Poštnina plačana pri pošti 3102 Celje

43
Naročil malo, izredni pritisk na cene
Specializirana revija za embalažo, okolje in logistiko / Specialist magazine for packaging, environment and logistics

Nevarni odpadki - grožnja in priložnost?

Pot do rodovnika izdelka

Hazardous Waste – a Threat as well as an

Opportunity?
Tracing a Product’s Pedigree
Foto: Shutterstock
promocija
EOL-43-april-April-09 Uvodnik 3

Uvodnik Editorial Drznost drugačnega pogleda The Audacity of a Different

Psihologija množic ali čredništva deluje skozi
View
vso zgodovino. In še kako danes! Če so vsi ho-
The psychology of the masses, or crowd psychol-
dili v banke po (pre)velike žaklje denarja, smo
ogy, has been present throughout history and
tudi mi. Če nihče danes noče nič kupiti ali in-
even more so today. If everybody else went to the
vestirati, tudi mi ne bomo. Če so drugi v strahu
bank to get (the excessively large) bags of money,
…, če drugi pravijo, da je nevarno …, če drugi
so would we. If no one wishes to buy or invest
še niso pometli pred lastnim pragom, zakaj bi
today, neither will we. If everybody else is in fear
mi …. Skratka, kot drugi.
of…, if everybody else is saying that it is dan-
Saj, zakaj se ne bi učili od boljših? Da bi se le!
gerous to…, if no one else has cleaned up their
Težava nastopi, če se pridružujemo množici
mess, why should we? In short – we act the same
klonov, ki drvijo … Kam že?
way as everybody else.
Nemalokrat je uspeh drugje. V drugačnosti. V
Why can't we learn from those making better
tem, da si upaš misliti in udejanjati svoje ide-
decisions? If only…
je. Pri tem tudi tvegati. V dizajnu je že tako,
Problems arise when we join the mass of clowns
kot pišemo v reviji, a tudi na mnogih drugih
heading toward.... What?
področjih. Nekdo v investiciji vidi le strošek,
Often, success lies somewhere else; in being dif-
drugi pa priložnost za dodano vrednost, ki po-
ferent; in daring to think and to realise your
večuje konkurenčnost.
ideas; and in doing so, taking chances. This is
the case with design, as in our magazine, but
Drugačnost zahteva zamenjavo optike. Primer:
also with many other fields. One man might see
nevarni odpadki so za večino nekaj, s čimer se
investments as cost, while another will see them
nočejo ukvarjati, zato v njih ne (z)morejo vi-
as an opportunity for added value contributing
deti priložnosti. Pa so odpadki, tudi nevarni,
to greater competitiveness.
še kako del vsakdanjega življenja! Tisti, ki so
premogli drugačno optiko, z njimi celo služijo.
Being different requires a change of perspective.
Na okoljsko sprejemljiv način, seveda. Drugi,
Example: hazardous waste is something that
ki so urejanje odpadkov preprosto odlagali, pa
the majority refuses to deal with and therefore
danes bijejo plat zvona.
is unable to see it as an opportunity. Waste
however, even the hazardous kind, is part of
Embalaža, okolje, logistika so področja, ki da-
everyday life. Those who are able to implement
nes, še posebej v zahtevnejših okoliščinah, kar
different views on waste may even make money
kličejo po drugačnosti. Priložnosti so neizčr-
from it, in an environmentally friendly way, of
pne.
course. Those who have simply put off the han-
dling of waste are now reaching for the panic
button.
Jože Volfand,
glavni urednik
Packaging, the environment and logistics are
fields crying for diversity, especially in more de-
manding circumstances. The opportunities are
endless.

Jože Volfand,
Editor in-Chief
4 Vsebina EOL-43-april-April-09

Embalaža - okolje - logistika / Specializirana revija za embalažo, okolje in logistiko, IX/43, april 2009
43 Packaging - Environment - Logistics / Specialist magazine for packaging, environment and logistics,
Issue IX/43 April 2009

Vsebina / Contents
Novi trendi, razlike med ZDA in Evropo
10 On New Trends and the Differences between the USA and Europe

12 Prihranki in druge prednosti

Najprej v praznični obleki, nato v kombinezonu
14 First in Holiday Wear, Now in a Jumpsuit

16 Naročil malo, izredni pritisk na cene

20 Vsepovsod naokrog nezaupanje

Nevarni odpadki - grožnja in priložnost?
22 Hazardous Waste – a Threat as well as an Opportunity?

24 Končne odločitve o zapiranju odlagališč še ni

26 CERO Puconci za več desetletij

28 Cenejše rešitve za gore odpadkov

30 Regijskih centrov bo preveč

31 Avtoplin – Slovenija je še bela lisa

32 »Tekoči les« iz Slovenije

34 Plazemski konverter v Sloveniji?

36 Varčne ali nevarčne žarnice

38 Kupcev je vse več

Pot do rodovnika izdelka
40 Tracing a Product’s Pedigree

42 Vpeljevanje principov kakovosti na področje mobilistike in logistike

Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru partnersko sodeluje pri izdajanju revije EOL.

Impresum  Embalaža - okolje - logistika, specializirana revija za embalažo, okolje in logistiko / Specialist magazine for packaging, environment and logistics - izdala
in založila / published and issued by: fit media d.o.o., Celje – glavni urednik / Editor-in-Chief: JožeVolfand – odgovorna urednica / Editor: mag. Vanesa Čanji – pre-
lom in grafična priprava / Layout and graphic design: MAcomp d.o.o. – tisk / Printed by: Eurograf, Velenje – oglasno trženje / Marketing: fit media d.o.o. (Kidričeva
ulica 25, 3000 Celje, tel.: 03/42 66 700, e-mail: info@fitmedia.si)
Uredniški odbor / Editorial Board: Marko Cedilnik (Mercator d.d.), Vesna Fabjan (Dinos d.d.), Rudi Horvat (Saubermacher Slovenija d.o.o.), dr. Lucija Jukić Soršak
(Ministrstvo za okolje in prostor), Marjan Lasič (Ultrapac d.d.), Rade Mijatović (Valkarton d.d.), dr. Marko Notar (Termoelektrarna toplarna Ljubljana d.d.), Marko
Omahen (Omaplast), dr. Andrej Plestenjak (Biotehniška fakulteta), Petra Prebil Bašin (Združenje papirne in papirno predelovalne industrije), Andrej Sotelšek
(Slopak d.o.o.), Saša Stropnik (Koding d.o.o.), Emil Šehič (Zeos).
Uredniški odbor za strokovne prispevke: dr. Bojan Rosi (Fakulteta za logistiko), dr. Marko Notar (Termoelektrarna toplarna Ljubljana d.o.o.), dr. Franc Lobnik (Svet
za varstvo okolja RS), dr. Andrej Plestenjak (Biotehniška fakulteta)
Celje, april / April 2009
Revija je brezplačna.

ISSN 1855-4849
EOL-43-april-April-09 Novosti 5

 Neposreden tisk za
KRATKO,
ZANIMIVO
edinstvene oblike
Alcan Packaging Beauty pred-
stavlja svojo najnovejšo tehnolo-
gijo – neposredno tiskanje Pixel
Vsak po svojo vrečo smeti
Graphics™ za edinstvene, neo-
Uredništvo mariborskega tednika 7 dni
bičajne dizajne, ki je idealno za
je ob dnevu Zemlje (22. april) povabilo na
fotografsko reprodukcijo in njene
ekološko akcijo s sloganom »Vsak po svojo
inovativne učinke, kot so sijaj, ko-
vrečo smeti, da očistimo packe v naravi«.
vinski ter mat učinek. Inovacija pa
Organizator ekološke akcije je povabil vse,
ni le vizualna. S tem, ko odpravlja
ki so za čisto okolje, k sodelovanju v akciji
konvencionalno etiketo, ponuja
odstranjevanja odpadkov. Ne kar počez,
tudi vrsto okolju prijaznih izdel-
ampak tja, kjer so divja odlagališča smeti.
kov, ki jih Alcan Packaging Beauty
Na ekološko akcijo naj bi se vsak odpravil
nenehno razvija. Izdelki so na voljo
s prijatelji in nihče naj ne bi bil brez svo-
v plastičnih in laminatnih tubah.
je vreče smeti. Sodelujoči so morali akcijo
Alcan Packaging Beauty je del Al-
napovedati na spletni strani www.7dni.
can Packaging in je vodilni svetovni
com/zanaravo, po akciji pa poslati foto-
dobavitelj tub, dišav in kozmetične
grafijo in opis, kako jim je uspelo polepšati
embalaže.
podobo narave. Zanimivi prispevki bodo
objavljeni v tedniku 7 dni.
Ob dnevu Zemlje so zavihali rokave tudi
novinarji 7 dni in so skupaj s sodelavci na-
polnili vreče s smetmi. Očistili so spreha-
jalno pot na Piramido.

Petrolov bencinski servis

 Prozorna plastika s prestižem prihodnosti
Raznolikost oblik, barv, visoko učinkovite- Petrolov bencinski servis v Pincah je v
ga tiskanja in dozirnih sistemov označujejo Sloveniji prvi, ki upošteva uredbo o mej-
zadnji asortima plastične embalaže podjetja nih vrednostih svetlobnega onesnaževanja
Gerresheimer, ki ga je predstavil na sejmu okolja. Reklamni panoji na bencinskih ser-
Cosmopack v Bologni. Inovacije vključujejo visih bodo osvetljeni z LED-diodami, ki so
npr. Aquamondi Maroc gel za tuširanje, ka- okolju prijaznejši kot fluorescenčna osve-
terega plastenka s svilnatim tiskom podaja tlitev. Bencinski servis prihodnosti, Petrol
vizualni namig glede dobrega počutja, ki ga ima v Sloveniji okrog 300 servisov, bodo
njegova vsebina sprošča med tuširanjem. Izre- torej opremljeni z LED-tehnologijami, ki
dni estetski užitek nudi tudi ujemanje zlatega zagotavljajo manjše svetlobno onesnaže-
gela v prozorni plastenki, z zapiralom, ki je vanje okolja, energijsko varčnost in homo-
identične zlato-rumene barve. Pozicioniranje genost. Pri projektu s Petrolom sodelujeta
logotipa „pod rameni“ plastenke in učinek po- podjetji Kovinc in STRIP´S, strokovno pa
gleda skozi meglico ustvarjata optični fokus, je pomagal mag. Matej Kobav s Fakulte-
ki ustvarja zanimivo napetost. Težko je verjeti, te za elektrotehniko v Ljubljani. Tomaž
da ta dizajn temelji na standardni obliki pla- Smrkolj, direktor podjetja STRIP´S, ki se z
stenke. Podjetje prav to lastnost vidi kot svojo LED-razsvetljavo ukvarja od leta 2003, je
največjo prednost, saj po besedah direktorja dejal, da uporaba LED-tehnologije pomeni
marketinga, Burkharda Lingenberga, s tem tudi nižje stroške vzdrževanja.
nudijo svojim strankam individualne variacije Bencinski servis Pince je moral pridobiti
različnih možnosti. potrebne certifikate za tehnologijo (EMC,
LVD in CE), če je hotel pridobiti uporabno
dovoljenje Ministrstva za okolje in prostor.
 Štirikrat več izdelkov na tovornjak
Francosko podjetje Un Air d'Ici je kovinsko embalažo za zamrznjeno sadje zamenjalo s plastično Kartonaža v Kisovcu v likvidaciji
in tako občutno privarčevalo pri logistiki, saj sedaj na en tovornjak naložijo štirikrat več izdelkov Embalažna panoga v Sloveniji že dalj časa
kot prej. V Un Air d'Ici so za dobavitelja izbrali Superfos. Zamenjava kovinske za plastično em- ni bila deležna prijaznih namigov trga,
balažo je pomenila zmanjšanje teže za več kot 30 % in seveda večjo učinkovitost skladiščne kapa- zdaj pa ji je še težje. Kisovaška kartonaža
citete – oba dejavnika pomenita Pak 4, ki je v lasti logaškega Valkartona, je
prihranek denarja in zmanjšanje prva žrtev krize. Podjetje je šlo v stečaj, 72
emisij CO2 v življenjskem ciklu zaposlenih je brez dela in na cesti, še naprej
izdelka. pa bo delalo invalidsko podjetje Pak 4 s 55
Izkoristek palete se je z upora- zaposlenimi. Še lani sta obe podjetji zdravo
bo plastične embalaže povečal poslovali, brez rdečih številk, letos pa se je
s 1500 na 6500 komadov emba- povpraševanje po kartonu bistveno zmanj-
laže na paleto. Občutno je tudi šalo. Kaj se bo zgodilo z objekti in stroji
zmanjšanje teže – na enoto em- podjetja Pak 4, še ni znano. Valkarton jih
balaže se je teža zmanjšala za 42 za zdaj naj ne bi prodajal. Nekateri po-
gramov, kar pomeni več kot 30 znavalci embalažne panoge v Sloveniji se
%. Prihranek je, v kombinaciji z bojijo, da bo hrvaško Belišče, ki je lastnik
izboljšanim izkoristkom palet in Valkartona, če se bo kriza nadaljevala, za-
prihrankom v transportu, pre- prl tudi logaško podjetje. Valkarton pa je
cejšen.
6 Novosti EOL-43-april-April-09

KRATKO,  Aluminijaste steklenice podjetja

ZANIMIVO
eden najpomembnejših stebrov slovenske
embalažne industrije.
Prva polnilna postaja v Sloveniji
V Ljubljani lahko po novem napolnite vaš
električni avtomobil, skuter ali kolo tudi
na prvi javni polnilni postaji, ki je posta-
vljena na ploščadi Grada Kodeljevo. Gre
za prvo polnilno postajo, ki je del mreže
polnilnih postaj, ki jih po Sloveniji načrtu-
je podjetje Etrel. V podjetju bodo postavili
še dve polnilni postaji za električna vozila,
eno v centru Ljubljane in eno v Maribo-
Boxal
Aluminijasta steklenica podjetja
Boxal je prodajna uspešnica. 330-mi-
lilitrska, gladko oblikovana kovinska
steklenica je estetska in priročna.
Lepo dekoriran in kvalitetno stiskan
dizajn veča privlačnost na trgovskih
policah in krepi identiteto blagovne
znamke. Serijsko in neposredno ti-
skanje preko celotne površine stekle-
nice nudi sliki ostrino in maksimalni
učinek. Zaradi neposrednega tiskanje
HD dodatne operacije etiketiranja
niso potrebne.
Aluminijaste steklenice so varne, ne
morejo se zdrobiti, so ultra lahke in
100% jih lahko recikliramo. Te la-
stnosti dajejo steklenici vrednost ide-
alne embalaže za trgovine na drobno
in optimizirajo kanale elektronske tr-
govine. V Boxalu imajo obsežno seri-
jo aluminijastih steklenic, omogočajo
tudi izbiro oblike in vsebine.

ru. Glede na to, da gre za pilotski projekt,

katerega namen je promocija vozil na ele-
ktrični pogon, je polnjenje akumulatorjev
na polnilni postaji brezplačno, polnjenje
pa je podobno polnjenju, ki ga opravi voz-
nik doma. V podjetju Etrel pričakujejo, da
se bo število prevoznih sredstev, ki jih po-
ganja električna energija, precej povečalo,
zato je takšna polnilna postaja le napove-
dovalec prihodnjih premikov v tej smeri.
Morda Slovenija postane ena izmed držav,
ki podpira in uvaja napredne sisteme za
uvajanje električnih vozil, kot je Better pla-
ce. Tega že uvajajo v različnih državah po
svetu.
Zdaj še stiskalnice za
gospodinjstva
Bo stiskalnica Ecopod za gospodinjstva
nov član družine in preizkus ozaveščeno-
sti ljudi? Morda je res pravi trenutek, da se
začne recikliranje že doma. Če bo že doma-
ča kuhinja okoljsko prijazna in naklonjena
stiskalnicam, bo to dober korak k viziji o
družbi recikliranja v Sloveniji. Na trgu tre-
 Všečno pakiranje z »oknom« na pokrovu
Podjetje FrieslandCampina je na Nizozem-
skem lansiralo novo pakiranje za sire Milner.
Potrebovali so embalažo, primerno za 6 re-
zin sira ali za en sam kos. Embalaža mora biti
dovolj trda in neupogljiva, da se na njej lahko
prikaže niz informacij horizontalno in verti-
kalno. V podjetju FrieslandCampina so za par-
tnerja izbrali RPC, ker nudi hkrati vbrizgano
modelirano etiketiranje (IML) in termično
oblikovanje. V FriesmanCampini in RPC so
izbrali termično oblikovan podstavek v kom-
binaciji z vlitimi pokrovi (IML). IML združuje
visoko kvalitetno reprodukcijo barv in podob,
z možnostjo razširitve prostora za dekoracijo
kjerkoli na površini embalaže.
To je bil pomemben dejavnik za podjetje Fri-
eslandCampina, saj so želeli preprečiti slabo
percepcijo potrošnikov, do katere pogosto
pride, ko so pakirani siri zloženi na prodajni
polici horizontalno. Pomembno je, da je ime
blagovne znamke vidno tudi na robu pokrova.
V FriesmanCampini poudarjajo tudi, da je po-
membna vidljivost sira skozi prozorno »okno«
embalažnega pokrova. Gre za prvi tovrstni
izdelek, narejen z IML tehnologijo in enostav-
nim zapiranjem ter odpiranjem »na klik« na
vseh štirih vogalih. Pokrov lahko večkrat za-
premo in odpremo, sir pa ostaja svež dlje časa.
 Žitarice v okolju prijazni embalaži
Podjetje Target v naraščajoči skrbi za okolje
predstavlja primer ekološko prijazne embalaže
žitaric Archer Farms. Namesto tipične pravo-
kotne oblike kartonastih škatel Target sedaj
prodaja podolgovate oblike škatel, ki imajo
notranjo plastično podlogo za žitarice. Izdelek
je okolju prijazen, ker ne vsebuje dodatne no-
tranje vrečke, s čimer se zmanjša tudi količina
odpadnega materiala. Škatle so nekoliko manj-
še kot pri ostalih žitaricah, vendar lahko vse-
bujejo večjo količino žitaric, boljša pa je tudi
transportna učinkovitost. Poleg tega embalaža
spodbuja ponovno uporabo, vsebuje 55 % re-
cikliranega materiala s 50 % post-potrošniške
vsebine in je primerna za enostavno shranjeva-
nje vseh vrst suhe hrane.
Plastični pokrov te nove embalaže za večkratno
zapiranje omogoča, da žitarice ohranijo dolgo-
trajno svežino. Skozi okno na pokrovu lahko
vidimo v notranjost embalaže, kar zagotavlja
jasen pregled preostalih žit. Ker lahko odpremo
le polovico pokrova, ob enkratnem doziranju
ne stresemo prekomerne količine žitaric.
EOL-43-april-April-09 Novosti 7

KRATKO,
ZANIMIVO
nutno ni veliko ponudnikov sistemov za
stiskanje embalaže, ki bi bili primerni za
domačo uporabo. Vendar raste povpraše-
vanje po izdelkih, ki bi omogočali enostav-
no sortiranje gospodinjskih odpadkov, ki
so primerni za recikliranje. Ustrezen sis-
tem za gospodinjstva mora omogočiti sti-
skanje embalaže, na primer aluminijastih
pločevink, plastičnih steklenic in druge
embalaže, da bi zmanjšali prostornino od-
padkov in sortirali gospodinjske odpadke,
ki jih je mogoče reciklirati (steklo, kovina,
 Eco-Fina™ plastenka, najlažja plastenka na trgu plastika, papir).
Aquafina, hčerinsko podjetje PepsiCo, je na trg poslala plastenko Eco-Fina, Dokaz, da koš za smeti lahko doseže svoj
najlažjo pollitrsko plastenko na svetu. Eco-Fina plastenka je rezultat naporov namen in je lahko tudi oblikovalski pre-
Aquafine, ki se že od leta 2002 trudi ustvariti najlažjo in okolju najbolj prija- sežek, je gospodinjska stiskalnica Ecopod
zno plastenko na svetu. S težo le 10,9 grama je plastenka Eco-Fina narejena (izdelek je bil nagrajen za design z nagra-
iz 50 % manj plastike kot njihova plastenka iz leta 2002. S tem so porabili do RedDot). Sistem omogoča stiskanje
25.000 ton plastike manj. Poleg lahke teže pa želi Aquafina stopiti še korak dlje aluminijastih pločevink in plastičnih ste-
in proizvajati Eco-Fina plastenko v sklopu polnilnice in s tem odpraviti tudi klenic. Stisnjena embalaža se shranjuje v
kartonske podložke. S tem bodo prihranili kar 7.000 ton kartona do leta 2010. dva različna zbiralnika, tretja posoda pa je
Nova Eco-Fina plastenka pa ima tudi prijeten dizajn. Nagrbančena mreža pa namenjena za shranjevanje ostalih odpad-
ne služi le prijetnemu videzu, ampak zagotavlja strukturalno trdnost in funk- kov. Tako se zmanjša volumen odpadkov.
cionalnost, saj lahko podpira kar 50-kratnik lastne teže. Stiskalnico izdeluje Plastika Bevc iz Šen-
tjerneja.

Prvo električno letalo na svetu

 Hiter in varen prenos izdelka v vrečke
Razmnoževalni tehtalec Ishida je za švedskega proizvajalca hrane Dafgård zelo koristen, saj omo-
goča hitro in natančno tehtanje mesnih kroglic in njihovo pakiranje v vrečke. Gunnar Dafgård
AB je največje švedsko družinsko podjetje v živilskem sektorju, ustanovljeno leta 1937. Podjetje
ponuja vrsto izdelkov za potrošnike (preko svojega proizvajalca Dafgård ter blagovnih znamk
Gorby’s in Billys) in za živilske trge.
Dafgård za široko paleto izdelkov v proizvodni liniji mesnih kroglic potrebuje visoko kakovo-
stno opremo za tehtanje in pakiranje. Menedžer podjetja Christoffer Sundberg pojasnjuje: »Naša
ciljna hitrost je 100 vrečk na minuto, pri tem pa je bistveno, da mesne kroglice ostanejo v prvotni
obliki, da se ne razlomijo. Števil-
ni dobavitelji namreč ne morejo Na letošnjem celjskem sejmu GRAF&PACK
jamčiti te kombinacije hitrosti je znani podjetnik Ivo Boscarol, lastnik
in delikatnosti v ravnanju s temi podjetja Pipistrel, predstavil prvo električ-
izdelki. Le Ishida lahko zagotovi no letalo na svetu. Revija Popular Science
primerno rešitev za vse velikosti ga je uvrstila med lanskih 10 najpomemb-
izdelka. Med preizkusi je stroj nejših inovacij na svetu. Takšnih letal na
lahko dosegel hitrost tudi do 120 svetu še ni, tako da je Ivo Boscarol prehitel
vrečk na minuto«. celo letalsko zakonodajo. Kupci se za no-
Ishida CCW-M-214 je bila pose- vost že zanimajo. Tudi Pipistrelovi drugi
bej oblikovana za ravnanje z ži- modeli, kot so sinus, virus in taurus, so na
vilskimi proizvodi, ki zahtevajo trgu iskani. Podjetnik Ivo Boscarol veliko
nežno in nadzorovano ravnanje. vlaga v znanje in ekologijo, letos bodo od-
Varni robovi, oblazinjeni lijaki prli tudi razvojni inštitut. Lani so v podje-
z dvojnim odpiranjem ter eno- tju vložili 2,5 milijona evrov v raziskovalni
stavno vstavljanje v embalažo center na 2.400 m2.
zagotavljajo, da se izdelek hitro
premika skozi tehtalec brez tve- Kmalu razpis za RCERO v
ganja za poškodbe. Gladki, ra- Osrednjeslovenski regiji
hlo nagnjeni kovinski vodniki V Osrednjeslovenski regiji bodo nadalje-
zmanjšujejo hitrost padca izdel- vali z gradnjo regionalnega centra za rav-
ka in preprečujejo, da mesne kro- nanje z odpadki. Evropska komisija je na-
glice med raztovarjanjem ne trči- mreč Službo vlade za lokalno samoupravo
jo med seboj, kar omogoča hiter in regionalno politiko RS obvestila, da je
in varen prenos izdelka v vrečke. izdala odločbo za projekt nadgradnje. Sku-
Tehtalec Ishida je integriran z pna vrednost projekta znaša 143,9 milijo-
VFFS izdelovalcem vrečk in tako na evrov, kohezijski sklad pa bo prispeval
ustvarja hitro, natančno in učin- 54  %. Zgradili bodo objekt za mehansko
kovito pakiranje. Ciljne količine biološko predelavo odpadkov, čistilno
znašajo od 350 g do 5 kg za raz- napravo za izcedne vode na odlagališču
lična maloprodajna pakiranja. Barje in novo odlagalno polje, na katerem
8 Novosti
KRATKO,
ZANIMIVO
bo dodatnih 885.000 m3 prostora za odla-
ganje odpadkov. RCERO Osrednjesloven-
ske regije bo uporabljalo 17 občin z okrog
414.000 prebivalci.
Vigrad z novo proizvodno halo
Celjski Vigrad je odprl novo proizvodno
halo, za katero je namenil 1,5 mio evrov.
Podjetje je dobilo nepovratna sredstva s
pomočjo Slovenskega podjetniškega skla-
da in Evropskega sklada za regionalni ra-
zvoj v skupni višini 200.000 evrov.
Proizvodni program v novi hali bo obse-
gal izdelavo gotovih izdelkov, storitveno
in servisno dejavnost. Poleg izdelkov po
naročilu kupcev se bodo osredotočili na
proizvodnjo specialnih kontejnerjev za
različne namene npr. nevarne odpadke,
kontejnerjev za prevoz biomase, kovinske
kontejnerje za transport komunalnih od-
padkov, bivalne in sanitarne kontejnerje,
različne cisterne in rezervoarje ter podze-
mne hidravlične kontejnerje. Proizvodnja
podzemnih hidravličnih kontejnerjev je
novost, saj jih na slovenskem trgu ne proi-
zvaja še nihče. Gre za izdelek, ki nudi pro-
storske rešitve, rešuje težave novih načinov
ločenega zbiranja odpadkov ter vpliva na
optimizacijo in ekonomičnost zbiranja
odpadkov. Prispeva k čistosti okolja, redu
in racionalni rabi prostora. Storitve, ki jih
bodo nudili v okviru proizvodnje, pa so
med drugim rezanje in upogibanje ploče-
vine, varjenje konstrukcijskih in legiranih
jekel, sive litine in aluminija, peskanje ozi-
roma čiščenje različnih materialov in laki-
ranje v lakirni komori.
Novo naložbo je podprl tudi okoljski mi-
nister Karl Erjavec, ki je sodeloval na slo-
vesnosti.
Roto že drugič z znakom kakovosti
Murskosoboško podjetje ROTO je preje-
mnik treh nagrad za okoljska partnerstva.
Nagrado Inštituta za gradbeništvo ZRMK
»Znak kakovosti v graditeljstvu« pa je pre-
jel že drugič, lani za čistilne naprave, le-
tos pa za rezervoar za zbiranje deževnice
12.000 L+. Inštitut za gradbeništvo je kot
prednosti in tehnološki dosežek poudaril
več lastnosti rezervoarja 12.000 L+, in sicer
izboljšanje kakovosti, enostavnejšo mani-
pulacijo, racionalizacijo proizvodnje, vgra-
dnjo čistilnih sistemov in okoljski vidik.
Rezervoarji za zbiranje deževnice pri-
pomorejo k varovanju narave, saj lahko
EOL-43-april-April-09
 Inovativne rešitve za robotske pakirne
sisteme
Podjetje ESS Technologies, Inc. je obliko-
valo nov avtomatski robotski sistem za do-
ziranje, ki se integrira z njihovim avtoma-
tičnim polnilcem in zapiralcem tub model
Bergami TF 100 ali podobnimi sistemi in
ustvari celovit visoko učinkovit sistem. Ta-
skMate™ robotski nalagalnik vključuje FA-
NUC robota in EOAT sistem, ki je sposo-
ben avtomatično napolniti in zapreti do 100
kovinskih, plastičnih ali tub iz polifolije na
minuto. Robotski dozirni sistem ponuja ve-
liko prednosti v primerjavi s standardnim
kasetnim ali magazinskim dozirnikom:
deluje s hitrostjo, ki zadostuje zahtevam
visoko hitrostnih polnilcev tub, in tako
omogoča, da TF 100 deluje na maksimalnih
produkcijskih zmožnostih. Več-osni robo-
 Tiskalnik z veliko fleksibilnostjo in ti, nameščeni na za to posebno oblikovan
natančnostjo EOAT, zagotavljajo potrebno natančnost,
Dansko podjetje Skanem Hobro je pred spretnost in učinkovitost pri preprečevanju
kratkim namestilo novo napravo Gallus škode na tubah ali zastojih pri doziranju. S
410S, s katerim lahko v najkrajšem mo- tem zmanjšujejo odpadke ter povečujejo čas
žnem času zadovoljijo potrebe kupcev po delovanja in učinkovitost stroja. Robotski
oznakah kakovosti. Novi stroj ima širino sistem ESS in model TF 100, ki sta v kom-
tiskanja 410 m in omogoča tisk v 9 barvah, binaciji idealna za kozmetično in farma-
s tem pa predstavlja pomembno prednost v cevtsko industrijo, ustrezata cGMP stan-
produkciji in proizvodno fleksibilnost. dardom in sta lahko vgrajena tudi v sterilne
Morten Risvig, prodajni vodja v Skanem proizvodne prostore. FANUC roboti so po
Hobro, pravi: »Prepričani smo, da nam mnenju nekaterih strokovnjakov najbolj
bo nova naprava Gallus na stroškovno zanesljivi na svetu, saj se lahko pohvalijo s
učinkovit način pomagala pri tiskanju in 200.000 instalacijami po celem svetu. ESS
zagotavljala najvišjo kakovost. V to vrsto in FANUC tako tvorita partnerstvo, ki far-
stroja vlagamo predvsem zaradi njegove macevtski, kozmetični in živilski industriji
prilagodljivosti, hitre namestitve ter ome- zagotavljata inovativne rešitve za robotske
jenega časa prehoda na novo tehnologijo. pakirne sisteme.
Prav tako menimo, da bo novi Gallus po-
večal fleksibilnost podjetja tako v samem
predelu Skanema na Švedskem, kot tudi na
celotnem območju Skandinavije. Morten
Risvig je poudaril še: »Glavne prednosti
novega Gallusa so zlasti širina tiskanja,
hitrost in kratek čas namestitve, kar omo-
goča idealen tisk, s številnimi možnostmi
etiket in izjemno natančnostjo«.
 Tetrapak prijazen za otroške roke
Pijača iz tetrapaka je enako priljubljena, kot
je bila na začetku. Vendar se je zelo dolgo drži
težava, ki je še posebej vidna, ko tetrapak pri-
mejo otroške ročice. Ob nekoliko močnejšem
stiskanju tetrapaka se vsebina polije po rokah
in tleh. A rešitev je pravzaprav poznana še iz
časov, ko smo mleko pili iz PVC vrečk, ven-
dar je do sedaj še nihče ni prilagodil za pitje iz
tetrapakov. Novost se imenuje Dwink box in
je primerna za uporabo na različnih tetrapa-
kih. Tetrapak vstavimo v Dwink škatlico, kjer
je varna pred stiskanjem, poleg tega pa ima
Dwink škatlica tudi ročaje, tako da zmanjša
možnosti, da bi tetrapak pristal na tleh. Ška-
tlica je narejena iz trpežne plastike, ki jo lahko
tudi peremo v pralnem stroju, veliki ročaji pa
so posebej primerni za otroške roke.
EOL-43-april-April-09 Novosti 9

 Aseptično polnjenje občutljivih pijač v PET embalaži
Predis, Sidelov patentirani dekontaminacijski sistem, ki so ga prvo-
tno uporabljali za pijače, ki so morale biti distribuirane hladne, se zdaj
lahko uporablja tudi za izdelke, prodajane na sobni temperaturi. Suha
tehnologija za aseptično polnjenje občutljivih izdelkov naj bi pome-
nila pomembno prelomnico. Aseptično pakiranje podaljšuje obstoj-
nost občutljivih pijač (juice, čaj, voda z okusom in energijske pijače)
na trgovskih policah. Izpiranje steklenic je zamenjala tehnologija suhe
preformacijske sterilizacije z uporabo H 2 02 . Rešitev s suho sterilizacijo
ima številne prednosti – ni potrebna uporaba vode, uporaba kemičnih
snovi je izredno zmanjšana, prav tako pa ne nastaja odpadna voda. Gre
tudi za velik prihranek energije, poleg tega pa bo zdaj mogoče proizva-
jati lažje steklenice – visokotemperaturna sterilizacija praznim stekle-
nicam ne povzroča termalnega šoka.
KRATKO,
ZANIMIVO
posamezno gospodinjstvo z deževnico
nadomesti do 95  % vode iz vodovoda in
tako prihrani do 40 € mesečno. Prednost
deževnice je tudi, da ni klorirana in je tki.
»mehka« voda. Rezervoar lahko 100 % re-
ciklirajo.
V podjetju ROTO poleg razvoja okolju
prijaznih izdelkov nenehno uvajajo tudi
okolju prijazne proizvodne tehnologije.
Nedavni nakup proizvodnje italijanskega
podjetja Chicco pomeni pridobitev nove
tehnologije, kjer vse odpadke pri proizvo-
dnji 100  % reciklirajo in predelajo v pr-
vovrstno surovino za proizvodnjo novih
izdelkov. Letos so pridobili certifikat ISO
14001. Glede na svetovne trende pri varo-
vanju okolja podjetje ROTO vidi velik izziv
v globalizaciji izdelkov za zbiranje in čišče-
nje voda. Pred kratkim so odprli prodajna
predstavništva v Maroku v Afriki, Dubaju,
Bolgariji, Franciji, Španiji, Irskem in dru-
god.
Podjetje je od leta 2004 obseg poslovanja
povečalo za 100 %. Želijo se širiti na trge,
kot so Kanada, Karibski otoki in Malezija,
kjer so naložbe v turistično infrastrukturo
še vedno v vzponu, potrebe po izdelkih za
zbiranje deževnice in čiščenje voda pa ne-
izmerne.

enostransko in obojestransko premazni grafični kartoni

Kakovosten odtis
zahteva vrhunski material.
Prepričajte se sami.

RADEČE PAPIR, d.o.o.

Njivice 7, SI-1433 Radeče,
Slovenia

Phone: +386 (0)3 568 05 00

Fax: +386 (0)3 568 05 01
info@radecepapir.si
www.radecepapir.si
promocija

10 Embalaža
Dizajn embalaže
To je že dolgo znano. Da
dizajn embalaže predstavlja
pomembno konkurenčno
prednost izdelkov in je pogosto
temelj za uspeh podjetij na
trgu. Živila, pijače, zdravila,
kozmetika, večina izdelkov za
široko potrošnjo je odvisna od
embalaže oziroma jim embalaža
daje obliko in uporabnost, da
postanejo zanimivi, privlačni
in konkurenčni. Pomembno
je, da nove embalaže na trgu
»prekašajo« svoje konkurente
z visoko kakovostjo,
odpornostjo, z možnostjo
reciklaže in ponovne uporabe,
s stroškovno sprejemljivostjo
ter inovativnim dizajnom. Vse
to zahteva visok nivo znanja
na področju oblikovanja. A ne
le oblikovanja. Tudi pri razvoju
novih izdelkov, pri konstrukciji
orodij za proizvodno izvedljivost
izdelkov, za njihovo visoko
tehnično in vizualno kakovost,
pa tudi za ustrezno, racionalno
pakiranje in transportiranje
izdelkov, še posebej, če so
nestandardnih in neobičajnih
oblik. In končno – naročniki
zahtevajo pri izdelavi embalaže
njeno prijaznost do okolja.
Zgodba o življenjskem ciklusu
izdelka naj ne bi bila več le na
papirju.
embalažA
Lucija Lorger
Novi trendi, razlike med ZDA in Evropo
Magdalena Kusmierz, vodja razvoja in stra-
tegij v vodilni poljski agenciji za razvoj bla-
govnih znamk, PND Futura, razkriva skriv-
nosti oblikovanja dobrega dizajna embalaž:
»Dober dizajn embalaže naj ne bo samo lep in
privlačen – bolj pomembno je, da dopolnjuje
blagovno znamko. Učinkovit dizajn ne pome-
ni le estetske embalaže, ki pritegne potrošni-
kovo pozornost, ampak mora imeti posebno
notranjo moč, s katero vpliva na potrošniko-
vo podzavest. Dober dizajn embalaže je tisti,
ki izpolnjuje potrebe ciljnih skupin in z nji-
mi vzpostavlja čustvene vezi. Uporabiti zna-
nje o trenutnih trendih, vedenju potrošnikov
in tržnih potrebah na način, da bo embalaža
sporočala prav to, je recept za uspeh. Pozna-
vanje širših trendov na trgu (v svetu mode, v
arhitekturi, množični kulturi in ravno tako na
področju embalaže) pomaga pri izbiri ustre-
znih dizajnov, prilagojenih sodobnemu nači-
nu življenja. To je ključno pri kreiranju nevi-
dne, emocionalne povezanosti med blagovno
znamko in potrošnikom.« Dober dizajn emba-
laže poleg osnovnih značilnosti ciljne skupine
potrjuje tudi karakter blagovne znamke in iz-
raža njeno pozicijo na trgu. Magdalena Kusmi-
erz poudarja, da je dizajn, ki tega ne izraža, kot
EOL-43-april-April-09
čudovita oseba, ki je prazna v duši, kakor piše
revija Packaging Europe.
Kulturne značilnosti in tržni principi torej v
veliki meri določajo trende dizajna embalaže.
Če primerjamo evropski in ameriški embala-
žni trg, lahko najdemo pomembne razlike v
embalažnih oblikah. Ta ugotovitev pa izzove
vprašanje, kateri dizajn je boljši in v katero
smer se bo razvijal.
Za ZDA velja, da izdelujejo velike, drzne em-
balaže, z izrazitimi, barvitimi in prepoznav-
nimi logotipi. Za evropske dizajne so mnenja
drugačna - da so preprostejši, vizualno ob-
čutljivejši in manj drzni. Vendar pa te razlike
veljajo le do neke mere, saj se preko različnih
dizajnov embalaž izražajo različne kulturne
vrednote in življenjski slog ljudi. Za prebivalce
ZDA sta pomembna zlasti hitrost in učinkovi-
tost, Evropejci pa imajo raje počasnejši tempo
življenja in estetski minimalizem.
Medtem ko postaja globalni trg vse manjši,
kulturne spremembe pa so vse večje, se zdi,
da ZDA s svojimi starimi načini oblikovanja
embalaž zaostajajo za evropskimi. Vendar pa
se na tej točki postavlja vprašanje, ali te ugo-
tovitve temeljijo le na stereotipih ali gre za kaj
drugega?
Jonathan Ford, kreativni sodelavec v podje-
tju Pearlfisher, v reviji ShelfImpact poudarja,
da se med ameriškim in evropskim dizajnom
embalaž lahko opravi bolj temeljno razlikova-
nje: »Za ZDA je značilna iskrenost izražanja,
evropski dizajn pa želi sporočati intelektual-
nost. Ves ameriški trg hrane je znan po svojih
značilnih embalažah in njihovi izrazitosti –
silno čutni obremenitvi vseh izdelkov. Ta pri-
stop je sodoben, z naravno strastjo in bujnostjo
pa je tudi zelo prepričljiv in inovativen.«
Dizajn je srce blagovne znamke
Oba pristopa, tako evropski kot tudi ameriški,
ustrezata potrebam kulture in prepoznavata
potrebo ljudi po povezovanju, vendar pa Jo-
nathan Ford poudarja, da Evropejci nedvomno
zavidajo velikemu številu slavnih ameriških
blagovnih znamk in njihovim prepoznavnim
dizajnom, med katerimi so Coca-Cola, Apple,
Jack Daniels, Method in ostale. Uveljavljene
blagovne znamke morajo preko dizajna po-
EOL-43-april-April-09
sodabljati svoj status in pozicijo na
prodajni polici, medtem ko novi kupci
vselej iščejo zanimive, inovativne nači-
ne uporabe dizajnov, ki prinašajo sve-
žino, drugačen videz embalaže in nov
občutek o izdelku. Zelo dober primer
tega je Coca-Cola, za katero je najve-
čji izziv ta, da ohranja in »živi« svojo
vlogo kot kulturna ikona. To izraža s
kreativnostjo in nenehnim posodablja-
njem embalaže, ne da bi potrošniki pri
tem pozabili, kaj je njena vloga in kaj
predstavlja. »Ikonični dizajn« se razvi-
Ksenija Francetič
ja oziroma nastaja takrat, ko embalaža
hkrati ohranja svojo pravo vrednost in zajame
avtentičnost izvirnika. Vendar pa je pomemb-
no poudariti, da eno stran te zgodbe tvorijo
ikone, ki imajo svojo dediščino, na drugi stra-
ni pa so ZDA, ki so bile zgrajene na temeljih
novih meja. Gre za spodbujanje podjetniškega
duha, ki Ameriki ohranja prednost. Je pribli-
žno 30 let pred Evropo. Lastnike in upravljavce
podjetij pri tem poganja močna intuicija, zato
so lahko drzni in neustrašni. To jim tudi omo-
goča, da hitro in enostavno pridejo do uspe-
šnih podjetniških inovacij, saj se zavedajo,
da lahko dizajn, ki je srce blagovne znamke,
ustvari pomembno razlikovanje in s tem kon-
kurenčno prednost.
Jonathan Ford ugotavlja, da po vsej Evropi po-
stajajo oblikovalci embalaž preveč samozave-
stni, morda celo arogantni v svojem razmišlja-
nju, »saj za vsako evropsko blagovno znamko,
ki jo Evropa ocenjuje kot boljšo v primerjavi
z ostalimi, obstaja ameriška znamka, ki bi se
v vseh pogledih lahko kosala z njo. Iz ZDA
prihaja nekaj najboljših izzivalcev blagovnih
znamk oziroma njihovih embalaž in všečnost
njihovih dizajnov bo nedvomno postala merilo
za ocenjevanje drugih znamk po vsej Evropi in
po vsem svetu, bodisi ikon ali novih blagovnih
znamk. Za oblikovanje učinkovite, prepoznav-
ne embalaže ni splošnega pravila, zagotovo pa
je najpomembneje, da je vsak primer zase do-
volj dobro premišljen, tako da lahko embala-
ža s svojim dizajnom razkriva pravo vrednost
blagovne znamke. Bolj kot intelektualizem naj
torej Evropa z dizajnom embalaže izraža svoje
iskrene emocije.«
In kako je v Sloveniji?
Slovenskega proizvajalca embalaže Fructal in
Oblikovalski studio Kontrastika smo vprašali,
ali sledijo trendom stroke v dizajnu in materi-
alih, kako se embalažne oblike v Sloveniji raz-
likujejo od tujih in kako se kažejo novi trendi
dizajna embalaže v Sloveniji?
Ksenija Francetič, oblikovalka, Fructal
Oblikovanje embalaže je pogosto odvisno od
materialov, ki jih je na posamezni proizvodni
liniji sploh mogoče uporabljati, in od tehnik
tiska. Prav tehnika tiska pogosto predstavlja
precejšnjo omejitev, vendar skušamo doseči
najboljši možni učinek in omejitve obrniti v
prid dizajnu. Bogatejše izvedbe tiska ali poseb-
ne učinke večinoma uporabljamo pri izdelkih
višjega cenovnega razreda oziroma pri omeje-
nih serijah (npr. darilna pakiranja za različne
priložnosti), manj pa pri izdelkih za množično
potrošnjo, pri katerih bolj poudarjamo jasna
sporočila, enostavnost, privlačnost idr. Tru-
Mojca Janželj Tomažič
dimo se, da so naši proizvodi v takšni emba-
laži, ki je za posamezni segment potrošnikov
in za posamezno kategorijo izdelkov najbolj
primerna. Zato je zelo pomemben tudi funkci-
onalni element embalaže in seveda izdelka kot
celote. S funkcionalnostjo embalaže poskuša-
mo biti prijaznejši do naših uporabnikov, zato
nenehno izboljšujemo pakiranja, predvsem pa
tudi odpiranja in možnosti ponovnega zapira-
nja. Prav tu so najbolj vidni novi trendi emba-
laže.Vsekakor pa želimo z vizualnimi učinki
izstopati od povprečja. Izgled izdelka mora
poudariti prepoznavnost naše močne in dobre
blagovne znamke, zato nenehno sledimo tren-
dom stroke v dizajnu in materialih in jih hkrati
tudi ustvarjamo. Tako smo v lanskem letu trgu
ponudili plastenko mešanega sadja po imenu
Smoothie Fructal, ki je oblečena v trendovsko
»shrink sleeve« etiketo. Letos smo ta proizvod
nadgradili v večje, družinsko pakiranje, saj se
zavedamo pomena zdravega življenja za vse
generacije. Embalaža »Tetra Gemina« je prav
tako novost na našem trgu, je zelo priročna in
ima pokrovček, ki ga imenujemo »re-cap«, to-
rej odpri in zapri. V letošnjem letu pripravlja-
mo še nekaj popolnih novosti.
Glede primerjave našega in tujih trgov lahko
rečem, da tuji trgi niso v posebni prednosti
pred našim, saj je Slovenija kot del Evrope hitro
seznanjena z najnovejšimi trendi, tako da raz-
Embalaža 11
lik v embalažah praktično ni več. Imamo vse,
kar ima svet, še celo več – konec lanskega leta
smo prvi v JV delu Evrope uvedli embalažo Te-
tra Gemina. Lahko pa rečemo, da je Slovenija
nekoliko specifičen trg, kar je treba upoštevati
tudi pri uvajanju nove embalaže. Žal pa je po-
gosto treba upoštevati tudi omejitve velikosti
trga, saj vemo, da Fructal, kot največji proizva-
jalec brezalkoholnih pijač v Sloveniji, prodaja
svoje izdelke na precej manjšemu trgu kot večji
evropski proizvajalci. Vsekakor pa se trudimo
zadovoljiti želje in potrebe naših potrošnikov,
tako s samimi izdelki kot z njihovim primer-
nim pakiranjem.
Mojca Janželj Tomažič, grafična, tekstilna
in prostorska oblikovalka ter fotografinja,
Oblikovalski studio Kontrastika
Pri oblikovanju embalaže gre za harmonijo na-
slednjih parametrov: nove, specifične materia-
le, posebne tehnike tiska in postopke izdelave,
bogato grafično izvedbo, posebne (vizualne)
učinke, estetski videz, poudarjanje prestižno-
sti in kakovosti embalaže ter prepoznavnost
blagovne znamke, po drugi strani pa gre tudi
za poudarjanje njene praktičnosti in funkci-
onalnosti. V zadnjem času je želja naročnika
skoraj vedno tudi upoštevanje ekološkega vidi-
ka. Seveda je to odvisno od izdelka, za katerega
se načrtuje embalaža, in od ciljnega segmen-
ta uporabnikov, ki bo embalažo uporabljal.
Vedno pa skušamo biti visoko strokovni in
učinkoviti, zato tudi sledimo trendom stroke
v dizajnu in razvoju materialov ter na ta na-
čin delujemo v času, v katerem živimo. Redno
spremljamo, kaj se dogaja na svetovnem trgu,
saj je vsak trg specifičen in temu moramo del-
no prilagajati tudi nekatere embalaže, v splo-
šnem pa so razlike zaradi globalizacije vedno
manjše. Embalaža je zelo pomemben dejavnik
pri odločanju za nakup izdelka.
Packaging Design
On New Trends and the Differences
between the USA and Europe
This has been known for a long time. The
design of packaging is a product’s important
competitive advantage and often the corner-
stone of a company’s success on the market.
Foodstuffs, beverages, drugs, and a majority
of general consumption products depend
on their packaging. The packaging shapes
the products in a way that is interesting,
attractive, competitive, and has practical
value. It is essential that new packaging
“surpasses” its market competition in terms
of quality, durability, cost-efficiency and
innovative design, and that it is recyclable
and reusable. All these require a high level
of knowledge in design. However, that is not
all. This also includes the development of
new products, the construction of tools for
ensuring products’ production feasibility,
high level of technical and visual quality, as
well as suitable, rational product packaging
and transport, particularly when packages
are of non-standard and unusual shapes.
Finally – the clients demand that the pack-
aging be produced in an environmentally
friendly way. Let the story of a product’s life
cycle no longer be only on paper.

12 Embalaža
Vračljiva transportna
embalaža
Iskanje rešitev, ki bi podjetja
postavila v prednost pred
konkurenti, postaja vedno
bolj pomembno. Zato podjetja
uvajajo nove postopke, ki
izboljšujejo konkurenčne
prednosti. Vračljiva
embalaža se je že izkazala
kot ekonomsko in okoljsko
upravičena naložba in danes
pomeni že veliko več kot le
vračljive lesene palete.
Vračljiva transportna embalaža se je že leta
2004 v raziskavi, ki jo je izvedla „The reusable
packaging Association“ izkazala kot tista, ki
zahteva 39 % manj skupno porabljene energi-
je, za njo ostane 95 % manj odpadnih snovi in
ustvari 29 % manj emisij toplogrednih plinov.
Podjetja, ki proizvajajo vračljivo embalažo,
ugotavljajo, da je uporaba vračljive embala-
že primerna za podjetja, ki imajo slabo izko-
riščen prostor v transportni verigi, pogoste
transportne poti, pogoste poškodbe izdelkov
ali večjo nevarnost poškodbe izdelkov, slabo
izkoriščene skladiščne prostore in večje količi-
ne odpadkov. Primerna je tudi za podjetja, ki
imajo visoke zahteve po čistoči oziroma higi-
eni, izdelke, sestavljene iz več manjših kosov
oziroma zahtevne postopke sestavljanja ali
visoke stroške pakiranja in pogosto embalažo
uporabijo samo enkrat. Ni torej dvoma, da je
možnost uporabe vračljive transportne emba-
laže zelo široka in da se večina podjetij lahko
odloči za uporabo transportne embalaže.
K uporabi transportne embalaže je potrebno
pristopiti racionalno. Pred uvedbo je potrebno
pretehtati možnosti, kako in kakšno vračljivo
transportno embalažo naj bi podjetje upora-
bljalo. Izračun, v kolikšni meri se podjetju eko-
nomsko izplača uporaba transportne embala-
že, je lahko zahteven proces, zato je Zveza za
vračljivo embalažo pripravila spletni portal, na
katerem si lahko preko kalkulatorja vračljive
embalažA
EOL-43-april-April-09
Peter Mesarec
Prihranki in druge prednosti
transportne embalaže izračunate okvirne stro-
ške, ki bi jih zahtevala uvedba vračljive tran-
sportne embalaže. Kalkulator je dostopen na
spletnem mestu http://www.choosereusables.
org, primerja pa osnovne stroškovne razlike
med uporabo enosmerne embalaže in vračljive
embalaže. V račun so vključeni stroški nabave,
ležalnina (čas, ki je potreben, da se transpor-
tna embalaža vrne v podjetje), število posla-
nih enot na leto, letne obresti, kilometrina, ki
jo zahteva vračanje embalaže, in pričakovana
količina uničene embalaže. Organizacija, ki je
vzpostavila portal, sicer opozarja, da kalkula-
tor ne podaja končnih absolutnih vrednosti,
ampak naj služi kot prva ocena stroškov, ki
jih zahteva vpeljevanje vračljive transportne
embalaže. Kot je povedal Jerry Welcome, pred-
sednik Zveze, je „računalo odlično orodje za
potencialne uporabnike, ki lahko na takšen
način vodstvenim delavcem pokažejo prve re-
alne številke o stroških in prihrankih prehoda
na uporabo vračljive embalaže“. Kot nadaljuje
Welcome, „se prihranki pri uporabi vračljive
embalaže pokažejo ne samo v stroških emba-
promocija
laže, ampak uporaba vračljive embalaže omo-
goči prihranke tudi pri številu poškodb izdel-
EOL-43-april-April-09
kov zaradi embalaže, zmanjšuje stroške dela
in število nesreč pri delu, zmanjšuje potreben
skladiščni prostor in izboljšuje učinkovitost
transporta in s tem stroške energije.“
O pozitivnih aspektih uporabe vračljivih palet
iz aluminija govori Marko Gorčenko iz podje-
tja Almont, ki proizvaja aluminijaste vračljive
palete. Aluminij je kot material za proizvodnjo
vračljivih palet posebej primeren, saj se v njem
ne zadržujejo škodljivci in je izredno primeren
za čiščenje in dezinfekcijo. Nadalje so alumi-
nijaste palete izredno trajne, tako da so zaradi
svoje trdoživosti primerne za uporabo v avto-
matiziranih proizvodnih procesih in pakirnih
linijah, s tem pa dosegajo daljšo življenjsko
dobo. Vračljiva transportna embalaža te vrste
je posebej primerna za uporabo v industriji,
kjer so higienske zahteve postavljene visoko
- tako aluminijaste transportne palete upora-
bljajo predvsem podjetja, ki delujejo v farma-
cevtski in živilski industriji.
Vračljiva transportna embalaža je že zaradi
vračljivosti prijaznejša okolju, aluminij pa je
mogoče 100 % reciklirati, kar pomeni, da je ta-
kšna embalaža okolju prijazna, tudi ko odsluži
svojo življenjsko dobo. Tako je vrednost odpa-
dne palete oziroma odpadnega aluminija med
15 in 20 odstotkov.
Uporabno vrednost vračljive transportne em-
balaže so prepoznala že številna slovenska
podjetja, kot je povedala Anja Marjetič, vodja
odnosov z javnostmi iz družbe Engrotuš d.d.
V transportu med distribucijskim centrom in
prodajnimi enotami uporabljajo izključno vra-
čljivo transportno embalažo, tako komisionar-
ne zaboje, komisionarne vozove, termo vozove
kot europalete. Uporabo vračljive embalaže
pa želijo širiti še naprej. Naslednji korak, ki
ga načrtujejo, je uporaba standardne vračljive
embalaže za distribucijo svežega programa,
torej izdelkov, ki po besedah Thomasa Sand-
berga spadajo v skupino izdelkov, ki so najbolj
primerni za uporabo vračljive transportne em-
balaže. Uvajanje in uporaba vračljive embala-
že ne poteka brez težav. Kot je povedala Anja
Marjetič, imajo največ težav s povratno logisti-
Embalaža 13
ko vračljive embalaže pri dobaviteljih iz tujine,
predvsem z Balkana.
Pozitivne posledice uporabe vračljive tran-
sportne embalaže pa se pokažejo tudi na dru-
gih področjih. Uvajanje vračljive transportne
embalaže je pogosto povezano tudi z uporabo
naprednejših tehnologij sledljivosti izdelkov.
Glede na to, da se embalaža vrača v podjetje, je
vložek v tehnologijo veliko manjši, kot bi bil, če
bi bilo potrebno nevračljivo embalažo vedno
znova opremiti z RDIF nalepkami ali podob-
no tehnologijo, katere cena na enoto je neko-
liko večja. Na takšen način lahko podjetje še
dodatno olajša sledenje izdelkom in posredno
privarčuje v postopkih manipulacije z izdelki.
Podjetja v vsakem trenutku iščejo možnosti
za zmanjšanje stroškov proizvodnje. Trenu-
tno stanje gospodarstva pa še posebej kliče
k prehodu na uporabo vračljive transportne
embalaže, saj je za vsako podjetje pomembno
znižanje okoljskega odtisa kot tudi učinkovito
ekonomsko poslovanje.
promocija
 OBRAZ
14 Obraz EOL-43-april-April-09

Jak Koprivc

Obraz Najprej v praznični obleki, nato v kombinezonu

Kriza naj bi v embalažni panogi,

še posebej med kartonažerji,
zahtevala žrtve. »A ne bomo
med preminulimi,« pravi Franc
Krajc, direktor cerkniškega
EUROBOXA, ko komentira
mnenja, da na Slovenskem
naj ne bi bilo prostora za vse
sedanje izdelovalce kartonske
embalaže in da potemtakem
nekatere neizbežno čaka tudi
konec.

V tej njegovi izjavi ne gre za kakšno posebno

napihovanje ali podcenjevanje partnerjev. Od-
seva odločenost človeka, ki je pred enaindvaj-
setimi leti začel iz nič, zdaj pa ima 32 zaposle-
nih. Ne preda se in storil bo vse, da se obdrži
na tržišču. Zato seveda ni naključje, da v pogo-
voru najprej omeni, da s »partnerji« že nekaj
časa razvijajo nekaj novega, prav tako s podro-
čja papirne embalaže, kar naj bi jim zagotovilo
nove konkurenčne prednosti. To je zahteven
projekt, o podrobnostih za zdaj še noče govori-
ti, že vnaprej pa se boji težav z bankami. Prav-
zaprav se mu zdi kar nekam čudno, ko iz dneva
v dan posluša o visokih tveganih vložkih bank
v različna »velika« podjetja, ko pa ve, kako
dlakocepske, nezaupljive in nedarežljive znajo
biti banke, ko se je treba odločati za vlaganja
v »majhna« podjetja. »Banke skrbijo predvsem

za velika podjetja v lastništvu države, ki imajo
že tako večjo pogajalsko moč in v marsičem
privilegiran položaj, saj so na domačem trgu
brez konkurence. Za majhne podjetnike pa jim
»zmanjkuje« sredstev, ki bi pomagala premo-
stiti trenutni položaj. Razpisi za sredstva EU
so prilagojeni uspehom večjih podjetij, tako da
tudi iz teh virov ne moremo pričakovati doda-
tnih prilivov, ki bi omogočili posodobitev in s
tem večjo konkurenčnost malih podjetij.
Odpuščal bo le v skrajni sili
Franc Krajc opozarja na veliko fleksibilnost
njegovega podjetja. Hitro se odzivajo na vsa
Franc Krajc
naročila, ne odklanjajo nobenega dela. Fleksi-
bilnost se kaže v sposobnosti iskanja cenejših
in bolj sodobnih materialov. Eurobox je imel
do novembra lani 40 zaposlenih, potem pa jih
je moral zaradi svetovne krize in upadanja na-
ročil 8 odpustiti. To so bili za direktorja hudi
trenutki. »Čakal sem nekaj dni, bojeval sem se
sam s seboj, ponoči nisem spal, preden sem lju-
dem, ki so morali oditi, to povedal,« pravi. Pre-
pričan je, da se od delavcev ne bi smeli kar tako
poslavljati in pozabljati nanje. »Morda nam
bodo že v kratkem spet zelo potrebni,« pravi
in pri tem misli predvsem na bolj organizira-
no skrb države zanje. Tako se je kar nekaj časa
prej, preden se je slovenska vlada pojavila s
svojim predlogom, pojavil z idejo o nekakšnem
posebnem denarnem skladu za pomoč delav-
cem, ki so in bodo postali v posameznih pod-
EOL-43-april-April-09
jetjih višek zaradi sedanje splošne krize. Na ta
način jih ne bi bilo treba formalno odpuščati,
hkrati pa bi bili »rezerva«, ki bi se ob ponovni
konjunkturi spet lahko nemudoma vključili v
redno proizvodnjo. Sam zase natančno ve, da
bo odpuščal v skrajni sili, če pa že, bo znotraj
podjetja opravljal različne premike. Najboljše
delavce bo zaposloval tudi na manj zahtev-
nih delovnih mestih, samo da jih bo obdržal.
V podjetju, kakršno je njegovo, so delavci še
posebej dragoceni, saj so tako rekoč »ljudje za
vse«, prilagajati se morajo različnim opravi-
lom, znati morajo improvizirati, čutiti morajo
»pripadnost«. Ko je veliko naročil, morajo biti
pripravljeni delati tako rekoč noč in dan, med
delavniki in prazniki ...
Zaposleni imajo največkrat vzornika prav v
Francu Krajcu, ki zna poprijeti za vsako delo
in ne skriva zadovoljstva, da je sposoben iskati
in najti rešitve tudi za »nemogoče«. Zelo pogo-
sto pravzaprav vsak najmanjši izdelek zahteva
»posebno embalažo« - in to je treba narediti
hitro in kakovostno. Krajc je prepričan, da je
prav ta njihova sposobnost velika konkurenč-
na prednost. Odločili so se za širok asortima
proizvodnje in se usmerili na raznovrstne kup-
ce, kar kakšnih 350 jih je na leto. Ocenjujejo,
da je majhen slovenski trg - nanj pa so pretežno
usmerjeni, saj njihova proizvodnja ne prenese
kakšnih večjih prevoznih stroškov - zaintere-
siran predvsem za proizvajanje manjših serij
embalaže. Kakšnih 80 odstotkov njihove pro-
izvodnje predstavlja transportno embalažo, 20
odstotkov pa je kaširane embalaže. V štirih le-
tih so v moderno, visoko produktivno opremo
vložili okoli 1 milijon in pol evrov. Kupili so
stroje, ki so ustrezni za velikoserijsko proizvo-
dnjo kot tudi za male serije, torej se niso spe-
cializirali samo za en vidik proizvodnje. Junija
2007 so začeli ob že obstoječi proizvodni hali
v industrijski coni pri Cerknici graditi še eno
proizvodno halo v izmeri 3000 kvadratnih me-
trov, aprila 2008 pa so v njej že proizvajali. »Bili
smo pridni,« pravi Franc Krajc, kot da bi bilo to
nekaj samoumevnega. Mudilo se jim je zaradi
povečanega števila kupcev in naročil, naročni-
kov preprosto niso hoteli izgubiti. Predvsem
pa je nova hala zmanjšala stroške proizvodnje,
omogočila izdelovanje večjih količin izdelkov
in skrajšala čas njihove dobave kupcem. Za
investicijo so vzeli 900.000 evrov kredita. Ta
kredit jih zdaj bremeni, nihče pa se z njimi ne
pogovarja o morebitnem »reprogramiranju«.
Direktor pravi, da so »mala podjetja«, čeprav
zaposlujejo na tisoče ljudi, še vedno nekakšna
deveta skrb za državo. Država skrbi za »svoja«
podjetja, »do nas pa se obnaša kot da smo v iz-
gnanstvu«. Investicijskih olajšav, ki so jih ime-
li nekoč, ni več. Janševa vlada jih je odpravila,
češ da malo gospodarstvo tudi brez tega veliko
investira. Imamo olajšave na dobiček, »toda mi
sploh ne govorimo o dobičku, ampak o preži-
vetju, dobiček imajo tisti, ki imajo monopol, ki
so v državni lasti.«
Na trgu je svojevrsten nemir
Franc Krajc je ponosen na dobro sodelova-
nje z dobavitelji »materialov«, z italijanskimi
in drugimi izdelovalci orodij ter klišejev za
proizvodnjo embalaže. Tudi to jim omogoča
hitro odzivanje na zahteve kupcev. Opozar-
ja, da se pri embalaži skoraj po pravilu vedno
mudi. Tako v Euroboxu 70 odstotkov naročil
izpolnijo v osmih, sedmih dneh, naročil za en
mesec vnaprej je 10 odstotkov, za 20 odstotkov
naročil pa imajo dobavni rok od 7 do 14 dni.
»Embalažo naročajo v zadnjem trenutku,« pra-
vi Franc Krajc. In takrat »norimo«.
Zaradi finančne in ekonomske krize imajo le-
tos pri Euroboxu za 30 odstotkov manj dela.
Upad naročil je zaznati pri vseh strokah - od
tekstilne, prehrambene, usnjarske, do avto-
mobilske. Najbolj izrazit je pri avtomobilski.
Več je naročil za embalažo za izdelke nižjega
cenovnega razreda. Sicer pa je na trgu zavla-
dal svojevrsten nemir. Franc Krajc to povezu-
je z vrenjem, s klokotanjem v loncu, ki dviga
pokrov. »Mesečno naredimo toliko ponudb,
kot smo jih prej v štirih mesecih ali pa še več,«
pravi. »Vsi iščejo najcenejše ponudnike, nove
povezave, ne zadovoljujejo se več zgolj s stari-
mi partnerji ...« Se pa oglašajo potencialni novi
kupci.
Morda je Franc Krajc, ekonomski tehnik in di-
rektor Euroboxa, pred enaindvajsetimi leti kot
mehanik resda po naključju zašel na področje
proizvodnje papirne galanterije in embalaže,
ko sta skupaj s tedanjim partnerjem Petrom
Jakopinom v skladiščih cerkniškega Bresta
(tovarne pohištva) odkrila stroje za izdelova-
nje embalaže za lastne tovarniške potrebe, ki
so bili zaradi pomanjkanja surovin deset let
»konzervirani«. Odkupila sta jih od podjetja
Brest in začela »proizvajati« v enem izmed pro-
storov begunjskega kulturnega doma. Zagoto-
vo pa vse poznejše dogajanje ni bilo naključno:
leta 1997 so se preselili v prostore nekdanjih
Brestovih centralnih skladišč (te so odkupili
od tedanjega Brestovega stečajnega upravitelja
in tako zagotovili bazo za razvoj cerkniškega
malega gospodarstva). Leta 2001 se je Krajc
sporazumno razšel z Jakopinom, ki se je usme-
ril v druge dejavnosti. Franc Krajc je nadalje-
val s sinom Damjanom kot novim partnerjem.
www.eurobox.si
Obraz 15
Takrat je njuno podjetje dobilo tudi sedanje
ime - Eurobox. Zaposlenih je bilo 16 ljudi, lani
novembra - pred krizo - so imeli v podjetju 40
ljudi. Pozneje se je kot partner z manjšim de-
ležem podjetju pridružil tudi njegov tehnični
vodja - David Hvalic.
Franc Krajc ve, kaj hoče. Je tipična podoba
vztrajnega slovenskega podjetnika, tistega, ki
se zares ukvarja s »proizvajanjem«, ne samo s
finančnimi transakcijami ali celo špekulacija-
mi. Krajc pravi za Slovence, da smo »v glavnem
pridni in polni idej«, prepričan je, da smo gle-
de tega zagotovo pred mnogimi drugimi. Vsa
njegova družina je v »gibanju«. Starejši sin pre-
vzema čedalje več, zlasti prodajnih in komer-
cialnih nalog od njega, njegova žena skupaj z
mlajšim sinom vodi in širi družinsko gostilno.
Franca Krajca lahko vidimo v istem dnevu v
praznični obleki s kravato in aktovko, pa tudi v
modrem delovnem kombinezonu. Lani je prvi
dan po novem letu sam varil še nedokončano
strešno konstrukcijo na novi proizvodni hali.
Tovornjakarjem iz Bosne in drugod pogosto
pomaga pri raztovarjanju kamionov z različ-
nim blagom za Eurobox. Slehernega izmed
njih počasti s kavo. In potem se ne morejo
načuditi, ko ugotovijo, da je pravzaprav on la-
stnik podjetja ...
The Face
First in Holiday Wear, Now in a
Jumpsuit
Some say that the economic crisis has
claimed victims in the packaging industry,
particularly among cardboard producers.
“But we shall not become one of them,”
says Franc Krajc, director of Cerknica-based
EUROBOX, in response to the claim that
there is not enough room in Slovenia for all
its cardboard packaging producers and that
some will inevitably meet their end.
Valoviti karton
obogatimo z barvami
Proizvodni program
Transportna embalaža
Izsekana embalaža
Kaširana embalaža
Darilni program
Posebni program
EUROBOX d.o.o.
Podskrajnik 33
1380 Cerknica
tel.: 01/ 70 90 590
faks: 01/ 70 90 599
e-mail: info@eurobox.si
promocija

16 Pakiranje
Pakiranje in recesija
Avtomatizacija, robotizacija,
integracija, personfikacija
in drugi trendi, ki zadnjih
nekaj let sprožajo pomembne
premike v pakirni panogi
oziroma v proizvodnih procesih
v praktično vseh branžah,
podjetjem, ki jih premišljeno
uvajajo, prinašajo lepe
prihranke. V tujini je mogoče
najti vedno nove primere
dobre prakse. Zaradi recesije
jih je precej manj, pri nas
so se tovrstne investicije
skoraj v celoti ustavile. Kaj
to pomeni za konkurenčnost
gospodarstva, ni potrebno
posebej razlagati.
»Velika večina predvidenih, planiranih inve-
sticij se zamika za obdobje, ko bodo kazalci
spet nakazovali obdobje rasti. Konkretno je v
našem podjetju prišlo do zamika že podpisa-
nih pogodb. V letu 2009 pričakujemo, da bo
izpeljano relativno malo investicij v polnilno
pakirno panogo,« ocenjuje Vladimir Rantaša,
prodajni inženir v Robotiki Kogler d.o.o. iz
Radencev.
Podjetje ICS d.o.o. ima podobne izkušnje. »Na
žalost je vpliv recesije večji od pričakovane-
ga,« pravi direktor Peter Bojnec, »konkretno
se tudi naše podjetje bori s globalnim upadom
novih naročil, že prej podpisane pogodbe pa se
ne realizirajo. Pri tem so vzroki vedno enaki,
nekateri kupci enostavno ne morejo financirati
nujno potrebnih investicij, drugi jih pa v tem
trenutku iz previdnosti nočejo. Tudi velikim
svetovnim podjetjem v naši panogi ne gre kaj
dosti boljše, kar je seveda slaba tolažba.«
Jure Lukač, izvršni direktor v podjetju Tran-
spak d.o.o., ocenjuje, da bo letošnje leto pri-
merljivo z letom 2007. »Konkretno recesijo
čutimo preko izrednega pritiska na cene, kajti
PAKIRNA
PANOGA
Vanesa Čanji
Naročil malo, izreden pritisk na cene
projektov na tržišču je malo in konkurenca je
zelo ostra. Drug vidik pa so dodatne želje kup-
cev po najrazličnejših modelih financiranja in
plačilnih pogojih, ki so v »normalnih« časih
neobičajni,« pravi Jure Lukač. Težke razmere v
panogi potrjujejo tudi druga podjetja, ki mr-
zlično iščejo posle. Največ priložnosti vidijo v
živilskopredelovalni branži, proizvodnji bioe-
nergentov in industriji pijač, pri čemer se v in-
dustriji pijač kaže višek kapacitet. Vendar tudi
tem panogam ni lahko, saj je »ta recesija, ki jo
doživljamo, izjemna in načeloma ni primerlji-
va z nobeno do sedaj«, kot pravi Jure Lukač.
Z avtomatizacijo do višje dodane
vrednosti
Čeprav pakirna panoga ponuja stroje in sto-
ritve, ki praviloma niso majhen investicijski
zalogaj, pa lahko s svetovanjem oziroma teh-
ničnimi posodobitvami pomembno prispeva k
racionalizaciji proizvodnje v podjetjih.
Vladimir Rantaša tu izpostavlja predvsem po-
dročje avtomatizacije delovnih procesov, kjer
se poskuša zamenjati delovno silo v ekološko
spornih delovnih okoljih, kjer se zahteva večja
humanizacija delovnih postopkov oziroma so
EOL-43-april-April-09
kapacitete tolikšne, da je nesmiselno postopke
izvajati ročno.
Po njegovem mnenju je problem predvsem v ti-
stih podjetjih, kjer lastniki ali vodilne struktu-
re ne zaznajo možnosti večje dodane vrednosti
ob uvedbi avtomatizacije.
Peter Bojnec poudarja, da se bo letos treba še
bolj osredotočiti na ponudbo zaključenega
kroga proizvodnji podpornih storitev. Priča-
kuje povečano število naročil vzdrževalnih
del in optimizacij obstoječe opreme polnilnih
linij.
Optimalna umestitev in kompaktnost opre-
me sta po mnenju Jureta Lukača skoraj naj-
pomembnejša faktorja pri optimizaciji pro-
izvodne oz. polnilne linije. Pri tem mora biti
porabljeno čim manj prostora, linija pa mora
vsebovati dovolj »puffra« oz. medprostora za
produkt, s katerim manipuliramo, tako da lah-
ko stroji nemoteno oz. z minimalnimi motnja-
mi delujejo, ne glede na to, ali je kak drug stroj
v proizvodni liniji v začasni okvari ali napaki.
Jure Lukač je prepričan, da so svetovanje, opti-
mizacija in posledično dvig učinkovitosti, vsaj
90 % ali več, obstoječe linije vsekakor možnost,
ki jo podjetja imajo na voljo. Seveda se v ta-
kih primerih marsikdaj pokaže, da je potrebno
EOL-43-april-April-09
Jure Lukač Vladimir Rantaša
določeno opremo zamenjati, da bi se dosegla
želena stopnja učinkovitosti.
Obrat k vračljivi embalaži?
Nekateri veliki svetovni proizvajalci napove-
dujejo velik obrat k vračljivi embalaži, pred-
vsem zaradi večje ekonomičnosti in prijaznosti
do okolja. Kaj ta odločitev pomeni za pakirno
panogo?
»Prav gotovo je v skrbi za ohranitev okolja
potrebno razmišljati v tej smeri, predvsem
tam, kjer je takšno embalažo moč uvesti. Tak
primer je večja uporaba povratnih steklenih
steklenic namesto nepovratnih plastenk,«
odgovarja Vladimir Rantaša. V tem vidi tudi
priložnost za pakirno panogo, saj bi prišlo do
investicij v novo opremo. Za podjetje ICS po
besedah Petra Bojneca tak trend ne bi pome-
nil velike spremembe, saj njihov prodajni pro-
gram izpiralno-polnilno-zapiralnih strojev ter
etiketirnih strojev vsebuje obe možnosti – za
vračljivo in nepovratno embalažo. Jure Lukač
pa ugotavlja, da v industriji pijač, kjer je nje-
govo podjetje najbolj prisotno, zaenkrat trendi
kažejo nasprotno in si težko predstavlja, da bi
se preobrat lahko zgodil čez noč. Če bi do tega
prišlo, bi to po njegovem mnenju pomenilo ve-
lik investicijski cikel za proizvajalce pijač, saj
bi se vsa oprema, ki je namenjena proizvodnji
oz. polnjenju pijač v nepovratno embalažo,
morala nadomestiti. To bi pomenilo močno
konjunkturno gibanje v polnilni panogi.
V investicije veliko previdneje
O tem, kako proizvodna podjetja razmišljajo o
novih investicijah v polnilne oziroma pakirne
linije, pa so odgovarjali: Alenka Krajnc, vodja
razvoja, Mlekarna Celeia d.o.o., Gregor Cerar,
vodja za odnose z javnostjo, Coca – Cola Hel-
lenic Slovenija, Martin Lah, direktor sektorja
proizvodnje, tehnologije, investicij, Radenska
d.d., Brigita Kočar Senekovič, pravnica, Rad-
gonske gorice d.d., Saša Hren, vodja procesov
proizvodnje in tehnologije, Tovarna olja GEA
d.d., Alenka Kecman, vodja standardov, Vino
Brežice d.d., Joško Ambrožič, vodja PE Klet,
Vipava 1894 d.d., Iztok Mikulin, vodja kleti,
Vinska klet Goriška Brda z.o.o., in Andrej Bele,
generalni direktor programa pijač, Skupina
Droga Kolinska.
Kako recesija vpliva na vaše poslovanje z vi-
dika polnjenja in pakiranja: dodatne investi-
cije, racionalizacija, novi materiali, stroji … ?
Peter Bojnec
Alenka Krajnc: Glede na dejstvo, da je živil-
sko predelovalna panoga, posebej mlekarski
sektor, v nenehnem primežu, smo v Mlekarni
Celeia postavljeni pred stalno nalogo raciona-
lizacije, tudi kar zadeva polnjenje in pakiranje.
V času recesije je seveda pritisk izrazitejši, zato
so naše aktivnosti v smeri obvladovanja in ra-
cionalizacije stroškov toliko intenzivnejše.
Gregor Cerar: V Coca-Cola Hellenic Slovenija
težimo k stalnim racionalizacijam, optimiza-
ciji stroškov in iskanjem novih, lažjih in oko-
lju prijaznejših materialov za naše proizvode,
ne glede na recesijo. Tako smo v lanskem letu
prešli na uporabo novih ultra light povratnih
steklenic. Sledimo tudi svetovnim trendom
po zmanjševanju teže za PET plastenke, zato
bomo v letošnjem letu prešli na lažje PET pla-
stenke.
Martin Lah: Tudi na naše poslovanje vpliva
recesija, tako kot praktično na vso gospodar-
stvo. To pomeni, da smo trenutno zaustavili
investicije, skrbno bdimo nad stroški na vseh
področjih, kar smo počeli že tudi pred recesijo.
Racionalizacijske rešitve iščemo povsod v po-
slovanju: alternativne možnosti surovin, mate-
rialov, racionalizacije pri organizaciji dela, de-
lovne sile, nabave - skratka na vseh področjih.
Brigita Kočar Senekovič: Trenutno ne izva-
jamo nobenih dodatnih investicij. Kar se tiče
polnjenja, skrbimo, da polnitve izvajamo čim
bolj racionalno. Novih materialov za embala-
žo, cenejših, zaenkrat ne uporabljamo.
Saša Hren: Podjetje namerava investirati v
novo tehnološko opremo za proizvodnjo PET
plastenk in v novo polnilno linijo za polnjenje
olja v PET plastenke. Želimo posodobiti in ra-
cionalizirati proizvodnjo.
Alenka Kecman: V podjetju Vino Brežice d.d.
imamo že od leta 2004 certifikat ISO 14001,
zato vprašanja o varčni in okolju prijazni pro-
izvodnji niso novost. Težko rečem, da nas je
recesija prisilila v bolj racionalno in varčno
poslovanje, strinjam pa se, da je v letošnjem
letu to še toliko bolj pomembno.
Joško Ambrožič: Ker se obsegi polnjenja
zmanjšujejo, se stroški po steklenici večajo,
enako se materiali (steklo, karton in ostali
drobni materiali) dražijo in s tem povečujejo
končno ceno produkta.
Iztok Mikulin: Zaenkrat poslujemo še dokaj
normalno, saj ne beležimo večjih padcev na-
ročil, v izvozu pa imamo večja naročila. Tako
na domačem kot tudi na tujem trgu je vedno
več zahtev po posebni opremi (posebne stekle-
nice, etikete, kartoni ). To pri manjših serijah
povečuje stroške. Prav tako je vedno več zahtev
Pakiranje 17
glede ravnanja z embalažo v smislu varovanja
okolja, na primer reciklaža.
Andrej Bele: Zaenkrat ne čutimo večjih osci-
lacij. Sicer so prisotna nihanja cen embalažnih
materialov in ostalih surovin, predvsem tistih,
ki so vezani na borzne nakupe. V zadnjih letih
so se vseskozi racionalizirali procesi predvsem
na področju maksimalne porabe surovin in
materiala ter zmanjševanje kala v proizvo-
dnji. Proizvodni proces je planiran za večje
serije polnjenja posameznega proizvoda ter za
uporabo sredstev, ki v najmanjšem možnem
merilu obremenjujejo okolje. Investicije, ki so
v teku, zaradi recesije niso ogrožene, o nadalj-
njih investicijskih ciklusih pa se bomo odločali
na podlagi elaboratov.
Kje vidite možnosti dodatne racionalizaci-
je polnjenja in pakiranja v vašem podjetju?
Kako vam ponudniki polnilnih in pakirnih
naprav oziroma linij pri tem pomagajo?
Alenka Krajnc: Nove možnosti iščemo pred-
vsem v novih ponudnikih embalaže. Le-ti so
običajno korak pred proizvajalci, kar pa ne
pomeni nujno racionalizacije ali optimalne
izrabe materiala. S ponudniki polnilnih in
pakirnih linij pa sodelujemo pri iskanju novih
rešitev na področju polnilnih linij.
Gregor Cerar: Večino proizvodov za Coca-Co-
la Hellenic v Sloveniji polni naš pogodbeni par-
tner Vino Brežice. Zato sami ne investiramo v
polnilne linije in pakirne naprave. V sodelova-
nju z njimi pa aktivno sodelujemo pri moderni-
zaciji njihovih linij z vsem znanjem, ki ga ima
družba Coca-Cola na svetovnem nivoju.
Martin Lah: Dodatne možnosti racionalizaci-
je pri polnjenju in pakiranju vidimo pri iska-
nju: lažje embalaže, alternativnih embalažnih
materialih ter s tehnološkimi posodobitvami
in sledenju najnovejših tehnologij na podro-
čjih polnjenja in embaliranja. S strani ponu-
dnikov polnilno-pakirnih naprav nismo dele-
žni ne vem kakšne pomoči, pač pa se le-ti bolj
usmerjajo v servisiranje in pomoč pri vzdrže-
vanju, saj jim je to zaradi praktično ustavljenih
investicij povsod edini del delovanja.
Brigita Kočar Senekovič: Kar se tiče racio-
nalizacije, smo vedno stremeli, da je ta čim
optimalnejša: polnitev proizvodov drugega
za drugim, ki se pakirajo v isto embalažo itd.
Tako je manjša poraba energije, manj delov-
nih ur zaradi neprestanega montiranja strojev,
manjši delež odpada … Ne moremo pa trditi,
da bi bili deležni neke podpore od ponudnikov
polnilnih in pakirnih naprav oziroma dobavi-
teljev materialov. Prej obratno.
Saša Hren: Dodatno racionalizacijo vidimo na
več nivojih, in sicer: tehnološka oprema z večjo
zmogljivostjo proizvodnje in polnjenja, manjši
strošek repromateriala, manjši strošek dela itd.
Alenka Kecman: Investicije v opremo v pol-
nilnici Vina Brežice bodo potekale v skladu
z našimi plani in so usmerjene v večjo racio-
nalizacijo proizvodnega procesa. Naš cilj pa je
še vedno kakovosten proizvod, ki je prijazen
okolju in je dostopen čim širšemu krogu po-
trošnikov. V podjetju polnimo največ v PET
(polietilenteraftlat) embalažo. V lanskem letu
smo investirali v tehnično opremo, ki nam
omogoča bolj ekonomično in kakovostno pi-
hanje plastenk in učinkovito pakiranje z manj-
šo porabo energije. Vsi ponudniki opreme, ki
18 Pakiranje EOL-43-april-April-09

Alenka Krajnc Andrej Bele Saša Hren Gregor Cerar

so sodelovali z nami, so bili pripravljeni pri-
sluhniti našim zahtevam. Večina dobro po-
zna trende na tržišču in jih tudi upošteva pri
izdelavi opreme. V letošnjem letu smo pričeli
z uporabo lažjih plastenk in plastenk, ki vse-
bujejo do 30 % recikliranega materiala. Vsi ti
ukrepi nam omogočajo, da je proizvodni pro-
ces cenejši in učinkovitejši.
Joško Ambrožič: Investicije gredo v smeri, da
bomo vino začeli točiti v cenejše materiale,
predvsem za vina z nižjo dodano vrednostjo.
Pri ostalih investicijah pa vidimo racionali-
zacijo na avtomatizaciji polnilnih linij. Proi-
zvajalci polnilnih linij nam lahko pomagajo s
financiranjem in izbiro optimalne tehnologije.
Iztok Mikulin: Racionalizacija je zagotovo v
boljšem izkoriščanju opreme, v večjih in ho-
mogenih serijah, v dvoizmenskem delu v fina-
lizaciji. Vrsto teh ukrepov že izvajamo, vedno
pa ni mogoče, ker se je potrebno prilagajati
trgu. Proizvajalci pakirnih naprav se hitro od-
zivajo na naše potrebe. Vsaka rešitev ima za
sabo tudi neko ceno, ki jo je potrebno vgraditi  Alenka Kecman: Tudi v prihodnosti namera-
v ceno proizvoda. V določenih primerih tudi
sami ponujajo določene rešitve.
Andrej Bele: Že prej omenjene racionalizaci-
je se predvsem nanašajo na velikost polnilnih
serij, na zakupe večjih količin embalažnih ma-
terialov, na nenehno spremljanje gibanja cen
predvsem tistih embalažnih materialov, ki so
vezani na ceno naftnih derivatov, ter na ma-
ksimalen izkoristek nabavnih sinergij znotraj
skupine Droga Kolinska. Od ponudnikov pol-
nilnih in pakirnih naprav smo deležni kako-
vostne podpore.
Ali boste v letih 2009/10 predvidoma investi-
rali v polnilne pakirne naprave / linije?
Alenka Krajnc: Za leti 2009/10 imamo v pla-
nu izvedbo investicije v novo polnilno pakirno
linijo. Razlog je predvsem v racionalizaciji in
avtomatizaciji proizvodnje ter v racionalnejši
porabi embalaže.
Martin Lah: Imamo pripravljen srednjeročni
investicijski načrt, vendar ga bomo izvajali
skladno z razmerami na trgu in v naši bran-
ži ter skladno z rezultati našega poslovanja.
Predvidevamo, da bomo v obdobju 2009/10
izvajali le najnujnejše investicijske projekte in
aktivnosti.
Brigita Kočar Senekovič: Novih investicij ne
načrtujemo, saj smo polnilno in pakirno linijo
posodobili leta 2006.
vamo investirati v tehnično opremo v polnil-
nici. Predvsem bo za nas pomembna oprema
za pakiranje na različne formate palet (euro
palete, düeseldorf palete) ter aplikator ročk. S
tem se želimo približati željam kupcev in zni-
žati stroške proizvodnega procesa.
Joško Ambrožič: Načrtujemo popolno avto-
matizacijo obeh polnilnih linij. To predvsem
zaradi povečanja obsegov polnjenja, zmanjša-
nja delovne sile in s tem zmanjšanja stroškov.
Iztok Mikulin: V 2009/10 so predvidene le
nadgradnje na sistemu komprimiranega zraka,
zagotavljanju inertne atmosfere pri postopkih
polnjenja, nadgraditvi mikrofiltracijske posta-
je ….
Andrej Bele: V prihodnjih dveh letih ne pred-
videvamo večjih investicij, ker obstoječa opre-
ma popolnoma zadošča za pokrivanje potreb.
Seveda pa bomo investicije, ki so v teku, za-
ključili v načrtovanem času.
Nekateri veliki svetovni proizvajalci napove-
dujejo velik obrat k vračljivi embalaži. Na-
vajajo večjo ekonomičnost in prijaznost do
okolja. Kakšno poslovno politiko ima vaše
podjetje do vračljive embalaže?
Alenka Krajnc: Velika svetovna podjetja so
trendsetterji, ki razmišljajo in delujejo global-
no. V Mlekarni Celeia o povratku k vračljivi
embalaži (še) ne razmišljamo. Vračljiva emba-
laža namreč ni nujno najbolj ekonomična, naj-
verjetneje pa je okolju prijaznejša. Zavedamo
pa se, da bi preobrat k vračljivi embalaži zahte-
val in nujno potreboval aktivno udejstvovanje
akterjev na vseh nivojih, to je od države, najra-
zličnejših institucij, do proizvajalcev in nena-
zadnje tudi potrošnikov.
Gregor Cerar: V Sloveniji naše proizvode
prodajamo tako v PET plastenkah kot v plo-
čevinkah in vračljivi stekleni embalaži, ki www.adheziv.si

Vrhunsko označevanje vaših

proizvodov, resolucija tiska 600,
tudi 1.000 dpi.
Adheziv d.o.o., Primož 24c, 3230 Šentjur, Slovenija
tel.: 03/ 749 0 740, fax: 03/ 749 0 741
GSM: 041/ 612 610, e-mail: vojko.arzensek@siol.net
Adheziv Srbija, tel.: +381 (0)21 300 990
promocija

Adheziv Croatia, tel.: +385 (0)49 300 432

EOL-43-april-April-09
Joško Ambrožič Alenka Kecman
je namenjena predvsem prodajnemu kanalu
HORECA. V letu 2008 smo zamenjali vso vra-
čljivo stekleno embalažo volumna 0,25 l (kar
predstavlja 90 odstotkov naše vračljive emba-
laže), s tanjšimi, nižjimi in lažjimi ultra light
steklenicami, ki pa imajo večjo mehansko od-
pornost. Posledično so lažji tudi polni zaboji
za te steklenice, kar pomeni manjšo porabo
goriva pri transportu in manjšo emisijo CO2 .
Martin Lah: Debata o prednostih in slabostih
povratne ali nepovratne embalaže je aktualna
že zadnjih nekaj let. Obe vrsti embalaže imata
prednosti in slabosti. Ker je z vidika prijazno-
sti do okolja in ekonomičnosti težko enoznač-
no dokazati, kaj je boljše, se pri izbiri vrste
embalaže podrejamo predvsem potrebam
trga  oz. naših kupcev. Stremimo k  stalnemu
izboljšanju  proizvodno-tehnoloških procesov
v smislu zmanjševanja obremenjevanja okolja
z okoljsko politiko in okoljskimi cilji - tako
na področju proizvodnje v nepovratno kot v
povratno embalažo ter na področju celotnega
poslovanja.
Brigita Kočar Senekovič: V podjetju smo se
pred dobrim letom in pol odločili in popol-
noma prešli na nepovratno embalažo. Zaradi
večjih investicij v preureditev pakirnih strojev
Martin Lah
in formatnih delov na polnilni liniji ne razmi-
šljamo o ponovni vrnitvi k povratni embalaži.
Saša Hren: Zaenkrat je v našem podjetju trend
nepovratna embalaža.
Alenka Kecman: V Vino Brežice smo v pre-
teklosti veliko uporabljali vračljivo stekleno
embalažo, v katero se je polnilo namizno vino.
Danes zanimanje za tako pakiran proizvod
usiha. Vino vrhunske kakovosti pa se še ve-
dno polni izključno v stekleno embalažo, ki
ni vračljiva. Del težave pri vračljivi embalaži je
logistika, prevzem prazne embalaže pri kupcu
in prevoz do polnilnice. Sortiranje embalaže je
obvezno, saj se k nam vrne več kot 20 % tuje
embalaže. Poškodba embalaže je bolj pravilo
kot izjema. Zato v bližnji prihodnosti ne name-
ravamo povečati uporabe vračljive embalaže,
saj je uporaba le-te v dani situaciji nesmotrna,
se pa strinjamo, da je vračljiva embalaža prija-
znejša okolju.
Joško Ambrožič: Poslovna politika večine
vinarjev v zadnjih letih je bila umik vračljive
embalaže in tudi naša klet je večino programa
preusmerila v nevračljivo embalažo. Program,
ki je ostal v vračljivi embalaži, ima trenutno
nižje stroške le-te. Vendar, dolgoročno gleda-
no, je potrebna velika investicija v stroj za pra-
Pakiranje 19
Iztok Mikulin
nje in veliki stroški zbiranja majhne količine
embalaže bo potrebno tudi ta program preu-
smeriti v nevračljivo embalažo.
Iztok Mikulin: V naši kleti smo ohranili po-
vratno embalažo za kakovostna, deželna in
namizna vina v litrski steklenici. Prehod na
nepovratno steklenico v tem segmentu pote-
gne za sabo precejšnje stroške, ki pa jih ni mo-
goče vračunati v ceno proizvoda. Hkrati smo
že pred leti uvedli polnjenje vina v inox sodč-
ke (20, 30 l), iz katerih se potem vino toči na
točilnih avtomatih predvsem v gostinstvu in
vinotočih. Na ta način zagotavljamo najvišjo
kakovost in originalnost polnitve.
Andrej Bele: Ekonomičnost in prijaznost do
okolja je, upoštevaje trenutno uporabo emba-
laže, zelo relativna stvar, kajti vsak proizvajalec
zagovarja uporabo tiste vrste embalaže, katero
proizvaja. Prijaznost do okolja je vsekakor po-
trebno povezati tudi z zbiranjem, predelavo in
reciklažo embalažnih materialov. V podjetju
razpolagamo tako s tehnologijo za polnjenje v
povratno kakor tudi nepovratno embalažo. Za
večjo uporabo okolju prijaznejše embalaže ali
vračljive embalaže pa so potrebne aktivnosti v
celotni oskrbni verigi, vključno z osveščanjem
končnih potrošnikov.
 DOSJE
20 Dosje EOL-43-april-April-09

Bojan Stojanović

Dosje nevarni odpadki Vsepovsod naokrog nezaupanje

Nevarni odpadki so tisti

odpadki, ki ob nenadzorovanem
odlaganju predstavljajo
nevarnost naravnemu okolju,
živalim in ljudem, ki živijo v
njem. Zaradi težko razgradljivih
sintetičnih kemikalij,
ustvarjenih v laboratorijih,
imajo nevarni odpadki eno
ali več nevarnih lastnosti, ki
so zdravju in okolju škodljive
(npr. vnetljivost, dražljivost,
strupenost, mutagenost,
oksidativnost ali infektivnost).
Ker torej vsebujejo večje
koncentracije snovi, ki so
okolju in živim organizmom
škodljive in hkrati nevarne,
jih torej ni mogoče odlagati
skupaj s komunalnimi oziroma
gospodinjskimi odpadki, tako
da jih moramo zbirati, odlagati,
predelovati in uničiti ločeno
od ostalih odpadkov in pod
kontroliranimi pogoji. A ker
Nevarni odpadki nastanejo tako pri industrij- še večja, saj do danes še niso raziskali vplivov
vsako leto na svetu proizvedejo ski, obrtni in kmetijski proizvodnji ter prede- vseh substanc, ki so na trgu. Z nano materiali
velike količine produktov, ki lavi kot tudi v gospodinjstvih. Z njimi se sreču- prihaja na trg ogromna nova skupina različnih
vsebujejo nevarne snovi, je to jemo vsak dan v delovnem in domačem okolju, snovi, katerih vplivi niso poznani. To je velik
npr. s staro elektronsko opremo, ostanki barv, izziv za države, znanstvenike in industrijo.
prej izjema kot pravilo. Velika lakov in s tem onesnaženo embalažo, sprejev,
večina nevarnih odpadkov motornih olj, s starimi zdravili, baterijami, Največja težava v EU in mednarodni skupno-
električnimi in gospodinjskimi aparati, živo- sti, enako menijo slovenski zbiratelji, je v siste-
konča v morju ali drugih srebrnimi termometri, neonskimi cevmi in mu nadzora zbiranja nevarnih odpadkov. Tako
odlagališčih v naravi, kjer varčnimi žarnicami, škropivi in še bi lahko na- smo lahko nedavno prebrali, da je ob cunamiju
števali. Seznam nevarnih snovi vključuje preko v Somaliji na obalo naplavilo tone nevarnih
imajo prost dostop do prsti 40 različnih skupin odpadkov ter preko 50 tež- odpadkov, ki so jih v morje odložila podjetja iz
in rastlin, podtalnice, živali kih kovin in drugih kemikalij. Lahko bi rekli, Evrope in Azije. Zakaj? Ker je strošek odložene
da današnji življenjski slog temelji na uporabi tone nevarnih odpadkov v Somaliji 2,5 EUR,
in seveda na koncu tudi do nevarnih kemikalij in težkih kovin. Z razvo- deponiranje v skladu s predpisi, v eni od držav
človeka. jem nano znanosti pa zaskrbljenost postaja z razvitim sistemom predelave in uničenja ne-
EOL-43-april-April-09
varnih odpadkov pa je okoli 1000 EUR na tono.
Na spletni strani ARSO lahko preberemo, da se
je čezmejni prevoz odpadkov preko meja držav
Evropske unije v zadnjem desetletju močno
povečal, kar kaže študija Evropskega temat-
skega centra za odpadke in snovni tok. Pove-
čanje gre na račun prevoza tako nevarnih kot
nenevarnih odpadkov ter nelegalnih prevozov.
V letu 2003 je tako meje držav EU prečkalo 8.6
milijonov ton nevarnih in nenevarnih odpad-
kov. Preko 90 % teh odpadkov je bilo prepelja-
nih preko meja znotraj same EU. Okrog 80 % je
bilo predelanih ter 20 % odstranjenih.
V Sloveniji situacija ni tako kritična. Kljub po-
manjkljivemu nadzoru imamo dokaj urejeno
zbiranje nevarnih odpadkov, slabše pa je urejen
proces odstranjevanja, v katerega gre manj kot
40  % odpadkov. Presenetljiva pa je v vsakem
primeru količina nevarnih odpadkov, zbranih
v Sloveniji, saj presega 90.000 ton v letu 2006.
Podatkov za leto 2007 in 2008 še ARSO ni obja-
vil. Evidentirano pa je, da naraščajoče količine
zbranih nevarnih odpadkov za več deset tisoč
ton presegajo državne projekcije, ki so predvi-
devala zmanjšanje količine nevarnih odpadkov
v Sloveniji na 75.000 ton v letu 2006. Po podat-
kih ARSO je največji porast količine nevarnih
odpadkov prepoznati pri skupini gradbenih
odpadkov, kjer se je količina povečala za indeks
25. Količinsko pa k skupni količini nevarnih
odpadkov največ prispevajo odpadki iz organ-
skih kemijskih procesov, kot je mulj iz čistilnih
naprav za odplake, organska halogenirana to-
pila in pralne tekočine. Za predelavo teh od-
padkov so v uporabi različni načini (destilacije,
kemijska pretvorba itd.), končna rešitev pa je
sežig v sežigalnicah za nevarne odpadke.
Še vedno pa dokaj velik delež odpadkov iz-
vozimo, gre za 9 % po podatkih ARSO. Izvoz
odpadkov v zadnjih letih narašča. Zlasti v letu
2006 se je skoraj podvojil. Porast gre pripisa-
ti povečani količini mulja iz čistilnih naprav
komunalnih odpadnih voda. V letu 2005 so
ti odpadki predstavljali 7  % celotne izvožene
količine, leta 2006 pa 36  % . Leta 2006 so se
izvažali tudi trdni odpadki iz obdelave odpa-
dnih plinov (14 %) , pralne tekočine in matične
lužnice (12 %), mulj barv in lakov, ki vsebujejo
organska topila (15  %) ter delno stabilizira-
ni odpadki in drugi odpadki. Odstranjeni ali
predelani so bili v Avstriji (77  %) in Nemčiji
(20 %), nekaj pa v Franciji in na Poljskem.
Obrnili smo se tudi na zbiralce in ravnalce z
nevarnimi odpadki v Sloveniji. V Sauberma-
cherju so povedali, da so v letu 2008 zbrali
1.828,7 ton nevarnih odpadkov, in sicer 39,4
ton iz gospodinjstev in 1.789,3 ton iz industrije
in obrti. Odpadke posredujejo v sežigalnice in
druge postopke predelave in uničenja.
Podjetje Mollier iz Celja, ki se ukvarja z zbi-
8
Dosje 21
Kaj spada k nevarnim odpadkom iz gospodinjstev?
Nevarni odpadki v gospodinjstvih nastajajo pri vsakdanjih opravilih v našem domu.
Najbolj tipične vrste odpadkov so:
BARVE: in barvam sorodne snovi, premazi, lepila, črnila, kartuše, tonerji,...
ČISTILA: organska topila, jedka čistila, odstranjevalci, ...
ZDRAVILA: tablete, sirupi, mazila, preparati, kapsule, ...
MOTORNAOLJA: mazalna, hidravlična,zavorna, ...
KEMIKALIJE: kisline, baze, fotokemikalije, ...
PESTICIDI: herbicidi, fungicidi, insekticidi, sredstva proti zajedavcem, ...
KOZMETIKA: laki, barve za lase, spreji, odstranjevalci laka, ...
BATERIJE: urne (gumbne), navadne, alkalne, Ni-Cd, ...
AKUMULATORJI: svinčevi akumulatorji iz avtomobilov, ...
ODPADNA ONESNAŽENA EMBALAŽA: plastična, kovinska, lesena, steklena, ...
ELEKTRONSKA OPREMA: računalniki, monitorji,tiskalniki,tipkovnice, ...
FLUORESCENTNE CEVI: varčnežarnice, žarnice, ...
SPREJI: prazne in polne tlačne posode, ...
Kako prepoznamo nevaren odpadek?
Nevaren odpadek ima eno ali več lastnosti nevarnih snovi. Znaki za nevarnost, ki označujejo
nevarnost posameznih snovi odpadkov pa so naslednji:
F vnetljivo Xn zdravju škodljivo Eksplozivno Oksidativno Okolju nevarno
T strupeno Jedko F+ zelo lahko vnetljivo Xi dražilno T+ zelo strupeno
ranjem medicinskih odpadkov, je lani zbralo odpadkov. V letu 2008 so zbrali okoli 11.000
okoli 300 ton, je povedal Roman Šumak, di- ton nevarnih odpadkov, od tega 3.300 ton od-
rektor podjetja. »Odpadke, ki z vidika preven- padnih motornih olj, 1.000 ton oljnih emulzij
tive pred infekcijo zahtevajo posebno ravnanje iz obdelovalnih strojev, 1.500 ton zaoljenega
pri zbiranju in odstranjevanju, odstranjujemo mulja, potem pa še odpadne barve, onesnaže-
s postopkom parne dezinfekcije.« Glede izvoza ne krpe, zaoljene vode, v manjših količinah pa
nevarnih odpadkov pa je menil, da »so za zdaj 70 % vseh nevarnih odpadkov s seznama klasi-
pridobili dovoljenje za čezmejno pošiljanje za fikacijskih številk odpadkov. Dodali so, da na
0,7 tone amalgamskih odpadkov,« ki se upora- področju gospodinjstev ne delajo, razen pri či-
bljajo v zobozdravstvu. Pravi še, da je postopek ščenju cistern za kurilno olje in da so tam zbrali
pridobitve dovoljenja izjemno zapleten, tran- okoli 20 ton ostankov. V glavnem se ukvarjajo z
sparenten in usklajen z direktivami EU. zbiranjem, sortiranjem in predpripravo za od-
stranjevanje, kar pomeni predelavo (plastična
Eno od slovenskih podjetij, ki se ukvarja s ter- embalaža, uporabljeni avtomobilski oljni filtri,
mično obdelavo nevarnih odpadkov, je PINUS zaoljene vode s centrifugiranjem), največ od-
TKI, ki sežiga trdne, pastozne in tekoče nevar- padkov pa pošljejo kot energente pri sosežigu
ne odpadke. »Trdne in pastozne odpadke seži- v sežigalnice v Avstriji, Franciji in Nemčiji (od-
gamo v posebnih pečeh pri temperaturah med padna motorna olja). Kako pa zagotavljajo, da
500 in 1100 0C. Uplinjene organske snovi se vo- so izvoženi odpadki ustrezno obdelani in od-
dijo v sekundarno komoro, kjer poteka popoln loženi? »Odpadkov, ki gredo v izvoz (v našem
sežig pri temperaturah med 900 in 1250 °C. Ta primeru Avstrija, Nemčija in Francija), ne od-
temperatura in zadrževalni čas dveh sekund dajamo za odlaganje, ampak za predelavo (npr.
zadostuje za sežig organskih kloriranih spojin. alkalne baterije) ali termično obdelavo (sežig)
Po ohladitvi dimnih plinov dodajamo v reak- v sežigalnicah, ki s tako pridobljeno energijo
tor poseben absorbent za reakcijo različnih proizvajajo elektriko ali ogrevajo industrijske
komponent, ki se nahajajo v dimnih plinih. Na obrate ali naselja. Ustreznost od nas zahteva
koncu procesa se s pomočjo mokrih pralcev prevzemnik odpadkov, za izvoz pa je potrebno
dimni plini operejo in nevtralizirajo.« pridobiti dovoljenja na podlagi analiz odpad-
kov, dovoljenj prevzemnika odpadkov in po-
Obrnili smo se tudi na podjetje EKOL, ki se šiljatelja. Potrebno je še finančno zavarovanje
ukvarja z zbiranjem industrijskih nevarnih pošiljk, v kolikor bi le-te bile zavrnjene.«
promocija

22 Dosje
Dosje nevarni odpadki
V Sloveniji letno nastane od
70 do 80 tisoč ton nevarnih
odpadkov, ki jih je potrebno
odstraniti ali predelati na
primeren način. Za to skrbi
več podjetij, med njimi pa
nedvomno izstopa Kemis. Je
prvo podjetje, ki je pridobilo
potrdilo o izpolnjevanju
pogojev za ravnanje s t.i.
posebnimi odpadki in si je v
dobrih 25 letih obstoja nabralo
vrsto neprecenljivih izkušenj.
V podjetju, katerega lastnik je
velenjsko Gorenje, se ukvarjajo
z zbiranjem, predelavo in
odstranjevanjem nevarnih
odpadkov. Imajo hčerinska
podjetja na Hrvaškem, v Srbiji
in BIH, sodelujejo s centrom
za obveščanje in so tik pred
otvoritvijo novih prostorov
na Vrhniki. Kemis pa je tudi
eden izmed koncesionarjev
za izrabljene avtomobilske
gume, za katere ministrstvo za
okolje pripravlja spremembe.
Do njih je direktor Kemisa Emil
Nanut kritičen, saj se sprašuje
o smiselnosti spreminjanja
sistema, ki relativno dobro
deluje. Opaža tudi, da se rece-
sija že pozna in se boji, da bo
zaradi varčevanja več nevarnih
odpadkov ostalo na dvoriščih
podjetij ali celo zašlo v naravo.
DOSJE
Helena Kojnik
Nevarni odpadki - grožnja in priložnost?
Emil Nanut
Zakaj ste se v poslu usmerili k nevarnim
odpadkom?
Kemis je postal prvo slovensko podjetje, ki je
leta 1991 pridobilo potrdilo o izpolnjevanju po-
gojev za ravnanje s t.i. posebnimi odpadki. Ta-
krat smo začeli zbirati tudi druge NO ter začeli
iskati rešitve za njihovo predelavo ali odstrani-
tev. Rešitve smo iskali doma in v tujini. V pr-
vem obdobju smo v tujino izvažali po Baselski
konvenciji, odkar smo v EU, pa v skladu s po-
sebno uredbo o pošiljkah odpadkov. Naš cilj je
bil našim kupcem ponuditi strokovne, celovite,
vsestransko varne in stroškovno sprejemljive
rešitve na področju gospodarjenja z odpadki.
Toda kaj ste bolje razvili –
odstranjevanje ali predelavo?
Težišče dela je bilo v začetku delovanja na NO,
ki so povezani z organskimi topili, tako odpa-
dna topila, reakcijske tekočine, smole, lepila,
barve, laki, destilacijski ostanki, embalaža,
onesnažena s temi snovmi ... Izhajali smo iz
reciklaže – destilacije odpadnih topil (halo-
geniranih in nehalogeniranih). Pri odpadkih,
ki smo jih predajali v sežigalnice nevarnih od-
padkov, pa se je pojavljalo vedno več zahtev po
predpripravi odpadkov na način, ki omogoča
neposredno doziranje odpadkov v skladišče
naprav za sežig. Zato odpadke, ki za snovno
EOL-43-april-April-09
predelavo niso primerni, po prevzemu pre-
gledamo, presortiramo, homogeniziramo in
pošljemo v razsutem stanju na sežig. Seveda,
če njihove lastnosti to omogočajo. V določe-
nih primerih pa moramo dobljene odpadke
preembalirati, ker embalaža zaradi zahtev
prevoza ali zaradi končnega odstranjevanja ni
primerna. Seveda pa v sami fazi priprave od-
padkov izločamo uporabne sekundarne suro-
vine in energente, ki jih lahko oddamo zbiral-
cem oz. predelovalcem sekundarnih surovin
in sekundarnih energentov.
Nekateri ocenjujejo, da Slovenija ni
dovolj dobro opremljena za predelavo?
V Sloveniji imamo po podatkih iz ARSO za
predelavo registriranih nad 140 predelovalcev
odpadkov, nad 270 zbiralcev odpadkov, nad
20 odstranjevalcev odpadkov, nad 400 prevo-
znikov odpadkov. Iz teh podatkov o številu
»ravnalcev« z odpadki bi lahko sklepali, da
v Sloveniji nimamo problemov glede prede-
lave in odstranjevanja odpadkov. Dejstva so
drugačna. Po podatkih ARSA o ravnanju z
odpadki se »izvoz« nevarnih odpadkov v za-
dnjih letih nenehno povečuje. V letu 2006 smo
nekaj manj kot polovico nevarnih odpadkov
»izvozili«. Dejstvo je, da v Sloveniji nimamo
zadostnih kapacitet za sežiganje nevarnih od-
padkov, prav tako nimamo deponij nevarnih
odpadkov. Zato se bo trend prekomernega
premeščanja odpadkov nadaljeval. V tujino
odpeljane količine se bodo povečevale, kajti v
Sloveniji je zaradi vpliva 'NIMET in NIMBY'
sindromov izredno težko pridobiti lokacije, kje
bi bilo mogoče postaviti obrat za predelavo in
odstranjevanje odpadkov.
Obdobje zamujenih priložnosti v Sloveniji so
znali izkoristiti naši sosedje Avstrijci, ki ima-
jo velike sežigalne in predelovalne kapacitete
in dobro služijo na račun svojih, predvsem pa
tudi na račun naših, italijanskih, hrvaških in
drugih odpadkov. Da bi na primer na Jesenicah
zgradili sežigalnico nevarnih odpadkov, je bila
v začetku devetdesetih pregrešna misel, ki je
bila na žalost zatrta v kali. Danes pa temu lah-
ko rečemo izgubljena priložnost, kajti sosedje
Avstrijci so samo v Podkloštru, na senčni strani
Alp, postavili tri sežigalne enote, kjer lahko se-
žgejo nad 100.000 ton nevarnih in nenevarnih
odpadkov iz omenjenega tromejnega območja.
EOL-43-april-April-09
Tudi vaše podjetje raste. Kako je z
obsegom poslovanja in pri katerih
nevarnih odpadkih je rast največja?
V Kemisu letno prevzamemo kot posrednik,
zbiralec, predelovalec ali odstranjevalec nad
10.000 t NO. Pomemben del te količine odpe-
ljemo neposredno iz izvora v predelavo oziro-
ma odstranitev. Kemis se je v zadnjem obdobju
pričel ukvarjati tudi z nenevarnimi odpadki.
Tu imamo opraviti predvsem z odpadki iz in-
dustrije, ki v osnovi niso nevarni, vendar se
zaradi zaostrene zakonodaje o deponiranju ne
bodo več smeli odlagati na deponije. Skupaj
beležimo v zadnjih 5 letih povprečno 15-od-
stotno rast prihodkov v Sloveniji. Po uradnih
podatkih (2004-2006) nastane v Sloveniji med
70 in 80.000 t nevarnih odpadkov letno. V
zadnjih dveh letih pa smo samo na projektu
sanacije gudronskih jam v Pesnici odpeljali
v tujino nad 25.000 t predelanega gudrona in
onesnažene zemljine. Večino teh odpadkov bi
lahko predelali v Sloveniji tehnično na enak
način, kot so bili predelani v tujini (sosežig),
če ne bi naleteli na odpor v lokalni skupnosti.
Bistveno drugače je pri gumah. S
čim kot koncesionar za ravnanje z
odpadnimi avtomobilskimi gumami niste
zadovoljni?
Kemis je eden od koncesionarjev, poleg pod-
jetij Saubermacher, GET in Wolf, na področju
ravnanja z izrabljenimi avtomobilskimi guma-
mi (IAG). Obseg posla na tem področju je okoli
5 % letne realizacije Kemisa. Koncesijo imamo
od leta 2002, čeprav smo se v sodelovanju s
podjetjem Sava Kranj že pred uvedbo koncesi-
je ukvarjali z zbiranjem izrabljenih avtomobil-
skih gum. Zadnji aneks smo podpisali z MOP
z veljavnostjo do konca oktobra letos, ko naj bi
pričela veljati nova zakonodaja. V vmesnem
obdobju je MOP upošteval naše predloge glede
načina financiranja zbiranja in predelave od-
padnih gum. Leta 2007 je bila uvedena taksa
na gume, ki je imela ključen vpliv na povečanje
količin zbranih izrabljenih gum.
Bo ustanovitev sheme za odpadne gume
spremenila razmere?
Od novembra letos bo po načrtih MOP uve-
ljavljen princip sheme - podobno kot velja
za odpadno embalažo, odpadno električno
in elektronsko opremo ... Moje mnenje glede
delovanja na tem področju je, da nima smisla
menjavati stvari, ki relativno dobro delujejo.
Morda je področje IAG celo najboljše od vseh
skupin odpadkov glede količine zbranih izdel-
kov po preteku življenjske dobe. Na področju
ravnanja z odpadki je veliko področij, kjer smo
bistveno slabši kot pri IAG. Vendar se je MOP
odločil za sheme, kar bo uveljavil nov način
delovanja. Obstoječim koncesionarjem je
uspelo v obdobju zadnjih sedmih let obdržati
enako ceno za zbiranje in predelavo odpadnih
gum. Prepričan sem, da bodo stroški s shemo
veliko višji od sedanjih.
So vaše pripombe upoštevali?
Naše pomisleke in pripombe na osnovi sede-
mletnih izkušenj smo koncesionarji predsta-
vili MOP na sestanku, ko smo bili kot zadnji
uradno vključeni v razpravo. Pripombe na
predlog uredbe je bilo sicer še mogoče posre-
dovati na MOP do 23. aprila. Naša ocena je, da
obstoječe sheme kot način delovanja v Sloveniji
še niso dosegle stopnje zrelosti, ki bi omogočila
kopiranje na ostala področja. Naš predlog je,
da se koncesija podaljša za obdobje nekaj let. V
tem času pa se obstoječe sheme dodelajo in se
nato prenesejo tudi na področje gum.
Kako podjetja, 'proizvajalci' nevarnih
odpadkov skrbijo za ustrezne zelene
tehnologije?
Dejstvo je, da je zmanjševanje količin nevar-
nih odpadkov na enoto izdelka cilj vseh pod-
jetij, ki se ponašajo z raznimi ISO certifikati
in hočejo svoje dejavnosti izvajati na okolju
sprejemljiv način. Zelene tehnologije (BAT)
imajo nesporen vpliv na zmanjševanje količin
nevarnih odpadkov. Tu gre predvsem za za-
menjavo nevarnih snovi z manj nevarnimi. V
Kemisu poskušamo z našimi kupci sodelovati
čim bolj partnersko, kar pomeni, da sta naša
želja in cilj vključitev Kemisa že v fazi razvoja
in uvajanja novih tehnologij. Na žalost takih
primerov še ni veliko, vendar sem prepričan,
da jih bo sčasoma vse več. Dejstvo pa je, da je
vse več odpadkov, ki sicer niso nevarni, ven-
dar jih po novih predpisih o deponiranju ne
bo mogoče deponirati. Zato jih bomo morali
odstranjevati po pogojih, ki veljajo za nevarne
odpadke, kajti boljših rešitev ni veliko. Večino
tovrstnih odpadkov zaradi snovnih lastnosti
tudi ni mogoče predelati v sekundarne surovi-
ne in sekundarne energente.
Ali je v zadnjih letih opažen kakšen
napredek pri odstranjevanju NO v
komunalnih odpadkih iz gospodinjstev?
Zbrane količine se večajo, kajti občani smo vse
bolj osveščeni, da nevarni odpadki, kot so red-
čila, kisline, lugi, topila, niso za v kanalizacijo
oziroma da tudi sijalke, baterije, zdravila ipd.
niso za v zabojnike za komunalne odpadke.
Veliko pa bo potrebno še postoriti, da bodo
odpadki pravilno ločeno zbrani na izvoru, pa
tudi na zbirnih mestih komunalnih podjetij.
Bistveno je, da gredo na tem področju doga-
janja v pravo smer. Sam že več let zagovarjam
dejstvo, da je potrebno izkoristiti zbirne cen-
tre in akcije zbiranja nevarnih odpadkov za
ločeno zbiranje vseh vrst nevarnih odpadkov
iz gospodinjstev. Obstoječi način zbiranja NO
iz gospodinjstev bi po moje morali le podpirati
in širiti, bolj publicirati, izobraževati izvajalce
zbiranja ter več sredstev nameniti za osvešča-
nje občanov in otrok o ločenem zbiranju. Pose-
bej je pomembno izobraževanje in osveščanje
o nevarnih odpadkih za starše in otroke, kajti
določeni nevarni odpadki v rokah otrok lahko
povzročijo nesreče.
Ali ste zaznali kakšne razlike po
občinah?
Kot povsod so tudi tu prisotne velike razlike.
V Sloveniji zbere Kemis po občinah med 0,1 pa
do 1,5 kg nevarnih odpadkov na osebo na leto.
Trend pa je naraščajoč. Leta 1997, ob začetku
akcije je bila povprečna količina zbranih NO
na prebivalca 0,11 kg, lani pa 0,47 kg. Za po-
zitiven primer lahko navedemo področja ko-
munalnih podjetij Vrhnika, Škofja Loka, Žiri
in Sežana, kjer so lani zbrali nad 1 kg nevarnih
odpadkov na prebivalca. Po tujih podatkih se
zbere v gospodinjstvih na letnem nivoju okoli
2 kg nevarnih odpadkov na osebo.
Dosje 23
Kakšne pa so težave z odstranjevanjem
kemikalij?
Odstranjevanje kemikalij poteka po ustaljenem
principu: prevzem, sortiranje, preembaliranje,
oddaja ustreznim predelovalcem in odstra-
njevalcem. Teh pa je cel spekter: od sežigalnic
preko specializiranih podjetij za fizikalno-ke-
mijsko obdelavo do deponiranja v rudnikih.
Ne prevzemamo pa radioaktivnih kemikalij.
Količine kemikalij so relativno majhne, vendar
je delo zahtevno – posebno pri laboratorijskih
kemikalijah, kjer je potrebno preveriti vsako
»stekleničko«. Tudi pri akcijah zbiranja NO iz
gospodinjstev se najdejo zelo različne kemika-
lije, ki jih je potrebno pazljivo obravnavati.
Tu bi opozoril, da imetniki odpadnih kemi-
kalij le-teh ne združujejo, temveč jih oddajajo
v originalni embalaži. Pri mešanju različnih
– nezdružljivih kemikalij lahko pride do ke-
mijskih reakcij, ki lahko povzročijo samovžig,
eksplozijo, razvijanje strupenih plinov ...
Kakšno je vaše strokovno mnenje glede
sežigalnic v Sloveniji?
Da Slovenija potrebuje sežigalnice odpadkov,
ni sporno, vendar predvsem sežigalnice za
komunalne ter industrijske nenevarne odpad-
ke. Mislim, da smo imeli pred leti zelo dobro
zastavljen koncept z dvema večjima sežigal-
nicama (Ljubljana in Kidričevo). Vendar so se
zadeve zaradi ljudskih iniciativ v Kidričevem
ustavile. Sem pa nasprotnik mnenja »sežigal-
nico v vsako vas ali regijo«, saj bo to dražje,
manj učinkovito in iz vidika varstva okolja tež-
ko obvladljivo ali celo neobvladljivo. Po mojem
mnenju ima cela Slovenija odpadkov za komaj
dve sežigalnici, ki bi lahko delale ekonomično
ter pri tem proizvajale elektriko ter toploto.
The Hazardous Waste Dossier
Hazardous Waste – a Threat as well
as an Opportunity?
Each year, Slovenia produces between 70
and 80 thousand tonnes of hazardous waste
that has to be removed or suitably proc-
essed. There are several companies for this,
but Kemis is the one that definitely stands
out. It is the first company to have obtained
certification on fulfilling the conditions for
managing »special waste«, and has, in a
little over 25 years of existence, gathered
a great deal of invaluable experience. The
company, owned by Velenje-based Gorenje,
collects, processes and removes hazardous
waste. It has subsidiaries in Croatia, Serbia
and Bosnia and Herzegovina, collaborates
with the National Notification Centre, and is
soon going to open new offices in Vrhnika,
Slovenia. Kemis is also one of the conces-
sionaires for used tyres, regarding which
the Ministry of the Environment and Spatial
Planning is preparing certain changes.
Kemis’s director, Emil Nanut, has expressed
criticisms over the reasonability of changing
a relatively well-running system. Addition-
ally, he has noted that the effects of the
recession can already be felt and that he
fears that saving money will lead to more
hazardous waste being left in company yards
or even being dumped in nature
 AKTUALNO
24 Okolje EOL-43-april-April-09

Ministrstvo za okolje in Končne odločitve o zapiranju odlagališč še ni

prostor odgovarja

Opomini iz Bruslja. Zapiranje

komunalnih odlagališč. Naložbe
v okoljsko infrastrukturo in
pomanjkanje denarja zanje.
Kako bo Slovenija izpolnila
cilje na področju obnovljivih
virov energije? Nedvomno
vprašanja in teme, ki polno
angažirajo odgovorno
ministrstvo, Ministrstvo
za okolje in prostor. MOP
je odgovoril in probleme
pojasnil, kar zadeva zapiranje
komunalnih odlagališč pa
bo, tako kaže, zadnjo besedo
izrekla Vlada RS. Nova uredba
se pripravlja.

Ministrstvo za okolje in prostor je v

javnosti večkrat izpostavljeno kot
tisto, ki dobiva največ opominov
oziroma »rdečih kartonov« iz Bruslja.
Na mizi imate trenutno tri, dva sta zelo
kompleksna: onesnaženje zraka s trdimi
delci in izvajanje direktive o celovitem
preprečevanju in nadzorovanju
onesnaževanja okolja (IPPC). Katere
korake ste naredili in kaj še lahko
pričakujemo v prihodnjih mesecih?

Pri opominih in rdečih kartonih iz Bruslja ve-

lja najprej omeniti, da je področje okolja eno
od področij na ravni EU (poleg kmetijstva), ki
je po obsegu zakonodaje najobsežnejše – go-
vorimo o najmanj 400 direktivah ter različnih
sklopih okoljske zakonodaje (horizontalna za-
konodaja, kakovost zraka, ravnanje z odpadki,
kakovost voda, industrijsko onesnaževanje in
tveganja, kemikalije in gensko spremenjeni
organizmi, ohranjanje narave, jedrska varnost
in varstvo pred sevanji, hrup ter mednarodno
sodelovanje). Na splošno je največ »rdečih kar-
tonov« na ravni EU prav na področju varstva
okolja. Približno 35 % vseh zadev, ki jih obrav-
nava Evropska komisija, so zadeve s področja
varstva okolja.
Na področju kakovosti zraka smo prejeli
uradni opomin zaradi možnega neizpolnje-
vanja obveznosti iz člena 5(1) Direktive Sve-
ta 1999/30/ES z dne 22. aprila 1999 o mejnih
vrednostih žveplovega dioksida, dušikovega
dioksida in dušikovih oksidov, trdnih delcev
in svinca v zunanjem zraku in smo se nanj tudi
ustrezni odzvali.
Poglavitni vzroki onesnaženja s PM10 so: emi-
sije iz prometa, predvsem iz vozil na dizelsko
gorivo, emisije iz kurilnih naprav na trda in
tekoča goriva, namenjenih ogrevanju stano-
vanjskih in poslovnih prostorov in emisije iz
industrijskih virov onesnaževanja. V Sloveniji
so bile v preteklih letih na večini merilnih mest
izmerjene prekomerno presežene predpisane
mejne vrednosti koncentracije delcev PM10: v
Ljubljani, Mariboru, Celju, Zagorju, Trbovljah,
Novi Gorici in Rakičanu pri Murski Soboti.
Za izpolnitev naših obveznosti bo ključen
EOL-43-april-April-09
sprejem Operativnega programa varstva zu-
nanjega zraka na območjih, kjer beležimo pre-
seganja mejnih vrednosti kakovosti zraka do
31. maja 2009. Na podlagi omenjenega opera-
tivnega programa bo Ministrstvo za okolje in
prostor v sodelovanju z občinami pripravilo za
posamezno aglomeracijo oziroma območje na-
črt (oz. program ukrepov) za kakovost zraka, v
skladu s prvim odstavkom 23. člena Direktive
2008/50/ES, najpozneje do 31. oktobra letos.
Osnutek Operativnega programa varstva zu-
nanjega zraka je že pripravljen in že potekajo
njegove predstavitve posameznim mestnim
upravam na strokovni ravni.
Prav tako smo 1.12. 2008 prejeli obrazloženo
mnenje zaradi možnega neizpolnjevanje obve-
znosti iz člena 5(1) Direktive 2008/1/ES Evrop-
skega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja
2008 o celovitem preprečevanju in nadzo-
rovanju onesnaževanja (»direktiva IPPC«).
MOP se z vsemi razpoložljivimi viri trudi po-
spešiti postopke izdajanja dovoljenj, ki pa osta-
jajo v cilju izdajanja kakovostnih dovoljenj. Iz-
daja vseh potrebnih dovoljenj v predvidenem
časovnem roku (1.09.2009) bo zelo zahteven
projekt, še zlasti v luči trenutne finančne in go-
spodarske krize.
Kar alarmantno vprašanje je t.i. zapiranje
komunalnih odlagališč. Minister
obljublja rešitev - je že kaj dogovorjeno?
Kdaj bodo znane konkretne odločitve?
Po pripravljenem osnutku sprememb in do-
polnitev Uredbe o odlaganju odpadkov na
odlagališčih, za katero je pravkar skladno z
določbami ZVO potekel rok 30-dnevne javne
predstavitve, ponuja uredba možnosti izdaje
IPPC dovoljenj upravljavcem odlagališč na po-
dročjih, kjer regijski centri še niso operativni,
odlagališča pa izpolnjujejo pogoje nacionalne
zakonodaje (torej tudi EU Direktivi) in imajo
razpoložljiv prostor za odlaganje. Seveda bo
to možno takrat, ko bodo odpadke pred odla-
ganjem obdelali in bodo ti po obdelavi izpol-
njevali pogoje za odložitev na odlagališčih (za
leti 2009/2010 pod 28 % delež BIOO med KO).
Upravljavci odlagališč, ki pogojev ne bodo
izpolnjevali, bodo seveda morali prenehati z
odlaganjem odpadkov. Končna odločitev pa
bo znana po medresorski uskladitvi besedila
uredbe in sprejemu na Vladi RS.
Problem odlagališč se navezuje na
velike investicije, ki so v Sloveniji
potrebne za izgradnjo potrebne
infrastrukture za okolju prijazno
ravnanje z odpadki. Z investicijami
naj bi blažili tudi ekonomsko krizo. Ali
ima ministrstvo za okolje zagotovljena
sredstva za sofinanciranje teh investicij
(to je pogoj za črpanje kohezijskih
sredstev)? Koliko sredstev natančno
imate na voljo in v kakšnem obdobju
načrtujete realizacijo teh projektov?
Po Operativnem programu razvoja okoljske in
prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013
je za namene ravnanja z odpadki na razpolago
357 mio EUR. MOP je z rebalansom proraču-
na RS za leto 2009 zagotovil dovolj finančnih
sredstev za realizacijo projektov, ki so že v iz-
vajanju oz. je začetek izvajanja predviden v le-
tošnjem letu. Sredstva MOP, ki so potrebna za
izvedbo projektov v letu 2010, se bodo upošte-
vala pri pripravi proračuna za leti 2010 in 2011.
Zavezani smo, da do leta 2020
dosežemo 25-odstotno črpanje energije
iz obnovljivih virov. Kako bomo dosegli
cilj, zlasti glede na zelo različne
strategije v Sloveniji, čemu oziroma,
kateremu energetskemu viru dati
poudarek?
Povečevanje deleža obnovljivih virov energije
- OVE (malih in velikih hidroelektrarn, lesne
biomase in uporabe sonca) mora pomeniti
strateško usmeritev za Slovenijo. Za uresniči-
tev tega cilja bo treba vzpostaviti dobro sode-
lovanje med vsemi ministrstvi, strokovnimi
institucijami in gospodarstvom. Koalicija se
je zavezala, da bo za usklajevanje politik upra-
vljanja z naravnimi viri na vladni ravni obli-
kovala Urad za podnebne spremembe, ki bo
spodbujal tovrstno sodelovanje.
25 % delež je mogoče doseči. Pri doseganju de-
leža na obnovljivih virih energije so bile nare-
jene analize o možni izrabi obnovljivih virov
energije za proizvodnjo električne energije,
ogrevanje in hlajenje ter transport (dodatni
hidro potenciali, soproizvodnja toplote in ele-
ktrične energije, uporaba lesne biomase in bi-
oplina, geotermalne energije, energije vetra,
sonca in biogoriv). 25 % delež OVE v končni po-
rabi predstavlja manj kot 18 % delež v primarni
oskrbi z energijo. Ta številka je manjša kot teh-
nični potencial, se pa približuje ekonomskemu
potencialu. Tehnični in ekonomski potencial je
dodatno znižan zaradi trajnostnih kriterijev za
biogoriva, biomaso in nekatere elektrarne. Iz-
koristiti bo potrebno večino ekonomsko in traj-
nostno sprejemljivega potenciala ter z ukrepi
učinkovite rabe energije znižati porabo končne
energije. Iz 16 % v letu 2005 bo morala Slovenija
do leta 2020 povečati delež obnovljivih virov v
primarni energetski bilanci na 25 %. To je delež
oziroma količina, katero je možno doseči.
Dodatni potencial za doseganje večjega deleža
na obnovljivih virih energije predstavlja tudi
pridobivanje bioplina iz kmetijskih ostankov
in čistilnih naprav. Za dosego takega cilja ima-
mo v Sloveniji potencial za pridobitev nekaj PJ
(peta joulov) bioenergije. Koliko bomo uspeli
pridobiti iz teh virov pa je odvisno od progra-
mov in sredstev države, kot tudi od organizira-
nosti in okoljske ozaveščenosti posameznikov,
kar ugotavljate že v vašem vprašanju.
Na področju rabe energije v stanovanjskih,
javnih, poslovnih stavbah in industriji bomo
s spremembo zakonodaje podpirali energet-
sko učinkovito gradnjo z večjimi deleži obno-
vljivih virov energije (OVE) pri novogradnjah
in rekonstrukcijah stavb in s tem zagotovili
zmanjšanje porabe fosilnih goriv, zmanjšanje
emisij toplogrednih plinov in znižanje stro-
škov za energijo. S temi ukrepi lahko ob sode-
lovanju vlade, bank, Eko sklada in privatnega
kapitala v naslednjih desetih letih zmanjšamo
emisije TGP za najmanj 5 % in rabo energije za
gretje stavb za 30 %. 
Okolje 25
Dan D komunalnih odlagališč
Župani še upajo
V slovenskih občinah vlada huda
negotovost. Kaj se bo z odpadki
zgodilo v drugi polovici julija?
Številnim odlagališčem namreč
do 16. julija 2009 ne bo uspelo
zadostiti predpisanim standardom
in zahtevam v evropski direktivi,
ki je bila sprejeta leta 1999. Zato
bi po omenjenem datumu morali
odlagališča zapreti. Direktiva ni
od včeraj, pravijo na Ministrstvu
za okolje in prostor, zato so
imele občine dovolj časa, da jo
uresničijo.
Notranjci niso zadovoljni
Zanimiv je primer na Notranjskem. No-
tranjci bi morali julija začeti odvažati od-
padke na 70 kilometrov oddaljeno odlaga-
lišče v Trebnjem.
V občini Cerknica zdaj odpadke odlagajo
na odlagališčih Rakek in Pretržje, ki bi ju
naj, če julija ne bosta dobili okoljevarstve-
nega dovoljenja, doletela usoda zaprtja.
Po tem datumu jih je ministrstvo (skupaj
z občinama Bloke in Loška dolina) raz-
poredilo na odlagališče v Trebnjem, ki za
sprejetje tako velike količine odpadkov
še ni urejeno. Župani občin Log, Drago-
mer, Borovnica, Vrhnika, Cerknica, Bloke
Loška dolina, Logatec, Postojna in Pivka
so predlagali, da bi center za obdelavo
odpadkov raje postavili v Logatcu, saj je
vožnja odpadkov v Trebnje neekološka in
negospodarna.
Miroslav Levar, župan občine Cerknica:
»V Sloveniji je smiselno samo določeno
število odlagališč. Investicije so ekonom-
sko upravičene, če se gradijo objekti, ki
bodo namenjeni minimalno 100.000 lju-
dem. Zato je logično, da je potrebno do-
ločeno število odlagališč zapreti. Država
dela napake, saj je med drugim za našo
občino določila odlagališče Trebnje, kar je
v nasprotju z ekonomiko, gre za drag pre-
voz onesnaževanje okolja, daljši prevoz je
večje onesnaževanje«. Na vprašanje, kako
se razpleta zgodba za pridobitev dovolje-
nja oziroma podaljšanje delovanja odla-
gališča v Logatcu, župan Miroslav Levar
optimistično odgovarja: »Po razgovorih v
zadnjem času se stvari obračajo na bolje,
saj kaže, da bi Logatec dobil dovoljenje
za podaljšanje odlaganja ter za center za
obdelavo odpadkov. Menimo, da imamo
močne argumente, da bo ministrstvo
temu prisluhnilo in določilo Logatec za
postavitev centra za obdelavo odpadkov.«
Mateja Krajnc

26 Okolje
Regijski centri za odpadke
Kljub siceršnji slabi
gospodarski razvitosti Pomurja
Pomurci na področju zbiranja
in odlaganja odpadkov že
leta prednjačijo pred ostalimi
slovenskimi regijami. Med
prvimi so prav v Pomurju
začeli uvajati ločeno zbiranje
odpadkov. Že leta 1989 je
takratna občina Murska Sobota
v Puconcih zgradila veliko
odlagališče odpadkov, ki je
ustrezalo takratnim okoljskim
zahtevam in predpisom.
Postalo je predhodnica
sedanjega regijskega središča
za ravnanje z odpadki.
Leta 2003 so takratno odlagališče zaradi za-
polnjenosti že morali razširiti za dve polji, leta
2006 pa sanirati. Sedaj je na istem mestu zra-
sel Center za ravnanje z odpadki Puconci, ki
kljub temu, da še ni zgrajen do konca, že po-
skusno deluje. Torej je drugi delujoči regijski
center v Sloveniji, takoj za celjskim. O njego-
vem delovanju, nadaljnji gradnji in načrtih za
prihodnost smo se pogovarjali z direktorjem
javnega podjetja Center za ravnanje z odpadki
Puconci Francem Cipotom, sicer nepoklicnim
županom občine Moravske Toplice, ki je tudi
med sedemindvajsetimi občinami, ustanovite-
ljicami puconskega centra.
CERO Puconci dela poskusno, kaj vse
opravlja?
»Sedanji center je sestavljen iz obstoječe de-
ponije komunalnih odpadkov, ki je deloma že
sanirana in zaprta, iz na novo zgrajene prve
faze nove deponije in centra za ravnanje z od-
padki. Center za ravnanje z odpadki, ki je za-
čel letos poskusno obratovati, obsega vhodno
kontrolo odpadkov s tehtnico in laboratorijem,
objekt za zbiranje nevarnih odpadkov, zbirni
center za sekundarne surovine, dvorano za
REGIJSKI
CENTRI
Jože Pojbič
CERO Puconci za več desetletij
Franc Cipot
mehansko obdelavo odpadkov, kompostar-
no, avtopralnico in transformatorsko postajo.
Trenutni izvajalec sortiranja in odlaganja od-
padkov je podjetje Saubermacher Komunala
iz Murske Sobote, po enoletnem poskusnem
obratovanju pa bo upravljanje s centrom pre-
vzelo javno podjetje CERO Puconci, ki so ga
občine ustanoviteljice centra ustanovile s tem
namenom. Javno podjetje, ki ga vodim kot di-
rektor, se mora do takrat konsolidirati. Urediti
moramo vse potrebne akte in jih prilagoditi
novemu stanju, saj se je dvajsetim prvotnim
ustanoviteljicam sedaj pridružilo še sedem
občin z območja Lendave. Te so doslej svoje
komunalne odpadke odlagale na odlagališču
v Dolgi vasi. Tamkajšnjemu odlagališču upo-
rabno dovoljenje poteče 16. julija letos, ko bo
začela veljati evropska direktiva o ravnanju z
odpadki in po tem datumu ne bo dovoljevala
odlaganja nesortiranih in nepredelanih komu-
nalnih odpadkov.«
Kaj je v Puconcih še treba zgraditi?
Naložba je doslej stala 10 milijonov
evrov.
»Tako je. Nujen sestavni del izgradnje centra za
ravnanje z odpadki v Puconcih pa je naslednja,
EOL-43-april-April-09
druga faza, ki bo obsegala razširitev deponije
odpadkov, izgradnjo mehansko - biološke pre-
delave in čistilne naprave za izcedne vode. Z
gradnjo bomo začeli takoj, ko bomo do konca
pridobili vsa soglasja za gradbeno dovoljenje
in gradbeno dovoljenje samo, to je najpozneje
letos poleti. Rok za izgradnjo bo dva do tri me-
sece. Torej pričakujemo, da bo CERO Puconci
v celoti dokončan še v tem letu. Prva faza gra-
dnje CERO je stala dobrih 10 milijonov evrov,
za drugo pa je treba zagotoviti nekaj čez 23
milijonov. Od tega naj bi okrog 70 odstotkov
zagotovila država skupaj z evropskimi kohezij-
skimi sredstvi, 30 odstotni delež (10 odstotkov
naložbe in 20 odstotkov davka na dodano vre-
dnost) pa bodo zagotovile občine ustanovite-
ljice.«
Bodo po dokončni izgradnji zmogljivosti
centra velike?
»Prva faza skupaj s starim, že saniranim od-
lagališčem, ima zmogljivosti 218.000 ton od-
padkov in je že polna. Sedaj preostale odpad-
ke odlagajo tako, da višajo kup odpadkov na
deponiji druge faze čez predvideno višino, vi-
šek pa bodo po dogradnji druge faze deponije
prenesli nanjo. Na tej, drugi fazi bo prostora za
172.000 ton odpadkov, kar naj bi bilo dovolj za
naslednjih 20 let. V investicijskem programu
je predvidena tudi tretja faza izgradnje CERO,
ki predvideva razširitev deponije za novih
350.000 ton odpadkov. To bo čas odlaganja
odpadkov v Puconcih lahko podaljšalo še za
petdeset let.«
Koliko odpadkov bo CERO Puconci letno
predelal in odložil?
»Center pokriva območje statistične regije Po-
murje s 27 občinami in 125.000 prebivalci, ki
letno ustvarijo okrog 40.000 ton mešanih ne-
nevarnih odpadkov. Najpomembnejša naloga
našega javnega podjetja bo doseči, da že pri
zbiranju odpadkov po občinah čimveč le-teh
zberemo ločeno, potem pa z opremo, ki bo na
voljo v centru, dosežemo čim večji učinek, da
bo torej na deponiji končalo kar najmanj od-
padkov. Ocenjujem, da bo po končani 2. fazi
gradnje centra na deponijo romalo okrog 30
odstotkov vseh odpadkov, 30 odstotkov bo
komposta, 40 odstotkov pa sekundarnih suro-
vin, ki jih bomo prodajali za nadaljnjo prede-
lavo. Če bo cena teh surovin primerna, bo to
EOL-43-april-April-09 Okolje 27

lahko pomenilo tudi znižanje cen predela-

ve in odlaganja odpadkov. Ker pa so cene Dan D komunalnih
sekundarnih surovin zaradi krize trenu-
tno zelo nizke, bodo morale biti cene pre-
odlagališč
delave in odlaganja odpadkov v prvi fazi
polnega delovanja CERO Puconci bistveno
višje od sedanjih. Zbiranje odpadkov bo
Zahteven scenarij
še naprej ostajalo v pristojnosti občin, ki
bodo podeljevale koncesije ali kako dru-
zapiranja
gače reševale to obvezno javno službo. Z
Kakšen pa je uradni scenarij zapiranja
odlokom o ustanovitvi CERO Puconci vse
odlagališč ?
občine predelavo in odlaganje odpadkov v
Vsak upravljavec odlagališča ima iz-
celoti prenašajo na nas, kar je tudi v skladu
delan program zapiranja odlagališča.
s pogoji direktive EU in kohezijskega skla-
Stroški se od odlagališča do odlagali-
da, ki sofinancira gradnjo centra. Osnovni
šča zelo razlikujejo. Zapiranje odlaga-
pogoj je namreč, da vsi odpadki z obmo-
lišč mora potekati skladno z zahteva-
čja vseh 27 občin brez izjeme pristanejo v
mi Uredbe o odlaganju odpadkov na
regijskem centru v Puconcih in da noben
odlagališčih. Za zaprtje odlagališča
logist ne sme nobenih odpadkov s tega ob-
morajo biti površine telesa odlagali-
močja voziti nikamor drugam.«
šča primerno prekrite in morajo imeti
urejeno površinsko tesnjenje in povr-
Kljub trenutno zelo nizkim cenam
šinsko odvajanje padavinskih odpa-
sekundarnih surovin ste pred kratkim
dnih vod ter odplinjanje. V primeru
izjavili, da so lahko smeti tudi posel.
zaprtja odlagališča mora upravljavec
»Res je. Sčasoma bomo hkrati s tem, da
ministrstvu predložiti podatke o ose-
bomo zadostili predpisom o predelavi in
bi, ki naj bi bila upravljavec zaprtega
odlaganju odpadkov, iz tega skušali napra-
odlagališča, poročilo o izvedenih predpisanih ukrepih za zaprtje odlagališča, program izvaja-
viti tudi nekaj koristi. Že sedaj se pripra-
nja meritev in prikaz razporeditve odloženih odpadkov v telesu odlagališča. Odlagališče ali del
vljamo na to, da bomo v kogeneraciji elek-
odlagališča se šteje za zaprto, ko o tem odloči ministrstvo. Odločitev o zaprtju odlagališča ali
trične energije in toplote izkoriščali metan,
njegovega dela pa v nobenem primeru ne vpliva na obveznosti upravljavca odlagališča v zvezi z
ki nastaja pri razpadanju dela odloženih
izvajanjem ukrepov za preprečevanje škodljivih vplivov na okolje po zaprtju odlagališča.
odpadkov. Tega sedaj odvajamo iz depo-
nije in sežigamo brez vsakršne koristi. Ker
Upravljavec zaprtega odlagališča mora v časovnem obdobju, določenem v okoljevarstvenem do-
objekti centra predstavljajo kar hektar po-
voljenju za obratovanje odlagališča ali v odločbi o zaprtju odlagališča zagotavljati vzdrževanje in
kritih površin, načrtujemo, da bi na stre-
varovanje zaprtega odlagališča, izvajanje meritev na način in v obsegu, določenem za izvajanje
hah teh objektov postavili solarne celice za
obratovalnega monitoringa odlagališča, redne preglede stanja telesa zaprtega odlagališča v obse-
proizvodnjo električne energije. Poleg tega
gu, določenem za nadzor telesa odlagališča, in izdelavo poročila o stanju odlagališča in opravlje-
pa pričakujem, da se bo kdo v samem Po-
nih predpisanih meritvah za posamezno koledarsko leto.
murju začel ukvarjati s predelavo sekun-
darnih surovin, ki jih bo tu letno nastalo
Če upravljavec zaprtega odlagališča na podlagi meritev ali rednih pregledov telesa odlagališča
okrog 16.000 ton. Tako bi po eni strani to
ugotovi, da je prišlo do čezmernih vplivov na okolje ali do pomembnih sprememb telesa odla-
pomenilo novo razvojno priložnost za re-
gališča, mora o tem in o ukrepih, ki jih namerava izvesti za odpravo nepravilnosti, najpozneje v
gijo, za nas pa bi predstavljalo zanesljiv od-
sedmih dneh od ugotovitve obvestiti inšpektorat, pristojen za varstvo okolja.
jem zbranih surovin in možnost pokriva-
nja dela stroškov predelave in odlaganja. Z
Mateja Krajnc
nadaljnjo predelavo sekundarnih surovin
se sami ne nameravamo ukvarjati.«

Javno podjetje center za ravnanje z odpadki Puconci d.o.o.

Vaneča 81 b, 9201 Puconci
Tel.: 02/ 545 93 11, e-mail: info@cerop.si
Direktor: Franc Cipot, gsm: 041 688 309, e-mail: franc.cipot@cerop.si
promocija

28 Komunalni odpadki
Eko line trade d.o.o.
Odlaganje komunalnih in
Jože Ogrizek
industrijskih odpadkov na
novih deponijah, ki jih tudi
Slovenija gradi po strogih
evropskih merilih, je postalo
izredno drago predvsem za
velika trgovska in proizvodna
podjetja, ki izdelke prejemajo
in hkrati prodajajo v različnih
embalažah. Da bi zmanjšali
stroške odlaganja odpadkov,
so podjetja, kot so na primer
Mercator, Krka, Lek, Hofer, Lidl
in druga, zelo zainteresirana,
da bi na deponije prepeljala
čim manj odpadkov.
promocija
ODPADKI
Cenejše rešitve za gore odpadkov
Podjetje Eko line Trade iz Škofje vasi pri Celju
s svojimi izdelki pomaga komunalnim, indu-
strijskim in trgovskim podjetjem reševati sti-
sko z gorami odpadkov in že dobro desetletje
slovenskemu trgu ponuja stiskalnice vseh
EOL-43-april-April-09
vrst ter kovinske in plastične zabojnike za
komunalne in industrijske odpadke. Okoli 40
odstotkov svojih izdelkov pa izvozi na zaho-
dnoevropska tržišča. Njegovo vlogo pojasnjuje
direktor Jože Ogrizek:
»Recesijo, ki je zajela celotno gospodarstvo, je
izredno močno čutiti tudi na področju varova-
nja okolja, posebej zbiranja, ločevanja in pre-
vozov sekundarnih surovin, kot so odpadni
papir, karton, ovijalna folija ali plastična em-
balaža in odpadni les. Cene so tem surovinam
v svetu in tudi pri nas padle do petkrat, zato
njihovo zbiranje ni več zanimivo in je nedono-
sno. Po drugi strani pa so postali stroški prevo-
zov teh surovin do zbiralcev in predelovalcev v
kalkulacijah podjetij, ki se z odpadki otepajo,
zelo pomembni. Stroške je možno znižati le
tako, da se zmanjša število prevozov. In kako
v našem podjetju pomagamo porabnikom to
doseči? Preprosto tako, da njihove odpadne
surovine stisnemo in jih z enim samim odvo-
zom odpeljemo predelovalcem ali na deponijo
v čim večji količini. Seveda potrebujemo za
stiskanje odpadkov določene naprave oziroma
raznovrstne stiskalnice, ki zmanjšujejo volu-
men odpadkov od pet do desetkrat.«
TRADE .o.o.
toritve, d
EKO LINEnja, trgovina in s
d
Proizvo s 40 lju
Škofja vaŠkofja vas pri Ce
SI 3211 541 23 7
0
SlovenijaPhone: +386 (0)3
n /
Telefo 1 736 485 23 49
GSM: 04 : +386 (0)3 541 .si
Fa x
Faks/ fo@ekolinetr a d e
e.si
E-mail: in www.ekolinetrad
Internet:
EOL-43-april-April-09 Komunalni odpadki 29

Cenejše so batne hidravlične stiskalnice, ki

imajo to lastnost, da odpadne surovine stisnejo
v razmerju 1:5 in volumen odpadkov zmanjša-
jo za petkrat. Kot je povedal Jože Ogrizek, se
zanje odločajo predvsem komunalna podjetja,
v podjetju Eko line trade pa jih izdelujejo v raz-
ličnih velikostih in z različnimi volumni za-
bojnikov. Manjši kovinski zabojniki v velikosti
pet, sedem in devet kubičnih metrov so pri-
merni za odvoze s samonakladalci, večji, ime-
novani abrol zabojniki v velikosti od dvajset
do štirideset kubičnih metrov, pa za prevoze
s posebnimi vozili, posebej prirejenimi zanje.
»Avtomobile z nadgradnjo za sistem abrol ima-
jo vsa večja komunalna podjetja in tudi mnoga
druga zasebna podjetja po Sloveniji. Ta vozila
prevažajo abrol zabojnike s prostornino od 20
do 40 kubičnih metrov, ki jih izdeluje tudi naše
podjetje,« je dejal Jože Ogrizek in še pojasnil,
da so prav v podjetju Eko line trade pri večjih
batnih stiskalnicah, ki stojijo na določenem
mestu, dodali še en element - zapiralo. Od-
prtina, skozi katero na zadnjih vratih potisni
bat potiska vsebino stisnjenih odpadkov v za-
bojnik, se namreč v trenutku, ko računalnik
zazna, da je zabojnik poln, avtomatsko in s po-
močjo hidravličnega cilindra zapre. Potisni bat
se ustavi, zabojnik pa se s pomočjo posebnih
spon odklopi od stiskalnice in odpelje k pre-
vzemniku sekundarnih surovin ali na deponi-
jo, preostale smeti pa ostanejo v stiskalnici.
»Najnovejši dosežek pri stiskalnicah za odpad-
ke pa so vijačne ali polžne stiskalnice nemške-
ga proizvajalca, s katerim sodelujemo že pet let
in zanj proizvajamo določene komponente. Za
to podjetje smo tudi dobavitelji abrol zabojni-
kov ter prodajalci, monterji in serviserji njiho-
vih stiskalnic,« je o novih stiskalnicah, ki vo-
lumen odpadkov zmanjšajo tudi do desetkrat
in so tudi dražje od hidravličnih, povedal Jože
Ogrizek. Vijačne stiskalnice so primerne za
stiskanje smeti, papirja, kartona, lesenih palet,
lesne embalaže ter pet embalaže plastenk in
ovijalne folije. V Sloveniji so jih v razmeroma
kratkem času montirali že več kot 130. Z njimi
so se oskrbela vsa večja slovenska podjetja, po-
leg Mercatorja tudi obe tuji trgovski verigi Ho-
fer in Lidl. S pomočjo take vijačne stiskalnice
lahko v 32 kubičnih metrov velikem zabojniku
odpeljejo 9 ton stisnjenega kartona ali papirja,
zabojnik lahko napolnijo s 6 tonami lesenih
palet ali 5,7 tonami ovijalne folije oziroma pla-
stenk ali z 10 tonami ostalih odpadkov.
»Naše podjetje ponuja komunalnim podjetjem
po Sloveniji tudi sestavne dele za prekladal-
promocija

ne postaje, ki so vmesni členi med porabniki

in urejenimi deponijami odpadkov,« je o po-
nudbi podjetja Eko line trade še povedal Jože
Ogrizek. »Te prekladalne postaje služijo ravno
temu, da se stroški prevoza odpadkov na depo-
nije zmanjšajo. Denimo: namesto da bi s Koz-
janskega vozili odpadke na sodobno urejeno
deponijo v Celje, bi bilo smiselno, da bi komu-
nalci v bližini porabnikom uredili prekladalno
postajo. Do nje bi pripeljali odpadke, tam pa
bi jih s pomočjo hidravlične ali vijačne stiskal-
nice stisnili in v abrol zabojnikih prepeljali na
deponijo v Celje. Zaenkrat takšna prekladalna
postaja že obratuje v neposredni bližini Čr-
nomlja, iz nje pa volumensko zelo zmanjšan
obseg odpadkov odvažajo na deponijo v Novo
mesto.«
D.S.
Stiskalnice
Podjetje Riko Ekos izdeluje vse vrste stiskalnic za ba-
liranje sekundarnih surovin, embalaže in komunal-
nih odpadkov. Grobo delimo stiskalnice na vertikalne
in horizontalne. Vertikalne stiskalnice so namenjene
predvsem zmanjševanju volumna odpadne embalaže
v trgovinah, trgovskih centrih, šolah, vrtcih in pod-
jetjih z manjšo količino odpadne embalaže. Delujejo
na principu polavtomatskega delovanja, kar pomeni
avtomatski hod potisnega bata in ročno vezanje bal.
Horizontalne stiskalnice ali balirke so namenjene in-
dustrijski rabi v zbirnih centrih sekundarnih surovin,
regijskih centrih za obdelavo odpadkov, papirnicah in
podjetjih z večjo količino odpadne embalaže. Balirke
serije KV so opremljene s proporcionalno hidravliko,
ki omogoča nastavitve pretokov in tlaka v hidravlič-
nem sistemu. Proporcionalna hidravlika omogoča
popoln nadzor vsake hidravlične operacije na stroju,
tako so balirke hitrejše pri delovanju in manj hrupne
za okolico. Balirke Riko Ekos zagotavljajo večjo kapa-
citeto z manjšo vloženo energijo, kar je pomembno s
stroškovnega vidika, če upoštevamo porast cene elek-
trične energije v zadnjih letih.
Balirke serije KV so opremljene s sistemom za pred-
stiskanje, kar prinaša več prednosti: lahko baliramo
vse vrste materialov, kar pri sistemu rezanja ni mo-
žno; balirke imajo večjo kapaciteto zaradi večjega
volumna pri ciklu, bale so trše in bolj kompaktne; po-
trebna je 30% manjša potisna sila za dosego enakega
rezultata kot pri balirki s sistemom rezanja. Manjši so
vzdrževalni stroški ker ni potrebno brusiti in menja-
vati nože.
Aleš Knavs, direktor

30 Odpadki
Občine in odpadki
V Sloveniji so med regijami
in občinami velike razlike pri
zbranih količinah odpadkov
na prebivalca. Še huje je pri
ločenem zbiranju odpadkov,
čeprav nekateri menijo, da
je Slovenija primerljiva s
povprečjem EU. Tako pravi
tudi Jože Leskovar, pomočnik
predsednika uprave družbe
Kostak, sicer pa dober
poznavalec dogajanja v
občinah glede okoljskega in
komunalnega področja, še
posebej glede odpadkov
Lokalne skupnosti so zelo izpostavljene
tudi zato, ker v večini nimajo
opredeljenih okoljskih politik in ciljev
pri ravnanju z odpadki. Nimajo zgrajenih
zbirnih centov, zbiralnic, sortirnic. Je
tudi to razlog, da so v Sloveniji slabši
rezultati pri ločenem zbiranju odpadkov?
To je doprineslo k slabim rezultatom. Tako zdaj
ugotavljamo, da je premalo ločeno zbranih in
plasiranih odpadkov končnim uporabnikom,
hkrati pa je preveč odloženih odpadkov.
Kaj pa Ministrstvo za okolje in prostor?
Že vrsto let z MOP usklajujemo načine za po-
večanje količin ločeno zbranih odpadkov. V
zadnjem obdobju je bilo sprejete veliko nove
zakonodaje na področju zbiranja embalaže,
OEEO, sveč, gradbenih odpadkov, biorazgra-
dljivih odpadkov. Samo sprejemanje zakono-
daje pa ni zagotovilo za večje aktivnosti na
področju ločevanja odpadkov.
Poleg zakonodaje bo morala država ponuditi
tudi finančne spodbude za izvedbo nove zako-
nodaje - ali v obliki višje cene na izvajanje javne
službe ravnanja z odpadki ali pa v obliki takse
(okoljske dajatve) za ločeno zbiranje odpadkov.
Trenutna zakonodaja predvideva okoljsko da-
jatev za odlaganje odpadkov. S tem pa država
ODPADKI
Regijskih centrov bo preveč
Jože Leskovar
spodbuja odlaganje odpadkov, namesto da bi
del te takse namenila ločevanju odpadkov, saj
bi s tem rešili dragocene odlagalne površine na
dragih odlagališčih. In kar je še pomembnejše,
v skladu z zakonodajo o odlaganju odpadkov
bi rešili odlagališča večjih količin aktivnih od-
padkov, ki povzročajo največje probleme.
Ali bi s tem lahko povečali količine
ločeno zbranih odpadkov?
Ocenjujem, da rezultati pri ločenem zbiranju
odpadkov v Sloveniji kljub vsemu niso tako
slabi, saj se nekaterih vrst odpadkov zbere v ve-
likih količinah in je to primerljivo z evropski-
mi rezultati. Posebej dobre rezultate dosegamo
pri zbiranju starega papirja. Več pozornosti pa
bo treba posvetiti drugim vrstam odpadkov,
predvsem biološkim odpadkom, ki jih je v sku-
pni sestavi odpadkov med 30-40 utežnih %.
Poleg tega so biološki odpadki največji genera-
tor deponijskega plina, ki ima, v kolikor se ga
ustrezno ne izkorišča, negativne posledice na
okolje. Za ločeno zbiranje odpadkov ni dovolj
EOL-43-april-April-09
samo postaviti posode z namenskimi nalep-
kami, ampak je potrebno zgraditi tudi ustre-
zno infrastrukturo za sprejem in obdelavo teh
odpadkov. Naša zakonodaja določa izgradnjo
zbirnih centrov, vendar so v nekaterih lokalnih
skupnostih zbirni centri še na papirju, kar pa
pomeni tudi manjše količine zbranih in obde-
lanih odpadkov.
V shemah menijo, da razmere na trgu
komunalnih storitev niso urejene, kar
se je pokazalo zlasti v zadnjih mesecih,
ko se je sesul trg sekundarnih surovin.
Prav tako so čedalje glasnejše ocene,
da so javna komunalna podjetja v
privilegiranem položaju.
Veliko je mnenj, da so izvajalci javne službe
privilegirani. Sam pa ocenjujem, da je glavna
naloga izvajalcev skrb za čisto okolje, kljub ce-
nam, ki ne pokrivajo vseh stroškov izvajanja
javne službe ravnanja z odpadki. Moramo pa
se zavedati, da je bilo javni službi ravnanja z
odpadki v skladu z novo zakonodajo s strani
države v zadnjih nekaj letih naloženih veli-
ko obveznosti, ni pa javna služba ravnanja
z odpadki dobila možnosti obveznosti tudi
finančno ovrednotiti in jih prenesti stroškov-
no na povzročitelje odpadkov. Nekateri imajo
vloge za spremembo cene vložene že dve leti,
pa še vedno nimajo soglasja za povišanje cen.
Družbena odgovornost izvajalcev pa narekuje
redno izvajanje dejavnosti ravnanja z odpadki.
Ministrstvo za okolje in prostor poudarja,
da bo dosledno uveljavilo regijski
koncept ravnanja s komunalnimi
odpadki. Nastajajo regijski centri
za ravnanje z odpadki, vključno z
zmogljivostmi za predelavo. Vendar
se že slišijo ocene, da bodo centri
nerentabilni, ker ne bo dovolj odpadkov.
Edini možni razvoj je regijsko sodelovanje na
področju ravnanja z odpadki. Potrebno je ra-
cionalizirati število centrov 1. reda, saj dolge
transportne poti ne predstavljajo ne ekološko
ne ekonomsko ustreznega sistema. Nujna pa
je izgradnja tudi zbirnih centrov, saj so le-ti
osnova za ustrezen sistem ločenega zbiranja
odpadkov. Menim pa, da bi bilo potrebno v
Sloveniji več poudarka nameniti termični ob-
delavi odpadkov. Projekt bi moral biti pod pri-
stojnostjo MOP. 

EOL-43-april-April-09
Inovacije za okolje
Celjsko podjetje G-1 je letošnji
zmagovalec podjetniškega
tekmovanja Start:up Slovenija.
Tekmovanje so organizirali
JAPTI, Ministrstvo za
gospodarstvo in Tovarna
podjemov. Cilj tekmovanja je
podeliti nagrade za najboljša
mlada podjetja v Sloveniji, ki
so se izkazala z inovativnostjo
in tržno zanimivimi projekti. O
podjetju G-1, njegovih začetkih
in ciljih smo se pogovarjali
z direktorjem, Simonom
Štrancarjem.
Priznanje za najboljše start-up podjetje v Slo-
veniji ne zaide pogosto v Celje. Podjetje G-1 še
ni tako prepoznavno. Kaj se je torej zgodilo, s
čim so prepričali organizatorje?
Simon Štrancar pravi, da jim, razumljivo, na-
grada pomeni ogromno. »Kot mlado podjetje
namreč prodiramo na trg in pravi tržni uspehi
šele prihajajo. Trenutno smo dosegli dogovor o
prodaji v Bosni, pogovarjamo se pa za proda-
jo v kar nekaj zahodnih državah EU, pa tudi v
Kanadi, ZDA in Avstraliji. Takšna nagrada je
priznanje za naše delo in bo spodbudila pod-
jetniško ekipo. Uradno smo namreč nastali v
juliju 2008, ko smo registrirali podjetje. Takrat
smo pričeli z organizacijo proizvodnje, ki je
dokončno stekla v začetku leta 2009. Smo torej
res na začetku,« poudarja direktor.
Podjetniško skupino je združil avtoplin. Leta
2004 sta Ante Moscatelli in Dejan Hočevar po
desetletju odsotnosti avtoplin ponovno pripe-
ljala v Slovenijo. Pričela sta z distribuiranjem
avtoplinskih sistemov in spodbujanjem avto-
mehanikov za ponujanje inštalacij. Posel se je
izkazal kot zelo zahteven, saj je bila tehnolo-
gija konkurenčnih sistemov zapletena in slab-
še kakovosti. Pričela sta razmišljati o razvoju
lastnega sistema. V tem trenutku se jima je
inovacije
Bojan Stojanović
Avtoplin – Slovenija je še bela lisa
Simon Štancar
pridružil z idejo Nedeljko Tkalec in ob razvoju
ideje tudi Simon Štrancar. V letu 2006 so tako
prišli do prvih prototipov, ki so jih kasneje
dopolnjevali in preizkušali naslednja tri leta.
Ko so bili o delovanju prepričani in je bilo na
prototipih opravljenih več 100.000 testnih ki-
lometrov, so izdelali poslovni načrt in ugotovi-
li, da je primeren način za začetek proizvodnje
in prodaje. Razvili so svoj poslovni model in z
njim prepričali poslovnega angela Mirka Tuša,
ki je zagotovil sredstva za postavitev proizvo-
dnje. Skupaj so julija 2008 ustanovili podjetje
G-1 d.o.o.. V začetku leta 2009 so pridobili cer-
tifikata R67-01 in R110-01, ki sta bila pogoj za
prodajo izdelkov. Sedaj se ukvarjajo s svetovno
promocijo izdelkov in izkazujejo uspešnost
delovanja njihovega sistema, ki edini na svetu
omogoča vodenje vbrizga avtoplina v realnem
času. Konec aprila bodo podjetje G-1 in njego-
ve izdelke predstavili na mednarodnem avto-
plinskem sejmu v Carigradu.
Povod za podelitev nagrade je bil njihov inova-
tivni avtoplinski sistem. Sistem prinaša nekaj
novega, a po čem se razlikuje od že obstoječih
sistemov za transformacijo vozil na plinski po-
gon?
Inovacije 31
Simon Štancar ne ve, s čim so prepričali komi-
sijo, a dodaja: »Mi smo se na natečaj prijavili
s poslovnim načrtom in poslovnim modelom,
katerega del je tudi naš produkt. Naš avtoplin-
ski sistem je namreč edini na svetu, ki vodi
vbrizg avtoplina v realnem času. Posledica
tega je mirno delovanje motorja, poraba pa je
najnižja in je odvisna od kalorične vrednosti
avtoplina. Zemeljski plin kot gorivo je, kot je
znano, prijaznejši do okolja kot npr. klasični
bencin ali dizelsko gorivo. Tako zemeljski kot
naftni plin, ki je v Sloveniji bolj razširjen, bi-
stveno pripomoreta k znižanju onesnaževanja
okolja. Učinek v urbanih okoljih je merljiv.
Problem je, da večji del onesnaževanja povzro-
čajo dizelska vozila. Proti temu se lahko bori-
mo z avtoplinom, saj dosegamo nižje stroške, a
nižji je tudi nivo onesnaževanja. Tako več ljudi
menjuje dizelska vozila z bencinskimi, prede-
lanimi na avtoplin. Za dizelska vozila, ki osta-
jajo v prometu, smo razvili avtoplinski sistem
za dizelska vozila.«
Plin kot gorivo za avtomobile je v Sloveniji
na začetku, čeprav je že nekaj ponudnikov na
trgu, ki ponujajo transformacijo vozil. Kako pa
je z avtoplinom v tujini?
V tujini je bolje kot pri nas, meni Simon Štran-
car, mreže črpalk so mnogo bolj razvite, temu
primerno je število predelanih vozil, ki je ve-
čje. Kot primer navaja Nemčijo. Število vozil z
avtoplinom znaša v Nemčiji trenutno 320.000,
napovedi so, da bo do leta 2015 avtoplin kot
gorivo uporabljalo milijon vozil in pol. Primer
sosednje Hrvaške - trenutno se po hrvaških
cestah vozi 46.000 vozil, trend rasti je, tako da
bo do leta 2010 to število naraslo na 150.000. V
sosednji Italiji je 120.000 vozil, predelanih na
plin, črpalk je več kot 2000. Ob pregledu po-
datkov o avtoplinskih vozilih vidimo, da sta
praktično bela lisa le Slovenija in Avstrija, pa
tudi tu se situacija že izboljšuje.
Še en okoljski korak naprej bi zagotovo bila upo-
raba bioplina, ki prihaja iz obnovljivih virov.
Njihovo tehnologijo, patent lahko uporabijo za
vodenje vbrizga vseh plinov. Tako lahko vodijo
vbrizg bioplina pa tudi vodika. Zavedati pa se
je treba, da je uporaba odvisna od izgrajene in-
frastrukture ter možnosti proizvodnje.

32 Inovacije
Inovacije za okolje
»Zagotovo bomo prvi v Evropi
industrijsko utekočinjali les,«
pravi doc. dr. Matjaž Kunaver
z ljubljanskega Kemijskega
inštituta. »Prvi v Evropi bomo
utekočinjen les uporabljali v
lepilih za iverne plošče, in če
ga bomo kurili, bomo ravno
tako prvi v Evropi. Verjetno še
nihče v Evropi utekočinjenega
lesa ni uporabljal za
izdelovanje poliuretanske
pene. Odpiramo možnosti
uporabe utekočinjenega lesa
kot surovino za nadaljnjo
kemijsko predelavo«.
Vse to bi lahko proglasili za »senzacijo«, za ne-
kaj, kar je vrhunski slovenski dosežek. Dr. Ma-
tjaž Kunaver pa vendarle opozarja, da je to vse
skupaj tudi plod številnih drugih prizadevanj,
raziskovanj in spoznanj, čeprav ne zanika, da
so nekateri rezultati »čisto izvirno naši«.
Utekočinjen les je mogoče proizvajati iz lesa in
različnih lesenih odpadkov, iz starega, zavr-
ženega pohištva in drugih odsluženih lesenih
predmetov, storžev, koruznih stebel, žaganja,
listja - iz vsega, kar vsebuje večinski delež -
najmanj pa 40 odstotkov celuloze. Sogovornik
pravi, da je prav Slovenija s svojimi ogromnimi
gozdnimi površinami (gozd pokriva 60 od-
stotkov njene površine) še posebej ugodna za
tovrstno dejavnost. Imamo ogromne neizkori-
ščene rezerve, ki bi jih lahko bolje izkorišča-
li. Za vsakim požaganim drevesom ostane 20
odstotkov odpadkov, ki največkrat povsem ne-
izkoriščeni propadajo v gozdu. Organizirano
zbiranje lesnih materialov za proizvodnjo te-
kočega lesa bi imelo pomembno vlogo tudi pri
skrbi za čistejše okolje. Še posebej pomembno
pa je, da zbiranje lesnih odpadkov - razen mle-
tja v posebnih mlinih - ne bo zahtevalo ka-
kšnih posebnih dodatnih opravil in kakšnega
inovacije
Jak Koprivc
»Tekoči les« iz Slovenije
Matjaž Kunaver
posebnega dodatnega sortiranja. Seveda pa bo
potrebno organizirati zbirna mesta.
Slovenska inovacija je lepilo
»Nismo mi tisti, ki so odkrili utekočinjenje. To
so storili že drugi,« pojasnjuje dr. Matjaž Ku-
naver. »Naš originalen pristop pa je, da pri ute-
kočinjenju uporabljamo glicerin, ki je stranski
produkt pri proizvodnji biodizla, in da smo iz
utekočinjenega lesa sintetizirali poliestre, ki
jih bomo tudi uporabili za izdelavo poliure-
tanov. Prav tako bomo utekočinjen les kurili,
ne da bi ga morali še kakor koli plemenititi ali
predelovati. Popolnoma naša inovacija je lepi-
lo, in sicer kot kombinacija utekočinjenega lesa
z že obstoječim lepilom. Lepilo v določenem
razmerju zagotavlja enake lastnosti končnega
produkta, vendar pa je v takšnem izdelku manj
formaldehida, ker tekoči les zmanjšuje njego-
vo emisijo. Tako lepilo je četrtino cenejše, še
dodatno konkurenčno pa je, ker izdelki vsebu-
jejo manj škodljivi formaldehid. Po evropskih
standardih je lahko vsebnost formaldehida v
ivernih ploščah manj kot osem miligramov
v 100 gramih plošče, lepilo iz utekočinjenega
lesa pa ga ima v 100 gramih manj kot 5 mili-
EOL-43-april-April-09
gramov. Večji je tudi prihranek pri energiji,
saj je iverne plošče mogoče izdelovati pri nižji
temperaturi.«
Prednosti tekočega lesa pa ponazori tudi tako-
le: če naredimo poliuretansko peno iz tekočega
lesa, smo 24 odstotkov surovin iz surove nafte
nadomestili z lesom ... če uporabimo glicerin,
smo prihranili 50 odstotkov surove nafte ... če
nadomestimo 30 odstotkov lepil z utekočinje-
nim lesom, smo 30 odstotkov surovin iz surove
nafte nadomestili z lesom in glicerinom. »To so
čudovite številke«, pravi dr. Matjaž Kunaver,
»zato smo manj odvisni od surove nafte. To je
strateškega pomena«.
Doc. dr. Matjaž Kunaver razloži, da uteko-
činjen les ponuja za zdaj predvsem te tri mo-
žnosti za uporabo. Sicer pa misli, da je treba
utekočinjen les, če ga že imamo, uporabiti na
čim več področjih. Najbolj pomembna upora-
ba utekočinjenega lesa bo v lepilih za izdelavo
ivernih plošč. Priprave na tem področju so že
zelo daleč. Testi, ki so bili v glavnem že opra-
vljeni, so zelo pozitivni. »Vsekakor je morda še
najpomembneje, da bomo ob tem del potreb-
nih surovin za ta lepila nadomestili z obnovlji-
vimi viri, kot je npr. les«, opozarja dr. Matjaž
Kunaver.
Utekočinjen les boljši energent kot
premog
»Velika prednost pri izdelavi utekočinjenega
lesa - in to je naša inovacija - je uporaba gli-
cerina, ki je stranski produkt pri proizvajanju
biodizla. Tega je zdaj na trgu ogromno, njego-
va cena pa je zelo nizka«, opozarja dr. Matjaž
Kunaver. V bistvu lahko izdelajo utekočinjen
les iz 97 odstotkov obnovljivih virov.
Utekočinjen les ima kurilno vrednost 22 do
23 mega džulov na kilogram, to pa je več kot
premog, ki ima okoli 15 mega džulov, suha
bukova drva dajejo 15 do 17 mega džulov, ku-
rilno olje pa ima okoli 42 mega džulov. Cena
kurilnega olja in tekočega lesa bi bila ob enaki
kurilni vrednosti približno enaka. Je pa res,
da bi bilo treba za ogrevanje s tekočim lesom
prilagoditi kurišče. Gre za določene posebno-
sti - predvsem je več »pepela«, se pravi ostan-
kov izgorevanja, hkrati pa je tudi nekaj žvepla,
čeprav v minimalnih količinah - pol odstotka,
EOL-43-april-April-09 Novosti 33

vsekakor pa bistveno manj kot v nekaterih pre-

mogih. Utekočinjen les je redkejši kot mazut in
gostejši od kurilnega olja. Prevoz bi bilo mogo-
če opravljati s cisternami, shranjevali pa bi ga
kot kurilno olje.

Dr. Matjaž Kunaver spomni, da je prof. dr. Ve-

sna Tišler z ljubljanske biotehnične fakultete že
pred časom začela z utekočinjanjem lesa pred-
vsem s fenolom, »potem pa smo videli, da so
mogoče tudi druge poti«. Zato smo se začeli v
Laboratoriju za kemijo in tehnologijo polime-
rov na Kemijskem inštitutu leta 2002 sistema-
tično ukvarjati z obnovljivimi viri in utekoči-
njenjem lesa. V tem času so zaščitili že vrsto
patentov - utekočinjenje lesa z mikrovalovi,
ki ga je razvil kolega dr. Kržan, utekočinje-
nje lesa s souporabo organskih kislin, patent
za izdelovanje poliuretanskih pen iz utekoči-
njenega lesa, patent o uporabi utekočinjenega
lesa kot vir termične energije itd. Od lanskega
decembra pa čakajo na potrditev patentne pri-
jave o uporabi utekočinjenega lesa za lepljenje
ivernih in vezanih plošč. Vsekakor pa je bilo
tudi na biotehnični fakulteti, kjer je dr. Matjaž
Kunaver docent, opravljenega kar precej dela.
Predvsem so se tudi mnoge diplomske naloge
ukvarjale s posameznimi vprašanji, povezani- vključilo Gozdno gospodarstvo Postojna. Pri Zdaj je Gozdno gospodarstvo tisto, ki uživa
mi z utekočinjenjem lesa. Sogovornik je zelo dr. Matjažu Kunaverju so se oglasili lani spo- določene prednosti na osnovi financiranja raz-
zadovoljen s prispevkom in zagnanostjo štu- mladi, potem ko so se seznanili z njegovimi iskav. Ko gre za industrijske aplikacije raziskav,
dentov. Očitno je še iz Anglije, kjer je magistri- raziskavami in dosežki, saj so iskali možnosti je prav ono tisto, ki išče potencialne uporabni-
ral in doktoriral, »okužen« s prepričanjem, da za boljši izkoristek lesa. Takoj so se dogovori- ke po svetu. Pri njih bo tudi potekala proizvo-
morajo univerze in inštituti poleg vsega dru- li za sodelovanje in finančni prispevek, ki po dnja utekočinjenega lesa. V tem vidijo izjemno
gega s svojimi znanstvenimi dosežki povsem mnenju dr. Kunaverja sploh ni majhen. Pred- poslovno priložnost. Pri izdelavi opažnih plošč
konkretno pomagati gospodarstvu. Morda je vsem pa je pomembno, da so se sami odločili, za gradbeništvo bodo uporabili novo lepilo iz
prav zaradi tega še posebej navdušen, ker se je da bodo investirali v znanje. To je zanj dodatna tekočega lesa. S tem bodo pocenili svojo proi-
v realizacijo projekta »tekoči les« samodejno spodbuda in potrdilo, da je na pravi poti. zvodnjo, postali bodo še bolj konkurenčni.

www.pocinkovalnica.si

VROČE POCINKANJE je okolju prijazno. VROČE POCINKANJE je ekonomično.

Vroče pocinkanje, zaščita železa in jekla s cinkom,
je okolju prijazen postopek protikorozijske zaščite.
Na vsako tono zaščitenega jekla prihranimo toliko
energije, da bi lahko zadovoljili nekajtedenske po-
trebe povprečne družine po energiji. Zaščita, ki jo
dosežemo s postopkom vročega pocinkanja je pri-
merna tako za večje jeklene konstrukcije, objekte
in cestno opremo, kot tudi za ograje, prikolice, po-
hodne rešetke, hlevsko ali kmetijsko opremo in za
manjše izdelke, ki jih najdemo doma, na vrtu, dvo-
rišču ali v gospodarskem objektu. Vroče pocinkani
deli ne potrebujejo popravil in bistveno prispevajo
k trajnostni gradnji.
Vroče pocinkanje ni drag postopek, kot zmotno mi-
slijo nekateri. Poleg številnih tehničnih prednosti
pomeni zelo ekonomično rešitev. Stroški pocinkanja
so pri 9-milimetrskem kosu jekla že za polovico nižji
od stroškov barvanja. Če pa upoštevamo dejstvo,
da ima vroče pocinkana prevleka brez dodatnega
vzdrževanja življenjsko dobo 100 let in več, je pri-
Vsakih 90 sekund se po vsem svetu ena tona
hranek toliko večji. Dilema, vroče pocinkanje ali al-
jekla spremeni v rjo.
ternativna oblika zaščite kot je na primer barvanje,
je tako povsem odveč. Prepričljivo zmaga vroče
pocinkanje.
Mislimo zeleno, ustavimo korozijo.

Prevzem in odprema materiala sedaj tudi ob sobotah. Za več informacij pokličite našo prodajno službo: 03 426-32-33, 041-563-110 ali pišite na: pocinkovalnica@maksim.si

34 Odpadki
Termična obdelava odpadkov
Datum, ko bo potrebno
zapreti odlagališča odpadkov,
se približuje, Slovenija pa
še vedno ni popolnoma
pripravljena na uveljavitev
direktive. V večini slovenskih
občin ni jasno, kam z odpadki
po zaprtju odlagališč. Trenutno
se težave rešujejo preko
sistema ločenega zbiranja,
ločevanja in predelave ter
končne termične obdelave
odpadkov, kot to počne CERO
Celje.
Podjetja, ki ponujajo rešitve na tem področju,
pa seveda ne počivajo, kajti povpraševanje je
veliko in bo v prihodnosti, zaradi zaostrovanja
zahtev, še naraščalo. Eno izmed rešitev, ki je
že uveljavljena v Združenih državah Amerike,
v kratkem pa bo uporabljena tudi v državah
Evropske unije, ponuja podjetje Ekobase, ki s
partnerji v Sloveniji, Avstriji in državah nekda-
nje Jugoslavije zastopa ameriško podjetje Star-
tech. Gre za sistem plazemskega konverterja,
ki je po navedbah proizvajalca še za stopnjo
prijaznejši okolju kot klasična termična obde-
lava odpadkov.
Sistem je primeren za obdelavo vseh vrst od-
padkov, tako komunalnih, industrijskih in ne-
varnih odpadkov, ki jih je pred obdelavo sicer
potrebno predhodno obdelati, čeprav proizva-
jalec zagotavlja, da je možno obdelati tudi ne-
sortirane komunalne odpadke. Pred obdelavo
jih namreč zmelje mlin, ki je del sistema.
Pomembno je, da se v sistemu uporabljajo ele-
menti, ki so v večini že razviti in se uporablja-
jo v drugih industrijah, s čimer sta gradnja in
vzdrževanje sistema cenovno ugodnejša. Glav-
ni del sistema predstavlja plazemska bakla, ki
jo že dalj časa uporabljajo v kovinski industriji.
Plazemska bakla ustvari pogoje podobne stre-
lam, tako da odpadke razgradi na atome pri
temperaturi do 16.648 0C, torej temperaturi, ki
ODPADKI
Peter Mesarec
Plazemski konverter v Sloveniji?
je trikrat višja od temperature na površju Son-
ca. Pri razgradnji nastane sintetični plin PCG
in različni silikati ali kovine, odvisno od vrste
odpadkov. Plin se lahko uporablja za proizvo-
dnjo električne ali toplotne energije. Tako se
sistem lahko samostojno vzdržuje, saj proizve-
de dovolj električne energije za lastno delova-
nje, odvečno energijo pa lahko vrača v sistem,
podobno kot to počne edini obrat za termično
obdelavo odpadkov, ki je postavljen v Celju. Ta
preko termične obdelave odpadkov daljinsko
ogreva del Celja. S tem se močno znižajo stro-
ški delovanja obrata.
Kot je povedal direktor podjetja Ekobase Aleš
Oblak, je cena predelave tone odpadkov »od-
visna od vrste odpadka in kapacitete sistema.
Ocenjeno je, da bi se za sistem velikosti 100 ton
na dan strošek investicije pokril pri ceni prede-
lave, ki bi znašal od 40 do 60 EUR na tono pred-
hodno obdelanega odpadka« (toplarna RCERO
Celje ima kapaciteto približno 50 ton na dan),
nekateri izračuni iz ZDA pa so izkazali še nižje
cene predelave tone odpadkov, do 15 $ na tono.
Dodatna prednost plazemskega sistema pred
drugimi sistemi za termično obdelavo podat-
kov je, da je sistem možno prilagoditi tudi za
manjše količine podatkov. Najmanjša kapaci-
teta je že 5 ton/dan, za večje potrebe pa se lah-
ko postavi večje module, npr. 25 ali 50 ton/dan,
EOL-43-april-April-09
te module pa lahko s sestavljanjem združimo v
večje sisteme, ki obdelajo npr. 200 ton odpad-
kov na dan. Tako je plazemski sistem primeren
za različne regijske aplikacije v Sloveniji, od
najmanjših do največjih regijskih predeloval-
nic odpadkov.
Aleš Oblak pravi, da že potekajo različni pogo-
vori z več občinami v Sloveniji, ki se zanimajo
za postavitev takšnega obrata, saj predstavlja
alternativo obratom za termično obdelavo
odpadkov, ki so jih do sedaj načrtovale obči-
ne. Enako kot za termično obdelavo občine
zaprosijo za sredstva iz kohezijskih skladov,
saj je tudi plazemska tehnologija primerna za
obdelavo odpadkov, kot jo zahteva Evropska
unija. Tako je Startech že sklenil več pogodb
za dobavo in montažo plazemskih sistemov v
različnih državah Evropske unije.
V začetku leta 2010 naj bi plazemske sisteme
pričeli izdelovati v Sloveniji, lokacija sicer še ni
znana. S proizvodnjo v Sloveniji pa bo doda-
na vrednost za nakup plazemskih sistemov za
občine še večja. Povpraševanja dobiva podjetje
Ekobase iz vseh držav nekdanje Jugoslavije, pa
tudi iz Turčije, Grčije, Kazahstana in drugih
azijskih držav. Najbrž bo problem pri uveljavi-
tvi plazemske tehnologije v Sloveniji predvsem
dejstvo, da je v državi premalo odpadkov.
 SLOPAK – zaupanja vredna
družba za ravnanje z odpadno
embalažo
V letu 2008 je okoli 1500 po-
Količine zbrane odpadne embalaže v letu 2008
djetij preneslo obveznosti rav-
v tonah - po materialih
nanja z odpadno embalažo v
višini 185.000 ton na družbo
KOVINA SESTAVLJENA
Slopak. Družba Slopak je zbra- 3.071,26 1.158,62
LES STEKLO
10.402,14
la in predelala nekaj več kot 20.568,25

100.000 ton, oz. 54 %.

PLASTIKA
17.305,49

Največji porast zbrane odpad-

ne embalaže je od izvajalcev
javne službe, in sicer iz naslo-
va embalaže, ki je komunalni PAPIR
48.463,05
odpadek. Torej tiste, ki jo pre-
bivalci odvržemo na ekološke
otoke ali prinesemo na zbirne
centre. Količine odpadne embalaže, ki je komunalni odpadek
in jo je prevzela družba Slopak - porast po letih

Družba Slopak je v letu 2008 prevzela oko-

li 36.000 ton odpadne embalaže, ki je ko-
munalni odpadek, za 33 % več kot v letu
2007.
Leto 2005 2006 2007 2008

Količina prevzete odpadne embalaže, 16.000 24.000 27.000 36.000

ki je komunalni odpadek (v tonah)

Delež porasta (v %) 50,00 12,50 33,33

Vodovodna cesta 100, 1000 Ljubljana

Telefon: 01 56 00 250, e-pošta: slopak@slopak.si
www.slopak.si
promocija
 SIJALKE
36 Okolje EOL-43-april-April-09

Peter Mesarec

Testiranje sijalk Varčne ali nevarčne žarnice

Septembra bodo iz prodajnih

polic EU umaknjene prve
žarnice na žarilno nitko, ki jih
bodo v domovih tako aktivneje
zamenjevale varčne sijalke.
Proizvajalci varčnih sijalk
obljubljajo manjšo porabo
električne energije in daljši
čas delovanja žarnic, s tem pa
tudi manjšo količino odpadkov,
vendar različne organizacije
že opozarjajo, da vse ni tako
rožnato, kot nam to želijo
predstaviti proizvajalci.

Nemška organizacija ÖKO TEST je testirala

varčne sijalke različnih proizvajalcev.
Rezultati testa so precej drugačni od tega, kar
zagotavljajo proizvajalci, tako da so pod vpra-
šanje postavljene pozitivne posledice, ki si jih
obeta Evropska unija in z njo tudi Slovenija z
vpeljavo direktive. Izračuni prikazujejo, da bi
naj povprečno gospodinjstvo prihranilo od
50 € do 200 €, s tem pa bi v celotni EU privar-
čevali okoli sedem milijard evrov letno.

Prva in najpogosteje omenjena težava varčnih

žarnic je valovna dolžina svetlobe, ki jo varčna
žarnica oddaja. Žarnica mora biti dovolj dolga,
da lahko oddaja svetlobo, ki je podobna sve-
tlobi žarnice z žarilno nitko oziroma naravni
svetlobi. Dolžina je seveda problematična, v
kolikor želimo proizvesti žarnice, ki jih lahko
uporabljamo v klasičnih svetilkah, ki so jih
uporabniki navajeni in jih uporabljajo doma.
Zato so nove varčne žarnice sestavljene iz zvite
cevi, ki tako dosega bolj naravno svetlobo, ki
pa pogosto še vedno ni blizu naravni svetlobi,
ki je za človeka najbolj prijetna. Vendar to niso
edini argumenti, ki govorijo proti varčnim
sijalkam glede na njihovo svetilnost. Društva
slepih in slabovidnih po vsej Evropi opozar-
jajo na težave, ki jih sijalke povzročajo slabo-
vidnim. Slabovidne osebe za lažje opravljanje
vsakodnevnih opravil potrebujejo dobro osve-
tlitev prostorov in dodatno lokalizirano osve-
tljenost, kar pomeni, da uporabljajo močnejše,
nad 100 W žarnice, kar pa jim v prihodnosti
zaradi omejitev prodaje ne bo več omogočeno.
Različne raziskave so tudi pokazale, da varč-
ne sijalke povzročajo težave osebam z različ-
nimi boleznimi, ki med drugim vključujejo
avto-imunsko bolezen lupus, genetsko motnjo
Xeroderma Pigmentosum, fotosenzitivnost,
poleg tega pa naj bi povzročale tudi migrene
in povečale verjetnost napadov pri osebah z
epilepsijo.
Test organizacije ÖKO TEST je pokazal, da je
svetilnost sijalk, ki naj bi nadomestile žarnice,
precej manjša in da se še zmanjšuje s časom
uporabe. Pri nekaterih sijalkah začne upada-
ti svetilnost že v roku nekaj dni, ko naj bi po
navedbah proizvajalcev sijalke komaj dosegle
polno svetilnost. Še slabše so se sijalke odre-
zale pri testu, ko so bile večkrat prižgane in
ugasnjene. Večina žarnic je ugasnila pri 6.000
do 7.000 prekinitvah električnega toka, kar po-
meni, da bi prenehala delovati že po letu dni,
če se jo prižge dvajsetkrat na dan, kar je verje-
tna številka ob uporabi sijalke na stopnišču ali
javnem stranišču.
Tako kažejo testi, a pri vsaki uredbi in novo-
stih so različna mnenja.
Najpomembnejši argument, ki ga zagovorniki
EOL-43-april-April-09 Okolje 37

naj uporabijo katero sijalko. V odgovoru so

Borut Bernat, ZEOS:
Varčne sijalke znatno prispevajo k zmanjše-
vanju porabe električne energije za razsve-
tljavo in s tem tudi k zmanjševanju izpustov
ogljigovega dioksida v ozračje. S preneha-
njem prodaje klasičnih žarnic z žarilno nit-
ko do leta 2012 se bo količina varčnih sijalk
v uporabi močno povečala, posledično pa se
bo pričela povečevati tudi količina odpadnih
sijalk. Zato je prav, da že sedaj navadimo
kupce, kako ravnati z odpadnimi sijalkami.
Podjetje ZEOS že več kot dve leti poleg osta-
le električne in elektronske opreme zbira
odpadne sijalke ter poskrbi za ekološko reci-
kliranje. V letu 2008 smo zbrali 68 ton odpa-
dnih sijalk oziroma 30% več kot v letu 2007.
Večina sijalk je bila zbranih od podjetij in
ustanov, ki so tudi največji končni uporabni-
ki. Varčnih sijalk je bilo zaradi razpršenosti
po gospodinjstvih zbranih precej manj, oko-
li 30.000, kar predstavlja 7% od količine, ki
je bila prodana pred 6 leti, kolikor je njihova
povprečna življenjska doba. Največ varčnih
sijalk je bilo zbranih v trgovinah, kamor jih
kupci lahko brezplačno oddajo pri nakupu
novih. Zagotovo bo potrebno precej truda,
da bomo v Sloveniji dosegli večjo ozavešče-
nost. V letošnjem letu smo s tem namenom
pričeli sodelovati z Eko šolo. V program iz-
obraževanja je bilo vključenih 22.000 učen-
cev na predmetni stopnji. Z aktivnostmi po
šolah bomo nadaljevali tudi v prihodnje, saj
si le tako lahko nadejamo, da se bo krepila
zavest o nujnosti skrbi za okolje. Hkrati po-
zivamo vse imetnike odpadnih sijalk, pred-
vsem iz srednjih in majhnih podjetij, da jih
pričnejo oddajati v naš sistem, mi pa bomo
poskrbeli za primerno obdelavo.
proizvajalci navedli, da je napačno, ker je bil
test svetilnosti izveden takoj ob pričetku upo-
rabe sijalke, ki naj bi končno svetilnost dosegle
šele po prvih 100 urah uporabe. Te trditve so
precej drugačne od rezultatov, ki so jih prido-
bili s testiranjem, saj so po 100 urah uporabe
nekatere sijalke že izgubljale na svetilnosti, kar
pomeni, da je trditev proizvajalcev postavljena
pod vprašaj.
Posebej pomembno je vprašanje ravnanja z
zlomljenimi sijalkami, saj zaradi vsebnosti
živega srebra spadajo med nevarne odpadke.
Nujno je obveščanje javnosti o ravnanju z raz-
bitimi sijalkami, saj je potrebno posebej pazlji-
vo ravnanje s sijalkami, ki jih je potrebno tudi
odložiti na pravilen način. Glede na to, da se
bo vsako gospodinjstvo srečalo s kakšno zlo-
mljeno sijalko, je nujno, da se širša javnost na-
uči preprečevanja stika z živim srebrom.

Raznovrstnost sijalk in predvsem razvoj, ki bo

varčnih sijalk uporabljajo, je, da porabijo do
80 % manj električne energije. ÖKO TEST je
pokazal, da se, v kolikor v račun vštejemo tudi
svetilnost posamezne žarnice, prihranek ener-
gije zmanjša 77 % pri najboljši sijalki, ki so jo
testirali, večina sijalk pa porabi le 50 do 70 %
manj električne energije, medtem ko je sijalka
enega izmed proizvajalcev, ki zagotavlja 80 %
manjšo porabo, porabila celo več elektrike kot
klasična žarnica.
Na drugi strani seveda stojijo proizvajalci
varčnih žarnic, ki so v odgovoru na omenjeno
testiranje žarnic ugotavljali, da je bil test dru-
gače izveden. Tako poudarjajo, da vse žarnice
niso primerne za uporabo v lučeh s senčni-
kom, saj na takšen način ni možno natančno
in predvsem pravilno izmeriti količine svetlo-
be, ki jo oddajajo. Tako naprej navajajo, da so
določene žarnice namenjene samo uporabi v
določeni vrsti luči, kar pomeni, da bi kupci ob
nakupu morali vedeti, kje bodo uporabili sijal-
ko. Vendar to, v kateri vrsti luči se določena si-
jalka najbolje obnese, ni navedeno na embalaži
oziroma v specifikacijah sijalk, kar pomeni, da
uporabniki praktično nimajo informacije, kje
spodbujen s široko uporabo sijalk v prihodno-
sti, bo zagotovo prinesel izboljšanje kakovosti
sijalk v omenjenih kategorijah, kjer je test po-
kazal določene pomanjkljivosti. Strokovnjaki
pa že napovedujejo, da bodo sijalke v nekaj le-
tih zamenjale LED sijalke, ki so trenutno sicer
še vedno veliko dražje od drugih vrst žarnic in
sijalk, vendar porabijo do 80 % manj električ-
ne energije in so mnogo prijaznejše okolju. Ne
vsebujejo škodljivih snovi kot jih varčne sijal-
ke in niso klasificirane kot nevarni odpadek.
Morda pa bo temu tako samo do naslednjega
testa.

Pazljivo z odpadnimi sijalkami!

Sijalke so varãne in dolgo sijejo. Za svoje delovanje potrebujejo izredno majhno koliãino živega
srebra, ki pri uporabi ne predstavlja nevarnosti za zdravje. Da se po koncu življenjske dobe
prepreãi njegovo uhajanje v okolje, je potrebno odpadne sijalke oddajati v sistem, ki poskrbi za
okolju prijazno reciklažo.

• Najenostavneje je, da imate pri nakupu nove sijalke staro s seboj. Ko boste našli
ustrezno zamenjavo zanjo, jo oddajte prodajalcu, ki jo je dolžan prevzeti in predati v
ustrezno obdelavo.
• V vseh veãjih trgovskih centrih po Sloveniji boste našli tudi posebne zabojnike za
odpadne sijalke. Z njimi ZEOS že veã kot dve leti skrbi za loãeno zbiranje sijalk in njihovo
nadaljnjo ekološko obdelavo.

Ste vedeli, da je mogoãe reciklirati

kar 95 odstotkov delov varãne sijalke?
ZEOS, Ravnanje z elektriãno in elektronsko opremo, d.o.o.
Brnãiãeva ulica 39, SI-1231 Ljubljana - ârnuãe
Tel.: +386 1 366 85 41, Faks: +386 1 366 85 82, E-pošta: info@zeos.si
www.zeos.si
naãrtna skrb za okolje
promocija

38 Energija iz OVE
Modra in Zelena energija
Slovenija ne dosega ciljev, ki
Urška Krisper
jih je sprejela glede uporabe
obnovljivih virov energije.
Še več. Mnogi dvomijo, da
se cilji zelo odmikajo. Tudi
slovenska zaveza EU, da bo do
leta 2010 dosegla 33,6 % delež
proizvodnje električne energije
iz OVE, upoštevaje porabljeno
električno energijo, ne bo
uresničena. Zato vzbuja toliko
več pozornosti projekt Elektra
Ljubljane, ko je začel prodajati
Modro in Zeleno energijo.
Modro za poslovne odjemalce,
zeleno za gospodinjstva. Kupci
niso ostali brez odziva. In zakaj
se je Elektro Ljubljana odločilo
za paket prodaje Modre in
Zelene energije? Odgovarja
Urška Krisper, vodja oddelka
za energetsko svetovanje v
podjetju Elektro Ljubljana.
Kaj je Zelena in kaj Modra energija?
Ko govorimo o Zeleni in Modri energiji je po-
trebno poudariti, da sta to različna produkta,
ki pa imata skupno lastnost, in sicer, da sta
oba proizvedena iz obnovljivih virov energije.
Zelena energija je blagovna znamka Elektra
Ljubljana d.d., pod katero se trži električna
energija, proizvedena v desetih malih hidro ter
dveh sončnih elektrarnah, ki so v lasti Elektro
Ljubljane d,d. Zelena energija je namenjena
prodaji gospodinjskim odjemalcem. Modra
energija pa je za razliko od Zelene energije pro-
izvedena v vodnih elektrarnah velikih sloven-
skih rek, ki prav tako spadajo k obnovljivim
virom energije. Za Modro energijo se lahko
odločajo poslovni odjemalci.
ENERGIJA
IZ OVE
Jože Volfand
Kupcev je vse več
Potemtakem gre za dve blagovni znamki.
Kdaj sta se pojavili na trgu ter koliko
odjemalcev se je odločilo za nakup?
Lastnica blagovne znamke Zelena energija je
Elektro Ljubljana d.d, njeni začetki segajo v
maj 2004. Modra energija pa je v lasti Holdinga
Slovenskih elektrarn ter se je pojavila na trgu
septembra istega leta. Poudarjam, da vse od
začetka obeh blagovnih znamk število kupcev
obeh produktov narašča. Torej lahko sklepamo,
da se vse več ljudi zaveda pomena pridobivanja
energije iz obnovljivih virov. Na to kažejo tudi
podatki: do danes se je za nakup Zelene energije
odločilo že skoraj 1000 kupcev, kupcev Modre
energije pa je nekaj manj kot 600. Največji ku-
pec Modre energije je Krka d.d., sicer pa so na-
zivi podjetij, ki so kupci Modre energije, obja-
vljeni na spletni strani www.modra-energija.si.
Kako se z vašo pomočjo lahko
promovirajo podjetja, ki kupujejo Modro
energijo?
Kupci Modre energije lahko pri promociji in
trženju svojih izdelkov oz. storitev uporablja-
jo logotip Modre energije (»Napaja nas Modra
energija«), bodisi v obliki nalepke ali v drugi
obliki, kot dodatek na dopisih, računih, pro-
mocijskih materialih, spletni strani itd. Prej-
mejo tudi potrdilo, iz katerega je razvidno, za
kolikšen odstotek nakupa Modre energije so se
EOL-43-april-April-09
odločili. Vse našteto lahko uporabijo za izbolj-
šanje lastne prepoznavnosti o okoljski zavesti
in na vidnem mestu predstavijo svojim poslov-
nim partnerjem oz. kupcem.
Katere so tiste panoge oz. podjetja
ali ljudje, od katerih v prihodnosti
pričakujete največje zanimanje za obe
vrsti energije?
Zavedati se moramo, da sta produkta Mo-
dra energija in Zelena energija še razmeroma
»mladi« blagovni znamki. V tujini so podobni
produkti na voljo že vrsto let. Menimo, da se
bo za okolju prijazno energijo, ki je pridobljena
iz obnovljivih virov, v prihodnje odločilo naj-
več podjetij, katerih dejavnost je prepoznavna
v povezavi z zdravim načinom življenja. To so
predvsem podjetja s področja turizma, zdra-
vstvenih storitev, nege in rekreacije, energeti-
ke, ekologije. Za Zeleno energijo pa se bo po
našem mnenju odločalo vedno več ljudi, saj
so prav mlajše generacije vse bolj osveščene o
pomenu varovanja in ohranjanja okolja. Kot
kupci Zelene energije pa imajo že sedaj in prav
tako tudi v prihodnje priložnost dokazati svojo
stopnjo osveščenosti.
Število kupcev narašča, čeprav so cene
okolju prijazne električne energije višje.
Koliko so višje?
Pri obeh blagovnih znamkah je cena določe-
na kot dodatek k ceni električne energije. O
vplivu tega dodatka na končno ceno električne
energije so kupci Modre energije seznanjeni
v posebni prilogi z naslovom »Pogoji prodaje
Modre energije«. Nakup Modre energije za
kupca pomeni največ 6 % povečanje končne
cene za električno energijo in omrežnino, pre-
računano na njegovo povprečno letno porabo.
Pri kupcih Zelene energije pa dodatek za Zele-
no energijo pomeni do 12 % povečanje na ra-
čunu za električno energijo. V praksi to pome-
ni, da bo gospodinjstvo, ki mesečno porabi na
primer 289 kWh, za Zeleno energijo dodatno
plačevalo 3,47 €, z upoštevanim DDV. Ome-
njena mesečna poraba pa pokrije potrebe po
električni energiji v povprečnem gospodinj-
stvu.
Kupce spodbujate k nakupu, saj
gre v tem primeru za višjo okoljsko
ozaveščenost. Kako pri trženju
EOL-43-april-April-09 Energija iz OVE 39

poudarjate bistvene prednosti, ki naj bi

odtehtale višjo ceno elektrike?
Predvsem poudarjamo, kaj z odločitvijo za
nakup obeh produktov kupci pridobijo. Ku-
pec Zelene energije prejme vsako leto darilo:
nalepko, magnet Zelena energija in potrdilo.
Kupec Modre energije pa je objavljen na sple-
tnih straneh, lahko uporablja logotip in prejme
potrdilo.

Vse ostale prednosti so navedene v promocij-

skem materialu. Dodajmo še to, da po izku-
šnjah iz tujine ocenjujemo, da obstaja do 5 %
gospodinjskih odjemalcev, ki bi pod ustrezni-
mi pogoji in z ustreznim komuniciranjem po-
stali kupci »Zelene energije«.

Cilji v prihodnje?
Želimo si pridobiti čim več kupcev tako Zelene
kot tudi Modre elektrike. Za »zeleno« načrtu-
jemo, da se bo v daljšem časovnem obdobju
odločilo nekaj več kot 2000 gospodinjstev, za
modro pa vsaj 20 % poslovnih odjemalcev. Na-
daljevali bomo s promocijo, obveščanjem in
osveščanjem naših odjemalcev o okolju prija-
zni električni energiji. In še nekaj je pomemb-
no. HSE d.o.o. in Elektro Ljubljana d.d. se za-
vezujeta, da bosta sredstva, zbrana iz naslova
dobave Modre energije v višini 0,0025 €/kWh,
namenila izključno spodbujanju pridobivanja
energije iz obnovljivih virov, raziskavam na
področju pospeševanja pridobivanja energije iz
obnovljivih virov ter obnovi in izgradnji enot,
ki proizvajajo energijo iz obnovljivih virov.
Zelena energija 400x300.ai 1/22/09 3:03:37 PM

Energija prihodnosti

Zelena energija je naš prispevek k bolj

čistemu okolju. Pridružite se nam!

www.elektro-ljubljana.si
promocija

40 Logistika
Proizvodna logistika
Procesna in materialna
sledljivost v proizvodnji, še
posebej v nekaterih panogah,
postaja prva tema, ko
vodstva podjetij iščejo poti
za učinkovito obvladovanje
celotnega poslovanja. Toda
informatizacije poslovnih
in proizvodnih procesov ne
zahteva le nuja po večji
konkurenčnosti, pač pa tudi
strožja evropska regulativa, ki
želi potrošnika bolj zaščititi,
kot ga je doslej. Stroka govori
o življenjskem ciklu izdelka,
tisti, ki prodajajo informacijske
sisteme, o rodovniku
izdelkov. Podjetje Metronik,
ki je lani postalo polnoletno,
ponuja industriji raznovrstne
sisteme za avtomatizacijo in
informatizacijo. Proizvodna
informatika je njihova
specializacija, program
MePIS pa je zanimiv posebej
za živilska in farmacevtska
podjetja. Na vprašanja sta
odgovarjala Tomaž Zver, univ.
dipl. ing. el, in dr. Alenka
Žnidaršič.
LOGISTIKA
Jože Volfand
Pot do rodovnika izdelka
dr. Alenka Žnidaršič
V podjetju ste razvili proizvodni
informacijski sistem MePIS in ga
trgu ponudili kot celovito rešitev za
obvladovanje sledljivosti in varnosti
proizvodnje. Katere informacije daje
naročniku, v katerih panogah je najbolj
uporaben?
Proizvodni informacijski sistem MePIS je mo-
dularen in konfigurabilen produkt. Z njim
lahko zagotovimo celovito informacijsko pod-
poro proizvodnim procesom. Poleg vodenja
proizvodnje, upravljanja kakovosti in obvlado-
vanja učinkovitosti je zagotavljanje procesne
in materialne sledljivosti ena ključnih funkci-
onalnosti sistema MePIS. Ta funkcionalnost je
neposredno povezana s proizvodno logistiko,
saj omogoča vpogled v dejanske materialne in
procesne tokove ter v zaloge.
Uporabnikom v proizvodnji daje sprotne in-
formacije o izvajanju delovnih nalogov, kot
zahteva operativni plan izdelanih izdelkov,
tudi polizdelkov in končnih izdelkov, o pora-
bljenih surovinah, ključnih procesnih, tehno-
loških in ambientalnih parametrih, dejanski
porabi energentov, ključne podatke o kakovo-
sti, zastojih, izkoriščenosti in razpoložljivosti
proizvodne opreme, tehnični in stroškovni
učinkovitosti, vse tisto, kar je za poslovanje bi-
stvenega pomena.
Sistem MePIS je primeren za vse industrijske
EOL-43-april-April-09
Tomaž Zver
panoge. Bolj primerno vprašanje, na katerega
mora odgovoriti posamezno industrijsko pod-
jetje, ne glede na panogo, je vprašanje pomena
in dodatne vrednosti namenskega informacij-
skega sistema. V informatizacijo proizvodnje
vlagajo proizvodna podjetja, ki imajo jasno
poslovno vizijo in nastopajo na globalnem
konkurenčnem trgu. Primeri dobre prakse v
svetu in Sloveniji pa kažejo, da bolj zapleten in
dinamičen, kot je proizvodni proces z velikim
številom različnih izdelkov, majhnimi serija-
mi, kratkimi odzivnimi časi in drugimi poseb-
nostmi, večji je pomen sistema MePIS.
Na roko vam gre zahtevna evropska
okoljska regulativa, tudi zaradi zaščite
potrošnika, predvsem ko gre za živilsko
in farmacevtsko industrijo. Kaj vse lahko
zagotavljate z vašim produktom?
Dinamične spremembe na področju zakonske
regulative pomenijo velik pritisk na proizvo-
dna podjetja. V zelo kratkem času se morajo
prilagoditi novim zahtevam. To pa je mogoče
doseči le z namenskim proizvodnim informa-
cijskim sistemom, ki je povezan s proizvodni-
mi napravami in je dobro integriran s poslov-
nim informacijskim sistemom. Jedro sistema
MePIS predstavlja univerzalna, storitveno-
usmerjena aplikacijska platforma, ki omogoča
unificirano obdelavo in združevanje podatkov
EOL-43-april-April-09
iz različnih podatkovnih virov. Poleg vodenja
proizvodnje, upravljanja kakovosti in obvlado-
vanja učinkovitosti je zagotavljanje procesne
in materialne sledljivosti ena ključnih funk-
cionalnosti sistema MePIS. Poleg univerzalne
rešitve MePIS smo razvili dve specializirani
rešitvi, MePIS Food za živilsko industrijo in
MePIS LS za farmacijo.
Med našimi strateškimi partnerji, uporabniki
sistema MePIS, so že danes vodilna slovenska
proizvodna podjetja: Krka, Lek, Trimo, Eta
Cerkno, Skupina Droga Kolinska, Ljubljan-
ske mlekarne, Skupina MIP, Celjske mesnine,
Žito, Proconi, Acroni.
MePIS tržite kot produkt lastnega
znanja. Kaj je vaše, kaj je kupljeno?
Če primerjate doseženo kakovost
sledljivosti v slovenski industriji z
evropsko in svetovno prakso, kje je
Slovenija?
Razvojna in izvedbena ekipa v Metroniku šteje
55 inženirjev, od tega imamo 10 magistrov in 3
doktorje znanosti. Strokovno smo zelo močni.
Zato se lahko naše stranke pri uvajanju novih
MePIS rešitev zanesejo na nas. Sistem MePIS
je sicer razvit na osnovi aplikacijske platforme
MX-FRAME in vključuje standardne aplika-
tivne gradnike GE Fanuc Proficy. GE Fanuc
Intelligent Platforms je vodilni svetovni proi-
zvajalec opreme in rešitev za področje avtoma-
tike in proizvodne informatike. Je dolgoleten
Metronikov partner.
Aplikacijska platforma za NET tehnologijo
– MX FRAME pa je v celoti rezultat Metro-
nikovega razvoja. MX-FRAME nudi celovito
podporo za razvoj, izvajanje in vzdrževanje
kompleksnih več-uporabniških poslovnih re-
šitev brez programiranja. Uporaba aplikacijske
platforme MX-FRAME prinaša našim poslov-
nim partnerjem učinkovito implementacijo
aplikativnih rešitev ter dolgoročno varnost in
razvoj.
To je v zdajšnjem kriznem času zagotovo
dodana vrednost. Kako lahko torej
vlaganje v avtomatizacijo oziroma
informatizacijo proizvodne logistike
pomaga podjetjem v krizi?
Ravno v kriznih časih, ko trg od podjetij zahte-
va bolj agresiven in na nek način tvegan nastop
na trgu, se bodo pokazale glavne prednosti
dobre avtomatizacije in informatizacije v pro-
izvodnji. Tista podjetja, ki imajo proizvodno
informatiko urejeno, lahko sproti spremljajo
svoje stroške, učinkovitost proizvodnje, po-
rabo energije na enoto proizvoda, kakovost
in številne druge parametre, ki jim na nivoju
izmene lahko povedo, ali proizvajajo z izgubo
ali z dobičkom. Uporabniki naših sistemov, di-
rektorji proizvodnih obratov imajo vsakih 15
minut možnost vpogleda v sveže ključne pro-
izvodne parametre – kakovost, količine, stro-
ške, zastoje. Te informacije jim pomagajo, da
lahko kvalificirano ukrepajo, takoj ko pride do
neugodnih situacij in s tem izboljšajo kakovost
svoje proizvodnje. V ta okvir sodi tudi nadzor
nad energetsko učinkovitostjo, ki je sestavni
del naših sistemov.
Ali Slovenija in EU spodbujata, tudi
finančno, procese avtomatizacije in
informatizacije v podjetjih?
Tehnoloških izzivov za razvoj novih generacij
rešitev, izdelkov in storitev s področja avto-
matizacije in informatizacije je veliko. Iden-
tificirane so v programih evropskih tehnolo-
ških platform in v okviru drugih strateških
iniciativ 7. okvirnega programa za raziskave
in razvoj EU ter ustreznih slovenskih inicia-
tiv. Navedene strateške iniciative s strani EU
in Slovenije ponujajo možnost sofinanciranja
strateških raziskovalno-razvojnih projektov,
ki vzpodbujajo ponudnike rešitev k razvoju
novih, visoko-tehnoloških (inovativnih) in
tudi (globalno) konkurenčnih izdelkov, ki se
implementirajo v slovenskih proizvodnih pod-
jetjih. S tem se želi doseči na eni strani večjo
povezanost industrije, ponudnikov rešitev in
raziskovalnih institucij, na drugi strani pa kre-
pitev konkurenčnosti slovenskih proizvodnih
podjetij na globalnem trgu. V večini primerov
se za prijavo projekta pričakuje oblikovanje
razvojnega, tehnološkega konzorcija - proi-
zvodno podjetje, ponudnik rešitev, razvojna
institucija, ki ga vodi ali proizvodno podjetje
ali ponudnik rešitev.
S katerimi podjetji ste sodelovali?
To so Krka, Lek, Trimo, Droga Kolinska in
drugi. Pri projektih smo pogosto sodelovali
tudi z univerzitetnimi institucijami – s Fakul-
teto za elektrotehniko v Mariboru, Fakulteto
za menedžment v Kopru. Sodelovanje v triko-
tniku uporabnik – Metronik – univerzitetna
institucija nas je že nekajkrat pripeljalo do zelo
kakovostnih in inovativnih rešitev, ki jih je fi-
nančno podprla tudi država.
Kako lahko zagotovite nadziranje
učinkovitosti pakirnih linij v proizvodnji
ali pa identificirate ozka grla?
Tehnološko sodobna in avtomatizirana pro-
izvodna oprema še ne zagotavlja učinkovite
proizvodnje. Hiter pregled razmer v sloven-
ski industriji pokaže, da večina proizvodnih
podjetij v praksi izvaja proizvodne procese
pod evropskim povprečjem. Ustrezna infor-
macijska podpora za menedžment je lahko
ključna za “tek” pred konkurenčnimi tekmeci.
Med funkcionalnostmi sistema MePIS je tudi
obvladovanje proizvodne učinkovitosti na
osnovi merjenja skupne učinkovitosti opreme
preko kazalnika OEE (Overall Equipment Effi-
ciency). Z implementirano metodologijo OEE
zagotavljamo obvladovanje učinkovitosti pro-
izvodnih procesov, ki jih je možno izvajati na
visoko avtomatiziranih proizvodnih linijah na
sistematičen način.
MePIS modul za obvladovanje učinkovitosti
zagotavlja transparentno obravnavo vzrokov
za neučinkovitosti, med katerimi lahko na-
vedemo zastoje zaradi okvar strojev, menjave
produktov, slabe embalaže, neustrezne kako-
vosti surovin, organizacijskih problemov itd.
Zato predstavlja MePIS dobro orodje za pro-
izvodni menedžment, ker omogoča ažurno
spremljanje proizvodne učinkovitosti in spre-
jemanje ukrepov v smeri večje učinkovitosti.
Aktivna uporaba tovrstnih sistemov pri vode-
nju vodi k večji proizvodni učinkovitosti in s
tem tudi k večji konkurenčnosti na regional-
nem in globalnem trgu.
Kje vidi Metronik poslovne in razvojne
izzive na trgu? Ali se pozna kriza pri
Logistika 41
upadanju naročil?
Sistemi za avtomatizacijo farmacevtske pro-
izvodnje, sistemi za avtomatizacijo in nadzor
zgradb in proizvodni informacijski sistemi, ki
smo jih razvili v Metroniku, so zanimivi tudi
na tujih trgih. Ne glede na to, ali se pogovarja-
mo s strankami v Sloveniji, BiH, Srbiji ali Ru-
siji, stranke zahtevajo najnovejše in najnapre-
dnejše rešitve, saj se zavedajo, da le na ta način
lahko obstanejo v močni globalni konkurenci.
Med poslovnimi izzivi je na prvem mestu po-
stati vodilno podjetje v EU, ki ponuja celoten
nabor rešitev za avtomatizacijo in informati-
zacijo proizvodnih procesov za farmacevtsko
industrijo. Poleg tega želimo postati največji
sistemski integrator na segmentu avtomatike
in proizvodne informatike v regiji na nasle-
dnjih segmentih: avtomatizacija tehnoloških
procesov, avtomatizacija in računalniški nad-
zor energetskih sistemov in klimatizacije, ob-
vladovanje proizvodne učinkovitosti (OEE) in
proizvodni informacijski sistem MePIS.
V Metroniku iz leta v leto povečujemo našo
prodajo v tujini. Tako bo v letu 2009 naša pro-
daja v tujini presegla 4 milijone evrov oziro-
ma 30 % skupnega prometa. Že leta uspešno
delujemo v vseh državah bivše Jugoslavije in
v Rusiji, zaradi lažjega dela in boljše podpore
strankam pa smo v Zagrebu in Beogradu od-
prli podjetji, v katerima danes zaposlujemo več
kot 20 strokovnjakov.
Kakšna je vizija proizvodne logistike,
katerih vrhunskih rešitev v sledljivosti se
lahko nadejamo?
Razvoj sistemov in rešitev za področje avto-
matike in proizvodne informatike, vključno s
proizvodno logistiko, poteka globalno. Gonilo
razvoja je vsekakor vedno večja konkurenč-
nost na globalnem trgu, ki od proizvajalcev
zahteva fleksibilno, racionalno in zanesljivo
proizvodnjo, vedno večjo kakovost in sledlji-
vost postopka proizvodnje. Zato ni presenetlji-
vo, da največ novih rešitev prihaja iz ZDA, kjer
je konkurenčnost največja. Je pa ta tehnologija
takoj dosegljiva v Evropi in pri nas. Metronik
že več kot 15 let sodeluje z vodilnimi ameriški-
mi podjetji na področju avtomatike.
Production Logistics
Tracing a Product’s Pedigree
Process and material traceability in produc-
tion, notably in some of its branches, is
becoming the main topic in companies
looking for ways to effectively manage all
their business operations. Computerisation
of business and production processes is not
just a requirement dictated by the need for
greater competitiveness, but also by stricter
European regulations aiming to provide bet-
ter consumer protection than ever before.
Members of the profession talk of product
life cycles, while sellers of information sys-
tems talk of product pedigrees. Metronik,
a company that turned 18 last year, offers
various automation and computerisation
systems for the industry. It specialises in
production informatics. Its MePIS solution is
particularly interesting for pharmaceutical
and food and beverage companies.
 Kakovost
42 Logistika EOL-43-april-April-09

Uroš Kramar, mag.

in logistika
Vpeljevanje principov kakovosti na področje
Doc. dr. Bojan Rosi1
mobilistike in logistike

V predstavljenem članku se bomo v treh de- Slika 1: Primer dejavnikov, ki vplivajo na odločitve o mobilnosti
lih dotaknili problema kakovosti na področju
mobilistike in logistike. Kakovost tistega, kar
počnemo, je v konkurenčnem svetu postala ne javna
čas stroški
korist
več zgolj konkurenčna prednost, temveč nuja
za preživetje. Povezanost sveta in globalizacij- optimizacija
ski procesi silijo ljudi k upoštevanju principov racionalni privlačnost
energije
kakovosti pri vsem kar počnejo. vedenjski
faktorji užitek /
nagon /
V prvem delu bomo predstavili izzive na podro- lov, nabiranje kulturni in veselje
čustveni
čju mobilnosti ljudi. Drugi del raziskuje princi- biološki faktorji faktorji
transportna možnost
pe kakovosti in menedžerska orodja, medtem kultura / faktorji vplivanja
ko v tretjem delu prikazujemo možne povezave mentaliteta mobilnosti
med kakovostjo in logističnimi procesi.
socialni situacijski
faktorji pogoji
Uvod prometna
socializacija
ponudba /
objektivna
materialni
izbira
Mobilnost in logistika sta dva izmed glavnih vedenjski
komponent urbanega življenja povsod po sve- slika / faktorji dostop do
tu. Mobilnost blaga, oseb, energije in informa- sprejemljivost informacij
cij je bistvena sestavina konkurenčnosti evrop-
ske industrije in storitev. varnost udobje

Za posameznike predstavlja želja po poveča-

nju dohodka in boljših življenjskih pogojih,
poleg želje po odkrivanju novega okolja, dru-
go najpomembnejše gonilo mobilnosti, zato
je mobilnost močno povezana in odvisna od
gospodarskih dejavnikov. V želji po kakovo-
stnem življenju se vsakodnevno odpravljamo
na razne destinacije (nakupi, iskanje zaslužka,
iskanje znanja …).
Želja po mobilnosti 2 je posledica potrebe in so-
dobnega načina življenja, da čim hitreje premo-
stimo prostorske razdalje med posameznimi
kraji. Je ena izmed osnovnih potreb civilizacije.
Velja za osnovno pravico3 vsakega človeka.
Glede na različne možnosti zadovoljevanja
potreb po mobilnosti je zanimivo raziskati,
na podlagi katerih faktorjev se ljudje odločajo
za izbor posamezne vrste prevoza. Raziskave
kažejo, da se ljudje odločamo na podlagi vrste
različnih faktorjev, med katerimi so na prvih
mestih hitrost, udobnost, varnost in cena. Na
sliki 1 so prikazani dejavniki, ki vplivajo na
našo odločitev glede vrste prevoza.
Trajnostna mobilnost
Nekateri od učinkov povečane mobilnosti in s
tem prometa so pozitivni4 . Ljudje danes potu-
zdravje
jejo na večje razdalje kot v preteklosti. Pove-
čale so se njihove možnosti izbire življenjskega
prostora, dela in igre. Podjetja so se prestruk-
turirala v večje ali bolj specializirane enote in
tako povečala produktivnost.
Povečana potreba po mobilnosti pa je v sodob-
nih družbah ustvarila tudi situacijo, v kateri so
mnogi prometni sistemi preobremenjeni 5. Še
posebej pomembni so problemi v urbanih oko-
ljih, ki so povezani z dostopnostjo. Pojavljajo se
pogosti zastoji, onesnaževanje zraka, hrup in
zmanjšanje kakovosti življenja. S tem se je po-
večalo tveganje izgube socialne in ekonomske
prosperitete prizadetega območja.
Vse več ljudi kupuje avtomobile, posledica tega
pa je vedno večja odvisnost od osebnega prevo-
za, manj denarja tako ljudje namenijo javnemu
prevozu in urbanističnemu razvoju, tako v me-
stih kot na podeželju. Veliko storitvenih dejav-
nosti (trgovine, bolnišnice …) je centraliziranih,
pogosto na lokacijah, dosegljivih samo z avto-
mobilom. Zato tistim brez avtomobila to pred-
stavlja vedno večji problem in jih diskriminira.
Vir: Pressl in Reiter, 2008 v Kramar, 2008
Povečanje uporabe osebnih vozil, ki kroži zno-
traj naseljenih območij, povečuje zmanjšano
mobilnost in daljša potovalne čase za celotno
populacijo. Pri tem je treba upoštevati še ome-
jenost prostora. Lahko govorimo o zmanjšani
kakovosti prevozov, kar se kaže skozi manjši
delež javnega potniškega prometa. Priča smo
»začaranemu krogu«, kot ga prikazuje slika 2.
Posledica takšnega razvoja dogodkov je viso-
ka preobremenjenost mest, velike potrebe po
finančnih sredstvih, ki jih zahteva javni potni-
1 Univerza v Mariboru, Fakulteta za logistiko Celje – Krško,
Mariborska cesta 7, SI – 3000 Celje, e-naslovi kontaktnih
oseb: uros.kramar@uni-mb.si; bojan.rosi@uni-mb.si
2 Po napovedih bi naj dnevna povprečna mobilnost evropskih
državljanov že presegla 50 kilometrov na dan.
3 Znotraj članic Evropske unije je treba doseči izenačitev mo-
žnosti po mobilnosti vseh ljudi.
4 Žal je tudi mnogo negativnih, ki pa jih je treba znati (in hote-
ti) dovolj celostno obvladovati.
5 Prometni zastoji na cestah stanejo gospodarstva držav EU
122 milijard evrov letno. V prometnih nesrečah na cestah
vsako leto umre 44.000 ljudi, poškodovanih pa jih je milijon
(območje Evropske unije). Sicer kažejo zadnje analize, da se
je npr. varnost v cestnem prometu izboljšala, saj se je število
smrtnih žrtev zmanjšalo za 17 % (Evropska komisija, 2006).
EOL-43-april-April-09
Slika 2: Začarani krog
Nižja kakovost JP
Manj uporabnikov JP
Nižji dohodki JP
Znižana oskrba JP
Mestna središča manj
zanimiva
Prenos dejavnosti na
obrobje mest
ški promet in izguba deleža potnikov, s kate-
rim se srečujejo operaterji.
Od učinkovitosti in uspešnosti (raz)reševanja
problematike naraščanja prometa ni odvisna
samo mobilnost ljudi in blaga, temveč tudi
skupna kakovost življenja.
Trajnostna mobilnost pomeni zagotavljanje
učinkovite in enakopravne mobilnosti za vse,
ob zmanjšanju nezaželenih stranskih učinkov.
Z ukrepi prometne politike moramo zagoto-
viti, da je potreba po premikanju zadovoljena,
vendar ob nižjih stroških, manjših stranskih
učinkih, tveganju in porabi naravnih virov.
Vir: Mezghani, 2006 v Kramar, 2008
Več avtomobilov
Večja gneča
Počasnejši JP
Širjenje mest
Več ljudi odvisnih od
avtomobila
Več cest
Vodilo trajnostne mobilnosti je torej zadovolji-
ti potrebe vseh ljudi po mobilnosti in obenem
zmanjšati promet (Fokus, 2008).
Trajnostni razvoj prometa mora izpolnjevati
gospodarske, družbene in okoljske potrebe.
Učinkoviti prometni sistemi so bistveni za bla-
ginjo sveta, saj imajo velik vpliv na gospodar-
sko rast, družbeni razvoj in okolje. V Evropi
predstavlja prometna industrija približno 7 %
BDP-ja in približno 5  % zaposlenih. Je po-
membna gospodarska panoga sama po sebi in
pomembno prispeva k delovanju evropskega
gospodarstva kot celote (Evropska komisija,
2006).
Logistika 43
V Beli knjigi iz leta 2001 (Evropska komisija,
2001) so določeni glavni izzivi, ki ljudem in
podjetjem v vsej Uniji nudijo visoko stopnjo
mobilnosti in so inovativni pri iskanju rešitev
za povečevanje učinkovitosti in trajnosti rasto-
čega prometnega sektorja.
Kot možne ukrepe, ki bi omogočili trajnejši
razvoj prometa in bi kar najmanj vplivali na
kakovost življenja, se navajajo tudi pravice
potnikov za bolj kakovostnim prometnim sis-
temom. Ukrepi, ki jih bo v prihodnje treba še
okrepiti, tako vsebujejo vpeljevanje upravlja-
nja s kakovostjo v osnovne zadolžitve snoval-
cev trajnostnega razvoja prometa.
Javni potniški promet
V želji, da bi javni prevoz uspešno konkuriral
osebnemu avtomobilu, je nujno vpeljevanje
menedžmenta kakovosti. Le kakovosten jav-
ni promet bo uspel izrabiti prednosti, ki jih
ta način prevoza ponuja. V raziskavah o po-
membnosti javnega prometa, ki so potekale v
Evropski uniji, so med drugim bile ugotovljene
naslednje prednosti (Portal 2003):
• manjša poraba energije (potnik/km),
• predstavlja nižje skupne stroške za državo,
• ponuja mobilnost za vse,
• zavzema manj prostora v infrastrukturi,
• ima nižjo stopnjo onesnaževanja,
• je varnejši od zasebnega avtomobila,
• pomaga vzdrževati kakovost življenja, traj-
nostno zaposlenost in razvojni potencial,
promocija
44 Logistika EOL-43-april-April-09

• predstavlja “dodano vrednost” tako posa- Tabela 2: Vpliv izbora sredstva na rabo energije so avtomobili opremljeni s klimatskimi napra-
meznikom kot celotni skupnosti. vami, prilagodljivimi, tudi ogrevanimi sedeži,
  Delež Povprečna raba
kolesarjenja, energije prevoza glasbenimi sistemi in podobnim. Izdelovalci se
Prehod iz osebnih avtomobilov v sredstva jav- hoje in JP (%) na prebivalca (MJ) torej nenehno trudijo, da bi zadovoljili uporab-
nega potniškega prometa ima pozitivne posle-   1995 2001 1995 2001 nike in naredili vožnjo kar se da kakovostno.
dice predvsem v mestih in primestnih obmo- Atene 34,1 40,9 12.900 12.600 Pri tem pomeni visoka kakovost tudi veliko
čjih ter pomembno prispeva k dvigu kakovosti Ženeva 44,8 48,8 23.600 19.200 konkurenčno prednost na močno konkurenč-
življenja in zmanjšanju negativnih vplivov na Rim 43,2 43,8 18.200 17.100 nem trgu.
okolje – na to dejstvo bi morali biti še posebej Dunaj 62 64 10.700 9.050
pozorni. Takšne spremembe v načinu razmi- Vir: Mezghani, 2006 v Kramar, 2008 Javni način prevoza mora torej tekmovati z
šljanja in ravnanja pa bo omogočal le sistem vedno bolj izpopolnjenimi osebnimi vozili, ki
javnega potniškega prometa, ki bo hkrati iz- Pozitiven prispevek javnega načina prevoza so vedno bolj dostopna. Povečalo se je število
polnjeval kriterije atraktivnosti in trajnosti. je opazen tudi na področju rabe prostora in ljudi z vozniškimi dovoljenji, kar pomeni, da
obremenjenosti prometnih poti. Glede na pov- ima vedno več ljudi možnost, da se preusmeri-
V tabeli 1 lahko vidimo pozitiven učinek po- prečje zasedenosti avtomobilov lahko damo jo iz uporabe javnega prevoza na osebnega, še
večanega deleža javnega prevoza na strošek primerjavo: 75 ljudi lahko prepeljemo s 60 posebej takrat, ko niso zadovoljni s kakovostjo,
skupnosti. Strošek skupnosti za prevoz v me- osebnimi vozili ali z enim avtobusom. ki jo ta nudi. Z drugimi besedami to pomeni,
stih z visokim deležem javnega prevoza je do da lahka dostopnost osebnih vozil predstavlja
dvakrat nižji od mest, kjer prevladuje prevoz z Potreba po kakovosti močno konkurenco javnemu potniškemu pro-
osebnimi avtomobili. Ta razlika pomeni letni metu, kar daje javnemu načinu prevoza nalo-
prihranek 2.000 € na prebivalca. Mesta z niz- Globalizacija in povečana dostopnost do infor- go, da izboljša svojo kakovost, če želi obdržati
kimi stroški prevoza so ponavadi tista, kjer je macij vplivata na visoko stopnjo konkurenčno- potnike in pridobiti nove. Ob vedno večjem
vlaganje v javni promet največje. sti, kjer prebivalci vseh socialno-ekonomskih odpiranju trga tržnim zakonitostim bo po-
skupin v vseh vidikih življenja vedno bolj vre- membnost kakovostnih storitev še toliko večja.
Tabela 1: Strošek skupnosti za prevoz in delež dnotijo lastnosti storitev za potrošnike. Kako-
javnega potniškega prometa vost igra vedno pomembnejšo vlogo pri naših Menedžment kakovosti
  Delež javnega Strošek odločitvah. To se pozna tudi v prometu, zlasti
prevoza (% skupnosti za pri naših odločitvah o izbiri načina prevoza. Pri vpeljevanju kakovosti je nujno potreben
mehaniziranih in prevoz pogled s strani kupca. Ni dovolj, da neko stvar
motoriziranih poti) (% BDP)
Vsako leto se na prebivalca opravi 1.000-1.300 delamo dobro, če ta ni v skladu s pričakovanji
  1995 2001 1995 2001
potovanj z eno od razpoložljivih oblik mobil- kupcev. Kupec je tisti, ki bo na osnovi zazna-
Ženeva 18,8 21,7 10,2 9,4 ne in pričakovane kakovosti »določil«, kako
nosti, kar pomeni, da se v EU opravi približno
London 23,9 26,8 8,5 7,5 uspešni smo. Upoštevanje zahtev kupcev je
500 milijard potovanj (v Sloveniji približno 2
Madrid 23,4 29,1 12,2 10,4 milijardi). (Portal, 2003). treba vpeljati v vse procese zagotavljanja sto-
Pariz 27,1 27,5 6,8 6,7 ritve ali blaga.
Dunaj 43,2 46,6 6,9 6,6 V večini primerov imajo ljudje prosto izbiro
Vir: Mezghani, 2006 v Kramar, 2008 glede načina prevoza. Odločajo se glede krite- Zaradi značilnosti javno-prevozne storitve je
rijev, kot so razpoložljivost, cena, prestiž in po- to še posebej pomembno. Da pa bomo pri tem
Tudi na področju prihranka z energijo so dobno, vendar vsakokrat tudi glede dejavnikov uspešni, je nujno sodelovanje operaterjev in
raziskave pokazale, da povečan delež javnega kakovosti, ki jih tak način prevoza nudi. javnih oblasti. Prav tako morajo biti jasno do-
potniškega prometa pozitivno vpliva na pora- ločeni pogoji poslovanja. Treba je določiti kri-
bo energije (tabela 2). Prihranek energije med Za največjega konkurenta javnemu načinu terije kakovosti in jih s pomočjo menedžerskih
mesti z visokim deležem javnega prevoza in prevoza, to je osebnemu avtomobilu, je ka- orodij vključiti v proces zagotavljanja storitve
mesti s prevozom večinoma z osebnimi vozili kovost osrednja tema že zelo dolgo časa. Iz- javnega potniškega prevoza.
predstavlja letno okoli 500 do 600 l bencina na delovalci avtomobilov se močno trudijo, da
prebivalca. Mesta, ki so uspela povečati delež bi čim bolje zadovoljili potrebe voznikov in Izboljšanje kakovosti v javnem potniškem pro-
javnega prevoza, kolesarjenja in hoje, so zasle- sopotnikov, jim nudili čim večje ugodnosti in metu je odvisna od delovanja na treh področij
dila znižanje rabe energije na prebivalca. naredili vožnjo z njimi čim bolj prijetno. Tako (Quattro, 1998):

promocija
EOL-43-april-April-09
• Stimuliranje okolja javnega potniškega
prometa. Z okoljem je mišljeno politično,
regulativno in zakonsko okolje, ki vpliva na
strukturo in organiziranost.
• Uporaba najboljših orodij. K orodju šteje-
mo koncesije, pogodbe in učinkovito kon-
trolo ter nadzor izvajanja.
• Vpeljevanja najnovejših principov mene-
džmenta v prakso. Uvedba menedžmenta
kakovosti potrebuje nenehno izpopolnje-
vanje na podlagi novih izkušenj in novih
zahtev uporabnikov javnega prevoza. Upo-
števanje principov menedžmenta kakovosti
zahteva sodelovanje vseh zaposlenih, ki mo-
rajo skupaj stremeti k zadovoljevanju upo-
rabnikov.
Skupna kakovost javnega potniškega prometa
je sestavljena iz niza kriterijev, ki predstavljajo
potnikov pogled na storitev. Razdelimo jih v
naslednje skupine (Slovenski standard, 2003):
1. Razpoložljivost - obseg ponujene storitve v
geografskem in časovnem smislu in njegova
frekventnost.
2. Dostopnost - dostop do sistema javnega
prevoza, ki vključuje povezanost z drugimi
načini prevoza.
3. Informacije - sistematično posredovanje
informacij o sistemu javnega prevoza, ki po-
maga uporabnikom pri njihovem planiranju
in izvedbi potovanja.
4. Čas - časovni vidik, ki je značilen za izvedbo
in planiranje potovanja.
5. Odnos do uporabnikov - elementi storitve,
ki so uporabljeni na način, da dosežejo naj-
večjo možno skladnost med standardi stori-
tve in katero koli zahtevo vsakega posame-
znika.
Slika 21: Zanka kakovosti na nivoju javnega prometnega sistema
Pričakovana
kakovost
Merjenje zadovoljstva
uporabnikov
Zaznana
kakovost
KONČNI UPORABNIKI
Potniki in meščani
Vir: AFNOR v Quattro, 1998; Slovenski standardi, 2003; Portal 2003a
6. Udobje - elementi storitve, ki omogočajo
udobnejšo potovanje oz prevoz.
7. Varnost potnikov - občutek varnosti je od-
visen od aktivnosti, ki so oblikovane tako,
da jih potnik lahko zazna.
8. Okolje - vplivi na okolje kot rezultat delova-
nja javnega prevoza.
Kakovost mobilistike – javnega
potniškega prometa
Če hočemo, da postane javni potniški prome-
tni sistem učinkovito nadomestilo za uporabo
osebnih avtomobilov, morajo biti zahteve po
kakovosti čim bolje izpolnjene. Vendar so vse
te komponente kakovosti manj učinkovite, če
celoten sistem ni medsebojno povezan. Dobro
Logistika 45
Ciljna
kakovost
Merjenje kakovosti
izvajanja
Dejanska
kakovost
AKTERJI STORITEV
Operator, oblasti, policija, cestna uprava
izurjeno osebje (strokovno podkovano in mo-
tivirano) je bistveno za doseganje teh kriterijev
kakovosti (Kramar, 2008).
Pripravljenost potnikov za plačilo storitev
javnega prevoza je odvisna od tistih »drobnih
značilnosti«, katerim pripisujejo potniki naj-
večji pomen. Informacije, ki jih pridobimo z
analizo teh značilnosti, je potrebno primerja-
ti s cilji, ki si jih postavijo operaterji ali javne
oblasti z veljavnimi standardi.
Na podlagi raziskav Evropske unije na podro-
čju kakovosti v javnem potniškem prometu je
bila razvita zanka kakovosti. Ta razlaga različ-
ne stopnje kakovosti, ki se pojavljajo s strani
uporabnikov in s strani ponudnikov storitev
46 Logistika
prevoza. Je model, ki predstavlja dinamični
proces izboljšav, s katerim želimo definirati
potreben nivo kakovosti storitve javnega po-
tniškega prometa in identificirati prioritetna
področja, katerim je treba dati največji pou-
darek. Rezultira iz vrste interakcij med dvema
svetovoma s povsem drugačnima stališčema –
med svetom uporabnikov in svetom ponudni-
kov. Namen zanke je povezati pričakovanja in
značilnosti trga s proizvodnjo storitev za ta trg.
Je osnovno orodje menedžmenta za določanje
kakovosti storitev javnega potniškega prometa
(Kramar, 2008).
Izboljševanje učinkovitosti in kakovosti sto-
ritev pomeni odpravljanje razlik med štirimi
ravnmi kakovosti:
• Razlika med pričakovano in zaznano kako-
vostjo predstavlja stopnjo zadovoljstva upo-
rabnikov. Vrzel se pojavlja predvsem s strani
uporabnikov (kupcev storitev javnega prevo-
za). Merjenje vrzeli daje informacije, če bodo
uporabniki ponovno uporabili javni prevoz.
• Razlika med ciljno in dejansko kakovostjo
pomeni učinkovitost zagotavljanja storitve
javnega prevoza. Vrzel nastane s strani ope-
raterjev oz. ponudnikov storitve. Merjenje
vrzeli omogoča ugotavljanje učinkovitosti
operaterja. Razlogi za nastanek vrzeli so
lahko zelo različni. Najprej pomislimo, da
»peša« učinkovitost operaterjev, vendar je
lahko tudi posledica nerealističnih zahtev
uporabnikov, ki jih ne moremo doseči, pod-
cenjevanja političnih, socialnih ali ekonom-
skih pritiskov na operaterja, velikih narav-
nih nesreč, stavk ali podobno.
• Vrzel med pričakovano in ciljno kakovo-
stjo predstavlja stopnjo, do katere so po-
nudniki sposobni zagotoviti pričakovanja
uporabnikov. Velika vrzel pomeni, da priča-
kovanja uporabnikov niso zadostno pokrita
s strani snovalcev javnega prevoza. Vrzel se
pojavi, ker cilji niso postavljeni v skladu s
pričakovanji kupcev – uporabnikov. Vrzel
se lahko pojavi tudi, ker cilji niso dovolj na-
tančno definirani.
• Do razlik prihaja tudi med zaznano kako-
vostjo in dejansko kakovostjo. Vrzel med
njima predstavlja nepoznavanje sistema s
strani uporabnikov in pomanjkljive mar-
ketinške dejavnosti ponudnikov sistema na
primer slabe informacije o storitvah tudi s
strani okolja (javno mnenje, naklonjenost
javne oblasti …).
(V nadaljevanju bomo natančneje predstavili
orodja, s katerimi lahko izboljšamo kakovost
tako na področju mobilnosti ljudi kot na po-
dročju logistike.)
EOL-43-april-April-09
Sklep
Potreba po povečani vlogi javnega potniškega
prometa je močno povezana s cilji prometne
politike in smernicami trajnostnega razvo-
ja. Javni prevoz ima mnoge prednosti, kot so
manjša poraba energije, nižji skupni stroški za
državo, mobilnost za vse, nižja stopnja onesna-
ževanja, večja varnost in dodana vrednost tako
za posameznika kot za celotno skupnost.
Pri oblikovanju kakovostnega javnega potni-
škega prometa je pomembno upoštevanje kri-
terijev kakovosti, ki so pokazatelj zadovoljstva
kupcev oz. potnikov. Kriteriji definirajo ciljna
področja, na katerih imajo potniki določena
pričakovanja in zahteve glede kakovosti. Ti kri-
teriji so uporabni za definiranje stopnje kako-
vosti, ki jo mora doseči javni prevoz, in za do-
ločanje odgovornosti v koncesijskih pogodbah.
Pokazatelj kakovosti javnega potniškega pro-
meta je odvisen od zmanjševanja vrzeli med
različnimi stopnjami kakovosti: zaznano ka-
kovostjo, pričakovano kakovostjo, ciljno kako-
vostjo in dejansko kakovostjo. Pogosto se do-
gaja, da je razkorak med pričakovanji kupcev
– potnikov in dejanskim stanjem prevelik, kar
močno vpliva na odločitev glede izbire načina
prevoza. Če želimo, da se bodo ljudje odloča-
li za javni prevoz, je nujno nenehno merjenje
zadovoljstva potnikov in merjenje kakovo-
sti izvajanja. Če tega ne merimo, ne moremo
upravljati s kakovostjo. Le dejanski podatki
nam omogočajo pravilne odločitve v smeri po-
večane kakovosti.
Literatura in viri
1. AFNOR. [2008]. French organization for stan-
drardization. [online]. www.afnor.fr
2. Evropska komisija. [2001]. Evropska prometna
politika za 2010: čas za odločitev Bela knjiga.
Bruselj.
3. Evropska Komisija. [2006]. Naj Evropa ostane v
gibanju - Trajnostna mobilnost za našo celino
Vmesni pregled Bele knjige Evropske komisije o
prometu iz leta 2001. Bruselj
4. Evropska Komisija. [2007]. Za novo kulturo mo-
bilnosti v mestih. Zelena knjiga. Bruselj
5. Fokus, društvo za sonaraven razvoj. Trajno-
stna mobilnost. Fokus, društvo za sonaraven
razvoj,Zreče [online]: http://www.focus.si/files/
Publikacije/trajnostna_mobilnost.pdf (prido-
bljeno april, 2008)
6. Kramar, U., [2008]. Vpeljevanje principov ma-
nagementa kakovosti na področje javnega po-
tniškega prometa. Magistrsko delo , Fakulteta za
logistiko, Celje.
7. Mezghani, M., [2006]. Sodoben in učinkovit
sistem javnega prevoza, Lisbon. [online]: http://
www.transportlearning.net/ (pridobljeno: maj,
2008)
8. Portal – Pisno gradivo. [2003a]. Benchmarking i
upravljanje kakovosti v javnem transportu [onli-
ne]: www.eu-portal.net (april, 2007)
9. QUATTRO – 4th F.P. project – Quality approach
in tendering/contracting urban public transport
operations – Final report [1998]. [online]: www.
quattro-eul.nl/quattro/uk (pridobljeno, decem-
ber, 2007)
10. Slovenski standard SIST EN 13816:2003 [2003]
Transport – Logistika in storitve – Javni prevoz
potnikov – Določitev kakovosti, cilji in merjenje
kakovosti storitev. Transportation – Logistics
and services – Public passenger transport – servi-
ce quality definition, targeting and measurement
Zbirka Zelena Slovenija

Prva celovita strokovna publikacija

Obnovljivi viri energije (OVE)
v Sloveniji
Zakaj? Kako bo, ali bo, Slovenija dosegla dogovorjeni cilj, to je 25 % deleža OVE v končni rabi energije?

Kaj? I. Strokovni prispevki:

- Energetska politika Slovenije v novi razvojni paradigmi (mag. Silvo Škornik, MG)
Vsebina publikacije:
- Obnovljivi viri energije v energetski bilanci EU in položaj Slovenije (mag. Matjaž Malgaj, EU)
- Obnovljivi viri energije so razvojni izziv Slovenije (mag. Hinko Šolinc, MOP)
- Sončni potencial in trajnostni razvoj Slovenije (dr. Uroš Merc, Bisol)
- Vodna energija kot strateška prednost Slovenije (mag. Djordje Žebeljan, HSE)
- Elektroenergetska prihodnost je v pametnih omrežjih (dr. Maks Babuder, Elektroinštitut Milan
Vidmar)
- OVE kot pomemben del energetske bilance in oskrbe z energijo Slovenije (mag. Andreja
Urbančič, mag. Damir Staničić, IJS)
- Razvoj biogoriv v Sloveniji (dr. Marta Svoljšak, Petrol)
- Slovenska tehnološka platforma za fotovoltaiko in pomen OVE (Franko Nemac, ApE)
- Geotermalna energija v Sloveniji (mag. Andrej Lapanje s sodelavci, Geološki zavod Slovenije)
- Novi sistem podpor za področje OVE in sledenje poreklu električne energije v Sloveniji (Tomaž
Lah, Javna agencija RS za energijo)
- Električna vozila v Sloveniji in OVE (Miha Levstek, Društvo za električna vozila Slovenije)

II. Primeri dobre prakse pri uporabi in umestitvi OVE v prostor

III. Promocijske predstavitve in tržna sporočila podjetij, ki proizvajajo OVE ali ponujajo tehnološke
rešitve in druge storitve s področja OVE

Založnik: Fit media d.o.o. Bodite med tistimi, ki se zavedajo, kaj je treba storiti za zeleno prihodnost Slovenije.
Kontakt: Cveta Gorenšek
tel.: 03 4266 706
cveta.gorensek@fitmedia.si Publikacija, v kateri ne smete manjkati!
promocija

več informacij na www.fitmedia.si

promocija