Poštnina plačana pri pošti 3102 Celje

36
Specializirana revija za embalažo in okolje / Specialist magazine for packaging and environment
V mednarodnem koncernu je varnost večja
Po načelu od zibke do groba
Osnovnošolci kot ambasadorji akcije Ločujmo, varujmo!

Increased Security within an International Group

According to the ‘from the cradle to the grave’ principle
December 2007
promocija
EO-36-december-December-07
Uvodnik Editorial Hiter razvoj izstavlja račun
Vse večja povezanost sveta in lahka dostopnost
imata nedvomno svoje prednosti, zato se proce-
si globalizacije izredno pospešujejo. Dejstvo pa
je, o tem ni več nikakršnega dvoma, da ugodje
tehnološkega napredka že izstavlja svoj račun.
Strahovito visokega.
Četudi so globalna pogajanja (pre)počasna, se
na mikro ravni marsikaj spreminja in tržne rela-
cije obrača na glavo. Prijaznost do okolja posta-
ja tudi ekonomski kazalec. Eden ključnih celo,
če pogledamo na primer prihodnost transpor-
tne embalaže. Podatki o tem, koliko prijazna je
bila transportna embalaža pri svojem nastanka
in kako prijazna bo takrat, ko ne bo več v svo-
ji funkciji, bodo odločali, kako tržno zanimiva
bo.
Prihodnje leto bo nesporno okoljsko dinamično
in zahtevno. Naša specializirana revija bo znova
odpirala aktualna vprašanja in iskala odgovore
nanje. A vmes je vsaj simbolična prelomnica, ko
potegnemo črto med starim in novim. Novemu
želimo vse dobro.
Jože Volfand,
glavni urednik
Novosti 3
Rapid Development Is Taxing
The increasing connectedness of the world and
the easy access undoubtedly have their advan-
tages, which is why the globalisation processes
are accelerating at an increasing pace. It is a fact
– there is no doubt about it – that the comfort
of technological progress is already taking its toll.
And a frightfully high one at that.
Despite the global negotiations proceeding (too)
slowly, many things are changing on the micro
level and the market relations are being turned
upside down. Environmental friendliness is be-
coming an economic indicator – one of the key
ones even if we look, for example, at the future
of transport packaging. The data on how envi-
ronmentally friendly transport packaging is dur-
ing its creation and when it no longer serves its
purpose will decide how attractive it is from the
marketing point of view.
Next year will undoubtedly be an environmen-
tally dynamic and difficult one. Our specialised
magazine will again be opening up topical ques-
tions for debate and searching for answers. But in
the meantime, there is at least the turning point
when we draw the line between the old and the
new. We wish all the best to the new.
Jože Volfand,
Editor-In-Chief
4 Novosti EO-36-december-December-07

Embalaža - okolje / Specializirana revija za embalažo in okolje, št. VII/36, december 2007
36 Packaging - Environment / Specialist magazine for packaging and environment, Issue VII/36, December 2007

Vsebina / Contents
V mednarodnem koncernu je varnost večja
10 Increased Security within an International Group

13 Dva ključna izziva transportne embalaže

16 Embalaža mu je stalni spremljevalec

17 Sejem za sklepanje poslov

Tudi glas potrošnikov za najljubšo etiketo

18 The Winners of The Golden Label Award 2007

20 Vsak se izogiba zalog

Dobavna veriga in najšibkejši člen

22 The delivery chain and the weakest link
Po načelu od zibke do groba
26 According to the ‘from the cradle to the grave’ principle

29 Izrekli pet ukrepov, glob ni bilo

30 Odsluženi hladilnik je/ni nadloga

32 Odpadke uvažajo, granulate izvažajo

33 Kakšna je prihodnost slovenskih odlagališč?

36 Osnovnošolci kot ambasadorji akcije Ločujmo, varujmo!

Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno

38 embalažo
Podjetja zamujajo, dovoljenj premalo
40 Companies in delay and an insufficient number of permits

43 Prioritetni okoljski projekti do leta 2013

Impresum  Embalaža - okolje, specializirana revija za embalažo in okolje / Specialist magazine for packaging and environment - izdala in založila / published and issued by:
fit media d.o.o., Celje – glavni urednik / Editor-in-Chief: JožeVolfand – odgovorna urednica / Editor: mag. Vanesa Čanji – prelom in grafična priprava / Layout and graphic
design: Andrej Mohorič, s.p. – tisk / Printed by: Eurograf, Velenje – oglasno trženje / Marketing: fit media d.o.o. (Kidričeva ulica 25, 3000 Celje, tel.: 03/42 66 700, e-mail:
info@fitmedia.si)
Uredniški odbor / Editorial Board: Marko Cedilnik (Mercator d.d.), Vesna Fabjan (Dinos d.d.), Rudi Horvat (Saubermacher Slovenija d.o.o.), dr. Lucija Jukić Soršak
(Ministrstvo za okolje in prostor), Marjan Lasič (Ultrapac d.d.), Rade Mijatović (Valkarton d.d.), dr. Marko Notar (Gorenje d.d.), Marko Omahen (Omaplast), dr. Andrej
Plestenjak (Biotehniška fakulteta), Andrej Sotelšek (Slopak d.o.o.), Saša Stropnik (Koding d.o.o.), Emil Šehič (Zeos).
Celje, december / December 2007
Revija je brezplačna.

Partnerja pri izdajanju revije Embalaža - okolje sta Ministrstvo za okolje in prostor in Dinos d.d..
EO-36-december-December-07
 Slastna skušnjava
Axilone je eden najpomembnejših
proizvajalcev pokrovčkov in drugih
zapiralnih sistemov za parfume, koz-
metiko in ličila na svetu. Je edini, ki je
s proizvodnjo plastičnih in kovinskih
komponent prisoten tako v Evropi kot
tudi v ZDA in na Kitajskem. Eden za-
dnjih dosežkov je brezhibno izdelan in
prozoren pokrov za parfum Délices de
Cartier, ki ima obliko dragulja.
 Aura – inovacija na področju brezzračne
embalaže
Airlessystems, podružnica Aptargroup, specialist in
vodilni proizvajalec visoko kakovostne brezzračne
embalaže za kozmetično in farmacevtsko industri-
jo, predstavlja nov izdelek imenovan Aura, ki je na-
menjen kozmetičnim izdelkom najvišjega razreda.
Aura je bila zasnovana za luksuzno anti-aging koz-
metiko, ki predstavlja dejansko alternativo estetski
kirurgiji. Brezzračna embalaža vitkih linij, narejena
iz prestižnih materialov, kupcu zagotavlja visoko
zaščito produkta. Izdelek je zaščiten pred kisikom,
svetlobo in drugimi možnimi zunanjimi negativni-
mi vplivi.
Novosti 5
KRATKO,
ZANIMIVO
Pripravljajo sejem Logotrans
Bienalni sejem logistike in transporta Logo-
trans, osrednji specializirani sejem te vrste
v Sloveniji, bo od 10. do 13. aprila 2008.
Na sejemski prireditvi se srečajo ponudni-
ki vseh logističnih podsistemov, in sicer
proizvodnje, distribucije in razbremenilne
logistike. Optimiziranje blagovnih tokov
oziroma njihova racionalizacija ostaja ena
ključnih tem poslovanja v vsakem podje-
tju. Na Celjskem sejmu, ki je organizator
Logotransa, pričakujejo udeležbo viličarjev,
proizvajalcev dvigal in drugih naprav za
manipulacijo tovora, transportne opreme
in embalaže, izobraževalnih ustanov, ponu-
dnikov računalniško – informacijskih siste-
mov, podjetij za špedicijo in drugih.
Zeleno je moje mesto
Odslej boste lahko revijo Embalaža&Okolje
listali tudi na spletnem portalu www.zele-
nojemojemesto.si družbe BTC d.d. Spletni
portal Zeleno je moje mesto je namenjen
področju varstva
okolja na obmo-
čju BTC City in
tudi širšem oko-
lju. Želi spodbu-
diti odgovornejše
ravnanje z oko-
ljem. S pomočjo
novic in prispev-
kov želimo izpo-
staviti tematiko,
ki se nanaša na
ravnanje z vodo,
odpadki, prome-
tom in energijo. Skupaj z obiskovalci in po-
slovnimi partnerji želimo aktivno poseči na
področje ekologije in ohraniti okolje čisto,
naše življenje pa narediti še bolj kakovo-
stno. Prav tako vabimo vse obiskovalce, da
nam predlagajo, kako polepšati naš jutri, saj
lahko le skupaj naredimo ta jutri še lepši za
naše prihodnje rodove.
Prednost portala je tudi v tem, da si boste na
njem lahko ogledali pretekle številke revije
EO ter prebrskali med članki in prispevki.
Povezava: www.zelenojemojemesto.si
Nova tovarna za reciklažo plastike
V začetku prihodnjega leta, predvidoma
v februarju, bo v industrijski coni Hrpe-
lje začela obratovati tovarna za predelavo
plastike. Reciklirali bodo PET. PET je zelo
voluminozen, kar se odraža na prehitro za-
polnjenih deponijah. Z recikliranjem se da
povečati življenjsko dobo deponije za vrsto
let. Razen tega je PET zelo primerna surovi-
na za nadaljnjo uporabo v industriji.
Z naložbo so se v podjetju EKOIN začeli
ukvarjati konec leta 2005. Tovarno bodo
postavili na površini 6000 m2. Za stroje
so izbrali svetovno priznanega proizvajal-
ca- SOREMO. Razen PET-a lahko ti stroji
reciklirajo še HDPE ter PVC. Kapaciteta to-
varne je 10.000 ton PET-a na leto. Surovino-
6 Novosti EO-36-december-December-07

KRATKO,
ZANIMIVO
PET bodo pridobivali z ekoloških otokov.
Sodobna tehnologija zagotavlja tudi sortir-
no linijo za dodatno prečiščevanje vnosnega
materiala. Produkt recikliranja bo material,
ki ga bodo prodajali industriji.
Za vodo, ki jo linija uporablja za predelavo,
so zgradili čistilno enoto, ki vrača v sistem
do 40 % prečiščene vode. Predvidoma bodo
v tovarni zaposlili 15 delavcev, kar bo pripo-
moglo k dvigu zaposlenosti v občini. Delo
bo potekalo v treh izmenah.
Predelovali bodo vse barve plastenk, od
prozorne do rjave. Surovino bodo kupovali
v Sloveniji, EKOIN pa upa na sodelovanje
domačih zbiralcev ter inštitucij. Pripravljeni
so tudi na sodelovanje v raznih projektih, ki
bodo spodbujali ločevanja odpadkov.

Era bo gradila  Knjiga za posebne okuse

V Arnovskem gozdu v žalski občini bo ve-
Martell je svoj znameniti konjak tokrat predsta-
lenjska Era prihodnje leto zgradila multilo-
vil v zajetni, umetniško oblikovani knjigi. Pa ne v
gistično poslovno središče. Prednost lokaci-
besedah. Za svoje kupce so pripravili embalažo,
je, gre za Erino zemljišče v bližini štajerske
ki sicer izgleda kot knjiga, a razen oblike nima
avtoceste, je pri naložbi, ki ima vrednost
kaj dosti opraviti z njo. Na notranji levi strani te
60 milijonov evrov, ključna. Era se je po
prestižne škatle je niša z lepo okrašenim Mar-
odprodaji maloprodajne mreže poslovno
tellovim grbom, vezavo na sredini zapolnjujejo
osredotočila v dejavnosti z višjo dodano
logotip, besedilo in moder žig, steklenica pa je
vrednostjo, v oskrbo trgovskih in proizvo-
varno pospravljena na desni strani.
dnih partnerjev in v internacionalizacijo
poslovanja. Zato bodo najprej zgradili skla-
dišče zmogljivosti zase in za partnerje, nato
pa visoko regalno avtomatizirano skladišče
in zbirni center za blago iz sosednih držav.

Gigaset porabi manj energije

Siemens je trgu ponudil popolnoma preno-
vljeno paleto brezvrvičnih stacionarnih te-
lefonov in širokopasovnih usmerjevalnikov
Siemens Gigaset. Prav vsi izdelki te blagov-
ne znamke se odslej ponašajo z naprednimi
rešitvami na področju prihranka energije in
prijaznosti do okolja, prepoznani pa so po
oznaki ECO DECT in ECO Broadband.
Pri Siemensu so se najprej lotili optimizaci-
je napajanja svojih naprav. Z uporabo novih
stikalnih napajalnikov, ki telefon polnijo le
takrat, ko je postavljen v bazno postajo in je
polnjenje nujno potrebno, so porabo elek-
trične energije zmanjšali kar za 60 odstot-

 Inovativna embalaža za Rolling Stonese

Dan izida zadnje kompilacije Rolling Stonesov je bil prav poseben dan tudi za švedsko
podjetje JakeBox, ki je poskrbelo za inovativno embalažo zgoščenk. Rolled Gold je ljubi-
teljem legendarne skupine na voljo v posebni omejeni izdaji, ki šteje le 200 tisoč izvodov.
Zgoščenki sta spravljeni v dveh JakeBox ovitkih, ki sta vložena v etui. Celotna embalaža je
narejena iz kartona, ki je iznajdljivo prepognjen. Ko ovitek odpremo, neke vrste 'krempelj'
spusti zgoščenko. Zaradi svoje nenavadne oblike in višjih stroškov produkcije JakeBox
svoje inovacije do izida zadnje kompilacije Rolling Stonesov ni uspel proizvajati množič-
no. Prav zato je ta projekt za podjetje, ki je izjemno inovativno na področju embaliranja,
tako zelo prelomen.
Naslovnica embalaže in notranja ovitka za zgoščenki so narejeni iz kartona Invercote
podjetja Iggesund, saj je tukaj kakovost izrednega pomena. Po večkratnem odpiranju se
namreč ne sme zgoditi, da bi se karton pretrgal ali kako drugače poškodoval.
EO-36-december-December-07
Sleever International
'oblekel' Camembert
Président, številka ena bla-
govne znamke Camembert,
v nasprotju z vsemi trendi
na tržišču predstavlja novo,
miniaturno zaščito za svojo
embalažo. Izziv, ki so si ga v
skupini Lactalis postavili, je
bil modernizacija predsta-
vitve produkta. Odpovedali
so se tradicionalni Camem-
bertovi škatlici, saj njihovo
ciljno skupino predstavljajo
tudi mladi, urbani potro-
šniki. Nova embalaža je
tako sodobnejša, oblikovno
dovršena, varnejša in zelo
opazna. Kupci izdelka ne
morejo več odpreti in ga
'začutiti' s prsti, saj je škatla
ovita v perforirano zaščitno
folijo.
 Zelene inovacije v embaliranju
Superfos kot globalni proizvajalec embalaže, je okoljsko osvešče-
nost integriral tudi v svoj sistem vrednot in vizijo razvoja. Uspe-
šno je zmanjšal porabo proizvodnih surovin in energije, hkrati pa
nenehno povečuje možnosti recikliranja. V podjetju so se osredo-
točili na tako imenovane zelene inovacije, ki temeljijo na zmanj-
ševanju teže embalaže, na novih materialih ter optimalni izrabi in
razgradljivosti embalaže. Samo z zmanjšanjem teže embalaže, ki
pa še vedno zadovoljuje potrebe in zahteve naročnikov, tako letno
prihranijo kar 54 ton surovin! Upoštevajoč ekološke trende v in-
dustriji gotovih jedi, je Superfos na sejmu Anuga predstavil svojo
naravno embalažo SilviPak, narejeno iz lesnih vlaken. SilviPak
embalaža je primerna tako za zamrznjena kot tudi že pripravlje-
na živila. Obiskovalci Anuge so bili nad embalažo navdušeni, kar
kaže tudi veliko zanimanje zanjo. Narejena iz obnovljivih virov in
prijetna na otip, po segrevanju pa jo lahko takoj primemo v roke.
Novosti 7
KRATKO,
ZANIMIVO
kov. Optimizirali so še delovanje in osvetli-
tev zaslona, ki tako zahteva skoraj pol manj
energije kot v prejšnji generaciji, s tem pa
se tudi podaljša avtonomija slušalke. Njena
oddajna moč se hkrati avtomatsko prilagaja
oddaljenosti od bazne postaje, z uporabo
funkcije ECO pa se oddajna moč prilagodi
ob uporabi več slušalk.
Če bi bil vsak brezvrvični telefon, ki se le-
tno proda zgolj v Evropski uniji, opremljen
z novo tehnologijo, bi namreč prihranek
energije pomenil kar 400.000 ton manj iz-
pusta CO2 na leto.
Gorenjevi hladilniki med
najvarčnejšimi v Evropi
Nemški Inštitut za uporabno ekologijo Öko-
Institut E. V. iz Feiburga je Gorenjev hladil-
nik RB 4139 W postavil na prvo mesto na
lestvici najboljših ekoloških deset v okviru
iniciative EcoTopTen. S skupnimi letnimi
stroški v višini samo 51 evrov je namreč naj-
bolj varčen med najboljšimi konkurenčnimi
aparati, ki jih ponuja trg v kategoriji samo-
stojnih hladilnikov do višine 88 cm. Na se-
znam EcoTopTen priporočenih aparatov se
uvrščajo le aparati, ki izpolnjujejo kriterije
za razred energijske učinkovitosti A++, kar
pomeni tudi do 45 odstotkov več prihranka
energije. S tem priporočilom je Gorenje na
področju gospodinjskih aparatov že tretjič
izpolnilo najbolj zahtevne kriterije lestvice
EcoTopTen.
Med kriteriji so visoka kakovost, zmerna in
dostopna cena, dobre ekološke lastnosti, so-
cialna skladnost ter podpora okolju prijazni
varčni uporabi. Do septembra 2010 bodo
strokovnjaki Öko-Instituta v rednih časov-
nih presledkih izdali še 20 aktualnih tržnih
poročil v zvezi s priporočljivimi izdelki.
Pri priporočilih bosta tudi v prihodnje v
ospredju visoka kakovost ter primerno raz-
merje med ceno in zmogljivostjo.
Motvoz kupil Ultrapac
V delniško družbo Ultrapac, ki si je s proi-
zvodnjo 150 milijonov nosilnih polietilen-
skih – PE vrečk pridobil pomemben delež
na domačem in evropskem trgu, je vstopil s
85 % deležem grosupeljski Motvoz. Z notra-
njim odkupom pa so delavci pridobili 15 %
lastništva podjetja. Motvoz bo celotno pro-
izvodnjo fleksibilne embalaže in kaširanje
8 Novosti EO-36-december-December-07

KRATKO,
ZANIMIVO
prestavil v Volčjo Drago. V Grosupljem bo
ostala samo proizvodnja in trženje PP veziv
in vrvi ter Big Bagov. Do te poslovne odlo-
čitve je prišlo zaradi ekoloških razlogov in
sprememb na trgu. Svet ukinja proizvodnjo
zastonjskih polietilenskih vrečk, narašča
uporaba folije za avtomatsko pakiranje in
nosilnih polietilenskih vrečk. Prihodnost je,
kot pravi Marjan Lasič, direktor Ultrapaca,
v proizvodnji folije za avtomatsko pakira-
nje, saj proizvajalci pakirajo vse manjše ar-
tikle – nekdaj so recimo pakirali štruce kru-
ha, zdaj že rezine kruha. Motvoz je lastniški
delež v Ultrapacu kupil od 8 lastnikov, med
njimi je bil Marjan Lasič, s tem nakupom pa
nastaja holding Motvoz d.d. Group s štiri-  Zavezništvo med EskoArtworkom in Xeroxom
mi podjetji: Motvoz Ultrapac d.d., Motvoz Zavezništvo med podjetjema EskoArtwork, globalnim ponudni-
Plast d.o.o., Motvoz Zagreb d.o.o. in Motvoz kom in integratorjem inovativnih rešitev na področju embaliranja,
Novi Sad d.o.o. Skupino vodi mag. Anton komercialnega tiska in profesionalnega založništva ter Xeroxom, že
Lakner. prinaša uspehe.
EskoArtwork in Xerox sta sklenila dogovor, ki Xeroxu omogoča
Urad za varstvo konkurence prodajo rešitev na področju programske in strojne opreme EskoAr-
pojasnjuje tworka na vseh svojih lokacijah po Evropi, medtem ko EskoArtwork
Slopak na trgu ravna z odpadno embalažo, zagotavlja poprodajne aktivnosti in servis. Rezultat partnerstva so
ki ni komunalni odpadek, skladno z odloč- številne sinergije, ki tržišču zagotavljajo končne digitalne rešitve in
bo oziroma ukrepi, ki mu jih je naložil Urad so zato idealne za industrijo embaliranja.
RS za varstvo konkurence. Kot je znano, je Prvo je omenjeno zavezništvo izkoristilo avstrijsko podjetje Eisl &
Urad na osnovi pritožbe Interseroha Slopa- Friends, eno najbolj inovativnih dobaviteljev digitalno natisnjenih
ku izrekel odločbo, češ da zlorablja mono- katalogov, brošur, koledarjev in ostalih predstavitvenih materialov
polni položaj, in mu določil odpravo kršitev. v veliki Salzburški regiji.
To se je zgodilo v februarju. Konec oktobra
pa je urad javnost seznanil, da Slopak zdaj
 Hitro, odličnega okusa in še zdravo
ravna skladno z ukrepi in je zapisal: Ker se
RPC Bebo Plasik je po naročilu Keunecke Frischemenue, vodilnega
pojavljajo različne interpretacije izreka od-
podjetja pripravljene hrane v Nemčiji, oblikoval in izdelal sodobno
ločbe, je potrebno opozoriti, da stranke ne
plastično embalažo za novo, vnaprej pripravljeno juho.
morejo sebi in tretjim osebam samovoljno
Nova linija za obed že pripravljenih juh ima rok uporabe najmanj
razlagati odločbe na način, ki dopušča mo-
štiri tedne, v pičlih treh minutah pa jo lahko serviramo na mizo.
žnost razlage v smeri večjih pravic in/ali ob-
Zdrav obrok odlikujejo hitra in enostavna priprava ter velika izbira
veznosti, kot so določene z izrekom odloč-
različnih okusov, ki zadovoljijo tudi največje gurmane.
be in pozitivno zakonodajo, ki predstavlja
Okrogla posoda je izdelana v dveh različicah, z ločeno posodico za
pravno podlago za odločbo.
jušne dodatke, ki jih dodamo po gretju, ali pa brez nje.
S tem se je Urad odzval na dopis konku-
renčne družbe Interseroh, ki je zavezancem
po Uradovem mnenju samovoljno poja-
snjevala odločbo.

Nova »Mini Tubing Bag«

Z novimi »Mini Tubing Bags« Cryovac raz-
širja svojo ponudbo standardnih in srednje
velikih vrečk za shranjevanje svežih živil.
Vrečka v obliki dolge in ozke cevi, ki se pri
embaliranju skrči, prinaša v primerjavi z
vakumskim pakiranjem novo kakovost v
shranjevanje svežega in predelanega mesa.
»Mini Tubing bags« so na voljo v standar-
dnih barvah, s potiskom ali brez ter v raz-
ličnih velikosti. In kakšne so poglavitne
prednosti nove embalaže? Odlikujejo jo
predvsem enostavna uporaba, transparen-
tnost izdelka in dobra mehanska odpornost,
ki jo zagotavljajo zelo močni šivi. Primerna
je tako za ročne, pol-avtomatske in avto-
matske polnilne linije.
EO-36-december-December-07 Novosti 9

Veliko zanimanje za nov Skanem

LaBora®
Nov stroj za etiketiranje LaBora® se je na
trgu pojavil šele aprila letos, proizvajalec
pa beleži že zelo veliko zanimanja zanj.
S tem fleksibilnejšim modelom namreč
zadovoljujejo potrebe potrošnikov po hi-
trem in varnem etiketiranju.
LaBora® je dostopen v štirih verzijah, odvisno od
tega, kako je nalepka nameščena na izdelek.
Nov stroj ima izboljšano delovanje, je hi-
trejši in primeren tudi za namestitev
kolutov večjega premera. Pomemb-
no novost pri stroju predstavlja
možnost kupca, da si sam iz-
bere tip tiskalnika, vgrajene-
ga v stroju in s katerim lahko
natisne tudi do 100 nalepk na
minuto.
 Tudi to je lahko karton!
Na splošno bi lahko rekli, da so vsi kartoni enaki. So ravni in
beli, med sabo pa se začnejo razlikovati, ko je iz njih treba kaj
narediti – jih potiskati in oblikovati v embalažo. Diamond Pack
je nova škatlica za cigarete, s katero so oblikovalci in proizvaja-
lec dokazali, da se da iz kartona narediti res marsikaj, sploh če
je to Iggesundov karton Invercote. Škatlica na prvi pogled še
vedno zgleda kot ostale škatlice za cigarete, ima pa za razliko
od drugih izrazito zaobljene robove in večjo gramaturo. Kupce
namreč zelo pritegne embalaža, ki že na prvi pogled ali otip kaže
na visoko kakovost vsebine.

 Priznanja stroke za Radensko Plus Nagrade Bottledwaterworld so posebno pri-

Novost iz Radenske – Radenska Plus, funkcional-
na voda z dodanimi vlakninami v različnih osve-
žilnih okusih, ni prepričala samo uporabnikov,
ampak tudi mednarodno strokovno javnost.
Radenska in Futura DDB s kreativnim direktor-
jem Žaretom Kerinom sta navdušila z etiketami,
ki so same zase samostojno oglasno sporočilo.
V tekmovanju za »The 2007 Bottledwaterworld
Award« se je Radenska Plus prepričljivo uvrstila
v finale, močno komunikacijo in odličen dizajn
njenih etiket pa je prepoznala tudi strokovna
žirija že 37. svetovnega tekmovanja »Creativity
Awards«. Podelila jim je srebrno priznanje.
znanje na področju dizajna ustekleničenih vod,
podeljuje pa jih Zenith International Publishing
(ZIP), angleško podjetje, ki skrbi za globalno
medijsko podporo prehrambene industrije.
Tekmovanje je letos potekalo že četrto leto.
Creativitiy Awards pa je eno najstarejših tekmo-
vanj na področju grafičnega oblikovanja, saj so
prve nagrade za najboljše kreativne rešitve na
tem področju podelili že leta 1970. Za prestižne
nagrade in objavo v letnem almanahu, v kate-
rem so zbrana najboljša oglaševalska dela pre-
teklega leta, se je letos potegovalo več kot 2700
del z vsega sveta.

 Za izdelke Pivke nova embalaža

Novi trendi zahtevajo inovativne
in nevsakdanje spremembe. Preo-
blikovanje embalaže je le eden od
projektov, ki se v Pivki nadaljujejo
že od leta 2006. Začeli so pri sve-
žem predpakiranem mesu. Grafič-
no so preoblikovali prejšnjo okra-
sno etiketo, ki je bila trikotna; sedaj je mena, za puranje zelena in kunčje modra barva.
pravokotna in večja, tudi preimenovali Rdeča nit pa so še vedno stilsko oblikovane slike
so jo. Poleg lepo oblikovane in prepo- piščanca, purana in kunca, kar omogoča večjo
znavne okrasne etikete smo zvestim po- prepoznavnost Pivkinih izdelkov.
trošnikom ponudili tudi pakiranje sveže- Največjih sprememb pa so bile deležne piščančje
ga mesa v kontrolirano atmosfero. Glavna in puranje salame. Potrošnike želijo presenetiti z
prednost takega pakiranja je v podaljšanem novo, moderno, razgibano in živahno preobleko. Iz
roku trajanja. pokončnega dizajna so prešli v ležeči, ki je potrošniku
Potrošniki se s pomočjo blagovnih znamk laž- bližji, bolj berljiv. Osnovna barva za piščančje salame
je znajdejo med številnimi podobnimi izdelki, ostaja rumena, za puranje pa zelena. Kot pri hrenovkah
zato so v tem letu spremenili tudi design emba- je rdeča nit tudi pri salamah stilsko oblikovana slika pi-
laže za hrenovke in ostale klobase. Vsaka vrsta ščanca in purana.
hrenovk in klobas ima po novem svojo »obleko«. Njihovo vodilo vedno odlično in odslej še lepši, pravijo v
Osnovna barva za piščančje izdelke je še vedno ru- marketingu, velja za vso ponudbo Pivkinih izdelkov.
 INTERVJU
10 Intervju EO-36-december-December-07

Majda Androjna V mednarodnem koncernu je varnost večja

Majda Androjna
Brestaniški Duropack-Tespack,
ki se je razvil iz nekdanje
Tovarne embalaže Senovo
(TES), je embalažno podjetje,
ki je že več kot desetletje del
mednarodne grupacije. In to
je prednost, je prepričana
Majda Androjna, direktorica,
ki kot menedžerka uspešno
uporablja znanja dveh
fakultet, saj kot diplomirana
inženirka računalništva in
kemijske tehnologije obvladuje
controling in strokovna
vprašanja proizvodnje. V
panogi dela že dolgo, na čelu
podjetja pa je peto leto in
zanimivo je, da je predvsem
Slovenija njihov trg z 82 %.
Trg je stabilen, in direktorica
močno verjame v karton.

Karton je kot embalažni material glede

uporabnosti deležen različnih ocen. Ali
se njegova uporabnost in potencialna
funkcionalnost povečujeta?
Papir in kasneje karton predstavlja enega prvo-
tnih in najstarejših načinov pakiranja izdelkov
in tudi daril. Skozi leta vsesplošnega razvoja
tehnologij dobiva embaliranje, pakiranje in z
njim papir z ekološkega, estetskega, funkcional-
nega in mnogokrat tudi stroškovnega stališča
prednost pred ostalimi možnostmi pakiranja,
kar se nedvomno kaže v nenehni rasti porabe te
surovine. Hkrati pa je poraba papirja na prebi-
valca tudi pokazatelj razvitosti naroda in drža-
ve, tako kot je pokazatelj razvitosti BDP.

Toda stroka pri pakiranju živil, na

primer opozarja na nujnost aktivnega in
inteligentnega pakiranja. Kakšno mesto
lahko pri tem zavzame karton?
EO-36-december-December-07
V letih intenzivnega večanja rabe življenjskih
potrebščin je prav karton zavzel zelo pomemb-
no mesto v inteligentnem pakiranju. Spomni-
mo se naših zgodnjih let in pakiranja mleka v
stekleno embalažo in raznih proizvodov pre-
hrambene industrije, kjer je kartonsko pakira-
nje predstavilo pravo revolucijo, ki je danes v 90
% izrinilo steklo. Prav karton je postal sinonim
inteligentnega pakiranja.
Katere prednosti uporabe kartona
pri embalaži ali drugih izdelkih lahko
izpostavite pri kupcih, ki se zdaj na primer
bolj navdušujejo za plastiko?
Plastika je produkt ekološko neosveščenih po-
trošnikov. Le-ti so v plastiki našli različne mo-
žnosti uporabe kot na primer v gospodinjstvu v
obliki raznih plastičnih posodic, vrečic in druge
plastične embalaže. Dejstvo je, da ta embalaža v
gospodinjstvu postane odpadek, ki se dostikrat
nekontrolirano odmetava in ki zaradi svoje ke-
mijske sestave in dolgotrajne nerazgradljivosti v
veliki meri doprinese k onesnaževanju okolja.
Z druge strani pa razgradnja tega materiala s
predelavo v okolje spušča toploto in pline, ki
povzročajo največji svetovni problem globalne-
ga onesnaževanja in segrevanja, kar predstavlja
veliko škodo za človeštvo. Zato je prav, da smo
zaskrbljeni, da se prebudimo.
Interview
Increased Security within an
International Group
The Duropack-Tespack company from Bresta-
nica, which has developed from the former
Tovarna embalaže Senovo (TES) company, is a
packaging company that has been part of an
international group for more than a decade.
Majda Androjna is the company’s director and
she has been managing the company with
knowledge acquired at two faculties, namely
as bachelor of IT and chemical technology,
thus mastering the controlling and produc-
tion sector. She is convinced that this kind
of participation in a group is the company’s
advantage. She has been working in this
sector for a long time and managing the
company for the fifth year in a row. A very
interesting fact is that the company’s main
market is Slovenia, where the company sells
82% of its products. The market is stable and
the company’s director believes in cardboard.
What are the indicators of this awakening?
According to your managerial experience,
what is the trend of cardboard use on the
global and Slovenian markets? What kind
of development can you predict?
In the past 10 years, paper production and indus-
trial growth in the world have expanded, which
is confirmed and proven by the fact that we use
more paper every day. On average, an inhabitant
of Slovenia uses 43 kg of corrugated cardboard,
53 kg in Germany and 54 kg in Austria. These are
very encouraging facts for paper producers and
processors, since they show that the consump-
tion of corrugated cardboard and packaging is
increasing. Our company has experienced inten-
sive growth, and, in the past few years, we have
increased the quantities of processed corrugated
Se to prebujenje kaže? Kakšen je po vaših
menedžerskih izkušnjah, trend uporabe
kartona na globalnem in slovenskem
trgu? Kakšen razvoj napovedujete?
V zadnjih 10 letih je proizvodnja papirja v svetu
večja, kot je industrijska rast, kar se potrjuje in
dokazuje v dejstvu, da vsak dan porabimo več
papirja. Tako je poraba valovitega kartona v
Sloveniji 43 kg, Nemčiji 53 kg , Avstriji 54 kg
na prebivalca. To so za proizvajalce in predelo-
valce papirja vzpodbudna dejstva, ki kažejo, da
bo potrošnja valovitega kartona in embalaže iz
valovitega kartona v nadaljnji rasti. Tudi naše
podjetje Duropack-Tespack ima izkušnjo inten-
zivne rasti, saj smo v teh letih za 100 % povečali
količine predelanega valovitega kartona in svoje
proizvode prodali na slovenskem in evropskem
trgu.
Tudi načrti za prihodnost so optimistični, tako
pri nas v Sloveniji, kot tudi v grupaciji Duro-
pack in Constantii Packaging kot celoti, kot
globalnemu predstavniku naše dejavnosti na
širšem trgu.
Ali je v prihodnosti lahko tudi embalaža iz
valovitega kartona vračljiva? In možnost
vodoodbojne kartonske embalaže?
Tovarne v koncernu Duropack – Kalsdorf in
Ansbach že danes proizvajajo povratno emba-
lažo, to so zabojniki z nosilnostjo 500 kg in več,
cardboard by 100 % and sold our products on the
Slovenian as well as European markets.
Our plans for the future are very optimistic in
Slovenia as well as in the Duropack and Constan-
tia Packaging group, which is a global representa-
tive of our activity on the wider market.
Can we expect that corrugated cardboard
packaging will become returnable in the
future? And what about the possibility of
waterproof cardboard packaging?
Factories within the Duropack group, namely
Kalsdorf and Ansbach, are already producing
returnable packaging - containers with a 500 kg
or more capacity. These are called pal-boxes. We
also produce cardboard pallets, which can also
be returnable. Waterproof packaging is produced
from various types of paper, which is addition-
ally impregnated with wax and used for packag-
ing fruit, vegetables and other products that are
in contact with moisture. This kind of packaging
is also intended for overseas transport, which is
more time-consuming.
What is the trend of expenses in the corru-
gated cardboard packaging production?
Lately, the prices of paper are increasing greatly
as a stock material. Besides the general consump-
tion growth, the increasing prices are also the
result of the termination of several European fac-
tories, which terminated their operations mostly
due to ecological restrictions. The modernisation
and construction of ecologically acceptable norms
is present, thus having an impact on the increas-
ing costs of paper production and, consequently,
on the prices. We believe that prices will stabilise.
In packaging production, productivity is an indi-
cator of development and technological and or-
ganisational efficiency, which is presented in cost
management per product unit.
Intervju 11
KDO JE KDO
MARSON
Predelava plastičnih mas
Paradni izdelek – tehnološka transportna
embalaža za industrijo
Podjetje Marson, sedež ima v Ljubečni pri Celju,
se ukvarja s termoformiranjem plastičnih mas
že petnajst let. Začeli so z blister embalažo, da-
nes pa so visoko specializirani razvojni dobavitelj
termoformiranih izdelkov za industrijo. Njihov
paradni izdelek je tehnološka transportna em-
balaža. Izdelana je iz posebnih, žilavih plastičnih
materialov, ki so odporni na vremenske vplive
in mehanske poškodbe. Embalažo običajno pro-
jektirajo za večslojno namestitev na Eurobox
palete. Naša prednost je, pravi direktor in lastnik
Marjan Planinšek, da se hitro odzivamo na po-
trebe kupcev in da nenehno razvijamo nove si-
steme embaliranja za specifične potrebe indu-
strije. Želimo se uvrstiti med vodilne dobivitelje
tehnološke embalaže v Sloveniji. Naši največji
kupci so podjetja, ki so izrazito izvozno usmer-
jena, in sicer: BSH Nazarje, AET Tolmin, Domel
Železniki, Iskra Avtoelektrika, Danfoss, Schefen-
acker, Novem Žalec, Elektrokontakt Zagreb,
Eta Cerkno in drugi.
Tehnološko embalažo izdelamo od ideje do ra-
čunalniškega modeliranja, CNC izdelave orodij,
vse do zagona embalaže v proizvodnje. V zad-
njem času se razvojno vedno bolj ukvarjamo z
ESD antistatično tehnološko embalažo za elek-
tronsko in avtomobilsko industrijo. Materiale
uvažamo iz Avstrije, Nemčije in Italije na osnovi
specifičnih potreb kupcev glede kvalitete in me-
hanskih lastnosti. Vsako leto bolj občutimo naft-
no krizo, saj se stroški materiala in energije ne-
nehno povečujejo, prodajne cene pa zaradi sve-
tovne konkurence težko usklajujemo.
Poleg tehnološke transportne embalaže izdeluje
Marson še tehnične izdelke in polizdelke, ohišja
za medicinske aparate in elektroniko, tehnične
blistre za avtomobilsko industrijo in blister emba-
lažo. Marson se usmerja na evropski trg, saj
prav v tehnološki transportni embalaži vidijo
velike razvojne možnosti, zato se veselijo selitve
v nove poslovne prostore, kjer bo mogoča tudi
tehnološka posodobitev in večja konkurečnost.
Marson d.o.o.,
Novačanova 4, 3202 Ljubečna
tel.: 03 5461 573, faks: 03 4270 035
e-mail: info@marson.si, www.marson.si
12 Intervju
tako-imenovani pal-boxi. Prav tako proizvaja-
mo tudi kartonske palete, ki imajo ravno tako
lastnost vračljivosti. Vodoodbojna embalaža se
proizvaja iz posebnih vrst papirja, ki se dodatno
impregnira z voskanjem in se koristi za pakira-
nje sadja, zelenjave in izdelkov, ki prihajajo v
stik z vlago, namenjena pa je tudi daljšemu pre-
kooceanskemu transportu.
Kakšen pa je trend stroškov pri proizvodnji
embalaže iz valovitega kartona?
V zadnjem času so v velikem porastu cene pa-
pirja kot borzne surovine. Cene te surovine so
poleg vsesplošne rasti porabe še posledica za-
piranj kar nekaj evropskih tovarn, predvsem
zaradi restrikcij v ekološkem smislu. Močno je
prisotna modernizacija in izgradnja ekološko
sprejemljivejših norm, kar vpliva na povečanje
stroškov proizvodnje papirja in s tem prodajne
cene le tega. Verjamemo, da prihaja obdobje
stabiliziranja cen. Pri proizvodnji embalaže pa
je produktivnost kazalec razvitosti ter tehnolo-
ške in organizacijske učinkovitosti, ki se odraža
v obvladovanju stroškov na enoto proizvoda.
S katerimi izdelki ste na trgu najbolj
prepoznavni?
Duropack-Tespack d.o.o. je na tržišču poznan
kot proizvajalec izdelkov visokega standarda in
nudenja kvalitetnih storitev kupcem naše em-
balaže. Sodoben informacijski sistem in stan-
dardi koncerna so pred več kot 10 leti postavili
Tespacku ugled, ki vzbuja zaupanje in spoštova-
nje. S temi merili smo našli poslovne partnerje,
skupaj z njimi pa skozi dolgoletne izkušnje in
sodelovanje razvijamo proizvode sprejemljivih
Rotoprint želi
vsem svojim
poslovnim partnerjem
srečno, zdravo in uspehov polno
Novo leto 2008.
Sredstva za nakup novoletnih čestitk smo namenili v dobrodelne namene za izgradnjo nove Pediatrične klinike
cen in kvalitete. V našem proizvodnem pro-
gramu so preklopnice, izsekana embalaža, ki
je po dimenzijah in oblikah prilagojena potre-
bam pakiranja, platoji iz valovitega kartona so
vse bolj priljubljeni, vložki in kotniki, darilna
in priložnostna embalaža in drugi izdelki, kar
zahtevajo naročniki.
Kako razvijate sodelovanje z naročniki,
zlasti ko gre za izdelavo prototipov
oziroma snovanje izdelkov?
Pripadnost koncernu Duropack, kot enemu
največjih in najstarejših proizvajalcev embalaže,
je hkrati tudi velika podpora, saj predstavlja za-
ledje s kvalitetno bazo znanja in izkušenj več kot
2.500 zaposlenih v grupaciji. Zaupajo nam naj-
večji svetovni porabniki embalaže, kot so Audi,
BMW, DaimlerChrysler, Danone, Samsung,
Nokia, Panasonic, Nestlé, Jacobs … Pohvalimo
se lahko tudi s številnimi priznanji, ki so kot
patenti pakiranja nastali na osnovi dolgoletnih
izkušenj, znanj, inovativnosti in so na razpolago
tudi našim kupcem v Sloveniji.
Kupcem našega blaga smo dali tudi možnost in-
ternetnega povezovanja s centralno bazo razvoj-
ne službe oddelka na Dunaju in jim dali možnost
uporabe dolgoletnih izkušenj pakiranja.
Proizvajalci embalaže različno ocenjujejo
razmere na trgu. Kakšne so dejansko
razmere za izdelke iz valovitega kartona,
kakšne so potrebe slovenskega trga in
kako ocenjujete letošnje poslovno leto?
V bistvu so razmere na trgu za nas relativno
stabilne. Poslovni odnosi preraščajo s sodelova-
njem in dobrim servisom v prijateljske odnose
EO-36-december-December-07
in tako so naročila dokaj stabilna. Le trg cen pa-
pirjev je bil tisti, ki je v zadnjih dveh letih izrazi-
to vplival na upad poslovnih rezultatov. Vendar
je za prihodnost pričakovana ureditev razmer.
Poslovni načrt za leto, ki je pred nami, je bolj
optimističen. Pričakujemo uspešnejše poslovno
leto. Usmerjeni smo v rast in razvoj, ki pomenita
edino in pravo pot in zagotavljata dolgoročnost
vsem nam, ki skrbimo za stabilnost poslovanja
podjetij, za zadovoljstvo poslovnih partnerjev,
za čistejše okolje, motivacijo zaposlenih in se-
veda zadovoljstvo lastnikov kapitala. Vse to so
elementi dolgoročnosti našega podjetja ter gru-
pacije Duropack kot celote.
Kaj pomeni matično podjetje Duropack
Tespack na evropskem trgu in v čem je
prednost / slabost tujega lastnika?
Skozi celotno obdobje mojega odgovornega de-
lovanja v podjetju Tespack, od leta 1992 Duro-
pack, bi lahko govorila le o prednostih. Biti član
mednarodne grupacije, preprosto pomeni imeti
dostop do informacij, znanj, izkušenj, pomeni
imeti tlakovano pot, po kateri lahko z večjo var-
nostjo stopaš v obdobju tranzicije mlade države,
kot je Slovenija bila. Grupacija Duropack je član
Grupe Constantia Packaging in ima svoj slogan:
Big enough to dare, small enough to care.
Imamo dolgoročnost v svoji viziji, poslanstvu in
vrednotah. Smo urejeni, imamo izjemno bazo
znanja in izkušenj, imamo visoke cilje in merila.
Imamo pogoje, da hodimo hitreje, se vzpenja-
mo više, nudimo več. Vse to so prednosti lastni-
ka z dolgoletno izkušnjo, ki pomaga skozi težke
čase, da lahko tudi takrat gledamo naprej in se
počutimo varne.
podoba vašega izdelka
 TRANSPORTNA
EO-36-december-December-07 Transportna embalažaa 13

EMBALAŽA Dva ključna izziva transportne embalaže

Transportna embalaža je
zaradi svojega obsega –
količinskega in finančnega
– pogosto predmet tržnih
analiz in strateških načrtov. V
prihodnjih letih tržni analitiki
in embalažni strokovnjaki temu
tržnemu segmentu embalaže
napovedujejo precejšnje
spremembe, in sicer v dveh
smereh, ki sta si navidez
kontradiktorni. Velika škoda,
ki nastane pri transportu blaga,
zahteva boljšo zaščito. Velike
količine odpadne transportne
embalaže in obremenjevanje
okolja pri njenem nastanku
pa zahtevajo večjo okoljsko
odgovornost proizvajalcev
embalaže in blaga.

Kako zmanjšati škodo, nastalo pri

transportu?
Najnovejše strokovne raziskave kažejo, da letno
nastane več kot 400 milijonov evrov neposre-
dne škode zaradi neustreznega pakiranja oziro-
ma transporta blaga. Če se produkt na poti do
naročnika poškoduje, potem kreativno obliko-
vanje embalaže, sodoben material ali inovativ-
na informacijska tehnologija pakiranja ne po-
menijo prav veliko. Tisti, ki dnevno delajo na
področju transportne embalaže, se tega dobro
zavedajo. Škoda, ki nastane zaradi neustrezne-
ga pakiranja, bremeni proizvajalce. V tej števil-
ki pa seveda nista zajeta razočaranje kupcev in
posledično nižja prodaja.
Ključno vprašanje je, zakaj je na trgu toliko
neustrezne transportne embalaže? Rezultati
neke ameriške raziskave kažejo, da sta ključna
dejavnika neustrezna uporaba pakirnega mate-
riala in omejena oziroma nezadostna uporaba
14 Novosti
stabilizatorjev v transportnih vozilih. Za name-
ne raziskave so pregledali več kot 28.000 tran-
sportnih embalaž v 866 vozilih, kjer so tran-
sportirali suho, hlajeno in zamrznjeno blago.
Pregled so opravili v skladiščih proizvajalcev,
distribucijskih centrih naročnikov in skladiščih
trgovcev.
Po besedah Mikea Rawlinsa, ki je vodil ome-
njeno raziskavo, se blago najpogosteje poško-
duje zaradi neustreznega prekladanja, stiskanja
oziroma drugih mehanskih poškodb, razpira-
nja embalaže oziroma preohlapne embalaže in
vdora vlage. Vse te vzroke je mogoče minimizi-
rati s pravilno uporabo transportne tehnologi-
je. Po podatkih raziskave skoraj 48 % pošiljk v
transportnem vozilu nima stabilizatorjev. Sko-
raj 39 % transportnih enot ni bilo učinkovito
prilagojenih dimenzijam palet in skoraj 9 %
tovora, ki je zaščiten s termoskrčljivo folijo, mu
le-ta nudi premajhno stabilnost blaga in omo-
goča poškodbe.
Strokovnjaki za transportno embalažo menijo,
da bi lahko z upoštevanjem nekaj preprostih
pravil bistveno znižali škodo, ki nastaja pri
transportu. Tako bi, na primer, z ustreznim ovi-
janjem in prileganjem transportnih enot med
seboj zmanjšali izlive in prevrnitve pri tran-
sportu. Pritrditev transportnih enot na palete
bistveno zmanjša možnost prevrnitve tovora
in s tem povezane škode. Ko gre za ovijanje
pošiljke, ni vseeno, ali je ovita ročno ali stroj-
no, saj je slednja zaščita precej boljša. Pri tem
je treba biti pozoren na pravilno nastavitev in
vzdrževanje ovijalnih oziroma pakirnih strojev.
Ključen dejavnik, poudarjajo izsledki raziska-
ve, pa je izobraževanje zaposlenih, ki delajo na
področju transporta, saj lahko največ pripomo-
rejo k zmanjševanju škode, poudarjajo rezultati
raziskave.
Okoljska ocena transportne embalaže
Protagonist na področju okoljsko odgovorne
embalaže pa je trgovska veriga Wal-Mart, ki
želi več za manj. To ni več novica. Pakirni inže-
nirji naredijo več z manj. Tudi to ni več novica.
Sedaj želi, da strokovnjaki za pakiranje z manj
ustvarijo več, tako da več postane manj. Za ta
»več« pa želijo plačati manj. To je velik izziv, ki
zahteva konkretne rešitve. Na letošnjem sejmu
Pack Expo International so izvršni direktorji
podjetja Wal-Mart predstavili analizo življenj-
skega cikla njihovega podjetja, s katerim želijo
odpadno embalažo zmanjšati za 5 %, in sicer
najkasneje do leta 2013. Ta cilj je za podjetje ve-
lik zalogaj, še posebej na področju transportne
embalaže.
Že v začetku leta 2008 bo podjetje ocenilo svo-
jih 60.000 dobaviteljev z vidika embalaže po
posebnih kriterijih. Ti kriteriji bodo za doba-
vitelje orodje, prav tako za Wal-Martove kupce,
s katerim bodo posamezne izdelke ocenjevali z
vidika njihovega obremenjevanja okolja. Tako
bodo na ocenjevalni kartici podatki, kot so:
koliko toplogrednih plinov je nastalo pri izde-
lavi določene embalaže, kakšna je učinkovitost
uporabe materiala, kakšen je odstotek recikli-
ranega materiala, kakšna je ponovna uporaba
embalaže. Wal-Mart bo svoje dobavitelje oce-
njeval po devetih kriterijih, vsi pa so povezani z
obremenjevanjem okolja.
Takšna strategija tega velikega trgovca naj bi po
napovedih strokovnjakov imela učinek snežne
EO-36-december-December-07
V začetku devetdesetih letih prejšnjega stoletja so v tujini,
kot rezultat intenzivnih razvojnih naporov, razvili posebno
obliko, do takrat splošno uporabljanega materiala
polipropilena, ki ga s penjenjem oblikujemo, v posebnih
orodjih s parno komoro, v izdelke želenih oblik, katere
odlikuje izvrstna trpežnost in majhna specifična teža.
Material dandanes poznamo pod imenom ekspandirani
polipropilen (EPP) in je v letih, ki so sledila doživel nesluten
razvoj ter širitev uporabe, katere meja še vedno ni mogoče � Plovnost – Kot material nizke
zaznati. Največji prodor in uveljavitev je EPP doživel v gostote z zaprto celično
avtomobilski industriji, kjer je uporaben tako za vgradne strukturo ima EPP dobro
dele, kakor tudi kot najboljše gradivo za povratno embalažo vzgonsko plovnost tako v
krožečo v procesu oskrbe montažnih linij. Zaradi nekaterih sladki kot v slani vodi
izrednih tehnično-tehnoloških lastnosti EPP vse bolj � Akustične lastnosti –
zamenjuje nekatere do sedaj splošno uporabljane Porozni EPP (P-EPP) v panelih
materiale. predstavlja zelo učinkovito
zvočno izolacijo v specifičnih
frekvenčnih območjih, mogoča
pa je tudi uporaba v
kombinaciji z drugimi materiali.
� Prijaznost do okolja – EPP
je brez vonja ga je mogoče
100% reciklirati.
Ekspandirani polipropilen � Oblikovna obstojnost –
(EPP) odlikujejo Delež elastične deformacije Proizvajalec EPP embalaže:
predvsem: EPP-ja je izjemno velik, kar mu FRAGMAT TIM d.d., Laško
omogoča, da se tudi po www.fragmat.si
� Majhna specifična teža – obremenitvi povrne v prvotno
vgrajeni EPP lahko znatno obliko.
zmanjša maso izdelku, kar je � Toplotna izolativnost –
še posebej pomembno v Zaradi zaprte celične strukture Kontakti:
avtomobilski industriji. Masa ima EPP odlične termično
vračljive (krožeče) EPP izolativne lastnosti, ki so med Direktorica programa
embalaže pa je tudi zelo nizka, uporabniki vse bolj cenjene mag. Darja Kocjan
kar omogoča lažjo � Sanitarna neoporečnost – T: +386 (0)3 7344 544
manipulacijo z izdelki in nižje EPP je primeren za transport F: +386 (0)3 7344 673
transportne stroške. živil, še posebej v primerih ko E: darja.kocjan@fragmat.si
� Absorbiranje udarne od embalaže zahtevamo tudi
energije - EPP lahko v toplotno izolativnost; Prodaja embalaže
odvisnosti od oblike izdelka npr.catering Vodilni prodajni inženir
absorbira sorazmerno velike � Odpornost na olja, Iztok RABUZIN
udarne energije, kar je eden kemikalije in vodo – EPP je T: +386 (0)3 7344 672
izmed glavnih vzrokov za kemijsko neaktiven in F: +386 (0)3 7344 673
uspeh materiala in njegovo vse funkcionalno neobčutljiv na E: iztok.rabuzin@fragmat.si
širšo uporabo. praktično vse kemikalije promocija
krogle na več področjih. Prav gotovo bo pritisk saj bodo morali sami nositi stroške okolju pri-
na proizvajalce transportne embalaže še večji. jazne proizvodnje.
Proizvajalci izdelkov za široko potrošnjo bodo
»listo okoljskih zahtev« nesporno predali proi- Strokovnjaki v embalažni panogi so že začeli
zvajalcem transportne embalaže. Wal-Martovi opozarjati, da tu stopamo na spolzka tla. Že
potrošniki pa bodo poleg cenovnih pritiskov na doslej se je embalažna panoga prilagajala zah-
proizvajalce dobrin izvajali še okoljski pritisk. tevam »več za manj«. Več zaščite z manj ma-
Dobavitelji trgovske verige Wal-Mart bodo teriala in nižjimi stroški. Še posebej te zahteve
prisiljeni na novo evalvirati embalažni trg in veljajo za transportno embalažo. Zato embala-
na novo oceniti embalažno verigo, in sicer na žni strokovnjaki svarijo, da nekritična redukci-
podlagi kriterijev, ki opredeljujejo njihovo pri- ja embalažnega materiala, ko gre za transpor-
jaznost do okolja. Zagotovo bo »okolju prija- tno embalažo, lahko pomeni večjo škodo kot
znejša« embalaža nekoliko dražja, zato bodo korist. Svetujejo natančno analizo trgovske di-
morali proizvajalci domisliti, ali iskati notranje stribucijske verige, kjer bi ugotovili vsa mesta,
stroškovne rezerve ali dodaten strošek prevaliti kjer prihaja do poškodbe embalaže. Nato bi po-
na potrošnike. So pa pri Wal-Martu že sporoči- pravili šibke točke embalaže (v vsej proizvodni
li, da ne bodo pristajali na »množične« podra- verigi) in sistem rokovanja z njo. A Wal-Mart je
žitve. Torej bo cenovni pritisk na proizvajalce pri svoji strategiji dosleden, zato je pričakovati
materiala za transportno embalažo toliko večji, dinamične tržne odnose.
promocija

16 Obraz
Jože Ceglar
Embalažna panoga ga pozna. Že
dolgo. Kajti nikoli ne obstane.
In s časom, z materiali gre
naprej. Jože Ceglar se je v
Plami pri Hrušici zaposlil leta
1971. Podjetje za proizvodnjo
in predelavo plastike,
ustanovljeno leta 1955, je bilo
takrat razdeljeno na tozde. Leta
1977 je postal vodja prodaje v
TOZD Termoplasti, čez dve leti
pa je napredoval v direktorja
in to funkcijo opravljal kar tri
mandate. Družbene spremembe
na prelomu 80. v 90. leta
so botrovale marsikateremu
preoblikovanju v podjetjih.
Doživeli so jih tudi Plamini
tozdi, ki so se z referendumom
oddvojili od matičnega
podjetja.
»Bil sem proti temu,« odkrito pove naš sogovor-
nik, »vedno sem bil mnenja, da je v naši panogi
nesmiselno drobiti programe. A delavci so kljub
nasprotovanju izglasovali spremembe. TOZD
Termoplasti je tako postal samostojna družba.
Odločil sem se, da se umaknem, ker nisem ho-
tel sodelovati pri takem načinu rušenja enotne
Plame.«
Sedem direktorjev in milijoni dolgov
Jože Ceglar je postal samostojni podjetnik in
deloval še naprej v embalažni stroki. Pravi, da
med svojo kariero ni pravzaprav nikoli izgubil
stika z njo. Medtem pa Termoplasti niso živeli
najbolje. Med letoma 1991 in 2003 se je izme-
njalo sedem direktorjev. Družba je tonila v teža-
vah, ki so pripeljale do prisilne poravnave.
Leta 2002 je sedanji večinski lastnik začel nago-
varjati Jožeta Ceglarja k vrnitvi v podjetje, saj je
bil prepričan, da ga z bogatimi izkušnjami lahko
OBRAZ
Embalaža mu je stalni spremljevalec
Jože Ceglar
reši. In res. Projekt oživitve je začel januarja na-
slednje leto, ko je bilo podjetje tik pred razsulom.
Pripravil je strateški načrt prioritete investicij in
vizijo poslovanja. »Naš moto je bil: ne odpuščati
delavcev, ampak povečevati proizvodnjo ter se
maksimalno angažirati za strategijo razvoja z
domačimi ljudmi.V petih letih smo z istim šte-
vilom ljudi podvojili proizvodnjo. Uspelo nam
je pridobiti tudi nove, predvsem zahodne trge,«
pove direktor Termoplasti Plama, d. d. » Danes
ustvari 117 zaposlenih približno 16,5 milijona
realizacije. 'Podedovali' smo tudi večje število
invalidov iz prejšnje organizacije Plame, zato
smo ustanovili invalidsko podjetje. Zadovoljen
sem, da smo tudi invalidom zagotovili normal-
no delo.«
Embalaža po naročilu
Osnovna dejavnost podjetja Termoplasti Plama,
d. d., je proizvodnja polietilenskih filmov, ki jih
proizvedejo približno 7200 ton na leto. Večji del
jih predelajo v tiskane in konfekcionirane izdel-
ke, predvsem za industrijo in strojno pakiranje.
»Naša osrednja pozornost je namenjena odje-
malcu – kupcu, saj skušamo razumeti njegove
potrebe in želje, ki izhajajo iz poslovnih proce-
EO-36-december-December-07
sov. Delamo embalažo po naročilu, predvsem
za papirno, gumarsko, lesno in prehrambeno
industrijo. Vsi naši izdelki, vključno z nosilnimi
reklamnimi vrečkami, so namenjeni embalaži
oziroma shranjevanju stvari.«
Na vprašanje, zakaj usmerjenost v industrijo,
Jože Ceglar odgovarja, da zato, ker je industri-
ja konstantni odjemalec, zato njihovo podjetje
vlaga veliko energije in sredstev v razvoj folij
različnih sestav: »V podjetju skušamo v priho-
dnost maksimalno vključiti razvojne tokove.
Prišlo bo do realizacije folij, ustvarjenih s po-
močjo nano delcev, kar bo zagotovilo njihove
boljše lastnosti tako v fizikalnem smislu kot v
njihovih bariernih in drugih lastnostih.«
Varstvo okolja
Po besedah Jožeta Ceglarja je polietilenska em-
balaža preprosto nezamenljiva, saj nima noben
drug material primerljivih lastnosti. Prepričan
je, da bodo v tej dejavnosti še naprej veljali taki
trendi rasti kot zdaj. Poleg tega je polietilenska
embalaža popolnoma ekološko neoporečna.
Njena prednost je v tem, da jo lahko popolno-
ma recikliramo ali sežigamo brez kakršnih koli
škodljivih izpustov za okolje. Iz recikliranih
materialov je možno narediti nove proizvode;
če pa se polietilen sežiga, je uporaben kot ogre-
valni material. Kakovost materialov se neneh-
no izboljšuje, tako po lastnostih predelave kot
uporabe. Neprimerno lažje jih obdelujemo, pa
tudi recikliramo. Kaj pa razgradljivost in skrb
za okolje? Direktor me pomiri. »S tujimi in do-
mačimi institucijami sodelujemo na področju
razvoja biorazgradljive folije, ki bi jo v priho-
dnosti lahko uvedli v proizvodnjo. Ti materiali
pa so še izredno dragi.« V podjetju Termoplasti
Plama nimajo kapacitet za sežig odpadkov; jih
pa reciklirajo in predelujejo v manj zahtevne iz-
delke. Za svojo dejavnost so pridobili certifikat
po standardu ISO 9001/2000 in 14001/2004.
»Vse naše aktivnosti so usmerjene v izpolnje-
vanje potreb kupcev in v maksimalno skrb za
okolje,« pove Jože Ceglar, direktor Termoplasti
Plama, d. d., in glede prihodnosti dodaja: »Naša
panoga se bo uspešno razvijala, čeprav bi ute-
gnili biti indeksi fizične rasti nekoliko manjši.
Še naprej bomo investirali v razvoj materialov;
našim kupcem želimo zagotavljati visoko kako-
vost, konkurenčne cene in pravočasne dobave.«
Hermina Kovačič
 SEJMI
EO-36-december-December-07 Sejmi 17

BRAU Beviale 2007 Sejem za sklepanje poslov

Letošnji sejem BRAU Beviale
v Nürnbergu je zbral 1416
razstavljavcev iz 45 držav, med
njimi je bil tudi ljutomerski ICS.
Z razlogom.
posamezne stroje ali celotne rešitve srednje
velikih zmogljivosti. Take polnilne linije dela
ICS. Doslej smo na nemški trg prodali že več
kot 25 polnilno-zapiralnih strojev. To pomeni,
da nismo brez referenc. Moramo ostati vidni
in sejem BRAU Beviale je tržna in promocijska
priložnost. Srečali smo se s kupci in predstavili
proizvodni program precejšnjemu številu inte-
resentov. Na takšnem sejmu se lahko tudi raz-
gledamo po novostih. Kaj dela konkurenca, je

Struktura sejemske ponudbe vabi različne pro-

izvajalce, od industrije pijač in gastronomske
opreme do strojev za etiketiranje, izpiralno-pol-
nilnih-zapiralnih strojev, transporterjev, sred-
stev za pakiranje in druge opreme. Podjetje ICS
že več let prodaja polnilno opremo v Nemčijo,
idejni očetje sejma pa so v zvezi privatnih pi-
vovarn Bavarske. Samo na Bavarskem je skoraj
700 proizvajalcev piva.

Industrija pijač pa je v vzponu. Na trgu so pre-

rivanja med proizvajalci in ponudniki polnilne
opreme vse večja. Konkurenca je močna, zato je
sodelovanje na takšnem sejmu, kot pravi Peter
Bojnec iz ljutomerskega ICS, nujna. »Velikost
večine proizvajalcev piva in drugih pijač, ki se
pojavljajo na sejmu, ustreza našemu prodaj-
nemu segmentu polnilne opreme. Naša ciljna
skupina so kupci, proizvajalci pijač, ki iščejo

vedno zanimivo vprašanje. Tehnološke rešitve

se hitro spreminjajo.«

In kaj je predstavil ICS?

»Letos smo predstavili,« odgovarja Peter Bojnec,
»tehnično izboljšana polnilna stroja srednjih in
večjih zmogljivosti za proizvajalca piva in žga-
nih pijač. Gre za novo generacijo protitlačnih
in gravitacijskih polnilcev. Razstavili smo izpi-
ralno-polnilni-zapiralni blok multiFILL-G, ki
je primeren za proizvajalce vina in žganih pijač
in delno, po načelu gravitacijsko-atmosferskega
polnjenja, prodali smo ga v Kazahstan. Drug
stroj pa je polnilno-zapiralni blok z dvema zapi-
ralcema multiFILL-VST. Namenjen je proizva-
jalcem piva in gaziranih brezalkoholnih pijač.
V tem primeru gre za protitlačno – izobarično
polnjenje. Stroj je že prodan v Nemčijo.«
ICS je s predstavitvijo in iztržkom na sejmu
zadovoljen. Stroški predstavitve so, upoštevaje
globalnost sejma in možnost direktnega marke-
tinga, več kot upravičeni, meni Peter Bojnec.
 PRIZNANJA
18 Priznanja EO-36-december-December-07

Golden Label Award 2007 Tudi glas potrošnikov za najljubšo etiketo

Na letošnji mednarodni natečaj Golden

Label Award je bilo prijavljenih več kot
500 etiket. Strokovna žirija ni imela lah-
kega dela. Prijavljene etikete, natisnjene
na papirju, so bile razdeljene v 4 katego-
rije: pivo in sorodne pijače, vino in žgane
pijače, voda in osvežilne pijače ter kozarci,
pločevinke in ostalo. Priznanja mednaro-
dnega natečaj Golden label Award so bila
tokrat podeljena že šestič in veljajo med
tiskarji etiket, strokovnjaki za marketing
in oblikovalci za najbolj zaželeno prizna-
nje na tem področju embalaže. Golden Label 2007
kategorija kozarci,
Osem članov žirije je ocenjevalo tehnično pločevinke in ostalo
izvedbo, učinkovitost na prodajnem me- zlato: Maestrani Nostalgie, Läser AG
stu in inovativnost etiket. Pri tem je moral
vsak žirant v dolgotrajnih urah ocenjeva-
nja podati več kot 1000 ocen po določe-
nih kriterijih. Iz skupno 8000 podeljenih Golden Label 2007
ocen je računalnik izračunal zmagovalca. kategorija vode in brezalkoholne pijače
zlato: Vöslauer Junior, Vöslauer Mineralwasser AG / Marzek Etiketten GmbH /
Letos so prvič podelili nagrado za marke- Demner, Merlicek & Bergmann
ting, ki jo je prejela serija etiket za Stie-
glovo pivo »Red-Ale, Altbier, Fastenbier
in Brauerzeugnis«, ki jo je prijavila agen-
cija Demner, Merlicek & Bergmann. Gre
za sortiment »k potrošniku usmerjenega«
piva, ki govori o vsebini in na zabaven na-
čin vedno znova navdušuje za pivo tudi
nove potrošnike.

Z internetnim glasovanjem pa se je v oce-

njevanje etiket vključilo tudi občinstvo.
Glasovalo je na spletnem naslovu www.
GoldenLabel.eu. Glasovalci so lahko za
svojo najljubšo etiketo s svojega elektron-
skega naslova oddali največ en glas dnev-
no. Iz odziva je razvidno, da imajo etikete
tudi svoje oboževalce. Zmagovalna eti-
keta »lottas 30th anniversary« je dobila
11.323 glasov.

Natečaj Golden Label letos že šestič pri-

Golden Label 2007
reja podjetje B&B, ki so mu pomagali
posebna nagrada za tisk in izvedbo
tudi nekateri proizvajalci etiket kot Hei-
San Cristobal, Drukkerij Vrijdag B.V.
delberg, Polar Mohr, Krones in Huber
Druckfarben. Doslej nadvse uspešna pri- Zmagovalka spletnega
reditev Golden Label Awards se bo nada- glasovanja Golden
ljevala z naslednjo podelitvijo spomladi Golden Label 2007 Label 2007
leta 2010. posebna marketinška nagrada Iotta’s 30th anniversary labels,
Stiegl Altbier, Demner, Merlicek & Bergmann IOTTA Communications
EO-36-december-December-07 Priznanja 19

p SEJEMEMBALAwEPAKIRANJA

MAREC LOGISTIKETRGOVINEINTRwNEGA
 KOMUNICIRANJA
0REDSTAVITE OBSTOJEÁIM IN PRIHOD
NJIM POSLOVNIM PARTNERJEM SVOJE 'ORNJA2ADGONA
DOSEwKE S PODROÁJA EMBALAwE TEH
NIKEINTEHNOLOGIJEPAKIRANJARAVNA
NJA Z ODPADNO EMBALAwO OBLIKOVA
3LOVENIJA
NJAINGRAFIÁNEOPREMESKLADIsÁENJA
INTRANSPORTA

6ABIMOVASDASENASTIÁIsÁU3LOVE
NIJEZ!VSTRIJO(RVAsKOIN-ADwAR
SKO PREDSTAVITE Z RAZSTAVNIM PROS
TOROM V PESTREM SPREMLJAJOÁEM
PROGRAMU SEJMA NA MEDNARODNIH
POSLOVNIH SREÁANJIH IN NA STROKOV
Golden Label 2007 NIHPOSVETIH
kategorija pivo in sorodne pijače
$OKAwITE IZVIRNOST PRAKTIÁNOST
zlato: Tatra, Töpfer Kulmbach GmbH
UPORABE TRwNO KOMUNIKATIVNOST
TEHNIÁNOODLIÁNOSTTERSKRBZAVSE
BINOPOTROsNIKAINZANARAVOKIJO
IZKAZUJEJO VAsI MODELI EMBALAwE

3ODELUJTE NA  ODPRTEM NATEÁA
JU 3LOVENSKI OSKAR ZA EMBALAwO KI
VAMODPIRATRwNEPOTIVSVET

2OKZAPRIJAVONASEJEMINNATEÁAJJE
JANUAR

:A VSA DODATNA VPRAsANJA V ZVEZI

S SEJMOM IN STROKOVNIM PROGRA
MOM ).0!+ POKLIÁITE NA TELEFON
!NDREJ3LOGOVIÁELEK
TRONSKAPOsTA
ANDREJSLOGOVIC POMURSKI SEJEMSI

:A DODATNE INFORMACIJE GLEDE NA

TEÁAJA 3LOVENSKI /SKAR ZA EMBALA
wOKONTAKTIRAJTE-IRANA-ATETANA
TELEFON    ELEKTRONSKA
POsTA
PSLJ POMURSKI SEJEMSI

w„Žˆ—Ꝅꓒ–’™‘Œê–™ˆ—·
promocija

0OMURSKISEJEMDD\#ESTANASTADION'ORNJA2ADGONA3LOVENIJA

4EL\&AKS\INFO POMURSKI SEJEMSI
WWWPOMURSKI SEJEMSI

Golden Label 2007
kategorija vina, penine in žgane pijače
zlato: 27 juin 2006, AutajonEtiquette Epernay
The Winners of The Golden Label
Award 2007
There were more than 500 entries for the Golden La-
bel Award this year. The great challenge for the jury
was to choose the best labels from this collection.
The many entries to the Golden Label competition
were classified into four categories – beer, wine, wa-
ter/soft drinks, and cans and tins / jars and other
applications. The best labels, printed on paper, were
chosen from them as a primary short list; on 18 Octo-
ber, the gold, silver, bronze and complimentary prizes
were then awarded after a second vote of the jury.
For the first time, a marketing prize was awarded this
year for a label series. Also for the first time, the public
was given the opportunity to select its own personal,
favourite label through e-voting at the homepage:
www.GoldenLabel.eu.
The Golden Label Award is being presented for the
sixth time. It is noted among label printers, market-
ing experts and designers as one of the most coveted
prizes in this packaging segment.
Eight jurors had to assess technical execution, brand
effectiveness at the point of sale, and the innovatory
power of the labels. This involved the task – lasting
hours for each juror – of allotting more than 1,000
marks to the asessment criteria. This resulted in a sum
total of 8,000 individual assessments, out of which the
computer then calculated the winner.
The successful series of the Golden Label Award will
be continued in the next award presentation in spring
2010.
 Logistika
20 Logistika EO-36-december-December-07

Logistika v MK Vsak se izogiba zalog

Kako je to mogoče, da je
logist sposoben dostaviti eno
samo knjigo individualnemu
naročniku, a tudi tisto, kar
zahteva multinacionalka za
območje JV Evrope? Igor
Rojnik, direktor Logistike
Mladinske knjige, je prepričan,
da je prepletanje različnih
logističnih dejavnosti pot
do nadpovprečnih poslovnih
rezultatov. Toda – biti na trgu,
poseben in univerzalen hkrati,
je organizacijski ali bolje
povedano, pravi logistični izziv.
Ko so v Mladinski knjigi pred
leti kupili prostorne skladiščne
prostore, so kmalu ugotovili,

da lahko logistične storitve
ponudijo tudi trgu. Danes
sicer še dve tretjini realizacije
ustvarijo za Skupino MK, toda
obenem so močan partner
Pošti Slovenije in nekaterim
multinacionalkam. Rezultat?
Pripravljajo se na gradnjo
novega skladiščnega objekta,
napoveduje naložbo direktor
Igor Rojnik.
Igor Rojnik
Mladinska knjiga Logistika je v zadnjih petih
letih dosegla povprečno 15 odstotno letno rast,
kar je znatno (enkrat več) nad slovensko rastjo
na področju logistike. Letno odpošljejo se-
demsto tisoč pošiljk, ali vsako minuto štiri. Lo-
gistika Mladinske knjige že dolgo ni več zgolj
»služba« za potrebe skupine Mladinske knjige,
čeprav še vedno dve tretjini finančne realizaci-
je ustvari znotraj te skupine. Pomembno je, da
se na prostem logističnem trgu pojavlja z zelo
raznoliko ponudbo in da so prav tu zaznavna
znamenja najbolj hitre rasti. To seveda ne po-
meni kakršnegakoli podcenjevanja ali zane-
marjanja potreb skupine.
Direktor Igor Rojnik opozarja, da je pravza-
prav ravno dinamičen razvoj, ki je povezan s
trženjem knjige in pisarniškega materiala, še
posebej vplival tudi na uveljavljanje Logistike
pri vseh drugih poslih, na njeno veliko prila-
godljivost in sposobnost izvajanja različnih
specifičnih nalog, še zlasti pogodbene logistike
in zbirnega prometa. Tako zdaj v svojih pro-
storih poleg knjig in pisarniškega materiala
hranijo tudi tehnično blago, kozmetiko, čisti-
la, hrano, tekstil, skratka - različne blagovne
skupine. Takšno poslovno orientacijo ohranja-
jo tudi za naprej, pri čemer bodo težili k čim
večji zaokrožitvi in specializaciji posameznih
skladiščnih prostorov glede na vrsto blaga za
skladiščenje. Vsekakor je značilno, da se MK
Logistika zdaj hkrati ukvarja z distribucijo
ene ali dveh knjig za individualne naročnike
in opravlja vlogo centralnega skladišča za ob-
močje JV Evrope za multinacionalko Colgate
- Palmolive. To je izjemno velik posel, zalo­ge se
obračajo več kot dvakrat na mesec. Toda tako
»nepomembna« prodaja ene knjige kot velike
manipulacije z blagom multinacionalke zah-
tevajo specifično znanje in organizacijo. Na-
EO-36-december-December-07
sploh direktor Igor Rojnik opozarja, da se na
področju logistike, ki je po vsem svetu ena iz-
med najbolj propulzivnih dejavnosti, nenehno
pojavljajo nove zahteve in nova pričakovanja.
»Vsak hoče imeti čim manjše zaloge, povečuje
se nabor artiklov, povečuje se dinamika dostav
... Včasih so blago dostavljali enkrat ali dvakrat
na mesec, zdaj ga je treba dovažati po nekaj-
krat na dan v manjših količinah. Logistika je
pod hudim pritiskom. Trg diktira pogoje in v
to vodo je treba skočiti ...«
Mladinska knjiga Logistika opravlja nacional-
no distribucijo za francosko podjetje L'oreal
Slovenija, kar pomeni dostavo kozmetike v
paletah v velike trgovske centre in v majhne
frizerske in kozmetične salone v kosih, kar je
nekaj podobnega kot pri knjigi in njenem toku
do kupca. Tudi pri knjigi gre namreč za dva
distribucijska kanala - za dostavo tako imeno-
vanim velikim naročnikom, kot so knjigarne,
trgovske verige, knjižnice, različne kultur-
ne ustanove in za prodajo fizičnim osebam.
V poslih s fizičnimi osebami gre za majhne
količine, največkrat za en izvod knjige, to pa
zahteva tudi od logistike čisto posebne naloge
pri pakiranju in pošiljanju pošiljk, še posebej
tesno sodelovanje s pošto. Zato ni naključje, da
se pri tem poslu tudi pošta pojavlja kot sokre-
ator najboljših rešitev za distribucijo. Tako ima
pošta v MK Logistiki svojo posebno izpostavo,
hkrati pa MK Logistika velja za enega izmed
najpomembnejših poštnih partnerjev. Logisti-
ka nasploh uporablja pošto pri razpošiljanju
vseh tistih drobnih pošiljk, pri katerih bi bila
dostava z lastnimi prevoznimi sredstvi preveč
zapletena in draga. Sicer pa je domišljena orga-
nizacija prevozov različnega blaga ena izmed
pomembnih (konkurenčnih) prednosti MK
Logistike. Dvaindvajset pogodbenih tovornja-
kov prevozi letno 2 milijona kilometrov in še
zdaleč ni vseeno, kako so ti kamioni popolnje-
ni in kaj vozijo.
Mladinska knjiga Logistika je razvila in zelo
razvejala tudi sistem dostavljanja pisarniškega
materiala »na mizo«, ki ga posameznim stran-
kam, če je potrebno, dostavlja tudi po nekaj-
krat na dan. To opravilo je spet povezano z
dobrim poznavanjem potreb naročnikov (vsa
komunikacija poteka neposredno med Logisti-
ko in zainteresiranimi z ustrezno informacij-
sko podporo). Največkrat gre za unikatni na-
čin pakiranja. To je sistem pakiranja po kosih
in ne po paletah, marsikaj je treba delati ročno,
predvsem pa je za to potrebna dobra in fleksi-
bilna transportna mreža.
Eden izmed izjemno obetavnih poslov je po
mnenju direktorja Igorja Rojnika zbirni pro-
met, ki ga od letos Mladinska knjiga Logistika
opravlja v sodelovanju z enim izmed največjih
svetovnih logistov - s švicarskim podjetjem
Kuehne + Nagel. Iz velikega zbirnega centra
v Nemčiji vsakodnevno prihajajo kamioni z
blagom za znanega slovenskega kupca iz raz-
ličnih koncev Evrope in sveta. To blago nato
iz Logistike distribuirajo na končne naslove po
Sloveniji. Pred tem so Slovenijo pokrivali del-
no preko Dunaja, delno iz Slovenije, vključitev
Mladinske knjige Logistike pa je omogočila di-
rektno dostavo blaga iz Nemčije in skrajšanje
roka dostave za dva do tri dni. Poleg kopen-
skega obstaja tudi morski zbirni promet. Tako
Logistika vsak teden dobiva po en kontejner z
različnim blagom za slovenske in tuje kupce, ki
ga polnijo v Singapurju.
Za direktorja Rojnika je še posebej pomembna
povezava s tako ugledno firmo kot je Kuehne
+ Nagel. Naveze z najbolj uglednimi so morda
na prvi pogled zahtevnejše, vendar tudi veli-
ko bolj stimulativne, pravi in poudarja, da je
sodelovanje operativno steklo tako rekoč čez
noč - brez večjih zapletov. Pravzaprav bi lahko
rekli, da v Logistiki nasploh izbirajo za par-
tnerje zveneča imena, ker pravijo, da je potem
to tudi dober vložek v utrjevanje svoje pozicije
in svojega ugleda. Direktor Igor Rojnik pravi:
»Iščemo velike, malih se ne otepamo.«
Usodo in sedanjo poslovno usmeritev Mladin-
ske knjige Logistike so pravzaprav zapečatili
novi skladiščni prostori, v katere so se vselili
leta 1995. Tako rekoč takoj se je pokazalo, da
so ti prostori z 22 tisoč kvadratnimi metri po-
vršin zgolj za potrebe Mladinske knjige preve-
liki. Tedaj se je začelo tudi spogledovanje z no-
vimi tržnimi možnostmi in novimi porabniki
skladišč. Zdaj so pred novim izzivom. Razpo-
ložljive skladiščne zmogljivosti postajajo pre-
tesne in intenzivno razmišljajo o razširitvi ka-
pacitet - o gradnji novega skladiščnega objekta
za znanega kupca, za pogodbeno logistiko, za
distribucijo ...
Igor Rojnik pravi, da so v sedanjih skladiščnih
prostorih močno intenzivirali delovne procese
in modernizirali sistem skladiščenja (sistema-
tično so razvili informacijsko tehnologijo, uve-
dli nov način transporta, povečali so število re-
galov itd.), zato vidi možnost za nove poslovne
prodore predvsem v novogradnji.
Jak Koprivc
Logistika 21
Logistics in Mladinska knjiga
Every company avoids stocks
How is it possible that a logistician is capa-
ble of delivering just a single book to an in-
dividual customer as well as what a multina-
tional company demands for the SE European
area? Igor Rojnik, Mladinska knjiga Logistics
Director, is convinced that the combination
of various logistic activities presents the way
to above average business results. However,
presence on the market and universality also
present an organisational or even logistical
challenge. When Mladinska knjiga bought
storage places several years ago, it soon
found out that it could offer logistic serv-
ices on the market. Today, the company still
creates two thirds of its realisation for the
MK Group, but the company is also a strong
partner to the Slovenian Postal Service and
several multinational companies. What is the
result? Igor Rojnik announced an investment
–that the company is preparing for the con-
struction of a new storage building,
According to Igor Rojnik, one very promising
business is collection transport, which Mladin-
ska knjiga Logistika is performing in cooperation
with one of the largest of the world logistics com-
panies – with the Kuehne + Nagel company from
Switzerland. On a daily basis, trucks of goods for
a known buyer in Slovenia and various parts of
Europe and the world come from the large collec-
tion centre in Germany. The goods are distributed
from MK Logistika to various customers in Slov-
enia. Before this cooperation, the company par-
tially covered Slovenia via Vienna and partially
from Slovenia itself, but the inclusion of Mladin-
ska knjiga Logistika enabled the direct delivery of
goods from Germany and shortened the delivery
date by two or three days. There are two methods
of collective transport – land-based and sea-based
transport. Every week, MK Logistika receives one
container, filled in Singapore with various goods
for Slovenian and foreign buyers.
promocija
 Logistika
22 Logistika EO-36-december-December-07

Konferenca za logistiko in Dobavna veriga in najšibkejši člen

trajnostni transport

Mednarodna konferenca Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru je – Menedžment logističnih in distribucijskih

za logistiko in trajnostni
transport, v Celju jo je
organizirala Fakulteta
za logistiko, je osrednja
nacionalna konferenca s
področja logistike. Tudi tokrat
je imela dober odziv, saj je bila
namenjena znanstvenikom,
strokovnjakom iz gospodarstva,
raziskovalcem in študentom
s področja logistike,
menedžmenta, prometa in
transporta. Program tem je
upošteval raznolikost interesov
udeležencev konference.
Logistika, in z njo podpodročje transport, je
dandanes kot gospodarska dejavnost z vsemi
svojimi aktivnostmi v globalnem svetu vpeta
v prav vse dejavnosti svetovnega gospodarstva.
Globalne logistične verige povezujejo svetovne
gospodarske tokove, brez njihovega upravljanja
in optimiranja si je pravzaprav nemogoče pred-
stavljati nemotene gospodarske dejavnosti.
prva specializirana institucija, ki izobražuje
tovrstne kadre v Republiki Sloveniji. Svojo fi-
ziognomijo išče in gradi predvsem na razisko-
valnem področju v okviru globalnih trendov, z
organizacijo konferenc pa želi izsledke razisko-
vanja napraviti čim bolj uporabne ter najti nove
smernice za nadaljnje raziskovanje.
Raznovrstne teme, tudi o varovanju
pred terorizmom
Programski okvir 4. mednarodne konference
za logistiko in trajnostni transport v Celju je bil
razmestitev logističnih in distribucijskih središč
v različnih geografskih in razvojnih okoljih. Lo-
gistična in distribucijska središča so namreč po-
membna vozlišča makrologistične mreže, v ka-
terih poteka izvajanje mnogovrstnih različnih
operacij in logističnih storitev. Na konferenci so
bile obravnavane naslednje teme:
– Vloga logističnih središč,
– Vloga distribucijskih središč,
– Pomen geografske lege za logistična in distri-
bucijska središča,
središč,
– Ustroj makrologističnih mrež,
– Aplikativni primeri uporabe kvantitativnih
metod v logistiki,
– Sodobni koncepti celovite organizacije logi-
stike,
– Razbremenilna logistika in varovanje okolja.
Med prispevki ima posebno vlogo razmišljanje
avtorja mag. Janeza Žirovnika z naslovom Po-
men varnostnega upravljanja v logističnih in
distribucijskih središčih. Različni viri ogrožanja
ne prizanašajo več nikomer. Zlasti je nacionalna
kritična infrastruktura ena od zelo izpostavlje-
nih tarč. V zadnjem času so vsi napori varovanja
nacionalne kritične infrastrukture usmerjeni v
varovanje proti terorizmu. Eden od pomembnih
segmentov nacionalne kritične infrastrukture je
po mnenju avtorja zagotovo dobavna veriga.
Vsaka veriga je tako močna ali šibka kot njen
najšibkejši člen. To velja tudi za varnost dobav-
ne verige. Vendar pa so lahko sodelujoči izvajal-
ci ali drugi členi dobavne verige odgovorni le za

Logistika je tako v vsej svoji širini, raznolikosti

in s tem izraziti interdisciplinarnosti za današnji
čas in za Slovenijo izjemno pomembno podro-
čje, ki ga je nujno potrebno gojiti in vkompo-
nirati v celotno strategijo in izvedbo. To pome-
ni, na eni strani, da se morajo čim prej in čim
bolje izšolati ustrezni kadri, ki bodo opremljeni
s širokim in hkrati aplikativnim znanjem. Na
drugi strani pa se povečuje potreba za preuče-
vanja, kako logistika deluje po svojih lastnih in
notranjih zakonitostih in kako izboljšati njene
učinke v povezanosti z drugimi dejavnostmi in
faktorji gospodarstva. Poleg tega je potrebno
izsledke raziskovanj, znanje in izkušnje ter po-
trebe povezovati in izmenjevati s predstavniki
gospodarstva, predstavniki vlade in raziskovalci
znotraj in zunaj meja Slovenije, ki prihajajo iz
različnih geografskih in razvojnih okolij.
EO-36-december-December-07
varnost svojih dejavnosti in da varnost celotne
verige določajo individualni varnostni ukrepi
različnih izvajalcev, od katerih mora vsak pre-
vzeti odgovornost za svoj del dobavne verige.
Nevarnost terorističnih napadov ne ogroža le
posameznih izvajalcev, temveč celo v večji meri
tudi prometne objekte in infrastrukturo, zato
naložbe v varnost vsakega posameznega člena
Logistika 23
promocija
The logistics and sustainable transport conference
The delivery chain and the weakest link
The International Logistics and Sustainable Transport Conference in Celje, organised by the
Faculty of Logistics, was intended for scientists, economy experts, researchers and students
of logistics, management, traffic and transport. The programme considered the various inter-
ests of all the participants.
Different topics, including protection against terrorism
The programme of the 4th International Logistics and Sustainable Transport Conference in Celje covered
the positioning of logistics and distribution centres in various geographical and developmental environ-
ments. Logistics and distribution centres are highly important junctions in a macro-logistics net, where
various operational and logistics services take place. The conference covered the following topics:
– The role of logistics centres
– The role of distribution centres
– The importance of geographical position for logistics and distribution centres
– Logistics and distribution centres management
– Macro-logistics network structure
– Applied cases of the use of quantitative methods in logistics
– Modern concepts of logistics organisation
– Relieving logistics and environmental protection
The discussion, by Janez Žirovnik, MSc, titled The Importance of Security Management in Logistics and
Distribution Centres, had a special role among the topics. Various sources of risks can affect everyone.
The national critical infrastructure is a very exposed target. All efforts towards protecting the national
critical infrastructure have recently been directed towards protection against terrorism. The author
believes that the supply chain is one of the important segments of the national critical infrastructure.
Every chain is as strong or as weak as its weakest link. This also applies to the safety of the supply chain.
However, all participants and other parts of the supply chain are solely responsible for the safety of
their own activities and the safety of the entire chain is determined by the individual safety measures
of the various service providers, each of which has to take over the responsibility for its part of the sup-
ply chain. The risk of terrorist attacks does not only endanger individual service providers, but to also
traffic constructions and infrastructure an even greater extent. Therefore, investments in the safety of
each individual link of the supply chain do not carry any meaning if the authorities do not invest in
improving the safety level of the whole physical infrastructure.
24 EO-36-december-December-07

dobavne verige niso smiselne, če oblasti hkrati
ne vlagajo v izboljšanje ravni varnosti fizične in-
frastrukture, meni avtor.
Proizvodnjo selijo, logistika
zahtevnejša
Aktualne teme sta se dotaknila tudi doc. dr. Iz-
tok Palčič in Matjaž Knez v članku z naslovom
Kako selijo evropska proizvodna podjetja svojo
proizvodnjo? V članku sta se avtorja osredoto-
čila na strateške vidike selitve proizvodnje, saj je
v zadnjem obdobju zelo aktualno razmišljanje o
selitvi proizvodnje iz Evrope na druga geograf-
ska področja. Podjetja vseh velikosti so včasih
dobesedno prisiljena seliti svojo proizvodnjo, da
bi lahko ali ostala konkurenčna ali bi poiskala
nove poslovne priložnosti. Selitev celotne pro-
izvodnje ali dela svojih proizvodnih dejavnosti
je svojevrsten logistični problem. V članku sta
avtorja predstavila kdo seli proizvodnjo in kam.
Dotaknila sta se tudi Slovenije. Analiza zbranih
podatkov je pokazala visoko kompleksnost vpra-
šanja selitve proizvodnih aktivnosti. Uporabnih
ugotovitev se ni mogoče nadejati s preprostimi
enodimenzionalnimi pojasnjevalnimi pristopi.
Edini razlog za selitev proizvodnih aktivnosti
nikakor ni zniževanje stroškov, čeprav je eden
izmed dominantnih. Podjetja, vključena v razi-
skavo, odločitve o selitvi proizvodnje sprejema-
jo zaradi različnih razlogov, ki vključujejo tudi
dejavnike, kot so odpiranje tržišč, bližina ključ-
nih kupcev ali zagotovitev možnosti lokalnega
dobavljanja. Podrobnejša analiza je pokazala,
da so takšne strategije, v nasprotju s stroškovno
usmerjenimi aktivnostmi selitve proizvodnje,
uspešnejše, in nimajo takojšnjega negativnega
učinka na zaposlovanje doma. Prav tako ni nuj-
no, da selitev proizvodnih aktivnosti predstavlja
enosmerni proces. Odvisno od države, se s tem
sreča vsako drugo do šesto podjetje. Tovrstne
aktivnosti torej niso izjema, temveč pojav, ki ga
je mogoče kvantificirati.
Motivov za selitve proizvodnje prav gotovo ni
mogoče analizirati brez upoštevanja podatka o
ciljni državi. Za stroškovno usmerjene aktiv-
nosti selitve so zanimive predvsem nove čla-
nice Evropske unije, vzhodna Evropa in Azija.
Strategije selitve, usmerjene v odpiranje novih
tržišč in približevanje kupcem, pa vključujejo
predvsem Severno Ameriko in Azijo, medtem
ko zahodna Evropa predstavlja pogosto lokacijo
za izravnavanje ozkih grl proizvodnje v matični
tovarni ali kot vir za nove tehnologije. Analiza
podjetij je pokazala, da se za selitve proizvodnje
odločajo pretežno večja podjetja s proizvodnim
programom, ki vključuje večji delež starejših iz-
delkov, z zrelimi proizvodnimi procesi in z mi-
nimalnimi možnostmi za izboljšave. Po mnenju
avtorjev je za nižji delež stroškov delovne sile,
večja verjetnost za odločitev o selitvi proizvo-
dnje. Panoga ne vpliva na pripravljenost podje-
tij za selitev proizvodnje. Le kemijska industrija
izkazuje občutno nižjo naklonjenost k selitvi
kot ostale preučevane panoge.
dr. Andrej Lisec

Potrebujete embalažo:
MI JO IMAMO!
Za cestni, železniški in tudi za letalski prevoz.

za več informacij si oglejte našo stran www.plastik.si

promocija

ali nas kontaktirajte na prodaja@plastik.si

lahko pa tudi na tel. : +386 5 3302600
 Ink jet, laserski in termotransfer
industrijski tiskalniki, etiketirke,
servis in repromateriali za vse
ink jete.
promocija

26 Okolje
Ravnanje z odpadno
električno in elektronsko
opremo (OEEO)
Odpadki so ekološki, družbeni
in gospodarski izziv za nas
vse. Za nekatere predstavljajo
negativne podobe: vreče za
smeti, onesnaženost z odpadki
ter strupena odlagališča
odpadkov. Za druge pa so
odpadki priložnost, saj je
težnja po ravnanju z odpadki na
okolju prijazen način ustvarila
delovna mesta in poslovne
priložnosti. Odpadki postajajo
vedno dragocenejši vir za
industrijo. Pristopi, kot so
ponovna uporaba, recikliranje
in energetska predelava,
se začenjajo uporabljati za
urejanje odpadkov – odpadne
embalaže, izrabljenih vozil,
odpadkov pri električni in
elektronski opremi, biološko
razgradljivih odpadkov in gum.
okolje
Po načelu od zibke do groba
Sedanja politika ravnanja z odpadki temelji na
konceptu, imenovanem hierarhija ravnanja z
odpadki. V idealnih razmerah to pomeni, da
bi morali preprečiti nastajanje odpadkov. Za
odpadke, za katere pa ni moč preprečiti nasta-
janja, pa bi morali zagotoviti ponovno uporabo,
recikliranje ali predelavo, kolikor je mogoče, z
jasnim zavedanjem, da je odlaganje odpadkov
najslabši možni način ravnanja in se ga zato
uporablja v najmanjši možni meri. Hierarhije
ravnanja z odpadki pa ne smemo razumeti kot
neovrgljivo pravilo, še zlasti ker imajo lahko
različni postopki ravnanja z odpadki različne
vplive na okolje. Cilj približevanja družbi reci-
kliranja in predelovanja odpadkov pomeni dvi-
govanje po hierarhični lestvici, stran od odlaga-
nja in čedalje bližje recikliranju in predelavi.
Pravni okvir, ki podpira ta strateški pristop,
vključuje horizontalno zakonodajo o ravna-
nju z odpadki, npr. Pravilnik o ravnanju z od-
padki (Ur.l. RS, št. 84/1998, 45/2000, 20/2001,
13/2003, 41/2004-ZVO-1-UPB1) kot tudi Ured-
bo o izvajanju Uredbe (ES) 1013/2006 o pošilj-
kah odpadkov. Te so dopolnjene s predpisi, ki
urejajo postopke predelave in odstranjevanja
in s predpisi, ki določajo ravnanja s posamezno
vrsto odpadkov, kot npr.. ravnanje z embalažo
in odpadno embalažo, ravnanje z odpadno ele-
ktrično in elektronsko opremo in drugi.
Cilji recikliranja in predelave so bili določeni
za nekatere ključne tokove odpadkov, t.j. emba-
laža, izrabljena vozila in odpadni električni in
elektronski opremi (OEEO).
Kar najmanj na odlagališča
V Sloveniji je že uveden sistem ravnanja z em-
balažo in izrabljenimi motornimi vozili. V za-
dnjem letu pa se intenzivno uvaja sistem ravna-
nja z OEEO, čeprav sprejetje prvega predpisa, ki
je nakazoval, na kakšen način naj bi se sistem
ravnanja z OEEO uredil, sega v leto 2004, ko je
bil sprejet Pravilnik o ravnanju z OEEO. Temu
je sledil v januarju 2006 Operativni program
ravnanja z OEEO in v oktobru 2006 še Uredba
o ravnanju z OEEO (Ur.l. RS, št. 107/06, v nada-
ljevanju Uredba). Vsi navedeni akti so bili spre-
jeti z namenom preprečevanja nastajanj OEEO
ter s ciljem vzpostaviti tak sistem ravnanja z
OEEO, ki bo vsem vpletenim v življenjski ciklus
električne in elektronske opreme omogočil pri-
EO-36-december-December-07
spevek k doseganju zastavljenega cilja: čim več
reciklirati in predelati in čim manj odložiti na
odlagališča.
Operativni program ravnanja z OEEO za ob-
dobje 2006 – 2008 je izvedbeni program za do-
seganje ciljev okoljske politike v zvezi z ohra-
njanjem, varstvom in izboljšanjem kakovosti
okolja, varovanjem zdravja ljudi ter preudar-
nim in racionalnim izkoriščanjem naravnih
virov. Navedena politika temelji na previdno-
stnem načelu, načelu preventivnega ukrepanja
in na načelu, da naj se možnost poškodbe okolja
prednostno odpravi pri viru njenega nastanka,
kot tudi in na načelu 'povzročitelj obremenitve
plača'. To pa zahteva precejšnje spremembe v
sedanjih vzorcih razvoja, proizvodnje, porabe
in obnašanja, vendar pa pripomore k zmanjša-
nju razsipne porabe naravnih virov in k prepre-
čitvi onesnaževanja.
Uredba določa pravila ravnanja z OEEO z na-
menom doseganja zastavljenih ciljev iz izved-
benega programa. Poudariti je treba, da Uredba
določa ukrepe za izboljšanje učinkovitosti na
področju ravnanja z odpadki vseh oseb, ki so
zaradi izvajanja svoje dejavnosti vključene v ži-
vljenjsko dobo električne in elektronske opreme
in to so proizvajalci, pridobitelji, distributerji in
končni uporabniki. Nadalje pa Uredba določa
tudi pravila ravnanja za vse tiste osebe, ki so
neposredno vključene v zbiranje, obdelavo in
predelavo OEEO in v odstranjevanje ostankov
predelave OEEO.
Uredba po načelu »od zibke do groba« največ
obveznosti nalaga proizvajalcu in pridobitelju.
Že pri načrtovanju in izdelavi EE opremo mo-
rata proizvajalec in pridobitelj poznati določbe
Uredbe, ki se nanašajo na načrtovanje iz proi-
zvodnjo, ter določbe, ki se nanašajo na ozna-
čevanje. Uredba namreč določa, da mora biti
na EE opremi nameščen berljiv in neizbrisno
natisnjen znak o obveznem ločenem zbiranju
OEEO. Prav tako morata poznati določila, ki se
nanašajo na obveščanje končnih uporabnikov
in distributerjev o namenu in ciljih zbiranja
OEEO, o pravilnem ravnanju z njo, o možno-
stih njenega brezplačnega oddajanja na mestih
prodaje oziroma o mestih, kjer se lahko brez-
plačno oddaja OEEO.
EO-36-december-December-07
Glavna odgovornost proizvajalca in
pridobitelja
Proizvajalec in pridobitelj morata zagotoviti
brezplačno prevzemanje OEEO in zagotavljati
ravnanje z OEEO, ki ni oprema iz gospodinj-
stev, končnemu uporabniku, kateremu sta do-
bavila EE opremo. Prav tako morata zagotoviti
redno in brezplačno prevzemanje OEEO iz go-
spodinjstev, ki jo zbere izvajalec občinske javne
službe kot ločeno zbrano frakcijo komunalnih
odpadkov, ter pri distributerju oziroma v zbi-
ralnici, ki jo mora zagotoviti tisti distributer, ki
ne prevzema OEEO na kraju prodaje. Na svoje
stroške morata zagotoviti prevoz OEEO, prevze-
te od končnih uporabnikov brez predhodnega
dobavitelja, distributerjev in izvajalcev občinske
javne službe, v centre za obdelavo in zagotoviti
nadaljnjo predelavo ali odstranjevanje obdelane
OEEO. Zbiranje in prevoz morata zagotoviti na
svoje stroške, tako da je v kar največjem obsegu
mogoča ponovna uporaba celih naprav in reci-
kliranje tistih sestavnih delov ali celih naprav, ki
jih je mogoče ponovno uporabiti ali reciklirati.
Zagotavljanje navedenih obveznosti proizvajal-
cev in pridobiteljev se preverjajo v postopku iz-
daje odločbe o vpisu v evidenco proizvajalcev in
pridobiteljev opreme. Proizvajalec in pridobitelj
se mora vpisati v evidenco za vse proizvode, ki
jih daje v promet v okviru istega razreda oziro-
ma podrazreda EE opreme. Vpis v evidenco se
izvede, če se, na podlagi pregleda dokumenta-
cije in predloženega Načrta ravnanja z OEEO
ter predloženih dokazil kot jih zahteva predpis,
nesporno ugotovi izpolnjevanje predpisanih
pogojev.
Odločbo o vpisu v evidenco proizvajalcev in
pridobiteljev se lahko izvede šele, ko je v evi-
denco načrtov ravnanja z OEEO vpisan ali in-
dividualni ali skupni načrt ravnanja ob pogoju,
da so izpolnjene tudi ostale zahteve določene v
19. členu Uredbe.
Več proizvajalcev ali pridobiteljev lahko za za-
gotavljanje svojih obveznosti pripravi skupni
načrt ravnanja z OEEO in ga priloži k vlogi za
vpis v evidenco proizvajalcev in pridobiteljev
opreme. Proizvajalec ali pridobitelj, ki pristopa
k skupnemu načrtu ravnanja z OEEO, mora k
vlogi za vpis v evidenco proizvajalcev in pri-
dobiteljev opreme priložiti tudi seznam vseh
drugih proizvajalcev in pridobiteljev, ki so pri-
stopili k skupnemu načrtu ravnanja, in dogovor,
s katerim je kot pristopnik k skupnemu načrtu
ravnanja z OEEO uredil razmerje z nosilcem
skupnega načrta.
Čeprav se zdi, da je postopek izdaje odločb eno-
staven, žal temu ni tako. Upravni organ lahko
izda odločbo o vpisu v evidenco, če na podlagi
pregleda dokumentacije, ki je priložena vlogi,
ter na podlagi podatkov iz drugih evidenc, ki
jih vodi ministrstvo, in na podlagi podatkov,
pridobljenih iz obračuna okoljske dajatve v
Okolje 27
skladu s predpisom, ki ureja okoljsko dajatev za
onesnaževanje okolja zaradi nastajanja OEEO,
ugotovi, da je iz načrta ravnanja z OEEO raz-
vidno zagotavljanje izpolnjevanja obveznosti,
kot jih določa Uredba. Nadalje mora biti ugo-
tovljeno, da imajo zbiralci OEEO, navedeni v
načrtu ravnanja z OEEO, za skladiščenje OEEO
izdano okoljevarstveno dovoljenje za obratova-
nje skladišča odpadkov po postopku R13 ter da
imajo upravljavci centrov za obdelavo, navedeni
v načrtu ravnanja z OEEO, za obdelavo OEEO
v teh centrih izdano okoljevarstveno dovoljenje
za obratovanje naprave za predelavo odpadkov
po postopkih R12 in R13 in da se podatki o letni
količini opreme, ki jo proizvajalec ali pridobitelj
daje v promet, po razredih in namenu uporabe
ne razlikujejo od podatkov, pridobljenih iz ob-
računa okoljske dajatve v skladu s predpisom, ki
ureja okoljsko dajatev za onesnaževanje okolja
zaradi nastajanja OEEO.
Odločitev za shemo ni konec
obveznosti
V kolikor je proizvajalec ali pridobitelj pristo-
pil k skupnemu načrtu OEEO, v upravnem
postopku del preverjanj odpade, saj se podatki
preverijo že v sklopu vpisa načrta ravnanja z
OEEO v evidenco načrtov ravnanja. Še vedno
pa ostane preverjanje, če se podatki o letni ko-
ličini opreme, ki jo proizvajalec ali pridobitelj
daje v promet, po razredih in namenu upora-
be, pridobljenih iz obračuna okoljske dajatve v
28 Okolje
skladu s predpisom, ki ureja okoljsko dajatev za
onesnaževanje okolja zaradi nastajanja OEEO,
ne razlikujejo od podatkov, ki sta jih proizvaja-
lec in pridobitelj navedla v vlogi.
Največkrat se zgodi, da mora proizvajalec ali
pridobitelj uskladiti podatke, pridobljene iz
obračuna okoljske dajatve s podatki navedeni-
mi v vlogi. To pa lahko predstavlja težavo, saj
proizvajalci in pridobitelji največkrat menijo,
da so s tem, ko so oddali vlogo in podpisali
pristop k skupnemu načrtu ravnanja z OEEO,
opravili »svojo dolžnost« do določil Uredbe.
Pa žal ni tako!
Proizvajalec ali pridobitelj je vsak zase odgovo-
ren za doseganje ciljev Uredbe, zato mora dodo-
bra premisliti, h kateremu ponudniku skupnega
načrta ravnanja bo pristopil, kje bo najlažje lah-
ko pridobival informacije, kako je z doseganjem
ciljev, za katere je odgovoren!
Opozoriti velja, da je sistem ravnanja z OEEO
zasnovan podobno kot sistem ravnanja z em-
balažo in odpadno embalažo – v delu, ki se
nanaša na načelo »od zibke do groba«, vendar
pa obstaja bistvena razlika v odgovornosti za
zagotavljanje ravnanja z nastalimi odpadki. Pri
ravnanju z odpadno embalažo embalerji, prido-
bitelji embaliranega blaga, končni uporabniki
brez predhodnega dobavitelja s prenosom obve-
znosti na družbo za ravnanje z odpadno emba-
lažo dejansko prenesejo odgovornost za ravna-
nje z odpadno embalažo na omenjeno družbo.
Pri ravnanju z OEEO pa pristop k skupnemu
načrtu ravnanja z OEEO še ne pomeni, da so
proizvajalci in pridobitelji »odvezanih vseh ob-
veznosti« glede ravnanja z OEEO. Pomeni le, da
so pristopili k nosilcu organizirane sheme, ki v
svoji ponudbi in načrtu ponuja zbiralnice, zbir-
ne centre, zbiralce kot tudi centre za obdelavo
OEEO, ki so ustrezno urejene in razpolagajo z
ustreznimi dovoljenji, in ima urejene nadaljnje
poti za reciklažo in predelavo ustrezno obdela-
ne OEEO, on pa le koristi te kapacitete. Še ve-
dno pa so proizvajalci in pridobitelji odgovorni
za doseganje predpisanih okoljskih ciljev in še
vedno so odgovorni za zagotavljanje predpisa-
nega ravnanja z OEEO kot ga določa Uredba.
Vsak izmed nas pa je končni uporabnik EE
opremo (mobilni telefoni, osebni računalniku,
gospodinjski aparati, vrtalniki, drugi električni
aparati, ki se uporabljajo dnevno), prav tako pa
so končni uporabniki EE opremo tudi podjetja,
trgovine in industrija, saj si dandanes praktično
ne da zamisliti proizvodnje in izvajanje storitve-
ne dejavnosti brez uporabe EE opremo. To pa
pomeni, da bi praktično vsi mi morali poznati
določila Uredbe, ki se nanašajo na skladiščenje
OEEO pred njihovo oddajo in pravila, ki dolo-
čajo, komu se pravzaprav sme prepustiti ali od-
dati OEEO.
Nič ne sme v zabojnik
In kam naj se obrne končni uporabnik, pri kate-
rem pa nastane OEEO?
Če gre za EE opremo, ki nastane kot OEEO v
gospodinjstvih, je ne sme prepustiti v zabojnik
za smeti, v katerega prepušča ostale odpadke iz
gospodinjstev. OEEO iz gospodinjstev se lahko
odda distributerju, pri katerem je EE opremo
bila kupljena, ali pa se jo odda v zbiralnico, ki
jo zagotavlja distributer; lahko pa se odda kot
ločeno zbrana frakcija izvajalcu javne službe v
zbirnem centru.
Če pa gre za EE opremo, ki nastane kot OEEO,
ki ni komunalni odpadek? Potrebno bo paziti
in ohraniti podatek, pri katerem proizvajalcu,
pridobitelju ali distributerju je bila EE oprema
kupljena. Nastalo OEEO se lahko vrne distribu-
terju, ki je to EE opremo dobavil. Največkrat pa
bo verjetno uporabljena možnost, da bo konč-
ni uporabnik na spletnih straneh Agencije RS
za okolje preveril, v sklopu katerega skupnega
načrta ravnanja z OEEO, je njegov proizvajalec
ali pridobitelj zagotovil ravnanje z OEEO in se
z nosilcem skupnega načrta dogovoril za način
prepuščanja OEEO.
Možnosti za oddajo ali prepuščanje OEEO
je dovolj, le malo se je potrebno potruditi ter
OEEO zbirati ločeno in poskrbeti, da se jo odda
na mesto, od koder naprej je zagotovljeno tako
ravnanje, da OEEO ne bo zašla na odlagališča
Waste Electrical and Electronic Equipment
(WEEE) Management
According to the ‘from the cradle to
the grave’ principle
Waste presents an ecological, social and
economic challenge for us all. Some see
waste only through negative images: waste
bags, waste pollution and toxic waste landfill
sites. Others see waste as an opportunity,
since the tendency for waste management in
an environmentally friendly way has created
both employment and business opportuni-
ties. Waste is becoming a precious resource
for industry. Approaches such as reuse,
recycling and energetic processing are being
used for waste management – waste packag-
ing, used vehicles, waste electrical and
electronic equipment, biodegradable waste
and tires.
The main responsibility of the producer and the
acquirer
The Producer and the acquirer must ensure the
end-user, to whom the EEE was supplied, receives
cost-free takeover of WEEE and guarantees for
WEEE management that does not include house-
hold appliances. They also have to guarantee
regular and cost-free takeover of WEEE from
households, namely the equipment that the mu-
nicipality public administration service provider
collects as a separate fraction of communal waste,
and from distributors or in collection facilities,
guaranteed by the distributor that does not take
over the WEEE at the sales location. They must
guarantee cost-free transport of WEEE, taken
over from end users without a preliminary sup-
plier, distributors and municipality public admin-
istration service providers, to processing centres
and guarantee further processing or removal of
processed WEEE. Collection and transport must
be guaranteed at their own expense and in such
a way that reuse of entire devices or recycling of
components or entire devices, which can be re-
used or recycled, is possible.
The assurance of stated obligations from produc-
ers and acquirers is verified in the process of is-
suing the decision on the registration of produc-
ers and acquirers of equipment. Both producer
EO-36-december-December-07
neobdelana in da le-ta ne bo po nepotrebnem
zavzemala tako potrebnega prostora na odlaga-
liščih.
In končni uporabniki - ne pozabite, da ne iščete
več zbiralcev odpadkov, ki so vpisani v register
oseb, ki ravnajo z odpadki, ker le-ti lahko zbi-
rajo OEEO le, če so tja poslani od proizvajalcev
ali pridobiteljev EE opreme oziroma od nosil-
cev skupnega načrta ravnanja z OEEO, preko
katerega proizvajalec ali pridobitelj zagotavlja
predpisano ravnanje z OEEO.
Sistem ravnanja z OEEO res ni preprost, ker se
načelo »od zibke do groba« še ni v celoti uve-
ljavilo, a če bodo vsi, ki jih ta sistem vključuje,
vedeli, kakšna je njihova možnost oz. odgovor-
nost, je upanje, da bo sistem prinesel tisto, za-
radi česar se vzpostavlja: čim več reciklirati in
predelati in čim manj odložiti na odlagališča!
Brigita Šarc, ARSO
and acquirer must be registered for all products,
launched on the market within the scope of the
same class of sub-class of EEE. Registration is im-
plemented, if, on the basis of the documentation
review and submitted WEEE Management Plan
as well as submitted evidence as required by the
regulation, the completion of prescribed condi-
tions is established without doubt.
The decision on the registration of producers and
acquirers can be implemented when the individ-
ual or joint management plan is registered in the
WEEE management plan register, namely on the
basis of the condition that all other requirements,
determined in Article 19 of the Regulation, are
completed.
The decision for the scheme does not present
the conclusion of obligations
If the producer or acquirer has accessed the joint
WEEE plan, a part of verification in the admi-
nistrative procedure is eliminated, since data is
already verified within the scope of registering
the WEEE management plan in the management
plan register. However, the verification on whe-
ther the data regarding annual quantity of equi-
pment, launched on the market by the producer
or acquirer, according to class and use purpose,
acquired from the calculation of the environmen-
tal tax are in accordance with the regulation, re-
gulating the environmental tax for environmen-
tal pollution due to the emergence of WEEE, do
not differ from data, stated by the producer and
acquirer in their applications.
Often the producer and acquirer will have to har-
monise their data, acquired from the calculation
of the environmental tax, with data, stated in the
application. This can present a problem, since
producers and acquirers believe that by sub-
mitting the application and signing the access
statement to joint WEEE management plan
they have done “their duty” regarding the Re-
gulation provisions. Unfortunately, this is not
the case. The producer and the acquirer remain
individually responsible for achieving the Regula-
tions’ goals, therefore they have to review the que-
stion on which joint plan provider to join, where
they can obtain information in the best possible
way, and on issues regarding the achievement of
goals, for which they are responsible!
 ODMEVI
EO-36-december-December-07 Odmevi 29

Inšpekcijski nadzor Izrekli pet ukrepov, glob ni bilo

nad ravnanjem z OEEO

V reviji EO embalaža-okolje,
številka 35 - oktober 2007, smo
zasledili članek z naslovom Mnogi
so se izmuznili, inšpekcija pa nič.
Članek se nanaša na okroglo mizo
o izvajanju Uredbe o ravnanju z
odpadno električno in elektronsko
opremo in med drugim omenja
tudi delo inšpekcije za okolje
in naravo. Sicer nam ni znano,
od kod podatki razpravljalcev o
delu inšpekcije na tem področju,
saj nas nihče od sodelujočih niti
voditelj omizja zanje ni zaprosil.
Prav tako nismo bili povabljeni k
sodelovanju na okrogli mizi. Glede
na to, da je bilo delo inšpekcije
jasno izpostavljeno in kritizirano,
vam podajamo naslednje
pojasnilo.
Zaradi kompleksnosti področja je akcija po-
tekala v dveh delih (spomladanski/jesenski).
Osnovni namen inšpekcijskega nadzora je bilo
preverjanje izvajanja zahtev iz okoljevarstvenih
dovoljenj predvsem glede količin in vrst odlo-
ženih odpadkov ter izvajanja predpisanega mo-
nitoringa. Posebna pozornost je bila usmerjena
v nadzor ravnanja z biološkimi odpadki, odpa-
dno embalažo ter odpadno električno in elek-
tronsko opremo (OEEO). Za vse te odpadke
velja prepoved odlaganja, kar pomeni, da mora
upravljavec odlagališča zagotoviti sistem izloča-
nja teh odpadkov pred odlaganjem.
Po zaključku akcije ugotavljamo, da upravljav-
ci odlagališč na različne načine (vizuelno pre-
biranje, ročno izločanje) zagotavljajo izločanje
OEEO in ostalih vrst odpadkov pred končnim
odlaganjem. Izločene odpadke skladiščijo v za-
časnih skladiščnih prostorih in jih nato predaja-
jo pooblaščenim predelovalcem. Zbiranje odpa-
dne električne in elektronske opreme je urejeno
tudi v zbirnih centrih. V zvezi z ugotovljenimi
kršitvami ravnanja z OEEO je bilo izrečenih 5
inšpekcijskih ukrepov, globe niso bile izrečene.
Inšpekcijski nadzor ravnanja z OEEO so in-
špektorji za okolje izvajali tudi pri ostalih in-
špekcijskih zavezancih v obliki integriranega
inšpekcijskega nadzora. V letu 2007 so inšpek-
torji delovali predvsem preventivno in so zave-
zance v skladu z določilom 33. člena Zakona o
inšpekcijskem nadzoru opozarjali na obvezno-
sti iz zakonodaje.
Želimo poudariti, da ni v pristojnosti inšpektor-
jev za okolje presoja učinkovitosti sistema rav-
nanja z OEEO, ki ga zagotavljajo izvajalci javne
službe in upravljavci odlagališč, ampak le nad-
zor izvajanja zahtev iz dovoljenj oz. predpisov.
Učinkovit inšpekcijski nadzor pa lahko bistve-
no prispeva k boljši in hitrejši implementaciji
predpisa, zato bomo tudi v letu 2008 nadaljevali
z nadzorom ravnanja z OEEO kot prioritetnim
področjem. V načrt dela za leto 2008 smo vklju-
čili tako nadzor končnih uporabnikov in distri-
buterjev OEEO kot tudi zbiralcev in predeloval-
cev teh odpadkov.
V izogib netočnim informacijam o delu In-
špektorata predlagamo, da se bodoče obrnete
direktno na naš naslov: IRSOP, Dunajska 47,
Ljubljana. Lahko pa tudi obiščite naše spletne
strani http://www.iop.gov.si/ in pridobite žele-
ne podatke ali nam pošljete vprašanje.
Tatjana Bernik,
Inšpektorat RS za okolje in prostor

Inšpekcija za okolje in naravo deluje v okviru

Inšpektorata RS za okolje in prostor, ki je or-
gan v sestavi Ministrstva za okolje in prostor.
Med drugim je pristojna tudi za nadzor izva-
janja Uredbe o ravnanju z odpadno in električ-
no opremo. Delo inšpekcije poteka v skladu z
letnim načrtom dela, ki ga potrdi minister in
vsebuje prioritete dela za posamezno področje
nadzora. V letu 2007 smo inšpekcijski nadzor
izvajanja določil predpisa, ki ureja ravnanje z
odpadno in električno opremo, izvajali v sklo-
pu rednih integriranih inšpekcijskih pregledov
pri posameznih inšpekcijskih zavezancih in na
vseh odlagališčih nenevarnih odpadkov v RS.
Nadzor na odlagališčih smo izvedli v obliki
akcije nadzora, in sicer v spomladanskem in
jesenskem obdobju. Pri upravljalcih odlagališč
smo nadzirali način izločanja OEEO pred odla-
ganjem in njihovo nadaljnje ravnanje.
Inšpekcija za okolje in naravo je v skladu z le-
tnim načrtom dela v letu 2007 izvedla akcijo
nadzora odlagališč odpadkov. Inšpekcijski nad-
zor smo izvajali na vseh odlagališčih v RS, na
katerih so se v letu 2007 še odlagali odpadki.

30 Akcija
Kam s ta starim? Hladilnikom
namreč. Končni uporabniki
so doslej odpadno električno
in elektronsko opremo
odstranjevali sami. Po uredbi
o ravnanju z OEEO pa mora v
primeru nakupa novega aparata
proizvajalec ali prodajalec
prevzeti starega. To lahko
stori v imenu zavezanca
družba, ki upravlja z odpadno
električno in elektronsko
opremo. Prodajalci so torej
dolžni od kupca, kjer kupi nov
hladilnik, prevzeti starega.
Hladilni aparat pa lahko
brezplačno odda tudi na
zbirno mesto komunale ali
v zbiralnico proizvajalcev.
Vendar pri ravnanju z odsluženo
električno in elektronsko
opremo še marsikaj ni jasno.
Zato se je Agencija republike
Slovenije za okolje odločila za
akcijo ozaveščanja javnosti.
Koordinatorica nacionalne
akcije Irena Malešič meni, da
je bil storjen pomemben korak
v ravnanju z okoljem in pri
njegovem ohranjanju.
AKCIJA
Odsluženi hladilnik je/ni nadloga
Zakaj se je ARSO odločil za nacionalno
akcijo ozaveščanja Kam s ta starim? in
kaj je želel z njo doseči?
Nacionalna akcija ozaveščanja javnosti je bila
časovno vezana na aktivnosti naše države ob
16. septembru, Mednarodnem dnevu zaščite
ozonske plasti, ki je letos obeležil 20. obletnico
podpisa Montrealskega protokola. Ta uspešen
mednarodni okoljski sporazum ureja nadzor
nad proizvodnjo, uporabo in trgovanjem z ozo-
nu škodljivimi snovmi. Naša država je kot pod-
pisnica tega sporazuma uradno prestopila med
razvite države leta 2000, ko je dosegla opusti-
tev in porabo ozonu škodljivih snovi v količini
manj kot 0,3 kg na prebivalca.
Vpliv življenjskega sloga na povzročanje emisij
v ozračje in prispevek vsakega posameznika k
njihovemu zmanjšanju smo poskušali prikazati
na primeru hladilnika. Zato so bili ključni cilji
akcije naslednji: končni uporabnik poskrbi za
dotrajani hladilnik na okoljsko primeren na-
čin, s pravilnim ravnanjem osebno prispeva k
zmanjševanju izpustov ozonu škodljivih snovi
in toplogrednih plinov v ozračje ter k manjši
količini odpadkov na neprimernih odlagališčih
in s tem k povečanju ločeno zbrane odpadne
električne in elektronske (EE) opreme. Kot ku-
pec nove opreme izbere tehnološko napreden in
energetsko učinkoviti izdelek.
Potemtakem ste ciljali na končne
uporabnike, kupce hladilnikov. Kako ste
jih dosegli, kakšen je bil odmev?
Prepričani smo, da je za reševanje ekoloških
problemov dobro komuniciranje o okolju vsaj
tako pomembno kot njegovo znanstveno raz-
iskovanje (izjava dr. Tanje Kamin, FDV). Zato
smo z našo komunikacijsko strategijo posku-
šali vplivati na končne uporabnike hladilnikov
preko: tiskanih oglasov (»teaserji« v dnevnih
časopisih – Slovenske novice, Delo, Dnevnik,
Večer, Primorske novice), spletnih oglasov z
napotilom na posebno internetno stran Kam s
ta starim? (www.kamstastarim.si), s tematsko
okoljsko vsebino in nagradno igro (s pomočjo
podpornih blagovnih znamk Bosch, Gorenje,
Matrix), s 50 stojali (“toblerone”), 350 plaka-
ti in brošurami smo opremili prodajna mesta
prodajnih verig in centrov (Big Bang, Merkur,
Mercator, Harvey Norman, Tuš), 200 eko šolam
smo razdelili plakate in brošure, v 6 zbiralnicah
EO-36-december-December-07
odpadne električne in elektronske opreme in
Centru za ravnanje z odpadki so za nepoško-
dovane oddane hladilnike razdelili 1200 majic
z logotipom akcije (podpora družbe za ravnanje
z odpadno električno in elektronsko opremo
ZEOS d.o.o. in upravljavca Surovina d.d.), na-
tisnjeno je bilo 10.450 brošur v formatu A5 in
obsegu 12 strani (6 listov) z aktualno vsebino:
ravnanje z odpadno hladilno opremo, vplivi
na okolje, energijski razred A/A+, spodbujanje
uporabe okoljskih tehnologij ter predstavitev
blagovnih znamk, s slovenskimi podnapisi smo
opremili otroški risani film Ozzy Ozone (9.44
min) na multimedijskem portalu You Tube, ki
si ga je ogledalo več kot 890 obiskovalcev. Ge-
ografsko smo pokrili: Ljubljano, Maribor, Celje,
Kranj, Koper, Novo mesto, Mursko Soboto in
Novo Gorico.
Toda v Sloveniji je zbranih razmeroma
malo odsluženih hladilnikov. Zakaj?
Kako se lahko tu približamo evropskemu
povprečju?
V preteklih letih se je večina aparatov zbrala z
zbiranjem ločenih frakcij nevarnih odpadkov in
ob akcijah zbiranja kosovnega odpada. Vendar
zbiranje aparatov v okviru kosovnega odpada
ni več primerno ravno zaradi morebitnega po-
škodovanja aparatov in izpusta nevarnih snovi
v okolje ter zaradi neustreznega odstranjevanja
njihovih posameznih delov.
Usmeritve s cilji na področju ravnanja z od-
padno EE opremo so podane v Operativnem
programu ravnanja z odpadno električno in
elektronsko opremo, pripravljenem za obdobje
2006 – 2008. Cilji bodo uresničeni z dokončno
vzpostavljenim okoljsko učinkovitim sistemom
ravnanja s to opremo v Sloveniji. Sistem ravna-
nja z opremo vključuje vzpostavitev: učinkovi-
tega sistema ločenega zbiranja, skladiščenja in
obdelave v ustreznih objektih pred oddajo v
nadaljnjo predelavo, okolju neškodljivega rav-
nanja z nevarnimi snovmi, pripravki in sestav-
nimi deli, ki jih odpadna EE oprema vsebuje, v
okviru obdelave pred nadaljnjo predelavo, učin-
kovite predelave, vključno s ponovno uporabo
in recikliranjem in končnega odstranjevanja
ostankov predelave.
Kateri pa so glavni cilji zbiranja odpadne
električne in elektronske opreme?
Vsaj dva je treba omeniti. Proizvajalci in pri-
EO-36-december-December-07 Akcija 31

dobitelji morajo prevzeti vso odpadno električ-
no in elektronsko opremo, ki jo na prodajnem
mestu oddajo končni uporabniki, in prevzeti
vse količine opreme, ki jih izvajalci občinske
gospodarske javne službe zbiranja in prevoza
komunalnih odpadkov zberejo in pripravijo za
oddajo v zbirnih centrih ločenih frakcij komu-
nalnih odpadkov.
Poleg tega pa morajo proizvajalci in pridobi-
telji z individualnimi ali skupnimi shemami
ravnanja z odpadno EE opremo zagotoviti, da
so končni uporabniki električne in elektronske
opreme seznanjeni z možnostmi brezplačne od-
daje te opreme.
Za leti 2006 in 2007 so cilji zbiranja opreme za
posamezni razred določeni na podlagi ocen o
deležih letnih količin električne in elektronske
opreme, ki je bila za posamezni razred EE opre-
me dana na trg v letu 2005. Navedeni podatki so
tu navedeni za dva razreda, v katerih se nahaja
hladilna oprema iz gospodinjstev:
RAZRED električne in DELEŽ
elektronske opreme (%)
1 64,01
2 5,98
so v okviru svoje poslovne politike zagotavljali
to že prej, od 1. januarja 2006 pa je to njihova
obveza. Kljub temu je potrebno poudariti, da se
glede na tuje izkušnje večina aparatov zbere na
zbirnih mestih izvajalcev lokalnih javnih služb
(»komunal«).
V Sloveniji ni centra za predelavo
električne in elektronske opreme. Ali je
realna ideja, da bi tak center zgradili?
Po zadnjih podatkih so centri za predelavo EE
opreme v Evropi precej zasedeni, zato predvi-
devam, da bo tak center v Sloveniji v bližnji pri-
hodnosti postavljen. S povečanjem količine to-
vrstnih odpadkov se bo pokazala tako okoljska
kot ekonomska upravičenost postavitve centra.
V Sloveniji je zbranih razmeroma malo
odsluženih hladilnikov. Zakaj? Kako
se lahko tu približamo evropskemu
povprečju?
Marsikateri odsluženi hladilnik se znajde na
divjem odlagališču, saj je nekaterim očitno pre-
daleč do zbirnega centra. Ker je življenjska doba
hladilnika od 10 - 15 let, jih je v naših domovih
še veliko. Generacija teh aparatov še vsebuje
ozonu škodljive snovi, le-te pa smo bili dolžni
zajeti skladno s predpisi o ravnanju s snovmi,
ki tanjšajo ozonski plašč pred predelavo, vseka-
kor pa že pred izvajanjem predpisov o odpadni
električni in elektronski opremi. Glede na to, da
nekaj časa preteče, da se ljudje ozavestijo, bi se
morali rezultati bolj množičnega zbiranja odra-
ziti v določenem časovnem obdobju po akciji.
Evropsko povprečje zbrane opreme ni nedose-
gljivo, ni ga pa realno pričakovati takoj, saj so
imele nekatere članice EU v veljavi zakonodajo
že vrsto let, zato so njihovi rezultati temu pri-
merni.
Kaj bi morali v Sloveniji storiti, da bi zbrali
in predelali 80.000 hladilnikov, kar bi
kazalo na učinkovito izvajanje uredbe o
odpadni električni in elektronski opremi?
Včasih kaznovalna politika ne prinese takoj-
šnjih niti želenih učinkov, vložiti je potrebno
več napora v osveščanje končnih uporabnikov,
ki s poznavanjem svojih pravic (npr.: da jim
trgovec mora vzeti star aparat, če kupi novega)
vplivajo na trgovce ter v motivacijo najmlajših
državljanov, ker slednji pritegnejo tudi svoje
starše v okoljska dogajanja.

Če upoštevamo cilj, ki smo si ga kot država za-

stavili, to je zbrati 4 kg tovrstnih odpadkov po
prebivalcu, lahko ugotovimo, da zbrani odslu-
ženi hladilniki pomenijo velik delež v skupni
količini EE opreme.
Kako praktično poteka in kako je
spodbujen pravilen način odstranitve
starih hladilnikov? Kakšna je mreža
zbiralnic starih hladilnikov in drugih
proizvodov bele tehnike?
Hladilno-zamrzovalni aparati vsebujejo različ-
ne ozonu škodljive in druge pline, ki se nahajajo
hkrati na dveh mestih - v kompresorjih kot hla-
dilni medij in v izolacijski peni. Za uspešen po-
stopek predelave morajo biti le-ti ob prevzemu
nepoškodovani. Cevi hrbta hladilnega aparata
morajo biti nepretrgane, kompresor nepoško-
dovan in ohišje nepreluknjano. Vse tekočine
hladilnega aparata morajo do postopka prede-
lave ostati v njem.
Hladilni aparat lahko oddamo brezplačno na
zbirno mesto komunale ali v zbiralnico proizva-
jalcev. Iz evidence (naslov „Evidenca načrtov
ravnanja z OEEO s podatki o zbirnih centrih,
zbiralnicah in centrih za obdelavo”) vseh zbi-
ralnic, zbirnih centrov in centrov za obdelavo
za odpadno električno in elektronsko opremo v
Sloveniji si poiščemo nam najbližje zbirno me-
sto. Seznam je objavljen na spletni strani Agen-
cije RS za okolje (http://www.arso.gov.si/) v ru-
briki varstvo okolja/odpadki/podatki/evidenca.
Pri izvajanju uredbe o odpadni električni
in elektronski opremi naj bi pomembno
vlogo odigrali trgovci. Ali je narejena
kakšna analiza, kako izpolnjujejo uredbo?
Trgovci izpolnjujejo določila Uredbe o ravnanju
z odpadno električno in elektronsko opremo
(Ur. List RS 107/06), da morajo distributerji
električne in elektronske opreme od končnega
kupca brezplačno prevzeti star aparat ob dobavi
novega, če kupec to želi. Nekateri distributerji
SLOVAR za lažje razumevanje:
Protokol Montrealski Protokol je leta 1987 podpisan mednarodni dogovor o snoveh, ki tanjšajo ozonsko
plast. Nastal je na podlagi Dunajske konvencije o zaščiti ozonske plasti.
Ozonu škodljive So lahko bodisi samostojne ali v zmeseh in bodisi čiste, zajete, reciklirane ali regenerirane.
snovi Mednje štejemo klorofluoroogljikovodike (CFC), delno halogenirane klorofluoroogljikovodike
(HCFC) in druge spojine iz Uredbe (ES) št. 2037/2000 o snoveh, ki tanjšajo ozonski plašč.
Odpadne ozonu Odpadne ozonu škodljive snovi so ozonu škodljive snovi, ki niso namenjene recikliranju in so
škodljive snovi odpadki iz klasifikacijskega seznama odpadkov iz predpisa, ki ureja ravnanje z odpadki.
Zajem ozonu Zajem ozonu škodljivih snovi je odvzem teh snovi iz opreme in odpadne opreme med
škodljivih snovi vzdrževanjem in pred predelavo ali odstranjevanjem, vključno s pretakanjem v posode za
skladiščenje.
Končni uporabnik Končni uporabnik je oseba, ki je uporabljala, uporablja ali namerava uporabljati opremo, ali
oseba, pri kateri zaradi njene dejavnosti nastaja odpadna oprema.
Odpadna oprema Odpadna oprema je oprema, ki je odpadek v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki,
vključno z vsemi sestavnimi deli, vgrajenimi materiali in potrošnim materialom, ki so del
opreme, ko se zavrže.
Odpadna oprema Odpadna oprema iz gospodinjstev je odpadna oprema, ki nastaja v gospodinjstvih ali v
iz gospodinjstev industriji, obrti in storitvenih dejavnostih ter je zaradi svoje narave in količine podobna odpadni
opremi iz gospodinjstev.
Recikliranje Recikliranje je ponovna uporaba odpadnih materialov v proizvodnji za prvotni namen ali za
druge namene, razen energetske predelave, pri čemer se za energetsko predelavo šteje uporaba
gorljivih odpadkov za pridobivanje energije z neposrednim sežiganjem z drugimi odpadki ali
brez njih, toda s pridobivanjem toplote.
Odstranjevanje Odstranjevanje odpadne opreme je vsak postopek odstranjevanja odpadkov v skladu s
odpadne opreme predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, ki je primeren ali uporaben za odstranjevanje odpadne
opreme.
Zbiralnica Zbiralnica je objekt ali prostor v objektu, ki ga upravlja proizvajalec, pridobitelj ali izvajalec
javne službe ali v njihovem imenu in za njihov račun druga oseba ter je urejen za prevzemanje
odpadne opreme in za začasno skladiščenje pred njeno oddajo v center za obdelavo.
Zbirni center Zbirni center je zbirni center za zbiranje in začasno skladiščenje ločeno zbranih frakcij
komunalnih odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z ločeno zbranimi frakcijami pri
opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.
Obdelava Obdelava je dejavnost, povezana z odpadno opremo, potem ko je bila ta dana v center za
obdelavo zaradi preprečevanja onesnaževanja, razgradnje, drobljenja, predelave ali obdelave
pred odstranjevanjem.
Predelava Predelava odpadne opreme je vsak postopek predelave odpadkov v skladu s predpisom, ki
ureja ravnanje z odpadki, ki je primeren ali uporaben za predelavo odpadne opreme.
Nevarna snov Nevarna snov je vsaka snov ali pripravek, ki se šteje za nevarnega v skladu s predpisi, ki urejajo
kemikalije.
Fluorirani Fluorirani toplogredni plini pomenijo fluorirane ogljikovodike (HFC), perfluorirane ogljikovodike
toplogredni plini (PFC) in žveplov heksafluorid (SF6), kakor so našteti v Prilogi I (Uredbe (ES) št. 842/2006
o določenih fluoriranih toplogrednih plinih), ter pripravke, ki vsebujejo te snovi, vendar
izključujejo snovi, nadzorovane po Uredbi (ES) št. 2037/2000 o snoveh, ki tanjšajo ozonski plašč.
GWP Potencial globalnega segrevanja pomeni potencial segrevanja podnebja zaradi fluoriranega
(potencial toplogrednega plina v primerjavi s potencialom segrevanja podnebja zaradi ogljikovega
globalnega dioksida. Potencial globalnega segrevanja (GWP) se izračuna kakor potencial segrevanja enega
segrevanja) kilograma plina za obdobje 100 let v primerjavi z enim kilogramom CO2.
ODP Dejavnik škodljivosti za ozon pomeni številko, opredeljeno v tretjem stolpcu Priloge I
(dejavnik (Uredbe (ES) št. 2037/2000), ki pomeni merilo za možni učinek vsake nadzorovane snovi na
škodljivosti za ozon) tanjšanje ozonskega plašča.
 Okolje kot
32 Okolje kot poslovna priložnost EO-36-december-December-07

poslovna
priložnost
Odpadke uvažajo, granulate izvažajo

Danes podjetje Omaplast izvozi

90 % kakovostnih granulatov iz
reciklirane plastike na evropske
trge, posluje pa kot sodobno
mednarodno podjetje, saj veliko
odpadnega materiala uvaža.

Začelo se je drugače. V majhni, podnajemniški

delavnici je Jože Omahen leta 1981 kot pronicljiv
podjetnik zaznal priložnost v predelavi odpadne
plastike. Njegova podjetniška zgodba je podobna
drugim vsaj v toliko, da ni bilo nikoli lahko. Tudi
razumevanja v grosupeljskem okolju za njegovo
dejavnost in naložbene načrte je bilo manj, kot bi
si zaslužil glede na okoljsko dejavnost. Vedel je, da
so odpadni materiali in njihova reciklaža, proizvo-
dnja sekundarnih surovin, okoljski in ekonomski
izziv. Zato Omaplast razvojno ni zaostajal, ampak
se je širil in vlagal. Ko se je Slovenija odločila za
vzpostavitev shem in za učinkovito zbiranje odpad-
kov, torej tudi odpadne plastike, je Jože Omahen
pričakoval, da se bodo razmere na trgu odpadkov

uredile. Pa se niso, pravi. Tudi sin Marko Omahen,
ki prevzema v podjetju pomemben del poslov, je
kritičen, a obenem vesel, ker že razmišljajo o novih
naložbah. V letu 2005 so si zagotovili proizvodne
zmogljivosti za 15.000 ton predelane plastike, zdaj
pa že pripravljajo naložbo v nov sistem za predela-
vo trde plastike. In kako Marko Omahen ocenjuje
razmere na trgu odpadne plastike?
Omaplast je v Sloveniji vodilni igralec
na področju reciklaže odpadne plastike.
Kolikšno količino plastične embalaže
boste predelali v tem letu? Koliko odpadne
embalaže od tega morate uvoziti?
V letošnjem letu bomo predelali približno 16.000
ton. Večino materiala uvažamo, ker ga v Sloveniji
ni dovolj ali pa je cena doma previsoka. Skoraj vsa
odpadna embalaža ima namreč ceno.
Ko ste se odločili za posodobitev tehnologije
in za povečanje zmogljivosti, ste bili kritični
do neučinkovitega sistema zbiranja odpadne
plastike. Kakšne so sedanje razmere na trgu,
ko delujejo sheme?
Situacija se do danes ni bistveno spremenila. De-
jansko še danes ne vemo točno, zakaj sistem ima-
mo, saj odnosi niso jasni.
Od kod torej dobivate odpadno plastiko in
kakšne so težave?
Marko Omahen
Kupujemo jo pri večjih zbiralcih. Problem neka-
terih pa je v prvi vrsti ta, da niso opremljeni niti z
osnovno tehniko za to dejavnost. Za primer lahko
povemo to, da nimajo niti preše, kaj šele sortirno
linijo. Iz teh razlogov nastajajo visoki stroški tran-
sporta in slaba kvaliteta sortiranih frakcij.
Kako pa potem rešujete problem odpadkov,
ki ostanejo po sortiranju in očiščenju
materiala? Po novem jih na deponije ne
boste smeli več odlagati.
Slabo sortirane frakcije bomo enostavno zavračali
in kupovali samo tiste materiale, ki bodo bolje sor-
tirani. Vsekakor bo še vedno določena količina od-
padkov nastajala v proizvodnji. Za ta del odpadkov
bo verjetno potreben sežig, ki pa ne bo poceni. Ko
bo odlaganje na deponijo prepovedano, bo morala
biti dana tudi alternativa, kam s temi odpadki. V
Sloveniji sežigalnice ni, v tujini pa so vse prezase-
dene.
Kakšen je dejansko izplen po filtriranju in
homogenizaciji odpadkov in komu granulate
prodajate? Kateri so vaši izvozni trgi?
Izplen je približno 85%. Ves material plasiramo
predelovalcem plastike. Glavni trgi, kamor pro-
dajamo redne količine, so Nemčija, Italija, Poljska,
Slovaška, Nizozemska in Švica.
Kako ocenjujete poslovanje v tem letu, gre
za trend rasti?
Leto bomo zaključili uspešno. Podjetje raste in
tako bo tudi v prihodnje.
Kljub nelojalni konkurenci?
Probleme imamo predvsem s Kitajsko, ker dvigu-
je cene odpadnim surovinam, vendar je to tako in
tako splošen problem gospodarstva. V takih pri-
merih je potrebno biti malo bolj agresiven pri do-
baviteljih, da se doseže dobre rezultate.
Kakšni so vaši poslovni načrti?
Pripravljamo dokumentacijo za gradnjo nove pro-
izvodne hale, obenem pa planiramo postavitev
novega sistema za predelavo trde plastike. Načrt
želimo uresničiti najkasneje do konca leta 2009. Ta
investicija bo omogočila predelavo dodatnih 5000
ton plastične embalaže.
 Ravnanje s
EO-36-december-December-07
komunalnimi
odpadki
Ključen problem Slovenije na
področju ravnanja z odpadki
so zapolnjena odlagališča
odpadkov in neizgrajenost
novih regijskih centrov za
ravnanje z odpadki, ki bi z vso
pripadajočo infrastrukturo
omogočala zmanjšanje količin
odpadkov za odlaganje, dobro
ločevanje uporabnih frakcij
odpadkov za recikliranje
in ponovno uporabo,
energetsko izrabo odpadkov
in predobdelavo odpadkov ali
njihovih ostankov ter ustrezno
odlaganje odpadkov ali
preostanka odpadkov.
Količina nastalih odpadkov stalno narašča
in ločevanje na izvoru ne dosega zastavlje-
nih ciljev. Ker vsa odlagališča niso opremlje-
na skladno s predpisi, je bilo z uveljavitvijo
zahtev Pravilnika o odlaganju odpadkov in
Uredbe o odlaganju odpadkov na odlagali-
ščih doseženo, da so se upravljavci odlaga-
lišč, ki ne izpolnjujejo tehničnih zahtev glede
delovanja odlagališča, morali odločiti za za-
prtje odlagališč (35, od tega 24 komunalnih),
tisti pa, ki menijo, da se bodo zahtevam pra-
vilnika oz. uredbe lahko prilagodili do kon-
ca leta 2008, pa za prilagajanje in pridobitev
okoljevarstvenih dovoljenj za obratovanje
odlagališča (39, od tega 28 komunalnih).
Slovenija se je prav zato odločila usmerjati
investicije v t. i. velike projekte z regijskim
značajem, ki celovito rešujejo problem rav-
nanja z odpadki na določenem območju.
Ustrezna in neustrezna odlagališča
Strategija ravnanja z odpadki v RS s poudar-
kom na odlaganju odpadkov na odlagališčih je
opredeljena v Operativnem programu odstra-
Kakšna je prihodnost slovenskih odlagališč?
njevanja odpadkov s ciljem zmanjšanja količin
odloženih biorazgradljivih odpadkov za ob-
dobje do konca leta 2008 (sprejet leta 2004).
Dokument izhaja iz Nacionalnega programa
varstva okolja in obvez Direktive Sveta o od-
laganju odpadkov na odlagališčih. Operativni
načrt z več vidikov ni več stvaren oziroma ure-
sničljiv in ga je potrebno ponovno ovrednotiti,
zato bo v kratkem noveliran.
V slovenski pravni red smo Direktivo Sveta
prenesli z Uredbo o odlaganju odpadkov na
odlagališčih (Ur.l. RS, št. 32/06). Ta določa
mejne vrednosti emisij snovi v okolje zaradi
odlaganja odpadkov, obvezna ravnanja in dru-
ge pogoje za odlaganje ter pogoje in ukrepe v
zvezi z načrtovanjem, gradnjo, obratovanjem
in zapiranjem odlagališč ter ravnanja po nji-
hovem zaprtju. Namen Uredbe je, da se v ce-
lotnem obdobju trajanja odlagališča zmanjšajo
učinki škodljivih vplivov na okolje, zlasti zara-
di vplivov onesnaževanja z emisijami snovi v
površinske vode, podzemne vode, tla in zrak,
in v zvezi z globalnim onesnaženjem okolja
zmanjšajo emisije toplogrednih plinov in pre-
prečijo tveganja za zdravje ljudi.
Skladno z uredbo se morajo vsa odlagališča
odpadkov, ki se niso uspela prilagoditi zahte-
vam, zapreti. Uredba natančno določa dolžno-
sti upravljavca odlagališča v zvezi z zapiranjem
in ukrepe po zaprtju odlagališča. Za zaprtje
odlagališča morajo biti površine telesa odlaga-
lišča primerno prekrite in morajo imeti ureje-
no površinsko tesnjenje in površinsko odvaja-
nje padavinskih odpadnih vod ter odplinjanje.
Upravljavec odlagališča mora v primeru zapr-
tja odlagališča pristojnemu ministrstvu sporo-
čiti podatke o osebi, ki bo upravljavec zaprtega
odlagališča, poročilo o izvedenih predpisanih
ukrepih za zaprtje odlagališča, program izva-
janja meritev in prikaz razporeditve odloženih
odpadkov v telesu odlagališča. Odlagališče ali
del odlagališča se šteje za zaprto, ko o tem od-
loči ministrstvo (določi upravljavca zaprtega
odlagališča in na podlagi poročila inšpekto-
rata, pristojnega za varstvo okolja, ugotovi, da
so izpolnjene vse predpisane zahteve v zvezi
z zapiranjem odlagališča). Odločitev o zapr-
tju odlagališča ali njegovega dela v nobenem
primeru ne vpliva na obveznosti upravljavca
odlagališča v zvezi z izvajanjem ukrepov za
Ravnanje s komunalnimi odpadki 33
preprečevanje škodljivih vplivov na okolje po
zaprtju odlagališča.
Tudi po zaprtju odlagališča mora upravljavec
v časovnem obdobju, določenem v odločbi o
zaprtju odlagališča, zagotavljati vzdrževanje in
varovanje zaprtega odlagališča, izvajanje meri-
tev na način in v obsegu, določenem v uredbi,
redne preglede stanja telesa zaprtega odlagali-
šča in izdelavo poročila o stanju odlagališča in
opravljenih predpisanih meritvah za posame-
zno koledarsko leto. Tako poročilo mora upra-
vljavec zaprtega odlagališča dostaviti ministr-
stvu in pristojnim službam lokalne skupnosti,
na območju katere je odlagališče. Upravljavec
zaprtega odlagališča mora zagotavljati izva-
janje meritev, dokler ministrstvo ocenjuje, da
emisije iz zaprtega odlagališča lahko škodljivo
vplivajo na okolje. Če upravljavec zaprtega od-
lagališča na podlagi meritev ali rednih pregle-
dov telesa odlagališča ugotovi, da je prišlo do
čezmernih vplivov na okolje ali do pomemb-
nih sprememb telesa odlagališča, mora o tem
in o ukrepih, ki jih namerava izvesti za odpra-
vo nepravilnosti, najpozneje v sedmih dneh od
ugotovitve obvestiti inšpektorat, pristojen za
varstvo okolja.
Kakšne bodo konkretne sankcije za tista od-
lagališča, ki bodo po določenem roku brez
IPPC dovoljenja še delovale? Inšpektorat RS za
okolje in prostor odgovarja: Zakon o varstvu
okolja (Ur. list RS, št. 41/2004) v 157. členu
opredeljuje inšpekcijske ukrepe, in sicer v 5. tč
tega člena določa:
»da ima inšpektor pravico in dolžnost prepo-
vedati obratovanje naprave ali obrata, če ta
deluje brez okoljevarstvenega dovoljenja ali
dovoljenja za izpuščanje toplogrednih plinov,
kadar je to predpisano.«
Delež ločeno zbranih frakcij še
prenizek
Delež prebivalstva, vključenega v sistem re-
dnega zbiranja in odvoza komunalnih odpad-
kov, se je s 76 % leta 1995 povečal na 95,5 %
leta 2004. Ločeno zbiranje odpadkov izvajajo
že vsi izvajalci javne službe ravnanja s komu-
nalnimi odpadki, kar tudi omogoča ustrezno
obdelavo.
34 Novosti EO-36-december-December-07

Kljub temu, da je v Sloveniji že vzpostavljeno
ločeno zbiranje odpadkov in se ločeno zbrane
frakcije ne odlagajo na odlagališčih, pa je stanje
na področju ravnanja z odpadki nezadovoljivo
predvsem glede količin odloženih odpadkov
na odlagališčih, ki so še vedno previsoke, in si-
cer zaradi nizkega deleža ločeno zbranih frak-
cij. To je posledica nezgrajenih zbirnih centov
in nezaupanja v nove okoljske tehnologije. Pre-
majhna je koristna uporaba odpadkov ali nji-
hovih sestavin, ki zajema predvsem reciklažo
odpadkov za predelavo v surovine in ponovno
uporabo odpadkov ter uporabo odpadkov kot
gorivo v kurilni napravi ali industrijski peči
oziroma uporabo odpadkov za pridobivanje
goriva. Poleg tega načelo »onesnaževalec pla-
ča« še ni ustrezno zajeto v finančnih spodbu-
dah, s katerimi bi dosegli večji interes prebival-
cev za uporabo zbirnih točk za ločeno zbiranje
odpadkov. Relativno velika količina odloženih
odpadkov je tudi posledica dejstva, da se pred
odlaganjem ne obdela kar 86 % mešanih ko-
munalnih odpadkov. Tako bo potrebno usme-
riti sredstva v zagotavljanje infrastrukture za
ločeno zbiranje odpadkov in obdelavo preo-
stalih odpadkov pred odlaganjem.
Primerjava stroškov sedanjega in
prihodnjega stanja
Analiza stroškov sedanjega in bodočega stanja
kaže, da ocenjena vrednost letnih okoljskih
stroškov po izvedbi programa na področju lo-
čenega zbiranja odpadkov v primerjavi s tre-
nutnim stanjem predvideva znižanje okoljskih
stroškov za 34 % glede na trenutno stanje. Letni
okoljski stroški, ki bi jih povzročalo nastajanje
ločeno zbranih frakcij, če se ne bi reciklirale
in bi se neobdelane odlagale na odlagališčih
komunalnih odpadkov, ter predvideno zmanj-
šanje teh okoljskih stroškov pri predvideni sto-

Tabela: Predvidena stopnja recikliranja oz. energetske predelave ločeno zbranih frakcij
Vrsta ločeno zbrane frakcije Ocenjena letna količina Ocenjena največja višina Predvidena letna količina Predvideno letno
nastajanja frakcije (t) okoljskih stroškov (EUR) predelave frakcije v letu zmanjšanje okoljskih
2009 (t) stroškov v letu 2009 (EUR)
Papir in lepenka 80.000 6.900.000 55.000 3.500.000
Steklo 35.000 390.000 35.000 595.000
Organski kuhinjski odpadki 180.000 37.200.000 110.000 23.600.000
Oblačila in tekstilije 10.000 1.530.000 6.000 1.220.000
Topila, premazi in lepila 1.000 960.000 1.000 900.300
Pesticidi 70 210.000 50 150.000
Električna in elektronska oprema 20.000 1.590.000 10.000 990.000
Plastika 35.000 4.100.000 30.000 3.300.000
Kovine 20.000 2.960.000 18.000 2.850.000
Les 15.000 2.025.000 14.000 1.870.000
SKUPAJ 396.000 57.865.000 279.000 38.975.000
EO-36-december-December-07 Novosti 35

pnji recikliranja oziroma energetske predelave

ločeno zbranih frakcij v letu 2009 je razvidno Giljotine za razrez
iz preglednice.
Papirni program Kontinuirne stiskalnice
papirnatih rol

Pri analizi stroškov so upoštevani okoljske

stroške, ki jih povzroča nastajanje posame-
zne ločeno zbrane frakcije in se določajo na
podlagi stroškov za preprečevanje naslednjih
škodljivih učinkov nastajanja ločeno zbranih
frakcij na okolje:
1. emisije toplogrednih plinov, ki jih povzroča
pridobivanje materialov za izdelavo izdelkov Deponija v Lenartu
iz primarnih surovin, pri čemer je merilo za Vertikalne stiskalnice
določanje okoljskih stroškov tega škodlji-

Stiskalnica S-10A
Stiskalnica S-7A
vega učinka na okolje povprečni strošek za
zmanjšanje emisije toplogrednih plinov za 1
tono CO2 ekvivalenta, ki je v letu 2005 oce-
njen na 15 EUR/t CO2,
2. emisije ozonu škodljivih snovi, ki jih povzro-
ča nenadzorovano ravnanje ločeno zbranih
frakcij, ki vsebujejo ozonu škodljive snovi,
pri čemer je merilo za določanje okoljskih Deponija otok (KRK)
stroškov tega škodljivega učinka na okolje
povprečni strošek za zmanjšanje emisije Kovinski program
ozonu škodljivih snovi za 1 tono ekvivalenta Mobilni in stacionarni stroji
ozonu škodljivih snovi, ki je v letu 2005 oce- za obdelavo vseh vrst odpadkov Škarje HS600 P
njen na 30 EUR/t ekvivalenta ozonu škodlji- drobljenje, sekanje, loèevanje, sejanje
vih snovi,
3. priprava odlagalnega prostora na odlagališču DW 2560 BUFFALO AK 430 PROFI
za namen odlaganja ločeno zbranih frakcij,
pri čemer je merilo za določanje okoljskih
stroškov tega škodljivega učinka na okolje
povprečni strošek za pripravo 1 m3 na odla-
gališču, ki je v letu 2005 ocenjen na 60 EUR/
m3 odloženih ločeno zbranih frakcij, Stiskalnica S-125
4. emisije toplogrednih plinov, ki jih povzro-
čajo na odlagališču odloženi biološko raz- SM 518 PROFI DH 910
gradljive ločeno zbrane frakcije, pri čemer
je merilo za določanje okoljskih stroškov
tega škodljivega učinka na okolje povprečni
strošek za zmanjšanje emisije toplogrednih
plinov za 1 tono CO2 ekvivalenta, ki je v letu
2005 ocenjen na 15 EUR/t CO2,
5. preprečevanje onesnaževanja okolja zaradi
nevarnostnega potenciala izcednih vod, ki Zastopanje
nastajajo na odlagališču zaradi odloženih servis, svetovanje, rezervni deli.
ločeno zbranih frakcij, pri čemer je merilo RIKO RIBNICA d.o.o.
za določanje okoljskih stroškov tega škodlji- Vsi stroji Doppstadt so opremljeni Lepovèe 23
vega učinka na okolje povprečni strošek či- z visokokakovostnimi motorji in 1310 Ribnica
ščenja 1 m3 izcedne vode, ki nastaja oziroma komponentami renomiranih SLOVENIJA
je onesnažena zaradi razgradnje odloženih proizvajalcev, kar zagotavlja
ločeno zbranih frakcij in je v letu 2005 oce- zanesljivo delovanje in dolgo življenjsko dobo. Tel. + 386 (0)1 837 23 10
Fax.+ 386 (0)1 836 19 64
njen na 15 EUR/m3 izcedne vode.
www.doppstadt.com www.rikoribnica.com
promocija

Iz slike je razvidno, na katerih območjih je še riko@riko-ribnica.si

potrebno izgraditi regionalne centre za ravna-
nje z odpadki (rdeči oz. temnejši kvadratki).
Za zadostitev osnovnim potrebam po ločenem
zbiranju odpadkov je potrebno imeti v državi
med 200-250 zbirnih centrov, kar predstavlja
najmanj en zbirni center na občino, saj so ne-
katere občine v Sloveniji zelo majhne.
Problem odlagališč industrijskih
odpadkov
Slovenija se sooča tudi s starimi odlagališči
industrijskih odpadkov, za katere v nekaterih
primerih onesnaževalcev ni možno več iden-
tificirati, v nekaterih primerih pa gre za one-
snaževalce, ki so v slabem gospodarskem sta-
nju. Identificirana so odlagališča onesnažene
zemlje s PCB, nelegalna odlagališča pesticidov
ter neustrezna odlagališča težkih kovin ozi-
roma galvanskih odpadkov. V načrtu je tudi
podrobnejša analiza drugih lokacij tovrstnih
odlagališč. Sanacija teh starih bremen, od ka-
terih so nekatera v lasti občin, druga pa v lasti
gospodarskih družb, je nujna zaradi znatnih
vplivov na okolje. Poleg tega je v skladu z za-
konodajo EU do konca leta 2010 potrebno v
industrijskih objektih zamenjati PCB ali po-
dobne spojine z okolju prijaznejšimi snovmi,
za kar bi bilo potrebno gospodarske subjekte
dodatno stimulirati in pospešiti proces zame-
njave ter zagotoviti ustrezno odstranitev oz.
predelavo teh snovi. V okviru urejanja ravnanja
z nevarnimi odpadki bo potrebno sanirati tudi
obstoječe odlagališče nevarnih odpadkov, kjer
je sanacija potrebna zaradi povečanih emisij
izcednih voda v podtalnico. V okviru teh de-
javnosti bo upoštevano načelo onesnaževalec
plača, kakor tudi zakonodaja, ki ureja podro-
čje državnih pomoči. Uspešnost ugotavljanja
onesnaževalcev na nelegalnih odlagališčih si-
cer zaenkrat še ni v celoti zadovoljiva, gre pa
le za odpadke manjših podjetij ter iz naslova
gradnje in rušenja. Tudi na tem področju se
pripravljajo ustrezne študije za celovito ugoto-
vitev stanja.
 okolje
36 Okolje EO-36-december-December-07

Osnovnošolci kot ambasadorji akcije

Ločujmo, varujmo!

V akciji Ločujmo, varujmo! je
kar 60 slovenskih osnovnih
šol prejelo koše za ločevanje
odpadne embalaže, 15
tisoč šolarjev pa je postalo
ambasador projekta Ločujmo,
varujmo! in tako spodbujajo in
promovirajo ločevanje odpadne
embalaže tudi zunaj šolskih
klopi in zidov.
Vemo, da ločeno zbiranje odpadne embalaže in
njeno recikliranje zelo vpliva na zmanjševanje
onesnaženosti, obenem pa omogoča varčeva-
nje z energijo in ima zato zelo pozitivno vlogo
pri ohranjanju okolja, v katerem živimo. Kljub
temu, da vsi ti razlogi govorijo v prid ločevanju,
je to še vedno bolj izjema kot pravilo v našem
vsakdanjem življenju.
že od malih nog navajali na ločevanje embala-
že ter nove navade kot ambasadorji prenašali v
svoje okolje.
O akciji in rezultatih akcije Ločujmo,
varujmo!
V akciji Ločujmo, varujmo!, ki so jo zasnovala
in izpeljala podjetja P&G, Mercator in Slopak
ob podpori Ministrstva za okolje in prostor,
je bil poglavitni cilj omogočiti otrokom infra-
strukturo, da bodo lahko znanje o ločevanju
odpadne embalaže prenašali tudi v vsakdanje
življenje v šoli.
Tako je bilo v sklopu akcije Ločujmo, varujmo!
izbranih 60 slovenskih osnovnih šol, ki so od do-
natorjev za ločeno zbiranje odpadkov prejele:
– 4800 košev za razrede
– 900 košev za hodnike
– 80 stojal za kuhinje,
– 5 kompletov zunanjih zabojnikov
Učenci v šolah razvrščajo odpadke s poudar-
kom na ločenem zbiranju odpadne embala-
že. V vsakem razredu in na vsakem hodniku
opremljene šole so trije koši. Prvi za zbiranje
papirne in kartonske embalaže in papirja, drugi
za zbiranje odpadne embalaže iz plastike in se-
stavljenih materialov, kot je embalaža mleka in
sadnih sokov, tretji koš pa je namenjen ostalim
odpadkom, kot so ostanki šiljenja, sadja, upora-
bljenih papirnatih robčkov itd.
Na večini šol so se odločili, da je praznjenje
košev ločeno zbrane odpadne embalaže naloga
izbranih učencev, ki vsebino koša stresejo v zu-
nanje zabojnike. Zunanji zabojniki so enaki kot
tisti, ki jih uporabljamo tudi prebivalci, veliki
in s pokrovom. Skladno z veljavno zakonodajo
pa morajo stati tudi ob šolah in vrtcih. Zunanje
zabojnike prazni lokalna komunala, vsebino pa
oddaja družbi Slopak, ki plačuje in skrbi za na-
daljnjo predelavo.

Raziskave kažejo, da v Sloveniji vsak prebivalec

odvrže v povprečju 400 kg odpadkov na leto. Od
razvitih evropskih držav se v Sloveniji razlikuje-
mo predvsem po tem, da večino odpadkov še
vedno konča na odlagališčih, med tem ko jih v
omenjenih državah precejšen delež reciklirajo.

V Sloveniji ločevanje še ni dovolj

razvito
V anketi, ki so jo izvedli v Društvu za ekologijo
in zdravje s pomočjo družbe Slopak na vzorcu
900 gospodinjstev, se je pokazalo, da se sodelu-
joči v zelo visokem odstotku strinjajo, da skrbi
za okolje še vedno namenimo premalo pozor-
nosti. Več kot pol ljudi še vedno ne ločuje od-
padne embalaže in jo odlaga skupaj z ostalimi
odpadki.

Pogosto se kot razlog, da je v Sloveniji ločeva-

nje odpadne embalaže še precej v začetnih ko-
rakih, omenja slaba informiranost ljudi o tem,
kaj sodi v kateri koš, zakaj sploh ločevati in kaj
ločevanje dolgoročno pomeni za našo okolico
in naš planet. Prav zato so se organizatorji ak-
cije Ločujmo, varujmo! odločili, da pomagajo
šolam in jih opremijo s koši za ločeno zbiranje
odpadne embalaže. Tako se bodo osnovnošolci
EO-36-december-December-07
Vse šole, ki so prejele koše, so bile že pred akcijo
aktivne na področju ekologije in večina učencev
se je z ločevanjem odpadne embalaže že srečala.
Če ne drugače, vsaj preko izobraževanja. Doni-
rani koši bodo zelo koristna pomoč tudi učite-
ljem, ki na šolah poučujejo ekološke vsebine.
Nada Pavšer, sekretarka na Ministrstvu za
okolje in prostor ter nacionalna koordina-
torka Ekošole, je ob zaključku akcije povedala:
»Vsake akcije te vrste smo zelo veseli, kajti po-
maga nam, da ekologija postaja del otrokovega
vsakdana.«
Egon Stopar iz podjetja Procter & Gamble pa
je ob zaključku uspešne akcije povedal: »V pod-
jetju Procter & Gamble se zavedamo naše druž-
bene odgovornosti in zato že več let v sodelova-
nju z našimi poslovnimi partnerji ter mnogimi
organizacijami izvajamo različne družbeno ko-
ristne projekte in aktivnosti.
Okoljsko akcijo Ločujmo, varujmo! smo zasno-
vali na osnovi naše usmeritve v trajnostni razvoj
in obenem v skladu z našim programom Live,
learn and thrive (Živi, uči se in se razvijaj), s ka-
terim se želimo dejavno vključevati v aktivnosti
celostnega razvoja otrok.
Projekt, v katerem sta sodelovala in ga z nami
sooblikovala podjetje Mercator ter družba za
ravnanje z odpadno embalažo Slopak, podprlo
pa ga je Ministrstvo za okolje in prostor, je bil
sprejet zelo pozitivno. Predvsem nas veseli dej-
stvo, da so se v akcijo zelo aktivno vključile šole
in da je eden od pomembnih rezultatov projekta
oprema 60 osnovnih šol s potrebno infrastruk-
turo za ločeno zbiranje odpadne embalaže. V
podjetju Procter & Gamble smo prepričani, da je
ključ do oblikovanja odgovornega odnosa druž-
be do okolja tako v vzgoji otrok kot tudi v čim-
bolj aktivnem ozaveščanju in izobraževanju od-
raslih. Okoljska akcija Ločujmo, varujmo! je bila
nedvomno korak v pravo smer in vzpodbuda za
naše nadaljnje aktivno delo na tem področju.«
Barbara Tišler iz družbe Slopak je takole pov-
zela pozitivne vrednote akcije: »V družbi Slo-
pak smo veseli, da po zaslugi akcije Ločujmo,
varujmo!  preko 15.000 šolarjev dnevno ločuje
odpadno embalažo v prostorih šol, kjer preživi-
jo ogromno časa. Verjamemo, da se bodo vzorci
obnašanja iz šole prenesli tudi v družinske odlo-
čitve ter da bodo šolarji izžrebanih šol privzgo-
jen način ločenega zbiranja odpadkov ohranili
za vse življenje.
Slopak je družba za ravnanje z odpadno emba-
lažo, ki prevzema odpadno embalažo iz vse Slo-
venije in jo preusmerja iz odlagališč odpadkov
v predelavo. Evropske in slovenske zahteve na
tem področju se višajo, saj moramo v Sloveni-
ji predelati več kot pol embalaže dane na trg,
v letu 2012 pa že 60 %. Ozaveščeni prebivalci
so ključ do uspešnega doseganja ciljev ravna-
nja z odpadki. Akcija Ločujmo, varujmo! je
prva celovito izvedena akcija na tem področju
v Sloveniji. Pripravljenost partnerjev iz gospo-
darstva, podjetij Mercator in Procter in Gamble,
za izvedbo akcije Ločujmo, varujmo!, pa priča
o tem, da se obe podjetji intenzivno zavedata
Okolje 37
pomena varovanja okolja.«
V Poslovnem sistemu Mercator d.o.o. so ob
zaključku akcije Ločujmo, varujmo! povedali:
»Mercatorjeva strateška razvojna usmeritev,
prepoznavna korporacijska kultura z visoko
stopnjo izkazane družbene odgovornosti in
skrb za prihodnost se kažejo v vseh naših ak-
tivnostih. Želimo biti najboljši sosed v vseh po-
gledih – prijazni do ljudi, skrbni do okolice in
naravnega okolja.
Veliko naredimo sami, saj se Mercator kot naj-
večji trgovec spopada z velikimi količinami od-
padne embalaže, v mnogočem pa se trudimo
skupaj z našimi kupci in dobavitelji. Kot usta-
novni član družbe za ravnanje z odpadno emba-
lažo Slopak in partner podjetja P&G smo akcijo
Ločujmo, varujmo! omogočili in podprli. Zato
smo še posebej veseli uspeha prve akcije v kateri
je kar 60 osnovnih šol dobilo opremo za ločeno
zbiranje odpadne embalaže. Otroci bodo zavest
o skrbi za okolje in pravilnem ravnanju z od-
padki prenesli v vsakodnevno življenje, kar je
izjemnega pomena za boljši odnos do okolja v
prihodnosti.
Verjamemo, da stanje okolja danes vpliva tako
na sedanje kot tudi na prihodnje generacije,
zato bo naše delovanje tudi v prihodnje usmer-
jeno v varovanje naravnega okolja in zadovolj-
stvo ljudi, ki prihajajo v stik z nami.«
Več informacij o akciji, o šolah, ki so koše
dobili in dogodkih, ki so v sklopu Ločujmo,
varujmo! potekali, lahko najdete na: www.lo-
cujmo-varujmo.si

38 Novosti v predpisih
Vlada RS je novembra 2007 izdala Uredbo o
spremembah in dopolnitvah Uredbe o ravna-
nju z embalažo in odpadno embalažo. Predpis
je bil objavljen v Uradnem listu RS št. 110/07.
Poleg sprememb pravne podlage in razlage
pojmov prinaša predpis kar nekaj novosti tako
za osebe, ki dajejo embalažo v promet, kot za
družbe za ravnanje z odpadno embalažo. Spre-
membe in dopolnitve se nanašajo na 1., 3., 6.,
7., 8., 9., 12., 14., 15., 16., 18., 19., 20., 24., 25.,
26., 30., 34., 36., 39., 41., 42., 44., 46., 49., 50.,
51. in 53. člen ter prilogi 1 in 3.
V 1. členu (vsebina) je kot pravna podlaga za
sprejem uredbe dodatno navedena Odločba
Komisije 97/622/ES o vprašalnikih za poročila
držav članic o izvajanju nekaterih direktiv v
sektorju odpadki.
V 3. členu (pomen izrazov) so popravljene
razlage pojmov odpadna embalaža, ki je ko-
munalni odpadek in odpadna embalaža, ki
ni komunalni odpadek, embaler, trgovec ter
končni uporabnik. Razlagi pojmov odpadna
embalaža sta poenostavljeni, tako da je ne-
dvoumno jasno, da se vsa odpadna prodajna
in skupinska embalaža, ki nastaja kot ločeno
zbrana frakcija v gospodinjstvih in kot tem
odpadkom podoben odpadek iz trgovine,
industrije, obrti, storitvenih dejavnostih in
javnega sektorja, razvršča med komunalne
odpadke. Med nekomunalne odpadke pa se
razvršča tista odpadna embalaža (prodajna,
skupinska, transportna), ki nastaja pri opra-
vljanju proizvodne, trgovinske in storitvene
dejavnosti ter pri opravljanju del v kmetijstvu,
gozdarstvu, ribištvu in prometu. Ministrstvo
bo v prihodnjih mesecih objavilo na svojih
spletnih straneh podrobnejša navodila o raz-
vrščanju odpadne embalaže med komunalne
in nekomunalne odpadke.
O pošiljki odpadne embalaže
Zaradi nejasnosti, ki so se pojavljale pri ose-
bah, ki ravnajo z odpadno embalažo, kaj je po-
šiljka odpadne embalaže, je v 18. in 24. členu
določeno, da se za pošiljko odpadne embalaže
šteje količina istovrstne odpadne embalaže, za
katero zagotovi prevzem v posameznem kole-
darskem mesecu od izvajalca javne službe ali
distributerja družba za ravnanje z odpadno
Novosti v
predpisih
Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o
ravnanju z embalažo in odpadno embalažo
embalažo ali v njenem imenu podizvajalec ali
druga oseba, s katero družba zagotavlja pre-
vzem odpadne embalaže.
Spremembe 6., 7., 8. in 9. člena se nanašajo na
zahteve za embalažo, ki morajo biti v skladu
z direktivo izpolnjene za vso embalažo, dano
v promet, ter na dokazila o izpolnjevanju teh
zahtev.
Sprememba 6. člena (zahteve za embalažo)
se nanaša na pravila označevanja embalaže
zaradi prepoznavanja embalažnih materia-
lov v skladu z Odločbo 97/129/ES o določitvi
sistema prepoznavanja embalažnih materi-
alov. Označevanje je prostovoljno. Če pa se
embalaža označi, je treba v primeru emba-
lažnih materialov, ki so navedeni v odločbi,
uporabiti sistem prepoznavanja embalažnega
materiala iz te odločbe. Enako velja za uvoz/
pridobivanje embalaže. Embalažo, izdelano iz
embalažnih materialov, navedenih v omenjeni
odločbi in označeno zaradi prepoznavanja teh
materialov, se lahko pridobi ali uvozi le, če je
označena v skladu z zahtevami odločbe.
V 7. členu (mejne vrednosti) je glede dopustne
vsebnosti težkih kovin v embalaži ali embala-
žnem materialu dodana izjema za embalažo,
izdelano v celoti iz svinčevega kristalnega ste-
kla.
8. in 9. člen se nanašata na izjavo o skladnosti,
s katero proizvajalci in pridobitelji embalaže,
uvožene iz tretjih držav, razen držav v okviru
EGP, dokazujejo izpolnjevanje zahtev za em-
balažo, verodostojnost izjave pa z ustrezno
dokumentacijo. Izjava o skladnosti mora biti
dostopna embalerju, ki lahko za embaliranje
blaga uporablja le tisto embalažo, za katero je
pridobil omenjeno izjavo.
O izjemah pri poročanju
V 12. členu (izjeme v zvezi s poročanjem) je
zvišana meja letne količine embalaže, ki jo da
posamezen embaler, pridobitelj blaga, proi-
zvajalec embalaže ali pridobitelj embalaže v
promet v določenem koledarskem letu, nad
katero morajo navedene osebe sporočati po-
datke o količini embalaže, dane v promet, in
sicer z 10 na 15 ton. Hkrati je dodana določba,
ki ureja stanje, kadar je embaler, pridobitelj
blaga, proizvajalec embalaže ali pridobitelj
embalaže ista oseba, tako da se za letno ko-
EO-36-december-December-07
ličino embalaže, ki jo da v promet ali jo sam
uporabi, šteje celotna količina embalaže, ki jo
ta oseba proizvede, pridobi ali uporabi zaradi
embaliranja blaga v posameznem letu. Z na-
menom zmanjšanja administrativnih ovir je
spremenjen tudi 49. člen (izjeme), ki določa,
da morajo osebe, ki dajo v promet več kot 5 in
manj kot 15 ton embalaže, podati pisno izjavo,
da v preteklem letu količina embalaže ni pre-
segla 15 ton.
Zaradi poenostavljenega opisa pojmov od-
padna embalaža, sta posledično spremenjena
tudi 14. in 15. člen, ki določata obveznosti
končnega uporabnika glede oddajanja odpa-
dne embalaže. Tako lahko končni uporabniki
ločeno zbrano odpadno embalažo, ki nastaja
kot komunalni odpadek iz trgovine, industri-
je, obrti ali storitvenih dejavnosti, ter ločeno
zbrano odpadno embalažo, ki ni komunalni
odpadek, in ki nastaja pri opravljanju trgo-
vinske, ali storitvene dejavnosti, oddajajo ali
izvajalcu javne službe zbiranja in prevoza ko-
munalnih odpadkov ali družbi za ravnanje z
odpadno embalažo.
O višini stroškov, ki jih poravnajo
sheme
V 18. in 19. členu je določeno razmerje med
izvajalci javne službe in družbami za ravna-
nje z odpadno embalažo. Novost je določba
o obveznem zagotavljanju prevzema odpadne
embalaže s strani vseh družb pri posameznem
izvajalcu javne službe, in sicer po deležih, ki
jih bo ministrstvo objavilo na svojih spletnih
straneh. Družba mora izvajalcu javne službe
za prevzeto odpadno embalažo plačati tiste
stroške, ki presegajo obseg storitev javne služ-
be, določen s predpisom, ki ureja ravnanje z
ločeno zbranimi frakcijami. Podrobnejša me-
rila za določanje višine stroškov posamezne
družbe za ravnanje z odpadno embalažo, ki jih
mora le-ta plačati izvajalcu javne službe, obseg
in vrste obveznosti družb v zvezi s pridobiva-
njem podatkov, ki jih ministrstvo potrebuje v
skladu z zahtevami uredbe ter merila in način
določanja dodatnih količin odpadne embala-
že, ki jih mora posamezna družba prevzeti pri
izvajalcih javne službe, bodo določeni s poseb-
nim predpisom.
EO-36-december-December-07 Novosti v predpisih 39

Osebe, ki zagotavljajo financiranje ravnanja

z odpadno embalažo s sklenitvijo pogodbe z
eno od družb za ravnanje z odpadno emba-
lažo, morajo v skladu s spremembo 26. člena
(vključevanje v skupni sistem ravnanja z od-
padno embalažo), o tem na primeren način
obveščati svoje kupce ob dobavi.

O ločeno zbrani odpadni embalaži, ki

ne sme na odlagališče
Ker mora Slovenija izpolniti cilje Direktive o
odlaganju, je s spremembo predpisa o embala-
ži uvedenih nekaj novosti, ki naj bi pripomo-
gle k izpolnitvi tega cilja:
a) Spremenjena je vsebina načrta za ravnanje
z odpadno embalažo, ki ga morajo (i) ose-
be, ki želijo samostojno zagotavljati ravna-
nje z odpadno embalažo (30. člen), ter (ii)
družbe, ki želijo pridobiti okoljevarstveno
dovoljenje (42. člen), priložiti k vlogi za iz-
dajo potrdila o vpisu v evidenco individual-
nih sistemov ravnanja z odpadno embalažo
oz. okoljevarstvenega dovoljenja. Te osebe
bodo morale, če bodo nameravale zagota-
vljati odstranjevanje odpadne embalaže z
odlaganjem, predložiti podatke o vrstah in Zelena davčna reforma
predvidenih količinah odpadne embalaže,
namenjene za odlaganje ter ustrezna doka-
zila, zakaj za to embalažo ni mogoče zagota-
Znižan DDV je v oblakih
vljati ustreznejšega ravnanja.
b) Ločeno zbrano odpadno embalažo, ne glede O »zelenem davku« govorimo že precej časa. industrije, ne da bi bili potrošniki dodatno
na to ali gre za komunalni odpadek ali ne, je Če grem od novejšega k starejšemu, naj ome- obremenjeni z davki?
s spremembo 44. člena prepovedano odla- nim sporočilo predsednikov Gordona Bro- – ali lahko EU doseže, da se davki z dela pre-
gati na odlagališčih, razen če za posamezno wna in Nicolasa Sarkozyja, ki sta 20. julija v maknejo na obdavčenje industrije, ki bolj
vrsto odpadne embalaže, ki ni komunalni Parizu sporočila, da bosta »zahtevala od nju- onesnažuje?
odpadek, ni mogoče zagotoviti ustreznejše- nih finančnih ministrov, naj se obrneta na – kako se lahko znebimo subvencij, ki škodu-
Komisijo EU, ta pa naj predlaga, da bi za eko- jejo okolju?
ga ravnanja.
loško čiste proizvode uvedli znižan DDV«. – kako bi spremenili direktivo o obdavčenju
c) V 39. členu (obveznosti družbe za ravnanje
Sarkozy je izjavil, da »ni fair, da bi avtomobil, energije tako, da bi bolj ustrezala interesom
z odpadno embalažo) je tudi zaradi spod-
ki močno onesnažuje, stal manj kot tisti, ki ne okolja?
bujanja ločenega zbiranja na izvoru ponov-
onesnažuje«.
ne uporabe in predelave dodana določba,
Voditelja sta omenjala avtomobile z zmanjša- Zelena knjiga je priznala, da je zaradi pri-
da mora družba na svoje stroške zagotoviti nim izpustom CO2, izolacijski material, varč- stojnosti držav na področju davčne politike
tako zbiranje, skladiščenje in razvrščanje ne žarnice in energetsko učinkovite naprave. zelo težko doseči vpliv EU na države, da bi
odpadne embalaže, da pri osebi, ki to em- Predlagala sta skupni evropski DDV v višini 5 spremenile svoje politike. Harmoniziranje
balažo ponovno uporablja ali predeluje, ni odstotkov (to bi pomenilo veliko znižanje od evropske stopnje DDV je podvrženo pravilu
potrebno dodatno razvrščanje odpadne em- britanske stopnje 17.5 in francoske, ki znaša soglasnosti; strinjati se mora vseh 27 držav.
balaže, pri čemer bi nastajali ostanki, ki bi 19.6). Parlament ima pri tem le posvetovalno vlogo
jih bilo treba odstraniti. Za takšne ostanke Naj dodam, da je Sarkozy nedavno napovedal in ne odloča.
bo morala družba zagotoviti odstranjevanje tudi »zeleno revolucijo« (25. oktobra v Pari-
na svoje stroške. zu). Čeprav je ekološka stran, ki je sodelovala Nekoliko laže je pri posameznih vrstah pro-
Družbe za ravnanje z odpadno embalažo bodo pri konzultacijah, pričakovala, da bo odobril izvodnje: julija 2005 je Komisija predlagala
v skladu s spremembo 46. člena (poročilo druž- »davek na ogljik«, pa tega ni storil. Francoski evropski davek na avtomobile, ki ga podpirata
be) v svojih letnih poročilih navedle tudi po- zeleni so sporočili, da je odločitev o taki taksi tako parlament (sklep je iz septembra 2006)
datke o prihodkih, odhodkih in stroških, po- preizkus resnosti predsednikovih ekoloških in avtomobilska industrija (novica od marca
vezanih z ravnanjem z odpadno embalažo ter namer. 2007).
o dejavnostih obveščanja javnosti in končnih Evropska komisija zagovarja harmonizacijo
uporabnikov. Ministrstvo bo analize poročil stopenj DDV na evropski ravni. Dne 28. mar- Trenutno stanje je takole: Načrti preureditve
objavilo na svojih spletnih straneh. Tako bodo ca letos je objavila Zeleno knjigo o davčni re- obdavčenja iz Zelene knjige so v fazi uvodnih
podatki o delovanju družb zbrani na enem me- formi in sprožila razpravo o preložitvi davčne razprav, manevrski prostor za vseevropsko
stu, osebe, vključene v skupne sisteme ravnanja obremenitve z dela (proizvodnje) na dejavno- zmanjšanje DDV na ekološko koristne pro-
z odpadno embalažo, pa bodo dobile možnost sti, ki onesnažujejo okolje. Davki, subvencije izvode pa je sorazmerno ozek, ker se bojijo,
vpogleda v delovanje vseh družb. in tržna dovoljenja po njenem mnenju lahko da bi prišlo do problemov na notranjem trgu.
Novost te uredbe je tudi, da se med embalažo pomagajo uresničiti okoljske in energetske ci- Sklep komisije: ugotoviti je treba, če je težave,
štejejo sestavni deli nagrobnih sveč, ki so izde- lje tako, da izpostavijo skrite stroške netrajno- ki bi nastopile, mogoče vzeti kot sprejemljivo
lani iz kovin, plastike in stekla (priloga 1). V stnega ravnanja in proizvajanja. ceno za dosego pomembnejšega cilja.
pripravi je predpis, ki bo bolj podrobno uredil Zelena knjiga je pogledala na različna podro-
čja in zastavila hipotetična vprašanja, ki jih bo Rok, do katerega mora Komisija predlagati
ravnanje z odpadnimi nagrobnimi svečami, in
razčistila razprava: poenotene evropske »zelene« stopnje DDV, je
ki bo določil tudi delovanje posebne družbe za
– ali so lahko ti tržni instrumenti uporablje- prva polovica leta 2009.
ravnanje s tem odpadkom.
ni brez škode za konkurenčnost evropske Mojca Drčar Murko
Lucija Jukić Soršak

40 IPPC dovoljenja
Izvajanje direktive
DOVOLJENJA
Podjetja zamujajo, dovoljenj premalo
Z 31. oktobrom 2007 se je iztekel
rok, do katerega bi morale obstoječe
naprave, ki lahko povzročijo
onesnaževanje okolja večjega
obsega, pridobiti okoljevarstveno
dovoljenje. Zahteva za pridobitev
okoljevarstvenega dovoljenja izhaja
iz direktive IPPC, ki je bila sprejeta
1996. V Sloveniji so se aktivnosti za
prilagoditev zahtevam direktive in
pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja
pričele že leta 1999, še pred vstopom
v EU. Okrepile so se po letu 2004, ko
je bil sprejet zakon o varstvu okolja
(ZVO-1), ki je podal pravne podlage
za uveljavitev zahtev, ki jih narekuje
direktiva IPPC.
IPPC
Do 31. oktobra je vlogo za pridobitev okolje-
varstvenega dovoljenja oddalo 189 upravljav-
cev naprav, do konca novembra je bilo izdanih
46 odločb, od tega 25 dovoljenj (2 za novi na-
pravi, 23 za obstoječe naprave), 6 dovoljenj je
bilo zavrnjenih, v 10 primerih je bil postopek
ustavljen, 5 vlog pa je bilo zavrženih. Glede na
nizko stopnjo izdanih dovoljenj je vprašanje,
kako se bo na to odzvala Evropska komisija.
Le-ta ugotavlja, da direktiva v državah člani-
cah, kljub desetletnem prehodnemu obdobju,
še zdaleč ni v polni meri implementirana.
Ocenjuje, da napori posameznih držav niso
bili zadostni. Med državami, ki z izdajo do-
voljenj zaostajajo, se omenja Italijo, Francijo,
Irsko, Nizozemsko in Španijo, s stopnjo skla-
dnosti med 50 in 70%, medtem ko naj bi bile
nekatere druge članice, kot so na primer Lu-
ksemburg, Finska, Združeno Kraljestvo, Ma-
džarska, Češka republika, Belgija in Nemčija,
bolj uspešne, s stopnjo skladnosti preko 90%.
EO-36-december-December-07
Podjetja se predvsem sprašujejo, kakšne po-
sledice lahko utrpi podjetje, ki dovoljenja še
ni pridobilo. Slednje je bil tudi razlog, da je
GZS organizirala okroglo mizo, na kateri so
sodelovali predstavniki ARSO, MOP in in-
špekcijskih služb, udeležilo pa se je je okoli
120 predstavnikov iz podjetij. Predstavniki
ARSO so pojasnili postopek obravnave vlog,
v katerega je vključenih okoli 40 uradnikov
in ekspertov. Opozorili so tudi na določene
pomanjkljivosti vlog in pozvali zavezance,
da aktivno sodelujejo v procesu izdaje do-
voljenja z ustreznim utemeljevanjem, posre-
dovanjem podatkov o dejstvih, predložitvijo
dokazil - poročil, študij, meritev ali tehničnih
podatkov in s tem pospešijo obravnavo vlog.
Poseben problem lahko predstavljajo predpi-
si oziroma zaostrene okoljske zahteve, ki so
bile sprejete na področju voda, zraka in rav-
nanja z odpadki v zadnjem času. Od novem-
EO-36-december-December-07
bra 2006 se je spremenilo okoli 60 predpisov, ki
zadevajo izdajanje IPPC okoljevarstvenih do-
voljenj in zahtevajo prilagajanje spremenjenim
zahtevam, v nekaterih primerih takoj, brez pre-
hodnih rokov. Predstavniki ARSO so opozori-
li, da nekatere zahteve nimajo določenih pre-
hodnih rokov, neusklajenost z zahtevami pa je
vzrok za zavrnitev dovoljenja. V razpravi se je
potrdilo, da nekatera podjetja, ki so bila ob od-
daji vloge skladna s predpisanimi mejnimi vre-
dnostmi, zaradi kasnejših sprememb predpisov
in zaostrenih zahtev, le-te presegajo; da bi lahko
pridobila dovoljenje, se morajo spremenjenim
zahtevam prilagoditi nemudoma!
Zelo pomembna pri ugotavljanju dejanskega
stanja je zagotovitev ustreznih monitoringov.
Predstavniki ARSO ugotavljajo, da upravljavci
pogosto predložijo neustrezne monitoringe, s
katerimi se ne da ugotoviti dejanskega stanja in
dejstev, na primer: ni jih opravil pooblaščenec,
monitoringi niso opravljeni na primernem me-
rilnem mestu ali pri polni obremenitvi naprave-
vira, rezultati niso pravilno vrednoteni itd. Po-
sebno pozornost velja nameniti monitoringom
emisij v zrak in hrupa.
Podobno, kot že tolikokrat doslej, se je tudi
tokrat izkazalo, da so okoljevarstvena dovolje-
nja izjemno zahteven projekt tako za podjetja
kot tudi za državne uradnike. Pridobitev IPPC
dovoljenja zahteva vlaganja v posodobitev na-
prav, uvajanje najboljših razpoložljivih tehnik
in pripravo izjemno zahtevne dokumentacije.
Zaradi spreminjajoče se zakonodaje, se je bilo
treba tem zahtevam sproti prilagajati, tako z
vidika emisijskih vrednosti kot dokumentacije.
Na podlagi vloge, preverjanja dokumentacije in
morebitnih dopolnitev, ugotavljanja dejanskega
stanja, ARSO odloči o izdaji dovoljenja. Priča-
kovati je, da bodo dovoljenja za IPPC naprave
izdana v prvi polovici prihodnjega leta. Ob tem
pa se podjetja sprašujejo, če in kako bodo ukre-
pale inšpekcijske službe v primerih, ko je pod-
jetje vlogo oddalo, okoljevarstvenega dovoljenja
pa še ni prejelo. Glede na 172. člen ZVO-1, ki
pravi, da če upravljavec obstoječe naprave ne
pridobi okoljevarstvenega dovoljenja do 31. ok-
tobra 2007, ministrstvo izda odločbo o prene-
hanju delovanja naprave, razen v primeru, če so
razlogi za neizpolnitev obveznosti upravljavca
na strani ministrstva, pričakujemo, da v času do
sprejema odločitve o izdaji dovoljenja, inšpek-
cijski organi ne bodo ukrepali.
Ob tem velja dodatno opozoriti, da bi morali
do 31. oktobra 2007 pridobiti okoljevarstveno
dovoljenje tudi obrati - lokacije, ki zaradi skla-
diščenja, uporabe in nastajanja nevarnih snovi
in kemikalij predstavljajo vir manjšega ali ve-
čjega tveganja za okolje. Tudi na tem področju
z izdajo dovoljenj zamujamo. Določeni obrati
so hkrati tudi IPPC zavezanci, zanje bi se lah-
ko uporabila »varovalka« po 172. členu ZVO-1.
Več težav pa bi lahko imeli obrati, ki ne sodi-
jo hkrati med IPPC naprave. Nanje se določbe
172. člena ne nanašajo, zato obstaja bojazen, da
bodo, v primeru, če obrat dovoljenja še ni pri-
dobil, sledili strogi inšpekcijski ukrepi. Da se
to ne bi udejanjilo, pričakujemo, da bo v čim
krajšem času sprejeta sprememba uredbe, ki
bo podaljšala rok za pridobitev dovoljenja in s
tem omogočila nemoteno obratovanje obratov.
IPPC dovoljenja 41
Salonit Anhovo
IPPC dovoljenje in
nove naložbe
IPPC naprava v primeru cementarne je rota-
cijska peč za proizvodnjo klinkerja, v IPPC
dovoljenje pa so vključene tudi vse ostale s
pečjo tehnično povezane dejavnosti, tako re-
koč celotna linija za proizvodno cementa.
Postopki pridobivanja IPPC dovoljenja so se
v Salonitu Anhovo, d.d. začeli že v letu 2004 s
pripravo programa prilagajanja, nadaljevali s
prijavo v aprilu 2005 in vlogo v letu 2006. Pri-
prava vloge je bila zelo zahtevna in obsežna,
pri tem je sodeloval zelo širok tim strokovnih
sodelavcev. Vloga je doživela še določene do-
polnitve, med samim postopkom, ki je zelo
kompleksen, pa je prišlo tudi do številnih
sprememb zakonodaje in nekaterih zastojev,
med drugim je bil npr. za obstoječe naprave
opuščen postopek javne razgrnitve, ki pa ga
je Salonit Anhovo, d.d., ki je vlogo oddal pred
spremembo zakonodaje, opravil v mesecu
aprilu 2007.
Pogled iz toplotnega izmenjevalnika na ro-
Družba Salonit Anhovo je sodelovala tudi v tacijsko peč za proizvodnjo klinkerja
projektu Twinning Ministrstva za okolje in
prostor kot eno od štirih slovenskih vzorčnih
in številne druge zahteve, npr. obvladovanje
podjetij, na osnovi katerega se je pripravljalo
izrednih razmer, postopke preprečevanja
pilotne vloge po vzoru nekaterih evropskih
okoljskih nesreč, načine skladiščenja in pre-
držav (Nemčija, Belgija). Pilotno dovoljenje
nosa snovi, zahteve za prenehanje obratova-
je bilo izdelano po bavarskem vzoru avgusta
nja in še bi lahko naštevali. Kot pogoj navaja
2006. Uradno IPPC dovoljenje je bilo izdano
tudi pridobitev nekaterih drugih dovoljenj,
septembra 2007, kar Salonit Anhovo uvršča
npr. dovoljenja za emisijo toplogrednih pli-
med podjetja, ki so to dovoljenje uspela pri-
nov (CO2).
dobiti med prvimi.
Za IPPC zavezance je integralno IPPC do-
Osnovni cilj IPPC dovoljenj je ta, da upravlja-
voljenje velikega pomena, saj obravnava vse
lec na lokaciji izvajanja proizvodne dejavno-
vidike delovanja neke proizvodne dejavnosti
sti, ki je IPPC zavezanka, celovito obvladuje
ter njenih vplivov na okolje (ni več sistema
proizvodnjo in vplive na okolje prilagodi
parcialnih dovoljenj). Pomeni tudi dovoljenje
načelom najboljših razpoložljivih tehnik. Za
za samo obratovanje naprave, to pa je obe-
proizvajalce cementa in apna obstaja skupen
nem tudi zagotovitev prihodnosti. Usmeri-
referenčni (BREF) dokument iz leta 2001, ki
tev v tehnološko posodabljanje in investira-
te tehnike in tehnologije določa. V izdelavi pa
nje v skladu z načeli najboljših razpoložljivih
je že nova verzija, ki bo predvidoma stopila v
tehnik pomeni usmeritev v dolgoročno traj-
veljavo naslednje leto.
nostno zmanjševanje vplivov na okolje.
IPPC dovoljenje za Salonit Anhovo je bilo
Tanja Ljubič Mlakar
izdano za obratovanje cementarne ter za ne-
katere nameravane posodobitve. Sočasno z
IPPC dovoljenjem je družba Salonit Anho-
The IPPC permit and new
vo pridobil tudi okoljevarstveno soglasje za
izvedbo načrtovanih investicij v naslednjem investments
obdobju, predvsem povezanih s posodobitvi-
jo peči in novimi silosi za cemente. Naštete The Salonit Anhovo company cooperated in the
investicije bodo omogočile dodatno zmanjše- Twinning project of the Ministry of the Enviro-
vanje vplivov na okolje, izboljšanje energet- nment and Spatial Planning as one of the four
ske učinkovitosti, obratovanje peči z večjo ka- Slovenian representative companies and, on
paciteto in tudi uporabo nekaterih dodatnih the basis of this project, pilot applications were
vrst sekundarnih energentov. prepared based on experiences of some Euro-
pean countries (Germany and Belgium). The
Vsebina dovoljenja določa zahteve glede po- pilot permit was issued in August 2006 on the
gojev obratovanja, kapacitet, uporabe ener- basis of the Bavarian model. The official IPPC
gentov ter surovin, mejne vrednosti emisij permit was issued in September 2007, ranking
snovi v zrak, vode, mejne vrednosti hrupa, Salonit among the first companies managed to
načine monitoringa vseh vplivov na okolje acquire the permit.
42 IPPC dovoljenja
Spremembo uredbe je pred časom napovedalo
že ministrstvo samo.
Čeprav je bil 31. oktober 2007 izjemno pomem-
ben mejnik, se s tem rokom aktivnosti nikakor
ne bodo zaključile; nadaljevale se bodo v smislu
stalnega spremljanja in prilagajanja najboljšim
razpoložljivim tehnikam in tudi drugim zahte-
vam zakonodaje. Že v letu 2008 so napovedane
nove obveznosti, ki jih je v zvezi s kakovostjo zu-
nanjega zraka opredelila uredba o emisiji snovi
v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja, ki
je bila sprejeta v letošnjem letu. Napovedane so
tudi spremembe IPPC direktive, ki nakazujejo,
da se bodo zaostrile mejne emisijske vrednosti,
zlasti za emisije dušikovih oksidov, združile se
bodo zahteve IPPC direktive, direktive o hla-
pnih organskih snoveh (direktiva VOC), di-
rektiv o velikih kurilnih napravah, sežigalnicah
odpadkov in proizvodnji TiO2, znižali se bodo
pragovi, ki opredeljujejo, kdaj sodi naprava med
IPPC naprave in razširil obseg naprav, ki zapa-
dejo pod direktivo, v pripravi pa je že tudi revi-
zija BREF dokumentov. Vsem tem vsebinam se
bomo morali posvečati v prihodnje … in zgod-
ba IPPC se s tem nadaljuje.
Janja Leban
IPPC Permits
Companies in delay and an
insufficient number of permits
31 October 2007 was the deadline to obtain an
environment protection permit for devices that
can cause large scale environment pollution.
This requirement originates from the IPPC
Directive, which was adopted in 1996. Activi-
ties that aim towards harmonisation with the
directive’s requirements and the acquisition of
permits in Slovenia started as early as 1999,
before Slovenia joined the EU. These activities
were reinforced after 2004, when the Environ-
mental Protection Act (ZVO-1) was adopted,
providing the legal basis for the enforcement
of the requirements stipulated by the IPPC
Directive.
Like many times before, it has been proven that
environmental protection permits are an extremely
demanding project for both companies and for the
state administration. The acquisition of an IPPC
permit requires investments into the modernisation
of devices, the introduction of the best available te-
chniques and the preparation of extremely deman-
ding documentation. Due to changes in legislation,
it was necessary to adapt to these requirements in
EO-36-december-December-07
terms of emission value as well as just documenta-
tion. The Environmental Agency of the Republic of
Slovenia (EARS) decides on the issue of the permit
based on an application, verification of the docu-
mentation, possible supplements and establishing
the actual situation. It can be expected that IPPC
permits for devices will be issued in the first half of
the next year. This, however, poses a question for
the companies: if and what will be the measures of
inspection in cases when the company has already
submitted the application but has not yet received
the environmental permit. Regarding Article 172
of the ZVO-1, which stipulates that if the operator
of the existing device does not acquire the enviro-
nmental permit by 31 October 2007, the Ministry
issues a decision on the termination of the device’s
operations, except in cases where the reasons for
the non completion of obligations arise from the
Ministry, we expect that inspection authorities will
not take any measures during the period from the
adoption of the decision on the permit issue.
We should point out that all plants – establishments
that which present a source of minor or greater risk
for the environment due to the storage, use and
causation of dangerous substances and chemicals
– should acquire the environmental permit by 31
October 2007. However, the issue of permits in this
area is also delayed.
 OKOLJE
EO-36-december-December-07 Novosti 43

Prioritetni okoljski projekti do leta 2013

Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture v Tabela vsebuje projekte, ki so obravnavani kot prioritetni za sofinancira-
obdobju 2007 – 2013 kot izvajalski dokument Republike Slovenije za nje iz ESRR. Naslednja tabela vsebuje rezervni projekt v primeru, da kate-
to obdobje opredeljuje naslednje velike projekte, ki so indikativnega ri od projektov v tabeli 25 ne bi bil še pripravljen za takojšnjo izvedbo.
značaja. Projekti, ki sodijo v definicijo 39. člena Uredbe 1083/2006 se bodo potrje-
vali na Evropski Komisiji in so v spodnjih tabelah osenčeni.
Tabela vsebuje štiri projekte, ki so obravnavani kot prioritetni za sofinan-
ciranje iz Kohezijskega sklada. Naslednja tabela vsebuje rezervni projekt Ocenjena
v primeru, da kateri od projektov ne bi bil še pripravljen za takojšnjo iz- vrednost celotne
vedbo. investicije z DDV
Projekti, ki sodijo v definicijo 39. člena Uredbe 1083/2006 se bodo potrje- Št. Naziv projekta mio EUR
vali na Evropski Komisiji in so v spodnjih tabelah osenčeni. 1 Cestna povezava 3. razvojne osi: Avstrija do A1 1.380,40
Šentilj-Koper in A1 Šentilj-Koper do Novo mesto
do Hrvaška *
Ocenjena Skupaj 3. razvojna os 1.380,40
vrednost celotne
investicije z DDV
Št.Naziv projekta mio EUR 2 Posodobitev cestne povezave Jeprca - Zminec – 87,25
Želin*
1 Avtocesta A2; BIČ-HRASTJE: etapa Pluska-Ponikve 114,27
3 Posodobitev cestne povezave Želin - Peršeti - 52,45
2 Avtocesta A2; BIČ-HRASTJE: etapa Ponikve-Hrastje 83,26 Kobarid – Robič
3 Avtocesta A5; BELTINCI-PINCE: Beltinci-Lendava 121,80 4 Posodobitev cestne povezave Ljubljana - Škofljica 42,56
4 Avtocesta A4; SLIVNICA-GRUŠKOVJE: Slivnica- 316,77 – Kočevje*
Draženci 5 Izgradnja izvennivojskih križanj (10) glavnih in 97,93
Skupaj avtoceste 636,10 regionalnih cest z železniškimi progami*
Skupaj cestna infrastruktura (KS) 636,10 6 Gradnja cestne navezave turističnega območja 25,97
Bled - Južna obvoznica Bled
Skupaj ostale državne ceste 306,16
Ocenjena
vrednost celotne 7 Izgradnja kolesarskih povezav* 22,51
investicije z DDV Skupaj kolesarske poti 22,51
Št. Naziv projekta mio EUR Skupaj cestna infrastruktura (ESRR) 1.709,07
1 Avtocesta A4; SLIVNICA-GRUŠKOVJE: Slivnica- 206,80
* Projekti se bodo izvajali tudi po 2013.
Draženci

Prioritetni projekt s področja pomorske infrastrukture za sofinanciranje Predlagana projekta na področju letalske in letališke infrastrukture v
iz Kohezijskega sklada je: okviru ESRR (vključen DDV) sta:
Spodaj navedeni projekt sodi v definicijo 39. člena Uredbe 1083/2006 in se
bo potrjeval na Evropski Komisiji. Ocenjena
vrednost z DDV
Št. Naziv projekta mio EUR
Ocenjena
vrednost celotne 1 Posodobitev letališke infrastrukture na letališču 17,00
investicije z DDV Maribor
Št. Naziv projekta mio EUR 2 Posodobitev sistemov kontrole zračnega prometa 52,00
1 Razvoj pristaniške infrastrukture – gradnja 83,73 Skupaj letalska in letališka struktura (ESRR) 69,00
operativnih obal
Skupaj pomorska infrastruktura 83,73
44 Novosti EO-36-december-December-07

Ravnanje s komunalnimi odpadki. Projekti, ki sodijo v definicijo 39. Oskrba s pitno vodo. Projekti, ki sodijo v definicijo 39. člena Uredbe
člena Uredbe 1083/2006 se bodo potrjevali na Evropski Komisiji in so v 1083/2006 se bodo potrjevali na Evropski Komisiji in so v spodnji tabeli
spodnji tabeli osenčeni: osenčeni:

Ocenjena Ocenjena
vrednost celotne vrednost celotne
investicije z DDV investicije z DDV
Št. Naziv projekta mio EUR Št. Naziv projekta mio EUR
1 Regijski center za ravnanje z odpadki Dolenjske 12 1 Varovanje vodnega vira Mrzlek 20
- II. faza 2 Oskrba s pitno vodo Bele Krajine 25
2 Regijski center za ravnanje z odpadki Koroške 20 3 Oskrba s pitno vodo Obale in Krasa 40
(KOCEROD)
4 Oskrba s pitno vodo Pomurja 30
3 Regijski center za ravnanje z odpadki Ljubljana 144
(RCERO) 5 Oskrba s pitno vodo Suhe Krajine 20
4 Regijski center za ravnanje z odpadki Gorenjske 23 6 Oskrba s pitno vodo na območju Sodražica- 15
Ribnica-Kočevje
5 Regionalni center za ravnanje z odpadki - Istra, 23
Kras 7 Oskrba s pitno vodo v porečju Sotle 12
6 Regijski center za ravnanje z odpadki Notranjska 23 8 Oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini 12
7 Regijski center za ravnanje z odpadki Štajerske 40 9 Oskrba s pitno vodo v porečju Ljubljanice 12
regije (dva podprojekta) 10 Oskrba s pitno vodo v porečju Sore 20
8 Regijski center za ravnanje z odpadki Pomurje - II. 12 11 Oskrba s pitno vodo v porečju Drave in Dravinje 30
faza
12 Oskrba s pitno vodo v porečju Meže (Črna na 12
9 Regijski center za ravnanje z odpadki v Zasavju 10 Koroškem)
CEROZ - II. faza
13 Oskrba s pitno vodo na območju Domžale - 12
10 Termična obdelava odpadkov (dva podprojekta) 50 Kamnik
SKUPAJ 357 14 Oskrba s pitno vodo na območju Zgornje Save 12
15 Oskrba s pitno vodo na območju Haloz 2
16 Oskrba s pitno vodo na območju SV Slovenije 25
17 Hidravlična izboljšava vodovodnega sistema na 10
Obali
18 Hidravlična izboljšava vodovodnega sistema na 25
območju osrednje Dolenjske in Posavja
SKUPAJ 334
EO-36-december-December-07 Novosti 45

Odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih vod. Projekti, ki sodijo v Zmanjšanje škodljivega delovanja vod. Projekti, ki sodijo v definicijo 39.
definicijo 39. člena Uredbe 1083/2006 se bodo potrjevali na Evropski Ko- člena Uredbe 1083/2006 se bodo potrjevali na Evropski Komisiji in so v
misiji in so v spodnji tabeli osenčeni: spodnji tabeli osenčeni:

Ocenjena Ocenjena
vrednost celotne vrednost celotne
investicije z DDV investicije z DDV
Št. Naziv projekta mio EUR Št. Naziv projekta mio EUR
1 Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju 50 1 Zagotovitev poplavne varnosti na porečju Savinje 60
Zgornje Save in na območju Kranjskega in 2 Zagotovitev poplavne varnosti na porečju 15
Sorškega polja Ljubljanice
2 Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju 12 3 Zagotovitev poplavne varnosti na porečju Save 30
Srednje Save
4 Zagotovitev poplavne varnosti Drave in Dravinje 20
3 Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju 25
Sore 5 Rekonstrukcija visokovodnih nasipov ob Muri 35
4 Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju 30 6 Nadgradnja sistema za spremljanje in analiziranje 25
Krke stanja vodnega okolja v Sloveniji
5 Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju 12 SKUPAJ 301
Ptujskega polja
6 Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju 12
Drave
7 Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju 12
Dravinje
8 Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju 20
Maribora
9 Odvajanje in čiščenje odpadne vode v Šaleški 12
dolini
10 Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju 12
Meže
11 Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju 12
Savinje
12 Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju 10
Pomurja
13 Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju 10
Soče (ČN Nova Gorica)
14 Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju 10
Vipave
15 Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju 10
Idrijce
16 Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju 20
vodonosnika Ljubljanskega polja (Ig in okolica)
17 Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju 20
Ljubljanice (območje Vrhnike, Logatca, Pivke)
18 Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju 12
Domžale - Kamnik (CČN)
SKUPAJ 301
46 Novosti EO-36-december-December-07

Viri financiranja po razvojnih prioritetah (v evrih, tekoče cene)

Sredstva EU Nacionalna Okvirna finančna razdelitev Skupno Stopnja Za informacijo
(a) udeležba nacionalne udeležbe financiranje sofinanciranja
(b) (= (c) + (d)) (e) = (a) + (b) (f) = (a) / (e)
Nacionalni Nacionalni Prispevek Ostali
javni viri zasebni viri EIB viri
(c) (d)
1. Železniška infrastruktura (KS - javni) 449.567.581 79.335.456 79.335.456 0 528.903.037 0,85 0 0

2. Cestna in pomorska infrastruktura (KS - javni) 241.370.738 42.594.837 42.594.837 0 283.965.575 0,85 0 0

3. Prometna infrastruktura (ESRR - javni) 224.029.886 39.534.686 39.534.686 0 263.564.572 0,85 0 0

4. Ravnanje s komunalnimi odpadki (KS - javni) 205.568.426 36.276.782 36.276.782 0 241.845.208 0,85 0 0

5. Varstvo okolja - področje voda (KS - javni) 325.483.339 57.438.237 57.438.237 0 382.921.576 0,85 0 0

6. Trajnostna energija (KS - javni) 159.886.553 28.215.275 28.215.275 0 188.101.828 0,85 0 0

7. Tehnična pomoč (KS - javni) 29.693.221 5.239.981 5.239.981 0 34.933.202 0,85 0 0

SKUPAJ 1.635.599.744 288.635.254 288.635.254 0 1.924.234.998 0,85 0 0

Informacije za izvoznike

Poslovne priložnosti na tujih trgih

� Nemško podjetje išče dobavitelje
kartonskih škatel za pice, plastične
embalaže za živila, papirnatih vreč za
prehrambene artikle, cement, itd.
Potrebujejo velike količine omenjenih
proizvodov, dobavlja se vedno poln

�
kamion. Več informacij: JAPTI -
Predstavništvo Düsseldorf.
Veliko dobrega vam v 2008
� Južnokorejsko podjetje išče dobavitelje želi ekipa Izvoznega okna!
plastičnih palet. Velikosti: 1100 x 1100
x 150 mm, 1060 x 1060 x 150 mm,
1210 x 1210 x 150 mm. Teža palete:
20 kg.

� Španski proizvajalec embalaže in Obvestila na Izvoznem oknu

strojev za pakiranje (za pritisne
omote) išče partnerje za proizvodnjo
in distribucijo omenjenih strojev ter
sodelovanje na področju R&R. Več
informacij: EIC - ga. Miša Dolinar.
� Japonsko podjetje išče dobavitelje
nosilnih vrečk za gospodinjstvo. Lahko
so iz PVC ali kakšnega drugega
materiala, lahko na roli ali zložene. Za
začetek želijo ponudbo z navedbo
kakovosti materiala ter možne velikosti.
� Angleško podjetje išče slovenske
dobavitelje: darilnega papirja (tissue
paper), embalaže (retail packaging),
darilnih škatel (gift boxes).
Zainteresirana podjetja vabijo, da jih
kontaktirate.
� Eno izmed vodilnih japonskih podjetij
na področju proizvodnje obešalnikov
in dodatkov k oblačilom išče
dobavitelje papirnatih vrečk za svoje
izdelke (kakovostne vrečke iz
kompaktnega papirja). Zainteresirana
podjetja prosijo, da za začetek pošljejo
vzorec na osnovi katerega se bo na
njih tiskal tudi logotip podjetja.
Uvoz folije iz polietilen tereftalata (PET)
V Uradnem listu EU, seriji L, št. 288 z dne 06.11.2007, je bila objavljena
UREDBA SVETA (ES) št. 1292/2007 z dne 30. oktobra 2007 o uvedbi
dokončne protidampinške dajatve na uvoz folije iz polietilen tereftalata
(PET) s poreklom iz Indije, običajno uvrščene pod oznaki KN ex 3920 62
19 in ex 3920 62 90, po pregledu zaradi izteka ukrepov v skladu s členom
11(2) Uredbe Sveta (ES) št. 384/96 in zaključku delnega vmesnega pregleda
v zvezi s takim uvozom v skladu s členom 11(3) Uredbe Sveta (ES) št.
384/96.
Stopnja dokončne protidampinške dajatve, veljavne za neto ceno franko
meja Skupnosti pred plačilom dajatve, za folijo iz polietilen tereftalata (PET)
(oznaki KN ex 3920 62 19 in ex 3920 62 90) znaša v višini od 0 do 17,3%,
odvisno od proizvajalca izvoznika.
Sejmi v tujini
� Hardenberg, Francija - Tradeshow for Transport, Handling, Warehousing and
Packaging - VILO Relatiedagen Hardenberg, 15.01.2008 - 17.01.2008
� Tokio, Japonska - International Exhibition of Test, Inspection and Measuring
Systems for SMT, IC Packaging and Board Manufacturing - ELECTROTEST JAPAN,
16.01.2008 - 18.01.2008
� Bratislava, Slovaška - Packaging Materials, Machines and Facilities Exhibition –
GASTROPACK, 17.01.2008 - 20.01.2008
� Hamburg, Nemčija - easyFairs VERPACKUNG NORD Packaging Exhibition,
29.01.2008 - 30.01.2008
promocija

Več informacij: www.izvoznookno.si,

rubrika Poslovne priložnosti. Več informacij: www.izvoznookno.si, rubrika Izvoznikov imenik, Sejmi.
promocija