Professional Documents
Culture Documents
Kardiovaskularni sistem 1
1. Kongestivna srčna bolezen
Gre za relativno pogosto klinično sliko, pri kateri srce
ne more več zadovoljivo vzdrževati krvnega obtoka...
Gre za resno stanje, saj je preživetje v petih leti le
okoli 50%.
Simtomi srčnega odpovedovanja so povezani z enim od
petih patofizioloških vzrokov:
povečan krvni tlak
povečan volumen krvi
atrofija miokarda
zmanjšana kontraktilnost miokarda
motnje v polnjenju srca ali praznjenju srca
Kardiovaskularni sistem 2
V začetku srce za nekaj časa s kompenzatornimi mehanizmi
ohranja do neke mere minutni volumen, slej ko prej pa se brez
ustreznega zdravljenja pojavijo znaki insuficience, ki rezultira v
spektru simptomov, ki so odvisni od resnosti srčnega popuščanja:
bledici
cianozi
tahikardiji
dispnea
periferni / pljučni edemi
razširjenost srca
aritmija
hipertenzija/hipotenzija
Kardiovaskularni sistem 3
Po eni od razdelitev paciente s znaki srčne odpovedi
razdelimo v štiri razrede (NYHA – New York Heart
Association):
•I. pacienti s srčno boleznijo in brez omejitve fizične
aktivnosti
•II. pacienti, pri katerih fizična aktivnost rezultira v
palpitaciji, stiskanju v prsih, dispnoi, angini pektoris
•III. pacienti imajo opazne omejitve fizične aktivnosti
•IV. pacienti so nesposobni fizične aktivnosti
Kardiovaskularni sistem 4
Cilji terapije so:
Reduciranje simptomov in hospitalizacije
Upočasnitev napredovanja bolezni
Podaljšanje preživetja
Eden od glavnih kompenzatornih mehanizmov je
zadrževanje natrija in vode v telesu. Torej je
potrebno v prehrani omejiti sol.
Terapija z zdravili je potrebna v II. skupini. Pogosto
zadoščajo že blagi diuretiki in vazodilatorji. V III. in
IV. skupini so potrebni, seveda glede na vzrok, zdravila:
kardiotonični glikozidi, β – blokerji, vasodilatorji,
diuretiki .
Kardiovaskularni sistem 5
Kardiotonični glikozidi
Droge s kardiotoničnimi glikozidi
• Digitalis purpureae folium
• Digitalis lanatae folium
• Srophanti semen
• Adonidis herba
• Oleandri folium
• Convallarie herba
• Scillae bulbus
Dokazano pa deluje kardiotonično tudi glog –
Crataegi folium cum flore
Kardiovaskularni sistem 6
Mehanizem delovanja KG
KG povečajo količino Ca++, ki se sprostijo v
fazi depolarizacije membrane srčnih mišičnih
celic.
Kardiovaskularni sistem 7
Prikaz kompleksnega mehanizma vzdrževanja fizioloških koncentracij
ionov oziroma vzpostavljanja membranskega potenciala v fazi
mirovanja (polarizacije). Kardiovaskularni sistem 8
Poenostavljen prikaz mehanizma delovanja KG
Kardiovaskularni sistem 9
Glog
Kardiovaskularni sistem 10
Glog
Kardiovaskularni sistem 11
Glog OH
Učinkovine: HO O
OH
OH OAc OH
OH OH
OH OH
4'''
CH 2OH
ramnoza ramnoza
CH 2OH
HO O
O 2''
OH O
O OH OH
O
OH
OH
HO O HO O OH
HO O
OH O OH
OH O
OH
viteksin 2''- ramnozid viteksin 4'''-acetil-2''-ramnozid dimerni procianidin
Kardiovaskularni sistem 12
Glog
Delovanje:
Eksperimentalne študije so pokazale, da glog:
• inhibira aritmije
• širi koronarke
• zniža serumski holesterol in trigliceride
• deluje hipotenzivno
• ima kardiotonično aktivnost
Kardiovaskularni sistem 13
Glog
Mehanizem delovanja: Ni povsem jasen, vendar
menijo, da inhibira cikličnno AMP
fosfodiesterazo. Opazen je bil tudi β-adrenergični
učinek. Tudi inhibicija Na-K-ATP-aze ni
izključena (kot pri KG).
Kardiovaskularni sistem 14
Glog
Učinkovitost:
Skoraj vse klinične študije so pokazale
terapevtsko učinkovitost pri znakih kongestivne
srčne bolezni:
• hitra utrujenost,
• dispnoa
• zaspanost
• kašelj
• zmanjšana toleranca za fizične vaje
Uporablja se le v stopnji II (NYHA) ali v preventivi.
Kardiovaskularni sistem 15
Glog
Za razliko od ostalih kardiotonikov podaljša
refraktorni čas in s tem zmanjša možnost
nastanka aritmij.
Glog: Od doze
odvisno podaljšanje
refraktornega časa
Kardiovaskularni sistem 16
Glog
60
Placebo
40
20
0
1 2 3
Čas terapije
Kardiovaskularni sistem 21
Divji kostanj
Divji kostanj – Aesculus hippocastanum, je v te
namene najbolj uporabljan (Hippocastani semen).
Seme vsebuje do 10% escina, OR 2
ki je zmes različnih
OAc
triterpenskih glikozidov. CH 2OH
OH
M Glc O
CH 2R 1
Glc
GLIKOZIDI ESCINA:
R1 = OH: aglikon protoescigenol
R1 = H: aglikon baringtogenol C
R2 = tigloil, angelikoil, 2-metilbutiril, izobutiril
M = glukoza, galaktoza ali ksiloza
Kardiovaskularni sistem 22
Divji kostanj
Kardiovaskularni sistem 23
Divji kostanj - učinki
Za ekstrakt divjega kostanja ali β-escin je bilo
ugotovljeno:
• Da delujeta protivnetno
• Da delujeta antieksudativno in antiedemično
• Da zvijšujeta tonus venskih žil
V največ raziskavah je bila aplikacija
parenteralna ali peroralna.
Kardiovaskularni sistem 24
Divji kostanj
Študije na živalskih modelih so pokazale, da
je celoten kostanjev ekstrakt 100 krat bolj
učinkovit kot isti ekstrakt brez escina.
Kardiovaskularni sistem 25
Divji kostanj
– protivnetno delovanje
Protivnetna aktivnost na podganah je bila
ugotovljena za kostanjev ekstrakt in saponinsko
frakcijo.
Protivnetna aktivnost celega ekstrakta iz
kostanjevih semen pri podgani je večja v
primerjavi s samim escinom. Domnevajo, da
kostanjev ekstrakt poleg escina vsebuje tudi druge
protivnetno delujoče sestavine.
Kardiovaskularni sistem 26
Divji kostanj
– protivnetno delovanje
Mehanizem protivnetnega delovanja ni povsem
pojasnjen.
- Saponinska frakcija iz kostanjevega ekstrakta
inhibira aktivnost prostaglandin sintetaze.
- Domnevajo, da escin vpliva na začetno fazo
vnetja tako, da zmanjšuje vaskularno
permeabilnost.
- Protivnetno lahko delujejo tudi druge spojine.
Kardiovaskularni sistem 27
Divji kostanj
– antiedematozno (antieksudativno) delovanje
Mehanizem tega učinka ni povsem pojasnjen.
- Escin ima inhibitorno aktivnost na
hialuronidazo, ki pospešuje degradacijo
hialuronske kisline, glavne komponente
ekstravaskularnega matriksa okoli kapilarnih sten.
- Stabilizira lizocime in s tem zmanjša sproščanje
encimov, ki vplivajo na zmanjšanje števila ali
premera kapilarnih por.
Kardiovaskularni sistem 28
Divji kostanj
– antiedematozno (antieksudativno) delovanje
Farmakološki študiji na ljudeh:
-N-acetilglukozaminidaza, -glukoronidaza in arilsulfataza
katalizirajo razgradnjo proteoglikanov, ki regulirajo biosintezo
kolagena in stabilizirajo kolagenska vlakna.
V serumu pacientov z varicami je aktivnost teh encimov v primerjavi
z zdravimi ljudmi zelo povečana.
Kardiovaskularni sistem 30
Divji kostanj – klinične študije
Protivnetni in antiedematozni učinki različnih
pripravkov iz ekstrakta kostanjevih semen, stand.
na escin, so po peroralni aplikaciji dokazali s
številnimi kliničnimi študijami na pacientih, ki so
imeli kronično vensko insuficienco ali varice.
Meta analiza kontroliranih študij je pokazala
učinkovitost kostanjevega ekstrakta v smislu
zmanjšanja volumna in obsega nog.
Kardiovaskularni sistem 31
Divji kostanj – klinične študije
V eni klinični študiji so primerjali antiedematozni
učinek standardiziranega ekstrakta (peroralno) z
učinkovanjem kompresijskih povojev.
Volumen nog se je signifikantno zmanjšal pri obeh
terapijah, ki pa se statistično v učinkovitosti ne
razlikujeta.
Torej sta terapiji s kostanjevim ekstraktom in
kompresijskimi nogavicami alternativni izbiri pri
pacientih s kronično vensko insuficienco.
Kardiovaskularni sistem 32
Divji kostanj – klinične študije
Kardiovaskularni sistem 35
Divji kostanj - varnost
Terapija z z ekstraktom divjega kostanja je
varna pri priporočenih dnevnih odmerkih
(nekaj izoliranih primerov nefrotoksičnosti in
hepatotoksičnosti je povezano z visoko
prekoračitvijo odmerkov).
V kliničnih študijah so opazili naslednje
neželene učinke: pruritis, gastrintestinalne
motnje, nauzea, glavobol in omotičnost.
Pojavili so se pri 0.6% pacientov.
Kardiovaskularni sistem 36
Divji kostanj - varnost
Varnost uporabe kostanjevih pripravkov med
nosečnostjo in dojenjem ni bila dokazana.
Narejene pa so bile klinične raziskave na
nosečnicah (tiste v zadnjem trimesečju so bile
izločene), kjer ni bilo dokumentiranih nobenih
neželenih učinkov.
Kljub temu pa se peroralna uporaba
kostanjevega ekstrakta med nosečnostjo in
dojenjem odsvetuje.
Kardiovaskularni sistem 37
Divji kostanj - odmerjanje
Običajno je v zdravilih kostanjev ekstrakt s 16 –
19% triterpenskih saponinov, računanih kot escin.
Začetni peroralni dnevni odmerki escina so 90 do
150 mg, po izboljšanju pa jih lahko znižamo na 35
– 70 mg.
Po enkratnem odmerku različnih pripravkov
(ekvivalentno100 mg escina) je plazemski nivo po
3 urah največ 15 ng/ml - biorazpoložljivost je
manj kot 1%.
Kardiovaskularni sistem 38
BOROVNICA - Vaccinium myrtilli L.
Ericaceae - vresovke
• Myrtilli fructus recens (Ph. Eur ) - sveži plod borovnice
• Myrtilli fructus siccus ( Ph. Eur) - posušeni plod borovnice
Po farmakopeji mora Myrtilli fructus recens , ki je opisana kot
sveži ali zmrznjeni plod borovnice , vsebovati najmanj 0.30 %
antocianov, izraženih kot cianidin-3-glukozid klorid
(krizantemin) v posušenih plodovih.
Farmakopejska droga Myrtilli fructus siccus, ki je opisana kot
zrel, posušen plod Vaccinium myrtillus L., pa mora vsebovati
najmanj 1.0 % taninov, izraženih kot pirogalol v drogi.
Kardiovaskularni sistem 39
Borovnica
- terapevtska uporaba
PERORALNA UPORABA
• Ekstrakt iz ploda borovnice, bogat z
antocianini, se uporablja za zdravljenje
problemov povezanih z varikoznimi venami,
kot so boleče in težke noge.
• Suhi plodovi borovnice se uporabljajo za
zdravljenje akutne, nespecifične diareje.
ZUNANJA UPORABA
• Za lokalno uporabo pri blagem vnetju ustne
votline in žrela.
Kardiovaskularni sistem 40
Borovnica -
antioksidant in antiedemik
• Predklinične in klinične študije so bile
narejene z ekstraktom ploda borovnice, v
katerem je bilo 36% antocianov
(v nadaljevanju kot standardizirani
ekstrakt).
Kardiovaskularni sistem 41
Borovnica - klinične študije
Periferne žilne bolezni
• Pri 47 bolnikih z varikoznim sindromom na spodnjih
okončinah se je po 30 dnevnem jemanju 480mg
standardiziranega ekstrakta pokazalo izboljšanje
objektivnih simptomov, kot je edem , kakor tudi
subjektivnih simptomov, kot so težke in boleče noge.
Kardiovaskularni sistem 42
• Pri dvojno slepi, placebo nadzorovani študiji,
izvedeni na 47 bolnikih s perifernimi žilnimi
okvarami različnih izvorov, je jemanje
standardiziranega ekstrakta (480mg/dan, 30 dni)
zmanjšalo subjektivne simptome kot so boleče in
težke noge, edem in ovirana gibljivost prstov.
• Učinkovitost standardiziranega ekstrakta
(480mg/kg, 30 dni) se je pokazala tudi pri enojno
slepi, placebo nadzorovani študiji, izvedeni na 60
pacientih z različno stopnjo venske insuficience.
Študija je pokazala znaten vpliv ekstrakta (p>0.01
do p>0.001) na subjektivne parametre, kot so
občutek pritiska v spodnjih okončinah in mišične
krče, kot tudi na edeme in obseg nog in gležnjev.
Kardiovaskularni sistem 43
• Izboljšanje krhkosti žil in objektivnih simptomov
je bilo potrjeno tudi pri 22 diabetikih in
dislipidemičnih bolnikih, ki so jemali
standardizirani ekstrakt 480mg/dan v obdobju
30-180 dni, pri 97 bolnikih s kroničnimi boleznimi
kot je prevarikozni sindrom, osnovne varice in
postflebitični sindrom, in pri 47 bolnikih z
različnimi ateriosklerotičnimi žilnimi boleznimi na
spodnjih okončinah.
Kardiovaskularni sistem 44
Oftalmične težave
• Zdravljenje 14 pacijentov s retinalno degeneracijo
s standardiziranim ekstraktom ( 3 krat 150 mg
/dan) je izboljšalo občutljivost očesne mrežnice
na svetlobo že od drugega dne jemanja ekstrakta
in je ostalo skoraj nespremenjeno do konca
trimesečnega tretmaja.
• Peroralna uporaba standardiziranega ekstrakta
(480mg/dan,180 dni) pri 10 bolnikih z diabetesom
tipa II in neproliferativno retinopatijo je pokazala
izboljšanje diabetične retinopatije z znatnim
zmanjšanjem ali celo izginotjem retinalnih
krvavitev.
Kardiovaskularni sistem 45
• Pri dvojno slepi, placebo nadzorovani študiji s 40
bolniki z diabetično ali hipertenzivno retinopatijo,
ki so uživali standardiziran ekstrakt (320 mg/dan)
ali placebo skozi 30 dni, se je izboljšanje
oftalmoskopskega in angiografskega vzorca
opazilo pri 77-90% vero pacientih.
• Pri dvojno slepi, placebo nadzorovani študiji, v
kateri je sodelovalo 40 zdravih oseb, je bila
uporaba standardiziranega ekstrakta (240 mg, 3
mesece) ocenjena z zeničnim odzivom na
direktni fotomotorni refleks. Izkazalo se je, da je
bil zenični odziv boljši pri bolnikih, ki so uživali
ekstralt, kot pri pri tistih, ki so uživali placebo.
Kardiovaskularni sistem 46
3. Ateroskleroza
Ateroskleroza pomeni različna dogajanja v
intimi arterij; krajevno kopičenje lipidov,
kompleksnih ogljikovih hidratov, krvi in
krvnih sestavin, fibroznega tkiva in kalcijevih
usedlin s pridruženimi spremembami v mediji.
To vodi v razpad intime, vzporedno pa se
vanjo vraščajo tudi celice gladkih mišic medije
Kardiovaskularni sistem 47
Ateroskleroza
Primarni vzrok je poškodba intime, nato sledi:
• Zbiranje monocitov ob njej in potovanje vanjo
• Zvečano kopičenje LDL
• Na poškodovani endotelij se lepijo trombociti in
sproščajo dejavnike, ki pospešijo razmnoževanje
gladkomišičnih celic medije ter njihovo migracijo v
intimo
• Limfociti T spodbujajo nastajanje makrofagov, ki
fagocitirajo maščobe, zlasti oksidirane LDL –
degenerirajo v penaste celice
• Penaste celice razpadejo in nastane aterom –
zadebeljena žariščna poškodba intime – maščobna leha
Kardiovaskularni sistem 48
• Razpad penastih celic spodbuja razrast gladkomišičnih
celic in s tem vezivnih vlaken (kolagena,elastičnih
vlaken ...) – nastane vezivna leha.
Rizični dejavniki za razvoj ateroskleroze:
• Dejavniki zaradi življenskega stila: kajenje,debelost,
fizična neaktivnost
• Drugi dejavniki:
hiperlipidemija, diabetes, hipertenzija, starost, spol,
genetski dejavniki
Zdravljenje:
Usmerjeno je predvsem v odpravljanje dejavnikov
tveganja.
Med zdravilnimi rastlinami česen še najbolj vpliva
preventivno in kurativno na proces ateroskleroze.
Kardiovaskularni sistem 49
Allium sativum - česen
Kardiovaskularni sistem 50
Allium sativum - česen
Kardiovaskularni sistem 51
Česen - učinkovine
Kardiovaskularni sistem 52
Kardiovaskularni sistem 53
Česen - učinki
• DELOVANJE NA
KARDIOVASKULARNI SISTEM:
Največ raziskav je v zadnjih letih povezanih
prav s tem delovanjem. V ospredju so študije
povezane z naslednjim delovanjem česna:
1. antihipertenzivno,
2. antilipidemično,
3. anti-aterosklerotično delovanje
Kardiovaskularni sistem 54
Česen - učinki
• inhibicija sinteze lipidov, holesterola:
V česnovem olju so našli organske disulfide, ki
lahko znižajo aktivnost tiolnih skupin (te
najdemo pri številnih encimih). Tako
inaktivirajo določene encime v sintezi lipidov
(HMG-CoA reduktaza, 1,4-alfa-demetilaza)
hkrati pa oksidirajo NADPH.
Posledica je manjša koncentracija lipidov;
zmanjšano je njihovo nalaganje v arterijah, še
zlasti v aorti.
Kardiovaskularni sistem 55
Česen - učinki
• Študije na živalih:
Pri več študijah, izvedenih na zajcih, ki so jih
hranili s hrano z visoko vsebnostjo
holesterola, je česen ali alicin signifikantno
zmanjšal hiperholesterolemijo, zmanjšal
koncentracijo LDL, zvišal HDL in zmanjšal
ateromatozne poškodbe v aorti za 50%.
Kardiovaskularni sistem 56
Česen - učinki
• Študije na ljudeh:
Izvedenih je bilo že zelo veliko kliničnih
študij, s katerimi so določali vpliv česna na
zniževanje lipidov.
Povprečno znižanje koncentracije holesterola
v serumu je 9-12% pri hiperlipidemičnih
pacientih, ki so jemali standardiziran uprašeni
česen (600-900 mg). Izboljšanje je bilo opaziti
že po enem mesecu.
Kardiovaskularni sistem 57
Česen - učinki
• antihipertenzivno delovanje:
Znižanje krvnega pritiska naj bi bilo
posledica delovanja nakaterih žveplovih
spojin, ki povzročijo močno depolarizacijo
membran (delujejo kot odpiralci K
kanalčkov).
Po novejših dognanjih naj bi bil česen močan
aktivator sinteze NO, ki deluje
vazodilatatorno. Česen vsebuje tudi gama-
glutamilcistein, ki je ACE inhibitor.
Kardiovaskularni sistem 58
Česen - učinki
•Klinične študije:
Opravljenih je bilo veliko raziskav. Rezultati študij so zelo
različni in celo nasprotujoči. Nekatere študije niso pokazale
nikakršnega vpliva na krvni tlak, po drugih ima česen zelo
blago antihipertonično delovanje, rezultati nekaterih študij
pa so bolj vzpodbudni.
Primer take študije je 4 letna klinična študija na odraslih z
aterosklerozo, ki so dobivali standardizirani prašek iz česna
(900 mg dnevno). Krvni tlak se jim je zmanjšal za 7%.
Kardiovaskularni sistem 59
Česen - učinki
• antiaterosklerotično delovanje:
Česen ima vpliv na več faktorjev tveganja
za razvoj ateroskleroze:
Znižuje serumske lipide,
Znižuje krvni tlak,
Zmanjšuje agregacijo trombocitov,
Deluje antioksidativno.
Kardiovaskularni sistem 60
Česen - učinki
Vpliv na zleplanje trombocitov:
Inhibira zleplanje trombocitov, kar naj bi dosegal
po več mehanizmih, med katerimi se smatra za
najpomembnejšega inhibicija sinteze
tromboksana.
Česen tudi pospešuje razgradnjo fibrina. Tako
zavira nastajanje trombov in pospešuje njihovo
razgradnjo.
Najboljši učinek ima posušen česen, olje in starani
česen pa sta skoraj brez učinka.
Kardiovaskularni sistem 61
Česen - učinki
Antioksidativno delovanje:
To delovanje je splošno priznano, vendar ga je
s kliničnimi študijami težko dokazati.
Česen naj bi preprečeval oksidacijo LDL,
oksidirani LDL pa fagocitirajo makrofagi v
žilni steni.
Kardiovaskularni sistem 62
Česen - učinki
Kardiovaskularni sistem 63
Česen - učinki
Kardiovaskularni sistem 64
Vpliv česna na hitrost potovanja pulza pri različni starosti.
4. Arterijska okluzivna bolezen
Intermittent claudication je stanje, ki je
posledica ateroskleroze nožnih arterij. Zanj so
značilne močne trgajoče bolečine v mečih že
pri krajši hoji.
Med rastlinskimi zdravili nekoliko pomaga
ginko.
Kardiovaskularni sistem 65
Ginko biloba in AOB
Novejša meta analita 8 kontroliranih kliničnih
študij je pokazala signifikanten učinek ginka
na dolžino prehojenih metrov brez bolečin.
Kardiovaskularni sistem 66
Kardiovaskularni sistem 67