P. 1
Kardiovaskularni sistem

Kardiovaskularni sistem

|Views: 272|Likes:
Published by api-3814389

More info:

Published by: api-3814389 on Dec 03, 2009
Copyright:Attribution Non-commercial

Availability:

Read on Scribd mobile: iPhone, iPad and Android.
download as PPT, PDF, TXT or read online from Scribd
See more
See less

03/18/2014

pdf

text

original

Kardiovaskularni sistem

doc. Andrej Umek

Kardiovaskularni sistem

1

1. Kongestivna srčna bolezen
Gre za relativno pogosto klinično sliko, pri kateri srce ne more več zadovoljivo vzdrževati krvnega obtoka... Gre za resno stanje, saj je preživetje v petih leti le okoli 50%. Simtomi srčnega odpovedovanja so povezani z enim od petih patofizioloških vzrokov: • povečan krvni tlak • povečan volumen krvi • atrofija miokarda • zmanjšana kontraktilnost miokarda • motnje v polnjenju srca ali praznjenju srca

Kardiovaskularni sistem

2

V začetku srce za nekaj časa s kompenzatornimi mehanizmi ohranja do neke mere minutni volumen, slej ko prej pa se brez ustreznega zdravljenja pojavijo znaki insuficience, ki rezultira v spektru simptomov, ki so odvisni od resnosti srčnega popuščanja:  bledici cianozi tahikardiji dispnea periferni / pljučni edemi razširjenost srca aritmija hipertenzija/hipotenzija
Kardiovaskularni sistem 3

Po eni od razdelitev paciente s znaki srčne odpovedi razdelimo v štiri razrede (NYHA – New York Heart Association): •I. pacienti s srčno boleznijo in brez omejitve fizične aktivnosti •II. pacienti, pri katerih fizična aktivnost rezultira v palpitaciji, stiskanju v prsih, dispnoi, angini pektoris •III. pacienti imajo opazne omejitve fizične aktivnosti •IV. pacienti so nesposobni fizične aktivnosti

Kardiovaskularni sistem

4

Cilji terapije so:
Reduciranje simptomov in hospitalizacije Upočasnitev napredovanja bolezni Podaljšanje preživetja Eden od glavnih kompenzatornih mehanizmov je zadrževanje natrija in vode v telesu. Torej je potrebno v prehrani omejiti sol. Terapija z zdravili je potrebna v II. skupini. Pogosto zadoščajo že blagi diuretiki in vazodilatorji. V III. in IV. skupini so potrebni, seveda glede na vzrok, zdravila: kardiotonični glikozidi, β – blokerji, vasodilatorji, diuretiki .
Kardiovaskularni sistem 5

Kardiotonični glikozidi
Droge s kardiotoničnimi glikozidi • Digitalis purpureae folium • Digitalis lanatae folium • Srophanti semen • Adonidis herba • Oleandri folium • Convallarie herba • Scillae bulbus Dokazano pa deluje kardiotonično tudi glog – Crataegi folium cum flore
Kardiovaskularni sistem 6

Mehanizem delovanja KG
KG povečajo količino Ca++, ki se sprostijo v fazi depolarizacije membrane srčnih mišičnih celic.

Kardiovaskularni sistem

7

Prikaz kompleksnega mehanizma vzdrževanja fizioloških koncentracij ionov oziroma vzpostavljanja membranskega potenciala v fazi mirovanja (polarizacije). Kardiovaskularni sistem 8

Poenostavljen prikaz mehanizma delovanja KG
Kardiovaskularni sistem 9

Glog

Kardiovaskularni sistem

10

Glog

Kardiovaskularni sistem

11

Glog
Učinkovine: • celokupni flavonoidi • oligomerni procianidini
OH OH CH 2OH O HO 2'' O O OH HO
OAc

OH HO O O OH O OH

galaktoza

HIPEROZID
OH OH HO O OH OH HO O OH OH OH OH

4'''

OH

OH CH2OH

ramnoza

ramnoza
O O O

OH

OH

O

OH

O

viteksin 2''- ramnozid

viteksin 4'''-acetil-2''-ramnozid
Kardiovaskularni sistem

dimerni procianidin

12

Glog
Delovanje:
Eksperimentalne študije so pokazale, da glog: • inhibira aritmije • širi koronarke • zniža serumski holesterol in trigliceride • deluje hipotenzivno • ima kardiotonično aktivnost

Kardiovaskularni sistem

13

Glog
Mehanizem delovanja: Ni povsem jasen, vendar menijo, da inhibira cikličnno AMP fosfodiesterazo. Opazen je bil tudi β-adrenergični učinek. Tudi inhibicija Na-K-ATP-aze ni izključena (kot pri KG).

Kardiovaskularni sistem

14

Glog
Učinkovitost:
Skoraj vse klinične študije so pokazale terapevtsko učinkovitost pri znakih kongestivne srčne bolezni: • hitra utrujenost, • dispnoa • zaspanost • kašelj • zmanjšana toleranca za fizične vaje Uporablja se le v stopnji II (NYHA) ali v preventivi.
Kardiovaskularni sistem 15

Glog
Za razliko od ostalih kardiotonikov podaljša refraktorni čas in s tem zmanjša možnost nastanka aritmij.

Glog: Od doze odvisno podaljšanje refraktornega časa
Kardiovaskularni sistem 16

Glog

Redukcija simptomov srčne kongestivne bolezni po terapiji z glogom: Kardiovaskularni sistem 17

Glog
120 100 80 Watt 60 40 20 0 1 2 Čas terapije 3 Verum Placebo

Povečanje delovne sposobnosti srca pri terapiji z glogom.
Kardiovaskularni sistem 18

Glog

Odnos med spremembo refraktorne dobe in porastom sile kontrakcije za različne kardiotonike.
Kardiovaskularni sistem

19

Glog
Varnost:
Glog nima resnih stranskih učinkov. Ti so: gastrointestinalne motnje, palpitacija, vrtoglavica in glavobol. Poveča aktivnost kardiotoničnih glikozidov. Zdravljenje z glogom naj bi bilo pod kontrolo zdravnika.

Odmerjanje: 300-900 mg etanolnega suhega ekstrakta, standardiziranega na vsebnost celokupnih flavonoidov.
Kardiovaskularni sistem 20

2. Kronična venska insuficienca
• Kronična venska insuficienca je dokaj pogosta (1025% incidenca). Dve tretjini ulceracij na nogah je posledica venskih bolezni. Najbolj pogosta posledica pa so krčne žile – varice. Varice so najpogosteje rezultat razgradnje proteoglikanov v elastičnem tkivu ven z lizosomalnimi encimi. Posledica je nenormalna dilatacija ven in njihova propustnost za elektrolite in vodo – nastanek edemov. • Fitofarmaki delujejo le v smislu lajšanja simptomov, zaradi venotoničnega in antiedematoznega delovanja.
Kardiovaskularni sistem 21

Divji kostanj
Divji kostanj – Aesculus hippocastanum, je v te namene najbolj uporabljan (Hippocastani semen).
Seme vsebuje do 10% escina, ki je zmes različnih triterpenskih glikozidov.
M
Glc Glc O CH2R 1 OR 2 OAc CH2OH OH

GLIKOZIDI ESCINA: R1 = OH: aglikon protoescigenol R1 = H: aglikon baringtogenol C R2 = tigloil, angelikoil, 2-metilbutiril, izobutiril M = glukoza, galaktoza ali ksiloza

Kardiovaskularni sistem

22

Divji kostanj

Kardiovaskularni sistem

23

Divji kostanj - učinki
Za ekstrakt divjega kostanja ali β-escin je bilo ugotovljeno: • Da delujeta protivnetno • Da delujeta antieksudativno in antiedemično • Da zvijšujeta tonus venskih žil V največ raziskavah je bila aplikacija parenteralna ali peroralna.
Kardiovaskularni sistem 24

Divji kostanj
Študije na živalskih modelih so pokazale, da je celoten kostanjev ekstrakt 100 krat bolj učinkovit kot isti ekstrakt brez escina. Torej je escin odgovoren za antieksudativne lastnosti kostanjevega ekstrakta.

Kardiovaskularni sistem

25

Divji kostanj
– protivnetno delovanje
Protivnetna aktivnost na podganah je bila ugotovljena za kostanjev ekstrakt in saponinsko frakcijo. Protivnetna aktivnost celega ekstrakta iz kostanjevih semen pri podgani je večja v primerjavi s samim escinom. Domnevajo, da kostanjev ekstrakt poleg escina vsebuje tudi druge protivnetno delujoče sestavine.
Kardiovaskularni sistem 26

Divji kostanj
– protivnetno delovanje
Mehanizem protivnetnega delovanja ni povsem pojasnjen. - Saponinska frakcija iz kostanjevega ekstrakta inhibira aktivnost prostaglandin sintetaze. - Domnevajo, da escin vpliva na začetno fazo vnetja tako, da zmanjšuje vaskularno permeabilnost. - Protivnetno lahko delujejo tudi druge spojine.
Kardiovaskularni sistem 27

Divji kostanj
– antiedematozno (antieksudativno) delovanje Mehanizem tega učinka ni povsem pojasnjen. - Escin ima inhibitorno aktivnost na hialuronidazo, ki pospešuje degradacijo hialuronske kisline, glavne komponente ekstravaskularnega matriksa okoli kapilarnih sten. - Stabilizira lizocime in s tem zmanjša sproščanje encimov, ki vplivajo na zmanjšanje števila ali premera kapilarnih por.
Kardiovaskularni sistem 28

Divji kostanj
– antiedematozno (antieksudativno) delovanje
Farmakološki študiji na ljudeh: β -N-acetilglukozaminidaza, β -glukoronidaza in arilsulfataza katalizirajo razgradnjo proteoglikanov, ki regulirajo biosintezo kolagena in stabilizirajo kolagenska vlakna. V serumu pacientov z varicami je aktivnost teh encimov v primerjavi z zdravimi ljudmi zelo povečana. V dveh študijah je 10 in 15 pacientov peroralno prejemalo 900 mg standardiziranega kostanjevega ekstrakta Po 12 neprekinjenih dneh prejemanja se je aktivnost teh encimov zmanjšala za približno 30%. Predpostavili so, da kostanjev ekstrakt ne inhibira samih encimov , ampak s stabiliziranjem krhke lizosomalne membrane vpliva na njihovo sproščanje. Zmanjšanje degradacije proteoglikanov preko zaviranja sproščanja hidrolaz torej vpliva na kapilarno permeabilnost.
Kardiovaskularni sistem 29

Divji kostanj – zviševanje venskega tonusa
Ta ni posledica delovanja na α -adrenergične receptorje. Prostaglandini, ki nastajajo v tkivu ven, so vpleteni v regulacijo venske aktivnosti. Prostaglandini serije E povzročajo relaksacijo ven, tisti iz serije Fα pa njihovo kontrakcijo. Z escinom induciran povišan venski tonus je povezan s povečano sintezo PGF2α v venskem tkivu.
Kardiovaskularni sistem 30

Divji kostanj – klinične študije
Protivnetni in antiedematozni učinki različnih pripravkov iz ekstrakta kostanjevih semen, stand. na escin, so po peroralni aplikaciji dokazali s številnimi kliničnimi študijami na pacientih, ki so imeli kronično vensko insuficienco ali varice. Meta analiza kontroliranih študij je pokazala učinkovitost kostanjevega ekstrakta v smislu zmanjšanja volumna in obsega nog.
Kardiovaskularni sistem 31

Divji kostanj – klinične študije
V eni klinični študiji so primerjali antiedematozni učinek standardiziranega ekstrakta (peroralno) z učinkovanjem kompresijskih povojev. Volumen nog se je signifikantno zmanjšal pri obeh terapijah, ki pa se statistično v učinkovitosti ne razlikujeta. Torej sta terapiji s kostanjevim ekstraktom in kompresijskimi nogavicami alternativni izbiri pri pacientih s kronično vensko insuficienco.
Kardiovaskularni sistem 32

Divji kostanj – klinične študije

Učinek stand. kostanjevega ekstrakta na volumen nog. Kardiovaskularni sistem

33

Divji kostanj – klinične študije

Primerjava med učinkom ekstrakta in kompresijskih povojev na V nog.
Kardiovaskularni sistem 34

Divji kostanj – topikalna aplikacija
Topikalna aplikacija ne more imeti sistemskega učinka na kapilare in vene (absorpcije escina ni). Domnevajo, da gre pri topikalnih pripravkih bolj za učinek mazilne podlage in masaže kot samega escina. Ublažitev simptomov lahko pripišemo subjektivnim ocenam pacientov. Klinični testi s topikalno aplikacijo še niso bili izvedeni.
Kardiovaskularni sistem 35

Divji kostanj - varnost
Terapija z z ekstraktom divjega kostanja je varna pri priporočenih dnevnih odmerkih (nekaj izoliranih primerov nefrotoksičnosti in hepatotoksičnosti je povezano z visoko prekoračitvijo odmerkov). V kliničnih študijah so opazili naslednje neželene učinke: pruritis, gastrintestinalne motnje, nauzea, glavobol in omotičnost. Pojavili so se pri 0.6% pacientov.

Kardiovaskularni sistem

36

Divji kostanj - varnost
Varnost uporabe kostanjevih pripravkov med nosečnostjo in dojenjem ni bila dokazana. Narejene pa so bile klinične raziskave na nosečnicah (tiste v zadnjem trimesečju so bile izločene), kjer ni bilo dokumentiranih nobenih neželenih učinkov. Kljub temu pa se peroralna uporaba kostanjevega ekstrakta med nosečnostjo in dojenjem odsvetuje.
Kardiovaskularni sistem 37

Divji kostanj - odmerjanje
Običajno je v zdravilih kostanjev ekstrakt s 16 – 19% triterpenskih saponinov, računanih kot escin. Začetni peroralni dnevni odmerki escina so 90 do 150 mg, po izboljšanju pa jih lahko znižamo na 35 – 70 mg. Po enkratnem odmerku različnih pripravkov (ekvivalentno100 mg escina) je plazemski nivo po 3 urah največ 15 ng/ml - biorazpoložljivost je manj kot 1%.
Kardiovaskularni sistem 38

BOROVNICA - Vaccinium myrtilli L. Ericaceae - vresovke
• Myrtilli fructus recens (Ph. Eur ) - sveži plod borovnice • Myrtilli fructus siccus ( Ph. Eur) - posušeni plod borovnice Po farmakopeji mora Myrtilli fructus recens , ki je opisana kot sveži ali zmrznjeni plod borovnice , vsebovati najmanj 0.30 % antocianov, izraženih kot cianidin-3-glukozid klorid (krizantemin) v posušenih plodovih. Farmakopejska droga Myrtilli fructus siccus, ki je opisana kot zrel, posušen plod Vaccinium myrtillus L., pa mora vsebovati najmanj 1.0 % taninov, izraženih kot pirogalol v drogi.

Kardiovaskularni sistem

39

Borovnica - terapevtska uporaba
PERORALNA UPORABA • Ekstrakt iz ploda borovnice, bogat z antocianini, se uporablja za zdravljenje problemov povezanih z varikoznimi venami, kot so boleče in težke noge. • Suhi plodovi borovnice se uporabljajo za zdravljenje akutne, nespecifične diareje. ZUNANJA UPORABA • Za lokalno uporabo pri blagem vnetju ustne votline in žrela.
Kardiovaskularni sistem 40

Borovnica antioksidant in antiedemik
• Predklinične in klinične študije so bile narejene z ekstraktom ploda borovnice, v katerem je bilo 36% antocianov (v nadaljevanju kot standardizirani ekstrakt).

Kardiovaskularni sistem

41

Borovnica - klinične študije
Periferne žilne bolezni
• Pri 47 bolnikih z varikoznim sindromom na spodnjih okončinah se je po 30 dnevnem jemanju 480mg standardiziranega ekstrakta pokazalo izboljšanje objektivnih simptomov, kot je edem , kakor tudi subjektivnih simptomov, kot so težke in boleče noge.

Kardiovaskularni sistem

42

• Pri dvojno slepi, placebo nadzorovani študiji, izvedeni na 47 bolnikih s perifernimi žilnimi okvarami različnih izvorov, je jemanje standardiziranega ekstrakta (480mg/dan, 30 dni) zmanjšalo subjektivne simptome kot so boleče in težke noge, edem in ovirana gibljivost prstov. • Učinkovitost standardiziranega ekstrakta (480mg/kg, 30 dni) se je pokazala tudi pri enojno slepi, placebo nadzorovani študiji, izvedeni na 60 pacientih z različno stopnjo venske insuficience. Študija je pokazala znaten vpliv ekstrakta (p>0.01 do p>0.001) na subjektivne parametre, kot so občutek pritiska v spodnjih okončinah in mišične krče, kot tudi na edeme in obseg nog in gležnjev.

Kardiovaskularni sistem

43

• Izboljšanje krhkosti žil in objektivnih simptomov je bilo potrjeno tudi pri 22 diabetikih in dislipidemičnih bolnikih, ki so jemali standardizirani ekstrakt 480mg/dan v obdobju 30-180 dni, pri 97 bolnikih s kroničnimi boleznimi kot je prevarikozni sindrom, osnovne varice in postflebitični sindrom, in pri 47 bolnikih z različnimi ateriosklerotičnimi žilnimi boleznimi na spodnjih okončinah.

Kardiovaskularni sistem

44

Oftalmične težave
• Zdravljenje 14 pacijentov s retinalno degeneracijo s standardiziranim ekstraktom ( 3 krat 150 mg /dan) je izboljšalo občutljivost očesne mrežnice na svetlobo že od drugega dne jemanja ekstrakta in je ostalo skoraj nespremenjeno do konca trimesečnega tretmaja. • Peroralna uporaba standardiziranega ekstrakta (480mg/dan,180 dni) pri 10 bolnikih z diabetesom tipa II in neproliferativno retinopatijo je pokazala izboljšanje diabetične retinopatije z znatnim zmanjšanjem ali celo izginotjem retinalnih krvavitev.
Kardiovaskularni sistem 45

• Pri dvojno slepi, placebo nadzorovani študiji s 40 bolniki z diabetično ali hipertenzivno retinopatijo, ki so uživali standardiziran ekstrakt (320 mg/dan) ali placebo skozi 30 dni, se je izboljšanje oftalmoskopskega in angiografskega vzorca opazilo pri 77-90% vero pacientih. • Pri dvojno slepi, placebo nadzorovani študiji, v kateri je sodelovalo 40 zdravih oseb, je bila uporaba standardiziranega ekstrakta (240 mg, 3 mesece) ocenjena z zeničnim odzivom na direktni fotomotorni refleks. Izkazalo se je, da je bil zenični odziv boljši pri bolnikih, ki so uživali ekstralt, kot pri pri tistih, ki so uživali placebo.
Kardiovaskularni sistem 46

3. Ateroskleroza
Ateroskleroza pomeni različna dogajanja v intimi arterij; krajevno kopičenje lipidov, kompleksnih ogljikovih hidratov, krvi in krvnih sestavin, fibroznega tkiva in kalcijevih usedlin s pridruženimi spremembami v mediji. To vodi v razpad intime, vzporedno pa se vanjo vraščajo tudi celice gladkih mišic medije

Kardiovaskularni sistem

47

Ateroskleroza
Primarni vzrok je poškodba intime, nato sledi: • Zbiranje monocitov ob njej in potovanje vanjo • Zvečano kopičenje LDL • Na poškodovani endotelij se lepijo trombociti in sproščajo dejavnike, ki pospešijo razmnoževanje gladkomišičnih celic medije ter njihovo migracijo v intimo • Limfociti T spodbujajo nastajanje makrofagov, ki fagocitirajo maščobe, zlasti oksidirane LDL – degenerirajo v penaste celice • Penaste celice razpadejo in nastane aterom – zadebeljena žariščna poškodba intime – maščobna leha

Kardiovaskularni sistem

48

• Razpad penastih celic spodbuja razrast gladkomišičnih celic in s tem vezivnih vlaken (kolagena,elastičnih vlaken ...) – nastane vezivna leha. Rizični dejavniki za razvoj ateroskleroze: • Dejavniki zaradi življenskega stila: kajenje,debelost, fizična neaktivnost • Drugi dejavniki: hiperlipidemija, diabetes, hipertenzija, starost, spol, genetski dejavniki Zdravljenje: Usmerjeno je predvsem v odpravljanje dejavnikov tveganja. Med zdravilnimi rastlinami česen še najbolj vpliva preventivno in kurativno na proces ateroskleroze.
Kardiovaskularni sistem 49

Allium sativum - česen

Kardiovaskularni sistem

50

Allium sativum - česen

Kardiovaskularni sistem

51

Česen - učinkovine

Kardiovaskularni sistem

52

Kardiovaskularni sistem

53

Česen - učinki
• DELOVANJE NA KARDIOVASKULARNI SISTEM: Največ raziskav je v zadnjih letih povezanih prav s tem delovanjem. V ospredju so študije povezane z naslednjim delovanjem česna: 1. antihipertenzivno, 2. antilipidemično, 3. anti-aterosklerotično delovanje
Kardiovaskularni sistem 54

Česen - učinki
• inhibicija sinteze lipidov, holesterola:
V česnovem olju so našli organske disulfide, ki lahko znižajo aktivnost tiolnih skupin (te najdemo pri številnih encimih). Tako inaktivirajo določene encime v sintezi lipidov (HMG-CoA reduktaza, 1,4-alfa-demetilaza) hkrati pa oksidirajo NADPH. Posledica je manjša koncentracija lipidov; zmanjšano je njihovo nalaganje v arterijah, še zlasti v aorti.
Kardiovaskularni sistem 55

Česen - učinki
• Študije na živalih: Pri več študijah, izvedenih na zajcih, ki so jih hranili s hrano z visoko vsebnostjo holesterola, je česen ali alicin signifikantno zmanjšal hiperholesterolemijo, zmanjšal koncentracijo LDL, zvišal HDL in zmanjšal ateromatozne poškodbe v aorti za 50%.

Kardiovaskularni sistem

56

Česen - učinki
• Študije na ljudeh: Izvedenih je bilo že zelo veliko kliničnih študij, s katerimi so določali vpliv česna na zniževanje lipidov. Povprečno znižanje koncentracije holesterola v serumu je 9-12% pri hiperlipidemičnih pacientih, ki so jemali standardiziran uprašeni česen (600-900 mg). Izboljšanje je bilo opaziti že po enem mesecu.
Kardiovaskularni sistem 57

Česen - učinki
• antihipertenzivno delovanje:
Znižanje krvnega pritiska naj bi bilo posledica delovanja nakaterih žveplovih spojin, ki povzročijo močno depolarizacijo membran (delujejo kot odpiralci K kanalčkov). Po novejših dognanjih naj bi bil česen močan aktivator sinteze NO, ki deluje vazodilatatorno. Česen vsebuje tudi gamaglutamilcistein, ki je ACE inhibitor.
Kardiovaskularni sistem 58

Česen - učinki
•Klinične študije:
Opravljenih je bilo veliko raziskav. Rezultati študij so zelo različni in celo nasprotujoči. Nekatere študije niso pokazale nikakršnega vpliva na krvni tlak, po drugih ima česen zelo blago antihipertonično delovanje, rezultati nekaterih študij pa so bolj vzpodbudni. Primer take študije je 4 letna klinična študija na odraslih z aterosklerozo, ki so dobivali standardizirani prašek iz česna (900 mg dnevno). Krvni tlak se jim je zmanjšal za 7%. Znižanje krvnega tlaka je majhno in terapija je uspešna le pri pacientih z blago hipertenzijo.
Kardiovaskularni sistem 59

Česen - učinki
• antiaterosklerotično delovanje:
Česen ima vpliv na več faktorjev tveganja za razvoj ateroskleroze: Znižuje serumske lipide, Znižuje krvni tlak, Zmanjšuje agregacijo trombocitov, Deluje antioksidativno.
Kardiovaskularni sistem 60

Česen - učinki
Vpliv na zleplanje trombocitov: Inhibira zleplanje trombocitov, kar naj bi dosegal po več mehanizmih, med katerimi se smatra za najpomembnejšega inhibicija sinteze tromboksana. Česen tudi pospešuje razgradnjo fibrina. Tako zavira nastajanje trombov in pospešuje njihovo razgradnjo. Najboljši učinek ima posušen česen, olje in starani česen pa sta skoraj brez učinka.
Kardiovaskularni sistem 61

Česen - učinki
Antioksidativno delovanje: To delovanje je splošno priznano, vendar ga je s kliničnimi študijami težko dokazati. Česen naj bi preprečeval oksidacijo LDL, oksidirani LDL pa fagocitirajo makrofagi v žilni steni.

Kardiovaskularni sistem

62

Česen - učinki

Vpliv jemanja česna na volumen aterosklerotičnih plakov.
Kardiovaskularni sistem 63

Česen - učinki

Kardiovaskularni sistem Vpliv česna na hitrost potovanja pulza pri različni starosti.

64

4. Arterijska okluzivna bolezen
Intermittent claudication je stanje, ki je posledica ateroskleroze nožnih arterij. Zanj so značilne močne trgajoče bolečine v mečih že pri krajši hoji. Med rastlinskimi zdravili nekoliko pomaga ginko.

Kardiovaskularni sistem

65

Ginko biloba in AOB
Novejša meta analita 8 kontroliranih kliničnih študij je pokazala signifikanten učinek ginka na dolžino prehojenih metrov brez bolečin.

Kardiovaskularni sistem

66

Kardiovaskularni sistem

67

You're Reading a Free Preview

Download
scribd
/*********** DO NOT ALTER ANYTHING BELOW THIS LINE ! ************/ var s_code=s.t();if(s_code)document.write(s_code)//-->