P. 1
Makedonska enciklopedija Kniga_2

Makedonska enciklopedija Kniga_2

5.0

|Views: 27,319|Likes:
Published by oliver_bozinoski
Makedonska enciklopedija Kniga_2
Makedonska enciklopedija Kniga_2

More info:

Categories:Types, School Work
Published by: oliver_bozinoski on Dec 27, 2009
Copyright:Attribution Non-commercial

Availability:

Read on Scribd mobile: iPhone, iPad and Android.
download as PDF, TXT or read online from Scribd
See more
See less

08/15/2014

pdf

text

original

MAKEDONSKA AKADEMIJA NA NAUKITE I UMETNOSTITE

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

MACEDONIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS
LEXICOGRAPHICAL CENTRE

ENCYCLOPAEDIA MACEDONICA
2
M–SH

SKOPJE 2009

MAKEDONSKA AKADEMIJA NA NAUKITE I UMETNOSTITE
LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

2
M–[

SKOPJE 2009

GLAVEN I ODGOVOREN REDAKTOR akad. BLA@E RISTOVSKI

SOVET NA LEKSIKOGRAFSKIOT CENTAR akad. Ilija Vaskov (pretsedatel), akad. Petar Hr. Ilievski, akad. Vlado Kambovski, akad. Blagoj Popov, akad. Gane Todorovski

GLAVNA REDAKCIJA akad. Ilija Vaskov (od 12. H 2006) (akad. \or|i Filipovski do 12. H 2006), akad. Vlado Kambovski (od 11. XI 2006) (akad. Cvetan Grozdanov do 8. II 2006), akad. Blagoj Popov, akad. Bla`e Ristovski (glaven redaktor), akad. Gane Todorovski prof. d-r Simo Mladenovski (nau~en sekretar)

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

Glaven redaktor
akad. BLA@E RISTOVSKI

Nau~en sekretar
prof. d-r SIMO MLADENOVSKI

REDAKTORI NA TEMATSKITE OBLASTI OD NAUKITE I STRUKITE

Arheologija (predistorija, anti~ka i srednovekovna arheologija); numizmatika Akad. Vera Bitrakova-Grozdanova Anti~ka i srednovekovna istorija & istorija na turskiot period (posebno XIX i XX vek); religii (eresi i sekti) & istorija na crkvite vo Makedonija Prof. d-r Mihajlo Minoski Prof. d-r [ukri Rahimi (od 3. III 2005) Istorija na umetnostite
Prof. d-r Kosta Balabanov (od 21. IV 2006)

Pravo&voeni nauki&politologija&diplomatija&sociologija Akad. Evgeni Dimitrov (do 1. III 2006) Prof. d-r Svetomir [kari} (od 1. III 2006) Literaturna istorija; pe~atarstvo&izdava{tvo&publicistika&novinarstvo Akad. Gane Todorovski Prof. d-r Agim Poqoska (od 3. III 2005) Prof. d-r Arif Ago (od 1. IX 2006) Lingvistika
Akad. Petar Hr. Ilievski Prof. d-r Agim Poqoska (od 3. III 2005)

Muzika, opera, balet; teatar (drama)&film&televizija&radio Prof. d-r Dragoslav Ortakov Filozofija&psihologija&logika&etika&estetika&metodologija&antropologija&pedagogija&istorija na prosvetnoto delo vo Makedonija Prof. d-r Violeta Panzova Prof. d-r Sefedin Sulejmani (od 3. III 2005) Pomo{ni istoriski nauki (arhivistika&heraldika&filatelija&bibliotekarstvo&muzeologija &epigrafika&nau~ni i kulturni ustanovi); etnografija&folklor; fotografija Prof. d-r Simo Mladenovski Ekonomija&stopanstvo&industrija&zanaet~istvo; {umarstvo&lovstvo; ugostitelstvo&turizam; finansii&trgovija; demografija&iseleni{tvo Akad. Ksente Bogoev (do 1. III 2006) Akad. Nikola Uzunov (do 8. II 2006) Akad. Taki Fiti (od 1. III 2006) Prof. d-r Metodija Stojkov (od 1. III 2006)

V

Matematika&fizika&hemija; elektrotehnika&ma{instvo&tehnologija&energetika&informatika; arhitektura&grade`ni{tvo&geodezija; pati{ta&soobra}aj&vrski Akad. Blagoj Popov Geografija&meteorologija&seizmologija&astronomija; geologija&mineralogija&rudarstvo&petrografija Prof. d-r Aleksandar Stojmilov Zemjodelstvo: pedologija&poledelstvo&ovo{tarstvo&lozarstvo&sto~arstvo; biologija&botanika&zoologija; {umarstvo&hortikultura&lovstvo; ekologija Akad. \or|i Filipovski (do 12. H 2006) Prof. d-r Qup~o Grup~e (od 12. H 2006) Medicina-stomatologija-farmacija-veterina Akad. Momir Polenakovi} Fiskultura-sport-gimnastika-{ah-igri Prof. d-r Du{an Stanimirovi}

OP[TA ADAPTACIJA I REDAKCIJA akad. Bla`e Ristovski

STRU^NI SORABOTNICI
m-r Anita Ilieva-Nikolovska, m-r Katerina Mladenovska-Ristovska, Liljana Ristevska

LEKTORI
prof. d-r Slavica Veleva, d-r Sne`ana Venovska-Antevska, Vesna Stoj~evska, d-r Goce Cvetanovski, prof. d-r Aleksandar Xukeski

KOREKTORI Gordana Ilieva, Tronda Pejovi}, Vesna Stoj~evska, Du{ko Topaloski, d-r Goce Cvetanovski KOMPJUTERSKA OBRABOTKA NA TEKSTOT Zdravko ]orveziroski KOMPJUTERSKA REALIZACIJA Branislav Gali}, Vesna Kr`evska, Metodija Nikolovski, Sim~o [andulovski ILUSTRACII
Internet, prof. d-r Simo Mladenovski, akad. Bla`e Ristovski, m-r Ko~o Fidanoski

KORICA I GRAFI^KO OBLIKUVAWE m-r Ko~o Fidanoski PE^AT Skenpoint, Skopje

VI

INICIJALI NA AVTORITE NA TEKSTOVITE
A. Ago A. V.-M A. G. m-r Aktan Ago, profesor vo DSU „Josip Broz Tito#, Skopje m-r Anita Vasilkova-Midoska, kustos, Muzej na grad Veles, Veles prof. d-r Aco Girevski, Pravoslaven bogoslovski fakultet „Sv. Kliment Ohridski#, Skopje prof. d-r Agim Poqoska, Filolo{ki fakultet „Bla`e Koneski#, Skopje prof. d-r Aneta [ukarova, Institut za nacionalna istorija, Skopje prof. d-r Aleksandar Andonoski, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje prof. d-r Aleksandar Stojmilov, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje V. Arn. V. B.-Gr. V. V.-V. V. G.-P. V. D. V. D.-J. B. V. d-r Bone Veli~kovski, nau~en sovetnik, Institut za folklor „Marko Cepenkov#, Skopje prof. d-r Bor~e Iliev, [umarski fakultet, Skopje Branimir Jovanovski, profesor po fizi~ka kultura, pretsedatel na Sojuzot za sport i rekreacija na invalidizirani lica, Skopje prof. d-r Bo{ko Nikov, „Nikov konsalting#, Skopje prof. d-r Bojan Ortakov, Fakultet za muzi~ka umetnost, Skopje Boris Pop \or~ev, novinar, Skopje doc. d-r Boban Petrovski, Filozofski fakultet, Skopje prof. d-r Boris Ristevski, Fakultet za zemjodelski nauki i hrana, Skopje prof. d-r Biljana Ristovska-Josifovska, Institut za nacionalna istorija, Skopje akad. Bojan [optrajanov, MANU, Skopje V. Dask. V. \. V. Jot. V. K.-G. V. L. V. M. V. M.-^. Bl. B. Bl. P. Bl. R. Bl. S. Br. N. Br. R. Br. Sv. prof. d-r Bla`o Boev, Rudarsko-geolo{ki fakultet, [tip akad. Blagoj Popov, MANU, Skopje akad. Bla`e Ristovski, MANU, Skopje Blagoja Sotirovski, dipl. {umarski in`., „Hortiekspert#, Skopje prof. d-r Branislav Nikodievi}, Medicinski fakultet, Skopje Branko Radovanovi}, dipl. ekonomist, „Stokopromet#, Skopje m-r Branislav Svetozarevi}, pomo{nik rakovoditel na Sektorot za za{tita na arhivskata gra|a vo Dr`avniot arhiv na RM, Skopje prof. d-r Violeta Arnaudova, Filozofski fakultet, Skopje akad. Vera Bitrakova-Grozdanova, Filozofski fakultet, Skopje d-r Vera Veskovi}-Vangeli , nau~en sovetnik, Institut za nacionalna istorija, Skopje prof. d-r Vera Georgieva-Petkovska, Filozofski fakultet, Skopje d-r Vangelija Despodova, nau~en sovetnik, Institut za staroslovenska kultura, Prilep prof. d-r Vesna Dimovska-Jawatova, Filozofski fakultet, Skopje prof. d-r Vasa Daskalovski , Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje prof. d-r Van~o \or|iev, Filozofski fakultet, Skopje prof. d-r Vasil Jotevski, Institut za nacionalna istorija, Skopje prof. d-r Viktorija Kolarovska-Gmirja, Fakultet za muzi~ka umetnost, Skopje prof. d-r Viktor Lil~i}, Filozofski fakultet, Skopje akad. Vitomir Mitevski, Filozofski fakultet, Skopje prof. d-r Vesna Mojsova-^epi{evska, Filolo{ki fakultet „Bla`e Koneski#, Skopje prof. d-r Vladimir Maleti}, [umarski fakultet, Skopje Vesna Maslovari}, vi{ filmolog, NU Kinoteka na Makedonija, Skopje

A. P. A. [uk. Al. And. Al. St.

Al. Stavr. prof. d-r Aleksandar Stavridis, Medicinski fakultet, Skopje Al. Tr. Al. Cv. Am. J. An. Sv. prof. d-r Aleksandar Trajanovski, Institut za nacionalna istorija, Skopje Aleksandar Cvetkovski, glaven i odgovoren urednik na „Detska radost#, Skopje prof. d-r Amalija Jovanovi}, Filozofski fakultet, Skopje prof. d-r Aneta Svetieva, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje

B. Il. B. J.

B. N. B. Ort. B. P. \. B. Petr. B. R. B. R.-J. B. [.

V. Mal. V. Masl.

VII

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

V. P. V. P.-K.

prof. d-r Vesna Pendovska, Praven fakultet „Justinijan Prvi#, Skopje d-r Viktorija Popovska-Korobar, kustos-sovetnik, NU Muzei na Makedonija, Skopje prof. d-r Violeta Panzova, Filozofski fakultet, Skopje d-r Vesna Petreska, nau~en sovetnik, Institut za folklor „Marko Cepenkov#, Skopje Voislav Sanev , kustos-sovetnik, NU Muzei na Makedonija, Skopje prof. d-r Vera Stoj~evska-Anti}, Filolo{ki fakultet „Bla`e Koneski#, Skopje d-r Vesna Sidorovska, kustos-sovetnik, NU Prirodonau~en muzej na Makedonija, Skopje prof. d-r Van~e Stoj~ev, Praven fakultet, Univerzitet „Goce Del~ev#, [tip d-r Vladimir T. Krpa~, kustos-sovetnik, NU Prirodonau~en muzej na Makedonija, Skopje prof. d-r Vesna Tomovska, Filozofski fakultet, Skopje d-r Vasil Tocinovski, nau~en sovetnik, Institut za makedonska literatura, Skopje prof. d-r Viktor Urumov, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje prof. d-r Vladimir Filipovski, Ekonomski fakultet, Skopje d-r Vlado Ivanovski, nau~en sovetnik, Institut za nacionalna istorija, Skopje akad. Vlado Kambovski, MANU, Skopje prof. d-r Vlado Matevski, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje akad. Vladimir Serafimoski, MANU, Skopje Georgi Vasilevski, urednik na Filmskata redakcija, Makedonska radiotelevizija, Skopje akad. Georgi Efremov, MANU, Skopje akad. Goran Petreski, Ekonomski fakultet, Skopje prof. d-r Goce Petreski, Ekonomski fakultet, Skopje akad. Georgi Stardelov, MANU, Skopje akad. Gane Todorovski, MANU, Skopje d-r Goce Cvetanovski, nau~en sorabotnik, Institut za makedonski jazik „Krste Misirkov#, Skopje akad. Gligor Kanev~e, MANU, Skopje prof. d-r Gordana La`eti}-Bu`arovska, Praven fakultet „Justinijan Prvi#, Skopje d-r Dafina Gerasimovska, Filozofski fakultet, Skopje prof. d-r Don~o Donev, Medicinski fakultet, Skopje

D. E.

prof. d-r Dimitar Eftimoski, Fakultet za administracija i menaxment na informaciski sistemi, Bitola d-r Dragi{a Zdravkovski, kustos-sovetnik, NU Muzei na Makedonija, Skopje prof. d-r Danail Jankulovski, Fakultet za zemjodelski nauki i hrana, Skopje doc. d-r Dalibor Jovanovski, Filozofski fakultet, Skopje prof. d-r Dimitrija Nova~evski, Ekonomski fakultet, Skopje prof. d-r Dijana Nikodievi}, Medicinski fakultet, Skopje m-r Dragan Petkovski, kustos-sovetnik, Muzej na grad Skopje, Skopje prof. d-r Dana Preli}, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje prof. d-r Danica Roganovi}-Zafirova, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje prof. d-r Du{an Stanimirovi}, Fakultet za fizi~ka kultura, Skopje prof. d-r Delka Stojanova-Brmbeska, Medicinski fakultet, Skopje prof. d-r Dragan Vasileski, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje prof. d-r Dragi \orgiev, Institut za nacionalna istorija, Skopje prof. d-r Dragan \o{evski, Fakultet za zemjodelski nauki i hrana, Skopje prof. d-r Drage Janev, Ekonomski fakultet, Skopje prof. d-r Dragi Mitrevski, Filozofski fakultet, Skopje prof. d-r Dragoslav Ortakov , Fakultet za muzi~ka umetnost, Skopje prof. d-r Dragoslav Rai~i}, Elektro-tehni~ki fakultet, Skopje prof. d-r \or|i Zafirovski, Medicinski fakultet, Skopje \oko Kuzmanovski, sekretar, Sojuz na sportovi na grad Skopje, Skopje prof. d-r \or|i Mladenovski, Filozofski fakultet, Skopje prof. d-r \or|i M. \or|iev, Fakultet za muzi~ka umetnost, Skopje prof. d-r \or|i Malkovski, Institut za nacionalna istorija, Skopje d-r \or|i Pop-Atanasov, nau~en sovetnik, Institut za makedonska literatura, Skopje akad. \or|i Filipovski, MANU, Skopje \ore Cenev, rakovoditel na Planetariumot pri Mladinskiot kulturen centar, Skopje prof. d-r \orge Ivanov, Praven fakultet „Justinijan Prvi#, Skopje m-r Emil Aleksiev, vi{ kustos, Muzej na grad Skopje, Skopje

D. Z. D. J. D. Jov. D. N. D. Nik. D. P. D. Pr. D. R.-Z. D. S. D. S.-B. Dr. V. Dr. \. Dr. \o{. Dr. J. Dr. M. Dr. O. Dr. R.

V. Panz. V. Petr.

V. S. V. S.-A. V. Sid.

V. St. V. T. K.

V. T. V. Toc. V. Ur. V. F. Vl. Iv. Vl. K. Vl. M. Vl. S. G. V.

\. Z. \. K. \. M. \. M. \. \. Malk. \. P. At. \. F. \. Cen. \or. Iv.

G. Efr. G. P. G. Pet. G. St. G. T. G. Cv.

Gl. K. Gor. L.-B.

D. G. D. D.

E. Al.

VIII

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

E. J.-U.

d-r Elka Ja~eva-Ul~ar, nau~en sorabotnik, Institut za makedonski jazik „Krste Misirkov#, Skopje prof. d-r Eftim Mir~ev, Stomatolo{ki fakultet, Skopje prof. d-r Emilija Crvenkovska, Filolo{ki fakultet „Bla`e Koneski#, Skopje prof. d-r Elica Maneva, Filozofski fakultet, Skopje Emilija Xipunova, balerina, Makedonski naroden teatar, Skopje prof. d-r @ivko Atanasovski, Ekonomski fakultet, Skopje Zaharinka Aleksoska-Ba~eva, kustos-sovetnik, NU Muzej na sovremenata umetnost, Skopje prof. d-r Zorica Bo`inovska, Ekonomski fakultet, Skopje prof. d-r Zoran Desovski, Grade`en fakultet, Skopje prof. d-r Zoran Radi}, Fakultet za fizi~ka kultura, Skopje Zagorka Rasolkoska-Nikolovska, kustos-sovetnik, NU Muzei na Makedonija, Skopje akad. Zuzana Topoliwska, MANU, Skopje prof. d-r Zoran Todorovski, Dr`aven arhiv na RM, Skopje prof. d-r Zlatan Xikov, Medicinski fakultet, Skopje d-r Zdenka Ribarova, nau~en sovetnik, Institut za makedonski jazik „Krste Misirkov#, Skopje prof. d-r Ivan Blinkov, [umarski fakultet, Skopje d-r Ilija Velev, nau~en sovetnik, Institut za makedonska literatura, Skopje Ivona Opet~eska-Tatar~evska, sorabotnik za folklorni dobra, Uprava za za{tita na kulturnoto nasledstvo, Ministerstvo za kultura na RM, Skopje prof. d-r Ivan Xeparoski, Filozofski fakultet, Skopje m-r Igor Stardelov, rakovoditel na Filmskiot arhiv, NU Kinoteka na Makedonija, Skopje Ilindenka Petru{evska, rakovoditel na javna dejnost, NU Kinoteka na Makedonija, Skopje prof. d-r Ilo Trajkovski, Filozofski fakultet, Skopje prof. d-r Ilija Xonov, Medicinski fakultet, Skopje Irena Koli{trkoska-Nasteva, kustos-sovetnik, NU Muzei na Makedonija, Skopje

J. ^.-F. J. B. J. Doko J. J. J. Jan. J. M. J. Nam.

Jasmina ^okrevska-Filip, kustos-sovetnik, NU Muzei na Makedonija, Skopje prof. d-r Jovan Bo{nakovski, Veterinaren institut, Skopje Jeton Doko, pomlad asistent, Institut za nacionalna istorija, Skopje prof. d-r Jove Jovanovski, Fakultet za fizi~ka kultura, Skopje prof. d-r Jovan Janev, Institut za nacionalna istorija, Skopje prof. d-r Jo{ko Milenkovski, Fakultet za fizi~ka kultura, Skopje Jasminka Nami~eva, kustos, Muzej na grad Skopje, Skopje m-r Jasminka Ristovska-Pili~kova, asistent, Institut za folklor „Marko Cepenkov#, Skopje Jovan Strezovski, pisatel, Struga Jelica Todor~evska, bibliotekar, NUB „Sv. Kliment Ohridski#, Skopje prof. d-r Jovan Takovski, Pravoslaven bogoslovski fakultet „Sv. Kliment Ohridski#, Skopje Jovan Filip, novinar, Makedonska radiotelevizija, Skopje m-r Jelena Cvetanovska, asistent, Institut za folklor „Marko Cepenkov#, Skopje prof. d-r Kosta Axievski, Filozofski fakultet, Skopje d-r Kosta Balabanov, po~esen generalen konzul na Japonija, Skopje prof. d-r Kita Bicevska, Filolo{ki fakultet „Bla`e Koneski#, Skopje prof. d-r Krste Bogoevski, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje prof. d-r Kokan Gr~ev, Fakultet za arhitektura i dizajn, Univerzitet Amerikan kolex Skopje, Skopje prof. d-r Kostadina Korneti-Pekevska, Medicinski fakultet, Skopje prof. d-r Kiro Kamberski, Filozofski fakultet, Skopje Kostadin Kepeski, kustos-sovetnik, NU Zavod i muzej, Prilep prof. d-r Kostadinka Qap~eva, Tehnolo{ko-metalur{ki fakultet, Skopje m-r Katerina Mladenovska-Ristovska, asistent-istra`uva~, MANU, Skopje doc. d-r Konstantin Minoski, Filozofski fakultet, Skopje prof. d-r Kosta Peev, Filolo{ki fakultet „Bla`e Koneski#, Skopje prof. d-r Kosta Talaganov, Institut za zemjotresno in`enerstvo i in`enerska seizmologija, Skopje

E. M. E. C.

El. M. Em. X.

@. A.

J. R.-P.

Z. Al.-B.

J. Str. J. T. J. Tak.

Z. B. Z. D. Z. R. Z. R.-N.

J. F. J. C.

Z. T. Z. Tod. Z. X. Zd. R.

K. Ax. K. B. K. Bic.

K. Bog. K. Gr.

I. B. I. Vel. Iv. O.-T.

K. K.-P. K. Kamb. K. Kep. K. Q. K. M.-R. K. Min. K. P.

Iv. X. Ig. St.

Il. P.

Il. T. Il. X. Ir. K.-N.

K. Tal.

K. Tr.-Abj. Katica Trajkovska-Abjani}, novinar, Makedonska radiotelevizija, Skopje

IX

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

K. Trajk.

d-r Katica Trajkova, nau~en sorabotnik, Institut za makedonski jazik „Krste Misirkov#, Skopje prof. d-r Kristi Bombol, Tehni~ki fakultet, Bitola prof. d-r Krasimira Ilievska, Filolo{ki fakultet „Bla`e Koneski#, Skopje prof. d-r Kristina Nikolovska, Filolo{ki fakultet „Bla`e Koneski#, Skopje akad. Krum Tomovski, MANU, Skopje Len~e Jovanova, kustos-sovetnik, Muzej na grad Skopje, Skopje Liljana Kepeska, kustos-sovetnik, NU Zavod i muzej, Prilep d-r Liljana Makarijoska, nau~en sovetnik, Institut za makedonski jazik „Krste Misirkov#, Skopje Liljana Nedelkovska, kustos-sovetnik, NU Muzej na sovremenata umetnost, Skopje prof. d-r Lidija Petru{evska-Tozi, Farmacevtski fakultet, Skopje d-r Lidija Stojanovi}-Lafazanovska, nau~en sovetnik, Institut za folklor „Marko Cepenkov#, Skopje Qup~o Altiparmakov, dipl. in`. metalurg, Makstil AD, Duferco Group, Skopje prof. d-r Qup~o Grup~e, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje prof. d-r Qubica Pavlova, Medicinski fakultet, Skopje prof. d-r Qudmil Spasov, Filolo{ki fakultet „Bla`e Koneski#, Skopje prof. d-r Qubomir Tan~ev, Grade`en fakultet, Skopje m-r Qubinka Xidrova, vi{ kustos, NU Muzei na Makedonija, Skopje prof. d-r Milan ^undev, Elektro-tehni~ki fakultet, Skopje Marika Bo~varova-Plavevska, kustos-sovetnik, NU Muzej na sovremenata umetnost, Skopje Milo{ Bilbija, vi{ kustos, Muzej na grad Skopje, Skopje d-r Mihajlo Georgievski, nau~en sovetnik, Institut za staroslovenska kultura, Prilep doc. d-r Melina Grizo, Praven fakultet „Justinijan Prvi#, Skopje prof. d-r Mihail Danev, Veterinaren institut, Skopje prof. d-r Mihailo Zikov, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje prof. d-r Milka Zdraveva, Institut za nacionalna istorija, Skopje

M. I. M. K. M. Kar.

Milan Ivanovski, konzervator-sovetnik, Nacionalen konzervatorski centar, Skopje prof. d-r Mitko Karadelev, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje prof. d-r Maksim Karanfilovski, Filolo{ki fakultet „Bla`e Koneski#, Skopje d-r Marko Kitevski, nau~en sovetnik, Institut za makedonska literatura, Skopje Marko Kolovski, muzi~ki kriti~ar, Makedonska radiotelevizija, Skopje Mirjana Krpa~, Entomolo{ko dru{tvo za istra`uvawe i konzervacija na biodiverzitetot i odr`liviot razvoj, Skopje prof. d-r Mom~ilo Lazarevski, Medicinski fakultet, Skopje Mirjana M. Ma{ni}, konzervator-sovetnik, Nacionalen konzervatorski centar, Skopje prof. d-r Marjan Markovi}, Filolo{ki fakultet „Bla`e Koneski#, Skopje prof. d-r Mihajlo Minoski, Filozofski fakultet, Skopje prof. d-r Milica Mirkulovska, Filolo{ki fakultet „Bla`e Koneski#, Skopje prof. d-r Mile Mihajlov, Institut za nacionalna istorija, Skopje akad. Momir Polenakovi}, MANU, Skopje prof. d-r Metodija Stojkov, Ekonomski fakultet, Skopje d-r Mil~o To~ko, vi{ nau~en sorabotnik, JNU Hidrobiolo{ki zavod, Ohrid prof. d-r Marija Ta{eva, Filozofski fakultet, Skopje prof. d-r Maja Cvetkovska, Tehnolo{ko-metalur{ki fakultet, Skopje prof. d-r Marija [oqakova, Medicinski fakultet, Skopje prof. d-r Novica Veljanovski, Institut za nacionalna istorija, Skopje prof. d-r Nikola Dumurxanov, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje prof. d-r Nada Pop-Jordanova, Medicinski fakultet, Skopje prof. d-r Nehas Sopaj, Filolo{ki fakultet „Bla`e Koneski#, Skopje prim. d-r Nada Temelkoska, Zavod za sportska medicina pri JZO Zdravstven dom – Skopje, Skopje prof. d-r Naum Celakoski, Ma{inski fakultet, Skopje prof. d-r Nade`da Cvetkovska, Institut za nacionalna istorija, Skopje d-r Orde Ivanoski, nau~en sovetnik, Institut za nacionalna istorija, Skopje

Kr. B. Kr. Il.

M. Kit. M. Kol. M. Kr.

Kr. Nik.

Kr. T. L. J. L. K. L. M.

M. L. M. M. M. Mark.

L. N. L. P.-T. L. S.-L.

M. Min. M. Mirk.

M. Mih. Q. A. Q. Gr. Q. P. Q. Sp. M. Pol. M. S. M. T. M. Ta{. M. C. M. [oq.

Q. T. Q. X.

N. V. N. Dum. N. P.-J. N. S.

M. ^und. M. B.-P.

M. Bilb. M. G.

N. T.

M. Gr. M. D. M. Z. M. Zdr.

N. C. N. Cv.

O. Iv.

X

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

P. B.

prim. d-r Petar Bojaxievski, Klini~ka bolnica „D-r Trifun Panovski#, Bitola Paskal Gilevski, pisatel, Skopje prof. d-r Petre R. Ivanovski, Fakultet za zemjodelski nauki i hrana, Skopje m-r Pero Josifovski, vi{ kustos, NU Muzei na Makedonija, Skopje prof. d-r Pece Nedanovski, Ekonomski fakultet, Skopje m-r Predrag Trpeski, asistent, Ekonomski fakultet, Skopje akad. Petar Hr. Ilievski, MANU, Skopje prof. d-r Petre Georgievski, Filozofski fakultet, Skopje Redakcija d-r Rodna Veli~kovska, nau~en sorabotnik, Institut za folklor „Marko Cepenkov#, Skopje Riste Grup~e, kustos-sovetnik, NU Prirodonau~en muzej na Makedonija, Skopje prof. d-r Radojka Don~eva, Grade`en fakultet, Skopje akad. Risto Lozanovski, MANU, Skopje prof. d-r Radoslav Rizovski, [umarski fakultet, Skopje prof. d-r Risto Ribarovski, Grade`en fakultet, Skopje Risto Stefanovski, teatrolog, Skopje prof. d-r Risto Hristov, Ekonomski fakultet, Skopje prof. d-r Radmila Grup~e, Fakultet za zemjodelski nauki i hrana, Skopje prof. d-r Ratomir Grozdanovski, Pravoslaven bogoslovski fakultet „Sv. Kliment Ohridski#, Skopje Sowa Abaxieva-Dimitrova, kustos-sovetnik, NU Muzej na sovremenata umetnost, Skopje Iliev, dipl. in`. metalurg, Rudnik „Bu~im#, Radovi{ prof. d-r Simo Mladenovski, Institut za nacionalna istorija, Skopje prof. d-r Sowa Novotni, Dr`aven univerzitet, Tetovo d-r Sevim Pili~kova, nau~en sovetnik, Institut za folklor „Marko Cepenkov#, Skopje prof. d-r Slave Risteski, Ekonomski fakultet, Skopje Sne`ana Slavkova, dipl. in`. tehnolog, partner vo M-6 Investments, Skopje prof. d-r Simeon Tanev, Grade`en fakultet, Skopje prof. d-r Stefanka Haxi Pecova, Fakultet za zemjodelski nauki i hrana, Skopje d-r Sa{o Cvetkovski, kustos-sovetnik, NU Muzej „D-r Nikola Nezlobinski#, Struga

S. X. Sv. K. Sv. P.

prof. d-r Sowa Xikova, Medicinski fakultet, Skopje prof. d-r Svetislav Krsti}, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje d-r Svetozar Petkovski, kustos-sovetnik, NU Prirodonau~en muzej na Makedonija, Skopje prof. d-r Svetomir Haxi Jordanov, Tehnolo{ko-metalur{ki fakultet, Skopje prof. d-r Svetomir [kari}, Praven fakultet „Justinijan Prvi#, Skopje prof. d-r Slave Armenski, Ma{inski fakultet, Skopje m-r Slavjan \or|iev, etnolog i kostimograf, Skopje prim. d-r Slobodan M. Powavi}, Centar za voenozdravstveni ustanovi, Skopje d-r Slavica Nikolovska, pomo{nik rakovoditel na Sektorot za avtomatska obrabotka na podatoci (AOP), Dr`aven arhiv na RM, Skopje Slave Nikolovski-Katin, publicist, Skopje Slavejko Pat~ev, dipl. in`. tehnolog, „Alkaloid#, Skopje

P. Gil. P. Iv. P. J. P. N. P. T. P. Hr. Il. Pet. G.

Sv. H. J. Sv. [. Sl. A. Sl. \. Sl. M. P.

R. R. V.

Sl. N.

R. Gr. R. D. R. L. R. R. R. Rib. R. St. R. H. Rad. Gr. Rat. Gr.

Sl. N.-K. Sl. P.

Sn. ^.-An. m-r Sne`ana ^adikovska-Anastasova, profesor vo MBUC „Ilija Nikolovski-Luj#, Skopje St. D. St. Dod. prof. d-r Stoj~e Deskovski, Tehni~ki fakultet, Bitola d-r Stanislava Dodeva, [vajcarska kancelarija za sorabotka, [vajcarska ambasada, Skopje prof. d-r Stojan Kiselinovski, Institut za nacionalna istorija, Skopje prof. d-r Sterja Na~eski, [umarski fakultet, Skopje d-r Stoja Pop-Atanasova, nau~en sovetnik, Institut za makedonski jazik „Krste Misirkov#, Skopje prof. d-r Tome Andonovski, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje akad. Tome Bo{evski, MANU, Skopje d-r Tanas Vra`inovski, nau~en sovetnik, Institut za staroslovenska kultura, Prilep Tatjana Petkovska, redoven profesor po scenski dvi`ewa i tanci, Fakultet za dramski umetnosti, Skopje prof. d-r Tatjana Petru{evska, Praven fakultet „Justinijan Prvi#, Skopje Trajko Stamatoski, nau~en sovetnik, Institut za makedonski jazik „Krste Misirkov#, Skopje prof. d-r Todor Serafimovski, Rudarsko-geolo{ki fakultet, [tip akad. Taki Fiti, MANU, Skopje m-r Toni Filipovski, asistent, Institut za nacionalna istorija, Skopje prof. d-r Todor ^epreganov, Institut za nacionalna istorija, Skopje

St. Kis. St. N. St. P.-A.

S. Ab.-D. S. I. S. Ml. S. Nov. S. Pil.

T. And. T. B. T. Vr. T. P.

T. Petr. T. S.

S. R. S. S. S. T. S. H. P. S. C.

T. Ser. T. F. T. Fil. T. ^.

XI

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

Tr. P.

d-r Trajko Petrovski, vi{ nau~en sorabotnik, Institut za folklor „Marko Cepenkov#, Skopje d-r Ubavka Gajdova, vi{ nau~en sorabotnik, Institut za makedonski jazik „Krste Misirkov#, Skopje

F. M.

prof. d-r Fim~o Muratovski, Fakultet za muzi~ka umetnost, Skopje m-r Hatixe Odai, asistent, Dr`aven univerzitet, Tetovo akad. Cvetan Grozdanov, MANU, Skopje prof. d-r Xoko Kungulovski, Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje

Hat. O. Ub. G.

Cv. Gr. F. \. Foti \atovski, profesor po fizi~ka kultura, Sojuz na sportskite federacii na Makedonija, Skopje X. K.

XII

UPOTREBENI KRATENKI a) kirili~ni a.n.v. AAM AB ABI AVII apsolutna nadmorska viso~ina Asocijacija na arhitekti na Makedonija armiska bolnica akutna bubre`na insuficiencija Arhiv Vojno-istorijskog instituta (Arhiv na Voenoistoriskiot institut), Belgrad Antifa{isti~ko ve¢e narodnog osloboÚewa Jugoslavije (Antifa{isti~ko sobranie na narodnoto osloboduvawe na Jugoslavija) Agitaciono-propagandno oddelenie na KPM akcionersko dru{tvo akademik Advokatska komora na RM akademsko kulturno-umetni~ko dru{tvo †Avstralisko-makedonski nedelnik# anestezija Akcionen narodnoosloboditelen komitet Akademija na naukite na SSSR Akademija na naukite i umetnostite na Bosna i Hercegovina armiska oblast avtomatska obrabotka na podatocite avtobusko pretprijatie arapski Armija na Republika Makedonija arhitekt Arhitektonski fakultet avtobuska stanica Antifa{isti~ko sobranie na narodnoto osloboduvawe na Makedonija Arhitektonski sovet za Centralna i Isto~na Evropa Avtosoobra}ajno u~ili{te antituberkulozen dispanzer Avtobuska transportna rabotna organizacija avtomatska telefonska centrala Arhiepiskopski upraven odbor arhitektonsko-urbanisti~ki plan Antifa{isti~ki front na `enite Antifa{isti~ki front na `enite na Makedonija Bugarska akademija na naukite Balkanska asocijacija za nefrologija, dijaliza, transplantacija i ve{ta~ki organi banovinska bolnica Bo{wa~ka demokratska partija; bruto doma{en proizvod balkanska endemska nefropatija bibliografija Biv{a Jugoslovenska Republika Makedonija BKP BKP(t.s.) BKF BMB BNA BND boln. BRP(k) BRSDP(t.s.) BRSDP({.s.) BCAK v. v.d. V. f. Va VA VB Vb VBS VV VVA VIP Vk VK VKV VM VMA VMK VMOK VMORO Bugarska komunisti~ka partija Bugarska komunisti~ka partija (tesni socijalisti) Balkanska komunisti~ka federacija bezoloven motoren benzin Bugarska narodna armija bugarsko nacionalno dvi`ewe bolnica Bugarska rabotni~ka partija (komunisti) Bugarska rabotni~ka socijaldemokratska partija (tesni socijalisti) Bugarska rabotni~ka socijaldemokratska partija ({iroki socijalisti) Bugarski centralen akcionen komitet

AVNOJ

AGITPROP AD akad. AKRM AKUD AMN anest. ANOK ANSSSR ANUBiH AO AOP AP ar. ARM arh. Arh. fak. AS ASNOM ASSEE ASU ATD ATRO ATC AUO AUP AF@ AF@M

BAN BANTAO

BB BDP BEN BIBL. BJRM

vek; vesnik; vidi vr{itel na dol`nost Veterinaren fakultet voena ambulanta Voena akademija Velika Britanija voena bolnica Voena bolnica, Skopje voeno vozduhoplovstvo Voenovozduhoplovna akademija mnogu va`na li~nost (Very Important Person) Veterinarna komora Vrhoven komandant; Vrhoven komitet visokokvalifikuvan Voena mornarica Voenomedicinska akademija Vrhoven makedonski komitet Vrhoven makedonsko-odrinski komitet Vnatre{na makedonsko-odrinska revolucionerna organizacija VMRO Vnatre{na makedonska revolucionerna organizacija VMRO(Ob) Vnatre{na makedonska revolucionerna organizacija (Obedineta) VMRO-DPMNE Vnatre{na makedonska revolucionerna organizacija – Demokratska partija za makedonsko nacionalno edinstvo VN visok napon, visokonaponski VOZ Vostani~ka operativna zona vonr. vonreden VP[ Vi{a pedago{ka {kola VS voen sanitet VSU voeno-sanitetski ustanovi VT[ Vi{a tehni~ka {kola VHF frekvencija na dolgi branovi V[RT Vi{a {kola za radiolo{ki tehni~ari pri M.F. g. g. d. g/t / g/t g. {. godina geografska dol`ina grama na ton geografska {irina XIII

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

GA GZ GIM GINI GIT GMC GO GP gr. Grad. fak. GSP GTM GTC GUC G[ DAG DARM DD DDV dek. DEM den. DZGR dipl. geod. in`. dipl. grad. in`. dipl. el. in`. dipl. in`. arh. dipl. in`. geol. dipl. ma{. in`. dir. distrib. DLUM DLU[ DMFM DN DNZ DNU DNU[ DOZ DOO DPM d-r t. n. DSZ DSU DT DUP DFJ DFM

garnizonska ambulanta Gerontolo{ki zavod GosudarstvennìŸ istori~eskiŸ muzeŸ (Dr`aven istoriski muzej), Moskva Glasnik na Institutot za nacionalna istorija Gastrointestinalen trakt Grade`no-ma{inski centar Gradski odbor; Glaven odbor grade`no pretprijatie grad Grade`en fakultet Gradsko soobra}ajno pretprijatie gradski trigonometriski mre`i Gradski trgovski centar Grade`en u~ili{ten centar Glaven {tab Demokratska armija na Grcija Dr`aven arhiv na Republika Makedonija detski dispanzer danok za dodadena vrednost dekemvri Dru{tvo na ekolozite na Makedonija dene{en Dr`aven zavod za geodetski raboti diplomiran geodetski in`ener diplomiran grade`en in`ener diplomiran elektrotehni~ki in`ener diplomiran in`ener-arhitekt diplomiran in`ener po geologija diplomiran ma{inski in`ener direktor distribucija, distributiven Dru{tvo na likovnite umetnici na Makedonija Dru{tvo na likovnite umetnici na [tip Dru{tvo na matemati~arite i fizi~arite na Makedonija Dru{tvo na narodite, @eneva Dom za narodno zdravje Dru{tvo za nauka i umetnost Dru{tvo za nauka i umetnost na [tip Dr`aven osiguritelen zavod dru{tvo so ograni~ena odgovornost Dru{tvo na pisatelite na Makedonija doktor na tehni~kite nauki Dr`aven zavod za statistika dr`avno sredno u~ili{te Doj~e telekom Detalen urbanisti~ki plan Demokratska Federativna Jugoslavija Demokratska Federalna Makedonija; Dru{tvo na fizi~arite na Makedonija Evropska akademija na naukite i umetnostite

EAPS egip. EDES EE EES EZ EKKA EKS EKTS el. ELAS elektromagn. EM EME EMUC EMF EO na IRGD

EPON ES ESM ETAI

ETAN ETF EU EFA ECRP `. `. l. @SK @TP Z ZAVNOBiH

Evroatlantski partnerski sovet egipetski Gr~ki nacionalen demokratski sojuz elektroenergetski, elektroenergetika elektroenergetski sistem Evropska zaednica Nacionalna i socijalna prerodba Emigrantski komunisti~ki sojuz Evropski kredit transfer sistem elektri~en; elektroGr~ka narodnoosloboditelna vojska elektromagneten Egejska Makedonija; Egejskiot del na Makedonija Slobodna Golema Grcija Elektro-ma{inski u~ili{ten centar Elektro-ma{inski fakultet vo Skopje Etnografsko oddelenie na Imperatorskoto rusko geografsko dru{tvo Nacionalna segr~ka organizacija na mladite Nacionalna armija Elektrostopanstvo na Makedonija Zdru`enie za elektronika, telekomunikacii, avtomatika i informatika na RM Elektronika, telekomunikacii, avtomatizacija i nuklearna tehnika Elektrotehni~ki fakultet Evropska Unija Evropska slobodna alijansa (European Free Alliance) elektri~ni centrali i razvodni postrojki `itel `elezni~ka linija @elezni~arski sportski klub @elezni~ko transportno pretprijatie zapad Zemaqsko anifa{isti~ko ve}e narodnog oslobo|ewa Bosne i Hercegovine (Zemsko antifa{isti~ko sobranie na narodnoto osloboduvawe na Bosna i Hercegovina Zbornik Zdru`enie na energeti~arite na Makedonija Zemjodelsko-industriski kombinat zapad–jugozapad Zavod za osiguruvawe imoti i lica Zavod za preventivna medicina Zavod za preventivna medicinska za{tita zdravstvena slu`ba istok istata godina Institut za akreditacija na Republika Makedonija

Zb. ZEMAK ZIK ZJZ ZOIL ZPM ZPMZ ZS I i.g. IARM

EANU

XIV

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

IB IVE IVZ IGA IGCP

IZV. IZIIS IK IKT IMJ INI inst. Inst. za inf. Inst. za mat. instal. IPM IS SRM ISRM istra`. JA JAZU JDP JZ JI JIE JJZ JJI JLZ JNA JNS JOVB JP JPAU JRZ JSDS JSP JUGORAS KARIL KV KEP KI Kl. km/km km²/km² km/~as / km/h

Informaciono biro (Informbiro) na komunisti~kite i rabotni~kite partii Za{tinici na Severna Grcija Islamska verska zaednica Me|unarodna geotermalna asocijacija Me|unarodna programa za geolo{ka korelacija (IGCP – International Geological Correlation Program) izvori Institut za zemjotresno in`enerstvo i in`enerska seizmologija Izvr{en komitet Informaciona i komunikaciska tehnologija Institut za makedonski jazik, „Krste Misirkov“, Skopje Institut za nacionalna istorija, Skopje institut Institut za informatika Institut za matematika instaliran Institut za preventivna medicina Izvr{en sovet na SRM Institut za standardizacija na Republika Makedonija istra`uva~, istra`uva~ki Jugoslovenska armija Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti, Zagreb Jugoslovensko dru{tvo za pati{ta jugozapad jugoistok Jugoisto~na Evropa jug-jugozapad jug-jugoistok Jugoslavenski leksikografski zavod Jugoslovenska narodna armija Jugoslovenska nacionalna stranka (partija) Jugoslovenska mladina na Vardarska Banovina javno pretprijatie Javno pretprijatie za aerodromski uslugi Jugoslovenska radikalna zaednica Jugoslovenska socijaldemokratska partija Javno soobra}ajno pretprijatie Jugoslovenski rabotni~ki sojuz Klinika za ansteziologija, reanimacija i intenzivno lekuvawe kvalifikuvan Komesarstvo za evrejski pra{awa Komunisti~ka internacionala, Kominterna klinika kilometar kilometar kvadraten kilometar na ~as

kn. KNOJ kw. KOEM kom.

KOS KP KPA KPB KPG KPD KPJ KPM KPSS KUD KUNMZ KFOR l. l/sek / l/sec lab. LDI LIT. LK m. m. v. M.f. m/sek m³/s MAGA MAIM

kniga Korpus na narodnata odbrana na Jugoslavija kwiga Komunisti~ka organizacija na Egejska Makedonija komitet Konferencija za evropska bezbednost i sorabotka Kontraobave{tajna slu`ba (Kontrarazuznava~ka slu`ba) komunisti~ka partija Komunisti~ka partija na Albanija Komunisti~ka partija na Bugarija Komunisti~ka partija na Grcija Kazneno-popraven dom Komunisti~ka partija na Jugoslavija Komunisti~ka partija na Makedonija Komunisti~ka partija na Sovetskiot Sojuz kulturno-umetni~ko dru{tvo Komunisti~ki univerzitet na nacionalnite malcinstva na Zapad Kosovo Force litar; lica litar vo sekunda laboratorija, laboratoriski Laboratorija za dinami~ki ispituvawa literatura Lekarska komora

mesnost, mesto minatiot vek Medicinski fakultet metri vo sekunda kubni metri vo sekunda Makedonska geotermalna asocijacija Makedonska asocijacija za istorija na medicinata Mak. sekc. IEEE Makedonska sekcija na IEEE (v.) MAKO SIGRE Nacionalen komitet na CIGRÉ (v.) vo Republika Makedonija MANAPO Makedonski naroden pokret (Makedonsko narodno dvi`ewe) MAND Makedonsko arheolo{ko nau~no dru{tvo MANS Makedonsko-amerikanski naroden sojuz MANU Makedonska akademija na naukite i umetnostite MAO Makedonska antifa{isti~ka organizacija Mat. inst. Matemati~ki institut Mat. fak. Matemati~ki fakultet MACEF Makedonski centar za energetska efikasnost Ma{. fak. Ma{inski fakultet MBUC Muzi~ko-baletski u~ili{ten centar MVIO Makedonska voeno-inspekciska oblast MVR Ministerstvo za vnatre{ni raboti

XV

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

MVRNZ MV[ Med. fak. Med.c. MES MEFO M@ M@S MZNDTVO

MZT MK MKD MKNOUB MKNS MKP ML MLD MLK mln. MMKD MMP MMS MMTRO MNI MNLD MNOB MNOK MNOUB MNOUK MNR MNS/MANS MNSG MNT MON MONSS MORO

MPO MPC MPCO MR

Ministerstvo za vnatre{ni raboti i narodno zrdavje Mesten voen {tab Medicinski fakultet Medicinski centar Me|unaroden evrejski sojuz Makedonska emigrantska federativna organizacija Makedonski `eleznici Makedonski `enski sojuz Makedonsko zdru`enie za nefrologija, dijaliza, transplantacija i ve{ta~ki organi Metalski zavod „Tito“ Mesten komitet Makedonsko kulturno dru{tvo Makedonsko-kosovska narodnoosloboditelna udarna brigada Makedonsko-kanadski naroden sojuz Makedonska kolonija vo Petrograd Makedonska liga Makedonsko lekarsko dru{tvo Makedonski literaturen kru`ok vo Sofija milion Mlada makedonska kni`ovna dru`ina, Sofija Makedonski medicinski pregled Makedonski mladinski sojuz (vo Bugarija) Makedonska mladinska tajna revolucionerna organizacija Makedonski nau~en institut, Sofija Makedonsko nau~no-literatutno drugarstvo vo S.-Peterburg Makedonska narodnoosloboditelna brigada Makedonski narodnoosloboditelen korpus Makedonska narodnoosloboditelna udarna brigada Makedonski narodnoosloboditelen udaren korpus Ministerstvo za nadvore{ni raboti Makedonski naroden sojuz/Makedonskoamerikanski naroden sojuz Makedonska narodna studentska grupa, Sofija Makedonski naroden teatar Ministerstvo za obrazovanie i nauka Makedonski op{t naroden studentski sojuz, Sofija Makedonska omladinska revolucionarna organizacija (Makedonska mladinska revolucionerna organizacija) motoren benzin Makedonska patriotska/politi~ka organizacija Makedonska pravoslavna crkva Makedonska pravoslavna crkovna op{tina Makedonsko radio

MRK MRO MRSG MRTV MU MFRO MFS MHK n. v. (n.m.v.) n. m. NANU

Makedonski revolucioneren komitet, Petrograd Makedonska revolucionerna organizacija (TMORO, VMORO) Makedonska rabotni~ka socijalisti~ka grupa Makedonska radiotelevizija ma{insko u~ili{te Makedonska federativna revolucionerna organizacija Ma{inski fakultet – Skopje Metalur{ko-hemiski kombinat nadmorska viso~ina naseleni mesta Nacionalna akademˆ® navuk Ukraˆni, Kiˆv (Nacionalna akademija na naukite na Ukraina, Kiev) narodno Severnoatlantski pakt Narodna biblioteka „Kiril i Metodij“, Sofija Narodna biblioteka Srbije (Narodna biblioteka na Srbija) „Narodna volÔ“, vesnik na Bugarite i Makedoncite vo SAD Narodna vojska nevladina organizacija Na~alnik na General{tabot na Armijata na RM Nacionalna demokratska {iptarska organizacija Nacionalen ekolo{ki akcionen plan nau~noistra`uva~ki proekt; Novinsko-izdava~ko pretprijatie nau~noistra`uva~ka rabota Nacionalen komitet za avtonomija na Makedonija i Albanija Nacionalen komitet na osloboduvaweto na Jugoslavija Nacionalen muzej, Praga nizok napon, niskonaponski Nau~no-nastavna studiska grupa Narodnoosloboditelen Narodnoosloboditelna antifa{isti~ka vojna na Makedonija Narodnoosloboditelna borba Narodnoosloboditelnata vojska i partizanskite odredi na Makedonija Narodnoosloboditelna vojna; Narodnoosloboditelna vojska Narodnoosloboditelna vojska na Albanija Narodnoosloboditelna vojska na Jugoslavija Narodnoosloboditelna vojna na Makedonija Narodnoosloboditelno dvi`ewe noemvri narodnoosloboditelan korpus nominalen Narodnoosloboditelen mladinski sojuz

nar. NATO NBKM NBS NV NV NVO NG[ na ARM ND[O NEAP NIP NIR NKAMA NKOJ NM NN NNSG NO NOAVM NOB NOV i POM NOV NOVA NOVJ NOVM NOD noem. NOK nom. NOMS

XVI

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

NOMSM NOO NOPO NOPOJ NOPOM NOR NOU NOUB NOF NOFM NRB NRM NRPJ NS SRM NUB nukl. NFP OGNB

Narodnoosloboditelen mladinski sojuz na Makedonija narodnoosloboditelen odbor narodnoosloboditelen partizanski odred Narodnoosloboditelni partizanski odredi na Jugoslavija Narodnoosloboditelni partizanski odredi na Makedonija Narodnooslobodila~ki rat (Narodnoosloboditelna vojna) Narodnoosloboditelna udarna [brigada] Narodnoosloboditelna udarna brigada Narodnoosloboditelen front Narodnoosloboditelen front na Makedonija Narodna Republika Bugarija Narodna Republika Makedonija Narodna rabotni~ka parija na Jugoslavija Narodno sobranie na SR Makedonija Nacionalna i univerzitetska biblioteka „Sv. Kliment Ohridski“, Skopje nuklearen Narodna federativna partija OdeskaÔ gosudarstvennaÔ nau~naÔ biblioteka im. Gorkogo, Odesa (Odeska dr`avna nau~na biblioteka „Gorki“) oddelenie (bolni~ko) operativna zona Oddelenie za za{tita na narodot okoliski komitet; oblasten komitet okolu Mladinska komunisti~ka organizacija na Grcija oktomvri Rafinerija vo Skopje Obedineta makedonska organizacija Obedinetite Nacii Osloboditelna nacionalna armija Okoliski narodnoosloboditelen odbor operativno-nastavna rabota Osnovna organizacija na zdru`en trud Organizacija na Obedinetite Nacii okoliski/op{tinski revolucioneren komitet otorinolaringologija osnovno u~ili{te Organsko-hemiska industrija & Skopje partizanski odred protivavionska artilerija Segr~ka osloboditelna organizacija Proces za planirawe i pregled na programata „Partnerstvo za mir“ Privremena vlada na Makedonija Protivvozdu{na odbrana polivinil-hlorid Pokrainski voen {tab

PV[M PDVG PEEA PEES PEN PK pl. PMF PNS PO POJ polk. POM pom. POS postdipl. po~. pr. n.e. prof. PS MLD psevd. PTT R r. RA rakov. RAN RB RG/RGr RGB RGO RGF RDG red. REK rep. R@ RZZZ RZT RK RM RNB RNB RO ROZT RPC RS RSVR RSIZ

Pokrainski voen {tab za Makedonija Privremena demokratska vlada na Grcija Politi~ki komitet za nacionalno osloboduvawe prenosni elektroenergetski sistemi Poets, Essayists, Novelists (Me|unarodna asocijacija na kni`evnicite) Pokrainski komitet planina Prirodno-matemati~ki fakultet Privremeno narodno sobranie partizanski odred Partizanski odredi na Jugoslavija polkovnik Partizanski odredi na Makedonija pomo{nik Partizanski odredi na Srbija postdiplomski po~etok pred novata era profesor Pedijatriska sekcija pri MLD psevdonim Po{ta-telegraf-telefon Republika reka Republika Albanija rakovoditel Ruska akademija na naukite Republika Bugarija Republika Grcija RuskaÔ gosudarstvennaÔ biblioteka (Ruska dr`avna biblioteka), Moskva Rabotna grade`na organizacija Rudarsko-geolo{ki fakultet rendgen redoven rudarsko-energetski kombinat republi~ki Rudnici i `elezarnica Republi~ki zavod za zdravstvena za{tita Republi~ki zavod za transfuziologija Reonski komitet Republika Makedonija Ratnici za napred†k na b†lgarçinata (Borci za napredok na bugar{tinata) RuskaÔ nacionalÏnaÔ biblioteka (Ruska nacionalna biblioteka), S. Peterburg Rabotna organizacija Rabotna organizacija na zdru`en trud Ruska pravoslavna crkva Republi~ko sobranie; Republika Srbija Republi~ki sekretarijat za vnatre{ni raboti Republi~ka samoupravna interesna zaednica

odd. OZ OZN, OZNA OK ok. OKNE okt. OKTA OMO ON ONA ONO ONR OOZT OON ORK ORL OU OHIS p.o. PAA PAO PARP PVM PVO PVC PV[

XVII

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

RSl RF RFr RH S s. SAD SADJ SAM SANU SBOTI^

Republika Slovenija Ruska Federacija Republika Francija Republika Hrvatska sever selo, sekunda Soedineti Amerikanski Dr`avi Sojuz na arheolo{kite dru{tva na Jugoslavija Sojuz na arhitektite na Makedonija Srpska akademija nauka i umetnosti Savez bankarskih, osiguravaju¢ih, trgova~kih i industriskih ~inovnika (Sojuz na bankarskite, osiguritelnite, trgovskite i industriskite ~inovnici) Sveti sveti; sveska Stru{ki ve~eri na poezijata Sekretarijat za vnatre{ni raboti sredna godi{na temperatura Stranka na demokratskata akcija Sojuz na dru{tvata na istori~arite na Jugoslavija Sojuz na dru{tvata na istori~arite na Republika Makedonija Sojuz na dru{tvata na matemati~arite (na Makedonija) Sojuz na dru{tvata na matemati~arite i informati~arite (na Makedonija) severen sekundaren septemvri Savez `idovskih omladinskih udru`ewa (Sojuz na evrejskite mladinski zdru`enija) severozapad Sojuz na zdru`enijata na borcite Sojuz na zdru`enijata na borcite od Narodnoosloboditelnata vojna Svetska zdravstvena organizacija severoistok Me|unaroden komitet za golemi elektri~ni sistemi (CIGRÉ – Conference international des grands réseaux électriques) Samoupravna interesna zaednica Voenorazuznava~ka slu`ba na Italija Sojuz na istori~arite na Makedonija Sojuzen izvr{en sovet / Savezno izvr{no ve¢e sportski klub Skopska armiska oblast Sojuz na komunistite na Jugoslavija Sojuz na komunistite na Makedonija Savez komunisti~ke omladine Jugoslavije (Sojuz na komunisti~kata mladina na Jugoslavija) Sojuz na makedonskite dru{tva Svetska meteorolo{ka organizacija sreden napon, srednonaponski sanitetska slu`ba

SND SNOV

SNOF

SOE

SOFA sp. SPb SPbSBD spec. SR Germanija Srb. sred. SRJ SRM SRNAO SRPJ

Sv. sv. SVP SVR SGT SDA SDIJ SDIRM SDM SDMI sev. sek. sept. S@OU

SSZ SSI SSJ SSNO SSRNJ SSRNM SSSR st. e. (s. e.) st. st. St. f. SFRJ SHS

SZ SZB SZBNOV SZO SI SIGRE

Skopsko nau~no dru{tvo Slavjanomakedonska nacionalnoosloboditelna vojska (vo Egejskiot del na Makedonija) Slavjanomakedonski nacionalnoosloboditelen front (vo Egejskiot del na Makedonija) Slu`ba za specijalni operacii na Velika Britanija (SOE – Special Operations Executive) Dogovor za statusot na silite spisanie Sankt-Peterburg, S.-Peterburg S.-Peterbur{ko slovensko blagotvorno dru{tvo specijalist Sojuzna Republika Germanija Srbija sredina Sojuzna Republika Jugoslavija Socijalisti~ka Republika Makedonija Srpska nacionalna omladina (Srpska nacionalna mladina) Socijalisti~ka (socijaldemokratska) rabotni~ka partija na Jugoslavijakomunisti sever-severozapad sever-severoistok Sojuz na sindikatite na Jugoslavija Sojuzen sekretarijat za narodna odbrana Socijalisti~ki sojuz na rabotniot narod na Jugoslavija Socijalisti~ki sojuz na rabotniot narod na Makedonija Sojuz na Sovetskite Socijalisti~ki Republiki stara era star stil Stomatolo{ki fakultet Socijalisti~ka Federativna Republika Jugoslavija Kraqevina Srba, Hrvata i Slovenaca (Kralstvo na Srbite, Hrvatite i Slovencite)

SIZ SIM SIRM SIS/SIV SK SkAO SKJ SKM SKOJ

t/~ / t/h TAM TANJUG

SMD SMO SN Sn. sl. XVIII

toni na ~as Telegrafna agencija na Makedonija Telegrafska agencija na Nova Jugoslavija TBI terminalna bubre`na insuficiencija TBC tuberkuloza TVN tehnika na visok napon TE termoelektrana Teh. fak. Tehni~ki fakultet tehn. tehni~ki Tehn.-met. fak. Tehnolo{ko-metalur{ki fakultet TEC termoelektrocentrala TM „Trudova MakedoniÔ“, mese~en organ na MNS vo SAD TMOK Taen makedonsko-odrinski kru`ok (vo Rusija)

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

TMORO TNG TO TOMO transf. ts TS tur. TF TC UDB UIA UIC UKIM univ. UNIKOMB UNPREDEP UNPROFOR UO URS URSS

Tajna makedonsko-odrinska revolucionerna organizacija te~en naften gas Teritorijalna odbrana Tajna makedonska osloboditelna organizacija transformator tesni socijalisti transformatorska stanica turski Tehni~ki fakultet termocentrala Uprava za dr`avna bezbednost Me|unarodna unija na arhitektite Me|unarodna unija na `eleznicite Univerzitet „Sv. Kiril i Metodij“, Skopje univerzitet, univerzitetski Partija za na cionalno obe di nu vawe na Albancite United Nations Preventive Deployment [Force] United Nations Protection Force Upraven odbor Ujediweni radni~ki sindikat (Obedinet rabotni~ki sindikat) Ujediweni radni~ki savez sindikata (Obedinet rabotni~ki sojuz na sindikatite) Ujediweni savez antifa{isti~ke omladine Jugoslavije (Obedinet sojuz na antifa{isti~kata mladina na Jugoslavija) frekvencija na ultrakratki branovi Univerzitetski centar za medicinski nauki Univerzitetski centar za matemati~ko-tehni~ki nauki Fakultet za matematika Farmacevtski fakultet Fabrika za avtobusi – Skopje Fakultet za veterinarna medicina Fakultet za dramski umetnosti fevruari fenikiski Zdru`enie na evropskite karnevalski gradovi Federation Internationale des Echecs (Me|unarodna {ahovska federacija) Fédération Internationale des Luttes Associées (Me|unarodna bora~ka federacija)

Filoz. fak. FISOM FK FMR FNRJ FOD FON FTU FF ha HAZU

HBI HBC HD HE HEK HEMTEKS HEO HEC HE~ HZ HI HMS HOBB hon. Hrv. HS HC CANU CVZU CDA CK i CP CK CNS CSO ~ ^SSR

USAOJ

UHF UCMN UCMTN

Filozofski fakultet Fiskulturen sojuz na Makedonija fudbalski klub fizikalna medicina i rehabilitacija Federativna Narodna Republika Jugoslavija Fabrika za oprema i delovi Fakultet za op{testveni nauki Fakultet za turizam i ugostitelstvo Filozofski fakultet hektari Hrvatska akademija znanosti i umjetnosti (Hrvatska akademija na naukite i umetnostite) hroni~na bubre`na insuficiencija Hristijanska baptisti~ka crkva hemodijaliza hidroelektrana hidroelektro kombinat Hemisko-tekstilna industrija – Skopje higiensko-epidemiolo{ki odred hidroelektrocentrala higiensko-epidemiolo{ka ~eta Higienski zavod Higienski institut hidromeliorativen sistem hroni~na opstruktivna belodrobna bolest honoraren Hrvatska hidrosistem hidrocentrala Crnogorska akademija nauka i umetnosti Centar za voeno zdravstvena ustanova na ARM (Armija na RM) – (VB – Skopje) Centralen dr`aven arhiv, Sofija Crven krst i Crvena polumese~ina Centralen komitet Crkovno-naroden sobor Centar za sredno obrazovanie ~asot ^ehoslova~ka Socijalisti~ka Republika [panska republikanska armija [umarski fakultet

Fak. za mat. Farm. f. FAS FVM FDU fev. fenik. FECC FIDE FILA

[RA [um. fak.

XIX

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

b) latini~ni Ag Ah AIESEE As Au BHWR Bi Cd CIGRÉ CIHA CNC Cu DAAD DIN DTM EDF EFMA/WHO ERA/EDTA ERCP ESAO EU-COST srebro amper-~asovi Association Internationale d’ Etudes du Sud-Est European, Paris arsen zlato Boiling heavy water reactor (reaktor za zagreana te{ka voda) bizmut kadmium International Council on Large Electric Systems Internacionalen komitet za istorija na umetnostite Computer numerical control (kompjuterska numeri~ka kontrola) bakar Deutscher Akademischer Austausch Dienst (DAAD – Germanski servis za akademska razmena) Deutsches Institut für Normung (DIN – Germanski institut za normirawe) Digital Terrain Model (DTM – Digitalen model na terenot) Électricité de France (Elektrostopanstvo na Francija) Evropski forum na lekarskite asocijacii pri SZO European Renal Association/ European Dialysis and Transplant Association Endoskopska retrogradna holangio-pankreatografija European Society for Artificial Organs European Cooperation in the Field of Scientific and Tehnical Reserch (Evropska sorabotka na poleto na naukite i tehni~kite istra`uvawa) `elezo Fédération Internationale des Sociétés de Philosophie (FISP – Me|unarodna federacija na filozofskite dru{tva) galium Globalna organizacija za medicinska edukacija Getty Conservation Institute (GCI – Geti institut za konzervacija) germanium Gigavat ~asovi godi{no International Atomic Energy Agency (Me|unarodna agencija za atomska energija) Insitute of Electrical and Electronics Engineers International Federation of Automatic Control (IFAC – Me|unarodna federacija za avtomatsko upravuvawe) International Federation for the Theory of Machines and Mechanisms (IFTOMM – Me|unarodna federacija za teorijata na ma{inite i mehanizmite) indium INALCO Institut National des Langues et Civilisations Oriental, Paris (Nacionalen institut za orientalni jazici i civilizacii, Pariz) International Society for Artificial Organs International Society of Nephrology International Organization for Standardization (Me|unarodna organizacija za standardizacija) in vitro fertilizacija kilovolti kilovat-~asovi godi{no makedonski doseg na Internet Metre-kilogram-second system (MKS – metar-kilogram-sekunda sistem) molibden megavolt-amperi megavati nikel Nacinalen institut za zdravje vo Betedza (SAD) Narodna in univerzitetna knji`nica (Narodna i univerzitetska biblioteka), Qubqana Office of Strategic Services (Kancelarija za specijalni slu`bi na SAD) page (stranica) olovo paladium pressurised heavy water reactor (reaktor za te{ka voda pod pritisok) platina antimon selen Forum na nacionalni lekarski asocijacii od Jugoisto~na Evropa talium Internacionalen komitet za slovenska arhelogija United Nations Disaster Relief Organization (UNDRO – Organizacija na ON za pomo{ pri katastrofi) United Nations Educational, Scientific and Cultural Organization (UNESKO – Organizacija na ON za obrazovanie, nauka i kultura) United Nations Industrial Development Organization (UNIDO – Organizacija za industriski razvoj na ON) volume (tom) World Apheresis Association Woman’s International Zionist Organization (Svetska organizacija na cionisti~kite `eni) Svetska lekarska asocijacija World Veterinary Association cink

ISAO ISN ISO IVF kV kWh/g mk MKS Mo MVA MW Ni NIH NUK

OSS p. Pb Pd PHWR Pt Sb Se SEEFMA Tl UIAS UNDRO

Fe FISP

Ga GAME GCI Ge GWh/g. IAEA IEEE IFAC IFTOMM

UNESCO

UNIDO

Vol. WAA WIZO WMA WVA Zn

In XX

M
†MAVROVICA# – zemjena brana so pridru`ni objekti, so sprotivodna kosina za{titena so armiranobetonski plo~i, na istoimenata reka, vo blizinata na Sveti rovo#. Raboti po principot na in`enering, opfa}aj}i gi site rabotni fazi: istra`uvawe, proektirawe, izveduvawe i kompletno predavawe na objektot. Ima Vo samata kotlina ima nekolku selski naselbi, me|u koi najpoznata e s. Mavrovo, koe izrasna vo eden od najpoznatite zimski turisti~ki centri vo RM. Niz kotlinata, pokraj mavrovskata akumulacija minuva edna od glavnite komunikacii: Skopje–Gostivar– Mavrovi Anovi–Debar. T. And.

Zemjenata brana †Mavrovica# vo blizinata na Sveti Nikole

Nikole. Visoka 24 m, vo krunata dolga 360 m, so vkupen volumen na teloto 400.000 m3 (zemja), formira akumulacija od 2,8 milioni m3. Zavr{ena vo 1982 g., slu`i glavno za vodosnabduvawe na Sveti Nikole. Pridru`ni objekti: bo~en prelivnik so povr{inski odvod, temelen ispust, zafat. Q. T. †MAVROVO# AD, Skopje – grade`no pretprijatie, formirano na 22. XII 1947 g. so edinstvena strate{ka zada~a – izgradba na hidroenergetskiot sistem †Mav-

realizirano preku 100 km avtopat, 9.000 m tuneli, 600 mostovi, 13 brani i mnogu hidroenergetski sistemi, `elezni~ki prugi, stanbeni, rekreativni, industriski i turisti~ki objekti. Raboti i nadvor od zemjata (Germanija, Libija, Irak, Al`ir, Rusija, Ukraina, Bugarija, Kazahstan i dr.). Vo eden period ima okolu 9.200 vraboteni. Vo sostav na pretprijatieto se: †Mavrovoproekt# (od neodamna †Primain`enering#), †Hidrogradba#, †Niskogradba# i †Visokogradba#, kako i specijaliziran sektor za prezemawe raboti vo stranstvo. MAVROVSKA KOTLINA – najvisoka kotlina vo RM. Se nao|a pome|u planinite Bistra na jug i razgranocite na [ar Planina, Ko`a i Krstovi na zapad i istok, na nadmorska viso~ina od 1.200 m. Zafa}a povr{ina od 92 km². Preku prevojot Bunec (1.318 m), na istok e povrzana so Polo{kata Kotlina. Kotlinata e formirana so neotektonski dvi`ewa i za vreme na pliocenot imalo ezero, za koe svedo~at pliocenite sedimenti. Vo kotlinata se nao|a poznatata mavrovska akumulacija.
LIT.: Mavrovo, edicija †Mavrovo#, 1997. R. D.

Skija~ko tr~awe na Mavrovskiot memorijal

MAVROVSKI MEMORIJAL ‡ natprevari vo skija~ko tr~awe vo razni disciplini, koi tradicionalno se odr`uvaat vo znak na se}avawe na zaginatite rabotnici od lavini pri izgradbata na Mavrovskata hidrocentrala (od 1960). Dosega e odr`an 43 pati (do 2005). Otprvin najgolemi uspesi imale Arso Avakumovski i Dimitar Smilevski od Skija~kiot klub †Momir Andonovski# od Mavrovo, a podocna i drugi skija~i, osobeno od SK †Me~kin Kamen# vo Kru{evo i SK †Pelister# vo Bitola. D. S. MAVROVSKI HIDROCENTRALI – zaedni~ko ime za trite HC od mavrovskiot hidrosistem: HC †Vrben#, HC †Vrutok# i HC †Raven#. Izgradbata na hidrosistemot zapo~nala vo 1948 g. i se odvivala vo dve etapi. Prvata etapa traela do 1960 g. i vo nea se pu{teni vo pogon po dva agregata vo: HC †Vrutok#, HC †Raven# i HC †Vrben#. Vo vtorata etapa se pu{teni vo pogon tretiot i ~et-

Kulite vo Skopje izgradeni od †Mavrovo# AD

M

MAVROVSKO

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

vrtiot agregat vo HC †Vrutok# i tretiot agregat vo HC †Raven#, isto taka e izveden dovodot na {arskite vodi vo akumulacijata i e izgradena postrojkata od 220 kV kaj HC †Vrutok#. Golemata instalirana mo}nost na ovie HC i mo`nosta za fleksibilen pogon se od osobena va`nost za racionalna rabota na celiot EES. Vo periodot 1992–2003 g. prose~noto godi{no proizvodstvo na trite HC iznesuvalo 374,8 GWh, a najgolemoto bilo vo 1996 i vo 2002 g. i iznesuvalo 520,8 GWh. †Vrben# – proto~na HC vo blizina na mavrovskoto selo Vrben. Vo pogon e od 1959 g. Ima dva agregata so francis turbini. Instaliranata mo}nost e 12,8 MW. †Vrutok# – derivaciono-akumulaciona HC, kaj seloto Vrutok, jugozapadno od Gostivar. Prvite dva agregata se pu{teni vo pogon vo 1957, a tretiot i ~etvrtiot vo 1973 g. Sekoj od agregatite e so instalirana mo}nost od 37,5 MW. Turbinite se od tipot pelton. †Raven# – proto~na HC kaj seloto Raven (okolu 2 km nizvodno od HC Vrutok). Prvite dva agregata se vo pogon od 1959 g., a tretiot od 1973 g. Instaliranata mo}nost na sekoj od agregatite e 6,4 MW. Turbinite se od tipot francis.
LIT: 50 godini makedonsko elektrostopanstvo, Skopje, 1995; JP †Elektrostopanstvo na Makedonija#, Skopje, 1999; Elektrostopanstvo na Makedonija, godi{en izve{taj, 2003; http://www.elem.com.mk. Dr. R.

i vo toj pravec negovata dol`ina iznesuva 9,07 km. Najgolemata {iro~ina na ezeroto iznesuva 2,5 km, a srednata {iro~ina 1,46 km. Vkupnata dol`ina na bregovata linija iznesuva 24,7 km, a povr{inata 13,2 km2. Najgolemata dlabo~ina na ezeroto se nao|a vedna{ zad branata i taa pri maksimalno nivo iznesuva 51 m. Pri maksimalno nivo vo ezeroto se akumuliraat 375.000.000 m3 voda. Akumuliranata voda glavno se koristi za proizvodstvo na elektri~na energija, potoa za turizam i rekreacija, za ribolov i za odgleduvawe ribi i dr. Hidrocentralite Vrutok i Raven se so instalirana mo} od 169,2 MW.
LIT.: Dragan Vasilevski, Radika, †Napredok#, Tetovo, 1997. Dr. V.

\or|i Mavrodiev

MAVROVSKO EZERO – spa|a me|u trite najgolemi ve{ta~ki ezera vo RM. Izgradeno e na Mavrovska Reka vo Mavrovskata Kotlina vo 1957 g. Branata e zemjenonasipna so glineno jadro. Viso~inata na branata iznesuva 61,9 m, dol`inata na krunata na branata iznesuva 210 m, a {iro~inata na krunata e 6 m. Toa ima pravec na protegawe severoistok-jugozapad

MAVROVSKO-GOSTIVARSKI NOPO †KORAB# (reonot na s. Mavrovo, 30. IX 1942 – 21. V 1943) – partizanska edinica na NOV i POM. Bil formiran od pripadnici na NOD od Mavrovsko i Gostivarsko. Izvr{il akcii vo blizina na s. Trnica i na prevojot Bukovi} (1942). Vo zimata se povlekol na zimuvawe i vo proletta pak izlegol na terenot (14. III 1943) so napad na italijanskite voeni sili kaj Novo Selo, a potoa vlegol vo sostavot na Mavrovsko-ki~evskiot NOPO. Podocna negovite borci od Mavrovsko i Gostivarsko se izdvoile i go formirale prviot Mavrovski NOPO (juli 1943), koj dejstvuval samostojno na podra~jeto na Prvata OZ, do vleguvaweto vo sostavot na Ki~evskiot bataljon (23. IX 1943).
LIT.: Gostivar i Gostivarsko vo NOB 1941–1944, Gostivar, 1974. Vl. Iv.

MAVRODIEV, \or|i (s. Krupnik, Blagoevgradsko, Bugarija, 1. II 1928) – fizi~ar, red. prof. (1971) na PMF. Diplomiral (1950) na Filozofskiot fakultet vo Skopje na Grupata fizika. Doktoriral (1960) na PMF so tema za ispravuva~kite svojstva na Bunzenoviot plamen. Specijaliziral vo Qubqana i vo Edinburg. Predaval mehanika, termodinamika i elektromagnetizam na studiite po fizika, a op{ta fizika na drugi fakulteti. Objavuval trudovi za elektri~nata sprovodlivost na gasovite i plazmata, za faznite dijagrami na tvrdite tela i legurite prou~uvani preku nivnata dilatacija, za tenki filmovi i primena na son~evata energija. Toj e koavtor na pove}e sredno{kolski u~ebnici. Bil dekan na PMF (1975–76) i pretsedatel na DMFM (1963–64).
LIT.: Prirodno-matemati~ki fakultet – Skopje 1946–1996, Skopje, 1996, str. 163; 60 godini Prirodno-matemati~ki fakultet – Skopje, Skopje, 2006, str. 172. V. Ur.

MAVROVSKO-KI^EVSKI NARODNOOSLOBODITELEN PARTIZANSKI ODRED ‡ v. Ki~evsko-mavrovski narodnoosloboditelen partizanski odred.

†MAGA# – Zdru`enie na geotermi~arite na Makedonija. Neprofitabilno profesionalno zdru`enie na poedinci i institucii vo oblasta na geotermalnata energija, pretsedatel prof. K. Popovski. Sedi{teto na zdru`enieto e vo Skopje. MAGA e osnovana vo 1995, a registrirana e kako NVO vo 2002 g. Redovni aktivnosti: organizacija na nacionalna i me|unarodna rabotilnica, izdavawe na bilten, u~estvo na nacionalni i me|unarodni konferencii. U~estvuvala na pove}e nacionalni i me|unarodni nau~ni proekti od geotermalnata energija, ili obnovlivite vidovi na energija, finansirani od MON na RM, EU, SAD, IGA, Svetskata banka i dr. Izdala pove}e zbornici i izrabotila studii za geotermalniot resurs vo Makedonija. Sl. A. MAGDONOS (Petroselinum hortense Hoffm.) – dvegodi{no gradinarsko rastenie, vo prvata godina formira koren i lisna rozeta, vo vtorata cvetni stebla i seme. Poteknuva od Sredna i od Ju`na Ev-

Mavrovskoto Ezero zime

814

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

MA@OVSKI

M

ropa. Ima dva varieteta: lisnat (var. foliosum) i korenest (var. tuberosum). Bogat e so mineralni materii, vitamini S, B12 i eteri~ni masla, koi na jaMagdonos deweto mu davaat specifi~en vkus i aroma. Se upotrebuva kako dodatok i za~in vo mnogu jadewa. D. J. MAGISTRALNI PATI[TA – javni pati{ta {to gi povrzuvaat stopanskite podra~ja na dva ili pove}e regioni vo zemjata ili se od posebno zna~ewe za dr`avata. Vo niven sostav se i avtopatite. Magistralnite pati{ta (osven

Mexitlija–granica so RG) i M-6 ([tip–Radovi{–Strumica–Novo Selo–granica so RB) (v. patna mre`a).
IZV.: Materijali od dokumentacijata na Fondot za magistralni i regionalni pati{ta, Skopje; Transport i drugi komunikacii, Dr`aven zavod za statistika, 2004 g. R. D.

LIT.: Georgi Madolev, Parapunovci. (Spomeni), SofiÔ, 1980; Georgi D`od`ov (Drago), Za kogo peÔt murite, SofiÔ, 1971; IstoriÔ na blagoevgradskata okrÍ`na organizaciÔ na BKP, SofiÔ, 1979. V. Jot.

@ivko Krstov Madevski

MA@OVSKI, Isaija Radev (Lazaropole, Debarsko, 9. III 1853 – Pleven, RB, 1926) – makedonski patriot, buntovnik, komita, zograf i politi~ki deec za makedonsko-albanska sorabotka. Po zavr{uvaweto na crkovnoto u~ili{te vo rodnoto selo, tri godini so dvajcata bra}a go u~at ikonopisniot zanaet, po koe dva meseca prestojuva vo Zografskiot manastir na Sveta Gora, kade {to se zbli`uva so jeromonahot Natanail Ku~evi{ki i so nego patuva vo Peterburg na proslavata na slovenskite prosvetiteli Sv. Kiril i Metodija (11.V 1867) i ja ima prvata sredba so ruskiot imperator Aleksandar II. Po dve godini ima

MADEVSKI, @ivko Krstov (Kumanovo, 12. X 1929) – matemati~ar, red. prof. (1980) na PMF vo Skopje. Diplomiral (1954) na Filozofskiot fakultet i doktoriral (1973) na PMF so tema †Nekoi metodi za dobivawe relacii me|u elementite od eden triagolnik#. Objavil nau~ni trudovi od oblasta na geometrijata, algebrata i nebesnata mehanika. Toj e avtor ili koavtor na dvaesetina u~ebnici za osnovno i sredno obrazovanie. Bil pretsedatel na DMF, ~len i pretsedatel na Republi~kiot pedago{ki sovet, direktor (1975-1977) na Matemati~kiot institut so numeri~ki centar, dekan (1979-1982) na Matemati~kiot fakultet .
Magistralniot pat Skopje&Belgrad

Isaija Ma`ovski

LIT.: PMF 1946-2006, monografija; BU br. 331/1979. N. C.

avtopatite) se izgradeni so dve soobra}ajni lenti na eden kolovoz za dvonaso~en soobra}aj. Po niv se odviva samo motorniot soobra}aj. Vkrstuvaweto na patnite pravci e re{eno vo celost von nivo, delumno vo i von nivo i napolno vo edno nivo. Kako magistralni patni pravci vo patnata mre`a se smetaat: M–1 (granica so RS–Tabanovce–Kumanovo–Miladinovci–Petrovec–Veles–Negotino–Demir Kapija–Gevgelija–Bogorodica–granica so RG); M–2 (granica so RB–Deve Bair–Kriva Palanka–Kumanovo); M–3 (granica so RS–Blace–Skopje kaj Momin Potok–Petrovec); M–4 (Miladinovci–Skopje kaj Hipodrom– Tetovo–Gostivar–Ki~evo–Podmolje–Struga–]afasan–granica so R Albanija); M–5 (granica so RB–Del~evo–Ko~ani–[tip–Veles–Izvor–Prilep–Topol~ani–Bitola–Resen–Kosel–Ohrid–Podmolje, so krak Bitola–

MADOLEV-STEFAN, Georgi (s. Belica, Razlo{ko 13. III 1916 – Sofija) – istaknat makedonski revolucioner i nacionalen deec od Pirinskiot del na Makedonija. Bil ~len na Okoliskiot komitet na BKP (1937), ja odr`uval vrskata me|u OK i CK na BRP (1941–1942), borec vo Beli~kata partizanska ~eta †Jakim Cokov# (od juli 1942), politi~ki komesar na Razlo{kiot p.o. †Jane Sandanski# (1943), redaktor na partizanskiot vesnik †Rabotni~ko zname#. Aktiven za realizirawe na nacionalnite prava na Makedoncite vo Bugarija vo ramkite na Kulturnata avtonomija 1944–1948 vo Pirinskiot del na Makedonija. Po Rezolucijata na IB (juli 1948) do{ol vo sudir so novata politika na bugarskoto partisko i dr`avno rakovodstvo za negirawe na makedonskata nacija i bil otstranet od politi~kiot `ivot vo Pirinskiot kraj.

sredba so ruskiot ambasador vo Carigrad grofot Ignatiev i se zapoznava so bugarskite dejci pri konstituiraweto na Bugarskata egzarhija (1869–1870). U~estvuva vo antipatrijar{iskata borba vo rodniot kraj (1871–1873), pa e uapsen i eden mesec le`i vo Bitolskiot zatvor. Potoa odi vo Tirana za dogovor so albanskite prvenci za zaedni~ka borba za osloboduvawe i prisustvuva na albanskiot kongres vo Prizren (1874). Na pat za Rusija se sre}ava so ruskiot diplomat Hitrovo vo Bukure{t i u~estvuva vo proslavata na 1000-godi{ninata od smrtta na Sv. Metodija vo S.-Peterburg, a vo Carsko Selo na imperatorot Aleksandar III mu predava molba †od imeto na makedonskiot staroslovenski narod od Debar i Ki~evo (Makedonija)# (12. V 1885). U~estvuva vo Makedonskiot komitet vo Sofija (1886), a vo slednata godina go informira Hitrovo vo Bukure{t za zaedni~kata makedonsko-albanska akcija †za slobodata i nezavisnosta i na dvete zemji – Makedonija i Albanija#. Ilegalno pak zaminuva vo Kiev na proslavata na 900godi{ninata od pokrstuvaweto na Rusite, se sre}ava so istakna815

M

MAZEV

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

ti slovenofili, me|u niv i so vidni srpski pretstavnici, a na brodot po r. Dnepar pred najvisokite pretstavnici na ruskata dr`ava, nauka i kultura odr`uva znamenit govor za Makedonija i za †nesre}niot makedonski rob# (13. VII 1888). Po vra}aweto, odnovo odi za razgovori so albanskite prvenci od Tirana, gi vodi niv vo Sofija i gi vra}a nazad. Vo vremeto na Ohridskiot zagovor e uapsen vo Lazaropole i osuden na 7 godini zato~enie vo Beas-Kale (1889–1894). Pomiluvan, se vra}a vo Sofija i poveduva pismena postapka za poseta na Belgrad za so pomo{ od Srbija da se otvori †srpsko-arnautsko u~ili{te# vo Debarsko. I bez pozitiven odgovor, toj li~no stignuva vo Belgrad i mu ja obrazlaga idejata na srpskiot minister za nadvore{ni raboti (april 1895). Potoa odi vo rodnoto selo (6. XII 1895), no obvinuvan kako †buntovnik# i †paliku}a#, mora da se pravda kaj pa{ata vo Debar. Bidej}i ne mu davaat paso{, toj ilegalno se prefrla vo ]ustendil (1896) i ottamu pak zaminuva vo Rusija i vo Petergof mu podnesuva nova molba na ruskiot car Nikolaj II od imeto na †kletite makedonski Sloveno-Bugari#. Vo Svetiot sinod na RPC predava eden star rakopisen minej i ima istorisko-politi~ki disput (vo prisustvo na mitropolitot Pobedonoscev, generalot Gesej i prof. Pletnev) so srpskiot ambasador vo Rusija Sava Grui}, tvrdej}i im deka †nie sme staroslovenski narod, preseleni od Majka Velika Rusija vo Makedonija mnogu ponapred od Bugarite i od Srbite, no govorot ni e poblizu do bugarskiot, pa osven toa nie se smetame za duhovni ~eda na Svetata Bugarska egzarhija# (maj 1897). Mu predlaga na pretsedatelot na VMOK Boris Sarafov (1901) †da se opredelat makedonski delegati {to }e zaminat vo site golemi dr`avi za da rabotat vrz proglasuvaweto na samostojnosta na porobenata i izma~ena Makedonija#, osobeno vo Rusija, †za{to Srbite denono}no rabotat i nastojuvaat vo Peterburg da nè prika`at kako staro-Srbi#. Sarafov, me|utoa, mu odgovoril deka †tie imaat odeno vo Rusija, no taa ne saka ni da ~ue za Makedonija#. Podocna go pomaga Vostanieto vo Makedonija, a po †Urietot# (1908) patuva odnovo vo Albanija za da organizira zaedni~ka antiurietska akcija. Gi objavuva vo Sofija svoite †Spomeni# (1922) i po ~etiri godini umira (verojatno) kaj semejstvoto vo Pleven (Bugarija).
816

IZV.: VÍzpominaniÔ na IsaŸÔ Radev Ma`ovski roden na 9 mart 1852 godina, v selo Lazaropole DebÍrsko – MakedoniÔ, SofiÔ, 1922; I. G. Senkevi~, Novi materijali od arhivata na M. A. Hitrovo, †Glasnik na INI#, 2/1965, 113–118; istata, Dokumenti od istorijata na Makedonija vo arhivata na M. A. Hitrovo, †Glasnik na INI#, 1/1966, 171–184. LIT.: Bla`e Koneski, Spomenite na Isaija Ma`ovski, †Kulturen `ivot#, III, 4, Skopje, 26. II 1951, 1–2; Tomislav Todorovski, Spomenite na Ma`ovski, Skopje, 1972; D-r Bla`e Ristovski, Vasil Ikonomov (1848–1934). Prilog kon prou~uvaweto na makedonskiot kulturno-nacionalen razvitok, Skopje, 1985, 37–43 i 88–91; istiot, Istorija na makedonskata nacija, MANU, 1999, 92-98. Bl. R.

Petar Mazev

MAZEV, Petar (Kavadarci, 10. II 1927 ‡ Skopje, 13. III 1993) ‡ slikar i pedagog, klu~na li~nost na modernata i postmodernata umetnost, zna~aen slikar so mnogubrojni sledbenici i privrzanici. Kako vode~ka figura vo makedonskoto slikarstvo, izvr{il golemo vlijanie vrz slikarite od razni generacii. Zaedno so N. Martinoski, toj e najeminenten pretstavnik na ekspresionizmot. Diplomiral na ALU vo Belgrad (1953). Bil ~len na avangardnata

grupa Mugri i eden od glavnite inicijatori za formiraweto na FLU vo Skopje. Samostojno izlagal vo Skopje, Belgrad, Zagreb, Wujork, Qubqana. Prvite sliki gi rabotel vo ekspresionisti~ki manir (Crvenokosata, 1955; Portret, 1957), potoa go prifatil metafizi~koto slikarstvo (Oplakuvawe, 1958). Vo {eesettite godini preminal vo domenot na apstrakcijata, sozdavaj}i svoeviden enformel so izobilstvo ozna~iteli bliski na makedonskoto podnebje (Crven grad, 1961; Kompozicija, 1962; Manastirski pejza`, 1965; Prezreano `ito, 1965) koi ostavile silen pe~at vo istorijata na slikarstvoto. Po edno fragmentarno svrtuvawe kon geometrizmot vo sedumdesettite, P. M. se vratil kon trajniot afinitet za ekspresionizmot, praktikuvan do krajot na negoviot `ivot (Krst, 1971; @ena, 1972; Kurban, 1978; Mazohizam, 1980; Sobir, 1991; Crvenokosa 2, 1991; Trojca, 1993). Izvel pove}e mozaici, od koi najzna~aen, najgolem i najvpe~atliv e mozaikot vo Spomen-kosturnicata vo Veles (1979 ‡1980). Poznata e i negovata monumentalna freska vo Skopskata `elezarnica (1967). Negovi dela se nao|aat vo dr`avni i privatni zbirki vo RM, SAD, Germanija, [vajcarija, Srbija, Hrvatska i dr.
LIT.: Boris Petkovski, Petar Mazev (katalog), Skopje, 1966; John Russel, Petar Mazev, †The New York Times#, New York, 13. II 1981; Sowa Abaxieva Dimitrova, Petar Mazev, Skopje, 1990; Spomeni za Petar Mazev (prireduva~ Kiril Temkov), Kavadarci, 2005. S. Ab.-D.

MAZING, Leonhard Gothilf (1845‡1936) ‡ prof. na univ. vo

P. Mazev: †Dvajca# (1990)

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

MAZON

M

g. ja pretstavuval RM na Bienaleto vo Venecija. Temelno gi istra`uva mo`nostite na raznite likovni disciplini (slikarstvo, skulptura, objekt, crte`, instalacija), sozdavaj}i zagado~ni konceptualni proniknuvawa me|u nadrealnoto i realnoto. Avtor e na delata: TV konstrukcii, 1966; A se esse, 1998; Brodot na S. Ab.-D. Mocart, 2004.
Prvata odbraneta doktorska disertacija za makedonskite dijalekti od L. Mazing (1890)

tuva~ od revolucijata vo Al`ir. Vo {eesettite godini glaven urednik na †Trudbenik#. Eden od osnova~ite na Zdru`enieto na novinarite i na DPM. Avtor na prozata †Dodeka topovite pukaat#, patopisot †Po tragite na Evlija ^elebija# i na ~etiri toma B. P. \. teatarska kritika.

Tartu, Estonija; teolog, slavist, indoevropeist, dijalektolog, akcentolog, avtor na trudovi od oblasta na maked. j.: za refleksot na *tj i *dj (Zur Sprachlichen Beurteilung der Macedonischen Slaven, Vertretung von *tj und *dj, St.-Petersburg, 1890) i za maked. akcent (Zur Laut- und Akzentlehre der Macedoslavischen Dialekte, St.-Petersburg, 1891). Kako slavist so fenomenalen sluh i znaewe na nad 50 jazici, toj vo govorot na Makedoncite {to gi sretnal vo Germanija prepoznal karakteristiki na oformen jazik, razli~en od drugite slovenski jazici. Dal pottik za natamo{ni makedonisti~ki istra`uvawa.
LIT.: R. V. Bulatova, PervìŸ issledovatelÝ Ôzìka makedonskih slavÔn L. G. Mazing (1845–1936), M. j. 32–33, 1982; K. Ilievska, Zna~aen jubilej za makedonistikata, †Sovremenost#, 1–4, 1992. Kr. Il.

Liljana Mazova Kostadin Maznejkov

MAZNEJKOV, Kostadin (Strumica, 1882 – pl. Smrde{nik, s. Dedino, Radovi{ko, 11. V 1903) – u~itel, revolucioner, radovi{ki vojvoda. Se {koluval vo Strumica i vo Skopje. Bil u~itel vo s. Robovo, Male{evsko i vo s. Dobrejci, Strumi~ko. Rano vlegol vo redovite na TMORO. Od 1901 g. stanal male{evski, a potoa radovi{ki vojvoda. Zaginal vo sudir so osmanliskata vojska pred Ilindenskoto vostanie.
LIT.: M. Pandevski i G. Stoev-Trnkata, Strumica i Strumi~ko niz istorijata, Strumica, 1969; M. Pandevska, Strumi~kiot revolucioneren okrug (1893–1903), k. 1, Skopje, 2002. Al. Tr.

MAZOVA, Liljana (Skopje, 30. VII 1946) ‡ teatarski kriti~ar, novinar i publicist. Zavr{ila Filolo{ki fakultet vo Skopje na grupata Jugoslovenska kni`evnost (1969). Od 1970 g. e novinar vo Kulturnata rubrika na v. †Nova Makedonija#. Nejzini tekstovi se objavuvani vo monografii, katalozi i zbornici. Avtor e na knigata †Kov~eg so vreme# i †Toj i Tie & teatarski slo`uvalki# i koavtor na †Todor Nikolovski#. Nejzinata bibliografija sodr`i pove}e edinici-recenzii za pretstavi, komentari i intervjua. R. St. MAZON, Andre (Mazon, Andre) (Pariz, 7. IX 1881 – Pariz, 13. VI 1967) ‡ francuski lingvist, slavist, stranski ~len na akademiite na Polska, SSSR, ^e{ka, Bugarija, ~len na Academie des Inscriptions et Belles Lettres vo Pariz. Vo Prvata svetska vojna se na{ol na makedonskata jazi~na teritorija. Rezultat na toa se tri knigi {to pretstavuvaat osnovni izvori za zapoznavaweto na ju`nomakedonskite dijalekti vo po~etokot na HH v.
BIBL.: Contes slaves de la Macédoine sudoccidentale: etude linguistique; textes et traduction; notes de folklore, Paris, 1923; Documents, contes et chansons slaves de l’Albanie du Sud, Paris, 1936, i – vo koavtorstvo so Andre Vajan – L’Evangeliaire de Kulakia: un parler slave du Bas Vardar, Paris 1938. Z. T.

Antoni Maznevski

MAZNEVSKI, Antoni (Skopje, 27. I 1963) ‡ slikar, skulptor i profesor na FLU. Diplomiral na FLU vo Skopje (1991). Vo 2005
Ivan Mazov Klime

A. Maznevski: od izlo`bata vo Mala stanica (2008)

MAZOV–KLIME, Ivan (Kavadarci, 7. I 1923 ‡ Roga{ka Slatina, 17. II 1977) ‡ eden od prvite organizatori na slobodnoto novinarstvo vo Makedonija. Nositel na Partizanska spomenica 1941. Zavr{il Visoka politi~ka {kola vo Belgrad. Glaven i odgovoren urednik na prviot vesnik na makedonski jazik †Mlad borec# (22 mart 1944 na planinata Kozjak). Dolgogodi{en urednik, reporter i teatarski kriti~ar vo †Nova Makedonija#. Voen izves-

Andre Mazon vo Institutot za istorija na AN na SSSR

817

M

MAZURINSKA

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

MAZURINSKA KRM^IJA – rakopis od tretata ~etvrtina na XIV v., makedonska redakcija, skratena prerabotka na Svetosavskata krm~ija. Prva kompletno obrabotena krm~ija: jazi~nata obrabotka e objavena vo Skopje (K. Ilievska, Mazurinska krm~ija, IMJ, 1999), a tekstolo{kata analiza na M. k. i rakopisite od ovaa redakcija so dopolnitelnite tekstovi i nivnata obrabotka – vo Moskva od grupa avtori (MazurinskaÔ korm~aÔ. PamÔtnik me`slavÔnskih kulÝturnìh svÔzeŸ XIV–XVI vv., RAN, 2002). Kr. Il. MAJER, Ernest (Mayer Ernest) (Zgorwi Tuhiw, Slovenija 10. XI 1920) – akademik, redoven ~len na SAZU, Qubqana, profesor po botanika na Univerzitetot vo Qubqana. Avtor e na brojni trudovi od oblasta na floristikata i taksonomijata i e eden od najdobrite poznava~i na endemi~nata flora na Balkanskiot Poluostrov. Ima objaveno golem broj trudovi, del od niv vo koavtorstvo so negoviot dolgogodi{en sorabotnik i prijatel akademik Kiril Micevski. Vo niv se razraboteni razni taksonomski i horolo{ki problemi od florata na RM kaj pove}e taksoni, kako {to se: Saxifraga grisebachii, Lilium heldreichii, Genista fukarekiana, Astragalus subg. Tragacantha, Ferulago macedonica i dr. Vl. M. MAJKA TEREZA ‡ v. Bojaxiu, Gonxa Agneza Nikolova. MAJSKI MANIFEST (1924) – manifest na VMRO so novata politi~ka programa za edinstvo vo dejstvuvaweto na makedonskite revolucionerni sili. Bil sostaven po dolgi pregovori na pretstavnicite na VMRO, Kominter-

nata i Makedonskata federativna organizacija, potpi{an vo Viena (6. V 1924) od ~lenovite na CK na VMRO A. Protogerov, P. ^aulev i T. Aleksandrov. So Manifestot kon makedonskiot narod i makedonskata emigracija rakovodstvoto go zapoznavalo i op{testvenoto mislewe na Balkanot za pretstojnata borba na Organizacijata za osloboduvawe i za obedinuvawe na raskinatite delovi na Makedonija. Apeliralo do site revolucionerni sili da se obedinat za sozdavawe edinstven makedonski revolucioneren front {to }e raboti i za edinstven balkanski revolucioneren front.
LIT.: Predavnicite na makedonskoto delo. CK na VMRO(Ob). Redakcija i komentar Ivan Katarxiev, Skopje, 1983; Dimitar Vlahov, Memoari, Skopje, 1970. Z. Tod.

rodni sredbi na mladi operski nade`i †Tom~o Grn~arovski#. Na MOV se izvedeni pove}e od 45 operski i baletski dela od standardniot, sovremeniot i doma{niot repertoar so u~estvo na mnogubrojni poznati umetnici i kompletni ansambli od operskite ku}i na porane{na Jugoslavija i od Evropa.
LIT.: Veljo Ko~i{ki, 30 godini Majski operski ve~eri, Makedonski naroden teatar, 2002, Skopje. F. M.

MAJSKI, Nikola Kirov (Kru{evo, 28. VI 1880 – Sofija, 2. VIII 1962) – makedonski kulturnonacionalen i prosveten deec, istoriograf, revolucioner, op{testvenik, kni`evnik – dramski avtor, poet, raska`uva~, memoarist i hroni~ar na Kru{evo.

MAJSKI OPERSKI VE^ERI ‡ operski festival, osnovan vo 1972 g. po povod 25-godi{ninata od formiraweto na Operata i Baletot na Makedonskiot naroden teatar. Inicijator, spiritus movens i dolgogodi{en rakovoditel na manifestacijata bil Vasil ]orto{ev. Festivalot zapo~nuva na 9 maj, na denot koga vo 1947 g. e odr`ana prvata operska pretstava †Kavalerija rustikana# i zavr{uva na 31 maj. MOV dosega se odr`ani 35 pati, so isklu~ok na 1997 g. koga poradi finan-

Nikola Kirov Majski

Majski operski ve~eri, plakat

Faksimil od Majskiot manifest (Viena, maj 1924)

siski pri~ini bile otka`ani. Idejata da po~ne ovoj festival le`i vo sogledanata potreba da se promovira i afirmira makedonskata operska i baletska umetnost, da se prika`at pred doma{nata publika dostigawata na operskite i baletskite umetnici od svetot, i vo sorabotka i recipro~na razmena so operskite ku}i od Evropa i svetot da im se dade mo`nost na makedonskite umetnici da se pretstavat pred me|unarodnata muzi~ka javnost. Dosega na MOV se odr`ani okolu 250 operski i 50 baletski pretstavi so pove}e pridru`ni manifestacii, koncerti i dr. Vo sklop na MOV od 1973 do 1998 g., so pogolemi pauzi, se odr`ani i 15 me|una-

Osnovno u~ili{te zavr{uva vo rodniot grad, a gimnazijalnoto go zapo~nuva vo Bitola, no kako ~len na u~eni~kata grupa †Udostoenite# u~estvuva vo u~eni~kiot bunt (1898/99), poradi {to e isklu~en od gimnazijata i obrazovanieto go prodol`uva vo Solun, koga i se vklu~uva vo MRO. Stanuva u~itel vo lerinskoto s. Banica (1902/03 i 1905/06). U~estvuva vo Ilindenskoto vostanie kako sekretar na [tabot na kru{evskite vostanici. Po amnestijata se vra}a kako u~itel vo s. Banica, potoa se obiduva da studira pravo vo Sofija i u~iteluva vo Ihtiman (Bugarija). Nazna~en e za direktor na u~ili{tata vo Debar i vo Resen i za u~ili{ten inspektor vo Ohridsko (1910–1913). Po vojnite emigrira vo Bugarija i se oddava na organizaciono-politi~ka i kni`evno-publicisti~ka dejnost. Kako eden od organizatorite na Makedonskata federativna organizacija stanuva i eden od redaktorite i sorabotnicite na nejziniot organ †Avtonomna MakedoniÔ# i vo †federalisti~ki# duh ja objavuva kako sopstveno izdanie dramata na makedonski jazik †IlindenÏ# (1923), vo koja go sostavuva i tn. †Kru{evski manifest#. Pi{uva stihovi na

818

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

MAKEDONIZAM

M

makedonski i na bugarski jazik i predlaga za pe~at stihozbirka {to e pre~ekana, kako i dramata, so seriozni zakani od Aleksandrovata VMRO. Vo erata na makedonskite †bratoubistva#, osuden za likvidacija, ja napu{ta Sofija i se povlekuva na slu`ba vo Vidin, objavuvaj}i svoi literaturno-memoarski i istoriografski prilozi. Po Vtorata svetska vojna se nastanuva vo Sofija. Odu{even od sozdavaweto makedonska dr`ava, nekolkupati ja posetuva Makedonija i pi{uva dramoletki na makedonski jazik {to i gi izveduva na scenata na Kru{evskoto bratstvo vo Sofija. Po~inuva tokmu na Ilinden, na koj{to mu go posveti celiot `ivot i celoto svoe literaturno-publicisti~ko tvore{tvo. Neobjaveni mu ostanaa rakopisite: 13 dramoletki (†Scenki#), u{te dva toma od raskazite i skicite †Svetlosenki#, romaniziranata hronika †EpopeÔta na Kru{ovo#, stihozbirkata †Za MakedoniÔ#, memoarskite zapisi †Lerinsko v moite spomeni i pre`ivelici prez u~ebnata 1902/3 i 1905/6 godina#, †V stroÔ za MakedoniÔ#, †Stranici iz moÔ `ivot# i dr.
BIBL.: IlindenÏ. Drama vÍ petÏ d‹ŸstviÔ. Kartini otÍ velikoto makedonsko vÍzstanie pr‹zÍ 1903 god., SofiÔ, 1923; Kru{ovo i borbit‹ mu za svoboda, SofiÔ, 1935; Sv‹tlos‹nki, VidinÍ, 1942; Stranici od mojot `ivot. Izbor i predgovor Tomislav Todorovski, Skopje, 1994. LIT.: Bla`e Ristovski, Dramskite tekstovi na Nikola Kirov Majski, zb.: Petti Racinovi sredbi, Titov Veles, 1968, 5061; istiot, Poetot Nikola Kirov Majski (1880–1962), †Sovremenost#, XXIII, 1-2, 1974, 92–112; istiot, Makedonskiot stih 1900–1944. Istra`uvawa i materijali, I, Skopje, 1980, 113–125; Blagoj Stoi~ovski, Nikola Kirov Majski, Skopje, 1990.Bl. R.

†Sto i edna prikazna#, pri interpretacijata na likot na ^i~ko Avram i pri natsinhronizacijata na nad 3 000 crtani filmovi emituvani na programite na Makedonskata radio-televizija. J. F.

tignal vo Trakija, Oziris go ubil kralot Likurg, a Makedon go proglasil za kral i go ostavil da vladee tuka vo zemjata {to spored negovoto ime bila nare~ena Makedonija. Sinovite na Makedon stanale eponimi za pove}e oblasti, gradovi, planini i reki vo Makedonija.
IZV.: Hesiodi carmina, Lipsiae, 1913; F. Jacoby, Die Fragmente der griechischen Historiker, Berlin, 1923–30, Leiden, 1940–58; Diodori, Bibliotheca historica, Leipzig, 1896. LIT.: Pauly-Wissowa, Realencylopadie des classischen Altertumswissenschaft, 1928. N. Proeva, Studii za anti~kite Makedonci, Skopje, 1997; N. Proeva, Istorija na Argeadite, Skopje, 2004. K. M.-R.

Maec

MAJCI (Meloidae) – tvrdokrilni insekti so golem stomak i kusi krilja. Familijata se karakterizira so prisustvo na kantaridin vo krvta. @enkite polagaat jajca vo plitki dupki od kade {to izleguvaat larvi, koi se iska~uvaat po cvetovite na rastenijata; se zaka~uvaat za p~elite i se prenesuvaat vo p~elinite gnezda, kade {to se hranat so nivnite jajca. Ima pove}e vidovi od rodot Meloe, me|u koi popoznati se Meloe proscarebeus L. i Meloe violaceus L.
LIT.: Jon~e [apkarev, Zoologija na bez’rbetnite `ivotni, Skopje, 1991. V. T. K. – M. Kr.

Spisanieto †Macedoniae acta archaelogica#

MAKAVEI ‡ kalendarski obi~aj (1/14. VIII) vo spomen na ma~eni~kata smrt na sedumte bra}a od Makavejskiot rod. Se smeta za te`ok praznik. Vo nekoi mesta se praznuva samo eden den, vo drugi dva dena, no nekade duri {est ili dvanaeset dena. Spored toa kakvo }e bide vremeto vo tekot na ovie denovi, vo cela Makedonija se prognozira vremeto za slednite {est meseci (zimskiot period) ili za celata godina.
LIT.: BŠlgarski narodni p‹sni sobrani odÍ bratÏÔ Miladinovci DimitriÔ i Konstantina i izdani odq Konstantina, vq ZagrebÍ, 1861; Marko K. Cepenkov, Narodni veruvawa, detski igri. Kn. devetta, redaktirale d-r Kiril Penu{liski i Leposava Spirovska, Skopje, 1972; Jozef Obrembski, Folklorni i etnografski materijali od Pore~e, kniga prva, redakcija Tanas Vra`inovski, Skopje 2001. M. Kit.

†MAKEDONIAE AKTA ARHEOLOGIKA# (†MACEDONIAE ACTA ARCHAEOLOGICA#) ‡ periodi~no spisanie na Makedonskoto nau~no arheolo{ko dru{tvo. Prviot broj bil objaven vo 1975 g. vo Prilep (urednik Bo{ko Babi}), a dosega se objaveni 17 broja. Vo spisanieto se publikuvaat rezultatite od istra`uvawata na arheolozite od Makedonija i od stranstvo prezentirani na nau~nite simpoziumi na MAND, kako i nau~ni prilozi od arheologijata, numizmatikata, epigrafijata, antropologijata, starata istorija i drugite pomo{ni disciplini. Spisanieto se pe~ati na makedonski so rezime na stranski jazik. D. Z. MAKEDONIZAM – nacionalna koncepcija (vo bugarskata nau~na literatura i publicistika so negativna konotacija) vo borbata za etno-kulturna i dr`avno-politi~ka emancipacija na makedonskiot narod kako poseben entitet vo slovenskiot svet. Se izrazuva od polovinata na XIX v. kako proces za afirmacija na posebnosta na makedonskiot jazik, istorija i kultura i za obnovuvawe na Ohridskata arhiepiskopija kako makedonska crkva. Makedonizmot prv javno go apostrofira bugarskiot kulturno-nacionalen deec P. R. Slavejkov (18. I 1871), go proklamira \. M. Pulevski (1875), a lozarite (1892) i K. P. Misirkov (1903) go preimenuvaa kako †makedonski nacionalen se819

Boris Majstorov

MAJSTOROV, Boris (Veles, 17. XII 1935 ‡ Skopje, 17. I 2008) ‡ radioartist i re`iser. Vo 1957 g., na konkursot za radiodrama na Radio Skopje, bil primen za redoven ~len, a do penzioniraweto (1999) rabotel kako interpretator i re`iser-supervizor vo Radioto. Realizira antologiski ulogi vo radioemisiite za deca

MAKEDON – mitski eponimen heroj na Makedonija i Makedoncite. Prvpat se spomnuva kaj Hesiod, a za negovoto mitolo{ko poteklo postojat pove}e verzii. Vo raznite kontradiktorni izvori e naveden kako sin na Yevs i Tija (}erka na Devkalion) i brat na Magnet, sin na Ajol, sin na Helen i brat na Dor, sin na Ajak i eden od pedesette sinovi na arkadskiot ili kral na Ematija Likaon. Postoi i verzija deka bil sin na egipetskiot bog Oziris, koj prepu{taj}i $ go vladetelstvoto na Izida, trgnal da go osvojuva svetot zaedno so svoite sinovi Makedon i Anubis. Koga pris-

M

MAKEDONIJA

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

paratizam#, dodeka B. Koneski (1949) go afirmira kako posebna struja vo nacionalnoosloboditelnoto dvi`ewe. Bl. R. MAKEDONIJA – vizantiska tema, formirana poradi opasnosta od Bugarite vo vremeto na caricata Irina, najdocna od 802 g., koga prvpat se spomnuva vo izvorite. Ja opfa}ala Severozapadna Trakija so centar Adrijanopol. Imeto go dobila po naselenieto {to se preselilo tamu od geografska Makedonija po slovenskite napadi. Ottamu poteknuva i osnova~ot na makedonskata carska dinastija Vasilij I. Zna~itelno namalena, uni{tena e od Osmanliite vo vtorata polovina na XIV v.
LIT.: Constantino Porfirogenito, De thematibus. Introduzione, testo critico, commento a cura di A. Petrusi, Citta del Vaticano, 1952; P. Koledarov, Obrazuvane na tema †MakedoniÔ# v TrakiÔ, †IzvestiÔ na Instituta za istoriÔ#, XXI, SofiÔ, 1970, 219-240. B. Petr.

MAKEDONIJA – etno-istoriska i geopoliti~ka teritorija vo centralniot del na Balkanot. Imeto Makedonija go nasledila od imeto na istoimenata anti~ka dr`ava na Filip II i Aleksandar III Makedonski. Prvobitno toa ime se odnesuvalo na mala provincija vo Solunskoto Pole, zapadno od Vardar. Na toj teren e formirana makedonskata dr`ava

so prestolnina vo Pela. Istori~arot Herodot (V v. pr.n.e.) naveduva deka so Makedonija se ozna~uva teritorijata me|u rekite Vardar i Bistrica. Podocna, kako {to se {irelo makedonskoto kralstvo, taka se {irelo i imeto Makedonija, apsorbiraj}i gi i perifernite oblasti vo svoeto edinstveno ime. Taka, pod imeto Makedonija, u{te vo stariot vek se podrazbiral glavno prostorot me|u planinite Pind i Olimp na jug, [ar Planina na sever, rekata Mesta na istok i albanskite planinski verigi na zapad. Za potekloto na imeto Makedonija ima pove}e mislewa. Edni smetaat deka imeto go dobila po svojot prv mitski kral Makedon. Toa mislewe go zastapuva i geografot Strabon. Spored drugi, imeto Makedonija proizleguva od staromakedonskite zborovi makos – „golem, visok, planinski#, i don – „zemja#, {to vo bukvalen prevod bi zna~elo „golema, visoka, planinska zemja#. So ova ime Makedonija se ozna~uva niz celata nejzina istorija. Makedonija, geografska – planinsko-kotlinska teritorija na Balkanskiot Poluostrov. Go zafa}a sredi{niot del na Poluostrovot i {iroko izleguva na Egejskoto More i na Solunskiot Za-

liv. Na sever e zagradena so [ar Planina, Skopska Crna Gora, Kozjak, Osogovo i so Rila, a na jug so rekata Bistrica i so bregot na Egejskoto More do utokata na rekata Mesta. Na zapad granicata vodi po bilata na planinite: Korab, De{at, Kr~in, Jablanica, Gramos i Pind, a na istok po rekata Mesta i zapadnite padini na planinata Rodopi. Vo ovie prirodni i etni~ki granici taa zafa}a povr{ina od 68.451 km2. So Bukure{kiot miroven dogovor (1913) ovaa teritorija bila podelena me|u pobedni~kite sili vo Balkanskite vojni Srbija, Grcija i Bugarija. Najgolem del od teritorijata pripadnala na Grcija 34.411 km ili 50,3%, pomal del na Srbija 26.440 km ili 38,6% i najmal del na Bugarija 6.798 km ili 9,9%, a oddelni podra~ja bile dodeleni i na Albanija, kako Mala Prespa, Golo Brdo, del od Gora i dr., so povr{ina od 802 km ili 1,2%. Vsu{nost, Vardarskiot del na Makedonija bil okupiran od Srbija, Egejskiot del od Grcija i Pirinskiot del od Bugarija. Makedonija ima mo{ne povolna geografska polo`ba. Sredi{nata smestenost na Balkanskiot Poluostrov ovozmo`ila da stane krstosnica na va`ni pati{ta i magistrali. U{te vo rimsko vreme preku nea minuvala poznatata

Karta na geografska Makedonija

820

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

MAKEDONIJA

M

popre~na magistrala Via Egnatija (Via Egnatia), koja od Dra~ preku Elbasan, Ohrid i Bitola vodela kon Solun i Carigrad. Podocna, glavnite me|unarodni soobra}ajnici {to ja povrzuvaat Makedonija so svetot se izgradeni po dolinite na rekite Vardar i Struma. Solun, pak, od sekoga{ bil i ostanal najva`no pristani{te za celata makedonska teritorija. Makedonija se karakterizira so mo{ne slo`ena reljefna struktura. Vo nejziniot reljef se smenuvaat golemi i visoki planinski masivi ‡ [ar Planina (2.747), Pirin Planina, Osogovo (2.252), Jakupica (2.540), Baba (2.601), Bistra (2.163) i dr. so prostrani i zatvoreni kotlini (Pelagonija, Polog, Skopska Kotlina, Ov~e Pole, Strumi~ka Kotlina, Serska Kotlina, Blagoevgradska Kotlina i dr.). Za ramnite dna na kotlinite se karakteristi~ni aluvijalnite po~vi i smolnicite, po nivnite rabovi diluvijalnoto zemji{te, a na planinite kafeavite po~vi. Kristalestite {krilci, magmatskite i metamorfnite karpi, od koi vo najgolem del e izgraden reljefot na Makedonija, se nositeli na pove}e va`ni minerali, kako olovno-cinkovata ruda vo osogovskiot masiv, `eleznata ruda na Bistra, bakarnata ruda kaj Radovi{, hromnata ruda vo qu-

botenskiot masiv i na Halkidik i dr. Vo Makedonija, koja na jug so dolg breg izleguva na Egejskoto More, se javuva mediteranskata klima, a od sever preku Vardarsko-moravskata dolina e izlo`ena na kontinentalnata klima. Na visokite planini, pak, vladee planinskata klima. Hidrografskata mre`a vo Makedonija ja so~inuvaat rekite: Vardar, Struma, Mesta, Bistrica i Crni Drim so svoite pritoki, kako i ezerata ‡ Ohridsko, Prespansko, Dojransko, Kostursko, Lagadinsko, Be{i~ko i dr. Vegetacijata vo Primorska Makedonija e mediteranska so karakteristi~nite {umi ‡ makii, a od kulturnite rastenija ‡ so lozata i maslinkata. Ponasever od mediteranskata rastitelna oblast se listopadnite dabovi i bukovi {umi, koi se naredeni katovski, a nad niv se visokoplaninskite pasi{ta. @ivotinskiot svet e sostaven od mediteranska i srednoevropska fauna.
LIT.: Aleksandar Stojmilov, Fizi~ka geografija na Republika Makedonija, PMF, Skopje, 2002. Al. St.

Anti~ka Makedonija. Spored geografsko-etni~kite i istoriskite karakteristiki, AM go opfa}ala severoisto~niot del na Balkanskiot Poluostrov. Anti~kite avtori ja opi{uvaat kako planin-

Karta na Anti~ka Makedonija do smrtta na Filip II (336 g. pr.n.e.)

ska zemja, so golem broj reki, bogati poliwa, {umi i ezera i so rudni bogatstva. Etni~kata i jazi~nata granica pome|u makedonskata i helenskata teritorija na jug e: plan i n a t a Olimp, rena makedonski vojnik, kata Penej StelaMarvinci (II v. pr.n.e.) Isar (Peneios, Pen~a) i bregot na Egejskoto More; na jugozapad granicata se dvi`i do planinata Pind (Pindos); zapadnata granica prodol`uva po planinite od [arplaninskiot masiv (Jablanica, Korab, De{at) sè do planinata Skard (den. [ar Planina); severnata granica se spu{ta po padinite na planinata Jakupica, pominuva pome|u dene{nite gradovi Skopje i Veles i po rekata P~iwa izleguva na Osogovskite Planini, sè do planinata Rila; na istok grani~nata linija zapo~nuva od Pirin Planina do utokata na rekata Nestos (den. Mesta) vo Egejskoto More. Anti~kite avtori Primorska Makedonija ja narekuvaat – Dolna Makedonija, a vnatre{niot planinski del – Gorna Makedonija. Dolna Makedonski {tit, s. Bon~e Makedonija go opfa}a centralniot del na Makedonija i se prostira me|u rekite Haliakmon (Bistrica), Aksij (Vardar) i dolnite tekovi na Strimon (Struma) i Nestos (Mesta), so oblastite: Pierija, Botiaja, Almopija, Amfaksitida, Migdonija, Anatemunt, Botika, Krusida, Bisaltija, Krestonija, Pierida, Edonida i Eordaja. Gorna Makedonija gi opfa}a oblastite: Timfaja, Paravaja, Elimeja, Dasaretida, Orestida, Linkestida, Pelagonija, Deriop, Pajonija, Parorbelija, Sintika i Odomantika. Od vladeeweto na prvata makedonska dinastija Argeadi (Argeas e eponimniot heroj na Makedon) vo VIII v. pr.n.e. zapo~nuva {ireweto na dr`avnata teritorija, koja gi obedinuva site etnosi (paleobalkanski populacii so indoevropsko poteklo) {to `iveele na teritorijata na Anti~ka Ma821

M

MAKEDONIJA

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

Makedonija vo vremeto na Aleksandar III Makedonski

kedonija: Brigi, Pajonci, Pelagonci, Linkesti, Engelani, Dasareti, Oresti, Eordai, Elimei, Botiajci, Pierijci, Almopi, Migdonci, Krestonci, Bisalti, Eordajci, Edoni i dr. pomali etnosi. Za Makedonija karakteristi~ni se: makedonskata basileja, monarhiskoto ureduvawe so nasleden vladetel i dr`avni institucii {to vladeat spored †makedonski zakoni#, makedonski obi~ai, obredi, so makedonski bo`estva, mitovi, kultovi i poseben makedonski jazik. Imiwata na makedonskite kralevi od dinastijata Argeadi se: Perdika I, Argaj, Filip, Aerop I, Alketa, Aminta I, Aleksandar I, Perdika II, Arhelaj I, Orest, Aerop II, Aminta II, Pausanij, Aminta III, Aleksandar II, Ptolemaj Alorski, Perdika III, Filip II, Aleksandar III, Filip III, Aleksandar IV. Prvata kralska pres-

tolnina bila Ajga (Vergina), vtorata prestolnina e Pela, koja so golemite grade`ni zafati vo vremeto na Filip II (359–336) stanuva metropola na Balkanot. Makedonskata dr`ava postignuva najgolem politi~ki, voen i ekonomski podem vo vremeto na Filip II, a ekumensko zna~ewe (spored svojata golemina i mo}) vo vremeto na Aleksandar III Makedonski (336–332). Po negovata smrt sè do rimskite osvojuvawa (334–168 g. pr. n.e.) Makedonija ja vladeat dijadosite i epigonite: Antipatar, Kasandar, Filip IV, Aleksandar V (t. n. Antipatridi), Demetrij I, Pir, Lizimah, Ptolemaj; po 277 g. pr.n.e. sledi poslednata makedonska dinastija Antigonidi: Antigon I Gonat, Demetrij II, Antigon Doson, Filip V i Persej. Po pa|aweto pod rimska vlast (146 g. pr.n.e.) Makedonija stanu-

va rimska provincija. Makedoncite kako del od Rimskata Imperija sozdavaat novo op{testvo: rimskite provincii gi upravuvaat rimski upravnici; novite gradovi dobivaat rimski vojni~ki karakter (Skupi), a `ivotot na naselenieto se formira spored rimskiot praven sistem; se trasiraat novi komunikacii, se menuva etnografijata, se romanizira avtohtonoto naselenie; so prisustvoto na rimskite vojski, no i so ~estite navleguvawa na novi narodi (Goti, Huni, Avari i Sloveni) se menuva etni~kiot sostav. Slovenskiot etnos kako najdominanten navleguva vo etnogenezata na Makedoncite, gi nametnuva slovenskiot jazik i kulturata, a hristijanstvoto {to se propoveda u{te od samiot po~etok (vo I v. n.e. Apostol Pavle vo Makedonija ima hristijanska misija), vo IV v. pr. n.e. stanuva glaven beleg na Makedoncite, prepoznatliv preku mnogubrojnite hristijanski baziliki.
LIT: Herodotus, 4 Vols., Harvard Univerity Press, 1960; Thoucydides, 4 Vols., Harvard University Press, 1958; Justin, Filipovata istorija, prev. Q. Basotova, Skopje, 2000; Arijan, Aleksandrovata anabasa, prev. M. Buzalkova, Skopje, 2000; Skopje, 1998; Hammond, The Macedonin State, Oxford, 1989; E. Petrova, Brigite, Skopje, 1996; N. Proeva, Studii za anti~kite Makedonci, Skopje, 1997; Istorija na makedonskiot narod, I, Skopje, 2000; F. Papazoglu, Istorija na Helenisti~kiot period, Skopje, 1995; M. Bo{koski, Imiwata na Makedonija i Makedoncite, Skopje, 2003; A. [ukarova, Filip II Makedonski i atinskite retori, Skopje, 2003. A. [uk.

Makedonija – rimska provincija. Osnovana vo 148 g. pr.n.e., otkako

Rimskite provincii na Balkanot so glavnite pati{ta

Naseluvaweto na Slovenite na Balkanot i vo Makedonija

822

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

MAKEDONIJA

M

rimskiot legat Kvint Kaekilij Metel vo bitkata kaj Pidna go zadu{il Prvoto makedonsko vostanie pod vodstvo na Filip VI Andrisk. Od 27 g. pr. n.e. pod senatorska uprava, vo periodot od 15 do 44 g.n.e. e pod uprava na carskiot legat, a potoa povtorno pod senatorska uprava. Go zazema najgolemiot del od ju`niot Balkanski Poluostrov, teritoriite na Kralstvoto Makedonija po tekot na rekite Haliakmon (Bistrica), Aksij (Vardar) i sredniot i dolniot tek na r. Strimon (Struma). Na ovie teritorii bile pridodadeni i teritoriite na Ilirija (dene{na Sredna Albanija), Severen Epir (denes Ju`na Albanija, Severozapadna Grcija). Na jug se grani~ela so provinciite Ahaja i Epir (po 106 g. n.e.), na istok so Trakija, a na sever so provinciite Dalmatija i Gorna Mezija. Glaven grad na provincijata bil Tesalonika (Solun), a drugi pozna~ajni gradovi bile: Epidamnos (Dirahion) i Apolonija – na ilirskiot breg; Lihnid, Herakleja i Stobi – vo Gorna Makedonija; Larisa, Dion i Pela – vo Dolna Makedonija i Tesalonika, Potidaja, Amfipol, Filipi, Neapol i Tasos na Halkidik – na trako-makedonskiot breg. Ekonomska baza za `ivotot bile plodnite poliwa, kako i bogatite prirodni surovini, pred sè drvoto (koe se primenuvalo vo grade`ni{tvoto) i rudite. Negativna strana bila tranzitnata mestopolo`ba vo centarot na Balkanot, preku koja pridobivkite od isto~nite civilizacii se transferirale pri izgradbata na zapadnite civilizacii.
LIT.: J. Sasel, Macedonia, Tabula Imperii Romani, K34, Ljubljana, 1976, 82-83; F. Papazoglu, Makedonski gradovi u rimsko doba, Skopje, 1957. V. L.

Makedonija kako del od kartata na Evropa (1766)

Makedonija vo sredniot vek. Vo sredinata na I v. zapo~nalo da se {iri hristijanstvoto. Apostolot Pavle osnoval hristijanski op{tini vo Filipi, Tesalonika i Verija. Vo VI i po~. na VII v. se naselile slovenskite plemiwa (Verziti, Druguviti, Sagudati, Rinhini, Vajuniti, Strimonci i dr.), koi se izme{ale so starosedelcite i od niv gi prifatile civilizaciskite postigawa vo selskoto stopanstvo, zanaet~istvoto, grade`ni{tvoto i dr. Promeni nastanale vo toponimijata: najgolem del od naselbite, rekite, planinite dobile slovenski imiwa (Bistra, Prilep, Izvor i dr.), eden del od imiwata Slovenite gi prilagodile na svojot jazik (Verija – Ber, Strimon – Struma, Skupi – Skopje i dr.), a del od imiwata gi prifatile od

starosedelcite (Opila, Opae, Openica, Taor, Bader, Teovo, Pelister, Pelagonija, Vapila, Sirula, Galik, Gali~ica i dr.). Oblastite naseleni od slovenskite plemiwa za Vizantijcite pretstavuvale nezavisni kne`estva narekuvani Sklavinii, na ~elo so plemenski voda~i. Vizantija pot~inila del od Sklaviniite (VII i VIII v.). Sklaviniite vo vnatre{nosta bile pot~ineti od Bugarite (po sred. na IX v.). Vo vremeto na bugarskoto vladeewe vo Makedonija se pojavilo bogomilstvoto – religiozno i socijalno dvi`ewe protiv crkvata i dr`avata. Solunskite bra}a sv. Kiril i Metodij ja sozdale slovenskata azbuka (sred. na IX v.) i po~nala da se razviva ranata slovenska pismenost i kultura vo Makedonija. So Kliment i Naum, preku Ohridskata kni`evna {kola, se razvi-

la makedonskata srednovekovna prosveta i kni`evnost. Vo II pol. na X v. vo Makedonija bilo osnovano Samuilovoto Carstvo (969–1018) – najgolemata ranofeudalna dr`ava na Balkanot. Carot Samuil (969–1014) ja obedinil cela Makedonija (osven Solun) i pot~inil golem del od sosednite balkanski zemji. Po porazot vo Belasi~kata bitka i po smrtta na carot Samuil (1014) makedonskata dr`ava zaslabnala. Naslednicite Gavril Radomir (1014-1015) i Jovan Vladislav (1015–1018) ne uspeale da gi zaprat vizantiskite napadi, pa po smrtta na Jovan Vladislav (1018) Makedonija bila zavladeana od Vizantija. Za osloboduvawe od vizantiskata vlast vo XI v. bile krenati vostanijata na Petar Deljan (1040–1041) i \or|i Vojteh (1072–1073), koi, po po~etnite uspesi, bile zadu{eni.

Belasi~kata bitka (minijatura spored Skilica, XI v.)

823

M

MAKEDONIJA

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

Vo 80-tite godini na XII v. blagorodnikot Dobromir Hrs ja otfrlil vizantiskata vlast i formiral nezavisna dr`avi~ka so centar vo Prosek, koja se odr`ala do po~etokot na XIII v. (1202). Vo prvata polovina na XIII v. za prevlast vo Makedonija vojuvale sosednite balkanski dr`avi: Skopje, Ohrid i Ber padnale pod bugarska vlast (1203), so centar vo Solun bilo formirano Solunskoto Latinsko Kralstvo (1204–1224). Vo Prosek se osamostoil blagorodnikot Strez (1207–1214), a vo Strumskata oblast (so centarot Melnik) se osamostoil blagorodnikot Slav (1207 – ok. 1230). Vo Makedonija vladeele: epirskiot car Teodor I Angel (1224–1246), Bugarite (od 1230), Nikejcite (1246–1259) i odnovo Vizantija (1261). Pred krajot na XIII v. srpskata dr`ava go zavladeala severniot del: Skopje, Goren i Dolen Polog, Ov~e Pole, Zletovo i Pijanec (1282), kako i Debar, Ki~evo i Pore~kata oblast (1284). Kralot Stefan Du{an za desetina godini (1334– 1345) ja osvoil cela Makedonija, osven Solun. Po negovata smrt (1355), koga srpskata dr`ava zapo~nala da se raspa|a, vo Makedonija bile formirani nekolku nezavisni vladenija. Na teritoriite od Kostur do Prizren i od r. Vardar do alban-

skite planini se osamostoil Volka{in, koj bil krunisan za kral i sovladetel na carot Uro{ (1365). Despotot Ugle{a se osamostoil vo Serskata oblast (1365), pod negova vlast se nao|ale teritoriite do Strumica i Melnik, so Sveta Gora. Do krajot na 60-tite godini na XIV v. tie vospostavile hegemonija vo Makedonija. Po nivnoto zaginuvawe vo Mari~kata bitka protiv Osmanliite (1371), vo Makedonija se izdignale sinot na Volka{ina kralot Marko i bra}ata Konstantin i Jovan Draga{. Dr`avata na kralot Marko, poznata i kako Prilepsko Kralstvo, kon krajot na 70-tite godini na XIV v. se protegala na istok do oblasta Raec, na sever do Skopje, na zapad gi zafa}ala Prespa, Demir Hisar, Pore~e, Ki~evskata oblast i Debar, a na jug do me|ite na Pelagonija. Prilepskoto Kralstvo ja zadr`alo svojata samostojnost do osvojuvaweto na Prilep i Bitola od Osmanliite (1385), koga Marko ja priznal vrhovnata vlast na sultanot. Bra}ata Jovan i Konstantin Draga{ se osamostoile na teritoriite pome|u rekite Struma i Vardar, so prestolnina vo ]ustendil. Po smrtta na Jovan (ok. 1380), Konstantin ja priznal vrhovnata vlast na sultanot. Vo po-

~etokot na 80-tite godini na XIV v. zapo~nalo osmanliskoto osvojuvawe na Makedonija; isto~niot del so gradot Ser (1383), centralniot so [tip, Veles, Prilep i Bitola (1385) i Skopje (1392). Po zaginuvaweto na kralot Marko i Konstantin Draga{ vo bitkata kaj Rovine (1395) Makedonija padnala pod direktna osmanliska vlast, osven Solun, koj{to bil K. Ax. osvoen podocna (1430). Makedonija vo vremeto na osmanliskoto vladeewe. Vo periodot me|u Mari~kata bitka (1371) i bitkata na Rovine (1395) Makedonija celosno potpadnala pod osmanliskata vlast. Vo novoto politi~ko ureduvawe hristijanite stanale gra|ani od vtor red i ne gi u`ivale istite prava kako i muslimanite. Osnova na novoto ureduvawe bil t.n. timarsko-spahiski sistem {to se sostoel od dodeluvawe feudalni zemji{ni lena (timari, zeameti i hasovi) vo zamena za ispolnuvaweto na voenite obvrski. Vo po~etokot imalo i hristijani-timarioti, koi postepeno is~eznale. Zemjata ja obrabotuvalo feudalno zavisnoto naselenie – hristijani i muslimani, poznati pod imeto raja, koe od XVII v. gi ozna~uvalo glavno hristijanite. Tie bile dol`ni da im davaat danoci i na feudalniot gospodar i

Srpskata dr`ava od 1170&1350 godina

Osmanliskite osvojuvawa na balkanskite zemji

824

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

MAKEDONIJA

M

Sceni od sekojdnevniot `ivot & freski vo crkvata †Sv. Atanasij Aleksandriski# vo s. @ur~e, Demirhisarsko (1622)

na dr`avata i ne mo`ele slobodno da raspolagaat so svojata zemja. Stopanstvoto imalo naturalen karakter i selanecot gi zadovoluval svoite potrebi zanimavaj}i se so zemjodelstvo i so sto~arstvo. Gradovite, po kratkotrajniot zastoj, do`iveale ekspanzija so brz razvoj na zanaet~istvoto i trgovijata vo niv. Promeni nastanale i vo demografskata struktura na naselenieto. Preku kolonizacija vo Makedonija bile naseleni turski nomadski sto~ari, pred sè Juruci, od Mala Azija. Vo XVI v. bile sozdadeni Solunskiot i Ov~epolskiot juru~ki sanxak, a nivniot broj dostignal okolu 140.000 lica. Po proteruvaweto od [panija (1492) i od Portugalija (1497) se doselilo vo Makedonija i brojno evrejsko naselenie. Demografskite promeni bile predizvikani i od procesot na

islamizacijata. Taa zapo~nala vo XV v., a najsilniot bran se slu~il vo vtorata polovina na XVI v., koga procentot na islamiziranite hristijani po gradovite iznesuval 25% od gradskata populacija, dodeka vo selata samo 3%. Islamizacijata prodol`ila i vo narednite vekovi, zasiluvaj}i se osobeno vo voenite godini. Pravoslavnata Ohridska arhiepiskopija, i pokraj golemite zagubi {to gi pretrpela, prodol`ila da funkcionira i po osvojuvaweto. Sè do nejzinoto ukinuvawe vo 1767 g. taa bila nositel na narodnata kultura i duhoven za{titnik na hristijanite. Promenite vo zemji{nite odnosi i voveduvaweto na ~ifligarskiot sistem go zasililo ajdutskoto dvi`ewe i predizvikalo reakcija na hristijanskoto naselenie. U{te vo 1564/65 g. vo Mariovo i

Karta na Makedonija (1770)

vo Prilep bile krenati prvite buni, a vo esenta 1689 g. izbuvnalo Karpo{ovoto vostanie. Zadu{uvaweto na vostanieto i stravot od represalii predizvikale iseluvawe na hristijanskoto naselenie od Severna Makedonija. Na nivno mesto bile naseleni doselenici od Albanija, so {to zapo~nalo menuvaweto na etni~kiot sostav na naselenieto vo ovoj del na Makedonija. Slabata centralna vlast i anarhijata vo Imperijata ovozmo`ile vo vtorata polovina na XVIII v. vo pogolemiot del od Makedonija lokalnata vlast da ja prigrabat mo}ni begovi (prete`no od albansko poteklo), koi dejstvuvale nezavisno od centralnata vlast. Polo`bata na rajata stanuvala sè pote{ka i poradi dejstvuvaweto na krxaliite, voeni dezerteri, {to zdru`eni vo golemi bandi gi napa|ale selata i gradovite. Reformite vovedeni vo Imperijata po 1839 g. zna~ele postepeno podobruvawe na sostojbata na nemuslimanite, koi, formalno, stanale ramnopravni so muslimanite. Vo Makedonija do{lo do zgolemuvawe na stopanskiot razvoj, bila izgradena `eleznica, se vospostavile telegrafski i telefonski linii, a trgovijata, posebno me|unarodnata, do`iveala ekspanzija. Hristijanite bile poprisutni vo stopanstvoto i vo trgovijata, u~estvuvaj}i i vo lokalnata gradska vlast. Bila sprovedena i teritorijalna reforma, so koja bile formirani trite vilaeti: Solunskiot, Bitolskiot i Kosovskiot. Iako po Rusko-turskata vojna (1877–1878) do{lo do povtorno vlo{uvawe na ekonomskata i politi~kata situacija, ve}e bil sozdaden bogat hristijanski gra825

M

MAKEDONIJA

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

Zoran Rizovski: Dimitar PopgeorgievBerovski

|anski sloj i intelektualna elita, koi po~nale da gi artikuliraat svoite politi~ki i nacionalni interesi, so {to zapo~nalo nacionalnoto dvi`ewe na makedonskiot narod za osloboduvawe.
LIT: Istorija na makedonskiot narod, II. Makedonija pod turska vlast (od XIV do krajot na XVIII vek), redaktor d-r Aleksandar Stojanovski, Skopje, 1998; Aleksandar Matkovski, Otporot vo Makedonija, I-IV, Skopje, 1983; Aleksandar Stojanovski, Gradovite vo Makedonija od krajot na XIV do XVII vek. Demografski istra`uvawa, Skopje, 1981; istiot, Makedonija vo turskoto srednovekovie (od krajot na XIV – po~etokot na XVIII vek), Skopje, 1989; istiot, Makedonija pod turskata vlast. Statii i drugi prilozi, Skopje, 2006. Dr. \.

Makedonija vo osmanliskiot period od 60-tite godini na XIX vek do Balkanskite vojni. So prerodbenskoto dvi`ewe, prosvetnokulturnite i crkovnite borbi po sredinata na XIX v. bilo apsolvirano pra{aweto na sopstvenata nacionalna identifikacija na makedonskiot narod. Vo 60-tite i 70-tite godini zapo~nal proce-

sot na revolucionernoto organizirawe so pojavuvawe i dejstvuvawe na zagovorni~ki revolucionerni kru`oci, ponekade narekuvani komiteti. Solunskiot Taen makedonski revolucioneren komitet, osnovan od Dimitar Popgeorgiev-Berovski (1874), go organiziral i go izvel Razlove~koto vostanie, koe zapo~nalo vo Male{evsko (8–20. V 1876). Vostanicite, predvodeni od Berovski, go oslobodile s. Razlovci, kade {to bila vospostavena mesna makedonska vlast. Ottamu vostanicite prodol`ile kon drugite naseleni mesta vo Male{evsko i Pijane~ko. Ograni~eni akcii imalo i vo Ko~ansko, [tipsko i Radovi{ko. Pred da dobie po{iroki razmeri, vostanieto bilo zadu{eno. Razlove~koto vostanie bilo avtohtono, avtonomno organizirano i vodeno bez nadvore{ni vlijanija i bez me{awe na nadvore{ni faktori, so jasno postavena cel: osloboduvawe i sozdavawe samostojna makedonska dr`ava. Toa e posvedo~eno so vostani~koto zname kako simbol na makedonskata dr`avnost, kako i vo narodnite pesni. Na Carigradskata konferencija (23. XII 1876 – 20. I 1877) makedonskoto pra{awe ne dobilo poseben tretman, iako imalo predlog Evropska Turcija da se podeli na dve samostojni edinici: Makedonija (so prestolnina vo Sofija) i Bugarija (so prestolnina vo Trnovo). Vo preliminarniot Sanstefanski miroven dogovor po-

me|u Rusija i Osmanliskata Imperija (19. II /3. III 1878) ruskata diplomatija nametnala sozdavawe golema bugarska avtonomna dr`ava so prisoedinuvawe na najgolemiot del od Makedonija. Na Berlinskiot kongres (1/13. VI – 1/13. VII 1878) toj dogovor bil anuliran i bilo re{eno Makedonija da ostane vo sostavot na osmanliskata dr`ava, koja bila obvrzana (so ~l. 23 od Berlinskiot dogovor) na upravna decentralizacija i davawe avtonomen status za Makedonija (pod imeto Rumelija) vrz osnova na organski statut kako onoj za ostrovot Krit (1868).

Kresnenskata Klisura

Kresnenskoto vostanie (1878–1879), pod vodstvo pak na Dimitar Popgeorgiev-Berovski, bilo organizirano i vodeno spored nacionalnoosloboditelna i dr`avotvorna programa. Vo vostanieto zele u~estvo vostanici i dobrovolci od 32 okolii, 163 naseleni mesta vo Makedonija. Bila sozdavana makedonska vostani~ka vojska so [tab rakovoden od {taben na-

Kartografski proekt za Balkanot na Carigradskata konferencija (1876/77)

Promenite na Balkanot po Berlinskiot kongres

826

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

MAKEDONIJA

M

Damjan Gruev

Boris Sarafov

Anastas Lozan~ev

Zdru`enite ~eti na Pando Kqa{ev i Vasil ^akalarov (1903)

~alnik. Na oslobodenata teritorija bila vospostavena samobitna makedonska revolucionerna voeno-vostani~ka vlast, izgradena vrz osnova na obi~ajnoto pravo. Vostani~koto rakovodstvo se opredelilo za nezavisni nadvore{ni odnosi, vo prv red so sosednite dr`avi. Po zadu{uvaweto na Kresnenskoto vostanie makedonskoto osloboditelno dvi`ewe se izrazilo so vostani~koto razdvi`uvawe vo Severoisto~na Makedonija (vo Kumanovsko-Kratovsko-Krivopalane~ko), so dejstvuvawe na ~eti (1879–1881) vo centralniot, jugoisto~niot (Seres, Drama) i jugozapadnot del (Ostrovsko, Kostursko i Lerinsko) i so akciite na Makedonskata liga za osloboduvawe na Makedonija (1879–1880), Nacionalnoto sobranie i Privremenata vlada na Makedonija (1880–1881). Privremenata vlada objavila Manifest so povik za prodol`uvawe na osloboditelnata borba za sozdavawe samostojna dr`ava ili avtonomna dr`avnost vo ramkite na osmanliskata dr`ava, a sozdala i Ustav na makedonskata dr`ava (1880). Dvete politi~ki pretstavni{tva nastapile so legitimni barawa za primena na ~l. 23 od Berlinskiot dogovor za Makedonija.

Makedonskata revolucionerna organizacija (MRO), osnovana vo Solun (23. X / 4. XI 1893), podocna pod operativno rakovodstvo na Goce Del~ev – ideologot i strateg na makedonskata osloboditelna borba, go podgotvila novoto oru`eno osloboditelno i dr`avotvorno makedonsko vostanie vo po~etokot na XX v. Zaginuvaweto na Del~ev (4. V 1903) go zabrzalo krevaweto na vostanieto, koe zapo~nalo na Ilinden, 2. VIII 1903 g. Vostanieto go rakovodel Glavniot {tab (Damjan Gruev, Boris Sarafov i Anastas Lozan~ev) preku reonskite gorski {tabovi. Najsilno bilo vo Bitolskiot revolucioneren okrug. So ofanzivni dejstva bile oslobodeni i pogolemi naseleni mesta (Kru{evo, Klisura i Neveska). Na oslobodenata teritorija bila sozdadena makedonska revolucionerna vlast. Vo drugite revolucionerni okruzi dejstvuvale vooru`eni ~eti so napadi na strategiski objekti i na pomali edinici na osmanliskata vojska. Vo uslovi na neprijatelsko okru`uvawe od sosednite balkanski dr`avi i so silna poddr{ka na Vladata na osmanliskata dr`ava od evropskite Golemi sili za brzo zadu{uvawe na vostanieto, po nekolkumese~ni iscrpuva~ki `estoki borbi so ogromnata moderno vooru`ena osmanliska re-

dovna vojska i ba{ibozuk, Glavniot vostani~ki {tab naredil zapirawe na vostani~kite dejstva so cel da se po{tedi narodot i da se za~uvaat silite i kadrite za prodol`uvawe na borbata za osloboduvawe i sozdavawe makedonska dr`ava vo popovolni vnatre{ni uslovi i me|unarodna konstelacija. Evropskite golemi sili bile prisileni da interveniraat. Se zafatile za sproveduvawe reformi (1903–1908), vrz osnova na t.n. Mirc{tegska programa, ne za razre{uvawe na makedonskoto pra{awe, tuku za osovremenuvawe na osmanliskiot re`im za smiruvawe na Makedonija. Balkanskite dr`avi Bugarija, Grcija i Srbija zapo~nale otvorena agresija vrz Makedonija so ufrluvawe vooru`eni ~eti za da podgotvuvaat teren za nejzina okupacija i podelba. Srbija i Bugarija potpi{ale Dogovor za sojuz (Belgrad, 30. III / 11. IV 1904), so koj ja usoglasile svojata politika sprema Makedonija. Vo april 1905 Grcija $ predlo`ila na Bugarija spogoduvawe za podelba na Makedonija. Po Revalskata sredba na suverenite na Rusija i Anglija i navestenata avtonomija na Makedonija i poradi toa pojavata na Mladoturskata revolucija (1908) bilo odlo`eno spogoduvaweto na trite balkanski dr`avi. Na 29. II / 13. III 1912 g. Bu-

Proslavuvawe na Mladoturskata revolucija vo Bitola (1908)

Makedonija pred Balkanskite vojni

827

M

MAKEDONIJA

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

garija i Srbija sklu~ile dogovor za sojuz, so taen dodatok za podelba na Makedonija. Potoa i Bugarija i Grcija sklu~ile dogovor (16. / 29. V 1912), so {to bil sozdaden troen, a so pristapuvaweto i na Crna Gora, ~etvoren balkanski sojuz za vojna protiv Otomanskoto Carstvo za osvojuvawe na negovite vladenija na Balkanot i za podelba na Makedonija. Makedonija od Balkanskite do Vtorata svetska vojna (1912–1941). Prvata Balkanska vojna po~nala na 18 okt., a na 4. XII 1912 g. bilo potpi{ano primirjeto. Makedoncite se borele vo sostavot na vojskite na trite balkanski dr`avi. Odredot na Jane Sandanski i vooru`enite ~eti vo zadninata na otomanskata vojska samostojno oslobodile pove}e naseleni mesta i organizirale svoja vlast do pristignuvaweto na sojuzni~kite armiski edinici. Se borele za osloboduvawe i za samostojna dr`ava Makedonija, javno deklarirano od Sandanski po vleguvaweto so negoviot odred vo Solun, zaedno so edinicite na bugarskata i na gr~kata vojska. No Makedonija bila ve}e okupirana od armiite na Grcija, Srbija i Bugarija. Zapo~nala akcija (predvodena od Dimitrija ^upovski, Petar Poparsov i dr.) za organiziran otpor i za ispra}awe makedonska delegacija vo Pariz i vo London za da bara od pretstavnicite na Evropa na Mirovnata konferencija priznavawe na pridonesot na makedonskiot narod kako voju-

Makedonija po Bukure{kiot dogovor (1913)

Solun. Istoto barawe bilo upateno i do vladite i javnoto mislewe vo balkanskite dr`avi-okupatorki (Memorandum, 7. VI 1913). Me|utoa, so Bukure{kiot dogovor (10. VIII 1913) Makedonija bila podelena. Grcija go dobila Egejskiot, Srbija Vardarskiot del, a na Bugarija $ bil ostaven Pirinskiot del na Makedonija. Podocna i novata dr`ava Albanija dobila mal del. Taka podelen, makedonskiot narod bil podlo`en na nasilna denacionalizacija i asimilacija. Po zapo~nuvaweto na Prvata svetska vojna Makedonskata kolonija vo Rusija pobarala od antantinite sili (avg. 1914 i juni 1915) avtonomna i obedineta dr`ava Makedonija. Vode~kite dr`avi od dvata protivni~ki voeni sojuzi na Makedonija gledale kako na sredstvo za pridobivawe na

Bugarija. Vo oktomvri 1915 g. Bugarija vlegla vo vojnata protiv Srbija i po okupacijata vo Vardarskiot del na Makedonija vospostavila svoja vlast. Voenite dejstva na silite (1.200.000 vojnici) od dvata neprijatelski sojuza vo Makedonija ostavile katastrofalno razorni posledici. So vojnata odnovo bilo aktualizirano i makedonskoto pra{awe. Pred krajot na 1916 i vo po~etokot na 1917 g. Germanskata komanda predlo`ila proekt za sozdavawe avtonomna makedonska dr`ava. Proektot bil otfrlen od Aleksandar Protogerov i Todor Aleksandrov, so izjava na prviot deka Makedonija bila bugarski nedeliv del od †obedineta Bugarija#. I Velika Britanija i Francija (po prevratot vo Rusija) go reaktivirale pra{aweto za Makedonija. Za pridobivawe na Bugarija

Prvite Memorandumi od opolnomo{tenata Makedonska kolonija vo S.-Peterburg (1. III 1913 i od 7. VI 1913)

va~ka strana i sojuznik vo vojnata, za sozdavawe samostojna dr`ava. Okupatorskite sili go zadu{ile otporot vo Makedonija. Makedonskata kolonija vo Rusija (opolnomo{tena od Op{tomakedonskata konferencija vo Veles) pobarala od Mirovnata konferencija (Memorandum, 1. III 1913) da se odr`i Konstitutivno sobranie za sozdavawe nezavisna dr`ava Makedonija, so centar vo
828

Obezdomeni Makedonki vo vojnite (1913)

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

MAKEDONIJA

M

Makedonskiot front (1915-1918)

za separaten mir predviduvale da $ go otstapat Vardarskiot del na Makedonija do r. Vardar, alternativno Makedonija da se organizira kako avtonomna dr`ava pod protektorat na edna od golemite sili ili pra{aweto da se re{ava vo ramkite na proektiranata dr`ava na jugoslovenskite narodi. Grcija i Srbija `estoko se sprotistavile na problematiziraweto na nivnite predvoeni granici vo Makedonija i nastapile so novi teritorijalni barawa. Se aktivirale i makedonskite nacionalni organizacii i dru{tva vo stranstvo. Makedonskiot

Po~etokot na publikuvanata Programa na MRK vo Petrograd (†VolÔ Naroda#, 18. VI 1917)

revolucioneren komitet vo Petrograd na ~elo so D. ^upovski (1917) povikal za sozdavawe †Balkanska Federativna Demokratska Republika# so obedineta Makedonija kako oddelna ramnopravna republika. I makedonskite dru{tva vo [vajcarija barale obedinuvawe na Makedonija vo samostojna makedonska dr`ava so centar vo Solun. Na krajot na vojnata Egejskiot del na Makedonija bil reokupiran od Grcija, a Vardarskiot od Srbija. Pred i vo vremeto na Versajskata mirovna konferencija Privremenoto pretstavni{tvo na porane{nata Revolucionerna organizacija, Generalniot sovet na makedonskite dru{tva vo [vajcarija, Makedoncite vo Carigrad i dr. barale osloboduvawe na Makedonija i sozdavawe samostojna dr`ava za traen mir na Balkanot, no Izvr{niot komitet na makedonskite bratstva vo Bugarija od Mirovnata konferencija pobaral cela Makedonija da se prisoedini kon Bugarija. Makedonskoto pra{awe na Mirovnata konferencija bilo razgleduvano samo vo Komitetot za novi dr`avi (juli 1919), separatno za delot od Makedonija vo Kralstvoto na Srbite, Hrvatite i Slovencite. Italijanskata delegacija se zastapila za davawe avtonomija, no se sprotistavila francuskata delegacija. Mirovnata konferencija usvoila ~etvorna podelba na Makedonija pome|u Grcija, Kralstvoto na Srbite, Hrvatite i Slovencite, Bugarija i Albanija. Na Grcija $ bil potvrden Egejskiot del na Make-

donija, na Bugarija Pirinskiot del (bez Strumi~ko, sega dodeleno na Srbija), na Kralstvoto SHS Vardarskiot (pro{iren so Strumi~ko), a na novata albanska dr`ava $ bilo dodeleno teritorijalno pro{iruvawe vo Makedonija po dol`inata na celata grani~na linija od oblasta Gora na sever do Gori~ko (Kor~ansko) na jug (kako kompenzacija za Kosovo). Grcija izdejstvuvala odredba vo Mirovniot dogovor za razmena na malcinstvata so Bugarija. Po potpi{uvaweto na Konvencijata (17. XI 1919) taa sprovela iseluvawe na makedonskoto pravoslavno i islamizirano naselenie i kolonizirawe na Egejskiot del na Makedonija so gr~ko. Vo Vardarskiot del na Makedonija se sproveduvala srpska kolonizacija. Ekonomski upropasten i podelen, makedonskiot narod bil podlo`en na sistematska denacionalizacija i asimilacija, sproveduvana od vladeja~kite re`imi preku represivniot dr`aven aparat, instituciite i teroristi~kite zdru`enija i organizacii. Vnatre{nite podelbi i idejnopoliti~kite konfrontacii se zasilile. Privremenoto pretstavni{tvo vo Sofija, kako reprezent na porane{noto makedonsko osloboditelno dvi`ewe, se raspadnalo. Makedonskite komunisti formirale Emigrantski komunisti~ki sojuz (1920) vo ramkite na BKP(t.s.). Makedonskite federalisti osnovale Makedonska emigrantska federativna organizacija (1921), a porane{nite u~esnici vo makedonskoto revolucionerno osloboditelno dvi`ewe ja osnovale Ilindenskata organizacija (1920). Todor Aleksandrov, Aleksandar Protogerov i Petar ^aulev pak ja obnovile dejnosta na predvoenata VMORO pod ime VMRO (1920) vo Pirinskiot del na Makedonija, so sestrana poddr{ka od bugarskite monarhisti~ki i od visokite voeni krugovi za obezbeduvawe legalitet za revizionisti~ko-revan{isti~kata politika. VMRO zela aktivno u~estvo vo soboruvaweto na vladata na Aleksandar Stamboliski i se presmetuvala so politi~kite oponenti od makedonskite polititi~ki organizacii. Vo 1924, so zastapuvawe na Dimitar Vlahov i so posredstvo na KI, bil postignat dogovor za obedinuvawe na makedonskite politi~ki organizacii, potvrdeno so Majskiot manifest. Na 1 avgust voda~ite na VMRO Aleksandrov i Protogerov reterirale. Nivnoto me|usebno soperni{tvo dovelo do vnatre{ni sudiri i me|usebni likvidacii. Po ubistva829

M

MAKEDONIJA

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

Ustavot na VMRO(Obedineta) (1925)

Deklaracija na VMRO(Ob) (1925)

Rezolucija za makedonskoto pra{awe na KI i VMRO(Ob) (Moskva, 23. II 1934)

ta vo vremeto na Septemvriskoto vostanie i po ubistvoto na Todor Aleksandrov (31. VIII 1924), sledele mnogubrojni ubistva na istaknati makedonski revolucioneri i komunisti. Intelektualna Evropa bila zgrozena. Poznati pisateli i vlijatelni op{testvenici barale zapirawe na politi~kite ubistva. VMRO pod vodstvo na Ivan Mihajlov prodol`ila da dejstvuva za kauzata na bugarskata dr`avna politika. Finansirana od bugarskata dr`ava, od Italija i so sredstvata {to prisilno gi sobirala od makedonskiot narod vo Pirinskiot del na Makedonija (preku instaliraniot paralelen aparat), pod deklariranata deviza borba za avtonomija na Makedonija, ufrluvala vo Vardarskiot del na Makedonija (incidentno i vo Egejskiot del) vooru`eni ~eti {to izvr{uvale diverzii i atentati. Na nadvore{no-politi~ki plan VMRO so peticii do Dru{tvoto na narodite i do drugite me|unarodni organizacii barala malcinski prava za bugarskoto naselenie vo Makedonija pod vlasta na Jugoslavija i na Grcija. Vo 1935 g., koga VMRO stanala pre~ka za Bugarija vo odnosite so Jugoslavija, bila zabraneta i ekspresno likvidirana. Makedonskite revolucionerni sili se obedinile vo 1925 g. vo VMRO(Ob) organizirana da prerasne vo masovno revolucionerno nacionalno dvi`ewe na celata teritorija na Makedonija za obedinuvawe i osloboduvawe na makedonskiot narod vo samostojna dr`ava vo edna Balkanska Federacija. Vo Vardarskiot del na Makedonija VMRO(Ob) bila osnovana so deviza za samostojna borba za nezavisna Makedonija (mart 1926). No so progoni, apsewa i sudski procesi dejstvuvaweto na Organi830

zacijata bilo namaleno, a do krajot na 1935 g. i zapreno. Vo mart 1934 g. bila organizirana VMRO(Ob) i vo Egejskiot del na Makedonija, so centar vo Solun. Po priznavaweto na posebnosta na makedonskata nacija od Kominternata (11. II 1934), Centralnoto rakovodstvo na VMRO (Ob) ja zasililo dejnosta za afirmacija na makedonskata nacionalna posebnost i borbata za osloboduvawe i obedinuvawe na makedonskiot narod vo samostojna makedonska dr`ava. Za zapirawe na dejnosta na VMRO(Ob) vo Bugarija nejzinite ~lenovi bile progonuvani, apseni i osuduvani. Na sudskite procesi (1934–1936) tie otvoreno ja deklarirale svojata makedonska nacionalna pripadnost. Vo Pirinskiot del na Makedonija na VMRO(Ob) $ bil zadaden te`ok udar i po 1936 g. nejzinata dejnost zaprela. Dejstvuvaweto na VMRO(Ob) vo Egejskiot del na Makedonija bilo prekinato so progonite od dikta-

torskiot re`im na Metaksas (po avgust 1936). Vo Vardarskiot del na Makedonija se pojavilo novo Makedonsko narodno dvi`ewe (MANAPO) so svoja nacionalna i politi~ka programa i so organizirana dejnost (1936–1939) za priznavawe na posebnosta na makedonskiot narod vo federativno uredena Jugoslavija i so status na samostojna politi~ka edinica. Dvi`eweto ne uspealo da se odr`i poradi slabostite vo organiziraweto i rakovodeweto, no i poradi direktivata od Kominternata za zadr`uvawe na versajskite granici na Balkanot i za sozdavawe edinstven antifa{isti~ki front. Makedonskite komunisti go prifatile separatnoto vodewe na borbata pod rakovodstvo na KPJ, BKP i KPG.
LIT.: Dokumenti za borbata na makedonskiot narod za samostojnost i za nacionalna dr`ava, 1 i 2, Skopje, 1981; Bla`e Ristovski, Istorija na makedonskata nacija, Skopje, 1999; Programata na Makedonskiot revolucioneren komitet vo Petrograd od 1917 godina za Balkanska

^lenovi na MANAPO vo Ohrid (1938)

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

MAKEDONIJA

M

federativna demokratska republika (Prilog kon prou~uvaweto na idejata za Balkanska federacija vo makedonskoto revolucionerno dvi`ewe), †Istorija#, 1, Skopje, 1971; zb. Makedonija vo vojnite 1912-1918, Skopje, 1991; VMRO (Obedineta) dokumenti i materijali. Izbor, redakcija i komentar Ivan Katarxiev, 1, Skopje, 1991, 2, 1992. M. Min.

Agrarnite reformi vo Makedonija (1918&1953) & vo tekot na minatiot vek bile izvr{eni dve agrarni reformi. Prvata agrarna reforma bila sprovedena vo periodot me|u dvete svetski vojni (1918–1941). Objekt na ovaa agrarna reforma bile slobodnite i napu{tenite imoti (obrabotliva zemja, utrini i {umi vo dr`avna i op{tinska sopstvenost i sl.) i imotite {to }e ostanele slobodni po parceliziraweto na krupnite imoti. Nasproti vetuvawata na agrarnite vlasti i na re`imot deka agrarnite interesenti }e gi dobijat nazad svoite imoti besplatno, zemjodelskite proizvoditeli za seto vreme na dvaeset i trigodi{niot period me|u dvete svetski vojni dobivale samo prazni vetuvawa, bile dr`eni vo celosna neizvesnost i od strana na politi~kite partii, dr`avnata vlast i re`imot bezo~no bile manipulirani i polzuvani pri izbornite kampawi. Agrarnata reforma bila sproveduvana neplanski, neorganizirano i bez vistinski uvid vo postojniot zemji{ten fond. Biv{ite sopstvenici nezakonski gi prodavale imotite, naj~esto na poimotnite selani, na {pekulanti, na dr`avni slu`benici i na drugi lica {to ne se zanimavale so zemjodelstvo. Vo mnogu slu~ai agrarnite komisii svoevolno gi ograni~uvale imotite na makedonskite selani i zemjata im ja dodeluvale na kolonisti~kite semejstva, koi od drugite krai{ta na Kralstvoto Jugoslavija bile naseluvani vo ovoj del na Makedonija. Celite na agrarnata reforma – obezbeduvawe na selanite so zemja, sozdavawe povolna posedovna struktura i unapreduvawe na zemjodelskoto proizvodstvo – ne bile postignati. Osnovna cel na agrarnata reforma od 1945–1953 g. bilo †da se zadovolat socijalnite barawa na siroma{noto selanstvo kako najmasoven op{testven sloj#. Posebna uloga vo sproveduvaweto na agrarnata reforma imale mesnite agrarni komisii. Ovie komisii bile izbirani na selskite sobiri, koi pretstavuvale eden vid sobranija na site zainteresirani polnoletni ma`i od doma}instvata vo seloto kade {to imalo zemja za eksproprijacija. Objekt na eksproprijacija bile imotite

na krupnite zemji{ni sopstvenici, imotite na kolonisti~kite semejstva naseleni vo Vardarskiot del na Makedonija vo periodot me|u dvete svetski vojni, imotite na bankite, pretprijatijata i na akcionerskite dru{tva, imotite na crkvite i manastirite, posedite na pripadnicite od germanska nacionalnost {to sorabotuvale so okupatorot i konfiskuvanite imoti na site lica {to bile proglaseni za narodni neprijateli. [totuku formiranite mesni agrarni komisii vedna{ po~nale so podelba na zemjata. Reformata bila sproveduvana so mnogu propusti, neto~na eviden-

crkovnoslovenskiot jazik vo pi{anata re~ i za individualizirawe na makedonskiot kulturno-istoriski identitet vo slovenskiot i balkanskiot svet, za izgradba na makedonskiot kako poseben literaturen jazik i za obnovuvawe na Ohridskata arhiepiskopija kako nacionalna crkva vo makedonska dr`ava (1802‡1944).

Barawe od {tipjani za obnova na Ohridskata arhiepiskopija (1860)

Makedonki od Zemjodelskata zadruga vo s. Jabuka kaj Pan~evo (Vojvodina)

cija na zemji{niot fond, so prote`irawa i nepravdi. Poradi toa, ve}e vo sredinata na 1947 g., vlasta pristapila kon likvidacija na zemji{niot fond namenet za agrarnata reforma. Neuspehot na ovaa agrarna reforma mo`e{e odnapred da se o~ekuva. Taa vo celost pretstavuva{e prvenstveno politi~ko-klasen potfat i najmalku be{e ekonomski opravdan proekt. NR Makedonija i natamu ostana zemja na sitniot posed, so primena na tradicionalni i ednostavni zemjodelski orudija, odgleduvawe na zemjodelski kulturi za potrebite na semejstvata, niski prinosi i sosema slaba pazarna orientacija
LIT.: D-r Aleksandar Apostolov, Kolonizacijata na Makedonija vo stara Jugoslavija, Skopje, 1966; D-r Risto Hristov, Seloto vo Vardarskiot del od Makedonija me|u dvete svetski vojni (socio-ekonomski istra`uvawa), Skopje, 1993; D-r Violeta A~koska: Agrarnata reforma i kolonizacija vo Makedonija 1944–1953 (dokumenti), Skopje, 1997. R. H.

Prerodbenskiot proces se pojavuva so zakrepnuvaweto i postepenoto makedonizirawe na gradovite vo prvata polovina na XIX v. i se izrazuva so narasnuvaweto na interesot na makedonskoto gra|anstvo za u~ili{te i kniga na svojot naroden jazik. Kelijnite u~ili{ta stanuvaat svetovni za da gi zadovolat potrebite na trgovcite i zanaet~iite vo makedonskata ~ar{ija, pa se izdavaat knigi na rodniot jazik i so kirilskoto pismo (J. Kr~ovski i K. Pej~inovi}) i u~ebnici (A. Zografski), se otvoraat svoi pe~atnici

Makedonskiot kulturno-nacionalen prerodbenski proces ‡ razvoen proces na makedonskoto kulturno-nacionalno budewe i dr`avno-politi~ko osamostojuvawe {to po~nuva so borbata za upotreba na narodniot namesto

K. Pej~inovi}: †Ogledalo# (1916)

831

M

MAKEDONIJA

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

Kam~e Nakov Popangelov (Daskal Kam~e), crte` na Pane Pop Kocev, i u~ili{teto vo s. Vata{a, kade {to bila smestena pe~atnicata

(T. Sinaitski, Daskal Kam~e), a sè do 60-tite godini na XIX v. vo javnata pe~atena re~ se upotrebuva i gr~koto pismo za tekstovi na makedonski (Kirijak Dr`ilovi~, 1851; Pavel Bo`igropski, 1852). Toa e period koga se sobira i se pe~ati makedonskoto usno narodno tvore{tvo (V. Karaxi}, 1815 i 1822; St. Verkovi}, 1860; Bra}ata Miladinovci, 1861) i se nivelira jazikot vo edinstvena forma {to poleka stanuva norma i za pismenata re~. Vo podem e i crkovnata i profanata arhitektura, kako i umetnosta (freskoslikarstvoto, ikonopisot, kopani~arstvoto i `ivopisot), muzikata (prvenstveno crkovnata) i teatarot (Jordan Haxikonstantinov-Xinot). Bavnoto imensko individualizirawe na makedonskiot etnokulturen subjekt vo istoriska perspektiva go olesnuva procesot na pojavata i dejstvuvaweto na nacionalnite propagandi na sosedite na po~vata vo Makedonija od polovinata na XIX v. Prerodbenskoto dvi`ewe (preku fazata na †na{izmot# kako razvojna etapa), vo 40tite i 50-tite godini postepeno dobiva pojasna makedonska boja, masovno i javno se izrazuva vo 60tite i 70-tite, osobeno vo vtoriot bran na Unijatskoto dvi`ewe (1873‡1874). Prvoto pe~atno makedonsko obele`je so javno izrazena nacionalna ideologija se pojavuva duri vo Trijazi~niot re~nik na \or|ija M. Pulevski (1875).

Iako makedonskoto ime ima kontinuitet od antikata do deneska, vo evropski relacii toa osobeno se afirmira so razvitokot na kartografijata (XVI v.), koga pojasno se ome|uvaat granicite na makedonskata teritorija, a so rascvetot na heraldikata na Balkanot zemskiot grb na Makedonija nastanuva istovremeno i ramnopravno so site drugi takvi grbovi na ovie prostori i so toa vsu{nost se subjektivizira i dr`avnosnata pretstava vo istorijata na makedonskiot narod. Od toj pretprerodbenski period makedonskoto kako etni~ko ime znatno se evropeizira, se odrazuva vo evropskiot obrazoven proces, a preku pe~ateniot zbor i so trgovskite i drugite vrski stanuva etnokulturen i istoriski beleg na Makedoncite. Avstro-turskata vojna (1689) i preselbata na narodot na sever u{te pove}e go afirmira makedonskoto istorisko ime kako etni~ko. Taka se ob-

Pismo od avstriskiot car Leopold do makedonskiot narod (26. IV 1690)

ra}a avstriskiot car Leopold, taka ja tretira Makedonija i ruskata carica Elizabeta II. Zatoa i begalcite od Makedonija po Karpo{ovoto vostanie pri prefrlaweto od Avstrija vo Rusija vo polovinata na XVIII v. pred ruskata administracija se deklariraat deka se †od makedonskata nacija#. Rusko-turskite vojni (XVIII –XIX v.) znatno ja razbuduvaat slovenskata i pravoslavnata svest vo Makedonija i go pottiknuvaat streme`ot za osloboduvawe od vekovnoto osmanlisko vladeewe. I pokraj takviot razvitok, makedonskoto obele`je na novata istoriska kategorija nacijata se afirmira duri po sudirot na slovenizmot so grcizmot ‡ prvin na crkoven, a potoa i na jazi~en

Trijazi~niot re~nik na \or|ija M. Pulevski (1875)

Karta na †Makedonija, Epir i Ahaja# od Gerhart Merkator (1589)

832

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

MAKEDONIJA

M

Deklarirawe na preselnicite od Makedonija preku Avstrija vo Rusija vo polovinata na XVIII vek kako pripadnici na †makedonskata nacija#

plan. Preku fazata na slovenobugarizmot, nastanuva i sudirot so samiot bugarizam, najizrazito vo reakcijata protiv bugarskite u~ebnici vo makedonskite u~ili{ta, koga i bugarskite nacionalni dejci se sprotistavuvaat na zaedni~kiot jazik zatemelen od Neofit Rilski ‡ vrz osnova na isto~noto makedonsko nare~je (1835‡1844). Toga{ kone~no se nalo`uva isto~nobugarskoto nare~je kako osnova na sovremeniot bugarski literaturen jazik. Prvite projavi na makedonskata (imenski u{te neizdiferencirana) nacionalna svest se manifestiraat so Kuku{kata unija (1859). Pojavata na u~ebnicite †na makedonskoto nare~je# ja predizvikuva i gr~kata reakcija protiv makedonskoto ime, proglasuvaj}i gi anti~kite Makedonci za Grci. Toga{ makedonskata prerodba preminuva vo nova faza koga na{ite intelektualci i anti~kite Makedonci gi proglasuvaat za Sloveni i prethodnici na Kirila i Metodija, pa vo osnovata na borbata za nacionalna afirmacija gi postavuvaat Filip II i Aleksandar III Makedonski, pretstavuvaj}i se i samite za direktni nivni potomci. Toa be{e silen mit {to ima{e pozitivno vlijanie vo procesot na nacionalnata identifikacija vo narednata etapa. Osnovnite karakteristiki na makedonskata kulturno-nacionalna prerodba vo ovoj period se pro{iruvaat so streme`ot za upotreba i afirmacija na make-

donskiot naroden jazik vo u~ili{teto i vo literaturata, a crkovnoslovenskiot vo crkvite, zaedno so ve}e organiziranoto barawe za obnovuvawe na ukinatata Ohridska arhiepiskopija kako samostojna pravoslavna crkva i uslov za obezbeduvawe makedonski nufus vo {erijatskiot sistem na Osmanliskata Imperija. Po Krimskata vojna (1856), ne bez rusko vlijanie, ova dvi`ewe se zasiluva i e naso~eno pred sè protiv gr~kiot jazik i gr~kata kniga vo u~ili{tata i vo crkvite, za upotreba na †na{inskiot# vo u~ili{tata i slovenskiot vo crkvite. Otporot na †na{izmot# protiv bugarskata penetracija vo Makedonija organizirano se zasiluva po obrazuvaweto na Bugarskata egzarhija (1870). Toga{ o`ivuva i srpskata nacionalna propaganda i se poveduva

rivalska borba na tu|ite propagandi za prevlast vo Makedonija. Toa go zabavuva procesot na afirmacijata na makedonskata prerodba. Taka i zapo~nuva klu~nata faza na prerodbenskiot proces. Sogleduvaj}i ja `elbata na makedonskiot narod za sopstven jazik vo svoite u~ili{ta i upornoto odbivawe na bugarskite u~ebnici, za da se infiltrira bugarskata nacionalna ideja vo Makedonija, Bugarskoto ~itali{te vo Carigrad formira specijalna komisija (na ~elo so P. R. Slavejkov) za podgotovka na bugarski u~ebnici †na makedonskoto nare~je# (1869). No idejata stana

Statijata na P. Slavejkov vo vesnikot †Makedonija# (18. I 1871)

Fermanot za osnovaweto na Bugarskata egzarhija (24. II 1870)

bespredmetna po brzoto sozdavawe na Bugarskata egzarhija, koga so turskite zakoni be{e pomognato slobodnoto vleguvawe na bugarskata propaganda vo Makedonija. Vo tie novi okolnosti Slavejkov se osmeluva vo svojot ves833

M

MAKEDONIJA

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

nik †MakedoniÔ# (18. I 1871) prvpat javno da progovori i za †Makedonskoto pra{awe# {to go karakterizira kako †separatisti~ko# nacionalno dvi`ewe i pritoa gi nabele`uva osnovnite barawa na Makedoncite: za svoj jazik, svoja crkva i svoja kulturno-istoriska avtonomija, razli~na od bugarskata. Celi 20 godini podocna (1888– 1891) i srpskata propaganda pravi sli~en obid so bukvarite i ~itankata na Stojan Novakovi} na srbiziran makedonski jazik za da mo`e i taa, kako znatno zadocneta, polesno da prodre vo Makedonija. Me|utoa, brzo se uviduva deka po toj pat samo se zasiluva makedonskata nacionalna svest, pa dvete propagandi brzo se otka`uvaat od takviot iznuden eksperiment. Vo borbata za naroden jazik vo obrazovanieto u{te vo prvata polovina na XIX v. se pojavuva potrebata i za svoi pe~atnici, pa e otvorena Solunskata pe~atnica na Teodosija Sinaitski (1838–1841) i Vata{kata na Daskal Kam~e, no se pravi i obid za slovenizirawe na gr~kata pe~atnica na Kirijak Dr`ilovi~ vo Solun (1860). Potrebata za sopstveni u~ebnici se obiduvaat da ja zadovolat u~ebnikarite Anatolija Zografski (1838), Partenija Zografski (1857–1858), a podocna i Dimitar Makedonski i Dimitar Uzunov (1867‡1868), Kuzman [apkarev (1868‡1874) i \or|ija M. Pulevski (1873 i osobeno 1875). Obidi za objavuvawe gramatika na makedonskiot jazik pravat pove}emina (Dimitar Miladinov, Partenija Zografski, Georgi Dinkata, Venijamin Ma~ukovski), no samo \or|ija Pulevski uspeva i da go nape~ati prviot del na svojot obid †Slognica re~ovska# (1880). Paralelno so toa se zadovoluva i potrebata za literatura na maj-

†Na~alnoe u~enie za decata# (Carigrad, 1857) od Partenija Zografski i †Sve{tena istorija# (Carigrad, 1867) od Dimitar Makedonski

~in jazik. Vo 60-tite i 70-tite godini na XIX v. se pojavuvaat stihovite na Konstantin Miladinov, Konstantin i Andreja Petkovi~, Rajko @inzifov, Grigor Prli~ev i \or|ija Pulevski, a od 90-tite godini i raznovidnite literaturni tvorbi na Vojdan ^ernodrinski, Marko Cepenkov, D. Haxidinev, Petar Poparsov i dr. Vo soglasnost so evropskiot trend, po~nuva i intenzivno objavuvawe na makedonskiot usten folklor (Stefan Verkovi}, Bra}ata Miladinovci, \or|ija Pulevski, Ivan Jastrebov, Kuzman [apkarev, Marko Cepenkov, Anton Popstoilov, Vasil Ikonomov, Petar Draganov i dr.). Paralelno so toa se pojavuva i makedonskata nau~na misla (Konstantin Miladinov, \or|ija Pulevski, Georgi Balas~ev, Trajko Kitan~ev i dr.), no i obidi za sopstven pe~at so vesnicite: †MakedonskiŸ glasÍ# (1885–87), †Makedonski list# (1887), †MakedoniÔ# (1888–1893), †GlasÍ Makedonski# (1893–1898), †Balkanski glasnik# (1902), †BalkanÍ# (1903) i dr. Toa e ve}e epohata na revolucionerno-politi~kata komponenta na osloboditelniot prerodbenski tek {to se izrazuva niz Razlove~koto vostanie (1876), so dobrovolcite vo Srpsko-turskata (1876) i vo Rusko-turskata vojna (1877‡1878), preku Kresnenskoto makedonsko vostanie (1878‡1879), Makedonskata liga so Narodnoto sobranie na Makedonija i Privremenata vlada na Makedonija so Ustavot za dr`avnoto ureduvawe na Makedonija (1880– 1881). Ovoj podem na nacionalnata svest preku †lozarstvoto# vo Sofija (1890‡1892) stignuva do Dru{tvoto †Vardar# (1893‡1894) i potoa do Makedonskiot klub vo Belgrad (1902), pa so formiraweto na Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo S.-Peterburg (1902) i negovata kompletna i kompleksna nacionalna programa (12. XI 1902) se zaokru`uva predilindenskiot period. Ilindenskiot podvig (2. VIII 1903) ja utvrdi dr`avnosnata svest na narodot, a MNLD so oficijalnoto voveduvawe na makedonskiot jazik prvpat vo slu`bena upotreba (~l. 12 od Ustavot, 1903) i so negovata nau~na kodifikacija i prakti~na primena vo knigata na K. P. Misirkov †Za makedonckite raboti# (1903), dovr{ena vo sp. †Vardar# (1905), nau~no gi proklamira nacionalnite prioriteti: makedonskata nacija, makedonskiot jazik, makedonskata crkva i kulturno-nacionalnata

Prvite izdanija na makedonski jazik od J. Kr~oski (Budim 1814)

avtonomija. So toa i zapo~nuva re{ava~kiot del od makedonskiot prerodbenski proces. Obidite na Drugarstvoto za otvorawe u~ili{ta na makedonski jazik (1903‡1905 i 1910‡1911) i dejnosta na Makedonskata kolonija vo Petrograd (1911‡1917), kako opolnomo{ten pretstavnik na makedonskiot narod pred Evropa, gi postavuvaat osnovite na epohata za kone~na afirmacija na kulturno-nacionalnata misla za nacionalno-politi~ko osloboduvawe i dr`avno konstituirawe na Makedonija. Balkanskite vojni so Bukure{kiot dogovor (1912‡1913) ja razbivaat teritorijalnata celost na Makedonija, Prvata svetska vojna i Versajskiot dogovor (1914‡ 1919) ja zatvrduvaat podelbata na zemjata, no ne ja spre~uvaat i idejata za osloboduvawe i obedinuvawe na makedonskiot narod. Toa go potvrduvaat: programskoto pismo na Bitolskiot kru`ok (15. VIII 1912), Op{tomakedonskata konferencija vo Veles (dekemvrri 1912), memorandumite na Makedoncite (1 mart i 7 juni 1913), †Kartata na Makedonija po programa na makedonskite narodnici# (1913) na makedonski jazik, osnovaweto i dejnosta na Slovenomakedonskoto nacionalno-prosvetno dru{tvo †Sv. Kiril i Metodija# (1912) i Ruskomakedonskoto blagotvorno dru{tvo †Sv. Kiril i Metodija# (1913) vo Peterburg, statiite na D. ^upovski, G. Georgov, K. Misirkov i drugi vo ruskiot pe~at i osobeno vo sp. †Makedon-

834

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

MAKEDONIJA

M

‡1934), †Makedonska mlade`Ï#(1933 ‡1934), †Makedonski vesti# (1935‡1936), †Makedonska zemÔ# (1936), †Goce# (1938), †IlindenÏ# (1939) i dr., nelegalnite: †RevolÓciÔ# (1931), †Makedonska revolÓciÔ#, †Obedinist# i †No`ot# (1935), †BÓletinÍ# i †Makedonsko edinstvo# (1936) i dr.; legalnite makedonski vesnici i spisanija vo Jugoslavija: †Na{ vesnik# (1937), †Lu~# (1937‡1938), †Na{a re~# (1939‡ 1941), zaedno so evropskoto †Makedonsko delo# (1925 ‡1935); vesnicite vo SAD: †Balkansko sdru`enie# (1931‡1934), †Trudova MakedoniÔ# (1934‡1938) i †Narodna volÔ# (1938‡1978); kanadskoto †Edinstvo# (1936‡1940); argentinskite †Makedonski glas# (1935‡1939) i †Narodna tribuna# (1936‡1939), kako i godi{nite zbornici na MNS vo SAD i Kanada (1931‡1940).
Reklamen list za sp. †Makedonski glas# (1914)

ili se pretstaveni na scenata dramite na makedonski jazik na Nikola Kirov Majski, Vasil Iqoski, Anton Panov, Risto Krle i dr., a se otpe~ateni i stihozbirkite na Vol~e Naum~eski, Venko Markovski, Ko~o Racin i Kole Nedelkovski.

skij golosÍ (Makedonski glas)# (1913‡1914), dejnosta na Makedonskiot revolucioneren komitet vo Petrograd (1917‡1924) i statiite na Misirkov vo Sofija (1922‡1925) i na ^upovski vo Rusija (1923). Zaradi svoite interesi Kominternata go priznava makedonskiot kulturno-nacionalen entitet i makedonskiot jazik kako poseben vo slovenskiot svet (11. II 1934) i so toa na me|unarodno nivo go pomognuva prerodbenskiot proces za kone~noto re{enie. Nezavisno od krvavite raspravii na VMRO na T. Aleksandrov i V. Mihajlov so MEFO i VMRO(Ob), vo 20-tite (†Avtonomna MakedoniÔ#, †Makedonsko sÍznanie#) i posebno vo 30-tite godini se pe~ateni dvaesetina razni vesnici i spisanija so makedonskata nacionalna programa, kako {to se: legalnite (vo Sofija): †Makedonsko zname# (1932

Od zbirkata †Idi prolet# od Vol~e Naum~eski (1939 i 1941)

V. †Trudova Makedonija#, za smrtta na Gan~o Haxipanzov vo [panija (1936)

Vo 30-tite godini na HH v. se izdadeni i pogolem broj posebni pubikacii: [Vasil Ivanovski,] Ideit‹ i zada~it‹ na makedonskoto progresivno dvi`enie vÍ BÍlgariÔ (1933); AngelÍ DinevÍ, Makedonskit‹ slavÔni (1938); K. LambrevÍ, MakedonskiÔtÍ vÍprosÍ i balkanskoto edinstvo (1938); Kosta VeselinovÍ, Nacionalno porobeni narodi i nacionalni malcinstva (1938), VÍzra`daneto na MakedoniÔ i Ilindenskoto vÍzstanie (1939), Borci za narodna svoboda: Hr. BotevÍ, Goce Del~evÍ, LÓbenÍ KaravelovÍ i D`uzepe Garibaldi (1940). Vo me|uvoeniot period osobeno vidliv podem pravi i makedonskata literatura: objaveni se

Vo tekot na NOB, pokraj objavenite pesnarki so narodni i masovni borbeni pesni, se nape~ateni i dvete kni{ki na Racinovite Narodno-osloboditelni pesni (1943), vtoroto izdanie na Racinovite Beli mugri (april 1944), stihozbirkata na Aco [opov Pesni (1944),

Zbirki so makedonski narodnoosloboditelni pesni

Vesnikot na Mitko Zafirovski †Makedonska zemja# (1936)

Venko Markovski: †Oginot# (1938)

no i poetskite knigi na Venko Markovski: spevot Partizani, eposot Robii i stihozbirkite Orlite na Makedonija, Niz po`arite na Elada i Pesni (1944). Na I zasedanie na ASNOM vo manastirot †Sv. Prohor P~iwski# (2 avgust 1944) e konstituirana sovremenata makedonska dr`ava Demokratska Federalna Makedonija vo ramkite na Demokratska Federativna Jugoslavija i e inauguriran makedonskiot kako literaturen jazik i ve}e zapo~nuva dr`avniot `ivot i razvitok na makedonskata nacija i kultura. So toa i zavr{uva prerodbenski835

M

MAKEDONIJA

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

Naroden sobor vo manastirot †Sv. Prohor P~inski# vo vremeto na Prvoto zasedanie na ASNOM (1944)

ot proces {to ima vlijanie i vrz natamo{niot nacionalen razvitok vo drugite delovi od makedonskiot narod vo Grcija, Bugarija i Albanija, kako i vo dijasporata.
LIT.: AngelÍ DinevÍ, Makedonskit‹ slavÔni, SofiÔ, 1938; Kosta VeselinovÍ, VÍzra`daneto na MakedoniÔ i Ilindenskoto vÍzstanie, SofiÔ, 1939; Bla`e Koneski, Makedonskite u~ebnici od 19 vek ‡ Eden prilog kon istorijata na makedonskata prerodba, Skopje, 1949; Dragan Ta{kovski, Ra|aweto na makedonskata nacija, Skopje, 1966; Bla`e Ristovski, Krste P. Misirkov (1874‡1926). Prilog kon prou~uvaweto na razvitokot na makedonskata nacionalna misla, Skopje, 1966: istiot, Dimitrija ^upovski (1878‡ 1940) i Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo Petrograd, I-II, Skopje, 1978; istiot, Makedonskiot narod i makedonskata nacija, I-II, Skopje, 1983; istiot, Portreti i procesi od makedonskata literaturna i nacionalna istorija, IIII, Skopje, 1989‡1990; istiot, Istorija na makedonskata nacija, MANU, 1999; istiot, Stoletija na makedonskata svest. Istra`uvawa za kulturno-nacionalniot razvitok, Skopje, 2001. Bl. R.

Novata podelba na Makedonija po okupacijata vo 1941 godina

Makedonija vo vremeto na Vtorata svetska vojna. Po kapitulacijata na Kralstvoto Jugoslavija (6‡18. IV 1941), do krajot na maj be{e okupirano i Kralstvoto Grcija. Pritoa, osven porano vklu~eniot Pirinski del na Makedonija, Bugarija go anektira i najgolemiot del od Vardarskiot del i del od Egejskiot del na Makedonija (do rekata Struma i ostrovite Tasos i Samotraki), so vkupno 21.460 km² i okolu 876.000 `iteli. Italija go dobi najgolemiot del od Zapadna Makedonija so gradovite Tetovo, Gostivar, Ki~evo, Debar i Struga, najgolemiot del od prespanskite sela i Kostursko, Lerinsko i Ko`ansko vo Egejskiot del na Makedonija, so vkupno 4.314 km² i so okolu 232 iljadi `iteli. Vo juli toa okupaciono podra~je be{e prepu{teno na anektirawe od kvislin{ka Albanija. Taka, Egejskiot del na Makedonija, koj dotoga{ se nao|a{e pod gr~ka vlast, be{e podelen pod bugarska, italijanska i germanska okupacija (Solunsko, Vodensko i Gumenxisko). Za okupatorskiot re`im dovolno zbo836

ruvaat podatocite deka samo vo bugarskoto okupacisko podra~je ima{e okolu 45.000 okupatorski vojnici i ~inovnici, a na teritorijata pod albanska okupacija be{e voveden danokot desetok od vremeto na osmanliskoto vladeewe. Vo Vardarskiot del na Makedonija, samo vo prvata godina od fa{isti~kata okupacija bea uapseni 1.937 lica, so 38 smrtni presudi. Na bugarskoto okupaciono podra~je, od 3.422 u~iteli i nastavnici vo u~ili{tata so nametnatiot bugarski nastaven jazik, ima{e samo 306 u~iteli i nastavnici Makedonci. Vo italijanskoalbanskoto okupaciono podra~je be{e voveden albanskiot jazik vo administracijata i vo u~ili{tata i za makedonskite deca. U{te od prvite denovi na okupacijata, makedonskiot narod po~na organiziran otpor i podgotovki za oru`ena borba, predvodena od makedonskite komunisti i patrioti, glavno ~lenovi na KPJ i SKOJ. Tie na makedonski jazik gi izdavaa vesnicite †Dedo Ivan# (Kumanovo), †Naroden bilten# (Veles) i dr. (1941), a vo Skopje, Kumanovo, Prilep, Bitola, Veles i vo drugi mesta izbuvnaa u~eni~ki {trajkovi (1941). Oru`eniot otpor pak zapo~na neposredno po germanskiot napad na SSSR (22. VI 1941). Vo Pirinskiot del na Makedonija Ivan Kozarov ja formira prvata partizanska grupa (27. VI 1941), a neposredno po nea bea formirani i partizanskite grupi na Nikola Parapunov i Kostadin Kantarxiev, poradi {to bugarskite vlasti prezedoa apsewe na okolu 150 antifa{isti. Vo pove}e gradovi na Vardarskiot del na Makedonija

bea organizirani masovni ilindenski demonstracii (2. VIII 1941). Istiot mesec skopskite diverzanti izvr{ija uspe{ni diverzii vo rudnikot za hrom Radu-

Diverzantska akcija na @elezni~kata stanica vo Skopje (1941)

{a, na aerodromot Petrovec, na `elezni~kata linija i na drugi objekti, a potoa bea formirani i Skopskiot NOP odred (22. VIII 1941) i Prilepskata partizanska ~eta (12. IX 1941). Prilepskite ilegalci izvr{ija oru`en napad na bugarskite vojnici kaj Bogomilskiot tunel (16. XI 1941). Naskoro potoa, po odluka na Pokrainskiot voen {tab na PK na KPJ za Makedonija be{e formiran Prilepskiot NOPO †Goce Del~ev# (11. X 1941), koj izvr{i napad na okupatorskite sili vo Prilep, a naredniot den bea formirani i dvata kumanovski odreda ‡ Kozja~kiot i Karada~kiot NOP odred. Po nivnoto razbivawe ili rasformirawe se formiraa ~etiri novi odredi vo Skopsko, Bitolsko, Prilepsko i Vele{ko (vo proletta 1942). Pokrainskiot voen {tab be{e preimenuvan vo Glaven {tab na NOPO, na ~elo so

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

MAKEDONIJA

M

Slobodnite teritorii vo Makedonija vo 1942 g. (ozna~eni so sina boja)

Mogilata na nepobedenite vo Prilep

Mihailo Apostolski (letoto 1942) i bea formirani u{te ~etiri odredi vo Bitolsko, Kru{evsko, Mavrovsko i na [ar Planina (letoto i esenta 1942). Vo Pirinskiot del na Makedonija bea

ti~ki listok# (Kavadarci), †Naroden glas# (Prilep), †Vesnik# (Skopje), †Bilten# (Bitola), †Oktrobris# (Kumanovo), †Nedelen vesnik# (Tetovo), †Naroden glas# ([tip) i dr.

ot del na Makedonija be{e formiran NOPO †Jane Sandanski# (1. V 1943), a potoa i NOPO †Nikola Kalap~iev# vo Gornoxumajsko, NOPO †Anton Popov# vo Petri~ko i partizanskite ~eti vo Svetivra~ko i vo Melni~ko. Bea sozdadeni silni `ari{ta na oru`enata borba vo Debarca, Prespa, Tikve{ko, Gervgelisko i Kumanovsko.

Partizani na planinata Mukos (1942) Mihailo Apostolski

formirani novi partizanski grupi vo Gornoxumajsko, Nevrokopsko i Petri~ko i be{e izvr{en oru`en napad na germanskata stanica za vrski vo Gorna Xumaja (1942). Vo Vodensko, vo Egejskiot del na Makedonija, be{e formirana Makedonskata antifa{isti~ka organizacija (MAO). [irum Makedonija bea pokrenati novi ilegalni vesnici: †Poli-

Po formiraweto na KPM i CK na KPM (Tetovo, 19. III 1943) be{e re{eno G[ na NOPOM i drugite voeni {tabovi da izlezat na teren za neposredno rakovodewe na oru`enata borba. Bea formirani i pet oblasni komiteti na KPM i pet operativni zoni na NOV i POM, so zada~a da se povrzat so voeno-politi~kite rakovodstva na otporot vo Albanija, Bugarija i Grcija. Vo Pirinski-

Del od delegatite na Prespanskoto sovetuvawe (2. VIII 1943)

Na Prespanskoto sovetuvawe (2. VIII 1943) be{e re{eno da po~nat podgotovkite za svikuvawe na Prvoto zasedanie na ASNOM kako najvisok organ na vlasta vo makedonskata dr`ava, da se formiraat bataljoni i brigadi, koman-

Vodenicata na Karadak kade {to bil razbien Karada~kiot narodnoosloboditelen partizanski odred (12. X 1941)

Nekrolog za zaginatite borci na Kozja~kiot i Karada~kiot narodnoosloboditelen odred (1945)

837

M

MAKEDONIJA

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

di na mestata i na podra~jata, oblasni i okoliski NOO. Naskoro potoa be{e formiran Narodnoosloboditelniot bataljon †Mir~e Acev# (18. VIII 1943) kako prva regularna voena edinica na NOV i POM. Po kapitulacijata na Italija (8. IX 1943) edinicite na NOV i POM zaplenija golemo koli~estvo oru`je i municija. Na slo-

Razoru`uvawe na italijanskata fa{isti~ka vojska vo Zapadna Makedonija

Podelbata na Makedonija na operativni zoni na NOV i POM i pet oblasni komiteti na KPM (1943)

bodnite teritorii se sozdavaa i legalni NOO, be{e formiran prviot legalen Okoliski NOO vo slobodnoto Ki~evo (26. IX 1943), bea organizirani sanitetska i ambulantna slu`ba, bea otvoreni prvite u~ili{ta na makedonski nastaven jazik i se odr`a Prviot sve{teni~ki naroden sobor kako za~etok na avtokefalnosta na MPC. Izdava~kata dejnost na makedonski jazik dobiva{e u{te pogolemi razmeri. Be{e objaven Manifestot na G[ na NOV i POM (vo po~etokot na oktomvri 1943) kako programski dokument za celite na NOAVM. Pri G[ pristigna i prvata angliska sojuzni~ka misija kako zna~aen akt na me|unarodno priznanie na NOAVM. Voenite sili na NOV i POM narasnaa na 6 bataljoni, edna ~eta so te{ko oru`je i edna baterija topovi (X-XI 1943), a be{e formirana i Prvata makedonsko-kosovska NOU brigada (11. XI 1943). CK na KPM i G[ na NOV i POM go formiraa Inicijativniot odbor za svikuvawe na ASNOM (vtorata polovina na noemvri 1943) i bea izbrani 42 delegata za Vtoroto zasedanie na AVNOJ (Jajce, 29. XI 1943), koi poradi voenite uslovi ne uspeaja da u~estvuvaat vo negovata rabota. Vo Kostursko i Lerinsko, vo Egejskiot del na Makedonija, bea formirani Slavjanomakedonskiot narodnooslobodi838

telen front (SNOF, oktomvri 1943 ‡ april 1944) i Slavjanomakedonskata osloboditelna vojska (SOV) kako vooru`en del na SNOF, vo ~ii ramki dejstvuvaa NOPO †Lazo Trpovski# i NOPO †Vi~o#. G[ na NOV i POM po~na da vodi pokrupni voeni operacii. Be{e formirana Vto-

ve}e dobi masoven op{tonaroden karakter (letoto 1944). Vo Pirinskiot del na Makedonija bea formirani NO brigada †Jane Sandanski# i Pirinskiot partizanski odred †Rila#, a Petri~kiot partizanski odred be{e vo postojana vrska so edinicite na ELAS na pl. Ali Botu{. [irum

Slobodni teritorii vo Makedonija vo 1943 g.

rata MNOU brigada (s. Fu{tani, Meglensko, 20. XII 1943) i po dva dena tamu se odr`a i Prviot kongres na NOMSM, so u~estvo na 288 delegati od mladinskite organizacii. Voenite edinici uspe{no im se sprotistavuvaa na nadmo}nite neprijatelski sili vo ednomese~niot Fevruarski pohod (1944) vo dol`ina od ok. 400 km, vo najnepovolni vremenski uslovi, i vo Proletnata ofanziva (25. IV ‡ 19. VI 1944). NOAVM

Partizani od Pirinskiot del na Makedonija

Makedonija bea formirani ok. 500 NOO i bea izbrani 116 delegati za Prvoto zasedanie na ASNOM (man. †Sv. Prohor P~iwski#, 2. VIII 1944) kako najvisoko zakonodavno i izvr{no narodno pretstavni~ko telo na makedonskata dr`ava, na koe makedonskiot jazik be{e proglasen za slu`-

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

MAKEDONIJA

M

ci, zede u~estvo i vo zavr{nite operacii za osloboduvaweto na Jugoslavija. Makedonskiot narod ja zavr{i vojnata so ok. 25.000 zaginati borci i `rtvi na fa{isti~kiot teror. So seto toa NOAVM dade zna~itelen pridones vo antifa{isti~kata vojna na Balkanot i vo Evropa.
LIT.: Istorija na makedonskiot narod, kniga treta, Skopje, 1969; Dimitar Mitrev, Pirinska Makedonija i drugi istoriografski ogledi, Skopje, 1970; Mihailo Apostolski, Specifi~nosti razvoja Narodnooslobodila~kog rata i Revolucije u Makedoniji, Beograd, 1978; D-r Gligor Todorovski, Okupacijata na Zapadna Makedonija (1941– 1944), vtoro dopolneto izdanie, Skopje, 1982; D-r Simo Mladenovski, Mladinata od Makedonija vo NOB, Skopje, 1983; Mihailo Apostolski, Narodnoosloboditelnata borba i Revolucijata vo Makedonija, Skopje, 1985; Makedonija od ustanka do slobode 1941–1945. (Zbornik radova), Beograd, 1987. S. Ml.

Vesta za prvata Vlada vo prviot dneven legalen vesnik †Nova Makedonija# (1945)

Izborot na delegatite za Prvoto zasedanie na ASNOM po mestata na potekloto

ben vo makedonskata dr`ava i zapo~na dr`avniot razvitok na DFM kako federativna dr`ava vo ramkite na DFJ. Tie re{enija bea poddr`ani i od prvata legalna konferencija na BKP za Gornoxumajskata oblast (Razlo{ka, Nevrokopska, Svetivra~ka, Petri~ka i Gornoxumajska okolija), a vo Egejskiot del na Makedonija bea formirani Kostursko-lerinskiot bataljon, Vodenskiot makedonski bataljon i potoa Prvata egejska NO brigada, koja zede u~estvo vo borbite za osloboduvawe na Tetovsko i Gostivarsko. Vo vremeto na zavr{nite operacii za osloboduvaweto na Makedonija, pod komandata na G[ na NOV i POM ve}e ima{e okolu

Republika Makedonija (1945–2006). Makedonija celosno e oslobodena na 19. XI 1944 g., no, kako slobodna dr`ava so site atributi, funkcionira od 16. IV 1945 g., koga na Tretoto zasedanie na ASNOM e formirana prvata vlada (pretsedatel Lazar Koli{evski). Razvo-

Lazar Koli{evski

jot na RM po 1945 g. ima dve glavni fazi. Prvata e do 1991 g., odnosno vo ramkite na jugoslovenskata federacija, i vtorata po 1991 g. kako samostojna, suverena i nezavisna dr`ava. Ovie dve fazi imaat svoi specifi~nosti.
Zavr{nite operacii za osloboduvaweto na Makedonija

Razvojniot period 1945–1950 g. e poznat kako administrativnocentralisti~ki, bidej}i sè zaviselo od centralnata vlast vo Federacijata, koja go kreirala sojuznoto, no imala vlijanie i za sodr`inata na republi~koto zakonodavstvo. Ustavot na NRM od 1946 g. bil podgotven spored onoj na Federacijata od istata godina. So toa bile izostaveni nekoi avtonomni vrednosti sodr`ani vo dokumentite od Prvoto zasedanie na ASNOM. Naporedno so obnovata na Makedonija (1945), se pristapilo i kon promena na sopstveni~kite odnosi i podr`avuvawe na nejziniot imot. So agrarnata reforma zemjata im se dodeluvala glavno na borcite u~esnici vo vojnata. Stopanskite subjekti se centralizirale kako dr`avna sopstvenost vo glavni ili pak generalni direkcii, a rabotnicite bile pla}ani od dr`avniot buxet. Politi~kiot sistem se zasnovuval na ednopartiskoto vladeewe na KPJ (KPM) so poistovetuvawe na dr`avnite i partiskite funkcii. Uspe{ni ~ekori, zna~ajni za nacionalniot identitet, bile napraveni vo oblasta na obrazovanieto i kulturata. Se afirmirala upotrebata na makedonskiot literaturen jazik kako dr`aven, a se vovele i jazicite na nacionalnite malcinstva vo u~ili{tata. Vo socijalnata sfera, kako posledica na Gra|anskata vojna vo Grcija

85.000 u~esnici vo NOAVM, so 7 divizii i 3 korpusi, me|u koi i okolu 10.000 borci i zadninski sorabotnici od Egejskiot i Pirinskiot del na Makedonija. Po kapitulacijata na Bugarija (9. IX 1944), germanskite sili se povlekuvaa so golemi zagubi. A so osloboduvaweto na Gostivar i Tetovo (19. XI 1944) zavr{i celosnoto osloboduvawe na DFM. Podocna makedonskite divizii u~estvuvaa i vo osloboduvaweto na Kosovo i Ju`na Srbija, a Petnaesettiot (makedonski) korpus na NOVJ, sostaven od 22.000 bor-

Makedonski begalci od Kostursko (1949)

839

M

MAKEDONIJA

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

840

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

MAKEDONIJA

M

(1946–1949), NRM se soo~ila so begalskiot egzodus na Makedoncite. Sudirot na KPJ so KPSS (1948), pokraj negativnite stopanski, predizvikal i negativni politi~ki i nacionalni posledici za Makedoncite od Pirinskiot i Egejskiot del na Makedonija i za makedonskoto pra{awe voop{to. Zaostanuvaweto vo stopanskiot razvoj na NRM bilo rezultat na neuspe{noto rakovodewe na stopanstvoto i nedovolnata produktivnost na trudot. Bile inicirani novi promeni vo stopanskite odnosi. Taka, vo Makedonija se pristapilo kon poop{testvuvawe i na sredstvata za proizvodstvo. Toa bilo napraveno so formalnoto †predavawe na fabrikite na rabotnicite#, odnosno na nivnite rabotni~ki soveti. Toj proces bil imenuvan kako voveduvawe na rabotni~ko samoupravuvawe. Promenite bile sankcionirani vo ustavnite dokumenti od 1953 g. Vo ovoj period (do 1970) bile napraveni nekolku obidi so cel da se zabrza razvojot i da se etablira noviot †samoupraven sistem#. Zatoa toj period mo`e da se definira kako period na rabotni~koto samoupravuvawe. Razvojot na samoupravuvaweto bil postavuvan kako prioritetna cel na KPJ (KPM). Partijata go promenila imeto vo Sojuz na komunistite, no ne i su{tinata na rabotata. Stopanskite neuspesi vo dr`avata bile pravdani so navodniot zastoj vo samoupravuvaweto. Vo ustavnite dokumenti od 1963 g., vo koi namesto †narodna#, Makedonija dobila ime †socijalisti~ka# (SRM), SKM ja vgradil svojata vode~ka uloga kako ustavna kategorija. Niz kongresnite i drugite partiski dokumenti bile deleni zada~i {to ne se izvr{uvale.

Poradi ekonomskite i politi~kite problemi, od SKJ (SKM) kon krajot na 60-tite i po~etokot na 70-tite godini bile inicirani novi promeni. Bila osudena pojavata na †liberalizmot# i †nacionalizmot#. Republikite dobile pogolemi prava. Vo ustavite od 1974 g., vo taa nasoka, bile vovedeni dogovornata ekonomija i delegatskiot sistem. Toa e period na izgraduvaweto na delegatskiot sistem i dogovornata ekonomija. I so pogolemata avtonomnost na republikite ne bile re{eni osnovnite problemi. Smrtta na Josip Broz Tito (1980) niv u{te pove}e gi uslo`nila. Nastanala politi~ka dezorientacija, koja ne ja zaobikolila i Makedonija. Se zgolemila nacionalnata netrpelivost, a vo nekoi sredini plamnal prikrivaniot nacionalizam. Rakovodnite lu|e vo Jugoslavija ja promovirale idejata za prodol`uvawe po †Titoviot pat#. Me|utoa, raspadot na jugoslovenskata federacija, po neuspehot na XIV kongres na SKJ (januari 1990), bil neizbe`en. SRM bila dosta nepodgotvena da se soo~i so novata situacija. Samostojna, suverena i nezavisna Republika Makedonija e konstituirana so Deklaracijata na Sobranieto na SRM od 15. I 1991 g., a opredelbata e potvrdena na referendumot za samostojnost i nezavisnost od 8. IX 1991 g. Vedna{ bila priznaena od pove}e zemji. Od 1990 do 2006 g. bile odr`ani ~etiri parlamentarni i isto tolku pretsedatelki izbori. Prv pretsedatel na dr`avata (vo dva mandata) bil Kiro Gligorov. Potoa Boris Trajkovski, a po negovata smrt (2004) bil izbran Branko Crvenkovski. Prv pretsedatel na Vladata na samostojna

Nikola Kqusev

RM bil Nikola Kqusev, a potoa bile izbirani Branko Crvenkovski, Qup~o Georgievski, Hari Kostov, Vlado Bu~kovski i Nikola Gruevski. Vo vremeto na samostojnosta Makedonija se soo~ila so mnogubrojni politi~ki i ekonomski problemi. Mnogu od niv, kako, na pr., sporot okolu imeto, priemot vo evropskite integracii, vrabotenosta i dr. ne se re{eni ni do denes. Vo 2001 g. doa|a konfliktot pome|u makedonskite bezbednosni sili so stranski agresori so del i od albanskata etni~ka zaednica vo Makedonija. Nau~nata misla sè u{te nema nau~no objasnuvawe za toa. Konfliktot ne dobil golemi razmeri, no dr`avata vo ekonomski i politi~ki pogled ja vratil mnogu nazad. Odredbite od t.n. Ramkoven dogovor, potpi{an na 13. VIII 2001 g. vo Ohrid, so prisustvo i na pretstavnici od †me|unarodnata zaednica#, postepeno bil implementiran vo izmenite na Ustavot na RM i vo nejzinoN. V. to zakonodavstvo. Stopanstvoto vo RM. Po Vtorata svetska vojna Makedonija postigna dinami~en ekonomski rast, prosleden so kvalitativni strukturni promeni, ne samo vo ekonomijata, tuku i vo site drugi sferi

Ras~istuvawe na ru{evinite na Skopje po zemjotresot (1963)

Vo 1963 g. gradot Skopje bil pogoden od katastrofalen zemjotres so mnogu `rtvi, koj, i pokraj me|unarodnata solidarnost, predizvikal drugi posledici.

Proizvodstven pogon vo †Teteks# - Tetovo

841

M

†MAKEDONIJA#

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

Cementarnicata †Usje# vo Skopje

na op{testvenoto `iveewe: obrazovanieto, naukata, kulturata, zdravstvoto itn. Mobilizacijata na site postojni razvojni resursi po 1945 g., vonredno visokite stapki na rast na bruto-investiciite (vo periodot 1952‡1983 g. investiciite vo fiksni fondovi, vo prosek, dostignaa 40% od op{testveniot proizvod), brzata industrijalizacija i ogromniot entuzijazam na gra|anite vo izgradbata na sopstvenata zemja ja so~inuvaa osnovata na sestraniot op{testveno-ekonomski razvoj. Industrijata go zgolemi u~estvoto vo formiraweto na OP od 14,7% vo 1947, na 42,3% vo 1984 g. Vo ramkite na industrijata, u~estvoto na energetikata vo periodot 1952‡1984 g. se zgolemi od 3,4% na 8,5%, na ma{inogradbata od 1,5% na 13,9%, na hemiskata industrija od 1,9% na 14,6%, a bea izgradeni krupni industriski kapaciteti i vo crnata i vo oboenata metalurgija, kako i vo prerabotkata na naftenite derivati. Zemjodelstvoto be{e kompletno modernizirano ‡ zapre`nata sila vo najzna~aen del se zameni so mehanizacija, se izgradija hidromeliorativni sistemi, se podobri soobra}ajnata povrzanost na selata, a primenata na moderni agrotehni~ki merki mnogukratno gi zgolemi prinosite kaj site zemjodelski kulturi. Zemjodelskoto proizvodstvo od 1948 g. do sredinata na 1980-tite g. se zgolemi za 3,5 pati. Makedonija izgradi moderna i mo}na grade`na operativa (osobeno po zemjotresot od 1963 g.), koja uspe{no izveduva{e krupni grade`ni objekti vo zemjata i vo stranstvo. Op{testveniot proizvod na grade`ni{tvoto vo periodot 1952‡ 1984 g. porasna za 6,5 pati. Vo zemjata bea izgradeni moderni stanbeni zgradi, industriski hali, u~ili{ta, soobra}ajnici (pati{ta, `elezni~ki linii), mo842

derni ugostitelski i turisti~ki objekti itn. Razvojot na ekonomijata mnogukratno ja zgolemi vrabotenosta ‡ brojot na vraboteni vo t.n. op{testven sektor se zgolemi od 90.000 vo 1952, na 489.000 lica vo 1984 g. U~estvoto na zemjodelskoto naselenie vo vkupnoto naselenie od 75% pred Vtorata svetska vojna se namali na 22% vo 1981 g. Vo periodot 1947‡1984 g. op{testveniot proizvod na zemjata (iska`an spored potesnata †proizvodna# definicija) porasna za 8 pati, {to pretpostavuva prose~na godi{na stapka na porast od 5,9%. So prodlabo~uvaweto na jugoslovenskata ekonomska kriza po 1984 g. stapkite na rast na OP stanaa stagnantni, a vo periodot 1986‡ 1990 g. i negativni. Procesot na tranzicija, po osamostojuvaweto na RM, zapo~na vo te{ki okolnosti (visoka nevrabotenost, visoka inflacija, relativno golem vnatre{en i nadvore{en dolg i silno dejstvo na neekonomski faktori). Tranzicioniot †{ok# uslovi negativni stapki na dvi`ewe na BDP do 1995 g. (padot na BDP be{e drasti~en do 1993 g.) i pridonese za natamo{en porast na nevrabotenosta. No Makedonija i vo takvi uslovi realizira{e krupni reformi vo site segmenti na politi~kiot i ekonomskiot sistem. Privatizacijata prakti~no e zavr{ena, a vo zemjata e sozdadena i bogata populacija na mali i sredni pretprijatija. U~estvoto na privatniot sektor vo formiraweto na BDP iznesuva 65%. Vo tranzicioniot period bitno e promeneta i ekonomskata struktura na zemjata. U~estvoto na uslugite vo formiraweto na BDP na zemjata nadmina 50%, prerabotuva~kata industrija u~estvuva so okolu 15%, zemjodelstvoto so okolu 12%, grade`ni{tvoto so 5,6% itn. Krupnite reformi vo fiskalnata i vo monetarnata sfera dadoa dobri rezultati: in-

flacijata e svedena od 1.644% (1992) na 2,3% (1996) i do dene{ni dni ostana vonredno niska, buxetskite deficiti se niski i odr`livi (vo prosek pome|u 0,8% do 1,5%), nadvore{niot dolg na zemjata e umeren, deviznite rezervi se mnogupatno zgolemeni (od 3 mil. $ po osamostojuvaweto na 1,8 mlrd. $ bruto denes). Visokata nevrabotenost (nad 30%) ostanuva najte{kiot makroekonomski i socijalno-politi~ki problem na Makedonija. Perzistentnata nevrabotenost, me|u drugoto, pretstavuva rezultat i na niskite stapki na ekonomski rast na zemjata vo tranzicioniot period, {to od svoja strana se usloveni od maliot obem na brutoinvesticiite i od bavnoto odvivawe na strukturnite reformi ‡ bavno restrukturirawe na sektorot na pretprijatijata, slabo korporativno upravuvawe, nepovolna investiciska klima vo nejzinite klu~ni segmenti (slaba za{tita na sopstveni~kite prava, administrativno-birokratski pre~ki i korupcija, nepovolen pristap na firmite do sredstva za finansirawe na nivniot rast i sl). Sudej}i spored indikatorite na EBRD za sledewe na ekonomskiot progres vo zemjite vo tranzicija i fokusot na reformite vo aktuelniov period, RM ima realni {ansi na sreden rok da vospostavi funkcionira~ka pazarna ekonomija, {to e i uslov za nejzino za~T. F. lenuvawe vo EU. „MAKEDONIJA“, ISELENI^KA ORGANIZACIJA (Sietl, Va{ington, SAD, 2. V 1930 ‡ ?) ‡ organizacija na makedonski doselenici, glavno od Egejskiot del na Makedonija. Edna od dejnostite bila da raboti na zbli`uvaweto na Makedoncite od podelena Makedonija. Imala i @enska sekcija. Sl. N.-K. †MAKEDONIJA# ‡ fudbalski klub formiran vo Skopje so fuzija na ~etiri najdobri klubovi

Fudbalskiot klub †Makedonija# na prviot natprevar (1941)

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

†MAKEDONIKA#

M

(1941). Igral vo Elitnata divizija na Bugarija. Uspesite na Klubot, manifestaciite na naviva~ite protiv bugarskata okupacija i ilegalnata rabota na ~lenovite na Klubot dovele do negovoto isklu~uvawe od Elitnata divizija i prefrluvawe vo ligata na Skopskata fudbalska oblast (1943). Nekoi od igra~ite, me|u koi Dragan Gerov, Kiril Simonovski-Xina, Savo Cvetkovi} i drugi, oti{le vo partizani, {to silno odeknalo vo Makedonija i vo Bugarija (april 1944).
LIT.: Du{an Stanimirovi}, Prilog kon pra{aweto za ulogata i pridonesot na SK †Makedonija# od Skopje vo narodniot otpor i borba protiv bugarskata okupacija. †Prilozi za istorijata na fizi~kata kultura vo Makedonija#, Skopje, 1975, 15–24. D. S.

†MAKEDONIJA# (Lozana, [vajcarija, 1916‡1919) ‡ dru{tvo za odbrana na pravata na Makedoncite. Bilo formirano od Makedoncite vo Lozana, pove}eto studenti, vo vremeto na Prvata svetska vojna, so cel da dejstvuva za odbrana na pravata na Makedoncite. Dru{tvoto i drugite makedonski dru{tva vo [vajcarija se obedinile vo Sojuz so Generalen sovet (15. XII 1918).
LIT.: Quben Lape, Aktivnosta na Glavniot odbor na makedonskite dru{tva vo [vajcarija, †Glasnik# na INI, 1, 1965; Mihajlo Minoski, Federativnata ideja vo makedonskata politi~ka misla, Skopje, 1985. M. Min.

da). Taa se protegala glavno na teritorijata na nekoga{nite ranoanti~ki kralstva Pajonija i Pelagonija, oblasta Devriop, {to zna~i vo Sredno Povardarje, sredniot i dolniot tek na r. Bregalnica i sredniot i severniot del na visoramninata Pelagonija, zaedno so Demir Hisar. Vo naukata sè u{te e diskutabilno dali provincijata se protegala vo regionot na Ki~evo i vo Polo{kiot region. Pokraj glavniot grad Stobi, pova`ni gradski centri bile Arg pod Klepa, Pelagonija (Kru{evica, Prilepsko), Astrajon (Pilav Tepe, s. ©opur), Bargala (Gorni Kozjak) i Zapara (Krupi{te), Kelenidin (Vinica), Armonija (Kalata, kaj Makedonska Kamenica). Prvpat e spomnata vo 482 g. (formirana vo 479– 482); go opfa}ala severniot del na Makedonija so centar vo Stobi. Posleden pat se spomenuva vo XI Justinijanova novela (535), ne i vo CXXXI (545), {to zna~i bila ukinata me|u 535–545 g.
LIT.: F. Papazoglu, Makedonski gradovi u rimsko doba, Skopje, 1957; I. Mikul~i}, Anti~ki gradovi vo Makedonija, Skopje, 1999, 207-210, 218-219, 335-350; Z. KostiÊ, Osvrt na administrativne podele Makedonije krajem antike, ZRVI, XXXV, Beograd, 1996. B. Petr., V. L.

kedonije krajem antike, ZRVI, XXXV, Beograd, 1996, 77-92; T. Mommsen, The Provinces of the Roman Empire, from Caesar to Diocletian, Chicago, 1974. V. L.

†MAKEDONIJA PROEKT# AD, Skopje – proektantska organizacija osnovana vo 1954 g. od komunalnite organizacii †Arhitekt# i Zavodot za stanbena izgradba pri NO na Sobranieto na gradot Skopje. Sega{noto ime i dejnosta na firmata se utvrdeni vo 1961 g. Od 1996 g. stanuva akcionersko dru{tvo. Ima izraboteno golem broj proekti za u~ili{ta, turisti~ki i delovni objekti, soobra}aj i dr., a vr{i i konsultantski uslugi vo zemjata i vo stranstvo (Centralna i Isto~na Evropa, Severna Afrika, Bliski Istok, Rusija i vo porane{nite jugoslovenski republiki).
IZV.: Materijali od dokumentacijata na †Makedonija proekt#, Skopje. R. D.

MAKEDONIJA SALUTARIS – rimska docnoanti~ka provincija. Prvpat e spomnata vo 395/396 g. (formirana najrano vo 379/380 g.). Ja opfa}ala severozapadna Makedonija. Formirana za zasiluvawe na odbranata od varvarite; ukinata najdocna vo 402 g.; teritorijata podelena na sosednite provincii Nov Epir i Prevalitana.
LIT.: Z. KostiÊ, Osvrt na administrativne podele Makedonije krajem antike, ZRVI, XXXV, Beograd, 1996; M. Mirkovic, Villas et domaines dans l`Illyricum central (IVe-VIe siècle), ZRVI, XXXV, Beograd, 1996. B. Petr.

†MAKEDONIJA (MACEDONIA)# (Indijanopolis, Indijana, SAD, 1932) ‡ mese~no spisanie posveteno na makedonskoto dvi`ewe za sloboda i nezavisnost, na angliski jazik. Izdava~ bil Centralniot komitet na makedonskata politi~ka emigracija vo SAD i Kanada. Urednik bil T. Kalev. Izleguvalo mese~no (osven vo juli i avgust) i bilo pod direktno vlijanie na VMRO. Objaveni se vkupno 10 broja. Vo nego sorabotuvale Xon Bejkles, Bazil Bolgar, Simeon Eftimov, d-r Saul Medan, Mileti~, Vangel G. Sugarev, Fric Konrad, pisatelot Stojan Hristov i dr.
LIT.: D-r Boro Mokrov, Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina), Skopje, 1980, 143‡144; D-r Boro Mokrov ‡ M-r Tome Gruevski, Pregled na makedonskiot pe~at (1885‡1992), Skopje, 1993, 70.S. Ml.

†MAKEDONIJA DENES# ‡ dneven informativno-politi~ki nezavisen vesnik. Prviot broj izlegol na 17 septemvri 1998 g. vo Skopje, izdava~ †MAKDEN#. Osnova~ i direktor Georgi Ajanovski, prv glaven i odgovoren urednik Milan Banov. Od 2004 g. Keti Mickovska. Vesnikot prestanuva da izleguva na 8. II 2007 g. B. P. \. MAKEDONIJA PRVA (MACEDONIA PRIMA) – docnoanti~ka provincija so sedi{te vo Tesalonika (Solun). Vo ramkite na administrativnata provinciska reorganizacija na Carstvoto, Dioklecijan ja podelil ranorimskata provincija Makedonija na dva dela. Provincijata Makedonija Prva pripadnala vo diecezata Makedonija. Nejzinata teritorija gi opfa}ala podra~jata na Dolna Makedonija: dolniot tek na Halijakmon, dolniot tek na Aksij (od Demir Kapija do utokata) i Dolni Strimon. Ju`niot del ja opfa}al visoramninata Pelagonija so gradot Herakleja Linkestidska, kaj Bitola. Pova`ni gradovi bile Filipi, Dion, Edesa, Beroja i Pela. Na sever provincijata se protegala na podra~jeto {to deneska go zazema RM, poto~no regionite Bitola, Resen, Valandovo, Gevgelija i Strumica.
LIT.: F. Papazoglu, Makedonski gradovi u rimsko doba, Skopje, 1957; Z. KostiÊ, Osvrt na administrativne podele Ma-

†MAKEDONIKA# – prva makedonska multimedijalna enciklopedija. Edinstven i originalen makedonski proizvod {to ja pretstavuva Makedonija. Sodr`i pove}e od 2.000 stranici tekst, 1.000 fotografii, okolu 300 tabeli i grafikoni i pove}e od 3 ~asa video- i audio-materijali. Vo nejzinata podgotovka u~estvuvaa profesionalci od site opfateni oblasti. Enciklopedijata nudi informacii za makedonskoto kulturno nasledstvo, istorijata, filmot, teatarot, muzikata, naukata, sportot, dr`avata, ekonomijata i ekonomskite pokazateli, zdravstvoto, obrazovanieto, makedonskite prirodni ubavini i turisti~kite atrakcii. Dr. M.

MAKEDONIJA VTORA (MACEDONIA SECUNDA) – docnoanti~ka provincija. Severniot del na Provincijata Makedonija vo docniot IV v. bil izdelen vo pomala provincija Makedonija Salutaris (Macedonia Salutaris), koja podocna }e se preimenuva vo Makedonija Vtora (Macedonia Secun-

†Makedonika# & multimedijalna enciklopedija

843

M

MAKEDONISTIKA

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

MAKEDONISTIKA – slavisti~ka nau~na disciplina {to go prou~uva i go afirmira makedonskiot kulturno-nacionalen entitet – jazikot, literaturata, kulturata, istorijata, folklorot, umetnosta, religijata so crkvata, etnografijata i bitot na makedonskiot narod. Taa kako nauka se projavuva vo XIX i osobeno se afirmira od po~etokot na HH v., a slobodno i vo me|unarodni relacii sestrano se razviva po sozdavaweto na sovremenata makedonska dr`ava (1944). Bl. R. †MAKEDONISTIKA# ‡ spisanie, organ na Institutot za makedonski jazik †Krste Misirkov“ vo Skopje. Izleguva povremeno od 1977 (do 2007 g. se izlezeni devet broja). Vo sp. se objavuvaat poobemni makedonisti~ki trudovi i gra|a od site podra~ja na makedonistikata: istorijata na makedonskiot jazik, dijalektologijata, onomastikata i sovremenata sostojba. L. M.

†Makedonija# so finansiska pomo{ na amerikanskata firma Nick Alabach. Izleguval sekoja sabota. Go ureduval d-r S. I. [umkov, a bil pe~aten vo negovata istoimena pe~atnica †Makedonija#. Objaveni se vkupno 39 broja. Politi~ki gi poddr`uval privrzanicite na Boris Sarafov i se zastapuval protiv sandanistite (privrzanicite na Jane Sandanski).
LIT.: D-r Boro Mokrov, Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina), Skopje, 1980, 129-130; D-r Boro Mokrov ‡ M-r Tome Gruevski, Pregled na makedonskiot pe~at (1885-1992), Skopje, 1993, 67. S. Ml.

fiskite pe~atnici †Presa#, †Stopansko razvitie# i †Poligrafija#. Objaveni se vkupno 2.348 broja. Od 1928 g. bil pod kontrola na Ivan (Van~o) Mihajlov.
LIT.: D-r Boro Mokrov, Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina), Skopje, 1980, 284- 288; D-r Boro Mokrov ‡ M-r Tome Gruevski, Pregled na makedonskiot pe~at (1885-1992), Skopje, 1993, 69. S. Ml.

Vesnikot †Makedonija# (Ruse i Sofija, 1888-1893)

Makedonit (Macedonite), mineral

MAKEDONIT – mineral {to imeto go dobil po Makedonija; prvpat e otkrien vo pegmatitskohidrotermalnite `ici {to se pojavuvaat vo serijata na sienitite kaj seloto Alinci, Prilepsko. Makedonitot po sostav e PbTiO3, kristalizira tetragonalno i obi~no se pojavuva vo kristalni oblici {to se kombinacija na prizmi. Ima crna boja so kafeava nijansa i staklesta sjajnost. Vo pegmatitsko-hidrotermalnite `ici kaj Alinci makedonitot se pojavuva zaedno so amazonitot, kvarcot, titanitot, rutilot, anatasot i monacitot. Bl. B. †MAKEDONIœ / MACEDONIA# (Granit Siti, Ilinois, SAD, 7. XII 1907 ‡ avgust 1910) ‡ nedelen vesnik, organ na makedonskata emigracija vo Ilinois, SAD. Go izdavalo tamo{noto Dru{tvo

†MAKEDONIœ# (Ruse i Sofija, 21. X 1888 ‡ 1. X 1893) ‡ najzna~ajniot makedonski nedelen vesnik vo XIX v. Izleguval sekoja sreda. Odgovoren urednik bil Kosta [ahov, a bil pe~aten vo pe~atnicata na St. Iv. Roglev vo Ruse i vo sofiskite pe~atnici †Liberalen klub#, pe~atnicata na H. Stoen~o Ta~ev i †Makedonija#. Objaveni se vkupno 122 broja. Prvin izleguval vo Ruse, a potoa vo Sofija (od g. I, br. 26). Izrazuval stav deka Makedonija mo`e da se oslobodi so svoi sili, no i ne bez pomo{ta na Rusija. Poradi stavovite protiv bugarskite vlasti, urednikot bil progonuvan, a vesnikot zabranuvan.
LIT.: D-r Boro Mokrov, Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina), Skopje, 1980, 67-70; D-r Boro Mokrov ‡ M-r Tome Gruevski, Pregled na makedonskiot pe~at (1885-1992), Skopje, 1993, 66. S. Ml.

†MAKEDONIœ# (Sofija, 25. I 1922 ‡ 30. XII 1922) ‡ mese~no politi~ko, nau~no i literaturno spisanie. Izdava~ i urednik bil Georgi Ba`darov, a redakcijata ja so~inuvale i Jordan Badev, Naum Tomalevski i Kiril Prli~ev. Bilo pe~ateno vo sofiskata pe~atnica †Vito{a# i vo pe~atnicata na B. Glu{kov. Objaveni se vkupno 10 broja. Ima bogati sodr`ini za makedonskoto osloboditelno dvi`ewe, geografijata, etnografijata, istorijata i dr. Vo ureduva~kata politika imalo zna~itelno vlijanie na Zadgrani~noto pretstavni{tvo na VMRO.
LIT.: D-r Boro Mokrov, Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina), Skopje, 1980, 274-275; D-r Boro Mokrov ‡ M-r Tome Gruevski, Pregled na makedonskiot pe~at (1885-1992), Skopje, 1993, 68-69. S. Ml.

Vesnikot †Makedonija# (Sofija, 1927-1934)

Vesnikot †Makedonija# (Granit Siti, Ilinois, SAD, 1907-1910)

†MAKEDONIœ# (Sofija, 11. X 1927 ‡ 31. VIII 1934) ‡ dnevnik za politika, kulturen `ivot i informacija, deklariran kako †organ na makedonskata emigracija vo Bugarija#, a potoa †sekojdneven pladneven vesnik#. Direktor bil G. Kuli{ev, a redakcijata ja so~inuvale V. Dumev, Simeon Evtimov i Dimitar Talev. Izleguval vo tira` od 10.000‡12.000 primeroci, a bil pe~aten vo so-

†MAKEDONKA# ‡ organ na AF@ na Makedonija, prvo makedonsko spisanie za `eni. Prviot broj izlegol vo noemvri 1944 g., pe~ateweto po~nalo vo s. G. Vranovci, prodol`ilo vo Prilep i zavr{ilo vo †Makedonka#, organ na Bitola. Prva AF@ na Makedonija (1944) uredni~ka Veselinka Malinska, narednite dva broja gi podgotvile Slavko Janevski i Vasilie Popovi}-Cico. Za 62 godini, spisanieto za `enata smenilo u{te tri imiwa – †Prosvetena `ena#, †@ena# i †@ena nova# a direktorki i glavni uredni~ki bile i Vera Kova~, Ru`a Bak, Ksenija Gavri{, Mirjana ^epin~i}, Tatjana Kopa~eva i Liljana Dirjan. Ostanuvaj}i bez sponzori i kakva bilo poddr{ka, na{eto najstaro spisanie za `eni zgasnalo vo januari 2006 g. so posledniot broj 668. B. P. \. MAKEDONO-BUGARSKI KOMITET (Kostur, Egejskiot del na Makedonija, 5. III 1943 – 1944) – osnovan za organizirawe kolaboracisko oru`eno dvi`ewe vo italijanskata okupaciona zona za borba protiv gr~koto partizansko dvi`ewe i makedonskoto NOD vo Egejskiot del na Makedo-

844

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

MAKEDONSKA

M

nija. Sozdavaweto go dogovorila tri~lena bugarska delegacija (pretstavnik na Ministerstvoto za nadvore{ni raboti i oficeri na Bugarskata armija). Na sostanokot (3. III 1943) bil formiran Komitet i bilo doneseno re{enie za sozdavawe oru`eni ~eti, za {to bile izvesteni gr~kite kvislin{ki vlasti. Prvata vooru`ena ~eta na Makedono-bugarskiot komitet bila formirana od bugarski privrzanici i sorabotnici na italijanskite okupatorski vlasti. Na krajot na mart Komitetot $ predal na italijanskata komanda vo Kostur Memorandum (upaten i do vladata na Bugarija) so barawa: da bide priznaena za sojuzni~ka Makedono-bugarskata organizacija, da se proglasi avtonomija na toj del na Makedonija i da ja snabduva i vooru`uva Organizacijata. Prvite dve barawa bile otfrleni.
LIT.: Ta{ko Mamurovski, Bugarskata propaganda vo Jugozapadna i Centralna Egejska Makedonija (1941–1944), Skopje, 1989; Georgi Daskalov, BÍlgarite v EgeŸska MakedoniÔ, SofiÔ, 1996. M. Min.

Prvata sve~ena sednica na Makedonskata akademija na naukite i umetnostite (1967)

MAKEDONSKA AKADEMIJA NA NAUKITE I UMETNOSTITE (MANU) – najvisokata samostojna nau~na i umetni~ka javna ustanova vo Republika Makedonija, osnovana na 23. II 1967 god. vo Skopje so prv pretsedatel Bla`e Koneski. Nejzinite istoriski koreni se temelat vrz kulturnata tradicija osobeno od krajot na XIX i po~etokot na HH vek. Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo S.-Peterburg (1902– 1917), na ~elo so D. ^upovski, idejno i prakti~no gi postavuva osnovite na sovremenata makedonska nacionalna nauka i kultura. So svojata programa (12. XI 1902) gi formulira celite i zada~ite, a so Ustavot (16. XII 1903) Drugarstoto gi poka`a sovremenite sostojbi i razvojnite perspektivi na makedonskiot narod: go kodificira i prvpat statutar-

no go voveduva makedonskiot jazik vo slu`bena upotreba, ja objavuva prvata kniga („Za makedonckite raboti“, 1903) i prvoto nau~no-literaturno spisanie („Vardar“, 1905) na toj jazik i pravopis, gi pravi podgotovkite za makedonski u~ili{ta i u~ebnici, ja otpe~atuva prvata karta na Makedonija na makedonski jazik (1913) i go objavuva prvoto nacionalno periodi~no izdanie (na ruski jazik) „MakedonskiŸ golosÍ (Makedonski glas)“ (1913–1914), a so programata na Makedonskiot revolucioneren komitet (1917) ja ovoplotuva dr`avnosnata vizija. Negov ideen sledbenik i prodol`itel e Makedonskiot literaturen kru`ok vo Sofija (1936– 1942), a negovi ~lenovi stanuvaat i edni od osnova~ite na dene{nata MANU. Nau~nata i umetni~kata dejnost na MANU se razviva preku nau~noistra`uva~ki proekti vo pette oddelenija (za lingvistika i literaturna nauka, za op{testveni nauki, za matemati~ko-tehni~ki nauki, za bilo{ki i medicinski nauki i za umetnost) i preku pette nau~noistra`uva~ki cent-

ri (za genetsko in`enerstvo i biotehnologija, za energetika i informatika, za arealna lingvistika, za strategiski istra`uvawa i Leksikografskiot centar). Izborot za ~lenovi na MANU se vr{i na tri godini. ^lenovite na Akademijata se redovni (akademici), ~lenovi nadvor od rabotniot sostav i po~esni ~lenovi. Organi na Akademijata se Sobranieto (go so~inuvaat redovnite ~lenovi) i Pretsedatelstvoto (sostaveno od pretsedatelot, potpretsedatelite i sekretarot (kako ~lenovi na Izvr{niot odbor), sekretarite na oddelenijata i izbranite ~lenovi). Akademijata organizira individualni i kolektivni proektni istra`uvawa, nau~ni i sve~eni sobiri, izlo`bi, koncerti, literaturni ~itawa, predavawa i drugi priredbi, a vo ramkite na izdava~kata dejnost objavuva svoi periodi~ni organi („Prilozi“, „Letopis“, „Bilten“, „Pristapni predavawa, prilozi i bibliografija na novite ~lenovi na MANU“ i dr.) i zbornici od nau~ni sobiri, monografski studii i drugi posebni izdanija. MANU ima svoja Biblioteka {to vr{i uslugi na ~itatelite i pravi razmena na publikaciite so drugi akademii i nau~ni institucii vo zemjata i vo svetot, kako i poseben Arhiv {to e na raspolagawe na ~lenovite, no i na nadvore{ni zainteresirani korisnici i Oddel za me|unarodna sorabotka {to ja organizira i ja vodi sorabotkata so mnogu stranski akademii i drugi nau~ni institucii.
IZV.: Zakon za Makedonskata akademija na naukite i umetnostite. Statut na Makedonskata akademija na naukite i umetnostite, Skopje, 1997; Makedonska akademija na naukite i umetnostite, Skopje, 2000. Bl. R.

Zgradata na Makedonskata akademija na naukite i umetnostite, Skopje

845

M

MAKEDONSKA

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

MAKEDONSKA ANTIFA[ISTI^KA ORGANIZACIJA (MAO) (1942 – 1943) – makedonska politi~ka organizacija formirana vo Vodensko po inicijativa na KPG. Na ~elo na organizacijata bile Vangel Ajanovski-O~e, Angel Gacev, Risto Kordalov, Dini Papajankov i dr. Celta na organizacijata bila, vo sojuz so gr~kate EAM-ELAS, da se bori protiv fa{isti~kite sili. Vo 1943 g. bila raspu{tena.
LIT.: Ajanovski Vangel-O~e, Egejski buri, Skopje, 1975; Hr. Andonovski, Makedoncite pod Grcija vo borbata protiv fa{izmot 1940–1944, Skopje, 1968. St. Kis.

MAKEDONSKA ASOCIJACIJA ZA ISTORIJA NA MEDICINATA (MAIM) ‡ stru~na i neprofitna asocijacija na istra`uva~i i istori~ari na medicinata i zdravstvenata kultura. Celta e da go istra`uva medicinskoto minato na makedonskite i na Zbornik na trudovi balkanskite od Prviot kongres na Asocijacijata prostori. za istorija Formirana e na medicinata na 4. VI 1998 g. vo [tip, kade {to se nao|a i sedi{teto. MAIM e inicijator i osnovopolo`nik na Balkanskata asocijacija za istorija na medicinata i organizator na Prviot balkanski kongres za istorijata na medicinata (Ohrid, 23‡25. X 2003). MAIM e organizator i na dvata makedonski kongresi za istorijata na medicinata. Prviot se odr`a vo [tip (7‡8. VI 2001), a Vtoriot kongres vo Strumica (3‡5. XI 2005). P. B. MAKEDONSKA BANKA ZA PODDR[KA NA RAZVOJOT – razvojna banka vo dr`avna sopstvenost, formirana so cel da go poddr`i razvojot na malite i srednite pretprijatija i da obezbedi finansiska poddr{ka na izvozot. Taa e osnovana vo 1998 g.

Makedonskata berza na hartii od vrednost AD Skopje

kako akcionersko dru{tvo, vrz osnova na poseben zakon, a nejziniot osnova~ki kapital iznesuva{e 15 milioni evra. Raboteweto na bankata e zasnovano na nekolku principi: po~ituvawe na pazarnite principi, nezavisnost vo odlu~uvaweto, komplementarnost namesto konkurencija na komercijalnite banki i nefinansirawe na dr`avni organi i pretprijatija vo dr`avna sopstvenost. Bankata gi izvr{uva slednive aktivnosti: finansirawe na razvojot na mali i sredni pretprijatija (preku kreditni linii, prete`no od stranski izvori), finansirawe na izvozot, izdavawe garancii za izvozni zdelki i osiguruvawe i reosiguruvawe na izvozot. Bankata ne prima depoziti od naselenieto i od pravni lica, ne vr{i platen promet i ne trguva so hartii od vrednost. Isto taka, bankata ne gi kreditira pretprijatijata direktno tuku svoite aktivnosti gi izvr{uva preku izbrani komercijalni banki, t.n. †banki-u~esni~ki#. Bankata raboti spored istite zakonski propisi {to va`at za komercijalnite banki i podle`i na supervizija od strana na NBRM.
LIT.: Qup~o Trpeski, Pari i bankarstvo, Economy Press, Skopje, 2003, 551-554. G. P.

MAKEDONSKATA BERZA NA HARTII OD VREDNOST AD SKOPJE – prva organizirana berza na hartii od vrednost vo

Razgleduvawe na Predlog-zakonot za osnovawe na Makedonskata banka za poddr{ka na razvojot

RM. Makedonskata berza za hartii od vrednost (MBHV) go organizira trguvaweto so hartii od vrednost vo RM. Taa e osnovana na 13. IX 1995 g. od 13 banki, 3 osiguritelni dru{tva i 3 {tedilnici, kako akcionersko dru{tvo {to raboti vrz neprofitna osnova. Prvoto trguvawe na Berzata e organizirano na 28. III 1996 g. Vo tekot na prvata godina od postoeweto (1996) e ostvaren skromen promet od 34,7 milioni denari (okolu 670.000 evra). Trguvaweto na MBHV inicijalno se odviva{e na †parket#, no od april 2001 g. vakviot na~in na trguvawe se zamenuva so avtomatiziran elektronski sistem na trguvawe {to e nare~en BEST. Po~nuvaj}i od 20. VI 2001 g. raboti vrz profitna osnova. MBHV pretstavuva javen, transparenten i organiziran pazar na koj se sre}avaat ponudata i pobaruva~kata za hartii od vrednost i se formiraat nivnite pazarni ceni. Trguvaweto na MBHV se vr{i spored odredeni sistemi i proceduri za trguvawe. Sekoja transakcija so hartii od vrednost se izvr{uva so posredstvo na institucija-~lenka na Berzata. ^lenki na MBHV se brokerski dru{tva i banki. Na Berzata postojat dva glavni pazarni segmenta: oficijalen i neoficijalen pazar. Oficijalniot pazar gi vklu~uva hartiite od vrednost {to se na kotacija na MBHV, a toa se hartii na pogolemi kompanii, so pogolema disperziranost na akciite, i koi imaat zna~ajni obvrski da obelodenuvaat informacii za svoeto rabotewe. Neoficijalniot pazar gi vklu~uva glavno hartiite na relativno pomali kompanii ili kompanii so pomala disperziranost na akciite, a nivnite obrski za obelodenuvawe na informaciite se ne{to pomali. Poslednite dve godini klasi~noto berzansko trguvawe do`ivea silen porast: vo te-

846

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

MAKEDONSKATA

M

kot na 2005 g. ostvareniot promet od 116,5 milioni evra pretstavuva{e porast od 143,5% vo odnos na 2004 g., dodeka prometot realiziran niz 2006 g. od 176,9 milioni evra pretstavuva{e zgolemuvawe od 61,08% vo odnos na prethodnata godina. Berzanskiot indeks na MBHV, nare~en MBI–10 isto taka ostvari visok porast: 129% – 2005 g. i 61,5% – 2006 g. Vakviot visok rast na trguvaweto na MBHV proizleze od zgolemenata aktivnost na stranskite investitori i od zgolemeniot interes na doma{nite individualni investitori (t.e. fizi~ki lica) za trguvawe so HV.
IZV.: Godi{en bilten na Makedonskata berza za hartii od vrednost 2006, //www.mse.org.mk//; Komisija za hartii od vrednost na Republika Makedonija, (2006), Pazarot na hartii od vrednost vo Republika Makedonija: denes i utre //www. mse.org.mk//. LIT.: Makedonska berza na hartii od vrednost AD Skopje, 10 godini Makedonska berza, Skopje, 2006; V. Filipovski, Finansiskiot sektor i ekonomskiot razvoj vo Republika Makedonija. Otvoreni predizvici na Makedonskata ekonomija, MANU, Skopje, 2004, 357&379. V. F.

†MAKEDONSKA ISKRA# (Detroit, SAD, 1977). Po povod makedonskiot piknik na 14 avgust 1977 g., Nacionalnata organizacija †Obedineti Makedonci# od Toronto (granka Detroit) go otpe~ati prviot i edinstven broj na v. †Makedonska iskra#, na makedonski, so nekolku tekstovi na angliski jazik. Vesnikot obiluva so tekstovi od istoriskoto minato na Makedoncite od site delovi na Makedonija. Sl. N.-K. MAKEDONSKA KAMENICA – grad vo isto~niot del na RM so 5.147 `. (2002 g.). Se nao|a od dvete strani na Kameni~ka Reka, desna pritoka na Bregalnica, na nadmorska visina od okolu 570 m. Ima umereno-kontinentalna klima. Taa e stara naselba. Vo minatoto se spomnuva kako Kamena Reka, od koja poteknuva i prviot poznat makedonski pe~atar Jakov, koj vo 1566 g. pe~ati svoi knigi vo Venecija. M. K. kako grad e proglasena vo 2004 g. Taa e sedi{te na op{tina, koja zafa}a povr{ina od 19.037 ha, ima 9 naseleni mesta so 8.110 `. Naselbata zabrzano po~nuva da se razviva od 1966 g., koga e otvoren rudnikot za olovo i cink, Sasa. Naselenieto go so~inuvaat Makedonci, dodeka od malcinstvata ima samo malku Srbi (20) i Romi (14). Ima tekstilna fabrika i fabrika za prerabotka na cink. Al. St. MAKEDONSKATA KINEMATOGRAFIJA. So prvite filmski proekcii odr`ani vo 1897 g. i so tvore{tvoto na bra}ata Manaki zapo~nuva istorijata na makedonskata kinematografija. Periodot do krajot na Vtorata svetska vojna e imenuvan kako period na spontana kinematografija. I so kinoprika`uvawe i so snimawe

Ustavot na Federativnata organizacija na makdonskite emigranti

MAKEDONSKA DINASTIJA (867–1056) – carska dinastija vo Vizantija, osnovana od Vasilij I (867–886), roden vo temata Makedonija. Vo vremeto na nejzinoto vladeewe Vizantija do`iveala podem: zajaknal feudalizmot. Vladetelite vodele uspe{ni vojni protiv Arabjanite, ja likvidirale bugarskata dr`ava (971), kako i Samuilovoto Carstvo (1018). Pokraj Vasilij I, pozna~ajni vladeteli bile: Lav VI (886–912), Konstantin VII Porfirogenit (913–959), Nikifor II Foka (963– 969), Jovan I Cimiski (969–976), Vasilij II (976–1025). Posleden vladetel bila caricata Teodora (1055–1059).
LIT.: G. Ostrogorski, Istorija na Vizantija, Skopje, 1992. K. Ax.

delena celta za dejstvuvawe: legalna borba za sozdavawe avtonomna federativna dr`ava Makedonija vo nejzinite geografski i ekonomski granici, nezavisna od balkanskite dr`avi. Organizacijata go izdavala svojot organ †Avtonomna Makedonija# (1. XII 1920 – 26. I 1923) pod redakcija na Iv. Snegarov i V. Kova~ev. Vode~ki li~nosti vo rakovodstvoto na MEFO bile: arh. N. Jurukov, d-r H. Dalkal’~ev, d-r F. Atanasov, V. Kova~ev, K. Razmov, N. Kirov-Majski i dr. Del od rakovodnite li~nosti bile ubieni od VMRO na T. Aleksandrov (1923– 1924), drugi emigrirale vo stranstvo, a nekoi od niv $ pristapile na VMRO(Ob).
LIT.: Kostadin Pale{utski, Makedonskoto osvoboditelno dvi`enie sled PÍrvata svetovna voŸna (1918–1924), SofiÔ, 1993; Zlatna kniga. 100 godini VMRO, Skopje, 1993; Ivan Katarxiev, Vreme na zreewe, Skopje, 1977. Z. Tod.

MAKEDONSKA DOMA[NA GRADINA. Poradi multifunkcionalnosta i prilagodenosta na uslovite na terenot i na predelot, tradicionalnite doma{ni gradini se odlikuvaat so sopstveni specifiki, zna~ajni estetski vrednosti i avtohtonost. Gradinite vo RM od XIX i XX v. gi istra`uva D. [ojlevski (1985). Sovremenite doma{ni gradini gi gubat tipi~niot likoven izraz i specifi~nite obele`ja na podnebjeto, no se zbogateni so brojni i raznovidni rastenija. St. H. P. MAKEDONSKA EMIGRANTSKA FEDERATIVNA ORGANIZACIJA (Sofija, 4. XII 1921) – politi~ka organizacija na makedonskata emigracija vo Bugarija. So Ustavot na MEFO bila opre-

Scena od filmot †Vreme & vodi# (1978)

847

M

MAKEDONSKATA

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

Kadar od filmot †Sre}na Nova ’49# (1986)

se zanimavale lu|e qubopitni po duh, koi sakale da gi otkrivaat tajnite na noviot medium. Edinstveno Higienskiot zavod od Skopje (od 1927 g. pa natamu) sproveduva organizirana edukativna dejnost so pomo{ na filmot (proizveduva i prika`uva filmovi za za{tita na zdravjeto). Po Osloboduvaweto makedonskata kinematografija vleguva vo fazata na institucionalizirana kinematografija: od Otsekot za kinematografija pri ASNOM (1945), pa preku Filmskata direkcija na Makedonija (1945), RASFILM (1946), Komisijata za kinematografija pri Vladata (1947), †Filmsko-Skopje# (1947), pa sè do oformuvaweto na celokupnata kinematografska struktura: proizvodstvo, distribucija, prika`uvawe, edukacija, kritika i publicistika, filmski amaterizam i filmski arhiv (Kinoteka na Makedonija). Il. P. MAKEDONSKATA KOLONIJA VO PETROGRAD (1912 – 1917) – neformalna asocijacija na Makedoncite vo ruskata prestolnina {to se konstituira vo momentot neposredno pred objavuvaweto na Prvata balkanska vojna (1912), koga se po~uvstvuva opasnosta za dele` na tatkovinata od balkanskite sosedi i neophodnosta za legitimen legalen kolektiven faktor za nastap pred ruskata i svet-

so nivnite soborci A. Vezenkov, G. G. Georgiev, G. A. Georgov, in`. J. Georgiev, K. Georgiev, G. A. Stojanov, K. Stojanov, P. Bo`idarski, D. Pe{kovski, G. N. Ugrinovski i dr., na koi im se pridru`ija i pogolem broj ruski li~nosti od javniot, politi~kiot i nau~no-kulturniot `ivot. Bidej}i MNLD go dobi samo pokrovitelstvoto na S.-Peterbur{koto slovensko blagotvorno dru{tvo (1902–1905), a Gradona~alstvoto odbi da gi registrira Slovenomakedonskoto nacionalno-prosvetno dru{tvo †Sv. Kiril i Metodij# (1912–1913) i Rusko-makedonskoto blagotvorno dru{tvo †Sv. Kiril i Metodij# (1913–1914), makedonskite patrioti nastapija kako Makedonska kolonija i se pretstavija kako re~isi edinstveni opolnomo{teni za{titnici na nacionalniot entitet i teritorijalniot integritet na Makedonija vo periodot na Balkanskite i na Prvata svetska vojna.

Pretstavnicite na Makedonskata kolonija vo S.-Peterburg: D. ^upovski, d-r G. Konstantinovi~ i N. Dimov (1913)

Dimitrija ^upovski vo studentskata uniforma (9. III 1904)

skata javnost i dejstvuva{e pod toa ime do Oktomviskata revolucija (1917). Najistaknati pretstavnici na MKP se D. ^upovski, N. Dimov i d-r G. Konstantinovi~
848

Kako prodol`uva~ na Drugarstvoto, MKP se projavi najprvin so nastapot na razni slovenski i drugi sobranija i vo ruskiot pe~at. Po zapo~nuvaweto na Balkanskata vojna najistaknatite dejci zaminaa na Balkanot: K. Misirkov vo Ju`na Makedonija (Solun), d-r G. Konstantinovi~ vo Cetiwe, a D. ^upovski preku Sofija stigna vo Skopje i vo Veles i zaedno so P. Poparsov, R. Rizov, A. Martulkov i dr. organizira Op{tomakedonska konferencija (1912) za sudbinata na Makedonija i dobi polnomo{no za MKP da go zastapuva makedonskiot narod pred evropskata jav-

nost. Bidej}i ne se realizira zaminuvaweto na D. ^upovski i P. Poparsov pred me|unarodnite faktori vo Pariz i London, a oficijalna Rusija be{e vo uloga na dogovoren arbitar, MKP gi iskoristi site sredstva za da dejstvuva pred ruskata javnost. Na 1 mart 1913 g. be{e objaven prviot oficijalen akt Memorandum na Makedoncite za nezavisnosta na Makedonija upaten do ministerot za nadvore{ni raboti na Velika Britanija i do ambasadorite na golemite sili vo London, so barawe †Makedonija vo nejzinite geografski, etnografski, ekonomski i istoriskokulturni granici da ostane edinstvena, nedeliva, nezavisna balkanska dr`ava# i †da bide svikano Makedonsko narodno sobranie vo Solun za podrobna razrabotka na vnatre{nata izgradba na dr`avata i za opredeluvawe na svoite odnosi sprema sosednite dr`avi#. Istovremeno D. ^upovski ja objavi prvata karta na celokupna Makedonija na makedonski jazik, a be{e potpi{an i Vtoriot memorandum na Makedoncite do vladite i op{testvenata javnost na sojuznite balkanski dr`avi (7. VI 1913). Istovremeno izleze kni{kata na N. D. Dimov za minatoto, sovremenosta i idninata na Makedonija (1913), a od 9 juni po~na da izleguva i najzna~ajnata makedonska periodi~na publikcija do Osloboduvaweto sp. †MakedonskiŸ golosÏ (Makedonski glas)#, koe vo 11 broja na 220 stranici (1913–1914) stana avtenti~en arhiv na borbata na makedonskiot narod za za~uvuvawe na celosta i obezbeduvawe na slobodata na Makedonija. Po zapo~nuvaweto i vo tekot na Prvata svetska vojna MKP objavi pove}e memorandumi, apeli i posebni izdanija, a vo juni 1917 g. organizira i poseben Makedonski revolucioneren komitet vo Petrograd na ~elo so D. ^upovski {to objavi Programa za sozdavawe Balkanska Federativna Demokratska Republika so Ma-

Prvite memorandumi na Makedonskata kolonija vo S.-Peterburg od 1 mart i od 7 juni 1913 g.

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

MAKEDONSKATA

M

kedonija kako ramnopraven ~len. Oktomvriskata revolucija i Versajskiot dogovor ozna~ija formalen i privremen kraj na javnata dejnost na MKP. Potoa vo novite istoriski okolnosti MKP i MRK ja prodol`uvaat dejnosta vo Leningrad so izmenet personalen sostav i so soobrazena programa vo novite realnosti sè do smrtta na voda~ot D. ^upovski (1940).
LIT.: Bla`e Ristovski, Dimitrija ^upovski (1878–1940) i Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo Petrograd, I-II, 1978; istiot, Stoletija na makedonskata svest. Istra`uvawa za kulturno-nacionalniot razvitok, Skopje, 2001, 486–530. Bl. R.

Vesnikot †Makedonska mlade`# (1933-1934)

oficijalen organ na VMRO(Ob), izrazitel i na ideite na KP. Po mnogu progoni i ostri polemiki so mihajlovistite od v. †Makedonska borba#, do zabranata izleguvaat samo tri broja.
LIT.: D-r Boro Mokrov, Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina), Skopje, 1980, 334–337; Bla`e Ristovski, Portreti i procesi od makedonskata literaturna i nacionalna istorija, III, Skopje, 1990, 363–373. Bl. R.

Plakat za pretstavata na †Makedonska krvava svadba# so likot na V. ^ernodrinski (1900)

†MAKEDONSKA KRVAVA SVADBA# ‡ drama od Vojdan ^ernodrinski prvpat izvedena na 7. XI 1900 g. vo salata na †Slavjanska beseda# vo Sofija, a vo re`ija na avtorot. Dvaeset i pette roli gi igrale dvaeset i dve lica, od koi osumnaeset ma`i i ~etiri `eni, ~lenovi na †Makedonski zgovor#, koj podocna se vikal †Skrb i uteha#, za na krajot da go ponese imeto Stoli~en makedonski teatar. Vo 1909 g. ^ernodrinski vo Solun, Bitola i Skopje prika`uval eden del od piesata pod imeto †@etva#. Vo pedesettite godini na minatiot vek pove}eto profesionalni teatri ja prika`uvaa piesata zna~itelno izmeneta i dopolneta. R. St. †MAKEDONSKA MLADE@Ã# (Sofija, 1, 10. H 1933 – 6. V 1934) – mese~en organ na makedonskata progresivna mladina vo Bugarija. Se pe~ati na bugarski jazik vo 2000 primeroci so jasni makedonski nacionalni pozicii. Redaktori i sorabotnici: Hr. Andonov (vnuk od sestra na G. Del~ev), M. Smatrakalev, V. Ivanovski, K. Veselinov, K. Nikolov, A. ^arak~iev, D. [arlanxiev i dr. Ne-

MAKEDONSKA MLADINSKA TAJNA REVOLUCIONERNA ORGANIZACIJA (Vardarski del na Makedonija, 1926–1927) – tajna studentska organizacija formirana od VMRO. Cel za dejstvuvaweto bila da ja pomaga VMRO vo borbata za osloboduvawe na Makedonija od gr~koto i srpskoto vladeewe i za obedinuvawe. MMTRO formira ~etiri okru`ni petorki vo Skopje, Bitola, Ohrid i [tip, vkupno 40 petorki re~isi vo site gradovi, so okolu 190 ~lenovi. Organizacijata dejstvuvala do juni 1927, koga bila izvr{ena provala, vo koja bile uapseni okolu 40-50 ~lenovi na MMTRO, od koi na Skopskiot studentski proces bile osudeni 20 studenti.
LIT.: Zoran Todorovski, VMRO 1924– 1934, Skopje, 1997; DimitÍr G. Gocev, Mlade`kite nacionalno-osvoboditelni organizacii na makedonskite bÍlgari 1919–1941, Sofi®, 1988; Ivan Katarxiev, Makedonija sproti Vtorata svetska vojna, Skopje, 1999. Z. Tod.

MAKEDONSKATA MUZIKA. Na po~vata na Makedonija, od anti~kiot period i niz stoletijata na sredniot vek, kako i vo idnite istoriski razdobja, se odigruvale zna~ajni muzi~ki nastani, relevantni za narodite {to ja naseluvale ovaa zemja, no i za onie od sosednite i od podale~nite zemji. Muzi~koto minato na Makedonija nedovolno e istra`eno i prou~eno. Toa osobeno se odnesuva za vremeto na sredniot vek, koga na makedonska po~va postoele istaknati centri na duhovnata muzika, vo koi se sozdadeni golem broj dragoceni rakopisi so vizantiska i vizantisko-slovenska nevmatska notacija. Nedovolno e rekonstruirana slikata na muzi~kiot `ivot i vo vekovite na turskoto vladeewe, vklu~itelno i onaa od XIX v. ‡ vremeto na makedonskata nacionalna prerodba, kako i na deceniite me|u dvete svetski vojni. Postojat podatoci za bogatiot muzi~ki `ivot vo Makedonija i pred doa|aweto na Slovenite vo ovie krai{ta. Vo svojot kulturen razvitok tie prifatile i del od nasledstvoto na starosedelcite vo ovoj del na Poluostrovot, kako i elementi od anti~kite plemiwa {to `iveele na ova geografsko podra~je. Najzna~ajnite nastani vo srednovekovniot period se povrzani so sozdavaweto na slovenskata pismenost, vospostavena od svv. Kiril i Metodij, so {to se sozdadeni uslovi za razvoj i na crkovnoto peewe na slovenski jazik, niz dejnosta na svv. Kliment i Naum Ohridski i na mnogubrojnite u~enici od Klimentovata {kola. Vo Klimentovata bogata rakopisna riznica se nao|ale mnogu

^estitki po uspe{nata premiera na operata †Goce# od Kiril Makedonski (1954)

849

M

MAKEDONSKATA

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

muzi~ki rakopisi, a samiot Kliment polagal golemo vnimanie na crkovnoto peewe vo edukacijata na sve{tenstvoto.

Kiril Makedonski, plakat za operata †Goce# (1958)

Po propa|aweto na Samuilovoto Carstvo, ohridskata crkovna institucija bila simnata na rang na arhiepiskopija. Bogoslu`bata vo Ohrid i vo drugite makedonski centri se odvivala na gr~ki jazik, a najgolemiot del na rakopisite od Klimentovata zbirka bile uni{teni, dodeka najubavite od niv bile prevedeni na gr~ki jazik. Od toj period za naukata posebno bogatstvo pretstavuvaat Ohridskite nevmatski rakopisi, sozdavani vo XI-XIV v. na gr~ki jazik, od koi najinteresnite ~ekaat podrobna muzikolo{ka obrabotka. So usnoto prenesuvawe na tradicijata vo narodnoto crkovno peewe se za~uvale i se vnesuvale elementi na doma{niot folklor, pa iako vo namalen obem, slovenskata muzi~ka pismenost prodol`ila da se neguva vo nekoi manastiri na terenot. Me|u malobrojnite slovenski rakopisi od toj period {to fragmentarno sodr`at nevmatski znaci za peewe se izdvojuvaat Bitolskiot triod od XII v. i t.n. Bolowski psaltir od XIII v., sozdaden vo ohridskoto selo Ramne. Toa e vremeto i na najistaknatiot vizantiski muzi~ar i kompozitor, reformator na duhovnata muzika i na nevmatskoto pismo, Jovan Kukuzel, makedonski Sloven, roden vo debarskiot kraj. Negovoto obemno delo, spored nekoi istra`uvawa, sodr`i i elementi na tradicionalnoto narodno peewe na makedonskite Sloveni. Sledniot period e karakteristi~en po diskontinuitetot {to nastanal vo pismenoto muzi~ko sozdavawe na slovenski jazik. Najzna~ajnata etapa vo vremeto na turskoto vladeewe e XIX v.. Vo epohata na makedonskata prerodba, vo crkovnoto peewe doa|a i do obnova na pismenata muzi~ka tradicija vrz reformiranata Hrisantova nevmatska notacija. Liturgiskiot ~in go zbogatuvaat so svoi napevi niza doma{ni avtori (Kalistrat Zografski, Joan Harmosin Ohridski, Dimitar Zlata850

nov-Gradoborski, Naum Miladin i dr.). Vo toa vreme doa|a i do pojavata na t.n. gradska pesna, pod vlijanie na zapadnoevropskata muzi~ka kultura i pismenost, do prvite melografirani narodni pesni, harmonizacii i tvore~ki obidi. Najistaknatiot avtor od krajot na XIX i po~etokot na XX v. e Atanas Badev (1860-1908), avtor na †Zlatoustova liturgija#, obrabotki na narodni temi i dr. Vo vremeto me|u dvete svetski vojni doa|a do relativna modernizacija na muzi~kiot `ivot: se formiraat brojni horski dru{tva, se odigruvaat muzi~ko-scenski izvedbi i se podobruva muzi~kata nastava. Toga{ zapo~nuva dejnosta i na najstarata generacija sovremeni makedonski muzi~ari i kompozitori, koi }e gi ostvarat najzna~ajnite dela vo povoeniot period na makedonskata muzika. Toj se odviva vo uslovi na sestran nepre~en kulturen raste` vo Republikata. Neposredno po osloboduvaweto na Skopje (24. XI 1944), osnovan e Simfoniski orkestar, koj potoa prerasnuva vo Makedonska filharmonija. Vo dekemvri i.g. se otvora Srednoto muzi~ko u~ili{te. Prvata operska pretstava, so koja e ozna~en po~etokot na dejnosta na Skopskata opera, e izvedena na 9. V 1947 g. vo MNT. Osnovopolo`nici na site profesionalni institucii i na brojni amaterski muzi~ki kolektivi se: St. Gajdov (1905‡1992), @. Firfov (1906‡ 1984), T. Skalovski (1909‡2004), Tr. Prokopiev (1909‡1979) i P. Bogdanov-Ko~ko (1913‡1988). Na tvore~ki plan, tie ja unapreduvaat horskata literatura, a nekoi od niv, vo tekot na slednite decenii, se zafa}aat i so pokrupni vokalno-instrumentalni dela. Pokraj niv, vo prvite tvore~ki i organizaciski dejnosti u~estvuvaat i drugi avtori i muzi~ki umetnici. Kon sredinata na pedesettite godini od X v. doa|a nova generaci-

ja kompozitori i muzi~ki umetnici od site profili, {koluvani na muzi~kite akademii na porane{nata dr`ava. Avtorite od ovoj tvore~ki krug otvoraat novi stilski nasoki i ja zbogatuvaat makedonskata muzika so golem broj kamerni, simfoniski i muzi~ko-scenski ostvaruvawa. Od po~etokot na sedumdesettite godini na vekot po~nuva i poopstojnoto muzikolo{ko istra`uvawe na muzi~koto minato, a niza sorabotnici na Institutot za folklor †Marko Cepenkov# davaat dragoceni prilozi vo prou~uvaweto na makedonskiot muzi~ki folklor. Slednite generacii muzi~ki avtori, {koluvani na FMU vo Skopje i vo drugi centri, gi prodol`uvaat nastojuvawata na prethodnicite, obra}aj}i se kon folklorniot idiom niz svoevidni varijanti, soodvetni na aktuelnite struewa vo muzi~koto tvore{tvo. Od sredinata na XX v. Skopje pretstavuva zna~ajna muzi~ka metropola so bogati nastani na koncertniot podium i na operskata scena, kade {to nastapuvaat istaknati doma{ni instrumentalni i vokalni solisti i dirigenti i svetski renomirani gostuva~ki umetnici. Vo Republikata se odr`uvaat muzi~ki festivali so me|unarodno renome (Ohridsko leto, Interfest vo Bitola), kako i festivali na zabavnata, narodnata i xez-muzikata, so poznati svetski interpretatori i potvrdeni avtori i grupi vo site `anrovi i stilski Dr. O. orientacii. MAKEDONSKATA NARODNA STUDENTSKA GRUPA †GOCE DEL^EV# (1919–1934) – asocijacija na studentite formirana vo Sofija kako Makedonska studentska grupa †Goce Del~ev# (1919), no vo vremeto na politi~kite ubistva na Makedoncite vo Bugarija (1923), koga e likvidiran i nejziniot pretsedatel Taraljamov, Grupata privremeno ja prekinuva dejnosta. Koga tie ubistva go stignuvaat vrvot, †nezavisnite studenti na Sofiskiot dr`aven univerzitet# ja objavuvaat bro{urata †Ne mo`eme ve}e da mol~ime!# (1929) i svikuvaat mladinski kongres, no i toj e zabranet. Vo slednata godina progresivnite studenti Makedonci vo Bugarija ja obnovuvaat starata studentska asocijacija pod imeto Makedonska narodna studentska grupa †Goce Del~ev# (1930) kako legalen klon na VMRO(Ob) so idejna platforma vrz principite na Majskiot manifest (6. V 1924). MNSG †Goce Del~ev# objavi 6 broja od svojot †organ na progre-

Od izvedbata na operata †Car Samuil# od K. Makedonski (1968)

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

MAKEDONSKA

M

sivnite makedonski studenti vo Bugarija# †Makedonski studentski listÍ# (4. XII 1931 – 1. VI 1932), pod redakcija na mladite makedonski intelektualci: K. Veselinov, M. Smatrakalev, K. Nikolov i V. Haxikimov. Koga vesnikot e zabranet, podgotveniot broj Redakcijata go objavuva pod naslov †Makedonska studentska trubuna# kako †organ na makedonskoto studentstvo – ratnik za MONS# (23. H 1932 – 5. IV 1933). Po ~etvrtiot broj i toj vesnik e zabranet. Naskoro Grupata po~nuva da go izdava noviot mese~en †organ na makedonskata progresivna mladina vo Bugarija# pod izmenet naslov †Makedonska mlade`Ï# (10. H 1933 – 6. V 1934), pod oficijalna redakcija na Del~eviot vnuk Hr. Andonov. Po tretiot broj i toj e zabranet, zaedno so neoficijalniot organ na VMRO(Ob) †Makedonsko zname# (14. VI 1932 – 1. VII 1934), bidej}i

ta konferencija na Grupata (4. IV), so delegati od site fakulteti, se razjasnuva †kako i zo{to se dojde do parolata za samoopredeluvawe na Makedonija pod bugarska vlast i voop{to za samoopredeluvawe na celokupna Makedonija do nejzino oddeluvawe vo samostojna dr`ava#. Centralnoto rakovodstvo na Grupata pravi op{irno †Izlo`enie# (2. III 1934) i †vo imeto na slobodata na na{ata porobena tatkovina# objavuva †Otvoreno pismo# do makedonskite studenti vo Bugarija (8. IV 1934) so povik †{to poskoro da go izgradime na{iot graniten Makedonski op{t naroden studentski sojuz (MONS)# kako †rakovoditel na mak. narodni studenti vo stranstvo i za samoopredeluvawe na Makedonija do nejzino oddeluvawe vo samostojna dr`avno-politi~ka edinica#. So zvenarskiot prevrat vo Bugarija (9. V 1934) e paralizirana i dejnosta na MNSG †Goce Del~ev#. Nejzini aktivisti potoa go formiraat Makedonskiot literaturen kru`ok vo Sofija (1936 – 1942).
LIT.: D-r Bla`e Ristovski, Portreti i procesi od makedonskata literaturna i nacionalna istorija, III, Skopje, 1990, 293‡318. Bl. R.

vojna, vo otsustvo na sopstvena dr`ava, teritorijata na R. Makedonija bogata so numizmati~ki materijali slu`ela pove}e kako izvor za zbogatuvawe na zbirkite na brojni poznati evropski muzei i privatni kolekcii. So sozdavaweto na soodvetni muzejski institucii vo periodot 1945&1990 god. }e se stvorat i neophodnite uslovi za pribirawe na numizmati~kiot materijal, formirawe na zbirki i skromni obidi za prou~uvawe i publikuvawe na toj materijal. Po 1990 god. so pojavata na nova generacija numizmati~ari specijalisti po oddelni oblasti, sleduva brz razvoj na makedonskata numizmatika. Se for-

Vesnikot †Makedonsko zname# (1932-1934)

objavuval otvoreni statii za makedonskata nacija, za makedonskiot jazik, literatura, istorija i kultura i za organizirana borba za nacionalno osloboduvawe i obedinuvawe. Koga na sostanok oficijalno se postavuva pra{aweto za †etni~kata bitnost na makedonskiot narod# i †dali makedonskiot narod vo Pirinska Makedonija se nao|a pod nacionalen gnet#, jasno se ka`uva: †Makedonskoto progresivno dvi`ewe e nacionalno, bidej}i go ima kako cel nacionalnoto osloboduvawe na Makedonija. Toa ne e partisko, nitu pak stale{ko ili klasno, a po karakterot i sostavot e op{tonarodno, demokratsko#. Toga{ se otcepuva fiktivniot Akcionen komitet na makedonskoto progresivno dvi`ewe vo liceto na V. Haxikimov (15. I 1934) i po~nuva da go izdava svojot provokatorski antinacionalen organ †Makedonska borba#. Centralno-

MAKEDONSKA NARODNA FEDERALNA ORGANIZACIJA (Pirinskiot del na Makedonija, (avgust 1943 ‡ 1946) ‡ tajna makedonska politi~ka organizacija, koja se vklu~ila vo nacionalnoosloboditelnata borba vo sodejstvo so organiziranoto partizansko dvi`ewe predvodeno od makedonskite komunisti. Po proglasuvaweto na sozdavaweto na makedonskata nacionalna dr`ava vo Vardarskiot del od Makedonija, Organizacijata za cel na dejstvuvaweto go postavila obedinuvaweto na Pirinskiot del od Makedonija so makedonskata dr`ava. Po komunisti~kiot dr`aven prevrat (9. IX 1944), Organizacijata prodol`ila da dejstvuva nelegalno (do sredinata na XII 1945). Toga{ Centralniot komitet donel re{enie za legalizirawe. Osnova~koto sobranie bilo odr`ano vo Petri~ (8. I 1946); bil usvoen Ustavot i bile izbrani telata. Baraweto za registrirawe kako makedonska nacionalna partija ne bilo odobreno i natamo{nata dejnost bila zaprena so represija od organite na progonot.
LIT.: Mihajlo Minoski, Obid za legalizirawe na tajnata Makedonska narodna federalna organizacija i nejzino transformirawe vo makedonska nacionalna partija vo pirinskiot del od Makedonija, †Prilozi# na MANU, 2, 1996. M. Min.

Publikacijata na Narodnata banka na RM: †Makedonija, parite i istorijata# (2001)

mira prviot Numizmati~ki kabinet pri Muzej na Makedonija, a vo 1994 god. se pojavuva i prvoto periodi~no spisanija za numizmatika (Makedonski numizmati~ki glasnik). Pokraj javnite zbirki, se pojavuvat i brojni privatni zbirki i zbirki na oddelni banki. Vo 1999 god. se otvori kamerna, a 2002 god. postojana numizmati~ka postavka na Narodnata banka, a svoja postojana postavka vo 2005 god. otvori i Ohridskata banka. Vo 2001 god. e publikuvana i prvata monografija, posvetena na monetarnicata vo Stobi. Vo 2001 god. vo MANU se odr`a i prviot nau~en simpozium na temi od numizmatikata. Vo poslednive desetina godini se publikuvani brojni katalozi na zbirki i specijalizirani izdanija od oblasta na numizmatikata.
Lit.: V. Bitrakova-Grozdanova, Spomenici od helenisti~kiot period vo SR Makedonija, Skopje, 1987, 81-102; Numizmati~ka zbirka na Narodna banka na Republika Makedonija, Skopje, 1999; P. Josifovski, Rimskata monetarnica vo Stobi, Skopje 2001; Monetite i monetokovnicite vo Makedonija, Skopje, 2001; Makedonija, Parite i istorijata, Skopje, 2002; Makedonskite banknoti i kovani pari 1992-2002, Skopje, 2002; Makedonija i Pajonija, Kolekcija [eldarov, Skopje, 2003; B. Husenovski, Anti~ki moneti od Vardarski rid, Gevgelija, 2004; Makedonski numizmati~ki glasnik (Macedonian Numismatic Journal), No. 1 (1994), No. 2 (1996), No. 3 (1999), No. 4 (2000). P. J.

Vesnikot †Makedonska borba# (1934)

to rakovodstvo na MNSG †G. Del~ev# donesuva Deklaracija za rascepot (2. III 1934), a na pro{irena-

MAKEDONSKA NUMIZMATIKA. S¢ do Vtorata svetska

851

M

MAKEDONSKA

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

MAKEDONSKA PATRIOTSKA ORGANIZACIJA (1922 –) – legalna organizacija na bugarskata i makedonskata emigracija vo SAD i Kanada. Osnova~kiot kongres bil odr`an vo gr. Fort Vejn, Indijana, SAD (1–4 oktomvri 1922), na koj bil izbran Centralen komitet, a za prv pretsedatel bil izbran Atanas Stefanov. Na Kongresot bil usvoen Ustavot na organizacijata, spored koj celta na Sojuzot na MPO bila: †Da se bori na legalen na~in za proglasuvawe na Makedonija vo edna nezavisna makedonska republika vo nejzinite geografski i ekonomski granici#. Na tretiot kongres, odr`an vo 1924 g., imeto na organizacijata bilo promeneto vo Makedonska politi~ka organizacija. Vo Ustavot usvoen na kongresot vo Ohajo (1927), identi~en so prviot, se potenciralo deka vo Makedonija `iveele 1.096.376 Bugari. Vo celiot period me|u dvete svetski vojni MPO bila pod vlijanie na Makedonskiot nacionalen komitet i na mihajlovisti~kata VMRO. Od Vtorata svetska vojna do sozdavaweto na RM (1991), preku svoite pe~ateni i drugi propagandni sredstva, MPO se zalagala za otcepuvawe na Makedonija od Federalna Jugoslavija, otstranuvawe na komunisti~kiot sistem i sozdavawe samostojna demokratska dr`ava na †makedonskite Bugari#. MPO izdava svoj organ †Makedonska tribuna# (Macedonian Tribune). Prviot broj na vesnikot izlegol na 10 fevruari 1927 g. vo Indijanapolis, SAD.

Vesnikot †Makedonska tribuna#, organ na MPO vo SAD

Prv redaktor bil Boris Zografov. Po sozdavaweto na RM, od 1997 g. vo vesnikot se pe~atat i nekoi statii na makedonski jazik so latinica.
LIT.: Kostadin GÍrdev, Makedonskite patrioti~ni organizacii v Kanada, SofiÔ, 1991; Zoran Todorovski, Politi~kite pogledi na MPO za osloboduvawe i sozdavawe na nezavisna Makedonija, zb.: †Iseleni{tvoto od Makedonija od pojavata do denes#, Skopje, 2001. Z. Tod.

trite dela na porobena Makedonija... Makedonskiot narod treba da e gotov pri sekoja nova opstanovka, pri sekoja nova promena vo Grcija, vo Jugoslavija ili vo Bugarija, da si go ka`e svojot zbor, da ja projavi svojata volja i da u~estvuva so svoeto aktivno prisustvo# i deka v. †}e ja kultivira idejata za Balkanska federacija, kako edinstveno, zasega, sredstvo za umirotvoruvawe na Balkanot, vo ramkite na koja federalna Makedonija navistina bi bila slobodna i sre}na#.
LIT.: D-r Boro Mokrov, Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina), Skopje, 1980, 337–340; D-r Bla`e Ristovski, Makedonskiot narod i makedonskata nacija, II, Skopje, 1983, 536–541. Bl. R.

†MAKEDONSKA POVEST# ‡ prv makedonski balet, vo tri ~ina. M: Gl. Smokvarski, S: kompozitorot i D. Parli}. Prvo izveduvawe: Skopje, 21. VI 1953. Dr. O.

MAKEDONSKA PRAVOSLAVNA BOGOSLOVIJA †SV. KLIMENT OHRIDSKI# (Skopje) – sredno bogoslovsko u~ili{te na Makedonskata pravoslavna crkva,

Izveduva~ite na baletot †Makedonska povest# od Gligor Smokvarski (1953)

†MAKEDONSKA PRAVDA# (Sofija, I, 1, 3. IX 1933 – 52, 3. IX 1934) – nedelen organ na makedonskata emigracija. Izleguva na bugarski jazik vo 8000 tira` pod redakcija na Dimitar Popeftimov (do br. 11), a potoa odg. redaktor e Ilija K. Gramatikov, no ve}e so izmeneta (protogerovisti~ka) nacionalno-politi~ka koncepcija, vo prilog na 19-majskiot prevrat. Redaktorot vo uvodnikot na prviot broj deklarira deka vesnikot }e †se bori za slobodata na mislata# i sobranijata na makedonskata emigracija vo Bugarija, za premavnuvawe na vonrednata sostojba vo Petri~ko, za podobruvawe na ekonomskite uslovi na begalcite i za narodnosna i kulturna sloboda vo

osnovano od Svetiot arhijerejski sinod na 26. IX 1967 g., so rabota po~nalo na 1. XI 1967 g., so 68 u~enici vo site pet klasa vo manastirot †Gorni Sveti Ilija# vo se-

Makedonskata pravoslavna bogoslovija †Sv. Kliment Ohridski# vo Skopje

loto Bawani, Skopsko. Od 1969 g., raboti vo seloto Dra~evo, Skopsko. Vo krugot na u~ili{teto ima izgradeno sovremena kapela posvetena na sv. Kliment Ohridski.
IZV.: Arhiva na SAS na MPC.
Peticija od MPO i Obedinetite Makedonci do Evropskata zaednica, do OON i do site svetski lideri za priznavawe na RM (1991)

A. G.

Vesnikot †Makedonska pravda# (Sofija, 1933-1934)

MAKEDONSKA PRAVOSLAVNA EPARHIJA ZA EVROPA (1967– ) – eparhija na MPC. Pr-

852

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

MAKEDONSKATA

M

vite makedonski crkovni op{tini vo Evropa se formiraat vo 1958 g. vo [vedska i vo Danska, a vo 70-tite godini vo Germanija, Belgija, [vajcarija, Avstrija i Francija; vo 90-tite godini, po raspa|aweto na Jugoslavija, i vo Slovenija, Hrvatska, Crna Gora i Srbija. Prvite makedonski pravoslavni crkovni op{tini vo Malme i Geteborg ([vedska) i vo Kopenhagen (Danska) dobile blagoslov od Sinodot na MPC vo 1973 g. Nadle`ni mitropoliti bile: Kiril (1967–1981), Petar (1981–1988) i Stefan (1988–1990), a potoa Sinodot (1990–1995). Prv eparhiski arhijerej na Evropskata eparhija be{e mitropolitot Gorazd (1995–2006). Vo 2006 g. administrator e Episkopot poljanski Pimen, koj na 22 juni e izbran za Mitropolit evropski. Eparhijata e registrirana vo Dortmund (Germanija). Registracijata va`i za site zemji kade {to se registrirani makedonski pravoslavni crkovni op{tini (a gi ima vo re~isi site evropski zemji).
LIT.: Ratomir Grozdanoski, Stefan Arhiepiskop Ohridski i Makedonski, Skopje, 2000. Rat. Gr.

pravoslavna eparhija, na koja do 1981 g. nadle`en arhijerej bil mitropolitot Kiril, a od 1981 do 1995 g. mitropolitot Timotej. Vo 1995 Avstraliskata eparhija ja upravuva Sinodot na MPC, a od noemvri 1995 do 2004 g. nadle`en arhijerej e mitropolitot Petar, koj potoa ja administrira eparhijata.
LIT.: Ratomir Grozdanoski, Stefan Arhiepiskop Ohridski i Makedonski, Skopje, 2000. Rat. Gr.

Pismoto od Inicijativniot odbor do Prezidiumot na ASNOM za organizirawe samostojna Makedonska pravoslavna crkva (fevruari 1945)

Eparhiite na MPC vo Republika Makedonija

MAKEDONSKA PRAVOSLAVNA EPARHIJA NA MPC ZA AVSTRALIJA I NOV ZELAND (1974). Vo 1960 g. vladikata Naum ja osvetil makedonskata crkva †Sv. \or|i# vo Melburn (Viktorija), oficijalno prvata

Grupno kr{tevawe vo hramot †Sv. Hristovo Voskresenie# vo Rokdael, Sidnej (Vodici, 19. I 2009)

crkva na MPC vo Avstralija i vo celata makedonska dijaspora vo svetot. Makedonskite crkvi vo Avstralija vo po~etokot bile pod duhovna jurisdikcija na Sinodot na MPC, a po formiraweto na Amerikansko-kanadsko-avstraliskata makedonska pravoslavna eparhija (1967) tie stanale del od nea. Vo 1974 g. bila formirana posebna Avstraliska makedonska

MAKEDONSKATA PRAVOSLAVNA CRKVA (MPC). Sve{teni~kiot sobor vo Izdeglavje (21. X 1943) usvoil Rezolucija za vozobnovuvawe na Ohridskata arhiepiskopija kako MPC. Odluka za toa donesol i Prviot crkovnonaroden sobor vo Skopje (4. III 1945). Vozobnovuvaweto na Ohridskata arhiepiskopija i proglasuvaweto na MPC bilo izvr{eno so Odluka na Vtoriot crkovno-naroden sobor vo Ohrid (4–6. IX 1958). Srpskata pravoslavna crkva ja priznala samostojnosta na MPC so Soborska odluka od 1959 g. Na Tretiot arhiepiskopski crkovnonaroden sobor vo Ohrid (17-18. VII 1967) bila donesena Odluka za proglasuvawe i bila proglasena avtokefalnosta na vozobnovenata Ohridska arhiepiskopija vo liceto na MPC, koja e pravoslavna avtokefalna sestrinska crkva na edinstvenata, sveta, soborna i apostolska Crkva. Gi primenuva dogmite, kanonite i edinstvoto na bogoslu`bata so Isto~nata vselenska pravoslavna crkva. Samostojno gi ureduva i upravuva crkovnite dejnosti. Ima dostoinstvo vo rang na Arhiepiskopija, so poglavar Arhiepiskop i so titula Arhiepiskop Ohridski i Makedonski, koj se oslovuva so †Va{e Bla`enstvo#. Slu`ben jazik vo MPC e makedonskiot i negovoto kirilsko pismo, a bogoslu`beni se crkovnoslovenskiot i makedonskiot jazik. MPC se upravuva vrz osGrbot na MPC nova na: a) Sveto-

to pismo i Svetoto predanie, spored u~eweto na Svetata pravoslavna crkva; b) Apostolskite pravila, pravilata na vselenskite i pomesnite sobori i na svetite otci; v) aktite na pomesnite sobori i patrijar{iskite sinodi, dokolku gi usvoila; g) propi-

Svetiot arhierejski sinod pri proglasuvaweto na avtokefalnosta na MPC (17. VII 1967)

site, uredbite, pravilnicite, odlukite i drugite ustavni akti na nadle`nite crkovni vlasti {to se donesuvaat vrz osnova na Usta-

Odlukata za proglasuvawe na avtokefalnosta na Makedonskata pravoslavna crkva (17 avgust 1967)

853

M

MAKEDONSKA

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

pravoslavno sve{tenstvo vo borba za nacionalna i crkovna sloboda, Skopje, 1987; istiot, Avtokefalnosta na Makedonskata pravoslavna crkva, Skopje, 1972; Jovan Bel~ovski, Ohridska arhiepiskopija od osnovaweto do pa|aweto na Makedonija pod turska vlast, Skopje, 1997. Rat. Gr.

Soborniot hram na MPC vo Skopje

vot. MPC e episkopalna, vnatre{no administrativno e organizirana na eparhii, i toa: 1. Skopska pravoslavna eparhija – Skopje; 2. Prespansko-pelagoniska pravoslavna eparhija – Bitola; 3. Bregalni~ka pravoslavna eparhija – [tip; 4. Debarsko-ki~evska pravoslavna eparhija – Ohrid; 5. Polo{ko-kumanovska pravoslavna eparhija – Skopje; 6. Povardarska pravoslavna eparhija – Veles; 7. Strumi~ka pravoslavna eparhija – Strumica; 8. Amerikansko-kanadska makedonska pravoslavna eparhija – Toronto; 9. Makedonska pravoslavna eparhija za Avstralija i Nov Zeland – Melburn; 10. Makedonska pravoslavna eparhija za Evropa. Arhiepiskopskata (centralna) uprava ja so~inuvaat: 1. Zakonodavni tela (a. Svetiot arhijerejski sinod i b. Arhiepiskopskiot crkovnonaroden sobor); 2. Izvr{ni tela (a. Arhiepiskopskiot soborski upraven odbor i b. Arhiepiskopska administracija); 3. Sudski organi (Crkovno sudstvo i obvinitelstvo). Crkovno-prosvetnata dejnost se ostvaruva vo Makedonskata pravoslavna bogoslovija i na Pravoslavniot bogoslovski fakultet vo Skopje, a izdava{tvoto e sè pobrojno vo site eparhii. Mona{kiot `ivot e razvien vo manastirite niz Makedonija.
LIT.: Slavko Dimevski, Istorija na Makedonskata pravoslavna crkva, Skopje, 1989; Ratomir Grozdanoski, Mihail Arhiepiskop Ohridski i Makedonski, Skopje, 1994; Ratomir Grozdanoski, Stefan Arhiepiskop Ohridski i Makedonski, Skopje, 2000; Done Ilievski, Makedonskoto

MAKEDONSKA PRERODBA (1802–1944) – proces na makedonskoto kulturno-nacionalno budewe i dr`avno-politi~ko osamostojuvawe {to zapo~nuva so borbata za upotreba na narodniot namesto crkovnoslovenskiot jazik vo pi{anata re~ i za individualizirawe na makedonskiot kulturno-istoriski identitet vo slovenskiot i balkanskiot svet, za izgradba na makedonskiot kako poseben literaturen jazik i za obnovuvawe na Ohridskata arhiepiskopija kako nacionalna crkva vo makedonska avtonomna, nezavisna, federativna ili konfederativna dr`ava (vo ju`noslovenski ili vo balkanski ramki). Prerodbata vo Makedonija uslovno zapo~nuva so pe~ateweto na prviot tekst na sovremeniot makedonski govoren jazik (^etirijazi~nikot na Daniil Moskopolski, 1802) i trae sè do konstituiraweto na sovremenata makedonska dr`ava na Prvoto zasedanie na ASNOM (1944). → Makedonija. Bl. R. MAKEDONSKA RABOTNI^KA SOCIJALISTI^KA GRUPA (Sofija, 1893 – 1900) – grupa od makedonski socijalisti i pe~albari, formirana od Vasil Glavinov za da gi {iri socijalisti~kite idei me|u makedonskite pe~albari i vo samata Makedonija. Se zastapuvale za osloboduvawe na Makedonija i za sozdavawe Makedonska Republika ‡ preku revolucija. Vo 1900 g. MRSG se vklu~ila vo Makedonskata revolucionerna organizacija. Grupata izdavala svoi vesnici i popularni bro{uri.
LIT.: Rabotni~koto i komunisti~koto dvi`ewe vo Makedonija, Skopje, 1970; D-r Orde Ivanoski, Prerodbenskata delotvornost na socijalisti~kata misla vo Makedonija, Skopje, 2000. O. Iv.

urna zgradata na Radioto, programata se emituva{e od {atori i od improvizirano studio. Deset godini po zemjotresot Radioto dobi nova lokacija vo Nerezi i se opremi so sovremeni studija i tehnika. Celosno re{enie na studiski i raboten prostor Radio Skopje dobi so vseluvaweto vo Radio-televiziskiot dom (1986). Denes Makedonskoto radio programata ja emituva niz dva programski servisa na makedonski jazik, tret programski servis na jazicite na gra|anite na nemnozinskite etni~ki zaednici, kako i na satelitski i radioprogramski servis namenet za sosednite zemji i za na{ite iselenici. Vo 1958 g. Sovetot na Radio Skopje donese odluka za formirawe ekipa {to }e raboti na podgotovkite za otvorawe televizija. Dve godini potoa se oformi prviot tim televiziski rabotnici. Vo maj slednata godina, poradi nedostig na sopstveno studio i tehnika, kompletna makedonska realizatorska ekipa od Belgradskoto studio go realizira{e Baletskiot koncert, so solisti od Makedonskiot naroden teatar. Emisijata vo traewe od polovina ~as be{e prvoto celosno programsko ostvaruvawe. Vo 1964 g. be{e pu{ten vo redovna rabota nov predavatel na Crn Vrv. Po toj povod se realizira prviot direkten televiziski prenos od koncert i recital, so u~estvo na Makedonskata filharmonija i Makedonskiot naroden teatar. Na 14 dekemvri 1964 g., od improvizirano studio vo Nerezi, po~na redovnoto emituvawe sopstvena TV programa. Emituvaweto na prviot televiziski †Vesnik# go ozna~i rodendenot na Televizija Skopje. Denes Makedonskata radio-televizija emituva programa

MAKEDONSKA RADIOTELEVIZIJA ‡ javen radiodifuzen servis vo RM. Prenosot na Vtoroto zasedanie na ASNOM na 28 dekemvri 1944 g. be{e prvata emisija (na kratki branovi) {to go ozna~i po~etokot na rabotata na Radio Skopje. Eden mesec potoa be{e instaliran srednobranov predavatel. Se rabote{e so mo{ne skudna tehnika, a programata se emituva{e vo `ivo od dve mali studija (spikersko i muzi~ko). Od 1950 g. po~naa da se upotrebuvaat magnetofoni, a do 1963 g. brojot na studijata narasna na {est. Bidej}i vo zemjotresot se

Zgradata na Makedonskata radiotelevizija

854

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

MAKEDONSKA

M

preku tri televiziski servisi i ~etvrti & sobraniski kanal, a so svojata programa pretstavuva vistinski javen, moderen servis na gra|anite na RM. J. F. †MAKEDONSKA REVIJA ZA KAZNENO PRAVO I KRIMINOLOGIJA# – stru~no spisanie, ~ij izdava~ e Zdru`enieto za kazneno pravo i kriminologija. Prviot broj se pojavi vo 1994 g. Prviot glaven i odgovoren urednik e prof. d-r Nikola Matovski. Gor. L.-B. MAKEDONSKA REVOLUCIONERNA ORGANIZACIJA (MRO) (Solun, 23. X / 4. XI 1893 ‡ 1908). Bila osnovana od {estmina revolucioneri intelektualci: Damjan Gruev, d-r Hristo Tatar~ev, Petar Pop Arsov, Ivan Haxi Nikolov, Hristo Batanxiev i Andon Dimitrov, so cel so oru`ena borba da se izvojuva politi~ka avtonomija na Makedonija. Na osnova~kiot sostanok usvoile Programa za dejstvuvawe: tajna revolucionerna dejnost, isklu~ivo na teritorijata na Makedonija (vo nejzinite prirodni i etni~ki granici), vo Organizacijata da se primaat samo lica rodeni i koi `iveele vo Makedonija (nezavisno od nivnata narodnost i vera). Za stapuvawe vo Organizacijata bilo vovedeno polagawe zakletva. Bil usvoen Ustavot na Organizacijata (vo po~etokot na 1894) i se konstituiral Centralniot komitet (pretsedatel d-r Hristo Tatar~ev, sekretar Damjan Gruev). Bila izgradena mre`a na Organizacijata vo pogolemite centri vo Makedonija (do sredinata na 1894). Osobeno silen podem bele`ela po stapuvaweto vo ~lenstvo

i vo rakovodeweto na Goce Del~ev, potoa Pere To{ev, \or~e Petrov, Jane Sandanski i drugi makedonski revolucioneri.

Ustavot na Makedonskata revolucionerna organizacija (1896)

Osnova~ite na Makedonskata revolucionerna organizacija (MRO)

Vo letoto 1894 g. vo Resen bilo odr`ano sovetuvawe na ~lenovite na CK i na delegatite na mesnite komiteti posveteno na organizacioni i na tekovni pra{awa za revolucionerno dejstvuvawe. Bile formirani tri revolucionerni orkruzi: Solunski, Bitolski i Skopski. Organizacijata izgradila (do esenta na 1895) razgraneta mre`a vo site delovi vo Makedonija i proglasila suverenost na organizacionata teritorija, spre~uvawe na dejstvuvaweto na drugi organizirani grupi so isti celi vo Makedonija. Makedonskite komiteti formirani vo stranstvo mo`ele da dejstvuvaat isklu~ivo vo ramkite na MRO. Po formiraweto na Makedonskiot komitet vo Sofija (podocna preimenuvan vo Vrhoven makedonski komitet, 1895), CK na MRO vedna{ pobaral toj komitet da ja soobrazi svojata aktivnost so potrebite na MRO i da raboti kako pomo{en komitet. Sofiskiot komitet prodol`il da dejstvuva kako paralelna organizacija za realizirawe na bugarskata dr`avna politika kon Makedonija. Vo po~etokot na 1896 g. Del~ev pristignal vo Sofija vo svojstvo na oficijalen pretstavnik na MRO da raboti za spre~uvawe na me{aweto na bugarskite dr`avni faktori vo makedonskoto osloboditelno delo. Pretsedatelot na Sofiskiot komitet generalot Danail Nikolaev bil predupreden deka MRO nema da gi tolerira aktivnostite i akciite prezemeni vo Makedonija. Grcija i Srbija go zasilile propagandnoto dejstvuvawe i se ek-

sponirale kako neprijatelski sili kon makedonskoto osloboditelno delo. Vo taka nepovolno opkru`uvawe za poefikasno vodewe na osloboditelnata borba, a so ogled na toa deka i slovenskoto naselenie vo Odrinsko se nao|alo vo ista polo`ba i vleguvalo vo granicite na Egzarhijata, MRO se opredelila da go organizira i toa naselenie za izvojuvawe avtonomija na Makedonija i na taa oblast. Se odr`al Kongres na MRO (5‡12. IV 1896) so u~estvo na prvite lu|e na Organizacijata: Goce Del~ev, Damjan Gruev, \or~e Petrov, Pere To{ev, d-r Hristo Tatar~ev, Petar Poparsov i dr., na koj bila usvoena nova politi~ka strategija i taktika vo dejstvuvaweto i vklu~uvawe i na Odrinsko. Kongresot usvoil nova upravna podelba i teritorijalna organizacija (so sedum revolucionerni okruzi: Solunski, Bitolski, Skopski, [tipski, Strumi~ki, Serski i Odrinski) i promena na imeto vo Tajna makedonskoodrinska revolucionerna organizacija (TMORO). Mesnite komiteti bile opolnomo{teni da vr{at prosvetuvawe na `enite i sozdavawe masovno narodno dvi`ewe. Usvoenite promeni bile vgradeni vo aktite & Ustavot i Vnatre{niot pravilnik. Po Kongresot zapo~nalo zabrzano sozdavawe vooru`eni ~eti, udarnata oru`ena sila na Organizacijata za odbrana na teritorijalniot integritet od tu|i vooru`eni ~eti i grupi vo Makedonija. Bil donesen i poseben Pravilnik (1900) za ~etite so koj bilo regulirano formiraweto, ra-

Pravilnikot za selskite ~eti na Makedonskata revolucionerna organizacija (juli 1903)

855

M

MAKEDONSKA

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

Simbolite za zakletvata na Makedonskata revolucionerna organizacija

Kletvata na Makedonskata revolucionerna organizacija

Spomen-muzejot na Smilevskiot kongres vo s. Smilevo, Bitolsko

kovodeweto, upotrebata, kako i borbenata obuka. Nivnite pripadnici-komitite nosele uniformirana narodna komitska obleka i obele`je za pripadnost. Vooru`enite sili gi rakovodel Del~ev, koj ja osnoval i ja izgraduval voenata organizacija, so nadle`nost na vrhoven inspektor. Organizacijata imala tajna po{ta i tajna policija, sozdala funkcionalni mesni organi i tela. Na celata teritorija na Makedonija (do po~etokot na 1903) Organizacijata imala vospostaveno efektivna vlast na tajna dr`ava vo dr`avata. Za da go spre~at uspehot na makedonskoto osloboditelno delo, balkanskite

dr`avi (Bugarija, Grcija i Srbija) go zasilile propagandnoto dejstvuvawe so ufrluvawe i vooru`eni ~eti. Bugarija organizirala infiltrirawe na svoi eksponenti-vrhovisti za pridobivawe na rakovodnite li~nosti na MRO za krevawe na nepodgotveno vostanie vo Makedonija i nejzino likvidirawe kako samostoen politi~ki faktor. Toa bilo postignato na Solunskiot kongres na Organizacijata (15‡17. I 1903) so donesenoto re{enie za krevawe vostanie, vo otsustvo na Del~ev, Dame Gruev, \or~e Petrov, Sandanski i dr. vode~ki li~nosti. Smrtta na Del~ev, neprikosnoveniot voda~ na MRO, koj zaginal vo borbata so osmanliskite

Makedonski revolucioneri osudeni na progonstvo vo Mala Azija (Dijarbekir), snimeni na `elezni~kata stanica

voeni sili (4. V 1903), po predavstvo od vrhovistite, go zabrzala po~etokot na vostanieto. Kongresot na Bitolskiot revolucioneren okrug (2‡7. V 1903) vo s. Smilevo donel odluka za krevawe vostanie. Vostanieto rakovodeno od Glavniot vostani~ki {tab po~nalo na Ilinden (2. VIII 1903) i prerasnalo vo makedonska senarodna revolucija za osloboduvawe i za sozdavawe samostojna makedonska dr`ava, najvisokiot dostrel vo dejstvuvaweto na Makedonskata revolucionerna organizacija. Po Ilindenskoto vostanie silno se manifestirale vnatre{nite podelbi. Na Op{tiot rilski konres (vo po~etokot na 1905) samo privremeno bilo vospostaveno edinstvoto na Organizacijata. Na Kongresot bil otflen kvalifikativot †tajna# od imeto i Organizacijata prodol`ila da dejstvuva pod imeto: Vnatre{na makedonsko-odrinska revolucionerna organizacija (VMORO). Vnatre{nite podelbi i grupirawa vo sprotivstaveni strui (1907): †centralisti~ka# (predvodena od Sandanski) i †vrhovisti~ka# (Hristo Matov) se zaostrile do stepen na me|usebni oru`eni presmetki. Taka do{lo do definitiven raskol (1908). Po Mladoturskata revolucija i po vospostavuvaweto na parlamentarnoto ureduvawe (1908) Organizacijata prestanala da postoi. Dvete strui formirale politi~ki partii: Sandanski so Dimitar Vlahov Narodna federativna partija, a Hristo Matov Bugarski konstitucioni klubovi vo Makedonija.

856

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

MAKEDONSKA

M

raweto na podelbata na Makedonija i uka`ala deka so toa Mirovnata konferencija prezela te{ka odgovornost za novite konflikti i vojni na Balkanot. Predupredila deka }e prodol`i borbata za nezavisnost na Makedonija.
LIT.: †Tribunne de Geneve#; †L’ Independence Macedonienne#, Lausanne, 10 XI 1919; M. Minoski, Federativnata ideja vo makedonskata politi~ka misla, Skopje, 1985. M. Min.

^etata na Jane Sandanski

LIT.: Mihajlo Minoski, Prilog kon pra{aweto za imeto na Makedonskata revolucionerna organizacija vo po~etniot period od nejzinoto dejstvuvawe (18931896), Prilozi na MANU, 2, Skopje, 1995; Zb., Sto godini od osnovaweto na VMRO i 90 godini od Ilindenskoto vostanie, Skopje, MANU, 1994; Ivan Katarxiev, Sto godini od formiraweto na VMRO, sto godini revolucionerna tradicija, Skopje, 1993; Zb. Sto godini VMRO, zlatna kniga, Skopje, 1993; Van~o Georgiev, Makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvi`ewe vo Solunskiot vilaet 18931903 godina, Skopje, 2003. M. Min.

II, Skopje, 1983, 507–508; istiot, Stoletija na makedonskata svest. Istra`uvawa za kulturno-nacionalniot razvitok, Skopje, 2001, 562–571. Bl. R.

†MAKEDONSKA REVOLŒCIœ# (Sofija, I, 1 dekemvri 1934 – 4 juni 1935) – nelegalen organ na Oblasniot komitet na VMRO(Obedineta) vo Makedonija pod bugarska vlast. Antifa{isti~ki vesnik na bugarski jazik, pod redakcija na V. Ivanovski, A. ^arak~iev i dr., pe~aten vo nelegalnata pe~atnica †Simeon Kavrakirov#. Vo programskiot uvodnik †Na{ata zada~a# me|u drugoto se deklarira deka vesnikot †visoko }e go digne znameto na makedonskata revolucija za izvojuvawe pravo na samoopredeluvawe na Makedonija do nejzino oddeluvawe vo samostojna politi~ka i dr`avna edinica, za slobodna i nezavisna Makedonija na makedonskiot narod, a protiv bugarskiot i balkanskiot imperijalizam. Protiv vrhovizmot i site predavnici na golemoto makedonsko delo, za mo}en, edinstven, revolucioneren front so bugarskite i balkanskite rabotnici, selani i nacionalno potisnati narodi. Za makedonska narodno-revolucionerna republika. ...Nie ne sme ni vistinski Srbi, ni ~isti Bugari, nitu pak slovenoglasni Elini, nie sme samostojna makedonska nacija.# Istovremeno izleguvaat i nelegalnite mladinski organi na VMRO(Ob) vo Bugarija: †Obedinist# (1935), †No`ot# (1935) i †Makedonsko edinstvo# (1936).
LIT.: D-r Boro Mokrov, Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina), Skopje, 1980, 367–370; D-r Bla`e Ristovski, Makedonskiot narod i makedonskata nacija,

MAKEDONSKA SEKCIJA NA IEEE – ~lenka na Institutot na in`enerite po elektrotehnika i elektronika (Institute of Electrical and Electronics Engineers) so pove}e od 350.000 ~lenovi vo 150 dr`avi. Celi: unapreduvawe na teorijata i praktikata vo site podra~ja na elektrotehnikata, elektronikata i kompjuterskata tehnika i unapreduvawe na stru~nata osposobenost na ~lenovite. Dr. R. †MAKEDONSKA S’LZA# (Gorna Xumaja, 6‡25. XII 1919) ‡ nezavisen organ na makedonskite be`anci vo Gorna Xumaja. Izleguval sekoja sreda i sabota. Go ureduvale T. Komitov (odgovoren urednik) i J. [urkov (urednik). Objaveni se vkupno 5 broja.
LIT.: D-r Boro Mokrov ‡ M-r Tome Gruevski, Pregled na makedonskiot pe~at (1885-1992), Skopje, 1993, 73-74. S. Ml.

MAKEDONSKA STOMATOLO[KA SEKCIJA ‡ osnovana vo 1966 g. vo Skopje pri St. f., a od 2003 g. funkcionira kako Makedonsko stomatolo{ko dru{tvo. Odr`ani se 6 sobiri na stomatolozite na Makedonija, kongres na stomatolozite od Jugoslavija, 3 kongresa na stomatolozite od Makedonija i 4 simpoziuma ‡ transfer na znaewa. Od site sobiri i kongresi se pe~ateni zbornici na trudovite ili apstrakti. Od 1977 se objavuva †Makedonski stomatolo{ki pregled#. Dru{tvoto ~lenuva vo Federation Dentaire Internationale (FDI) i vo Balkan Stomatological Society (BaSS). E. M. MAKEDONSKA STUDENTSKA GRUPA †MAKEDONIJA# (@eneva, [vajcarija, 1919). Se aktivirala za vreme na odr`uvaweto na Versajskata mirovna konferencija i barala makedonskiot narod slobodno da odlu~uva za sudbinata na zemjata. Grupata ostro protestirala protiv sankcioni-

MAKEDONSKA STUDENTSKA DRU@BA (1890–1891) – kulturno-literaturna i nacionalnopoliti~ka asocijacija na makedonski studenti vo Sofija {to stana jadro na posle{nata Mlada makedonska kni`ovna dru`ina. Vo godinite na begstva i progonstva na u~enicite i studentite od Makedonija vo Belgrad i vo Sofija, vo procesot na sozrevaweto na makedonskata nacionalna misla, grupa makedonski studenti od Vi{oto u~ili{te vo Sofija (prete`no od toga{ prebeganite od Belgrad: D. Gruev, P. Poparsov, D. Mir~ev, Hr. Popkocev, N. Naumov, N. Dejkov i dr.) kon krajot na 1890 g. tajno organiziraat edna †Studentska dru`ba# so cel ‡ svedo~i D. Gruev ‡ †zaemno da si vlijaeme za da se podgotvime za zadru`na rabota, koga bevme re{ile po svr{uvaweto na naukite site da se pribereme vnatre vo Makedonija, bidej}i bevme soznale deka tamu ima nu`da od inteligentni sili. Vo ovoj intimen krug ve}e se be{e porodila idejata da se obrazuva revolucionerna organizacija#. Za Dru`bata se podgotvil pravilnik, vo koj{to bile nazna~eni i celite – †nau~ni celi, a vsu{nost celta be{e da se podbereme za idnata rabota vo Makedonija#. Toa go potvrduva i P. Poparsov, dodavaj}i deka podgotveniot pravilnik bil daden za pe~atewe vo Romanija, no izgorel zaedno so pe~atnicata. Po ubistvoto na bugarskiot minister Bel~ev (mart 1891) del od grupata (Gruev i Naumov) se uapseni i isterani od fakultetot, Dru`bata se rastura, a po pu{taweto zatvorenite begaat vo Makedonija i tuka (vo drugi formi) ja prodol`uvaat revolucionernata dejnost.
LIT.: D-r Bla`e Ristovski, Makedonskiot narod i makedonskata nacija, 1, Skopje, 1983, 469–483. Bl. R.

MAKEDONSKA STUDENTSKA ORGANIZACIJA pri Univerzitetot „Jork“ vo Toronto, Kanada ‡ vtorata makedonska studentska organizacija osnovana vo ramkite na Etni~kiot univerzitet. Sl. N.-K. MAKEDONSKA STUDENTSKA ORGANIZACIJA pri Univerzitetot „Toronto“ (Toronto, Ka857

M

MAKEDONSKA

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

nada, 1987 >) ‡ posebna uloga vo organiziraweto i rabotata na ovaa studentska organizacija odigrala Katedrata po makedonski jazik. Brojot na studentite od makedonsko poteklo na Univerzitetot se dvi`i od 250 do 300. Makedonskata studentska organizacija sorabotuva so pove}e drugi etni~ki studentski organizacii. Sl. N.-K. MAKEDONSKA STUDENTSKA ORGANIZACIJA pri Politehni~kiot institut vo Toronto (Kanada) ‡ treta organizacija na studenti Kana|ani od makedonsko poteklo vo Toronto, odnosno vo Sarboro i Kingston, kade {to `iveat najgolem broj Makedonci od site delovi na Makedonija. Sl. N.-K. †MAKEDONSKA STUDENTSKA TRIBUNA# (Sofija, I, 1 juni 1932 – II, 3, 5. IV 1933) – organ na makedonskoto studentstvo – ratnik za MONSS. Se pe~ati na bugarski jazik vo tira` od 1500 primeroci pod redakcija na K. Ivanov [Kowarov], K. Veselinov, K. Nikolov, M. Smatrakalev i V. Haxikimov. Neoficijalen organ na VMRO(Ob), zabranet. Prodol`uva kako †Makedonska mlade`Ï#.
LIT.: Opravdani makedonski redaktori na ZZD, †Makedonski vesti#, I, 21, SofiÔ, 1935, 9. Bl. R.

Makedonskata filharmonija

†MAKEDONSKA TERMINOLOGIJA#, bilten & organ na Odborot za maked. nau~na i stru~na terminologija pri MANU, organiziran od Bl. Koneski (1968) za da raboti vrz proektot kako najprioritetna zada~a na MANU, so cel da sozdade sredstvo za nau~na komunikacija i predavawe znaewa vo pedago{kiot proces. Od 1969 g. se raboti vrz ovoj makroproekt so okolu 30 komisii od raznite nau~ni disciplini. Krajnata cel na proektot e da podgotvi terminolo{ki re~nici od oddelnite oblasti, no potrebata nalo`i vo tekot na izrabotkata na re~nicite materijalot da $ se prezentira na po{irokata nau~na javnost za da mo`e i taa da u~estvuva vo rabotata so svoi sugestii, zabele{ki i dopolnuvawa. Za taa cel se izdava i Biltenot vo koj se prezentira sukcesivno obraboteniot materijal. Od 1971 do 2008 g. se objaveni 113 tomovi od 37 disciplini. P. Hr. Il. †MAKEDONSKA TRIBUNA# (Indijanopolis, Indijana, SAD, 10. II 1927 ‡ 1. XI 1983 i Fort Vejn, Indijana, SAD, 17. XI 1983 ‡) ‡ nedelen vesnik, organ na Sojuzot na makedonskite politi~ki organizacii vo SAD i Kanada, na bugarski i angliski. Prvin go ureduval Boris Zografov, potoa L.
858

Dimitrov i dr. Izleguval sekoj ~etvrtok. Prvin bil pod vlijanie na protogerovistite, a potoa na mihajlovistite. Od tretata godina bil pe~aten na angliski jazik. Kako moto ja koristel izjavata na ^arls Benston: †Nie imame fakti deka, kako Jugoslavija taka i Grcija, ne mo`at da gi asimiliraat Makedoncite.# Od 1997 g. pe~ati i nekoi napisi na makedonski jazik (so latini~no pismo), no so antinacionalna sodr`ina.
LIT.: D-r Boro Mokrov, Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina), Skopje, 1980, 142-143; D-r Boro Mokrov ‡ M-r Tome Gruevski, Pregled na makedonskiot pe~at (1885–1992), Skopje, 1993, 74. S. Ml.

MAKEDONSKA FEDERATIVNA REVOLUCIONERNA ORGANIZACIJA (1922) – ilegalna makedonska emigrantska organizacija vo Bugarija. Osnovana od nekoga{ni vojvodi na VMRO i bliski sorabotnici na T. Aleksandrov: S. Mi{ev, S. Ivanov, G. Ciklev, T. Panica i K. Zografov. Formirale CK i Zadgrani~no pretstavni{tvo. Kon krajot na 1922 g. rakovodstvoto na MFRO bilo razbieno od VMRO: del bile ubieni, T. Panica i S. Ivanov izbegale vo Viena i se priklu~ile kon VMRO(Ob), a vojvodite S. Mi{ev, G. Ciklev i M. Sokolarski-Suxukaro vo proletta na 1923 g. preminale vo Vardarskiot del na Makedonija i im se stavile na raspolagawe na dr`avnite vlasti vo Kralstvoto na SHS vo borbata protiv ~etite na VMRO.
LIT.: Vasil At. Vasilev, Pravitelstvoto na BZNS, VMRO i bÍlgaro-Ógoslavskite otno{eniÔ, SofiÔ, 1991; Zlatna kniga. 100 godini VMRO, Skopje, 1993. Z. Tod.

MAKEDONSKA FILHARMONIJA ‡ edinstvena institucija za simfonisko muzicirawe vo RM. Kako datum na nejzinoto ra|awe se smeta 24. XI 1944 koga grupa muzi~ari na ~elo so dirigentot Todor Skalovski, a po direktiva na toga{niot Agit-prop, odlu~uva da se osnova simfoniski orkestar. Prvobitno sostaven od triesetina muzi~ari, so dirigentite T. Skalovski i T. Prokopiev, vo po~etokot nastapuva na razni prigodni sve~enosti, akademii i sli~ni manifestacii, a prviot javen simfoniski koncert pod dirigentstvoto na T. Skalovski e odr`an na 15. XII 1945 g. Pod razni imiwa i so razli~ni funkcii (Skopska filharmonija, Dr`aven simfoniski orkestar, Simfoniski orkestar na Radio-Skopje, Orkestar na Operata na MNT), kone~no vo 1960 g. stanuva samostojna republi~ka ustanova pod imeto Makedonska filharmonija. Pove}e od {est decenii taa e uspe{en reprezent i nezamenliv faktor za afirmacija na muzi~kata umetnost vo RM i nadvor od nejzinite granici. So doma{ni i stranski vrvni dirigenti i solisti, Makedonskata filharmonija gostuvala vo pove}e zemji na Evropa i vo Sredna i Latinska Amerika. Na nejziniot repertoar se ogromen broj simfoniski, vokalno-instrumentalni i kamerni dela od klasi~noto, sovremenoto i od doma{noto tvore{tvo. Vo sklop na Makedonskata filharmonija povremeno raboti i kameren orkestar.
LIT.: Tatjana Grkovska, 50 godini Makedonska filharmonija Makedonska filharmonija, 1995, Skopje. F. M.

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

MAKEDONSKATA

M

MAKEDONSKATA LIGA – nacionalnoosloboditelna organizacija na makedonskite emigranti vo Bugarija, konstituirana po zadu{uvaweto na Kresnenskoto makedonsko vostanie. Kon krajot na 1879 g. vo Ruse (Bugarija) e osnovana Bugarsko-makedonska liga za osloboduvawe na Makedonija. Koga vo Carigrad zapo~nuva da raboti Evropskata komisija za reformi vo Makedonija, ohri|anecot Vasil Dijamandiev i vele{anecot Georgi A. Georgov ja formiraat Makedonskata liga (1880) sostavena od pet ~lena, organizirana po ugled na Irskata liga. Organizatorite smetale deka stoiljadnata makedonska emigracija vo Kne`evstvo Bugarija masovno }e se vklu~i vo Makedonskata liga †Pirin Planina# i pod rakovodstvo na 17 vojvodi i so formiraweto Privremena uprava na Makedonija }e pretstavuva respektivna osloboditelna voena sila. Preku ruskiot diplomat M. A. Hitrovo, Ligata podne-

se onevozmo`at spletkite i intrigite okolu nejzinoto zagrabuvawe od strana na balkanskite dr`avi, imaj}i go predvid ~l. 23 od Berlinskiot dogovor za davawe avtonomija na oddelnite oblasti vo Evropska Turcija, Makedonskata liga, edinstven legitimen pretstavnik na slovenskoto mnozinstvo od naselenieto vo Makedonija, go podgotvi ovoj Ustav za idnoto dr`avno ureduvawe na Makedonija# (1880). So ~l. 100 Ligata se zadol`uva Ustavot †da go dostavi do Visokata porta, do pretstavnicite na evropskite golemi sili, do sosednite balkanski kne`evstva i da izdejstvuva nivna soglasnost za negovoto sproveduvawe vo `ivot#, a so ~l. 103 se odreduva †da se isprati i do Privremenata vlada na Makedonija vo Gremen-Te}e za usoglasuvawe i negovo prifa}awe#. Na 23 juni 1880 g., so potpisot na vojvodite od Pirin Planina, Privremenata uprava na Makedonija upatuva pismo do potpisnicite na Berlinskiot dogovor za ispolnuvawe na ~l. 23. Aktite na Ligata ja pretstavuvaat idejnata matrica za natamo{nata osloboditelna borba vo Makedonija.
LIT.: Slavko Dimevski, Vlado Popovski, Svetomir [kari}, Mihajlo Apostolski, Makedonskata liga i Ustavot za dr`avno ureduvawe na Makedonija od 1880, Skopje, 1985; Bla`e Ristovski, Istorija na makedonskata nacija, Skopje, 1999, 58–71. Bl. R.

M. A. Hitrovo, ruski konzul vo Bitola

suva memorandum do Carigradskata ambasadorska konferencija, kako i do Berlinskata internacionalna konferencija so ostri zakani za golemo vostanie ako ne se ispolnat ultimativnite barawa. Ligata imala †Instrukcija# (namesto ustav), vo koja se opredeluva: †Sekoj Makedonec {to `ivee vo Kne`evstvoto Bugarija treba da se smeta za ~len-sozakletnik i ~len-pomaga~ i bezuslovno da se pokoruva na Rusenskata liga#. Me|u zada~ite bilo i sozdavaweto Organski ustav na Makedonija. Ligata, po ugled na belgiskiot ustav, podgotvila †Ustav za idnoto dr`avno ureduvawe na Makedonija#, kako i dve op{irni voeni instrukcii †za ustrojstvoto na Makedonskata vojska vo avtonomnata dr`ava Makedonija#. Vo preambulata na Ustavot se fiksirani osnovnite celi i zada~i: †Tolkuvaj}i go streme`ot i `elbata na golemoto mnozinstvo od naselenieto na teritorijata {to so vekovi go nosi imeto Makedonija, a so cel edna{ za sekoga{ da

MAKEDONSKATA NACIJA – istoriska kategorija {to vo dve fazi go obele`uva razvojniot pat na makedonskiot narod: a) etnokulturna i b) nacionalno-politi~ka i socijalno-ekonomska faza. Sovremeniot makedonski narod kako op{testveno-ekonomska i kulturno-politi~ka formacija na Balkanot go zapo~nuva svoeto oblikuvawe vrz osnova na istoriskite tradicii i anti~kite mitologii i dr`avotvorno po~nuva da se oblikuva so sozdavaweto na slaviniskite dr`avnosni formacii (VI–IX v.) i preku hristijanizacijata i sozdavaweto na slovenskata pismenost i kultura (IX i po~etokot na H v.) stignuva do crkovno-dr`avnoto obedinuvawe i osamostojuvawe (X–XI v.) so site vostani~ki i vizantiskobugarsko-srpski formacii (XI– XIV v.) s# do kralstvoto na Volka{in i Marko i nastapot na mnoguvekovnoto osmanlisko rajatsko etno-kulturno amalgamirawe (XIV – po~etokot na XX v.). Vo toj dolgotraen razvoen proces doa|a do postepeno varirawe i na imenskoto markirawe na narodot vo Makedonija: od etno-teritorijalnoto tradicinalno samoime-

nuvawe makedonski i potoa slovinski/slovenski, pa s# do dr`avnosnite preimenuvawa bugarski, romejski i srpski, po koe sledi konglomeratnoto slovenobugarski i preku sinonimnoto na{inski i zapadnoevropskoto revalorizirawe na istoriskoto ime se stabilizira so vra}aweto na sekoga{ `ivoto makedonsko samoimenuvawe. Makedonskata nacija kako sovremena etno-kulturna matrica se zara|a glavno vo periodot po ukinuvaweto na Ohridskata arhiepiskopija (1767) i se manifestira od po~etokot na XIX v. i kako diferencirana etni~ka makedonska nacionalna svest pomasovno se projavuva od 40-tite godini na XIX v. i se homogenizira od 70-tite, pominuvaj}i od crkovno-prosvetnata faza do revolucionerno-osloboditelnata organizirana akcija {to se karakterizira so vostani~ki izblici i paralelni na~ini i formi na kulturno-nacionalni javni manifestacii na organizirani asocijacii i institucii. Propagandite i vojnite go razbivaat edinstvenoto teritorijalno i etno-kulturno telo na Makedoncite, no razvienata svest nao|a formi i na~ini vo borbata za nacionalna sloboda i edinstvena dr`ava. Kodifikacijata na sovremeniot makedonski jazik i dr`avnosnata ideja (1903) bea dvata stolba na nacionalnata ideja. Programata i prakti~nata aktivnost na lozarskoto dvi`ewe i osobeno na MNLD i na Makedonskata kolonija vo Petrograd go trasiraa osnovniot pravec na nacionalnata afirmacija. Re{enieto na Kominternata (1934) samo vo izvesna smisla go olesni patot do kone~nata afirmacija. Samopojavenite asocojacii, kako Makedonskiot literaturen kru`ok vo Sofija ili Kulturno-prosvetnoto dru{tvo „Vardar“ vo Zagreb pretstavuvaa samo demonstracija na vnatre{niot razvoen stepen na makedonskata nacionalna svest. Avtohtonata Nacionalnoosloboditelna borba vo ramkite na Antifa{isti~kata koalicija (1941–1944) go ovozmo`i asnomskoto formirawe na makedonskata dr`ava, makar i samo na eden del od etno-kulturnata teritorija na Makedonija. So toa zavr{i i procesot na razvitokot i afirmacijata na Makedoncite kako moderna evropska nacija i zapo~na regularniot tek na nejzinata sovremena dr`avno-politi~ka konstitucija. Be{e sozdadena mre`a na obrazovno-vospitni institucii na maj~iniot jazik, razgranet univerzitet i nau~noistra`uva~ki instituti (za makedonski jazik,
859

M

†MAKEDONSKI ARHIVIST#

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

nacionalna istorija, folklor, etnografija itn,), Makedonska akademija na naukite i umetnostite, nacionalni biblioteki, arhivi, teatri (drama, opera, balet), muzei, galerii, filharmonija, izdava~ki organizacii i priop{tuvawe na klasi~nata i modernata svetska nauka, literatura i kultura so organizirawe me|unarodni seminari vo zemjata i lektorati vo stranski univerziteti za makedonski jazik, literatura i kultura, se afirmiraa me|unarodni literaturni i kulturni manifestacii, kako Stru{kite ve~eri na poezijata, Ohridskoto leto, Balkanskiot festival na narodni pesni i igri i sl. Taa kulturno-op{testvena baza be{e pridru`ena i od zabrzan ekonomski i op{testven razvoj na op{tinite i na dr`avata vo celina, koja stana ramnopravna ~lenka na OON i na nejzinite organi i tela i so toa e postignata kone~nata afirmacija na nacijata i na me|unaroden plan. So seto toa se sozdadoa uslovi i za homogenizacija na politi~kata nacija vo makedonskata dr`ava, preku sinhronizirawe na legitimnite interesi na makedonskata etni~ka nacija so zagarantirani site prava i nacionalnopoliti~ki interesi na oddelnite etni~ki zaednici za op{tiot napredok na dr`avata, odnosno na makedonskata politi~ka nacija i nejzinoto vklu~uvawe vo evropskata zaednica na ramnopravni evropski nacii. Bl. R.

Balakirjev), †Ohridska legenda# (S. Hristi}) i dr. Em. X.

\or|i Makedonski

†MAKEDONSKI BŒLETIN# (Pontijak, Mi~., SAD, I, 1, 1. III 1931 – II, 5. III 1931) – organ na Nezavisnite makedonski grupi vo SAD i Kanada. Go izdava Makedonskiot inicijativen komitet pod redakcija na Geo(rgi) Pirinski. Po Prviot obedinuva~ki kongres na Makedonskite nezavisni progresivni grupi vo Amerika prodol`uva kako mese~en vesnik †Balkansko sdru`enie#. Bl. R.

MAKEDONSKI (BLA@EV), \or|i (Skopje, 1919 ‡ Skopje, 7. IX 1998) ‡ baletski igra~, pedagog i koreograf. Vtemeluva~ na baletskata umetnost vo Makedonija. Zavr{il baletsko u~ili{te vo Belgrad i bil ~len na Baletot pri Narodnoto pozori{te. Pristignal vo Skopje (1948) kako prv {ef, pedagog i koreograf. Se zafatil so organizirawe i oformuvawe na Baletskoto studio vo koe, pokraj drugite ~lenovi, bile primeni i grupa talentirani pioneri, koi vo istorijata na baletskata umetnost vo Makedonija se zapi{ani kako prva baletska generacija. Studioto prerasnalo vo Baletsko u~ili{te, a M. bil negoviot prv direktor (1950). Stanal prv igra~, {ef, pedagog, koreograf na Baletot vo Novi Sad (1952-1955). Kako baletski igra~ bil ~len na baletskite ansambli vo Belgrad, Sofija, Zagreb i vo Split. Igra~ so ubava figura, so mo{ne solidna klasi~na baletska tehnika, tancuva~ki temperament. Kako koreograf, M. postavil na scenata vo Skopje niza uspe{ni baletski ostvaruvawa.
KOREOGRAFII: †Valpurgiska no}# ([. Guno), †Bah~isarajska fontana# (B. Asafjev), †Fran~eska de Rimini# (P. I. ^ajkovski), †Bolero# (M. Ravel), †Lebedovo ezero# (P. I. ^ajkovski), †Tamara# (M.

Makedonskiot bora~ Hasan Bislimi, pobednik na †Makedonski biser“ (2006)

†MAKEDONSKI BISER# ‡ tradicionalen me|unaroden turnir vo borewe sloboden stil. Otprvin se odr`uval kako †Stru{ki biser# (1977–1983). Poradi golemiot interes, Sojuzot na bora~kite sportovi re{il da se dr`i i vo drugi gradovi zaradi popularizacija na ovoj sport, pod naziv †Makedonski biser#. So u~estvo i na nekoi od najsilnite reprezentacii na zemjite od svetot, natprevarite dosega se odr`uvani vo: Skopje, Probi{tip, Bitola, Veles, [tip, Ko~ani, Strumica, Negotino, Gevgelija i Radovi{. F. \. MAKEDONSKI BROD – grad vo zapadniot del na RM so 3740 `. (2002 g.). Se nao|a vo ju`niot del na oblasta Pore~e, od dvete stra-

Sp. †Makedonski arhivist#, organ na Sojuzot na dru{tvata na arhivistite vo Makedonija

†MAKEDONSKI ARHIVIST# (Skopje, 1972 ‡ 1991) ‡ spisanie na Sojuzot na dru{tvata na arhivskite rabotnici i arhivite vo Makedonija. Izleguvalo povremeno i so pogolemi pauzi. Objavuvalo prilozi od oblasta na arhivistikata, dejnosta na DARM i negovite podra~ni oddelenija, istoriski izvori i sl. Prv glaven urednik bil Todor Taleski, a potoa Milo{ Konstantinov (od 1982). Objaveni se vkupno 19 broja.
LIT.: Dr`aven arhiv na Republika Makedonija 1951-2006, Skopje, 2006. S. Ml.
Makedonski Brod

860

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

MAKEDONSKI

M

ni na r. Treska, na nadmorska viso~ina od okolu 530 m. Zafa}a povr{ina od 170 ha. Ima umerenokontinentalna klima so prose~na godi{na temperatura na vozduhot od 10,5°C i prose~no godi{no koli~estvo na vrne`ite od 670 mm. Niz naselbata pominuva regionalniot pat Prilep–Ki~evo. Imeto e dobieno po skeleto (brodot) so koj na ova mesto naselenieto ja pominuvalo rekata Treska na patot Prilep–Ki~evo. M. B. e stara naselba. Prvpat se spomnuva vo edna povelba na kralot Stefan Uro{ od 1300 g. Stariot del na naselbata se nao|al na leviot breg na r. Treska. Za grad e proglasen vo 2004 g. Toj e centar na op{tina, koja zafa}a povr{ina od 88.897 ha, a ima 51 naseleno mesto so 7.141 `. Vo gradot nema nacionalni malcinstva, 99,6% od naselenieto se Makedonci. Od industriski objekti ima tekstilna fabrika i fabrika za mebel. Vo s. Samokov ima fabrika od oblasta na metalnata industrija. Vo M. B. ima gimnazija i zdravstven dom. Al. St.

nata svest vo borbata za osloboduvawe i obedinuvawe na makedonskiot narod. Zada~ata na publikacijata e †da vnese jasnost vo mo{ne interesnata i neprou~ena istorija na makedonskoto osloboditelno dvi`ewe, kako i da go sumira tvore{tvoto na Makedoncite vo oblasta na naukata i literaturata#. Za{to: †Celata istorija i site narodni umotvorbi vo Makedonija ja izrazuvaat nepokoleblivata volja na makedonskiot narod za sloboda. Nie {to `iveeme vo tu|ina, so spomenot za tatkovinata i so streme`ite da se vratime vo svoite rodni ogni{ta, ne mo`eme da gi zaboravime so decenii vodenite osloboditelni borbi i padnatite skapi `rtvi. I tokmu zatoa nie si ja postavuvame zada~ata preku edno vakvo spisanie – ,Makedonski vesti’ da gi izneseme nadle`nite istoriski materijali, da gi objavime portretite i biografiite na zaslu`enite makedonski dejci, da gi dademe politi~ko-ekonomskite uslovi {to go porodija makedonskoto osloboditelno dvi`ewe i da gi izneseme literaturno-kulturnite formi so koi{to narodot gi izrazuva{e i gi izrazuva svoite bolki i streme`i.# Po br. 74 vesnikot e zabranet.
LIT.: D-r Boro Mokrov, Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina), Skopje, 1980, 340–342; D-r Vlado Kartov, Angel Dinev – `ivot i delo, Skopje, 1983, 92–102; D-r Bla`e Ristovski, Projavi i profili od makedonskata literaturna istorija, III, Skopje, 1990, 401–458. Bl. R.

nos Aires (Argentina). Izleguva na bugarski jazik pod redakcija na Nikola Popovski i prestanuva poradi finansiski pri~ini, pa e obnoven duri vo 1947 g. Vo programskata statija me|u drugoto se veli deka vesnikot †ja zastapuva progresivnata orientacija na makedonskoto dvi`ewe i se bori za organiziraweto, prosvetuvaweto i obedinuvaweto na makedonskata emigracija vo Argentina vo eden Sojuz {to da ja potkrepi borbata na vistinskata borbena organizacija VMRO(Ob) i istovremeno da vodi borba protiv site li~nosti i grupi {to }e se obidat da ja otklonat makedonskata emigracija od edinstveniot pravilen pat prednacrtan od prvoapostolot na makedonskata revolucija Goce Del~ev...#. Vo ~l. 1 od objaveniot †Privremen ustav na Makedonskata progresivna grupa vo Buenos Aires, Argentina# e definirana celta: †... da ja pomaga so site sili i sredstva borbata na svojot poroben i raspokinat narod za osloboduvawe i obedinuvawe na Makedonija vo edna Nezavisna Narodna Republika kako ramnopraven ~len na Balkanskata federacija#. Vesnikot gi prenesuva i pi{uvawata na v. †Makedonski vesti# od Sofija i statii od D. Vlahov od Moskva.
Bla`e Ristovski, Makedonskiot narod i makedonskata nacija, II, Skopje, 1983, 513–519. Bl. R.

Spisanieto †Makedonski vesti# na Angel Dinev (1935&1936)

†MAKEDONSKI VESTI# (Sofija, I, 1, 24. I 1935 – II, 74, 16. H 1936) – nedelno spisanie za istorija, nauka i literatura, neoficijalen organ na VMRO(Ob). Redaktor-izdava~ Angel Dinev, ~lenovi na Redakcijata Kosta Veselinov, Mihail Smatrakalev, Mitko Zafirovski i Vasil Ivanovski. Se pe~ati vo tira` od 2500 primeroci, na bugarski jazik; do br. 53 kako spisanie, a potoa kako nedelen vesnik za istorija, literatura i op{testvenost. Toa e najzna~ajnata legalna periodi~na publikacija na makedonskata emigracija vo Bugarija od me|uvoeniot period {to se plasira ne samo sred makedonskata emigracija vo Bugarija i osobeno sred Makedoncite vo Pirinsko, tuku i sred makedonskata dijaspora vo Evropa i zad Okeanot. Objavuva bogati podatoci od makedonskata nacionalna istorija, literatura i kultura i gi afirmira avtenti~nite pogledi za nacionalniot identitet i stepenot na razvitokot na nacional-

†MAKEDONSKI VETERINAREN PREGLED# (†MACEDONIAN VETERINARY REVIEW)# ‡ spisanie na Sojuzot na veterinarnite lekari na RM. Prviot broj e izlezen vo 1972 g. Vo spisanieto se objavuvani nau~ni i stru~ni trudovi, kako i prilozi od aktuelnata problematika na veterinarnata medicina kaj nas i vo svetot. Avtori na trudovite se stru~waci od RM, od porane{nite prostori na Jugoslavija, kako i od nekoi stranski zemji. Spisanieto vo po~etokot e izdavano na makedonski, so kratka sodr`ina na angliski i na ruski jazik, a od 1996 g. na makedonski i na angliski jazik. M. D. ‡ J. B. MAKEDONSKI GLAGOLI^KI LIST – v. fragmenti na glagoli~ki staroslovenski tekstovi. †MAKEDONSKI GLAS (MAKEDONSKI GLAS) LA VOZ MACEDONICA# (Buenos Aires, Argentina, I, avg. 1935 – IV, jan. 1939) – periodi~en organ na Makedonskata progresivna grupa vo Bue-

MAKEDONSKI DOPOLNITELEN POLK (1915–1918) – polk na Bugarskata armija vo vremeto na prvata svetska vojna. Bil formiran od mobiliziranite Makedonci postari od 40 godini, so naredba na na~alnikot na General{tabot na Bugarskata armija, generalot Kliment Bojaxiev (roden vo Ohrid). Polkot se sostoel od dva bataljona, devet pe{adiski i edna in`eneriska ~eta. Komandata se nao|ala vo s. Kne`evo, a komandant bil potpolkovnikot Kliment Krstev (roden vo Ohrid). Vo 1915 polkot imal 12.155, a vo 1917 g. 16.661 vojnici i oficeri.
LIT.: DimitÍr Min~ev, U~astieto na naselenieto ot MakedoniÔ v BÍlgarskata armiÔ prez pÍrvata svetovna voŸna 1914‡1918 g., SofiÔ, 1994. V. St.

MAKEDONSKI DRU[TVA VO ARGENTINA (1906‡1941). Makedonskite doselenici vo Argentina se samoorganizirale vo svoi organizacii. Potoa se aktiviralo Makedonsko-odrinskoto bratstvo vo Buenos Aires (1907 i 1908) za organizirawe na iselenicite za davawe pomo{ na osloboditelnata borba vo Makedonija. Postoelo dobrotvorno Make-

861

M

MAKEDONSKI

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

donsko dru{tvo †Goce Del~ev# (1909). Iselenici Makedonci ~lenuvale i vo Bugarsko-makedonskiot emigrantski kulturnoprosveten kru`ok. Vo 20-tite g. na XX v. makedonskite iselenici se vklu~ile vo argentinskoto rabotni~ko dvi`ewe i vo Komunisti~kata partija na Argentina (od nejzinoto formirawe). Makedoncite vo KPA bile organizirani vo oddelna grupa, a Nikola Kazanxiev bil ~len na CK na KPA. Potoa zapo~nalo organiziraweto na Makedonskoto progresivno dvi`ewe (1932). Makedonskite progresivni grupi bile osnovani vo Buenos Aires i vo vnatre{nosta. Vo Buenos Aires bil pe~aten vesnikot †Makedonski glas# (1935‡1939). Bil osnovan Makedonski komitet za pomo{ na antifa{isti~kata osloboditelna borba (juni 1941).
LIT.: Mihajlo Minoski, Organizirawe i organizacii na makedonskoto iseleni{tvo vo Argentina (1906‡1941), zb. †Iseleni{tvoto od Makedonija od pojavata do denes#, etni~ko organizirawe na iselenicite, Skopje, 2004. M. Min.

so sedi{te vo Qubqana (X 1994). MKD so svojata dejnost pridonesuvaat i za unapreduvawe na makedonsko-slovene~kite kulturni M. Min. vrski.

ski biser“ – Zagreb (2005). MKD so svojata dejnost pridonesuvale i za razvivawe na kulturnite vrski i sorabotka me|u RM i RH.
LIT.: Ognen Bojad`iski, Makedonci u Hrvatskoj. Hronolo{ki aspekti, Zagreb, 2007. M. Min.

Denovi na makedonskata kultura vo Split (2007)

Vokalnata grupa †Pela“ so direktorot na Agencijata za iseleni{tvo na RM Vasko Naumov i osnova~ot na grupata Quben Dimkaroski (2008)

MAKEDONSKI DRU[TVA VO REPUBLIKA HRVATSKA (1991– 2005) – kulturni dru{tva na Makedoncite i na Hrvati – prijateli na Makedonija. Osnovani za neguvawe na makedonskite nacionalni tradicii i za afirmirawe na makedonskata kultura. Bile osnovani 10 dru{tva i Zaednica na Makedoncite vo RH: MKD †Ilinden“ – Rieka (1991); Dru{tvo na Makedoncite i na prijatelite na Makedonija – Split (1991); Zaednica na Makedoncite vo RH – Zagreb (dekemvri 1991), izdavala (od 1993) svoe dvojazi~no glasilo †Makedonski glas“ (Zagreb), na makedonski i na hrvatski jazik, Dru{tvo †Obedineti Makedonci“ – Roviw (1992), Hrvatsko-makedonsko dru{tvo na prijatelstvoto – Zagreb (1993), MKD †Bra}a Miladinovci“ – Osiek (1994), MKD †Ko~o Racin“ – Pula (24. VI 1995), MKD †Krste Misirkov“ – Zagreb (1996), MKD †Biljana“ – Zadar (1999), MKD †Ohrid-

MAKEDONSKI DRU[TVA VO SRBIJA (1996‡2006). Prvoto dru{tvo na Makedoncite vo Srbija (Srbija i Crna Gora) †Makedonija# bilo formirano vo Brani~evskiot okrug so sedi{te vo Po`arevac (1996). Vo Belgrad (juli 1997) bilo formirano Jugoslovensko-makedonsko dru{tvo za prijatelstvo †[ar Planina#, koe formiralo podru`nici vo Kru{evac, Kraguevac, Leskovac, Pan~evo i Novi Sad. Vo Zrewanin (5. VII 1998) bilo formirano Srpsko-makedonsko dru{tvo za prijatelstvo. Potoa bile formirani: Zdru`enie na Makedoncite od Podunavskiot okrug, so sedi{te vo Smederevo (5. XI 1999); Zdru`enie na Makedoncite od Jablani~kiot okrug †Ilinden#, so sedi{te vo Leskovac (28. XI 2002); Zdru`enie na Makedoncite od Ni{avskiot okrug †Vardar#, so sedi{te vo Ni{ (20. XII 2002); Zdru`enie na Makedoncite od Ju`nobanatskiot okrug †Vardar# (16. II 2003). Se sozdale uslovi za formirawe Zaednica na makedonskite dru{tva. Vo Po`arevac (5. VII 2003) se odr`alo osnova~ko sobranie na Makedonskata zaednica vo Srbija i Crna Gora. Za pretsedatel bil izbran Gojko Ilievski, pravnik. Po nejzinoto formirawe se zgolemil brojot na zdru`enijata. Bilo formirano Zdru`enie na Makedoncite vo Belgrad †Ko~o Racin# (13. XII 2003). Na krajot na 2004 g. bil fomiran Nacionalen sovet, organ na Makedonskata zaednica

MAKEDONSKI DRU[TVA VO REPUBLIKA SLOVENIJA (1992 – 2005) – nacionalni kulturni dru{tva na Makedoncite osnovani za odr`uvawe na nacionalniot identitet, neguvawe na nacionalnite tradicii, afirmirawe na makedonskata kultura vo RS. Bile osnovani 10 dru{tva i Sojuz na makedonskite dru{tva: MKD †Makedonija# – Qubqana (18. II 1992); MKD †Vatroslav Oblak# – Celje (19. IV 1992); MKD †Biljana# – Maribor (mart 1993); MKD †Ilinden# – Jesenice (1993); MKD †Kiril i Metodij# – Kraw (24. V 1994); MKD †Ko~o Racin# – Kopar (17. IV 1995); MKD †Vardarka# – Maribor (1998); MKD †Megdan# – Kamnik (2003); MKD †Pela# – Qubqana (24. X 2005); MKD †Ohridski biseri# – Nova Gorica. Po osnovaweto na prvite dru{tva bil formiran i Sojuz na makedonskite kulturni dru{tva
862

Pretsedatelot na Nacionalniot sovet na Makedonskata zaednica vo Srbija Jovan Radeski gi prima klu~evite od kancelarijata od pretsedatelot na Op{tinata Pan~evo (2004)

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

MAKEDONSKI

M

pred dr`avnite organi za ostvaruvawe na pravata na makedonskoto nacionalno malcinstvo vo oblasta na: upotrebata na jazikot, pismoto, obrazovanieto, informiraweto i kulturata. Konstitutivnata sednica se odr`ala vo Pan~evo (26. XII). Bilo formirano Zdru`enie na Makedoncite od P~iwskiot okrug †Goce Del~ev#, so sedi{te vo Vrawe (17. II 2005). Nacionalniot sovet poradi nedovolnata anga`iranost ne obezbedil institucionalno pozicionirawe na Makedonskata zaednica. Kako posledica na toa, kon krajot na dekemvri, koga Sobranieto na Dr`avnata Zaednica Srbija i Crna Gora ja ratifikuvalo Evropskata povelba za malcinskite jazici, makedonskiot jazik ne bil registriran vo malcinskite jazici vo dr`avata.
LIT.: Gojko Ilievski, [to se slu~i so nas? Kako go organizirav makedonskoto nacionalno malcinstvo vo Srbija i Crna Gora, Po`arevac, 2006. M. Min.

nija od Kresnenskoto vostanie (1878/79) do postojnata organizirana borba (od 1893). Makedonsko studentsko dru{tvo imalo i vo @eneva (1904). Tuka bilo formirano Akademsko dru{tvo †Makedonija# (vo esenta 1915), a makedonskite studenti vo Cirih osnovale Politi~ko dru{tvo †Makedonija na Makedoncite#. Kon krajot na Prvata svetska vojna vo [vajcarija bile osnovani novi makedonski dru{tva (1916‡1919): Dru{tvo za odbrana na pravata na Makedoncite †Makedonija# vo Lozana; Makedonsko dru{tvo †Vardar#, so devizata: †Makedonija na Makedoncite#. Site imale edinstvena cel: osloboduvawe i obedinuvawe na Makedonija i sozdavawe makedonska dr`ava. Bil formiran Sojuz na makedonskite dru{tva vo [vajcarija (15. XII 1918), koj izdaval svoe glasilo i bil aktiven do pred krajot na 1919 g., do i neposredno po zavr{uvaweto na rabotata na Versajskata mirovna konferencija.
LIT.: Mihajlo Minoski, Obid za organizirawe makedonski kongres vo [vajcarija vo 1900 godina, †Glasnik# na INI, 1, Skopje, 1987; Quben Lape, Pridonesot na makedonskite studenti vo stranstvo za razvitokot na makedonskata nacionalna misla i odbrana na makedonskiot nacionalen identitet, Momenti od rabotata na nekolku studentski dru{tva, sp. †Istorija#, 2, Skopje, 1970. M. Min.

na Makedoncite vo Egejskiot del na Makedonija i protiv politikata na KPG po makedonskoto pra{awe. Vo 1961 g., pod pritisok na KPG, organizacijata ja prekinala svojata aktivnost. Vo istata godina vo gradot [~e}in bila formirana makedonskata organizacija †Makedonska zaednica#. Organizacijata se stremela da gi afirmira makedonskite kulturno-jazi~ni vrednosti. Vo 1962 g. i ovaa organizacija ja prekinala svojata dejnost.
LIT.: R. Kirjazovski, Makedonskata politi~ka emigracija od Egejskiot del na Makedonija vo isto~noevropskite zemji po Vtorata svetska vojna, Skopje 1989; S. Kiselinovski, Statusot na makedonskiot jazik vo Makedonija (1913–1987), Skopje, 1987. St. Kis.

Quben Lape: Aktivnosta na Glavniot odbor na makedonskite dru{tva vo [vajcarija 1918&1919

MAKEDONSKI DRU[TVA I ORGANIZACII VO POLSKA (1960–1961) – po raspu{taweto na Organizacijata †Ilinden#, Makedoncite vo Polska po~nale da formiraat sopstveni kulturnoprosvetni dru{tva i organizacii. Vo dekemvri 1960 g. makedonskite intelektualci ja formirale tajnata organizacija †Egejska zora#. Za pretsedatel na organizacijata bil izbran Laki Papatolev, za potpretsedatel Vangel Bel~ev i za ~len Lambro Karanfilov. Vo programata e utvrdeno deka organizacijata }e se bori za nacionalno osoznavawe na Makedoncite, za nacionalnite prava

MAKEDONSKI DRU[TVA VO [VAJCARIJA (1899‡1919). Vo poslednite godini na XIX v. makedonskite studenti vo [vajcarija se organizirale vo makedonski studentski dru{tva. Bilo aktivno Makedonsko studentsko dru{tvo vo Bern (1899) so cel da go svrti vnimanieto na Evropa na sostojbite vo Makedonija. Dejnosta na Dru{tvoto bila poddr`uvana i pomagana od stranski studenti, vo prv red od Rusi. Vo Friburg (26. XI) bilo osnovano Makedonsko studentsko dru{tvo. Na osnova~koto sobranie bil pretstaven kontinuitetot na osloboditelnite borbi vo Makedo-

Petre Nakovski: †Makedonski deca vo Polska#

MAKEDONSKI @ELEZNICI – javno pretprijatie, eden od najstarite stopanski subjekti vo Makedonija. Vo 1873 g. e vospostavena prvata `elezni~ka linija Solun–Veles, a nekolku meseci podocna i linijata Solun–Skopje. Pretprijatieto †Makedonski dr`avni `eleznici# e formirano so ukaz na prviot makedonski minister za grade`ni{tvo i transport (1944). So promenite vo politi~kiot i ekonomskiot sistem vo ramkite na SFRJ, pretprijatieto e preimenuvano vo †@elezni~ko transportno pretprijatie – Skopje#, a potoa i vo †@elezni~ka transportna organizacija# (sostavena od 20-tina OOZT). Denes `eleznicata postoi i funkcionira kako JP †Makedonski `eleznici#. Vo periodot 1945–1970, koga patniot soobra}aj be{e slabo razvien, makedonskite `eleznici go ponesoa najzna~ajniot tovar kako na tovarniot taka i na patni~kiot soobra}aj i dadoa zna~aen pridones vo vkupniot ekonomski razvoj na zemjata. Iako vo periodot po 1965 g., poradi maliot obem na investiciite, kapacitetite na `eleznicata stagniraa, pa duri i se namaluvaa, prevozot na stoki so `eleznicata bele`e{e kontinuiran rast do 1984 g., koga dostigna obem od 9,9 milioni toni, nasproti 4,2 milioni toni vo tekot na 1965 g. Tendenciite bea obratni kaj prevozot na patnici, koj do krajot na osumdesettite godini se prepolovi – od 8,4 milioni patnici vo tekot na 1965 na 4,6 milioni vo 1989 g. Po osamostojuvaweto na zemjata, visokiot pad na bruto doma{niot proizvod vo ranite tranzicioni godini i krizata na golemite pretprijatija, {to rabotea so zagubi, dovedoa do zna~ajno namaluvawe na obemot na rabotata na `eleznicata. Vo takvi uslovi pretprijatieto go zapo~na procesot na prestrukturirawe so izdvojuvawe na spored863

M

MAKEDONSKI

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

donskata dr`ava. Izdavani se po desetina broevi godi{no. Prvo makedonsko spisanie na makedonski jazik vo Severna Amerika. Posledniot broj e otpe~aten vo septemvri 1991 g. Sl. N.-K.

Novata `elezni~ka stanica vo Skopje

nite dejnosti i pove}ekratno namaluvawe na brojot na vrabotenite. Vo organizacionata struktura na JP †Makedonski `eleznici# denes se zastapeni: soobra}aj, vle~a, odr`uvawe na liniite i na elektrotehni~kite postrojki, kako i na sektorite informatika, op{testven standard i novi linii. Idnata transformacija na JP †Makedonski `eleznici# odi vo pravec na formirawe na JP za `elezni~ka infrastruktura (poradi prisustvoto na elementi na priroden monopol ostanuva vo dr`avna sopstvenost) i AD za transport so vklu~uvawe na privatni operatori.
IZV.: Republi~ki zavod za statistika, Razvoj na SR Makedonija 1945–1984, Skopje, 1986, 84; N. Uzunov, Stopanstvoto na Republika Makedonija 1945–1990, MANU, Skopje, 2001, 319–323. T. F.

nalni trudovi, apstrakti, kako i revii i biografii za morfologijata, fiziologijata, biohemijata, patologijata i biohemijata na reprodukcijata kaj `ivotnite i kaj ~ovekot. Prviot broj e objaM. D. ‡ J. B. ven vo april 1995 g. †MAKEDONSKI ZBOR# (Detroit, SAD, 1.VIII 1977 – IX 1991) ‡ organ na Makedonskiot kulturen centar †Ilinden#. Prviot broj, objaven na 1. VIII 1977 g., pe~aten na makedonski so latinica, e posveten na 74-godi{ninata od Ilindenskoto vostanie i 33-godi{ninata od konstituiraweto na make-

Prvoto lingvisti~ko periodi~no izdanie †Makedonski jazik# (1950)

†MAKEDONSKI JAZIK“ – godi{no spisanie {to od 1950 g. prvin izleguva kako Bilten na Katedrata za ju`noslovenski jazici na Filozofskiot fakultet, a od 1954 g. e organ na Institutot za makedonski jazik †Krste Misirkov# vo Skopje. Najnoviot broj e od god. LVII. Vo objavenite prilozi od doma{ni i od stranski avtori se obrabotuvaat temi od site podra~ja na makedonistikata, od istorijata na makedonskiot jazik, od sovremeniot jazik, od ob-

MAKEDONSKI @ENSKI SOJUZ (Sofija, 1920–1934) – osnovan kon krajot na maj 1920 g. so zada~a da sobira i grupira vo svoite redovi `eni i devojki od redovite na makedonskite begalci vo Bugarija. Vo po~etokot e rakovoden od Olga Radeva. Imal filijali i dru{tva vo gradovite i selata vo Pirinskiot del na Makedonija. Otvoral kujni za siroma{ni deca, organiziral izlo`bi i drugo. Dejstvuva do dr`avniot prevrat vo Bugarija od 19 maj 1934 g.
LIT.: M-r Nade`da Cvetkovska, Politi~kata aktivnost na makedonskata emigracija vo Bugarija od 1918 do 1929 g., Skopje, 1990. N. Cv.

Re{enieto na ASNOM za voveduvawe na makedonskiot kako slu`ben jazik vo makedonskata dr`ava (2. VIII 1944)

†MAKEDONSKI @IVOT# (Bukure{t, 1963‡1966) ‡ periodi~no spisanie na makedonskata politi~ka emigracija vo isto~noevropskite zemji, na makedonski jazik. Objaveni se vkupno 4 broja. S. Ml. †MAKEDONSKI @URNAL ZA REPRODUKCIJA# (MACEDONIAN JOURNAL OF REPRODUCTION) ‡ me|unarodno nau~no spisanie {to objavuva origi864

Prvata komisija za makedonskata azbuka (1944)

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

MAKEDONSKI

M

Re{enieto za makedonskata azbuka (16. V 1945)

Re{enieto za pravopisot na makedonskiot literaturen jazik (7. VI 1945)

lasta na dijalektologijata i onomastikata, komparativni temi za makedonskiot jazik vo slovenski i balkanski kontekst, pra{awa zna~ajni za razvojot na makedonskata lingvistika. Spisanieto informira i za najnovite izdanija od oblasta na makedonskiot jazik vo rubrikata Prikazi, a vo rubrikata Hroniki se sledat aktuelnite nastani od nau~niot i kulturniot `ivot. L. M. MAKEDONSKIOT LITERATUREN JAZIK & sovremenata jazi~na norma na makedonskiot standard {to ima kontinuirana mileniumska istorija, so dve globalni etapi. Osnovata e postavena so kirilo-metodievskata pismena norma vrz osnova na solunskiot makedonski govor, nastanata vo polovinata na IX v., prilo`ena vo Makedonija od svetite Kliment i Naum kako slovenski pismen normativ, koja po XII v. preminuva vo makedonska redakcija na staroslovenskiot i so nekolku fazi kako jazik na crkvata i pismenosta trae do krajot na XIX v. Vtorata etapa gi odrazuva obidite na A. i P. Zografski, K. Miladinov, D. Makedonski, K. [apkarev, V. Ma~ukovski, G. Prli~ev i posebno na \. M. Pulevski (1875&1892), pa preku najavite na Mladata makedonska kni`ovna dru`ina vo Sofija (†Loza#, 1892), U~eni~koto dru{tvo †Vardar# vo Belgrad (1893), osobeno pak na Makedonskiot klub vo Belgrad (†Balkanski glasnik#, 1902), i kone~no se realizira vo Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo S.-Peterburg (1902) so kodifikacijata na K. P. Misirkov prakti~no primeneta vo knigata †Za makedonckite raboti# (Sofija, 1903) i vo sp. †Vardar# (Odesa, 1905). Definiraweto na sovremeniot makedonski jazi~en standard stanuva po sozdavaweto na makedonskata dr`ava, vrz re{enijata na Prvoto zasedanie na ASNOM (2. VIII 1944)

i zaklu~ocite na jazi~nite komisii, koga se prifa}aat principite na Misirkovata kodifikacija i na 16 maj 1945 g. Ministerstvoto za narodna prosveta na Prezidiumot na ASNOM go donesuva Re{enieto za makedonskata azbuka, a na 5 juni i Re{enieto za pravopisot na makedonskiot jazik. So toa, so vode~ki anga`man na lingvistot Bla`e Koneki, zapo~nuva regularniot razvitok na sovremeniot makedonBl. R. ski standarden jazik. MAKEDONSKI KLUB (so ~itali{te) vo Belgrad – asocijacija na makedonskite studenti, emigranti i pe~albari vo Srbija (1901–1902). Spored osnova~ite, Makedoncite †u{te pred izdavaweto na v. ,Balkanski glasnik‘ se obidoa vo forma na literaturen klub da osnovat kru`ok {to bi imal cel da ja obedini vo edno celo makedonskata inteligencija vo Srbija, bez razlika na ubeduvawata, i koj{to bi se stremel da obezbedi edinstvo na mislite sred makedonskoto naselenie#. Po ednogodi{ni podgotovki, vo momentot koga vo Belgrad sve~eno se otvora Slovenski klub (11. V 1902), ~ii filijali stanuvaat Ruskiot i ^e{kiot klub, a B. Sarafov se obide da otvori pretstavni{tvo na TMORO i vo srpskata prestolnina, edna grupa makedonski intelektualci (St. J. Dedov, D. T. Mi{ajkov, M. Petrov/i}/ i dr.), zaedno so nekoi politi~ki emigranti, pe~albari, zanaet~ii i trgovci (L. Osmakov, N. Todorovi}, M. Mu{evi} i dr.), podgotvija Pravila i oficijalno pobaraa od nadle`nite vlasti i nivniot Makedonski klub da stane ramnopraven ~len na novata slovenska institucija. Iako ne dobija odgovor, organizatorite od 7 juli 1902 g. po~naa da go izdavaat svojot organ †Balkanski glasnik / Revue balkanique# (na srpski jazik so uvodnicite i na francuski), koj{to pobara †da $ se dade na Makedonija avtonomija i da $ se priznae nejziniot

slovenski dijalekt#, za{to narodot vo Makedonija †si ima svoj zaseben dijalekt {to mo`e da se slu`i so fonetskiot pravopis#. Makedonskata mladina re{ila †da otvori ~itali{te za svoite sonarodnici, kade {to }e se odr`uvaat i red javni predavawa#. No koga vesnikot objavi deka †makedonskata mladina sobrana okolu ,Balkanski glasnik‘, so pomo{ta od site emigranti {to `iveat vo Srbija, podgotvi memorandum (`alba) {to naskoro }e

†Balkanski glasnik# (1902), organ na Makedonskiot klub vo Belgrad

im bide podnesen na pretstavnicite na golemite sili potpisni~ki na Berlinskiot dogovor#, vo srpskata javnost se pokrena golema reakcija, pa Makedonskiot klub be{e zabranet i †Balkanski glasnik# (po osmiot broj) be{e ukinat, a organizatorite i redaktorite izgoneti. Kon krajot na septemvri 1902 g. Dedov i Mi{ajkov odat vo S.-Peterburg i zaedno so Misirkov, ^upovski i drugi vrz istata nacionalna platforma na 28 oktomvri go osnovuvaat MNLD, a na 12 noemvri 1902 g. go potpi{uvaat Memorandumot do Ruskata vlada i do Sovetot na S.Peterbur{koto slovensko blagotvorno dru{tvo kako prva kompletna makedonska nacionalnoosloboditelna programa.
LIT.: D-r Bla`e Ristovsi, Krste P. Misirkov (1874–1926),Skopje,1966, 200–223; istiot, Dimitrija ^upovski (1878–1940) i Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo Petrograd, I, Skopje, 1978, 110–130; istiot, Makedonski letopis. Raskopki na literaturni i nacionalni temi, I, Skopje, 1993, 237–279. Bl. R.

MAKEDONSKI, Kiril (Bitola, 19. I 1925 ‡ Skopje, 4. VI 1984) ‡
865

M

MAKEDONSKI

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

Kiril Makedonski

MAKEDONSKI KOMITET vo Atina (1904–1908) – rakovoden od Dimitris Kalapotakis, sopstvenik na v. †Embros#. Vo Komitetot vlegle porane{ni ~lenovi na †Etniki eterija# i pretstavnici na gr~kata dr`ava. Komitetot dejstvuval po direktivi od gr~kata Vlada, preku Konzulatot vo Solun. Organiziral razgraneta informativna mre`a i neposredno gi rakovodel akciite na gr~kite vooru`eni ~eti vo jugozapadniot del od Makedonija.
LIT.: Douglas Dakin, The greek struggle in Macedonia 1897–1913, Thessaloniki, 1993; Ο Μακεδονικος αγωνας, Απομνημονευματα − Π. Αργυροπουλος, Α. Ζαννας, Κ. Μαζα− ρακης−Αινιαν, Α. Σουλιετης−Νικολαιδης, Ναουμ Σπανος, Β. Σταυροπουλος, Θε− σσαλονικη, 1984. D. Jov.

kompozitor. Muzi~ka akademija (kompozicija) studira prvin vo Zagreb (K. Odak), a diplomira na Muzi~kata akademija vo Saraevo (I. Brkanovi}, 1959). Magistrira na Muzi~kata akademija vo Qubqana (L. M. [kerjanc). Potoa raboti kako profesor vo Bitola i vo Skopje na Pedago{kata akademija „Sv. Kliment Ohridski“. Se usovr{uva (1974) na Me|unarodniot kurs za sovremena muzika vo Darm{tat (Germanija). Toj e avtor na prvata makedonska opera „Goce“ (1954), kako i na operite „Car Samoil“ (1968) i „Ilinden“ (1973). Na podra~jeto na orkestarskata muzika, zna~ajno delo e simfoniskata poema „Tan~arka“ (1952), kako i pette simfonii. Naporedno so komponiraweto, M. se zanimava i so problemite od oblasta na muzi~kata psihologija, posebno so muzikoterapijata, postignuvaj}i vidni rezultati na toj plan i vo me|unarodni razmeri. B. Ort.

da gi obedini Makedoncite vo [vajcarija organizirani vo dru{tva, da podgotvi odr`uvawe Makedonski op{t kongres i kako postojano pretstavni~ko telo da go aktualizira makedonskoto pra{awe pred evropskite golemi sili. CK objavil Apel (12. I 1899) do evropskata javnost, vo koj bil pretstaven proekt za ureduvaweto na Makedonija. Kongresot zaka`an za 3. III 1899 g. ne se odr`al. Vo proletta na 1900 g. vo makedonskite dru{tva povtorno bilo aktualizirano odr`uvaweto na Makedonskiot kongres, koj pak ne bil odr`an od pove}e pri~ini.
LIT.: Mihajlo Minoski, Obid za organizirawe Makedonski kongres vo [vajcarija vo 1900 godina, †Glasnik# na INI, 1, Skopje, 1987. M. Min.

MAKEDONSKI KOMITET ZA GOLEMI ELEKTRI^NI SISTEMI (MAKO SIGRE) – ~len na Me|unarodnata konferencija za golemi elektri~ni sistemi (Conference Internationale des Grands Reseaux Electriques a Haute Tension – CIGRE – Paris). Toj e formiran vo 1994 g. Vo opsegot na rabotata se tehni~kite problemi od podra~jeto na proizvodstvoto, prenosot i distribucijata na elektri~nata energija, kako i na EE oprema. Osnovni organizacioni oblici se studiskite komisii. Brojot na studiskite komisii i sodr`inata na nivnata rabota soodvetstvuva na tie na SIGRE vo Pariz. Najzabele`itelnata aktivnost e periodi~noto organizirawe sovetuvawa. Dr. R. MAKEDONSKI KOMITET ZA ^OVEKOVI PRAVA (Toronto, Kanada, 8. VIII 1986 >) ‡ formiran od grupa Makedonci aktivisti za ~ovekovi prava. Komitetot razviva {iroka aktivnost na me|unaroden plan so barawa za po~ituvawe na ~ovekovite prava na Makedoncite vo Egejskiot del na Makedonija, a vo prv red za priznavawe na makedonskoto nacionalno malcinstvo vo Grcija i vo Bugarija i za{tita na pravata na makedonskoto nacionalno malcinstvo vo Albanija. Sl. N.-K.

MAKEDONSKI KONGRES (Melburn, Avstralija, 7‡9. III 1947) ‡ obedinuva~ki kongres na makedonskite nacionalni organizacii vo Avstralija, koga bil sozdaden sojuz pod ime Makedonsko-avstraliski naroden sojuz (MANS). Kongresot izbral Centralen komitet na MANS od osum ~lena, so sedi{te vo Pert, Zapadna Avstralija, i donel odluki organot na sojuzot v. †Makedonska Iskra# da izleguva dvapati mese~no, a Centralniot komitet da otvori kni`arnica na Sojuzot.
LIT. : Ivan Katarxiev, Makedonskata politi~ka emigracija po Vtorata svetska vojna, Skopje, 1994. M. Min.

V. †Avtonomna Makedonija# (Belgrad, 1905)

MAKEDONSKI KLUB (Belgrad, 1905) – asocijacija na makedonskite emigranti i pe~albari vo Srbija {to pretstavuva vsu{nost obnovuvawe na zabranetiot takov klub od pred tri godini. Glavni obnovuva~i se voden~anecot Grigorie Haxita{kovi} i gevgeli~anecot \or|e \er|ikovi}, predvodnici na †avtonomisti~koto dvi`ewe# vo Srbija. Organ na Klubot e v. †Avtonomna Makedonija#, so koncepcija za avtonomna makedonska dr`ava, pod garancija na golemite dr`avi i balkanskite sosedi, kako posebna ramnopravna edinica vo edna konfederacija na balkanskite dr`avi.
LIT.: Bla`e Ristovski, Makedonskiot klub vo Belgrad i vesnikot †Avtonomna Makedonija# (1905), †Sovremenost#, XXXI, 4 i 5, 1969, 501-542 i 619-639. Bl. R.

Me|unaroden seminar za makedonski jazik, literatura i kultura: †40 godini Me|unaroden seminar za makedonski jazik, literatura i kultura#

Apel na Centralniot makedonski komitet za organizirawe op{t Makedonski kongres vo @eneva, [vajcarija (12. I 1899)

MAKEDONSKI KONGRES (@eneva, [vajcarija, po~etokot na 1899 ‡ 1900) ‡ kongres na koj bil formiran Centralen makedonski komitet, po inicijativa na \or|i Kap~ev (od Ohrid), so cel

MAKEDONSKI LEKTORATI – univerzitetski studii vo stranstvo za makedonski jazik, literatura i kultura. Lektoratite na stranskite univerziteti se osnovani vrz me|udr`avni i me|uuniverzitetski dogovori i se pod gri`ite na Me|unarodniot seminar za makedonski jazik, literatura i kultura. Rabotat glavno vo sostavot na katedri ili instituti na soodvetnite fakulteti pri stranskite univerziteti so razli~en stepen na nastavata: od glaven studiski predmet so diploma po makedonski jazik (MGU †Lomonosov# vo Moskva, Univerzite-

866

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

MAKEDONSKI

M

tot vo Zagreb, INALKO vo Pariz, Orientalniot univerzitet vo Neapol, Univerzitetot †Martin Luter# vo Hale, SR Germanija, Masarikoviot univerzitet vo Brno) do nivo na fakultativen predmet. Oficijalno makedonski lektori rabotat vo 11 lektorati (Moskva, Pariz, Praga, Brno, Krakov, Sosnovjec, Budimpe{ta, Neapol, Krajova, Tirana i Istanbul), a vkupno na 30 stranski univerziteti se izu~uva makedonskiot jazik. M. Kar. MAKEDONSKI LITERATUREN KRU@OK VO SOFIJA (MLK) (1936–1942) – najzna~ajnata makedonska kulturno-literaturna i nacionalno-politi~ka asocijacija vo periodot me|u dvete svetski vojni i veren sledbenik i prodol`uva~ na deloto na Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo S.-Peterburg. Istoriski se pojavuva i se razviva vo tri posledovatelni fazi i vo tri organizacioni formi. Prvin, po inicijativa na Mitko Zafirovski, na 5 avgust 1936 god., po dolgi podgotovki, vo Redakcijata na sofiskiot v. „Makedonski vesti“ e objaveno: „Obrazuvan e Makedonski literaturen kru`ok. Toj ima cel postepeno da gi organizira makedonskite literaturni tvorci i da gi pottikne kon po{iroko tvore{tvo na makedonska kultura“. Dejnosta na Kru`okot se razviva pri Redakcijata na vesnikot, kade {to e otvorena i posebna „Literaturna stranica“. Negovata programa „}e go poso~uva kako najprav patot za duhovniot napredok na svojot narod... Literaturniot kru`ok pri na{iov vesnik ve}e redovno }e ja pi{uva Literaturnata stranica, }e pe~ati i red statii vo sezonava za ideolo{ko razbistruvawe

na na{ite sorabotnici i za umetni~ko i tehni~ko podobruvawe na na{ata literatura“. Se najavuva i formirawe centar od makedonski intelektualci, umetnici i kulturno-literaturni tvorci {to ve}e imal formirano i svoi sekcii po oddelnite oblasti. Vo toa vreme (so u~estvo i na V. ^ernodrinski) vo Sofija se formira Makedonski teatar (se gotvi i jubilejna izvedbata na „Krvava makedonska svadba“ vo nova postava) i zapo~nuva dejnosta na Govorniot hor „Goce Del~ev“. Se pravat napori da se obnovi Narodnoto ~itali{te „Roden kraj“ na Gevgeliskoto bratstvo, a se razviva kulturno-nacionalna dejnost i vo Trezveni~koto dru{tvo „Ustrem“, dodeka vo Bansko so svoi manifestacii se projavuva Banskoto turisti~ko dru{tvo „Eltepe“. Na stranicite na „Makedonski vesti“ povtorno se objavuva faksimil na „MakedonskiŸ golosÍ (Makedonski glas)“ so kartata na ^upovski. Vo prodol-

Naslovnata stranica na zabranetiot jubileen vesnik †Goce# (1938)

Koncept za Osnovite na Makedonskiot literaturen kru`ok vo Sofija (1938)

Rakovodnoto jadro na Makedonskiot literaturen kru`ok vo Sofija, sednati od levo na desno: Nikola Vapcarov, Mihail Smatrakalev i Anton Popov, a stojat ~lenovite: Todor Janev i Kiril Nikolov

`enija se publikuva tekstot na A. Dinev „Makedonskite Sloveni“, a na 8. IX 1936 god. se najavuva i pretplatniot oglas: „Dadena e v pe~at knigata ,Ilindenskata epopeja‘ od Angel Dinev. Knigata e odraz na veli~estvenata borba na makedonskiot narod za sloboda“. Po brojot od 16. H 1936 god. vesnikot „Makedonski vesti“ e zabranet i redaktorot e podveden pod sudska postapka vo ramkite na golemiot sudski proces protiv VMRO(Ob) vo Sofija. Makedonskiot literaturen kru`ok formalno ja zapira svojata javna dejnost. Vtorata (preodna) faza na MLK prodol`uva so formiraweto na polulegalniot Makedonski literaturno-publicisti~ki kru`ok „Nacija i kultura“ {to dejstvuva okolu edna godina (1937–1938). Glavni organizatori se: Mitko Zafirovski, Anton Popov, Kosta Veselinov i Ivan Kereziev. I pokraj golemite zamisli i obidi, od dejnosta na Kru`okot ostanuva objaveniot kalendar i za~uvaniot korekturen primerok na „jubilejniot vospomenatelen list“ pod naslov „Goce“, oficijalno „Izdanie na Kulturnoto blagotvorno bratstvo ,Goce Del~ev‘“ vo Sofija, otpe~aten vo april–maj 1938 god. po povod 35-godi{ninata od smrtta na Del~ev. Crte`ot na likot na Goce e delo na slikarot I. Kereziev, a glavni kreatori na vesnikot bile Anton Popov i Mitko Zafirovski. Pod tekstovite vo desette stranici (golem format) stojat potpisite: Mitko Zafirovski (D. G. Zarov i D Grigorov), Kosta Veselinov, Angel Dinev, Kiril Nikolov, \or|i Abaxiev, Anton Velikov (Aleksi Belomorski), Iv. Kereziev, Najd. Stefanov, Petar Nestorov, P. Penkov, Petar Trajkov, Iv. Tenev, Georgi Xibrilov, Bl. V. Qap~ev, Jordan D. Rizov, Stojan Qondev, Georgi Despotov,
867

M

MAKEDONSKI

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

Paskal Nikolov, Stefan Nanov, Boris Stoicov, Ivan Harizanov, Pavel [atev, Dimo Haxidimov, P. K. Javorov, Todor Pavlov, Stefan Avramov, Bo`in Prodanov, Tu{e Deliivanov, Georgi Bakalov, Mih. Girxikov i drugi. Osnovnata zamisla i cel na vesnikot e izrazena vo op{irniot uvodnik (A. Popov) so egidata: „Borbata vo koja{to gine makedonskiot narod e ideja. – Goceviot zavet: Slobodna i nezavisna Makedonija!“ Bidej}i bugarskata cenzura ne go dozvolila pe~ateweto, korekturniot primerok go za~uval M. Zafirovski i se nao|a vo NUB „Sv. Kliment Ohridski“ vo Skopje. Tretata i najzna~ajna faza na MLK go opfa}a periodot koga del od ~lenstvoto na Makedonskiot literaturno-publicisti~ki kru`ok „Nacija i kultura“ vo oktomvri 1938 god. (vo domot na Asen [urdov) i programski go obnovuvaat MLK. Na ovoj prv sostanok prisustvuvale: Nikola Vapcarov, Anton Popov, Mihail Smatrakalev, Kiril Nikolov, \or|i Abaxiev, Ivan Kereziev, Anton Velikov, Todor Janev, Asen [urdov (Vedrov), Georgi Despotov i Vasil Aleksandrov. Potoa vo redovna izborna procedura bil primen Mitko Zafirovski, pa bile vklu~eni i Venko Markovski i Kole Nedelkovski. Od slednata godina vo Kru`okot aktivno u~estvuvale i Kosta Veselinov, Dimitar Mitrev, Angel Dinev, Vasil Ivanovski i dr., a svoi nastapi (kako gostin) imal i Todor Pavlov.

go vpregneme za da poneseme del od te`inata na edno delo i `estokoto veli~ie na edna epoha“. Za da se izgradi edno takvo dvi`ewe, rekol, „treba umetnost {to da stigne vo nizinite i da raspali edna nacionalna `ed“ {to }e sozdade „harmonija me|u politi~kata koncepcija i umetnosta… Za nas, osobeno za beletristite, e apsolutno neophodno da gi poznavame karakterite, obi~aite, nosiite, jazikot i tipi~noto preovladuvawe na nekoi izrazi, zborovi i sliki“. Treba „da ja poznavame makedonskata istorija i najmnogu istorijata na na{eto nacionalno-revolucionerno dvi`ewe – Ilinden, Goce, Dame, bitkite... Nie sme Makedonci. I na{eto tvore{tvo treba da bide vo slu`ba na makedonskata kauza...“. Potoa, vrz os-

Bele{ki na M. Smatrakalev od diskusijata na kru`o~nicite za stihozbirkata †Beli mugri# (1940)

nova i vo duhot na vovedniot tekst, Vapcarov ja napi{al svojata znamenita pesna „Referat“. Vo 1939 god. e podgotven Statutot na MLK. Vo negoviot prv ~len se definira: „Kru`okot e samostojna, nezavisna grupa od makedonski poeti i pisateli, obedineti od zaedni~kata cel da rabotat za sozdavawe makedonska umetni~ka literatura.“ I se dodavaat zada~ite: „Kru`okot go afirmira sozdadenoto tvore{tvo od negovite ~lenovi, organizira literaturni ~itawa, ve~erinki, utra, ekskurzii, izdava knigi, vesnici, spisanija, zbornici, almanasi i drugo“.

Vo Rakovodnoto telo na MLK u~estvuvale N. Vapcarov, A. Popov i M. Smatrakalev. Rabotnite sostanoci se odr`uvale edna{ nedelno. Tie pretstavuvale literaturna laboratorija za kreirawe na tvore~kiot pat na makedonskite literaturni tvorci. Se raspi{uvale konkursi na opredelena tema od makedonskata istorija i kultura, a napi{anite tvorbi bile razgleduvani na odnapred zaka`ani sednici. Site ~lenovi na MLK, osven V. Markovski i K. Nedelkovski, pi{uvale na jazikot na svoeto obrazovanie – na bugarski. Preku Govorniot hor „Goce Del~ev“ i so ekskurziite i literaturnite ~itawa ja pro{iruvale dejnosta i vo masite. Osobeno plodotvorna bila sredbata na Kru`okot so makedonskite studenti od Belgradskiot univerzitet dojdeni vo Sofija po povod proslavata na 50-godi{ninata na Sofiskiot univerzitet (maj 1939). A za da ja afirmiraat makedonskata borba na me|unaroden plan, go koristat gostuvaweto na moskovskiot sportski klub „Spartak“ vo Sofija. Pokraj sobranite karti, razglednici od Makedonija i drugi materijali, izleale i bronzov medaljon, na koj od ednata strana ima reljef na makedonskoto zname so natpis (na makedonski jazik): Slobodna nezavisna Makedonija, a pod nego kartata na etni~ka Makedonija vrz koja e napi{ana Gocevata deviza: œ go razbiram svetot samo kako pole za kulturno nadprevarueine megÓ narodite, dodeka na reversot e izgravirana posvetata: Preko drugarite spartakisti makedonskata mlade{ prakÔ pozdraf na mladite od S.S.S.R. 1940 avgust. SofiÔ. Zadol`eniot Vapcarov, me|utoa, ne uspeal materijalite da im gi predade na moskovskite gosti i medaljonot e za~uvan vo ostavninata na \. Abaxiev.

Nikola Vapcarov

Na osnova~kiot sostanok voveden referat za celite i zada~ite odr`al Nikola Vapcarov, vo koj me|u drugoto rekol deka nastapuva „edno pokolenie entuzijazirano od lozungot Slobodna i Nezavisna Makedonija“ i deka toa e „najva`nata etapa od makedonskoto pra{awe vo poslednive godini“. „No – podvlekol toj – ako nie mileeme za svojata tatkovina, ako vo nas ima kapka makedonska krv, ako vo nas ostanala iskra od blagoroden patriotizam, ovojpat treba da go vpregneme, ropski da
868

Zaedni~ka fotografija na ~lenovite na MLK so gostite Makedonci dojdeni od Belgradskiot univerzitet vo Sofija (1939)

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

MAKEDONSKI

M

Vo ramkite na Kru`okot bile sozdadeni i objaveni na makedonski jazik brojnite poetski zbirki, poemi i sonetni venci na V. Markovski i dvete stihozbirki na K. Nedelkovski. Tuka se diskutiralo za site poetski i prozni tvorbi na ~lenovite, za zbirkata na N. Vapcarov, za Racinovite „Beli mugri“ i za Misirkovata kniga „Za makedonckite raboti“. Bila podgotvena i antologija na sovremenata makedonska poezija „Od ,Bura nad Rodinata‘ do ,^udna e Makedonija‘“.Vo antologijata

Krste Misirkov

Stihozbirkata na Angel @arov †Bura nad rodinata# (1935)

so izbrani tvorbi bile zastapeni sovremenite makedonski poeti A. @arov, K. Racin, V. Markovki, K. Nedelkovski i N. Vapcarov. Knigava ne e objavena, no pove}estrano zna~ajniot predgovoren tekst od A. Popov e za~uvan. Samite kru`o~nici MLK go smetale kako prodol`enie na peterbur{koto MNLD. Za toa svedo~i i pismoto na K. Nedelkovski {to od imeto na Kru`okot na 18. V 1940 god. mu go napi{al na sinot na K. Misirkov d-r Sergej Misir-

ot Makedonec K. Misirkov se raznesuva duri sega nad negovata mila tatkovina i taa, izma~ena ve}e od borbite i soperni{tvata na nekolku narodi, koi{to ni{to ne {tedea da ja imaat posrbena od edni, pobugarena od drugi i pogr~ena od treti, no taa ne se dade na nikogo, a si ostana so svojata boja makedonska, i sega, podignata kulturno i ekonomski, go podzema najdragiot nejzin glas, go pregrnuva najsvetoto ime i so celata svoja mo} go dr`i i go raznesuva kako svetilnik do krajnite kat~iwa na nejzinata {irina... Pa i nie, prokudenite, kade i da se nao|ame nadvor od skapata na{a tatkovina, se ~uvstvuvame tu|inci i zatoa ne ostanavme gluvi na deloto i idejata na Va{iot nezaboravliv tatko, ami go pregrnuvame toa delo za da go izgradime so cenata na najmiloto. I taka, daleku od tatkovinata, nie se obedinivme vo edno Makedonsko literaturno drugarstvo, od ~ie{to ime se osmeliv da Ve zamolam da ni izlezete vo presret za da nè zapoznaete popodrobno so `ivotot i dejnosta na Va{iot pokoen tatko (biografijata) za da mo`eme golemiot borec poodblizu da ‹ go peretstavime na makedonskata op{testvenost“. Naskoro (so svoi avtografski posveti) vo paket mu bile isprateni poslednite pe~ateni stihozbirki na K. Nedelkovski, V. Markovski i N. Vapcarov.

na MLK se vklu~uvaat vo oru`enata nacionalnoosloboditelna borba. Vo Sofija stignuvaat i K. Racin i V. Naum~eski i se vklu~uvaat vo Kru`okot, pa vo zaedni~ki nastapi zema u~estvo i toga{niot student B. Koneski. Po izleguvaweto na negovata vtora stihozbirka „Pe{ po svetot“ zaginuva K. Nedelkovski (1941). Nekolku meseci potoa se uapseni pogolemiot del od ~lenovite na MLK, a najaktivnite N. Vapcarov i A. Popov se osudeni na smrt i egzekutirani (1942). Kako partizan zaginuva (vo nedorazjasneti okolnosti) K. Racin (1943), a V. Markovski (sose soprugata i sinot) se priklu~uva kon Glavniot {tab na Makedonskata vojska na slobodnata teritorija. Vo takvi okolnosti vo juli 1942 g. Kru`okot zgasnuva. Onie {to ostanaa `ivi po vojnata se vklu~ija vo izgradbata na makedonskata dr`ava, vo literturata i kulturata vo oslobodeniot del na Makedonija.
LIT. Dimitar Mitrev, Vapcarov. Esei i statii, Skopje, 1954; istiot, Makedonskiot literaturen kru`ok, Sovremenost, Skopje, 1977; Nikola J. Vapcarov, Tvorbi. Izbor i predgovor Gane Todorovski, Skopje, 1979; Anton Popov, Odbrani tvorbi. Priredil Gane Todorovski, Skopje, 1985; Bla`e Ristovski, Projavi i profili od makedonskata literaturna istorija, I, Skopje, 1982, 246–258; istiot, Beseda za deloto na Vapcarov, Skopje, 1990; istiot, Istorija na makedonskata nacija, Skopje, 1999, 593–639; istiot, Makedonecot Vapcarov, Skopje, 2005; Mihail Smatrakalev, Makedonskiot literaturen kru`ok, Skopje, 1993; Vasil Tocinovski, @arov buntar i burevesnik, Skopje, 1994; Makedonskiot literaturen kru`ok, Sofija, 1938–1941. Dokumenti. Izbor, prevod, redakcija i bele{ki d-r Vasil Tocinovski, Skopje 1995; Anton Popov, Tvorbi. Podgotvil Vasil Tocinovski, Skopje, 1994. Bl. R.

MAKEDONSKI LOKALNI FLORISTI^KI ENDEMITI – v. endemiti vo florata na RM.

Po~etokot na pismoto od Kole Nedelkovski do sinot na Krste Misirkov d-r Sergej Misirkov

kov, {to vo toa vreme rabotel vo gr. Elena. Otkako grupno ja posetile majka mu E. M. Misirkova i gi dobile rakopisite i knigata od Misirkovata ostavnina, gi prona{le i negovite statii objaveni vo v. „Mir“. Ja prepi{ale knigata „Za makedonckite raboti“ i na sostanok vo Kru`okot ja razgledale i zaklu~ile deka treba da ja prepe~atat vo Vardarskiot del na Makedonija. Vo op{irnoto pismo Nedelkovski mu ka`uva deka se zapoznale so „del od `ivotot na vistinskiot Makedonec“ i veli: „Vikot na besmrtni-

†Makedonski medicinski pregled#, spisanie na Makedonskoto lekarsko dru{tvo Posvetata od V. Markovski za d-r S. Misirkov (1940)

Po zapo~nuvaweto na vojnata i na Balkanot i po novata okupacija i podelba na Vardarskiot del na Makedonija, skoro site ~lenovi

†MAKEDONSKI MEDICINSKI PREGLED# (MMP) ‡ medicinsko stru~no-nau~no spisanie {to go izdava MLD, kako nacionalna medicinska revija. Prviot broj e otpe~aten vo juli 1946 g. Prv glaven i odgovoren urednik
869

M

MAKEDONSKI

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

bil d-r H. Man~ev. Spisanieto objavuva stru~ni i nau~ni trudovi na makedonskite lekari. Se pe~ati kvartalno, kako dvobroj, vo 1000 primeroci na makedonski jazik so rezimea na angliski jazik.
LIT.: 60 godini Makedonsko lekarsko dru{tvo, Skopje 2006. D. S.-B.

MAKEDONSKI MLADINSKI SOJUZ vo Bugarija (1923–1934 g.) – organizacija na mladinci-begalci od Makedonija. Po inicijativa na Varnenskoto dru{tvo vo Varna bil formiran Sojuz {to obedinuval 11 mladinski dru{tva. Vo toa vreme sojuz bil osnovan i vo Plovdiv. Vo oktomvri 1923 g., na Kongresot vo Ruse, dvata sojuza se obedinile vo Makedonski mladinski sojuz, vo koj vlegle 17 dru{tva so 1.000–2.000 ~lenovi. Vo 1924 g. brojot narasnal na 15.000. Osnovna dejnost na Sojuzot bila kulturno-prosvetnata. Organi na dru{tvoto bile: v. †Ustrem# (1923–1926) i sp. †Rodina# (1926–1934). Po 19 maj 1934 g. MMS bil rasformiran.
LIT.: Nade`da Cvetkovska, Politi~kata aktivnost na makedonskata emigracija vo Bugarija od 1918 do 1929 g., Skopje, 1990. N. Cv.

`enata opozicija za sozdavawe Naroden front, t.e. za obedinuvawe na silite za zaedni~ka akcija protiv re`imot, za demokratija i nacionalna ramnopravnost. Op{tinskite (1936) i parlamentarnite izbori (1938) bea pri~ina za zbli`uvawe na KP i MANAPO so polevo orientirani pretstavnici od partiite na zdru`enata opozicija. MANAPO, po svojata su{tina, kako {iroko antifa{isti~ko dvi`ewe, pretstavuvalo Naroden front, a spored postavenite celi, regionalnata organiziranost na nacionalnata teritorija, pretstavuvalo revolucionerno makedonsko nacionalnoosloboditelno dvi`ewe. MANAPO dejstvuvalo vo vreme koga komunisti~kata partiskata organizacija vo Vardarskiot del na Makedonija bila pasivizirana, desetkuvana po golemite provali vo 1936 i 1937 g. So zajaknuvaweto na KP vo Vardarskiot del na Makedonija (1939) MANAPO postepeno is~eznalo od politi~kiot `ivot.
LIT.: D-r Nade`da Cvetkovska, Gra|anskite politi~ki partii vo Vardarskiot del na Makedonija (1935–1941), Skopje, 1996. N. Cv.

MAKEDONSKI NARODEN POKRET (MANAPO) (1936– 1939) – dvi`ewe na makedonskite studenti vo Zagreb, Belgrad i Skopje, koi na taen sostanok vo Zagreb vo 1936 g. usvoile Politi~ka deklaracija. Platformata bi-

^lenovi na MANAPO vo Ohrid (1938)

la prifatena na pro{ireniot sostanok na 28 avgust vo Ohrid, so u~estvo na studenti, drugi intelektualci i politi~ki eksponirani Makedonci, antifa{isti i komunisti od pove}e gradovi i so toa bile postaveni organizacionite osnovi na Dvi`eweto vo Makedonija so cel da se bori za makedonska nacionalna dr`avnost vo federativna dr`avna zaednica – Jugoslavija. Platformata bila vgradena vo partiskata politi~ka programa na makedonskite komunisti i pretstavuvala osnova za pregovori so demokratskite i antifa{isti~kite sili, so makedonskite nacionalisti i so gra|anskite politi~ki partii od zdru870

MAKEDONSKI NARODEN SOJUZ VO AVSTRALIJA (avgust 1946 ‡ 1958) ‡ osnovan na obedinuva~kata konferencija na makedonskite grupi vo Zapadna Avstralija. Na Konferencijata bila donesena odluka za svikuvawe op{t kongres. Kongresot bil odr`an vo Melburn (7‡9. III 1947) i bil za sozdavawe edinstvena organizacija pod istoto ime Makedonski naroden sojuz (MNS) vo Avstralija. Na Konferencijata (april 1947) bila donesena odluka Sojuzot da se imenuva: Makedonsko-avstraliski naroden sojuz (MANS). Na Tretata konferencija (septemvri 1950) bila pretstavena radikalnata promena na odnosot kon makedonskoto i kon jugoslovenskoto dr`avno rakovodstvo na Koli{evski i na Tito po Rezolucijata na IB (1948), obvinuvani za predavstvo, razbivawe na slovenskoto edinstvo i predizvikuvawe voena opasnost. Na IV konferencija vo Melburn, odr`ana na Ilinden (2. VIII 1952), Sojuzot usvoil Deklaracija so povik za edinstvo na Makedoncite vo Avstralija za poddr{ka na makedonskiot narod za obedinuvawe i mir vo svetot. Na VI konferencija (januari 1957) do{le do izraz vnatre{nite podelbi. Bila odr`ana vtora VI konferencija na MANS (april 1958) i needinstvoto i podelbite dovele do prestanuvawe na dejnosta na Organizacijata.
LIT.: Ivan Katarxiev, Makedonskata politi~ka emigracija po Vtorata svetska vojna, Skopje, 1994. M. Min.

MAKEDONSKI NARODEN SOJUZ VO SAD I KANADA (1931–1967, Geri, Indijana) – organizacija na makedonskata nacionalno orientirana emigracija vo SAD i Kanada. Pod vlijanie na VMRO(Obedineta) vo SAD i Kanada od 1929 do 1930 g. vo pove}e gradovi se formiraat makedonski progresivni grupi kako pandan na postojnata MPO. Vo 1930 g. bila odr`ana konferencija vo Toledo (Ohajo, SAD) na koja bile doneseni nekolku rezolucii za ponatamo{noto dejstvuvawe. Vo april 1931 g. bil odr`an obedinuva~kiot kongres vo Geri (Indijana) so u~estvo na pretstavnici od 36 makedonski grupi od SAD i Kanada. Kongresot go donesol Ustavot na Sojuzot. Za osnovna cel na MANS bilo utvrdeno da ja pomaga so site sili i sredstva borbata na svojot poroben i raspar~en narod za osloboduvawe i obedinuvawe na Makedonija vo nezavisna narodna republika i za nejzino vklu~uvawe kako ramnopraven ~len vo idnata balkanska federacija na slobodnite balkanski narodi. Vlijanieto na MANS se pro{irilo vo site pozna~ajni sredini kade {to `iveele Makedonci. Vo vremeto na Vtorata svetska vojna MANS zel aktivno u~estvo so davawe pomo{ na sojuznicite i na Makedonija. MANS ja informirala makedonskata emigracija za nastanite vo tatkovinata; za odr`uvaweto na Prvoto zasedanie na ASNOM i za konstituiraweto na makedonskata nacionalna dr`ava. Po osloboduvaweto na Makedonija emigracijata organizirana vo MANS se vklu~ila vo davaweto pomo{ za izgradba na Dr`avnata bolnica vo Skopje. Vo povoeniot period MANS svojata dejnost ja pro{iri i vo Avstralija. Vo 1967 g. organizacijata prestana da postoi.
LIT.: †Glasnik na INI#, g. 15, br. 1, Skopje, 1971. M. Mih.

MAKEDONSKI NARODEN TEATAR (Skopje, 31. I 1945-) – prv nacionalen profesionalen teatar. Osnovan e so re{enie na Prezi-

Makedonskiot naroden teatar vo Skopje pred zemjotresot (1963)

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

MAKEDONSKI

M

Noviot objekt na Makedonskiot naroden teatar vo Skopje

diumot na ASNOM, a prv direktor bil Dimitar ]ostarov. Prva odr`ana pretstava bila †Platon Kre~et# od Aleksandar Kornej~uk (3. IV 1945), a prva pretstava od makedonski avtor dramata †^orbaxi Teodos# od Vasil Iqoski (18. VIII 1945). Se javuva i kako osnova~ na Kukleniot teatar vo Skopje (1946) i na Oblasniot teatar vo Gorna Xumaja, Pirinskiot del na Makedonija (1947). Toga{ bila osnovana i Operata na MNT (1947) na ~elo so prviot direktor Todor Skalovski, a prvata pretstava bila operata †Kavalerija rustikana# od Pjetro Maskawi (9. V 1947). Potoa sledelo i osnovaweto na Baletot na MNT (1949) so prviot rakovoditel \or|i Makedonski, a prvata baletska pretstava bila †Valpurgiska no}# od [arl Guno (27. I 1949). Prviot prika`an balet od makedonski avtor bil †Makedonska povest# od Gligor Smokvarski (21. VI 1953), a prva opera od makedonski avtor bila †Goce# od Kiril Makedonski (24. V 1954). Operata na MNT gi organizira Majskite operski ve~eri (od 1972). Vo prvite pet decenii (1945-1995) bile registrirani 4.800.000 gleda~i na dramskite, operskite i baletskite pretstavi vo zemjata i vo stranstvo. Od organizacioni pri~ini e reorganiziran vo MNT i Makedonska opera i balet (9. IX 2004).
BIBL.: Riste Stefanovski – Slavomir Marinkovi}, Makedonski naroden teatar. Letopis 1945–1995, Skopje, 1995; Risto Stefanovski, Teatarot vo Makedonija. Od Partizanskiot do Mladinsko-detskiot, Skopje, 1998. S. Ml.

noto spisanie †Makedonski pregled# (1924–1943). Po Vtorata svetska vojna vo t.n. †Dimitrovski period# Institutot ja obnovil rabotata orientiran na nau~nata rabota po makedonskoto nacionalno pra{awe. Noviot MNI go izdaval sp. †Makedonska misÍl#. Vo 1990 g., po inicijativa na VMRO-SMKPD (VMRO – Sojuz na makedonskite kulturno-prosvetni dru{tva), vo Sofija bil obnoven MNI na prvi~nite pozicii, kako i izdavaweto na sp. †Makedonski pregled#.
IZV. i LIT.: Sto®n Germanov, AleksandÍr Grebenarov, Dokumenti za deŸnostta na Makedonski® nau~en institut (1923–1990), †Makedonski pregled#, br. 2, Sofi®, 1995; 70 godini Makedonski nau~en institut, †Makedonski pregled#, br. 1, Sofi®, 1994. Z. Tod.

Od sednica na Makedonskiot olimpiski komitet, pod pretsedatelstvo na V. Tupurkovski

rov (Kanada) i Majkl Ili} (SAD). Kako gosti prisustvuvale: Kiro Gligorov, pretsedatel na Republikata, Stojan Andov, pretsedatel na Sobranieto na RM, d-r Bla`e Ristovski, potpretsedatel na Vladata na RM i drugi visoki pokaneti. MOK e primen vo Internacionalniot olimpiski komitet kako 195 ~len (1993).
LIT.: Du{an Stanimirovi}, Osnovawe na Makedonskiot olimpiski komitet. Prilozi kon istorijata na sportot vo Makedonija, Skopje, 1994, 34-35. D. S.

MAKEDONSKI NAU^EN INSTITUT (Sofija, 21. XII 1923 – 1944; 1944–1949; 1990–) – nau~na i kulturna institucija na makedonskite emigrantski bratstva vo Bugarija. Osnovana od nau~nici, pisateli, publicisti, umetnici, op{testvenici i dr. kulturni dejci po poteklo od Makedonija so cel da gi prou~uva: istorijata, etnografijata, geografijata, stopanskiot `ivot, osloboditelnite borbi vo Makedonija. Prv pretsedatel bil prof. Ivan Georgov. MNI go izdaval trimese~-

MAKEDONSKI NACIONALEN ARHITEKTONSKI STIL ‡ poim izrazen preku kvalifikativite na prerodbenskiot stil od XIX v.. kako stil na zatvorena prostorno-vremenska formacija, a vo funkcija na naglasuvawe na posebnostite na nacionalnoto. Implicitno se sodr`i vo odredeni tendencii i nasoki {to se otkrivaat niz soodvetni objekti kako pretstavnici na takvite arhitektonsko-stilski opredelbi. K. Gr. MAKEDONSKI NACIONALEN KOMITET ZA GOLEMI BRANI – formiran po osamostojuvaweto na Makedonija, od 1994 g. ~len na Me|unarodnata komisija za golemi brani (ICOLD), so sedi{te vo Pariz. Organizira simpoziumi i tribini so zbornici na trudovi, a vo oktomvri 1994 g. go odr`al I kongres. Ima preku 100 aktivni ~lenovi i redovno u~estvuva na sobirite na ICOLD. Publikuval re~nik za brani na 7 jazici ( 2004). Q. T. MAKEDONSKI OLIMPISKI KOMITET (MOK) (Skopje, 1992‡ ). Sobranieto od 47 delegati izbralo: pretsedatel, d-r Vasil Tupurkovski, trojca potpretsedateli, Uprava od sedum ~lena, Nadzoren odbor i trojca po~esni ~lenovi: Kiro Gligorov, Stiv Stav-

MAKEDONSKI ORGANIZACII I GRUPI VO AVSTRALIJA (1939‡1947). Grupa makedonski iselenici od Egejskiot del na Makedonija vo Melburn (1934), pod vlijanie na MPO od SAD osnovale MPO †Todor Aleksandrov# so pretsedatelot Pavel Janevski. Nivnata aktivnost zgasnala (vo po~etokot na 1938). Malobrojnata MPO bila aktivirana vo [eperton. Vo 1939 g. zapo~nalo nezavisno organizirawe na makedonskite iselenici vo Avstralija, so osnovaweto na Makedonskoto dru{tvo †Edinstvo# vo Pert, Zapadna Avstralija. Vo Melburn (1943) bila osnovana makedonska organizacija, a potoa makedonski grupi i organizacii vo drugite gradovi i dr`avi vo Avstralija. Vo Pert (VIII 1946) se odr`ala prvata konferencija na koja se obedinile makedonskite grupi vo Zapadna Avstralija vo Makedonski naroden sojuz. Na Konferencijata bila donesena odluka za svikuvawe op{t makedonski kongres za Avstralija. Vo toa vreme vo Avstralija imalo 15 makedonski grupi so organizirana dejnost vo: Geralton (Grupa †Nova Makedonija#); Sidnej, Port Kembl, Wukastl, Forbs, Kreps Krik, Dambibl, Bilengl (site vo
871

M

MAKEDONSKI

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

Nov Ju`en Vels); vo Melburn, [eperton, Tagura (vo Viktorija); Ri~mond, Katumba, Kvinbien i Adelaid (pomali grupi), a se vr{ele podgotovki za formirawe grupi vo Boni Rig (Nov Ju`en Vels) i vo Sol (Viktorija). Prviot op{t kongres na makedonskite organizacii i grupi bil odr`an vo Pert (7-9. III 1947), na koj bil sozdaden edinstven Makedonski naroden sojuz (MNS) vo Avstralija, potoa preimenuvan vo Makedonsko-avstraliski naroden sojuz (MANS) koj bil raspu{ten (1956) so odluka na centralnoto rakovostvoto. Vo Vulongong bilo osnovano dru{tvoto †Pelister# (1963). Vo Sidnej bila osnovana samostojnata organizacija †Ilinden# (1966). Bilo osnovano Dvi`ewe za obedinuvawe na Makedonija (DOM) vo Avstralija (1972) (vo ramkite na DOM vo Evropa), a od 1984 g. Nacionalnoosloboditelen front na Makedonija (NOFM).
LIT.: I. Katarxiev, Makedonskata politi~ka emigracija po Vtorata svetska vojna, Skopje,1994. M. Min.

MAKEDONSKI ORGANIZACII I DRU[TVA VO SAD (1901‡1931). Prvata makedonska organizacija bila osnovana vo ^ikago (1901) so devizata †Makedonija na Makedoncite#. Vo 1903 g. makedonsko-odrinski dru{tva bile osnovani vo Sinsinati, Dejton, Sent Luis i dr. gradovi ~ija dejnost brgu zgasnala. Aktivisti isprateni od Sofija vo SAD (1908) osnovale nekolku bugarski konstitucioni klubovi, koi brgu se raspadnale. Vo vremeto na Balkanskite vojni (1912‡1913) se aktivirale nekolku makedonski organizacii i dru{tva, koi upatile Apel za sloboda i samostojnost na makedonskiot narod, a od pretsedatelot na SAD i od evropskite golemi sili da se bara revizija na Bukure{kiot dogovor i sozdavawe avtonomna makedonska dr`ava. Nekolkute makedonsko-odrinski dru{tva (vo esenta 1915) vo SAD, organizirani i rakovodeni od bugarskiot arhimandrit Teofilakt, bile obedineti vo Makedonsko-bugarski naroden sojuz za poddr{ka na politikata na Bugarija. Do Mirovnata konferencija bil upaten Memorandum (1919) so barawe Makedonija nepodelena da se prisoedini kon Bugarija. Makedonskite organizacii od ^ikago, Boston, San Francisko i od Wujork formirale Centralen makedonski komitet vo SAD, koj stapil vo vrska i go opolnomo{til Generalniot sovet na makedonskite dru{tva vo [vajcarija da bara od Mirovnata konferencija primena na
872

pravoto na samoopredeluvawe i sozdavawe nezavisna makedonska dr`ava so centar Solun. Vo Fort Vejn (1922) se odr`al Kongres na makedonskite organizacii vo SAD, koi se soedinile pod ime Sojuz na makedonskite politi~ki organizacii, so cel da dejstvuva za poddr{ka na osloboditelnata borba na makedonskiot narod vo tatkovinata za sozdavawe nezavisna Makedonska Republika, vo sodejstvo so progresivnite dru{tva i organizacii na Balkanot i so potkrepa od Sovetska Rusija. Na Kongresot do{lo do polarizacija, nametnata so dejstvuvaweto na pratenikot na Ispolnitelniot komitet na makedonskite bratstva od Sofija Srebren Pop Petrov. Po doa|aweto i na Jordan ^katrov, pretstavnik na Nacionalniot komitet vo Sofija, koj go prezel rakovodeweto na Sojuzot od pozicija na sekretar na Centralniot komitet, so direktna poddr{ka i pomo{ od bugarskiot pratenik vo Va{ington Simeon Radev (po rod Makedonec) i bugarskiot generalen konzul vo Wujork Jupiter Doj~ev, pa celukupnata dejnost bila stavena vo funkcija na bugarskata dr`avna politika kon Makedonija. Organizaciite od politi~ki bile preimenuvani vo †patrioti~eski#. Prokomunisti~kite makedonski i drugi iseleni~ki organizacii (vo po~etokot na 1928), predvodeni od Georgi Pirinski, ja zasili-

Organite na MNS vo SAD: †Balkansko sdru`enie#, †Trudova makedonija# i †Narodna volja#

Geo(rgi) Pirinski

Zapo~nal procesot za sozdavawe nezavisno makedonsko dvi`ewe vo SAD. Bil formiran Inicijativen komitet (1929), vo koj vlegle Smile Vojdanov, Georgi Pirinski i dr. Nezavisni makedonski progresivni grupi bile osnovani vo Medison i Pontijak, vo Milvoki (1930), Hemond, Klivlend, Melison, Indijanopolis, Wujork i dr. Jugoslovenskiot konzul vo ^ikago Kolumbatovi}, po primerot na bugarskite diplomati Radev i Doj~ev, prezel akcija za organizirawe srpska organizacija (1930). Vo ^ikago, od pridobienite makedonski iselenici, bilo osnovano dru{tvo †Vardarska banovina#, koe ostanalo izolirano. Bil organiziran obedinuva~kiot kongres na makedonskite nezavisni grupi (24-26. IV 1931), na koj bil sozdaden Makedonski naroden sojuz vo SAD i Kanada.

le aktivnosta za razobli~uvawe na MPO kako filijala na †fa{isti~kata organizacija# VMRO na Van~o Mihajlov vo Bugarija. Odr`ale svoj kongres vo Detroit (25. IV), na koj bil izbran Centralen balkanski komitet. Nivnata dejnost povlijaela za zabrzuvawe na vnatre{nata diferencijacija i za podelbite vo MPO. Organizacijata od ^ikago se osamostoila (1928) i prodol`ila da dejstvuva nezavisno pod imeto †Makedonska nezavisnost#, so programa za sozdavawe nezavisna Makedonija. Se otcepila i makedonskata organizacija †Pirin# – Dejton.

Nikola Gruevski na Biznis forumot so makedonski biznismeni vo ^ikago (2009)

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

MAKEDONSKI

M

LIT.: Mihajlo Minoski, Prilog kon pra{aweto za politi~kata aktivnost na makedonskoto iseleni{tvo vo SAD do 1931, Glasnik na INI, 1, Skopje, 1982; Mile Mihajlov i Mihajlo Georgievski, Politi~kata aktivnost na Makedonskiot naroden sojuz vo SAD i Kanada od 1928-1935 godina, Glasnik na INI, 1, Skopje, 1971. M. Min.

MAKEDONSKI ORGANIZACII I NEZAVISNI GRUPI VO KANADA (1913-). Vo Toronto i vo Hamilton (IX 1913) bile osnovani Makedonsko-odrinski organizacii, koi istaknale barawa za revizija na Bukure{kiot dogovor. Vo Toronto bile osnovani 10 iseleni~ki rodnokrajni dru{tva (do 1922). So dejstvuvaweto na pretstavnikot na Ispolnitelniot komitet na makedonskite bratstva vo Bugarija Srebren Pop Petrov vo SAD i vo Kanada, vo Toronto bilo osnovano Makedonsko bratstvo †Pravda# (VII 1922) za da dejstvuva za bugar-

gr. Port Kolbern (Ontario). Bila osnovana makedonska iseleni~ka organizacija †Pere To{ev# vo gr. Xanstaun (1928), a potoa MPO †Goce Del~ev# (1929) vo gr. Ki~ener (Ontario). Zapo~nalo i sozdavaweto nezavisno nacionalno politi~ko organizirawe na makedonskoto iseleni{tvo vo SAD i vo Kanada (1929), po osnovaweto na Inici-

kiot dogovor i podelbata na Makedonija (na 10. VIII).
LIT.: Mile Mihajlov i Mihajlo Georgievski, Politi~kata aktivnost na MNS vo SAD i Kanada, †Glasnik na INI#, 1, Skopje, 1971; Kostadin GÍrdev, Makedonskite patrioti~eski organizacii vÍ Kanada, SofiÔ, 1991; Atanas Bliznakov, Spomeni za nacionalnata politi~kata i kulturnata dejnost vo SAD i Kanada, Skopje, 1987. M. Min.

†Edinstvo#, vesnik na bugarskata i makedonskata trudova emigracija vo Kanada

Prvata makedonska crkva vo Kananda (1911)

skata kauza. Bratstvoto protestiralo poradi priznavaweto na makedonskoto nacionalno malcinstvo i pojavuvaweto na Abecedarot vo Grcija (1925). Iselenici od Ohridsko (VII 1928) osnovale samostojna organizacija vo

jativniot odbor za osnovawe makedonski nezavisni grupi. Vo Kanada MNG bila osnovana vo Toronto, vo Ki~iner i dr., ~lenki na Makedonskiot naroden sojuz imalo vo SAD i vo Kanada. MPO vo Kanada (1933) imala samo dve organizacii, po edna vo Toronto i vo Ki~iner. Vo Kanada (1959) bila osnovana organizacijata †Obedineti Makedonci#, koja dejnosta ja pro{irila i vo SAD. Vo Toronto (1971) bila osnovana organizacija na Osloboditelniot komitet na Makedonija, dvi`ewe (od 1972), (DOM / DOOM, od 1984 NOFM) vo Evropa, so opredelba da dejstvuva za osloboduvawe, obedinuvawe i sozdavawe samostojna makedonska dr`ava. Bil aktiven Makedonski nacionalen komitet (1988), koj objavil Deklaracija za ~ovekovite prava na Makedoncite vo Grcija, vo Bugarija i vo Albanija predadena na ON, na godi{ninata od Bukure{-

MAKEDONSKI PARTIZANSKI EDINICI VO EGEJSKIOT DEL NA MAKEDONIJA (1943–1944) – formirani vo vtorata polovina na 1943 g. Partizanskiot odred †Lazo Trpovski#, voena formacija na SNOF, bil formiran vo Kore{ta na 1. IX 1943 g. vo sodejstvo so gr~kite edinici na ELAS i vodel borbi protiv kolaboraciskoto probugarsko komitsko dvi`ewe vo Egejskiot del na Makedonija. Vo juni 1943 g. bil formiran i Vodenskiot partizanski bataljon, a vo avgust 1943 i Lerinsko-kosturskiot bataljon vo sostavot na edinicite na ELAS. Po razoru`uvaweto na kolaboraciskoto komitsko dvi`ewe, KPG naredila rasformirawe na makedonskite partizanski edinici. Makedonskite bataljoni preminale na teritorijata na Vardarskiot del na Makedonija. Vo Bitola se formirala Egejskata udarna brigada, koja u~estvuvala vo borbite protiv albanskoto balisti~ko dvi`ewe vo Zapadna Makedonija.
LIT.: Istorija na Makedonskiot narod, V, Skopje, 2003. St. Kis.

U~esnicite vo izvedbata na †Makedonska krvava svadba# vo Toronto

MAKEDONSKI POLITI^KI ORGANIZACII VO EVROPA (1952– ). Vo Polska (vo po~etokot na 1952) bila osnovana makedonska nacionalna politi~ka organizacija na Makedoncite progoneti od Egejskiot del od Makedonija †Ilinden#, pod kontrola na KPG. Organizacii na †Ilinden# bile formirani i vo Ungarija, Polska, ^ehoslova~ka, Romanija i Bugarija (do pred krajot na 1953). Bila prezemena aktivnost (II 1954) za osnovawe organizacii vo SSSR (vo Ta{kent i vo ^ir~ik), no osnovaweto vedna{ bilo zabraneto. Sleduvale zabrani i vo drugite socijalisti~ki dr`avi. Bila donesena odluka (VI 1956) za rasformirawe na Organizacijata †Ilinden#. Vo Polska (XII 1960) bila formirana tajna makedonska organizacija †Egejska zora# za da se bori za nacionalnite prava na Makedoncite vo Egejskiot del od Makedonija i za afirmirawe na makedonskata nacionalna dr`ava NRM. Taa bila otkriena i bila rasturena (1961). Vo Skandinavija (1962) bila osnovana makedonska nacionalna politi~ka organizacija, pod ime: Oslo873

M

MAKEDONSKI

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

boditelen komitet na Makedonija (so sedi{te vo Danska), za da dejstvuva za osloboduvawe i za obedinuvawe na Makedonija vo samostojna makedonska dr`ava. Organizacijata ja pro{irila dejnosta vo zapadnoevropskite i vo prekuokenskite zemji (do sredinata na 1971), vo Kanada i vo SAD, i pe~atela svoj organ †Makedonska nacija#. Na Kongresot odr`an vo Kopenhagen (30. V‡1. VI 1971) vo novoizbraniot Centralen komitet bile pretstaveni organiziaciite od Danska, [vedska, Germanija, Belgija, Francija Kanada i SAD. Na Organizacijata $ pristapilo tajnoto Dvi`ewe za samoosoznavawe i za priznavawe na makedonskata nacija od Pirinskiot del na Makedonija – †Aleksandar Makedonski 1970# (vo po~etokot na X 1971). Organizacijata se deklarirala kako Dvi`ewe za osloboduvawe na Makedonija (1972 DOM, od 1973 DOOM). Vo Avstralija bila osnovana organizacijata DOM (1972) i prerasnala vo semakedonsko dvi`ewe vo stranstvo. DOOM se transformirala vo edinstven front za osloboduvawe i za obedinuvawe na Makedonija (1984) pod imeto Narodnoosloboditelen front na Makedonija.
LIT.: Risto Kirjazovski, Makedonskata politi~ka emigracija od egejskiot del od Makedonija vo Isto~na Evropa, Skopje, 1989; Ivan Katarxiev, Makedonskata politi~ka emigracija po Vtorata svetska vojna, Skopje, 1994. M. Min.

dve vkrsteni kopja. Do 1776 g. polkot imal grb so amblem na lav, zemen od Stematografijata na H. @efarovi~. Polkot i ~etite imale i posebni znamiwa. Vo 1773 g. so ukaz bile ukinati narodnosnite imiwa na polkovite i bile preimenuvani spored gradovite. Makedonskiot polk bil imenuvan kako Aleksandriski polk. Polkot bil pofaluvan i nagraduvan od caricite Elisaveta Petrovna i Ekaterina II. Nekolku oficeri od makedonskiot polk dobile generalski ~inovi vo ruskata armija.
LIT.: Aleksandar Matkovski, Makedonskiot polk vo Ukraina, Skopje, 1985. V. St.

MAKEDONSKI POLK (1913) ‡ polk na Srpskata armija. Bil formiran so naredba na na~alnikot na [tabot na srpskata Vrhovna komanda Radomir Putnik (16. V 1913) za formirawe ~etiri bataljoni so komandni mesta vo Sveti Nikole, Gevgelija, Negotino i vo Pri{tina. Popolnuvaweto bilo izvr{eno od mesnoto naselenie, a komandniot sostav bil od grani~nite edinici.
IZV.: AVII, popis 2, K-1, Zapovest Vk. br. 6132, maj 1913 g., Operacijski dnevnici. V. St.

MAKEDONSKI POMO[EN KOMITE T (Buenos Aires, Argentina, na krajot od juni 1941) ‡ komitet osnovan za pomo{ na borbata na antifa{isti~kite dvi`ewa po napadot na Germanija na SSSR, pod pretsedatelstvo na Nikola Kazanxiev. Dejstvuval vo ramkite na Slovenskiot komitet, ~ij pretsedatel bil d-r Kosta Veselinov.
LIT.: Mihajlo Minoski, Organizirawe i organizacii na makedonskoto iseleni{tvo vo Argentina, Zb. †Iseleni{tvoto od Makedonija#, Skopje, 2004; Nikola Popovski, Neka faktite govorÔt, Boenos AŸres, 1946. M. Min.

A. Matkovski: †Makedonskiot polk vo Ukraina#

MAKEDONSKI PO[TI. Po{tenskiot soobra}aj na teritorijata na dene{na RM ima vekovna tradicija. Vo drevna Makedonija toj e vospostaven u{te vo vremeto na Filip II i Aleksandar III Make-

MAKEDONSKI POLK VO UKRAINA (10. V 1759 ‡ 28. VI 1773) ‡ polk vo Ruskata armija vo Ukraina. Bil formiran od majorot Simeon Pi{~evi}, po naredba na ruskata carica Elisaveta Petrovna. Oficijalnoto imenuvawe na polkot bilo †MakedonskiŸ gusarskiŸ poleviŸ polkÍ#, pod komanda na generalot Ivan Horvat. Podocna komandant na polkot stanal Aleksandar Dimitrov. Polkot bil sostaven od okolu 4.000 lu|e, raspolagal so svoj pe~at, so posebna uniforma (palto i pantaloni `olti, pro{arani so crni gajtani, crvena kapa), so makedonski grb i amblem so tatarski {tit so
874

donski. Vo vremeto na Rimskoto Carstvo patot Via Egnatia igral zna~ajna uloga vo funkcioniraweto na rimskata po{ta. Vizantija gi zadr`ala site rimski po{tenski ustanovi. Prvata dr`avna po{ta na teritorijata na Makedonija turskite vlasti ja otvorile vo Bitola (1843), a nekolku godini podocna po{ti bile otvoreni vo Skopje i vo [tip. Po Prvata svetska vojna vo Skopje bilo osnovano po{tensko u~ili{te (1921), a podocna po{tata vo Skopje dobiva nova zgrada (1939). Po Vtorata svetska vojna po{tite vo NRM bile obnoveni, a za prv direktor na PTT-slu`bata na Makedonija (so odluka na ASNOM) bil imenuvan Blagoja Ta{ev (1915–1950). Vo SRM, PTT do`ivea sestran razvoj, osobeno vo periodot 1976–1985 g., koga se izgradeni kapitalnite po{tenski objekti vo pogolemite gradovi na Makedonija. Organizacionata postavenost na po{tata se menuvala so promenite vo stopanskiot i politi~kiot sistem na zemjata. Taka, Sobranieto na SRM vo 1989 g. donesuva odluka za organizirawe na RO za PTT soobra}aj †Makedonija#, kako javno pretprijatie so 16 osnovni organizacii. Po osamostojuvaweto na RM, PTT sistemot se transformira vo nacionalen PTT sistem i se priklu~uva kon svetskata po{tenska struktura (12. VII 1993), koga Makedonija e primena vo Svetskiot po{tenski sojuz. Vo periodot 1991–1995 i potoa aktivnostite vo PTT soobra}ajot na Makedonija se naso~eni kon otvorawe novi me|unarodni po{tenski linii (posebno so sosednite zemji), avtomatizacija na {alterskoto rabotewe, osovremenuvawe na tehnologijata vo po{tenskite centri, modernizacija na transportnite sredstva za prevoz na po{tenski pratki, podigawe na kvalitetot na po{tenskite uslugi i voveduvawe novi uslugi. Od po~etokot na 1997 g.

Zgradata na Makedonski po{ti vo Skopje

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

MAKEDONSKI

M

JP †Makedonska po{ta#, koe vrabotuva{e pove}e od 2000 lu|e i raspolaga{e so razgraneta po{tenska mre`a (nad 300 edinici) na celata teritorija na zemjata, vr{i dejnost na javen operator vo vnatre{niot i vo me|unarodniot po{tenski soobra}aj, vo soglasnost so Zakonot za po{tenski uslugi. So odluka na Vladata na RM (noemvri 2006 g.), JP †Makedonska po{ta# e transformirano vo Akcionersko dru{tvo za po{tenski soobra}aj vo dr`avna sopstvenost.
IZV.: Interni materijali na AD za po{tenski soobra}aj vo dr`avna sopstvenost – Skopje. P. T.

†MAKEDONSKI PREGLED# / †MAKEDONO-ODRINSKI PREGLED# (Sofija, 25. V 1905 ‡ 24. VII 1907) ‡ politi~ki `urnal, organ na VMORO. Prvin izleguval na 10 i 25 vo mesecot, kako †petnaesetdneven politi~ki `urnal#, a potoa kako †sedmi~en politi~ki `urnal#. Urednik bil Nikola Naumov, a bil pe~aten vo sofiskata pe~atnica †Dnevnik#. Prvin imal naslov †Makedonski pregled#, a potoa †Makedono-odrinski pregled# (od br. 13). Objaveni se vkupno 69 broja. Sodr`i pogolem broj osvrti za nastanite od Ilindenskoto vostanie. Vo prvata godina sodr`el i ilustriran literaturen prilog (br. 1-16) vo redakcija na Andrej Proti~.
LIT.: D-r Boro Mokrov, Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina), Skopje, 1980, 204‡206; D-r Boro Mokrov ‡ M-r Tome Gruevski, Pregled na makedonskiot pe~at (1885‡1992), Skopje, 1993, 76.S. Ml.

za osloboduvawe i obedinuvawe na Makedonija, razdrobena kako rezultat na vojnite od 1912–1913 i 1914–1918 g. pome|u Srbite, Bugarite i Grcite i za sozdavawe na nezavisna i celokupna Makedonska Trudova Republika {to zaedno so drugite balkanski narodi ja obrazuvaat Trudovata Balkanska Federacija#. Kako organ na Komitetot se predviduva obnovuvawe na sp. †MakedonskiŸ Golos# i se odreduva: †Centarot na Makedonskata revolucionerna organizacija i Redakcijata na ,MakedonskiŸ golos’ se nao|aat vo Petrograd, a oddelni }elii se obrazuvaat vo razni mesta vo Rusija, pot~ineti na centarot na Makedonskiot revolucioneren komitet.#
LIT.: Bla`e Ristovski, Dimitrija ^upovski (1878–1940) i Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo Petrograd, II, 1978, 252–270; istiot, Stoletija na makedonskata svest. Istra`uvawa za kulturno-nacionalniot razvitok, Skopje, 2001, 486–530. Bl. R.

Prvata stranica na Programata na Makedonskiot revolucioneren komitet vo Petrograd (18. VI 1917)

MAKEDONSKI REVOLUCIONEREN KOMITET VO PETROGRAD – makedonska nacionalno-revolucionerna asocijacija, formirana od makedonskite patrioti Dimitrija ^upovski, d-r Gavril Konstantinovi~, Done Pe{kovski, Gligor N. Ugrinovski i dr. Na 18 juni (1 juli) 1917 g. vo centralnite vesnici †VolÔ naroda# i †NovaÔ `iznÏ# e objavena Programata za Balkanska Federativna Demokratska Republika so moto †Balkanot za balkan-

Dimitrija ^upovski (1917)

skite narodi. Polno samoopredeluvawe na sekoja nacija# i so troen potpis: Makedonski revolucioneren komitet, Makedonsko drugarstvo †Kiril i Metodij# i Redakacija na †MakedonskiŸ golosÍ#. Po Oktomvriskata revolucija vo Rusija MRK ja prodol`uva svojata dejnost i ja usoglasuva so novite realnosti. Federalisti~kata koncepcija na Komitetot pledira za urnuvawe na monarhiite na Balkanot i povikuva: †Sega, koga pogolemiot del od Balkanskiot Poluostrov e vo urnatini, a ostatocite od negovite narodi se nao|aat pod te{ko avstro-germansko ropstvo, nie Makedoncite, nastradani pove}e od koj i da e drug, ve povikuvame site vas, balkanski narodi, da gi zaboravite minatite raspravii, da se obedinite i da se priklu~ite kon na{ata op{tobalkanska revolucionerna programa za zaedni~ka uporna borba i za sozdavawe Balkanska Federativna Demokratska Republika#. Vo nea se predviduva kako ramnopravni subjekti da vlezat: Makedonija, Albanija, Crna Gora, Grcija, Srbija, Bugarija, Hrvatska, Bosna i Hercegovina, Slovenija i Trakija, pri {to oficijalen jazik na sekoja oddelna republika da bide jazikot na mnozinstvoto od naselenieto, so zaedni~ki parlament, so Sojuzna vlada i so ednakvo pretstaven Sovet {to go zamenuva prezidentot na Federativnata Republika. Koga (po revolucionernite nastani i preselbata vo gr. Ejsk) vo 1923 g. D. ^upovski se vra}a vo Petrograd, go obnovuva MRK i vo slednata godina pravi izvesna redefinicija na celta: †da se bori

MAKEDONSKI REVOLUCIONEREN KOMITETSKI SOJUZ (1899‡1901) ‡ oddelna struja vo ramkite na makedonskoto revolucionerno dvi`ewe so stavovi bliski do makedonskite socijalisti. Vo Sojuzot bile organizirani revolucionerni komiteti so polna sloboda vo izborot na sredstvata i vo na~inot na dejstvuvawe. Nivnata aktivnost ja koordiniralo Centralno biro, so nadle`nost za redot vo komitetskata organizacija. Sojuzot bil protiv politi~kata avtonomija, a za revolucionerna borba za sozdavawe nezavisna kantonalno uredena Makedonska Republika so centar vo Solun (proektot e objaven vo 1899 g.).
LIT.: Hristo Andonov-Poljanski, Kon pra{aweto za revolucionernata literatura vo makedonskoto nacionalno-osloboditelno dvi`ewe pri krajot na XIX vek, †Prilozi#, 1, Skopje, 1970; M. Minoski, Federativnata ideja vo makedonskata politi~ka misla, Skopje, 1985. M. Min.

Slave Makedonski

MAKEDONSKI, Slave (s. @eleznica, Male{evsko, 24. II 1931 ‡ 2002) ‡ poet, raska`uva~, dramski avtor, publicist, izdava~ na vesnici i spisanija; istaknat i mo{875

M

MAKEDONSKI

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

ne ploden pisatel od Pirinskiot del na Makedonija, koj{to pi{uval na bugarski i na svojot roden osogovski dijalekt, kako i na ruski jazik. Podolgo vreme `iveel vo grat~eto Elin-Pelin, Sofisko. Izvesen period u~el i rabotel vo Rusija, pa vo Moskva diplomiral na teatarska re`ija. Javno se deklariral kako Makedonec. Istapil od ~lenstvoto na Sojuzot na bugarskite pisateli poradi onevozmo`uvawata {to mu se pravele vo negovite promakedonski projavi. Golema popularnost me|u ~itatelite vo Pirinsko steknuva so svojata kniga od prozni zapisi †[turo pleme#, vo koja gi komentira aktuelnite sostojbi na Makedoncite. Go prevel na bugarski jazik romanot †Pirej# od Petre M. Andreevski i kniga raskazi od Rade Siljan, kako i tekstot od Al. Donski †Orisija# (1997). Go izdaval v. †Makedonec# vo Blagoevgrad, kako i drugi publikacii.
BIBL.: †Zdravo, drugari!#, poezija (1955); †Kusi raskazi# (1961); †Da go fotokopirame `ivotot#, esei (1964); †Pole na ma`i#, roman (1967); †Da bideme i utre# (1969); †Razbudi se za presuda# (1969); †Taso Makedonecot# (1995); †Makedonska golgota# (1969); †Makedonska biblija# (1994); †Makedonski kni`ovnik#, zbornik (1995); †Progonuvawe so Tatra# i dr. G. T.

†MAKEDONSKI SPORT# ‡ edinstven dneven sportski vesnik vo RM. Prviot broj izlegol na 11 maj 1998 g. Izdava~: †BARNEL LLC# od Skopje. Osnova~i: Jo`e Olevski (direktor), Vasko Arsovski (glaven i odgovoren urednik), Mirko Spaseski (direktor na marketingot). B. P. \. MAKEDONSKI SREDNOVEKOVNI DINASTII – po vostanijata na komitopulite (David, Aron, Mojsej i Samuil) protiv Bugarija (969) i protiv Vizantija (976), Samuil se osloboduva od svoite bra}a i ja osnovuva Samuilovata dinastija. Krunisan e za car vo prestolniot grad Prespa (ok. 999/1000). Po negovata smrt (1014), na tronot doa|a sin mu Gavril Radomir (1014– 1015), no e ubien od sinot na Arona Jovan Vladislav (1015–1018), po ~ija smrt caricata Marija i semejstvoto mu se predavaat na Vasilij II. ^lenovite na carskata dinastija se rasprateni vo vizantiskite provincii. Podocna sinot na Gavril Radomir, Petar Deljan, kako voda~ na vostanie (1040/41), e proglasen od narodot za car. Kako pretendent se javuva i Alusijan, sinot na Jovan Vladislav. Vo vostanieto (1072/73) na ~elo so \or|i Vojteh za car e proglasen Konstantin Bodin, sin na zetskiot vladetel Mihail, potomok preku Samuilovata }erka Kosara. Rodona~alnik na Mrwav~evata dinastija e kralot Volka{in (1365–1371). Se spomnuva kako `upan vo Prilepskiot kraj (1350), podocna e proglasen za kral (1365) i sovladetel na carot Uro{ I. Negoviot brat despotot Ugle{a ja upravuva oblasta so sedi{te vo Serez. Postoeweto na brat Gojko ne e potvrdeno. Bra}ata Mrwav~evci zaginuvaat vo bitkata protiv Turcite na r. Marica (26. IX 1371). Vlasta ja nasleduvaat Volka{inovite sinovi Marko, Ivani{, Andrija{ i Mitra{, a na prestolot doa|a prvorodeniot kral Marko (1371–1395), po ~ija smrt Makedonija napolno potpa|a pod turska vlast.
IZV. i LIT.: V. R. Rozen, Imperator VasiliŸ BolgaroboŸca. Izvle~eniÔ izÍ l‹topisi œhii Antiohijskago, SanktpeterburgÍ, 1883; V. N. Zlatarski, Zapadnata bÍlgarska dr`ava do provÍzglasÔvaneto na Samuila za carÔ, I, †Makedonski pregled#, II, 1, Sofi|, 1926, 7–8; Bo`idar ProkiÊ, Postanak jedne slovenske carevine, †Glas#, LXXVI, Beograd, 1908, 213224; Jadran Ferluga, Le soulivment des Comitopoules, †Zbornik radova Vizantolo{kog instituta#, IX, Beograd, 1966, 75-84; Stjepan Antoljak, Vistinata za vostanieto na komitopulite, Srednovekovna Makedonija, I, Skopje, 1983, 604-610; Vangelija Despodova, Grobot na Presijan, vnukot na car Samoil, se nao|a vo Mihalovce, Slova~ka?, †Slavica Slovaca“, 29–1, Bratislava, 1994, 16–23; P. SreÊkoviÊ, Putni~ke sli-

ke. Slika 2. Familijarna grobnica Mrwav~eviÊa, †Glasnik SUD“, Beograd, 1878, 223–224; Bo`idar ProkiÊ, Jovan Skilica kao izvor za istoriju maÊedonske slovenske dr`ave, †Glas SKAN“, LXXXIV, Beograd, 1910; [lÝomber`e, Car SamuilÍ i VasiliŸ II, SofiÔ, 1943; Konstantin Jire~ek, Srpski car Uro{, kraq Vuka{in i Dubrov~ani, Zbornik Konstantina Jire~eka, I, Beograd, 1959, 341–385; Rade Mihaq~iÊ, Car i kraq: neuspe{no savladarstvo, Istorija srpskog naroda, I, Beograd, 1981, 588-589; Lazar MirkoviÊ, Mrwav~eviÊi, †Starinar#, III (1924–1925), Beograd, 1925, 11–26; Bla`e Ristovski, Kralot Marko posledniot suveren na Makedonija, zb.: Kralot Marko vo istorijata i vo tradicijata, Prilep, 1997, 7–22; S. PirivatriÊ, Samuilova dr`ava. Obim i karakter, Beograd, 1998; Biljana Ristovska-Josifovska, The Name of the Dynasty Mrnjavchevi and the Title of the King Marco in the Historical Sources. Tradition and Historiography, †Balkanistic Forum#, 1–2–3, Blagoevgrad, 2002, 194–199; –, Avtohtoni srednovekovni dinastii vo Makedonija (X–XIV vek), †Balcanoslavica’#, 30–31, 2002, 165–182.; istata, \or|ija M. Pulevski i Krste P. Misirkov za vladeeweto na Mrwav~evci, zb.: †Deloto na Krste Misirkov“. Zbornik od Me|unarodniot nau~en sobir po povod stogodi{ninata od izleguvaweto na knigata †Za makedonckite raboti#, I, MANU, Skopje, 2005, 34–365. B. R.-J.

MAKEDONSKI SLOVENSKI PLEMIWA – na teritorijata na Makedonija se naseluvale glavno po VI v. Poznati se od †^udata na sv. Dimitrij Solunski#, kn. prva. Draguvitite `iveele zapadno od Solun; Sagudatite vo oblastite zapadno od Solun do Verija, a mo`ebi i na nekoi delovi od Halkidikot; Verzitite/Berzitite me|u Bitola, Prilep, Ki~evo i Veles. Vo periodot od 674–678 g. se zabele`ani (kn. vtora na †^udata#) u{te: Rinhini, koi `iveele po tekot na r. Rihios do Orfanskiot Zaliv, a go zazele pogolemiot del od Halkidik, i Strimonci, koi `iveele po tekot na r. Struma. Podocna zasvedo~enite Smoljani `iveele na teritorijata od Dolna Struma do Zapadnite Rodopi i r. Mesta. Se organizirale vo poludr`avni formacii – sklavinii i vo voenoplemenski sojuzi. Postepeno Vizantija gi stavila pod svoja kontrola (prvin samo nominalno). Vo periodot VII – vtora pol. na IX v. bile hristijanizirani i postepeno nivnite imiwa is~eznale, so isklu~ok na Draguvitite, ~ie ime kako poseben entitet se upotrebuvalo zaklu~no so XIII v., a imeto na Verzitite (vo formata Brsjaci) e za~uvano do denes.
LIT.: T. @ivkoviÊ, Ju`ni Sloveni pod vizantijskom vla{Êu (600–1025), Beograd, 2002; F. Bari{iÊ, ^uda Dimitrija Solunskog kao istoriski izvor, Beograd, 1953. B. Petr.

†MAKEDONSKI STOMATOLO[KI PREGLED# ‡ oficijalen organ na St. f. i Makedonskoto stomatolo{ko dru{tvo vo Skopje. Spisanieto izleguva od 1977 g., po ~etiri broja godi{no vo tira` od 1500 primeroci i se distribuira do site stomatolozi vo zemjava i do zainteresiranite vo stranstvo. E. M. MAKEDONSKI STOPANSTVENICI. Brzata industrijalizacija na Makedonija po Vtorata svetska vojna, modernizacijata na zemjodelstvoto i etabliraweto i razvojot na drugite ekonomski sektori (grade`ni{tvoto, turizmot, komunalnite dejnosti, bankarstvoto itn.) {to ja pretstavuvaa osnovata na brziot povoen ekonomski rast i razvoj. Golem e brojot na makedonskite stopanstvenici koi{to so svojata uporna i tvore~ka rabota, vo ramkite na toga{niot op{testveno-ekonomski i politi~ki sistem, dadoa dragocen pridones za razvojot na mladata dr`ava. Vo ovoj kontekst, najprvin gi notirame imiwata na pionerite i osnovopolo`nicite na pozna~ajnite ekonomski sektori na zemjata: Milan Netkov, Stojan \or~evski, Gligorie Gogovski (tekstilna industrija); Kiril Biserkoski, Du{ko Boceski, Josif Mickovski i Dan~o [uturkov (tutunska industrija); Stra{o Hristov (crna metalurgija); Mitko Temenugov-@elezni, Risto Frangov, To{o Neveselov, Gligor Ge~evski-Iv~e, Goga Petkovski, Angel [umanski (agroindustriski kompleks); \or|i

876

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

MAKEDONSKI

M

Zarezankov, Angel Zarezankov (ko`arska industrija); Xoxa Bojaxievski, Bla`o Pangovski (trgovija), Taki Maja, Nikifor Nikiforovski (nadvore{na trgovija); Mile Stefanovski, Tome [imov, \ore ^artov, Asen Xikov, Sotir Naumov (paten soobra}aj); Todor Mirovski, Aleksandar Bogoev, Stojan ]osev, Andon Makraduli, Petar Gan~evski (finansiski sektor), Andrej Damjanov, Bla`o Ristomanov, Mustafa Amitov (grade`ni{tvo), Dragan Tanevski, Krume Jovanovski, Jani Bojaxievski (konditorska industrija), Mihajlo Zisi}, Konstantin (Dinka) Avram~ev, Aleksandar Grizo i Ane Arsov (hemija), Velimir Ginovski, Dragi Arsov, Stojan Zdravev, Jon~e Koteski, Nikola Min~ev (metali), Pero V’~kov i [terjo Nakov ({pedicija). Po osamostojuvaweto, RM pomina niz te{ki tranzicioni godini. Reformite {to se odvivaa so promenliv uspeh i intenzitet, postepeno ja pribli`uvaat zemjata do krajnata cel – izgradba na funkcionira~ka pazarna ekonomija. Makedonskite menaxeri rabotat vo napolno izmenet ekonomski ambient i vo uslovi koga pazarot stanuva dominanten metod na alokacija na resursite. Novite menaxerski i pretpriemni~ki znaewa i modernoto vodewe na firmite, vo konstelacija na zaostrenata konkurencija na doma{niot i osobeno na me|unarodniot pazar, stanuvaat imperativ na vremeto. Gi notirame imiwata na menaxerite na firmite {to go so~inuvaat makedonskiot berzanski indeks (MBI–10): Trajko Mukaetov (†Alkaloid# – Skopje), Stra{o Milkovski (†Granit# – Skopje), Savka Dimitrieva (†Evropa# – Skopje), Hari Kostov (Komercijalna banka – Skopje), Done Tanevski (†Makedonijaturist# – Skopje), Andreja Josifovski (†Makpetrol# – Skopje), Najdenko Popovski (Ohridska banka – Ohrid), Jakim Ivanovski (Stopanska banka – Bitola), Dimitar HaxiMi{ev (Toplifikacija – Skopje), [terjo Nakov (†Fer{ped# – Skopje). Me|u stopanstvenicite, od koi pogolemiot broj bea aktivni i vo vremeto na SRM, no i po osamostojuvaweto na zemjata, gi odbele`uvame: Slave Atanasoski, Kosta Argiroski, Nikola Ga{oski, Gligor Bi{ev, Boris Gi~ev, Gligorie Gogovski, Gavrilo Gavrilski, Risto Gu{kov, Vangel Gaga~ev, Trajko Davitkovski, Dragan Zaharievski, Qubisav Ivanovski-Yingo, Ivan Ivanov, Min~o Jordanov, \or|i

Jan~evski, Mile Jovanovski, Kiro Kramarski, Nikola Matlievski-Pa{ata, Zlatan Mitev, Aleksandar Manevski, Simon Naumoski, Nako Nikolovski, Stra{o Nelkovski, Jorgo ]uka, Stefan \or|ievski, Tome Mitkoski, @ivko Radevski, Aleksandar Simevski, Jovo Panajotovi}, Nikola Para}eev, Qubomir Popovski, Teodos Paunov, Mirko Pecov, Velija Ramkovski, Van~o Ristov, Voislav Ristovski, Milorad Stefanovski, Nikola Stefkov, Kiro Samarxioski, Qube Stavreski, Milan Hrovat, Mile Cvetkovski, Van~o ^ifliganec, Borivoe Xrtev, Risto [apkar, Venko [apkar, Isak [ehu i dr. Vo tranzicioniot period dojde do brz razvoj na malite i srednite pretprijatija i na pretpriemni{tvoto. Vo RM postojat okolu 50.000 mali i sredni biznisi i nim im pripa|a dominantno mesto vo kreiraweto na bruto doma{niot proizvod, dodadenata vrednost i vrabotenosta vo biznis-sektorot. Vo prodol`enie notirame samo eden del od popoznatite imiwa na firmi i sopstvenici (ili menaxeri) na mali i na sredni pretprijatija: Arben Abduramani (†Vede [ari#, s. Trebo{), Boro Antovski (†Sit Xermes Plus# – Skopje), Ilija Bresliski (†Beton# – [tip), Ilija Ge~ev (IGM – †Trejd# – Kavadarci), Venko Gligorov (†Login sistemi# – Skopje), Marijan Gerasimov (†Bomeks# – Skopje), Blagoja Don~ev (†Ading# – Skopje), Stojan Dav~ev (†Dasto# – Skopje), Jovan Dabevski (†Zdravje# – Radovo), Ratko Dimitrievski (†Evropa 92# – Ko~ani), Van~o \or|iev (†Delikates# – Ko~ani), Traj~e Zaev (IGM †Elenica# – Strumica), [efki Idrizi (†Renova# – Tetovo), Traj~e Leov (†Dinamo# – Veles), Igor Le{tar (†Seavus# – Skopje), Stojna Jo{evska (†Elektroelement# – Skopje), Trifun Kostovski (Eurostandard banka, †Eurolink#, †Eurolizing#, †Eurolend#, †Keramika Nova#, †Negorski bawi#), Bojan Kova~evski (†Uniplast# – Struga), Slobodan Kutreski (†Pekabesko# – Skopje), Miladinovi (†Kimiko# – Struga), Mihailo Mihailovski (†Vatrostalna# – Skopje), Ko~o Mocan (†Tehnometal – Vardar# – Skopje, †Goldtekst# – Kru{evo), Blagoja Mehanxiski (†Zegin# – Skopje), Morina Bexet (†Bas Tuti Fruti# – Skopje), Vase Mitev (†Oran`erii# – Strumica), Danilo Nikolovski (†Roloplast# – Skopje), Niko Paligora (†Paltekst# – Del~evo), Ilija Prentovski (†Peksim# – Skopje), Qu-

bica Petrovska (†Pakom kompani# – Skopje), Savo Stankovi} (†Haj–Te~# Korporacija – Skopje), bra}a Stojkovski (†Bujoto#); Mexit Sapa (†Debarski bawi#), Zlatko Sokoloski (†Mikrosam#), Kir~o Susinov (†Goldmak# – Radovi{), Boris Stojmenov (†BS# – Skopje), Vladimir Todorovi} (†Tineks–MT# – Skopje), Taip Tairi (†Eurogranit#), Zore Temelkovski (†Mia Beverixis# – Skopje), Marija Tasevska (†Vardargradba# – Skopje), Xevat Fetai (†Gudalat# – Gostivar), Mitko [apkovski (†Metalpromet# – Strumica) i dr.
IZV.: Informacii od Stopanska komora na Makedonija i od Sojuz na stopanskite komori na Makedonija. LIT.: Stopanska komora na Makedonija. 75 godini komorsko organizirawe vo Makedonija, Skopje, 1998; Mile Stefanovski, Soobra}ajot vo Makedonija, Skopje, 2001. M. S. – T. F.

Vesnikot †Makedonski studentski list# (1931-1932)

†MAKEDONSKI STUDENTSKI LISTÎ# (Sofija, I, 1, 4. XII 1931 – 1. VI 1932) – organ na progresivnite studenti vo Bugarija. Izleguva periodi~no, na bugarski jazik, kako neoficijalen organ na VMRO(Ob), pod redakcija na D. Petkov, no fakti~ki redaktori se: Kosta Veselinov, Vasil Haxikimov, Mihail Smatrakalev i Kiril Nikolov. Vesnikot se bori za formirawe Op{t makedonski naroden studentski sojuz protiv vrhovizmot i fa{izmot, za nezavisnost na Makedonija i za federacija na slobodnite balkanski republiki. Zapren od bugarskite vlasti, no istovremeno prodol`uva pod noviot naslov †Makedonska studentska tribuna#.
LIT.: D-r Boro Mokrov, Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina), Skopje, 1980, 325–328; Bla`e Ristovski, Portreti i procesi od makedonskata literaturna i nacionalna istorija, III, Skopje, 1990, 353–373. Bl. R.

MAKEDONSKI TEKSTOVI SO GR^KO PISMO ‡ Vo tekot na dolgata politi~ka dominacija pod osmanliskite Turci, spored nivniot teokratski sistem, balk. pravosl. narodi potpadnale pod duhovna vlast na carigradskiot patrijarh so status na rum-milet. Vo svoi race crkvata go imala i obrazovanieto, vo koe se predavalo na gr~. j. i so gr~. pismo. Po ukinuvaweto na samostojnata Ohridska arhiepiskopija (1767), a osobeno po osloboduvaweto na
877

M

MAKEDONSKI

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

Grcija, pod pritisok na fanariotskite vladici, slovenskata pismenost bila napolno istisnata od ju`niot del na Makedonija. Prv pe~aten maked. tekst (od ohridskiot govor) se pojavil vo ^etirijazi~nikot na Daniil Moskopolski (1802) vo Venecija. So ovoj re~nik-razgovornik od okolu 200 frazi avtorot imal cel na balk. narodi (Vlasi, Makedonci, Albanci) da im go olesni u~eweto na gr~. j. {to se upotrebuval vo crkvite i {kolite i da ja potkrepi elinizacijata. Me|utoa, pod formalnata lojalnost kon Patrijar{ijata, toj postignal obraten efekt: afirmiraj}i im go narodniot jazik, toj ja budel i nivnata nacion. svest. Vo 30-tite godini od XIX v. vo Ju`na Makedonija zapo~nale da se preveduvaat na maked. so gr~. pismo pou~ni slova, re~nici, molitvi i dr., a vo sredinata na XIX v. se javuvaat i pe~ateni prevodi: Konikovskoto nedelno evang. na Pavel Bo`igropski (Solun 1852) i Kulakiskoto na Evstatij Kiprijadis (1860).

Zgradata na Makedonski telekomunikacii vo Skopje

P. Bo`igropski: Nedelno evangelie (Solun, 1852)

S.t. Nevrokopskoto (Trlisko) ev. (1870‡80). Samiot zbornik na Miladinovci bil prvin napi{an so gr~. pismo, pa s.t. pred pe~ateweto vo Zagreb prepi{ano od Konstantin Miladinov so kirilica. So~uvana e trgovska i zanaet~iska administracija i privatna korespondencija na maked. so gr~ko pismo od XIX v., {to zna~i deka ovaa praktika bila ra{irena i vo narodnite masi.
LIT.: Bl. Koneski, Gramatika na maked. lit. j., Sk. 1982, 26-30; B. Ristovski, Soznajbi, MANU, Sk., 2001, 13, 132, 322; P. Hr. Ilievski, Balk. lingv. studii, Sk. 1988, 15-29; &, Dve pisma na pe~albar do familijata vo Ohrid na maked. so gr~. pismo, Prilozi MANU, OLLN, 15, 1, Sk. 1991, 27-40; &, Maked. prevod na prestolnoto ~etvoroev., Prilozi, MANU, OLLN, 28, 1, Sk. 2003, 37-38; &, Tradicija i inovacii vo maked. crkovnoslov. kni`evni spomenici od turskiot period, MANU, 2005, 272-287, 315-319. P. Hr. Il.

MAKEDONSKI TELEKOMUNIKACII – vode~ki nacionalen telekomunikaciski operator {to obezbeduva javni telekomunikaciski uslugi vo RM. Do krajot na 1996 g. kompanijata funkcionira{e pod imeto PTT †Makedonija# i obezbeduva{e po{878

tenski, telekomunikaciski i bankarski uslugi (po{tenska {tedilnica). So cel da se podgotvi za privatizacija, vo po~etokot na 1997, PTT se podeli na AD †Makedonski telekomunikacii# i AD †Makedonski po{ti#, a vo mart 1998 g. kompanijata e registrirana kako akcionersko dru{tvo vo dr`avna sopstvenost. Vo januari 2000 g., Konzorciumot predvoden od ungarskata nacionalna kompanija za telekomunikacii MATAV (sega †Ma|ar Telekom#) otkupi 51% od akciite na AD †Makedonski telekomunikacii# i stana nejzin dominanten sopstvenik. Denes, sopstveni~kata struktura na dru{tvoto e slednava: †Kameni most komunikacii# AD Skopje poseduva 51% od akciite, Vladata na RM 34,81%, Me|unarodnata finansiska korporacija (IFC) 1,88%, AD †Makedonski telekomunikacii# 10%, a preostanatite 2,31% od akciite im pripa|aat na malcinski akcioneri. AD †Makedonski telekomunikacii# vleguva vo redot na najgolemite i najprofitabilni kompanii vo RM. Spored tehni~kite performansi, taa e vode~ka telekomunikaciska kompanija vo regionot. Nejzinata korporativna kultura, zasnovana na {este tipa korporativni vrednosti (superiorna vrednost, posvetenost kon korisnicite, inovacii, respekt, integritet i top-kvalitet) osiguruva visok kvalitet na integrirani komunikaciski re{enija i uslugi za individualnite i za biznis-korisnicite.
IZV.: Interni materijali od AD †Makedonski telekomunikacii#. P. T.

jalno glasilo na Makedonskoto farmacevtsko dru{tvo. Se pojavuva vo 1954 g. kako Bilten na Farmacevtskoto dru{tvo, a od 2000 g. izleguva pod imeto †Makedonski farmacevtski bilten#. Vo po~etokot imalo karakter na informativno, potoa stru~noinformativno, a potoa prerasnuva vo stru~no spisanie. Vo nego se objavuvaat originalni nau~ni trudovi, kusi soop{tenija, revijalni i stru~ni trudovi od site farmacevtski disciplini i srodni podra~ja od interes za farmacijata i farmacevtite vo zemjata L. P.-T. i nadvor od nea.

Spisanieto na Institutot za folklor „Makedonski folklor#

†MAKEDONSKI FARMACEVTSKI BILTEN# ‡ ofici-

†MAKEDONSKI FOLKLOR# (Skopje, 1968 –) – spisanie na Institutot za folklor †Marko Cepenkov#, prva makedonska specijalizirana nau~na folkloristi~ka publikacija. Osnova~, prv i dolgogodi{en glaven urednik bil toga{niot direktor na Institutot d-r Bla`e Ristovski (1968–1977, I–XX, 1–20). Osnovano e kako polugodi{no spisanie, so

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

MAKEDONSKII GLASÞ

M

zada~a da gi sobere kako sorabotnici nau~nite istra`uva~i – folkloristi od Makedonija, od drugite republiki na Jugoslavija i od stranstvo, koi{to se zanimavaat so makedonskiot, ju`noslovenskiot i op{tobalkanskiot fo lklor. Podocna glavni i odgovorni urednici bile d-r Lazo Karovski (1978–1984, XI–XVII, 21– 34), dr Tanas Vra`inovski (1985–1988, XVIII–XXI, 35–42), d-r Vasil Tocinovski (1989–1990, XXII–XXIII, 35-46), d-r Blagoj Stoi~ovski (1991–1993, XXIV– XXVI, 47–52), d-r Bla`e Petrovski (1994, XXVII, 53–54), d-r Ermis Lafazanovski (2000–2002, XXVIII–XXX, 55–61) i d-r Lidija Stojanovi} Lafazanovska (2004– 2007, br. 62–64). Vo nego se objavuvaat studii, statii, soop{tenija, materijali, kritiki, prikazi, portreti i bibliografija (na pet jazika), kako i materijalite od tradicionalniot Me|unaroden simpozium za balkanskiot folklor vo Ohrid, vo po~etokot sekoja vtora, a potoa sekoja treta godina. Vo jubilejnite godi{nini se objaveni kompletni bibliografii na spisanieto. S. Ml. MAKEDONSKI FORUM ‡ v. Forum za Makedonija 2001. MAKEDONSKI CENTRALEN KOMITET (@eneva, [vajcarija, po~etok na 1899) ‡ komitet osnovan od makedonski intelektualci, studenti na tamo{nite univerziteti, po inicijativa na d-r Georgi Kap~ev, za da gi pretstavuva interesite na Makedonija. Centralniot komitet objavil †Apel do za{titnicite na ~ovekovata sovest, pravednosta, mirot i ~ove~nosta# (12. I 1899) za da se spasi makedonskiot narod od u`asniot teror i od nasilstvata na re`imot na osmanliskata dr`ava so sozdavawe avtonomna makedonska dr`ava so centar vo Solun. Komitetot organiziral dve konferncii odr`ani vo @eneva (17‡18. II i 19. II), posveteni na sostojbite vo Makedonija i za re{avawe na makedonskoto pra{awe.
LIT.: Hristo Andonov-Poljanski, Apelot na \or|i Kap~ev od 1899 godina, Godi{en zbornik na Filozofskiot fakultet, 22, Skopje, 1970; Mihajlo Minoski, Federativnata ideja vo makedonskata politi~ka misla, Skopje, 1985. M. Min.

Dimitar Makedonski

MAKEDONSKI, Dimitar Vasilev (s. Embore, Kajlarsko, Egejskiot del na Makedonija, Grcija, 1847 – Istanbul, 20. II 1898) – makedonski u~ebnikar, u~itel, op{testvenik i publicist. Po osnovnoto gr~ko obrazovanie vo rodnoto selo, odi kaj tatka si vo Carigrad i u~i vo Golemoto narodno u~ili{te, vo Gr~ko-francuskiot licej i vo Bugarskoto

u~ili{te. Objavuva tri u~ebnika †na makedonskoto nare~je#: †Bukvar za upotrebenie v makedonskite u~ili{ta# (1867) – zaedni~ko izdanie so ohri|anecot Dimitar Hr. Uzunov (1842–1887), †Kratka svja{tenna istorija za u~ili{tata po Makedonija (na makedonsko nare~ie)# (1867) i prevodot od gr~ki †Skraten pravoslaven katihizis# (1868). Potoa u~iteluva vo Vlaho-Klisura, Voden, Struga i Bitola. Re~isi cela godina (1870) prestojuva vo Carigrad, zaedno so vodenskiot prvenec \. Gogov, za da dejstvuva za vklu~uvawe i na makedonskite eparhii vo novoosnovanata slovenska crkva i za izbor za vladika na toga{niot pretsedatel na Vodenskata op{tina Pavel Bo`igropski. Stanuva u~itel vo u~ili{teto pri Bugarskata crkva vo Carigrad (1871), potoa vo u~ili{teto vo Vlanga (1872) i †podvi`en u~itel# za Makedoncite vo okolnite naselbi (1873). Pi{uva vo carigradskiot pe~at i polemizira so redaktorot na v. †MakedoniÔ# P. R. Slavejkov okolu makedonskoto pra{awe. Go napu{ta Carigrad i stanuva u~itel vo Glavnoto u~ili{te vo Bitola (1873–1874), po koe ja vodi †bugarsko-romanskata kni`arnica# vo gradot (1875– 1876). Po Rusko-turskata vojna (1877/78) emigrira vo Bugarija. Prvin e u~itel vo Evrejskoto u~ili{te vo Sofija (1879), potoa pomo{nik-obvinitel na Sofiskiot okru`en sud (1882), pretsedatel na ]ustendilskiot okru`en sud i revizor vo Ministerstvoto za prosveta. Kako sofiski advokat u~estvuva vo osnovaweto na Bugarsko-makedonskoto dru{tvo, vo redaktiraweto na sp. †Sv‹tlina# (1882–1883), vo Dru{tvoto za pomagawe na bednite Makedonci (1884). Kako penzioner i advokat stanuva redaktor na [ahoviot v. †MakedoniÔ# (1889) i u~estvuva vo dejnosta na Makedonskoto ~itali{te i vo Zaemo-spestovnata kasa na Makedoncite vo Sofija. Na 18. XII 1889 odi vo Makedonija (Solun, Bitola) i do krajot na januari slednata godina se zapoznava so dejnosta na propagandite. Poradi

rusofilskoto pi{uvawe i u~estvoto vo makedonskite asocijacii (a vo Panicoviot proces e advokat na eden od sudenite, 1890), po ubistvoto na ministerot Bel~ev i toj e uapsen i suden (1891–1892). Potoa stanuva pretsedatel na Dru{tvoto †Tatkovina# (1894), kako i ~len na Makedonskiot komitet (1895). Go izdava nedelniot politi~ki, trgovski i literaturen vesnik †Sšglasie# (1894–1896) i pe~ati razni politi~ki kni{ki i prevodi od francuski, ruski, turski i gr~ki jazik. Kon polovinata na 1897 g. e postaven za redaktor na egzarhiskiot organ †Novini# vo Carigrad. Poradi statija za Vini~kata afera, toj e ubien od makedonskite revolucioneri.
LIT.: Bla`e Ristovski, Dimitar Vasilev Makedonski (1847–1898), †Razgledi#, I (serija treta), 1, Skopje, 1958, 69–83; istiot, Portreti i procesi od makedonskata literaturna i nacionalna istorija, I, Skopje, 1989, 331–473. Bl. R.

MAKEDONSKI (HILFERDINGOV) KIRILI^KI LIST – v. Fragmenti na kirili~ki staroslovenski tekstovi od makedonsko poteklo.

†Makedonskij glas#, organ na makedonskata emigracija vo Bugarija (1885)

†MAKEDONSKIJ GLASÎ (LA VOIX DE LA MACÉDOINE)# (Solun, 5. I 1885 ‡ 1887) ‡ prv makedonski vesnik, organ na makedonskata emigracija vo Bugarija. Osnova~i i izdava~i bile Dimitar Rizov od Bitola i Ilija \orgov od Veles. Objaveni se vkupno 35 broja. Vesnikot †bara od golemite sili najitno realizirawe na ~lenovite 23 i 62 od Berlinskiot dogovor#. Posledniot broj e posveten na 25-godi{ninata od smrtta na bra}ata Miladinovci.
LIT.: D-r Boro Mokrov, Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina), Skopje, 1980, 58-60. S. Ml.

†MAKEDONSKIJ GOLOSÎ (MAKEDONSKI GLAS)# (S.Peterburg, 9. VI 1913 – Petrograd, 20. XI 1914) – †Organ na privrzanicite na nezavisna Makedonija#. Spisanieto go ureduva Redakciski sovet na Makedonskata kolonija vo ruskata prestolnina. Izdava~ D. D. Pavle-^upovski, a odgovoren redaktor I. P. Kuleznev (vo poslednite dva broja D. D. Arhangelski). Najaveno e deka }e izleguva †od edna{ do petpati vo mesecot#, no se pojavuvaat samo 11 broja na vkupno 220 stranici, so
879

M

MAKEDONSKO

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

svoi izdanija i vo 1915 i 1917 g., a Organizacionoto biro na MRK programira negovo prodol`uvawe i po 1924 g.
IZV.: †MakedonskiŸ GolosÍ (Makedonski glas)#. OrganÍ storonnikovÍ nezavisimoŸ Makedonii. S.-PeterburgÍ, I, 1, 9 IÓnÔ 1913 – PetrogradÍ, 20 NoÔbrÔ 1914; Makedonski glas (Makedonskiÿ golosÍ). Organ na privrzanicite na nezavisna Makedonija 1913–1914. Fototipno izdanie, INI, Skopje, 1968. LIT.: Bla`e Ristovski, Dimitrija ^upovski (1878–1940) i Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo Petrograd, II, Skopje, 1978; istiot, Stoletija na makedonskata svest. Istra`uvawa za kulturno-nacionalniot razvitok, Skopje, 2001, 486–530. Bl. R.

Naslovnata stranica na prviot broj na sp. †Makedonskij golosÍ (Makedonski glas)#, 1913

zborovite na B. Sarafov kako moto pod naslovot na koricata: †Nie Makedoncite ne sme ni Srbi ni Bugari, tuku prosto Makedonci. Makedonskiot narod postoi nezavisno od bugarskiot i srpskiot. Nie im so~uvstvuvame i na ednite i na drugite, i na Bugarite i na Srbite: koj }e go pomogne na{eto osloboduvawe, nemu }e mu re~eme blagodaram, no Bugarite i Srbite neka ne zaboravaat deka Makedonija e samo za Makedoncite#. Vo spisanieto, pokraj Makedonci, sorabotuvaat i golem broj Rusi i balkanci, a se publikuvaat i brojni oficijalni akti (memorandumi, apeli i soop{tenija) na Makedonskata kolonija vo Petrograd, potpi{ani od D. ^upovski, d-r G. Konstantinovi~, N. Dimov, G. A. Georgov, I. G. Georgov, P. Bo`idarski, Gr. N. Ugrinovski, D. Pe{kovski, G. A. Stojanov, K. Georgiev i dr. Toa e vsu{nost najzna~ajniot pe~aten arhiv na makedonskata nacionalna misla vo periodot na Balkanskite vojni i po~etokot na Prvata svetska vojna za odbrana na celosta na Makedonija i slobodata i obedinuvaweto na makedonskiot narod. Po barawe na Srpskata legacija vo S.-Peterburg spisanieto e privremeno zapreno po brojot 8 (22. XII 1913). So novo re{enie na Gradona~alstvoto (1. II 1914) se dozvoluva prodol`uvaweto, no i po sledniot br. 9 (2. III 1914), po petmese~na pauza, se objaveni samo u{te dva broja. Bidej}i publikacijata vo golemi tira`i prodira i na Balkanot, pod pritisok od balkanskite monarhii, spisanieto e kone~no zapreno, iako Redakcijata postoi i potpi{uva

MAKEDONSKO ALGOLO[KO DRU[TVO (MAD) – nevladina organizacija formirana vo 2000 g. na Institutot za biologija pri Prirodno-matemati~kiot fakultet vo Skopje, so cel da se promovira algologijata kako nauka vo Makedonija, za edukacija na mladite, za organizirawe nau~ni i stru~ni sobiri, pe~atewe publikacii i sli~no. Prv pretsedatel e prof. Svetislav Krsti}. Sv. K. MAKEDONSKO ARHEOLO[KO NAU^NO DRU[TVO ‡ asocijacija so profesionalno ~lenstvo, formirano kako Arheolo{ko dru{tvo na SR Makedonija na 28. XI 1970 g. vo Prilep. Prv pretsedatel bil Bo{ko Babi}, a potoa: Sar`o Sar`oski, Vera Bitrakova-Grozdanova, Pasko Kuzman, Kostadin Kepeski, Dragi Mitrevski, Voislav Sanev i Irena Nasteva Koli{trkoska. Osnovnite statutarni opredelbi mu se: da ja sledi, da ja naso~uva i da ja razviva nau~noistra`uva~kata rabota, da se zalaga za prezentacijata i afirmacijata na rezultatite od iskopuvawata preku organizirawe nau~ni sobiri i nivno pravovremeno publikuvawe. Do 1990 g. be{e ~len na Sojuzot na arheolo{kite dru{tva na Jugoslavija, a vo eden mandat go rakovode{e negovoto pretsedatelstvo i sekciite za praistorija i antika. Ima organizirano pove}e nau~ni i stru~ni sobiri: X kongres na Sojuzot (Prilep, 1976), 16 svoi simpoziumi posveteni na rezultatite od istra`uvawata vo godinite me|u simpoziumite, potoa dve trkalezni masi: „Neolitot i eneolitot vo Makedonija i nivniot odnos so sosednite oblasti“ (1987) i „Docnoanti~kata arhitektura na po~vata na Jugoslavija” (1987), kako i pove}e javni tribini i predavawa. Vo ramkite na nekoga{nata me|urepubli~ka sorabotka na arheolo{kite dru{tva, bile organizirani Denovi na slovene~kata i na

hrvatskata arheologija, kako i Denovi na makedonskata arheologija vo Slovenija. Muzejot na Makedonija bil soorganizator na izlo`bite: „Praistorija na Makedonija“ ([tip, 1971, Qubqana, 1976, i Belgrad, 1977) i „Od arheolo{koto bogatstvo na SR Makedonija“ (Skopje, 1981). ADM go izdava svoeto dvegodi{no sp. „Macedoniae acta archaeologica“ (izlezeni 17 broevi), ja objavilo monografijata „Predistoriska naselba Barutnica kaj Anzabegovo vo Makedonija“ od P. i J. Koro{ec (1973), kako i katalozi od izlo`bi. Poradi izmeni vo zakonskite regulativi, nekolku pati go menuvalo svoeto ime: Zdru`enie na arheolozite na SR Makedonija (1979), Zdru`enie na arheolozite na RM (1991), a od 1995 funkcionira kako Makedonsko arheolo{ko nau~no dru{tvo.
LIT.: Pasko Kuzman, Bele{ki za nekoi aspekti na arheologijata na Makedonija, vo: Lidija Miladinovska, Makedonsko arheolo{ko nau~no dru{tvo - Bibliografija na makedonskata arheologija 1945 ‡ 2000, Ohrid, 2001. V. S.

MAKEDONSKO DVI@EWE ZA BALKANSKI PROSPERITET (1990) – politi~ka makedonska organizacija vo Egejskiot del na Makedonija osnovana vo S’botsko vo januari 1990 g., so cel da dejstvuva za priznavawe na malcinskite prava na Makedoncite vo ovoj del na Makedonija (status na nacionalno malcinstvo za Makedoncite, priznavawe na makedonskiot jazik i prosvetata na makedonski jazik, upotreba na makedonskiot jazik vo administracijata).
LIT.: S. Kiselinovski, I. Stavovi-Kavka, Malcinstvata na Balkanot (XX vek), Skopje, 2004. St. Kis.

†Makedonsko delo#, organ na VMRO(Ob)

†MAKEDONSKO DELO# (Viena, Pariz i Berlin, 10. IX 1925 ‡ 25. V 1935) ‡ vesnik, organ na VMRO(Ob), na bugarski jazik. Bil pokrenat so pomo{ na Balkanskiot revolucioneren centar vo Viena, so cel da gi popularizira principite na Majskiot manifest (6. V 1924). Izleguval na 10 i 25 vo mesecot. Redakcijata ja so~inuvale: Jordan Anastasov, Dimitar Vlahov, Vladimir Poptomov (glaven redaktor), T. Rilski, Dino ]osev i dr. Objaveni se vkupno 179 broja.
LIT.: Dimitar Vlahov, Memoari, Skopje, 1970, 27; D-r Boro Mokrov, Razvojot na

880

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

†MAKEDONSKO ZNAME#

M

makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina), Skopje, 1980, 362-367; D-r Boro Mokrov ‡ M-r Tome Gruevski, Pregled na makedonskiot pe~at (1885-1992), Skopje, 1993, 79. S. Ml.

MAKEDONSKO DRU[TVO †VARDAR# (Lozana, 1916‡1919) ‡ dru{tvo osnovano za da razviva dejnost pod devizata †Makedonija na Makedoncite#. Dejnosta ja zasililo vo vremeto na odr`uvaweto na Mirovnata konferencija vo Versaj. Dru{tvoto upatilo pismo do Konferencijata (22. VI) so osuda na namerite na balkanskite dr`avi, †poddr`uvani od nekoi od evropskite sili#, za podelba na Makedonija. Od Mirovnata konferencija baralo da se rakovodi isklu~ivo od principot †Makedonija na Makedoncite# pri re{avaweto na makedonskoto pra{awe, da se spre~i podelbata so sozdavawe nezavisna dr`ava Makedonija.
LIT.: Mihajlo Minoski, Federativnata ideja vo makedonskata politi~ka misla, Skopje, 1985. M. Min.

dru{tvoto e ~len na Kanadskata liga na veteranite. Po podelbata (1989), se osnovani dve samostojni makedonski bore~ki dru{tva so istoto ime. Gi slavat nacionalnite i drugite praznici na MakeSl. N.-K. donija i na Kanada.
Plakat za Vtoriot kongres na nefrolozite vo Struga (6-8. IX 1997)

pe~ateni i zbornici †NefroloM. Pol. gija# (1993, 1997 i 2001). †MAKEDONSKO ZNAME# (Sofija, I, 1, 14. VI 1932 – III, 31, 1. VII 1934) – organ na makedonskata progresivna emigracija vo Bugarija. Neoficijalen nedelen organ na VMRO(Ob) {to se pojavuva po kidnapiraweto na Simeon Kavrakirov od mihajlovistite i pretstavuva naj{irok izraz na makedonskata nacionalna misla, protiv fa{izmot vo makedonskoto dvi`ewe i za Balkanska federacija. Izleguva na bugarski jazik vo 5000–6000 tira` pod povremena redakcija na A. Martulkov, D. Kostov, A. Stojanov i V. Ivanovski, a vo redaktiraweto i sorabotkata u~estvuvaat i M. Smatrakalev, P. [arlanxiev, K. Veselinov i dr. Vesnikot jasno ja deklarira nacionalnata linija: †Makedonskoto progresivno dvi`ewe e nacionalno, bidej}i go ima kako cel nacionalnoto osloboduvawe na Makedonija. Toa ne e partisko, nitu pak stale{ko ili klasno, a po karakterot i sostavot e op{tonarodno, demokratsko, za{to samata negova cel (nacionalno osloboduvawe na Make-

MAKEDONSKO DRU[TVO †GOCE DEL^EV# (Buenos Aires, 1909) ‡ dobrotvorno dru{tvo na makedonskite iselenici. Dejnosta na Dru{tvoto ne bila politi~ka, tuku isklu~ivo dobrotvorna. Bilo osnovano za sobirawe sredstva za me|usebna pomo{ na makedonskite iselenici, za prifa}awe i za pomagawe na novodojdenite emigranti. Negovoto postoewe e posvedo~eno od iska`uvawa na iselenici-sovremenici.
LIT.: Mihajlo Minoski, Organizirawe i organizacii na makedonskoto iseleni{tvo vo Argentina (1906-1941), Zb. Vtor me|unaroden nau~en sobir †Iseleni{tvoto od Makedonija od pojavata do denes#, etni~ko organizirawe na iselenicite, Skopje, 2004; Nikola Popovski, Neka faktite govorÔt, Buenos Aires, 1946. M. Min.

Stranica od Makedonskoto evangelie na pop Jovan

MAKEDONSKO DRU[TVO ZA NEZAVISNOST NA MAKEDONIJA (@eneva, [vajcarija, 1916‡1919) ‡ dru{tvo osnovano so cel da dejstvuva za nezavisnost na Makedonija i vo funkcija na toa da raboti za zapoznavawe na evropskoto javno mislewe, osobeno pred i vo vremeto na odr`uvaweto na Mirovnata konferencija. Aktivni ~lenovi na Dru{tvoto mo`ele da bidat samo Makedonci, bez ogled na verskata i na narodnosnata pripadnost, koi ne bile pod tu|o vlijanie. Dru{tvoto se integriralo vo Sojuzot na makedonskite dru{tva vo [vajcarija (od 15. XII 1918).
LIT.: Mihajlo Minoski, Federativnata ideja vo makedonskata politi~ka misla, Skopje, 1985. M. Min.

MAKEDONSKO EVANGELIE NA POP JOVAN ‡ makedonski rakopis od krajot na XII – po~. na XIII v. Se ~uva vo Arhivot na HAZU, Zagreb, sign. III c 1. Rakopisot $ pripa|a na Mihanovi}evata zbirka (br. 33). Ima 133 pergamentni listovi. Imeto na rakopisot e po pripiskata na pop Jovan na l. 17v. Jazi~nite osobenosti na rakopisot uka`uvaat na negovoto zapadnomakedonsko poteklo. Morfolo{kite osobenosti go pribli`uvaat kon Dobromirovoto ev. od po~. na XII v. Ornamentikata nosi belezi na arhai~nost, a inicijalite vo geometrisko-floralen stil se od ist tip kako vo Vukanovoto ev. Po svojata struktura kodeksot e kratok aprakos, so redovno ozna~uvawe na sedmicite, {to e karakteristi~no za postarite tekstovi. Kako kratok aprakos, mo`e da se zaklu~i deka rakopisot ne bil namenet za manastir, tuku za parohiska crkva. V. D. MAKEDONSKO ZDRU@ENIE ZA NEFROLOGIJA, DIJALIZA, TRANSPLANTACIJA I VE[TA^KI ORGANI (MZNDTVO) ‡ formirano na 1. IX 1991 g. vo Skopje zaradi interdisciplinarno integrirawe na stru~wacite od razni profili vo izu~uvaweto i popre~uvaweto na bubre`nite bolesti i sozdavaweto ve{ta~ki organi. Prv pretsedatel e d-r M. H. Polenakovi}. Prviot kongres e odr`an od 7 do 10. X 1993 g. vo Ohrid. Od kongresite se ot-

V. †Makedonsko zname# (1932&1934)

donija) e op{tonarodna, demokratska zada~a. Progresivnoto makedonsko dvi`ewe e za edinstven front, osven so drugite porobeni narodi, u{te i so potisnatite klasi od vladeja~kite nacii, no toa voop{to ne ozna~uva deka toa na prvo mesto gi postavuva ,socijalnite pred nacionalnite pra{awa‘.# Ukinat od vlastite, zaedno so drugite progresivni periodi~ni izdanija.
LIT.: D-r Boro Mokrov, Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina), Skopje, 1980, 330–334; Bla`e Ristovski, Portreti i procesi od makedonskata literaturna i nacionalna istorija, III, Skopje, 1990, 363–373. Bl. R.

MAKEDONSKO DRU[TVO NA BORCITE od Vtorata svetska vojna (Toronto, Kanada, 1983 >) ‡

881

M

MAKEDONSKO

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

MAKEDONSKO KIRILI^KO LIV^E – v. Fragmenti na kirili~ki staroslovenski tekstovi od makedonsko poteklo. MAKEDONSKO KRALSTVO (1365–1395) – srednovekovno kralstvo vo Makedonija so sedi{te vo Prilep. Rodona~alnik na tn. Mrwav~eva dinastija e kralot Volka{in (1365–1371). Toj se spomnuva prvin kako `upan vo Prilepskiot kraj (1350), podocna e proglasen za kral (1365) i sovladetel na carot Uro{. Negoviot brat despotot Ugle{a ja upravuva oblasta so sedi{te vo Seres. Postoeweto na brat Gojko ne e potvrdeno. Kralstvoto se prostiralo glavno vo zapadniot del na Makedonija, so sedi{te vo Prilep. Vo po~etokot kralot Volka{in kovel moneti so natpis od carot i od kralot, a podocna samo so negov natpis. Volka{in go proglasuva sinot Marko za mlad kral, odnosno za svoj naslednik (me|u 1. IX 1370 i 31. VIII 1371). Kralstvoto odr`uva aktivni trgovski vrski so Dubrovnik, no neprijatelski se odnosite so golemcite od nekoga{noto Du{anovo Carstvo, koi osobeno se vlo{uvaat po Kosovskata bitka (1369), koga se porazeni vojskite na nemawi}evskata dinastija (Lazar Hrebeljanovi}, Nikola Altomanovi} i carot Uro{) od vojskite na novata Mrwav~eva dinastija (kralot Volka{in i despotot Ugle{a), koga e zaroben i carot Uro{. Kralot Volka{in i sin mu Marko (vo proletta na 1371), zaedno so Bal{ite, podgotvuvaat napad na Nikola Altomanovi}. Vo po~etokot na juni kralot Volka{in bil o~ekuvan na patot od Skopje do Prizren, a podocna so svojot sin Marko se zataboril kaj Ska-

dar, od kade {to, zaedno so \ura| Bal{a, trebalo da trgnat kon Onogo{t protiv `upanot Nikola. Dubrov~anite, kako ~lenovi na koalicijata, trebalo da obezbedat prefrluvawe na trupite, a bosanskiot ban Tvrtko i knezot Lazar, koi bile vo neprijatelski odnosi so Nikola, blagonaklono gledale na ovoj napad, koj{to potoa bil odlo`en. Kralot Volka{in zaedno so brat mu, despotot Jovan Ugle{a, kako odgovor na turskite napadi na evropska po~va, so vojska se sprotistavuvaat vo bitkata kaj ^ernomen na r. Marica (26. IX 1371) i vo nea zaginuvaat. Negov naslednik e kralot Marko (1371–1395) so trojcata bra}a Ivani{, Andreja{ i Mitra{. Iako nekoi delovi se zazemani od knezot Lazar, od Nikola Altomanovi}, od Bal{ite i od Turcite, kralot Marko sepak upravuval zna~ajna teritorija i vodel aktivna nadvore{na politika. Toj e posledniot hristijanski kral pred osmanliskoto zavladuvawe, uspevaj}i da ja zadr`i vnatre{nata samouprava na dr`avata. Istovremeno vladee vo Makedonija nezavisno od srpskite golemci i stanuva turski vazal ili sojuznik duri nekade vo 1385– 1392 g. Vo vremeto na feudalnata rascepkanost i intenzivni osmanliski prodirawa na Balkanot, dr`avata ne bila tolku zagrozuvana od Osmanliite kolku od negovite sosedi. Markovoto kralstvo dolgo se odr`alo so napolno samostoen status, iako granicite ne bile sosem bezbedni. Vo 80-tite godini na XIV v. se zazemeni najva`nite tvrdini vo Jugoisto~na i Jugozapadna Makedonija: Seres (1383), Solun i Ber (1387), a naskoro potoa i Kostur. Neposredno po srpsko-turskata Kosovska bitka (1389) Osmanliite prodiraat vo oblasta na Skopje i go zazemaat gradot (1. IX 1391 – 6. I 1392). Kone~noto zavladuvawe na celata teritorija na Makedonija stanuva duri po bitkata kaj Rovine vo Vla{ko (1395), vo koja go zagubuvaat `ivotot i kralot Marko i Konstantin Dejanov, u~estvuvaj}i na stranata na Turcite. Kralot Marko e ostanat vo memorijata na narodot kako za{titnik na hristijanite. Prisuten e vo makedonskiot i vo balkanskiot juna~ki epos kako nenadminliv junak, so nat~ove~ka sila, so brziot kow [arko, koj{to deli pravda, gi {titi nemo}nite i se odmazduva.
LIT.: Lazar MirkoviÊ, Mrwav~eviÊi, †Starinar#, III (1924–1925), Beograd, 1925, 11–26; Milan IvanoviÊ, Natpis mladog kraqa Marka sa crkve sv. Nedeqe u Prizrenu, †Zograf“, 2, Beograd, 1967; Georgije Ostrogorski, Serska oblast posle Du{a-

nove smrti, vo kn.: Vizantija i Sloveni, Beograd, 1970, 435–456; Sima ´irkoviÊ, Poklad Kraqa Vuka{ina, Zbornik Filozofskog fakulteta, XIV, 1, Spomenica Frawa Bari{iÊa, Beograd, 1979, 153–161; Branko Panov, Srednovekovna Makedonija, I, Skopje, 1983; Bla`e Ristovski, Kralot Marko posledniot suveren na Makedonija, zb.: Kralot Marko vo istorijata i vo tradicijata, Prilep, 1997, 7–22; \or|i Zdravev, Oblekite na kralot Volka{in i na kralot Marko vo fresko-`ivopisot od XIV vek, na istoto mesto, 319–330; Biljana Ristovska-Josifovska, The Name of the Dynasty Mrnjavchevi and the Title of the King Marco in the Historical Sources, Tradition and Historiography, †Balkanistic Forum’#, 1–2–3, Blagoevgrad, 2002, 194–199; Biljana Ristovska-Josifovska, Avtohtoni srednovekovni dinastii vo Makedonija (X-XIV vek), †Balcanoslavica#, 30-31, 2002, 165-182. B. R.-J.

MAKEDONSKO LEKARSKO DRU[TVO (MLD) ‡ zdru`enie na lekarite od Makedonija. Osnovano vo 1945 g. Prv pretsedatel bil d-r B. Spirov, prof. po istorija na medicinata na Med. f. vo Skopje. Glaven nositel e na kontinuiranata medicinska edukacija vo Makedonija. Ja unapreduva medicinskata i srodnite nauki, go ~uva ugledot na lekarskata profesija i gi {titi interesite na lekarite. ^lenstvoto e organizirano vo 22 podra~ni, specijalisti~ki i supspecijalisti~ki zdru`enija (58 specijalisti~ki zdru`enija se ~lenki na soodvetni me|unarodni organizacii, a nekoi od niv i osnova~i na balkanski i zdru`enija od Jugoisto~na Evropa). ^len e na Svetskata medicinska asocijacija WMA, EFMA/WHO, SEEFMA (Forum na nacionalni lekarski asocijacii od Jugoisto~na Evropa) i na pove}e od 40 me|unarodni specijalisti~ki asocijacii. Osnovopolo`nik e na Lekarskata komora na RM (juni 1992).
LIT.: Statut na MLD. D. S.-B.

MAKEDONSKO MIKOLO[KO DRU[TVO (MMD) – nevladina organizacija formirana vo maj 1998 g., so sedi{te vo Institutot za biologija pri Prirodnomatemati~kiot fakultet vo Skopje. Ima osnovna cel da ja prou~uva raznovidnosta na gabite na teritorijata na RM i da se gri`i za nivnata za{tita. M. K. MAKEDONSKO NAU^NO-LITERATURNO DRUGARSTVO VO S.-PETERBURG – najzna~ajnata makedonska nacionalna i nau~no-kulturna asocijacija vo periodot do Osloboduvaweto, {to se zema i kako istoriska osnova na MANU. Osnovano na 28. H 1902 g. vo S.-Peterburg od 19 potpisnici od site krai{ta na Makedonija (K. Misirkov, D. ^upovski, G. Konstantinovi~, D. Mi{ajkov, S. Dedov, M. Stoilov i dr.). Vo slednata godina ~lenstvoto na-

Kralot Volka{in, freska na stolbot vo manastirot †Sveti Arhangel#, Varo{, Prilepsko (1371/72)

882

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

MAKEDONSKO

M

Molbata na osnova~ite na Makedonskoto nau~noliteraturno drugarstvo vo S.-Peterburg do S.-Peterbur{koto slovensko blagotvorno dru{tvo (28. X 1902)

rasnuva na 25. Prv privremen pretsedatel e Dijamandija Mi{ajkov, a od po~etokot na 1903 do 1917 g. toa mesto go zazema Dimitrija ^upovski. U{te na 12. XI 1902 g. (so potpisite na D. Mi{ajkov i S. Dedov) e podnesen Memorandum do Ruskata vlada i do Sovetot na S.-Peterbur{koto slovensko blagotvorno dru{tvo {to pretstavuva prva i edinstvena kompletna makedonska nacionalnoosloboditelna programa voop{to, vo koja se bara priznavawe na Makedoncite kako posebna slovenska nacija so makedonskiot jazik kako literaturen, so Ohridskata arhiepiskopija kako avtokefalna makedonska crkva i avtonomija na Makedonija vo granicite na Turcija garantirana od golemite dr`avi. Na vtoroto zasedanie na Drugarstvoto (29. XII 1902), otkako se konstituira Upravata, se opredeluvaat granicite na Makedonija, se prezema zada~ata za podgotovka na eden paralelen makedonskorusko-srpsko-bugarski re~nik i se izvestuvaat ^e{koto, Srpskoto i Bugarskoto dru{tvo za osnovaweto na Makedonskoto, so barawe da im se dozvoli i na Makedoncite da gi dr`at svoite zasedanija vo salata na Slovenskoto obedinenie †Slavjanska beseda#. Vo ~l. 1 od Ustavot na MNLD (16. XII 1903) celite se decidno opredeleni: †a) da ja razviva me|u Makedonskata kolonija vo S.-Peterburg nacionalnata svest; b) da gi prou~uva jazikot, pesnite, obi~aite i istorijata na Makedonija vo etnografski i geografski pogled; v) da gi primiruva i da gi

obedinuva site Makedonci, bez razlika na nivnoto obrazovanie i ubeduvawe, vo imeto na nivnoto isto poteklo i edinstvoto na nivnata tatkovina, i g) da go popularizira seto {to e goreka`ano me|u Makedoncite vo Makedonija i nadvor od nejzinite granici (vo stranstvo)#. Vo ~l. 2 se definiraat i zada~ite i dejnostite so koi }e se postignat tie celi: †a) organizirawe sobranija i predavawa; b) ~itawe referati, raskazi, stihotvorbi i dr.; v) sobirawe narodni tvorbi (umotvorbi) i istoriski spomenici za Makedonija; g) duhovna potkrepa na svoite sotatkovinci, osobeno pri nivnoto

Prvata stranica od Ustavot na MNLD vo S.-Peterburg (16. XII 1903)

prvo doa|awe vo Rusija, i d) pomagawe i razvivawe zaemni odnosi so drugite slovenski dru{tva i kru`oci, kako i so oddelni slovenski dejci#. So ~l. 12 od ovoj Ustav prvpat vo makedonskata istorija makedonskiot jazik se voveduva vo slu`bena upotreba: †Razgovorot vo Drugarstvoto }e se vodi na makedonskiot jazik (na slovenomakedonskiot); referatite i protokolite }e se pi{uvaat isto taka na ovoj jazik#. Vo sledniot ~len se dopu{ta drugite Sloveni vo MNLD da mo`at †na negovite sobranija da ~itaat svoi referati i da diskutiraat po povod pro~itanoto samo na seslovenskiot jazik – ruskiot#. Vo Drugarstvoto se odr`uvaat redovni i dobro podgotveni referati. Tuka e sozdadena i prvata kniga na sovremeniot makedonski literaturen jazik so posebnata makedonska azbuka i so fonetskiot pravopis (K. P. Misirkov, †Za makedonckite raboti#, 1903). Zaedno so nau~nata razrabotka na makedonskoto nacionalno pra{awe od istoriski, etnografski, filolo{ki i politi~ki pogled, toa be{e prakti~na realizacija na postavkite od Programata i Ustavot na MNLD. Vo po~etokot na 1904 g. pretsedatelot D. ^upovski go pro~ital referatot †Za vekovnata nacionalna samobitnost na Makedonskite Sloveni#, a F. Nikolovski izlo`il †Kakvi pri~ini gi teraat Rusite i voop{to pate{estvenicite i etnografite da gi sme{uvaat Makedonskite Sloveni so Srbite i so Bugarite#. Se pravat zna~ajni napori za otvorawe u~ili{ta na makedonski jazik i se podgotvuvaat u~ebnici (bukvar, ~itanka, gramatika). Istovremeno se vodat razgovori za poddr{ka so Turskata i so Avstro-ungarskata ambasada vo S.Peterburg. Za taa cel patuvaat i specijalni emisari na Drugarst883

M

MAKEDONSKO

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

voto niz Makedonija, se sobiraat potpisi od gra|anite {to baraat u~ili{ta na rodniot jazik. Samiot pretsedatel ^upovski za taa cel tri meseci krstosuva po Solunskiot i Bitolskiot vilaet (1905). Se pokrenuva inicijativa i za obnovuvawe na @ito{kiot manastir i so pomo{ta na Ruskata pravoslavna crkva vo nego da se sozdade zanaet~isko u~ili{te (na makedonski jazik) so internat (1910–1911). Se sozdava celo dvi`ewe vo Bitolsko vo polza na intenciite na Drugarstvoto. Spogodbite pome|u balkanskite monarhii ja navestuvaat Balkanskata vojna. Bitolskata filijala na MNLD na 15. VIII 1912 g. bara pomo{ od Rusija za spas od sosednite propagandi vo Makedonija, kako i: †Otvorawe u~ili{ta na slovenomakedonskiot jazik. Obnovuvawe na crkovnata nezavisnost (avtokefalnata slovenomakedonska crkva vo g. Ohrid). Sloboden razvitok na nacionalnata samosvest, t. e. na svesta deka Slovenomakedoncite se eden i nedeliv narod... Vo imeto na humanosta, ~ove~koto dostoinstvo i qubovta kon svojata tatkovina makedonskata inteligencija edna{ za sekoga{ mora da ja prekine sramnata proda`ba na svojata sovest i ~est na bugarskite, srpskite i gr~kite pazari. [iroka vnatre{na samouprava na Makedonija#. Neposredno pred Prvata balkanska vojna, za da se obezbedi dr`avno legalizirana makedonska nacionalna asocijacija (MNLD go ima{e samo pokrovitelstvoto na S.-Peterbur{koto slovensko blagotvorno dru{tvo), be{e podnesena molba (so Ustavot) za registracija na Slovenomakedonskoto nacionalno-prosvetno dru{tvo †Sv. Kiril i Metodij# (27. VI 1912), no Gradona~alstvoto ja odbi, bidej}i Rusija be{e faktor vo podgotovkite na vojnata. Po edna godina be{e pobarano da se legalizira Rusko-makedonskoto blagotvorno dru{tvo †Sv. Kiril i Metodij#, no i toa ne be{e registrirano. MNLD po~na da nastapuva pod imeto na Makedonska kolonija vo Petrograd i po odr`uvaweto na Op{tomakedonskata konferencija vo Veles (1912) nastapuva vo javnosta i kako opolnomo{tenik od makedonskiot narod i razviva istoriski vonredno zna~ajna dejnost za za~uvuvawe na celosta i izvojuvawe na slobodata na makedonskiot narod. Posledniot raspolo`liv dokument {to go nosi i potpisot na MNLD e Programata na Makedonskiot revolucioneren komitet vo Petrograd (18. VI 1917).
884

Za neposredna zada~a postavilo da raboti vrz budeweto na makedonskiot patriotizam kaj Makedoncite nadvor od tatkovinata da se borat za slobodna obedineta Makedonija.
LIT.: Ivan Katarxiev, Makedonskata politi~ka emigracija po Vtorata svetska vojna, Skopje,1994. M. Min.

Prvata stranica od predlo`eniot Ustav na Slovenomakedonskoto nacionalno-prosvetno dru{tvo †Sv. Kiril i Metodija# (1912)

LIT.: Bla`e Ristovski, Krste P. Misirkov (1874–1926). Prilog kon prou~uvaweto na razvitokot na makedonskata nacionalna misla,Skopje, 1966, 223–447; istiot, Dimitrija ^upovski (1878–1940) i Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo Petrograd, I–II, Skopje, 1978; istiot, Ednovekovnite koreni na MANU. Sve~en sobir..., MANU, 2003. Bl. R.

MAKEDONSKO NUMIZMATI^KO DRU[TVO. Makedonskoto numizmati~ko dru{tvo e osnovano vo 1972 god. vo Skopje i pod toa ime fuknkcionira do 1996 god. koga se preregistrira i prodol`uva da raboti pod imeto Numizmati~ko dru{tvo †Paionon# Skopje. Dru{tvoto e snovano kako dobrovolno zdru`enie na gra|ani i denes broi osumdesetina aktivni ~lenovi. Osnovni celi na dru{tvoto se popularizacijata i unapreduvaweto na numizmatikata, aktivna sorabotka so postojnite muzejski institucii na poleto na numizmatikata, organizirawe i u~estvo vo povremeni numizmati~ki izlo`bi i dr. P. J. †MAKEDONSKO ORO# ‡ kompozicija za me{an hor . M: T. Skalovski, T: kompozitorot vo duhot na narodnata poezija. Prvo izveduvawe: Skopje, 1946 g. Dr. O. MAKEDONSKO PROGRESIVNO DVI@EWE VO ARGENTINA (1932‡1939). Po~nalo so osnovaweto na prvata Makedonska progresivna grupa vo Buenos Aires (po~etok na 1932), so cel da gi obedini makedonskite iselenici vo Argentina †pod ~istoto zname na makedonskiot revolucioneren ideal izdignat od Goce Del~ev za nacionalno osloboduvawe na Makedonija i idealot na novoto makedonsko nacionalnoosloboditelno dvi`ewe VMRO(Ob), osloboduvawe i obedinuvawe na Makedonija vo nezavisna Makedonska Republika#. Makedonski progresivni grupi (1935) bile osnovani vo Komodoro Rivadavija i vo Rio Negro. Vo Buenos Aires bil pe~aten v. †Makedonski glas#, organ na Dvi`eweto.
LIT.: Mihajlo Minoski, Organizirawe i organizacii na makedonskoto iseleni{tvo vo Argentina (1906–1941), Zb. Iseleni{tvoto od Makedonija…, Skopje, 2004. M. Min.

MAKEDONSKO NAU^NO-LITERATURNO DRUGARSTVO VO SOFIJA – filijala na MNLD vo S.-Peterburg, osnovano od K. Misirkov i St. Dedov vo Sofija (23. XI 1903). Me|u ~lenovite osnova~i se desetina intelektualci, no i revolucionerite D. Miras~iev i J. Angelov, a se o~ekuvalo da mu pristapat †i nekoi od liderite na Organizacijata#. Me|utoa, samo po dva dena bugarskata policija no}e gi ispoapsila ~lenovite, a samiot Misirkov (iznatepan) moral da bega vo Rusija.
LIT.: SveÈ. Ár. Angelov, †Ço sme napraŸle i Èo treba da praŸme# ot K. Misirkov na makedonski ezik, †Makedonsko zname#, II, 61, SofiÔ, 9. IX 1946, 2; Bla`e Ristovski, Krste P. Misirkov (1874– 1926). Prilog kon prou~uvaweto na razvitokot na makedonskata nacionalna misla, Skopje, 1966, 298; istiot, Dimitrija ^upovski (1878–1940) i Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo Petrograd, I, Skopje, 1978, 259–263. Bl. R.

MAKEDONSKO NACIONALNOOSLOBODITELNO DVI@EWE VO KANADA (1972) ‡ politi~ko dvi`ewe so centar vo Toronto, osnovano so cel da raboti i da se bori so site sredstva za nacionalno osloboduvawe i obedinuvawe na Makedonija vo samostojna makedonska dr`ava. Se zastapuvalo za osamostojuvawe na SR Makedonija i kako nezavisna neutralna demokratizirana i zacvrstena da go izvr{i obedinuvaweto na podelena Makedonija.

†MAKEDONSKO SÎZNANIE / MAKEDONSKO SOZNANIE# (Viena, Avstrija, 15. XII 1923 – 1. XI 1926) – organ na makedonskata sloboda i interesi, od god. II organ na Makedonskata federativna organizacija. Izleguva dvonedelno, a potoa nedelno, na bugarski jazik, no oddelni statii i na makedonski, francuski i germanski. Redakciski odbor: Ko~o Haxirindov, K. Terziev i Georgi

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

MAKEDONSKO-RIMSKI

M

dol`enie na publikacijata †Godi{en zbornik na Medicinskiot fakultet vo Skopje#. Se pe~ati dvojazi~no (na makedonski i na Br. N. angliski jazik). MAKEDONSKO FARMACEVTSKO DRU[TVO ‡ profesionalno zdru`enie na farmacevtite vo Makedonija, formirano vo 1947 g. kako Dru{tvo na aptekarite na NR Makedonija, potoa kako Farmacevtsko dru{tvo na Makedonija, a od 2000 g. Makedonsko farmacevtsko dru{tvo. Ima aktivna uloga vo profesionalnoto i stru~noto `iveewe na farmacevtite vo Makedonija, organizator e na mnogubrojni stru~ni sobiri na farmacevtite. Dosega{ni pretsedateli: A. Simov (1974‡1976), L. Tolov (1976‡1980), V. Trajkovi} (1980‡1984), K. Dorevski (1984-1986), M. Damjanovski (1986‡ 1988), B. Kikovski (1988‡1992), V. Sarafilovski (1992‡1994), T. Ristov (1994-2000) i S. Trajkovi}‡Jolevska (2000‡). L. P.-T. MAKEDONSKO-AMERIKANSKI KLUB (Ro~ester, Wujork, SAD, 1966 ‡ 1969) ‡ formiran od makedonski doselenici, prete`no od Bitolsko. Rabotel za zbli`uvawe na Makedoncite dojdeni pred Vtorata svetska vojna i novodojdenite i za informirawe za Republika Makedonija. Sl. N.-K. MAKEDONSKO-AMERIKANSKO DRU[TVO (Los Anxeles, Kalifornija, SAD, 1965 –) ‡ dejnosta na dru{tvoto bila da gi zapoznava Makedoncite {to do{le pred Vtorata svetska vojna i novodojdenite so novite sostojbi vo odnosite pome|u SAD i RM. Sl. N.-K. MAKEDONSKO-KANADSKA AKADEMSKA ASOCIJACIJA (Toronto, Kanada, 1975 –) ‡ Asocijacija na Makedonci ‡ akademski intelektualci, so glavna cel da odr`uva vrski so nau~ni rabotnici od Makedonija i od svetot, da organizira predavawa od oblasta na makedonskata istorija, nauka i kultura. Vo posledno vreme so zna~itelno namalena aktivnost. Sl. N.-K. MAKEDONSKO-KANADSKI NARODEN SOJUZ (MKNS) (Toronto, Kanada 1934 ‡ 1945) ‡ osnovan po podelbata na edinstveniot MNS vo SAD i Kanada (1934). MKNS dejstvuval za obedinuvawe na makedonskite nezavisni progresivni grupi i Makedoncite zavedeni od MPO, za poddr{ka na Narodnoosloboditelnata borba na makedonskiot narod vo tatkovinata, kako i na borbata na {panskiot narod vo vremeto na Gra|anskata vojna. Sl. N.-K.

†Makedonsko s'znanie#, vesnik na Makedonskata federativna organizacija vo Viena (1923-1926)

Karamitrev, vo sorabotka so N. Jurukov, d-r F. Atanasov, S. Kova~ev, Kl. Razmov i dr. Vo zavisnost od me|unarodnite okolnosti i nacionalno-politi~kite promeni vo makedonskoto dvi`ewe, lavira i koncepcijata na vesnikot. Toa e glavno organ na intelektualcite od Makedonskata federativna organizacija {to se bori †protiv orudijata na golemobugarskiot imperijalizam od grupata na T. Aleksandrov, A. Protogerov i Iv. Mihajlov#, a po sozdavaweto na VMRO(Ob) i izleguvaweto na sp. †Makedonsko delo# (1925), i protiv †agentite na Tretata internacionala#. Vo eden period e na poziciite za obedineta Makedonija vo ramkite na Jugoslavija, no naskoro se vra}a pak na linijata za revolucionerna borba i za avtonomija na Makedonija. Posebno zna~ewe imaat brojnite prilozi na makedonski jazik. Toa go objasnuva i G. K. vo statijata †^era, deneska i utre# (1924): †Federativnite idei }e stanat plot od plotta na na{iot narod samo toga{, koga tie }e mu se iznesat na dostapen jazik, zatoa molam dajte $ glasnost na statijata napi{ana na zapadnomakedonskoto nare~je#. A vo statijata †Pozivot na inteligencijata# (1926) avtorot misirkovski uka`uva: †Makedonskiot um ne soumea da caruva vo sebesi, zatoa toj deneska na drug mu robuva i }e mu robuva sè do toga{ dodeka toj ne gi skoncentrira svoite sili za sozdavawe svoja kultura; inaku makedonskoto pra{awe }e bide ve~no vo racete na onaa inteligencija {to zasekoga{ se svrzala so bugarskoto, srpskoto i gr~koto vospitanie; makedonskoto dvi`ewe nema da postoi, a }e ima spor i natprevar za Makedonija od strana na Grcite, Srbite i Bugarite#. Vo vesnikot sorabotuva i K. Misirkov (pod psevdonimot K. Pelski).
LIT.: D-r Boro Mokrov, Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina), Skopje, 1980, 138–141; Bla`e Ristovski, Istorija na makedonskata nacija, Skopje, 1999, 539–542. Bl. R.

MAKEDONSKO-ODRINSKA SOCIJALDEMOKRATSKA GRUPA (Sofija, 1905 – Makedonija, 1911) – grupa za samostojno organizirawe na makedonskite i odrinskite socijalisti i na makedonskoto rabotni{tvo. Po Mladoturskata revolucija se aktivirala poddr`ana od Vasil Glavinov. Grupata si postavila cel da ja propagira i {iri socijalisti~kata ideja me|u rabotnicite vo Makedonija i Odrinsko.
LIT.: Rabotni~koto i komunisti~ko dvi`ewe vo Makedonija, Skopje, 1970. O. Iv.

MAKEDONSKO-ODRINSKO BRATSTVO (Buenos Aires, Argentina, 1907‡1908) ‡ bratstvo osnovano od Makedoncite doselenici vo Buenos Aires po Ilindenskoto vostanie, aktivni u~esnici vo Makedonskoto nacionalno osloboditelno dvi`ewe i vo Vostanieto, so cel da pomaga i da pridonesuva za uspeh na makedonskoto osloboditelno delo vo tatkovinata. ^len na Bratstvoto mo`el da bide sekoj {to go simpatiziral makedonskoto osloboditelno delo. Ustavna obvrska bila edna tretina od sredstvata da mu se ispra}aat na Centralniot komitet na Revolucionernata organizacija vo tatkovinata, a na makedonskite politi~ki zatvorenici da im se ispra}a pomo{ li~no, direktno vo zatvorite. Spored aktite, Bratstvoto vo Buenos Aires imalo uloga na centralno bratstvo.
LIT.: Mihajlo Minoski, Organizirawe i organizacii na makedonskoto iseleni{tvo vo Argentina (1906-1941), Zb. Iseleni{tvoto od Makedonija od pojavata do denes, etni~ko organizirawe na iselenicite, Skopje, 2004. M. Min.

MAKEDONSKO-RIMSKI VOJNI ‡ tri odbranbeni vojni na Makedonskoto Kralstvo protiv Rimskata Republika (215‡205, 200‡197 i 171‡167 g. pr.n.e.). Vo vremeto na kralot Filip V (221‡ 179 g. pr.n.e.) Makedonija s# u{te bila najsilna dr`ava na Balkanot, no ve}e se ~uvstvuvala opasnosta od rimskite osvojuvawa. Me|u drugite merki za za{tita (go utvrduval epirskoto krajbre`je, mu dal pribe`i{te i za{tita na rimskiot namesnik na Ilirija Demetrij Farski), Filip V sklu~il i sojuz so Kartagina (215 g. pr.n.e.). Poradi zafate-

†MAKEDONSKO SPISANIE ZA MEDICINA (Macedonian Journal of Medicine)# (2001) ‡ pro-

Moneta na kralot Filip V (avers/revers)

885

M

MAKEDONSKOTO

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

nosta vo Punskite vojni, vo Prvata makedonsko-rimska vojna (215‡ 205 g. pr.n.e.). Rimjanite ja zadovolile svojata ekspanzija samo so ispra}awe flota na epirskoto krajbre`je i naso~uvawe na antimakedonskata koalicija na ~elo so Ajtolskiot sojuz za spre~uvawe da $ isprati pomo{ na Kartagina. Vojnata zavr{ila bez su{testveni promeni i bil sklu~en mir. Voenite podgotovki prodol`ile, a kako povod za o~ekuvanata Vtora makedonsko-rimska vojna (200‡197 g. pr.n.e.) poslu`ilo anga`iraweto na Makedonskoto Kralstvo vo borbata protiv Atina. Pritoa rimskata vojska navlegla vo Linkestida (Ohridsko i Bitolsko) i vo drugi oblasti. Kako nivni sojuznici, Dardancite navlegle vo Pajonija, a od jugoistok napadnale i Ahajcite, Ajtolcite i Ilirite. Po porazot vo bitkata kaj Kinoskefala (197 g. pr.n.e.), zemjata bila opusto{ena, a rimskiot konzul Flaminin tri dena go slavel triumfot. Spored sklu~eniot mir, Makedonskoto Kralstvo gi zagubilo site dotoga{ni teritorii nadvor od Makedonija, bilo zadol`eno da plati visoka voena ot{teta, da ja predade flotata i da ja ograni~i vojskata na 5.000 lu|e. No sposobniot vladetel Filip V brzo go stabiliziral Kralstvoto: vo zapustenite predeli doselil lu|e od primorskite oblasti i Trakija i sekoja godina so menuvawe mobiliziral i obu~uval po 4.000 novi vojnici i sl. Nego go nasledil negoviot sin Persej (179‡168 g. pr.n.e.). Toj pridobil i drugi sojuznici, no bil odbien od Ahajskiot sojuz, koj gledal pogolema opasnost vo zasiluvaweto na Makedonija, otkolku od rimskata ekspanzija. Po promenliviot uspeh vo Tretata ma-

Bitkata kaj Pidna

IZV.: Polybii, Historiae, vol. II (1924), vol. III (1983), vol. IV (1904), Lipsiae; Titi Livi, Ab urbe condita libri, Lipsiae, 1906. LIT.: Istorija na makedonskiot narod, I, INI, Skopje, 2000; N. A. Ma{kin, Istorija na Stariot Rim, Skopje, 1995. K. M.-R.

Moneta na posledniot makedonski kral Persej (avers/revers)

kedonsko-rimska vojna (171‡167 g. pr.n.e.), vo presudnata bitka kaj Pidna (168 g. pr.n.e.) rimskiot konzul Aemilij Paul izvojuval pobeda, ja opusto{il zemjata so ru{ewe na mnogu gradovi, okolu 150.000 `iteli bile prodadeni vo ropstvo, a na tridnevniot triumf vo Rim go odvel i posledniot makedonski kral Persej i negovoto semejstvo. So toa zapo~nalo dolgogodi{noto rimsko vladeewe vo Makedonija.
886

MAKEDONSKOTO NACIONALNO MALCINSTVO VO REPUBLIKA ALBANIJA – domorodno makedonsko hristijansko i islamizirano naselenie so lokalna etni~ka kultura kako sostaven del od vkupnata makedonska etni~ka kultura. Ova naselenie e evidentirano vo srednovekovnite i vo najstarite turski popisni defteri. Vo po~etokot na XX v. etapno bilo vklu~uvano vo albanskata dr`avna teritorija (Mala Prespa vo 1919, Golo Brdo, Gora i del od Debarsko Pole vo 1923 g.). So Albancite etni~ki se diferencirale zdru`eni vo etni~ki grupi so grupna endogamija. Makedoncite od Albanija pripa|aat na dve konfesii: pravoslavno hristijanstvo i islam. Makedonsko naselenie so hristijanska vera ima vo predelot Mala Prespa, vo selata Bobo{tica i Drenoveni (Kor~ansko) i vo Vrbnik (Kosturska Kore{~a), dodeka vo drugite predeli se zastapeni dvete glavni konfesii. Vo krajnite severni makedonski etni~ki predeli Golo Brdo, del od Debarsko Pole i del od Gora naselenieto vo turskiot period bilo izlo`eno na procesite na islamizacija. Migracijata selo–grad e poizrazena kaj pravoslavnoto hristijansko makedonsko naselenie. Dominanatno makedonsko naselenie vo Albanija ima vo etni~kite predeli Golo Brdo – 16 sela so prete`no makedonsko naselenie, koe vo doma{niot bit go zboruva makedonskiot maj~in jazik: Steblevo, Klewe, Ginevci (Gineec), Trebi{te, Vrnica (Vrbnica, Vrmnica), Tu~epi, Golemo Ostreni, Malo Ostreni, Ladomerica, Le{ni~ar (Le{ni~ani), O{enovo, Pasinki, Radovi{ (Radoe{ta), Kojavec, Smolnica i Sebi{ta (Sebi{~a); Gora – 9 sela so istite karakteristiki: Borje, [i{tevec, Ore{ek, Orgo{ta, Paki{,

Crnolevo, Novo Selo, Zapot i Ko{ari{ta; Mala Prespa – 9 sela: Tuminec, Gorna Gorica, Dolna Gorica, [ulin, Globo~ani, Pustec, Leska, Zrnovsko i Cerje; Kore{~a, Kostursko – seloto Vrbnik (Varmnik); Kor~ansko – selata Bobo{tica i Drenoveni i Ohridsko/Stru{ko – selata Lin, Tu{emi{ta i Piskupija. Makedoncite od Albanija smetaat na aproksimativnata brojka od 200.000 Makedonci (od dvete konfesii) vo Albanija, od koi okolu 20.000 samo vo gradot Tirana i zna~aen broj vo drugite albanski gradovi (Dra~, Kuks, Elbasan, Kavaja Kor~a, Bili{ta, Podgradec itn.). Dr`avata dosega nema objaveno oficijalna brojka na Makedoncite vo Albanija, a od popisite ne mo`at da se dobijat podatoci za brojot, bidej}i ne postoi grafa za izjasnuvawe na

Op{tinskata zgrada vo s. Pustec

nacionalnite malcinstva. Samo okolu 5% od Makedoncite (Mala Prespa) u`ivaat teritorijalno ograni~eni malcinski prava. Jazikot e makedonski so specifi~ni crti na severozapadnite, zapadnite i jugozapadnite makedonski govori, i toa: vo Gora – goranski govor; vo Golo Brdo – debarski golobrdsko-drimkolski govor; vo Kor~ansko – bobo{tenski govor; vo seloto Vrbnik (Kosturska Kore{~a) – vrmni~ki govor; vo Mala Prespa – zapadnoprespanski; vo selata Lin, Tu{emi{ta i Piskupija – stru{ko-ohridski, itn. Makedoncite od Albanija go zboruvaat i albanskiot slu`ben jazik. Makedonskite govori od Albanija poka`uvaat izvorna arhai~nost {to e posledica na nivnoto odr`uvawe vo doma{niot bit, bidej}i obrazovniot proces nasekade, osven vo osnovnoto obrazovanie vo Mala Prespa, se odviva na albanski jazik, kako i komunikacijata na dr`avno nivo, vo instituciite, vo javnite glasila i vo site drugi mediumi. Makedoncite vo Albanija pretstavuvaat domorodno naselenie vo nivnite naselbi vo nekolku etni~ki predeli.

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

MAKEDONSKOTO

M

Sledej}i ja staroslovenskata i slovensko-makedonskata toponimija vo Albanija, mo`e da se izvr{i pribli`na rekonstrukcija na teritorijata {to bila markirana so makedonski (slovenski) naselbi vo raniot sreden vek, vo vremeto na turskiot period i vo noviot period po sozdavaweto i razvojot na albanskata dr`ava vo XX v. Otkako etni~ki razli~noto naselenie na ovoj prostor pominalo niz proces na etni~ki proniknuvawa, zapo~nal proces na grupirawe spored srodnosta po jazikot i etni~kata kultura. Na toj na~in, na edna strana se izdvoile albanskite egzogamni plemiwa, a na druga makedonskite endogamni etni~ki grupi (XVII–XVIII v.). Mo`e da se konstatira deka prirodnata etni~ka granica me|u makedonskoto i albanskoto naselenie bila ^ermenika, a kon jugozapad Kor~ansko i Devol, od kade {to ovaa granica gi dopirala makedonskite predeli okolu dvete golemi ezera – Ohridskoto i Prespanskoto. Vo klasi~niot turski period se odr`uval kontinuitet na makedonskite naselbi i pokraj procesite na islamizacijata vo centralnite i vo severnite predeli (Debarsko Pole, Golo Brdo i Gora). Intenzivna migracija na makedonskoto naselenie kon istok mo`e da se konstatira vo vremeto na turskiot ~ifli~ki feudalen sistem. Migracijata e povrzana so pojavata na lokalnite polunezavisni turski feudalci od albansko poteklo – Bu{ati na sever i Ali-pa{a Janinski Tepeleni na jug (XVIII–XIX v.). Osobeno

skata dr`ava, predizvikal selidbeni procesi na makedonskoto naselenie. So nemo`nosta za sozdavawe sopstvena makedonska dr`ava po padot na Turskoto Carstvo, koga evropskite dr`avi go ovozmo`ile sozdavaweto na albanskata dr`ava, prodol`ile migraciite na makedonskoto naselenie kon istok, sever i jug. Osven voenite sostojbi, pri~ina za preselbite bilo i formalnoto vklu~uvawe na makedonskite etni~ki predeli vo teritorijata na novoformiranata albanska dr`ava: Mala Prespa (1919), Golo Brdo i Gora (1923) itn. Pokraj pritisokot vrz Makedoncite vo Balkanskite vojni i vo Prvata i Vtorata svetska vojna (vremeto na Ahmet Zogu i Enver Hoxa),

cite se sovpa|a so vremeto na Informbiroto (1948), koga toga{nata FNRJ bila ekskomunicirana od strana na stalinisti~kiot blok dr`avi poradi politi~kite nesoglasuvawa. Po zavr{uvaweto na Vtorata svetska vojna i do 1948 g. postoele u~ili{ta na makedonski jazik po oddelni sela vo site makedonski etni~ki predeli vo Albanija, a makedonsko-albanskata granica lesno se minuvala vo dvete nasoki, so posebni li~ni i semejni dokumenti za makedonskoto naselenie od pograni~niot pojas. Od 1948 g. granicata stanala neprobivna, makedonskite u~iteli bile isterani, a pove}eto u~ili{ta bile zatvoreni. Vo onie {to ostanale da funkcioniraat bile vraboteni alban-

Ahmet Zogu

Eden od bunkerite vo pograni~niot pojas

Ali-pa{a Janiniski Tepeleni

nepovolna za opstanokot na makedonskoto naselenie bila pretposlednata turska teritorijalna organizacija (1846–1877) na ~etiri vilaeti: Janina, Bitola, Skadar i Kosovo {to vremenski se sovpa|a so balkanskite i so albanskite nacionalni dvi`ewa vo vtorata polovina na XIX v. Albanskiot prodor kon makedonskite teritorii, pod zakrila na tur-

iseluvawata ne bile celosni, taka {to zna~aen broj makedonsko naselenie s# u{te `ivee vo Albanija. Pokraj mehanizmite na dr`avata za albanizacija na Makedoncite, dobar del od niv ja zadr`ale svojata etni~ka kultura: jazikot, usnata folklorna tradicija i lokalnata narodna nosija kako neverbalen simbol na etni~kiot identitet. Vo Albanija ne se zagarantirani malcinskite prava. Malcinskite zaednici se marginalizirani vo sferata na ekonomijata, vo javnata administracija, vo obrazovanieto, vo legislativata, vo politi~kiot i javniot `ivot, vo mediumite itn. Pod pritisok na dr`avata Makedoncite vo Albanija bile i s# u{te se izlo`eni na albanizacija. Za olesnuvawe na toj proces, pokraj obrazovanieto na albanski jazik, dr`avata sprovela akcija za promena na li~nite imiwa i prezimiwa vo albanska forma. Ovie potezi bile prosledeni so pove}epatno gorewe na mati~nite knigi. Samo mal del od Makedoncite (vo devet sela od Mala Prespa) imaat privilegija da u~at na makedonski jazik vo osnovnoto obrazovanie, no so prevedeni albanski u~ebnici. Gubeweto na elementarnite malcinski i ~ovekovi prava na Makedon-

ski u~iteli {to se poka`alo kako lo{ poteg, bidej}i ne bile vo sostojba da komuniciraat so decata i so nivnite roditeli {to zboruvale samo na makedonski jazik. Od tie pri~ini bila vovedena nova praktika na obrazuvawe u~iteli od redovite na lokalnoto naselenie, koi potoa se vra}ale vo rodnite sela za da gi u~at decata na albanski jazik preku objasnuvawa na makedonski. Ovaa praktika se sproveduva do dene{ni dni. Albanskite intelektualci od makedonsko poteklo ja objasnuvaat ovaa privilegija na Mala Prespa so faktot {to vidni funkcioneri na nekoga{nata Komunisti~ka partija (Koci Yoye, Pandi Kristo i drugi) bile Makedonci od Mala Prespa, a Koci Yoye bil vtor ~ovek vo dr`avata, po Enver Hoxa. Se smeta deka nivna e zaslugata {to vo selata od Mala Prespa po 1948 g. ostanal da raboti tamo{niot u~itel Nikola Berovski i da gi u~i decata na makedonski jazik. Toa osvoeno pravo se uva`uva samo na teritorijata na Mala Prespa {to pretstavuva specifi~en †malcinski rezervat#, bidej}i so iseluvawe od predelot vo drugi naselbi vo Albanija, `itelite go gubat pravoto da bidat Makedonci. Po padot na re`imot na Enver Hoxa malcinskite etni~ki grupi vo Albanija politi~ki se akti887

M

MAKEDONSKOTO

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

Makedonski u~iteli so svoi kolegi Albanci vo Kor~a po Vtorata svetska vojna

viraa, formiraa svoi partii i gra|anski zdru`enija. Bidej}i dr`avata ne se gri`i za pravata na malcinstvata, koi site zaedno pravat pribli`no 1/3 od albanskoto op{testvo, site asocijacii se potpiraat na sopstveni finansiski izvori ili na diskretna finansiska pomo{ od nivnite mati~ni dr`avi. Na sli~en na~in se organizirani i Makedoncite vo Albanija. Nekolku politi~ki i gra|anski zdru`enija na Makedoncite: Dru{tvoto †Prespa# (osnovano vo 1991), Dru{tvoto †Bratstvo# (1991), Dru{tvoto †Gora# (1993), Dru{tvoto †Mir# (1993) i Dru{tvoto †MED# (Makedono-

radiostanica na makedonski jazik †Radio Prespa# od 7:00 do 8:00 ~asot, kako del od programata na Politi~koto dru{tvo †Prespa#. Vo oktomvri 2004 g., Zaednicata na Makedoncite vo Albanija se preimenuva vo Makedonska partija za evropska integracija vo Albanija,

doktorska disertacija); Krste Bitoski, Brojot i sostavot na naselenieto vo Bitolskiot vilaet vo krajot na XIX vek, †Istorija#, VI/1, Skopje, 1970, 100–113; Metodija Sokoloski, Prespanskata nahija vo tekot na XVI vek, †Godi{en zbornik na Filozofskiot fakultet#, 24/25 (1972/973), 111–125; Tomo Tomoski, Prespa vo Sredniot vek, †Istorija#, XV/2, Skopje, 1979, 49–81; Jovan Trifunoski, Albansko stanovni{tvo u Socijalisti~koj Republici Makedoniji, Beograd, 1988; Andrew Rossos, The British Foreign Office and Macedonian National Identity, 1918–1941, †Slavic Review#, vol. 53/2, 1994; Bo`idar Vidoeski, Dijalektite na makedonskiot jazik, I, Skopje, 1998; Nazif Dokle, Goranski narodni pesni, †Patrija#, Skopje, 2000; Mehmet Hoxha, Gora dhe Goranet – Veshtrim fizik, historik dhe etnokulturor, Tiranë, 2002; Bo`idar Jezernik, Makedoncite: prepoznatlivi spored svoeto nepostoewe, †EtnoAntropoZum#, 2, Skopje, 2002, 30-79; Aneta Svetieva, Politizacija na etni~kiot identitet na Torbe{ite (†Na{incite#), †EtnoAntropoZum#, br. 4, Skopje, 2004; Bla`e Ristovski, Kon prou~uvaweto na narodnata poezija na Goranite, vo kn.: Makedonskiot folklor i nacionalnata svest. Istra`uvawa i zapisi, II, Skopje, 1987, 312–330; †Makedonski folklor#, II, 3–4. Skopje, 1969, 137–157 i 429–493. An. Sv.

Sednica na Regionalniot komitet na Partijata na Makedoncite vo Albanija †Makedonska alijansa#

koja{to e edinstvena legalno registirirana partija na Makedoncite vo Albanija, koja na poslednite lokalni izbori go dobi i edinstveniot gradona~alnik Makedonec.
LIT.: Turski dokumenti za istorijata na makedonskiot narod: op{iren popisen defter, N° 4 (1467–1468 godina)/ redakcija Metodija Sokoloski i Aleksandar Stojanovski, Skopje, 1971; Turski dokumenti za istorijata na makedonskiot narod, 8, kn. 2. Op{iren popisen defter na Ohridskiot sanxak od 1583 godina/ prevod, redakcija i komentar: d-r Aleksandar Stojanovski, Skopje, 2000; V. K†n~ov, MakedoniÔ. EtnografiÔ i statistika, SofiÔ, 1900; Borivoje @. Milivojevi¢, Ju`na Makedonija, Beograd, 1920 (separat od †Naseqa srpskih zemaqa#, kw. X); Jovan Haxi-Vasiqevi¢, Muslimani na{e krvi u Ju`noj Srbiji, Beograd, 1924; D. œranov, Preselni~esko dvi`enie na bÍlgari ot MakedoniÔ i AlbaniÔ kÍm izto~nite bÍlgarski zemi prez XV do XIX vek, †Makedonski pregled#, VII/2-3, SofiÔ, 1932, 63–118; Mil. S. Filipovi#, Debarski Drimkol, Skopqe, 1939; istiot, Golo Brdo, Skopqe, 1940; Branislav Rusi#, Poqe Debarsko, †Godi{en zbornik na Filozofskiot fakultet na Univerzitetot vo Skopje#, VII/10, Skopje, 1954, 123–186; Milisav Lutovac, Gora i Opolje, †Srpski etnografski zbornik#, LXIX, Naselja i poreklo stanovni{tva, 35, SAN, Beograd, 1955; Branislav Rusi#, @upa Debarska, Skopje, 1957; Galaba Palikru{eva, Islamizacijata na Torbe{ite i sozdavawe na torbe{kata subgrupa, Skopje, 1965 (rakopis na odbraneta

Kimet Fetahu, pretsedatel na Makedonskoto dru{tvo †Mir# vo Albanija

MAKEDONSKOTO NACIONALNO MALCINSTVO VO REPUBLIKA BUGARIJA – domorodno makedonsko naselenie so lokalna etni~ka kultura, sostaven del na makedonskata. Predcite na ova naselenie se evidentirani vo srednovekovnite izvori pod plemenskite imiwa Strumjani i Smoljani. Makedonskoto naselenie kontinuirano mo`e da se sledi i vo turskite izvori. Vo po~etokot na XX v. etapno bilo vklu~uvano vo bugarskata dr`avna teritorija: Severen Pijanec vo 1878, a vo 1912 g. ostanatiot del od Pirinskiot del na Makedonija – Gornoxumajsko (Blagoevgradsko), Svetivra~ko (Sandansko), Petri~ko, Razlo{ko i Nevrokopsko (Gocedel~evsko).

sko-egejsko dru{tvo) od selo Vrbnik (2000) se obedinile so Rezolucija (2001) vo Zaednica na Makedoncite vo Albanija so sedi{te vo Tirana. Bila donesena odluka dotoga{niot vesnik †Prespa# da prerasne vo periodi~en vesnik na Za-

Vesnikot na Makedoncite od Prespa

Karta na Pirinskiot del na Makedonija vo RB

ednicata i da izleguva dvojazi~no (na makedonski i na albanski jazik). Dr`avnoto albansko radio edna{ nedelno emituva programa od pet minuti na makedonski jazik, dodeka na televizijata nikoga{ nemalo emisija na makedonski. Vo 2002 g. prozvu~e prvata privatna
888

Makedoncite vo Bugarija pripa|aat na dve konfesii: pravoslavno hristijanstvo i islam. Najbrojno e makedonskoto naselenie so pravoslavna vera. Makedonskoto naselenie so islamska vera, t.n. Pomaci, se skoncentrirani glavno na potegot kon zapadni-

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

MAKEDONSKOTO

M

ot rodopski greben, vo pograni~noto podra~je na RG kon Trakija, kako i vo drugite etni~ki predeli na Pirinsko (Gornoxumajsko, Nevrokopsko i Razlo{ko). Osven vo selskite naselbi, Makedoncite od dvete konfesii `iveat vo site gradovi vo Pirinskiot del na Makedonija. To~niot broj na Makedoncite vo Bugarija ne e poznat, bidej}i dr`avata po 1948 g. ne ovozmo`uva slobodno izjasnuvawe za nacionalnata pripadnost vo popisnite listi. Vo prvite povoeni popisi (1946 i 1956) pove}e od 70% od naselenieto vo Pirinsko se izjasnile kako Makedonci. Makedoncite od dvete konfesii ne u`ivaat malcinski prava vo RB. Pirinskiot del na Makedonija go opfa}a najgolemiot del od makedonskata Strumsko-mestanska etnografska celina. Samo eden mal del (Strumi~ko i Radovi{ko) se nao|aat vo dr`avnite granici na RM. Krajniot del od ovaa etnografska celina geografski e definiran so deltata na r. Mesta i predelite na toj prostor, a zavr{uva do krajniot jugoisto~en del na Egejskiot del na Makedonija (RG). Granicata me|u RB i RGr (1913) neprirodno ja se~e ovaa makedonska etnografska celina, osobeno etni~kiot predel Mrva{ko. Teritorijata na koja `iveat pirinskite Makedonci mo`e da se opredeli po~nuvaj}i od linijata na isto~nata granica {to zapo~nuva na ju`niot del od planinata Dospat, vodi na sever i se dvi`i po zapadniot rodopski greben i po planinskite vrvovi i izleguva na izvorot na Mesta, na Rila Planina. Na taa to~ka zapo~nuva severnata granica {to se dvi`i vo zapadna nasoka preku visokite planinski vrvovi i preku vrvovite na jugozapadna Rila, pa se spu{ta severno od Blagoevgrad, vo dolinata na r. Struma. Ja se~e

Blagoevgrad

rekata i se ka~uva vo planinskiot predel Pijanec. Tuka zapo~nuva zapadnata granica i vodi kon jug po planinskata vododelnica {to go deli slivot na r. Bregalnica na zapad od pritokite na r. Struma na istok. Isto~no od Peh~evo, zapadnata granica gi sledi vrvovite na Male{evskata

Planina. Kaj posledniot vrv (Kadiica) go se~e izvori{teto na Lebnica – desna pritoka na r. Struma i prodol`uva preku Ogra`den. Od tuka se spu{ta vo dolinata na r. Strume{tica, pa se ka~uva na planinata Belasica i izleguva na nejziniot greben. Na taa to~ka, {to e trome|e me|u Pirinskiot, Egejskiot i Vardarskiot del na Makedonija, zapo~nuva ju`nata granica i vodi po planinskite vrvovi, pa se spu{ta kon grat~eto Petri~ vo dolinata na Struma, ja se~e rekata kaj Rupelska Klisura, odi po podno`jeto na Rupelska Planina i se ka~uva na Goceva Planina. Od tuka i od ju`nite razgranoci na Pirin granicata se spu{ta vo dolinata na r. Mesta, jugoisto~no od grat~eto Nevrokop (dene{en Goce Del~ev), ja se~e rekata i se iska~uva na ju`niot del od planinata Dospat. Pirinskiot del na Makedonija zafa}a okolu 6.798 km² ili okolu 10.18% od makedonskata etni~ka teritorija. Za brojnosta na makedonskoto malcinstvo ne postojat to~ni podatoci, bidej}i dr`avata Bugarija go tretira kako †nepostojno#. Toj dr`aven stav mo`e da se sledi po nastanite povrzani so Informbiroto (1948), koga e prekinata minimalnata kulturna avtonomija na Pirinskiot del na Makedonija. Vo 1946 i 1956 g. bile sprovedeni relativno slobodni popisi, na koi nad 70% od naselenieto se izjasnile kako Makedonci. Pritisokot {to se vr{el za prinuduvawe na Makedoncite da se izPlakat za izvedbata jasnuvaat kana dramata †Pe~albari# ko Bugari od Oblasniot makedonski naroden teatar vo Gorna dal rezultaXumaja (1947/48) ti vo narednite godini, no ne ja isklu~il pojavata na Makedoncite vo slu`benite popisi. Pokraj zapla{uvawata, vo popisot od 1992 g. se pojavilo makedonsko malcinstvo od 10.800 `iteli, koe Bugarija odbila da go priznae. Za razlika od turskoto i romskoto malcinstvo, makedonskoto malcinstvo nema svoja grafa vo popisnite listi, tuku e smesteno vo grafata †drugi# zaedno so ermenskoto, tatarskoto, gagauskoto i drugite mali malcinstva. Za da se dobie barem pribli`na brojka na makedonskoto malcinstvo vo Bugarija, kon brojot na onie {to se izjasnuvaat

kako Makedonci, treba da se dodade eden pristoen del od brojot 147.707 du{i, kolku {to iznesuva 2% †drugi# od 7.385,367 vkupna polulacija (2006). Ako se smeta so aproksimativna brojka od 100.000 od tn. †drugi#, brojkata na makedonskoto malcinstvo vo RB mo`e da iznesuva nekade okolu 150.000 do 250.000. Govorniot jazik e makedonskiot – jugoisto~no nare~je (razlo{ki, petri~ki i seresko-lagadinski: mrva{ki, ~e~ki govor). Vo slu`bena upotreba po 1912 g. e standardiziraniot bugarski jazik. Po religijata naselenieto e od pravoslavnoto hristijanstvo (protestantizmot se pojavuva od vtorata polovina na XIX v.) i islamsko. Kontinuitetot na Strumsko-mestanskata etnografska celina mo`e da se sledi od ranoto srednovekovje, koga postoela edna oblast poznata po imeto Struma ili Strumska `upa. Strumskata i Mestanskata oblast so tekot na vremeto po~nale da se razlikuvaat po oddelni etni~ki karakteristiki {to se dol`i na pojavi povrzani so istoriskite procesi. Re~isi do krajot na turskiot period, na ovoj prostor na etni~ka Makedonija postoele dva sanxaka: Serski i Dramski vo sostav na Solunskiot vilaet. Modusot na administrativna nepromenlivost vo period od re~isi pet veka pozitivno vlijael vrz za~uvuvaweto na makedonskiot etni~ki karakter na prostorot i odr`uvaweto na kontinuitetot so anti~kata i staroslovenskata kulturna matrica od vremeto na srednovekovnite predci na Makedoncite na ovoj prostor – Strumjanite okolu r. Struma i Smoljanite po r. Mesta, koi vo simbioza so starobalkanskoto naselenie na Makedonija sozdale svoj etni~ki identitet vo domenot na materijalnata, socijalnata i duhovnata kultura. Etni~koto splotuvawe na makedonskoto malcinstvo od Pirinsko se gradelo vrz osnova na sopstvenata etni~ka kultura, kako i preku zdru`uvaweto protiv zaed-

Jane Sandanski so borci od svojata ~eta

889

M

MAKEDONSKOTO

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

ni~kiot neprijatel (turskata ili druga tu|a vlast, gr~kata crkva, itn.) {to se potvrduva so inicijativi i masovni u~estva vo ajdutski i vostani~ki akcii, sè do Ilindenskoto vostanie i nastanite {to sledele potoa, vklu~uvaj}i gi i poslednite povrzani so partizanskoto dvi`ewe vo Vtorata svetska vojna. So ogled na karakterot na turskiot dr`aven miletski sistem {to opstojuval pet veka, Makedoncite ne gi ~uvstvuvale kako svoi direktni neprijateli drugite pripadnici na †hristijanskiot milet#. Nedorazbirawata so Bugarite se pojavile vo XIX v. pod vlijanie na ideite od Evropa za realizacija na konceptot dr`ava-nacija, koi gi prifatila bugarskata sredna klasa i razvila strategija za virtuelna obnova na teritorijata na srednovekovnite bugarski carstva. Preku agresivna propaganda po~nale da rabotat na privlekuvawe na makedonskoto i drugoto nebugarsko naselenie vo sozdavaweto na t.n. bugarska kulturna sfera. Akcijata za bugarska duhovna prevlast zapo~nala so standardizacijata na bugarskiot jazik. Amerikanskite protestantski misioneri, koi rabotele za bugarskite interesi glavno na prostorot na Isto~na/Jugoisto~na Makedonija, po 1835 g. go sozdale prvoto standardizirano bugarsko pismo i pritoa za osnova na †bugarskiot# jazik go odbrale dijalektot od Isto~na Makedonija. So sozdavaweto na ovaa privremena nova slika za minatoto bile relativizirani kulturnite razliki pome|u Bugarite i Makedoncite. No vo 40-tite godini na XIX v. isto~nobugarskite dejci uspevaat da go otfrlat makedonskobugarskiot pismen jazik i pravopisot na Neofit Rilski (od Bansko) i so noviot prevod na Biblijata, vrz osnova na isto~nobugarskoto nare~je go standardiziraat sovremeniot bugarski literaturen jazik. Po objavuvaweto na fermanot za sozdavawe na Bugarskata egzarhija (1870) bil otvoren patot kon {irewe na bugarskoto ime i bugarskata ideja, sè do fakti~ko pripojuvawe makedonski teritorii. Kako rezultat na voenite akcii vo Rusko-turskata vojna (1877/78), vo sozdadenoto Kne`estvo Bugarija bil vklu~en del od predelot Pijanec, t.n. Severen Pijanec i delovi od sosednite osogovski predeli na taa linija. Po Balkanskite vojni (1912/13) bila pripoena i celata teritorija na Pirinskiot del na Makedonija zaedno so Strumi~kata Kotlina i teritorijata me|u
890

rekite Mesta i Marica. Po Versajskiot miroven dogovor (1919) Bugarija go zadr`ala ovoj del na Makedonija, osven Strumi~ko. Kako rezultat na me|udr`avnite dogovori na Bugarija, Grcija i Turcija za razmena na naselenieto (Nej, 1919 i Lozana, 1923) zapo~nal egzodusot na makedonsko-

Centralniot organ na Oblasta v. †Pirinsko delo#

Potpi{uvaweto na Nejskiot dogovor (1919)

to naselenie od Egejskiot del na Makedonija kon Pirinsko, nastanala migracija na poma~koto pirinsko naselenie kon Turcija i preselbi na pripadnicite na gr~kata patrijar{iska crkva vo Grcija. Spored gruba presmetka, okolu 40% od naselenieto vo Pirinsko se preseleni Makedonci od Egejskiot del na Makedonija. Kon brojot na starite †be`anci# od Egejsko treba da se dodade i brojot na novite begalci dojdeni po Vtorata svetska vojna. Pokraj pozitivnoto zasiluvawe na makedonskiot etni~ki element vo Pirinsko, ovie pomestuvawa na naselenieto predizvikale promeni na lokalnata etni~ka kultura i go naru{ile prethodniot sistem na dijalektite i govorite na makedonskiot jazik. Vo RB ne se zagarantirani malcinskite slobodi i prava na makedonskoto malcinstvo, koe e marginalizirano vo sferata na ekonomijata, vo javnata administracija, vo obrazovanieto, vo legislativata, vo politi~kiot i javniot `ivot, vo mediumite itn. Dr`avata gi negira pravata na makedonskoto malcinstvo na slo-

bodno zdru`uvawe vo gra|anski i politi~ki zdru`enija. Na razni na~ini i so razli~ni sredstva gi spre~uva nivnite kulturni sobiri i prigodni ~estvuvawa na prazni~ni denovi i po povod nastani od nivnata kulturna istorija. Grubo ja prisvojuva makedonskata etni~ka kultura i folklorot i sekoga{ gi prika`uva kako bugarski. Pe~ati ogromen broj publikacii za promocija na dr`avnata politika na negacija na makedonskoto malcinstvo. Internetot e u{te edna alatka {to se koristi vo presmetkata so Makedoncite. Pod pritisok na dr`avata Makedoncite bile i sè u{te se izlo`eni na bugarizacija. Me|u pogolemite malcinstva, edinstveno makedonskoto malcinstvo nema svoja grafa vo popisnite listi. Po padot na re`imot na Todor @ivkov malcinskite etni~ki grupi vo Bugarija politi~ki se aktivirale i po~nuvaj}i od 1989/ 90/91 g. formirale svoi partii i gra|anski zdru`enija. Za otporot na Bugarija kon ovie pojavi zboruvaat redica izve{tai i na Internet. Formalni ~ekori kon podobruvawe na malcinskite prava bile prezemeni vo periodot na pribli`uvaweto na RB kon EU (1998–2006), no i toga{ makedonskoto malcinstvo od dvete konfesii bilo postojano so status na †nepostojno#, a onie {to se deklarirale kako Makedonci bile i s# u{te se proglasuvani za predavnici, separatisti i neprijateli na dr`avata. Makedonskite politi~ki i gra|anski asocijacii, osnovani vo periodot 1990–2004, po

Makedonski pisateli vo poseta na Pirinskiot del na Makedonija (1948)

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

MAKEDONSKOTO

M

pravilo imaat svoi bugarski †dvojnici# so sli~ni imiwa, sozdadeni od specijalnite institucii na dr`avata so cel da se predizvika zamagluvawe i da se pottiknat interni konflikti. So ovoj vid mimikrija se vodel narodot niz lavirint i se spre~uval da go prepoznae svoeto vistinsko zdru`enie me|u †OMO Ilinden# od Sandanski, †OMO Ilinden

Ivan Singartiski, lider na OMO †Ilinden & Pirin#

va i kulturen identitet na Makedoncite. Vesnikot ima svoj bugarski †dvojnik# vo v. †MakedoniÔ–BÍlgariÔ#. Vo drugite bugarski javni mediumi (radio, televizija, itn.) ne postoi prostor za kulturnite potrebi na makedonskoto malcinstvo.
Pretstavnici na OMO †Ilinden# pred spomenikot na Jane Sandanski kaj Ro`enskiot manastir

Pirin# od seloto Mosomi{te (Blagoevgradsko), †OMO Pirin# od Sandanski i †VMRO-SMD#. Vo postkomunisti~kiot period se oglasi i makedonskoto poma~ko malcinstvo so organizacijata †Sonce – Zdru`enie na Makedoncite so islamska veroispoved#, koe, me|utoa, ne uspea da se registrira. Kako vistinski pretstavnik na makedonskoto malcinstvo vo Bugarija se deklarira †OMO Ilinden–Pirin# (Obedineta makedonska organizacija †Ilinden# – Pirin) – Partija za ekonomski razvoj i integracija na naselenieto vo RB. Partijata se povikuva na kontinuitet so TMORO i VMORO od Pirinsko od klasi~niot period na formiraweto do smrtta na Jane Sandanski (1915). Ovaa partija sè u{te ne e registrirana od strana na bugarskata sudska vlast. Edinstven pe~aten medium na makedonskoto malcinstvo vo Bugarija e v. †Narodna Volja# (Blagoevgrad) {to se pe~a-

IZV. i LIT.: Carnegi Report of the International Commission to Inquire into the Causes and Conduct of the Balkan Wars, Washington, D.C., 1914; Makedonija kako prirodna i ekonomska celina, INI, Skopje, 1978; Jovan F. Trifunoski, Pirinskiot del na Makedonija, Skopje, 1967; Blagovest NÔgulov ‡ Emil Milanov, BÍlgarskite obÈnosti zad granica, http://balder.prohosting.com/asen/obst_bg.htm; OMO Ilinden– Pirin – Partija za ekonomski razvoj i integracija na naselenieto vo Republika Bugarija, http://www.omoilindenpirin.org/ (mart 2007); The Macedonian Minority in Bulgaria – Report by the MHRMC & Raibow – Organization of the Macedonian Minority in Greece, Warsaw, october 5-15, 2005, http://www.mhrmi.org/reports/04/osce_bulgaria.html (mart 2007); Mark Mazover, Balkanot, Skopje, 2003; Anastasija Karakasidu, Poliwa `ito ‡ ridi{ta krv, Skopje, 2002; Gregory Mihaelidis, Salvation Abroad: Macedonian Migration to North America and the Making of Modern Macedonia, 1870-1970, 2005 (rakopis na odbraneta doktorska disertacija na Univerzitetot vo Merilend, SAD), https://drum.umd.edu/dspace/bitstream/1903/2407/1/umi-umd-2270.pdf. An. Sv.

MAKEDONSKOTO NACIONALNO MALCINSTVO VO REPUBLIKA GRCIJA – domorodno makedonsko naselenie so lokalna etni~ka kultura, sostaven del od makedonskata etni~ka kultura. Predcite na ova naselenie vo provincijata Makedonija i vo nejzinoto sosedstvo se evidentirani vo ranoto srednovekovje pod imiwata Draguviti, Sa-

gudati, Rinhini, Velegiziti, Vojuniti i dr. Makedonskoto naselenie na ovoj prostor kontinuirano mo`e da se sledi i vo turskoto srednovekovje. Po vojnite vo po~etokot na XX v. (1912/13 i 1923) vo gr~kata dr`avna teritorija bila vklu~ena okolu 51% od vkupnata makedonska etni~ka teritorija. Progonot na Makedoncite od nivnite vekovni ogni{ta trael 38 godini (1912–1950) i se realiziral vo {est nasoki: vo balkanskite zemji, vo SSSR i vo zemjite od Isto~niot blok, vo Evropa i vo prekuokeanskite zemji. Vo soglasnost so idejata za sozdavawe nacija-dr`ava, Grcija razvila metodologija i praktika za grcizirawe na site gra|ani preku sistemot na kazni i eliminacija na †neposlu{nite#. Makedoncite vo Grcija pripa|aat na dve konfesii: pravoslavno hristijanstvo i islam (protestantizmot i unijatstvoto se pojavuvaat pri krajot na XIX v.). Makedonskoto naselenie so islamska vera, t.n. Pomaci, se skoncentrirani glavno vo pograni~noto podra~je na RGr. kon Trakija. Makedoncite ne u`ivaat malcinski prava vo RGr. Nivnata politi~ka partija †Vino`ito# vodi uspe{na vnatre{na i nadvore{na politika vo borbata protiv gr~kiot ekstremen nacionalizam. Egejskiot del na Makedonija zafa}a pribli`no polovina od vkupnata makedonska etni~ka teritorija – 34.153 km². Granicite na teritorijata na Egejskiot del na Makedonija do 1913 g. vo golem del bile istovremeno i etnografski granici. Severnata granica (1912) so RB (Pirinskiot del na Makedonija) i RM ja se~e etni~ka Makedonija na polovina vo nepravilna horizontalna nasoka. Isto~nata granica e so Trakija i po taa linija go opfa}a makedonskiot predel ^e~, klisurata i slivot na r. Mesta vo Egejskoto More. Zapadnata granica vodi po planinskite srtovi Mokra Gora, Morava, Gramos i Pind i formira vododelnica me|u r. Bistrica na

Vesnikot na Makedoncite vo Pirinskiot del na Makedonija †Narodna volja#

ti na bugarski i na makedonski jazik. Od 2001 g. nekolku pati bil konfiskuvan, no izdava~ite i prijatelite na vesnikot ja prodol`uvaat svojata rabota kako del od borbata za malcinski pra-

Karta na Egejskiot del na Makedonija vo RGr, vo granicite po Bukure{kiot dogovor

891

M

MAKEDONSKOTO

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

istok i rekite {to te~at na zapad (Devol, Osem). Na Pind po~nuva ju`nata granica i vodi preku planinite Kambunica i Olimp, pa se spu{ta ju`no na r. Bistrica i vodi kon Egejskoto More. Od tuka kon istok vodi po morskiot breg, gi opfa}a Halkidi~kiot Poluostrov i ostrovot Tasos i zavr{uva kaj utokata na r. Mesta. Za brojnosta na makedonskoto malcinstvo ne postojat to~ni podatoci, bidej}i dr`avata Grcija go tretira kako †nepostojno#. Toj dr`aven stav oficijalno mo`e da se sledi od 1912/13 g. do deneska, iako vo 1920 g. Grcija potpi{ala Dogovor so Dru{tvoto na narodite so koj se obvrzala deka }e im ovozmo`i dostojni gra|anski prava i slobodi na malcinstvata. Spored aproksimativni presmetki na †Vino`ito# – Partija na Makedoncite vo Grcija, okolu 200.000 selsko naselenie go zboruva ili go razbira makedonskiot jazik. Makedonskiot govoren jazik go pretstavuvaat: jugozapadnata grupa govori – kor~anskiot, kosturskiot, nesramskiot i kostenarskiot; ju`nata grupa govori – solunskiot i vodenskiot i jugoisto~nata grupa – lagadinskiot i serskiot. Po 1912 g. standardiziraniot gr~ki jazik e vo slu`bena upotreba. Predcite na sovremenite Makedonci se adaptirale vo provincijata Makedonija i vo nejzinoto sosedstvo i se evidentirani vo srednovekovnite romejski/vizantiski izvori pod plemenskite imiwa Draguviti (zapadno/jugozapadno od Solun), Berziti (severno od Solun), Sagudati (okolu r. Bistrica), Rinhini (na Halkidiki), Velegiziti (vo Tesalija), Vojuniti (vo Epir) i dr. Od VII do XV v. celosno ili delumno bile vo sostavot na srednovekovnite balkanski dr`avi (Romejska Imperija, Bugarija, Srbija), vklu~itelno i vo Samuilovoto Carstvo. Vo po~etokot na turskiot period bile vo sostav na Rumeliskiot vilaet, a potoa do krajot na turskiot period vo sostav na Solunskiot vilaet. Modusot na administrativna nepromenlivost pove}e od ~etiri veka pod turska vlast pozitivno vlijael vrz za~uvuvaweto na makedonskiot etni~ki karakter na prostorot i odr`uvaweto na kontinuitetot so anti~kata i staroslovenskata kulturna matrica od vremeto na srednovekovnite predci na Makedoncite na ovoj prostor. Vo simbioza so starobalkanskoto naselenie na Makedonija sozdale svoj prepoznatliv etni~ki identitet
892

vo domenot na materijalnata, socijalnata i duhovnata kultura. Etni~koto splotuvawe na Makedoncite od Egejskiot del na Makedonija se gradelo vrz osnova na sopstvenata etni~ka kultura, kako i preku zdru`uvaweto protiv zaedni~kiot neprijatel (turska, gr~ka ili druga tu|a vlast, gr~kata crkva, itn.), koe{to se potvrduva so inicijativi i masovni u~estva vo ajdutski i vostani~ki akcii, sè do Ilindenskoto vostanie i nastanite {to sledele potoa, vklu~uvaj}i gi i poslednite povrzani so partizanskoto dvi`ewe vo Vtorata svetska vojna. Naru{uvawe na me|uetni~kite odnosi se pojavilo po ukinuvaweto na Ohridskata arhiepiskopija i vklu~uvaweto na makedonskoto naselenie vo gr~kata crkva, so slu`ba na gr~ki crkoven jazik (1767). Po~etocite na progonot na Makedoncite od ovoj del na Makedonija datiraat od krajot na XIX v., a se intenziviral vedna{ po Ilindenskoto vostanie. Zagovornicite na evropskite idei za sozdavawe dr`ava-nacija razvile strategija za obnova na klasi~nata anti~ka i na elinisti~kata istorija. Nasproti mitot za anti~kata †gr~ka Makedonija# stoela realnosta za osvojuvawe na prirodnoto bogatstvo na Makedonija (plodni po~vi, reki, ezera, planini, {umi itn.). Za taa cel se organiziraat andartski oru`eni akcii protiv Makedoncite u{te vo 1904–1906 g. so pomo{ na platenici od Krit i od drugi mesta.

Bugarija i Turcija za †razmena na naselenieto# (Nej, 1919 i Lozana, 1923) zapo~nal egzodusot na makedonskoto naselenie od ovoj del na Makedonija kon Bugarija, kon drugite sosedni zemji i kon Evropa, SAD i Avstralija. Zapo~nala i migracijata na poma~koto makedonsko naselenie kon Turcija i vseluvaweto pripadnici na gr~kata patrijar{iska crkva (Gagauzi od Bugarija, pravoslavni od Mala Azija, od Isto~na i Zapadna Trakija).

Begalci od Egejskiot del na Makedonija

Gr~ka andartska ~eta (1904&1906)

Ovoj temen period na gr~kata istorija oficijalno e ozna~en kako po~etok na t.n. †makedonska borba#. Antimakedonskata borba za teritorii se izveduvala pod izgovor deka treba da se kaznat Makedoncite zatoa {to stanale nevernici, ja napu{tile gr~kata crkva i se priklu~ile kon Bugarskata egzarhija (1870). Po voenite u`asi (1912/13 i 1923), Grcija so evropska poddr{ka uspeala da dobie okolu 51% od teritorijata na etni~ka Makedonija. Za da ja osigura novata teritorija, zapo~nala etni~ko ~istewe na mnozinskoto makedonsko naselenie. Kako rezultat na me|udr`avnite dogovori na Grcija,

Etni~koto ~istewe na Makedoncite prodol`ilo i po Vtorata svetska vojna (1946–1949). Za da se obezbedi deka nema da se vratat vo rodnite mesta, Grcija im gi odzemala dr`avjanstvata na begalcite. Eden broj od begalcite deneska `iveat vo RM. Kon onie {to ostanale vo rodnite mesta zapo~nala zasilena asimilacija so nedozvoleni sredstva. Vo sovremenata gr~ka dr`ava uporno se neguva novosozdadeniot mit deka site gra|ani na Grcija se predci na anti~kite Grci. Pokraj zabranite za koristewe drugi jazici, prosledeni so grubi kazni i drugi sli~ni naredbi, edna od povpe~atlivite postapki bila preimenuvaweto na 1646 makedonski toponimi i nivna zamena so †anti~ki#, za koi vedna{ bila proizveduvana i †slavna anti~ka istorija#. Vo RGr. ne se garantirani malcinskite prava, osven delumno na turskoto malcinstvo (kako muslimansko). Makedonskoto malcinstvo e marginalizirano vo sferata na ekonomijata, vo javnata administracija, vo obrazovanieto, vo legislativata, vo politi~kiot i javniot `ivot, vo mediumite itn. Navedenite prava Makedonecot mo`e da gi dobie ako go prisvoi gr~kiot etni~ki identitet. Programski se prisvojuva makedonskata etni~ka kultura i folklorot na egejskite Makedonci i se prika`uvaat kako gr~ki. Se pe~atat ogromen broj publikacii za promocija na dr`avnata politika za negacija na makedonskoto malcinstvo, posebno vo odnos na etnonimot Makedonci. Od dr`avnata politika na negacija

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

MAKEDONCI

M

na makedonskoto malcinstvo izleguvaat poedinci gr~ki intelektualci i drugi progresivni gra|ani, koi ne se soglasuvaat so retrogradnite dr`avni stavovi i ja poddr`uvaat akcijata na politi~kite i na drugite gra|anski zdru`enija na makedonskoto malcinstvo za afirmacija na nivniot etni~ki i kulturen identitet. Malcinskite etni~ki grupi vo Grcija po~nuvaat da poka`uvaat znaci na `ivot vo poslednive desetina godini. Me|u prvite i najhrabrite spa|aat Makedoncite. Pokraj progonite i zapla{uvawata, vo Grcija uspevala da opstojuva makedonskata etni~ka svest za sopstvenata kultura. Me|u prvite projavi na borbata za priznavawe na makedonskiot identitet spa|a otporot na arhimandritot Nikodim Carkwas od S’botsko, Meglensko. Negovoto protivewe na asimilacijata go iska`uva javno i preku v. †Moglena# (Meglen) {to zaedno so nekolku istomislenici go pe~ate{e na gr~ki jazik. Toj se bori za kulturnite prava na Makedoncite i za crkovna slu`ba na makedonski jazik vo onie mesta kade {to postoi makedonsko malcinstvo. Mnogu pati bil na udar na crkovnata i sudskata vlast kako †avtonomist#, odnosno separatist. Koga grupa pomladi makedonski entuzijasti od Lerin ja osnovale organizacijata †Dvi`ewe za balkanski prosperitet# (1990), arhimandritot Nikodim Carkwas bil ~len na Centralniot

lo (gr~ko, me{ano). Liderite i ~lenovite na ovaa legalna partija vo Grcija svojata dejnost ja zasnovaat na principite na EU i evropskite standardi za malcinskite i gra|anskite prava. Prviot organ na razgranokot †Vino`ito# bil †Moglena# {to bil preimenuvan tripati (†Zora# – †Nova Zora# – †Info Zora#). Vo 2000 g. bilo pokrenato spisanieto †Loza#. Partijata e inicija-

Od Vtoriot kongres na politi~kata partija na makedoncite †Vino`ito# vo Sorovi~evo

tor na bogata izdava~ka dejnost i na toj na~in nastojuva da ja probie †gr~kata ti{ina# vo odnos na Makedoncite. Vo javnite mediumi (radio, televizija) sè u{te ne postoi prostor za kulturnite potrebi na makedonskoto i na drugite malcinstva.
IZV i LIT.: Carnegi Report of the International Commission to Inquire into the Causes and Conduct of the Balkan Wars, Washington, D.C., 1914; Vladimir A. Tsanoff, Raport and Letters of American Missionaries: Referring to the distribution of nationalities in the former provinces of European Turkey, 1858-1918, Sofia, 1919; Makedonija kako prirodna i ekonomska celina, INI, Skopje, 1978; Jovan F. Trifunoski, Jegejska Makedonija, Beograd, 1946; Mark Mazover, Balkanot, Skopje, 2003; Stojan Kiselinovski, Egejskiot del na Makedonija (1913‡1989), Skopje, 1990; Anastasija Karakasidu, Poliwa `ito ‡ ridi{ta krv, Skopje, 2002; Gregory Mihaelidis, Salvation Abroad: Macedonian Migration to North Amerika and the Making of Modern Macedonia 1870-1970, 2005 (rakopis na odbraneta doktorska disertacija na Univerzitetot vo Merilend, SAD), https://drum. umd.edu/dspace/bitstream/1903/2407/1/umiumd-2270.pdf; GREECE http://www.state.gov/ g/drl/rls/hrrpt/2003/27840.htm; Dimitris Litoksou, Gr~ka antimakedonska borba, 1, Od Ilinden do Zagori~ani 1903‡1905, Skopje, 2004; RAINBOW – VINOZHITO the Political Party of Macedonian Minority of Greece http://www.florina.org/. An. Sv.

Arhimandrit Nikodim Carkwas

sovet. Potoa ja napu{til organizacijata, no ne i borbata za pravata na Makedoncite. Od prvata organizacija se formira eden politi~ki razgranok so ime †Vino`ito# (1994) {to deneska pretstavuva najuspe{en reprezent na politi~kata borba na Makedoncite od Egejskiot del na Makedonija za malcinski i gra|anski prava i za slobodno izrazuvawe na sopstveniot etni~ki identitet, jazik, kultura i folklor. Vo †Vino`ito# ~lenuvaat i li~nosti od drugo etni~ko potek-

MAKEDONSKOTO RAKOPISNO NASLEDSTVO ‡ najstarite rakopisni spomenici od Mak. za~uvani do denes datiraat od krajot na X i XI v. Spored pismoto, tie se delat na glagololi~ki i kirilski. Od glag. pova`ni se: Zografskoto ev. od krajot na X v.; Asemanovoto ev., Sinaj. psaltir; Mak. glag. listovi – site od XI v. i dr. Najstari kir. rkp. se: Mak. list i fragment od Posen triod (XI v.). Od XII v. navamu po~nuvaat

da se razlikuvaat jazi~ni karakteristiki od podra~jeto kade {to se pi{uvaat i da se formiraat redakcii. Doa|a do diferencirawe na mak., bug., srp., rus. i dr. Fragment od †Posniot triod# (XI v.) redakcii. Pova`nite rakopisni spomenici od XII i po~etokot na XIII v. se: Bitolski triod, Dobromirovo ev., Ohridski apostol, Slep~enski apostol, Strumi~ki oktoih, Mak. izborno ev. na pop Jovan i dr. Vo XIII v. vo Mak. doa|a do procvet na kni`evnosta. Toga{ se diferenciraat tri pravopisni {koli: ohridska, kratovska i me{ana. Pozna~ajni rakopisi od toj period se: Mak. posen i cveten triod, Dobrej{ovo ~etvoroev., Bolowski psaltir i dr. Pri krajot na XIII i vo po~etokot na XIV v. vo Mak. se pi{uvaat rkp. so srpska ra{ka red. Toa se dol`i na navleguvaweto na srp. dr`ava vo Mak. i prezemaweto na upravata nad mnogu mak. manastiri od srp. mona{tvo i tie stanuvaat centri na srp. prepi{uva~ka kni`evna aktivnost. Toj period, iako kratko trael, ostavil dlaboki tragi vo mak. rkp. nasled. sè do mak. prerodba vo XIX v. koga doa|a do izraz mak. naroden jazik. Pozna~ajni rkp. od mak. red. od XIV v. se: Krat. ~etvoroev., Mak. ev. na Norov, Vele{ki zborn. i dr., a so srp. red.: Izborno ev. lesnovsko, Tetraev. Bogdanovo i dr. Od XV v. popoznati se slednite rkp.: Prilepski asketsko-pou~itelen zborn., Kru{ev. osmogl., Zborn. na Vlad. Gramatik. Od XVI v. pova`ni rak. se: Krninski dam., Slep~enski pom., Tikve{ki zborn., rkp. na pop Jovan od Kratovo, zborn. na Visarion Debarski i dr. Od XVII – XVIII v. se: Apokrif. zborn. na Axi Baba, Treskave~kiot kodik, Mak. zborn. i dr. Denes samo mal del od okolu 460 rak. se ~uvaat vo razni rkp. zbirki vo Mak.: NUB †Sv. Kl. Ohr.# 256; Arh. na Mak. 47; Filoz. fak. 32; Mak. arh. 22, Nar. muz. vo Ohrid 17 i vo drugi pomali zbirki vo institucii i privatni lica 87.
LIT.: V. Mo{in, Slovenski rakopisi vo Makedonija, kn. 1, Sk., 1971; M. Georgievski, Makedonsko kni`evno nasledstvo XIXVIII vek, Sk., 1979; Slovenski rakopisi vo Makedonija, kn. 3 i 4, Sk., 1988; kn. 5 i 6, Sk., 1993; kn.7 i 8, Sk., 2000. M. G.

MAKEDONCI – slovenski narod vo etni~ka, kulturna i nacionalna smisla {to `ivee vo RM,
893

M

MAKEDONCI

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

na teritorijata na etni~ka Makedonija i vo dijasporata. Samoimenuvaweto na nacijata Makedonci zna~i koristewe na pravoto da se iska`e ~uvstvoto na kulturnoantropolo{ka posebnost vo odnos na sosednite i site drugi narodi. Sovremenata makedonska dr`ava e konstituirana kako DFM/NRM/SRM vo ramkite na Jugoslavija (od 1944). Osven Makedoncite vo RM i vo sosednite zemji, u{te ok. 700.000 lica se izjasnile kako etni~ki Makedonci vo dijasporata (2004). Tie imaat svoi etni~ki ~uvstva, politi~ki, gra|anski i verski asocijacii i postojano go afirmiraat makedonskiot etni~ki identitet. Do Balkanskite vojni Makedoncite `iveele na teritorijata na istoriskata etnokulturna Makedonija {to iznesuvala 6.798 km². Deneska Makedoncite `iveat vo RM (na ok. 38% od etni~kata teritorija na Makedonija – 25.774 km²), vo Egejskiot del na Makedonija vo RGr, vo Pirinskiot del na Makedonija vo RB, vo RA – vo etni~kite predeli Mala Prespa, Golo Brdo i Gora, i vo RS i na Kosovo, vo del od etni~kiot predel Gora i vo del od etni~kiot predel P~iwa. Granicite na teritorijata na etni~ka Makedonija do 1913 g. bile istovremeno i etnografski granici. Kontinuitetot na makedonskite etni~ki granici mo`e da se konstatira i od ranite srednovekovni izvori, koga namesto imeto Makedonija, makedonskite predeli se imenuvani kako †Sklavinija# – zemja na Slovenite (Teofan). Aktuelnata severna granica na Grcija so RB (Pirinskiot del na Makedonija) i RM e povle~ena vo 1913 g. i nepravilno horizontalno ja se~e etni~kata Makedonija na polovina. Se~e delovi od strumsko-mestanskite, brsja~kite, bogdanskite, vardarskite, kosturskite i drugi makedonski etni~ki predeli na {teta na makedonskiot narod. Etni~kite granici na Makedonija mo`at da se sledat po~nuvaj}i od isto~nata granica so Trakija i utokata na r. Mesta, od kade {to se iska~uva do zapadnite delovi na Rodopite i se dvi`i kon sever pokraj planinata Rila, ja se~e r. Struma nad Blagoevgrad (Gorna Xumaja) i odi po vododelnicata na Osogovskite Planini i drugite poniski planini {to se nao|aat na zapadnata strana do niskata vododelnica me|u rekite Vardar i Morava kaj Pre{evo. Granicata natamu se dvi`i po vododelnicite na Skopska Crna Gora, ja se~e r. Lepenec kaj Ka~anik i se ka~uva po vododelnicata na [ar
894

Planina. Od tuka zapadnata granica vodi preku planinata Korab do rekata Crn Drim i po vododelnicata me|u Ohridskoto i Prespanskoto Ezero, na edna strana, i Kor~anskata Kotlina, na druga strana. Potoa granicata vrvi po planinite Gramos i Pind. Tuka zapo~nuva ju`nata granica i se dvi`i po ju`nata vododelnica na r. Bistrica i vo nasoka kon istok stignuva do Solunskiot Zaliv, go opfa}a i Halkidi~kiot Poluostrov, ostrovot Tasos i zavr{uva kaj utokata na r. Mesta. Spored podatocite od posledniot popis vo RM (2002), od vkupniot broj 2,022.547, kako etni~ki Makedonci se izjasnile 1.297.981 ili 64,18%. Brojot na Makedoncite vo sosednite zemji (RGr, RB i RA) ne e poznat, bidej}i vo popisnite listi ne postoi mo`nost za izjasnuvawe na makedonskoto malcinstvo. Spored aproksimativni presmetki na Partijata na Makedoncite vo Grcija †Vino`ito#, okolu 200.000 selsko naselenie go zboruva ili go razbira makedonskiot jazik. Najgolema koncentracija na makedonskoto malcinstvo ima vo Lerinsko, Vodensko i Kostursko. Sprotivno na toa, vo popisot vo Grcija (2001) se spomnuvaat samo 962 imigranti od †PJRM#. Najgolema koncentracija na makedonskoto malcinstvo vo RB ima vo Pirinskiot del na Makedonija {to se poka`uva so popisite od 1946 i 1956 g. (nad 70%), kako i vo popisot od 1992, koga 10.800 lu|e se izjasnile kako etni~ki Makedonci – i pokraj site pritisoci od dr`avata za nivna negacija. Sprotivno na toa, vo popisot vo RB (2001) figuriraat 5.071 Makedonci, pomalku duri i od popisot vo Avstrija (2001) – 5.145. Vidlivo e deka RGr i RB ne gi primenuvaat evropskite standardi za malcinski prava i za slobodno izjasnuvawe na dr`avnite popisi. Spored posledniot popis vo RA (1989), navedeni se samo 4.697 etni~ki Makedonci, a se odnesuvaat samo za predelot Mala Prespa, kade {to Makedoncite u`ivaat teritorijalno ograni~eni reducirani malcinski prava. Spored presmetki na makedonskite partii i gra|anski zdru`enija od Albanija, tie 4.697 iznesuvaat samo 5% od aproksimativnata brojka od ok. 200.000 etni~ki Makedonci vo Albanija, koi nemale mo`nost da se izjasnat poradi nepostoewe posebna grafa vo popisite. Najgolema koncentracija na Makedonci vo Albanija ima vo etni~kite predeli Mala Prespa, Golo Brdo

i Gora, kako i vo gradovite Tirana, Kuks, Kor~a, Podgradec. Vo dr`avniot popis vo RS (2002) postojat posebni grafi za Makedoncite, kako i za Goranite {to se vsu{nost isto taka islamizirani etni~ki Makedonci. Spored popisnite podatoci, kako Makedonci se izjasnile 25.847 lica (0,35%) i 4.581 kako Gorani (0,06%), vkupno 30.428 Makedonci vo Srbija, koe{to ne odgovara na fakti~kata sostojba. Drugite podatoci za brojnosta na Makedoncite vo dr`avite od porane{na SFRJ se: RH (2001) – 4.270; RBiH (2005) – 2.278; RSl (2002) – 3.972. Popisite vo evropskite zemji ne mo`at da se koristat vo ovaa smisla, bidej}i se primenuva glavno metodologijata na †zemja na potekloto#. Intenzivnata migracija na Makedoncite (poradi ekonomski i politi~ki pri~ini) pridonela za sozdavawe mnogubrojni makedonski kolonii vo svetot, osobeno vo prekuokeanskite zemji. Spored popisot na SAD (2002), po sredna procenka ima 42.975 etni~ki Makedonci ili po gorna procena – 51.955; spored popisot vo Kanada (2001) – 31.265 i spored popisot na Avstralija (2001) – 81.899. Makedonskite dr`avni institucii ne raspolagaat so to~ni brojki za etni~kite Makedonci vo dijasporata. Se operira so pribli`na brojka od ok. 700.000 – spored podatoci od MIA (2003). Predcite na Makedoncite vo provincijata Makedonija i vo nejzinoto sosedstvo se evidentirani vo ranite srednovekovni izvori pod plemenskite imiwa Strumjani (po r. Struma), Smoljani (po r. Mesta), Draguviti (zapadno/jugozapadno od Solun), Berziti (severno od Solun), Sagudati (okolu r. Bistrica), Rinhini (na Halkidik), Velegiziti vo Tesalija, Vojuniti vo Epir i dr. Makedonskoto naselenie na ovoj prostor kontinuirano mo`e da se sledi vo srednovekovniot period vo ramkite na srednovekovnite balkanski dr`avi (Isto~no Rimsko Carstvo, Prvo i Vtoro Bugarsko Carstvo, Samuilovo Carstvo, Srpsko Carstvo) i vo turskoto srednovekovje (XV – XIX – po~etokot na XX v.). Modusot na administrativna nepromenlivost od nad pet veka pod turskata vlast pozitivno vlijael vrz za~uvuvaweto na makedonskiot etni~ki karakter na prostorot i odr`uvaweto na kontinuitetot so anti~kata i staroslovenskata kulturna matrica od vremeto na srednovekovnite predci na Makedoncite na ovoj prostor.

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

MAKEDONCI

M

MAKEDONSKI NARODNI VEZOVI

Vez od `enska ko{ula †uskukwak# (s. Stracin, Kumanovsko, XIX v.)

Vez od `enska ko{ula †devet cveta# (s. Skopska Blatija, XX v.)

Vez na rakav od `enska ko{ula †so eden sinxir# (s. Radiovce, Polog, XX v.)

Vezen rakav od `enska ko{ula (Ki~evija, XX v.)

Nevestinski vez †sokaj# za na glava (Ohridsko Pole, XIX v.)

Vez od `enska ko{ula (Caparsko Pole, XX v.)

Nevestinski vez †sokaj# za na glava (s. Lopatica, Bitolsko Pole, XIX v.)

Grabeno rakav~e, za postara `ena (Prilepsko Pole, XIX v.)

Vezen rakav od nevestinska ko{ula so †|uvezna# (s. Duwe, Mariovsko, XIX v.)

Vez od `enska ko{ula (Petri~ko, XIX v.)

Rakav od nevestinska ko{ula (Kostursko, XIX v.)

Vez od `enska krpa za na glava (s. Bugarievo, Solunsko, XX v.)

895

M

MAKEDONCI

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

Vo simbioza so starobalkanskoto naselenie na Makedonija sozdale svoj prepoznatliv etni~ki identitet vo domenot na materijalnata, socijalnata i duhovnata kultura. Lesno prepoznatlivi verbalni i neverbalni etni~ki simboli na etni~kite Makedonci do sredinata na XX v. se dijalektite/govorite na makedonskiot jazik, muzi~kiot folklor, `enskite narodni nosii i posebnata struktura na organiziranite zaednici na makedonskite endogamni etni~ki grupi. Etni~koto splotuvawe na Makedoncite se gradelo vrz osnova na sopstvenata etni~ka kultura, kako i preku zdru`uvaweto protiv zaedni~kiot neprijatel (turskata, gr~kata ili druga tu|a vlast, gr~kata crkva itn.). Toa se potvrduva so inicijativi i masovni u~estva vo ajdutski i vostani~ki akcii, sè do Ilindenskoto vostanie i nastanite {to sledele potoa, vklu~uvaj}i gi i poslednite povrzani so partizanskoto dvi`ewe vo Vtorata svetska vojna. Najkriti~en period za etni~kite Makedonci bil XIX v., koga na Balkanot prodrele ideite za sozdavawe dr`ava-nacija kako sosema razli~no op{testvo od turskiot †milet sistem# vo pogled na odnosot kon etni~kata i religiskata struktura na naselenieto. Od prvata faza – kni`evnofolkornata i propagandnata {to ja sproveduvale Srbite, Bugarite i Grcite na svojata mati~na teritorija i na teritorijata na Makedonija, se preminalo kon realizacija na idejata so voeno-politi~ki dejstva i so pomo{ od ruskite i evropskite mentori, sè do formiraweto na prvite sovremeni balkanski dr`avi – Srbija, Grcija i Bugarija. Makedoncite napravile obid za sozdavawe svoja dr`ava so aktot na Razlove~koto (1876) i Kresnenskoto vostanie (1878/9), a osobeno so Ilindenskoto vostanie (1903). Po porazot na Ilindenskoto vostanie zapo~nale makedonskite stradawa prosledeni so surovi kazni od strana na turskata vlast. Te{kite denovi prodol`ile vo vojnite na sosednite balkanski dr`avi – Srbija, Grcija i Bugarija za †osloboduvawe#, odnosno za podelba na Makedonija (1912–1923). Rezultatot od vojnite sosednite zemji, so pomo{ na svoite stranski mentori, go presmetale na toj na~in {to Makedoncite bile proglaseni za †nepostoen narod#. Bez svoja dr`ava i ostaveni na †sovesta# na onie {to bile zainteresirani edinstveno za svoite interesi, Make896

doncite do`iveale, zaedno so makedonskta teritorija, da bidat podeleni na ~etiri dela: gr~ki, bugarski, srpski i albanski. Po povlekuvaweto na novite granici zapo~nale intenzivni programi za uni{tuvawe na makedonskoto ~uvstvo i asimilirawe na Makedoncite vo kulturnite sferi na sosednite narodi {to pretstavuvalo prodol`uvawe na zapo~natata akcija vo XIX v. Vo ovie procesi najmnogu nastradale Makedoncite od Egejskiot del na Makedonija, kako najbrojno naselenie na okolu 51% od etni~kata teritorija na Makedonija. Tuka progonot na Makedoncite od nivnite vekovni ogni{ta trael okolu 38 godini (1912–1950) i se realiziral vo 6 nasoki: Bugarija, Turcija, NRM i FNRJ, prekuokeanskite zemji, Evropa i SSSR so zemjite od Isto~niot blok. Vo soglasnost so idejata za nacijadr`ava, dr`avite vo koi bil podelen makedonskiot narod razvile metodologija i praktika za grcizirawe – bugarizirawe – srbizirawe – albanizirawe preku sistemi na kazni i eliminacija na †neposlu{nite# Makedonci. Sovremenata dr`ava-nacija na Makedoncite po Vtorata svetska vojna (1944) imala status na republika – ~lenka na zaedni~kata dr`ava DFJ/FNRJ/SFRJ. Konstituirana na teritorijata na porane{nata srpska Vardarska Banovina vo vremeto na Kralstvoto Jugoslavija, NRM/SRM ne u`ivala polna samostojnost vo re{avaweto na sopstvenite nacionalni pra{awa. Site projavi na posilen patriotizam bile proglasuvani za {teten nacionalizam, a akterite bile kaznuvani ili marginalizirani. Vo nastanite povrzani so Informbiroto (1948/49) najgolema {teta pretrpela NRM so ogled na zatvoraweto na granicite i promenata na odnosot kon Makedoncite vo sosednite zemji. Sepak, i vo tie uslovi, vo period od okolu polovina vek vo NRM/SRM nastapila silna afirmacija na etni~kite Makedonci i makedonskata kultura vo zemjata i vo svetot. Tie edna{ ve}e steknati prava i pridobivki te{ko mo`at da se poni{tat. Makedonskiot etni~ki identitet e afirmiran i kaj makedonskata dijaspora, kade {to vo zemjite so razviena demokratija slobodno se izjasnuvaat kako etni~ki Makedonci. Makedonskiot jazik go pretstavuvaat: zapadnomakedonskoto nare~je i narodnite govori vo toj del; jugoisto~nomakedonskoto nare~je i govorite vo toj del i severnite makedonski govori; vrz

osnova na Misirkovata kodifikacija (1903) standardiziraniot makedonski jazik (1945) e zasnovan vrz centralnite govori na zapadnomakedonskoto nare~je. Negativni posledici za makedonskiot jazik predizvikala akcijata na Bugarija za bugarska duhovna prevlast vo Makedonija {to zapo~nala so standardizacijata na bugarskiot jazik. Amerikanskite protestantski misioneri, koi rabotele za bugarskite interesi glavno na prostorot na Isto~na/Jugoisto~na Makedonija, vo 30-tite i 40-tite godini na XIX v. go sozdale prvoto standardizirano bugarsko pismo i pritoa za osnova na bugarskiot jazik go izbrale dijalektot od Isto~na Makedonija i Trakija, a ne onoj od avtenti~nite severni bugarski teritorii. Zatoa po 1844 g. zapo~nuva afirmacijata na dene{niot bugarski literaturen jazik – vrz osnova na isto~nobugarskoto nare~je. Spored religijata, Makedoncite pripa|aat na isto~nopravoslavnoto hristijanstvo so makedonskata narodna religija (sinkreti~ki religiski sistem so lokalni makedonski varijanti). Vo RM ima enklavi i na isto~no katoli~ko hristijanstvo (unijatstvo – XIX/po~. na XX v.), no i poedinci od zapadnoto katoli~ko hristijanstvo, so mali verski zaednici na protestantizmot. Vo RM muslimanite pripa|aat glavno na sunitskiot islam, so dervi{ki redovi (sunitski i {iitsko-sunitski islam). Makedoncite ne u`ivaat malcinski prava i slobodi vo RB i vo RG, a minimalni prava koristat samo vo eden mal region vo RA. Ne{to povisoki standardi na elementarnite etni~ki prava obezbeduva RS. Vo samostojnite dr`avi od porane{nata SFRJ, kako RSl (sega ~lenka na EU), RH, RCG i RBiH, Makedoncite gi u`ivaat elementarnite malcinski prava. Vo razvienite demokratski evropski dr`avi i vo prekuokeanskite zemji – SAD, Kanada i Avstralija, Makedoncite gi u`ivaat etni~kite i gra|anskite prava. Do osamostojuvaweto na RM postoel ednopartiski dr`aven sistem na nivo na SFRJ {to funkcioniral vo koordinacija so posebnite (komunisti~ki) partii na republikite i pokrainite. Po raspa|aweto na zaedni~kata dr`ava i osamostojuvaweto na RM (1991) e voveden pove}epartiskiot parlamentaren sistem. Poradi poluvekovnata restrikcija na nacionalnite ~uvstva na narodite vo SFRJ, nasekade, pa i vo RM,

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

MAKEDONCI

M

MAKEDONSKI NARODNI NOSII (XIX–XX V.)

Mija~ka nevestinska, mominska i detska nosija (s. Gali~nik)

Ma{ka i `enska prazni~na nosija (Skopska Crna Gora)

Ma{ka i `enska prazni~na nosija (Berovsko Male{evo)

Ma{ka i `enska (nevestinska) prazni~na nosija (Kumanovsko)

Nevestinska nosija (Debarsko Pole)

Nevestinska nosija (Dolni Polog)

Nevestinska nosija (Stru{ki Drimkol)

@enska vla{ka prazni~na nosija (Ov~e Pole)

Nevestinska nosija (Suva Gora)

Nevestinska nosija (Bitolsko-Prilepsko Pole)

@enska prazni~na nosija na islamizirani Makedonci (s. Gorno Vodno, Skopsko)

@enska prazni~na nosija (Gorna Reka)

897

M

MAKEDONCITE

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

borci Makedonci. Pre`iveanite aktivno se vklu~ile vo NOB kako borci i voeni rakovoditeli.
LIT.: Vo srceto na [panija. Se}avawa na interbrigadisti od Makedonija, Skopje, 1975; D-r Orde Ivanoski, Vesnikot †Trudova Makedonija# za {panskata osloboditelna i antifa{isti~ka vojna (1936– 1939); Bla`e Ristovski, Portreti i procesi, III, 1991; istiot, Makedonskiot narod i makedonskata nacija, II, Skopje, 1983. O. Iv.

Dragi Stojkovski, potpretsedatel na organizacijata †Obedineti Makedonci#, Toronto

Pretsedatelot na Svetskiot makedonski kongres Todor Petrov

pokraj partiite od gra|anski politi~ki karakter, se formirale pove}e partii so etni~ki i nacionalen karakter. Vo Makedonija postojat pove}e partii od dvete kategorii. Me|u desette glavni i dvanaesette pomali partii, kako pokarakteristi~ni za etni~kite Makedonci se izdvojuvaat VMRODPMNE i SDSM (od golemite) i LDP, DOM, NSDP, DS, LP i dr. (od pomalite). Postojat i preku sto zdru`enija na gra|ani. Etni~kite Makedonci imaat zna~aen broj partii i zdru`enija vo sosednite zemji i vo dijasporata, kako, na pr.: Organizacija na Makedoncite vo Albanija; OMOIlinden – politi~ka partija na Makedoncite vo Bugarija; Vino`ito – politi~ka partija na Makedoncite vo Grcija; Obedineti Makedonci – zdru`enie na Makedoncite vo Kanada; Svetski makedonski kongres; Makedoncite vo Holandija; Macedonia Clasp of the World; Svetski makedonski mladinski kongres; Makedoncite vo ^e{ka; Dvi`ewe za ~ove~kovite prava na Makedoncite vo Kanada; Makedonska patriotska/politi~ka organizacija za SAD i Kanada – Fort Vein, Indijana, SAD; Biser balkanski – kanadsko-makedonsko dvi`ewe; Kanadsko-makedonska biznis mre`a; Makedonska kulturna asocijacija vo Ontario za lerinskiot region; Asocijacija na Makedoncite vo Obedinetoto Kralstvo – London; Makedonski sojuz vo [vedska – Geteborg; Folklorno makedonsko dru{tvo †Vardarka# – Maribor, Slovenija; Makedonska alijansa – Melburn, Avstralija; Komitet za makedonski ~ovekovi prava za Melburn, Viktorija Ink.; Zaednica na Makedoncite vo [vajcarija; Stranica na Makedonskata zaednica vo Detroit, SAD; Obedineta makedonska dijaspora i dr.
LIT.: Carnegi Report of the International Commission to Inquire into the Causes and Conduct of the Balkan Wars, Washington, D.C., 1914; Vladimir A. Tsanoff, Raport and Letters of American Missionaries: Referring to the distribution of nationalities in the former provinces of European Turkey 1858-1918, Sofia, 1919; Makedonija kako prirodna i ekonomska celina, INI, Skopje, 1978; Stojan Kiselinovski, Egejskiot del na Makedonija (1913 – 1989), Skopje, 1990; Anastasija Karakasi-

du, Poliwa `ito – ridi{ta krv, Skopje, 2002; Krste P. Misirkov, Za makedonckite raboti. Priredil Bla`e Ristovski, MANU, Skopje, 2003; Mark Mazover, Balkanot, Skopje, 2003; Dimitris Litoksou, Gr~ka antimakedonska borba, 1, Od Ilinden do Zagori~ani 1903–1905, Skopje, 2004; Gregory Mihaelidis, Salvation Abroad: Macedonian Migration to North America and the Making of Modern Macedonia 1870-1970, 2005 (rakopis na odbraneta doktorska disertacija na Univerzitetot vo Merilend – SAD), https://drum.umd.edu/dspace/bitstream/1903/2407/1/umi-umd-2270.pdf. An. Sv.

MAKEDONCITE VO GRA\ANSKATA VOJNA VO [PANIJA (1936 – 1939) – u~esnici Makedonci vo odbrana na Republikata vo [panija od me|unarodniot fa{izam. Me|u dobrovolcite od 55 zemji u~estvuvale i 137 Makedonci od Makedonija i od dijasporata kako borci i rakovoditeli na internacionalnite brigadi. Kako pripadnici na [panskata republikanska armija se borele na site frontovi i vo zadninata. Za projavenata hrabrost pove}emina bile udostoeni so visoki voeni funkcii. Majorot Alekso Demnievski-Bauman gi komanduval proslavenite edinici: brigadata †Georgi Dimitrov#, bataljonot †\uro \akovi}# i dr. Vo 1938 g. vo rovovite bila proslavena 40-godi{ninata na Ilindenskoto vostanie so peewe makedonski revolucionerni pesni, me|u koi i pesnata †Nie sme Makedonci#. Ilinden me|unarodno bil otpraznuvan i od {panskite borci vo Pariskiot koncentracionen logor †Girs# vo 1939 g. Na voenite boi{ta `ivotot go polo`ile 65

MAKEDONCITE VO GR^KOTO VOSTANIE (1821) – u{te od po~etokot na vostanieto Makedoncite se priklu~ile vo borbata na gr~kiot narod za osloboduvawe. Brojot na Makedoncite vo vostani~kite redovi se zgolemil po zadu{uvaweto na Negu{koto vostanie (1822). Nekoi od makedonskite u~esnici se zdobile so visoki voeni pozicii. Anastas od Pijanec dobil visok voen ~in. Sinot na Angel Gaco, Mico, se istaknal vo voenite dejstva i stignal do visoki pozicii. Haxi Hristo i Ko~o Jovan dale golem pridones vo razvojot na gr~kata vostani~ka kowica. Mnozina od makedonskite u~esnici vo vostanieto ostanale da izvr{uvaat razni slu`beni zadol`enija vo gr~kata dr`ava.
LIT.: Van~e Stoj~ev, Voena istorija na Makedonija, Skopje, 2000; NikolaŸ Todorov i Voin TraŸkov, BÍlgari u~astnici v borbite za osvobo`denie na GÍrciÔ, SofiÔ, 1971. D. Jov.

MAKEDONCITE VO OKTOMVRISKATA REVOLUCIJA (25/26. X 1917) ‡ u~estvo na makedonskata emigracija vo Rusija vo prezemaweto i zacvrstuvaweto na vlasta na Bol{evi~kata partija vo Rusija. Vo tie nastani se istaknale Makedoncite Mihail Antonov od Nevrokop, d-r Vladimir Kavaev od Struga, d-r Gavril Konstantinovi~ od s. Smrde` (Kostursko), Dim~e Milevski, Vasko Panoski i dr. Prvite trojca zazemale i mo{ne visoki funkcii vo sovetskata vlast. D-r V. Kavaev i negovata sopruga d-r

Dobrovolci vo [panskata gra|anska vojna, od levo na desno: Trajko Mi{kovski, Bo`idar Maslari}, Alekso Demnievski-Bauman, Rodoqub ^olakovi} i Stefan Beli}

898

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

MAKROEKONOMIJA

M

Elena Etinger-Kavaeva bile dolgogodi{ni li~ni prijateli so vrvnite sovetski rakovoditeli, a M. Antonov stanal i general na Crvenata armija.
LIT.: B. N.: Elena i Vladimir Kavaevi, †Nova Makedonija#, XXVII, 9267, Skopje, 7. XI 1972, 6; @ivko Dimoski, Seta mladost za Oktomvri, Sredbi, †Prosvetena `ena#, Skopje, dekemvri 1977, 9; R. T., Male~kata buntovni~ka ‡ golema prijatelka na Lenin. Se}avawa na Elena Kavaeva za Oktomvriskata revolucija, †Nova Makedonija#, Skopje, 31. III 1979, 7; D-r Petar Stojanov, Antivoenoto raspolo`enie na frontot vo Makedonija kon krajot na 1917 i vo tekot na 1918 godina, †Glasnik# na INI, XI, 2, Skopje, 1967, 55-68; D-r Orde Ivanoski, Oktomvri i Makedonija me|u dvete svetski vojni, †Kulturen `ivot#, XI, 2, Skopje, 1967, 16-18; D-r \or|e Miqkovi}, Makedoncite pod znameto na golemiot Oktomvri, I-V, †Komunist#, Skopje, 2. X ‡ 6. XI 1987, 23. S. Ml.

†MAKEDON^E# (Bukure{t, avgust 1949 ‡ dekemvri, 1955) ‡ mese~no spisanie za decata od Egejskiot del na Makedonija vo isto~noevropskite zemji, na makedonski jazik. Prvin bilo pe~ateno spored makedonskiot, a potoa spored bugarskiot pravopis. Glaven urednik bil Pavle Kalkov. Sodr`elo razni rubriki: †Od `ivotot i dejnosta na domovite#, †Poetsko kat~e# i dr. Objaveni se vkupno 35 broja. S. Ml. †MAKEDON^E# (Detroit, SAD, maj 1979) ‡ detsko spisanie na makedonski jazik, izdavano od Makedonsko-amerikanskata izdava~ka ku}a †Ilinden# vo Detroit. Toa e prvoto detsko spisanie na severnoamerikanskiot kontinent. Sl. N.-K.

MAKELARSKI-BECKO, Nikola (Debar, 1914 ‡ Struga, 10. H 1980) ‡ komunisti~ki deec, prvoborec, soobra}aen in`ener. Osnovno u~ili{te zavr{il vo rodniot grad, a potoa ve~eren Grade`en tehnikum vo Skopje (1938). Kako u~enik vo Skopje pi{uval pesni na makedonski jazik, od koi policijata mu odzela okolu 100 pesni. Bil sindikalen aktivist vo URS-ovite sindikati vo Belgrad, Sremska Mitrovica i Ni{. Po otslu`uvaweto na voeniot rok, poradi komunisti~ka dejnost, bil uapsen i ispraten vo zatvorot vo Ni{, kade {to bil zaedno so Jordan Nikolov-Orce. Dodeka bil na robija, vo v. †Na{a re~# mu bila objavena pesnata †Apsana# (22. IV 1939). Aprilskata vojna (1941) go zateknala vo Ni{kiot zatvor, po {to bil prefrlen vo germanski logor na Crveniot krst, od kade {to izbegal (12. II 1942) i se vklu~il kako borec na Ni{kiot NOPO, potoa vo Vrawskiot NOPO, kako zamenik-politi~ki komesar na Mi{arskiot NOPO i politi~ki komesar na Ozrenskiot NOPO. Podocna se prefrlil vo Skopskiot NOPO (vo esenta 1943) i kako iskusen komandant na odred zaminal vo Pore~ieto da formira nov partizanski odred. U~estvuval vo razbivaweto na ~etni~kite sili vo Pore~ieto, bil nazna~en za politi~ki komesar na Debarskiot NO mladinski bataljon (1943) i u~estvuval vo probivot na Sremskiot front kako komandant na Prviot bataljon na XI (makedonski) korpus na NOVJ, po {to ostanal vo slu`ba na General{tabot na NOVJ vo Belgrad. Po Osloboduvaweto zavr{il Voena akademija (grade`na nasoka) vo Leningrad (SSSR, 1946‡1951) i kako in`ener za istra`uvawe na `elezni~kite linii i jazli se aktiviral vo Sovetskata armija (do 1964). Po vra}aweto vo Makedonija rabotel vo Proektantskoto biro na @TP. Nositel e na Partizanska spomenica 1941.
BIBL.: †Na{a re~#, I, 5, Skopje, 22. IV 1939, 7. LIT.: Ki~evo i Ki~evsko vo NOV 19411945. Dokumenti, Ki~evo, 1985. Slobodnite teritorii vo Makedonija vo 1943, Skopje, 1975; D-r Simo Mladenovski, Debarskiot mladinski bataljon, †Na{ svet#, XXI, 711, Skopje, 18. XI 1981, 6; Tetovo i Tetovsko vo NOV 1941-1945, kn. prva i vtora, Tetovo, 1991; Bla`e Ristovski, Makedonskiot stih 1900–1944. Istra`uvawa i materijali, I, Skopje, 1980, 315-316. S. Ml.

Vlado Makelarski

MAKELARSKI, Vlado D. (s. Makelari, Albanija, 1919 ‡ 29 ili 23. I 1993) ‡ prvoborec. Bil ~len na KPJ (1941) i prvoborec, nositel na Partizanska spomenica 1941. Po Osloboduvaweto bil ~len na Zemskiot odbor na SSM i direktor na Fabrikata za keramika †Jug# vo Skopje. Ja prifatil Rezolucijata na Informbiroto (1949) i bil ispraten na Goli Otok.
LIT.: Dim~e Naj~eski, Golooto~ki svedo{tva, III, Posledici, Skopje, 2006, 38. S. Ml.

MAKROEKONOMIJA – del od ekonomskata nauka {to gi izu~uva najsinteti~kite ekonomski agregati na nivo na vkupnata ekonomija: stapkite na ekonomskiot

rast (na rast na BDP), nevrabotenosta i inflacijata i nivnite me|usebni odnosi. Doajeni na makedonskata makroekonomska nauka se: Vjekoslav Majhsner (diplomiral pravo vo 1925 g. vo Zagreb, a potoa doktoriral vrz osnova na Rigoroz, ekspert za monetarni i finansiski pra{awa i osnova~ na prviot jugoslovenski postdiplomski studium za monetarni problemi na Ekonomskiot fakultet vo Skopje), Todor Mirovski (diplomiral ekonomski nauki vo Zagreb, kade {to vo 1935 g. doktoriral so zabele`ana disertacija, vo koja prvpat e dadena nau~na analiza na stopanstvoto na Vardarska Makedonija), kako i akademicite Kiril Miqovski (v.), Ksente Bogoev (v.), Nikola Uzunov (v.) i Nikola Kqusev (v.). Vo razvojot na oddelni oblasti na makroekonomijata posebno treba da se odbele`at pridonesite na slednive makedonski ekonomisti (glavno redovni univerzitetski profesori): Kiril Miqovski, Mitra [aroska, Jovan Stojanovski, Aleksandar Milevski, Kostadin Popovski, Todor Ru{kov, Jordan Krstevski, Todor Todorov, Taki Fiti, Dimitrija Nova~evski, Metodija Stojkov, Trajko Koneski, Josif Andreevski, Sa{o Atanasoski (politi~ka ekonomija); tuka treba da se spomnat i: Dime Bojanovski-Dize, koj go prevede na makedonski jazik Marksoviot Kapital; Kiril Miqovski i Metodija Stojkov (zaslu`ni za razvojot na ekonomskata misla); Taki Fiti, Dimitrija Nova~evski, Metodija Stojkov, Vladimir Kandikjan, Jane Miqovski, Trajko Slaveski (ekonomija); Nikola Kqusev, Goce Petreski, Metodija Stojkov (teorija i politika na ekonomskiot razvoj); Zlatka Popovska (upravuvawe so sistemite i tehnolo{ki razvoj); Tihomir Jovanovski, Mihail Petkovski, Qube Trpeski, Gligor Bi{ev, Vasil Griv~ev, Kiki Mangova-Powavi}, Blagoja Nanevski, Dimko Kokaroski, [aban Prevala (monetarna ekonomija, finansii i bankarstvo); Ksente Bogoev, @ivko Atanasovski, Abdulmenaf Bexeti (javni finansii); Nikola Uzunov, Angel \or|iev, Branko Zelenkov, Sofija Todorova i Metodija Nestorovski (primeneta ekonomija); Nikola Uzunov, Qubica Kostovska (sovremeni ekonomski sistemi); Asen Simit~iev, Nikola Uzunov, Vladimir Petkovski (ekonomika na industrijata); \or|i ^epujnoski, Pavle Taseski (op{testveno planirawe); Mane ^u~kov, Pan~e Kirovski, Du{an Veqkovi}, Natalija
899

M

MAKROEKONOMSKA

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

Nikolovska, Ognen Damev (ekonomska geografija i regionalen razvoj); Dan~o Zografski, Risto Hristov, Nikola Uzunov (stopanska istorija); Vladimir Gligorov (stopanski sistem, zemjite vo tranzicija); Ariton @ikov, Jovan (@an) Pavleski (na Sorbona predava{e politi~ka ekonomija na me|unarodnite odnosi); Todor Todorov, Taki Fiti, Irena Kikerkova, Slavica Ro~eska (me|unarodna ekonomija); Aleksandar Murarcaliev, Elena Doreva (ekonomika na agrarot).
IZV.: 50 godini Ekonomski fakultet – Skopje, Skopje, 2000; Interni materijali od drugite soodvetni institucii. T. F – M. S.

MAKROEKONOMSKA STABILNOST – sposobnost na ekonomijata da odr`uva visoka cenovna stabilnost, t.e. niski stapki na inflacija, dinami~ki stapki na ekonomski rast i da kreira novi rabotni mesta. Pod vakvi pretpostavki zemjata mo`e uspe{no da gi upravuva vnatre{niot i nadvore{niot dolg i da se spravuva so finansiski krizi. RM po 1996 g. odr`uva niski stapki na inflacija (prosekot za poslednive 10 godini e okolu 2%). Me|utoa, stapkite na ekonomskiot rast na makedonskata ekonomija se niski. Vo periodot 1992– 2002 g. prose~nata stapka na ekonomski rast iznesuva samo 0,9%, a poslednive nekolku godini taa se odr`uva na nivoto od 3 do 4%. Stapkata na nevrabotenost e enormno visoka – nad 30%. Vnatre{niot i nadvore{niot dolg na RM, vo osnova, se odr`uvaat na zadovolitelno nivo – za 2005 g. vkupniot javen dolg (obvrski na javniot sektor vrz osnova na doma{no i nadvore{no zadol`uvawe) iznesuva{e okolu 2 mrd. evra ili 44% od bruto doma{niot proizvod na zemjata. Ottuka, vo ovaa faza na razvojot, RM e zemja so visoka cenovna stabilnost, no ne i so celosna makroekonomska stabilnost.
IZV.: Ministerstvo za finansii na Republika Makedonija, †Bilten#, jan./fev. 2006. LIT.: Otvoreni predizvici na makedonskata ekonomija, MANU, Skopje, 2004. T. F.

kako zbir na odredeni transakcii, a vtorite se utvrduvaat kako zbir na bilansni stavki (salda) na institucionalnite sektori. Vo makroekonomijata se koristat brojni makroekonomski agregati. Od niv }e gi spomneme slednive: dodadenata vrednost, BDP, BNP, neto doma{niot proizvod (nacionalen dohod), bruto nacionalniot dohod, finalnata potro{uva~ka (na doma}instvata i na dr`avata), bruto-investiciite, bruto-investiciite vo fiksen kapital, potro{eniot fiksen kapital (amortizacija), porastot na zalihite, neto stranskite investicii, saldoto na tekovni transakcii so stranstvo, bruto nacionalnoto {tedewe, neto-pozajmuvaweto ili neto-zadol`uvaweto vo stranstvo, monetarnite agregati, vkupnata vrabotenost, vkupnata nevrabotenost itn.
IZV.: SNA 1993 i ESA 1995. M. S.

Desanka Maksimovi}

nik na soni{tata, 1959; Baram pomiluvawe, 1964; Zboruvaj tivko, 1961; Nemam pove}e vreme, 1973; Letopis na Perunovite potomci, 1976; Ni~ija zemja, 1979; Slovo za qubovta i Me|nici na se}avaweto, 1983. Raskazi: Ludiloto na srceto, 1931 i dr. Romani: Buntovniot klas, 1960 i drugi. Isklu~itelno mesto zazema kako detski i mladinski poet (Pajakovata lula{ka, Raspeani prikazni i dr.). LIT.: †Poezija#, SVP, Struga, 1988; Slobodan Mickovi}, Poetskoto delo na Desanka Maksimovi}, Sk., 2001. P. Gil.

MAKROEKONOMSKI SEKTORI – sektor na doma}instvata (C – pobaruva finalni potro{ni dobra i uslugi – nu`ni, luksuzni, trajni); sektor na pretprijatijata (I – pobaruva i tro{i kapitalni dobra, t.e. gi opfa}a bruto doma{nite investicii); sektor na dr`avata (G – buxetska potro{uva~ka), i nadvore{notrgovski sektor (X-M, t.e. razlika pome|u izvozot i uvozot na finalni dobra i uslugi, t.n. neto-izvoz). ^etirite makroekonomski sektori ja kreiraat agregatnata pobaruva~ka vo ekonomijata: AD = C + I + G + (X-M). So sumirawe na vrednosta na potro{enite finalni dobra i uslugi od strana na ~etirite makroekonomski sektori se dobiva bruto doma{niot proizvod spored t.n. rashoden metod. Vrednosta na oddelnite komponenti na agregatnata pobaruva~ka i na bruto doma{niot proizvod vo RM vo 2005 g. iznesuvaa: bruto doma{en proizvod = 206,6 mrd. den. C + 57,2 mlrd. den. I + 55,11 mlrd. den. G + (106, 75 mrd. den. X – 160,42 mlrd. den. M) = 265,25 mlrd. den.
IZV.: Presmetano vrz osnova na podatocite od Ministerstvo za finansii na Republika Makedonija, †Bilten# juli/avgust /2006, 16. LIT.: P. Samuelson, P. and W. Nordhaus, Economics, Eighteenth Edition, McGraw-Hill International Edition; T, Fiti, Ekonomija – osnovi na ekonomijata, Skopje, 2006. T. F.

Xemail Maksut

MAKROEKONOMSKI AGREGATI. Spored postojniot sistem na nacionalnite smetki, prifaten od ON i od drugi me|unarodni organizacii, postojat dva vida agregatni makroekonomski golemini: prvo, agregati {to se odnesuvaat na realnite transakcii vo ekonomskiot `ivot i, vtoro, agregati {to pretstavuvaat bilansni presmetkovni stavki vo nacionalnite smetki. Prvite se dobivaat direktno
900

MAKSUT, Xemail (Skopje, 8. V 1933 ‡ Skopje, 28. XII 2001) ‡ teatarski i filmski akter. Diplomiral na Filozofskiot fakultet vo Skopje, na grupata za angliski jazik (1964). ^len na Turskata drama vo Teatarot na narodnostite vo Skopje (1953-1991). Ima zabele`itelni postignuvawa i na filmskoto platno, kako i na scenite na drugi teatri. Ulogi: Otelo; Vojnikot falbaxija vo istimenite dela; Marmeladov (†Zlostorstvo i kazna#); Dervi{ot (†Dervi{ i smrt#); Ajan (†Ugursuz#); Falstaf (†Veselite `eni vindzorski#) i dr. Nastapil vo filmovite: †Do slobodata i po nea#; †Jazol#; †Jad#; †Haj-faj#; †Crveniot kow#; †Preku ezeroto#; †Pred do`dot#; †Pra{ina# i dr. R. St. MAKSUTI, Mersim (Mersim Maksuti) (Srbica, Ki~evsko, 1970) ‡ sociolog, docent na Univerzitetot vo Tetovo. Osnovno u~ili{te zavr{il vo rodnoto mesto, a sredno obrazovanie vo Pri{tina. Diplomiral na Filozofskosociolo{kiot fakultet (1995), a magistriral i doktoriral na Pravniot fakultet vo Pri{tina

MAKSIMOVI], Desanka (Rabrovica, Srbija, 16. V 1898 ‡ Belgrad, 8. VII 1993) ‡ zna~ajna srpska poetesa koja ostvarila mo{ne vreden i raznoviden poetski opus. Bila ~len na SANU. Dobitnik e na Zlatniot venec na SVP vo 1988 g.
BIBL.: Zbirki pesni: Pesni, 1924; Gradina na detstvoto, 1927; Zeleniot vitez, 1930; Mirisot na zemjata, 1955; Zarobe-

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

MALEVSKI

M

na tema †Odnosot pome|u organite na vlasta vo pretsedatelskiot sistem na SAD# (2005). Prvin bil izbran za asistent (2001), a potoa za docent po Ustavno pravo (2006) i dekan na Pravniot fakultet na Dr`avniot univerzitet vo Tetovo (2006‡). Objavil pogolem broj trudovi od oblasta na ustavnoto pravo.
BIBL.: Aspekti juridiko-kushtetues dhe politik i statusit shtetformues të popullit shqiptar në Maqedoni, Shkup, 2005. Sv. [ ‡ Hat. O.

Proeski, Kaliopi, Risto SamarM. Kol. xiev, Karolina i dr.). †MAKFUNGI# (MACFUNGI) – baza na podatoci za gabite, formirana vo ramkite vo Mikolo{kata laboratorija na Institutot za biologija pri Prirodno–matemati~kiot fakultet vo Skopje. Vo momentov vo nea se opfateni 21000 podatoci za gabi od RM, od Balkanskiot Poluostrov i po{iroko. Ovozmo`uva prebaruvawe na podatocite spored pove}e kriteriumi (sistematski kategorii, lokalitet, zemja na potekloto, datum na sobiraweto, supstrat, nadmorska viso~ina i dr.) M. K.

pen pad od 1.122 m i prose~en pad od 52,7 ‰. Slivot zafa}a povr{ina od 200,1 km2. Srednogodi{niot protok iznesuva 6,71 m3/sec. Najgolem srednomese~en protek od 17,1 m3/sec se javuva vo maj, a najmal od 1,68 m3/sec vo septemvri.
LIT.: Dragan Vasilevski, Radika, †Napredok#, Tetovo, 1997. Dr. V.

Makfaks, dneven internet vesnik

Zlate Malakovski

MAKFAKS ‡ nezavisna novinska agencija, osnovana vo dekemvri 1992 g. vo Skopje. Emituva vesti na makedonski, albanski i angliski jazik od maj 1993 g. Osnova~ i sopstvenik Risto Popovski. Korisnici na servisite se prakti~no site pozna~ajni mediumi vo regionot i informativni sistemi vo svetot. Makfaks e ~len na Mediumskata organizacija vo Jugoisto~na Evropa SEEMO pri Internacionalniot pres institut (IPI), ja ima poddr{kata na Svetskata asocijacija na vesnici (VAN). B. P. \.

Crkvata †Mal sv. Kliment# vo Ohrid

Plakat na Makfest

MAKFEST ‡ festival na popularna muzika. Prvoto izdanie e odr`ano vo 1986 g. Zamislen pred s# da go stimulira makedonskoto tvore{tvo na popularna muzika, mnogu brzo stana poznat kaj nas i vo svetot. Vo poslednata decenija na HH v. prerasna vo me|unaroden festival. Negoviot pridones vo sovremenata makedonska pop-muzika e izvonredno zna~aen. Makfest producira{e nad 700 kompozicii, izdade 15 LP-plo~i, 40 audiokaseti i nad 50 kompakt-diskovi. Na nego svojata afirmacija ja zapo~naa golem broj od aktuelnite yvezdi na makedonskata pop-estrada (To{e

†MAL SV. KLIMENT# – nekoga{en paraklis na bolni~kata enorija, izgraden i `ivopisan vo 1378 g. od jerejot Stefan, vo vremeto na arhiepiskopot Grigorij II i velikiot `upan Andrija Gropa, rodnina na kralot Marko. Mala ednokorabna crkva, edinstvenata posvetena na za{titnikot na gradot Ohrid sv. Kliment. @ivopisot vo pogolemiot del na oltarot i naosot e so~uvan i gi nosi site programski belezi na ohridskite gradski rabotilnici od sredinata na XIV v. Liturgiski kompozicii vo oltarot, ciklusot na Golemite praznici vo povisokata zona na naosot i poedine~nite pretstavi na svetci vo dolnata zona so likovi na sv. Kliment, sv. Nikola, sv. Naum, svetite besrebrenici Kuzman i Damjan, sv. Petka, kako i sv. Konstantin i Elena na zapadniot yid.
LIT.: Mirjana ´oroviÊ-QubinkoviÊ, Stari sv. Kliment u Ohridu, †Starinar#, (1940), Beograd, 1942, 95‡97; Gojko SubotiÊ, Sveti Konstantin i Jelena u Ohridu, Beograd, 1971, 63‡64; Cvetan Grozdanov, Ohridskoto yidno slikarstvo od XIV vek, Ohrid, 1980, 151‡153. S. C.

MALAKOVSKI (MIHAJLOVSKI), Zlate (s. Bogdevo, Gostivarsko, 1926 – Egejskiot del na Makedonija, 1944) – naroden heroj. Bil yidarski rabotnik vo Belgrad (do 1941). Po okupacijata na Jugoslavija se vratil vo Makedonija i stapil vo NOPO †Korab#. Vo edna borba bil zaroben, sproveden i dr`an vo zatvor vo Tirana (do 1943). Po kapitulacijata na Italija bil osloboden i stanal borec vo Prvata makedonsko-kosovska NO brigada (noem. 1943). Zaginal vo borba na brigadata so bugarskata vojska vo Egejskiot del na Makedonija (1944). Proglasen e za naroden heroj na Jugoslavija.
LIT.: D-r Simo Mladenovski, Narodniot heroj Zlate Mele Malakovski, Bigorski nau~no-kulturni sobiri 1980-1981, Skopje, 1083, 167-171. Vl. Iv.

Du{ko Malevski

MALA REKA – leva i najgolema pritoka na rekata Radika. Se formira na viso~ina od 966 m od vodite na Jadovska i na Tresone~ka Reka. Izvira od planinata Bistra na viso~ina od 1.728 m, a se vliva na viso~ina od 606 m. Vkupnata dol`ina na re~niot tek iznesuva 21,3 km, ima vku-

MALEVSKI, Du{ko (Tetovo, 14. IX 1924 ‡ Skopje, 8. VIII 2007) ‡ novinar, eden od najpoznatite makedonski nadvore{no-politi~ki komentatori i urednici. Vo novinarstvoto od 1948 g. Od 1951 g. vo †Nova Makedonija# kade {to ostanuva do penzioniraweto (1985). Eden od osnova~ite na nedelnikot †Reporter#. Izvestuva~ od mnogubrojni zna~ajni nastani
901

M

MALEVSKI

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

i forumi vo svetot. Edinstven novinar na †Nova Makedonija# {to bil postojan dopisnik od Pariz, Rim, Atina i Sofija. U~esnik vo NOB. B. P. \. MALEVSKI, Kliment (Struga, 10. X 1917 – 18. VII 2002) – protojerej-stavrofor, ~len na Inicijativniot odbor za organizirawe na Makedonskata pravoslavna crkva i u~esnik na crkovnonarodnite sobori za vozobnovuvawe na Ohridskata arhiepiskopija i proglasuvawe na avtokefalnosta na Makedonskata pravoslavna crkva (1958 i 1967). Bil arhijerejski zamenik na Prespansko-pelagoniskata eparhija. Nositel e na pove}e crkovni odlikuvawa: od Erusalimskiot i od Ruskiot patrijarh, od Atinskiot arhiepiskop i od Sinodot na Makedonskata pravoslavna crkva (Svetiklimentov orden od III red).
LIT.: Done Ilievski, Makedonskoto pravoslavno sve{tenstvo vo borba za nacionalna i crkovna sloboda, Skopje, 1987. Rat. Gr.

turata na po~vata na Makedonija, 14, Skopje, 2006, 159-166. Kr. T.

Vlado Malenko

potoa i Naroden muzej - Ohrid. Vr{i iskopuvawa na pove}e lokaliteti vo ohridskata regija: crkvata Sv. Pantelejmon na Plao{nik, na anti~kiot teatar vo Ohrid, na nekropolata na Deboj, na ranohristijanskite baziliki vo Radoli{ta, vo Sv. Erazmo, vo lokalitetot Stobi i dr.
BIBL.: Nouvelles decouvertes dans la localité Sv. Erazmo, AIU XV, Beograd, 1974, 45-51; Novi anti~ki naodi vo Ohrid i ohridsko, @A XXVIII, Skopje 1978, 339-349; Ranosrednovekovna materijalna kultura vo Ohrid i ohridsko, Ohrid (monografija) kn. 1, del VI, Ohrid-Skopje, 1985, 269-339, Makedonskoukrainski vrski, X–XX v., MANU, Skopje, 2004 V. B.-Gr.

MALESIJA – mal ridsko-planinski predel vo zapadniot del na RM. Se protega na zapadnite padini na planinata Karaorman, opfa}aj}i go celiot sliv na Zba{ka Reka (Golema Reka), desna pritoka na Crni Drim. Na istok se grani~i so Debarca, na severozapad so Debarska @upa, na zapad so Debarski Drimkol i na jug so severnata periferija na Stru{ko Pole. Vo minatoto se vikala Zakamen, od kade {to poteknuva poznatata zakamenska iseleni~ka struja. Dene{noto ime $ go dale sosednite Albanci {to `iveat na severnata periferija na Stru{ko Pole, a ozna~uva †Brda#. Reljefot e ridski i planinski, isprese~en so pove}e dlaboki dolini. Klimata e planinska, so ladni zimi i sve`i leta. Padinite na Karaorman se pokrieni so dabova i bukova {uma. Vo M. se nao|aat ~etiri sela: Prisovjani, Zba`di, R’`anovo i Lokov. Site se ili raseleni ili se nao|aat vo faza na celosno preseluvawe. Dodeka vo 1961 g. vo M. `ivele 926 `., vo 2002 g. ostanale da `iveat samo 22 `. i toa vo Zba`di (10) i Prisovjani (11), a drugite dve sela se raseleni. Naselenieto go so~inuvaat Makedonci na koi osnovno zanimawe im e sto~arstvoto.
LIT.: Branislav Rusi¢, Malesija, †Godi{en zbornik na FF#, kn. 6, Skopje, 1953. Al. St.

Aleksandar Malenko

MALENKO, Aleksandar (Ohrid, 20. I 1979) ‡ pliva~. Zavr{il Sredno fiskulturno u~ili{te vo Skopje (1997). Bil ~len na PVK †Ohridski branovi# vo Ohrid (1989–1992), a potoa na APK †Student# vo Skopje. Postavil vo plivawe 38 republi~ki rekordi na kusi pateki. Na Evropskoto prvenstvo za mladinci vo @eneva ([vajcarija, 1995) osvoil srebren medal na 200 m delfin, a vo Kopenhagen (Danska, 1996) zlaten na 200 m delfin, dva srebreni medali na 100 m delfin i na 200 m kraul i ~etvrto mesto na 400 m me{ano. Nastapil i na Svetskoto prvenstvo (1995) i na Olimpiskite igri (1996). Toj e izbran za najdobar sportist na Makedonija (1995 i 1996). D. S. MALENKO, Vlado (Ohrid, 1. IX 1938) & arheolog. Gimnazija zavr{il vo Ki~evo, vo 1958 g. Diplomiral na Katedrata za arheologija na Filozofskiot fakultet vo Belgrad, vo 1965 g. Od 1965 do 2004 g. raboti kako arheolog-konzervator vo Zavodot za za{tita na spomenicite na kulturata - Ohrid, a
902

Qubinka Malenkova

MALENKOVA, Qubinka (Ohrid, 13. XI 1927) – arhitekt. Diplomirala na Arhitektonskiot fakultet na Tehni~kata velika {kola vo Belgrad (1951). Kako proektant raboti vo proektantskoto pretprijatie †Proektant# i vo GP †Pelagonija# vo Skopje. Proektirala i realizirala raznovidni objekti – stanbeni, op{testveni, zdravstveni i turisti~ko-ugostitelski. Se zanimava i so urbanisti~ko planirawe. Pozna~ajni realizacii: osven brojnite stanbeni objekti, po{tite vo Prilep (1973), vo Tetovo (1977), vo Kumanovo (1978), vo Strumica (1981), vo Ko~ani (1982); hoteli vo Ko~ani (1957), vo Novo Selo, vo [tip (1955), vo Dojran (1959); Teatarot na narodnostite vo Skopje (1974); Urbanisti~ko re{enie za centarot na Ko~ani.
LIT.: J. Konstantinov, Arhitekt Qubinka Malenkova (1927), vo: Arhitekturata na po~vata na Makedonija od sredinata na XIX do krajot na HH vek. Prilozi za prou~uvaweto na istorijata na kul-

MALESKA-TROJA^ANEC, Paraskeva (Skadar, Albanija, 26. VII 1930 ‡ Skopje, 11. III 2006) ‡ novinar i spiker. Otkako repatrirala (1948) vo Makedonija, se vrabotila vo Radio Skopje, kade {to ostanala celi 33 godini, do penzioniraweto (1981). Bila ~len na †Malcinskata# redakcija. Po pro{iruvaweto na programata na albanski jazik bila avtor i spiker na: †[kolska emisija#, †Radiodrama#, †Emisija za zemjodelcite#, †Pedago{ki soveti#, †Emisija za `enata# i drugi. J. F. MALESKI, Vlado (Struga, 5. IX 1919 ‡ Struga, 23. IX 1984) ‡ raska`uva~, romansier, vtemeluva~ na sovremenata makedonska proza, scenarist, publicist, osnova~ na †Razgledi#, novinar, diplomat. Bil direktor na Radio Skopje i urednik, pokraj na †Razgledi#, i na spisanijata †Nov den# i †Sovremenost#. Rabotel vo diplomatska slu`ba (ambasador vo Liban, Etiopija i Polska) i bil ~len na Pretsedatelstvoto na SRM. ^len e na DPM od 1946 g. Vlado Maleski e avtor na eden ne tolku golem, no zna~aen kni`e-

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

MALE[EVO

M

teorijata na umetnosta# i †Umetnikot mora, saka i mo`e# objaveni vo sp. †Razgledi# (1954) vo broevite 19, 20, 21. Negovoto kni`evno delo umetni~ki se do`ivuva sekoga{ sovremeno i kompleksno.
DELA: zbirki raskazi: \ur|ina alova (1950) i Branuvawa (1953); romani: Ona {to be{e nebo (1958), Vojnata, lu|e, vojnata (1967), Razboj (1969), Zapisi na Ezersko Drimski (1980) i Jazli (1990, posthumno); Ka`uvawa (dnevni~ki zapisi od NOB, 1976) i Razgledi (kniga esei, ogledi i polemi~ki prilozi, 1976). LIT.: Bla`e Ristovski, Makedonski narodnoosloboditelni pesni, Skopje, 1974; istiot, Makedonskiot stih 1900–1944. Istra`uvawa i materijali, Skopje, 1980, 441–446; Miodrag Drugovac, Istorija na makedonskata kni`evnost XX vek (1990); Venko Andonovski, Strukturata na makedonskiot realisti~en roman (1997); Angelina Banovi}-Markovska, Likovi – antagonisti, 2001; Hristo Georgievski, Makedonskiot roman 1952–2000 (2002). V. M.-^.

Vlado Maleski

Mje~eslav Malecki

ven opus. Prvata negova tvore~ka faza se vrzuva so pi{uvawe poezija, raskazi i edno~inki, so preveduvawe, izdavawe bilteni i vesnici. Negovite pesni, koi prerasnuvaat vo narodni, se svoevidna lirska istorija na toga{noto vreme. Vo prvata kniga na Racinovite †Makedonski narodnoosloboditelni pesni# e objaven i tekstot na negovata †Denes nad Makedonija# (denes himna na RM). Vo tekot na svojot ~etiriesetgodi{en kni`even anga`man objavuva nekolku knigi. Vo 1976 g. izdava~kata ku}a †Kultura# gi objavi negovite †Odbrani dela# vo pet toma. Vo 1951 g. Maleski se javuva i kako avtor na scenarioto za prviot makedonski igran film †Frosina#. Po ne{to pove}e od

Denko Maleski

wa vo Egejskiot del na Makedonija. B. Vidoeski mnogu visoko ja ocenuva to~nosta na terenskite zapisi na M. Rezultat na negovite istra`uvawa se nekolku raspravi i dve kni{ki: tekstovi od Suho i Visoka vo Solunsko (Krak[w, 1934) i re~nik na tie dva govora (Krak[w, 1936). Vo statijata Z zagadniev dialektologii macedovskiej (†Rocznik Slawistyczny#; XIV, 1938) M. dava ocena na trudovite na drugite avtori od oblasta na makedonskata dijalektologija i konstatira deka makedonskite dijalekti pretstavuvaat individualen dijalekten tip {to mo`e da se nare~e makedonski jazik. Pove}eto makedonisti~ki trudovi od M. se odnovo objaveni vo Krakov vo tomot pod naslov Dialekty polskie i sqowiavskie (Krak[w 2004).
LIT.: In memoriam Mieczysqaw Maqecki, Zeszyty naukowe UJ DCCXXXV, Warszawa Krak[w, 1987. Z. T.

Scena od filmot †Frosina# (1951)

desetina godini (1963) negoviot roman †Ona {to be{e nebo# e adaptiran kako dramski tekst pod naslov †Bogomilska balada# od strana na Milan \ur~inov i Ilija Zafirovski, postaven i igran na scenata na Dramskiot teatar vo Skopje vo sezonata 1964/65 g. Po deset godini (1974) vo adaptacija i re`ija na Dimitrie Osmanli e prika`an igraniot TV-film †Prva ve~er#, spored istoimeniot raskaz na ovoj avtor. Maleski svojata svrtenost kon modernizmot ja izrazi preku skri{nata teoriska polemika so naglaseniot avangardizam vo na{ata sredina, manifestirana vo statijata †Konspekti#, objavena vo tri dela: †Non possimus#, †Okolu prvoto pra{awe na

MALESKI, Denko (Skopje, 14. XI 1946) – pravnik i univ. profesor, dr`avniki diplomat. Diplomiral (1970) i magistriral na Pravniot fakultet vo Skopje na tema †Op{testveno-politi~kiot sistem na SFRJ# (1976). Doktoriral na Pravniot fakultet vo Qubqana (1981). Bil izbran za asistent na Pravniot fakultet vo Skopje po predmetot sovremeni politi~ki sistemi i za docent, vonreden i redoven profesor po Me|unarodna politika. Bil viziting profesor na Univerzitetot Bouling-Grin, Ohajo, SAD (1990–1991). Bil minister za nadvore{ni raboti na RM (19911993) i {ef na Postojanata misija na RM kaj OON (1993 –1997).
BIBL.: Sovremeni politi~ki sistemi, Skopje 1987; Me|unarodna politika, Skopje 2000. IZV.: Arhiva na Praven fakultet †Justinijan Prvi# – Skopje, Skopje, 2007. Sv. [. i T. Petr.

Karta na Male{evijata

MALECKI, Mje~islav (Mieczysqaw Maqecki) (Mjelec, Polska, 14. VII 1903 – Klocko, Polska, 3. IX 1946) ‡ polski lingvist, slavist, balkanist, dijalektolog, istra`uva~ na ju`noslovenskite dijalekti, prv polski makedonist. Vo triesettite godini na minatiot vek vodel intenzivni istra`uva-

MALE[EVO (Male{evija, Male{) – visok predel vo isto~niot del na RM. Go zafa}a izvorskiot sliv na rekata Bregalnica, do nejzinata klisura nad s. Razlovci. Toa e opkoleno so Male{evskite Planini i so razgranoci na Vlaina, Golak i Pla~kovica, a e otvoreno samo nakaj sever po dolinata na Bregalnica. Preku M. vodat dve regionalni soobra}ajnici. Edna {to go povrzuva na sever so Pijanec i na jug so Strumi~kata Kotlina, i druga {to go povrzuva na zapad so Ko~anskata Kotlina i na istok so dolinata
903

M

MALE[EVSKA

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

na Struma. Prvpat se spomnuva vo edna povelba na vizantiskiot car Vasilij II vo 1020 g. Vo vremeto na osmanliskoto vladeewe upravno sredi{te na M. bilo Peh~evo (toga{ Osmanija); a potoa ovaa uloga ja prezema Berovo. Vo M. ima 14 sela i dve gradski naselbi – Berovo i Peh~evo. Od selata, 8 $ pripa|aat na op{tinata Berovo, a 6 na op{tinata Peh~evo. Naselbite se od zbien tip i se naseleni so Makedonci. Vo s. Crnik ima Turci i Romi. Brojot na naselenieto e vo stagnacija. Vo 1961 g. ovde `iveele 20.048 `., i vo 2002 g. skoro isto tolku – 19.458 `. Male{evci prete`no se zanimavaat so sto~arstvo, ovo{tarstvo i so proizvodstvo na kompiri.
LIT.: J. Pavlovi¢, Male{evo i Male{evci, Beograd 1928; Male{ i Pijanec, Prirodni i socio-geografski karakteristiki, MANU, Skopje 1980. Al. St.

op{tinskite arhivi, ja spre~uval rekvizicijata (avgust-septemvri) i vr{el agitacija i mobilizacija na novi borci. Del od borcite vlegle vo sostavot na Trinaesettata i ^etirinaesettata NO brigada na Pedesettata (makedonska) divizija na NOVJ (vtorata polovina na septemvri). Po formiraweto na Komandata na podra~jeto vo Berovo i komandite na mesta vo Berovo i vo Peh~evo, ja vr{el glavnata bezbednosna za{tita.
LIT.: D-r Mile Mihajlov, Voenozadninskite organi vo Narodnoosloboditelnata vojna na Makedonija (1941–1945), Skopje, 1992; Blagoja Aleksov, Berovo vo prostorot i vo vremeto. (Hronika). Berovo, 2003. S. Ml.

loto na planinata minuva delumno makedonsko-bugarskata granica. Na najvisokite delovi se nao|a izvorskiot del na rekata Bregalnica. Bilata se goli dodeka planinskite strani se pokrieni so bukova i dabova {uma. T. And.

MALE[EVSKA, Ana (Dupnica, Bugarija, 1871 – Bugarija, 1942) – u~itelka, u~esni~ka vo Ilindenskoto vostanie, }erka na Nikola Male{evski, punktov na~alnik na TMORO vo Dupnica. Gimnazija zavr{ila vo Solun. U~itelstvuvala vo Kuku{, kade {to se vklu~ila vo TMORO. Vlegla vo ~etata na kuku{kiot okru`en vojvoda Krsto Asenov (vo proletta na 1903). Na Ilinden (1903), pri osvetuvaweto na vostani~koto zname, se ven~ala so Kr. Asenov vo crkvata vo s. Korni{or. Poradi toa vojvodata Asenov bil ubien od negov ~etnik. Po ovoj dramati~en nastan Ana zaminala od ~etata i $ se posvetila na u~itelskata dejnost.
LIT.: Milen Kumanov, MakedoniÔ, KratÍk istori~eski spravo~nik, SofiÔ, 1993. V. \.

MALE[EVSKI, Nikola (Berovo, 1852 ‡ Dupnica, den. Stanke Dimitrov, Bugarija, 1935) ‡ deec na makedonskoto revolucionerno osloboditelno dvi`ewe. Bil istaknat u~esnik vo Razlove~koto (1876) i vo Kresnenskoto vostanie (1878-1879), a potoa emigriral vo Bugarija. Podocna se vklu~il i vo TMORO (1895) kako dolgogodi{en punktov na~alnik vo Dupnica. Go pomagal prefrlaweto na vooru`enite ~eti od Bugarija vo Makedonija i prifa}aweto na begalcite po izbuvnuvaweto na Vini~kata afera (1897). Vo Dupnica bil osnova~ na nekolku komiteti. Bil blizok drugar i sorabotnik na Goce Del~ev i \or~e Petrov.

Crkvata †Mali Sv. Vra~i# vo Ohrid

†MALI SV. VRA^I# – mala ednokorabna crkva {to $ pripa|ala na ^elni~kata enorija. Izgradena e i `ivopisana pred 1345 g. i vo svojata slikana programa sodr`i nekolku ikonografski re{enija {to se edinstveni vo ohridskoto yidno slikarstvo od XIV v. Bogorodica @ivonosen Isto~nik vo konhata na apsidata, sv. Kliment so modelot na gradot Ohrid vo racete, koj go prinesuva na patronite na crkvata sv. Kuzman i Damjan. Del od slikanata dekoracija e delo na najpoznatiot ohridski slikar od sredinata na XIV v. Jovan Teorijan. Vo crkvata e so~uvan i originalniot drven ikonostas od sredinata na XIV v., kako i rezbanite carski dveri od po~etokot na XVII v.
LIT.: Voislav J. ™uriÊ, Vizantijske freske u Jugoslaviji, Beograd 1974, 69, zab. 80; Cvetan Grozdanov, Ohridskoto yidno slikarstvo od XIV vek, Ohrid, 1980 48‡53; Mirjana ›oroviÊ-QubinkoviÊ, Srewovekovni duborez u isto~nim oblastima Jugoslavije, Beograd, 1965, 19‡24, 123; Petar Miqkovi}-Pepek, Sveti Vra~i vo Ohrid, †Kulturno nasledstvo#, 19-20-21, (1992-9394), Skopje, 1996, 81‡108. S. C.

MALE[EVSKA EPARHIJA (IX v.) – poznata i kako Provadska ili Ov~epolska, Zletovska ili Lesnovska i Morodviska, spored teritoriite na koi{to se prostirala. Postoela od IX v., od vremeto na prvata misija na svv. Kiril i Metodij po dolinata na Bregalnica. ^esto bila podvlastuvana od drugi eparhii i od pobogatite mitropolii (Skopskata).
LIT.: Ivan Snegarov, IstoriÔ na Ohridskata arhiepiskopiÔ, I–II, vtoro fototipno izdanie, SofiÔ, 1995; M. Jankovi¢, Episkopije i mitropolije Srpske crkve u sredwem veku, Beograd, 1985. Rat. Gr.

\or~e Petrov, Nikola Male{evski (vo sredinata) i Goce Del~ev

LIT.: D-r Risto Poplazarov, Osloboditelnite oru`eni borbi na makedonskiot narod vo periodot 1850-1878 godina, Skopje, 1978; istiot, Makedonskoto Kresnenskorazlo{ko vostanie, Skopje, 1979. S. Ml.

MALE[EVSKI (MALE[KI) NARODNOOSLOBODITELEN PARTIZANSKI ODRED (mesnost Paruca, kota 1356 na pl. Pla~kovica, 25. VIII ‡ noemvri 1944) ‡ teritorijalna partizanska edinica na NOV i POM. Bil formiran od 50 borci od Male{evijata. Gi napa|al pomalite neprijatelski upori{ta, gi uni{tuval
904

MALE[EVSKI PLANINI – srednovisoki planini vo isto~niot del na RM. Pripa|aat na gromadnite planini od Rodopskata masa. Se protegaat la~no vo pravec jz–si. Dol`inata na glavnoto bilo iznesuva 32 km. Bilata se zaobleni, a najvisoki vrvovi se Xami Tepe (1.801 m) i ^engino Kale (1.748 m), najisto~nata to~ka na RM. Geolo{kiot sostav e pretstaven so kristalesti {krilci, a vo poniskite delovi sprema Berovskata Kotlina se pokrieni so neogeni sedimenti. Preku bi-

MALI HIDROCENTRALI VO RM – vo periodot 1992-2003 g. prose~noto godi{no proizvodstvo na malite HC vo RM iznesuvalo 110,6 GWh, a najgolemo bilo vo 1996 g. i iznesuvalo 158,5 GWh. Ovde se navedeni samo HC so instalirana mo}nost od 1 do 12 MW. HC †Do{nica# e na istoimenata reka, nedaleku od Demir Kapija. Vo pogon od 1953 g. Ima dva agregata so pelton turbini. Instalirana mo}nost 4,62 MW. HC †Zrnovci# e na rekata Zrnovka, kaj s. Zrnovci, nedaleku od Ko~ani. Vo pogon od 1950 g. Ima dva agregata so pelton turbini. Instalirana mo}nost 1,26 MW. HC †Kalimanci# e akumulaciona HE na rekata Bregalnica, blizu do seloto Kalimanci (po-

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

MALINOV

M

pogon od 1952 g. Ima dva agregata so pelton turbini. Instalirana mo}nost 2,88 MW. HC †Stre`evo# e vo sklop na istoimeniot hidrosistem (severozapadno od Bitola). Vo pogon od 1993 g. Instalirana mo}nost 2,4 MW. HC †Turija# e vo blizina na Strumica. Vo pogon od 1985 g. Ima dva agregata so francis turbini. Instalirana mo}nost 2 MW.
HC †Kalimanci# na r. Bregalnica

areal, spa|a vo rodot na kapinite, no se razlikuva od niv po ispravenite letorasti bez trwe, listovite odozdola se srebrenesto-vlaknesti, a plodot crvena, so~na i vkusna malina. Kaj nas e zastapena vo montanskiot i vo Al. And. subalpskiot region.

me|u Ko~ani i Del~evo). Vo pogon od 1970 g. Ima dva agregata so francis turbini. Instalirana mo}nost 12 MW.

LIT.: 50 godini makedonsko elektrostopanstvo, Skopje, 1995; J.P. †Elektrostopanstvo na Makedonija#, Skopje, 1999; http://www.esmak.com.mk. Dr. R.

Vane Malinkov ]endo

Dimitar Malidanov

HC †Matka# na r. Treska

HC †Matka# e vo dolniot tek na rekata Treska, nedaleku od seloto Matka, Skopsko. Vo pogon od 1938 g. Ima tri agregati so francis turbini. Instalirana mo}nost 4,2 MW.

MALIDANOV, Dimitar (Sarakinovo, Vodensko, 5. XII 1946) ‡ grafi~ar, slikar, profesor na FLU vo Skopje. Diplomiral (1972) i magistriral (1975) na ALU vo Qubqana. Avtor so izvonredno poznavawe i vladeewe na tehnolo{kite specifiki na grafi~kite tehniki i zna~aen za nivniot razvoj (akvatinta, mecotinta, suva igla, verni-mu). Se interesira za sopstvenoto nacionalno i kulturno minato predadeno so jazikot na simboli~noznakovnoto, asocijativnoto i metafori~noto (Samoilov glasnik, 1972). Podocna se svrtuva kon prirodata, neposredno registriraj}i gi promenite vo svetot na florata (Treva, 1980; Pupka, 1985; Plod, 1993).
LIT.: Sowa Abaxieva Dimitrova, Dimitar Malidanov (katalog), Skopje, 1985; Viktorija Vasev Dimeska, Dimitar Malidanov (katalog), Beograd, 1990. Z. Al.-B.

MALINKOV-]ENDO, Vane (Kavadarci, 1925) ‡ fotograf, tikve{ki foto-hroni~ar. Negoviot interes e naso~en kon fotografsko dokumentirawe na minatoto i sovremenosta na Kavadarci i na Tikve{ijata, sobirawe na fotografskoto nasledstvo od negovite prethodnici i nivna prezentacija preku javni izlo`bi. Siot raboten vek raspolaga so sopstven fotografski du}an vo centarot na Kavadarci. Ima organizirano izlo`bi na fotografii vo Kavadarci, Negotino, Prilep i vo Qubqana. Najzna~ajnoto e prezentirano vo negovata monografija †Kavadarci nekoga{ i sega#, vo koja ima 403 fotografii so legendi za potrebnite faktografski podatoci.
BIBL.: Kavadarci nekoga{ i sega, Kavadarci, 1995. S. Ml.

HC †Pena# na r. Pena

HC †Pena# e na rekata Pena, vo blizina na Tetovo. Vo pogon od 1927 g. Ima dva agregata so francis turbini. Instalirana mo}nost 2,56 MW. HC †Peso~ani# e na Peso~anska reka, pokraj seloto Peso~ani (pome|u Ki~evo i Ohrid). Vo pogon od 1951 g. Ima dva agregata so pelton turbini. Instalirana mo}nost 2,74 MW. HC †Popova [apka# e na [ar Planina. Vo pogon od 1993 g. Ima 4 agregati so pelton turbini. Instalirana mo}nost 4,78 MW. HC †Sapun~ica# e na rekata Sapun~ica, nedaleku od Bitola. Vo

MALINA (Rubus idaeus L., fam. Rosaceae) – ima cirkumborealen

MALINOV, Zoran~o ([tip, 1964) ‡ etnolog, nau~en sorabotnik vo Institutot za folklor †Marko Cepenkov# vo Skopje. Diplomiral na Studiskata grupa za geografija (Nasoka etnologija) na Institutot za geografija na Prirodno-matemati~kiot fakultet vo Skopje (1988). Magistriral na Grupata za etnologija na Filozofskiot fakultet vo Belgrad na tema †Posmrtni obi~aji u Bregalni~koj oblasti# (25. VI 1999), a doktoriral na Prirodno-matemati~kiot fakultet vo Skopje na tema †Tradicionalniot naroden kalendar vo [opskobregalni~kata etnografska celina# (2005). Raboti vo Institutot za folklor †Marko Cepenkov# (od 21. VIII 1995).
BIBL.: Posmrtnite obi~ai vo Bregalni~kata oblast, Skopje, 2001. LIT.: Referat za izbor na asistent-istra`uva~ od oblasta na etnologijata pri Institutot za folklor †Marko Cepenkov# ‡ Skopje, Bilten na Univerzitetot †Sv. Kiril i Metodij# vo Skopje,

Malina, granka so plodovi

905

M

MALINSKA

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

br. 837, Skopje, 15. X 2003, 58-61; Referat za izbor na nau~en sorabotnik vo Institutot za folklor †Marko Cepenkov# ‡ Skopje, na istoto mesto, br. 878, od 1. IX 2005, 125-127. S. Ml.

{ata politi~ka {kola †\uro \akovi}# vo Belgrad, bila glaven i odgovoren urednik na v. †Nova Makedonija#, direktor na Radio Skopje (1952–1961), pretsedatel na Zdru`enieto na novinarite na Makedonija, potpretsedatel na Glavniot odbor na SSRNM, ~len na Izvr{niot sovet na Sobranieto na SRM, republi~ki i sojuzen pratenik, ~len na Pretsedatelstvoto na CK na SKM, pretsedatel na Univerzitetskiot sovet na Univerzitetot †Sv. Kiril i Metodij# vo Skopje i ~len na Pretsedatelstvoto na SRM. Nositel e na Partizanska spomenica 1941.
BIBL.: Vo Skopje 1942 godina, †Prosvetena `ena#, br. 11, Skopje, 1961, 1; Sredbi so Tito vo 1941 godina, †Prosvetena `ena#, Skopje, maj 1972, 4-5; Postojano ~ekorewe napred, Godi{nina na Prvata konferencija na AF@ na Makedonija, †Prosvetena `ena#, Skopje, dekemvri 1972, 2; Bele{ki za hronika ‡ Skopje oktomvri 1942 ‡ juli 1943, †13 Noemvri#, XI, 11, Skopje, 1972, 6; Za aktivnosta na Oddelenieto za agitacija i propaganda na CK na KPM i na Glavniot {tab na NOV i POM za vreme na negoviot prestoj vo selo Gorno Vranovci esenta 1944 godina, Veles i Vele{ko vo NOV 1943-15 maj 1945 godina, Titov Veles, 1977, 201-204; Sredba so Tito vo 1941 godina. Spomeni, †Prosvetena `ena#, Skopje, maj 1980, 14-15; Bele{ki za hronika, †Skopje vo osloboditelnata vojna i revolucija 1941-1945, tom I, kn. prva, Skopje, 1984, 167-174; Podem na informativnata i kulturnata akcija. Istoriskite denovi na Gorno Vranovci, Skopje, 1984, 86-91; @enite na Makedonija vo borbata za ramnopravnost, Nezaboravnik, NIP †Komunist#, Skopje, 1985. IZV.: Izvori za Osloboditelnata vojna i revolucija vo Makedonija 1941-1945, tom I, kniga prva, vtora i treta, Skopje, mart 1968; Zbornik na dokumenti za u~estvoto na `enite od Makedonija vo Narodnoosloboditelnata vojna i revolucijata 1941-1945, Skopje, 1976; Kumanovo i Kumanovsko vo NOV 1941-1945. Dokumenti, Kumanovo, 1988. LIT.: Petar Trajkovski, Georgi Malinski ‡ prv esperantist vo zemjata, †Na{ vesnik#, XVIII, 666, Kumanovo, 18. V 1979, 5; Kumanovo i Kumanovsko vo NOV 19411942 godina. Materijali od nau~niot sobir odr`an na 12, 13 i 14 dekemvri 1978 godina, Kumanovo, dekemvri 1979. S. Ml.

Veselinka Georgieva Malinska

rija vo Skopje. Osnovno u~ili{te i gimnazija zavr{il vo rodniot grad (1976), a potoa diplomiral na Filozofskiot fakultet vo Skopje ‡ Grupa istorija (1. X 1980), kade {to i magistriral so temata †Dejnosta na bugarskata profa{isti~ka organizacija Braniik vo Makedonija 1941-1944 godina# (7. III 1989) i doktoriral so temata †Profa{isti~kite i kolaboracionisti~kite organizacii i grupi vo Makedonija 19411944 godina# (dekemvri 1994). Raboti vo INI (od 1. X 1981) kako istra`uva~ na Makedonija vo vremeto na Vtorata svetska vojna. Avtor e na pogolem broj monografski trudovi.
BIBL.: Veles i Vele{ko vo Narodnoosloboditelnata vojna 1941‡1945. Spomenkniga na zaginatite borci vo NOV i `rtvi na fa{isti~kiot teror od Veles i Vele{ko, Titov Veles, 1985 (so koavtor); Monopolot vo Veles 1919‡1945 godina, Titov Veles, 1988; Borba za sloboda, Titov Veles, 1989; Sveti Nikole i Svetinikolsko od 1912 do 1945 godina, Sveti Nikole, 1990; @iveeja, se borea i zaginaa vo viorot na Revolucijata 1941‡1945, Spomen kniga na zaginatite borci i `rtvi na fa{isti~kiot teror od Sveti Nikole i Svetinikolsko, Sveti Nikole, 1990 (so koavtor); Bugarskata fa{isti~ka organizacija †Branik#vo Makedonija (1941‡1944), Skopje, 1992; Profa{isti~kite i kolaboracionisti~kite organizacii i grupi vo Makedonija 1941‡ 1944, Skopje, 1995; Kriva Palanka i Krivopalane~ko niz istorijata, Kriva Palanka, 1996 (so koavtori); Vinica i Vini~ko, Vinica, 1998; Demir Kapija, Demir Kapija, 1998; Nacionalnoto dvi`ewe vo Veles od 1919 do 1931 godina, Veles, 1998; Jov~e Xipunov i negovata aktivnost od 1919 do 1931 godina, Veles, 1998 (so koavtor); Trajko Andreev‡Petkanovski 19191943, Veles, 1998 (so koavtor), Dolna Bawica ‡ Asagi Banitsa e Poshtme, Ko~ani, 2000; ^a{ka niz istorijata, ^a{ka, 2001; Op{tina Zelenikovo, Zelenikovo, 2001; Balisti, Skopje, 2002; Politi~kite partii i organizacii vo Makedonija vo Vtorata svetska vojna 1941-1944 godina, Skopje, 2002; Gorno Lisi~e-Skopsko, Skopje, 2002; Kisela Voda vo Vtorata svetska vojna 1941-1944 godina, Skopje, 2003. S. Ml.

MALINSKA, Veselinka Georgieva (Kumanovo, 4. I 1917 ‡ Skopje, 12. XI 1987) ‡ nacionalen i komunisti~ki deec, prvoborec, novinar i politi~ar. Kako ~len na SKOJ (1933) i sekretar na skoevski aktiv (1934), bila uapsena (januari‡fevruari 1936) vo istra`niot zatvor vo Skopje i vo Ada Ciganlija (Belgrad). Ja zavr{ila Trgovskata akademija vo Ni{. Kako ~len na KPJ (1936) i student na Visokata ekonomsko-komercijalna {kola vo Zagreb, bila istaknat aktivist vo kumanovskoto Studentsko dru{tvo (vo letoto 1937) i bila izbrana za ~len na MK na KPJ vo Kumanovo. Podocna studirala vo Belgrad (1939), kade {to bila sekretar na Mesniot odbor na Narodnata pomo{ (1940‡1941). Po Aprilskata vojna bila glavnata kurirska vrska na PK na KPJ za Srbija i CK na KPJ so Belgradskiot NOPO i so partiskite organizacii vo Srbija. Vo otsustvo bila osudena na smrt (april 1942). Potoa se vratila vo Makedonija (maj 1942) i bila sekretar na MK na KPJ vo Skopje i urednik na negovoto glasilo †Vesnik#. Naskoro zaminala kako borec vo Vtoriot skopski NOPO (oktomvri 1942 ‡ januari 1943), a potoa se ilegalizirala kaj jataci na Skopska Crna Gora, od kade {to zaminala (20. V 1943) na pl. Karaorman za sekretar na Agitprop pri G[ na NOV i POM. Bila kandidat za ~len na CK na KPM (1943‡1945), izbran delegat na AVNOJ, ~len na Glavniot odbor na NOF, odgovoren urednik na sp. †Ilindenski pat# (od april 1944), delegat i vtor sekretar na rabotnoto Pretsedatelstvo na Prvoto zasedanie na ASNOM (2. VIII 1944), referent na Poverenstvoto za informacii (od 14. VIII 1944) i urednik na sp. †Makedonka# (od noemvri 1944). Po Osloboduvaweto bila sekretar na Glavniot odbor na AF@ za Makedonija (od 15. XII 1944), ja zavr{ila Vi906

\or|i Malkovski

MALKOVSKI, \or|i (Veles, 24. VI 1957) ‡ istori~ar, nau~en sovetnik i redoven profesor vo Institutot za nacionalna isto-

MALCINSTVA (ZAEDNICI) VO RM – grupi {to se malobrojni vo odnos na ostatokot od naselenieto na RM, ~ii pripadnici imaat etni~ki, religiozni, jazi~ni i rasni obele`ja po koi se razlikuvaat od mnozinstvoto i neguvaat ~uvstvo na solidarnost naso~eno kon za~uvuvawe na svojata kultura, tradicija, jazik i vera. Ustavot na RM (1991) kako sinonim za poimot †malcinstvo# go upotrebuva{e poimot †nacionalnost#. Poimot †zaednica# vo RM, oficijalno, prvpat se upotrebuva vo Ramkovniot dogovor (2001) i vo amandmanite na Ustavot od 1991 g. (16. XI 2001). Vrz nivna osnova i site pravni akti usvoeni potoa za ozna~uvawe na poimot †malcinstvo# go upotrebuvaat

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

MANAKOVI]

M

Trajko Petrovski: Romite vo Makedonija (2002)

poimot †zaednica#, ne vo smisla jazi~na ili kulturna, tuku etni~ka zaednica kako klu~en koncept za transformirawe na multietni~koto op{testvo vo multietni~ka dr`ava. Amandmanot IV na Ustavot kako malcinstva/zaednici gi opredeluva †gra|anite {to `iveat vo granicite na RM, koi se del od albanskiot, turskiot, vla{kiot, srpskiot, romskiot, bo{wa~kiot i drugite narodi#. Taka se ozna~eni i grafite za etni~ka pripadnost na popisot od 2002 g., spored koi od vkupno 2.022.547 gra|ani na RM, 1.297.981 se izjasnuvaat kako Makedonci, 509.083 kako Albanci, 77.959 Turci, 53.879 Romi, 35.939 Srbi, 17.018 Bo{waci, 9.695 Vlasi i 20.993 kako drugi; ili 1.310.184 pravoslavni, 674.015 muslimani, 7.008 katolici, 520 protestanti i 30.820 drugi, odnosno, 1.344.815 gra|ani so maj~in jazik makedonski, 507.989 albanski, 71.757 turski, 38.528 romski, 24.773 srpski, 8.560 bo{wa~ki 6.884 vla{ki i 19.241 drugi jazici.
IZV.: †Slu`ben vesnik na RM, br. 52/91; †Slu`ben vesnik na RM#, br. 91/01; Popis 2002. T. Petr.

po kaligrafija i crtawe vo Romanskata gimnazija vo Janina, kade {to zaedno so brat mu Milton otvoril i foto-atelje (1898). Po andartskoto palewe na rodnoto selo, zaedno so brata si, se preselil vo Bitola (1905), kade {to otvorile †Atelje za umetni~ka fotografija#. Od London ja kupile filmskata †Kamera 300# (1905), so koja go snimile prviot dokumentaren film †Tkaja~ki# (za dejnosta na `enite vo nivnoto semejstvo: vla~ewe na volnata, predewe, snovewe i tkaewe). Zaedni~ki registrirale i niza zna~ajni nastani i momenti od sekojdnevjeto vo dokumentarnite filmovi †Vla{koto u~ili{te vo Avdela ili U~ili{te na otvoreno# (1905), †Proslavata na \ur|ovden#, †Makedonski ora#, †Vla{ka svadba#, †Makedonska svadba vo Bitolsko#, †Vlasi nomadi ‡ Karaka~ani#, †Represii vrz makedonskoto naselenie vo Bitola#, †Proslavata na Sv. Kiril i Metodij# (1905‡1908), †Pana|ur kaj Sveta Nedela vo Bitola i vo drugi mesta# (1907), †Beseweto na Ilindenci# (1908), †Sultanot Mehmed Re{ad vo Solun i vo Bitola# (1911) i dr. Po bugarskata okupacija na Bitola bil interniran vo Bugarija (1916). Po vra}aweto, zaedno so bratot Milton, vo Bitola otvoril kino (1918). Podocna se preselil da `ivee vo Solun (1935), kade {to i po~inal. Za~uvan e golem del od ostavninata od fotografii i filmski materijali ‡ okolu 100 kratkometra`ni filmski zapisi i reporta`i so okolu 1.600 metri filmska lenta od 35 mm, 18.513 foto-negativi i 17.854 fotografii.
LIT.: Tvore{tvoto na bra}ata Manaki, Skopje, 1996. S. Ml.

lo zaedno so brata si, se preselile vo Bitola (1905), kade {to otvorile †Atelje za umetni~ka fotografija# i od London ja kupile filmskata †Kamera 300# (1905), so koja go snimile prviot dokumentaren film †Tkaja~ki#, a podocna filmski registrirale i razni drugi nastani i momenti od sekojdnevieto vo dokumentarnite filmovi †Vla{koto u~ili{te vo Avdela ili U~ili{te na otvoreno# (1905), †Proslavata na \ur|ovden#, †Makedonski ora#, †Vla{ka svadba#, †Makedonska svadba vo Bitolsko#, †Vlasi nomadi ‡ Karaka~ani#, †Represii vrz makedonskoto naselenie vo Bitola#, †Proslavata na Sv. Kiril i Metodij# (1905‡1908), †Pana|ur kaj Sveta Nedela vo Bitola i vo drugi mesta# (1907), †Beseweto na Ilindenci# (1908), †Sultanot Mehmed Re{ad vo Solun i vo Bitola# (1911) i dr. Podocna samostojno go snimil i dokumentarniot film †Tito vo Bitola# (1963) i dr. Za~uvani se okolu 100 kratkometra`ni filmski zapisi i reporta`i so okolu 1.600 m filmska lenta od 35 mm, 18.513 fotonegativi i 17.854 fotografii.
LIT.: Leonid Manaki: Milton osnovopolo`nik na na{ata kinematografija. Razgovorot go vode{e Tomislav Osmanli. †Ekran#, XIV, 694, Skopje, 2. III 1984, 42‡ 44; Tvore{tvoto na bra}ata Manaki, Skopje, 1996. S. Ml.

Du{an Manakovi}

Janaki Manaki

MANAKI, Janaki (s. Avdela, Kostursko, 1878 ‡ Solun, 1948) ‡ fotograf i, zaedno so postariot brat Milton, prvi balkanski filmski snimateli (od vla{ko poteklo). Gi zavr{il Osnovnoto romansko u~ili{te vo rodnoto selo i Romanskata gimnazija vo Bitola, so osoben interes za crtaweto, kaligrafijata i fotografijata. Potoa bil nastavnik

Milton Manaki

MANAKI, Milton (s. Avdela, Kostursko, 1882 ‡ Bitola, 5. III 1964) ‡ fotograf i filmski snimatel (od vla{ko poteklo), pomlad brat na Janaki. Zavr{il osnovno u~ili{te i prvi klas gimnazija, a potoa se oddal na izu~uvawe na fotografskiot zanaet kaj postariot brat Janaki. Po andartskoto palewe na rodnoto se-

MANAKOVI], Du{an (Skopje, 19. III 1924 – Skopje, 12. VIII 1995) – geograf, redoven profesor na Prirodno-matemati~kiot fakultet, Institut za geografija. Osnovno i sredno obrazovanie zavr{il vo Skopje. Aktivno u~estvuval vo Narodnoosloboditelnata vojna od 1944 godina. Po demobilizacijata vo 1946 god. rabotel kako slu`benik vo tekstilnata fabrika †Progres#, a od 1948 g. vo Ministerstvoto za industrija i rudarstvo na NR Makedonija. Studiite po geografija gi zavr{il kako vonreden student vo 1952 g. Vo 1954 godina bil izbran za asistent na Katedrata za geografija na Filozofskiot fakultet vo Skopje. Vo 1960 godina doktoriral na Prirodno-matemati~907

M

MANASIEV

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

kiot fakultet vo Skopje na tema †Geomorfologija na pore~ieto na Babuna i Topolka so Titovvele{kata Kotlina#. Vo 1961 g. bil izbran vo zvawe docent, vo 1966 g. za vonreden profesor, a vo 1972 g. za redoven profesor, vo koe zvawe e preizbran vo 1981 godina. Od 1. I 1980 g. e dekan na Geografskiot fakultet. Vo redovna penzija zaminal vo 1985 g. Toj e osnova~ i dolgogodi{en pretsedatel na Speleolo{koto dru{tvo na RM, generalen sekretar na Sojuzot na speleolozite na SFRJ, pretsedatel na Ferijalniot sojuz pri Univerzitetot †Sv. Kiril i Metodij# vo Skopje. Bil u~esnik vo slednite proekti: †Geomorfologija na Bukovi}#; †Bistra#; †Mariovo – kompleksni geografski istra`uvawa#; †Geomorfolo{ka karta na R Makedonija#, i pove}e sektorski studii raboteni za Institutot za prostorno planirawe. Nau~nata aktivnost bila orientirana sprema geomorfologijata i speleologijata. T. And.

grad. Po vojnite so semejstvoto se preseluva vo Sofija (1924) i go zapo~nuva stradniot `ivot na begalecot poet. Gimnazijalecot odvaj pre`ivuva kako fizi~ki rabotnik i prodava~ na ja`iwa, no toj e glaven aktivist vo Gevgeliskiot kvartal, sekretar na Gevgeliskoto bratstvo i pretsedatel na ^itali{teto †Roden kraj#. Objavuva humoristi~no-satiri~ni i socijalno-patriotski stihovi, raskazi, humoreski i dramski tekstovi vo mnogu dnevni i periodi~ni publikacii niz Bugarija, glavno pod psevdonimite: Violetko, Vio, Lorans, L-s, Neranzin i Ve~erin. Kulturno-op{testvena dejnost razviva vo Gevgeliskoto bratstvo, a vo ^itali{teto †Roden kraj# organizira sobranija i kulturno-umetni~ki programi so makedonska nacionalna tematika. Osobeno e blizok so rodnokrajcite Angel Dinev i Mitko Zafirovski i sorabotuva vo nivnite publikacii †Roden kraŸ# (1933), †Makedonski vesti# (1935–1936) i †Makedonska zemÔ# (1936). Te{ko zabolen, umira mlad vo golema siroma{tija.
LIT.: AngelÍ DinevÍ, KirilÍ ManasievÍ (Ve~erinÍ), †Makedonski vesti#, II, 54, SofiÔ, 29. IV 1936, 2; D-r Bla`e Ristovski, Projavi i profili od makedonskata literaturna istorija, I, Skopje, 237–240; Vasil Tocinovski, Rod i porod, Skopje, 2001. Bl. R.

{il Komandno{tabna akademija i [kola za narodna odbrana. Vo ARM bil komandant na korpus, pomo{nik na NG[ za ONR i zamenik na NG[ na ARM, po {to bil V. St. penzioniran (8. XI 1999).

Pepi Manaskov

Argir Manasiev

MANASKOV, Pepi (Veles, 19. VIII 1964) ‡ rakometar. Zavr{il Vi{a zemjodelska {kola vo Bitola (1989). Bil ~len na Rakometniot klub †Borec# vo Veles (1980–1983). Igral za RK †Pelister# vo Bitola (1983–1990), potoa vo Francija, Germanija i Slovenija (osum godini) i vo nekolku doma{ni ekipi (1983– 2006). Bil reprezentativec na Jugoslavija (od 1985) i na Makedonija (1992– 2001). Igral vo kvalifikaciite i na Svetskoto prvenstvo vo Egipet (1999). Nastapil vo kvalifikaciite za evropski prvenstva (1996, 1998 i 2000) i vo zavr{nite natprevari vo Italija (1998). Kako najdobar strelec zna~ajno pridonesuval za uspesite na ekipite vo koi igral. D. S. MANASTIR – nao|ali{te na travertin. Se nao|a na okolu 500 m jugoisto~no od s. Manastir. Nao|ali{teto e mnogu specifi~no, bidej}i toa pretstavuva eden pliocenski sedimentacionen basen, vo koj pokraj vidovite bigor {to se javuvaat vo forma na plo~i so debelina i do 10-na metri, vo nego ima i nao|ali{ta na dijatomejska zemja. Imeno, stanuva zbor za preslojuvawe na vidovi bigor, pesoci i siliciti so dijatomejska zemja naj~esto belo-siva, koja isto taka pretstavuva osoben interes za eventualna eksploatacija. Zaedni~kiot paket na vidovite bigor, pesoci i dijatomejska zemja vo nao|ali{teto Manastir dostignuva mo}nost i do 15 m. Travertinite se so naglasen kvalitet koj se odrazuva preku {uplikavosta i medeno-`oltata boja.
LIT.: Todor Serafimovski, Nao|ali{ta na nemetali~ni mineralni surovini, RGF, [tip, 2006. T. Ser.

MANASIEV, Argir N. (s. Seovo, Gevgelisko, 1873 – Gorna Xumaja, 7. IX 1932) – u~itel, u~esnik vo Ilindenskoto vostanie, gevgeliski okoliski vojvoda. Ja zavr{il Katoli~kata gimnazija vo Zejtenlik (Solunsko). Bil u~itel vo Novo Selo i vo Negovan (Solunsko), vo Smokvica (Gevgelisko) i na dr. mesta. ^len na MRO stanal vo 1894 g. Od VIII 1901 do VIII 1905 g. bil gevgeliski okoliski vojvoda i delegat na Rilskiot kongres. Podocna bil bugarski okoliski upravnik na Gevgelija (1912–1913) i na Strumica (1913–1919).
IZV. i LIT.: CDA, f. 771, op. 1, a.e. 17, ll. 17-79; Borbite v Makedoni® i Odrinsko 1878–1912 – Spomeni, Sofi®, 1981. Al. Tr.

Jovan Manasievski

MANASIEVSKI, Jovan (Gostivar, 21. V 1968) – politi~ar. Zavr{il Filozofski fakultet (Katedra po sociologija) vo Skopje. Bil minister za trud i socijalna politika i minister za odbrana (2002–2006), pratenik vo Sobranieto na RM i pretsedatel na Liberalno-demokratskata partija (od 2008). R. MANASIEVSKI, Jovan Janakiev (s. Golate, Gostivarsko, 27. I 1943) ‡ general-potpolkovnik na ARM. Osnovno i sredno u~ili{te zavr{il vo Gostivar, a Voena akademija na JNA vo Bawaluka. Oficerskata kariera ja zapo~nal kako komandir na tenkovski vod i ~eta, a potoa komandant na oklopen bataljon i na oklopna brigada. Zavr-

MANASIEV (VE^ERIN), Kiril Stefanov (Gevgelija, 23. VI 1909 – Sofija, 18. IV 1936) – makedonski kulturno-nacionalen i op{testveno-politi~ki deec, poet, prozaist i dramski avtor. Vnuk od brat na ilindenskiot revolucioner Argir Manasiev. U~i vo gimnazijata vo rodniot
908

MANASTIR ANDREJA[ & v. †Sv. Andreja#. MANASTIR ZRZE & v. †Sv. Preobra`enie#.

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

MANEV

M

MANASTIR KON^E & v. †Sv. Stefan#. MANASTIR MATEJ^E & v. †Sv. Bogorodica# MANASTIR MATKA & v. †Sv. Bogorodica#. MANASTIR NEREZI & v. †Sv. Pantelejmon#. MANASTIR PSA^A – v. †Sv. Nikola#. MANASTIR †SV. \OR\I # & v. †Sv. \or|i Skoroposti`nik#. MANASTIR TRESKAVEC & v. †Uspenie na Sv. Bogorodica (Manastir Treskavec)#. MANASTIR SVETI JOAKIM OSOGOVSKI & v. †Sveti Joakim Osogovski#. MANASTIR SVETI JOVAN BIGORSKI & v. †Sveti Jovan Bigorski#. MANASTIRSKI BOLNICI. Srednovekovnata medicinska doktrina propagirana od Vizantija bila pod kontrola na crkvata i na nejzinite sfa}awa {to se isprepletuvale so proverenite medicinski znaewa. Po~etocite na srednovekovnata medicina se javuvaat po crkvite i vo manastirite. Prvite manastirski bolnici bile pred sè humanitarni ustanovi, vo koi se sproveduvala duhovna i telesna medicina i im se davale soveti na bolnite. Tie odigrale golema uloga vo razvojot na medicinskata misla i hospitalna zdravstvena za{tita kaj nas. Sv. Kiril i sv. Metodij i nivnite u~enici sv. Kliment i sv. Naum Ohridski, osven ogromnata prosvetitelska dejnost, bile i osnovopolo`nici na medicinskata nauka, osobeno na manastirskata bolni~ka slu`ba, preventivnata i socijalnata medicina vo Makedonija i po{iroko. Najstara bila Klimentovata bolnica vo manastirot †Sv. Pantelejmon# vo Ohrid (IX v.), potoa †Sv. Naum Ohridski#, †Sv. Vra~i# vo Bitola, †Sv. Joakim Osogovski# vo blizina na Kriva Palanka, bolnicata vo manastirot †Sv. Arhangel Mihail# posvetena na Gavril Lesnovski i dr. P. B. MANASTIRSKI ]ELIJNI U^ILI[TA – v. ]elijni u~ili{ta MANGAROV, Ignat M. (Kratovo, 1880 – Kumanovo, IX 1944) – u~itel, ~len na TMORO. Zavr{il pedago{ko u~ili{te vo Skopje (1898). U~itelstvuval vo Gevgelija, Kr. Palanka i na dr. mesta. Bil ~len na OK na TMORO vo Gevgelija (1904–1905). Podocna bil zatvoren vo Kur{umli

an vo Skopje (1910). U~estvuval vo Balkanskite vojni. Bil ubien.
IZV. i LIT.: CDA, f. 1, op. 1, a.e. 1, l. 78; K. CÍrnu{anov, MakedonizmÍt i sÍprotivata na Makedoni® srecu nego, Sofi®, 1992. Al. Tr.

le na zapad, dolinata na Bregalnica na jug i dolinata na Zletovska Reka na istok. Najvisok vrv e Asanica (874 m). Drugi poistaknati delovi se Gramada (849 m) i ^elebisko Trlo (731 m). Planinata re~isi celosno e gola i siroma{na so vegetacija, pa na nejzinite planinski strani intenzivno e razviena recentna eroziT. And. ja na po~vata.

Kole Mangov

MANGOV, Kole (s. Banica, Lerinsko, 2. VII 1940) ‡ poet, publicist. ^len na DPM (1977). Avtor na zbirkite poezija: †Gladostrav# (1975), †Vik# (1979). Pokraj ^apovski, Gilevski i Ja~ev, temata na egejskiot egzodus poetski ja izrazuva i Mangov. Kon krajot na XX v. nekoga{niot poet na obezdomenosta se svrtuva kon publicistikata i gi objavuva svoite knigi †Za makedonskite ~ovekovi prava# (1995) i †Vo odbrana na makedonskiot nacionalen identitet# (1998). V. M.-^.

Petar Mangovski

Krsto Mangov

MANGOVSKI, Petar (s. Velu{ina, Bitolsko, 19. VIII 1909 ‡ Skopje, 2002) ‡ ~len na ASNOM i univerzitetski profesor, pravnik. Gimnazija zavr{il vo Bitola, a Praven fakultet vo Belgrad. Doktoriral na Pravniot fakultet vo Belgrad, na tema †Pravnite aspekti na Arapskata liga#. Po osnovaweto na Pravniot fakultet vo Skopje, izbran za docent na predmetot Me|unarodno javno pravo (1953), potoa za vonreden (1959) i za redoven profesor (1962). Bil ~len na ilegalniot Narodnoosloboditelen odbor za gradot Bitola, ~len na Prvoto zasedanie na ASNOM (1944), jugoslovenski diplomat vo Sofija i vo Otava (1945‡1950) i sudija na Vrhovniot sud na NRM (1950). Bil dekan na Pravniot fakultet vo Skopje (1959‡1961). Objavil pogolem broj nau~ni trudovi; avtor na prviot u~ebnik po predmetot me|unarodno javno pravo na makedonski jazik.
BIBL.: Regionalizmot vo me|unarodnoto pravo, Skopje, 1965; Me|unarodno javno pravo, Skopje, 1975. LIT.: Praven fakultet ‡ Pedeset godini 1951‡2001, Skopje, 2001. Sv. [.

MANGOV, Krsto (s. D’mbeni, Kostursko, Egejskiot del na Makedonija, 1912 – s. Breznica, Kostursko, 11. VIII 1949) – u~esnik vo gr~koto komunisti~ko i antifa{isti~ko dvi`ewe i deec na Makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvi`ewe. Bil sekretar na Reonskiot komitet na KPG za Kore{ta, Kostursko. Vo MNOD bil pretsedatel na Okoliskiot odbor na NOF za Kostursko i ~len na Glavniot odbor na NOF za Egejskiot del na Makedonija. Zaginal vo s. Breznica od artileriska granata.
LIT.: T. Mamurovski, Svetli likovi od Egejska Makedonija (1945–1949), Skopje, 1987. St. Kis.

MANEV, Dimitar ([tip, 1948) ‡ slikar, likoven pedagog. Vnesuva

MANGOVICA – niska planina {to se protega pome|u Kumanovskata Kotlina na sever, Ov~e Po-

Dimitar Manev, †Bikovi vo boja# (2001)

909

M

MANEV

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

nov senzibilitet vo slikarstvoto od krajot na sedumdesettite. Diplomiral na Akademijata za likovni umetnosti vo Belgrad (1975). Od 2001 g. `ivee i raboti vo ^ikago. Samostojno izlagal vo Skopje, Zagreb, Qubqana, Pariz, ^ikago. Negovite dela se nao|aat vo mnogu javni i privatni kolekcii vo zemjata i vo stranstvo. Vo sedumdesettite godini slika apstraktni, a od osumdesettite golemi figurativni kompozicii, vo koi ja primenuva kola`nata postapka vo duhot na postmodernizmot. L. N.

val vo Belgrad (1977). Bil pretsedatel na DLUM (2006). Dobitnik e na priznanieto Po~esen vitez od oblasta na umetnosta i naukata na Ministerstvoto za kultura na ReS. Ml. publika Francija.

Krstevi, srednovekovna Skopje, 2000.

nekropola, D. Z.

Elica Maneva

Kole Manev

MANEV, Kole (s. Bap~or, Egejskiot del na Makedonija, 5. IV 1941) – slikar i filmski re`iser. Kako dete-begalec pove}e godini `iveel vo detski domovi vo Romanija (1948–1956), kade {to go zavr{il osnovnoto u~ili{te, a potoa, vra}aj}i se vo tatkovinata, go zavr{il Umetni~koto u~ili{te vo Skopje (1956–1960) i studiral na Likovnata akademija vo Belgrad (1960–1964). ^len e na DLUM i na DLUPUM. Priredil pove}e samostojni izlo`bi (Pariz, Skopje i dr. mesta). Negoviot film †Baskavskite izvori# ja osvoil prvata nagrada na TV festivalot vo Bled (1972), a so dolgometra`niot dokumentaren film †Tulge{# osvoil Gran-pri na Martovskiot festi-

MANEVA, Elica (Bitola 1. XII 1947) ‡ arheolog, univ. profesor. Diplomirala arheologija na Filozofskiot fakultet vo Belgrad (1972), a magistrirala (1977) od oblasta na anti~kata arheologija. Doktorirala (1991) na Filozofskiot fakultet vo Skopje na tema od oblasta na sredniot vek. Od 1973 do 1983 g. rabotela kako kustos vo Zavodot i muzej Bitola, a od 1983 g. kako profesor po srednovekovna arheologija i ranohristijanska arheologija na Institutot za istorija na umetnosta i arheologija na Filozofskiot fakultet vo Skopje. Vr{ela nau~ni istra`uvawa na anti~ki i srednovekovni lokaliteti (Herakleja, Bitola, Strumica, Demir Kapija i dr. lokaliteti vo Srednoto Povardarje). Urednik e na nau~noto spisanie †Folia archeologica Balkanica# na Filozofskiot fakultet.
BIBL.: Herakleja: Nekolku tipovi i formi na elinisti~ka i rimska keramika od Herakleja, Bitola, 1977; Srednovekoven nakit od Makedonija, Skopje, 1992;

MANEVA, Liljana (Skopje, 16. IV 1917) ‡ komunisti~ki deec i prvoborec. Zavr{ila gimnazija vo Skopje, a studirala vo Belgrad i na Filozofskiot fakultet vo Skopje. Kako ~len na SKOJ i KPJ (od 1940), ~len na MK na SKOJ (1941) i na MK na KPJ vo Skopje (od krajot na 1941). bila uapsena (dekemvri 1941 ‡ maj 1942) i internirana vo Babjak (Razlo{ko, maj ‡ po~etokot na 1943). Po vra}aweto (kon krajot na 1943) bila zamenik politi~ki komesar na ~eta vo NO bataljon †Jordan Nikolov# i vo Tretata makedonska NOUB, sekretar na Diviziskiot komitet na KPM pri ^etirieset i vtorata (makedonska) divizija na NOVJ, rakovoditel na Personalnata slu`ba na Prvata korpusna oblast

Liljana Maneva

(od noemvri 1944) i na Politi~kata uprava na G[ na NOVM. Po Osloboduvaweto bila sekretar na Okoliskiot i na Okru`niot komitet na KPM vo Skopje, pomo{nik vo ambasadata na FNRJ vo Sofija, zamenik minister za zemjodelstvo, pretsedatel na Glavniot odbor na AF@ za Makedonija, republi~ki i sojuzen pratenik, sekretar na Sovetot za narodno zdravje na NRM, ~len na CK i na Organizaciono-politi~kiot sekretarijat na CK na SKM, urednik na sp. †Prosvetena `ena#, ~len na Glavniot odbor na Sojuzot na `enskite dru{tva na Jugoslavija, potpretsedatel na Republi~kata konferencija na SSRNM, pretsedatel na Odborot za vnatre{na politika na Op{testveno-politi~kiot sovet na Sojuznoto sobranie, glaven urednik na Radio Skopje i prv direktor na Makedonskata televizija. Nositel e na Partizanska spomenica 1941.
BIBL.: U{te ne{to za sudskiot proces od maj 1942 i za SKOJ, Skopje vo NOV 1941, Skopje, 1973, 421-423. IZV.: Zbornik na dokumenti za u~estvoto na `enite od Makedonija vo Narodnoosloboditelnata vojna i revolucijata 1941-1945, Skopje, 1976; Skopje vo Osloboditelnata vojna i revolucijata, Zbornik na se}avawa, tom I, kniga prva, Skopje, 1984.

K. Manev: Bla`e Koneski (2003)

910

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

MANIFEST

M

LIT.: Skopje vo NOV 1941. Materijali od nau~niot sobir odr`an na 13 i 14 juni 1972 godina vo Skopje, Skopje, 1973; Skopje vo NOV 1942. Materijali od nau~niot sobir odr`an na 10 i 11 april 1975 godina vo Skopje, Skopje, 1975. S. Ml.

BIBL.: Kazneno-prvna za{tita na javnite finansii & pravni aspekti i prakti~ni iskustva, Skopje, 2003; Korupcijata vo Republika Makedonija, Skopje, 2005. Sv. [.

Stefan Manevski Blagoja Manevski

MANEVSKI, Blagoja (Skopje, 9. IV 1957) ‡ slikar, profesor na Fakultetot za likovni umetnosti, eden od nositelite na postmodernisti~kite tendencii od osumdesettite. Diplomiral na Fakultetot za likovni umetnosti vo Skopje (1986). Izlagal samostojno i grupno vo Skopje, Belgrad, Pariz, Rim, Minhen, Tokio, Los Anxeles. Koristi razni likovni formi od slikarstvoto, objekt, crte`, fotografija, instalacija, ambient, do umetnosta na relacijata {to gi podrazbira socijalnite aspekti na `ivotot. L. N.

MANEVSKI, Stefan (Skopje, 25. XII 1934 ‡ Skopje, 12. VIII 1997) ‡ skulptor, profesor na Fakultetot za likovni umetnosti vo Skopje. Pridonel vo zbogatuvaweto na registarot na apstraktnite formi. Diplomiral (1960) i magistriral (1963) na Akademijata za likovni umetnosti vo Belgrad. Retrospektivna izlo`ba imal vo Skopje (MSU, 1999). Negovite po~etoci (1963/64) se vrzani za inventivnata serija enformelni crte`i, dodeka plasti~nite realizacii od 1966 g. se koncipirani so metalni fragmenti (Mig na vremeto, 1966). Podocna skulpturite gi sveduva na objekti so opti~ki efekti i so razbranuvana oboena povr{ina (Svetlosen informator 2, 1983).
LIT.: Sowa Abaxieva, Stefan Manevski, Skopje, 1999. M. B.-P.

razlika od drugite turski poetski tvorbi vo forma na ~etvorostih, kade {to site ~etiri stiha pretstavuvaat edna mislovna celina, vo tvorbite mane prvite i vtorite dva stiha imaat posebna mislovna celina. Me|u turskoto naselenie od Makedonija se sre}avaat dve formi na manifestacija na m. i dva vida ispolniteli: prvata grupa ja so~inuvaat onie kaj koi ka`uvaweto e vo forma na recitirawe na tekstot, a vtorata grupa se odnesuva na vokalnite ispolniteli, koga melodiskata linija e nepromenliva bez ogled na brojnosta na tvorbite. Druga melodiska linija mo`e da se sretne kaj ispolniteli od drugi regioni vo Makedonija.
LIT.: Marija \ukanovi#, Kroz tursku narodnu poeziju, Beograd, 1969; Muhan Bali, Paraleli od turskata narodna literatura vo sosednite zemji, †Makedonski folklor#, XI, 21‡22, Skopje, 1978, 129; Galaba Palikru{eva, Jedan \ur|evdanski obi~aj kod Juruka u okolini Radovi{a, Rad IX Kongresa folklorista Jugoslavije u Mostaru i Trebiwu, 1962, 367; Sevim Pili~kova, Maniwata kaj Turcite od Makedonija, Tursko narodno tvore{tvo od Makedonija, Narodni pesni, 1, Skopje, 1986; -, Za |ur|ovdenskite obi~ai i maniwa kaj Romitemuslimani od Titov Veles, †Etnolo{ki pregled#, Beograd, 1982, 303 – 30. S. Pil.

Mihajlo Manevski

MANEVSKI, Mihajlo (Ba{ino Selo, Vele{ko, 24. XII 1937) & pravnik. Osnovnoto i srednoto obrazovanie go zavr{il vo Veles, a Pravniot fakultet vo Skopje (1960). Rabotel vo obvinitelstvoto, vo sudstvoto i vo dr`avnata vlast. Bil zamenik javen obvinitel na Makedonija (1976&1984 i 2000&2002), minister za pravosudstvo i uprava vo IS na SRM (1986&1991), pretsedatel i ~len na Dr`avnata komisija za spre~uvawe na korupcijata (2002&2005) i minister za pravda vo Vladata na RM (2006&2009). U~estvuval na pove}e me|unarodni konferencii za pra{awa od organiziraniot kriminal i korupcijata. Objavil pove}e trudovi vo stru~ni spisanija, kako i dve posebni knigi.

MANI (Mani) ‡ najstar vid i najkusa turska poetska tvorba. So ogled na toa {to starite pi{uvani izvori ne posvetuvale dovolno vnimanie na proizvodite na narodnata literatura, s# u{te ne e rasvetleno pra{aweto okolu potekloto i istorijata na ovoj vid poezija. Nazivot mani poteknuva od arapskiot zbor ma’na (zna~ewe). Kako najrano svedo{tvo za nivno postoewe e †Sejahatname# od Evlija ^elebija od XVII v. Me|u prvite avtori {to pi{uvaat za ovoj vid poetski tvorbi e Ungarecot Ignas Kuno{, koj objavuva 401 maniwa od pove}e regioni. Avtor na prvite objaveni tvorbi od ovoj vid od Makedonija e Gli{a Elezovi}. Vo Makedonija m. e rasprostraneto glavno preku usnata transmisija, se sre}ava vo repertoarot na site generacii, a najomileni i najmasovni se kaj pomladata populacija. Naj~estiot termin vo Makedonija e mane, no vo nekoi regioni se sre}ava i kako martufal ili martifal. Najmnogubrojni se tvorbite sostaveni od ~etiri stiha, a se sre}avaat i vo po{iroka forma, koga dvata stiha {to se dodavaat slu`at za mislovnata cel na tvorbata. Za

Naum Manivilov& Prespanski

MANIVILOV–PRESPANSKI, Naum (Qubojno, 18. VII 1934 – Skopje, 8. X 1961) ‡ poet. Zavr{il sredno obrazovanie. Rabotel kako novinar vo v. †Mlad borec#. ^len na DPM od 1960. Negovata poezija, iako prekinata so preranata tragi~na smrt, ostavi silen pe~at vo toga{nata razvojna etapa na makedonskata lirika; taa e ispolneta so mlade{ki `ar i kopne` za sloboden izraz.
BIBL.: Prespa, Sk., 1961; No}en patnik, Sk., 1963 – posthumno. Izbor od negovoto poetsko tvore{tvo e objaven vo redakcija i so predgovor na Slobodan Mickovi}. P. Gil.

MANIFEST NA GLAVNIOT [TAB NA NOV I POM (1943). Po kapitulacijata na Italija (po~etok na IX 1943) se sozdala nova situacija i se nametnala potreba za obnaroduvawe na krajnata cel na oru`enata borba na NOD vo Vardarskiot del od Makedonija. Za donesuvawe takov politi~ki dokument od istori911

M

MANOZISI

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

vi, kako i negoviot osvrt za „Sv. Sofija“ vo Ohrid.
BIBL.: Sveta Sofija u Ohridu, „Starinar“, VI, Beograd, 1931, 123-132; Mali prilozi o `ivopisu XIV veka ohridskih crkava, „Starinar“, VI, Beograd, 1931, 132‡135; Crkve u okolini Ohrida, „Starinar“, VI, Beograd, 1931, 135-137. Cv. Gr.

Manifestot na G[ na NOV i POM (1943)

sko zna~ewe za makedonskiot narod bilo predvideno na slobodnata teritorija da se svika Narodnoosloboditelno sobranie na Makedonija. Svetozar Vukmanovi}Tempo, delegatot na Tito pri Glavniot {tab, ja sogledal delikatnosta na aktuelniot moment i go podgotvil tekstot na Manifestot na Glavniot {tab za sozdavawe makedonska dr`avnost vo Vardarskiot del od Makedonija vo ramkite na proektiranata povoena federativna jugoslovenska dr`ava, vo toa vreme u{te neoficijalizirana. Ima iska`uvawa deka tekstot go podgotvil komandantot na G[ Mihajlo Apostolski. Na predlo`enata sodr`ina imalo reakcija vo G[, osobeno od ~lenot na [tabot Metodija Andonov^ento, poradi objasnuvaweto za separatno re{avawe na makedonskoto pra{awe. Tempo ne gi prifatil prioritetite Manifestot kako programski dokument i smetal deka ne mo`e da otstapuva od politi~kata platforma na KPJ za re{avaweto na makedonskoto pra{awe. Zatoa Manifestot, bez datum i bez mesto na izdavawe, so imiwata na celiot sostav na G[ (bez li~ni potpisi) bil umno`uvan i bil distribuiran za prejudicirawe na re{enieto na ASNOM za makedonskoto nacionalno pra{awe. U{te vedna{ bil daden pismen †Prigovor# od ANOK.
LIT.: Zbornik ASNOM 1944‡1964, Skopje, 1964; Vlado Ivanovski, Manifestot na Glavniot {tab na NOV i PO na Makedonija i Kuzman Josifovski-Pitu, Zb., Kuzman Josifovski – Pitu, vreme , `ivot i delo, Skopje 1995; Mihajlo Minoski, Avnojska Jugoslavija i makedonskoto nacionalno pra{awe, Skopje, 2000. M. Min.

MANOV, Dionis (Valandovo, 29. VII 1934) – redoven profesor na Elektrotehni~kiot fakultet vo Skopje. Studiral na Elektrotehni~kiot fakultet vo Zagreb, diplomiral vo 1958 g. Po diplomiraweto se vrabotil vo fabrikata za elektri~ni proizvodi †Jug# vo Skopje. Vo 1964 g. se vrabotil vo Rudnici i `elezarnica †Skopje#. Od 1961 do 1967 g. bil vraboten kako asistent na Elektrotehni~kiot fakultet vo Skopje, vo 1985 g. e izbran za redoven profesor. Od 1970 do 1971 g. prestojuval na Glarkson College of Technology vo Potsdam – Wujork. Bil prodekan i dekan na Elektrotehni~kiot faM. ^und. kultet vo Skopje.

Mile Manolev

ral na ARM. Osnovno i sredno u~ili{te zavr{il vo Strumica. Vozduhoplovna voena akademija na JNA zavr{il vo Belgrad i vo Mostar. Bil pilot na love~ka avijacija i komandir na avijacisko oddelenie. Komandno{tabna {kola zavr{il vo Belgrad. Ja vr{el dol`nosta komandant na VVO i PVO, pomo{nik na NG[ za VV i PVO na G[ na ARM. Bil unapreden vo brigaden general (18. VIII 1997), a podocna penzioV. St. niran (8. XI 1999). MANTOVO – ve{ta~ka akumulacija vo gorniot tek na r. Kriva Lakavica, izgradena vo 1978 g. Branata e zemjeno-nasipna so viso~ina od 49,5 m, dol`ina vo krunata 138 m i kota na krunata od 406,5 m n.v. Ima vkupna zafatnina od 54,4 mil. m3 voda. Akumuliranata voda se koristi za navodnuvawe na okolu 4.700 ha obrabotlivi povr{ini vo Strumi~ko-radovi{kata Kotlina. So nejzinata

Pande Manojlov

MANOJLOV, Pande (Porodin, Bitolsko, 2.05.1948) ‡ poet, raska`uva~, kriti~ar. Zavr{il Praven fakultet vo Skopje. Raboti vo Redakcijata na †Bitolski vesnik#.
BIBL.: Crven nemir vo crveno plamti, poezija, Bitola, 1971; Soyvezdie na bolot, poezija, Bitola,1977; Ognena zemja, poezija, Bitola, 1983; Bla`evina, poezija, Bitola, 1988; Obid da se vleze vo nulata, raskazi, Sk., 1996; Let vo sonot nad Ajfelovata kula, poezija na makedonski i francuski, Bitola, 1998; Talija na bitolskata scena, teatarski kritiki, Bitola, 2003; Pesni za Nikola i Damjan, Bitola, 2003 i dr. LIT.: Done Panovski: Odglasi, Bitola, 1992. P. Gil.

Akumulacijata Mantovo na Kriva Reka

MANO ZISI, \or|e – istori~ar na umetnosta, arheolog i muzeolog. Pove}e godini vr{el iskopuvawa i istra`uval vo Stobi. Vo domenot na istorijata na umetnosta, poznati se negovite terenski bele{ki od Ohrid so utvrdeni podatoci za malite crk912

MANOLEV, Ivan M. (Kuku{, 6. XII 1871 – Sofija, 9. I 1930) – u~itel, ~len na TMORO. Ja zavr{il Solunskata egzarhiska gimnazija (1891) i slovenska filologija vo Sofija (1896). Bil u~itel vo Gevgelija (1898–1899) i ~len na OK na TMORO vo istiot grad. Od 1901 g. bil vo ~etata na Goce Del~ev pri negovata poznata obikolka niz Makedonija.
LIT.: Almanah na zavÍr{lite vis{e obrazovanie v SU †Kl. Ohridski# (1888– 1974), I, Sofi®, 1975. Al. Tr.

izgradba e sozdadena ve{ta~ka bifurkacija, bidej}i del od vodite preku kanal dolg 8.271 m se prefrleni od slivot na r. Bregalnica vo slivot na r. Strumica. Dr. V. †MANTOVO# – kameno-zemjena brana so glineno jadro, izgradena vo 1975 g., na rekata Lakavica, klu~en objekt vo hidromeliorativniot sistem †Mantovo#, za navodnuvawe na Radovi{ko Pole. Branata e visoka 37,5 m, vo krunata dolga 138 m, so vkupen volumen na teloto 161.000 m3 (kamen i zemja), formira akumulacija od 47,5 milioni m3. Pridru`ni objekti: {ahten prelivnik, temelen ispust, zafat so tunelski dovod na vodata. Q. T.

MANOLEV, Mile Iliev (Strumica, 9. X 1948) – brigaden gene-

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

MAN^EV

M

MANUIL (XI v.) – tiveriopolski episkop (krajot na XI v.). Kako monah go podignal hramot na manastirot †Sv. Bogorodica Eleusa# vo s. Veljusa, Strumi~ko, {to e posvedo~eno so za~uvaniot natpis nad zapadnata vrata na narteksot na prvobitnata crkva (1080). Arhitekturata na Manuilovoto zave{tanie i stilsko-likovnite osobenosti na freskite uka`uvaat na negova pripadnost na Ohridskata {kola.
LIT.: P. Miqkovi}-Pepek, Veljusa. Manastir Sv. Bogorodica Milostiva vo seloto Veljusa kaj Strumica, Skopje, 1981. B. Petr.

za transplantacija na kosa †Atlantik# vo Budimpe{ta (Atlantik Hajatultetesi klinika, Budapest), pa operira paralelno i vo Kanada i vo Ungarija, kako i vo Skopje. Kako patriot i filantrop, ~esto u~estvuva so pomo{ za dobrotvorni celi na institucii i poedinci i vo Makedonija. ^len e na uglednite dru{tva i institucii: The Royal College of Surgeons of Canada; The International Society of Cosmetic Surgery; The American Academy of Facial Plastic & Reconstructive Surgery i ~lenosnova~ na The American Academy of Cosmetic Surgery i na The International Society of Hair Restoration Surgery.
BIBL.: Liposuction: A new body Sculpturing procedur, †CMAJ#, vol. 135, November 1986, 975‡976; La liposuccion: Une nouvelle technique de modelage de corps, †Le journal International de medicine#, 93, 15. V 1987, 181‡184; Liposuction under locak anesthesia: A retrospective analysis of 100 patiens, †The Journal of dermatologic surgery and oncology#, 13, December 1987, 1333‡1338; Body Sculpturing through liposuction, †Ontario Medical Review#, 56, June 1987, 648‡649; Testconture valtozas aspiracios lipektomiaval, †Magyar sebeszet#, 42, 1989, 17‡24; The Importance of patient posicioning in liposuction surgery, †Plastic and reconstructive surgery#, 98, November 1996, 1123‡1124; Liposuction as primary procedure for treating ptotic abdominal wall, †American journal of cosmetic surgery#, 14, 1997, 269‡274. Bl. R.

Tome Man~ev

Lefter Metodiev Man~e

MAN^E, Lefter Metodiev (Lefter Mantse) (s. Zagori~ani, Kostursko, Egejskiot del na Makedonija, 29. IX 1935) ‡ estetski hirurg, transplanter, univ. profesor. Bidej}i tatko mu Metodi Xidrov bil zatvoren vo Grcija (1945‡1961), a majka mu i trojcata bra}a (kako partizani) bile ubieni vo Gra|anskata vojna, bil odgledan od majkinata sestra Jana Man~eva, po koja go nosi i prezimeto. Na 13 godini bil odnesen vo Budimpe{ta vo Ungarija (1948), kade {to go zavr{il osnovnoto i gimnazijalnoto obrazovanie i Fakultetot za fizi~ka kultura (1955‡1959). Vedna{ potoa se zapi{al na Medicinskiot fakultet na Univerzitetot vo Debrecen (1959‡1965) i, bidej}i diplomiral so odli~en uspeh, bil ostaven kako asistent-profesor na Univerzitetskata hirur{ka klinika, koga i objavuval svoi trudovi vo ungarski i vo zapadnogermanski spisanija. Potoa se prefrlil vo Kanada i otkako na Univerzitetot vo Otava gi polo`il kanadskite hirur{ki ispiti (1973‡ 1979), vo 1980 g. ja otvoril prvata klinika za estetska hirurgija vo Otava, kako operator-specijalist za transplantacija na kosa, liposukcija, plastika na lice, na o~i i na gradi. Gi obu~uval prvite makedonski i ungarski hirurzi za liposukcija i gi objavil prvite statii za liposukcija vo kanadski i vo ungarski spisanija (po 1987). Zaedno so sin mu vo 2002 g. ja otvoril i me|unarodnata Klinika

Vase Man~ev

MAN^EV, Vase (s. Robovo, Strumi~ko, 20. II 1949) ‡ raska`uva~, romansier, poet, dramski pisatel, preveduva~. Zavr{il Filolo{ki fakultet vo Belgrad. Doktor po filolo{ki nauki. Bil urednik na sp. †Razgledi#. ^len na Makedonskiot PEN centar. ^len na DPM (1980).
BIBL.: †Su{a i du{a# (raskazi, 1977), †Podgoren koren# (raskazi, 1979), †Kleto leto# (raskazi, 1983), †Jadigar# (drama, 1984), †Kr{alniga# (drama, 1984), †Bledica# (drama, 1985), †^inki# (raskazi, 1987), †Podigravki# (drami, 1988), †Inakvo lice# (roman, 1988), †Ta`ni sve~enosti# (izbor raskazi, 1988), †Nasu{na su{nost# (raskazi, 1989), †Zaludni raskazi# (1993), †Golemi bogovi, mali bogovi i prividenija# (poema, 1994), †Svirepa ve~nost# (poezija, 1995), †Izmislena du{a# (raskazi, 1996), †Amin# (roman, 1998), †Sire~# (raskazi, 1998), †Vol{ebno vreme# (raskazi, 2000), †Groteskni deca# (proza, 2002). R.

na Fakultetot za muzi~ka umetnost vo Skopje (prof. Vl. Nikolovski). Prestojuva (1977) na Seminarot po kompozicija vo Gro`wan (Hrvatska) {to go vodi V. Lutoslavski. Me|u mnogute mladi kompozitori edinstveno M. i negovoto delo pobudile vnimanie kaj Lutoslavski. Potoa prestojuva vo Praga na studisko usovr{uvawe (1980/81), a podocna magistrira vo klasite na profesorite J. Dvor`a~ek i J. Ceremuga. Vo Sofija, kaj prof. D. Sagaev, M. se steknuva (1999) so najvisokiot stepen ‡ doktor na muzi~ki nauki, so disertacijata pod naslov †Dvi`eweto ‡ su{tinski element kaj simfoniskoto tvore{tvo# (objavena vo Skopje, 2001). Toj e redoven profesor na FMU vo Skopje. Negoviot opus vklu~uva dela od re~isi site muzi~ki rodovi. Me|u pozna~ajnite tvorbi se: †Zemja od kamen i sonce#, za me{an hor (1974), †Sanatoriumska balada#, za vokal i pijano (1975), Sonata lamentozo, za violina i pijano (1988), †Paganofonija#, za bariton i simfoniski orkestar (1988), †Intrada i kapri~o#, za sopran, klarinet, violina, violon~elo i pijano (1999), †Pesna i tanec#, za guda~ki orkestar (2000), †Egzodus 2001#, za simfoniB. Ort. ski orkestar (2001) i dr.

Haralampie Zahariev Man~ev

MAN^EV, Tome (Gevgelija, 25. IV 1950) ‡ kompozitor. Diplomira (1979) na Oddelot po kompozicija

MAN^EV, Haralampie Zahariev (Ko~ani, 3. II 1898 ‡ Skopje, 14. I 1974) ‡ specijalist pedijatar, me|u prvite vo Makedonija. Osnovopolo`nik i prv direktor na Klinikata za detski bolesti pri Med. f. vo Skopje. Eden od prvite 19 nastavnici i {ef na Katedrata po pedijatrija i osnovopolo`913

M

MAN^EVSKI

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

nik i pretsedatel (1946‡1948) na Zdru`enieto na pedijatrite na Makedonija. So prof. B. Spirov e eden od osnova~ite i pretsedatel (1954‡1955) na MLD i prv redaktor na sp. MMP. Ima osobeni zaslugi vo borbata protiv malarijata i otkrivaweto i lekuvaweto na kalaazar vo RM. Br. N. MAN^EVSKI, Veqo (Veljan) (s. Bro{tica, Debarsko, 17. IV 1905 – Skopje, 23. I 1962) – sve{tenik, u~esnik vo NOB, prv referent na Verskoto poverenstvo pri G[ na NOV i POM i delegat na ASNOM. Po okupacijata vo tekot na 1941, kako sve{teno lice se vklu~il vo NOV. Od IX 1943 bil nazna~en za verski referent pri G[ na NOV i POM i ja organiziral prvata crkovna op{tina na slobodnata teritorija vo Debarca. Go svikal Prviot sve{teni~ki sobor na 24. X 1943 vo s. Izdeglavje, Debarca. Bil zatvoren od albanskite kvislin{ki vlasti (1944). Po izleguvaweto od zatvor stapil vo edinicite na NOV I POM. U~estvuval na Prvoto zasedanie na ASNOM.
LIT.: N. Popovski, Narodnoto i crkovnoto rodoqubie na eden makedonski pravoslaven sve{tenik, V. MPC, XII/1, Skopje, 1970; T. i M. Jov~evski, Raj~ica i Raji~kata parohija vo krajot na XIX i po~etokot na XX vek, Debar, 2000. Al. Tr.

II 1997) ‡ poet, raska`uva~, novinar, avtor na komponirani pesni, mo{ne popularni vo Makedonija, za koi postoi intergeneraciski interes. U~esnik vo NOB. Diplomiral na Filozofskiot fakultet vo Skopje i rabotel kako prosveten deec.
BIBL.: †Pesni za tatkovinata# (1961); †Pocvrsti od kamen#, drama (1961); †Gradot i qubovta#, poezija (1963); †Razorani laki#, poezija (1964); †Mi zaplakalo seloto Vata{a#, poezija (1966); †Dijalektika na praznikot#, poezija (1966); †Deloto na edno dete#, raskazi (1972); †Kamen i koren#, poezija (1974); †Tatko, ka`i mi#, poezija za deca (1981); †Ra|awe na denot#, raskazi (1990); †Patriotski sozvu~ja#, poezija so muzika (1991); †Spoznanija#, poezija (1995) i †Koga stapnav na ovaa zemja#, poezija (1995). G. T.

Mil~o Man~evski

Kiril Man~evski

MAN^EVSKI, Kiril (Bro{tica, Debarsko 8. XI 1936 – Skopje, 8. VIII 1975) – peja~. Bil aktiven vo {eesettite i vo po~etokot na sedumdesettite godini od XX vek, kako solist i vo duet, osobeno so Violeta Tomovska. Toga{ gi ostvaril antologiskite izvedbi na niza poznati pesni, kako {to se: †Devoj~e tenko, visoko#, †Izniknalo krivo kru{~e medeno#, †Koga si trgnav v tu|ina#, †Lino mome Sevdalino#, †Ajde sonce zajde#, †Aber dojde Donke#, †Bog da ubie debrani# i mnogu drugi. Negovata interpretacija se odlikuva so prefinetost, lirizam i specifi~na melizmatika. M. Kol. MAN^EVSKI, Mil~o (Skopje, 18. H 1959) – re`iser, scenarist, pisatel, likoven umetnik. Studiral na Filozofskiot fakultet vo
914

Skopje (Istorija na umetnosta so arheologija). Kako amerikanski stipendist diplomiral na Fakultetot za film i fotografija vo Karbondeji (1982). Od 1985 g. `ivee vo Wujork i vo Skopje. Avtor e na nad {eeset filmski dela: kusometra`ni, igrani i dokumentarni filmovi, video-spotovi, reklamni i dolgometra`ni filmski scenarija, kako i na knigata †Duhot na majka mi# (2000). Raskazi i esei objavuva vo †New American Writing#, †Corriere Della Sera#, †La Republica#, †Margina#, †Kulturen `ivot#, †Forum#, †Nova Makedonija#, †Sineast# i dr. Avtor e na izlo`bata †Ulica#, prosledena so istoimenata kniga so fotografii. †Pred do`dot# (1994) e negoviot prv dolgometra`en igran film, za koj go osvoi †Zlatniot lav# za najdobar film na 51 Venecijanski filmski festival i e prviot debitant (po Andrej Tarkovski vo 1962) {to ja dobiva ovaa nagrada. Filmov osvoi 30 drugi nagradi i priznanija vo svetot, vklu~uvaj}i ja i nominacijata za †Oskar# (1995). Vo 2000 g. go snimi vtoriot igran film †Pra{ina#. Scenarijata za filmovite †Pred do`dot# i †Pra{ina# se objaveni vo Skopje (na angliski i na makedonski) kako knigi (2001 i 2002). Izbran e za po~esen ambasador vo Wujork (2007) za osoben pridones vo kulturata na RM i nejzinata afirmacija niz celiot svet. Po~esen ~len e na Dru{tvoto na pisatelite na G. St. Makedonija.

Lazar Man~evski - Pinxur

MAN^EVSKI-PINXUR, Lazar (Negotino, 21. XI 1922 ‡ Skopje, 7.

MANXUKOV, Petar (s. Mirkovci, Skopsko, 27/13. VII 1878 – ?, 1. I 1966) – raska`uva~, revolucioner-anarhist, aktiven u~esnik vo makedonskoto revolucionerno dvi`ewe vo ilindenskiot period. Avtor na znamenitata memoarska kniga †Predvesnici na burata#, vo koja voveduva vozbudlivi nastani od ponovata istorija na Makedonija. Sestri~nik na vladikata Natanail Zografski od s. Ku~evi{te. Pi{uval na bugarski i na makedonski jazik. Osnovno obrazovanie zavr{il vo Plovdiv, edna godina u~el vo Voenoto u~ili{te vo Sofija, prodol`il vo gimnazijata vo Plovdiv, od kade {to bil isteran poradi revolucionerna aktivnost. Zavr{il Pedago{ko u~ili{te, studiral hemija na @enevskiot univerzitet vo [vajcarija. Tamu mu pristapil na Tajniot makedonski revolucioneren komitet (1898) i u~estvuval vo ureduvaweto na v. †Otm’{tenie#, organ na makedonskite revolucioneri-teroristi. Vo 1899 g. se vratil vo Makedonija, u~itelstvuval vo Skopje, kade {to poradi revolucionerna dejnost bil zatvoren, a po Osloboduvaweto bil proteran vo Bugarija. U~estvuval vo podgotvuvaweto diverzantski akcii vo Carigrad (1900). Blizok do Gemixiite vo Solun. Vo Sofija se zapoznal so Goce Del~ev i nekolku meseci bil vo negovata ~eta vo Makedonija. Bil protiv krevaweto vostanie, a po zapo~nuvaweto u~estvuval vo izvr{uvaweto diverzija na `elezni~kata linija kaj gr. Kuleli Burgaz (1903). Po pove}egodi{en prekin, zavr{il {umarstvo na Univerzitetot vo Nansi vo Francija i se vratil vo Bugarija, kade {to rabotel kako {umarski in`ener. Me|u dvete svetski vojni `iveel vo Plovdiv, kade {to i po~inal. Ostavil zad sebe bogata prozna beletristika i memoaristika, kako i prepiska so makedonski revolucioneri. Spa|a vo kategorijata avtori so prefinet i isten~en vkus.

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

MARIJA

M

BIBL.: Predvesnici na burata, I. Predgovor i prevod Van~o Mehanxiski, Skopje, 1997. LIT.: Mihajlo Minoski, Revolucionernata dejnost na Petar Manxukov do 1898 godina, zb. †Malku poznati i nepoznati u~esnici vo makedonskoto osloboditelno dvi`ewe vo XIX i po~etokot na XX vek#, Skopje, 1995. K. Min. i G. T.

ta na slovenskata filologija); Diachronische Morphologie des Ur- und Fruhslavischen. Herausg. und red. von A. Bergemayer, Schriften uber Sprachen und Texte. Herausg. von G. Holzer. Frankfurt am Main ..., B. 5. 2001 (izbor na trudovi od oblasta na istor. i sporedb. morf. na flektivnite slov. jazici). LIT.: J. Vintr, E. Blahova, Bibliografie F. V. Marese, Cyrilometodejska tradice a slavistika., Praha, 2000, 674-705. Zd. R.

Vaclav Franti{ek Mare{

Vokalno-instrumentalnata grupa †Mawifiko#

†MAWIFIKO“ ‡ vokalno-instrumentalna grupa. Osnovana vo 1959 g. Nejzini ~lenovi bile: Pan~e Ko~ovski (gitara, vokal), Krsto Tau{anov (gitara, vokal), Nevena Ko~ovska (vokal) i Petar Gelev (gitara, vokal, udiralki). Go neguvala latinoamerikanskiot melos. M. odr`ala nad 3 000 koncerti vo nad 30 zemji, izdala 34 singl i 6 LP-plo~i, edno CD i edna videokaseta. Snimile 360 pesni, a najgolemi hitovi se: †Marija, Marija#; †Hace un ano#; †La bamba#; †Guantanamera#; †Vaja con dios##; †Cumba, cumba kero#; †Zamba del grilo# i dr. Prestana da raboti vo 1990 g. M. Kol. MARGARIT (VII v.) – titularen episkop na Stobi vo vtorata polovina na VII v. U~estvuval na Trulskiot crkoven sobor, odr`an vo Carigrad (692). Titularen, bidej}i ne e potvrdeno postoeweto na negovata episkopija vo Stobi vo vtorata polovina na VII v.
LIT.: R. Brato{, Ranohristijanskata crkva vo Makedonija i nejziniot odnos sprema Rim, Treta programa na Radio Skopje, br. 44 1990. K. Ax.

MARDARIJ I (HV¶¶ v.) – cetinski mitropolit (1637–1647) od makedonsko poteklo. Vo celoto vreme na negovoto arhipastiruvawe bil vo pregovori so papata za primawe unija so Rim. Imal te{kotii od osmanliskite vlasti. Duri eden period bil i v zatvor. U`ival ugled kaj vernicite, osobeno me|u sve{tenstvoto i mona{tvoto.
LIT.: Pravoslavqe u Crnoj Gori, Cetiwe, 2006. Al. Tr.

(Slovenski institut pri AV ^R), od 1968 g. prof. na Univerzitetot vo Viena. ^len na pove}e akademii: ÖAW, PAN, MANU (od 1980), HAZU. Nositel na brojni proekti i organizator na me|unarodna sorabotka. Vo nau~niot opus dominiraat nekolku podra~ja. Kako prvo, sporedbenata slovenska gramatika, a specijalno istoriskiot razvoj na fonolo{kiot i morfolo{kiot sistem, i vo tie ramki i razvojot na makedonskiot jazik. Negovite makedonisti~ki trudovi opfa}aat {irok dijapazon pra{awa, po~nuvaj}i od staroslovenskite po~etoci na makedonskata pismenost, preku csl. period do sovremenata sostojba na makedonskiot jazik. Komparativisti~kiot pristap mu ovozmo`uva da se sogledaat specifi~nostite na makedonskiot jazik kako vo odnos na drugite slovenski jazici, taka i vo balkanskiot kontekst. Avtor e na prvata gramatika na sovr. mak. jazik za ~e{koto jazi~no podra~je. Trudovite od oblasta na slovenskata filologija se odnesuvaat na otvorenite kir.-met. problemi, na stsl. i csl. leksikografija. ^len na redakcijata i soavtor na Slovnik jazyka staroslovenskeho, (Praha, 1966–1997) i gl. red. na Rjecnik crkvenoslavenskoga jezika hrvatske redakcije (Zagreb, 1991 i sl.). Brojni trudovi mu se posveteni na stsl. jazik i na oddelni stsl. i csl. tekstovi; prireduva edicii na Sinajskiot palimpsest (→ Fragmenti na glagoli~ki stsl. tekstovi), na noviot del od Sinajskiot ps. (→) i na ~e{ko-csl. tekstovi. Negovata bibliografija sodr`i 364 pozicii.
DELA: (izbor) An Anthology of Church Slavonic Texts of Western (Czech) Origin, Munchen, 1979; Fragmentum glagoliticum evangeliarii palaeoslovenici in codice Sinaitico 39 (palimpsestum). Anzeiger der Phil.=hist. Kl. der ÖAW 117, 1980, 139-152 (so M. Altbauer); Psalterii Sinaitici pars nova (monasterii s.Catharinae codex slav. 2/N). Ad editionem praeparaverunt P. Fetkova, Z. Hauptova, V. Konzal, L. Pacnerova, J. Svabova, sub redactione F. V. Mares, Wien 1997; Diachronische Phonologie des Ur- und Fruhslavischen. Herausg. und red. von A. Bergemayer und G. Holzer, Schriften uber Sprachen und Texte. Herausg. von G. Holzer. Frankfurt am Main ..., B. 4. 1999 (izbor na trudovi od oblasta na istor. i sporedb. fonol. na slov. jazici); Cyrilometodejska tradice a slavistika. Edd. E. Blahova, J. Vintr, Praha 2000 (izbor na trudovi od oblas-

List od Mariinskoto evangelie so likot na evangelistot Sv. Luka (XI v.)

MARIINSKO EVANGELIE – glagoli~ko ~etveroevangelie od prvata pol. na XI v., 174 l., od koi eden (134) e ispi{an so podocne{na kirilica. Se ~uva vo Moskva, RGB, sign. Grig 6, odn. Muz 1689, f. 87 (172 l.) i vo Viena, Narodna bibl., sign. Cod. Slav. 146 (2 l.). Pronajdeno vo 1844 g. vo Bogorodi~iniot skit na man. Ksilurg na Sv. Gora od V. I. Grigorovi~. Nasproti postoeweto na pove}e ponovi crti vo fonetikata, arhai~nite osobenosti vo morfologijata i leksikata upatuvaat na mo{ne arhai~na predlo{ka. Jagi} smeta deka predlo{kata bila makedonska, no so ogled na nekoi fonetski crti, zaedni~ki so srpskoto dijalektno podra~je, pomisluva na srpski prepi{uva~. Poradi toa prepisot neretko se locira vo Severna Makedonija, no mo`no e i da bil izvr{en na Sveta Gora, kako {to poso~uva B. Koneski, koj poznatite primeri so promenata 4> ou, pri ednovremenata otsutnost na denazalizacija na malata nosovka gi tolkuva kako rusizmi. Jazi~nite osobenosti prv detalno gi opi{uva Jagi} vo svoeto izdanie na rakopisot.
LIT.: (izbor) V. Jagic, Quattuor evangeliorum versionis palaeoslovenicae Codex Marianus glagoliticus. Mariinskoe ~etveroevangelie, Berolini-Sanktpeterburg 1883, repr. Graz 1960 (izd., kir. transkr., lakuni dopolneti od De~anskoto ev. od 13 vek: Mt1–5:24, i od Zografskoto ev., krit. aparat, detalna lingv. analiza, index verborum); B. Koneski, O Marijinskom jevanÚequ, JF, 42, 1986, 67–70. Zd. R.

MARE[, Franti{ek Vaclav (Franti{ek Vaclav Mare{) (Bene{ov, ^e{ka, 20. XII 1922 – Viena, Avstrija, 3. XII 1994) – ~e{ki slavist, univ. prof. Studira na KU vo Praga, kade {to doktorira vo 1950 g. (disertacija za Pra{kite odlomki). Sorabotnik na Stsl. re~nik

MARIJA (XI v.) – vnuka na carot Jovan Vladislav, }erka na negoviot sin Trajan. Poseduvala nadvore{na i vnatre{na ubavina, mud915

M

MARIJA

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

rost i blagoroden karakter (Vrienij). Vo brakot so Andronik Duka imala dve }erki, postarata Irina stanala vizantiska carica, `ena na imperatorot Aleksij I Komnin.
LIT.: B. Leib, Anne Comnène Alexiade, I, Paris, 1937; Anna Komnina, Aleksiada, ed. Y. N. LÓbarski, Moskva, 1965. K. Ax.

MARIJA (X–XI v.) – makedonska carica, `ena na Jovan Vladislav. Vo brakot imala {est sina i {est }erki. Po smrtta na Jovan Vladislav (1018) so trojcata sinovi i {este }erki vo Ohrid mu se predala na Vasilij II, koj ja po~estil so titulata zosta (dvorska dama) i ja ispratil so decata vo Carigrad.
LIT.: Ioannis Scylitzae Sinopsis Historiarum, rec. I. Thurn, Berlin, 1973. K. Ax.

doktorskata teza †Redovnite pravni lekovi vo krivi~nata postapka vo FNRJ# (1958). Izbran za predava~ po predmetot krivi~na postapka na Pravno-ekonomskiot fakultet vo Skopje (1953), za docent (1954), za redoven profesor na Pravniot fakultet vo Skopje (1962). Bil pretsedatel na Vrhovniot sud na Makedonija (1949 i 1967 g.) i sojuzen javen obvinitel (1967‡1974). Avtor e na pogolem broj nau~ni trudovi i u~ebnici od oblasta na krivi~nata postapka.
BIBL.: Teorija na krivi~nata postapka, kniga prva i kniga vtora, Skopje, 1958; Krivi~na postapka na SFRJ, Skopje, 1979. LIT.: Praven fakultet- Pedeset godini, 1951‡2001, Skopje, 2001. Gor. L.-B.

rigo-Poza (Don Karlos), Amonasro (Aida). Poseduva mo}en glasoven potencijal, dobra peja~ka {kola i siguren artisti~ki nastap na scenata. Gostuval vo Grcija, Egipet, Bugarija, Turcija, Romanija, Italija. F. M. MARIOVO – oblast vo ju`niot del na RM. Go zafa}a srednoto slivno podra~je na Crna Reka. Pretstavuva edna prirodna celina, zagradena so visoki i srednovisoki planini kako: Nixe i Ko`uv od jug, Sele~ka Planina od zapad, Dren Planina od sever i Kozjak so nekoi razgranoci na

MARIJA (Margarita) (1175–1223) – ungarska princeza, vizantiska carica, `ena na Bonifacij Monferatski, gospodarot na Solun. Po smrtta na prviot ma` (Isak II Angel), se oma`ila za markizot Bonifacij od Monferat (1204). So nego go rodila sinot Dimitrij, idniot solunski kral. Koga situacijata vo Solun se vlo{ila, se vratila vo Ungarija (1223).
LIT.: J. Longnon, L’Empire latin de Constantinople et la Principaute de Moree, Paris, 1949, 14, 58–59, 70, 82, 92, 100, 163. K. Ax.
Dimitri Marinovski

MARIJA (Ohrid, X–XI v.) – Makedonka od Samuiloviot dvor, edna od soprugite na ruskiot vladetel sv. Vladimir, majka na svetite bra}a Boris i Gleb. Sv. Vladimir e pokrstitelot na Rusija, a so Marija se praroditeli na hristijanstvoto vo Rusija. Nivnite sinovi se prvite ruski svetii.
LIT.: Bla`e Ristovski, Portreti i procesi od makedonskata literatura i nacionalna istorija, Skopje, 1989; Ratomir Grozdanoski, proto|akon, Na{ite vekovni vrski so Ruskata pravoslavna crkva, Zb. Makedonsko-ruski vrski vo XIX i po~etokot na XX vek, Skopje, 1996. Rat. Gr.

MARINOVSKI, Dimitri (Ohrid, 14. IX 1928) ‡ operski pevec, bariton, prvenec na Operata na MNT. Peewe u~el kaj pove}e vokalni pedagozi, me|u koi prof. M. Simi}-Matievi} (Belgrad) i prof. M. Bor~i} (Zagreb). Vo Operata na MNT e vo postojan raboten odnos od 1952 do 1983 g., no i ponatamu, do 1994, u~estvuva vo realizacijata na nejziniot repertoar. Vo me|uvreme (1961– 1975) e anga`iran kako solist vo Novosadskata opera. Ostvaril pove}e od 15 glavni ulogi, od koi pozna~ajni se: Rigoleto, Nabuko, Magbet, Holan|aninot skitnik (vo istoimenite operi), Jago (Otelo), Skarpija (Toska), Rod-

M. Malahova: Mariovska `enska narodna nosija (1953)

Ko`uv od istok. Zafa}a povr{ina od 1.038 km i se deli na dva dela: Gorno ili Staro Mariovo, koe se prostira vo dolniot tek na r. Crna vo Mariovo i Dolno ili Mlado Mariovo, koe go zazema gorniot sliv na ovaa reka vo Mariovo. Me|utoa, pove}e e ra{irena podelbata na bitolsko, pri-

Panta Marina

MARINA, Panta (Mitrovica, 1910 ‡ Skopje, 1993) ‡ pravnik, univerzitetski profesor i sudija. Osnovno u~ili{te zavr{il vo rodnoto mesto, a gimnazija vo Skopje (1929). Diplomiral na Pravniot fakultet vo Belgrad (1934), kade {to i doktoriral so odbrana na
916

Mariovo, Kamen Most kaj seloto Zovi}

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

MARJANOVI]

M

lepsko i kavadare~ko Mariovo. Tektonski, oblasta so eden del e vklopena vo Vardarskata zona, a so drug vo Pelagoniskiot horstantiklinorium. Vo geolo{kata gradba u~estvuvaat sedimentni, metamorfni i magmatski karpi so razli~na starost. Reljefot go sostavuvaat tri morfolo{ki celini: visoki planinski bila, eruptivno-erozivni povr{ini i ridovi i delumno ramno dno. Klimata e lokalna so mediteransko vlijanie vo najniskiot del. Prose~nata godi{na temperatura na vozduhot vo Staravina iznesuva 12,4°C, a prose~nite godi{ni vrne`i 573 mm. Glavna reka e Crna, koja vo Mariovo izgradila edna od najubavite klisuri vo Makedonija – Sko~ivirskata Klisura. Vo M. postojat 28 sela naseleni so Makedonci, site se vo faza na raseluvawe. Vo 1961 g. vo niv `iveele 13.403 `., a vo 2002 g. ostanale samo 830 `. Se zanimavaat so sto~arstvo.
LIT.: Aleksandar Stojmilov i dr., Mariovo, Geografski fakultet, Skopje, 1984. Al. St.

za vospostavuvawe red i za vra}awe na mirot vo pobunetiot kraj. Vostanieto bilo zadu{eno (do krajot na 1565), toa povlijaelo vrz zabavuvaweto na procesot na po~iflikuvawe i vo spre~uvaweto na islamizacijata na Mariovsko.
LIT.: Quben Lape, Prilog kon istorijata na borbite na na{iot narod vo 16 i po~etokot na 17 vek protiv turskata vlast, †Nov den#, 5, Skopje, 1948; Mihajlo Minoski, Osloboditelni dvi`ewa i vostanija vo Makedonija (1564-1615), Skopje, 1972. M. Min.

MARIOVSKI NARODNOOSLOBODITELEN PARTIZANSKI ODRED (krajot na juni ‡ po~etokot na oktomvri 1944) ‡ teritorijalen partizanski odred na NOV i POM pri Komandata na mesto za Mariovo. Negova osnovna zada~a bila za{titata na slobodnata teritorija vo Mariovsko, mobilizacija i prifat na novite borci na NOV i POM i sl. Po rasformiraweto, bore~kiot sostav bil preraspredelen vo brigadite na NOV i POM vo Prilepskoto voeno podra~je.
LIT.: D-r Mile Mihajlov, Voenozadninskite organi vo Narodnoosloboditelnata vojna na Makedonija (1941-1945), INI, Skopje, 1992; Prilep i Prilepsko vo NOV 1944 ‡ 15 maj 1945 godina Materijali od nau~niot sobir odr`an na 14, 15 i 16 mart 1983, I-III, Skopje, 1985. S. Ml.

MARI^KA BITKA (26. IX 1371) – presudna tursko-makedonska bitka na r. Marica. Po osvojuvaweto na Galipole (1354) Osmanliite zapo~nuvaat da gi napa|aat teritoriite na despotot Ugle{a i gi zagrozuvaat teritoriite na Vizantija i Bugarija. Bra}ata Mrwav~evci voeno im se sprotivstavuvaat, podgotvuvaat vojska od 20.000 lu|e i ja ograbuvaat i ja opo`aruvaat Trakija i potoa se vra}aat. Osmanliite go sledat nivnoto dvi`ewe od planinite i so 3.000 vojska ja napa|aat zadninata na neprijatelskata vojska. Vo ranite ~asovi na 26 septemvri kaj trakiskata krepost ^ernomen, iznenadeni od Osmanliite, Mrwav~evci pretrpuvaat poraz i dvajcata bra}a zaginuvaat so golem del od vojskata. Onie {to ne zaginale vo bitkata, bile fateni i odvedeni vo ropstvo.
LIT.: G. Ostrogorski, Istorija na Vizantija, Skopje, 1992; Cvetan Grozdanov, Mari~kata bitka i vazalitetot na Kral Marko (Marko Krale) i `ivopisot na Markoviot manastir, Predavawa na XXIV me|unaroden seminar za makedonski jazik, literatura i kultura, Ohrid, 2–21 VIII 1991, Skopje, 1993, 118-119; Istorija na makedonskiot narod, I, Skopje, 2000; Van~e Stoj~ev, Voena istorija na Makedonija, Skopje, 2000. B. R.-J.

\or|i Marjanovi}

MARJANOVI], \or|i (s. Stara Moravica, Srbija, 6. V 1939) ‡ univerzitetski profesor, pravnik. Osnovno i sredno obrazovanie zavr{il vo Kumanovo i vo Skopje. Diplomiral na Pravniot fakultet vo Skopje (1962). Magistriral na Pravniot fakultet vo Zagreb (1968), a doktoriral na Pravniot fakultet vo Skopje na tema †Pravnata polo`ba na osudenikot po izdr`anata kazna# (1973). Izbran za asistent po predmetot krivi~no pravo na Pravniot fakultet vo Skopje (1965), za docent (1974) i za redoven profesor (1993). Prevel nekolku dela od: Karl Marks, Ginter Kajzer i [tefan Cvajg (od germanski na makedonski), Antoan de Sent-Egziperi i Marsel Prust (od francuski na makedonski jazik). Osnova~ i lider na politi~kata partija Liga za demokratija. Objavil pove}e od sto nau~ni i stru~ni trudovi od oblasta na krivi~noto pravo.
BIBL.: Makedonsko krivi~no pravo – op{t del, Skopje, 2003. LIT.: Praven fakultet- Pedeset godini, 1951‡2001, Skopje, 2001. Gor. L.-B.

MARIOVSKO-PRILEPSKA BUNA (1564‡1565) ‡ buna protiv vlasta na osmanliskata dr`ava vo Makedonija. Po~nala kako lokalna buna vo Mariovo (vo letoto 1564) i se pro{irila vo gradot Prilep. Tamo{nite vlasti ne uspeale da ja zadu{at i vo septemvri primila karakter na vostani~ko dvi`ewe. Intervenirala centralnata vlast. So sultanska zapoved (3. X 1564) bil zadol`en skopskiot beg so prilepskiot kadija da prezemat energi~ni merki za smiruvawe na pobunetiot kraj. Za {ireweto na Vostanieto i za negovoto masovizirawe pridonelo u~estvoto i na sve{tenicite, me|u voda~ite bile popot Dimitrija od s. Grade{nica i pop Jakov od s. Staravina. Bila izdadena nova sultanska zapoved (4. XII 1565) za prezemawe poefikasni merki

Karta na Mari~kata bitka (1371)

917

M

MARKILOV

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

MARKILOV, Sokrat (s. Butkovo, Demir Hisar, Egejskiot del na Makedonija, 12. IV 1921 – Strumica, 4. VIII 1993) – makedonski nacionalen deec vo Bugarija po Vtorata svetska vojna. Vo vojnata dezertiral od bugarskata armija i stapil vo antifa{isti~koto dvi`ewe. Poradi svojata makedonska nacionalna opredelba bil progonuvan od bugarskite dr`avni organi (po 1956). Osnoval tajna Nezavisna makedonska organizacija – †Ilinden# (1968) vo Pirinskiot kraj i me|u makedonskata emigracija. Bil uapsen (1973) i osuden na 5 godini zatvor (1974). Bil eden od osnova~ite na legalnata Obedineta makedonska organizacija (OMO) – †Ilinden# (IV 1990).
IZV.: Spomeni na Sokrat Markilov (snimeni na magnetofonska lenta od Vasil Jotevski), maj-juni 1991. LIT.: Stojan Georgiev-Tomovi~in, Makedonija nad sè, Bitola, 1990. V. Jot.

Markovom manasturu, †Zograf#, 1, Beograd 1966; 28-29; V. J. ŸuriÊ, Tri doga—aja u srpskoj dr`avi XIV v. i wihov odjek u slikarstvu, †Zbornik za likovne umetnosti#, 4, Novi Sad, 1969, 87-97; N. No{palNikuqska, Za ktitorskata kompozicija i natpisot vo Markoviot manastir s. Su{ica, Skopsko, †Glasnik na INI# ,15, Skopje, 1971; Z. Rasolkoska Nikolovska, Ktitorskiot portret vo yidnoto slikarstvo vo Makedonija, Civilizaciite na po~vata na Makedonija, 2, MANU, Skopje, 1995, 216-217; M. Bo{koski, Kralot Marko vo epigrafskite spomenici i zapisite, Kralot Marko vo istorijata i vo tradicijata, Institut za staroslovenska kultura, Prilep, 1997. Z. R.-N.

MARKI], Zdenko Lovrov (Zagreb, 4. VIII 1942) ‡ veterinar, redoven prof. na F. vet. med. vo Skopje. Doktoriral na Vet. f. vo Zagreb. Ima objaveno 35 nau~ni i stru~ni trudovi. Vo SFRJ prv ja izoliral bakterijata Yersinia enterocolitica kaj sviwite. Avtor e i koavtor na 3 knigi od oblasta na zdravstvenata za{tita kaj sviwite. M. D. ‡ J. B.

MARKO (IX – X v.) – devolski episkop (prva pol. na X v.). Bil u~enik na sv. Kliment, potoa i na sv. Naum. Ja prodol`il nivnata rabota vo organiziraweto na Ohridskata kni`evna {kola. Po negova naredba eden anonimen u~enik na sv. Naum go sozdal †Prvoto Naumovo slovensko `itie#, vo koe `itiepisecot go narekol episkopot Marko †~etvrti episkop na slovenskiot jazik#.
LIT.: J. Bel~ovski, Ohridskata arhiepiskopija od osnovaweto do pa|aweto na Makedonija pod turska vlast, Skopje, 1997. B. Petr.

Trakija. Vo Mari~kata bitka (26. IX 1371) kralot Volka{in i despot Ugle{a ne uspeale voeno da go spre~at probivot na Osmanliite vo Evropa, katastrofalno bile porazeni, pa i samite zaginale. Marko ja nasledil tatkovata kralska kruna i ja prodol`il dinastijata, so sedi{te vo Prilep. Na zapadnata fasada na crkvata „Sv. Arhangel“ vo Varo{ (1371 ili 1372) se zografisani posebno kralevite Volka{in i Marko, a nad ju`nata vrata na crkvata „Sv. Dimitrija“ vo Markoviot manastir se pretstaveni so kralskite

Kralot Marko, freska na stolb vo crkvata †Sv. Arhangel# vo Varo{, Prilepsko (1871)

MARKO – kral vo Makedonija (1371–1395), sin na Volka{in, ktitor na fresko`ivopisot vo manastirskite crkvi †Sv. Arhangeli# vo Varo{ (Prilep) i †Sv. Dimitrija# (Markov manastir) vo s. Su{ica (Skopsko). Portretite na kralot Marko se naslikani vo 1371 g. na zapadnata fasada na crkvata †Sv. Arhangeli#, a vo 1376–1377 g. (na dvapati) vo crkvata †Sv. Dimitrija#. Se spomnuva kako donator na crkvata †Sv. Nedela# vo Prizren.
LIT.: K. Balabanov, Novootkriveni portreti kraqa Marka i kraqa Vuka{ina u

MARKO KRALE (poznat vo narodnoto tvore{tvo kako: Krale Marko, Krali Marko, Marko Kraleviti, Kralevi} Marko, a vo istoriskite izvori kako: „mladiot kral Marko“, „blagoveren Kral Marko“) (Prilep, ok. 1346 – Rovine, kaj Krajova, Vla{ko, 17. V 1395) – posledniot kral na Makedonija (1371–1395), najstariot sin-naslednik na kralot Volka{in. Kako 16-godi{en vo 1361 g. bil praten vo dr`avni~ka misija vo Dubrovnik. Verojatno u~estvuval vo bitkata na kralot Volka{in i brat mu despot Ugle{a na Kosovo vo 1369 g. protiv srpskite vojski na knezot Lazar Hrebeljanovi}, `upanot Nikola Altomanovi} i carot Uro{, koga pobedile vojskite od Makedonija i bil zaroben carot Uro{. Vo edna gramota na kralot Volka{in za Dubrovni~kata Republika (5. IV 1370), pokraj imeto na kralicata Elena, se navedeni i dvajcata najstari sinovi Marko i Andreja, no bez tituli. Vo natpisot na prizrenskata crkva „Sv. Nedela“ (pred avgust 1371) e ve}e navedeno deka crkvata bila zografisana „po naredba na mladiot kral Marko“. Vo juni 1371 g. kralot Volka{in so sinot Marko so vojskata se nao|ale kaj Skadar, gotovi (vo sodejstvo so rodninite Bal{i} i so pomo{ od Venecija) odnovo da go napadnat `upanot N. Altomanovi}, no po povikot od despot Ugle{a za opasnosta od probivot na Osmanliite, pohodot e prekinat i vojskata e naso~ena kon Isto~na

Crkvata †Sv. Dimitrija# (Markov manastir), s. Su{ica, Skopsko (XIV v.)

insignii i vrz purpuren fon dvajcata prilepski kralevi. Na svitokot vo levata raka na Marko na dr`avniot staroslovenski jazik pi{uva: „Jas vo Hrista Boga blagoveren kral Marko go sozdadov i go ispi{av ovoj bo`estven hram“, dodeka vo restavriranite natpisi se za~uvani i podatoci za celoto kralsko semejstvo i za ktitorite: „Se obnovi ovoj prebo`estven hram na svetiot velikoma~enik Hristov pobedonosec i ~udotvorec Dimitrija so usrdieto i pospe{enieto na blagoverniot kral Volka{in i so blagovernata kralica Elena i so prevozqubenite nivni }erki i sinovite blagoverniot kral Marko i Andreja{, Ivani{ i Dimitrija vo godinata 1377, a ovoj manastir po~na da se yida vo 1345 vo dnite na blagoverniot car Stefan i hristoqubiviot kral Volka{in, a se zavr{i vo dnite na blagoverniot i hristoqubiv kral Marko“. Dopolnitelna potvrda na podatocite za semejstvoto se nao|aat i vo op{irniot natpis na yidot na crkvata „Sv. Andreja“ kraj ezeroto Matka (Skopsko), izgradena vo 1389 g. od samostojniot vladetel na del od Severozapadna Makedo-

918

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

MARKO

M

Kralot Marko, freska od Markoviot manastir (XIV v.)

nija vtoriot Volka{inov sin Andreja{: „... se sozdade i se ispi{a... so trudot i so podvigot na hristoqubiviot rab bo`ji Andreja{, vtoriot sin na blagoverniot kral Volka{in i na kralicata Elena – monahiwata Elisaveta“. Edinstvenite dve za~uvani freski go pretstavuvaat vistinskiot, mo{ne sugestiven lik na kralot Marko. Toj kovel svoi pari vo sopstvenata kova~nica vo Ohrid (svoi pari se~ele i majka mu Elena-Elisaveta i brat mu Andreja{), gradel crkvi i manastiri vo diecezata na Ohridskata arhiepiskopija, ja zakrepnal ekonomijata, se zame{al vo dvorskite vojni na vizantiskite vladeteli i, spored silite, gi branel svoite

granici. Nekoi periferni oblasti, me|utoa, mu bile odzemeni od sosedite: Andrej Gropa go zazel Ohrid, \ura| Bal{i} go otkinal Prizren, bra}ata Jovan i Konstantin Draga{ zafatile dobar del od Isto~na i od Centralna Makedonija, dodeka Vuk Brankovi} vlegol vo Skopje (1392). Kralstvoto se odr`alo celi dve decenii, s# do Markovata smrt, koga zaginal (zaedno so Konstantin Draga{) kako sultanov vazal vo bitkata so vla{kiot hristijanski vojvoda Mir~ea. Narodot ne mo`el da se pomiri so takvata sudbina na svojot kral i predanieto prenesuva deka neposredno pred bitkata Marko bo`em rekol: „Go molam Gospoda da im bi-

de pomo{nik na hristijanite, pa neka bidam prviot me|u mrtvite vo ovaa borba“. Bidej}i Markovoto kraluvawe go simboliziralo posledniot sloboden `ivot i razvitok na narodot vo Makedonija pred dolgovekovnoto osmanlisko ropstvo, toa na{lo silen odraz vo narodnata tradicija, vo pesnite, predanijata i legendite i se sozdal nenadminat mit. Vo 1845 g. ruskiot slavist V. Grigorovi~ svedo~i: „Vo site videni krai{ta [vo Makedonija] jas ne slu{nav drugi imiwa, osven na Aleksandar V.[eliki] i Marko Kralevi}. I edniot i drugiot `iveat vo spomenot na narodot vo mnogu op{ti likovi“. Do deneska mnogu toponimi vo Makedonija go nosat negovoto ime i ja slavat negovata sila i mo}. Portretite vo crkvite (zastanat vo kralskata odora so tatko mu) go krepele spomenot na generaciite za verata i hrabrosta vo borbite za sloboda, prenesuvaj}i ja legendata deka Marko ne e mrtov, tuku skrien vo pe{tera i go ~eka denot koga }e ripne od temninata za da go oslobodi narodot. Vo toj duh e stihotvorbata „Krale Marko“ (1914) od D. ^upovski, a K. Misirkov (1923) mu predo~i na svetot: „Krale Marko e sin i gordost na Makedonija i eden od trojcata zavojuva~i {to go raznesoa imeto na svojata tatkovina daleku od nejzinite granici“. Po Aleksandra Makedonski i Svetite Kiril i Metodij, toj go naveduva i tretiot: „Krale Marko gi pot~ini pod svojata vlast i pod onaa na makedonskata muza site narodni pevci i narodi na Balkanskiot Poluostrov“. Dramati~niot dr`aven i li~en `ivot na Marko daval bogati mo`nosti za izgradbata na Markoviot epos i mit. Bil `enet so Elena, }erka na Radoslav Hlapen, koja po smrtta na Volka{ina ja ostavil i mu ja zel `enata na vladetelot na Polog Grgur Brankovi} Teodora. Vo novite politi~ki zbli`uvawa i interesi, Marko mu ja dal na dedo mu Radoslav svojata vtora `ena Teodora, a kako zamena si ja vratil nazad svojata „prvoven~ana“ Elena. No okolu 1374/75 g. taa mu se prema`ila za albanskiot blagorodnik Jovan Spat i toj ostanal i bez `ena i bez porod i naslednik. Vakvite bra~ni odnosi dale dobra osnova za narodnata tradicija i nastanal bogatiot kralimarkovski ciklus vo makedonskoto, pa i vo ju`noslovenskoto narodno tvore{tvo. Slikata ja kompletirala i sudbinata na bra}ata: Ivani{ zaginal kaj Berat vo bitka so Osmanliite (1385), a Andreja{ i Dimitri ko919

M

MARKO

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

ne~no ja napu{tile Makedonija (1394) i se stavile vo slu`ba na ungarskiot kral @igmund.
LIT.: Mavro Orbin, Kraqevstvo Slovena, Beograd, 1968; K. P. Misirkov†, Á`no-slov®nski® Ìpi~eski® skazani® o `enitÏb‹ korol® Volka{ina v† sv®zi s† voprosom† o pri~inah† popul®rnosti korol® Marka sredi Ó`nÎh† slov®n†, Odessa, 1909; E. P. Naumov, Á`noslav®nskiŸ Ìpos i problemy serbskogo srednovekovi®, zb.: Slav®nskiŸ i balkanskiŸ folÏklor, Moskva, 1971; Rade Mihaq~iÿ, Kraj srpskog carstva, Beograd, 1975; Georgije Ostrogorski, Serska oblast posle Du{anove smrti, Beograd, 1965; Hristo Matanov, Ágozapadnite zemi prez XIV vek, Sofi®, 1986; D-r Kosta Balabanov, Novootkriveni portreti kraqa Marka i kraqa Vuka{ina u Markovom manastiru, „Zograf“, 1, Beograd, 1966; Nada No{pal-Nikuqska, Za ktitorskata kompozicija i natpisot vo Markoviot manastir – selo Su{ica, Skopsko, „Glasnik“, XV, 2, Skopje, 1971, 225–238; istata, Prilog za manastirot Sv. Andreja na r. Treska – na bregot na ezeroto Matka, zb.: Spomenici za srednovekovnata i ponovata istorija na Makedonija, I, Skopje, 1975; Sima ´irkoviÿ, Poklad kraqa Vukaina, „Zbornik Filozofskog fakulteta“, XIV, 1, Beograd, 1979, 155–163; Cvetan Grozdanov, Mari~kata bitka, vazalitetot na Kral Marko (Marko Krale) i `ivopisot na Markoviot manastir, zb.: Predavawa na XXIV me|unaroden seminar za makedonski jazik, literatura i kultura, Ohrid, 2–21. VIII 1991 godina, Skopje, 1992; Kralot Marko vo istorijata i tradicijata. Prilozi od nau~niot sobir odr`an po povod 600godi{ninata od smrtta na kralot Marko, Prilep, 23–25 juni 1995 godina, Prilep, 1997; Bla`e Ristovski, Stoletija na makedonskata svest. Istra`uvawa za kulturno-nacionalniot razvitok, Skopje, 2001, 145–176. Bl. R.

kedonija bil eden od osnova~ite na socijaldemokratskiot kru`ok vo Kru{evo (1900) i so drugite socijalisti stapile vo TMORO. Vo tekot na 1900 g. vo Bitola osnovale socijaldemokratski kru`ok. Vo po~etokot na 1901 g. bil vo ~etata na vojvodata Nikola Rusinski. Od 29. VIII 1901 stanal kru{evski vojvoda. Zaginal vo borbata na ~etata so osmanliskite vojnici vo s. Rakitnica, Kru{evsko.
Boris Markov

Filolo{kiot fakultet (1983– 1985). Vo 1960 g. ja odbranil doktorskata disertacija †Produktivni imenski nastavki vo makedonskiot jazik#. Avtor e na okolu 200 nau~ni trudovi za zboroobrazuvaweto i leksikata na makedonskiot i ruskiot jazik vo sporedba so drugi slovenski i balkanski jazici, kako i na knigata †Obrazuvawe na pridavkite vo makeM. Kar. donskiot jazik# (1988).

LIT.: M. Stojanoski, Vele Markov – socijalist – revolucioner, †Prilozi#, 36-37, DNU–Bitola, 1982; Z. Bo`inovski, Vele Markov, Bitola, 2002. Al. Tr.

Vele Markov

MARKO LERINSKI ‡ v. Ivanov Georgi. MARKOV, Boris (s. Otuwe, Tetovsko, 1923) ‡ slavist, univ. profesor na Filozofskiot/Filolo{kiot fakultet vo Skopje po gramatika i istorija na ruskiot jazik. Dolgogodi{en {ef na Katedrata za slavistika i dekan na

MARKOV, Vele (Velko) (s. Selce, Kru{evsko, 12. II 1870 – s. Rakitnica, Kru{evsko, 23. IV 1902) – revolucioner, socijalist, kru{evski vojvoda. Oti{ol na pe~alba vo Bugarija (1892). Vo Sofija se zbli`il so Vasil Glavinov i ja osnovale Makedonskata socijalisti~ka grupa (1895). Po vra}aweto vo Ma-

MARKOV MANASTIR – v. †Sv. Dimitrija# MARKOVA REKA – desna pritoka na r. Vardar. Izvorot $ se nao|a pod vrvot Ubava na planinata Karaxica, na viso~ina od 1400 m, dodeka vo r. Vardar se vliva vo Skopskata Kotlina, pome|u selata Gorno i Dolno Lisi~e, na viso~ina od 231 m. Dolga e 29 km, ima vkupen pad od 1.169 m i prose~en pad od 40 ‰, a slivot zafa}a povr{ina od 352 km2. Vo su{niot period nizvodno od Markov Manastir rekata presu{uva, poradi {to ja narekuvaat u{te i Markova Su{ica. Dr. V. MARKOVI KULI (Varo{) ‡ nekropola na gradot Prilep locirana na jugoisto~nata strana na istoimenoto vozvi{enie. So sistematskite iskopuvawa {to vo pove}e navrati gi vodel B. Babi}, se iskopani 218 hristijanski grobovi. Nekoi od niv se slobodni zakopuvawa vo zemjata, a drugi se vdlabeni vo karpite i imaat trapezovidna osnova ili osnova so alveola kaj glavite na pokojnicite. Nakitot od grobovite (prsteni, nau{nici i belegzii, glavno od bronza) se datira vo sredniot vek i vo vremeto na turskoto srednovekovje. Me|utoa, toa e i

Panorama na kompleksot †Markovi Kuli#, Varo{, kaj Prilep

920

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

MARKOVSKI

M

Belegzii najdeni vo lokalitetot Markovi Kuli vo Varo{, Prilepsko (XIV vek)

lokacijata od kade {to poteknuva depoto so skapoceni predmeti od XIV v. Tie se otkupeni od skopskiot antikvar ^elekijan vo 1936 g. i se ~uvaat vo Narodniot muzej vo Belgrad, zavedeni pod br. 308318. Depoto se sostoelo od skapocen venec za glava, ~ift zra~esti nau{nici, lentesti belegzii so 2 {arnira, masivni belegzii od labavo pletena `ica so plosnati kraevi, prsten i del od relikvijar. Izraboteni se od srebro, zlato ili pozlatuvawe, ukrasno kamewe, granulacija i filigran. Pripa|ale na mnogu vidno semejstvo, mo`ebi i na Mrwav~evci.
LIT.: B. Babi}, Materijalnata kultura na Makedonskite Sloveni vo svetlinata na arheolo{kite istra`uvawa vo Prilep, Prilep, 1986, 185‡189, 263; M. ]orovi}-Qubinkovi}, Nalaz iz Markove Varo{i kod Prilepa, †Muzeji#, 2, Beograd, 1949, 103‡113. El. M.

Skopje, so karikaturi i umetni~ki objekti (1980). Vo karikaturata sozdava individualen stil, so precizen stiliziran crte` i koristewe na slikarski tehniki. Osobeno uspe{ni se karikaturite posveteni na li~nosti od oblasta na kulturata (Dim~e Koco, Dimitar Kondovski, Vangel Naumovski). Raboti i satiri~en strip (poznatiot junak Pecko). Diplomiral arhitekura vo Skopje (1966), a potoa specijaliziral animiran film vo Zagreb (1972). So film aktivno se zanimava od 1975 g., koga se vrabotuva vo †Vardar film#, otvoraj}i go Studioto za animiran film. Od 1978 g. raboti kako sloboden umetnik. Negovata filmografija ja so~inuvaat pove}e od 30 animirani filma, od koi pove}e od 20 se vo produkcija na †Vardar film#, a drugite se raboteni za Televizija Skopje i/ili vo †Makedonija film#. Toj e nagraduvan so vrvni me|unarodni filmski i televiziski nagradi na filmskite i televiziskite V. Masl. i S. Ab.-D. festivali.

vostanici u~estvuval i vo Kresnenskoto vostanie (1878/1879). Opean e vo narodnite pesni.
IZV.: NBKM-BIA, f.: Kolekci® br. 47, z. p., a.e. 397, ll. 4-31; CDA, f.: 173, op. 1, a.e. 386, 173. LIT.: R. Poplazarov, Ajdutskiot vojvoda Iqo Markov-Male{evski – @ivot i dejnost, Skopje, 1978; A. Trajanovski, Novi soznanija za `ivotot i dejnosta na vojvodata Iqo Markov-Male{evski. Zb.: Vojvodata Iqo Markov-Male{evski i negovoto vreme, Berovo, 2002. Al. Tr.

Venko Markovski

Iqo Markov Male{evski

Darko Markovi} (DAR-MAR)

MARKOVI], Darko (Dar-Mar) (Skopje, 18. XII 1940) ‡ karikaturist i filmski rabotnik, so isklu~itelen pridones vo osovremenuvaweto i transformacijata na karikaturata i nejzinata afirmacija vo stranstvo. Toj e eden od najzna~ajnite avtori na animiraniot film. Ima presudna zasluga za formiraweto na Svetskata galerija na karikaturi vo Skopje. Samostojno se pretstavil vo MANU i vo MSU vo

MARKOV-MALE[EVSKI, Iqo (Berovo, 28. V 1805 – ]ustendil, 29. IV 1898) – ajdutski i vostani~ki vojvoda. Kon sredinata na XIX v. osnoval ajdutska dru`ina. Dejstvuval vo oblasta na Isto~na Makedonija, glavno vo Male{evijata. Vo letoto 1859 g. preminal vo Srbija. Vo oru`eniot sudir vo Belgrad (5. VI 1862) predvodel 400 makedonski dobrovolci vo t.n. †Iqova legija# ili †Makedonski odred#. U~estvuval so makedonski dobrovolci vo Srpskoosmanliskata vojna (1876) vo sostavot na Rusko-makedonskiot bataljon. Te{ko ranet se lekuval vo Srbija, a potoa zaminal vo Romanija. So makedonski dobrovolci (opol~enci) se borel i vo Rusko-turskata vojna (1877–1878) vo osloboduvaweto na Bugarija. Se istaknal vo borbite na [ipka. Po osloboduvaweto na ]ustendil, so 150 makedonski dobrovolci u~estvuval vo vostani~kiot prodor vo Pijanec (vo po~. na 1878). So svoja ~eta od 200 do 300

MARKOVSKI, Venko (Skopje, 5. III 1915 ‡ Sofija, 7. I 1988) ‡ poet, dramski avtor, preveduva~, op{testvenik, dvodomen makedonski i bugarski avtor, emigrant, politzatvornik, partizan, u~esnik vo NOB (1941‡1944), afirmator i odre~uva~ na makedonskata nacionalna samobitnost i jazik, tragi~na ilustracija na nedorastolkuvan avtor so ogromen kni`even opus i nesfatlivi protivre~nosti vo individualnata sudbina, primer na kontroverzna tvore~ka li~nost prifatena i odre~uvana vo dve nacionalni sredini (Makedonija i Bugarija). Bil ~len na Makedonskiot literaturen kru`ok vo Sofija (1938‡ 1941), ~len na DPM vo negoviot prv sostav od 1947 g. (Risto Krle, Vasil Iqoski, Venko Markovski, Ivan To~ko, Dimitar Mitrev, Slavko Janevski, Bla`e Koneski i Aco [opov) i ~lenuval do negovoto vtoro napu{tawe na Makedonija (1965). Bil ~len na Sojuzot na bugarskite pisateli i ~len na Bugarskata akademija na naukite, ~len na Narodnoto sobranie na Jugoslavija i na Bugarskiot parlament. Bil u~esnik vo Antifa{isti~koto dvi`ewe vo Bugarija (1941‡43) i u~esnik vo NOB na Makedonija vo tekot na 1943‡44 g., ~len na Glavniot {tab na NOV i PO na Makedonija i na Prvoto zasedanie na ASNOM. Bil deportiran vo politi~kite logori na Bugarija (1941‡43) i petgodi{en politi~ki zatvornik na Goli Otok (1955‡60). Zaedno so Ko~o Racin, osnovopolo`nik na novata makedonska kni`evnost. Avtor e na okolu 25 oddelni knigi na makedonski ja921

M

MARKOVSKI

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

zik, glavno poezija, objavuvani vo Sofija i vo Skopje (1938‡1955). Na bugarski jazik mu se objaveni triesetina oddelni knigi – poezija, drama, memoari, politi~ki paskvili. Venko Markovski e specifi~na ilustracija na kategorijata dvodomni avtori, kakvi {to, osobeno na Balkanot, gi ima pove}e. Bil ~len na dvete jazi~ni komisii (1944 i 1945) za donesuvawe na makedonskiot literaturen jazik, azbuka i pravopis. Bil svoeviden sinonim na makedonskata nacionalna prerodba vo tekot na Vtorata svetska vojna, no se distanciral i se otu|il na nedostoen na~in od svojata makedonska su{tina vo ime na nedorazjasneti vo krajna instanca motivi i povodi. Sè poglasni stanuvaat tendenciite za negovo izop{tuvawe i od prisustvoto vo tekovite na bugarskata literatura. Najverojatno, u{te dolgo specifikata vo nedorastolkuvanata tragika na ovoj pisatel od grandiozen format i neporeklivi zaslugi vo procesite na konstituiraweto na novata makedonska literatura }e si ostane svoevidna enigma. Nema da mo`e nikoj da go odre~e celosno, nitu pak da go rehabilitira celosno. Kni`evnata nauka sè u{te e nemo}na samostojno da gi razre{uva vakvite fenomeni.
BIBL.: Narodni bigori, Sofija, 1938; Oginot, Sofija, 1938; Lulkina pesna, Sofija, 1939; Luwa, Sofija, 1940; ^udna e Makedonija, Sofija, 1940; Partizani, Skopje, 1944; Niz po`arite na Elada, 1944; Orlite na Makedonija, Skopje, 1944; Glamji, Skopje, 1945; Poroi, Skopje, 1945; Robii, Skopje, 1945; Skazna za rezbarot, Skopje, 1954; Nad plamnati bezdni, Skopje, 1954; Goce, drama, Skopje, 1954; Stihovi, izbor od poezijata (1938‡1952) i Glamji i poroi, Skopje, 1992 (izbor od tvore{tvoto vo redakcija na Aco Aleksiev). LIT.: Todor Pavlov, Poezijata na Venko Markovski, Sofija, 1939; Dimitar Mitrev, Za temata na Narodno-osloboditelnata borba vo makedonskata literatura, †Nov den#, 8–9, 1947; Spase Kuljan, Apologija na skepsata, †Razgledi#, II, 8, 1955; Mito Haxi-Vasilev, Venko Markovski recitira, Dela, VI, 1982; Milan \ur~inov, Skazna za rezbarot, †Razgledi#, I, 22, 1954; Du{ko Nanevski, Nad plamnata bezdni, †Mlada literatura#, IV, 10, 1954; Anton Popov, Od †Bura na rodinata# do †^udna e Makedonija#, †Sovremenost#, XXXIV, 1-2, Sk., 1984; Stojan Risteski, Venko Markovski ne bil †koko{kar# i †deteubiec#, †Sovremenost#, 5–6, Sk., 1990; Bla`e Ristovski, Evolucijata na eden poet i metamorfozite na eden ~ovek, †Lik#, V, 85, Sk., 1990; Georgi Stardelov, Asocijacii po povod †Skazna za rezbarot# od Venko Markovski, †Mlada literatura#, IV, 7, Sk., 1954; Gane Todorovski, Bla`e Koneski i Venko Markovski, kn. †Re{ki i {arki#, Skopje, 2001; Kole ^a{ule, Venko Markovski ‡ zapisi za edno samoubistvo, †Sovremenost#, XLI, 1–4, Sk., 1992. G. T.

Ivan Markovski (Karadak)

Smile Iliev Markovski

serii i teatarski (kabaretski) pretstavi. Vraboten vo Radio Skopje od 1978 g. Stanuva urednik vo Redakcijata za humor i satira. Avtor e na humoristi~nata emisija †Hikiriku# {to se emituva na programata nad 25 godini. Za televizijata gi rabotel seriite: †Kam~evci#, †Agencija osameni srca# i †Bitolski lakrdii#, kako i televiziskite drami: †Cve}e na karpata#, †Alf od Novo Lisi~e#, †Kafuleto na Gene# i dr. Objavil nekolku knigi so satiri~ni pesJ. F. ni, aforizmi i epigrami.

Ne{vil, SAD. Nau~niot interes mu e univerzalnata algebra i diskretnata matematika. Ima objaveno pove}e od 50 nau~ni raboti. Avtor e na univerzitetskiot u~ebnik †Kone~na matematika# i koavtor na sredno{kolski u~ebnici. Rakovodel nau~ni proekti, referiral vo sp. †Mathematical Reviews#, bil mentor na doktorski i magisterski raboti, urednik na spisanieto †Sigma# i {ef na Institutot za informatika.
BIBL.: Kone~na matematika, Skopje 1993. (Nau~ni trudovi – tri odbrani); G. Cupona, N. Celakoski, S. Markovski, D. Dimovski, Vector Valued Groupoids, Semigroups and Groups, MANU 1988, pp. 1–78.; G. ^upona, S. Markovski, Primitive varrieties of algebras, Algebra Universalis, 38, 1997, 226–224; Markovski S., Kusakatov V., Quasigroup string processing: Part 3, †Prilozi na MANU#, Oddelenie za matemati~ko-tehni~ki nauki, XXI– II–XXIV, 1–2, 2002-2003, 7–27. LIT.: PMF 1946-2006, monografija, Skopje, 2006; BU br. 708/’98. N. C.

Ne{o Markovski

MARKOVSKI, Ne{o (Tetovo, 20. VII 1927 ‡ Skopje, 17. X 1985) ‡ novinar i op{testvenik. Vo novinarstvoto od 1948 g., koga go ureduval v. †[ar# vo Tetovo. Kon sredinata na pedesettite godini sorabotnik pa urednik na Vnatre{no-politi~kata rubrika na †Nova Makedonija#. Vo periodot 1957/58 g. eden od osnova~ite i urednicite na sedmi~nikot †Ve~er#, izdanie na NIP †Nova Makedonija#. Prv glaven urednik na makedonskoto izdanie na sedmi~nikot †Komunist# (1964). Pretsedatel na Zdru`enieto na novinarite na Makedonija. U~esnik vo B. P. \. NOB. MARKOVSKI, Smile Iliev (Bitola, 22. V 1949) – matemati~ar, red. prof. (1992) na PMF. Diplomiral (1972) na PMF, magistriral (1977) i doktoriral (1980) na Matemati~kiot fakultet so temata †Podalgebri na grupoidi#. Vo 1980/81 prestojuval na Univerzitetot Vanderbilt vo

Mark Marku

MARKU, Mark (\akovica, Kosovo, 21. IX 1927 ‡ Skopje, 19. VI 1984) ‡ akter, eden od osnovopolo`nicite na Teatarot na narodnostite, vo koj raboti od 1950 g. Ostvaril pove}e izvonredni scenski likovi, koi vleguvaat vo istorijata na vrvnite dostignuvawa na Albanskata drama. Ulogi: Hoxa (†Pahintika vo esen#); Vule (†Izmama#); Vesla~ (†Bov~a#); Markucij (†Nita#); @evakin (†@enidba#); ^orbaxi Teodos; Halit Ga{i vo istoimenite dela i dr. R. St. MARKUS, Aleksandar (Sa{a) (Skopje, 20. VI 1926 ‡ Skopje, 8. IX 1988) ‡ re`iser i preveduva~.

MARKOVSKI (KARADAK), Ivan (Ohrid, 16. VII 1946) ‡ satiri~ar, avtor na radioemisii, TV
922

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

MARTINOSKI

M

soma italicum Mull.); drvenica ubavica (Calocoris sexguttatus Fabr.).
LIT.: Jon~e [apkarev, Zoologija na bez’rbetnite `ivotni, Skopje, 1991. V. V. T. K. – M. Kr.

Aleksandar (Sa{a) Markus

Diplomiral na Visokata filmska {kola vo Belgrad (1951), a potoa rabotel vo †Vardar film# (1953‡1955). Stanal re`iser i umetni~ki rakovoditel na Teatarot na narodnostite vo Skopje (1955‡1957). Od 1957 g. raboti kako sloboden umetnik. Kako akter u~estvuva vo prvata celove~erna piesa na MNT †Platon Kre~et#. Re`ii: †Ma~orot vo ~izmi#; †Beliot elen#; †Kvej Lon#; †Prazna lulka#; †Uli~ni muzikanti#; †\avol{tinite na Skapen#; †Du{i na zemjata#; †Tahir i Zuhra#; †Majka Hrabrost#; †Ubavicata i yverot#; †Mladosta pred sud#; †Banalna tema#; †Vasa @eleznova# i dr. R. St. MARNET – makedonska akademska i istra`uva~ka mre`a osnovana vo 1994 g. vo ramkite na Univerzitetot †Sv. Kiril i Metodij#, poddr`ana od Ministerstvoto za nauka na RM. Pove}eto od fakultetite se povrzani so sopstvena opti~ka mre`a, na koja, preku iznajmeni linii, e povrzan i Univerzitetot †Sv. Kliment Ohridski# od Bitola. Vo natamo{niot razvoj se planira povrzuvawe i na drugite univerziteti vo RM. MARNET upravuva so vrvniot makedonski doseg †mk# i opslu`uva 70.000 korisnici, od koi 60.000 se akademski korisnici, a 10.000 se vladini inDr. M. stitucii i organizacii. MARTIN, SMRDLIV (Pentatoma rufipes L.) – polutvrdokrilen kopnen insekt. Drvenica {to se odlikuva so tipi~ni pet~leni pipala i dolga surli~ka. @ivee po drvjata, o{tetuvaj}i gi lisjata. Prezimuva skriena po ku}ite. Poseduva silen odbranben mehaInsektot nizam – ispu{ta †Smrdliv Martin# miris koj predizvikuva gadewe. Vo Makedonija se sre}avaat i drugi vidovi drvenici kako: kapinova drvenica (Dolycoris baccarum L.); prugasta (italijanska) drvenica (Grapho-

MARTINOV, Spase (Bitola, 23. VX 1872 – Sofija, 30. X¶¶ 1937) – u~itel, ~len na CK na TMORO. Zavr{il slovenska filologija vo Sofija. Bil u~itel vo Solun i na dr. mesta. ^len na CK na TMORO (1901–1902). Prisustvuval na Solunskiot kongres na TMORO (1903). Pred Ilindenskoto vostanie bil zatvoren. Po vostanieto bil vo Zadgrani~noto pretstavni{tvo na TMORO vo Sofija.
IZV. i LIT.: G. Del~ev, Spomeni. Dokumenti. Materiali, Sofi®, 1978; M. Kumanov, MakedoniÔ, Sofi®, 1993. Al. Tr.

Skopje, 27. IV 1995) ‡ raska`uva~, kriti~ar, novinar, izdava~, redaktor na †Sovremenost#, preveduva~ od ruski i od srpski jazik, boem. Zavr{il gimnazija vo Skopje. Rabotel kako novinar vo Radio-Skopje, vo †Nova Makedonija#, †Trudbenik#, †Prosveta# i †Ve~er#. Go preveduval Dostoevski na makedonski jazik.
BIBL.: †Luwinci#, raskazi, 1955; †Kve~erini i razdenuvawa#, raskazi, 1959; †Prijateli#, raskazi, 1962; †Odbrani raskazi#, 1967 g. G. T.

Trajan Martinovski Nikola Martinoski, avtoportret

MARTINOVSKI, Trajan (s. Nerezi, Stru{ko, 10. II 1951 ‡ Ohrid, 4. V 1999) ‡ poet, eseist, publicist, talka~ niz `ivotot i niz Evropa. Zavr{il Filolo{ki fakultet vo Skopje i rabotel kako novinar vo †Studentski zbor# vo Skopje i kako meta~ na pariskite grobi{ta.
BIBL.: †Premol~ano vreme#, poezija, 1982; †Dulbija#, poezija, 1988; †Hristoviot sin#, poezija, 1994; †Grobot na ^ingo#, esej, 1995; †Goltki#, poezija, 1990; †Govorot na cve}eto#, esej, 1995; †Pismoto na slikata#, ogled za pejza`ot na slikarot Jordan Manasievski; †Odgovor na pismoto#, esej, 1996; †Petnaeset peewa za Karvanot na cve}eto na mirot#, 1998; †Brezowo – biografija na kamenot i cvetot#, patopis, 1998; †Erigon petnaeset godini podocna#, kon dramskata pretstava na †Erigon# od Jordan Plevne{, 1999 i †Zlaten venec na spomenite#, se}avawa, 1999. G. T.

Cvetko Martinovski

MARTINOVSKI, Cvetko (s. Selce, Stru{ko, 25. III 1930 ‡

MARTINOSKI, Nikola (Kru{evo, 18. VIII 1903 ‡ Skopje, 7. II 1973) ‡ slikar, pedagog, eden od osnova~ite na MANU, eden od najistaknatite pretstavnici na makedonskoto sovremeno slikarstvo, so pionerska zasluga za vklu~uvaweto na makedonskata likovna umetnost vo modernisti~kite tekovi. Diplomiral na [kolata za ubavite umetnosti vo Bukure{t (1927). Od 1927 do 1928 g. gi posetuval akademiite Grand [omier (Grand Chaumiere) i Ranson (Rancon) vo Pariz. Bil u~esnik vo NOB i direktor na UG vo Skopje (1949‡1973). Samostojno izlagal vo Skopje, Belgrad, Zagreb. Retrospektivna izlo`ba imal vo Skopje (MSU, 1975). Vo periodot 1927‡1928 sozdaval dela so postkubisti~ka i ekspresionisti~ka orientacija so afiniteti za tvore{tvoto na Sutin (Soutine), Modiljani (Modigliani), Kisling (Kisling): [ahisti, 1928. Delata od ekspresionisti~kata faza (1929‡1933), po psiholo{kata i egzistencijalnata atmosfera, se dobli`uvaat do germanskite ekspresionisti. Vo ovoj period gi sozdal svoite najzna~ajni dela so socijalni motivi, vo koi gi pretstavil lu|eto od marginite (Gospo|icata Areti, 1931; Porok, 1931/32; Vo kafeana II, 1932), portretite (Mladiot filozof,
923

M

MARTINCI

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

val so trite dena po Sv. Aran|el i se vikal Volkov praznik.
LIT.: Zorka Delinikolova, Obi~ai svrzani so poedini praznici i nedelni dni vo Radovi{, †Glasnik na Etnolo{ki muzej#, 1, Skopje, 1960; Marko Kitevski, Makedonski praznici, Skopje, 2001. M. Kit.

MARTULKOV, Aleksandar (Alekso) (psevd. Bizmark) (Veles, 23. X 1878 –Sofija, 1965) – makedonski revolucioner i publicist. Se {koluval vo Veles i vo Pedago{koto u~ili{te vo Skopje, od kade {to bil isklu~en kako buntovnik protiv osmanliskata vlast. Zaminal vo Sofija i stanal ~len na Makedonskata socijaldemokratska grupa {to gi {irela socijalisti~kite idei me|u makedonskata emigracija i vo Makedonija. U~estvuval vo borbite na MRO protiv tu|ite propagandi vo Makedonija. Bil eden od orgaNikola Martinoski, †Nevesta# (1937)

Panorama na seloto Zagori~ani

1929; Avtoportret, 1931), simboli~kite i religioznite sceni, pejza`ite. Od 1933 g. slikal kompozicii so motivot majka i dete, spored modeli na `eni-Romki (Majka so dete, 1934). Vo 1935 g. naslikal 12 erotski murali (sega uni{teni) vo skopskiot lokal †Okean#. Vo naredniot period slikal vo duhot na socijalniot realizam (Pita~, 1940) prisuten vo negovoto tvore{tvo sè do pedesettite, koga nastanale slikite so kru{evski motivi, slikani na eden re~isi karikaturalen na~in. Rabotel crte`i i karikaturi, vo koi na satiri~en na~in gi prika`al pojavite od sovremeniot `ivot.
LIT.: Boris Petkovski, Nikola Martinoski 1903‡1973, Skopje, 1975; istiot, Nikola Martinoski, Skopje, 1982; istiot, Nikola Martinoski, Skopje, 1997. L. N.

le ubeni 25 selani, 30 maloletni deca bile izgoreni vo furna, a 16 devojki bile siluvani i prodadeni. Pogolema tragedija seloto do`ivealo na 27. III / 7. IV 1905. Okolu 200 do 300 gr~ki andarti go zapalile seloto, a naselenieto go masakrirale; ubile 60 selani (`eni, deca, starci), imalo mnogumina raneti i bile zapaleni pove}e ku}i. Masakrot go organiziral kosturskiot mitropolit Georgios Karavangelis zatoa {to eden del od naselenieto vo Zagori~ani ja prifatilo egzarhiskata crkva. Vo tekot na 1949 g. gr~ki monarhofa{isti~ki sili ubile 18 mladi zagori~anci, me|u koi 15 bile `eni i mladi devojki.
IZV. i LIT.: A. Trajanovski, Andartskiot kole` vo Zagori~ani 1905, BitolaSkopje, 1995; Ruski dokumenti za Makedonija i makedonskoto pra{awe 1859–1918. Izbor, redakcija i komentari A. Trajanovski, Skopje, 2004; G. ^ulev, Zagori~ani, Skopje, 2005. Al. Tr.

Aleksandar Martulkov

MARTINCI ‡ kalendarski obi~aj, poznat i kako Martinija, Vol~ji praznik i dr., povrzan so razli~ni datumi. Trae eden ili tri dena i naj~esto se vrzuva so Bo`i}nite pokladi (27/14 noemvri). So nego se povrzani pove}e dejstva, so koi mu se vrzuva ustata na volkot da ne ja jade stokata. Toa se pravelo na toj na~in {to grebni za konop ili volna se ostavale od dvete strani na vratata od {talata i po pominuvaweto na stokata tie se zatvorale i taka se ostavale podolog period, so veruvawe deka taka }e im bide zatvorena i ustata na volcite. A za da ne pravat {teta, na vakvite magiski dejstva protiv volcite se posveteni i drugi denovi vo godinata. Se veruvalo deka ~ovek {to nosi obleka pravena vo ovie denovi, }e go napa|aat volcite. Vo nekoi mesta ovoj praznik se vrzu924

nizatorite na vele{koto Kulturno-prosvetno dru{tvo †Klasno soznanie#. U~estvuval vo zadu{uvaweto na kontrarevolucijata vo Carigrad, no i na Op{tomakedonskata konferencija vo Veles (dekemvri 1912 g. so D. ^upovski, P. Poparsov, R. Rizov i dr.). Po Prvata svetska vojna se vratil vo Bugarija i se aktiviral vo VMRO (Ob) i vo aktivnosta na makedonskoto progresivno dvi`ewe. Go izdaval v. †Makedonsko zname# i pre`iveal atentat. Dejstvuval od pozicija na makedonskata nacija, poradi {to bil osuduvan i zatvoran vo koncentracioni logori. Po Oslobuduvaweto se vratil vo Makedonija i bil kooptiran vo ASNOM kako ~len na Prezidiumot i vo Sobranieto na Makedonija. Odlikuvan so Orden za narodni zaslugi i so Ilindenska spomenica.
BIBL.: Moeto u~estvo vo revolucionernite borbi na Makedonija, Skopje, 1954. O. Iv.

MASAKROT vo Veles (15. I 1945) – izvr{en od OZNA. Bez javno sudewe, bile strelani 53 zatvorenici od vele{kiot zatvor, lica za koi imalo somnevawe deka bile ozloglaseni protivnici na NOB. Bez zaokru`ena istra`na postapka i bez javno sudewe za doka`uvawe na nivnata vina, bile grupno strelani i masakrirani, a potoa i zakopani vo zaedni~ka grobnica (otkriena po pedeset godini). Najgolem masakr vrz civili izvr{en od OZNA vo oslobodena Makedonija.
LIT.: \or|i Malkovski, Likvidacii bez javni sudewa, †Nova Makedonija#, 15. I 1995. \. Malk.

MASAKRI vo s. Zagori~ani (Kostursko, 1903, 1905, 1949) – gi izvr{ile osmanliskata vojska i gr~kite andartski i monarhofa{isti~ki sili. Po Ilindenskoto vostanie osmanliska vojska i ba{ibozuk go zapalile seloto, a naselenieto go masakrirale. Bi-

MASAKROT vo Dolno Jabol~i{te (Vele{ko, 25. X 1942) – izvr{en od bugarskata vojska i policija vrz albanskoto naselenie. Po neuspe{nata akcija protiv NOPO †Dimitar Vlahov#, vojskata i policijata `estoko se presmetale so naselenieto, obvinuvaj}i go deka go pomagalo Odredot. Bile tepani i osakateni pove}e lica, a desetina selani, me|u koi i `eni i deca, bile del iskasapeni ili strelani, a del `ivi frleni vo zapalenite plevni.

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

MASLODAJNI

M

LIT.: Vele{ki partizanski odred 1942, Skopje, 1999. \. Malk.

MASAKROT vo Kumanovo (sred. na januari 1945) – izvr{en od pripadnici na OZN vrz 48 osudeni lica od Kumanovsko. So presuda na Sovetot pri Kumanovskoto voeno podra~je (14. I 1945) na tajna lokacija bile strelani lica za koi imalo somnevawa deka rabotele kako sorabotnici na okupatorot. Toa e poslednoto masovno strelawe vo oslobodena Makedonija. Natamo{nite masovni strelawa bile zabraneti.
LIT.: †Nova Makedonija“, 21. I 1945; \or|i Malkovski, Bo`i}niot masakr na Skopskoto Kale, †Nova Makedonija“, 21. I 1991. \. Malk.

Dimovski i Du{an Dimitrievski od s. Rudnik, Kamka Tocinova od Veles i Amed Lojkov od s. Ivankovci.
LIT.: Veles i Vele{ko vo NOV 1941–1945. Spomen kniga, T. Veles, 1985; Vele{ki partizanski odred 1942, Skopje, 1999. \. Malk.

MASAKROT vo s. B’mboki (1949) – zlostorni~ki ~in vo Gra|anskata vojna vo Grcija. Sili na gr~kata vladina armija vlegle vo s. B’mboki (Kostursko) i pod somnevawe deka `itelite sorabotuvale so DAG, zatvorile deset selani (osum `eni i dvajca ma`i) i svirepo gi ubile.
LIT.: S. Kiselinovski, Gr~kata kolonizacija vo Egejska Makedonija (1913–1940), Skopje, 1981. St. Kis.

MASAKROT kaj s. Dabnica, Nevrokopsko, Pirinskiot del na Makedonija (1925) – izvr{en vrz makedonskoto naselenie od mesnite ~eti na VMRO na Van~o Mihajlov. Od seloto pove}e od 300 lica bile nasila odvle~eni i tri meseci (od april do juni) bile podlo`eni na krvavi represalii, pred o~ite na mesnite dr`avni, administrativni i voeni vlasti, a eden pogolem del od niv bile i ubieni. Kako posledica na †`estokata inkvizicija#, po~inale ok. 200 du{i, a pogolem broj bile internirani nadvor od Pirinskiot del na Makedonija.
LIT.: Zoran Todorovski, VMRO 1924– 1934, Skopje, 1997; PetÍr Gal~in, Politi~eskite borbi v PirinskiÔ kraŸ 1923–1939, SofiÔ, 1989. \. Malk.

MASIN, \eorgi Fotiev (Ohrid, 6. V 1930) ‡ internist-nefrolog, redoven prof. na Med. f. vo Skopje (od 1985). Diplomiral na Med. f. vo Skopje (1954). Specijaliziral interna medicina, supspecijalnost nefrologija. Habilitiral na tema †Kalulozen pielonefrit# (1975). Pri prestojot vo New Castle (Anglija) kaj prof. Kerr se zapoznava so najnovite dostignuvawa od oblasta na lekuvaweto na HBI i transplantacijata na bubrezite. Ja formiral i ja rakovodel programata za lekuvawe na TBI so HD vo RM. Bil pretsedatel na odborot za renalna transplantacija pri Med. f. i pretsedatel na zdru`enieto na nefrolozite pri MLD. Bil nositel na dva nau~ni proekta od MON, a u~estvuval vo izrabotkata na tri me|unarodni nau~ni proekti. Avtor i koavtor e na nad 200 nau~no-stru~ni trudovi od nefrologijata. Bil direktor (pretsedatel na rabotovodniot organ) na Klinikata za nefrologija (1982‡1990), a potoa direktor na Klini~kiot centar pri Med. f. vo Skopje (1994‡1997). M. Pol.

MASAKROT vo s. Zeleni~ (1904) – andartski kole` vo s. Zeleni~, Lerinsko. Na 13. XI 1904, okolu 60 do 100-tina gr~ki andarti vo vremeto na svadbenata proslava na sve{tenikot \or|ija go napadnale seloto zatoa {to egzarhiskite vernici se otka`ale od jurisdikcijata na Carigradskata patrijar{ija. Vo odmazdata bile ubieni 13 ma`i, `eni i deca. Krvavata †Zeleni~ka svadba#, kako {to e poznata vo istoriografijata, bila edno od dotoga{ najgolemite zlostorstva {to gi izvr{ile gr~kite andarti vo Makedonija.
LIT.: A. Trajanovski, Andartskiot kole` vo Zagori~ani 1905, Bitola–Skopje, 1995. Al. Tr.

Dimitar Masevski

MASAKROT kaj Pusta Kula – vo blizina na s. Rudnik, Vele{ko (14. IX 1942) – bugarskata policija bez presuda strelala i masakrirala sedum pripadnici na NOD. Tie od Skopskiot istra`en zatvor so kamion bile doneseni i strelani. Bile ubieni: Pan~e Bur~evski, Pero Grkovski, Andreja Basarovski, Atanas

Strelanite kaj Pusta Kula (1942)

MASEVSKI, Dimitar (Skopje, 6. V 1937) ‡ kompozitor. So muzika po~nal seriozno da se zanimava vo sredno{kolskite godini, koga gi napi{al prvite kompozicii (†Vrati se#, 1956). Se vrabotil (1957) kako muzi~ar vo Zabavniot orkestar na Radio Skopje. Vo sedumdesettite godini na HH v. bil producent vo Muzi~kata produkcija na MRT, kade {to produciral nad 2000 pesni, glavno od makedonski avtori. Eden e od inicijatorite za pokrenuvawe na Skopskiot zabaven festival. Vo ova vreme sozdava del od svoite antologiski kompozicii (†Qubi me, qubi Mirjanka#, †Male~ka gulabice#, †Bela hrizantema#, †Mol~i qubov moja#, †Gri{a#, itn.). Sorabotuval so re~isi site pozna~ajni makedonski peja~i (Nina Spirova, Zoran Georgiev, Dragan Mijalkovski, Daniela Pan~etovi}), kako i so nekoi peja~i od toga{na Jugoslavija (Mi{o Kova~, Miki Jevremovi}). Napi{al i golem broj detski pesni, kako i muzika za televiziski serii i teatarski pretstavi. M. Kol.

Maslinki

MASLINKA (Olea europea L.) – vo na{eto submediteransko podra~je (Dojran, Gevgelija, Valandovo) se odgleduva kako dvorna, zimzelena ovo{ka, koja dava i dobri prinosi. Pred desetina godini vo Dojran e organizirana firma za prerabotka na maslinki, koja inicira podigawe na proizvodstveni nasadi. Mo`e da se odgleduvaat samo otporni sorti B. R. na izdignati lokacii. MASLODAJNI RASTENIJA – vo ovaa grupa spa|aat rastenijata {to se odgleduvaat za semeto i plodot, bogati so maslo. Rastitelnoto maslo u~estvuva so okolu 70% od svetskoto proizvodstvo na maznini. Masloto od golem broj rastenija slu`i za ~ove~kata ishrana, direktno ili indirektno, i pretstavuva visokokvalitetna hrana. Hranlivata vrednost na eden kg maslo e ramna na 2,25 kg {e}er, 4 kg leb i 8 kg kompir. Ras925

M

MATAK

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

titelnoto maslo nao|a primena vo razni industriski granki kako surovina za izrabotka na sapuni, lakovi, boi, pri omeknuvaweto na ko`ite i platnata, za linoleum, mu{ami, ve{ta~ki kau~uk, osvetluvawe, maziva i vo medicinata (ricinusovoto). Poznati se okolu 190 maslodajni rastenija. Pova`ni se: son~ogledot, repkata, susamot, kikiritkite, maslodajniot len, ricinusot, sojata i afionot. Rastitelnite masla po svojot hemiski sostav pretstavuvaat slo`eni estri na glicerinot so pove}e od 40 masni kiselini. Vo RM se odgleduvaat: afion, kikiritki, repka, son~ogled (Helianthus annus L.). P. Iv.

MATANOT LAEVJONIM (La menza de elevos proves) (XX v., me|u dvete svetski vojni) – humanitarna evrejska organizacija vo Makedonija za pomo{ na sira~iwata i siroma{nite ~lenovi na zaednicata. Vo Bitola i vo Skopje sekojdnevno se slu`el topol obrok za pove}e od 200 deca. Prihodite za organizacijata stignuvale od dobrotvori od Amerika i od drugi iseleni~ki centri.
LIT.: \or|i Colev Dimovski, Bitolskite Evrei, Bitola, 1993; Mark Cohen, Last Century of a Sephardic Community. The Jews of Monastir 1839-1943, New York, 2003. J. Nam.

ta, Karmen, Evgenij Onegin, Nikola [ubi}‡Zrinski) i so ogromnite zaslugi za nejziniot razvoj so pravo mo`e da se smeta kako duhoven tatko na Makedonskata opera. Se zanimaval i so F. M. kompozitorska dejnost.

Man~u Matak

MATA^I], Lovro (14. II 1899 – Zagreb, 7. VII 1985) ‡ dirigent. Iako bez formalna akademska diploma (studiral muzika na Vienskiot konzervatorium), so svojot ogromen talent i erudicija se vbrojuva me|u vrvnite evropski i svetski dirigenti. Prvite kontakti so muzikata gi do`ivuva kako ~len na horot na Vienskite deca. Dirigentskata kariera ja zapo~nuva vo 1919 g. vo Osie~kata opera. Potoa sleduvaat anga`mani vo operskite ku}i vo Novi Sad, Qubqana, Belgrad, Zagreb, Riga i stignuva do dirigentskiot pult na vrvnite svet-

Risima RisimkinMatevska

MATAK, Man~u (Kru{evo, 1920 ‡ s. Vitoli{te, Mariovsko, 25. V 1944) ‡ {iva~, komunisti~ki deec i naroden heroj, Vlav. Bil ~len na KPJ (1939). Vo Aprilskata vojna (1941) bil zaroben kako vojnik na Kralstvoto Jugoslavija, no uspeal da izbega i se vratil vo Kru{evo. Kako ~len na MK na KPJ vo Kru{evo (krajot na 1941), poradi u~estvo vo {trajkot na monopolskite rabotnici, bil uapsen (april ‡ juni 1942). Bil sekretar na Organizacijata na KP vo Kru{evskiot NOPO †Pitu Guli#, a po negovoto rasformirawe (kon krajot na 1942) se ilegaliziral vo Kru{evo, a potoa se prefrlil vo Gostivar i stapil vo NOPO †Korab# (vo proletta 1943). Vo borba so balistite bil zaroben i sproveden vo Tiranskiot zatvor. Po kapitulacijata na Italija (8. IX 1943) stanal komandir na Prilepskata ~eta vo Prvata makedonsko-kosovska NOUB, a potoa vo Edinaesettata makedonska NO brigada. Zaginal pri napad na bunker na germanskite sili. Proglasen e za naroden heroj na Jugoslavija (1951).
LIT.: Man~u Matak, Brigada na bratstvoto i edinstoto, Skopje, 1958, 460; N(aum) Naumovski, Narodniot heroj Man~u Matak, na istoto mesto, 421–423; Man~u Matak, Vtorata makedonska udarna brigada, Skopje, 1973, 160–161; Bor~e Naumovski, Man~u Matak, na istoto mesto, 167-169; Zlatko Biljanovski, Odredot †Pitu Guli#, Skopje, 1973; istiot, Man~u Matak, Skopje, 1975. S. Ml.

MATEVSKA (RISIMKIN), Risima (Tetovo, 25. X 1963) ‡ balerina i koreograf. Balet u~i vo MBUC †Ilija Nikolovski-Luj# vo Skopje. Stanuva ~len na Baletot pri MNT (1980-1998). Specijalizira vo Kiev, London i vo Plovdiv. Po~nuva da raboti kako koreograf (1990). Osnova~ na Interart kulturniot centar vo Skopje (1996). Ja vostanovuva nagradata †Menada# za zaslu`ni baletski umetnici (2005).
ULOGI: Tri lebedi (P. I. ^ajkovski, †Lebedovo ezero#), Mercedes (L. Minkus, †Don Kihot#), Vila Mona (A. Adam, †@izel#) i dr. KOREOGRAFII: †Bolero# (M. Ravel), †Vitel, ili kako smrtta ja pobedi Karmen# (Bize-[~edrin) i dr. Em. X.

Lovro Mata~i}

ski orkestri: Drezdenskata dr`avna kapela, Berlinskata i Vienskata filharmonija, Tokiskiot simfoniski orkestar. Bil ~est gostin na golemite operski ku}i vo Evropa i Amerika. Na svojot bogat i raznoviden repertoar imal ogromen broj operski i simfoniski dela od site epohi vo muzikata, po~nuvaj}i od Monteverdi i zavr{uvaj}i so Vagner, Brukner i [traus, ne zapostavuvaj}i go pritoa i tvore{tvoto na slovenskite kompozitori – Smetana, Jana~ek, ^ajkovski, Zajc, Baranovi} i dr. Osobeno golema i zna~ajna e negovata uloga vo profesionalnoto oformuvawe i vospituvawe na kadrite – solisti horisti, orkestranti na mladata makedonska opera. So svoeto rabotewe vo Operata na MNT (1948–1952) kako re`iser i dirigent (Grabnuvawe od sarajot, Boemi, Vol{ebnata flej-

Mateja Matevski

MATEVSKI, Mateja (Istanbul, Turcija, 13. III 1929) – poet, literaturen i teatarski kriti~ar, eseist, preveduva~. Godinite na detstvoto gi pominuva vo Gostivar, a po Osloboduvaweto u~i gimnazija vo Tetovo i vo Skopje. Studira vo Belgrad i vo Skopje, kade {to diplomira na Filolo{kiot fakultet (1956). Podocna (1962/63) na Institutot za teatarski studii vo Pariz go izu~uva moderniot francuski teatar i drama. Rabotel vo Radiotelevizija Skopje kako novinar (urednik na kulturnite i literaturni-

926

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

MATERKA

M

te programi), potoa kako glaven urednik i direktor na Televizijata i generalen direktor na Radiotelevizija Skopje (1967–1977); ja vr{el funkcijata pretsedatel na Republi~kata komisija za kulturni vrski so stranstvo (1977– 1986) i ~len na Pretsedatelstvoto na SRM (1985–1986). Bil nastavnik vo stru~no u~ili{te, urednik vo Knigoizdatelstvoto †Ko~o Racin# (1961–1962) i redoven profesor na Fakultetot za dramski umetnosti po Istorija na svetskata drama i teatar (1975–1985). Matevski e eden od osnova~ite na Stru{kite ve~eri na poezijata, na Racinovite sredbi, na Ohridsko leto i nivni pove}egodi{en pretsedatel. Bil pretsedatel na dru{tvata za prijatelstvo na Makedonija i Francija, Makedonija i Norve{ka i Makedonija i Turcija, pretsedatel na DPM i na Makedonskiot PEN-centar (potoa negov po~esen pretsedatel), urednik na literaturnite spisanija †Mlada literatura# i †Razgledi#. Za dopisen ~len na MANU e izbran na 14. V 1979 g., a za redoven na 21. XI 1983 g. Bil pretsedatel na MANU (2001–2003). Dopisen ~len na Severnoamerikanskata akademija na {panskiot jazik vo Wujork (2002); ~len na Evropskata akademija za nauka i umetnost vo Salcburg (2003); ~len na Evropskoto dru{tvo za kultura vo Venecija (2004); ~len na Norve{kata akademija (2005); po~esen ~len na Albanskata akademija na naukite (2006); dopisen ~len na Slovene~kata akademija na naukite i umetnostite (2007). Ima objaveno pove}e knigi poezija, literaturna i teatarska kritika i eseistika, kako i 50-tina knigi prepevi na poezija i prevodi na dramski i prozni tekstovi od nekolku jazici ({panski, francuski, italijanski, albanski, ruski, srpski, slovene~ki). Toj e eden od najpoznatite makedonski poeti vo svetot. Negovite poetski dela se objaveni na site evropski jazici, kako i na mnogu od jazicite na drugite kontinenti. Se smeta deka so †Do`dovi# (1956) gi postavil temelite na makedonskata moderna poezija, iako vo nea se slu{aat trajnite poetski rezonancii na drevnosta i ve~nata prefiguracija na ~ove~kata tragedija vo opfatot na smislata na ~ovekoviot tragi~en opstoj na zemjata i kopne`ot po celinata na postoeweto. Dobitnik e na golem broj nagradi i priznanija. Nositel e i na francuskite odlikuvawa Legija na ~esta i Umetnost i literatura.
DELA: Do`dovi (poezija, 1956); Ramnodenica (poezija, 1963); Perunika (poezija,

1976); Krug (poezija, 1976); Lipa (poezija, 1980); Ra|awe na tragedijata (poezija, 1985); Od tradicijata kon idninata (kritika i eseistika, 1987); Drama i teatar (teatarska kritika i eseistika, 1987); Oddale~uvawe (poezija, 1990); Crna kula (poezija, 1992); Zavevawe (poezija, 1996); Svetlinata na zborot (kritika i eseistika, 1998); Mrtvica (poezija, 1999); Vnatre{en predel (poezija, 2000); Isku{enijata na identitetot (kritika i eseistika, 2002); Otade zaboravot (poezija, 2003); Kopne` po celina (poezija, 2005). Antologii na {panskata poezija: [panskata poezija na XX vek (1998) i Deset veka na {panskata poezija (2004), kako i antologiite Galiciska poezija (1999) i Katalonska poezija (2000). Vo 2005 izdadeni mu se izbrani dela vo 10 toma. LIT.: Vlada Uro{evi}, Alki {to se nadovrzuvaat, Izbrani dela, 6, Sk. 2006; Georgi Stardelov, No}en gradinar, Sk., 2006. Milan \ur~inov, Dodeka svetot su{tinata svoja ja gubi, Izbrani dela. 1. Skopje 2006. Zbigwev Vjenkovski, esej za poezijata na M. Matevski kon polskoto izdanie na Ramnodenica, Polska, Krakov 1989. G. St.

Nastavata po~nala na 16. XII 1946 g. spored usvoen nastaven plan, so dvajca nastavnici: prof. d-r Dragoslav Mitrinovi} i univerzitetskiot predava~ Jo`e Ul~ar. Podocna doa|aat P. Dimi} (1947), M. Popadi} (1948), B. Popov (1948) i in`. d-r Petar Serafimov (1948/49). Prviot rakovoditel bil D. S. Mitrinovi} (1946–1950), a potoa: B. Popov (1950–1971), D. Per~inkova (19711975) i D. Dimitrovski (1975– 1976). Institutot se preimenuva (1976) vo Fakultet za matematika, koj{to preminuva (1977) vo Matemati~ki fakultet.
LIT.: PMF 1946–2006, monografija, Skopje, 2006. N. C.

MATEJ (H¶V – po~. na HV v.) – ohridski arhiepiskop. Prv poglavar na Ohridskata arhiepiskopija vo periodot pod osmanlisko vladeewe. Prvpat se spomnuva vo gr~kiot natpis od 1408 g. vo crkvata †Sv. Ilija# vo s. El{ani, Ohridsko. Vo negovo vreme zapo~nalo {ireweto na dijacezata na Ohridskata arhiepiskopija. Bil energi~en i ve{t diplomat i uspeal vo borbata so carigradskiot patrijarh Evtimij da gi prezeme Sofiskata i Vidinskata eparhija po ukinuvaweto na Trnovskata patrijar{ija. Po~inal vo 1410 ili 1411 g.
LIT.: I. Snegarov, Istori® na Ohridskata arhiepiskopi®-patriar{i®, Sofi®, 1995; J. Bel~ovski, Hronolo{ki spisok na poglavarite na Ohridskata arhiepiskopija /patrijar{ija/, †Godi{en zbornik na Bogoslovskiot fakultet Sv. Kliment Ohridski#, kn. 8, Skopje, 2002. Al. Tr.

MATEMATI^KI INSTITUT SO NUMERI^KI CENTAR na Univerzitetot vo Skopje (1966– 1977) – formiran zaradi interesot na op{testvoto za kadri (matemati~ari, in`eneri, ekonomisti) {to }e rabotat vo domenot na informatikata i primenetata matematika. Pokraj redovniot sostav, vo nego ~lenuvaa kako nadvore{ni sorabotnici, matemati~arite od Matemati~kiot institut pri PMF i od tehni~kite fakulteti. Go rakovodele, kako direktori: B. Popov (1966-1969), \. ^upona (1969–1973), I. [apkarev (1973–1975) i @. Madevski (1975– 1977). Vo 1977 vleze vo sostavot na Matemati~kiot fakultet. N. C. MATEMATI^KI FAKULTET (1977−1984) – formiran so reformite na Univerzitetot vo Skopje, vo ramkite na UCMTN, od nastavno-nau~niot kadar po matematika na Matemati~kiot institut, tehni~kite fakulteti i Matemati~kiot institut so numeri~ki centar. Ja obezbeduva{e nastavata po matematika za studentite od site fakulteti na UCMTN i se gri`e{e za razvojot na matemati~kite i informati~kite nauki op{to. MATEMATI^KI [KOLI − v. Dru{tvo na matemati~arite i fizu~arite na NRM (srm). MATERKA, AL[ARSKA (Thymus alsarensis Ronn.) – lokalen endemit vo florata na RM od familijata na ustocvetno rastenie (fam. Lamiaceae). Opi{an od avstriskiot botani~ar Karl Ronniger (1924), eden od najdobrite poznava~i na rodot Thymus od lokalitetot Al{ar kaj Kavadarci. Vl. M. MATERKA, EMOVA (Thymus oehmianus Ronn. & Soska) – lokalen makedonski endemorelikt od fam. Lamiaceae (ustocvetni raste927

†MATEMATI^KI BILTEN# (1977) – nau~no spisanie, naslednik na spisanieto †Bilten na DMF od SRM#. Izleguva po eden broj godi{no. Zaklu~no so 2005 g., se objaveni okolu 260 prethodno recenzirani statii na okolu 2.280 stranici, glavno na angliski i na makedonski jazik. Objavenite trudovi se referiraat vo renomiranite svetski spisanija. Glavni urednici: B. Popov (1977– 1992), D. Dimitrovski (1993–1997) i B. Ilievski (1998 –).
LIT.: †Matemati~ki bilten#, kn. 14 (XL), 1990, i kn. 24 (L), 2000. N. C.

LIT.: PMF 1946−2006, monografija, Skopje, 2006. N. C.

MATEMATI^KI INSTITUT (1946–1976) – osnovan vo ramkite na Filozofskiot fakultet. Odigral golema uloga vo formiraweto na nastavniot kadar za srednoto obrazovanie i na nastavnonau~niot kadar po matematika za visokoto obrazovanie.

M

MATERKA

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

nija), poznat samo za nekolku lokaliteti vo klisurata na rekata Treska: Kapina, O~a, selo Zduwe, Samokov – Mala Reka. Imenuvan e po prezimeto na akademik Hans Em, koj prvpat go otkril na lokalitetot Kapina (12. VIII 1936). Se nao|a na svetskata crvena lista na zagrozeni rastenija vo svojstvo na is~eznat vid (IUCN 1997 Red List of Threatened Plants). Vl. M. MATERKA, KARAXI^KA (Thymus karadzicensis Matevski & Micevski) – endemit vo florata na RM od familijata Lamiaceae, otkrien i opi{an od strana na makedonskite taksonomi i floristi prof. Vlado Matevski i akademik Kiril Micevski. Poznat e samo za planinata Karaxica. Vl. M. MATERKA, SKOPSKA (Thymus skopjensis Micevski & Matevski) – lokalen makedonski floristi~ki endemit od familijata Lamiaceae (Labiatae) (ustocvetni rastenija), opi{an od makedonskite floristi akademik Kiril Micevski i prof. Vlado Matevski. Se razviva vo okolinata na Skopje (s. Nova Breznica) i po tekot na rekata Treska (Kozjak, M. Brod). Vl. M. MATICA NA ISELENICITE OD MAKEDONIJA (17. V 1951) – formirana na Osnova~koto sobranie odr`ano vo Skopje za da razviva bliski vrski so makedonskite iselenici vo stranstvo, da gi zapoznava so `ivotot vo tatkovinata, da ja zapoznava doma{nata javnost so rabotata i `ivotot na makedonskoto iseleni{tvo. Organi na Maticata: Sobranie, Izvr{en odbor i pretsedatel. Aktuelen pretsedatel: Ivan Petreski-Xo. Glasilo – mese~no spisanie †Makedonija#, so statii na makedonski i na angliski jazik.
LIT.: Ivan Katarxiev, Makedonija i Makedoncite vo svetot, Skopje, 1996. D. Jov.
Ve{ta~kata akumulacija †Matka#, Skopsko

LIT.: V. Lil~i}, Matka niz vekovite, Skopje, 1995, 32-35, 53-67; V. Lil~i}, Tesnecot Matka, †Makedonsko nasledstvo#, 3, Skopje, 1997, 46-59. V. L.

Aleksandar Matkovski

HEC Matka ima instalirana mo} Dr. V. od 3,9 MW. MATKA, MARKOV GRAD (Skopsko) – docnoanti~ki kastel i srednovekoven grad. Na dominantnite karpi nad srednovekovniot manastir †Sv. Andreja# se nao|aat ostatoci od docnoanti~ka i srednovekovna tvrdina, koja gi kontrolirala tesnecot i patot vo klisurata na Matka. Taa se sostoi od triagolna akropola (60 h 40 m), zapadno i isto~no podgradie, t.n. Bojana, na padinata kon †Sv. Andreja#. Preku kerami~ki tubuli tvrdinata se snabduvala so voda od izvorot Gorna Koa~ica. Vo tvrdinata se nao|aat temeli na nekolku objekti, kako i temelite na srednovekovnata crkva †Sv. Nedela#. Otkrieni se moneti na Arkadij (383-408), Justin I (518527), eden republikanski as i srednovekovna sadova keramika.

MATKOVSKI, Aleksandar (Kru{evo, 30. V 1922 ‡ Skopje, 14. IV 1992) ‡ istori~ar-orientalist, ~len na MANU. Podolgo vreme `iveel vo Gostivar (do 1936), a potoa vo Skopje. Kako ~len na KPJ i u~esnik vo NOB (od 1941), bil uapsen (2. VI 1942) i kako maloletnik osuden na 10 godini strog zatvor, a kaznata ja izdr`uval vo Skopje, Varna i vo zatvorot Idrizovo (Skopsko, do 29. VII 1944). Po begstvoto od zatvorot se vklu~il vo Pettata makedonska NO brigada na NOV i POM. Vo zatvorskite denovi napi{al golem broj pesni na makedonski jazik, za~uvani vo Arhivot na MANU, del od niv i objaveni po Osloboduvaweto. Ja zavr{il U~itelskata {kola vo Skopje (1947), diplomiral na Pedago{kata {kola vo Belgrad i na Filozofskiot fakultet (Grupa istorija) vo Skopje (1951), doktoriral na Filozofskiot fakultet vo Zagreb so temata †\ur~in Kokaleski (1775‡1863)# (1957), a diplomiral i na Filolo{kiot

†MATKA# – ve{ta~ka akumulacija na r. Treska. Se nao|a 14 km od gradot Skopje. Branata e betonska, prstenesto-la~na, izgradena od armiran beton, so viso~ina od 38 m i viso~ina nad terenot od 29,5 m. Krunata na branata e na viso~ina od 317,5 m, nejzinata dol`ina iznesuva 64 m, a {iro~ina 1 m. Pri normalno nivo dol`inata na zaezereniot del iznesuva 7 km, najgolemata {iro~ina 120 m i zafa}a povr{ina od 0,25 km2. Pri kota na maksimalnoto nivo, zafatninata na ezerskata voda iznesuva 4.000.000 m3. Vodata se koristi za proizvodstvo na elektri~na energija, za navodnuvawe, za ribolov i odgleduvawe ribi i za turizam i rekreacija.

Temelite na srednovekovnata crkva †Sv. Nedela#, Markov Grad, Matka (Skopsko)

928

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

MATOV

M

fakultet vo Belgrad ‡ grupa za orientalna filologija (1961). Dodeka se {koluval, bil vraboten kako u~itel i profesor vo razni osumgodi{ni i sredni u~ili{ta (do krajot na 1954), a potoa ja po~nal nau~nata kariera (1. I 1954) i ja zaokru`il so izborot za nau~en sovetnik vo INI (19. II 1971 ‡ do penzioniraweto vo 1987) i za dopisen (1986) i redoven ~len na MANU (7. V 1991). Pove}e godini bil na studiski prestoi vo Kairo, Bagdad i Istanbul. Pokraj so osmanliskiot period, se zanimaval i so drugi temi od makedonskoto minato, kako i so istorijata na Evreite vo Makedonija.
BIBL.: \ur~in Kokaleski 1775–1863. Prilog kon pra{aweto za sozdavawe na selska, sto~arsko-trgovska bur`oazija vo Makedonija, Skopje, 1959; Turski izvori za ajdutstvoto i aramistvoto vo Makedonija (1620–1650), I, Skopje, 1961; Turski izvori za ajdutstvoto i aramistvoto vo Makedonija (1650-1700), II, INI, Skopje, 1961; Tragedijata na Evreite vo Makedonija, Skopje, 1962; Hronika na zemjotresot vo Skopje (26 juli 1963), Skopje, 1964; Grbovite vo Makedonija, Prilog kon makedonskata heraldika, Skopje, 1970 i 1990; Dietot ‡ krvninata vo Makedonija i na Balkanskiot Poluostrov za vreme na turskoto vladeewe, Skopje, 1973; Turski izvori za ajdutstvoto i aramistvoto vo Makedonija (1700–1725), III, Skopje, 1973; Kreposni{tvoto vo Makedonija vo vremeto na turskoto vladeewe, Skopje, 1978; Istorija na Kru{evo i Kru{evsko, Kru{evo, 1978 (so koavtori); Turski izvori za ajdutstvoto i aramistvoto vo Makedonija (1725–1775), IV, Skopje, 1979; Turski izvori za ajdutstvoto i aramistvoto vo Makedonija (1775– 1810), V, Skopje, 1980; History of the Jews in Macedonian, Skopje, 1982; Istorija na Evreite vo Makednija, Skopje, 1983; Otporot vo Makedonija vo vremeto na turskoto vladeewe, I. Pasivniot otpor, Skopje, 1983; Otporot vo Makedonija vo vremeto na turskoto vladeewe, II. Duhovniot otpor, Skopje, 1983; Otporot vo Makedonija vo vremeto na turskoto vladeewe, III. Ajdutstvoto, Skopje, 1983; Otporot vo Makedonija vo vremeto na turskoto vladeewe, IV. Buni i vostanija, Skopje, 1983; Makedonskiot polk vo Ukraina, Skopje, 1985; Kanuni i fermani vo Makedonija, Skopje, 1990; Karpo{ovoto vostanie vo 1689 godina, Skopje, 1990; Makedonija vo delata na stranskite patopisci 1371–1777, Skopje, 1991; Makedonija vo delata na stranskite patopisci 1778–1826, Skopje, 1991; Makedonija vo delata na stranskite patopisci 1827– 1849, Skopje, 1991; Makedonija vo delata na stranskite patopisci 1850–1864, Skopje, 1991; Balkanot vo delata na stranskite patopisci vo vremeto na turskoto vladeewe (jani~ari, haremi, robovi), tom I (1402–1657) i tom II (1664– 1779), Skopje, 1992; Makedonija vo delata na stranskite patopisci 1827–1849, Skopje, 1992; Makedonija vo delata na stranskite patopisci 1850–1864, Skopje, 1992. LIT.: D-r Bla`e Ristovski, Makedonskiot stih 1900–1944. Istra`uvawa i materijali, II, Skopje, 1980, 207–251; 50 godini Institut za nacionalna istorija 19481998, Skopje, 1998, 199–205; Aleksandar Matkovski 1922–1992. Spomenica, MANU, Skopje, 1992. S. Ml.

MATOV, Dimitar (Veles, 1864 ‡ Drezden, Germanija, 1896) ‡ eden od najprojavenite bugarski i makedonski folkloristi, ~ii trudovi se odlikuvaat so visok stepen na nau~nost. Vo Veles go zapo~nal {koluvaweto, koe go dovr{il vo Rusija (gimnazija i fakultet) vo ukrainskite gradovi Nikolaev i Harkov. Na Istorisko-filolo{kiot fakultet vo Harkov (dene{na Ukraina) slu{al lekcii po lingvistika kaj A. A. Potebwa, a istorija kaj Marin Drinov. Po zavr{uvaweto na visokoto obrazovanie se vra}a vo Makedonija, kade {to vo u~ebnata 1888/89 g. ja po~nuva svojata kariera na nastavnik vo Solunskata bugarska gimnazija. Vo ovoj period po~nuva i negoviot pozgolemen interes kon jazikot i folklorot, pa sistemno i neumorno ja prou~uva makedonskata kulturna tradicija. Stanuva redaktor na spisanieto †Kni`ici za pro~it#, koe go izdava kni`arnicata na Kone Samarxiev. Vo Solun ostanuva samo dve godini. Zaminuva za Viena i Lajpcig na specijalizacija po slovenska filologija kaj profesorite Jagi} i Leskin. Potoa se preseluva vo Sofija, kade {to najprvin e u~itel vo gimnazija, a potoa e nazna~en za sorabotnik vo nau~noto spisanie na prof. Ivan D. [i{manov †Sbornik za narodni umotvoreniÔ, nauka i kni`nina#, na koe vo {est godini mu vtisnuva belezi na visokonau~no glasilo. Vo istiov period aktivno sorabotuva i vo spisanieto †BÍlgarski pregled#, vo koe objavuva serija zabele`ani trudovi od oblasta na istorijata, jazikot i folkloristikata. Ja zastapuva tezata za bugarsko poteklo na Makedonskite Sloveni i polemizira so protivnicite na toa gledi{te. Poznati mu se †Bele{kite po etnografijata na Makedonija#, vo koi vodi prepirki so P. D. Draganov, K. Hron, S. Gop~evi}, Stojan Novakovi} i dr. Pokratko vreme e vme{an i vo op{testveno-politi~kite nastani na vremeto, pa raboti kako sekretar na Vrhovniot makedonski komitet, na ~ie ~elo se nao|al Trajko Kitan~ev. Umira mo{ne mlad po neuspe{na operacija vo Drezden. Smrtta go zate~uva kako docent na Sofiskiot univerzitet. Ostavil skromni tragi vo poezijata, smetaj}i ja kako †grev na mladosta#. G. T. MATOV, Milan (Struga, 8. XI 1875 – Sofija, 21. V 1962) – u~itel, u~esnik vo Ilindenskoto vostanie, vojvoda, brat na Hristo Matov. U~el gimnazija vo Bitola, vo 1900 se vklu~il vo Makedonskoto revolucionerno dvi`e-

Milan Matov

we. Vo vostanieto se borel vo Stru{ko. Bil u~itel vo Struga (1904–1905) i u~ili{ten inspektor (1909–1911). Od 1906 g. go rakovodel Bitolskiot revolucioneren okrug. Vo septremvri 1913 g. go rakovodel Ohridskoto vostanie. Po Prvata svetska vojna bil aktiven vo Ilindenskata organizacija i vo Makedonskiot nau~en institut i se zastapuval za zapirawe na me|usebnite ubistva na Makedoncite.
BIBL.: Milan Matov, NaŸ-komitata razkazva, SofiÔ, 2002. Z. Tod.

Hristo Matov

MATOV, Hristo (Struga, 10. III 1872 – Sofija, 10. II 1922) – profesor, revolucioner i eden od ideolozite na MRO. Zavr{il gimnazija vo Solun i slovenska filologija na Sofiskiot univerzitet. Bil profesor i direktor vo Ser i vo Skopje. Bil ~len na TMORO (1894). Po Solunskata provala (januari 1901), kako ~len na CK na TMORO, bil osuden i zato~en vo Dijarbekir (Mala Azija). Vo periodot 1902–1905 i 1907–1908 bil zadgrani~en pretstavnik vo Sofija. U~estvuval vo rabotata na Rilskiot op{t kongres (1905), bil pretsedatel na ]ustendilskiot kongres (1908). Po Mladoturskata revolucija bil eden od organizatorite na Sojuzot na bugarskite konstitucioni klubovi vo Solun. Za vreme na Prvata svetska vojna, zaedno so G. Ba`darov vo Skopje go izdavale v. †Rodina#. Po Prvata svetska vojna se povlekol od politi~kata aktivnost poradi zdravstveni pri~ini. Avtor e na
929

M

MATOVSKA

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

pove}e knigi so teoretska, revolucionerna, filolo{ka i literaturna sodr`ina. Uspe{no se zanimaval so literaturna i so nau~na dejnost, objavuvaj}i ~esto svoi trudovi vo bugarskata periodika pod psevdonimot Drimkolov. Vodi ostri polemiki so Dimo Haxi Dimov, \or~e Petrov i Jane Sandanski. Vo poezijata ostava odvaj zabele`livi tragi, iako raspolagal so tvore~ki nerv, no na revolucionernoto delo mu se posvetuva bez ostatok. Avtor e na serija vpe~atlivi politi~ki esei, vo koi se razotkriva kako neporekliv nacionalen mislitel. Na ovie tekstovi ~esto se potpi{uva so psevdonimot Brut. Znamenita e negovata sredba so Trocki vo Sofija.
IZV.: Arhiv Hristo Matov. Dokumentalen sbornik. SÍstavitel Co~o V. BilÔrski, SofiÔ, 2004; Hristo Matov, Makedonska revolÓcionna sistema. VMRO. SÍstavitel – Co~o V. BilÔrski, SofiÔ, 2001. Z. Tod., G. T.

grad (1961), kade {to bil izbran za asistent po predmetot Krivi~no procesno pravo so kriminalistika (1964), potoa za predava~ (1969), za vonreden (1979) i za redoven profesor (1985). Magistriral na Pravniot fakultet vo Zagreb (1967), a doktoriral na Pravniot fakultet vo Skopje, na tema †Ulogata na branitelot vo krivi~nata postapka# (1977). Bil dekan na Pravniot fakultet vo Skopje (1985‡1987) i pretsedatel na Zdru`enieto na Obedinetite nacii za RM (1991‡2001). Objavil pove}e nau~ni i stru~ni trudovi vo doma{ni i vo stranski spisanija od oblasta na krivi~noto procesno pravo.
BIBL.: Kazneno procesno pravo ‡ Op{t del, Skopje, 2003. Sv. [.

last. Go osvoil vizantiskiot imperator Vasilij II, otkako ja razurnal demata vo klisurata Klidion (1014). Se locira pome|u Klidion i Strumica, kaj Me~kovo, vo pazuvite na planinata Ogra`den, nedaleku od komunikacijata Strumica – Petri~.
LIT.: T. Tomoski, Bele{ki za polo`bata na nekoi mesnosti vo Makedonija vo po~etokot na XI vek, Makedonija niz vekovite, Skopje, 1999. K. Ax.

MA^EV, Ismail (Skopje, 03. I 1960) ‡ atleti~ar. Bil ~len na AK †Rabotni~ki# vo Skopje (1978–1983) i AK †Crvena Zvezda# vo Belgrad (1983–1995). Bil pove}ekraten makedonski i jugoslovenski prvak i rekorder vo atletika i reprezentativec na Jugoslavija (1982–1992). Na Mediteranskite igri vo Latakija (Sirija, 1987) na 400 m osvoil srebren medal, kako i na Univerzijadata vo Zagreb (1978). Na Balkanskite igri vo Bukure{t (1982) osvoil zlaten, a vo Stara Zagora (Bugarija, 1983) srebren medal. Postignal vrvni rezultati i na drugi me|unarodni natprevari. D. S. MA^UKOVSKI, Venijamin (Vasil) Hristov (s. Ma~ukovo, Gevgelisko, pred 1847 – Carigrad, 1878) – makedonski gramati~ar, prerodbenski prosveten i crkoven deec, sobira~ na narodni pesni i obi~ai i publicist. U{te mlad se zakalu|eruva vo Zografskiot manastir i od P. Zografski e rakopolo`en za |akon. Potoa patuva vo Carigrad (1861), u~i vo unijatskoto u~ili{te vo Solun (1862–1864) i kako |akon patuva so monsiwor Turok vo Pariz i vo drugi gradovi vo Francija (1863). Odr`uva kontakti so St. Verkovi} i po negovi upatstva sobira narodno tvore{tvo, stari knigi i moneti, go sledi dnevniot i periodi~niot pe~at od Carigrad, a od Srbija i od Romanija gi dobiva pozna~ajnite izdanija od oblasta na istorijata i politikata {to se va`ni za Makedonija. Li~no i so pomo{ na drugi pravi opis na Meglenskata kaza i na s. Ma~ukovo (1864). Go napu{ta unijatskoto u~ili{te, no ~ekaj}i da bide ispraten za {koluvawe vo Belgrad, stanuva u~itel vo Kuku{ (1865) i |akon vo crkvata vo Enixe-Vardar. So preporaka od Ruskata misija, se zapi{uva vo Hersonskata duhovna seminarija, kade {to go zavr{uva V klas (1866–1869), no poradi zdravstveni pri~ini (po negova molba) e osloboden i se vra}a vo Makedonija. Golem voshit do`ivuva od sredbata so G. St. Rakovski vo Odesa (1866) i vo pismata

Slavko Matovski

Qupka Matovska

MATOVSKA, Qupka Ilieva (Kratovo, 13. VIII 1946) ‡ spec. po bolesti na ustata i zabite i redoven prof. na St. f. Magistrirala (1976), a doktorirala vo 1982 g. Publikuvala 90 statii. Avtor e na monografijata †Patolo{ka dentalna resorpcija# i na u~ebnicite †Kariologija# i †Endodoncija#, kako i koavtor na †Stomatolo{ki terminolo{ki re~nik#. E. M.

Nikola Matovski

MATOVSKI, Nikola (Skopje, 22. VII 1939) ‡ univerzitetski profesor, pravnik. Zavr{il gimnazija (1957) i diplomiral na Pravniot fakultet vo rodniot
930

MATOVSKI, Slavko (Skopje, 17. IX 1927) ‡ univ. profesor, rakometar. Diplomiral na Dr`avniot institut za fizi~ka kultura vo Belgrad (1960). Magistriral na Medicinskiot fakultet vo Skopje (1977) na tema: †Mestoto na Sportskoto dru{tvo ,Rabotni~ki’ vo Skopje vo na{eto napredno rabotni~ko dvi`ewe i negovata uloga vo razvojot na sportskiot `ivot vo SR Makedonija#. Doktoriral na Fakultetot za fizi~ka kultura vo Skopje (1982) na tema: †Naprednoto rabotni~ko sportsko dvi`ewe vo Vardarska Makedonija od negovata pojava do 1944 g. so osvrt na sindikalnoto sportsko dvi`ewe vo NR Makedonija (1944–1947)#. Objavil pove}e stru~ni i nau~ni trudovi. Kako stru~wak i rakovoditel rabotel vo nekolku institucii, a na Fakultetot za fizi~ka kultura kako vi{ predava~ i redoven profesor na predmetot Sportski igri (od 1978–1987). Vo atletikata postavil osum republi~ki rekordi. Toj e sestran sportist, reprezentativec vo rakometot, uspe{en trener, istaknat sportski rabotnik i funkcioner i e eden od osnovopolo`nicite na rakometot vo Makedonija. D. S. MACUKION – srednovekovno utvrduvawe vo Strumi~kata ob-

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

MA[INI

M

mu izrazuva patriotska gotovnost †da umre za narodnost i ote~estvo# (1869). Vra}aj}i se, vo Carigrad e uapsen poradi nosewe revolucionerna literatura. Minuvaj}i niz Solun dobiva pokana da im bide u~itel i od maj 1870 g. ja prezel dol`nosta, stanuvaj}i istovremeno i ~len na Crkovnou~ili{nata op{tina i nejzin pisar. Go kani (od imeto na Op{tinata) i P. Bo`igropski da dojde od Solun vo Voden za †da sa trudime za polzata na narodot#. Na 11 maj 1871 g. na proslavata na Sv. Kiril i Metodij i Ma~ukovski dr`i govor vo crkvata. Kako u~itel vo Kuku{, go objavuva vo v. †Pravo# svoeto †Objavlenie za bugarska gramatika na makedonskoto nare~je# (16. VIII 1872), objasnuvaj}i: †Izu~uvaweto na bugarskata gramatika vo makedonskite u~ili{ta e eden od najte{kite predmeti za u~enicite, zaedno so toa e i najbestolkoven. Toj im odzema dosta dolgo vreme, i toa ne pre~i pak da nemaat poim od gramatikata. Toa proizleguva od nesoobrazenosta vo gramati~kite formi na dosega{nite izdadeni bug. gramatiki so onie na makedonskoto nare~je#. Po ostrata reakcija od bugarskiot pe~at izleguvaweto na makedonskata gramatika e spre~eno. Za da se trgne od Makedonija, bugarskiot egzarh go prepora~uva (27. IX 1873) da bide primen kako student †vo Moskovskata duhovna akademija#. Od 15. VIII 1874 g. toj gi polaga predvidenite ispiti za priem i e zapi{an na Akademijata, no bidej}i pak te{ko se razboluva, po sovet na lekarot (6. VI 1875) i ovojpat ja napu{ta Rusija. Vo u~ebnata 1875/76 g. stanuva u~itel vo Gumenxe i gramatikata ja predava spored svojot rakopisen u~ebnik. Vo letoto 1876 g. e ve}e redaktor na v. †Isto~no vreme#, a kon krajot na mart 1877 g. go osnovuva i go redaktira v. †CarigradÍ#. Vo vremeto na Srpsko-turskata vojna pi{uva vo gr~kite vesnici †Traki# i †Fili#. Nakleveten, pak bil uapsen i praten na zato~enie na Rodos (1877). Po ruskoturskiot mir (1878) se vra}a bolen vo Carigrad i umira vo edna ruska bolnica.
LIT.: Bla`e Ristovski, Venijamin Ma~ukovski, avtor na prvata makedonska gramatika, †Razgledi#, V, 7 (107), 7. IV 1958, 1–2 i 10; istiot, Portreti i procesi od makedonskata literaturna i nacionalna istorija, I, Skopje, 1989, 148–184. Bl. R.

a tretiot (so mo}nost 10 MW) vo 1954 g. Kako prva pogolema TC vo RM odigrala va`na uloga vo periodot pred da se izgradat pogolemite HC. Prestanala da raboti vo 1971 g.
LIT: 50 godini makedonsko elektrostopanstvo, Skopje, 1995. Dr. R.

MAXIROV, @arko Vangelov (Bogdanci, 20. III 1930) ‡ veterinar, redoven prof. na Zemjodelskiot i na V. f. vo Skopje. Doktoriral na V. f. vo Zagreb (1968). Objavil 120 nau~ni i stru~ni publikacii. Avtor e na u~ebnicite: †Zoohigiena#, †Veterinarstvo#, †Praktikum po zoohigiena# i †Praktikum po veterinarstvo#; koavtor na u~ebnikot †Parazitologija i parazitni bolesti kaj doma{nite `ivotni#. M. D. ‡ J. B.

po~vata na Makedonija i istovremeno e organski vrzano za stvarnosta na svetot. Novinite {to gi vnesuva vo literaturata ~esto se nalik na gradbite {to gi opi{uva. Kompozicijata na negovoto delo Kula na Ridot celosno se sovpa|a so si`eto, a so toa i so zna~ewata na romanot. Vistinitosta komplementarna so stvarnosta, i obratno, go preobrazuva si`eto i vo Vremeto na irvasite za da stane del od istorijata na kni`evnite idei. Si`eto ~estopati e nevidlivo za akterite, odnosno za likovite na deloto i mo`e da se vospostavi samo vo svesta na ~itatelot. Polifoniskiot pristap e o~igleden i vo dramite, koi se vo postojan dijalog so negovite raskazi. Celinata ponekoga{ se dava kako zbir od fragmenti, kako vselena naselena so malku materija (tekst), no so silni gravitaciski (tvore~ki) sili {to ja dr`at zaedno.
DELA: raskazi: ^udan susret (Beograd, 1970), Ubij govorqivog psa (Beograd, 1973), Nad troskotot oblaci (Skopje, 1974), Mirisot na zemjata (Skopje, 1984), ^udna sredba / Nad troskotot oblaci (prvo kompletno izdanie na dotoga{nite raskazi na makedonski, Skopje, 1986), Ubij go zborlivoto ku~e (Skopje, 1988); kratki prozi: Me|ata na svetot (Skopje, 1985, vtoro, promeneto izdanie 1990), MeÑa sveta (Belgrad 1984), Paradoksalen son (Skopje, 1987), Drvoto na Narajana (Skopje, 1998), Begstvoto i povtornoto ra|awe na zografot (Melburn, s. a.), Darovi neba (Pan~evo, 2007); romani: Kula na Brdu (Beograd, 1980), Kula na Ridot (Skopje, 1981, red. izdanie 1999), Domot na Aleksandar (Skopje 1986), Kon drugata zemja (Skopje, 1993), Aleksandrov dom (Beograd, 2002), Vremeto na irvasite (Skopje, 2003); esei: [trkot edinak i negovoto jato (Skopje, 2000), ^ehov ili Tajna pripovedawa (Beograd, 2006); drami: Golemiot Smok, Senkata, Pusta zemja, Pat za Lihnidos, Melnica, ^udo golemo (izveduvani na teatarskite sceni i objavuvani vo posebni knigi). LIT: Marko NediÊ, Paralelna slika stvarnosti (Kula na Brdu 1981); Hristo Georgievski, Makedonskiot roman, 1991; istiot, Slobodna igra na duhot i sozdavaweto, Poetikata na makedonskiot raskaz, 1985; Lidija Kapu{evska-Drakulevska, Vo lavirintite na fantastikata, 1998; Georgi Stardelov, Literaturata kako spas, No}en gradinar, 2006; istiot, Golem romansierski potfat (Kon drugata zemja 1994); Vlada Uro{evi}, Izbor po srodnost, Izbrani dela, tom VII, 2007. G. St.

Mitko Maxunkov

†MAXARI# – porane{na TC na lignit, locirana vo blizina na seloto Maxari, Skopsko. Prvite dva agregata (so mo}nost 5,8 MW) bile pu{teni vo pogon vo 1949 g.,

MAXUNKOV, Mitko (Strumica, 19. III 1943) ‡ raska`uva~, romansier, dramski avtor, eseist; akademik. Osnovno u~ili{te i gimnazija ima zavr{eno vo Strumica, a Filolo{ki fakultet (svetska kni`evnost so teorija na kni`evnosta) vo Belgrad. Rabotniot vek go pominal glavno vo Bibliotekata na gradot Belgrad, kade {to e i penzioniran (kako bibliotekar-sovetnik). Dobitnik e na pove}e kni`evni nagradi i priznanija. Osven na svojot maj~in makedonski jazik, pi{uval i na srpski. ^len e na Zdru`enieto na pisatelite na Srbija (1970) i na Dru{tvoto na pisatelite na Makedonija (1986), kako i na Dru{tvoto na nezavisni pisateli. ^len na MANU nadvor od rabotniot (2003) i redoven ~len (2007). Avtor so seopfatno raska`uva~ko, romansiersko, dramsko i eseisti~ko delo. Od prviot raskaz Voskresenie do najnovite dela toj traga po celinata istkaena od vidlivoto i nevidlivoto, nadvore{noto i vnatre{noto, „stvarnoto i imaginarnoto“, ne zaradi golata kni`evna postapka, tuku zaradi nejzinata su{nost. Spa|a me|u najkonzistentnite avtori, ~ija kni`evna postapka se sovpa|a so avtorskiot potpis. Negovoto delo e dlaboko vkoreneto vo

MA[INI I UREDI VO DRVNATA INDUSTRIJA – rabotnite procesi vo drvnata industrija se izveduvaat so pomo{ na razni vidovi ma{ini i uredi. Tie se razlikuvaat spored funkcijata {to ja izvr{uvaat. Vidot i tipot na ma{inite i uredite zavisi od rabotnata operacija {to se izvr{uva vo ist ili vo razli~en tehnolo{ki proces. Ma{inite i uredite vo drvnata industrija se grupirani spored
931

M

MA[INSKI

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

odredeni zaedni~ki karakteristiki: spored vidot na mehani~kata obrabotka na predmetot; spored stepenot na obrabotkata na predmetot; spored na~inot na obrabotkata na predmetot; spored konstruktivnite karakteristiki i spored namenata. Spored stepenot na obrabotkata na drvoto, ma{inite i uredite se grupirani vo dve osnovni grupi: za primarno i za finalno proizvodstvo. Ma{inite i uredite za primarno proizvodstvo se nameneti za prvostepena obrabotka ili prerabotka na drvoto (naj~esto vo pilanite). Ma{inite i uredite za finalno proizvodstvo se nameneti za finalna (zavr{na) obrabotka na drvoto. Postoi i posebna grupa ma{ini i uredi, nameneti za proizvodstvo na furniri i na razni vidovi drveni plo~i, koi spa|aat vo grupata na primarnite ma{ini i uredi. B. Il. MA[INSKI FAKULTET – Skopje. Studiite zapo~nale vo 1959 g. na Elektroma{inskiot oddel pri Tehni~kiot fakultet vo Skopje, kade {to vo 1961 g. se otvoreni dva otseka: Elektrotehni~ki i Ma{inski. So Zakon na Sobranieto na SRM vo 1965 g. e osnovan Elektroma{inskiot fakultet so dva oddeli i dva stepena na obrazovanie: kontinuirana nastava (9 sem.) i I stepen (5 sem). Od starata zgrada na Tehni~kiot fakultet, Elektroma{inskiot fakultet vo 1963 se premestuva vo baraki, no ve}e vo 1968 g. se vseluva vo dene{nata zgrada. Od 1977 g. Ma{inskiot fakultet postoi kako samostojna visokoobrazovna institucija. Prviot nastaven plan e donesen vo 1959/60 g., vo 1960/61 e usvoen nov po op{to ma{instvo, a vo 1965/66 so dve na-

soki. Vo 1971/72 g. se voveduva 3-ta nasoka, a vo 1976/77 g. e usvoen so 5 nasoki (i na I stepen). Vo 1996/97 g. nastavniot plan e so 9 nasoki, a vo 2004/05 g. se voveduva nastava po EKTS na akademski ~etirigodi{ni studii (9 nasoki) i na profesionalni trigodi{ni studii (5 nasoki). Vo u~ebnata 1972/73 g. zapo~nale dvegodi{ni studii na III stepen (9 nasoki), koi se inovirani vo 1985/86, za da se prisposobi na Bolonskata deklaracija vo 2005 g. Nastavno-nau~nata rabota na fakultetot (2005) se izveduva od: 74 nastavnici, 13 asistenti i 7 laboranti, a vkupno se vraboteni 125 lica. Ma{inskiot fakultet ima 16 laboratorii. Na Ma{inskiot fakultet (2005) steknale diploma vkupno: 97 doktori; 212 magistri; 4.055 diplomirani ma{inski in`eneri i 1.218 ma{inSl. A. ski in`eneri. MA[KOV, Viktor Fjodorovi~ – ruski konzul vo Skopje do Balkanskite vojni (1912/13). Po zavr{uvaweto na junkerskoto u~ili{te vo Tiflis, slu`buval vo Vladikovskiot polk i kako poru~nik rezervist patuval vo Abisinija. Konzul vo Skopje so osobena naklonetost kon srpskata politika vo Makedonija. Po Oktomriskata revolucija kako emigrant po~inal vo Jugoslavija. Bl. R. MEBEL – sostaven del na sekoj sovremen dom. Nego go so~inuvaat predmeti izraboteni od drvo, od nedrvni materijali ili od nivni kombinacii. Osnovnata zada~a na predmetite od mebelot e so dimenziite, konstrukcijata i formata da gi zadovolat fizi~kite, kulturnite i op{testvenite potrebi na sovremeniot ~ovek. Mebelot se klasificira na sledni-

ve na~ini: spored mestoto na koristewe (mebel za stanovi i mebel za javni i op{testveni ustanovi); spored namenata, odnosno funkcijata {to ja ostvaruva (mebel za sedewe, le`ewe, rabota i smestuvawe na predmeti); spored konstrukcijata, odnosno vidot na sostavite od koi e izraboten (plo~est, ramovski, sanda~est-korpusen i kombiniran mebel); spored osnovniot materijal od koj e izraboten (drven, pleten, metalen, plasti~en i kombiniran mebel); spored na~inot na komponirawe, za da se dobijat prakti~ni i ekonomski re{enija (edini~en, vo garnituri, monta`en, adaptibilen i komponibilen mebel); i spored tehnologijata na izrabotka (eksperimentalen-prototipski, seriski i masoven mebel). Mebelot se klasificira i spored na~inot na povr{inskata obrabotka, spored na~inot na postavuvawe na nosivite elementi, spored primeB. Il. netata tehnologija itn. MEGLENSKA EPARHIJA na Ohridskata arhiepiskopija (XI v.) – spomnata i vo hrisovulite na carot Vasilij II (1019). Osven Meglenska, vo XI v. e narekuvana i Vodenska eparhija. Gi opfa}ala teritoriite severno od Lerin vo Centralniot del na Makedonija do Prosek (Demir Kapija) i Mariovo. Kon krajot na XI v. od Meglenskata eparhija se odvoil gradot Enixe–Vardar so okolijata i bila formirana nova Slani~ka eparhija. Podocna dvete eparhii, Meglenskata i Slani~kata, se spoile, a sedi{teto na episkopot bilo vo Voden. Poznati meglenski episkopi se sv. Ilarion Meglenski i German, kako i novoma~eni~kata sv. Zlata Meglenska.
LIT.: Ivan Snegarov, IstoriÔ na Ohridskata arhiepiskopiÔ, I–II, vtoro fototipno izdanie, SofiÔ, 1995; R. Gruji¢, Meglenska eparhija, vo: Azbu~nik Srpske pravoslavne crkve, Beograd, 1993; Jovan Bel~ovski, Ohridska arhiepiskopija od osnovaweto do pa|aweto na Makedonija pod turska vlast, Skopje, 1997. Rat. Gr.

†MEDICINSKI BILTEN# ‡ spisanie na lekarite i farmacevtite na Skopska A.O. Izleguvalo od 1976 do 1987 g. (do 1986 g. kako dvomese~no spisanie, so eden dvobroj godi{no). Objavuvani se originalni nau~noistra`uva~ki trudovi. Urednici: A.Spirov (1978‡81), A. Veljanovski (1982‡86) i B. Dimi{kovski (1987).
IZV.: Biblioteka na VB vo Skopje. Sl. M. P.

Zgradata na Ma{inskiot fakultet vo Skopje

MEDICINSKI FAKULTET VO SKOPJE. Vladata na RM na 6. III 1947 g. donese Ukaz za formirawe na Med. f. vo Skopje. Na 17. III e odr`ana prvata sednica na Nastavni~kiot sovet, sostaven od

932

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

ME\UNARODNATA

M

nata za{tita {to gi obedinuva dejnostite na zdravstveniot dom i na op{tata bolnica zaradi obezbeduvawe primarna, specijalisti~ko-konsultativna i bolni~ka zdravstvena za{tita vo edna funkcionalna celina. Med. c. se formirani po odlukata na sojuzno i republi~ko nivo (1964) za integracija na zdravstvenite ustanovi. Reformite vo zdravstveniot sektor po 2000 g. predviduvaa izmeni vo propisite so koi se ukinuva ovoj vid zdravstvena organizacija, pa medicinskite centri (2004) se ukinati so Zakon (†Sl. vesnik na RM# 10/2004) i se podeleni na zdravstveni domovi i op{ti bolnici kako samostojni zdravstveni organizacii, so cel da se razgrani~i primarnata od sekundarnata zdravstvena za{tita. D. D.
Hirur{kite kliniki na Medicinskiot fakultet vo Skopje

19 nastavnici izbrani od Mati~nata komisija. Za prv dekan e izbran prof. d-r S. Bozdov, a za prv prodekan prof. d-r M. Vidakovi}. Redovnata nastava na Med. f. vo Skopje po~nuva na 3. XI 1947 so pristapnoto predavawe po anatomija na doc. d-r Zdenko Kri`an. Prvite dve godini nastavata se odvivala vo barakite na Higienskiot zavod i na Srednoto medicinsko u~ili{te, a vo 1949 g. e izgradena glavnata institutska zgrada. Posebna zgrada za Institutot za sudska medicina e izgradena vo 1955, za patofiziologija vo 1964, a za Institutot za epidemiologija vo 1984 g. So Uredbata na Vladata na RM od septemvri 1947 g. biv{ata Zemska bolnica vo Skopje se transformira vo Kliniki na Med. f. Vo 1950 g. zgradata na biv{iot Ured e dodelena na Klinikata za ginekologija i aku{erstvo i na Klinikata za detski bolesti. Vo 1952 g. e izgradena poliklini~kata zgrada vo koja se smestuvaat, pokraj nekolkute polikliniki, i Klinikata za detski bolesti i Klinikata za ko`ni i veneri~ni bolesti, a vo slednata 1953 g. zapo~nuva izgradbata na noviot Klini~ki blok, so ~ie zavr{uvawe (1956) e dobien dvojno pogolem klini~ki prostor. Vo tekot na slednite nekolku godini (1957‡1963) e dogradena starata zgrada za detski bolesti i vo nea e smestena Klinikata za ginekologija i aku{erstvo. Potoa se izgradeni Institutot za transfuziologija, Institutot za radiologija i Institutot za radioterapija. Vo 1978 g. po~nuva izgradbata na 3 novi zgradi (Infektivna klinika, Detska klinika i Kardiolo{ka klinika) zavr{eni vo 1986 g. Vo

1982 g. po~nuva dogradbata na Hirur{kite kliniki {to trae sè do 1990. Vo 2004 g. po~nuva izgradbata na novata Ginekolo{ko-aku{erska klinika i kadrovskata sostojba na Med. f. postignuva ogromen napredok. Od 40 lekari vo 1947 g., denes na Med. f. rabotat pove}e od 1000 vraboteni lekari, nastavnici i sorabotnici, specijalisti i supspecijalisti vo razni medicinski disciplini. Vo 1972, po inicijativa na Katedrata za radiologija, e formirana Vi{a {kola za radiolo{ki tehni~ari, a po~nuva da raboti vo 1972/73 g. Pod ova ime {kolata raboti (so prekin vo 80-tite godini) do 2003/04. Potoa, vo soglasnost so EKTS, se voveduvaat studiski programi za visoko obrazovanie na stru~ni medicinski sestri i stru~ni medicinski tehni~ari. Nastavata e organizirana vo moduli (posebno za sekoja profilirana nasoka), vo 6 semestri. Postojat 9 moduli (me|u koi se i radiolo{kite tehnolozi, a do 2003 g. radiolo{ki tehni~ari). Programata vo 2006 g. e revidirana vo soglasnost so Propisite na Bolowskata deklarija. Br. N. MEDICINSKI CENTRI VO MAKEDONIJA – organizacionen oblik od oblasta na zdravstve-

ME\UNARODEN EVREJSKI SOJUZ (ALLIANCE ISRAELITE UNIVERSELLE) – me|unarodna evrejska obrazovna organizacija. Otvorila u~ili{te vo Skopje (1905). Nastaven jazik bil francuskiot, pokraj hebrejskiot i turskiot jazik. Se izu~uvale evrejska i op{ta istorija, bil tolkuvan Tanahot, a devoj~iwata posetuvale vezewe i {iewe. U~ili{teto (po 1913) go posetuvale 320 u~enici i 172 u~eni~ki, kako prva generacija {to u~ela srpski jazik i kirili~no pismo. Sojuzot otvoril u~ili{te i vo [tip (1910) so 87 u~enici. Prvata svetska vojna ja prekinala dejnosta na MES. So svojata dejnost ja iskorenil nepismenosta me|u Evreite vo Makedonija, osobeno kaj `enskite deca.
LIT.: \or|i Colev Dimovski, Bitolskite Evrei, Bitola, 1993; Mark Cohen, Last Century of Sephardic Community. The Jews of Monastir 1839-1943, New York, 2003. J. Nam.

Medicinskiot klini~ki centar vo Tetovo

ME\UNARODNATA KRIZNA GRUPA I RM – me|unarodna nevladina organizacija, ~ii odluki nemaat pravno zadol`itelna sila za me|unarodno-pravnite subjekti. Taa ne e subjekt na me|unarodnoto pravo, no e vlijatelen subjekt na me|unarodnite odnosi. Nejzinata mo} proizleguva od aktivnostite {to gi vr{i vo procesot na †jaknewe na mo}ta na me|unarodnata zaednica za predviduvawe, razbirawe i spre~uvawe konflikti#, od sostavot na Sovetot na opolnomo{tenici {to go so~inuvaat porane{ni politi~ari na najmo}nite svetski sili, porane{ni me|unarodni slu`benici vo univerzalni ili regionalni organizacii, porane{ni ili aktuelni evroparlamentarci, aktuelni me|unarodni slu`benici ili politi~ari i drugi javni li~nosti, kako i od mo}ta
933

M

ME\UNARODNI

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

na nejzinite finansieri. Edinstven dr`avjanin na RM ~len vo Bordot na MKG e biznismenot i gradona~alnik na Skopje Trifun Kostovski. MKG obznanuva izve{tai/brifinzi i vo odnos na

makedonskata vojska so sojuzni~kite sili, da organiziraat i da primaat voena i druga pomo{, obuka za rakuvawe so oru`jeto itn., do mart/maj 1945 g.; nabquduva~ka misija na ON za preventivno ~uvawe na mirot vo RM (dekemvri 1992 – dekemvri 1995 g. kako UNPROFOR (United Nation Protection Force, odnosno mart 1995 – fevruari 1999 g. kako UNPREDEP (United Nation Preventive Deployment Force); NATO misija na

Trifun Kostovski, ~len na MKG od RM

za Kosovo; juni 1999 g. – Zadninski {tab na KFOR (HQ KFOR REAR) zaradi logisti~ka poddr{ka na KFOR na Kosovo – del od Edinstveniot {tab na NATO vo Skopje; 22. VIII 2001 – 22. IX 2001 g. NATO misija †Neophodna `etva# (Essential Harvest-Task Force Harvest); 22. IX 2001 – 15. XII 2002 g. NATO misija †Kilibarna lisica# (Amber Fox-Task Force Fox); 15. XII 2002 – 31. III 2003 g. NATO misija †Sojuzni~ka harmonija# (Allied Harmony); 31. III – 15. XII 2003 g. EU misija †Konkordija# (Concordia), zameneta so EU misijata PROKSIMA, koja e poinakov (policiski) vid misija.
LIT.: Sa{o Dodevski, Prisustvo na me|unarodni sili vo Makedonija vo tekot na XX v., Zbornik posveten na po~esni doktori, doktori i magistri na nauki (2001-06), Praven fakultet †Justinijan Prvi# – Skopje, Skopje, 2006. T. Petr.

RM {to sodr`at analizi na slu~uvawata vo i okolu RM, dilemi na me|unarodnata zaednica, pretpostavki za razvitokot na situacijata vo idnina i predlozi za pravecot na prezemaweto opredeleni aktivnosti so cel da se spre~at problemi i krizi od pogolemi razmeri.
IZV.: http://www.intl-crisis-group.org/projects/ balkans/macedonia/reports. LIT.: Tatjana Petru{evska, Analiza na predlozite za re{avawe na Gr~ko-makedonskiot spor okolu ustavnoto ime na RM sodr`ani vo Izve{tajot za Balkanot broj 122 na MKG od 10.12.2001, Zbornik vo ~est na `ivotot i deloto na Vasil Griv~ev, Skopje, 2002. T. Petr.

Mirovnite sili na OON (UNPROFOR) vo RM

ME\UNARODNI VOENI MISII VO MAKEDONIJA – misii na dr`avi, grupi dr`avi, me|unarodni organizacii, sojuzi ili entiteti {to pozicioniraat vooru`eni sili na teritorijata na Makedonija. Vo tekot na XX i XXI v. vo Makedonija se pozicioniraat 12 voeni misii: fevruariseptemvri 1903 g., vospostavena so Vienskata spogodba (fevruari 1903) vo funkcija na sproveduvawe na Fevruarskite reformi na turskata `andarmerija; 1903–1909 g., vrz osnova na Dogovorot od Mirc{teg (septemvri 1903), sostavena od pripadnici na armiite na V. Britanija, Francija, Germanija, Italija, Rusija i AvstroUngarija so ist mandat kako i prethodnata; vo Vtorata svetska vojna sojuzni~ki voeni misii na Velika Britanija, SAD i SSSR (vospostaveni: britanskata vo oktomvri 1943 g., amerikanskata vo juni 1944 g., edinstvenata angloamerikanska vo juni-oktomvri 1944 g. i sovetskata vo noemvri 1944 g.) so mandat da gi sledat i da izvestuvaat za voenite dejstva na NOV i POM i nivnite rezultati, da organiziraat sabota`i i drugi diverzantski akcii, koordinirano da dejstvuvaat na
934

Kosovskiot verifikacionen koordinativen centar, vospostavena na 26. XI 1998 g. kako del od operacijata na NATO na Kosovo †Orlovo oko# (Eagle Eye), funkcionira do mart 1999 g.; misija na Silite za izvlekuvawe na NATO, vospostavena na 10. XII 1998 g., kako del od misijata †Re{itelen garant# (Determined Guarantor) vo funkcija na izvlekuvawe na verifikatorite na OBSE od Kosovo, funkcionira do mart 1999 g.; mart-juni 1999 g. NATO misija za podgotvitelni sili na KFOR

ME\UNARODNI VOENI OPERACII VO KOI U^ESTVUVA RM – voeni operacii na dr`ava, grupa dr`avi, me|unarodni organizacii, zdru`eni koalicii ili entiteti vo koi u~estvuvaat pripadnici na vooru`enite sili na RM. Vo periodot od 2001 do 2007 g., pripadnici na vooru`enite sili na RM, vrz osnova na Memorandumot za razbirawe, sklu~en pome|u Vladata na RM i Me|unarodnite sili za bezbednosna poddr{ka, u~estvuvaat vo tri me|unarodni mirovni operacii: vo Avganistan (vo soglasnost so Rezolucijata 1386 na Sovetot za bezbednost na ON od 20. XII 2001) vo ISAF 2, 3, 5, 6, 7, 8, 9, 10 (2002– 2007); vo †Sloboda za Irak#, po barawe od Vladata na SAD (4. IV 2003) i vo soglasnost so SOFA

Pretsedatelot na RM B. Crvenkovski vo poseta na makedonskite vojnici vo Kabul, Avganistan (11. X 2007)

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

ME\UNARODNO

M

voeno-tehni~kite dogovori so Kuvajt i Katar, kako poddr{ka vo postvoenata faza, a vrz osnova na Odlukata na Sobranieto na RM (22. IV 2003) od 1. VI 2003 g., so {estmese~no rotirawe; vo voenata operacija na EU za krizen menaxment – ALTEA vo BiH, vrz osnova na Odlukata na Sobranieto na RM (3. VII 2006), od 14. VII 2006 g.
IZV.: Ministerstvo za odbrana na RM, Skopje, 2007. T. Petr.

negovi ramki i Komisijata za standardi za revizija, gi prezede ingerenciite za a`urirawe, publikuvawe i pravilna implementacija na MRS vo revizorskata praktika na RM.
LIT.: Handbook of International Auditing, Assurance and Ethics Pronouncements 2007, International Federation of Accountants. Z. B.

ME\UNARODNI REVIZORSKI STANDARDI (MRS) – vodi~i vo ramkite na procesot na harmonizacija {to go po~naa Me|unarodnata federacija na smetkovoditeli (MFS) i nejzinite ~lenki. Komitetot za me|unarodna revizorska praktika (KMRP) ve}e ima objaveno 29 vodi~i za me|unarodna revizorska praktika (do 1990). Stana pove}e od jasno deka globalnite pazari na kapitalot imaat potreba od revizorski standardi za podobruvawe na kvalitetot na finansiskoto izvestuvawe, osobeno za finansiskite transakcii nadvor od granicite na nacionalnite ekonomii. So prifa}aweto od strana na ~lenkite na MFS na potrebata za promena od vodi~i na standardi vo me|unarodni revizorski standardi, KMRP zapo~na seopfaten proekt na nivno revidirawe i kodificirawe. KMRP izdade mre`a od MRS, koj e primarno fokusiran na revizijata na finansiskite izve{tai (1994). Beneficiite od koristeweto na globalnite MRS od strana na revizorite pri revidiraweto na finansiskite izve{tai bea i sè u{te se predmet na debata vo nau~nite i profesionalnite krugovi. No, i pokraj permanentno prisutnite debati za potrebite od harmonizacija na revizorskata profesija, evidentna e silnata poddr{ka za primena na MRS kaj pazarite na kapital vo svetot. MRS gi imaat prifateno 155 ~lenki na MFS od 118 zemji vo svetot. Od oktomvri 1998 g. i RM pristapi kon primenata na MRS, kako supstitut na nacionalnite revizorski standardi. Imeno, so Zakonot za revizija od dekemvri 1997 g. be{e vovedena zadol`itelna primena na MRS pri revizijata na finansiskite izve{tai na delovnite entiteti od strana na revizorite. Spored ovoj zakon, Ministerstvoto za finansii be{e odgovorno za prevod, a`urirawe i publikuvawe na MRS. So noviot Zakon za revizija od septemvri 2005 g. se otvori proces na deregulirawe na revizorskata profesija. Novooformeniot Institut na ovlasteni revizori na RM od maj 2006 g., a vo

ME\UNARODNI SMETKOVODSTVENI STANDARDI (MSS) – op{toprifateni standardi, kreirani i publikuvani vo periodot 1973–2000 g. od strana na Komitetot za me|unarodni smetkovodstveni standardi (KMSS). Od 2001 g. KMSS se zamenuva so Odbor za smetkovodstveni standardi, vo ~ii ingerencii spa|a a`uriraweto i publikuvaweto na MSS. Izminative nekolku godini Odborot, me|u drugoto, nadopolni nekoi od MSS, a del od niv na 1. IV 2002 g. gi zameni so novi Me|unarodni standardi za finansisko izvestuvawe (MSFI). MSS se kreirani kako odgovor na potrebite na globalnite pazari na kapitalot, koi baraat zaedni~ki smetkovodstven †jazik# za komunicirawe so finansiskite informacii. Nepostoeweto na eden †zaedni~ki jazik# kaj korisnicite na finansiskite izve{tai vnesuva doza na somnevawe vo prezentiranite informacii, spored na razli~nite nacionalni standardi. Dramati~no brziot razvoj na multinacionalnite kompanii vo tekot na izminative 35 godini, po ru{eweto na barierite pome|u nacionalnite ekonomii, ja promeni delovnata i politi~kata klima, ja zgolemi globalnata konkurencija i ja nametna dilemata za harmonizirawe na prezentiranite informacii vo finansiskite izve{tai na globalno me|unarodno nivo. Naporite za razvoj na zaedni~ka ramka za globalno finansisko izvestuvawe KMSS gi temele{e na potrebata od prezentirawe na visoko kvalitetni finansiski informacii, bez ogled na geografskata lokacija i razli~nata smetkovodstvena tradicija na delovnite entiteti. Me|utoa, obezbeduvaweto na visoko kvalitetnite finansiski informacii ne zavisi edinstveno od koristeniot set na MSS. Visokiot kvalitet na koristenite MSS mora da bide potkrepen so infrastruktura {to obezbeduva nivno pravilno tolkuvawe i primena vo smetkovodstvenata praktika na nacionalnite ekonomii. Po~nuvaj}i od 1998 g., vo RM se gradi potrebnata infrastruktura za pravilna primena na MSS. Vo noemvri 1998 g. MSS se prevedeni i se prifateni od strana na Ministerstvoto

za finansii kako supstitut za nacionalni smetkovodstveni standardi. So formiraweto na Institutot na ovlasteni revizori na RM vo maj 2006 g., vo soglasnost so Zakonot za revizija od septemvri 2005 g., Komisijata za smetkovodstveni standardi gi prezede ingerenciite za a`urirawe, publikuvawe i pravilna implementacija na MSS vo smetkovodstvenata praktika na RM.
LIT.: B. J., Epstein and Ali Mirza Abbas, IAS Interpretation and Application of International Accounting Standards 1998, Wiley, 1998. Z. B.

ME\UNARODNO PRIZNAVAWE NA RM – proces na konstatirawe na faktot na (re)konstituirawe na RM kako subjekt vo me|unarodnoto pravo i politika {to zapo~nuva da te~e po dostavuvaweto na setot od dokumenti: Pismo na pretsedatelot Kiro Gligorov do site {efovi na dr`avi i na vladi vo svetot za priznavawe na RM (2. XII 1991); Pismo na ministerot za odnosi so stranstvo d-r Denko Maleski do ministrite za nadvore{ni raboti vo svetot za priznavawe na RM (2. XII 1991); Deklaracija na Sobranieto na RM za me|unarodno priznavawe na RM kako suverena i nezavisna dr`ava (19. XII 1991) i Pismo na ministerot za odnosi so stranstvo d-r Denko Maleski do pretsedava~ot so EZ Hans van den Bruk za informirawe deka Sobranieto na RM gi prifa}a Nasokite za priznavawe na novite dr`avi vo Isto~na Evropa i SSSR i Deklaracijata za Jugoslavija i izrazuvawe `elba za me|unarodno priznavawe (20. XII 1991), isprateno po pokana od Sovetot na ministri na EZ sodr`ana vo Deklaracijata za Jugoslavija (Brisel, 17. XII 1991), vo utvrdeniot rok (do 23. XII 1991), so koi formalno-pravno RM im obrnuva vnimanie na postojnite dr`avi na faktot na postoewe na RM kako nov/(re)konstituiran subjekt so site belezi na dr`avnost – nositel na pravoto na dobivawe me|unarodno priznavawe.

Kiro Gligorov so me|unarodnite posrednici za biv{a Jugoslavija - Stoltenberg i Lord Oven

Procesot na priznavawe na RM e dolgotraen, makotrpen, protivre~en, presedan vo me|unarodnoto pravo. Po povod priznavaweto na dr`avite proizlezeni od ras935

M

MEZIJA

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

Klepa (Vele{ko) i dr. Tie se probieni so gorno-jurski granitoidi. Vulkansko-sedimentni karpi se razvieni i na predelite na Korab, De{at i Jablanica. Kredniot period e razvien so fli{ni i karbonatni sedimenti vo Vardarskata zona so debelina do 4.500 m, a so mala masa od peso~nici, varovnici i anhidrit vo CukaliKrasta zonata kaj Debar. N. Dum. MEKOTELI (Mollusca) – tip bez’rbetni `ivotni, ~ie telo obi~no e podeleno na glava, trup i stapalo, no kaj nekoi vidovi glavata ili stapaloto mo`e da se reducirani delumno ili celosno. Gorniot del od teloto e prekrien so sloj {to se narekuva mantija, koj ja izla~uva ~erupkata. Vo `ivotinskiot svet tie se vtora Pol`av (Gastropoda) grupa organizmi po brojnost. Poznati se nad 130.000 vidovi, glavno vodni, no ima i kopneni organizmi. Pretstavnicite od ovoj tip [kolka (Bivalvia) se dobro prou~eni vo Makedonija, osobeno tie od Ohridskoto i Dojranskoto Ezero. Vo ovoj tip `ivotni se vklu~eni tri klasi: pol`avi (Gastropoda), {kol- Glavonog (Cephalopoda) ki (Bivalvia) i glavonogi (Cephalopoda). Vo Makedonija dosega se registrirani 267 taksoni od pol`avite, od koi 97 se endemiti; od {kolkite se prisutni 15 taksoni, od koi 4 endemiti.
LIT.: Jon~e [apkarev, Zoologija na bez’rbetnite `ivotni, Skopje, 1991; Vladimir Krpac, Branislava Mihajlova, Biodiversity of Macedonia from a view point of hitherto faunistic investigations. Participation with Underproject: Klass Insecta, Macedonian Museum of Natural History – Ministry of Science, Final Report, Skopje, 1999, 23-30; S. Petkovski, Faunal diversity, vo: Country Study for Biodiversity of the Republic of Macedonia (First National Report). Ministry of Environment and Phisical Planning, Skopje, 2003; J. Clegg, The Freshwater Life of the British Isles, London, 1965. Sv. P. – V. Sid. i V. T. K. & M. Kr.

Obra}aweto na Kiro Gligorov pred Generalnoto sobranie na OON pri priemot na RM (8. IV 1993)

padot na SFRJ, Ministerskiot sovet na EZ, od edna strana, vo soglasnost so uslovite za priznavawe {to gi predviduva me|unarodnoto pravo, ne go spori faktot na nivnata dr`avnost. No, od druga strana, sprotivno na me|unarodnoto pravo i na vrz nego vtemelenata praktika, Sovetot formulira serija kriteriumi za priznavawe, kako dopolnuvawe na onie {to gi predviduva pozitivnoto me|unarodno pravo (Deklaracijata za nasokite za priznavawe na dr`avite od Sredna i od Isto~na Evropa i Deklaracijata za Jugoslavija). Zadovoluvaweto na ovie kriteriumi go ocenuva Arbitra`na (Badenterova) komisija. Nejziniot zaklu~ok e deka toa go storile samo RSl i RM. Sepak, samo RSl dobiva me|unarodno priznavawe od dr`avite~lenki na EZ. RM ne dobiva priznavawe poradi protivstavuvaweto na takviot akt od strana na RG. Posledica od vakviot odnos e prolongiraniot proces na me|unarodno priznavawe, odnosno, priznavawe na RM od serija dr`avi ne pod nejzinoto ustavno ime, tuku pod odrednicata †Porane{na Jugoslovenska Republika Makedonija#. Sledniot klu~en ~ekor vo procesot na priznavawe na RM e nejziniot priem vo ~lenstvo na OON (8. IV 1993).
LIT.: Tatjana Petrusevska, International Recognition of the Newly-Created States at the Treshold of the XXIst Sentury, †Balcan Forum#, vol. 1 no.1/1995, p.249–267. T. Petr.

n.e, taa bila izdvoena, a vo 46 g. n.e. oformena kako posebna provincija (od Drina, na zapad, do Crno More, na istok). Podocna, vo 46 g.n.e., koga bila oformena provincijata Trakija, Mezija e podelena na Gorna i na Dolna Mezija. Teritoriite na Gorna Mezija go zazemale prostorot po gorniot i sredniot tek na r. Morava (na sever) ograni~ena so Dunav, Dardanija (denes Kosovo) i Skopsko-kumanovskiot region na jug. Pokraj Skupi, pozna~ajni gradovi bile i Naisus (Ni{), Ratijarija (Ar~ar), Horeum Margi (]uprija), Munikipium (Kali{te), Viminakij (Kostolac).
LIT.: J. Sasel, Moesia Superior, Tabula Imperii Romani, K34, Ljubljana, 1976, 87; M. Corbishley, L’Empire Romain, Paris, 1990, 75. V. L.

MEZIJA GORNA (Moesia Superior) – ranorimska provincija so sedi{te vo Skupi. Po pot~inuvaweto na Tribalite, teritorijata na Mezija bila pridodadena kon teritorijata na Makedonija, pod guvernerot Marko Likinij Kras (29-28 g. pr.n.e.). Podocna, vo 6 g.
936

MEZOZOIK – sredno geolo{ko razdobje {to traelo okolu 185 mln. godini (250–65 mln.g.) i e podeleno na trijaski, jurski i kreden period. Vo Makedonija e razvien prete`no vo Zapadnomakedonskata i vo Vardarskata zona, a so pomali masi i vo Srpsko-makedonskiot masiv, so trijaski, jurski i kredni karpesti kompleksi. Trijas e {iroko rasprostranet, pred sè vo Zapadnomakedonskata zona, a pomalku vo Vardarskata zona, kade {to e sostaven so bazalni konglomerati, peso~nici, glinci i varovnici, so maksimalna debelina do 650–700 m. Jurskiot period dominantno e razvien vo Vardarskata zona i e pretstaven so pove}e ostatoci od nekoga{nata kontinuirana i {iroko rasprostraneta okeanska kora, izgradena od dolno nivo na gabrovi, bazalti, spilit-pilolavi i gorno nivo od konglomerati, peso~nici, glinci i varovnici, prete`no locirani me|u Demir Kapija–Gevgelija, na Skopska Crna Gora, na

MELAMED, Meir (Skopje, XVI v.) – rabin i pisatel. Bil ~len na rabinskiot sud vo Skopje. Ja napi{al knigata na pra{awa i odgovori †Mi{pate cedek#. Negoviot tatko [emtov ben Jakov Melamed bil rabin vo skopskata sinagoga †Bet Aaron#. Od ova semej-

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

MEMETI

M

stvo poteknuva pro~ueniot nau~nik i lekar, Avraham Melamed, {to slu`el (1630) vo sinagogata †Bet Aaron#. Pogreban bil vo Skopje.
LIT.: Zeni Lebl, Plima i slom iz istorije Jevreja Vardarske Makedonije, Gornji Milanovac, 1990. J. Nam.

Pavlos Melas

MELAS, Pavlos (1870 – s. Statica, X 1904) – oficer na Gr~kata vojska, ~len na †Etniki eterija#, aktivno rabotel na formirawe i ispra}awe gr~ki vooru`eni ~eti za dejstvuvawe vo Makedonija. Nazna~en za glaven {ef na gr~kite ~eti vo regionot na Bitola i Kostur (1904). Bil ubien vo sudir so osmanliskite sili.
LIT.: Douglas Dakin, The greek struggle in Macedonia 1897-1913, Thessaloniki, 1993; Ιωαννη Κολιοπουλου, Ιστορια της Ελλαδος απο 1800, τ. Α, Θεσσαλονικη, 2000. D. Jov.

Na funkcijata bil izbran so osobena blagonaklonost na carigradskiot patrijarh. Patuval za barawe pomo{ vo Rusija. Poznat e kako sostavuva~ na kodeks na Ohridskata arhiepiskopija (1. V 1677). Se otka`al od funkcijata od finansiski pri~ini i pod pritisok na izneverenite o~ekuvawa na fanariotite. So preporaka od carigradskiot patrijarh Partenij (1680) zaminal vo Moldova i Malorusija i {est godini slu`el vo crkvata †Sv. Mihail# vo gradot Ne`in. Pri priemot, ruskiot car (8. VII 1686) mu podaril krst od skapoceno drvo. Prestojuval vo Troickata lavra, no od zdravstveni pri~ini bil prinuden da se vrati vo Malorusija, kade {to se pretstavuval kako ohridski patrijarh. Po pismen protest od erusalimskiot patrijarh Dositej vo Moskva i negoviot tamo{en raspit, ruskite vlasti mu zabranile taka da se imenuva.
LIT.: Ivan Snegarov, Istorix na Ohridskata arhiepiskopix, t. 2. Ot padaneto $ pod turcite do nejnoto uni]o`enie (1394–1767), Sofix, 1931; Jovan Bel~ovski, Hronolo{ki spisok na poglavarite na Ohridskata arhiepiskopija (patrijar{ija), †Godi{en zbornik# na Bogoslovski fakultet †Sveti Kliment Ohridski#, kn. 8, Skopje, 2002, 65–66. S. Ml.

MELKOLIJAN, Leon Kirkov (s. Zibiv~e, Ristovac, Srbija, 15. XI 1892 ‡ Zagreb, 1973) ‡ spec. hirurg, anatom, prof. na Med. f. vo Skopje. Diplomiral na Med. f. vo [vajcarija. Spec. po op{ta i abdominalna hirurgija, podra~je vo koe i habilitiral. Vonreden profesor po predmetot anatomija (1948‡1956).
LIT.: Almanah na prvata generacija studenti na Medicinskiot fakultet vo Skopje, Skopje, 1989. K. K.-P.

Tvrdinata Melnik

MELEAGAR (IV v.) – makedonski blagorodnik, hetajros i vojskovodec na Aleksandar III. U~estvuval vo vojnite na Aleksandar so Tribalite (335) i vo pohodot na Istok (334–323). Im bil veren na kralot Aleksandar i na dinastijata. Po smrtta na Aleksandar, bil ubien od privrzanicite na Perdika.
LIT.: F. Papazoglu, Istorija na helenisti~kiot period (336–275 g.pr.n.e.), Skopje, 1995. K. Ax.

MELETIJ I (HV¶¶ v.) – ohridski arhiepiskop (1638–1653). Bil sofiski mitropolit (1628), od kade {to bil smenet (1631). Ohridski arhiepiskop stanal na 26. IX 1638. Kako poglavar na Ohridskata crkva vo izvorite se spomnuva vo 1644 g., koga bil zamenet od arhiepiskopot Hariton. Baral pomo{ od Rusija i pretendiral da stane vselenski patrijarh i poglavar na Aleksandriskata patrijar{ija. Po~inal vo mart 1653 g.
LIT.: I. Snegarov, Istori® na ohridskata arhiepiskopi®-patriar{i®, Sofi®, 1995; A. Matkovski, Odnosite pome|u Ohridskata arhiepiskopija i osmanskata dr`ava, †Glasnik na INI#, XVI, 2, Skopje, 1972. Al. Tr.

MELETIJ II ‡ sofiski mitropolit i ohridski arhiepiskop (24. X 1676 ‡ vtorata polovina na 1677).

MELIORACIJA NA PO^VATA ‡ podobruvawe na svojstvata na po~vata so primena na razni meliorativni merki, koi imaat podolgotrajno, t.e. pove}egodi{no dejstvo. Pretstavuva pozitivna antropogenizacija na po~vata. Vo na{eto zemjodelstvo, vo pogolema ili pomala mera, se primenuvaat slednite meliorativni merki: borba protiv erozijata, terenski melioracii, promena na mehani~kiot sostav, humizacija, hidrotehni~ki melioracii, desalinizacija, dealkalizacija, meliorativno |ubrewe so mineralni |ubriwa, pravilna upotreba na pesticidi, mul~irawe i snegozadr`uvawe, zasiluvawe na mikrobiolo{kite procesi, otstranuvawe na degradacijata na po~vite vo sto~arskite farmi. Od najgolemo zna~ewe se hidrotehni~kite melioracii (podobruvawe na vodniot re`im na po~vata so navodnuvawe i odvodnuvawe), bidej}i se primeneti na najgolemi povr{ini. Pred hidrotehni~kite melioracii vo RM imalo 67.000 ha plaveni povr{ini sekoja desetta i 102.000 sekoja stota godina. Mo~urlivi povr{ini imalo 86.000 ha. So primena na ovie melioracii se za{titeni 65.000 ha od poplavi i se odvodneti 64.000 ha mo~urlivi povr{ini. Pod sistemi za navodnuvawe se nao|aat 140.000 ha, no se navodnuva zna~itelno pomalku. \. F.

MELNIK – grad vo Pirinskiot del na Makedonija, Republika Bugarija, so 286 `. (1992). Se nao|a vo jugozapadnite padini na Pirin Planina, od dvete strani na Melni~ka Reka, na nadmorska viso~ina od okolu 400 m. Klimata e promeneto sredozemnomorska. Imeto mu doa|a od zborot mel {to zna~i bela glina. M. e star grad so mnogu bogato kulturno-istorisko nasledstvo i za~uvana stara arhitektura. Vo eden period od sredniot vek bil glaven voen, administrativno-politi~ki, stopanski, kulturen i duhoven centar vo dolinite na Struma i Mesta. Vo 1207 g. boljarot Aleksij Slav se oslobodil od bugarskata dr`ava i se proglasil za samostoen vladetel so sedi{te vo Melnik. Gradot bil za{titen so te{ko pristapna tvrdina. Poseben prosperitet do`ivuva vo tekot na XVIII i XIX v. Kon krajot na XIX v. ima 4.330 `. Potoa negovoto naselenie po~nuva da opa|a i deneska toa e grad re~isi bez naselenie. Poradi za~uvanoto originalno arhitektonsko nasledstvo i prisustvoto na prirodnite zemjeni piramidi M. e proglasen za grad–muzej.
LIT.: V. Ne{ova, SrednovekovniÔt Melnik. Vekove, kn. 4, SofiÔ, 1981. Al. St.

MEMETI, Evzi (s. Lipkovo, Kumanovsko, 10. VI 1936) ‡ prosveten rabotnik. Zavr{il U~itelska {kola vo Tetovo. Kako ~len na KPM (od 1955), bil sekretar na Op{tinskiot komitet na SKM
937

M

MEMI[OV

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

vo Kumanovo, ~len na Univerzitetskiot komitet na SKM vo Skopje, pretsedatel na Op{tinskiot odbor na SSRNM vo Kumanovo i potpretsedatel na Republi~kiot sobor na Sobranieto na SRM (1957). S. Ml. MEMI[OV, Sabri (Del~evo, 1910) ‡ politi~ki deec. Bil u~esnik vo NOB i rezerven poru~nik na JNA. Po Osloboduvaweto zavr{il Sredna partiska {kola vo Skopje i bil naroden pratenik vo Republi~kiot sobor na Narodnoto sobranie na NRM (1957). S. Ml.

Gradskiot `enski hor od Tetovo †Menada#

†MENADA#, GRADSKI @ENSKI MLADINSKI HOR, TETOVO ‡ osnovan vo 1981 g., na £elo so dirigentot Ivica Zori}. Bogatiot repertoar i visokoto nivo na interpretacija na Horot mu ovozmo`ija u~estvo na pove}e festivali i natprevari vo zemjata i vo stranstvo. Potvrda za visokoto renome na ovoj hor se nagradite i priznanijata dobieni vo tekot na 1995-2001 g.: {est prvi nagradi vo ^e{ka, Bugarija, Germanija i Avstrija, dve vtori nagradi vo Slovenija i Germanija i dve treti nagradi vo Grcija. J. T. MENAXMENT – univerzalen proces na efektivno i efikasno izvr{uvawe na rabotata so pomo{ na drugi lu|e i anga`irawe na resursite za ostvaruvawe na odnapred definiranite celi na pretprijatieto. Prviot element se odnesuva na menaxmentot kako univerzalen proces. Menaxmentot e univerzalna aktivnost, bidej}i se odnesuva za site vidovi pretprijatija, za site funkcii i na site nivoa vo pretprijatieto. Osnovniot proces na ostvaruvawe na rabotata so pomo{ na drugite e ist za site menaxerski raboti, na site nivoa i vo site pretprijatija. Ova ne zna~i deka site menaxeri izvr{uvaat ista rabota, ili deka za site se bara ista sposobnost na razli~ni nivoa. Menaxmentot vo osnova e proces na: planirawe, organizirawe, koordinirawe, motivirawe i kontrolirawe na aktivnostite, koi vodat kon
938

poefikasno izvr{uvawe na celite na pretprijatieto. Vtoriot element go so~inuvaat resursite, i toa ~ove~kite i materijalnite. Od pretprijatieto se bara visok stepen na efikasnost vo koristeweto na ~ove~kite i materijalnite resursi. Vo su{tina, menaxmentot postoi koga menaxerite se odgovorni za efikasno naso~uvawe na ~ove~kiot napor pri koristeweto na materijalnite resursi. Tretiot element go so~inuvaat lu|eto, so ~ij napor se izvr{uva rabotata. So pomo{ na lu|eto menaxerite ja izvr{uvaat nivnata rabota. ^etvrtiot element se odnesuva na formuliraweto i ostvaruvaweto na celite na pretprijatieto so naporot na drugi lu|e. Menaxmentot vklu~uva koordinacija na ~ove~kite i materijalnite resursi vo nasoka na ostvaruvawe na celite. Naporot na lu|eto e naso~en kon celite. Celite se potrebni bidej}i aktivnostite treba da bidat naso~eni kon nekoj sakan kraen rezultat ili sostojba. Glavna karakteristika na edna moderna nacija e menaxmentot vo pretprijatijata. Naukata za menaxment e osnovna karakteristika na industriskoto op{testvo. Vo praktikata toj postoi otkoga postoi civilizacijata. Vo modernoto ekonomsko rabotewe negovoto zna~ewe e ogromno. Inaku, terminot menaxment ima pove}e zna~ewa. Prvo, toj se upotrebuva za da definira {iroki podra~ja na aktivnost. Vtoro, so nego se opi{uvaat nivoata na avtoritetot vo ramkite na organizacijata, odnosno nivnata podelba na vrven menaxment, sreden menaxment i menaxment na ponisko nivo, spored nivniot avtoritet. Treto, terminot ozna~uva funkcionalen priod {to opfa}a: planirawe, organizirawe, koordinirawe, motivirawe i kontrolirawe. ^etvrto, menaxmentot gi opfa}a: vrabotenite, finansiite, materijalite i celite, kupuvaweto i prodavaweto, metodite i postapkite, sredstvata i opremata. Vo na{ata zemja vo prethodniot op{testveno-ekonomski i politi~ki sistem terminot menaxment re~isi i ne se upotrebuva{e, ili od ideolo{ki pri~ini se upotrebuva{e vo negativna konotacija, vo smisla na `igosuvawe na †projavenite tendencii na dominacija na menaxersko-tehnokratskite strukturi#. Po osamostojuvaweto na zemjata i izgradbata na noviot sistem, naukata za menaxment dobi polno pravo na gra|anstvo. Menaxmentot i srodnite nau~ni disciplini denes se izu~uvaat vo srednite u~ili{ta,

zadol`itelno na fakultetite od ekonomskata struktura (na dodiplomskite i postdiplomskite studii), no i na drugi fakulteti. Vo ponovo vreme, brojot na nau~ni i stru~ni trudovi od oblasta na menaxmentot (u~ebnici, statii, magistraturi, doktorati), podgotveni ili objaveni na makedonski jazik, bele`i postojan podem.
LIT.: Bobek [uklev, Menaxment, ~etvrto izdanie, Skopje, 2004. B. [.

MENAXMENT NA VKUPNIOT KVALITET (TOTAL QUALITY MANAGEMENT) – menaxment-filozofija na kontinuirano podobruvawe na kvalitetot voden od menaxmentot, so cel da se zadovolat potrebite na potro{uva~ite. Reakciite na potro{uva~ite se najdobroto merilo i pretstavuvaat indikator za kvalitetot na proizvodot ili uslugata. Dokolku se podobri kvalitetot, se o~ekuva tro{ocite da opadnat, so {to poefektivno }e se zadovolat potrebite na potro{uva~ot. Pretstavnicite na menaxmentot na vkupniot kvalitet nego go opi{uvaat i go objasnuvaat na razli~ni na~ini, kako, na primer: prodol`uvawe na nau~niot menaxment; nova paradigma na pretprijatijata, orientirani kon potro{uva~ot; seopfaten na~in na unapreduvawe na vkupnoto rabotewe na pretprijatieto; nov na~in na razmisluvawe na menaxmentot vo pretprijatieto, ili pak kako filozofija ili priod na menaxmentot, koj se karakterizira so svoi principi, praktika i tehniki, kako kreirawe kultura na pretprijatieto, kako seopfaten priod na kontinuirano podobruvawe na kvalitetot {to e voden od menaxmentot i sl. Osnovnite principi na menaxmentot na vkupniot kvalitet se slednive: kvalitet, potro{uva~, vklu~enost na menaxmentot, participacija na site vraboteni, timska rabota, obuka i kultura. Spored su{tinata na menaxmentot na vkupniot kvalitet, na kvalitetot na proizvodite – uslugite vlijaat ~etiri grupi steikholderi: potro{uva~i, menaxeri, rabotnici i dobavuva~i. Primenata na menaxmentot na vkupniot kvalitet vklu~uva nekolku tehniki, kako na primer: krugovi na kvalitet, benchmarking, kontinuirano podobruvawe, ovlastuvawe, snabduvawe od nadvore{en izvor i namaleno vremetraewe na ciklusot. Konceptot na menaxmentot na vkupniot kvalitet vo na{ata praktika postepeno dobiva vo zna~ewe poradi zgolemenata konkurencija na doma{niot pazar, visokiot stepen na nadvo-

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

MESESNEL

M

re{notrgovskata liberalizacija na zemjata i soo~uvaweto so faktot za niskata konkurentnost na makedonskata ekonomija nasproti procesite na globalizacija i zaostrenata konkurentska borba na stranskite pazari.
LIT.: Bobek [uklev, Menaxment, ~etvrto izdanie, Skopje, 2004. B. [.

mosfera. Dobitnik na Zlatniot venec na SVP vo 2005 g.
LIT.: Z. An~evski: Portret bez ramka, †Poezija#, SVP, Struga, 2005. P. Gil.

MENELAJ – nezakonski sin na Aleksandar I, pokraj negovite ~etiri zakonski sina (Alketa, Filip, Perdika II i Aminta). Toj e tatko na Aminta II †Maliot#, eden od pretendentite za makedonskiot prestol vo vremeto na voenata anarhija (394/3 g. pr.n.e.).
LIT.: V. Lil~i} i N. [eldarov, Kralevite na anti~ka Makedonija i nivnite moneti vo Republika Makedonija, Skopje, 1994; N. G. L. Hammond, G. T. Grifith, A History of Macedonia, Vol. II, Oxford, 1979. K. M.-R.

MERINGIJA, MALUCVETNA (Moehringia minutiflora Bornm.) – endemit vo florata na RM od familijata Caryophylaceae (karanfili). Poznat za okolinata na Prilep–Markovi Kuli, Treskavec, Sele~ka Planina, Mariovo i Jakupica. Vl. M.
Boro Menkov

organizatorite na NOB vo Kumanovo i komandant na Karada~kiot NOPO (1941). Zaginal vo sudir so bugarskata vojska i policija. Proglasen e za naroden heroj na Jugoslavija (30. XII 1951).
LIT.: Vlado Maleski, \ur|ina alova, II izdanie, Skopje, april 1953, 5–18; Vidoe Podgorec, Menkov Ilija Borko (19191941), Narodni heroi od Makedonija, Skopje, 1973, 216–221; Menkov Ilija Borko (1919–1941), Mlad borec, XXXII, 18, Skopje, juni 1975, 17; Branko KrkeliÊ, Borac protiv svih neprijateqa, [est decenija od ro—ewa narodnog heroja Bore Menkova i trideset osam godina od wegove pogibije, †Politika#, Beograd, 26. XII 1979, 11; Dejan Aleksi}, Svetol primer na dosleden borec i komunist (1-3), †Na{ vesnik#, XVIII, 695, Skopje, 4; Crveni karanfili, †Komunist#, Skopje, 25. IX 1981, 21; Spomen-bista na herojot. Na denot na artileriskite edinici vo kasarnata †Boro Menkov#, †Na{ vesnik#, XX, 787, Skopje, 13. XI 1981, 1; D-r Simo Mladenovski, Narodniot heroj Boro Menkov, †Beseda#, VIII, 21–22, Kumanovo, 1981, 104–132; D. P., Zakletva dadovme ‡ sloboda da izborime. Razgovor so Pero Menkov, †Komunist#, XL, 1334, Skopje, 8. X 1982, 16; Dr @ivko Lazarevski, Boro Menkov, Beograd, 1983, 1–61. S. Ml.

MENELAJ – sin na Aminta III od brakot so Gigaja, so koja gi imal i dvata sina Arhelaj i Aridaj, polubrat na Filip II Makedonski. Kako pretendenti na makedonskiot prestol, Filip II go zatvoril i go egzekutiral Arhelaj, dodeka Menelaj i Aridaj privremeno na{le pribe`i{te vo Olint. Otkako Olintjanite odbile da gi predadat, Filip II go napadnal Olint, go sramnil so zemjata i pritoa bile pogubeni i negovite polubra}a.
IZV.: Justini, Historiarum Philippicarum ex Trogo Pompeio, Parisiis, MDCCCXXIII. LIT.: N. Proeva, Istorija na Argeadite, Skopje, 2004. K. M.-R.

MENELAJ PELAGONECOT (prvata polovina i sredinata na IV vek pred n.e.) – linkestidski velikodostojnik, mo`ebi sin na linkestidskiot basilevs Arabaj III. Vo izvorite nema potvrda deka bil vladetel na Linkestida. Vo periodot koga atinskite stratezi dejstvuvale protiv makedonskiot kral Perdika III, toj ja pomagal Atina vo Amfipol (ok. 350 pr.n.e.). Podocna stanal gra|anin na Atina i se spomnuva vo docnite 360-ti godini pr.n.e. na eden natpis na spomenik {to mu go podignale Atiwanite.
LIT.: E. Petrova, Pajonija, Skopje, 1999; V. Lil~i} – N. [eldarov, Kralevite na anti~ka Makedonija, Skopje, 1994. K. M.-R.

Vilijam Mervin

MENKOV, Boro Iliev (Kumanovo, 6. V 1919 ‡ kaj s. Belanovce, Kumanovsko, 14. X 1941) ‡ berber, komunisti~ki deec i naroden heroj od NOB. Bil istaknat sindikalist i rakovoditel na {trajkot na berberskite rabotnici vo Kumanovo (1936). Potoa zaminal na rabota vo Kraguevac (Srbija, 1936-1938). Se lekuval vo sanatoriumot vo Kasin Dol (januari‡fevruari 1940), a potoa stanal ~len na KPJ (1940). Po okupacijata na Makedonija bil eden od

MERVIN, Vilijam S. (Wujork, 7. II 1927) ‡ amerikanski poet i preveduva~ na poezija (od francuski, {panski, portugalski i italijanski). Prvata stihozbirka pod naslov Maska za Janus ja objavil vo 1952 g. Potoa sleduvaat stihozbirkite Me~ki {to igraat (1954), Pijan vo pe~ka (1960), Vo{ki (1967), Nosa~ na skali (1970, Pulicerova nagrada koja ja odbil), Kompas-cvet (1977). Negovite pesni, prete`no narativni, vo kombinacija so mitolo{ki matrici vrz koi se baziraat, postignuvaat neobi~na nadrealna at-

MERKI I SREDSTVA ZA SUZBIVAWE NA [TETNI [UMSKI INSEKTI – od aspekt na za{titata na {umite se delat na preventivni i represivni. So preventivnite se spre~uva pojavata ili {ireweto na {tetnite insekti, a so represivnite se suzbivaat koga tie se ve}e prisutni i se vo sostojba da se pro{irat i da predizvikaat pogolemi {teti vo {umata. Metodite {to se koristat i pri obata slu~aja mo`at da se grupiraat vo slednive kategorii merki: predza{tita, fizi~ko-mehani~ki, biolo{ki, genetski, hemiski i integralni. Vo prvite spa|aat site {umskoodgleduva~ki merki. Vtorite se primenuvaat koga {tetnikot e prisuten na relativno mala povr{ina, a se koristi: mehani~ka sila, ogan, visoka temperatura, prirodna ili ve{ta~ka svetlina, radioizotopi ili elektri~na struja. Vo biolo{kite merki se koristat prirodnite neprijateli, kako {to se nekoi korisni vidovi cica~i i ptici, insekti-paraziti, predatori i drugi ~lenkonogi, kako i opredeleni vidovi patogeni mikroorganizmi. Genetskite metodi za suzbivawe na {tetnite {umski insekti se sostojat vo sozdavaweto i razmno`uvaweto na nivnite slabo vitalni ili neplodni rasi. Vo hemiskite merki se koristat otrovni hemiski sredstva koi mo`at da gi odbivaat insektite (repelenti) i koi gi ubivaat (insekticidi). Integralnite se najsovremeni i pretstavuvaat kombinacija na site prethodni merki. Avioaplikacijata ili aviometodata (avioakcijata) se prepora~uva samo vo slu~ai koga se vr{i suzbivawe na onie {tetni vidovi insekti {to se razmno`uvaat preku gradacija i predizvikuaat golemi {teti so svoeto pro{iruvawe na golemi {umski povr{ini. St. N. MESESNEL, France (Cervignano, Slovenija, 25. XI 1894 – Turjak, 4. V 1945) – slovene~ki istori~ar na umetnosta, likoven kriti~ar i univ. profesor. Gimnazija zavr{il vo Qubqana, potoa studiral istorija na umetnosta vo Viena i vo Zagreb i doktori939

M

MESMER

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

ral na Karloviot univerzitet vo Praga. Kako kustos na Arheolo{kiot muzej vo Skopje (od 1928), bil izbran za docent (1933) i vonreden profesor (1938) na Filozofskiot fakultet vo Skopje. Pri prestojot vo Makedonija, kako likoven kriti~ar sorabotuval vo skopskoto spisanie za nauka i kni`evnost †Ju`ni pregled# (1927), gi rakovodel arheolo{kite iskopuvawa vo Suvodol, Bitolsko (1931–1932) i u~estvuval vo arheolo{kite iskopuvawa vo Stobi. Otkako se vratil na rabota vo Qubqana (1938), bil aktiven u~esnik vo Oslobodilnata fronta (od 1941), a neposredno pred osloboduvaweto na Qubqana, bil uapsen od kvislin{kata domobranska policija i potoa strelan od belogardistite. S. Ml. MESMER, Toma (Thomas Mossmer) (1717‡1777) ‡ avstriski grafi~ar, sopstvenik na tipografija vo Viena. Sorabotuval so Hristofor @efarovi~ vo izvedbata na pove}e dela me|u koi i izdanieto na Stematografijata (1741), grafikite na sv. Naum Ohridski (1743), Bogorodica Spiliotisa (1749), Bogorodica Olimpiotisa (1752), manastirot Hilandar (1755) i dr.
LIT.: D. Davidov, Srpska Grafika XVIII veka, Novi Sad, 1978. J. ^.-F.

†METALEC#, AD – Prilep – pretprijatie formirano vo 1970 kako rabotilnica za bravarskolimarski raboti. So pro{iruvawe i razvoj se preorientira za proektirawe, proizvodstvo i monta`a na metalni konstrukcii. Firmata se zanimava i so limaro-pokriva~ki raboti, bravarski raboti, izrabotka i monta`a na mostovi i silosi, priklu~na zemjodelska mehanizacija, remontni aktivnosti na termocentrali i rudnici. Od 2003 g. proizveduva: kolektori za son~eva energija, bojleri, kako i toplinoizmenuva~i, a od 2004 g. e usvoen proizvodot – avtokontejner za vozila za sobirawe na komunalen otpad. Raspolaga so proizvodstveni hali kompletno opremeni so instalacija i oprema i pridru`ni objekti so vkupna povr{ina od 14.000 m². Kapacitetot iznesuva 5.000 t/g., od koi pogolemiot del se iznesuva na stranski pazari. Sl. A.

Rudnikot †Tajmi{te#, najbogatata surovinska baza na @elezarnicata vo Skopje

~elik, feroleguri (ferosilicium, ferohrom, feromangan, feronikel i dr.) olovo, cink, aluminium, srebro, indium i dr. Pred tranzicijata na sopstvenosta, metalurgijata e vode~ka izvozna industriska dejnost vo RM. Vo tranzicijata nastanuva re~isi celosen zastoj. So privatiziraweto i so prezemaweto od stranski sopstvenici metalur{kite kompanii za`ivuvaat i rabotat pouspe{no od koga bilo. Metalurgijata e dejnost so intenzivno koristewe surovini, energija i voda i generirawe otpadni gasovi, vodi i troski. Za{titata na `ivotnata sredina e va`en aspekt na raboteweto na metalurSv. H. J. {kite pogoni. METAMORFNI KARPI – u{te se narekuvaat i preobrazeni karpi, koi nastanuvaat vo procesot na metamorfizam, pri zgolemeni pritisoci i temperaturi, so preobrazba na sedimentnite ili pak na magmatskite karpi. Ako nastanuvaat so preobrazba na sedimentnite karpi, se narekuvaat parametamorfni karpi, a ako nastanuvaat so preobrazba na magmatskite karpi, se narekuvaat ortometamorfni karpi. Strukturite kaj metamorfnite karpi mo`at da bidat reliktni ili pak singenetski. Naj~esti singenetski strukturi se: granoblasti~nata, lepidoblasti~nata i nematoblasti~nata. Teksturata kaj metamorfnite karpi e naj~esto {krilesta. Na osnova na teskturata se izdvojuvaat {krilesti metamorfni karpi (argilo{isti, filiti, {krilci, mika{isti, gnajsevi i dr.), i masivni metamorfni karpi (mermeri, eklogiti, kvarciti i dr.). Na teritorijata na RM se {iroko rasprostraneti karpi i se pojavuvaat vo metamorfnite serii vo site geotektonski edinici (Zapadno-makedonskata zona, Pelagoniskiot metamorfen kompleks, Vardarskata zona i Srpsko-makedonskata masa).
LIT.: Risto Stojanov, Bla`o Boev, Petrologija na metamorfni karpi, RGF, [tip, 1999. Bl. B.

@elezarnicata vo Skopje

Rekata Mesta, ju`no od Bansko

MESTA – reka {to se formira od vodite na Crna i Bela Mesta. Crna Mesta izvira pod vrvot Kolarov od ju`nata strana na planinata Rila, a Bela Mesta istekuva od ezeroto Grn~arov (2.240 m). Se vleva vo Egejskoto More isto~no od gradot Kavala. Izvorniot del se nao|a vo Bugarija, a drugiot del te~e niz Pirinskiot i Egejskiot Makedonija. Dolga e 290 km, od koja vo Bugarija te~e vo dol`ina od 126 km. Vkupniot pad na rekata iznesuva 2.240 m, a prose~niot 9,1‰. Slivot zafa}a povr{ina od 7.500 km2, od koi na Bugarija $ pripa|aat 2.767 km2 ili 36,9%, a na Grcija 4.733 km2 ili 63,1%.
LIT.: K. Ivanov, V. Marinov, T. PanaŸotov, A. Petkov, HidrologiÔ na BÍlgariÔ, SofiÔ, 1961. Dr. V.

METALURGIJA VO RM – podra~je na naukata i tehnikata {to se zanimava so dobivawe i so prerabotka na metali, leguri i sl. Metalurgijata kako dejnost e prisutna na teritorijata na Makedonija u{te pred na{ata era. Taka, vo rudnikot Al{ar, Mariovo, u{te vo rimsko vreme se eksploatirale arsen, antimon i hrom. Vo sredniot vek se naseluvani iskusni rudari, na pr., Sasi, ottamu i nazivot Sasa na rudnikot za olovo i cink. Nazivot Samokov, kaj Makedonski Brod, poteknuva od imeto na napravite za kovewe vo koi ~ekanot se podiga so pomo{ na vodeni~ko trkalo. Sovremenata metalurgija po~nuva po Vtorata svetska vojna so izgradba na kombinatite †Jugohrom# – Jegunovce, †Metalski zavod Tito# – Skopje, Rudnici i `elezarnica †Skopje#, †Alumina# – Skopje, †Topilnica za olovo i cink# – Veles, †FENI# – Kavadarci i drugi, koi proizveduvaat i delumno prerabotuvaat

940

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

METODIJ

M

METODIJ ‡ ohridski arhiepiskop (28. V 1708 ‡ pred 11. VI 1708). Samiot se narekuval ohridski patrijarh. Bil smenet pod pritisok na pot~inetite arhijerei.
LIT.: Ivan Snegarov, Istorix na Ohridskata arhoepiskopix, t. 2. Ot padaneto $ pod turcite do neŸnoto uni]o`enie (1394–1767), Sofix, 1931; Jovan Bel~ovski, Hronolo{ki spisok na poglavarite na Ohridskata arhiepiskopija (patrijar{ija), †Godi{en zbornik# na Bogoslovski fakultet †Sveti Kliment Ohridski#, kn. 8, Skopje, 2002, 76. S. Ml.

za arhijerej na Debarsko-ki~evskata eparhija {to ja upravuval do krajot na `ivotot. Grobot na bla`enoupokoeniot mitropolit Metodij se nao|a vo hramot †Sv. Bogorodica# – Kamensko, vo Ohrid.
LIT.: Done Ilievski, Makedonskoto pravoslavno sve{tenstvo vo borba za nacionalna i crkovna sloboda, Skopje, 1987; istiot, Smislata na nekoi otpori protiv avtokefalijata na Makedonskata pravoslavna crkva, Skopje, 1970 ; istiot, Avtokefalnosta na Makedonskata pravoslavna crkva, Skopje, 1972; istiot, Arhiepiskop Ohridski i Makedonski Dositej, Skopje, 1995. Rat. Gr.

METODIJ (XV¶¶¶ v.) – ohridski arhiepiskop (1757–1758). Spored svedo~eweto na belgradskiot mitropolit Joasaf, Metodij stanal ohridski arhiepiskop vo tekot na 1757 g., a vo slednata godina se nao|al na tronot na Ohridskata crkva. Imal prepiska so sultanot, vo koja se `alel deka te{ko mo`e da gi ispla}a dolgovite na Ohridskata arhiepiskopija.
LIT.: I. Snegarov, Istori® na Ohridskata arhiepiskopi®-patriar{i®, Sofi®, 1995; A. Matkovski, Odnosite pome|u Ohridskata arhiepiskopija i osmanskata dr`ava, †Glasnik na INI#, XVI, 2, Skopje, 1972. Al. Tr.

Sv. Metodij, |akonikot na ju`niot yid vo crkvata vo Kurbinovo (XII v.)

Mitropolit Metodij

Mitropolit Metodij

METODIJ, mitropolit (\or|i Poposki) (Prilep, 27. III 1914 – Prilep, 25. II 1976) – prv vladika od obnovenata Makedonska pravoslavna crkva. Ni`a gimnazija zavr{il vo Prilep, {estoklasna Bogoslovija vo Bitola (1935). Zavr{il i Filozofski fakultet (istorija) na Skopskiot univerzitet. Na 27. X 1936 g. bil rakopolo`en za |akon, a za sve{tenik vo juli 1937 g. Od 1938 g. bil verou~itel vo osnovnoto u~ili{te vo Prilep, potoa paroh na Prilepskata parohija. Vo 1941 g. bil postaven za paroh pri crkvata †Sv. Blagove{tenie# vo Prilep. Vo 1959 bil proizveden vo protojerejski ~in, a vo 1965 g. e odlikuvan so najvisoko sve{teni~ko odlikuvawe vo Makedonskata pravoslavna crkva – graden krst. Na taa dol`nost bil sè do zamona{uvaweto i izborot za Veli~ki episkop (12/13. III 1966), vo rodniot grad Prilep vo Soborniot hram †Sv. Blagove{tenie#. Vo juli 1967 g. bil izbran i vostoli~en

METODIJ, mitropolit (Metodij Zlatanov) (Berovo, 24. VIII 1963) ‡ mitropolit na Amerikansko ‡ Kanadskata eparhija, poet, profesor vo Makedonskata pravoslavna bogoslovija „Sveti Kliment Ohridski# vo Skopje. Glaven i odgovoren urednik na spisanieto za pravoslavna duhovna kultura „Demostroj#. Avtor na esei i prevodi od oblasta na pravoslavnata teologija, filozofijata na istorijata, hristijanskata estetika i vizantologijata. Kako poet e zagovornik na vizuelnata poezija. Vo 1997 g. ostvaril serija izlo`bi i instalacii „Pora|awe na Istokot#.
DELA: Tre{talnik, Sk., 1986; E, Sk., 1997; Sauloviot Katalog, Sk., 1998, Saronski bliznaci, Sk., 2002, Bagrena Samarija, Sk. 2004. V. Toc

METODIJ, SV. (Solun, me|u 810‡815 ‡ Velegrad, Moravija, 6. IV 885) & mona{ko ime (svetovnoto ne e posvedo~eno) na vizantiskiot arhont i slovenski prosvetitel, moravski arhiepiskop i kni`even deec. Najstar sin, roden vo ugledno semejstvo na drungarot Lav i Marija od Solun. Najverodostoen izvor za nego e Prostranoto (panonsko) `itie, napi{ano od sv. Kliment Ohridski. Pretstaven e kako umen, hrabar i silen u{te od mladosta. Na 20-godi{na vozrast postaven za arhont (upravnik) na slovensko kne`evstvo. Edni pretpolagaat deka toa se nao|alo vo Makedonija, vo Strumi~ko-bregalni~kiot kraj (i deka tamu go prevel Zakonot za sudewe na lu|eto na slovenski so

gr~ko pismo), a drugi – vo Bitinija, zapadna Mala Azija do Bosfor, kade {to imalo mnogubrojni slovenski semejstva importirani od Solunsko. Po 10-godi{na administrativno-voena slu`ba se povlekol vo manastir na planinata Olimp (Mala Azija) i se zamona{il. Pove}e podrobnosti za nego se poznati po 861, koga mu se pridru`il na brata si Konstantin Filosof vo Hazarskata misija. Tamu e pretstaven kako pomo{nik na pomladiot brat, no verojatno imal i drugi va`ni diplomatski obvrski. Po vra}aweto od Hazarija imperatorot Mihail III i patrijarhot Fotij mu predlo`ile arhiepiskopski ~in, no toj odbil; prifatil da bide samo igumen na manastirot Polihron so 70 monasi, me|u koi verojatno imalo i Sloveni. Kaj nego ~esto prestojuval brat mu Konstantin. So pravo se pretpolaga deka tamu bilo sozdadeno prvoto slovensko pismo i od preselenite Sloveni tamu si izbrale svoi u~enici. Najva`noto delo, zaedni~ko so brata mu, e prosvetitelskata Moravska misija od op{toslovensko i evropsko zna~ewe. Sve~eno isprateni od vizantiskiot imperator i od patrijarhot, Bra}ata i u~enicite, so prevodi na najva`nite bogoslu`beni knigi, bile radosno do~ekani od velikomoravskiot knez Rastislav. Toj im dal dobri uslovi za rabota i nabrgu podgotvile nov podmladok za vr{ewe bogoslu`bi. No Rastislav, vo 864 pobeden od germ. kral Ludvig, nemal mo`nost da ja {titi slovenskata bogoslu`ba od germanskoto sve{tenstvo so latinski jazik. Po tri godini Bra}ata planirale da se vratat, no zadr`ani od knezot Kocel ostanale vo Panonija u{te edna godina i tamu podgotvile slovenski kadar.
941

M

METODIJA

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

METODIJA (Srbija) – arhimandrit. Kako igumen na Le{o~kiot manastir od Srpskata pravoslavna crkva vo 1915 i 1918–1923 g. gi obnovil objektite na manastirot o{teteni vo Prvata svetska vojna i ja zapo~nal izgradbata na novata crkva †Sv. Atanasij#. Naselenieto vo okolnite sela go za{tituval od teroriziraweto na srpskite xandari i vojnici.
LIT: B. Svetozarevi}, Dejnosta na Arhimandrit Metodija vo Le{o~kiot manastir, †Glasnik na INI#, /2, 2000; I. Petru{evski, B. Svetozarevi}, Le{o~kiot manastirski kompleks, Skopje, 2001. Br. Sv.

~itawe na Biblijata, so molitva, post i slu`ewe na bli`niot, odnosno vodewe eden discipliniran na~in na `iveewe i povrzuvawe vo zaednica so onie {to go sledat patot na Isus Hristos. Vo 1968 g. bila preimenuvana vo Evangelskometodisti~ka crkva. Prvite evangelsko-metodisti~ki zaednici na teritorijata na Makedonija se osnovale vo Bansko (Pirinsko) vo 1868, vo Bitola vo 1873, vo Strumica i vo okolnite sela vo periodot od 1882–1890 g., kako i vo pove}e gradovi i sela vo Egejskiot del na Makedonija. Evangelsko-metodisti~kata crkva vo RM ima 13 zaednici, vo koi ~lenuvaat okolu 5.000 vernici. Sedi{teto na crkvata e vo Strumica.
LIT.: Istorija na Evangelsko-metodisti~kata crkva vo Republika Makedonija, Skopje, 2003. M. Ta{.

Sv. Kiril i sv. Metodij, srednovekovna minijatura

Vo 867 g. vo Vizantija se slu~ile golemi promeni vo dinastijata i vo crkovniot vrv, pa namesto vo Carigrad, Bra}ata trgnale so mo{tite na sv. Kliment Rimski vo Rim da baraat od papata dozvola za slov. bogoslu`ba. Vo Rim bile sve~eno do~ekani od papata Adrijan, no na soglasnosta ~ekale dolgo. Po smrtta na sv. Kiril vo Rim (869), Metodij ostanal sam da ja rakovodi Slovenskata misija. Vo 870 se vratil vo Panonija, no Kocel baral od papata Metodij da bide rakopolo`en za arhiepiskop, za da mo`e da organizira samostojna crkva. Metodij povtorno odi vo Rim i se vra}a kako arhiepiskop Panonski, no sre}ava ogor~ena reakcija od bavarskoto sve{tenstvo od Salcburg, pod ~ija jurisdikcija se nao|ala Panonija. Metodij bil faten, suden, maltretiran i zatvoren dve i pol godini. Po intervencija od noviot papa Jovan VIII bil pu{ten, no vo Panonija ve}e ne se vratil, a oti{ol vo Moravija i rabotel pod mo{ne te{ki uslovi. Vo 879 strogo mu bilo zabraneto da slu`i na slovenski, pa tretpat odi vo Rim da se pravda. Spored 13 gl. na @M, vo 881 g. oti{ol vo Carigrad i otkako ostavil tamu dvajca od svoite u~enici (sve{tenik i |akon) i bogoslu`beni knigi, se vratil vo Moravija. Po tretoto patuvawe vo Rim Metodij se oddava na kni`evna rabota. Zaedno so dvajca svoi u~enici brzopisci go prevel do krajot Stariot zavet, Nomokanonoti Paterikot. Po~inal na 6 april st. st. 885; bil opean na latinski, gr~ki i slovenski i pogreban vo golemata crkva vo Velegrad.
LIT.: S. B. Bern{teŸn, Konstantin Filosof i MefodiŸ; P. Dinekov, SlavÔnskiŸ prosvetitelÏ MefodiŸ, SofiÔ 1985; F. V. Mare{, Jazikot na slov. prvou~itel Metodij, Kirilo-Metod. (st. slov.) period i K.-M. tradicija vo Maked., Skopje 1988, 71-76; Christianity among the Slavs, Roma 1988; S. Nikolova, MetodiÔ, K.-M. E II, S. 1995, 632-650; P. Hr. I., Svetila nezaodni, Sk., 1999, 144–155. P. Hr. Il.

Patronot na u~ili{teto Metodija MitevskiBrico

†METODIJA MITEVSKIBRICO# (Skopje, 16. I 1950) ‡ u~ili{te za fizi~ka kultura, osnovano od Komisijata za fizi~ka kultura na Vladata na SRM, so cel da {koluva stru~ni kadri za u~ili{tata i sportskite organizacii. Otprvin bilo smesteno vo prostoriite na DTV †Partizan# I. Od 1962/1963 se zdobilo so sopstven objekt vo naselbata †Crni~e# i go dobilo sega{noto ime. Od u~ebnata 1951/52 do 1967/68, koga prestanalo da bide kadrovsko, vo nego zavr{ile vkupno 668 stru~ni u~iteli po fizi~ko vospitanie, od koi 490 ma{ki i 178 `enski. Po 1968 g. raboti kako sredno naso~eno u~ili{te.
LIT.: Du{an Stanimirovi}, Osnovawe na kadrovski {koli vo Makedonija, †Godi{en zbornik na Fakultetot za fizi~ka kultura#, Skopje, 1988, 115–117. D. S.

METODIKA – v. didaktika METODISTI^KA CRKVA VO MAKEDONIJA ‡ zaednica na vernici, pobornici na metodizmot, so osnovna cel da se pro~istuva verata so pomo{ na sekojdnevno

METODOLOGIJA ‡ filozofska disciplina {to ja prou~uva sevkupnosta na metodskite postapki, procesi i sredstva za zdobivawe, sistematizirawe i verificirawe na nau~nite znaewa. Se deli na op{ta metodologija (gi izu~uva metodite {to im se zaedni~ki na site nauki); posebni metodologii (metodite na oddelni nau~ni podra~ja: op{testveni, prirodni, medicinski nauki itn.), i specijalni metodologii (metodskite postapki karakteristi~ni za opredelena nau~na disciplina). Vo Makedonija, kako filozofska i nastavna disciplina, metodologijata sistematski se prou~uva i se razviva od oformuvaweto na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1946). Op{tata metodologija se izu~uva na studiite po filozofija, otprvo vo ramkite na predmetot Dijalekti~ka logika, a podocna i kako samostoen predmet (na dodiplomskite i postdiplomskite studii). Posebnite, odnosno specijalnite metodologii se zastapeni skoro na site visoko{kolski institucii vo RM. Zna~ajni ostvaruvawa od oblasta na op{tata metodologija (objaveni statii, knigi, prira~nici itn.) postignaa: (v.) Mitko Ilievski, Mirko \o{evski, Violeta Panzova i dr., a vo domenot na specijalnite metodologii na op{testvenite nauki: (v.) Petre Georgievski (metodologija na sociolo{kite istra`uvawa), (v.) Natka Mickovi} i Nata{a Angelovska (metodologija na pedago{kite istra`uvawa), (v.) Violeta Petroska-Be{ka (metodologija na psiholo{kite istra`uvawa) i dr.
LIT.: V. Panzova, Logi~ki leksikon, Skopje, 2005; Filozofski fakultet vo Skopje: 1920–1946–2006, Skopje, 2006, 237. V. Panz.

Evangelisti~kata crkva vo Skopje

MEHMED I ^elebi (Odrin, 1389 – Odrin, 26. V 1421) – petti osmanliski sultan. Vladeel vo Makedo-

942

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

ME^KIN

M

Sultanot Mehmed I ^elebi

Mehmed Mehmedi

[azim Mehmeti

nija 8 godini (5. VII 1413 – 17. VI 1421). Sin na sultanot Bajazid I. Po pobedata vo vojnata za prestolot so bra}ata Sulejman i Musa ja obedinil osmanliskata dr`ava.
LIT.: H. Ganem, E`tudes d`histoire orientale, Les sultans ottomans, t. I., Paris, 1901; M. SertoYlu, Resimi osmanl’ tarihi ansiklopedisi, Istanbul, 1958. J. Jan.

legatot na ASNOM Rexo Ru{it Limani (Zajazi).
LIT.: Slobodata be{e nivniot ideal. Zbornik na padnati borci vo NOV i na `rtite na fa{isti~kiot teror od Ki~evo i Ki~evsko, Ki~evo, 1982, 153.S. Ml.

de`ni{tvoto. Dosega ima realizirano tri samostojni izlo`bi. @ivee i raboti vo Gostivar. Avtor e na desetina knigi od oblasta na kni`evnosta i eseistikata.
BIBL:: Igra na bolkata, poezija, 2004; Fragmenti, proza, 2005; Tregime, Brezi, Tetov[, 2006. A. P.

Kim Mehmeti Sultanot Re{at Mehmed V

MEHMED V Re{at (1844-1918) – trieset i petti sultan (27. XI 1909 – 3. VII 1918). Sin na sultanot Abdul Azis, brat na sultanot Murat V, a go nasledil proteraniot sultan Abdul Hamid II. Prestojuval vo Bitola i vo drugi mesta vo Makedonija. Vo negovo vreme bil obnoven Parlamentot. Kako sultan izgubil tri vojni: Italijanskoturskata, Prvata balkanska i Prvata svetska vojna, koga dr`avata ja upravuvale mladoturcite. Go nasledil brat mu Mehmed VI.
LIT.: Turkiye Tarihi, Istambul, 1967. Al. Tr.

MEHMETI, Kim (Kim Mehmeti) (s. Gr~ec, Skopsko, 1955) ‡ pisatel, publicist i preveduva~. Osnovno obrazovanie zavr{il vo rodnoto mesto, a sredno u~ili{te vo Skopje. Rabotel vo zemjodelska zadruga, bil pe~albar na Bliskiot Istok, a potoa novinar i urednik vo „Flaka e velazerimit“ i vo „Jehona“. Rakovodel pove}e me|unarodni proekti i humanitarni organizacii i fondacii, a bil anga`iran i kako ekspert-konsultant vo FIOOM vo Skopje. Negovata proza e napi{ana na albanski i na makedonski jazik.
BIBL.: Pra{inata {to niknuva, 1986; Sedum no}i kazna, proza, 1990; Sudbinata na Fatu{a, 1994; Seloto na prokolnetite deca, proza, 1998; Sobira~ite na ovenatite cve}iwa, 1994. A. P.

Dimitar Me~ev

ME^EV, Dimitar (Veles, 1870 – Solun, 1903) – revolucioner gemixija. Zavr{il osnovno obrazovanie. Rano vlegol vo redovite na TMORO. Bil blizok so G. Del~ev i so D. Gruev. Prestojuval vo Sofija i vo @enava. • se pridru`il na grupata revolucioneri gemixii i u~estvuval vo Solunskite atentati (1903) kako najstar gemixija.
LIT.: K. Bitovski, Solunskite atentati 1903, Skopje, 2003. Al. Tr.

MEHMED, Abduraim ‡ vtor potpretsedatel na prvata Vlada na DFM (16. IV 1945‡XII 1946).
LIT.: Makedonski vladi, 60 godini, Dr`aven arhiv na Republika Makedonija, Skopje, 2005, 22. S. Ml.

MEHMEDI, Mehmed Dauti (s. Zajas, 1911 ‡ s. Bukoj~ani, Ki~evsko, juli 1945) – zemjodelec, delegat na Vtoroto zasedanie na ASNOM. Bil u~esnik vo NOB (od letoto 1943) i ranet vo Mavrovsko kako borec na Grupata bataljoni na NOV i POM. Po ozdravuvaweto stanal borec na Sedmata makedonska {iptarska NO brigada. Bil ubien vo balisti~ka zaseda na vra}awe od Vtoroto zasedanie na ASNOM, zaedno so de-

MEHMETI, Nexmi (Nexhmi Mehmeti) (Debar, 1945) ‡ pisatel i novinar. Osnovno i sredno obrazovanie zavr{il vo Debar. Kratko vreme rabotel kako u~itel, a potoa kako novinar vo Radio Debar. Bil dopisnik na „Flaka“ i na „Rilindja“. Pi{uva poezija za vozrasni.
BIBL.: Da ti ka`am eden zbor. A. P.

ME^KAROV, Pando (s. Prekopana, Kostursko, 1869 – s. Zeleni~, Lerinsko, 13. XI 1904) – u~esnik vo Ilindenskoto vostanie, lerinski selski vojvoda. Bil ~len na TMORO (1899) i pretsedatel na RK vo s. Prekopana. Vo Ilindenskoto vostanie predvodel ~eta od rodnoto selo. Bil ubien od andartite vo vremeto na †Zeleni~kata krvava svadba#.
LIT.: G. Pophristov, RevolÓcionnata borba v Bitolski® okrÍg, Sofi®, 1953; A. Trajanovski, Andartskiot kole` vo s. Zagori~ani 1905, Bitola–Skopje, 1995. Al. Tr.

MEHMETI, [azim (Shazim Mehmeti) (s. Balindol, Gostivarsko, 1958) ‡ poet, slikar i publicist. Osnovno obrazovanie zavr{il vo rodnoto mesto, a gimnazija vo Gostivar. Toj e magister po tehni~ki nauki vo oblasta na gra-

ME^KIN KAMEN – mesnost blizu do Kru{evo, kade {to se vodela golema bitka za odbrana na gradot (1903). Vostanici od odredot na vojvodata Pitu Guli so ~asovi ja zadr`uvale osmanliskata vojska i ba{ibozukot. Vo `estokata bitka zaginale okolu 45 vostanici, zaed943

M

ME^UVAWETO

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

pominuva magistralniot pat M–4, koj na sever go povrzuva so oblasta Debarca, a na jugoistok so Ohrid. Ima 750 `. koi se zanimavaat glavno so odgleduvawe `itni kulturi i lozarstvo. Toa e sedi{te na op{tina {to se vodi pod imeto Debarca. Zafa}a povr{ina od 42.239 ha, ima 30 naseleni mesta so 5.507 `. Vo seloto postoi osumgodi{no u~ili{Al. St. te i zdravstvena stanica.
D. Todorovski: Spomenik na ~etata na Pitu Guli, na Me~kin Kamen, Kru{evsko

dva srebreni i eden bronzen medal od balkanskite prvenstva i tri od Svetskiot kup. Uspe{no nastapuvala i na drugi me|unarodni natprevari. Bila izbrana za najdobar sportist na Makedonija (1992). D. S.

no so vojvodata Pitu Guli. Osmanliskite zagubi bile ogromni. Po probivot na Me~kin Kamen osmanliskite sili na 13. VIII 1903 go zazele Kru{evo. Gradot bil granatiran, zapalen i ograben.
LIT.: Istorija na Kru{evo i Kru{evsko, Kru{evo, 1978; A. Trajanovski, U~estvoto na selanstvoto od Kru{evsko vo Ilindenskoto vostanie. zb. Prilozi za Ilinden, V, Bitola–Kru{evo, 1983; K. Topuzoski, Me~kin Kamen, Kru{evo, 1986. Al. Tr.

ME[KOV, Stefan K. (Ohrid, 1884 – s. \u|anci, Kratovsko, 9. VII 1904) – u~esnik vo Ilindenskoto vostanie, resenski vojvoda. So ~eta od s. Evla, Prespansko, u~estvuval vo napadot na kulite vo s. Petrino, Resensko. Po vostanieto se zasolnil vo Bugarija. Vo tekot na juli 1904 g. vlegol vo ~etata na vojvodata Slavejko Arsov. Zaginal vo borba so askerot kaj mesnosta Lingura, Kratovsko.
IZV. i LIT.: Osvoboditelnoto dvi`enie vÍ Makedoni® i Odrinsko – Spomeni i materiali, t. 1, Sofi®, 1983, XXX; H. Sil®nov, Osvoboditelnite borbi na Makedoni®, I, Sofi®, 1983. Al. Tr.

Dim~e Me{kovski

ME^UVAWETO VO MAKEDONIJA – Prvpat se spomnuva kako sportska aktivnost vo Skopje (1911). MK †Rabotni~ki# bil osnovan vo Skopje (1950) i e edinstven vo Republikata (do 1991). Negovi osnovopolo`nici bile Branko Radovanovi}, dolgogodi{en natprevaruva~ i pretsedatel i Dragoqub Nikolovski. ^lenovite na Klubot nastapuvale vo site kategorii na jugoslovenskite, balkanskite, evropskite i svetskite prvenstva i na mediteranskite igri, kako i na golem broj drugi me|unarodni natprevari. Bile osvoeni golem broj medali vo site kategorii, poedine~no i ekipno. Najuspe{ni me~uvalci bile: Aleksandar Anastasovski, Tomi Aleksandrovski, Kiril Ristevski, Zoran Stojanovi}, Sowa Pajkovska i dr., predvodeni od trenerot Vladimir [umanov.
LIT.: 30 godini fizi~ka kultura i sport, 1945–1975 vo SR Makedonija, Skopje, 1975, 151–152. B. R.

ME[KOVSKI, Dim~e (Skopje, 31. X 1945) ‡ akter. ^len na Dramskiot teatar vo Skopje (1967‡ 2001). U~estvuva vo radioto i vo TV emisii. Osobeno gi neguva humorot i satirata. Ulogi: Peda~e (†Grtko#); Dofilo (†Dve vr~vi voda#); Preostanat beg (†Svadba#); Ferojan (†Bolva v uvo#); Tase svira~o (†Jane Zadrogaz#); Ba{ ^elik vo istoimenoto delo; Sekula (†Solunski patrdii#); Jerotie (†Somnitelno lice#); Tase (†Vikend na mrtovci#); Mereja (†Kaligula#); Marko (†Sobiren centar#); Ilija ^vor (†Balkanski {pion#). R. St. MZT †HEPOS# A.D. – Skopje – specijaliziran proizvoditel na sistemi za sopirawe na {inski vozila. Osnovan e vo 1953 g.. Organizaciski MZT †HEPOS# pretstavuva zaokru`ena tehnolo{ka celina. Vo proizvodstvenata programa zna~itelno mesto zazemaat uredite {to se proizveduvaat spored licenci na firmite: †Erlikon#, †SAB# i †[tabeg#. Od 1982 g. vo razvojnite oddelenija i istra`uva~kite laboratorii e razviena nova generacija na sofisticirani pnevmatski i mehani~ki uredi so visok kvalitet (ISO 9001-2000), a vo 2003 g. od strana na UIC (Me|unarodna unija na `eleznici) e verifikuvan brendot MH (MZT †HEPOS#) kako originalen sistem za sopirawe {to e vo upotreba vo me|unarodniot `elezni~ki transport. Po prezemaweto od strana na †Poli Spa# – Italija, dvete firmi so zaedni~ki nastap na svetskiot pazar zazemaat zna~ajno u~estvo vo plasmanot na kompleksni sopira~ki sistemi za elektromotorni i dizelmotorni vozovi, lokomotivi za patni~ki i tovarni vagoni i metro vozila. Sl. A. MIA ‡ Makedonska informativna agencija formirana so Odluka na Sobranieto na RM, registrirana

Nata{a Me{kovska

ME[EI[TA – selo vo Stru{ko. Se nao|a vo severoisto~niot kraj na Stru{kata Kotlina, od levata strana na r. Sateska, na nadmorska visina od okolu 750 m. Niz seloto

ME[KOVSKA, Nata{a (Skopje, 05. II 1972) ‡ univ. profesor, pliva~ka. Zavr{ila Fakultet za fizi~ka kultura vo Skopje (1993), na koj magistrirala (2000) i doktorirala (2002). Bila ~len na APK †Student# vo Skopje (od 1981). Najuspe{na makedonska pliva~ka na kusi pateki. Na republi~kite prvenstva osvoila 55 prvi mesta i postavila 31 rekord. Bila nekolkukratna prvenka na Jugoslavija, rekorderka i dr`avna reprezentativka (1986–1991). Taa e nositel na

Panorama na seloto Me{ei{ta, Stru{ko

944

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

MIJALKOVSKI

M

kako akcionersko dru{tvo. Prvata vest ovoj javen informativen seris ja ispratil na 30 septemvri 1998 g. Emituva vesti i informacii 24 ~asa na makedonski, angliski i na albanski jazik, producira foto i fono-servis dostapni preku veb stranicata na agencijata. Osnova~ i prv direktor Zoran Ivanov. ^lenka na ABNA, Asocijacija na novinskite agencii na zemjite od Jugoisto~na Evropa. B. P. \. MIGDONIJA (Mygdonia) ‡ anti~ka oblast vo Dolna Makedonija, naselena od plemeto Migdonci, nare~ena spored eponimniot heroj Migdon. Se protegala na severnite delovi na poluostrovot Halkidik (okolu dene{niot Solunski Zaliv), po dolniot tek na r. Aksij (Vardar) do Dojranskoto Ezero. Imeto ~esto se koristelo kako zbirno, za ozna~uvawe na oblastite Krestonija, Bisaltija i Antemunt. Taa bila gusto naselena so razvien gradski `ivot. Vo nea spa|ale gradovite: Tesalonika, Terma, Halija, Ematija, Ajnea, Sindos, Halastra i dr. Prv ja spomnuva Herodot vo raska`uvaweto za pohodot na Kserks protiv Helada.
IZV.: Herodoti, Historia, Oxonii, 1927; Thucydidis, Historiae, Oxonii, 1942. LIT: F. Papazoglu, Makedonski gradovi u rimsko doba, Skopje, 1957; N. Proeva, Istorija na Argeadite, Skopje, 2004. K. M.-R.

producent. Zapo~nuva kako asistent na re`ija i organizator na snimawe, a podocna kako direktor na film i menaxer na produkcija. Naizmeni~no go menuva statusot na sloboden filmski rabotnik i vraboten vo †Vardar film#. Toj e eden od osnova~ite na prvata producentska ku}a †Pegaz# preku koja se realizirani nekolku filmski proekti. Vo negovata filmografija se vbrojuvaat pove}e desetici doma{ni i me|unarodni filmV. Masl. ski produkcii. MIZI (Moisoi, Mysoi, Moesi) – pleme {to go naseluvalo Balkanskiot Poluostrov. Spored niv go dobila imeto rimskata provincija Mizija {to gi zafa}ala site zemji na rekata Dunav od utokata na Sava do Crnoto More. Najrano se spomnati kaj Homer. Kako etnonim is~eznale vo I v. pr.n.e. Posleden pat se spomnuvaat vo vrska so pohodite na Lukul (72 g. pr.n.e.) i na Mark Likinij Kras (29 g. pr.n.e.), koga stanale del od Rimskata Imperija. Spored nekoi izvori, so toa ime se imenuvalo naselenieto na rimskata provincija Mizija (Tribali, Dardanci, Geti i dr). Helanik gi naveduva kako sosedi na Makedoncite.
IZV.: Homeri Illias, ed. G. Dindorf, Lipsiae, 1910; Strabonis Geographica, ed. A. Meineke, I–III, Lipsiae, 1895–1913. LIT.: F. Papazoglu, Sredwobalkanska plemena u predrimsko doba, Sarajevo, 1969. K. M.-R.

1991) – u~esnik vo NOB. Kako pripadni~ka na makedonskoto mladinsko dvi`ewe, stanala ~len na KPJ (1941). Bila borec vo Tikve{kiot NOPO †Dobri Daskalov# (od 7. V 1943) i zamenik politi~ki komesar na Prviot bataljon na Devettata makedonska NOU brigada. Po Osloboduvaweto izvr{uvala dr`avni i op{testveni funkcii. Nositel e na Partizanska spomenica 1941.
LIT.: @enite od Makedonija vo NOB 1941–1945, Skopje, 1976. Vl. Iv.

Aleksandra MijalkovaGeorgievska

MIDA (Midas) ‡ sin na Gordij (spored nekoi, majka mu bila Kibela), kral na Brigite, koi{to se preselile vo Mala Azija, kade {to se poznati kako Frigi, a oblasta {to ja naselile Frigija, pa ottuka se spomnuva i kako kral na Frigija (ok. 737 pr.n.e.). Za negoviot lik se povrzani mitovi {to go pravat simbol na bogatstvo i mudrost, no i na al~nost ili glupost. Okolu planinata Bermij (sega Vermion) se nao|ale †Gradinite na Mida#, kade {to, spored mitot, toj go zarobil Silen (vospituva~ i pridru`nik na Dionis). Spored za~uvaniot fragment na Kalisten kaj Strabon, izvor na negovoto mitolo{ko bogatstvo bile rudnicite blizu do planinata Bermij.
IZV.: Herodoti, Historia, Oxonii, 1927; Strabonis, Geographica, I–III, Lipsiae, 1895–1913. LIT.: D. Srejovi¢ – A. CermanoviÊ-KuzmanoviÊ, Re~nik gr~ke i rimske mitologije, Beograd, 1987. E. Petrova, Brigite na centralniot Balkan vo II i I milenium pred n.e., Skopje, 1996. K. M.-R.

MIJALKOVA-GEORGIEVSKA, Aleksandra (Skopje, 24. VI 1973) ‡ balerina. Balet u~i vo MBUC †Ilija Nikolovski-Luj#, Skopje, vo klasata na \. Jovanovska. Stanuva ~len na Baletot pri MNT (1991) kako solistka, a potoa e i negova prvenka (1998). M.-G. e balerina so izrazeno sigurna klasi~na baletska tehnika, so naglasen temperament i plasti~nost na dvi`ewata. Prestojuva na specijalizacija vo Akademijata za teatarski umetnosti vo Kiev (2004/2005).
ULOGI: Odilija (P. I. ^ajkovski, †Lebedovo ezero#), Kitri (L. Minkus, †Don Kihot#), @izel (A. Adam, †@izel#), Esmeralda (^. Puni, †Esmeralda#) i dr. Em. X.

Sofija MazovaHaxieva

MIDON ‡ pajonski heroj vo poznatata Trojanska vojna (1193‡1183 pr.n.e.), ubien od glavniot helenski junak Ahil, neposredno po ubistvoto na glavniot pajonski junak Asteropaj. Toj e samo spomnat vo Homerovata Ilijada.
IZV.: Homeri, Illias, Lipsiae, 1910. K. M.-R.

MIZOVA, Sofija Haxieva (Ohrid, 2. VI 1940) – arhitekt. Diplomirala na Arhitektonskiot fakultet vo Belgrad (1964). Se zanimava so arhitektonsko i urbanisti~ko proektirawe (so svojata sestra Margarita). Realizirani objekti: Gradskiot ugostitelski centar †Letnica# vo Ohrid (1971); hotelot †Belvi# vo Ohrid (1988). Se zanimava i so urbanisti~ko proektirawe. Urbanisti~ko-arhitektonsko re{enie na centarot na Kru{evo (1978); AUP na cenKr. T. tarot vo Gevgelija. MIZRAHI, Trajanka (s. Pravednik, Kavadare~ko, 24. V 1921 – 24. I

MIJALKOVSKI, Dragan (Bjelovar, Hrvatska, 24. IV 1950) ‡ interpretator na popularna muzika. Interesot kon muzikata go projavil mnogu rano. Prvite nastapi kako vokalen interpretator gi imal vo 1963 g. Negovata bleskava kariera zapo~nuva od 1969 g. Bil eden od najaktivnite makedonski interpretatori na popularna muzika vo toga{na Jugoslavija. Vo narednite

MI@IMAKOV, Pan~e (Veles, 22. VI 1946) ‡ direktor na film,

Dragan Mijalkovski

945

M

MIJATOVI]

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

godini bil redoven u~esnik na Skopskiot festival i na golem broj festivali vo stranstvo (Germanija, Bugarija, Srbija itn.). Od 1966 g. se projavuva i kako avtor na popularna, detska i avtorska pesna vo naroden duh. M. Kol.

tatsko bojadisuvawe. Ima bogat ma{inski park: CNC ma{ini, borverg, karosel, niza glodalki i to~ila, sekator so opti~ka glava, koordinatna dup~alka, hidrauli~na presa, no`ici i dr. Sl. A.

Mijat Mijatovi}

Karta na Mija~ijata

Franc Miklo{i~

MIJATOVI], Mijat (Vu~kovica, ^a~ak, Srbija, 15. III 1950 Skopje, 25. XII 2000) - fizi~ar, red. prof. (1992) na PMF. Diplomiral (1973) i magistriral na PMF vo Belgrad. Doktoriral (1980) na PMF so temata †Spin-Paerlsoviot premin kaj ednodimenzionalnite magnetici#. Specijaliziral vo Kopenhagen. Dr`el nastava po Statisti~ka fizika so termodinamika i Astronomija so astrofizika. Toj e koavtor na okolu 80 statii objaveni, glavno vo stranstvo, so tematika od statisti~kata fizika, kvantnite sostojbi i procesite vo periodi~nite strukturi, nepotencijalnite interakcii, koncentratorite i dr. Toj e koavtor na knigite: †The series-iteration method in the theory of ordinary linear differential equations# (so D. Dimitrovski), Hadronic Press, Florida, 1998 i †Geometrical theory of ideal nonimaging concentrators# (so D. Dimitrovski i V. Veselinovi}), Skopje, 1994. Vo Skopje organiziral me|unarodna konferencija za hadronska mehanika (1988). Toj e osnova~ i prv pretsedatel na Makedonskoto astronomsko dru{tvo. Vo dva mandata bil {ef na Institutot za fizika (1987–89 i 1997–99).
LIT.: Prirodno-matemati~ki fakultet – Skopje 1946–1996, Skopje, 1996, str. 164; 60 godini Prirodno-matemati~ki fakultet – Skopje, Skopje, 2006, str. 173. V. Ur.

Turcite site Mijaci bile pravoslavni Makedonci. Islamizacijata zapo~nala vo vtorata polovina na XVI v. Vo XVIII v. zapo~nuva iseluvaweto na Mijacite od mati~niot predel vo drugi kraevi vo Makedonija. Toga{ se formirani selata Ore{e i Papradi{te (Vele{ko), Ehlovec (Ki~evsko), Smilevo (Demirhisarsko), a eden del od niv se naselile i vo Kru{evo. Pokraj Mijacite hristijani, se iseluvale i Mijacite Torbe{i. Tie se preselile vo skopskiot predel Torbe{ija, kako i vo vele{kite sela Gorno Vranovci, Melnica i Sogle. @iveej}i vo kompaktni selski sredini tie uspeale da gi za~uvaat svoite etni~ki karakteristiki, kako jazikot, obi~aite, folklorot i sl. Naselenieto vo mija~kiot kraj otsekoga{ se zanimavalo so sto~arstvo. Vo poslednite godini lu|eto masovno zaminuvaat na rabota vo stranstvo i toa posebno vo Italija.
LIT.: G. TraŸ~ev, Mi®ci, Sofi®, 1941; T. Smiqani¢, Mijaci, Gorna Reka i Mavrovsko Poqe. Naseqa i poreklo stanovni{tva, kw. XX, Beograd. Al. St.

MIKLO[I^, Franc (Miklo{i~, Franc) (Radomer{~ak kraj Qutomer, 20. XI 1813 – Viena, 7. III 1891) ‡ slovene~ki lingvist, slavist, eden od osnova~ite na slavistikata kako nau~na disciplina. Spored nekoi negovi konstatacii, privrzanik na takanare~enata panonska hipoteza za potekloto na starocrkovnoslovenskiot jazik, ~ij avtor e Kopitar. Vo studijata Geschichte der Lautbezeichnung in Bulgarischen (Denkschriften der Keiserl. Akad. der Wissenschaften, Philos. hist. cl. Bd. 34, Wien, 1884) dava pregled na najva`nite fonetski osobenosti na makedonskite dijalekti (sp. B. Vidoeski, Prilog kon bibliografijata na makedonskiot jazik, Skopje, 1953, 67).
LIT.: Miklo{i~ev zbornik (Mednarodni simpozij v Ljubljani od 26. do 28. junija 1991), SAZU, Ljubljana, 1992. Z. T.

MIJA^IJA – oblast vo zapadniot del na RM. Gi zafa}a podra~jata Dolna Reka i Mala Reka. Ovde ima 23 mija~ki sela {to se nao|aat na zapadnite i jugozapadnite padini na planinata Bistra i vo dolinata na rekata Radika. Vo selata od Mala Reka `iveat Mijaci, pravoslavni Makedonci, a vo Dolna Reka Mijaci–Torbe{i, koi se islamizirani Makedonci. Vo minatoto golemi mija~ki sela bile Gali~nik i Lazaropole, a deneska toa se Skudriwe i Rostu{e. Do doa|aweto na
946

†MIK# DOO (Metalna industrija – Kavadarci) – firma od metaloprerabotuva~kata dejnost formirana vo 1978 g.. Se prostira na okolu 75.000 m², od koi 27.000 m² pokrien prostor. Proizvodstvena programa: komunalna oprema – kontejneri i kanti za komunalen otpad; zemjodelska mehanizacija – traktorski prikolki, plugovi, klinesti brani i dr.; proizodstvo na elektrooprema i oprema za doma}instvoto i industrijata – klasi~ni bojleri, bojleri so toplo izmenuva~, kotli, distributivni ormari za broila i sl. Se zanimava i so proizvodstvo, proektirawe i monta`a na ~eli~ni konstrukcii. Raspolaga so 2 tehnolo{ki linii za povr{inska za{tita na metalite: toplo pocinkuvawe i elektros-

Mikolo{kata laboratorija pri PMF vo Skopje

MIKOLO[KA LABORATORIJA – otvorena vo juli 2001 g. i opremena so pomo{ na me|unarodni donacii. Vo nea se vr{at istra`uvawa na gabite. Funkcionira vo ramkite na Institutot za biologija pri Prirodno–matemati~kiot fakultet vo Skopje. M. K. MIKROBIOLOGIJA – biolo{ka disciplina {to ja prou~uva biologijata na mikroorganizmite. Vo tekot na izminatite pedesetina godini mikrobiologijata na Institutot za biologija bele`i zna~aen podem. Vo po~etokot taa poka`uva{e skromen razvoj i se izu~uva{e vo ramkite na drugi botani~ki disciplini. Vo

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

MIKROFLORA

M

ranite sedumdesetti godini se izdvojuva kako posebna nastavna disciplina, zastapena so predmetot op{ta mikrobiologija. Denes, Katedrata po mikrobiologija dr`i redovna dodiplomska nastava po grupa predmeti od mikrobiologija i biotehnologija. Objaveni se 40 nau~ni trudovi i 42 nau~ni izlagawa od sobiri vo zemjata i vo stranstvo. Laboratorijata rakovodela {est doma{ni i eden me|unaroden nau~noistra`uva~ki proekt, eden razvojnoistra`uva~ki proekt, a u~estvuvala vo rabotata na ~etiri me|unarodni proekti. X. K. MIKROEKONOMIJA – del od ekonomskata nauka {to go izu~uva odnesuvaweto na poedine~nata firma, na potro{uva~ite i na oddelnite ekonomski sektori vo ekonomskiot `ivot. Mikroekonomskata nauka vo Makedonija se razviva po pedesettite godini na minatiot vek. Osnovopolo`nici na mikroekonomskata nauka kaj nas se makedonski ekonomisti {to svoeto fakultetsko obrazovanie go steknale vo stranski univerzitetski centri, a potoa se vrabotile kako profesori na Ekonomskiot fakultet vo Skopje. Doajeni vo mikroekonomskata nauka orientirana na ispituvawe na problemite na pretprijatijata (ekonomika i organizacija na pretprijatijata, analiza na bilansite na pretprijatijata i specijalni knigovodstva) se sega po~inatite profesori Ko~o Axi Mitreski (diplomiral na Dr`avniot fakultet za komercijalni nauki vo Anvers, Belgija), Todor Stojanovi} (diplomiral ekonomski nauki vo Viena i pravni nauki vo Belgrad) i \or|i Nikolovski (diplomiral komercijalno-finansiski nauki vo Lie` – Belgija), koi do svoeto penzionirawe rabotea na Ekonomskiot fakultet vo Skopje. Vo istorijata na Ekonomskiot fakultet vo Skopje, vo site nastavni planovi na redovnite i postdiplomskite studii, mikroekonomskite disciplini se {iroko zastapeni, t.e. dominiraat biznis-nasokite. Sli~na e sostojbata i na Ekonomskiot fakultet vo Prilep, a i na novonastanatite ekonomski fakulteti vo zemjata. Me|u redovnite univerzitetski profesori, koi dale osoben pridones vo razvojot na oddelnite oblasti na mikroekonomskata nauka, posebno treba da se spomnat: Slobodan Markovski (teorija na tro{oci – negovite u~ebnici od ovaa oblast bea op{tojugoslovenski); Jovan Stojanovski i Olga Temenugova-Gradi{ka (mikroekonom-

ska teorija); Nikola Kqusev, Metodija Nestorovski i Goce Petreski, Bo`o Geramit~ioski (teorija, politika i ekonomika na investiciite); Slavko ^ukovi}, Eftim Bojaxievski (predava{e ekonomika na agrarnite pretprijatija i be{e ekspert vo OON), Sini{a Spasov, Du{an Petkovski, Qup~o Axi Mitreski, Vera Taleska, Dimitar Bojaxioski, Blagoja \or|ioski (ekonomika i organizacija na pretprijatijata); Krume Mihajlov i Bobek [uklev (delovno planirawe i menaxment); Taki Fiti (pretpriemni{tvo); Todor Mirovski, Slobodan Markovski, Serafim Tomovski, Bla`o Nedev, Trajko Rusevski, Metodija Koneski (smetkovodstvo); Bo{ko Ja}ovski, Nada Sekulova, Sne`ana Risteska (marketing); Gordana Trajkoska (finansii); Dobri Dodevski (industrija i tehni~ki progres).
IZV.: 50 godini Ekonomski fakultet – Skopje, Skopje, 2000; Interni materijali od drugite soodvetni institucii. T. F. – M. S.

me|u koi Zlaten medal od Svetskata organizacija za inovacija na Internacionalniot saem na inovacii, istra`uvawe i novi tehnologii. Svoite proizvodi †Mikrosam# gi prodava na pazarite vo Zapadna i Isto~na Evropa, Dr. M. na Balkanot i vo Kina. MIKROFLORA NA PRIRODNITE EZERA VO MAKEDONIJA. Postojat dva tipa prirodni ezera vo Makedonija. Prviot tip se tektonskite ezera so golema geolo{ka starost (okolu 3 milioni godini), Ohidskoto, Prespanskoto i Dojranskoto Ezero, dodeka vtoriot tip se geolo{ki mladite glacijalni ezera nastanati so topewe na lednicite, zastapeni vo visokoplaninskiot region (planinite [ar Planina, Jablanica, Pelister, Mokra). Od dijatomolo{ki aspekt, ovie ekosistemi se verojatno najistra`uvanite ekosistemi vo Makedonija. Geolo{ki starite ezera vo Makedonija me|usebno se mnogu razli~ni od floristi~ki i od ekolo{ki aspekt. Ohridskoto i Prespanskoto Ezero se karakteriziraat so relativno visok stepen na endemi~nost (17% od vkupniot broj na vidovi dijatomei), pri {to Prespa pretstavuva mezotrofno ezero pod posilen antropogen pritisok, po {to i se razlikuva od Ohridskoto kako oligotrofno ezero. Planktonskite zaednici na ovie ezera se so mal diverzitet na formi (prisutni se samo nekolku vidovi, kako {to se Cyclotella fottii, C. ocellata, Dinobryon bavaricum, D. stipitatum, Microcystis spp, Anabaena spp. Dojranskoto Ezero e kompletno razli~no, pred s# poradi razli~nata ekolo{ka sostojba i vo nego se razvivaat vidovi tolerantni kon visoka trofi~nost, osobeno planktonskite modrozeleni algi (voden cvet od Micorcytis elabens, M. aeruginosa, Aphanisomenon glosaquae, Gleotrichia natans), dodeka benti~nite zaednici se dominirani od dijatomejskite rodovi Nitzshia, Navicula, Tryblionella i Thalassiosira. Glacijalnite ezera se karakteriziraat so prisustvo na alpski, ultraoligotrofni, acidofilni taksoni od grupite Bacilariophyta i Chlorophyta. Sv. K. MIKROFLORA NA RE^NITE EKOSISTEMI VO MAKEDONIJA. Re~nite ekosistemi vo Makedonija se pod najrazli~en antropogen pritisok, od {to sleduva razli~no nivo na trofi~nost i saprobnost i razli~na, mnogu varijabilna mikroflora. Dijatomeite se edna od najrasprostranetite, no i ekolo{ki najzna~ajni grupi algi. Vardar947

†MIKRON# – Prilep – fabrika za proizvodstvo na mali elektromotori i na oprema za doma}instvoto. Formirana e vo {eesettite godini na minatiot vek kako †Mikron#, za da prerasne vo po~etokot na 2005 g. vo firma so naziv AD †Mikron Tech#. Vo proizvodnata programa se zastapeni pove}e vidovi motori so mala mo}nost kako {to se: ednofaznite asinhroni mikromotori, univerzalnite mikromotori, kolektorskite mikromotori na naizmeni~na struja. Od aparatite za doma}instvo najzastapeni se ventilatorite, a ne e pomalo zna~eweto i na grealkite, elektri~nite pili, fenovite, mikserite i mesore`a~kite. M. ^und.

†MIKROSAM#, AD – privatna akcionerska kompanija, osnovana vo 1990 g. vo Prilep so glavna aktivnost – dizajnirawe i proizvodstvo na kompjuterski kontrolirani ma{ini, oprema i softver-aplikacii za industriski celi. Proizvodite na †Mikrosam# nao|aat primena vo industrijata za kompozitni materijali, industrijata za mermer, drvoprerabotuva~kata i metaloprerabotuva~kata industrija, obrabotkata na staklo i vo mnogu drugi podra~ja. †Mikrosam# e proizvoditel na prviot makedonski industriski robot so 6 oski na kontrola. Za svoite dostignuvawa e dobitnik na golem broj nagradi,

M

MIKUL^I]

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

Del od mikroflorata na re~nite ekosistemi

skiot sliv e daleku poistra`uvan i popoznat od jadranskiot (rekite Radika i Crn Drim) i egejskiot (rekata Strumica). Te~ej}i od Vrutok kon Gevgelija, za rekata Vardar e karakteristi~no rasteweto na nivoto, na trofi~nost i saprobnost {to e osobeno izrazeno vo gradovite i mestata bliski do industriski centri. Florata vo po~etokot e oligotrofna i oligosaprobna (Diatoma hyemalis, D. mesodon), karakteristi~na za reki so brz tek i so dobra aeracija. Ponatamu kvalitetot na vodata varira me|u mezosaprobna i polisaprobna, odnosno mezo i eutrofna so najgolema zastaenost na Navicula sensu lato, Encyonema minutum, Nitzshia spp, kako indikatori za vakov tip vodi. Sli~en trend se zabele`uva i za drugite reki od vardarskiot sliv za koi postojat podatoci, pri {to mikroflorata e tipi~na za sli~ni ekosistemi vo Evropa. Za rekite Radika, Crn Drim i Strumica kako i da ne postojat podatoci za strukturata i za zastapenosta na algalnata mikroflora. Sv. K.

la, a od 1963 g. vo Arheolo{kiot muzej na Makedonija vo Skopje. Profesor na Filozofskiot fakultet vo Skopje (na Institutot za istorija na umetnosta i arheologija). Vo 1969 g. go dobiva zvaweto docent, potoa vonreden profesor (1974) i redoven profesor (1979). Se penzioniral vo 2000 g. Aktivnite terenski i kabinetski istra`uvawa na arheolo{koto nasledstvo na RM i na Srbija gi fokusiral glavno na anti~kiot period, povremeno navleguvaj}i vo temi od predistorijata i od sredniot vek. Predmet na negovite istra`uvawa vo ramkite na doktorskata disertacija e Pelagonskata Visoramnina. Doktoriral (1965) na Filozofskiot fakultet vo Belgrad. Rakovodel za{titni i sistematski istra`uvawa na pove}e lokaliteti (kaj s. Lipkovo, Makedonska Kamenica, Karaorman, Stobi, Skupi, Kale – Skopje i ^rn~e – Vodno). Rakovodel pove}e nau~noistra`uva~ki proekti povrzani so starite gradovi i tvrdini vo regionot na Pelagonija, Povardarje i vo Skopsko i sobral izvonredno bogata arheolo{ka dokumentacija za lokalitetite od ranata i od docnata antika i od srednovekovjeto. Realiziral studiski prestoi vo Germanskiot arheolo{ki institut vo Frankfurt, vo Berlin i vo drugi gradovi vo Germanija (1968, 1974, 1978), kako i vo Atina (Grcija), kade {to bil stipendist na gr~kata vlada. Vo 1978 g. ja dobil presti`nata nagrada †Aleksandar fon Humbolt#. Eden od najaktivnite ~lenovi na Makedonskoto arheolo{ko nau~no dru{tvo. U~estvuval na golem broj nau~ni sobiri i predavawa vo zemjata i vo stranstvo. Vo periodot od 1959 g. publikuval okolu dveste truda, me|u koi osobeno se istaknuvaat negovite studii za Pelagonija, Skopje i okolnite tvrdini, za anti~kite i srednovekovnite gradovi vo Makedonija, Stobi i dr.
BIBL.: Pelagonija u svetlosti arheolo{kih nalaza, Skopje, 1966; Staro Skopje so okolnite tvrdini, Skopje, 1982; Srednovekovni gradovi i tvrdini vo Makedonija, MANU, Skopje, 1996; Anti~ki gradovi vo Makedonija, MANU, Skopje, 1999; Spatantike und fruhbyzantinische Befestigungen in Nordmakedonien, Munchen, 2002. V. L.

Naum Miladin

zijata {to ja zavr{il vo Janina, gi prodol`uva tie soznanija, podgotvuvaj}i se za melografska dejnost. So posredstvo na janinskiot mitropolit, dobiva stipendija da u~i vo Visokata duhovna akademija vo Halki kaj Carigrad. Po trigodi{nite studii na Akademijata, go zavr{uva i Teolo{kiot fakultet vo Carigrad. U{te kako student go zapo~nuva svojot prira~nik za Hrisantovata nevmatska notacija, {to go zavr{uva vo Ohrid, kade {to ja formira prvata {kola za vizantisko crkovno peewe vrz reformiranata nevmatska notacija. Rakopisot od ovoj prira~nik e pronajden vo 1964 g. Kako u~itel vo Ohrid i vo Struga, podgotvuva pove}e crkovni pevci. Avtor e i na 11 melogrami na narodni pesni, zapi{ani so zapadno notno pismo, {to ne bile objaveni vo Zbornikot na Dr. O. negovite bra}a. MILADINOV, Angel (Kumanovo, 27. V 1928 ‡ Zagreb, 4. I 1984) ‡ televiziski re`iser i urednik. Gimnazija zavr{il vo Skopje, a Filozofski fakultet vo Zagreb. Po studiite mu se posvetuva na televiziskoto tvore{tvo, kako eden od pionerite na Zagrepskata televizija, koj u{te od prvite re`ii inaugurira svoeviden stil {to ja vtemeluva televiziskata estetika, no i etika. Ostvaril serija emisii posveteni na filmot: Ekran na ekranot (vo traewe od 10 godini), Vo ~etvrtok otvoreno (emisija od kulturata), Studio 13 (zabavno-muzi~ka emisija) i niza drugi. Sorabotuval i so drugite jugoslovenski TV studija, me÷u koi i so TV Skopje. Avtenti~nosta na negovoto avtorstvo ostanala nenadminata. Od maj 2005 g. novoto televizisko studio na TV Zagreb go nosi imeto na Angel Miladinov. B. Ort. MILADINOV, Dimitar (Kratovo, 6. XI 1931 – Kratovo, 20. II 2002) – grad. in`., red. prof. na Grade`niot fakultet vo Skopje (1978) po predmetot Mehanika na po~vite (do penzioniraweto vo 1996 g.), dekan (1981–83). Se usovr{uval na studiski prestoi vo

Ivan Mikul~i}

MIKUL^I], Ivan Luka (In|ija, Srbija, 25. III 1936) – arheolog, univ. profesor. Od 1958 g. raboti vo RM – vo Narodniot muzej vo [tip, Narodniot muzej vo Bito948

MILADIN (MILADINOV), Naum (Struga, 1817 ‡ Sofija, 1897) ‡ muzi~ki deec i teoreti~ar. Bratot na Dimitrija i Konstantin Miladinovi u{te od najrana vozrast projavil sklonost kon muzikata. Kako slu`benik vo firmata †Zografci# vo Durus (Albanija), vo kontakt so italijanski muzi~ari gi usvojuva osnovite na notnoto pismo. Vo Gimna-

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

MILADINOV

M

Francija, Polska, Japonija i SAD. Posebno pole na interes mu bile dinami~kite karakteristiki na po~vite. Aktiven na poleto na primenuva~kata rabota, u~estvuval vo realizacijata na zna~ajni in`enerski objekti, publikuvaj}i gi dobienite soznanija na kongresi i simpoziumi vo zemjata i vo stranstvo. Q. T.

Grade`niot fakultet vo Skopje (do penzioniraweto vo 1989) po predmeti od oblasta na drvenite i masivnite konstrukcii. Kako stipendist na Fordovata fondacija specijaliziral vo SAD (1964/65), a se usovr{uval na studiski prestoi i vo Holandija (1969) i [vedska (1979). U~estvuval vo realizacijata na pove}e objekti i bil mnogu aktiven na op{testven plan. Gi vr{el funkciite dekan na Grade`niot fakultet (1975–77), prorektor na Univerzitetot †Sv. Kiril i Metodij# i pretsedatel na UniverQ. T. zitetskiot sovet.

Novica Trajkovski: Dimitrija Miladinov

MILADINOV, Dimitrija (Struga, 1810 – Carigrad, 11. I 1862) – u~itel, sobira~ na makedonski narodni umotvorbi, poet, publicist, prerodbenik, centralna li~nost na makedonskata prerodba, najstar sin na Riste Miladin, grn~ar od Struga. ]elijno u~ili{te u~el vo manastirot †Sveti Naum#, a potoa prodol`il vo klasnoto u~ili{te vo Ohrid. Po dvegodi{no u~itelstvuvawe vo Ohrid, obrazovanieto go prodol`il vo poznatata gimnazija vo Janina, kade {to ubavo nau~il francuski i italijanski jazik. Potoa bil u~itel vo pove}e mesta vo Makedonija: Ohrid, Struga, Bitola, Prilep, Magarevo, Kuku{ (dva pati) itn. Vo maj 1845 g. vo Ohrid imal sredba so poznatiot ruski nau~nik Viktor Ivanovi~ Grigorovi~. Profesorot na Kazanskiot univerzitet prisustvuval na ~as i mu stavil zabele{ka {to nastavata ja izveduva na nerazbirliviot za decata gr~ki jazik. Pritoa mu uka`al i na slovenskoto poteklo i potrebata za neguvawe na narodnite tradicii. Iako taa sredba pretstavuva va`en moment za narodnosnoto osvestuvawe na Miladinov, duri

Zbornikot na bra}ata Miladinovci, †B’lgarski narodni pesni# (1861)

po prestojot vo Bosna, Vojvodina i Srbija (1855/56) i zapoznavaweto so `ivotot vo ovie krai{ta i osobeno so srpskoto narodno tvore{tvo, kaj nego nastapil celosen presvrt. Od ubeden elinist stanal plamenen slovenofil. Od Savle stana Pavle, pi{uva za toa K. [apkarev. Razmenuval pisma so mnogu u~eni vo slovenskite zemji, ispra}al studenti na {koluvawe vo Rusija (me|u drugite i svojot najmal brat Konstantin). Sobiral narodni umotvorbi i mu gi ispra}al na Konstantina vo Moskva so nade` deka tamu }e gi objavi vo poseben zbornik. Taka toj e najzaslu`niot za sozdavaweto na zbornikot {to Konstantin go objavi na vra}awe od Rusija vo Zagreb vo 1861 g., so naslov †Bšlgarski narodni p‹sni#. Zbornikot sodr`i ogromen fond makedonski narodni pesni, kratki `anri, etnografski materijali i sl. i samo edna sedmina bugarski pesni. @estoko se borel za voveduvawe na narodniot jazik vo u~ili{tata i na crkovnoslovenskiot vo bogoslu`bata, kako i protiv postavuvaweto gr~ki sve{tenici vo Makedonija. Poradi toa bil nakleveten pred turskite vlasti kako ruski {pion, bil zatvoren i pod nerasvetleni okolnosti go zagubil `ivotot vo carigradskite zandani.
LIT.: Haralampie Polenakovi}, Studii za Miladinovci, Izbrani dela 5, Skopje, 1989; Kniga za Miladinovci (1862–1962), Zbornik od studii, statii i prilozi, Skopje, 1962; @ivotot i deloto na bra}ata Miladinovci, Skopje, 1984; Konstantin Miladinov, Izbor. Izbor i predgovor Gane Todorovski, Skopje, 1980. M. Kit.

Jordan Miladinov

MILADINOV, Jordan (Kumanovo, 30. XII 1922 – Skopje, 23. X 2001) – grad. in`., red. prof. na Grade`niot fakultet vo Skopje (od 1968 do penzioniraweto vo 1987 g.) po predmetite od oblasta na tehni~kata mehanika, jakosta na materijalite i od teorijata na elasti~nosta i plasti~nosta. Zavr{il Grade`en fakultet vo Belgrad (1949) i bil prviot kandidat {to odbranil doktorska disertacija na Tehni~kiot fakultet vo Skopje (1955). Predaval na site tehni~ki fakulteti na Skopskiot univerzitet, a gostuval i na drugi univerziteti. Specijaliziral vo Minhen (1955), Cirih (1957) Hanover (1962/63). Vr{el pove}e funkcii, od koi pozna~ajni se: {ef na Grade`niot oddel na Tehni~kiot fakultet (1958–60), prorektor na Univerzitetot (1963–65), {ef na Grade`niot oddel na Arhitektonsko-grade`niot fakultet (1965–67). Isklu~itelno bogatata nastavna i nau~na dejnost ja zaokru`il so 7 u~ebnici, objaveni vo pove}e izdanija. Q. T. MILADINOV, Konstantin Ristov (Struga, 1830 – Carigrad, 18. I 1862) – u~itel, poet, preveduva~ i folklorist, prerodbenski deec. Bil najmlad sin od osumte deca vo semejstvoto. Zavr{il osnovno u~ili{te vo Ohrid i gimnazija vo Janina (1944–1847), po {to bil u~itel vo Struga i Trnovo, Bitolsko (1847–1849). Potoa diplomiral gr~ka filologija na Filo949

Dimitar Miladinov, Slovo (1839)

MILADINOV, Dragi (Skopje, 1. III 1928) – grad. in`., red. prof. na

M

MILANSKI

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

DimitriÔ i Konstantina, SofiÔ, 1884; Kniga za Miladinovci (1862–1962), Zbornik od studii, statii i prilozi, Skopje, 1962; @ivotot i deloto na bra}ata Miladinovci, Skopje, 1984; Haralampie Polenakovi}, Studii za Miladinovci, Izbrani dela, 5, treto izdanie, Skopje, 2007; Van~o Tu{evski, Nova makedonska kni`evnost, Skopje, 2008. S. Ml.

Rodoqub Anastasov: Konstantin Miladinov

lo{kiot fakultet na Atinskiot univerzitet (14. X 1849 – letoto 1852). Izvesno vreme prestojuval kaj Partenija Zografski vo manastirot Zograf na Sveta Gora, kade {to ja izu~uval ruskata gramatika i potoa zaminal za u~itel vo s. Magarevo, Bitolsko (1852/1853). Podocna zaminal za Rusija (esenta 1856) i studiral na Istoriskofilolo{kiot fakultet vo Moskva (1857–1860). Tamu posebno vnimanie posvetil na starata slovenska kni`evnost, preveduval od ruski jazik, vo tamo{noto spisanie †Bratski trud# (1860) na makedonskite i bugarskite studenti, vo sp. †BÍlgarski kni`ici# i vo v. †DunavskiŸ lebed#. Otkako zaminal za Viena (kon krajot na juni 1860), se sretnal so hrvatskiot biskup i slovenski mecena Josip Juraj [trosmaer, pa zaedno so nego zaminal za episkopskiot centar \akovo (vo po~etokot na oktomvri 1860), kade go zavr{il redaktiraweto na poznatiot zbornik so 660 makedonski narodni pesni (so nad 23.000 stihovi), razni detski igri, obi~ai, veruvawa, predanija, poslovici, gatanki, narodni imiwa i napravil mal makedonsko-hrvatski re~nik. Toa se tvorbi sobrani od nego i od brat mu Dimitrija, a objaveni vo Zagreb (1861) so pomo{ na J. J. [trosmaer. Doznavaj}i deka brat mu Dimitrija e zatvoren vo Carigrad, zaminal da mu pomogne za osloboduvawe, no i samiot bil uapsen. J. J. [trosmaer i drugi poddr`uva~i se obidele da gi spasat bra}ata, no bez uspeh. Po~inal vo carigradskite zandani od tifus. Avtor e i na antologiskite pesni †[upelka#, †Bisera#, †Na ~u`dina#, najpoznatata †T’ga za jug# i dr. Osven toa, od ruski na makedonski jazik ja prevel antiunijatskata bro{ura †Pravoslavni cÍrkovni bratstva vo Ágozapadnata RusiÔ# od otec Flerov (1858).
BIBL.: BŠlgarski narodni p‹sni, sobrani od bratÔ Miladinovci DimitriÔ i Konstantina i izdani od Konstantina, Zagreb, 1861; SÍ~inenix. Pisma, dopiski i stihotvorenix, pod red. na N. Tabakov, SofiÔ, 1943; Konstantin Miladinov, Izbor. Izbor i predgovor Gane Todorovski, Skopje, 1980. LIT.: K. A [apkarev, Materiali za `ivotopisanieto na bratÔ H. Miladinovi,

MILANSKI EDIKT – zakonski akt na carevite Konstantin I i Licinij za ramnopravnost na religiite vo Rimskoto Carstvo, izdaden vo Milano (fevruari 313), po sklu~eniot sojuz. Reskriptot (originalot e zaguben) bil obznanen vo Nikomedija (juni 313). Ima golemo zna~ewe za hristijanstvoto i voop{to za razvojot na hristijanskata kultura.
LIT.: R. PopoviÊ, Izvori za crkvenu istoriju, Beograd, 2001; Ch. M. Odahl, Constantine and the Christian Empire, CambridgeHarvard, 2004. B. Petr.

Kru{evo (1976–1978) i OK †Vardar# vo Skopje (1978–1983). Trener na Odbojkarskiot klub †Fer{ped Rabotni~ki# vo Skopje (od 1994), so koj pove}e pati go osvojuval prvenstvoto na Makedonija i uspe{no se natprevaruval vo Kupot na evropskite {ampioni. Uspe{en i kako selektor na Reprezentacijata na Makedonija. Nekolkupati bil proglasuvan za najdobar sportski trener i selektor vo Makedonija. Objavuval stru~ni i nau~ni trudovi. D. S.

MILEV, Petar I. (s. Kosa~a, Perni~ko, 1879 – s. Kova~evica, Nevrokopsko, 8. VII 1908) – u~esnik vo Ilindenskoto vostanie. Zavr{il gimnazija vo ]ustendil. Vo 1900 g. vlegol vo TMORO i stanal ilegalen. Bil sekretar na ~etata na J. Sandanski i nevrokopski okoliski vojvoda.
IZV. i LIT.: A. Smit, Spomeni ot Makedoni®, Sofi® 1983; H. SilÔnov, Osvoboditelnite borbi v Makedoni®, II, Sofi®, 1983. Al. Tr.

Sa{o Milenkovski

Jo{ka Milenkovski

MILENKOVSKI, Sa{o (Bitola, 28. XI 1963) ‡ re`iser. Diplomiral na otsekot za teatarska re`ija i dramaturgija na FDU vo Skopje (1992). Stanuva ~len na Kazali{te, pozori{te, gledali{~e, teatar vo Subotica, Srbija (1988-1991). Osnova~ e na nezavisniot teatar †Babilon#. Od noemvri 2006 g. e direktor na Dramata na MNT. Re`ii: †Balkanot ne e mrtov#; †Game over#; †Bure barut#; †Kolede#; †Ova ne e amerikanski film#; †Kandid vo zemjata na ~udata#; †Tetovirani du{i#; †Deus ex machina#; †Hamlet vo tranzicija#; †Dole vlada# i dr. Piesite †Kolede#; †Ova ne e amerikanski film#; †Game over#; †Deus ex machina# se negovo avtorsko delo. R. St.

MILENKOVSKI, Jo{ka (Kru{evo, 11. IX 1960) ‡ univ. profesor, odbojkar. Zavr{il Fakultet za fizi~ka kultura vo Skopje (1984). Magistriral na istiot fakultet (1995) na tema: †Relacii pome|u nekoi kognitivni, bazi~ni motori~ki i situacionomotori~ki sposobnosti kaj odbojkarite od Prvata makedonska liga# i doktoriral (1999) na tema: †Relacii i razliki na nekoi kognitivni, specifi~no-motorni sposobnosti, konativni karakteristiki i situaciono-motori~koto znaewe kaj odbojkarite od plej-of i plej-aut natprevarite na Makedonija 1997–1998 g.#. Toj e vraboten na Fakultetot kako asistent (1987), a sega e vonreden profesor po predmetot Odbojka. Odbojkar vo OK †Niko Doaga# vo

Mirko Mileski - Uro{

MILESKI-URO[, Mirko (s. Popoec, Ki~evsko, 23. IV 1923 – pl. Bukovi}, Ki~evsko, 1. X 1943) – naroden heroj. Bil ~len na KPJ (1941). Kako preveduva~ vo karabiwerskata stanica vo s. Izvor, dostavuval doverlivi informacii za

950

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

MILOEVI]

M

aktivnostite na italijanskata policija (1941–1942). Podocna se ilegaliziral (juli 1942) i stanal borec vo Ki~evsko-mavrovskiot NOPO (1943). Zaginal so celata ~eta vo odbrana na slobodnata teritorija vo Zapadna Makedonija od germansko-balisti~kite formacii na prevojot Stra`a (Bukovi}). Proglasen e za naroden heroj na Jugoslavija (1953).
IZV.: Ki~evo i Ki~evsko vo NOV 1941– 1945. Dokumenti. Izbor i redakcija Vasil Jotevski, d-r Simo Mladenovski i \or|i ^akarjanevski, Ki~evo, 1985. LIT.: Narodni heroji Jugoslavije i narodni heroi od Makedonija, Skopje, 1970. Vl. Iv.

MILETI], Dragoslav Lazarev (Pirot, 31. X 1901 ‡ Belgrad, 1980) ‡ spec. patolog, redoven prof. na Med. f. vo Skopje. Med. f. zavr{il vo Belgrad. Vo 1947 g. (po pokana) doa|a od belgradskiot Med. f. vo Skopje. Eden od osnova~ite i dolgogodi{en direktor na Institutot za patologija i {ef na Katedrata. Se penzioniral (1978) kako redoven profesor. D. S.-B.

narni qubopitstva. Posebno go prou~uval ~lenot vo bugarskiot i vo makedonskiot jazik (negova doktorska disertacija, 1890), kako i preminot od sintetizam kon analitizam vo bugarskiot jazik. Se zanimaval i so dijalektologija. Se smeta za eden od najdobrite poznava~i na slo`enata makedonska problematika i va`i za nejzin suptilen komentator. Ja pokrenal edicijata †Spomeni i materijali na osloboditelnoto dvi`ewe vo Makedonija i Odrinsko# i objavil serija stenografirani zapisi od istaknati voda~i na makedonskoto osloboditelno dvi`ewe (Dame Gruev, Hristo Tatar~ev, \or~e Petrov, Slavejko Arsov, Pando Kqa{ev, Smile Vojdanov, Luka Xerov, Boris Sarafov, Jane Sandanski, Nikola Pu{karov, Mihail Gerxikov i dr.). G. T. MILINZI – mnogubrojno i voinstveno slovensko pleme, naseleno na Peloponez (VII v.), prvin vo Lakonija, a podocna se povlekle kon planinata Tajget. Zaedno so Ezercite imalo od 20 do 25 iljadi lu|e, a naseluvale teritorija od ok. 750 km . Ja za~uvale samostojnosta do po~. na IX v., koga ja priznale vlasta na Vizantija, pla}ale danok i davale 1.000– 2.000 vojnici. Krevale vostanija, no ne uspeale da ja vratat samostojnosta. Im davale otpor na Latinite, koga go osvojuvale Peloponez (1248).
2

Pavel Miljukov

tite vo Moskva i vo Sofija. Makedonskata tema ja znael izvorno, a vo tekot na 1912‡1913 gi komentiral na stranicite na petrogradskiot vesnik †Re~# tragi~nite nastani so podelbata na Makedonija, ~in {to toj blagovremeno go predviduval i nastojuval da go spre~i. Zavleguvaj}i vo slo`enosta na makedonskoto pra{awe, glavno preku dioptrijata na toga{nata bugarska nauka, toj pravovremeno uspeva da se izvi{i nad valkanicite na bugarsko-srpskiot spor za Makedonija, pa vo tekot na Balkanskite vojni javno se zastapuva za nedelivosta na makedonskiot istorisko-etni~ki organizam, smetaj}i go za neprostliv zlostor na agresivnite sosedi, razglasuvaj}i ja tezata za postoewe i na makedonska gledna to~ka i za politi~ka i dr`avna avtonomija na Makedoncite. G. T. MILOVANOVI], Stanislav (s. Dobrovi{, Vlasotince, 8. II 1943) –grad. in`., red. prof. na Grade`niot fakultet vo Skopje (od 1990) po predmetite od oblasta na teorijata na konstrukciite. Zavr{il Grade`en fakultet vo Skopje, a magistriral vo IZIIS (1981). Dekan na Fakultetot (1997– 1999). Odli~en prakti~ar, kako proektant i konsultant u~estvuval vo realizacijata na mnogubrojni arhitektonski, industriski i in`enerski objekti, me|u koi i na pove}e betonski i nasipni brani. Q. T. MILOEVI], Borivoe I. (Carina, 22. XII 1885 – Belgrad, 1967) – srpski geograf. Univerzitet zavr{il vo Belgrad (1908), potoa bil na studii vo Germanija i vo [vajcarija. Najblizok sorabotnik na J. Cvii} i negov naslednik na Katedrata za geografija na Belgradskiot univerzitet, kade {to predaval od 1920 do 1956 g. (od 1926 g. kako redoven profesor). Poradi svojata zna~ajna nau~na rabota bil izbran za redoven ~len na SAN, dopisen ~len na Jugoslovenskata akademija, po~esen doktor na univerzitetite vo Monpelje, Ren, Gre-

LIT.: T. @ivkoviÊ, Ju`ni Sloveni pod vizantijskom vla{Êu (600–1025), Beograd, 2002. K. Ax.
Qubomir Mileti~

MILETI^, Qubomir ([tip, 1. I 1863 ‡ Sofija, 1937) ‡ istaknat bugarski filolog, osnovopolo`nik na slavisti~kata nauka vo Bugarija, eden od osnova~ite na Sofiskiot univerzitet †Kliment Ohridski# i profesor i titular na Katedrata po slovenska filologija (1892-1934), osnova~ i prv pretsedatel na Makedonskiot nau~en institut vo Sofija, redoven ~len na Bugarskata akademija na naukite (BAN) i dolgogodi{en nejzin pretsedatel (1926-1937) i ~len na pove}e stranski akademii na naukite. Sin na \or|e Mileti}, srpski u~itel vo Makedonija i postar brat na voda~ot na vojvodinskite Srbi Svetozar Mileti}, a po majka {tipjanec. Gimnazija zavr{il vo Zagreb, kade {to prodol`il da studira slavisti~ki nauki, prodol`uvaj}i gi studiite vo Praga (1882-1885). Doktoriral vo Zagreb (1888). Avtor na mo{ne bogat nau~en opus od oblasta na jazikot i literaturata so {irok raspon na interdiscipli-

MILICA – ktitorka na obnovenata crkva †Sv. Bogorodica# (Matka) na r. Treska (Skopsko), obnovena vo vremeto na skopskiot mitropolit Atanasij (1496– 1497). Vo ktitorskata kompozicija Milica e naslikana zaedno so sinot Nikola.
LIT.: S. Nikolovska, Kodikot na manastirot Matka, †Spomenici za srednovekovnata i ponovata istorija na Makedonija#, 1, Skopje, 1975; G. SubotiÊ, Ohridskata slikarska {kola od XV v., Ohrid, 1980; Z. Rasolkoska-Nikolovska, Ktitorskiot portret vo yidnoto slikarstvo vo Makedonija, Civilizacii na po~vata na Makedonija, 2, MANU, Skopje, 1995. Z. R.-N.

MILJUKOV, Pavel Nikolaevi~ (Moskva, 13 (28). I 1859 ‡ Eks-leBel, Francija, 31. III 1943) ‡ ruski istori~ar, slavist, makedonoznalec, politi~ar, voda~ na politi~ka partija i pretsedatel na ruskata Duma (parlament). Prestojuval pove}e pati vo Makedonija, prou~uvaj}i go nejzinoto istorisko i kulturno minato i komentiraj}i ja vo toga{niot ruski pe~at nejzinata politi~ka sudbina. Bil profesor na univerzite-

951

M

MILOSAVLEVA

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

nobl i Praga, kako i po~esen ~len na pove}e geografski dru{tva. Sorabotuval so pove}e na{i i stranski spisanija. Napi{al nekolku stotici trudovi od antropogeografijata, geomorfologijata i regionalnata geografija. Negovi najva`ni i najobemni dela se od oblasta na regionalnata geografija.
BIBL.: Ju`na Makedonija, Naseqa srpskih zemaqa, kw. X, Beograd, 1921; Geografske oblasti u Makedoniji, II kongres na geografite od FNR Jugoslavija, Skopje, 1952; Visoke planine, Geografsko dru{tvo, Beograd, 1937; Glavne doline u Jugoslaviji, posebna izdawa SAN, 1951; Ohridska kotlina, JAZU, kw. 312, Zagreb, 1966. Al. St.
Lazo Milo{evski

Slavko Milosavlevski

Olga Milosavleva

(predava~ 1961–1965; vonreden profesor 1966–1971 i redoven profesor 1972–1974). Bil ~len na Izvr{niot komitet na CK na SKJ (1966–69) i sekretar na Sekretarijatot na CK na SKM (1969 –1972). Na ovaa funkcija, vo tekot na †borbata so liberalizmot i nacionalizmot#, dava ostavka na 36-tata sednica na CK na SKM (januari 1973), a vo juni 1974 e isklu~en od SKM, po {to mu prestanuva rabotniot odnos na Fakultetot. Bil osnova~ i prv pretsedatel na Socijaldemokratskata partija na RM (do septemvri 1991) i vonreden i opolnomo{ten ambasador na RM vo SRJ/SiCG (1996–2003).
BIBL.: Kontradikciite na Josip Broz, Skopje, 1990; Sociologija na makedonskata nacionalna svest do 1992, Skopje 1997; Koli{evski, Skopje, 1999; Makedonski kontroverzi 1990-2003, Skopje, 2004. IZV.: MNR na RM, Skopje, 2007; Arhiva na Pravniot fakultet †Justinijan Prvi# – Skopje, Skopje, 2007. Sv. [. i T. Petr.

ni~ki# vo Skopje. Zavr{il Sojuzen kurs za atletski instruktori vo Belgrad. Bil prvak na Makedonija vo atletika na kusi pateki. Prv atleti~ar od Makedonija, ~len na Reprezentacijata na Jugoslavija na 400 i 4 H 400 m, za koja nastapil {estpati. Na Balkanskite igri vo Bukure{t (Romanija, 1947) osvoil zlaten medal na 4 H 400 m so balkanski rekord i ~etvrto mesto na 200 m. Na dvome~ot Italija: Jugoslavija vo Milano (1948) osvoil prvo mesto na 4 H 400 m so nov jugoslovenski rekord. Na Prvenstvoto na Jugoslavija vo Zagreb (1950), osvoil zlaten medal na 400 m, so nov makeD. S. donski rekord.

MILOSAVLEVA, Olga (Tetovo, 14. IX 1934 ‡ Skopje, 16. I 1997) ‡ balerina i koreograf. Zavr{uva Sredno baletsko u~ili{te vo Skopje, vo klasata na \. Makedonski i N. Kirsanova. & pripa|a na prvata baletska generacija vo Makedonija. ^len na Baletot pri MNT (1949-1976). Karakterna balerina so izrazit tancov temperament, scenski {arm i smisla za dramatur{ko oformuvawe na ulogata. So koreografija se zanimava od 1958 g. M. e edna od najplodnite makedonski koreografi. Najmnogu raboti vrz doma{noto muzi~ko-baletsko tvore{tvo so nacionalen, sovremen i moderen izraz.
ULOGI: Gitana (M. Ravel, †Bolero#), Kandelas (M. Ravel, †Qubovta vol{ebnica#), Vodeni~arka (M. de Falja, †Trirogata {apka#) i dr. KOREOGRAFII: †Labin i Dojrana# (T. Prokopiev), †Dubrovni~ka legenda# (Q. Branxolica), †Makedonska povest# (Gl. Smokvarski) i dr. Em. X.

MILO[ (XIV v.) – kefalija na Prilep vo vremeto na kralot Volka{in. Na povelbata na kralot Volka{in, izdadena vo Skopje (1366), se potpi{al kako milosnik (izvr{itel, garant, svedok) na kralot. Kefalijata bil najvisok pretstavnik na lokalnata uprava vo gradot i vo okolinata, postavuvan od vladetelot.
LIT.: S. NovakoviÊ, Zakonski spomenici srpskih dr`ava sredwega veka, Beograd, 1912; A. Solovjev, Odabrani spomenici srpskog prava od XII do kraja XIV veka, Beograd, 1926. K. Ax.

Tihomir Milo{evski

MILOSAVLEVSKI, Slavko (s. Vratnica, Tetovsko, 28. I 1928) – sociolog i univ. profesor. Osnovno u~ili{te zavr{il vo s. Vratnica, a gimnazija vo Skopje. Diplomiral na Pravniot fakultet vo Skopje (1957). Postdiplomski studii zavr{il na Institutot za op{testveni nauki vo Belgrad (1960). Doktoriral na Pravniot fakultet vo Skopje (1965). Predaval sociologija na Pravniot fakultet vo Skopje
952

MILO[EVI], Kliment Nikolov (Ohrid, 2. XII 1901 ‡ Skopje, 26. XI 1976) ‡ spec. po pedijatrija i pnevmoftiziologija. Med. f. zavr{il na Sorbona, pedijatrija specijaliziral vo Viena. Do 1941 g. rabotel vo Belgrad, od kade {to e deportiran vo logor. Vo 1945 doa|a vo Skopje i formira prv detski ATD i bolnica vo s. Le{ok (1946). Vo 1957 g. ja osnoval Bolnicata za detska TBC vo Skopje (Kozle). Sl. M. P. MILO[EVSKI, Lazo (Tetovo, 5. III 1926 ‡ Skopje, 1963) ‡ atleti~ar. Bil ~len na AK †Rabot-

MILO[EVSKI, Tihomir (Ti}o) (s. Bitu{e, Debarsko, 1915 – Skopje, 1. IV 1984) – general-major. Zavr{il sredno zemjodelsko u~ili{te vo Valevo (Srbija) i Voena akademija. Kako aktiven oficer na Kralstvoto Jugoslavija, bil pripadnik na komunisti~koto dvi`ewe. Po Aprilskata vojna (1941) se vratil vo Makedonija i se vklu~il vo NOD. Bil uapsen i interniran vo Bugarija (do po~. na 1942). Po vra}aweto stanal ~len na KPJ i na Mesniot voen {tab na Skopje (1943). Bil u~esnik vo Fevruarskiot pohod, komandant na Tretata makedonska NOU brigada, komandant na Tretata operativna zona na NOV i POM, komandant na 41-ta (makedonska) divizija na NOVJ i komandant na Petnaesettiot (makedonski) udaren korpus na NOVJ (od okt. 1944). So korpusot u~estvuval vo zavr{nite ope952

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

MIL^IN

M

racii za osloboduvawe na Jugoslavija. Bil delegat na Prvoto zasedanie na ASNOM. Po Osloboduvaweto bil komandant na nastaven centar na JA vo Belgrad i na~alnik na {tab na voeno podra~je. Proglasen e za naroden heroj na Jugoslavija.
LIT.: Narodni heroi od Makedonija, Skopje, 1970. Vl. Iv.
Kralot Milutin Stefan Uro{ II

ciski odbori na pove}e me|unaK. Tal. rodni spisanija. MIL^IN, Vladimir (Skopje, 19. IV 1947) ‡ re`iser i profesor na FDU vo Skopje, na Otsekot za re`ija, i izvr{en direktor na Institutot †Otvoreno op{testvo# (SOROS) na Makedonija. Re`iser i dramaturg vo MNT (1970– 1974 i 1975–1982). Zavr{il Fakultet za dramski umetnici, otsek re`ija, vo Belgrad. Re`ira na pove}e sceni niz Makedonija i vo

Antonio Milo{oski

ti~ki i gi pro{iril nejzinite granici. Vo vojnata so Vizantija osvoil delovi od Severna Makedonija (Skopje, Polog, Ov~e Pole, Pijanec, Zletovo, Ki~evo, Pore~e, Debar). Se o`enil so maloletnata vizantiska princeza Simonida (1299). Gradel i obnovuval crkvi i manastiri. Od crkvata bil proglasen za svetitel.
LIT.: S. StanojeviÊ, Kraq Milutin, GN^ (Godi{wica Nikole ^upiÊa, XLVI (1937). K. Ax.
Vladimir Mil~in

MILO[OSKI, Antonio (Tetovo, 29. I 1976) – politi~ar, aktuelen minister za nadvore{ni raboti na Republika Makedonija. Maturiral vo gimnazijata †Mirko Milevski# vo Ki~evo (1994), diplomiral na Pravniot fakultet vo Skopje (1999) i magistriral po Evrointegracija na Univerzitetot †Fridrich Wilhelm# vo Bon (Germanija, 2001&2002), a stanal doktorant (od noemvri 2002) na politi~ki nauki i nau~en sorabotnik (od april 2005) na Institutot za politi~ki nauki na Univerzitetot †Gerhard Merkator# vo Duizburg (Germanija). Vo negoviot politi~ki anga`man bil ~len na Izvr{niot komitet (1995&1997) i potpretsedatel na Unijata na mladite sili na VMRO-DPMNE (1997 &1998), eden od osnova~ite na zdru`enieto na gra|ani Mladinski evroatlantski forum – MEAF so sedi{te vo Skopje, ~len na Izvr{niot komitet na VMRO-DPMNE (2005&), {ef na Kabinetot na potpretsedatelot na Vladata na RM (1999 &2000) i portparol na Vladata na RM (maj 2000 – septemvri 2001). Na parlamentarnite izbori e izbran za pratenik (5. VII – 26. VIII 2006) i potoa za minister za nadvore{ni raboti na RM (27. VIII 2006). ^len e na germanskoto akademsko zdru`enie †Südosteuropa Geselshaft#, koe gi prosleduva politi~ko-ekonomskite zbidnuvawa vo Jugoisto~na Evropa. Se projavi i kako kolumnist na dnevnite vesnici †Dnevnik# (januari-maj 2000) i †Utrinski vesnik# (2002&2004). S. Ml. MILUTIN Stefan Uro{ II (? – Nerodimle, 1321) – srpski kral (1282– 1321), sin na Uro{ I. Ja izdignal Srbija ekonomski i poli-

Ktitor na obnovuvaweto na crkvite †Sv. Bogorodica Troera~ica# (Skopje), †Sv. Nikita# (s. Bawani, Skopsko) i †Sv. \or|i# (s. Staro Nagori~ane, Kumanovsko). Vo crkvata vo Staro Nagori~ane, `ivopisana od poznatite srednovekovni zografi Mihail i Evtihij (1317/18), e za~uvana ktitorskata kompozicija so likovite na kralot Milutin, koj, oble~en vo sve~en divitision, v race go dr`i modelot na hramot, i mladata kralica Simonida, oble~ena vo sve~ena kralska odora. Patronot na crkvata (†Sv. \or|i#) mu podaruva me~ na ktitorot, kralot Milutin, vo znak na pobedata nad Turcite.
LIT.: Arh. Danilo, @ivoti kraqeva i arhiepiskopa srpskih, Beograd, 1935; V. J. ™uriÊ, Vizantijske freske u Jugoslaviji, Beograd, 1974; B. TodiÊ, Staro Nagori~ino, Beograd, 1993; Z. Rasolkoska-Nikolovska, Ktitorskiot portret vo yidnoto slikarstvo vo Makedonija, Civilizacii na po~vata na Makedonija, 2, MANU, Skopje, 1995. Z. R.-N.

stranstvo. Eden od osnova~ite i re`iser na proektot Teatarot kaj Sveti Nikita Goltarot; †Zelena guska# i dr. Re`ii: †Balada za luzitanskoto stra{ilo#; †Pantaglez#; †Brkotnica#; †Golemata voda#; †Pirej#; †Ramna zemja#; †Mrtvi du{i#; †Angelina#; †Revizor#; †@itolub#; †Farsa za hrabriot Naume# i dr. R. St.

Ilija Mil~in

MILUTINOVI], Zoran (Skopje, 18. XII 1950) – afirmiran nau~en rabotnik vo oblasta na zemjotresnoto in`enerstvo, po menaxment na katastrofi i za strate{ko planirawe. Diplomiral na Grade`niot fakultet vo Skopje (1976), magistriral vo IZIIS (1982). Doktoriral na Univerzitetot vo Kjoto, Japonija (1986); izbran za redoven profesor (1992); profesor na univerzitetite vo Kobe (1994) i vo Kjoto (2001), Japonija. Rakovoditel na pogolem broj me|unarodni proekti, ekspert na OON i na Sovetot na Evropa. Avtor i koavtor na preku 340 nau~ni i stru~ni trudovi, ~len na redak-

MIL^IN, Ilija (Prilep, 19. VI 1918 ‡ Skopje, 11. III 2002) ‡ dramski i filmski akter i re`iser, preveduva~, publicist, eden od osnova~ite na MNT, umetni~ki rakovoditel i re`iser na Oblasniot MNT vo Gorna Xumaja (Blagoevgrad, Bugarija). Diplomiral na Pravniot fakultet vo Sofija. Vo Belgrad bil slu{atel na Otsekot za teatarska umetnost na Muzi~kata akademija. Kako akter se istaknuva so realisti~ko tolkuvawe na psiholo{ki slo`eni ulogi vo doma{niot i vo stranskiot repertoar. Uspe{no dejstvuval i kako re`iser, dramaturg i preveduva~ na dramski tekstovi. Bil direktor na Dramata na
953

M

MIL^INSKI

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

MNT (1964-1969), kako i profesor na Fakultetot za dramski umetnosti vo Skopje. Ulogi: Jago (†Otelo#); Gubernatorot (†Smrtta na Gubernatorot#); Leone (†Gospoda Glembaevi#); Galielo (†Galileo Galilej#); @ak (†Kako {to miluvate#); Kri`avec (†Vo agonija#); Otec Naum (†Krik#); Platon Kre~et, Julie Cezar vo istoimenite dela; Tefik-beg (†Goce#) i dr. Re`ii: †Dlaboki koreni#, †Crnila#; †Antigona#; †Tri sestri#; †Malogra|ani#; †Staklena mena`erija#; †U~enik na |avolot#; †Na dnoto#; †Pe~albari# i dr. Filmski ulogi vo filmovite: †Jazol#; †Mis Ston#; †Mirno leto#; †Ispravi se Delfina#. R. St.

Janez Mil~inski

ekipa gi primenil pri masovni stradawa na lu|eto poradi zemjotresi (Skopje 1963, Sicilija 1968, El Asnam vo Al`ir 1980), pri avionski nesre}i (Brnik 1966, Krk 1971, Maganik vo Crna Gora 1974, Aja~io 1981), pri `elezni~ki nesre}i (Zagreb 1974, Borovnica 1976). Za svojata rabota dobil svetski priznanija. Vo nesre}ite gi izu~uval forenzidnite aspekti na soobra}ajnicite, dejstvoto na alkoholot vo soobra}ajnite nesre}i, nivnata prevencija, ocenkata na telesnite povredi i rabotosposobnosta na povredenite. Se zanimaval so problemite na medicinskata etika i krivi~nata odgovornost na zdravstvenite rabotnici vo profesionalnata dejnost, pra{awa od op{tata i specijalnata deontologija. Gi izu~uval problemite na sudsko-medicinskite aspekti na itnata pomo{ i o`ivuvawe na onesre}enite. Od svojata oblast publikuval 200 trudovi i 4 knigi. Bil mati~ar na novoformiraniot Med. f. vo Skopje (1947) i pomognal vo razvojot i rabotata na Katedrata po sudska medicina na Med. f. vo Skopje. Vo 1977 g. bil izbran za nadvore{en dopisen ~len na JAZU, vo 1978 na ANUBiH i SANU, a vo 1985 na CANU.
IZV.: Bilten od Petto izborno sobranie (referati), MANU, Skopje, mart 1979, 34‡37; Enciklopedija Slovenije, t. 7, Ljubljana, 1993, 142–143. BIBL.: Sodna medicina, Ljubljana, 1956; Odgovornost zdravstvenega delavca pred vestjo, pred bolnikom in pred dru`bo, †ZV#, 37, 1968, 401–403; Medicinsko izvedenstvo, I–II, Ljubljana, 1970, 1981; Dol`nost zdravstvenih delavcev in zdravstvenih zavodov glede na prvo pomo~ in o`ivljanje, †Zdravsteni obzornik#, 6, 1972, 65–73; Medicinska etika in deontologija, Ljubljana, 1982; Leta za pet drugih, Ljubljana, 1990. M. Pol.

nacionalno-revolucionernoto dvi`ewe na makedonskiot narod vo vtorata polovina na 19 vek# (1962). Izbrana za docent (1950), za vonreden profesor (1962) i za redoven profesor po predmetot op{ta sociologija na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1970). Ostvarila studiski prestoj vo Pariz (1954‡1955) i vo Boston (1962‡1963), kade {to se zapoznala so metodite na sociolo{kite istra`uvawa. Gi vr{ela funkciite pretsedatel na Sovetot za {kolstvo na NRM i pretsedatel na Sovetot za kultura na NRM. Bila dekan na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1963‡1965). Objavila preku 50 nau~ni truda od sociologijata i makedonskata istorija.
LIT.: Filozofski fakultet 1946‡1976, Skopje, 1976. Sv. [.

MIL^INSKI, Janez (Qubqana, 3. V 1913 ‡ ?, 28. VII 1993) ‡ lekar, specijalist za sudska medicina, deontolog i pravnik, redoven prof. na Med. f. vo Qubqana, Slovenija (od 1957). Diplomiral na Pravniot fakultet vo Qubqana (1936). Studiral medicina najprvin vo Qubqana, a potoa vo Zagreb, kade {to i diplomiral (1940). Aktiven u~esnik e vo NOB. Se usovr{uval vo Belgija, Francija, [vajcarija, Avstrija i Germanija. Od 1945 do 1983 g. bil direktor na Institutot za sudska medicina na Med. f. vo Qubqana, a istovremeno i rakovoditel na Katedrata za sudska medicina na Med. f., od 1954 do 1955 i od 1962 do 1964 g. bil dekan na Med. f., prorektor na Univerzitetot (1970‡1973), a potoa rektor (1973‡ 1976). Od 1970 do 1973 bil pretsedatel na Me|unarodnata akademija za sudska i socijalna medicina. Po~esen doktorat mu e dodelen vo Qubqana (1979) i vo Lajpcig (1987). Vo 1961 g. e izbran za dopisen, a vo 1970 za redoven ~len na SAZU, od 1976 do 1992 g. bil pretsedatel na SAZU. Za ~len nadvor od rabotniot sostav na MANU bil izbran na 14. V 1979 g. Stru~niot i nau~niot pridones na Mil~inski e prvenstveno od oblasta na sudskata medicina (vo identifikacijata na trupovite pri masovna katastrofa). Svoite soznanija i iskustvata na negovata
954

Kiril Miqovski

Desa Miqovska

MIQOVSKA, Desa (Prizren, Kosovo, 21. V 1918) ‡ univerzitetski profesor, sociolog. Sredno obrazovanie i u~itelska {kola zavr{ila vo Belgrad. Se zapi{ala na pedago{kata grupa pri Filozofskiot fakultet vo Skopje (1937), a diplomirala na Filozofskiot fakultet vo Belgrad (1948), kade {to i doktorirala, na tema †Klasnite sili na

MIQOVSKI, Kiril (Resen, 27. V 1912 – Skopje, 27. IV 1983) – ekonomist, univ. profesor, nau~en istra`uva~, op{testvenik, diplomat, akademik. Osnovno obrazovanie zavr{il vo rodniot grad, sredno obrazovanie vo Ohrid i vo Bitola (1931), a diplomiral na Veterinarniot fakultet na Univerzitetot vo Zagreb (1939). Za profesor na Zemjodelsko-{umarskiot fakultet vo Skopje e izbran vo 1947 g., na Ekonomskiot fakultet vo Skopje vo 1950 g., kade {to ostanuva do penzioniraweto (1981). Na dodiplomskite studii na Ekonomskiot fakultet vo Skopje gi predaval predmetite politi~ka ekonomija i razvoj na ekonomskata misla, a na postdiplomskiot studium †Ekonomski razvoj i metodi na ekonomskata analiza# predaval materija od oblasta na regionalniot razvoj i nedovolno razvienite podra~ja. Izvr{uval zna~ajni i odgovorni op{testveno-politi~ki funkcii: bil u~esnik vo NOB, ~len i sekretar na ASNOM, a potoa i ~len na Prezidiumot na ASNOM, prv pretsedatel na Planskata komisija na NRM, republi~ki javen obvinitel, minister za trgovija i snabduvawe vo Vladata na Makedonija, prv rektor

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

MINISTERSTVA

M

na Univerzitetot †Sv. Kiril i Metodij# vo Skopje (vo dva mandata), redoven ~len na MANU od nejzinoto formirawe (1967), sekretar na Oddelenieto za op{testveni nauki i ~len na Pretsedatelstvoto na MANU, ambasador na SFRJ vo Danska i vo Bugarija, pratenik od SRM vo Sojuznoto sobranie, ~len na Ekonomskiot sovet na Vladata na SFRJ. Bil osnova~ i prv glaven i odgovoren urednik na sp. †Stopanski pregled#, prv pretsedatel na Nau~nata sekcija na Sojuzot na ekonomistite na Jugoslavija, ~len na redaciskiot odbor na sp. †Ekonomist#, prv glaven i odgovoren urednik na †Prilozi# na Oddelenieto za op{testveni nauki vo MANU, glaven i odgovoren urednik ili ~len na redakciski odbori na pove}e drugi spisanija (†Na{ vesnik#, †Naroden glas#, †Ilindenski pat#, †Scientia Yugoslavica# i dr.). Avtor e na pove}e od 170 nau~ni i stru~ni trudovi – knigi, u~ebnici, nau~ni proekti, monografii i statii objaveni vo brojni spisanija vo SFRJ. Pod negovo rakovodstvo (mentor ili ~len vo komisija) mnozina ekonomisti se steknaa so diplomi za magisterska ili doktorska titula. Bil rakovoditel na brojni i zna~ajni nau~ni proekti (ili ~len na rabotni timovi) od razli~ni domeni. Negovata nau~noistra`uva~ka rabota e realizirana vo pove}e oblasti na ekonomskata nauka i stopanskata praktika (ekonomska teorija, stopanska istorija, stopanski sistem i ekonomska politika, stopanski razvoj, regionalen razvoj, naselenie i rabotna sila, razvoj na ekonomskata misla i sl.), no i vo odredeni neekonomski oblasti (nacionalnata istorija na Makedonija, sociologijata, etnologijata, kulturata i dr.). Dal pridones za razvojot na disciplinite {to gi predaval na Ekonomskiot fakultet vo Skopje, za sozdavaweto visokostru~ni i nau~ni kadri od domenot na ekonomijata, za razre{uvaweto na brojni problemi vo ekonomijata na SRM i na SFRJ, za afirmacija na makedonskata nacija i dr`avnosta na Makedonija, za razvojot i afirmacijata na MANU i na Univerzitetot, kako i na Ekonomskiot fakultet vo Skopje, a kako eden od osnovopolo`nicite na ekonomskata nauka vo Makedonija po Vtorata svetska vojna pridonel i za razvojot na ekonomskata misla vo na{ata zemja.
BIBL.: knigi i u~ebnici: Makedonskoto pra{awe vo nacionalnata programa na KPJ (1919–1937),Skopje, 1962; Problemi na teorijata i politikata na nedostatno razvienite podra~ja vo Jugosla-

vija, Skopje, 1974; Koncepcija za regionalniot razvoj na SR Makedonija, Skopje, 1975; Osnovite na regionizacijata i konturite na idnite regioni vo SR Makedonija, Skopje, 1977; Stopanskiot razvitok na op{tinata Resen (koavtor i redaktor); Razvojot na ekonomskata misla, Skopje, 1981; pozna~ajni nau~ni proekti (rakovoditel): Polo`bata na trgovijata vo Makedonija na preminot vo XX vek (1949); Ulogata na tutunot za stopanstvoto na Makedonija (1954); Koncepcija za dolgoro~niot regionalen razvoj na Makedonija (1974-75); Prostorno planirawe vo Makedonija; Neramnomerniot regionalen razvoj vo ekonomskata teorija i praktika (1979); Naselenieto i op{testveno-ekonomskiot razvoj na SR Makedonija do 2000 godina (1978–1980); Stopanskiot razvitok na Makedonija me|u Prvata i Vtorata svetska vojna (nedovr{en). LIT.: Nikola Uzunov, Pridonesot na Kiril Miqovski za ekonomskata nauka i makroekonomskata politika vo Makedonija, MANU, Skopje, 2003. M. S.

MINDAK, Jolanta (Jolanta Mindak) (Var{ava, Polska, 30.VI 1952) ‡ polska slavistka i balkanistka, avtorka na niza statii za makedonski balkanizmi.
BIBL.: Peryfrastyczne konstrukcje predykatywne z parafraz% przymiotnikow% (na materiale polskim, serbsko-chorwackim i macedovskim), Ossolineum 1983. Z. T.

Bla`e Minevski

MINEVSKI, Bla`e (Gevgelija, 1. IV 1961) ‡ novinar, raska`uva~, romansier i dramski pisatel. Diplomiral na Interdisciplinarnite studii po novinarstvo na Univerzitetot †Sv. Kiril i Metodij# vo Skopje. Raboti kako novinar. Vo svojata proza Minevski se stremi za opredmetuvawe na nefatlivata realnost.
BIBL.: Solzi vo o~ite na tate, raskazi, Sk., 1984; Niski ve`bi, raskazi, Sk., 1988; Crniot perduv, roman, Sk., 1990; Ledno oko, raskazi, Sk., 1996; Treba{e da se slikame pred da se zamrazime, roman, Sk., 1998; Sezona za gluvarkite; Prikazna za tretiot, roman, Sk., 2003. Site negovi drami se objaveni vo knigata Biv{i lu|e, Sk., 2000. LIT.: Rade Siljan Zabraneta odaja, Skopje, 2004. P. Gil.

MINISTERSTVA OD OBLASTA NA EKONOMIJATA. Za vr{ewe na funkciite na dr`avnata uprava denes postojat 14 ministerstva na Vladata na RM, a od niv 4 se od oblasta na ekonomijata. Karakteristiki na minister-

stva od oblasta na ekonomijata imaat slednive: Ministerstvoto za ekonomija, Ministerstvoto za finansii, Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo i Ministerstvoto za transport i vrski. Ministerstvoto za ekonomija gi vr{i rabotite {to se odnesuvaat na sostojbite i pojavite na pazarot na stoki i uslugi i vlijanieto na merkite na ekonomskata politika; ekonomskite, strukturnite i tehni~ko-tehnolo{kite sostojbi; tekovnata ekonomska politika vo oblasta na proizvodstvoto, trgovijata, turizmot, ugostitelstvoto i zanaet~istvoto; sistemot i politikata na cenite na proizvodi i uslugi; nadvore{notrgovskoto rabotewe; energetikata i drugi raboti utvrdeni so zakon. Ministerstvoto za finansii gi vr{i rabotite {to se odnesuvaat na sistemot na finansirawe; dano~niot i carinskiot sistem; makroekonomskata politika i politikata na razvoj na nacionalnata ekonomija; sistemot na banki, {tedilnici i drugi finansiski posrednici; sistemot na devizno rabotewe; javniot dolg; stokovnite rezervi i platniot promet i drugi raboti utvrdeni so zakon. Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo gi vr{i rabotite {to se odnesuvaat na koristewe na zemjodelskoto zemji{te, {umite i drugite prirodni bogatstva; lovot i ribolovot; za{titata na dobitokot i rastenijata od bolesti i {tetnici; vodite; hidromeliorativnite sistemi i drugi raboti utvrdeni so zakon. Ministerstvoto za transport i vrski gi vr{i rabotite {to se odnesuvaat na patniot soobra}aj i patnata infrastruktura; `elezni~kiot soobra}aj i `elezni~kata infrastruktura; vozdu{niot soobra}aj i vozdu{nata infrastruktura; telekomunikaciite i telekomunikaciskata infrastruktura; stanbeno-komunalnite raboti, ureduvaweto na prostorot i upravuvaweto na grade`no zemji{te vo sopstvenost na dr`avata i drugi raboti utvrdeni so zakon. Odredeno vlijanie vo sferata na ekonomijata imaat i drugite ministerstva na Vladata, no tie se nadle`ni za posebni oblasti za koi se formirani (odbrana i za{tita, socijalna sfera, obrazovanie, kultura, pravda, zdravstvo, lokalna samouprava i sl.). Zna~itelno vlijanie vrz ekonomijata imaat i odredeni sekretarijati (sektori) vo sostavot na Vladata (za evropski integracii, za stranski investicii, za informati~ko op{testvo i dr.).
955

M

MINOVA-\URKOVA

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

IZV.: Zakon za organizacija i rabota na organite na dr`avnata uprava, †Slu`ben vesnik na Republika Makedonija#, br. 58/2000 i 44/2002. M. S.

oto gimnazisko obrazovanie (koavtorstvo i redakcija), Skopje, 2002; Makedonski jazik i literatura za vtora godina na reformiranoto gimnazisko obrazovanie (koavtorstvo i redakcija), Skopje, 2002; Stilistika na sovremeniot makedonski jazik, Skopje, 2003; Makedonski jazik i literatura za treta godina na reformiranoto gimnazisko obrazovanie (koavtorstvo i redakcija), Skopje, 2003; Gramatika na makedonskiot standarden jazik za stranci, Univerzitet †Sv. Kiril i Metodij# & Skopje; Grammaire de la language macédonienne pour étrangers, Skopje, 2006; Taka se zboruva vo Veles (redakcija), Skopje, 2007; Gramatika na makedonskiot standarden jazik za stranci; Grammar of Macedonian language for foreigh speakers, Skopje, 2007. G. Cv.

Mihajlo Minoski

Liljana Minova\urkova

MINOVA-\URKOVA, Liljana (Prilep, 9. VIII 1939 ‡ Skopje, 12. XII 2008) ‡ lingvist-makedonist, profesor (vo penzija) na Katedrata za makedonski jazik i ju`noslovenski jazici pri Filolo{kiot fakultet †Bla`e Koneski# vo Skopje. Doktorirala na Filolo{kiot fakultet vo Skopje (1976) na tema: †Relativnata re~enica vo makedonskiot jazik vo 19 i 20 vek#. Rabotela kako asistent vo Institutot za makedonski jazik †Krste Misirkov# vo Skopje (1963–1977). Po doktoriraweto rabotela na Filolo{kiot fakultet, kade {to gi pominala site zvawa. Bila u~esnik na golem broj me|unarodni i doma{ni kongresi, simpoziumi, sobiri, proekti i predavawa (Moskva, ^ikago, Sirakuza, ^apel Hil, Tirana, Hale, Bratislava, Krakov, Sosnovjec, Vorone` i dr.). Bila glaven i odgovoren urednik na sp. †Literaturen zbor# i ~len na Redakcijata na sp. †Makedonski jazik#. Bila pretsedatel na Sovetot za makedonski jazik (1998–2002) i rakovoditel na makedonskiot del od op{toslovenskiot proekt †Najnova istorija na slovenskite jazici (1945– 1995)#, so centar vo Opole (Polska). Avtor e na nad 200 nau~ni i stru~ni trudovi
BIBL.: Makedonski jazik za stranci (morfolo{ko-sintaksi~ki i leksi~kostilisti~ki ve`bi), Skopje, 1979; Makedonski jazik za stranci (vtoro, izmeneto izdanie), Skopje, 1981; Sintaksa na makedonskiot standarden jazik, Skopje, 1994; Makedonski jazik za srednoto obrazovanie (koavtorstvo i redakcija), Skopje, 1997; Makedonski jazik za stranci (Kurs za naprednati) treto, promeneto izdanie, Skopje, 1997; Svrzuva~ki sredstva vo makedonskiot jazik, Skopje, 1997; Makedonski jazik (monografija), (koavtorstvo i nau~na redakcija), Opole, 1998; Makedonski jazik za srednoto obrazovanie (vtoro, dopolneto izdanie), Skopje, 1998; Taka se zboruva vo Ohrid (koavtorstvo i redakcija), Skopje, 1999; Sintaksa na makedonskiot standarden jazik (vtoro, izmeneto izdanie), Skopje, 2000; Makedonski jazik za stranci (Kurs za naprednati) (so izmeneta koncepcija), Skopje, 2000; Taka se zboruva vo Gostivar (redakcija), Skopje, 2001; Makedonski jazik i literatura za prva godina na reformiran-

Ana Minovska

MINOVSKA, Ana Bor~eva (Skopje, 21. XII 1953) ‡ spec. po bolesti na ustata i zabite, redoven prof. na St. f. Doktorirala vo 1994 g. Publikuvala 55 statii. Avtor e na u~ebnicite †Oralna higiena# i †Profesionalna i timska rabota#. Organizator na kongres na stomatolozite od Makedonija (2006). E. M. MINOVSKI, Risto (Ezerec, 22. VIII 1941) – el. in`., d-r na tehni~ki nauki, red. prof. Rakovoditel na Laboratorijata za VN i Institutot za prenosni elektroenergetski sistemi, prodekan, dva mandata dekan na ETF vo Skopje. Pretsedatel na MAKO SIGRE. Za deloto †Branovi procesi vo razvodni postrojki# ja dobil nagradata †11 Oktomvri# za nauka (1982). Toj e zaslu`en za razvojot na Laboratorijata za VN. Knigi: †Atmosferski prenaponi# (univerzitetski u~ebnik), †Zbirka zada~i od TVN# (u~ebno pomagalo, so Q. Nikoloski), †Laboratoriski raboti vo TVN# (skripta, so Q. Nikoloski), †Metodi za ispituvawe na izolacijata# (so V. Jankov), †Revitalizacija na merni transformatori so maslo-hartiena izolacija# (so V. Jankov).
LIT.: †Bilten na Univerzitetot ,Sv. Kiril i Metodij’ – Skopje#, br. 545, oktomvri 1990. Dr. R.

kako profesor po istorija, eden period vo NUB †Sv. Kliment Ohridski# vo Skopje. Magistriral na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1975), doktoriral vo Belgrad (1981). Bil izbran za nastavnik na Filozofskiot fakultet vo Skopje na Katedrata za istorija (1986), kade {to ostanal do penzioniraweto kako redoven profesor. Bil mentor na magistranti i doktoranti, {ef na Institutot za istorija, rakovoditel na postdiplomskite studii, rakovoditel na nau~noistra`uva~ki proekti, urednik na spisanieto †Istorija#. ^len e na Sovetot na Centarot za strategiski istra`uvawa pri MANU od negovoto osnovawe. Glaven interes na negovite nau~ni istra`uvawa e politikata na golemite sili i na sosednite balkanski dr`avi sprema Makedonija vo tekot na XIX i XX v. i borbata na makedonskiot narod za nacionalno osloboduvawe i nezavisna dr`ava. U~estvuval i na nau~ni sobiri vo Makedonija i vo stranstvo. Avtor e na pove}e od 200 nau~ni trudovi: knigi, statii i prilozi
BIBL.: SAD i Makedonija, Skopje, 1994; Avnojska Jugoslavija i makedonskoto nacionalno pra{awe 1943–1946, 2000; Makedonija vo me|unarodnite dogovori 1913– 1940 godina, Skopje, 2006. IZV.: Bilten na Univerzitetot †Sv. Kiril i Metodij#, 611/24.1.1994. D. Jov.

MINTAN ‡ gorna obleka na narodnata nosija. J. R.-P.

MINOSKI, Mihajlo (s. Dolgaec, Prilepsko, 18. X 1938) – univerzitetski profesor (vo penzija). Se {koluval vo Prilep i vo Skopje, zavr{il istorija na Filozofskiot fakultet vo Skopje. Rabotel

Mintan

956

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

MIOKAZI

M

MIN^EV, Kiril Metodiev (s. Vata{a, Kavadare~ko, 22. VII 1922) ‡ ftiziolog, redoven prof. na Med. f. vo Skopje. Med. f. go zapo~nal vo Sofija, a go zavr{il vo Belgrad (1950). Na Institutot za belodrobni zaboluvawa vo Skopje e od 1950 g. Specijaliziral ftiziologija. Bil direktor na Institutot i prodekan na Med. f. D. S.-B.
Biljana Min~eva[ukarova

nie na ASNOM. Vr{el brojni D. S.-B. op{testveni funkcii. MIOVSKI, Done Kocev (Skopje, 16. III 1909 ‡ Skopje, 31. I 1977) ‡ dermatovenerolog, redoven prof. na Med. f. vo Skopje. Med. f. zavr{il vo Belgrad (1935), kade {to i specijaliziral (1940). Habilitiral (1955) od oblasta na terapijata na bolestite na svrznoto tkivo. Eden od osnovopolo`nicite na Med. f. i na Klinikata za ko`ni i veneri~ni bolesti i nejzin direktor (1950‡1974). Avtor e na 43 stru~ni truda objaveni vo zemjata i vo stranstvo.
BIBL.: Dermatovenerologija (skripta), Skopje 1962; Polovi bolesti, Skopje, 1972. Q. P.

Nikola Min~ev

MIN^EV, Nikola (Kavadarci, 20. X 1915 – Skopje, 6. IV 1997) – u~itel, borec, politi~ar i dr`avnik. Kako u~itel bil pripadnik na progresivnoto mladinsko dvi`ewe (od 1935), u~esnik vo NOB (1941), ~len na KPJ i na MK na KPJ vo Kavadarci (1942), komandant na NOPO †Dobri Daskalaov# (1943), komandant na Tretata operativna zona na NOV i POM, politi~ki sekretar na Tretiot oblasten komitet na KPM, delegat na Prvoto zasedanie na ASNOM, poverenik za izgradba na narodnata vlast vo Federalna Makedonija (dek. 1944), minister za obrazovanie vo Prvata vlada na NRM (16. IV 1945), ~len na CK i na Politbiroto na CK na KPM i ~len na Izvr{niot komitet na CK na SKM. Bil i na visoki dr`avni funkcii – pretsedatel na Izvr{niot sovet (vlada) na NRM, ~len na SIS na Jugoslavija, pretsedatel na Sobranieto na SRM, republi~ki i sojuzen pratenik. Nositel e na Partizanska spomenica 1941.
LIT.: DARM – Skopje, rakopisna biografija, f. †Biografii#. Vl. Iv.

crvenata spektroskopija, a predmet na izu~uvawe $ se razni polimorfni formi na mraz, potoa klatrati, glini, minerali i drugi cvrsti supstanci. Vo ponovo vreme e nositel na primenata na nedestruktivni metodi za ispituvawe na sostojki vo muzejski i arheolo{ki objekti. Objavila nad 60 nau~ni trudovi (vo zemjata i vo stranstvo), a na nau~ni manifestacii prezentirala devedesetina plenarni i sekciski predavawa i soop{tenija. Bila rakovoditel i ~len na istra`uva~ki timovi na pove}e doma{ni i me|unarodni nau~noistra`uva~ki proekti. Pove}epati bila na studiski prestoi vo stranstvo (najdolgo vo Velika Britanija). Bila rakovoditel na Zavodot za fizi~ka hemija na Institutot za hemija pri PMF vo Skopje.
LIT.: Prirodno-matemati~ki fakultet – Skopje, 1946–1996, Skopje, 1996., 218; 60 godini Prirodno-matemati~ki fakultet – Skopje, Skopje, 2006, 239–240. B. [.

MIOVSKI, Mito (Kosinec, Kostursko, 2. X 1936) ‡ redoven profesor na Filolo{kiot fakultet ,,Bla`e Koneski# (vo penzija). Predava{e staroslovenski jazik i sporedbena gramatika na slovenskite jazici. Be{e i {ef na Katedrata za makedonski jazik i ju`noslovenski jazici. Negovite nau~ni trudovi se od paleoslavistikata, no i od ponovata istorija na makedonskiot jazik. Avtor e na golem broj statii objaveni vo doma{ni i stranski spisanija i zbornici.
BIBL.: Leksikata vo tekstovite na Joakim Kr~ovski, Skopje, 1980; Leksikolo{ki aspekti na deloto †Za makedonckite raboti#, Skopje, 1988; Hludov parimejnik, Skopje, 1996. E. C.

Dimitar Miovski

MIN^EVA-[UKAROVA, Biljana Nikolova (Skopje, 19. I 1948) – redoven profesor (1996) na PMF, Institut za hemija. Diplomirala fizi~ka hemija na PMF vo Belgrad, a tuka i magistrirala (1974). Doktorirala (1982) na Oddelot za fizika na King’s College vo London. Od 1972 g. e na rabota na Institutot za hemija na PMF vo Skopje. Izveduvala dodiplomska i postdiplomska nastava po predmeti od oblasta na fizi~kata hemija. Nau~nata rabota $ e od oblasta na ramanskata i infra-

MIOVSKI, Dimitar Kocev (Skopje, 1. IX 1913 ‡ Skopje, 25. V 1982) ‡ oftalmolog, op{testvenik, redoven prof. na Med. f. vo Skopje. Diplomiral na Med. f. vo Belgrad (1941). Specijalizacija po oftalmologija zavr{il na Klinikata za o~ni bolesti vo Skopje (1952), kade {to bil postaven za direktor (1960). Se zanimaval so problemot na keratoplastikata (od 1949) i posetil pove}e poznati oftalmolo{ki centri vo Evropa {to rabotele na toa. Bogatoto iskustvo go preto~il vo vredni publikacii. U~esnik e vo NOB i ~len na I zaseda-

MIOKAZI (selo kaj Ki~evo, lokalitet Gradi{te – Venec) – naselba locirana na strate{ka pozicija vrz dominanten rid {to se izdiga od ramnoto pole vo dolinata na rekata Velika niz koja minuva patot Ki~evo–Brod. Lokalitetot e opkru`en so niza punktovi od rimsko i docnoanti~ko vreme: ridot Kale na sprotivniot breg na Rabetinska Reka, Direk, Zad ^uka, Krst i Toplec, koe{to zboruva za intenzivnata naselenost na regionot. Vrvot na ridot e opkru`en so namesta dobro za~uvan masiven bedem so odbranbeni kuli, od kade {to doa|a i imeto Venec. Do nego vodi pat vse~en vo karpata na zapadnoto podno`je. Konstatirani se tragi od kontinuirano `iveewe od praistorijata – neolit, `elezno vreme, helenisti~ko i rimsko vreme, docna antika i sreden vek. Na najvisokata pozicija vo vnatre{nosta na utvrduvaweto e locirana trikorabna bazilika so baptisterium od V–VI v.. Otkrieni se i ostatoci od dva docnoanti~ki stanbeni objekti, so mnogu kerami~ki naodi, nekropola od X–XI v. i dr.
LIT.: G. Spasovska-Dimitrioska, Arheolo{ki istra`uvawa na gradi{teto

957

M

MIRAS^IEV

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

†Venec# kaj s. Miokazi, Ki~evsko, †Macedoniae acta archaeologica#, 7-8 , Skopje, 1987, 167‡175. Q. X.

Dimitar Miras~iev

MIRAS^IEV, Dimitar ([tip, 10. VIII 1876 – Sofija, 28. X 1933) – u~itel, u~esnik vo Ilindenskoto vostanie, vojvoda. Se {koluval vo [tip, vo Solun (zavr{il sredno obrazovanie, 1892) i na Sofiskiot univerzitet (hemija). Bil u~itel vo Kriva Palanka, Kumanovo i vo [tip. Po Vini~kata afera (1897) bil osuden i sproveden na zato~enie vo Mala Azija. Po amnestijata (1902) bil izbran za krivopalane~ki vojvoda. So ~eta u~estvuval vo Ilindenskoto vostanie vo Skopskiot revolucioneren okrug. Po vostanieto u~estvuval na kongresite na Organizacijata. Bil glaven redaktor na v. †Konstitucionna zarÔ# (1908–1909) vo Solun. Sorabotuval so J. Sandanski i so K. Misirkov. Po 1913 g. se povlekol od politi~kiot `ivot.
IZV. i LIT.: V. Prilep~anski i T. Vlah~ev, Dimitar Miras~iev eden od prvite socijalisti vo Makedonija, †Delo 74#, 1, [tip, 1980; T. Vlah~ev, 110 godini od ra|aweto na Dimitar Mite Miras~iev (1876–1933), †[tipski vesnik#, br. 157, [tip, 1986; V. Prilep~anski, Dimitar Miras~iev – golem makedonski u~itel, revolucioner i socijalist, †Delo 74#, XIV/3, [tip, 1987; A. Apostolov, Vini~kata afera, Ko~ani, 1997; V. Miras~iev, Dimitar Miras~iev – @ivot i delo, [tip, 2006. Al. Tr.

Dimitar Mirevski

nik, rezerven kapetan na JNA. Osnovno obrazovanie zavr{il vo Prilep, gimnazija vo Bitola i Filozofski fakultet (Grupa arheologija) na Belgradskiot univerzitet (1935). U~estvuval vo organiziraweto na rabotni~kite {trajkovi vo Prilep i vo izborite vo 1936 i 1938 g. Od politi~ki pri~ini bil apsen i progonuvan i do 1940 g. ne mo`el da dobie dr`avna slu`ba. Bil eden od u~esnicite na razgovorot na grupa makedonski intelektualci (K. Racin, Q. Arsov i dr.) so prof. N. Vuli} (1939) vo vrska so makedonskoto nacionalno pra{awe. Podocna bil profesor vo srpskata gimnazija vo Pe} ( do april 1941) i vo bugarskite gimnazii vo Kratovo (1. IX 1941 – 31. VIII 1942) i Love~ (Bugarija, 1. IX 1942 – 6. IV 1943). Poradi anifa{isti~kata dejnost (poddr{ka na progresivnite profesori i mladinci), bil otpu{ten od rabota i interniran vo rabotniot logor vo ^u~uligovo (Pirinskiot del na Makedonija, do avgust 1943), kade {to se na{le so M. Andonov^ento, Q. Lape i drugi makedonski dejci. Potoa pak bil vraten na rabota vo Love~ (septemvridekemvri 1943). Po vra}aweto vo Makedonija stanal borec na Vtorata (od 20. I 1944), a potoa na Pettata makedonska NO brigada. Bil ~len na ASNOM (od avgust 1944). Na Vtoroto zasedanie na ASNOM bil izbran za ~len na Prezidiumot i poverenik za prosveta na DFM. Po Osloboduvaweto bil ~len na Prezidiumot na Narodnoto sobranie, potpretsedatel na Planskata komisija, minister za prosveta na NRM (1947‡1951), direktor na Direkcijata na po{tite, pretsedatel na Narodnoto sobranie na NRM (1951‡1955), naroden pratenik vo Republi~kiot sobor na Narodnoto sobranie na NRM, pretsedatel na Odborot za prosveta, ~len na Glavniot odbor na SSRNM i na Glavniot odbor na SSRNJ, pretsedatel na Zdru`enieto na arhivistite na Makedonija, pretsedatel na Maticata na iselenicite od Makedonija, a do penzioniraweto direktor na Arhivot na Makedonija (1960‡1978). Pod negovo rakovodstvo se izgradeni {est sovremeni arhivski zgradi vo SRM. Avtor e na edna bro{ura i pove}e statii i prilozi od istorijata i arhivistikata.
BIBL: Vostanija i dvi`ewa vo Makedonija vo vtorata polovina na XVI i po~etokot na XVII vek, INI, Skopje, 1951. LIT.: Dr`aven arhiv na Republika Makedonija 1951–2006, Skopje, 2006, 54. S. Ml.

Qup~o Mirkovski

tor. Dimplomiral truba na FMU vo Skopje. Od 1978 g. e ~len na Tancoviot orkestar na MRT. Kako avtor prvpat se pojavil na festivalot Mladina ‘74 (Subotica). Po~nal da aran`ira vo 1977 g. Ottoga{ napi{al okolu 170 kompozicii i 350 aran`mani za poznati popularni pesni. Pi{uval muzika za teatarski pretstavi (15) i televiziski serii (2). Bil umetni~ki direktor na Makfest i na Nacionalniot izbor za detska Evrovizija. U~esnik na golem broj festiM. Kol. vali vo stranstvo.

Bistrica Mirkulovska

MIRKULOVSKA, Bistrica (Skopje, 14. III 1930) ‡ poet, raska`uva~, pisatel za deca, preveduva~ od slovene~ki (Pre{ern, Cankar). Zavr{ila Filozofski fakultet na Univerzitetot †Kiril i Metodij# vo Skopje. Rabotela kako profesor na Filolo{kiot fakultet vo Skopje.
BIBL.: Cve}enca, poezija za deca, Sk., 1960; Gradin~e, raskazi za deca, Sk., 1962; Prva~iwa, poezija, Sk., 1972; Vino`ito, raskazi, Sk., 1979; Yvezdena, bajki, Sk., 1986; Klu~ar~iwa, roman za deca i mladi, Sk., 1992; Prekr{en let, poezija, Sk., 1996; Koga cutea kosteni, poezija vo prevod na slova~ki, Brno 1997; Topolite na krajot na dedovata livada, proza, Sk., 2001; Naveva sneg, poezija, Sk., 2002. P. Gil.

MIREVSKI, Dimitar Stojanov (Dim~e Mire) (Prilep, 10. X 1910, Skopje, 4. IX 1991) – arheolog, istori~ar i arhivist, nacionalen deec, politi~ar i dr`av958

MIRKOVSKI, Qup~o (Skopje, 27. II 1958) ‡ aran`er i kompozi-

MIRKULOVSKA, Milica (Skopje, 6. X 1965) ‡ lingvist, polonist, makedonist, profesor po polski jazik i rakovoditel na polonisti~kite studii na UKiM, Skopje. Avtor na pedesetina trudovi od oblasta na polskata i makedonskata sintaksa (me|u koi i dve knigi), kako i trudovi za ulogata na konfrontativniot metod vo univerzitetskata nastava po stran-

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

MIROVNI

M

{uva na 15. XII 2003 g., koga bezbednosnata situacija vo dr`avata e celosno stabilizirana.
LIT.: Sa{o Dodevski, Prisustvo na me|unarodni vooru`eni sili vo Makedonija vo tekot na XX vek, magisterski trud, Skopje, 2004. T. Petr.

Milica Mirkulovska

ski jazici. Kvalifikuvan bibliograf, sostavuva~ na Prilog kon bibliografijata na makedonskiot jazik 2 (2002) i 3 (2006) vo izdanie na MANU.
BIBL: Po~etok na dejstvo/sostojba kako semanti~ka i gramati~ka kategorija (vrz materijalot od makedonskiot i polskiot jazik), SLPMS, 10, Skopje 2000; (so S. Karolak) Inhoatiovna vidska konfiguracija vo makedonskiot jazik, †Slavia Meridionalis#, 3, Warszawa, 2000. Z. T.
Od dobrovolnoto predavawe na oru`jeto od vojnicite na ONA vo operacijata †Su{testvena `etva#

MIROVARENIE i osvetuvawe miro – eden od va`nite elementi na legitimitetot na sekoja avtokefalna pravoslavna crkva. Makedonskata pravoslavna crkva, kako avtokefalna, se zdobi so toa pravo preku dobroto razbirawe i qubovta od Romanskata i od Bugarskata pravoslavna crkva, od koi e dobien blagoslov i sveto miro, kako poseben dar, koe, zaedno so miroto od Srpskata pravoslavna crkva {to go imala i go koristela Makedonskata pravoslavna crkva, bilo izlieno vo miroto pri prvoto na{e mirovarenie i osvetuvawe miro vo Skopje (1971). Romanskiot patrijarh Justinijan i Bugarskiot patrijarh Kiril na delegacijata na Makedonskata pravoslavna crkva im dale sveto miro od svoite crkvi, so poraka do Poglavarot na Makedonskata pravoslavna crkva Arhiepiskopot Dositej, pri osvetuvaweto na novoto miro da stavi od svetoto miro na nivnite crkvi, vo znak na edinstvo i ramnopravnost me|u crkvite i simbol na qubovta me|u jerarhijata i vernicite. LIT.: Stojan Jankovski, proto|akon,
Mirovarenie i osvetuvawe na Sveto miro, †Vesnik#, Slu`ben list na Makedonskata pravoslavna crkva, Skopje, 1971; Ustav na Makedonskata pravoslavna crkva, Skopje, 1975. Rat. Gr.

MIROVEN PROCES NA NATO VO RM – zapo~nuva neposredno po potpi{uvaweto na Ohridskiot ramkoven dogovor (13. VIII 2001) i vrz osnova na soglasnosta na stranite na Ramkovniot dogovor za pokanuvawe na NATO, EU, OBSE i drugi relevantni me|unarodni akteri da go pottiknat, da go pomognat i da go olesnat procesot na nadminuvawe na posledicite od vojnata vo 2001 g., na 14. VIII 2001 g. koga Severnoatlantskiot sovet nosi odluka za po~etok na operacijata za razoru`uvawe †Su{testvena `etva#, odnosno Vladata na RM (15. VIII 2001) za rasporeduvawe na NATO †Namenski sili `etva# vo RM i trae do 31. III 2003 g., koga EU go prezema voeniot del od ve}e postojnata misija na NATO †Sojuzni~ka harmonija#, so {to po~nuva sosema nova misija, voop{to prva voena misija na EU †Konkordija#.
LIT.: Sa{o Dodevski, Prisustvo na me|unarodni vooru`eni sili vo Makedonija vo tekot na XX vek, Skopje 2004. T. Petr.

Solana, kako prva konkretna sorabotka na NATO i EU, trae 6, odnosno, po prodol`uvaweto, 9 meseci (31. III – 15. XII 2003) i broi 487 ~lenovi, napolno uspe{na poradi toa {to ja ostvaruva klu~nata cel – ukinuvawe na potrebata od ponatamo{no stransko voeno prisustvo vo RM. Osnova na Misijata e pismoto na visokiot pretstavnik na EU za zaedni~ka nadvore{na i bezbednosna politika Havier Solana do pretsedatelot na RM Boris Trajkovski (20. III 2003), vo koe se navedeni nejzinite zada~i: obezbeduvawe prisustvo vo oblastite na potencijalna opasnost i etni~ka tenzija; poddr`uvawe na monitorite na me|unarodnata zaednica i na drugite me|unarodni pretstavnici; povrzuvawe so vlastite, lokalnite lideri i naselenieto i organizaciite na me|unarodnata zaednica, sovetuvawe na vlastite na RM za bezbednosni pra{awa.
LIT.: Sa{o Dodevski, Prisustvo na me|unarodni vooru`eni sili vo Makedonija vo tekot na XX vek, magisterski trud, Skopje, 2004. T. Petr.

MIROVEN PROCES NA EU VO RM – prv miroven proces na EU, zamislen da trae 6 meseci, so mo`nost za prodol`uvawe (od 31. III 2003), kako nadgradba i kraj na mirovniot proces na NATO vo RM, po {to ne bi bilo potrebno ponatamo{no me|unarodno voeno prisustvo. Mo`nosta za prodol`uvawe e iskoristena, procesot se prolongira za 3 meseci i zavr-

Predavawe na komandata na †Konkordija# (30 IX 2003)

MIROVNA MISIJA NA EU VO RM – prva misija na EU †Konkordija# (Concordia), pozicionirana po pokana od pretsedatelot na RM Boris Trajkovski (17. I 2003) do visokiot pretstavnik na EU za zaedni~ka nadvore{na i bezbednosna politika Havier

MIROVNI MISII NA NATO VO RM – vkupno 3 misiii: †Su{testvena `etva#, pozicionirana po pokana od RM do NATO (od pretsedatelot Trajkovski (14. VI 2001) do generalniot sekretar na NATO Xorx Robertson) na 22. VIII 2001 g. so mandat sobirawe na dobrovolno predadenoto oru`je i municija od albanskite ekstremiti~ki grupi i negovo uni{tuvawe, bez mo`nost za negovo nasilno odzemawe. Ovaa misija ne e operacija vo smisla na razdvojuvawe na zavojuvani strani, tuku vo funkcija na odr`uvawe i unapreduvawe na vospostaveniot mir. Ja so~inuvaat 4.500 vojnici, najmnogu od Britanija pod operativna komanda na danskiot general Lange (prethodno visok voen pretstavnik na NATO vo RM), od Glavniot brigaden {tab vo blizinata na Skopje. Oficijalen kraj na misijata e 26. IX 2001 g.; †Kilibarna lisica#, pozicionirana po pokana od RM do NATO (od pretsedatelot Trajkovski (18. IX 2001) do Robertson), na 27. IX 2001 g. so mandat obezbeduvawe dopolnitelna bezbednost na me|unarodnite nabquduva~i {to go nadgleduvaat sproveduvaweto na Ramkovniot dogovor i vra}aweto na makedonskite bezbednosni sili na teritoriite {to prethodno ne se pod nivna kontrola, vrz osnova na Odluka na Vladata na RM (27. IX 2001). Misijata broi 1000 vojnici pod komanda na generalite Kerl (Germanija), Harm De (Holandija), Kartero ([panija), ^iwa (Italija), od [tabot vo Skopje. Oficijalen kraj na misi959

M

MIRONSKI

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

jata e 14. XII 2002 g.; †Sojuzni~ka harmonija#, pozicionirana isto kako i prethodnite dve na 16. XII 2002 g., so mandat so operativni i sovetodavni elementi karakteristi~ni za vtorata misija, oficijalno zavr{ena na 31. III 2003 g., t.e. voeniot del e prepu{ten na misijata na EU – †Konkordija#.
LIT.: Sa{o Dodevski, Prisustvo na me|unarodni vooru`eni sili vo Makedonija vo tekot na XX vek, magisterski trud, Skopje, 2004. T. Petr.

{ef na Oddelot za endokrinologija i metabolizam. Vo 1959 g. e nazna~en za direktor na Infektivnata klinika i za {ef na Katedrata po infektologija pri Med. f. vo Skopje. Bil dekan i prodekan na Med. f. vo Skopje. Izvr{uval brojni op{testveni funkcii. D. S.-B. MIRC[TEGSKA PROGRAMA ZA REFORMI VO MAKEDONIJA (1903‡1908). Ilindenskoto vostanie gi prisililo evropskite golemi sili da se anga`i-

na Mladoturskata revolucija, reformskata aktivnost bila zaprena, {to bilo oficijalizirano od Silite reformatorki (1909).
LIT.: Avstriski dokumenti za reformskata akcija na evropskite Golemi sili vo Makedonija, predgovor i redakcija: Mihajlo Minoski, Skopje, 2002; Avstriski dokumenti za istorijata na makedonskiot narod, I (1905-1906), II, (19071908), redakcija i komentar: Dan~o Zografski, Skopje, 1977; 1981; Gligor Todorovski, Makedonskoto pra{awe i reformite vo Makedonija (Od diplomatskata istorija na makedonskiot narod), Skopje, 1989. M. Min.

Mirko Mironski

MIRONSKI, Mirko (Treson~e, 30. VIII 1930 ‡ Treson~e, 16. VIII 2007) ‡ novinar, publicist, op{testvenik. Zavr{il Praven fakultet vo Skopje. Se vrabotil vo †Nova Makedonija# (1956), glaven i odgovoren urednik na †Studentski zbor# (1958/59). Vo †Ve~er# od negovoto osnovawe (1963), negov glaven i odgovoren urednik vo tri mandata – do 1986 g., koga bil izbran za ~len na Izvr{niot sovet na SRM i za pretsedatel na Republi~kiot komitet za informacii. Avtor na u~ebnikot †Novinarsko izrazuvawe# i predava~ na Katedrata za interdisciplinarni studii po novinarstvo na B. P. \. Pravniot fakultet.

Akademskoto kulturno-umetni~ko dru{tvo †Mir~e Acev#

Save Mironski

MIRONSKI, Save Krstev (s. Treson~e, Debar, 14. I 1922) ‡ internist, infektolog, redoven prof. na Med. f. vo Skopje. Medicina studiral vo Sofija i vo Belgrad, kade {to i diplomiral (1949). Do 1959 g. bil na Internata klinika pri Med. f. vo Skopje, kade {to zavr{il specijalizacija po interna medicina i bil
960

raat za sproveduvawe reformi za smiruvawe na Makedonija. Avstro-Ungarija i Rusija (2. X 1903) usvoile programa, poznata kako †Mirc{tegska programa za reformi#vo Makedonija. So Programata se predviduvalo: reformirawe na `andarmerijata i na policijata, kako i na administrativnite i na sudskite institucii so vklu~uvawe i hristijani. Po usvojuvaweto od drugite evropski golemi sili Programata $ bila predadena na Vladata na Osmanliskata Imperija, koja ja prifatila (23. XI 1903). Za da se isklu~i mo`nosta reformite da dovedat do homogenizirawe na naselenieto i do funkcionalna avtonomija se predviduvalo formirawe na administrativnite edinici so etni~ko grupirawe, odnosno vnatre{na etni~ka teritorijalna podelba na Makedonija. Silite Makedonija ja podelile na sektori: Skopski (Avstro-Ungarija), Bitolski (Italija), Solunski (Rusija), Serski (Francija), Dramski (Velika Britanija). Germanija go prezela upravuvaweto na @andarmeriskoto u~ili{te vo Solun. Potoa zapo~nalo sproveduvaweto i na finansiskite reformi vo Makedonija (1905). Osmanliskite vlasti go opstruirale sproveduvaweto na reformite. Po dr`avniot prevrat (1908), po pobedata

†MIR^E ACEV#, AKADEMSKO KULTURNO-UMETNI^KO DRU[TVO, SKOPJE ‡ osnovano vo 1949 g. vo ramkite na Univerzitetot vo Skopje, so nekolku sekcii (Dramska i Igraorna, Hor i Orkestar). So povremeni pauzi, ova dru{tvo razviva golema aktivnost, osobeno so Igraornata i Horskata sekcija. Povtornoto za`ivuvawe na Me{aniot hor †Mir~e Acev# se slu~i vo 1961 g., pod dirigentstvoto na Dragan [uplevski (1933‡2001). Bogatiot repertoar i visokoto interpretativno nivo na horskiot ansambl mu donesoa golem broj zna~ajni nagradi. Mo{ne zna~aen e i pridonesot na dirigentite Aleksandar Lekovski i Tomislav [opov. J. T. MIR^EV, Dimitar (Prilep, 23. X 1865 – Vr{ec, Rusensko, Bugarija, 13. VI 1938) – u~itel, revolucioner. Zavr{il slovenska filologija na Sofiskiot univerzitet. U~itelstvuval vo Solun, Bitola, Trnovo, Odrin i na dr. mesta. Bil ~len na CK na TMORO (1901) i sekretar na Solunskiot kongres (1903). Bil uapsen i osuden na 101 godina i sproveden na zato~enie na o. Mitilena. Amnestiran vo 1904 g. @ivotot go zavr{il vo Bugarija.
IZV. i LIT.: G. Del~ev, Spomeni. Dokumenti. Materiali, Sofi®, 1978; V. Bo`inov, BÍlgarskata prosveta v Makedoni® i Odrinska Traki® 1878–1913, Sofi®, 1982. Al. Tr.

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

MIR^EVSKI

M

Dimitar Mir~ev

Dim~e Mir~ev

Mila Mir~eva

MIR^EV, Dimitar (Sliven, Bugarija, 31.III 1942) – politolog i univ. profesor. Diplomiral na Pravniot fakultet vo Belgrad (1966). Magistriral na Institutot za sociolo{ko-pravni istra`uvawa vo Skopje (1971). Doktoriral na Pravniot fakultet vo Qubqana (1977). Na Institutot za sociolo{ko-pravni istra`uvawa vo Skopje se zanimaval so nau~noistra`uva~ka rabota (1967 –1984). Bil profesor po politi~ki nauki i politi~ka sociologija na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1977–1983; 1990–1993; 1999–2001) i politi~ki nauki i nadvore{na politika na RM (FON, 2005– ); viziting profesor na univerzitetite vo Qubqana, Zagreb, Saraevo i vo Wu Delhi; prorektor na Univerzitetot †Sv. Kiril i Metodij# vo Skopje (1992–1993). Poradi †liberalni devijacii# vo 1974 g. bil kaznet so posledna partiska opomena pred isklu~uvawe od SKM. Po negovo barawe, kaznata mu e simnata (1982). Bil osnova~ na Mladata demokratska stranka na Makedonija (1990); osnova~ na Makedonskiot sovet na Evropskoto dvi`ewe na Makedonija (1993-); eden od obnovuva~ite i ~len na Liberalnata partija na Makedonija (2000–2002); specijalen pratenik na pretsedatelot na RM vo procesot na me|unarodno priznavawe na RM (1991–1993); vonreden i opolnomo{ten ambasador na RM vo RSl, akreditiran i vo Vatikan (nerezidenten, 1993–1999); sovetnik na Pretsedatelor na RM (od 2009). Napi{al pove}e od 180 nau~ni i stru~ni trudovi.
BIBL: Izborniot proces vo anglosaksonskite zemji, Skopje 1971; Dramata na pluralizacijata, Skopje 1991; Makedonskata nadvore{na politika 1991-2006, Skopje 2006. IZV.: Arhiva na Fakultetot za op{testveni nauki, Skopje, 2007; Ministerstvo za nadvore{ni raboti na RM, Skopje, 2007. Sv. [. i T. Petr.

Srbija. Pove}e pati bil zatvoran. Vo 1941 g. aktivno se vklu~il vo podgotovkite za oru`enoto vostanie. Bil ~len na Voeniot komitet pri MK na KPJ za Veles, organizator za formiraweto na Vele{kiot NOPO †Dimitar Vlahov# (april 1942) i zamenikkomandant na Odredot (od septemvri istata godina). Po razbivaweto na Odredot (1943) preminal vo ilegalnost, a od fevruari 1944 g. zaminal na rabota vo Kavadarci, kako sekretar na OK na KPM za Kavadarci. Zaginal vo sudir so bugarskata policija.
LIT.: Vele{ki partizanski odred 1942, Skopje, 1999; \or|i Malkovski, @ivotniot i revolucionerniot pat na Trajko Kap~ev, GINI, XXIX, 1–2, Skopje, 1985. \. Malk.

Habilitirala vo 1978 g., doktorirala vo 1988. Bila rakovoditel na Klinikata za detska i preventivna stomatologija i prodekan na St. f. Publikuvala 105 statii. Koavtor na u~ebnikot †De~ja i preventivna stomatologija#. E. M.

Nestor Mir~evski

Eftim Mir~ev

MIR^EV, Eftim Krumev (Vinica, 14. II 1939) ‡ spec. po stomatolo{ka protetika, prof. na St. f. Habilitiral vo 1978 g., a doktoriral vo 1993. Bil vo dva mandata prodekan i dekan na St. f. i rakovoditel na Klinikata po fiksna stomatolo{ka protetika. Publikuval 109 statii.
BIBL.: Stomatoproteti~ki materijali ‡ nemetali i metali, Stomatolo{ka protetika. Ednodelno leani fiksno proteti~ki konstrukcii ‡ klini~ka i tehni~ka izrabotka, Stomatolo{ki materijali ‡ nemetali, metali i materijali za polnewe, Klinika na fiksnata stomatolo{ka protetika, †Pretklinika na fiksnata stomatolo{ka protetika, Germansko‡makedonski stomatolo{ki re~nik, Totalna proteza ‡ pretklinika. E. M.

MIR^EVSKI (ALEKSIEV), Nestor (Osoj, Debarsko, 23. III 1877 – Skopje, 1969) ‡ rezbar. Posleden potomok na rezbarskiot rod Mir~evski od Osoj. Studiral vo Pariz (1911–1913). Vo RM i vo sosednite zemji ostavil mnogubrojni rezbarski i kamenoreza~ki dela (ikonostasi vo crkvite vo Nerezi, Kru{evo, Topola, ^ukarica i @i~a vo Srbija). Izlagal i vo stranstvo (Pariz, Brisel, Berlin). Al. Cv.

Petar Mir~evski

MIR^EV, Dim~e \o{ev (Veles, 13. XI 1913 – Kavadarci, 6. IV 1944) – revolucioner, organizator na NOB vo Veles, naroden heroj. ^len na SKOJ (od 1933) i na KPJ (od 1935). Organizator na pove}e rabotni~ki {trajkovi (1936 – 1941) vo Makedonija i vo

MIR^EVA, Mila Pejova (Dolni Lapac, Hrvatska, 28. VIII 1939) ‡ spec. po detska i preventivna stomatologija, prof. na St. f.

MIR^EVSKI, Petar (Kru{evo, 11. XI 1956) ‡ akter. Diplomiral na otsekot za dramski akteri na Vi{ata muzi~ka {kola vo Skopje (1979). Od i.g. e i ~len na Narodniot teatar vo Bitola. Ulogi: Pejo (†Babambitolski patrdii#); Angele (†Let vo mesto#); Marko (†Jugoslovenska an961

M

MISIJATA

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

Od negovite 14 poslanija {to se sostaven del na Noviot zavet, tri bile isprateni do makedonskite hristijanski op{tini – dve do Solunjanite (52 i 53 g., vo vremeto na negoviot prestoj vo Korint) i edno do Filipjanite (63 g., od rimskiot zatvor). Osven toa, tokmu vo Filipi toj go napi{al i vtoroto poslanie do Korintjanite.
IZV.: Sveto Pismo na Stariot i na Noviot zavet, vtoro izdanie, Skopje, 1991. LIT.: \. Pop-Atanasov, Biblijata za Makedonija i za Makedoncite, Skopje, 1995; I. Velev, Vizantisko-makedonski kni`evni vrski, Skopje, 2005. K. M.-R.

Krste Petkov Misirkov (1902)

Suad Misini

Sv. Apostol Pavle, detaq od ikona od Galerijata na soborniot hram †Sv. Nikola# vo Kumanovo (1845)

titeza#); Skapen (†\avol{tinite na Skapen#); Atos (†Tri musketari#); Makso (†Crna dupka#); Polonij (†Hamlet#); Sirano de Ber`erak; Ri~ard III vo istoimenite dela; Pa`ot (†Ve~erva Falstaf#); Ros (†Magbet#); Ko~karjov (†@enidba#); Tuzenbah (†Tri sestri#); [ekspir (†Mera za mera#); Plakir (†Kalu|erski ti{ini#) i dr. R. St. MISIJATA NA APOSTOL PAVLE VO MAKEDONIJA ‡ prva misionerska dejnost na hristijanstvoto vo Makedonija i voop{to na evropskata po~va (49, 56 i 57 g.). Za propovedawe na novata religija srede makedonskoto naselenie i evrejskite doselenici, Pavle, poznat kako †apostol na apostolite#, pristignal vo Makedonija (49 g.) zaedno so svoite pridru`nici Sila, Timotej i Luka. Pritoa vo Filipi ja osnoval prvata hristijanska op{tina vo Makedonija i vo Evropa, za ~ie rakovodewe tuka go ostavil evangelistot Luka, koj tokmu vo ovoj grad i go sostavil ednoto od ~etirite evangelija {to ja pretstavuvaat osnovata na hristijanskoto u~ewe. Naskoro bile formirani i hristijanski crkovni op{tini vo Solun i vo Beroja. Podocna, vo dejnosta za {ireweto na hristijanstvoto, toj u{te dvapati prestojuval vo Makedonija (56 i 57 g.).
962

MISINI, Suad (Skopje, 2. I 1970) – pravnik, politi~ki analiti~ar. Izvr{en direktor na Istra`uva~kiot centar za gra|ansko op{testvo (od 1997) i dolgogodi{en promotor na ~ovekovite prava i evrointegraciite vo Makedonija. Objavil nekolku publikacii od oblasta na ~ovekovite prava i trilogija za evrointegraciite. R. MISINOPOLIT, Dimitrij – vizantiski vlastelin, ktitor na obnovenata crkva †Sv. Dimitrija# vo Prilep (Varo{) okolu 1290 g. Negoviot portret e za~uvan na severniot yid od dogradeniot ju`en aneks vo crkvata. Toj e oble~en vo vlastelinska obleka, so race podadeni kon patronot na crkvata – sv. Dimitrija. Negovoto ime e poznato vo istoriskite izvori. Se spomnuva vo prvata Treskave~ka povelba (1334/35), koga ve}e ne bil me|u `ivite. Me|utoa, vo povelbata se spomnuvaat negovite deca, koi vo vremeto na nejzinoto izdavawe ve}e bile vozrasni lu|e.
LIT.: P. Miqkovi}-Pepek, Novootkrieni arhitekturni i slikarski spomenici vo Makedonija od XI-XII v., †Kulturno nasledstvo#, 5, Skopje, 1974; V. RistiÊ, Crkva †Sv. Dimitrija# u Prilepu, †Sinteza#, 10, Kru{evac, 1979; V. J. ™uriÊ, Vizantijske freske u Jugoslaviji, Beograd, 1974. Z. R.-N.

MISIRKOV, Krste Petkov (Postol, Enixevardarsko, Egejskiot del na Makedonija, 6/18. XI 1874 – Sofija, 26. VII 1926) – najkompletniot i najkompleksniot makedonski slavist, kodifikator na sovremeniot makedonski

literaturen jazik i pravopis, avtor na prvata kniga (†Za makedonckite raboti#, 1903) i na prvoto nau~no-literaturno spisanie (†Vardar#, 1905) na sovremeniot literaturen jazik, prv nacionalen filolog, istori~ar, etnograf, folklorist i publicist, revolucioner i nacionalen deec. Po gr~koto osnovno u~ili{te vo rodnoto selo, u~i vo srpska gimnazija vo Belgrad (1889) i vo bugarska vo Sofija (1890), odnovo vo Belgrad vo svetosavskata Bogoslovsko-u~itelska {kola (1891), pa vo gimnazijata vo [abac (1891/92) i ja zavr{uva U~itelskata {kola vo Belgrad (1895); go dopolnuva obrazovanieto vo ruskata Duhovna seminarija vo Poltava (1895–1897), a diplomira na Istorisko-filolo{kiot fakultet vo S.-Peterburg (1897–1902) so pismenata tema na dr`avniot ispit †Kon pra{aweto za narodnosta i pri~inite za popularnosta na makedonskiot kral Marko#. Gi zapo~nuva postdiplomskite studii na Katedrata po slovenska filologija, no ja napu{ta univerzitetskata kariera poradi nemawe materijalna izdr{ka ni zakonski mo`nosti za vrabotuvawe vo Rusija, za da mo`e da u~estvuva vo pretstojnite revolucionerni nastani vo tatkovinata. Kako u~enik vo Sofija e vo sredinata na osnova~ite na Mladata makedonska kni`ovna dru`ina (1891), vo Belgrad e ~len-osnova~ na U~eni~koto dru{tvo †Vardar# (1893–1894), a vo S.-Peterburg e ~len-osnova~ i potoa pretsedatel na TMOK (1900–1902), prv potpisnik na osnova~kiot akt na MNLD (1902–1905), osnova~ na klonot na MNLD i vo Sofija (1903), koe{to vedna{ e likvidirano od vlastite, a se obiduva da organizira takov klon i vo Odesa (1905). Prviot nau~en prilog go objavuva kako {totuku za-

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

MISIRKOV

M

Naslovnata stranica na diplomskata rabota (dr`aven ispit) na K.P. Misirkov (1902)

K.P. Misirkov, Za Makedonskite raboti (1903)

pi{an student (†@ivaÔ starina#, 1898), a prvite zapisi na makedonski jazik i so posebna makedonska grafija gi pravi vo 1900 g. Kako egzarhiski gimnazijalen u~itel i doma{en u~itel na deca-

Diplomata na K.P. Misirkov za zavr{eniot Istoriskofilolo{ki fakultet vo S.Peterburg (1902)

ta na ruskiot konzul A. A. Rostkovski vo Bitola (1902/03) u~estvuva vo podgotovkite za Ilindenskoto vostanie. Po ubistvoto na konzulot mora da se vrati vo Rusija i dr`i predawa vo MNLD, od koi ja sostavuva knigata †Za makedonckite raboti# i ja objavuva vo Sofija, a nastapuva za makedonskoto pra{awe i vo Velikata {kola vo Belgrad (dekemvri 1903). Po izleguvaweto na knigata, iznatepan i smrtno zapla{en

vo Sofija, bega pak vo Rusija i stanuva gimnaziski u~itel vo Berdjansk (1904/05), Odesa (1905– 1913) i Ki{inev (1913–1918). Vo Odesa vo 1905 g. go nape~atuva prviot broj na prvoto nau~no-literaturno spisanie na sovremeniot makedonski literaturen jazik †Vardar#, so le`erna popravka na azbukata i pravopisot, so {to napolno se izedna~uva Misirkoviot so na{iot sovremen standard. Bezuspe{no konkurira za profesor na Sofiskiot univerzitet (1907), a po Mladoturskata revolucija i za u~itel vo Solunskata egzarhiska gimnazija (1908). Onevozmo`eni se i naporite so P. Poparsov i so mitropolitot skopski Teodosija da se otvori Visoka pedago{ka {kola vo Skopje (1910). Pokrenuva inicijativa da izdava vesnik †Bli`niŸ VostokÍ# vo Odesa (1911), no biva odbien. Koga po~nuva Prvata balkanska vojna (1912), pod vid na voen dopisnik na ruskite vesnici †GolosÍ MoskvÎ# i †OdesskiŸ listokÍ#, doa|a vo Makedonija (Solun), no podgonet od Grcite razo~aran se vra}a vo Rusija i objavuva serija statii vo ruskiot pe~at i istra`uvawa vo bugarski spisanija. Vo kriti~nite momenti za celosta na Makedonija pra}a memorandumi do ruski i bugarski ministri, do Peterbur{koto slovensko blagotvorno dru{tvo i dr. i vodi dnevni~ki zapisi (†Memuari#, 1913). Gi prodol`uva istra`uvawata od makedonskata istorija, jazik,

Od knigata na K.P. Misirkov †Za makedonskite raboti# (1903)

folklor i etnografija i odnovo se prijavuva za prodol`uvawe na svoite postdiplomski studii, pod mentorstvo na prof. T. I. Florinski (Kiev), i ja podgotvuva magisterskata disertacija †Kralevite Volka{in i Marko kako istoriski li~nosti i junaci na ju`noslovenskiot epos#. Stanuva redoven ~len na Istorisko-filolo{koto dru{tvo na Imperatorskiot novorusiski univerzitet vo Odesa (1908), dr`i nekolku referati na negovite zasedanija i objavuva vo negovite organi. Po po~nuvaweto na Prvata svetska vojna odr`uva zabele`an govor na Op{toslovenskoto sobranie vo Odesa (6. VIII 1914) i zaminuva vo S.-Peterburg, kade {to se sre}ava so vidni li~nosti od ruskite nau~ni i politi~ki krugovi, a so D. D. ^upovski, N. D. Dimov i d-r G. Konstantinovi~, od imeto na Peterbur{kata i Ju`noruskata makedonska kolonija, na 14 avgust 1914 g. podnesuvaat op{iren Memorandum do ruskiot minister za nadvore{ni raboti za sudbinata na Makedonija i makedonskiot narod. Objavuva (pod psevdonimot Pelski) klu~ni statii vo sp. †MakedonskiŸ golosÍ (Makedonski glas)# i vo slovenofil-

Prvata nau~noistra`uva~ka rabota na Misirkov (†@ivaÔ starina#,1898)

Pismo na pretsedatelot na TMOK vo SPb. Misirkov do VMOK vo Sofija (1902)

Molba na Misirkov so Programata za spisanieto †Vardar# (1904)

Pismo na Misirkov na jazikot ido vo sp. †Mondo# vo Stokholm (1924)

963

M

MISIRKOVA-RUMENOVA

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

K.P. Misirkov vo Berdjansk (1904/05)

skiot organ †Izv‹stiÔ#. Po Oktomvriskata revolucija i osamostojuvaweto na Republika Besarabija (1917–1918) M. e izbran za naroden pratenik od nacionalnite malcinstva i stanuva sekretar za malcinstvata na Besarapskiot parlament, no po soedinuvaweto na Besarabija so Romanija toj e eksterniran vo Ukraina (30. H 1918), pa od Odesa se prefrla vo Sofija (2. XII 1918). Edna godina e urednik na Istoriskoto oddelenie na Etnografskiot muzej, a potoa e nazna~en za u~itel, pa naskoro i za v.d. direktor na Gimnazijata vo Karlovo (1919). No po nepolna godina e smenet (7. IX 1920) i ostanuva u~itel, progonuvan od noviot direktor i nenaviduvan od gra|anite poradi negovata makedonska nacionalna publicisti~ka aktivnost. Podnesuva molba do Ministrestvoto za prosveta na Kralstvoto na SHS (1921) za da se prefrli kako gimnaziski prepodavatel vo Skopje, Zagreb, Belgrad †ili vo nekoj drug grad vo Ju`na Srbija#, no po dolga prepiska molbata mu e odbiena (25. IX 1923).

|unaroden jazik ido i sorabotuva vo negoviot organ za da go iskoristi za makedonskoto nacionalno pra{awe. Obvinet poradi makedonstvoto kako †srbofil#, M. e premesten za v.d. direktor na gimnazijata (predvidena naskoro da se zatvori) vo staroplaninskoto grat~e Kopriv{tica (4. IX 1925). Tuka razviva bogata dejnost, no poradi istite pri~ini e nenaviden od kolektivot i od gra|anstvoto. Sorabotuva vo idiskoto sp. †Mondo# vo Stokholm, a pod psevdonimot Pelski pra}a dopiski i vo federalisti~kiot v. †Makedonsko sÍznanie / Makedonsko soznanie# vo Viena. Pred smrtta (21. I 1926) konkurira za ednogodi{en studiski prestoj na Univerzitetot Kolumbija vo Wujork, a go podgotvuva i prviot broj i dobiva dozvola da go redaktira i da go izdava sp. †Bogomil# (maj 1926). Nenadejno se razboluva i naskoro po~inuva vo Sofiskata bolnica.

nite rakopisi na Krste P. Misirkov na makedonski jazik, MANU, 1998; istiot, Krste Misirkov. Novi istra`uvawa i soznanija, Skopje, 2000; Deloto na Krste Misirkov. Zbornik od Me|unarodniot nau~en sobir po povod stogodi{ninata od izleguvaweto na knigata †Za makedonckite raboti#, I–II, MANU, 2005. Bl. R.

Kata MisirkovaRumenova

MISIRKOVA-RUMENOVA, Kata (s. Postol, Enixevardarsko, Egejskiot del na Makedonija, 14. IX 1930) ‡ poetesa, raska`uva~ka, romansierka, avtorka za deca i mladi, dramska pisatelka, publicistka. Izvonredno plodna avtorka, so okolu 120 bibliografski edinici i {eesetina radio drami za vozrasni i za deca. Tematski nejzinoto tvore{tvo e povrzano so sudbinata i tragediite na lu|eto od Egejskiot del na Makedonija, nivnite delbi i preselbi, so prikaznata na otkornatikot niz epskite dimenzii od vremiwata, nastanite i li~nostite.
DELA: romani: @e{ka zemja, Sk., 1968; Dobrite mom~iwa od zemjata vardarska, Sk., 1969; Dovik, Sk., 1983; Vo smrt od qubov, Sk., 1990; Katarni godini, Sk., 1992; Yidovi od paja`ina, Sk., 1993; Golemite atovi, 1997; Sk., Prangi, Sk., 2000; Dlabokiot rez, Sk., 2002; Li~en roman za li~nata zemja, Sk., 2003; romani za deca: Detstvoto na Misirkov, Sk., 1965; Milosija, Sk., 1982; Yidovite od Pela, Sk., 1991; Vodoskoci, Sk., 1994; Avanturite na \ur|a, Sk., 1997; poezija Skameneta solza, Sk., 1990; Pla~ pred yidot, Sk., 1996; Viorot na bolkata, Sk., 1999; raskazi Pesna za ognovite, Sk., 1966; Neod`ileni, Sk., 1988; Majka Kotori~anka, Sk., 1988; Toplata pregratka na Gocevata majka, Bitola, 1990. V. Toc.

Gimnazijata vo Karlovo (1921)

Magisterskiot trud na K.P. Misirkov (1909)

Me|uvremeno M. zapo~na dolga serija testamentalni statii za Makedonija i makedonskoto pra{awe vo sofiskiot pe~at {to u{te pove}e mu ja vlo{uvaat sostojbata vo Karlovo. Se vklu~uva vo dvi`eweto za ve{ta~kiot me-

BIBL.: Za makedonckite raboti, SofiÔ, 1903; sp. †Vardar#, Odesa, 1905; Á`no-slovÔnskiÔ Ìpi~eskiÔ skazaniÔ o `enitÝb‹ korolÔ Volka{ina vÍ svÔzi sÍ voprosomÍ o pri~inahÍ populÔrnosti korolÔ Marka sredi Ó`nìhÍ slovÔnÍ, Odessa, 1909; Za makedonckite raboti. Fototipno izdanie. Po povod 50-godi{ninata od izleguvaweto na knigata †Za makedonckite raboti#. Predgovor Dare Xambaz, uredil Todor Dimitrovski, Skopje, 1953; Za makedonckite raboti / On Macedonian Matters. Fototipno izdanie po povod 100-godi{ninata od izleguvaweto. Priredil Bla`e Ristovski, MANU, 2003; Sobrani dela: I. Tekstovi na makedonski jazik (1900&1905). Podgotovka Bla`e Ristovski. Sorabotnik Biljana RistovskaJosifovska, MANU, Skopje, 2005; II. Pe~ateni istra`uvawa i statii (1898& 1909), 2007 i III. Nacionalno-politi~ka publicistika (1910&1926), 2008; Pisma 1911–1917. Predgovor i redakcija Rastislav Terzioski. Voved prof. d-r Atanas Vangelov, Skopje, 2007; Dnevnik 5. XII – 30. VII 1913. Za izdava~ite: D-r Zoran Todorovski – D-r Borjana Bu`a{ka. Redakcija> D-r Zoran Todorovski – Co~o Biljarski, Skopje – Sofija, 2008. LIT.: D-r Bla`e Ristovski, Krste P. Misirkov (1874–1926). Prilog kon prou~uvaweto na razvitokot na makedonskata nacionalna misla, Skopje, 1966; istiot, †Vardar#. Nau~no-literaturno i op{testveno-politi~ko spisanie na K. P. Misirkov, IMJ, Skopje, 1966; istiot, Ra-

MITEVA, Nada (Peh~evo, 7. IX 1947) – biolog, univ. profesor. Osnovno obrazovanie zavr{ila vo rodnoto mesto, a gimnazija vo Skopje. Vo u~ebnata 1966/67 g. se zapi{ala na PMF, grupa biologija. Diplomirala vo 1970 g. Vo 1972 g. se vrabotila kako dogovoren asistent na Biolo{kiot fakultet vo Skopje. Vo 1975 g. e izbrana za asistent po predmetot op{ta biologija za studentite od Medicinskiot i Stomatolo{kiot fakultet vo Skopje. Magisterskata rabota ja odbranila vo 1978 g., a doktorskata disertacija vo 1987 g. Za docent e izbrana vo 1988, a za

964

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

MITKOV

M

Nada Miteva

vonreden profesor vo 1993 g. Vo zvaweto redoven profesor e izbrana vo 1998 g. Se zanimava so histomorfolo{ki istra`uvawa na staorcite i ribite. Objavila okolu 40 nau~ni trudovi. D. Pr.

anti~ka literatura na Filozofskiot fakultet vo Skopje. Doktor po klasi~na filologija. Odgovoren urednik na sp. †@iva antika#. Izbran za ~len na MANU (2009). Obrabotuva temi od anti~kata epika i posebno od helenskata filozofija (pretsokratovci, Platon, Aristotel). Osnoven filosofski stav: anti~kata kultura i filosofija imaat klu~no zna~ewe za razbiraweto na ~ovekot i negovata sostojba vo svetot. Poimot nega na du{ata (kaj Sokrat i Platon) ja opredeluva smislata na ~ovekoviot `ivot trgnuvaj}i od pozicijata na subjektot kako nepovtorliv fenomen. Preveduva~ od klasi~nite jazici, se zalaga za pogolemo prisustvo na slovenskata filozofska (apstraktna) terminologija na makedonski jazik.
BIBL.: Homer i Prli~ev (1995); Heraklit, monografija (1997); Po~etoci na zapadnata filosofija. Pretsokratovci (1999, 2005); Nega na du{ata (2000); Anti~ka epika. Helada i Rim (2001); Platonovoto u~ewe za du{ata (2005). Prevodi od starogr~ki: Hesiod, Dela i dni (1996); Aristotel, Izbor (1998); Anti~ka filosofija, antologija (2004), Platon, Timaj (2004). V. T.

Vladimir Mitkov

tite op{testveno-politi~kiot sistem na SFRJ i komunalniot sistem na SFRJ (1965), za vonreden (1970) i za redoven profesor (1975). Bil ~len na Izvr{niot sovet na SRM (1974‡1982), pratenik vo Soborot na op{tinite vo Sobranieto na SRM (1969‡1974), sudija (1983) i pretsedatel na Ustavniot sud na SRM (1984‡1986), ~len na Pretsedatelstvoto na SRM (1986‡1989) i pretsedatel na Pretsedatelstvoto na SRM (1990). Objavil pove}e u~ebnici i nau~ni trudovi od oblasta na politi~kiot i komunalniot sistem i za lokalnata samouprava.
BIBL.: Osnovi na komunalniot sistem i komunalnata politika, Skopje, 1978; Osnovi na op{testveno-politi~kiot sistem na SFRJ, Skopje, 1989. LIT.: Makedonija od ASNOM do denes, Skopje, 2005. Sv. [.

Labina Mitevska

MITEVSKA, Labina (Skopje, 10. X 1975) ‡ akterka, producent. Edno od najsenzibilnite i najfotogeni~ni lica vo noviot makedonski film. Debitira{e vo ulogata na ~uvstvitelnata Zamira vo filmot †Pred do`dot#, vo koj so diskretni izrazni sredstva ja prenese ubavinata na mominskite nade`i i gotovnosta da ja brani svojata qubov. Vo filmovite {to usledija, †Dobredojdovte vo Saraevo#, †Te po`eluvam#, †Tajnata kniga#, †Kako ubiv svetec#, †Jas sum od Titov Veles#, nejziniot senzibilitet se izostri za poslo`eni psiholo{ki preobrazbi. G. V.

Ivan Mitevski

MITKOV, Pantelej (Ohrid, 24. VII 1929) – arhitekt i urbanist. Diplomiral na Arhitektonskiot otsek na Tehni~kiot fakultet vo Skopje (1955). Doktoriral na Prirodno-matemati~kiot fakultet (1980). Kako proektant rabotel vo Republi~kiot zavod za ur-

MITEVSKI, Ivan (Skopje, 8. IV 1948) ‡ TV re`iser. Diplomiral na Akademijata za film, teatar, radio i televizija vo Belgrad. Od 1975 g. neprekinato raboti vo Makedonskata televizija. Potpisnik e na igranite TV filmovi: †Zlatni godini#, †Vreme na letala#, †Zaminuvawe od Paskvelija#, †No} sproti Sveti Vasilij#. Gi re`ira{e dokumentarnite filmovi: †Glas#, †Planetarium#, †Dva buketa rajski cvet# i dr. J. F. MITKOV, Vladimir (Kavadarci, 20. X 1931) ‡ univerzitetski profesor, pravnik, dr`avnik. Osnovno i sredno obrazovanie zavr{il vo rodniot grad, a Praven fakultet vo Skopje (1954). Doktoriral na Pravniot fakultet vo Skopje, so odbrana na doktorskata disertacija †Ustanovi na op{testvenite slu`bi# (1964). Izbran za asistent na Pravniot fakultet vo Skopje po predmetot ustavno pravo (1960), za docent po predme-

Pantelej Mitkov

Vitomir Mitevski

MITEVSKI, Vitomir Georgiev (Kumanovo, 14. H 1951) ‡ klasi~en filolog i filozof, profesor po

banizam vo Skopje i vo Institutot za prostorno planirawe vo Ohrid. Prete`no se zanimaval so prostorno i urbanisti~ko planirawe, a se projavuva i kako arhitekt proektant. Pozna~ajni realizirani objekti: hotelot †Astra# vo mesnosta Sv. Stefan vo Ohrid (1956); Studentsko odmorali{te vo Ohrid (1963); hotelot †Desaret# vo Pe{tani (1971). Od oblasta na urbanizmot: detalniot
965

M

MITREV

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

urbanisti~ki plan na stariot del od gradot Ohrid (1967). Ja rakovodel izrabotkata na Prostorniot plan na Makedonija (1982). Kr. T.

Dimitar Mitrev

MITREV, Dimitar Anastasov (Dede-Aga~, Grcija, 14. H 1919 – Ohrid, 24. II 1976) – literaturen kriti~ar i teoreti~ar, univerzitetski profesor, antologi~ar, polemi~ar i istoriograf. Osnovno obrazovanie i progimnazija zavr{il vo Trgovi{te, a gimnazisko vo [umen (Bugarija). Vo Sofija se zapi{uva na studii po pravo. Visokoto obrazovanie go zavr{uva po doa|aweto vo Makedonija na Filozofskiot fakultet vo Skopje (na Grupata po filozofija). Kako gimnazijalec, a potoa i kako student, u~estvuva vo rabotata na ilegalnite marksisti~ko-leninisti~ki kru`oci vo Bugarija i e aktivist na makedonskite emigrantski dvi`ewa. ^len e na Makedonskiot literaturen kru`ok vo Sofija (1939–1942). Zaedno so Nikola J. Vapcarov e sorabotnik i redaktor na progresivniot nedelen vesnik †Literaturen kritik# (1941). ^len e na BKP (1941), a od septemvri 1944 g. e ~len na KPM. U~estvuva vo NOB vo brigadata †Goce Del~ev# (septemvri 1944). Raboti vo Agitprop na Bregalni~ko-strumi~kiot korpus i go ureduva organot na Narodnoosloboditelniot front vo [tip †Bregalni~ki glas# (1944–1945). Se preseluva vo Skopje i raboti kako urednik na Kulturnata rubrika na v. †Nova Makedonija# (krajot na 1945–1947). Ja zavr{uva Novinarskata {kola vo Belgrad (1946) i se zanimava so ureduva~ka rabota vo razni vesnici i spisanija (†Edinstvo#, †Nova Makedonija#, †Nov den#, †Sovremenost#). Pomo{nik-direktor e na Radio Skopje (1948–1950). Gi izvr{uval i funkciite ~len na Vrhovniot sud (1945) i pomo{nik-javen obvinitel (vtorata polovina na 1946 do proletta na 1947). Kako redoven profesor na Filozofskiot fakultet vo Skopje predava teorija na literaturata. Bil dekan na Filozofskiot fakultet (1959–1963) i rektor na Skopski966

ot univerzitet †Sv. Kiril i Metodij# (1974–1976). Redoven ~len na MANU e od osnovaweto (18.VI – II 1967). Eden e od osnovopolo`nicite i nekolku pati pretsedatel na DPM. Bil i ~len na Sojuznata uprava na Dru{tvoto na pisatelite na Jugoslavija, kako i pretsedatel na Sojuzot na slavisti~kite dru{tva na Jugoslavija (1961–1963), ~len na Nacionalniot komitet na jugoslovenskite slavisti, potpretsedatel na Jugoslovenskiot odbor na Me|unarodniot komparatisti~ki kongres i ~len na Redakcijata za istorija na jugoslovenskite kni`evnosti. Bil ~len na Institutot za nacionalna istorija i na Redakcijata na Istorijata na makedonskiot narod (1969). D. M. e kni`even kriti~ar so konzistenten realisti~en stav. Ja brani dosledno univerzalnosta na poetikata na realizmot i gi vospostavuva bazi~nite odrednici na noviot kreativen realizam, a so toa i na kni`evnata kritika zasnovana vrz negovite na~ela. Toj e i eden od na{ite najbele`iti istoriski misliteli. Napi{a zna~ajni stranici za nekoi klu~ni nastani i li~nosti od makedonskata politi~ka i kulturna istorija. Dobitnik e na brojni dr`avni i me|unarodni nagradi i priznanija.
DELA: Pirinska Makedonija vo borba za nacionalno osloboduvawe (1950); Vapcarov (habilitacionen trud, 1954); Kriterium i dogma (1956); Minato i literatura (1958); B.K.P. i Pirinska Makedonija (1960); Ogledi i kritiki (1969); Izbrani dela vo 7 toma (1970); Antologii: Antologija na makedonskata lirika (so B.Koneski, 1951); Povoeni makedonski poeti (1960); Antologija na makedonskata revolucionerna poezija (1974); Antologija savremene makedonske poezije (1977). LIT.: Dimitar Mitrev, ^in i delo, Priredil Miodrag Drugovac. Sk., 1981; Georgi Stardelov, Makedonska kni`evnost, 8. Svetovi, Sk., 2000; Dimitar Mitrev, @ivo delo. Izbor, prireduvawe i predgovor Katica ]ulavkova, Sk., 2004. G. St.

{trajkovi vo Veles pred vojnata, ~len na SKOJ (od 1938), na KPJ (od 1940), a na MK na KPJ za Veles (od 1941). Vo negovata ku}a (oktomvri 1941) e otpe~aten prviot broj na ilegalniot vesnik †Naroden bilten#. Vo 1941 g. preminal vo ilegalstvo, a vo april 1942 g. zaminal vo partizani. Bil komesar na Vele{kiot NOPO. Zaginal pri predvremena eksplozija na nagazna mina za diverzija na germanski voz.
LIT.: Vele{ki partizanski odred 1942, Skopje, 1999; \or|i Malkovski, Prilog kon biografijata na revolucionerot Dimko Mitrev, GINI, XXVI, 1, Skopje, 1982. \. Malk.

@an Mitrev

MITREV, @an Kostadinov ([tip, 11. VI 1961) ‡ kardiohirurg. Diplomiral na Med. f. vo Skopje (1985). Kako lekar po op{ta praktika rabotel vo [tip do 1988. Od 1988‡90 vo Zagreb specijalizira i zavr{uva postdiplomski studii. Od 1990 do 1992 g. raboti vo Germanija. Vo 1992 g. na Med. f. vo Skopje polo`il specijalisti~ki ispit po op{ta hirurgija. Od 1993 do 1999 g raboti na kardiovaskularni kliniki vo pove}e gradovi vo Germanija i edna godina vo [vajcarija. Od 1999 do 2001 e direktor na Kardiohirur{kiot oddel pri CVZU vo Skopje. Od 2002 g. e direktor na Spec. bolnica za kardiohirurgija †Filip Vtori# vo Skopje. Vo 2002 e izbran za akademik na Akademijata †Platon#. Publikuval i prezentiral nad 150 stru~ni trudovi. Sl. M. P. MITREVA, Ilinka (Skopje, 11. II 1950) – filolog, univ. profesor po francuska literatura (Filolo{ki fakultet †Bla`e Koneski#, Skopje); ~len na SDSM (1991-); pratenik vo Sobranieto na RM vo tri sostavi (1994–2002); pretsedatel na Komitetot za nadvore{na politika (1994–1998); {ef na delegacijata na Sobranieto na RM vo CEI; {ef na parlamentarnata grupa na RM za sorabotka so Evropskiot parlament (1994–1998); minister za nadvore{ni raboti vo Vladata na RM vo dva mandata (31. V– 30. XI 2001 i 2002–2006).

Dimko Mitrev

MITREV, Dimko Trajkov (Veles, 1919 – Veles, 10. XII 1942) – revolucioner, organizator na NOB vo Veles, borec na NOPO †Dimitar Vlahov# (od april 1942). Bil organizator na rabotni~ki

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

MITREVSKI

M

Ilinka Mitreva

Nikola Mitrevski

Paskal Mitrevski

IZV.: Ministerstvo za nadvore{ni raboti na RM, Skopje 2007. T. Petr.

MITREVSKI, Dragi (s. Dupeni, Resensko, 15. IX 1957) ‡ arheolog,

Dragi Mitrevski

univ. profesor. Diplomiral istorija na umetnosta i arheologija na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1981). Magistriral vo 1990 g. vo Belgrad od oblasta na praistoriskata arheologija, a doktoriral na Filozofskiot fakultet vo Skopje od oblasta na protoistorijata (1995). Rabotel kako kustos-arheolog vo Muzejot na Makedonija (1982‡1999), kade {to bil i direktor (1999‡2001). Od 1996 g. raboti kako profesor po predmetite praistoriska arheologija, protoistoriska arheologija i metodologija na arheolo{kite istra`uvawa na Institutot za istorija na umetnosta i arheologija. Istra`uval pove}e arheolo{ki lokaliteti od praistorijata i protoistorijata: Dedeli, Milci, Dabici ‡ s. Sopot, Kunovi ^uki ‡ s. Orizari, Gradi{te ‡ s. Brazda, Hipodrom ‡ Skopje, Dimov Grob ‡ s. Ulanci, Marvinci ‡ Valandovo, Vardarski Rid, Gloska ^uka ‡ s. Glos, Skopsko Kale ‡ Skopje.
BIBL.: Dedeli, nekropola od postaro `elezno vreme, Skopje, 1991; Protoistoriskite zaednici vo Makedonija: Preku pogrebuvawe i pogrebnite manifestacii, Skopje, 1997; Prehistory in the Republic of Macedonia, The Balkans in prehistory, Athens, 2001, 87‡100. Vardarski Rid, Vol. 1, 2005, Skopska tvrdina - Kale, 2007. D. Z.

tola, a potoa diplomiral na Filozofskiot fakultet vo Skopje – Grupa za istorija na umetnosta (1982). Vo tekot na tie studii apsolviral i na Institutot za klasi~ni studii. Prvin rabotel vo Centarot za sovremena umetnost pri Narodniot muzej vo Prilep (1975–1980), a potoa preminal vo Institutot za staroslovenska kultura vo Prilep, kade {to bil izbran vo zvawata stru~en sorabotnik (1982) i vi{ stru~en sorabotnik (1988). Po odbranata na magisterskata tema †Manastirot Sveti Nikola vo selo Slep~e kaj Prilep# na Filozofskiot fakultet – Grupa za istorija na umetnosta vo Belgrad (1994) bil izbran vo zvaweto asistent istra`uva~, a po odbranata na doktorskata disertacija na tema †Fresko`ivopisot vo Pelagonija od sredinata na XV do krajot na XVII vek# na Filozofskiot fakultet vo Skopje (2000) bil izbran vo zvaweto nau~en sorabotnik i podocna vo vi{ nau~en sorabotnik (2003) i vo nau~en sovetnik (2006). Bil sekretar za nau~na koordinacija i sekretar na Izdava~kiot sovet na Institutot (1984–1990), sekretar na Jugoslovenskiot nacionalen komitet na Me|unarodnata unija za slovenska arheologija i tehni~ki sekretar na Realnata enciklopedija na Jugoisto~na Evropa za Jugoslavija (1984–1988), potpretsedatel (2001–2003) i pretsedatel na Sovetot na Institutot za staroslovenska kultura vo Prilep (od 2004), ~len (od 2004) i zamenikpretsedatel na Senatot na Univerzitetot †Sv. Kliment OhridS. Ml. ski# vo Bitola (od 2006). MITREVSKI, Paskal (s. ^uka, Kostursko, Egejskiot del na Makedonija, 1912 – Skopje, 11. XI 1978) – istaknat deec na makedonskoto nacionalno i komunisti~ko dvi`ewe. Osnovno obrazovanie zavr{il vo Rupi{ta, gimnazija vo Kostur i Praven fakultet vo Solun. U~esnik vo gr~koto dvi`ewe na otporot (ELAS). Bil sekretar na Okru`niot komitet na SNOF vo Kostursko (1943), sekretar na

Politi~kata komisija na Makedoncite pod Grcija (1944), sekretar i pretsedatel na NOF vo Egejskiot del na Makedonija i minister na Privremenata demokratska vlada vo Grcija (1948). Po Gra|anskata vojna vo Grcija (1949), od KPG bil uapsen vo Albanija i bil prefrlen vo SSSR. Tamu bil osuden na 25-godi{en zatvor i ispraten vo logorot vo Vorkuta. Vo 1955 g. se vrati vo SRM.
LIT.: T. Mamurovski, Paskal Mitrevski i negovoto vreme (1912–1978), Skopje, 1992. St. Kis.

Sokol Mitrevski

MITREVSKI, Sokol Nastev (s. Ku~kovo, Skopsko, 16. III 1948) – general-potpolkovnik na ARM, gradona~alnik na Op{tinata †\or~e Petrov#. Osnovno i sredno u~ili{te zavr{il vo Skopje, Voena akademija na JNA zavr{il vo Belgrad i bil komandir na vod i ~eta, a potoa komandant na bataljon na JNA. Zavr{il Komandno{tabna akademija i [kola za narodna odbrana. Vo ARM bil od 1992 g. kako pomo{nik na~alnik na {tab za ONR na brigada, na~alnik na {tab na brigada, na~alnik na razuznava~ki centar, voeno ata{e, komandant na korpus, komandant na komanda za obuka vo G[ na ARM i zamenik na na~alnikot na G[ na ARM za borbena gotovnost. V. St. MITREVSKI, Trajan (Bitola, 1874 – ?) – u~esnik vo Ilindenskoto vostanie, bitolski vojvoda. Vo redovite na MRO vlegol vo 1895 g. Prvin stapil vo ~etata na vojvodata Jordan Piperkata vo
967

MITREVSKI, Nikola (s. Staravina, Bitolsko, 1947) – istori~ar na umetnosta. Osnovno i gimnazisko obrazovanie zavr{il vo Bi-

M

MITREVSKI

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

Demirhisarsko. Vo Ilindenskoto vostanie bil vojvoda vo s. Slep~e, Demirhisarsko. Po vostanieto dejstvuval vo ~etite na pove}e makedonski vojvodi (vo Ki~evsko, Bitolsko, Demirhisarsko, Vele{ko). U~estvuval vo borbite na No`ot (1907).
IZV.: Spomeni i biografii na ilindenci, Bitola, 1993. Al. Tr.

MITREVSKI, Trajan, protojerej-stavrofor (s. Dobru{evo, Bitolsko, 7. V 1913 – Skopje, 1991) – profesor na Pravoslavniot bogoslovski fakultet vo Skopje. Osnovno u~ili{te zavr{il vo rodnoto mesto, Bogoslovija u~el vo Bitola (1936–1941), a zavr{il vo Plovdiv, Bugarija (1942). Diplomiral na Bogoslovskiot fakultet vo Belgrad (1950). Rakopolo`en za sve{tenik vo Bitola (29. VIII 1942), slu`el kako parohiski sve{tenik. Bil glaven vospituva~ (1967), profesor i rektor na Bogoslovijata (1973–1977). Pri otvoraweto na Pravoslavniot bogoslovski fakultet vo Skopje (1977) bil izbran za vonreden profesor vo prvata garnitura profesori na fakultetot, a potoa i redoven profesor. Toj e poznat biblist i apologet.
LIT.: 15 godini Pravoslaven bogoslovski fakultet Skopje, Skopje, 1992; Ratomir Grozdanoski, Stefan Arhiepiskop Ohridski i Makedonski, Skopje, 2000; †Vesnik#, Slu`ben list na MPC. Rat. Gr.

BIBL.: U~ebnici: Zbornik matemati~kih problema sa prilozima u numeri~kim tablicama (tri toma), Beograd, 1957– 1960; D. S. MitrinoviÊ, D. MihajloviÊ, Linearna algebra – Analiti~ka geometrija – Polinomi (vo podocne`nite izdanija – i P. VasiÊ), Beograd, 1959; D. S. MitrinoviÊ, D. ™okovi¢, Specijalne funkcije, Beograd, 1964; Kompleksna analiza, Beograd, 1967; D. S. MitrinoviÊ, J. Ke~kiÊ, Jedna~ine matemati~ke fizike, Beograd, 1972. Monografii: D. S. Mitrinovi}, E. S. Barnes, D. C. B. Marsh, J. R. M. Radok, Elementary Inequalities, Groningen 1964; Nejednakosti, Beograd, 1965; D. S. Mitrinovi}, R. B. Potts; Elementary matrices, Groningen, 1965; D. S. Mitrinovi}, J. Ul~ar, Differential geometry, Groningen, 1969; D. S. Mitrinovi}, P. Vasi}, Analytic Inequalities, Springer Berlin-Heidelberg-New York, 1970. LIT.: Dragoslav S. Mitrinovi} – `ivot i delo, Matemati~ki fakultet, 1980; Razvoj i sostojba na matemati~kite nauki vo SR Makedonija, MANU, 1987; PMF–Skopje 1946–2006, monografija, Skopje, 2006. N. C.

darsko-geolo{kiot fakultet – Belgrad (1953). Se vrabotil na Grade`niot fakultet – Skopje (1956) kako asistent, a potoa kako docent, vonreden i redoven profesor dr`el nastava po predmetite hidrogeologija, in`enerska geologija i mehanika na po~vi i karpi, sè do negovoto penzionirawe (1988). Bil prorektor na univerzitetot †Sv. Kiril i Metodij#. Pokraj pedago{kata aktivnost, negovata nau~na dejnost bila naso~ena vo realizacija na golem broj nau~no-istra`uva~ki proekti od oblasta na hidrogeologijata, geotermijata i in`enerskata geologija, a rezultatite gi prezentiral na kongresi, simpoziumi i gi publiciral. N. Dum. MITROVDEN ‡ kalendarski praznik posveten na svetiot velikoma~enik Dimitrij (8. XI/26. X). Poznat e i kako Mitroen. Sv. Dimitrij `iveel vo tretiot vek. Roden e vo Solun i bil sin na gradona~alnikot na ovoj grad. Podocna i samiot toj stanal gradona~alnik. Poradi toa {to bil hristijanin, nastradal na 26 oktomvri (s.s.) 306 ili 290 g. Spored narodnata podelba na godinata na dva dela, poradi zna~itelno namaleniot den, studenoto vreme i sl., so ovoj den zavr{uva letniot period od godinata i zapo~nuva zimskiot. Ottuka i narodnata poslovica: †Dojde li Mitrovden, ~ekaj si \ur|ovden#. Mnogu semejstva vo Makedonija Mitrovden go imaat kako doma{en praznik i go praznuvaat so doma{ni slu`bi, so mesewe obredni lebovi, ~ekawe gosti i sl. Vo nekoi mesta se odr`uvaat i pomasovni pana|uri. Na sveti Dimitrija mu se posveteni i golem broj crkvi i manastiri vo Makedonija. Na ovoj den se glavuvale selskite protu|eri, govedari, momoci, ov~ari i sl. za polovina godina do \ur|ovden ili do sledniot Mitrovden. Za momocite na toj den se podgotvuvala ve~era i im se ispla}ala rugata (zarabotuva~kata) za izminatiot period. Mitrovden go praznuvale i Turcite i go vikale Kasim i toga{ se organiziral mitrovdenski lov (kasimavna).
LIT.: Srpski narodni obi~aji u ™ev—eliskoj kazi, prikupio i opisao Stefan Tanovi¢, u~iteq, Beograd, 1927; Marko K. Cepenkov, Makedonski narodni umotvorbi, kn. 9, Narodni veruvawa, Detski igri, Skopje, 1972; Marko Kitevski, Makedonski praznici, Skopje, 2000. M. Kit.

Boro Mitri}eski vo svoeto atelje

MITRIDAT VI Evpator (132 – 63) – kral na Pont (111–63), eden od najopasnite protivnici na Rim. Ja osvoil rimskata provincija Azija (89), a vo eden period im ja odzel na Rimjanite i Makedonija (86). Po porazot od Pompej (86) negovata polo`ba stanala neodr`liva, pa mu naredil na eden svoj gardist da go ubie.
LIT.: B.C. McGing, The foreign policy of Mithridates VI Eupator, King of Pontus, Leiden, 1986. K. Ax.

MITRI]ESKI, Boro (Prilep, 10. V 1927) ‡ skulptor, ~len na MANU. Diplomiral na Akademijata za likovni umetnosti vo Zagreb (1954). ^len na grupata Mugri. Samostojno izlagal vo Skopje, Novi Sad, Zagreb, Belgrad, Viena, Elvangen. Izvel pove}e spomeni~ki dela (skulptura od metal vo @elezarnica, Skopje,

MITRINOVI], Dragoslav S. (Smederevo, 23. VI 1908 - Belgrad, 2. IV 1995) – matemati~ar, ~len na MANU (1991) nadvor od rabotniot sostav, red. prof. (1956) na ETF vo Belgrad. Zavr{il (1932) studii po matematika, a doktoriral (1933) na Filozofskiot fakultet vo Belgrad so tezata †Istra`uvawa za edna va`na diferencijalna ravenka od prv red#. Do 1946 rabotel kako profesor vo gimnazija, a vo noemvri 1946, od Mati~nata komisija na Filozofskiot fakultet bil imenuvan za vonreden profesor. Od 1951 e vonreden, a od 1956 redoven profesor na ETF vo Belgrad. Toj e osnovopolo`nik na Matemati~kiot institut i visoko{kolskata nastava po matematika vo RM i avtor na ogromen broj nau~ni trudovi i univerzitetski u~ebnici.
968

B. Mitri}eski: Marko Cepenkov, skulptura (vo drvo)

1967 spomenik na K. P. Misirkov vo Skopje, 2007). Antropomorfnite skulpturi (aktovi, torza, portreti) se odlikuvaat so blaga ekspresivnost i stilizacija (Portret na Dragutin Avramovski–Gute, 1960). M. B.-P. MITROV, Todor (s. Miravci, Gevgelisko, 17. II 1926) – redoven profesor na Grade`niot fakultet – Skopje. Diplomiral na Ru-

MITROVI], Miodrag (Vr{ac, Srbija, 11. VIII 1948) – arhitekt. Diplomiral na Arhitektonskograde`niot fakultet vo Skopje (1973). Se zanimava so arhitektonsko proektirawe. Posebno vnimanie posvetil na stanbenata

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

MIFTARI

M

problematika i realiziral pove}e stanbeni kompleksi, stanbeni zgradi i individualni ku}i. Pozna~ajni realizacii: Eurotel vo Struga (1981); stanbeni kuli †Tri biseri# vo Skopje (1982); stanben blok na bul. †Partizanski odredi# vo Skopje (1986); Vila †Marko# vo Skopje (1995, za koja ja dobi Golemata nagrada na SAM). Kr. T.

na srpski jazik pove}e dela od L. Leonov, A. Tolstoj, ^ehov, Dostoevski i od drugi ruski pisateli.
BIBL.: Istorija srpske {tampe u Staroj Srbiji i Makedoniji, Skopqe, 1932; Ruski pisci. Skice iz `ivota i delatnosti, Skopqe, 1934; Pu{kin kod Srba, Skopqe, 1937; Metodika nastave ruskog jezika, Beograd, 1963 i dr. LIT.: Miodrag Drugovac, Istorija na makedonskata kni`evnost, XX vek, Skopje, 1990. S. Ml.

LIT.: P. P. KarapetrovÍ, Sbirka otÍ statii, Sr‹decÍ, 1898, 91; St. ^ilingirovÍ, MithadÍ pa{a i zemed‹lskit‹ klasi, SofiÔ, 1942; † Kiril Patriarh BÍlgarski, Ekzarh Antim (1816&1888), SofiÔ, 1956, 550; Joseph von Hammer, Historija turskog (osmanskog) carstva, 3, Zagreb, 1979. Bl. R.&Sv. [.

MITROFAN ‡ ohridski arhiepiskop (1614). Spomnat e vo gramotata na carigradskiot patrijarh Timotej II (juli 1614) za imotite vo stavronikitskiot manastir vo Serskata eparhija. Otkako bil razre{en, verojatno `iveel vo Carigrad, kade {to u~estvuval na soborot za razre{uvaweto na patrijarhot Kiril Lukaris (12. IV 1623).
Jordan (Dan~o) Mitrovski

MITROVSKI, Jordan (Dan~o) (Kumanovo, 7. I 1924) ‡ dramski akter, operski pevec, bas i operski re`iser. Vo MNT raboti od 1947 do 1963 i od 1965 do 1981 g.. Vo po~etokot e nositel na pomali dramski ulogi, a od 1950 operski solist so pozna~ajni ostvaruvawa: Sarastro (Vol{ebnata flejta), Don Bazilio (Sevilskiot berber), Kru{ina, (Prodadena nevesta), ^ang (Zemja na nasmevkite), Sulejman (Nikola [ubi}-Zrinski), kako i ulogata na Goce vo izvedbata na istoimenata prva makedonska opera (1954). Kako re`iser, po dvegodi{noto usovr{uvawe i rabota vo Zagrepskata opera (1963–1965), na operskata scena na MNT realiziral pove}e od 15 premieri i obnovi na operite: Ilinden, Karmen, Kavalerija rustikana, Kuzman Kapidan, Knez Igor, Faust, Taka pravat site, Maliot princ, Car Samuil. F. M. MITROPAN, Petar (Orel, Rusija, 14. VIII 1893 ‡ Belgrad, 1988) – preveduva~ i univerzitetski profesor. Diplomiral na Katedrata za slavistika na Filozofskiot fakultet vo Moskva. Bil profesor vo U~itelskata {kola vo Skopje, urednik na skopskoto spisanie za nauka i kni`evnost †Ju`ni pregled# i lektor po ruski jazik i literatura na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1931–1941). Visoko ja vrednuval pojavata na osnovopolo`nicite na makedonskata dramska literatura. Po Vtorata svetska vojna bil ~len na Zdru`enieto na preveduva~ite, ~len na Pen-klubot i sorabotnik na Izdava~koto pretprijatie †Rad#. Prevel od ruski

LIT.: Ivan Snegarov, Istorix na Ohridskata arhiepiskopix, t. 2. Ot padaneto $ pod turcite do nejnoto uni]o`enie (1394-1767), Sofix, 1931; Jovan Bel~ovski, Hronolo{ki spisok na poglavarite na Ohridskata arhiepiskopija (patrijar{ija), †Godi{en zbornik# na Bogoslovski fakultet †Sveti Kliment Ohridski#, kn. 8, Skopje, 2002, 71‡72. S. Ml.

MI]I], Zagorka (Obrenovac, 17. X 1903 – Belgrad, 27. VIII 1982) ‡ doktor po filozofija, univerzitetski profesor. Diplomirala na Filozofskiot fakultet vo Belgrad. Filozofskoto obrazovanie go prodol`ila vo Berlin i Frajburg kaj pro~ueniot filozof E. Huserl, kade {to ja izrabotila doktorskata disertacija. Doktorirala na Filozofskiot fakultet vo Belgrad (1934). Na Institutot za filozofija vo Skopje rabotela od 1954 do 1972 g., koga zaminala vo penzija; gi predavala predmetite logika i istorija na filozofijata.
BIBL.: Fenomenologijata na Edmund Huserl (Fenomenologija Edmunda Huserla), Belgrad, 1937; Germanska klasi~na filozofija, Skopje, 1958; Uvod vo logikata, Skopje, 1961; Sovremenite gra|anski filozofi za marksizmot, Skopje, 1976. LIT.: Filozofski fakultet 1946–1976, Skopje, 1976, 72‡73; Z. MiÊiÊ, Fenomenologija Edmunda Huserla, Pred. Eugen Fink, Novi Sad, 1988. V. Panz.

MITHAD-PA[A, Ahmed Mithad (Love~, Bugarija, 18. H 1822 & Hexir, Jemen, 8. V 1884) & osmanliski reformator, dr`avnik i konstitucionalist, ideolog na Mladoturskoto dvi`ewe. Nekolku godini prestojuval vo Zapadna Evropa i se zapoznal so parlamentarnoto ureduvawe i so lokalnata samouprava. Po steknuvaweto na dr`avnoto zvawe pa{a stanal upravnik na Skopje i Prizren (1860), tri godini go sproveduval tanzimatskiot sistem vo Ni{ (1861& 1864), potoa bil valija na Dunavskata oblast vo Ruse (1867&1871) i na Solunskiot vilaet (1872), a dvapati i velik vezir na Osmanliskoto Carstvo (31. VII 1872 & 19. H 1872 i 20. XII 1876 & 5. II 1877), koga go vovel i prviot Ustav, no po prevratot e uapsen i umira (ubien?) na zato~enie vo Jemen. Vo tekot na Vtorata unija vo Makedonija kratko vreme bil valija vo Solun (3. XI 1873 & 11. II 1874) i se zalagal za ramnopravnost na narodnostite, ubeduvaj}i gi makedonskite dejci †deka tie ne se Bugari, tuku Makedonci; deka tie se narod poseben od bugarskiot, kako {to se doka`uvalo i od nivniot jazik (nare~je), koj{to ne e kako bugarskiot, deka dobro }e storat ako se oddelat od Bugarite vo Dunavskata i Odrinskata oblast (Mizija i Trakija) i deka, na takov na~in, tie }e si imaat i svoja samostojna crkva, obnovuvaj}i im se Ohridskata arhiepiskopija, i u{te nekoi drugi takvi raboti#, pa so toa se zalagal i †za obosobuvawe na edna nova etni~ka oblast# (P. Karapetrov).

Osman Miftari

MIFTARI, Osman (s. Vidu{e, Gostivarsko, 15. V 1915 ‡ Skopje, 2000) ‡ pravnik. Ja zavr{il Velikata medresa vo Skopje (1936), a potoa diplomiral na Pravniot fakultet vo Belgrad (1940). Vo vremeto na NOB izvesno vreme bil vo logor vo Pri{tina. Po Osloboduvaweto bil pretsedatel na Okru`niot odbor na NFM i poverenik za finansii na Okru`niot naroden odbor vo Skopje, potoa sudija vo Vrhovniot sud na NRM (1947/51), pretsedatel na Okru`niot sud i pretsedatel na Narodniot odbor na Op{tinata Gostivar (1951/60), pretsedatel na Okoliskiot komitet na SSRNM i sekretar na Okoliskiot komitet na SKM vo Tetovo, ~len na Izvr{niot sovet na SRM (1963/7), naroden pratenik vo Republi~kiot sobor na Narodnoto sobranie na NRM (1953-1957), naroden pratenik vo Narodnoto sobranie na
969

M

MIHAIL

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

SFRJ, ~len na Glavniot odbor na SSRNM i na Sojuzniot odbor na SSRNJ, ~len na CK na SKM, ~len na postojaniot del na Konferencijata na SKM, pretsedatel na Vrhovniot sud na SRM (1967/75) i sudija na Ustavniot sud na SRM (1975/84). Bil odgovoren urednik na zbornikot †Zbirka na sudski odluki na Vrhovniot sud na Makedonija# (Skopje, 1975).
BIBL.: Ne vpregnuvaa kako dobitok, †Okovani vo prangi#, Skopje, 1981, 191–196. S. Ml.

LIT.: Ratomir Grozdanoski, Mihail Arhiepiskop Ohridski i Makedonski, Skopje, 1994. Rat. Gr.

MIHAIL (XI v.) – strateg na temata Pelagonija vo vremeto na ohridskiot arhiepiskop Teofilakt, sin na Polieukt. Se spomenuva vo edno nedatirano pismo na Teofilakt, isprateno do pelagoniskiot episkop. Stanal strateg na pelagoniskata tema. Bil blagoroden po du{a i poznat po slavata na tatko mu.
LIT.: B. Panov, Teofilakt Ohridski kako izvor za srednovekovnata istorija na makedonskiot narod, Skopje, 1971. K. Ax.

MIHAIL VIII Paleolog (1224– 1282) – nikejski i vizantiski imperator (1259–1282), vojskovodec, osnova~ na dinastijata na Paleolozite. Go likvidiral Latinskoto Carstvo i ja obnovil Vizantija (1261). Ja sklu~il i ja potpi{al Lionskata unija (1274) za obedinuvawe na crkvata pod vrhovna vlast na papata. Unijata ne bila prifatena vo Vizantija. Gi porazil Epircite vo klisurite zapadno od Voden (1257), na povik na Akropolit se probil do Prilep, no nabrgu moral da se povle~e kon Voden za da go spre~i prodorot na Epircite kon Solun.
LIT.: D. J. Geanakoplos, Emperor Michael Palaeologus and the West 1258–1282, Cambridge, Massachusetts, 1959. K. Ax.

Skopje (1967), a doktoriral na PMF vo Zagreb (1978), kako prv doktor po seizmologija od Makedonija. Redoven prof. i poznat nau~nik od oblasta na in`enerskata seizmologija. Avtor e na preku 500 nau~ni i stru~ni trudovi, publikovani vo zemjata i vo stranstvo. U~estvuval na golem broj nau~ni sobiri. Bil pretsedatel na Zaednicata za seizmologija na SFRJ i ~len na pretsedatelstvata na pove}e internacionalni asocijacii. Bil ~len na Senatot na UKIM. Nositel e na pove}e dr`avni i nau~ni priznaK. Tal. nija i nagradi.

MIHAIL DEVOLSKI (XI–XII v.) – episkop na Devolskata eparhija na Ohridskata arhiepiskopija i hroni~ar. Vo 1118 g. izvr{il 66 dopolnuvawa kon Hronikata na Joan Skilica od vtorata polovina na XI v. {to se odnesuvale na periodot me|u 976 i 1057 g., za nastanite vo Samuilovoto Carstvo i za toga{nite sostojbi vo Ohridskata arhiepiskopija.
LIT.: Cv. Grozdanov, Portreti na svetitelite od Makedonija od IX-XVIII vek, Skopje, 1983, 146. I. Vel.

Gordana MihailovaBo{nakoska

Arhiepiskop Mihail (Metodi Gogov)

MIHAIL, arhiepiskop (Metodi Gogov) (Novo Selo, [tip, 20. V 1912 – Skopje, 6. VII 1999). Zavr{il Bogoslovija vo Bitola, Bogoslovski fakultet vo Belgrad i Filozofski (arheologija i istorija na umetnosta) vo Skopje. Bil verou~itel i sve{tenik vo [tip i vo Skopje i me|u prvite misioneri vo Avstralija. Po vra}aweto bil profesor i rektor vo Bogoslovijata vo Skopje i profesor, prodekan i dekan na Bogoslovskiot fakultet; mitropolit Povardarski. Prevel del od Biblijata na makedonski jazik, poliglot i avtor na pove}e u~ebni pomagala na Fakultetot. Za poglavar na Makedonskata pravoslavna crkva bil izbran na 4. XII 1993 g., zapameten po besedite kako darovit crkoven orator i mudrec. Negovoto prisustvo vo elektronskite i pe~atenite mediumi napravi MPC da izleze od izolacijata {to $ ja nametna vlasta vo porane{niot period. Be{e arhipastir so evangelsko smirenie, so apostolska doslednost i so Svetiklimentov samopregor.
970

MIHAIL KRATOVSKI (Kratovo, krajot na XVI v. – Sveta Gora, 1669) – kratovsko-{tipski mitropolit, pate{estvenik, letopisec i kulturno-prosveten deec, sin na kratovskiot knez Nikola Boi~ik. Vo 1647 g. se zamona{il i go dobil mona{koto ime Mihail. Vo 1648/49 g. stanal mitropolit Banski, Kratovski i [tipski. Kon sredinata na XVII v. zaminal na Sveta Gora. Prestojuval i vo Rusija (dobil darovna gramota za Lesnovskiot manastir i starope~ateni bogoslu`beni knigi), vo Moldova, Romanija, Srbija, Palestina i vo Erusalim. Ostavil letopisni bele{ki po rakopisnite knigi. Negovi mo{ti se ~uvaat vo }elijata †Sv. Nikola# na Kareja.
LIT.: M. Georgievski, Patopisnata i letopisnata literatura vo Makedonija so poseben osvrt za Arsenij Solunski od XIV i Mihail Kratovski od XVII vek, Spektar, br.13, Skopje, 1989, 37-46; I. Velev, Duhovnata i kni`evnata dejnost na Mihail Kratovski sogledani preku izvornoto gradivo, †Balcanoslavica#, br.3233, Prilep, 2003, 169-179. I. Vel.

MIHAILOVA-BO[NAKOSKA, Gordana (Bitola, 1 IX 1940) – poetesa, raska`uva~ka, romansierka, eseistka i preveduva~ka. Rabotniot vek go minala kako urednik vo Makedonskata televizija.
BIBL.: stihozbirki: Vremeto go nema, Sk., 1965; Pisma, Sk. 1974; Vleguvawe vo Delta, Sk. 1981; Nordiski qubovnici, Sk., 1993; Wujorkson, Sk., 1993; Planini od kartonski kutii, Sk., 1997; Poraki na dale~inite, Sk., 2001; Tolkuvawe na moreto, Sk., 2008; izbor poezija: Vo soni{tata na mirnite mom~iwa (na albanski), Sk., 2000; Beskone~noto, Sk., 2008; raskaz: Bosforsko leto, Sk., 1984; roman: Potraga po prikazna, Sk., 2001. Bl. R.

Del~o Mihajlov

MIHAILOV, Vladimir (Belgrad, 27. IV 1939) – grade`en in`ener od oblasta na in`enerskata seizmologija. Diplomiral na Grade`niot fakultet vo Skopje (1963). Magistriral vo IZIIS,

MIHAJLOV, Del~o (Skopje, 27. XI 1947) ‡ karikaturist, re`iser na animiran film, animator, ilustrator. Diplomira na Arhitektonskiot fakultet vo Skopje (1974). Raboti vo Studioto za animiran film na †Vardar film# (1975-1984), kade {to go sozdava i svojot prv animiran film †Homo Ekranikus# (1977).

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

MIHAJLOV

M

Kako samostoen avtor ima realizirano {est animirani filma. Nazna~en za direktor na Internacionalniot festival na filmskata kamera (1996-2000). V. Masl. MIHAJLOV, Dragan (Skopje, 2. I 1949) – red. prof. na ETF vo Skopje. Doktoriral na oddelot za biokibernetika na ETF vo Qubqana (1979). Rabotel vo Matemati~kiot institut so numeri~ki centar (1973–1983). Od 1983 na ETF vo Skopje. Prestojuval na Univerzitetot vo Zagreb (1974) i vo Qubqana (1978) i na oddelot za biomatematika na Univerzitetot na Kalifornija, Los Anxeles vo SAD (1984/85). Oblasti na interes: aplikativen softver, kompjuterska grafika, multimedija i biokibernetika. Objavil golem broj trudovi i u~estvuval i rakovodel golem broj nau~ni i stru~ni proekti. Nagraden e za najdobar trud po biokibernetika na ETAN. Dr. M.

Ivan (Van~o) Mihajlov

MIHAJLOV, Ivan (Van~o) (Novo Selo, [tipsko, 26. VIII 1896 – Rim, 5. IX 1990) – rakovoditel na VMRO. Se {koluval vo [tip, Solun i Skopje, kade {to zavr{il gimnazija (1915). Po Prvata svetska vojna studiral pravo na Univerzitetot vo Sofija, bil eden od osnova~ite i prv pretsedatel na Studentskoto dru{tvo †Vardar#. Po pristapuvaweto vo VMRO bil sekretar na T. Aleksandrov, punktov na~alnik za Sofija, a po ubistvoto na T. Aleksandrov bil ~len na CK na VMRO (1925), reizbran i po ubistvoto na A. Protogerov (1928). Dejstvuval za obedinuvawe i nezavisnost na Makedonija, no kako bugarska zemja (so bugarsko mnozinsko naselenie). Nezavisnosta na Makedonija ja gledal od politi~ki i dr`avni celi, a ne od nacionalni potrebi na makedonskiot narod. Na Pirinskiot del na Makedonija gledal kako na osnovno jadro – †Piemont# za obedinuvawe na drugite delovi na Makedonija. Bil privrzanik na individualen teror, prezemal teroristi~ki akcii za likvidacija na oponen-

tite. Vo vremeto na negovoto rakovodewe na Organizacijata vo Pirinskiot del na Makedonija vospostavil, so soglasnost od bugarskata dr`ava, paralelna poluoficijalna vlast, pretvoraj}i go vo svoja voena i finansiska baza. Del od sobiranite sredstva namenil za materijalna pomo{ na siroma{nite, so kujni za besplatni obroci za bezimotnite, za izgradba na u~ili{ta, bolnici, popravka na lokalni pati{ta, stipendii za siroma{nite u~enici i studenti i dr. Se anga`iral i za dodeluvawe zemja i materijalna pomo{ na bezimotnite makedonski begalci. Primenil nova strategija vo borbata na VMRO: izveduvawe teroristi~ki akcii i atentati so tn. †trojki# i †petorki#. Odr`uval bliski odnosi so Vladata na Bugarija, a imal poddr{ka i materijalna pomo{ i od Italija. Po 19-majskiot prevrat i zabranata na VMRO (1934) bil tajno prenesen vo Turcija (oficijalno emigriral), a ottamu zaminal vo Polska (1938). Vo Vtorata svetska vojna prestojuval vo Zagreb (kaj A. Paveli}) i sorabotuval so germanskite voeni slu`bi. Pred krajot na vojnata, so poddr{ka na Germancite, do{ol vo Makedonija (Skopje, sept. 1944) so zada~a da formira kvislin{ka nezavisna makedonska dr`ava, no ne nai{ol na poddr{ka. Po kapitulacijata na Germanija emigriral vo Avstrija, potoa vo Italija (Rim), od kade {to odr`uval vrski so MPO. Po~inal vo Rim. Avtor e na spomeni vo ~etiri toma i drugi publikacii.
BIBL.: Izbrani proizvedeniÔ, I–IV, SofiÔ, 1993. LIT.: Zoran Todorovski, VMRO 1924– 1934, Skopje, 1997. Z. Tod.

MIHAJLOV, Ilija (Veliko Trnovo, Bugarija, 29. V 1907 – Belgrad, 15. VIII 1973) – redoven profesor na Zemjodelsko-{umarskiot fakultet vo Skopje, specijalist za oblasta ureduvawe na {umite i za predmetite ureduvawe na {umite i dendrometrija. Diplomiral na Zemjodelsko-{umarskiot fakultet vo Sofija (1930), kade {to e izbran za asistent (1933). Doktoriral na Zemjodelsko-{umarskiot fakultet vo Zagreb (1939), a podocna rabotel vo Vrhovnata stopanska komora vo Sofija (1944–1947). Eden od prvite profesori na Zemjodelsko-{umarskiot fakultet vo Skopje po negovoto formirawe (1947). Istaknat i poznat nau~en rabotnik na doma{en i na me|unaroden plan. Avtor e na prviot u~ebnik po †Dendrometrija# za studentite od oblasta na {umarstvoto vo Makedonija (1953), kako i na †Ureduvawe na {umite#, I (1961) i II (1963) del. Objavil pove}e od 60 nau~ni trudovi. Al. And.

Mile Mihajlov

MIHAJLOV, Ilija (Veles, 1912 – Skopje, 1995) – agroekonomist. Osnovno u~ili{te zavr{il vo Veles, gimnazija vo Negotin Kraina, Srbija (1932). Diplomira na Zemjodelsko-{umarskiot fakultet vo Zemun (1938). Organizira otvorawe na zemjodelsko u~ili{te vo Bitola (1945), kade {to bil i direktor. Vo nastavniot proces na Zemjodelsko-{umarskiot fakultet vo Skopje e vklu~en od 1948 g. po predmetot organizacija na zemjodelskoto proizvodstvo. Izbran e za docent (1952); habilitira (1958); stanuva vonreden (1959) i redoven profesor (1965). Penzioniran e vo 1978 g. Bil dekan na Zemjodelsko-{umarskiot fakultet (1965/67), a vo pove}e mandati ja rakovodel Katedrata za ekonomika i organizacija. Objavil 60-tina nau~ni i stru~ni trudovi. Dr. \o{.

MIHAJLOV, Mile (s. Lazaropole, 1. X 1936) ‡ nau~en sovetnik i redoven profesor vo Institutot za nacionalna istorija, vo penzija. Diplomiral na Filozofskiot fakultet (grupa istorija) vo Skopje (1962) i doktoriral so temata †Voenozadninskite organi vo tekot na Narodnoosloboditelnata vojna vo Makedonija 1941 ‡ 1945 godina# (1988). Negovata potesna specijalnost e istra`uvaweto na Makedonija vo vremeto na Vtorata svetska vojna ‡ NOAVM, prvin vo Oddelenieto za memoari i Referatot za biografii (1967‡1980), a potoa vo Oddelenieto za periodot na NOB i Revolucijata i socijalisti~kata izgradba (1981)
BIBL.: Voenozadninskite organi vo Narodnoosloboditelnata vojna na Makedonija (1941‡1945), Skopje, 1992; †Naroden glas#(1941‡1943), Skopje, 1990, (so koredaktori); Prvata Vlada na Makedonija. Dokumenti, II, 1, Skopje, 1995, 1-25 (so koredaktori). LIT.: 50 godini Institut za nacionalna istorija 1948‡1998, Skopje, 1998, 134‡ 135. S. Ml.

971

M

MIHAJLOV

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

Pan~e Mihajlov

{to e konstatirano i vo odglasite vo periodikata, prvpat se objavuva ciklus revolucionerni pesni {to se odraz na novoto vreme i na novite op{testveni sostojbi. Ubien e vo Sofija, otkako bil isklu~en od VMRO pod vlijanie na Van~o Mihajlov. Objavuval vo vesnicite na makedonskata emigracija vo Bugarija, †Ilinden#, †Nezavisima MakedoniÔ# i dr. Od ~etni~kiot `ivot mu e i zbirkata raskazi †Vo zemjata na solzite# (Sofija, 1924).
BIBL.: BÍlgarski narodni p‹sni otÍ MakedoniÔ. SÍbral Pan~o MihaŸlovÍ. SÍ predgovorÍ otÍ Prof. M. ArnaudovÍ, SofiÔ, 1924. LIT.: Zoran Todorovski, Moralniot kodeks na makedonskiot revolucioner, †Kulturen `ivot#, 7-8, 1995, 86; Prof. Al. Balabanov, Pan~o MihailovÍ – BÍlgarski narodni p‹sni otÍ MakedoniÔ †Makedonski pregled#, g. 1, kn. 1, 1924, 123‡129. M. Kit.

vo Skopje (od 1994) po grupata predmeti organizacija, tehnologija i ekonomika na gradbata. Doktorirala na tema †Kibernetski model za upravuvawe so proekti od oblasta na arhitekturata#, {to e glaven predmet i na nejzinata nau~noistra`uva~ka Q. T. rabota. MIHAJLOVA-DAM^EVSKA, Marina (Ta{kent, Uzbekistan, 1963) – atleti~arka. Kako atleti~arka na AK „Skopje“ devetpati bila prvenka na SFRJ vo sedmoboj, edna{ i na 100 m so pre~ki i prvenka na RM vo pove}e atletski disciplini. Tripati go soboruvala jugoslovenskiot rekord vo sedmoboj (1986‡1987) i s# u{te e aktuelna rekorderka na RM vo petoboj (sala), sedmoboj, vo skok vo dale~ina i vo viso~ina. Na Univerzitetskite igri go osvoi 6 mesto (Zagreb, 1987), a na Mediteranskite igri (Lakrija, Liban, 1987) 2 mesto vo sedmoboj. Nejziniot posleden rekord na SFRJ vo sedmoboj (1987 – 5.642 boda) ostanal nesoboren. Ja ispolnila olimpiskata norma na 100 m so pre~ki (1996). Po te{ka soobra}ajna nesre}a, ja zavr{ila sportskata kariera.
LIT.: D-r Du{an Stanimirovi}, Sportski {ampioni. Izbor na najdobrite vo Makedonija 1954‡2004, Skopje, 2005, 75, 76 i 78. S. Ml.

MIHAJLOV, Pan~e (Skopje, 4. VII 1924 ‡ Skopje, 29. XI 2003) ‡ novinar i publicist. Zavr{il Filolo{ki fakultet vo Skopje. Vo novinarstvoto od 1946 g. vo †Mlad borec# i Radio Skopje. Glaven urednik na nedelnikot †Sport#. Vo †Nova Makedonija# od 1951 sè do penzioniraweto (1988): sorabotnik, urednik na Skopskata i Vnatre{no-politi~kata rubrika, komentator. Eden od osnova~ite na †Ve~er# (1963) i negov prv glaven i odgovoren urednik. Dopisnik na †Nova Makedonija# od Sofija, potoa glaven i odgovoren urednik na vesnikot i generalen direktor na NIP †Nova Makedonija# (1982). Publicisti~ki trudovi: †Me|u tri ogna#, †Pavel [atev – `ivot i delo# i †Ilustrirana istorija na makedonskiot narod#. U~esnik vo NOB od 1941 g. B. P. \.

Pan~o Mihajlov: zbornik so revolucionerni narodni pesni od Makedonija (1924)

MIHAJLOV, Pan~o ([tip, 1888 – Sofija, 14. VI 1925) – u~itel, vojvoda, novinar, poet, pisatel i folklorist. Zavr{il Pedago{ka gimnazija vo Skopje (1909), potoa bil u~itel vo Ko~ani, Vinica, ]ustendilsko i Radomirsko. Vo 1922 g. minal vo ileganost, formiral svoja ~eta i podolgo prestojuval vo isto~niot del na Makedonija. Sè do ubistvoto dejstvuval kako ko~anski okoliski vojvoda. Toga{, dvi`ej}i se niz Isto~na Makedonija, gi zabele`al pesnte {to gi objavil vo zbornikot †BÍlgarski narodni p‹sni otÍ MakedoniÔ#. Vo zbornikot, kako {to istaknuva i M. Arnaudov vo predgovorot, a kako
972

MIHAJLOV, Sergie (Harkov, 1885 ‡ [tip, 19. IX 1975) ‡ muzi~ki pedagog i kompozitor. Muzika u~el vo rodniot grad kaj ~e{kiot kompozitor i pijanist Alojz Jiranek. Naskoro po Oktomvriskata revolucija doa|a vo Makedonija (1921), najprvin vo Kavadarci, a potoa vo Gevgelija, kade {to za tri godini razviva plodna muzi~ka dejnost. Tamu ja pi{uva operata-bajka †Ru`anka#, izvedena so uspeh vo toa mesto i vo okolnite gradovi. Potoa zaminuva vo [tip (1924), kade {to stanuva profesor vo Gimnazijata. Vo tekot na idnite pedeset godini gi postavuva temelite na sevkupniot muzi~ki `ivot vo toj grad. Vo sorabotka so prof. D. Budimirovi}, direktor na Amaterskiot teatar, so golem uspeh go podgotvuva izveduvaweto na nekolku operski dela vo celosna ili vo skratena verzija (†Palja~i#, †Sevilskiot berber#, †Faust#, †Mamzel Nitu{† i dr.), so sopstvena pijano-pridru`ba. Vo povoeniot period, M. celosno mu se posvetuva na muzi~koto {kolstvo, kako rakovoditel na Osnovnoto, potoa i na Srednoto muzi~ko u~ili{te. Negovite mnogubrojni kompozicii od instruktiven karakter za site orkestarski instrumenti, kamerni dela i prigodni scenski realizacii, naidoa na {iroka primena vo muziciraweto na u~enicite. Mnogu od negovite vospitanici go prodol`ija {koluvaweto na visokite muzi~ki institucii i se afirmiraa kako istaknati muzi~ari.
LIT.: D. Ortakov, Muzi~kiot `ivot vo [tip i [tipsko do 1941 g., †Muzika#, god. 5, br. 3, Skopje, 2001. Dr. O.

Josif Mihajlovi}

MIHAJLOVA, Elena (Skopje, 15. XII 1942 – 1997), in`. arh., red. prof. na Grade`niot fakultet

MIHAJLOVI], Josif (s. Treson~e, 28. IV 1887 – Skopje, 11. III 1941) – arhitekt i urbanist. Gradona~alnik na Skopje od 1929 g., so mal prekin do 1941 g. Diplomiral na Arhitektonskiot otsek na Tehni~kata visoka {kola vo Belgrad (1910). Studiite po urbanizam gi prodol`il vo Anglija i vo SAD, kade {to rabotel kako arhitekt 10 godini. Vo belgradskata firma †Feniks# se vklu~il vo izgradbata na `elezni~kite prugi U`ice – Saraevo i Veles – Prilep. Od 1929 g. bil pretsedatel na Skopskata op{tina, koga go izrabotil i Generalniot regulacionen plan na Skopje, usvoen vo 1930 g. Se zanimaval i so arhitektonsko proektirawe. Pozna-

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

MIHAJLOVSKI

M

galen. U~esnik na Sofiskoto sovetuvawe na MRO (1903). Bil vojvoda na ~eta vo Gevgelisko (od po~etokot na 1903). Zaginal vo borba so osmanliskite vojski kaj s. Smol, Gevgelisko.
IZV.: Dvi`enieto otsamÍ Vardara i borbata sÍ vÍrhovistite. Po spomeni na Âne Sandanski,^ernÍo PeevÍ, Sava MihaŸlovÍ, Hr. KuslevÍ, Iv. AnastasovÍ GÍr~eto, PetrÍ Hr. ÁrukovÍ i Nikola Pu{karovÍ, SofiÔ, 1927. LIT.: D-r Vlado Kartov, Sava Mihajlov, Skopje, 1977. V. \.

†Sakam da ka`am# {to ja po~nal vo †Ve~er# i kontinuirano opstojuva 15 godini. Kolumnite vo koi na svoj na~in ja dokumentira postkomunisti~kata tranzicija se objaveni vo tri knigi. B. P. \.

J. Mihajlovi}, zgradata na Crveniot krst vo Skopje

~ajni realizirani objekti: zgradata na Crveniot krst vo Skopje (1930), sopstvenata individualna ku}a vo Skopje (1939); Fabrikata za tekstil vo Skopje (1939). Vo oblikuvaweto na zgradata se inspirira od narodnata arhitektura. Kako pretsedatel na Op{tinata prezemal zna~ajni grade`ni komunalni potfati – izgradba na termocentralata i hidrocentralata †Matka# na r. Treska, vodovodot †Ra{~e#, ureduvawe na ulici. Bile izgradeni i pove}e javni objekti: u~ili{ta, op{tinski zgradi, Narodnata banka, Trgovsko-industriskata komora, @elezni~kata stanica, Banovinata (denes Sobranie na RM). Za za{tita na Skopje od poplava od vodite na rekata Vardar, go izgradil nasipot vo Gradskiot park, ja izvr{il i regulacijata na r. Serava. Se zanimaval i so publicistika.
LIT.: K. Tomovski, Arhitekt Josif Mihajlovi} (1887–1941), vo: Arhitekturata na po~vata na Makedonija od sredinata na XIX do krajot na HH vek. Prilozi za prou~uvaweto na istorijata na kulturata na po~vata na Makedonija, 14, Skopje, 2006, 85-88. Kr. T.

Dragi Mihajlovski

Branko Mihajlovski

MIHAJLOVSKI, Branko (Skopje, 2. I 1924 ‡ Skopje, 27. IV 2000) ‡ snimatel, doajen na filmskata kamera vo Makedonija. Se obrazuval vo Prvata ma{ka gimnazija vo rodniot grad, a potoa go sovladuva fotografskiot zanaet. Po vojnata zavr{uva Visoka filmska {kola vo Belgrad. Od 1947 g. raboti vo producentskata ku}a †Vardar film#. Ima realizirano nad 100 dokumentarni filmovi, a bil direktor na fotografija vo dvaesetina igrani i kratki filma. Osven kako snimatel, se pojavuva i kako re`iser na nekolku dokumentarni filmovi. Ig. St. MIHAJLOVSKI, Goran (Bitola, 24. XI 1968) ‡ diplomiran novinar na Interdisciplinarni studii po novinarstvo na Univerzitetot †Sv. Kiril i Metodij# vo Skopje. Vo periodot 19892000 g. vo †Ve~er# gi minuva site skalila vo profesijata – od pripravnik do glaven i odgovoren urednik na vesnikot. Inicijator i eden od osnova~ite na v. †Vest# (5 juli 2000). Avtor na kolumnata

MIHAJLOVSKI, Dragi (Bitola, 16. X 1951) ‡ raska`uva~, romansier, eseist, literaturen nau~nik, preveduva~. Zavr{il Filolo{ki fakultet vo Skopje. Doktor po filolo{ki nauki. Profesor na Filolo{kiot fakultet vo Skopje, na Katedrata za angliski jazik i kni`evnost, profesor po predmetot teorija i praktika na preveduvaweto. ^len na Makedonskiot PEN centar i na DPM (1992).
BIBL.: †Re~no uli{te# (raskazi, 1981), †\on# (raskazi, 1990), †Neraspnati bogovi# (esei, 1991), †Skok so stap# (raskazi, 1994), †Tripolskata kapija# (raskazi, 1999), †Pod Vavilon – zada~ata na preveduva~ot# (doktorat, 2000), †Smrtta na dijakot# (roman, 2002). R.

Jovica Mihajlovski

Sava Mihajlov Savata

MIHAJLOV-SAVATA, Sava (s, Ma~ukovo, Gevgelisko, 25. XII 1877 – s. Smol, Gevgelisko, 1. III 1905) – u~itel, revolucioner, gevgeliski vojvoda. Se {koluval vo Ma~ukovo, vo Carigrad i vo Solun. U~itelstvuval vo Kavadarci (1895), kade {to stanal ~len na MRO. Kako u~itel i revolucioner dejstvuval i vo s. Rakita, Kajlarsko, Negotino, Gevgelija i Gorna Xumaja. Borec protiv vrhovizmot. U~estvuval vo Aferata Mis Ston, potoa stanal nele-

Goran Mihajlovski

MIHAJLOVSKI, Jovica (Bitola, 12. VI 1955) ‡ akter. Diplomiral na FDU vo Skopje (1981), od koga e i ~len na Dramskiot teatar vo Skopje. Ulogi: Jakov II (†Duplo dno#); I{tvan (†Kosan~i}ev venec#); Mladi~ot (†Krvavi svadbi#); Xems (†Dolgo patuvawe vo no}ta#); Marko (†Kula Vavilonska#); Joco (†Grev ili {pricer#); ^ovekot so frak (†^ernodrinski se vra}a doma); Topuz-pa{a (†Harem#); Kuka (†Slovenski kov~eg#); Leri (†Poblisku#); Lukov (†Crnila#); Ver{inen (†Tri sestri#); Kiro (†Let vo mesto#); Laki (†Druga
973

M

MIHAJLOVSKI

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

strana#); Koce (†Demonot od Debar maalo#). R. St.

tra`uva~ i nau~en sovetnik vo Institutot za sociolo{ki i politi~ko-pravni istra`uvawa vo Skopje (1966‡1993). Izbran za sudija vo Ustavniot sud na RM (1994‡2003). Od 2005 g. e redoven profesor po ustavno pravo na Fakultetot za op{testveni nauki vo Skopje. Objavil pogolem broj trudovi od oblasta na izbira~koto pravo i politi~kiot sistem.
BIBL.: Stojmen Mihajlovski, Izbornite subjekti vo izborniot proces, Skopje, 1972; Efikasnosta na politi~koto odlu~uvawe, Skopje, 1991. Sv. [.

hrvatska poezija, koja so bogat poetski re~nik, so nova metaforika i so uverlivi zborovi govori za neposrednite problemi na sekojdnevjeto. Iskren e i uverliv koga pee za li~nite i socijalnite motivi, isto kako i koga tretira slo`eni filozofski temi. Dobitnik na Zlatniot venec na SVP vo 2002 g.
BIBL.: Kamerna muzika, 1954; Pat vo nepostoewe, 1956; Dare`livo progonstvo, 1959; Godi{no vreme, 1961; Poslednata ve~era, 1969; Tivki kladi, 1985; Kadifena `ena, 1993; Akordeon, 2000. LIT.: G. Todorovski, Poetot ~udotvorec, †Poezija#, SVP, Struga, 2002. P. Gil.

Miho Mihajlovski

MIHAJLOVSKI, Miho (Ki~evo, 1915 ‡ Skopje, 2003) ‡ elektromehani~ar, naroden heroj od NOB. Do Aprilskata vojna rabotel na Zemunskiot aerodrom, a potoa se vratil vo rodniot grad i se vklu~il vo podgotovkite za oru`eno vostanie. Bil borec na Prvata makedonsko-kosovska NOUB. Kako predvodnik na grupa dobrovolci, izvr{il napad na kasarnata vo Ki~evo (8. IV 1943). Kako zamenik-komandant na bataljon, u~estvuval vo Fevruarskiot pohod (1944), vo Proletnata ofanziva i vo kone~noto osloboduvawe na Ki~evo, pri {to bil te{ko ranet. Proglasen e za naroden heroj na Jugoslavija (1. VIII 1952). Po Osloboduvaweto izvr{uval zna~ajni dol`nosti vo JNA i vo SVR.
LIT.: Miho Mihajlovski. Brigada na bratstvoto i edinstvoto, Skopje, 1958, 463-464; Vasil Kunoski, Mihajlovski Kosta Miho (1915). Narodni heroi od Makedonija, Skopje, 1973, 246-251; Hronologija na nastani od narodnoosloboditelnata vojna 1941-1945 godina vo Ki~evo i Ki~evsko, vtoro dopolneto izdanie, Ki~evo, 1984. S. Ml.

Kiril Mihajlovski - Gruica

MIHAJLOVSKI–GRUICA, Kiril (Vinica, 1916 – Belgrad, 20. V 1991), pripadnik na mladinskoto i komunisti~koto dvi`ewe, u~esnik vo NOV, voen rakovoditel, naroden heroj (1953). ^len e na SKOJ od 1938, a na KPJ od 1941 g. Pred vojnata pove}epati bil zatvoran za politi~ka aktivnost protiv dr`avata. Toj e u~esnik vo NOV od 1941 g. Se borel vo partizanski edinici vo Srbija, kako komandant na bataljon, komesar na Prvata ju`nomoravska brigada. Vo Makedonija bil komesar na Tretata makedonska brigada, komandant na 51-vata divizija i komandant na [tipskata voena oblast. Delegat na Prvoto zasedanie na ASNOM. Po vojnata zazemal visoki rakovodni funkcii vo JNA.
IZV.: DARM, Fond: 427 – CK na KPM/SKM. Partiski dosieja na nositeli na †Partizanska spomenica 1941#. Dosie na dobieni spomenici 1941, br.411. M. Mih.

MIHANOVI], Antun (Antun Mihanovic) (Zagreb, Hrvatska, 10. VI 1796 – Novi Dvori, Hrvatska, 14. XI 1861) – predvesnik na hrvatskata nacionalna prerodba, poznat kolekcioner na starite slovenski rakopisi. Vo svojstvo na avstriski konzul prestojuva i vo Solun (ok. 1840), od kade {to gi posetuva manastirite vo Makedonija i na Sv. Gora i oformuva zbirka {to sodr`i srpski i makedonski rakopisi po poteklo glavno od severnomakedonskite i od svetogorskite manastiri. Mihanovi}evata zbirka (38 kirili~ki rakopisi) se ~uva vo Zagreb, Arhiv na HAZU.
LIT.: V. Mosin, Cirilski rukopisi Jugoslavenske akademije, I dio, Zagreb, 1955, II dio, Reprodukcije, Zagreb, 1952; istiot, O podrijetlu Mihanoviceve cirilske zbirke, †Slovo# 4–5, 1955, 71–84. Zd. R.

Vitomir Micev

MIHALI], Slavko (Karlovac, 16. III 1928 – 5. II 2007) ‡ najistaknata poetska li~nost vo sovremenata
Stojmen Mihajlovski

MIHAJLOVSKI, Stojmen (s. Trnovo, Krivopalana~ko, 22. XII 1941) ‡ pravnik i politikolog. Osnovno obrazovanie i gimnazija zavr{il vo Skopje. Diplomiral na Pravniot fakultet vo istiot grad (1965). Doktoriral na Fakultetot za politi~ki nauki vo Saraevo, na tema †Efikasnosta na politi~koto odlu~uvawe# (1979). Rabotel kako nau~en is974

Slavko Mihali}

MICEV, Vitomir Dimitrov (Belgrad, 27. VIII 1940) ‡ nevropsihijatar, redoven prof. Med. f. zavr{il vo Skopje (1965). Specijalizacija po psihijatrija zavr{il vo Anglija (1972), kade {to rabotel do 1974. Potoa se vrabotil na Klinikata za nevropsihijatrija vo Skopje, kade {to vo 1984 g. odbranil doktorat. Bil nastavnik po psihopatologija i na Filozofskiot fakultet vo Skopje. Supspecijalist e po psihoterapija i ja vovel bihevior i psihoterapijata vo RM i e eden od poznatite avtori na lekuvawe na fobi~nite zaboluvawa. Bil pretsedatel na MLD. Objavil nad 100 trudovi.

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

MICEVSKI

M

BIBL.: Stravot ‡ niz dnevnikot na eden psihijatar, Skopje, 1979; koavtor: Zo{to ‡ Psihijatriski razgovori, Skopje, 1984; Psihijatrija, I i II, Skopje, 1994; Psihijatrija, Skopje, 2004. N. P.-J.

MICEV, Dimitar Leonidov (s. Stojakovo, Gevgelisko, 15. III 1905 ‡ Skopje, 7. III 1989) ‡ prv spec. po higiena vo Makedonija. Medicinski studii zavr{il vo Belgrad i rabotel kako lekar vo Gevgelija do 1946 g., koga od Vladata na Makedonija bil ispraten na specijalizacija po higiena vo Belgrad. Kako glaven republi~ki sanitaren inspektor (1947 ‡1957) bil inicijator i osnova~ na [kolata za sanitarni tehni~ari vo Skopje. Potoa bil direktor na Okoliskiot higienski zavod vo Skopje i direktor na zdravstvenata slu`ba vo Op{tinata †Idadija# vo Skopje (do penzioniraweto). D. D. MICEV, Miodrag Dimitrov (Belgrad, 19. III 1935 ‡ Skopje, 3. X 1992) ‡ nevropsihijatar, redoven prof. Vraboten na Nervnata klinika (1960‡1992). Med. f. zavr{il vo Skopje (1959), specijaliziral (1964) i habilitiral (1974). Vtemeluva~ na modernata psihoterapija so poseben akcent na psihoanalizata vo Makedonija i vo porane{nite jugoslovenski prostori. Poznat publicist i predava~ od oblasta na psihologijata i psihijatrijata, avtor na brojni monografii od taa oblast. Objavil pove}e od sto nau~ni trudovi od psihologijata i psihijatrijata.
BIBL.: Intimno za ma`ot, Skopje, 1972; Mu{karac intimno, Beograd, 1974; Psihoanaliza i teatar, Skopje, 1978. Il. X.

lumno vegetacijata na brdskite pasi{ta i dr. Osobeno zna~ewe imaat dvete monografii – za vegetacijata na Male{ i Pijanec i Vl. M. planinata Bistra.

Branko Micevski

diplomiral (1981). Vo 1982 g. e primen kako pripravnik na Zoolo{kiot zavod pri PMF vo Skopje. Magisterskiot trud go odbranil vo 1985 g. Za pomlad asistent e izbran vo 1987 g. Doktoriral vo 1990 g. Vo zvaweto docent e izbran vo 1991 g. Vo 1996 g. e izbran za vonreden i vo 2001 za redoven profesor. Objavil 43 nau~ni trudovi od oblasta na urbanata ornitologijata i sinekologijata, ornitologijata, ekologijata, faunistikata i biogeografijata, energetikata na pticite, valorizacijata i za{titata na prirodnite i urbaD. Pr. nite ekosistemi.

Blagoja Micevski

MICEV, Nikola Mihailov (Kratovo, 07. XI 1913 ‡ Skopje, 24. IX 1990) ‡ veterinar, revolucioner, redoven prof. na Zemjodelskiot fakultet vo Skopje. Doktoriral na V. f. vo Zagreb (1954). Eden od osnova~ite na Makedonskoto studentsko dru{tvo †Vardar# vo Zagreb (1935), u~estvuval vo organiziraweto na MANAPO i inicijator na †Na{ vesnik#. U~esnik e vo NOB (od 1941). ^len na Inicijativniot odbor za svikuvawe na ASNOM. U~estvuval na Prvoto zasedanie na ASNOM, kade {to e izbran i za ~len na AVNOJ. Delegiran e pri Nacionalniot komitet na Vis, kade {to bil odreden za pretstavnik na Jugoslovenskiot crven krst vo @eneva. Objavil dva u~ebnika za op{ta i za zemjodelska mikrobiologija. M. D. ‡ J. B. MICEVSKI, Branko (s. Sv. Todori, Bitolsko, 19. X 1958) – osnovno i sredno obrazovanie zavr{il vo Bitola. Vo u~ebnata 1977/78 g. se zapi{al na PMF vo Skopje, Grupa biologija, na koj

Kiril Micevski

MICEVSKI, Kiril (Skopje, 29. IV 1926 – 6. II 2002) – akademik, redoven profesor po sistematika i filogenija na vi{ite rastenija na PMF vo Skopje. Doktoriral na Filozofskiot fakultet vo Skopje vo 1958 g. Vo 1974 g. e izbran za dopisen ~len na MANU, vo 1979 g. za redoven ~len. Vo 1995 g. e izbran za dopisen ~len na SAZU, Qubqana. Avtor e na {este knigi od prviot tom od kapitalnoto delo †Flora na Republika Makedonija#. Objavil nad 120 nau~ni trudovi vo koi se opi{ani 45 novi vidovi za naukata od teritorijata na RM i golem broj poniski taksoni. Ja obrabotil vodnata i blatnata vegetacija na Ohridskoto, Prespanskoto i Dojranskoto Ezero, Katlanovskoto, Monospitovskoto, Pelagoniskoto, Stru{koto i Ohridskoto Blato, blatoto kaj Negore~ka Bawa, nizinskata livadska vegetacija, halofitskata vegetacija, de-

MICEVSKI, Blagoja (Prilep, 8. III 1931 – Skopje, 23. VII 2002) – arhitekt. Diplomiral na Arhitektonskiot otsek na Tehni~kiot fakultet vo Skopje (1958). Kako proektant, rabotel vo proektantskata organizacija †Makedonijaproekt#. Negoviot opus e bogat i raznoviden, raboti vo site granki na arhitektonskoto proektirawe. Zabele`itelno e u~estvoto na anonimni i na pova`ni arhitektonski konkursi, na koi osvojuva vrvni nagradi. Proektiral objekti za Avstrija i za drugite jugoslovenski republiki. Izgradil stanbeni objekti vo naselbata Kapi{tec vo Skopje (1973), Stanbeno-trgovskiot kompleks †Skopjanka# vo Skopje; stanbeni objekti vo Kavadarci (1985), kako i saemskite hali vo Skopje (1972), hotelot †Lipa# vo Prilep (1973), Delovno-ugostitelskiot objekt †Arka# vo Skopje (1997). Proektiral i sakralni objekti: Katoli~kata crkva vo Skopje (1969) i Katoli~kata crkva vo Ohrid (1997). Se zanimaval i so slikarstvo – akvarel. Posebno gi neguval crte`ot i grafikata. Bil i pomo{nik-minister vo Ministerstvoto za grade`ni{tvo vo Vladata na

Blagoja Miceski, stanben blok vo Skopje (1973)

975

M

MICKOVI]

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

RM (1991–1992). ^len e na Arhitektonskata akademija.
LIT.: K. Tomovski, Arhitekt Blagoja Micevski-Bajo (1931–2002), vo: Arhitekturata na po~vata na Makedonija od sredinata na XIX do krajot na HH vek. Prilozi za prou~uvaweto na istorijata na kulturata na po~vata na Makedonija, 14, Skopje, 2006, 215-222. Kr. T.

Slobodan Mickovi}

Miodrag Mickovi}

MICKOVI], Miodrag (Prilep, 10. X 1938) ‡ novinar. [koluvaweto go zavr{il vo Institutot za novinarstvo vo Belgrad (1974). Bil vraboten vo v. †Nova Makedonija# (1962–2003), kako urednik na sportskata rubrika (1973–2000), a potoa bil komentator i glaven urednik vo dnevniot sportski vesnik †Skok# (2000–2003). Izvestuval od tri Letni olimpiski igri (1972, 1976 i 1980), od Zimskata (1984) i [ahovskata olimpijada vo Skopje (1972), od svetskite fudbalski prvenstva (1974, 1982 i 1990) i od evropski i pove}e drugi prvenstva vo razni sportovi. Toj e poznat i kako fudbalski rabotnik. D. S. MICKOVI], Natka Borisova (Radovi{, 25. II 1943) – pedagog, univerzitetski profesor. Zavr{ila u~itelska {kola (1962), studii po pedagogija na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1969), magistrirala na Filozofskiot fakultet vo Belgrad (1980), a doktorirala na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1986). Bila novinar vo v. †Mlad borec# (1962–1973) i urednik vo izdava~kata ku}a za u~ebnici †Prosvetno delo# (1973– 1977). Za asistent na Filozofskiot fakultet vo Skopje e izbrana vo 1977 g., a za redoven profesor po predmetite metodologija na pedagogijata i pedago{ka statistika vo 1992 g. Objavila pove}e trudovi vo stru~no-nau~nata periodika vo zemjata i vo stranstvo.
BIBL.: Sovremeni sfa}awa za nastavata po matematika vo osnovnoto u~ili{te, 1984; Deteto i literaturata za deca, 1985; Literaturata za deca i nejzinite vospitni mo`nosti, 1988; Sovremeni sfa}awa za nau~no-istra`uva~kata rabota vo pedagogijata, 1992 i dr. LIT.: Filozofski fakultet: 1946–1996, Skopje, 1996, 49. K. Kamb.

MICKOVI], Slobodan (Bitola, 18. VI 1935 ‡ Skopje, 21. V 2002) ‡ eseist, kriti~ar, romansier, preveduva~, univ. profesor. Zavr{il Filolo{ki fakultet vo Skopje. Rabotel kako urednik za umetni~ka literatura vo izdava~kata ku}a †Misla#, kako i vo Makedonskiot naroden teatar. Bil urednik na sp. †Razgledi#. Doktor po filolo{ki nauki. Bil profesor na Filolo{kiot fakultet †Bla`e Koneski# vo Skopje i rakovoditel na Institutot za makedonska literatura. Bil pretsedatel na Sovetot na Stru{kite ve~eri na poezijata. ^len na DPM (1965).
BIBL.: Razmisluvawa (kritiki, 1969), Tolkuvawa (esei i kritiki, 1973), Vreme na pesnata (esei i kritiki, 1983), Poetskite idei na Koneski (studija, 1986), Zbor i razbor (studii, esei i kritiki 1990), Aleksandar i smrtta (roman, 1992), Da se ubie Apostol (roman, 1994), Kanal (roman, 1994), Treta generacija (esei i kritiki, 1995), Ah toj Pariz {to ja ispi rekata (roman, 1995), Istorija na crnata qubov (roman, 1996), Promena na Boga (roman, 1998), Kni`evni tekovi (esei i kritiki, 1998), Ku}ata na Mazarena (roman, 1999), Samoubiecot (roman, 2002), Krale Marko (roman, 2003). R.

Plovdiv, a po zavr{uvaweto na U~itelskata {kola vo ]ustendil, stanuva u~itel vo rodopskoto s. ^epelare, kade {to go osnovuva Kulturno-prosvetnoto dru{tvo †Progled#. Go zavr{uva Pravniot fakultet vo Belgrad (1897– 1902) i celo vreme e vo †krugot na makedonskite separatisti# vo Bitola, Ohrid i Sofija, koi se †vo prv red Makedonci#. Po zabranata na Makedonskiot klub i negoviot organ †Balkanski glasnik#, zaedno so St. J. Dedov, odi vo S.-Peterburg, a po os-

Dijamandija Mi{ajkov

MICKOVSKI, \orgi Dimitrov (Voden, Egejskiot del na Makedonija, 17. II 1946) ‡ veterinar, redoven prof. na F. vet. med. vo Skopje. Doktoriral na V. f. vo Zagreb (1990). Bil direktor na Veterinarniot institut vo Skopje (1987‡2004). Ima objaveno 115 nau~ni i stru~ni trudovi vo zemjata i vo stranstvo i u~ebnik †Fiziologija i patologija na razmno`uvaweto#. M. D. ‡ J. B. MI[AJKOV, Dijamandija (Dijamandije, Diamand) Trpkov (Trpkovi}) (Bitola, 15. III 1872 – Sofija, 6. IV 1953) – ~len-osnova~ na Makedonskiot klub so ~itali{te vo Belgrad (1902) i urednik na negoviot organ v. †Balkanski glasnik#, ~len-osnova~ i prv privremen pretsedatel na MNLD vo S.-Peterburg (1902) i koavtor (so St. J. Dedov) na prvata kompletna makedonska nacionalnoosloboditelna programa (12. XI 1902). Se {koluva vo Bitola i vo

novaweto na MNLD naskoro se vra}a vo Bitola (fevruari 1903) za da gotvi po~va (so K. Misirkov) za otvorawe u~ili{ta na makedonski jazik. Po Ilindenskoto vostanie, razo~aran od rezultatite, stanuva egzarhiski u~itel vo Seres (1904/05), no i tuka †se obidel da pravi separatisti~ka propaganda#, pa e isteran. Se povrzuva so Dedov vo Sofija i so Misirkov vo Odesa. Vo periodot na †~etni~kata akcija# vo Makedonija, Sofiskiot okru`en sud mu go priznava †pravoto na kandidat-advokat# (1906) i potoa do krajot na `ivotot ostanuva kako advokat vo Bugarija, kontaktiraj}i za †makedonskite raboti# samo so svojot somislenik M. Solunov. Pred smrtta pravi koncept za statija za makedonskiot jazik kako obedinitel na Pirinskiot i Vardarskiot del na Makedonija.
LIT.: D-r Bla`e Ristovski, Dimitrija ^upovski (1878–1940) i Makedonskoto nau~no-literaturno drugarstvo vo Petrograd, I, 1978, 157–163; istiot, Ulogata i mestoto na Dijamandija Mi{ajkov vo makedonskata kulturno-nacionalna istorija, zb.: Nau~na misla – Bitola, 1980, 383–401. Bl. R.

MI[AJKOV, Konstantin (s. Patele, Lerin, 1807 ‡ Sofija, 16. IX 1880) ‡ lekar. Medicina zavr{il vo Piza, Italija (1840), a specijaliziral vo Pariz (1845). Vo Bitola bil lekar vo turska op{tinska slu`ba i na ~elo na prerodbenskata borba za otvorawe u~ili{ta na slovenski jazik i pismo i slovenska bogoslu`ba po crkvite. Od 1860 do 1870 g. bil na-

976

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

MLADENOV

M

stanal predvesnik, a potoa i eden od nositelite na novite demokratski procesi kaj nas. B. P. \. MLADA MAKEDONSKA KNI@OVNA DRU@INA vo Sofija (1891–1892) – edna od najzna~ajnite literaturno-kulturni i nacionalno-politi~ki asocijacii na Makedoncite vo XIX v.. Formirana kako †Dru`ba# kon krajot na 1890 g. od mladi makedonski intelektualci (glavno studenti), biv{i begalci od egzarhiskite u~ili{ta vo Makedonija i od srpskite {koli vo Belgrad (D. Gruev, P. Poparsov, D. Mir~ev, N. Naumov, N. Dejkov, Hr. Popkocev i dr.). Vo mart 1891 g. Dru`bata e rasturena od vlastite, pa del od ~lenovite se uapseni, drugi izbegale vo Makedonija, a treti kon krajot na godinata, zaedno so drugi intelektualci, ja formiraat MMKD (G. Balas~ev, P. Poparsov, K. [ahov, D. Mir~ev, Hr. Popkocev, N. Dejkov, L. Xerov i dr., a bliski kon niv bile i u~enicite vo Sofija D. ^upovski i V. ^ernodrinski). Od januari 1892 g. po~nuva da go izdava svojot organ sp. †Loza#. Dru`inata

Konstantin Mi{ajkov

Bajru{ Mjaku

~alnik na Sanitetot na bitolskiot vilaet. Grcite go naklevetile deka see omraza me|u hristijanite, poradi {to bil osuden, a nabrgu potoa osloboden.
LIT.: P. Bojaxievski, Zdravstvoto vo Bitola niz vekovite, Bitola, 1992, 270. P. B.

MI[EV, Stojan ([tip, 22. III 1882 – [tip, 30. XII 1924) – pripadnik na VMRO, na MFRO i na †Zdru`enieto protiv bugarskite banditi#. Zavr{il Pedago{ko u~ili{te vo Skopje. Bil vojvoda vo [tipsko (1905 do 1908). Po Prvata svetska vojna bil blizok sorabotnik na T. Aleksandrov, {tipski okoliski vojvoda. Vo 1922 ja napu{til VMRO i stapil vo MFRO. Vo 1923 se vratil vo Vardarskiot del na Makedonija. Bil eden od rakovoditelite na Zdru`enieto protiv bugarskite banditi vo [tip, {to se borelo protiv ~etite na VMRO vo Bregalni~kiot okrug. Bil osuden na smrt i ubien od VMRO.
LIT.: Zoran Todorovski, Aktivnosta na ~etite na Todor Aleksandrov vo Bregalni~kiot okrug, zb. [tip i [tipsko vo NOV 1941–1944, [tip, 2001. Z. Tod.

Mitru{ (†Naslednici#); Velko (†Vejka na vetrot#); Baal; Kral Lir vo istoimenite dela; Astrov (†Vujko Vawa#); Popri{kin (†Dnevnikot na ludiot#); Tatko (†Kapetanot#); Muftijata (†Dervi{ot i smrtta#); Gradinar (†P.S.#); Andrej (†Sauna#). R. St.

Naslovot na spisanieto †Loza# (1891)

†Mlad Borec#, prviot broj na organot na NOMSM

MI[KOVSKI, Andreja \or|iev (Kumanovo, 17. VII 1932 ‡ Skopje, 20. VIII 1998) ‡ hirurg po plasti~na i rekonstruktivna hirurgija. Med. f. zavr{il vo Skopje (1958), specijaliziral plasti~na i rekonstruktivna hirurgija vo Belgrad i vo Solzberi, Anglija (1972). Gi vovel metodite na sovremenata plasti~na hirurgija i ja izveduva prvata replantacija na amputirana podlaktica (1976). Bil direktor na Klinikata za hirur{ki bolesti (1982‡1989); gi transformiral hirur{kite oddelenija vo posebni hirur{ki kliniki; direktor na Klinikata za plasti~na i rekonstruktivna hirurgija (1989‡1994). M. [oq. MJAKU, Bajru{ (21. I 1952) ‡ akter. Diplomiral na otsekot za akterska igra na Visokata pedago{ka {kola vo Pri{tina (1973). Od i.g. e ~len na Albanskata drama na Teatarot na narodnostite vo Skopje. Bil i direktor na istata drama. Ulogi:

†MLAD BOREC# ‡ prv vesnik na makedonski jazik vo periodot na NOB. Organ na NOMSM (Narodnoosloboditelen mladinski sojuz na Makedonija), se pojavil na 22 mart 1944 g. na slobodnata teritorija na Kozjak, Kumanovsko. Re{enieto za negovoto izdavawe bilo doneseno na I kongres na NOMS na 22 dekemvri 1943 g. vo Fu{tani, Egejskiot del na Makedonija. Vo prvata redakcija bile Liljana ^alovska, Krste Crvenkovski, Aco [opov, Boro Miqovski, Ivan Mazov-Klime i dr. Poradi vojnata, vesnikot se pe~atel na razni lokacii, so golemi pauzi za da stane dvonedelnik i na krajot sedmi~nik. †Mlad borec# se smeta za svoevidno u~ili{te na pogolem broj novinari, a negovi urednici bile poznati imiwa. Nedelnikot ne uspeal da se odr`i vo godinite na tranzicijata, i pokraj toa {to vo osumdesettite godini, so svojata otvorenost i kriti~ki odnos, ja razbranuval makedonskata javnost,

e napadnata kako separatisti~ka, bidej}i spisanieto e nape~ateno so edna uprostena azbuka (bez ruskoslovenskite grafemi Ô, Ó, Ÿ, ‹, Í, Ý, glasot j e predaden so grafemata i, a vo raskazot †Na Mokrov# od P. Poparsov se upotrebeni i posebnite grafemi za mekite konsonanti k’, g’, n’), so fonetski pravopis i so prili~no makedoniziran jazik (so, vo, sonot), no i so tekstovi za makedonskata kulturno-nacionalna posebnost. Po napadite za †nacionalen separatizam# od oficiozot †Svoboda#, po ~etiri broja spisanieto †Loza# prestanuva, ~lenovite se apseni, internirani, zemani vojnici (iako bea turski dr`avjani), a nekoi od izbeganite vo Makedonija stanuvaat osnovopolo`nici na MRO (Solun, 23. H 1893). Po dve godini se objavuvaat u{te 2 broja od sp. †Loza#, no ve}e kako organ na novata Mlada makedonska dru`ina, na ~elo so K. [ahov, so druga redakciska i jazi~na koncepcija.
LIT.: D-r Bla`e Ristovski, Makedonskiot narod i makedonskata nacija, I, Skopje, 1983, 469–602; istiot, Makedonski letopis. Raskopki na literaturni i nacionalni temi, I, Skopje, 1993, 42–122. Bl. R.

MLADENOV, Mihail (Tetovo, ? – zatvorot Dijarbekir, Turcija, 1906) – istaknat ~len na TMORO.
977

M

MLADENOV

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

Bil direktor na tetovskata progimnazija. Vo vremeto na tetovskite provali (1905), prenesuvaj}i bombi za edna od ~etite, bil uapsen i osuden na 101 godina zatvor, kade {to i po~inal.
LIT: B. Svetozarevi}, Tetovo i Tetovsko vo ilindenskiot period 1895–1905, Skopje, 2003; K. Najdenovski, Tetovo vo minatoto, Tetovo 1964. Br. Sv.

vo nastavata na Institutot za sociologija od negovoto formirawe. Magistriral antropologija i socijalna teorija na California State University, Chico, USA, na tema "Whitte's Concept of Cultural Evolution" (1978). Doktoriral na Filozofskiot fakultet vo Skopje na tema †Humanizmot i naturalizmot vo sovremenata antropologija i nivnata relacija kon Marksovoto sfa}awe za ~ovekot# (1992). Bil na dvegodi{ni studiski prestoi na Univerzitetot vo Hal (Velika Britanija), na Jagelonskiot univerzitet vo Krakov (Polska) i na Univerzitetot vo Pitsburg (SAD). Dolgogodi{en rakovoditel na Institutot za sociologija (1993‡1997 i 2005 do denes).
BIBL.: Antropolo{ki ogledi, Skopje, 2005; Antropologija, Zbornik tekstovi, Skopje, 2000; Sociologija, Skopje, 1986 (koavtor). LIT.: Filozofski fakultet vo Skopje, Skopje, 16. XII 2006, 265. S. Ml.

Nikola Mladenov

MLADENOV, Nikola (Skopje, 10. III 1964) ‡ novinar {to se afirmira vo periodot na raspa|aweto na SFRJ (1988‡1991) kako glaven i odgovoren urednik na †Mlad borec#, organ na SSMM, koj gi otvori svoite stranici za temi i li~nosti {to bile na neformalnata †crna lista# vo makedonskoto novinarstvo. Raskrstuvaweto so avtocenzurata vo mediumite i otvorenoto soo~uvawe so deceniskite grevovi na komunisti~kata nomenklatura mu donesuvaat na †Mlad borec# ugled na predvodnik na demokratskite promeni vo SRM. Vo 1995 g. Mladenov go osnova †Fokus#, vlijatelen informativno-politi~ki sedmi~nik vo RM. B. P. \.

ta# (Skopje) i †Narodno stvarala{tvo ‡ Folklor# (Belgrad). Bil direktor na Dr`avniot arhiv na RM, pretsedatel na Sojuzot na dru{tvata na istori~arite na Makedonija i na Zdru`enieto na folkloristite na Makedonija, ~len na Pretsedatelstvoto na Kulturno-prosvetnata zaednica na Makedonija, pretsedatel na Stru~no-nau~niot sovet na Dr`avniot arhiv i koordinator na proektot †Makedonski istoriski re~nik# na INI. Za Institutot za folklor vo Skopje sobral pove}e iljadi stranici narodno tvore{tvo od Kumanovsko (1966‡ 1970), a za Memoarskoto oddelenie na INI zabele`al se}avawa od okolu 200 u~esnici vo makedonskoto nacionalnoosloboditelno dvi`ewe me|u dvete svetski vojni. U~estvuval na stotina nau~ni sobiri vo zemjata i vo stranstvo. Avtor e na pove}e monografii, zbornici na dokumenti, u~ebnici po istorija za site oddelenija i klasovi na osnovnite i srednite u~ili{ta (na makedonski, albanski i turski jazik), kako i avtor na nekolku knigi raskazi i poezija za deca. Nau~en sekretar na Makedonskata enciklopedija.
BIBL.: Prva~iwa (raskazi za deca), Skopje, 1969; Praznikot na mama (raskazi za deca), Skopje, 1970; Doktor E{ko (pesni za deca), Kavadarci 1971; Raskazi za deca, Skopje, 1973; Siljan [trkot (preraska`al, spored prikaznata na M. Cepenkov), Skopje, 1977; Sonot na pticite (pesni za deca), Skopje, 1978; Dosta ropstvo i tiranstvo. Makedonski narodni pesni so tematika od NOV i Revolucijata, Skopje, 1978 (so koavtor); Makedonskite narodni pesni za NOB i Revolucijata, Skopje, 1983; Revolucionerkata Ru{a Del~eva (1868‡1945). Po spomenite na Lika ^opova, Skopje, 1983; Mladinata od Makedonija vo NOB, Skopje, 1983; Tikve{ijata vo NOV 1941‡1945. Dokumenti, kniga {esta, Kavadarci‡Negotino, 1984 (so koavtori); [arena kniga (Raskazi i poezija za deca), Skopje, 1985; †Vrap~eto# vo Makedonija kako specifi~en humoristi~no-satiri~en poetsko-muzi~ki `anr, Skopje, 1985; Ki~evo i Ki~evsko vo NOV 1941‡1945, Dokumenti, Ki~evo, 1985 (so koavori); Banatskoto selo Jabuka, Skopje, 1986; NOB i Revolucijata vo Jugoslavija i u~estvoto na pionerite, Del~evo, 1986; Kumanovo i Kumanovsko vo NOV 1941‡1945, Dokumenti, Kumanovo, 1988 (so koavtori); Banatsko selo Jabuka, (na srpski jazik), Skopje, 1988; Makedonski revolucioneri, Skopje, 1989; Makedonska enciklopedija za deca, t. 1-5, Skopje, 1990 (avtor na odrednicite od makedonskata istorija od XVI-XX vek); Makedonski revolucioneri, Strumica, 1990; Makedonska kniga na rekordi, Skopje, 1992 (koavtor) i dr. LIT.: Muriz Idrizovi}, Makedonskata literatura za deca, Skopje, 1988, 423-424; 50 godini Institut za nacionalna istorija 1948-1998, Skopje, 1998, 124-129. Bl. R.

Simo Mladenoski

\or|e Mladenovski

MLADENOVSKI, \or|e (s. Vragoturce, Kumanovsko, 11. XI 1947) ‡ sociolog, redoven profesor na Filozofskiot fakultet vo Skopje po kulturna antropologija i sociologija. Osnovno obrazovanie i gimnazija zavr{il vo Kumanovo, a diplomiral na Filozofskiot fakultet (Grupa za filozofija) vo Skopje (1971). Po vrabotuvaweto na Filozofskiot fakultet (1972) bil anga`iran
978

MLADENOVSKI, Simo (s. Vragoturce, Kumanovsko, 28. VIII 1947) – istori~ar, folklorist i pisatel za deca; nau~en sovetnik (1990) i redoven profesor (1999) po pomo{ni istoriski nauki i metodologija na nau~noto istra`uvawe i rakovoditel na Oddelenieto za periodot me|u dvete svetski vojni vo INI. Zavr{il U~itelska {kola i Filozofski fakultet (grupa Istorija) vo Skopje, kade {to posetuval i postdiplomski studii od istorijata na makedonskiot narod vo XIX i XX v., a doktoriral na Filozofskiot fakultet na Univerzitetot vo Zagreb (1980). Bil profesor vo Gimnazijata so sredno ekonomsko u~ili{te vo Kavadarci (1970‡1974), a potoa raboti vo INI, kade {to e izbiran vo stru~ni i nau~ni zvawa. Bil ~len na Redakcijata i glaven i odgovoren urednik na sp. †Glasnik# na INI, odgovoren urednik na sp. †Roditeli i deca#, ~len na redakciite na †Istorija#, †Makedonsko nasledstvo#, †Razvigor#, †Gocevi denovi#, †Prosve-

MLADENCI (SVETI ^ETIRIESET MA^ENICI) ‡ hristijanski pravoslaven praznik na proletta vo ~est na spomenot na

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

MLADOTURSKA

M

ta dolga 73 m, so volumen na teloto od 2.560 m3, zatvora akumulacija od 8 milioni m3, {to se koristi za navodnuvawe na okolnite zemjodelski povr{ini. Vo sredi{niot del e izveden sloboden preliv za evakuacija na golemi vodi so kapacitet 76 m3/sec. Q. T. „MLADOST“, ISELENI^KO DRU[TVO (Detroit, SAD, maj 1976 >) ‡ dru{tvo na doselenicite od Staro Selo (Tetovsko). Organizira kulturni, sportski i drugi manifestacii. Ima sopstveno zemji{te, na koe se organiziraat masovni piknici i drugi aktivnosti. Sl. N.-K. MLADOTURSKA REVOLUCIJA (1908) – voen dr`aven prevrat izvr{en od intelektualni, voeni i bur`oaski sili vo osmanliskata dr`ava (glavno vo Makedonija, kako akcija za spre~uvawe na avtonomijata na ovaa turska pro†^etiriesette ma~enici#, detaq, Galerija na ikoni, Ohrid (XI v.)

~etiriesette vojnici od Sevastija, koi ma~eni~ki zaginale za hristovata vera (22 /9 mart). Se praznuva kako den na mladosta, qubovta i ubavinata. Vo makedonskite obi~ai i veruvawa ~esto e prisuten brojot 40 kako spomen na ovie ma~enici, pa se pravele 40 metanii pred Gospod, se sobirale 40 pol`avi, se pravele 40 sarmi, na ru~ekot se piele 40 ~a{i vino ili rakija, a nekade se nosele 40 pra~ki od poleto, se berele 40 bilki, se pravele 40 teganici, vo rekata se frlale 40 kam~iwa itn. Denot na proletnata ramnodnevnica se smeta za vistinski po~etok na proletta, so nagolemen den, posilno sonce, pojavata na pticite preselnici, vra}aweto na vegetacijata i sl. Vo taa smisla se i pove}eto obi~ai i veruvawa povrzani so pticite i rastenijata. Interesni se i obi~aite so zmiite vo s. Orman (Skopsko). Od ponov datum e i obi~ajot da se odi na gosti kaj onie {to stapile vo brak me|u dvata praznika i da se nosat podaroci.
LIT.: SbornikÍ otÍ bÍlgarski narodni umotvoreniÔ, ~astÏ treta, otdelÍ I i II, BÍlgarski obi~ai, obrÔdi, sueveriÔ i kostÓmi, kniga VII. SÍbral i izdava K. A. [apkarev, SofiÔ, 1891; Srpski narodni obi~aji u –evÚeliskoj kazi. Prikupio i opisao Stefan Tanovi¢, u~iteq, Beograd, 1927; Lepa Spirovska, Kultot kon zmiite vo seloto Orman (Skopsko), †Makedonski folklor#, IV, 7-8, Skopje, 1981, 141. M. Kit.

ravnik na VB, kade {to uspeal da formira kompletno nov hirur{ki tim i da organizira moderna i sovremena hirurgija. Zaminal od Skopje vo 1975 g. vo Saraevo, doktoriral i stanal prof. po hirurBr. N. gija na VMA vo Belgrad. MLADINSKA MAKEDONSKA NARODNOOSLOBODITELNA BRIGADA †DIMITAR VLAHOV# ‡ v. ^etirinaesetta makedonska narodnoosloboditelna mladinska brigada †Dimitar Vlahov. MLADO NAGORI^ANE ‡ selo severoisto~no od Kumanovo. Po predanieto imalo 40 crkvi, od koi se utvrdeni 12. Vnimanie privlekuvaat: †Sv. \or|i Pobedonosec# od vtorata polovina na XVI v., †Sv. Petka# od 1628 g., †Sv. Nikola# (restavrirana vo 1931 g., denes vo urnatini) i crkvi vo urnatini: †Sv. Spas#, †Sv. Vra~i#, †Sv. Arhangeli# i †Sv. Bogorodica#.
LIT.: J. Haxi-VasiqeviÊ, Kumanovska oblast, Ju`na Stara Srbija, Beograd, 1909, 435. M. M.
Manifestacija vo Bitola po povod Mladoturskata revolucija (1908)

†MLADOST# – la~na betonska brana visoka 27 m, locirana na rekata Otovica, kaj Veles, vo kruna-

vincija po sredbata na suverenite na Rusija i Anglija) za vospostavuvawe ustaven sistem vo zemjata. Mladoturcite ja formirale (@eneva, 1891) organizacijata †Itahad ve teraki# (†Edinstvo i napredok#). Na Kongresot vo Pariz Organizacijata donela odluka za po~etok na oru`ena borba za koreniti promeni vo dr`avnoto ureduvawe i vo socijalno-ekonomskiot `ivot vo dr`avata. Iako akcijata se izvr{ila porano i ne slu~ajno so centar vo Makedonija, za da se za~uva celosta na

MLADINI], Ivo (Bra~, Hrvatska, 1925 ‡ Split, Hrvatska 9. XII 2003) ‡ hirurg, osnovopolo`nik na sovremenata Voena hirurgija vo novata VB vo Skopje izgradena po zemjotresot. Bil na~alnik na Hirur{koto oddelenie i zam. up-

Ezeroto †Mladost# kaj Veles

979

M

MNOGUNOGI

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

Turcija pred re{enijata za avtonomija na Makedonija na Revelskata rusko-britanska sredba, nivnata akcija bila poddr`ana i od nekoi makedonski revolucionerni sili predvodeni od J. Sandanski. Mladoturskiot prevrat (VII 1908) ne donel pogolemi promeni. Detronizacijata na sultanot Abdul Hamid II i vospostavuvaweto na mladoturskiot re`im ne pretstavuvale poradikalen presvrt. Vnatre{nata kriza se zaostrila (prodlabo~ena so vojnata so Italija, IX 1911), Parlamentot bil raspu{ten (VII 1912), naskoro zapo~nala Balkanskata vojna.
LIT.: M. Pandevski, Makedonija na Balkanot, Skopje, 1990; Istorija na makedonskiot narod, kn. 3, Skopje, 2003. Al. Tr.

i tiranijata) na malcinstvoto. So garantirawe na razni prava na malcinstvata, mnozinskoto odlu~uvawe go poznavaat ASNOM i site ustavi na Makedonija, od Ustavot na NRM od 1946 g. do Ustavot na RM od 1991 g. So relativno i apsulutno mnozinstvo se donesuvaat zakonite, a so kvalifikuvano mnozinstvo (2/3) ustavot i ustavnite amandmani. So dvotretinsko mnozinstvo glasovi se donesuvaat i nekolku zakoni od pogolemo zna~ewe za RM (Zakon za dr`avnite simboli, Zakon za sudovite, Zakon za dr`avnata uprava, Zakon za odbranata, Zakon za lokalnata samouprava i zakonite za sudskite postapki). So ustavnite amandmani od 2001 g. mnozinskata demokratija se korigira so Badinterovoto mnozinstvo koga e vo pra{awe odlu~uvaweto za pra{awa od interes na zaednicite {to ne se mnozinstvo vo RM.
LIT.: Svetomir [kari}, Sporedbeno i makedonsko ustavno pravo, Skopje, 2004. Sv. [.

te stilski obrasci vo arhitekturata vo Makedonija vo periodot me|u dvete svetski vojni (19191940), sozdaden pod vlijanie na evropskiot modernizam. Negovi pretstavnici bile od prvite generacii {koluvani arhitekti. Baziran e na opredelbite na funkcionalizmot i konstruktivizmot, koi vklu~uvaat i elementi od zatvorenite evropski stilski formacii. Ovaa stilska opredelba }e stanuva dominanten stilski imperativ vo izgradbata na individualni, javni i administrativni objekti. Vo odredeni bazi~ni pretpostavki, programskite barawa na modernata arhitektura se pribli`uvaat do etabliranite vrednosti sodr`ani vo bogatiot tradicionalen repertoar na elementi od narodnata arhitektura. K. Gr. MODERNIZACIJA NA INDUSTRIJATA – osovremenuvawe na industrijata kako dejnost (sektor) so klu~no zna~ewe vo ekonomijata. Procesot na tranzicija vo RM ja nametna potrebata od nov razvoen ciklus, so koj }e se za`ivee i }e se rekonstruira industrijata. Ovaa potreba se nadovrza na nejzinoto proizvodno i sopstveni~ko prestrukturirawe i se ogleda vo voveduvaweto nova tehnika i tehnologija, no i sovremeni formi na menaxment i marketing. Vpro~em, edna od najva`nite zada~i, pokraj nadminuvaweto na nepovolnata proizvodstvena struktura, pretstavuva podignuvaweto na stepenot na tehni~ko-tehnolo{kata razvienost na industrijata za da se ostvari povisok stepen na konkurentnost. Voobi~aeno, modernizacijata na industrijata e objektiven proces {to zapo~nuva po pojavata i po opredelen period na razvoj na industrijata. Vo normalni uslovi na razvoj, modernizacijata na industrijata se realizira kako tehni~ka i organizaciona. Tehni~kata modernizacija zavisi od nivoto na nau~no-tehni~kiot progres vo dadeniot moment, i vo osnova se sostoi od voveduvawe nova tehnika i tehnologija, zamena na starata so nova oprema i so novi tehnolo{ki postapki. Od aspekt na energetskiot pogon, modernizacijata nekoga{ se sostoe{e vo voveduvawe na elektri~nata energija i mazutot namesto jaglenot, a vo RM denes toa e voveduvaweto na gasot. Optimizacijata na kapacitetite, odnosno postignuvaweto na obemot na proizvodstvo so najniski tro{oci po edinica proizvod, isto taka e del od tehni~kata modernizacija. Organizacionata modernizacija podrazbira voveduvawe novi formi na organizacija na proizvodstvoto. Vo makedonskata industrija,

Doma{nata mnogunoga (Scutigera coleoptrata L.)

MNOGUNOGI – STONOGALKI (Myriapoda) – ~lenkonogi organizmi. Teloto im e podeleno na glava i trup, koj e sostaven od golem broj segmenti. Od sekoj segment izleguva po eden par noze {to davaat izgled na iljadano`ni `ivotni (myria gr. = iljada). Tie se isklu~ivo no}ni kopneni `ivotni. Vo Makedonija se sre}avaat 72 taksona (71 vid i 1 podvid), sistematizirani vo dva reda: vistinski stonogalki (Diplopoda), pretstaveni so 59 taksoni (58 vidovi i 1 podvid, od koi, 22 taksona se endemi~ni) i ~krapji (Chilopoda), pretstaveni so 13 vidovi. Pozna~aen vid od vistinskite stonogalki e Schismohetera sketi Mrsic, endemi~en vid od Gali~ica. Naj~est vid vo ku}ite i lozjata e doma{nata mnogunoga (Scutigera coleoptrata L.).
LIT.: Jon~e [apkarev, Zoologija na bez’rbetnite `ivotni, Skopje, 1991; Grupa avtori, Country Stady for biodiversity of the Republic of Macedonia (first national report). Ministry of environment and physical planning, Skopje, 2003. V. T. K. – M. Kr.

†MOBIMAK#, AD – prv i vode~ki telefonski mobilen operator vo Makedonija, osnovan vo oktomvri 1996 g. kako del od A.D. †Makedonski telekomunikacii#, a kako oddelno pravno lice opstojuva od juni 2001 g. †Mobimak# A.D. e edna od najprofitabilnite kompanii vo Makedonija i vo regionot, so pokrienost na teritorijata od 95% i na naselenieto so 99,9%. Ima okolu 370 vraboteni i pove}e od 800.000 korisnici. Preku svojot edinstven akcioner A.D. †Makedonski telekomunikacii#, ~lenka e na grupacijata †Doj~e telekom#. Od 2006 g. po~nuva da se rebrendira vo †T-Mobile Makedonija#, po ugled na drugite mobilni operatori od grupacijata DT. Dr. M. MOGILA – selo vo Bitolsko. Se nao|a vo zapadniot del na Bitolsko Pole, od desnata strana na r. [emnica, na nadmorska visina od okolu 580 m. Preku magistralniot pat M–5 na jug e povrzano so Bitola, a na sever so Prilep. Od zapadnata strana na M. pominuva `elezni~kata linija Prilep– Bitola. Toa e naseleno so Makedonci, a nivniot broj iznesuva 1.526 `. Naselenieto se zanimava so odgleduvawe `itni i industriski kulturi. Seloto e sedi{te na op{tina, koja zafa}a povr{ina od 25.562 ha, a ima 23 naseleni mesta so 6.710 `. Vo M. postoi osumgodi{no u~ili{te i zdravstvena stanica. Al. St. MOGIL^ETO DIMKO ‡ Saravanov-Mogil~eto, Dimko Iliev. MODERNIZAM VO ARHITEKTURATA ‡ eden od najvlijatelni-

MNOZINSKATA DEMOKRATIJA VO DFM/NRM/SRM/RM ‡ oblik na mnozinsko odlu~uvawe. Mnozinskoto odlu~uvawe mo`e da bide relativno (mnozinstvo glasovi od predvideniot kvorum), apsolutno (eden glas pove}e od polovinata izbrani ~lenovi na organot) ili kvalifikuvano mnozinstvo na glasovi od vkupniot broj na izbrani lica (na pr. 2/3, 3/5, 3/4). Vladeeweto na mnozinstvoto e demokratski oblik na odlu~uvawe, bidej}i ima cel da go onevozmo`i vladeeweto (no
980

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

MOJSOVSKI

M

pokraj podobruvaweto na vnatre{nata organizacija na proizvodstvoto, ovaa modernizacija se izrazuva, pred sè, preku voveduvaweto sovremeni formi na menaxment i marketing, kako i primenata na sovremenata informatika i telekomunikacii vo upravuvaweto na firmite. Od istoriski aspekt, za~etokot na procesot na modernizacija mo`e da se locira nekade vo sredinata na 1960-tite godini. Vo kontekst na Stopanskata reforma od 1965 godina (vo ramkite na porane{niot sistem), po dve decenii industriski razvoj se oceni deka namesto izgradba na novi industriski kapaciteti, treba da zapo~ne proces na rekonstrukcija i modernizacija na ve}e izgradenite industriski kapaciteti. Vo RM, poradi nedovolnata izgradenost na industrijata, toga{ sè u{te ne bea sozreani uslovite za nejzina modernizacija, pa prodol`i procesot na izgradba na novi, naporedno so rekonstrukcijata na postojnite kapaciteti. Po zapo~nuvaweto na tranzicijata, modernizacijata na industrijata vo RM se odviva{e vo mnogu nepovolni uslovi. Pokraj drugite pri~ini, kako pre~ka se pojavi potrebata za prestrukturirawe na industrijata. Vo uslovi na voveduvawe nov ekonomski sistem, nejzinoto prestrukturirawe e po{irok proces od voobi~aenoto izgraduvawe nova industriska struktura, a pokraj sopstveni~koto, go opfa}a i upravuva~koto, tehni~ko-tehnolo{koto i organizacionoto prestrukturirawe.
LIT.: Nikola Uzunov, Angel Georgiev, Pece Nedanovski, Primeneta ekonomija, Skopje, 2003; Nacionalna strategija za ekonomskiot razvoj na Republika Makedonija – Razvoj i modernizacija, MANU, Skopje, 1997; Ekonomski fakultet – Skopje, Ekonomski institut – Skopje, Praven fakultet – Skopje, Ekonomski fakultet – Prilep, Makroproekt: Ekonomskiot razvoj na SR Makedonija vo periodot 1991–1995 godina (Prestrukturirawe na stopanstvoto) – svodna studija, Skopje, 1990. P. N.

Josif Mozer

okolu 120 statii, pove}eto od niv po penzioniraweto, povrzani glavno so fizi~kata optika, kako i nekolku sredno{kolski i univerzitetski u~ebnici (†Kvantna mehanika#, 1963). Bil mentor na 8 doktorati, pretsedatel na DMFM i po~esen ~len na DFM.
LIT.: Prirodno-matemati~ki fakultet – Skopje 1946–1996, Skopje, 1996, str. 166; 60 godini Prirodno-matemati~ki fakultet – Skopje, Skopje, 2006, str. 175–176. V. Ur.

dor na SFRJ vo Avstrija (1967 –1969), vo Gvajana i vo Jamajka (1969–1974), {ef na Postojanata misija na SFRJ kaj OON (1969 –1974), zamenik-sekretar na SFRJ za odnosi so stranstvo (1974–1982), pretsedatel na Generalnoto sobranie na OON (1977 –1978), pretsedava~ na Pretsedatelstvoto na CK na SKJ (1980–1981), sojuzen sekretar za odnosi so stranstvo (1982–84), ~len na Pretsedatelstvoto na SFRJ (1984–1988), pretsedatel na Pretsedatelstvoto na SFRJ (1987 –88). Objavil pove}e trudovi od oblasta na nadvore{nata politika i makedonskoto pra{awe.
BIBL: Bugarskata rabotni~ka partija (komunisti) i Makedonskoto nacionalno pra{awe, Skopje, 1948; Okolu pra{aweto na Makedonskoto nacionalno malcinstvo vo Grcija. Eden pogled vrz opse`nata dokumentacija, INI, Skopje, 1954; Memoarski zapisi – sredbi, lu|e, nastani Kniga prva. Sovetskite i amerikanskite lideri vo sorabotka i konfrontacija, Skopje, 2006. Sv. [. i T. Petr.

MOJSEJ (? – 976) – komitopul, vtoriot sin na komitot Nikola. Po buntot protiv bugarskata i po otfrlaweto na vizantiskata vlast (969–976), vladeel zaedno so svoite trojca bra}a vo jugozapadna Makedonija. Tetrarhijata bila prekinata vo 976 g. (so smrtta na najstariot David), koga Mojsej, po vesta za smrtta na carot Jovan Cimiski, organiziral napad na Ser i pri opsadata bil smrtno pogoden od kamen frlen od branitelite na gradot.
LIT.: S. Pirivatri~, Samuilovata dÍr`ava, obhvat i harakter, SofiÔ 2000; S. Antoqak, Samuilovata dr`ava, Srednovekovna Makedonija, I, Skopje, 1986. B. Petr.

Angel Mojsovski

MODRI^KI MANASTIR – v. †Sv. Bogorodica#. MOZER, Josip (Osiek, Hrvatska, 12. IX 1915 – Zagreb, 20. XI 1997) – fizi~ar, red. prof. (1965) na PMF. Diplomiral (1937) matematika i fizika vo Zagreb. Doktoriral (1962) na PMF so temata †Difrakcija na svetlinata kaj zonskite mre`i~ki#. Rabotel kako sredno{kolski profesor vo niza jugoslovenski gradovi, a od 1950 g. bil na PMF vo Skopje, kade {to vovel pove}e teoriski predmeti od fizika. Specijaliziral vo Braun{vajg i Getingen. Predaval i vo Pri{tina, Saraevo i Zagreb i e zapameten kako izvonreden predava~. Toj objavil

Lazar Mojsov

MOJSOV, Lazar (Negotino, 19. XII 1920) – politi~ar, istori~ar, diplomat i publicist. Diplomiral na Pravniot fakultet vo Belgrad. Vo mart 1945 g. bil nazna~en za naroden obvinitel vo Sudot na nacionalnata ~est na DFM. Bil javen obvinitel na DFM (1949–1951), pretsedatel na Vrhovniot sud na NRM (1953 –1955), vonreden i opolnomo{ten ambasador na FNRJ vo SSSR i vo Mongolija (1958–1961), ambasa-

MOJSOVSKI, Angel (Oraovec, Vele{ko, 15. V 1923 – Skopje, 17. III 2001) – general, aktiven voen stare{ina vo edinicite na Makedonskata vojska vo vremeto na NOB i po osloboduvaweto, naroden heroj. U~esnik vo site demonstrativni akcii pred vojnata. ^len na SKOJ i u~esnik vo podgotovkite za krevawe na oru`enoto vostanie (1941). Vo 1942 g. bil borec na [arplaninskiot, a vo 1943 g. i vo Kumanovskiot odred. Bil komandant na Vtoriot bataljon †Orce Nikolov#, a podocna i na Tretiot bataljon na Tretata MNOUB. ^len na KPM od 1943 g. U~estvuval vo mnogu borbi vo isto~niot del na Makedonija, kako i na celiot mar{ od Egejskiot del na Makedonija i nazad. Vo avgust 1944 g. bil te{ko ranet vo sudir so bugarskata vojska, po {to bil prefrlen na lekuvawe vo Bari (Italija). Po vojnata bil komandant na KNOJ-evskata divizija, na XII brigada i na drugi voeni edinici, a edno vreme ja izvr{uval i funkcijata inspektor na Glavnata inspekcija na JNA. Penzioniran vo 1980.
981

M

MOKLI[KI

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

LIT.: Vojna enciklopedija, 2, Beograd, 1971; Leksikon Narodnooslobodila~kog rata i revolucije u Jugoslaviji 1941– 1945, 1, Beograd, 1980. \. Malk.

MOKLI[KI MANASTIR – v. †Sv. Nikola#

Stevan Mokrawac

MOKRAWAC, Stevan (Negotin, Srbija, 9. I 1856 ‡ Skopje, 29. IX 1914) ‡ kompozitor i horski dirigent. Muzika u~i vo Minhen, Rim i vo Lajpcig. Doa|aj}i na ~elo na Belgradskoto peja~ko dru{tvo, razviva mo{ne plodna i raznovidna dejnost. Pod negovo rakovodstvo Dru{tvoto dostignuva visoko umetni~ko nivo na brojnite koncerti vo Srbija i na turneite vo stranstvo. Centralno mesto vo tvore{tvoto na M. zazemaat negovite 15 †Rukoveti# ‡ svoevidni horski stilizacii na narodniot melos, zasnovani vrz vkusno postaveni kontrasti na oddelnite pesni vo delata. Desettata †Rukovet# ‡ edna od najubavite, kako i petnaesettata, se oformeni so pesni od Makedonija. Mo{ne se zna~ajni i Mokraw~evite duhovni horski dela, od koi se izdvojuva monumentalnata †Liturgija spored sv. Jovan Zlatoust#. Vrz osnova na negovite zapisi na crkovni napevi, izdadeni vo dve zbirki (†Osmoglasnik# i †Op{te pojawe#) e vospostaveno crkovnoto peewe vo Srpskata pravoslavna crkva. Dr. O.

Makedonija. Aktivist na SKOJ i ~len na KPJ (od 1939). Poradi projavenite aktivnosti vo KP i SKOJ bil ispraten vo logorot Me|ure~je – Ivawica (Srbija). Po okupacijata rabotel na formiraweto }elii na KP vo Azot, Vele{ko, i vo podgotovkite na partizanska baza. Vo 1942 g. bil sekretar na SKOJ, od dekemvri 1942 g. do krajot na 1943 g. bil vo zatvor, a potoa vo internacija. Po vra}aweto od internacija, vo 1944 g. stanal politi~ki komesar na odredot †Traj~e Petkanovski# i na Osmata vele{ka brigada. Po vojnata bil pratenik (nekolku mandati) vo Sobranieto na Makedonija. Se zanimaval so istorijata na pe~atot i na novinarstvoto vo Makedonija. Avtor e na pove}e statii i monografii.
BIBL.: D-r Boro Mokrov, Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo, Skopje, 1980; Zbor, pe~at, vreme, Skopje, 1987; Vesnikot „Makedonija“ na Kosta S. [ahov, Radio Ohrid, 1991. LIT.: D-r Bla`e Ristovski, Makedonskiot stih 1900–1944. Istra`uvawa i materijali, I, Skopje, 1980, 454-456. \. Malk.

folklorist, dobiva ponuda za specijalizacija vo Viena, no ostanuva i u~itelstvuva vo pove}e gradovi. ^len e na Bitolskiot okru`en revolucioneren komitet i odgovoren za Prilepskata okolija i ~len na {tabot na vostanicite. Podocna vo negoviot dom vo Sofija ~esti posetiteli se ~lenovite na Makedonskiot literaturen kru`ok. Avtor e na poemi (†Stojna postrumka# i †Tenka i Kitan#), drami (†Novoto u~ene#, †Noviot daskal#, †Ajdu~ka poljana#, †Juda Iskariotski#), stihozbirka †@alna mi babo, poslu{aj# (nekoi od pesnite se na pomladiot brat Kostadin), kako i na pove}e statii od oblasta na istorijata, literaturata i filozofijata. Zaedno so brat mu razvile sobira~ka dejnost i zaedni~ki objavuvaat †Narodopisni materijali od Razlo{ko#.
BIBL.: Molerovi bratÔ DimitÍr i Kostadin, Narodopisni materiÔli od razlo`ko, SbNU XLVIII, SofiÔ, 1954; Dimitar G. Molerov, Drami. Priredil Vasil Tocinovski, Skopje, 1993. B. R.-J.

MOLEKULARNA BIOLOGIJA – nau~na disciplina {to ja izu~uva `ivata materija na molekularno nivo. Posvetena e pred sè na razbiraweto na raznite sistemi vo kletkata i nivnata me|usebna povrzanost. Nejziniot podem vo XX v. izvr{i revolucionerni promeni vo biolo{kite istra`uvawa i najde ogromna primena vo medicinata, farmacijata, agronomijata i vo drugi oblasti. Prvite nau~ni istra`uvawa od ovaa oblast vo Makedonija se vospostaveni vo 1970 g. Vo univerzitetskata dodiplomska nastava e vovedena vo 1990, a vo postdiplomskata vo 1998 g. D. R.-Z.

Kostadin Molerov

Dimitar Molerov

Boro Mokrov

MOKROV, Boro (Veles, 13. XII 1917 – Skopje, 30. IV 2005) – pravnik, pripadnik na komunisti~koto i na studentskoto dvi`ewe, politi~ki rabotnik i publicist, prv doktor po novinarstvo vo
982

MOLEROV, Dimitar (Bansko, 1874 – Sofija, 1961) – poet, dramski pisatel, folklorist, filolog, publicist, kulturolog i revolucioner. Po zavr{uvaweto na osnovnoto u~ili{te prodol`il vo Solunskata gimnazija. Studiite po slovenska folologija i literatura gi zapo~nuva na Sofiskiot univerzitet. Kako dobar student i

MOLEROV, Kostadin (Ko~o) (Bansko, 18. XI 1876 – Sofija, 24. X 1957) – sobira~ na makedonsko narodno tvore{tvo, poet i revolucioner. Se {koluva vo Serez i Solun, a u~itelstvuva vo Lom i vo Bansko. Razviva revolucionerna dejnost, osobeno po formiraweto na Revolucionerniot komitet vo Bansko (1897). Go organizira prenesuvaweto na oru`jeto za Serskiot revolucioneren okrug (1897) i predvodi ~eta vo Razlo{ko vo Ilindenskoto vostanie. Avtor e na nekoi pesni od stihozbirkata †@alna mi babo, poslu{aj#, objavena so brat mu Dimitar, so kogo razvile bogata sobira~ka dejnost i zaedno objavuvaat †Narodopisni materijali od Razlo{ko#.
BIBL.: Molerovi bratÔ DimitÍr i Kostadin, Narodopisni materiÔli od razlo`ko, SbNU XLVIII, SofiÔ, 1954; Dimitar G. Molerov, Drami. Priredil Vasil Tocinovski, Skopje, 1993. B. R.-J.

MOLEROV, Simeon V. (Bansko, Razlo{ko, 15. II 1875 – Bansko, 7. V 1923) – u~esnik vo Ilindenskoto vostanie, radovi{ki okoliski voj-

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

MONA[TVOTO

M

od pol`avi. Poznati se nad 3.000 vidovi, od koi 300 se vo Evropa. Vo Makedonija ima 73 taksoni, od koi 3 vida: Rhyacophila loxalis Schmid, 1979; Apatania plicatus Radovanovic, 1943 i Limnephilus petri Marinkovic, 1975 se endemi~ni.
LIT.: Jon~e [apkarev, Zoologija na bez’rbetnite `ivotni, Skopje, 1991, 1640; Grupa avtori, Country Stady for biodiversity of the Republic of Macedonia (first national report). Ministry of environment and physical planning, Skopje, 2003. V. T. K. – M. Kr.
Simeon Molerov

vremeto na turskoto vladeewe, II. Duhovniot otpor, Skopje, 1983, 61, 70, 71, 84, 91–93, 103, 110 i 114. S. Ml.

voda. Zavr{il veterinarno u~ili{te vo Sofija. U~estvuval vo Melni~koto vostanie (1895) i vo zaplenuvaweto na mis Elen Stoun (1901). Vo tekot na 1902 g. bil ko~anski vojvoda. Vo Ilindenskoto vostanie u~estvuval vo Vostani~kiot {tab vo Razlo{ko. Po vostanieto bil izbran za radovi{ki okoliski vojvoda (1904–1906), potoa i za skopski vojvoda (1906 –1908). U~estvuval vo Balkanskite i vo Prvata svetska vojna.
IZV. i LIT.: NBKM-BIA, f.: 583, op. 2, a.e. 5, l. 325; Enciklopedi® †Pirinski kraŸ#, I, Blagoevgrad, 1995. Al. Tr.

MONASTERLII (XVII v.) ‡ vidno semejstvo preseleno od Bitola vo Rac Kovin i potoa Komoran vo Avstrija. Petar Monasterli dobil blagorodni~ka titula i grbovnica (1665). Najistaknatiot ~len Jovan, oberknez, vo bitkata kaj Slankamen (1691) rakovodel 10.000 vojnici †Racka milicija#. So patrijarhot Arsenij III Jovan vo Viena se zalagale za za{tita na interesite na pravoslavnite. Adam Monasterlija, sinot na Jovan, zaginal vo Avstrisko-turskata vojna vo 1717 g.
LIT.: D-r A. IviÊ, Istorija Srba u Vojvodini. (Od najstarijih vremena do osnivawa Potisko-Pomori{ke granice 1703), Novi Sad, 1929; Jovan RadowiÊ, Vojvodina od Velike seobe (1690) do Sabora u Kru{edolu (1708), Vojvodina, 2, Novi Sad, 1939. M. Zdr.

Tome Momirovski

MOLCI (Tineidae) – sitni, slabo voo~livi peperugi. Poznati se kako golemi {tetnici. Nivnite gasenici imaat usten aparat za grickawe; nagrizuvaat li{ai, organski ostatoci vo pti~ji gnezda, drvo, krzna, tkaenini od volna i sl. Vo Makedonija ima 44 vida, od koi 6 se endemi~ni. Poznati se `itniot molec (Nemapogon granellus L.) i krzneMolec (Unidentified animal) niot ili volneniot molec (Tinea pellionella L.), ~ija larva `ivee vo krznata ili volnenite predmeti, so koi se ishranuva.
LIT.: Jon~e [apkarev, Zoologija na bez’rbetnite `ivotni, Skopje, 1991; Josef Klimesch, Die Lepidopteren fauna Mazedoniens. IV. Microlepidoptera, Posebno izdanie, Mus. Mac. Sci. Nat., Skopje, 1968. V. T. K. – M. Kr.

MOMIROVSKI, Tome (Ki~evo, 4. IV 1927) ‡ raska`uva~, romansier, eseist, kriti~ar, preveduva~. Zavr{il Filozofski fakultet vo Skopje. Bil urednik na pove}e vesnici i spisanija. Bil sekretar za kultura na R. Makedonija (minister), pretsedatel na Kulturnoprosvetnata zaednica na Makedonija, pretsedatel na Makedonskiot PEN-centar itn.
BIBL.: Strei i pesoci, patopisna proza, Sk., 1956; ^ekori, raskazi, Sk., 1957; Gre{na nedela, roman, Sk., 1961; Godini nesonici, roman, Sk., 1972; Bresliki, povest, Sk., 1976; Kolovratnica, raskazi, Sk., 1986; Bela, povest, Sk., 1987; ^un, roman, Sk., 1992. Vo 1987 god. mu se objaveni Izbrani dela vo pet toma. LIT.: G. Todorovski: Pred deloto na Tome Momirovski vo knigata Zvu~niot zdiv na tatkovinata, 1992. P. Gil.

MONASTIRLIJA – evrejska kolonija od doselenici od Bitola vo Erusalim. Bile prvite `iteli na naselbata [ama, na padinite na bregot Cion. Osnovale †Zdru`enie na iselenici od Monastir# (1932), koe organiziralo kulturni, obrazovni i humanitarni aktivnosti na Ozer Dalim za pomo{ na siroma{nite i vdovicite. Na ~elo na zdru`enieto bile Haim Nahmijas i Jichak Aleksandroni, kako i Aharon i Hajim Albuher, Mo{e Jafa, [lomo Kalderon i Menahem Koen.
LIT.: Mark Cohen, Last Century of a Sephardic Community. The Jews of Monastir 1839–1943, New York, 2003. J. Nam.

MOLCI, VODNI (Trichoptera) – krilesti insekti {to `iveat glavno pokraj voda. Imaat dva para membranozni krilja pokrieni so hitinski vlaknenca, po {to vo nau~nata terminologija go dobile imeto (trix, trichos gr. = vlakno i pteron = krilo). Tie se slabi leta~i i glavno miruvaat po okolnite grmu{ki i granki. Oplodenite `enki polagaat jajca vo vodata pokraj reki, potoci i bari. Larvite na ovie insekti se sli~ni na gasenicite od peperugite, no `iveat vo voda i di{at na trahejni `abri; pravat ku}i~ki od rastitelen materijal, od zrnca od pesok, sitni kam~iwa i ~erupki

MOM^IL VOJVODA (po~etokot na XIV v. ‡ kreposta Periteorion, 7. VII 1345) ‡ feudalen vitez i despot, vo epskite pesni vujko na Marko Krale. Bil nezavisen vladetel vo Rodopite, od kade {to ja pro{iril svojata teritorija na istok i na jug do Egejskoto More. Sorabotuval i se sudiral so sosednite vladeteli i me|u prvite se na{ol na udar na osmanliskite navleguvawa. Zaginal vo borba so Osmanliite predvodeni od smirnenskiot pa{a Umur. Vo narodnite pesni za nego, kralot Volka{in i kralot Marko se isprepleteni motivi {to se daleku od istoriskata vistina.
LIT.: V. GÓzelev, Mom~il Ónak, Sofi®, 1967; Juna~ki narodni pesni. Izbor i redakcija d-r Kiril Penu{liski, Skopje, 1968, 23-27 i 205-206; M. C. Bartusis, Chrelja and Mom~ilo: Occasional Servants of Byzantium in Fourteenth Century Macedonia, „Byzantinoslavica“, 41, 1980; Aleksandar Matkovski, Otporot vo Makedonija vo

MONA[TVOTO vo Makedonija – poteknuva od ¶¶¶ i ¶V v.; tesno e povrzano so {ireweto na hristijanstvoto i so izgradbata na manastiri, paraklisi i skitovi, vo koi prestojuvale monasi. Sv. Kliment i sv. Naum Ohridski se najpoznatite makedonski monasi. Prviot izgradil manastir vo Ohrid (890), a vtoriot na jugoisto~niot breg na ezeroto (900). Vo severoisto~nite krai{ta okolu Rila, Osogovo, Kozjak, Kriva Palanka i Zletovsko se pojavilo eremitsko mona{tvo. Kako prv pustino`itel me|u ju`noslovenskite monasi se smeta sv. Jovan Rilski od s. Skrino, na desniot breg na r. Struma. Toj najprvin se podvizuval vo osogovskiot kraj, a potoa zaminal na pl. Rila. Negovi sledbenici vo X–XI v. se sv. Prohor P~iwski, sv. Joakim Osogovski, sv. Gavril Lesnovski i dr. Vo sredniot vek, vo Treskave~kiot manastir †Sv. Bogorodica# prestojuvale i po okolu 300 monasi. Vo pe{terite na Ohridskoto i na Prespanskoto Ezero, po rekite Vardar i Babuna i na dr.
983

M

MONEV

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

Treskave~kiot manastir †Sv. Bogorodica#, Prilepsko

mesta prestojuvale pove}e monasi pustino`iteli. Mona{kite centri imale osobeno zna~ajna uloga vo razvojot na pismenosta, prosvetata, kulturata i umetnosta. Denes vo RM postojat ma{ki i `enski manastirski mona{ki bratstva i sestrinstva vo pove}e manastirski centri so nad 100 monasi i monahiwi.
LIT.: D. Angelov, Vizanti® duhovna kultura, St. Zagora, 1994; I. Velev, Sveti Gavril Lesnovski vo kni`evnata tradicija, Skopje, 1996. Al. Tr.

MONEV, Mihail (Kratovo, 4. XI 1881 – Gorna Xumaja, 14. IV 1944) – u~itel, pripadnik na VMRO. Zavr{il pedago{ko u~ili{te vo Skopje i bil u~itel vo Berovsko, Kumanovsko i vo Kratovo. Posetuval Duhovna seminarija vo Carigrad. Bil delegat na Rilskiot i na ]ustendilskiot kongres. Po Mladoturskata revolucija studiral pravo na Univerzitetot vo Carigrad. Vo vreme na bugarskata okupacija (1915–1918) bil okoliski upravnik na Ko~ani i Sveti Nikole. Po vojnata bil vo VMRO, pratenik vo Narodnoto sobranie.
LIT.: Zoran Todorovski, @ivotniot i revolucionerniot pat na Mihail Monev (1881–1944), †Muzejski glasnik#, II, broj 1, Kratovo, 2003, 67–82. Z. Tod.

MONETARNA POLITIKA NA RM – instrument na ekonomskata politika vo nadle`nost na centralnata banka, koja preku kontrola na ponudata na pari vlijae vrz agregatnata pobaruva~ka. Pritoa, na kus rok, promenite na pari~nata masa mo`at da imaat silno vlijanie vrz agregatnata pobaruva~ka i da predizvikaat zna~aj984

ni efekti vrz realnite varijabli (investiciite, potro{uva~kata, proizvodstvoto, vrabotenosta). Na dolg rok, monetarnata politika vlijae samo vrz nominalnite varijabli, t.e. monetarnata politika ne mo`e da vlijae vrz stopanskata aktivnost – postavkata za neutralnost na parite. Iako, vo princip, monetarnata politika ja poddr`uva globalnata ekonomska politika, sepak, vo sovremeni uslovi, stabilnosta na cenite se nametnuva kako primarna cel na monetarnata politika. Pritoa, zaradi ostvaruvawe na krajnata cel, centralnata banka mo`e da primenuva razli~ni strategii na monetarnata politika. Od april 1992 g. do oktomvri 1995 g. NBRM ja primenuva{e strategijata na monetarno targetirawe, pri {to kako intermedijarna cel na monetarnata politika slu`e{e pari~nata masa definirana vo potesna smisla na zborot – monetarniot agregat M1. Ovaa monetarna strategija e izbrana kako najsoodvetna poradi pove}e pri~ini, i toa: otsustvo na razvieni instrumenti na monetarno regulirawe, nerazvieni finansiski pazari, visoka korelacija me|u agregatnata pobaruva~ka i pari~nata masa, nisko nivo na devizni rezervi itn. Od institucionalen aspekt, vo ovoj period postoi podelba na odgovornosta za monetarnata politika me|u Sobranieto, koe gi formulira celite i zada~ite na monetarnata politika i na centralnata banka, koja e nadle`na za sproveduvawe na zacrtanata monetarna politika. Poradi nesta-

bilnosta na pobaruva~kata na pari, vo oktomvri 1995 g. NBRM ja napu{ti strategijata na monetarno targetirawe i premina kon targetirawe na devizniot kurs. Vo ramkite na ovaa strategija, odr`uvaweto na devizniot kurs na denarot nasprema germanskata marka (podocna, evroto) pretstavuva intermedijaren target na monetarnata politika. Istovremeno, cenovnata stabilnost eksplicitno se utvrduva kako osnovna cel na monetarnata politika, pri {to formuliraweto na celite i zada~ite na monetarnata politika i politikata na devizniot kurs preo|aat vo nadle`nost na NBRM. Vo odnos na instrumentite na monetarnata politika, neposredno po monetarnoto osamostojuvawe, centralnata banka prezema{e merki za reforma na zastareniot monetaren instrumentarium. Taka, vo maj 1993 g. NBRM go po~na procesot na postepeno napu{tawe na selektivnite krediti od primarnata emisija, t.e. kreditite {to centralnata banka im gi odobruva na komercijalnite banki za refinansirawe na nivnite krediti odobreni za poddr{ka na zemjodelstvoto i na drugi prioritetni sektori. Do po~etokot na 1994 g., kako instrumenti na monetarnata politika, NBRM gi primenuva{e u{te i minimalnata likvidnost i zadol`itelnite blagajni~ki zapisi. Isto taka, neposredno po monetarnoto osamostojuvawe, centralno mesto vo kamatnata politika na centralnata banka ima{e eskontnata stapka, koja se koriste{e kako osnova za formirawe na site drugi kamatni stapki na NBRM. Vo ovoj period NBRM ja koriste{e zadol`itelnata rezerva na bankite kako eden vid garanten fond za isplata na {tednite vlogovi i na tekovnite smetki na gra|anite, a po~nuvaj}i od maj 1993 g. taa se primenuva kako instrument za monetarno regulirawe. Vo januari 1994 g. NBRM go vovede ograni~uvaweto na denarskite plasmani na bankite kako direkten monetaren instrument. Sepak, po~nuvaj}i od 1993 g., NBRM postepeno voveduva indirektni instrumenti na monetarno regulirawe od tipot na operacii na otvoren pazar. Taka, vo noemvri 1993 g. se vovedeni aukciite na depoziti, koi potoa se zameneti so aukcii na krediti. Vo fevruari 1994 g. se vovedoa aukcii na blagajni~ki zapisi, koi od 2000 g. stanaa osnoven instrument na monetarnata politika vo RM. Vo juli 2000 g. se vovedeni devizni svop operacii, koi imaat mala primena i se napu{tija vo juni

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

MONETARNO

M

2005 g. Od juni 2003 g. NBRM vovede i obvrska za izdvojuvawe zadol`itelna rezerva vo devizi. Monetarniot instrumentarium na centralnata banka prodol`i da se zbogatuva i vo tekot na 2005 –2006 g., koga se vovedoa repo-operacii, se promovira{e sekundaren pazar na dr`avni zapisi i se vovedoa dr`avni zapisi za monetarni celi. Celta na ovie instrumenti e da se zgolemi efikasnosta vo upravuvaweto so likvidnosta i da se podobri transmisionot mehanizam na monetarnata politika.
LIT.: Kiki Mangova Powavi}, Van~o Kargov, 60 godini centralno bankarstvo vo Republika Makedonija, Narodna banka na Republika Makedonija, Skopje, 2006. G. P.

Moneta na Damastion (avers/revers)

MONETARNI AGREGATI VO MAKEDONIJA – operativna definicija na pari~nite sredstva so koi raspolagaat nebankarskite subjekti vo daden moment. Monetarnite agregati prvpat se definiraat vo 1953 g., a potoa pretrpuvaat niza promeni vo soglasnost so reformite na stopanskiot sistem. Neposredno po monetarnoto osamostojuvawe NBRM prodol`i da ja primenuva metodologijata za presmetka na monetarnite agregati nasledena od SFRJ sè do maj 1994 g., koga po~na da primenuva sopstvena metodologija. Najtesniot monetaren agregat (M1) ja pretstavuva potesnata pari~na masa, koja ja so~inuvaat gotovite pari vo optek i depozitnite pari (tekovnite smetki na naselenieto i `iro-smetkite na pravnite lica). Po{irok monetaren agregat e M1.1, a go so~inuvaat monetarniot agregat M1 i denarskite depoziti po viduvawe. Po{irok monetaren agregat e M2, vo koj vleguvaat monetarniot agregat M1 i kvazidepozitite (denarskite depoziti oro~eni do edna godina, deviznite depoziti po viduvawe i deviznite depoziti oro~eni do edna godina). Monetarniot agregat M3 go so~inuvaat monetarniot agregat M2 i ograni~enite depoziti (depozitite {to mo`at da se koristat samo za opredelena namena). Naj{irok monetaren agregat e M4, koj go pretstavuva vkupniot depoziten potencijal na monetarniot sistem i se dobiva kako zbir na monetarniot agregat M3 i nemonetarnite depoziti (denarskite i deviznite depoziti {to se oro~eni nad edna godina).
LIT.: Qup~o Trpeski, Pari i bankarstvo, Economy Press, Skopje, 2003, 64–70. G. P.

gatata produkcija na pari i ponatamu go privlekuva vnimanieto na istra`uva~ite. Taa egzistirala sedumdesetina godini (395 ‡ ok. 320 g. pr.n.e.). Kovela srebreni pari (tetradrahmi i tetroboli), na ~ii{to aversi dominira pretstavuvaweto na bogot Apolon, a na reversite trino`ec. Vo po~etokot monetarnicata bila pod vlijanie na monetarnicata vo Olint, no podocna po~nale silno da se ~uvstvuvaat vrskite so Pajonija i vlijanijata na pajonskite kralevi. Postojat mnogubrojni indicii deka vo ovaa monetarnica bile kovani pajonski pari. So Damastion se povrzuvaat i emisiite na pari na Pelagija, Daparija, Sarnoa, Darado, Nikarh i na Simon.
LIT.: J. M. F. May, The Coinage of Damastion, London, 1939. P. J.

pravo da kove sopstveni pari, so {to stanal prva i edinstvena rimska monetarnica na teritorijata na dene{na R. Makedonija. Monetarnicata, so povremeni prekini vo rabotata, bila aktivna okolu 150 godini (73‡217 g.). Taa emituvala bronzeni moneti vo imeto na 11 imperatori ili

Moneta na Stobi (avers/revers)

nivnite `eni (Vespasijan, Tit, Domitijan, Domitija, Trajan, M. Avrelij, Faustina II, S. Sever, J. Domna, Geta i Karakala) i t.n. †psevdoavtonomni# moneti, bez pretstava na vladetel. Monetarnicata po~nala da raboti vo vremeto na imperatorot Vespasijan, a prekinala vo vremeto na Karakala. Taa rabotela so razli~en intenzitet i so povremeni prekini. Vo Stobi bile kovani moneti vo tri osnovni denominacii. Legendite na monetite se pi{uvani na latinski jazik, a na reversot e ispi{ano imeto na gradot (Municipium Stobensium). Ikonografskiot repertoar na parite opfa}a pretstavi na razni bo`estva, hramovi, `ivotni i sl.
LIT.: P. Josifovski, Rimskata monetarnica vo Stobi, Skopje, 2001. P. J.

Moneta na Lihnid (avers/revers)

MONETARNICATA VO LIHNID. So reformite vo fiskalnata sfera, napraveni od kralot Filip V, po 188/7 g. pr.n.e. bilo dozvoleno pove}e gradovi i oblasti da kovat svoi moneti, no pod kontrola na kralot. Takvo pravo dobil i gradot Lihnid (Lychnidos). Ovie bronzeni moneti so imeto na gradot (ΛΥΧΝΙ− ΔΙΩΝ) bile kovani vo periodot pome|u 187 i 171 g. pr.n.e. Na aversot na monetite e pretstaven makedonski {tit, a na reversot e pretstavata na preden del od korab (ponekoga{ pred korabot pliva delfin). Lihnidskite pari, preku izbranata pretstava na reversot (korab), verno ja otslikuvaat mestopolo`bata na gradot Lihnid (dene{en Ohrid).
LIT.: V. Bitrakova-Grozdanova, Monetokovaweto vo Lychnidos i Ohrid, Monetite i monetokovnicite vo Makedonija, Skopje 2001, 45‡49. P. J.

MONETARNICATA VO DAMASTION. Mestopolo`bata sè u{te ne $ e sigurno potvrdena, no poradi rudnicite na srebro i bo-

MONETARNICATA VO STOBI. Blagodarenie na privilegiraniot status na municipium i na va`nata komunikaciska i stopanska polo`ba {to ja poseduval vo rimskiot period, Stobi steknal

MONETARNO OSAMOSTOJUVAWE I VOVEDUVAWE NA DENAROT – proces na definirawe na dr`avniot suverenitet na RM vo oblasta na monetarnite finansii, vklu~uvaj}i i sozdavawe na nacionalna valuta. Za sproveduvawe na monetarnoto osamostojuvawe vo tekot na 1991 g. Vladata formira{e Komisija za monetaren sistem vo sostav: Nikola Kqusev – pretsedatel na Vladata, Metodija To{evski – minister za finansii, Borko Stanoevski – guverner na NBM i profesorite Ksente Bogoev i Qube Trpeski. Na 19. XII 1991 g. Vladata donese odluka, so koja ja ovlasti NBM da go organizira procesot na pe~atewe i distribucija vrednosni bonovi kako privremeno plate`no sredstvo. Na 7. II 1992 g. vo trezorite na NBM se deponirani 27.858.696 par~iwa vrednosni bonovi, otpe~ateni vo pe~atnicata †11 Oktomvri# od Prilep. Bonovite se izdadeni vo apoenska vrednost od 10, 25, 50, 100, 500 i od 1 000 edinici so unificiran dizajn i so razli~na boja. Na prednata strana na bonovi-

985

M

MONETOKOVAWETO

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

rozeta od albanska ku}a od Debar, zlatnata maska pronajdena vo s. Trebeni{te, ikona od crkvata Mali Sv. Vra~i od Ohrid, bronzena figura na Menada, pronajdena vo Tetovo itn.).
Makedonski denar (avers/revers)

te se pretstaveni tutunobera~i, a na zadnata strana e spomenikot †Makedonium# vo Kru{evo, delo na skulptorot Jordan Grabul. Poradi efektite na galopira~kata inflacija, podocna se pe~atat i vrednosni bonovi so apoenska vrednost od 5.000 i 10.000 edinici. Na Veligden, 26. IV 1992 g., Sobranieto nosi paket-zakoni so koi se postavuva institucionalnata ramka na monetarniot sistem i se voveduva denarot kako pari~na edinica na Makedonija. Denarot se deli na 100 deni, a negoviot skraten naziv vo platniot promet e den. Imeto na makedonskata valuta (denar) e doneseno na predlog na akad. Petar H. Ilievski, kako izraz na istoriskiot kontinuitet na upotrebata na parite na teritorijata na Makedonija od rimskata antika do srednovekovniot period. Na 27. IV 1992 g. po~na zamenata na kni`nite jugoslovenski dinari so vrednosni bonovi vo odnos 1:1, pri {to zamenata trae{e tri dena. Kni`nite pari {to glasea na jugoslovenski dinari definitivno prestanaa da va`at kako plate`no sredstvo vo Makedonija na 29. IV 1992 g., dodeka kovanite pari so apoenska vrednost od 1, 2 i od 5 jugoslovenski dinari ostanaa vo optek u{te edna godina. Po pu{taweto vo optek na vrednosnite bonovi, NBRM po~na podgotovki za izdavawe na prvata standardizirana emisija na makedonski denari (banknoti vo apoeni od 10, 20, 50, 100 i od 500 denari i moneti so vrednost od 50 deni i od 1, 2 i od 5 denari). Prvata emisija na denarite e otpe~atena vo pe~atnicata †11 Oktomvri# od Prilep, a metalnite pari se izraboteni vo fabrikata †Suvenir# od Samokov. Pe~ateweto i koveweto po~nuva od esenta 1992 g. i trae do april 1993 g. Dizajnot na prvata emisija na kni`ni pari e delo na grafi~kiot umetnik Bor~e Nikoloski, a banknotite nosat likovni re{enija od makedonskoto kulturno nasledstvo (starata zgrada na NBM vo Skopje, crkvite Sv. Sofija i Sv. Jovan Kaneo vo Ohrid, crkvata Sv. Pantelejmon vo s. Nerezi, Daut-pa{iniot amam vo Skopje, saat-kulata vo Prilep, ku}ata na Robevci vo Ohrid itn.). Dizajnot na metalnite pari gi izrazuva najzna~ajnite
986

LIT.: Kiki Mangova Powavi}, Van~o Kargov, 60 godini centralno bankarstvo vo Republika Makedonija, Narodna banka na Republika Makedonija, Skopje, 2006, 87-109. G. P.

MONETOKOVEWETO VO RIMSKATA PROVINCIJA MAKEDONIJA. Po porazot vo bitkata kaj Pidna vo 168 g. pr.n.e. Makedonija bila pretvorena vo rimski protektorat. Za da go razbijat voenoto i ekonomskoto edinstvo na Makedonija Rimjanite ja podelile na ~etiri oblasti (meridi). Rudnicite za zlato i za srebro, od koi se dobival metal za kovewe, bile zatvoreni. Vo 168‡166 g. pr.n.e. bile koveni bronzeni moneti na rimskite upravnici kvestorite G. Publilij i L. Fulkinij. Vo 166‡165 g. pr.n.e. bila iskovana edna avtonomna emisija bronzeni pari so pretstava na maska na Silen. Vo 158 g. pr.n.e. so povtornoto otvorawe na rudnicite za srebro i so dozvola na rimskiot Senat bilo ovozmo`eno oblastite da kovat i srebreni moneti. Prvata i vtorata merida kovele tetradrahmi,

Moneta na kvestorot Publilij (avers/revers) Makedonskite banknoti vo optek

pretstavnici na biodiverzitetot vo RM (ohridskata pastrmka, {arplaninskoto ku~e, pelisterskiot ris i dojranskiot galeb). Zamenata na vrednosnite bonovi so denarski banknoti trae{e od 10. V do 31. XII 1993 g. Pritoa, na 7. V 1993 g. be{e izvr{ena zakonska denominacija na denarot so koja eden denar ima{e vrednost na 100 dotoga{ni vrednosni bonovi. Sega{noto izdanie na makedonskite banknoti e pu{teno vo optek na 8. IX 1996 g. i se sostoi od kni`ni pari vo apoeni od 10, 50, 100, 1 000 i od 5 000 denari, koi se delo na likovniot umetnik Biljana Unkovska. Banknotite nosat likovni re{enija {to go izrazuvaat bogatoto kulturno-istorisko nasledstvo na Makedonija (statua na bo`icata Izida pronajdena vo Ohrid, detaq od mozaikot na bazilikata vo Stobi, detaq od freska od crkvata Sv. \or|i od s. Kurbinovo, tavanska

dodeka ~etvrtata merida (Pelagonija) kovela samo bronzeni moneti. Po neuspe{noto vostanie vo 148 g. pr.n.e. Rimjanite ja pretvorile Makedonija vo rimska provincija. Bile kovani tetradrahmi so legenda ΜΑΚΕΔΟΝΩΝ i LEG ΜΑΚΕΔΟΝΩΝ. Vo Makedonija, poslednite srebreni pari bile kovani od rimskiot upravnik ‡ kvestorot Ajsila (ok. 90 g.

Moneta na kvestorot Ajsila (avers/revers)

pr.n.e.). Ovie pari so pretstava na glavata na Aleksandar bile nameneti za pokrivawe na tro{ocite za aktivnostite na Rimjanite na Balkanot. Vo monetarnicite vo Tesalonika, Pela i Amfi-

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

MONETOKOVAWETO

M

pol, vo periodot 148‡31 g. pr.n.e. bile koveni moneti povremeno i za posebni prigodi. Pokraj monetite iskovani vo Makedonija, rimskiot denar zazemal s¢ pozna~ajno mesto vo pari~nite transakcii. Vo imperijalniot period, od vremeto na imperatorot Klavdij (od 44 g.), provincijata Makedonija kovela avtonomni bronzeni pari vo ime na makedonskata zaednica (so legenda ΚΟΙΝΟΝ ΜΑΚΕΔΟΝΩΝ). Ovie pari bile

makedonskoto kralsko monetokovewe. Sinot na Perdika Arhelaj (413‡399) izvr{il pove}e refor-

Moneta na Tesalonika (avers/revers)

vi od religiozna priroda, ceremonii i veruvawa na lu|eto. Od monetarnicite {to rabotele vo toj period od posebno zna~ewe za nas se onie vo Damastion i vo Lihnid. Vo imperijalniot period pari vo svoe ime kovele makedonskite gradovi Amfipol, Beroja, Edesa, Tesalonika, koloniite Kasandreja, Dion, Pela, Filipi i municipiu-

Moneta na Arhelaj (avers/revers)

Moneta na Prvata makedonska oblast (avers/revers)

kovani sè do vladeeweto na Filip I (244‡249).
LIT.: I. Touratsoglou, †Macedonia#, The Coinage of the Roman World in the Late Republic, †BAR#, 326, Oxford, 1987, 53–72; P. Josifovski ‡ N. [eldarov, Rimski moneti – Makedonija pod rimska vlast, Numizmati~ka zbirka na Narodna banka na Republika Makedonija, Skopje, 1999, 22‡24. P. J.

Moneta na Pela (avers/revers)

MONETOKOVEWETO NA GRADOVITE VO ANTI^KA MAKEDONIJA. Vo docnoarhajskiot, vo klasi~niot i vo helenisti~kiot period pove}e makedonski gradovi kovele pari vo svoe ime. Kon krajot na VI i po~etokot na V v. pr.n.e., nekolku od gradovite na poluostrovot Halkidiki, pove}eto od niv osnovani porano od gr~ki kolonisti, po~nale monetarni aktivnosti. Srebreni pari bile koveni od gradovite Akant, Ajne-

mot Stobi. Pogolemiot del od niv, ponekoga{ so mali prekini, bile aktivni od I do III v. n.e. Proizvodstvoto na bronzeni moneti vo ovie gradski monetarnici bilo nameneto, pred sè, za zadovoluvawe na potrebite na lokalnite stokovno-pari~ni odnosi.
LIT.: H. Gaebler, Die Antiken Munzen NordGriechenland, Makedonia und Paionia, III/2, Berlin, 1935; P. Josifovski ‡ N. [eldarov, Rimski moneti – Makedonija pod rimska vlast, Numizmati~ka zbirka na Narodna banka na Republika Makedonija, Skopje, 1999, 20‡22; I. Touratsoglou, Die Munzstatte von Thessaloniki in der Romischen Kaiserzeit, Berlin/New York, 1988. P. J.

mi, me|u niv i monetarna. Toj go napu{til dotoga{niot sistem i svoite moneti gi kovel so reducirana te`ina, spored t.n. persiski te`inski standard, no so lokalni karakteristiki. Kon krajot na negovoto vladeewe (ok. 400 g. pr.n.e.) toj prvpat kaj makedonskite vladeteli po~nuva da kove pari od bronza. Voveduvaweto pari od neblagoroden metal dovelo do promeni vo monetarnata politika i lokalnata ekonomija. Po Arhelaj, narednite kralevi se karakteriziraat so kratkotrajno vladeewe: Aerop II (396‡393), Aminta II (392‡390) i Pavsanija (390‡389). Aminta III (389‡369), pokraj bronzeni pari, kovel i srebreni stateri, hemidrahmi i dioboli. Kralot Filip II (359‡

Moneta na Filip II (avers/revers)

Moneta na Akant (avers/revers)

ja, Mende, Potideja, Skione, Terone. Isto taka, svoi pari kovale i drugi gradovi, kako Ajga, Ejon i Neapol. Nekoi od gradovite prodol`ile da kovat pari i vo klasi~niot i vo helenisti~kiot period, a vo ovoj period (od V do II v. pr.n.e.) koveweto moneti po~nalo i vo drugi mesta ‡ Amfipol, Dikaja, Ortagoreja, Filipi, Potideja, Pidna, Pela, Tesalonika i Olint. Koristej}i razni te`inski sistemi, parite na gradovite bile koveni vo razli~ni vrednosti, kako stateri, tetradrahmi, drahmi, tetroboli i oboli. Ikonografijata na parite naj~esto opfa}ala moti-

MONETOKOVEWETO NA MAKEDONSKITE KRALEVI. Vo periodot pome|u V i II v. pr.n.e. koga se odviva monetokoveweto na makedonskite kralevi, Aleksandar I (498‡454) e prviot makedonski kral {to kove pari so svoeto ime, po~nuvaj}i od 480/479 g. pr.n.e. Ekspanzionisti~kata politika na Aleksandar I po zavr{uvaweto na Persiskata dominacija na Balkanot, bila pri~ina za prestanuvawe na monetokoveweto kaj pove}e pajonski plemiwa. Bogatite rudnici za srebro od anektiranite teritorii mu ovozmo`ile uslovi za zna~itelna produkcija na pari. Negoviot naslednik kralot Perdika II (454‡413), iako dolgo vladeel, kovel moneti samo so pomali vrednosti: tetroboli, dioboli i oboli. Toj go vovel tipot na parite so Herakle, koj potoa stanal najpopularniot vo repertoarot na

336) pravi reformi vo finansiite i zna~itelno ja zgolemuva produkcijata na pari vo site tri metala, a prvpat kaj makedonskoto kralsko monetokovewe voveduva i kovewe zlatni pari. Toj koristel dva te`inski standarda, eden za zlatnite, drug za srebrenite, a prvpat isti tipovi pari bile kovani vo razli~ni monetarnici (Pela i Amfipol). Toj e prviot makedonski kral, ~ii izdanija bile kovani i posthumno, a pritoa i masovno bile imitirani od pove}e varvarski plemiwa. Monetokoveweto na Aleksandar III Makedonski (336‡323) e okarak-

Moneta na Aleksandar III Makedonski (avers/revers)

987

M

MONETOKOVAWETO

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

terizirano kako prvo monetokovewe od svetski razmeri. Toa opfa}a pove}e od 4000 izdanija vo zlato, srebro i vo bronza. Poradi golemata popularnost, imitacii na negovite pari bile praveni vo zlato, srebro i vo bronza. Vo vremeto na Filip III Aridaj (323‡ 317) monetarnata produkcija opadnala, a nekoi monetarnici bile zatvoreni. Vo 311 g. pr.n.e., po sklu~eniot dogovor pome|u zavojuvanite dijadosi, Kasandar oficijalno bil proglasen za strateg na Evropa. Toj kovel samo bronzeni pari. Vo odredeni periodi vo prvata polovina na III v. pr.n.e. Makedonija bila upravuvana od dijadosite Demetrij I Poliorket, Pir i Lisimah, ~ii moneti cirkulirale niz Makedonija. Demetrij Poliorket, poznatiot specijalist za pomorski bitki i opsadi, vo 294 g. bil proglasen za kral na Makedonija (294‡288/7). Toj vovel sosema novi i dotoga{ nepoznati monetni tipovi, preku koi gi propagiral negovite voeni uspesi, kako {to bila negovata pomorska pobeda kaj Salamina. Pretstavata na Nike na preden del od brod i na bogot na moreto Posejdon se osnovniot dizajn za negovite pari, a interesni se i tipot na parite so makedonski {tit i {lem. Vo 277 g. pr.n.e., so vpe~atlivata pobeda nad Keltite, Antigon Gonata (277‡239) uspeal da ja napravi Makedonija povtorno va`na politi~ka sila. Negovoto monetokovewe opfa}a izdanija na stateri, tetradrahmi, drahmi i bronzeni moneti. Na kralot Demetrij II (239‡229) mu se pripi{uvaat samo bronzeni moneti. Kralot Filip V (221‡ 179), vo obid da ja zapre rimskata

stavata na mitskiot heroj Persej bila omilena tema za parite {to gi kovel.
LIT.: M. J. Price, Coins of the Macedonians, London, 1974; D. Raymond, Macedonian Regal coinage to 413 B.C., New York, 1983; M. J. Price, The coinage in the name of Alexander the Great and Philip Arrhidaeus, Zurich/London, 1991; G. Le Rider, Le monnayage d’argent et d’or de Philippe II, frappe en Macedonie de 359 a 294, Paris, 1977. P. J.

ati~kiot. I nekoi tipovi od parite na Avdoleon bile imitira-

MONETOKOVEWETO NA PAJONSKITE VLADETELI. Monetokovaweto na pajonskite kralevi se odvivalo vo periodot od krajot na V do krajot na III v. pr. n.e. Spored dosega{nite istra`uvawa se smeta deka prv po~nal da kove svoi pari pajonskiot vladetel Teutaos (ok. 430/425 – ok. 400 g. pr.n.e.). Poznati spored mal broj moneti, otkrieni vo pajonskiot region ili vo negovata neposredna blizina, se pajonskite vladeteli Bastarej, Simon, Nikarh i Diplaj. Kralot Likej (359/–340/335), ~ie{to postoewe e

Moneta na Avdoleon (avers/revers)

ni od oddelni podunavski plemiwa. Vlo{enata ekonomska situacija vo Pajonija (III v. pr.n.e.) se odrazila i na monetokoveweto, pa taka kralot Leon (278–ok. 250) kovel samo bronzeni moneti. Na posledniot pajonski kral Dropion (ok. 250 – ok. 230), osnova~ot na zaednicata na Pajoncite, mu se pripi{uvaat monetite so legenda ΠΑΙΟΝΩΝ . Ovie Dropionovi pari se poslednata manifestacija na monetokovewe pred definitivnoto is~eznuvawe na pajonskata dr`ava.
LIT.: V. Bitrakova-Grozdanova, Spomenici od helenisti~kiot period vo SR Makedonija, Skopje 1987, 81‡102; V. Lil~i} ‡ P. Josifovski, Srebren diobol na pajonskiot vladetel ΤΕΥΤΑΟ(Σ), †Macedonian Numismatic Journal#, 1, Skopje 1994, 27‡37; P. Josifovski, Coins with inscription †ΠΑΙΟΝΩΝ# from the collection of the National Bank of the Republic of Macedonia, †Macedonian Numismatic Journal#, 4, Skopje 2000, 15‡28. P. J.

Moneta na Likej (avers/revers)

potvrdeno i so istoriski fakti, e prviot vladetel so pogolema produkcija na srebreni moneti, koj{to go zgolemil brojot i na tipovite i na nominalite, a koj svoite pari gi kovel spored reduciran pajonski standard. Negovoto monetokovewe vo mnogu segmenti uka`uva na bliski relacii so monetarnicata na Damastion. Naslednikot, kralot Patraj (340/ 335–315) kovel pove}e tipo-

MONETOKOVEWETO NA PAJONSKITE PLEMIWA. Prostorot na Pajoncite izobiluval so zlatonosni reki i bogati rudnici za srebro. Golemoto rudno bogatstvo, a pred sè eksploatacijata na srebroto (poznatite Pangajski i Zletovsko-kratovski rudnici) sozdale blagoprijatni uslovi za pojava na monetokoveweto. Prvite monetni produkcii od pajonskite plemenski zaednici bile napraveni ve}e kon krajot na VI v. pr.n.e. od Deronite (ok. 530/25 – ok. 510/500 g. pr.n.e.).

Moneta na Filip V (avers/revers)

penetracija na istok pravi pove}e reformi za stabilizirawe i zajaknuvawe na svojata dr`ava, me|u koi i reformi vo fiskalnata dejnost. Negovoto monetokovewe opfa}a pove}e tipovi pari koveni vo zlato, srebro i vo bronza. Na negoviot sin Persej (179‡168) nitu natrupanoto bogatstvo nitu prezemenite voenodiplomatski ~ekori ne mu pomognale da go za~uvuva kralstvoto. Vo bitkata kaj Pidna (168 g. pr.n.e.) toj bil porazen. Kaj posledniot makedonski kral pret988

Moneta na Patraj (avers/revers)

vi tetradrahmi, drahmi i tetroboli. Na nekoi podunavski plemiwa parite na ovoj vladetel im poslu`ile kako predlo{ka za kovewe imitacii. Sinot na Patraj, kralot Avdoleon (315–286/5), produciral pari so povisok kvalitet (tetradrahmi, didrahmi, drahmi i tetroboli). Vo po~etokot (315–305 g. pr.n.e.) kovel pari spored pajonskiot standard, a potoa (po 305 g. pr.n.e.) ‡ spored

Moneta na Deronite, obol (avers/revers)

Ovie docnoarhajski izdanija bile otkovani na tenki srebreni listovidni par~iwa. Toa bile anepigrafni, naj~esto inkuzni pari, so mali vrednosti, nameneti za lokalna cirkulacija. Za niv e karakteristi~na pretstavata na govedo, ~esto pridru`ena so solaren simbol. Vo najproduk-

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

MONUMENTALNA

M

Moneta na Deronite, oktodrahma (avers/revers)

tivniot period na plemensko monetokovewe se pojavile i monetite na Oreskite, Edonite, Lajaite i na dr. (ok. 513 – 480 g. pr.n.e.)

Moneta na Lijai, oktodrahma (avers/revers)

so golemi vrednosti kako dekadrahmi, oktodrahmi i tetradrahmi. Ova e periodot na persiskoto prisustvo i dominacijata nad Egejot, vklu~itelno i nad Pajonija i Makedonija, koga e enormno zgolemena produkcijata na moneti od razni izdanija. Po zaminuvaweto na persiskata vojska, pari kovele Bizaltite, Deronite i nekoi drugi plemenski vladeteli (ok. 479 – 460 g. pr.n.e.). Ekspanzionisti~kata politika na Aleksandar I e pri~ina za prestanokot na monetokoveweto kaj pove}eto pajonski plemiwa, koga kon Makedonija bile priklu~eni zna~ajni delovi od pajonskata teritorija. Sistemot {to bil koristen za kovewe na parite pretstavuva kompleksen te`inski sistem so naglasen lokalen †pajonski# karakter, osmislen za upotreba i na orientalnite i na t.n. gr~ki denominacii. Stilot i ikonografijata na monetite poka`uvaat mnogubrojni vrski i paraleli pome|u izdanijata na raznite plemiwa.
LIT.: J. N. Svoronos, L’hellenisme primitif de la Macedonie, prouve par la numismatique et l’or du Pangee, Athen, 1918/19; G. K. Jenkins, Ancient Greek Coins, London, 1990; M. Price ‡ N. Waggoner, Archaic Greek silver coinage: the †Asyut# hoard, London, 1975. P. J.

MONOPOL – pazarna struktura, vo koja edno edinstveno pretprijatie (prodava~) ja kreira vkupnata ponuda vo ekonomskiot sektor i ima silno vlijanie vrz visinata na cenata na dobroto ili uslugata. Mo}ta na monopolot da vlijae vrz visinata na cenata e dotolku pogolema dokolku za dobroto ili uslugata na monopolot ne postoi soodvetna supstitucija – proizvod ili usluga {to zadovoluvaat gore-dolu ista potreba.

Nasproti komercijalniot, postoi i priroden monopol. Prirodniot monopol e tipi~en za onie ekonomski sektori {to baraat vlo`uvawe na golemi kapitali, benefitiraat od ekonomii od obem (poradi masovnoto proizvodstvo, fiksnite tro{oci na edinica proizvod se mali) i ottuka op{testveno e neisplatlivo pove}e pretprijatija da ja vr{at dejnosta vo sektorot. Vo takov slu~aj dr`avata (vladata) dava ekskluzivno pravo edno edinstveno pretprijatie da ja vr{i dejnosta vo sektorot so {to, de facto, kreira priroden monopol. Tipi~en primer na vakov monopol se edna `eleznica, edno elektrostopanstvo ili gasovod i sl. Pazarnata struktura na RM, kako mala zemja, spored kriteriumot – broj na u~esnici {to ja kreiraat ponudata vo oddelni sektori, poka`uva relativno visoka monopoliziranost. Nekoi analizi za Makedonija (se odnesuvaat za vtorata polovina na devedesettite godini) potvrdija egzistencija na privaten monopol vo osum sektori (proizvodstvo na derivati od nafta, proizvodstvo na ko`a i krzno, prerabotka na kau~uk, proizvodstvo na sto~na hrana i sl.) i egzistencija na priroden monopol, isto taka, vo osum sektori (`eleznica, elektrostopanstvo, po{tenski i telekomunikaciski uslugi i sl.). Me|utoa, silata na monopolite (i na komercijalnite i na prirodnite) se relativizira ako vo analizata se vklu~at i drugi kriteriumi: mo`nost za supstitucija na dobrata i uslugite, elasti~nost na pobaruva~kata, uvozna konkurencija, deregulacija, privatizacija i vlez na novi ekonomski subjekti vo dejnosta, vospostavuvawe na vladina antimonopolska politika i regulacija na prirodnite monopoli i sl. [tetite od postoeweto monopoli vo Makedonija, kako i vo sekoja druga ekonomija, se brojni: zagubi od ograni~uvaweto na proizvodstvoto od strana na monopolite, so {to potro{uva~ite (gra|anite i biznisite) pla}aat visoki ceni, zagubi od lo{oto upravuvawe so monopolite, zagubi od baraweto renta (potkupuvawe na regulatorite), zagubi od namaluvaweto na konkurentnosta i efikasnosta na vkupnata ekonomija i sl., poradi {to involviraweto na vladata vo ograni~uvaweto na ekonomskata sila na privatnite i prirodnite monopoli e neophodno: (v. dr`avna regulacija na ekonomskite sektori i Komisija za za{tita na konkurencijata).
IZV.: D. Nova~evski, Od sovr{ena konkurencija do monopol – nekoi aspekti na de-

lovnata koncentracija vo makedonskoto stopanstvo, †Godi{nik#, na Ekonomskiot fakultet – Skopje, Skopje, 2001. LIT.: J. Stiglitz, Principes d’economie moderne, 2è edition, De Boeck Universite, Paris – Bruxelles, 2001; T. Fiti, Ekonomija – osnovi na ekonomijata, Skopje, 2006. T. F.

Euxenio Montale

MONTALE, Euxenio (Eugenio Montale) (Xenova, 12. X 1896 ‡ Milano, 12. IX 1981). Zaedno so Ungareti, pretstavuva najizrazita figura na italijanskiot hermetizam. Intenzivno se zanimaval so novinarstvo. Pi{uval kni`evna i muzi~ka kritika. Do`ivotno bil senator na Italija. Mediteranot vo negovite pesni e izdignat do simbol na humanisti~kata civilizacija. Dobil Zlaten venec na SVP vo 1973 g. Vo 1975 g. dobil i Nobelova nagrada za literatura.
BIBL.: Koski od sipa, 1925; Vior i drugo, 1956; Satura, 1971 i Dnevnik 71 i 72, 1973. LIT.: Ante Popovski, Poezijata na Montale, †Pesni#, ZID-NM, Sk., 1973. P. Gil.

MONUMENTALNA UMETNOST ‡ del od likovnata umetnost {to se odnesuva za fenomenite na prostorot i oblicite vo nego, kako arhitektonsko-likovni celini. Vo ovoj kontekst se izdvojuvaat memorijalnite kompleksi vo Kru{evo (Spomenikot na Ilinden i NOV, 1974 na J. Grabul i I. Grabul), Veles (Spomenkosturnicata na padnatite partizani, 1979/80 proekt na S. Subotin i Q. Denkovi}, so mozaici na P. Mazev) i Ko~ani (Spomenikot na slobodata, 1981, proekt na R. Ra|enovi}, so mozaici na G. ^emerski). Najvpe~atliva e uni{tenata freska na B. Lazeski (NOV vo Makedonija, 1956) vo nekoga{nata @elezni~ka stanica vo Skopje. Spomenicite ili yidnite dekoracii na D. Todorovski, P. Haxi Bo{kov, B. Mitri}eski, D. Poposki, B. Krstevski, B. Koneski, B. Nikoloski, D. Kondovski, S. Manevski, T. [ijak, se izvedeni so tradicionalni ili modernisti~ki koncepti.
LIT.: Boris Petkovski, Makedonskoto monumentalno slikarstvo na temi od NOV i Revolucijata, Skopje, 1984; Antonela Petkovska, Socijalnite aspekti na

989

M

MON^EV

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

1965; Magnae Moraviae Fontes Historici I-V, Brno 1966-1977; zb. VelikaÔ MoraviÔ. Ee istori~eskoe i kulÏturnoe zna~enie, Moskva, 1985; Vasica J., Literarni pamatky epochy velkomoravske, 863-885, 2. doplnene vydani, pripravila Z. Hauptova, Praha 1996; Mares F. V., Konstantinovo dedictvi po 1100 letech, 7-37, Podil sv. Metodeje na pocatcich slovanskeho pisemnictvi, 38-45, Staroslovansky spisovny jazyk ve velkomoravskem state, 46-60, zb. Cyrilometodejska tradice a slavistika, Praha 2000. Zd. R.

Del od freskata na B. Lazeski †NOB vo Makedonija# vo nekoga{nata `elezni~ka stanica vo Skopje (1956)

monumentalnoto spomeni~no tvore{tvo vo SRM po osloboduvaweto, Skopje, 1986; Vladimir Veli~kovski, Monumentalnata umetnost vo Makedonija po 1945 godina, Bogdanci, 2002. M. B.-P.

MON^EV, Boris V. (Prilep, 15. VIII 1881 – Sofija, 4. X 1942) – pripadnik na TMORO. Zavr{il gimnazija vo Solun (1902), a pravo vo @eneva, [vajcarija (1911). Bil u~itel vo Ma{kata egzarhiska gimnazija vo Solun (1903–1905), ~len na CK na TMORO, u~esnik na Rilskiot kongres (1905). U~estvuval vo Prvata svetska vojna na Odrinskiot front.
LIT i IZV.: NBKM-BIA, f.: 641, op.1, a.e. 16, l. 95; Borbite v Makedoni® i Odrinsko 1878–1912 – Spomeni, Sofi® 1981. Al. Tr.

site osnovni prira~nici neophodni za vr{ewe liturgija, za hristijanska prosveta i za organizirawe na hristijanskiot `ivot. Kni`evniot opus na Moravskata {kola ne e kompletno za~uvan, najstar poznat rakopis se Kievskite liv~iwa (misal) od X v. Poradi toa toj se rekonstruira vrz osnova na podocne`ni prepisi, koi ja ~uvaat kirilometodievskata tradicija. Me|u niv, pokraj prepisite na Preslavskata {kola, osobeno va`no mesto zazemaat najstarite glagoli~ki rakopisi prepi{ani vo Ohridskata {kola.
LIT.: zb. Magna Moravia, sbornik stati k 1100. vyroci prichodu byzantske mise na Moravu, Praha

MORAVSKA KIRILOMETODIEVSKA KNI@EVNA [KOLA pretstavuva najstara faza od razvojot na slovenskata pismenost. Podrazbira literarna dejnost na Konstantin-Kiril i Metodij i nivnite u~enici vo vremeto na Moravskata misija (863885), vo tekot na koja se postaveni temelite na slovenskata pismena kultura. Moravskata {kola voveduva originalno slovensko pismo – glagolica, sostaveno od Konstantin-Kiril, i prv slovenski pismen jazik – staroslovenskiot, baziran vrz ju`nomakedonska dijalektna podloga. Ovoj jazik e blizok do praslovenskiot. Vo tekot na upotrebata vo V. Moravija vo nego navleguvaat oddelni jazi~ni sredstva od zapadnoslovensko poteklo, koi stanuvaat sostaven del od moravskata jazi~na norma. Moravskata {kola razviva bogata literarna dejnost, prevodna i originalna. Prevedeni se
990

Dimitar Kondovski: †Sv. Kiril i Metodij# (1976)

MORAVSKA MISIJA & vizantiska misija uslovena od slo`eni diplomatski, politi~ki i crkovni interesi. Velikomoravskiot knez Rastislav sakal da se oslobodi od vlijanieto na germanskolatinskoto sve{tenstvo i od agresivnite aspiracii na mladata germanska dr`ava, pa pobaral u~itel i episkop od Vizantija. Vizantiskiot imperator Mihail III vo moravskata pokana gledal {ansa da go nametne vizantiskoto kulturno vlijanie na edna srednoevropska dr`ava, koja vo sredinata na IX v. po~nala da ja {iri svojata vlast i nad drugi slovenski zemji. So toa se nadeval deka }e go namali vlijanieto na germanskata dr`ava, koja po~nala da $ soperni~i na Vizantija vo Italija i na Balkanot. Paralelno so politi~kite intencii na Vizantija za obnovuvawe na starata Rimska Imperija, carigradskiot patrijarh Fotij sakal da go pro{iri svoeto vlijanie vo Sredna Evropa i da go namali vlijanieto na rimskiot papa, koj{to vo toa vreme vospostavil diplomatski odnosi so edna balkanska dr`ava (Bugarija), sosed na Vizantija i tamu ispratil svoe sve{tenstvo. Prateni{tvoto bilo podgotveno so slov. pismo i prevodi od najopitniot i potvrden misioner Konstantin Filosof vo pridru`ba na brat mu Metodija, doka`an kako odli~en organizator i so dobro poznavawe na slovenskiot jazik. M. m. vo Moravija bila so promenliva sre}a vo zavisnost od politi~kite sostojbi. Po smrtta na Konstantin-Kiril vo Rim (869), Metodij ostanal sam da ja rakovodi misijata (v. Metodij). Po negovata smrt vo 885 nastanale u{te pote{ki denovi, u~enicite mu bile prognati, a na mestoto na negoviot zamenik, arhiep. Gorazd, od papata bil nazna~en za moravski arhiepiskop Vihing, ogor~en protivnik na slovenskata pismenost i bogoslu`ba. I pokraj site pre~ki i progonstva M. m. e grandiozno zaedni~ko delo na sv. Kiril i Metodij. Vo rabotata tie se dopolnuvale. Pomladiot bil silen vo teorijata, a postariot vo prakti~niot `ivot. Nivnata prosvetitelska rabota bila seopfatna. Taa pretstavuva most {to go povrzuva Is-

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

MOSKOVSKI

M

tokot so Zapadot, a nivnite u~enici go raseale semeto {to go poseaja vo Moravija. Rakovoditelite na M. m., bra}ata KonstantinKiril i Metodij vo 1985 od Vatikan bea proglaseni za patroni na Evropa.
LIT.: Fr. Dvornik, Byzantine Missions among the Slavs, New Brunswick, New Jersey, 1970; P. Hr. Ilievski, Prosvetitelskata misija na sv. Metodij, Kir.-metodievskiot (st. slov.) period i kirilo-metodievskata tradicija vo Makedonija, MANU, 1988, 249-258; Bl. Ristovski, Soznajbi, MANU, 2001, 87-96. P. Hr. Il.

stepolikoto podra~je (pome|u Veles, [tip i Negotino). Vl. M.

Morkovi

MORANI, Azem (Morane, Skopsko, 1923 – Skopje, 1947) – u~itel, balisti~ki voda~ {to so svojata grupa prodol`il da dejstvuva i po 1944–45. Bil me|u vode~kite li~nosti na ND[O, a vo juni 1946 g. izbran i za ~len na CK. U~estvuval vo formiraweto na {iroka mre`a ilegalni komiteti po gradovite i selata i vooru`eni bandi za borba protiv novata makedonska vlast. Bil otkrien i zatvoren vo 1946, a osuden na smrt i likvidiran vo 1947 g.
LIT.: \or|i Malkovski, Profa{isti~kite i kolaboracionisti~kite organizacii i grupi vo Makedonija 1941–1944, Skopje, 1995; istiot, Balisti, Skopje, 2002. \. Malk.

MORKOV (Daucus carota L.) – dvegodi{no rastenie od fam. Apiaceae. Vo prvata godina formira nadebelen koren (konsumativen del) i lisna rozeta, a vo vtorata generativni organi. Se odgleduva zaradi nadebeleniot koren. Kako hrana e mnogu cenet poradi visokata sodr`ina na karotinoidi, pektinski materii, B-vitamini i mineralni materii. Se koristi vo razni jadewa i vo prehranbenata industrija. Kaj nas se proizveduva vo dovolni koli~estva za sopstveni potrebi. D. J.

vata Zletovska eparhija. Morodviskata eparhija niz istorijata gi nosela imiwata Bregalni~ka, Male{evska, Ov~epolska, Provadiska i Lesnovska. Najpoznati nejzini episkopi se: David, koj{to dejstvuval vo XV v., Nikanor, Pahomij, koj{to bil postaven od Pavle Smederevski (1530/31), no bil razre{en, kako i episkopot Sofronij (1541).
LIT.: Ivan Snegarov, IstoriÔ na Ohridskata arhiepiskopiÔ, I–II, vtoro fototipno izdanie, SofiÔ, 1995; R. Gruji¢, Morozvidska eparhija, vo: Azbu~nik Srpske pravoslavne crkve, Beograd, 1993; Jovan Bel~ovski, Ohridska arhiepiskopija od osnovaweto do pa|aweto na Makedonija pod turska vlast, Skopje, 1997. Rat. Gr.

MOSKOV, Dimitar (Prilep, 29. III 1912 ‡ Prilep, 24. XII 1997) ‡ doktor po veterinarna medicina. Zavr{il Fakultet za veterinarna medicina vo Zagreb (1943). Ja osnoval Veterinarnata stanica

MORENA ‡ slovenska bo`ica na smrtta i temninata, sestra na bogot na neboto i atmosferskite vlijanija Perun i na bogot na ra|aweto i `ivotot Dabog, vo postojana pridru`ba i ve~en konflikt (spored zapis od s. Kru{evica, Mariovsko), so {to se povrzuvala i promenata na godi{nite vremiwa ‡ letoto (pobeda na Dabog) i zimata (pobeda na Morena). Nejzinoto imenuvawe se povrzuva so staroslovenskiot zbor mor ‡ smrt. Postoi i nesigurna identifikacija so demonskoto su{testvo Mora.
LIT.: Tanas Vra`inovski, Makedonska narodna mitologija, I, Skopje, 2002, 22, 32, 38, 273–274. S. Ml.

Episkopskata crkva od sredniot vek vo Morodviz, Ko~ansko

MOREHON, Nansi (Havana, 6. IX 1942) ‡ vode~ka kubanska pisatelka i vrvna sovremena karipska poetesa na {panski jazik. Prvata stihozbirka Mutimos ja objavila vo 1962 g. Potoa objavila u{te dvanaeset poetski knigi. Nejzinata poezija, koja e dlaboko ispovedna i eruptivna, e prevedena na mnogu jazici. Dobitnik e na najpresti`ni kubanski i me|unarodni nagradi za poezija. Vo 2006 g. e laureat na Zlatniot venec na SVP.
LIT.: †Poezija#, SVP, Struga, 2006. P. Gil.

MORODVIZ – srednovekoven grad i episkopija. Se locira vo mesnosta Gradi{te, kaj s. Morodviz. Prvpat se spomnuva vo 1018 g., koga gradskite klu~evi mu bile predadeni na Vasilij II vo Mosinopol. Vo gramota na Vasilij II (1019) e zasvedo~en kako sedi{te na episkopija, a na krajot od XII v. i kako provincija (zaedno so Male{evo). Vo XIV v. e registriran kako selo.
LIT.: Kiril Trajkovski, Istra`uvawa vo Morodviz, 1980, Zbornik na Arheolo{kiot muzej na Makedonija, X–XI (1979 –1982), Skopje 1983, 133-142; T. Tomoski, Morozvidska episkopija, Makedonija niz vekovite. Gradovi, tvrdini, komunikacii, Skopje, 1999, 169–188. B. Petr.

vo Prilep (1944). Rabotel na organiziraweto na veterinarnata slu`ba vo Prilep, Bitola i vo Ohrid. Po Osloboduvaweto bil dolgogodi{en direktor na Veterinarnata stanica vo Prilep (1946–1960), koja go nosi negovoto ime. Bil nazna~en za okoliski veterinaren inspektor za Bitolskata okolija i za op{tinski inM. D. ‡ J. B. spektor za Prilep. MOSKOVSKI DOGOVOR STALIN ‡ ^ER^IL ZA BALKANOT (1944). Vo prviot den od posetata na britanskata vladina delegacija vo Moskva (9. X 1944) vo Kremq bil postignat dogovor za podelba na Balkanot na sferi za vlijanie: vo Romanija SSSR 90%, a Velika Britanija i SAD 10 %; vo Grcija Velika Britanija i SAD 90%, a Rusija 10%; vo Bugarija SSSR 75%, a Velika Britanija i SAD 25%; vo Jugoslavija i vo Ungarija dvete strani
991

MORINA, PERSISKA (Morina persica L.) – stepski vid poznat za ju`niot del na Balkanskiot Poluostrov i za Mala Azija. Na teritorijata na RM se razviva vo

MORODVISKA EPARHIJA na Ohridskata arhiepiskopija (XI– XVI v.) – ja opfa}ala teritorijata od gorniot i sredniot tek na rekata Bregalnica. Se spomnuva vo hrisovulite na carot Vasilij II (1019). So ova ime postoela do 1347 g., koga bila formirana no-

M

MOSTROV

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

po 50%. So toa Makedonija bila podelena i me|u isto~niot-komunisti~ki i zapadniot-kapitalisti~ki blok.
LIT.: Balkanski ugovorni odnosi, II, Beograd, 1998. M. Min.

LIT.: Birds in Europe: population estimates, trends and conservation status, †BirdLife International Conservation Series#, 12, Cambridge, 2004; C. Harrison, An Atlas of the Birds of the Western Palaearctic, Glasgow, 1982. Sv. P. – V. Sid.

MOSTROV, Petar Iliev (Ohrid, 5. VI 1929 ‡ Ohrid, 14. IV 1996) ‡ spec. ortoped. Po zavr{uvaweto na Med. f. vo Skopje (1958/59) po~nuva da raboti vo Bolnicata za kostnozglobna TBC vo Ohrid, ~ij v.d. direktor e od 1961 do 1967 g., koga i specijaliziral ortopedija vo Skopje i Belgrad. Bil direktor na ovaa institucija (1967‡1974). Primarius e od 1974 i do penzioniraweto bil sovetnik vo Bolnicata. Sl. M. P.

Elena Mo{e

Vasko Moura

MO[E, Elena (Bitola, 4. V 1968) ‡ akterka. Diplomirala na FDU vo Skopje, na Otsekot za akterska igra (1993) i stanala ~len na Narodniot teatar vo Bitola. Ulogi: Tomanija (†Patuva~ki teatar [opalovi}#); Hajdi vo istoimenoto delo; Anxela (†Majstori na zabuni#); Poca (†Letni Siljane#); Irina (†Tri sestri#); Milka (†^est#); Ra{ela (†Spilion#); Solan` (†Sluginki#); Kamij (†Ne {eguvaj se so qubovta#); Lora (†Staklena mena`erija#); @ana (†Doma#); Nade`da (†Semejni prikazni#); Edit Pjaf (†Pjaf#) i dr. R. St.

MOURA, Vasko Grasa (Vasco Graca Moura) (Porto, 3. I 1942) ‡ portugalski poet, raska`uva~, dramaturg, eseist. Preveduva~ na dela od [ekspir, Dante (Bo`estvenata komedija), Rilke, Lorka i dr. Toj e poet erudit, poet so intelektualen senzibilitet, golem modernizator na poetskiot izraz i jazik. Dobitnik na Zlatniot venec na SVP vo 2004 g.
BIBL.: Modus {to se menuva, 1963; Instrumenti na melanholijata, 1980; Koncert vo pole, 1993; Qubov moja, no}e be{e, 2001. LIT.: V. Uro{evi}, Prodlabo~uvawe na senzibilitetot, †Poezija#, SVP, Struga, 2004. P. Gil.
Vladimir Mo{in

MO^VARNI PTICI (Scolopacidae) – familija dolgonogi vodni ptici, koi go pravat gnezdoto na zemja; glavno migratorni vidovi, tesno povrzani so vodnite ekosistemi. Vo Makedonija se registrirani 10 roda: kamenoprevrtuva~ki (Arenaria), peskarki ili krajbre`ni trka~i (Limicola, Calidris), tringi ili vodni trka~i (Tringa, Philomachus), {quki (Numenius, Limosa, Scolopax) i bekasini (Gallinago, Krajbre`ni trka~i Limnocryptes). (Limicola)
992

MO[IN, Vladimir Alekseevi~ (S.-Peterburg, 9. X 1894 & Skopje, 9. II 1987) & akademik, vizantolog, medievalist i slavist. Roden vo semejstvo na kni`evnik i profesor po estetika. Vo 1913 g. se zapi{al na Istor.-filol. f. vo Petrograd, no studiite gi prekinuva kako dobrovolec na frontot. Po demobilizacijata (1918) studiite gi prodol`il vo Kiev, kade {to se priklu~il kon dobrovole~kata armija vo Gra|anskata vojna. Vo 1921 g. emigriral vo Jugoslavija. Vo Belgrad (1922) go polo`il diplomskiot ispit pred ruski univ. profesori; doktoriral na Univerzitetot vo Zagreb (1928), a vo 1929 g. vo Belgrad go polo`il profesorskiot ispit. Kako profesor rabotel vo gimn. vo Koprivnica (1921&1932) i vo

Pan~evo (1932&1939). Vo 1930 g. e izbran za docent na Filozofskiot f-t vo Skopje, no izborot ne mu e potvrden. Rabotel kako privaten docent po vizantologija na Filozofskiot f-t vo Belgrad (1933-1939). Vo 1939 g. povtorno e izbran za docent po vizantologija na Filozofskiot f-t vo Skopje, a vo 1941 preminal na Filozofskiot f-t vo Belgrad. Do krajot na vojnata bil na slu`ba vo Ruskata crkva i kako nastavnik vo Ruskosrpskata gimnazija vo Belgrad. Izbran za sorabotnik vo Istor. institut na SANU i na dol`nosta direktor na Arhivot, odn. Istor. institut na JAZU (1947& 1959) do penzioniraweto. Vedna{ e anga`iran vo Arheografskata komisija pri Sovetot za kultura na NR Srbija, a po formiraweto na Arheografskoto oddelenie pri Narodnata biblioteka na Srbija stanuva i negov rakovoditel. Vo 1964 g. e izbran za prof. po paleografija na Filozofskiot f-t vo Belgrad. Od 1967 g. preminal vo Arhivot na Makedonija, kade {to ostanal do smrtta. Vo 1969–1975 g. e anga`iran kako prof. po predmetot Pom. istor. nauki na Katedrata za istorija na Filozofskiot f-t vo Skopje. Izbran za dopisen ~len nadvor od rabotniot sostav na MANU (1974). Nau~nite trudovi vo prviot period (1925–1933) se posveteni na pra{awa od vizantologijata, vizant.-sloven. odnosi, istor. etnologija na Isto~na Evropa; vo vtoriot priod (1933–1941) na vizantologijata, pomo{nite istor. nauki, analiza na istor. i istor.pravnite tekstovi i opis na rakopisi i arhivski spomenici; vo periodot 1945–1969 g. na opis na rakopisi, pom. istor. nauki i filigranologija. Po izdavaweto na Opis na sloven. rakopisi vo Makedonija (1972) ja pokrenuva edicijata Spomenici za srednovekovnata i ponovata istorija na Makedonija. Nau~niot opus opfa}a nad 230 bibliografski edinici. Najgolem del od svojata obemna rabota ja posvetil na detalnata obrabotka na kirilskite i gr~kite rakopisni knigi.
BIBL.: Makedonsko evangelie na pop Jovana, Skopje, 1954; Cirilski rukopisi Jugoslavenske akademije, I-II, Zagreb, 1952, 1954; Filigranes des XIIIe et XIV siecle par V. Mosin et S. Traljic, I-II, Zagreb, 1957; Grcke povelje srpskih vladara (Beograd, 1936; Diplomata Greaca regnum et imperatorum Serbiae. A. Solovjov and V. A. Mosin. Introduction par V. Mosin. Variorum Reprints, London, 1974; Slovenski rakopisi vo Makedonija. Redaktor V. Mo{in, I i II, Skopje, 1971. Sl. N.

MO[IWSKI, Le{ek (Leszek Moszyvski) (Lublin, Polska,19. II 1928 – Gdawsk, Polska, 16. IV 2006) ‡ polski lingvist, filo-

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

MRMEVSKI

M

log, slavist, polonist, ~len na MANU nadvor od rabotniot sostav (od 2003). Pogolem del od negoviot bogat opus se odnesuva na starocrkovnoslovenskiot jazik od kanonskiot, kirilometodievski period. Se zanimava posebno so jazikot na Zografskiot kodik. Avtor e na eden od najpoznatite i naj{iroko prifateni vovedi vo slovenskata filologija (Wst&p do filologii sqowiavskiej, Warszawa 1984). Okolu desetina raspravi ima posveteno na Ohridskata kni`evna {kola i na starocrkovnoslovenski spomenici nastanati na po~vata na Makedonija.
LIT.: Tematy, Ksi&ga jubileuszowa w 70. rocznic& urodzin profesora Leszka Moszyvkiego, Gdavsk, 1998. Z. T.

MRAVKA, CRVENA [UMSKA (Formica rufa L.) – cipokrilen insekt bez krilja. @ivee socijalno vo dobro organizirani zaednici. Gradi mravjalnici visoki do 1 m, naj~esto po rabovite na iglolisni {umi. Dol`ina na teloto e do 1 cm. Mravjalnikot na ovoj vid e sostaven Crvena {umska od mnogubrojni hodmravka nici i komori, izgradeni od otpadnati igli~ki na razni ~etinari ili od top~iwa zemja.
LIT.: Jon~e [apkarev, Zoologija na bez’rbetnite `ivotni, Skopje, 1991. V. T. K. – M. Kr.

MRAVKINI LAVOVI (Myrmeleontidae) – mre`okrilni insekti. Imeto go dobile po larvite, koi se najgolemi neprijateli na mravkite. Vozrasnite li~at na viMravkin lav linski kow~iwa, po dolgoto i tenko telo i dvata para dolgi i tenki krilja. Larvite pravat in~esti klopci vo suva zemja ili vo pesok, vo koi naj~esto lovat mravki. Poznati se okolu 1.900 vidovi, glavno od potoplite predeli vo svetot. Vo Makedonija e najrasprostranet rodot Myrmeleon zastapen so tri vida: mravkin lav (Myrmeleon formicarius L.), (M. inconspicius Rambur) i evropski mravkin lav (M. europaeus L.).
LIT.: Jon~e [apkarev, Zoologija na bez’rbetnite `ivotni, Skopje 1991, 1–640; Boris Sket … et al., éivalstvo Slovenije, Narodna in univerzitetna knjiûnica, Ljubljana 2003, 1-664. V. T. K – M. Kr.

Natural History – Ministry of Science, Final Report, Skopje, 1999, 23-30. V. T. K. – M. Kr.

@olt mre`okrilec

Makedonski mrazovec

MRAVKI (Formicidae) – socijalni cipokrilni insekti. @iveat vo pomali ili vo pogolemi zaednici. Pogolemiot broj na ~lenovite od zaednicata se beskrilni insekti. Takvi se polovo neaktivnite `enki – razbojnici. Plodnite `enki – matici se pojavuvaat kako krilati ~lenovi na mravkinata zaednica, isto kako i ma{kite ~lenovi. Vo zaednicata postojat vojnici – modificirani rabotnici so golema glava i jaki vilici. Tie se gri`at za bezbednosta i odbranata. ^lenovite od zaednicata `iveat vo specijalni gnezda – mravjalnici, izgradeni pod ili nad zemjata od najrazli~en materijal. Gnezdata se sostaveni od lavirinti na hodnici i komori {to se specijalno izgradeni za larvite, kokonite, za skladirawe na hranata, za provetruvawe itn. Vo Makedonija se registrirani 76 vidovi mravki od koi popoznati se: crvenata {umska mravka (Formica rufa L.), crnata mravka (Formica fusca L.), malata livadska mravka (Tetramorium cespitum L.).
LIT.: Jon~e [apkarev, Zoologija na bez’rbetnite `ivotni, Skopje, 1991. V. T. K. – M. Kr.

MRAZOVEC, MAKEDONSKI (Colchicum macedonicum Kosanin) – makedonski floristi~ki endemit od familijata Liliaceae (krinovi), poznat samo za planinata Jakupica – Begovo Pole i Karaxica. Se nao|a na svetskata crvena lista na zagrozeni rastenija (IUCN 1997 Red List of Threatened Plants). Vl. M. MRA^NICI (Solpugida – Solifuga) – krupni no}ni pajakovidni ~lenkonogi. Teloto im e dolgo do 7 sm, obrasnato so vlaknenca. Glavno se `iteli na Mra~nik (Galeodes graecus) su{ni predeli. Rasprostraneti se vo peso~nite oblasti na Mediteranot. Imeto mra~nici e objasneto so zborovite sol lat. = sonce i fugere = begam. Vo Makedonija se sre}ava samo eden vid, Galeodes graecus C.L. Koch., koj e maloaziski element.
LIT.: Jon~e [apkarev, Zoologija na bez’rbetnite `ivotni, Skopje, 1991; Vladimir Krpac, Branislava Mihajlova, Biodiversity of Macedonia from a view point of hitherto faunistic investigations. Participation with Underproject: Klass Insecta, Macedonian Museum of

MRE@OKRILCI (Neuroptera) – insekti so izdol`eno tenko telo so dva para proyirni mre`esti krilja, po {to go dobile imeto. Razli~no se oboeni, so golemina od 1 do 2 cm. Na glavata imaat eden par relativno dolgi pipala sostaveni od mnogu ~len~iwa. Imaat usten aparat za grickawe. Se razmno`uvaat so potpolna preobrazba. Larvite imaat tri para noze; kaj pove}eto vidovi usniot aparat e tenka cicalna cevka, so koja go iscicuvaat plenot, a nekoi larvi imaat jaki vilici za fa}awe. Mre`okrilcite `iveat na razli~ni mesta (pokraj reki, ezera i trevnici). Poznati se preku 6.000 vidovi. Redot opfa}a pove}e familii. Najpoznata e mravkini lavovi (Myrmeleontidae), ~ii larvi se hranat so mravki, sitni insekti i so vodni molci. Vo Makedonija ima i drugi interesni vidovi mre`okrilni insekti kako: Mantispa styriaca Poda, koja spored nadvore{niot izgled potsetuva na bogomolka; od rodot Libelloides poznat e vidot L. macaronius Scop., i endemi~niot L. libelluloides Sch.; vidot Nemoptera sinuata Oliv. isto taka e endemi~en i eden od najelegantnite mre`okrilni insekti, so dolgi i lentovidni zadni krila.
LIT.: Jon~e [apkarev, Zoologija na bez’rbetnite `ivotni, Skopje, 1991. V. T. K. – M. Kr.

MRMEVSKI, Pavle (Prilep, 13. XI 1925 ‡ Skopje, 23. I 2003) ‡ novinar, koj po~nuvaj}i od 1947 g. celiot svoj raboten vek – do pen-

Pavle Mrmevski

993

M

MRTOVE^KA

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

zioniraweto (1986) go minal vo agencijata Tanjug. Bil sorabotnik, urednik i odgovoren urednik na Dopisni{tvoto na Tanjug za Makedonija. Dopisnik na Agencijata od Pariz i dvapati od Sofija. U~esnik vo NOB. B. P. \. MRTOVE^KA GLAVA (Acherontia atropos L.) – krupna no}na peperuga. Pripa|a na grupata samra~nici (Sphingiidae). ^esto vleguva vo p~elini ko{nici i jade med. Imeto go dobila po karakteristi~nata {ara Mrtove~ka glava na grbnata strana od teloto {to potsetuva na mrtove~ka glava. Ima raspon na kriljata i do 12 cm. @ivee na suvi i son~evi tereni. Aktivna e no}e. Rasprostraneta e vo Ju`na Evropa i vo severna Afrika. Vo Makedonija se sre}ava retko.
LIT.: Jon~e [apkarev, Zoologija na bez’rbetnite `ivotni, Skopje, 1991. V. T. K. – M. Kr.

MUVAR^IWA (Muscicapidae) – familija mali ptici od podredot ptici- peja~ki (Oscines). Vo Evropa i kaj nas se prisutni dva roda (svra~ovidni muvar£iwa – Ficedula i kafeni muvar~iwa – Muscicapa), so vkupno £etiri vida.
LIT.: Birds in Europe: population estimates, trends and conservation staSvra~ovidno muvar~e tus, †BirdLife International Conservation Series#, 12, Cambridge, 2004; C. Harrison, An Atlas of the Birds of the Western Palaearctic, Glasgow, 1982. Sv. P. – V. Sid.

MUVI, GRBAVI (Phoridae) – mali dvokrilni insekti so karakteristi~no grbavo telo. Pove}eto se slabi leta~i. Nekoi se bez krilja. Larvite od brojni vidovi `iveat vo materii {to se raspa|aat. Nekoi se predatori na p~eli, osi ili mravki, a nekoi se paraziti na p~elini larvi. Poradi toa vo p~elarstvoto se smetaat za {tetnici. Poznati p~elini {tetnici se vidovite Phora incrassata Schmitz i Megaselia rufipes Mg.
LIT.: Jon~e [apkarev, Zoologija na bez’rbetnite `ivotni, Skopje, 1991. V. T. K. – M. Kr.

MRTOVE^KI PLA[T (Nymphalis antiopa L.) – dnevna peperuga. Imeto $ e dadeno spored izgledot i oboenosta na kriljata od gornata strana. Se hrani so nektar i so rastitelni sokovi. @ivee, Mrtove~ki pla{t prete`no, po {umskite livadi kade {to ima brezi. Leta od rana prolet, a naj~est e vo juni i vo juli. Rasprostranet e skoro vo cela Evropa. Vo Makedonija e redok vid.
LIT.: Josef Thurner, Die Lepidopterenfauna Jugoslawish Mazedoniens. I. Rhopalocera, Grypocera und Noctuidae, Posebno Izdanie, Acta. Mus. Mac. Sci. Nat., Skopje, 1964; Lionel G. Higgins and Norman D. Riley, A fild guide to the Butterflies of Britain and Europe, London and Glasgow, 1970; Paul Scheider – Predrag Jaksic, Die Tagfalter von Jugoslawisch Mazedonien Durina (Rhopalocera und Hesperiidae), Munchen, 1990. V. T. K. – M. Kr.

MUVI, VISTINSKI (Muscidae) – dvokrilni insekti, glavno paraziti na ~ovekot i na `ivotnite. Se hranat i so organski materii vo raspa|awe. Larvite se razvivaat vo gnili organski materii ili parazitiraat vo telata na drugi `ivotni. Najpoznat pretstavnik e doma{nata muva (Musca domestica L.) koja, prestojuvaj}i i na ne~isti predmeti i na hrana, prenesuva zarazni bolesti kako tifus i tuberkuloza.
LIT.: Jon~e [apkarev, Zoologija na bez’rbetnite `ivotni, Skopje, 1991. V. T. K. – M. Kr.

MUVI, LEBDE^KI – OSOLIKI MUVI (Syrphidae) – dvokrilni insekti {to se karakteriziraat so lebde~ki let. Imaat vpe~atliva boja sli~na so osite, po {to go dobile i imeto osoliki muvi. FaLebde~ka muva milijata opfa}a okolu 6.000 vida. Od niv, vo Makedonija se poznati 262 vida, od koi 6 se endemi~ni. Lebde~kata muva Scaeva pyrastri L. e ~esta kaj nas. Poznata e kako {iroko rasprostranet i korisen insekt, ~ii larvi se hranat so rastitelni vo{ki.
LIT.: Vladimir T. Krpac, Smiljka Simic, Ante Vujic, Sneûana Radenkovic, Contribution to the knowledge of Hoverflies (Diptera, Syrphidae) of Macedonia, Acta Entomologica Slovenica, Ljubljana, 2001, 9/2: 169-174; Vladimir Krpac, Fauna of hoverflies (Diptera, Syrphidae) of Macedonia, Doctor Thesis, Departman of Biology and Ecology, Faculty of Sciences, Novi Sad, 2006. V. T. K. – M. Kr.

MUVI, GASENI^ARKI (Tachinidae) – mnogu korisni dvokrilni insekti. Larvite parazitiraat na gasenici od {tetni insekti. Vo Makedonija se potvrdeni 28 vida. Najpoznat vid e Agria affinis Fallen, ~ija larva parazitira na gubarot i na drugi {tetni insekti.
LIT.: Jon~e [apkarev, Zoologija na bez’rbetnite `ivotni, Skopje, 1991; Vladimir Krpac, Branislava Mihajlova, Biodiversity of Macedonia from a view point of hitherto faunistic investigations. Participation with Underproject: Klass Insecta, Macedonian Museum of Natural History – Ministry of Science, Final Report, Skopje, 1999, 23-30. V. T. K. – M. Kr.

MUVA, ZLATNA (Lucilia caesar L.) – dvokrilen insekt so metalno-zlatno-zeleno oboeno telo. Dostignuva dol`ina do 12 mm. Se hrani so nektar. @ivee vo naseleni mesta, na |ubri{ta i eksZlatna muva krementi. Se pojavuva od juni do septemvri. Rasprostraneta e vo cela Evropa.
LIT.: Jon~e [apkarev, Zoologija na bez’rbetnite `ivotni, Skopje, 1991. V. T. K. – M. Kr.

MUVI, GRABLIVI (Asilidae) – dvokrilni grablivi insekti. Nozete im se silni i vlaknesti. Se hranat so drugi insekti, lovej}i gi od zaseda; i larvite im se grablivi. Grabliva muva Ovaa familija muvi vo svetot e zastapena so 4.000 vidovi. Vo Makedonija se sre}ava vidot golema grabliva muva (Laphria gibbosa L.), koja vo p~elarstvoto e poznata kako predator na p~eli.
LIT.: Jon~e [apkarev, Zoologija na bez’rbetnite `ivotni, Skopje, 1991. V. T. K. – M. Kr.

MUVI, MESARKI (Sarcophagidae) – dvokrilni insekti {to se viviparni. Polagaat beluzlavi li~inki na sve`o ili na zastoeno meso, koe lesno go pronao|aat po mirisot. Vo Makedonija se utvrdeni 16 vida, od koi najpoznata e obi~nata muva mesarka (Sarcophaga carnaria L.).
LIT.: Jon~e [apkarev, Zoologija na bez’rbetnite `ivotni, Skopje, 1991; Vladimir Krpac, Branislava Mihajlova, Biodiversity of Macedonia from a view point of hitherto faunistic investigations. Participation with Underproject: Klass Insecta, Macedonian Museum of Natural History – Ministry of Science, Final Report, Skopje, 1999, 23-30. V. T. K. – M. Kr.

MUVI, TAN^ARKI (Empididae) – mali dvokrilni insekti. Se karakteriziraat po tancot vo vremeto na roewe koga ma{kite edinki gi daruvaat `enMuva tan~arka kite so mali

994

MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

MUZEJ

M

uloveni insekti kako dozvola za parewe. @iveat vo blizina na vodi, okolu poto~iwa ili pogolemi vodni povr{ini. Vo Makedonija se registrirani 63 vida od ovaa familija, od koi 6 se endemi~ni.
LIT.: Bogdan Horvat, Aquatic Empididae Fauna (Diptera) in Macedonia, Acta, Mus. Mac. Sci. Nat., Skopje, 1995, 19(6/159): 147-170; Grupa avtori, Country Stady for biodiversity of the Republic of Macedonia (first national report), Ministry of environment and physical planning, Skopje 2003. V. T. K. – M. Kr.

MUVOMORKA (Amanita muscaria (L.: Fr.) Hook) – mo{ne otroven vid gaba, ~esta vo iglolisnite {umi vo Makedonija. Lesno e prepoznatliva po intenzivno crvenata boja Muvomorki na {apkata, pokriena so beli krpi~ki. M. K. †MUGRI# (Polo`aj, prva polovina na 1945) ‡ vesnik, organ na ^etirinaesettata makedonska mladinska NO udarna brigada †Dimitar Vlahov#, na makedonski jazik. Redaktor bil D. Gligorov. Za~uvan e samo br. 2 (mart 1945), so 22 stranici na hektografska tehnika.
LIT.: D-r Boro Mokrov, Razvojot na makedonskiot pe~at i novinarstvo (od prvite po~etoci do 1945 godina), Skopje, 1980, 447; D-r Boro Mokrov ‡ M-r Tome Gruevski, Pregled na makedonskiot pe~at (1885‡1992), Skopje, 1993, 139. S. Ml.

se zastapeni arheologijata, etnologijata, istorijata i istorijata na umetnosta. Osnova~ bil Narodniot odbor na Skopskata okolija, a denes raboti pod pokrovitelstvo na Sobranieto na gradot Skopje. Od 1970 g. e smesten vo starata @elezni~ka stanica na povr{ina od 4820 m2. Raspolaga so izlo`ben prostor, rabotilnici, kancelarii, laboratorii i biblioteka. Vo izminatiot period, preku redovnata stru~na rabota, ima pribrano nad 16.000 muzejski predmeti. Del od niv se izlo`eni vo postojanite postavki so etnolo{ka, istoriska i arheolo{ka sodr`ina. Prireduva i povremeni izlo`bi od sovremenata umetnost. Vo negoviot sklop raboti i depandansot Muzej na starata skopska ~ar{ija, smesten vo Suli-an, kade {to ima postojana izlo`ba za nejzinoto minato.
LIT.: Dragan Petkovski, Historijski muzeji i zbirke u muzejima Makedonije s posebnim osvrtom na Muzej grada Skopja, Zagreb, 1976; ™orÚe MiqkoviÊ, Muzejska delatnost u Makedoniji, Skopje, 2001. K. Bog.

Izlo`ba vo Muzejot na Makedonija

prezentiraat na povremeni izlo`bi i vo postojanite postavki na arheolo{kiot, etnolo{kot i istoriskiot muzej i vo galerijata na ikoni. Vo Arheolo{kata postavka se prezentirani artefakti od staroto kameno vreme do docniot sreden vek. Etnolo{kata postavka prezentira delovi od bogatata narodna arhitektura, zanaeti, obi~ai, nakit, obleka i dr. Vo Istoriskata postavka e pretstavena duhovnata, kulturnata i politi~kata istorija na Makedonija. Vo Galerijata na ikoni se izlo`eni reprezentativni ikoni, ikonostasti i fesko`ivopis od postvizantiskiot period

MUZEJ NA GRAD SKOPJE (Skopje, 1949) ‡ op{t muzej, osnovan po oddeluvaweto od Narodniot muzej. Posveten e na istorijata na gradot Skopje i negovata okolina, od praistorijata do dene{ni dni. Kako posebni oddeli vo nego

Mizejot na Makedonija

MUZEJ NA MAKEDONIJA & NACIONALNA USTANOVA Kompleks na muzei. Najgolema muzejska institucija vo R. Makedonija. Naslednik na Arheolo{ki muzej, formiran vo 1924 godina. Vo 1984 godina e formiran kompleksen muzej od nekoga{nite Arheolo{ki, Etnolo{ki i Istoriski muzej. Mati~na muzejska ustanova koja sobira, ~uva prou~uva i prezentira dvi`no kulturno nasledstvo od oblasta na arheologija, etnologija, istorija i srednovekovna umetnost. Delovi od nejzinite golemi kolkcii se

do prerodbata. Vo objektot †Kur{umli An# koj e del od muzejkiot kompleks e prezentirana postojana postavka na kameni spomenici-Lapidarium. Vo sostavot na Muzejot se nao|aat i nekolku disperzirani muzejski zbirki, spomen ku}i i neolitskoto selo †Tumba Maxari#. K. Bog. - P. J. MUZEJ NA SOVREMENATA UMETNOST ‡ SKOPJE ‡ edinstvena specijalizirana institucija za sovremenata umetnost vo RM. Osnovan vo 1964 g. kako rezultat na me|unarodnata akcija

Muzejot na Grad Skopje

Muzejot na sovremenata umetnost

995

M

MUZEJSKI

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

teoretsko-sinteti~kata dejnost. Pove}e e izrazen prakti~niot, otkolku teoretskiot aspekt na K. Bog. muzeologijata. †MUZIKA“ ‡ spisanie na Sojuzot na kompozitorite na Makedonija. Po~na da izleguva vo 1997 g. Se izdava na makedonski i na angliski jazik. Obrabotuva temi svrzani so minatoto i so sega{nosta na makedonskata muzi~ka kultura. Dosega se objaveni 18 broja, vo koi se publikuvani tekstovi za pove}e makedonski avtori od site generacii, kako i istra`uva~ki trudovi {to tretiraat pra{awa od makedonskoto podale~no minato. Posvetuva posebno vnimanie i na problemi svrzani so folklorot vo Makedonija. M. Kol. MUZI^KA ZBIRKA pri Nacionalnata i univerzitetska biblioteka †Sv. Kliment Ohridski#, Skopje ‡ vo 1969 g. pri NUB †Sv. Kliment Ohridski# se oformi Oddel za posebni fondovi i zbirki, me|u koi e i Fondot na muzi~kata zbirka, osnovan na 8 juni istata godina, kako prva muzi~ka biblioteka vo na{ata zemja. Ovoj fond se sostoi od: notna literatura, audio i videomaterijali (gramofonski plo~i, audio i videokaseti i kompakt-diskovi). Za ~itatelite na Muzi~kata zbirka postojat pove}e informativni pomagala (katalozi, periodi~ni spisanija i vesnici, prira~na literatura i monografski publikacii so muzi~ka sodr`ina). Prviot muzi~ki bibliotekar e Jelica Todor~evska, koja ovaa zbirka ja rakovode{e od 1969 do 2001 g. J. T. MUZI^KA MLADINA NA MAKEDONIJA (MMM) ‡ organizacija, koja kako osnovni principi za dejstvuvawe gi ima vgradeno statutarnite odredbi na Svetskata federacija na muzi~kata mladina (FJM). MMM e formirana vo Bitola (1963) i ottoga{ e ~len na FJM (kako del od Muzi~kata mladina na porane{na Jugoslavija), a od 1995 g. dejstvuva kako samostojna organizacija, pod imeto Muzi~ka mladina na Makedonija. Od svoeto formirawe do denes MMM pretstavuva edna od najzna~ajnite alki vo sinxirot na raznorodnite muzi~ki aktivnosti vo Makedonija i nadvor od nea. B. Ort. MUKAETOV, Kiro (Kavadarci, 5. XII 1923 ‡ Skopje, 10. IV 2005) ‡ novinar, pripadnik na prvata povoena generacija. Diplomiral na Filozofskiot fakultet vo Skopje (1950). U~esnik vo NOB od oktomvri 1942, apsen i interniran. Od oktomvri 1944 g. go ure-

duval Biltenot na NOF za Tikve{ijata. Novinar vo †Nova Makedonija# (1945/46), potoa cela decenija dopisnik na Tanjug od Makedonija. Vo periodot 1957/79 g. urednik, glaven urednik i direktor na †Stopanski vesnik#. Sorabotuval so pove}e mediumi, osobeno od Slovenija. Go redaktiral i podgotvil za pe~at {estomniot zbornik †Tikve{ijata B. P. \. vo NOB 1941-1945#. MULA, Husamedin (Skopje, ? – ?, 1552) – osmanliski poet. Bil profesor na Isabegovata i na Ishakbegovata medresa vo Skopje, a potoa i na poznatata Husrevbegova medresa vo Saraevo.
LIT.: Herbert Duda, Uskub im 17. Jahrhundert, Balkanische Studien, Wien, 1949. Dr. \.

Izlo`ba vo Muzejot na sovremenata umetnost

po katastrofalniot zemjotres (1963) za podaruvawe umetni~ki dela. Kako vrvna institucija se zanimava so sobirawe, ~uvawe i prezentirawe na modernata i sovremenata umetnost. Negovata nacionalna i me|unarodna kolekcija ima osobeno zna~ewe za regionot i po{iroko.
LIT.: ™orÚe MiqkoviÊ, Muzejska delatnost u Makedoniji, Skopje, 2001; Boris Petkovski, Muzej na sovremenata umetnost ‡ Skopje, 1964‡1976, Skopje, 2001; Sowa Abaxieva Dimitrova, Kontinuitet 1977‡1985, Skopje, 2004. Z. Al.-B.

MUZEJSKI ZBIRKI VO MAKEDONIJA ‡ muzejski institucii so ograni~ena dejnost. Obi~no se odnesuvaat na eden vid predmeti na nasledstvoto ili na edna tematika na odredena nau~na disciplina so razli~en vid predmeti. Postojat pove}e privatni ili op{testveni muzejski zbirki. Vo praktikata tie se potencijalni muzejski ustanovi, dokolku vo niv se intenzivira stru~nata i nau~nata rabota. Postojat pove}e primeri na prerasnuvawe na zbirkite vo muzei, kako {to se: Muzejot na Ju`na Srbija nastanat od arheolo{kata zbirka pri Filozofskiot fakultet vo Skopje (1924), Prirodnonau~niot muzej vo Struga, od privatnata zbirka na d-r Nikola Nezlobinski (1924) i dr. Sega postojat pove}e privatni muzejski zbirki, a javnite tri se pod direktna stru~na uprava na Muzejot na Makedonija ‡ Arheolo{ko-istoriska zbirka ‡ Resen, Arheolo{ka zbirka ‡ Valandovo i Arheolo{ka muzejska zbirka ‡ Ko~ani. K. Bog. MUZEOLOGIJATA VO MAKEDONIJA ‡ informaciska nauka {to se zanimava so kompleksot na istra`uvaweto, za{titata i prezentacijata na materijalnite i nematerijalnite svedo{tva na kulturata i na prirodata. Teritorijata na Makedonija, so brojnoto kulturno i prirodno nasledstvo, e osobeno pogodna za muzeolo{ka obrabotka. Gi ima pominato re~isi site fazi na muzeologijata vo svetot. Prisutni se fazite povrzani so empirisko-deskriptivnata i so
996

Petar Muli~koski

MULI^KOSKI, Petar (Prilep, 2. III 1929) – arhitekt i urbanist. Redoven profesor na Arhitektonskiot fakultet vo Skopje. Diplomiral na Tehni~kiot fakultet vo Qubqana (1957). Bil na specijalizacija za regionalno prostorno planirawe na Univerzitetot vo Berkli, SAD. Celiot raboten vek go pominal kako profesor na Arhitektonskiot fakultet vo Skopje (Katedra za urbanizam). Se zanimava so urbanisti~ko i arhitektonsko proektirawe. Negovoto tvore{tvo e raznovidno. Realizirani objekti: Palatata na Upravata vo Skopje (1975); Narodnata i univerzitetska biblioteka †Kliment Ohridski# vo Skopje (1971); delovnata zgrada na †Simpo# vo Vrawe - R Srbija (1975); Sudskata palata vo Kavadarci, bankata vo Kavadarci (1974); ku}a za odmor vo Mavrovo (1980). Izrabotil pove}e urbanisti~ki re{enija za pove}e gradovi vo