SEPTEMBER

1 Instalater 2009 LETO II ŠTEVILKA 6 September 2009

Poštnina plačana pri pošti 2102 Maribor Tiskovina / ISSN 1855-6108

www.instalater.si

KWB ogrevanje na biomaso

Ogrevanje na biomaso
Specialist za ogrevanje na sekance, pelete in polena 10-300 kW

www.kwb.si

Obiščite nas na sejmu MOS v Celju,

9. - 16. septembra
hala L

STROKOVNA REVIJA ZA OGREVANJE, VODOVOD, PREZRAČEVANJE IN GRADNJO

Zastopa:
Solarni
MAGO d.o.o. sistemi
german
Partizanska cesta 137
6210 Sežana
Tel: 05/70 70 220
quality Msolar za
Fax:05/73 44 382
www.mago.si ogrevanje
d

sanitarne
vode

usta 2009
Akcija traja do 31 avg

eltzeich
mw e
U

n
we

lh
ra

sg
i

oh e
r Wirkung
 PREDNOSTI izbire
cevi DeltAll
Ko se je spomladi leta 2006 podjetje
Unidelta svojemu proizvodnemu
programu odločilo dodati alumplast
cev, je imelo že tridesetletne
izkušnje v proizvodnji OMREŽENEGA
POLIETILENA, zavedali pa so se da
bodo morali veliko vložiti v opremo
in razvoj najprimernejšega aluminija.

Tako se je začelo natančno in

vztrajno sodelovanje z najboljšimi
evropskimi podjetji, ki delujejo na
področju obdelave in ekstruzije
aluminija. To raziskovalno delo
je omogočilo Unidelti idealen
spoj osnovnih materialov (tako
plastike kot kovine), kot tudi
razvoj napredne tehnologije
izdelave. Ta razvoj je privedel do
izdelave novega POPOLNOMA
INOVATIVNEGA IZDELKA, ki lahko v
celoti zadovolji začrtane smernice:
POPOLNA VARNOST, ENOSTAVNOST
UPORABE, NAJBOLJŠE RAZMERJE
KVALITETA/CENA.

Tako lahko sedaj Unidelta trgu

ponudi večplastno cev DeltAll,
kjer inovacijo predstavlja
˝StarK˝, plast posebnega
aluminija, ki zagotavlja odlično
razmerje med VZDRŽLJIVOSTJO in aluminij StarK
OBDELOVALNOSTJO.

StarK:
plast aluminija Plast aluminija StarK je
StarK je skrivnost cevi izdelana iz ZLITINE s kmalu
DeltAll: plast aluminija, ki je bila DVOJNO VZDRŽLJIVOSTJO
skrbno razvita tako v SESTAVI v primerjavi z običajnim
kot v DIMENZIJSKI ZGRADBI, aluminijem, uporabljenim v
specifično za vsako dimenzijo klasičnemu alumplastu.
Omrežen polietilen - PEX
cevi DeltAll posebej. Samo Visoka TRDNOST aluminija Lepilo
Aluminij StarK
tako lahko izdelek zagotavlja StarK zagotavlja izdelano Lepilo
najboljše rezultate vzdržljivosti in Omrežen polietilen - PEX
obliko v času polaganja cevi.
obdelovalnosti pri vseh pogojih.
Graf prikazuje tlak, pri katerem se cev prične ravnati.
PORUŠITVENI TLAK (bar)
100 PROŽNOST AL (bar)
90 25

80 Zastopa:
20
70

60
15
50

40
10
MAGO d.o.o.
30 Partizanska cesta 137
20 5
6210 Sežana
10 Tel: 05/70 70 220
0 0
Fax:05/73 44 382
www.mago.si
d

DELTALL Alumplast DELTALL Alumplast Alumplast

Alumplast Alumplast 0.4 mm Alumplast
0.4 mm 0.3 mm 0.3 mm 0.2 mm
0.2 mm
4 Instalater September 2009

Vsebina
RAZNO
Društvo DIEM na sejmu MOS v Celju 6
Ostriga - Energija valov 7
Slovenska strokovna revija
Avtoplin 8 instalaterjev energetikov
OGREVANJE
Novost vodilnega proizvajalca sistemov ... 10
Ustanovitelj:
Toplotno udobje 12 Gregor Klevže
Izračun za cevno omrežje 14
Elektrika iz BIOMASE 16 Izdajatelj:
Hitre sponke Weidmuller za razdelilce 16 Društvo instalaterjev
Ogreva s toplotno črpalko 17 energetikov Maribor in
Energap.
Toplotne podpostaje HERZ 20
Ropot v radiatorjih 23 Odgovorni urednik revije:
Nepravilna regulacija ogrevanja 24 Ivo Klevže,
ECODAN – toplotna črpalka zrak-voda 25 e-pošta: ivo@klevze.si
Dodelana grelna telesa z integriranimi venli 26
Trženje oglasnega prostora:
VODOVOD Helena Pehant,
Segrevanje vode, s toplotno črpalko 29 e-pošta:
helena@instalater.si
Zaščite se pred nevarnim sevanjem 31 tel.: 031 / 39 35 39
Čista pitna voda brez kompromisov 34
Savna – obramba pro gripi 38 Nastja Klevže,
Instalacije 39 e-pošta: nastja@instalater.si

SOLARNO Strokovni pregled člankov:

Uporaba solarne energije 42 dr. Jurij Krope,
Električni generator 44
mag. Aleš Glavnik
Toplotni hranilnik 45 univ.dipl.inž.str
Termična solarna energija 46
GRADNJA Lektoriranje;
Začetki energetske učinkovitos 48 Silva Skrt
Zvočna izolacija v lahkih stenah 49
Grafična priprava:
Pridobitki in izgube skozi okenske odprne 50 Gregor Klevže,
ATech z najboljšo inovacijo primorske. 52 e-pošta: gregor@klevze.si
Osnovno načelo pasivne hiše 53
Sikla pečat, pomeni kakovost v vseh pogledih! 54 Tisk: MA-TISK d.o.o.
S toplotno izolacijo preprečimo kondenzacijo 57
PREZRAČEVANJE Naslov uredništva:
Izkoristek odpadne energije 58 Društvo instalaterjev
energetikov Maribor (DIEM),
ENERGAP Ahacljeva ul. 12a,
Varčevanje z vodo in izraba dežja 60 2000 Maribor,
telefon: 02/320 13 10
MRA e-pošta:
PASS-NET - Evropska mreža združenj pasivnih hiš 62 urednistvo@instalater.si
Ogled naselja pasivnih hiš v Grossshoenau 62
Ponudbe za poslovna sodelovanja 63 Revija Instalater sodi med stroko-
vne revije in je v celoti brezplačna.
ZANIMIVOSTI
Revija izide 6 krat letno.
BMW AcveHybrid 64
ISSN 1855-6108
Barve v prostoru 66
September 2009
Uvodnik
Že mesece ne mine dan, ko nas
ne bi mediji obveščali o narašča-
nju cen za energijo, o prevelikih
oddajanjih emisij CO2 in, iz ome-
njenega, narašča tudi inflacija. Is-
kreno rečeno, ali se ne počutite že
preobremenjeno?
V primeru, da se z mojim vpra-
šanjem strinjate, vam želim, da
si na spletu preberete novo doku-
mentacijo z navodili »Leto 2100
– podnebje v krizi«. Pomaga vam,
da boste vedno znova podpirali
ukrepe, ki so namenjeni zaščiti
okolja. V »Navodilih« 2100 se
podnebne spremembe obravna-
vajo iz globalnega vidika, ki mu
sledi globalno segrevanje, s posle-
dicami za ljudstvo in okolje.
Že čez dobri dve leti bo, po izra-
čunih, zaradi globalnega segreva-
nja, zgrajen največji računalnik
na svetu »Zemeljski simulator«,
ki bo prikazal, kakšno bo videti
podnebje čez 100 let. Posledi-
ce globalnega segrevanja bodo
dokumentirane in prikazane na
učinkovit način.
Prikazan bo ekstremni porast vre-
menskih pojavov, ki je samo eden
izmed številnih. Zaradi taljenja
ledu in dviga morske gladine, se
zmanjšuje življenjski prostor mi-
lijonom ljudi. Po prognozah bo
na jugu Evrope, zaradi hitrega
razvoja, vse več sušnih področij,
velik bo izpad pridelkov za pre-
hrano, vse več ljudi pa si bo pri-
Instalater 5
siljeno iskati nov dom. Zelo za- mora poskrbeti zato, da se spod- posojil (brez velikih bančnih pri-
skrbljujoče so tudi prognoze za buja poraba lokalnih produktov. bitkov!).
»zelena pljuča« našega planeta.
Deževni gozd, kot ga imenujemo Na regionalnih območjih je po- Delodajalcem omogočiti pogoje,
na območju reke Amazonke, vse trebno razviti bančništvo, tako da osebe, stare nad 50 let, prite-
bolj postaja savana in počasi se imenovano »Solidarno varčeval- gnejo k sodelovanju v njihovem
bo spremenil v puščavo. Ta spre- no knjižico«, oziroma priskrbeti podjetju. Tudi ženskam, po poro-
memba vsekakor ne bo na osno- ugodne »Solidarne kredite«, za du, omogočiti ponovno vključitev
vi napredka, temveč kot posledica občane, kot tudi za obrtnike in v poklicno življenje. Število brez-
globalnega segrevanja. male podjetnike, z namenom poselnih pa je potrebno zmanjšati
spodbujanja regionalnega razvoja na minimum. S pomočjo posebej
Potrebno je tudi omeniti, da je in odpiranja novih delovnih mest. odprte hranilne knjižice, lahko vsi
v urbanem naselju Pariza, leta Poskrbeti je potrebno tudi za do- varčevalci podprejo tale projekt.
2003 že večkrat prišlo do izredno deljevanje subvencioniranih Gregor Klevže
vročih dni. Za takšne podnebne
situacije so naša mesta še relativ-
no slabo pripravljena. Obstaja re- Društvo instalaterjev energetikov Maribor
sna nevarnost za starejše in bolne Ahacljeva ul. 12a, 2000 Maribor, tel.: (02) 320 13 10
ljudi. clanstvo@drustvo-diem.si
Kljub vsemu, da so nevarne
napovedi v prikazanem filmu
»Scenarij za leto 2100« postale,
za občinstvo zaskrbljujoča, jih v PRISTOPNA IZJAVA
večini vseeno obstaja prepričanje,
da morajo, v svojem vsakdanjem
življenju, dati vsaj majhen prispe-
Podpisani/a _____________________________________________
vek za reševanje podnebne krize.
želim postati član/članica Društva instalaterjev energetikov Maribor
Po mnenju mnogih strokovnja-
kov, nam bodo ostale posledice,
tudi sedanje finančne in gospo- Datum rojstva: __________________________________________
darske krize, ta, nas bo verjetno
spremljala še kar nekaj časa. Izobrazba: ______________________________________________
Četudi, v teh kriznih časih, na-
menjajo nekatere vlade tudi več Delovno področje: _______________________________________
milijard težke reševalne pakete
Organizacija: ____________________________________________
velikim podjetjem in tovarnam,
toda kaj se pravzaprav dogaja Telefon: _________________________________________________
na regionalnem nivoju? Katere
posledice ima globalna kriza na Naslov: _________________________________________________
manjše občinske blagajne? Jih je
morda kriza kratko malo obšla? Elektronski naslov: _______________________________________
V sedanji aktualni finančni krizi, Dovoljujem Društvu instalaterjev energetikov Maribor uporabo
zgornjih podatkov za potrebe vodenja evidence članstva in za
ki si jo želi reformirati celotna
medsebojno obveščanje. Seznanjen/a sem, da bo Društvo in-
družba, in ni pomembna samo stalaterjev energetikov hranilo in obdelovalo te podatke dokler
za gospodarsko in politično elito, bom njegov član/članica.
temveč poziva vse državljane, da
sodelujejo pri sedanjih spremem-
bah, na regionalnem, kot tudi glo-
balnem odnosu.
________________________ ________________________
Glavna točka bi morala glasiti: Datum: Podpis:
»nihče ne sme priti pod kolesa.«
Potrebno je realizirati socialne
projekte, pomagati pri revščini Podpisano prijavnico pošljite na naslov društva po navadni oz.
in zagotavljati nova delovna me- elektronski pošti.
sta. Neka druga delovna skupina
 6 Instalater September 2009

Društvo DIEM na sejmu MOS v Celju

Ena izmed glavnih nalog Društva instalaterjev energe- najsodobnejših svetovnih tehno-
tikov Maribor (DIEM) je priprava in izvedba sodobnih logij lahko izboljšujejo kvaliteto
njihovega vsakdanjega dela.
energetskih projektov. Za delovanje društva so potrebna
velika finančna sredstva. Društvo si, denar za delovanje, Elbatrade d.o.o.
priskrbi le s svojim delom in brez obvezne članarine. Ljubljanska cesta 26,
3230 Šentjur,
Kljub vsem težavam s katerimi se dobi svojo pravo revijo. Številne Slovenija ventilov,
društvo sooča, pa je iz občinskega pohvale nam dajejo spodbudo, da Tel.: 03/749 21 51  Sončni sprejemniki M-SOLAR
preraslo na državni nivo. Glavni- strokovni literaturi, v prihodnje  Uporaba sodobne kotlovske
no njenega članstva tvorijo člani namenimo še večjo pozornost. DUŠAN PREJAC s.p. regulacije (PROMATIC D20)
iz celotne Slovenije. Načrtujemo, da že v kratkem iz- in solarne regulacije (ND 1 in
damo prvi strokovni priročnik za V podjetju ponujajo storitev ND2)
Zato bo že v kratkem potrebno stroko . montaže centralnih kurjav, ki za  ter ostalega drobnega materi-
razmisliti ali se naj društvo prei- energent uporabljajo predvsem: ala.
menuje v Slovensko društvo. Slo- V kolikor nam bodo sponzorji na-
venija je za občinska povezovanja klonjeni tudi tukaj, bo za številne  lesena polena, Dušan Prejac s.p.
zagotovo premajhna. Na nivoju slovenske strokovnjake in člane  lesne sekance in Inštalaterstvo energetskih
države je mogoče lažje izvajati društva DIEM brošura brezplač-  lesne pelete. naprav
tudi vidnejše projekte. V planu jih na. Več o tem bo mogoče slišati Petanjci 51 C,
je že kar nekaj. tudi na našem razstavnem pro- Podjetje ima že večletne izkušnje Petanjci 9251 Tišina
storu v Celju. in vpeljano dobro poslovno tradi- 041 722 551
Največjo podporo pri delovanju cijo. Inovativnost, prilagodljivost
društva nam nudita agencija Številni obiskovalci letošnjega in prizadevanja za uporabo naj- LETRAL d.o.o.
ENERGAP iz Maribora pod obrtnega sejma bodo imeli tudi sodobnejše tehnologije ter naj-
vodstvom dr. Vlaste Krmelj in priložnost seznaniti se s proi- novejših materialov in opreme so Podjetje Letral d.o.o., je trgovsko
Mariborske razvojne agencije zvodnjo in montažo energetskih največje odlike podjetja. podjetje s šestnajstletno tradici-
(MRA), ki jo zastopa g. Vladimir naprav, ki jih bodo predstavili jo in uveljavljenima Trgovinama
Rudl. Odprti pa smo tudi za vse člani našega društva. In prav je, Znanje za vgrajevanje in upra- VODNAR, v katerih prodajajo
tiste posameznike, ki si želijo so- da slednjim namenimo tudi nekaj vljanje najsodobnejših tehnologij, material za vodovod, centralno
delovanja z nami. več pozornosti ter jih v tej številki materialov in montažo strojne ogrevanje in prezračevanje. Pod-
revije na kratko predstavimo: opreme sproti nadgrajujejo doma jetje posluje na dveh lokacijah,
Da bi številni lahko bolje spoznali in v tujini in jo tudi predstavijo na kjer z bogato ponudbo preseneča-
delovanje Društva instalaterjev ELBATRADE d.o.o. različnih strokovnih sejmih. ta, lepo urejena prodajna salona
energetikov in njene projekte, kopalniškega pohištva, parketov
smo se odločili za predstavitev ELBATRADE d.o.o. je podjetje, Podjetje je pri svojem delu v teku in keramičnih ploščic.
na letošnjem Mednarodnem obr- ki se ukvarja z montažo toplotne, z najsodobnejšo tehnologijo, saj
tnem sejmu v Celju. Na razstav- sanitarne in klimatske tehnike. vgrajujejo predvsem materiale z Trgovini VODNAR imata v svoji
nem prostoru v hali H-10 se bodo Začetki poslovanja podjetja sega- ustreznimi certifikati in obvezni- ponudbi še vse vrste in dimenzije
predstavili tudi nekateri člani jo v leto 1975. Leta 2003 je bilo mi standardi, kot so: strešnih žlebov, prav tako pa tudi
društva. ustanovljeno podjetje ELBA- celotno paleto tehničnih in go-
TRADE d.o.o., ki je podedovalo  Bakrene in jeklene cevi »press spodinjske pline.
Na sejmu si želimo predstaviti dolgoletne izkušnje in kvaliteto sistem« FRA.BO,
strokovno revijo Instalater. Že v dela.  Aluplast cevi »press – sistem« Podjetje Letral d.o.o. pa je uvelja-
prvem letu delovanja je bila de- IVAR PRESS, vljeno ime tudi na področju stroj-
ležna velikega zanimanja. Število Njihovi strokovnjaki se nenehno  Inox – inovativni pregibalni nih instalacij, kjer je v petnajstih
naročnikov se iz dneva v dan po- izobražujejo in dopolnjujejo svo- sistem cevi za vodo in plin EU- letih, na podlagi kvalitetnega in
večuje. Številni so mnenja, da je je znanje doma in v tujini. Le z ROTIS, strokovnega izvajanja, pridobilo
bil skrajni čas, da stroka končno dobrim znanjem in spremljanjem  Uporaba najnovejših spojk in zelo veliko referenc, tako na sta-
September 2009
novanjskih hišah, kot tudi na šte-
vilnih blokih, šolah, poštah, po-
slovno stanovanjskih objektih,…
Trgovina VODNAR
 Slovenska Bistrica
Ratejeva ulica 1
2310Slovenska Bistrica
Tel.: +386 2 843 17 00,
Fax: +386 843 17 01,
gsm: +386 31 297 803
Ostriga - Energija valov
Strokovnjaki predvidevajo, da bo energija valov, z ime-
nom Ostriga, že v bližnji prihodnosti postala eden naj-
bolj zanesljivih in predvidljivih virov obnovljive energije.
 Slika 1 – V morje nameščene ostrige
Ostriga je hidroelektrični valovni
energijski pretvornik, namenjen
za pretvorbo vodne energije v ele-
ktrično. Na obali je nameščen hi-
droelektrični energetski pretvor-
nik, ki vodo z visokim pritiskom
pretvori v električno energijo.
Oyster oziroma ostriga se imenu-
je novi vir energije, ki jo je razvilo
podjetje Aquamarine power, ki
se nahaja v Edinburgu na Škot-
skem. Podjetje je predstavilo nji-
hov najnovejši izum za pridobiva-
nje energije iz valov.
Za poskus in predstavitev nove-
ga izuma so se odločili na obali
otoka Orkney na otočju severne
Škotske. Nov izdelek za izrabo
valov iz morja so poimenovali
Ostriga. Prednost novega tipa iz-
 Slovenske Konjice
Liptovska 38e
3210 Slovenske Konjice
Tel.: +386 2 759 00 76,
Fax.: +386 2 759 00 77,
gsm: +386 31 297 804
VALHER TOMAŽ s.p.
Podjetje že od leta 1995 nadaljuje
s proizvodnjo ogrevalnih kotlov,
ki je bila ustanovljena že v začet-
delka za izrabo valov je predvsem
v tem, da se ga lahko namesti v
neposredni bližini morske obale
in v plitki vodi.
 Slika 2 – Delovanje sistema s pomočjo valovanja
ku sedemdesetih let prejšnjega
stoletja. S programom smo nada-
ljevali in ga nenehno posodabljali.
Tako je nastal naš najnovejši av-
tomatizirani toplovodni kotel na
lesno biomaso, -lesne pelete.
Zaradi integriranega zalogovni-
ka, visokih izkoristkov in avtoma-
tizacije, se lahko primerja s plin-
skimi oziroma oljnimi kotli. Naš
najnovejši avtomatizirani kotel,
V podjetju zagotavljajo, da lah-
ko vsaka posamezna enota proi-
zvede od 300-600 kW električne
energije. Tako bo na kompletni
farmi, kot takšno postavitev na
morju najpogosteje imenujejo,
stalo kar 10 enot Ostrig, ki merijo
18 x 12 x 2 m. Enote bodo posta-
vljene ena za drugo in bodo, sko-
zi leto, s proizvedeno električno
energijo, lahko oskrbovale pribli-
žno 6 tisoč domov.
Da je izdelek zanimiv, dokazuje-
jo številna večja podjetja, ki se z
tovrstno dejavnostjo ukvarjajo.
Proizveden produkt je drugačen
od vseh do sedaj izdelanih podob-
nih sistemov.
Številni vitalni deli za delovanje
celotne naprave so namreč na-
meščeni na obali. Ko se v vodo
nameščeni ovali, zaradi valovanja
morja zavrtijo, potisnejo vodo
skozi posebno cev, ki je speljana
Instalater 7
se po kvaliteti lahko primerja z
vsemi podobnimi, najsodobnejši-
mi izdelki.
Valher Tomaž s.p.
Strojno ključavničarstvo in
trgovina na drobno
Spodnji Boč
2352 Selnica ob Dravi
Tel: (02) 674 02 90
Fax: (02) 674 02 91
na obalo kjer je nameščen elek-
trični generator, ki nato pretvori
vodno energijo v električno.
Del sistema se nahaja v morju
na globini 16 m, kjer je valovanje
morja najbolj konstantno. Celo-
ten sistem deluje tiho in ne pov-
zroča ropota za okolje in živali, ki
se gibljejo v neposredni bližini.
Proizvajalec upa, da bo ostriga v
kratkem prešla v masovno pro-
izvodnjo. Po izračunih pa naj bi
celoten sistem na leto zmanjšal
do 500 ton emisij CO2 v ozračje.
Z razvojem sistema so v podjetju
začeli že leta 2005 in trenutno je
celotna naprava še na stopnji ra-
zvoja. Začetki razvoja so bili testi-
rani v bazenu v merilu 1:4 in 1:20.
Prvi preizkusi v pravem merilu pa
so bili na Škotskem leta 2008.
Prvi pravi produkt bo izdelan in
predan v pogon že letošnjo jesen.
 8 Instalater
Avtoplin
Kakšen je idealen vir energije? Idealen vir energije mora
biti čist, prilagodljiv in cenovno sprejemljiv.
V tem primeru lahko glede na razpoložljive kapacitete in
ekonomije obsega vozil v Sloveniji rečemo, da je avtoplin
zagotovo med temi viri.
 Slika 1: Črpalka za avtoplin
Avtoplin je utekočinjen naftni
plin (UNP) za uporabo v motor-
nih vozilih. Primeren je za vse
bencinske motorje, ki so posebej
prirejeni za uporabo avtoplina.
V primerjavi z ostalimi najbolj
razširjenimi pogonskimi gorivi je
okolju najmanj škodljivo gorivo,
saj prispeva k znižanju dušikove-
ga oksida za 34 odstotkov, oglji-
kovega dioksida za 15 in ogljiko-
vega monoksida za 50 odstotkov.
Zato avtoplin zelo pogosto upo-
rabljajo v javnem mestnem potni-
škem prometu (Dunaj, Moskva,
Budimpešta, Praga, Milano…),
taksisti in je v nekaterih mestih
celo predpisano pogonsko gorivo.
Pametne države celo nimajo da-
jatev (npr. trošarine) za uporabo
avtoplina. Vgradnje sistemov v
avtomobile celo subvencionirajo
v različnih deležih v odvisnosti od
doseženega zmanjšanja onesna-
 Slika 2: Prodaja avtoplina v Sloveniji
ževanja zraka. Vrednost vgradnje
sistema za uporabo avtoplina je
odvisna od števila valjev motor-
ja in se giblje v višini od 1.300
do 1.800 EUR. V ceni je že zajet
DDV in certifikati za homologa-
cijo vozila.
V Sloveniji ima Skupina Petrol
na bencinskih servisih trenutno
28 črpalk za avtoplin (slika 1) na
katerih je bila realizirana prodaja
v letu 2008 v primerjavi z letom
2007 za 156 % večja (slika 2).
Načrtujemo, da bo do konca leta
2009 skupaj s konkurenco mo-
žno napolniti avtoplin že na več
kot 40 mestih.
Avtoplin je lahko hlapljiva tekoči-
na z visokim oktanskim številom,
ki je po svoji energijski vrednosti
najbližje bencinu. Z vgradnjo
sodobnih naprav za uporabo
avtoplina je poraba avtoplina v
primerjavi z bencinom samo še
nekaj odstotkov nižja, moč mo-
torja pa ostaja skoraj enaka. V
svetu je avtoplin dodobra uvelja-
vljeno pogonsko gorivo. Najbolj
razširjeno je na Japonskem in v
Evropi, kjer ga ga uporablja že de-
set odstotkov voznikov, največ v
Italiji, na Nizozemskem, Poljski,
v Franciji, Avstriji,… Nekateri
proizvajalci avtomobilov imajo v
September 2009
svojem prodajnem programu že
tovarniško predelane avtomobi-
le na avtoplin, ki imajo možnost
uporabe dveh vrst goriv. Ponudba
tovarniško predelanih vozil je iz
dneva v dan večja. Ocena števila
vozil je po podatkih Ministrstva
za notranje zadeve v Sloveniji ne-
kaj nad 3.000. Zelo priljubljen je
med taksisti. Že vedo zakaj.
Plinski pogon je možno nakna-
dno vgraditi tudi v skoraj vsa vo-
zila na bencinski ali dieselski po-
gon, pri čemer se pravi prihranki
pokažejo predvsem pri vgradnjah
v bencinskih motorjih. Obstaja le
majhno število vozil, pri katerih
vgradnja ni mogoča (na primer
nekatera vozila s turbinskimi pol-
nilniki).
Plin je v vozilih varno shranjen v
atestiranem jeklenem rezervoarju
in pod tlakom do 10 atm, tako da
je v tekočem agregatnem stanju.
Rezervoar se napolni samo do 80
odstotkov prostornine, preostali
prostor pa je namenjen tempe-
raturnemu raztezanju tekočine.
Tudi vse druge komponente
plinske napeljave morajo biti ate-
stirane in preizkušene. Plinska
napeljava ne zahteva posebnega
zakonsko predpisanega vzdrževa-
nja. Zadostuje že enkratni servi-
September 2009 Instalater 9

sni poseg na vsakih 20.000 prevo-

ženih km (ali vsaj enkrat letno),
kjer se izvede čiščenje plinskega
filtra in pregled cevnih povezav.
Dosedanje izkušnje kažejo, da
so zelo redki primeri, ki bi terjali
resnejši poseg ali celo zamenjavo
vgrajene plinske naprave pred
prevoženimi 50.000 km. Avtoplin
ima med pogonskimi gorivi naj-
več prednosti.

Prednosti in slabosti uporabe

avtoplina

Prednosti:
 Pripomore k zmanjševanju
globalnega segrevanja ozračja,
saj povzroča znižanje NO do
34 %, CO2 do 15 % in do 60
% manj CO v izpuhu, do 40
% manj smoga in skoraj brez
emisij SO2.
 Podaljšanje življenjske dobe
motorja.
 Manjši stroški vzdrževanja
vozila.
 Znižanje stroškov goriva.
 Enostavna in hitra vgradnja.
 Kratek rok povrnitve investi-
cije (odvisno od letno prevože-
nih kilometrov).
 Popolno zgorevanje zmesi pli-
na in zraka brez dima in trdih
delcev.
 Tišje in mirnejše delovanje
motorja z enostavnim preklo-
pom med bencinskim in plin-
skim pogonom.
 Večje prevožene razdalje zara-
di dveh sistemov.
Slabosti:
 Vozil na plinski pogon ni dovo-
ljeno parkirati v zaprtih gara-
žnih hišah.
 Premalo pooblaščenih zasto-
pnikov proizvajalcev opreme
in naprav za pogon vozil na
avtoplin.
 Visoka cena vgradnje sistema
za avtoplin in s tem povrnitev
investicije.
 Znižanje moči motorja od 2 do
10 %.
Ali menite, da še ni čas za prehod
na avtoplin? Kateri so vaši zadrž-
ki? Prosimo vas, da nam sporoči-
te kaj bi vas najbolj vzpodbudilo
k tej odločitvi?

S plinom
do čiste topline.
Za vsakega novega najemnika, ki nam ga
priporočite in bo do 31.12. 2009 postavil
plinohram, boste nagrajeni s 40€!

Vsak nov najemnik, pri katerem bomo do istega

datuma postavili plinohram, pa bo ob prvem
plačilu plina nagrajen s 100 litri plina.

Pokličite na 080 22 66 ali oddajte predloge na

www.petrol.si/UNPakcija2009

Več o pravilih in pogojih sodelovanja v akciji si preberite na www.petrol.si/UNPakcija2009

 10 Instalater September 2009

Novost vodilnega proizvajalca sistema večplastnih cevi

Prva generacija fitingov z barvnim kodiranjem in označe- barvnega kodiranja napravi mon- Med procesom zatiskanja plastič-
vanjem zatisnjenosti tažo otroško lahko in zanesljivo, ni obročki avtomatično odpadejo
(slika 2).

Ob vizuelni kontroli spojev se

 Slika 1: Vsaka dimenzija ima svojo barvo obročka
Splošno
Uponor, kot vodilni proizvajalec
sistema večplastnih cevi, je sino-
nim za kvalitetne rešitve v hišnih
instalacijah. Sistem večplastnih
cevi UPONOR je odlična rešitev
za zadovoljitev vseh zahtev, najsi
naj bo to pri vodovodu, radia-
torskih priključkih, ploskovnem
ogrevanju ali pri rešitvah za kom-
Uponorju vedno skrbijo za izbolj-
šave in novosti. Glavno vodilo pri
nadaljnjem razvijanju in izpopol-
njevanju izdelkov je zagotoviti
enostavno, hitro in zanesljivo
montažo.
Barvno označevanje fitingov
Novo generacijo dobro poznanih
Uponorjevih zatisnih fitingov, ki
saj preprečuje kakršno koli zme-
šnjavo (slika 1).
Novi barvni plastični obročki na
zatisnih pušah omogočajo varno
pozicioniranje zatisnih čeljusti.
tako nezatisnjeni spoji vidijo že
na daleč, saj so na nezatisnje-
nih spojih zatisne puše še vedno
opremljene z barvnimi plastični-
mi obročki. Poleg tega pa je fiting
konstruiran tako, da v primeru,
da spoj ni zatisnjen, začne pri
tlačnem preizkusu puščati (slika
3).
Ker na zatisnjenih spojih ni več
plastičnih obročkov, je zelo eno-
stavno navleči neprekinjeni sloj
izolacije čez spoj (slika 4).

 Slika 4: Neproblematično navlačenje izolacije preko spojev

 Slika 2: Ob zatisnjenju spoja plastičen obroček odpade

primiran zrak. Celovit asortiman
izdelkov omogoča izvedbo celo-
tne instalacije (od dvižnih vodov
do iztočnih mest) na enostaven in
ekonomičen način.
Kljub celovitemu asortimanu in
izredno kvalitetnim izdelkom pri
so na našem trgu prisotni od leta
2007, zaznamujejo barvno uskla-
jeni plastični obročki na zatisnih
pušah. Vsaka dimenzija od 14 do
32 mm ima svojo lastno barvo. S
tem je zagotovljena prepoznav-
nost tako v skladišču kot tudi v
trgovinah in na objektih. Sistem

 Slika 3: Nezatisnjen spoj 100% pušča  Slika 5: Način označevanja novih zatisnih čeljusti
September 2009 Instalater 11

kjer se ugotavlja ustreznost/neu-

streznost zatisnih čeljusti.

Zaključek

Takšno označevanje fitingov in

 Slika 6: Barvne oznake na fitingu in zatisnih čeljustih se morajo ujemati
Barvno označevanje zatisnih
čeljusti
Površina zatisnih čeljusti je
elektrolitsko galvanizirana.
Uponorjeve zatisne čeljusti v
dimenziji od 14 do 32 mm se
opremljene z barvno oznako (sli-
ka 5), ki je usklajena z barvno
oznako na fitingu (slika 6). S tem
je prepoznavnost posameznega
orodja in fitingov očitna. Poleg
tega se na vsaki zatisni čeljusti
nahaja tudi (neponovljiva) serij-
ska številka ter nalepka, ki ozna-
čuje servisni takt. Kot je znano,
je potrebno vse zatisne čeljusti na
približno 3 leta poslati na servis,
zatisnih čeljusti pripomore k bolj-
ši prepoznavnosti posameznih di-
menzij na terenu, v trgovinah in v
skladiščih. S tem prihaja do manj
napak pri rokovanju in montaži
(ugotavljanje ustreznosti dimen-
zije glede na barve). Za dodatne
informacije se lahko obrnete na
zastopnika sistema večplastnih
cevi Uponor, podjetje TITAN d.d.
iz Kamnika.
Vili Zabret, TITAN d.d.

Oljni grelnik
Oljne grelnike uporabljamo navadno za ogrevanje obtočnega zraka. Gorilnik brizga v zgorevalni prostor tekoče gorivo, navadno lahko kurilno
olje. Ventilator potiska zrak mimo ogrevalnih površin in skozi odprtina na vrhu v prostor. Možna je regulacija temperature v prostoru, tako da
prostorski termostat izklaplja in vklaplja gorilnik.

Izvedba instalacije je cenejša kot razvod zraka v kanalih, potreben je pa seveda oljni rezervoar, cevno omrežje za dovod olja do posameznih
grelnikov in za vsak grelnik poseben dimnik. Oljne grelnike uporabljamo predvsem za ogrevanje v industrijskih halah, večjih zimskih vrtovih
in podobno.

Odkrijte Uponorjev svet na naši novi

spletni strani!
i
www.uponor.s

Zadenite enega od
25-ih iPodov nano na
www.uponor.si
Raziščite naše virtualno mesto
Poiščite skrite črke
Sporočite nam vašo rešitev

Raziščite nov Uponorjev svet na naši novi spletni strani in si oglejte Uponor 3D mesto,
kjer boste našli celoten pregled našega širokega asortimana gradbenih rešitev, kot tudi
odličen vpogled v praktičen prikaz uporabe naših izjemnih produktov.
Poleg tega novi Servisni center vključuje Uponorjev spletni katalog izdelkov, najpogostejša
vprašanja in download center za široko paleto detajlnih informacij in pomoči.
Za več informacij kontaktirajte:
TITAN d.d., T: (01) 8309 170 prodaja / (01) 8309 168 tehnična služba
F: (01) 8309 171, E: pc5@titan.si
 12 Instalater September 2009

Toplotno udobje
Naloga vsakega ogrevanja je, da se osebe, ki živijo v zgrad-
bah počutijo ugodno v mrzlih zimskih dnevih. Glede na
način instalacije grelnih teles, njihove velikosti in oddane
temperature lahko vplivamo na to udobno bivanje.

 Slika 3 – Vertikala temperaturnega profila v prostoru pri različni velikosti

grelnega telesa in za različne primere temperature
Razlaga k sliki 3:

a) Ploščato grelno telo – višina 920 mm

Dolžina 1500 mm
Srednja ogrevalna temperatura 82,0 oC
Temperatura zunanje stene 5,9 oC

b) Ploščato grelno telo – višina 920 mm

Dolžina 1500 mm
Srednja ogrevalna temperatura 53,9 oC
 Slika 1 – Gibanje zraka v prostoru pri razporeditvi ogrevalnih površin na Temperatura zunanje stene 12,9 oC
hladno zunanjo steno

Te so:
 Smer in hitrost kroženja zraka
v prostoru.
 Srednja in lokalna razporedi-
tev temperature zraka v pro-
storu.
 Temperatura površine sten, ki
vplivajo na osebe v prostoru,
zaradi sprejemanja in oddaja-
nje temperature.
Ogrevan prostor ima zmeraj neko
površino, ki ima nižjo temperatu-
ro od ostalih površin, na primer
zunanja stena z oknom. Krože-
nje zraka je zato odvisno od te
hladne površine in razporeditve
ter velikosti grelnih teles. Na pri-
mer, da namestimo grelno telo na
zunanjo steno, potem prepreči-
mo vdor hladnega zraka skozi to
hladno površino, zaradi kroženja
zraka, kot je prikazano na sliki 1.
Po pravilu, grelno telo ni enake
dolžine kot je zunanji zid.
Pri namestitvi grelnega telesa na
steno, ki ni zunanja stena, ali, da
je grelno telo integrirano znotraj
c)Ploščato grelno telo – višina
Dolžina
Srednja ogrevalna temperatura
Temperatura zunanje stene
zaključene površine, na primer
talno ogrevanje, potem pride do
kroženja zraka.
Hladen zrak iz zunanje stene ne-
ovirano pada navzdol, preplavi
površino tal s hitrostjo 0,3 – 0,5
m/s, potisne topel zrak po notra-
njih stenah navzgor in po stropu
nazaj, proti zunanji steni. Višje
temperature talnega ogrevanja na
obrobnih pasovih in oddaja to-
495 mm
2500 mm
57,5 oC
11,5 oC
plote s talnimi konvektorji (brez
ventilatorja), niso sposobni, da bi
to kroženje zraka obrnili.
Zaradi kroženja zraka v prostoru,
pride do različnih temperatur v
samem prostoru. Grelno telo, ki
je nameščeno na zunanjo steno
tvori temperature glede na veli-
kost, kot je prikazano na sliki št.
3. Iz tega sledi, da za enakomer-
no porazdelitev temperature v

 Slika 2 – Gibanje zraka v prostoru pri talnem ogrevanjem proti hladni

zunanji steni  Slika 4 – Navpični temperaturni profil v prostoru pri talnem ogrevanju
September 2009 Instalater 13

vpliv hladnega zraka zunanje ste-

ne.

Če primerjamo toplotne vredno-

sti grelnega telesa s talnim ogre-
vanjem, dobimo, kot je prikazano
na sliki št. 5, toplotna področja
s pripadajočimi temperaturami.
Vseeno prihaja do razlike pri
talnem ogrevanju v področju
zunanje stene, približno -3K, in
v notranjosti prostora približno
+1K. Višek temperature sevanja
od -3K štejemo za neugodno.

Za izbiro ogrevala v prostoru, za

 Slika 5 – Ogrevana površina in površina, ki izgublja temperaturo v prostoru z odgovarjajočimi nad in pod tempe-
raturami (srednja vrednost)
prostoru, mora biti grelno telo
čim daljše. To izhaja iz tega, da
je ogrevalna naprava narejena
po današnjih standardih, za niz-
kotemperaturno območje. Pri
talnem ogrevanju nastanejo tem-
peraturni profili, kot so prikazani
na diagramu, slika št. 4. Tukaj je
lahko temperatura pod stropom
višja, kot srednja temperatura, na
primer, če govorimo o sredinskem
stanovanju in je zgornje nadstro-
pje prav tako ogrevano.
Lahko pa je tudi hladneje, če je
nad stropom streha ali podstrešje.
Temperatura je lahko nižja nad
ogrevanimi tlemi, kar nam pri-
kazuje slika št. 2, zaradi kroženja
zraka, ki ga povzroča hladna zu-
nanja stena.
Izguba temperature je toliko
večja, čim hladnejša je zunanja
stena, zato je potrebno dodatno
grelno telo na tej steni slika št. 2,
da zmanjšamo ali preusmerimo
prijetno počutje, imamo na izbiro
veliko število ogreval. Ogrevala
izberemo po različnih kriterijih
in merah. Pri tem ne gre toliko za
optični ali oblikovalski videz, kot
za tehnično stališče.
Kateri model iz številne ponudbe
izbrati, je odvisno tudi od stranke,
kajti poleg lepega optičnega vide-
za in cene, je predvsem bistvene-
ga pomena tehnična uporabnost
ogrevala.

 / : ϴϭϬ͘ hE/sZ>EKZKEKKZK:
<ĞϬϭͬϱϭϭϯ ^d/^<E:<KEd<dKs
ůŝēŝƚ
WŽŬ
hŶŝǀĞƌnjĂůŶĞŬůĞƓēĞDdƐŽŝĚĞĂůŶŽŽƌŽĚũĞnjĂƉƌŽĨĞƐŝŽŶĂůŶĞĞůĞŬƚƌŽŝŶƓƚĂůĂƚĞƌũĞ
ŝŶǀnjĚƌǎĞǀĂůĐĞ͕ŬŝƐŽƉƌŝƐǀŽũĞŵĚĞůƵŶĞŶĞŚŶŽŵŽďŝůŶŝŝŶƉŽƚƌĞďƵũĞũŽŬǀĂůŝƚĞƚŶĂ
ƌŽēŶĂŽƌŽĚũĂnjĂƌĂnjůŝēŶĞĂƉůŝŬĂĐŝũĞ͘^ŬůĞƓēĂŵŝDdŝŶŵĂƚƌŝĐĂŵŝƉŽŝnjďŽƌƵ
ůĂŚŬŽƐƚŝƐŶĞƚĞǎĞůĞŶĞŬŽŶƚĂŬƚĞnjĞŶĂŬŽnjĂŶĞƐůũŝǀŽƐƚũŽƐƉŽũĂŬŽƚƉƌŝƉŽƐĂŵŝēŶŝŚ
ŬůĞƓēĂŚ͕ŽďƚĞŵƉĂƉƌŝŚƌĂŶŝƚĞŶĂƉƌŽƐƚŽƌŶŝŶŝŝŶƚĞǎŝǀǀĂƓĞŵŬŽǀēŬƵnjĂŽƌŽĚũĞŝŶ
ŶĂƐƚƌŽƓŬŝŚƉŽƐĂŵŝēŶŝŚŬůĞƓē͘/njŵĞŶůũŝǀĞŵĂƚƌŝĐĞƐŽƉƌŝŬĂnjĂŶĞǀŶĂĚĂůũĞǀĂŶũƵ͘

aǀĞĚƐŬĂ
ŬĂŬŽǀŽƐƚ
ũĞŬůĂ͊

 
Dh
' Z /KZ
ZK /< 
sW s> >E/, s
K E K
D /K <
/D K&^ <Ks ͊
WZ /:/E :
ŬĐŝũƐŬŽƉŽŶƵĚďŽŝŶŶĂƓĐĞůŽƚŶŝƉƌŽĚĂũŶŝ K ZK
KZ K
ƉƌŽŐƌĂŵƐŝůĂŚŬŽŽŐůĞĚĂƚĞŶĂƐƉůĞƚŶĞŵ
ŶĂƐůŽǀƵǁǁǁ͘ĞůĞŬƚƌŽƐƉŽũŝ͘Ɛŝ͘ EKsK^d͊DĂƚƌŝĐĞnjĂƐŽůĂƌŶĞŬŽŶƚĂŬƚĞ͘
 14 Instalater September 2009

Izračun za cevno omrežje

Cevno omrežje mora biti ekonomično. Če izberemo pre-
velike cevi, bodo tlačne izgube majhne, stroški za pogon
črpalke nizki, toda investicijski stroški, za cevi z velikimi
premeri, visoki. V drugi skrajnosti bodo investicijski stro-
ški, za drobne cevi, nizki, zelo pa bodo narasli obratovalni
stroški, zaradi velikih tlačnih izgub v ceveh.

 Slika 2 – Tichelmannov enocevni sistem

 Slika 1 – Skica ogrevanja po preglednici št. 1
Za natančen izračun cevnega
omrežja, oziroma napeljave za
ogrevanje, je potreben strokov-
njak s primernim znanjem. Za
dimenzioniranje morajo biti grel-
na telesa, z njihovimi toplotnimi
učinki, prikazana v tlorisu in
cevna napeljava točno določena.
Posamezne cevne napeljave, od
ogrevalnega kotla do grelnega te-
lesa, se oštevilčijo in se skupaj, s
toplotno močjo ter dolžino cevi,
vnesejo v cevno shemo.
Obrazložitev izračuna
Da ogrevalni medij v cevni insta-
laciji lahko kroži, je potrebna, za
 Velikosti instalacije, volumen-
skega pretoka in hitrosti vodne-
ga pretoka
 Tlačne izgube in posameznih
uporov v cevnem sistemu
 Potrebne količine pretoka in
potrebne višine pretoka črpal-
ke.
Tlačnih izgub ne moremo izra-
čunati, če ne poznamo premera
cevi. Zato najprej določimo pre-
mere cevi, da dobimo dokončen
izračun. Sicer pa pričnemo ra-
čunati tlačne izgube od najbolj
neugodno postavljenega grelnega
telesa.
premagovanje upora, razlika v
tlaku, v sami črpalki ∆p. To je, pri ogrevanju s črpalko,
najbolj oddaljeno in najvišje
Nominalna dolžina cevne nape- ogrevalo. Na primernem formu-
ljave je odvisna od različnih para- larju vpisujemo toplotno moč, v
metrov, in sicer: posameznem odseku (posredno
je znana tako količina vode), dol-
 Od velikosti ogrevalnega siste- žino odseka, izbrani premer cevi,
ma in temperaturnega razpona hitrost pretoka.
Preglednica št. 1: Orientacijske vrednosti cevnih napeljav
Št. Vrsta napeljave
1 Priključki za grelna telesa
2 Dvižni vod za 2-4 grelna telesa
3 Dvižni vod za 2-4 grelna telesa
4 Dvižni vod + horizontalna razdelitev od 10 ogrevalnih DN 25 (do DN 32)
zank
Iz primerne tabele odčitamo tlač-
no izgubo v ravnih delih cevi,
zmnožek R • 1, vsoto koeficien-
tov, izgubo v cevnih elementih,
vsoto izgub v ravnem delu cevi in
cevnih elementih, v tem odseku
in na koncu skupno vsoto, od za-
četnega grelnika do odseka, ki ga
računamo.
Na sliki št. 1 je prikazana skica
ogrevalnega sistema in po prika-
zani preglednici št. 1. Pregledni-
ca št. 1 nam prikazuje nekatere
orientacijske vrednosti premera
cevi, za manjše ogrevalne napra-
ve, v eno ali več družinskih hišah.
V praksi poznamo različne
načine cevnih napeljav
 Po pravilu upoštevamo pred-
videne izgube tlaka po me-
tru (m) dolžine (ca. 5….300
Pa/m), ki se združujejo, zaradi
Približne orientacijske vrednosti
DN 10 (do DN 15)
DN 15 (do DN 20)
DN 20 (do DN 25)
September 2009
trenja v ceveh R • 1 in posame-
znih uporov ∑ Z, v odvisnosti
od zahtevanega pretoka m,
premera cevi d, od moči posa-
meznih dvižnih vodov in tako
ugotovimo potrebno moč čr-
palke ∆p.
 Pri drugem primeru lahko, na
osnovi poznane (ali obstoječe)
moči črpalke ∆p, ki določa ka-
rakteristiko cevi, izračunamo
potrebno cevno omrežje.
Za ugotovitev hitrosti pretoka v
,skozi cevi je podanih nekaj na-
slednjih smernic:
 Porazdelitev cevnega omrežja
v kleti v = 0,4…..1,0 m/s
 Porazdelitev cevnega omrežja
v stanovanju v = 0,2…..0,5
m/s
Hidravlična izravnava: da vsem
grelnim telesom, v toplotno raz-
delilnem sistemu, omogočimo
enakomerno porazdelitev količi-
ne toplotnega medija, je potrebna
hidravlična izravnava. To dose-
žemo s pomočjo regulacijskih
ventilov na dvižnih vodih, z dife-
renčnimi tlačnimi regulatorji, ali
z regulacijo pretoka. Pri enocev-
Instalater 15
nem ogrevanju je potrebno doda-
tno upoštevati različne tempera- Drugi največji akvarij na svetu
ture, v posameznih ogrevalih.
- Kuroshio Sea
Pri razvejani cevni instalaciji na-
stanejo, v posameznih predelih V Japonskem mestu Okinawa se nahaja drugi največji akvarij, kar
cevi, različni tlaki. Da to prepre- jih je bilo zgrajenih. Akvarij, ki nosi ime „Kuroshio Sea“ vsebuje
čimo uporabimo, tako imenovani 7.500 kubičnih metrov vode, katero zadržuje največja steklena ste-
Tichelmannov sistem (slika št. 2), na, ki meri 8.2 x 22.5 metra in v debelino 60 centimetrov.
kjer so vsote dolžin cevi predtoka
in povratnega toka, enake in splet
najdaljših cevi predtoka, ima naj-
krajši povratni tok in obratno.
Orientacijske vrednosti pri
načrtovanju
Natančno dimenzioniranje, po-
sebno za enocevne sisteme in
za večje naprave, mora opravi-
ti strokovnjak s področja ogre-
vanja. Natančna montaža cevi
ogrevalne naprave, hidravlična iz-
ravnava, izbira mešalnih ventilov,
črpalk in pogonskih elementov je
potrebno prepustiti strokovnjaku
za toplotno ogrevanje.
V akvariju živi približno 80 različni morskih živali od najmanjših rib
Pri razvejanem cevnem omrežju pa vse do morskih psov. Zraven akvarija pa se vrstijo številne druge
nastanejo v posameznih delih dejavnosti. Najbolj obiskana je predstava z delfini v glavni vlogi.
cevi različni tlaki.
 16 Instalater September 2009

Elektrika iz BIOMASE
Blagovna znamka feroterm kot prva v Sloveniji uvaja
nove tehnologije za najučinkovitejšo rabo lesne mase za
ogrevanje in proizvodnjo električne energije .
z zgorevanjem biomase prido-
bljeno notranjo energijo goriva v
električno energijo preko mehan-
skih vrtečih se delov v procesu,
pri katerem se v zaprtem procesu
delovni plin izmenično kompresi-
ra v hladnem cilindru cikla in ek-
spandira v vročem cilindru. Pred-
nost Stirling motorja pred motorji
z notranjim izgorevanjem je, da
se zgorevanje ne vrši znotraj cilin-
dra, temveč zunaj njega, ter da se
toplota prenese v delovni cilinder
preko prenosnikov toplote.
Soproizvodnja je tehnologija za
sočasno pridobivanje električne Toploto v delovnem plinu, ki se
in toplotne ali električne in me- na gredi ne spremeni v delo, pre-
hanske energije iz istega goriva. nesemo na vodo, ki jo lahko v
Sistem soproizvodnje pretvarja nadaljevanju procesa uporabimo
za ogrevanje ali pa za pripravo
sanitarne vode. Stirling motor
ima vgrajen asinhroni generator
električnega toka, ki ga ob ustre-
zni hitrosti neposredno poveže-
mo z električnim omrežjem in
proizvedeno električno energijo.
Tovrstno proizvodnjo vzpodbuja
tudi država z dodatnimi premi-
jami pri odkupu zelene elektrike.
Naš sistem Stirling motorja je gle-
de ekonomičnosti in uporabnosti
tehnologije najproduktivnejši v
soproizvodnji električne energije
iz biomase.
Delovni plin v naših motorjih
je helij.
Po nekajletnem razvoju nudimo
tržišču agregate, ki z optimalni-
mi grelniki za prenos toplote v
vsakokratnem ciklu v celoti pre-
nesejo prevzeto toploto v delovni
cilinder motorja. S celovito reši-
tvijo vodov za delovni plin smo
z minimalnimi jalovimi volumni
zagotovili dober izkoristek mo-
torja, ki se giblje okoli 32%, kar je
tudi povprečna meja izkoristkov
v motorjih osebnih vozil, ki so
dandanes prodajani na tržišču, s
to razliko, da mi koristno upora-
bimo še toploto, ki ostane v tem
procesu zgorevanja.
Moči sistemov se gibljejo na meji
individualnih kurišč moči od
30kW in naprej. V fazi projektira-
nja je sistem soproizvodnje s 750
kW izhodne električne moči
Feroterm
vrhunska toplotna tehnika
proizvaja in razvija
Ekotherm d.o.o.
www feroterm.si

Hitre sponke Weidmuller za razdelilce

Kako do hitre in pregledne montaže z razdelilcem s spon-
kami Weidmüller PUSH IN.

Instalacijske sponke Weidmüller vzmetne tehnologije PUSH IN

PUSH IN se uporabljajo za hitro,
pregledno, varno, funkcionalno
in kvalitetno spajanje bremen v
razdelilnih omaricah. Na eni stra-
ni se sponke povežejo na avto-
matske varovalke (odklopnike),
na drugi strani pa direktno na
bremena. Za enofazno poveza-
vo bremena zadošča ena spon-
ka PDL 4, za trifazno povezavo
bremen pa dve različni sponki
PDL 4. Primera sta prikazana na
slikah.
V sponke lahko s pomočjo
direktno priključite finožične vo-
dnike presekov od 0.5 do 4mm2
(vedno s tulci) ali polne vodnike
presekov do 6 mm2. Prihranki
na času so v primerjavi z vijačno
tehnologijo so ogromni, kvaliteta
spoja pa ostaja na enako visokem
nivoju. Pomembni prednosti sta
tudi vezava nevtralega vodnika
N na skupno zbiralko 10 x 3 mm
in ozemljitev PE preko kontakta
z nosilno letvijo.. Za potrebe me- sinonim za vrhunsko kakovost na jo je podjetje: Elektrospoji d.o.o.
ritev in testiranj se lahko zbiralka področju stikalne tehnike. Spon- iz Ljubljane.
preprosto odklopi. Nemško pod- ke so skladne z vsemi veljavnimi Kontaktna oseba: Janez Žvab,
jetje Weidmüller je že desetletja standardi. Zastopnik za Sloveni- janez.zvab@elektrospoji.si
September 2009 Instalater 17

Ogrevati s toplotno črpalko

Z tehnologijo toplotne črpalke izrabljamo shranjeno svežega zraka, ki ga dovajamo
sončno energijo iz zraka, vode in zemlje. Ta tehnologija predgretega skozi zemljo, le okoli
0,5 kW, kar pa je zanemarljivo.
šteje v sedanjem času za eno najbolj sodobnih sistemov
ogrevanja, ki so na trgu. Že pred 140 leti je Avstrijec Peter Velike površine nizkotemperatur-
Ritter von Rittinger, pri pridobivanju soli na jezeru Eben- nega ogrevalnega sistema , kot sta
see, prvi krat dojel nedvomen pomen shranjene toplote, stensko in talno ogrevanje, imata
številne prednosti in sta danes,
ki jo lahko uporabimo za ogrevanje prostorov in pripravo
zaradi ugodnega počutja, že pov-
tople vode. sem sprejemljiva.
stek toplotne črpalke tako dober,
da danes njen učinek že dosega
število 4. Številka učinka pove,
kolikokrat več moči, za ogrevanje
prostorov, imamo na razpolago,
od vložene električne energije, ki
jo porabimo za pogon toplotne
črpalke.
Drugače rečeno: Iz toplotne čr-
palke pridobimo za en kW vlože-
ne električne energije, do štiri kW
toplotne energije. Rezultat tega
so nižji stroški in visoka učinko-
vitost. Na sliki št. 2 je v prerezu
prikazan način delovanja toplo-
tne črpalke.

Kako deluje toplotna črpalka

Tehnologija toplotne črpalke je

primerljiva s hladilnikom, samo
v obrnjenem smislu. V krožnem
sistemu (Carnot-sistem) se, iz
okolja odvzeta toplota, prenese
na visok temperaturni nivo in se
uporabi za ogrevanje. V tokokro-
gu kroži hladilna tekočina z nizko
temperaturo vrelišča.

1. V uparjalnik, s hladilno teko-

 Slika 1 – Izraba energije s toplotno črpalko
Zanesljiva tehnologija, nove
možnosti
Toplotna črpalka je paradni pri-
mer za uradno pridobivanje to-
plote. Za okoli 100 % ogrevalne
energije potrebujemo samo 25
% pogonske energije. Ostalih 75
% pridobimo iz okolja shranjene
sončne energije. Če ta nizek vlo-
žek pogonske energije proizvede-
mo s pomočjo električne energije
iz obnovljivih virov, je toplotna čr-
palka ena okolju najbolj prijaznih
sistemov ogrevanja.
čino, dovajamo toploto iz okolja.
Tu preide iz tekočega v plinasto
agregatno stanje.
prikazani načini za izrabo energi- Na osnovi nizke temperature 2. Hladilna tekočina v plinastem
je s toplotno črpalko. ogrevalnega medija v predtoku, stanju se močno zgosti in pri tem
maksimalno do 30 oC, je izkori- ogreje na visoko temperaturo. Za
V primerjavi s tem, odvzame to-
plotna črpalka iz zemlje, vode ali
zraka toploto in »črpa« iz okolja
pridobljeno energijo v ogrevalni
sistem. Sonce pošilja na Zemljo
letno velike količine brezplač-
ne energije, katera se nakopiči v
zemlji, vodi in zraku. V kolikor
hočemo to shranjeno sončno
energijo uporabiti z nizkotempe-
raturnim ogrevalnim sistemom,
potrebujemo toplotno črpalko.

Toplotna črpalka se v obliki hla- Za nizko energijsko hišo, s pov-

dilnika že leta uporablja v vsakem
gospodinjstvu, kjer v več mili-
jonih primerov dokazuje svojo
sigurno delovanje. Z izmeničnim
izparevanjem in utekočinjanjem
hladilne tekočine, odvzame to-
ploto iz notranjosti hladilnika in
jo oddaja v okolje. Na sliki št. 1 so
prečno velikostjo, potrebujemo, v
najbolj hladnem zimskem obdo-
bju, okoli 5,0 kW toplotne energi-
je in za pasivno, približno 2,5 kW,
kar ni veliko. Tako potrebujemo,
v prvem primeru, za ogrevanje
povprečno moč 1,5 kW in v dru-
gem, za pasivno hišo, na osnovi  Slika 2 – Način delovanja toplotne črpalke v prerezu
 18 Instalater
takšen prehod potrebuje toplo-
tna črpalka okoli 25 % električne
energije.
3. Toplotna energija se prenese
direktno na ogrevalni krogotok.
Hladilna tekočina pa se medtem
ponovno ohlaja in utekočini.
4. V ekspanzijskem ventilu se
hladilna tekočina, zaradi zniža-
nega tlaka, tako močno ohladi, da
lahko ponovno prevzema toploto
iz okolja.
Tipi toplotnih črpalk
Glede na uporabo energije, ki jo
pridobimo iz okolja, vode, zemlje
ali zraka in glede na ogrevalni
medij, voda ali zrak, lahko upo-
rabimo naslednje vrste toplotne
črpalke:
 Toplotna črpalka - voda / voda
 Toplotna črpalka - zemlja /
voda
 Toplotna črpalka – zrak / voda
 Toplotna črpalka – zrak / zrak
Prve tri naštete so primerne za
ogrevanje in za pripravo tople
vode. Četrta pa se uporablja za
kontrolirano prezračevanje s to-
plim zrakom.
Način delovanja toplotne
črpalke
O monovalentnih toplotnih čr-
palkah govorimo, kadar, skozi
celo leto, potrebno toploto prido-
bimo izključno le, s toplotno čr-
palko. Za takšen način delovanja
 Slika 4 – Letni temperaturni nivo zemlje v globini od 0 do 20 m
 Slika 3 – Toplotna črpalka zemlja-voda
so primerne toplotne črpalke, ki
delujejo po sistemu:
 Voda / voda
 Zemlja / voda
Toplotne črpalke zrak-voda in
zrak-zrak so večinoma brez do-
datnih pripomočkov, na primer,
nimajo vgrajenega toplotnega
menjalnika, s katerim bi lahko za-
gotovili ogrevanje iz zemlje tudi
pri nizkih zunanjih temperatu-
rah. Tako ne zadoščajo za samo-
stojno ogrevanje.
Po nekaj hladnih dnevih, v kate-
rih za ogrevanje zgradbe toplotna
črpalka več ne zadošča, je potreb-
no vključiti dodatno ogrevanje,
oziroma bivalentno, ogrevanje.
Zemeljski toplotni izmenje-
valnik
Zrak -voda in zrak-zrak toplotne
črpalke so primerne v zimskem
obdobju, samo za monovalentno
delovanje, kadar hladni zunanji
zrak, še preden preide v toplotno
črpalko, predhodno ogrejemo na
+2 do +3 oC. To lahko storimo
v odgovarjajoče velikem beton-
skem vodnjaku, s premerom od
250 - 300 mm in dolžine 80 - 120
September 2009
m. Da zagotovimo, da se tla pod
kletjo preveč ne ohladijo, mora-
mo energijski vodnjak vgraditi
neposredno poleg objekta in ne
pod samo zgradbo. Energijski
vodnjak mora biti vgrajen v mini-
malni globini 1,5 m, da prepreči-
mo zmrzovanje.
Toplotna črpalka voda - voda
Za kW toplotne moči je potreb-
nih približno 240 litrov podtal-
nice na sekundo, ki ima vstopno
temperaturo od 8 do 10 oC in za
hlajenje od 3 do 4 oC. Toplotna
črpalka voda-voda lahko toplotne
potrebe za hišo pokriva skozi celo
leto samostojno (monovalentno).
Podtalnica je na voljo le v ome-
jenih količinah in njena uporaba
potrebuje predhodno pridobitev
ustreznih dovoljenj. Za upora-
bo podtalnice potrebujemo dva
vodnjaka. V prvem vodnjaku
podtalnico pridobivamo in jo
prečrpavamo v drug vodnjak, ki
je oddaljen minimalno 15 m. Tu
se, ohlajena podtalnica, ponovno
odvaja v zemljo.
Toplotna črpalka zemlja-voda
V zemljo shranjeno sončno ener-
gijo lahko uporablja s pomočjo
ravnih zemeljskih toplotnih
zbiralnikov ali, iz globoko v ze-
September 2009
mljo, izdelanih vrtin (zemeljska
sonda). Na sliki št. 3 je prikazan
način delovanja toplotne črpalke
zemlja-voda s pomočjo ravnega
zemeljskega toplotnega hranilni-
ka.
Toplotne črpalke zemlja-voda de-
lujejo bodisi po postopku z direk-
tnim uparjanjem, kjer se hladilni
medij uparja direktno v ceveh in
se, brez toplotnega menjalnika,
zgoščen dovaja v kompresor, ali
indirektno, kot zaščitna mešanica
(dva dela vode in en del Glikola),
kjer se toplota, ki je hranjena v
zemlji, prenese na krogotok to-
plotnega hranilnika. Pri pogonu
z zaščitno tekočino, je v toplotni
črpalki potreben dodatni toplo-
tni menjalnik. Toplotna črpalka
zemlja-voda dosega letno grelno
število 3,5 do 4,0 in lahko samo-
stojno (monovalentno) pokriva
toplotne potrebe skozi celo leto.
Globinsko vrtanje - zemelj-
ska sonda
Pri omejeni velikosti zemljišča
lahko izvedemo hranilnik toplote
Instalater 19
z navpičnim vrtanjem zemeljske
sonde, v globino od 50 do 200 m.
Za izvedbo toplotnega hranilnika
so idealna vlažna ilovna tla. Suha
peščena tla niso primerna. Za kW
toplotne energije potrebujemo od
12 do 15 m globoko vrtino. Za
eno ali za večje število potrebnih
vrtin, se običajno izvrtajo vrtine
do globine 100 m, v posameznih
primerih pa lahko tudi do 200 m.
Potrebni minimalni odmik med
vrtinami mora znašati vsaj 5 m.
Zemeljske sonde ne uporabljamo
samo na osnovi obnovljivih virov
energije preko Sonca, temveč  Slika 5 – Razporeditev zemeljskih vrtin
tudi za koriščenje geotermalne m globine, kar pomeni, da znaša v obliki črke U, kjer sta predtok in
energije, kjer je v globokih zemelj- temperatura zemlje okoli 13 oC. povratni tok. Tako imenovana U
skih plasteh, na vsakih 100 m za cev je vtaknjena v večjo plastično
približno 3 oC višja temperatura. Zaradi tega je monovalentna to- ovojno cev, katera je zapolnjena s
plotna črpalka za delovanje mo- toplotno prevodno maso.
Slika št. 4 prikazuje diagram za goča skozi celo leto. Pod vplivom
nivo temperature zemlje, ki je sončnega sevanja, se temperatura Ovojna cev meji na zemljo in po-
odvisen od letnega časa, v globi- zemlje poveča za približno 3 oC. skrbi za prenos toplote iz zemlje
ni od 0 do 20 m. V globini 20 m To pomeni, da je temperatura ze- na ogrevalni medij v U cevi, ki
je temperatura zemlje neodvisna mlje v globini 100 m okoli 13 oC, kroži do toplotne črpalke, kjer
od letnega časa in znaša okoli 10 kar zadostuje za monovalenten odda toploto in se ohlajena po-
o
C. Pod vplivno področje sončne- način delovanja toplotne črpalke. novno vrne nazaj, v vrtino. Slika
ga sevanja se upošteva srednja št. 5 prikazuje razporeditev ze-
temperatura okroglo 3 oC na 100 Sonde se izdelajo iz plastične cevi meljskih sond.
 20 Instalater September 2009

Toplotne podpostaje HERZ

V Sloveniji je podjetje HERZ pomemben ponudnik ka- ga grelnika sanitarne vode ni trebnimi varnostnimi in regulacij-
kovostnih rešitev za sisteme ogrevanja in hlajenja bivalnih možnosti nastanka legionele; skimi elementi. Kot že samo ime
 temperatura STV omejena na (PROJEKT) pove, je namenjena
prostorov ter oskrbe z neoporečno sanitarno vodo.
55°C; za objekte, kjer je pomemben
 minimalni tlak dotočne sani- kvaliteten proizvod za spreje-
V današnjem času je toplotna naših strokovnjakov. Rezultat tarne vode: 3,5 bar; mljivo ceno in funkcionalnost.
podpostaja pomemben element tega je toplotna podpostaja tip  maximalni delovni tlak: 10 Temperatura sanitarne vode je
v ogrevalnem sistemu, s pomočjo 4008 v treh izvedbah. bar; omejena na 55°C in se ne da
katerega učinkovito vzdržujemo  maksimalna delovna tempera- spreminjati. Pripravljena so na-
ugodno klimo v bivalnem okolju. Značilnosti toplotne podpo- tura: 90°C; mestitvena mesta za vodomer in
staje HERZ:  minimalna poraba prostora; kalorimeter.
Toplotne podpostaje se uporablja-  direktna ali indirektna poveza-
jo v ogrevalnih sistemih večsta-  istočasno omogoča pripravo va z virom toplote; Toplotna podpostaja STAN-
novanjskih zgradb, kjer imamo tople sanitarne vode (STV) in  hitra in enostavna vgradnja; DARD (nar. št.: 1 4008 23):
centralni vir toplote (centralna ogrevanje prostorov;  nizki stroški vzdrževanja;
kotlovnica, daljinska oskrba s to-  toplotna moč podpostaje za  z ustrezno razdelilno postajo Z by-pass-om, dodatnim tempe-
plotno energijo), podpostaja pa ogrevanje prostorov: 7 – 19 kW; omogočen priklop na talno raturnim varovanjem STV ter
nam omogoča za vsako bivalno  kapaciteta tople sanitarne ogrevanje (HERZ Compact regulatorjem diferenčnega tlaka
enoto oskrbo s toplotno energijo vode: 12,5 l/min – 45°C; Floor); nadgrajena izvedba. By-pass na
glede na potrebe le te, kar nam  patentiran sistem montaže;  predpripravljena mesta za dovodu toplotne energije omo-
posledično prinaša manjšo pora-  uporabna v novogradnjah in vgradnjo vodomera in kalori- goča hitro odreagiranje toplotne
bo energije in nižje stroške ogre- renoviranih objektih; metra. podpostaje na potrebe po energiji
vanja.  nadometna ali podometna za ogrevanje ali pripravo STV. V
vgradnja; Toplotna podpostaja PRO- obsegu dobave so tudi vsi potreb-
Zato smo v letošnjem letu razši-  decentralizirana priprava tople JEKT ( nar. št.: 1 4008 21): ni zaporni elementi.
rili svojo ponudbo s toplotnimi sanitarne vode;
podpostajami, ki so plod razvoja  zaradi integriranega pretočne- Osnovna izvedenka z vsemi po- Toplotna podpostaja DE
LUXE (nar. št.: 1 4008 25):

Najbolj opremljena toplotna

podpostaja. Vgrajen kombiniran
regulator diferenčnega tlaka omo-
goča regulacijo diferenčnega tlaka
in consko regulacijo temperature
(on-off ali zvezno), ki je odvisna
od vgrajenega regulatorja tempe-
rature. Posebna montažna konzo-
la z zapornimi elementi omogoča
vgradnjo toplotne podpostaje po
zaključku vseh gradbenih del. In-
stalacijske cevi se lahko priključi-
jo iz stene (stenski priklop) ali pa
iz tal (talni priklop).
Pripravil:Borut Švajger – HERZ d.d.

Plinska požarna pipa

V bližini vstopa v zgradbo z več potrošniki je na dostopnem mestu
vgrajen glavni zaporni element. Največkrat uporabljamo krogelne
pipe, ker jih lahko hitro zapremo in ker zanesljivo tesnijo. Pipa
mora biti dostopna, da jo je ob požaru mogoče hitro zapreti. Če je to
v stopnišču, kjer se bojimo, da bo to pipo nekdo zaprl iz objestnosti,
jo namestimo v kovinski omarici s ključem, ta pa je v vdolbini vrat
omarice, za steklom. Steklo je mogoče razbiti, s ključem odpreti
vratca in zapreti glavni zaporni organ. Če vodi plinovod za zapor-
nim organom v več zgradb, je v bližini zapornega organa tablica s
podatki, katere druge zgradbe so še oskrbovane po tem plinovodu
ali iz katere zgradbe prihaja oskrba.
21 Instalater September 2009
 22 Instalater
TČ ZUBADAN Mitsubishi electric in sistem ECODAN
Ecodan predstavlja novo dobo varčne priprave tople sa-
nitarne vode in ogrevanja, ki deluje le v kombinaciji z
zunanjo enoto Zubadan proizvajalca Mitsubishi Electric,
ki je v svetovnem merilu vodilni v ustvarjanju udobnega
življenjskega okolja.
Do sedaj se je uporaba Ecodan
sistemov za pripravo ogrevalne
in sanitarne tople vode zelo raz-
širila po evropskih držav, sedaj pa
odlične lastnosti notranje enote
v kombinaciji s toplotno črpalko
Zubadan Mitsubishi Electric lah-
ko koristimo tudi v Sloveniji.
ECODAN sistem s 180l ali 280l
zalogovnikom za toplo vodo in
Zubadan Mitsubishi Electric to-
plotna črpalka (8.0 kW, 11.2 kW
ali 14.0 kW), sta preverjeni in
testirani tehnologiji v neprijaznih
pogojih držav Skandinavije.
Kako deluje Ecodan?
Ecodan v kompletu z Mitsubishi
Electric zrak voda toplotno črpal-
ko Zubadan proizvaja sanitarno
vodo in ogreva prostore. Zuba-
dan zunanja enota zbira toploto
zunanjega okolja in jo uporablja
za ogrevanje notranjosti stavbe.
Rezervoar za vročo vodo v siste-
mu EcoDan vsebuje še dodaten
rezervoar (»rezervoar v rezervo-
arju«) za pridobivanje dodatne
toplote. Grelec, ki je sestavni del
sistema se avtomatsko aktivira
takrat, ko toplotna črpalka sama
ne zmore zadovoljiti vseh zah-
tev uporabnika oz. ko se črpalka
ustavi zaradi prenizkih zunanjih
temperatur (-25°C – mejna tem-
peratura). Grelec služi tudi za
dogrevanje sanitarne in ogrevalne
vode, ko je le-to potrebno ter za
preprečevanje nastanka legionele
(programsko se vklaplja enkrat
tedensko, kar lahko enostavno
nastavimo na krmilniku).
Sistem vodo segreva na podlagi
senzorja, ki je vgrajen na zalogov-
niku ter na podlagi nastavitev, ki
jih izberete s pomočjo enostavne-
ga krmilnika na Ecodanu s pregle-
dnim zaslonom. Vgrajen poseben
pretočni električni grelec, omo-
goča sistemu, da vodo segreje
September 2009
Ali Ecodan / Zubadan zares vljata sanitarno vodo do 60°C, pri
zagotavljata topel dom? zunanji temperaturi -15°C, brez
vklopa vgrajenega elektro grelca
do zelo visokih temperatur oz. V primerjavi z tradicionalnimi ra- (le ta se vklopi pri povečani po-
do max. 75°C. Zelo pomemben diatorji, ki se segrevajo in ohlaja- rabi oz, nižjih zunanjih tempera-
podatek je, da Zubadan zunanja jo, da zagotavljajo določeno tem- turah).
enota deluje do -25°C zunanje peraturo v prostoru, je Ecodan/
temperature, kar pomeni, da je Zubadan popolnoma drugačen Kako namestiti ECODAN/ZU-
toplota vašega doma zagotovlje- sistem. BADAN sistem v nove ali obsto-
na tudi v ekstremno mrzlih po- ječe objekte, kako lahko upora-
gojih, torej tudi v najbolj hladnih Sistem namreč zagotavlja kon- bljamo zunanje enote POWER
območjih Slovenije. Tehnologija stantno oskrbo radiatorjev s toplo INVERTER s ploščnim toplo-
Zubadan omogoča nivo optimal- vodo, kar dejansko preprečuje tnim izmenjevalcem, za priklop
ne učinkovitosti preko celega leta, nihanje temperature v bivalnih na obstoječe zalogovnike in vse
saj z avtomatsko regulacijo siste- prostorih. Termostat naravnate dodatne informacije o principu
ma predstavlja eno izmed naju- na želeno temperaturo in uživali delovanja, tehnične podatke in
činkovitejših načinov za ogreva- boste v kontrolirani in konstantni informacije o nadaljnji prodaji in
nje in oskrbo s toplo vodo. toploti... sodelovanju nas pokličite ali se
posledica: UGODJE IN oglasite v naših poslovnih prosto-
Zakaj je ECODAN/ZUBA- ZNIŽANJE STROŠKOV rih REAM d.o.o. v Trzinu. Z vese-
DAN sistem drugačen od OGREVANJA. ljem vam bomo odgovorili.
običajnih zalogovnikov? Mateja Mauser,
Ali je zagotovljena topla
Ecodan v kombinaciji s toplo- sanitarna voda? REAM d.o.o.,
tno črpalko Zubadan zagotavlja pooblaščeni in uradni
pripravo tople vode in ogrevanja Popolnoma nobene razlike ni uvoznik in distributer
hkrati, torej zagotavlja podobno čutiti. Ecodan/Zubadan zagota- Ecodan/Zubadan sistemov.
ugodje kot klasični sistemi na fo-
silna goriva, toda med njimi je kar
nekaj bistvenih razlik:
Prvič:
Ecodan/Zubadan kombinacija je
izredno energijsko varčna in ener-
getsko učinkovita, saj vam raču-
ne za energijo zmanjša za več kot
tretjino.
Drugič:
Ecodan/Zubadan v primerjavi
s tradicionalnimi gorivi pri pro-
izvodnji tople vode ustvari za
50% manj škodljivega CO2 , kar
seveda zmanjšuje onesnaževanje
okolja.
Tretjič:
nič več nevarnosti za zastrupitev
z ogljikovim monoksidom, saj ne
potrebujete dimnika.
Četrtič:
ECODAN lahko namestite kjer-
koli v bivalnih prostorih, saj delu-
je tiho in nemoteče.
September 2009
Ropot v radiatorjih
Da do motečih zvokov v radiatorjih ne bo prihajalo, je po-
trebno že pri načrtovanju ogrevalnega sistema poskrbeti,
da se temu izognemo. Moteč zvok v radiatorjih lahko od-
pravimo na različne načine.
prezračevanje, se zgodi, da voda
ne bo prenašala samo toplote,
temveč tudi zvok, oziroma šume-
nje. Zvoki v cevni instalaciji in ra-
diatorjih so zelo moteči. Pojavlja-
jo se dalj časa, z enako močjo in
jih zaznamo kot šumenje. Seveda
Naloga radiatorja je, da ustvari pa zvoki, oziroma šumnost, niso
v prostoru prijetno toploto. Pri odvisni samo od slabega prezra-
centralnih ogrevanjih je nosilec čevanja instalacije in radiatorjev.
toplote voda. Vodo ogrevamo v Velik problemi predstavljajo pred-
kotlu in jo nato, preko cevne in- vsem novejše izvedbe centralnih
stalacije, vodimo do radiatorjev. ogrevanj, kjer se najpogosteje so-
očamo z različnimi zvoki.
Da bi pretok vode, v cevnih in-
stalacijah, potekal brezšumno, Le ti nastajajo zaradi velikih hi-
je potrebno poskrbeti za dobro trosti pretoka ogrevalnega medi-
odzračenje cevne instalacije in ja, ki se pretaka po minimalno di-
radiatorjev, na najvišjih mestih. V menzioniranih dimenzijah cevi in
kolikor ne poskrbimo za pravilno s tem povezanega prevelikega di-
ferenčnega tlaka. Šumnost izsto-
pa predvsem v zapornih organih.
S hidravličnim uravnovešenjem
ali s kakšnim drugim posegom, s
katerim odpravimo prevelik dife-
renčni tlak, lahko šumenje odpra-
vimo.Moteč pojav pri centralnem
ogrevanju povzroča tudi občasno
pokanje.
Nastanek pokanja je težje do-
ločiti, saj se pojavlja le občasno.
Pomotoma pa jih večina pripisuje
radiatorjem. Večino zvokov pov-
zroča raztezanje v razdelilnem
sistemu, še posebej v primeru
hitrega ogrevanja.
Če preprečimo raztezanje, pri
prehodu skozi zid ali strop, na
primer z betonom, brez ustrezne
izolacije do cevi, pride do poka-
nja. Vse dokler je oprijemalna sila
betona do neizolirane cevi večja,
od sile raztezanja, ne slišimo ni-
česar. Ko pa postane raztezanje
Instalater 23
premočno, zaslišimo v radiatorjih
pok, v neenakih presledkih. Za
nastanek poka ni kriv radiator,
ampak je vzrok za to potrebno
poiskati drugje.
Zato je prav, da nameščanju cev-
ne instalacije, skozi zidne in stro-
pne prehode, namenimo veliko
pozornost.Da bi že pri izvedbi
del preprečili nastanek pokanja,
je priporočljivo, da cevi, skozi
prehode, zaščitimo, s primerno
izolacijo tako, da ni dotikov, ki bi
preprečevali raztezanja cevi.
Poskrbeti je tudi potrebno, da so
vsa cevna držala opremljena s
plastičnimi vložki.
S tem omogočimo drsenje cevi in
istočasno preprečimo prenos zvo-
kov po ceveh. Tudi vse nosilne
konzole za radiatorje je potrebno
opremiti s plastičnimi vložki, da
preprečimo direkten stik.
 24 Instalater September 2009

Nepravilna regulacija ogrevanja

Z ogrevalnim sistemom zagotavljamo potrebno tempe- s tem manjše stroške. Najpogo-
raturo v bivalnih in delovnih prostorih, pri nizki zunanji stejša napaka je napačna name-
stitev regulatorja kotla (napačna
temperaturi. Delovanje ogrevalnega sistema mora biti
krivulja ogrevanja). Instalaterji
prilagojeno zunanjim pogojem in zahtevam, uporabnikov praviloma upoštevajo srednje
prostorov. Energijsko učinkovito delovanje ogrevalnega vrednosti, kar pa ne daje pravilne
sistema, lahko zagotovimo s kakovostno regulacijo. krivulje ogrevanja.
Avtomatična regulacija ogreva-
nja, ki deluje z zunanjim tipalom,
zunanje temperature, deluje le
pozimi, ko se zunanje tempera-
ture znižajo, pod mejo zmrzova-
nja. V prehodnem obdobju, to
je spomladi in jeseni, je najbolje
ogrevanje regulirati ročno. V tem
čim ugodnejšo temperaturo, ter-
mostatske ventile povsem odpre-
mo. To je potrebno tudi zato, da
ti takoj reagirajo na dodatno ogre-
vanje prostora, z lončeno pečjo ali
s soncem in zaprejo radiator ter s
tem prihranijo energijo za ogreva-
nje. Krivuljo ogrevanja naj določi
pristojni strokovnjak.
To delo je dokaj zamudno, zato si
lahko pomagamo z avtomatom
in mikroprocesorjem. Ta naprava
lahko sama programira ogrevalno
krivuljo, glede na dejansko stanje.
Na sliki 2 je prikazana nastavitev

 Slika 1 – Regulacija s termostatskimi ventili
Zraven ugodja moramo upošte-
vati tudi energijsko učinkovitost
in prijaznost do okolja, kar je po-
vezano tudi s stroški. V zadnjih
letih je cena kuriv občutno pora-
stla. Vendar pa niti najsodobnej-
ši in najučinkovitejši kotel, v še
tako dobro izoliranem objektu,
ne more ustvariti prijetne tempe-
rature, če ga ne podpira primeren
regulacijski sistem. Samo nakup
in vgradnja dobrega regulacijske-
ga sistema ni dovolj, če nam dela
ne bo opravil za to usposobljen
strokovnjak. Napake bodo opa-
zne že takoj, ob prvih hladnih
dnevih. Vsekakor pa je dobro, da
moderno ogrevanje stanovanjske
hiše reguliramo v dveh stopnjah:
neposredno na kotlu za centralno
ogrevanje in na radiatorjih s ter-
mostatskimi ventili (slika 1). Le,
če oba sistema delujeta usklajeno,
bomo imeli ustrezno ogrevanje in
 Slika 2 – Regulacija velja samo za sisteme z nizko temperaturo
primeru, s termostatskimi ventili
ne prihranimo energije za ogre-
vanje, ker morajo ventili stalno
izravnavati napačno temperaturo
v kotlu. Radiatorji so tudi pozimi
segreti le v zgornji tretjini.
Zato je prav, da krivuljo ogreva-
nja, naravnamo na spodnje po-
dročje. To terja manjšo moč kotla
in temperature vode so lahko
nižje. Da dosežemo, v prostoru,
krivulje za sisteme z nizko tempe-
raturo.
Različne vrste regulacije je mo-
goče vgraditi v nove, oziroma
obstoječe naprave za ogrevanje.
Pred samo vgradnjo se je potreb-
no posvetovati s strokovnjakom,
ki predhodno pregleda obstoje-
či ogrevalni sistem in ugotoviti,
ali je še v takšnem stanju, da bo
vgradnja regulacije še smotrna.
September 2009 Instalater 25

ECODAN – toplotna črpalka zrak-voda

ECODAN – toplotna črpalka zrak-voda je sistem v delje- stantno nazivno grelno moč do
ni izvedbi (split sistem), ki omogoča učinkovito in poceni zunanje temperature -7 °C in
nižje (odvisno od modela). Po-
ogrevanje prostorov in sanitarne vode
leg tega se temperatura vode v
sistemu Zubadan dvigne dvakrat
Energija je naša prihodnost, zato sko varčno in učinkovito ogreva- hitreje kot pri navadni toplotni čr-
smo vedno bolj pripravljeni var- nje prostorov in pripravo tople palki zrak-voda.
čevati z njo. Toplotna črpalka sanitarne vode ter enostavno
zrak-voda v deljeni izvedbi omo- upravljanje celotnega sistema. Notranja vodna enota vsebuje
goča kulturo boljšega, varčnega vse bistvene elemente: hidravlič-
in ekološko naravnanega bivanja. Toplotne črpalke-zunanje enote, no enoto, rezervoar za vodo (185
delujejo z visoko učinkovito in l ali 285 l) iz nerjavečega jekla,
Ecodan, toplotna črpalka zrak- varčno invertersko tehnologijo. tripotni ventil, obtočno črpalko,
voda je sistem v deljeni izvedbi mrežasti filter, ekspanzijsko po-
(split sistem) sestavljen iz zuna- Pri sestavi sistema v deljeni iz- sodo in regulacijski vmesnik, po-
nje enote, ki je proizvod MIT- vedbi lahko izbiramo med dvema vezan z zunanjim in prostorskim
SUBISHI ELECTRIC in notra- serijama zunanjih enot MITSU- senzorjem temperature. Notranja
nje vodne enote, ki je proizvod BISHI ELECTRIC, serijo PO- enota zavzema manj kot 0,4 m2 nepropustnem rezervoarju, ki je
BORÖ. Notranja enota je na WER INVERTER in serijo ZU- površine. nameščen znotraj drugega rezer-
zunanjo enoto priključena prek BADAN. voarja, napolnjenega s toplo vodo
freonskega cevnega razvoda. Zunanje enote so izredno diskre- Rezervoar za vodo s sistemom ogrevalnega toka. Rezervoar za
tne do okolice, saj so kompaktne »tank-in-tank« oz. »rezervoar v vodo prostornine 185 l ali 285
Proizvajalca sta znanje in naju- in tihe. ZUBADAN lahko deluje rezervoarju« zagotavlja odlično l je iz nerjavečega jekla, želeno
činkovitejše tehnologije združila vse do zunanje temperature -25 toplotno izmenjavo in zmanjša temperaturo doseže v samo 30
v toplotno črpalko split sistem °C, brez dodatnega električnega nastajanje vodnega kamna: to- minutah, sanitarna voda se zelo
zrak-voda, kar mogoča energet- grelnika pa lahko vzdržuje kon- pla sanitarna voda se zadržuje v hitro ogreje.

Poceni in učinkovito gretje

s toplotno črpalko

MITSUBISHI ELECTRIC

Slovenski distributer klimatskih naprav in toplotnih črpalk

Industrijska cesta 9, Kromberk, 5000 Nova Gorica,
tel.: 05/338 49 99, www.klimatiziramo.si
 26 Instalater
Ecodan predstavlja večstransko
rešitev, primerna je tako za ogre-
valni sistem za novogradnjo kot
za prenovo obstoječega ogre-
valnega sistema. Zato tudi pri
prenovi vgradnja notranje enote
ne zahteva dodatnega dela v sta-
novanjskih prostorih, saj se pri-
lagaja obstoječemu ogrevalnemu
sistemu.
Pri obstoječih bivalnih objektih,
ki se ogrevajo s kotlom na kurilno
olje ali plin, lahko s toplotno čr-
Dodelana grelna telesa z integriranimi ventili
Za poenostavitev montaže, grelnih teles, so na tržišču, že
dalj časa, na razpolago dodelana grelna telesa, ki imajo
vgrajen regulacijski ventil.
 Slika 1 – Izvedba s termostatsko glavo pri dodelanih radiatorjih
Zaradi različnega področja upo-
rabe je bilo potrebno izpolniti
določene zahteve, ki bi zadovolje-
vale čim širšo uporabno področje.
Poleg tehnično predpisanih zah-
tev, so proizvajalci grelnih teles,
posebej pazili na sodobno obliko.
Armature v grelnem telesu mo-
rajo biti skrite – integrirane.
Termostat (tipalo), je nameščen
horizontalno, v grelno telo , osta-
li elementi pa so nameščeni za
ogrevalno ploščo, pri enovrstnih
grelnih telesih, pri večvrstnih pa
med ploščama (slika 1).
Univerzalna garnitura ventilov je
sestavljena iz spodnjega razdelil-
ca, zgoraj je armatura ventila, z
ventilskim vstavkom, termosta-
tom in dvižno cevjo, ki oba dela
med seboj povezuje (slika 2).
Vsi deli, na ogrevalu, so vgrajeni v
palko zrak- voda Ecodan, porabo
energije zmanjšamo tudi do tri-
krat. Energijska poraba, in posle-
dično tudi prihranki, je odvisna
od temperature vode, ki kroži v
radiatorjih centralnega ogrevanja,
in od zunanje temperature okolja,
kjer se bivalni objekt nahaja.
Pri novogradnjah je talno ogreva-
nje v kombinaciji z zunanjo enoto
sistema v deljeni izvedbi, toplotno
črpalko Zubadan, idealen način
ogrevanja, saj Zubadan omogo-
dodelano grelno telo. Uporabljajo
se lahko za enocevni, kot tudi za
dvocevni ogrevalni sistem.
Termostate lahko izbiramo med
različnimi proizvajalci. V vsakem
primeru je možno s pomočjo
brezstopenjsko nastavljive pre-
mostitve, v spodnjem delu raz-
delilnika, korigirati ekonomično
uporabo enocevnega sistema,
tudi med obratovanjem. S popol-
no zaporo premostitve (Bypas-
sa), je razdelilnik pripravljen za
uporabo pri dvocevnem sistemu.
Prav tako, lahko dosežemo spre-
membo kv vrednosti. Spodnji
razdelilnik uporabimo za priklop
grelnega telesa na sistem cevne
instalacije.
To nam omogoča hitro in eno-
stavno montažo. Pri uporabi do-
delanih grelnih teles, z integrira-
ča učinkovito gretje tudi pri nizki
temperaturi vode v sistemu (pri-
bližno 35 °C). Poleg tega visok
koeficient učinkovitosti toplotne
črpalke Zubadan omogoča opti-
malne energetske prihranke.
Napreden daljinski upravljalni
sistem omogoča nenehno gretje,
na zahtevo uporabnika pa lahko
daje prednost pridobivanju tople
sanitarne vode. Zahvaljujoč dve-
ma senzorjema temperature pri
svojem delovanju upošteva zuna-
nimi ventili, moramo upoštevati
še nekatere dodatne točke.
 Enocevni sistem: Pri enocev-
nem je krožni vod povezan
z grelnimi telesi, ki imajo se-
števek učinka 12 kW in mini-
malno predtočno temperaturo
okoli 110 oC. Razdelilnik ima,
s strani proizvajalca, določe-
no odstopanje termostatskega
ventila 2 K, pri pretoku ogre-
valnega medija, skozi grelno
telo in 35 % nastavitev krožne-
ga pretoka. Za natančno prila-
goditev, na lokalne pogoje in
za optimiranje tlaka, ga lahko,
tudi pri delovanju ogrevalne
naprave, stopenjsko nastavi-
 Slika 2 – Dodelani radiator z vgrajeno ventilsko garnituro
September 2009
njo temperaturo in temperaturo v
prostoru. Upravljalni sistem je bil
zasnovan za možno povezavo na
drug grelni vod. Ogrevanje hiše in
pridobivanje sanitarne tople vode
se programirata posamezno, prav
tako kot prehod z zimskega na
poletni način upravljanja sistema.
Avtor: Primož Kompara
VITANEST d.o.o.
Industrijska cesta 9, Kromberk
5000 NOVA GORICA
mo. Pri enocevnem sistemu na-
stajajo toplotni mostovi, zaradi
pretoka medija preko premo-
stitve (Bypassa). Tega proble-
ma so se lotili z natančnostjo
in skonstruirali povezavo, ki ta
toplotni most povsem izniči.
 Dvocevni sistem: S pomikom
vretena v levo, je, po diagramu,
možna nastavitev kv vrednost.
Ta prednastavitev ima nalogo,
da ogrevalno napravo, hidra-
vlično uskladi, glede na izračun
cevnega omrežja in tako termo-
statskemu ventilu omogoči ne-
moteno delovanje. Prav tako,
je ta nastavitev možna v času
delovanja naprave.
September 2009
Uplinjevalni kotel na lesno biomaso ATTACK DP
Kotel je izdelan za kurjenje lesa po principu uplinjanja in
z uporabo sesalnega ventilatorja za odvod dimnih plinov
iz ogrevalnega kotla.
betonska šoba tvori srce kotla, ki
zagotavlja zanesljivo delovanje
pri visokih temperaturah, okrog
1000 oC.
Termični betonski deli v prede-
lu kurišča, kjer se odlaga pepel,
akumulirajo toploto izgorevalnih
dimnih plinov, hkrati pa poveča-
jo toploto na površini termičnih
betonskih delov, ki delujejo kot
»katalizator« izgorevanja. S tem
je v kotlu zagotovljeno čisto izgo-
revanje dimnih emisij.
Kotel je sestavljen iz dveh izgore-
valnih komor, ki sta medsebojno Za izdelavo termičnih betonskih
ločeni s šobo, s kuriščem v kate- delov so bili uporabljeni zelo stro-
rem je na spodnji strani name- gi kriteriji. Tudi oblika je razvita
ščen ognje-odporni betonski vlo- na osnovi dolgoletnih izkušenj da
žek z vzdolžno odprtino za odvod se lahko dosegajo najboljši rezul-
dimnih plinov. Ognje odporna tati izgorevanja.
Instalater 27
Termični betonski deli so pri kur-
jenju obremenjeni z zelo visoko
temperaturo in so zato narejeni iz
več delov,da je omogočeno razte-
zanje oziroma diletacija.
Vsak termični betonski del se
izdela v posebni peči, kjer ga pu-
stijo nekaj dni, da pridobi primer-
no trdnost in želene mehanske
lastnosti. Za dosego ustrezne
trdnosti se termični beton še do-
datno armira z jeklenim materia-
lom, kar dodatno zagotavlja dol-
go življenjsko dobo. Velika prednost uplinjevalnih
kotlov ATTACK DP, je veliko
V izgorevalnem prostoru pod ter- kurišče, s katerim je omogočeno
mično betonsko ploščo je ognje- kurjenje tudi z daljšimi, do 500
odporen prostor za pepel. mm dolgimi poleni. Dodatno
prednost imata kotla z močjo 75
V zadnjem delu kotla se nahaja in 95 kW, katerih kurišče omogo-
navpični izgorevalni kanal, ki je ča nalaganje do 1 m dolgih lesnih
na vrhu opremljen z loputo za či- polen. Prednost obeh kotlov bodo
sto izgorevanje. Zraven se nahaja še posebej cenili mizarji oziroma
še nastavek za priključitev odvo- vsi, ki imajo opravka z lesnimi od-
dnega dimnega kanala. padki večjih dimenzij.
Francoski proizvajalec toplotnih črpalk Airwell, je pred enim letom
predstavil revolucionarno novost - visokotemperaturno toplotno
črpalko ZRAK-VODA ki segreva vodo do 65°C tudi pri temperaturi
zunanjega zraka do -20 °C in to ob izredno visokih izkoristkih.

Vse to je plod dolgoletnega razvoja toplotnih črpalk, ki sega vse v

leto 1947, ter Airwellove patentirane dvostopenjske tehnologije, ki
omogoča široko območje delovanja in vsestransko uporabnost. Pri
snovanju naprave so bila glavna vodila doseganje visokega izkorist-
ka COP, doseganje nizkega nivoja glasnosti, dolga življenjska doba
in velika fleksibilnost naprave glede na zahteve posameznika.

Toplotna črpalka PAC HT je posebej namenjena zamenjavi obstoje-

čih kotlov, ter je primerna tako za ogrevanje z radiatorji kakor tudi
za pripravo tople sanitarne vode čez vse leto. Zaradi tri stopenjske
regulacije moči in zmogljivega mikroprocesorja se naprava lahko
prilagaja trenutnim potrebam po potrebni toploti glede na zunanjo
temperaturo skozi celo leto. V kombinaciji s široko paleto originalne
dodatne opreme, postane toplotna čr-
palka PAC HT zelo učinkovit in eno-
staven sistem ogrevanja vaše nove ali stare hiše.
Za izračun potrebne kapacitete in predvidenega znižanja stroškov ogrevanja na letnem
nivoju Vam ponujamo poseben program, ki tudi grafično prikaže stanje pred vgradnjo
toplotne črpalke ter po njej.
September 2009 Instalater 29

Segrevanje vode, s toplotno črpalko »voda/voda«

Voda ni kot zrak. V okolju je povsod ni na razpolago,
predvsem ne v izobilju. Vendar pa obstajajo tudi v vodi
različni načini, da lahko uporabimo v vodi nabrano koli-
čino toplote.
 Slika 1 – Podtalnica se v zemlji segreva, temperatura je odvisna od globine
in letnega časa
Ogrevanje s toplotno črpalko
Sisteme s toplotno črpalko obi-
čajno izvedemo tako, da lahko z
Legenda k sliki 2:
njimi hkrati ogrevamo in hladi-
mo objekt. To je z energetskega,
ekološkega in tudi ekonomskega
vidika najugodnejša rešitev.
Pri ogrevanju s toplotno črpalko
sonce prispeva do 75% potrebne
energije, ki je shranjena v oko-
lju. Toplotna črpalka deluje s
pomočjo vode, zemlje in zraka.
Toplotna črpalka potrebuje za de-
lovanje tudi električno energijo in
sicer za pogon kompresorja.
To je približno 1/4 toplote za
ogrevanje hiše. Preostali del to-
plote izvira iz toplotnega vira,
na katerega je toplotna črpalka
priključena. Razmerje med prido-
bljeno toplotno energijo in pora-
bljeno pogonsko eneregijo je za
toplotne črpalke – zrak približno
3,5; za toplotne črpalke -zemlja
približno 4,0 in toplotne črpalke
-voda približno 4,5.
V principu je toplotna črpalka
podobna kompresorski hladilni
napravi in ima tudi enake sestav-
ne elemente: kompresor, konden-
zator, dušilni ventil in uparjalnik
Razlika je v tem, da hladilna na-
prava z uparjanjem hladilnega
sredstva odvaja toploto iz prosto-
ra, to pomeni, da znižuje tempe-
raturo, medtem, ko toplotna čr-
palka, s kondenzacijo delovnega
sredstva, dovaja toploto v prostor.
Pri tem izkoriščamo pojav, da se
tekočine pri visokem tlaku upar-
jajo pri višji temperaturi, kot pa je
temperatura uparjanja pri nižjem
tlaku.
V osnovi poznamo tri izvedbe
toplotnih črpalk glede na medij
(okolico), ki ga hladimo in medij,
ki ga ogrevamo. Tako poznamo
sisteme toplotnih črpalk zrak/
voda, voda/voda, zemlja/voda.
Pri označevanju tipa toplotnih
črpalk se na prvo mesto postavlja
medij, ki ga hladimo, na drugo
mesto pa medij, ki ga grejemo.
Podtalnica
Podtalnica je še posebej ekono-
mičen vir toplote, predvsem za-
radi konstantne temperature med
8… 10 oC (glej sliko št. 1) skozi
celo leto,v globini več kot 5 m. To
je dejansko konstantna tempera-
turna raven, ki omogoča mono-
valentnim toplotnim črpalkam
delovanje preko celotne kurilne
sezone.
S toplotno črpalko »voda - voda«
dosegamo visok izkoristek, oziro-
ma visoka grelna števila konstan-
tno, preko celega leta. Z relativno
visoko temperaturo toplotnega
vira je razmerje med skupno pri-
dobljeno energijo in vloženo elek-
trično energijo najvišje. Vsi ogre-
valni sistemi »voda - voda« nudijo

1. Presek studenca
2. Prerez dna studenca
3. Prerez cevi za filter
4. Nasuti pesek okoli filtra
5. Glinena zavora
6. Nastavna cev za filter
7. Odvodna cev
8. Priključna glava
9. Odprtina za dovod kabla
10. Jašek studenca
11. Dovodna in odvodna in-
stalacija
12. Zaporni ventil
13. Prazna cev
14. Potopna črpalka
15. Rezervna črpalka
16. Prazna cev
17. Manometer
18. Izpust za vodo
19. Merilnik temperature
 Slika 2 prikazuje strukturo upravičenosti za izgradnjo vodnjaka.
20. Varovalo pretoka  Za izvedbo vseh vrtin in cevovodov se morajo uporabljati izključno le nerjaveči materiali.
 30 Instalater
 Preglednica št. 1: Toplotna moč toplotne črpalke v kW
zelo široko področje uporabe
ogrevanja in ohlajevanja, skupaj
s pripravo sanitarne vode. Sistem
toplotne črpalke voda-voda zago-
tavlja največ energije po najnižji
ceni.
Za pridobivanje toplote iz podtal-
nice potrebujemo dva vodna zaje-
tja ali studenca. Iz enega zajetja,
podtalnico črpamo in jo, preko
toplotne črpalke, vodimo do dru-
gega vodnjaka (ponorja), kjer jo
ponovno vračamo pod površino
zemlje (slika št. 2).
V peščenih tleh ali pri zelo globo-
ki podtalnici lahko izvedemo tudi
zemeljske vrtine – sonde.
Uporaba podtalnice je primer-
na, če se, na zemljišču, kjer stoji
zgradba za ogrevanje, podtalni-
 Slika 3 – Povezava podtalnice s toplotno črpalko za ogrevanje »voda/voda«
ca ne nahaja globlje od 20 ... 25
m. Pomembno je, da je voda na
razpolago v zadostnih količinah
in, da je struktura tal primerna.
Posebno pozornost je pri vsem
tem potrebno nameniti temu, da
je vode zadosti tudi v sušnem ob-
dobju.
Za enodružinsko hišo s toplotni-
mi potrebami med 12….15 kW,
potrebujemo toplotno črpalko z
močjo okoli 2,5 m3/h. Seveda pa
si je potrebno pred uporabo pod-
talnice pridobiti, od pristojnega
organa, dovoljenje za njeno upo-
rabo. Da ugotovimo, če količina
vode ustreza vsem zahtevam, je
priporočljivo predhodno izvesti
meritve z preizkusno vrtino.
Drugi in ključni dejavnik za od-
ločitev uporabe podtalnice je
vsekakor kvaliteta vode. Potrebna
je analiza vode, ki nam da infor-
macijo o tem, kateri materiali so
najprimernejši za izdelavo upar-
jalnika toplotne črpalke. Razen
tega se, s pomočjo prisotnega že-
leza in mangana oceni, če obstaja
nevarnost za vodo v črpalnem
vodnjaku.
Na podlagi vseh potrebnih razi-
skav in analiz se pričakuje dovo-
ljenje od pristojne institucije za
uporabo podtalnice, za izrabo to-
plote. Izvedbo vrtine in vodnjaka
lahko izvede samo za to pristojno
podjetje.
Pri uporabi podtalnih voda, v
glavnem, uporabljamo potopne
črpalke. Za uporabo do maksi-
malne globine 6 m lahko uporabi-
mo tudi centrifugalno črpalko , ki
jo vgradimo nad površino zemlje.
Potrebno dimenzijo črpalke izra-
čunamo, glede na velikost toplo-
tne črpalke in količino volumske-
ga pretoka vode.
Za približni, oziroma grobi izra-
čun se lahko poslužimo podatkov
v preglednici št. 1. Pri tem lahko
pride do povprečne ohladitve
podtalne vode za približno 4….5
K. Določanje črpalne višine je
odvisno od tlačnih izgub toplo-
tne črpalke, cevne instalacije, od
September 2009
vgrajenih armatur, kakor tudi od
višinskega razmerja, med nivo-
jem podtalnice in nivojem kon-
denzatorja v toplotni črpalki.
Hidravlična povezava med lego
vodnjaka za toplotno črpalko –
voda/voda je prikazana na sliki
št. 3. K temu je nujno dodati, da
je potrebno v črpalnem jašku na-
mestiti povratni ventil, da se pre-
preči delovanje črpalke, ko je cev
prazna. Za zajetje večjih delov
umazanije se vgradi vodni filter.
Vodnjak moramo, na primer,
pred zagonom predhodno dobro
očistiti in sprati. Da to lahko izve-
demo je potrebno vgraditi kratko
cevno povezavo (bypass), z odgo-
varjajočimi zapornimi organi in
potrebnimi preseki.
Poleg tega je priporočljiva še vgra-
dnja varovala za količino preto-
ka, da se v primeru prenizkega
vodnega pretoka ali prevelikega
onesnaženja vode, črpalka izklju-
či in prepreči zamašitev filtra.
S tem lahko preprečimo poškod-
bo pretočne črpalke, kakor tudi
zamrznitev uparjalnika v toplotni
črpalki. Poleg vsega navedenega
je priporočljiva tudi vgradnja vo-
dnega števca.
Površinske vode
Za izraz površinske vode sma-
tramo stoječo in pretočno vodo,
ki se nahaja na površini zemlje.
Površinska voda, kot toplotni vir
ni tako zanimiva za izkoriščanje,
kot podzemna, saj se njena tem-
peratura spreminja v odvisnosti
od temperature zraka v okolju.
Legenda k sliki št. 3
1. Voda / voda, toplotna čr-
palka
2. Fleksibilni priključki
3. Zaporni organ
4. Prezračevalnik
5. Potopna črpalka
6. Povratni ventil
7. Filter
8. Kratka vezava z zapor-
nim organom
9. Priključek za jemanje
vzorca vode
10. Predtok in povratek ogre-
valnega sistema
September 2009
Med stoječo vodo prištevamo
ribnike in jezera, med pretočne pa
potoke in reke. Površinske vode
so zelo dober toplotni hranilnik,
vendar so izpostavljene večjim
sezonskim temperaturnim niha-
njem.
Tudi v normalnih zimskih mese-
cih lahko, v večini primerov pade
temperatura vode na površini pod
+7….+5 °C, kar povzroča nevar-
nost zaledenitve uparjalnika to-
plotne črpalke. Zato je v takšnih
primerih priporočljiva vgradnja
bivalentne toplotne črpalke.Pogo-
ji za odvzem toplote v površinskih
vodah so približno enaki kot za
uporabo podtalnice.
Priporoča se:
 da se nahaja toplotni hranilnik
vode čim bližje zgradbi, ki jo že-
limo ogrevati
 da ima vodni zbiralnik zado-
stno količino vode, ki odgovar-
ja zahtevanim potrebam ogre-
vanja s toplotno črpalko
 da je voda primerne kakovosti
Zaščitite se pred nevarnim
sončnim UV sevanjem
Zadnja leta zdravniki ugota- ta-
vljajo vse več sončnih ope-
klin, poškodb kože, nee-
nakomerne pigmentacije,
razvoj sive mrene, staro-
stne mrene in primerov
kožnega raka. Dokazano
je, da je UV sevanje rako-
tvorno.Eden izmed glavnih ra-
zlogov za bolezni kože je vedno
tanjša ozonska plast, ki prepu-
šča vse več nevarnih ultravijolič-
nih žarkov, ki jih oddaja sonce.
Najbolj je izpostavljenost UV se-
vanju nevarna za dojenčke, otro-
ke in mladostnike ter odrasle s
številnimi pigmentnimi zname-
nji in svetlejše polti.
Sevanju smo izpostavljeni vsi.
Zato je še toliko bolj pomemb-
no, da imamo vedno pri sebi
merilnik UV sevanja, ki nam
izmeri varno izpostavljenost UV
sevanju, saj kreme za sončenje
Instalater 31
 kvaliteta vode mora ustrezati
zahtevanim uredbam
Pri odvzemih pretočne vode mo-
ramo vgraditi umirjevalni bazen,
oziroma korito. V vodi nahajajo-
če se delci umazanije in usedlin
se tukaj lahko deponirajo na dno
korita.
Načeloma, pa je potrebno kasneje
poskrbeti, da, z določenimi časov-
nimi intervali in s pomočjo odgo-
varjajočega filtra, ki ga vgradimo
v cevno instalacijo, vodo očisti-
mo vseh nečistoč. Pri odvzemih
vode, kjer je prisotna velika sto-
pnja umazanije, je najprimernejša
uporaba toplotnega menjalnika
ali vgradnja večjega števila cevi.
Pri slednjem zapisanem primeru
bo, potem odvzeta toplota, preko
vmesnega preklopnika, napol-
njenega s slanico, dovedena do
toplotne črpalke. Materiali za iz-
vedbo cevne instalacije in priklop
toplotne črpalke se izberejo glede
na kvaliteto vode, ki jo bomo upo-
rabljali v ta namen.
delujejo
d le krajši čas in
ne nudijo dolgotrajne
zaščite.
Nevarno
Ne UV sevanje je
prisotno
pri tudi v oblačnem
vremenu
vrem ali ko nimamo ob-
čutka vročine, kot na primer
čutk
v gorah, v vetrovnem vremenu,
v vodi ... Posredna nevarnost je
tudi odsev UV žarkov od svetle-
ga peska, snega ali vode.
Na slovenskem trgu vam pred-
stavljamo novosti, ki vam bosta
v pomoč vedno, ko se boste od-
pravili na prosto. UV merilnik
lahko kupite v vaši najbližji le-
karni in se zaščitite pred nevar-
nim sončnim sevanjem.
UV merilnik Evertone ED-
UV650
UV merilnike zastopa podjetje
Trion iz Ljubljane.
http://www.trion.si
 32 Instalater
Novi LIV-FIX suhomontažni element s splakovalnikom 7512
V letu 2009 je ponudba izdelkov blagovne znamke LIV
bogatejša za več novosti. Z novimi izdelki so okrepljene
vse družine Sanitarne tehnike LIV; od družine LIV-FIX
suhomontažnih elementov, družine LIV-MOUNT vgra-
dnih elementov, družine aktivirnih plošč in vidnih spla-
kovalnikov.
Tokrat podrobneje predstavlja-
mo novi izdelek družine suho-
montažnih elementov; LIV-FIX
suhomontažni element s spla-
kovalnikom 7512 za visečo WC
školjko, standard, H=115 cm.
Tako splakovalnik kot tudi sam
suhomontažni element sta popol-
noma nova izdelka in imata več
naprednih lastnosti;
Način vgradnje
Izdelek je namenjen vgradnji v
montažne stene, kot samostojni
element za predstensko inštalaci-
jo v suhi montaži, za predstensko
kotno inštalacijo ter za univer-
zalno masivno zidavo s stensko
inštalacijo.
S široko paleto izdelkov želimo
pokriti celotno področje uporabe Aktiviranje splakovalnika in
sanitarne tehnike v kopalniških višina elementa
in sanitarnih prostorih. Zadovo- Splakovalnik podpira montažo
ljimo lahko potrebe po zelo raz- aktivirne tipke spredaj, vgradna
ličnih načinih vgradnje in ponu- višina elementa je 1150 mm.
jamo rešitve za praktično vsako
situacijo. Volumen splakovalnika in
nastavitve izpustov vode
Glede na način vgradnje je v po- Volumen splakovalnika je 7,5 li-
rastu uporaba suhomontažnih tra. Serijsko vgrajena armatura za
elementov. V blagovni znamki dvokoličinsko izpiranje omogoča
LIV so tovrstni izdelki združeni v nastavitve;
družini LIV-FIX. Družino sesta-  Velika količina vode se lahko
vljajo suhomontažni elementi z nastavi na 7,5 litra, 6 litrov ali
več različnimi tipi splakovalnikov, 5 litrov.
suhomontažni elementi za umi-  Mala količina vode omogoča
valnik, bide, pisoar, sifon pralnega nastavitev na 3 ali 4 litre.
stroja.  Armatura podpira funkcijo
push-stop; ob sprožitvi velike
Prav tako so v družini suhomon- količine vode z ponovnim pri-
tažni elementi za opore, držala in tiskom na veliko tipko prekine-
druge elemente, ki so prisotni v mo iztekanje vode
sodobnih kopalniških prostorih. Izredno tih polnilni ventil – 12
dB (prvi šumnostni razred). Ven-
til zagotavlja skoraj neslišno in
hitro polnjenje splakovalnika in
je namenjen najbolj zahtevnim
uporabnikom.
Aktivirne tipke
 Na splakovalnik LIV-FIX 7512
je mogoče montirati aktivirne
tipke družin Aplite, Aplite Eco,
Selenite, Selenite Eco, Zircon,
Ruby in aktivirne plošče senzo-
rike; Aplite Senso, Aplite senso
DUO, Celestine 230V, Celesti-
ne baterijska.
 Montaža aktivirnih tipk brez
uporabe orodja.
 Preprosta nastavitev regulirnih
vijakov, z konstrukcijo zagoto-
vljena pravilna nastavitev glo-
bine regulirnega vijaka.
Posoda splakovalnika in
zaščita pred rosenjem ohišja;
 Posoda in pokrov splakoval-
nika izdelana iz PEDH mate-
riala – material je obstojen in
zagotavlja zanesljivo tesnjenje
posode splakovalnika.
 Posoda je pred rosenjem zašči
tena z stiropor oblogo.
Kotni ventil – nove možnosti
priklopa na dovodno cev in
možnost kasnejše zamenjave
kotnega ventila
 Kotni ventil se na dovodno
cev priključi v ali izven posode
splakovalnika – prilagodljivost
različnim situacijam na objek-
tu.
 Možnost zamenjave ventila
brez orodja uporabe orodja in
brez posega izven posode spla-
kovalnika – omogoča preprosto
kasnejšo zamenjavo kotnega
ventila.
 Možnost priklopa dovodne
cevi iz PEX materiala, plastične
ali kovinske cevi.
 Kotni ventil se odpira/zapira z
September 2009
vrtljivim gumbom – orodje ni
potrebno.
Suhomontažni element –
lastnosti in dimenzije
 Okvir površinsko zaščitenega
s prašnim lakiranjem v modri
barvi.
 Po višini nastavljive pocinkane
oporne noge – razpon 0 – 240
mm.
 Oporne noge so opremljene z
zavoro, ki zagotavlja enostav-
nejšo nastavitev višine elemen-
ta.
 Oporne noge omogočajo vgra-
dnjo v suhomontažne predelne
stene.
 Po globini nastavljiva pocin-
kana nosilca za predstensko
montažo – razpon 120 – 200
mm – majhna globina splako-
valnika zagotavlja dodaten pri-
hranek prostora.
 Okvir pripravljen za montažo
školjke z osno razdaljo 180 ali
230 mm.
 Vsi deli potrebni za priključi-
tev splakovalnika so priloženi.
 Opcija; montaža IR senso pro-
ženja.
Garancija in servisiranje
splakovalnika
 Posoda splakovalnika in nosil-
ni okvir imata 10 letno garan-
cijo.
 Polnilni ter odtočni ventil ima-
ta 2 letno garancijo.
 Vse notranje dele splakovalni-
ka je mogoče zamenjati skozi
odprtino za aktivirno tipko,
brez posega v steno.
 Rezervni deli zagotovljeni.
LIV-FIX suhomontažni element
s splakovalnikom 7512 izpolnju-
je stroge zahteve DIN standar-
dov in podpira varčevanje z vodo,
zanesljivo delovanje in preprosto
montažo.
33 Instalater September 2009

-*7'*9

Fh[c_b`[dZefejWdaeij_$

<@=6<E@C=:GU``  


:_UfdecZ[d\RTVdeR#•'#$!A`de`[_R•D]`gV_Z[R
EV]+$)'!&(#)$(!!•7Ri+$)'!&(#)$)""




dR_ZeRcZ_W`1]ZgdZ•hhh]ZgdZ `SUV]Rg_Z\ZY!)!!"&!!
 34 Instalater September 2009

Čista pitna voda brez kompromisov

Dve tretjini Zemljine površine sta prekriti z vodo. Od tega
je samo 3 % sladke vode. In le 0,3 % od tega lahko izko-
ristimo za pitno vodo (podzemne in površinske vode ter
izviri), saj je ostali del sladke vode ujet v ledenih ploščah
na obeh Zemljinih polih, v ledenikih in atmosferi. Glede
na to moramo pitno vodo obravnavati kot najpomemb-
nejši prehrambeni izdelek, ki ga ni mogoče nadomestiti.

 Slika 3. Sistem cevi in fitinga iz nerjavnega jekla Geberit Mapress

Geberit pitno vodo obravnava
kot prehrambeni izdelek, zato
vse od vstopa vode v objekt pa do
posameznega potrošnika znotraj
objekta upošteva vse predpise o
zagotavljanju kakovosti. Pitna
voda, ki priteče iz pipe, ni vedno
okužena samo iz fizikalnih (mo-
tnost, obarvanost, vonj, okus),
kemičnih (težke kovine, organske
snovi) ali mikrobioloških (bakte-
rije, virusi, praživali) razlogov.
Do onesnaženosti lahko pride
tudi zaradi napak pri projektira-
nju, montaži, zagonu ali uporabi
inštalacije. Zato morajo projek-
tanti, inštalaterji in uporabniki
prevzeti delež odgovornosti za
kakovost pitne vode v objektu.
Geberit sprejema ta nenehni izziv
nilogije. Na področju pitne vode jo samo občasno. S svojimi cev-
Geberit ponuja ekonomičnost, nimi sistemi Mapress nerjavno
prilagodljivost, enostavnost in jeklo in Mepla se Geberit predsta-
hitro montažo, svoje dolgoletne vlja kot celovit ponudnik na po-
izkušnje in znanje pa prenaša v dročju cevnih sistemov za oskrbo
razvoj do najmanjših podrobnosti s pitno vodo.
in s tem dosega svoj prepoznavni
'Know-How Installed'. Ena izmed Sistem Geberit Mapress nerjavno
Geberitovih sistemskih rešitev je jeklo se uporablja za inštalacije za
naprava za avtomatsko sanitarno pitno vodo, priporočljive pa so di-
splakovanje v inštalacijah za pi- menzije cevi in fitingov med 12 in
in cilj, da pitno vodo v primer- tno vodo, ki preprečuje zastajanje 108 mm. Cevi in fitingi so izdelani
nem stanju dostavi do vsakega vode v cevovodih, ki se uporablja- iz visokokakovostnega legiranega
izlivnega mesta s strogo uporabo
primernih certificiranih izdelkov
in sistemskih rešitev, ki so odo-
breni s strani Inštituta za varo-
vanje zdravja RS in certifikatom
DVGW ter ustrezajo normam
DIN za material in uporabo na
področju pitne vode. Za lažjo
odločitev Geberit poleg obsežne-
ga in praktičnega asortimana za
pitno vodo ponuja tudi celovito
storitev, partnerstvo in tehnič-
no podporo svojim strankam, ki
podjetju zaupajo že več kot 130
let.
Za Geberitove rešitve so značilni
ustrezni spoji posameznih delov
v celovite sisteme sanitarne teh-

 Slika 2. Naprava za avtomatsko sanitarno splakovanje  Slika 4. Sistem troslojne cevi in fitinga iz PVDF-a Geberit Mepla
35 Instalater September 2009

Lep videz kopalnice

 
 



  
 

   

 

 




 




 


  
 

 



 








 




 


 
 
 








    
 

 36 Instalater September 2009

Cr-Ni-Mo nerjavnega jekla, ki je palicah dolžine 5 m dimenzij 16

odporno proti koroziji in agresiv-
nim medijem ter v vodo ne izloča
težkih kovin. Zaradi homogene
strukture in gladke površine sten
onemogoča nalaganje vodnega
kamna, s tem pa tudi nastanek
bakterij.
Sistem večslojnih cevi Geberit
Mepla združuje lastnosti sintetič-
nega materiala z lastnostmi kovi-
ne. Notranji sloj cevi je izdelan iz
zamreženega polietilena (PE-Xb)
in popolnoma ustreza zahtevam
za živila, kar pitna voda tudi je.
Srednja, podolžno zavarjena alu-
minijasta cev daje trdnost, hkrati
pa tudi upogljivost in prilagodlji-
vost pri montaži, ter difuzno ne-
 Slika 5. Geberitova sistemska zanesljivost – nestisnjeni spoji puščajo prepustnost. Cevi so dobavljive v
do 75 mm ter v kolutih dolžine
25, 50 in 100 m dimenzij 16, 20
in 26 mm. Poleg večslojnih cevi
Mepla so v ponudbi fitingi iz viso-
kokakovostnega PVDF, t.i. rdeče
litine, ter ventili za sistemsko iz-
vedbo inštalacij brez nepotrebnih
prehodnih kosov.
Oba sistema odlikuje inovativna
tehnika spajanja s stiskanjem, za
katero so potrebne medsebojno
usklajene komponente: fiting,
sistemska cev, orodje in čeljusti za
stiskanje. Ta tehnika omogoča hi-
tro in enostavno izvedbo inštala-
cije za pitno vodo, vsak spoj pa je
varen in trajen. Morebitne nesti-
snjene spoje se odkrije že pri pre-
verjanju inštalacije, saj nestisnjen
spoj vedno vidno pušča.

Prenova kopalnice z Geberitovo sistemsko tehniko

Prenova kopalnice? Za mnoge prijetna, a hkrati zastra- sanjska kopalnica nared za upo- mesto, kjer napeljava izstopi iz
šujoča misel, saj so s takim projektom povezane mnoge rabo že v kratkem času. stene, ampak se lahko postavi
na poljubno mesto v prostoru.
skrbi in obremenitve. Vendar ne nujno, saj obstajajo prefi-
Inštalacijski okvir za predstensko
njene možnosti, ki omogočajo kreativno oblikovanje pro- vgradnjo sestavljajo kovinski pro- Okvirji se postavijo tako, da
stora ter prihranijo čas, denar in energijo. Za neskončne fili, v njem pa je vsa dovodna in od- povežejo stenski priključek in
oblikovne možnosti pri renovaciji sanitarnih prostorov vodna napeljava ter priključki za sanitarni element. Uporabijo se
posamezne sanitarne elemente. lahko tudi kot predelne stene –
poskrbi Geberitova sistemska tehnika.
namestitev sanitarnih elementov
Prednost inštalacijskih okvi- je mogoča z obeh strani. Tudi
Mnoge kreativne ideje za kopal- mesto večtedenske umazanije in rov: pozicija sanitarnih ele- iz oblikovnega vidika so takšne
nice je mogoče strokovno izvesti hrupa ali celo izselitve, je nova mentov ni omejena točno na inštalacije zelo priljubljene, saj
samo z uporabo fleksibilnih cev-
nih sistemov in zanesljivih sani-
tarnih zidov.

Cevni sistem za pitno vodo Me-

pla, nizkošumni kanalizacijski
sistem Silent-db20 in prilago-
dljivi inštalacijski sistemi GIS ali
Duofix z legendarnim podome-
tnim splakovalnikom ter Geberit
AquaClean – WC, ki vas očisti z
vodo, so izdelki, ki odlično izpol-
njujejo najzahtevnejše ideje mo-
derne arhitekture.

Namesto mnogih obrtnikov, ki jih

je običajno težko koordinirati, je
za oblikovanje kopalnice z inšta-
lacijskimi sistemi Geberit odgo-
vorna le ena oseba: inštalater. Ve-
čino dela prevzame sam in tako
poskrbi za natančno načrtovanje
ter stroškovno učinkovitost. Na-  Slika1: Predzidne inštalacije ponujajo dovolj prostora za odlaganje pripomočkov in kozmetike.
September 2009 Instalater 37

 Slika 2: Zakrite cevi in napeljava ustvarjajo eleganco v prostoru in olajša-

jo čiščenje.

ponujajo dovolj prostora za odla- nosti še eno pomembno pred-

ganje pripomočkov in kozmetike. nost – boljšo zvočno izolacijo.
Predstenska inštalacija pa ima
poleg prilagodljivosti in enostav- Več informacij na: www.geberit.si

 Slika 3: Brez razbijanja sten lahko postavite sanitarne elemente na poljub-

no mesto v prostoru.

 Slika 4: Večina Geberitovih rešitev se skriva v steni, ponosno pa se kažejo

Geberit AquaClean – WC ki vas očisti z vodo, aktivirna tipka za podome-
tni splakovalnik Sigma20, umivalniški sifon ter odtočna kanaleta Geberit
Uniflex za sodobne pršne prostore.
 38 Instalater September 2009

Savna – obramba proti gripi

Uporaba savne zagotavlja, tudi s psihičnega vidika, dobro gripe se gre. V jesenskem letnem
pripravo za hladne jesenske dni, saj vodi toplota, v kabini času se pogosto srečujemo s hitri-
mi temperaturnimi sprememba-
savne, k psihični sprostitvi.
mi, zato je savna v tem obdobju
vsekakor dobrodošla, saj lahko, le
tako, svoje telo pripravimo na te
spremembe in ga utrdimo. Seve-
da pa je savna idealna tudi s psi-
hičnega vidika, saj ugodno vpliva
na telo in nas sprošča. Toplota
savne pospeši v telesu produkcijo
nja temperatur, ugodno vpliva
na ožilje človeka in ščiti sluznico
dihalnih poti.
Ohladitev na svežem zraku, mr-
zlo tuširanje ali kopanje v mrzli
vodi, povzroči ponovno zoženje
ožilja, ki se je razširilo, zaradi veli-
kega pregrevanja telesa v času, ko
smo se zadrževali v savni. K po-
polni razširitvi ožilja vpliva tudi

Večina tistih, ki redno obiskuje skrb vzbujajoča nova gripa, ki se

savno, bo gotovo potrdila, da sav-
na nanje deluje pozitivno in jim
zagotavlja učinkovito obrambo
proti gripi. Torej je sedaj, ko se so-
očamo s številnim porastom obo-
lenj, lahko dodatna preventiva za
svojo zaščito.
Predvsem pa se pred prihajajoči-
mi mrzlimi zimskimi dnevi veli-
kokrat postavlja vprašanje, kako
se zavarovati pred gripo.
To je bolezen, ki ne skrbi samo
vsakega posameznika, ampak
je tudi skrb vzbujajoč pojav za
gospodarstvo, saj izpad velikega
števila delavcev, pri izbruhu epi-
demije zagotovo povzroči veliko
gospodarsko škodo. Za navadno
gripo danes obstajajo proti takim
obolenjem cepiva, vendar pa je
vse hitreje širi tudi v Sloveniji.
Žal, se je že v preteklosti , veliko
ljudi, cepljenju izognilo in so si
raje poiskali kakšen drug in ugo-
dnejši način, da so se obvarovali
pred obolenjem. Tako iz leta v
leto raste zanimanje posamezni-
kov za obisk v savnah. Raziskave,
ki so jih naredili že v preteklosti,
kažejo, da lahko z uporabo sav-
ne, dosežemo učinkovito zaščito
pred obolenjem navadne gripe, že
v jesenskem obdobju.
Za zaščito nove gripe, še raziska-
ve niso potrjene. Jesensko obdo-
bje je sicer za nas letni čas, ko
je za instalatersko stroko veliko
dela in prav je, da si najdemo čas
tudi za zaščito našega imunskega
sistema, ne glede, za katero vrsto

interference, saj substance, ki so v topla, nožna kopel. Menjajoča se

krvi, igrajo odločilno vlogo v bor-
bi pred izvorom bakterij.
S tem dosežemo zadostno
obrambo pred izbruhom gripe.
Uporaba savne je koristna tudi za
zaščito pred prehladom, saj reak-
cija, ki nastaja, zaradi spreminja-
kopel s toplo/hladno vodo pa do-
bro pripravi naše telo za hladnej-
še jesenske dni.
V kolikor pa bo imela vpliv tudi
pri preprečevanju nastanka in šir-
jenje nove gripe, pa bo zadovolj-
stvo še veliko večje.
September 2009
Instalacije
Instalacije pomenijo ožilje v vsakem objektu. Četudi so
to instalacije za električno napeljavo, vodovod, telefonijo
ali za centralno ogrevanje, dejansko brez njih ne bi bilo
udobnega doma in ugodnega načina življenja.
Za sodobne eno ali dvodružinske
hiše obstaja danes zahtevna hišna
tehnologija, ki jo prilagajamo za
vsak primer posebej. Tako se po-
glavje »Moderna hišna tehnika«
načeloma deli na tri osnovne dele:
1) Hišna instalacija
V tem prvem delu se obravnavajo
objekti in naprave, ki naredijo ži-
vljenje v hiši udobnejše in lepše:
 Kvalitetno prezračevanja
 Pitna voda
 Ogrevanje vode
 Sanitarna instalacija
 Zbiranje deževnice
 Elektro instalacije
 Centralno sesanje prahu
 Energijsko varčni gospodinjski
aparati
2) Energija v hiši
V drugem delu se je potrebno
seznaniti z rešitvami, kako zago-
toviti potrebno energijo za ogre-
vanje prostorov in proizvodnjo
tople vode:
 Sončna energija, ki je neizčr-
pen in brezplačen vir
 Zelena električna energija za
lastne potrebe
 Fotovoltaika
 Toplotne črpalke
 Ogrevanje z lesnimi peleti
 Kamini
 Lončene peči
 Zgorevanje lesa z uplinjanjem
 Daljinsko ogrevanje
 Zemeljski plin
 Utekočinjeni naftni plin
 Direktno električno ogrevanje
3) Nizkotemperaturni ogre-
valni sistemi
V zadnjem, tretjem delu se je po-
trebno seznaniti z rešitvami, kako
zagotoviti prijetno porazdelitev
toplote, še posebej s pomočjo
stenskega in talnega ogrevanja.
V hiši so speljane številne instala-
Instalater 39
cije, od kleti in delno tudi preko
strehe. Po arhitektonskih rešitvah
je primerno, v kolikor je to tudi
mogoče, da ležijo prostori z vo-
dovodno napeljavo eden nad dru-
gim. V zasnovi, ko gradimo hišo,
za več generacij, je priporočljivo,
da se vse instalacije izpeljejo v
centralnem instalacijskem jašku.
Nasvet
Investirajte samo v ogrevanje, ki
naredi celotno hišo prijetno toplo,
vključno s pripravo tople vode!
Zavarujte celoten sistem, da bo
lahko vedno v pogonu. To dose-
žemo z vgradnjo manjše fotovol-
taične naprave. Priporočljivo je,
da v centralni instalacijski jašek
vgradimo naslednje instalacije.
Primer:
 Centralno odsesavanje prahu
1 x 44 mm
 kanalizacija: 1x 100 mm
 Nadzorovano prezračevanje
stanovanj: 2 x 160 mm
 Cev za umazano perilo:1 x
250 mm
 pitno vodo na eno nadstropje:
2 x 25 mm
 toplo vodo za eno nadstropje:
2 x 25 mm
 topla voda, predtok in povra-
tni vod: 2 x 25 mm
 Solarno ogrevanje, predtok in
povratni vod: 2 x 25 mm
 kanal za elektro instalacije
(jaki tok)
 kanal za telekomunikacije
Sodoben način življenja zahteva
vedno bolj kompleksne in tehnič-
no zahtevne instalacije. Zato je
prav, da pred izvedbo opravite po-
svet, oziroma razgovor s strokov-
njakom, iz določene stroke. Le
dober strokovnjak vam bo lahko
predstavil vrste in tip instalacije,
način montaže in uporabo ter pri-
mernega izvajalca, ki se ukvarja z
določenimi vrstami instalacij.
 40 Instalater September 2009

Zaporni organi
Že pred izvedbo instalacijskih del, moramo predvideti na- dano je pipa pravzaprav ventil.
mestitev raznih zapornih organov. Brez njih je nemogoča Razlika med pipo in ventilom je
v osnovi. Tako je stožec pipe vr-
regulacija, izvedba potrebnih popravil ob poškodbah v
tljivo nameščen v okrov pipe in
instalacijah, pri zamenjavi posameznih instalacijskih de- je pravokotno prevrtan na svojo
lov, prekinitev iztokov ob nujnih primerih in še bi lahko os. Na eni strani okrova je vsto-
našteval. Vse našteto je moč enostavno in na hiter način pna odprtina za medij, katerega
tok hočemo prekiniti, na drugi
opraviti, če predhodno na primerna mesta vgradimo za-
strani pa izstopna odprtina. Če
porni organ. sta ti dve odprtini medsebojno
zvezani z vrtino stožca, teče me-
Vodovodna pipa se šteje med dij neovirano skozi. Druga vrsta
najbolj poznane. Tehnično gle- zapornega organa je ventil. Od
Preglednica št. 2: Prirobnični zaporni ventil, kompaktna izvedba
Mere za PN 6 in PN 16 PN 6
DN l dh h1 h2 D k b a mv
[mm] [mm] [mm] [mm] [mm] [mm] [mm] [mm] [kg]
zunaj prepoznamo ventil po kro-
glasti odebelitvi v sredini okrova,
kakor tudi po ročnem kolesu ali
pa po vrtljivem ročaju v obliki
križa. Ročaj je pritrjen na zunanji
del vijačnega vretena. Tekočina ali
plin vstopa na eni strani v okrov,
se nato zaobrne in teče od spodaj
navzgor skozi odprtino, imeno-
vano ventilni sedež. Z vrtenjem
ročnega kolesa ali vrtilnega roča-
ja ventil zapremo, ker se ventilni
stožec pritisne na ventilni sedež, z
PN 16
D k b a mv
[mm] [mm] [mm] [mm] [kg]

15 115 100 119 153 80 55 12 74 2,6 95 65 14 74 2,9

20 120 100 119 153 90 65 14 74 3,0 105 75 16 74 3,6
25 125 100 119 153 100 75 14 74 3,2 115 85 16 74 3,9
32 130 100 162 203 120 90 16 117 4,6 140 100 18 117 5,7
 Slika 1 – Prirobnični zaporni
organ 40 140 100 162 203 130 100 16 117 4,9 150 110 18 117 6,1
50 150 125 179 233 140 110 16 132 6,0 165 125 20 132 8,0
Razne vrste pip, ventilov in zasu-
nov, s katerimi je mogoče zapi- 65 170 125 207 261 160 130 16 160 8,0 185 145 20 160 10,6
rati cevovode, oziroma prekiniti 80 180 200 234 309 190 150 18 182 12,4 200 160 22 182 14,1
pretok tekočin, plinov in pare, 100 190 200 243 318 210 170 18 191 15,8 220 180 24 191 18,8
prištevamo med zaporne organe. 125 200 250 325 439 240 200 20 269 28,2 250 210 26 269 32,1
Kot regulacijo pretočne količine
150 210 250 338 447 265 225 20 282 33,6 285 240 26 282 38,3
se poslužujemo raznih izvedb.
200 230 315 423 575 320 280 30 353 60,0 340 295 30 353 68,0

Preglednica št. 1: Osnovna izvedba in način izvedbe:

Osnovna izvedba in
način izvedbe

Premik zapornega dela Premočrtno Vrti se prečno okoli osi v smeri pretoka
Prečni pomik proti zapor- Daljši pomik proti
Pretok v smer zapore Skozi zaporni organ Okoli zapornega organa
nemu organu zapornemu organu
Ploščati, cilindrični,
Batni, membranski, Krogelni, stožčasti,
Oblika zapornega organa membranski, stožčasti, Ploščati
klinasti cilindrični
krogelni itn.
Primerjava vrednosti Z ravnim sedežem: 7,0
izgub za DN 25 n. DIN Klinasti zasun: 0,5 Membranski ventil: 7,0 Krogelna pipa: 0,5 Zaporna loputa: 0,6
1988 T3 Poševnosedežni ventil:2,0

Primerjava vgradne dolži-

ne in mere za DN 100
September 2009
dvigom stožca pa ventil odpremo.
Tretja vrsta zapornih organov so
tako imenovani zasunki. Pri njih
potisnemo v okrov, med vstopno
in izstopno stran, klinasto ploščo,
ki jo dvigamo in spuščamo, ozi-
roma potiskamo z vijačnim vre-
tenom. Vijačno vreteno, ki vodi
od znotraj navzven, mora biti,
pri ventilih in zasunkih, tesnje-
no tako, da ob vijačnem vretenu
ne more uhajati tekočina, plin ali
para, ki se pretaka skozi zaporni
organ. Ker moramo pri uporabi
zapornega organa vijačno vrete-
no vrteti, potrebujemo za zatesni-
tev tako imenovana brtvila. Ta so
sestavljena v bistvu iz treh delov:
brtvilnega prostora, ki ga narede
tako, da ustrezno izstružijo okrov
okoli vretena, stiskala brtvila in
vložka. Vložek, ki je napravljen
iz tesnilnega materiala, s special-
nimi dodatki v obliki vrvi kvadra-
tastega prereza, vložimo v brtvilni
prostor okoli vretena. Nato se na-
mesti stikalo brtvila, ki tišči s svo-
jim, v brtvilni prostor segajočim
delom, na vložek. S tem pa je vlo-
žek pritisnjen tako proti vretenu,
kakor proti steni brtvilnega pro-
stora. Ker vložek nalega tesno ob
vreteno, ne more uhajati pretočni
medij, četudi vreteno vrtimo.
Delitev armatur:
Poleg opisanih zapornih organov
na ročno upravljanje, so na voljo
še zaporni organi za upravljanje s
pomožno, električno, pnevmatič-
no in hidravlično silo. Zaporne
organe delimo tudi po izvedbi.
Tako ločimo armature v navojni
 Slika 2: Označevanje dimenzije ventila
Instalater 41
in armature v izvedbi s prirobni-
co. V preglednici št. 1 so prika-
zane različne osnovne izvedbe
zapornih organov.
Označevanje prirobničnega
zapornega ventila, kompak-
tna izvedba
Oznaka: mehkotesnjeni prirob-
nični zaporni ventil, enodelno
ohišje iz EN-GJL-250 (GG-25),
kratka vgradnja DIN EN 558-
1/14, brez potrebnega servisi-
ranja, prehodni v poševnosede-
žnem ohišju z ravnim gornjim
delom, izolacija po EnEV, z ne
vrtljivim vretenom in brezsto-
penjskim ročnim kolesom, du-
šilni stožec z EPOM-izolacijo, s
tesnjenjem vretena brez potreb-
nega servisiranja, z štirikratnim
O-tesnilom-puša, azbest-,FCKW-
in PCB-prosto, oznaka armature
po DIN EN 19.
Področje uporabe: Za toplo vodo
pri ogrevalnih napravah do 120
o
C po DIN 4751 in za klimatske
naprave, ni za uporabo pri parnih
sistemih in za medije, v katerih so
prisotne mineralne snovi.
Dopustna delovna temperatura:
fs = od - 10 do + 120 oC
Posebna izvedba: s kapo za plom-
biranje proti rokovanju nepoobla-
ščenim osebam
Način vgradnje: Potrebno je pazi-
ti na smer pretoka, menjava smeri
pretoka je dovoljena.
V preglednici št. 2 so prikazane
mere prirobnične izvedbe zapor-
nega ventila, kompaktna izvedba.
Nadaljevanje v prihodnji številki.
 42 Instalater
Uporaba solarne energije
Za učinkovito rabo solarne energije je poleg sprejemni-
kov toplote odločilna regulacija celotnega sistema.
Uporaba solarne energije, ki jo
zbiramo s solarnimi sprejemniki
toplote (SSE), že lep čas ni več
omejena samo na ogrevanje sani-
tarne vode. Toplota se vse pogo-
steje zbira v hranilnikih toplote,
ki so namenjeni za ogrevanje
sanitarne vode in za ogrevanje
prostorov. Narejene so vse bolj
sofisticirane hidravlične rešitve
hranilnikov toplote in povezave
z drugimi grelniki in viri toplote.
Da takšni sistemi učinkovito de-
lujejo in izkoristijo vso razpolo-
žljivo solarno energijo so potrebni
tudi sodobni in zmogljivi sistemi
regulacije. V sestavku bomo
predstavili lastnosti, prednosti in
koristi nove generacije solarnih
regulacij SGC13, 24 in 35 podje-
tja Seltron.
Kaj pomenijo oznake dife-
renčnih regulatorjev SGC?
 SGC13 je regulator za osnov-
ne zahteve z 1 diferenčno re-
gulacijsko zanko in 3 tempera-
turnimi tipali.
 SGC24 lahko krmili sheme z
2 diferenčnima zankama in 4
temperaturnimi tipali.
 SGC35 lahko krmili sisteme
s 3 diferenčnimi zankami in 5
temperaturnimi tipali.
To je nekoliko poenostavljen opis
saj so dejanske zmogljivosti regu-
latorjev mnogo širše in so prika-
zane v tabeli 1.
Kaj so ključne prednosti
regulatorjev SGC in po čem
se zalikujejo od drugih?
1. Regulatorji SGC se odlikujejo
po izjemno enostavnem načinu
uporabe tako za uporabnika ka-
kor za monterja. Uporabniški
vmesnik je zasnovan na grafični
predstavitvi vseh aktivnosti in na-
stavitev. To omogoča velik osve-
tljen grafični LCD prikazovalnik
in navigacija s pomočjo namen-
ske tipkovnice. S tipko “Help”
lahko prikličemo pomoč oziroma
kratka navodila.
2. Druga ključna prednost je
vgrajena zagonska procedura.
Le ta se samodejno aktivira pri
prvem zagonu regulatorja in nas
vodi skozi nastavitev. Postopek je
povsem enostaven in temelji na
izbiri želene hidravlične sheme.
Na zaslonu pregledujemo hidra-
vlične sheme in izberemo tisto,
ki ustreza dejanskim potrebam. S
tem se delovanje regulatorja v ce-
loti nastavi za optimalno regulira-
nje izbrane hidravlične sheme. Za
morebitne dodatne prilagoditve
delovanja regulatorja specifičnim
zahtevam uporabnika ali zahte-
vam vgrajenih komponent, so na
voljo številni parametri z opisom
pomena vsake nastavitve. Pri re-
gulatorju SGC35 je na voljo kar
48 različnih hidravličnih shem.
3. Tretja ključna prednost je zmo-
gljiv regulacijski algoritem dife-
renčnega kroga za solarni sistem.
Za doseganje največjega izko-
ristka solarne energije je vgrajen
diferenčni regulator in ne klasič-
ni diferenčni termostat. V čem
je razlika? Diferenčni termostat
deluje po principu ON/OFF. Tak
način delovanja pogosto izklaplja
solarno črpalko in s tem zmanjšu-
je učinek solarnega sistema. Pri
September 2009
reguliranem delovanju pa z regu-
lacijo vrtljajev črpalke (RPM) in s
tem pretoka medija, vzdržujemo
stani delta T med kolektorji in
grelnikom. Tak način delovanja
omogoča neprekinjen prenos
toplote iz solarnega sistema. V
ta namen pozna regulator poleg
vklopne in izklopne diference, ki
pomenita samo robne pogoje za
zagon in prekinitev delovanja,
še širino temperaturne cone za
RPM modulacijo. Regulacijski
algoritem RPM regulacije teži k
temu, da je dejanska diferenca v
sredini cone.
4. Četrta ključna prednost regu-
latorjev SGC je merjenje prido-
bljene energije solarnega sistema.
Merjenje energije je omogočeno
na dva načina. Prvi način je eno-
stavnejši in omogoča približno
merjenje energije, za kar potrebu-
jemo samo dodatno temperatur-
no tipalo na povratku solarnega
sistema. Pretok medija odčitamo
na mehanskem merilniku, ki je
vgrajen v solarno enoto in ga vne-
semo v regulator. Drugi način je
točno merjenje energije. V tem
primeru merimo dejanski pre-
tok medija s pomočjo dodatnega
impulznega merilnika pretoka.
Merilnik pretoka je na voljo kot
dodatna oprema in ima oznako
SVC15 za pretoke do 1,5 m3/h in
SVC25 za pretoke do 2,5 m3/h.
Aktiviranje merjenja energije in
nastavitev delovanja se izvrši s
parametri F1. Med drugim je po-
trebno vnesti podatek o vrsti gli-
kola in koncentraciji le tega, če je
mešan z vodo.
5. Peta ključna prednost je sistem
za shranjevanje vseh izmerjenih
temperatur in podatkov o prido-
bljeni energiji. Regulator si vse
podatke o izmerjenih temperatu-
rah shrani. Podatke nam regula-
September 2009 Instalater 43

Na ta način si lahko obstoječe

tor grafično prikaže. Na ta način
lahko natančno spremljamo de-
lovanje regulatorja v zadnjem ča-
sovnem obdobju. Podobno velja
za podatke o pridobljeni energiji,
le te beleži za zadnji dan, za vse
dni v zadnjem tednu in zbirno po
letih. Podatki so prikazani nume-
rično in grafično.
6. Šesta ključna prednost regula-
torjev SGC je prosto programira-
nje delovanja krmilnega izhoda
R1. To je izjemno močno orodje,
ki nam omogoča enostavno pro-
gramiranje delovanja enega pro-
stega krmilnega izhoda.
sheme nadgradimo s svojimi po-
sebnimi zahtevami in izkoristimo
vse možnosti regulatorja. Pri tem
Ruska podzemna
lahko kombiniramo časovne pro-
grame, termostat, diferenčni ter-
mostat, časovne zakasnitve itd..
podmorniška baza
Sodobni diferenčni regulatorji
so že daleč prešli svojo osnovno V času hladne vojne se
poslanstvo diferenčnega krmi- je nekdanja Sovjetska
ljenja obtočne črpalke za solarni zveza na veliko oboro-
sitem. Regulatorji SGC sodijo v ževala in gradila na veli-
vrh ponudbe na tem področju in ko vojaške objekte.
učinkovito ter enostavno rešujejo
številne hidravlične sheme v ka- Med takšne sodi tudi
terih nastopajo grelniki sanitarne velika podzemna baza
vode, hranilniki toplote, bazeni in za podmornice v Ukraji-
kombinacije solarnega in drugih ni. Po razpadu sovjetske
virov energije. zveze je Ruska vojska
zapustila te objekte.
POKLIČITE:
Za dodatne informacije o novih Kasneje se je Ukrajin-
diferenčnih regulatorjih SGC po- ska vlada odločila, da
kličite na tel.: 02 671 96 00. bo ohranila eno takšnih
podzemnih baz in jih
OBIŠČITE NAS NA SEJMU MOS preuredila v muzej.
Od 9. do 16. septembra vam
bomo na voljo tudi na sejmu
MOS v Celju, v dvorani L - raz-
stavni prostor št. 30.
Seltron d.o.o.,
Jože Hertiš, univ. dip. inž.

Preglednica 1: zmogljivosti regulatorjev SGC

SGC13 SGC24 SGC35
mehanskih relejev 0 1 1
Število elektronskih relejev 1 1 2
Število vhodov za tipala 3 4 5
Število hidravličnih shem 4 20 48
Število kolektorskih polj 1 1 2
Število hranilnikov 1 1 2
Osvetljen grafi čni LCD diplej da da da
Merjenje energije (kWh) da da da
Možnost merjenja pretoka (l/min)* da da da
Regulacija vrtljajev (RPM) da da da
Antilegionarska zaščita ne da da
Zaščita proti zmrzovanju da da da
Zaščita solarnega sistema da da da
Varnostni izklop kolektorjev da da da
Zaščita pregrevanja sanitarne vode da da da
Funkcija za vakuumske kolektorje da da da
Funkcija za povratno hlajenje da da da
Števci obratovalnih ur da da da
Datalogger funkcija da da da
Počitniški program da da da
Programska ura ne da da
Možnost prostega programiranja ne da da
 44 Instalater September 2009

Električni generator
Za proizvodnjo električne energije v velikih množinah ustvarjanje vrtečega se magne-
najpogosteje uporabljamo električne generatorje. Elek- tnega polja, pa dovajmo rotorju
prek drsnih obročev z oglenimi
trični generatorji delujejo na podlagi električne indukcije.
oziroma bakrenimi krtačkami.
Da je inducirana napetost v vseh
tuljavah enako usmerjena, so tu-
ljave, kot je prikazano na sliki št.
1, pri zaporedni vezavi navite v
nasprotnem smislu.
Tudi dinamo za kolo je sestavljen
tako, kot vidimo na sliki št. 1, le
namesto rotorja je trajni magnet.
Generatorje za večje moči poga-
njajo vodne ali parne turbine, ki
imajo z generatorji skupno os.
Na to os je ponavadi še pritrjen
majhen enosmerni generator, ki
proizvaja energijo za magnetno
polje (slika št. 2).
V starejših termoelektrarnah je
dostikrat v rabi generatorjev rotor
kot vztrajnik parnega stroja, kate-
rega platišče nosi navitja magne-
tnih polov.

 Slika 1 – Izmenični generator (stroj z izraženimi poli)

Periodična sprememba gostote
električnega pretoka v prevodni
zanki povzroča periodično giba-
nje elektrike v tej zanki. Takšno
gibanje lahko dosežemo tako, da
se zanka (navitje) vrti v mirujo-
čem magnetnem polju (rotor =
tekač = kotva; stator = stojalo =
mirujoči magnetni poli), lahko pa
kotvino navitje muruje in se vrti
magnetno polje (magnetno kolo).
Pri takšni izvedbi so pritrjene
indukcijske tuljave statorja na
notranjo stran železnega obroča
tako, da se magnetni poli gibljejo
zelo blizu statorjevega navitja (sli-
ka 1). Izmenično napetost odje-
mljemo neposredno s statorjeve-
ga navitja, ne da bi jo posredovali
drsni obroči.
Tak način gradnje je primeren za
visoke napetosti, kajti drsne kon-
takte bi uničile iskre tako visokih
napetosti (približno 20 tisoč vol-
tov). Razmeroma nizko enosmer-
no napetost, ki jo potrebujemo za  Slika 2 – Sestava generatorske naprave

Pitna voda iz urina

Neskončni vesoljski prostor predstavlja za astronavte ve-
lik izziv. Polet na Luno ali Mars je predviden že v bližnji
prihodnosti. Za daljše potovanje ali stalno bivanje v veso-
lju, potrebujejo astronavti velike količine vode.

Da bi zmanjšali stalni in drag vode, pri stalno in polno zasedeni

prevoz vode na vesoljsko postajo
ISS, so strokovnjaki razvili napra-
vo, ki iz urina pridela čisto pitno
vodo.
Na Mednarodno vesoljsko posta-
jo so prevoze opravljali s Space
Shuttlom ali z ruskimi raketopla-
ni. NASA bo, že v bližnji priho-
dnosti, to vrsto plovila upokojila.
Od leta 2010 dalje, bodo prevo-
zi, vsaj za pet let zagotovljeni, z
ruskimi plovili. Sedanja poraba
vesoljski postaji, pa s tovrstnimi
plovili zagotovo ne bi zadostovala
za prevoz potrebne količine vode.
Vsaka kapljica vode je v vesoljski
postaji prava dragocenost. Tudi v
vesolju je potrebno prhanje, britje
ali umivanje rok. Vsa odpadna tudi se ta izraz sliši neprivlačno, brez ponovne predelave odpadne
voda se, v novi napravi, absorbira je potrebno vedeti, da inovacija vode, bi bilo dolgo bivanje v ve-
in nato reciklira. Zato je nov toa- pomeni zmanjšanje prevoza sed- solju nemogoče. Nabavna cena
letni prostor za pridobivanje vode mih ton vode na leto. Pri NASI okoli 19 milijonov dolarjev, kot
iz urina naslednji velik korak. računajo, da v teme trenutku, so rekli Nasini zastopniki, je re-
Vsaka kapljica vode bo reciklira- znaša poraba vode na astronav- lativno nizka, glede na transport
na in ponovno uporabljena. Če- ta 24 kg na dan. Brez kisika in potrebne vode, v preteklosti.
September 2009
Toplotni hranilnik
Od leta 1990 je nastajalo vedno več samostojnih gradbe-
nih skupin in številnih kupcev solarnih naprav po želji,
vendar (torej) nekaj več sončnih sprejemnikov za vgraditi
in toploto iz Sonca, vsaj v prehodnem obdobju, uporabiti.
Medsebojni vpliv sončnega
sevanja in toplotne potrebe
Sončno sevanje je nasprotna
smer z energijskimi potrebami
neke hiše (zgradbe). Z uporabo
sončne energije lahko pokrivamo
toplotne potrebe skozi celotno
sezono. Še posebej je primerno
za ogrevanje v prehodnem obdo-
bju, ko so toplotne potrebe veliko
manjše in sicer na začetku in na
koncu ogrevalne sezone (septem-
ber, oktober in marec april, maj).
Tako se v stanovanjskih zgradbah
že dolgo, s pasivno uporabo, izra-
blja sončna energija. Z uporabo
sončnih sprejemnikov se bo delež
solarnega ogrevanje v prihodno-
sti le povečeval. Potrebe po topli
vodi skozi celo leto so konstan-
tne in znašajo približno od 15
do 25 % skupnih potreb energije
za enodružinsko hišo. Če želimo
pokrivati celotne potrebe energije
skozi leto, moramo uporabiti bo-
disi zelo velik in toplotno dobro
izolirani hranilnik ali zelo veliko
število sončnih sprejemnikov
oziroma uporabo obeh variant
hkrati.
Dimenzioniranje toplotnega
hranilnika za toplo vodo
Za velikost oziroma dimenzi-
jo toplotnega hranilnika je bilo
v preteklosti podanih že veliko
število izračunov in smernic. Za
enostavno določanje je potrebno
vedeti, da mora biti dimenzija to-
plotnega hranilnika od 1,3 do 1,7
krat večja, od volumna dnevne
porabe tople vode.
Dimenzioniranje toplotnega
hranilnika za ogrevanje
Za zagotovitev enakomerne tem-
perature v prostoru, moramo
uravnovesiti nihanje od razpo-
ložljive in potrebne energije. Pri
tem nastopijo naslednje razlike
glede na:
 Urna nihanja sončnega se-
vanja (maksimalno za 1 dan)
lahko ustrezno količino tople
vode v toplotnem hranilniku za
hišo in nihanjem temperature v
prostoru pridušimo.
 V primeru, da je več dni zelo
malo sončnega sevanja, lahko v
tem času premostimo s pomo-
čjo manjšega toplotnega hranil-
nika (1-3 m3).
 Sezonska nihanja z energijo
Sonca lahko izravnamo samo
s pomočjo velikega toplotnega
hranilnika.
Na sliki št. 1 je prikazan vpliv veli-
kosti toplotnega hranilnika in po-
vršine sončnih sprejemnikov za
 Slika 1 - Najvišja dosegljiva solarna pokritost pri različnih velikosti hranil-
nikov in sončnih sprejemnikov za območje Maribora
maksimalno pokrivanje toplotnih
potreb sončne naprave. Primerna
velikost toplotnega hranilnika za
potrošno toplo vodo je okoli 500
litrov in konstantna poraba tople
vode znaša okoli 240 l/na dan.
Uporabimo dva toplotna hranil-
nika z enako regulacijo in avto-
matskim kotlom (ki ni krmiljen
preko hranilnika za ogrevanje).
Temperatura ogrevalnega sistema
znaša 35/28 oC, kar je zelo nizko.
Na preglednici je prikazana klima
za Maribor.
Za osnovno delovanje potrebu-
jemo kratkotrajni in dolgotrajni
toplotni hranilnik:
 Popolnoma brez hranilnika
je pokrivanje toplotnih potreb
zelo majhno. Z velikim toplo-
tnim hranilnikom lahko vre-
dnosti povečamo. Z velikostjo
toplotnega hranilnika od 0,1
– 0,3 m 3 za kW potrebne toplo-
tne moči, dvignemo stopnjo za
pokrivanje na vrednost med 20
Instalater 45
in 60 %, odvisno od površine
sončnih sprejemnikov. S ta-
kšno velikostjo toplotnega hra-
nilnika lahko premostimo urna
in dnevna nihanja sončnega
sevanja.
 Šele od te velikosti naprej, lah-
ko govorimo o dolgotrajnem
hranilniku za toplo vodo. Kri-
vulja se vzpenja bolj vodorav-
no, saj se vsa shranjena toplota
v hranilniku izrabi le enkrat na
leto. Pri prej omenjeni napravi,
bi z 10 m2/kW površine sonč-
nih sprejemnikov in z 10 m3 ve-
likim toplotnim hranilnikom/
kW ter s posebej, za ta primer,
optimirano povezavo solar-
nega sistema, dosegli do 90 %
skupnih potreb.
 Priporočana velikost toplo-
tnega hranilnika znaša med
0,1 – 0,3 m3 na kW toplotne
obremenitve, saj je tukaj visoka
stopnja solarnega pokrivanja,
po relativno nizki ceni, lahko
dosegljiva.
 46 Instalater September 2009

Termična solarna energija

Energija Sonca je prisotna povsod na svetu. Zato nam Čas sijanja Sonca znaša – pri
bistveno visoki intenziteti, na
ponuja možnost pridobivanja regenerativne električne
primer
energije, predvsem v deželah z veliko sončnih dni in kjer
Rim približno
primanjkuje fosilnih goriv. Severni del zemeljske poloble 2500 h/a
ni ravno primeren za pridobivanje električne energije iz Tel Aviv približno
Sonca. Nasprotno so v južnih predelih različne možnosti 3500 h/a
paraboličnega korita. V kalifornij-
ski puščavi Mojave so postavili 9
solarnih elektrarn, s skupno 2,3
milijoni m2 površine ogledal in z
izkoristkom 354 MW. Takšne pro-
jekte načrtujejo na Kreti, Indiji in
v Egiptu.

za tak način oskrbe z električno energijo. Sahara približno

4000 h/a.
Parabolična korita - elektrar-
na
Elektrarno s paraboličnimi koriti
sestavljajo velika polja z linearno
postavljenimi konkavnimi zrcali.
Sončni žarki so usmerjajo na cev,
ki poteka v centru žarišča. Tekoči-
na v cevi se segreje do 400 oC, kjer
z izparevanjem poganja parno
turbino, s priključenim genera-
torjem za proizvodnjo električne
energije. Stroški za pridobivanje
električne energije na ta način, so
trenutno najugodnejši in občutno
nižji od fotovoltaike. Tudi tehno-
logija za izdelavo paraboličnih
korit je trenutno najugodnejša.
Na sliki št. 1 je prikazan primer
Paraboloidne elektrarne
(sončne peči)
Sončna peč je sestavljena iz dvo-
dimenzionalnega zavitega kon-
kavnega ogledala. V njegovem
žarišču se zbirajo sončni žarki, ki
dosežejo zelo visoke temperature.
Naprave s skledasto obliko para-
boličnega ogledala (Dish) s pre-
merom od 7 do 17 m in v žarišču
pritrjenim sprejemnikom, s stir-
lingovim motorjem (Dish – Stir-
ling – naprave) dosežejo 10 do 50
kW. Pri stolpnih napravah, z enim
iz večjih polj sestavljenim kon-
kavnim zrcalom, voda na vrhu
stolpa, v točki žarišča, prične iz-
parevati in para požene turbino,
enako kot pri konvencionalni
elektrarni ter prične s proizvo-

 Slika 1 - Parabolična korita - elektrarna

Pri termični solarni energiji za
pridobivanje električnega toka,
govorimo o toplotnih elektrar-
nah.
Z odgovarjajočo koncentracijo
žlebov ali ogledal, lahko v žarišču
dosežemo visoke temperature. S
to toploto segrevamo tekočino, ki
izpareva in sistem deluje enako,
kot pri termoelektrarnah ali plin-
skih elektrarnah za pridobivanje
električnega toka. Za ekonomič-
no rabo je potrebna visoka in-
tenziteta sevanja in dolgo sijanje
Sonca.

 Slika 2 - Paraboloidna elektrarna

September 2009 Instalater 47

dnjo električne energije. Na sliki v ZDA, Saudski Arabiji in Turčiji.

št. 2 je prikazana Paraboloidna
elektrarna. Takšna sončna peč je
na primer postavljena v mestu
Odeillo v francoskih Pirinejih.
Tam jo uporabljajo za topljenje
kovin, ki potrebujejo visoko sto-
pnjo vrelišča. Pri tem dosežejo v
peči temperaturo preko 4000 oC.
Stirling – solarni generator
Podobna parabolna zrcala z 8 do
20 m premera, se uporabljajo za
pridobivanje solarne električne
energije, s pomočjo Stirling mo-
torjev. V točki žarišča se nahaja
solarni generator, z izkoristkom
do 50 kW. Stirling motor je bil
izdelan 1816 leta na Škotskem.
Imel je dva cilindra. Plin, ki iz-
menično segreva, izpari in ohlaja,
deluje na dva bata, ki preko ojnice
poganja ročično gred generatorja.
 Slika 3 – Solarna stolpna elektrarna Poizkusne naprave so nameščene
Solarne stolpne elektrarne
Solarne stolpne elektrarne (»he-
liostate«), sestavljene iz večjega
števila ravnih ogledal, ki se avto-
matično obračajo proti Soncu.
Sončni žarki segrevajo tekočino,
ki izpareva, kar je pogoj za pri-
dobivanje električne energije.
Poizkusna naprava je namešče-
na v Adranu na Siciliji. Postavila
jo je Evropska unija v projektu
»EURELIUS« in ima moč 1 MW
električne energije (slika št. 3).
Sončna energija je brezplačna in
v neomejenih količinah. Uporaba
takšne energije ne povzroča no-
benih škodljivih emisij oziroma
onesnaženja. Večje sončne elek-
trarne, predvsem tiste za foto-
voltaiko, pa lahko tudi škodujejo
ekosistemu, če se z njimi ne upra-
vlja pravilno.

Vodni park Xel-Há

Vsak dan se seznanjamo s številnimi novostmi po svetu. ekološkega ravnovesja, ter razi- ogledali tudi veliko bolj nevar-
Najbolj nas pritegnejo tiste, ki so nam v zabavo in razve- skovanju podvodnega življenja. ne morske pse. Svojo zabavo pa
bodo našli potapljači, saj park
drilo.
Verjetno pa je najbolj zanimiva nudi veliko manjših podvodnih
atrakcija plavanje z delfini. V jam in votlin. Zraven vsega tega
V mehiškem Quinatana Roo-ju predvsem ekologiji in ohranjanju parku si boste med drugim lahko pa je še veliko drugih aktivnosti.
se nahaja svetovno znani zaba-
viščni vodni park. Poimenovan
je bil po bližnjem arheološkem
najdbišču starodavne civilizacije
Majev. Leta 1980 je vodni park
začel sprejemati svoje prve obi-
skovalce.

Park Xel-Ham, katerega si je že

ogledalo več kot 8 miljonov obi-
skovalcev, leži v prelepi laguni,
kjer je tudi prebivalo starodavno
Majsko ljudstvo. Sam park po-
nuja za ogled veliko število eko-
loških in naravnih zanimivosti za
celotno družino. Prava zabava pa
se začne ko vstopite v vodo, saj
park ponuja tudi ogromno vo-
dnih aktivnosti.

V samem parku živi na tisoče

različnih živalskih vrst, med nji-
mi najdemo tudi tropske ribe.
Neopazno pa ne bo ostalo razno-
vrstno bujno tropsko rastlinje.
Velika pozornost je namenjena
 48 Instalater September 2009

Začetki energetske učinkovitosti

Začetki prizadevanj za toplotno zaščito zgradb in ener-
getske učinkovitosti segajo v leta od 1970 do 1976. To so
bila leta, ko se je sodobna družba pričela soočati z neneh-
no naraščajočo porabo energije. K temu pa so velik delež
prispevale tudi zgradbe, še posebej če vzamemo v obzir
dejstvo, da jih je več kot 90% starejših od 30 let in niso
bile deležne ustreznega načrtovanja, niti vzdrževanja.

Gradbeno tehnične izboljšave vo- tlaki. Tako zidane zgradbe so bile

dijo končno k temu, da je v zgrad-
bah zgrajenih v sedemdesetih
letih prejšnjega stoletja zadosto-
vala prilagoditev potrebam, ki so
bile določene po smernicah DIN
4108 o »toplotni zaščiti v visoki
gradnji«. Pri pozneje zgrajenih
zgradbah so se vedno bolj upo-
števale in občutile konsekvence,
pridobljene iz prve oljne krize v
letu 1973.
Nosilni zunanji zidovi so v večini
zgradb zgrajeni z 17,5 do 24 cm
debelimi klasičnimi opečnimi vo-
na zunanji strani obdane z zašči-
tnim ometom ali preoblečene z
klasično ometano fasadno preo-
bleko. Oboje je obloženo bodisi
s 3 do 4 cm debelo toplotno izo-
lacijo ali z 6 cm širokim zračnim
kanalom.
izdelana z goltniškim povezjem z ta s plavajočim estrihom. Okna
Nagib strešne konstrukcije je do 8 cm debelo toplotno izolacijo so izdelana z izolacijskimi stekli.
zapolnjen z do 8 cm debelo pla- in prekrita z mavčno kartonskimi Nad okenskim okvirjem je na zu-
stjo toplotne izolacije iz mineral- ploščami. Klet je prekrita z beton- nanji strani nameščena omarica
ne volne, ki je z notranje strani sko ploščo. z navojnico za rolete. Toplotne
prekrita z mavčno kartonskimi potrebe pri takšnih zgradbah zna-
ploščami ali z lesenim opažem. Nad ploščo je položena toplotna šajo v povprečju med 150 in 200
Zgornja nadstropja so po večini izolacija debeline 4 cm in prekri- kWh/m2a.

Preglednica: Zgradba s prizadevanjem o energetski učinkovitosti (1970 do 1976)

Opečni votlak velikosti 17,5-24 cm, na zunanji strani zračna plast širine 6 cm, zunanji
1,2 - Manjša konstruktivna to-
zaščitni zid;
1,3 plotna zaščita;
Zunanji zid
Ogrevalna telesa na zu-
Opečni votlak, 17,5-24 cm z 3-4 cm toplotne izolacije in z fasado; 0,8
nanji steni
Beton, 16 cm, 4 cm izolacije in fasada 0,8
Kletna plošča Betonska plošča s toplotno izolacijo do 4 cm debeline in z plavajočim estrihom 0,8
Goltniško povezje s toplotno izolacijo debeline 8 cm, notranja stran prekrita z mavčno
0,4
Nadstropje kartonskimi ploščami;
Betonska plošča s plavajočim estrihom in toplotno zaščitena z minimalno volno 1,0
Izolacija s ploščami iz mineralne volne debeline 6-8 cm, z notranje strani obdana z
Strešna škarniki 0,6
mavčno kartonskimi ploščami ali z lesenim opažem.
Toplotno nezaščitena
Okna Z izolacijskim steklom 2,8
omarica za roleto
September 2009
Zvočna izolacija v lahkih stenah
Vse višje cene za izgradnjo ali nakup stanovanjske hiše,
prisilijo ljudi k odločitvi, da za bivanje usposobijo tudi
neuporabljena, oziroma zapuščena, podstrešja. Le teh je
največ v starih mestnih jedrih.
 Slika 1 – Enojna lahka stena
Pred pričetkom del v podstreš-
ju, je dobro, da se že predhodno
pozanimamo o najpogostejših
napakah, ki jih ugotovimo šele
takrat, ko se v stanovanje že vse-
limo. Graditelji se najpogosteje
odločajo za izdelavo prostorov,
v podstrešju, iz lahkih sten, kar
je tudi najbolj primeren in cenen
način. Ker v podstrešnih stanova-
njih zvočna izolacija med posa-
meznimi prostori ni predpisana,
jo proizvajalci lahkih sten ne upo-
števajo.
Lahke stene imajo najpogoste-
je leseno ali kovinsko nosilno
ogrodje, z obojestransko oblogo,
iz mavčnih kartonskih plošč. Za
oblogo le redkokdaj uporabljajo
močnejše plošče, oziroma upo-
števajo tudi zvočno izolacijo, kar
kasneje povzroči veliko nejevolje,
številnih lastnikov podstrešnih
stanovanj.
Zaradi manjkajoče zvočne izola-
cije je lahka stena z obojestran-
sko oblogo resonančna ploskev,
podobna napeti koži na bobnu.
Stena je lahka in elastična, zato
jo valujoči zrak zaniha in se pri
prehodu v drug prostor , le ma-
lenkostno zmanjša. Če pa po
steni udarjamo, se zvok v sose-
dnjem prostoru še poveča. To pa
za stanovalce ni najbolj prijetno.
Na sliki št. 1 je prikazana izvedba
enojne lahke stene.
Zadovoljivo zvočno izolacijo, pri
lahkih stenah, dosežemo z dovolj
težkimi izolacijskimi plastmi. Za
enojno predelno steno je primer-
na na primer naslednja izvedba:
 Minimalna debelina mavčne
kartonske plošče za eno stran
12 mm
 Minimalna debelina mavč-
ne kartonske plošče za drugo
stran 24 mm
 Minimalno debel izolacijski
sloj mineralne volne ali druge-
ga izolacijskega material od 60
mm naprej.
Zelo dobro zvočno izolacijo do-
bimo z dvojno steno. Med dve
samonosilni konstrukciji vložimo
 Slika 2 – Dvojna lahka stena
Instalater 49
mineralno volno. Eno stran oblo-
žimo z 12 mm debelo mavčno
kartonsko ploščo, drugo pa z dve-
ma takšnima ploščama, torej 2 x
12 mm. Pri taki steni zrak prehaja
skozi več materialov in zvočna
izolacija je veliko boljša. Na sliki
št. 2 je prikazana izvedba dvojne
lahke stene.
V kolikor, v že zgrajeno steno,
med nosilno ogrodje ne more-
mo vložiti izolirnega materia-
la za zvočno izolacijo, steno z
njim obložimo. Tudi »sendviči«
iz mavčnih kartonskih plošč in
mineralne volne, ki jih prilepimo
na lahko predelno steno, dajejo
dobro zvočno, kot tudi toplotno
izolacijo. S tem se zmanjša jakost
zvoka za okrog 50 dB, kar pa ni
zanemarljivo.
 50 Instalater September 2009

Pridobitki in izgube skozi okenske odprtine

Okenske odprtine oziroma vse steklene površine v stavbi
igrajo precej ključno vlogo pri porabi energije na objektu.
Na vsakem »vogalu« se srečujemo z izrazi kot so energij-
sko učinkoviti objekti, pasivne hiše.... Toda ali je za ener-
gijsko učinkovit objekt res potrebno vgraditi najdražje
materiale in elemente? Ali res potrebujemo visoko izola-
cijska okna, da bo naš objekt energijsko učinkovit?

 Okna na čelih hiše običajno niso dovolj in zato se naredijo preboji v strehi.
Na izbiro je strešno okno ali frčada. Frčade naredimo takrat, ko je potrebno
povečati prostor, kar pomeni, da mora biti frčada dovolj velika. Za samo
osvetljevanje prostorov pa so bolj primerna strešna okna.

mansarda? Okna na čelih hiše poleti. V zimskem času pa nam je

 Zunanje mrežasto senčilo na strešnem oknu zadrži do 80% sončne
toplote.
Začnimo pri zasnovi okenski od-
prtin: kot prvo je pri načrtovanju
hiše najpomembnejša orientacija.
Najdaljša stranica hiše, ki ima
tudi največ steklenih površin
naj bo orientirana na jug. Pa ne
le zaradi tega, ker je to najdaljša
stranica ampak tudi zato, ker je
običajno na tisti strani napušč.
V pritličju nam vstop sončnih
žarkov uravnava napušč. Kaj pa
običajno niso dovolj in zato se na-
redijo preboji v strehi. Na izbiro
je strešno okno ali frčada. Frčade
že v osnovi ne nudijo toliko sve-
tlobe kot strešno okno seveda pa
povečajo prostor in če to potrebu-
jemo je to prava rešitev. Za samo
osvetljevanje prostorov pa so bolj
primerna strešna okna. Ker pa so
strešna okna obrnjena direktno
proti soncu je potrebno nanje
namestiti tudi zunanja senčila
za preprečevanje vdora vročine
za povečanje izolativnosti lahko v
pomoč notranje senčilo.
Velika dilema so tudi U in g fak-
torji pri oknih. Splošno prepriča-
nje o tem, da nižja kot sta faktorja
bolje je za stavbo, je lahko »dvo-
rezen meč«. Z nižanjem le-teh
zagotovo zmanjšamo energijske
izgube skozi okenske odprtine
vendar znižamo tudi energijske
pribitke. Če sem prej omenila
kako lahko z napuščem kon-

Z dolžino napušča lahko zelo

enostavno kontroliramo vpad
sončne svetlobe in s tem tudi
toplote v prostore: pozimi, ko je
sonce nizko naj mu napušč dopu-
šča vstop v prostor skozi steklene
površine, poleti pa naj bo napušč
tisti, ki preprečuje sončnim žar-
kom, da bi segrevali prostor. Pri
takšnem načinu projektiranja so
steklene površine lahko veliki
pridobitniki sončne energije – se
pravi, pozimi, ko nam sonce sveti
v prostor nam ga s tem tudi se-
 Pri pravilno orientirani hiši so velike steklene površine pretvornik sončne energije v toploto. Pri tem moramo paziti,
greva. In po vedno bolj suhih in
da ne uporabimo stekel s preveliko toplotno zaščito, refleksnim nanosom in podobna. Če želimo pretvarjati sončno
sončnih zimah je orientacija če- svetlobo v toploto, skozi okna, so za to še najbolj primerna okna s faktorjem 1,1 W/m2K. Seveda morajo biti detajli
dalje bolj pomembna. okrog oken ustrezno izdelani in celotna hiša primerno izolirana.
51
51 In
IInstalater
nssttalat
allat
a ateerr September
Seept
S ptem
emb
beer 2009
20
200
09
9
 52 Instalater September 2009

zasteklitev, pri kateri je precejšen jektanta, kot tudi izvajalca. Vse-

poudarek na varnosti: notranje
steklo je namreč lepljeno in kot
tako se, kljub razbitju, ne more
razleteti po prostoru.
Izbira steklenih površin v hiši ni
le njihova velikost in pa lesen ali
plastičen okvir. Je veliko več in pri
tem je pomembna tako izbira pro-
kakor pa je pomembno, da se tudi
naročniki projekta oz investitorji
hiše zavedajo vseh ključnih ele-
mentov za pravilno načrtovanje
okenskih odprtin in kaj njihove
odločitve tekom gradnje pomeni-
jo potem, ko v hiši živijo.
Katja Ličen Pajenk

 Napušč nad okni v pritličju je tako dolg, da zadrži sončne žarke poleti
in hkrati spušča nizke zimske žarke v notranjost pozimi. Še posebej je to
dobrodošlo v jesenskih in spomladanski dneh, ko je zunaj še tako hladno,
da bi bilo potrebno hišo ogrevati s plinom ali oljem.

troliramo vpad sončne toplote da se skoraj izravnajo z izgubami.

in svetlobe v prostor je pri zelo
nizkih U in g faktorjih to skoraj
nepomembno. Če pa uporabimo
precej običajno zasteklitev na
oknih, kjer je U stekla = 1,1 W/
m2K in g = 0,59 so toplotni prido-
bitki skozi takšna stekla tolikšni,
Seveda moramo pri takšnih za-
steklitvah poskrbeti za ustrezna
senčila, tako poleti kot pozimi.
Prav tako so pomembni vsi de-
tajli okrog oken skupaj s pravilno
 Notranja senčila na strešnem oknu dodatno pripomorejo k toplotni zaščiti
izvedeno izolacijo. Pri strešnem oken. Na primer senčilo, ki popolnoma zatemni prostor zmanjša U okna
oknu se kot standard uvaja nova za 0,2W/m2K pri oknu z zasteklitvijo 1,1.

ATech z najboljšo inovacijo primorske.

S FUMIS-om do zlatega priznanja za inovacijo v obalno-
kraški regiji za 2008.
Primorska gospodarska zbor-
nica je 29. junija v Kopru tradi-
cionalno, že devetič, razglasila
zmagovalce razpisa za podelitev
priznanj in diplom inovacijam v
obalno-kraški regiji za leto 2008.
Tričlanska strokovna komisija,
ki je izbirala med inovacijami iz
osmih podjetij, je zlato priznanje
dodelila ATechovi inovaciji FU-
MIS OXY, ki predstavlja linijo
za učinkovito in varno kontrolo
kotlov ter peči na kurilne pelete.
S tem je FUMIS-u podelila vsto-
pnico v izbor na nacionalni ravni,
za najboljšo med inovacijami re-
gionalnih in območnih gospodar-
skih zbornic.
Z nagrajenim FUMIS-om je ATe-
ch Slovenijo približalo ekološko
najnaprednejšim državam, ki raz-
vijajo in spodbujajo tehnologijo
za ekološko (u)porabo naravnih
dobrin.
V ATechu velja vodilo, da delovni
dan ustvarjajo potrebe trga. Da-
našnje in tiste, ki šele nastajajo.
»Z inovacijami elektronskih sis-
temov prispevamo k razvoju na
področju varčevanja z energijo,
trga zaščite in udobja«, pravi Gre-
gor Franič, direktor marketinga v
ATechu.
FUMIS OXY je začel svojo aktiv-
no tržno življenje oktobra 2008
z javno predstavitvijo na sejmu
Interpellets v Stuttgartu.
Takrat je bil tudi vgrajen na prvo
aplikacijo v realnem okolju, in
sicer pri krmiljenju sistema dveh
kotlov na pelete za ogrevanje
osnovne šole Dragomirja Benčiča
Brkina v Hrpeljah.
Nagrada za inovacijo ATechu po-
trjuje pravilnost njegove usmer-
jenosti v okolje, ki je bila letos
prepoznana tudi z nagrado za
družbeno odgovornost HORUS,
ki jo je prejel ATech junija letos,
saj je bil FUMIS razvit skladno z
načeli varovanja okolja, ki pred-
stavlja tudi eno temeljnih vrednot
podjetja.
Več na www.atech.si
Anisa Faganelj
September 2009 Instalater 53

Osnovno načelo pasivne hiše

Osnovno načelo pasivne hiše je toplotno izoliran ovoj Sveži zrak dovajamo v hišo, pre- prezračevalnega sistema, ni po-
zgradbe, ki omogoča, v zimskih in poletnih temperatu- ko zemeljskega toplotnega hranil- trebno. Z ne odpiranjem oken,
nika, ki ga po potrebi predhodno istočasno preprečimo vstop zvoč-
rah, prijetno bivanje v zgradbi, brez dodatnega ogrevanja
še dogrejemo. S komfortno pre- nim obremenitvam, iz okolja v
ali hlajenja. zračevalno napravo in, z povra- prostor. Svež zrak dovajamo v
tno pridobljeno toploto doseže- prostor ,skozi filter ter tako za-
To dosežemo z kvalitetno to- večje okenske površine ali po- mo, kvaliteten zrak v prostoru. ščitimo prostor pred prahom in
plotno izolacijo in z vetrovno dobno. Prezračevanje prostorov, nastankom raznih alergij. Razen
nepropustnimi stenami. Tudi tla v zimskih mesecih, opravimo s Po drugi strani, pa dosežemo ve- tega, pa precej zmanjšamo mo-
in strešna konstrukcija morata kompaktno prezračevalno napra- lik prihranek energije. V pasivni žnost nastajanje plesni. Zrak do-
biti izdelana z zračno nepropu- vo. Zrak, ki ga dovajamo v pro- hiši, lahko 90 % toplote, iz odpa- vajamo v prostor, preko prezrače-
valnega sistema – skozi specialne
zvrtinčene lamele, nameščene na
izstopni odprtini. Zaradi tega, pa
že pri majhnem odmiku, ne čuti-
mo nobenega prepiha.

Nekoliko višji stroški izgradnje

pasivne hiše – se amortizirajo, za-
radi nižjih stroškov obratovanja,
že v roku nekaj let. Dolgoročno
gledano, predstavljajo visok stro-
šek pri klasični gradnji razni ser-
visi ogrevalnih in klima naprav,
izgradnja dimnika in vedno višje
dimnikarski takse itn. Nakupna
vrednost energetsko varčnih
objektov, pa vse bolj narašča.

Tehnični podatki

V preglednici št. 1 so podane pri-

 Slika – Pasivne hiše Singer, ki jih gradijo v Hartbergu merjalne energijske vrednosti za
stnostjo ter brez možnosti za stor, skozi prezračevalno napra- dnega zraka in s pomočjo toplo- pasivno in nizkoenergijsko hišo.
nastajanje toplotnih mostov. K vo, predhodno dogrejemo. Zaradi tnega menjalnika, ponovno do-
dobri izvedbi še spadajo primerna tega, običajnega ogrevalnega sis- vedemo v prostor, kot svež zrak. Masivna, z opeko grajena, pasiv-
okna in vhodna vrata, kakor tudi tema v zgradbi ne potrebujemo. Zaradi dobre toplotne izolacije pa na hiša ima še dodatne prednosti:
kompaktna arhitekturna zasnova Potrebno toploto, v pasivni hiši, so vse prostorske površine enako-
zgradbe. V primerjavi s standar- v glavnem dosežemo z oddajo merno ogrete.  Velika akumulacija, ki omo-
dno grajeno hišo, potrebuje pa- toplote oseb, ki se nahajajo v pro- goča veliko termično udobje v
sivna hiša tudi od 80 – 90 % manj storu in s pomočjo raznih gospo- Predsodki poletnem in zimskem obdobju
energije za ogrevanje. dinjskih aparatov.  Dobra zvočna zaščita
Odpiranje oken v pasivni hiši ni  Enakomerna temperatura in
Poletno pregrevanje prostorov Pasivno predgretje svežega mogoče, oziroma ni potrebno. vlaga
preprečimo z zatemnitvijo bal- zraka Seveda je mogoče okna odpre-  Dobra požarna zaščita
konov in namestitvijo žaluzij, na ti. Toda to, zaradi komfortnega  Trajna vrednost zgradbe.
Preglednica št. 1: Primerjalne vrednosti
Opis elementov Pasivna hiša Nizkoenergijska hiša
2
Temeljna plošča U = 0,11 W/m K (26 cm XPS pod FU ploščo) U = 0,18 W/m2K(26 cm XPS pod FU ploščo)
2
Zunanji zid – srednje težki U = 0,10 W/m K (26 cm EPS - F plus) U = 0,18 W/m2K (18 cm EPS - F plus)
Zunanji zid - težki U = 0,13 W/m2K (26 cm EPS - F) U = 0,18 W/m2K (18 cm EPS - F)
Ravna streha U = 0,10 W/m2K (35 cm EPS – W 25) U = 0,16 W/m2K (22 cm EPS – W 25)
Okna / steklena vrata U = 0,79 W/m2K (3 slojna zasteklitev) U = 0,10 W/m2K (2 slojna zasteklitev)
2
Vhodna vrata U = 0,79 W/m K (Les/Alu – Selection) U = 0,30 W/m2K (Alu – tip Planea)
Energijska vrednost < 15 kWh/m2a < 45 kWh/m2a
Vrednosti za standardno grajeno hišo znašajo okoli 60 – 120 < 15 kWh/m2a
 54 Instalater September 2009

Sikla pečat, pomeni kakovost v vseh pogledih!

Uspešnost podjetja Sikla temelji na zaslugah naših za- in razpisa. S svojim znanjem nari- Izdelki ustrezajo najvišjim kako-
poslenih, zato spodbujamo inovativno delovno klimo, za šejo risbe CAD, izdelajo kosovne vostnim zahtevam, uporabniku
sezname ter statične izračune in pa olajšajo delo, prihranijo čas in
poslovni in osebni razvoj. Filozofija našega podjetja je, da
najdejo najbolj optimalno rešitev nudijo varnost.
kontinuirano razvijamo izdelke, storitve in sisteme ter pritrditve.
preko odlične kakovosti, dolgoročno izpolnjujemo priča- Naše izdelke izdelujejo dobavi-
kovanja svojih strank. Vzdrževanje - strankam prija- telji, ki jih izbiramo sami in, ki
zno in osebno ustrezajo strogim kakovostnim
Podjetje Sikla je že leta 1993, in prilagojen potrebam strank. zahtevam podjetja Sikla. To na-
to kot eno prvih na tem podro- Z našim znanjem smo vam na vo- šemu podjetju omogoča hiter in
čju, prejelo certifikat DIN ISO Inovativnost in zanesljive ljo za kompetentno svetovanje pri ustrezen odziv zahtevam tržišča.
9001. S tem je podjetje dobilo rešitve vaših domačih in mednarodnih
tudi potrditev svojega obsežnega projektih. Zmogljiva distribucija Vse Sikla izdelke odlikujeta, tako
in učinkovitega sistema vodenja Izdelki Sikla so sinonim za pri- razpolaga z odličnimi orodji, ki dodelana tehnologija in visoka
kakovosti. hranek časa pri montaži, enostav- zagotavljajo individualno obrav- kakovost izdelkov, kot tudi upo-
nejšo namestitev in optimalne navo strank ter obsežen svetoval- rabniško usmerjena zasnova.
Naša inovativnost ter kompeten- stroške. Razvoj novih izdelkov ni servis. Naš logistični koncept je
tnost pri načrtovalnih in servisnih poteka v duhu sistemske ideje, jamstvo za kratke dobavne roke. Izdelki
storitvah, sta podlaga za zaneslji- kar pomeni, da so vsi pritrdilni
vost in kvaliteto podjetja Sikla. sistemi Sikla med seboj združljivi Obsežno ponudbo storitev ne-  Siconnect
Naš novi pečat kakovosti združu- in uporabnikom nudijo prav vso nehno prilagajamo zahtevam trga  Simotec
je vse te tri dejavnike uspešnosti. svobodo, ki si jo želijo. in naših strank.  Siaqua
 Prometna gradnja
 Certifikati
 RAL-Znak kakovosti

Celovita oskrba: Z nami

lahko računate!

Naša veriga storitev se prične že z

 Slika 1 – Siaqua odvodnjavanje ravnih streh
Kupcem smo blizu, ker smo
prisotni na mednarodnih
trgih
Z našo mrežo podružnic in za-
stopstev v Evropi in tudi preko
naših partnerjev na trgih izven
Evrope smo našim kupcem na
voljo z našo obsežno ponudbo
domačih in mednarodnih projek-
tov.
Načrtovanje - zmogljivo in
kompetentno
Naši, za uporabo specializirani,
tehniki vam profesionalno pod-
poro nudijo že v fazi načrtovanja
Inovativni sistemski izdelki
Sikla sistemski izdelki nastajajo
in se razvijajo znotraj kreativnih
skupin, v sodelovanju z notra-
njimi in zunanjimi strokovnjaki.
razvojem izdelka. Z veliko močjo
ustvarjanja novosti oblikujemo
izdelke, ki so usmerjeni v pra-
kso. Z našo inovativno ponudbo
izdelkov in prvovrstnim svetova-
njem in oskrbo pridobite na vsaki
stopnji projekta.
Pomoč vam nudimo pri načrto-
vanjih in razpisih. Prevzamemo
logistiko in jo, v primeru, da tako
želite, izpeljemo skladno z vašimi
predlogi. Svojo obsežno ponudbo

Pečat kvalitete Sikla

Sikla z inovativnimi sistemi iz-

delkov in individualnimi rešitva-
mi ustvarja učinkovite povezave
za stavbno tehniko, industrijske
naprave in inženiring. Pečat kva-
litete Sikla je sinonim za inovativ-
nost, profesionalne storitve načr-
tovanja in hkrati servisni paket,  Slika 2 – prikaz sistema odvodnjavanja s prosto gladino
55 Instalater September 2009
 56 Instalater
storitev neprestano prilagajamo
zahtevam tržišča.
Uspešno projektno delo
Arhitektom, inženirjem in načr-
tovalcem je Sikla že dolgo časa
dobro poznana – kompleksnejše
in težje kot so zahteve, vse več se
jih odloča za Siklo. Poznana po
svoji visoki kakovosti in prvovr-
stnih stikih s strankami je Sikla
dobro zastopana v okviru reno-
miranih projektov, po vsem svetu.
SIKLA proizvodi s svojo kvalite-
to in našo ekipo že v fazi projek-
tiranja in izvedbe del nudijo eno-
stavne rešitve, ki zadovoljujejo
naše partnerje. Naš način dela je
sodelovanje že v fazi projektira-
nja objekta in iskanja optimalnih
rešitev skupaj s projektanti in iz-
vajalci del.
Projekti
 Siaqua
 Siconnect
 Simotec
Siaqua – odvodnjavanje
ravnih streh
Že nekaj let je v Sloveniji uvelja-
vljen sistem SIAQUA za odvo-
dnjavanje ravnih streh. V zadnjih
treh letih smo odvodnjavanje ure-
dili na več kot 200 objektih (refe-
rence na spletni strani). Zraven
materiala nudimo tudi:
 Slika 3 – odvodnjavanje pod tlakom
 pripravo tehnične dokumenta-
cije po vašem projektu,
 izračun izometrije za vas in
vaše projektante,
 montažne mape,
 montažo in nadzor montaže,
 tehnično dokumentacijo za
prevzem,
 izposoja strojev za spajanje
cevi.
Siaqua - varnost pri odvaja-
nju vode z ravnih streh
Definirano odvajanje nabrane
količine dežja s površine strehe
je bistveni kriterij za funkcijo
ravnih streh. Za odvajanje vode
z velikih, prosto napetih površin
strehe, je podjetje Sikla razvilo
podtlačni sistem.
Individualno načrtovan, glede na
objekt in lokacijo, s strehe odvaja
nabrano količino deževnice na
kratek in hiter način. V sodelova-
nju z zasilnim odvajanjem vode
se boste s tem izognili nenava-
dnim statičnim obremenitvam in
iz tega nastalim poškodbam stre-
šne konstrukcije ali zgradbe.
Inovativna uporaba fizikalnih
zakonitosti
Pri prostem odvodnjavanju gladi-
ne se deževnica, za boljše prezra-
čevanje in odzračevanje sistema,
odvaja preko delno napolnjenih
cevnih napeljav (stopnja napol-
njenosti 0,7).
Podtlačni sistem deluje pri sto-
pnji napolnjenosti 1,0; rezultat
so manjše dimenzije prerezov
cevnih napeljav, ki so pri tem v
celoti napolnjene z vodo. Sila teže
vodnega stebra, ki teče po padni
cevi, ustvarja podtlak v sistemu,
ki odvaja vodo s površine strehe
z „učinkom srka v ceveh«.
Naprave Siaqua so hidravlično
tako dimenzionirane, da začne
prerez padne cevi, že pri majhnih
količinah dežja, po delih delovati.
Posebno konstruirani strešni od-
točni kanali pri tem preprečujejo
vstop zraka v cevni sistem. Na
sliki št. 3 je prikazan sistem odvo-
dnjavanja pod tlakom. Na sliki št.
2 je prikazan sistem odvodnjava-
nja s prosto gladino.
Siaqua - zmagovalne sistem-
ske prednosti
Tehnični koncept Siaqua podtlač-
nega sistema prinaša pomembne
tehnične in ekonomične predno-
sti:
 Zmanjšanje stroškov za ma-
terial in montažo zaradi manj-
ših dimenzij cevi. To omogoča
pri velikostih površine strehe
zmanjšanje do 5000 m2 na
samo eno napeljavo padne
cevi, pri tem pa se skoraj ne
uporabijo več talne cevi.
 Zmanjšanje stroškov gradnje,
zaradi krajših časov gradnje
in montaže, občutno manj ze-
meljskih del, manj napora za
zaščitne konstrukcije pred na-
letom.
 Zmanjšanje stroškov vzdrže-
vanja, saj visoke hitrosti pre-
toka povzročajo samodejno
čiščenje cevi.
 Optimalni izkoristek prostora
zaradi polaganja cevi brez pad-
ca pod streho.
Individualne rešitve z najno-
vejšo tehnologijo
Siaqua filozofija ne sledi nobene-
mu togemu konceptu izdelkov.
Vse bistvene komponente napra-
ve za podtlačno odvodnjavanje se
uskladijo individualno glede na
zahteve konkretnega gradbenega
načrta: strešni odtočni kanali in
September 2009
sistemi za odvajanje v sili po DIN
ter sistemi in pritrdila cevnih na-
peljav iz umetne snovi. Tehnični,
ekonomični in ekološki vidiki se
pri tem ravno tako upoštevajo,
prav tako kakovost uporabljenih
izdelkov in materialov.
Siaqua tlačne tokovne naprave
zato vedno ustrezajo zahtevam
po najnovejši tehnologiji, ki vodi
do tehnično prepričljivih in go-
spodarsko razumnih rešitev.
Siaqua podtlačni sistem od-
vodmjavanja ravnih streh
Paket napeljave za Siaqua pod-
tlačni sistem odvodnjavanja, ob-
sega celotno računsko potrdilo
za napravo po veljavnih pravilih
DIN ter VDI 3806. Pri tem se do-
kumentira:
 število in položaj otokov na
strehi,
 celoten hidravlični izračun,
 potek napeljave z dimenzioni-
ranimi in fazonskimi cevmi,
 postavitev in pritrditev,
 nasvete in/ali izračun sistema
za odvajanje v sili,
 potrebne ukrepe za pregledo-
vanje in čiščenje,
 prevzem in garancija sistema.
Načrtovanje in izračun izvedejo
komponentni strokovnjaki, kar
jamči neoporečno delovanje na-
prave. Sikla tehnična služba za
pomoč uporabnikom je vedno na
voljo in pomaga načrtovalcem,
izvajalcem in pri načrtovanju gra-
dnje na kraju izvedbe.
S svojim obširnim znanjem veli-
ko prispevajo k uspešni uresnici-
tvi projekta, poleg tega pa lahko
dajejo dragocene nasvete za reši-
tve pri pritrjevanju tehnične opre-
me za zgradbe.
„Siaqua« Odvodnjavanje
mostov
Novost prodajnega programa je
sistem SIAQUA za odvodnjava-
nje mostov.
Čeprav je novost na slovenskem
trgu, smo v nekaj več kot enem
letu odvodnjavanje izvedli na 16
objektih (12 nadvozov, 2 mosta
September 2009 Instalater 57

in 2 viadukta).Odvodnjavanje
padavinskih vod z vozišč mostov
je zahteva, ki jo je potrebno upo-
števati že v fazi načrtovanja. Upo-
raba SIKLA sistemov je visoko
učinkovita v vseh fazah, tako pri
načrtovanju in montaži.
Napeljave za odvodnjavanje so
na mostovih sestavni del gradbe-
nih del in morajo ustrezati stro-
gim tehničnim zahtevam.
Pritrditev napeljave za odvodnja-
vanje vode na mostovih mora biti
izvedena tako, da se obtežitve
varno prenesejo na dele za pritr-
ditev in, da se most lahko odvo-
dnjava. Napeljave morajo zagota-
vljati varno prenašanje obtežb in
odvodnjavanja, biti preproste za
montažo in zadoščati estetskim
kriterijem.
Specialne rešitve Sikle:
 napeljave za odvodnjavanje na
železniških mostovih,
 pritrditve in stabilizacija nape-
ljav pri gradnji tunelov,
 namestitev napeljave v škatla-
ste profile pri prednapetih
 betonskih mostovih, z zunanji-
mi prednapetimi členki,
 v škatlastih profilih jekleno/be-
tonskih povezovalnih mostov.
Postavitev napeljave v škatlastem
profilu prednapetega betonskega
mostu, z zunanjimi prednapetimi
členki se lahko, brez težav, izvede
s pomočjo sistema Sikla Simotec.
Sestavni deli stojala se, primemo
gradbišču, transportirajo in sesta-
vijo, montaža pa je enostavna.
Ponujamo vam tudi izziv!
Sposobni in visoko motivirani
sodelavci in sodelavke so najpo-
membnejši kapital Sikle. Če že-
lite sodelovati z nami, prinesite
s seboj svoje znanje, kreativnost
in komunikacijske sposobnosti.
Vaše sposobnosti bomo primerno
nagradili in vam ponudili dolgo-
ročne poklicne možnosti v pod-
jetju, ki se širi v napetem, med-
narodnem okolju. Oglejte si našo
ponudbo delovnih mest. Veseli
bomo vaših izčrpnih prijav!
V sodelovanju z industrijskim
združenjem za ogrevalno, klimat-
sko in sanitarno tehniko (BHKS
- Bundesindustrieverband Heiz-
ungs-, Klima-, Sanitärtechnik
e.V.) in osrednjim združenjem za
sanitarne, ogrevane in klimatske
sisteme (ZVSHK - Zentralver-
band Sanitär Heizung Klima)
svojim strankam nudimo obse-
žne jamstvene dogovore.

S toplotno izolacijo preprečimo kondenzacijo

S toplotno izolacijo ohranimo zaželeno temperaturo v Preglednica št. 1: Predpostavke za kondenzacijo pri 20 oC tempera-
ture zraka v prostoru
prostoru. Razen ohranjanja temperature , pa obvarujemo
Površinska temperatura Relativna zračna vlažnost
zgradbo, tudi pred kondenzacijo. Slaba toplotna izolacija,
o
6,0 C 40 %
je tudi najpogostejši razlog za nastanek kondenza.
9,3 oC 50 %
o
Kondenzacija predstavlja fazni cm. Pri tem se ustvarja rosišče v 12,0 C 60 %
prehod iz plinastega stanja v te- sloju lepila in tako je lepilo skozi o
14,4 C 70 %
koče, z odvzemom toplote (ohla- celo zimo vlažno. Na sliki št. 1 je 16,4 oC 80 %
jevanjem) do kritične temperatu- prikazan primer za nastanek kon-
re. Kondenz se vedno pojavi na denzacije na opečnem zidu. Dobro je, da omogočimo nadzo- da vodna para, ki nastaja v notra-
hladnejši površini, če je tempera- rovan prehod toplote in vodne njosti, čim bolje in enakomerno
tura površine pod rosiščem. Tako Zato je pri toplotni izolaciji po- pare navzven, iz prostora. To naj- prehaja skozi obodno konstruk-
pride pri 20 oC temperature zraka trebno posebno skrb nameniti bolje zagotovimo, če vgradimo cijo, hkrati pa omogoča pravilno
v prostoru, do kondenzacije na nastajanju toplote in vodne pare. paropropustno folijo, ki omogoča, izmenjavo zraka v prostoru.
površini gradbenih delov, če je
relativna zračna vlažnost presegla
naslednje vrednosti:

Da ne pride do kondenzacije in
posledično do nastanka plesne-
nja, je potrebno vsako hišo od
zunaj na debelo toplotno izolira-
ti. Tudi s pomočjo nadziranega
prezračevanja v bivalnem prosto-
ru, v katerem je relativno visoka
zračna vlažnost, poskrbimo za
samodejno in energijsko varčno
prezračevanje. Debela toplotna
izolacija ne preprečuje samo na-
stajanja kondenzata v zidovju,
temveč poskrbi, da tudi v najhla-
dnejšem zimskem obdobju, osta-
ne toplota v prostorih, znotraj
zunanjega zidovja. Iz gradbeno
fizikalnega pogleda je napačno
in malo učinkovito, če je opečni
zid debeline 38 cm, obložen s to-
plotno izolacijo, debeline samo 5  Slika 1 – Primeri za nastajanje kondenzata na opečnem zidu
 58 Instalater September 2009

Izkoristek odpadne energije

Pridobivanje odpadne toplote in toplote, ki jo dobimo s odvodnim in zunanjim zrakom,
toplotnimi napravami ali toplotnimi črpalkami, ima še preko obtočnega toplotnega me-
dija. To je predvsem primerno,
veliko prihodnost. Z razvojem, bodo te naprave tudi ce-
kot dodatna oprema za obstoje-
nejše, kot so danes. Pomagale nam bodo ohraniti zaloge če klimatske naprave. Toplotne
sedanjih goriv, ki jih bomo koristno uporabili, za kemič- cevi: tako imenovane Heat-Pipes
no predelavo, namesto za zgorevanje. Delež pridobljene cevi, lahko prav tako uporabimo
pri rekuperaciji toplote. Obnovlji-
energije, iz sonca ali posredno iz toplega zraka, zemlje ali
vi postopek: pri tem načinu, med
vode, bo vsako leto večji. odvedenim in zunanjim zrakom,
Toplotne črpalke: odvedeni ali
zunanji sveži zrak lahko, preko
toplotne črpalke, pošljemo direk-
tno do izparilnika. Tako pride do
takojšne rekuperacije toplote.
Prostorske zračne, tehnične na-
prave potrebujejo toplo in hladno
energijo, za ogrevanje, oziroma
hlajenje. Velik del te energije lah-

Pri starih prezračevalnih na-

pravah je odvodni zrak topel ali
hladen, večinoma pa ostaja neiz-
koriščen. Po pravilu imajo danes,
vsi taki sistemi vgrajeno napravo,
za izkoristek odpadne toplote (re-
kuperacijo). S temi napravami, je
mogoče prihraniti veliko energije.

Priporočljivo

V smislu varčevanja z energijo je

potrebno take naprave instalirati,
v vse prezračevalne in klimatske
naprave. V principu preproste
rekuperacijske naprave se amor-
tizirajo v relativno kratkem času.
Način delovanja
Iz prostora odveden zrak vodimo,
preden zapusti zgradbo, do pre-
zračevalne naprave, kjer ga, pred
izhodom v zunanji zrak, določe-
no količino, odvajamo nazaj do
toplotnega izmenjevalca.
V toplotnem izmenjevalcu, ga
dogrejemo in primešamo s sve-
žim zrakom, od tod, pa ga nato
vodimo nazaj, v prostore za ogre-
vanje, oziroma prezračevanje. Na
ta način, pozimi hladen zrak se-
grejemo, poleti pa ohladimo. Za
preostali del segrevanja ali hlaje-
 Slika 1 – Shema delovanja naprave za rekuperacijo toplote
nja porabimo zelo malo energije. namestimo vrtljiv, v osno name- ko pridobimo z rekuperacijo to-
Na sliki št. 1 je prikazana shema ščenem satovju, podoben toplo- plote iz odvedenega zraka.
delovanja naprave za rekuperaci- tni menjalnik, ki odvedenemu
jo toplote. zraku, pri vsakem polovičnem Kljub višjim stroškom, zaradi na-
obratu, odvzame toploto in jo po- meščanja kanalov in same napra-
Postopek rekuperacije: izme- šlje, z zunanjim svežim zrakom, ve, se le ti stroški hitro pokrijejo
njava toplote, med odvedenim nazaj v prostor. Pri tem bo zraven pri zmanjšani porabi energije.
zrakom in zunanjim zrakom, po- otipljive toplote, zamenjana tudi
teka preko križnega toka – skozi latentna toplota, ki vsebuje vlago. S sistemom lahko prihranimo od
lamele izmenjevalca toplote, na Na sliki št. 2 je prikazana načel- 65 do 80 % pri porabi energije za
paralelno postavljenih in dobro na shema rekuperacije toplote. ogrevanje ali hlajenje.
prevodnih steklenih ali kovinskih
lamel, oziroma cevi. Med obema
zračnima tokovoma ne pride do
stika in tako ni težav z vonjem,
prahom ali vlago.
Krožni sistem: pri tem sistemu
poteka toplotna menjava, med

 Slika 2 – Načelna shema rekuperacije toplote

59 In
Instalater
nst
stallater
e September 2009
 60 Instalater September 2009

Varčevanje z vodo in izraba dežja

Voda je dragocena dobrina in v veliko evropskih podro- litrov se samo 3 odstotki upora-
čjih vodi potratna uporaba vode k vidnemu znižanju gla- bljajo za kuhanje in pitje. Največji
delež naše pitne vode splaknemo
dine podtalnice. To ne ogroža samo oskrbe s pitno vodo,
v stranišče (pogosto brez varče-
ampak izraža negativen vpliv tudi do okolja in narave. Po- valne tipke). Stranišča z šestimi
stopki varčevanja z vodo in izrabe deževnice predstavljajo litri vsebine in tipko za ustavlja-
smiselno alternativo varčevanju z dragoceno pitno vodo. nje pripomorejo k bistvenemu
vseh stranišč. Pri pomanjkanju
deževnice se polni napeljava s pi-
tno vodo.
Pri tem je pomembno, da sta oba
sistema popolnoma ločena in da
ne obstaja nobena neposredna
povezava med obema sistemoma.
Za domačo cevno omrežje imajo
PE-cevi prednost pred nerjavni-
mi. Pocinkane omrežne cevi za-
radi možnosti rjavenja dandanes
niso več primerne. Deževnica se
mora ob uporabi v gospodinjstvu
filtrirat. Glede na uporabnost so
potrebne različne filtrirne stopnje.

Za uporabo v stranišču je dovolj

enostavno cedilo. Če se dežev-
nica uporablja za pralni stroj, je
potrebno uporabiti bolj fini filter,
ki pa ga je potrebno redno kontro-
lirat, ker obstaja nevarnost zama-
šitve. Priporočljivi so samočistilni
filtri.

Pri izbiri vodnega hranilnika je

potrebno poleg možnosti čiščenja
paziti tudi na to, da ostane voda
čim bolj hladna, saj lahko pride
pri temperaturah nad 15 stopinj
celzija do povečanega razmnože-
vanja bakterij.

 Slika – Hišni sistem BlueLine McRain Plus Sprejetje odločitve za zunanji ali
Vodo uporabit namesto zapravit rabi vsaka oseba okoli 150 litrov zmanjšanju porabe vode. K var- notranji hranilnik je predvsem
V povprečnem gospodinjstvu po- pitne vode na dan. Od teh 150 čevanju z vodo precej pripomo- odvisno od lokacije, ki je na voljo.
rejo tudi varčevalne armature, tuš
Legenda k sliki: glave in pravilno obnašanje upo- Kovinski rezervoarji so primer-
rabnikov ter tudi varčna uporaba ni le, če so iz nerjavečega jekla,
1. Podzemni rezervoar, volumen zbiralnika od 3000 – 90000 l
2. Fini filter McClean, vgrajen v podzemni rezervoar in predho- pralnega in pomivalnega stroja. drugače obstaja možnost korozi-
dno nameščen s sifonom in blažilnikom dotoka je. Deževnica se na primer lahko
3. Črpalni set s finim filtrom 0,5 mm Raba deževnice zbira tudi v nadzemeljskem rezer-
4. Krmilni sistem za deževnico McRain Plus, črpalka z avtomatič- voarju.
nim preklapljanjem, stenskim obešanjem in pokrovom, stikalo Pri novogradnjah se lahko planira
na plovek za nadzor nivoja polnjenja z 20-metrskim kablom, zbiralnik za deževnico že od vse- Povprečna velikost hranilnika za
dodatni zbiralnik z varnostnim pretokom ga začetka. Zbrana voda se lahko deževnico pri enodružinski hiši
5. Varnostni paket tako koristi za splaknjevanje stra- znaša ca. 5 do 10 m3, odvisno od
6. Pokrov vstopne odprtine
nišča, pralni stroj in vrt. Namesto področja uporabe in pokritosti
7. Jašek za vstop
8. Cevna povezava priključka za pitno vodo se izvede potreb.
majhno omrežje za deževnico do Pripravila, dr. Vlasta Krmelj
September 2009 Instalater 61

»Zračna kmetija« v Las Vegasu

Ko se začne mesto srečevati s prostorsko stisko, ostane le čistega dobička. Največ se seveda
še ena možnost, gradnja v višino. Po navadi so stolpni- pričakuje od prodaje pridelane
hrane, veliko pa stavijo tudi na tu-
ce rezervirane za poslovne prostore, stanovanja, hotelske
rizem, saj bo zanimanje za ogled
sobe… takšne stavbe zagotovo veliko.
Projekt za izgradnjo tako imeno-
vane »zračne kmetije« je ocenjen
na 200 miljonov ameriških dolar-
jev.
Tukaj bodo gojili približno 100
različnih vrst zelenjave in sadja,
od jagod pa vse do zelene solate,
tudi nasadi mini banan so izve-
dljivi. Vsaka etaža pa bo imela
možnost določenih pogojev za
rast živil. Po prvih podatkih bi se
projekt lahko začel graditi v sredi-
ni leta 2010.

V mestu Las Vegas so se odločili tovanju, oziroma poljedeljstvu. V

za nekaj čisto drugega, za »nekaj
novega«. Najavili so, da bodo v
bližnji prihodnosti zgradili prvo
stolpnico, ki bo namenjena zgolj
poljedelstvu, s pridelavo hrane.
Tako bo Las Vegas verjetno prvo
mesto, v katerem bodo zgradili
stolpnico, namenjeno zgolj kme-
zgradbi se bodo, po prvih podat-
kih, v 30 nadstropjih, nahajale
izključno obdelovalne kmetijske
površine. V takšni stolpnici bi
naj proizvajali hrano, za približno
72.000 ljudi na leto.
Predviden prihodek pa bi naj
znašal okoli 40 miljonov dolarjev
CENTER PROJEKTOV,
ZNANJA IN IDEJ
ZA UČINKOVITO RABO ENERGIJE
IN OBNOVLJIVE VIRE ENERGIJE
Projekt so omogočili:
• Mestna občina Maribor in občine: Benedikt, Cerkvenjak,
Duplek, Hoče, Slivnica, Kungota, Lenart, Lovrenc na Pohorju,
Miklavž na Dravskem polju, Pesnica, Rače-Fram, Ruše,
Selnica ob Dravi, Starše, Sv. Ana, Šentilj
• Evropska komisija
• Ministrstvo za okolje in prostor
• Javno podjetje Toplotna oskrba Maribor
• Elektro Maribor, d.d.

Energetska agencija za Podravje Projekt je sofinanciran s strani:

Smetanova 31, 2000 Maribor,
T 02 23 423 63 F 02 23 423 61
www.energap.si
 62 Instalater
PASS-NET - Evropska mreža združenj pasivnih hiš
V okviru programa Evropske Unije »Inteligentna energija
v Evropi« sodeluje Mariborska razvojna agencija v projek-
tu PASS-NET – Evropska mreža združenj pasivnih hiš. V
projektu, ki bo trajal do leta 2011, sodeluje 12 partnerjev
iz 10 držav EU.
Ogled naselja pasivnih hiš v Grossshoenau /Avstriji
V okviru projekta Pass-Net je bila za preko 30 udele-
žencev projekta organizirana ekskurzija v Großschönau
(Avstrija) in ogled naselja vzorčnih pasivnih hiš „Son-
nenplatz“.
Namen projekta je promocija in
informiranje na področju tehno-
logije pasivnih hiš širom Evrope,
s poudarkom na novih državah
članicah EU. Takšen način gra-
dnje ima potencial privarčevati
ogromno količino energije in
zmanjšati CO2 emisije, k čemur
mora težiti vsaka država.
V nekaterih državah že imajo ve-
liko pozitivnih izkušenj s takšnim
načinom gradnje, zaradi tega teži
projekt k okrepitvi sodelovanja in
izmenjavi znanja in izkušenj med
partnerji iz posameznih držav
Naloge projekta PASS-NET so:
izboljšanje informiranosti pano-
žnih skupin, državnih organov
in javnosti; izmenjava izkušenj,
internacionalizacija poslovanja;
usposabljanje strokovnjakov in
Slednje je bilo povezano tudi s so-
delovanjem številnih strokovnja-
kov, ki so udeležencem predstavili
in obrazložili posamezne tehnič-
ne rešitev ter komponent vgraje-
September 2009
podpornih institucij; organizaci-
ja seminarjev, delavnic, ogledov
pasivnih hiš in vzpostavitev po-
datkovne baze objektov grajenih
v pasivnem standardu.
Sodelovanje v projekt je odprto
tudi za podjetja, ki se ukvarjajo z
novogradnjo ali obnovo objektov
v pasivnem standardu in bi želela
svoje objekte prikazati na skupni
spletni strani projekta ali želijo, da
jih MRA obvešča o posameznih
dogodkih in aktivnostih projekta.
Več informacij o projektu in aktu-
alnih dogodkih na temo pasivne
hiše in nizko energijski objekti
najdete na spletni strani:
http://energija-gradnja.mra.si.
nih v vzorčne hiše. Naselje »Son-
neplatz« je nastalo kot skupna
iniciativa občine Großschönau in
proizvajalcev pasivnih hiš, ki so
na ta način obiskovalcem ponu-
di zanimivo rešitev turističnega
naselja in poskusnega bivanja v
pasivni hiši.
Naselje je svojim obiskovalcem
odprlo vrata v letu 2007, posto-
pno pa bo na voljo kar 20 objek-
tov različnih proizvajalcev. Poten-
cialni kupci pasivnih hiš lahko
na ta način preizkusijo delovanje
več objektov in v njih kot turisti
preživijo nekaj dni. Na lastnih
izkušnjah tako preizkusijo biva-
nje v energijsko učinkoviti stavbi,
samo udobje bivanja obenem pa
na prijeten način pridobijo tudi
dodatna znanja in izkušnje.
http://www.sonnenplatz.at/
September 2009
Ponudbe za poslovna sodelovanja
Ponudba tujih podjetij je oblika mednarodnih poslovnih pri- EEN-jul-39
ložnosti malih in srednje velikih podjetij na trgu Evropske uni-
je, centralne in vzhodne Evrope ter mediteranskih državah.
EEN-jul-46
Omogoča vam, da preko široke venija, Pobreška cesta 20, EEN-jul-48
mreže Evropskih podjetniških 2000 Maribor,
ventrov sklenete finančno, teh-
nično ali prodajno mednarodno Kontaktna oseba: EEN-jul-49
poslovno sodelovanje.preko fi- Jolanda Damiš,
nančnega poslovnega sodelova- Tel: 02/333 13 07,
nja lahko ustanovite podjetje, naj- Faks: 02/333 13 09, EEN-jul-51
dete partnerje za skupna vlaganja
in podobno,prodajno poslovno E-pošta: EEN-jul-53
sodelovanje pa vam omogoča di- een@mra.si, jolanda.damis@mra.si
stribucijo, marketing, pomoč pri
EEN-jul-60
prodaji, prodajo opreme in drugo.
EEN-jul-84
Podrobnejše informacije:
Mariborska razvojna agencija,
Enterprise Europe Network - Slo- EEN-jul-104
Delavnica »Programsko orodje PHPP« v Mariboru EEN-jul-106
V okviru projekta PASS-NET – Evropska mreža združenj
pasivnih hiš, ki poteka pod okriljem Evropskega progra-
EEN-jul-107
ma Inteligentna Energija – Evropa, je 24. in 25. avgusta
2009 v prostorih Mariborske razvojne agencije, potekala EEN-jul-113
2-dnevna delavnica »PHPP programsko orodje«.
EEN-jul-138
EEN-jul-159
EEN-jul-161
EEN-jul-189
Delavnico je organizirala Ma- področju pasivnih hiš. Uporaba
riborska razvojna agencija / programskega orodja PHPP je EEN-avg-13
Enterprise Europe Network bila izvedena s sodelovanjem
– Maribor.Delavnica se je ude- udeležencev na konkretnem
ležilo 14 predstavnikov podjetij primeru vzorčne hiše, nato so
in projektantov na področju osvojeno znanje udeleženci po- EEN-avg-26
načrtovanja pasivnih hiš in je glabljali s pomočjo svojih prime-
bila vsebinsko ter kvalitativno rov. Delavnico je vodil g. Franz
usklajena z istovrstnimi usposa- Freundorfer dipl. ing., Passiv- EEN-avg-27
bljanji v Nemčiji. Vsebina delav- hauskreis Rosenheim Traun-
nice je obsegala mešanico osnov stein e.V., Nemčija, ki je poleg
gradbene fizike, uporabe PHVP strokovnega znanja s področja EEN-avg-29
(paketa predprojektiranja pasiv- PHPP postregel tudi z bogatimi
nih hiš) in programskega orodja praktičnimi izkušnjami in aktu- EEN-avg-48
PHPP, z dodatkom novosti na alnimi trendi v Evropi.
Instalater 63
Madžarski trgovec z izolacijskim materialom za rav-
ne strehe nudi svoje posredniške storitve in želi na-
stopiti kot podizvajalec oziroma dobavitelj.
Rusko gradbeno podjetje in trgovec z gradbenim ma-
terialom želi nastopiti kot trgovinski posrednik.
Madžarski proizvajalec sistemov na sončne celice
išče partnerje za ustanovitev skupnega podjetja in
distributerje. Podjetju nudi prenos tehnologije.
Rusko podjetje, dejavno v proizvodnji in dobavi eko-
loških lesenih hiš in drugih objektov narejenih iz hlo-
dovine, išče trgovinske posrednike.
Ruski obdelovalec lesa in ponudnik gradbenega lesa
išče trgovinske posrednike.
Slovaško združenje podjetij dejavnih na področju
izrabe biomase išče trgovinske posrednike.
Podjetje iz Velike Britanije nudi distribucijske pogod-
be za dobavo in namestitev kotlov na lesne pelete.
Madžarski arhitekturni in oblikovalski biro išče po-
dizvajalske priložnosti.
Madžarsko gradbeno-inženirsko podjetje nudi svoje
storitve (npr. za prezračevanje, ogrevanje in hlajenje,
idr.).
Bolgarsko gradbeno podjetje, specializirano za sta-
novanjske in poslovne objekte, nudi svoje storitve
kot podizvajalec.
Podjetje iz Velike Britanije, dejavno na področju
energetskih projektov, želi razširiti svoje tržišče.
Romunsko gradbeno podjetje, specializirano za iz-
gradnjo stanovanjskih in industrijskih objektov, išče
dobavitelje gradbena materiala ter kovinskih in lese-
nih komponent.
Madžarski proizvajalec plošč in folije (za izoliranje
stavb) iz recikliranega PVC-ja išče distributerje.
Češki ponudnik tehnologije za avtomatizacijo
zgradb (npr. za vrata, okna, senčila, itd.) išče trgo-
vinske posrednike.
Špansko podjetje, specializirano za gradbeno de-
javnost in nepremičninske projekte, želi ustanoviti
joint-venture in želi nastopiti kot podizvajalec: kot
ponudnik svetovalnih storitev za tuje partnerje.
Bolgarski trgovec na debelo in drobno z gradbenim
materialom išče poslovne partnerje za vzajemno di-
stribucijo.
Turško podjetje, specializirano v proizvodnji solar-
nih sistemov, išče trgovinske posrednike, želi nasto-
piti kot podizvajalec in išče partnerje za proizvodno
sodelovanje.
Španski dobavitelj industrijske opreme in gradbene-
ga materiala išče partnerje za komercialna sodelova-
nja, trgovinske posrednike.
Romunski proizvajalec gradbenih veznih elementov
iz lesa, PVC in aluminija išče komercialne partnerje
in podizvajalske priložnosti.
Latvijsko gradbeno podjetje želi nastopiti kot podi-
zvajalec.
Romunski trgovec na debelo z lesom in gradbenim
materialom ter sanitarno opremo išče trgovinske po-
srednike.
 64 Instalater September 2009

BMW ActiveHybrid, hibridni pogon za X6 in serijo 7

BMW je predstavil dva paradna modela s hibridnim po- 300 kW/407 KM in tehnologijo
gonom, X6 in serijo 7. Oba imata bencinski V8 motor z dvema turbinskima polnilniko-
ma (BMW TwinPower Turbo) ter
z dvema turbinskima polnilnikoma in podobni, vendar
dva različna elektromotorja, ki
vseeno različni kombinaciji hibridnega pogona. BMW razvijeta moč, motor 1 - razvije
vstopa na trg hibridov nekoliko pozno, kljub temu pa s moč 67 kW (91 KM) in motor 2
ponosom predstavlja rezultate hibridne tehnologije. - 63 kW (86 KM).

Maksimalna izhodna moč hibri-

Tehnika in zmogljivost je v obeh
modelih na najvišjem nivoju.
Glavna razlika med modeloma
je:
 X6 ima dva elektromotorja in
omogoča vožnjo tudi brez ben-
cinskega motorja. X6 je tehno-
loško gledano tudi zahtevnejši
 Serija 7 ima eden elektromo-
tor, 8-stopenjski avtomatski
menjalnik in vožnja brez delo-
vanja bencinskega motorja ni
možna, ima star/stop funkcijo
revanjem intervenira po potrebi
(v funkciji obremenitve motorja)
in se ponovno samodejno izklopi,
ko se vožnja spusti na hitrost pod
65 km/h.
Pogonski sistem, ki je integriran
v BMW ActiveHybrid X6 vklju-
čuje 4,4-litrski V8 bencinski mo-
tor z največjim razvojem moči
dnega pogonskega sistema znaša
tako 357 kW (485 KM), z najve-
čjim navorom 780 Nm. S to teh-
nologijo je BMW ActiveHybrid
X6 najmočnejše hibridno vozilo
na svetu.
Za pospešek z mesta do 100
km/h je potrebnih 5.6 sekund.
Končna hitrost je elektronsko
omejena na 236 km/h, pri čemer
paket Sport omogoča končno hi-
trost 250 km/h. Povprečna pora-
ba goriva po testnem krogu EU5
znaša 9.9 litra/100 km, medtem
ko je vrednost emisij CO2 231
gramov/kilometer.
Integracija dveh elektromotorjev
znotraj dvorežimskega aktivnega
menjalnika ECVT (electric con-
tinuously variable transmission)
pri BMW ActiveHybrid X6, omo-
goča dva samozadostna načina
upravljanja. Prvi način je name-
njen speljevanju v posebej dina-
mičnem slogu in vožnji pri majh-
nih hitrostih, drugi način pa je na
voljo vožnji pri velikih hitrostih
pod optimalnimi pogoji. Menjal-
nik je . 7-stopenjski avtomatski,
s tremi variabilnimi nastavitvami
pretikanja prestav.
Električna energija se shranjuje
v visokozmogljivi akumulatorski
bateriji NiMH s skupno kapa-
citeto 2.4 kWh. Temperatura vi-
sokonapetostne akumulatorske
baterije se vseskozi nadzoruje,
po potrebi in z maksimalno učin-
kovitostjo, s hladilno tekočino v
medsebojno usklajenem delova-
nju klimatske naprave in zuna-
njim prenosnikom toplote.
Glavna elektronska nadzorna

BMW ActiveHybrid X6

BMW ActiveHybrid X6 je prvi

svetovni Sports Activity Coupé
s hibridnim pogonom, ki zago-
tavlja zares edinstveno doživetje
vožnje tako v segmentu modelov
BMW X, kakor tudi v hibridnem
segmentu avtomobilov na sploh.

Preko kombinacije V8 bencinske-

ga motorja in električnega pogo-
na, nudi BMW ActiveHybrid X6
dinamično zmogljivost, skupaj z
manjšo porabo goriva in nižjimi
emisijami za približno 20 odstot-
kov. Vožnja povsem brez emisij
CO2 v električnem načinu je mo-
žna pri hitrosti do 60 km/h. S tem
načinom se lahko prevozi 2,5 ki-
lometra. Motor z notranjim izgo-
September 2009
enota omogoča ustrezno interak-
cijo motorja z notranjim izgoreva-
njem in električnega pogona, kar
je ključnega pomena za odlično
učinkovitost in edinstvene kvali-
tete vožnje z BMW ActiveHybrid
X6. Ta pretvarja visokonapetostni
enosmerni tok iz visokozmogljive
akumulatorske baterije v trifazni
izmenični tok za dva elektromo-
torja v hibridnem načinu menjal-
nika.
Glavna nadzorna enota prav tako
usklajuje vse funkcije hibridnega
sistema, vključno s porazdelitvijo
navora in pogonske moči med
motorjem z notranjim izgoreva-
njem in elektromotorjema, kakor
tudi izbiro prestav.
Poleg obeh elektromotorjev, pa
visokozmogljiva akumulatorska
baterija oskrbuje z elektriko tudi
druge porabnike električne ener-
gije, ki so povezani z 12-voltnim
avtomobilskim omrežjem. BMW
ActiveHybrid X6 je opremljen
z elektromehanskim servo vo-
lanom in električnim kompre-
sorjem klimatske naprave. Obe
napravi ostaneta popolnoma de-
javni tudi po izklopu motorja z
notranjim izgorevanjem.
BMW ActiveHybrid 7
BMW ActiveHybrid 7 združuje
V8 bencinski motor, 8-stopenjski
avtomatski menjalnik in elektro-
motor v vlogi prijaznega hibri-
dnega koncepta in tako postavlja
nove standarde za učinkovitost v
luksuznem razredu vozil.
Kombinacija nadgrajenega osem-
valjnika s tehnologijo BMW Tw-
inPower Turbo in sistemom High
Precision Injection s trifaznim
sinhronim elektromotorjem,
omogoča največjo izhodno moč
Instalater 65
pogonskega sistema 342 kW/465
KM in maksimalen navor 700
Nm. Pogonska moč se prenaša
preko 8-stopenjskega avtomat-
skega menjalnika, pri čemer je
elektromotor nameščen med mo-
torjem z notranjim izgorevanjem
in pretvornikom na avtomatskem
menjalniku, ki se oskrbuje z ele-
ktrično energijo preko litij-ionske
akumulatorske baterije.
BMW ActiveHybrid 7 pospeši z
mesta do 100 km/h v samo 4.9
sekundah, medtem pa ohranja
povprečno porabo goriva po te-
stnem krogu EU pri 9.4 litrih/100
kilometrov. Emisije CO2 so ome-
jene na 219 gramov na prevožen
kilometer.
BMW ActiveHybrid 7 je prvi
BMW z avtomatskim menjal-
nikom, ki vključuje avtomatsko
funkcijo Start/Stop za prepre-
čevanje nepotrebnega delovanja
motorja pri mirovanju avtomo-
bila ali pri vožnji v prometnih
zastojih. Naslednja pomembna
prednost je prisotna pri delova-
nju klimatske naprave in sistemu
prezračevanja, ki ostaneta popol-
noma dejavna tudi pri izklopu
motorja.
Posebni prikazi na instrumentni
plošči in nadzorni prikazovalnik
sporočajo vozniku stopnjo učin-
kovitosti in aktualen status delo-
vanja hibridnih komponent.
Luksuzna limuzina s hibridnim
pogonom vstopa tržišče z dvema
različnima karoserijskima raz-
ličicama. Podaljšana izvedenka
BMW ActiveHybrid 7 je na voljo
z daljšo medosno razdaljo za 14
centimetrov.
Jure Majc, www.avtoin.com
 66 Instalater September 2009

Barve v prostoru
Barve imajo pri opremljanju stanovanja ali hiše zelo po- barv dobimo sekundarne barve:
membno vlogo, saj predstavljajo prvi viden vtis o prosto- škrlatno, turkizno, oranžno in li-
stno zeleno.
ru, v katerega vstopimo. Prostor v katerem živimo nam
dandanes mora nuditi raznoliko uporabo, nam služiti kot Harmonične barve
dom, kjer spimo, se prehranjujemo, a hkrati nam služi
kot pisarna, knjižnica, sprejemnica gostov, majhen otro- S premikanjem po barvnem kro-
gu opazimo harmonijo med sose-
ški vrtec,...
dnjimi barvami. Barvna paleta se-
stavljena iz zelene, listno zelene,
ki prehaja v rumeno in oranžna,
bo vedno uspešna in atraktivna.
Vse te barve so iz območja med
zeleno in oranžno barvo, so ena
zraven druge, in se zaradi tega
odlično skladajo med seboj.
Komplementarne barve
Barve, ki v barvnem krogu ležijo
druga drugi nasproti, imenuje-
mo komplementarne barve. To
so nasprotne barve, ki med seboj
ustvarjajo napetosti. Komple-
mentarne barve se privlačijo ka-
kor južni in severni magnetni pol.
Osvetlitev prostorov je več:
 delovna osvetlitev, ki je za delo,
branje, kuhanje, likanje,..upo-
rabimo močno splošno osvetli-
tev in/ali z nastavljivimi svetili,
ki imajo usmerjeno svetlobo.
 splošna prostorska osvetlitev
– uporabimo več šibkejših sve-
til – pri večini prostorov lahko
ustvarimo sistem centralne
osvetlitve, ki ga predstavlja cen-
tralna luč ali sistem stropnih
in/ali stranskih drugih luči ter
dodatna (stoječa) svetila. Gre
za kombinacijo luči, ki jih po
potrebi prilagajamo in poudar-
jamo prostor, kar pa je odvisno
od naših želja in potreb.
 razpoloženjska osvetlitev je
namenjena za ustvarjanje dolo-
čene atmosfere, ki je lahko ro-
mantična, intimna, mehka, do-
mača,…taka svetloba ustvari
ambientalno svetlobo, ki učin-
kuje na nas na čustveni bazi.

Pomen svetlobe Svetila morajo biti funkcionalno

Dom naj bi nam nudil občutek
varnosti, zavetja, udobja in ugo-
dnega počutja, prijetnost, toplino,
nas naj bi navdihoval in prebujal
potenciale, ki jih skrivamo v sebi.
Z barvami lahko dramatično
spremenimo vsak prostor v na-
šem domu. Barve imajo moč ,
da poživijo vsak prostor, mu dajo
energijo, izboljšajo razpoloženje
in okrepijo duha. Z njimi lahko
popravimo obliko in odpravimo
prostorske pomanjkljivosti ter do-
sežemo različne občutke: hladno-
sti in svežine ali toplote in prije-
tnosti, lahkotnosti in razigranosti,
dramatičnosti in teže, svečanosti
in glamurja. Ljudje v prostorih
iščemo različne lastnosti, ki so
lahko odvisne od osebnega oku-
sa, od vrste okolja v katerem živi-
mo in od potreb, ki jih bi naj neka
dejavnost v prostoru zahtevala.
Teorija barv
Danes se uporablja »Heringov
barvi krog« kot osnovni standar-
dni barvni sistem po vsem svetu
(Natural Colour System – narav-
ni barvni sistem). Ewald Hering
(1834-1918) je uvedel rumeno
barvo kot četrto primarno barvo
v barvni krog. Kot
temeljni vizualni
primarni barvi je
vključil tudi črno
in belo.
Primarne barve
Štiri primarne
barve so rume-
na, rdeča, modra
in zelena. Z me-
šanjem teh čistih
V osvetljenem prostoru nas ob-
dajajo predmeti in materiali, ki
jih brez svetlobe ne bi videli.
Učinek obarvanosti prostora
je odvisen od različnih svetlob-
nih izvorov. Tako s premišljeno
uporabo barv in svetlobe lahko
osvetlimo vsa temna in zakrita
področja v stanovanju, če že ne
moremo spremeniti arhitekturne
podrobnosti prostora. Vedno pa
je pomembno, da pri načrtovanju
barvne kombinacije posamezne-
ga prostora upoštevamo naravno
in umetno svetlobo v samem pro-
storu. Prav tako je zelo pomemb-
no, da se upošteva lega prostora
ali je to južna, severna, vzhodna
ali zahodna stran neba. S pravil-
no izbiro barv na severni strani,
lahko v prostoru (čeprav je hla-
den in temačen) dosežemo topel
in prijeten učinek.
Osvetlitev prostorov
Svetloba, tako naravna kot ume-
tna ustvari različna razpoloženja,
ki pa so soodvisna od namemb-
nosti prostora.
razporejena, upoštevati je treba
tudi estetski videz le teh. Izbor in
razporeditev svetil, intenzivnost
ter barva svetlobe je pomemben
dejavnik, ki zagotavlja kvaliteto
bivanja vsakemu posamezniku.
Optični učinki barve v
prostoru
Z barvo in različno svetlobo lah-
ko ustvarimo posebna vzdušja v
prostoru. Lahko poudarimo ali
prikrijemo dejansko velikost pro-
stora. Tako lahko na primer dolg
hodnik »skrajšamo«, da na koncu
hodnika uporabimo temno ali
močno barvo ali obesimo veliko
in atraktivno sliko, ki privlači naš
pogled, na tleh lahko uporabimo
prečni ali mrežast vzorec, itd.
Izbira toplih barv navidezno
zmanjša velikost prostora ter zbli-
ža elemente v prostoru, medtem
ko hladne barve navidezno pove-
čujejo prostor ter elemente odda-
ljujejo. Nadaljevanje prihodnjič.
Helena Pehant,
dizajner notranjih prostorov
email: helena.pehant@triera.net
67 Instalater September 2009
68 Instalater September 2009