizkusi v pravem merilu pa
so bili na Škotskem leta 2008.
Prvi pravi produkt bo izdelan in
predan v pogon že letošnjo jesen.
Strokovnjaki predvidevajo, da bo energija valov, z ime-
nom Ostriga, že v bližnji prihodnosti postala eden naj-
bolj zanesljivih in predvidljivih virov obnovljive energije.
Slika 1 – V morje nameščene ostrige
Slika 2 – Delovanje sistema s pomočjo valovanja
Instalater September 2009 8
Avtoplin je utekočinjen naftni
plin (UNP) za uporabo v motor-
nih vozilih. Primeren je za vse
bencinske motorje, ki so posebej
prirejeni za uporabo avtoplina.
V primerjavi z ostalimi najbolj
razširjenimi pogonskimi gorivi je
okolju najmanj škodljivo gorivo,
saj prispeva k znižanju dušikove-
ga oksida za 34 odstotkov, oglji-
kovega dioksida za 15 in ogljiko-
vega monoksida za 50 odstotkov.
Zato avtoplin zelo pogosto upo-
rabljajo v javnem mestnem potni-
škem prometu (Dunaj, Moskva,
Budimpešta, Praga, Milano…),
taksisti in je v nekaterih mestih
celo predpisano pogonsko gorivo.
Pametne države celo nimajo da-
jatev (npr. trošarine) za uporabo
avtoplina. Vgradnje sistemov v
avtomobile celo subvencionirajo
v različnih deležih v odvisnosti od
doseženega zmanjšanja onesna-
ževanja zraka. Vrednost vgradnje
sistema za uporabo avtoplina je
odvisna od števila valjev motor-
ja in se giblje v višini od 1.300
do 1.800 EUR. V ceni je že zajet
DDV in certifikati za homologa-
cijo vozila.
V Sloveniji ima Skupina Petrol
na bencinskih servisih trenutno
28 črpalk za avtoplin (slika 1) na
katerih je bila realizirana prodaja
v letu 2008 v primerjavi z letom
2007 za 156 % večja (slika 2).
Načrtujemo, da bo do konca leta
2009 skupaj s konkurenco mo-
žno napolniti avtoplin že na več
kot 40 mestih.
Avtoplin je lahko hlapljiva tekoči-
na z visokim oktanskim številom,
ki je po svoji energijski vrednosti
najbližje bencinu. Z vgradnjo
sodobnih naprav za uporabo
avtoplina je poraba avtoplina v
primerjavi z bencinom samo še
nekaj odstotkov nižja, moč mo-
torja pa ostaja skoraj enaka. V
svetu je avtoplin dodobra uvelja-
vljeno pogonsko gorivo. Najbolj
razširjeno je na Japonskem in v
Evropi, kjer ga ga uporablja že de-
set odstotkov voznikov, največ v
Italiji, na Nizozemskem, Poljski,
v Franciji, Avstriji,… Nekateri
proizvajalci avtomobilov imajo v
svojem prodajnem programu že
tovarniško predelane avtomobi-
le na avtoplin, ki imajo možnost
uporabe dveh vrst goriv. Ponudba
tovarniško predelanih vozil je iz
dneva v dan večja. Ocena števila
vozil je po podatkih Ministrstva
za notranje zadeve v Sloveniji ne-
kaj nad 3.000. Zelo priljubljen je
med taksisti. Že vedo zakaj.
Plinski pogon je možno nakna-
dno vgraditi tudi v skoraj vsa vo-
zila na bencinski ali dieselski po-
gon, pri čemer se pravi prihranki
pokažejo predvsem pri vgradnjah
v bencinskih motorjih. Obstaja le
majhno število vozil, pri katerih
vgradnja ni mogoča (na primer
nekatera vozila s turbinskimi pol-
nilniki).
Plin je v vozilih varno shranjen v
atestiranem jeklenem rezervoarju
in pod tlakom do 10 atm, tako da
je v tekočem agregatnem stanju.
Rezervoar se napolni samo do 80
odstotkov prostornine, preostali
prostor pa je namenjen tempe-
raturnemu raztezanju tekočine.
Tudi vse druge komponente
plinske napeljave morajo biti ate-
stirane in preizkušene. Plinska
napeljava ne zahteva posebnega
zakonsko predpisanega vzdrževa-
nja. Zadostuje že enkratni servi-
Avtoplin
Kakšen je idealen vir energije? Idealen vir energije mora
biti čist, prilagodljiv in cenovno sprejemljiv.
V tem primeru lahko glede na razpoložljive kapacitete in
ekonomije obsega vozil v Sloveniji rečemo, da je avtoplin
zagotovo med temi viri.
Slika 1: Črpalka za avtoplin
Slika 2: Prodaja avtoplina v Sloveniji
September 2009 Instalater 9
Za vsakega novega najemnika, ki nam ga
priporočite in bo do 31.12. 2009 postavil
plinohram, boste nagrajeni s 40€!
Vsak nov najemnik, pri katerem bomo do istega
datuma postavili plinohram, pa bo ob prvem
plačilu plina nagrajen s 100 litri plina.
Pokličite na 080 22 66 ali oddajte predloge na
www.petrol.si/UNPakcija2009
Več o pravilih in pogojih sodelovanja v akciji si preberite na www.petrol.si/UNPakcija2009
S plinom
do čiste topline.
sni poseg na vsakih 20.000 prevo-
ženih km (ali vsaj enkrat letno),
kjer se izvede čiščenje plinskega
filtra in pregled cevnih povezav.
Dosedanje izkušnje kažejo, da
so zelo redki primeri, ki bi terjali
resnejši poseg ali celo zamenjavo
vgrajene plinske naprave pred
prevoženimi 50.000 km. Avtoplin
ima med pogonskimi gorivi naj-
več prednosti.
Prednosti in slabosti uporabe
avtoplina
Prednosti:
Pripomore k zmanjševanju
globalnega segrevanja ozračja,
saj povzroča znižanje NO do
34 %, CO
2
do 15 % in do 60
% manj CO v izpuhu, do 40
% manj smoga in skoraj brez
emisij SO
2
.
Podaljšanje življenjske dobe
motorja.
Manjši stroški vzdrževanja
vozila.
Znižanje stroškov goriva.
Enostavna in hitra vgradnja.
Kratek rok povrnitve investi-
cije (odvisno od letno prevože-
nih kilometrov).
Popolno zgorevanje zmesi pli-
na in zraka brez dima in trdih
delcev.
Tišje in mirnejše delovanje
motorja z enostavnim preklo-
pom med bencinskim in plin-
skim pogonom.
Večje prevožene razdalje zara-
di dveh sistemov.
Slabosti:
Vozil na plinski pogon ni dovo-
ljeno parkirati v zaprtih gara-
žnih hišah.
Premalo pooblaščenih zasto-
pnikov proizvajalcev opreme
in naprav za pogon vozil na
avtoplin.
Visoka cena vgradnje sistema
za avtoplin in s tem povrnitev
investicije.
Znižanje moči motorja od 2 do
10 %.
Ali menite, da še ni čas za prehod
na avtoplin? Kateri so vaši zadrž-
ki? Prosimo vas, da nam sporoči-
te kaj bi vas najbolj vzpodbudilo
k tej odločitvi?
Instalater September 2009 10
Splošno
Uponor, kot vodilni proizvajalec
sistema večplastnih cevi, je sino-
nim za kvalitetne rešitve v hišnih
instalacijah. Sistem večplastnih
cevi UPONOR je odlična rešitev
za zadovoljitev vseh zahtev, najsi
naj bo to pri vodovodu, radia-
torskih priključkih, ploskovnem
ogrevanju ali pri rešitvah za kom-
primiran zrak. Celovit asortiman
izdelkov omogoča izvedbo celo-
tne instalacije (od dvižnih vodov
do iztočnih mest) na enostaven in
ekonomičen način.
Kljub celovitemu asortimanu in
izredno kvalitetnim izdelkom pri
Uponorju vedno skrbijo za izbolj-
šave in novosti. Glavno vodilo pri
nadaljnjem razvijanju in izpopol-
njevanju izdelkov je zagotoviti
enostavno, hitro in zanesljivo
montažo.
Barvno označevanje fitingov
Novo generacijo dobro poznanih
Uponorjevih zatisnih fitingov, ki
so na našem trgu prisotni od leta
2007, zaznamujejo barvno uskla-
jeni plastični obročki na zatisnih
pušah. Vsaka dimenzija od 14 do
32 mm ima svojo lastno barvo. S
tem je zagotovljena prepoznav-
nost tako v skladišču kot tudi v
trgovinah in na objektih. Sistem
barvnega kodiranja napravi mon-
tažo otroško lahko in zanesljivo,
saj preprečuje kakršno koli zme-
šnjavo (slika 1).
Novi barvni plastični obročki na
zatisnih pušah omogočajo varno
pozicioniranje zatisnih čeljusti.
Med procesom zatiskanja plastič-
ni obročki avtomatično odpadejo
(slika 2).
Ob vizuelni kontroli spojev se
tako nezatisnjeni spoji vidijo že
na daleč, saj so na nezatisnje-
nih spojih zatisne puše še vedno
opremljene z barvnimi plastični-
mi obročki. Poleg tega pa je fiting
konstruiran tako, da v primeru,
da spoj ni zatisnjen, začne pri
tlačnem preizkusu puščati (slika
3).
Ker na zatisnjenih spojih ni več
plastičnih obročkov, je zelo eno-
stavno navleči neprekinjeni sloj
izolacije čez spoj (slika 4).
Novost vodilnega proizvajalca sistema večplastnih cevi
Prva generacija fitingov z barvnim kodiranjem in označe-
vanjem zatisnjenosti
Slika 1: Vsaka dimenzija ima svojo barvo obročka
Slika 5: Način označevanja novih zatisnih čeljusti
Slika 2: Ob zatisnjenju spoja plastičen obroček odpade
Slika 4: Neproblematično navlačenje izolacije preko spojev
Slika 3: Nezatisnjen spoj 100% pušča
September 2009 Instalater 11
Barvno označevanje zatisnih
čeljusti
Površina zatisnih čeljusti je
elektrolitsko galvanizirana.
Uponorjeve zatisne čeljusti v
dimenziji od 14 do 32 mm se
opremljene z barvno oznako (sli-
ka 5), ki je usklajena z barvno
oznako na fitingu (slika 6). S tem
je prepoznavnost posameznega
orodja in fitingov očitna. Poleg
tega se na vsaki zatisni čeljusti
nahaja tudi (neponovljiva) serij-
ska številka ter nalepka, ki ozna-
čuje servisni takt. Kot je znano,
je potrebno vse zatisne čeljusti na
približno 3 leta poslati na servis,
kjer se ugotavlja ustreznost/neu-
streznost zatisnih čeljusti.
Zaključek
Takšno označevanje fitingov in
zatisnih čeljusti pripomore k bolj-
ši prepoznavnosti posameznih di-
menzij na terenu, v trgovinah in v
skladiščih. S tem prihaja do manj
napak pri rokovanju in montaži
(ugotavljanje ustreznosti dimen-
zije glede na barve). Za dodatne
informacije se lahko obrnete na
zastopnika sistema večplastnih
cevi Uponor, podjetje TITAN d.d.
iz Kamnika.
Vili Zabret, TITAN d.d.
Slika 6: Barvne oznake na fitingu in zatisnih čeljustih se morajo ujemati
Odkrijte Uponorjev svet na naši novi
spletni strani!
Raziščite nov Uponorjev svet na naši novi spletni strani in si oglejte Uponor 3D mesto,
kjer boste našli celoten pregled našega širokega asortimana gradbenih rešitev, kot tudi
odličen vpogled v praktičen prikaz uporabe naših izjemnih produktov.
Poleg tega novi Servisni center vključuje Uponorjev spletni katalog izdelkov, najpogostejša
vprašanja in download center za široko paleto detajlnih informacij in pomoči.
Za več informacij kontaktirajte:
TITAN d.d., T: (01) 8309 170 prodaja / (01) 8309 168 tehnična služba
F: (01) 8309 171, E: pc5@titan.si
w
w
w
.uponor.si
Raziščite naše virtualno mesto
Poiščite skrite črke
Sporočite nam vašo rešitev
Zadenite enega od
25-ih iPodov nano na
www.uponor.si
Oljni grelnik
Oljne grelnike uporabljamo navadno za ogrevanje obtočnega zraka. Gorilnik brizga v zgorevalni prostor tekoče gorivo, navadno lahko kurilno
olje. Ventilator potiska zrak mimo ogrevalnih površin in skozi odprtina na vrhu v prostor. Možna je regulacija temperature v prostoru, tako da
prostorski termostat izklaplja in vklaplja gorilnik.
Izvedba instalacije je cenejša kot razvod zraka v kanalih, potreben je pa seveda oljni rezervoar, cevno omrežje za dovod olja do posameznih
grelnikov in za vsak grelnik poseben dimnik. Oljne grelnike uporabljamo predvsem za ogrevanje v industrijskih halah, večjih zimskih vrtovih
in podobno.
Instalater September 2009 12
Te so:
Smer in hitrost kroženja zraka
v prostoru.
Srednja in lokalna razporedi-
tev temperature zraka v pro-
storu.
Temperatura površine sten, ki
vplivajo na osebe v prostoru,
zaradi sprejemanja in oddaja-
nje temperature.
Ogrevan prostor ima zmeraj neko
površino, ki ima nižjo temperatu-
ro od ostalih površin, na primer
zunanja stena z oknom. Krože-
nje zraka je zato odvisno od te
hladne površine in razporeditve
ter velikosti grelnih teles. Na pri-
mer, da namestimo grelno telo na
zunanjo steno, potem prepreči-
mo vdor hladnega zraka skozi to
hladno površino, zaradi kroženja
zraka, kot je prikazano na sliki 1.
Po pravilu, grelno telo ni enake
dolžine kot je zunanji zid.
Pri namestitvi grelnega telesa na
steno, ki ni zunanja stena, ali, da
je grelno telo integrirano znotraj
zaključene površine, na primer
talno ogrevanje, potem pride do
kroženja zraka.
Hladen zrak iz zunanje stene ne-
ovirano pada navzdol, preplavi
površino tal s hitrostjo 0,3 – 0,5
m/s, potisne topel zrak po notra-
njih stenah navzgor in po stropu
nazaj, proti zunanji steni. Višje
temperature talnega ogrevanja na
obrobnih pasovih in oddaja to-
plote s talnimi konvektorji (brez
ventilatorja), niso sposobni, da bi
to kroženje zraka obrnili.
Zaradi kroženja zraka v prostoru,
pride do različnih temperatur v
samem prostoru. Grelno telo, ki
je nameščeno na zunanjo steno
tvori temperature glede na veli-
kost, kot je prikazano na sliki št.
3. Iz tega sledi, da za enakomer-
no porazdelitev temperature v
Toplotno udobje
Naloga vsakega ogrevanja je, da se osebe, ki živijo v zgrad-
bah počutijo ugodno v mrzlih zimskih dnevih. Glede na
način instalacije grelnih teles, njihove velikosti in oddane
temperature lahko vplivamo na to udobno bivanje.
Slika 2 – Gibanje zraka v prostoru pri talnem ogrevanjem proti hladni
zunanji steni
Slika 1 – Gibanje zraka v prostoru pri razporeditvi ogrevalnih površin na
hladno zunanjo steno
Razlaga k sliki 3:
a) Ploščato grelno telo – višina 920 mm
Dolžina 1500 mm
Srednja ogrevalna temperatura 82,0
o
C
Temperatura zunanje stene 5,9
o
C
b) Ploščato grelno telo – višina 920 mm
Dolžina 1500 mm
Srednja ogrevalna temperatura 53,9
o
C
Temperatura zunanje stene 12,9
o
C
c)Ploščato grelno telo – višina 495 mm
Dolžina 2500 mm
Srednja ogrevalna temperatura 57,5
o
C
Temperatura zunanje stene 11,5
o
C
Slika 4 – Navpični temperaturni profil v prostoru pri talnem ogrevanju
Slika 3 – Vertikala temperaturnega profila v prostoru pri različni velikosti
grelnega telesa in za različne primere temperature
September 2009 Instalater 13
prostoru, mora biti grelno telo
čim daljše. To izhaja iz tega, da
je ogrevalna naprava narejena
po današnjih standardih, za niz-
kotemperaturno območje. Pri
talnem ogrevanju nastanejo tem-
peraturni profili, kot so prikazani
na diagramu, slika št. 4. Tukaj je
lahko temperatura pod stropom
višja, kot srednja temperatura, na
primer, če govorimo o sredinskem
stanovanju in je zgornje nadstro-
pje prav tako ogrevano.
Lahko pa je tudi hladneje, če je
nad stropom streha ali podstrešje.
Temperatura je lahko nižja nad
ogrevanimi tlemi, kar nam pri-
kazuje slika št. 2, zaradi kroženja
zraka, ki ga povzroča hladna zu-
nanja stena.
Izguba temperature je toliko
večja, čim hladnejša je zunanja
stena, zato je potrebno dodatno
grelno telo na tej steni slika št. 2,
da zmanjšamo ali preusmerimo
vpliv hladnega zraka zunanje ste-
ne.
Če primerjamo toplotne vredno-
sti grelnega telesa s talnim ogre-
vanjem, dobimo, kot je prikazano
na sliki št. 5, toplotna področja
s pripadajočimi temperaturami.
Vseeno prihaja do razlike pri
talnem ogrevanju v področju
zunanje stene, približno -3K, in
v notranjosti prostora približno
+1K. Višek temperature sevanja
od -3K štejemo za neugodno.
Za izbiro ogrevala v prostoru, za
prijetno počutje, imamo na izbiro
veliko število ogreval. Ogrevala
izberemo po različnih kriterijih
in merah. Pri tem ne gre toliko za
optični ali oblikovalski videz, kot
za tehnično stališče.
Kateri model iz številne ponudbe
izbrati, je odvisno tudi od stranke,
kajti poleg lepega optičnega vide-
za in cene, je predvsem bistvene-
ga pomena tehnična uporabnost
ogrevala.
Slika 5 – Ogrevana površina in površina, ki izgublja temperaturo v prostoru z odgovarjajočimi nad in pod tempe-
raturami (srednja vrednost)

A
k
C
I
I
A

W
Ž
Ŭ
ůŝē
ŝƚ
Ğ
Ϭ
ϭ
ͬ
ϱ
ϭ
ϭ
ϯ
ϴ
ϭ
Ϭ
͘
NCVC51 ͊ MĂƚƌŝĐĞ njĂ ƐŽůĂƌŶĞ ŬŽŶƚĂŬƚĞ͘
ŬĐŝũƐŬŽƉŽŶƵĚďŽŝŶŶĂƓĐĞůŽƚŶŝƉƌŽĚĂũŶŝ
ƉƌŽŐƌĂŵƐŝůĂŚŬŽŽŐůĞĚĂƚĞŶĂƐƉůĞƚŶĞŵ
ŶĂƐůŽǀƵǁǁǁ͘ĞůĞŬƚƌŽƐƉŽũŝ͘Ɛŝ͘
V
Þ
k
C
G
k
A
M
U

IM
A
M
C
V
L
L
Ik
I2
8
C
k

Þ
k
C
I
L
5
IC
N
A
L
N
In

C
k
C
D
II
I
N
k
C
V
C
k
C
V

2
A
C
k
C
D
I
A
͊

5ǀĞĚƐŬĂ
ŬĂŬŽǀŽƐƚ
ũĞŬůĂ ͊
UNIVLk2ALNC kCCNC CkCDIL
2A 51I5kANIL kCN1Ak1CV
hŶŝǀĞƌnjĂůŶĞŬůĞƓēĞDdƐŽŝĚĞĂůŶŽŽƌŽĚũĞnjĂƉƌŽĨĞƐŝŽŶĂůŶĞĞůĞŬƚƌŽŝŶƓƚĂůĂƚĞƌũĞ
ŝŶǀnjĚƌǎĞǀĂůĐĞ͕ŬŝƐŽƉƌŝƐǀŽũĞŵĚĞůƵŶĞŶĞŚŶŽŵŽďŝůŶŝŝŶƉŽƚƌĞďƵũĞũŽŬǀĂůŝƚĞƚŶĂ
ƌŽēŶĂŽƌŽĚũĂnjĂƌĂnjůŝēŶĞĂƉůŝŬĂĐŝũĞ͘^ŬůĞƓēĂŵŝDdŝŶŵĂƚƌŝĐĂŵŝƉŽŝnjďŽƌƵ
ůĂŚŬŽƐƚŝƐŶĞƚĞǎĞůĞŶĞŬŽŶƚĂŬƚĞnjĞŶĂŬŽnjĂŶĞƐůũŝǀŽƐƚũŽƐƉŽũĂŬŽƚƉƌŝƉŽƐĂŵŝēŶŝŚ
ŬůĞƓēĂŚ͕ŽďƚĞŵƉĂƉƌŝŚƌĂŶŝƚĞŶĂƉƌŽƐƚŽƌŶŝŶŝŝŶƚĞǎŝǀǀĂƓĞŵŬŽǀēŬƵnjĂŽƌŽĚũĞŝŶ
ŶĂƐƚƌŽƓŬŝŚƉŽƐĂŵŝēŶŝŚŬůĞƓē͘/njŵĞŶůũŝǀĞŵĂƚƌŝĐĞƐŽƉƌŝŬĂnjĂŶĞǀŶĂĚĂůũĞǀĂŶũƵ͘

Instalater September 2009 14
Za natančen izračun cevnega
omrežja, oziroma napeljave za
ogrevanje, je potreben strokov-
njak s primernim znanjem. Za
dimenzioniranje morajo biti grel-
na telesa, z njihovimi toplotnimi
učinki, prikazana v tlorisu in
cevna napeljava točno določena.
Posamezne cevne napeljave, od
ogrevalnega kotla do grelnega te-
lesa, se oštevilčijo in se skupaj, s
toplotno močjo ter dolžino cevi,
vnesejo v cevno shemo.
Obrazložitev izračuna
Da ogrevalni medij v cevni insta-
laciji lahko kroži, je potrebna, za
premagovanje upora, razlika v
tlaku, v sami črpalki ∆p.
Nominalna dolžina cevne nape-
ljave je odvisna od različnih para-
metrov, in sicer:
Od velikosti ogrevalnega siste-
ma in temperaturnega razpona
Velikosti instalacije, volumen-
skega pretoka in hitrosti vodne-
ga pretoka
Tlačne izgube in posameznih
uporov v cevnem sistemu
Potrebne količine pretoka in
potrebne višine pretoka črpal-
ke.
Tlačnih izgub ne moremo izra-
čunati, če ne poznamo premera
cevi. Zato najprej določimo pre-
mere cevi, da dobimo dokončen
izračun. Sicer pa pričnemo ra-
čunati tlačne izgube od najbolj
neugodno postavljenega grelnega
telesa.
To je, pri ogrevanju s črpalko,
najbolj oddaljeno in najvišje
ogrevalo. Na primernem formu-
larju vpisujemo toplotno moč, v
posameznem odseku (posredno
je znana tako količina vode), dol-
žino odseka, izbrani premer cevi,
hitrost pretoka.
Iz primerne tabele odčitamo tlač-
no izgubo v ravnih delih cevi,
zmnožek R • 1, vsoto koeficien-
tov, izgubo v cevnih elementih,
vsoto izgub v ravnem delu cevi in
cevnih elementih, v tem odseku
in na koncu skupno vsoto, od za-
četnega grelnika do odseka, ki ga
računamo.
Na sliki št. 1 je prikazana skica
ogrevalnega sistema in po prika-
zani preglednici št. 1. Pregledni-
ca št. 1 nam prikazuje nekatere
orientacijske vrednosti premera
cevi, za manjše ogrevalne napra-
ve, v eno ali več družinskih hišah.
V praksi poznamo različne
načine cevnih napeljav
Po pravilu upoštevamo pred-
videne izgube tlaka po me-
tru (m) dolžine (ca. 5….300
Pa/m), ki se združujejo, zaradi
Izračun za cevno omrežje
Cevno omrežje mora biti ekonomično. Če izberemo pre-
velike cevi, bodo tlačne izgube majhne, stroški za pogon
črpalke nizki, toda investicijski stroški, za cevi z velikimi
premeri, visoki. V drugi skrajnosti bodo investicijski stro-
ški, za drobne cevi, nizki, zelo pa bodo narasli obratovalni
stroški, zaradi velikih tlačnih izgub v ceveh.
Preglednica št. 1: Orientacijske vrednosti cevnih napeljav
Št. Vrsta napeljave Približne orientacijske vrednosti
1 Priključki za grelna telesa DN 10 (do DN 15)
2 Dvižni vod za 2-4 grelna telesa DN 15 (do DN 20)
3 Dvižni vod za 2-4 grelna telesa DN 20 (do DN 25)
4 Dvižni vod + horizontalna razdelitev od 10 ogrevalnih
zank
DN 25 (do DN 32)
Slika 1 – Skica ogrevanja po preglednici št. 1
Slika 2 – Tichelmannov enocevni sistem
September 2009 Instalater 15
trenja v ceveh R • 1 in posame-
znih uporov ∑ Z, v odvisnosti
od zahtevanega pretoka m,
premera cevi d, od moči posa-
meznih dvižnih vodov in tako
ugotovimo potrebno moč čr-
palke ∆p.
Pri drugem primeru lahko, na
osnovi poznane (ali obstoječe)
moči črpalke ∆p, ki določa ka-
rakteristiko cevi, izračunamo
potrebno cevno omrežje.
Za ugotovitev hitrosti pretoka v
,skozi cevi je podanih nekaj na-
slednjih smernic:
Porazdelitev cevnega omrežja
v kleti v = 0,4…..1,0 m/s
Porazdelitev cevnega omrežja
v stanovanju v = 0,2…..0,5
m/s
Hidravlična izravnava: da vsem
grelnim telesom, v toplotno raz-
delilnem sistemu, omogočimo
enakomerno porazdelitev količi-
ne toplotnega medija, je potrebna
hidravlična izravnava. To dose-
žemo s pomočjo regulacijskih
ventilov na dvižnih vodih, z dife-
renčnimi tlačnimi regulatorji, ali
z regulacijo pretoka. Pri enocev-
nem ogrevanju je potrebno doda-
tno upoštevati različne tempera-
ture, v posameznih ogrevalih.
Pri razvejani cevni instalaciji na-
stanejo, v posameznih predelih
cevi, različni tlaki. Da to prepre-
čimo uporabimo, tako imenovani
Tichelmannov sistem (slika št. 2),
kjer so vsote dolžin cevi predtoka
in povratnega toka, enake in splet
najdaljših cevi predtoka, ima naj-
krajši povratni tok in obratno.
Orientacijske vrednosti pri
načrtovanju
Natančno dimenzioniranje, po-
sebno za enocevne sisteme in
za večje naprave, mora opravi-
ti strokovnjak s področja ogre-
vanja. Natančna montaža cevi
ogrevalne naprave, hidravlična iz-
ravnava, izbira mešalnih ventilov,
črpalk in pogonskih elementov je
potrebno prepustiti strokovnjaku
za toplotno ogrevanje.
Pri razvejanem cevnem omrežju
nastanejo v posameznih delih
cevi različni tlaki.
Drugi največji akvarij na svetu
- Kuroshio Sea
V Japonskem mestu Okinawa se nahaja drugi največji akvarij, kar
jih je bilo zgrajenih. Akvarij, ki nosi ime „Kuroshio Sea“ vsebuje
7.500 kubičnih metrov vode, katero zadržuje največja steklena ste-
na, ki meri 8.2 x 22.5 metra in v debelino 60 centimetrov.
V akvariju živi približno 80 različni morskih živali od najmanjših rib
pa vse do morskih psov. Zraven akvarija pa se vrstijo številne druge
dejavnosti. Najbolj obiskana je predstava z delfini v glavni vlogi.
Instalater September 2009 16
Soproizvodnja je tehnologija za
sočasno pridobivanje električne
in toplotne ali električne in me-
hanske energije iz istega goriva.
Sistem soproizvodnje pretvarja
z zgorevanjem biomase prido-
bljeno notranjo energijo goriva v
električno energijo preko mehan-
skih vrtečih se delov v procesu,
pri katerem se v zaprtem procesu
delovni plin izmenično kompresi-
ra v hladnem cilindru cikla in ek-
spandira v vročem cilindru. Pred-
nost Stirling motorja pred motorji
z notranjim izgorevanjem je, da
se zgorevanje ne vrši znotraj cilin-
dra, temveč zunaj njega, ter da se
toplota prenese v delovni cilinder
preko prenosnikov toplote.
Toploto v delovnem plinu, ki se
na gredi ne spremeni v delo, pre-
nesemo na vodo, ki jo lahko v
nadaljevanju procesa uporabimo
za ogrevanje ali pa za pripravo
sanitarne vode. Stirling motor
ima vgrajen asinhroni generator
električnega toka, ki ga ob ustre-
zni hitrosti neposredno poveže-
mo z električnim omrežjem in
proizvedeno električno energijo.
Tovrstno proizvodnjo vzpodbuja
tudi država z dodatnimi premi-
jami pri odkupu zelene elektrike.
Naš sistem Stirling motorja je gle-
de ekonomičnosti in uporabnosti
tehnologije najproduktivnejši v
soproizvodnji električne energije
iz biomase.
Delovni plin v naših motorjih
je helij.
Po nekajletnem razvoju nudimo
tržišču agregate, ki z optimalni-
mi grelniki za prenos toplote v
vsakokratnem ciklu v celoti pre-
nesejo prevzeto toploto v delovni
cilinder motorja. S celovito reši-
tvijo vodov za delovni plin smo
z minimalnimi jalovimi volumni
zagotovili dober izkoristek mo-
torja, ki se giblje okoli 32%, kar je
tudi povprečna meja izkoristkov
v motorjih osebnih vozil, ki so
dandanes prodajani na tržišču, s
to razliko, da mi koristno upora-
bimo še toploto, ki ostane v tem
procesu zgorevanja.
Moči sistemov se gibljejo na meji
individualnih kurišč moči od
30kW in naprej. V fazi projektira-
nja je sistem soproizvodnje s 750
kW izhodne električne moči
Feroterm
vrhunska toplotna tehnika
proizvaja in razvija
Ekotherm d.o.o.
www feroterm.si
Elektrika iz BIOMASE
Blagovna znamka feroterm kot prva v Sloveniji uvaja
nove tehnologije za najučinkovitejšo rabo lesne mase za
ogrevanje in proizvodnjo električne energije .
Instalacijske sponke Weidmüller
PUSH IN se uporabljajo za hitro,
pregledno, varno, funkcionalno
in kvalitetno spajanje bremen v
razdelilnih omaricah. Na eni stra-
ni se sponke povežejo na avto-
matske varovalke (odklopnike),
na drugi strani pa direktno na
bremena. Za enofazno poveza-
vo bremena zadošča ena spon-
ka PDL 4, za trifazno povezavo
bremen pa dve različni sponki
PDL 4. Primera sta prikazana na
slikah.
V sponke lahko s pomočjo
vzmetne tehnologije PUSH IN
direktno priključite finožične vo-
dnike presekov od 0.5 do 4mm
2
(vedno s tulci) ali polne vodnike
presekov do 6 mm
2
. Prihranki
na času so v primerjavi z vijačno
tehnologijo so ogromni, kvaliteta
spoja pa ostaja na enako visokem
nivoju. Pomembni prednosti sta
tudi vezava nevtralega vodnika
N na skupno zbiralko 10 x 3 mm
in ozemljitev PE preko kontakta
z nosilno letvijo.. Za potrebe me-
ritev in testiranj se lahko zbiralka
preprosto odklopi. Nemško pod-
jetje Weidmüller je že desetletja
sinonim za vrhunsko kakovost na
področju stikalne tehnike. Spon-
ke so skladne z vsemi veljavnimi
standardi. Zastopnik za Sloveni-
jo je podjetje: Elektrospoji d.o.o.
iz Ljubljane.
Kontaktna oseba: Janez Žvab,
janez.zvab@elektrospoji.si
Hitre sponke Weidmuller za razdelilce
Kako do hitre in pregledne montaže z razdelilcem s spon-
kami Weidmüller PUSH IN.
September 2009 Instalater 17
Zanesljiva tehnologija, nove
možnosti
Toplotna črpalka je paradni pri-
mer za uradno pridobivanje to-
plote. Za okoli 100 % ogrevalne
energije potrebujemo samo 25
% pogonske energije. Ostalih 75
% pridobimo iz okolja shranjene
sončne energije. Če ta nizek vlo-
žek pogonske energije proizvede-
mo s pomočjo električne energije
iz obnovljivih virov, je toplotna čr-
palka ena okolju najbolj prijaznih
sistemov ogrevanja.
Toplotna črpalka se v obliki hla-
dilnika že leta uporablja v vsakem
gospodinjstvu, kjer v več mili-
jonih primerov dokazuje svojo
sigurno delovanje. Z izmeničnim
izparevanjem in utekočinjanjem
hladilne tekočine, odvzame to-
ploto iz notranjosti hladilnika in
jo oddaja v okolje. Na sliki št. 1 so
prikazani načini za izrabo energi-
je s toplotno črpalko.
V primerjavi s tem, odvzame to-
plotna črpalka iz zemlje, vode ali
zraka toploto in »črpa« iz okolja
pridobljeno energijo v ogrevalni
sistem. Sonce pošilja na Zemljo
letno velike količine brezplač-
ne energije, katera se nakopiči v
zemlji, vodi in zraku. V kolikor
hočemo to shranjeno sončno
energijo uporabiti z nizkotempe-
raturnim ogrevalnim sistemom,
potrebujemo toplotno črpalko.
Za nizko energijsko hišo, s pov-
prečno velikostjo, potrebujemo, v
najbolj hladnem zimskem obdo-
bju, okoli 5,0 kW toplotne energi-
je in za pasivno, približno 2,5 kW,
kar ni veliko. Tako potrebujemo,
v prvem primeru, za ogrevanje
povprečno moč 1,5 kW in v dru-
gem, za pasivno hišo, na osnovi
svežega zraka, ki ga dovajamo
predgretega skozi zemljo, le okoli
0,5 kW, kar pa je zanemarljivo.
Velike površine nizkotemperatur-
nega ogrevalnega sistema , kot sta
stensko in talno ogrevanje, imata
številne prednosti in sta danes,
zaradi ugodnega počutja, že pov-
sem sprejemljiva.
Na osnovi nizke temperature
ogrevalnega medija v predtoku,
maksimalno do 30 oC, je izkori-
stek toplotne črpalke tako dober,
da danes njen učinek že dosega
število 4. Številka učinka pove,
kolikokrat več moči, za ogrevanje
prostorov, imamo na razpolago,
od vložene električne energije, ki
jo porabimo za pogon toplotne
črpalke.
Drugače rečeno: Iz toplotne čr-
palke pridobimo za en kW vlože-
ne električne energije, do štiri kW
toplotne energije. Rezultat tega
so nižji stroški in visoka učinko-
vitost. Na sliki št. 2 je v prerezu
prikazan način delovanja toplo-
tne črpalke.
Kako deluje toplotna črpalka
Tehnologija toplotne črpalke je
primerljiva s hladilnikom, samo
v obrnjenem smislu. V krožnem
sistemu (Carnot-sistem) se, iz
okolja odvzeta toplota, prenese
na visok temperaturni nivo in se
uporabi za ogrevanje. V tokokro-
gu kroži hladilna tekočina z nizko
temperaturo vrelišča.
1. V uparjalnik, s hladilno teko-
čino, dovajamo toploto iz okolja.
Tu preide iz tekočega v plinasto
agregatno stanje.
2. Hladilna tekočina v plinastem
stanju se močno zgosti in pri tem
ogreje na visoko temperaturo. Za
Ogrevati s toplotno črpalko
Z tehnologijo toplotne črpalke izrabljamo shranjeno
sončno energijo iz zraka, vode in zemlje. Ta tehnologija
šteje v sedanjem času za eno najbolj sodobnih sistemov
ogrevanja, ki so na trgu. Že pred 140 leti je Avstrijec Peter
Ritter von Rittinger, pri pridobivanju soli na jezeru Eben-
see, prvi krat dojel nedvomen pomen shranjene toplote,
ki jo lahko uporabimo za ogrevanje prostorov in pripravo
tople vode.
Slika 1 – Izraba energije s toplotno črpalko
Slika 2 – Način delovanja toplotne črpalke v prerezu
Instalater September 2009 18
takšen prehod potrebuje toplo-
tna črpalka okoli 25 % električne
energije.
3. Toplotna energija se prenese
direktno na ogrevalni krogotok.
Hladilna tekočina pa se medtem
ponovno ohlaja in utekočini.
4. V ekspanzijskem ventilu se
hladilna tekočina, zaradi zniža-
nega tlaka, tako močno ohladi, da
lahko ponovno prevzema toploto
iz okolja.
Tipi toplotnih črpalk
Glede na uporabo energije, ki jo
pridobimo iz okolja, vode, zemlje
ali zraka in glede na ogrevalni
medij, voda ali zrak, lahko upo-
rabimo naslednje vrste toplotne
črpalke:
Toplotna črpalka - voda / voda
Toplotna črpalka - zemlja /
voda
Toplotna črpalka – zrak / voda
Toplotna črpalka – zrak / zrak
Prve tri naštete so primerne za
ogrevanje in za pripravo tople
vode. Četrta pa se uporablja za
kontrolirano prezračevanje s to-
plim zrakom.
Način delovanja toplotne
črpalke
O monovalentnih toplotnih čr-
palkah govorimo, kadar, skozi
celo leto, potrebno toploto prido-
bimo izključno le, s toplotno čr-
palko. Za takšen način delovanja
so primerne toplotne črpalke, ki
delujejo po sistemu:
Voda / voda
Zemlja / voda
Toplotne črpalke zrak-voda in
zrak-zrak so večinoma brez do-
datnih pripomočkov, na primer,
nimajo vgrajenega toplotnega
menjalnika, s katerim bi lahko za-
gotovili ogrevanje iz zemlje tudi
pri nizkih zunanjih temperatu-
rah. Tako ne zadoščajo za samo-
stojno ogrevanje.
Po nekaj hladnih dnevih, v kate-
rih za ogrevanje zgradbe toplotna
črpalka več ne zadošča, je potreb-
no vključiti dodatno ogrevanje,
oziroma bivalentno, ogrevanje.
Zemeljski toplotni izmenje-
valnik
Zrak -voda in zrak-zrak toplotne
črpalke so primerne v zimskem
obdobju, samo za monovalentno
delovanje, kadar hladni zunanji
zrak, še preden preide v toplotno
črpalko, predhodno ogrejemo na
+2 do +3
o
C. To lahko storimo
v odgovarjajoče velikem beton-
skem vodnjaku, s premerom od
250 - 300 mm in dolžine 80 - 120
m. Da zagotovimo, da se tla pod
kletjo preveč ne ohladijo, mora-
mo energijski vodnjak vgraditi
neposredno poleg objekta in ne
pod samo zgradbo. Energijski
vodnjak mora biti vgrajen v mini-
malni globini 1,5 m, da prepreči-
mo zmrzovanje.
Toplotna črpalka voda - voda
Za kW toplotne moči je potreb-
nih približno 240 litrov podtal-
nice na sekundo, ki ima vstopno
temperaturo od 8 do 10
o
C in za
hlajenje od 3 do 4
o
C. Toplotna
črpalka voda-voda lahko toplotne
potrebe za hišo pokriva skozi celo
leto samostojno (monovalentno).
Podtalnica je na voljo le v ome-
jenih količinah in njena uporaba
potrebuje predhodno pridobitev
ustreznih dovoljenj. Za upora-
bo podtalnice potrebujemo dva
vodnjaka. V prvem vodnjaku
podtalnico pridobivamo in jo
prečrpavamo v drug vodnjak, ki
je oddaljen minimalno 15 m. Tu
se, ohlajena podtalnica, ponovno
odvaja v zemljo.
Toplotna črpalka zemlja-voda
V zemljo shranjeno sončno ener-
gijo lahko uporablja s pomočjo
ravnih zemeljskih toplotnih
zbiralnikov ali, iz globoko v ze-
Slika 4 – Letni temperaturni nivo zemlje v globini od 0 do 20 m
Slika 3 – Toplotna črpalka zemlja-voda
September 2009 Instalater 19
mljo, izdelanih vrtin (zemeljska
sonda). Na sliki št. 3 je prikazan
način delovanja toplotne črpalke
zemlja-voda s pomočjo ravnega
zemeljskega toplotnega hranilni-
ka.
Toplotne črpalke zemlja-voda de-
lujejo bodisi po postopku z direk-
tnim uparjanjem, kjer se hladilni
medij uparja direktno v ceveh in
se, brez toplotnega menjalnika,
zgoščen dovaja v kompresor, ali
indirektno, kot zaščitna mešanica
(dva dela vode in en del Glikola),
kjer se toplota, ki je hranjena v
zemlji, prenese na krogotok to-
plotnega hranilnika. Pri pogonu
z zaščitno tekočino, je v toplotni
črpalki potreben dodatni toplo-
tni menjalnik. Toplotna črpalka
zemlja-voda dosega letno grelno
število 3,5 do 4,0 in lahko samo-
stojno (monovalentno) pokriva
toplotne potrebe skozi celo leto.
Globinsko vrtanje - zemelj-
ska sonda
Pri omejeni velikosti zemljišča
lahko izvedemo hranilnik toplote
z navpičnim vrtanjem zemeljske
sonde, v globino od 50 do 200 m.
Za izvedbo toplotnega hranilnika
so idealna vlažna ilovna tla. Suha
peščena tla niso primerna. Za kW
toplotne energije potrebujemo od
12 do 15 m globoko vrtino. Za
eno ali za večje število potrebnih
vrtin, se običajno izvrtajo vrtine
do globine 100 m, v posameznih
primerih pa lahko tudi do 200 m.
Potrebni minimalni odmik med
vrtinami mora znašati vsaj 5 m.
Zemeljske sonde ne uporabljamo
samo na osnovi obnovljivih virov
energije preko Sonca, temveč
tudi za koriščenje geotermalne
energije, kjer je v globokih zemelj-
skih plasteh, na vsakih 100 m za
približno 3
o
C višja temperatura.
Slika št. 4 prikazuje diagram za
nivo temperature zemlje, ki je
odvisen od letnega časa, v globi-
ni od 0 do 20 m. V globini 20 m
je temperatura zemlje neodvisna
od letnega časa in znaša okoli 10
o
C. Pod vplivno področje sončne-
ga sevanja se upošteva srednja
temperatura okroglo 3
o
C na 100
m globine, kar pomeni, da znaša
temperatura zemlje okoli 13
o
C.
Zaradi tega je monovalentna to-
plotna črpalka za delovanje mo-
goča skozi celo leto. Pod vplivom
sončnega sevanja, se temperatura
zemlje poveča za približno 3
o
C.
To pomeni, da je temperatura ze-
mlje v globini 100 m okoli 13 oC,
kar zadostuje za monovalenten
način delovanja toplotne črpalke.
Sonde se izdelajo iz plastične cevi
v obliki črke U, kjer sta predtok in
povratni tok. Tako imenovana U
cev je vtaknjena v večjo plastično
ovojno cev, katera je zapolnjena s
toplotno prevodno maso.
Ovojna cev meji na zemljo in po-
skrbi za prenos toplote iz zemlje
na ogrevalni medij v U cevi, ki
kroži do toplotne črpalke, kjer
odda toploto in se ohlajena po-
novno vrne nazaj, v vrtino. Slika
št. 5 prikazuje razporeditev ze-
meljskih sond.
Slika 5 – Razporeditev zemeljskih vrtin
Instalater September 2009 20
V današnjem času je toplotna
podpostaja pomemben element
v ogrevalnem sistemu, s pomočjo
katerega učinkovito vzdržujemo
ugodno klimo v bivalnem okolju.
Toplotne podpostaje se uporablja-
jo v ogrevalnih sistemih večsta-
novanjskih zgradb, kjer imamo
centralni vir toplote (centralna
kotlovnica, daljinska oskrba s to-
plotno energijo), podpostaja pa
nam omogoča za vsako bivalno
enoto oskrbo s toplotno energijo
glede na potrebe le te, kar nam
posledično prinaša manjšo pora-
bo energije in nižje stroške ogre-
vanja.
Zato smo v letošnjem letu razši-
rili svojo ponudbo s toplotnimi
podpostajami, ki so plod razvoja
naših strokovnjakov. Rezultat
tega je toplotna podpostaja tip
4008 v treh izvedbah.
Značilnosti toplotne podpo-
staje HERZ:
istočasno omogoča pripravo
tople sanitarne vode (STV) in
ogrevanje prostorov;
toplotna moč podpostaje za
ogrevanje prostorov: 7 – 19 kW;
kapaciteta tople sanitarne
vode: 12,5 l/min – 45°C;
patentiran sistem montaže;
uporabna v novogradnjah in
renoviranih objektih;
nadometna ali podometna
vgradnja;
decentralizirana priprava tople
sanitarne vode;
zaradi integriranega pretočne-
ga grelnika sanitarne vode ni
možnosti nastanka legionele;
temperatura STV omejena na
55°C;
minimalni tlak dotočne sani-
tarne vode: 3,5 bar;
maximalni delovni tlak: 10
bar;
maksimalna delovna tempera-
tura: 90°C;
minimalna poraba prostora;
direktna ali indirektna poveza-
va z virom toplote;
hitra in enostavna vgradnja;
nizki stroški vzdrževanja;
z ustrezno razdelilno postajo
omogočen priklop na talno
ogrevanje (HERZ Compact
Floor);
predpripravljena mesta za
vgradnjo vodomera in kalori-
metra.
Toplotna podpostaja PRO-
JEKT ( nar. št.: 1 4008 21):

Osnovna izvedenka z vsemi po-
trebnimi varnostnimi in regulacij-
skimi elementi. Kot že samo ime
(PROJEKT) pove, je namenjena
za objekte, kjer je pomemben
kvaliteten proizvod za spreje-
mljivo ceno in funkcionalnost.
Temperatura sanitarne vode je
omejena na 55°C in se ne da
spreminjati. Pripravljena so na-
mestitvena mesta za vodomer in
kalorimeter.
Toplotna podpostaja STAN-
DARD (nar. št.: 1 4008 23):

Z by-pass-om, dodatnim tempe-
raturnim varovanjem STV ter
regulatorjem diferenčnega tlaka
nadgrajena izvedba. By-pass na
dovodu toplotne energije omo-
goča hitro odreagiranje toplotne
podpostaje na potrebe po energiji
za ogrevanje ali pripravo STV. V
obsegu dobave so tudi vsi potreb-
ni zaporni elementi.
Toplotna podpostaja DE
LUXE (nar. št.: 1 4008 25):
Najbolj opremljena toplotna
podpostaja. Vgrajen kombiniran
regulator diferenčnega tlaka omo-
goča regulacijo diferenčnega tlaka
in consko regulacijo temperature
(on-off ali zvezno), ki je odvisna
od vgrajenega regulatorja tempe-
rature. Posebna montažna konzo-
la z zapornimi elementi omogoča
vgradnjo toplotne podpostaje po
zaključku vseh gradbenih del. In-
stalacijske cevi se lahko priključi-
jo iz stene (stenski priklop) ali pa
iz tal (talni priklop).
Pripravil:Borut Švajger – HERZ d.d.
Toplotne podpostaje HERZ
V Sloveniji je podjetje HERZ pomemben ponudnik ka-
kovostnih rešitev za sisteme ogrevanja in hlajenja bivalnih
prostorov ter oskrbe z neoporečno sanitarno vodo.
Plinska požarna pipa
V bližini vstopa v zgradbo z več potrošniki je na dostopnem mestu
vgrajen glavni zaporni element. Največkrat uporabljamo krogelne
pipe, ker jih lahko hitro zapremo in ker zanesljivo tesnijo. Pipa
mora biti dostopna, da jo je ob požaru mogoče hitro zapreti. Če je to
v stopnišču, kjer se bojimo, da bo to pipo nekdo zaprl iz objestnosti,
jo namestimo v kovinski omarici s ključem, ta pa je v vdolbini vrat
omarice, za steklom. Steklo je mogoče razbiti, s ključem odpreti
vratca in zapreti glavni zaporni organ. Če vodi plinovod za zapor-
nim organom v več zgradb, je v bližini zapornega organa tablica s
podatki, katere druge zgradbe so še oskrbovane po tem plinovodu
ali iz katere zgradbe prihaja oskrba.
Instalater September 2009 21
Instalater September 2009 22
Do sedaj se je uporaba Ecodan
sistemov za pripravo ogrevalne
in sanitarne tople vode zelo raz-
širila po evropskih držav, sedaj pa
odlične lastnosti notranje enote
v kombinaciji s toplotno črpalko
Zubadan Mitsubishi Electric lah-
ko koristimo tudi v Sloveniji.
ECODAN sistem s 180l ali 280l
zalogovnikom za toplo vodo in
Zubadan Mitsubishi Electric to-
plotna črpalka (8.0 kW, 11.2 kW
ali 14.0 kW), sta preverjeni in
testirani tehnologiji v neprijaznih
pogojih držav Skandinavije.
Kako deluje Ecodan?
Ecodan v kompletu z Mitsubishi
Electric zrak voda toplotno črpal-
ko Zubadan proizvaja sanitarno
vodo in ogreva prostore. Zuba-
dan zunanja enota zbira toploto
zunanjega okolja in jo uporablja
za ogrevanje notranjosti stavbe.
Rezervoar za vročo vodo v siste-
mu EcoDan vsebuje še dodaten
rezervoar (»rezervoar v rezervo-
arju«) za pridobivanje dodatne
toplote. Grelec, ki je sestavni del
sistema se avtomatsko aktivira
takrat, ko toplotna črpalka sama
ne zmore zadovoljiti vseh zah-
tev uporabnika oz. ko se črpalka
ustavi zaradi prenizkih zunanjih
temperatur (-25°C – mejna tem-
peratura). Grelec služi tudi za
dogrevanje sanitarne in ogrevalne
vode, ko je le-to potrebno ter za
preprečevanje nastanka legionele
(programsko se vklaplja enkrat
tedensko, kar lahko enostavno
nastavimo na krmilniku).
Sistem vodo segreva na podlagi
senzorja, ki je vgrajen na zalogov-
niku ter na podlagi nastavitev, ki
jih izberete s pomočjo enostavne-
ga krmilnika na Ecodanu s pregle-
dnim zaslonom. Vgrajen poseben
pretočni električni grelec, omo-
goča sistemu, da vodo segreje
do zelo visokih temperatur oz.
do max. 75°C. Zelo pomemben
podatek je, da Zubadan zunanja
enota deluje do -25°C zunanje
temperature, kar pomeni, da je
toplota vašega doma zagotovlje-
na tudi v ekstremno mrzlih po-
gojih, torej tudi v najbolj hladnih
območjih Slovenije. Tehnologija
Zubadan omogoča nivo optimal-
ne učinkovitosti preko celega leta,
saj z avtomatsko regulacijo siste-
ma predstavlja eno izmed naju-
činkovitejših načinov za ogreva-
nje in oskrbo s toplo vodo.
Zakaj je ECODAN/ZUBA-
DAN sistem drugačen od
običajnih zalogovnikov?
Ecodan v kombinaciji s toplo-
tno črpalko Zubadan zagotavlja
pripravo tople vode in ogrevanja
hkrati, torej zagotavlja podobno
ugodje kot klasični sistemi na fo-
silna goriva, toda med njimi je kar
nekaj bistvenih razlik:
Prvič:
Ecodan/Zubadan kombinacija je
izredno energijsko varčna in ener-
getsko učinkovita, saj vam raču-
ne za energijo zmanjša za več kot
tretjino.
Drugič:
Ecodan/Zubadan v primerjavi
s tradicionalnimi gorivi pri pro-
izvodnji tople vode ustvari za
50% manj škodljivega CO
2
, kar
seveda zmanjšuje onesnaževanje
okolja.
Tretjič:
nič več nevarnosti za zastrupitev
z ogljikovim monoksidom, saj ne
potrebujete dimnika.
Četrtič:
ECODAN lahko namestite kjer-
koli v bivalnih prostorih, saj delu-
je tiho in nemoteče.
Ali Ecodan / Zubadan zares
zagotavljata topel dom?
V primerjavi z tradicionalnimi ra-
diatorji, ki se segrevajo in ohlaja-
jo, da zagotavljajo določeno tem-
peraturo v prostoru, je Ecodan/
Zubadan popolnoma drugačen
sistem.
Sistem namreč zagotavlja kon-
stantno oskrbo radiatorjev s toplo
vodo, kar dejansko preprečuje
nihanje temperature v bivalnih
prostorih. Termostat naravnate
na želeno temperaturo in uživali
boste v kontrolirani in konstantni
toploti...
posledica: UGODJE IN
ZNIŽANJE STROŠKOV
OGREVANJA.
Ali je zagotovljena topla
sanitarna voda?
Popolnoma nobene razlike ni
čutiti. Ecodan/Zubadan zagota-
vljata sanitarno vodo do 60°C, pri
zunanji temperaturi -15°C, brez
vklopa vgrajenega elektro grelca
(le ta se vklopi pri povečani po-
rabi oz, nižjih zunanjih tempera-
turah).

Kako namestiti ECODAN/ZU-
BADAN sistem v nove ali obsto-
ječe objekte, kako lahko upora-
bljamo zunanje enote POWER
INVERTER s ploščnim toplo-
tnim izmenjevalcem, za priklop
na obstoječe zalogovnike in vse
dodatne informacije o principu
delovanja, tehnične podatke in
informacije o nadaljnji prodaji in
sodelovanju nas pokličite ali se
oglasite v naših poslovnih prosto-
rih REAM d.o.o. v Trzinu. Z vese-
ljem vam bomo odgovorili.
Mateja Mauser,
REAM d.o.o.,
pooblaščeni in uradni
uvoznik in distributer
Ecodan/Zubadan sistemov.
TČ ZUBADAN Mitsubishi electric in sistem ECODAN
Ecodan predstavlja novo dobo varčne priprave tople sa-
nitarne vode in ogrevanja, ki deluje le v kombinaciji z
zunanjo enoto Zubadan proizvajalca Mitsubishi Electric,
ki je v svetovnem merilu vodilni v ustvarjanju udobnega
življenjskega okolja.
September 2009 Instalater 23
Naloga radiatorja je, da ustvari
v prostoru prijetno toploto. Pri
centralnih ogrevanjih je nosilec
toplote voda. Vodo ogrevamo v
kotlu in jo nato, preko cevne in-
stalacije, vodimo do radiatorjev.
Da bi pretok vode, v cevnih in-
stalacijah, potekal brezšumno,
je potrebno poskrbeti za dobro
odzračenje cevne instalacije in
radiatorjev, na najvišjih mestih. V
kolikor ne poskrbimo za pravilno
prezračevanje, se zgodi, da voda
ne bo prenašala samo toplote,
temveč tudi zvok, oziroma šume-
nje. Zvoki v cevni instalaciji in ra-
diatorjih so zelo moteči. Pojavlja-
jo se dalj časa, z enako močjo in
jih zaznamo kot šumenje. Seveda
pa zvoki, oziroma šumnost, niso
odvisni samo od slabega prezra-
čevanja instalacije in radiatorjev.
Velik problemi predstavljajo pred-
vsem novejše izvedbe centralnih
ogrevanj, kjer se najpogosteje so-
očamo z različnimi zvoki.
Le ti nastajajo zaradi velikih hi-
trosti pretoka ogrevalnega medi-
ja, ki se pretaka po minimalno di-
menzioniranih dimenzijah cevi in
s tem povezanega prevelikega di-
ferenčnega tlaka. Šumnost izsto-
pa predvsem v zapornih organih.
S hidravličnim uravnovešenjem
ali s kakšnim drugim posegom, s
katerim odpravimo prevelik dife-
renčni tlak, lahko šumenje odpra-
vimo.Moteč pojav pri centralnem
ogrevanju povzroča tudi občasno
pokanje.
Nastanek pokanja je težje do-
ločiti, saj se pojavlja le občasno.
Pomotoma pa jih večina pripisuje
radiatorjem. Večino zvokov pov-
zroča raztezanje v razdelilnem
sistemu, še posebej v primeru
hitrega ogrevanja.
Če preprečimo raztezanje, pri
prehodu skozi zid ali strop, na
primer z betonom, brez ustrezne
izolacije do cevi, pride do poka-
nja. Vse dokler je oprijemalna sila
betona do neizolirane cevi večja,
od sile raztezanja, ne slišimo ni-
česar. Ko pa postane raztezanje
premočno, zaslišimo v radiatorjih
pok, v neenakih presledkih. Za
nastanek poka ni kriv radiator,
ampak je vzrok za to potrebno
poiskati drugje.
Zato je prav, da nameščanju cev-
ne instalacije, skozi zidne in stro-
pne prehode, namenimo veliko
pozornost.Da bi že pri izvedbi
del preprečili nastanek pokanja,
je priporočljivo, da cevi, skozi
prehode, zaščitimo, s primerno
izolacijo tako, da ni dotikov, ki bi
preprečevali raztezanja cevi.
Poskrbeti je tudi potrebno, da so
vsa cevna držala opremljena s
plastičnimi vložki.
S tem omogočimo drsenje cevi in
istočasno preprečimo prenos zvo-
kov po ceveh. Tudi vse nosilne
konzole za radiatorje je potrebno
opremiti s plastičnimi vložki, da
preprečimo direkten stik.
Ropot v radiatorjih
Da do motečih zvokov v radiatorjih ne bo prihajalo, je po-
trebno že pri načrtovanju ogrevalnega sistema poskrbeti,
da se temu izognemo. Moteč zvok v radiatorjih lahko od-
pravimo na različne načine.
Instalater September 2009 24
Zraven ugodja moramo upošte-
vati tudi energijsko učinkovitost
in prijaznost do okolja, kar je po-
vezano tudi s stroški. V zadnjih
letih je cena kuriv občutno pora-
stla. Vendar pa niti najsodobnej-
ši in najučinkovitejši kotel, v še
tako dobro izoliranem objektu,
ne more ustvariti prijetne tempe-
rature, če ga ne podpira primeren
regulacijski sistem. Samo nakup
in vgradnja dobrega regulacijske-
ga sistema ni dovolj, če nam dela
ne bo opravil za to usposobljen
strokovnjak. Napake bodo opa-
zne že takoj, ob prvih hladnih
dnevih. Vsekakor pa je dobro, da
moderno ogrevanje stanovanjske
hiše reguliramo v dveh stopnjah:
neposredno na kotlu za centralno
ogrevanje in na radiatorjih s ter-
mostatskimi ventili (slika 1). Le,
če oba sistema delujeta usklajeno,
bomo imeli ustrezno ogrevanje in
s tem manjše stroške. Najpogo-
stejša napaka je napačna name-
stitev regulatorja kotla (napačna
krivulja ogrevanja). Instalaterji
praviloma upoštevajo srednje
vrednosti, kar pa ne daje pravilne
krivulje ogrevanja.
Avtomatična regulacija ogreva-
nja, ki deluje z zunanjim tipalom,
zunanje temperature, deluje le
pozimi, ko se zunanje tempera-
ture znižajo, pod mejo zmrzova-
nja. V prehodnem obdobju, to
je spomladi in jeseni, je najbolje
ogrevanje regulirati ročno. V tem
primeru, s termostatskimi ventili
ne prihranimo energije za ogre-
vanje, ker morajo ventili stalno
izravnavati napačno temperaturo
v kotlu. Radiatorji so tudi pozimi
segreti le v zgornji tretjini.
Zato je prav, da krivuljo ogreva-
nja, naravnamo na spodnje po-
dročje. To terja manjšo moč kotla
in temperature vode so lahko
nižje. Da dosežemo, v prostoru,
čim ugodnejšo temperaturo, ter-
mostatske ventile povsem odpre-
mo. To je potrebno tudi zato, da
ti takoj reagirajo na dodatno ogre-
vanje prostora, z lončeno pečjo ali
s soncem in zaprejo radiator ter s
tem prihranijo energijo za ogreva-
nje. Krivuljo ogrevanja naj določi
pristojni strokovnjak.
To delo je dokaj zamudno, zato si
lahko pomagamo z avtomatom
in mikroprocesorjem. Ta naprava
lahko sama programira ogrevalno
krivuljo, glede na dejansko stanje.
Na sliki 2 je prikazana nastavitev
krivulje za sisteme z nizko tempe-
raturo.
Različne vrste regulacije je mo-
goče vgraditi v nove, oziroma
obstoječe naprave za ogrevanje.
Pred samo vgradnjo se je potreb-
no posvetovati s strokovnjakom,
ki predhodno pregleda obstoje-
či ogrevalni sistem in ugotoviti,
ali je še v takšnem stanju, da bo
vgradnja regulacije še smotrna.
Nepravilna regulacija ogrevanja
Z ogrevalnim sistemom zagotavljamo potrebno tempe-
raturo v bivalnih in delovnih prostorih, pri nizki zunanji
temperaturi. Delovanje ogrevalnega sistema mora biti
prilagojeno zunanjim pogojem in zahtevam, uporabnikov
prostorov. Energijsko učinkovito delovanje ogrevalnega
sistema, lahko zagotovimo s kakovostno regulacijo.
Slika 1 – Regulacija s termostatskimi ventili Slika 2 – Regulacija velja samo za sisteme z nizko temperaturo
September 2009 Instalater 25
Energija je naša prihodnost, zato
smo vedno bolj pripravljeni var-
čevati z njo. Toplotna črpalka
zrak-voda v deljeni izvedbi omo-
goča kulturo boljšega, varčnega
in ekološko naravnanega bivanja.
Ecodan, toplotna črpalka zrak-
voda je sistem v deljeni izvedbi
(split sistem) sestavljen iz zuna-
nje enote, ki je proizvod MIT-
SUBISHI ELECTRIC in notra-
nje vodne enote, ki je proizvod
BORÖ. Notranja enota je na
zunanjo enoto priključena prek
freonskega cevnega razvoda.
Proizvajalca sta znanje in naju-
činkovitejše tehnologije združila
v toplotno črpalko split sistem
zrak-voda, kar mogoča energet-
sko varčno in učinkovito ogreva-
nje prostorov in pripravo tople
sanitarne vode ter enostavno
upravljanje celotnega sistema.
Toplotne črpalke-zunanje enote,
delujejo z visoko učinkovito in
varčno invertersko tehnologijo.
Pri sestavi sistema v deljeni iz-
vedbi lahko izbiramo med dvema
serijama zunanjih enot MITSU-
BISHI ELECTRIC, serijo PO-
WER INVERTER in serijo ZU-
BADAN.
Zunanje enote so izredno diskre-
tne do okolice, saj so kompaktne
in tihe. ZUBADAN lahko deluje
vse do zunanje temperature -25
°C, brez dodatnega električnega
grelnika pa lahko vzdržuje kon-
stantno nazivno grelno moč do
zunanje temperature -7 °C in
nižje (odvisno od modela). Po-
leg tega se temperatura vode v
sistemu Zubadan dvigne dvakrat
hitreje kot pri navadni toplotni čr-
palki zrak-voda.
Notranja vodna enota vsebuje
vse bistvene elemente: hidravlič-
no enoto, rezervoar za vodo (185
l ali 285 l) iz nerjavečega jekla,
tripotni ventil, obtočno črpalko,
mrežasti filter, ekspanzijsko po-
sodo in regulacijski vmesnik, po-
vezan z zunanjim in prostorskim
senzorjem temperature. Notranja
enota zavzema manj kot 0,4 m
2

površine.
Rezervoar za vodo s sistemom
»tank-in-tank« oz. »rezervoar v
rezervoarju« zagotavlja odlično
toplotno izmenjavo in zmanjša
nastajanje vodnega kamna: to-
pla sanitarna voda se zadržuje v
nepropustnem rezervoarju, ki je
nameščen znotraj drugega rezer-
voarja, napolnjenega s toplo vodo
ogrevalnega toka. Rezervoar za
vodo prostornine 185 l ali 285
l je iz nerjavečega jekla, želeno
temperaturo doseže v samo 30
minutah, sanitarna voda se zelo
hitro ogreje.
ECODAN – toplotna črpalka zrak-voda
ECODAN – toplotna črpalka zrak-voda je sistem v delje-
ni izvedbi (split sistem), ki omogoča učinkovito in poceni
ogrevanje prostorov in sanitarne vode
Slovenski distributer klimatskih naprav in toplotnih črpalk
Industrijska cesta 9, Kromberk, 5000 Nova Gorica,
tel.: 05/338 49 99, www.klimatiziramo.si
Poceni in učinkovito gretje
s toplotno črpalko

MITSUBISHI ELECTRIC
Instalater September 2009 26
Zaradi različnega področja upo-
rabe je bilo potrebno izpolniti
določene zahteve, ki bi zadovolje-
vale čim širšo uporabno področje.
Poleg tehnično predpisanih zah-
tev, so proizvajalci grelnih teles,
posebej pazili na sodobno obliko.
Armature v grelnem telesu mo-
rajo biti skrite – integrirane.
Termostat (tipalo), je nameščen
horizontalno, v grelno telo , osta-
li elementi pa so nameščeni za
ogrevalno ploščo, pri enovrstnih
grelnih telesih, pri večvrstnih pa
med ploščama (slika 1).
Univerzalna garnitura ventilov je
sestavljena iz spodnjega razdelil-
ca, zgoraj je armatura ventila, z
ventilskim vstavkom, termosta-
tom in dvižno cevjo, ki oba dela
med seboj povezuje (slika 2).
Vsi deli, na ogrevalu, so vgrajeni v
dodelano grelno telo. Uporabljajo
se lahko za enocevni, kot tudi za
dvocevni ogrevalni sistem.
Termostate lahko izbiramo med
različnimi proizvajalci. V vsakem
primeru je možno s pomočjo
brezstopenjsko nastavljive pre-
mostitve, v spodnjem delu raz-
delilnika, korigirati ekonomično
uporabo enocevnega sistema,
tudi med obratovanjem. S popol-
no zaporo premostitve (Bypas-
sa), je razdelilnik pripravljen za
uporabo pri dvocevnem sistemu.
Prav tako, lahko dosežemo spre-
membo kv vrednosti. Spodnji
razdelilnik uporabimo za priklop
grelnega telesa na sistem cevne
instalacije.
To nam omogoča hitro in eno-
stavno montažo. Pri uporabi do-
delanih grelnih teles, z integrira-
nimi ventili, moramo upoštevati
še nekatere dodatne točke.
Enocevni sistem: Pri enocev-
nem je krožni vod povezan
z grelnimi telesi, ki imajo se-
števek učinka 12 kW in mini-
malno predtočno temperaturo
okoli 110
o
C. Razdelilnik ima,
s strani proizvajalca, določe-
no odstopanje termostatskega
ventila 2 K, pri pretoku ogre-
valnega medija, skozi grelno
telo in 35 % nastavitev krožne-
ga pretoka. Za natančno prila-
goditev, na lokalne pogoje in
za optimiranje tlaka, ga lahko,
tudi pri delovanju ogrevalne
naprave, stopenjsko nastavi-
mo. Pri enocevnem sistemu na-
stajajo toplotni mostovi, zaradi
pretoka medija preko premo-
stitve (Bypassa). Tega proble-
ma so se lotili z natančnostjo
in skonstruirali povezavo, ki ta
toplotni most povsem izniči.
Dvocevni sistem: S pomikom
vretena v levo, je, po diagramu,
možna nastavitev kv vrednost.
Ta prednastavitev ima nalogo,
da ogrevalno napravo, hidra-
vlično uskladi, glede na izračun
cevnega omrežja in tako termo-
statskemu ventilu omogoči ne-
moteno delovanje. Prav tako,
je ta nastavitev možna v času
delovanja naprave.
Dodelana grelna telesa z integriranimi ventili
Za poenostavitev montaže, grelnih teles, so na tržišču, že
dalj časa, na razpolago dodelana grelna telesa, ki imajo
vgrajen regulacijski ventil.
Slika 1 – Izvedba s termostatsko glavo pri dodelanih radiatorjih
Slika 2 – Dodelani radiator z vgrajeno ventilsko garnituro
Ecodan predstavlja večstransko
rešitev, primerna je tako za ogre-
valni sistem za novogradnjo kot
za prenovo obstoječega ogre-
valnega sistema. Zato tudi pri
prenovi vgradnja notranje enote
ne zahteva dodatnega dela v sta-
novanjskih prostorih, saj se pri-
lagaja obstoječemu ogrevalnemu
sistemu.
Pri obstoječih bivalnih objektih,
ki se ogrevajo s kotlom na kurilno
olje ali plin, lahko s toplotno čr-
palko zrak- voda Ecodan, porabo
energije zmanjšamo tudi do tri-
krat. Energijska poraba, in posle-
dično tudi prihranki, je odvisna
od temperature vode, ki kroži v
radiatorjih centralnega ogrevanja,
in od zunanje temperature okolja,
kjer se bivalni objekt nahaja.
Pri novogradnjah je talno ogreva-
nje v kombinaciji z zunanjo enoto
sistema v deljeni izvedbi, toplotno
črpalko Zubadan, idealen način
ogrevanja, saj Zubadan omogo-
ča učinkovito gretje tudi pri nizki
temperaturi vode v sistemu (pri-
bližno 35 °C). Poleg tega visok
koeficient učinkovitosti toplotne
črpalke Zubadan omogoča opti-
malne energetske prihranke.
Napreden daljinski upravljalni
sistem omogoča nenehno gretje,
na zahtevo uporabnika pa lahko
daje prednost pridobivanju tople
sanitarne vode. Zahvaljujoč dve-
ma senzorjema temperature pri
svojem delovanju upošteva zuna-
njo temperaturo in temperaturo v
prostoru. Upravljalni sistem je bil
zasnovan za možno povezavo na
drug grelni vod. Ogrevanje hiše in
pridobivanje sanitarne tople vode
se programirata posamezno, prav
tako kot prehod z zimskega na
poletni način upravljanja sistema.
Avtor: Primož Kompara
VITANEST d.o.o.
Industrijska cesta 9, Kromberk
5000 NOVA GORICA
September 2009 Instalater 27
Kotel je sestavljen iz dveh izgore-
valnih komor, ki sta medsebojno
ločeni s šobo, s kuriščem v kate-
rem je na spodnji strani name-
ščen ognje-odporni betonski vlo-
žek z vzdolžno odprtino za odvod
dimnih plinov. Ognje odporna
betonska šoba tvori srce kotla, ki
zagotavlja zanesljivo delovanje
pri visokih temperaturah, okrog
1000
o
C.
Termični betonski deli v prede-
lu kurišča, kjer se odlaga pepel,
akumulirajo toploto izgorevalnih
dimnih plinov, hkrati pa poveča-
jo toploto na površini termičnih
betonskih delov, ki delujejo kot
»katalizator« izgorevanja. S tem
je v kotlu zagotovljeno čisto izgo-
revanje dimnih emisij.
Za izdelavo termičnih betonskih
delov so bili uporabljeni zelo stro-
gi kriteriji. Tudi oblika je razvita
na osnovi dolgoletnih izkušenj da
se lahko dosegajo najboljši rezul-
tati izgorevanja.
Termični betonski deli so pri kur-
jenju obremenjeni z zelo visoko
temperaturo in so zato narejeni iz
več delov,da je omogočeno razte-
zanje oziroma diletacija.
Vsak termični betonski del se
izdela v posebni peči, kjer ga pu-
stijo nekaj dni, da pridobi primer-
no trdnost in želene mehanske
lastnosti. Za dosego ustrezne
trdnosti se termični beton še do-
datno armira z jeklenim materia-
lom, kar dodatno zagotavlja dol-
go življenjsko dobo.
V izgorevalnem prostoru pod ter-
mično betonsko ploščo je ognje-
odporen prostor za pepel.
V zadnjem delu kotla se nahaja
navpični izgorevalni kanal, ki je
na vrhu opremljen z loputo za či-
sto izgorevanje. Zraven se nahaja
še nastavek za priključitev odvo-
dnega dimnega kanala.
Velika prednost uplinjevalnih
kotlov ATTACK DP, je veliko
kurišče, s katerim je omogočeno
kurjenje tudi z daljšimi, do 500
mm dolgimi poleni. Dodatno
prednost imata kotla z močjo 75
in 95 kW, katerih kurišče omogo-
ča nalaganje do 1 m dolgih lesnih
polen. Prednost obeh kotlov bodo
še posebej cenili mizarji oziroma
vsi, ki imajo opravka z lesnimi od-
padki večjih dimenzij.
Uplinjevalni kotel na lesno biomaso ATTACK DP
Kotel je izdelan za kurjenje lesa po principu uplinjanja in
z uporabo sesalnega ventilatorja za odvod dimnih plinov
iz ogrevalnega kotla.
Francoski proizvajalec toplotnih črpalk Airwell, je pred enim letom
predstavil revolucionarno novost - visokotemperaturno toplotno
črpalko ZRAK-VODA ki segreva vodo do 65°C tudi pri temperaturi
zunanjega zraka do -20 °C in to ob izredno visokih izkoristkih.
Vse to je plod dolgoletnega razvoja toplotnih črpalk, ki sega vse v
leto 1947, ter Airwellove patentirane dvostopenjske tehnologije, ki
omogoča široko območje delovanja in vsestransko uporabnost. Pri
snovanju naprave so bila glavna vodila doseganje visokega izkorist-
ka COP, doseganje nizkega nivoja glasnosti, dolga življenjska doba
in velika fleksibilnost naprave glede na zahteve posameznika.
Toplotna črpalka PAC HT je posebej namenjena zamenjavi obstoje-
čih kotlov, ter je primerna tako za ogrevanje z radiatorji kakor tudi
za pripravo tople sanitarne vode čez vse leto. Zaradi tri stopenjske
regulacije moči in zmogljivega mikroprocesorja se naprava lahko
prilagaja trenutnim potrebam po potrebni toploti glede na zunanjo
temperaturo skozi celo leto. V kombinaciji s široko paleto originalne
dodatne opreme, postane toplotna čr-
palka PAC HT zelo učinkovit in eno-
staven sistem ogrevanja vaše nove ali stare hiše.
Za izračun potrebne kapacitete in predvidenega znižanja stroškov ogrevanja na letnem
nivoju Vam ponujamo poseben program, ki tudi grafično prikaže stanje pred vgradnjo
toplotne črpalke ter po njej.
September 2009 Instalater 29
Ogrevanje s toplotno črpalko
Sisteme s toplotno črpalko obi-
čajno izvedemo tako, da lahko z
njimi hkrati ogrevamo in hladi-
mo objekt. To je z energetskega,
ekološkega in tudi ekonomskega
vidika najugodnejša rešitev.
Pri ogrevanju s toplotno črpalko
sonce prispeva do 75% potrebne
energije, ki je shranjena v oko-
lju. Toplotna črpalka deluje s
pomočjo vode, zemlje in zraka.
Toplotna črpalka potrebuje za de-
lovanje tudi električno energijo in
sicer za pogon kompresorja.
To je približno 1/4 toplote za
ogrevanje hiše. Preostali del to-
plote izvira iz toplotnega vira,
na katerega je toplotna črpalka
priključena. Razmerje med prido-
bljeno toplotno energijo in pora-
bljeno pogonsko eneregijo je za
toplotne črpalke – zrak približno
3,5; za toplotne črpalke -zemlja
približno 4,0 in toplotne črpalke
-voda približno 4,5.
V principu je toplotna črpalka
podobna kompresorski hladilni
napravi in ima tudi enake sestav-
ne elemente: kompresor, konden-
zator, dušilni ventil in uparjalnik
Razlika je v tem, da hladilna na-
prava z uparjanjem hladilnega
sredstva odvaja toploto iz prosto-
ra, to pomeni, da znižuje tempe-
raturo, medtem, ko toplotna čr-
palka, s kondenzacijo delovnega
sredstva, dovaja toploto v prostor.
Pri tem izkoriščamo pojav, da se
tekočine pri visokem tlaku upar-
jajo pri višji temperaturi, kot pa je
temperatura uparjanja pri nižjem
tlaku.
V osnovi poznamo tri izvedbe
toplotnih črpalk glede na medij
(okolico), ki ga hladimo in medij,
ki ga ogrevamo. Tako poznamo
sisteme toplotnih črpalk zrak/
voda, voda/voda, zemlja/voda.
Pri označevanju tipa toplotnih
črpalk se na prvo mesto postavlja
medij, ki ga hladimo, na drugo
mesto pa medij, ki ga grejemo.
Podtalnica
Podtalnica je še posebej ekono-
mičen vir toplote, predvsem za-
radi konstantne temperature med
8… 10
o
C (glej sliko št. 1) skozi
celo leto,v globini več kot 5 m. To
je dejansko konstantna tempera-
turna raven, ki omogoča mono-
valentnim toplotnim črpalkam
delovanje preko celotne kurilne
sezone.
S toplotno črpalko »voda - voda«
dosegamo visok izkoristek, oziro-
ma visoka grelna števila konstan-
tno, preko celega leta. Z relativno
visoko temperaturo toplotnega
vira je razmerje med skupno pri-
dobljeno energijo in vloženo elek-
trično energijo najvišje. Vsi ogre-
valni sistemi »voda - voda« nudijo
Segrevanje vode, s toplotno črpalko »voda/voda«
Voda ni kot zrak. V okolju je povsod ni na razpolago,
predvsem ne v izobilju. Vendar pa obstajajo tudi v vodi
različni načini, da lahko uporabimo v vodi nabrano koli-
čino toplote.
Legenda k sliki 2:
1. Presek studenca
2. Prerez dna studenca
3. Prerez cevi za filter
4. Nasuti pesek okoli filtra
5. Glinena zavora
6. Nastavna cev za filter
7. Odvodna cev
8. Priključna glava
9. Odprtina za dovod kabla
10. Jašek studenca
11. Dovodna in odvodna in-
stalacija
12. Zaporni ventil
13. Prazna cev
14. Potopna črpalka
15. Rezervna črpalka
16. Prazna cev
17. Manometer
18. Izpust za vodo
19. Merilnik temperature
20. Varovalo pretoka
Slika 2 prikazuje strukturo upravičenosti za izgradnjo vodnjaka.
Za izvedbo vseh vrtin in cevovodov se morajo uporabljati izključno le nerjaveči materiali.
Slika 1 – Podtalnica se v zemlji segreva, temperatura je odvisna od globine
in letnega časa
Instalater September 2009 30
zelo široko področje uporabe
ogrevanja in ohlajevanja, skupaj
s pripravo sanitarne vode. Sistem
toplotne črpalke voda-voda zago-
tavlja največ energije po najnižji
ceni.
Za pridobivanje toplote iz podtal-
nice potrebujemo dva vodna zaje-
tja ali studenca. Iz enega zajetja,
podtalnico črpamo in jo, preko
toplotne črpalke, vodimo do dru-
gega vodnjaka (ponorja), kjer jo
ponovno vračamo pod površino
zemlje (slika št. 2).
V peščenih tleh ali pri zelo globo-
ki podtalnici lahko izvedemo tudi
zemeljske vrtine – sonde.
Uporaba podtalnice je primer-
na, če se, na zemljišču, kjer stoji
zgradba za ogrevanje, podtalni-
ca ne nahaja globlje od 20 ... 25
m. Pomembno je, da je voda na
razpolago v zadostnih količinah
in, da je struktura tal primerna.
Posebno pozornost je pri vsem
tem potrebno nameniti temu, da
je vode zadosti tudi v sušnem ob-
dobju.
Za enodružinsko hišo s toplotni-
mi potrebami med 12….15 kW,
potrebujemo toplotno črpalko z
močjo okoli 2,5 m
3
/h. Seveda pa
si je potrebno pred uporabo pod-
talnice pridobiti, od pristojnega
organa, dovoljenje za njeno upo-
rabo. Da ugotovimo, če količina
vode ustreza vsem zahtevam, je
priporočljivo predhodno izvesti
meritve z preizkusno vrtino.
Drugi in ključni dejavnik za od-
ločitev uporabe podtalnice je
vsekakor kvaliteta vode. Potrebna
je analiza vode, ki nam da infor-
macijo o tem, kateri materiali so
najprimernejši za izdelavo upar-
jalnika toplotne črpalke. Razen
tega se, s pomočjo prisotnega že-
leza in mangana oceni, če obstaja
nevarnost za vodo v črpalnem
vodnjaku.
Na podlagi vseh potrebnih razi-
skav in analiz se pričakuje dovo-
ljenje od pristojne institucije za
uporabo podtalnice, za izrabo to-
plote. Izvedbo vrtine in vodnjaka
lahko izvede samo za to pristojno
podjetje.
Pri uporabi podtalnih voda, v
glavnem, uporabljamo potopne
črpalke. Za uporabo do maksi-
malne globine 6 m lahko uporabi-
mo tudi centrifugalno črpalko , ki
jo vgradimo nad površino zemlje.
Potrebno dimenzijo črpalke izra-
čunamo, glede na velikost toplo-
tne črpalke in količino volumske-
ga pretoka vode.
Za približni, oziroma grobi izra-
čun se lahko poslužimo podatkov
v preglednici št. 1. Pri tem lahko
pride do povprečne ohladitve
podtalne vode za približno 4….5
K. Določanje črpalne višine je
odvisno od tlačnih izgub toplo-
tne črpalke, cevne instalacije, od
vgrajenih armatur, kakor tudi od
višinskega razmerja, med nivo-
jem podtalnice in nivojem kon-
denzatorja v toplotni črpalki.
Hidravlična povezava med lego
vodnjaka za toplotno črpalko –
voda/voda je prikazana na sliki
št. 3. K temu je nujno dodati, da
je potrebno v črpalnem jašku na-
mestiti povratni ventil, da se pre-
preči delovanje črpalke, ko je cev
prazna. Za zajetje večjih delov
umazanije se vgradi vodni filter.
Vodnjak moramo, na primer,
pred zagonom predhodno dobro
očistiti in sprati. Da to lahko izve-
demo je potrebno vgraditi kratko
cevno povezavo (bypass), z odgo-
varjajočimi zapornimi organi in
potrebnimi preseki.
Poleg tega je priporočljiva še vgra-
dnja varovala za količino preto-
ka, da se v primeru prenizkega
vodnega pretoka ali prevelikega
onesnaženja vode, črpalka izklju-
či in prepreči zamašitev filtra.
S tem lahko preprečimo poškod-
bo pretočne črpalke, kakor tudi
zamrznitev uparjalnika v toplotni
črpalki. Poleg vsega navedenega
je priporočljiva tudi vgradnja vo-
dnega števca.
Površinske vode
Za izraz površinske vode sma-
tramo stoječo in pretočno vodo,
ki se nahaja na površini zemlje.
Površinska voda, kot toplotni vir
ni tako zanimiva za izkoriščanje,
kot podzemna, saj se njena tem-
peratura spreminja v odvisnosti
od temperature zraka v okolju.
Preglednica št. 1: Toplotna moč toplotne črpalke v kW
Legenda k sliki št. 3
1. Voda / voda, toplotna čr-
palka
2. Fleksibilni priključki
3. Zaporni organ
4. Prezračevalnik
5. Potopna črpalka
6. Povratni ventil
7. Filter
8. Kratka vezava z zapor-
nim organom
9. Priključek za jemanje
vzorca vode
10. Predtok in povratek ogre-
valnega sistema
Slika 3 – Povezava podtalnice s toplotno črpalko za ogrevanje »voda/voda«
September 2009 Instalater 31
Med stoječo vodo prištevamo
ribnike in jezera, med pretočne pa
potoke in reke. Površinske vode
so zelo dober toplotni hranilnik,
vendar so izpostavljene večjim
sezonskim temperaturnim niha-
njem.
Tudi v normalnih zimskih mese-
cih lahko, v večini primerov pade
temperatura vode na površini pod
+7….+5 °C, kar povzroča nevar-
nost zaledenitve uparjalnika to-
plotne črpalke. Zato je v takšnih
primerih priporočljiva vgradnja
bivalentne toplotne črpalke.Pogo-
ji za odvzem toplote v površinskih
vodah so približno enaki kot za
uporabo podtalnice.
Priporoča se:
da se nahaja toplotni hranilnik
vode čim bližje zgradbi, ki jo že-
limo ogrevati
da ima vodni zbiralnik zado-
stno količino vode, ki odgovar-
ja zahtevanim potrebam ogre-
vanja s toplotno črpalko
da je voda primerne kakovosti
kvaliteta vode mora ustrezati
zahtevanim uredbam
Pri odvzemih pretočne vode mo-
ramo vgraditi umirjevalni bazen,
oziroma korito. V vodi nahajajo-
če se delci umazanije in usedlin
se tukaj lahko deponirajo na dno
korita.
Načeloma, pa je potrebno kasneje
poskrbeti, da, z določenimi časov-
nimi intervali in s pomočjo odgo-
varjajočega filtra, ki ga vgradimo
v cevno instalacijo, vodo očisti-
mo vseh nečistoč. Pri odvzemih
vode, kjer je prisotna velika sto-
pnja umazanije, je najprimernejša
uporaba toplotnega menjalnika
ali vgradnja večjega števila cevi.
Pri slednjem zapisanem primeru
bo, potem odvzeta toplota, preko
vmesnega preklopnika, napol-
njenega s slanico, dovedena do
toplotne črpalke. Materiali za iz-
vedbo cevne instalacije in priklop
toplotne črpalke se izberejo glede
na kvaliteto vode, ki jo bomo upo-
rabljali v ta namen.
Zaščitite se pred nevarnim
sončnim UV sevanjem
Zadnja leta zdravniki ugota-
vljajo vse več sončnih ope-
klin, poškodb kože, nee-
nakomerne pigmentacije,
razvoj sive mrene, staro-
stne mrene in primerov
kožnega raka. Dokazano
je, da je UV sevanje rako-
tvorno.Eden izmed glavnih ra-
zlogov za bolezni kože je vedno
tanjša ozonska plast, ki prepu-
šča vse več nevarnih ultravijolič-
nih žarkov, ki jih oddaja sonce.
Najbolj je izpostavljenost UV se-
vanju nevarna za dojenčke, otro-
ke in mladostnike ter odrasle s
številnimi pigmentnimi zname-
nji in svetlejše polti.
Sevanju smo izpostavljeni vsi.
Zato je še toliko bolj pomemb-
no, da imamo vedno pri sebi
merilnik UV sevanja, ki nam
izmeri varno izpostavljenost UV
sevanju, saj kreme za sončenje
delujejo le krajši čas in
ne nudijo dolgotrajne
zaščite.
Nevarno UV sevanje je
prisotno tudi v oblačnem
vremenu ali ko nimamo ob-
čutka vročine, kot na primer
v gorah, v vetrovnem vremenu,
v vodi ... Posredna nevarnost je
tudi odsev UV žarkov od svetle-
ga peska, snega ali vode.
Na slovenskem trgu vam pred-
stavljamo novosti, ki vam bosta
v pomoč vedno, ko se boste od-
pravili na prosto. UV merilnik
lahko kupite v vaši najbližji le-
karni in se zaščitite pred nevar-
nim sončnim sevanjem.
UV merilnik Evertone ED-
UV650

UV merilnike zastopa podjetje
Trion iz Ljubljane.
http://www.trion.si
ta- d
Ne
pri
vrem
čutk
Instalater September 2009 32
S široko paleto izdelkov želimo
pokriti celotno področje uporabe
sanitarne tehnike v kopalniških
in sanitarnih prostorih. Zadovo-
ljimo lahko potrebe po zelo raz-
ličnih načinih vgradnje in ponu-
jamo rešitve za praktično vsako
situacijo.
Glede na način vgradnje je v po-
rastu uporaba suhomontažnih
elementov. V blagovni znamki
LIV so tovrstni izdelki združeni v
družini LIV-FIX. Družino sesta-
vljajo suhomontažni elementi z
več različnimi tipi splakovalnikov,
suhomontažni elementi za umi-
valnik, bide, pisoar, sifon pralnega
stroja.
Prav tako so v družini suhomon-
tažni elementi za opore, držala in
druge elemente, ki so prisotni v
sodobnih kopalniških prostorih.
Tokrat podrobneje predstavlja-
mo novi izdelek družine suho-
montažnih elementov; LIV-FIX
suhomontažni element s spla-
kovalnikom 7512 za visečo WC
školjko, standard, H=115 cm.
Tako splakovalnik kot tudi sam
suhomontažni element sta popol-
noma nova izdelka in imata več
naprednih lastnosti;
Način vgradnje
Izdelek je namenjen vgradnji v
montažne stene, kot samostojni
element za predstensko inštalaci-
jo v suhi montaži, za predstensko
kotno inštalacijo ter za univer-
zalno masivno zidavo s stensko
inštalacijo.
Aktiviranje splakovalnika in
višina elementa
Splakovalnik podpira montažo
aktivirne tipke spredaj, vgradna
višina elementa je 1150 mm.
Volumen splakovalnika in
nastavitve izpustov vode
Volumen splakovalnika je 7,5 li-
tra. Serijsko vgrajena armatura za
dvokoličinsko izpiranje omogoča
nastavitve;
Velika količina vode se lahko
nastavi na 7,5 litra, 6 litrov ali
5 litrov.
Mala količina vode omogoča
nastavitev na 3 ali 4 litre.
Armatura podpira funkcijo
push-stop; ob sprožitvi velike
količine vode z ponovnim pri-
tiskom na veliko tipko prekine-
mo iztekanje vode
Izredno tih polnilni ventil – 12
dB (prvi šumnostni razred). Ven-
til zagotavlja skoraj neslišno in
hitro polnjenje splakovalnika in
je namenjen najbolj zahtevnim
uporabnikom.
Aktivirne tipke
Na splakovalnik LIV-FIX 7512
je mogoče montirati aktivirne
tipke družin Aplite, Aplite Eco,
Selenite, Selenite Eco, Zircon,
Ruby in aktivirne plošče senzo-
rike; Aplite Senso, Aplite senso
DUO, Celestine 230V, Celesti-
ne baterijska.
Montaža aktivirnih tipk brez
uporabe orodja.
Preprosta nastavitev regulirnih
vijakov, z konstrukcijo zagoto-
vljena pravilna nastavitev glo-
bine regulirnega vijaka.

Posoda splakovalnika in
zaščita pred rosenjem ohišja;
Posoda in pokrov splakoval-
nika izdelana iz PEDH mate-
riala – material je obstojen in
zagotavlja zanesljivo tesnjenje
posode splakovalnika.
Posoda je pred rosenjem zašči
tena z stiropor oblogo.
Kotni ventil – nove možnosti
priklopa na dovodno cev in
možnost kasnejše zamenjave
kotnega ventila
Kotni ventil se na dovodno
cev priključi v ali izven posode
splakovalnika – prilagodljivost
različnim situacijam na objek-
tu.
Možnost zamenjave ventila
brez orodja uporabe orodja in
brez posega izven posode spla-
kovalnika – omogoča preprosto
kasnejšo zamenjavo kotnega
ventila.
Možnost priklopa dovodne
cevi iz PEX materiala, plastične
ali kovinske cevi.
Kotni ventil se odpira/zapira z
vrtljivim gumbom – orodje ni
potrebno.
Suhomontažni element –
lastnosti in dimenzije
Okvir površinsko zaščitenega
s prašnim lakiranjem v modri
barvi.
Po višini nastavljive pocinkane
oporne noge – razpon 0 – 240
mm.
Oporne noge so opremljene z
zavoro, ki zagotavlja enostav-
nejšo nastavitev višine elemen-
ta.
Oporne noge omogočajo vgra-
dnjo v suhomontažne predelne
stene.
Po globini nastavljiva pocin-
kana nosilca za predstensko
montažo – razpon 120 – 200
mm – majhna globina splako-
valnika zagotavlja dodaten pri-
hranek prostora.
Okvir pripravljen za montažo
školjke z osno razdaljo 180 ali
230 mm.
Vsi deli potrebni za priključi-
tev splakovalnika so priloženi.
Opcija; montaža IR senso pro-
ženja.
Garancija in servisiranje
splakovalnika
Posoda splakovalnika in nosil-
ni okvir imata 10 letno garan-
cijo.
Polnilni ter odtočni ventil ima-
ta 2 letno garancijo.
Vse notranje dele splakovalni-
ka je mogoče zamenjati skozi
odprtino za aktivirno tipko,
brez posega v steno.
Rezervni deli zagotovljeni.
LIV-FIX suhomontažni element
s splakovalnikom 7512 izpolnju-
je stroge zahteve DIN standar-
dov in podpira varčevanje z vodo,
zanesljivo delovanje in preprosto
montažo.
Novi LIV-FIX suhomontažni element s splakovalnikom 7512
V letu 2009 je ponudba izdelkov blagovne znamke LIV
bogatejša za več novosti. Z novimi izdelki so okrepljene
vse družine Sanitarne tehnike LIV; od družine LIV-FIX
suhomontažnih elementov, družine LIV-MOUNT vgra-
dnih elementov, družine aktivirnih plošč in vidnih spla-
kovalnikov.
Instalater September 2009 33
<@=6<E@C=:GU``
IhdusIriiska cesIa 2 º 6230 PosIoiha º Slovehiia
1el.: +386 (0)5 72 83 700 º Fax: +386 (0)5 72 83 811
sahiIar.ih!o©liv.si º www.liv.si

MODPA STLv|LKA
ob delavhikih 08.00-15.00
llV-FlX 7512
IrerisIjen cc pctankcsti.
Instalater September 2009 34
Geberit pitno vodo obravnava
kot prehrambeni izdelek, zato
vse od vstopa vode v objekt pa do
posameznega potrošnika znotraj
objekta upošteva vse predpise o
zagotavljanju kakovosti. Pitna
voda, ki priteče iz pipe, ni vedno
okužena samo iz fizikalnih (mo-
tnost, obarvanost, vonj, okus),
kemičnih (težke kovine, organske
snovi) ali mikrobioloških (bakte-
rije, virusi, praživali) razlogov.
Do onesnaženosti lahko pride
tudi zaradi napak pri projektira-
nju, montaži, zagonu ali uporabi
inštalacije. Zato morajo projek-
tanti, inštalaterji in uporabniki
prevzeti delež odgovornosti za
kakovost pitne vode v objektu.
Geberit sprejema ta nenehni izziv
in cilj, da pitno vodo v primer-
nem stanju dostavi do vsakega
izlivnega mesta s strogo uporabo
primernih certificiranih izdelkov
in sistemskih rešitev, ki so odo-
breni s strani Inštituta za varo-
vanje zdravja RS in certifikatom
DVGW ter ustrezajo normam
DIN za material in uporabo na
področju pitne vode. Za lažjo
odločitev Geberit poleg obsežne-
ga in praktičnega asortimana za
pitno vodo ponuja tudi celovito
storitev, partnerstvo in tehnič-
no podporo svojim strankam, ki
podjetju zaupajo že več kot 130
let.
Za Geberitove rešitve so značilni
ustrezni spoji posameznih delov
v celovite sisteme sanitarne teh-
nilogije. Na področju pitne vode
Geberit ponuja ekonomičnost,
prilagodljivost, enostavnost in
hitro montažo, svoje dolgoletne
izkušnje in znanje pa prenaša v
razvoj do najmanjših podrobnosti
in s tem dosega svoj prepoznavni
'Know-How Installed'. Ena izmed
Geberitovih sistemskih rešitev je
naprava za avtomatsko sanitarno
splakovanje v inštalacijah za pi-
tno vodo, ki preprečuje zastajanje
vode v cevovodih, ki se uporablja-
jo samo občasno. S svojimi cev-
nimi sistemi Mapress nerjavno
jeklo in Mepla se Geberit predsta-
vlja kot celovit ponudnik na po-
dročju cevnih sistemov za oskrbo
s pitno vodo.
Sistem Geberit Mapress nerjavno
jeklo se uporablja za inštalacije za
pitno vodo, priporočljive pa so di-
menzije cevi in fitingov med 12 in
108 mm. Cevi in fitingi so izdelani
iz visokokakovostnega legiranega
Čista pitna voda brez kompromisov
Dve tretjini Zemljine površine sta prekriti z vodo. Od tega
je samo 3 % sladke vode. In le 0,3 % od tega lahko izko-
ristimo za pitno vodo (podzemne in površinske vode ter
izviri), saj je ostali del sladke vode ujet v ledenih ploščah
na obeh Zemljinih polih, v ledenikih in atmosferi. Glede
na to moramo pitno vodo obravnavati kot najpomemb-
nejši prehrambeni izdelek, ki ga ni mogoče nadomestiti.
Slika 2. Naprava za avtomatsko sanitarno splakovanje Slika 4. Sistem troslojne cevi in fitinga iz PVDF-a Geberit Mepla
Slika 3. Sistem cevi in fitinga iz nerjavnega jekla Geberit Mapress
Instalater September 2009 35
Lep videz kopalnice
I@RMNONJ@ţDRUNIDOQDCMNRSH
1@ 1@@@@@@@@@@@@@@@@YL YYYL YL YLL YLL YYL YL YYL YYYYL YLLHŎ HŎ HŎŎKI KI KI@S @S @SD D D N NMN MNUH U JNOO@K @KMH MHBH BH $R $RSD SDSH SHJ@ J@IID DON ONLD LDLA LAM@ M@YY@S @SNN
RJ RJ JQH QH Q IS ISSD D D DRO RO RO ROK@ K@ K@JN JNU@ U@KM KMHJ HJHHM MBD BDUH UHHHM M RD RDNNCK CKNě NěHS HSD DY@ Y@&&DA DADQ DQHS HSNU NUNN
QD QD Q ŎH ŎH ŎHSD SD SDU UUR R RRS RS RSDM DMRJ RJN NLN LNMS MS@ţ @ţN N
VV VV VV VVV V VFD FD FDAD AD ADQH QH Q S SRH RH
DQHSSNU NUNN
Instalater September 2009 36
Mnoge kreativne ideje za kopal-
nice je mogoče strokovno izvesti
samo z uporabo fleksibilnih cev-
nih sistemov in zanesljivih sani-
tarnih zidov.
Cevni sistem za pitno vodo Me-
pla, nizkošumni kanalizacijski
sistem Silent-db20 in prilago-
dljivi inštalacijski sistemi GIS ali
Duofix z legendarnim podome-
tnim splakovalnikom ter Geberit
AquaClean – WC, ki vas očisti z
vodo, so izdelki, ki odlično izpol-
njujejo najzahtevnejše ideje mo-
derne arhitekture.
Namesto mnogih obrtnikov, ki jih
je običajno težko koordinirati, je
za oblikovanje kopalnice z inšta-
lacijskimi sistemi Geberit odgo-
vorna le ena oseba: inštalater. Ve-
čino dela prevzame sam in tako
poskrbi za natančno načrtovanje
ter stroškovno učinkovitost. Na-
mesto večtedenske umazanije in
hrupa ali celo izselitve, je nova
sanjska kopalnica nared za upo-
rabo že v kratkem času.
Inštalacijski okvir za predstensko
vgradnjo sestavljajo kovinski pro-
fili, v njem pa je vsa dovodna in od-
vodna napeljava ter priključki za
posamezne sanitarne elemente.
Prednost inštalacijskih okvi-
rov: pozicija sanitarnih ele-
mentov ni omejena točno na
mesto, kjer napeljava izstopi iz
stene, ampak se lahko postavi
na poljubno mesto v prostoru.
Okvirji se postavijo tako, da
povežejo stenski priključek in
sanitarni element. Uporabijo se
lahko tudi kot predelne stene –
namestitev sanitarnih elementov
je mogoča z obeh strani. Tudi
iz oblikovnega vidika so takšne
inštalacije zelo priljubljene, saj
Prenova kopalnice z Geberitovo sistemsko tehniko
Prenova kopalnice? Za mnoge prijetna, a hkrati zastra-
šujoča misel, saj so s takim projektom povezane mnoge
skrbi in obremenitve. Vendar ne nujno, saj obstajajo prefi-
njene možnosti, ki omogočajo kreativno oblikovanje pro-
stora ter prihranijo čas, denar in energijo. Za neskončne
oblikovne možnosti pri renovaciji sanitarnih prostorov
poskrbi Geberitova sistemska tehnika.
Cr-Ni-Mo nerjavnega jekla, ki je
odporno proti koroziji in agresiv-
nim medijem ter v vodo ne izloča
težkih kovin. Zaradi homogene
strukture in gladke površine sten
onemogoča nalaganje vodnega
kamna, s tem pa tudi nastanek
bakterij.
Sistem večslojnih cevi Geberit
Mepla združuje lastnosti sintetič-
nega materiala z lastnostmi kovi-
ne. Notranji sloj cevi je izdelan iz
zamreženega polietilena (PE-Xb)
in popolnoma ustreza zahtevam
za živila, kar pitna voda tudi je.
Srednja, podolžno zavarjena alu-
minijasta cev daje trdnost, hkrati
pa tudi upogljivost in prilagodlji-
vost pri montaži, ter difuzno ne-
prepustnost. Cevi so dobavljive v
palicah dolžine 5 m dimenzij 16
do 75 mm ter v kolutih dolžine
25, 50 in 100 m dimenzij 16, 20
in 26 mm. Poleg večslojnih cevi
Mepla so v ponudbi fitingi iz viso-
kokakovostnega PVDF, t.i. rdeče
litine, ter ventili za sistemsko iz-
vedbo inštalacij brez nepotrebnih
prehodnih kosov.
Oba sistema odlikuje inovativna
tehnika spajanja s stiskanjem, za
katero so potrebne medsebojno
usklajene komponente: fiting,
sistemska cev, orodje in čeljusti za
stiskanje. Ta tehnika omogoča hi-
tro in enostavno izvedbo inštala-
cije za pitno vodo, vsak spoj pa je
varen in trajen. Morebitne nesti-
snjene spoje se odkrije že pri pre-
verjanju inštalacije, saj nestisnjen
spoj vedno vidno pušča.
Slika 5. Geberitova sistemska zanesljivost – nestisnjeni spoji puščajo
Slika1: Predzidne inštalacije ponujajo dovolj prostora za odlaganje pripomočkov in kozmetike.
September 2009 Instalater 37
ponujajo dovolj prostora za odla-
ganje pripomočkov in kozmetike.
Predstenska inštalacija pa ima
poleg prilagodljivosti in enostav-
nosti še eno pomembno pred-
nost – boljšo zvočno izolacijo.
Več informacij na: www.geberit.si
Slika 4: Večina Geberitovih rešitev se skriva v steni, ponosno pa se kažejo
Geberit AquaClean – WC ki vas očisti z vodo, aktivirna tipka za podome-
tni splakovalnik Sigma20, umivalniški sifon ter odtočna kanaleta Geberit
Uniflex za sodobne pršne prostore.
Slika 2: Zakrite cevi in napeljava ustvarjajo eleganco v prostoru in olajša-
jo čiščenje.
Slika 3: Brez razbijanja sten lahko postavite sanitarne elemente na poljub-
no mesto v prostoru.
Instalater September 2009 38
Večina tistih, ki redno obiskuje
savno, bo gotovo potrdila, da sav-
na nanje deluje pozitivno in jim
zagotavlja učinkovito obrambo
proti gripi. Torej je sedaj, ko se so-
očamo s številnim porastom obo-
lenj, lahko dodatna preventiva za
svojo zaščito.
Predvsem pa se pred prihajajoči-
mi mrzlimi zimskimi dnevi veli-
kokrat postavlja vprašanje, kako
se zavarovati pred gripo.
To je bolezen, ki ne skrbi samo
vsakega posameznika, ampak
je tudi skrb vzbujajoč pojav za
gospodarstvo, saj izpad velikega
števila delavcev, pri izbruhu epi-
demije zagotovo povzroči veliko
gospodarsko škodo. Za navadno
gripo danes obstajajo proti takim
obolenjem cepiva, vendar pa je
skrb vzbujajoča nova gripa, ki se
vse hitreje širi tudi v Sloveniji.
Žal, se je že v preteklosti , veliko
ljudi, cepljenju izognilo in so si
raje poiskali kakšen drug in ugo-
dnejši način, da so se obvarovali
pred obolenjem. Tako iz leta v
leto raste zanimanje posamezni-
kov za obisk v savnah. Raziskave,
ki so jih naredili že v preteklosti,
kažejo, da lahko z uporabo sav-
ne, dosežemo učinkovito zaščito
pred obolenjem navadne gripe, že
v jesenskem obdobju.
Za zaščito nove gripe, še raziska-
ve niso potrjene. Jesensko obdo-
bje je sicer za nas letni čas, ko
je za instalatersko stroko veliko
dela in prav je, da si najdemo čas
tudi za zaščito našega imunskega
sistema, ne glede, za katero vrsto
gripe se gre. V jesenskem letnem
času se pogosto srečujemo s hitri-
mi temperaturnimi sprememba-
mi, zato je savna v tem obdobju
vsekakor dobrodošla, saj lahko, le
tako, svoje telo pripravimo na te
spremembe in ga utrdimo. Seve-
da pa je savna idealna tudi s psi-
hičnega vidika, saj ugodno vpliva
na telo in nas sprošča. Toplota
savne pospeši v telesu produkcijo
interference, saj substance, ki so v
krvi, igrajo odločilno vlogo v bor-
bi pred izvorom bakterij.
S tem dosežemo zadostno
obrambo pred izbruhom gripe.
Uporaba savne je koristna tudi za
zaščito pred prehladom, saj reak-
cija, ki nastaja, zaradi spreminja-
nja temperatur, ugodno vpliva
na ožilje človeka in ščiti sluznico
dihalnih poti.
Ohladitev na svežem zraku, mr-
zlo tuširanje ali kopanje v mrzli
vodi, povzroči ponovno zoženje
ožilja, ki se je razširilo, zaradi veli-
kega pregrevanja telesa v času, ko
smo se zadrževali v savni. K po-
polni razširitvi ožilja vpliva tudi
topla, nožna kopel. Menjajoča se
kopel s toplo/hladno vodo pa do-
bro pripravi naše telo za hladnej-
še jesenske dni.
V kolikor pa bo imela vpliv tudi
pri preprečevanju nastanka in šir-
jenje nove gripe, pa bo zadovolj-
stvo še veliko večje.
Savna – obramba proti gripi
Uporaba savne zagotavlja, tudi s psihičnega vidika, dobro
pripravo za hladne jesenske dni, saj vodi toplota, v kabini
savne, k psihični sprostitvi.
September 2009 Instalater 39
Za sodobne eno ali dvodružinske
hiše obstaja danes zahtevna hišna
tehnologija, ki jo prilagajamo za
vsak primer posebej. Tako se po-
glavje »Moderna hišna tehnika«
načeloma deli na tri osnovne dele:
1) Hišna instalacija
V tem prvem delu se obravnavajo
objekti in naprave, ki naredijo ži-
vljenje v hiši udobnejše in lepše:
Kvalitetno prezračevanja
Pitna voda
Ogrevanje vode
Sanitarna instalacija
Zbiranje deževnice
Elektro instalacije
Centralno sesanje prahu
Energijsko varčni gospodinjski
aparati
2) Energija v hiši
V drugem delu se je potrebno
seznaniti z rešitvami, kako zago-
toviti potrebno energijo za ogre-
vanje prostorov in proizvodnjo
tople vode:
Sončna energija, ki je neizčr-
pen in brezplačen vir
Zelena električna energija za
lastne potrebe
Fotovoltaika
Toplotne črpalke
Ogrevanje z lesnimi peleti
Kamini
Lončene peči
Zgorevanje lesa z uplinjanjem
Daljinsko ogrevanje
Zemeljski plin
Utekočinjeni naftni plin
Direktno električno ogrevanje
3) Nizkotemperaturni ogre-
valni sistemi
V zadnjem, tretjem delu se je po-
trebno seznaniti z rešitvami, kako
zagotoviti prijetno porazdelitev
toplote, še posebej s pomočjo
stenskega in talnega ogrevanja.
V hiši so speljane številne instala-
cije, od kleti in delno tudi preko
strehe. Po arhitektonskih rešitvah
je primerno, v kolikor je to tudi
mogoče, da ležijo prostori z vo-
dovodno napeljavo eden nad dru-
gim. V zasnovi, ko gradimo hišo,
za več generacij, je priporočljivo,
da se vse instalacije izpeljejo v
centralnem instalacijskem jašku.
Nasvet
Investirajte samo v ogrevanje, ki
naredi celotno hišo prijetno toplo,
vključno s pripravo tople vode!
Zavarujte celoten sistem, da bo
lahko vedno v pogonu. To dose-
žemo z vgradnjo manjše fotovol-
taične naprave. Priporočljivo je,
da v centralni instalacijski jašek
vgradimo naslednje instalacije.
Primer:
Centralno odsesavanje prahu
1 x 44 mm
kanalizacija: 1x 100 mm
Nadzorovano prezračevanje
stanovanj: 2 x 160 mm
Cev za umazano perilo:1 x
250 mm
pitno vodo na eno nadstropje:
2 x 25 mm
toplo vodo za eno nadstropje:
2 x 25 mm
topla voda, predtok in povra-
tni vod: 2 x 25 mm
Solarno ogrevanje, predtok in
povratni vod: 2 x 25 mm
kanal za elektro instalacije
(jaki tok)
kanal za telekomunikacije
Sodoben način življenja zahteva
vedno bolj kompleksne in tehnič-
no zahtevne instalacije. Zato je
prav, da pred izvedbo opravite po-
svet, oziroma razgovor s strokov-
njakom, iz določene stroke. Le
dober strokovnjak vam bo lahko
predstavil vrste in tip instalacije,
način montaže in uporabo ter pri-
mernega izvajalca, ki se ukvarja z
določenimi vrstami instalacij.
Instalacije
Instalacije pomenijo ožilje v vsakem objektu. Četudi so
to instalacije za električno napeljavo, vodovod, telefonijo
ali za centralno ogrevanje, dejansko brez njih ne bi bilo
udobnega doma in ugodnega načina življenja.
Instalater September 2009 40
Razne vrste pip, ventilov in zasu-
nov, s katerimi je mogoče zapi-
rati cevovode, oziroma prekiniti
pretok tekočin, plinov in pare,
prištevamo med zaporne organe.
Kot regulacijo pretočne količine
se poslužujemo raznih izvedb.
Vodovodna pipa se šteje med
najbolj poznane. Tehnično gle-
dano je pipa pravzaprav ventil.
Razlika med pipo in ventilom je
v osnovi. Tako je stožec pipe vr-
tljivo nameščen v okrov pipe in
je pravokotno prevrtan na svojo
os. Na eni strani okrova je vsto-
pna odprtina za medij, katerega
tok hočemo prekiniti, na drugi
strani pa izstopna odprtina. Če
sta ti dve odprtini medsebojno
zvezani z vrtino stožca, teče me-
dij neovirano skozi. Druga vrsta
zapornega organa je ventil. Od
zunaj prepoznamo ventil po kro-
glasti odebelitvi v sredini okrova,
kakor tudi po ročnem kolesu ali
pa po vrtljivem ročaju v obliki
križa. Ročaj je pritrjen na zunanji
del vijačnega vretena. Tekočina ali
plin vstopa na eni strani v okrov,
se nato zaobrne in teče od spodaj
navzgor skozi odprtino, imeno-
vano ventilni sedež. Z vrtenjem
ročnega kolesa ali vrtilnega roča-
ja ventil zapremo, ker se ventilni
stožec pritisne na ventilni sedež, z
Zaporni organi
Preglednica št. 1: Osnovna izvedba in način izvedbe:
Osnovna izvedba in
način izvedbe
Premik zapornega dela Premočrtno Vrti se prečno okoli osi v smeri pretoka
Pretok v smer zapore
Prečni pomik proti zapor-
nemu organu
Daljši pomik proti
zapornemu organu
Skozi zaporni organ Okoli zapornega organa
Oblika zapornega organa
Batni, membranski,
klinasti
Ploščati, cilindrični,
membranski, stožčasti,
krogelni itn.
Krogelni, stožčasti,
cilindrični
Ploščati
Primerjava vrednosti
izgub za DN 25 n. DIN
1988 T3
Klinasti zasun: 0,5
Z ravnim sedežem: 7,0
Membranski ventil: 7,0
Poševnosedežni ventil:2,0
Krogelna pipa: 0,5 Zaporna loputa: 0,6
Primerjava vgradne dolži-
ne in mere za DN 100
Preglednica št. 2: Prirobnični zaporni ventil, kompaktna izvedba
DN
Mere za PN 6 in PN 16 PN 6 PN 16
l
[mm]
d
h
[mm]
h
1
[mm]
h
2
[mm]
D
[mm]
k
[mm]
b
[mm]
a
[mm]
m
v

[kg]
D
[mm]
k
[mm]
b
[mm]
a
[mm]
m
v

[kg]
15 115 100 119 153 80 55 12 74 2,6 95 65 14 74 2,9
20 120 100 119 153 90 65 14 74 3,0 105 75 16 74 3,6
25 125 100 119 153 100 75 14 74 3,2 115 85 16 74 3,9
32 130 100 162 203 120 90 16 117 4,6 140 100 18 117 5,7
40 140 100 162 203 130 100 16 117 4,9 150 110 18 117 6,1
50 150 125 179 233 140 110 16 132 6,0 165 125 20 132 8,0
65 170 125 207 261 160 130 16 160 8,0 185 145 20 160 10,6
80 180 200 234 309 190 150 18 182 12,4 200 160 22 182 14,1
100 190 200 243 318 210 170 18 191 15,8 220 180 24 191 18,8
125 200 250 325 439 240 200 20 269 28,2 250 210 26 269 32,1
150 210 250 338 447 265 225 20 282 33,6 285 240 26 282 38,3
200 230 315 423 575 320 280 30 353 60,0 340 295 30 353 68,0
Že pred izvedbo instalacijskih del, moramo predvideti na-
mestitev raznih zapornih organov. Brez njih je nemogoča
regulacija, izvedba potrebnih popravil ob poškodbah v
instalacijah, pri zamenjavi posameznih instalacijskih de-
lov, prekinitev iztokov ob nujnih primerih in še bi lahko
našteval. Vse našteto je moč enostavno in na hiter način
opraviti, če predhodno na primerna mesta vgradimo za-
porni organ.
Slika 1 – Prirobnični zaporni
organ
September 2009 Instalater 41
dvigom stožca pa ventil odpremo.
Tretja vrsta zapornih organov so
tako imenovani zasunki. Pri njih
potisnemo v okrov, med vstopno
in izstopno stran, klinasto ploščo,
ki jo dvigamo in spuščamo, ozi-
roma potiskamo z vijačnim vre-
tenom. Vijačno vreteno, ki vodi
od znotraj navzven, mora biti,
pri ventilih in zasunkih, tesnje-
no tako, da ob vijačnem vretenu
ne more uhajati tekočina, plin ali
para, ki se pretaka skozi zaporni
organ. Ker moramo pri uporabi
zapornega organa vijačno vrete-
no vrteti, potrebujemo za zatesni-
tev tako imenovana brtvila. Ta so
sestavljena v bistvu iz treh delov:
brtvilnega prostora, ki ga narede
tako, da ustrezno izstružijo okrov
okoli vretena, stiskala brtvila in
vložka. Vložek, ki je napravljen
iz tesnilnega materiala, s special-
nimi dodatki v obliki vrvi kvadra-
tastega prereza, vložimo v brtvilni
prostor okoli vretena. Nato se na-
mesti stikalo brtvila, ki tišči s svo-
jim, v brtvilni prostor segajočim
delom, na vložek. S tem pa je vlo-
žek pritisnjen tako proti vretenu,
kakor proti steni brtvilnega pro-
stora. Ker vložek nalega tesno ob
vreteno, ne more uhajati pretočni
medij, četudi vreteno vrtimo.
Delitev armatur:
Poleg opisanih zapornih organov
na ročno upravljanje, so na voljo
še zaporni organi za upravljanje s
pomožno, električno, pnevmatič-
no in hidravlično silo. Zaporne
organe delimo tudi po izvedbi.
Tako ločimo armature v navojni
in armature v izvedbi s prirobni-
co. V preglednici št. 1 so prika-
zane različne osnovne izvedbe
zapornih organov.
Označevanje prirobničnega
zapornega ventila, kompak-
tna izvedba
Oznaka: mehkotesnjeni prirob-
nični zaporni ventil, enodelno
ohišje iz EN-GJL-250 (GG-25),
kratka vgradnja DIN EN 558-
1/14, brez potrebnega servisi-
ranja, prehodni v poševnosede-
žnem ohišju z ravnim gornjim
delom, izolacija po EnEV, z ne
vrtljivim vretenom in brezsto-
penjskim ročnim kolesom, du-
šilni stožec z EPOM-izolacijo, s
tesnjenjem vretena brez potreb-
nega servisiranja, z štirikratnim
O-tesnilom-puša, azbest-,FCKW-
in PCB-prosto, oznaka armature
po DIN EN 19.
Področje uporabe: Za toplo vodo
pri ogrevalnih napravah do 120
o
C po DIN 4751 in za klimatske
naprave, ni za uporabo pri parnih
sistemih in za medije, v katerih so
prisotne mineralne snovi.
Dopustna delovna temperatura:
f
s
= od - 10 do + 120
o
C
Posebna izvedba: s kapo za plom-
biranje proti rokovanju nepoobla-
ščenim osebam
Način vgradnje: Potrebno je pazi-
ti na smer pretoka, menjava smeri
pretoka je dovoljena.
V preglednici št. 2 so prikazane
mere prirobnične izvedbe zapor-
nega ventila, kompaktna izvedba.
Nadaljevanje v prihodnji številki.
Slika 2: Označevanje dimenzije ventila
Instalater September 2009 42
Uporaba solarne energije, ki jo
zbiramo s solarnimi sprejemniki
toplote (SSE), že lep čas ni več
omejena samo na ogrevanje sani-
tarne vode. Toplota se vse pogo-
steje zbira v hranilnikih toplote,
ki so namenjeni za ogrevanje
sanitarne vode in za ogrevanje
prostorov. Narejene so vse bolj
sofisticirane hidravlične rešitve
hranilnikov toplote in povezave
z drugimi grelniki in viri toplote.
Da takšni sistemi učinkovito de-
lujejo in izkoristijo vso razpolo-
žljivo solarno energijo so potrebni
tudi sodobni in zmogljivi sistemi
regulacije. V sestavku bomo
predstavili lastnosti, prednosti in
koristi nove generacije solarnih
regulacij SGC13, 24 in 35 podje-
tja Seltron.
Kaj pomenijo oznake dife-
renčnih regulatorjev SGC?
SGC13 je regulator za osnov-
ne zahteve z 1 diferenčno re-
gulacijsko zanko in 3 tempera-
turnimi tipali.
SGC24 lahko krmili sheme z
2 diferenčnima zankama in 4
temperaturnimi tipali.
SGC35 lahko krmili sisteme
s 3 diferenčnimi zankami in 5
temperaturnimi tipali.
To je nekoliko poenostavljen opis
saj so dejanske zmogljivosti regu-
latorjev mnogo širše in so prika-
zane v tabeli 1.
Kaj so ključne prednosti
regulatorjev SGC in po čem
se zalikujejo od drugih?
1. Regulatorji SGC se odlikujejo
po izjemno enostavnem načinu
uporabe tako za uporabnika ka-
kor za monterja. Uporabniški
vmesnik je zasnovan na grafični
predstavitvi vseh aktivnosti in na-
stavitev. To omogoča velik osve-
tljen grafični LCD prikazovalnik
in navigacija s pomočjo namen-
ske tipkovnice. S tipko “Help”
lahko prikličemo pomoč oziroma
kratka navodila.
2. Druga ključna prednost je
vgrajena zagonska procedura.
Le ta se samodejno aktivira pri
prvem zagonu regulatorja in nas
vodi skozi nastavitev. Postopek je
povsem enostaven in temelji na
izbiri želene hidravlične sheme.
Na zaslonu pregledujemo hidra-
vlične sheme in izberemo tisto,
ki ustreza dejanskim potrebam. S
tem se delovanje regulatorja v ce-
loti nastavi za optimalno regulira-
nje izbrane hidravlične sheme. Za
morebitne dodatne prilagoditve
delovanja regulatorja specifičnim
zahtevam uporabnika ali zahte-
vam vgrajenih komponent, so na
voljo številni parametri z opisom
pomena vsake nastavitve. Pri re-
gulatorju SGC35 je na voljo kar
48 različnih hidravličnih shem.
3. Tretja ključna prednost je zmo-
gljiv regulacijski algoritem dife-
renčnega kroga za solarni sistem.
Za doseganje največjega izko-
ristka solarne energije je vgrajen
diferenčni regulator in ne klasič-
ni diferenčni termostat. V čem
je razlika? Diferenčni termostat
deluje po principu ON/OFF. Tak
način delovanja pogosto izklaplja
solarno črpalko in s tem zmanjšu-
je učinek solarnega sistema. Pri
reguliranem delovanju pa z regu-
lacijo vrtljajev črpalke (RPM) in s
tem pretoka medija, vzdržujemo
stani delta T med kolektorji in
grelnikom. Tak način delovanja
omogoča neprekinjen prenos
toplote iz solarnega sistema. V
ta namen pozna regulator poleg
vklopne in izklopne diference, ki
pomenita samo robne pogoje za
zagon in prekinitev delovanja,
še širino temperaturne cone za
RPM modulacijo. Regulacijski
algoritem RPM regulacije teži k
temu, da je dejanska diferenca v
sredini cone.
4. Četrta ključna prednost regu-
latorjev SGC je merjenje prido-
bljene energije solarnega sistema.
Merjenje energije je omogočeno
na dva načina. Prvi način je eno-
stavnejši in omogoča približno
merjenje energije, za kar potrebu-
jemo samo dodatno temperatur-
no tipalo na povratku solarnega
sistema. Pretok medija odčitamo
na mehanskem merilniku, ki je
vgrajen v solarno enoto in ga vne-
semo v regulator. Drugi način je
točno merjenje energije. V tem
primeru merimo dejanski pre-
tok medija s pomočjo dodatnega
impulznega merilnika pretoka.
Merilnik pretoka je na voljo kot
dodatna oprema in ima oznako
SVC15 za pretoke do 1,5 m
3
/h in
SVC25 za pretoke do 2,5 m
3
/h.
Aktiviranje merjenja energije in
nastavitev delovanja se izvrši s
parametri F1. Med drugim je po-
trebno vnesti podatek o vrsti gli-
kola in koncentraciji le tega, če je
mešan z vodo.
5. Peta ključna prednost je sistem
za shranjevanje vseh izmerjenih
temperatur in podatkov o prido-
bljeni energiji. Regulator si vse
podatke o izmerjenih temperatu-
rah shrani. Podatke nam regula-
Uporaba solarne energije
Za učinkovito rabo solarne energije je poleg sprejemni-
kov toplote odločilna regulacija celotnega sistema.
September 2009 Instalater 43
tor grafično prikaže. Na ta način
lahko natančno spremljamo de-
lovanje regulatorja v zadnjem ča-
sovnem obdobju. Podobno velja
za podatke o pridobljeni energiji,
le te beleži za zadnji dan, za vse
dni v zadnjem tednu in zbirno po
letih. Podatki so prikazani nume-
rično in grafično.
6. Šesta ključna prednost regula-
torjev SGC je prosto programira-
nje delovanja krmilnega izhoda
R1. To je izjemno močno orodje,
ki nam omogoča enostavno pro-
gramiranje delovanja enega pro-
stega krmilnega izhoda.
Na ta način si lahko obstoječe
sheme nadgradimo s svojimi po-
sebnimi zahtevami in izkoristimo
vse možnosti regulatorja. Pri tem
lahko kombiniramo časovne pro-
grame, termostat, diferenčni ter-
mostat, časovne zakasnitve itd..
Sodobni diferenčni regulatorji
so že daleč prešli svojo osnovno
poslanstvo diferenčnega krmi-
ljenja obtočne črpalke za solarni
sitem. Regulatorji SGC sodijo v
vrh ponudbe na tem področju in
učinkovito ter enostavno rešujejo
številne hidravlične sheme v ka-
terih nastopajo grelniki sanitarne
vode, hranilniki toplote, bazeni in
kombinacije solarnega in drugih
virov energije.
POKLIČITE:
Za dodatne informacije o novih
diferenčnih regulatorjih SGC po-
kličite na tel.: 02 671 96 00.
OBIŠČITE NAS NA SEJMU MOS
Od 9. do 16. septembra vam
bomo na voljo tudi na sejmu
MOS v Celju, v dvorani L - raz-
stavni prostor št. 30.
Seltron d.o.o.,
Jože Hertiš, univ. dip. inž.
Preglednica 1: zmogljivosti regulatorjev SGC
SGC13 SGC24 SGC35
mehanskih relejev 0 1 1
Število elektronskih relejev 1 1 2
Število vhodov za tipala 3 4 5
Število hidravličnih shem 4 20 48
Število kolektorskih polj 1 1 2
Število hranilnikov 1 1 2
Osvetljen grafi čni LCD diplej da da da
Merjenje energije (kWh) da da da
Možnost merjenja pretoka (l/min)* da da da
Regulacija vrtljajev (RPM) da da da
Antilegionarska zaščita ne da da
Zaščita proti zmrzovanju da da da
Zaščita solarnega sistema da da da
Varnostni izklop kolektorjev da da da
Zaščita pregrevanja sanitarne vode da da da
Funkcija za vakuumske kolektorje da da da
Funkcija za povratno hlajenje da da da
Števci obratovalnih ur da da da
Datalogger funkcija da da da
Počitniški program da da da
Programska ura ne da da
Možnost prostega programiranja ne da da
Ruska podzemna
podmorniška baza
V času hladne vojne se
je nekdanja Sovjetska
zveza na veliko oboro-
ževala in gradila na veli-
ko vojaške objekte.
Med takšne sodi tudi
velika podzemna baza
za podmornice v Ukraji-
ni. Po razpadu sovjetske
zveze je Ruska vojska
zapustila te objekte.
Kasneje se je Ukrajin-
ska vlada odločila, da
bo ohranila eno takšnih
podzemnih baz in jih
preuredila v muzej.
Instalater September 2009 44
Periodična sprememba gostote
električnega pretoka v prevodni
zanki povzroča periodično giba-
nje elektrike v tej zanki. Takšno
gibanje lahko dosežemo tako, da
se zanka (navitje) vrti v mirujo-
čem magnetnem polju (rotor =
tekač = kotva; stator = stojalo =
mirujoči magnetni poli), lahko pa
kotvino navitje muruje in se vrti
magnetno polje (magnetno kolo).
Pri takšni izvedbi so pritrjene
indukcijske tuljave statorja na
notranjo stran železnega obroča
tako, da se magnetni poli gibljejo
zelo blizu statorjevega navitja (sli-
ka 1). Izmenično napetost odje-
mljemo neposredno s statorjeve-
ga navitja, ne da bi jo posredovali
drsni obroči.
Tak način gradnje je primeren za
visoke napetosti, kajti drsne kon-
takte bi uničile iskre tako visokih
napetosti (približno 20 tisoč vol-
tov). Razmeroma nizko enosmer-
no napetost, ki jo potrebujemo za
ustvarjanje vrtečega se magne-
tnega polja, pa dovajmo rotorju
prek drsnih obročev z oglenimi
oziroma bakrenimi krtačkami.
Da je inducirana napetost v vseh
tuljavah enako usmerjena, so tu-
ljave, kot je prikazano na sliki št.
1, pri zaporedni vezavi navite v
nasprotnem smislu.
Tudi dinamo za kolo je sestavljen
tako, kot vidimo na sliki št. 1, le
namesto rotorja je trajni magnet.
Generatorje za večje moči poga-
njajo vodne ali parne turbine, ki
imajo z generatorji skupno os.
Na to os je ponavadi še pritrjen
majhen enosmerni generator, ki
proizvaja energijo za magnetno
polje (slika št. 2).
V starejših termoelektrarnah je
dostikrat v rabi generatorjev rotor
kot vztrajnik parnega stroja, kate-
rega platišče nosi navitja magne-
tnih polov.
Električni generator
Slika 1 – Izmenični generator (stroj z izraženimi poli)
Za proizvodnjo električne energije v velikih množinah
najpogosteje uporabljamo električne generatorje. Elek-
trični generatorji delujejo na podlagi električne indukcije.
Slika 2 – Sestava generatorske naprave
Da bi zmanjšali stalni in drag
prevoz vode na vesoljsko postajo
ISS, so strokovnjaki razvili napra-
vo, ki iz urina pridela čisto pitno
vodo.
Na Mednarodno vesoljsko posta-
jo so prevoze opravljali s Space
Shuttlom ali z ruskimi raketopla-
ni. NASA bo, že v bližnji priho-
dnosti, to vrsto plovila upokojila.
Od leta 2010 dalje, bodo prevo-
zi, vsaj za pet let zagotovljeni, z
ruskimi plovili. Sedanja poraba
vode, pri stalno in polno zasedeni
vesoljski postaji, pa s tovrstnimi
plovili zagotovo ne bi zadostovala
za prevoz potrebne količine vode.

Vsaka kapljica vode je v vesoljski
postaji prava dragocenost. Tudi v
vesolju je potrebno prhanje, britje
ali umivanje rok. Vsa odpadna
voda se, v novi napravi, absorbira
in nato reciklira. Zato je nov toa-
letni prostor za pridobivanje vode
iz urina naslednji velik korak.
Vsaka kapljica vode bo reciklira-
na in ponovno uporabljena. Če-
tudi se ta izraz sliši neprivlačno,
je potrebno vedeti, da inovacija
pomeni zmanjšanje prevoza sed-
mih ton vode na leto. Pri NASI
računajo, da v teme trenutku,
znaša poraba vode na astronav-
ta 24 kg na dan. Brez kisika in
brez ponovne predelave odpadne
vode, bi bilo dolgo bivanje v ve-
solju nemogoče. Nabavna cena
okoli 19 milijonov dolarjev, kot
so rekli Nasini zastopniki, je re-
lativno nizka, glede na transport
potrebne vode, v preteklosti.
Pitna voda iz urina
Neskončni vesoljski prostor predstavlja za astronavte ve-
lik izziv. Polet na Luno ali Mars je predviden že v bližnji
prihodnosti. Za daljše potovanje ali stalno bivanje v veso-
lju, potrebujejo astronavti velike količine vode.
September 2009 Instalater 45
Medsebojni vpliv sončnega
sevanja in toplotne potrebe
Sončno sevanje je nasprotna
smer z energijskimi potrebami
neke hiše (zgradbe). Z uporabo
sončne energije lahko pokrivamo
toplotne potrebe skozi celotno
sezono. Še posebej je primerno
za ogrevanje v prehodnem obdo-
bju, ko so toplotne potrebe veliko
manjše in sicer na začetku in na
koncu ogrevalne sezone (septem-
ber, oktober in marec april, maj).
Tako se v stanovanjskih zgradbah
že dolgo, s pasivno uporabo, izra-
blja sončna energija. Z uporabo
sončnih sprejemnikov se bo delež
solarnega ogrevanje v prihodno-
sti le povečeval. Potrebe po topli
vodi skozi celo leto so konstan-
tne in znašajo približno od 15
do 25 % skupnih potreb energije
za enodružinsko hišo. Če želimo
pokrivati celotne potrebe energije
skozi leto, moramo uporabiti bo-
disi zelo velik in toplotno dobro
izolirani hranilnik ali zelo veliko
število sončnih sprejemnikov
oziroma uporabo obeh variant
hkrati.
Dimenzioniranje toplotnega
hranilnika za toplo vodo
Za velikost oziroma dimenzi-
jo toplotnega hranilnika je bilo
v preteklosti podanih že veliko
število izračunov in smernic. Za
enostavno določanje je potrebno
vedeti, da mora biti dimenzija to-
plotnega hranilnika od 1,3 do 1,7
krat večja, od volumna dnevne
porabe tople vode.
Dimenzioniranje toplotnega
hranilnika za ogrevanje
Za zagotovitev enakomerne tem-
perature v prostoru, moramo
uravnovesiti nihanje od razpo-
ložljive in potrebne energije. Pri
tem nastopijo naslednje razlike
glede na:
Urna nihanja sončnega se-
vanja (maksimalno za 1 dan)
lahko ustrezno količino tople
vode v toplotnem hranilniku za
hišo in nihanjem temperature v
prostoru pridušimo.
V primeru, da je več dni zelo
malo sončnega sevanja, lahko v
tem času premostimo s pomo-
čjo manjšega toplotnega hranil-
nika (1-3 m
3
).
Sezonska nihanja z energijo
Sonca lahko izravnamo samo
s pomočjo velikega toplotnega
hranilnika.
Na sliki št. 1 je prikazan vpliv veli-
kosti toplotnega hranilnika in po-
vršine sončnih sprejemnikov za
maksimalno pokrivanje toplotnih
potreb sončne naprave. Primerna
velikost toplotnega hranilnika za
potrošno toplo vodo je okoli 500
litrov in konstantna poraba tople
vode znaša okoli 240 l/na dan.
Uporabimo dva toplotna hranil-
nika z enako regulacijo in avto-
matskim kotlom (ki ni krmiljen
preko hranilnika za ogrevanje).
Temperatura ogrevalnega sistema
znaša 35/28
o
C, kar je zelo nizko.
Na preglednici je prikazana klima
za Maribor.
Za osnovno delovanje potrebu-
jemo kratkotrajni in dolgotrajni
toplotni hranilnik:
Popolnoma brez hranilnika
je pokrivanje toplotnih potreb
zelo majhno. Z velikim toplo-
tnim hranilnikom lahko vre-
dnosti povečamo. Z velikostjo
toplotnega hranilnika od 0,1
– 0,3 m
3
za kW potrebne toplo-
tne moči, dvignemo stopnjo za
pokrivanje na vrednost med 20
in 60 %, odvisno od površine
sončnih sprejemnikov. S ta-
kšno velikostjo toplotnega hra-
nilnika lahko premostimo urna
in dnevna nihanja sončnega
sevanja.
Šele od te velikosti naprej, lah-
ko govorimo o dolgotrajnem
hranilniku za toplo vodo. Kri-
vulja se vzpenja bolj vodorav-
no, saj se vsa shranjena toplota
v hranilniku izrabi le enkrat na
leto. Pri prej omenjeni napravi,
bi z 10 m
2
/kW površine sonč-
nih sprejemnikov in z 10 m
3
ve-
likim toplotnim hranilnikom/
kW ter s posebej, za ta primer,
optimirano povezavo solar-
nega sistema, dosegli do 90 %
skupnih potreb.
Priporočana velikost toplo-
tnega hranilnika znaša med
0,1 – 0,3 m
3
na kW toplotne
obremenitve, saj je tukaj visoka
stopnja solarnega pokrivanja,
po relativno nizki ceni, lahko
dosegljiva.
Toplotni hranilnik
Od leta 1990 je nastajalo vedno več samostojnih gradbe-
nih skupin in številnih kupcev solarnih naprav po želji,
vendar (torej) nekaj več sončnih sprejemnikov za vgraditi
in toploto iz Sonca, vsaj v prehodnem obdobju, uporabiti.
Slika 1 - Najvišja dosegljiva solarna pokritost pri različnih velikosti hranil-
nikov in sončnih sprejemnikov za območje Maribora
Instalater September 2009 46
Pri termični solarni energiji za
pridobivanje električnega toka,
govorimo o toplotnih elektrar-
nah.
Z odgovarjajočo koncentracijo
žlebov ali ogledal, lahko v žarišču
dosežemo visoke temperature. S
to toploto segrevamo tekočino, ki
izpareva in sistem deluje enako,
kot pri termoelektrarnah ali plin-
skih elektrarnah za pridobivanje
električnega toka. Za ekonomič-
no rabo je potrebna visoka in-
tenziteta sevanja in dolgo sijanje
Sonca.
Čas sijanja Sonca znaša – pri
bistveno visoki intenziteti, na
primer
Rim približno
2500 h/a
Tel Aviv približno
3500 h/a
Sahara približno
4000 h/a.
Parabolična korita - elektrar-
na
Elektrarno s paraboličnimi koriti
sestavljajo velika polja z linearno
postavljenimi konkavnimi zrcali.
Sončni žarki so usmerjajo na cev,
ki poteka v centru žarišča. Tekoči-
na v cevi se segreje do 400
o
C, kjer
z izparevanjem poganja parno
turbino, s priključenim genera-
torjem za proizvodnjo električne
energije. Stroški za pridobivanje
električne energije na ta način, so
trenutno najugodnejši in občutno
nižji od fotovoltaike. Tudi tehno-
logija za izdelavo paraboličnih
korit je trenutno najugodnejša.
Na sliki št. 1 je prikazan primer
paraboličnega korita. V kalifornij-
ski puščavi Mojave so postavili 9
solarnih elektrarn, s skupno 2,3
milijoni m
2
površine ogledal in z
izkoristkom 354 MW. Takšne pro-
jekte načrtujejo na Kreti, Indiji in
v Egiptu.
Paraboloidne elektrarne
(sončne peči)
Sončna peč je sestavljena iz dvo-
dimenzionalnega zavitega kon-
kavnega ogledala. V njegovem
žarišču se zbirajo sončni žarki, ki
dosežejo zelo visoke temperature.
Naprave s skledasto obliko para-
boličnega ogledala (Dish) s pre-
merom od 7 do 17 m in v žarišču
pritrjenim sprejemnikom, s stir-
lingovim motorjem (Dish – Stir-
ling – naprave) dosežejo 10 do 50
kW. Pri stolpnih napravah, z enim
iz večjih polj sestavljenim kon-
kavnim zrcalom, voda na vrhu
stolpa, v točki žarišča, prične iz-
parevati in para požene turbino,
enako kot pri konvencionalni
elektrarni ter prične s proizvo-
Termična solarna energija
Energija Sonca je prisotna povsod na svetu. Zato nam
ponuja možnost pridobivanja regenerativne električne
energije, predvsem v deželah z veliko sončnih dni in kjer
primanjkuje fosilnih goriv. Severni del zemeljske poloble
ni ravno primeren za pridobivanje električne energije iz
Sonca. Nasprotno so v južnih predelih različne možnosti
za tak način oskrbe z električno energijo.
Slika 1 - Parabolična korita - elektrarna
Slika 2 - Paraboloidna elektrarna
September 2009 Instalater 47
V mehiškem Quinatana Roo-ju
se nahaja svetovno znani zaba-
viščni vodni park. Poimenovan
je bil po bližnjem arheološkem
najdbišču starodavne civilizacije
Majev. Leta 1980 je vodni park
začel sprejemati svoje prve obi-
skovalce.
Park Xel-Ham, katerega si je že
ogledalo več kot 8 miljonov obi-
skovalcev, leži v prelepi laguni,
kjer je tudi prebivalo starodavno
Majsko ljudstvo. Sam park po-
nuja za ogled veliko število eko-
loških in naravnih zanimivosti za
celotno družino. Prava zabava pa
se začne ko vstopite v vodo, saj
park ponuja tudi ogromno vo-
dnih aktivnosti.
V samem parku živi na tisoče
različnih živalskih vrst, med nji-
mi najdemo tudi tropske ribe.
Neopazno pa ne bo ostalo razno-
vrstno bujno tropsko rastlinje.
Velika pozornost je namenjena
predvsem ekologiji in ohranjanju
ekološkega ravnovesja, ter razi-
skovanju podvodnega življenja.
Verjetno pa je najbolj zanimiva
atrakcija plavanje z delfini. V
parku si boste med drugim lahko
ogledali tudi veliko bolj nevar-
ne morske pse. Svojo zabavo pa
bodo našli potapljači, saj park
nudi veliko manjših podvodnih
jam in votlin. Zraven vsega tega
pa je še veliko drugih aktivnosti.
dnjo električne energije. Na sliki
št. 2 je prikazana Paraboloidna
elektrarna. Takšna sončna peč je
na primer postavljena v mestu
Odeillo v francoskih Pirinejih.
Tam jo uporabljajo za topljenje
kovin, ki potrebujejo visoko sto-
pnjo vrelišča. Pri tem dosežejo v
peči temperaturo preko 4000 oC.
Stirling – solarni generator
Podobna parabolna zrcala z 8 do
20 m premera, se uporabljajo za
pridobivanje solarne električne
energije, s pomočjo Stirling mo-
torjev. V točki žarišča se nahaja
solarni generator, z izkoristkom
do 50 kW. Stirling motor je bil
izdelan 1816 leta na Škotskem.
Imel je dva cilindra. Plin, ki iz-
menično segreva, izpari in ohlaja,
deluje na dva bata, ki preko ojnice
poganja ročično gred generatorja.
Poizkusne naprave so nameščene
v ZDA, Saudski Arabiji in Turčiji.
Solarne stolpne elektrarne
Solarne stolpne elektrarne (»he-
liostate«), sestavljene iz večjega
števila ravnih ogledal, ki se avto-
matično obračajo proti Soncu.
Sončni žarki segrevajo tekočino,
ki izpareva, kar je pogoj za pri-
dobivanje električne energije.
Poizkusna naprava je namešče-
na v Adranu na Siciliji. Postavila
jo je Evropska unija v projektu
»EURELIUS« in ima moč 1 MW
električne energije (slika št. 3).
Sončna energija je brezplačna in
v neomejenih količinah. Uporaba
takšne energije ne povzroča no-
benih škodljivih emisij oziroma
onesnaženja. Večje sončne elek-
trarne, predvsem tiste za foto-
voltaiko, pa lahko tudi škodujejo
ekosistemu, če se z njimi ne upra-
vlja pravilno.
Slika 3 – Solarna stolpna elektrarna
Vodni park Xel-Há
Vsak dan se seznanjamo s številnimi novostmi po svetu.
Najbolj nas pritegnejo tiste, ki so nam v zabavo in razve-
drilo.
Instalater September 2009 48
Gradbeno tehnične izboljšave vo-
dijo končno k temu, da je v zgrad-
bah zgrajenih v sedemdesetih
letih prejšnjega stoletja zadosto-
vala prilagoditev potrebam, ki so
bile določene po smernicah DIN
4108 o »toplotni zaščiti v visoki
gradnji«. Pri pozneje zgrajenih
zgradbah so se vedno bolj upo-
števale in občutile konsekvence,
pridobljene iz prve oljne krize v
letu 1973.
Nosilni zunanji zidovi so v večini
zgradb zgrajeni z 17,5 do 24 cm
debelimi klasičnimi opečnimi vo-
tlaki. Tako zidane zgradbe so bile
na zunanji strani obdane z zašči-
tnim ometom ali preoblečene z
klasično ometano fasadno preo-
bleko. Oboje je obloženo bodisi
s 3 do 4 cm debelo toplotno izo-
lacijo ali z 6 cm širokim zračnim
kanalom.
Nagib strešne konstrukcije je
zapolnjen z do 8 cm debelo pla-
stjo toplotne izolacije iz mineral-
ne volne, ki je z notranje strani
prekrita z mavčno kartonskimi
ploščami ali z lesenim opažem.
Zgornja nadstropja so po večini
izdelana z goltniškim povezjem z
do 8 cm debelo toplotno izolacijo
in prekrita z mavčno kartonskimi
ploščami. Klet je prekrita z beton-
sko ploščo.
Nad ploščo je položena toplotna
izolacija debeline 4 cm in prekri-
ta s plavajočim estrihom. Okna
so izdelana z izolacijskimi stekli.
Nad okenskim okvirjem je na zu-
nanji strani nameščena omarica
z navojnico za rolete. Toplotne
potrebe pri takšnih zgradbah zna-
šajo v povprečju med 150 in 200
kWh/m
2
a.
Začetki energetske učinkovitosti
Začetki prizadevanj za toplotno zaščito zgradb in ener-
getske učinkovitosti segajo v leta od 1970 do 1976. To so
bila leta, ko se je sodobna družba pričela soočati z neneh-
no naraščajočo porabo energije. K temu pa so velik delež
prispevale tudi zgradbe, še posebej če vzamemo v obzir
dejstvo, da jih je več kot 90% starejših od 30 let in niso
bile deležne ustreznega načrtovanja, niti vzdrževanja.
Preglednica: Zgradba s prizadevanjem o energetski učinkovitosti (1970 do 1976)
Zunanji zid
Opečni votlak velikosti 17,5-24 cm, na zunanji strani zračna plast širine 6 cm, zunanji
zaščitni zid;
1,2 -
1,3
Manjša konstruktivna to-
plotna zaščita;
Ogrevalna telesa na zu-
nanji steni
Opečni votlak, 17,5-24 cm z 3-4 cm toplotne izolacije in z fasado; 0,8
Beton, 16 cm, 4 cm izolacije in fasada 0,8
Kletna plošča Betonska plošča s toplotno izolacijo do 4 cm debeline in z plavajočim estrihom 0,8
Nadstropje
Goltniško povezje s toplotno izolacijo debeline 8 cm, notranja stran prekrita z mavčno
kartonskimi ploščami;
0,4
Betonska plošča s plavajočim estrihom in toplotno zaščitena z minimalno volno 1,0
Strešna škarniki
Izolacija s ploščami iz mineralne volne debeline 6-8 cm, z notranje strani obdana z
mavčno kartonskimi ploščami ali z lesenim opažem.
0,6
Okna Z izolacijskim steklom 2,8
Toplotno nezaščitena
omarica za roleto
September 2009 Instalater 49
Pred pričetkom del v podstreš-
ju, je dobro, da se že predhodno
pozanimamo o najpogostejših
napakah, ki jih ugotovimo šele
takrat, ko se v stanovanje že vse-
limo. Graditelji se najpogosteje
odločajo za izdelavo prostorov,
v podstrešju, iz lahkih sten, kar
je tudi najbolj primeren in cenen
način. Ker v podstrešnih stanova-
njih zvočna izolacija med posa-
meznimi prostori ni predpisana,
jo proizvajalci lahkih sten ne upo-
števajo.
Lahke stene imajo najpogoste-
je leseno ali kovinsko nosilno
ogrodje, z obojestransko oblogo,
iz mavčnih kartonskih plošč. Za
oblogo le redkokdaj uporabljajo
močnejše plošče, oziroma upo-
števajo tudi zvočno izolacijo, kar
kasneje povzroči veliko nejevolje,
številnih lastnikov podstrešnih
stanovanj.
Zaradi manjkajoče zvočne izola-
cije je lahka stena z obojestran-
sko oblogo resonančna ploskev,
podobna napeti koži na bobnu.
Stena je lahka in elastična, zato
jo valujoči zrak zaniha in se pri
prehodu v drug prostor , le ma-
lenkostno zmanjša. Če pa po
steni udarjamo, se zvok v sose-
dnjem prostoru še poveča. To pa
za stanovalce ni najbolj prijetno.
Na sliki št. 1 je prikazana izvedba
enojne lahke stene.

Zadovoljivo zvočno izolacijo, pri
lahkih stenah, dosežemo z dovolj
težkimi izolacijskimi plastmi. Za
enojno predelno steno je primer-
na na primer naslednja izvedba:
Minimalna debelina mavčne
kartonske plošče za eno stran
12 mm
Minimalna debelina mavč-
ne kartonske plošče za drugo
stran 24 mm
Minimalno debel izolacijski
sloj mineralne volne ali druge-
ga izolacijskega material od 60
mm naprej.
Zelo dobro zvočno izolacijo do-
bimo z dvojno steno. Med dve
samonosilni konstrukciji vložimo
mineralno volno. Eno stran oblo-
žimo z 12 mm debelo mavčno
kartonsko ploščo, drugo pa z dve-
ma takšnima ploščama, torej 2 x
12 mm. Pri taki steni zrak prehaja
skozi več materialov in zvočna
izolacija je veliko boljša. Na sliki
št. 2 je prikazana izvedba dvojne
lahke stene.
V kolikor, v že zgrajeno steno,
med nosilno ogrodje ne more-
mo vložiti izolirnega materia-
la za zvočno izolacijo, steno z
njim obložimo. Tudi »sendviči«
iz mavčnih kartonskih plošč in
mineralne volne, ki jih prilepimo
na lahko predelno steno, dajejo
dobro zvočno, kot tudi toplotno
izolacijo. S tem se zmanjša jakost
zvoka za okrog 50 dB, kar pa ni
zanemarljivo.
Zvočna izolacija v lahkih stenah
Vse višje cene za izgradnjo ali nakup stanovanjske hiše,
prisilijo ljudi k odločitvi, da za bivanje usposobijo tudi
neuporabljena, oziroma zapuščena, podstrešja. Le teh je
največ v starih mestnih jedrih.
Slika 1 – Enojna lahka stena
Slika 2 – Dvojna lahka stena
Instalater September 2009 50
Začnimo pri zasnovi okenski od-
prtin: kot prvo je pri načrtovanju
hiše najpomembnejša orientacija.
Najdaljša stranica hiše, ki ima
tudi največ steklenih površin
naj bo orientirana na jug. Pa ne
le zaradi tega, ker je to najdaljša
stranica ampak tudi zato, ker je
običajno na tisti strani napušč.
Z dolžino napušča lahko zelo
enostavno kontroliramo vpad
sončne svetlobe in s tem tudi
toplote v prostore: pozimi, ko je
sonce nizko naj mu napušč dopu-
šča vstop v prostor skozi steklene
površine, poleti pa naj bo napušč
tisti, ki preprečuje sončnim žar-
kom, da bi segrevali prostor. Pri
takšnem načinu projektiranja so
steklene površine lahko veliki
pridobitniki sončne energije – se
pravi, pozimi, ko nam sonce sveti
v prostor nam ga s tem tudi se-
greva. In po vedno bolj suhih in
sončnih zimah je orientacija če-
dalje bolj pomembna.
V pritličju nam vstop sončnih
žarkov uravnava napušč. Kaj pa
mansarda? Okna na čelih hiše
običajno niso dovolj in zato se na-
redijo preboji v strehi. Na izbiro
je strešno okno ali frčada. Frčade
že v osnovi ne nudijo toliko sve-
tlobe kot strešno okno seveda pa
povečajo prostor in če to potrebu-
jemo je to prava rešitev. Za samo
osvetljevanje prostorov pa so bolj
primerna strešna okna. Ker pa so
strešna okna obrnjena direktno
proti soncu je potrebno nanje
namestiti tudi zunanja senčila
za preprečevanje vdora vročine
poleti. V zimskem času pa nam je
za povečanje izolativnosti lahko v
pomoč notranje senčilo.
Velika dilema so tudi U in g fak-
torji pri oknih. Splošno prepriča-
nje o tem, da nižja kot sta faktorja
bolje je za stavbo, je lahko »dvo-
rezen meč«. Z nižanjem le-teh
zagotovo zmanjšamo energijske
izgube skozi okenske odprtine
vendar znižamo tudi energijske
pribitke. Če sem prej omenila
kako lahko z napuščem kon-
Pridobitki in izgube skozi okenske odprtine
Okenske odprtine oziroma vse steklene površine v stavbi
igrajo precej ključno vlogo pri porabi energije na objektu.
Na vsakem »vogalu« se srečujemo z izrazi kot so energij-
sko učinkoviti objekti, pasivne hiše.... Toda ali je za ener-
gijsko učinkovit objekt res potrebno vgraditi najdražje
materiale in elemente? Ali res potrebujemo visoko izola-
cijska okna, da bo naš objekt energijsko učinkovit?
Pri pravilno orientirani hiši so velike steklene površine pretvornik sončne energije v toploto. Pri tem moramo paziti,
da ne uporabimo stekel s preveliko toplotno zaščito, refleksnim nanosom in podobna. Če želimo pretvarjati sončno
svetlobo v toploto, skozi okna, so za to še najbolj primerna okna s faktorjem 1,1 W/m
2
K. Seveda morajo biti detajli
okrog oken ustrezno izdelani in celotna hiša primerno izolirana.
Zunanje mrežasto senčilo na strešnem oknu zadrži do 80% sončne
toplote.
Okna na čelih hiše običajno niso dovolj in zato se naredijo preboji v strehi.
Na izbiro je strešno okno ali frčada. Frčade naredimo takrat, ko je potrebno
povečati prostor, kar pomeni, da mora biti frčada dovolj velika. Za samo
osvetljevanje prostorov pa so bolj primerna strešna okna.
Instalater September 2009 51 n In IIIIIIIIIIIn In IIn IIIn IIIIIIIn IIn In IIn In IIIIIIIIn In IIIIIIIn IIn IIIIIIn In IIIn IIIIn In IIIn IIIn In In In IIIIIIIn In In IIn In Inn Innnnnn IIIn In In Inn In Innnn IIn Innn Inn In Innn Inn IIn IIn In IInnnn Innnnnnnnn Innnnnnsst st st st t st st ttt st st st ssst sst st ssst st st st st st st sst st ssst st sst sst t st st sssssst st st sssssst st st st st tt sssssst sssst st ssssstt sst ssssssst st sssssst tt st sst st ssssst sst ssst sssssssst t ssssst sst tttt ssst sssssssttttt sssssst sssssssss al lllll al al al al al al al al al al al llllllll al aaaal al al al l al al l aaaal aaal aaal al aal aal al l aaaaaallll al al aaal aaaal aaaaalll aaal aal aaaal al aal alllll aaaaal allllll aaal lll al ll al aaaaaalll aaaaaal lllllll alat at at at at at aaaat at tt at aat aat tt at at aat aat at ttt at t at at ttttt at at at aaatttt at aaat aaaat at ttttt at aaat at aat ttttt at at at aat at aaaaaaaaat at at aaaaaat aaaaaaat aaaaaaaat at aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa er er er er eer er er er er er eer er er er eer er er er er eeer er er er er er eer eer err er er eeeer eeeer er eerr err er err er er eer eeer eeer err er errrrr er er er eeeerrrrrrr er eerrrrrr eer eerrrrrrr er eeerrrrrrrrr er er eerrrrrr eeerrr errrrr er eerrrrrr er er err err eeeeerrrrr eerrrrrr eeeeerr eer eeeeeeeeee SSSSe Se Se Se Se SSe Se Se Se Se SSe Se SSSSe Se SSSe SSSSSe SSSe SSSSSSSSe SSe SSSSSSe SSe Se SSSSe SSe Se SSSe SSe SSe SSe Se Se SSSSe Se Se Se SSSSe Se Se SSe SSSSSSSe Se SSSSSSe SSSSe Se Se See Se Se Se SSSe SSe Se SSe Seee SSSSSSe See See SSSe Seeeee Se Se SSe SSeeeee Se Se SSSe SSeeee SSSe Se Seeee SSSSee Seee SSe Seee SSe SSSSe SSSSe SSSe SSSSSSSSSSSS ptttt pt ppttt pt pt pt pt pt pt ptt pt pptt pt pt pt pt pt pt ptt ppt pt pt pt pt ppttt pt pppt pt ptt pt ppt pppt ptttt ppppppt pt pttt pt pppt pt pt pppppttt pppt ptttt ppppppttt ppt ppt pt ppt ppt ppttttt pt pt ppptttttttt pppt ptttt pppppt ppt ptt pt pttt ptt pt p em em em em em eem em em em em em em em m em em em em m em m em em em em em eeem em m em em em em m em em m em em em em eeem mm em em m em eeeeeeem em mmm em mm eeeeeeeeeeem m em em mmmm em em eem em eeem m em em mmmmm eeeeeeeeeem em m em em eeeeeeeem em eeeeeeeeemmm eeeemmm eeemm eeeeem em m eemm eeeeemm emmmbe bbbbbbbbbbe bbe bbe be be be bbbbe be be be be bbbbbe bbe be be bbbbbe ee be be bbe bbbe e be e be bbe bbe bbe be be ee be be be be bbbe be be bbe e be e be bbbe be be bbe be beee be eeee bbbe be be be be be be e bbbe ee bbe eee bbbbbbbbee bbe bbbbe bbbe bbe bbbbbe bbbe bbbbbbbbbbb rrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrr r r 20 2220 20 20 20 20 20 20 20 220 20 220 20 200 20 20 20 20 20 20 2220 20 200 200 20 22200 20 2000 20 20 20 222222220 20 20000 2000 200 22220 2222220 20 20 2000 200 20 20 20 20 20 22222222000 20 20 20 20 20 20 22222200 22222222220 20 20 2220 20 22222220 20 20 222220 2220 22222222222222220 222222222222 09 0009 00009 09 09 009 09 099 0000009 009 00009 0009 009 09 009 0009 0009 09 09 09 09 09 09 09 09 09 09 000009 09 09 09 09 000009 0009 0999 09 09 009 09 09 099 099 099 0009 009 099 0999 0009999999999 0000000999 0999 09999999999 00000000099999999999 09 000000009 09 099 09 09 009 09 0099 09 00999999999 09 0000999 099999 09 000009 09 099 099 009 000000000 51 51 51 51 551 51 51 11 51 51 51 51 51 51 51 1111 51 1111 51 55551 55551 51111 51 1 51 51 5555551 51 51 51 51 1 51 51 51 51 5551 1 51 11 51 51 51 551 51 51 5551 1 51 1 51 1 51 51 551 51 55551 51 11 51 1 55551 5551 51 5551 51 11 51 51 11 55551 5551 551 1111 555551 555551 51 5111 51 51 1 51 51 51 551 51 51 551 5551 51111 51 11 51 51 51 551 551 5551 1111 51 51 51 1 51 51 51 5551 51111 51 51 1 51 1 511111 5511111 511 5511 51 51 51 11 51 11111 51111 51 51 11111 51 51 551 55555555555
Instalater September 2009 52
troliramo vpad sončne toplote
in svetlobe v prostor je pri zelo
nizkih U in g faktorjih to skoraj
nepomembno. Če pa uporabimo
precej običajno zasteklitev na
oknih, kjer je U stekla = 1,1 W/
m
2
K in g = 0,59 so toplotni prido-
bitki skozi takšna stekla tolikšni,
da se skoraj izravnajo z izgubami.
Seveda moramo pri takšnih za-
steklitvah poskrbeti za ustrezna
senčila, tako poleti kot pozimi.
Prav tako so pomembni vsi de-
tajli okrog oken skupaj s pravilno
izvedeno izolacijo. Pri strešnem
oknu se kot standard uvaja nova
zasteklitev, pri kateri je precejšen
poudarek na varnosti: notranje
steklo je namreč lepljeno in kot
tako se, kljub razbitju, ne more
razleteti po prostoru.
Izbira steklenih površin v hiši ni
le njihova velikost in pa lesen ali
plastičen okvir. Je veliko več in pri
tem je pomembna tako izbira pro-
jektanta, kot tudi izvajalca. Vse-
kakor pa je pomembno, da se tudi
naročniki projekta oz investitorji
hiše zavedajo vseh ključnih ele-
mentov za pravilno načrtovanje
okenskih odprtin in kaj njihove
odločitve tekom gradnje pomeni-
jo potem, ko v hiši živijo.
Katja Ličen Pajenk
Napušč nad okni v pritličju je tako dolg, da zadrži sončne žarke poleti
in hkrati spušča nizke zimske žarke v notranjost pozimi. Še posebej je to
dobrodošlo v jesenskih in spomladanski dneh, ko je zunaj še tako hladno,
da bi bilo potrebno hišo ogrevati s plinom ali oljem.
Notranja senčila na strešnem oknu dodatno pripomorejo k toplotni zaščiti
oken. Na primer senčilo, ki popolnoma zatemni prostor zmanjša U okna
za 0,2W/m
2
K pri oknu z zasteklitvijo 1,1.
Primorska gospodarska zbor-
nica je 29. junija v Kopru tradi-
cionalno, že devetič, razglasila
zmagovalce razpisa za podelitev
priznanj in diplom inovacijam v
obalno-kraški regiji za leto 2008.
Tričlanska strokovna komisija,
ki je izbirala med inovacijami iz
osmih podjetij, je zlato priznanje
dodelila ATechovi inovaciji FU-
MIS OXY, ki predstavlja linijo
za učinkovito in varno kontrolo
kotlov ter peči na kurilne pelete.
S tem je FUMIS-u podelila vsto-
pnico v izbor na nacionalni ravni,
za najboljšo med inovacijami re-
gionalnih in območnih gospodar-
skih zbornic.
Z nagrajenim FUMIS-om je ATe-
ch Slovenijo približalo ekološko
najnaprednejšim državam, ki raz-
vijajo in spodbujajo tehnologijo
za ekološko (u)porabo naravnih
dobrin.
V ATechu velja vodilo, da delovni
dan ustvarjajo potrebe trga. Da-
našnje in tiste, ki šele nastajajo.
»Z inovacijami elektronskih sis-
temov prispevamo k razvoju na
področju varčevanja z energijo,
trga zaščite in udobja«, pravi Gre-
gor Franič, direktor marketinga v
ATechu.
FUMIS OXY je začel svojo aktiv-
no tržno življenje oktobra 2008
z javno predstavitvijo na sejmu
Interpellets v Stuttgartu.
Takrat je bil tudi vgrajen na prvo
aplikacijo v realnem okolju, in
sicer pri krmiljenju sistema dveh
kotlov na pelete za ogrevanje
osnovne šole Dragomirja Benčiča
Brkina v Hrpeljah.
Nagrada za inovacijo ATechu po-
trjuje pravilnost njegove usmer-
jenosti v okolje, ki je bila letos
prepoznana tudi z nagrado za
družbeno odgovornost HORUS,
ki jo je prejel ATech junija letos,
saj je bil FUMIS razvit skladno z
načeli varovanja okolja, ki pred-
stavlja tudi eno temeljnih vrednot
podjetja.
Več na www.atech.si
Anisa Faganelj
ATech z najboljšo inovacijo primorske.
S FUMIS-om do zlatega priznanja za inovacijo v obalno-
kraški regiji za 2008.
September 2009 Instalater 53
To dosežemo z kvalitetno to-
plotno izolacijo in z vetrovno
nepropustnimi stenami. Tudi tla
in strešna konstrukcija morata
biti izdelana z zračno nepropu-
stnostjo ter brez možnosti za
nastajanje toplotnih mostov. K
dobri izvedbi še spadajo primerna
okna in vhodna vrata, kakor tudi
kompaktna arhitekturna zasnova
zgradbe. V primerjavi s standar-
dno grajeno hišo, potrebuje pa-
sivna hiša tudi od 80 – 90 % manj
energije za ogrevanje.
Poletno pregrevanje prostorov
preprečimo z zatemnitvijo bal-
konov in namestitvijo žaluzij, na
večje okenske površine ali po-
dobno. Prezračevanje prostorov,
v zimskih mesecih, opravimo s
kompaktno prezračevalno napra-
vo. Zrak, ki ga dovajamo v pro-
stor, skozi prezračevalno napra-
vo, predhodno dogrejemo. Zaradi
tega, običajnega ogrevalnega sis-
tema v zgradbi ne potrebujemo.
Potrebno toploto, v pasivni hiši,
v glavnem dosežemo z oddajo
toplote oseb, ki se nahajajo v pro-
storu in s pomočjo raznih gospo-
dinjskih aparatov.
Pasivno predgretje svežega
zraka
Sveži zrak dovajamo v hišo, pre-
ko zemeljskega toplotnega hranil-
nika, ki ga po potrebi predhodno
še dogrejemo. S komfortno pre-
zračevalno napravo in, z povra-
tno pridobljeno toploto doseže-
mo, kvaliteten zrak v prostoru.
Po drugi strani, pa dosežemo ve-
lik prihranek energije. V pasivni
hiši, lahko 90 % toplote, iz odpa-
dnega zraka in s pomočjo toplo-
tnega menjalnika, ponovno do-
vedemo v prostor, kot svež zrak.
Zaradi dobre toplotne izolacije pa
so vse prostorske površine enako-
merno ogrete.

Predsodki
Odpiranje oken v pasivni hiši ni
mogoče, oziroma ni potrebno.
Seveda je mogoče okna odpre-
ti. Toda to, zaradi komfortnega
prezračevalnega sistema, ni po-
trebno. Z ne odpiranjem oken,
istočasno preprečimo vstop zvoč-
nim obremenitvam, iz okolja v
prostor. Svež zrak dovajamo v
prostor ,skozi filter ter tako za-
ščitimo prostor pred prahom in
nastankom raznih alergij. Razen
tega, pa precej zmanjšamo mo-
žnost nastajanje plesni. Zrak do-
vajamo v prostor, preko prezrače-
valnega sistema – skozi specialne
zvrtinčene lamele, nameščene na
izstopni odprtini. Zaradi tega, pa
že pri majhnem odmiku, ne čuti-
mo nobenega prepiha.
Nekoliko višji stroški izgradnje
pasivne hiše – se amortizirajo, za-
radi nižjih stroškov obratovanja,
že v roku nekaj let. Dolgoročno
gledano, predstavljajo visok stro-
šek pri klasični gradnji razni ser-
visi ogrevalnih in klima naprav,
izgradnja dimnika in vedno višje
dimnikarski takse itn. Nakupna
vrednost energetsko varčnih
objektov, pa vse bolj narašča.
Tehnični podatki
V preglednici št. 1 so podane pri-
merjalne energijske vrednosti za
pasivno in nizkoenergijsko hišo.
Masivna, z opeko grajena, pasiv-
na hiša ima še dodatne prednosti:
Velika akumulacija, ki omo-
goča veliko termično udobje v
poletnem in zimskem obdobju
Dobra zvočna zaščita
Enakomerna temperatura in
vlaga
Dobra požarna zaščita
Trajna vrednost zgradbe.
Osnovno načelo pasivne hiše
Preglednica št. 1: Primerjalne vrednosti
Opis elementov Pasivna hiša Nizkoenergijska hiša
Temeljna plošča U = 0,11 W/m
2
K (26 cm XPS pod FU ploščo) U = 0,18 W/m
2
K(26 cm XPS pod FU ploščo)
Zunanji zid – srednje težki U = 0,10 W/m
2
K (26 cm EPS - F plus) U = 0,18 W/m
2
K (18 cm EPS - F plus)
Zunanji zid - težki U = 0,13 W/m
2
K (26 cm EPS - F) U = 0,18 W/m
2
K (18 cm EPS - F)
Ravna streha U = 0,10 W/m
2
K (35 cm EPS – W 25) U = 0,16 W/m
2
K (22 cm EPS – W 25)
Okna / steklena vrata U = 0,79 W/m
2
K (3 slojna zasteklitev) U = 0,10 W/m
2
K (2 slojna zasteklitev)
Vhodna vrata U = 0,79 W/m
2
K (Les/Alu – Selection) U = 0,30 W/m
2
K (Alu – tip Planea)
Energijska vrednost < 15 kWh/m
2
a < 45 kWh/m
2
a
Vrednosti za standardno grajeno hišo znašajo okoli 60 – 120 < 15 kWh/m
2
a
Slika – Pasivne hiše Singer, ki jih gradijo v Hartbergu
Osnovno načelo pasivne hiše je toplotno izoliran ovoj
zgradbe, ki omogoča, v zimskih in poletnih temperatu-
rah, prijetno bivanje v zgradbi, brez dodatnega ogrevanja
ali hlajenja.
Instalater September 2009 54
Podjetje Sikla je že leta 1993, in
to kot eno prvih na tem podro-
čju, prejelo certifikat DIN ISO
9001. S tem je podjetje dobilo
tudi potrditev svojega obsežnega
in učinkovitega sistema vodenja
kakovosti.
Naša inovativnost ter kompeten-
tnost pri načrtovalnih in servisnih
storitvah, sta podlaga za zaneslji-
vost in kvaliteto podjetja Sikla.
Naš novi pečat kakovosti združu-
je vse te tri dejavnike uspešnosti.
Kupcem smo blizu, ker smo
prisotni na mednarodnih
trgih
Z našo mrežo podružnic in za-
stopstev v Evropi in tudi preko
naših partnerjev na trgih izven
Evrope smo našim kupcem na
voljo z našo obsežno ponudbo
domačih in mednarodnih projek-
tov.
Pečat kvalitete Sikla
Sikla z inovativnimi sistemi iz-
delkov in individualnimi rešitva-
mi ustvarja učinkovite povezave
za stavbno tehniko, industrijske
naprave in inženiring. Pečat kva-
litete Sikla je sinonim za inovativ-
nost, profesionalne storitve načr-
tovanja in hkrati servisni paket,
prilagojen potrebam strank.
Inovativnost in zanesljive
rešitve
Izdelki Sikla so sinonim za pri-
hranek časa pri montaži, enostav-
nejšo namestitev in optimalne
stroške. Razvoj novih izdelkov
poteka v duhu sistemske ideje,
kar pomeni, da so vsi pritrdilni
sistemi Sikla med seboj združljivi
in uporabnikom nudijo prav vso
svobodo, ki si jo želijo.
Načrtovanje - zmogljivo in
kompetentno
Naši, za uporabo specializirani,
tehniki vam profesionalno pod-
poro nudijo že v fazi načrtovanja
in razpisa. S svojim znanjem nari-
šejo risbe CAD, izdelajo kosovne
sezname ter statične izračune in
najdejo najbolj optimalno rešitev
pritrditve.
Vzdrževanje - strankam prija-
zno in osebno
Z našim znanjem smo vam na vo-
ljo za kompetentno svetovanje pri
vaših domačih in mednarodnih
projektih. Zmogljiva distribucija
razpolaga z odličnimi orodji, ki
zagotavljajo individualno obrav-
navo strank ter obsežen svetoval-
ni servis. Naš logistični koncept je
jamstvo za kratke dobavne roke.
Obsežno ponudbo storitev ne-
nehno prilagajamo zahtevam trga
in naših strank.
Inovativni sistemski izdelki
Sikla sistemski izdelki nastajajo
in se razvijajo znotraj kreativnih
skupin, v sodelovanju z notra-
njimi in zunanjimi strokovnjaki.
Izdelki ustrezajo najvišjim kako-
vostnim zahtevam, uporabniku
pa olajšajo delo, prihranijo čas in
nudijo varnost.
Naše izdelke izdelujejo dobavi-
telji, ki jih izbiramo sami in, ki
ustrezajo strogim kakovostnim
zahtevam podjetja Sikla. To na-
šemu podjetju omogoča hiter in
ustrezen odziv zahtevam tržišča.
Vse Sikla izdelke odlikujeta, tako
dodelana tehnologija in visoka
kakovost izdelkov, kot tudi upo-
rabniško usmerjena zasnova.
Izdelki
Siconnect
Simotec
Siaqua
Prometna gradnja
Certifikati
RAL-Znak kakovosti
Celovita oskrba: Z nami
lahko računate!
Naša veriga storitev se prične že z
razvojem izdelka. Z veliko močjo
ustvarjanja novosti oblikujemo
izdelke, ki so usmerjeni v pra-
kso. Z našo inovativno ponudbo
izdelkov in prvovrstnim svetova-
njem in oskrbo pridobite na vsaki
stopnji projekta.
Pomoč vam nudimo pri načrto-
vanjih in razpisih. Prevzamemo
logistiko in jo, v primeru, da tako
želite, izpeljemo skladno z vašimi
predlogi. Svojo obsežno ponudbo
Sikla pečat, pomeni kakovost v vseh pogledih!
Uspešnost podjetja Sikla temelji na zaslugah naših za-
poslenih, zato spodbujamo inovativno delovno klimo, za
poslovni in osebni razvoj. Filozofija našega podjetja je, da
kontinuirano razvijamo izdelke, storitve in sisteme ter
preko odlične kakovosti, dolgoročno izpolnjujemo priča-
kovanja svojih strank.
Slika 2 – prikaz sistema odvodnjavanja s prosto gladino
Slika 1 – Siaqua odvodnjavanje ravnih streh
Instalater September 2009 55
Instalater September 2009 56
storitev neprestano prilagajamo
zahtevam tržišča.
Uspešno projektno delo
Arhitektom, inženirjem in načr-
tovalcem je Sikla že dolgo časa
dobro poznana – kompleksnejše
in težje kot so zahteve, vse več se
jih odloča za Siklo. Poznana po
svoji visoki kakovosti in prvovr-
stnih stikih s strankami je Sikla
dobro zastopana v okviru reno-
miranih projektov, po vsem svetu.
SIKLA proizvodi s svojo kvalite-
to in našo ekipo že v fazi projek-
tiranja in izvedbe del nudijo eno-
stavne rešitve, ki zadovoljujejo
naše partnerje. Naš način dela je
sodelovanje že v fazi projektira-
nja objekta in iskanja optimalnih
rešitev skupaj s projektanti in iz-
vajalci del.
Projekti
Siaqua
Siconnect
Simotec
Siaqua – odvodnjavanje
ravnih streh
Že nekaj let je v Sloveniji uvelja-
vljen sistem SIAQUA za odvo-
dnjavanje ravnih streh. V zadnjih
treh letih smo odvodnjavanje ure-
dili na več kot 200 objektih (refe-
rence na spletni strani). Zraven
materiala nudimo tudi:
pripravo tehnične dokumenta-
cije po vašem projektu,
izračun izometrije za vas in
vaše projektante,
montažne mape,
montažo in nadzor montaže,
tehnično dokumentacijo za
prevzem,
izposoja strojev za spajanje
cevi.
Siaqua - varnost pri odvaja-
nju vode z ravnih streh
Definirano odvajanje nabrane
količine dežja s površine strehe
je bistveni kriterij za funkcijo
ravnih streh. Za odvajanje vode
z velikih, prosto napetih površin
strehe, je podjetje Sikla razvilo
podtlačni sistem.
Individualno načrtovan, glede na
objekt in lokacijo, s strehe odvaja
nabrano količino deževnice na
kratek in hiter način. V sodelova-
nju z zasilnim odvajanjem vode
se boste s tem izognili nenava-
dnim statičnim obremenitvam in
iz tega nastalim poškodbam stre-
šne konstrukcije ali zgradbe.
Inovativna uporaba fizikalnih
zakonitosti
Pri prostem odvodnjavanju gladi-
ne se deževnica, za boljše prezra-
čevanje in odzračevanje sistema,
odvaja preko delno napolnjenih
cevnih napeljav (stopnja napol-
njenosti 0,7).
Podtlačni sistem deluje pri sto-
pnji napolnjenosti 1,0; rezultat
so manjše dimenzije prerezov
cevnih napeljav, ki so pri tem v
celoti napolnjene z vodo. Sila teže
vodnega stebra, ki teče po padni
cevi, ustvarja podtlak v sistemu,
ki odvaja vodo s površine strehe
z „učinkom srka v ceveh«.
Naprave Siaqua so hidravlično
tako dimenzionirane, da začne
prerez padne cevi, že pri majhnih
količinah dežja, po delih delovati.
Posebno konstruirani strešni od-
točni kanali pri tem preprečujejo
vstop zraka v cevni sistem. Na
sliki št. 3 je prikazan sistem odvo-
dnjavanja pod tlakom. Na sliki št.
2 je prikazan sistem odvodnjava-
nja s prosto gladino.
Siaqua - zmagovalne sistem-
ske prednosti
Tehnični koncept Siaqua podtlač-
nega sistema prinaša pomembne
tehnične in ekonomične predno-
sti:
Zmanjšanje stroškov za ma-
terial in montažo zaradi manj-
ših dimenzij cevi. To omogoča
pri velikostih površine strehe
zmanjšanje do 5000 m
2
na
samo eno napeljavo padne
cevi, pri tem pa se skoraj ne
uporabijo več talne cevi.
Zmanjšanje stroškov gradnje,
zaradi krajših časov gradnje
in montaže, občutno manj ze-
meljskih del, manj napora za
zaščitne konstrukcije pred na-
letom.
Zmanjšanje stroškov vzdrže-
vanja, saj visoke hitrosti pre-
toka povzročajo samodejno
čiščenje cevi.
Optimalni izkoristek prostora
zaradi polaganja cevi brez pad-
ca pod streho.
Individualne rešitve z najno-
vejšo tehnologijo
Siaqua filozofija ne sledi nobene-
mu togemu konceptu izdelkov.
Vse bistvene komponente napra-
ve za podtlačno odvodnjavanje se
uskladijo individualno glede na
zahteve konkretnega gradbenega
načrta: strešni odtočni kanali in
sistemi za odvajanje v sili po DIN
ter sistemi in pritrdila cevnih na-
peljav iz umetne snovi. Tehnični,
ekonomični in ekološki vidiki se
pri tem ravno tako upoštevajo,
prav tako kakovost uporabljenih
izdelkov in materialov.
Siaqua tlačne tokovne naprave
zato vedno ustrezajo zahtevam
po najnovejši tehnologiji, ki vodi
do tehnično prepričljivih in go-
spodarsko razumnih rešitev.
Siaqua podtlačni sistem od-
vodmjavanja ravnih streh
Paket napeljave za Siaqua pod-
tlačni sistem odvodnjavanja, ob-
sega celotno računsko potrdilo
za napravo po veljavnih pravilih
DIN ter VDI 3806. Pri tem se do-
kumentira:
število in položaj otokov na
strehi,
celoten hidravlični izračun,
potek napeljave z dimenzioni-
ranimi in fazonskimi cevmi,
postavitev in pritrditev,
nasvete in/ali izračun sistema
za odvajanje v sili,
potrebne ukrepe za pregledo-
vanje in čiščenje,
prevzem in garancija sistema.
Načrtovanje in izračun izvedejo
komponentni strokovnjaki, kar
jamči neoporečno delovanje na-
prave. Sikla tehnična služba za
pomoč uporabnikom je vedno na
voljo in pomaga načrtovalcem,
izvajalcem in pri načrtovanju gra-
dnje na kraju izvedbe.
S svojim obširnim znanjem veli-
ko prispevajo k uspešni uresnici-
tvi projekta, poleg tega pa lahko
dajejo dragocene nasvete za reši-
tve pri pritrjevanju tehnične opre-
me za zgradbe.
„Siaqua« Odvodnjavanje
mostov
Novost prodajnega programa je
sistem SIAQUA za odvodnjava-
nje mostov.
Čeprav je novost na slovenskem
trgu, smo v nekaj več kot enem
letu odvodnjavanje izvedli na 16
objektih (12 nadvozov, 2 mosta
Slika 3 – odvodnjavanje pod tlakom
September 2009 Instalater 57
in 2 viadukta).Odvodnjavanje
padavinskih vod z vozišč mostov
je zahteva, ki jo je potrebno upo-
števati že v fazi načrtovanja. Upo-
raba SIKLA sistemov je visoko
učinkovita v vseh fazah, tako pri
načrtovanju in montaži.
Napeljave za odvodnjavanje so
na mostovih sestavni del gradbe-
nih del in morajo ustrezati stro-
gim tehničnim zahtevam.
Pritrditev napeljave za odvodnja-
vanje vode na mostovih mora biti
izvedena tako, da se obtežitve
varno prenesejo na dele za pritr-
ditev in, da se most lahko odvo-
dnjava. Napeljave morajo zagota-
vljati varno prenašanje obtežb in
odvodnjavanja, biti preproste za
montažo in zadoščati estetskim
kriterijem.
Specialne rešitve Sikle:
napeljave za odvodnjavanje na
železniških mostovih,
pritrditve in stabilizacija nape-
ljav pri gradnji tunelov,
namestitev napeljave v škatla-
ste profile pri prednapetih
betonskih mostovih, z zunanji-
mi prednapetimi členki,
v škatlastih profilih jekleno/be-
tonskih povezovalnih mostov.
Postavitev napeljave v škatlastem
profilu prednapetega betonskega
mostu, z zunanjimi prednapetimi
členki se lahko, brez težav, izvede
s pomočjo sistema Sikla Simotec.
Sestavni deli stojala se, primemo
gradbišču, transportirajo in sesta-
vijo, montaža pa je enostavna.
Ponujamo vam tudi izziv!
Sposobni in visoko motivirani
sodelavci in sodelavke so najpo-
membnejši kapital Sikle. Če že-
lite sodelovati z nami, prinesite
s seboj svoje znanje, kreativnost
in komunikacijske sposobnosti.
Vaše sposobnosti bomo primerno
nagradili in vam ponudili dolgo-
ročne poklicne možnosti v pod-
jetju, ki se širi v napetem, med-
narodnem okolju. Oglejte si našo
ponudbo delovnih mest. Veseli
bomo vaših izčrpnih prijav!
V sodelovanju z industrijskim
združenjem za ogrevalno, klimat-
sko in sanitarno tehniko (BHKS
- Bundesindustrieverband Heiz-
ungs-, Klima-, Sanitärtechnik
e.V.) in osrednjim združenjem za
sanitarne, ogrevane in klimatske
sisteme (ZVSHK - Zentralver-
band Sanitär Heizung Klima)
svojim strankam nudimo obse-
žne jamstvene dogovore.
Kondenzacija predstavlja fazni
prehod iz plinastega stanja v te-
koče, z odvzemom toplote (ohla-
jevanjem) do kritične temperatu-
re. Kondenz se vedno pojavi na
hladnejši površini, če je tempera-
tura površine pod rosiščem. Tako
pride pri 20
o
C temperature zraka
v prostoru, do kondenzacije na
površini gradbenih delov, če je
relativna zračna vlažnost presegla
naslednje vrednosti:
Da ne pride do kondenzacije in
posledično do nastanka plesne-
nja, je potrebno vsako hišo od
zunaj na debelo toplotno izolira-
ti. Tudi s pomočjo nadziranega
prezračevanja v bivalnem prosto-
ru, v katerem je relativno visoka
zračna vlažnost, poskrbimo za
samodejno in energijsko varčno
prezračevanje. Debela toplotna
izolacija ne preprečuje samo na-
stajanja kondenzata v zidovju,
temveč poskrbi, da tudi v najhla-
dnejšem zimskem obdobju, osta-
ne toplota v prostorih, znotraj
zunanjega zidovja. Iz gradbeno
fizikalnega pogleda je napačno
in malo učinkovito, če je opečni
zid debeline 38 cm, obložen s to-
plotno izolacijo, debeline samo 5
cm. Pri tem se ustvarja rosišče v
sloju lepila in tako je lepilo skozi
celo zimo vlažno. Na sliki št. 1 je
prikazan primer za nastanek kon-
denzacije na opečnem zidu.

Zato je pri toplotni izolaciji po-
trebno posebno skrb nameniti
nastajanju toplote in vodne pare.
Dobro je, da omogočimo nadzo-
rovan prehod toplote in vodne
pare navzven, iz prostora. To naj-
bolje zagotovimo, če vgradimo
paropropustno folijo, ki omogoča,
da vodna para, ki nastaja v notra-
njosti, čim bolje in enakomerno
prehaja skozi obodno konstruk-
cijo, hkrati pa omogoča pravilno
izmenjavo zraka v prostoru.
S toplotno izolacijo preprečimo kondenzacijo
Preglednica št. 1: Predpostavke za kondenzacijo pri 20
o
C tempera-
ture zraka v prostoru
Površinska temperatura Relativna zračna vlažnost
6,0
o
C 40 %
9,3
o
C 50 %
12,0
o
C 60 %
14,4
o
C 70 %
16,4
o
C 80 %
Slika 1 – Primeri za nastajanje kondenzata na opečnem zidu
S toplotno izolacijo ohranimo zaželeno temperaturo v
prostoru. Razen ohranjanja temperature , pa obvarujemo
zgradbo, tudi pred kondenzacijo. Slaba toplotna izolacija,
je tudi najpogostejši razlog za nastanek kondenza.
Instalater September 2009 58
Pri starih prezračevalnih na-
pravah je odvodni zrak topel ali
hladen, večinoma pa ostaja neiz-
koriščen. Po pravilu imajo danes,
vsi taki sistemi vgrajeno napravo,
za izkoristek odpadne toplote (re-
kuperacijo). S temi napravami, je
mogoče prihraniti veliko energije.
Priporočljivo
V smislu varčevanja z energijo je
potrebno take naprave instalirati,
v vse prezračevalne in klimatske
naprave. V principu preproste
rekuperacijske naprave se amor-
tizirajo v relativno kratkem času.
Način delovanja
Iz prostora odveden zrak vodimo,
preden zapusti zgradbo, do pre-
zračevalne naprave, kjer ga, pred
izhodom v zunanji zrak, določe-
no količino, odvajamo nazaj do
toplotnega izmenjevalca.
V toplotnem izmenjevalcu, ga
dogrejemo in primešamo s sve-
žim zrakom, od tod, pa ga nato
vodimo nazaj, v prostore za ogre-
vanje, oziroma prezračevanje. Na
ta način, pozimi hladen zrak se-
grejemo, poleti pa ohladimo. Za
preostali del segrevanja ali hlaje-
nja porabimo zelo malo energije.
Na sliki št. 1 je prikazana shema
delovanja naprave za rekuperaci-
jo toplote.
Postopek rekuperacije: izme-
njava toplote, med odvedenim
zrakom in zunanjim zrakom, po-
teka preko križnega toka – skozi
lamele izmenjevalca toplote, na
paralelno postavljenih in dobro
prevodnih steklenih ali kovinskih
lamel, oziroma cevi. Med obema
zračnima tokovoma ne pride do
stika in tako ni težav z vonjem,
prahom ali vlago.
Krožni sistem: pri tem sistemu
poteka toplotna menjava, med
odvodnim in zunanjim zrakom,
preko obtočnega toplotnega me-
dija. To je predvsem primerno,
kot dodatna oprema za obstoje-
če klimatske naprave. Toplotne
cevi: tako imenovane Heat-Pipes
cevi, lahko prav tako uporabimo
pri rekuperaciji toplote. Obnovlji-
vi postopek: pri tem načinu, med
odvedenim in zunanjim zrakom,
namestimo vrtljiv, v osno name-
ščenem satovju, podoben toplo-
tni menjalnik, ki odvedenemu
zraku, pri vsakem polovičnem
obratu, odvzame toploto in jo po-
šlje, z zunanjim svežim zrakom,
nazaj v prostor. Pri tem bo zraven
otipljive toplote, zamenjana tudi
latentna toplota, ki vsebuje vlago.
Na sliki št. 2 je prikazana načel-
na shema rekuperacije toplote.
Toplotne črpalke: odvedeni ali
zunanji sveži zrak lahko, preko
toplotne črpalke, pošljemo direk-
tno do izparilnika. Tako pride do
takojšne rekuperacije toplote.
Prostorske zračne, tehnične na-
prave potrebujejo toplo in hladno
energijo, za ogrevanje, oziroma
hlajenje. Velik del te energije lah-
ko pridobimo z rekuperacijo to-
plote iz odvedenega zraka.
Kljub višjim stroškom, zaradi na-
meščanja kanalov in same napra-
ve, se le ti stroški hitro pokrijejo
pri zmanjšani porabi energije.
S sistemom lahko prihranimo od
65 do 80 % pri porabi energije za
ogrevanje ali hlajenje.
Izkoristek odpadne energije
Slika 2 – Načelna shema rekuperacije toplote
Slika 1 – Shema delovanja naprave za rekuperacijo toplote
Pridobivanje odpadne toplote in toplote, ki jo dobimo s
toplotnimi napravami ali toplotnimi črpalkami, ima še
veliko prihodnost. Z razvojem, bodo te naprave tudi ce-
nejše, kot so danes. Pomagale nam bodo ohraniti zaloge
sedanjih goriv, ki jih bomo koristno uporabili, za kemič-
no predelavo, namesto za zgorevanje. Delež pridobljene
energije, iz sonca ali posredno iz toplega zraka, zemlje ali
vode, bo vsako leto večji.
Instalater September 2009 59 Innst stal later e September 2009 59 59
Instalater September 2009 60
Vodo uporabit namesto zapravit
V povprečnem gospodinjstvu po-
rabi vsaka oseba okoli 150 litrov
pitne vode na dan. Od teh 150
litrov se samo 3 odstotki upora-
bljajo za kuhanje in pitje. Največji
delež naše pitne vode splaknemo
v stranišče (pogosto brez varče-
valne tipke). Stranišča z šestimi
litri vsebine in tipko za ustavlja-
nje pripomorejo k bistvenemu
zmanjšanju porabe vode. K var-
čevanju z vodo precej pripomo-
rejo tudi varčevalne armature, tuš
glave in pravilno obnašanje upo-
rabnikov ter tudi varčna uporaba
pralnega in pomivalnega stroja.
Raba deževnice
Pri novogradnjah se lahko planira
zbiralnik za deževnico že od vse-
ga začetka. Zbrana voda se lahko
tako koristi za splaknjevanje stra-
nišča, pralni stroj in vrt. Namesto
priključka za pitno vodo se izvede
majhno omrežje za deževnico do
vseh stranišč. Pri pomanjkanju
deževnice se polni napeljava s pi-
tno vodo.
Pri tem je pomembno, da sta oba
sistema popolnoma ločena in da
ne obstaja nobena neposredna
povezava med obema sistemoma.
Za domačo cevno omrežje imajo
PE-cevi prednost pred nerjavni-
mi. Pocinkane omrežne cevi za-
radi možnosti rjavenja dandanes
niso več primerne. Deževnica se
mora ob uporabi v gospodinjstvu
filtrirat. Glede na uporabnost so
potrebne različne filtrirne stopnje.
Za uporabo v stranišču je dovolj
enostavno cedilo. Če se dežev-
nica uporablja za pralni stroj, je
potrebno uporabiti bolj fini filter,
ki pa ga je potrebno redno kontro-
lirat, ker obstaja nevarnost zama-
šitve. Priporočljivi so samočistilni
filtri.
Pri izbiri vodnega hranilnika je
potrebno poleg možnosti čiščenja
paziti tudi na to, da ostane voda
čim bolj hladna, saj lahko pride
pri temperaturah nad 15 stopinj
celzija do povečanega razmnože-
vanja bakterij.
Sprejetje odločitve za zunanji ali
notranji hranilnik je predvsem
odvisno od lokacije, ki je na voljo.
Kovinski rezervoarji so primer-
ni le, če so iz nerjavečega jekla,
drugače obstaja možnost korozi-
je. Deževnica se na primer lahko
zbira tudi v nadzemeljskem rezer-
voarju.
Povprečna velikost hranilnika za
deževnico pri enodružinski hiši
znaša ca. 5 do 10 m
3
, odvisno od
področja uporabe in pokritosti
potreb.
Pripravila, dr. Vlasta Krmelj
Varčevanje z vodo in izraba dežja
Voda je dragocena dobrina in v veliko evropskih podro-
čjih vodi potratna uporaba vode k vidnemu znižanju gla-
dine podtalnice. To ne ogroža samo oskrbe s pitno vodo,
ampak izraža negativen vpliv tudi do okolja in narave. Po-
stopki varčevanja z vodo in izrabe deževnice predstavljajo
smiselno alternativo varčevanju z dragoceno pitno vodo.
Legenda k sliki:
1. Podzemni rezervoar, volumen zbiralnika od 3000 – 90000 l
2. Fini filter McClean, vgrajen v podzemni rezervoar in predho-
dno nameščen s sifonom in blažilnikom dotoka
3. Črpalni set s finim filtrom 0,5 mm
4. Krmilni sistem za deževnico McRain Plus, črpalka z avtomatič-
nim preklapljanjem, stenskim obešanjem in pokrovom, stikalo
na plovek za nadzor nivoja polnjenja z 20-metrskim kablom,
dodatni zbiralnik z varnostnim pretokom
5. Varnostni paket
6. Pokrov vstopne odprtine
7. Jašek za vstop
8. Cevna povezava
Slika – Hišni sistem BlueLine McRain Plus
September 2009 Instalater 61
V mestu Las Vegas so se odločili
za nekaj čisto drugega, za »nekaj
novega«. Najavili so, da bodo v
bližnji prihodnosti zgradili prvo
stolpnico, ki bo namenjena zgolj
poljedelstvu, s pridelavo hrane.
Tako bo Las Vegas verjetno prvo
mesto, v katerem bodo zgradili
stolpnico, namenjeno zgolj kme-
tovanju, oziroma poljedeljstvu. V
zgradbi se bodo, po prvih podat-
kih, v 30 nadstropjih, nahajale
izključno obdelovalne kmetijske
površine. V takšni stolpnici bi
naj proizvajali hrano, za približno
72.000 ljudi na leto.
Predviden prihodek pa bi naj
znašal okoli 40 miljonov dolarjev
čistega dobička. Največ se seveda
pričakuje od prodaje pridelane
hrane, veliko pa stavijo tudi na tu-
rizem, saj bo zanimanje za ogled
takšne stavbe zagotovo veliko.
Projekt za izgradnjo tako imeno-
vane »zračne kmetije« je ocenjen
na 200 miljonov ameriških dolar-
jev.
Tukaj bodo gojili približno 100
različnih vrst zelenjave in sadja,
od jagod pa vse do zelene solate,
tudi nasadi mini banan so izve-
dljivi. Vsaka etaža pa bo imela
možnost določenih pogojev za
rast živil. Po prvih podatkih bi se
projekt lahko začel graditi v sredi-
ni leta 2010.
Projekt so omogočili:
• Mestna občina Maribor in občine: Benedikt, Cerkvenjak,
Duplek, Hoče, Slivnica, Kungota, Lenart, Lovrenc na Pohorju,
Miklavž na Dravskem polju, Pesnica, Rače-Fram, Ruše,
Selnica ob Dravi, Starše, Sv. Ana, Šentilj
• Evropska komisija
• Ministrstvo za okolje in prostor
• Javno podjetje Toplotna oskrba Maribor
• Elektro Maribor, d.d.
CENTER PROJEKTOV,
ZNANJA IN IDEJ
ZA UČINKOVITO RABO ENERGIJE
IN OBNOVLJIVE VIRE ENERGIJE

Energetska agencija za Podravje
Smetanova 31, 2000 Maribor,
T 02 23 423 63 F 02 23 423 61
www.energap.si
Projekt je sofinanciran s strani:
»Zračna kmetija« v Las Vegasu
Ko se začne mesto srečevati s prostorsko stisko, ostane le
še ena možnost, gradnja v višino. Po navadi so stolpni-
ce rezervirane za poslovne prostore, stanovanja, hotelske
sobe…
Instalater September 2009 62
Namen projekta je promocija in
informiranje na področju tehno-
logije pasivnih hiš širom Evrope,
s poudarkom na novih državah
članicah EU. Takšen način gra-
dnje ima potencial privarčevati
ogromno količino energije in
zmanjšati CO
2
emisije, k čemur
mora težiti vsaka država.
V nekaterih državah že imajo ve-
liko pozitivnih izkušenj s takšnim
načinom gradnje, zaradi tega teži
projekt k okrepitvi sodelovanja in
izmenjavi znanja in izkušenj med
partnerji iz posameznih držav
Naloge projekta PASS-NET so:
izboljšanje informiranosti pano-
žnih skupin, državnih organov
in javnosti; izmenjava izkušenj,
internacionalizacija poslovanja;
usposabljanje strokovnjakov in
podpornih institucij; organizaci-
ja seminarjev, delavnic, ogledov
pasivnih hiš in vzpostavitev po-
datkovne baze objektov grajenih
v pasivnem standardu.
Sodelovanje v projekt je odprto
tudi za podjetja, ki se ukvarjajo z
novogradnjo ali obnovo objektov
v pasivnem standardu in bi želela
svoje objekte prikazati na skupni
spletni strani projekta ali želijo, da
jih MRA obvešča o posameznih
dogodkih in aktivnostih projekta.
Več informacij o projektu in aktu-
alnih dogodkih na temo pasivne
hiše in nizko energijski objekti
najdete na spletni strani:
http://energija-gradnja.mra.si.
PASS-NET - Evropska mreža združenj pasivnih hiš
V okviru programa Evropske Unije »Inteligentna energija
v Evropi« sodeluje Mariborska razvojna agencija v projek-
tu PASS-NET – Evropska mreža združenj pasivnih hiš. V
projektu, ki bo trajal do leta 2011, sodeluje 12 partnerjev
iz 10 držav EU.
Slednje je bilo povezano tudi s so-
delovanjem številnih strokovnja-
kov, ki so udeležencem predstavili
in obrazložili posamezne tehnič-
ne rešitev ter komponent vgraje-
nih v vzorčne hiše. Naselje »Son-
neplatz« je nastalo kot skupna
iniciativa občine Großschönau in
proizvajalcev pasivnih hiš, ki so
na ta način obiskovalcem ponu-
di zanimivo rešitev turističnega
naselja in poskusnega bivanja v
pasivni hiši.
Naselje je svojim obiskovalcem
odprlo vrata v letu 2007, posto-
pno pa bo na voljo kar 20 objek-
tov različnih proizvajalcev. Poten-
cialni kupci pasivnih hiš lahko
na ta način preizkusijo delovanje
več objektov in v njih kot turisti
preživijo nekaj dni. Na lastnih
izkušnjah tako preizkusijo biva-
nje v energijsko učinkoviti stavbi,
samo udobje bivanja obenem pa
na prijeten način pridobijo tudi
dodatna znanja in izkušnje.
http://www.sonnenplatz.at/
Ogled naselja pasivnih hiš v Grossshoenau /Avstriji
V okviru projekta Pass-Net je bila za preko 30 udele-
žencev projekta organizirana ekskurzija v Großschönau
(Avstrija) in ogled naselja vzorčnih pasivnih hiš „Son-
nenplatz“.
September 2009 Instalater 63
Omogoča vam, da preko široke
mreže Evropskih podjetniških
ventrov sklenete finančno, teh-
nično ali prodajno mednarodno
poslovno sodelovanje.preko fi-
nančnega poslovnega sodelova-
nja lahko ustanovite podjetje, naj-
dete partnerje za skupna vlaganja
in podobno,prodajno poslovno
sodelovanje pa vam omogoča di-
stribucijo, marketing, pomoč pri
prodaji, prodajo opreme in drugo.
Podrobnejše informacije:
Mariborska razvojna agencija,
Enterprise Europe Network - Slo-
venija, Pobreška cesta 20,
2000 Maribor,
Kontaktna oseba:
Jolanda Damiš,
Tel: 02/333 13 07,
Faks: 02/333 13 09,
E-pošta:
een@mra.si, jolanda.damis@mra.si
EEN-jul-39 Madžarski trgovec z izolacijskim materialom za rav-
ne strehe nudi svoje posredniške storitve in želi na-
stopiti kot podizvajalec oziroma dobavitelj.
EEN-jul-46 Rusko gradbeno podjetje in trgovec z gradbenim ma-
terialom želi nastopiti kot trgovinski posrednik.
EEN-jul-48 Madžarski proizvajalec sistemov na sončne celice
išče partnerje za ustanovitev skupnega podjetja in
distributerje. Podjetju nudi prenos tehnologije.
EEN-jul-49 Rusko podjetje, dejavno v proizvodnji in dobavi eko-
loških lesenih hiš in drugih objektov narejenih iz hlo-
dovine, išče trgovinske posrednike.
EEN-jul-51 Ruski obdelovalec lesa in ponudnik gradbenega lesa
išče trgovinske posrednike.
EEN-jul-53 Slovaško združenje podjetij dejavnih na področju
izrabe biomase išče trgovinske posrednike.
EEN-jul-60 Podjetje iz Velike Britanije nudi distribucijske pogod-
be za dobavo in namestitev kotlov na lesne pelete.
EEN-jul-84 Madžarski arhitekturni in oblikovalski biro išče po-
dizvajalske priložnosti.
EEN-jul-104 Madžarsko gradbeno-inženirsko podjetje nudi svoje
storitve (npr. za prezračevanje, ogrevanje in hlajenje,
idr.).
EEN-jul-106 Bolgarsko gradbeno podjetje, specializirano za sta-
novanjske in poslovne objekte, nudi svoje storitve
kot podizvajalec.
EEN-jul-107 Podjetje iz Velike Britanije, dejavno na področju
energetskih projektov, želi razširiti svoje tržišče.
EEN-jul-113 Romunsko gradbeno podjetje, specializirano za iz-
gradnjo stanovanjskih in industrijskih objektov, išče
dobavitelje gradbena materiala ter kovinskih in lese-
nih komponent.
EEN-jul-138 Madžarski proizvajalec plošč in folije (za izoliranje
stavb) iz recikliranega PVC-ja išče distributerje.
EEN-jul-159 Češki ponudnik tehnologije za avtomatizacijo
zgradb (npr. za vrata, okna, senčila, itd.) išče trgo-
vinske posrednike.
EEN-jul-161 Špansko podjetje, specializirano za gradbeno de-
javnost in nepremičninske projekte, želi ustanoviti
joint-venture in želi nastopiti kot podizvajalec: kot
ponudnik svetovalnih storitev za tuje partnerje.
EEN-jul-189 Bolgarski trgovec na debelo in drobno z gradbenim
materialom išče poslovne partnerje za vzajemno di-
stribucijo.
EEN-avg-13 Turško podjetje, specializirano v proizvodnji solar-
nih sistemov, išče trgovinske posrednike, želi nasto-
piti kot podizvajalec in išče partnerje za proizvodno
sodelovanje.
EEN-avg-26 Španski dobavitelj industrijske opreme in gradbene-
ga materiala išče partnerje za komercialna sodelova-
nja, trgovinske posrednike.
EEN-avg-27 Romunski proizvajalec gradbenih veznih elementov
iz lesa, PVC in aluminija išče komercialne partnerje
in podizvajalske priložnosti.
EEN-avg-29 Latvijsko gradbeno podjetje želi nastopiti kot podi-
zvajalec.
EEN-avg-48 Romunski trgovec na debelo z lesom in gradbenim
materialom ter sanitarno opremo išče trgovinske po-
srednike.
Delavnico je organizirala Ma-
riborska razvojna agencija /
Enterprise Europe Network
– Maribor.Delavnica se je ude-
ležilo 14 predstavnikov podjetij
in projektantov na področju
načrtovanja pasivnih hiš in je
bila vsebinsko ter kvalitativno
usklajena z istovrstnimi usposa-
bljanji v Nemčiji. Vsebina delav-
nice je obsegala mešanico osnov
gradbene fizike, uporabe PHVP
(paketa predprojektiranja pasiv-
nih hiš) in programskega orodja
PHPP, z dodatkom novosti na
področju pasivnih hiš. Uporaba
programskega orodja PHPP je
bila izvedena s sodelovanjem
udeležencev na konkretnem
primeru vzorčne hiše, nato so
osvojeno znanje udeleženci po-
glabljali s pomočjo svojih prime-
rov. Delavnico je vodil g. Franz
Freundorfer dipl. ing., Passiv-
hauskreis Rosenheim Traun-
stein e.V., Nemčija, ki je poleg
strokovnega znanja s področja
PHPP postregel tudi z bogatimi
praktičnimi izkušnjami in aktu-
alnimi trendi v Evropi.
Ponudbe za poslovna sodelovanja
Delavnica »Programsko orodje PHPP« v Mariboru
V okviru projekta PASS-NET – Evropska mreža združenj
pasivnih hiš, ki poteka pod okriljem Evropskega progra-
ma Inteligentna Energija – Evropa, je 24. in 25. avgusta
2009 v prostorih Mariborske razvojne agencije, potekala
2-dnevna delavnica »PHPP programsko orodje«.
Ponudba tujih podjetij je oblika mednarodnih poslovnih pri-
ložnosti malih in srednje velikih podjetij na trgu Evropske uni-
je, centralne in vzhodne Evrope ter mediteranskih državah.
Instalater September 2009 64 64
Tehnika in zmogljivost je v obeh
modelih na najvišjem nivoju.
Glavna razlika med modeloma
je:
X6 ima dva elektromotorja in
omogoča vožnjo tudi brez ben-
cinskega motorja. X6 je tehno-
loško gledano tudi zahtevnejši
Serija 7 ima eden elektromo-
tor, 8-stopenjski avtomatski
menjalnik in vožnja brez delo-
vanja bencinskega motorja ni
možna, ima star/stop funkcijo
BMW ActiveHybrid X6
BMW ActiveHybrid X6 je prvi
svetovni Sports Activity Coupé
s hibridnim pogonom, ki zago-
tavlja zares edinstveno doživetje
vožnje tako v segmentu modelov
BMW X, kakor tudi v hibridnem
segmentu avtomobilov na sploh.
Preko kombinacije V8 bencinske-
ga motorja in električnega pogo-
na, nudi BMW ActiveHybrid X6
dinamično zmogljivost, skupaj z
manjšo porabo goriva in nižjimi
emisijami za približno 20 odstot-
kov. Vožnja povsem brez emisij
CO
2
v električnem načinu je mo-
žna pri hitrosti do 60 km/h. S tem
načinom se lahko prevozi 2,5 ki-
lometra. Motor z notranjim izgo-
revanjem intervenira po potrebi
(v funkciji obremenitve motorja)
in se ponovno samodejno izklopi,
ko se vožnja spusti na hitrost pod
65 km/h.
Pogonski sistem, ki je integriran
v BMW ActiveHybrid X6 vklju-
čuje 4,4-litrski V8 bencinski mo-
tor z največjim razvojem moči
300 kW/407 KM in tehnologijo
z dvema turbinskima polnilniko-
ma (BMW TwinPower Turbo) ter
dva različna elektromotorja, ki
razvijeta moč, motor 1 - razvije
moč 67 kW (91 KM) in motor 2
- 63 kW (86 KM).
Maksimalna izhodna moč hibri-
dnega pogonskega sistema znaša
tako 357 kW (485 KM), z najve-
čjim navorom 780 Nm. S to teh-
nologijo je BMW ActiveHybrid
X6 najmočnejše hibridno vozilo
na svetu.
Za pospešek z mesta do 100
km/h je potrebnih 5.6 sekund.
Končna hitrost je elektronsko
omejena na 236 km/h, pri čemer
paket Sport omogoča končno hi-
trost 250 km/h. Povprečna pora-
ba goriva po testnem krogu EU5
znaša 9.9 litra/100 km, medtem
ko je vrednost emisij CO
2
231
gramov/kilometer.
Integracija dveh elektromotorjev
znotraj dvorežimskega aktivnega
menjalnika ECVT (electric con-
tinuously variable transmission)
pri BMW ActiveHybrid X6, omo-
goča dva samozadostna načina
upravljanja. Prvi način je name-
njen speljevanju v posebej dina-
mičnem slogu in vožnji pri majh-
nih hitrostih, drugi način pa je na
voljo vožnji pri velikih hitrostih
pod optimalnimi pogoji. Menjal-
nik je . 7-stopenjski avtomatski,
s tremi variabilnimi nastavitvami
pretikanja prestav.
Električna energija se shranjuje
v visokozmogljivi akumulatorski
bateriji NiMH s skupno kapa-
citeto 2.4 kWh. Temperatura vi-
sokonapetostne akumulatorske
baterije se vseskozi nadzoruje,
po potrebi in z maksimalno učin-
kovitostjo, s hladilno tekočino v
medsebojno usklajenem delova-
nju klimatske naprave in zuna-
njim prenosnikom toplote.
Glavna elektronska nadzorna
BMW ActiveHybrid, hibridni pogon za X6 in serijo 7
BMW je predstavil dva paradna modela s hibridnim po-
gonom, X6 in serijo 7. Oba imata bencinski V8 motor
z dvema turbinskima polnilnikoma in podobni, vendar
vseeno različni kombinaciji hibridnega pogona. BMW
vstopa na trg hibridov nekoliko pozno, kljub temu pa s
ponosom predstavlja rezultate hibridne tehnologije.
September 2009 Instalater 65
enota omogoča ustrezno interak-
cijo motorja z notranjim izgoreva-
njem in električnega pogona, kar
je ključnega pomena za odlično
učinkovitost in edinstvene kvali-
tete vožnje z BMW ActiveHybrid
X6. Ta pretvarja visokonapetostni
enosmerni tok iz visokozmogljive
akumulatorske baterije v trifazni
izmenični tok za dva elektromo-
torja v hibridnem načinu menjal-
nika.
Glavna nadzorna enota prav tako
usklajuje vse funkcije hibridnega
sistema, vključno s porazdelitvijo
navora in pogonske moči med
motorjem z notranjim izgoreva-
njem in elektromotorjema, kakor
tudi izbiro prestav.
Poleg obeh elektromotorjev, pa
visokozmogljiva akumulatorska
baterija oskrbuje z elektriko tudi
druge porabnike električne ener-
gije, ki so povezani z 12-voltnim
avtomobilskim omrežjem. BMW
ActiveHybrid X6 je opremljen
z elektromehanskim servo vo-
lanom in električnim kompre-
sorjem klimatske naprave. Obe
napravi ostaneta popolnoma de-
javni tudi po izklopu motorja z
notranjim izgorevanjem.
BMW ActiveHybrid 7
BMW ActiveHybrid 7 združuje
V8 bencinski motor, 8-stopenjski
avtomatski menjalnik in elektro-
motor v vlogi prijaznega hibri-
dnega koncepta in tako postavlja
nove standarde za učinkovitost v
luksuznem razredu vozil.
Kombinacija nadgrajenega osem-
valjnika s tehnologijo BMW Tw-
inPower Turbo in sistemom High
Precision Injection s trifaznim
sinhronim elektromotorjem,
omogoča največjo izhodno moč
pogonskega sistema 342 kW/465
KM in maksimalen navor 700
Nm. Pogonska moč se prenaša
preko 8-stopenjskega avtomat-
skega menjalnika, pri čemer je
elektromotor nameščen med mo-
torjem z notranjim izgorevanjem
in pretvornikom na avtomatskem
menjalniku, ki se oskrbuje z ele-
ktrično energijo preko litij-ionske
akumulatorske baterije.
BMW ActiveHybrid 7 pospeši z
mesta do 100 km/h v samo 4.9
sekundah, medtem pa ohranja
povprečno porabo goriva po te-
stnem krogu EU pri 9.4 litrih/100
kilometrov. Emisije CO
2
so ome-
jene na 219 gramov na prevožen
kilometer.
BMW ActiveHybrid 7 je prvi
BMW z avtomatskim menjal-
nikom, ki vključuje avtomatsko
funkcijo Start/Stop za prepre-
čevanje nepotrebnega delovanja
motorja pri mirovanju avtomo-
bila ali pri vožnji v prometnih
zastojih. Naslednja pomembna
prednost je prisotna pri delova-
nju klimatske naprave in sistemu
prezračevanja, ki ostaneta popol-
noma dejavna tudi pri izklopu
motorja.
Posebni prikazi na instrumentni
plošči in nadzorni prikazovalnik
sporočajo vozniku stopnjo učin-
kovitosti in aktualen status delo-
vanja hibridnih komponent.
Luksuzna limuzina s hibridnim
pogonom vstopa tržišče z dvema
različnima karoserijskima raz-
ličicama. Podaljšana izvedenka
BMW ActiveHybrid 7 je na voljo
z daljšo medosno razdaljo za 14
centimetrov.
Jure Majc, www.avtoin.com
Instalater September 2009 66 66
Dom naj bi nam nudil občutek
varnosti, zavetja, udobja in ugo-
dnega počutja, prijetnost, toplino,
nas naj bi navdihoval in prebujal
potenciale, ki jih skrivamo v sebi.
Z barvami lahko dramatično
spremenimo vsak prostor v na-
šem domu. Barve imajo moč ,
da poživijo vsak prostor, mu dajo
energijo, izboljšajo razpoloženje
in okrepijo duha. Z njimi lahko
popravimo obliko in odpravimo
prostorske pomanjkljivosti ter do-
sežemo različne občutke: hladno-
sti in svežine ali toplote in prije-
tnosti, lahkotnosti in razigranosti,
dramatičnosti in teže, svečanosti
in glamurja. Ljudje v prostorih
iščemo različne lastnosti, ki so
lahko odvisne od osebnega oku-
sa, od vrste okolja v katerem živi-
mo in od potreb, ki jih bi naj neka
dejavnost v prostoru zahtevala.
Teorija barv
Danes se uporablja »Heringov
barvi krog« kot osnovni standar-
dni barvni sistem po vsem svetu
(Natural Colour System – narav-
ni barvni sistem). Ewald Hering
(1834-1918) je uvedel rumeno
barvo kot četrto primarno barvo
v barvni krog. Kot
temeljni vizualni
primarni barvi je
vključil tudi črno
in belo.
Primarne barve
Štiri primarne
barve so rume-
na, rdeča, modra
in zelena. Z me-
šanjem teh čistih
barv dobimo sekundarne barve:
škrlatno, turkizno, oranžno in li-
stno zeleno.
Harmonične barve
S premikanjem po barvnem kro-
gu opazimo harmonijo med sose-
dnjimi barvami. Barvna paleta se-
stavljena iz zelene, listno zelene,
ki prehaja v rumeno in oranžna,
bo vedno uspešna in atraktivna.
Vse te barve so iz območja med
zeleno in oranžno barvo, so ena
zraven druge, in se zaradi tega
odlično skladajo med seboj.
Komplementarne barve
Barve, ki v barvnem krogu ležijo
druga drugi nasproti, imenuje-
mo komplementarne barve. To
so nasprotne barve, ki med seboj
ustvarjajo napetosti. Komple-
mentarne barve se privlačijo ka-
kor južni in severni magnetni pol.
Pomen svetlobe
V osvetljenem prostoru nas ob-
dajajo predmeti in materiali, ki
jih brez svetlobe ne bi videli.
Učinek obarvanosti prostora
je odvisen od različnih svetlob-
nih izvorov. Tako s premišljeno
uporabo barv in svetlobe lahko
osvetlimo vsa temna in zakrita
področja v stanovanju, če že ne
moremo spremeniti arhitekturne
podrobnosti prostora. Vedno pa
je pomembno, da pri načrtovanju
barvne kombinacije posamezne-
ga prostora upoštevamo naravno
in umetno svetlobo v samem pro-
storu. Prav tako je zelo pomemb-
no, da se upošteva lega prostora
ali je to južna, severna, vzhodna
ali zahodna stran neba. S pravil-
no izbiro barv na severni strani,
lahko v prostoru (čeprav je hla-
den in temačen) dosežemo topel
in prijeten učinek.
Osvetlitev prostorov
Svetloba, tako naravna kot ume-
tna ustvari različna razpoloženja,
ki pa so soodvisna od namemb-
nosti prostora.
Osvetlitev prostorov je več:
delovna osvetlitev, ki je za delo,
branje, kuhanje, likanje,..upo-
rabimo močno splošno osvetli-
tev in/ali z nastavljivimi svetili,
ki imajo usmerjeno svetlobo.
splošna prostorska osvetlitev
– uporabimo več šibkejših sve-
til – pri večini prostorov lahko
ustvarimo sistem centralne
osvetlitve, ki ga predstavlja cen-
tralna luč ali sistem stropnih
in/ali stranskih drugih luči ter
dodatna (stoječa) svetila. Gre
za kombinacijo luči, ki jih po
potrebi prilagajamo in poudar-
jamo prostor, kar pa je odvisno
od naših želja in potreb.
razpoloženjska osvetlitev je
namenjena za ustvarjanje dolo-
čene atmosfere, ki je lahko ro-
mantična, intimna, mehka, do-
mača,…taka svetloba ustvari
ambientalno svetlobo, ki učin-
kuje na nas na čustveni bazi.
Svetila morajo biti funkcionalno
razporejena, upoštevati je treba
tudi estetski videz le teh. Izbor in
razporeditev svetil, intenzivnost
ter barva svetlobe je pomemben
dejavnik, ki zagotavlja kvaliteto
bivanja vsakemu posamezniku.
Optični učinki barve v
prostoru
Z barvo in različno svetlobo lah-
ko ustvarimo posebna vzdušja v
prostoru. Lahko poudarimo ali
prikrijemo dejansko velikost pro-
stora. Tako lahko na primer dolg
hodnik »skrajšamo«, da na koncu
hodnika uporabimo temno ali
močno barvo ali obesimo veliko
in atraktivno sliko, ki privlači naš
pogled, na tleh lahko uporabimo
prečni ali mrežast vzorec, itd.
Izbira toplih barv navidezno
zmanjša velikost prostora ter zbli-
ža elemente v prostoru, medtem
ko hladne barve navidezno pove-
čujejo prostor ter elemente odda-
ljujejo. Nadaljevanje prihodnjič.
Helena Pehant,
dizajner notranjih prostorov
email: helena.pehant@triera.net
Barve v prostoru
Barve imajo pri opremljanju stanovanja ali hiše zelo po-
membno vlogo, saj predstavljajo prvi viden vtis o prosto-
ru, v katerega vstopimo. Prostor v katerem živimo nam
dandanes mora nuditi raznoliko uporabo, nam služiti kot
dom, kjer spimo, se prehranjujemo, a hkrati nam služi
kot pisarna, knjižnica, sprejemnica gostov, majhen otro-
ški vrtec,...
Instalater September 2009 67
Instalater September 2009 68

You're Reading a Free Preview

Download
scribd
/*********** DO NOT ALTER ANYTHING BELOW THIS LINE ! ************/ var s_code=s.t();if(s_code)document.write(s_code)//-->