MAKEDONSKA AKADEMIJA NA NAUKITE I UMETNOSTITE

MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
MACEDONIAN ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS
LEXICOGRAPHICAL CENTRE

ENCYCLOPAEDIA
MACEDONICA
2
M–SH

SKOPJE 2009
MAKEDONSKA AKADEMIJA NA NAUKITE I UMETNOSTITE
LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

2
M–[

SKOPJE 2009
 GLAVEN I ODGOVOREN REDAKTOR
akad. BLA@E RISTOVSKI

SOVET NA LEKSIKOGRAFSKIOT CENTAR

akad. Ilija Vaskov (pretsedatel), akad. Petar Hr. Ilievski, akad. Vlado Kambovski,
akad. Blagoj Popov, akad. Gane Todorovski

GLAVNA REDAKCIJA
akad. Ilija Vaskov (od 12. H 2006) (akad. \or|i Filipovski do 12. H 2006),
akad. Vlado Kambovski (od 11. XI 2006) (akad. Cvetan Grozdanov do 8. II 2006),
akad. Blagoj Popov, akad. Bla`e Ristovski (glaven redaktor), akad. Gane Todorovski
prof. d-r Simo Mladenovski (nau~en sekretar)
 MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

Glaven redaktor
akad. BLA@E RISTOVSKI

Nau~en sekretar
prof. d-r SIMO MLADENOVSKI

REDAKTORI NA TEMATSKITE OBLASTI OD NAUKITE I STRUKITE

Arheologija (predistorija, anti~ka i srednovekovna arheologija); numizmatika

Akad. Vera Bitrakova-Grozdanova

Anti~ka i srednovekovna istorija & istorija na turskiot period

(posebno XIX i XX vek); religii (eresi i sekti) & istorija na crkvite vo Makedonija
Prof. d-r Mihajlo Minoski
Prof. d-r [ukri Rahimi (od 3. III 2005)

Istorija na umetnostite
Prof. d-r Kosta Balabanov (od 21. IV 2006)

Pravo&voeni nauki&politologija&diplomatija&sociologija
Akad. Evgeni Dimitrov (do 1. III 2006)
Prof. d-r Svetomir [kari} (od 1. III 2006)

Literaturna istorija; pe~atarstvo&izdava{tvo&publicistika&novinarstvo

Akad. Gane Todorovski
Prof. d-r Agim Poqoska (od 3. III 2005)
Prof. d-r Arif Ago (od 1. IX 2006)

Lingvistika
Akad. Petar Hr. Ilievski
Prof. d-r Agim Poqoska (od 3. III 2005)

Muzika, opera, balet; teatar (drama)&film&televizija&radio

Prof. d-r Dragoslav Ortakov

Filozofija&psihologija&logika&etika&estetika&metodologija&antropologija&pedagogija&istorija
na prosvetnoto delo vo Makedonija
Prof. d-r Violeta Panzova
Prof. d-r Sefedin Sulejmani (od 3. III 2005)

Pomo{ni istoriski nauki (arhivistika&heraldika&filatelija&bibliotekarstvo&muzeologija

&epigrafika&nau~ni i kulturni ustanovi); etnografija&folklor; fotografija
Prof. d-r Simo Mladenovski

Ekonomija&stopanstvo&industrija&zanaet~istvo; {umarstvo&lovstvo; ugostitelstvo&turizam;

finansii&trgovija; demografija&iseleni{tvo
Akad. Ksente Bogoev (do 1. III 2006)
Akad. Nikola Uzunov (do 8. II 2006)
Akad. Taki Fiti (od 1. III 2006)
Prof. d-r Metodija Stojkov (od 1. III 2006)

V
 Matematika&fizika&hemija; elektrotehnika&ma{instvo&tehnologija&energetika&informatika;
arhitektura&grade`ni{tvo&geodezija; pati{ta&soobra}aj&vrski
Akad. Blagoj Popov

Geografija&meteorologija&seizmologija&astronomija;
geologija&mineralogija&rudarstvo&petrografija
Prof. d-r Aleksandar Stojmilov

Zemjodelstvo: pedologija&poledelstvo&ovo{tarstvo&lozarstvo&sto~arstvo;
biologija&botanika&zoologija; {umarstvo&hortikultura&lovstvo; ekologija
Akad. \or|i Filipovski (do 12. H 2006)
Prof. d-r Qup~o Grup~e (od 12. H 2006)

Medicina-stomatologija-farmacija-veterina
Akad. Momir Polenakovi}

Fiskultura-sport-gimnastika-{ah-igri
Prof. d-r Du{an Stanimirovi}

OP[TA ADAPTACIJA I REDAKCIJA

akad. Bla`e Ristovski

STRU^NI SORABOTNICI
m-r Anita Ilieva-Nikolovska, m-r Katerina Mladenovska-Ristovska, Liljana Ristevska

LEKTORI
prof. d-r Slavica Veleva, d-r Sne`ana Venovska-Antevska, Vesna Stoj~evska,
d-r Goce Cvetanovski, prof. d-r Aleksandar Xukeski

KOREKTORI
Gordana Ilieva, Tronda Pejovi}, Vesna Stoj~evska, Du{ko Topaloski, d-r Goce Cvetanovski

KOMPJUTERSKA OBRABOTKA NA TEKSTOT

Zdravko ]orveziroski

KOMPJUTERSKA REALIZACIJA
Branislav Gali}, Vesna Kr`evska, Metodija Nikolovski, Sim~o [andulovski

ILUSTRACII
Internet, prof. d-r Simo Mladenovski, akad. Bla`e Ristovski, m-r Ko~o Fidanoski

KORICA I GRAFI^KO OBLIKUVAWE

m-r Ko~o Fidanoski

PE^AT
Skenpoint, Skopje

VI
INICIJALI NA AVTORITE NA TEKSTOVITE
A. Ago m-r Aktan Ago, profesor
vo DSU „Josip Broz Tito#, Skopje
A. V.-M m-r Anita Vasilkova-Midoska, kustos,
Muzej na grad Veles, Veles
A. G. prof. d-r Aco Girevski, Pravoslaven
bogoslovski fakultet „Sv. Kliment
Ohridski#, Skopje
A. P. prof. d-r Agim Poqoska, Filolo{ki
fakultet „Bla`e Koneski#, Skopje
A. [uk. prof. d-r Aneta [ukarova,
Institut za nacionalna istorija, Skopje
Al. And. prof. d-r Aleksandar Andonoski,
Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje
Al. St. prof. d-r Aleksandar Stojmilov,
Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje
Al. Stavr. prof. d-r Aleksandar Stavridis,
Medicinski fakultet, Skopje
Al. Tr. prof. d-r Aleksandar Trajanovski,
Institut za nacionalna istorija, Skopje
Al. Cv. Aleksandar Cvetkovski, glaven i odgovoren
urednik na „Detska radost#, Skopje
Am. J. prof. d-r Amalija Jovanovi},
Filozofski fakultet, Skopje
An. Sv. prof. d-r Aneta Svetieva,
Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje
B. V. d-r Bone Veli~kovski, nau~en sovetnik,
Institut za folklor „Marko Cepenkov#,
Skopje
B. Il. prof. d-r Bor~e Iliev,
[umarski fakultet, Skopje
B. J. Branimir Jovanovski, profesor po fizi~ka
kultura, pretsedatel na Sojuzot za sport
i rekreacija na invalidizirani lica, Skopje
B. N. prof. d-r Bo{ko Nikov,
„Nikov konsalting#, Skopje
B. Ort. prof. d-r Bojan Ortakov, Fakultet
za muzi~ka umetnost, Skopje
B. P. \. Boris Pop \or~ev, novinar, Skopje
B. Petr. doc. d-r Boban Petrovski,
Filozofski fakultet, Skopje
B. R. prof. d-r Boris Ristevski, Fakultet
za zemjodelski nauki i hrana, Skopje
B. R.-J. prof. d-r Biljana Ristovska-Josifovska,
Institut za nacionalna istorija, Skopje
B. [. akad. Bojan [optrajanov, MANU, Skopje
Bl. B. prof. d-r Bla`o Boev,
Rudarsko-geolo{ki fakultet, [tip
Bl. P. akad. Blagoj Popov, MANU, Skopje
Bl. R. akad. Bla`e Ristovski, MANU, Skopje
Bl. S. Blagoja Sotirovski, dipl. {umarski in`.,
„Hortiekspert#, Skopje
Br. N. prof. d-r Branislav Nikodievi},
Medicinski fakultet, Skopje
Br. R. Branko Radovanovi}, dipl. ekonomist,
„Stokopromet#, Skopje
Br. Sv. m-r Branislav Svetozarevi}, pomo{nik
rakovoditel na Sektorot za za{tita
na arhivskata gra|a vo Dr`avniot arhiv
na RM, Skopje
V. Arn. prof. d-r Violeta Arnaudova,
Filozofski fakultet, Skopje
V. B.-Gr. akad. Vera Bitrakova-Grozdanova,
Filozofski fakultet, Skopje
V. V.-V. d-r Vera Veskovi}-Vangeli , nau~en sovetnik,
Institut za nacionalna istorija, Skopje
V. G.-P. prof. d-r Vera Georgieva-Petkovska,
Filozofski fakultet, Skopje
V. D. d-r Vangelija Despodova, nau~en sovetnik,
Institut za staroslovenska kultura, Prilep
V. D.-J. prof. d-r Vesna Dimovska-Jawatova,
Filozofski fakultet, Skopje
V. Dask. prof. d-r Vasa Daskalovski ,
Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje
V. \. prof. d-r Van~o \or|iev,
Filozofski fakultet, Skopje
V. Jot. prof. d-r Vasil Jotevski,
Institut za nacionalna istorija, Skopje
V. K.-G. prof. d-r Viktorija Kolarovska-Gmirja,
Fakultet za muzi~ka umetnost, Skopje
V. L. prof. d-r Viktor Lil~i},
Filozofski fakultet, Skopje
V. M. akad. Vitomir Mitevski,
Filozofski fakultet, Skopje
V. M.-^. prof. d-r Vesna Mojsova-^epi{evska,
Filolo{ki fakultet „Bla`e Koneski#,
Skopje
V. Mal. prof. d-r Vladimir Maleti},
[umarski fakultet, Skopje
V. Masl. Vesna Maslovari}, vi{ filmolog,
NU Kinoteka na Makedonija, Skopje
VII

V. P. prof. d-r Vesna Pendovska,
Praven fakultet „Justinijan Prvi#, Skopje
V. P.-K. d-r Viktorija Popovska-Korobar,
kustos-sovetnik, NU Muzei na Makedonija,
Skopje
V. Panz. prof. d-r Violeta Panzova,
Filozofski fakultet, Skopje
V. Petr. d-r Vesna Petreska,
nau~en sovetnik, Institut za folklor
„Marko Cepenkov#, Skopje
V. S. Voislav Sanev , kustos-sovetnik,
NU Muzei na Makedonija, Skopje
V. S.-A. prof. d-r Vera Stoj~evska-Anti}, Filolo{ki
fakultet „Bla`e Koneski#, Skopje
V. Sid. d-r Vesna Sidorovska, kustos-sovetnik,
NU Prirodonau~en muzej na Makedonija,
Skopje
V. St. prof. d-r Van~e Stoj~ev, Praven fakultet,
Univerzitet „Goce Del~ev#, [tip
V. T. K. d-r Vladimir T. Krpa~, kustos-sovetnik,
NU Prirodonau~en muzej na Makedonija,
Skopje
V. T. prof. d-r Vesna Tomovska,
Filozofski fakultet, Skopje
V. Toc. d-r Vasil Tocinovski, nau~en sovetnik,
Institut za makedonska literatura, Skopje
V. Ur. prof. d-r Viktor Urumov,
Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje
V. F. prof. d-r Vladimir Filipovski,
Ekonomski fakultet, Skopje
Vl. Iv. d-r Vlado Ivanovski, nau~en sovetnik,
Institut za nacionalna istorija, Skopje
Vl. K. akad. Vlado Kambovski, MANU, Skopje
Vl. M. prof. d-r Vlado Matevski,
Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje
Vl. S. akad. Vladimir Serafimoski, MANU, Skopje
G. V. Georgi Vasilevski, urednik
na Filmskata redakcija,
Makedonska radiotelevizija, Skopje
G. Efr. akad. Georgi Efremov, MANU, Skopje
G. P. akad. Goran Petreski,
Ekonomski fakultet, Skopje
G. Pet. prof. d-r Goce Petreski,
Ekonomski fakultet, Skopje
G. St. akad. Georgi Stardelov, MANU, Skopje
G. T. akad. Gane Todorovski, MANU, Skopje
G. Cv. d-r Goce Cvetanovski, nau~en sorabotnik,
Institut za makedonski jazik
„Krste Misirkov#, Skopje
Gl. K. akad. Gligor Kanev~e, MANU, Skopje
Gor. L.-B. prof. d-r Gordana La`eti}-Bu`arovska,
Praven fakultet „Justinijan Prvi#, Skopje
D. G. d-r Dafina Gerasimovska,
Filozofski fakultet, Skopje
D. D. prof. d-r Don~o Donev,
Medicinski fakultet, Skopje
VIII
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
D. E. prof. d-r Dimitar Eftimoski,
Fakultet za administracija i menaxment
na informaciski sistemi, Bitola
D. Z. d-r Dragi{a Zdravkovski, kustos-sovetnik,
NU Muzei na Makedonija, Skopje
D. J. prof. d-r Danail Jankulovski, Fakultet
za zemjodelski nauki i hrana, Skopje
D. Jov. doc. d-r Dalibor Jovanovski,
Filozofski fakultet, Skopje
D. N. prof. d-r Dimitrija Nova~evski,
Ekonomski fakultet, Skopje
D. Nik. prof. d-r Dijana Nikodievi},
Medicinski fakultet, Skopje
D. P. m-r Dragan Petkovski, kustos-sovetnik,
Muzej na grad Skopje, Skopje
D. Pr. prof. d-r Dana Preli},
Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje
D. R.-Z. prof. d-r Danica Roganovi}-Zafirova,
Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje
D. S. prof. d-r Du{an Stanimirovi},
Fakultet za fizi~ka kultura, Skopje
D. S.-B. prof. d-r Delka Stojanova-Brmbeska,
Medicinski fakultet, Skopje
Dr. V. prof. d-r Dragan Vasileski,
Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje
Dr. \. prof. d-r Dragi \orgiev,
Institut za nacionalna istorija, Skopje
Dr. \o{. prof. d-r Dragan \o{evski, Fakultet
za zemjodelski nauki i hrana, Skopje
Dr. J. prof. d-r Drage Janev,
Ekonomski fakultet, Skopje
Dr. M. prof. d-r Dragi Mitrevski,
Filozofski fakultet, Skopje
Dr. O. prof. d-r Dragoslav Ortakov ,
Fakultet za muzi~ka umetnost, Skopje
Dr. R. prof. d-r Dragoslav Rai~i},
Elektro-tehni~ki fakultet, Skopje
\. Z. prof. d-r \or|i Zafirovski,
Medicinski fakultet, Skopje
\. K. \oko Kuzmanovski, sekretar,
Sojuz na sportovi na grad Skopje, Skopje
\. M. prof. d-r \or|i Mladenovski,
Filozofski fakultet, Skopje
\. M. \. prof. d-r \or|i M. \or|iev,
Fakultet za muzi~ka umetnost, Skopje
\. Malk. prof. d-r \or|i Malkovski,
Institut za nacionalna istorija, Skopje
\. P. At. d-r \or|i Pop-Atanasov, nau~en sovetnik,
Institut za makedonska literatura, Skopje
\. F. akad. \or|i Filipovski, MANU, Skopje
\. Cen. \ore Cenev, rakovoditel na Planetariumot
pri Mladinskiot kulturen centar, Skopje
\or. Iv. prof. d-r \orge Ivanov,
Praven fakultet „Justinijan Prvi#, Skopje
E. Al. m-r Emil Aleksiev, vi{ kustos,
Muzej na grad Skopje, Skopje
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
E. J.-U. d-r Elka Ja~eva-Ul~ar, nau~en sorabotnik,
Institut za makedonski jazik
„Krste Misirkov#, Skopje
E. M. prof. d-r Eftim Mir~ev,
Stomatolo{ki fakultet, Skopje
E. C. prof. d-r Emilija Crvenkovska,
Filolo{ki fakultet „Bla`e Koneski#,
Skopje
El. M. prof. d-r Elica Maneva,
Filozofski fakultet, Skopje
Em. X. Emilija Xipunova, balerina,
Makedonski naroden teatar, Skopje
@. A. prof. d-r @ivko Atanasovski,
Ekonomski fakultet, Skopje
Z. Al.-B. Zaharinka Aleksoska-Ba~eva,
kustos-sovetnik, NU Muzej na sovremenata
umetnost, Skopje
Z. B. prof. d-r Zorica Bo`inovska,
Ekonomski fakultet, Skopje
Z. D. prof. d-r Zoran Desovski,
Grade`en fakultet, Skopje
Z. R. prof. d-r Zoran Radi},
Fakultet za fizi~ka kultura, Skopje
Z. R.-N. Zagorka Rasolkoska-Nikolovska,
kustos-sovetnik, NU Muzei na Makedonija,
Skopje
Z. T. akad. Zuzana Topoliwska, MANU, Skopje
Z. Tod. prof. d-r Zoran Todorovski,
Dr`aven arhiv na RM, Skopje
Z. X. prof. d-r Zlatan Xikov,
Medicinski fakultet, Skopje
Zd. R. d-r Zdenka Ribarova,
nau~en sovetnik, Institut za makedonski
jazik „Krste Misirkov#, Skopje
I. B. prof. d-r Ivan Blinkov,
[umarski fakultet, Skopje
I. Vel. d-r Ilija Velev, nau~en sovetnik,
Institut za makedonska literatura, Skopje
Iv. O.-T. Ivona Opet~eska-Tatar~evska,
sorabotnik za folklorni dobra,
Uprava za za{tita na kulturnoto nasledstvo,
Ministerstvo za kultura na RM, Skopje
Iv. X. prof. d-r Ivan Xeparoski,
Filozofski fakultet, Skopje
Ig. St. m-r Igor Stardelov, rakovoditel
na Filmskiot arhiv, NU Kinoteka
na Makedonija, Skopje
Il. P. Ilindenka Petru{evska,
rakovoditel na javna dejnost,
NU Kinoteka na Makedonija, Skopje
Il. T. prof. d-r Ilo Trajkovski,
Filozofski fakultet, Skopje
Il. X. prof. d-r Ilija Xonov,
Medicinski fakultet, Skopje
Ir. K.-N. Irena Koli{trkoska-Nasteva,
kustos-sovetnik, NU Muzei na Makedonija,
Skopje
J. ^.-F. Jasmina ^okrevska-Filip, kustos-sovetnik,
NU Muzei na Makedonija, Skopje
J. B. prof. d-r Jovan Bo{nakovski,
Veterinaren institut, Skopje
J. Doko Jeton Doko, pomlad asistent,
Institut za nacionalna istorija, Skopje
J. J. prof. d-r Jove Jovanovski,
Fakultet za fizi~ka kultura, Skopje
J. Jan. prof. d-r Jovan Janev,
Institut za nacionalna istorija, Skopje
J. M. prof. d-r Jo{ko Milenkovski,
Fakultet za fizi~ka kultura, Skopje
J. Nam. Jasminka Nami~eva, kustos,
Muzej na grad Skopje, Skopje
J. R.-P. m-r Jasminka Ristovska-Pili~kova,
asistent, Institut za folklor
„Marko Cepenkov#, Skopje
J. Str. Jovan Strezovski, pisatel, Struga
J. T. Jelica Todor~evska, bibliotekar,
NUB „Sv. Kliment Ohridski#, Skopje
J. Tak. prof. d-r Jovan Takovski,
Pravoslaven bogoslovski fakultet
„Sv. Kliment Ohridski#, Skopje
J. F. Jovan Filip, novinar, Makedonska
radiotelevizija, Skopje
J. C. m-r Jelena Cvetanovska, asistent, Institut
za folklor „Marko Cepenkov#, Skopje
K. Ax. prof. d-r Kosta Axievski,
Filozofski fakultet, Skopje
K. B. d-r Kosta Balabanov,
po~esen generalen konzul na Japonija, Skopje
K. Bic. prof. d-r Kita Bicevska,
Filolo{ki fakultet „Bla`e Koneski#,
Skopje
K. Bog. prof. d-r Krste Bogoevski,
Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje
K. Gr. prof. d-r Kokan Gr~ev, Fakultet
za arhitektura i dizajn,
Univerzitet Amerikan kolex Skopje, Skopje
K. K.-P. prof. d-r Kostadina Korneti-Pekevska,
Medicinski fakultet, Skopje
K. Kamb. prof. d-r Kiro Kamberski,
Filozofski fakultet, Skopje
K. Kep. Kostadin Kepeski, kustos-sovetnik,
NU Zavod i muzej, Prilep
K. Q. prof. d-r Kostadinka Qap~eva,
Tehnolo{ko-metalur{ki fakultet, Skopje
K. M.-R. m-r Katerina Mladenovska-Ristovska,
asistent-istra`uva~, MANU, Skopje
K. Min. doc. d-r Konstantin Minoski,
Filozofski fakultet, Skopje
K. P. prof. d-r Kosta Peev,
Filolo{ki fakultet „Bla`e Koneski#,
Skopje
K. Tal. prof. d-r Kosta Talaganov,
Institut za zemjotresno in`enerstvo
i in`enerska seizmologija, Skopje
K. Tr.-Abj. Katica Trajkovska-Abjani}, novinar,
Makedonska radiotelevizija, Skopje
IX

K. Trajk. d-r Katica Trajkova,
nau~en sorabotnik, Institut za makedonski
jazik „Krste Misirkov#, Skopje
Kr. B. prof. d-r Kristi Bombol,
Tehni~ki fakultet, Bitola
Kr. Il. prof. d-r Krasimira Ilievska,
Filolo{ki fakultet „Bla`e Koneski#,
Skopje
Kr. Nik. prof. d-r Kristina Nikolovska,
Filolo{ki fakultet „Bla`e Koneski#,
Skopje
Kr. T. akad. Krum Tomovski, MANU, Skopje
L. J. Len~e Jovanova, kustos-sovetnik,
Muzej na grad Skopje, Skopje
L. K. Liljana Kepeska, kustos-sovetnik,
NU Zavod i muzej, Prilep
L. M. d-r Liljana Makarijoska,
nau~en sovetnik, Institut za makedonski
jazik „Krste Misirkov#, Skopje
L. N. Liljana Nedelkovska, kustos-sovetnik,
NU Muzej na sovremenata umetnost, Skopje
L. P.-T. prof. d-r Lidija Petru{evska-Tozi,
Farmacevtski fakultet, Skopje
L. S.-L. d-r Lidija Stojanovi}-Lafazanovska,
nau~en sovetnik, Institut za folklor
„Marko Cepenkov#, Skopje
Q. A. Qup~o Altiparmakov, dipl. in`. metalurg,
Makstil AD, Duferco Group, Skopje
Q. Gr. prof. d-r Qup~o Grup~e,
Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje
Q. P. prof. d-r Qubica Pavlova,
Medicinski fakultet, Skopje
Q. Sp. prof. d-r Qudmil Spasov,
Filolo{ki fakultet „Bla`e Koneski#,
Skopje
Q. T. prof. d-r Qubomir Tan~ev,
Grade`en fakultet, Skopje
Q. X. m-r Qubinka Xidrova,
vi{ kustos, NU Muzei na Makedonija,
Skopje
M. ^und. prof. d-r Milan ^undev,
Elektro-tehni~ki fakultet, Skopje
M. B.-P. Marika Bo~varova-Plavevska,
kustos-sovetnik, NU Muzej na sovremenata
umetnost, Skopje
M. Bilb. Milo{ Bilbija, vi{ kustos,
Muzej na grad Skopje, Skopje
M. G. d-r Mihajlo Georgievski,
nau~en sovetnik, Institut
za staroslovenska kultura, Prilep
M. Gr. doc. d-r Melina Grizo,
Praven fakultet „Justinijan Prvi#, Skopje
M. D. prof. d-r Mihail Danev,
Veterinaren institut, Skopje
M. Z. prof. d-r Mihailo Zikov,
Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje
M. Zdr. prof. d-r Milka Zdraveva,
Institut za nacionalna istorija, Skopje
X
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
M. I. Milan Ivanovski, konzervator-sovetnik,
Nacionalen konzervatorski centar, Skopje
M. K. prof. d-r Mitko Karadelev,
Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje
M. Kar. prof. d-r Maksim Karanfilovski,
Filolo{ki fakultet „Bla`e Koneski#,
Skopje
M. Kit. d-r Marko Kitevski, nau~en sovetnik,
Institut za makedonska literatura, Skopje
M. Kol. Marko Kolovski, muzi~ki kriti~ar,
Makedonska radiotelevizija, Skopje
M. Kr. Mirjana Krpa~,
Entomolo{ko dru{tvo za istra`uvawe
i konzervacija na biodiverzitetot
i odr`liviot razvoj, Skopje
M. L. prof. d-r Mom~ilo Lazarevski,
Medicinski fakultet, Skopje
M. M. Mirjana M. Ma{ni}, konzervator-sovetnik,
Nacionalen konzervatorski centar, Skopje
M. Mark. prof. d-r Marjan Markovi},
Filolo{ki fakultet „Bla`e Koneski#,
Skopje
M. Min. prof. d-r Mihajlo Minoski,
Filozofski fakultet, Skopje
M. Mirk. prof. d-r Milica Mirkulovska,
Filolo{ki fakultet „Bla`e Koneski#,
Skopje
M. Mih. prof. d-r Mile Mihajlov,
Institut za nacionalna istorija, Skopje
M. Pol. akad. Momir Polenakovi}, MANU, Skopje
M. S. prof. d-r Metodija Stojkov,
Ekonomski fakultet, Skopje
M. T. d-r Mil~o To~ko, vi{ nau~en sorabotnik,
JNU Hidrobiolo{ki zavod, Ohrid
M. Ta{. prof. d-r Marija Ta{eva,
Filozofski fakultet, Skopje
M. C. prof. d-r Maja Cvetkovska,
Tehnolo{ko-metalur{ki fakultet, Skopje
M. [oq. prof. d-r Marija [oqakova,
Medicinski fakultet, Skopje
N. V. prof. d-r Novica Veljanovski,
Institut za nacionalna istorija, Skopje
N. Dum. prof. d-r Nikola Dumurxanov,
Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje
N. P.-J. prof. d-r Nada Pop-Jordanova,
Medicinski fakultet, Skopje
N. S. prof. d-r Nehas Sopaj,
Filolo{ki fakultet „Bla`e Koneski#,
Skopje
N. T. prim. d-r Nada Temelkoska,
Zavod za sportska medicina pri JZO
Zdravstven dom – Skopje, Skopje
N. C. prof. d-r Naum Celakoski,
Ma{inski fakultet, Skopje
N. Cv. prof. d-r Nade`da Cvetkovska,
Institut za nacionalna istorija, Skopje
O. Iv. d-r Orde Ivanoski, nau~en sovetnik,
Institut za nacionalna istorija, Skopje
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
P. B. prim. d-r Petar Bojaxievski,
Klini~ka bolnica „D-r Trifun Panovski#,
Bitola
P. Gil. Paskal Gilevski, pisatel, Skopje
P. Iv. prof. d-r Petre R. Ivanovski,
Fakultet za zemjodelski nauki i hrana, Skopje
P. J. m-r Pero Josifovski, vi{ kustos,
NU Muzei na Makedonija, Skopje
P. N. prof. d-r Pece Nedanovski, Ekonomski
fakultet, Skopje
P. T. m-r Predrag Trpeski, asistent,
Ekonomski fakultet, Skopje
P. Hr. Il. akad. Petar Hr. Ilievski, MANU, Skopje
Pet. G. prof. d-r Petre Georgievski,
Filozofski fakultet, Skopje
R. Redakcija
R. V. d-r Rodna Veli~kovska,
nau~en sorabotnik, Institut za folklor
„Marko Cepenkov#, Skopje
R. Gr. Riste Grup~e, kustos-sovetnik, NU
Prirodonau~en muzej na Makedonija, Skopje
R. D. prof. d-r Radojka Don~eva,
Grade`en fakultet, Skopje
R. L. akad. Risto Lozanovski, MANU, Skopje
R. R. prof. d-r Radoslav Rizovski,
[umarski fakultet, Skopje
R. Rib. prof. d-r Risto Ribarovski,
Grade`en fakultet, Skopje
R. St. Risto Stefanovski, teatrolog, Skopje
R. H. prof. d-r Risto Hristov,
Ekonomski fakultet, Skopje
Rad. Gr. prof. d-r Radmila Grup~e,
Fakultet za zemjodelski nauki i hrana, Skopje
Rat. Gr. prof. d-r Ratomir Grozdanovski,
Pravoslaven bogoslovski fakultet
„Sv. Kliment Ohridski#, Skopje
S. Ab.-D. Sowa Abaxieva-Dimitrova, kustos-sovetnik,
NU Muzej na sovremenata umetnost, Skopje
S. I. Iliev, dipl. in`. metalurg,
Rudnik „Bu~im#, Radovi{
S. Ml. prof. d-r Simo Mladenovski,
Institut za nacionalna istorija, Skopje
S. Nov. prof. d-r Sowa Novotni,
Dr`aven univerzitet, Tetovo
S. Pil. d-r Sevim Pili~kova, nau~en sovetnik,
Institut za folklor „Marko Cepenkov#,
Skopje
S. R. prof. d-r Slave Risteski,
Ekonomski fakultet, Skopje
S. S. Sne`ana Slavkova, dipl. in`. tehnolog,
partner vo M-6 Investments, Skopje
S. T. prof. d-r Simeon Tanev,
Grade`en fakultet, Skopje
S. H. P. prof. d-r Stefanka Haxi Pecova,
Fakultet za zemjodelski nauki i hrana, Skopje
S. C. d-r Sa{o Cvetkovski, kustos-sovetnik,
NU Muzej „D-r Nikola Nezlobinski#, Struga
S. X. prof. d-r Sowa Xikova,
Medicinski fakultet, Skopje
Sv. K. prof. d-r Svetislav Krsti},
Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje
Sv. P. d-r Svetozar Petkovski, kustos-sovetnik,
NU Prirodonau~en muzej na Makedonija,
Skopje
Sv. H. J. prof. d-r Svetomir Haxi Jordanov,
Tehnolo{ko-metalur{ki fakultet, Skopje
Sv. [. prof. d-r Svetomir [kari},
Praven fakultet „Justinijan Prvi#, Skopje
Sl. A. prof. d-r Slave Armenski,
Ma{inski fakultet, Skopje
Sl. \. m-r Slavjan \or|iev,
etnolog i kostimograf, Skopje
Sl. M. P. prim. d-r Slobodan M. Powavi},
Centar za voenozdravstveni ustanovi, Skopje
Sl. N. d-r Slavica Nikolovska,
pomo{nik rakovoditel na Sektorot
za avtomatska obrabotka na podatoci (AOP),
Dr`aven arhiv na RM, Skopje
Sl. N.-K. Slave Nikolovski-Katin, publicist, Skopje
Sl. P. Slavejko Pat~ev, dipl. in`. tehnolog,
„Alkaloid#, Skopje
Sn. ^.-An. m-r Sne`ana ^adikovska-Anastasova,
profesor vo MBUC „Ilija Nikolovski-Luj#,
Skopje
St. D. prof. d-r Stoj~e Deskovski,
Tehni~ki fakultet, Bitola
St. Dod. d-r Stanislava Dodeva,
[vajcarska kancelarija za sorabotka,
[vajcarska ambasada, Skopje
St. Kis. prof. d-r Stojan Kiselinovski,
Institut za nacionalna istorija, Skopje
St. N. prof. d-r Sterja Na~eski,
[umarski fakultet, Skopje
St. P.-A. d-r Stoja Pop-Atanasova,
nau~en sovetnik, Institut za makedonski
jazik „Krste Misirkov#, Skopje
T. And. prof. d-r Tome Andonovski,
Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje
T. B. akad. Tome Bo{evski, MANU, Skopje
T. Vr. d-r Tanas Vra`inovski, nau~en sovetnik,
Institut za staroslovenska kultura, Prilep
T. P. Tatjana Petkovska,
redoven profesor po scenski dvi`ewa i
tanci, Fakultet za dramski umetnosti, Skopje
T. Petr. prof. d-r Tatjana Petru{evska,
Praven fakultet „Justinijan Prvi#, Skopje
T. S. Trajko Stamatoski,
nau~en sovetnik, Institut za makedonski
jazik „Krste Misirkov#, Skopje
T. Ser. prof. d-r Todor Serafimovski,
Rudarsko-geolo{ki fakultet, [tip
T. F. akad. Taki Fiti, MANU, Skopje
T. Fil. m-r Toni Filipovski, asistent,
Institut za nacionalna istorija, Skopje
T. ^. prof. d-r Todor ^epreganov,
Institut za nacionalna istorija, Skopje
XI
 MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

Tr. P. d-r Trajko Petrovski, F. M. prof. d-r Fim~o Muratovski,

vi{ nau~en sorabotnik, Institut Fakultet za muzi~ka umetnost, Skopje
za folklor „Marko Cepenkov#, Skopje

Hat. O. m-r Hatixe Odai, asistent,

Ub. G. d-r Ubavka Gajdova, vi{ nau~en sorabotnik, Dr`aven univerzitet, Tetovo
Institut za makedonski jazik
„Krste Misirkov#, Skopje
Cv. Gr. akad. Cvetan Grozdanov, MANU, Skopje

F. \. Foti \atovski, profesor po fizi~ka

kultura, Sojuz na sportskite federacii X. K. prof. d-r Xoko Kungulovski,
na Makedonija, Skopje Prirodno-matemati~ki fakultet, Skopje

XII
UPOTREBENI KRATENKI
a) kirili~ni

a.n.v. apsolutna nadmorska viso~ina BKP Bugarska komunisti~ka partija

AAM Asocijacija na arhitekti na Makedonija BKP(t.s.) Bugarska komunisti~ka partija
AB armiska bolnica (tesni socijalisti)
ABI akutna bubre`na insuficiencija BKF Balkanska komunisti~ka federacija
AVII Arhiv Vojno-istorijskog instituta BMB bezoloven motoren benzin
(Arhiv na Voenoistoriskiot institut), BNA Bugarska narodna armija
Belgrad BND bugarsko nacionalno dvi`ewe
AVNOJ Antifa{isti~ko ve¢e narodnog boln. bolnica
osloboÚewa Jugoslavije
(Antifa{isti~ko sobranie na narodnoto BRP(k) Bugarska rabotni~ka partija (komunisti)
osloboduvawe na Jugoslavija) BRSDP(t.s.) Bugarska rabotni~ka socijaldemokratska
AGITPROP Agitaciono-propagandno oddelenie partija (tesni socijalisti)
na KPM BRSDP({.s.) Bugarska rabotni~ka socijaldemokratska
AD akcionersko dru{tvo partija ({iroki socijalisti)
akad. akademik BCAK Bugarski centralen akcionen komitet
AKRM Advokatska komora na RM
AKUD akademsko kulturno-umetni~ko dru{tvo v. vek; vesnik; vidi
AMN †Avstralisko-makedonski nedelnik# v.d. vr{itel na dol`nost
anest. anestezija V. f. Veterinaren fakultet
ANOK Akcionen narodnoosloboditelen Va voena ambulanta
komitet VA Voena akademija
ANSSSR Akademija na naukite na SSSR VB Velika Britanija
ANUBiH Akademija na naukite i umetnostite Vb voena bolnica
na Bosna i Hercegovina VBS Voena bolnica, Skopje
AO armiska oblast VV voeno vozduhoplovstvo
AOP avtomatska obrabotka na podatocite VVA Voenovozduhoplovna akademija
AP avtobusko pretprijatie VIP mnogu va`na li~nost (Very Important Person)
ar. arapski Vk Veterinarna komora
ARM Armija na Republika Makedonija VK Vrhoven komandant; Vrhoven komitet
arh. arhitekt VKV visokokvalifikuvan
Arh. fak. Arhitektonski fakultet VM Voena mornarica
AS avtobuska stanica VMA Voenomedicinska akademija
ASNOM Antifa{isti~ko sobranie na narodnoto VMK Vrhoven makedonski komitet
osloboduvawe na Makedonija
VMOK Vrhoven makedonsko-odrinski komitet
ASSEE Arhitektonski sovet za Centralna
i Isto~na Evropa VMORO Vnatre{na makedonsko-odrinska
revolucionerna organizacija
ASU Avtosoobra}ajno u~ili{te
VMRO Vnatre{na makedonska revolucionerna
ATD antituberkulozen dispanzer organizacija
ATRO Avtobuska transportna rabotna VMRO(Ob) Vnatre{na makedonska revolucionerna
organizacija organizacija (Obedineta)
ATC avtomatska telefonska centrala VMRO-DPMNE Vnatre{na makedonska revolucionerna
AUO Arhiepiskopski upraven odbor organizacija – Demokratska partija
AUP arhitektonsko-urbanisti~ki plan za makedonsko nacionalno edinstvo
AF@ Antifa{isti~ki front na `enite VN visok napon, visokonaponski
AF@M Antifa{isti~ki front na `enite VOZ Vostani~ka operativna zona
na Makedonija vonr. vonreden
VP[ Vi{a pedago{ka {kola
BAN Bugarska akademija na naukite VS voen sanitet
BANTAO Balkanska asocijacija za nefrologija, VSU voeno-sanitetski ustanovi
dijaliza, transplantacija i ve{ta~ki VT[ Vi{a tehni~ka {kola
organi
VHF frekvencija na dolgi branovi
BB banovinska bolnica
V[RT Vi{a {kola za radiolo{ki tehni~ari
BDP Bo{wa~ka demokratska partija; pri M.F.
bruto doma{en proizvod
BEN balkanska endemska nefropatija
g. godina
BIBL. bibliografija
g. d. geografska dol`ina
BJRM Biv{a Jugoslovenska Republika
Makedonija g/t / g/t grama na ton
g. {. geografska {irina

XIII
 MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

GA garnizonska ambulanta EAPS Evroatlantski partnerski sovet

GZ Gerontolo{ki zavod egip. egipetski
GIM GosudarstvennìŸ istori~eskiŸ muzeŸ EDES Gr~ki nacionalen demokratski sojuz
(Dr`aven istoriski muzej), Moskva EE elektroenergetski, elektroenergetika
GINI Glasnik na Institutot za nacionalna EES elektroenergetski sistem
istorija
EZ Evropska zaednica
GIT Gastrointestinalen trakt
EKKA Nacionalna i socijalna prerodba
GMC Grade`no-ma{inski centar
EKS Emigrantski komunisti~ki sojuz
GO Gradski odbor; Glaven odbor
EKTS Evropski kredit transfer sistem
GP grade`no pretprijatie
el. elektri~en; elektro-
gr. grad
ELAS Gr~ka narodnoosloboditelna vojska
Grad. fak. Grade`en fakultet
elektromagn. elektromagneten
GSP Gradsko soobra}ajno pretprijatie
EM Egejska Makedonija; Egejskiot del
GTM gradski trigonometriski mre`i na Makedonija
GTC Gradski trgovski centar EME Slobodna Golema Grcija
GUC Grade`en u~ili{ten centar EMUC Elektro-ma{inski u~ili{ten centar
G[ Glaven {tab EMF Elektro-ma{inski fakultet vo Skopje
EO na IRGD Etnografsko oddelenie na
DAG Demokratska armija na Grcija Imperatorskoto rusko geografsko
DARM Dr`aven arhiv na Republika dru{tvo
Makedonija EPON Nacionalna segr~ka organizacija
DD detski dispanzer na mladite
DDV danok za dodadena vrednost ES Nacionalna armija
dek. dekemvri ESM Elektrostopanstvo na Makedonija
DEM Dru{tvo na ekolozite na Makedonija ETAI Zdru`enie za elektronika,
telekomunikacii, avtomatika
den. dene{en i informatika na RM
DZGR Dr`aven zavod za geodetski raboti ETAN Elektronika, telekomunikacii,
dipl. geod. in`. diplomiran geodetski in`ener avtomatizacija i nuklearna tehnika
dipl. grad. in`. diplomiran grade`en in`ener ETF Elektrotehni~ki fakultet
dipl. el. in`. diplomiran elektrotehni~ki in`ener EU Evropska Unija
dipl. in`. arh. diplomiran in`ener-arhitekt EFA Evropska slobodna alijansa
dipl. in`. geol. diplomiran in`ener po geologija (European Free Alliance)
dipl. ma{. in`. diplomiran ma{inski in`ener ECRP elektri~ni centrali i razvodni postrojki
dir. direktor
distrib. distribucija, distributiven `. `itel
DLUM Dru{tvo na likovnite umetnici `. l. `elezni~ka linija
na Makedonija @SK @elezni~arski sportski klub
DLU[ Dru{tvo na likovnite umetnici @TP @elezni~ko transportno pretprijatie
na [tip
DMFM Dru{tvo na matemati~arite Z zapad
i fizi~arite na Makedonija
ZAVNOBiH Zemaqsko anifa{isti~ko ve}e narodnog
DN Dru{tvo na narodite, @eneva oslobo|ewa Bosne i Hercegovine
DNZ Dom za narodno zdravje (Zemsko antifa{isti~ko sobranie
DNU Dru{tvo za nauka i umetnost na narodnoto osloboduvawe
na Bosna i Hercegovina
DNU[ Dru{tvo za nauka i umetnost na [tip
Zb. Zbornik
DOZ Dr`aven osiguritelen zavod
ZEMAK Zdru`enie na energeti~arite
DOO dru{tvo so ograni~ena odgovornost na Makedonija
DPM Dru{tvo na pisatelite na Makedonija ZIK Zemjodelsko-industriski kombinat
d-r t. n. doktor na tehni~kite nauki ZJZ zapad–jugozapad
DSZ Dr`aven zavod za statistika ZOIL Zavod za osiguruvawe imoti i lica
DSU dr`avno sredno u~ili{te ZPM Zavod za preventivna medicina
DT Doj~e telekom ZPMZ Zavod za preventivna medicinska
DUP Detalen urbanisti~ki plan za{tita
DFJ Demokratska Federativna Jugoslavija ZS zdravstvena slu`ba
DFM Demokratska Federalna Makedonija;
Dru{tvo na fizi~arite na Makedonija I istok
i.g. istata godina
EANU Evropska akademija na naukite IARM Institut za akreditacija
i umetnostite na Republika Makedonija

XIV
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

IB Informaciono biro (Informbiro) na kn. kniga

komunisti~kite i rabotni~kite partii KNOJ Korpus na narodnata odbrana
IVE Za{tinici na Severna Grcija na Jugoslavija
IVZ Islamska verska zaednica kw. kwiga
IGA Me|unarodna geotermalna asocijacija KOEM Komunisti~ka organizacija
IGCP Me|unarodna programa za geolo{ka na Egejska Makedonija
korelacija (IGCP – International Geological kom. komitet
Correlation Program) Konferencija za evropska bezbednost
IZV. izvori i sorabotka
IZIIS Institut za zemjotresno in`enerstvo KOS Kontraobave{tajna slu`ba
i in`enerska seizmologija (Kontrarazuznava~ka slu`ba)
IK Izvr{en komitet KP komunisti~ka partija
IKT Informaciona i komunikaciska KPA Komunisti~ka partija na Albanija
tehnologija KPB Komunisti~ka partija na Bugarija
IMJ Institut za makedonski jazik, KPG Komunisti~ka partija na Grcija
„Krste Misirkov“, Skopje
KPD Kazneno-popraven dom
INI Institut za nacionalna istorija,
Skopje KPJ Komunisti~ka partija na Jugoslavija
inst. institut KPM Komunisti~ka partija na Makedonija
Inst. za inf. Institut za informatika KPSS Komunisti~ka partija na Sovetskiot
Sojuz
Inst. za mat. Institut za matematika
KUD kulturno-umetni~ko dru{tvo
instal. instaliran
KUNMZ Komunisti~ki univerzitet
IPM Institut za preventivna medicina na nacionalnite malcinstva na Zapad
IS SRM Izvr{en sovet na SRM KFOR Kosovo Force
ISRM Institut za standardizacija
na Republika Makedonija
l. litar; lica
istra`. istra`uva~, istra`uva~ki
l/sek / l/sec litar vo sekunda
lab. laboratorija, laboratoriski
JA Jugoslovenska armija
LDI Laboratorija za dinami~ki ispituvawa
JAZU Jugoslavenska akademija znanosti
i umjetnosti, Zagreb LIT. literatura
JDP Jugoslovensko dru{tvo za pati{ta LK Lekarska komora
JZ jugozapad
JI jugoistok m. mesnost, mesto
JIE Jugoisto~na Evropa m. v. minatiot vek
JJZ jug-jugozapad M.f. Medicinski fakultet
JJI jug-jugoistok m/sek metri vo sekunda
JLZ Jugoslavenski leksikografski zavod m³/s kubni metri vo sekunda
JNA Jugoslovenska narodna armija MAGA Makedonska geotermalna asocijacija
JNS Jugoslovenska nacionalna stranka MAIM Makedonska asocijacija za istorija na
(partija) medicinata
JOVB Jugoslovenska mladina na Vardarska Mak. sekc. IEEE Makedonska sekcija na IEEE (v.)
Banovina MAKO SIGRE Nacionalen komitet na CIGRÉ (v.)
JP javno pretprijatie vo Republika Makedonija
JPAU Javno pretprijatie za aerodromski uslugi MANAPO Makedonski naroden pokret
(Makedonsko narodno dvi`ewe)
JRZ Jugoslovenska radikalna zaednica
MAND Makedonsko arheolo{ko nau~no
JSDS Jugoslovenska socijaldemokratska partija dru{tvo
JSP Javno soobra}ajno pretprijatie MANS Makedonsko-amerikanski naroden sojuz
JUGORAS Jugoslovenski rabotni~ki sojuz MANU Makedonska akademija na naukite
i umetnostite
KARIL Klinika za ansteziologija, reanimacija MAO Makedonska antifa{isti~ka
i intenzivno lekuvawe organizacija
KV kvalifikuvan Mat. inst. Matemati~ki institut
KEP Komesarstvo za evrejski pra{awa Mat. fak. Matemati~ki fakultet
KI Komunisti~ka internacionala, MACEF Makedonski centar za energetska
Kominterna efikasnost
Kl. klinika Ma{. fak. Ma{inski fakultet
km/km kilometar MBUC Muzi~ko-baletski u~ili{ten centar
km²/km² kilometar kvadraten MVIO Makedonska voeno-inspekciska oblast
km/~as / km/h kilometar na ~as MVR Ministerstvo za vnatre{ni raboti

XV
 MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

MVRNZ Ministerstvo za vnatre{ni raboti MRK Makedonski revolucioneren komitet,

i narodno zrdavje Petrograd
MV[ Mesten voen {tab MRO Makedonska revolucionerna
Med. fak. Medicinski fakultet organizacija (TMORO, VMORO)
Med.c. Medicinski centar MRSG Makedonska rabotni~ka socijalisti~ka
grupa
MES Me|unaroden evrejski sojuz
MRTV Makedonska radiotelevizija
MEFO Makedonska emigrantska federativna
organizacija MU ma{insko u~ili{te
M@ Makedonski `eleznici MFRO Makedonska federativna revolucionerna
organizacija
M@S Makedonski `enski sojuz
MFS Ma{inski fakultet – Skopje
MZNDTVO Makedonsko zdru`enie za nefrologija,
dijaliza, transplantacija MHK Metalur{ko-hemiski kombinat
i ve{ta~ki organi
MZT Metalski zavod „Tito“ n. v. (n.m.v.) nadmorska viso~ina
MK Mesten komitet n. m. naseleni mesta
MKD Makedonsko kulturno dru{tvo NANU Nacionalna akademˆ® navuk Ukraˆni,
MKNOUB Makedonsko-kosovska Kiˆv (Nacionalna akademija na naukite
narodnoosloboditelna udarna brigada na Ukraina, Kiev)
MKNS Makedonsko-kanadski naroden sojuz nar. narodno
MKP Makedonska kolonija vo Petrograd NATO Severnoatlantski pakt
ML Makedonska liga NBKM Narodna biblioteka „Kiril i Metodij“,
Sofija
MLD Makedonsko lekarsko dru{tvo
NBS Narodna biblioteka Srbije (Narodna
MLK Makedonski literaturen kru`ok biblioteka na Srbija)
vo Sofija
NV „Narodna volÔ“, vesnik na Bugarite
mln. milion i Makedoncite vo SAD
MMKD Mlada makedonska kni`ovna dru`ina, NV Narodna vojska
Sofija
NVO nevladina organizacija
MMP Makedonski medicinski pregled
NG[ na ARM Na~alnik na General{tabot
MMS Makedonski mladinski sojuz na Armijata na RM
(vo Bugarija)
ND[O Nacionalna demokratska {iptarska
MMTRO Makedonska mladinska tajna organizacija
revolucionerna organizacija
NEAP Nacionalen ekolo{ki akcionen plan
MNI Makedonski nau~en institut, Sofija
NIP nau~noistra`uva~ki proekt;
MNLD Makedonsko nau~no-literatutno Novinsko-izdava~ko pretprijatie
drugarstvo vo S.-Peterburg
NIR nau~noistra`uva~ka rabota
MNOB Makedonska narodnoosloboditelna
brigada NKAMA Nacionalen komitet za avtonomija
na Makedonija i Albanija
MNOK Makedonski narodnoosloboditelen
korpus NKOJ Nacionalen komitet na osloboduvaweto
na Jugoslavija
MNOUB Makedonska narodnoosloboditelna
udarna brigada NM Nacionalen muzej, Praga
MNOUK Makedonski narodnoosloboditelen NN nizok napon, niskonaponski
udaren korpus NNSG Nau~no-nastavna studiska grupa
MNR Ministerstvo za nadvore{ni raboti NO Narodnoosloboditelen
MNS/MANS Makedonski naroden sojuz/Makedonsko- NOAVM Narodnoosloboditelna antifa{isti~ka
amerikanski naroden sojuz vojna na Makedonija
MNSG Makedonska narodna studentska grupa, NOB Narodnoosloboditelna borba
Sofija NOV i POM Narodnoosloboditelnata vojska
MNT Makedonski naroden teatar i partizanskite odredi na Makedonija
MON Ministerstvo za obrazovanie i nauka NOV Narodnoosloboditelna vojna;
MONSS Makedonski op{t naroden studentski Narodnoosloboditelna vojska
sojuz, Sofija NOVA Narodnoosloboditelna vojska
MORO Makedonska omladinska revolucionarna na Albanija
organizacija (Makedonska mladinska NOVJ Narodnoosloboditelna vojska
revolucionerna organizacija) na Jugoslavija
motoren benzin NOVM Narodnoosloboditelna vojna
MPO Makedonska patriotska/politi~ka na Makedonija
organizacija NOD Narodnoosloboditelno dvi`ewe
MPC Makedonska pravoslavna crkva noem. noemvri
MPCO Makedonska pravoslavna crkovna NOK narodnoosloboditelan korpus
op{tina nom. nominalen
MR Makedonsko radio NOMS Narodnoosloboditelen mladinski sojuz

XVI
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

NOMSM Narodnoosloboditelen mladinski sojuz PV[M Pokrainski voen {tab za Makedonija

na Makedonija PDVG Privremena demokratska vlada
NOO narodnoosloboditelen odbor na Grcija
NOPO narodnoosloboditelen partizanski PEEA Politi~ki komitet za nacionalno
odred osloboduvawe
NOPOJ Narodnoosloboditelni partizanski PEES prenosni elektroenergetski sistemi
odredi na Jugoslavija PEN Poets, Essayists, Novelists (Me|unarodna
NOPOM Narodnoosloboditelni partizanski asocijacija na kni`evnicite)
odredi na Makedonija PK Pokrainski komitet
NOR Narodnooslobodila~ki rat pl. planina
(Narodnoosloboditelna vojna)
PMF Prirodno-matemati~ki fakultet
NOU Narodnoosloboditelna udarna [brigada]
PNS Privremeno narodno sobranie
NOUB Narodnoosloboditelna udarna brigada
PO partizanski odred
NOF Narodnoosloboditelen front
POJ Partizanski odredi na Jugoslavija
NOFM Narodnoosloboditelen front
na Makedonija polk. polkovnik
NRB Narodna Republika Bugarija POM Partizanski odredi na Makedonija
NRM Narodna Republika Makedonija pom. pomo{nik
NRPJ Narodna rabotni~ka parija POS Partizanski odredi na Srbija
na Jugoslavija postdipl. postdiplomski
NS SRM Narodno sobranie na SR Makedonija po~. po~etok
NUB Nacionalna i univerzitetska biblioteka pr. n.e. pred novata era
„Sv. Kliment Ohridski“, Skopje prof. profesor
nukl. nuklearen PS MLD Pedijatriska sekcija pri MLD
NFP Narodna federativna partija psevd. psevdonim
PTT Po{ta-telegraf-telefon
OGNB OdeskaÔ gosudarstvennaÔ nau~naÔ
biblioteka im. Gorkogo, Odesa (Odeska
dr`avna nau~na biblioteka „Gorki“) R Republika
odd. oddelenie (bolni~ko) r. reka
OZ operativna zona RA Republika Albanija
OZN, OZNA Oddelenie za za{tita na narodot rakov. rakovoditel
OK okoliski komitet; oblasten komitet RAN Ruska akademija na naukite
ok. okolu RB Republika Bugarija
OKNE Mladinska komunisti~ka organizacija RG/RGr Republika Grcija
na Grcija RGB RuskaÔ gosudarstvennaÔ biblioteka
okt. oktomvri (Ruska dr`avna biblioteka), Moskva
OKTA Rafinerija vo Skopje RGO Rabotna grade`na organizacija
OMO Obedineta makedonska organizacija RGF Rudarsko-geolo{ki fakultet
ON Obedinetite Nacii RDG rendgen
ONA Osloboditelna nacionalna armija red. redoven
ONO Okoliski narodnoosloboditelen odbor REK rudarsko-energetski kombinat
ONR operativno-nastavna rabota rep. republi~ki
OOZT Osnovna organizacija na zdru`en trud R@ Rudnici i `elezarnica
OON Organizacija na Obedinetite Nacii RZZZ Republi~ki zavod za zdravstvena
za{tita
ORK okoliski/op{tinski revolucioneren
komitet RZT Republi~ki zavod za transfuziologija
ORL otorinolaringologija RK Reonski komitet
OU osnovno u~ili{te RM Republika Makedonija
OHIS Organsko-hemiska industrija & Skopje RNB Ratnici za napred†k na b†lgarçinata
(Borci za napredok na bugar{tinata)
RNB RuskaÔ nacionalÏnaÔ biblioteka (Ruska
p.o. partizanski odred nacionalna biblioteka), S. Peterburg
PAA protivavionska artilerija RO Rabotna organizacija
PAO Segr~ka osloboditelna organizacija ROZT Rabotna organizacija na zdru`en trud
PARP Proces za planirawe i pregled RPC Ruska pravoslavna crkva
na programata „Partnerstvo za mir“
RS Republi~ko sobranie; Republika Srbija
PVM Privremena vlada na Makedonija
RSVR Republi~ki sekretarijat za vnatre{ni
PVO Protivvozdu{na odbrana raboti
PVC polivinil-hlorid RSIZ Republi~ka samoupravna interesna
PV[ Pokrainski voen {tab zaednica

XVII
 MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

RSl Republika Slovenija SND Skopsko nau~no dru{tvo

RF Ruska Federacija SNOV Slavjanomakedonska nacionalno-
RFr Republika Francija osloboditelna vojska
(vo Egejskiot del na Makedonija)
RH Republika Hrvatska
SNOF Slavjanomakedonski nacionalno-
osloboditelen front
S sever (vo Egejskiot del na Makedonija)
s. selo, sekunda SOE Slu`ba za specijalni operacii
SAD Soedineti Amerikanski Dr`avi na Velika Britanija (SOE – Special
Operations Executive)
SADJ Sojuz na arheolo{kite dru{tva na
Jugoslavija SOFA Dogovor za statusot na silite
SAM Sojuz na arhitektite na Makedonija sp. spisanie
SANU Srpska akademija nauka i umetnosti SPb Sankt-Peterburg, S.-Peterburg
SBOTI^ Savez bankarskih, osiguravaju¢ih, SPbSBD S.-Peterbur{ko slovensko blagotvorno
trgova~kih i industriskih ~inovnika dru{tvo
(Sojuz na bankarskite, osiguritelnite, spec. specijalist
trgovskite i industriskite ~inovnici) SR Germanija Sojuzna Republika Germanija
Sv. Sveti Srb. Srbija
sv. sveti; sveska sred. sredina
SVP Stru{ki ve~eri na poezijata SRJ Sojuzna Republika Jugoslavija
SVR Sekretarijat za vnatre{ni raboti SRM Socijalisti~ka Republika Makedonija
SGT sredna godi{na temperatura SRNAO Srpska nacionalna omladina
SDA Stranka na demokratskata akcija (Srpska nacionalna mladina)
SDIJ Sojuz na dru{tvata na istori~arite SRPJ Socijalisti~ka (socijaldemokratska)
na Jugoslavija rabotni~ka partija na Jugoslavija-
SDIRM Sojuz na dru{tvata na istori~arite komunisti
na Republika Makedonija SSZ sever-severozapad
SDM Sojuz na dru{tvata na matemati~arite SSI sever-severoistok
(na Makedonija) SSJ Sojuz na sindikatite na Jugoslavija
SDMI Sojuz na dru{tvata na matemati~arite SSNO Sojuzen sekretarijat za narodna odbrana
i informati~arite (na Makedonija)
SSRNJ Socijalisti~ki sojuz na rabotniot
sev. severen narod na Jugoslavija
sek. sekundaren SSRNM Socijalisti~ki sojuz na rabotniot
sept. septemvri narod na Makedonija
S@OU Savez `idovskih omladinskih udru`ewa SSSR Sojuz na Sovetskite Socijalisti~ki
(Sojuz na evrejskite mladinski Republiki
zdru`enija) st. e. (s. e.) stara era
SZ severozapad st. st. star stil
SZB Sojuz na zdru`enijata na borcite St. f. Stomatolo{ki fakultet
SZBNOV Sojuz na zdru`enijata na borcite SFRJ Socijalisti~ka Federativna Republika
od Narodnoosloboditelnata vojna Jugoslavija
SZO Svetska zdravstvena organizacija SHS Kraqevina Srba, Hrvata i Slovenaca
SI severoistok (Kralstvo na Srbite, Hrvatite
SIGRE Me|unaroden komitet za golemi i Slovencite)
elektri~ni sistemi (CIGRÉ – Conference
international des grands réseaux électriques) t/~ / t/h toni na ~as
SIZ Samoupravna interesna zaednica TAM Telegrafna agencija na Makedonija
SIM Voenorazuznava~ka slu`ba na Italija TANJUG Telegrafska agencija na Nova
SIRM Sojuz na istori~arite na Makedonija Jugoslavija
SIS/SIV Sojuzen izvr{en sovet / Savezno TBI terminalna bubre`na insuficiencija
izvr{no ve¢e TBC tuberkuloza
SK sportski klub TVN tehnika na visok napon
SkAO Skopska armiska oblast TE termoelektrana
SKJ Sojuz na komunistite na Jugoslavija Teh. fak. Tehni~ki fakultet
SKM Sojuz na komunistite na Makedonija tehn. tehni~ki
SKOJ Savez komunisti~ke omladine Tehn.-met. fak. Tehnolo{ko-metalur{ki fakultet
Jugoslavije (Sojuz na komunisti~kata
mladina na Jugoslavija) TEC termoelektrocentrala
SMD Sojuz na makedonskite dru{tva TM „Trudova MakedoniÔ“, mese~en organ
na MNS vo SAD
SMO Svetska meteorolo{ka organizacija
TMOK Taen makedonsko-odrinski kru`ok
SN sreden napon, srednonaponski (vo Rusija)
Sn. sl. sanitetska slu`ba

XVIII
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR

TMORO Tajna makedonsko-odrinska Filoz. fak. Filozofski fakultet

revolucionerna organizacija FISOM Fiskulturen sojuz na Makedonija
TNG te~en naften gas FK fudbalski klub
TO Teritorijalna odbrana FMR fizikalna medicina i rehabilitacija
TOMO Tajna makedonska osloboditelna FNRJ Federativna Narodna Republika
organizacija Jugoslavija
transf. transformator FOD Fabrika za oprema i delovi
ts tesni socijalisti FON Fakultet za op{testveni nauki
TS transformatorska stanica FTU Fakultet za turizam i ugostitelstvo
tur. turski FF Filozofski fakultet
TF Tehni~ki fakultet ha hektari
TC termocentrala HAZU Hrvatska akademija znanosti i umjetnosti
(Hrvatska akademija na naukite
UDB Uprava za dr`avna bezbednost i umetnostite)
UIA Me|unarodna unija na arhitektite HBI hroni~na bubre`na insuficiencija
UIC Me|unarodna unija na `eleznicite HBC Hristijanska baptisti~ka crkva
UKIM Univerzitet „Sv. Kiril i Metodij“, HD hemodijaliza
Skopje HE hidroelektrana
univ. univerzitet, univerzitetski HEK hidroelektro kombinat
UNIKOMB Partija za na cionalno obe di nu vawe HEMTEKS Hemisko-tekstilna industrija – Skopje
na Albancite HEO higiensko-epidemiolo{ki odred
UNPREDEP United Nations Preventive Deployment [Force] HEC hidroelektrocentrala
UNPROFOR United Nations Protection Force HE~ higiensko-epidemiolo{ka ~eta
UO Upraven odbor HZ Higienski zavod
URS Ujediweni radni~ki sindikat HI Higienski institut
(Obedinet rabotni~ki sindikat)
HMS hidromeliorativen sistem
URSS Ujediweni radni~ki savez sindikata
(Obedinet rabotni~ki sojuz na HOBB hroni~na opstruktivna belodrobna
sindikatite) bolest
USAOJ Ujediweni savez antifa{isti~ke hon. honoraren
omladine Jugoslavije (Obedinet sojuz Hrv. Hrvatska
na antifa{isti~kata mladina HS hidrosistem
na Jugoslavija)
HC hidrocentrala
UHF frekvencija na ultrakratki branovi
UCMN Univerzitetski centar za medicinski
nauki CANU Crnogorska akademija nauka i umetnosti
UCMTN Univerzitetski centar CVZU Centar za voeno zdravstvena ustanova
za matemati~ko-tehni~ki nauki na ARM (Armija na RM) – (VB – Skopje)
CDA Centralen dr`aven arhiv, Sofija
Fak. za mat. Fakultet za matematika CK i CP Crven krst i Crvena polumese~ina
Farm. f. Farmacevtski fakultet CK Centralen komitet
FAS Fabrika za avtobusi – Skopje CNS Crkovno-naroden sobor
FVM Fakultet za veterinarna medicina CSO Centar za sredno obrazovanie
FDU Fakultet za dramski umetnosti
fev. fevruari ~ ~asot
fenik. fenikiski ^SSR ^ehoslova~ka Socijalisti~ka
Republika
FECC Zdru`enie na evropskite karnevalski
gradovi
FIDE Federation Internationale des Echecs [RA [panska republikanska armija
(Me|unarodna {ahovska federacija) [um. fak. [umarski fakultet
FILA Fédération Internationale des Luttes Associées
(Me|unarodna bora~ka federacija)

XIX
 MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

b) latini~ni

Ag srebro INALCO Institut National des Langues et Civilisations

Ah amper-~asovi Oriental, Paris
AIESEE Association Internationale d’ Etudes du (Nacionalen institut za orientalni
Sud-Est European, Paris jazici i civilizacii, Pariz)
As arsen ISAO International Society for Artificial Organs
Au zlato ISN International Society of Nephrology
ISO International Organization for Standardization
(Me|unarodna organizacija
BHWR Boiling heavy water reactor za standardizacija)
(reaktor za zagreana te{ka voda)
IVF in vitro fertilizacija
Bi bizmut
kV kilovolti
Cd kadmium
kWh/g kilovat-~asovi godi{no
CIGRÉ International Council on Large Electric
Systems
CIHA Internacionalen komitet za istorija mk makedonski doseg na Internet
na umetnostite MKS Metre-kilogram-second system
CNC Computer numerical control (MKS – metar-kilogram-sekunda sistem)
(kompjuterska numeri~ka kontrola) Mo molibden
Cu bakar MVA megavolt-amperi
MW megavati
DAAD Deutscher Akademischer Austausch Dienst
(DAAD – Germanski servis za akademska Ni nikel
razmena) NIH Nacinalen institut za zdravje
DIN Deutsches Institut für Normung vo Betedza (SAD)
(DIN – Germanski institut NUK Narodna in univerzitetna knji`nica (Narodna
za normirawe) i univerzitetska biblioteka), Qubqana
DTM Digital Terrain Model (DTM – Digitalen
model na terenot) OSS Office of Strategic Services (Kancelarija
za specijalni slu`bi na SAD)
EDF Électricité de France
(Elektrostopanstvo na Francija) p. page (stranica)
EFMA/WHO Evropski forum na lekarskite Pb olovo
asocijacii pri SZO Pd paladium
ERA/EDTA European Renal Association/ European PHWR pressurised heavy water reactor
Dialysis and Transplant Association (reaktor za te{ka voda pod pritisok)
ERCP Endoskopska retrogradna Pt platina
holangio-pankreatografija
ESAO European Society for Artificial Organs
Sb antimon
EU-COST European Cooperation in the Field
of Scientific and Tehnical Reserch Se selen
(Evropska sorabotka na poleto SEEFMA Forum na nacionalni lekarski
na naukite i tehni~kite istra`uvawa) asocijacii od Jugoisto~na Evropa

Fe `elezo Tl talium
FISP Fédération Internationale des Sociétés
de Philosophie (FISP – Me|unarodna UIAS Internacionalen komitet
federacija na filozofskite dru{tva) za slovenska arhelogija
UNDRO United Nations Disaster Relief Organization
Ga galium (UNDRO – Organizacija na ON
GAME Globalna organizacija za medicinska za pomo{ pri katastrofi)
edukacija UNESCO United Nations Educational, Scientific
GCI Getty Conservation Institute and Cultural Organization (UNESKO –
(GCI – Geti institut za konzervacija) Organizacija na ON za obrazovanie,
nauka i kultura)
Ge germanium
UNIDO United Nations Industrial Development
GWh/g. Gigavat ~asovi godi{no Organization (UNIDO – Organizacija
za industriski razvoj na ON)
IAEA International Atomic Energy Agency
(Me|unarodna agencija za atomska Vol. volume (tom)
energija)
IEEE Insitute of Electrical and Electronics Engineers
WAA World Apheresis Association
IFAC International Federation of Automatic Control
(IFAC – Me|unarodna federacija WIZO Woman’s International Zionist Organization
za avtomatsko upravuvawe) (Svetska organizacija
na cionisti~kite `eni)
IFTOMM International Federation for the Theory
of Machines and Mechanisms WMA Svetska lekarska asocijacija
(IFTOMM – Me|unarodna federacija WVA World Veterinary Association
za teorijata na ma{inite i mehanizmite)
In indium Zn cink

XX

†MAVROVICA# – zemjena brana
so pridru`ni objekti, so sproti-
vodna kosina za{titena so armi-
ranobetonski plo~i, na istoime-
nata reka, vo blizinata na Sveti
Zemjenata brana †Mavrovica# vo blizinata na Sveti Nikole
Nikole. Visoka 24 m, vo krunata
dolga 360 m, so vkupen volumen na
teloto 400.000 m3 (zemja), formi-
ra akumulacija od 2,8 milioni m3.
Zavr{ena vo 1982 g., slu`i glavno
za vodosnabduvawe na Sveti Ni-
kole. Pridru`ni objekti: bo~en
prelivnik so povr{inski odvod,
temelen ispust, zafat. Q. T.
†MAVROVO# AD, Skopje – gra-
de`no pretprijatie, formirano
na 22. XII 1947 g. so edinstvena
strate{ka zada~a – izgradba na
hidroenergetskiot sistem †Mav-
Kulite vo Skopje izgradeni od †Mavrovo# AD
M
rovo#. Raboti po principot na
in`enering, opfa}aj}i gi site
rabotni fazi: istra`uvawe, pro-
ektirawe, izveduvawe i komplet-
no predavawe na objektot. Ima
realizirano preku 100 km avto-
pat, 9.000 m tuneli, 600 mostovi,
13 brani i mnogu hidroenerget-
ski sistemi, `elezni~ki prugi,
stanbeni, rekreativni, industri-
ski i turisti~ki objekti. Raboti
i nadvor od zemjata (Germanija,
Libija, Irak, Al`ir, Rusija, Uk-
raina, Bugarija, Kazahstan i dr.).
Vo eden period ima okolu 9.200
vraboteni. Vo sostav na pretpri-
jatieto se: †Mavrovoproekt# (od
neodamna †Primain`enering#),
†Hidrogradba#, †Niskogradba# i
†Visokogradba#, kako i specija-
liziran sektor za prezemawe ra-
boti vo stranstvo.
LIT.: Mavrovo, edicija †Mavrovo#, 1997.
R. D.
MAVROVSKA KOTLINA – naj-
visoka kotlina vo RM. Se nao|a
pome|u planinite Bistra na jug i
razgranocite na [ar Planina,
Ko`a i Krstovi na zapad i istok,
na nadmorska viso~ina od 1.200 m.
Zafa}a povr{ina od 92 km². Pre-
ku prevojot Bunec (1.318 m), na is-
tok e povrzana so Polo{kata
Kotlina. Kotlinata e formira-
na so neotektonski dvi`ewa i za
vreme na pliocenot imalo ezero,
za koe svedo~at pliocenite sedi-
menti. Vo kotlinata se nao|a poz-
natata mavrovska akumulacija.
Vo samata kotlina ima nekolku
selski naselbi, me|u koi najpoz-
nata e s. Mavrovo, koe izrasna vo
eden od najpoznatite zimski tu-
risti~ki centri vo RM. Niz kot-
linata, pokraj mavrovskata aku-
mulacija minuva edna od glavnite
komunikacii: Skopje–Gostivar–
Mavrovi Anovi–Debar. T. And.
Skija~ko tr~awe na Mavrovskiot memorijal
MAVROVSKI MEMORIJAL ‡
natprevari vo skija~ko tr~awe
vo razni disciplini, koi tradi-
cionalno se odr`uvaat vo znak na
se}avawe na zaginatite rabotni-
ci od lavini pri izgradbata na
Mavrovskata hidrocentrala (od
1960). Dosega e odr`an 43 pati (do
2005). Otprvin najgolemi uspesi
imale Arso Avakumovski i Di-
mitar Smilevski od Skija~kiot
klub †Momir Andonovski# od
Mavrovo, a podocna i drugi skija-
~i, osobeno od SK †Me~kin Ka-
men# vo Kru{evo i SK †Pelis-
ter# vo Bitola. D. S.
MAVROVSKI HIDROCENT-
RALI – zaedni~ko ime za trite
HC od mavrovskiot hidrosistem:
HC †Vrben#, HC †Vrutok# i HC
†Raven#. Izgradbata na hidrosis-
temot zapo~nala vo 1948 g. i se od-
vivala vo dve etapi. Prvata etapa
traela do 1960 g. i vo nea se pu{-
teni vo pogon po dva agregata vo:
HC †Vrutok#, HC †Raven# i HC
†Vrben#. Vo vtorata etapa se
pu{teni vo pogon tretiot i ~et-
M MAVROVSKO
vrtiot agregat vo HC †Vrutok# i
tretiot agregat vo HC †Raven#,
isto taka e izveden dovodot na
{arskite vodi vo akumulacijata
i e izgradena postrojkata od 220
kV kaj HC †Vrutok#. Golemata
instalirana mo}nost na ovie HC
i mo`nosta za fleksibilen po-
gon se od osobena va`nost za ra-
cionalna rabota na celiot EES.
Vo periodot 1992–2003 g. prose~-
noto godi{no proizvodstvo na
trite HC iznesuvalo 374,8 GWh, a
najgolemoto bilo vo 1996 i vo
2002 g. i iznesuvalo 520,8 GWh.
†Vrben# – proto~na HC vo blizi-
na na mavrovskoto selo Vrben. Vo
pogon e od 1959 g. Ima dva agrega-
ta so francis turbini. Instali-
ranata mo}nost e 12,8 MW.
†Vrutok# – derivaciono-akumu-
laciona HC, kaj seloto Vrutok,
jugozapadno od Gostivar. Prvite
dva agregata se pu{teni vo pogon
vo 1957, a tretiot i ~etvrtiot vo
1973 g. Sekoj od agregatite e so
instalirana mo}nost od 37,5 MW.
Turbinite se od tipot pelton.
†Raven# – proto~na HC kaj selo-
to Raven (okolu 2 km nizvodno od
HC Vrutok). Prvite dva agregata
se vo pogon od 1959 g., a tretiot od
1973 g. Instaliranata mo}nost na
sekoj od agregatite e 6,4 MW. Tur-
binite se od tipot francis.
LIT: 50 godini makedonsko elektrosto-
panstvo, Skopje, 1995; JP †Elektrostopan-
stvo na Makedonija#, Skopje, 1999; Elek-
trostopanstvo na Makedonija, godi{en
izve{taj, 2003; http://www.elem.com.mk. Dr. R.
MAVROVSKO EZERO – spa|a
me|u trite najgolemi ve{ta~ki
ezera vo RM. Izgradeno e na Mav-
rovska Reka vo Mavrovskata Kot-
lina vo 1957 g. Branata e zemjeno-
nasipna so glineno jadro. Viso~i-
nata na branata iznesuva 61,9 m,
dol`inata na krunata na branata
iznesuva 210 m, a {iro~inata na
krunata e 6 m. Toa ima pravec na
protegawe severoistok-jugozapad
Mavrovskoto Ezero zime
814
i vo toj pravec negovata dol`ina
iznesuva 9,07 km. Najgolemata {i-
ro~ina na ezeroto iznesuva 2,5 km,
a srednata {iro~ina 1,46 km.
Vkupnata dol`ina na bregovata
linija iznesuva 24,7 km, a povr-
{inata 13,2 km2. Najgolemata
dlabo~ina na ezeroto se nao|a
vedna{ zad branata i taa pri mak-
simalno nivo iznesuva 51 m. Pri
maksimalno nivo vo ezeroto se
akumuliraat 375.000.000 m3 voda.
Akumuliranata voda glavno se
koristi za proizvodstvo na elek-
tri~na energija, potoa za turizam
i rekreacija, za ribolov i za od-
gleduvawe ribi i dr. Hidrocen-
tralite Vrutok i Raven se so in-
stalirana mo} od 169,2 MW.
LIT.: Dragan Vasilevski, Radika, †Nap-
redok#, Tetovo, 1997. Dr. V.
MAVROVSKO-GOSTIVARSKI
NOPO †KORAB# (reonot na s.
Mavrovo, 30. IX 1942 – 21. V 1943) –
partizanska edinica na NOV i
POM. Bil formiran od pripadni-
ci na NOD od Mavrovsko i Gosti-
varsko. Izvr{il akcii vo blizina
na s. Trnica i na prevojot Bukovi}
(1942). Vo zimata se povlekol na
zimuvawe i vo proletta pak izle-
gol na terenot (14. III 1943) so na-
pad na italijanskite voeni sili
kaj Novo Selo, a potoa vlegol vo
sostavot na Mavrovsko-ki~evski-
ot NOPO. Podocna negovite bor-
ci od Mavrovsko i Gostivarsko se
izdvoile i go formirale prviot
Mavrovski NOPO (juli 1943), koj
dejstvuval samostojno na podra~je-
to na Prvata OZ, do vleguvaweto
vo sostavot na Ki~evskiot batal-
jon (23. IX 1943).
LIT.: Gostivar i Gostivarsko vo NOB
1941–1944, Gostivar, 1974. Vl. Iv.
MAVROVSKO-KI^EVSKI
NARODNOOSLOBODITE-
LEN PARTIZANSKI ODRED
‡ v. Ki~evsko-mavrovski narod-
noosloboditelen partizanski
odred.
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
\or|i
Mavrodiev
MAVRODIEV, \or|i (s. Krup-
nik, Blagoevgradsko, Bugarija, 1.
II 1928) – fizi~ar, red. prof.
(1971) na PMF. Diplomiral (1950)
na Filozofskiot fakultet vo
Skopje na Grupata fizika. Dok-
toriral (1960) na PMF so tema
za ispravuva~kite svojstva na
Bunzenoviot plamen. Specijali-
ziral vo Qubqana i vo Edinburg.
Predaval mehanika, termodina-
mika i elektromagnetizam na stu-
diite po fizika, a op{ta fizika
na drugi fakulteti. Objavuval
trudovi za elektri~nata sprovod-
livost na gasovite i plazmata, za
faznite dijagrami na tvrdite te-
la i legurite prou~uvani preku
nivnata dilatacija, za tenki fil-
movi i primena na son~evata
energija. Toj e koavtor na pove}e
sredno{kolski u~ebnici. Bil de-
kan na PMF (1975–76) i pretseda-
tel na DMFM (1963–64).
LIT.: Prirodno-matemati~ki fakul-
tet – Skopje 1946–1996, Skopje, 1996, str.
163; 60 godini Prirodno-matemati~ki
fakultet – Skopje, Skopje, 2006, str. 172.
V. Ur.
†MAGA# – Zdru`enie na geoter-
mi~arite na Makedonija. Nepro-
fitabilno profesionalno zdru-
`enie na poedinci i institucii
vo oblasta na geotermalnata ener-
gija, pretsedatel prof. K. Popov-
ski. Sedi{teto na zdru`enieto e
vo Skopje. MAGA e osnovana vo
1995, a registrirana e kako NVO
vo 2002 g. Redovni aktivnosti: or-
ganizacija na nacionalna i me|u-
narodna rabotilnica, izdavawe na
bilten, u~estvo na nacionalni i
me|unarodni konferencii. U~es-
tvuvala na pove}e nacionalni i
me|unarodni nau~ni proekti od
geotermalnata energija, ili ob-
novlivite vidovi na energija, fi-
nansirani od MON na RM, EU,
SAD, IGA, Svetskata banka i dr.
Izdala pove}e zbornici i izrabo-
tila studii za geotermalniot re-
surs vo Makedonija. Sl. A.
MAGDONOS (Petroselinum horten-
se Hoffm.) – dvegodi{no gradinar-
sko rastenie, vo prvata godina
formira koren i lisna rozeta, vo
vtorata cvetni stebla i seme. Po-
teknuva od Sredna i od Ju`na Ev-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
ropa. Ima dva
varieteta:
lisnat (var.
foliosum) i ko-
renest (var. tu-
berosum). Bo-
gat e so mine-
ralni mate-
rii, vitami-
ni S, B12 i
eteri~ni mas-
la, koi na ja-
Magdonos
deweto mu da-
vaat specifi~en vkus i aroma. Se
upotrebuva kako dodatok i za~in
vo mnogu jadewa. D. J.
MAGISTRALNI PATI[TA –
javni pati{ta {to gi povrzuvaat
stopanskite podra~ja na dva ili
pove}e regioni vo zemjata ili se
od posebno zna~ewe za dr`avata.
Vo niven sostav se i avtopatite.
Magistralnite pati{ta (osven
Magistralniot pat Skopje&Belgrad
avtopatite) se izgradeni so dve
soobra}ajni lenti na eden kolo-
voz za dvonaso~en soobra}aj. Po
niv se odviva samo motorniot so-
obra}aj. Vkrstuvaweto na patni-
te pravci e re{eno vo celost von
nivo, delumno vo i von nivo i na-
polno vo edno nivo. Kako magist-
ralni patni pravci vo patnata
mre`a se smetaat: M–1 (granica
so RS–Tabanovce–Kumanovo–Mi-
ladinovci–Petrovec–Veles–Ne-
gotino–Demir Kapija–Gevgeli-
ja–Bogorodica–granica so RG); M–2
(granica so RB–Deve Bair–Kriva
Palanka–Kumanovo); M–3 (grani-
ca so RS–Blace–Skopje kaj Mo-
min Potok–Petrovec); M–4 (Mi-
ladinovci–Skopje kaj Hipodrom–
Tetovo–Gostivar–Ki~evo–Pod-
molje–Struga–]afasan–granica
so R Albanija); M–5 (granica so
RB–Del~evo–Ko~ani–[tip–Ve-
les–Izvor–Prilep–Topol~a-
ni–Bitola–Resen–Kosel–Oh-
rid–Podmolje, so krak Bitola–
Mexitlija–granica so RG) i M-6
([tip–Radovi{–Strumica–No-
vo Selo–granica so RB) (v. patna
mre`a).
IZV.: Materijali od dokumentacijata na
Fondot za magistralni i regionalni pa-
ti{ta, Skopje; Transport i drugi komu-
nikacii, Dr`aven zavod za statistika,
2004 g. R. D.
@ivko
Krstov
Madevski
MADEVSKI, @ivko Krstov (Ku-
manovo, 12. X 1929) – matemati-
~ar, red. prof. (1980) na PMF vo
Skopje. Diplomiral (1954) na Fi-
lozofskiot fakultet i doktori-
ral (1973) na PMF so tema †Ne-
koi metodi za dobivawe relacii
me|u elementite od eden triagol-
nik#. Objavil nau~ni trudovi od
oblasta na geometrijata, algebra-
ta i nebesnata mehanika. Toj e av-
tor ili koavtor na dvaesetina
u~ebnici za osnovno i sredno ob-
razovanie. Bil pretsedatel na
DMF, ~len i pretsedatel na Re-
publi~kiot pedago{ki sovet, di-
rektor (1975-1977) na Matemati~-
kiot institut so numeri~ki cen-
tar, dekan (1979-1982) na Matema-
ti~kiot fakultet .
LIT.: PMF 1946-2006, monografija; BU
br. 331/1979. N. C.
MADOLEV-STEFAN, Georgi (s.
Belica, Razlo{ko 13. III 1916 –
Sofija) – istaknat makedonski
revolucioner i nacionalen deec
od Pirinskiot del na Makedoni-
ja. Bil ~len na Okoliskiot komi-
tet na BKP (1937), ja odr`uval
vrskata me|u OK i CK na BRP
(1941–1942), borec vo Beli~kata
partizanska ~eta †Jakim Cokov#
(od juli 1942), politi~ki komesar
na Razlo{kiot p.o. †Jane Sandan-
ski# (1943), redaktor na parti-
zanskiot vesnik †Rabotni~ko
zname#. Aktiven za realizirawe
na nacionalnite prava na Make-
doncite vo Bugarija vo ramkite
na Kulturnata avtonomija
1944–1948 vo Pirinskiot del na
Makedonija. Po Rezolucijata na
IB (juli 1948) do{ol vo sudir so
novata politika na bugarskoto
partisko i dr`avno rakovodstvo
za negirawe na makedonskata na-
cija i bil otstranet od politi~-
kiot `ivot vo Pirinskiot kraj.
MA@OVSKI M
LIT.: Georgi Madolev, Parapunovci. (Spo-
meni), SofiÔ, 1980; Georgi D`od`ov (Dra-
go), Za kogo peÔt murite, SofiÔ, 1971; Is-
toriÔ na blagoevgradskata okrÍ`na orga-
nizaciÔ na BKP, SofiÔ, 1979. V. Jot.
MA@OVSKI, Isaija Radev (La-
zaropole, Debarsko, 9. III 1853 –
Pleven, RB, 1926) – makedonski
patriot, buntovnik, komita, zog-
raf i politi~ki deec za makedon-
sko-albanska sorabotka. Po zavr-
{uvaweto na crkovnoto u~ili{-
te vo rodnoto selo, tri godini so
dvajcata bra}a go u~at ikonopis-
niot zanaet, po koe dva meseca
prestojuva vo Zografskiot ma-
nastir na Sveta Gora, kade {to se
zbli`uva so jeromonahot Natana-
il Ku~evi{ki i so nego patuva vo
Peterburg na proslavata na slo-
venskite prosvetiteli Sv. Kiril
i Metodija (11.V 1867) i ja ima pr-
vata sredba so ruskiot imperator
Aleksandar II. Po dve godini ima
Isaija
Ma`ovski
sredba so ruskiot ambasador vo
Carigrad grofot Ignatiev i se
zapoznava so bugarskite dejci pri
konstituiraweto na Bugarskata
egzarhija (1869–1870). U~estvuva
vo antipatrijar{iskata borba vo
rodniot kraj (1871–1873), pa e
uapsen i eden mesec le`i vo Bi-
tolskiot zatvor. Potoa odi vo
Tirana za dogovor so albanskite
prvenci za zaedni~ka borba za os-
loboduvawe i prisustvuva na al-
banskiot kongres vo Prizren
(1874). Na pat za Rusija se sre}ava
so ruskiot diplomat Hitrovo vo
Bukure{t i u~estvuva vo prosla-
vata na 1000-godi{ninata od
smrtta na Sv. Metodija vo S.-Pe-
terburg, a vo Carsko Selo na im-
peratorot Aleksandar III mu pre-
dava molba †od imeto na makedon-
skiot staroslovenski narod od
Debar i Ki~evo (Makedonija)#
(12. V 1885). U~estvuva vo Make-
donskiot komitet vo Sofija (1886),
a vo slednata godina go informi-
ra Hitrovo vo Bukure{t za zaed-
ni~kata makedonsko-albanska ak-
cija †za slobodata i nezavisnosta
i na dvete zemji – Makedonija i
Albanija#. Ilegalno pak zaminu-
va vo Kiev na proslavata na 900-
godi{ninata od pokrstuvaweto
na Rusite, se sre}ava so istakna-
815
M MAZEV
ti slovenofili, me|u niv i so
vidni srpski pretstavnici, a na
brodot po r. Dnepar pred najviso-
kite pretstavnici na ruskata dr-
`ava, nauka i kultura odr`uva
znamenit govor za Makedonija i
za †nesre}niot makedonski rob#
(13. VII 1888). Po vra}aweto, od-
novo odi za razgovori so alban-
skite prvenci od Tirana, gi vodi
niv vo Sofija i gi vra}a nazad.
Vo vremeto na Ohridskiot zago-
vor e uapsen vo Lazaropole i osu-
den na 7 godini zato~enie vo Be-
as-Kale (1889–1894). Pomiluvan,
se vra}a vo Sofija i poveduva
pismena postapka za poseta na
Belgrad za so pomo{ od Srbija da
se otvori †srpsko-arnautsko u~i-
li{te# vo Debarsko. I bez pozi-
tiven odgovor, toj li~no stignuva
vo Belgrad i mu ja obrazlaga ide-
jata na srpskiot minister za nad-
vore{ni raboti (april 1895). Po-
toa odi vo rodnoto selo (6. XII
1895), no obvinuvan kako †buntov-
nik# i †paliku}a#, mora da se
pravda kaj pa{ata vo Debar. Bi-
dej}i ne mu davaat paso{, toj ile-
galno se prefrla vo ]ustendil
(1896) i ottamu pak zaminuva vo
Rusija i vo Petergof mu podnesu-
va nova molba na ruskiot car Ni-
kolaj II od imeto na †kletite ma-
kedonski Sloveno-Bugari#. Vo
Svetiot sinod na RPC predava
eden star rakopisen minej i ima
istorisko-politi~ki disput (vo
prisustvo na mitropolitot Po-
bedonoscev, generalot Gesej i
prof. Pletnev) so srpskiot am-
basador vo Rusija Sava Grui},
tvrdej}i im deka †nie sme staros-
lovenski narod, preseleni od
Majka Velika Rusija vo Makedo-
nija mnogu ponapred od Bugarite
i od Srbite, no govorot ni e pob-
lizu do bugarskiot, pa osven toa
nie se smetame za duhovni ~eda na
Svetata Bugarska egzarhija# (maj
1897). Mu predlaga na pretseda-
telot na VMOK Boris Sarafov
(1901) †da se opredelat makedon-
ski delegati {to }e zaminat vo
site golemi dr`avi za da rabotat
vrz proglasuvaweto na samostoj-
nosta na porobenata i izma~ena
Makedonija#, osobeno vo Rusija,
†za{to Srbite denono}no rabo-
tat i nastojuvaat vo Peterburg da
nè prika`at kako staro-Srbi#.
Sarafov, me|utoa, mu odgovoril
deka †tie imaat odeno vo Rusija,
no taa ne saka ni da ~ue za Make-
donija#. Podocna go pomaga Vos-
tanieto vo Makedonija, a po
†Urietot# (1908) patuva odnovo
vo Albanija za da organizira za-
edni~ka antiurietska akcija. Gi
objavuva vo Sofija svoite †Spo-
meni# (1922) i po ~etiri godini
umira (verojatno) kaj semejstvo-
to vo Pleven (Bugarija).
816
IZV.: VÍzpominaniÔ na IsaŸÔ Radev Ma-
`ovski roden na 9 mart 1852 godina, v se-
lo Lazaropole DebÍrsko – MakedoniÔ,
SofiÔ, 1922; I. G. Senkevi~, Novi mate-
rijali od arhivata na M. A. Hitrovo,
†Glasnik na INI#, 2/1965, 113–118; ista-
ta, Dokumenti od istorijata na Makedo-
nija vo arhivata na M. A. Hitrovo,
†Glasnik na INI#, 1/1966, 171–184.
LIT.: Bla`e Koneski, Spomenite na
Isaija Ma`ovski, †Kulturen `ivot#, III,
4, Skopje, 26. II 1951, 1–2; Tomislav Todo-
rovski, Spomenite na Ma`ovski, Skopje,
1972; D-r Bla`e Ristovski, Vasil Ikono-
mov (1848–1934). Prilog kon prou~uvawe-
to na makedonskiot kulturno-naciona-
len razvitok, Skopje, 1985, 37–43 i 88–91;
istiot, Istorija na makedonskata naci-
ja, MANU, 1999, 92-98. Bl. R.
Petar Mazev
MAZEV, Petar (Kavadarci, 10. II
1927 ‡ Skopje, 13. III 1993) ‡ sli-
kar i pedagog, klu~na li~nost na
modernata i postmodernata umet-
nost, zna~aen slikar so mnogub-
rojni sledbenici i privrzanici.
Kako vode~ka figura vo makedon-
skoto slikarstvo, izvr{il gole-
mo vlijanie vrz slikarite od raz-
ni generacii. Zaedno so N. Mar-
tinoski, toj e najeminenten pret-
stavnik na ekspresionizmot. Dip-
lomiral na ALU vo Belgrad
(1953). Bil ~len na avangardnata
P. Mazev: †Dvajca# (1990)
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
grupa Mugri i eden od glavnite
inicijatori za formiraweto na
FLU vo Skopje. Samostojno izla-
gal vo Skopje, Belgrad, Zagreb,
Wujork, Qubqana. Prvite sliki
gi rabotel vo ekspresionisti~ki
manir (Crvenokosata, 1955; Port-
ret, 1957), potoa go prifatil me-
tafizi~koto slikarstvo (Opla-
kuvawe, 1958). Vo {eesettite go-
dini preminal vo domenot na aps-
trakcijata, sozdavaj}i svoeviden
enformel so izobilstvo ozna~i-
teli bliski na makedonskoto
podnebje (Crven grad, 1961; Kom-
pozicija, 1962; Manastirski pej-
za`, 1965; Prezreano `ito, 1965)
koi ostavile silen pe~at vo isto-
rijata na slikarstvoto. Po edno
fragmentarno svrtuvawe kon geo-
metrizmot vo sedumdesettite, P.
M. se vratil kon trajniot afini-
tet za ekspresionizmot, prakti-
kuvan do krajot na negoviot `i-
vot (Krst, 1971; @ena, 1972; Kur-
ban, 1978; Mazohizam, 1980; Sobir,
1991; Crvenokosa 2, 1991; Trojca,
1993). Izvel pove}e mozaici, od
koi najzna~aen, najgolem i najvpe-
~atliv e mozaikot vo Spomen-kos-
turnicata vo Veles (1979 ‡1980).
Poznata e i negovata monumental-
na freska vo Skopskata `elezar-
nica (1967). Negovi dela se nao|a-
at vo dr`avni i privatni zbirki
vo RM, SAD, Germanija, [vajca-
rija, Srbija, Hrvatska i dr.
LIT.: Boris Petkovski, Petar Mazev
(katalog), Skopje, 1966; John Russel, Petar
Mazev, †The New York Times#, New York, 13.
II 1981; Sowa Abaxieva Dimitrova, Pe-
tar Mazev, Skopje, 1990; Spomeni za Pe-
tar Mazev (prireduva~ Kiril Temkov),
Kavadarci, 2005. S. Ab.-D.
MAZING, Leonhard Gothilf
(1845‡1936) ‡ prof. na univ. vo
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Prvata odbraneta doktorska disertacija
za makedonskite dijalekti od L. Mazing (1890)
Tartu, Estonija; teolog, slavist,
indoevropeist, dijalektolog, ak-
centolog, avtor na trudovi od ob-
lasta na maked. j.: za refleksot na
*tj i *dj (Zur Sprachlichen Beurteilung
der Macedonischen Slaven, Vertretung
von *tj und *dj, St.-Petersburg, 1890) i
za maked. akcent (Zur Laut- und Ak-
zentlehre der Macedoslavischen Dia-
lekte, St.-Petersburg, 1891). Kako sla-
vist so fenomenalen sluh i znae-
we na nad 50 jazici, toj vo govorot
na Makedoncite {to gi sretnal
vo Germanija prepoznal karakte-
ristiki na oformen jazik, razli-
~en od drugite slovenski jazici.
Dal pottik za natamo{ni makedo-
nisti~ki istra`uvawa.
LIT.: R. V. Bulatova, PervìŸ issledova-
telÝ Ôzìka makedonskih slavÔn L. G. Ma-
zing (1845–1936), M. j. 32–33, 1982; K. Ili-
evska, Zna~aen jubilej za makedonistika-
ta, †Sovremenost#, 1–4, 1992. Kr. Il.
Antoni
Maznevski
MAZNEVSKI, Antoni (Skopje,
27. I 1963) ‡ slikar, skulptor i
profesor na FLU. Diplomiral
na FLU vo Skopje (1991). Vo 2005
A. Maznevski: od izlo`bata vo Mala stanica (2008)
g. ja pretstavuval RM na Bienale-
to vo Venecija. Temelno gi istra-
`uva mo`nostite na raznite li-
kovni disciplini (slikarstvo,
skulptura, objekt, crte`, insta-
lacija), sozdavaj}i zagado~ni
konceptualni proniknuvawa me-
|u nadrealnoto i realnoto. Av-
tor e na delata: TV konstrukcii,
1966; A se esse, 1998; Brodot na
Mocart, 2004. S. Ab.-D.
Kostadin
Maznejkov
MAZNEJKOV, Kostadin (Stru-
mica, 1882 – pl. Smrde{nik, s. De-
dino, Radovi{ko, 11. V 1903) –
u~itel, revolucioner, radovi{-
ki vojvoda. Se {koluval vo Stru-
mica i vo Skopje. Bil u~itel vo s.
Robovo, Male{evsko i vo s. Dob-
rejci, Strumi~ko. Rano vlegol vo
redovite na TMORO. Od 1901 g.
stanal male{evski, a potoa rado-
vi{ki vojvoda. Zaginal vo sudir
so osmanliskata vojska pred
Ilindenskoto vostanie.
LIT.: M. Pandevski i G. Stoev-Trnkata,
Strumica i Strumi~ko niz istorijata,
Strumica, 1969; M. Pandevska, Strumi~-
kiot revolucioneren okrug (1893–1903),
k. 1, Skopje, 2002. Al. Tr.
Ivan Mazov -
Klime
MAZOV–KLIME, Ivan (Kava-
darci, 7. I 1923 ‡ Roga{ka Slati-
na, 17. II 1977) ‡ eden od prvite or-
ganizatori na slobodnoto novi-
narstvo vo Makedonija. Nositel
na Partizanska spomenica 1941.
Zavr{il Visoka politi~ka {ko-
la vo Belgrad. Glaven i odgovo-
ren urednik na prviot vesnik na
makedonski jazik †Mlad borec#
(22 mart 1944 na planinata Koz-
jak). Dolgogodi{en urednik, re-
porter i teatarski kriti~ar vo
†Nova Makedonija#. Voen izves-
MAZON M
tuva~ od revolucijata vo Al`ir.
Vo {eesettite godini glaven
urednik na †Trudbenik#. Eden od
osnova~ite na Zdru`enieto na
novinarite i na DPM. Avtor na
prozata †Dodeka topovite puka-
at#, patopisot †Po tragite na Ev-
lija ^elebija# i na ~etiri toma
teatarska kritika. B. P. \.
Liljana
Mazova
MAZOVA, Liljana (Skopje, 30.
VII 1946) ‡ teatarski kriti~ar, no-
vinar i publicist. Zavr{ila Fi-
lolo{ki fakultet vo Skopje na
grupata Jugoslovenska kni`evnost
(1969). Od 1970 g. e novinar vo Kul-
turnata rubrika na v. †Nova Make-
donija#. Nejzini tekstovi se obja-
vuvani vo monografii, katalozi i
zbornici. Avtor e na knigata
†Kov~eg so vreme# i †Toj i Tie &
teatarski slo`uvalki# i koavtor
na †Todor Nikolovski#. Nejzinata
bibliografija sodr`i pove}e edi-
nici-recenzii za pretstavi, ko-
mentari i intervjua. R. St.
MAZON, Andre (Mazon, Andre)
(Pariz, 7. IX 1881 – Pariz, 13. VI
1967) ‡ francuski lingvist, sla-
vist, stranski ~len na akademiite
na Polska, SSSR, ^e{ka, Bugari-
ja, ~len na Academie des Inscriptions
et Belles Lettres vo Pariz. Vo Prvata
svetska vojna se na{ol na makedon-
skata jazi~na teritorija. Rezultat
na toa se tri knigi {to pretstavu-
vaat osnovni izvori za zapoznava-
weto na ju`nomakedonskite dija-
lekti vo po~etokot na HH v.
BIBL.: Contes slaves de la Macédoine sudocci-
dentale: etude linguistique; textes et traduction;
notes de folklore, Paris, 1923; Documents, contes
et chansons slaves de l’Albanie du Sud, Paris,
1936, i – vo koavtorstvo so Andre Vajan –
L’Evangeliaire de Kulakia: un parler slave du
Bas Vardar, Paris 1938. Z. T.
Andre Mazon vo Institutot za istorija na AN na SSSR
817
M MAZURINSKA
MAZURINSKA KRM^IJA –
rakopis od tretata ~etvrtina na
XIV v., makedonska redakcija,
skratena prerabotka na Svetosav-
skata krm~ija. Prva kompletno
obrabotena krm~ija: jazi~nata ob-
rabotka e objavena vo Skopje (K.
Ilievska, Mazurinska krm~ija,
IMJ, 1999), a tekstolo{kata ana-
liza na M. k. i rakopisite od ovaa
redakcija so dopolnitelnite tek-
stovi i nivnata obrabotka – vo
Moskva od grupa avtori (Mazurin-
skaÔ korm~aÔ. PamÔtnik me`-
slavÔnskih kulÝturnìh svÔzeŸ
XIV–XVI vv., RAN, 2002). Kr. Il.
MAJER, Ernest (Mayer Ernest)
(Zgorwi Tuhiw, Slovenija 10. XI
1920) – akademik, redoven ~len na
SAZU, Qubqana, profesor po
botanika na Univerzitetot vo
Qubqana. Avtor e na brojni tru-
dovi od oblasta na floristikata
i taksonomijata i e eden od naj-
dobrite poznava~i na endemi~na-
ta flora na Balkanskiot Polu-
ostrov. Ima objaveno golem broj
trudovi, del od niv vo koavtor-
stvo so negoviot dolgogodi{en
sorabotnik i prijatel akademik
Kiril Micevski. Vo niv se raz-
raboteni razni taksonomski i ho-
rolo{ki problemi od florata na
RM kaj pove}e taksoni, kako {to
se: Saxifraga grisebachii, Lilium hel-
dreichii, Genista fukarekiana, Astraga-
lus subg. Tragacantha, Ferulago mace-
donica i dr. Vl. M.
MAJKA TEREZA ‡ v. Bojaxiu,
Gonxa Agneza Nikolova.
MAJSKI MANIFEST (1924) –
manifest na VMRO so novata po-
liti~ka programa za edinstvo vo
dejstvuvaweto na makedonskite
revolucionerni sili. Bil sosta-
ven po dolgi pregovori na pret-
stavnicite na VMRO, Kominter-
Faksimil od Majskiot manifest (Viena, maj 1924)
818
nata i Makedonskata federativ-
na organizacija, potpi{an vo Vi-
ena (6. V 1924) od ~lenovite na
CK na VMRO A. Protogerov, P.
^aulev i T. Aleksandrov. So Ma-
nifestot kon makedonskiot na-
rod i makedonskata emigracija
rakovodstvoto go zapoznavalo i
op{testvenoto mislewe na Bal-
kanot za pretstojnata borba na
Organizacijata za osloboduvawe
i za obedinuvawe na raskinatite
delovi na Makedonija. Apelira-
lo do site revolucionerni sili
da se obedinat za sozdavawe edin-
stven makedonski revolucione-
ren front {to }e raboti i za
edinstven balkanski revolucio-
neren front.
LIT.: Predavnicite na makedonskoto de-
lo. CK na VMRO(Ob). Redakcija i komen-
tar Ivan Katarxiev, Skopje, 1983; Dimitar
Vlahov, Memoari, Skopje, 1970. Z. Tod.
MAJSKI OPERSKI VE^ERI
‡ operski festival, osnovan vo
1972 g. po povod 25-godi{ninata
od formiraweto na Operata i
Baletot na Makedonskiot naro-
den teatar. Inicijator, spiritus
movens i dolgogodi{en rakovodi-
tel na manifestacijata bil Va-
sil ]orto{ev. Festivalot za-
po~nuva na 9 maj, na denot koga vo
1947 g. e odr`ana prvata operska
pretstava †Kavalerija rustika-
na# i zavr{uva na 31 maj. MOV do-
sega se odr`ani 35 pati, so isklu-
~ok na 1997 g. koga poradi finan-
Majski operski
ve~eri, plakat
siski pri~ini bile otka`ani.
Idejata da po~ne ovoj festival
le`i vo sogledanata potreba da
se promovira i afirmira make-
donskata operska i baletska
umetnost, da se prika`at pred do-
ma{nata publika dostigawata na
operskite i baletskite umetnici
od svetot, i vo sorabotka i recip-
ro~na razmena so operskite ku}i
od Evropa i svetot da im se dade
mo`nost na makedonskite umet-
nici da se pretstavat pred me|u-
narodnata muzi~ka javnost. Dose-
ga na MOV se odr`ani okolu 250
operski i 50 baletski pretstavi
so pove}e pridru`ni manifesta-
cii, koncerti i dr. Vo sklop na
MOV od 1973 do 1998 g., so pogole-
mi pauzi, se odr`ani i 15 me|una-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
rodni sredbi na mladi operski
nade`i †Tom~o Grn~arovski#. Na
MOV se izvedeni pove}e od 45
operski i baletski dela od stan-
dardniot, sovremeniot i doma{-
niot repertoar so u~estvo na
mnogubrojni poznati umetnici i
kompletni ansambli od operski-
te ku}i na porane{na Jugoslavija
i od Evropa.
LIT.: Veljo Ko~i{ki, 30 godini Majski
operski ve~eri, Makedonski naroden tea-
tar, 2002, Skopje. F. M.
MAJSKI, Nikola Kirov (Kru-
{evo, 28. VI 1880 – Sofija, 2. VI-
II 1962) – makedonski kulturno-
nacionalen i prosveten deec, is-
toriograf, revolucioner, op-
{testvenik, kni`evnik – dram-
ski avtor, poet, raska`uva~, me-
moarist i hroni~ar na Kru{evo.
Nikola
Kirov Majski
Osnovno u~ili{te zavr{uva vo
rodniot grad, a gimnazijalnoto
go zapo~nuva vo Bitola, no kako
~len na u~eni~kata grupa †Udos-
toenite# u~estvuva vo u~eni~ki-
ot bunt (1898/99), poradi {to e
isklu~en od gimnazijata i obra-
zovanieto go prodol`uva vo So-
lun, koga i se vklu~uva vo MRO.
Stanuva u~itel vo lerinskoto s.
Banica (1902/03 i 1905/06). U~es-
tvuva vo Ilindenskoto vostanie
kako sekretar na [tabot na kru-
{evskite vostanici. Po amnes-
tijata se vra}a kako u~itel vo s.
Banica, potoa se obiduva da stu-
dira pravo vo Sofija i u~itelu-
va vo Ihtiman (Bugarija). Nazna-
~en e za direktor na u~ili{tata
vo Debar i vo Resen i za u~ili{-
ten inspektor vo Ohridsko
(1910–1913). Po vojnite emigri-
ra vo Bugarija i se oddava na or-
ganizaciono-politi~ka i kni-
`evno-publicisti~ka dejnost.
Kako eden od organizatorite na
Makedonskata federativna or-
ganizacija stanuva i eden od re-
daktorite i sorabotnicite na
nejziniot organ †Avtonomna Ma-
kedoniÔ# i vo †federalisti~ki#
duh ja objavuva kako sopstveno
izdanie dramata na makedonski
jazik †IlindenÏ# (1923), vo koja
go sostavuva i tn. †Kru{evski
manifest#. Pi{uva stihovi na
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
makedonski i na bugarski jazik i
predlaga za pe~at stihozbirka
{to e pre~ekana, kako i dramata,
so seriozni zakani od Aleksan-
drovata VMRO. Vo erata na ma-
kedonskite †bratoubistva#, osu-
den za likvidacija, ja napu{ta
Sofija i se povlekuva na slu`ba
vo Vidin, objavuvaj}i svoi lite-
raturno-memoarski i istorio-
grafski prilozi. Po Vtorata
svetska vojna se nastanuva vo So-
fija. Odu{even od sozdavaweto
makedonska dr`ava, nekolkupati
ja posetuva Makedonija i pi{uva
dramoletki na makedonski jazik
{to i gi izveduva na scenata na
Kru{evskoto bratstvo vo Sofi-
ja. Po~inuva tokmu na Ilinden,
na koj{to mu go posveti celiot
`ivot i celoto svoe literatur-
no-publicisti~ko tvore{tvo.
Neobjaveni mu ostanaa rakopi-
site: 13 dramoletki (†Scenki#),
u{te dva toma od raskazite i
skicite †Svetlosenki#, romani-
ziranata hronika †EpopeÔta na
Kru{ovo#, stihozbirkata †Za
MakedoniÔ#, memoarskite zapi-
si †Lerinsko v moite spomeni i
pre`ivelici prez u~ebnata
1902/3 i 1905/6 godina#, †V stroÔ
za MakedoniÔ#, †Stranici iz
moÔ `ivot# i dr.
BIBL.: IlindenÏ. Drama vÍ petÏ d‹Ÿst-
viÔ. Kartini otÍ velikoto makedonsko
vÍzstanie pr‹zÍ 1903 god., SofiÔ, 1923;
Kru{ovo i borbit‹ mu za svoboda, So-
fiÔ, 1935; Sv‹tlos‹nki, VidinÍ, 1942;
Stranici od mojot `ivot. Izbor i pred-
govor Tomislav Todorovski, Skopje, 1994.
LIT.: Bla`e Ristovski, Dramskite tek-
stovi na Nikola Kirov Majski, zb.: Pet-
ti Racinovi sredbi, Titov Veles, 1968, 50-
61; istiot, Poetot Nikola Kirov Maj-
ski (1880–1962), †Sovremenost#, XXIII, 1-2,
1974, 92–112; istiot, Makedonskiot stih
1900–1944. Istra`uvawa i materijali, I,
Skopje, 1980, 113–125; Blagoj Stoi~ovski,
Nikola Kirov Majski, Skopje, 1990.Bl. R.
Boris
Majstorov
MAJSTOROV, Boris (Veles, 17.
XII 1935 ‡ Skopje, 17. I 2008) ‡ ra-
dioartist i re`iser. Vo 1957 g.,
na konkursot za radiodrama na
Radio Skopje, bil primen za re-
doven ~len, a do penzioniraweto
(1999) rabotel kako interpreta-
tor i re`iser-supervizor vo Ra-
dioto. Realizira antologiski
ulogi vo radioemisiite za deca
†Sto i edna prikazna#, pri inter-
pretacijata na likot na ^i~ko
Avram i pri natsinhronizacijata
na nad 3 000 crtani filmovi emi-
tuvani na programite na Make-
donskata radio-televizija. J. F.
Maec
MAJCI (Meloidae) – tvrdokril-
ni insekti so golem stomak i ku-
si krilja. Familijata se karakte-
rizira so prisustvo na kantari-
din vo krvta. @enkite polagaat
jajca vo plitki dupki od kade {to
izleguvaat larvi, koi se iska~u-
vaat po cvetovite na rastenijata;
se zaka~uvaat za p~elite i se pre-
nesuvaat vo p~elinite gnezda, ka-
de {to se hranat so nivnite jajca.
Ima pove}e vidovi od rodot Me-
loe, me|u koi popoznati se Meloe
proscarebeus L. i Meloe violaceus L.
LIT.: Jon~e [apkarev, Zoologija na
bez’rbetnite `ivotni, Skopje, 1991.
V. T. K. – M. Kr.
MAKAVEI ‡ kalendarski obi-
~aj (1/14. VIII) vo spomen na ma~e-
ni~kata smrt na sedumte bra}a od
Makavejskiot rod. Se smeta za te-
`ok praznik. Vo nekoi mesta se
praznuva samo eden den, vo drugi
dva dena, no nekade duri {est ili
dvanaeset dena. Spored toa kakvo
}e bide vremeto vo tekot na ovie
denovi, vo cela Makedonija se
prognozira vremeto za slednite
{est meseci (zimskiot period)
ili za celata godina.
LIT.: BŠlgarski narodni p‹sni sobrani
odÍ bratÏÔ Miladinovci DimitriÔ i Kon-
stantina i izdani odq Konstantina, vq
ZagrebÍ, 1861; Marko K. Cepenkov, Narod-
ni veruvawa, detski igri. Kn. devetta, re-
daktirale d-r Kiril Penu{liski i Lepo-
sava Spirovska, Skopje, 1972; Jozef Ob-
rembski, Folklorni i etnografski mate-
rijali od Pore~e, kniga prva, redakcija
Tanas Vra`inovski, Skopje 2001. M. Kit.
MAKEDON – mitski eponimen
heroj na Makedonija i Makedon-
cite. Prvpat se spomnuva kaj He-
siod, a za negovoto mitolo{ko
poteklo postojat pove}e verzii.
Vo raznite kontradiktorni izvo-
ri e naveden kako sin na Yevs i
Tija (}erka na Devkalion) i brat
na Magnet, sin na Ajol, sin na He-
len i brat na Dor, sin na Ajak i
eden od pedesette sinovi na ar-
kadskiot ili kral na Ematija Li-
kaon. Postoi i verzija deka bil
sin na egipetskiot bog Oziris,
koj prepu{taj}i $ go vladetels-
tvoto na Izida, trgnal da go osvo-
juva svetot zaedno so svoite sino-
vi Makedon i Anubis. Koga pris-
MAKEDONIZAM M
tignal vo Trakija, Oziris go
ubil kralot Likurg, a Makedon
go proglasil za kral i go ostavil
da vladee tuka vo zemjata {to spo-
red negovoto ime bila nare~ena
Makedonija. Sinovite na Make-
don stanale eponimi za pove}e
oblasti, gradovi, planini i reki
vo Makedonija.
IZV.: Hesiodi carmina, Lipsiae, 1913; F. Ja-
coby, Die Fragmente der griechischen Histori-
ker, Berlin, 1923–30, Leiden, 1940–58; Diodori,
Bibliotheca historica, Leipzig, 1896.
LIT.: Pauly-Wissowa, Realencylopadie des
classischen Altertumswissenschaft, 1928. N.
Proeva, Studii za anti~kite Makedon-
ci, Skopje, 1997; N. Proeva, Istorija na
Argeadite, Skopje, 2004. K. M.-R.
Spisanieto
†Macedoniae
acta
archaelogica#
†MAKEDONIAE AKTA ARHE-
OLOGIKA# (†MACEDONIAE AC-
TA ARCHAEOLOGICA#) ‡ perio-
di~no spisanie na Makedonskoto
nau~no arheolo{ko dru{tvo. Pr-
viot broj bil objaven vo 1975 g. vo
Prilep (urednik Bo{ko Babi}), a
dosega se objaveni 17 broja. Vo spi-
sanieto se publikuvaat rezultati-
te od istra`uvawata na arheolo-
zite od Makedonija i od stranstvo
prezentirani na nau~nite simpo-
ziumi na MAND, kako i nau~ni
prilozi od arheologijata, numiz-
matikata, epigrafijata, antropo-
logijata, starata istorija i drugi-
te pomo{ni disciplini. Spisani-
eto se pe~ati na makedonski so re-
zime na stranski jazik. D. Z.
MAKEDONIZAM – nacionalna
koncepcija (vo bugarskata nau~na
literatura i publicistika so ne-
gativna konotacija) vo borbata
za etno-kulturna i dr`avno-po-
liti~ka emancipacija na make-
donskiot narod kako poseben en-
titet vo slovenskiot svet. Se iz-
razuva od polovinata na XIX v. ka-
ko proces za afirmacija na po-
sebnosta na makedonskiot jazik,
istorija i kultura i za obnovuva-
we na Ohridskata arhiepiskopija
kako makedonska crkva. Makedo-
nizmot prv javno go apostrofira
bugarskiot kulturno-nacionalen
deec P. R. Slavejkov (18. I 1871),
go proklamira \. M. Pulevski
(1875), a lozarite (1892) i K. P.
Misirkov (1903) go preimenuvaa
kako †makedonski nacionalen se-
819
M MAKEDONIJA
paratizam#, dodeka B. Koneski
(1949) go afirmira kako posebna
struja vo nacionalnooslobodi-
telnoto dvi`ewe. Bl. R.
MAKEDONIJA – vizantiska te-
ma, formirana poradi opasnosta
od Bugarite vo vremeto na carica-
ta Irina, najdocna od 802 g., koga
prvpat se spomnuva vo izvorite. Ja
opfa}ala Severozapadna Trakija
so centar Adrijanopol. Imeto go
dobila po naselenieto {to se pre-
selilo tamu od geografska Make-
donija po slovenskite napadi. Ot-
tamu poteknuva i osnova~ot na ma-
kedonskata carska dinastija Vasi-
lij I. Zna~itelno namalena, uni{-
tena e od Osmanliite vo vtorata
polovina na XIV v.
LIT.: Constantino Porfirogenito, De themati-
bus. Introduzione, testo critico, commento a cura
di A. Petrusi, Citta del Vaticano, 1952; P. Kole-
darov, Obrazuvane na tema †MakedoniÔ#
v TrakiÔ, †IzvestiÔ na Instituta za isto-
riÔ#, XXI, SofiÔ, 1970, 219-240. B. Petr.
MAKEDONIJA – etno-istori-
ska i geopoliti~ka teritorija vo
centralniot del na Balkanot.
Imeto Makedonija go nasledila
od imeto na istoimenata anti~ka
dr`ava na Filip II i Aleksandar
III Makedonski. Prvobitno toa
ime se odnesuvalo na mala pro-
vincija vo Solunskoto Pole, za-
padno od Vardar. Na toj teren e
formirana makedonskata dr`ava
Karta na geografska Makedonija
820
so prestolnina vo Pela. Istori-
~arot Herodot (V v. pr.n.e.) nave-
duva deka so Makedonija se ozna-
~uva teritorijata me|u rekite
Vardar i Bistrica. Podocna, ka-
ko {to se {irelo makedonskoto
kralstvo, taka se {irelo i imeto
Makedonija, apsorbiraj}i gi i
perifernite oblasti vo svoeto
edinstveno ime. Taka, pod imeto
Makedonija, u{te vo stariot vek
se podrazbiral glavno prostorot
me|u planinite Pind i Olimp na
jug, [ar Planina na sever, rekata
Mesta na istok i albanskite pla-
ninski verigi na zapad.
Za potekloto na imeto Makedo-
nija ima pove}e mislewa. Edni
smetaat deka imeto go dobila po
svojot prv mitski kral Makedon.
Toa mislewe go zastapuva i geo-
grafot Strabon. Spored drugi,
imeto Makedonija proizleguva od
staromakedonskite zborovi ma-
kos – „golem, visok, planinski#, i
don – „zemja#, {to vo bukvalen
prevod bi zna~elo „golema, viso-
ka, planinska zemja#. So ova ime
Makedonija se ozna~uva niz cela-
ta nejzina istorija.
Makedonija, geografska – pla-
ninsko-kotlinska teritorija na
Balkanskiot Poluostrov. Go za-
fa}a sredi{niot del na Poluos-
trovot i {iroko izleguva na Egej-
skoto More i na Solunskiot Za-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
liv. Na sever e zagradena so [ar
Planina, Skopska Crna Gora,
Kozjak, Osogovo i so Rila, a na jug
so rekata Bistrica i so bregot na
Egejskoto More do utokata na re-
kata Mesta. Na zapad granicata
vodi po bilata na planinite: Ko-
rab, De{at, Kr~in, Jablanica,
Gramos i Pind, a na istok po reka-
ta Mesta i zapadnite padini na
planinata Rodopi. Vo ovie pri-
rodni i etni~ki granici taa za-
fa}a povr{ina od 68.451 km2. So
Bukure{kiot miroven dogovor
(1913) ovaa teritorija bila pode-
lena me|u pobedni~kite sili vo
Balkanskite vojni Srbija, Grcija
i Bugarija. Najgolem del od teri-
torijata pripadnala na Grcija
34.411 km ili 50,3%, pomal del na
Srbija 26.440 km ili 38,6% i naj-
mal del na Bugarija 6.798 km ili
9,9%, a oddelni podra~ja bile do-
deleni i na Albanija, kako Mala
Prespa, Golo Brdo, del od Gora i
dr., so povr{ina od 802 km ili
1,2%. Vsu{nost, Vardarskiot del
na Makedonija bil okupiran od
Srbija, Egejskiot del od Grcija i
Pirinskiot del od Bugarija.
Makedonija ima mo{ne povolna
geografska polo`ba. Sredi{na-
ta smestenost na Balkanskiot
Poluostrov ovozmo`ila da stane
krstosnica na va`ni pati{ta i
magistrali. U{te vo rimsko vre-
me preku nea minuvala poznatata
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
popre~na magistrala Via Egnati-
ja (Via Egnatia), koja od Dra~ preku
Elbasan, Ohrid i Bitola vodela
kon Solun i Carigrad. Podocna,
glavnite me|unarodni soobra}aj-
nici {to ja povrzuvaat Makedo-
nija so svetot se izgradeni po do-
linite na rekite Vardar i Stru-
ma. Solun, pak, od sekoga{ bil i
ostanal najva`no pristani{te za
celata makedonska teritorija.
Makedonija se karakterizira so
mo{ne slo`ena reljefna struk-
tura. Vo nejziniot reljef se sme-
nuvaat golemi i visoki planinski
masivi ‡ [ar Planina (2.747),
Pirin Planina, Osogovo (2.252),
Jakupica (2.540), Baba (2.601),
Bistra (2.163) i dr. so prostrani i
zatvoreni kotlini (Pelagonija,
Polog, Skopska Kotlina, Ov~e
Pole, Strumi~ka Kotlina, Ser-
ska Kotlina, Blagoevgradska Kot-
lina i dr.). Za ramnite dna na kot-
linite se karakteristi~ni aluvi-
jalnite po~vi i smolnicite, po
nivnite rabovi diluvijalnoto
zemji{te, a na planinite kafeavi-
te po~vi. Kristalestite {krilci,
magmatskite i metamorfnite kar-
pi, od koi vo najgolem del e izgra-
den reljefot na Makedonija, se
nositeli na pove}e va`ni mine-
rali, kako olovno-cinkovata ruda
vo osogovskiot masiv, `eleznata
ruda na Bistra, bakarnata ruda
kaj Radovi{, hromnata ruda vo qu-
Karta na Anti~ka Makedonija do smrtta na Filip II (336 g. pr.n.e.)
botenskiot masiv i na Halkidik i
dr. Vo Makedonija, koja na jug so
dolg breg izleguva na Egejskoto
More, se javuva mediteranskata
klima, a od sever preku Vardar-
sko-moravskata dolina e izlo`e-
na na kontinentalnata klima. Na
visokite planini, pak, vladee
planinskata klima.
Hidrografskata mre`a vo Make-
donija ja so~inuvaat rekite: Var-
dar, Struma, Mesta, Bistrica i
Crni Drim so svoite pritoki, ka-
ko i ezerata ‡ Ohridsko, Pres-
pansko, Dojransko, Kostursko,
Lagadinsko, Be{i~ko i dr. Vege-
tacijata vo Primorska Makedo-
nija e mediteranska so karakte-
risti~nite {umi ‡ makii, a od
kulturnite rastenija ‡ so lozata
i maslinkata. Ponasever od medi-
teranskata rastitelna oblast se
listopadnite dabovi i bukovi
{umi, koi se naredeni katovski, a
nad niv se visokoplaninskite pa-
si{ta. @ivotinskiot svet e sos-
taven od mediteranska i sredno-
evropska fauna.
LIT.: Aleksandar Stojmilov, Fizi~ka ge-
ografija na Republika Makedonija,
PMF, Skopje, 2002. Al. St.
Anti~ka Makedonija. Spored ge-
ografsko-etni~kite i istoriski-
te karakteristiki, AM go opfa-
}ala severoisto~niot del na Bal-
kanskiot Poluostrov. Anti~kite
avtori ja opi{uvaat kako planin-
MAKEDONIJA M
ska zemja,
so golem
broj reki,
bogati po-
liwa, {u-
mi i ezera
i so rudni
bogatstva.
Etni~kata
i jazi~nata
granica po-
me|u make-
donskata i
helenskata
teritorija
na jug e: pla-
n i n a t a
Olimp, re-
kata Penej Stela na makedonski vojnik,
Isar Marvinci (II v. pr.n.e.)
(Peneios,
Pen~a) i bregot na Egejskoto Mo-
re; na jugozapad granicata se dvi-
`i do planinata Pind (Pindos);
zapadnata granica prodol`uva po
planinite od [arplaninskiot
masiv (Jablanica, Korab, De{at)
sè do planinata Skard (den. [ar
Planina); severnata granica se
spu{ta po padinite na planinata
Jakupica, pominuva pome|u de-
ne{nite gradovi Skopje i Veles
i po rekata P~iwa izleguva na
Osogovskite Planini, sè do pla-
ninata Rila; na istok grani~nata
linija zapo~nuva od Pirin Pla-
nina do utokata na rekata Nestos
(den. Mesta) vo Egejskoto More.
Anti~kite
avtori Pri-
morska Make-
donija ja na-
rekuvaat –
Dolna Make-
donija, a vnat-
re{niot pla-
ninski del –
Gorna Make-
donija. Dolna Makedonski {tit, s. Bon~e
Makedonija go opfa}a central-
niot del na Makedonija i se pros-
tira me|u rekite Haliakmon
(Bistrica), Aksij (Vardar) i dol-
nite tekovi na Strimon (Struma)
i Nestos (Mesta), so oblastite:
Pierija, Botiaja, Almopija, Am-
faksitida, Migdonija, Anate-
munt, Botika, Krusida, Bisalti-
ja, Krestonija, Pierida, Edonida
i Eordaja. Gorna Makedonija gi
opfa}a oblastite: Timfaja, Pa-
ravaja, Elimeja, Dasaretida, Ores-
tida, Linkestida, Pelagonija,
Deriop, Pajonija, Parorbelija,
Sintika i Odomantika.
Od vladeeweto na prvata make-
donska dinastija Argeadi (Argeas
e eponimniot heroj na Makedon)
vo VIII v. pr.n.e. zapo~nuva {ire-
weto na dr`avnata teritorija,
koja gi obedinuva site etnosi (pa-
leobalkanski populacii so indo-
evropsko poteklo) {to `iveele
na teritorijata na Anti~ka Ma-
821
M MAKEDONIJA
Makedonija vo vremeto na Aleksandar III Makedonski
kedonija: Brigi, Pajonci, Pela-
gonci, Linkesti, Engelani, Dasa-
reti, Oresti, Eordai, Elimei, Bo-
tiajci, Pierijci, Almopi, Mig-
donci, Krestonci, Bisalti, Eor-
dajci, Edoni i dr. pomali etnosi.
Za Makedonija karakteristi~ni
se: makedonskata basileja, mo-
narhiskoto ureduvawe so nasle-
den vladetel i dr`avni institu-
cii {to vladeat spored †make-
donski zakoni#, makedonski obi-
~ai, obredi, so makedonski bo`e-
stva, mitovi, kultovi i poseben
makedonski jazik.
Imiwata na makedonskite krale-
vi od dinastijata Argeadi se:
Perdika I, Argaj, Filip, Aerop I,
Alketa, Aminta I, Aleksandar I,
Perdika II, Arhelaj I, Orest, Ae-
rop II, Aminta II, Pausanij, Amin-
ta III, Aleksandar II, Ptolemaj
Alorski, Perdika III, Filip II,
Aleksandar III, Filip III, Alek-
sandar IV. Prvata kralska pres-
Rimskite provincii na Balkanot so glavnite pati{ta
822
tolnina bila Ajga (Vergina), vto-
rata prestolnina e Pela, koja so
golemite grade`ni zafati vo
vremeto na Filip II (359–336)
stanuva metropola na Balkanot.
Makedonskata dr`ava postignuva
najgolem politi~ki, voen i eko-
nomski podem vo vremeto na Fi-
lip II, a ekumensko zna~ewe (spo-
red svojata golemina i mo}) vo
vremeto na Aleksandar III Make-
donski (336–332). Po negovata
smrt sè do rimskite osvojuvawa
(334–168 g. pr. n.e.) Makedonija ja
vladeat dijadosite i epigonite:
Antipatar, Kasandar, Filip IV,
Aleksandar V (t. n. Antipatri-
di), Demetrij I, Pir, Lizimah,
Ptolemaj; po 277 g. pr.n.e. sledi
poslednata makedonska dinastija
Antigonidi: Antigon I Gonat, De-
metrij II, Antigon Doson, Filip
V i Persej.
Po pa|aweto pod rimska vlast
(146 g. pr.n.e.) Makedonija stanu-
Naseluvaweto na Slovenite na Balkanot i vo Makedonija
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
va rimska provincija. Makedon-
cite kako del od Rimskata Impe-
rija sozdavaat novo op{testvo:
rimskite provincii gi upravuva-
at rimski upravnici; novite gra-
dovi dobivaat rimski vojni~ki
karakter (Skupi), a `ivotot na
naselenieto se formira spored
rimskiot praven sistem; se trasi-
raat novi komunikacii, se menuva
etnografijata, se romanizira av-
tohtonoto naselenie; so prisus-
tvoto na rimskite vojski, no i so
~estite navleguvawa na novi na-
rodi (Goti, Huni, Avari i Slove-
ni) se menuva etni~kiot sostav.
Slovenskiot etnos kako najdomi-
nanten navleguva vo etnogenezata
na Makedoncite, gi nametnuva
slovenskiot jazik i kulturata, a
hristijanstvoto {to se propove-
da u{te od samiot po~etok (vo I v.
n.e. Apostol Pavle vo Makedoni-
ja ima hristijanska misija), vo IV
v. pr. n.e. stanuva glaven beleg na
Makedoncite, prepoznatliv pre-
ku mnogubrojnite hristijanski
baziliki.
LIT: Herodotus, 4 Vols., Harvard Univerity
Press, 1960; Thoucydides, 4 Vols., Harvard Uni-
versity Press, 1958; Justin, Filipovata is-
torija, prev. Q. Basotova, Skopje, 2000;
Arijan, Aleksandrovata anabasa, prev.
M. Buzalkova, Skopje, 2000; Skopje, 1998;
Hammond, The Macedonin State, Oxford, 1989;
E. Petrova, Brigite, Skopje, 1996; N.
Proeva, Studii za anti~kite Makedon-
ci, Skopje, 1997; Istorija na makedonski-
ot narod, I, Skopje, 2000; F. Papazoglu,
Istorija na Helenisti~kiot period,
Skopje, 1995; M. Bo{koski, Imiwata na
Makedonija i Makedoncite, Skopje, 2003;
A. [ukarova, Filip II Makedonski i
atinskite retori, Skopje, 2003. A. [uk.
Makedonija – rimska provincija.
Osnovana vo 148 g. pr.n.e., otkako
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONIJA M

rimskiot legat Kvint Kaekilij

Metel vo bitkata kaj Pidna go za-
du{il Prvoto makedonsko vosta-
nie pod vodstvo na Filip VI An-
drisk. Od 27 g. pr. n.e. pod sena-
torska uprava, vo periodot od 15
do 44 g.n.e. e pod uprava na carski-
ot legat, a potoa povtorno pod se-
natorska uprava. Go zazema najgo-
lemiot del od ju`niot Balkanski
Poluostrov, teritoriite na
Kralstvoto Makedonija po tekot
na rekite Haliakmon (Bistrica),
Aksij (Vardar) i sredniot i dol-
niot tek na r. Strimon (Struma).
Na ovie teritorii bile pridoda-
deni i teritoriite na Ilirija
(dene{na Sredna Albanija), Se-
veren Epir (denes Ju`na Albani-
ja, Severozapadna Grcija). Na jug
se grani~ela so provinciite
Ahaja i Epir (po 106 g. n.e.), na is-
tok so Trakija, a na sever so pro-
vinciite Dalmatija i Gorna Me-
zija. Glaven grad na provincijata
Makedonija kako del od kartata na Evropa (1766)
bil Tesalonika (Solun), a drugi
pozna~ajni gradovi bile: Epidam- starosedelcite (Opila, Opae, la makedonskata srednovekovna
nos (Dirahion) i Apolonija – na Openica, Taor, Bader, Teovo, Pe- prosveta i kni`evnost.
ilirskiot breg; Lihnid, Herak- lister, Pelagonija, Vapila, Si-
leja i Stobi – vo Gorna Makedo- Vo II pol. na X v. vo Makedonija
rula, Galik, Gali~ica i dr.). Ob- bilo osnovano Samuilovoto Car-
nija; Larisa, Dion i Pela – vo lastite naseleni od slovenskite
Dolna Makedonija i Tesalonika, stvo (969–1018) – najgolemata ra-
plemiwa za Vizantijcite pret- nofeudalna dr`ava na Balkanot.
Potidaja, Amfipol, Filipi, Ne- stavuvale nezavisni kne`estva
apol i Tasos na Halkidik – na Carot Samuil (969–1014) ja obe-
narekuvani Sklavinii, na ~elo dinil cela Makedonija (osven
trako-makedonskiot breg. Eko- so plemenski voda~i. Vizantija
nomska baza za `ivotot bile Solun) i pot~inil golem del od
pot~inila del od Sklaviniite sosednite balkanski zemji. Po
plodnite poliwa, kako i bogati- (VII i VIII v.).
te prirodni surovini, pred sè dr- porazot vo Belasi~kata bitka i
voto (koe se primenuvalo vo gra- Sklaviniite vo vnatre{nosta po smrtta na carot Samuil (1014)
de`ni{tvoto) i rudite. Negativ- bile pot~ineti od Bugarite (po makedonskata dr`ava zaslabnala.
na strana bila tranzitnata mes- sred. na IX v.). Vo vremeto na bu- Naslednicite Gavril Radomir
topolo`ba vo centarot na Balka- garskoto vladeewe vo Makedonija (1014-1015) i Jovan Vladislav
not, preku koja pridobivkite od se pojavilo bogomilstvoto – re- (1015–1018) ne uspeale da gi zap-
isto~nite civilizacii se tran- ligiozno i socijalno dvi`ewe rat vizantiskite napadi, pa po
sferirale pri izgradbata na za- protiv crkvata i dr`avata. So- smrtta na Jovan Vladislav (1018)
padnite civilizacii. lunskite bra}a sv. Kiril i Meto- Makedonija bila zavladeana od
dij ja sozdale slovenskata azbuka Vizantija.
LIT.: J. Sasel, Macedonia, Tabula Imperii Ro- (sred. na IX v.) i po~nala da se
mani, K34, Ljubljana, 1976, 82-83; F. Papa- Za osloboduvawe od vizantiskata
zoglu, Makedonski gradovi u rimsko doba, razviva ranata slovenska pisme- vlast vo XI v. bile krenati vosta-
Skopje, 1957. V. L. nost i kultura vo Makedonija. So nijata na Petar Deljan (1040–1041)
Makedonija vo sredniot vek. Vo Kliment i Naum, preku Ohrid- i \or|i Vojteh (1072–1073), koi, po
sredinata na I v. zapo~nalo da se skata kni`evna {kola, se razvi- po~etnite uspesi, bile zadu{eni.
{iri hristijanstvoto. Aposto-
lot Pavle osnoval hristijanski
op{tini vo Filipi, Tesalonika
i Verija. Vo VI i po~. na VII v. se
naselile slovenskite plemiwa
(Verziti, Druguviti, Sagudati,
Rinhini, Vajuniti, Strimonci i
dr.), koi se izme{ale so starose-
delcite i od niv gi prifatile
civilizaciskite postigawa vo
selskoto stopanstvo, zanaet~is-
tvoto, grade`ni{tvoto i dr.
Promeni nastanale vo toponimi-
jata: najgolem del od naselbite,
rekite, planinite dobile sloven-
ski imiwa (Bistra, Prilep, Iz-
vor i dr.), eden del od imiwata
Slovenite gi prilagodile na svo-
jot jazik (Verija – Ber, Strimon –
Struma, Skupi – Skopje i dr.), a
del od imiwata gi prifatile od Belasi~kata bitka (minijatura spored Skilica, XI v.)

823
M MAKEDONIJA
Vo 80-tite godini na XII v. blago-
rodnikot Dobromir Hrs ja otfr-
lil vizantiskata vlast i formi-
ral nezavisna dr`avi~ka so cen-
tar vo Prosek, koja se odr`ala do
po~etokot na XIII v. (1202). Vo pr-
vata polovina na XIII v. za prevlast
vo Makedonija vojuvale sosednite
balkanski dr`avi: Skopje, Ohrid
i Ber padnale pod bugarska vlast
(1203), so centar vo Solun bilo
formirano Solunskoto Latinsko
Kralstvo (1204–1224). Vo Prosek
se osamostoil blagorodnikot
Strez (1207–1214), a vo Strumskata
oblast (so centarot Melnik) se
osamostoil blagorodnikot Slav
(1207 – ok. 1230). Vo Makedonija
vladeele: epirskiot car Teodor I
Angel (1224–1246), Bugarite (od
1230), Nikejcite (1246–1259) i od-
novo Vizantija (1261). Pred krajot
na XIII v. srpskata dr`ava go zavla-
deala severniot del: Skopje, Goren
i Dolen Polog, Ov~e Pole, Zleto-
vo i Pijanec (1282), kako i Debar,
Ki~evo i Pore~kata oblast (1284).
Kralot Stefan Du{an za desetina
godini (1334– 1345) ja osvoil cela
Makedonija, osven Solun. Po nego-
vata smrt (1355), koga srpskata dr-
`ava zapo~nala da se raspa|a, vo
Makedonija bile formirani ne-
kolku nezavisni vladenija.
Na teritoriite od Kostur do
Prizren i od r. Vardar do alban-
Srpskata dr`ava od 1170&1350 godina
824
skite planini se osamostoil Vol-
ka{in, koj bil krunisan za kral i
sovladetel na carot Uro{ (1365).
Despotot Ugle{a se osamostoil
vo Serskata oblast (1365), pod ne-
gova vlast se nao|ale teritoriite
do Strumica i Melnik, so Sveta
Gora. Do krajot na 60-tite godini
na XIV v. tie vospostavile hegemo-
nija vo Makedonija. Po nivnoto
zaginuvawe vo Mari~kata bitka
protiv Osmanliite (1371), vo Ma-
kedonija se izdignale sinot na
Volka{ina kralot Marko i bra-
}ata Konstantin i Jovan Draga{.
Dr`avata na kralot Marko, poz-
nata i kako Prilepsko Kralstvo,
kon krajot na 70-tite godini na
XIV v. se protegala na istok do
oblasta Raec, na sever do Skopje,
na zapad gi zafa}ala Prespa, De-
mir Hisar, Pore~e, Ki~evskata
oblast i Debar, a na jug do me|ite
na Pelagonija. Prilepskoto
Kralstvo ja zadr`alo svojata sa-
mostojnost do osvojuvaweto na
Prilep i Bitola od Osmanliite
(1385), koga Marko ja priznal vr-
hovnata vlast na sultanot.
Bra}ata Jovan i Konstantin Dra-
ga{ se osamostoile na teritori-
ite pome|u rekite Struma i Var-
dar, so prestolnina vo ]usten-
dil. Po smrtta na Jovan (ok.
1380), Konstantin ja priznal vr-
hovnata vlast na sultanot. Vo po-
Osmanliskite osvojuvawa na balkanskite zemji
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
~etokot na 80-tite godini na XIV
v. zapo~nalo osmanliskoto osvo-
juvawe na Makedonija; isto~niot
del so gradot Ser (1383), central-
niot so [tip, Veles, Prilep i
Bitola (1385) i Skopje (1392). Po
zaginuvaweto na kralot Marko i
Konstantin Draga{ vo bitkata
kaj Rovine (1395) Makedonija pad-
nala pod direktna osmanliska
vlast, osven Solun, koj{to bil
osvoen podocna (1430). K. Ax.
Makedonija vo vremeto na osman-
liskoto vladeewe. Vo periodot
me|u Mari~kata bitka (1371) i
bitkata na Rovine (1395) Makedo-
nija celosno potpadnala pod os-
manliskata vlast. Vo novoto poli-
ti~ko ureduvawe hristijanite sta-
nale gra|ani od vtor red i ne gi
u`ivale istite prava kako i mus-
limanite. Osnova na novoto ure-
duvawe bil t.n. timarsko-spahiski
sistem {to se sostoel od dodelu-
vawe feudalni zemji{ni lena (ti-
mari, zeameti i hasovi) vo zamena
za ispolnuvaweto na voenite ob-
vrski. Vo po~etokot imalo i hris-
tijani-timarioti, koi postepeno
is~eznale. Zemjata ja obrabotuva-
lo feudalno zavisnoto naselenie
– hristijani i muslimani, poznati
pod imeto raja, koe od XVII v. gi oz-
na~uvalo glavno hristijanite.
Tie bile dol`ni da im davaat da-
noci i na feudalniot gospodar i
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Sceni od sekojdnevniot `ivot & freski vo crkvata †Sv. Atanasij Aleksandriski# vo s. @ur~e, Demirhisarsko (1622)
na dr`avata i ne mo`ele slobodno
da raspolagaat so svojata zemja.
Stopanstvoto imalo naturalen
karakter i selanecot gi zadovolu-
val svoite potrebi zanimavaj}i se
so zemjodelstvo i so sto~arstvo.
Gradovite, po kratkotrajniot
zastoj, do`iveale ekspanzija so
brz razvoj na zanaet~istvoto i tr-
govijata vo niv. Promeni nasta-
nale i vo demografskata struktu-
ra na naselenieto. Preku koloni-
zacija vo Makedonija bile nase-
leni turski nomadski sto~ari,
pred sè Juruci, od Mala Azija. Vo
XVI v. bile sozdadeni Solunskiot
i Ov~epolskiot juru~ki sanxak, a
nivniot broj dostignal okolu
140.000 lica. Po proteruvaweto
od [panija (1492) i od Portuga-
lija (1497) se doselilo vo Make-
donija i brojno evrejsko nasele-
nie. Demografskite promeni bi-
le predizvikani i od procesot na
Karta na Makedonija (1770)
islamizacijata. Taa zapo~nala vo
XV v., a najsilniot bran se slu~il
vo vtorata polovina na XVI v., ko-
ga procentot na islamiziranite
hristijani po gradovite iznesu-
val 25% od gradskata populacija,
dodeka vo selata samo 3%. Isla-
mizacijata prodol`ila i vo na-
rednite vekovi, zasiluvaj}i se
osobeno vo voenite godini.
Pravoslavnata Ohridska arhie-
piskopija, i pokraj golemite za-
gubi {to gi pretrpela, prodol-
`ila da funkcionira i po osvoju-
vaweto. Sè do nejzinoto ukinuva-
we vo 1767 g. taa bila nositel na
narodnata kultura i duhoven za{-
titnik na hristijanite.
Promenite vo zemji{nite odnosi
i voveduvaweto na ~ifligarski-
ot sistem go zasililo ajdutskoto
dvi`ewe i predizvikalo reakci-
ja na hristijanskoto naselenie.
U{te vo 1564/65 g. vo Mariovo i
MAKEDONIJA M
vo Prilep bile krenati prvite
buni, a vo esenta 1689 g. izbuvna-
lo Karpo{ovoto vostanie. Zadu-
{uvaweto na vostanieto i stra-
vot od represalii predizvikale
iseluvawe na hristijanskoto na-
selenie od Severna Makedonija.
Na nivno mesto bile naseleni do-
selenici od Albanija, so {to za-
po~nalo menuvaweto na etni~ki-
ot sostav na naselenieto vo ovoj
del na Makedonija.
Slabata centralna vlast i anar-
hijata vo Imperijata ovozmo`i-
le vo vtorata polovina na XVIII v.
vo pogolemiot del od Makedonija
lokalnata vlast da ja prigrabat
mo}ni begovi (prete`no od al-
bansko poteklo), koi dejstvuvale
nezavisno od centralnata vlast.
Polo`bata na rajata stanuvala sè
pote{ka i poradi dejstvuvaweto
na krxaliite, voeni dezerteri,
{to zdru`eni vo golemi bandi gi
napa|ale selata i gradovite.
Reformite vovedeni vo Imperi-
jata po 1839 g. zna~ele postepeno
podobruvawe na sostojbata na ne-
muslimanite, koi, formalno, sta-
nale ramnopravni so muslimani-
te. Vo Makedonija do{lo do zgo-
lemuvawe na stopanskiot razvoj,
bila izgradena `eleznica, se vos-
postavile telegrafski i tele-
fonski linii, a trgovijata, po-
sebno me|unarodnata, do`iveala
ekspanzija. Hristijanite bile
poprisutni vo stopanstvoto i vo
trgovijata, u~estvuvaj}i i vo lo-
kalnata gradska vlast. Bila spro-
vedena i teritorijalna reforma,
so koja bile formirani trite vi-
laeti: Solunskiot, Bitolskiot
i Kosovskiot.
Iako po Rusko-turskata vojna
(1877–1878) do{lo do povtorno
vlo{uvawe na ekonomskata i po-
liti~kata situacija, ve}e bil
sozdaden bogat hristijanski gra-
825
M MAKEDONIJA
Zoran
Rizovski:
Dimitar
Popgeorgiev-
Berovski
|anski sloj i intelektualna eli-
ta, koi po~nale da gi artikulira-
at svoite politi~ki i nacional-
ni interesi, so {to zapo~nalo
nacionalnoto dvi`ewe na make-
donskiot narod za osloboduvawe.
LIT: Istorija na makedonskiot narod, II.
Makedonija pod turska vlast (od XIV do
krajot na XVIII vek), redaktor d-r Aleksan-
dar Stojanovski, Skopje, 1998; Aleksandar
Matkovski, Otporot vo Makedonija, I-IV,
Skopje, 1983; Aleksandar Stojanovski, Gra-
dovite vo Makedonija od krajot na XIV do
XVII vek. Demografski istra`uvawa,
Skopje, 1981; istiot, Makedonija vo tur-
skoto srednovekovie (od krajot na XIV –
po~etokot na XVIII vek), Skopje, 1989; isti-
ot, Makedonija pod turskata vlast. Sta-
tii i drugi prilozi, Skopje, 2006. Dr. \.
Makedonija vo osmanliskiot pe-
riod od 60-tite godini na XIX vek
do Balkanskite vojni. So prerod-
benskoto dvi`ewe, prosvetno-
kulturnite i crkovnite borbi po
sredinata na XIX v. bilo apsolvi-
rano pra{aweto na sopstvenata na-
cionalna identifikacija na ma-
kedonskiot narod. Vo 60-tite i
70-tite godini zapo~nal proce-
Kartografski proekt za Balkanot na Carigradskata konferencija (1876/77)
826
sot na revolucionernoto organi-
zirawe so pojavuvawe i dejstvuva-
we na zagovorni~ki revolucio-
nerni kru`oci, ponekade nareku-
vani komiteti. Solunskiot Taen
makedonski revolucioneren ko-
mitet, osnovan od Dimitar Pop-
georgiev-Berovski (1874), go or-
ganiziral i go izvel Razlove~ko-
to vostanie, koe zapo~nalo vo
Male{evsko (8–20. V 1876). Vos-
tanicite, predvodeni od Berov-
ski, go oslobodile s. Razlovci,
kade {to bila vospostavena mes-
na makedonska vlast. Ottamu vos-
tanicite prodol`ile kon drugi-
te naseleni mesta vo Male{evsko
i Pijane~ko. Ograni~eni akcii
imalo i vo Ko~ansko, [tipsko i
Radovi{ko. Pred da dobie po{i-
roki razmeri, vostanieto bilo
zadu{eno. Razlove~koto vostanie
bilo avtohtono, avtonomno orga-
nizirano i vodeno bez nadvore{-
ni vlijanija i bez me{awe na nad-
vore{ni faktori, so jasno posta-
vena cel: osloboduvawe i sozdava-
we samostojna makedonska dr`a-
va. Toa e posvedo~eno so vosta-
ni~koto zname kako simbol na
makedonskata dr`avnost, kako i
vo narodnite pesni.
Na Carigradskata konferencija
(23. XII 1876 – 20. I 1877) makedon-
skoto pra{awe ne dobilo pose-
ben tretman, iako imalo predlog
Evropska Turcija da se podeli na
dve samostojni edinici: Makedo-
nija (so prestolnina vo Sofija) i
Bugarija (so prestolnina vo Tr-
novo). Vo preliminarniot San-
stefanski miroven dogovor po-
Promenite na Balkanot po Berlinskiot kongres
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
me|u Rusija i Osmanliskata Im-
perija (19. II /3. III 1878) ruskata
diplomatija nametnala sozdava-
we golema bugarska avtonomna
dr`ava so prisoedinuvawe na naj-
golemiot del od Makedonija. Na
Berlinskiot kongres (1/13. VI –
1/13. VII 1878) toj dogovor bil anu-
liran i bilo re{eno Makedonija
da ostane vo sostavot na osman-
liskata dr`ava, koja bila obvrza-
na (so ~l. 23 od Berlinskiot dogo-
vor) na upravna decentralizacija
i davawe avtonomen status za Ma-
kedonija (pod imeto Rumelija)
vrz osnova na organski statut ka-
ko onoj za ostrovot Krit (1868).
Kresnenskata Klisura
Kresnenskoto vostanie (1878–1879),
pod vodstvo pak na Dimitar Pop-
georgiev-Berovski, bilo organi-
zirano i vodeno spored nacional-
noosloboditelna i dr`avotvorna
programa. Vo vostanieto zele
u~estvo vostanici i dobrovolci
od 32 okolii, 163 naseleni mesta
vo Makedonija. Bila sozdavana
makedonska vostani~ka vojska so
[tab rakovoden od {taben na-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Damjan Gruev Boris Sarafov
~alnik. Na oslobodenata terito-
rija bila vospostavena samobit-
na makedonska revolucionerna
voeno-vostani~ka vlast, izgrade-
na vrz osnova na obi~ajnoto pra-
vo. Vostani~koto rakovodstvo se
opredelilo za nezavisni nadvo-
re{ni odnosi, vo prv red so so-
sednite dr`avi.
Po zadu{uvaweto na Kresnensko-
to vostanie makedonskoto oslo-
boditelno dvi`ewe se izrazilo
so vostani~koto razdvi`uvawe
vo Severoisto~na Makedonija (vo
Kumanovsko-Kratovsko-Krivopa-
lane~ko), so dejstvuvawe na ~eti
(1879–1881) vo centralniot, jugo-
isto~niot (Seres, Drama) i jugo-
zapadnot del (Ostrovsko, Kostur-
sko i Lerinsko) i so akciite na
Makedonskata liga za oslobodu-
vawe na Makedonija (1879–1880),
Nacionalnoto sobranie i Pri-
vremenata vlada na Makedonija
(1880–1881). Privremenata vlada
objavila Manifest so povik za
prodol`uvawe na osloboditelna-
ta borba za sozdavawe samostojna
dr`ava ili avtonomna dr`avnost
vo ramkite na osmanliskata dr-
`ava, a sozdala i Ustav na make-
donskata dr`ava (1880). Dvete po-
liti~ki pretstavni{tva nasta-
pile so legitimni barawa za pri-
mena na ~l. 23 od Berlinskiot do-
govor za Makedonija.
Proslavuvawe na Mladoturskata revolucija vo Bitola (1908)
Anastas Lozan~ev Zdru`enite ~eti na Pando Kqa{ev i Vasil ^akalarov (1903)
Makedonskata revolucionerna
organizacija (MRO), osnovana vo
Solun (23. X / 4. XI 1893), podocna
pod operativno rakovodstvo na
Goce Del~ev – ideologot i stra-
teg na makedonskata osloboditel-
na borba, go podgotvila novoto
oru`eno osloboditelno i dr`a-
votvorno makedonsko vostanie vo
po~etokot na XX v. Zaginuvaweto
na Del~ev (4. V 1903) go zabrzalo
krevaweto na vostanieto, koe za-
po~nalo na Ilinden, 2. VIII 1903 g.
Vostanieto go rakovodel Glavni-
ot {tab (Damjan Gruev, Boris Sa-
rafov i Anastas Lozan~ev) preku
reonskite gorski {tabovi. Naj-
silno bilo vo Bitolskiot revo-
lucioneren okrug. So ofanzivni
dejstva bile oslobodeni i pogole-
mi naseleni mesta (Kru{evo,
Klisura i Neveska). Na oslobode-
nata teritorija bila sozdadena
makedonska revolucionerna vlast.
Vo drugite revolucionerni okru-
zi dejstvuvale vooru`eni ~eti so
napadi na strategiski objekti i
na pomali edinici na osmanliska-
ta vojska. Vo uslovi na neprijatel-
sko okru`uvawe od sosednite bal-
kanski dr`avi i so silna poddr{-
ka na Vladata na osmanliskata dr-
`ava od evropskite Golemi sili
za brzo zadu{uvawe na vostanieto,
po nekolkumese~ni iscrpuva~ki
`estoki borbi so ogromnata mo-
derno vooru`ena osmanliska re-
Makedonija pred Balkanskite vojni
MAKEDONIJA M
dovna vojska i ba{ibozuk, Glavni-
ot vostani~ki {tab naredil zapi-
rawe na vostani~kite dejstva so
cel da se po{tedi narodot i da se
za~uvaat silite i kadrite za pro-
dol`uvawe na borbata za oslobo-
duvawe i sozdavawe makedonska
dr`ava vo popovolni vnatre{ni
uslovi i me|unarodna konstelaci-
ja. Evropskite golemi sili bile
prisileni da interveniraat. Se
zafatile za sproveduvawe reformi
(1903–1908), vrz osnova na t.n.
Mirc{tegska programa, ne za raz-
re{uvawe na makedonskoto pra-
{awe, tuku za osovremenuvawe na
osmanliskiot re`im za smiruva-
we na Makedonija. Balkanskite
dr`avi Bugarija, Grcija i Srbija
zapo~nale otvorena agresija vrz
Makedonija so ufrluvawe vooru-
`eni ~eti za da podgotvuvaat te-
ren za nejzina okupacija i podel-
ba. Srbija i Bugarija potpi{ale
Dogovor za sojuz (Belgrad, 30. III /
11. IV 1904), so koj ja usoglasile
svojata politika sprema Makedo-
nija. Vo april 1905 Grcija $ pred-
lo`ila na Bugarija spogoduvawe
za podelba na Makedonija. Po Re-
valskata sredba na suverenite na
Rusija i Anglija i navestenata av-
tonomija na Makedonija i poradi
toa pojavata na Mladoturskata re-
volucija (1908) bilo odlo`eno spo-
goduvaweto na trite balkanski
dr`avi. Na 29. II / 13. III 1912 g. Bu-
827
M MAKEDONIJA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

garija i Srbija sklu~ile dogovor

za sojuz, so taen dodatok za podel-
ba na Makedonija. Potoa i Buga-
rija i Grcija sklu~ile dogovor
(16. / 29. V 1912), so {to bil sozda-
den troen, a so pristapuvaweto i
na Crna Gora, ~etvoren balkanski
sojuz za vojna protiv Otomanskoto
Carstvo za osvojuvawe na negovi-
te vladenija na Balkanot i za po-
delba na Makedonija.
Makedonija od Balkanskite do
Vtorata svetska vojna (1912–1941).
Prvata Balkanska vojna po~nala
na 18 okt., a na 4. XII 1912 g. bilo
potpi{ano primirjeto. Makedon-
cite se borele vo sostavot na voj-
skite na trite balkanski dr`avi.
Odredot na Jane Sandanski i voo-
ru`enite ~eti vo zadninata na
otomanskata vojska samostojno
oslobodile pove}e naseleni mes-
ta i organizirale svoja vlast do
pristignuvaweto na sojuzni~kite
armiski edinici. Se borele za Makedonija po Bukure{kiot dogovor (1913)
osloboduvawe i za samostojna dr-
`ava Makedonija, javno deklari- Solun. Istoto barawe bilo upa- Bugarija. Vo oktomvri 1915 g. Bu-
rano od Sandanski po vleguvawe- teno i do vladite i javnoto mis- garija vlegla vo vojnata protiv
to so negoviot odred vo Solun, za- lewe vo balkanskite dr`avi-oku- Srbija i po okupacijata vo Var-
edno so edinicite na bugarskata i patorki (Memorandum, 7. VI 1913). darskiot del na Makedonija vos-
na gr~kata vojska. No Makedonija Me|utoa, so Bukure{kiot dogo- postavila svoja vlast. Voenite
bila ve}e okupirana od armiite vor (10. VIII 1913) Makedonija bi- dejstva na silite (1.200.000 vojni-
na Grcija, Srbija i Bugarija. la podelena. Grcija go dobila ci) od dvata neprijatelski sojuza
Zapo~nala akcija (predvodena od Egejskiot, Srbija Vardarskiot vo Makedonija ostavile katas-
Dimitrija ^upovski, Petar Po- del, a na Bugarija $ bil ostaven trofalno razorni posledici.
parsov i dr.) za organiziran ot- Pirinskiot del na Makedonija. So vojnata odnovo bilo aktuali-
por i za ispra}awe makedonska Podocna i novata dr`ava Alba- zirano i makedonskoto pra{awe.
delegacija vo Pariz i vo London nija dobila mal del. Taka pode- Pred krajot na 1916 i vo po~eto-
za da bara od pretstavnicite na len, makedonskiot narod bil pod- kot na 1917 g. Germanskata koman-
Evropa na Mirovnata konferen- lo`en na nasilna denacionaliza- da predlo`ila proekt za sozdava-
cija priznavawe na pridonesot na cija i asimilacija. we avtonomna makedonska dr`ava.
makedonskiot narod kako voju- Po zapo~nuvaweto na Prvata Proektot bil otfrlen od Alek-
svetska vojna Makedonskata ko- sandar Protogerov i Todor Alek-
lonija vo Rusija pobarala od an- sandrov, so izjava na prviot deka
tantinite sili (avg. 1914 i juni Makedonija bila bugarski nede-
1915) avtonomna i obedineta dr- liv del od †obedineta Bugarija#.
`ava Makedonija. Vode~kite dr- I Velika Britanija i Francija
`avi od dvata protivni~ki voeni (po prevratot vo Rusija) go reak-
sojuzi na Makedonija gledale ka- tivirale pra{aweto za Makedo-
ko na sredstvo za pridobivawe na nija. Za pridobivawe na Bugarija

Prvite Memorandumi od opolnomo{tenata

Makedonska kolonija vo S.-Peterburg
(1. III 1913 i od 7. VI 1913)
va~ka strana i sojuznik vo vojna-
ta, za sozdavawe samostojna dr`a-
va. Okupatorskite sili go zadu-
{ile otporot vo Makedonija.
Makedonskata kolonija vo Rusija
(opolnomo{tena od Op{tomake-
donskata konferencija vo Veles)
pobarala od Mirovnata konfe-
rencija (Memorandum, 1. III 1913)
da se odr`i Konstitutivno sob-
ranie za sozdavawe nezavisna dr-
`ava Makedonija, so centar vo Obezdomeni Makedonki vo vojnite (1913)

828
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Makedonskiot front (1915-1918)
za separaten mir predviduvale da
$ go otstapat Vardarskiot del na
Makedonija do r. Vardar, alterna-
tivno Makedonija da se organizi-
ra kako avtonomna dr`ava pod
protektorat na edna od golemite
sili ili pra{aweto da se re{ava
vo ramkite na proektiranata dr-
`ava na jugoslovenskite narodi.
Grcija i Srbija `estoko se spro-
tistavile na problematizirawe-
to na nivnite predvoeni granici
vo Makedonija i nastapile so no-
vi teritorijalni barawa.
Se aktivirale i makedonskite
nacionalni organizacii i dru{-
tva vo stranstvo. Makedonskiot
Po~etokot na publikuvanata Programa na MRK
vo Petrograd (†VolÔ Naroda#, 18. VI 1917)
revolucioneren komitet vo Pet-
rograd na ~elo so D. ^upovski
(1917) povikal za sozdavawe †Bal-
kanska Federativna Demokrat-
ska Republika# so obedineta Ma-
kedonija kako oddelna ramno-
pravna republika. I makedonski-
te dru{tva vo [vajcarija barale
obedinuvawe na Makedonija vo
samostojna makedonska dr`ava so
centar vo Solun.
Na krajot na vojnata Egejskiot
del na Makedonija bil reokupi-
ran od Grcija, a Vardarskiot od
Srbija. Pred i vo vremeto na
Versajskata mirovna konferen-
cija Privremenoto pretstavni{-
tvo na porane{nata Revolucio-
nerna organizacija, Generalniot
sovet na makedonskite dru{tva
vo [vajcarija, Makedoncite vo
Carigrad i dr. barale oslobodu-
vawe na Makedonija i sozdavawe
samostojna dr`ava za traen mir
na Balkanot, no Izvr{niot ko-
mitet na makedonskite bratstva
vo Bugarija od Mirovnata konfe-
rencija pobaral cela Makedonija
da se prisoedini kon Bugarija.
Makedonskoto pra{awe na Mi-
rovnata konferencija bilo raz-
gleduvano samo vo Komitetot za
novi dr`avi (juli 1919), separat-
no za delot od Makedonija vo
Kralstvoto na Srbite, Hrvatite
i Slovencite. Italijanskata de-
legacija se zastapila za davawe
avtonomija, no se sprotistavila
francuskata delegacija. Mirov-
nata konferencija usvoila ~et-
vorna podelba na Makedonija po-
me|u Grcija, Kralstvoto na Srbi-
te, Hrvatite i Slovencite, Buga-
rija i Albanija. Na Grcija $ bil
potvrden Egejskiot del na Make-
MAKEDONIJA M
donija, na Bugarija Pirinskiot
del (bez Strumi~ko, sega dodele-
no na Srbija), na Kralstvoto SHS
Vardarskiot (pro{iren so Stru-
mi~ko), a na novata albanska dr-
`ava $ bilo dodeleno teritori-
jalno pro{iruvawe vo Makedoni-
ja po dol`inata na celata grani~-
na linija od oblasta Gora na sever
do Gori~ko (Kor~ansko) na jug
(kako kompenzacija za Kosovo).
Grcija izdejstvuvala odredba vo
Mirovniot dogovor za razmena na
malcinstvata so Bugarija. Po
potpi{uvaweto na Konvencijata
(17. XI 1919) taa sprovela iselu-
vawe na makedonskoto pravoslav-
no i islamizirano naselenie i
kolonizirawe na Egejskiot del
na Makedonija so gr~ko. Vo Var-
darskiot del na Makedonija se
sproveduvala srpska kolonizaci-
ja. Ekonomski upropasten i pode-
len, makedonskiot narod bil pod-
lo`en na sistematska denaciona-
lizacija i asimilacija, sprovedu-
vana od vladeja~kite re`imi pre-
ku represivniot dr`aven aparat,
instituciite i teroristi~kite
zdru`enija i organizacii.
Vnatre{nite podelbi i idejno-
politi~kite konfrontacii se za-
silile. Privremenoto pretstav-
ni{tvo vo Sofija, kako repre-
zent na porane{noto makedonsko
osloboditelno dvi`ewe, se ras-
padnalo. Makedonskite komunis-
ti formirale Emigrantski ko-
munisti~ki sojuz (1920) vo ramki-
te na BKP(t.s.). Makedonskite
federalisti osnovale Makedon-
ska emigrantska federativna or-
ganizacija (1921), a porane{nite
u~esnici vo makedonskoto revo-
lucionerno osloboditelno dvi-
`ewe ja osnovale Ilindenskata
organizacija (1920). Todor Alek-
sandrov, Aleksandar Protogerov
i Petar ^aulev pak ja obnovile
dejnosta na predvoenata VMORO
pod ime VMRO (1920) vo Pirin-
skiot del na Makedonija, so ses-
trana poddr{ka od bugarskite
monarhisti~ki i od visokite voe-
ni krugovi za obezbeduvawe lega-
litet za revizionisti~ko-revan-
{isti~kata politika. VMRO ze-
la aktivno u~estvo vo soboruva-
weto na vladata na Aleksandar
Stamboliski i se presmetuvala
so politi~kite oponenti od ma-
kedonskite polititi~ki organi-
zacii. Vo 1924, so zastapuvawe na
Dimitar Vlahov i so posredstvo
na KI, bil postignat dogovor za
obedinuvawe na makedonskite po-
liti~ki organizacii, potvrdeno
so Majskiot manifest. Na 1 av-
gust voda~ite na VMRO Aleksan-
drov i Protogerov reterirale.
Nivnoto me|usebno soperni{tvo
dovelo do vnatre{ni sudiri i me-
|usebni likvidacii. Po ubistva-
829
M MAKEDONIJA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

Ustavot na VMRO(Obedineta) (1925) Deklaracija na VMRO(Ob) (1925) Rezolucija za makedonskoto pra{awe

na KI i VMRO(Ob) (Moskva, 23. II 1934)
ta vo vremeto na Septemvriskoto zacijata bilo namaleno, a do kra- torskiot re`im na Metaksas (po
vostanie i po ubistvoto na Todor jot na 1935 g. i zapreno. avgust 1936).
Aleksandrov (31. VIII 1924), sle- Vo mart 1934 g. bila organizira- Vo Vardarskiot del na Makedoni-
dele mnogubrojni ubistva na is- na VMRO(Ob) i vo Egejskiot del ja se pojavilo novo Makedonsko na-
taknati makedonski revolucio- na Makedonija, so centar vo So- rodno dvi`ewe (MANAPO) so
neri i komunisti. lun. Po priznavaweto na poseb- svoja nacionalna i politi~ka
Intelektualna Evropa bila zgro- nosta na makedonskata nacija od programa i so organizirana dej-
zena. Poznati pisateli i vlija- Kominternata (11. II 1934), Cent- nost (1936–1939) za priznavawe na
telni op{testvenici barale za- ralnoto rakovodstvo na VMRO posebnosta na makedonskiot narod
pirawe na politi~kite ubistva. (Ob) ja zasililo dejnosta za vo federativno uredena Jugosla-
VMRO pod vodstvo na Ivan Mi- afirmacija na makedonskata na- vija i so status na samostojna poli-
hajlov prodol`ila da dejstvuva za cionalna posebnost i borbata za ti~ka edinica. Dvi`eweto ne us-
kauzata na bugarskata dr`avna po- osloboduvawe i obedinuvawe na pealo da se odr`i poradi slabos-
litika. Finansirana od bugarska- makedonskiot narod vo samostoj- tite vo organiziraweto i rakovo-
ta dr`ava, od Italija i so sreds- na makedonska dr`ava. Za zapira- deweto, no i poradi direktivata
tvata {to prisilno gi sobirala we na dejnosta na VMRO(Ob) vo od Kominternata za zadr`uvawe
od makedonskiot narod vo Pirin- Bugarija nejzinite ~lenovi bile na versajskite granici na Balka-
skiot del na Makedonija (preku progonuvani, apseni i osuduvani. not i za sozdavawe edinstven anti-
instaliraniot paralelen aparat), Na sudskite procesi (1934–1936) fa{isti~ki front. Makedonski-
pod deklariranata deviza borba tie otvoreno ja deklarirale svo- te komunisti go prifatile sepa-
za avtonomija na Makedonija, ufr- jata makedonska nacionalna pri- ratnoto vodewe na borbata pod ra-
luvala vo Vardarskiot del na Ma- padnost. Vo Pirinskiot del na kovodstvo na KPJ, BKP i KPG.
kedonija (incidentno i vo Egej- Makedonija na VMRO(Ob) $ bil LIT.: Dokumenti za borbata na makedon-
skiot del) vooru`eni ~eti {to zadaden te`ok udar i po 1936 g. skiot narod za samostojnost i za nacio-
izvr{uvale diverzii i atentati. nejzinata dejnost zaprela. Dejst- nalna dr`ava, 1 i 2, Skopje, 1981; Bla`e
vuvaweto na VMRO(Ob) vo Egej- Ristovski, Istorija na makedonskata na-
Na nadvore{no-politi~ki plan cija, Skopje, 1999; Programata na Make-
VMRO so peticii do Dru{tvoto skiot del na Makedonija bilo donskiot revolucioneren komitet vo
na narodite i do drugite me|una- prekinato so progonite od dikta- Petrograd od 1917 godina za Balkanska
rodni organizacii barala mal-
cinski prava za bugarskoto nase-
lenie vo Makedonija pod vlasta
na Jugoslavija i na Grcija. Vo
1935 g., koga VMRO stanala pre~-
ka za Bugarija vo odnosite so Ju-
goslavija, bila zabraneta i eks-
presno likvidirana.
Makedonskite revolucionerni
sili se obedinile vo 1925 g. vo
VMRO(Ob) organizirana da pre-
rasne vo masovno revolucionerno
nacionalno dvi`ewe na celata te-
ritorija na Makedonija za obedi-
nuvawe i osloboduvawe na make-
donskiot narod vo samostojna dr-
`ava vo edna Balkanska Federa-
cija. Vo Vardarskiot del na Make-
donija VMRO(Ob) bila osnovana
so deviza za samostojna borba za
nezavisna Makedonija (mart 1926).
No so progoni, apsewa i sudski
procesi dejstvuvaweto na Organi- ^lenovi na MANAPO vo Ohrid (1938)

830
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
federativna demokratska republika
(Prilog kon prou~uvaweto na idejata za
Balkanska federacija vo makedonskoto
revolucionerno dvi`ewe), †Istorija#, 1,
Skopje, 1971; zb. Makedonija vo vojnite
1912-1918, Skopje, 1991; VMRO (Obedine-
ta) dokumenti i materijali. Izbor, re-
dakcija i komentar Ivan Katarxiev, 1,
Skopje, 1991, 2, 1992. M. Min.
Agrarnite reformi vo Makedo-
nija (1918&1953) & vo tekot na mi-
natiot vek bile izvr{eni dve ag-
rarni reformi. Prvata agrarna
reforma bila sprovedena vo pe-
riodot me|u dvete svetski vojni
(1918–1941). Objekt na ovaa agrar-
na reforma bile slobodnite i
napu{tenite imoti (obrabotli-
va zemja, utrini i {umi vo dr`av-
na i op{tinska sopstvenost i sl.)
i imotite {to }e ostanele slo-
bodni po parceliziraweto na
krupnite imoti. Nasproti vetu-
vawata na agrarnite vlasti i na
re`imot deka agrarnite intere-
senti }e gi dobijat nazad svoite
imoti besplatno, zemjodelskite
proizvoditeli za seto vreme na
dvaeset i trigodi{niot period
me|u dvete svetski vojni dobiva-
le samo prazni vetuvawa, bile dr-
`eni vo celosna neizvesnost i od
strana na politi~kite partii,
dr`avnata vlast i re`imot bez-
o~no bile manipulirani i polzu-
vani pri izbornite kampawi. Ag-
rarnata reforma bila sprovedu-
vana neplanski, neorganizirano
i bez vistinski uvid vo postojni-
ot zemji{ten fond. Biv{ite
sopstvenici nezakonski gi proda-
vale imotite, naj~esto na poi-
motnite selani, na {pekulanti,
na dr`avni slu`benici i na dru-
gi lica {to ne se zanimavale so
zemjodelstvo. Vo mnogu slu~ai ag-
rarnite komisii svoevolno gi og-
rani~uvale imotite na makedon-
skite selani i zemjata im ja dode-
luvale na kolonisti~kite semej-
stva, koi od drugite krai{ta na
Kralstvoto Jugoslavija bile na-
seluvani vo ovoj del na Makedo-
nija. Celite na agrarnata refor-
ma – obezbeduvawe na selanite so
zemja, sozdavawe povolna pose-
dovna struktura i unapreduvawe
na zemjodelskoto proizvodstvo –
ne bile postignati.
Osnovna cel na agrarnata refor-
ma od 1945–1953 g. bilo †da se za-
dovolat socijalnite barawa na
siroma{noto selanstvo kako naj-
masoven op{testven sloj#. Poseb-
na uloga vo sproveduvaweto na ag-
rarnata reforma imale mesnite
agrarni komisii. Ovie komisii
bile izbirani na selskite sobi-
ri, koi pretstavuvale eden vid
sobranija na site zainteresirani
polnoletni ma`i od doma}ins-
tvata vo seloto kade {to imalo
zemja za eksproprijacija. Objekt
na eksproprijacija bile imotite
MAKEDONIJA M
na krupnite zemji{ni sopstveni- crkovnoslovenskiot jazik vo pi-
ci, imotite na kolonisti~kite {anata re~ i za individualizira-
semejstva naseleni vo Vardarski- we na makedonskiot kulturno-is-
ot del na Makedonija vo periodot toriski identitet vo slovenski-
me|u dvete svetski vojni, imotite ot i balkanskiot svet, za izgrad-
na bankite, pretprijatijata i na ba na makedonskiot kako poseben
akcionerskite dru{tva, imotite literaturen jazik i za obnovuva-
na crkvite i manastirite, pose- we na Ohridskata arhiepiskopija
dite na pripadnicite od german- kako nacionalna crkva vo make-
ska nacionalnost {to sorabotu- donska dr`ava (1802‡1944).
vale so okupatorot i konfisku-
vanite imoti na site lica {to
bile proglaseni za narodni nep-
rijateli. [totuku formiranite
mesni agrarni komisii vedna{
po~nale so podelba na zemjata.
Reformata bila sproveduvana so
mnogu propusti, neto~na eviden-
Barawe od {tipjani za obnova na Ohridskata
arhiepiskopija (1860)
Prerodbenskiot proces se pojavu-
va so zakrepnuvaweto i postepe-
noto makedonizirawe na gradovi-
te vo prvata polovina na XIX v. i
Makedonki od Zemjodelskata zadruga se izrazuva so narasnuvaweto na
vo s. Jabuka kaj Pan~evo (Vojvodina)
interesot na makedonskoto gra-
cija na zemji{niot fond, so pro- |anstvo za u~ili{te i kniga na
te`irawa i nepravdi. Poradi svojot naroden jazik. Kelijnite
toa, ve}e vo sredinata na 1947 g., u~ili{ta stanuvaat svetovni za
vlasta pristapila kon likvida- da gi zadovolat potrebite na tr-
cija na zemji{niot fond namenet govcite i zanaet~iite vo make-
za agrarnata reforma. Neuspehot donskata ~ar{ija, pa se izdavaat
na ovaa agrarna reforma mo`e{e knigi na rodniot jazik i so kiril-
odnapred da se o~ekuva. Taa vo ce- skoto pismo (J. Kr~ovski i K. Pej-
lost pretstavuva{e prvenstveno ~inovi}) i u~ebnici (A. Zograf-
politi~ko-klasen potfat i naj- ski), se otvoraat svoi pe~atnici
malku be{e ekonomski opravdan
proekt. NR Makedonija i natamu
ostana zemja na sitniot posed, so
primena na tradicionalni i ed-
nostavni zemjodelski orudija, od-
gleduvawe na zemjodelski kultu-
ri za potrebite na semejstvata,
niski prinosi i sosema slaba pa-
zarna orientacija
LIT.: D-r Aleksandar Apostolov, Kolo-
nizacijata na Makedonija vo stara Jugos-
lavija, Skopje, 1966; D-r Risto Hristov,
Seloto vo Vardarskiot del od Makedo-
nija me|u dvete svetski vojni (socio-eko-
nomski istra`uvawa), Skopje, 1993; D-r
Violeta A~koska: Agrarnata reforma i
kolonizacija vo Makedonija 1944–1953
(dokumenti), Skopje, 1997. R. H.
Makedonskiot kulturno-nacio-
nalen prerodbenski proces ‡ raz-
voen proces na makedonskoto kul-
turno-nacionalno budewe i dr-
`avno-politi~ko osamostojuva-
we {to po~nuva so borbata za
upotreba na narodniot namesto K. Pej~inovi}: †Ogledalo# (1916)
831
M MAKEDONIJA
Kam~e Nakov Popangelov (Daskal Kam~e), crte` na Pane Pop Kocev, i u~ili{teto vo s. Vata{a, kade {to bila
smestena pe~atnicata
(T. Sinaitski, Daskal Kam~e), a
sè do 60-tite godini na XIX v. vo
javnata pe~atena re~ se upotrebu-
va i gr~koto pismo za tekstovi na
makedonski (Kirijak Dr`ilovi~,
1851; Pavel Bo`igropski, 1852).
Toa e period koga se sobira i se
pe~ati makedonskoto usno narod-
no tvore{tvo (V. Karaxi}, 1815 i
1822; St. Verkovi}, 1860; Bra}ata
Miladinovci, 1861) i se nivelira
jazikot vo edinstvena forma {to
poleka stanuva norma i za pisme-
nata re~. Vo podem e i crkovnata
i profanata arhitektura, kako i
umetnosta (freskoslikarstvoto,
ikonopisot, kopani~arstvoto i
`ivopisot), muzikata (prvens-
tveno crkovnata) i teatarot (Jor-
dan Haxikonstantinov-Xinot).
Bavnoto imensko individualizi-
rawe na makedonskiot etnokultu-
ren subjekt vo istoriska perspek-
tiva go olesnuva procesot na poja-
vata i dejstvuvaweto na nacional-
nite propagandi na sosedite na
po~vata vo Makedonija od polovi-
nata na XIX v. Prerodbenskoto
dvi`ewe (preku fazata na †na{iz-
mot# kako razvojna etapa), vo 40-
tite i 50-tite godini postepeno
dobiva pojasna makedonska boja,
masovno i javno se izrazuva vo 60-
tite i 70-tite, osobeno vo vtoriot
bran na Unijatskoto dvi`ewe
(1873‡1874). Prvoto pe~atno make-
donsko obele`je so javno izrazena
nacionalna ideologija se pojavuva
duri vo Trijazi~niot re~nik na
\or|ija M. Pulevski (1875).
Trijazi~niot
re~nik
na \or|ija
M. Pulevski
(1875)
832
Iako makedonskoto ime ima kon-
tinuitet od antikata do deneska,
vo evropski relacii toa osobeno
se afirmira so razvitokot na
kartografijata (XVI v.), koga po-
jasno se ome|uvaat granicite na
makedonskata teritorija, a so
rascvetot na heraldikata na Bal-
kanot zemskiot grb na Makedoni-
ja nastanuva istovremeno i ram-
nopravno so site drugi takvi gr-
bovi na ovie prostori i so toa
vsu{nost se subjektivizira i dr-
`avnosnata pretstava vo istori-
jata na makedonskiot narod. Od
toj pretprerodbenski period ma-
kedonskoto kako etni~ko ime
znatno se evropeizira, se odrazu-
va vo evropskiot obrazoven pro-
ces, a preku pe~ateniot zbor i so
trgovskite i drugite vrski stanu-
va etnokulturen i istoriski be-
leg na Makedoncite. Avstro-tur-
skata vojna (1689) i preselbata na
narodot na sever u{te pove}e go
afirmira makedonskoto istori-
sko ime kako etni~ko. Taka se ob-
Karta na †Makedonija, Epir i Ahaja# od Gerhart Merkator (1589)
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
Pismo od avstriskiot car Leopold
do makedonskiot narod (26. IV 1690)
ra}a avstriskiot car Leopold, ta-
ka ja tretira Makedonija i ruska-
ta carica Elizabeta II. Zatoa i
begalcite od Makedonija po Kar-
po{ovoto vostanie pri prefr-
laweto od Avstrija vo Rusija vo
polovinata na XVIII v. pred ruska-
ta administracija se deklariraat
deka se †od makedonskata nacija#.
Rusko-turskite vojni (XVIII –XIX
v.) znatno ja razbuduvaat sloven-
skata i pravoslavnata svest vo
Makedonija i go pottiknuvaat
streme`ot za osloboduvawe od ve-
kovnoto osmanlisko vladeewe.
I pokraj takviot razvitok, make-
donskoto obele`je na novata is-
toriska kategorija nacijata se
afirmira duri po sudirot na slo-
venizmot so grcizmot ‡ prvin na
crkoven, a potoa i na jazi~en
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Deklarirawe na preselnicite od Makedonija preku Avstrija vo Rusija vo polovinata na XVIII vek kako pripadnici na †makedonskata nacija#
plan. Preku fazata na slovenobu-
garizmot, nastanuva i sudirot so
samiot bugarizam, najizrazito vo
reakcijata protiv bugarskite
u~ebnici vo makedonskite u~i-
li{ta, koga i bugarskite nacio-
nalni dejci se sprotistavuvaat na
zaedni~kiot jazik zatemelen od
Neofit Rilski ‡ vrz osnova na
isto~noto makedonsko nare~je
(1835‡1844). Toga{ kone~no se na-
lo`uva isto~nobugarskoto nare~-
je kako osnova na sovremeniot bu-
garski literaturen jazik. Prvite
projavi na makedonskata (imenski
u{te neizdiferencirana) nacio-
nalna svest se manifestiraat so
Kuku{kata unija (1859).
Pojavata na u~ebnicite †na make-
donskoto nare~je# ja predizvikuva
i gr~kata reakcija protiv make-
donskoto ime, proglasuvaj}i gi
anti~kite Makedonci za Grci.
Toga{ makedonskata prerodba
preminuva vo nova faza koga na-
{ite intelektualci i anti~kite
Makedonci gi proglasuvaat za
Sloveni i prethodnici na Kiri-
la i Metodija, pa vo osnovata na
borbata za nacionalna afirmaci-
ja gi postavuvaat Filip II i Alek-
sandar III Makedonski, pretstavu-
vaj}i se i samite za direktni niv-
ni potomci. Toa be{e silen mit
{to ima{e pozitivno vlijanie vo
procesot na nacionalnata iden-
tifikacija vo narednata etapa.
Osnovnite karakteristiki na ma-
kedonskata kulturno-nacional-
na prerodba vo ovoj period se
pro{iruvaat so streme`ot za
upotreba i afirmacija na make-
donskiot naroden jazik vo u~i-
li{teto i vo literaturata, a cr-
kovnoslovenskiot vo crkvite, za-
edno so ve}e organiziranoto ba-
rawe za obnovuvawe na ukinatata
Ohridska arhiepiskopija kako
samostojna pravoslavna crkva i
uslov za obezbeduvawe makedon-
ski nufus vo {erijatskiot sis-
tem na Osmanliskata Imperija.
Po Krimskata vojna (1856), ne bez
rusko vlijanie, ova dvi`ewe se
zasiluva i e naso~eno pred sè pro-
tiv gr~kiot jazik i gr~kata kniga
vo u~ili{tata i vo crkvite, za
upotreba na †na{inskiot# vo
u~ili{tata i slovenskiot vo
crkvite. Otporot na †na{izmot#
protiv bugarskata penetracija vo
Makedonija organizirano se za-
siluva po obrazuvaweto na Bugar-
skata egzarhija (1870).
Toga{ o`ivuva i srpskata naci-
onalna propaganda i se poveduva
Fermanot za
osnovaweto
na Bugarskata
egzarhija
(24. II 1870)
MAKEDONIJA M
rivalska borba na tu|ite propa-
gandi za prevlast vo Makedonija.
Toa go zabavuva procesot na afir-
macijata na makedonskata pre-
rodba. Taka i zapo~nuva klu~nata
faza na prerodbenskiot proces.
Sogleduvaj}i ja `elbata na make-
donskiot narod za sopstven jazik
vo svoite u~ili{ta i upornoto
odbivawe na bugarskite u~ebni-
ci, za da se infiltrira bugarska-
ta nacionalna ideja vo Makedo-
nija, Bugarskoto ~itali{te vo
Carigrad formira specijalna
komisija (na ~elo so P. R. Slavej-
kov) za podgotovka na bugarski
u~ebnici †na makedonskoto na-
re~je# (1869). No idejata stana
Statijata na P. Slavejkov vo vesnikot
†Makedonija# (18. I 1871)
bespredmetna po brzoto sozdava-
we na Bugarskata egzarhija, koga
so turskite zakoni be{e pomog-
nato slobodnoto vleguvawe na bu-
garskata propaganda vo Makedo-
nija. Vo tie novi okolnosti Sla-
vejkov se osmeluva vo svojot ves-
833
M MAKEDONIJA
nik †MakedoniÔ# (18. I 1871) prv-
pat javno da progovori i za †Ma-
kedonskoto pra{awe# {to go ka-
rakterizira kako †separatis-
ti~ko# nacionalno dvi`ewe i
pritoa gi nabele`uva osnovnite
barawa na Makedoncite: za svoj
jazik, svoja crkva i svoja kultur-
no-istoriska avtonomija, raz-
li~na od bugarskata.
Celi 20 godini podocna (1888–
1891) i srpskata propaganda pravi
sli~en obid so bukvarite i ~itan-
kata na Stojan Novakovi} na srbi-
ziran makedonski jazik za da mo`e
i taa, kako znatno zadocneta, po-
lesno da prodre vo Makedonija.
Me|utoa, brzo se uviduva deka po
toj pat samo se zasiluva makedon-
skata nacionalna svest, pa dvete
propagandi brzo se otka`uvaat od
takviot iznuden eksperiment.
Vo borbata za naroden jazik vo
obrazovanieto u{te vo prvata
polovina na XIX v. se pojavuva
potrebata i za svoi pe~atnici,
pa e otvorena Solunskata pe~at-
nica na Teodosija Sinaitski
(1838–1841) i Vata{kata na Das-
kal Kam~e, no se pravi i obid za
slovenizirawe na gr~kata pe~at-
nica na Kirijak Dr`ilovi~ vo
Solun (1860). Potrebata za sops-
tveni u~ebnici se obiduvaat da ja
zadovolat u~ebnikarite Anato-
lija Zografski (1838), Partenija
Zografski (1857–1858), a podocna
i Dimitar Makedonski i Dimi-
tar Uzunov (1867‡1868), Kuzman
[apkarev (1868‡1874) i \or|ija
M. Pulevski (1873 i osobeno
1875). Obidi za objavuvawe gra-
matika na makedonskiot jazik
pravat pove}emina (Dimitar Mi-
ladinov, Partenija Zografski,
Georgi Dinkata, Venijamin Ma-
~ukovski), no samo \or|ija Pu-
levski uspeva i da go nape~ati pr-
viot del na svojot obid †Slogni-
ca re~ovska# (1880).
Paralelno so toa se zadovoluva i
potrebata za literatura na maj-
†Na~alnoe
u~enie
za decata#
(Carigrad,
1857) od
Partenija
Zografski
i †Sve{tena
istorija#
(Carigrad,
1867) od
Dimitar
Makedonski
834
~in jazik. Vo 60-tite i 70-tite go-
dini na XIX v. se pojavuvaat stiho-
vite na Konstantin Miladinov,
Konstantin i Andreja Petkovi~,
Rajko @inzifov, Grigor Prli~ev
i \or|ija Pulevski, a od 90-tite
godini i raznovidnite literatur-
ni tvorbi na Vojdan ^ernodrin-
ski, Marko Cepenkov, D. Haxidi-
nev, Petar Poparsov i dr.
Vo soglasnost so evropskiot
trend, po~nuva i intenzivno obja-
vuvawe na makedonskiot usten
folklor (Stefan Verkovi}, Bra-
}ata Miladinovci, \or|ija Pu-
levski, Ivan Jastrebov, Kuzman
[apkarev, Marko Cepenkov, An-
ton Popstoilov, Vasil Ikono-
mov, Petar Draganov i dr.). Para-
lelno so toa se pojavuva i make-
donskata nau~na misla (Kon-
stantin Miladinov, \or|ija Pu-
levski, Georgi Balas~ev, Trajko
Kitan~ev i dr.), no i obidi za
sopstven pe~at so vesnicite:
†MakedonskiŸ glasÍ# (1885–87),
†Makedonski list# (1887), †Ma-
kedoniÔ# (1888–1893), †GlasÍ Ma-
kedonski# (1893–1898), †Balkan-
ski glasnik# (1902), †BalkanÍ#
(1903) i dr.
Toa e ve}e epohata na revolucio-
nerno-politi~kata komponenta
na osloboditelniot prerodben-
ski tek {to se izrazuva niz Raz-
love~koto vostanie (1876), so
dobrovolcite vo Srpsko-turskata
(1876) i vo Rusko-turskata vojna
(1877‡1878), preku Kresnenskoto
makedonsko vostanie (1878‡1879),
Makedonskata liga so Narodno-
to sobranie na Makedonija i
Privremenata vlada na Makedo-
nija so Ustavot za dr`avnoto
ureduvawe na Makedonija (1880–
1881). Ovoj podem na nacionalna-
ta svest preku †lozarstvoto# vo
Sofija (1890‡1892) stignuva do
Dru{tvoto †Vardar# (1893‡1894)
i potoa do Makedonskiot klub vo
Belgrad (1902), pa so formirawe-
to na Makedonskoto nau~no-li-
teraturno drugarstvo vo S.-Pe-
terburg (1902) i negovata kom-
pletna i kompleksna nacionalna
programa (12. XI 1902) se zaokru-
`uva predilindenskiot period.
Ilindenskiot podvig (2. VIII 1903)
ja utvrdi dr`avnosnata svest na
narodot, a MNLD so oficijalno-
to voveduvawe na makedonskiot
jazik prvpat vo slu`bena upot-
reba (~l. 12 od Ustavot, 1903) i so
negovata nau~na kodifikacija i
prakti~na primena vo knigata na
K. P. Misirkov †Za makedoncki-
te raboti# (1903), dovr{ena vo sp.
†Vardar# (1905), nau~no gi prok-
lamira nacionalnite priorite-
ti: makedonskata nacija, make-
donskiot jazik, makedonskata
crkva i kulturno-nacionalnata
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
Prvite izdanija na makedonski jazik
od J. Kr~oski (Budim 1814)
avtonomija. So toa i zapo~nuva
re{ava~kiot del od makedonski-
ot prerodbenski proces. Obidite
na Drugarstvoto za otvorawe u~i-
li{ta na makedonski jazik
(1903‡1905 i 1910‡1911) i dejnos-
ta na Makedonskata kolonija vo
Petrograd (1911‡1917), kako
opolnomo{ten pretstavnik na
makedonskiot narod pred Evro-
pa, gi postavuvaat osnovite na
epohata za kone~na afirmacija
na kulturno-nacionalnata misla
za nacionalno-politi~ko oslo-
boduvawe i dr`avno konstitui-
rawe na Makedonija.
Balkanskite vojni so Bukure{-
kiot dogovor (1912‡1913) ja raz-
bivaat teritorijalnata celost na
Makedonija, Prvata svetska vojna
i Versajskiot dogovor (1914‡
1919) ja zatvrduvaat podelbata na
zemjata, no ne ja spre~uvaat i ide-
jata za osloboduvawe i obedinu-
vawe na makedonskiot narod. Toa
go potvrduvaat: programskoto
pismo na Bitolskiot kru`ok
(15. VIII 1912), Op{tomakedon-
skata konferencija vo Veles (de-
kemvrri 1912), memorandumite
na Makedoncite (1 mart i 7 juni
1913), †Kartata na Makedonija
po programa na makedonskite na-
rodnici# (1913) na makedonski
jazik, osnovaweto i dejnosta na
Slovenomakedonskoto nacional-
no-prosvetno dru{tvo †Sv. Ki-
ril i Metodija# (1912) i Rusko-
makedonskoto blagotvorno dru{-
tvo †Sv. Kiril i Metodija#
(1913) vo Peterburg, statiite
na D. ^upovski, G. Georgov, K.
Misirkov i drugi vo ruskiot pe-
~at i osobeno vo sp. †Makedon-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONIJA M

‡1934), †Makedonska mlade`Ï#(1933 ili se pretstaveni na scenata

‡1934), †Makedonski vesti# dramite na makedonski jazik na
(1935‡1936), †Makedonska zemÔ# Nikola Kirov Majski, Vasil
(1936), †Goce# (1938), †IlindenÏ# Iqoski, Anton Panov, Risto Kr-
(1939) i dr., nelegalnite: †Re- le i dr., a se otpe~ateni i stiho-
volÓciÔ# (1931), †Makedonska re- zbirkite na Vol~e Naum~eski,
volÓciÔ#, †Obedinist# i †No- Venko Markovski, Ko~o Racin i
`ot# (1935), †BÓletinÍ# i †Make- Kole Nedelkovski.
donsko edinstvo# (1936) i dr.; le-
galnite makedonski vesnici i spi-
sanija vo Jugoslavija: †Na{ vesnik#
(1937), †Lu~# (1937‡1938), †Na{a
re~# (1939‡ 1941), zaedno so evrop-
skoto †Makedonsko delo# (1925
‡1935); vesnicite vo SAD: †Bal-
kansko sdru`enie# (1931‡1934),
†Trudova MakedoniÔ# (1934‡1938) i
†Narodna volÔ# (1938‡1978); kanad-
skoto †Edinstvo# (1936‡1940); ar-
gentinskite †Makedonski glas#
(1935‡1939) i †Narodna tribuna#
(1936‡1939), kako i godi{nite
zbornici na MNS vo SAD i Kana-
da (1931‡1940).
Reklamen list za sp. †Makedonski glas# (1914)

skij golosÍ (Makedonski glas)#

(1913‡1914), dejnosta na Makedon-
skiot revolucioneren komitet
vo Petrograd (1917‡1924) i sta-
tiite na Misirkov vo Sofija
(1922‡1925) i na ^upovski vo Ru-
sija (1923).
Zaradi svoite interesi Komin-
ternata go priznava makedon-
skiot kulturno-nacionalen en-
titet i makedonskiot jazik ka-
ko poseben vo slovenskiot svet
(11. II 1934) i so toa na me|unarod-
no nivo go pomognuva prerodben-
skiot proces za kone~noto re{e-
nie. Nezavisno od krvavite ras-
pravii na VMRO na T. Aleksan-
drov i V. Mihajlov so MEFO i
VMRO(Ob), vo 20-tite (†Avto-
nomna MakedoniÔ#, †Makedonsko
sÍznanie#) i posebno vo 30-tite
godini se pe~ateni dvaesetina
razni vesnici i spisanija so make-
donskata nacionalna programa,
kako {to se: legalnite (vo Sofi-
ja): †Makedonsko zname# (1932
Vesnikot na Mitko Zafirovski
†Makedonska zemja# (1936)
V. †Trudova Makedonija#, za smrtta
na Gan~o Haxipanzov vo [panija (1936)
Vo 30-tite godini na HH v. se izda-
deni i pogolem broj posebni pubi-
kacii: [Vasil Ivanovski,] Ide-
it‹ i zada~it‹ na makedonsko-
to progresivno dvi`enie vÍ BÍl-
gariÔ (1933); AngelÍ DinevÍ, Ma-
kedonskit‹ slavÔni (1938); K.
LambrevÍ, MakedonskiÔtÍ vÍp-
rosÍ i balkanskoto edinstvo
(1938); Kosta VeselinovÍ, Nacio-
nalno porobeni narodi i nacio-
nalni malcinstva (1938), VÍz-
ra`daneto na MakedoniÔ i Ilin-
denskoto vÍzstanie (1939), Bor-
ci za narodna svoboda: Hr. Bote-
vÍ, Goce Del~evÍ, LÓbenÍ Karave-
lovÍ i D`uzepe Garibaldi (1940).
Vo me|uvoeniot period osobeno
vidliv podem pravi i makedon-
skata literatura: objaveni se
Venko
Markovski:
†Oginot#
(1938)
Od zbirkata †Idi prolet# od Vol~e Naum~eski
(1939 i 1941)
Vo tekot na NOB, pokraj objave-
nite pesnarki so narodni i masov-
ni borbeni pesni, se nape~ateni i
dvete kni{ki na Racinovite Na-
rodno-osloboditelni pesni (1943),
vtoroto izdanie na Racinovite Be-
li mugri (april 1944), stihozbir-
kata na Aco [opov Pesni (1944),
Zbirki so makedonski narodnoosloboditelni pesni
no i poetskite knigi na Venko
Markovski: spevot Partizani,
eposot Robii i stihozbirkite Or-
lite na Makedonija, Niz po`ari-
te na Elada i Pesni (1944).
Na I zasedanie na ASNOM vo ma-
nastirot †Sv. Prohor P~iwski#
(2 avgust 1944) e konstituirana
sovremenata makedonska dr`ava
Demokratska Federalna Makedo-
nija vo ramkite na Demokratska
Federativna Jugoslavija i e inau-
guriran makedonskiot kako li-
teraturen jazik i ve}e zapo~nuva
dr`avniot `ivot i razvitok na
makedonskata nacija i kultura.
So toa i zavr{uva prerodbenski-

835
M MAKEDONIJA
Naroden sobor vo manastirot †Sv. Prohor P~inski#
vo vremeto na Prvoto zasedanie na ASNOM (1944)
ot proces {to ima vlijanie i vrz
natamo{niot nacionalen razvi-
tok vo drugite delovi od makedon-
skiot narod vo Grcija, Bugarija i
Albanija, kako i vo dijasporata.
LIT.: AngelÍ DinevÍ, Makedonskit‹
slavÔni, SofiÔ, 1938; Kosta VeselinovÍ,
VÍzra`daneto na MakedoniÔ i Ilinden-
skoto vÍzstanie, SofiÔ, 1939; Bla`e Ko-
neski, Makedonskite u~ebnici od 19 vek
‡ Eden prilog kon istorijata na make-
donskata prerodba, Skopje, 1949; Dragan
Ta{kovski, Ra|aweto na makedonskata
nacija, Skopje, 1966; Bla`e Ristovski,
Krste P. Misirkov (1874‡1926). Prilog
kon prou~uvaweto na razvitokot na ma-
kedonskata nacionalna misla, Skopje,
1966: istiot, Dimitrija ^upovski (1878‡
1940) i Makedonskoto nau~no-literatur-
no drugarstvo vo Petrograd, I-II, Skopje,
1978; istiot, Makedonskiot narod i make-
donskata nacija, I-II, Skopje, 1983; istiot,
Portreti i procesi od makedonskata
literaturna i nacionalna istorija, I-
III, Skopje, 1989‡1990; istiot, Istorija na
makedonskata nacija, MANU, 1999; isti-
ot, Stoletija na makedonskata svest.
Istra`uvawa za kulturno-nacionalni-
ot razvitok, Skopje, 2001. Bl. R.
Makedonija vo vremeto na Vtora-
ta svetska vojna. Po kapitulaci-
jata na Kralstvoto Jugoslavija
(6‡18. IV 1941), do krajot na maj
be{e okupirano i Kralstvoto
Grcija. Pritoa, osven porano
vklu~eniot Pirinski del na Ma-
kedonija, Bugarija go anektira i
najgolemiot del od Vardarskiot
del i del od Egejskiot del na Ma-
kedonija (do rekata Struma i os-
trovite Tasos i Samotraki), so
vkupno 21.460 km² i okolu 876.000
`iteli. Italija go dobi najgole-
miot del od Zapadna Makedonija
so gradovite Tetovo, Gostivar,
Ki~evo, Debar i Struga, najgole-
miot del od prespanskite sela i
Kostursko, Lerinsko i Ko`ansko
vo Egejskiot del na Makedonija,
so vkupno 4.314 km² i so okolu 232
iljadi `iteli. Vo juli toa okupa-
ciono podra~je be{e prepu{teno
na anektirawe od kvislin{ka
Albanija. Taka, Egejskiot del na
Makedonija, koj dotoga{ se nao-
|a{e pod gr~ka vlast, be{e pode-
len pod bugarska, italijanska i
germanska okupacija (Solunsko,
Vodensko i Gumenxisko). Za oku-
patorskiot re`im dovolno zbo-
836
Novata podelba na Makedonija po okupacijata vo 1941 godina
ruvaat podatocite deka samo vo
bugarskoto okupacisko podra~je
ima{e okolu 45.000 okupatorski
vojnici i ~inovnici, a na terito-
rijata pod albanska okupacija be-
{e voveden danokot desetok od
vremeto na osmanliskoto vladee-
we. Vo Vardarskiot del na Make-
donija, samo vo prvata godina od
fa{isti~kata okupacija bea uap-
seni 1.937 lica, so 38 smrtni pre-
sudi. Na bugarskoto okupaciono
podra~je, od 3.422 u~iteli i nas-
tavnici vo u~ili{tata so namet-
natiot bugarski nastaven jazik,
ima{e samo 306 u~iteli i nastav-
nici Makedonci. Vo italijansko-
albanskoto okupaciono podra~je
be{e voveden albanskiot jazik vo
administracijata i vo u~ili{ta-
ta i za makedonskite deca.
U{te od prvite denovi na okupa-
cijata, makedonskiot narod po~-
na organiziran otpor i podgotov-
ki za oru`ena borba, predvodena
od makedonskite komunisti i
patrioti, glavno ~lenovi na KPJ
i SKOJ. Tie na makedonski jazik
gi izdavaa vesnicite †Dedo
Ivan# (Kumanovo), †Naroden
bilten# (Veles) i dr. (1941), a vo
Skopje, Kumanovo, Prilep, Bito-
la, Veles i vo drugi mesta izbuv-
naa u~eni~ki {trajkovi (1941).
Oru`eniot otpor pak zapo~na ne-
posredno po germanskiot napad
na SSSR (22. VI 1941). Vo Pirin-
skiot del na Makedonija Ivan
Kozarov ja formira prvata par-
tizanska grupa (27. VI 1941), a ne-
posredno po nea bea formirani i
partizanskite grupi na Nikola
Parapunov i Kostadin Kantarxi-
ev, poradi {to bugarskite vlasti
prezedoa apsewe na okolu 150 an-
tifa{isti. Vo pove}e gradovi na
Vardarskiot del na Makedonija
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
bea organizirani masovni ilin-
denski demonstracii (2. VIII
1941). Istiot mesec skopskite di-
verzanti izvr{ija uspe{ni di-
verzii vo rudnikot za hrom Radu-
Diverzantska akcija na @elezni~kata stanica
vo Skopje (1941)
{a, na aerodromot Petrovec, na
`elezni~kata linija i na drugi
objekti, a potoa bea formirani i
Skopskiot NOP odred (22. VIII
1941) i Prilepskata partizanska
~eta (12. IX 1941). Prilepskite
ilegalci izvr{ija oru`en napad
na bugarskite vojnici kaj Bogo-
milskiot tunel (16. XI 1941). Na-
skoro potoa, po odluka na Pokra-
inskiot voen {tab na PK na KPJ
za Makedonija be{e formiran
Prilepskiot NOPO †Goce Del-
~ev# (11. X 1941), koj izvr{i na-
pad na okupatorskite sili vo Pri-
lep, a naredniot den bea formi-
rani i dvata kumanovski odreda ‡
Kozja~kiot i Karada~kiot NOP
odred. Po nivnoto razbivawe ili
rasformirawe se formiraa ~e-
tiri novi odredi vo Skopsko, Bi-
tolsko, Prilepsko i Vele{ko (vo
proletta 1942). Pokrainskiot vo-
en {tab be{e preimenuvan vo Gla-
ven {tab na NOPO, na ~elo so
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Mogilata na nepobedenite vo Prilep
Mihailo Apostolski (letoto
1942) i bea formirani u{te ~eti-
ri odredi vo Bitolsko, Kru{ev-
sko, Mavrovsko i na [ar Plani-
na (letoto i esenta 1942). Vo Pi-
rinskiot del na Makedonija bea
Mihailo
Apostolski
formirani novi partizanski
grupi vo Gornoxumajsko, Nevro-
kopsko i Petri~ko i be{e izvr-
{en oru`en napad na germanskata
stanica za vrski vo Gorna Xumaja
(1942). Vo Vodensko, vo Egejskiot
del na Makedonija, be{e formi-
rana Makedonskata antifa{is-
ti~ka organizacija (MAO). [i-
rum Makedonija bea pokrenati
novi ilegalni vesnici: †Poli-
Vodenicata na Karadak kade {to bil razbien Karada~kiot narodnooslo-
boditelen partizanski odred (12. X 1941)
ti~ki listok# (Kavadarci), †Na-
roden glas# (Prilep), †Vesnik#
(Skopje), †Bilten# (Bitola), †Ok-
trobris# (Kumanovo), †Nedelen
vesnik# (Tetovo), †Naroden glas#
([tip) i dr.
Partizani na planinata Mukos (1942)
Po formiraweto na KPM i CK
na KPM (Tetovo, 19. III 1943) be-
{e re{eno G[ na NOPOM i dru-
gite voeni {tabovi da izlezat na
teren za neposredno rakovodewe
na oru`enata borba. Bea formi-
rani i pet oblasni komiteti na
KPM i pet operativni zoni na
NOV i POM, so zada~a da se po-
vrzat so voeno-politi~kite rako-
vodstva na otporot vo Albanija,
Bugarija i Grcija. Vo Pirinski-
Nekrolog za zaginatite borci na Kozja~kiot i Karada~kiot
narodnoosloboditelen odred (1945)
MAKEDONIJA M
Slobodnite teritorii vo Makedonija vo 1942 g.
(ozna~eni so sina boja)
ot del na Makedonija be{e for-
miran NOPO †Jane Sandanski#
(1. V 1943), a potoa i NOPO †Ni-
kola Kalap~iev# vo Gornoxumaj-
sko, NOPO †Anton Popov# vo
Petri~ko i partizanskite ~eti
vo Svetivra~ko i vo Melni~ko.
Bea sozdadeni silni `ari{ta na
oru`enata borba vo Debarca,
Prespa, Tikve{ko, Gervgelisko i
Kumanovsko.
Del od delegatite na Prespanskoto sovetuvawe
(2. VIII 1943)
Na Prespanskoto sovetuvawe (2.
VIII 1943) be{e re{eno da po~nat
podgotovkite za svikuvawe na
Prvoto zasedanie na ASNOM ka-
ko najvisok organ na vlasta vo ma-
kedonskata dr`ava, da se formi-
raat bataljoni i brigadi, koman-
837
M MAKEDONIJA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

di na mestata i na podra~jata, ob-

lasni i okoliski NOO. Naskoro
potoa be{e formiran Narodno-
osloboditelniot bataljon †Mir-
~e Acev# (18. VIII 1943) kako prva
regularna voena edinica na NOV
i POM.
Po kapitulacijata na Italija (8.
IX 1943) edinicite na NOV i
POM zaplenija golemo koli~e-
stvo oru`je i municija. Na slo-

Razoru`uvawe na italijanskata fa{isti~ka Podelbata na Makedonija na operativni zoni na NOV i POM i pet oblasni komiteti na KPM (1943)
vojska vo Zapadna Makedonija
bodnite teritorii se sozdavaa i telen front (SNOF, oktomvri ve}e dobi masoven op{tonaroden
legalni NOO, be{e formiran 1943 ‡ april 1944) i Slavjanoma- karakter (letoto 1944).
prviot legalen Okoliski NOO kedonskata osloboditelna vojska Vo Pirinskiot del na Makedoni-
vo slobodnoto Ki~evo (26. IX (SOV) kako vooru`en del na ja bea formirani NO brigada †Ja-
1943), bea organizirani sanitet- SNOF, vo ~ii ramki dejstvuvaa ne Sandanski# i Pirinskiot par-
ska i ambulantna slu`ba, bea ot- NOPO †Lazo Trpovski# i NO- tizanski odred †Rila#, a Petri~-
voreni prvite u~ili{ta na make- PO †Vi~o#. G[ na NOV i POM kiot partizanski odred be{e vo
donski nastaven jazik i se odr`a po~na da vodi pokrupni voeni postojana vrska so edinicite na
Prviot sve{teni~ki naroden so- operacii. Be{e formirana Vto- ELAS na pl. Ali Botu{. [irum
bor kako za~etok na avtokefal-
nosta na MPC. Izdava~kata dej-
nost na makedonski jazik dobiva-
{e u{te pogolemi razmeri. Be{e
objaven Manifestot na G[ na
NOV i POM (vo po~etokot na
oktomvri 1943) kako programski
dokument za celite na NOAVM.
Pri G[ pristigna i prvata an-
gliska sojuzni~ka misija kako
zna~aen akt na me|unarodno priz-
nanie na NOAVM. Voenite sili
na NOV i POM narasnaa na 6 ba-
taljoni, edna ~eta so te{ko oru`-
je i edna baterija topovi (X-XI
1943), a be{e formirana i Prva- Slobodni teritorii vo Makedonija vo 1943 g.
ta makedonsko-kosovska NOU
brigada (11. XI 1943). CK na KPM rata MNOU brigada (s. Fu{tani,
i G[ na NOV i POM go formi- Meglensko, 20. XII 1943) i po dva
raa Inicijativniot odbor za svi- dena tamu se odr`a i Prviot kon- Partizani od Pirinskiot del na Makedonija
kuvawe na ASNOM (vtorata po- gres na NOMSM, so u~estvo na
lovina na noemvri 1943) i bea iz- 288 delegati od mladinskite or- Makedonija bea formirani ok.
brani 42 delegata za Vtoroto za- ganizacii. Voenite edinici us- 500 NOO i bea izbrani 116 dele-
sedanie na AVNOJ (Jajce, 29. XI pe{no im se sprotistavuvaa na gati za Prvoto zasedanie na AS-
1943), koi poradi voenite uslovi nadmo}nite neprijatelski sili NOM (man. †Sv. Prohor P~iw-
ne uspeaja da u~estvuvaat vo nego- vo ednomese~niot Fevruarski po- ski#, 2. VIII 1944) kako najvisoko
vata rabota. Vo Kostursko i Le- hod (1944) vo dol`ina od ok. 400 zakonodavno i izvr{no narodno
rinsko, vo Egejskiot del na Make- km, vo najnepovolni vremenski pretstavni~ko telo na makedon-
donija, bea formirani Slavjano- uslovi, i vo Proletnata ofanzi- skata dr`ava, na koe makedonski-
makedonskiot narodnooslobodi- va (25. IV ‡ 19. VI 1944). NOAVM ot jazik be{e proglasen za slu`-

838
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Izborot na delegatite za Prvoto zasedanie
na ASNOM po mestata na potekloto
ben vo makedonskata dr`ava i za-
po~na dr`avniot razvitok na
DFM kako federativna dr`ava
vo ramkite na DFJ. Tie re{enija
bea poddr`ani i od prvata legal-
na konferencija na BKP za Gor-
noxumajskata oblast (Razlo{ka,
Nevrokopska, Svetivra~ka, Pet-
ri~ka i Gornoxumajska okolija), a
vo Egejskiot del na Makedonija
bea formirani Kostursko-lerin-
skiot bataljon, Vodenskiot make-
donski bataljon i potoa Prvata
egejska NO brigada, koja zede u~e-
stvo vo borbite za osloboduvawe
na Tetovsko i Gostivarsko.
Vo vremeto na zavr{nite opera-
cii za osloboduvaweto na Make-
donija, pod komandata na G[ na
NOV i POM ve}e ima{e okolu
Zavr{nite operacii za osloboduvaweto
na Makedonija
85.000 u~esnici vo NOAVM, so 7
divizii i 3 korpusi, me|u koi i
okolu 10.000 borci i zadninski
sorabotnici od Egejskiot i Pi-
rinskiot del na Makedonija. Po
kapitulacijata na Bugarija (9. IX
1944), germanskite sili se povle-
kuvaa so golemi zagubi. A so os-
loboduvaweto na Gostivar i Te-
tovo (19. XI 1944) zavr{i celos-
noto osloboduvawe na DFM. Po-
docna makedonskite divizii
u~estvuvaa i vo osloboduvaweto
na Kosovo i Ju`na Srbija, a Pet-
naesettiot (makedonski) korpus
na NOVJ, sostaven od 22.000 bor-
ci, zede u~estvo i vo zavr{nite
operacii za osloboduvaweto na
Jugoslavija. Makedonskiot narod
ja zavr{i vojnata so ok. 25.000 za-
ginati borci i `rtvi na fa{is-
ti~kiot teror. So seto toa NO-
AVM dade zna~itelen pridones
vo antifa{isti~kata vojna na
Balkanot i vo Evropa.
LIT.: Istorija na makedonskiot narod,
kniga treta, Skopje, 1969; Dimitar Mit-
rev, Pirinska Makedonija i drugi isto-
riografski ogledi, Skopje, 1970; Mihailo
Apostolski, Specifi~nosti razvoja Narodnooslo-
bodila~kog rata i Revolucije u Makedoniji, Beo-
grad, 1978; D-r Gligor Todorovski, Okupa-
cijata na Zapadna Makedonija (1941–
1944), vtoro dopolneto izdanie, Skopje,
1982; D-r Simo Mladenovski, Mladinata
od Makedonija vo NOB, Skopje, 1983; Mi-
hailo Apostolski, Narodnoosloboditel-
nata borba i Revolucijata vo Makedonija,
Skopje, 1985; Makedonija od ustanka do slobo-
de 1941–1945. (Zbornik radova), Beograd,
1987. S. Ml.
Republika Makedonija (1945–2006).
Makedonija celosno e oslobodena
na 19. XI 1944 g., no, kako slobodna
dr`ava so site atributi, funkci-
onira od 16. IV 1945 g., koga na
Tretoto zasedanie na ASNOM e
formirana prvata vlada (pretse-
datel Lazar Koli{evski). Razvo-
Lazar
Koli{evski
jot na RM po 1945 g. ima dve glav-
ni fazi. Prvata e do 1991 g., od-
nosno vo ramkite na jugosloven-
skata federacija, i vtorata po
1991 g. kako samostojna, suverena
i nezavisna dr`ava. Ovie dve fa-
zi imaat svoi specifi~nosti.
Makedonski begalci od Kostursko (1949)
MAKEDONIJA M
Vesta za prvata Vlada vo prviot dneven legalen
vesnik †Nova Makedonija# (1945)
Razvojniot period 1945–1950 g. e
poznat kako administrativno-
centralisti~ki, bidej}i sè zavi-
selo od centralnata vlast vo Fede-
racijata, koja go kreirala sojuzno-
to, no imala vlijanie i za sodr`i-
nata na republi~koto zakonodav-
stvo. Ustavot na NRM od 1946 g. bil
podgotven spored onoj na Federaci-
jata od istata godina. So toa bile
izostaveni nekoi avtonomni vred-
nosti sodr`ani vo dokumentite od
Prvoto zasedanie na ASNOM.
Naporedno so obnovata na Make-
donija (1945), se pristapilo i kon
promena na sopstveni~kite odno-
si i podr`avuvawe na nejziniot
imot. So agrarnata reforma zem-
jata im se dodeluvala glavno na
borcite u~esnici vo vojnata.
Stopanskite subjekti se centra-
lizirale kako dr`avna sopstve-
nost vo glavni ili pak generalni
direkcii, a rabotnicite bile pla-
}ani od dr`avniot buxet. Poli-
ti~kiot sistem se zasnovuval na
ednopartiskoto vladeewe na KPJ
(KPM) so poistovetuvawe na dr-
`avnite i partiskite funkcii.
Uspe{ni ~ekori, zna~ajni za na-
cionalniot identitet, bile nap-
raveni vo oblasta na obrazovanie-
to i kulturata. Se afirmirala
upotrebata na makedonskiot lite-
raturen jazik kako dr`aven, a se
vovele i jazicite na nacionalnite
malcinstva vo u~ili{tata. Vo so-
cijalnata sfera, kako posledica
na Gra|anskata vojna vo Grcija
839
M MAKEDONIJA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

840
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
(1946–1949), NRM se soo~ila so
begalskiot egzodus na Makedonci-
te. Sudirot na KPJ so KPSS
(1948), pokraj negativnite stopan-
ski, predizvikal i negativni po-
liti~ki i nacionalni posledici
za Makedoncite od Pirinskiot i
Egejskiot del na Makedonija i za
makedonskoto pra{awe voop{to.
Zaostanuvaweto vo stopanskiot
razvoj na NRM bilo rezultat na
neuspe{noto rakovodewe na sto-
panstvoto i nedovolnata produk-
tivnost na trudot. Bile inicira-
ni novi promeni vo stopanskite
odnosi. Taka, vo Makedonija se
pristapilo kon poop{testvuvawe
i na sredstvata za proizvodstvo.
Toa bilo napraveno so formalno-
to †predavawe na fabrikite na
rabotnicite#, odnosno na nivnite
rabotni~ki soveti. Toj proces
bil imenuvan kako voveduvawe na
rabotni~ko samoupravuvawe.
Promenite bile sankcionirani
vo ustavnite dokumenti od 1953 g.
Vo ovoj period (do 1970) bile nap-
raveni nekolku obidi so cel da se
zabrza razvojot i da se etablira
noviot †samoupraven sistem#. Za-
toa toj period mo`e da se defini-
ra kako period na rabotni~koto
samoupravuvawe. Razvojot na sa-
moupravuvaweto bil postavuvan
kako prioritetna cel na KPJ
(KPM). Partijata go promenila
imeto vo Sojuz na komunistite, no
ne i su{tinata na rabotata. Sto-
panskite neuspesi vo dr`avata
bile pravdani so navodniot zastoj
vo samoupravuvaweto. Vo ustavni-
te dokumenti od 1963 g., vo koi na-
mesto †narodna#, Makedonija do-
bila ime †socijalisti~ka#
(SRM), SKM ja vgradil svojata
vode~ka uloga kako ustavna kate-
gorija. Niz kongresnite i drugite
partiski dokumenti bile deleni
zada~i {to ne se izvr{uvale.
Ras~istuvawe na ru{evinite na Skopje
po zemjotresot (1963)
Vo 1963 g. gradot Skopje bil pogo-
den od katastrofalen zemjotres
so mnogu `rtvi, koj, i pokraj me-
|unarodnata solidarnost, prediz-
vikal drugi posledici.
Poradi ekonomskite i politi~-
kite problemi, od SKJ (SKM)
kon krajot na 60-tite i po~etokot
na 70-tite godini bile inicirani
novi promeni. Bila osudena poja-
vata na †liberalizmot# i †nacio-
nalizmot#. Republikite dobile
pogolemi prava. Vo ustavite od
1974 g., vo taa nasoka, bile vovede-
ni dogovornata ekonomija i dele-
gatskiot sistem. Toa e period na
izgraduvaweto na delegatskiot
sistem i dogovornata ekonomija.
I so pogolemata avtonomnost na
republikite ne bile re{eni os-
novnite problemi. Smrtta na Jo-
sip Broz Tito (1980) niv u{te po-
ve}e gi uslo`nila. Nastanala po-
liti~ka dezorientacija, koja ne
ja zaobikolila i Makedonija. Se
zgolemila nacionalnata netrpe-
livost, a vo nekoi sredini plam-
nal prikrivaniot nacionalizam.
Rakovodnite lu|e vo Jugoslavija
ja promovirale idejata za prodol-
`uvawe po †Titoviot pat#. Me|u-
toa, raspadot na jugoslovenskata
federacija, po neuspehot na XIV
kongres na SKJ (januari 1990),
bil neizbe`en. SRM bila dosta
nepodgotvena da se soo~i so nova-
ta situacija.
Samostojna, suverena i nezavis-
na Republika Makedonija e kon-
stituirana so Deklaracijata na
Sobranieto na SRM od 15. I 1991
g., a opredelbata e potvrdena na
referendumot za samostojnost i
nezavisnost od 8. IX 1991 g. Ved-
na{ bila priznaena od pove}e
zemji. Od 1990 do 2006 g. bile odr-
`ani ~etiri parlamentarni i is-
to tolku pretsedatelki izbori.
Prv pretsedatel na dr`avata (vo
dva mandata) bil Kiro Gligorov.
Potoa Boris Trajkovski, a po ne-
govata smrt (2004) bil izbran
Branko Crvenkovski. Prv pret-
sedatel na Vladata na samostojna
Proizvodstven pogon vo †Teteks# - Tetovo
MAKEDONIJA M
Nikola
Kqusev
RM bil Nikola Kqusev, a potoa
bile izbirani Branko Crvenkov-
ski, Qup~o Georgievski, Hari
Kostov, Vlado Bu~kovski i Ni-
kola Gruevski. Vo vremeto na sa-
mostojnosta Makedonija se soo~i-
la so mnogubrojni politi~ki i
ekonomski problemi. Mnogu od
niv, kako, na pr., sporot okolu
imeto, priemot vo evropskite in-
tegracii, vrabotenosta i dr. ne se
re{eni ni do denes.
Vo 2001 g. doa|a konfliktot po-
me|u makedonskite bezbednosni
sili so stranski agresori so del
i od albanskata etni~ka zaednica
vo Makedonija. Nau~nata misla
sè u{te nema nau~no objasnuvawe
za toa. Konfliktot ne dobil go-
lemi razmeri, no dr`avata vo
ekonomski i politi~ki pogled ja
vratil mnogu nazad. Odredbite od
t.n. Ramkoven dogovor, potpi{an
na 13. VIII 2001 g. vo Ohrid, so pri-
sustvo i na pretstavnici od †me-
|unarodnata zaednica#, postepe-
no bil implementiran vo izmeni-
te na Ustavot na RM i vo nejzino-
to zakonodavstvo. N. V.
Stopanstvoto vo RM. Po Vtorata
svetska vojna Makedonija postig-
na dinami~en ekonomski rast,
prosleden so kvalitativni struk-
turni promeni, ne samo vo ekono-
mijata, tuku i vo site drugi sferi
841
M †MAKEDONIJA#
Cementarnicata †Usje# vo Skopje
na op{testvenoto `iveewe: ob-
razovanieto, naukata, kulturata,
zdravstvoto itn. Mobilizacijata
na site postojni razvojni resursi
po 1945 g., vonredno visokite
stapki na rast na bruto-investi-
ciite (vo periodot 1952‡1983 g.
investiciite vo fiksni fondo-
vi, vo prosek, dostignaa 40% od
op{testveniot proizvod), brzata
industrijalizacija i ogromniot
entuzijazam na gra|anite vo iz-
gradbata na sopstvenata zemja ja
so~inuvaa osnovata na sestraniot
op{testveno-ekonomski razvoj.
Industrijata go zgolemi u~estvo-
to vo formiraweto na OP od
14,7% vo 1947, na 42,3% vo 1984 g.
Vo ramkite na industrijata, u~es-
tvoto na energetikata vo perio-
dot 1952‡1984 g. se zgolemi od
3,4% na 8,5%, na ma{inogradbata
od 1,5% na 13,9%, na hemiskata
industrija od 1,9% na 14,6%, a bea
izgradeni krupni industriski
kapaciteti i vo crnata i vo oboe-
nata metalurgija, kako i vo pre-
rabotkata na naftenite deriva-
ti. Zemjodelstvoto be{e kom-
pletno modernizirano ‡ zapre`-
nata sila vo najzna~aen del se za-
meni so mehanizacija, se izgradi-
ja hidromeliorativni sistemi, se
podobri soobra}ajnata povrza-
nost na selata, a primenata na
moderni agrotehni~ki merki
mnogukratno gi zgolemi prinosi-
te kaj site zemjodelski kulturi.
Zemjodelskoto proizvodstvo od
1948 g. do sredinata na 1980-tite
g. se zgolemi za 3,5 pati. Makedo-
nija izgradi moderna i mo}na gra-
de`na operativa (osobeno po zem-
jotresot od 1963 g.), koja uspe{no
izveduva{e krupni grade`ni ob-
jekti vo zemjata i vo stranstvo.
Op{testveniot proizvod na gra-
de`ni{tvoto vo periodot 1952‡
1984 g. porasna za 6,5 pati. Vo zem-
jata bea izgradeni moderni stan-
beni zgradi, industriski hali,
u~ili{ta, soobra}ajnici (pa-
ti{ta, `elezni~ki linii), mo-
842
derni ugostitelski i turisti~ki
objekti itn. Razvojot na ekonomi-
jata mnogukratno ja zgolemi vra-
botenosta ‡ brojot na vraboteni
vo t.n. op{testven sektor se zgo-
lemi od 90.000 vo 1952, na 489.000
lica vo 1984 g.
U~estvoto na zemjodelskoto nase-
lenie vo vkupnoto naselenie od
75% pred Vtorata svetska vojna
se namali na 22% vo 1981 g. Vo
periodot 1947‡1984 g. op{testve-
niot proizvod na zemjata (iska-
`an spored potesnata †proizvod-
na# definicija) porasna za 8 pa-
ti, {to pretpostavuva prose~na
godi{na stapka na porast od
5,9%. So prodlabo~uvaweto na ju-
goslovenskata ekonomska kriza
po 1984 g. stapkite na rast na OP
stanaa stagnantni, a vo periodot
1986‡ 1990 g. i negativni.
Procesot na tranzicija, po osa-
mostojuvaweto na RM, zapo~na vo
te{ki okolnosti (visoka nevra-
botenost, visoka inflacija, re-
lativno golem vnatre{en i nad-
vore{en dolg i silno dejstvo na
neekonomski faktori). Tranzi-
cioniot †{ok# uslovi negativni
stapki na dvi`ewe na BDP do
1995 g. (padot na BDP be{e dras-
ti~en do 1993 g.) i pridonese za
natamo{en porast na nevrabote-
nosta. No Makedonija i vo takvi
uslovi realizira{e krupni re-
formi vo site segmenti na poli-
ti~kiot i ekonomskiot sistem.
Privatizacijata prakti~no e za-
vr{ena, a vo zemjata e sozdadena i
bogata populacija na mali i sred-
ni pretprijatija. U~estvoto na
privatniot sektor vo formira-
weto na BDP iznesuva 65%. Vo
tranzicioniot period bitno e
promeneta i ekonomskata struk-
tura na zemjata. U~estvoto na us-
lugite vo formiraweto na BDP
na zemjata nadmina 50%, prerabo-
tuva~kata industrija u~estvuva
so okolu 15%, zemjodelstvoto so
okolu 12%, grade`ni{tvoto so
5,6% itn. Krupnite reformi vo
fiskalnata i vo monetarnata
sfera dadoa dobri rezultati: in-
Fudbalskiot klub †Makedonija# na prviot natprevar (1941)
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
flacijata e svedena od 1.644%
(1992) na 2,3% (1996) i do dene{-
ni dni ostana vonredno niska, bu-
xetskite deficiti se niski i
odr`livi (vo prosek pome|u 0,8%
do 1,5%), nadvore{niot dolg na
zemjata e umeren, deviznite re-
zervi se mnogupatno zgolemeni
(od 3 mil. $ po osamostojuvaweto
na 1,8 mlrd. $ bruto denes).
Visokata nevrabotenost (nad
30%) ostanuva najte{kiot makro-
ekonomski i socijalno-politi~-
ki problem na Makedonija. Per-
zistentnata nevrabotenost, me|u
drugoto, pretstavuva rezultat i
na niskite stapki na ekonomski
rast na zemjata vo tranzicioniot
period, {to od svoja strana se us-
loveni od maliot obem na bruto-
investiciite i od bavnoto odvi-
vawe na strukturnite reformi ‡
bavno restrukturirawe na sekto-
rot na pretprijatijata, slabo kor-
porativno upravuvawe, nepovolna
investiciska klima vo nejzinite
klu~ni segmenti (slaba za{tita
na sopstveni~kite prava, admi-
nistrativno-birokratski pre~ki
i korupcija, nepovolen pristap
na firmite do sredstva za finan-
sirawe na nivniot rast i sl). Su-
dej}i spored indikatorite na
EBRD za sledewe na ekonomskiot
progres vo zemjite vo tranzicija i
fokusot na reformite vo aktuel-
niov period, RM ima realni {an-
si na sreden rok da vospostavi
funkcionira~ka pazarna ekono-
mija, {to e i uslov za nejzino za~-
lenuvawe vo EU. T. F.
„MAKEDONIJA“, ISELENI^-
KA ORGANIZACIJA (Sietl,
Va{ington, SAD, 2. V 1930 ‡ ?) ‡
organizacija na makedonski dose-
lenici, glavno od Egejskiot del
na Makedonija. Edna od dejnosti-
te bila da raboti na zbli`uvawe-
to na Makedoncite od podelena
Makedonija. Imala i @enska sek-
cija. Sl. N.-K.
†MAKEDONIJA# ‡ fudbalski
klub formiran vo Skopje so fu-
zija na ~etiri najdobri klubovi
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
(1941). Igral vo Elitnata divi-
zija na Bugarija. Uspesite na
Klubot, manifestaciite na na-
viva~ite protiv bugarskata oku-
pacija i ilegalnata rabota na
~lenovite na Klubot dovele do
negovoto isklu~uvawe od Elit-
nata divizija i prefrluvawe vo
ligata na Skopskata fudbalska
oblast (1943). Nekoi od igra~i-
te, me|u koi Dragan Gerov, Ki-
ril Simonovski-Xina, Savo
Cvetkovi} i drugi, oti{le vo
partizani, {to silno odeknalo
vo Makedonija i vo Bugarija (ap-
ril 1944).
LIT.: Du{an Stanimirovi}, Prilog kon
pra{aweto za ulogata i pridonesot na
SK †Makedonija# od Skopje vo narodni-
ot otpor i borba protiv bugarskata
okupacija. †Prilozi za istorijata na fi-
zi~kata kultura vo Makedonija#, Skopje,
1975, 15–24. D. S.
†MAKEDONIJA# (Lozana, [vaj-
carija, 1916‡1919) ‡ dru{tvo za
odbrana na pravata na Makedon-
cite. Bilo formirano od Make-
doncite vo Lozana, pove}eto stu-
denti, vo vremeto na Prvata svet-
ska vojna, so cel da dejstvuva za
odbrana na pravata na Makedon-
cite. Dru{tvoto i drugite make-
donski dru{tva vo [vajcarija se
obedinile vo Sojuz so Generalen
sovet (15. XII 1918).
LIT.: Quben Lape, Aktivnosta na Glav-
niot odbor na makedonskite dru{tva vo
[vajcarija, †Glasnik# na INI, 1, 1965;
Mihajlo Minoski, Federativnata ideja
vo makedonskata politi~ka misla,
Skopje, 1985. M. Min.
†MAKEDONIJA (MACEDO-
NIA)# (Indijanopolis, Indijana,
SAD, 1932) ‡ mese~no spisanie
posveteno na makedonskoto dvi-
`ewe za sloboda i nezavisnost,
na angliski jazik. Izdava~ bil
Centralniot komitet na make-
donskata politi~ka emigracija
vo SAD i Kanada. Urednik bil T.
Kalev. Izleguvalo mese~no (os-
ven vo juli i avgust) i bilo pod
direktno vlijanie na VMRO. Ob-
javeni se vkupno 10 broja. Vo nego
sorabotuvale Xon Bejkles, Bazil
Bolgar, Simeon Eftimov, d-r Sa-
ul Medan, Mileti~, Vangel G. Su-
garev, Fric Konrad, pisatelot
Stojan Hristov i dr.
LIT.: D-r Boro Mokrov, Razvojot na ma-
kedonskiot pe~at i novinarstvo (od pr-
vite po~etoci do 1945 godina), Skopje,
1980, 143‡144; D-r Boro Mokrov ‡ M-r To-
me Gruevski, Pregled na makedonskiot
pe~at (1885‡1992), Skopje, 1993, 70.S. Ml.
MAKEDONIJA VTORA (MA-
CEDONIA SECUNDA) – docnoan-
ti~ka provincija. Severniot del
na Provincijata Makedonija vo
docniot IV v. bil izdelen vo po-
mala provincija Makedonija Sa-
lutaris (Macedonia Salutaris), koja
podocna }e se preimenuva vo Ma-
kedonija Vtora (Macedonia Secun-
da). Taa se protegala glavno na te-
ritorijata na nekoga{nite rano-
anti~ki kralstva Pajonija i Pe-
lagonija, oblasta Devriop, {to
zna~i vo Sredno Povardarje,
sredniot i dolniot tek na r. Bre-
galnica i sredniot i severniot
del na visoramninata Pelagoni-
ja, zaedno so Demir Hisar. Vo na-
ukata sè u{te e diskutabilno da-
li provincijata se protegala vo
regionot na Ki~evo i vo Polo{-
kiot region. Pokraj glavniot
grad Stobi, pova`ni gradski cen-
tri bile Arg pod Klepa, Pelago-
nija (Kru{evica, Prilepsko),
Astrajon (Pilav Tepe, s. ©opur),
Bargala (Gorni Kozjak) i Zapara
(Krupi{te), Kelenidin (Vini-
ca), Armonija (Kalata, kaj Make-
donska Kamenica). Prvpat e spom-
nata vo 482 g. (formirana vo 479–
482); go opfa}ala severniot del
na Makedonija so centar vo Sto-
bi. Posleden pat se spomenuva vo
XI Justinijanova novela (535), ne
i vo CXXXI (545), {to zna~i bila
ukinata me|u 535–545 g.
LIT.: F. Papazoglu, Makedonski gradovi
u rimsko doba, Skopje, 1957; I. Mikul~i},
Anti~ki gradovi vo Makedonija, Skopje,
1999, 207-210, 218-219, 335-350; Z. KostiÊ,
Osvrt na administrativne podele Ma-
kedonije krajem antike, ZRVI, XXXV, Be-
ograd, 1996. B. Petr., V. L.
†MAKEDONIJA DENES# ‡
dneven informativno-politi~ki
nezavisen vesnik. Prviot broj iz-
legol na 17 septemvri 1998 g. vo
Skopje, izdava~ †MAKDEN#. Os-
nova~ i direktor Georgi Ajanov-
ski, prv glaven i odgovoren ured-
nik Milan Banov. Od 2004 g. Keti
Mickovska. Vesnikot prestanuva
da izleguva na 8. II 2007 g. B. P. \.
MAKEDONIJA PRVA (MACE-
DONIA PRIMA) – docnoanti~ka
provincija so sedi{te vo Tesalo-
nika (Solun). Vo ramkite na ad-
ministrativnata provinciska
reorganizacija na Carstvoto, Di-
oklecijan ja podelil ranorimska-
ta provincija Makedonija na dva
dela. Provincijata Makedonija
Prva pripadnala vo diecezata
Makedonija. Nejzinata teritori-
ja gi opfa}ala podra~jata na Dol-
na Makedonija: dolniot tek na
Halijakmon, dolniot tek na Ak-
sij (od Demir Kapija do utokata)
i Dolni Strimon. Ju`niot del ja
opfa}al visoramninata Pelago-
nija so gradot Herakleja Linkes-
tidska, kaj Bitola. Pova`ni gra-
dovi bile Filipi, Dion, Edesa,
Beroja i Pela. Na sever provin-
cijata se protegala na podra~jeto
{to deneska go zazema RM, poto~-
no regionite Bitola, Resen, Va-
landovo, Gevgelija i Strumica.
LIT.: F. Papazoglu, Makedonski gradovi
u rimsko doba, Skopje, 1957; Z. KostiÊ,
Osvrt na administrativne podele Ma-
†MAKEDONIKA# M
kedonije krajem antike, ZRVI, XXXV, Be-
ograd, 1996, 77-92; T. Mommsen, The Provin-
ces of the Roman Empire, from Caesar to Dioc-
letian, Chicago, 1974. V. L.
†MAKEDONIJA PROEKT# AD,
Skopje – proektantska organiza-
cija osnovana vo 1954 g. od komu-
nalnite organizacii †Arhitekt#
i Zavodot za stanbena izgradba
pri NO na Sobranieto na gradot
Skopje. Sega{noto ime i dejnosta
na firmata se utvrdeni vo 1961 g.
Od 1996 g. stanuva akcionersko
dru{tvo. Ima izraboteno golem
broj proekti za u~ili{ta, turis-
ti~ki i delovni objekti, soobra-
}aj i dr., a vr{i i konsultantski
uslugi vo zemjata i vo stranstvo
(Centralna i Isto~na Evropa,
Severna Afrika, Bliski Istok,
Rusija i vo porane{nite jugoslo-
venski republiki).
IZV.: Materijali od dokumentacijata na
†Makedonija proekt#, Skopje. R. D.
MAKEDONIJA SALUTARIS
– rimska docnoanti~ka provinci-
ja. Prvpat e spomnata vo 395/396 g.
(formirana najrano vo 379/380 g.).
Ja opfa}ala severozapadna Make-
donija. Formirana za zasiluvawe
na odbranata od varvarite; ukina-
ta najdocna vo 402 g.; teritorijata
podelena na sosednite provincii
Nov Epir i Prevalitana.
LIT.: Z. KostiÊ, Osvrt na administra-
tivne podele Makedonije krajem antike,
ZRVI, XXXV, Beograd, 1996; M. Mirkovic, Vil-
las et domaines dans l`Illyricum central (IVe-VIe si-
ècle), ZRVI, XXXV, Beograd, 1996. B. Petr.
†MAKEDONIKA# – prva make-
donska multimedijalna enciklo-
pedija. Edinstven i originalen
makedonski proizvod {to ja pret-
stavuva Makedonija. Sodr`i po-
ve}e od 2.000 stranici tekst, 1.000
fotografii, okolu 300 tabeli i
grafikoni i pove}e od 3 ~asa vi-
deo- i audio-materijali. Vo nejzi-
nata podgotovka u~estvuvaa pro-
fesionalci od site opfateni ob-
lasti. Enciklopedijata nudi in-
formacii za makedonskoto kul-
turno nasledstvo, istorijata,
filmot, teatarot, muzikata, nau-
kata, sportot, dr`avata, ekono-
mijata i ekonomskite pokazate-
li, zdravstvoto, obrazovanieto,
makedonskite prirodni ubavini
i turisti~kite atrakcii. Dr. M.
†Makedonika# & multimedijalna enciklopedija
843
M MAKEDONISTIKA
MAKEDONISTIKA – slavis-
ti~ka nau~na disciplina {to go
prou~uva i go afirmira makedon-
skiot kulturno-nacionalen enti-
tet – jazikot, literaturata, kul-
turata, istorijata, folklorot,
umetnosta, religijata so crkvata,
etnografijata i bitot na make-
donskiot narod. Taa kako nauka se
projavuva vo XIX i osobeno se
afirmira od po~etokot na HH v.,
a slobodno i vo me|unarodni re-
lacii sestrano se razviva po soz-
davaweto na sovremenata make-
donska dr`ava (1944). Bl. R.
†MAKEDONISTIKA# ‡ spisa-
nie, organ na Institutot za make-
donski jazik †Krste Misirkov“
vo Skopje. Izleguva povremeno od
1977 (do 2007 g. se izlezeni devet
broja). Vo sp. se objavuvaat poo-
bemni makedonisti~ki trudovi i
gra|a od site podra~ja na makedo-
nistikata: istorijata na make-
donskiot jazik, dijalektologija-
ta, onomastikata i sovremenata
sostojba. L. M.
Makedonit (Macedonite), mineral
MAKEDONIT – mineral {to
imeto go dobil po Makedonija;
prvpat e otkrien vo pegmatitsko-
hidrotermalnite `ici {to se po-
javuvaat vo serijata na sienitite
kaj seloto Alinci, Prilepsko.
Makedonitot po sostav e PbTiO3,
kristalizira tetragonalno i
obi~no se pojavuva vo kristalni
oblici {to se kombinacija na
prizmi. Ima crna boja so kafeava
nijansa i staklesta sjajnost. Vo
pegmatitsko-hidrotermalnite
`ici kaj Alinci makedonitot se
pojavuva zaedno so amazonitot,
kvarcot, titanitot, rutilot, ana-
tasot i monacitot. Bl. B.
†MAKEDONIœ / MACEDONIA#
(Granit Siti, Ilinois, SAD, 7.
XII 1907 ‡ avgust 1910) ‡ nedelen
vesnik, organ na makedonskata
emigracija vo Ilinois, SAD. Go
izdavalo tamo{noto Dru{tvo
Vesnikot †Makedonija#
(Granit Siti, Ilinois, SAD, 1907-1910)
844
†Makedonija# so finansiska po-
mo{ na amerikanskata firma Nick
Alabach. Izleguval sekoja sabota.
Go ureduval d-r S. I. [umkov, a
bil pe~aten vo negovata istoime-
na pe~atnica †Makedonija#. Obja-
veni se vkupno 39 broja. Politi~-
ki gi poddr`uval privrzanicite
na Boris Sarafov i se zastapuval
protiv sandanistite (privrzani-
cite na Jane Sandanski).
LIT.: D-r Boro Mokrov, Razvojot na ma-
kedonskiot pe~at i novinarstvo (od pr-
vite po~etoci do 1945 godina), Skopje,
1980, 129-130; D-r Boro Mokrov ‡ M-r To-
me Gruevski, Pregled na makedonskiot
pe~at (1885-1992), Skopje, 1993, 67. S. Ml.
Vesnikot †Makedonija# (Ruse i Sofija, 1888-1893)
†MAKEDONIœ# (Ruse i Sofi-
ja, 21. X 1888 ‡ 1. X 1893) ‡ najzna-
~ajniot makedonski nedelen ves-
nik vo XIX v. Izleguval sekoja
sreda. Odgovoren urednik bil
Kosta [ahov, a bil pe~aten vo
pe~atnicata na St. Iv. Roglev vo
Ruse i vo sofiskite pe~atnici
†Liberalen klub#, pe~atnicata
na H. Stoen~o Ta~ev i †Makedo-
nija#. Objaveni se vkupno 122 bro-
ja. Prvin izleguval vo Ruse, a po-
toa vo Sofija (od g. I, br. 26). Iz-
razuval stav deka Makedonija mo-
`e da se oslobodi so svoi sili, no
i ne bez pomo{ta na Rusija. Pora-
di stavovite protiv bugarskite
vlasti, urednikot bil progonu-
van, a vesnikot zabranuvan.
LIT.: D-r Boro Mokrov, Razvojot na ma-
kedonskiot pe~at i novinarstvo (od pr-
vite po~etoci do 1945 godina), Skopje,
1980, 67-70; D-r Boro Mokrov ‡ M-r Tome
Gruevski, Pregled na makedonskiot pe-
~at (1885-1992), Skopje, 1993, 66. S. Ml.
Vesnikot †Makedonija# (Sofija, 1927-1934)
†MAKEDONIœ# (Sofija, 11. X
1927 ‡ 31. VIII 1934) ‡ dnevnik za
politika, kulturen `ivot i in-
formacija, deklariran kako †or-
gan na makedonskata emigracija
vo Bugarija#, a potoa †sekojdne-
ven pladneven vesnik#. Direktor
bil G. Kuli{ev, a redakcijata ja
so~inuvale V. Dumev, Simeon Ev-
timov i Dimitar Talev. Izlegu-
val vo tira` od 10.000‡12.000
primeroci, a bil pe~aten vo so-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
fiskite pe~atnici †Presa#,
†Stopansko razvitie# i †Poli-
grafija#. Objaveni se vkupno
2.348 broja. Od 1928 g. bil pod kon-
trola na Ivan (Van~o) Mihajlov.
LIT.: D-r Boro Mokrov, Razvojot na ma-
kedonskiot pe~at i novinarstvo (od pr-
vite po~etoci do 1945 godina), Skopje,
1980, 284- 288; D-r Boro Mokrov ‡ M-r To-
me Gruevski, Pregled na makedonskiot
pe~at (1885-1992), Skopje, 1993, 69. S. Ml.
†MAKEDONIœ# (Sofija, 25. I
1922 ‡ 30. XII 1922) ‡ mese~no po-
liti~ko, nau~no i literaturno
spisanie. Izdava~ i urednik bil
Georgi Ba`darov, a redakcijata ja
so~inuvale i Jordan Badev, Naum
Tomalevski i Kiril Prli~ev. Bi-
lo pe~ateno vo sofiskata pe~at-
nica †Vito{a# i vo pe~atnicata
na B. Glu{kov. Objaveni se vkupno
10 broja. Ima bogati sodr`ini za
makedonskoto osloboditelno dvi-
`ewe, geografijata, etnografija-
ta, istorijata i dr. Vo ureduva~ka-
ta politika imalo zna~itelno
vlijanie na Zadgrani~noto pret-
stavni{tvo na VMRO.
LIT.: D-r Boro Mokrov, Razvojot na make-
donskiot pe~at i novinarstvo (od prvi-
te po~etoci do 1945 godina), Skopje, 1980,
274-275; D-r Boro Mokrov ‡ M-r Tome Gru-
evski, Pregled na makedonskiot pe~at
(1885-1992), Skopje, 1993, 68-69. S. Ml.
†MAKEDONKA# ‡ organ na
AF@ na Makedonija, prvo make-
donsko spisa-
nie za `eni.
Prviot broj
izlegol vo no-
emvri 1944 g.,
pe~ateweto
po~nalo vo s.
G. Vranovci,
prodol`ilo
vo Prilep i
zavr{ilo vo †Makedonka#, organ na
Bitola. Prva AF@ na Makedonija (1944)
uredni~ka Ve-
selinka Malinska, narednite dva
broja gi podgotvile Slavko Janev-
ski i Vasilie Popovi}-Cico. Za
62 godini, spisanieto za `enata
smenilo u{te tri imiwa – †Pros-
vetena `ena#, †@ena# i †@ena no-
va# a direktorki i glavni ured-
ni~ki bile i Vera Kova~, Ru`a
Bak, Ksenija Gavri{, Mirjana
^epin~i}, Tatjana Kopa~eva i
Liljana Dirjan. Ostanuvaj}i bez
sponzori i kakva bilo poddr{ka,
na{eto najstaro spisanie za `eni
zgasnalo vo januari 2006 g. so pos-
ledniot broj 668. B. P. \.
MAKEDONO-BUGARSKI KO-
MITET (Kostur, Egejskiot del
na Makedonija, 5. III 1943 – 1944) –
osnovan za organizirawe kolabo-
racisko oru`eno dvi`ewe vo
italijanskata okupaciona zona za
borba protiv gr~koto partizan-
sko dvi`ewe i makedonskoto
NOD vo Egejskiot del na Makedo-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
nija. Sozdavaweto go dogovorila
tri~lena bugarska delegacija
(pretstavnik na Ministerstvoto
za nadvore{ni raboti i oficeri
na Bugarskata armija). Na sosta-
nokot (3. III 1943) bil formiran
Komitet i bilo doneseno re{e-
nie za sozdavawe oru`eni ~eti,
za {to bile izvesteni gr~kite
kvislin{ki vlasti. Prvata voo-
ru`ena ~eta na Makedono-bugar-
skiot komitet bila formirana
od bugarski privrzanici i sora-
botnici na italijanskite okupa-
torski vlasti. Na krajot na mart
Komitetot $ predal na italijan-
skata komanda vo Kostur Memo-
randum (upaten i do vladata na
Bugarija) so barawa: da bide
priznaena za sojuzni~ka Makedo-
no-bugarskata organizacija, da se
proglasi avtonomija na toj del na
Makedonija i da ja snabduva i vo-
oru`uva Organizacijata. Prvite
dve barawa bile otfrleni.
LIT.: Ta{ko Mamurovski, Bugarskata
propaganda vo Jugozapadna i Centralna
Egejska Makedonija (1941–1944), Skopje,
1989; Georgi Daskalov, BÍlgarite v EgeŸ-
ska MakedoniÔ, SofiÔ, 1996. M. Min.
MAKEDONSKA AKADEMIJA
NA NAUKITE I UMETNOS-
TITE (MANU) – najvisokata sa-
mostojna nau~na i umetni~ka jav-
na ustanova vo Republika Make-
donija, osnovana na 23. II 1967 god.
vo Skopje so prv pretsedatel Bla-
`e Koneski. Nejzinite istoriski
koreni se temelat vrz kulturnata
tradicija osobeno od krajot na
XIX i po~etokot na HH vek. Ma-
kedonskoto nau~no-literaturno
drugarstvo vo S.-Peterburg (1902–
1917), na ~elo so D. ^upovski,
idejno i prakti~no gi postavuva
osnovite na sovremenata make-
donska nacionalna nauka i kultu-
ra. So svojata programa (12. XI
1902) gi formulira celite i za-
da~ite, a so Ustavot (16. XII 1903)
Drugarstoto gi poka`a sovreme-
nite sostojbi i razvojnite per-
spektivi na makedonskiot narod:
go kodificira i prvpat statutar-
Zgradata na Makedonskata akademija na naukite i umetnostite, Skopje
Prvata sve~ena sednica na Makedonskata akademija na naukite i umetnostite (1967)
no go voveduva makedonskiot jazik
vo slu`bena upotreba, ja objavuva
prvata kniga („Za makedonckite
raboti“, 1903) i prvoto nau~no-li-
teraturno spisanie („Vardar“,
1905) na toj jazik i pravopis, gi
pravi podgotovkite za makedonski
u~ili{ta i u~ebnici, ja otpe~atu-
va prvata karta na Makedonija na
makedonski jazik (1913) i go obja-
vuva prvoto nacionalno perio-
di~no izdanie (na ruski jazik)
„MakedonskiŸ golosÍ (Makedon-
ski glas)“ (1913–1914), a so progra-
mata na Makedonskiot revolucio-
neren komitet (1917) ja ovoplotu-
va dr`avnosnata vizija. Negov
ideen sledbenik i prodol`itel e
Makedonskiot literaturen kru-
`ok vo Sofija (1936– 1942), a ne-
govi ~lenovi stanuvaat i edni od
osnova~ite na dene{nata MANU.
Nau~nata i umetni~kata dejnost
na MANU se razviva preku nau~-
noistra`uva~ki proekti vo pet-
te oddelenija (za lingvistika i
literaturna nauka, za op{testve-
ni nauki, za matemati~ko-tehni~-
ki nauki, za bilo{ki i medicin-
ski nauki i za umetnost) i preku
pette nau~noistra`uva~ki cent-
MAKEDONSKA M
ri (za genetsko in`enerstvo i bi-
otehnologija, za energetika i in-
formatika, za arealna lingvis-
tika, za strategiski istra`uva-
wa i Leksikografskiot centar).
Izborot za ~lenovi na MANU se
vr{i na tri godini. ^lenovite
na Akademijata se redovni (aka-
demici), ~lenovi nadvor od ra-
botniot sostav i po~esni ~le-
novi. Organi na Akademijata se
Sobranieto (go so~inuvaat re-
dovnite ~lenovi) i Pretsedatel-
stvoto (sostaveno od pretsedate-
lot, potpretsedatelite i sekre-
tarot (kako ~lenovi na Izvr{ni-
ot odbor), sekretarite na oddele-
nijata i izbranite ~lenovi).
Akademijata organizira individu-
alni i kolektivni proektni istra-
`uvawa, nau~ni i sve~eni sobiri,
izlo`bi, koncerti, literaturni
~itawa, predavawa i drugi prired-
bi, a vo ramkite na izdava~kata dej-
nost objavuva svoi periodi~ni or-
gani („Prilozi“, „Letopis“, „Bil-
ten“, „Pristapni predavawa, pri-
lozi i bibliografija na novite
~lenovi na MANU“ i dr.) i zborni-
ci od nau~ni sobiri, monografski
studii i drugi posebni izdanija.
MANU ima svoja Biblioteka
{to vr{i uslugi na ~itatelite i
pravi razmena na publikaciite
so drugi akademii i nau~ni in-
stitucii vo zemjata i vo svetot,
kako i poseben Arhiv {to e na
raspolagawe na ~lenovite, no i
na nadvore{ni zainteresirani
korisnici i Oddel za me|unarod-
na sorabotka {to ja organizira i
ja vodi sorabotkata so mnogu
stranski akademii i drugi nau~-
ni institucii.
IZV.: Zakon za Makedonskata akademija
na naukite i umetnostite. Statut na
Makedonskata akademija na naukite i
umetnostite, Skopje, 1997; Makedonska
akademija na naukite i umetnostite,
Skopje, 2000. Bl. R.
845
M MAKEDONSKA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

MAKEDONSKA ANTIFA[IS-
TI^KA ORGANIZACIJA
(MAO) (1942 – 1943) – makedonska
politi~ka organizacija formi-
rana vo Vodensko po inicijativa
na KPG. Na ~elo na organizacija-
ta bile Vangel Ajanovski-O~e,
Angel Gacev, Risto Kordalov,
Dini Papajankov i dr. Celta na
organizacijata bila, vo sojuz so
gr~kate EAM-ELAS, da se bori
protiv fa{isti~kite sili. Vo
1943 g. bila raspu{tena.
LIT.: Ajanovski Vangel-O~e, Egejski buri,
Skopje, 1975; Hr. Andonovski, Makedonci-
te pod Grcija vo borbata protiv fa{iz-
mot 1940–1944, Skopje, 1968. St. Kis.
MAKEDONSKA ASOCIJA-
CIJA ZA ISTORIJA NA ME- Makedonskata berza na hartii od vrednost AD Skopje
DICINATA (MAIM) ‡ stru~-
na i nepro- kako akcionersko dru{tvo, vrz RM. Makedonskata berza za har-
fitna asoci- osnova na poseben zakon, a nejzi- tii od vrednost (MBHV) go orga-
jacija na is- niot osnova~ki kapital iznesu- nizira trguvaweto so hartii od
tra`uva~i i va{e 15 milioni evra. Rabotewe- vrednost vo RM. Taa e osnovana
istori~ari to na bankata e zasnovano na ne- na 13. IX 1995 g. od 13 banki, 3 osi-
na medicina- kolku principi: po~ituvawe na guritelni dru{tva i 3 {tedilni-
ta i zdravs- pazarnite principi, nezavisnost ci, kako akcionersko dru{tvo
tvenata kul- vo odlu~uvaweto, komplementar- {to raboti vrz neprofitna osno-
tura. Celta e nost namesto konkurencija na ko- va. Prvoto trguvawe na Berzata e
da go istra- mercijalnite banki i nefinansi- organizirano na 28. III 1996 g. Vo
`uva medi- rawe na dr`avni organi i pret- tekot na prvata godina od postoe-
cinskoto mi- prijatija vo dr`avna sopstve- weto (1996) e ostvaren skromen
nato na make- nost. Bankata gi izvr{uva sled- promet od 34,7 milioni denari
donskite i na nive aktivnosti: finansirawe na (okolu 670.000 evra). Trguvaweto
Zbornik na trudovi razvojot na mali i sredni pret- na MBHV inicijalno se odviva-
od Prviot kongres balkanskite
na Asocijacijata prostori. prijatija (preku kreditni linii, {e na †parket#, no od april 2001
za istorija prete`no od stranski izvori), g. vakviot na~in na trguvawe se
na medicinata Formirana e
na 4. VI 1998 finansirawe na izvozot, izdava- zamenuva so avtomatiziran elek-
g. vo [tip, kade {to se nao|a i se- we garancii za izvozni zdelki i tronski sistem na trguvawe {to
di{teto. MAIM e inicijator i osiguruvawe i reosiguruvawe na e nare~en BEST. Po~nuvaj}i od
osnovopolo`nik na Balkanskata izvozot. Bankata ne prima depo- 20. VI 2001 g. raboti vrz profitna
asocijacija za istorija na medi- ziti od naselenieto i od pravni osnova. MBHV pretstavuva javen,
cinata i organizator na Prviot lica, ne vr{i platen promet i ne transparenten i organiziran pa-
balkanski kongres za istorijata trguva so hartii od vrednost. Is- zar na koj se sre}avaat ponudata i
na medicinata (Ohrid, 23‡25. X to taka, bankata ne gi kreditira pobaruva~kata za hartii od vred-
2003). MAIM e organizator i na pretprijatijata direktno tuku nost i se formiraat nivnite pa-
dvata makedonski kongresi za is- svoite aktivnosti gi izvr{uva zarni ceni. Trguvaweto na MBHV
torijata na medicinata. Prviot preku izbrani komercijalni ban- se vr{i spored odredeni sistemi
se odr`a vo [tip (7‡8. VI 2001), a ki, t.n. †banki-u~esni~ki#. Ban- i proceduri za trguvawe. Sekoja
Vtoriot kongres vo Strumica kata raboti spored istite zakon- transakcija so hartii od vred-
(3‡5. XI 2005). P. B. ski propisi {to va`at za komer- nost se izvr{uva so posredstvo na
cijalnite banki i podle`i na su- institucija-~lenka na Berzata.
MAKEDONSKA BANKA ZA pervizija od strana na NBRM. ^lenki na MBHV se brokerski
PODDR[KA NA RAZVOJOT – LIT.: Qup~o Trpeski, Pari i bankarstvo, dru{tva i banki. Na Berzata pos-
razvojna banka vo dr`avna sops- Economy Press, Skopje, 2003, 551-554. G. P. tojat dva glavni pazarni segmen-
tvenost, formirana so cel da go ta: oficijalen i neoficijalen
poddr`i razvojot na malite i MAKEDONSKATA BERZA NA pazar. Oficijalniot pazar gi
srednite pretprijatija i da obez- HARTII OD VREDNOST AD vklu~uva hartiite od vrednost
bedi finansiska poddr{ka na iz- SKOPJE – prva organizirana {to se na kotacija na MBHV, a
vozot. Taa e osnovana vo 1998 g. berza na hartii od vrednost vo toa se hartii na pogolemi kompa-
nii, so pogolema disperziranost
na akciite, i koi imaat zna~ajni
obvrski da obelodenuvaat infor-
macii za svoeto rabotewe. Neo-
ficijalniot pazar gi vklu~uva
glavno hartiite na relativno po-
mali kompanii ili kompanii so
pomala disperziranost na akcii-
te, a nivnite obrski za obelode-
nuvawe na informaciite se ne{-
to pomali. Poslednite dve godi-
ni klasi~noto berzansko trguva-
we do`ivea silen porast: vo te-
Razgleduvawe na Predlog-zakonot za osnovawe na Makedonskata banka za poddr{ka na razvojot

846
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
kot na 2005 g. ostvareniot promet
od 116,5 milioni evra pretstavu-
va{e porast od 143,5% vo odnos
na 2004 g., dodeka prometot reali-
ziran niz 2006 g. od 176,9 milioni
evra pretstavuva{e zgolemuvawe
od 61,08% vo odnos na prethodna-
ta godina. Berzanskiot indeks na
MBHV, nare~en MBI–10 isto ta-
ka ostvari visok porast: 129% –
2005 g. i 61,5% – 2006 g. Vakviot
visok rast na trguvaweto na
MBHV proizleze od zgolemenata
aktivnost na stranskite investi-
tori i od zgolemeniot interes na
doma{nite individualni inves-
titori (t.e. fizi~ki lica) za tr-
guvawe so HV.
IZV.: Godi{en bilten na Makedonskata
berza za hartii od vrednost 2006,
//www.mse.org.mk//; Komisija za hartii od
vrednost na Republika Makedonija,
(2006), Pazarot na hartii od vrednost
vo Republika Makedonija: denes i utre
//www. mse.org.mk//.
LIT.: Makedonska berza na hartii od
vrednost AD Skopje, 10 godini Makedon-
ska berza, Skopje, 2006; V. Filipovski,
Finansiskiot sektor i ekonomskiot
razvoj vo Republika Makedonija. Otvore-
ni predizvici na Makedonskata ekonomi-
ja, MANU, Skopje, 2004, 357&379. V. F.
MAKEDONSKA DINASTIJA
(867–1056) – carska dinastija vo
Vizantija, osnovana od Vasilij I
(867–886), roden vo temata Make-
donija. Vo vremeto na nejzinoto
vladeewe Vizantija do`iveala
podem: zajaknal feudalizmot.
Vladetelite vodele uspe{ni voj-
ni protiv Arabjanite, ja likvi-
dirale bugarskata dr`ava (971),
kako i Samuilovoto Carstvo
(1018). Pokraj Vasilij I, pozna~aj-
ni vladeteli bile: Lav VI
(886–912), Konstantin VII Por-
firogenit (913–959), Nikifor II
Foka (963– 969), Jovan I Cimiski
(969–976), Vasilij II (976–1025).
Posleden vladetel bila caricata
Teodora (1055–1059).
LIT.: G. Ostrogorski, Istorija na Vi-
zantija, Skopje, 1992. K. Ax.
MAKEDONSKA DOMA[NA
GRADINA. Poradi multifun-
kcionalnosta i prilagodenosta
na uslovite na terenot i na pre-
delot, tradicionalnite doma{ni
gradini se odlikuvaat so sopstve-
ni specifiki, zna~ajni estetski
vrednosti i avtohtonost. Gradi-
nite vo RM od XIX i XX v. gi is-
tra`uva D. [ojlevski (1985).
Sovremenite doma{ni gradini
gi gubat tipi~niot likoven izraz
i specifi~nite obele`ja na pod-
nebjeto, no se zbogateni so brojni
i raznovidni rastenija. St. H. P.
MAKEDONSKA EMIGRANT-
SKA FEDERATIVNA ORGA-
NIZACIJA (Sofija, 4. XII 1921)
– politi~ka organizacija na make-
donskata emigracija vo Bugarija.
So Ustavot na MEFO bila opre-
Ustavot na Federativnata organizacija
na makdonskite emigranti
delena celta za dejstvuvawe: legal-
na borba za sozdavawe avtonomna
federativna dr`ava Makedonija
vo nejzinite geografski i ekonom-
ski granici, nezavisna od balkan-
skite dr`avi. Organizacijata go
izdavala svojot organ †Avtonomna
Makedonija# (1. XII 1920 – 26. I
1923) pod redakcija na Iv. Snega-
rov i V. Kova~ev. Vode~ki li~nos-
ti vo rakovodstvoto na MEFO bi-
le: arh. N. Jurukov, d-r H. Dal-
kal’~ev, d-r F. Atanasov, V. Kova-
~ev, K. Razmov, N. Kirov-Majski i
dr. Del od rakovodnite li~nosti
bile ubieni od VMRO na T. Alek-
sandrov (1923– 1924), drugi emigri-
rale vo stranstvo, a nekoi od niv $
pristapile na VMRO(Ob).
LIT.: Kostadin Pale{utski, Makedon-
skoto osvoboditelno dvi`enie sled
PÍrvata svetovna voŸna (1918–1924), So-
fiÔ, 1993; Zlatna kniga. 100 godini
VMRO, Skopje, 1993; Ivan Katarxiev,
Vreme na zreewe, Skopje, 1977. Z. Tod.
Scena od filmot †Vreme & vodi# (1978)
MAKEDONSKATA M
†MAKEDONSKA ISKRA#
(Detroit, SAD, 1977). Po povod
makedonskiot piknik na 14 avgust
1977 g., Nacionalnata organiza-
cija †Obedineti Makedonci# od
Toronto (granka Detroit) go ot-
pe~ati prviot i edinstven broj na
v. †Makedonska iskra#, na make-
donski, so nekolku tekstovi na
angliski jazik. Vesnikot obiluva
so tekstovi od istoriskoto mina-
to na Makedoncite od site delo-
vi na Makedonija. Sl. N.-K.
MAKEDONSKA KAMENICA
– grad vo isto~niot del na RM so
5.147 `. (2002 g.). Se nao|a od dve-
te strani na Kameni~ka Reka, des-
na pritoka na Bregalnica, na nad-
morska visina od okolu 570 m.
Ima umereno-kontinentalna kli-
ma. Taa e stara naselba. Vo mina-
toto se spomnuva kako Kamena Re-
ka, od koja poteknuva i prviot
poznat makedonski pe~atar Ja-
kov, koj vo 1566 g. pe~ati svoi
knigi vo Venecija. M. K. kako
grad e proglasena vo 2004 g. Taa e
sedi{te na op{tina, koja zafa}a
povr{ina od 19.037 ha, ima 9 nase-
leni mesta so 8.110 `. Naselbata
zabrzano po~nuva da se razviva od
1966 g., koga e otvoren rudnikot
za olovo i cink, Sasa. Naselenie-
to go so~inuvaat Makedonci, do-
deka od malcinstvata ima samo
malku Srbi (20) i Romi (14). Ima
tekstilna fabrika i fabrika za
prerabotka na cink. Al. St.
MAKEDONSKATA KINEMA-
TOGRAFIJA. So prvite film-
ski proekcii odr`ani vo 1897 g. i
so tvore{tvoto na bra}ata Mana-
ki zapo~nuva istorijata na make-
donskata kinematografija. Peri-
odot do krajot na Vtorata svetska
vojna e imenuvan kako period na
spontana kinematografija. I so
kinoprika`uvawe i so snimawe
847
M MAKEDONSKATA
Kadar od filmot †Sre}na Nova ’49# (1986)
se zanimavale lu|e qubopitni po
duh, koi sakale da gi otkrivaat
tajnite na noviot medium. Edins-
tveno Higienskiot zavod od
Skopje (od 1927 g. pa natamu)
sproveduva organizirana eduka-
tivna dejnost so pomo{ na fil-
mot (proizveduva i prika`uva
filmovi za za{tita na zdravje-
to). Po Osloboduvaweto make-
donskata kinematografija vlegu-
va vo fazata na institucionali-
zirana kinematografija: od Ot-
sekot za kinematografija pri
ASNOM (1945), pa preku Film-
skata direkcija na Makedonija
(1945), RASFILM (1946), Komi-
sijata za kinematografija pri
Vladata (1947), †Filmsko-Skop-
je# (1947), pa sè do oformuvaweto
na celokupnata kinematografska
struktura: proizvodstvo, distri-
bucija, prika`uvawe, edukacija,
kritika i publicistika, film-
ski amaterizam i filmski arhiv
(Kinoteka na Makedonija). Il. P.
MAKEDONSKATA KOLONI-
JA VO PETROGRAD (1912 – 1917)
– neformalna asocijacija na Ma-
kedoncite vo ruskata prestolnina
{to se konstituira vo momentot
neposredno pred objavuvaweto na
Prvata balkanska vojna (1912),
koga se po~uvstvuva opasnosta za
dele` na tatkovinata od balkan-
skite sosedi i neophodnosta za le-
gitimen legalen kolektiven fak-
tor za nastap pred ruskata i svet-
Dimitrija
^upovski
vo studentskata
uniforma
(9. III 1904)
skata javnost i dejstvuva{e pod
toa ime do Oktomviskata revolu-
cija (1917). Najistaknati pret-
stavnici na MKP se D. ^upovski,
N. Dimov i d-r G. Konstantinovi~
848
so nivnite soborci A. Vezenkov,
G. G. Georgiev, G. A. Georgov, in`.
J. Georgiev, K. Georgiev, G. A.
Stojanov, K. Stojanov, P. Bo`i-
darski, D. Pe{kovski, G. N. Ugri-
novski i dr., na koi im se pridru-
`ija i pogolem broj ruski li~nos-
ti od javniot, politi~kiot i na-
u~no-kulturniot `ivot.
Bidej}i MNLD go dobi samo pok-
rovitelstvoto na S.-Peterbur-
{koto slovensko blagotvorno
dru{tvo (1902–1905), a Gradona-
~alstvoto odbi da gi registrira
Slovenomakedonskoto nacional-
no-prosvetno dru{tvo †Sv. Kiril
i Metodij# (1912–1913) i Rusko-ma-
kedonskoto blagotvorno dru{tvo
†Sv. Kiril i Metodij# (1913–1914),
makedonskite patrioti nastapija
kako Makedonska kolonija i se
pretstavija kako re~isi edinstve-
ni opolnomo{teni za{titnici na
nacionalniot entitet i teritori-
jalniot integritet na Makedonija
vo periodot na Balkanskite i na
Prvata svetska vojna.
Pretstavnicite na Makedonskata kolonija
vo S.-Peterburg: D. ^upovski, d-r G. Konstantinovi~
i N. Dimov (1913)
Kako prodol`uva~ na Drugar-
stvoto, MKP se projavi najprvin
so nastapot na razni slovenski i
drugi sobranija i vo ruskiot pe-
~at. Po zapo~nuvaweto na Bal-
kanskata vojna najistaknatite
dejci zaminaa na Balkanot: K.
Misirkov vo Ju`na Makedonija
(Solun), d-r G. Konstantinovi~
vo Cetiwe, a D. ^upovski preku
Sofija stigna vo Skopje i vo Ve-
les i zaedno so P. Poparsov, R.
Rizov, A. Martulkov i dr. organi-
zira Op{tomakedonska konfe-
rencija (1912) za sudbinata na
Makedonija i dobi polnomo{no
za MKP da go zastapuva makedon-
skiot narod pred evropskata jav-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
nost. Bidej}i ne se realizira za-
minuvaweto na D. ^upovski i P.
Poparsov pred me|unarodnite
faktori vo Pariz i London, a
oficijalna Rusija be{e vo uloga
na dogovoren arbitar, MKP gi
iskoristi site sredstva za da
dejstvuva pred ruskata javnost.
Na 1 mart 1913 g. be{e objaven pr-
viot oficijalen akt Memoran-
dum na Makedoncite za nezavis-
nosta na Makedonija upaten do
ministerot za nadvore{ni rabo-
ti na Velika Britanija i do am-
basadorite na golemite sili vo
London, so barawe †Makedonija
vo nejzinite geografski, etno-
grafski, ekonomski i istorisko-
kulturni granici da ostane
edinstvena, nedeliva, nezavisna
balkanska dr`ava# i †da bide svi-
kano Makedonsko narodno sobra-
nie vo Solun za podrobna razra-
botka na vnatre{nata izgradba
na dr`avata i za opredeluvawe na
svoite odnosi sprema sosednite
dr`avi#. Istovremeno D. ^upov-
ski ja objavi prvata karta na ce-
lokupna Makedonija na makedon-
ski jazik, a be{e potpi{an i
Vtoriot memorandum na Make-
doncite do vladite i op{tes-
tvenata javnost na sojuznite
balkanski dr`avi (7. VI 1913). Is-
tovremeno izleze kni{kata na
N. D. Dimov za minatoto, sovre-
menosta i idninata na Makedo-
nija (1913), a od 9 juni po~na da
izleguva i najzna~ajnata make-
donska periodi~na publikcija do
Osloboduvaweto sp. †Makedon-
skiŸ golosÏ (Makedonski glas)#,
koe vo 11 broja na 220 stranici
(1913–1914) stana avtenti~en ar-
hiv na borbata na makedonskiot
narod za za~uvuvawe na celosta i
obezbeduvawe na slobodata na
Makedonija.
Po zapo~nuvaweto i vo tekot na
Prvata svetska vojna MKP objavi
pove}e memorandumi, apeli i po-
sebni izdanija, a vo juni 1917 g.
organizira i poseben Makedon-
ski revolucioneren komitet vo
Petrograd na ~elo so D. ^upov-
ski {to objavi Programa za soz-
davawe Balkanska Federativna
Demokratska Republika so Ma-
Prvite memorandumi na Makedonskata kolonija
vo S.-Peterburg od 1 mart i od 7 juni 1913 g.
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
kedonija kako ramnopraven ~len.
Oktomvriskata revolucija i Ver-
sajskiot dogovor ozna~ija forma-
len i privremen kraj na javnata
dejnost na MKP. Potoa vo novite
istoriski okolnosti MKP i
MRK ja prodol`uvaat dejnosta vo
Leningrad so izmenet personalen
sostav i so soobrazena programa
vo novite realnosti sè do smrtta
na voda~ot D. ^upovski (1940).
LIT.: Bla`e Ristovski, Dimitrija ^u-
povski (1878–1940) i Makedonskoto nau~-
no-literaturno drugarstvo vo Petrog-
rad, I-II, 1978; istiot, Stoletija na make-
donskata svest. Istra`uvawa za kul-
turno-nacionalniot razvitok, Skopje,
2001, 486–530. Bl. R.
Plakat za pretstavata na †Makedonska krvava
svadba# so likot na V. ^ernodrinski (1900)
†MAKEDONSKA KRVAVA
SVADBA# ‡ drama od Vojdan
^ernodrinski prvpat izvedena na
7. XI 1900 g. vo salata na †Slavjan-
ska beseda# vo Sofija, a vo re`i-
ja na avtorot. Dvaeset i pette ro-
li gi igrale dvaeset i dve lica,
od koi osumnaeset ma`i i ~etiri
`eni, ~lenovi na †Makedonski
zgovor#, koj podocna se vikal
†Skrb i uteha#, za na krajot da go
ponese imeto Stoli~en makedon-
ski teatar. Vo 1909 g. ^ernodrin-
ski vo Solun, Bitola i Skopje
prika`uval eden del od piesata
pod imeto †@etva#. Vo pedesetti-
te godini na minatiot vek pove-
}eto profesionalni teatri ja
prika`uvaa piesata zna~itelno
izmeneta i dopolneta. R. St.
†MAKEDONSKA MLADE@Ã#
(Sofija, 1, 10. H 1933 – 6. V 1934)
– mese~en organ na makedonskata
progresivna mladina vo Bugarija.
Se pe~ati na bugarski jazik vo
2000 primeroci so jasni makedon-
ski nacionalni pozicii. Redak-
tori i sorabotnici: Hr. Andonov
(vnuk od sestra na G. Del~ev), M.
Smatrakalev, V. Ivanovski, K.
Veselinov, K. Nikolov, A. ^a-
rak~iev, D. [arlanxiev i dr. Ne-
Vesnikot †Makedonska mlade`# (1933-1934)
oficijalen organ na VMRO(Ob),
izrazitel i na ideite na KP. Po
mnogu progoni i ostri polemiki
so mihajlovistite od v. †Make-
donska borba#, do zabranata izle-
guvaat samo tri broja.
LIT.: D-r Boro Mokrov, Razvojot na ma-
kedonskiot pe~at i novinarstvo (od pr-
vite po~etoci do 1945 godina), Skopje,
1980, 334–337; Bla`e Ristovski, Portre-
ti i procesi od makedonskata litera-
turna i nacionalna istorija, III, Skopje,
1990, 363–373. Bl. R.
MAKEDONSKA MLADINSKA
TAJNA REVOLUCIONERNA
ORGANIZACIJA (Vardarski
del na Makedonija, 1926–1927) –
tajna studentska organizacija
formirana od VMRO. Cel za dejs-
tvuvaweto bila da ja pomaga
VMRO vo borbata za osloboduva-
we na Makedonija od gr~koto i
srpskoto vladeewe i za obedinu-
vawe. MMTRO formira ~etiri
okru`ni petorki vo Skopje, Bi-
tola, Ohrid i [tip, vkupno 40 pe-
torki re~isi vo site gradovi, so
okolu 190 ~lenovi. Organizacija-
ta dejstvuvala do juni 1927, koga
bila izvr{ena provala, vo koja
bile uapseni okolu 40-50 ~lenovi
na MMTRO, od koi na Skopskiot
studentski proces bile osudeni
20 studenti.
LIT.: Zoran Todorovski, VMRO 1924–
1934, Skopje, 1997; DimitÍr G. Gocev,
Mlade`kite nacionalno-osvoboditelni
organizacii na makedonskite bÍlgari
1919–1941, Sofi®, 1988; Ivan Katarxiev,
Makedonija sproti Vtorata svetska
vojna, Skopje, 1999. Z. Tod.
^estitki po uspe{nata premiera na operata †Goce# od Kiril Makedonski (1954)
MAKEDONSKATA M
MAKEDONSKATA MUZIKA.
Na po~vata na Makedonija, od an-
ti~kiot period i niz stoletijata
na sredniot vek, kako i vo idnite
istoriski razdobja, se odigruvale
zna~ajni muzi~ki nastani, rele-
vantni za narodite {to ja naselu-
vale ovaa zemja, no i za onie od so-
sednite i od podale~nite zemji.
Muzi~koto minato na Makedoni-
ja nedovolno e istra`eno i prou-
~eno. Toa osobeno se odnesuva za
vremeto na sredniot vek, koga na
makedonska po~va postoele is-
taknati centri na duhovnata mu-
zika, vo koi se sozdadeni golem
broj dragoceni rakopisi so vi-
zantiska i vizantisko-slovenska
nevmatska notacija. Nedovolno e
rekonstruirana slikata na mu-
zi~kiot `ivot i vo vekovite na
turskoto vladeewe, vklu~itelno
i onaa od XIX v. ‡ vremeto na ma-
kedonskata nacionalna prerodba,
kako i na deceniite me|u dvete
svetski vojni.
Postojat podatoci za bogatiot
muzi~ki `ivot vo Makedonija i
pred doa|aweto na Slovenite vo
ovie krai{ta. Vo svojot kulturen
razvitok tie prifatile i del od
nasledstvoto na starosedelcite
vo ovoj del na Poluostrovot, ka-
ko i elementi od anti~kite ple-
miwa {to `iveele na ova geog-
rafsko podra~je.
Najzna~ajnite nastani vo sredno-
vekovniot period se povrzani so
sozdavaweto na slovenskata pis-
menost, vospostavena od svv. Ki-
ril i Metodij, so {to se sozdade-
ni uslovi za razvoj i na crkovno-
to peewe na slovenski jazik, niz
dejnosta na svv. Kliment i Naum
Ohridski i na mnogubrojnite
u~enici od Klimentovata {kola.
Vo Klimentovata bogata rako-
pisna riznica se nao|ale mnogu
849
M MAKEDONSKATA
muzi~ki rakopisi, a samiot Kli-
ment polagal golemo vnimanie na
crkovnoto peewe vo edukacijata
na sve{tenstvoto.
Kiril
Makedonski,
plakat za operata
†Goce# (1958)
Po propa|aweto na Samuilovoto
Carstvo, ohridskata crkovna in-
stitucija bila simnata na rang na
arhiepiskopija. Bogoslu`bata vo
Ohrid i vo drugite makedonski
centri se odvivala na gr~ki ja-
zik, a najgolemiot del na rakopi-
site od Klimentovata zbirka bi-
le uni{teni, dodeka najubavite
od niv bile prevedeni na gr~ki
jazik. Od toj period za naukata
posebno bogatstvo pretstavuvaat
Ohridskite nevmatski rakopisi,
sozdavani vo XI-XIV v. na gr~ki ja-
zik, od koi najinteresnite ~ekaat
podrobna muzikolo{ka obrabot-
ka. So usnoto prenesuvawe na tra-
dicijata vo narodnoto crkovno
peewe se za~uvale i se vnesuvale
elementi na doma{niot fol-
klor, pa iako vo namalen obem,
slovenskata muzi~ka pismenost
prodol`ila da se neguva vo nekoi
manastiri na terenot. Me|u ma-
lobrojnite slovenski rakopisi
od toj period {to fragmentarno
sodr`at nevmatski znaci za pee-
we se izdvojuvaat Bitolskiot
triod od XII v. i t.n. Bolowski
psaltir od XIII v., sozdaden vo oh-
ridskoto selo Ramne. Toa e vre-
meto i na najistaknatiot vizan-
tiski muzi~ar i kompozitor, re-
formator na duhovnata muzika i
na nevmatskoto pismo, Jovan Ku-
kuzel, makedonski Sloven, roden
vo debarskiot kraj. Negovoto
obemno delo, spored nekoi istra-
`uvawa, sodr`i i elementi na
tradicionalnoto narodno peewe
na makedonskite Sloveni.
Sledniot period e karakteristi-
~en po diskontinuitetot {to
nastanal vo pismenoto muzi~ko
sozdavawe na slovenski jazik.
Najzna~ajnata etapa vo vremeto
na turskoto vladeewe e XIX v.. Vo
epohata na makedonskata prerod-
ba, vo crkovnoto peewe doa|a i do
obnova na pismenata muzi~ka tra-
dicija vrz reformiranata Hri-
santova nevmatska notacija. Li-
turgiskiot ~in go zbogatuvaat so
svoi napevi niza doma{ni avtori
(Kalistrat Zografski, Joan Har-
mosin Ohridski, Dimitar Zlata-
850
nov-Gradoborski, Naum Miladin
i dr.). Vo toa vreme doa|a i do po-
javata na t.n. gradska pesna, pod
vlijanie na zapadnoevropskata
muzi~ka kultura i pismenost, do
prvite melografirani narodni
pesni, harmonizacii i tvore~ki
obidi. Najistaknatiot avtor od
krajot na XIX i po~etokot na XX
v. e Atanas Badev (1860-1908), av-
tor na †Zlatoustova liturgija#,
obrabotki na narodni temi i dr.
Vo vremeto me|u dvete svetski
vojni doa|a do relativna moder-
nizacija na muzi~kiot `ivot: se
formiraat brojni horski dru{-
tva, se odigruvaat muzi~ko-scen-
ski izvedbi i se podobruva muzi~-
kata nastava. Toga{ zapo~nuva
dejnosta i na najstarata generaci-
ja sovremeni makedonski muzi~a-
ri i kompozitori, koi }e gi os-
tvarat najzna~ajnite dela vo po-
voeniot period na makedonskata
muzika. Toj se odviva vo uslovi na
sestran nepre~en kulturen ras-
te` vo Republikata. Neposredno
po osloboduvaweto na Skopje (24.
XI 1944), osnovan e Simfoniski
orkestar, koj potoa prerasnuva vo
Makedonska filharmonija. Vo
dekemvri i.g. se otvora Srednoto
muzi~ko u~ili{te. Prvata oper-
ska pretstava, so koja e ozna~en
po~etokot na dejnosta na Skop-
skata opera, e izvedena na 9. V
1947 g. vo MNT. Osnovopolo`ni-
ci na site profesionalni insti-
tucii i na brojni amaterski mu-
zi~ki kolektivi se: St. Gajdov
(1905‡1992), @. Firfov (1906‡
1984), T. Skalovski (1909‡2004),
Tr. Prokopiev (1909‡1979) i P.
Bogdanov-Ko~ko (1913‡1988). Na
tvore~ki plan, tie ja unapreduva-
at horskata literatura, a nekoi
od niv, vo tekot na slednite dece-
nii, se zafa}aat i so pokrupni
vokalno-instrumentalni dela.
Pokraj niv, vo prvite tvore~ki i
organizaciski dejnosti u~estvu-
vaat i drugi avtori i muzi~ki
umetnici.
Kon sredinata na pedesettite go-
dini od X v. doa|a nova generaci-
Od izvedbata na operata †Car Samuil#
od K. Makedonski (1968)
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
ja kompozitori i muzi~ki umet-
nici od site profili, {koluva-
ni na muzi~kite akademii na po-
rane{nata dr`ava. Avtorite od
ovoj tvore~ki krug otvoraat novi
stilski nasoki i ja zbogatuvaat
makedonskata muzika so golem
broj kamerni, simfoniski i mu-
zi~ko-scenski ostvaruvawa. Od
po~etokot na sedumdesettite go-
dini na vekot po~nuva i poopstoj-
noto muzikolo{ko istra`uvawe
na muzi~koto minato, a niza sora-
botnici na Institutot za fol-
klor †Marko Cepenkov# davaat
dragoceni prilozi vo prou~uva-
weto na makedonskiot muzi~ki
folklor. Slednite generacii
muzi~ki avtori, {koluvani na
FMU vo Skopje i vo drugi cen-
tri, gi prodol`uvaat nastojuva-
wata na prethodnicite, obra}aj-
}i se kon folklorniot idiom niz
svoevidni varijanti, soodvetni
na aktuelnite struewa vo muzi~-
koto tvore{tvo. Od sredinata na
XX v. Skopje pretstavuva zna~aj-
na muzi~ka metropola so bogati
nastani na koncertniot podium i
na operskata scena, kade {to nas-
tapuvaat istaknati doma{ni ins-
trumentalni i vokalni solisti i
dirigenti i svetski renomirani
gostuva~ki umetnici. Vo Repub-
likata se odr`uvaat muzi~ki
festivali so me|unarodno reno-
me (Ohridsko leto, Interfest vo
Bitola), kako i festivali na za-
bavnata, narodnata i xez-muzi-
kata, so poznati svetski inter-
pretatori i potvrdeni avtori i
grupi vo site `anrovi i stilski
orientacii. Dr. O.
MAKEDONSKATA NARODNA
STUDENTSKA GRUPA †GOCE
DEL^EV# (1919–1934) – asocija-
cija na studentite formirana vo
Sofija kako Makedonska student-
ska grupa †Goce Del~ev# (1919), no
vo vremeto na politi~kite ubi-
stva na Makedoncite vo Bugarija
(1923), koga e likvidiran i nejzi-
niot pretsedatel Taraljamov,
Grupata privremeno ja prekinuva
dejnosta. Koga tie ubistva go stig-
nuvaat vrvot, †nezavisnite stu-
denti na Sofiskiot dr`aven uni-
verzitet# ja objavuvaat bro{ura-
ta †Ne mo`eme ve}e da mol~ime!#
(1929) i svikuvaat mladinski kon-
gres, no i toj e zabranet. Vo sled-
nata godina progresivnite stu-
denti Makedonci vo Bugarija ja
obnovuvaat starata studentska
asocijacija pod imeto Makedon-
ska narodna studentska grupa †Go-
ce Del~ev# (1930) kako legalen
klon na VMRO(Ob) so idejna
platforma vrz principite na
Majskiot manifest (6. V 1924).
MNSG †Goce Del~ev# objavi 6
broja od svojot †organ na progre-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
sivnite makedonski studenti vo
Bugarija# †Makedonski student-
ski listÍ# (4. XII 1931 – 1. VI
1932), pod redakcija na mladite
makedonski intelektualci: K. Ve-
selinov, M. Smatrakalev, K. Ni-
kolov i V. Haxikimov. Koga ves-
nikot e zabranet, podgotveniot
broj Redakcijata go objavuva pod
naslov †Makedonska studentska
trubuna# kako †organ na makedon-
skoto studentstvo – ratnik za
MONS# (23. H 1932 – 5. IV 1933).
Po ~etvrtiot broj i toj vesnik e
zabranet. Naskoro Grupata po~-
nuva da go izdava noviot mese~en
†organ na makedonskata progre-
sivna mladina vo Bugarija# pod
izmenet naslov †Makedonska mla-
de`Ï# (10. H 1933 – 6. V 1934), pod
oficijalna redakcija na Del~e-
viot vnuk Hr. Andonov. Po treti-
ot broj i toj e zabranet, zaedno so
neoficijalniot organ na
VMRO(Ob) †Makedonsko zname#
(14. VI 1932 – 1. VII 1934), bidej}i
Vesnikot †Makedonsko zname# (1932-1934)
objavuval otvoreni statii za ma-
kedonskata nacija, za makedonski-
ot jazik, literatura, istorija i
kultura i za organizirana borba
za nacionalno osloboduvawe i
obedinuvawe. Koga na sostanok
oficijalno se postavuva pra{a-
weto za †etni~kata bitnost na
makedonskiot narod# i †dali ma-
kedonskiot narod vo Pirinska
Makedonija se nao|a pod naciona-
len gnet#, jasno se ka`uva: †Make-
donskoto progresivno dvi`ewe e
nacionalno, bidej}i go ima kako
cel nacionalnoto osloboduvawe
na Makedonija. Toa ne e partisko,
nitu pak stale{ko ili klasno, a
po karakterot i sostavot e op-
{tonarodno, demokratsko#. To-
ga{ se otcepuva fiktivniot Ak-
cionen komitet na makedonskoto
progresivno dvi`ewe vo liceto
na V. Haxikimov (15. I 1934) i po~-
nuva da go izdava svojot provoka-
torski antinacionalen organ
†Makedonska borba#. Centralno-
Vesnikot †Makedonska borba# (1934)
to rakovodstvo na MNSG †G. Del-
~ev# donesuva Deklaracija za ras-
cepot (2. III 1934), a na pro{irena-
ta konferencija na Grupata (4.
IV), so delegati od site fakulte-
ti, se razjasnuva †kako i zo{to se
dojde do parolata za samooprede-
luvawe na Makedonija pod bugar-
ska vlast i voop{to za samoopre-
deluvawe na celokupna Makedo-
nija do nejzino oddeluvawe vo sa-
mostojna dr`ava#. Centralnoto
rakovodstvo na Grupata pravi op-
{irno †Izlo`enie# (2. III 1934) i
†vo imeto na slobodata na na{ata
porobena tatkovina# objavuva
†Otvoreno pismo# do makedonski-
te studenti vo Bugarija (8. IV
1934) so povik †{to poskoro da go
izgradime na{iot graniten Ma-
kedonski op{t naroden student-
ski sojuz (MONS)# kako †rakovo-
ditel na mak. narodni studenti vo
stranstvo i za samoopredeluvawe
na Makedonija do nejzino oddelu-
vawe vo samostojna dr`avno-po-
liti~ka edinica#. So zvenarski-
ot prevrat vo Bugarija (9. V 1934)
e paralizirana i dejnosta na
MNSG †Goce Del~ev#. Nejzini
aktivisti potoa go formiraat
Makedonskiot literaturen kru-
`ok vo Sofija (1936 – 1942).
LIT.: D-r Bla`e Ristovski, Portreti i
procesi od makedonskata literaturna i
nacionalna istorija, III, Skopje, 1990,
293‡318. Bl. R.
MAKEDONSKA NARODNA FE-
DERALNA ORGANIZACIJA
(Pirinskiot del na Makedonija,
(avgust 1943 ‡ 1946) ‡ tajna make-
donska politi~ka organizacija,
koja se vklu~ila vo nacionalno-
osloboditelnata borba vo sodej-
stvo so organiziranoto partizan-
sko dvi`ewe predvodeno od make-
donskite komunisti. Po progla-
suvaweto na sozdavaweto na make-
donskata nacionalna dr`ava vo
Vardarskiot del od Makedonija,
Organizacijata za cel na dejstvu-
vaweto go postavila obedinuva-
weto na Pirinskiot del od Make-
donija so makedonskata dr`ava.
Po komunisti~kiot dr`aven
prevrat (9. IX 1944), Organizaci-
jata prodol`ila da dejstvuva ne-
legalno (do sredinata na XII
1945). Toga{ Centralniot komi-
tet donel re{enie za legalizira-
we. Osnova~koto sobranie bilo
odr`ano vo Petri~ (8. I 1946); bil
usvoen Ustavot i bile izbrani te-
lata. Baraweto za registrirawe
kako makedonska nacionalna par-
tija ne bilo odobreno i natamo{-
nata dejnost bila zaprena so rep-
resija od organite na progonot.
LIT.: Mihajlo Minoski, Obid za legali-
zirawe na tajnata Makedonska narodna
federalna organizacija i nejzino tran-
sformirawe vo makedonska nacionalna
partija vo pirinskiot del od Makedoni-
ja, †Prilozi# na MANU, 2, 1996. M. Min.
MAKEDONSKA NUMIZMA-
TIKA. S¢ do Vtorata svetska
MAKEDONSKA M
vojna, vo otsustvo na sopstvena
dr`ava, teritorijata na R. Make-
donija bogata so numizmati~ki
materijali slu`ela pove}e kako
izvor za zbogatuvawe na zbirkite
na brojni poznati evropski muzei
i privatni kolekcii. So sozdava-
weto na soodvetni muzejski in-
stitucii vo periodot 1945&1990
god. }e se stvorat i neophodnite
uslovi za pribirawe na numizma-
ti~kiot materijal, formirawe
na zbirki i skromni obidi za
prou~uvawe i publikuvawe na toj
materijal. Po 1990 god. so pojava-
ta na nova generacija numizmati-
~ari specijalisti po oddelni ob-
lasti, sleduva brz razvoj na make-
donskata numizmatika. Se for-
Publikacijata
na Narodnata
banka na RM:
†Makedonija,
parite
i istorijata#
(2001)
mira prviot Numizmati~ki kabi-
net pri Muzej na Makedonija, a vo
1994 god. se pojavuva i prvoto pe-
riodi~no spisanija za numizma-
tika (Makedonski numizmati~ki
glasnik). Pokraj javnite zbirki,
se pojavuvat i brojni privatni
zbirki i zbirki na oddelni ban-
ki. Vo 1999 god. se otvori kamer-
na, a 2002 god. postojana numizma-
ti~ka postavka na Narodnata
banka, a svoja postojana postavka
vo 2005 god. otvori i Ohridskata
banka. Vo 2001 god. e publikuvana
i prvata monografija, posvetena
na monetarnicata vo Stobi. Vo
2001 god. vo MANU se odr`a i pr-
viot nau~en simpozium na temi
od numizmatikata. Vo poslednive
desetina godini se publikuvani
brojni katalozi na zbirki i spe-
cijalizirani izdanija od oblasta
na numizmatikata.
Lit.: V. Bitrakova-Grozdanova, Spomeni-
ci od helenisti~kiot period vo SR Ma-
kedonija, Skopje, 1987, 81-102; Numizma-
ti~ka zbirka na Narodna banka na Repub-
lika Makedonija, Skopje, 1999; P. Josi-
fovski, Rimskata monetarnica vo Sto-
bi, Skopje 2001; Monetite i monetokovni-
cite vo Makedonija, Skopje, 2001; Makedo-
nija, Parite i istorijata, Skopje, 2002;
Makedonskite banknoti i kovani pari
1992-2002, Skopje, 2002; Makedonija i Pa-
jonija, Kolekcija [eldarov, Skopje, 2003;
B. Husenovski, Anti~ki moneti od Var-
darski rid, Gevgelija, 2004; Makedonski
numizmati~ki glasnik (Macedonian Numi-
smatic Journal), No. 1 (1994), No. 2 (1996), No.
3 (1999), No. 4 (2000). P. J.
851
M MAKEDONSKA
MAKEDONSKA PATRIOT-
SKA ORGANIZACIJA (1922 –)
– legalna organizacija na bugar-
skata i makedonskata emigracija
vo SAD i Kanada. Osnova~kiot
kongres bil odr`an vo gr. Fort
Vejn, Indijana, SAD (1–4 oktom-
vri 1922), na koj bil izbran Cen-
tralen komitet, a za prv pretse-
datel bil izbran Atanas Stefa-
nov. Na Kongresot bil usvoen Us-
tavot na organizacijata, spored
koj celta na Sojuzot na MPO bi-
la: †Da se bori na legalen na~in
za proglasuvawe na Makedonija
vo edna nezavisna makedonska re-
publika vo nejzinite geografski
i ekonomski granici#. Na treti-
ot kongres, odr`an vo 1924 g.,
imeto na organizacijata bilo
promeneto vo Makedonska poli-
ti~ka organizacija. Vo Ustavot
usvoen na kongresot vo Ohajo
(1927), identi~en so prviot, se
potenciralo deka vo Makedonija
`iveele 1.096.376 Bugari. Vo ce-
liot period me|u dvete svetski
vojni MPO bila pod vlijanie na
Makedonskiot nacionalen komi-
tet i na mihajlovisti~kata
VMRO. Od Vtorata svetska vojna
do sozdavaweto na RM (1991), pre-
ku svoite pe~ateni i drugi propa-
gandni sredstva, MPO se zalaga-
la za otcepuvawe na Makedonija
od Federalna Jugoslavija, otstra-
nuvawe na komunisti~kiot sis-
tem i sozdavawe samostojna de-
mokratska dr`ava na †makedon-
skite Bugari#. MPO izdava svoj
organ †Makedonska tribuna# (Ma-
cedonian Tribune). Prviot broj na
vesnikot izlegol na 10 fevruari
1927 g. vo Indijanapolis, SAD.
Peticija od MPO i Obedinetite Makedonci
do Evropskata zaednica, do OON i do site svetski
lideri za priznavawe na RM (1991)
852
Vesnikot †Makedonska tribuna#, organ na MPO vo SAD
Prv redaktor bil Boris Zogra-
fov. Po sozdavaweto na RM, od
1997 g. vo vesnikot se pe~atat i
nekoi statii na makedonski jazik
so latinica.
LIT.: Kostadin GÍrdev, Makedonskite
patrioti~ni organizacii v Kanada, So-
fiÔ, 1991; Zoran Todorovski, Politi~-
kite pogledi na MPO za osloboduvawe i
sozdavawe na nezavisna Makedonija, zb.:
†Iseleni{tvoto od Makedonija od poja-
vata do denes#, Skopje, 2001. Z. Tod.
†MAKEDONSKA POVEST# ‡
prv makedonski balet, vo tri ~i-
na. M: Gl. Smokvarski, S: kompo-
zitorot i D. Parli}. Prvo izve-
duvawe: Skopje, 21. VI 1953. Dr. O.
Izveduva~ite na baletot †Makedonska povest# od Gligor Smokvarski (1953)
†MAKEDONSKA PRAVDA#
(Sofija, I, 1, 3. IX 1933 – 52, 3. IX
1934) – nedelen organ na makedon-
skata emigracija. Izleguva na bu-
garski jazik vo 8000 tira` pod re-
dakcija na Dimitar Popeftimov
(do br. 11), a potoa odg. redaktor e
Ilija K. Gramatikov, no ve}e so
izmeneta (protogerovisti~ka) na-
cionalno-politi~ka koncepcija,
vo prilog na 19-majskiot prevrat.
Redaktorot vo uvodnikot na prvi-
ot broj deklarira deka vesnikot }e
†se bori za slobodata na mislata#
i sobranijata na makedonskata
emigracija vo Bugarija, za premav-
nuvawe na vonrednata sostojba vo
Petri~ko, za podobruvawe na eko-
nomskite uslovi na begalcite i za
narodnosna i kulturna sloboda vo
Vesnikot †Makedonska pravda# (Sofija, 1933-1934)
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
trite dela na porobena Makedoni-
ja... Makedonskiot narod treba da e
gotov pri sekoja nova opstanovka,
pri sekoja nova promena vo Grcija,
vo Jugoslavija ili vo Bugarija, da
si go ka`e svojot zbor, da ja proja-
vi svojata volja i da u~estvuva so
svoeto aktivno prisustvo# i deka
v. †}e ja kultivira idejata za Bal-
kanska federacija, kako edinstve-
no, zasega, sredstvo za umirotvoru-
vawe na Balkanot, vo ramkite na
koja federalna Makedonija navis-
tina bi bila slobodna i sre}na#.
LIT.: D-r Boro Mokrov, Razvojot na ma-
kedonskiot pe~at i novinarstvo (od pr-
vite po~etoci do 1945 godina), Skopje,
1980, 337–340; D-r Bla`e Ristovski, Make-
donskiot narod i makedonskata nacija,
II, Skopje, 1983, 536–541. Bl. R.
MAKEDONSKA PRAVOSLAV-
NA BOGOSLOVIJA †SV. KLI-
MENT OHRIDSKI# (Skopje) –
sredno bogoslovsko u~ili{te na
Makedonskata pravoslavna crkva,
osnovano od Svetiot arhijerejski
sinod na 26. IX 1967 g., so rabota
po~nalo na 1. XI 1967 g., so 68 u~e-
nici vo site pet klasa vo manasti-
rot †Gorni Sveti Ilija# vo se-
Makedonskata pravoslavna bogoslovija
†Sv. Kliment Ohridski# vo Skopje
loto Bawani, Skopsko. Od 1969 g.,
raboti vo seloto Dra~evo, Skop-
sko. Vo krugot na u~ili{teto ima
izgradeno sovremena kapela pos-
vetena na sv. Kliment Ohridski.
IZV.: Arhiva na SAS na MPC. A. G.
MAKEDONSKA PRAVOSLAV-
NA EPARHIJA ZA EVROPA
(1967– ) – eparhija na MPC. Pr-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
vite makedonski crkovni op{ti-
ni vo Evropa se formiraat vo
1958 g. vo [vedska i vo Danska, a
vo 70-tite godini vo Germanija,
Belgija, [vajcarija, Avstrija i
Francija; vo 90-tite godini, po
raspa|aweto na Jugoslavija, i vo
Slovenija, Hrvatska, Crna Gora
i Srbija. Prvite makedonski pra-
voslavni crkovni op{tini vo
Malme i Geteborg ([vedska) i vo
Kopenhagen (Danska) dobile bla-
goslov od Sinodot na MPC vo
1973 g. Nadle`ni mitropoliti
bile: Kiril (1967–1981), Petar
(1981–1988) i Stefan (1988–1990),
a potoa Sinodot (1990–1995). Prv
eparhiski arhijerej na Evropska-
ta eparhija be{e mitropolitot
Gorazd (1995–2006). Vo 2006 g. ad-
ministrator e Episkopot poljan-
ski Pimen, koj na 22 juni e izbran
za Mitropolit evropski. Epar-
hijata e registrirana vo Dor-
tmund (Germanija). Registracija-
ta va`i za site zemji kade {to se
registrirani makedonski pravos-
lavni crkovni op{tini (a gi ima
vo re~isi site evropski zemji).
LIT.: Ratomir Grozdanoski, Stefan Ar-
hiepiskop Ohridski i Makedonski, Skop-
je, 2000. Rat. Gr.
MAKEDONSKA PRAVOSLAV-
NA EPARHIJA NA MPC ZA
AVSTRALIJA I NOV ZE-
LAND (1974). Vo 1960 g. vladika-
ta Naum ja osvetil makedonskata
crkva †Sv. \or|i# vo Melburn
(Viktorija), oficijalno prvata
Grupno kr{tevawe vo hramot †Sv. Hristovo
Voskresenie# vo Rokdael, Sidnej (Vodici, 19. I 2009)
crkva na MPC vo Avstralija i vo
celata makedonska dijaspora vo
svetot. Makedonskite crkvi vo
Avstralija vo po~etokot bile pod
duhovna jurisdikcija na Sinodot
na MPC, a po formiraweto na
Amerikansko-kanadsko-avstra-
liskata makedonska pravoslavna
eparhija (1967) tie stanale del od
nea. Vo 1974 g. bila formirana
posebna Avstraliska makedonska
MAKEDONSKATA M
pravoslavna eparhija, na koja do
1981 g. nadle`en arhijerej bil
mitropolitot Kiril, a od 1981 do
1995 g. mitropolitot Timotej. Vo
1995 Avstraliskata eparhija ja up-
ravuva Sinodot na MPC, a od no-
emvri 1995 do 2004 g. nadle`en ar-
hijerej e mitropolitot Petar, koj
potoa ja administrira eparhijata.
LIT.: Ratomir Grozdanoski, Stefan Ar-
hiepiskop Ohridski i Makedonski, Skop-
je, 2000. Rat. Gr.
Pismoto od Inicijativniot odbor do Prezidiumot
na ASNOM za organizirawe samostojna
Makedonska pravoslavna crkva (fevruari 1945)
to pismo i Svetoto predanie,
spored u~eweto na Svetata pra-
Eparhiite na MPC vo Republika Makedonija
voslavna crkva; b) Apostolskite
MAKEDONSKATA PRAVOS- pravila, pravilata na vselenski-
LAVNA CRKVA (MPC). Sve{- te i pomesnite sobori i na sveti-
teni~kiot sobor vo Izdeglavje te otci; v) aktite na pomesnite
(21. X 1943) usvoil Rezolucija za sobori i patrijar{iskite sino-
vozobnovuvawe na Ohridskata ar- di, dokolku gi usvoila; g) propi-
hiepiskopija kako MPC. Odluka
za toa donesol i Prviot crkovno-
naroden sobor vo Skopje (4. III
1945). Vozobnovuvaweto na Oh-
ridskata arhiepiskopija i prog-
lasuvaweto na MPC bilo izvr-
{eno so Odluka na Vtoriot cr-
kovno-naroden sobor vo Ohrid
(4–6. IX 1958). Srpskata pravos-
lavna crkva ja priznala samostoj-
nosta na MPC so Soborska odlu-
ka od 1959 g. Na Tretiot arhie-
piskopski crkovnonaroden sobor Svetiot arhierejski sinod pri proglasuvaweto
na avtokefalnosta na MPC (17. VII 1967)
vo Ohrid (17-18. VII 1967) bila do-
nesena Odluka za proglasuvawe i site, uredbite, pravilnicite, od-
bila proglasena avtokefalnosta lukite i drugite ustavni akti na
na vozobnovenata Ohridska arhi- nadle`nite crkovni vlasti {to
episkopija vo liceto na MPC, se donesuvaat vrz osnova na Usta-
koja e pravoslavna avtokefalna
sestrinska crkva na edinstvena-
ta, sveta, soborna i apostolska
Crkva. Gi primenuva dogmite, ka-
nonite i edinstvoto na bogoslu`-
bata so Isto~nata vselenska pra-
voslavna crkva. Samostojno gi
ureduva i upravuva crkovnite dej-
nosti. Ima dostoinstvo vo rang
na Arhiepiskopija, so poglavar
Arhiepiskop i so titula Arhie-
piskop Ohridski i Makedonski,
koj se oslovuva so †Va{e Bla`en-
stvo#. Slu`ben jazik vo MPC e
makedonskiot i
negovoto kiril-
sko pismo, a bo-
goslu`beni se cr-
kovnoslovenski-
ot i makedonski-
ot jazik. MPC se
upravuva vrz os- Odlukata za proglasuvawe na avtokefalnosta na
Grbot na MPC nova na: a) Sveto- Makedonskata pravoslavna crkva (17 avgust 1967)
853
M MAKEDONSKA
Soborniot hram na MPC vo Skopje
vot. MPC e episkopalna, vnat-
re{no administrativno e orga-
nizirana na eparhii, i toa: 1.
Skopska pravoslavna eparhija –
Skopje; 2. Prespansko-pelagoni-
ska pravoslavna eparhija – Bito-
la; 3. Bregalni~ka pravoslavna
eparhija – [tip; 4. Debarsko-ki-
~evska pravoslavna eparhija – Oh-
rid; 5. Polo{ko-kumanovska pra-
voslavna eparhija – Skopje; 6. Po-
vardarska pravoslavna eparhija –
Veles; 7. Strumi~ka pravoslavna
eparhija – Strumica; 8. Ameri-
kansko-kanadska makedonska pra-
voslavna eparhija – Toronto; 9.
Makedonska pravoslavna eparhi-
ja za Avstralija i Nov Zeland –
Melburn; 10. Makedonska pravos-
lavna eparhija za Evropa. Arhie-
piskopskata (centralna) uprava
ja so~inuvaat: 1. Zakonodavni te-
la (a. Svetiot arhijerejski sinod
i b. Arhiepiskopskiot crkovno-
naroden sobor); 2. Izvr{ni tela
(a. Arhiepiskopskiot soborski
upraven odbor i b. Arhiepiskop-
ska administracija); 3. Sudski
organi (Crkovno sudstvo i obvi-
nitelstvo). Crkovno-prosvetna-
ta dejnost se ostvaruva vo Make-
donskata pravoslavna bogoslovi-
ja i na Pravoslavniot bogoslov-
ski fakultet vo Skopje, a izda-
va{tvoto e sè pobrojno vo site
eparhii. Mona{kiot `ivot e
razvien vo manastirite niz Ma-
kedonija.
LIT.: Slavko Dimevski, Istorija na Ma-
kedonskata pravoslavna crkva, Skopje,
1989; Ratomir Grozdanoski, Mihail Arhi-
episkop Ohridski i Makedonski, Skopje,
1994; Ratomir Grozdanoski, Stefan Ar-
hiepiskop Ohridski i Makedonski, Skop-
je, 2000; Done Ilievski, Makedonskoto
854
pravoslavno sve{tenstvo vo borba za na-
cionalna i crkovna sloboda, Skopje, 1987;
istiot, Avtokefalnosta na Makedonska-
ta pravoslavna crkva, Skopje, 1972; Jovan
Bel~ovski, Ohridska arhiepiskopija od
osnovaweto do pa|aweto na Makedonija
pod turska vlast, Skopje, 1997. Rat. Gr.
MAKEDONSKA PRERODBA
(1802–1944) – proces na makedon-
skoto kulturno-nacionalno bude-
we i dr`avno-politi~ko osamos-
tojuvawe {to zapo~nuva so borba-
ta za upotreba na narodniot na-
mesto crkovnoslovenskiot jazik
vo pi{anata re~ i za individuali-
zirawe na makedonskiot kultur-
no-istoriski identitet vo slo-
venskiot i balkanskiot svet, za
izgradba na makedonskiot kako
poseben literaturen jazik i za ob-
novuvawe na Ohridskata arhie-
piskopija kako nacionalna crkva
vo makedonska avtonomna, neza-
visna, federativna ili konfede-
rativna dr`ava (vo ju`nosloven-
ski ili vo balkanski ramki). Pre-
rodbata vo Makedonija uslovno
zapo~nuva so pe~ateweto na prvi-
ot tekst na sovremeniot makedon-
ski govoren jazik (^etirijazi~ni-
kot na Daniil Moskopolski, 1802)
i trae sè do konstituiraweto na
sovremenata makedonska dr`ava
na Prvoto zasedanie na ASNOM
(1944). → Makedonija. Bl. R.
MAKEDONSKA RABOTNI^-
KA SOCIJALISTI^KA GRU-
PA (Sofija, 1893 – 1900) – grupa
od makedonski socijalisti i pe-
~albari, formirana od Vasil
Glavinov za da gi {iri socijalis-
ti~kite idei me|u makedonskite
pe~albari i vo samata Makedoni-
ja. Se zastapuvale za osloboduva-
we na Makedonija i za sozdavawe
Makedonska Republika ‡ preku
revolucija. Vo 1900 g. MRSG se
vklu~ila vo Makedonskata revo-
lucionerna organizacija. Grupa-
ta izdavala svoi vesnici i popu-
larni bro{uri.
LIT.: Rabotni~koto i komunisti~ko-
to dvi`ewe vo Makedonija, Skopje, 1970;
D-r Orde Ivanoski, Prerodbenskata de-
lotvornost na socijalisti~kata misla
vo Makedonija, Skopje, 2000. O. Iv.
MAKEDONSKA RADIOTELE-
VIZIJA ‡ javen radiodifuzen
servis vo RM. Prenosot na Vto-
roto zasedanie na ASNOM na 28
dekemvri 1944 g. be{e prvata
emisija (na kratki branovi) {to
go ozna~i po~etokot na rabotata
na Radio Skopje. Eden mesec po-
toa be{e instaliran srednobra-
nov predavatel. Se rabote{e so
mo{ne skudna tehnika, a progra-
mata se emituva{e vo `ivo od dve
mali studija (spikersko i muzi~-
ko). Od 1950 g. po~naa da se upot-
rebuvaat magnetofoni, a do 1963
g. brojot na studijata narasna na
{est. Bidej}i vo zemjotresot se
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
urna zgradata na Radioto, progra-
mata se emituva{e od {atori i
od improvizirano studio. Deset
godini po zemjotresot Radioto
dobi nova lokacija vo Nerezi i se
opremi so sovremeni studija i
tehnika. Celosno re{enie na stu-
diski i raboten prostor Radio
Skopje dobi so vseluvaweto vo
Radio-televiziskiot dom (1986).
Denes Makedonskoto radio prog-
ramata ja emituva niz dva prog-
ramski servisa na makedonski ja-
zik, tret programski servis na ja-
zicite na gra|anite na nemnozin-
skite etni~ki zaednici, kako i na
satelitski i radioprogramski
servis namenet za sosednite zemji
i za na{ite iselenici.
Vo 1958 g. Sovetot na Radio Skop-
je donese odluka za formirawe
ekipa {to }e raboti na podgotov-
kite za otvorawe televizija. Dve
godini potoa se oformi prviot
tim televiziski rabotnici. Vo
maj slednata godina, poradi ne-
dostig na sopstveno studio i teh-
nika, kompletna makedonska rea-
lizatorska ekipa od Belgradsko-
to studio go realizira{e Balet-
skiot koncert, so solisti od Ma-
kedonskiot naroden teatar. Emi-
sijata vo traewe od polovina ~as
be{e prvoto celosno program-
sko ostvaruvawe. Vo 1964 g. be{e
pu{ten vo redovna rabota nov
predavatel na Crn Vrv. Po toj
povod se realizira prviot di-
rekten televiziski prenos od
koncert i recital, so u~estvo na
Makedonskata filharmonija i
Makedonskiot naroden teatar.
Na 14 dekemvri 1964 g., od impro-
vizirano studio vo Nerezi, po~na
redovnoto emituvawe sopstvena
TV programa. Emituvaweto na
prviot televiziski †Vesnik# go
ozna~i rodendenot na Televizija
Skopje. Denes Makedonskata ra-
dio-televizija emituva programa
Zgradata na Makedonskata radiotelevizija
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
preku tri televiziski servisi i
~etvrti & sobraniski kanal, a so
svojata programa pretstavuva
vistinski javen, moderen servis
na gra|anite na RM. J. F.
†MAKEDONSKA REVIJA ZA
KAZNENO PRAVO I KRIMI-
NOLOGIJA# – stru~no spisa-
nie, ~ij izdava~ e Zdru`enieto za
kazneno pravo i kriminologija.
Prviot broj se pojavi vo 1994 g.
Prviot glaven i odgovoren ured-
nik e prof. d-r Nikola Matov-
ski. Gor. L.-B.
MAKEDONSKA REVOLUCI-
ONERNA ORGANIZACIJA
(MRO) (Solun, 23. X / 4. XI 1893 ‡
1908). Bila osnovana od {estmina
revolucioneri intelektualci:
Damjan Gruev, d-r Hristo Tatar-
~ev, Petar Pop Arsov, Ivan Ha-
xi Nikolov, Hristo Batanxiev i
Andon Dimitrov, so cel so oru-
`ena borba da se izvojuva poli-
ti~ka avtonomija na Makedonija.
Na osnova~kiot sostanok usvoile
Programa za dejstvuvawe: tajna
revolucionerna dejnost, isklu~i-
vo na teritorijata na Makedonija
(vo nejzinite prirodni i etni~ki
granici), vo Organizacijata da se
primaat samo lica rodeni i koi
`iveele vo Makedonija (nezavis-
no od nivnata narodnost i vera).
Za stapuvawe vo Organizacijata
bilo vovedeno polagawe zaklet-
va. Bil usvoen Ustavot na Orga-
nizacijata (vo po~etokot na 1894)
i se konstituiral Centralniot
komitet (pretsedatel d-r Hristo
Tatar~ev, sekretar Damjan Gruev).
Bila izgradena mre`a na Organi-
zacijata vo pogolemite centri vo
Makedonija (do sredinata na
1894). Osobeno silen podem bele-
`ela po stapuvaweto vo ~lenstvo
Osnova~ite na Makedonskata revolucionerna
organizacija (MRO)
i vo rakovodeweto na Goce Del-
~ev, potoa Pere To{ev, \or~e
Petrov, Jane Sandanski i drugi
makedonski revolucioneri.
Ustavot na Makedonskata revolucionerna
organizacija (1896)
Vo letoto 1894 g. vo Resen bilo
odr`ano sovetuvawe na ~lenovi-
te na CK i na delegatite na mes-
nite komiteti posveteno na orga-
nizacioni i na tekovni pra{awa
za revolucionerno dejstvuvawe.
Bile formirani tri revolucio-
nerni orkruzi: Solunski, Bitol-
ski i Skopski. Organizacijata
izgradila (do esenta na 1895) raz-
graneta mre`a vo site delovi vo
Makedonija i proglasila suvere-
nost na organizacionata terito-
rija, spre~uvawe na dejstvuvawe-
to na drugi organizirani grupi
so isti celi vo Makedonija. Ma-
kedonskite komiteti formirani
vo stranstvo mo`ele da dejstvuva-
at isklu~ivo vo ramkite na MRO.
Po formiraweto na Makedonski-
ot komitet vo Sofija (podocna
preimenuvan vo Vrhoven makedon-
ski komitet, 1895), CK na MRO
vedna{ pobaral toj komitet da ja
soobrazi svojata aktivnost so
potrebite na MRO i da raboti ka-
ko pomo{en komitet. Sofiskiot
komitet prodol`il da dejstvuva
kako paralelna organizacija za
realizirawe na bugarskata dr-
`avna politika kon Makedonija.
Vo po~etokot na 1896 g. Del~ev
pristignal vo Sofija vo svojstvo
na oficijalen pretstavnik na
MRO da raboti za spre~uvawe na
me{aweto na bugarskite dr`av-
ni faktori vo makedonskoto os-
loboditelno delo. Pretsedate-
lot na Sofiskiot komitet gene-
ralot Danail Nikolaev bil pre-
dupreden deka MRO nema da gi to-
lerira aktivnostite i akciite
prezemeni vo Makedonija.
Grcija i Srbija go zasilile pro-
pagandnoto dejstvuvawe i se ek-
MAKEDONSKA M
sponirale kako neprijatelski si-
li kon makedonskoto oslobodi-
telno delo. Vo taka nepovolno
opkru`uvawe za poefikasno vo-
dewe na osloboditelnata borba, a
so ogled na toa deka i slovensko-
to naselenie vo Odrinsko se nao-
|alo vo ista polo`ba i vleguvalo
vo granicite na Egzarhijata,
MRO se opredelila da go organi-
zira i toa naselenie za izvojuva-
we avtonomija na Makedonija i
na taa oblast.
Se odr`al Kongres na MRO
(5‡12. IV 1896) so u~estvo na prvi-
te lu|e na Organizacijata: Goce
Del~ev, Damjan Gruev, \or~e Pet-
rov, Pere To{ev, d-r Hristo Ta-
tar~ev, Petar Poparsov i dr., na
koj bila usvoena nova politi~ka
strategija i taktika vo dejstvuva-
weto i vklu~uvawe i na Odrin-
sko. Kongresot usvoil nova up-
ravna podelba i teritorijalna
organizacija (so sedum revoluci-
onerni okruzi: Solunski, Bitol-
ski, Skopski, [tipski, Strumi~-
ki, Serski i Odrinski) i prome-
na na imeto vo Tajna makedonsko-
odrinska revolucionerna orga-
nizacija (TMORO). Mesnite ko-
miteti bile opolnomo{teni da
vr{at prosvetuvawe na `enite i
sozdavawe masovno narodno dvi-
`ewe. Usvoenite promeni bile
vgradeni vo aktite & Ustavot i
Vnatre{niot pravilnik.
Po Kongresot zapo~nalo zabrza-
no sozdavawe vooru`eni ~eti,
udarnata oru`ena sila na Orga-
nizacijata za odbrana na terito-
rijalniot integritet od tu|i vo-
oru`eni ~eti i grupi vo Makedo-
nija. Bil donesen i poseben Pra-
vilnik (1900) za ~etite so koj bi-
lo regulirano formiraweto, ra-
Pravilnikot za selskite ~eti na Makedonskata
revolucionerna organizacija (juli 1903)
855
M MAKEDONSKA
Simbolite za zakletvata na Makedonskata
revolucionerna organizacija
Kletvata na Makedonskata revolucionerna
organizacija
kovodeweto, upotrebata, kako i
borbenata obuka. Nivnite pri-
padnici-komitite nosele uni-
formirana narodna komitska ob-
leka i obele`je za pripadnost.
Vooru`enite sili gi rakovodel
Del~ev, koj ja osnoval i ja izgra-
duval voenata organizacija, so
nadle`nost na vrhoven inspek-
tor. Organizacijata imala tajna
po{ta i tajna policija, sozdala
funkcionalni mesni organi i te-
la. Na celata teritorija na Ma-
kedonija (do po~etokot na 1903)
Organizacijata imala vosposta-
veno efektivna vlast na tajna dr-
`ava vo dr`avata. Za da go spre-
~at uspehot na makedonskoto os-
loboditelno delo, balkanskite
Makedonski revolucioneri osudeni na progonstvo vo Mala Azija (Dijarbekir), snimeni na `elezni~kata stanica
856
Spomen-muzejot na Smilevskiot kongres vo s. Smilevo, Bitolsko
dr`avi (Bugarija, Grcija i Srbi-
ja) go zasilile propagandnoto
dejstvuvawe so ufrluvawe i voo-
ru`eni ~eti. Bugarija organizi-
rala infiltrirawe na svoi ek-
sponenti-vrhovisti za pridobi-
vawe na rakovodnite li~nosti na
MRO za krevawe na nepodgotveno
vostanie vo Makedonija i nejzino
likvidirawe kako samostoen po-
liti~ki faktor. Toa bilo pos-
tignato na Solunskiot kongres
na Organizacijata (15‡17. I 1903)
so donesenoto re{enie za kreva-
we vostanie, vo otsustvo na Del-
~ev, Dame Gruev, \or~e Petrov,
Sandanski i dr. vode~ki li~nos-
ti. Smrtta na Del~ev, neprikos-
noveniot voda~ na MRO, koj zagi-
nal vo borbata so osmanliskite
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
voeni sili (4. V 1903), po predav-
stvo od vrhovistite, go zabrzala
po~etokot na vostanieto.
Kongresot na Bitolskiot revolu-
cioneren okrug (2‡7. V 1903) vo s.
Smilevo donel odluka za krevawe
vostanie. Vostanieto rakovodeno
od Glavniot vostani~ki {tab po~-
nalo na Ilinden (2. VIII 1903) i
prerasnalo vo makedonska senarod-
na revolucija za osloboduvawe i za
sozdavawe samostojna makedonska
dr`ava, najvisokiot dostrel vo
dejstvuvaweto na Makedonskata re-
volucionerna organizacija.
Po Ilindenskoto vostanie sil-
no se manifestirale vnatre{ni-
te podelbi. Na Op{tiot rilski
konres (vo po~etokot na 1905) sa-
mo privremeno bilo vospostave-
no edinstvoto na Organizacija-
ta. Na Kongresot bil otflen
kvalifikativot †tajna# od imeto
i Organizacijata prodol`ila da
dejstvuva pod imeto: Vnatre{na
makedonsko-odrinska revolucio-
nerna organizacija (VMORO).
Vnatre{nite podelbi i grupira-
wa vo sprotivstaveni strui
(1907): †centralisti~ka# (pred-
vodena od Sandanski) i †vrhovis-
ti~ka# (Hristo Matov) se zaos-
trile do stepen na me|usebni
oru`eni presmetki. Taka do{lo
do definitiven raskol (1908).
Po Mladoturskata revolucija i
po vospostavuvaweto na parla-
mentarnoto ureduvawe (1908) Or-
ganizacijata prestanala da pos-
toi. Dvete strui formirale po-
liti~ki partii: Sandanski so
Dimitar Vlahov Narodna fede-
rativna partija, a Hristo Matov
Bugarski konstitucioni klubovi
vo Makedonija.
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
^etata na Jane Sandanski
LIT.: Mihajlo Minoski, Prilog kon pra-
{aweto za imeto na Makedonskata revo-
lucionerna organizacija vo po~etniot
period od nejzinoto dejstvuvawe (1893-
1896), Prilozi na MANU, 2, Skopje, 1995;
Zb., Sto godini od osnovaweto na VMRO
i 90 godini od Ilindenskoto vostanie,
Skopje, MANU, 1994; Ivan Katarxiev,
Sto godini od formiraweto na VMRO,
sto godini revolucionerna tradicija,
Skopje, 1993; Zb. Sto godini VMRO, zlat-
na kniga, Skopje, 1993; Van~o Georgiev,
Makedonskoto nacionalnoosloboditel-
no dvi`ewe vo Solunskiot vilaet 1893-
1903 godina, Skopje, 2003. M. Min.
†MAKEDONSKA REVOLŒ-
CIœ# (Sofija, I, 1 dekemvri 1934
– 4 juni 1935) – nelegalen organ na
Oblasniot komitet na
VMRO(Obedineta) vo Makedonija
pod bugarska vlast. Antifa{is-
ti~ki vesnik na bugarski jazik,
pod redakcija na V. Ivanovski, A.
^arak~iev i dr., pe~aten vo nele-
galnata pe~atnica †Simeon Kav-
rakirov#. Vo programskiot uvod-
nik †Na{ata zada~a# me|u drugoto
se deklarira deka vesnikot †viso-
ko }e go digne znameto na makedon-
skata revolucija za izvojuvawe
pravo na samoopredeluvawe na
Makedonija do nejzino oddeluva-
we vo samostojna politi~ka i dr-
`avna edinica, za slobodna i neza-
visna Makedonija na makedonski-
ot narod, a protiv bugarskiot i
balkanskiot imperijalizam. Pro-
tiv vrhovizmot i site predavnici
na golemoto makedonsko delo, za
mo}en, edinstven, revolucioneren
front so bugarskite i balkanski-
te rabotnici, selani i nacional-
no potisnati narodi. Za makedon-
ska narodno-revolucionerna re-
publika. ...Nie ne sme ni vistin-
ski Srbi, ni ~isti Bugari, nitu
pak slovenoglasni Elini, nie sme
samostojna makedonska nacija.#
Istovremeno izleguvaat i nele-
galnite mladinski organi na
VMRO(Ob) vo Bugarija: †Obedi-
nist# (1935), †No`ot# (1935) i
†Makedonsko edinstvo# (1936).
LIT.: D-r Boro Mokrov, Razvojot na ma-
kedonskiot pe~at i novinarstvo (od pr-
vite po~etoci do 1945 godina), Skopje,
1980, 367–370; D-r Bla`e Ristovski, Make-
donskiot narod i makedonskata nacija,
II, Skopje, 1983, 507–508; istiot, Stole-
tija na makedonskata svest. Istra`uva-
wa za kulturno-nacionalniot razvitok,
Skopje, 2001, 562–571. Bl. R.
MAKEDONSKA SEKCIJA NA
IEEE – ~lenka na Institutot na
in`enerite po elektrotehnika i
elektronika (Institute of Electrical
and Electronics Engineers) so pove}e
od 350.000 ~lenovi vo 150 dr`avi.
Celi: unapreduvawe na teorijata
i praktikata vo site podra~ja na
elektrotehnikata, elektronika-
ta i kompjuterskata tehnika i
unapreduvawe na stru~nata ospo-
sobenost na ~lenovite. Dr. R.
†MAKEDONSKA S’LZA# (Gor-
na Xumaja, 6‡25. XII 1919) ‡ neza-
visen organ na makedonskite be-
`anci vo Gorna Xumaja. Izlegu-
val sekoja sreda i sabota. Go ure-
duvale T. Komitov (odgovoren
urednik) i J. [urkov (urednik).
Objaveni se vkupno 5 broja.
LIT.: D-r Boro Mokrov ‡ M-r Tome Gru-
evski, Pregled na makedonskiot pe~at
(1885-1992), Skopje, 1993, 73-74. S. Ml.
MAKEDONSKA STOMATO-
LO[KA SEKCIJA ‡ osnovana
vo 1966 g. vo Skopje pri St. f., a
od 2003 g. funkcionira kako Ma-
kedonsko stomatolo{ko dru{-
tvo. Odr`ani se 6 sobiri na sto-
matolozite na Makedonija, kon-
gres na stomatolozite od Jugosla-
vija, 3 kongresa na stomatolozite
od Makedonija i 4 simpoziuma ‡
transfer na znaewa. Od site so-
biri i kongresi se pe~ateni zbor-
nici na trudovite ili apstrakti.
Od 1977 se objavuva †Makedonski
stomatolo{ki pregled#. Dru{-
tvoto ~lenuva vo Federation Dentai-
re Internationale (FDI) i vo Balkan
Stomatological Society (BaSS). E. M.
MAKEDONSKA STUDENT-
SKA GRUPA †MAKEDONIJA#
(@eneva, [vajcarija, 1919). Se ak-
tivirala za vreme na odr`uvawe-
to na Versajskata mirovna konfe-
rencija i barala makedonskiot na-
rod slobodno da odlu~uva za sudbi-
nata na zemjata. Grupata ostro
protestirala protiv sankcioni-
MAKEDONSKA M
raweto na podelbata na Makedo-
nija i uka`ala deka so toa Mirov-
nata konferencija prezela te{ka
odgovornost za novite konflikti
i vojni na Balkanot. Predupredi-
la deka }e prodol`i borbata za
nezavisnost na Makedonija.
LIT.: †Tribunne de Geneve#; †L’ Independen-
ce Macedonienne#, Lausanne, 10 XI 1919; M.
Minoski, Federativnata ideja vo make-
donskata politi~ka misla, Skopje,
1985. M. Min.
MAKEDONSKA STUDENT-
SKA DRU@BA (1890–1891) – kul-
turno-literaturna i nacionalno-
politi~ka asocijacija na make-
donski studenti vo Sofija {to
stana jadro na posle{nata Mlada
makedonska kni`ovna dru`ina.
Vo godinite na begstva i progon-
stva na u~enicite i studentite od
Makedonija vo Belgrad i vo So-
fija, vo procesot na sozrevaweto
na makedonskata nacionalna mis-
la, grupa makedonski studenti od
Vi{oto u~ili{te vo Sofija
(prete`no od toga{ prebeganite
od Belgrad: D. Gruev, P. Popar-
sov, D. Mir~ev, Hr. Popkocev, N.
Naumov, N. Dejkov i dr.) kon kra-
jot na 1890 g. tajno organiziraat
edna †Studentska dru`ba# so cel
‡ svedo~i D. Gruev ‡ †zaemno da si
vlijaeme za da se podgotvime za
zadru`na rabota, koga bevme re-
{ile po svr{uvaweto na naukite
site da se pribereme vnatre vo
Makedonija, bidej}i bevme sozna-
le deka tamu ima nu`da od inteli-
gentni sili. Vo ovoj intimen krug
ve}e se be{e porodila idejata da
se obrazuva revolucionerna orga-
nizacija#. Za Dru`bata se podgot-
vil pravilnik, vo koj{to bile
nazna~eni i celite – †nau~ni ce-
li, a vsu{nost celta be{e da se
podbereme za idnata rabota vo
Makedonija#. Toa go potvrduva i
P. Poparsov, dodavaj}i deka pod-
gotveniot pravilnik bil daden za
pe~atewe vo Romanija, no izgorel
zaedno so pe~atnicata. Po ubis-
tvoto na bugarskiot minister
Bel~ev (mart 1891) del od grupata
(Gruev i Naumov) se uapseni i is-
terani od fakultetot, Dru`bata
se rastura, a po pu{taweto zatvo-
renite begaat vo Makedonija i tu-
ka (vo drugi formi) ja prodol`u-
vaat revolucionernata dejnost.
LIT.: D-r Bla`e Ristovski, Makedonski-
ot narod i makedonskata nacija, 1, Skop-
je, 1983, 469–483. Bl. R.
MAKEDONSKA STUDENTSKA
ORGANIZACIJA pri Univerzi-
tetot „Jork“ vo Toronto, Kanada ‡
vtorata makedonska studentska or-
ganizacija osnovana vo ramkite na
Etni~kiot univerzitet. Sl. N.-K.
MAKEDONSKA STUDENTSKA
ORGANIZACIJA pri Univer-
zitetot „Toronto“ (Toronto, Ka-
857
M MAKEDONSKA
nada, 1987 >) ‡ posebna uloga vo or-
ganiziraweto i rabotata na ovaa
studentska organizacija odigrala
Katedrata po makedonski jazik.
Brojot na studentite od makedon-
sko poteklo na Univerzitetot se
dvi`i od 250 do 300. Makedonskata
studentska organizacija sorabotu-
va so pove}e drugi etni~ki stu-
dentski organizacii. Sl. N.-K.
MAKEDONSKA STUDENTSKA
ORGANIZACIJA pri Politeh-
ni~kiot institut vo Toronto (Ka-
nada) ‡ treta organizacija na stu-
denti Kana|ani od makedonsko po-
teklo vo Toronto, odnosno vo Sar-
boro i Kingston, kade {to `iveat
najgolem broj Makedonci od site
delovi na Makedonija. Sl. N.-K.
†MAKEDONSKA STUDENT-
SKA TRIBUNA# (Sofija, I, 1 ju-
ni 1932 – II, 3, 5. IV 1933) – organ na
makedonskoto studentstvo – rat-
nik za MONSS. Se pe~ati na bu-
garski jazik vo tira` od 1500 pri-
meroci pod redakcija na K. Iva-
nov [Kowarov], K. Veselinov, K.
Nikolov, M. Smatrakalev i V. Ha-
xikimov. Neoficijalen organ na
VMRO(Ob), zabranet. Prodol`u-
va kako †Makedonska mlade`Ï#.
LIT.: Opravdani makedonski redaktori
na ZZD, †Makedonski vesti#, I, 21, SofiÔ,
1935, 9. Bl. R.
†MAKEDONSKA TERMINO-
LOGIJA#, bilten & organ na Od-
borot za maked. nau~na i stru~na
terminologija pri MANU, orga-
niziran od Bl. Koneski (1968) za
da raboti vrz proektot kako naj-
prioritetna zada~a na MANU, so
cel da sozdade sredstvo za nau~na
komunikacija i predavawe znae-
wa vo pedago{kiot proces. Od
1969 g. se raboti vrz ovoj makrop-
roekt so okolu 30 komisii od raz-
nite nau~ni disciplini. Krajna-
ta cel na proektot e da podgotvi
terminolo{ki re~nici od oddel-
nite oblasti, no potrebata nalo-
`i vo tekot na izrabotkata na
re~nicite materijalot da $ se
prezentira na po{irokata nau~-
na javnost za da mo`e i taa da
u~estvuva vo rabotata so svoi su-
gestii, zabele{ki i dopolnuvawa.
Za taa cel se izdava i Biltenot vo
koj se prezentira sukcesivno ob-
raboteniot materijal. Od 1971 do
2008 g. se objaveni 113 tomovi od
37 disciplini. P. Hr. Il.
†MAKEDONSKA TRIBUNA#
(Indijanopolis, Indijana, SAD,
10. II 1927 ‡ 1. XI 1983 i Fort Vejn,
Indijana, SAD, 17. XI 1983 ‡) ‡
nedelen vesnik, organ na Sojuzot
na makedonskite politi~ki orga-
nizacii vo SAD i Kanada, na bu-
garski i angliski. Prvin go ure-
duval Boris Zografov, potoa L.
858
Makedonskata filharmonija
Dimitrov i dr. Izleguval sekoj
~etvrtok. Prvin bil pod vlijanie
na protogerovistite, a potoa na
mihajlovistite. Od tretata godi-
na bil pe~aten na angliski jazik.
Kako moto ja koristel izjavata na
^arls Benston: †Nie imame fak-
ti deka, kako Jugoslavija taka i
Grcija, ne mo`at da gi asimili-
raat Makedoncite.# Od 1997 g. pe-
~ati i nekoi napisi na makedon-
ski jazik (so latini~no pismo),
no so antinacionalna sodr`ina.
LIT.: D-r Boro Mokrov, Razvojot na make-
donskiot pe~at i novinarstvo (od prvi-
te po~etoci do 1945 godina), Skopje, 1980,
142-143; D-r Boro Mokrov ‡ M-r Tome Gru-
evski, Pregled na makedonskiot pe~at
(1885–1992), Skopje, 1993, 74. S. Ml.
MAKEDONSKA FEDERATIV-
NA REVOLUCIONERNA OR-
GANIZACIJA (1922) – ilegal-
na makedonska emigrantska orga-
nizacija vo Bugarija. Osnovana
od nekoga{ni vojvodi na VMRO i
bliski sorabotnici na T. Alek-
sandrov: S. Mi{ev, S. Ivanov, G.
Ciklev, T. Panica i K. Zografov.
Formirale CK i Zadgrani~no
pretstavni{tvo. Kon krajot na
1922 g. rakovodstvoto na MFRO
bilo razbieno od VMRO: del bile
ubieni, T. Panica i S. Ivanov iz-
begale vo Viena i se priklu~ile
kon VMRO(Ob), a vojvodite S.
Mi{ev, G. Ciklev i M. Sokolar-
ski-Suxukaro vo proletta na 1923
g. preminale vo Vardarskiot del
na Makedonija i im se stavile na
raspolagawe na dr`avnite vlasti
vo Kralstvoto na SHS vo borba-
ta protiv ~etite na VMRO.
LIT.: Vasil At. Vasilev, Pravitelstvoto
na BZNS, VMRO i bÍlgaro-Ógoslavskite
otno{eniÔ, SofiÔ, 1991; Zlatna kniga. 100
godini VMRO, Skopje, 1993. Z. Tod.
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
MAKEDONSKA FILHARMO-
NIJA ‡ edinstvena institucija
za simfonisko muzicirawe vo
RM. Kako datum na nejzinoto ra-
|awe se smeta 24. XI 1944 koga gru-
pa muzi~ari na ~elo so dirigen-
tot Todor Skalovski, a po direk-
tiva na toga{niot Agit-prop, od-
lu~uva da se osnova simfoniski
orkestar. Prvobitno sostaven od
triesetina muzi~ari, so dirigen-
tite T. Skalovski i T. Prokopi-
ev, vo po~etokot nastapuva na
razni prigodni sve~enosti, aka-
demii i sli~ni manifestacii, a
prviot javen simfoniski kon-
cert pod dirigentstvoto na T.
Skalovski e odr`an na 15. XII
1945 g. Pod razni imiwa i so raz-
li~ni funkcii (Skopska filhar-
monija, Dr`aven simfoniski or-
kestar, Simfoniski orkestar na
Radio-Skopje, Orkestar na Ope-
rata na MNT), kone~no vo 1960 g.
stanuva samostojna republi~ka
ustanova pod imeto Makedonska
filharmonija. Pove}e od {est
decenii taa e uspe{en reprezent
i nezamenliv faktor za afirma-
cija na muzi~kata umetnost vo
RM i nadvor od nejzinite grani-
ci. So doma{ni i stranski vrvni
dirigenti i solisti, Makedon-
skata filharmonija gostuvala vo
pove}e zemji na Evropa i vo Sred-
na i Latinska Amerika. Na nejzi-
niot repertoar se ogromen broj
simfoniski, vokalno-instrumen-
talni i kamerni dela od klasi~-
noto, sovremenoto i od doma{no-
to tvore{tvo. Vo sklop na Make-
donskata filharmonija povreme-
no raboti i kameren orkestar.
LIT.: Tatjana Grkovska, 50 godini Make-
donska filharmonija Makedonska fil-
harmonija, 1995, Skopje. F. M.
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
MAKEDONSKATA LIGA – na-
cionalnoosloboditelna organi-
zacija na makedonskite emigran-
ti vo Bugarija, konstituirana po
zadu{uvaweto na Kresnenskoto
makedonsko vostanie. Kon krajot
na 1879 g. vo Ruse (Bugarija) e os-
novana Bugarsko-makedonska liga
za osloboduvawe na Makedonija.
Koga vo Carigrad zapo~nuva da
raboti Evropskata komisija za
reformi vo Makedonija, ohri|a-
necot Vasil Dijamandiev i vele-
{anecot Georgi A. Georgov ja
formiraat Makedonskata liga
(1880) sostavena od pet ~lena, or-
ganizirana po ugled na Irskata
liga. Organizatorite smetale de-
ka stoiljadnata makedonska emig-
racija vo Kne`evstvo Bugarija
masovno }e se vklu~i vo Makedon-
skata liga †Pirin Planina# i
pod rakovodstvo na 17 vojvodi i
so formiraweto Privremena up-
rava na Makedonija }e pretstavu-
va respektivna osloboditelna
voena sila. Preku ruskiot diplo-
mat M. A. Hitrovo, Ligata podne-
M. A. Hitrovo,
ruski konzul
vo Bitola
suva memorandum do Carigradska-
ta ambasadorska konferencija,
kako i do Berlinskata interna-
cionalna konferencija so ostri
zakani za golemo vostanie ako ne
se ispolnat ultimativnite bara-
wa. Ligata imala †Instrukcija#
(namesto ustav), vo koja se oprede-
luva: †Sekoj Makedonec {to `i-
vee vo Kne`evstvoto Bugarija
treba da se smeta za ~len-sozak-
letnik i ~len-pomaga~ i bezus-
lovno da se pokoruva na Rusenska-
ta liga#. Me|u zada~ite bilo i
sozdavaweto Organski ustav na
Makedonija.
Ligata, po ugled na belgiskiot
ustav, podgotvila †Ustav za idno-
to dr`avno ureduvawe na Make-
donija#, kako i dve op{irni voe-
ni instrukcii †za ustrojstvoto
na Makedonskata vojska vo avto-
nomnata dr`ava Makedonija#. Vo
preambulata na Ustavot se fik-
sirani osnovnite celi i zada~i:
†Tolkuvaj}i go streme`ot i `el-
bata na golemoto mnozinstvo od
naselenieto na teritorijata {to
so vekovi go nosi imeto Makedo-
nija, a so cel edna{ za sekoga{ da
se onevozmo`at spletkite i in-
trigite okolu nejzinoto zagrabu-
vawe od strana na balkanskite dr-
`avi, imaj}i go predvid ~l. 23 od
Berlinskiot dogovor za davawe
avtonomija na oddelnite oblasti
vo Evropska Turcija, Makedon-
skata liga, edinstven legitimen
pretstavnik na slovenskoto mno-
zinstvo od naselenieto vo Make-
donija, go podgotvi ovoj Ustav za
idnoto dr`avno ureduvawe na
Makedonija# (1880). So ~l. 100
Ligata se zadol`uva Ustavot †da
go dostavi do Visokata porta, do
pretstavnicite na evropskite go-
lemi sili, do sosednite balkan-
ski kne`evstva i da izdejstvuva
nivna soglasnost za negovoto
sproveduvawe vo `ivot#, a so ~l.
103 se odreduva †da se isprati i
do Privremenata vlada na Make-
donija vo Gremen-Te}e za usogla-
suvawe i negovo prifa}awe#. Na
23 juni 1880 g., so potpisot na voj-
vodite od Pirin Planina, Priv-
remenata uprava na Makedonija
upatuva pismo do potpisnicite
na Berlinskiot dogovor za ispol-
nuvawe na ~l. 23. Aktite na Liga-
ta ja pretstavuvaat idejnata mat-
rica za natamo{nata oslobodi-
telna borba vo Makedonija.
LIT.: Slavko Dimevski, Vlado Popovski,
Svetomir [kari}, Mihajlo Apostolski,
Makedonskata liga i Ustavot za dr`av-
no ureduvawe na Makedonija od 1880,
Skopje, 1985; Bla`e Ristovski, Istorija
na makedonskata nacija, Skopje, 1999,
58–71. Bl. R.
MAKEDONSKATA NACIJA –
istoriska kategorija {to vo dve
fazi go obele`uva razvojniot pat
na makedonskiot narod: a) etno-
kulturna i b) nacionalno-poli-
ti~ka i socijalno-ekonomska faza.
Sovremeniot makedonski narod
kako op{testveno-ekonomska i
kulturno-politi~ka formacija
na Balkanot go zapo~nuva svoeto
oblikuvawe vrz osnova na isto-
riskite tradicii i anti~kite
mitologii i dr`avotvorno po~-
nuva da se oblikuva so sozdavawe-
to na slaviniskite dr`avnosni
formacii (VI–IX v.) i preku hris-
tijanizacijata i sozdavaweto na
slovenskata pismenost i kultura
(IX i po~etokot na H v.) stignuva
do crkovno-dr`avnoto obedinu-
vawe i osamostojuvawe (X–XI v.)
so site vostani~ki i vizantisko-
bugarsko-srpski formacii (XI–
XIV v.) s# do kralstvoto na Vol-
ka{in i Marko i nastapot na
mnoguvekovnoto osmanlisko ra-
jatsko etno-kulturno amalgami-
rawe (XIV – po~etokot na XX v.).
Vo toj dolgotraen razvoen proces
doa|a do postepeno varirawe i na
imenskoto markirawe na narodot
vo Makedonija: od etno-teritori-
jalnoto tradicinalno samoime-
MAKEDONSKATA M
nuvawe makedonski i potoa slo-
vinski/slovenski, pa s# do dr`av-
nosnite preimenuvawa bugarski,
romejski i srpski, po koe sledi
konglomeratnoto slovenobugar-
ski i preku sinonimnoto na{in-
ski i zapadnoevropskoto revalo-
rizirawe na istoriskoto ime se
stabilizira so vra}aweto na se-
koga{ `ivoto makedonsko samoi-
menuvawe.
Makedonskata nacija kako sovre-
mena etno-kulturna matrica se za-
ra|a glavno vo periodot po ukinu-
vaweto na Ohridskata arhiepis-
kopija (1767) i se manifestira od
po~etokot na XIX v. i kako dife-
rencirana etni~ka makedonska na-
cionalna svest pomasovno se pro-
javuva od 40-tite godini na XIX v. i
se homogenizira od 70-tite, pomi-
nuvaj}i od crkovno-prosvetnata
faza do revolucionerno-oslobo-
ditelnata organizirana akcija {to
se karakterizira so vostani~ki
izblici i paralelni na~ini i
formi na kulturno-nacionalni
javni manifestacii na organizi-
rani asocijacii i institucii.
Propagandite i vojnite go razbi-
vaat edinstvenoto teritorijalno
i etno-kulturno telo na Makedon-
cite, no razvienata svest nao|a
formi i na~ini vo borbata za na-
cionalna sloboda i edinstvena dr-
`ava. Kodifikacijata na sovreme-
niot makedonski jazik i dr`avnos-
nata ideja (1903) bea dvata stolba
na nacionalnata ideja. Programa-
ta i prakti~nata aktivnost na lo-
zarskoto dvi`ewe i osobeno na
MNLD i na Makedonskata koloni-
ja vo Petrograd go trasiraa osnov-
niot pravec na nacionalnata
afirmacija. Re{enieto na Komin-
ternata (1934) samo vo izvesna
smisla go olesni patot do kone~-
nata afirmacija. Samopojavenite
asocojacii, kako Makedonskiot
literaturen kru`ok vo Sofija
ili Kulturno-prosvetnoto dru{-
tvo „Vardar“ vo Zagreb pretstavu-
vaa samo demonstracija na vnat-
re{niot razvoen stepen na make-
donskata nacionalna svest. Avtoh-
tonata Nacionalnoosloboditelna
borba vo ramkite na Antifa{is-
ti~kata koalicija (1941–1944) go
ovozmo`i asnomskoto formirawe
na makedonskata dr`ava, makar i
samo na eden del od etno-kulturna-
ta teritorija na Makedonija. So
toa zavr{i i procesot na razvito-
kot i afirmacijata na Makedon-
cite kako moderna evropska naci-
ja i zapo~na regularniot tek na
nejzinata sovremena dr`avno-po-
liti~ka konstitucija.
Be{e sozdadena mre`a na obra-
zovno-vospitni institucii na
maj~iniot jazik, razgranet uni-
verzitet i nau~noistra`uva~ki
instituti (za makedonski jazik,
859
M †MAKEDONSKI ARHIVIST#
nacionalna istorija, folklor, et-
nografija itn,), Makedonska aka-
demija na naukite i umetnostite,
nacionalni biblioteki, arhivi,
teatri (drama, opera, balet), mu-
zei, galerii, filharmonija, izda-
va~ki organizacii i priop{tuva-
we na klasi~nata i modernata
svetska nauka, literatura i kultu-
ra so organizirawe me|unarodni
seminari vo zemjata i lektorati
vo stranski univerziteti za make-
donski jazik, literatura i kultu-
ra, se afirmiraa me|unarodni li-
teraturni i kulturni manifesta-
cii, kako Stru{kite ve~eri na po-
ezijata, Ohridskoto leto, Balkan-
skiot festival na narodni pesni
i igri i sl. Taa kulturno-op{tes-
tvena baza be{e pridru`ena i od
zabrzan ekonomski i op{testven
razvoj na op{tinite i na dr`ava-
ta vo celina, koja stana ramnop-
ravna ~lenka na OON i na nejzi-
nite organi i tela i so toa e pos-
tignata kone~nata afirmacija na
nacijata i na me|unaroden plan.
So seto toa se sozdadoa uslovi i
za homogenizacija na politi~ka-
ta nacija vo makedonskata dr`a-
va, preku sinhronizirawe na le-
gitimnite interesi na makedon-
skata etni~ka nacija so zagaran-
tirani site prava i nacionalno-
politi~ki interesi na oddelnite
etni~ki zaednici za op{tiot na-
predok na dr`avata, odnosno na
makedonskata politi~ka nacija i
nejzinoto vklu~uvawe vo evrop-
skata zaednica na ramnopravni
evropski nacii. Bl. R.
Sp. †Makedonski
arhivist#, organ
na Sojuzot na
dru{tvata na
arhivistite vo
Makedonija
†MAKEDONSKI ARHIVIST#
(Skopje, 1972 ‡ 1991) ‡ spisanie
na Sojuzot na dru{tvata na arhiv-
skite rabotnici i arhivite vo
Makedonija. Izleguvalo povreme-
no i so pogolemi pauzi. Objavuva-
lo prilozi od oblasta na arhivis-
tikata, dejnosta na DARM i nego-
vite podra~ni oddelenija, istori-
ski izvori i sl. Prv glaven ured-
nik bil Todor Taleski, a potoa
Milo{ Konstantinov (od 1982).
Objaveni se vkupno 19 broja.
LIT.: Dr`aven arhiv na Republika Make-
donija 1951-2006, Skopje, 2006. S. Ml.
860
\or|i
Makedonski
MAKEDONSKI (BLA@EV),
\or|i (Skopje, 1919 ‡ Skopje, 7. IX
1998) ‡ baletski igra~, pedagog i
koreograf. Vtemeluva~ na balet-
skata umetnost vo Makedonija.
Zavr{il baletsko u~ili{te vo
Belgrad i bil ~len na Baletot
pri Narodnoto pozori{te. Pris-
tignal vo Skopje (1948) kako prv
{ef, pedagog i koreograf. Se za-
fatil so organizirawe i ofor-
muvawe na Baletskoto studio vo
koe, pokraj drugite ~lenovi, bile
primeni i grupa talentirani pi-
oneri, koi vo istorijata na ba-
letskata umetnost vo Makedonija
se zapi{ani kako prva baletska
generacija. Studioto prerasnalo
vo Baletsko u~ili{te, a M. bil
negoviot prv direktor (1950).
Stanal prv igra~, {ef, pedagog,
koreograf na Baletot vo Novi
Sad (1952-1955). Kako baletski
igra~ bil ~len na baletskite an-
sambli vo Belgrad, Sofija, Zag-
reb i vo Split. Igra~ so ubava
figura, so mo{ne solidna kla-
si~na baletska tehnika, tancu-
va~ki temperament. Kako koreog-
raf, M. postavil na scenata vo
Skopje niza uspe{ni baletski os-
tvaruvawa.
KOREOGRAFII: †Valpurgiska no}# ([.
Guno), †Bah~isarajska fontana# (B. Asaf-
jev), †Fran~eska de Rimini# (P. I. ^aj-
kovski), †Bolero# (M. Ravel), †Lebedovo
ezero# (P. I. ^ajkovski), †Tamara# (M.
Makedonski Brod
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
Balakirjev), †Ohridska legenda# (S.
Hristi}) i dr. Em. X.
†MAKEDONSKI BŒLETIN#
(Pontijak, Mi~., SAD, I, 1, 1. III
1931 – II, 5. III 1931) – organ na Ne-
zavisnite makedonski grupi vo
SAD i Kanada. Go izdava Make-
donskiot inicijativen komitet
pod redakcija na Geo(rgi) Pirin-
ski. Po Prviot obedinuva~ki
kongres na Makedonskite nezavis-
ni progresivni grupi vo Amerika
prodol`uva kako mese~en vesnik
†Balkansko sdru`enie#. Bl. R.
Makedonskiot bora~ Hasan Bislimi, pobednik
na †Makedonski biser“ (2006)
†MAKEDONSKI BISER# ‡
tradicionalen me|unaroden tur-
nir vo borewe sloboden stil. Ot-
prvin se odr`uval kako †Stru{-
ki biser# (1977–1983). Poradi go-
lemiot interes, Sojuzot na bora~-
kite sportovi re{il da se dr`i i
vo drugi gradovi zaradi popula-
rizacija na ovoj sport, pod naziv
†Makedonski biser#. So u~estvo i
na nekoi od najsilnite reprezen-
tacii na zemjite od svetot, nat-
prevarite dosega se odr`uvani vo:
Skopje, Probi{tip, Bitola, Ve-
les, [tip, Ko~ani, Strumica, Ne-
gotino, Gevgelija i Radovi{. F. \.
MAKEDONSKI BROD – grad vo
zapadniot del na RM so 3740 `.
(2002 g.). Se nao|a vo ju`niot del
na oblasta Pore~e, od dvete stra-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
ni na r. Treska, na nadmorska vi-
so~ina od okolu 530 m. Zafa}a po-
vr{ina od 170 ha. Ima umereno-
kontinentalna klima so prose~na
godi{na temperatura na vozduhot
od 10,5°C i prose~no godi{no ko-
li~estvo na vrne`ite od 670 mm.
Niz naselbata pominuva regio-
nalniot pat Prilep–Ki~evo.
Imeto e dobieno po skeleto (bro-
dot) so koj na ova mesto naseleni-
eto ja pominuvalo rekata Treska
na patot Prilep–Ki~evo. M. B. e
stara naselba. Prvpat se spomnuva
vo edna povelba na kralot Stefan
Uro{ od 1300 g. Stariot del na na-
selbata se nao|al na leviot breg
na r. Treska. Za grad e proglasen
vo 2004 g. Toj e centar na op{tina,
koja zafa}a povr{ina od 88.897 ha,
a ima 51 naseleno mesto so 7.141 `.
Vo gradot nema nacionalni mal-
cinstva, 99,6% od naselenieto se
Makedonci. Od industriski ob-
jekti ima tekstilna fabrika i
fabrika za mebel. Vo s. Samokov
ima fabrika od oblasta na metal-
nata industrija. Vo M. B. ima gim-
nazija i zdravstven dom. Al. St.
Spisanieto
†Makedonski
vesti#
na Angel Dinev
(1935&1936)
†MAKEDONSKI VESTI# (So-
fija, I, 1, 24. I 1935 – II, 74, 16. H
1936) – nedelno spisanie za isto-
rija, nauka i literatura, neofi-
cijalen organ na VMRO(Ob). Re-
daktor-izdava~ Angel Dinev,
~lenovi na Redakcijata Kosta Ve-
selinov, Mihail Smatrakalev,
Mitko Zafirovski i Vasil Iva-
novski. Se pe~ati vo tira` od
2500 primeroci, na bugarski ja-
zik; do br. 53 kako spisanie, a po-
toa kako nedelen vesnik za isto-
rija, literatura i op{testve-
nost. Toa e najzna~ajnata legalna
periodi~na publikacija na make-
donskata emigracija vo Bugarija
od me|uvoeniot period {to se
plasira ne samo sred makedonska-
ta emigracija vo Bugarija i oso-
beno sred Makedoncite vo Pi-
rinsko, tuku i sred makedonskata
dijaspora vo Evropa i zad Okea-
not. Objavuva bogati podatoci od
makedonskata nacionalna isto-
rija, literatura i kultura i gi
afirmira avtenti~nite pogledi
za nacionalniot identitet i ste-
penot na razvitokot na nacional-
nata svest vo borbata za oslobo-
duvawe i obedinuvawe na make-
donskiot narod. Zada~ata na pub-
likacijata e †da vnese jasnost vo
mo{ne interesnata i neprou~ena
istorija na makedonskoto oslo-
boditelno dvi`ewe, kako i da go
sumira tvore{tvoto na Makedon-
cite vo oblasta na naukata i li-
teraturata#. Za{to: †Celata is-
torija i site narodni umotvorbi
vo Makedonija ja izrazuvaat ne-
pokoleblivata volja na makedon-
skiot narod za sloboda. Nie {to
`iveeme vo tu|ina, so spomenot
za tatkovinata i so streme`ite
da se vratime vo svoite rodni og-
ni{ta, ne mo`eme da gi zaboravi-
me so decenii vodenite oslobodi-
telni borbi i padnatite skapi
`rtvi. I tokmu zatoa nie si ja
postavuvame zada~ata preku edno
vakvo spisanie – ,Makedonski
vesti’ da gi izneseme nadle`nite
istoriski materijali, da gi obja-
vime portretite i biografiite
na zaslu`enite makedonski dejci,
da gi dademe politi~ko-ekonom-
skite uslovi {to go porodija ma-
kedonskoto osloboditelno dvi-
`ewe i da gi izneseme literatur-
no-kulturnite formi so koi{to
narodot gi izrazuva{e i gi izra-
zuva svoite bolki i streme`i.#
Po br. 74 vesnikot e zabranet.
LIT.: D-r Boro Mokrov, Razvojot na ma-
kedonskiot pe~at i novinarstvo (od pr-
vite po~etoci do 1945 godina), Skopje,
1980, 340–342; D-r Vlado Kartov, Angel
Dinev – `ivot i delo, Skopje, 1983,
92–102; D-r Bla`e Ristovski, Projavi i
profili od makedonskata literaturna
istorija, III, Skopje, 1990, 401–458. Bl. R.
†MAKEDONSKI VETERINA-
REN PREGLED# (†MACEDONI-
AN VETERINARY REVIEW)# ‡
spisanie na Sojuzot na veteri-
narnite lekari na RM. Prviot
broj e izlezen vo 1972 g. Vo spisa-
nieto se objavuvani nau~ni i
stru~ni trudovi, kako i prilozi
od aktuelnata problematika na
veterinarnata medicina kaj nas i
vo svetot. Avtori na trudovite se
stru~waci od RM, od porane{ni-
te prostori na Jugoslavija, kako
i od nekoi stranski zemji. Spisa-
nieto vo po~etokot e izdavano na
makedonski, so kratka sodr`ina
na angliski i na ruski jazik, a od
1996 g. na makedonski i na angli-
ski jazik. M. D. ‡ J. B.
MAKEDONSKI GLAGOLI^-
KI LIST – v. fragmenti na gla-
goli~ki staroslovenski tek-
stovi.
†MAKEDONSKI GLAS (MA-
KEDONSKI GLAS) LA VOZ MA-
CEDONICA# (Buenos Aires, Ar-
gentina, I, avg. 1935 – IV, jan. 1939)
– periodi~en organ na Makedon-
skata progresivna grupa vo Bue-
MAKEDONSKI M
nos Aires (Argentina). Izleguva
na bugarski jazik pod redakcija
na Nikola Popovski i prestanu-
va poradi finansiski pri~ini,
pa e obnoven duri vo 1947 g. Vo
programskata statija me|u drugo-
to se veli deka vesnikot †ja zasta-
puva progresivnata orientacija
na makedonskoto dvi`ewe i se
bori za organiziraweto, prosve-
tuvaweto i obedinuvaweto na ma-
kedonskata emigracija vo Argen-
tina vo eden Sojuz {to da ja pot-
krepi borbata na vistinskata
borbena organizacija VMRO(Ob)
i istovremeno da vodi borba pro-
tiv site li~nosti i grupi {to }e
se obidat da ja otklonat makedon-
skata emigracija od edinstveniot
pravilen pat prednacrtan od pr-
voapostolot na makedonskata re-
volucija Goce Del~ev...#. Vo ~l. 1
od objaveniot †Privremen ustav
na Makedonskata progresivna
grupa vo Buenos Aires, Argenti-
na# e definirana celta: †... da ja
pomaga so site sili i sredstva
borbata na svojot poroben i ras-
pokinat narod za osloboduvawe i
obedinuvawe na Makedonija vo
edna Nezavisna Narodna Repub-
lika kako ramnopraven ~len na
Balkanskata federacija#. Vesni-
kot gi prenesuva i pi{uvawata na
v. †Makedonski vesti# od Sofija
i statii od D. Vlahov od Moskva.
Bla`e Ristovski, Makedonskiot narod i
makedonskata nacija, II, Skopje, 1983,
513–519. Bl. R.
MAKEDONSKI DOPOLNI-
TELEN POLK (1915–1918) –
polk na Bugarskata armija vo vre-
meto na prvata svetska vojna. Bil
formiran od mobiliziranite
Makedonci postari od 40 godini,
so naredba na na~alnikot na Ge-
neral{tabot na Bugarskata ar-
mija, generalot Kliment Bojaxi-
ev (roden vo Ohrid). Polkot se
sostoel od dva bataljona, devet
pe{adiski i edna in`eneriska
~eta. Komandata se nao|ala vo s.
Kne`evo, a komandant bil pot-
polkovnikot Kliment Krstev
(roden vo Ohrid). Vo 1915 polkot
imal 12.155, a vo 1917 g. 16.661 voj-
nici i oficeri.
LIT.: DimitÍr Min~ev, U~astieto na
naselenieto ot MakedoniÔ v BÍlgarska-
ta armiÔ prez pÍrvata svetovna voŸna
1914‡1918 g., SofiÔ, 1994. V. St.
MAKEDONSKI DRU[TVA VO
ARGENTINA (1906‡1941). Ma-
kedonskite doselenici vo Argen-
tina se samoorganizirale vo svoi
organizacii. Potoa se aktivira-
lo Makedonsko-odrinskoto brat-
stvo vo Buenos Aires (1907 i
1908) za organizirawe na isele-
nicite za davawe pomo{ na oslo-
boditelnata borba vo Makedoni-
ja. Postoelo dobrotvorno Make-
861
M MAKEDONSKI
donsko dru{tvo †Goce Del~ev#
(1909). Iselenici Makedonci
~lenuvale i vo Bugarsko-make-
donskiot emigrantski kulturno-
prosveten kru`ok. Vo 20-tite g.
na XX v. makedonskite iselenici
se vklu~ile vo argentinskoto ra-
botni~ko dvi`ewe i vo Komunis-
ti~kata partija na Argentina (od
nejzinoto formirawe). Makedon-
cite vo KPA bile organizirani
vo oddelna grupa, a Nikola Ka-
zanxiev bil ~len na CK na KPA.
Potoa zapo~nalo organizirawe-
to na Makedonskoto progresivno
dvi`ewe (1932). Makedonskite
progresivni grupi bile osnovani
vo Buenos Aires i vo vnatre{-
nosta. Vo Buenos Aires bil pe~a-
ten vesnikot †Makedonski glas#
(1935‡1939). Bil osnovan Make-
donski komitet za pomo{ na an-
tifa{isti~kata osloboditelna
borba (juni 1941).
LIT.: Mihajlo Minoski, Organizirawe i
organizacii na makedonskoto iseleni{-
tvo vo Argentina (1906‡1941), zb. †Ise-
leni{tvoto od Makedonija od pojavata do
denes#, etni~ko organizirawe na iseleni-
cite, Skopje, 2004. M. Min.
Vokalnata grupa †Pela“ so direktorot
na Agencijata za iseleni{tvo na RM Vasko Naumov
i osnova~ot na grupata Quben Dimkaroski (2008)
MAKEDONSKI DRU[TVA VO
REPUBLIKA SLOVENIJA
(1992 – 2005) – nacionalni kul-
turni dru{tva na Makedoncite
osnovani za odr`uvawe na nacio-
nalniot identitet, neguvawe na
nacionalnite tradicii, afirmi-
rawe na makedonskata kultura vo
RS. Bile osnovani 10 dru{tva i
Sojuz na makedonskite dru{tva:
MKD †Makedonija# – Qubqana
(18. II 1992); MKD †Vatroslav Ob-
lak# – Celje (19. IV 1992); MKD
†Biljana# – Maribor (mart 1993);
MKD †Ilinden# – Jesenice (1993);
MKD †Kiril i Metodij# – Kraw
(24. V 1994); MKD †Ko~o Racin# –
Kopar (17. IV 1995); MKD †Var-
darka# – Maribor (1998); MKD
†Megdan# – Kamnik (2003); MKD
†Pela# – Qubqana (24. X 2005);
MKD †Ohridski biseri# – Nova
Gorica. Po osnovaweto na prvite
dru{tva bil formiran i Sojuz na
makedonskite kulturni dru{tva
862
so sedi{te vo Qubqana (X 1994).
MKD so svojata dejnost pridone-
suvaat i za unapreduvawe na make-
donsko-slovene~kite kulturni
vrski. M. Min.
Denovi na makedonskata kultura vo Split (2007)
MAKEDONSKI DRU[TVA VO
REPUBLIKA HRVATSKA (1991–
2005) – kulturni dru{tva na Ma-
kedoncite i na Hrvati – prijate-
li na Makedonija. Osnovani za
neguvawe na makedonskite nacio-
nalni tradicii i za afirmirawe
na makedonskata kultura. Bile
osnovani 10 dru{tva i Zaednica
na Makedoncite vo RH: MKD
†Ilinden“ – Rieka (1991); Dru{-
tvo na Makedoncite i na prijate-
lite na Makedonija – Split
(1991); Zaednica na Makedoncite
vo RH – Zagreb (dekemvri 1991),
izdavala (od 1993) svoe dvojazi~no
glasilo †Makedonski glas“ (Zag-
reb), na makedonski i na hrvatski
jazik, Dru{tvo †Obedineti Ma-
kedonci“ – Roviw (1992), Hrvat-
sko-makedonsko dru{tvo na prija-
telstvoto – Zagreb (1993), MKD
†Bra}a Miladinovci“ – Osiek
(1994), MKD †Ko~o Racin“ – Pula
(24. VI 1995), MKD †Krste Misir-
kov“ – Zagreb (1996), MKD †Bilja-
na“ – Zadar (1999), MKD †Ohrid-
Pretsedatelot na Nacionalniot sovet na Makedonskata zaednica vo Srbija Jovan Radeski gi prima
klu~evite od kancelarijata od pretsedatelot na Op{tinata Pan~evo (2004)
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
ski biser“ – Zagreb (2005). MKD
so svojata dejnost pridonesuvale i
za razvivawe na kulturnite vrski
i sorabotka me|u RM i RH.
LIT.: Ognen Bojad`iski, Makedonci u Hrvatskoj.
Hronolo{ki aspekti, Zagreb, 2007. M. Min.
MAKEDONSKI DRU[TVA VO
SRBIJA (1996‡2006). Prvoto
dru{tvo na Makedoncite vo Sr-
bija (Srbija i Crna Gora) †Make-
donija# bilo formirano vo Bra-
ni~evskiot okrug so sedi{te vo
Po`arevac (1996). Vo Belgrad
(juli 1997) bilo formirano Ju-
goslovensko-makedonsko dru{tvo
za prijatelstvo †[ar Planina#,
koe formiralo podru`nici vo
Kru{evac, Kraguevac, Leskovac,
Pan~evo i Novi Sad. Vo Zrewa-
nin (5. VII 1998) bilo formirano
Srpsko-makedonsko dru{tvo za
prijatelstvo. Potoa bile formi-
rani: Zdru`enie na Makedoncite
od Podunavskiot okrug, so sedi{-
te vo Smederevo (5. XI 1999);
Zdru`enie na Makedoncite od
Jablani~kiot okrug †Ilinden#,
so sedi{te vo Leskovac (28. XI
2002); Zdru`enie na Makedonci-
te od Ni{avskiot okrug †Var-
dar#, so sedi{te vo Ni{ (20. XII
2002); Zdru`enie na Makedonci-
te od Ju`nobanatskiot okrug
†Vardar# (16. II 2003). Se sozdale
uslovi za formirawe Zaednica
na makedonskite dru{tva. Vo Po-
`arevac (5. VII 2003) se odr`alo
osnova~ko sobranie na Makedon-
skata zaednica vo Srbija i Crna
Gora. Za pretsedatel bil izbran
Gojko Ilievski, pravnik. Po nej-
zinoto formirawe se zgolemil
brojot na zdru`enijata. Bilo
formirano Zdru`enie na Make-
doncite vo Belgrad †Ko~o Racin#
(13. XII 2003). Na krajot na 2004 g.
bil fomiran Nacionalen sovet,
organ na Makedonskata zaednica
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
pred dr`avnite organi za ostva-
ruvawe na pravata na makedon-
skoto nacionalno malcinstvo vo
oblasta na: upotrebata na jazi-
kot, pismoto, obrazovanieto, in-
formiraweto i kulturata. Kon-
stitutivnata sednica se odr`ala
vo Pan~evo (26. XII). Bilo formi-
rano Zdru`enie na Makedoncite
od P~iwskiot okrug †Goce Del-
~ev#, so sedi{te vo Vrawe (17. II
2005). Nacionalniot sovet pora-
di nedovolnata anga`iranost ne
obezbedil institucionalno po-
zicionirawe na Makedonskata
zaednica. Kako posledica na toa,
kon krajot na dekemvri, koga Sob-
ranieto na Dr`avnata Zaednica
Srbija i Crna Gora ja ratifiku-
valo Evropskata povelba za mal-
cinskite jazici, makedonskiot ja-
zik ne bil registriran vo mal-
cinskite jazici vo dr`avata.
LIT.: Gojko Ilievski, [to se slu~i so
nas? Kako go organizirav makedonskoto
nacionalno malcinstvo vo Srbija i Crna
Gora, Po`arevac, 2006. M. Min.
Quben Lape: Aktivnosta na Glavniot odbor na
makedonskite dru{tva vo [vajcarija 1918&1919
MAKEDONSKI DRU[TVA VO
[VAJCARIJA (1899‡1919). Vo
poslednite godini na XIX v. make-
donskite studenti vo [vajcarija
se organizirale vo makedonski
studentski dru{tva. Bilo aktiv-
no Makedonsko studentsko dru{-
tvo vo Bern (1899) so cel da go
svrti vnimanieto na Evropa na
sostojbite vo Makedonija. Dej-
nosta na Dru{tvoto bila poddr-
`uvana i pomagana od stranski
studenti, vo prv red od Rusi. Vo
Friburg (26. XI) bilo osnovano
Makedonsko studentsko dru{tvo.
Na osnova~koto sobranie bil
pretstaven kontinuitetot na os-
loboditelnite borbi vo Makedo-
nija od Kresnenskoto vostanie
(1878/79) do postojnata organizi-
rana borba (od 1893). Makedonsko
studentsko dru{tvo imalo i vo
@eneva (1904). Tuka bilo formi-
rano Akademsko dru{tvo †Make-
donija# (vo esenta 1915), a make-
donskite studenti vo Cirih osno-
vale Politi~ko dru{tvo †Make-
donija na Makedoncite#. Kon kra-
jot na Prvata svetska vojna vo
[vajcarija bile osnovani novi
makedonski dru{tva (1916‡1919):
Dru{tvo za odbrana na pravata
na Makedoncite †Makedonija# -
vo Lozana; Makedonsko dru{tvo
†Vardar#, so devizata: †Makedo-
nija na Makedoncite#. Site ima-
le edinstvena cel: osloboduvawe
i obedinuvawe na Makedonija i
sozdavawe makedonska dr`ava.
Bil formiran Sojuz na makedon-
skite dru{tva vo [vajcarija (15.
XII 1918), koj izdaval svoe glasilo
i bil aktiven do pred krajot na
1919 g., do i neposredno po zavr-
{uvaweto na rabotata na Versaj-
skata mirovna konferencija.
LIT.: Mihajlo Minoski, Obid za organi-
zirawe makedonski kongres vo [vajcarija
vo 1900 godina, †Glasnik# na INI, 1,
Skopje, 1987; Quben Lape, Pridonesot na
makedonskite studenti vo stranstvo za
razvitokot na makedonskata nacional-
na misla i odbrana na makedonskiot na-
cionalen identitet, Momenti od rabo-
tata na nekolku studentski dru{tva,
sp. †Istorija#, 2, Skopje, 1970. M. Min.
MAKEDONSKI DRU[TVA I
ORGANIZACII VO POLSKA
(1960–1961) – po raspu{taweto na
Organizacijata †Ilinden#, Ma-
kedoncite vo Polska po~nale da
formiraat sopstveni kulturno-
prosvetni dru{tva i organiza-
cii. Vo dekemvri 1960 g. makedon-
skite intelektualci ja formira-
le tajnata organizacija †Egejska
zora#. Za pretsedatel na organi-
zacijata bil izbran Laki Papa-
tolev, za potpretsedatel Vangel
Bel~ev i za ~len Lambro Karan-
filov. Vo programata e utvrdeno
deka organizacijata }e se bori za
nacionalno osoznavawe na Make-
doncite, za nacionalnite prava
Petre Nakovski:
†Makedonski
deca vo Polska#
MAKEDONSKI M
na Makedoncite vo Egejskiot del
na Makedonija i protiv politi-
kata na KPG po makedonskoto
pra{awe. Vo 1961 g., pod priti-
sok na KPG, organizacijata ja
prekinala svojata aktivnost. Vo
istata godina vo gradot [~e}in
bila formirana makedonskata
organizacija †Makedonska zaed-
nica#. Organizacijata se streme-
la da gi afirmira makedonskite
kulturno-jazi~ni vrednosti. Vo
1962 g. i ovaa organizacija ja pre-
kinala svojata dejnost.
LIT.: R. Kirjazovski, Makedonskata po-
liti~ka emigracija od Egejskiot del na
Makedonija vo isto~noevropskite zemji
po Vtorata svetska vojna, Skopje 1989;
S. Kiselinovski, Statusot na makedon-
skiot jazik vo Makedonija (1913–1987),
Skopje, 1987. St. Kis.
MAKEDONSKI @ELEZNICI
– javno pretprijatie, eden od naj-
starite stopanski subjekti vo Ma-
kedonija. Vo 1873 g. e vospostavena
prvata `elezni~ka linija So-
lun–Veles, a nekolku meseci po-
docna i linijata Solun–Skopje.
Pretprijatieto †Makedonski dr-
`avni `eleznici# e formirano so
ukaz na prviot makedonski minis-
ter za grade`ni{tvo i transport
(1944). So promenite vo politi~-
kiot i ekonomskiot sistem vo ram-
kite na SFRJ, pretprijatieto e
preimenuvano vo †@elezni~ko
transportno pretprijatie – Skop-
je#, a potoa i vo †@elezni~ka tran-
sportna organizacija# (sostavena
od 20-tina OOZT). Denes `elezni-
cata postoi i funkcionira kako
JP †Makedonski `eleznici#. Vo
periodot 1945–1970, koga patniot
soobra}aj be{e slabo razvien, ma-
kedonskite `eleznici go ponesoa
najzna~ajniot tovar kako na tovar-
niot taka i na patni~kiot soobra-
}aj i dadoa zna~aen pridones vo
vkupniot ekonomski razvoj na zem-
jata. Iako vo periodot po 1965 g.,
poradi maliot obem na investici-
ite, kapacitetite na `eleznicata
stagniraa, pa duri i se namaluvaa,
prevozot na stoki so `eleznicata
bele`e{e kontinuiran rast do
1984 g., koga dostigna obem od 9,9
milioni toni, nasproti 4,2 milio-
ni toni vo tekot na 1965 g. Tenden-
ciite bea obratni kaj prevozot na
patnici, koj do krajot na osumde-
settite godini se prepolovi – od
8,4 milioni patnici vo tekot na
1965 na 4,6 milioni vo 1989 g.
Po osamostojuvaweto na zemjata,
visokiot pad na bruto doma{niot
proizvod vo ranite tranzicioni
godini i krizata na golemite pret-
prijatija, {to rabotea so zagubi,
dovedoa do zna~ajno namaluvawe na
obemot na rabotata na `eleznica-
ta. Vo takvi uslovi pretprijatieto
go zapo~na procesot na prestruktu-
rirawe so izdvojuvawe na spored-
863
M MAKEDONSKI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

donskata dr`ava. Izdavani se po

desetina broevi godi{no. Prvo
makedonsko spisanie na makedon-
ski jazik vo Severna Amerika.
Posledniot broj e otpe~aten vo
septemvri 1991 g. Sl. N.-K.

Prvoto
lingvisti~ko
Novata `elezni~ka stanica vo Skopje periodi~no
izdanie
†Makedonski
nite dejnosti i pove}ekratno nama- nalni trudovi, apstrakti, kako i jazik#
luvawe na brojot na vrabotenite. revii i biografii za morfolo- (1950)
Vo organizacionata struktura na gijata, fiziologijata, biohemi-
JP †Makedonski `eleznici# denes jata, patologijata i biohemijata †MAKEDONSKI JAZIK“ – go-
se zastapeni: soobra}aj, vle~a, odr- na reprodukcijata kaj `ivotnite di{no spisanie {to od 1950 g. pr-
`uvawe na liniite i na elek- i kaj ~ovekot. Prviot broj e obja- vin izleguva kako Bilten na Ka-
trotehni~kite postrojki, kako i na ven vo april 1995 g. M. D. ‡ J. B. tedrata za ju`noslovenski jazici
sektorite informatika, op{te- na Filozofskiot fakultet, a od
†MAKEDONSKI ZBOR# (Det- 1954 g. e organ na Institutot za
stven standard i novi linii. Idna- roit, SAD, 1.VIII 1977 – IX 1991) ‡
ta transformacija na JP †Make- makedonski jazik †Krste Misir-
organ na Makedonskiot kulturen kov# vo Skopje. Najnoviot broj e
donski `eleznici# odi vo pravec
na formirawe na JP za `elezni~ka
centar †Ilinden#. Prviot broj, od god. LVII. Vo objavenite prilo-
objaven na 1. VIII 1977 g., pe~aten zi od doma{ni i od stranski avto-
infrastruktura (poradi prisus- na makedonski so latinica, e pos-
tvoto na elementi na priroden mo- ri se obrabotuvaat temi od site
veten na 74-godi{ninata od Ilin- podra~ja na makedonistikata, od
nopol ostanuva vo dr`avna sopstve- denskoto vostanie i 33-godi{ni-
nost) i AD za transport so vklu~u- istorijata na makedonskiot ja-
nata od konstituiraweto na make- zik, od sovremeniot jazik, od ob-
vawe na privatni operatori.
IZV.: Republi~ki zavod za statistika,
Razvoj na SR Makedonija 1945–1984, Skop-
je, 1986, 84; N. Uzunov, Stopanstvoto na
Republika Makedonija 1945–1990, MANU,
Skopje, 2001, 319–323. T. F.
MAKEDONSKI @ENSKI SO-
JUZ (Sofija, 1920–1934) – osno-
van kon krajot na maj 1920 g. so za-
da~a da sobira i grupira vo svoi-
te redovi `eni i devojki od redo-
vite na makedonskite begalci vo
Bugarija. Vo po~etokot e rakovo-
den od Olga Radeva. Imal filija-
li i dru{tva vo gradovite i sela- Re{enieto na ASNOM za voveduvawe na makedonskiot kako slu`ben jazik vo makedonskata dr`ava (2. VIII 1944)
ta vo Pirinskiot del na Makedo-
nija. Otvoral kujni za siroma{ni
deca, organiziral izlo`bi i dru-
go. Dejstvuva do dr`avniot prev-
rat vo Bugarija od 19 maj 1934 g.
LIT.: M-r Nade`da Cvetkovska, Poli-
ti~kata aktivnost na makedonskata
emigracija vo Bugarija od 1918 do 1929 g.,
Skopje, 1990. N. Cv.
†MAKEDONSKI @IVOT# (Bu-
kure{t, 1963‡1966) ‡ periodi~no
spisanie na makedonskata poli-
ti~ka emigracija vo isto~noevrop-
skite zemji, na makedonski jazik.
Objaveni se vkupno 4 broja. S. Ml.
†MAKEDONSKI @URNAL
ZA REPRODUKCIJA# (MACE-
DONIAN JOURNAL OF REPRO-
DUCTION) ‡ me|unarodno nau~-
no spisanie {to objavuva origi- Prvata komisija za makedonskata azbuka (1944)

864
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Re{enieto za makedonskata azbuka (16. V 1945)
lasta na dijalektologijata i ono-
mastikata, komparativni temi za
makedonskiot jazik vo slovenski
i balkanski kontekst, pra{awa
zna~ajni za razvojot na makedon-
skata lingvistika. Spisanieto
informira i za najnovite izdani-
ja od oblasta na makedonskiot ja-
zik vo rubrikata Prikazi, a vo
rubrikata Hroniki se sledat ak-
tuelnite nastani od nau~niot i
kulturniot `ivot. L. M.
MAKEDONSKIOT LITERATU-
REN JAZIK & sovremenata jazi~-
na norma na makedonskiot stan-
dard {to ima kontinuirana mile-
niumska istorija, so dve globalni
etapi. Osnovata e postavena so ki-
rilo-metodievskata pismena nor-
ma vrz osnova na solunskiot make-
donski govor, nastanata vo polovi-
nata na IX v., prilo`ena vo Make-
donija od svetite Kliment i Naum
kako slovenski pismen normativ,
koja po XII v. preminuva vo make-
donska redakcija na starosloven-
skiot i so nekolku fazi kako jazik
na crkvata i pismenosta trae do
krajot na XIX v.
Vtorata etapa gi odrazuva obidite
na A. i P. Zografski, K. Miladi-
nov, D. Makedonski, K. [apkarev,
V. Ma~ukovski, G. Prli~ev i po-
sebno na \. M. Pulevski
(1875&1892), pa preku najavite na
Mladata makedonska kni`ovna
dru`ina vo Sofija (†Loza#, 1892),
U~eni~koto dru{tvo †Vardar# vo
Belgrad (1893), osobeno pak na Ma-
kedonskiot klub vo Belgrad (†Bal-
kanski glasnik#, 1902), i kone~no
se realizira vo Makedonskoto na-
u~no-literaturno drugarstvo vo
S.-Peterburg (1902) so kodifika-
cijata na K. P. Misirkov prakti~-
no primeneta vo knigata †Za make-
donckite raboti# (Sofija, 1903) i
vo sp. †Vardar# (Odesa, 1905).
Definiraweto na sovremeniot ma-
kedonski jazi~en standard stanuva
po sozdavaweto na makedonskata
dr`ava, vrz re{enijata na Prvoto
zasedanie na ASNOM (2. VIII 1944)
Re{enieto za pravopisot na makedonskiot literaturen jazik (7. VI 1945)
i zaklu~ocite na jazi~nite komisii,
koga se prifa}aat principite na
Misirkovata kodifikacija i na 16
maj 1945 g. Ministerstvoto za nar-
odna prosveta na Prezidiumot na
ASNOM go donesuva Re{enieto za
makedonskata azbuka, a na 5 juni i
Re{enieto za pravopisot na make-
donskiot jazik. So toa, so vode~ki
anga`man na lingvistot Bla`e
Koneki, zapo~nuva regularniot
razvitok na sovremeniot makedon-
ski standarden jazik. Bl. R.
MAKEDONSKI KLUB (so ~ita-
li{te) vo Belgrad – asocijacija
na makedonskite studenti, emig-
ranti i pe~albari vo Srbija
(1901–1902). Spored osnova~ite,
Makedoncite †u{te pred izdava-
weto na v. ,Balkanski glasnik‘ se
obidoa vo forma na literaturen
klub da osnovat kru`ok {to bi
imal cel da ja obedini vo edno ce-
lo makedonskata inteligencija vo
Srbija, bez razlika na ubeduvawa-
ta, i koj{to bi se stremel da obez-
bedi edinstvo na mislite sred ma-
kedonskoto naselenie#. Po edno-
godi{ni podgotovki, vo momentot
koga vo Belgrad sve~eno se otvora
Slovenski klub (11. V 1902), ~ii
filijali stanuvaat Ruskiot i
^e{kiot klub, a B. Sarafov se
obide da otvori pretstavni{tvo
na TMORO i vo srpskata prestol-
nina, edna grupa makedonski inte-
lektualci (St. J. Dedov, D. T. Mi-
{ajkov, M. Petrov/i}/ i dr.), zaed-
no so nekoi politi~ki emigranti,
pe~albari, zanaet~ii i trgovci
(L. Osmakov, N. Todorovi}, M.
Mu{evi} i dr.), podgotvija Pravi-
la i oficijalno pobaraa od nad-
le`nite vlasti i nivniot Make-
donski klub da stane ramnopraven
~len na novata slovenska institu-
cija. Iako ne dobija odgovor, orga-
nizatorite od 7 juli 1902 g. po~naa
da go izdavaat svojot organ †Bal-
kanski glasnik / Revue balkanique#
(na srpski jazik so uvodnicite i
na francuski), koj{to pobara †da
$ se dade na Makedonija avtono-
mija i da $ se priznae nejziniot
MAKEDONSKI M
slovenski dijalekt#, za{to naro-
dot vo Makedonija †si ima svoj za-
seben dijalekt {to mo`e da se
slu`i so fonetskiot pravopis#.
Makedonskata mladina re{ila
†da otvori ~itali{te za svoite
sonarodnici, kade {to }e se odr-
`uvaat i red javni predavawa#.
No koga vesnikot objavi deka †ma-
kedonskata mladina sobrana oko-
lu ,Balkanski glasnik‘, so po-
mo{ta od site emigranti {to `i-
veat vo Srbija, podgotvi memo-
randum (`alba) {to naskoro }e
†Balkanski glasnik# (1902), organ
na Makedonskiot klub vo Belgrad
im bide podnesen na pretstavni-
cite na golemite sili potpisni~-
ki na Berlinskiot dogovor#, vo
srpskata javnost se pokrena gole-
ma reakcija, pa Makedonskiot
klub be{e zabranet i †Balkanski
glasnik# (po osmiot broj) be{e
ukinat, a organizatorite i redak-
torite izgoneti. Kon krajot na
septemvri 1902 g. Dedov i Mi{aj-
kov odat vo S.-Peterburg i zaedno
so Misirkov, ^upovski i drugi
vrz istata nacionalna platforma
na 28 oktomvri go osnovuvaat
MNLD, a na 12 noemvri 1902 g. go
potpi{uvaat Memorandumot do
Ruskata vlada i do Sovetot na S.-
Peterbur{koto slovensko bla-
gotvorno dru{tvo kako prva kom-
pletna makedonska nacionalnoos-
loboditelna programa.
LIT.: D-r Bla`e Ristovsi, Krste P. Mi-
sirkov (1874–1926),Skopje,1966, 200–223;
istiot, Dimitrija ^upovski (1878–1940)
i Makedonskoto nau~no-literaturno
drugarstvo vo Petrograd, I, Skopje, 1978,
110–130; istiot, Makedonski letopis.
Raskopki na literaturni i nacionalni
temi, I, Skopje, 1993, 237–279. Bl. R.
MAKEDONSKI, Kiril (Bito-
la, 19. I 1925 ‡ Skopje, 4. VI 1984) ‡
865
M MAKEDONSKI
Kiril
Makedonski
kompozitor. Muzi~ka akademija
(kompozicija) studira prvin vo
Zagreb (K. Odak), a diplomira na
Muzi~kata akademija vo Saraevo
(I. Brkanovi}, 1959). Magistrira
na Muzi~kata akademija vo Qub-
qana (L. M. [kerjanc). Potoa ra-
boti kako profesor vo Bitola i
vo Skopje na Pedago{kata akade-
mija „Sv. Kliment Ohridski“. Se
usovr{uva (1974) na Me|unarod-
niot kurs za sovremena muzika vo
Darm{tat (Germanija). Toj e av-
tor na prvata makedonska opera
„Goce“ (1954), kako i na operite
„Car Samoil“ (1968) i „Ilinden“
(1973). Na podra~jeto na orkes-
tarskata muzika, zna~ajno delo e
simfoniskata poema „Tan~arka“
(1952), kako i pette simfonii.
Naporedno so komponiraweto,
M. se zanimava i so problemite
od oblasta na muzi~kata psiholo-
gija, posebno so muzikoterapija-
ta, postignuvaj}i vidni rezulta-
ti na toj plan i vo me|unarodni
razmeri. B. Ort.
V. †Avtonomna Makedonija# (Belgrad, 1905)
MAKEDONSKI KLUB (Belgrad,
1905) – asocijacija na makedonskite
emigranti i pe~albari vo Srbija
{to pretstavuva vsu{nost obnovu-
vawe na zabranetiot takov klub od
pred tri godini. Glavni obnovuva-
~i se voden~anecot Grigorie Haxi-
ta{kovi} i gevgeli~anecot \or|e
\er|ikovi}, predvodnici na †avto-
nomisti~koto dvi`ewe# vo Srbija.
Organ na Klubot e v. †Avtonomna
Makedonija#, so koncepcija za avto-
nomna makedonska dr`ava, pod ga-
rancija na golemite dr`avi i bal-
kanskite sosedi, kako posebna ram-
nopravna edinica vo edna konfede-
racija na balkanskite dr`avi.
LIT.: Bla`e Ristovski, Makedonskiot
klub vo Belgrad i vesnikot †Avtonomna
Makedonija# (1905), †Sovremenost#, XXXI,
4 i 5, 1969, 501-542 i 619-639. Bl. R.
866
MAKEDONSKI KOMITET vo
Atina (1904–1908) – rakovoden od
Dimitris Kalapotakis, sopstve-
nik na v. †Embros#. Vo Komite-
tot vlegle porane{ni ~lenovi na
†Etniki eterija# i pretstavnici
na gr~kata dr`ava. Komitetot
dejstvuval po direktivi od gr~ka-
ta Vlada, preku Konzulatot vo
Solun. Organiziral razgraneta
informativna mre`a i neposred-
no gi rakovodel akciite na gr~-
kite vooru`eni ~eti vo jugoza-
padniot del od Makedonija.
LIT.: Douglas Dakin, The greek struggle in
Macedonia 1897–1913, Thessaloniki, 1993; Ο
Μακεδονικος αγωνας, Απομνημονευματα −
Π. Αργυροπουλος, Α. Ζαννας, Κ. Μαζα−
ρακης−Αινιαν, Α. Σουλιετης−Νικολαιδης,
Ναουμ Σπανος, Β. Σταυροπουλος, Θε−
σσαλονικη, 1984. D. Jov.
MAKEDONSKI KOMITET ZA
GOLEMI ELEKTRI^NI SIS-
TEMI (MAKO SIGRE) – ~len na
Me|unarodnata konferencija za
golemi elektri~ni sistemi (Con-
ference Internationale des Grands Rese-
aux Electriques a Haute Tension – CIG-
RE – Paris). Toj e formiran vo 1994
g. Vo opsegot na rabotata se teh-
ni~kite problemi od podra~jeto
na proizvodstvoto, prenosot i dis-
tribucijata na elektri~nata ener-
gija, kako i na EE oprema. Osnovni
organizacioni oblici se studis-
kite komisii. Brojot na studiski-
te komisii i sodr`inata na nivna-
ta rabota soodvetstvuva na tie na
SIGRE vo Pariz. Najzabele`i-
telnata aktivnost e periodi~noto
organizirawe sovetuvawa. Dr. R.
MAKEDONSKI KOMITET ZA
^OVEKOVI PRAVA (Toronto,
Kanada, 8. VIII 1986 >) ‡ formiran
od grupa Makedonci aktivisti za
~ovekovi prava. Komitetot raz-
viva {iroka aktivnost na me|u-
naroden plan so barawa za po~i-
tuvawe na ~ovekovite prava na
Makedoncite vo Egejskiot del na
Makedonija, a vo prv red za priz-
navawe na makedonskoto nacio-
nalno malcinstvo vo Grcija i vo
Bugarija i za{tita na pravata na
makedonskoto nacionalno mal-
cinstvo vo Albanija. Sl. N.-K.
Apel na Centralniot makedonski komitet
za organizirawe op{t Makedonski kongres
vo @eneva, [vajcarija (12. I 1899)
MAKEDONSKI KONGRES (@e-
neva, [vajcarija, po~etokot na
1899 ‡ 1900) ‡ kongres na koj bil
formiran Centralen makedon-
ski komitet, po inicijativa na
\or|i Kap~ev (od Ohrid), so cel
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
da gi obedini Makedoncite vo
[vajcarija organizirani vo
dru{tva, da podgotvi odr`uvawe
Makedonski op{t kongres i kako
postojano pretstavni~ko telo da
go aktualizira makedonskoto
pra{awe pred evropskite golemi
sili. CK objavil Apel (12. I 1899)
do evropskata javnost, vo koj bil
pretstaven proekt za ureduvawe-
to na Makedonija. Kongresot za-
ka`an za 3. III 1899 g. ne se odr`al.
Vo proletta na 1900 g. vo make-
donskite dru{tva povtorno bilo
aktualizirano odr`uvaweto na
Makedonskiot kongres, koj pak ne
bil odr`an od pove}e pri~ini.
LIT.: Mihajlo Minoski, Obid za organi-
zirawe Makedonski kongres vo [vajcari-
ja vo 1900 godina, †Glasnik# na INI, 1,
Skopje, 1987. M. Min.
MAKEDONSKI KONGRES
(Melburn, Avstralija, 7‡9. III
1947) ‡ obedinuva~ki kongres na
makedonskite nacionalni orga-
nizacii vo Avstralija, koga bil
sozdaden sojuz pod ime Makedon-
sko-avstraliski naroden sojuz
(MANS). Kongresot izbral Cen-
tralen komitet na MANS od osum
~lena, so sedi{te vo Pert, Zapad-
na Avstralija, i donel odluki or-
ganot na sojuzot v. †Makedonska
Iskra# da izleguva dvapati me-
se~no, a Centralniot komitet da
otvori kni`arnica na Sojuzot.
LIT. : Ivan Katarxiev, Makedonskata
politi~ka emigracija po Vtorata svet-
ska vojna, Skopje, 1994. M. Min.
Me|unaroden
seminar za
makedonski
jazik,
literatura i
kultura:
†40 godini
Me|unaroden
seminar za
makedonski
jazik,
literatura i
kultura#
MAKEDONSKI LEKTORATI
– univerzitetski studii vo stran-
stvo za makedonski jazik, litera-
tura i kultura. Lektoratite na
stranskite univerziteti se osno-
vani vrz me|udr`avni i me|uuni-
verzitetski dogovori i se pod
gri`ite na Me|unarodniot semi-
nar za makedonski jazik, litera-
tura i kultura. Rabotat glavno vo
sostavot na katedri ili institu-
ti na soodvetnite fakulteti pri
stranskite univerziteti so raz-
li~en stepen na nastavata: od gla-
ven studiski predmet so diploma
po makedonski jazik (MGU †Lo-
monosov# vo Moskva, Univerzite-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
tot vo Zagreb, INALKO vo Pa-
riz, Orientalniot univerzitet
vo Neapol, Univerzitetot †Mar-
tin Luter# vo Hale, SR Germani-
ja, Masarikoviot univerzitet vo
Brno) do nivo na fakultativen
predmet. Oficijalno makedonski
lektori rabotat vo 11 lektorati
(Moskva, Pariz, Praga, Brno,
Krakov, Sosnovjec, Budimpe{ta,
Neapol, Krajova, Tirana i Istan-
bul), a vkupno na 30 stranski uni-
verziteti se izu~uva makedonski-
ot jazik. M. Kar.
MAKEDONSKI LITERATU-
REN KRU@OK VO SOFIJA
(MLK) (1936–1942) – najzna~ajna-
ta makedonska kulturno-litera-
turna i nacionalno-politi~ka
asocijacija vo periodot me|u dve-
te svetski vojni i veren sledbe-
nik i prodol`uva~ na deloto na
Makedonskoto nau~no-literatur-
no drugarstvo vo S.-Peterburg.
Istoriski se pojavuva i se razvi-
va vo tri posledovatelni fazi i
vo tri organizacioni formi.
Prvin, po inicijativa na Mitko
Zafirovski, na 5 avgust 1936 god.,
po dolgi podgotovki, vo Redakci-
jata na sofiskiot v. „Makedonski
vesti“ e objaveno: „Obrazuvan e
Makedonski literaturen kru-
`ok. Toj ima cel postepeno da gi
organizira makedonskite litera-
turni tvorci i da gi pottikne
kon po{iroko tvore{tvo na ma-
kedonska kultura“. Dejnosta na
Kru`okot se razviva pri Redak-
cijata na vesnikot, kade {to e ot-
vorena i posebna „Literaturna
stranica“. Negovata programa „}e
go poso~uva kako najprav patot za
duhovniot napredok na svojot na-
rod... Literaturniot kru`ok pri
na{iov vesnik ve}e redovno }e ja
pi{uva Literaturnata stranica,
}e pe~ati i red statii vo sezona-
va za ideolo{ko razbistruvawe
Rakovodnoto jadro na Makedonskiot literaturen kru`ok vo Sofija, sednati od levo na desno: Nikola Vapcarov,
Mihail Smatrakalev i Anton Popov, a stojat ~lenovite: Todor Janev i Kiril Nikolov
na na{ite sorabotnici i za umet-
ni~ko i tehni~ko podobruvawe na
na{ata literatura“. Se najavuva
i formirawe centar od makedon-
ski intelektualci, umetnici i
kulturno-literaturni tvorci
{to ve}e imal formirano i svoi
sekcii po oddelnite oblasti. Vo
toa vreme (so u~estvo i na V. ^er-
nodrinski) vo Sofija se formi-
ra Makedonski teatar (se gotvi i
jubilejna izvedbata na „Krvava
makedonska svadba“ vo nova pos-
tava) i zapo~nuva dejnosta na Go-
vorniot hor „Goce Del~ev“. Se
pravat napori da se obnovi Na-
rodnoto ~itali{te „Roden kraj“
na Gevgeliskoto bratstvo, a se
razviva kulturno-nacionalna dej-
nost i vo Trezveni~koto dru{tvo
„Ustrem“, dodeka vo Bansko so
svoi manifestacii se projavuva
Banskoto turisti~ko dru{tvo
„Eltepe“. Na stranicite na „Ma-
kedonski vesti“ povtorno se obja-
vuva faksimil na „MakedonskiŸ
golosÍ (Makedonski glas)“ so
kartata na ^upovski. Vo prodol-
Koncept za Osnovite na Makedonskiot literaturen
kru`ok vo Sofija (1938)
MAKEDONSKI M
Naslovnata stranica na zabranetiot jubileen
vesnik †Goce# (1938)
`enija se publikuva tekstot na A.
Dinev „Makedonskite Sloveni“, a
na 8. IX 1936 god. se najavuva i pret-
platniot oglas: „Dadena e v pe~at
knigata ,Ilindenskata epopeja‘
od Angel Dinev. Knigata e odraz
na veli~estvenata borba na make-
donskiot narod za sloboda“. Po
brojot od 16. H 1936 god. vesnikot
„Makedonski vesti“ e zabranet i
redaktorot e podveden pod sudska
postapka vo ramkite na golemiot
sudski proces protiv VMRO(Ob)
vo Sofija. Makedonskiot litera-
turen kru`ok formalno ja zapira
svojata javna dejnost.
Vtorata (preodna) faza na MLK
prodol`uva so formiraweto na
polulegalniot Makedonski lite-
raturno-publicisti~ki kru`ok
„Nacija i kultura“ {to dejstvuva
okolu edna godina (1937–1938).
Glavni organizatori se: Mitko
Zafirovski, Anton Popov, Kos-
ta Veselinov i Ivan Kereziev.
I pokraj golemite zamisli i obi-
di, od dejnosta na Kru`okot osta-
nuva objaveniot kalendar i za~u-
vaniot korekturen primerok na
„jubilejniot vospomenatelen list“
pod naslov „Goce“, oficijalno
„Izdanie na Kulturnoto blagot-
vorno bratstvo ,Goce Del~ev‘“ vo
Sofija, otpe~aten vo april–maj
1938 god. po povod 35-godi{nina-
ta od smrtta na Del~ev. Crte`ot
na likot na Goce e delo na slika-
rot I. Kereziev, a glavni kreato-
ri na vesnikot bile Anton Popov
i Mitko Zafirovski. Pod tek-
stovite vo desette stranici (go-
lem format) stojat potpisite:
Mitko Zafirovski (D. G. Zarov i
D Grigorov), Kosta Veselinov,
Angel Dinev, Kiril Nikolov,
\or|i Abaxiev, Anton Velikov
(Aleksi Belomorski), Iv. Kere-
ziev, Najd. Stefanov, Petar Nes-
torov, P. Penkov, Petar Trajkov,
Iv. Tenev, Georgi Xibrilov, Bl.
V. Qap~ev, Jordan D. Rizov, Sto-
jan Qondev, Georgi Despotov,
867
M MAKEDONSKI
Paskal Nikolov, Stefan Nanov,
Boris Stoicov, Ivan Harizanov,
Pavel [atev, Dimo Haxidimov,
P. K. Javorov, Todor Pavlov, Ste-
fan Avramov, Bo`in Prodanov,
Tu{e Deliivanov, Georgi Baka-
lov, Mih. Girxikov i drugi. Os-
novnata zamisla i cel na vesnikot
e izrazena vo op{irniot uvodnik
(A. Popov) so egidata: „Borbata
vo koja{to gine makedonskiot na-
rod e ideja. – Goceviot zavet: Slo-
bodna i nezavisna Makedonija!“
Bidej}i bugarskata cenzura ne go
dozvolila pe~ateweto, korektur-
niot primerok go za~uval M. Za-
firovski i se nao|a vo NUB „Sv.
Kliment Ohridski“ vo Skopje.
Tretata i najzna~ajna faza na
MLK go opfa}a periodot koga
del od ~lenstvoto na Makedon-
skiot literaturno-publicisti~-
ki kru`ok „Nacija i kultura“ vo
oktomvri 1938 god. (vo domot na
Asen [urdov) i programski go
obnovuvaat MLK. Na ovoj prv sos-
tanok prisustvuvale: Nikola
Vapcarov, Anton Popov, Mihail
Smatrakalev, Kiril Nikolov,
\or|i Abaxiev, Ivan Kereziev,
Anton Velikov, Todor Janev,
Asen [urdov (Vedrov), Georgi
Despotov i Vasil Aleksandrov.
Potoa vo redovna izborna proce-
dura bil primen Mitko Zafirov-
ski, pa bile vklu~eni i Venko
Markovski i Kole Nedelkovski.
Od slednata godina vo Kru`okot
aktivno u~estvuvale i Kosta Ve-
selinov, Dimitar Mitrev, Angel
Dinev, Vasil Ivanovski i dr., a
svoi nastapi (kako gostin) imal i
Todor Pavlov.
Nikola
Vapcarov
Na osnova~kiot sostanok voveden
referat za celite i zada~ite odr-
`al Nikola Vapcarov, vo koj me-
|u drugoto rekol deka nastapuva
„edno pokolenie entuzijazirano
od lozungot Slobodna i Nezavis-
na Makedonija“ i deka toa e „naj-
va`nata etapa od makedonskoto
pra{awe vo poslednive godini“.
„No – podvlekol toj – ako nie mi-
leeme za svojata tatkovina, ako
vo nas ima kapka makedonska krv,
ako vo nas ostanala iskra od bla-
goroden patriotizam, ovojpat
treba da go vpregneme, ropski da
868
go vpregneme za da poneseme del
od te`inata na edno delo i `esto-
koto veli~ie na edna epoha“. Za da
se izgradi edno takvo dvi`ewe,
rekol, „treba umetnost {to da
stigne vo nizinite i da raspali
edna nacionalna `ed“ {to }e soz-
dade „harmonija me|u politi~kata
koncepcija i umetnosta… Za nas,
osobeno za beletristite, e apso-
lutno neophodno da gi poznavame
karakterite, obi~aite, nosiite,
jazikot i tipi~noto preovladuva-
we na nekoi izrazi, zborovi i sli-
ki“. Treba „da ja poznavame make-
donskata istorija i najmnogu isto-
rijata na na{eto nacionalno-re-
volucionerno dvi`ewe – Ilin-
den, Goce, Dame, bitkite... Nie sme
Makedonci. I na{eto tvore{tvo
treba da bide vo slu`ba na make-
donskata kauza...“. Potoa, vrz os-
Bele{ki na M. Smatrakalev od diskusijata na
kru`o~nicite za stihozbirkata †Beli mugri# (1940)
nova i vo duhot na vovedniot
tekst, Vapcarov ja napi{al svoja-
ta znamenita pesna „Referat“.
Vo 1939 god. e podgotven Statutot
na MLK. Vo negoviot prv ~len se
definira: „Kru`okot e samostoj-
na, nezavisna grupa od makedonski
poeti i pisateli, obedineti od
zaedni~kata cel da rabotat za soz-
davawe makedonska umetni~ka li-
teratura.“ I se dodavaat zada~ite:
„Kru`okot go afirmira sozdade-
noto tvore{tvo od negovite ~le-
novi, organizira literaturni ~i-
tawa, ve~erinki, utra, ekskurzii,
izdava knigi, vesnici, spisanija,
zbornici, almanasi i drugo“.
Zaedni~ka fotografija na ~lenovite na MLK so gostite Makedonci dojdeni od Belgradskiot univerzitet
vo Sofija (1939)
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
Vo Rakovodnoto telo na MLK
u~estvuvale N. Vapcarov, A. Po-
pov i M. Smatrakalev. Rabotnite
sostanoci se odr`uvale edna{ ne-
delno. Tie pretstavuvale litera-
turna laboratorija za kreirawe
na tvore~kiot pat na makedonski-
te literaturni tvorci. Se raspi-
{uvale konkursi na opredelena
tema od makedonskata istorija i
kultura, a napi{anite tvorbi bi-
le razgleduvani na odnapred zaka-
`ani sednici. Site ~lenovi na
MLK, osven V. Markovski i K. Ne-
delkovski, pi{uvale na jazikot na
svoeto obrazovanie – na bugarski.
Preku Govorniot hor „Goce Del-
~ev“ i so ekskurziite i litera-
turnite ~itawa ja pro{iruvale
dejnosta i vo masite. Osobeno plo-
dotvorna bila sredbata na Kru-
`okot so makedonskite studenti
od Belgradskiot univerzitet doj-
deni vo Sofija po povod prosla-
vata na 50-godi{ninata na So-
fiskiot univerzitet (maj 1939).
A za da ja afirmiraat makedon-
skata borba na me|unaroden plan,
go koristat gostuvaweto na mos-
kovskiot sportski klub „Spar-
tak“ vo Sofija. Pokraj sobranite
karti, razglednici od Makedoni-
ja i drugi materijali, izleale i
bronzov medaljon, na koj od ednata
strana ima reljef na makedonsko-
to zname so natpis (na makedonski
jazik): Slobodna nezavisna Make-
donija, a pod nego kartata na et-
ni~ka Makedonija vrz koja e napi-
{ana Gocevata deviza: œ go razbi-
ram svetot samo kako pole za
kulturno nadprevarueine megÓ
narodite, dodeka na reversot e
izgravirana posvetata: Preko
drugarite spartakisti make-
donskata mlade{ prakÔ pozdraf
na mladite od S.S.S.R. 1940 av-
gust. SofiÔ. Zadol`eniot Vapca-
rov, me|utoa, ne uspeal materija-
lite da im gi predade na moskov-
skite gosti i medaljonot e za~u-
van vo ostavninata na \. Abaxiev.
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Vo ramkite na Kru`okot bile
sozdadeni i objaveni na makedon-
ski jazik brojnite poetski zbir-
ki, poemi i sonetni venci na V.
Markovski i dvete stihozbirki
na K. Nedelkovski. Tuka se disku-
tiralo za site poetski i prozni
tvorbi na ~lenovite, za zbirkata
na N. Vapcarov, za Racinovite
„Beli mugri“ i za Misirkovata
kniga „Za makedonckite raboti“.
Bila podgotvena i antologija na
sovremenata makedonska poezija
„Od ,Bura nad Rodinata‘ do ,^udna
e Makedonija‘“.Vo antologijata
Stihozbirkata
na Angel @arov
†Bura nad
rodinata# (1935)
so izbrani tvorbi bile zastapeni
sovremenite makedonski poeti A.
@arov, K. Racin, V. Markovki, K.
Nedelkovski i N. Vapcarov. Kni-
gava ne e objavena, no pove}estra-
no zna~ajniot predgovoren tekst
od A. Popov e za~uvan.
Samite kru`o~nici MLK go sme-
tale kako prodol`enie na peter-
bur{koto MNLD. Za toa svedo~i
i pismoto na K. Nedelkovski {to
od imeto na Kru`okot na 18. V
1940 god. mu go napi{al na sinot
na K. Misirkov d-r Sergej Misir-
Po~etokot na pismoto od Kole Nedelkovski
do sinot na Krste Misirkov d-r Sergej Misirkov
kov, {to vo toa vreme rabotel vo
gr. Elena. Otkako grupno ja pose-
tile majka mu E. M. Misirkova i
gi dobile rakopisite i knigata
od Misirkovata ostavnina, gi
prona{le i negovite statii obja-
veni vo v. „Mir“. Ja prepi{ale
knigata „Za makedonckite rabo-
ti“ i na sostanok vo Kru`okot ja
razgledale i zaklu~ile deka tre-
ba da ja prepe~atat vo Vardarski-
ot del na Makedonija. Vo op{ir-
noto pismo Nedelkovski mu ka-
`uva deka se zapoznale so „del od
`ivotot na vistinskiot Makedo-
nec“ i veli: „Vikot na besmrtni-
Krste
Misirkov
ot Makedonec K. Misirkov se
raznesuva duri sega nad negovata
mila tatkovina i taa, izma~ena
ve}e od borbite i soperni{tvata
na nekolku narodi, koi{to ni{-
to ne {tedea da ja imaat posrbena
od edni, pobugarena od drugi i po-
gr~ena od treti, no taa ne se dade
na nikogo, a si ostana so svojata
boja makedonska, i sega, podigna-
ta kulturno i ekonomski, go pod-
zema najdragiot nejzin glas, go
pregrnuva najsvetoto ime i so ce-
lata svoja mo} go dr`i i go razne-
suva kako svetilnik do krajnite
kat~iwa na nejzinata {irina...
Pa i nie, prokudenite, kade i da
se nao|ame nadvor od skapata na-
{a tatkovina, se ~uvstvuvame tu-
|inci i zatoa ne ostanavme gluvi
na deloto i idejata na Va{iot ne-
zaboravliv tatko, ami go pregr-
nuvame toa delo za da go izgradi-
me so cenata na najmiloto. I ta-
ka, daleku od tatkovinata, nie se
obedinivme vo edno Makedonsko
literaturno drugarstvo, od ~ie-
{to ime se osmeliv da Ve zamo-
lam da ni izlezete vo presret za
da nè zapoznaete popodrobno so
`ivotot i dejnosta na Va{iot po-
koen tatko (biografijata) za da
mo`eme golemiot borec poodbli-
zu da ‹ go peretstavime na make-
donskata op{testvenost“. Nasko-
ro (so svoi avtografski posveti)
vo paket mu bile isprateni pos-
lednite pe~ateni stihozbirki na
K. Nedelkovski, V. Markovski i
N. Vapcarov.
Posvetata
od V. Markovski
za d-r S. Misirkov
(1940)
Po zapo~nuvaweto na vojnata i na
Balkanot i po novata okupacija i
podelba na Vardarskiot del na
Makedonija, skoro site ~lenovi
MAKEDONSKI M
na MLK se vklu~uvaat vo oru`e-
nata nacionalnoosloboditelna
borba. Vo Sofija stignuvaat i K.
Racin i V. Naum~eski i se vklu-
~uvaat vo Kru`okot, pa vo zaed-
ni~ki nastapi zema u~estvo i to-
ga{niot student B. Koneski. Po
izleguvaweto na negovata vtora
stihozbirka „Pe{ po svetot“ za-
ginuva K. Nedelkovski (1941).
Nekolku meseci potoa se uapseni
pogolemiot del od ~lenovite na
MLK, a najaktivnite N. Vapca-
rov i A. Popov se osudeni na smrt
i egzekutirani (1942). Kako par-
tizan zaginuva (vo nedorazjasneti
okolnosti) K. Racin (1943), a V.
Markovski (sose soprugata i si-
not) se priklu~uva kon Glavniot
{tab na Makedonskata vojska na
slobodnata teritorija. Vo takvi
okolnosti vo juli 1942 g. Kru`o-
kot zgasnuva. Onie {to ostanaa
`ivi po vojnata se vklu~ija vo iz-
gradbata na makedonskata dr`a-
va, vo literturata i kulturata vo
oslobodeniot del na Makedonija.
LIT. Dimitar Mitrev, Vapcarov. Esei i
statii, Skopje, 1954; istiot, Makedon-
skiot literaturen kru`ok, Sovreme-
nost, Skopje, 1977; Nikola J. Vapcarov,
Tvorbi. Izbor i predgovor Gane Todorov-
ski, Skopje, 1979; Anton Popov, Odbrani
tvorbi. Priredil Gane Todorovski,
Skopje, 1985; Bla`e Ristovski, Projavi i
profili od makedonskata literaturna
istorija, I, Skopje, 1982, 246–258; istiot,
Beseda za deloto na Vapcarov, Skopje,
1990; istiot, Istorija na makedonskata
nacija, Skopje, 1999, 593–639; istiot, Ma-
kedonecot Vapcarov, Skopje, 2005; Miha-
il Smatrakalev, Makedonskiot litera-
turen kru`ok, Skopje, 1993; Vasil Toci-
novski, @arov buntar i burevesnik,
Skopje, 1994; Makedonskiot literatu-
ren kru`ok, Sofija, 1938–1941. Dokumen-
ti. Izbor, prevod, redakcija i bele{ki
d-r Vasil Tocinovski, Skopje 1995; Anton
Popov, Tvorbi. Podgotvil Vasil Toci-
novski, Skopje, 1994. Bl. R.
MAKEDONSKI LOKALNI
FLORISTI^KI ENDEMITI
– v. endemiti vo florata na RM.
†Makedonski
medicinski
pregled#,
spisanie na
Makedonskoto
lekarsko
dru{tvo
†MAKEDONSKI MEDICIN-
SKI PREGLED# (MMP) ‡ medi-
cinsko stru~no-nau~no spisanie
{to go izdava MLD, kako nacio-
nalna medicinska revija. Prviot
broj e otpe~aten vo juli 1946 g.
Prv glaven i odgovoren urednik
869
M MAKEDONSKI
bil d-r H. Man~ev. Spisanieto
objavuva stru~ni i nau~ni trudo-
vi na makedonskite lekari. Se pe-
~ati kvartalno, kako dvobroj, vo
1000 primeroci na makedonski ja-
zik so rezimea na angliski jazik.
LIT.: 60 godini Makedonsko lekarsko
dru{tvo, Skopje 2006. D. S.-B.
MAKEDONSKI MLADINSKI
SOJUZ vo Bugarija (1923–1934 g.)
– organizacija na mladinci-be-
galci od Makedonija. Po inicija-
tiva na Varnenskoto dru{tvo vo
Varna bil formiran Sojuz {to
obedinuval 11 mladinski dru{-
tva. Vo toa vreme sojuz bil osno-
van i vo Plovdiv. Vo oktomvri
1923 g., na Kongresot vo Ruse, dva-
ta sojuza se obedinile vo Make-
donski mladinski sojuz, vo koj
vlegle 17 dru{tva so 1.000–2.000
~lenovi. Vo 1924 g. brojot naras-
nal na 15.000. Osnovna dejnost na
Sojuzot bila kulturno-prosvet-
nata. Organi na dru{tvoto bile:
v. †Ustrem# (1923–1926) i sp. †Ro-
dina# (1926–1934). Po 19 maj 1934
g. MMS bil rasformiran.
LIT.: Nade`da Cvetkovska, Politi~ka-
ta aktivnost na makedonskata emigra-
cija vo Bugarija od 1918 do 1929 g., Skopje,
1990. N. Cv.
MAKEDONSKI NARODEN
POKRET (MANAPO) (1936–
1939) – dvi`ewe na makedonskite
studenti vo Zagreb, Belgrad i
Skopje, koi na taen sostanok vo
Zagreb vo 1936 g. usvoile Politi~-
ka deklaracija. Platformata bi-
^lenovi na MANAPO vo Ohrid (1938)
la prifatena na pro{ireniot sos-
tanok na 28 avgust vo Ohrid, so
u~estvo na studenti, drugi inte-
lektualci i politi~ki eksponira-
ni Makedonci, antifa{isti i ko-
munisti od pove}e gradovi i so toa
bile postaveni organizacionite
osnovi na Dvi`eweto vo Makedo-
nija so cel da se bori za makedon-
ska nacionalna dr`avnost vo fe-
derativna dr`avna zaednica – Ju-
goslavija. Platformata bila
vgradena vo partiskata politi~ka
programa na makedonskite komu-
nisti i pretstavuvala osnova za
pregovori so demokratskite i an-
tifa{isti~kite sili, so makedon-
skite nacionalisti i so gra|an-
skite politi~ki partii od zdru-
870
`enata opozicija za sozdavawe Na-
roden front, t.e. za obedinuvawe
na silite za zaedni~ka akcija pro-
tiv re`imot, za demokratija i na-
cionalna ramnopravnost. Op-
{tinskite (1936) i parlamentar-
nite izbori (1938) bea pri~ina za
zbli`uvawe na KP i MANAPO
so polevo orientirani pretstav-
nici od partiite na zdru`enata
opozicija. MANAPO, po svojata
su{tina, kako {iroko antifa-
{isti~ko dvi`ewe, pretstavuvalo
Naroden front, a spored postave-
nite celi, regionalnata organizi-
ranost na nacionalnata teritori-
ja, pretstavuvalo revolucionerno
makedonsko nacionalnooslobodi-
telno dvi`ewe. MANAPO dejs-
tvuvalo vo vreme koga komunisti~-
kata partiskata organizacija vo
Vardarskiot del na Makedonija
bila pasivizirana, desetkuvana po
golemite provali vo 1936 i 1937 g.
So zajaknuvaweto na KP vo Var-
darskiot del na Makedonija (1939)
MANAPO postepeno is~eznalo
od politi~kiot `ivot.
LIT.: D-r Nade`da Cvetkovska, Gra|an-
skite politi~ki partii vo Vardarski-
ot del na Makedonija (1935–1941), Skopje,
1996. N. Cv.
MAKEDONSKI NARODEN SO-
JUZ VO AVSTRALIJA (avgust
1946 ‡ 1958) ‡ osnovan na obedinu-
va~kata konferencija na makedon-
skite grupi vo Zapadna Avstrali-
ja. Na Konferencijata bila done-
sena odluka za svikuvawe op{t
kongres. Kongresot bil odr`an vo
Melburn (7‡9. III 1947) i bil za
sozdavawe edinstvena organizaci-
ja pod istoto ime Makedonski na-
roden sojuz (MNS) vo Avstralija.
Na Konferencijata (april 1947)
bila donesena odluka Sojuzot da se
imenuva: Makedonsko-avstraliski
naroden sojuz (MANS). Na Treta-
ta konferencija (septemvri 1950)
bila pretstavena radikalnata
promena na odnosot kon makedon-
skoto i kon jugoslovenskoto dr-
`avno rakovodstvo na Koli{ev-
ski i na Tito po Rezolucijata na
IB (1948), obvinuvani za predav-
stvo, razbivawe na slovenskoto
edinstvo i predizvikuvawe voena
opasnost. Na IV konferencija vo
Melburn, odr`ana na Ilinden (2.
VIII 1952), Sojuzot usvoil Deklara-
cija so povik za edinstvo na Make-
doncite vo Avstralija za poddr{-
ka na makedonskiot narod za obe-
dinuvawe i mir vo svetot. Na VI
konferencija (januari 1957) do{-
le do izraz vnatre{nite podelbi.
Bila odr`ana vtora VI konferen-
cija na MANS (april 1958) i nee-
dinstvoto i podelbite dovele do
prestanuvawe na dejnosta na Orga-
nizacijata.
LIT.: Ivan Katarxiev, Makedonskata
politi~ka emigracija po Vtorata svet-
ska vojna, Skopje, 1994. M. Min.
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
MAKEDONSKI NARODEN
SOJUZ VO SAD I KANADA
(1931–1967, Geri, Indijana) – or-
ganizacija na makedonskata naci-
onalno orientirana emigracija
vo SAD i Kanada. Pod vlijanie
na VMRO(Obedineta) vo SAD i
Kanada od 1929 do 1930 g. vo pove-
}e gradovi se formiraat make-
donski progresivni grupi kako
pandan na postojnata MPO. Vo
1930 g. bila odr`ana konferen-
cija vo Toledo (Ohajo, SAD) na
koja bile doneseni nekolku rezo-
lucii za ponatamo{noto dejstvu-
vawe. Vo april 1931 g. bil odr`an
obedinuva~kiot kongres vo Geri
(Indijana) so u~estvo na pret-
stavnici od 36 makedonski grupi
od SAD i Kanada. Kongresot go
donesol Ustavot na Sojuzot. Za
osnovna cel na MANS bilo utvr-
deno da ja pomaga so site sili i
sredstva borbata na svojot poro-
ben i raspar~en narod za oslobo-
duvawe i obedinuvawe na Make-
donija vo nezavisna narodna re-
publika i za nejzino vklu~uvawe
kako ramnopraven ~len vo idnata
balkanska federacija na slobod-
nite balkanski narodi. Vlijanie-
to na MANS se pro{irilo vo si-
te pozna~ajni sredini kade {to
`iveele Makedonci. Vo vremeto
na Vtorata svetska vojna MANS
zel aktivno u~estvo so davawe po-
mo{ na sojuznicite i na Makedo-
nija. MANS ja informirala ma-
kedonskata emigracija za nasta-
nite vo tatkovinata; za odr`uva-
weto na Prvoto zasedanie na AS-
NOM i za konstituiraweto na
makedonskata nacionalna dr`a-
va. Po osloboduvaweto na Make-
donija emigracijata organizira-
na vo MANS se vklu~ila vo dava-
weto pomo{ za izgradba na Dr-
`avnata bolnica vo Skopje. Vo
povoeniot period MANS svojata
dejnost ja pro{iri i vo Avstra-
lija. Vo 1967 g. organizacijata
prestana da postoi.
LIT.: †Glasnik na INI#, g. 15, br. 1,
Skopje, 1971. M. Mih.
MAKEDONSKI NARODEN
TEATAR (Skopje, 31. I 1945-) – prv
nacionalen profesionalen teatar.
Osnovan e so re{enie na Prezi-
Makedonskiot naroden teatar vo Skopje
pred zemjotresot (1963)
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Noviot objekt na Makedonskiot naroden teatar vo Skopje
diumot na ASNOM, a prv direktor
bil Dimitar ]ostarov. Prva odr-
`ana pretstava bila †Platon Kre-
~et# od Aleksandar Kornej~uk (3.
IV 1945), a prva pretstava od make-
donski avtor dramata †^orbaxi
Teodos# od Vasil Iqoski (18. VIII
1945). Se javuva i kako osnova~ na
Kukleniot teatar vo Skopje (1946)
i na Oblasniot teatar vo Gorna
Xumaja, Pirinskiot del na Make-
donija (1947). Toga{ bila osnovana
i Operata na MNT (1947) na ~elo
so prviot direktor Todor Skalov-
ski, a prvata pretstava bila opera-
ta †Kavalerija rustikana# od Pjet-
ro Maskawi (9. V 1947). Potoa sle-
delo i osnovaweto na Baletot na
MNT (1949) so prviot rakovodi-
tel \or|i Makedonski, a prvata
baletska pretstava bila †Valpur-
giska no}# od [arl Guno (27. I
1949). Prviot prika`an balet od
makedonski avtor bil †Makedon-
ska povest# od Gligor Smokvarski
(21. VI 1953), a prva opera od make-
donski avtor bila †Goce# od Kiril
Makedonski (24. V 1954). Operata
na MNT gi organizira Majskite
operski ve~eri (od 1972). Vo prvi-
te pet decenii (1945-1995) bile re-
gistrirani 4.800.000 gleda~i na
dramskite, operskite i baletskite
pretstavi vo zemjata i vo stranst-
vo. Od organizacioni pri~ini e
reorganiziran vo MNT i Make-
donska opera i balet (9. IX 2004).
BIBL.: Riste Stefanovski – Slavomir
Marinkovi}, Makedonski naroden teatar.
Letopis 1945–1995, Skopje, 1995; Risto Ste-
fanovski, Teatarot vo Makedonija. Od
Partizanskiot do Mladinsko-detskiot,
Skopje, 1998. S. Ml.
MAKEDONSKI NAU^EN IN-
STITUT (Sofija, 21. XII 1923 –
1944; 1944–1949; 1990–) – nau~na i
kulturna institucija na makedon-
skite emigrantski bratstva vo
Bugarija. Osnovana od nau~nici,
pisateli, publicisti, umetnici,
op{testvenici i dr. kulturni
dejci po poteklo od Makedonija
so cel da gi prou~uva: istorijata,
etnografijata, geografijata, sto-
panskiot `ivot, osloboditelni-
te borbi vo Makedonija. Prv
pretsedatel bil prof. Ivan Ge-
orgov. MNI go izdaval trimese~-
noto spisanie †Makedonski preg-
led# (1924–1943). Po Vtorata svet-
ska vojna vo t.n. †Dimitrovski
period# Institutot ja obnovil
rabotata orientiran na nau~nata
rabota po makedonskoto nacio-
nalno pra{awe. Noviot MNI go
izdaval sp. †Makedonska misÍl#.
Vo 1990 g., po inicijativa na
VMRO-SMKPD (VMRO – Sojuz
na makedonskite kulturno-pros-
vetni dru{tva), vo Sofija bil
obnoven MNI na prvi~nite pozi-
cii, kako i izdavaweto na sp.
†Makedonski pregled#.
IZV. i LIT.: Sto®n Germanov, Aleksan-
dÍr Grebenarov, Dokumenti za deŸnost-
ta na Makedonski® nau~en institut
(1923–1990), †Makedonski pregled#, br. 2,
Sofi®, 1995; 70 godini Makedonski nau-
~en institut, †Makedonski pregled#,
br. 1, Sofi®, 1994. Z. Tod.
MAKEDONSKI NACIONA-
LEN ARHITEKTONSKI STIL
‡ poim izrazen preku kvalifika-
tivite na prerodbenskiot stil od
XIX v.. kako stil na zatvorena
prostorno-vremenska formacija, a
vo funkcija na naglasuvawe na po-
sebnostite na nacionalnoto. Im-
plicitno se sodr`i vo odredeni
tendencii i nasoki {to se otkri-
vaat niz soodvetni objekti kako
pretstavnici na takvite arhitek-
tonsko-stilski opredelbi. K. Gr.
MAKEDONSKI NACIONA-
LEN KOMITET ZA GOLEMI
BRANI – formiran po osamos-
tojuvaweto na Makedonija, od
1994 g. ~len na Me|unarodnata ko-
misija za golemi brani (ICOLD),
so sedi{te vo Pariz. Organizira
simpoziumi i tribini so zborni-
ci na trudovi, a vo oktomvri 1994
g. go odr`al I kongres. Ima preku
100 aktivni ~lenovi i redovno
u~estvuva na sobirite na ICOLD.
Publikuval re~nik za brani na 7
jazici ( 2004). Q. T.
MAKEDONSKI OLIMPISKI
KOMITET (MOK) (Skopje,
1992‡ ). Sobranieto od 47 delegati
izbralo: pretsedatel, d-r Vasil
Tupurkovski, trojca potpretseda-
teli, Uprava od sedum ~lena, Nad-
zoren odbor i trojca po~esni ~le-
novi: Kiro Gligorov, Stiv Stav-
MAKEDONSKI M
Od sednica na Makedonskiot olimpiski komitet,
pod pretsedatelstvo na V. Tupurkovski
rov (Kanada) i Majkl Ili}
(SAD). Kako gosti prisustvuvale:
Kiro Gligorov, pretsedatel na
Republikata, Stojan Andov, pret-
sedatel na Sobranieto na RM, d-r
Bla`e Ristovski, potpretsedatel
na Vladata na RM i drugi visoki
pokaneti. MOK e primen vo In-
ternacionalniot olimpiski ko-
mitet kako 195 ~len (1993).
LIT.: Du{an Stanimirovi}, Osnovawe na
Makedonskiot olimpiski komitet.
Prilozi kon istorijata na sportot vo Ma-
kedonija, Skopje, 1994, 34-35. D. S.
MAKEDONSKI ORGANIZA-
CII I GRUPI VO AVSTRA-
LIJA (1939‡1947). Grupa make-
donski iselenici od Egejskiot
del na Makedonija vo Melburn
(1934), pod vlijanie na MPO od
SAD osnovale MPO †Todor
Aleksandrov# so pretsedatelot
Pavel Janevski. Nivnata aktiv-
nost zgasnala (vo po~etokot na
1938). Malobrojnata MPO bila
aktivirana vo [eperton. Vo 1939
g. zapo~nalo nezavisno organizi-
rawe na makedonskite iselenici
vo Avstralija, so osnovaweto na
Makedonskoto dru{tvo †Edinst-
vo# vo Pert, Zapadna Avstralija.
Vo Melburn (1943) bila osnovana
makedonska organizacija, a potoa
makedonski grupi i organizacii
vo drugite gradovi i dr`avi vo
Avstralija. Vo Pert (VIII 1946)
se odr`ala prvata konferencija
na koja se obedinile makedonski-
te grupi vo Zapadna Avstralija
vo Makedonski naroden sojuz. Na
Konferencijata bila donesena
odluka za svikuvawe op{t make-
donski kongres za Avstralija. Vo
toa vreme vo Avstralija imalo 15
makedonski grupi so organizira-
na dejnost vo: Geralton (Grupa †No-
va Makedonija#); Sidnej, Port
Kembl, Wukastl, Forbs, Kreps
Krik, Dambibl, Bilengl (site vo
871
M MAKEDONSKI
Nov Ju`en Vels); vo Melburn,
[eperton, Tagura (vo Viktori-
ja); Ri~mond, Katumba, Kvinbien
i Adelaid (pomali grupi), a se
vr{ele podgotovki za formira-
we grupi vo Boni Rig (Nov Ju`en
Vels) i vo Sol (Viktorija). Pr-
viot op{t kongres na makedon-
skite organizacii i grupi bil
odr`an vo Pert (7-9. III 1947), na
koj bil sozdaden edinstven Make-
donski naroden sojuz (MNS) vo
Avstralija, potoa preimenuvan
vo Makedonsko-avstraliski na-
roden sojuz (MANS) koj bil ras-
pu{ten (1956) so odluka na cen-
tralnoto rakovostvoto. Vo Vu-
longong bilo osnovano dru{tvo-
to †Pelister# (1963). Vo Sidnej
bila osnovana samostojnata orga-
nizacija †Ilinden# (1966). Bilo
osnovano Dvi`ewe za obedinuva-
we na Makedonija (DOM) vo Avst-
ralija (1972) (vo ramkite na
DOM vo Evropa), a od 1984 g. Na-
cionalnoosloboditelen front
na Makedonija (NOFM).
LIT.: I. Katarxiev, Makedonskata poli-
ti~ka emigracija po Vtorata svetska
vojna, Skopje,1994. M. Min.
MAKEDONSKI ORGANIZA-
CII I DRU[TVA VO SAD
(1901‡1931). Prvata makedonska
organizacija bila osnovana vo
^ikago (1901) so devizata †Make-
donija na Makedoncite#. Vo 1903
g. makedonsko-odrinski dru{tva
bile osnovani vo Sinsinati, Dej-
ton, Sent Luis i dr. gradovi ~ija
dejnost brgu zgasnala. Aktivisti
isprateni od Sofija vo SAD
(1908) osnovale nekolku bugarski
konstitucioni klubovi, koi brgu
se raspadnale. Vo vremeto na
Balkanskite vojni (1912‡1913) se
aktivirale nekolku makedonski
organizacii i dru{tva, koi upa-
tile Apel za sloboda i samostoj-
nost na makedonskiot narod, a od
pretsedatelot na SAD i od ev-
ropskite golemi sili da se bara
revizija na Bukure{kiot dogovor
i sozdavawe avtonomna makedon-
ska dr`ava. Nekolkute makedon-
sko-odrinski dru{tva (vo esenta
1915) vo SAD, organizirani i ra-
kovodeni od bugarskiot arhimand-
rit Teofilakt, bile obedineti
vo Makedonsko-bugarski naroden
sojuz za poddr{ka na politikata
na Bugarija. Do Mirovnata kon-
ferencija bil upaten Memoran-
dum (1919) so barawe Makedonija
nepodelena da se prisoedini kon
Bugarija. Makedonskite organi-
zacii od ^ikago, Boston, San
Francisko i od Wujork formira-
le Centralen makedonski komi-
tet vo SAD, koj stapil vo vrska i
go opolnomo{til Generalniot
sovet na makedonskite dru{tva
vo [vajcarija da bara od Mirov-
nata konferencija primena na
872
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
pravoto na samoopredeluvawe i
sozdavawe nezavisna makedonska
dr`ava so centar Solun. Vo Fort
Vejn (1922) se odr`al Kongres na
makedonskite organizacii vo
SAD, koi se soedinile pod ime
Sojuz na makedonskite politi~ki
organizacii, so cel da dejstvuva
za poddr{ka na osloboditelnata
borba na makedonskiot narod vo
tatkovinata za sozdavawe neza-
visna Makedonska Republika, vo
sodejstvo so progresivnite dru{-
tva i organizacii na Balkanot i
so potkrepa od Sovetska Rusija.
Na Kongresot do{lo do polariza-
cija, nametnata so dejstvuvaweto
na pratenikot na Ispolnitelni-
ot komitet na makedonskite brat-
stva od Sofija Srebren Pop Pet-
rov. Po doa|aweto i na Jordan
^katrov, pretstavnik na Nacio-
nalniot komitet vo Sofija, koj go
prezel rakovodeweto na Sojuzot
od pozicija na sekretar na Cen-
tralniot komitet, so direktna
poddr{ka i pomo{ od bugarskiot
pratenik vo Va{ington Simeon
Radev (po rod Makedonec) i bu- Organite na MNS vo SAD: †Balkansko sdru`enie#,
†Trudova makedonija# i †Narodna volja#
garskiot generalen konzul vo Wu-
jork Jupiter Doj~ev, pa celukup- Zapo~nal procesot za sozdavawe
nata dejnost bila stavena vo fun- nezavisno makedonsko dvi`ewe vo
kcija na bugarskata dr`avna po- SAD. Bil formiran Inicijati-
litika kon Makedonija. Organi- ven komitet (1929), vo koj vlegle
zaciite od politi~ki bile prei- Smile Vojdanov, Georgi Pirinski
menuvani vo †patrioti~eski#. i dr. Nezavisni makedonski prog-
Prokomunisti~kite makedonski resivni grupi bile osnovani vo
i drugi iseleni~ki organizacii Medison i Pontijak, vo Milvoki
(vo po~etokot na 1928), predvode- (1930), Hemond, Klivlend, Meli-
ni od Georgi Pirinski, ja zasili- son, Indijanopolis, Wujork i dr.
Jugoslovenskiot konzul vo ^ikago
Kolumbatovi}, po primerot na bu-
garskite diplomati Radev i Doj-
~ev, prezel akcija za organizira-
we srpska organizacija (1930). Vo
^ikago, od pridobienite make-
donski iselenici, bilo osnovano
dru{tvo †Vardarska banovina#,
koe ostanalo izolirano. Bil orga-
niziran obedinuva~kiot kongres
na makedonskite nezavisni grupi
(24-26. IV 1931), na koj bil sozda-
den Makedonski naroden sojuz vo
Geo(rgi)
SAD i Kanada.
Pirinski
le aktivnosta za razobli~uvawe
na MPO kako filijala na †fa-
{isti~kata organizacija# VMRO
na Van~o Mihajlov vo Bugarija.
Odr`ale svoj kongres vo Detroit
(25. IV), na koj bil izbran Centra-
len balkanski komitet. Nivnata
dejnost povlijaela za zabrzuvawe
na vnatre{nata diferencijacija
i za podelbite vo MPO. Organi-
zacijata od ^ikago se osamostoi-
la (1928) i prodol`ila da dejstvu-
va nezavisno pod imeto †Make-
donska nezavisnost#, so programa
za sozdavawe nezavisna Makedo-
nija. Se otcepila i makedonskata
organizacija †Pirin# – Dejton. Nikola Gruevski na Biznis forumot so makedonski
biznismeni vo ^ikago (2009)
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
LIT.: Mihajlo Minoski, Prilog kon pra-
{aweto za politi~kata aktivnost na
makedonskoto iseleni{tvo vo SAD do
1931, Glasnik na INI, 1, Skopje, 1982;
Mile Mihajlov i Mihajlo Georgievski,
Politi~kata aktivnost na Makedon-
skiot naroden sojuz vo SAD i Kanada od
1928-1935 godina, Glasnik na INI, 1,
Skopje, 1971. M. Min.
MAKEDONSKI ORGANIZA-
CII I NEZAVISNI GRUPI
VO KANADA (1913-). Vo Toron-
to i vo Hamilton (IX 1913) bile
osnovani Makedonsko-odrinski
organizacii, koi istaknale bara-
wa za revizija na Bukure{kiot
dogovor. Vo Toronto bile osnova-
ni 10 iseleni~ki rodnokrajni
dru{tva (do 1922). So dejstvuva-
weto na pretstavnikot na Ispol-
nitelniot komitet na makedon-
skite bratstva vo Bugarija Sreb-
ren Pop Petrov vo SAD i vo Ka-
nada, vo Toronto bilo osnovano
Makedonsko bratstvo †Pravda#
(VII 1922) za da dejstvuva za bugar-
Prvata makedonska crkva vo Kananda (1911)
skata kauza. Bratstvoto protes-
tiralo poradi priznavaweto na
makedonskoto nacionalno mal-
cinstvo i pojavuvaweto na Abe-
cedarot vo Grcija (1925). Isele-
nici od Ohridsko (VII 1928) osno-
vale samostojna organizacija vo
U~esnicite vo izvedbata na †Makedonska krvava svadba# vo Toronto
gr. Port Kolbern (Ontario). Bi-
la osnovana makedonska isele-
ni~ka organizacija †Pere To-
{ev# vo gr. Xanstaun (1928), a po-
toa MPO †Goce Del~ev# (1929) vo
gr. Ki~ener (Ontario).
Zapo~nalo i sozdavaweto neza-
visno nacionalno politi~ko or-
ganizirawe na makedonskoto ise-
leni{tvo vo SAD i vo Kanada
(1929), po osnovaweto na Inici-
†Edinstvo#, vesnik na bugarskata i makedonskata
trudova emigracija vo Kanada
jativniot odbor za osnovawe ma-
kedonski nezavisni grupi. Vo Ka-
nada MNG bila osnovana vo To-
ronto, vo Ki~iner i dr., ~lenki
na Makedonskiot naroden sojuz
imalo vo SAD i vo Kanada. MPO
vo Kanada (1933) imala samo dve
organizacii, po edna vo Toronto
i vo Ki~iner. Vo Kanada (1959)
bila osnovana organizacijata
†Obedineti Makedonci#, koja
dejnosta ja pro{irila i vo SAD.
Vo Toronto (1971) bila osnovana
organizacija na Osloboditelni-
ot komitet na Makedonija, dvi-
`ewe (od 1972), (DOM / DOOM,
od 1984 NOFM) vo Evropa, so op-
redelba da dejstvuva za oslobodu-
vawe, obedinuvawe i sozdavawe
samostojna makedonska dr`ava.
Bil aktiven Makedonski nacio-
nalen komitet (1988), koj objavil
Deklaracija za ~ovekovite prava
na Makedoncite vo Grcija, vo Bu-
garija i vo Albanija predadena na
ON, na godi{ninata od Bukure{-
MAKEDONSKI M
kiot dogovor i podelbata na Ma-
kedonija (na 10. VIII).
LIT.: Mile Mihajlov i Mihajlo Georgi-
evski, Politi~kata aktivnost na MNS
vo SAD i Kanada, †Glasnik na INI#, 1,
Skopje, 1971; Kostadin GÍrdev, Makedon-
skite patrioti~eski organizacii vÍ
Kanada, SofiÔ, 1991; Atanas Bliznakov,
Spomeni za nacionalnata politi~kata
i kulturnata dejnost vo SAD i Kanada,
Skopje, 1987. M. Min.
MAKEDONSKI PARTIZAN-
SKI EDINICI VO EGEJSKI-
OT DEL NA MAKEDONIJA
(1943–1944) – formirani vo vto-
rata polovina na 1943 g. Parti-
zanskiot odred †Lazo Trpovski#,
voena formacija na SNOF, bil
formiran vo Kore{ta na 1. IX
1943 g. vo sodejstvo so gr~kite
edinici na ELAS i vodel borbi
protiv kolaboraciskoto probu-
garsko komitsko dvi`ewe vo
Egejskiot del na Makedonija. Vo
juni 1943 g. bil formiran i Vo-
denskiot partizanski bataljon, a
vo avgust 1943 i Lerinsko-kostur-
skiot bataljon vo sostavot na
edinicite na ELAS. Po razoru-
`uvaweto na kolaboraciskoto
komitsko dvi`ewe, KPG naredi-
la rasformirawe na makedonski-
te partizanski edinici. Make-
donskite bataljoni preminale na
teritorijata na Vardarskiot del
na Makedonija. Vo Bitola se
formirala Egejskata udarna bri-
gada, koja u~estvuvala vo borbite
protiv albanskoto balisti~ko
dvi`ewe vo Zapadna Makedonija.
LIT.: Istorija na Makedonskiot narod,
V, Skopje, 2003. St. Kis.
MAKEDONSKI POLITI^KI
ORGANIZACII VO EVROPA
(1952– ). Vo Polska (vo po~etokot
na 1952) bila osnovana makedon-
ska nacionalna politi~ka orga-
nizacija na Makedoncite progo-
neti od Egejskiot del od Makedo-
nija †Ilinden#, pod kontrola na
KPG. Organizacii na †Ilinden#
bile formirani i vo Ungarija,
Polska, ^ehoslova~ka, Romanija
i Bugarija (do pred krajot na
1953). Bila prezemena aktivnost
(II 1954) za osnovawe organizacii
vo SSSR (vo Ta{kent i vo ^ir-
~ik), no osnovaweto vedna{ bilo
zabraneto. Sleduvale zabrani i
vo drugite socijalisti~ki dr`a-
vi. Bila donesena odluka (VI
1956) za rasformirawe na Orga-
nizacijata †Ilinden#. Vo Polska
(XII 1960) bila formirana tajna
makedonska organizacija †Egej-
ska zora# za da se bori za nacio-
nalnite prava na Makedoncite vo
Egejskiot del od Makedonija i za
afirmirawe na makedonskata na-
cionalna dr`ava NRM. Taa bila
otkriena i bila rasturena (1961).
Vo Skandinavija (1962) bila osno-
vana makedonska nacionalna poli-
ti~ka organizacija, pod ime: Oslo-
873
M MAKEDONSKI
boditelen komitet na Makedonija
(so sedi{te vo Danska), za da dejs-
tvuva za osloboduvawe i za obedi-
nuvawe na Makedonija vo samostoj-
na makedonska dr`ava. Organiza-
cijata ja pro{irila dejnosta vo
zapadnoevropskite i vo prekuoken-
skite zemji (do sredinata na 1971),
vo Kanada i vo SAD, i pe~atela
svoj organ †Makedonska nacija#. Na
Kongresot odr`an vo Kopenhagen
(30. V‡1. VI 1971) vo novoizbraniot
Centralen komitet bile pretsta-
veni organiziaciite od Danska,
[vedska, Germanija, Belgija, Fran-
cija Kanada i SAD. Na Organiza-
cijata $ pristapilo tajnoto Dvi-
`ewe za samoosoznavawe i za priz-
navawe na makedonskata nacija od
Pirinskiot del na Makedonija –
†Aleksandar Makedonski 1970# (vo
po~etokot na X 1971). Organizaci-
jata se deklarirala kako Dvi`ewe
za osloboduvawe na Makedonija
(1972 DOM, od 1973 DOOM). Vo
Avstralija bila osnovana organi-
zacijata DOM (1972) i prerasnala
vo semakedonsko dvi`ewe vo stran-
stvo. DOOM se transformirala vo
edinstven front za osloboduvawe i
za obedinuvawe na Makedonija
(1984) pod imeto Narodnooslobo-
ditelen front na Makedonija.
LIT.: Risto Kirjazovski, Makedonskata
politi~ka emigracija od egejskiot del
od Makedonija vo Isto~na Evropa, Skop-
je, 1989; Ivan Katarxiev, Makedonskata
politi~ka emigracija po Vtorata svet-
ska vojna, Skopje, 1994. M. Min.
A. Matkovski:
†Makedonskiot
polk vo Ukraina#
MAKEDONSKI POLK VO UK-
RAINA (10. V 1759 ‡ 28. VI 1773)
‡ polk vo Ruskata armija vo Ukra-
ina. Bil formiran od majorot Si-
meon Pi{~evi}, po naredba na
ruskata carica Elisaveta Pet-
rovna. Oficijalnoto imenuvawe
na polkot bilo †MakedonskiŸ gu-
sarskiŸ poleviŸ polkÍ#, pod ko-
manda na generalot Ivan Horvat.
Podocna komandant na polkot sta-
nal Aleksandar Dimitrov. Pol-
kot bil sostaven od okolu 4.000 lu-
|e, raspolagal so svoj pe~at, so po-
sebna uniforma (palto i pantalo-
ni `olti, pro{arani so crni gaj-
tani, crvena kapa), so makedonski
grb i amblem so tatarski {tit so
874
dve vkrsteni kopja. Do 1776 g. pol-
kot imal grb so amblem na lav, ze-
men od Stematografijata na H.
@efarovi~. Polkot i ~etite ima-
le i posebni znamiwa. Vo 1773 g.
so ukaz bile ukinati narodnosni-
te imiwa na polkovite i bile pre-
imenuvani spored gradovite. Ma-
kedonskiot polk bil imenuvan ka-
ko Aleksandriski polk. Polkot
bil pofaluvan i nagraduvan od ca-
ricite Elisaveta Petrovna i
Ekaterina II. Nekolku oficeri od
makedonskiot polk dobile gene-
ralski ~inovi vo ruskata armija.
LIT.: Aleksandar Matkovski, Makedonski-
ot polk vo Ukraina, Skopje, 1985. V. St.
MAKEDONSKI POLK (1913) ‡
polk na Srpskata armija. Bil
formiran so naredba na na~alni-
kot na [tabot na srpskata Vr-
hovna komanda Radomir Putnik
(16. V 1913) za formirawe ~etiri
bataljoni so komandni mesta vo
Sveti Nikole, Gevgelija, Nego-
tino i vo Pri{tina. Popolnuva-
weto bilo izvr{eno od mesnoto
naselenie, a komandniot sostav
bil od grani~nite edinici.
IZV.: AVII, popis 2, K-1, Zapovest Vk. br.
6132, maj 1913 g., Operacijski dnevnici. V. St.
MAKEDONSKI POMO[EN
KOMITE T (Buenos Aires, Ar-
gentina, na krajot od juni 1941) ‡
komitet osnovan za pomo{ na
borbata na antifa{isti~kite
dvi`ewa po napadot na Germanija
na SSSR, pod pretsedatelstvo na
Nikola Kazanxiev. Dejstvuval vo
ramkite na Slovenskiot komi-
tet, ~ij pretsedatel bil d-r Kos-
ta Veselinov.
LIT.: Mihajlo Minoski, Organizirawe i
organizacii na makedonskoto iseleni{-
tvo vo Argentina, Zb. †Iseleni{tvoto
od Makedonija#, Skopje, 2004; Nikola Po-
povski, Neka faktite govorÔt, Boenos
AŸres, 1946. M. Min.
MAKEDONSKI PO[TI. Po{-
tenskiot soobra}aj na teritorija-
ta na dene{na RM ima vekovna
tradicija. Vo drevna Makedonija
toj e vospostaven u{te vo vremeto
na Filip II i Aleksandar III Make-
Zgradata na Makedonski po{ti vo Skopje
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
donski. Vo vremeto na Rimskoto
Carstvo patot Via Egnatia igral
zna~ajna uloga vo funkcionira-
weto na rimskata po{ta. Vizanti-
ja gi zadr`ala site rimski po{-
tenski ustanovi. Prvata dr`avna
po{ta na teritorijata na Makedo-
nija turskite vlasti ja otvorile
vo Bitola (1843), a nekolku godi-
ni podocna po{ti bile otvoreni
vo Skopje i vo [tip. Po Prvata
svetska vojna vo Skopje bilo osno-
vano po{tensko u~ili{te (1921),
a podocna po{tata vo Skopje do-
biva nova zgrada (1939).
Po Vtorata svetska vojna po{tite
vo NRM bile obnoveni, a za prv
direktor na PTT-slu`bata na Ma-
kedonija (so odluka na ASNOM)
bil imenuvan Blagoja Ta{ev
(1915–1950). Vo SRM, PTT do`i-
vea sestran razvoj, osobeno vo per-
iodot 1976–1985 g., koga se izgrade-
ni kapitalnite po{tenski objek-
ti vo pogolemite gradovi na Ma-
kedonija. Organizacionata posta-
venost na po{tata se menuvala so
promenite vo stopanskiot i poli-
ti~kiot sistem na zemjata. Taka,
Sobranieto na SRM vo 1989 g. do-
nesuva odluka za organizirawe na
RO za PTT soobra}aj †Makedoni-
ja#, kako javno pretprijatie so 16
osnovni organizacii.
Po osamostojuvaweto na RM,
PTT sistemot se transformira
vo nacionalen PTT sistem i se
priklu~uva kon svetskata po{-
tenska struktura (12. VII 1993),
koga Makedonija e primena vo
Svetskiot po{tenski sojuz. Vo
periodot 1991–1995 i potoa ak-
tivnostite vo PTT soobra}ajot
na Makedonija se naso~eni kon
otvorawe novi me|unarodni po{-
tenski linii (posebno so sosed-
nite zemji), avtomatizacija na
{alterskoto rabotewe, osovre-
menuvawe na tehnologijata vo
po{tenskite centri, moderniza-
cija na transportnite sredstva za
prevoz na po{tenski pratki, po-
digawe na kvalitetot na po{ten-
skite uslugi i voveduvawe novi
uslugi. Od po~etokot na 1997 g.
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
JP †Makedonska po{ta#, koe vra-
botuva{e pove}e od 2000 lu|e i
raspolaga{e so razgraneta po{-
tenska mre`a (nad 300 edinici)
na celata teritorija na zemjata,
vr{i dejnost na javen operator vo
vnatre{niot i vo me|unarodniot
po{tenski soobra}aj, vo soglas-
nost so Zakonot za po{tenski us-
lugi. So odluka na Vladata na RM
(noemvri 2006 g.), JP †Makedon-
ska po{ta# e transformirano vo
Akcionersko dru{tvo za po{-
tenski soobra}aj vo dr`avna
sopstvenost.
IZV.: Interni materijali na AD za po{-
tenski soobra}aj vo dr`avna sopstvenost
– Skopje. P. T.
†MAKEDONSKI PREGLED# /
†MAKEDONO-ODRINSKI
PREGLED# (Sofija, 25. V 1905 ‡
24. VII 1907) ‡ politi~ki `urnal,
organ na VMORO. Prvin izlegu-
val na 10 i 25 vo mesecot, kako
†petnaesetdneven politi~ki
`urnal#, a potoa kako †sedmi~en
politi~ki `urnal#. Urednik bil
Nikola Naumov, a bil pe~aten vo
sofiskata pe~atnica †Dnevnik#.
Prvin imal naslov †Makedonski
pregled#, a potoa †Makedono-od-
rinski pregled# (od br. 13). Obja-
veni se vkupno 69 broja. Sodr`i
pogolem broj osvrti za nastanite
od Ilindenskoto vostanie. Vo
prvata godina sodr`el i ilustri-
ran literaturen prilog (br. 1-16)
vo redakcija na Andrej Proti~.
LIT.: D-r Boro Mokrov, Razvojot na ma-
kedonskiot pe~at i novinarstvo (od pr-
vite po~etoci do 1945 godina), Skopje,
1980, 204‡206; D-r Boro Mokrov ‡ M-r To-
me Gruevski, Pregled na makedonskiot
pe~at (1885‡1992), Skopje, 1993, 76.S. Ml.
MAKEDONSKI REVOLUCI-
ONEREN KOMITET VO PET-
ROGRAD – makedonska nacional-
no-revolucionerna asocijacija,
formirana od makedonskite pat-
rioti Dimitrija ^upovski, d-r
Gavril Konstantinovi~, Done
Pe{kovski, Gligor N. Ugrinov-
ski i dr. Na 18 juni (1 juli) 1917 g.
vo centralnite vesnici †VolÔ
naroda# i †NovaÔ `iznÏ# e objave-
na Programata za Balkanska Fe-
derativna Demokratska Republi-
ka so moto †Balkanot za balkan-
Dimitrija
^upovski
(1917)
Prvata stranica na Programata na Makedonskiot
revolucioneren komitet vo Petrograd (18. VI 1917)
skite narodi. Polno samooprede-
luvawe na sekoja nacija# i so tro-
en potpis: Makedonski revoluci-
oneren komitet, Makedonsko
drugarstvo †Kiril i Metodij#
i Redakacija na †MakedonskiŸ go-
losÍ#. Po Oktomvriskata revo-
lucija vo Rusija MRK ja prodol-
`uva svojata dejnost i ja usoglasu-
va so novite realnosti.
Federalisti~kata koncepcija na
Komitetot pledira za urnuvawe
na monarhiite na Balkanot i po-
vikuva: †Sega, koga pogolemiot
del od Balkanskiot Poluostrov e
vo urnatini, a ostatocite od ne-
govite narodi se nao|aat pod te{-
ko avstro-germansko ropstvo, nie
Makedoncite, nastradani pove}e
od koj i da e drug, ve povikuvame
site vas, balkanski narodi, da gi
zaboravite minatite raspravii,
da se obedinite i da se priklu~i-
te kon na{ata op{tobalkanska
revolucionerna programa za za-
edni~ka uporna borba i za sozda-
vawe Balkanska Federativna De-
mokratska Republika#. Vo nea se
predviduva kako ramnopravni
subjekti da vlezat: Makedonija,
Albanija, Crna Gora, Grcija, Sr-
bija, Bugarija, Hrvatska, Bosna i
Hercegovina, Slovenija i Traki-
ja, pri {to oficijalen jazik na
sekoja oddelna republika da bide
jazikot na mnozinstvoto od nase-
lenieto, so zaedni~ki parlament,
so Sojuzna vlada i so ednakvo
pretstaven Sovet {to go zamenu-
va prezidentot na Federativnata
Republika.
Koga (po revolucionernite nas-
tani i preselbata vo gr. Ejsk) vo
1923 g. D. ^upovski se vra}a vo
Petrograd, go obnovuva MRK i vo
slednata godina pravi izvesna re-
definicija na celta: †da se bori
MAKEDONSKI M
za osloboduvawe i obedinuvawe
na Makedonija, razdrobena kako
rezultat na vojnite od 1912–1913
i 1914–1918 g. pome|u Srbite, Bu-
garite i Grcite i za sozdavawe na
nezavisna i celokupna Makedon-
ska Trudova Republika {to zaed-
no so drugite balkanski narodi ja
obrazuvaat Trudovata Balkanska
Federacija#. Kako organ na Ko-
mitetot se predviduva obnovuva-
we na sp. †MakedonskiŸ Golos# i
se odreduva: †Centarot na Make-
donskata revolucionerna organi-
zacija i Redakcijata na ,Makedon-
skiŸ golos’ se nao|aat vo Petrog-
rad, a oddelni }elii se obrazuva-
at vo razni mesta vo Rusija, pot-
~ineti na centarot na Makedon-
skiot revolucioneren komitet.#
LIT.: Bla`e Ristovski, Dimitrija ^u-
povski (1878–1940) i Makedonskoto nau~-
no-literaturno drugarstvo vo Petrog-
rad, II, 1978, 252–270; istiot, Stoletija
na makedonskata svest. Istra`uvawa za
kulturno-nacionalniot razvitok,
Skopje, 2001, 486–530. Bl. R.
MAKEDONSKI REVOLUCI-
ONEREN KOMITETSKI SO-
JUZ (1899‡1901) ‡ oddelna struja
vo ramkite na makedonskoto re-
volucionerno dvi`ewe so stavo-
vi bliski do makedonskite soci-
jalisti. Vo Sojuzot bile organi-
zirani revolucionerni komiteti
so polna sloboda vo izborot na
sredstvata i vo na~inot na dejs-
tvuvawe. Nivnata aktivnost ja
koordiniralo Centralno biro,
so nadle`nost za redot vo komi-
tetskata organizacija. Sojuzot
bil protiv politi~kata avtono-
mija, a za revolucionerna borba
za sozdavawe nezavisna kantonal-
no uredena Makedonska Republi-
ka so centar vo Solun (proektot e
objaven vo 1899 g.).
LIT.: Hristo Andonov-Poljanski, Kon
pra{aweto za revolucionernata litera-
tura vo makedonskoto nacionalno-oslo-
boditelno dvi`ewe pri krajot na XIX vek,
†Prilozi#, 1, Skopje, 1970; M. Minoski,
Federativnata ideja vo makedonskata
politi~ka misla, Skopje, 1985. M. Min.
Slave
Makedonski
MAKEDONSKI, Slave (s. @e-
leznica, Male{evsko, 24. II 1931 ‡
2002) ‡ poet, raska`uva~, dramski
avtor, publicist, izdava~ na ves-
nici i spisanija; istaknat i mo{-
875
M MAKEDONSKI
ne ploden pisatel od Pirinskiot
del na Makedonija, koj{to pi{u-
val na bugarski i na svojot roden
osogovski dijalekt, kako i na ru-
ski jazik. Podolgo vreme `iveel
vo grat~eto Elin-Pelin, Sofi-
sko. Izvesen period u~el i rabo-
tel vo Rusija, pa vo Moskva dip-
lomiral na teatarska re`ija. Jav-
no se deklariral kako Makedo-
nec. Istapil od ~lenstvoto na
Sojuzot na bugarskite pisateli
poradi onevozmo`uvawata {to
mu se pravele vo negovite proma-
kedonski projavi. Golema popu-
larnost me|u ~itatelite vo Pi-
rinsko steknuva so svojata kniga
od prozni zapisi †[turo pleme#,
vo koja gi komentira aktuelnite
sostojbi na Makedoncite. Go pre-
vel na bugarski jazik romanot
†Pirej# od Petre M. Andreevski
i kniga raskazi od Rade Siljan,
kako i tekstot od Al. Donski
†Orisija# (1997). Go izdaval v.
†Makedonec# vo Blagoevgrad, ka-
ko i drugi publikacii.
BIBL.: †Zdravo, drugari!#, poezija (1955);
†Kusi raskazi# (1961); †Da go fotokopi-
rame `ivotot#, esei (1964); †Pole na ma-
`i#, roman (1967); †Da bideme i utre#
(1969); †Razbudi se za presuda# (1969); †Ta-
so Makedonecot# (1995); †Makedonska
golgota# (1969); †Makedonska biblija#
(1994); †Makedonski kni`ovnik#, zbornik
(1995); †Progonuvawe so Tatra# i dr. G. T.
MAKEDONSKI SLOVENSKI
PLEMIWA – na teritorijata na
Makedonija se naseluvale glavno
po VI v. Poznati se od †^udata na
sv. Dimitrij Solunski#, kn. prva.
Draguvitite `iveele zapadno od
Solun; Sagudatite vo oblastite
zapadno od Solun do Verija, a mo-
`ebi i na nekoi delovi od Halki-
dikot; Verzitite/Berzitite me|u
Bitola, Prilep, Ki~evo i Veles.
Vo periodot od 674–678 g. se zabe-
le`ani (kn. vtora na †^udata#) u{-
te: Rinhini, koi `iveele po tekot
na r. Rihios do Orfanskiot Zaliv,
a go zazele pogolemiot del od Hal-
kidik, i Strimonci, koi `iveele
po tekot na r. Struma. Podocna zas-
vedo~enite Smoljani `iveele na
teritorijata od Dolna Struma do
Zapadnite Rodopi i r. Mesta. Se
organizirale vo poludr`avni
formacii – sklavinii i vo voe-
noplemenski sojuzi. Postepeno
Vizantija gi stavila pod svoja
kontrola (prvin samo nominal-
no). Vo periodot VII – vtora pol.
na IX v. bile hristijanizirani i
postepeno nivnite imiwa is~ez-
nale, so isklu~ok na Draguvitite,
~ie ime kako poseben entitet se
upotrebuvalo zaklu~no so XIII v.,
a imeto na Verzitite (vo formata
Brsjaci) e za~uvano do denes.
LIT.: T. @ivkoviÊ, Ju`ni Sloveni pod
vizantijskom vla{Êu (600–1025), Beog-
rad, 2002; F. Bari{iÊ, ^uda Dimitrija
Solunskog kao istoriski izvor, Beograd,
1953. B. Petr.
876
†MAKEDONSKI SPORT# ‡
edinstven dneven sportski ves-
nik vo RM. Prviot broj izlegol
na 11 maj 1998 g. Izdava~: †BAR-
NEL LLC# od Skopje. Osnova~i:
Jo`e Olevski (direktor), Vasko
Arsovski (glaven i odgovoren
urednik), Mirko Spaseski (di-
rektor na marketingot). B. P. \.
MAKEDONSKI SREDNOVE-
KOVNI DINASTII – po vos-
tanijata na komitopulite (David,
Aron, Mojsej i Samuil) protiv
Bugarija (969) i protiv Vizantija
(976), Samuil se osloboduva od
svoite bra}a i ja osnovuva Samui-
lovata dinastija. Krunisan e za
car vo prestolniot grad Prespa
(ok. 999/1000). Po negovata smrt
(1014), na tronot doa|a sin mu
Gavril Radomir (1014– 1015), no e
ubien od sinot na Arona Jovan
Vladislav (1015–1018), po ~ija
smrt caricata Marija i semejst-
voto mu se predavaat na Vasilij
II. ^lenovite na carskata dinas-
tija se rasprateni vo vizantiski-
te provincii. Podocna sinot na
Gavril Radomir, Petar Deljan,
kako voda~ na vostanie (1040/41),
e proglasen od narodot za car. Ka-
ko pretendent se javuva i Alusi-
jan, sinot na Jovan Vladislav. Vo
vostanieto (1072/73) na ~elo so
\or|i Vojteh za car e proglasen
Konstantin Bodin, sin na zetski-
ot vladetel Mihail, potomok pre-
ku Samuilovata }erka Kosara.
Rodona~alnik na Mrwav~evata
dinastija e kralot Volka{in
(1365–1371). Se spomnuva kako `u-
pan vo Prilepskiot kraj (1350),
podocna e proglasen za kral (1365)
i sovladetel na carot Uro{ I.
Negoviot brat despotot Ugle{a
ja upravuva oblasta so sedi{te vo
Serez. Postoeweto na brat Gojko
ne e potvrdeno. Bra}ata Mrwav-
~evci zaginuvaat vo bitkata pro-
tiv Turcite na r. Marica (26. IX
1371). Vlasta ja nasleduvaat Vol-
ka{inovite sinovi Marko, Iva-
ni{, Andrija{ i Mitra{, a na
prestolot doa|a prvorodeniot
kral Marko (1371–1395), po ~ija
smrt Makedonija napolno potpa-
|a pod turska vlast.
IZV. i LIT.: V. R. Rozen, Imperator Va-
siliŸ BolgaroboŸca. Izvle~eniÔ izÍ
l‹topisi œhii Antiohijskago, Sanktpe-
terburgÍ, 1883; V. N. Zlatarski, Zapadna-
ta bÍlgarska dr`ava do provÍzglasÔva-
neto na Samuila za carÔ, I, †Makedonski
pregled#, II, 1, Sofi|, 1926, 7–8; Bo`idar
ProkiÊ, Postanak jedne slovenske care-
vine, †Glas#, LXXVI, Beograd, 1908, 213-
224; Jadran Ferluga, Le soulivment des Comi-
topoules, †Zbornik radova Vizantolo{kog
instituta#, IX, Beograd, 1966, 75-84; Stje-
pan Antoljak, Vistinata za vostanieto
na komitopulite, Srednovekovna Make-
donija, I, Skopje, 1983, 604-610; Vangelija
Despodova, Grobot na Presijan, vnukot
na car Samoil, se nao|a vo Mihalovce, Slo-
va~ka?, †Slavica Slovaca“, 29–1, Bratislava,
1994, 16–23; P. SreÊkoviÊ, Putni~ke sli-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
ke. Slika 2. Familijarna grobnica Mrwa-
v~eviÊa, †Glasnik SUD“, Beograd, 1878,
223–224; Bo`idar ProkiÊ, Jovan Skilica
kao izvor za istoriju maÊedonske sloven-
ske dr`ave, †Glas SKAN“, LXXXIV, Beog-
rad, 1910; [lÝomber`e, Car SamuilÍ i
VasiliŸ II, SofiÔ, 1943; Konstantin Jire-
~ek, Srpski car Uro{, kraq Vuka{in i
Dubrov~ani, Zbornik Konstantina Jire-
~eka, I, Beograd, 1959, 341–385; Rade Mi-
haq~iÊ, Car i kraq: neuspe{no savladar-
stvo, Istorija srpskog naroda, I, Beograd,
1981, 588-589; Lazar MirkoviÊ, Mrwav~e-
viÊi, †Starinar#, III (1924–1925), Beograd,
1925, 11–26; Bla`e Ristovski, Kralot
Marko posledniot suveren na Makedoni-
ja, zb.: Kralot Marko vo istorijata i vo
tradicijata, Prilep, 1997, 7–22; S. Piri-
vatriÊ, Samuilova dr`ava. Obim i karak-
ter, Beograd, 1998; Biljana Ristovska-Josifov-
ska, The Name of the Dynasty Mrnjavchevi and
the Title of the King Marco in the Historical So-
urces. Tradition and Historiography, †Balkanis-
tic Forum#, 1–2–3, Blagoevgrad, 2002, 194–199;
–, Avtohtoni srednovekovni dinastii
vo Makedonija (X–XIV vek), †Balcanoslavi-
ca’#, 30–31, 2002, 165–182.; istata, \or|ija
M. Pulevski i Krste P. Misirkov za vla-
deeweto na Mrwav~evci, zb.: †Deloto na
Krste Misirkov“. Zbornik od Me|unarod-
niot nau~en sobir po povod stogodi{ni-
nata od izleguvaweto na knigata †Za ma-
kedonckite raboti#, I, MANU, Skopje,
2005, 34–365. B. R.-J.
†MAKEDONSKI STOMATO-
LO[KI PREGLED# ‡ oficija-
len organ na St. f. i Makedonsko-
to stomatolo{ko dru{tvo vo
Skopje. Spisanieto izleguva od
1977 g., po ~etiri broja godi{no
vo tira` od 1500 primeroci i se
distribuira do site stomatolozi
vo zemjava i do zainteresiranite
vo stranstvo. E. M.
MAKEDONSKI STOPANST-
VENICI. Brzata industrijali-
zacija na Makedonija po Vtorata
svetska vojna, modernizacijata
na zemjodelstvoto i etablirawe-
to i razvojot na drugite ekonom-
ski sektori (grade`ni{tvoto,
turizmot, komunalnite dejnosti,
bankarstvoto itn.) {to ja pret-
stavuvaa osnovata na brziot po-
voen ekonomski rast i razvoj. Go-
lem e brojot na makedonskite
stopanstvenici koi{to so svoja-
ta uporna i tvore~ka rabota, vo
ramkite na toga{niot op{tes-
tveno-ekonomski i politi~ki
sistem, dadoa dragocen pridones
za razvojot na mladata dr`ava.
Vo ovoj kontekst, najprvin gi no-
tirame imiwata na pionerite i
osnovopolo`nicite na pozna~aj-
nite ekonomski sektori na zemja-
ta: Milan Netkov, Stojan \or-
~evski, Gligorie Gogovski (tek-
stilna industrija); Kiril Biser-
koski, Du{ko Boceski, Josif
Mickovski i Dan~o [uturkov
(tutunska industrija); Stra{o
Hristov (crna metalurgija);
Mitko Temenugov-@elezni, Ris-
to Frangov, To{o Neveselov,
Gligor Ge~evski-Iv~e, Goga Pet-
kovski, Angel [umanski (agro-
industriski kompleks); \or|i
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Zarezankov, Angel Zarezankov
(ko`arska industrija); Xoxa Bo-
jaxievski, Bla`o Pangovski (tr-
govija), Taki Maja, Nikifor Ni-
kiforovski (nadvore{na trgovi-
ja); Mile Stefanovski, Tome [i-
mov, \ore ^artov, Asen Xikov,
Sotir Naumov (paten soobra}aj);
Todor Mirovski, Aleksandar Bo-
goev, Stojan ]osev, Andon Mak-
raduli, Petar Gan~evski (finan-
siski sektor), Andrej Damjanov,
Bla`o Ristomanov, Mustafa
Amitov (grade`ni{tvo), Dragan
Tanevski, Krume Jovanovski, Ja-
ni Bojaxievski (konditorska in-
dustrija), Mihajlo Zisi}, Kon-
stantin (Dinka) Avram~ev, Alek-
sandar Grizo i Ane Arsov (hemi-
ja), Velimir Ginovski, Dragi Ar-
sov, Stojan Zdravev, Jon~e Kote-
ski, Nikola Min~ev (metali),
Pero V’~kov i [terjo Nakov
({pedicija).
Po osamostojuvaweto, RM pomi-
na niz te{ki tranzicioni godi-
ni. Reformite {to se odvivaa so
promenliv uspeh i intenzitet,
postepeno ja pribli`uvaat zem-
jata do krajnata cel – izgradba na
funkcionira~ka pazarna ekono-
mija. Makedonskite menaxeri ra-
botat vo napolno izmenet eko-
nomski ambient i vo uslovi koga
pazarot stanuva dominanten me-
tod na alokacija na resursite.
Novite menaxerski i pretpriem-
ni~ki znaewa i modernoto vode-
we na firmite, vo konstelacija
na zaostrenata konkurencija na
doma{niot i osobeno na me|una-
rodniot pazar, stanuvaat impera-
tiv na vremeto. Gi notirame imi-
wata na menaxerite na firmite
{to go so~inuvaat makedonskiot
berzanski indeks (MBI–10):
Trajko Mukaetov (†Alkaloid# –
Skopje), Stra{o Milkovski
(†Granit# – Skopje), Savka Di-
mitrieva (†Evropa# – Skopje),
Hari Kostov (Komercijalna ban-
ka – Skopje), Done Tanevski
(†Makedonijaturist# – Skopje),
Andreja Josifovski (†Makpet-
rol# – Skopje), Najdenko Popov-
ski (Ohridska banka – Ohrid),
Jakim Ivanovski (Stopanska
banka – Bitola), Dimitar Haxi-
Mi{ev (Toplifikacija – Skop-
je), [terjo Nakov (†Fer{ped# –
Skopje). Me|u stopanstvenicite,
od koi pogolemiot broj bea ak-
tivni i vo vremeto na SRM, no i
po osamostojuvaweto na zemjata,
gi odbele`uvame: Slave Atana-
soski, Kosta Argiroski, Nikola
Ga{oski, Gligor Bi{ev, Boris
Gi~ev, Gligorie Gogovski, Gav-
rilo Gavrilski, Risto Gu{kov,
Vangel Gaga~ev, Trajko Davit-
kovski, Dragan Zaharievski, Qu-
bisav Ivanovski-Yingo, Ivan
Ivanov, Min~o Jordanov, \or|i
Jan~evski, Mile Jovanovski, Ki-
ro Kramarski, Nikola Matliev-
ski-Pa{ata, Zlatan Mitev,
Aleksandar Manevski, Simon
Naumoski, Nako Nikolovski,
Stra{o Nelkovski, Jorgo ]uka,
Stefan \or|ievski, Tome Mit-
koski, @ivko Radevski, Aleksan-
dar Simevski, Jovo Panajotovi},
Nikola Para}eev, Qubomir Po-
povski, Teodos Paunov, Mirko
Pecov, Velija Ramkovski, Van~o
Ristov, Voislav Ristovski, Mi-
lorad Stefanovski, Nikola
Stefkov, Kiro Samarxioski,
Qube Stavreski, Milan Hrovat,
Mile Cvetkovski, Van~o ^ifli-
ganec, Borivoe Xrtev, Risto
[apkar, Venko [apkar, Isak
[ehu i dr.
Vo tranzicioniot period dojde
do brz razvoj na malite i sredni-
te pretprijatija i na pretpriem-
ni{tvoto. Vo RM postojat okolu
50.000 mali i sredni biznisi i
nim im pripa|a dominantno mes-
to vo kreiraweto na bruto do-
ma{niot proizvod, dodadenata
vrednost i vrabotenosta vo biz-
nis-sektorot. Vo prodol`enie
notirame samo eden del od popoz-
natite imiwa na firmi i sops-
tvenici (ili menaxeri) na mali i
na sredni pretprijatija: Arben
Abduramani (†Vede [ari#, s. Tre-
bo{), Boro Antovski (†Sit Xer-
mes Plus# – Skopje), Ilija Bres-
liski (†Beton# – [tip), Ilija
Ge~ev (IGM – †Trejd# – Kavadar-
ci), Venko Gligorov (†Login sis-
temi# – Skopje), Marijan Gerasi-
mov (†Bomeks# – Skopje), Blagoja
Don~ev (†Ading# – Skopje), Sto-
jan Dav~ev (†Dasto# – Skopje), Jo-
van Dabevski (†Zdravje# – Rado-
vo), Ratko Dimitrievski (†Evro-
pa 92# – Ko~ani), Van~o \or|iev
(†Delikates# – Ko~ani), Traj~e
Zaev (IGM †Elenica# – Strumi-
ca), [efki Idrizi (†Renova# –
Tetovo), Traj~e Leov (†Dinamo# –
Veles), Igor Le{tar (†Seavus# –
Skopje), Stojna Jo{evska (†Elek-
troelement# – Skopje), Trifun
Kostovski (Eurostandard banka,
†Eurolink#, †Eurolizing#, †Eu-
rolend#, †Keramika Nova#, †Ne-
gorski bawi#), Bojan Kova~evski
(†Uniplast# – Struga), Slobodan
Kutreski (†Pekabesko# – Skop-
je), Miladinovi (†Kimiko# –
Struga), Mihailo Mihailovski
(†Vatrostalna# – Skopje), Ko~o
Mocan (†Tehnometal – Vardar# –
Skopje, †Goldtekst# – Kru{evo),
Blagoja Mehanxiski (†Zegin# –
Skopje), Morina Bexet (†Bas Tu-
ti Fruti# – Skopje), Vase Mitev
(†Oran`erii# – Strumica), Da-
nilo Nikolovski (†Roloplast# –
Skopje), Niko Paligora (†Pal-
tekst# – Del~evo), Ilija Pren-
tovski (†Peksim# – Skopje), Qu-
MAKEDONSKI M
bica Petrovska (†Pakom kompa-
ni# – Skopje), Savo Stankovi}
(†Haj–Te~# Korporacija – Skop-
je), bra}a Stojkovski (†Bujoto#);
Mexit Sapa (†Debarski bawi#),
Zlatko Sokoloski (†Mikrosam#),
Kir~o Susinov (†Goldmak# – Ra-
dovi{), Boris Stojmenov (†BS# –
Skopje), Vladimir Todorovi}
(†Tineks–MT# – Skopje), Taip
Tairi (†Eurogranit#), Zore Te-
melkovski (†Mia Beverixis# –
Skopje), Marija Tasevska (†Var-
dargradba# – Skopje), Xevat Fe-
tai (†Gudalat# – Gostivar), Mit-
ko [apkovski (†Metalpromet# –
Strumica) i dr.
IZV.: Informacii od Stopanska komora
na Makedonija i od Sojuz na stopanskite
komori na Makedonija.
LIT.: Stopanska komora na Makedonija.
75 godini komorsko organizirawe vo Ma-
kedonija, Skopje, 1998; Mile Stefanov-
ski, Soobra}ajot vo Makedonija, Skopje,
2001. M. S. – T. F.
Vesnikot †Makedonski studentski list# (1931-1932)
†MAKEDONSKI STUDENT-
SKI LISTÎ# (Sofija, I, 1, 4. XII
1931 – 1. VI 1932) – organ na prog-
resivnite studenti vo Bugarija.
Izleguva periodi~no, na bugar-
ski jazik, kako neoficijalen or-
gan na VMRO(Ob), pod redakcija
na D. Petkov, no fakti~ki redak-
tori se: Kosta Veselinov, Vasil
Haxikimov, Mihail Smatrakalev
i Kiril Nikolov. Vesnikot se bo-
ri za formirawe Op{t makedon-
ski naroden studentski sojuz pro-
tiv vrhovizmot i fa{izmot, za
nezavisnost na Makedonija i za
federacija na slobodnite balkan-
ski republiki. Zapren od bugar-
skite vlasti, no istovremeno pro-
dol`uva pod noviot naslov †Ma-
kedonska studentska tribuna#.
LIT.: D-r Boro Mokrov, Razvojot na ma-
kedonskiot pe~at i novinarstvo (od pr-
vite po~etoci do 1945 godina), Skopje,
1980, 325–328; Bla`e Ristovski, Portre-
ti i procesi od makedonskata litera-
turna i nacionalna istorija, III, Skopje,
1990, 353–373. Bl. R.
MAKEDONSKI TEKSTOVI
SO GR^KO PISMO ‡ Vo tekot
na dolgata politi~ka dominacija
pod osmanliskite Turci, spored
nivniot teokratski sistem, balk.
pravosl. narodi potpadnale pod
duhovna vlast na carigradskiot
patrijarh so status na rum-mi-
let. Vo svoi race crkvata go ima-
la i obrazovanieto, vo koe se pre-
davalo na gr~. j. i so gr~. pismo.
Po ukinuvaweto na samostojnata
Ohridska arhiepiskopija (1767),
a osobeno po osloboduvaweto na
877
M MAKEDONSKI
Grcija, pod pritisok na fanari-
otskite vladici, slovenskata
pismenost bila napolno istisna-
ta od ju`niot del na Makedonija.
Prv pe~aten maked. tekst (od oh-
ridskiot govor) se pojavil vo ^e-
tirijazi~nikot na Daniil Mos-
kopolski (1802) vo Venecija. So
ovoj re~nik-razgovornik od oko-
lu 200 frazi avtorot imal cel na
balk. narodi (Vlasi, Makedonci,
Albanci) da im go olesni u~ewe-
to na gr~. j. {to se upotrebuval vo
crkvite i {kolite i da ja potkre-
pi elinizacijata. Me|utoa, pod
formalnata lojalnost kon Pat-
rijar{ijata, toj postignal obra-
ten efekt: afirmiraj}i im go na-
rodniot jazik, toj ja budel i niv-
nata nacion. svest. Vo 30-tite go-
dini od XIX v. vo Ju`na Makedo-
nija zapo~nale da se preveduvaat
na maked. so gr~. pismo pou~ni
slova, re~nici, molitvi i dr., a vo
sredinata na XIX v. se javuvaat i
pe~ateni prevodi: Konikovskoto
nedelno evang. na Pavel Bo`ig-
ropski (Solun 1852) i Kulakisko-
to na Evstatij Kiprijadis (1860).
P. Bo`igropski: Nedelno evangelie (Solun, 1852)
S.t. Nevrokopskoto (Trlisko) ev.
(1870‡80). Samiot zbornik na Mi-
ladinovci bil prvin napi{an so
gr~. pismo, pa s.t. pred pe~atewe-
to vo Zagreb prepi{ano od Kon-
stantin Miladinov so kirilica.
So~uvana e trgovska i zanaet~i-
ska administracija i privatna
korespondencija na maked. so gr~-
ko pismo od XIX v., {to zna~i de-
ka ovaa praktika bila ra{irena i
vo narodnite masi.
LIT.: Bl. Koneski, Gramatika na maked.
lit. j., Sk. 1982, 26-30; B. Ristovski, Soz-
najbi, MANU, Sk., 2001, 13, 132, 322; P. Hr.
Ilievski, Balk. lingv. studii, Sk. 1988,
15-29; &, Dve pisma na pe~albar do fami-
lijata vo Ohrid na maked. so gr~. pismo,
Prilozi MANU, OLLN, 15, 1, Sk. 1991,
27-40; &, Maked. prevod na prestolnoto
~etvoroev., Prilozi, MANU, OLLN, 28,
1, Sk. 2003, 37-38; &, Tradicija i inovacii
vo maked. crkovnoslov. kni`evni spome-
nici od turskiot period, MANU, 2005,
272-287, 315-319. P. Hr. Il.
MAKEDONSKI TELEKOMU-
NIKACII – vode~ki naciona-
len telekomunikaciski operator
{to obezbeduva javni telekomu-
nikaciski uslugi vo RM. Do kra-
jot na 1996 g. kompanijata fun-
kcionira{e pod imeto PTT †Ma-
kedonija# i obezbeduva{e po{-
878
Zgradata na Makedonski telekomunikacii vo Skopje
tenski, telekomunikaciski i
bankarski uslugi (po{tenska
{tedilnica). So cel da se podgot-
vi za privatizacija, vo po~etokot
na 1997, PTT se podeli na AD
†Makedonski telekomunikacii#
i AD †Makedonski po{ti#, a vo
mart 1998 g. kompanijata e regis-
trirana kako akcionersko dru{-
tvo vo dr`avna sopstvenost. Vo
januari 2000 g., Konzorciumot
predvoden od ungarskata nacio-
nalna kompanija za telekomuni-
kacii MATAV (sega †Ma|ar Te-
lekom#) otkupi 51% od akciite
na AD †Makedonski telekomuni-
kacii# i stana nejzin dominanten
sopstvenik. Denes, sopstveni~ka-
ta struktura na dru{tvoto e sled-
nava: †Kameni most komunika-
cii# AD Skopje poseduva 51% od
akciite, Vladata na RM 34,81%,
Me|unarodnata finansiska kor-
poracija (IFC) 1,88%, AD †Make-
donski telekomunikacii# 10%, a
preostanatite 2,31% od akciite
im pripa|aat na malcinski akci-
oneri. AD †Makedonski teleko-
munikacii# vleguva vo redot na
najgolemite i najprofitabilni
kompanii vo RM. Spored tehni~-
kite performansi, taa e vode~ka
telekomunikaciska kompanija vo
regionot. Nejzinata korporativ-
na kultura, zasnovana na {este
tipa korporativni vrednosti (su-
periorna vrednost, posvetenost
kon korisnicite, inovacii, res-
pekt, integritet i top-kvalitet)
osiguruva visok kvalitet na in-
tegrirani komunikaciski re{e-
nija i uslugi za individualnite i
za biznis-korisnicite.
IZV.: Interni materijali od AD †Make-
donski telekomunikacii#. P. T.
†MAKEDONSKI FARMA-
CEVTSKI BILTEN# ‡ ofici-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
jalno glasilo na Makedonskoto
farmacevtsko dru{tvo. Se poja-
vuva vo 1954 g. kako Bilten na
Farmacevtskoto dru{tvo, a od
2000 g. izleguva pod imeto †Make-
donski farmacevtski bilten#.
Vo po~etokot imalo karakter na
informativno, potoa stru~no-
informativno, a potoa prerasnu-
va vo stru~no spisanie. Vo nego se
objavuvaat originalni nau~ni
trudovi, kusi soop{tenija, revi-
jalni i stru~ni trudovi od site
farmacevtski disciplini i srod-
ni podra~ja od interes za farma-
cijata i farmacevtite vo zemjata
i nadvor od nea. L. P.-T.
Spisanieto
na
Institutot
za folklor
„Makedonski
folklor#
†MAKEDONSKI FOLKLOR#
(Skopje, 1968 –) – spisanie na In-
stitutot za folklor †Marko Ce-
penkov#, prva makedonska speci-
jalizirana nau~na folkloris-
ti~ka publikacija. Osnova~, prv
i dolgogodi{en glaven urednik
bil toga{niot direktor na In-
stitutot d-r Bla`e Ristovski
(1968–1977, I–XX, 1–20). Osnovano
e kako polugodi{no spisanie, so
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
zada~a da gi sobere kako sorabot-
nici nau~nite istra`uva~i –
folkloristi od Makedonija, od
drugite republiki na Jugoslavija
i od stranstvo, koi{to se zanima-
vaat so makedonskiot, ju`noslo-
venskiot i op{tobalkanskiot fo
lklor. Podocna glavni i odgovor-
ni urednici bile d-r Lazo Karov-
ski (1978–1984, XI–XVII, 21– 34), d-
r Tanas Vra`inovski (1985–1988,
XVIII–XXI, 35–42), d-r Vasil
Tocinovski (1989–1990,
XXII–XXIII, 35-46), d-r Blagoj
Stoi~ovski (1991–1993, XXIV–
XXVI, 47–52), d-r Bla`e Petrov-
ski (1994, XXVII, 53–54), d-r Er-
mis Lafazanovski (2000–2002,
XXVIII–XXX, 55–61) i d-r Lidija
Stojanovi} Lafazanovska (2004–
2007, br. 62–64). Vo nego se objavu-
vaat studii, statii, soop{tenija,
materijali, kritiki, prikazi,
portreti i bibliografija (na
pet jazika), kako i materijalite
od tradicionalniot Me|unaro-
den simpozium za balkanskiot
folklor vo Ohrid, vo po~etokot
sekoja vtora, a potoa sekoja treta
godina. Vo jubilejnite godi{ni-
ni se objaveni kompletni biblio-
grafii na spisanieto. S. Ml.
MAKEDONSKI FORUM ‡ v.
Forum za Makedonija 2001.
MAKEDONSKI CENTRALEN
KOMITET (@eneva, [vajcarija,
po~etok na 1899) ‡ komitet osnovan
od makedonski intelektualci, stu-
denti na tamo{nite univerziteti,
po inicijativa na d-r Georgi Kap-
~ev, za da gi pretstavuva interesite
na Makedonija. Centralniot komi-
tet objavil †Apel do za{titnicite
na ~ovekovata sovest, pravednosta,
mirot i ~ove~nosta# (12. I 1899) za
da se spasi makedonskiot narod od
u`asniot teror i od nasilstvata na
re`imot na osmanliskata dr`ava
so sozdavawe avtonomna makedon-
ska dr`ava so centar vo Solun. Ko-
mitetot organiziral dve konfer-
ncii odr`ani vo @eneva (17‡18. II
i 19. II), posveteni na sostojbite vo
Makedonija i za re{avawe na make-
donskoto pra{awe.
LIT.: Hristo Andonov-Poljanski, Ape-
lot na \or|i Kap~ev od 1899 godina, Go-
di{en zbornik na Filozofskiot fakul-
tet, 22, Skopje, 1970; Mihajlo Minoski,
Federativnata ideja vo makedonskata
politi~ka misla, Skopje, 1985. M. Min.
MAKEDONSKI, Dimitar Vasi-
lev (s. Embore, Kajlarsko, Egej-
skiot del na Makedonija, Grcija,
1847 – Istanbul, 20. II 1898) – make-
donski u~ebnikar, u~itel, op-
{testvenik i publicist. Po os-
novnoto gr~ko obrazovanie vo
rodnoto selo, odi kaj tatka si vo
Carigrad i u~i vo Golemoto na-
rodno u~ili{te, vo Gr~ko-fran-
cuskiot licej i vo Bugarskoto
Dimitar
Makedonski
u~ili{te. Objavuva tri u~ebnika
†na makedonskoto nare~je#: †Buk-
var za upotrebenie v makedonski-
te u~ili{ta# (1867) – zaedni~ko
izdanie so ohri|anecot Dimitar
Hr. Uzunov (1842–1887), †Kratka
svja{tenna istorija za u~ili{ta-
ta po Makedonija (na makedonsko
nare~ie)# (1867) i prevodot od
gr~ki †Skraten pravoslaven kati-
hizis# (1868). Potoa u~iteluva vo
Vlaho-Klisura, Voden, Struga i
Bitola. Re~isi cela godina (1870)
prestojuva vo Carigrad, zaedno so
vodenskiot prvenec \. Gogov, za da
dejstvuva za vklu~uvawe i na make-
donskite eparhii vo novoosnova-
nata slovenska crkva i za izbor za
vladika na toga{niot pretseda-
tel na Vodenskata op{tina Pavel
Bo`igropski. Stanuva u~itel vo
u~ili{teto pri Bugarskata crkva
vo Carigrad (1871), potoa vo u~i-
li{teto vo Vlanga (1872) i †pod-
vi`en u~itel# za Makedoncite vo
okolnite naselbi (1873). Pi{uva
vo carigradskiot pe~at i polemi-
zira so redaktorot na v. †Makedo-
niÔ# P. R. Slavejkov okolu make-
donskoto pra{awe. Go napu{ta
Carigrad i stanuva u~itel vo
Glavnoto u~ili{te vo Bitola
(1873–1874), po koe ja vodi †bugar-
sko-romanskata kni`arnica# vo
gradot (1875– 1876).
Po Rusko-turskata vojna (1877/78)
emigrira vo Bugarija. Prvin e
u~itel vo Evrejskoto u~ili{te
vo Sofija (1879), potoa pomo{-
nik-obvinitel na Sofiskiot ok-
ru`en sud (1882), pretsedatel na
]ustendilskiot okru`en sud i
revizor vo Ministerstvoto za
prosveta. Kako sofiski advokat
u~estvuva vo osnovaweto na Bu-
garsko-makedonskoto dru{tvo, vo
redaktiraweto na sp. †Sv‹tlina#
(1882–1883), vo Dru{tvoto za po-
magawe na bednite Makedonci
(1884). Kako penzioner i advokat
stanuva redaktor na [ahoviot v.
†MakedoniÔ# (1889) i u~estvuva vo
dejnosta na Makedonskoto ~ita-
li{te i vo Zaemo-spestovnata ka-
sa na Makedoncite vo Sofija. Na
18. XII 1889 odi vo Makedonija (So-
lun, Bitola) i do krajot na januari
slednata godina se zapoznava so
dejnosta na propagandite. Poradi
MAKEDONSKII GLASÞ M
rusofilskoto pi{uvawe i u~es-
tvoto vo makedonskite asocijacii
(a vo Panicoviot proces e advokat
na eden od sudenite, 1890), po ubis-
tvoto na ministerot Bel~ev i toj e
uapsen i suden (1891–1892). Potoa
stanuva pretsedatel na Dru{tvoto
†Tatkovina# (1894), kako i ~len na
Makedonskiot komitet (1895). Go
izdava nedelniot politi~ki, tr-
govski i literaturen vesnik
†Sšglasie# (1894–1896) i pe~ati
razni politi~ki kni{ki i prevo-
di od francuski, ruski, turski i
gr~ki jazik. Kon polovinata na
1897 g. e postaven za redaktor na
egzarhiskiot organ †Novini# vo
Carigrad. Poradi statija za Vi-
ni~kata afera, toj e ubien od ma-
kedonskite revolucioneri.
LIT.: Bla`e Ristovski, Dimitar Vasi-
lev Makedonski (1847–1898), †Razgledi#, I
(serija treta), 1, Skopje, 1958, 69–83; isti-
ot, Portreti i procesi od makedonska-
ta literaturna i nacionalna istorija,
I, Skopje, 1989, 331–473. Bl. R.
MAKEDONSKI (HILFER-
DINGOV) KIRILI^KI LIST
– v. Fragmenti na kirili~ki
staroslovenski tekstovi od ma-
kedonsko poteklo.
†Makedonskij glas#, organ na makedonskata
emigracija vo Bugarija (1885)
†MAKEDONSKIJ GLASÎ (LA
VOIX DE LA MACÉDOINE)# (So-
lun, 5. I 1885 ‡ 1887) ‡ prv make-
donski vesnik, organ na makedon-
skata emigracija vo Bugarija. Os-
nova~i i izdava~i bile Dimitar
Rizov od Bitola i Ilija \orgov
od Veles. Objaveni se vkupno 35
broja. Vesnikot †bara od golemi-
te sili najitno realizirawe na
~lenovite 23 i 62 od Berlinskiot
dogovor#. Posledniot broj e pos-
veten na 25-godi{ninata od smrt-
ta na bra}ata Miladinovci.
LIT.: D-r Boro Mokrov, Razvojot na ma-
kedonskiot pe~at i novinarstvo (od pr-
vite po~etoci do 1945 godina), Skopje,
1980, 58-60. S. Ml.
†MAKEDONSKIJ GOLOSÎ
(MAKEDONSKI GLAS)# (S.-
Peterburg, 9. VI 1913 – Petrograd,
20. XI 1914) – †Organ na privrza-
nicite na nezavisna Makedonija#.
Spisanieto go ureduva Redakci-
ski sovet na Makedonskata kolo-
nija vo ruskata prestolnina. Iz-
dava~ D. D. Pavle-^upovski, a od-
govoren redaktor I. P. Kuleznev
(vo poslednite dva broja D. D. Ar-
hangelski). Najaveno e deka }e iz-
leguva †od edna{ do petpati vo
mesecot#, no se pojavuvaat samo 11
broja na vkupno 220 stranici, so
879
M MAKEDONSKO
Naslovnata stranica na prviot broj na sp.
†Makedonskij golosÍ (Makedonski glas)#, 1913
zborovite na B. Sarafov kako mo-
to pod naslovot na koricata: †Nie
Makedoncite ne sme ni Srbi ni
Bugari, tuku prosto Makedonci.
Makedonskiot narod postoi neza-
visno od bugarskiot i srpskiot.
Nie im so~uvstvuvame i na ednite
i na drugite, i na Bugarite i na
Srbite: koj }e go pomogne na{eto
osloboduvawe, nemu }e mu re~eme
blagodaram, no Bugarite i Srbite
neka ne zaboravaat deka Makedo-
nija e samo za Makedoncite#.
Vo spisanieto, pokraj Makedon-
ci, sorabotuvaat i golem broj Ru-
si i balkanci, a se publikuvaat i
brojni oficijalni akti (memo-
randumi, apeli i soop{tenija) na
Makedonskata kolonija vo Pet-
rograd, potpi{ani od D. ^upov-
ski, d-r G. Konstantinovi~, N. Di-
mov, G. A. Georgov, I. G. Georgov,
P. Bo`idarski, Gr. N. Ugrinov-
ski, D. Pe{kovski, G. A. Stojanov,
K. Georgiev i dr. Toa e vsu{nost
najzna~ajniot pe~aten arhiv na
makedonskata nacionalna misla
vo periodot na Balkanskite vojni
i po~etokot na Prvata svetska
vojna za odbrana na celosta na
Makedonija i slobodata i obedi-
nuvaweto na makedonskiot narod.
Po barawe na Srpskata legacija
vo S.-Peterburg spisanieto e
privremeno zapreno po brojot 8
(22. XII 1913). So novo re{enie na
Gradona~alstvoto (1. II 1914) se
dozvoluva prodol`uvaweto, no i
po sledniot br. 9 (2. III 1914), po
petmese~na pauza, se objaveni sa-
mo u{te dva broja. Bidej}i publi-
kacijata vo golemi tira`i pro-
dira i na Balkanot, pod pritisok
od balkanskite monarhii, spisa-
nieto e kone~no zapreno, iako Re-
dakcijata postoi i potpi{uva
880
svoi izdanija i vo 1915 i 1917 g., a
Organizacionoto biro na MRK
programira negovo prodol`uva-
we i po 1924 g.
IZV.: †MakedonskiŸ GolosÍ (Makedonski
glas)#. OrganÍ storonnikovÍ nezavisi-
moŸ Makedonii. S.-PeterburgÍ, I, 1, 9 IÓnÔ
1913 – PetrogradÍ, 20 NoÔbrÔ 1914; Make-
donski glas (Makedonskiÿ golosÍ). Organ
na privrzanicite na nezavisna Makedo-
nija 1913–1914. Fototipno izdanie,
INI, Skopje, 1968.
LIT.: Bla`e Ristovski, Dimitrija ^u-
povski (1878–1940) i Makedonskoto nau~-
no-literaturno drugarstvo vo Petrog-
rad, II, Skopje, 1978; istiot, Stoletija na
makedonskata svest. Istra`uvawa za
kulturno-nacionalniot razvitok, Skop-
je, 2001, 486–530. Bl. R.
MAKEDONSKO ALGOLO[KO
DRU[TVO (MAD) – nevladina
organizacija formirana vo 2000
g. na Institutot za biologija pri
Prirodno-matemati~kiot fakul-
tet vo Skopje, so cel da se promo-
vira algologijata kako nauka vo
Makedonija, za edukacija na mla-
dite, za organizirawe nau~ni i
stru~ni sobiri, pe~atewe publi-
kacii i sli~no. Prv pretsedatel
e prof. Svetislav Krsti}. Sv. K.
MAKEDONSKO ARHEOLO[-
KO NAU^NO DRU[TVO ‡ aso-
cijacija so profesionalno ~len-
stvo, formirano kako Arheolo{-
ko dru{tvo na SR Makedonija na
28. XI 1970 g. vo Prilep. Prv
pretsedatel bil Bo{ko Babi}, a
potoa: Sar`o Sar`oski, Vera
Bitrakova-Grozdanova, Pasko Kuz-
man, Kostadin Kepeski, Dragi
Mitrevski, Voislav Sanev i
Irena Nasteva Koli{trkoska.
Osnovnite statutarni opredelbi
mu se: da ja sledi, da ja naso~uva i
da ja razviva nau~noistra`uva~-
kata rabota, da se zalaga za pre-
zentacijata i afirmacijata na
rezultatite od iskopuvawata
preku organizirawe nau~ni sobi-
ri i nivno pravovremeno publi-
kuvawe. Do 1990 g. be{e ~len na
Sojuzot na arheolo{kite dru{-
tva na Jugoslavija, a vo eden man-
dat go rakovode{e negovoto pret-
sedatelstvo i sekciite za prais-
torija i antika. Ima organizira-
no pove}e nau~ni i stru~ni sobi-
ri: X kongres na Sojuzot (Prilep,
1976), 16 svoi simpoziumi posve-
teni na rezultatite od istra`u-
vawata vo godinite me|u simpozi-
umite, potoa dve trkalezni masi:
„Neolitot i eneolitot vo Make-
donija i nivniot odnos so sosed-
nite oblasti“ (1987) i „Docnoan-
ti~kata arhitektura na po~vata
na Jugoslavija” (1987), kako i po-
ve}e javni tribini i predavawa.
Vo ramkite na nekoga{nata me|u-
republi~ka sorabotka na arheo-
lo{kite dru{tva, bile organizi-
rani Denovi na slovene~kata i na
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
hrvatskata arheologija, kako i
Denovi na makedonskata arheolo-
gija vo Slovenija. Muzejot na Ma-
kedonija bil soorganizator na
izlo`bite: „Praistorija na Ma-
kedonija“ ([tip, 1971, Qubqana,
1976, i Belgrad, 1977) i „Od arhe-
olo{koto bogatstvo na SR Make-
donija“ (Skopje, 1981). ADM go iz-
dava svoeto dvegodi{no sp. „Ma-
cedoniae acta archaeologica“ (izleze-
ni 17 broevi), ja objavilo monog-
rafijata „Predistoriska nasel-
ba Barutnica kaj Anzabegovo vo
Makedonija“ od P. i J. Koro{ec
(1973), kako i katalozi od izlo`-
bi. Poradi izmeni vo zakonskite
regulativi, nekolku pati go me-
nuvalo svoeto ime: Zdru`enie na
arheolozite na SR Makedonija
(1979), Zdru`enie na arheolozite
na RM (1991), a od 1995 funkcio-
nira kako Makedonsko arheolo{-
ko nau~no dru{tvo.
LIT.: Pasko Kuzman, Bele{ki za nekoi
aspekti na arheologijata na Makedonija,
vo: Lidija Miladinovska, Makedonsko ar-
heolo{ko nau~no dru{tvo - Bibliogra-
fija na makedonskata arheologija 1945 ‡
2000, Ohrid, 2001. V. S.
MAKEDONSKO DVI@EWE ZA
BALKANSKI PROSPERITET
(1990) – politi~ka makedonska or-
ganizacija vo Egejskiot del na Ma-
kedonija osnovana vo S’botsko vo
januari 1990 g., so cel da dejstvuva
za priznavawe na malcinskite
prava na Makedoncite vo ovoj del
na Makedonija (status na nacio-
nalno malcinstvo za Makedonci-
te, priznavawe na makedonskiot
jazik i prosvetata na makedonski
jazik, upotreba na makedonskiot
jazik vo administracijata).
LIT.: S. Kiselinovski, I. Stavovi-Kav-
ka, Malcinstvata na Balkanot (XX vek),
Skopje, 2004. St. Kis.
†Makedonsko delo#, organ na VMRO(Ob)
†MAKEDONSKO DELO# (Vie-
na, Pariz i Berlin, 10. IX 1925 ‡
25. V 1935) ‡ vesnik, organ na
VMRO(Ob), na bugarski jazik. Bil
pokrenat so pomo{ na Balkanski-
ot revolucioneren centar vo Vie-
na, so cel da gi popularizira prin-
cipite na Majskiot manifest (6. V
1924). Izleguval na 10 i 25 vo mese-
cot. Redakcijata ja so~inuvale:
Jordan Anastasov, Dimitar Vla-
hov, Vladimir Poptomov (glaven
redaktor), T. Rilski, Dino ]osev i
dr. Objaveni se vkupno 179 broja.
LIT.: Dimitar Vlahov, Memoari, Skopje,
1970, 27; D-r Boro Mokrov, Razvojot na
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
makedonskiot pe~at i novinarstvo (od
prvite po~etoci do 1945 godina), Skopje,
1980, 362-367; D-r Boro Mokrov ‡ M-r To-
me Gruevski, Pregled na makedonskiot
pe~at (1885-1992), Skopje, 1993, 79. S. Ml.
MAKEDONSKO DRU[TVO
†VARDAR# (Lozana, 1916‡1919)
‡ dru{tvo osnovano za da razviva
dejnost pod devizata †Makedonija
na Makedoncite#. Dejnosta ja za-
sililo vo vremeto na odr`uvawe-
to na Mirovnata konferencija
vo Versaj. Dru{tvoto upatilo
pismo do Konferencijata (22. VI)
so osuda na namerite na balkan-
skite dr`avi, †poddr`uvani od
nekoi od evropskite sili#, za po-
delba na Makedonija. Od Mirov-
nata konferencija baralo da se
rakovodi isklu~ivo od princi-
pot †Makedonija na Makedonci-
te# pri re{avaweto na makedon-
skoto pra{awe, da se spre~i po-
delbata so sozdavawe nezavisna
dr`ava Makedonija.
LIT.: Mihajlo Minoski, Federativnata
ideja vo makedonskata politi~ka misla,
Skopje, 1985. M. Min.
MAKEDONSKO DRU[TVO †GO-
CE DEL^EV# (Buenos Aires,
1909) ‡ dobrotvorno dru{tvo na
makedonskite iselenici. Dejnos-
ta na Dru{tvoto ne bila politi~-
ka, tuku isklu~ivo dobrotvorna.
Bilo osnovano za sobirawe sred-
stva za me|usebna pomo{ na make-
donskite iselenici, za prifa}a-
we i za pomagawe na novodojdeni-
te emigranti. Negovoto postoewe
e posvedo~eno od iska`uvawa na
iselenici-sovremenici.
LIT.: Mihajlo Minoski, Organizirawe i
organizacii na makedonskoto iseleni{-
tvo vo Argentina (1906-1941), Zb. Vtor me-
|unaroden nau~en sobir †Iseleni{tvoto
od Makedonija od pojavata do denes#, etni~-
ko organizirawe na iselenicite, Skopje,
2004; Nikola Popovski, Neka faktite go-
vorÔt, Buenos Aires, 1946. M. Min.
MAKEDONSKO DRU[TVO ZA
NEZAVISNOST NA MAKE-
DONIJA (@eneva, [vajcarija,
1916‡1919) ‡ dru{tvo osnovano so
cel da dejstvuva za nezavisnost na
Makedonija i vo funkcija na toa
da raboti za zapoznavawe na ev-
ropskoto javno mislewe, osobeno
pred i vo vremeto na odr`uvawe-
to na Mirovnata konferencija.
Aktivni ~lenovi na Dru{tvoto
mo`ele da bidat samo Makedon-
ci, bez ogled na verskata i na na-
rodnosnata pripadnost, koi ne
bile pod tu|o vlijanie. Dru{tvo-
to se integriralo vo Sojuzot na
makedonskite dru{tva vo [vaj-
carija (od 15. XII 1918).
LIT.: Mihajlo Minoski, Federativnata
ideja vo makedonskata politi~ka misla,
Skopje, 1985. M. Min.
MAKEDONSKO DRU[TVO NA
BORCITE od Vtorata svetska
vojna (Toronto, Kanada, 1983 >) ‡
dru{tvoto e ~len na Kanadskata
liga na veteranite. Po podelbata
(1989), se osnovani dve samostojni
makedonski bore~ki dru{tva so
istoto ime. Gi slavat nacional-
nite i drugite praznici na Make-
donija i na Kanada. Sl. N.-K.
Stranica od Makedonskoto evangelie na pop Jovan
MAKEDONSKO EVANGELIE
NA POP JOVAN ‡ makedonski
rakopis od krajot na XII – po~. na
XIII v. Se ~uva vo Arhivot na HA-
ZU, Zagreb, sign. III c 1. Rakopi-
sot $ pripa|a na Mihanovi}evata
zbirka (br. 33). Ima 133 perga-
mentni listovi. Imeto na rako-
pisot e po pripiskata na pop Jo-
van na l. 17v. Jazi~nite osobenos-
ti na rakopisot uka`uvaat na ne-
govoto zapadnomakedonsko potek-
lo. Morfolo{kite osobenosti
go pribli`uvaat kon Dobromiro-
voto ev. od po~. na XII v. Ornamen-
tikata nosi belezi na arhai~-
nost, a inicijalite vo geometri-
sko-floralen stil se od ist tip
kako vo Vukanovoto ev. Po svoja-
ta struktura kodeksot e kratok
aprakos, so redovno ozna~uvawe
na sedmicite, {to e karakteris-
ti~no za postarite tekstovi. Ka-
ko kratok aprakos, mo`e da se
zaklu~i deka rakopisot ne bil
namenet za manastir, tuku za pa-
rohiska crkva. V. D.
MAKEDONSKO ZDRU@ENIE
ZA NEFROLOGIJA, DIJALI-
ZA, TRANSPLANTACIJA I
VE[TA^KI ORGANI (MZND-
TVO) ‡ formirano na 1. IX 1991 g.
vo Skopje zaradi interdiscipli-
narno integrirawe na stru~waci-
te od razni profili vo izu~uva-
weto i popre~uvaweto na bubre`-
nite bolesti i sozdavaweto ve{-
ta~ki organi. Prv pretsedatel e
d-r M. H. Polenakovi}. Prviot
kongres e odr`an od 7 do 10. X 1993
g. vo Ohrid. Od kongresite se ot-
†MAKEDONSKO ZNAME# M
Plakat
za Vtoriot kongres
na nefrolozite
vo Struga
(6-8. IX 1997)
pe~ateni i zbornici †Nefrolo-
gija# (1993, 1997 i 2001). M. Pol.
†MAKEDONSKO ZNAME# (So-
fija, I, 1, 14. VI 1932 – III, 31, 1. VII
1934) – organ na makedonskata
progresivna emigracija vo Buga-
rija. Neoficijalen nedelen or-
gan na VMRO(Ob) {to se pojavu-
va po kidnapiraweto na Simeon
Kavrakirov od mihajlovistite i
pretstavuva naj{irok izraz na
makedonskata nacionalna misla,
protiv fa{izmot vo makedonsko-
to dvi`ewe i za Balkanska fede-
racija. Izleguva na bugarski ja-
zik vo 5000–6000 tira` pod pov-
remena redakcija na A. Martul-
kov, D. Kostov, A. Stojanov i V.
Ivanovski, a vo redaktiraweto i
sorabotkata u~estvuvaat i M.
Smatrakalev, P. [arlanxiev, K.
Veselinov i dr. Vesnikot jasno ja
deklarira nacionalnata linija:
†Makedonskoto progresivno dvi-
`ewe e nacionalno, bidej}i go
ima kako cel nacionalnoto oslo-
boduvawe na Makedonija. Toa ne e
partisko, nitu pak stale{ko ili
klasno, a po karakterot i sosta-
vot e op{tonarodno, demokrat-
sko, za{to samata negova cel (na-
cionalno osloboduvawe na Make-
V. †Makedonsko zname# (1932&1934)
donija) e op{tonarodna, demo-
kratska zada~a. Progresivnoto
makedonsko dvi`ewe e za edin-
stven front, osven so drugite po-
robeni narodi, u{te i so potis-
natite klasi od vladeja~kite na-
cii, no toa voop{to ne ozna~uva
deka toa na prvo mesto gi posta-
vuva ,socijalnite pred nacional-
nite pra{awa‘.# Ukinat od vlas-
tite, zaedno so drugite progre-
sivni periodi~ni izdanija.
LIT.: D-r Boro Mokrov, Razvojot na ma-
kedonskiot pe~at i novinarstvo (od pr-
vite po~etoci do 1945 godina), Skopje,
1980, 330–334; Bla`e Ristovski, Portre-
ti i procesi od makedonskata litera-
turna i nacionalna istorija, III, Skopje,
1990, 363–373. Bl. R.
881
M MAKEDONSKO
MAKEDONSKO KIRILI^KO
LIV^E – v. Fragmenti na kiri-
li~ki staroslovenski tekstovi
od makedonsko poteklo.
MAKEDONSKO KRALSTVO
(1365–1395) – srednovekovno kral-
stvo vo Makedonija so sedi{te vo
Prilep. Rodona~alnik na tn. Mr-
wav~eva dinastija e kralot Vol-
ka{in (1365–1371). Toj se spomnu-
va prvin kako `upan vo Prilep-
skiot kraj (1350), podocna e prog-
lasen za kral (1365) i sovladetel
na carot Uro{. Negoviot brat
despotot Ugle{a ja upravuva ob-
lasta so sedi{te vo Seres. Pos-
toeweto na brat Gojko ne e potvr-
deno. Kralstvoto se prostiralo
glavno vo zapadniot del na Make-
donija, so sedi{te vo Prilep. Vo
po~etokot kralot Volka{in ko-
vel moneti so natpis od carot i
od kralot, a podocna samo so ne-
gov natpis. Volka{in go progla-
suva sinot Marko za mlad kral,
odnosno za svoj naslednik (me|u 1.
IX 1370 i 31. VIII 1371). Kralstvo-
to odr`uva aktivni trgovski vr-
ski so Dubrovnik, no neprijatel-
ski se odnosite so golemcite od
nekoga{noto Du{anovo Carstvo,
koi osobeno se vlo{uvaat po Ko-
sovskata bitka (1369), koga se po-
razeni vojskite na nemawi}ev-
skata dinastija (Lazar Hrebelja-
novi}, Nikola Altomanovi} i
carot Uro{) od vojskite na nova-
ta Mrwav~eva dinastija (kralot
Volka{in i despotot Ugle{a),
koga e zaroben i carot Uro{.
Kralot Volka{in i sin mu Mar-
ko (vo proletta na 1371), zaedno
so Bal{ite, podgotvuvaat napad
na Nikola Altomanovi}. Vo po-
~etokot na juni kralot Volka{in
bil o~ekuvan na patot od Skopje
do Prizren, a podocna so svojot
sin Marko se zataboril kaj Ska-
Kralot Volka{in, freska na stolbot vo manastirot
†Sveti Arhangel#, Varo{, Prilepsko (1371/72)
882
dar, od kade {to, zaedno so \ura|
Bal{a, trebalo da trgnat kon
Onogo{t protiv `upanot Niko-
la. Dubrov~anite, kako ~lenovi
na koalicijata, trebalo da obez-
bedat prefrluvawe na trupite, a
bosanskiot ban Tvrtko i knezot
Lazar, koi bile vo neprijatelski
odnosi so Nikola, blagonaklono
gledale na ovoj napad, koj{to po-
toa bil odlo`en.
Kralot Volka{in zaedno so brat
mu, despotot Jovan Ugle{a, kako
odgovor na turskite napadi na ev-
ropska po~va, so vojska se spro-
tistavuvaat vo bitkata kaj ^er-
nomen na r. Marica (26. IX 1371) i
vo nea zaginuvaat. Negov nasled-
nik e kralot Marko (1371–1395)
so trojcata bra}a Ivani{, An-
dreja{ i Mitra{. Iako nekoi de-
lovi se zazemani od knezot Lazar,
od Nikola Altomanovi}, od Bal-
{ite i od Turcite, kralot Marko
sepak upravuval zna~ajna terito-
rija i vodel aktivna nadvore{na
politika. Toj e posledniot hris-
tijanski kral pred osmanliskoto
zavladuvawe, uspevaj}i da ja zadr-
`i vnatre{nata samouprava na
dr`avata. Istovremeno vladee vo
Makedonija nezavisno od srpski-
te golemci i stanuva turski vazal
ili sojuznik duri nekade vo 1385–
1392 g. Vo vremeto na feudalnata
rascepkanost i intenzivni os-
manliski prodirawa na Balka-
not, dr`avata ne bila tolku zag-
rozuvana od Osmanliite kolku od
negovite sosedi. Markovoto
kralstvo dolgo se odr`alo so na-
polno samostoen status, iako gra-
nicite ne bile sosem bezbedni.
Vo 80-tite godini na XIV v. se za-
zemeni najva`nite tvrdini vo Ju-
goisto~na i Jugozapadna Makedo-
nija: Seres (1383), Solun i Ber
(1387), a naskoro potoa i Kostur.
Neposredno po srpsko-turskata
Kosovska bitka (1389) Osmanlii-
te prodiraat vo oblasta na Skop-
je i go zazemaat gradot (1. IX 1391
– 6. I 1392). Kone~noto zavladuva-
we na celata teritorija na Make-
donija stanuva duri po bitkata
kaj Rovine vo Vla{ko (1395), vo
koja go zagubuvaat `ivotot i kra-
lot Marko i Konstantin Dejanov,
u~estvuvaj}i na stranata na Tur-
cite. Kralot Marko e ostanat vo
memorijata na narodot kako za{-
titnik na hristijanite. Prisu-
ten e vo makedonskiot i vo bal-
kanskiot juna~ki epos kako ne-
nadminliv junak, so nat~ove~ka
sila, so brziot kow [arko, koj-
{to deli pravda, gi {titi nemo}-
nite i se odmazduva.
LIT.: Lazar MirkoviÊ, Mrwav~eviÊi,
†Starinar#, III (1924–1925), Beograd, 1925,
11–26; Milan IvanoviÊ, Natpis mladog
kraqa Marka sa crkve sv. Nedeqe u Priz-
renu, †Zograf“, 2, Beograd, 1967; Georgije
Ostrogorski, Serska oblast posle Du{a-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
nove smrti, vo kn.: Vizantija i Sloveni,
Beograd, 1970, 435–456; Sima ´irkoviÊ,
Poklad Kraqa Vuka{ina, Zbornik Filo-
zofskog fakulteta, XIV, 1, Spomenica
Frawa Bari{iÊa, Beograd, 1979, 153–161;
Branko Panov, Srednovekovna Makedoni-
ja, I, Skopje, 1983; Bla`e Ristovski, Kra-
lot Marko posledniot suveren na Make-
donija, zb.: Kralot Marko vo istorijata i
vo tradicijata, Prilep, 1997, 7–22; \or|i
Zdravev, Oblekite na kralot Volka{in
i na kralot Marko vo fresko-`ivopisot
od XIV vek, na istoto mesto, 319–330; Biljana
Ristovska-Josifovska, The Name of the Dynasty
Mrnjavchevi and the Title of the King Marco in
the Historical Sources, Tradition and Historiog-
raphy, †Balkanistic Forum’#, 1–2–3, Blagoev-
grad, 2002, 194–199; Biljana Ristovska-Jo-
sifovska, Avtohtoni srednovekovni di-
nastii vo Makedonija (X-XIV vek), †Balca-
noslavica#, 30-31, 2002, 165-182. B. R.-J.
MAKEDONSKO LEKARSKO
DRU[TVO (MLD) ‡ zdru`enie
na lekarite od Makedonija. Osno-
vano vo 1945 g. Prv pretsedatel
bil d-r B. Spirov, prof. po isto-
rija na medicinata na Med. f. vo
Skopje. Glaven nositel e na kon-
tinuiranata medicinska eduka-
cija vo Makedonija. Ja unapreduva
medicinskata i srodnite nauki,
go ~uva ugledot na lekarskata
profesija i gi {titi interesite
na lekarite. ^lenstvoto e orga-
nizirano vo 22 podra~ni, specija-
listi~ki i supspecijalisti~ki
zdru`enija (58 specijalisti~ki
zdru`enija se ~lenki na soodvet-
ni me|unarodni organizacii, a
nekoi od niv i osnova~i na bal-
kanski i zdru`enija od Jugois-
to~na Evropa). ^len e na Svet-
skata medicinska asocijacija
WMA, EFMA/WHO, SEEFMA (Fo-
rum na nacionalni lekarski aso-
cijacii od Jugoisto~na Evropa) i
na pove}e od 40 me|unarodni spe-
cijalisti~ki asocijacii. Osno-
vopolo`nik e na Lekarskata ko-
mora na RM (juni 1992).
LIT.: Statut na MLD. D. S.-B.
MAKEDONSKO MIKOLO[-
KO DRU[TVO (MMD) – nevla-
dina organizacija formirana vo
maj 1998 g., so sedi{te vo Insti-
tutot za biologija pri Prirodno-
matemati~kiot fakultet vo Skop-
je. Ima osnovna cel da ja prou~uva
raznovidnosta na gabite na teri-
torijata na RM i da se gri`i za
nivnata za{tita. M. K.
MAKEDONSKO NAU^NO-LI-
TERATURNO DRUGARSTVO
VO S.-PETERBURG – najzna~aj-
nata makedonska nacionalna i na-
u~no-kulturna asocijacija vo pe-
riodot do Osloboduvaweto, {to
se zema i kako istoriska osnova
na MANU. Osnovano na 28. H 1902
g. vo S.-Peterburg od 19 potpis-
nici od site krai{ta na Makedo-
nija (K. Misirkov, D. ^upovski,
G. Konstantinovi~, D. Mi{ajkov,
S. Dedov, M. Stoilov i dr.). Vo
slednata godina ~lenstvoto na-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
rasnuva na 25. Prv privremen
pretsedatel e Dijamandija Mi-
{ajkov, a od po~etokot na 1903 do
1917 g. toa mesto go zazema Dimit-
rija ^upovski.
U{te na 12. XI 1902 g. (so potpisi-
te na D. Mi{ajkov i S. Dedov) e
podnesen Memorandum do Ruskata
vlada i do Sovetot na S.-Peter-
bur{koto slovensko blagotvorno
dru{tvo {to pretstavuva prva i
edinstvena kompletna makedon-
ska nacionalnoosloboditelna
programa voop{to, vo koja se ba-
ra priznavawe na Makedoncite
kako posebna slovenska nacija so
makedonskiot jazik kako litera-
turen, so Ohridskata arhiepisko-
pija kako avtokefalna makedon-
ska crkva i avtonomija na Make-
donija vo granicite na Turcija
garantirana od golemite dr`avi.
Na vtoroto zasedanie na Drugar-
stvoto (29. XII 1902), otkako se
konstituira Upravata, se oprede-
luvaat granicite na Makedonija,
se prezema zada~ata za podgotov-
ka na eden paralelen makedonsko-
rusko-srpsko-bugarski re~nik i
se izvestuvaat ^e{koto, Srpsko-
to i Bugarskoto dru{tvo za osno-
vaweto na Makedonskoto, so ba-
rawe da im se dozvoli i na Make-
doncite da gi dr`at svoite zase-
danija vo salata na Slovenskoto
obedinenie †Slavjanska beseda#.
Vo ~l. 1 od Ustavot na MNLD (16.
XII 1903) celite se decidno opre-
deleni: †a) da ja razviva me|u Ma-
kedonskata kolonija vo S.-Peter-
burg nacionalnata svest; b) da gi
prou~uva jazikot, pesnite, obi~ai-
te i istorijata na Makedonija vo
etnografski i geografski pog-
led; v) da gi primiruva i da gi
obedinuva site Makedonci, bez
razlika na nivnoto obrazovanie
i ubeduvawe, vo imeto na nivnoto
isto poteklo i edinstvoto na niv-
nata tatkovina, i g) da go popula-
rizira seto {to e goreka`ano
me|u Makedoncite vo Makedonija
i nadvor od nejzinite granici (vo
stranstvo)#. Vo ~l. 2 se definira-
at i zada~ite i dejnostite so koi
}e se postignat tie celi: †a) orga-
nizirawe sobranija i predavawa;
b) ~itawe referati, raskazi, sti-
hotvorbi i dr.; v) sobirawe na-
rodni tvorbi (umotvorbi) i isto-
riski spomenici za Makedonija;
g) duhovna potkrepa na svoite so-
tatkovinci, osobeno pri nivnoto
Prvata stranica od Ustavot na MNLD
vo S.-Peterburg (16. XII 1903)
MAKEDONSKO M
Molbata na osnova~ite na Makedonskoto nau~no-
literaturno drugarstvo vo S.-Peterburg
do S.-Peterbur{koto slovensko blagotvorno
dru{tvo (28. X 1902)
prvo doa|awe vo Rusija, i d) poma-
gawe i razvivawe zaemni odnosi
so drugite slovenski dru{tva i
kru`oci, kako i so oddelni slo-
venski dejci#.
So ~l. 12 od ovoj Ustav prvpat vo
makedonskata istorija makedon-
skiot jazik se voveduva vo slu`-
bena upotreba: †Razgovorot vo
Drugarstvoto }e se vodi na make-
donskiot jazik (na slovenomake-
donskiot); referatite i proto-
kolite }e se pi{uvaat isto taka
na ovoj jazik#. Vo sledniot ~len
se dopu{ta drugite Sloveni vo
MNLD da mo`at †na negovite
sobranija da ~itaat svoi refera-
ti i da diskutiraat po povod pro-
~itanoto samo na seslovenskiot
jazik – ruskiot#.
Vo Drugarstvoto se odr`uvaat
redovni i dobro podgotveni re-
ferati. Tuka e sozdadena i prvata
kniga na sovremeniot makedonski
literaturen jazik so posebnata
makedonska azbuka i so fonetski-
ot pravopis (K. P. Misirkov, †Za
makedonckite raboti#, 1903). Za-
edno so nau~nata razrabotka na
makedonskoto nacionalno pra-
{awe od istoriski, etnografski,
filolo{ki i politi~ki pogled,
toa be{e prakti~na realizacija
na postavkite od Programata i
Ustavot na MNLD. Vo po~etokot
na 1904 g. pretsedatelot D. ^u-
povski go pro~ital referatot
†Za vekovnata nacionalna samo-
bitnost na Makedonskite Slove-
ni#, a F. Nikolovski izlo`il
†Kakvi pri~ini gi teraat Rusite
i voop{to pate{estvenicite i
etnografite da gi sme{uvaat Ma-
kedonskite Sloveni so Srbite i
so Bugarite#.
Se pravat zna~ajni napori za ot-
vorawe u~ili{ta na makedonski
jazik i se podgotvuvaat u~ebnici
(bukvar, ~itanka, gramatika). Is-
tovremeno se vodat razgovori za
poddr{ka so Turskata i so Avs-
tro-ungarskata ambasada vo S.-
Peterburg. Za taa cel patuvaat i
specijalni emisari na Drugarst-
883
M MAKEDONSKO
voto niz Makedonija, se sobiraat
potpisi od gra|anite {to baraat
u~ili{ta na rodniot jazik. Sami-
ot pretsedatel ^upovski za taa
cel tri meseci krstosuva po So-
lunskiot i Bitolskiot vilaet
(1905). Se pokrenuva inicijativa
i za obnovuvawe na @ito{kiot
manastir i so pomo{ta na Ruska-
ta pravoslavna crkva vo nego da
se sozdade zanaet~isko u~ili{te
(na makedonski jazik) so inter-
nat (1910–1911). Se sozdava celo
dvi`ewe vo Bitolsko vo polza na
intenciite na Drugarstvoto.
Spogodbite pome|u balkanskite
monarhii ja navestuvaat Balkan-
skata vojna. Bitolskata filijala
na MNLD na 15. VIII 1912 g. bara
pomo{ od Rusija za spas od sosed-
nite propagandi vo Makedonija,
kako i: †Otvorawe u~ili{ta na
slovenomakedonskiot jazik. Ob-
novuvawe na crkovnata nezavis-
nost (avtokefalnata slovenoma-
kedonska crkva vo g. Ohrid). Slo-
boden razvitok na nacionalnata
samosvest, t. e. na svesta deka Slo-
venomakedoncite se eden i nede-
liv narod... Vo imeto na humanos-
ta, ~ove~koto dostoinstvo i qu-
bovta kon svojata tatkovina make-
donskata inteligencija edna{ za
sekoga{ mora da ja prekine sram-
nata proda`ba na svojata sovest i
~est na bugarskite, srpskite i
gr~kite pazari. [iroka vnatre{-
na samouprava na Makedonija#.
Neposredno pred Prvata balkan-
ska vojna, za da se obezbedi dr`av-
no legalizirana makedonska na-
cionalna asocijacija (MNLD go
ima{e samo pokrovitelstvoto na
S.-Peterbur{koto slovensko bla-
gotvorno dru{tvo), be{e podne-
sena molba (so Ustavot) za regist-
racija na Slovenomakedonskoto
nacionalno-prosvetno dru{tvo
†Sv. Kiril i Metodij# (27. VI
1912), no Gradona~alstvoto ja od-
bi, bidej}i Rusija be{e faktor vo
podgotovkite na vojnata. Po edna
godina be{e pobarano da se lega-
lizira Rusko-makedonskoto bla-
gotvorno dru{tvo †Sv. Kiril i
Metodij#, no i toa ne be{e regis-
trirano. MNLD po~na da nastapu-
va pod imeto na Makedonska kolo-
nija vo Petrograd i po odr`uva-
weto na Op{tomakedonskata
konferencija vo Veles (1912) nas-
tapuva vo javnosta i kako opolno-
mo{tenik od makedonskiot narod
i razviva istoriski vonredno
zna~ajna dejnost za za~uvuvawe na
celosta i izvojuvawe na sloboda-
ta na makedonskiot narod.
Posledniot raspolo`liv doku-
ment {to go nosi i potpisot na
MNLD e Programata na Make-
donskiot revolucioneren komi-
tet vo Petrograd (18. VI 1917).
884
Prvata stranica od predlo`eniot Ustav
na Slovenomakedonskoto nacionalno-prosvetno
dru{tvo †Sv. Kiril i Metodija# (1912)
LIT.: Bla`e Ristovski, Krste P. Misir-
kov (1874–1926). Prilog kon prou~uvawe-
to na razvitokot na makedonskata na-
cionalna misla,Skopje, 1966, 223–447; is-
tiot, Dimitrija ^upovski (1878–1940) i
Makedonskoto nau~no-literaturno dru-
garstvo vo Petrograd, I–II, Skopje, 1978;
istiot, Ednovekovnite koreni na MANU.
Sve~en sobir..., MANU, 2003. Bl. R.
MAKEDONSKO NAU^NO-LI-
TERATURNO DRUGARSTVO
VO SOFIJA – filijala na
MNLD vo S.-Peterburg, osnova-
no od K. Misirkov i St. Dedov vo
Sofija (23. XI 1903). Me|u ~leno-
vite osnova~i se desetina inte-
lektualci, no i revolucionerite
D. Miras~iev i J. Angelov, a se
o~ekuvalo da mu pristapat †i ne-
koi od liderite na Organizacija-
ta#. Me|utoa, samo po dva dena bu-
garskata policija no}e gi ispo-
apsila ~lenovite, a samiot Mi-
sirkov (iznatepan) moral da bega
vo Rusija.
LIT.: SveÈ. Ár. Angelov, †Ço sme nap-
raŸle i Èo treba da praŸme# ot K. Mi-
sirkov na makedonski ezik, †Makedonsko
zname#, II, 61, SofiÔ, 9. IX 1946, 2; Bla`e
Ristovski, Krste P. Misirkov (1874–
1926). Prilog kon prou~uvaweto na raz-
vitokot na makedonskata nacionalna
misla, Skopje, 1966, 298; istiot, Dimit-
rija ^upovski (1878–1940) i Makedonsko-
to nau~no-literaturno drugarstvo vo
Petrograd, I, Skopje, 1978, 259–263. Bl. R.
MAKEDONSKO NACIONAL-
NOOSLOBODITELNO DVI-
@EWE VO KANADA (1972) ‡
politi~ko dvi`ewe so centar vo
Toronto, osnovano so cel da rabo-
ti i da se bori so site sredstva za
nacionalno osloboduvawe i obe-
dinuvawe na Makedonija vo sa-
mostojna makedonska dr`ava. Se
zastapuvalo za osamostojuvawe na
SR Makedonija i kako nezavisna
neutralna demokratizirana i
zacvrstena da go izvr{i obedinu-
vaweto na podelena Makedonija.
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
Za neposredna zada~a postavilo
da raboti vrz budeweto na make-
donskiot patriotizam kaj Make-
doncite nadvor od tatkovinata da
se borat za slobodna obedineta
Makedonija.
LIT.: Ivan Katarxiev, Makedonskata
politi~ka emigracija po Vtorata svet-
ska vojna, Skopje,1994. M. Min.
MAKEDONSKO NUMIZMA-
TI^KO DRU[TVO. Makedon-
skoto numizmati~ko dru{tvo e os-
novano vo 1972 god. vo Skopje i pod
toa ime fuknkcionira do 1996 god.
koga se preregistrira i pro-
dol`uva da raboti pod imeto Nu-
mizmati~ko dru{tvo †Paionon# -
Skopje. Dru{tvoto e snovano kako
dobrovolno zdru`enie na gra|ani
i denes broi osumdesetina aktiv-
ni ~lenovi. Osnovni celi na
dru{tvoto se popularizacijata i
unapreduvaweto na numizmatika-
ta, aktivna sorabotka so postojni-
te muzejski institucii na poleto
na numizmatikata, organizirawe
i u~estvo vo povremeni numizma-
ti~ki izlo`bi i dr. P. J.
†MAKEDONSKO ORO# ‡ kom-
pozicija za me{an hor . M: T. Ska-
lovski, T: kompozitorot vo duhot
na narodnata poezija. Prvo izve-
duvawe: Skopje, 1946 g. Dr. O.
MAKEDONSKO PROGRESIV-
NO DVI@EWE VO ARGENTI-
NA (1932‡1939). Po~nalo so os-
novaweto na prvata Makedonska
progresivna grupa vo Buenos Ai-
res (po~etok na 1932), so cel da gi
obedini makedonskite iselenici
vo Argentina †pod ~istoto zname
na makedonskiot revolucioneren
ideal izdignat od Goce Del~ev za
nacionalno osloboduvawe na Ma-
kedonija i idealot na novoto ma-
kedonsko nacionalnooslobodi-
telno dvi`ewe VMRO(Ob), oslo-
boduvawe i obedinuvawe na Make-
donija vo nezavisna Makedonska
Republika#. Makedonski progre-
sivni grupi (1935) bile osnovani
vo Komodoro Rivadavija i vo Rio
Negro. Vo Buenos Aires bil pe-
~aten v. †Makedonski glas#, or-
gan na Dvi`eweto.
LIT.: Mihajlo Minoski, Organizirawe i or-
ganizacii na makedonskoto iseleni{tvo vo
Argentina (1906–1941), Zb. Iseleni{tvoto
od Makedonija…, Skopje, 2004. M. Min.
†MAKEDONSKO SÎZNANIE
/ MAKEDONSKO SOZNANIE#
(Viena, Avstrija, 15. XII 1923 – 1.
XI 1926) – organ na makedonskata
sloboda i interesi, od god. II or-
gan na Makedonskata federativ-
na organizacija. Izleguva dvone-
delno, a potoa nedelno, na bugar-
ski jazik, no oddelni statii i na
makedonski, francuski i german-
ski. Redakciski odbor: Ko~o Ha-
xirindov, K. Terziev i Georgi
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
†Makedonsko s'znanie#, vesnik na Makedonskata
federativna organizacija vo Viena (1923-1926)
Karamitrev, vo sorabotka so N.
Jurukov, d-r F. Atanasov, S. Ko-
va~ev, Kl. Razmov i dr. Vo zavis-
nost od me|unarodnite okolnosti
i nacionalno-politi~kite pro-
meni vo makedonskoto dvi`ewe,
lavira i koncepcijata na vesni-
kot. Toa e glavno organ na inte-
lektualcite od Makedonskata
federativna organizacija {to se
bori †protiv orudijata na gole-
mobugarskiot imperijalizam od
grupata na T. Aleksandrov, A.
Protogerov i Iv. Mihajlov#, a
po sozdavaweto na VMRO(Ob) i
izleguvaweto na sp. †Makedon-
sko delo# (1925), i protiv †agen-
tite na Tretata internaciona-
la#. Vo eden period e na pozici-
ite za obedineta Makedonija vo
ramkite na Jugoslavija, no nas-
koro se vra}a pak na linijata za
revolucionerna borba i za avto-
nomija na Makedonija. Posebno
zna~ewe imaat brojnite prilozi
na makedonski jazik. Toa go ob-
jasnuva i G. K. vo statijata †^e-
ra, deneska i utre# (1924): †Fede-
rativnite idei }e stanat plot od
plotta na na{iot narod samo to-
ga{, koga tie }e mu se iznesat na
dostapen jazik, zatoa molam dajte
$ glasnost na statijata napi{ana
na zapadnomakedonskoto nare~-
je#. A vo statijata †Pozivot na
inteligencijata# (1926) avtorot
misirkovski uka`uva: †Make-
donskiot um ne soumea da caruva
vo sebesi, zatoa toj deneska na
drug mu robuva i }e mu robuva sè
do toga{ dodeka toj ne gi skon-
centrira svoite sili za sozdava-
we svoja kultura; inaku makedon-
skoto pra{awe }e bide ve~no vo
racete na onaa inteligencija
{to zasekoga{ se svrzala so bu-
garskoto, srpskoto i gr~koto
vospitanie; makedonskoto dvi-
`ewe nema da postoi, a }e ima
spor i natprevar za Makedonija
od strana na Grcite, Srbite i
Bugarite#. Vo vesnikot sorabo-
tuva i K. Misirkov (pod psevdo-
nimot K. Pelski).
LIT.: D-r Boro Mokrov, Razvojot na ma-
kedonskiot pe~at i novinarstvo (od pr-
vite po~etoci do 1945 godina), Skopje,
1980, 138–141; Bla`e Ristovski, Istorija
na makedonskata nacija, Skopje, 1999,
539–542. Bl. R.
†MAKEDONSKO SPISANIE
ZA MEDICINA (Macedonian
Journal of Medicine)# (2001) ‡ pro-
dol`enie na publikacijata †Go-
di{en zbornik na Medicinskiot
fakultet vo Skopje#. Se pe~ati
dvojazi~no (na makedonski i na
angliski jazik). Br. N.
MAKEDONSKO FARMACEVT-
SKO DRU[TVO ‡ profesional-
no zdru`enie na farmacevtite vo
Makedonija, formirano vo 1947 g.
kako Dru{tvo na aptekarite na
NR Makedonija, potoa kako Far-
macevtsko dru{tvo na Makedoni-
ja, a od 2000 g. Makedonsko farma-
cevtsko dru{tvo. Ima aktivna
uloga vo profesionalnoto i stru~-
noto `iveewe na farmacevtite
vo Makedonija, organizator e na
mnogubrojni stru~ni sobiri na
farmacevtite. Dosega{ni pret-
sedateli: A. Simov (1974‡1976),
L. Tolov (1976‡1980), V. Trajko-
vi} (1980‡1984), K. Dorevski
(1984-1986), M. Damjanovski (1986‡
1988), B. Kikovski (1988‡1992), V.
Sarafilovski (1992‡1994), T.
Ristov (1994-2000) i S. Trajko-
vi}‡Jolevska (2000‡). L. P.-T.
MAKEDONSKO-AMERIKAN-
SKI KLUB (Ro~ester, Wujork,
SAD, 1966 ‡ 1969) ‡ formiran od
makedonski doselenici, prete`-
no od Bitolsko. Rabotel za zbli-
`uvawe na Makedoncite dojdeni
pred Vtorata svetska vojna i no-
vodojdenite i za informirawe za
Republika Makedonija. Sl. N.-K.
MAKEDONSKO-AMERIKAN-
SKO DRU[TVO (Los Anxeles,
Kalifornija, SAD, 1965 –) ‡ dej-
nosta na dru{tvoto bila da gi za-
poznava Makedoncite {to do{le
pred Vtorata svetska vojna i novo-
dojdenite so novite sostojbi vo od-
nosite pome|u SAD i RM. Sl. N.-K.
MAKEDONSKO-KANADSKA
AKADEMSKA ASOCIJACI-
JA (Toronto, Kanada, 1975 –) ‡
Asocijacija na Makedonci ‡ aka-
demski intelektualci, so glavna
cel da odr`uva vrski so nau~ni
rabotnici od Makedonija i od
svetot, da organizira predavawa
od oblasta na makedonskata isto-
rija, nauka i kultura. Vo posled-
no vreme so zna~itelno namalena
aktivnost. Sl. N.-K.
MAKEDONSKO-KANADSKI
NARODEN SOJUZ (MKNS) (To-
ronto, Kanada 1934 ‡ 1945) ‡ osno-
van po podelbata na edinstveniot
MNS vo SAD i Kanada (1934).
MKNS dejstvuval za obedinuvawe
na makedonskite nezavisni prog-
resivni grupi i Makedoncite za-
vedeni od MPO, za poddr{ka na
Narodnoosloboditelnata borba
na makedonskiot narod vo tatko-
vinata, kako i na borbata na
{panskiot narod vo vremeto na
Gra|anskata vojna. Sl. N.-K.
MAKEDONSKO-RIMSKI M
MAKEDONSKO-ODRINSKA
SOCIJALDEMOKRATSKA
GRUPA (Sofija, 1905 – Makedo-
nija, 1911) – grupa za samostojno
organizirawe na makedonskite i
odrinskite socijalisti i na ma-
kedonskoto rabotni{tvo. Po
Mladoturskata revolucija se ak-
tivirala poddr`ana od Vasil
Glavinov. Grupata si postavila
cel da ja propagira i {iri soci-
jalisti~kata ideja me|u rabotni-
cite vo Makedonija i Odrinsko.
LIT.: Rabotni~koto i komunisti~ko dvi-
`ewe vo Makedonija, Skopje, 1970. O. Iv.
MAKEDONSKO-ODRINSKO
BRATSTVO (Buenos Aires, Ar-
gentina, 1907‡1908) ‡ bratstvo
osnovano od Makedoncite dosele-
nici vo Buenos Aires po Ilin-
denskoto vostanie, aktivni u~es-
nici vo Makedonskoto nacional-
no osloboditelno dvi`ewe i vo
Vostanieto, so cel da pomaga i da
pridonesuva za uspeh na makedon-
skoto osloboditelno delo vo tat-
kovinata. ^len na Bratstvoto
mo`el da bide sekoj {to go sim-
patiziral makedonskoto oslobo-
ditelno delo. Ustavna obvrska
bila edna tretina od sredstvata
da mu se ispra}aat na Centralni-
ot komitet na Revolucionernata
organizacija vo tatkovinata, a na
makedonskite politi~ki zatvo-
renici da im se ispra}a pomo{
li~no, direktno vo zatvorite.
Spored aktite, Bratstvoto vo Bu-
enos Aires imalo uloga na cen-
tralno bratstvo.
LIT.: Mihajlo Minoski, Organizirawe i
organizacii na makedonskoto iseleni{-
tvo vo Argentina (1906-1941), Zb. Isele-
ni{tvoto od Makedonija od pojavata do
denes, etni~ko organizirawe na iseleni-
cite, Skopje, 2004. M. Min.
MAKEDONSKO-RIMSKI VOJ-
NI ‡ tri odbranbeni vojni na
Makedonskoto Kralstvo protiv
Rimskata Republika (215‡205,
200‡197 i 171‡167 g. pr.n.e.). Vo
vremeto na kralot Filip V (221‡
179 g. pr.n.e.) Makedonija s# u{te
bila najsilna dr`ava na Balka-
not, no ve}e se ~uvstvuvala opas-
nosta od rimskite osvojuvawa.
Me|u drugite merki za za{tita
(go utvrduval epirskoto kraj-
bre`je, mu dal pribe`i{te i za{-
tita na rimskiot namesnik na
Ilirija Demetrij Farski), Fi-
lip V sklu~il i sojuz so Kartagi-
na (215 g. pr.n.e.). Poradi zafate-
Moneta na kralot Filip V (avers/revers)
885
M MAKEDONSKOTO
nosta vo Punskite vojni, vo Pr-
vata makedonsko-rimska vojna
(215‡ 205 g. pr.n.e.). Rimjanite ja
zadovolile svojata ekspanzija sa-
mo so ispra}awe flota na epir-
skoto krajbre`je i naso~uvawe
na antimakedonskata koalicija
na ~elo so Ajtolskiot sojuz za
spre~uvawe da $ isprati pomo{
na Kartagina. Vojnata zavr{ila
bez su{testveni promeni i bil
sklu~en mir. Voenite podgotovki
prodol`ile, a kako povod za o~e-
kuvanata Vtora makedonsko-rim-
ska vojna (200‡197 g. pr.n.e.) pos-
lu`ilo anga`iraweto na Make-
donskoto Kralstvo vo borbata
protiv Atina. Pritoa rimskata
vojska navlegla vo Linkestida
(Ohridsko i Bitolsko) i vo drugi
oblasti. Kako nivni sojuznici,
Dardancite navlegle vo Pajonija,
a od jugoistok napadnale i Ahaj-
cite, Ajtolcite i Ilirite. Po
porazot vo bitkata kaj Kinoske-
fala (197 g. pr.n.e.), zemjata bila
opusto{ena, a rimskiot konzul
Flaminin tri dena go slavel tri-
umfot. Spored sklu~eniot mir,
Makedonskoto Kralstvo gi zagu-
bilo site dotoga{ni teritorii
nadvor od Makedonija, bilo za-
dol`eno da plati visoka voena
ot{teta, da ja predade flotata i
da ja ograni~i vojskata na 5.000
lu|e. No sposobniot vladetel Fi-
lip V brzo go stabiliziral
Kralstvoto: vo zapustenite pre-
deli doselil lu|e od primorskite
oblasti i Trakija i sekoja godina
so menuvawe mobiliziral i obu-
~uval po 4.000 novi vojnici i sl.
Nego go nasledil negoviot sin
Persej (179‡168 g. pr.n.e.). Toj
pridobil i drugi sojuznici, no
bil odbien od Ahajskiot sojuz, koj
gledal pogolema opasnost vo zasi-
luvaweto na Makedonija, otkolku
od rimskata ekspanzija. Po pro-
menliviot uspeh vo Tretata ma-
Moneta na posledniot makedonski kral Persej
(avers/revers)
kedonsko-rimska vojna (171‡167 g.
pr.n.e.), vo presudnata bitka kaj
Pidna (168 g. pr.n.e.) rimskiot
konzul Aemilij Paul izvojuval
pobeda, ja opusto{il zemjata so
ru{ewe na mnogu gradovi, okolu
150.000 `iteli bile prodadeni vo
ropstvo, a na tridnevniot triumf
vo Rim go odvel i posledniot ma-
kedonski kral Persej i negovoto
semejstvo. So toa zapo~nalo dol-
gogodi{noto rimsko vladeewe vo
Makedonija.
886
Bitkata kaj Pidna
IZV.: Polybii, Historiae, vol. II (1924), vol. III
(1983), vol. IV (1904), Lipsiae; Titi Livi, Ab ur-
be condita libri, Lipsiae, 1906.
LIT.: Istorija na makedonskiot narod, I,
INI, Skopje, 2000; N. A. Ma{kin, Istori-
ja na Stariot Rim, Skopje, 1995. K. M.-R.
MAKEDONSKOTO NACIO-
NALNO MALCINSTVO VO
REPUBLIKA ALBANIJA –
domorodno makedonsko hristi-
jansko i islamizirano naselenie
so lokalna etni~ka kultura kako
sostaven del od vkupnata make-
donska etni~ka kultura. Ova na-
selenie e evidentirano vo sred-
novekovnite i vo najstarite tur-
ski popisni defteri. Vo po~eto-
kot na XX v. etapno bilo vklu~u-
vano vo albanskata dr`avna teri-
torija (Mala Prespa vo 1919, Go-
lo Brdo, Gora i del od Debarsko
Pole vo 1923 g.). So Albancite
etni~ki se diferencirale zdru-
`eni vo etni~ki grupi so grupna
endogamija. Makedoncite od Al-
banija pripa|aat na dve konfe-
sii: pravoslavno hristijanstvo i
islam. Makedonsko naselenie so
hristijanska vera ima vo prede-
lot Mala Prespa, vo selata Bo-
bo{tica i Drenoveni (Kor~an-
sko) i vo Vrbnik (Kosturska Ko-
re{~a), dodeka vo drugite prede-
li se zastapeni dvete glavni kon-
fesii. Vo krajnite severni make-
donski etni~ki predeli Golo Br-
do, del od Debarsko Pole i del od
Gora naselenieto vo turskiot
period bilo izlo`eno na proce-
site na islamizacija. Migracija-
ta selo–grad e poizrazena kaj pra-
voslavnoto hristijansko make-
donsko naselenie.
Dominanatno makedonsko nasele-
nie vo Albanija ima vo etni~ki-
te predeli Golo Brdo – 16 sela so
prete`no makedonsko naselenie,
koe vo doma{niot bit go zboruva
makedonskiot maj~in jazik: Steb-
levo, Klewe, Ginevci (Gineec),
Trebi{te, Vrnica (Vrbnica,
Vrmnica), Tu~epi, Golemo Ostre-
ni, Malo Ostreni, Ladomerica,
Le{ni~ar (Le{ni~ani), O{eno-
vo, Pasinki, Radovi{ (Radoe{-
ta), Kojavec, Smolnica i Sebi{-
ta (Sebi{~a); Gora – 9 sela so is-
tite karakteristiki: Borje, [i{-
tevec, Ore{ek, Orgo{ta, Paki{,
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
Crnolevo, Novo Selo, Zapot i
Ko{ari{ta; Mala Prespa – 9 se-
la: Tuminec, Gorna Gorica, Dol-
na Gorica, [ulin, Globo~ani,
Pustec, Leska, Zrnovsko i Cerje;
Kore{~a, Kostursko – seloto
Vrbnik (Varmnik); Kor~ansko –
selata Bobo{tica i Drenoveni i
Ohridsko/Stru{ko – selata Lin,
Tu{emi{ta i Piskupija. Make-
doncite od Albanija smetaat na
aproksimativnata brojka od
200.000 Makedonci (od dvete kon-
fesii) vo Albanija, od koi okolu
20.000 samo vo gradot Tirana i
zna~aen broj vo drugite albanski
gradovi (Dra~, Kuks, Elbasan,
Kavaja Kor~a, Bili{ta, Podgra-
dec itn.). Dr`avata dosega nema
objaveno oficijalna brojka na
Makedoncite vo Albanija, a od
popisite ne mo`at da se dobijat
podatoci za brojot, bidej}i ne
postoi grafa za izjasnuvawe na
Op{tinskata zgrada vo s. Pustec
nacionalnite malcinstva. Samo
okolu 5% od Makedoncite (Mala
Prespa) u`ivaat teritorijalno
ograni~eni malcinski prava.
Jazikot e makedonski so speci-
fi~ni crti na severozapadnite,
zapadnite i jugozapadnite make-
donski govori, i toa: vo Gora – go-
ranski govor; vo Golo Brdo – de-
barski golobrdsko-drimkolski
govor; vo Kor~ansko – bobo{ten-
ski govor; vo seloto Vrbnik (Kos-
turska Kore{~a) – vrmni~ki go-
vor; vo Mala Prespa – zapadno-
prespanski; vo selata Lin, Tu{e-
mi{ta i Piskupija – stru{ko-oh-
ridski, itn. Makedoncite od Al-
banija go zboruvaat i albanskiot
slu`ben jazik. Makedonskite go-
vori od Albanija poka`uvaat iz-
vorna arhai~nost {to e posledica
na nivnoto odr`uvawe vo doma{-
niot bit, bidej}i obrazovniot
proces nasekade, osven vo osnov-
noto obrazovanie vo Mala Pres-
pa, se odviva na albanski jazik, ka-
ko i komunikacijata na dr`avno
nivo, vo instituciite, vo javnite
glasila i vo site drugi mediumi.
Makedoncite vo Albanija pret-
stavuvaat domorodno naselenie
vo nivnite naselbi vo nekolku
etni~ki predeli.
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Sledej}i ja staroslovenskata i
slovensko-makedonskata toponi-
mija vo Albanija, mo`e da se iz-
vr{i pribli`na rekonstrukcija
na teritorijata {to bila marki-
rana so makedonski (slovenski)
naselbi vo raniot sreden vek, vo
vremeto na turskiot period i vo
noviot period po sozdavaweto i
razvojot na albanskata dr`ava vo
XX v. Otkako etni~ki razli~no-
to naselenie na ovoj prostor po-
minalo niz proces na etni~ki
proniknuvawa, zapo~nal proces
na grupirawe spored srodnosta
po jazikot i etni~kata kultura.
Na toj na~in, na edna strana se iz-
dvoile albanskite egzogamni
plemiwa, a na druga makedonski-
te endogamni etni~ki grupi
(XVII–XVIII v.). Mo`e da se kon-
statira deka prirodnata etni~ka
granica me|u makedonskoto i al-
banskoto naselenie bila ^erme-
nika, a kon jugozapad Kor~ansko i
Devol, od kade {to ovaa granica
gi dopirala makedonskite prede-
li okolu dvete golemi ezera – Oh-
ridskoto i Prespanskoto.
Vo klasi~niot turski period se
odr`uval kontinuitet na make-
donskite naselbi i pokraj proce-
site na islamizacijata vo cen-
tralnite i vo severnite predeli
(Debarsko Pole, Golo Brdo i Go-
ra). Intenzivna migracija na ma-
kedonskoto naselenie kon istok
mo`e da se konstatira vo vremeto
na turskiot ~ifli~ki feudalen
sistem. Migracijata e povrzana
so pojavata na lokalnite polune-
zavisni turski feudalci od al-
bansko poteklo – Bu{ati na se-
ver i Ali-pa{a Janinski Tepele-
ni na jug (XVIII–XIX v.). Osobeno
Ali-pa{a Janiniski Tepeleni
nepovolna za opstanokot na make-
donskoto naselenie bila pret-
poslednata turska teritorijalna
organizacija (1846–1877) na ~eti-
ri vilaeti: Janina, Bitola, Ska-
dar i Kosovo {to vremenski se
sovpa|a so balkanskite i so al-
banskite nacionalni dvi`ewa vo
vtorata polovina na XIX v. Al-
banskiot prodor kon makedonski-
te teritorii, pod zakrila na tur-
skata dr`ava, predizvikal selid-
beni procesi na makedonskoto
naselenie. So nemo`nosta za soz-
davawe sopstvena makedonska dr-
`ava po padot na Turskoto Car-
stvo, koga evropskite dr`avi go
ovozmo`ile sozdavaweto na al-
banskata dr`ava, prodol`ile
migraciite na makedonskoto na-
selenie kon istok, sever i jug. Os-
ven voenite sostojbi, pri~ina za
preselbite bilo i formalnoto
vklu~uvawe na makedonskite et-
ni~ki predeli vo teritorijata na
novoformiranata albanska dr-
`ava: Mala Prespa (1919), Golo
Brdo i Gora (1923) itn. Pokraj
pritisokot vrz Makedoncite vo
Balkanskite vojni i vo Prvata i
Vtorata svetska vojna (vremeto
na Ahmet Zogu i Enver Hoxa),
Ahmet
Zogu
iseluvawata ne bile celosni, ta-
ka {to zna~aen broj makedonsko
naselenie s# u{te `ivee vo Al-
banija. Pokraj mehanizmite na
dr`avata za albanizacija na Ma-
kedoncite, dobar del od niv ja za-
dr`ale svojata etni~ka kultura:
jazikot, usnata folklorna tradi-
cija i lokalnata narodna nosija
kako neverbalen simbol na et-
ni~kiot identitet.
Vo Albanija ne se zagarantirani
malcinskite prava. Malcinskite
zaednici se marginalizirani vo
sferata na ekonomijata, vo javna-
ta administracija, vo obrazova-
nieto, vo legislativata, vo poli-
ti~kiot i javniot `ivot, vo medi-
umite itn. Pod pritisok na dr`a-
vata Makedoncite vo Albanija
bile i s# u{te se izlo`eni na al-
banizacija. Za olesnuvawe na toj
proces, pokraj obrazovanieto na
albanski jazik, dr`avata sprove-
la akcija za promena na li~nite
imiwa i prezimiwa vo albanska
forma. Ovie potezi bile prosle-
deni so pove}epatno gorewe na
mati~nite knigi. Samo mal del
od Makedoncite (vo devet sela od
Mala Prespa) imaat privilegija
da u~at na makedonski jazik vo os-
novnoto obrazovanie, no so pre-
vedeni albanski u~ebnici. Gube-
weto na elementarnite malcin-
ski i ~ovekovi prava na Makedon-
MAKEDONSKOTO M
cite se sovpa|a so vremeto na In-
formbiroto (1948), koga toga{-
nata FNRJ bila ekskomunicira-
na od strana na stalinisti~kiot
blok dr`avi poradi politi~kite
nesoglasuvawa.
Po zavr{uvaweto na Vtorata svet-
ska vojna i do 1948 g. postoele u~i-
li{ta na makedonski jazik po od-
delni sela vo site makedonski et-
ni~ki predeli vo Albanija, a ma-
kedonsko-albanskata granica les-
no se minuvala vo dvete nasoki, so
posebni li~ni i semejni dokumen-
ti za makedonskoto naselenie od
pograni~niot pojas. Od 1948 g. gra-
nicata stanala neprobivna, make-
donskite u~iteli bile isterani, a
pove}eto u~ili{ta bile zatvore-
ni. Vo onie {to ostanale da fun-
kcioniraat bile vraboteni alban-
Eden od bunkerite vo pograni~niot pojas
ski u~iteli {to se poka`alo kako
lo{ poteg, bidej}i ne bile vo sos-
tojba da komuniciraat so decata i
so nivnite roditeli {to zboruva-
le samo na makedonski jazik. Od
tie pri~ini bila vovedena nova
praktika na obrazuvawe u~iteli
od redovite na lokalnoto nasele-
nie, koi potoa se vra}ale vo rod-
nite sela za da gi u~at decata na
albanski jazik preku objasnuvawa
na makedonski. Ovaa praktika se
sproveduva do dene{ni dni. Al-
banskite intelektualci od make-
donsko poteklo ja objasnuvaat
ovaa privilegija na Mala Prespa
so faktot {to vidni funkcione-
ri na nekoga{nata Komunisti~ka
partija (Koci Yoye, Pandi Kris-
to i drugi) bile Makedonci od
Mala Prespa, a Koci Yoye bil
vtor ~ovek vo dr`avata, po Enver
Hoxa. Se smeta deka nivna e zas-
lugata {to vo selata od Mala
Prespa po 1948 g. ostanal da rabo-
ti tamo{niot u~itel Nikola Be-
rovski i da gi u~i decata na make-
donski jazik. Toa osvoeno pravo
se uva`uva samo na teritorijata
na Mala Prespa {to pretstavuva
specifi~en †malcinski rezer-
vat#, bidej}i so iseluvawe od pre-
delot vo drugi naselbi vo Alba-
nija, `itelite go gubat pravoto
da bidat Makedonci.
Po padot na re`imot na Enver
Hoxa malcinskite etni~ki grupi
vo Albanija politi~ki se akti-
887
M MAKEDONSKOTO
Makedonski u~iteli so svoi kolegi Albanci vo Kor~a po Vtorata svetska vojna
viraa, formiraa svoi partii i
gra|anski zdru`enija. Bidej}i
dr`avata ne se gri`i za pravata
na malcinstvata, koi site zaedno
pravat pribli`no 1/3 od alban-
skoto op{testvo, site asocijacii
se potpiraat na sopstveni finan-
siski izvori ili na diskretna
finansiska pomo{ od nivnite
mati~ni dr`avi. Na sli~en na-
~in se organizirani i Makedon-
cite vo Albanija. Nekolku poli-
ti~ki i gra|anski zdru`enija na
Makedoncite: Dru{tvoto †Pres-
pa# (osnovano vo 1991), Dru{tvoto
†Bratstvo# (1991), Dru{tvoto †Go-
ra# (1993), Dru{tvoto †Mir# (1993)
i Dru{tvoto †MED# (Makedono-
Kimet Fetahu,
pretsedatel na
Makedonskoto
dru{tvo †Mir#
vo Albanija
sko-egejsko dru{tvo) od selo Vrb-
nik (2000) se obedinile so Rezolu-
cija (2001) vo Zaednica na Make-
doncite vo Albanija so sedi{te vo
Tirana. Bila donesena odluka do-
toga{niot vesnik †Prespa# da pre-
rasne vo periodi~en vesnik na Za-
Vesnikot na Makedoncite od Prespa
ednicata i da izleguva dvojazi~no
(na makedonski i na albanski ja-
zik). Dr`avnoto albansko radio
edna{ nedelno emituva programa
od pet minuti na makedonski jazik,
dodeka na televizijata nikoga{ ne-
malo emisija na makedonski. Vo
2002 g. prozvu~e prvata privatna
888
radiostanica na makedonski jazik
†Radio Prespa# od 7:00 do 8:00 ~a-
sot, kako del od programata na Po-
liti~koto dru{tvo †Prespa#. Vo
oktomvri 2004 g., Zaednicata na
Makedoncite vo Albanija se prei-
menuva vo Makedonska partija za
evropska integracija vo Albanija,
Sednica na Regionalniot komitet na Partijata na
Makedoncite vo Albanija †Makedonska alijansa#
koja{to e edinstvena legalno re-
gistirirana partija na Makedonci-
te vo Albanija, koja na poslednite
lokalni izbori go dobi i edinstve-
niot gradona~alnik Makedonec.
LIT.: Turski dokumenti za istorijata
na makedonskiot narod: op{iren popisen
defter, N° 4 (1467–1468 godina)/ redakci-
ja Metodija Sokoloski i Aleksandar Sto-
janovski, Skopje, 1971; Turski dokumenti
za istorijata na makedonskiot narod, 8,
kn. 2. Op{iren popisen defter na Ohrid-
skiot sanxak od 1583 godina/ prevod, re-
dakcija i komentar: d-r Aleksandar Stoja-
novski, Skopje, 2000; V. K†n~ov, Makedo-
niÔ. EtnografiÔ i statistika, SofiÔ,
1900; Borivoje @. Milivojevi¢, Ju`na
Makedonija, Beograd, 1920 (separat od
†Naseqa srpskih zemaqa#, kw. X); Jovan
Haxi-Vasiqevi¢, Muslimani na{e krvi u
Ju`noj Srbiji, Beograd, 1924; D. œranov,
Preselni~esko dvi`enie na bÍlgari ot
MakedoniÔ i AlbaniÔ kÍm izto~nite
bÍlgarski zemi prez XV do XIX vek, †Make-
donski pregled#, VII/2-3, SofiÔ, 1932,
63–118; Mil. S. Filipovi#, Debarski
Drimkol, Skopqe, 1939; istiot, Golo Br-
do, Skopqe, 1940; Branislav Rusi#, Poqe
Debarsko, †Godi{en zbornik na Filo-
zofskiot fakultet na Univerzitetot vo
Skopje#, VII/10, Skopje, 1954, 123–186; Mili-
sav Lutovac, Gora i Opolje, †Srpski etnografski
zbornik#, LXIX, Naselja i poreklo stanovni{t-
va, 35, SAN, Beograd, 1955; Branislav Ru-
si#, @upa Debarska, Skopje, 1957; Galaba
Palikru{eva, Islamizacijata na Torbe-
{ite i sozdavawe na torbe{kata sub-
grupa, Skopje, 1965 (rakopis na odbraneta
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
doktorska disertacija); Krste Bitoski,
Brojot i sostavot na naselenieto vo
Bitolskiot vilaet vo krajot na XIX
vek, †Istorija#, VI/1, Skopje, 1970,
100–113; Metodija Sokoloski, Prespan-
skata nahija vo tekot na XVI vek, †Godi-
{en zbornik na Filozofskiot fakul-
tet#, 24/25 (1972/973), 111–125; Tomo Tomo-
ski, Prespa vo Sredniot vek, †Istorija#,
XV/2, Skopje, 1979, 49–81; Jovan Trifuno-
ski, Albansko stanovni{tvo u Socija-
listi~koj Republici Makedoniji, Beo-
grad, 1988; Andrew Rossos, The British Foreign
Office and Macedonian National Identity,
1918–1941, †Slavic Review#, vol. 53/2, 1994;
Bo`idar Vidoeski, Dijalektite na ma-
kedonskiot jazik, I, Skopje, 1998; Nazif
Dokle, Goranski narodni pesni, †Patri-
ja#, Skopje, 2000; Mehmet Hoxha, Gora dhe
Goranet – Veshtrim fizik, historik dhe etnokultu-
ror, Tiranë, 2002; Bo`idar Jezernik, Make-
doncite: prepoznatlivi spored svoeto
nepostoewe, †EtnoAntropoZum#, 2, Skop-
je, 2002, 30-79; Aneta Svetieva, Politiza-
cija na etni~kiot identitet na Torbe-
{ite (†Na{incite#), †EtnoAntropo-
Zum#, br. 4, Skopje, 2004; Bla`e Ristov-
ski, Kon prou~uvaweto na narodnata po-
ezija na Goranite, vo kn.: Makedonskiot
folklor i nacionalnata svest. Istra`u-
vawa i zapisi, II, Skopje, 1987, 312–330;
†Makedonski folklor#, II, 3–4. Skopje,
1969, 137–157 i 429–493. An. Sv.
MAKEDONSKOTO NACIONAL-
NO MALCINSTVO VO RE-
PUBLIKA BUGARIJA – domo-
rodno makedonsko naselenie so
lokalna etni~ka kultura, sosta-
ven del na makedonskata. Predci-
te na ova naselenie se evidentira-
ni vo srednovekovnite izvori pod
plemenskite imiwa Strumjani i
Smoljani. Makedonskoto nasele-
nie kontinuirano mo`e da se sle-
di i vo turskite izvori. Vo po~e-
tokot na XX v. etapno bilo vklu-
~uvano vo bugarskata dr`avna te-
ritorija: Severen Pijanec vo
1878, a vo 1912 g. ostanatiot del od
Pirinskiot del na Makedonija –
Gornoxumajsko (Blagoevgradsko),
Svetivra~ko (Sandansko), Pet-
ri~ko, Razlo{ko i Nevrokopsko
(Gocedel~evsko).
Karta na Pirinskiot del na Makedonija vo RB
Makedoncite vo Bugarija pripa-
|aat na dve konfesii: pravoslav-
no hristijanstvo i islam. Naj-
brojno e makedonskoto naselenie
so pravoslavna vera. Makedon-
skoto naselenie so islamska ve-
ra, t.n. Pomaci, se skoncentrira-
ni glavno na potegot kon zapadni-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
ot rodopski greben, vo pograni~-
noto podra~je na RG kon Trakija,
kako i vo drugite etni~ki prede-
li na Pirinsko (Gornoxumajsko,
Nevrokopsko i Razlo{ko). Osven
vo selskite naselbi, Makedonci-
te od dvete konfesii `iveat vo
site gradovi vo Pirinskiot del
na Makedonija. To~niot broj na
Makedoncite vo Bugarija ne e
poznat, bidej}i dr`avata po 1948
g. ne ovozmo`uva slobodno izjas-
nuvawe za nacionalnata pripad-
nost vo popisnite listi. Vo prvi-
te povoeni popisi (1946 i 1956)
pove}e od 70% od naselenieto vo
Pirinsko se izjasnile kako Ma-
kedonci. Makedoncite od dvete
konfesii ne u`ivaat malcinski
prava vo RB.
Pirinskiot del na Makedonija go
opfa}a najgolemiot del od make-
donskata Strumsko-mestanska et-
nografska celina. Samo eden mal
del (Strumi~ko i Radovi{ko) se
nao|aat vo dr`avnite granici na
RM. Krajniot del od ovaa etnog-
rafska celina geografski e de-
finiran so deltata na r. Mesta i
predelite na toj prostor, a zavr-
{uva do krajniot jugoisto~en del
na Egejskiot del na Makedonija
(RG). Granicata me|u RB i RGr
(1913) neprirodno ja se~e ovaa ma-
kedonska etnografska celina, oso-
beno etni~kiot predel Mrva{ko.
Teritorijata na koja `iveat pi-
rinskite Makedonci mo`e da se
opredeli po~nuvaj}i od linijata
na isto~nata granica {to zapo~-
nuva na ju`niot del od planinata
Dospat, vodi na sever i se dvi`i
po zapadniot rodopski greben i
po planinskite vrvovi i izleguva
na izvorot na Mesta, na Rila
Planina. Na taa to~ka zapo~nuva
severnata granica {to se dvi`i
vo zapadna nasoka preku visokite
planinski vrvovi i preku vrvovi-
te na jugozapadna Rila, pa se
spu{ta severno od Blagoevgrad,
vo dolinata na r. Struma. Ja se~e
Blagoevgrad
rekata i se ka~uva vo planinski-
ot predel Pijanec. Tuka zapo~nu-
va zapadnata granica i vodi kon
jug po planinskata vododelnica
{to go deli slivot na r. Bregal-
nica na zapad od pritokite na r.
Struma na istok. Isto~no od
Peh~evo, zapadnata granica gi
sledi vrvovite na Male{evskata
Planina. Kaj posledniot vrv (Ka-
diica) go se~e izvori{teto na
Lebnica – desna pritoka na r.
Struma i prodol`uva preku Og-
ra`den. Od tuka se spu{ta vo do-
linata na r. Strume{tica, pa se
ka~uva na planinata Belasica i
izleguva na nejziniot greben. Na
taa to~ka, {to e trome|e me|u
Pirinskiot, Egejskiot i Vardar-
skiot del na Makedonija, zapo~-
nuva ju`nata granica i vodi po
planinskite vrvovi, pa se spu{ta
kon grat~eto Petri~ vo dolinata
na Struma, ja se~e rekata kaj Ru-
pelska Klisura, odi po podno`je-
to na Rupelska Planina i se ka~u-
va na Goceva Planina. Od tuka i
od ju`nite razgranoci na Pirin
granicata se spu{ta vo dolinata
na r. Mesta, jugoisto~no od grat-
~eto Nevrokop (dene{en Goce
Del~ev), ja se~e rekata i se iska-
~uva na ju`niot del od planinata
Dospat. Pirinskiot del na Make-
donija zafa}a okolu 6.798 km² ili
okolu 10.18% od makedonskata et-
ni~ka teritorija.
Za brojnosta na makedonskoto
malcinstvo ne postojat to~ni po-
datoci, bidej}i dr`avata Bugari-
ja go tretira kako †nepostojno#.
Toj dr`aven stav mo`e da se sle-
di po nastanite povrzani so In-
formbiroto (1948), koga e preki-
nata minimalnata kulturna avto-
nomija na Pirinskiot del na Ma-
kedonija. Vo 1946 i 1956 g. bile
sprovedeni
relativno
slobodni po-
pisi, na koi
nad 70% od
naselenieto
se izjasnile
kako Make-
donci. Pri-
tisokot {to
se vr{el za
prinuduvawe
na Makedon-
cite da se iz-
Plakat za izvedbata jasnuvaat ka-
na dramata †Pe~albari#
od Oblasniot makedonski ko Bugari
naroden teatar vo Gorna dal rezulta-
Xumaja (1947/48)
ti vo nared-
nite godini, no ne ja isklu~il po-
javata na Makedoncite vo slu`-
benite popisi. Pokraj zapla{u-
vawata, vo popisot od 1992 g. se
pojavilo makedonsko malcinstvo
od 10.800 `iteli, koe Bugarija od-
bila da go priznae. Za razlika od
turskoto i romskoto malcinstvo,
makedonskoto malcinstvo nema
svoja grafa vo popisnite listi,
tuku e smesteno vo grafata †dru-
gi# zaedno so ermenskoto, tatar-
skoto, gagauskoto i drugite mali
malcinstva. Za da se dobie barem
pribli`na brojka na makedonsko-
to malcinstvo vo Bugarija, kon
brojot na onie {to se izjasnuvaat
MAKEDONSKOTO M
kako Makedonci, treba da se do-
dade eden pristoen del od brojot
147.707 du{i, kolku {to iznesuva
2% †drugi# od 7.385,367 vkupna
polulacija (2006). Ako se smeta
so aproksimativna brojka od
100.000 od tn. †drugi#, brojkata na
makedonskoto malcinstvo vo RB
mo`e da iznesuva nekade okolu
150.000 do 250.000.
Govorniot jazik e makedonskiot –
jugoisto~no nare~je (razlo{ki,
petri~ki i seresko-lagadinski:
mrva{ki, ~e~ki govor). Vo slu`-
bena upotreba po 1912 g. e standar-
diziraniot bugarski jazik. Po re-
ligijata naselenieto e od pravos-
lavnoto hristijanstvo (protes-
tantizmot se pojavuva od vtorata
polovina na XIX v.) i islamsko.
Kontinuitetot na Strumsko-mes-
tanskata etnografska celina mo-
`e da se sledi od ranoto sredno-
vekovje, koga postoela edna ob-
last poznata po imeto Struma
ili Strumska `upa. Strumskata i
Mestanskata oblast so tekot na
vremeto po~nale da se razlikuva-
at po oddelni etni~ki karakte-
ristiki {to se dol`i na pojavi
povrzani so istoriskite procesi.
Re~isi do krajot na turskiot pe-
riod, na ovoj prostor na etni~ka
Makedonija postoele dva sanxa-
ka: Serski i Dramski vo sostav na
Solunskiot vilaet. Modusot na
administrativna nepromenli-
vost vo period od re~isi pet veka
pozitivno vlijael vrz za~uvuva-
weto na makedonskiot etni~ki
karakter na prostorot i odr`u-
vaweto na kontinuitetot so an-
ti~kata i staroslovenskata kul-
turna matrica od vremeto na
srednovekovnite predci na Make-
doncite na ovoj prostor – Strum-
janite okolu r. Struma i Smolja-
nite po r. Mesta, koi vo simbioza
so starobalkanskoto naselenie
na Makedonija sozdale svoj et-
ni~ki identitet vo domenot na
materijalnata, socijalnata i du-
hovnata kultura.
Etni~koto splotuvawe na make-
donskoto malcinstvo od Pirin-
sko se gradelo vrz osnova na sops-
tvenata etni~ka kultura, kako i
preku zdru`uvaweto protiv zaed-
Jane Sandanski so borci od svojata ~eta
889
M MAKEDONSKOTO
ni~kiot neprijatel (turskata
ili druga tu|a vlast, gr~kata crk-
va, itn.) {to se potvrduva so ini-
cijativi i masovni u~estva vo aj-
dutski i vostani~ki akcii, sè do
Ilindenskoto vostanie i nasta-
nite {to sledele potoa, vklu~u-
vaj}i gi i poslednite povrzani so
partizanskoto dvi`ewe vo Vto-
rata svetska vojna.
So ogled na karakterot na tur-
skiot dr`aven miletski sistem
{to opstojuval pet veka, Make-
doncite ne gi ~uvstvuvale kako
svoi direktni neprijateli drugi-
te pripadnici na †hristijanski-
ot milet#.
Nedorazbirawata so Bugarite se
pojavile vo XIX v. pod vlijanie na
ideite od Evropa za realizacija
na konceptot dr`ava-nacija, koi
gi prifatila bugarskata sredna
klasa i razvila strategija za vir-
tuelna obnova na teritorijata na
srednovekovnite bugarski car-
stva. Preku agresivna propaganda
po~nale da rabotat na privleku-
vawe na makedonskoto i drugoto
nebugarsko naselenie vo sozdava-
weto na t.n. bugarska kulturna
sfera. Akcijata za bugarska du-
hovna prevlast zapo~nala so
standardizacijata na bugarskiot
jazik. Amerikanskite protes-
tantski misioneri, koi rabotele
za bugarskite interesi glavno na
prostorot na Isto~na/Jugoisto~-
na Makedonija, po 1835 g. go sozda-
le prvoto standardizirano bugar-
sko pismo i pritoa za osnova na
†bugarskiot# jazik go odbrale di-
jalektot od Isto~na Makedonija.
So sozdavaweto na ovaa privre-
mena nova slika za minatoto bile
relativizirani kulturnite raz-
liki pome|u Bugarite i Makedon-
cite. No vo 40-tite godini na XIX
v. isto~nobugarskite dejci uspe-
vaat da go otfrlat makedonsko-
bugarskiot pismen jazik i pravo-
pisot na Neofit Rilski (od Ban-
sko) i so noviot prevod na Bibli-
jata, vrz osnova na isto~nobugar-
skoto nare~je go standardiziraat
sovremeniot bugarski literatu-
ren jazik. Po objavuvaweto na
fermanot za sozdavawe na Bugar-
skata egzarhija (1870) bil otvo-
ren patot kon {irewe na bugar-
skoto ime i bugarskata ideja, sè
do fakti~ko pripojuvawe make-
donski teritorii. Kako rezultat
na voenite akcii vo Rusko-tur-
skata vojna (1877/78), vo sozdade-
noto Kne`estvo Bugarija bil
vklu~en del od predelot Pijanec,
t.n. Severen Pijanec i delovi od
sosednite osogovski predeli na
taa linija. Po Balkanskite vojni
(1912/13) bila pripoena i celata
teritorija na Pirinskiot del na
Makedonija zaedno so Strumi~ka-
ta Kotlina i teritorijata me|u
890
rekite Mesta i Marica. Po Ver-
sajskiot miroven dogovor (1919)
Bugarija go zadr`ala ovoj del na
Makedonija, osven Strumi~ko.
Kako rezultat na me|udr`avnite
dogovori na Bugarija, Grcija i
Turcija za razmena na naselenie-
to (Nej, 1919 i Lozana, 1923) za-
po~nal egzodusot na makedonsko-
Potpi{uvaweto na Nejskiot dogovor (1919)
to naselenie od Egejskiot del na
Makedonija kon Pirinsko, nasta-
nala migracija na poma~koto pi-
rinsko naselenie kon Turcija i
preselbi na pripadnicite na gr~-
kata patrijar{iska crkva vo Gr-
cija. Spored gruba presmetka,
okolu 40% od naselenieto vo Pi-
rinsko se preseleni Makedonci
od Egejskiot del na Makedonija.
Kon brojot na starite †be`anci#
od Egejsko treba da se dodade i
brojot na novite begalci dojdeni
po Vtorata svetska vojna. Pokraj
pozitivnoto zasiluvawe na make-
donskiot etni~ki element vo Pi-
rinsko, ovie pomestuvawa na na-
selenieto predizvikale promeni
na lokalnata etni~ka kultura i
go naru{ile prethodniot sistem
na dijalektite i govorite na ma-
kedonskiot jazik.
Vo RB ne se zagarantirani mal-
cinskite slobodi i prava na ma-
kedonskoto malcinstvo, koe e
marginalizirano vo sferata na
ekonomijata, vo javnata adminis-
tracija, vo obrazovanieto, vo le-
gislativata, vo politi~kiot i
javniot `ivot, vo mediumite itn.
Dr`avata gi negira pravata na
makedonskoto malcinstvo na slo-
Makedonski pisateli vo poseta na Pirinskiot del na Makedonija (1948)
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
Centralniot organ na Oblasta v. †Pirinsko delo#
bodno zdru`uvawe vo gra|anski i
politi~ki zdru`enija. Na razni
na~ini i so razli~ni sredstva gi
spre~uva nivnite kulturni sobi-
ri i prigodni ~estvuvawa na
prazni~ni denovi i po povod nas-
tani od nivnata kulturna istori-
ja. Grubo ja prisvojuva makedon-
skata etni~ka kultura i folklo-
rot i sekoga{ gi prika`uva kako
bugarski. Pe~ati ogromen broj
publikacii za promocija na dr-
`avnata politika na negacija na
makedonskoto malcinstvo. In-
ternetot e u{te edna alatka {to
se koristi vo presmetkata so Ma-
kedoncite. Pod pritisok na dr-
`avata Makedoncite bile i sè
u{te se izlo`eni na bugarizaci-
ja. Me|u pogolemite malcinstva,
edinstveno makedonskoto mal-
cinstvo nema svoja grafa vo po-
pisnite listi.
Po padot na re`imot na Todor
@ivkov malcinskite etni~ki
grupi vo Bugarija politi~ki se
aktivirale i po~nuvaj}i od 1989/
90/91 g. formirale svoi partii i
gra|anski zdru`enija. Za otporot
na Bugarija kon ovie pojavi zbo-
ruvaat redica izve{tai i na In-
ternet. Formalni ~ekori kon po-
dobruvawe na malcinskite prava
bile prezemeni vo periodot na
pribli`uvaweto na RB kon EU
(1998–2006), no i toga{ makedon-
skoto malcinstvo od dvete konfe-
sii bilo postojano so status na
†nepostojno#, a onie {to se dekla-
rirale kako Makedonci bile i s#
u{te se proglasuvani za predav-
nici, separatisti i neprijateli
na dr`avata. Makedonskite poli-
ti~ki i gra|anski asocijacii, os-
novani vo periodot 1990–2004, po
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
pravilo imaat svoi bugarski
†dvojnici# so sli~ni imiwa, soz-
dadeni od specijalnite institu-
cii na dr`avata so cel da se pre-
dizvika zamagluvawe i da se pot-
tiknat interni konflikti. So
ovoj vid mimikrija se vodel naro-
dot niz lavirint i se spre~uval
da go prepoznae svoeto vistinsko
zdru`enie me|u †OMO Ilinden#
od Sandanski, †OMO Ilinden
Pretstavnici na OMO †Ilinden# pred spomenikot
na Jane Sandanski kaj Ro`enskiot manastir
Pirin# od seloto Mosomi{te
(Blagoevgradsko), †OMO Pirin#
od Sandanski i †VMRO-SMD#. Vo
postkomunisti~kiot period se
oglasi i makedonskoto poma~ko
malcinstvo so organizacijata
†Sonce – Zdru`enie na Makedon-
cite so islamska veroispoved#,
koe, me|utoa, ne uspea da se regis-
trira. Kako vistinski pretstav-
nik na makedonskoto malcinstvo
vo Bugarija se deklarira †OMO
Ilinden–Pirin# (Obedineta ma-
kedonska organizacija †Ilinden#
– Pirin) – Partija za ekonomski
razvoj i integracija na naseleni-
eto vo RB. Partijata se povikuva
na kontinuitet so TMORO i
VMORO od Pirinsko od klasi~-
niot period na formiraweto do
smrtta na Jane Sandanski (1915).
Ovaa partija sè u{te ne e regis-
trirana od strana na bugarskata
sudska vlast. Edinstven pe~aten
medium na makedonskoto malcin-
stvo vo Bugarija e v. †Narodna
Volja# (Blagoevgrad) {to se pe~a-
Vesnikot na Makedoncite vo Pirinskiot del
na Makedonija †Narodna volja#
ti na bugarski i na makedonski ja-
zik. Od 2001 g. nekolku pati bil
konfiskuvan, no izdava~ite i
prijatelite na vesnikot ja pro-
dol`uvaat svojata rabota kako
del od borbata za malcinski pra-
Ivan
Singartiski,
lider na
OMO
†Ilinden &
Pirin#
va i kulturen identitet na Make-
doncite. Vesnikot ima svoj bugar-
ski †dvojnik# vo v. †Makedo-
niÔ–BÍlgariÔ#. Vo drugite bugar-
ski javni mediumi (radio, televi-
zija, itn.) ne postoi prostor za
kulturnite potrebi na makedon-
skoto malcinstvo.
IZV. i LIT.: Carnegi Report of the Internati-
onal Commission to Inquire into the Causes and
Conduct of the Balkan Wars, Washington, D.C.,
1914; Makedonija kako prirodna i eko-
nomska celina, INI, Skopje, 1978; Jovan
F. Trifunoski, Pirinskiot del na Ma-
kedonija, Skopje, 1967; Blagovest NÔgulov
‡ Emil Milanov, BÍlgarskite obÈnos-
ti zad granica, http://balder.prohos-
ting.com/asen/obst_bg.htm; OMO Ilinden–
Pirin – Partija za ekonomski razvoj i
integracija na naselenieto vo Republi-
ka Bugarija, http://www.omoilindenpirin.org/
(mart 2007); The Macedonian Minority in Bul-
garia – Report by the MHRMC & Raibow – Or-
ganization of the Macedonian Minority in Gree-
ce, Warsaw, october 5-15, 2005,
http://www.mhrmi.org/reports/04/osce_bulga-
ria.html (mart 2007); Mark Mazover, Balka-
not, Skopje, 2003; Anastasija Karakasidu,
Poliwa `ito ‡ ridi{ta krv, Skopje,
2002; Gregory Mihaelidis, Salvation Abroad:
Macedonian Migration to North America and the
Making of Modern Macedonia, 1870-1970, 2005
(rakopis na odbraneta doktorska diserta-
cija na Univerzitetot vo Merilend,
SAD), https://drum.umd.edu/dspace/bitstre-
am/1903/2407/1/umi-umd-2270.pdf. An. Sv.
MAKEDONSKOTO NACIO-
NALNO MALCINSTVO VO
REPUBLIKA GRCIJA – domo-
rodno makedonsko naselenie so
lokalna etni~ka kultura, sosta-
ven del od makedonskata etni~ka
kultura. Predcite na ova nasele-
nie vo provincijata Makedonija
i vo nejzinoto sosedstvo se evi-
dentirani vo ranoto srednove-
kovje pod imiwata Draguviti, Sa-
Karta na Egejskiot del na Makedonija vo RGr, vo granicite po Bukure{kiot dogovor
MAKEDONSKOTO M
gudati, Rinhini, Velegiziti, Vo-
juniti i dr. Makedonskoto nase-
lenie na ovoj prostor kontinui-
rano mo`e da se sledi i vo tur-
skoto srednovekovje. Po vojnite
vo po~etokot na XX v. (1912/13 i
1923) vo gr~kata dr`avna terito-
rija bila vklu~ena okolu 51% od
vkupnata makedonska etni~ka te-
ritorija. Progonot na Makedon-
cite od nivnite vekovni ogni{ta
trael 38 godini (1912–1950) i se
realiziral vo {est nasoki: vo
balkanskite zemji, vo SSSR i vo
zemjite od Isto~niot blok, vo
Evropa i vo prekuokeanskite
zemji. Vo soglasnost so idejata za
sozdavawe nacija-dr`ava, Grcija
razvila metodologija i praktika
za grcizirawe na site gra|ani
preku sistemot na kazni i elimi-
nacija na †neposlu{nite#.
Makedoncite vo Grcija pripa|a-
at na dve konfesii: pravoslavno
hristijanstvo i islam (protes-
tantizmot i unijatstvoto se poja-
vuvaat pri krajot na XIX v.). Ma-
kedonskoto naselenie so islam-
ska vera, t.n. Pomaci, se skoncen-
trirani glavno vo pograni~noto
podra~je na RGr. kon Trakija.
Makedoncite ne u`ivaat malcin-
ski prava vo RGr. Nivnata poli-
ti~ka partija †Vino`ito# vodi
uspe{na vnatre{na i nadvore{na
politika vo borbata protiv gr~-
kiot ekstremen nacionalizam.
Egejskiot del na Makedonija za-
fa}a pribli`no polovina od
vkupnata makedonska etni~ka te-
ritorija – 34.153 km². Granicite
na teritorijata na Egejskiot del
na Makedonija do 1913 g. vo golem
del bile istovremeno i etnograf-
ski granici. Severnata granica
(1912) so RB (Pirinskiot del na
Makedonija) i RM ja se~e etni~ka
Makedonija na polovina vo nepra-
vilna horizontalna nasoka. Is-
to~nata granica e so Trakija i po
taa linija go opfa}a makedonski-
ot predel ^e~, klisurata i slivot
na r. Mesta vo Egejskoto More.
Zapadnata granica vodi po pla-
ninskite srtovi Mokra Gora, Mo-
rava, Gramos i Pind i formira
vododelnica me|u r. Bistrica na
891
M MAKEDONSKOTO
istok i rekite {to te~at na zapad
(Devol, Osem). Na Pind po~nuva
ju`nata granica i vodi preku pla-
ninite Kambunica i Olimp, pa se
spu{ta ju`no na r. Bistrica i vo-
di kon Egejskoto More. Od tuka
kon istok vodi po morskiot breg,
gi opfa}a Halkidi~kiot Poluos-
trov i ostrovot Tasos i zavr{uva
kaj utokata na r. Mesta.
Za brojnosta na makedonskoto
malcinstvo ne postojat to~ni po-
datoci, bidej}i dr`avata Grcija
go tretira kako †nepostojno#. Toj
dr`aven stav oficijalno mo`e
da se sledi od 1912/13 g. do dene-
ska, iako vo 1920 g. Grcija potpi-
{ala Dogovor so Dru{tvoto na
narodite so koj se obvrzala deka
}e im ovozmo`i dostojni gra|an-
ski prava i slobodi na malcin-
stvata. Spored aproksimativni
presmetki na †Vino`ito# – Par-
tija na Makedoncite vo Grcija,
okolu 200.000 selsko naselenie go
zboruva ili go razbira makedon-
skiot jazik.
Makedonskiot govoren jazik go
pretstavuvaat: jugozapadnata gru-
pa govori – kor~anskiot, kostur-
skiot, nesramskiot i kostenar-
skiot; ju`nata grupa govori – so-
lunskiot i vodenskiot i jugois-
to~nata grupa – lagadinskiot i
serskiot. Po 1912 g. standardizi-
raniot gr~ki jazik e vo slu`bena
upotreba.
Predcite na sovremenite Make-
donci se adaptirale vo provinci-
jata Makedonija i vo nejzinoto
sosedstvo i se evidentirani vo
srednovekovnite romejski/vizan-
tiski izvori pod plemenskite
imiwa Draguviti (zapadno/jugo-
zapadno od Solun), Berziti (se-
verno od Solun), Sagudati (okolu
r. Bistrica), Rinhini (na Halki-
diki), Velegiziti (vo Tesalija),
Vojuniti (vo Epir) i dr. Od VII do
XV v. celosno ili delumno bile
vo sostavot na srednovekovnite
balkanski dr`avi (Romejska Im-
perija, Bugarija, Srbija), vklu~i-
telno i vo Samuilovoto Carstvo.
Vo po~etokot na turskiot period
bile vo sostav na Rumeliskiot
vilaet, a potoa do krajot na tur-
skiot period vo sostav na Solun-
skiot vilaet. Modusot na admi-
nistrativna nepromenlivost po-
ve}e od ~etiri veka pod turska
vlast pozitivno vlijael vrz za~u-
vuvaweto na makedonskiot etni~-
ki karakter na prostorot i odr-
`uvaweto na kontinuitetot so
anti~kata i staroslovenskata
kulturna matrica od vremeto na
srednovekovnite predci na Make-
doncite na ovoj prostor. Vo sim-
bioza so starobalkanskoto nase-
lenie na Makedonija sozdale svoj
prepoznatliv etni~ki identitet
892
vo domenot na materijalnata, so-
cijalnata i duhovnata kultura.
Etni~koto splotuvawe na Make-
doncite od Egejskiot del na Ma-
kedonija se gradelo vrz osnova na
sopstvenata etni~ka kultura, ka-
ko i preku zdru`uvaweto protiv
zaedni~kiot neprijatel (turska,
gr~ka ili druga tu|a vlast, gr~ka-
ta crkva, itn.), koe{to se potvr-
duva so inicijativi i masovni
u~estva vo ajdutski i vostani~ki
akcii, sè do Ilindenskoto vosta-
nie i nastanite {to sledele po-
toa, vklu~uvaj}i gi i poslednite
povrzani so partizanskoto dvi-
`ewe vo Vtorata svetska vojna.
Naru{uvawe na me|uetni~kite
odnosi se pojavilo po ukinuvawe-
to na Ohridskata arhiepiskopija
i vklu~uvaweto na makedonskoto
naselenie vo gr~kata crkva, so
slu`ba na gr~ki crkoven jazik
(1767). Po~etocite na progonot
na Makedoncite od ovoj del na
Makedonija datiraat od krajot na
XIX v., a se intenziviral vedna{
po Ilindenskoto vostanie. Zago-
vornicite na evropskite idei za
sozdavawe dr`ava-nacija razvile
strategija za obnova na klasi~na-
ta anti~ka i na elinisti~kata is-
torija. Nasproti mitot za anti~-
kata †gr~ka Makedonija# stoela
realnosta za osvojuvawe na pri-
rodnoto bogatstvo na Makedonija
(plodni po~vi, reki, ezera, pla-
nini, {umi itn.). Za taa cel se
organiziraat andartski oru`eni
akcii protiv Makedoncite u{te
vo 1904–1906 g. so pomo{ na pla-
tenici od Krit i od drugi mesta.
Gr~ka andartska ~eta (1904&1906)
Ovoj temen period na gr~kata is-
torija oficijalno e ozna~en kako
po~etok na t.n. †makedonska bor-
ba#. Antimakedonskata borba za
teritorii se izveduvala pod iz-
govor deka treba da se kaznat Ma-
kedoncite zatoa {to stanale ne-
vernici, ja napu{tile gr~kata
crkva i se priklu~ile kon Bugar-
skata egzarhija (1870).
Po voenite u`asi (1912/13 i
1923), Grcija so evropska poddr{-
ka uspeala da dobie okolu 51% od
teritorijata na etni~ka Makedo-
nija. Za da ja osigura novata teri-
torija, zapo~nala etni~ko ~iste-
we na mnozinskoto makedonsko
naselenie. Kako rezultat na me-
|udr`avnite dogovori na Grcija,
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
Bugarija i Turcija za †razmena na
naselenieto# (Nej, 1919 i Lozana,
1923) zapo~nal egzodusot na make-
donskoto naselenie od ovoj del na
Makedonija kon Bugarija, kon
drugite sosedni zemji i kon Evro-
pa, SAD i Avstralija. Zapo~nala
i migracijata na poma~koto ma-
kedonsko naselenie kon Turcija i
vseluvaweto pripadnici na gr~-
kata patrijar{iska crkva (Gagau-
zi od Bugarija, pravoslavni od
Mala Azija, od Isto~na i Zapad-
na Trakija).
Begalci od Egejskiot del na Makedonija
Etni~koto ~istewe na Makedon-
cite prodol`ilo i po Vtorata
svetska vojna (1946–1949). Za da se
obezbedi deka nema da se vratat
vo rodnite mesta, Grcija im gi od-
zemala dr`avjanstvata na begal-
cite. Eden broj od begalcite de-
neska `iveat vo RM. Kon onie
{to ostanale vo rodnite mesta
zapo~nala zasilena asimilacija
so nedozvoleni sredstva. Vo so-
vremenata gr~ka dr`ava uporno
se neguva novosozdadeniot mit
deka site gra|ani na Grcija se
predci na anti~kite Grci. Pok-
raj zabranite za koristewe drugi
jazici, prosledeni so grubi kazni
i drugi sli~ni naredbi, edna od
povpe~atlivite postapki bila
preimenuvaweto na 1646 makedon-
ski toponimi i nivna zamena so
†anti~ki#, za koi vedna{ bila
proizveduvana i †slavna anti~ka
istorija#.
Vo RGr. ne se garantirani mal-
cinskite prava, osven delumno na
turskoto malcinstvo (kako mus-
limansko). Makedonskoto mal-
cinstvo e marginalizirano vo
sferata na ekonomijata, vo javna-
ta administracija, vo obrazova-
nieto, vo legislativata, vo poli-
ti~kiot i javniot `ivot, vo medi-
umite itn. Navedenite prava Ma-
kedonecot mo`e da gi dobie ako
go prisvoi gr~kiot etni~ki iden-
titet. Programski se prisvojuva
makedonskata etni~ka kultura i
folklorot na egejskite Makedon-
ci i se prika`uvaat kako gr~ki.
Se pe~atat ogromen broj publika-
cii za promocija na dr`avnata
politika za negacija na makedon-
skoto malcinstvo, posebno vo od-
nos na etnonimot Makedonci. Od
dr`avnata politika na negacija
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
na makedonskoto malcinstvo iz-
leguvaat poedinci gr~ki inte-
lektualci i drugi progresivni
gra|ani, koi ne se soglasuvaat so
retrogradnite dr`avni stavovi i
ja poddr`uvaat akcijata na poli-
ti~kite i na drugite gra|anski
zdru`enija na makedonskoto mal-
cinstvo za afirmacija na nivni-
ot etni~ki i kulturen identitet.
Malcinskite etni~ki grupi vo
Grcija po~nuvaat da poka`uvaat
znaci na `ivot vo poslednive de-
setina godini. Me|u prvite i naj-
hrabrite spa|aat Makedoncite.
Pokraj progonite i zapla{uva-
wata, vo Grcija uspevala da op-
stojuva makedonskata etni~ka
svest za sopstvenata kultura.
Me|u prvite projavi na borbata
za priznavawe na makedonskiot
identitet spa|a otporot na arhi-
mandritot Nikodim Carkwas od
S’botsko, Meglensko. Negovoto
protivewe na asimilacijata go
iska`uva javno i preku v. †Mogle-
na# (Meglen) {to zaedno so ne-
kolku istomislenici go pe~ate-
{e na gr~ki jazik. Toj se bori za
kulturnite prava na Makedonci-
te i za crkovna slu`ba na make-
donski jazik vo onie mesta kade
{to postoi makedonsko malcin-
stvo. Mnogu pati bil na udar na
crkovnata i sudskata vlast kako
†avtonomist#, odnosno separa-
tist. Koga grupa pomladi make-
donski entuzijasti od Lerin ja os-
novale organizacijata †Dvi`ewe
za balkanski prosperitet# (1990),
arhimandritot Nikodim Car-
kwas bil ~len na Centralniot
Arhimandrit
Nikodim
Carkwas
sovet. Potoa ja napu{til organi-
zacijata, no ne i borbata za pra-
vata na Makedoncite.
Od prvata organizacija se for-
mira eden politi~ki razgranok
so ime †Vino`ito# (1994) {to de-
neska pretstavuva najuspe{en
reprezent na politi~kata borba
na Makedoncite od Egejskiot del
na Makedonija za malcinski i
gra|anski prava i za slobodno iz-
razuvawe na sopstveniot etni~ki
identitet, jazik, kultura i fol-
klor. Vo †Vino`ito# ~lenuvaat i
li~nosti od drugo etni~ko potek-
lo (gr~ko, me{ano). Liderite i
~lenovite na ovaa legalna parti-
ja vo Grcija svojata dejnost ja zas-
novaat na principite na EU i ev-
ropskite standardi za malcin-
skite i gra|anskite prava. Prvi-
ot organ na razgranokot †Vino-
`ito# bil †Moglena# {to bil
preimenuvan tripati (†Zora# –
†Nova Zora# – †Info Zora#). Vo
2000 g. bilo pokrenato spisanie-
to †Loza#. Partijata e inicija-
Od Vtoriot kongres na politi~kata partija na
makedoncite †Vino`ito# vo Sorovi~evo
tor na bogata izdava~ka dejnost i
na toj na~in nastojuva da ja pro-
bie †gr~kata ti{ina# vo odnos na
Makedoncite. Vo javnite mediu-
mi (radio, televizija) sè u{te ne
postoi prostor za kulturnite
potrebi na makedonskoto i na
drugite malcinstva.
IZV i LIT.: Carnegi Report of the Internatio-
nal Commission to Inquire into the Causes and
Conduct of the Balkan Wars, Washington, D.C.,
1914; Vladimir A. Tsanoff, Raport and Letters of
American Missionaries: Referring to the distribu-
tion of nationalities in the former provinces of
European Turkey, 1858-1918, Sofia, 1919; Ma-
kedonija kako prirodna i ekonomska celi-
na, INI, Skopje, 1978; Jovan F. Trifuno-
ski, Jegejska Makedonija, Beograd, 1946;
Mark Mazover, Balkanot, Skopje, 2003;
Stojan Kiselinovski, Egejskiot del na
Makedonija (1913‡1989), Skopje, 1990;
Anastasija Karakasidu, Poliwa `ito ‡
ridi{ta krv, Skopje, 2002; Gregory Mihae-
lidis, Salvation Abroad: Macedonian Migration
to North Amerika and the Making of Modern Ma-
cedonia 1870-1970, 2005 (rakopis na odbra-
neta doktorska disertacija na Univerzi-
tetot vo Merilend, SAD), https://drum.
umd.edu/dspace/bitstream/1903/2407/1/umi-
umd-2270.pdf; GREECE http://www.state.gov/
g/drl/rls/hrrpt/2003/27840.htm; Dimitris Li-
toksou, Gr~ka antimakedonska borba, 1,
Od Ilinden do Zagori~ani 1903‡1905,
Skopje, 2004; RAINBOW – VINOZHITO the
Political Party of Macedonian Minority of Gree-
ce http://www.florina.org/. An. Sv.
MAKEDONSKOTO RAKOPIS-
NO NASLEDSTVO ‡ najstarite
rakopisni spomenici od Mak. za-
~uvani do denes datiraat od kra-
jot na X i XI v. Spored pismoto,
tie se delat na glagololi~ki i
kirilski. Od glag. pova`ni se:
Zografskoto ev. od krajot na X v.;
Asemanovoto ev., Sinaj. psaltir;
Mak. glag. listovi – site od XI v.
i dr. Najstari kir. rkp. se: Mak.
list i fragment od Posen triod
(XI v.). Od XII v. navamu po~nuvaat
MAKEDONCI M
da se razliku-
vaat jazi~ni
karakteris-
tiki od pod-
ra~jeto kade
{to se pi{u-
vaat i da se
formiraat
redakcii. Do-
a|a do dife-
rencirawe na
mak., bug.,
srp., rus. i dr. Fragment od
redakcii. Po- †Posniot triod# (XI v.)
va`nite ra-
kopisni spomenici od XII i po~e-
tokot na XIII v. se: Bitolski tri-
od, Dobromirovo ev., Ohridski
apostol, Slep~enski apostol,
Strumi~ki oktoih, Mak. izborno
ev. na pop Jovan i dr. Vo XIII v. vo
Mak. doa|a do procvet na kni`ev-
nosta. Toga{ se diferenciraat
tri pravopisni {koli: ohridska,
kratovska i me{ana. Pozna~ajni
rakopisi od toj period se: Mak.
posen i cveten triod, Dobrej{ovo
~etvoroev., Bolowski psaltir i
dr. Pri krajot na XIII i vo po~eto-
kot na XIV v. vo Mak. se pi{uvaat
rkp. so srpska ra{ka red. Toa se
dol`i na navleguvaweto na srp.
dr`ava vo Mak. i prezemaweto na
upravata nad mnogu mak. manasti-
ri od srp. mona{tvo i tie stanu-
vaat centri na srp. prepi{uva~ka
kni`evna aktivnost. Toj period,
iako kratko trael, ostavil dlabo-
ki tragi vo mak. rkp. nasled. sè do
mak. prerodba vo XIX v. koga doa|a
do izraz mak. naroden jazik. Poz-
na~ajni rkp. od mak. red. od XIV v.
se: Krat. ~etvoroev., Mak. ev. na
Norov, Vele{ki zborn. i dr., a so
srp. red.: Izborno ev. lesnovsko,
Tetraev. Bogdanovo i dr. Od XV v.
popoznati se slednite rkp.: Pri-
lepski asketsko-pou~itelen zborn.,
Kru{ev. osmogl., Zborn. na Vlad.
Gramatik. Od XVI v. pova`ni rak.
se: Krninski dam., Slep~enski
pom., Tikve{ki zborn., rkp. na
pop Jovan od Kratovo, zborn. na
Visarion Debarski i dr. Od XVII
– XVIII v. se: Apokrif. zborn. na
Axi Baba, Treskave~kiot kodik,
Mak. zborn. i dr. Denes samo mal
del od okolu 460 rak. se ~uvaat vo
razni rkp. zbirki vo Mak.: NUB
†Sv. Kl. Ohr.# 256; Arh. na Mak.
47; Filoz. fak. 32; Mak. arh. 22,
Nar. muz. vo Ohrid 17 i vo drugi
pomali zbirki vo institucii i
privatni lica 87.
LIT.: V. Mo{in, Slovenski rakopisi vo
Makedonija, kn. 1, Sk., 1971; M. Georgiev-
ski, Makedonsko kni`evno nasledstvo XI-
XVIII vek, Sk., 1979; Slovenski rakopisi vo
Makedonija, kn. 3 i 4, Sk., 1988; kn. 5 i 6,
Sk., 1993; kn.7 i 8, Sk., 2000. M. G.
MAKEDONCI – slovenski na-
rod vo etni~ka, kulturna i nacio-
nalna smisla {to `ivee vo RM,
893
M MAKEDONCI
na teritorijata na etni~ka Make-
donija i vo dijasporata. Samoime-
nuvaweto na nacijata Makedonci
zna~i koristewe na pravoto da se
iska`e ~uvstvoto na kulturno-
antropolo{ka posebnost vo od-
nos na sosednite i site drugi na-
rodi. Sovremenata makedonska
dr`ava e konstituirana kako
DFM/NRM/SRM vo ramkite na
Jugoslavija (od 1944). Osven Ma-
kedoncite vo RM i vo sosednite
zemji, u{te ok. 700.000 lica se iz-
jasnile kako etni~ki Makedonci
vo dijasporata (2004). Tie imaat
svoi etni~ki ~uvstva, politi~ki,
gra|anski i verski asocijacii i
postojano go afirmiraat make-
donskiot etni~ki identitet.
Do Balkanskite vojni Makedonci-
te `iveele na teritorijata na is-
toriskata etnokulturna Makedo-
nija {to iznesuvala 6.798 km². De-
neska Makedoncite `iveat vo RM
(na ok. 38% od etni~kata terito-
rija na Makedonija – 25.774 km²),
vo Egejskiot del na Makedonija vo
RGr, vo Pirinskiot del na Make-
donija vo RB, vo RA – vo etni~ki-
te predeli Mala Prespa, Golo Br-
do i Gora, i vo RS i na Kosovo, vo
del od etni~kiot predel Gora i vo
del od etni~kiot predel P~iwa.
Granicite na teritorijata na et-
ni~ka Makedonija do 1913 g. bile
istovremeno i etnografski gra-
nici. Kontinuitetot na makedon-
skite etni~ki granici mo`e da se
konstatira i od ranite srednove-
kovni izvori, koga namesto imeto
Makedonija, makedonskite prede-
li se imenuvani kako †Sklavini-
ja# – zemja na Slovenite (Teo-
fan). Aktuelnata severna grani-
ca na Grcija so RB (Pirinskiot
del na Makedonija) i RM e povle-
~ena vo 1913 g. i nepravilno hori-
zontalno ja se~e etni~kata Make-
donija na polovina. Se~e delovi
od strumsko-mestanskite, brsja~-
kite, bogdanskite, vardarskite,
kosturskite i drugi makedonski
etni~ki predeli na {teta na ma-
kedonskiot narod.
Etni~kite granici na Makedoni-
ja mo`at da se sledat po~nuvaj}i
od isto~nata granica so Trakija i
utokata na r. Mesta, od kade {to
se iska~uva do zapadnite delovi
na Rodopite i se dvi`i kon sever
pokraj planinata Rila, ja se~e r.
Struma nad Blagoevgrad (Gorna
Xumaja) i odi po vododelnicata
na Osogovskite Planini i drugi-
te poniski planini {to se nao|a-
at na zapadnata strana do niskata
vododelnica me|u rekite Vardar
i Morava kaj Pre{evo. Granica-
ta natamu se dvi`i po vododelni-
cite na Skopska Crna Gora, ja se-
~e r. Lepenec kaj Ka~anik i se ka-
~uva po vododelnicata na [ar
894
Planina. Od tuka zapadnata gra-
nica vodi preku planinata Korab
do rekata Crn Drim i po vododel-
nicata me|u Ohridskoto i Pres-
panskoto Ezero, na edna strana, i
Kor~anskata Kotlina, na druga
strana. Potoa granicata vrvi po
planinite Gramos i Pind. Tuka
zapo~nuva ju`nata granica i se
dvi`i po ju`nata vododelnica na
r. Bistrica i vo nasoka kon istok
stignuva do Solunskiot Zaliv, go
opfa}a i Halkidi~kiot Poluos-
trov, ostrovot Tasos i zavr{uva
kaj utokata na r. Mesta.
Spored podatocite od posledni-
ot popis vo RM (2002), od vkupni-
ot broj 2,022.547, kako etni~ki
Makedonci se izjasnile 1.297.981
ili 64,18%. Brojot na Makedon-
cite vo sosednite zemji (RGr, RB
i RA) ne e poznat, bidej}i vo po-
pisnite listi ne postoi mo`nost
za izjasnuvawe na makedonskoto
malcinstvo. Spored aproksima-
tivni presmetki na Partijata na
Makedoncite vo Grcija †Vino`i-
to#, okolu 200.000 selsko nasele-
nie go zboruva ili go razbira ma-
kedonskiot jazik. Najgolema kon-
centracija na makedonskoto mal-
cinstvo ima vo Lerinsko, Voden-
sko i Kostursko. Sprotivno na
toa, vo popisot vo Grcija (2001)
se spomnuvaat samo 962 imigran-
ti od †PJRM#.
Najgolema koncentracija na ma-
kedonskoto malcinstvo vo RB
ima vo Pirinskiot del na Make-
donija {to se poka`uva so popi-
site od 1946 i 1956 g. (nad 70%),
kako i vo popisot od 1992, koga
10.800 lu|e se izjasnile kako et-
ni~ki Makedonci – i pokraj site
pritisoci od dr`avata za nivna
negacija. Sprotivno na toa, vo po-
pisot vo RB (2001) figuriraat
5.071 Makedonci, pomalku duri i
od popisot vo Avstrija (2001) –
5.145. Vidlivo e deka RGr i RB ne
gi primenuvaat evropskite stan-
dardi za malcinski prava i za
slobodno izjasnuvawe na dr`av-
nite popisi.
Spored posledniot popis vo RA
(1989), navedeni se samo 4.697 et-
ni~ki Makedonci, a se odnesuvaat
samo za predelot Mala Prespa,
kade {to Makedoncite u`ivaat
teritorijalno ograni~eni redu-
cirani malcinski prava. Spored
presmetki na makedonskite par-
tii i gra|anski zdru`enija od Al-
banija, tie 4.697 iznesuvaat samo
5% od aproksimativnata brojka
od ok. 200.000 etni~ki Makedonci
vo Albanija, koi nemale mo`nost
da se izjasnat poradi nepostoewe
posebna grafa vo popisite. Najgo-
lema koncentracija na Makedon-
ci vo Albanija ima vo etni~kite
predeli Mala Prespa, Golo Brdo
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
i Gora, kako i vo gradovite Tira-
na, Kuks, Kor~a, Podgradec.
Vo dr`avniot popis vo RS (2002)
postojat posebni grafi za Make-
doncite, kako i za Goranite {to
se vsu{nost isto taka islamizi-
rani etni~ki Makedonci. Spored
popisnite podatoci, kako Make-
donci se izjasnile 25.847 lica
(0,35%) i 4.581 kako Gorani
(0,06%), vkupno 30.428 Makedon-
ci vo Srbija, koe{to ne odgovara
na fakti~kata sostojba.
Drugite podatoci za brojnosta na
Makedoncite vo dr`avite od po-
rane{na SFRJ se: RH (2001) –
4.270; RBiH (2005) – 2.278; RSl
(2002) – 3.972. Popisite vo evrop-
skite zemji ne mo`at da se koris-
tat vo ovaa smisla, bidej}i se
primenuva glavno metodologija-
ta na †zemja na potekloto#. In-
tenzivnata migracija na Make-
doncite (poradi ekonomski i po-
liti~ki pri~ini) pridonela za
sozdavawe mnogubrojni makedon-
ski kolonii vo svetot, osobeno vo
prekuokeanskite zemji. Spored
popisot na SAD (2002), po sredna
procenka ima 42.975 etni~ki Ma-
kedonci ili po gorna procena –
51.955; spored popisot vo Kanada
(2001) – 31.265 i spored popisot
na Avstralija (2001) – 81.899. Ma-
kedonskite dr`avni institucii
ne raspolagaat so to~ni brojki za
etni~kite Makedonci vo dijaspo-
rata. Se operira so pribli`na
brojka od ok. 700.000 – spored po-
datoci od MIA (2003).
Predcite na Makedoncite vo pro-
vincijata Makedonija i vo nejzi-
noto sosedstvo se evidentirani
vo ranite srednovekovni izvori
pod plemenskite imiwa Strumja-
ni (po r. Struma), Smoljani (po r.
Mesta), Draguviti (zapadno/jugo-
zapadno od Solun), Berziti (se-
verno od Solun), Sagudati (okolu
r. Bistrica), Rinhini (na Halki-
dik), Velegiziti vo Tesalija, Vo-
juniti vo Epir i dr. Makedonsko-
to naselenie na ovoj prostor kon-
tinuirano mo`e da se sledi vo
srednovekovniot period vo ram-
kite na srednovekovnite balkan-
ski dr`avi (Isto~no Rimsko
Carstvo, Prvo i Vtoro Bugarsko
Carstvo, Samuilovo Carstvo,
Srpsko Carstvo) i vo turskoto
srednovekovje (XV – XIX – po~eto-
kot na XX v.). Modusot na admi-
nistrativna nepromenlivost od
nad pet veka pod turskata vlast
pozitivno vlijael vrz za~uvuva-
weto na makedonskiot etni~ki
karakter na prostorot i odr`uva-
weto na kontinuitetot so anti~-
kata i staroslovenskata kulturna
matrica od vremeto na srednove-
kovnite predci na Makedoncite
na ovoj prostor.
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONCI M

MAKEDONSKI NARODNI VEZOVI

Vez od `enska ko{ula †uskukwak# Vez od `enska ko{ula †devet cveta# Vez na rakav od `enska ko{ula †so eden
(s. Stracin, Kumanovsko, XIX v.) (s. Skopska Blatija, XX v.) sinxir# (s. Radiovce, Polog, XX v.)

Vezen rakav od `enska ko{ula Nevestinski vez †sokaj# za na glava Vez od `enska ko{ula
(Ki~evija, XX v.) (Ohridsko Pole, XIX v.) (Caparsko Pole, XX v.)

Nevestinski vez †sokaj# za na glava Grabeno rakav~e, za postara `ena Vezen rakav od nevestinska ko{ula
(s. Lopatica, Bitolsko Pole, XIX v.) (Prilepsko Pole, XIX v.) so †|uvezna# (s. Duwe, Mariovsko, XIX v.)

Vez od `enska ko{ula Rakav od nevestinska ko{ula Vez od `enska krpa za na glava
(Petri~ko, XIX v.) (Kostursko, XIX v.) (s. Bugarievo, Solunsko, XX v.)

895
M MAKEDONCI
Vo simbioza so starobalkanskoto
naselenie na Makedonija sozdale
svoj prepoznatliv etni~ki iden-
titet vo domenot na materijalna-
ta, socijalnata i duhovnata kul-
tura. Lesno prepoznatlivi ver-
balni i neverbalni etni~ki sim-
boli na etni~kite Makedonci do
sredinata na XX v. se dijalekti-
te/govorite na makedonskiot ja-
zik, muzi~kiot folklor, `enski-
te narodni nosii i posebnata
struktura na organiziranite za-
ednici na makedonskite endogam-
ni etni~ki grupi. Etni~koto
splotuvawe na Makedoncite se
gradelo vrz osnova na sopstvena-
ta etni~ka kultura, kako i preku
zdru`uvaweto protiv zaedni~ki-
ot neprijatel (turskata, gr~kata
ili druga tu|a vlast, gr~kata crk-
va itn.). Toa se potvrduva so ini-
cijativi i masovni u~estva vo aj-
dutski i vostani~ki akcii, sè do
Ilindenskoto vostanie i nasta-
nite {to sledele potoa, vklu~u-
vaj}i gi i poslednite povrzani so
partizanskoto dvi`ewe vo Vto-
rata svetska vojna.
Najkriti~en period za etni~kite
Makedonci bil XIX v., koga na
Balkanot prodrele ideite za soz-
davawe dr`ava-nacija kako sose-
ma razli~no op{testvo od tur-
skiot †milet sistem# vo pogled
na odnosot kon etni~kata i reli-
giskata struktura na naselenie-
to. Od prvata faza – kni`evno-
folkornata i propagandnata {to
ja sproveduvale Srbite, Bugarite
i Grcite na svojata mati~na teri-
torija i na teritorijata na Make-
donija, se preminalo kon realiza-
cija na idejata so voeno-politi~-
ki dejstva i so pomo{ od ruskite
i evropskite mentori, sè do for-
miraweto na prvite sovremeni
balkanski dr`avi – Srbija, Grci-
ja i Bugarija.
Makedoncite napravile obid za
sozdavawe svoja dr`ava so aktot
na Razlove~koto (1876) i Kres-
nenskoto vostanie (1878/9), a oso-
beno so Ilindenskoto vostanie
(1903). Po porazot na Ilinden-
skoto vostanie zapo~nale make-
donskite stradawa prosledeni so
surovi kazni od strana na turska-
ta vlast. Te{kite denovi prodol-
`ile vo vojnite na sosednite bal-
kanski dr`avi – Srbija, Grcija i
Bugarija za †osloboduvawe#, od-
nosno za podelba na Makedonija
(1912–1923). Rezultatot od vojni-
te sosednite zemji, so pomo{ na
svoite stranski mentori, go pres-
metale na toj na~in {to Make-
doncite bile proglaseni za †ne-
postoen narod#. Bez svoja dr`ava
i ostaveni na †sovesta# na onie
{to bile zainteresirani edins-
tveno za svoite interesi, Make-
896
doncite do`iveale, zaedno so ma-
kedonskta teritorija, da bidat
podeleni na ~etiri dela: gr~ki,
bugarski, srpski i albanski. Po
povlekuvaweto na novite grani-
ci zapo~nale intenzivni progra-
mi za uni{tuvawe na makedonsko-
to ~uvstvo i asimilirawe na Ma-
kedoncite vo kulturnite sferi
na sosednite narodi {to pretsta-
vuvalo prodol`uvawe na zapo~-
natata akcija vo XIX v. Vo ovie
procesi najmnogu nastradale Ma-
kedoncite od Egejskiot del na
Makedonija, kako najbrojno nase-
lenie na okolu 51% od etni~kata
teritorija na Makedonija. Tuka
progonot na Makedoncite od niv-
nite vekovni ogni{ta trael oko-
lu 38 godini (1912–1950) i se rea-
liziral vo 6 nasoki: Bugarija,
Turcija, NRM i FNRJ, prekuoke-
anskite zemji, Evropa i SSSR so
zemjite od Isto~niot blok. Vo
soglasnost so idejata za nacija-
dr`ava, dr`avite vo koi bil po-
delen makedonskiot narod razvi-
le metodologija i praktika za gr-
cizirawe – bugarizirawe – srbi-
zirawe – albanizirawe preku
sistemi na kazni i eliminacija
na †neposlu{nite# Makedonci.
Sovremenata dr`ava-nacija na
Makedoncite po Vtorata svetska
vojna (1944) imala status na re-
publika – ~lenka na zaedni~kata
dr`ava DFJ/FNRJ/SFRJ. Kon-
stituirana na teritorijata na
porane{nata srpska Vardarska
Banovina vo vremeto na Krals-
tvoto Jugoslavija, NRM/SRM ne
u`ivala polna samostojnost vo
re{avaweto na sopstvenite naci-
onalni pra{awa. Site projavi na
posilen patriotizam bile prog-
lasuvani za {teten nacionali-
zam, a akterite bile kaznuvani
ili marginalizirani. Vo nasta-
nite povrzani so Informbiroto
(1948/49) najgolema {teta pretr-
pela NRM so ogled na zatvorawe-
to na granicite i promenata na
odnosot kon Makedoncite vo so-
sednite zemji. Sepak, i vo tie us-
lovi, vo period od okolu polovi-
na vek vo NRM/SRM nastapila
silna afirmacija na etni~kite
Makedonci i makedonskata kul-
tura vo zemjata i vo svetot. Tie
edna{ ve}e steknati prava i pri-
dobivki te{ko mo`at da se po-
ni{tat. Makedonskiot etni~ki
identitet e afirmiran i kaj ma-
kedonskata dijaspora, kade {to
vo zemjite so razviena demokra-
tija slobodno se izjasnuvaat kako
etni~ki Makedonci.
Makedonskiot jazik go pretsta-
vuvaat: zapadnomakedonskoto na-
re~je i narodnite govori vo toj
del; jugoisto~nomakedonskoto na-
re~je i govorite vo toj del i se-
vernite makedonski govori; vrz
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
osnova na Misirkovata kodi-
fikacija (1903) standardizirani-
ot makedonski jazik (1945) e zas-
novan vrz centralnite govori na
zapadnomakedonskoto nare~je.
Negativni posledici za makedon-
skiot jazik predizvikala akcija-
ta na Bugarija za bugarska duhov-
na prevlast vo Makedonija {to
zapo~nala so standardizacijata
na bugarskiot jazik. Amerikan-
skite protestantski misioneri,
koi rabotele za bugarskite inte-
resi glavno na prostorot na Is-
to~na/Jugoisto~na Makedonija,
vo 30-tite i 40-tite godini na
XIX v. go sozdale prvoto standar-
dizirano bugarsko pismo i pri-
toa za osnova na bugarskiot jazik
go izbrale dijalektot od Isto~na
Makedonija i Trakija, a ne onoj
od avtenti~nite severni bugar-
ski teritorii. Zatoa po 1844 g.
zapo~nuva afirmacijata na de-
ne{niot bugarski literaturen
jazik – vrz osnova na isto~nobu-
garskoto nare~je.
Spored religijata, Makedoncite
pripa|aat na isto~nopravoslav-
noto hristijanstvo so makedon-
skata narodna religija (sinkre-
ti~ki religiski sistem so lokal-
ni makedonski varijanti). Vo RM
ima enklavi i na isto~no kato-
li~ko hristijanstvo (unijatstvo
– XIX/po~. na XX v.), no i poedin-
ci od zapadnoto katoli~ko hris-
tijanstvo, so mali verski zaedni-
ci na protestantizmot. Vo RM
muslimanite pripa|aat glavno na
sunitskiot islam, so dervi{ki
redovi (sunitski i {iitsko-su-
nitski islam).
Makedoncite ne u`ivaat malcin-
ski prava i slobodi vo RB i vo RG,
a minimalni prava koristat samo
vo eden mal region vo RA. Ne{to
povisoki standardi na elemen-
tarnite etni~ki prava obezbedu-
va RS. Vo samostojnite dr`avi od
porane{nata SFRJ, kako RSl (se-
ga ~lenka na EU), RH, RCG i
RBiH, Makedoncite gi u`ivaat
elementarnite malcinski prava.
Vo razvienite demokratski ev-
ropski dr`avi i vo prekuokean-
skite zemji – SAD, Kanada i Avs-
tralija, Makedoncite gi u`ivaat
etni~kite i gra|anskite prava.
Do osamostojuvaweto na RM pos-
toel ednopartiski dr`aven sis-
tem na nivo na SFRJ {to funkci-
oniral vo koordinacija so poseb-
nite (komunisti~ki) partii na
republikite i pokrainite. Po
raspa|aweto na zaedni~kata dr-
`ava i osamostojuvaweto na RM
(1991) e voveden pove}epartiski-
ot parlamentaren sistem. Poradi
poluvekovnata restrikcija na na-
cionalnite ~uvstva na narodite
vo SFRJ, nasekade, pa i vo RM,
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR MAKEDONCI M

MAKEDONSKI NARODNI NOSII (XIX–XX V.)

Mija~ka nevestinska, Ma{ka i `enska Ma{ka i `enska Ma{ka i `enska (nevestinska)

mominska i detska nosija prazni~na nosija prazni~na nosija prazni~na nosija
(s. Gali~nik) (Skopska Crna Gora) (Berovsko Male{evo) (Kumanovsko)

Nevestinska nosija Nevestinska nosija Nevestinska nosija @enska vla{ka

(Debarsko Pole) (Dolni Polog) (Stru{ki Drimkol) prazni~na nosija
(Ov~e Pole)

Nevestinska nosija Nevestinska nosija @enska prazni~na nosija @enska prazni~na nosija
(Suva Gora) (Bitolsko-Prilepsko Pole) na islamizirani Makedonci (Gorna Reka)
(s. Gorno Vodno, Skopsko)

897
M MAKEDONCITE
Dragi Stojkovski, potpretsedatel na
organizacijata †Obedineti Makedonci#, Toronto
pokraj partiite od gra|anski po-
liti~ki karakter, se formirale
pove}e partii so etni~ki i naci-
onalen karakter. Vo Makedonija
postojat pove}e partii od dvete
kategorii. Me|u desette glavni i
dvanaesette pomali partii, kako
pokarakteristi~ni za etni~kite
Makedonci se izdvojuvaat VMRO-
DPMNE i SDSM (od golemite) i
LDP, DOM, NSDP, DS, LP i dr.
(od pomalite). Postojat i preku
sto zdru`enija na gra|ani.
Etni~kite Makedonci imaat zna-
~aen broj partii i zdru`enija vo
sosednite zemji i vo dijasporata,
kako, na pr.: Organizacija na Ma-
kedoncite vo Albanija; OMO-
Ilinden – politi~ka partija na
Makedoncite vo Bugarija; Vino-
`ito – politi~ka partija na Ma-
kedoncite vo Grcija; Obedineti
Makedonci – zdru`enie na Make-
doncite vo Kanada; Svetski make-
donski kongres; Makedoncite vo
Holandija; Macedonia Clasp of the
World; Svetski makedonski mla-
dinski kongres; Makedoncite vo
^e{ka; Dvi`ewe za ~ove~kovite
prava na Makedoncite vo Kanada;
Makedonska patriotska/politi~-
ka organizacija za SAD i Kanada
– Fort Vein, Indijana, SAD; Bi-
ser balkanski – kanadsko-make-
donsko dvi`ewe; Kanadsko-make-
donska biznis mre`a; Makedon-
ska kulturna asocijacija vo On-
tario za lerinskiot region; Aso-
cijacija na Makedoncite vo Obe-
dinetoto Kralstvo – London; Ma-
kedonski sojuz vo [vedska – Gete-
borg; Folklorno makedonsko
dru{tvo †Vardarka# – Maribor,
Slovenija; Makedonska alijansa
– Melburn, Avstralija; Komitet
za makedonski ~ovekovi prava za
Melburn, Viktorija Ink.; Zaed-
nica na Makedoncite vo [vajca-
rija; Stranica na Makedonskata
zaednica vo Detroit, SAD; Obe-
dineta makedonska dijaspora i dr.
LIT.: Carnegi Report of the International Com-
mission to Inquire into the Causes and Conduct
of the Balkan Wars, Washington, D.C., 1914;
Vladimir A. Tsanoff, Raport and Letters of Ame-
rican Missionaries: Referring to the distribution
of nationalities in the former provinces of Euro-
pean Turkey 1858-1918, Sofia, 1919; Makedo-
nija kako prirodna i ekonomska celina,
INI, Skopje, 1978; Stojan Kiselinovski,
Egejskiot del na Makedonija (1913 –
1989), Skopje, 1990; Anastasija Karakasi-
898
Pretsedatelot na Svetskiot makedonski
kongres Todor Petrov
du, Poliwa `ito – ridi{ta krv, Skopje,
2002; Krste P. Misirkov, Za makedoncki-
te raboti. Priredil Bla`e Ristovski,
MANU, Skopje, 2003; Mark Mazover, Bal-
kanot, Skopje, 2003; Dimitris Litoksou,
Gr~ka antimakedonska borba, 1, Od
Ilinden do Zagori~ani 1903–1905, Skop-
je, 2004; Gregory Mihaelidis, Salvation Abroad:
Macedonian Migration to North America and the
Making of Modern Macedonia 1870-1970, 2005
(rakopis na odbraneta doktorska diserta-
cija na Univerzitetot vo Merilend –
SAD), https://drum.umd.edu/dspace/bitstre-
am/1903/2407/1/umi-umd-2270.pdf. An. Sv.
MAKEDONCITE VO GRA\AN-
SKATA VOJNA VO [PANIJA
(1936 – 1939) – u~esnici Makedon-
ci vo odbrana na Republikata vo
[panija od me|unarodniot fa-
{izam. Me|u dobrovolcite od 55
zemji u~estvuvale i 137 Makedon-
ci od Makedonija i od dijaspora-
ta kako borci i rakovoditeli na
internacionalnite brigadi. Ka-
ko pripadnici na [panskata re-
publikanska armija se borele na
site frontovi i vo zadninata. Za
projavenata hrabrost pove}emina
bile udostoeni so visoki voeni
funkcii. Majorot Alekso Dem-
nievski-Bauman gi komanduval
proslavenite edinici: brigadata
†Georgi Dimitrov#, bataljonot
†\uro \akovi}# i dr. Vo 1938 g. vo
rovovite bila proslavena 40-go-
di{ninata na Ilindenskoto vos-
tanie so peewe makedonski revo-
lucionerni pesni, me|u koi i pes-
nata †Nie sme Makedonci#. Ilin-
den me|unarodno bil otpraznuvan
i od {panskite borci vo Paris-
kiot koncentracionen logor
†Girs# vo 1939 g. Na voenite bo-
i{ta `ivotot go polo`ile 65
Dobrovolci vo [panskata gra|anska vojna, od levo na desno: Trajko Mi{kovski, Bo`idar Maslari},
Alekso Demnievski-Bauman, Rodoqub ^olakovi} i Stefan Beli}
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
borci Makedonci. Pre`iveanite
aktivno se vklu~ile vo NOB ka-
ko borci i voeni rakovoditeli.
LIT.: Vo srceto na [panija. Se}avawa na
interbrigadisti od Makedonija, Skopje,
1975; D-r Orde Ivanoski, Vesnikot †Tru-
dova Makedonija# za {panskata oslobo-
ditelna i antifa{isti~ka vojna (1936–
1939); Bla`e Ristovski, Portreti i pro-
cesi, III, 1991; istiot, Makedonskiot na-
rod i makedonskata nacija, II, Skopje,
1983. O. Iv.
MAKEDONCITE VO GR^KO-
TO VOSTANIE (1821) – u{te od
po~etokot na vostanieto Make-
doncite se priklu~ile vo borba-
ta na gr~kiot narod za oslobodu-
vawe. Brojot na Makedoncite vo
vostani~kite redovi se zgolemil
po zadu{uvaweto na Negu{koto
vostanie (1822). Nekoi od make-
donskite u~esnici se zdobile so
visoki voeni pozicii. Anastas od
Pijanec dobil visok voen ~in.
Sinot na Angel Gaco, Mico, se
istaknal vo voenite dejstva i
stignal do visoki pozicii. Haxi
Hristo i Ko~o Jovan dale golem
pridones vo razvojot na gr~kata
vostani~ka kowica. Mnozina od
makedonskite u~esnici vo vosta-
nieto ostanale da izvr{uvaat
razni slu`beni zadol`enija vo
gr~kata dr`ava.
LIT.: Van~e Stoj~ev, Voena istorija na
Makedonija, Skopje, 2000; NikolaŸ Todo-
rov i Voin TraŸkov, BÍlgari u~astnici
v borbite za osvobo`denie na GÍrciÔ,
SofiÔ, 1971. D. Jov.
MAKEDONCITE VO OKTOM-
VRISKATA REVOLUCIJA
(25/26. X 1917) ‡ u~estvo na make-
donskata emigracija vo Rusija vo
prezemaweto i zacvrstuvaweto
na vlasta na Bol{evi~kata par-
tija vo Rusija. Vo tie nastani se
istaknale Makedoncite Mihail
Antonov od Nevrokop, d-r Vladi-
mir Kavaev od Struga, d-r Gavril
Konstantinovi~ od s. Smrde`
(Kostursko), Dim~e Milevski,
Vasko Panoski i dr. Prvite troj-
ca zazemale i mo{ne visoki fun-
kcii vo sovetskata vlast. D-r V.
Kavaev i negovata sopruga d-r
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Elena Etinger-Kavaeva bile dol-
gogodi{ni li~ni prijateli so
vrvnite sovetski rakovoditeli, a
M. Antonov stanal i general na
Crvenata armija.
LIT.: B. N.: Elena i Vladimir Kavaevi,
†Nova Makedonija#, XXVII, 9267, Skopje,
7. XI 1972, 6; @ivko Dimoski, Seta mla-
dost za Oktomvri, Sredbi, †Prosvetena
`ena#, Skopje, dekemvri 1977, 9; R. T., Ma-
le~kata buntovni~ka ‡ golema prijatel-
ka na Lenin. Se}avawa na Elena Kavaeva
za Oktomvriskata revolucija, †Nova Ma-
kedonija#, Skopje, 31. III 1979, 7; D-r Petar
Stojanov, Antivoenoto raspolo`enie na
frontot vo Makedonija kon krajot na
1917 i vo tekot na 1918 godina, †Glas-
nik# na INI, XI, 2, Skopje, 1967, 55-68; D-r
Orde Ivanoski, Oktomvri i Makedonija
me|u dvete svetski vojni, †Kulturen `i-
vot#, XI, 2, Skopje, 1967, 16-18; D-r \or|e
Miqkovi}, Makedoncite pod znameto na
golemiot Oktomvri, I-V, †Komunist#,
Skopje, 2. X ‡ 6. XI 1987, 23. S. Ml.
†MAKEDON^E# (Bukure{t, av-
gust 1949 ‡ dekemvri, 1955) ‡ me-
se~no spisanie za decata od Egej-
skiot del na Makedonija vo is-
to~noevropskite zemji, na make-
donski jazik. Prvin bilo pe~ate-
no spored makedonskiot, a potoa
spored bugarskiot pravopis. Gla-
ven urednik bil Pavle Kalkov.
Sodr`elo razni rubriki: †Od
`ivotot i dejnosta na domovite#,
†Poetsko kat~e# i dr. Objaveni
se vkupno 35 broja. S. Ml.
†MAKEDON^E# (Detroit, SAD,
maj 1979) ‡ detsko spisanie na ma-
kedonski jazik, izdavano od Ma-
kedonsko-amerikanskata izdava~-
ka ku}a †Ilinden# vo Detroit.
Toa e prvoto detsko spisanie na
severnoamerikanskiot konti-
nent. Sl. N.-K.
Vlado
Makelarski
MAKELARSKI, Vlado D. (s.
Makelari, Albanija, 1919 ‡ 29
ili 23. I 1993) ‡ prvoborec. Bil
~len na KPJ (1941) i prvoborec,
nositel na Partizanska spomeni-
ca 1941. Po Osloboduvaweto bil
~len na Zemskiot odbor na SSM
i direktor na Fabrikata za kera-
mika †Jug# vo Skopje. Ja prifa-
til Rezolucijata na Informbi-
roto (1949) i bil ispraten na Go-
li Otok.
LIT.: Dim~e Naj~eski, Golooto~ki svedo{-
tva, III, Posledici, Skopje, 2006, 38. S. Ml.
MAKELARSKI-BECKO, Niko-
la (Debar, 1914 ‡ Struga, 10. H
1980) ‡ komunisti~ki deec, prvo-
borec, soobra}aen in`ener. Os-
novno u~ili{te zavr{il vo rod-
niot grad, a potoa ve~eren Grade-
`en tehnikum vo Skopje (1938).
Kako u~enik vo Skopje pi{uval
pesni na makedonski jazik, od koi
policijata mu odzela okolu 100
pesni. Bil sindikalen aktivist
vo URS-ovite sindikati vo Bel-
grad, Sremska Mitrovica i Ni{.
Po otslu`uvaweto na voeniot
rok, poradi komunisti~ka dej-
nost, bil uapsen i ispraten vo
zatvorot vo Ni{, kade {to bil
zaedno so Jordan Nikolov-Orce.
Dodeka bil na robija, vo v. †Na{a
re~# mu bila objavena pesnata
†Apsana# (22. IV 1939). Aprilska-
ta vojna (1941) go zateknala vo
Ni{kiot zatvor, po {to bil pre-
frlen vo germanski logor na Cr-
veniot krst, od kade {to izbegal
(12. II 1942) i se vklu~il kako bo-
rec na Ni{kiot NOPO, potoa vo
Vrawskiot NOPO, kako zame-
nik-politi~ki komesar na Mi-
{arskiot NOPO i politi~ki
komesar na Ozrenskiot NOPO.
Podocna se prefrlil vo Skop-
skiot NOPO (vo esenta 1943) i
kako iskusen komandant na odred
zaminal vo Pore~ieto da formi-
ra nov partizanski odred. U~es-
tvuval vo razbivaweto na ~etni~-
kite sili vo Pore~ieto, bil naz-
na~en za politi~ki komesar na
Debarskiot NO mladinski ba-
taljon (1943) i u~estvuval vo pro-
bivot na Sremskiot front kako
komandant na Prviot bataljon na
XI (makedonski) korpus na NOVJ,
po {to ostanal vo slu`ba na Ge-
neral{tabot na NOVJ vo Bel-
grad. Po Osloboduvaweto zavr-
{il Voena akademija (grade`na
nasoka) vo Leningrad (SSSR,
1946‡1951) i kako in`ener za is-
tra`uvawe na `elezni~kite li-
nii i jazli se aktiviral vo So-
vetskata armija (do 1964). Po vra-
}aweto vo Makedonija rabotel vo
Proektantskoto biro na @TP.
Nositel e na Partizanska spome-
nica 1941.
BIBL.: †Na{a re~#, I, 5, Skopje, 22. IV 1939, 7.
LIT.: Ki~evo i Ki~evsko vo NOV 1941-
1945. Dokumenti, Ki~evo, 1985. Slobodni-
te teritorii vo Makedonija vo 1943,
Skopje, 1975; D-r Simo Mladenovski, De-
barskiot mladinski bataljon, †Na{
svet#, XXI, 711, Skopje, 18. XI 1981, 6; Te-
tovo i Tetovsko vo NOV 1941-1945, kn.
prva i vtora, Tetovo, 1991; Bla`e Ristov-
ski, Makedonskiot stih 1900–1944. Is-
tra`uvawa i materijali, I, Skopje, 1980,
315-316. S. Ml.
MAKROEKONOMIJA – del od
ekonomskata nauka {to gi izu~u-
va najsinteti~kite ekonomski ag-
regati na nivo na vkupnata ekono-
mija: stapkite na ekonomskiot
MAKROEKONOMIJA M
rast (na rast na BDP), nevrabote-
nosta i inflacijata i nivnite
me|usebni odnosi. Doajeni na ma-
kedonskata makroekonomska nau-
ka se: Vjekoslav Majhsner (diplo-
miral pravo vo 1925 g. vo Zagreb,
a potoa doktoriral vrz osnova na
Rigoroz, ekspert za monetarni i
finansiski pra{awa i osnova~
na prviot jugoslovenski postdip-
lomski studium za monetarni
problemi na Ekonomskiot fa-
kultet vo Skopje), Todor Mirov-
ski (diplomiral ekonomski nau-
ki vo Zagreb, kade {to vo 1935 g.
doktoriral so zabele`ana diser-
tacija, vo koja prvpat e dadena na-
u~na analiza na stopanstvoto na
Vardarska Makedonija), kako i
akademicite Kiril Miqovski
(v.), Ksente Bogoev (v.), Nikola
Uzunov (v.) i Nikola Kqusev (v.).
Vo razvojot na oddelni oblasti
na makroekonomijata posebno
treba da se odbele`at pridonesi-
te na slednive makedonski ekono-
misti (glavno redovni univerzi-
tetski profesori): Kiril Mi-
qovski, Mitra [aroska, Jovan
Stojanovski, Aleksandar Milev-
ski, Kostadin Popovski, Todor
Ru{kov, Jordan Krstevski, Todor
Todorov, Taki Fiti, Dimitrija
Nova~evski, Metodija Stojkov,
Trajko Koneski, Josif Andreev-
ski, Sa{o Atanasoski (politi~-
ka ekonomija); tuka treba da se
spomnat i: Dime Bojanovski-Di-
ze, koj go prevede na makedonski
jazik Marksoviot Kapital; Ki-
ril Miqovski i Metodija Stoj-
kov (zaslu`ni za razvojot na eko-
nomskata misla); Taki Fiti, Di-
mitrija Nova~evski, Metodija
Stojkov, Vladimir Kandikjan, Ja-
ne Miqovski, Trajko Slaveski
(ekonomija); Nikola Kqusev, Go-
ce Petreski, Metodija Stojkov
(teorija i politika na ekonom-
skiot razvoj); Zlatka Popovska
(upravuvawe so sistemite i teh-
nolo{ki razvoj); Tihomir Jova-
novski, Mihail Petkovski, Qube
Trpeski, Gligor Bi{ev, Vasil
Griv~ev, Kiki Mangova-Powa-
vi}, Blagoja Nanevski, Dimko
Kokaroski, [aban Prevala (mo-
netarna ekonomija, finansii i
bankarstvo); Ksente Bogoev, @iv-
ko Atanasovski, Abdulmenaf Be-
xeti (javni finansii); Nikola
Uzunov, Angel \or|iev, Branko
Zelenkov, Sofija Todorova i
Metodija Nestorovski (primene-
ta ekonomija); Nikola Uzunov,
Qubica Kostovska (sovremeni
ekonomski sistemi); Asen Simit-
~iev, Nikola Uzunov, Vladimir
Petkovski (ekonomika na indust-
rijata); \or|i ^epujnoski, Pavle
Taseski (op{testveno planira-
we); Mane ^u~kov, Pan~e Kirov-
ski, Du{an Veqkovi}, Natalija
899
M MAKROEKONOMSKA
Nikolovska, Ognen Damev (eko-
nomska geografija i regionalen
razvoj); Dan~o Zografski, Risto
Hristov, Nikola Uzunov (stopan-
ska istorija); Vladimir Gligo-
rov (stopanski sistem, zemjite vo
tranzicija); Ariton @ikov, Jo-
van (@an) Pavleski (na Sorbona
predava{e politi~ka ekonomija
na me|unarodnite odnosi); Todor
Todorov, Taki Fiti, Irena Ki-
kerkova, Slavica Ro~eska (me|u-
narodna ekonomija); Aleksandar
Murarcaliev, Elena Doreva
(ekonomika na agrarot).
IZV.: 50 godini Ekonomski fakultet –
Skopje, Skopje, 2000; Interni materijali
od drugite soodvetni institucii.
T. F – M. S.
MAKROEKONOMSKA STA-
BILNOST – sposobnost na eko-
nomijata da odr`uva visoka ce-
novna stabilnost, t.e. niski stap-
ki na inflacija, dinami~ki stap-
ki na ekonomski rast i da kreira
novi rabotni mesta. Pod vakvi
pretpostavki zemjata mo`e us-
pe{no da gi upravuva vnatre{ni-
ot i nadvore{niot dolg i da se
spravuva so finansiski krizi.
RM po 1996 g. odr`uva niski stap-
ki na inflacija (prosekot za pos-
lednive 10 godini e okolu 2%).
Me|utoa, stapkite na ekonomski-
ot rast na makedonskata ekonomi-
ja se niski. Vo periodot 1992–
2002 g. prose~nata stapka na eko-
nomski rast iznesuva samo 0,9%, a
poslednive nekolku godini taa se
odr`uva na nivoto od 3 do 4%.
Stapkata na nevrabotenost e
enormno visoka – nad 30%. Vnat-
re{niot i nadvore{niot dolg
na RM, vo osnova, se odr`uvaat
na zadovolitelno nivo – za 2005
g. vkupniot javen dolg (obvrski
na javniot sektor vrz osnova na
doma{no i nadvore{no zadol`u-
vawe) iznesuva{e okolu 2 mrd.
evra ili 44% od bruto doma{ni-
ot proizvod na zemjata. Ottuka,
vo ovaa faza na razvojot, RM e
zemja so visoka cenovna stabil-
nost, no ne i so celosna makroe-
konomska stabilnost.
IZV.: Ministerstvo za finansii na Re-
publika Makedonija, †Bilten#, jan./fev.
2006.
LIT.: Otvoreni predizvici na makedonska-
ta ekonomija, MANU, Skopje, 2004. T. F.
MAKROEKONOMSKI AGRE-
GATI. Spored postojniot sis-
tem na nacionalnite smetki,
prifaten od ON i od drugi me|u-
narodni organizacii, postojat
dva vida agregatni makroeko-
nomski golemini: prvo, agregati
{to se odnesuvaat na realnite
transakcii vo ekonomskiot `i-
vot i, vtoro, agregati {to pret-
stavuvaat bilansni presmetkov-
ni stavki vo nacionalnite smet-
ki. Prvite se dobivaat direktno
900
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
kako zbir na odredeni transak-
cii, a vtorite se utvrduvaat ka-
ko zbir na bilansni stavki (sal-
da) na institucionalnite sekto-
ri. Vo makroekonomijata se ko-
ristat brojni makroekonomski
agregati. Od niv }e gi spomneme
slednive: dodadenata vrednost,
BDP, BNP, neto doma{niot pro-
izvod (nacionalen dohod), bruto
nacionalniot dohod, finalnata
potro{uva~ka (na doma}instvata
i na dr`avata), bruto-investici- Desanka
ite, bruto-investiciite vo fik- Maksimovi}
sen kapital, potro{eniot fiksen nik na soni{tata, 1959; Baram pomilu-
kapital (amortizacija), porastot vawe, 1964; Zboruvaj tivko, 1961; Nemam
na zalihite, neto stranskite in- pove}e vreme, 1973; Letopis na Perunovi-
vesticii, saldoto na tekovni te potomci, 1976; Ni~ija zemja, 1979;
transakcii so stranstvo, bruto Slovo za qubovta i Me|nici na se}ava-
weto, 1983. Raskazi: Ludiloto na srce-
nacionalnoto {tedewe, neto-po- to, 1931 i dr. Romani: Buntovniot klas,
zajmuvaweto ili neto-zadol`uva- 1960 i drugi. Isklu~itelno mesto zazema
weto vo stranstvo, monetarnite kako detski i mladinski poet (Pajakova-
agregati, vkupnata vrabotenost, ta lula{ka, Raspeani prikazni i dr.).
vkupnata nevrabotenost itn. LIT.: †Poezija#, SVP, Struga, 1988; Slo-
IZV.: SNA 1993 i ESA 1995. M. S. bodan Mickovi}, Poetskoto delo na De-
sanka Maksimovi}, Sk., 2001. P. Gil.
MAKROEKONOMSKI SEK-
TORI – sektor na doma}instvata
(C – pobaruva finalni potro{ni
dobra i uslugi – nu`ni, luksuzni,
trajni); sektor na pretprijatija-
ta (I – pobaruva i tro{i kapital-
ni dobra, t.e. gi opfa}a bruto do-
ma{nite investicii); sektor na
dr`avata (G – buxetska potro{u-
va~ka), i nadvore{notrgovski
sektor (X-M, t.e. razlika pome|u
izvozot i uvozot na finalni dob-
ra i uslugi, t.n. neto-izvoz). ^e-
tirite makroekonomski sektori Xemail
ja kreiraat agregatnata pobaru- Maksut
va~ka vo ekonomijata: AD = C + I +
G + (X-M). So sumirawe na vred- MAKSUT, Xemail (Skopje, 8. V
1933 ‡ Skopje, 28. XII 2001) ‡ tea-
nosta na potro{enite finalni
tarski i filmski akter. Diplo-
dobra i uslugi od strana na ~eti-
miral na Filozofskiot fakultet
rite makroekonomski sektori se
dobiva bruto doma{niot proiz- vo Skopje, na grupata za angliski
vod spored t.n. rashoden metod. jazik (1964). ^len na Turskata dra-
Vrednosta na oddelnite kompo- ma vo Teatarot na narodnostite
nenti na agregatnata pobaruva~ka vo Skopje (1953-1991). Ima zabele-
i na bruto doma{niot proizvod vo `itelni postignuvawa i na film-
RM vo 2005 g. iznesuvaa: bruto do- skoto platno, kako i na scenite na
ma{en proizvod = 206,6 mrd. den. C drugi teatri. Ulogi: Otelo; Voj-
+ 57,2 mlrd. den. I + 55,11 mlrd. den. nikot falbaxija vo istimenite
G + (106, 75 mrd. den. X – 160,42 dela; Marmeladov (†Zlostorstvo
mlrd. den. M) = 265,25 mlrd. den. i kazna#); Dervi{ot (†Dervi{ i
IZV.: Presmetano vrz osnova na podatocite smrt#); Ajan (†Ugursuz#); Falstaf
od Ministerstvo za finansii na Republika (†Veselite `eni vindzorski#) i
Makedonija, †Bilten# juli/avgust /2006, 16. dr. Nastapil vo filmovite: †Do
LIT.: P. Samuelson, P. and W. Nordhaus, Eco- slobodata i po nea#; †Jazol#; †Jad#;
nomics, Eighteenth Edition, McGraw-Hill Inter- †Haj-faj#; †Crveniot kow#; †Pre-
national Edition; T, Fiti, Ekonomija – osno- ku ezeroto#; †Pred do`dot#; †Pra-
vi na ekonomijata, Skopje, 2006. T. F. {ina# i dr. R. St.
MAKSIMOVI], Desanka (Rab-
MAKSUTI, Mersim (Mersim
rovica, Srbija, 16. V 1898 ‡ Bel- Maksuti) (Srbica, Ki~evsko, 1970)
grad, 8. VII 1993) ‡ zna~ajna srpska
‡ sociolog, docent na Univerzi-
poetesa koja ostvarila mo{ne tetot vo Tetovo. Osnovno u~i-
vreden i raznoviden poetski
li{te zavr{il vo rodnoto mesto,
opus. Bila ~len na SANU. Dobit- a sredno obrazovanie vo Pri{ti-
nik e na Zlatniot venec na SVP
na. Diplomiral na Filozofsko-
vo 1988 g. sociolo{kiot fakultet (1995), a
BIBL.: Zbirki pesni: Pesni, 1924; Gradi- magistriral i doktoriral na
na na detstvoto, 1927; Zeleniot vitez, Pravniot fakultet vo Pri{tina
1930; Mirisot na zemjata, 1955; Zarobe-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
na tema †Odnosot pome|u organi-
te na vlasta vo pretsedatelskiot
sistem na SAD# (2005). Prvin
bil izbran za asistent (2001), a
potoa za docent po Ustavno pravo
(2006) i dekan na Pravniot fa-
kultet na Dr`avniot univerzi-
tet vo Tetovo (2006‡). Objavil
pogolem broj trudovi od oblasta
na ustavnoto pravo.
BIBL.: Aspekti juridiko-kushtetues dhe politik i
statusit shtetformues të popullit shqiptar në Ma-
qedoni, Shkup, 2005. Sv. [ ‡ Hat. O.
Makfaks, dneven internet vesnik
MAKFAKS ‡ nezavisna novin-
ska agencija, osnovana vo dekem-
vri 1992 g. vo Skopje. Emituva
vesti na makedonski, albanski i
angliski jazik od maj 1993 g. Os-
nova~ i sopstvenik Risto Popov-
ski. Korisnici na servisite se
prakti~no site pozna~ajni medi-
umi vo regionot i informativni
sistemi vo svetot. Makfaks e
~len na Mediumskata organizaci-
ja vo Jugoisto~na Evropa SEE-
MO pri Internacionalniot
pres institut (IPI), ja ima pod-
dr{kata na Svetskata asocijaci-
ja na vesnici (VAN). B. P. \.
Plakat na Makfest
MAKFEST ‡ festival na popu-
larna muzika. Prvoto izdanie e
odr`ano vo 1986 g. Zamislen pred
s# da go stimulira makedonskoto
tvore{tvo na popularna muzika,
mnogu brzo stana poznat kaj nas i
vo svetot. Vo poslednata decenija
na HH v. prerasna vo me|unaroden
festival. Negoviot pridones vo
sovremenata makedonska pop-muzi-
ka e izvonredno zna~aen. Makfest
producira{e nad 700 kompozicii,
izdade 15 LP-plo~i, 40 audiokase-
ti i nad 50 kompakt-diskovi. Na ne-
go svojata afirmacija ja zapo~naa
golem broj od aktuelnite yvezdi na
makedonskata pop-estrada (To{e
Proeski, Kaliopi, Risto Samar-
xiev, Karolina i dr.). M. Kol.
†MAKFUNGI# (MACFUNGI) –
baza na podatoci za gabite, for-
mirana vo ramkite vo Mikolo{-
kata laboratorija na Institutot
za biologija pri Prirodno–mate-
mati~kiot fakultet vo Skopje.
Vo momentov vo nea se opfateni
21000 podatoci za gabi od RM, od
Balkanskiot Poluostrov i po{i-
roko. Ovozmo`uva prebaruvawe
na podatocite spored pove}e kri-
teriumi (sistematski kategorii,
lokalitet, zemja na potekloto, da-
tum na sobiraweto, supstrat, nad-
morska viso~ina i dr.) M. K.
Crkvata †Mal sv. Kliment# vo Ohrid
†MAL SV. KLIMENT# – neko-
ga{en paraklis na bolni~kata
enorija, izgraden i `ivopisan vo
1378 g. od jerejot Stefan, vo vre-
meto na arhiepiskopot Grigorij
II i velikiot `upan Andrija Gro-
pa, rodnina na kralot Marko. Ma-
la ednokorabna crkva, edinstve-
nata posvetena na za{titnikot
na gradot Ohrid sv. Kliment. @i-
vopisot vo pogolemiot del na ol-
tarot i naosot e so~uvan i gi no-
si site programski belezi na oh-
ridskite gradski rabotilnici od
sredinata na XIV v. Liturgiski
kompozicii vo oltarot, ciklusot
na Golemite praznici vo poviso-
kata zona na naosot i poedine~ni-
te pretstavi na svetci vo dolnata
zona so likovi na sv. Kliment, sv.
Nikola, sv. Naum, svetite besreb-
renici Kuzman i Damjan, sv. Pet-
ka, kako i sv. Konstantin i Elena
na zapadniot yid.
LIT.: Mirjana ´oroviÊ-QubinkoviÊ,
Stari sv. Kliment u Ohridu, †Starinar#,
(1940), Beograd, 1942, 95‡97; Gojko SubotiÊ,
Sveti Konstantin i Jelena u Ohridu, Be-
ograd, 1971, 63‡64; Cvetan Grozdanov, Oh-
ridskoto yidno slikarstvo od XIV vek,
Ohrid, 1980, 151‡153.
MALA REKA – leva i najgole-
ma pritoka na rekata Radika. Se
formira na viso~ina od 966 m
od vodite na Jadovska i na Tre-
sone~ka Reka. Izvira od plani-
nata Bistra na viso~ina od 1.728
m, a se vliva na viso~ina od 606
m. Vkupnata dol`ina na re~ni-
ot tek iznesuva 21,3 km, ima vku-
MALEVSKI M
pen pad od 1.122 m i prose~en
pad od 52,7 ‰. Slivot zafa}a
povr{ina od 200,1 km2. Sredno-
godi{niot protok iznesuva 6,71
m3/sec. Najgolem srednomese~en
protek od 17,1 m3/sec se javuva vo
maj, a najmal od 1,68 m3/sec vo
septemvri.
LIT.: Dragan Vasilevski, Radika, †Nap-
redok#, Tetovo, 1997. Dr. V.
Zlate
Malakovski
MALAKOVSKI (MIHAJLOV-
SKI), Zlate (s. Bogdevo, Gosti-
varsko, 1926 – Egejskiot del na
Makedonija, 1944) – naroden heroj.
Bil yidarski rabotnik vo Bel-
grad (do 1941). Po okupacijata na
Jugoslavija se vratil vo Makedo-
nija i stapil vo NOPO †Korab#.
Vo edna borba bil zaroben, spro-
veden i dr`an vo zatvor vo Tirana
(do 1943). Po kapitulacijata na
Italija bil osloboden i stanal
borec vo Prvata makedonsko-ko-
sovska NO brigada (noem. 1943).
Zaginal vo borba na brigadata so
bugarskata vojska vo Egejskiot del
na Makedonija (1944). Proglasen e
za naroden heroj na Jugoslavija.
LIT.: D-r Simo Mladenovski, Narodni-
ot heroj Zlate Mele Malakovski, Bigor-
ski nau~no-kulturni sobiri 1980-1981,
Skopje, 1083, 167-171. Vl. Iv.
Du{ko
Malevski
S. C.
MALEVSKI, Du{ko (Tetovo, 14.
IX 1924 ‡ Skopje, 8. VIII 2007) ‡ no-
vinar, eden od najpoznatite make-
donski nadvore{no-politi~ki
komentatori i urednici. Vo no-
vinarstvoto od 1948 g. Od 1951 g.
vo †Nova Makedonija# kade {to
ostanuva do penzioniraweto
(1985). Eden od osnova~ite na ne-
delnikot †Reporter#. Izvestuva~
od mnogubrojni zna~ajni nastani
901
M MALEVSKI
i forumi vo svetot. Edinstven
novinar na †Nova Makedonija#
{to bil postojan dopisnik od Pa-
riz, Rim, Atina i Sofija. U~es-
nik vo NOB. B. P. \.
MALEVSKI, Kliment (Struga,
10. X 1917 – 18. VII 2002) – protoje-
rej-stavrofor, ~len na Inicija-
tivniot odbor za organizirawe
na Makedonskata pravoslavna
crkva i u~esnik na crkovnona-
rodnite sobori za vozobnovuvawe
na Ohridskata arhiepiskopija i
proglasuvawe na avtokefalnosta
na Makedonskata pravoslavna
crkva (1958 i 1967). Bil arhije-
rejski zamenik na Prespansko-pe-
lagoniskata eparhija. Nositel e
na pove}e crkovni odlikuvawa:
od Erusalimskiot i od Ruskiot
patrijarh, od Atinskiot arhie-
piskop i od Sinodot na Makedon-
skata pravoslavna crkva (Svetik-
limentov orden od III red).
LIT.: Done Ilievski, Makedonskoto pravo-
slavno sve{tenstvo vo borba za nacionalna
i crkovna sloboda, Skopje, 1987. Rat. Gr.
Aleksandar
Malenko
MALENKO, Aleksandar (Ohrid,
20. I 1979) ‡ pliva~. Zavr{il
Sredno fiskulturno u~ili{te
vo Skopje (1997). Bil ~len na
PVK †Ohridski branovi# vo Oh-
rid (1989–1992), a potoa na APK
†Student# vo Skopje. Postavil vo
plivawe 38 republi~ki rekordi
na kusi pateki. Na Evropskoto
prvenstvo za mladinci vo @eneva
([vajcarija, 1995) osvoil sreb-
ren medal na 200 m delfin, a vo
Kopenhagen (Danska, 1996) zlaten
na 200 m delfin, dva srebreni me-
dali na 100 m delfin i na 200 m
kraul i ~etvrto mesto na 400 m
me{ano. Nastapil i na Svetsko-
to prvenstvo (1995) i na Olim-
piskite igri (1996). Toj e izbran
za najdobar sportist na Makedo-
nija (1995 i 1996). D. S.
MALENKO, Vlado (Ohrid, 1. IX
1938) & arheolog. Gimnazija zavr-
{il vo Ki~evo, vo 1958 g. Diplo-
miral na Katedrata za arheologi-
ja na Filozofskiot fakultet vo
Belgrad, vo 1965 g. Od 1965 do 2004
g. raboti kako arheolog-konzerva-
tor vo Zavodot za za{tita na spo-
menicite na kulturata - Ohrid, a
902
Vlado
Malenko
potoa i Naroden muzej - Ohrid. Vr-
{i iskopuvawa na pove}e lokali-
teti vo ohridskata regija: crkva-
ta Sv. Pantelejmon na Plao{nik,
na anti~kiot teatar vo Ohrid, na
nekropolata na Deboj, na ranohris-
tijanskite baziliki vo Radoli{ta,
vo Sv. Erazmo, vo lokalitetot Sto-
bi i dr.
BIBL.: Nouvelles decouvertes dans la localité Sv.
Erazmo, AIU XV, Beograd, 1974, 45-51; Novi
anti~ki naodi vo Ohrid i ohridsko, @A
XXVIII, Skopje 1978, 339-349; Ranosrednove-
kovna materijalna kultura vo Ohrid i oh-
ridsko, Ohrid (monografija) kn. 1, del VI,
Ohrid-Skopje, 1985, 269-339, Makedonsko-
ukrainski vrski, X–XX v., MANU, Skopje,
2004 V. B.-Gr.
Qubinka
Malenkova
MALENKOVA, Qubinka (Ohrid,
13. XI 1927) – arhitekt. Diplomi-
rala na Arhitektonskiot fakul-
tet na Tehni~kata velika {kola
vo Belgrad (1951). Kako proektant
raboti vo proektantskoto pret-
prijatie †Proektant# i vo GP
†Pelagonija# vo Skopje. Proekti-
rala i realizirala raznovidni
objekti – stanbeni, op{testveni,
zdravstveni i turisti~ko-ugosti-
telski. Se zanimava i so urbanis-
ti~ko planirawe. Pozna~ajni rea-
lizacii: osven brojnite stanbeni
objekti, po{tite vo Prilep
(1973), vo Tetovo (1977), vo Kuma-
novo (1978), vo Strumica (1981), vo
Ko~ani (1982); hoteli vo Ko~ani
(1957), vo Novo Selo, vo [tip
(1955), vo Dojran (1959); Teatarot
na narodnostite vo Skopje (1974);
Urbanisti~ko re{enie za centa-
rot na Ko~ani.
LIT.: J. Konstantinov, Arhitekt Qu-
binka Malenkova (1927), vo: Arhitektu-
rata na po~vata na Makedonija od sredi-
nata na XIX do krajot na HH vek. Prilo-
zi za prou~uvaweto na istorijata na kul-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
turata na po~vata na Makedonija, 14,
Skopje, 2006, 159-166. Kr. T.
MALESIJA – mal ridsko-pla-
ninski predel vo zapadniot del
na RM. Se protega na zapadnite
padini na planinata Karaorman,
opfa}aj}i go celiot sliv na
Zba{ka Reka (Golema Reka), des-
na pritoka na Crni Drim. Na is-
tok se grani~i so Debarca, na se-
verozapad so Debarska @upa, na
zapad so Debarski Drimkol i na
jug so severnata periferija na
Stru{ko Pole. Vo minatoto se
vikala Zakamen, od kade {to po-
teknuva poznatata zakamenska
iseleni~ka struja. Dene{noto
ime $ go dale sosednite Albanci
{to `iveat na severnata perife-
rija na Stru{ko Pole, a ozna~uva
†Brda#. Reljefot e ridski i pla-
ninski, isprese~en so pove}e dla-
boki dolini. Klimata e planin-
ska, so ladni zimi i sve`i leta.
Padinite na Karaorman se po-
krieni so dabova i bukova {uma.
Vo M. se nao|aat ~etiri sela:
Prisovjani, Zba`di, R’`anovo i
Lokov. Site se ili raseleni ili
se nao|aat vo faza na celosno
preseluvawe. Dodeka vo 1961 g. vo
M. `ivele 926 `., vo 2002 g. osta-
nale da `iveat samo 22 `. i toa vo
Zba`di (10) i Prisovjani (11), a
drugite dve sela se raseleni. Na-
selenieto go so~inuvaat Make-
donci na koi osnovno zanimawe
im e sto~arstvoto.
LIT.: Branislav Rusi¢, Malesija, †Godi-
{en zbornik na FF#, kn. 6, Skopje, 1953.
Al. St.
MALESKA-TROJA^ANEC, Pa-
raskeva (Skadar, Albanija, 26. VII
1930 ‡ Skopje, 11. III 2006) ‡ novi-
nar i spiker. Otkako repatrira-
la (1948) vo Makedonija, se vrabo-
tila vo Radio Skopje, kade {to
ostanala celi 33 godini, do pen-
zioniraweto (1981). Bila ~len na
†Malcinskata# redakcija. Po pro-
{iruvaweto na programata na al-
banski jazik bila avtor i spiker
na: †[kolska emisija#, †Radio-
drama#, †Emisija za zemjodelci-
te#, †Pedago{ki soveti#, †Emisi-
ja za `enata# i drugi. J. F.
MALESKI, Vlado (Struga, 5. IX
1919 ‡ Struga, 23. IX 1984) ‡ ras-
ka`uva~, romansier, vtemeluva~
na sovremenata makedonska pro-
za, scenarist, publicist, osnova~
na †Razgledi#, novinar, diplo-
mat. Bil direktor na Radio Skop-
je i urednik, pokraj na †Razgle-
di#, i na spisanijata †Nov den# i
†Sovremenost#. Rabotel vo dip-
lomatska slu`ba (ambasador vo
Liban, Etiopija i Polska) i bil
~len na Pretsedatelstvoto na
SRM. ^len e na DPM od 1946 g.
Vlado Maleski e avtor na eden ne
tolku golem, no zna~aen kni`e-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Vlado
Maleski
ven opus. Prvata negova tvore~ka
faza se vrzuva so pi{uvawe poe-
zija, raskazi i edno~inki, so pre-
veduvawe, izdavawe bilteni i
vesnici. Negovite pesni, koi
prerasnuvaat vo narodni, se svoe-
vidna lirska istorija na toga{-
noto vreme. Vo prvata kniga na
Racinovite †Makedonski narod-
noosloboditelni pesni# e obja-
ven i tekstot na negovata †Denes
nad Makedonija# (denes himna na
RM). Vo tekot na svojot ~etirie-
setgodi{en kni`even anga`man
objavuva nekolku knigi. Vo 1976 g.
izdava~kata ku}a †Kultura# gi ob-
javi negovite †Odbrani dela# vo
pet toma. Vo 1951 g. Maleski se ja-
vuva i kako avtor na scenarioto za
prviot makedonski igran film
†Frosina#. Po ne{to pove}e od
Scena od filmot †Frosina# (1951)
desetina godini (1963) negoviot
roman †Ona {to be{e nebo# e
adaptiran kako dramski tekst pod
naslov †Bogomilska balada# od
strana na Milan \ur~inov i Ili-
ja Zafirovski, postaven i igran
na scenata na Dramskiot teatar vo
Skopje vo sezonata 1964/65 g. Po
deset godini (1974) vo adaptacija
i re`ija na Dimitrie Osmanli e
prika`an igraniot TV-film
†Prva ve~er#, spored istoimeniot
raskaz na ovoj avtor. Maleski svo-
jata svrtenost kon modernizmot ja
izrazi preku skri{nata teoriska
polemika so naglaseniot avangar-
dizam vo na{ata sredina, mani-
festirana vo statijata †Konspek-
ti#, objavena vo tri dela: †Non pos-
simus#, †Okolu prvoto pra{awe na
MALE[EVO M
teorijata na umetnosta# i †Umet-
nikot mora, saka i mo`e# objaveni
vo sp. †Razgledi# (1954) vo broevi-
te 19, 20, 21. Negovoto kni`evno
delo umetni~ki se do`ivuva seko-
ga{ sovremeno i kompleksno.
DELA: zbirki raskazi: \ur|ina alova
(1950) i Branuvawa (1953); romani: Ona
{to be{e nebo (1958), Vojnata, lu|e, voj-
nata (1967), Razboj (1969), Zapisi na Ezer-
sko Drimski (1980) i Jazli (1990, posthum-
no); Ka`uvawa (dnevni~ki zapisi od
NOB, 1976) i Razgledi (kniga esei, ogledi
i polemi~ki prilozi, 1976). Mje~eslav
LIT.: Bla`e Ristovski, Makedonski narod- Malecki
noosloboditelni pesni, Skopje, 1974; is- wa vo Egejskiot del na Makedoni-
tiot, Makedonskiot stih 1900–1944.
Istra`uvawa i materijali, Skopje, 1980, ja. B. Vidoeski mnogu visoko ja
441–446; Miodrag Drugovac, Istorija na ma- ocenuva to~nosta na terenskite
kedonskata kni`evnost XX vek (1990); Ven- zapisi na M. Rezultat na negovi-
ko Andonovski, Strukturata na makedon- te istra`uvawa se nekolku ras-
skiot realisti~en roman (1997); Angelina pravi i dve kni{ki: tekstovi od
Banovi}-Markovska, Likovi – antagonis-
ti, 2001; Hristo Georgievski, Makedonski- Suho i Visoka vo Solunsko
ot roman 1952–2000 (2002). V. M.-^. (Krak[w, 1934) i re~nik na tie dva
govora (Krak[w, 1936). Vo statija-
ta Z zagadniev dialektologii macedov-
skiej (†Rocznik Slawistyczny#; XIV,
1938) M. dava ocena na trudovite
na drugite avtori od oblasta na
makedonskata dijalektologija i
konstatira deka makedonskite
dijalekti pretstavuvaat indivi-
dualen dijalekten tip {to mo`e
da se nare~e makedonski jazik.
Pove}eto makedonisti~ki trudo-
vi od M. se odnovo objaveni vo
Krakov vo tomot pod naslov Dia-
lekty polskie i sqowiavskie (Krak[w
Denko
Maleski 2004).
LIT.: In memoriam Mieczysqaw Maqecki,
MALESKI, Denko (Skopje, 14. Zeszyty naukowe UJ DCCXXXV, Warszawa -
XI 1946) – pravnik i univ. profe- Krak[w, 1987. Z. T.
sor, dr`avniki diplomat. Diplo-
miral (1970) i magistriral na
Pravniot fakultet vo Skopje na
tema †Op{testveno-politi~kiot
sistem na SFRJ# (1976). Doktori-
ral na Pravniot fakultet vo
Qubqana (1981). Bil izbran za
asistent na Pravniot fakultet
vo Skopje po predmetot sovreme-
ni politi~ki sistemi i za docent,
vonreden i redoven profesor po
Me|unarodna politika. Bil vizi-
ting profesor na Univerzitetot
Bouling-Grin, Ohajo, SAD
(1990–1991). Bil minister za nad-
vore{ni raboti na RM (1991- Karta na Male{evijata
1993) i {ef na Postojanata misi-
ja na RM kaj OON (1993 –1997). MALE[EVO (Male{evija, Ma-
le{) – visok predel vo isto~niot
BIBL.: Sovremeni politi~ki sistemi,
Skopje 1987; Me|unarodna politika, del na RM. Go zafa}a izvorskiot
sliv na rekata Bregalnica, do
Skopje 2000.
IZV.: Arhiva na Praven fakultet †Jus- nejzinata klisura nad s. Razlov-
ci. Toa e opkoleno so Male{ev-
tinijan Prvi# – Skopje, Skopje, 2007.
Sv. [. i T. Petr. skite Planini i so razgranoci na
Vlaina, Golak i Pla~kovica, a e
MALECKI, Mje~islav (Mieczy-
sqaw Maqecki) (Mjelec, Polska, 14. otvoreno samo nakaj sever po do-
linata na Bregalnica. Preku M.
VII 1903 – Klocko, Polska, 3. IX
1946) ‡ polski lingvist, slavist, vodat dve regionalni soobra}aj-
nici. Edna {to go povrzuva na se-
balkanist, dijalektolog, istra-
`uva~ na ju`noslovenskite dija- ver so Pijanec i na jug so Stru-
mi~kata Kotlina, i druga {to go
lekti, prv polski makedonist. Vo
triesettite godini na minatiot povrzuva na zapad so Ko~anskata
Kotlina i na istok so dolinata
vek vodel intenzivni istra`uva-
903
M MALE[EVSKA
na Struma. Prvpat se spomnuva vo
edna povelba na vizantiskiot car
Vasilij II vo 1020 g. Vo vremeto na
osmanliskoto vladeewe upravno
sredi{te na M. bilo Peh~evo
(toga{ Osmanija); a potoa ovaa
uloga ja prezema Berovo. Vo M.
ima 14 sela i dve gradski naselbi
– Berovo i Peh~evo. Od selata, 8
$ pripa|aat na op{tinata Bero-
vo, a 6 na op{tinata Peh~evo. Na-
selbite se od zbien tip i se nase-
leni so Makedonci. Vo s. Crnik
ima Turci i Romi. Brojot na nase-
lenieto e vo stagnacija. Vo 1961 g.
ovde `iveele 20.048 `., i vo 2002
g. skoro isto tolku – 19.458 `. Ma-
le{evci prete`no se zanimavaat
so sto~arstvo, ovo{tarstvo i so
proizvodstvo na kompiri.
LIT.: J. Pavlovi¢, Male{evo i Male{ev-
ci, Beograd 1928; Male{ i Pijanec, Pri-
rodni i socio-geografski karakteris-
tiki, MANU, Skopje 1980. Al. St.
MALE[EVSKA, Ana (Dupnica,
Bugarija, 1871 – Bugarija, 1942) –
u~itelka, u~esni~ka vo Ilinden-
skoto vostanie, }erka na Nikola
Male{evski, punktov na~alnik na
TMORO vo Dupnica. Gimnazija za-
vr{ila vo Solun. U~itelstvuvala
vo Kuku{, kade {to se vklu~ila vo
TMORO. Vlegla vo ~etata na ku-
ku{kiot okru`en vojvoda Krsto
Asenov (vo proletta na 1903). Na
Ilinden (1903), pri osvetuvaweto
na vostani~koto zname, se ven~ala
so Kr. Asenov vo crkvata vo s. Kor-
ni{or. Poradi toa vojvodata Ase-
nov bil ubien od negov ~etnik. Po
ovoj dramati~en nastan Ana zami-
nala od ~etata i $ se posvetila na
u~itelskata dejnost.
LIT.: Milen Kumanov, MakedoniÔ, Kra-
tÍk istori~eski spravo~nik, SofiÔ,
1993. V. \.
MALE[EVSKA EPARHIJA
(IX v.) – poznata i kako Provadska
ili Ov~epolska, Zletovska ili
Lesnovska i Morodviska, spored
teritoriite na koi{to se prosti-
rala. Postoela od IX v., od vreme-
to na prvata misija na svv. Kiril
i Metodij po dolinata na Bregal-
nica. ^esto bila podvlastuvana
od drugi eparhii i od pobogatite
mitropolii (Skopskata).
LIT.: Ivan Snegarov, IstoriÔ na Ohrid-
skata arhiepiskopiÔ, I–II, vtoro foto-
tipno izdanie, SofiÔ, 1995; M. Jankovi¢,
Episkopije i mitropolije Srpske crkve u
sredwem veku, Beograd, 1985. Rat. Gr.
MALE[EVSKI (MALE[KI)
NARODNOOSLOBODITELEN
PARTIZANSKI ODRED (mes-
nost Paruca, kota 1356 na pl.
Pla~kovica, 25. VIII ‡ noemvri
1944) ‡ teritorijalna partizan-
ska edinica na NOV i POM. Bil
formiran od 50 borci od Male{e-
vijata. Gi napa|al pomalite nepri-
jatelski upori{ta, gi uni{tuval
904
op{tinskite arhivi, ja spre~uval
rekvizicijata (avgust-septemvri)
i vr{el agitacija i mobilizacija
na novi borci. Del od borcite
vlegle vo sostavot na Trinaeset-
tata i ^etirinaesettata NO bri-
gada na Pedesettata (makedonska)
divizija na NOVJ (vtorata polo-
vina na septemvri). Po formira-
weto na Komandata na podra~jeto
vo Berovo i komandite na mesta vo
Berovo i vo Peh~evo, ja vr{el
glavnata bezbednosna za{tita.
LIT.: D-r Mile Mihajlov, Voenozadnin-
skite organi vo Narodnoosloboditelna-
ta vojna na Makedonija (1941–1945),
Skopje, 1992; Blagoja Aleksov, Berovo vo
prostorot i vo vremeto. (Hronika). Be-
rovo, 2003. S. Ml.
MALE[EVSKI, Nikola (Bero-
vo, 1852 ‡ Dupnica, den. Stanke
Dimitrov, Bugarija, 1935) ‡ deec
na makedonskoto revolucionerno
osloboditelno dvi`ewe. Bil is-
taknat u~esnik vo Razlove~koto
(1876) i vo Kresnenskoto vostanie
(1878-1879), a potoa emigriral vo
Bugarija. Podocna se vklu~il i vo
TMORO (1895) kako dolgogodi-
{en punktov na~alnik vo Dupni-
ca. Go pomagal prefrlaweto na
vooru`enite ~eti od Bugarija vo
Makedonija i prifa}aweto na be-
galcite po izbuvnuvaweto na Vi-
ni~kata afera (1897). Vo Dupnica
bil osnova~ na nekolku komiteti.
Bil blizok drugar i sorabotnik
na Goce Del~ev i \or~e Petrov.
\or~e Petrov, Nikola Male{evski (vo sredinata)
i Goce Del~ev
LIT.: D-r Risto Poplazarov, Oslobodi-
telnite oru`eni borbi na makedonskiot
narod vo periodot 1850-1878 godina, Skop-
je, 1978; istiot, Makedonskoto Kresnensko-
razlo{ko vostanie, Skopje, 1979. S. Ml.
MALE[EVSKI PLANINI –
srednovisoki planini vo isto~-
niot del na RM. Pripa|aat na
gromadnite planini od Rodopska-
ta masa. Se protegaat la~no vo
pravec jz–si. Dol`inata na glav-
noto bilo iznesuva 32 km. Bilata
se zaobleni, a najvisoki vrvovi se
Xami Tepe (1.801 m) i ^engino
Kale (1.748 m), najisto~nata to~-
ka na RM. Geolo{kiot sostav e
pretstaven so kristalesti {kril-
ci, a vo poniskite delovi sprema
Berovskata Kotlina se pokrieni
so neogeni sedimenti. Preku bi-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
loto na planinata minuva delum-
no makedonsko-bugarskata grani-
ca. Na najvisokite delovi se nao-
|a izvorskiot del na rekata Bre-
galnica. Bilata se goli dodeka
planinskite strani se pokrieni
so bukova i dabova {uma. T. And.
Crkvata †Mali Sv. Vra~i# vo Ohrid
†MALI SV. VRA^I# – mala edno-
korabna crkva {to $ pripa|ala na
^elni~kata enorija. Izgradena e i
`ivopisana pred 1345 g. i vo svojata
slikana programa sodr`i nekolku
ikonografski re{enija {to se
edinstveni vo ohridskoto yidno
slikarstvo od XIV v. Bogorodica
@ivonosen Isto~nik vo konhata
na apsidata, sv. Kliment so mode-
lot na gradot Ohrid vo racete, koj
go prinesuva na patronite na crk-
vata sv. Kuzman i Damjan. Del od
slikanata dekoracija e delo na naj-
poznatiot ohridski slikar od sre-
dinata na XIV v. Jovan Teorijan. Vo
crkvata e so~uvan i originalniot
drven ikonostas od sredinata na
XIV v., kako i rezbanite carski dve-
ri od po~etokot na XVII v.
LIT.: Voislav J. ™uriÊ, Vizantijske
freske u Jugoslaviji, Beograd 1974, 69, zab.
80; Cvetan Grozdanov, Ohridskoto yidno
slikarstvo od XIV vek, Ohrid, 1980 48‡53;
Mirjana ›oroviÊ-QubinkoviÊ, Srewove-
kovni duborez u isto~nim oblastima Ju-
goslavije, Beograd, 1965, 19‡24, 123; Petar
Miqkovi}-Pepek, Sveti Vra~i vo Ohrid,
†Kulturno nasledstvo#, 19-20-21, (1992-93-
94), Skopje, 1996, 81‡108. S. C.
MALI HIDROCENTRALI VO
RM – vo periodot 1992-2003 g.
prose~noto godi{no proizvod-
stvo na malite HC vo RM iznesu-
valo 110,6 GWh, a najgolemo bilo
vo 1996 g. i iznesuvalo 158,5 GWh.
Ovde se navedeni samo HC so in-
stalirana mo}nost od 1 do 12 MW.
HC †Do{nica# e na istoimenata
reka, nedaleku od Demir Kapija.
Vo pogon od 1953 g. Ima dva agre-
gata so pelton turbini. Instali-
rana mo}nost 4,62 MW.
HC †Zrnovci# e na rekata Zrnov-
ka, kaj s. Zrnovci, nedaleku od
Ko~ani. Vo pogon od 1950 g. Ima
dva agregata so pelton turbini.
Instalirana mo}nost 1,26 MW.
HC †Kalimanci# e akumulacio-
na HE na rekata Bregalnica,
blizu do seloto Kalimanci (po-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
HC †Kalimanci# na r. Bregalnica
me|u Ko~ani i Del~evo). Vo po-
gon od 1970 g. Ima dva agregata so
francis turbini. Instalirana
mo}nost 12 MW.
HC †Matka# na r. Treska
HC †Matka# e vo dolniot tek na
rekata Treska, nedaleku od selo-
to Matka, Skopsko. Vo pogon od
1938 g. Ima tri agregati so fran-
cis turbini. Instalirana mo}-
nost 4,2 MW.
HC †Pena# na r. Pena
HC †Pena# e na rekata Pena, vo
blizina na Tetovo. Vo pogon od
1927 g. Ima dva agregata so fran-
cis turbini. Instalirana mo}-
nost 2,56 MW.
HC †Peso~ani# e na Peso~anska
reka, pokraj seloto Peso~ani
(pome|u Ki~evo i Ohrid). Vo po-
gon od 1951 g. Ima dva agregata so
pelton turbini. Instalirana
mo}nost 2,74 MW.
HC †Popova [apka# e na [ar
Planina. Vo pogon od 1993 g. Ima
4 agregati so pelton turbini. In-
stalirana mo}nost 4,78 MW.
HC †Sapun~ica# e na rekata Sa-
pun~ica, nedaleku od Bitola. Vo
pogon od 1952 g. Ima dva agregata
so pelton turbini. Instalirana
mo}nost 2,88 MW.
HC †Stre`evo# e vo sklop na is-
toimeniot hidrosistem (severo-
zapadno od Bitola). Vo pogon od
1993 g. Instalirana mo}nost 2,4
MW.
HC †Turija# e vo blizina na
Strumica. Vo pogon od 1985 g.
Ima dva agregata so francis tur-
bini. Instalirana mo}nost 2
MW.
LIT.: 50 godini makedonsko elektrosto-
panstvo, Skopje, 1995; J.P. †Elektrosto-
panstvo na Makedonija#, Skopje, 1999;
http://www.esmak.com.mk. Dr. R.
Dimitar
Malidanov
MALIDANOV, Dimitar (Sara-
kinovo, Vodensko, 5. XII 1946) ‡
grafi~ar, slikar, profesor na
FLU vo Skopje. Diplomiral
(1972) i magistriral (1975) na
ALU vo Qubqana. Avtor so iz-
vonredno poznavawe i vladeewe
na tehnolo{kite specifiki na
grafi~kite tehniki i zna~aen za
nivniot razvoj (akvatinta, meco-
tinta, suva igla, verni-mu). Se in-
teresira za sopstvenoto nacio-
nalno i kulturno minato preda-
deno so jazikot na simboli~no-
znakovnoto, asocijativnoto i me-
tafori~noto (Samoilov glasnik,
1972). Podocna se svrtuva kon
prirodata, neposredno registri-
raj}i gi promenite vo svetot na
florata (Treva, 1980; Pupka,
1985; Plod, 1993).
LIT.: Sowa Abaxieva Dimitrova, Dimi-
tar Malidanov (katalog), Skopje, 1985;
Viktorija Vasev Dimeska, Dimitar Mali-
danov (katalog), Beograd, 1990. Z. Al.-B.
MALINA (Rubus idaeus L., fam.
Rosaceae) – ima cirkumborealen
Malina, granka so plodovi
MALINOV M
areal, spa|a vo rodot na kapini-
te, no se razlikuva od niv po is-
pravenite letorasti bez trwe,
listovite odozdola se srebrenes-
to-vlaknesti, a plodot crvena,
so~na i vkusna malina. Kaj nas e
zastapena vo montanskiot i vo
subalpskiot region. Al. And.
Vane
Malinkov -
]endo
MALINKOV-]ENDO, Vane (Ka-
vadarci, 1925) ‡ fotograf, tik-
ve{ki foto-hroni~ar. Negoviot
interes e naso~en kon fotograf-
sko dokumentirawe na minatoto i
sovremenosta na Kavadarci i na
Tikve{ijata, sobirawe na fotog-
rafskoto nasledstvo od negovite
prethodnici i nivna prezentacija
preku javni izlo`bi. Siot rabo-
ten vek raspolaga so sopstven fo-
tografski du}an vo centarot na
Kavadarci. Ima organizirano iz-
lo`bi na fotografii vo Kavadar-
ci, Negotino, Prilep i vo Qubqa-
na. Najzna~ajnoto e prezentirano
vo negovata monografija †Kava-
darci nekoga{ i sega#, vo koja ima
403 fotografii so legendi za pot-
rebnite faktografski podatoci.
BIBL.: Kavadarci nekoga{ i sega, Kava-
darci, 1995. S. Ml.
MALINOV, Zoran~o ([tip,
1964) ‡ etnolog, nau~en sorabot-
nik vo Institutot za folklor
†Marko Cepenkov# vo Skopje.
Diplomiral na Studiskata grupa
za geografija (Nasoka etnologi-
ja) na Institutot za geografija
na Prirodno-matemati~kiot fa-
kultet vo Skopje (1988). Magis-
triral na Grupata za etnologija
na Filozofskiot fakultet vo
Belgrad na tema †Posmrtni obi-
~aji u Bregalni~koj oblasti# (25.
VI 1999), a doktoriral na Prirod-
no-matemati~kiot fakultet vo
Skopje na tema †Tradicionalni-
ot naroden kalendar vo [opsko-
bregalni~kata etnografska ce-
lina# (2005). Raboti vo Institu-
tot za folklor †Marko Cepen-
kov# (od 21. VIII 1995).
BIBL.: Posmrtnite obi~ai vo Bregal-
ni~kata oblast, Skopje, 2001.
LIT.: Referat za izbor na asistent-is-
tra`uva~ od oblasta na etnologijata
pri Institutot za folklor †Marko
Cepenkov# ‡ Skopje, Bilten na Univerzi-
tetot †Sv. Kiril i Metodij# vo Skopje,
905
M MALINSKA
br. 837, Skopje, 15. X 2003, 58-61; Referat
za izbor na nau~en sorabotnik vo Insti-
tutot za folklor †Marko Cepenkov# ‡
Skopje, na istoto mesto, br. 878, od 1. IX
2005, 125-127. S. Ml.
Veselinka
Georgieva
Malinska
MALINSKA, Veselinka Geor-
gieva (Kumanovo, 4. I 1917 ‡ Skop-
je, 12. XI 1987) ‡ nacionalen i ko-
munisti~ki deec, prvoborec, no-
vinar i politi~ar. Kako ~len na
SKOJ (1933) i sekretar na skoev-
ski aktiv (1934), bila uapsena (ja-
nuari‡fevruari 1936) vo istra`-
niot zatvor vo Skopje i vo Ada
Ciganlija (Belgrad). Ja zavr{i-
la Trgovskata akademija vo Ni{.
Kako ~len na KPJ (1936) i stu-
dent na Visokata ekonomsko-ko-
mercijalna {kola vo Zagreb, bi-
la istaknat aktivist vo kumanov-
skoto Studentsko dru{tvo (vo le-
toto 1937) i bila izbrana za ~len
na MK na KPJ vo Kumanovo. Po-
docna studirala vo Belgrad (1939),
kade {to bila sekretar na Mes-
niot odbor na Narodnata pomo{
(1940‡1941). Po Aprilskata vojna
bila glavnata kurirska vrska na
PK na KPJ za Srbija i CK na
KPJ so Belgradskiot NOPO i so
partiskite organizacii vo Srbi-
ja. Vo otsustvo bila osudena na
smrt (april 1942). Potoa se vra-
tila vo Makedonija (maj 1942) i
bila sekretar na MK na KPJ vo
Skopje i urednik na negovoto gla-
silo †Vesnik#. Naskoro zaminala
kako borec vo Vtoriot skopski
NOPO (oktomvri 1942 ‡ januari
1943), a potoa se ilegalizirala
kaj jataci na Skopska Crna Gora,
od kade {to zaminala (20. V 1943)
na pl. Karaorman za sekretar na
Agitprop pri G[ na NOV i POM.
Bila kandidat za ~len na CK na
KPM (1943‡1945), izbran delegat
na AVNOJ, ~len na Glavniot od-
bor na NOF, odgovoren urednik na
sp. †Ilindenski pat# (od april
1944), delegat i vtor sekretar na
rabotnoto Pretsedatelstvo na
Prvoto zasedanie na ASNOM (2.
VIII 1944), referent na Poverens-
tvoto za informacii (od 14. VIII
1944) i urednik na sp. †Makedon-
ka# (od noemvri 1944). Po Oslobo-
duvaweto bila sekretar na Glav-
niot odbor na AF@ za Makedoni-
ja (od 15. XII 1944), ja zavr{ila Vi-
906
{ata politi~ka {kola †\uro \a-
kovi}# vo Belgrad, bila glaven i
odgovoren urednik na v. †Nova Ma-
kedonija#, direktor na Radio
Skopje (1952–1961), pretsedatel na
Zdru`enieto na novinarite na
Makedonija, potpretsedatel na
Glavniot odbor na SSRNM, ~len
na Izvr{niot sovet na Sobranie-
to na SRM, republi~ki i sojuzen
pratenik, ~len na Pretsedatels-
tvoto na CK na SKM, pretsedatel
na Univerzitetskiot sovet na
Univerzitetot †Sv. Kiril i Me-
todij# vo Skopje i ~len na Pretse-
datelstvoto na SRM. Nositel e na
Partizanska spomenica 1941.
BIBL.: Vo Skopje 1942 godina, †Prosve-
tena `ena#, br. 11, Skopje, 1961, 1; Sredbi
so Tito vo 1941 godina, †Prosvetena `e-
na#, Skopje, maj 1972, 4-5; Postojano ~eko-
rewe napred, Godi{nina na Prvata kon-
ferencija na AF@ na Makedonija, †Pro-
svetena `ena#, Skopje, dekemvri 1972, 2;
Bele{ki za hronika ‡ Skopje oktomvri
1942 ‡ juli 1943, †13 Noemvri#, XI, 11,
Skopje, 1972, 6; Za aktivnosta na Oddele-
nieto za agitacija i propaganda na CK
na KPM i na Glavniot {tab na NOV i
POM za vreme na negoviot prestoj vo se-
lo Gorno Vranovci esenta 1944 godina,
Veles i Vele{ko vo NOV 1943-15 maj 1945
godina, Titov Veles, 1977, 201-204; Sredba
so Tito vo 1941 godina. Spomeni, †Pros-
vetena `ena#, Skopje, maj 1980, 14-15; Be-
le{ki za hronika, †Skopje vo oslobodi-
telnata vojna i revolucija 1941-1945, tom
I, kn. prva, Skopje, 1984, 167-174; Podem na
informativnata i kulturnata akcija.
Istoriskite denovi na Gorno Vranovci,
Skopje, 1984, 86-91; @enite na Makedoni-
ja vo borbata za ramnopravnost, Nezabo-
ravnik, NIP †Komunist#, Skopje, 1985.
IZV.: Izvori za Osloboditelnata vojna
i revolucija vo Makedonija 1941-1945, tom
I, kniga prva, vtora i treta, Skopje, mart
1968; Zbornik na dokumenti za u~estvo-
to na `enite od Makedonija vo Narodno-
osloboditelnata vojna i revolucijata
1941-1945, Skopje, 1976; Kumanovo i Kuma-
novsko vo NOV 1941-1945. Dokumenti,
Kumanovo, 1988.
LIT.: Petar Trajkovski, Georgi Malin-
ski ‡ prv esperantist vo zemjata, †Na{
vesnik#, XVIII, 666, Kumanovo, 18. V 1979, 5;
Kumanovo i Kumanovsko vo NOV 1941-
1942 godina. Materijali od nau~niot so-
bir odr`an na 12, 13 i 14 dekemvri 1978 go-
dina, Kumanovo, dekemvri 1979. S. Ml.
\or|i
Malkovski
MALKOVSKI, \or|i (Veles, 24.
VI 1957) ‡ istori~ar, nau~en so-
vetnik i redoven profesor vo
Institutot za nacionalna isto-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
rija vo Skopje. Osnovno u~ili{-
te i gimnazija zavr{il vo rodni-
ot grad (1976), a potoa diplomi-
ral na Filozofskiot fakultet
vo Skopje ‡ Grupa istorija (1. X
1980), kade {to i magistriral so
temata †Dejnosta na bugarskata
profa{isti~ka organizacija Bra-
niik vo Makedonija 1941-1944 go-
dina# (7. III 1989) i doktoriral so
temata †Profa{isti~kite i ko-
laboracionisti~kite organiza-
cii i grupi vo Makedonija 1941-
1944 godina# (dekemvri 1994). Ra-
boti vo INI (od 1. X 1981) kako
istra`uva~ na Makedonija vo
vremeto na Vtorata svetska vojna.
Avtor e na pogolem broj mono-
grafski trudovi.
BIBL.: Veles i Vele{ko vo Narodnooslo-
boditelnata vojna 1941‡1945. Spomen-
kniga na zaginatite borci vo NOV i `rt-
vi na fa{isti~kiot teror od Veles i Ve-
le{ko, Titov Veles, 1985 (so koavtor);
Monopolot vo Veles 1919‡1945 godina,
Titov Veles, 1988; Borba za sloboda, Ti-
tov Veles, 1989; Sveti Nikole i Sveti-
nikolsko od 1912 do 1945 godina, Sveti
Nikole, 1990; @iveeja, se borea i zaginaa
vo viorot na Revolucijata 1941‡1945,
Spomen kniga na zaginatite borci i `rt-
vi na fa{isti~kiot teror od Sveti Ni-
kole i Svetinikolsko, Sveti Nikole,
1990 (so koavtor); Bugarskata fa{is-
ti~ka organizacija †Branik#vo Makedo-
nija (1941‡1944), Skopje, 1992; Profa{is-
ti~kite i kolaboracionisti~kite or-
ganizacii i grupi vo Makedonija 1941‡
1944, Skopje, 1995; Kriva Palanka i Kri-
vopalane~ko niz istorijata, Kriva Pa-
lanka, 1996 (so koavtori); Vinica i Vi-
ni~ko, Vinica, 1998; Demir Kapija, Demir
Kapija, 1998; Nacionalnoto dvi`ewe vo
Veles od 1919 do 1931 godina, Veles, 1998;
Jov~e Xipunov i negovata aktivnost od
1919 do 1931 godina, Veles, 1998 (so koav-
tor); Trajko Andreev‡Petkanovski 1919-
1943, Veles, 1998 (so koavtor), Dolna Ba-
wica ‡ Asagi Banitsa e Poshtme, Ko~ani,
2000; ^a{ka niz istorijata, ^a{ka,
2001; Op{tina Zelenikovo, Zelenikovo,
2001; Balisti, Skopje, 2002; Politi~ki-
te partii i organizacii vo Makedonija
vo Vtorata svetska vojna 1941-1944 go-
dina, Skopje, 2002; Gorno Lisi~e-Skop-
sko, Skopje, 2002; Kisela Voda vo Vtora-
ta svetska vojna 1941-1944 godina, Skop-
je, 2003. S. Ml.
MALCINSTVA (ZAEDNICI)
VO RM – grupi {to se malobroj-
ni vo odnos na ostatokot od nase-
lenieto na RM, ~ii pripadnici
imaat etni~ki, religiozni, jazi~-
ni i rasni obele`ja po koi se raz-
likuvaat od mnozinstvoto i negu-
vaat ~uvstvo na solidarnost naso-
~eno kon za~uvuvawe na svojata
kultura, tradicija, jazik i vera.
Ustavot na RM (1991) kako sino-
nim za poimot †malcinstvo# go
upotrebuva{e poimot †nacional-
nost#. Poimot †zaednica# vo RM,
oficijalno, prvpat se upotrebu-
va vo Ramkovniot dogovor (2001)
i vo amandmanite na Ustavot od
1991 g. (16. XI 2001). Vrz nivna os-
nova i site pravni akti usvoeni
potoa za ozna~uvawe na poimot
†malcinstvo# go upotrebuvaat
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Trajko
Petrovski:
Romite vo
Makedonija
(2002)
poimot †zaednica#, ne vo smisla
jazi~na ili kulturna, tuku etni~-
ka zaednica kako klu~en koncept
za transformirawe na multiet-
ni~koto op{testvo vo multiet-
ni~ka dr`ava. Amandmanot IV na
Ustavot kako malcinstva/zaedni-
ci gi opredeluva †gra|anite {to
`iveat vo granicite na RM, koi
se del od albanskiot, turskiot,
vla{kiot, srpskiot, romskiot,
bo{wa~kiot i drugite narodi#.
Taka se ozna~eni i grafite za et-
ni~ka pripadnost na popisot od
2002 g., spored koi od vkupno
2.022.547 gra|ani na RM, 1.297.981
se izjasnuvaat kako Makedonci,
509.083 kako Albanci, 77.959 Tur-
ci, 53.879 Romi, 35.939 Srbi,
17.018 Bo{waci, 9.695 Vlasi i
20.993 kako drugi; ili 1.310.184
pravoslavni, 674.015 muslimani,
7.008 katolici, 520 protestanti i
30.820 drugi, odnosno, 1.344.815
gra|ani so maj~in jazik makedon-
ski, 507.989 albanski, 71.757 tur-
ski, 38.528 romski, 24.773 srpski,
8.560 bo{wa~ki 6.884 vla{ki i
19.241 drugi jazici.
IZV.: †Slu`ben vesnik na RM, br. 52/91;
†Slu`ben vesnik na RM#, br. 91/01; Popis
2002. T. Petr.
Janaki
Manaki
MANAKI, Janaki (s. Avdela,
Kostursko, 1878 ‡ Solun, 1948) ‡
fotograf i, zaedno so postariot
brat Milton, prvi balkanski
filmski snimateli (od vla{ko
poteklo). Gi zavr{il Osnovnoto
romansko u~ili{te vo rodnoto
selo i Romanskata gimnazija vo
Bitola, so osoben interes za cr-
taweto, kaligrafijata i foto-
grafijata. Potoa bil nastavnik
po kaligrafija i crtawe vo Ro-
manskata gimnazija vo Janina, ka-
de {to zaedno so brat mu Milton
otvoril i foto-atelje (1898). Po
andartskoto palewe na rodnoto
selo, zaedno so brata si, se prese-
lil vo Bitola (1905), kade {to
otvorile †Atelje za umetni~ka
fotografija#. Od London ja kupi-
le filmskata †Kamera 300#
(1905), so koja go snimile prviot
dokumentaren film †Tkaja~ki#
(za dejnosta na `enite vo nivnoto
semejstvo: vla~ewe na volnata,
predewe, snovewe i tkaewe). Za-
edni~ki registrirale i niza zna-
~ajni nastani i momenti od sekoj-
dnevjeto vo dokumentarnite fil-
movi †Vla{koto u~ili{te vo Av-
dela ili U~ili{te na otvoreno#
(1905), †Proslavata na \ur|ov-
den#, †Makedonski ora#, †Vla{ka
svadba#, †Makedonska svadba vo
Bitolsko#, †Vlasi nomadi ‡ Ka-
raka~ani#, †Represii vrz make-
donskoto naselenie vo Bitola#,
†Proslavata na Sv. Kiril i Me-
todij# (1905‡1908), †Pana|ur kaj
Sveta Nedela vo Bitola i vo dru-
gi mesta# (1907), †Beseweto na
Ilindenci# (1908), †Sultanot
Mehmed Re{ad vo Solun i vo Bi-
tola# (1911) i dr. Po bugarskata
okupacija na Bitola bil interni-
ran vo Bugarija (1916). Po vra}a-
weto, zaedno so bratot Milton,
vo Bitola otvoril kino (1918).
Podocna se preselil da `ivee vo
Solun (1935), kade {to i po~inal.
Za~uvan e golem del od ostavnina-
ta od fotografii i filmski ma-
terijali ‡ okolu 100 kratkomet-
ra`ni filmski zapisi i reporta-
`i so okolu 1.600 metri filmska
lenta od 35 mm, 18.513 foto-nega-
tivi i 17.854 fotografii.
LIT.: Tvore{tvoto na bra}ata Manaki,
Skopje, 1996. S. Ml.
Milton
Manaki
MANAKI, Milton (s. Avdela,
Kostursko, 1882 ‡ Bitola, 5. III
1964) ‡ fotograf i filmski sni-
matel (od vla{ko poteklo), po-
mlad brat na Janaki. Zavr{il os-
novno u~ili{te i prvi klas gim-
nazija, a potoa se oddal na izu~u-
vawe na fotografskiot zanaet
kaj postariot brat Janaki. Po an-
dartskoto palewe na rodnoto se-
MANAKOVI] M
lo zaedno so brata si, se preseli-
le vo Bitola (1905), kade {to ot-
vorile †Atelje za umetni~ka fo-
tografija# i od London ja kupile
filmskata †Kamera 300# (1905),
so koja go snimile prviot doku-
mentaren film †Tkaja~ki#, a po-
docna filmski registrirale i
razni drugi nastani i momenti od
sekojdnevieto vo dokumentarnite
filmovi †Vla{koto u~ili{te vo
Avdela ili U~ili{te na otvore-
no# (1905), †Proslavata na \ur-
|ovden#, †Makedonski ora#, †Vla{-
ka svadba#, †Makedonska svadba vo
Bitolsko#, †Vlasi nomadi ‡ Ka-
raka~ani#, †Represii vrz make-
donskoto naselenie vo Bitola#,
†Proslavata na Sv. Kiril i Me-
todij# (1905‡1908), †Pana|ur kaj
Sveta Nedela vo Bitola i vo dru-
gi mesta# (1907), †Beseweto na
Ilindenci# (1908), †Sultanot
Mehmed Re{ad vo Solun i vo Bi-
tola# (1911) i dr. Podocna samos-
tojno go snimil i dokumentarniot
film †Tito vo Bitola# (1963) i
dr. Za~uvani se okolu 100 kratko-
metra`ni filmski zapisi i re-
porta`i so okolu 1.600 m film-
ska lenta od 35 mm, 18.513 foto-
negativi i 17.854 fotografii.
LIT.: Leonid Manaki: Milton osnovopo-
lo`nik na na{ata kinematografija.
Razgovorot go vode{e Tomislav Osmanli.
†Ekran#, XIV, 694, Skopje, 2. III 1984, 42‡
44; Tvore{tvoto na bra}ata Manaki,
Skopje, 1996. S. Ml.
Du{an
Manakovi}
MANAKOVI], Du{an (Skopje,
19. III 1924 – Skopje, 12. VIII 1995)
– geograf, redoven profesor na
Prirodno-matemati~kiot fakul-
tet, Institut za geografija. Os-
novno i sredno obrazovanie zavr-
{il vo Skopje. Aktivno u~estvu-
val vo Narodnoosloboditelnata
vojna od 1944 godina. Po demobi-
lizacijata vo 1946 god. rabotel
kako slu`benik vo tekstilnata
fabrika †Progres#, a od 1948 g.
vo Ministerstvoto za industrija
i rudarstvo na NR Makedonija.
Studiite po geografija gi zavr-
{il kako vonreden student vo
1952 g. Vo 1954 godina bil izbran
za asistent na Katedrata za geog-
rafija na Filozofskiot fakul-
tet vo Skopje. Vo 1960 godina dok-
toriral na Prirodno-matemati~-
907
M MANASIEV
kiot fakultet vo Skopje na tema
†Geomorfologija na pore~ieto
na Babuna i Topolka so Titovve-
le{kata Kotlina#. Vo 1961 g. bil
izbran vo zvawe docent, vo 1966 g.
za vonreden profesor, a vo 1972 g.
za redoven profesor, vo koe zva-
we e preizbran vo 1981 godina. Od
1. I 1980 g. e dekan na Geografski-
ot fakultet. Vo redovna penzija
zaminal vo 1985 g. Toj e osnova~ i
dolgogodi{en pretsedatel na
Speleolo{koto dru{tvo na RM,
generalen sekretar na Sojuzot na
speleolozite na SFRJ, pretseda-
tel na Ferijalniot sojuz pri
Univerzitetot †Sv. Kiril i Me-
todij# vo Skopje. Bil u~esnik vo
slednite proekti: †Geomorfolo-
gija na Bukovi}#; †Bistra#; †Ma-
riovo – kompleksni geografski
istra`uvawa#; †Geomorfolo{ka
karta na R Makedonija#, i pove}e
sektorski studii raboteni za In-
stitutot za prostorno planira-
we. Nau~nata aktivnost bila
orientirana sprema geomorfo-
logijata i speleologijata. T. And.
Argir
Manasiev
MANASIEV, Argir N. (s. Seo-
vo, Gevgelisko, 1873 – Gorna Xu-
maja, 7. IX 1932) – u~itel, u~esnik
vo Ilindenskoto vostanie, gevge-
liski okoliski vojvoda. Ja zavr-
{il Katoli~kata gimnazija vo
Zejtenlik (Solunsko). Bil u~i-
tel vo Novo Selo i vo Negovan
(Solunsko), vo Smokvica (Gevge-
lisko) i na dr. mesta. ^len na
MRO stanal vo 1894 g. Od VIII
1901 do VIII 1905 g. bil gevgeliski
okoliski vojvoda i delegat na
Rilskiot kongres. Podocna bil
bugarski okoliski upravnik na
Gevgelija (1912–1913) i na Stru-
mica (1913–1919).
IZV. i LIT.: CDA, f. 771, op. 1, a.e. 17, ll.
17-79; Borbite v Makedoni® i Odrinsko
1878–1912 – Spomeni, Sofi®, 1981. Al. Tr.
MANASIEV (VE^ERIN), Ki-
ril Stefanov (Gevgelija, 23. VI
1909 – Sofija, 18. IV 1936) – make-
donski kulturno-nacionalen i
op{testveno-politi~ki deec, po-
et, prozaist i dramski avtor.
Vnuk od brat na ilindenskiot re-
volucioner Argir Manasiev.
U~i vo gimnazijata vo rodniot
908
grad. Po vojnite so semejstvoto se
preseluva vo Sofija (1924) i go
zapo~nuva stradniot `ivot na be-
galecot poet. Gimnazijalecot od-
vaj pre`ivuva kako fizi~ki ra-
botnik i prodava~ na ja`iwa, no
toj e glaven aktivist vo Gevgelis-
kiot kvartal, sekretar na Gevge-
liskoto bratstvo i pretsedatel
na ^itali{teto †Roden kraj#.
Objavuva humoristi~no-satiri~-
ni i socijalno-patriotski stiho-
vi, raskazi, humoreski i dramski
tekstovi vo mnogu dnevni i perio-
di~ni publikacii niz Bugarija,
glavno pod psevdonimite: Violet-
ko, Vio, Lorans, L-s, Neranzin i
Ve~erin. Kulturno-op{testvena
dejnost razviva vo Gevgeliskoto
bratstvo, a vo ^itali{teto †Ro-
den kraj# organizira sobranija i
kulturno-umetni~ki programi so
makedonska nacionalna tematika.
Osobeno e blizok so rodnokrajci-
te Angel Dinev i Mitko Zafi-
rovski i sorabotuva vo nivnite
publikacii †Roden kraŸ# (1933),
†Makedonski vesti# (1935–1936) i
†Makedonska zemÔ# (1936). Te{ko
zabolen, umira mlad vo golema si-
roma{tija.
LIT.: AngelÍ DinevÍ, KirilÍ Manasie-
vÍ (Ve~erinÍ), †Makedonski vesti#, II, 54,
SofiÔ, 29. IV 1936, 2; D-r Bla`e Ristov-
ski, Projavi i profili od makedonskata
literaturna istorija, I, Skopje, 237–240;
Vasil Tocinovski, Rod i porod, Skopje,
2001. Bl. R.
Jovan
Manasievski
MANASIEVSKI, Jovan (Gosti-
var, 21. V 1968) – politi~ar. Zavr-
{il Filozofski fakultet (Ka-
tedra po sociologija) vo Skopje.
Bil minister za trud i socijalna
politika i minister za odbrana
(2002–2006), pratenik vo Sobra-
nieto na RM i pretsedatel na Li-
beralno-demokratskata partija (od
2008). R.
MANASIEVSKI, Jovan Janaki-
ev (s. Golate, Gostivarsko, 27. I
1943) ‡ general-potpolkovnik na
ARM. Osnovno i sredno u~ili{te
zavr{il vo Gostivar, a Voena aka-
demija na JNA vo Bawaluka. Ofi-
cerskata kariera ja zapo~nal kako
komandir na tenkovski vod i ~eta,
a potoa komandant na oklopen ba-
taljon i na oklopna brigada. Zavr-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
{il Komandno{tabna akademija i
[kola za narodna odbrana. Vo
ARM bil komandant na korpus,
pomo{nik na NG[ za ONR i zame-
nik na NG[ na ARM, po {to bil
penzioniran (8. XI 1999). V. St.
Pepi
Manaskov
MANASKOV, Pepi (Veles, 19.
VIII 1964) ‡ rakometar. Zavr{il
Vi{a zemjodelska {kola vo Bi-
tola (1989). Bil ~len na Rako-
metniot klub †Borec# vo Veles
(1980–1983). Igral za RK †Pelis-
ter# vo Bitola (1983–1990), po-
toa vo Francija, Germanija i
Slovenija (osum godini) i vo ne-
kolku doma{ni ekipi (1983–
2006). Bil reprezentativec na Ju-
goslavija (od 1985) i na Makedo-
nija (1992– 2001). Igral vo kvali-
fikaciite i na Svetskoto prven-
stvo vo Egipet (1999). Nastapil
vo kvalifikaciite za evropski
prvenstva (1996, 1998 i 2000) i vo
zavr{nite natprevari vo Itali-
ja (1998). Kako najdobar strelec
zna~ajno pridonesuval za uspesi-
te na ekipite vo koi igral. D. S.
MANASTIR – nao|ali{te na tra-
vertin. Se nao|a na okolu 500 m ju-
goisto~no od s. Manastir. Nao|a-
li{teto e mnogu specifi~no, bi-
dej}i toa pretstavuva eden plio-
censki sedimentacionen basen, vo
koj pokraj vidovite bigor {to se ja-
vuvaat vo forma na plo~i so debe-
lina i do 10-na metri, vo nego ima i
nao|ali{ta na dijatomejska zemja.
Imeno, stanuva zbor za preslojuva-
we na vidovi bigor, pesoci i sili-
citi so dijatomejska zemja naj~esto
belo-siva, koja isto taka pretstavu-
va osoben interes za eventualna
eksploatacija. Zaedni~kiot paket
na vidovite bigor, pesoci i dijato-
mejska zemja vo nao|ali{teto Ma-
nastir dostignuva mo}nost i do 15
m. Travertinite se so naglasen kva-
litet koj se odrazuva preku {upli-
kavosta i medeno-`oltata boja.
LIT.: Todor Serafimovski, Nao|ali{-
ta na nemetali~ni mineralni surovini,
RGF, [tip, 2006. T. Ser.
MANASTIR ANDREJA[ & v.
†Sv. Andreja#.
MANASTIR ZRZE & v. †Sv.
Preobra`enie#.
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
MANASTIR KON^E & v. †Sv.
Stefan#.
MANASTIR MATEJ^E & v.
†Sv. Bogorodica#
MANASTIR MATKA & v. †Sv.
Bogorodica#.
MANASTIR NEREZI & v. †Sv.
Pantelejmon#.
MANASTIR PSA^A – v. †Sv.
Nikola#.
MANASTIR †SV. \OR\I # & v.
†Sv. \or|i Skoroposti`nik#.
MANASTIR TRESKAVEC & v.
†Uspenie na Sv. Bogorodica (Ma-
nastir Treskavec)#.
MANASTIR SVETI JOAKIM
OSOGOVSKI & v. †Sveti
Joakim Osogovski#.
MANASTIR SVETI JOVAN
BIGORSKI & v. †Sveti Jovan
Bigorski#.
MANASTIRSKI BOLNICI.
Srednovekovnata medicinska dok-
trina propagirana od Vizantija
bila pod kontrola na crkvata i na
nejzinite sfa}awa {to se isprep-
letuvale so proverenite medicin-
ski znaewa. Po~etocite na sredno-
vekovnata medicina se javuvaat po
crkvite i vo manastirite. Prvite
manastirski bolnici bile pred sè
humanitarni ustanovi, vo koi se
sproveduvala duhovna i telesna
medicina i im se davale soveti na
bolnite. Tie odigrale golema ulo-
ga vo razvojot na medicinskata
misla i hospitalna zdravstvena
za{tita kaj nas. Sv. Kiril i sv.
Metodij i nivnite u~enici sv.
Kliment i sv. Naum Ohridski, os-
ven ogromnata prosvetitelska dej-
nost, bile i osnovopolo`nici na
medicinskata nauka, osobeno na
manastirskata bolni~ka slu`ba,
preventivnata i socijalnata medi-
cina vo Makedonija i po{iroko.
Najstara bila Klimentovata bol-
nica vo manastirot †Sv. Pantelej-
mon# vo Ohrid (IX v.), potoa †Sv.
Naum Ohridski#, †Sv. Vra~i# vo
Bitola, †Sv. Joakim Osogovski#
vo blizina na Kriva Palanka, bol-
nicata vo manastirot †Sv. Arhan-
gel Mihail# posvetena na Gavril
Lesnovski i dr. P. B.
MANASTIRSKI ]ELIJNI
U^ILI[TA – v. ]elijni u~i-
li{ta
MANGAROV, Ignat M. (Krato-
vo, 1880 – Kumanovo, IX 1944) –
u~itel, ~len na TMORO. Zavr-
{il pedago{ko u~ili{te vo
Skopje (1898). U~itelstvuval vo
Gevgelija, Kr. Palanka i na dr.
mesta. Bil ~len na OK na TMO-
RO vo Gevgelija (1904–1905). Po-
docna bil zatvoren vo Kur{umli
an vo Skopje (1910). U~estvuval
vo Balkanskite vojni. Bil ubien.
IZV. i LIT.: CDA, f. 1, op. 1, a.e. 1, l. 78;
K. CÍrnu{anov, MakedonizmÍt i sÍpro-
tivata na Makedoni® srecu nego, Sofi®,
1992. Al. Tr.
Kole
Mangov
MANGOV, Kole (s. Banica, Le-
rinsko, 2. VII 1940) ‡ poet, publi-
cist. ^len na DPM (1977). Avtor
na zbirkite poezija: †Glados-
trav# (1975), †Vik# (1979). Pokraj
^apovski, Gilevski i Ja~ev, te-
mata na egejskiot egzodus poetski
ja izrazuva i Mangov. Kon krajot
na XX v. nekoga{niot poet na
obezdomenosta se svrtuva kon
publicistikata i gi objavuva svo-
ite knigi †Za makedonskite ~ove-
kovi prava# (1995) i †Vo odbrana
na makedonskiot nacionalen
identitet# (1998). V. M.-^.
Krsto
Mangov
MANGOV, Krsto (s. D’mbeni, Kos-
tursko, Egejskiot del na Makedo-
nija, 1912 – s. Breznica, Kostursko,
11. VIII 1949) – u~esnik vo gr~koto
komunisti~ko i antifa{isti~ko
dvi`ewe i deec na Makedonskoto
nacionalnoosloboditelno dvi`e-
we. Bil sekretar na Reonskiot ko-
mitet na KPG za Kore{ta, Kos-
tursko. Vo MNOD bil pretseda-
tel na Okoliskiot odbor na NOF
za Kostursko i ~len na Glavniot
odbor na NOF za Egejskiot del na
Makedonija. Zaginal vo s. Brezni-
ca od artileriska granata.
LIT.: T. Mamurovski, Svetli likovi od
Egejska Makedonija (1945–1949), Skopje,
1987. St. Kis.
MANGOVICA – niska planina
{to se protega pome|u Kumanov-
skata Kotlina na sever, Ov~e Po-
MANEV M
le na zapad, dolinata na Bregal-
nica na jug i dolinata na Zletov-
ska Reka na istok. Najvisok vrv e
Asanica (874 m). Drugi poistak-
nati delovi se Gramada (849 m) i
^elebisko Trlo (731 m). Plani-
nata re~isi celosno e gola i si-
roma{na so vegetacija, pa na nej-
zinite planinski strani inten-
zivno e razviena recentna erozi-
ja na po~vata. T. And.
Petar
Mangovski
MANGOVSKI, Petar (s. Velu{i-
na, Bitolsko, 19. VIII 1909 ‡ Skopje,
2002) ‡ ~len na ASNOM i univer-
zitetski profesor, pravnik. Gim-
nazija zavr{il vo Bitola, a Pra-
ven fakultet vo Belgrad. Doktori-
ral na Pravniot fakultet vo Bel-
grad, na tema †Pravnite aspekti na
Arapskata liga#. Po osnovaweto
na Pravniot fakultet vo Skopje,
izbran za docent na predmetot Me-
|unarodno javno pravo (1953), potoa
za vonreden (1959) i za redoven
profesor (1962). Bil ~len na ile-
galniot Narodnoosloboditelen od-
bor za gradot Bitola, ~len na Prvo-
to zasedanie na ASNOM (1944), ju-
goslovenski diplomat vo Sofija i
vo Otava (1945‡1950) i sudija na Vr-
hovniot sud na NRM (1950). Bil de-
kan na Pravniot fakultet vo Skop-
je (1959‡1961). Objavil pogolem broj
nau~ni trudovi; avtor na prviot
u~ebnik po predmetot me|unarodno
javno pravo na makedonski jazik.
BIBL.: Regionalizmot vo me|unarodno-
to pravo, Skopje, 1965; Me|unarodno jav-
no pravo, Skopje, 1975.
LIT.: Praven fakultet ‡ Pedeset godi-
ni 1951‡2001, Skopje, 2001. Sv. [.
MANEV, Dimitar ([tip, 1948) ‡
slikar, likoven pedagog. Vnesuva
Dimitar Manev, †Bikovi vo boja# (2001)
909
M MANEV
nov senzibilitet vo slikarstvoto
od krajot na sedumdesettite. Dip-
lomiral na Akademijata za likov-
ni umetnosti vo Belgrad (1975).
Od 2001 g. `ivee i raboti vo ^ika-
go. Samostojno izlagal vo Skopje,
Zagreb, Qubqana, Pariz, ^ikago.
Negovite dela se nao|aat vo mnogu
javni i privatni kolekcii vo zem-
jata i vo stranstvo. Vo sedumdeset-
tite godini slika apstraktni, a od
osumdesettite golemi figurativ-
ni kompozicii, vo koi ja primenu-
va kola`nata postapka vo duhot na
postmodernizmot. L. N.
Kole
Manev
MANEV, Kole (s. Bap~or, Egej-
skiot del na Makedonija, 5. IV 1941)
– slikar i filmski re`iser. Kako
dete-begalec pove}e godini `iveel
vo detski domovi vo Romanija
(1948–1956), kade {to go zavr{il
osnovnoto u~ili{te, a potoa, vra-
}aj}i se vo tatkovinata, go zavr-
{il Umetni~koto u~ili{te vo
Skopje (1956–1960) i studiral na
Likovnata akademija vo Belgrad
(1960–1964). ^len e na DLUM i na
DLUPUM. Priredil pove}e samo-
stojni izlo`bi (Pariz, Skopje i
dr. mesta). Negoviot film †Bas-
kavskite izvori# ja osvoil prvata
nagrada na TV festivalot vo Bled
(1972), a so dolgometra`niot doku-
mentaren film †Tulge{# osvoil
Gran-pri na Martovskiot festi-
K. Manev: Bla`e Koneski (2003)
910
val vo Belgrad (1977). Bil pretse-
datel na DLUM (2006). Dobitnik
e na priznanieto Po~esen vitez od
oblasta na umetnosta i naukata na
Ministerstvoto za kultura na Re-
publika Francija. S. Ml.
Elica
Maneva
MANEVA, Elica (Bitola 1. XII
1947) ‡ arheolog, univ. profesor.
Diplomirala arheologija na Fi-
lozofskiot fakultet vo Belgrad
(1972), a magistrirala (1977) od
oblasta na anti~kata arheologija.
Doktorirala (1991) na Filozof-
skiot fakultet vo Skopje na tema
od oblasta na sredniot vek. Od
1973 do 1983 g. rabotela kako kus-
tos vo Zavodot i muzej Bitola, a od
1983 g. kako profesor po sredno-
vekovna arheologija i ranohris-
tijanska arheologija na Institu-
tot za istorija na umetnosta i ar-
heologija na Filozofskiot fa-
kultet vo Skopje. Vr{ela nau~ni
istra`uvawa na anti~ki i sredno-
vekovni lokaliteti (Herakleja,
Bitola, Strumica, Demir Kapija
i dr. lokaliteti vo Srednoto Po-
vardarje). Urednik e na nau~noto
spisanie †Folia archeologica Balkani-
ca# na Filozofskiot fakultet.
BIBL.: Herakleja: Nekolku tipovi i
formi na elinisti~ka i rimska kerami-
ka od Herakleja, Bitola, 1977; Srednove-
koven nakit od Makedonija, Skopje, 1992;
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
Krstevi, srednovekovna nekropola,
Skopje, 2000. D. Z.
MANEVA, Liljana (Skopje, 16. IV
1917) ‡ komunisti~ki deec i prvo-
borec. Zavr{ila gimnazija vo
Skopje, a studirala vo Belgrad i
na Filozofskiot fakultet vo
Skopje. Kako ~len na SKOJ i KPJ
(od 1940), ~len na MK na SKOJ
(1941) i na MK na KPJ vo Skopje
(od krajot na 1941). bila uapsena
(dekemvri 1941 ‡ maj 1942) i inter-
nirana vo Babjak (Razlo{ko, maj ‡
po~etokot na 1943). Po vra}aweto
(kon krajot na 1943) bila zamenik
politi~ki komesar na ~eta vo NO
bataljon †Jordan Nikolov# i vo
Tretata makedonska NOUB, sekre-
tar na Diviziskiot komitet na
KPM pri ^etirieset i vtorata
(makedonska) divizija na NOVJ,
rakovoditel na Personalnata
slu`ba na Prvata korpusna oblast
Liljana
Maneva
(od noemvri 1944) i na Politi~ka-
ta uprava na G[ na NOVM. Po Os-
loboduvaweto bila sekretar na
Okoliskiot i na Okru`niot ko-
mitet na KPM vo Skopje, pomo{-
nik vo ambasadata na FNRJ vo So-
fija, zamenik minister za zemjo-
delstvo, pretsedatel na Glavniot
odbor na AF@ za Makedonija, re-
publi~ki i sojuzen pratenik, sek-
retar na Sovetot za narodno zdrav-
je na NRM, ~len na CK i na Orga-
nizaciono-politi~kiot sekreta-
rijat na CK na SKM, urednik na
sp. †Prosvetena `ena#, ~len na
Glavniot odbor na Sojuzot na `en-
skite dru{tva na Jugoslavija, pot-
pretsedatel na Republi~kata kon-
ferencija na SSRNM, pretsedatel
na Odborot za vnatre{na politi-
ka na Op{testveno-politi~kiot
sovet na Sojuznoto sobranie, gla-
ven urednik na Radio Skopje i prv
direktor na Makedonskata televi-
zija. Nositel e na Partizanska
spomenica 1941.
BIBL.: U{te ne{to za sudskiot proces
od maj 1942 i za SKOJ, Skopje vo NOV
1941, Skopje, 1973, 421-423.
IZV.: Zbornik na dokumenti za u~estvo-
to na `enite od Makedonija vo Narodno-
osloboditelnata vojna i revolucijata
1941-1945, Skopje, 1976; Skopje vo Oslobo-
ditelnata vojna i revolucijata, Zbornik
na se}avawa, tom I, kniga prva, Skopje, 1984.
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
LIT.: Skopje vo NOV 1941. Materijali od
nau~niot sobir odr`an na 13 i 14 juni
1972 godina vo Skopje, Skopje, 1973; Skop-
je vo NOV 1942. Materijali od nau~niot
sobir odr`an na 10 i 11 april 1975 godina
vo Skopje, Skopje, 1975. S. Ml.
Blagoja
Manevski
MANEVSKI, Blagoja (Skopje, 9.
IV 1957) ‡ slikar, profesor na
Fakultetot za likovni umetnos-
ti, eden od nositelite na postmo-
dernisti~kite tendencii od osum-
desettite. Diplomiral na Fakul-
tetot za likovni umetnosti vo
Skopje (1986). Izlagal samostoj-
no i grupno vo Skopje, Belgrad,
Pariz, Rim, Minhen, Tokio, Los
Anxeles. Koristi razni likovni
formi od slikarstvoto, objekt,
crte`, fotografija, instalacija,
ambient, do umetnosta na relaci-
jata {to gi podrazbira socijal-
nite aspekti na `ivotot. L. N.
Mihajlo
Manevski
MANEVSKI, Mihajlo (Ba{ino
Selo, Vele{ko, 24. XII 1937) &
pravnik. Osnovnoto i srednoto ob-
razovanie go zavr{il vo Veles, a
Pravniot fakultet vo Skopje
(1960). Rabotel vo obvinitelstvo-
to, vo sudstvoto i vo dr`avnata
vlast. Bil zamenik javen obvini-
tel na Makedonija (1976&1984 i
2000&2002), minister za pravosud-
stvo i uprava vo IS na SRM
(1986&1991), pretsedatel i ~len na
Dr`avnata komisija za spre~uvawe
na korupcijata (2002&2005) i mi-
nister za pravda vo Vladata na RM
(2006&2009). U~estvuval na pove}e
me|unarodni konferencii za pra-
{awa od organiziraniot krimi-
nal i korupcijata. Objavil pove}e
trudovi vo stru~ni spisanija, kako
i dve posebni knigi.
BIBL.: Kazneno-prvna za{tita na javnite
finansii & pravni aspekti i prakti~ni
iskustva, Skopje, 2003; Korupcijata vo
Republika Makedonija, Skopje, 2005. Sv. [.
Stefan
Manevski
MANEVSKI, Stefan (Skopje,
25. XII 1934 ‡ Skopje, 12. VIII 1997)
‡ skulptor, profesor na Fakul-
tetot za likovni umetnosti vo
Skopje. Pridonel vo zbogatuva-
weto na registarot na apstrak-
tnite formi. Diplomiral (1960)
i magistriral (1963) na Akademi-
jata za likovni umetnosti vo Bel-
grad. Retrospektivna izlo`ba
imal vo Skopje (MSU, 1999). Ne-
govite po~etoci (1963/64) se vrza-
ni za inventivnata serija enfor-
melni crte`i, dodeka plasti~ni-
te realizacii od 1966 g. se konci-
pirani so metalni fragmenti
(Mig na vremeto, 1966). Podocna
skulpturite gi sveduva na objekti
so opti~ki efekti i so razbranu-
vana oboena povr{ina (Svetlo-
sen informator 2, 1983).
LIT.: Sowa Abaxieva, Stefan Manevski,
Skopje, 1999. M. B.-P.
MANI (Mani) ‡ najstar vid i naj-
kusa turska poetska tvorba. So og-
led na toa {to starite pi{uvani
izvori ne posvetuvale dovolno
vnimanie na proizvodite na narod-
nata literatura, s# u{te ne e ras-
vetleno pra{aweto okolu potek-
loto i istorijata na ovoj vid poe-
zija. Nazivot mani poteknuva od
arapskiot zbor ma’na (zna~ewe).
Kako najrano svedo{tvo za nivno
postoewe e †Sejahatname# od Evli-
ja ^elebija od XVII v. Me|u prvite
avtori {to pi{uvaat za ovoj vid
poetski tvorbi e Ungarecot Ignas
Kuno{, koj objavuva 401 maniwa od
pove}e regioni. Avtor na prvite
objaveni tvorbi od ovoj vid od Ma-
kedonija e Gli{a Elezovi}.
Vo Makedonija m. e rasprostrane-
to glavno preku usnata transmisi-
ja, se sre}ava vo repertoarot na si-
te generacii, a najomileni i najma-
sovni se kaj pomladata populacija.
Naj~estiot termin vo Makedonija
e mane, no vo nekoi regioni se sre-
}ava i kako martufal ili marti-
fal. Najmnogubrojni se tvorbite
sostaveni od ~etiri stiha, a se sre-
}avaat i vo po{iroka forma, koga
dvata stiha {to se dodavaat slu`at
za mislovnata cel na tvorbata. Za
MANIFEST M
razlika od drugite turski poetski
tvorbi vo forma na ~etvorostih,
kade {to site ~etiri stiha pret-
stavuvaat edna mislovna celina, vo
tvorbite mane prvite i vtorite
dva stiha imaat posebna mislovna
celina. Me|u turskoto naselenie
od Makedonija se sre}avaat dve
formi na manifestacija na m. i
dva vida ispolniteli: prvata grupa
ja so~inuvaat onie kaj koi ka`uva-
weto e vo forma na recitirawe na
tekstot, a vtorata grupa se odnesu-
va na vokalnite ispolniteli, koga
melodiskata linija e nepromenli-
va bez ogled na brojnosta na tvor-
bite. Druga melodiska linija mo-
`e da se sretne kaj ispolniteli od
drugi regioni vo Makedonija.
LIT.: Marija \ukanovi#, Kroz tursku na-
rodnu poeziju, Beograd, 1969; Muhan Bali,
Paraleli od turskata narodna litera-
tura vo sosednite zemji, †Makedonski
folklor#, XI, 21‡22, Skopje, 1978, 129; Gala-
ba Palikru{eva, Jedan \ur|evdanski obi-
~aj kod Juruka u okolini Radovi{a, Rad IX
Kongresa folklorista Jugoslavije u Mos-
taru i Trebiwu, 1962, 367; Sevim Pili~ko-
va, Maniwata kaj Turcite od Makedonija,
Tursko narodno tvore{tvo od Makedonija,
Narodni pesni, 1, Skopje, 1986; -, Za |ur|ov-
denskite obi~ai i maniwa kaj Romite-
muslimani od Titov Veles, †Etnolo{ki
pregled#, Beograd, 1982, 303 – 30. S. Pil.
Naum
Manivilov&
Prespanski
MANIVILOV–PRESPAN-
SKI, Naum (Qubojno, 18. VII 1934
– Skopje, 8. X 1961) ‡ poet. Zavr-
{il sredno obrazovanie. Rabotel
kako novinar vo v. †Mlad borec#.
^len na DPM od 1960. Negovata
poezija, iako prekinata so prera-
nata tragi~na smrt, ostavi silen
pe~at vo toga{nata razvojna eta-
pa na makedonskata lirika; taa e
ispolneta so mlade{ki `ar i
kopne` za sloboden izraz.
BIBL.: Prespa, Sk., 1961; No}en patnik,
Sk., 1963 – posthumno. Izbor od negovoto po-
etsko tvore{tvo e objaven vo redakcija i so
predgovor na Slobodan Mickovi}. P. Gil.
MANIFEST NA GLAVNIOT
[TAB NA NOV I POM (1943).
Po kapitulacijata na Italija
(po~etok na IX 1943) se sozdala
nova situacija i se nametnala
potreba za obnaroduvawe na kraj-
nata cel na oru`enata borba na
NOD vo Vardarskiot del od Ma-
kedonija. Za donesuvawe takov
politi~ki dokument od istori-
911
M MANOZISI
Manifestot na G[ na NOV i POM (1943)
sko zna~ewe za makedonskiot na-
rod bilo predvideno na slobodna-
ta teritorija da se svika Narod-
noosloboditelno sobranie na Ma-
kedonija. Svetozar Vukmanovi}-
Tempo, delegatot na Tito pri
Glavniot {tab, ja sogledal deli-
katnosta na aktuelniot moment i
go podgotvil tekstot na Mani-
festot na Glavniot {tab za sozda-
vawe makedonska dr`avnost vo
Vardarskiot del od Makedonija vo
ramkite na proektiranata povoe-
na federativna jugoslovenska dr-
`ava, vo toa vreme u{te neofici-
jalizirana. Ima iska`uvawa deka
tekstot go podgotvil komandantot
na G[ Mihajlo Apostolski. Na
predlo`enata sodr`ina imalo re-
akcija vo G[, osobeno od ~lenot
na [tabot Metodija Andonov-
^ento, poradi objasnuvaweto za
separatno re{avawe na makedon-
skoto pra{awe. Tempo ne gi pri-
fatil prioritetite Manifestot
kako programski dokument i sme-
tal deka ne mo`e da otstapuva od
politi~kata platforma na KPJ
za re{avaweto na makedonskoto
pra{awe. Zatoa Manifestot, bez
datum i bez mesto na izdavawe, so
imiwata na celiot sostav na G[
(bez li~ni potpisi) bil umno`u-
van i bil distribuiran za prejudi-
cirawe na re{enieto na ASNOM
za makedonskoto nacionalno pra-
{awe. U{te vedna{ bil daden
pismen †Prigovor# od ANOK.
LIT.: Zbornik ASNOM 1944‡1964, Skop-
je, 1964; Vlado Ivanovski, Manifestot
na Glavniot {tab na NOV i PO na Ma-
kedonija i Kuzman Josifovski-Pitu, Zb.,
Kuzman Josifovski – Pitu, vreme , `ivot
i delo, Skopje 1995; Mihajlo Minoski, Av-
nojska Jugoslavija i makedonskoto nacio-
nalno pra{awe, Skopje, 2000. M. Min.
MANO ZISI, \or|e – istori~ar
na umetnosta, arheolog i muzeo-
log. Pove}e godini vr{el isko-
puvawa i istra`uval vo Stobi.
Vo domenot na istorijata na
umetnosta, poznati se negovite
terenski bele{ki od Ohrid so
utvrdeni podatoci za malite crk-
912
vi, kako i negoviot osvrt za „Sv.
Sofija“ vo Ohrid.
BIBL.: Sveta Sofija u Ohridu, „Stari-
nar“, VI, Beograd, 1931, 123-132; Mali pri-
lozi o `ivopisu XIV veka ohridskih crka-
va, „Starinar“, VI, Beograd, 1931, 132‡135;
Crkve u okolini Ohrida, „Starinar“, VI,
Beograd, 1931, 135-137. Cv. Gr.
MANOV, Dionis (Valandovo, 29.
VII 1934) – redoven profesor na
Elektrotehni~kiot fakultet vo
Skopje. Studiral na Elektroteh-
ni~kiot fakultet vo Zagreb, diplo-
miral vo 1958 g. Po diplomiraweto
se vrabotil vo fabrikata za elek-
tri~ni proizvodi †Jug# vo Skopje.
Vo 1964 g. se vrabotil vo Rudnici i
`elezarnica †Skopje#. Od 1961 do
1967 g. bil vraboten kako asistent
na Elektrotehni~kiot fakultet vo
Skopje, vo 1985 g. e izbran za redoven
profesor. Od 1970 do 1971 g. presto-
juval na Glarkson College of Technology
vo Potsdam – Wujork. Bil prodekan
i dekan na Elektrotehni~kiot fa-
kultet vo Skopje. M. ^und.
Pande
Manojlov
MANOJLOV, Pande (Porodin,
Bitolsko, 2.05.1948) ‡ poet, raska-
`uva~, kriti~ar. Zavr{il Praven
fakultet vo Skopje. Raboti vo Re-
dakcijata na †Bitolski vesnik#.
BIBL.: Crven nemir vo crveno plamti, po-
ezija, Bitola, 1971; Soyvezdie na bolot, po-
ezija, Bitola,1977; Ognena zemja, poezija,
Bitola, 1983; Bla`evina, poezija, Bitola,
1988; Obid da se vleze vo nulata, raskazi,
Sk., 1996; Let vo sonot nad Ajfelovata
kula, poezija na makedonski i francuski,
Bitola, 1998; Talija na bitolskata scena,
teatarski kritiki, Bitola, 2003; Pesni za
Nikola i Damjan, Bitola, 2003 i dr.
LIT.: Done Panovski: Odglasi, Bitola,
1992. P. Gil.
MANOLEV, Ivan M. (Kuku{, 6.
XII 1871 – Sofija, 9. I 1930) – u~i-
tel, ~len na TMORO. Ja zavr{il
Solunskata egzarhiska gimnazija
(1891) i slovenska filologija vo
Sofija (1896). Bil u~itel vo Gev-
gelija (1898–1899) i ~len na OK
na TMORO vo istiot grad. Od
1901 g. bil vo ~etata na Goce Del-
~ev pri negovata poznata obikol-
ka niz Makedonija.
LIT.: Almanah na zavÍr{lite vis{e ob-
razovanie v SU †Kl. Ohridski# (1888–
1974), I, Sofi®, 1975. Al. Tr.
MANOLEV, Mile Iliev (Stru-
mica, 9. X 1948) – brigaden gene-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
Mile
Manolev
ral na ARM. Osnovno i sredno
u~ili{te zavr{il vo Strumica.
Vozduhoplovna voena akademija
na JNA zavr{il vo Belgrad i vo
Mostar. Bil pilot na love~ka
avijacija i komandir na avijaci-
sko oddelenie. Komandno{tabna
{kola zavr{il vo Belgrad. Ja vr-
{el dol`nosta komandant na
VVO i PVO, pomo{nik na NG[
za VV i PVO na G[ na ARM. Bil
unapreden vo brigaden general
(18. VIII 1997), a podocna penzio-
niran (8. XI 1999). V. St.
MANTOVO – ve{ta~ka akumula-
cija vo gorniot tek na r. Kriva
Lakavica, izgradena vo 1978 g.
Branata e zemjeno-nasipna so vi-
so~ina od 49,5 m, dol`ina vo kru-
nata 138 m i kota na krunata od
406,5 m n.v. Ima vkupna zafatnina
od 54,4 mil. m3 voda. Akumulira-
nata voda se koristi za navodnuva-
we na okolu 4.700 ha obrabotlivi
povr{ini vo Strumi~ko-rado-
vi{kata Kotlina. So nejzinata
Akumulacijata Mantovo na Kriva Reka
izgradba e sozdadena ve{ta~ka bi-
furkacija, bidej}i del od vodite
preku kanal dolg 8.271 m se prefr-
leni od slivot na r. Bregalnica
vo slivot na r. Strumica. Dr. V.
†MANTOVO# – kameno-zemjena
brana so glineno jadro, izgradena
vo 1975 g., na rekata Lakavica,
klu~en objekt vo hidromeliora-
tivniot sistem †Mantovo#, za na-
vodnuvawe na Radovi{ko Pole.
Branata e visoka 37,5 m, vo kruna-
ta dolga 138 m, so vkupen volumen
na teloto 161.000 m3 (kamen i zem-
ja), formira akumulacija od 47,5
milioni m3. Pridru`ni objekti:
{ahten prelivnik, temelen is-
pust, zafat so tunelski dovod na
vodata. Q. T.
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
MANUIL (XI v.) – tiveriopol-
ski episkop (krajot na XI v.). Ka-
ko monah go podignal hramot na
manastirot †Sv. Bogorodica Ele-
usa# vo s. Veljusa, Strumi~ko,
{to e posvedo~eno so za~uvaniot
natpis nad zapadnata vrata na
narteksot na prvobitnata crkva
(1080). Arhitekturata na Manui-
lovoto zave{tanie i stilsko-li-
kovnite osobenosti na freskite
uka`uvaat na negova pripadnost
na Ohridskata {kola.
LIT.: P. Miqkovi}-Pepek, Veljusa. Ma-
nastir Sv. Bogorodica Milostiva vo se-
loto Veljusa kaj Strumica, Skopje, 1981.
B. Petr.
Lefter
Metodiev
Man~e
MAN^E, Lefter Metodiev (Lef-
ter Mantse) (s. Zagori~ani, Kos-
tursko, Egejskiot del na Makedo-
nija, 29. IX 1935) ‡ estetski hi-
rurg, transplanter, univ. profe-
sor. Bidej}i tatko mu Metodi
Xidrov bil zatvoren vo Grcija
(1945‡1961), a majka mu i trojcata
bra}a (kako partizani) bile ubi-
eni vo Gra|anskata vojna, bil od-
gledan od majkinata sestra Jana
Man~eva, po koja go nosi i prezi-
meto. Na 13 godini bil odnesen vo
Budimpe{ta vo Ungarija (1948),
kade {to go zavr{il osnovnoto i
gimnazijalnoto obrazovanie i
Fakultetot za fizi~ka kultura
(1955‡1959). Vedna{ potoa se za-
pi{al na Medicinskiot fakul-
tet na Univerzitetot vo Debre-
cen (1959‡1965) i, bidej}i diplo-
miral so odli~en uspeh, bil osta-
ven kako asistent-profesor na
Univerzitetskata hirur{ka kli-
nika, koga i objavuval svoi trudo-
vi vo ungarski i vo zapadnoger-
manski spisanija. Potoa se pre-
frlil vo Kanada i otkako na Uni-
verzitetot vo Otava gi polo`il
kanadskite hirur{ki ispiti
(1973‡ 1979), vo 1980 g. ja otvoril
prvata klinika za estetska hirur-
gija vo Otava, kako operator-spe-
cijalist za transplantacija na ko-
sa, liposukcija, plastika na lice,
na o~i i na gradi. Gi obu~uval pr-
vite makedonski i ungarski hirur-
zi za liposukcija i gi objavil pr-
vite statii za liposukcija vo ka-
nadski i vo ungarski spisanija (po
1987). Zaedno so sin mu vo 2002 g. ja
otvoril i me|unarodnata Klinika
za transplantacija na kosa †At-
lantik# vo Budimpe{ta (Atlantik
Hajatultetesi klinika, Budapest), pa ope-
rira paralelno i vo Kanada i vo
Ungarija, kako i vo Skopje. Kako
patriot i filantrop, ~esto u~es-
tvuva so pomo{ za dobrotvorni ce-
li na institucii i poedinci i vo
Makedonija. ^len e na uglednite
dru{tva i institucii: The Royal
College of Surgeons of Canada; The In-
ternational Society of Cosmetic Surgery;
The American Academy of Facial Plas-
tic & Reconstructive Surgery i ~len-
osnova~ na The American Academy of
Cosmetic Surgery i na The International
Society of Hair Restoration Surgery.
BIBL.: Liposuction: A new body Sculpturing
procedur, †CMAJ#, vol. 135, November 1986,
975‡976; La liposuccion: Une nouvelle techni-
que de modelage de corps, †Le journal Internati-
onal de medicine#, 93, 15. V 1987, 181‡184; Li-
posuction under locak anesthesia: A retrospecti-
ve analysis of 100 patiens, †The Journal of der-
matologic surgery and oncology#, 13, December
1987, 1333‡1338; Body Sculpturing through li-
posuction, †Ontario Medical Review#, 56, June
1987, 648‡649; Testconture valtozas aspiracios
lipektomiaval, †Magyar sebeszet#, 42, 1989,
17‡24; The Importance of patient posicioning in
liposuction surgery, †Plastic and reconstructive
surgery#, 98, November 1996, 1123‡1124; Lipo-
suction as primary procedure for treating ptotic
abdominal wall, †American journal of cosmetic
surgery#, 14, 1997, 269‡274. Bl. R.
Vase
Man~ev
MAN^EV, Vase (s. Robovo, Stru-
mi~ko, 20. II 1949) ‡ raska`uva~,
romansier, poet, dramski pisa-
tel, preveduva~. Zavr{il Filo-
lo{ki fakultet vo Belgrad. Dok-
tor po filolo{ki nauki. Bil
urednik na sp. †Razgledi#. ^len
na Makedonskiot PEN centar.
^len na DPM (1980).
BIBL.: †Su{a i du{a# (raskazi, 1977),
†Podgoren koren# (raskazi, 1979), †Kleto
leto# (raskazi, 1983), †Jadigar# (drama,
1984), †Kr{alniga# (drama, 1984), †Bledi-
ca# (drama, 1985), †^inki# (raskazi, 1987),
†Podigravki# (drami, 1988), †Inakvo li-
ce# (roman, 1988), †Ta`ni sve~enosti# (iz-
bor raskazi, 1988), †Nasu{na su{nost#
(raskazi, 1989), †Zaludni raskazi# (1993),
†Golemi bogovi, mali bogovi i privideni-
ja# (poema, 1994), †Svirepa ve~nost# (poe-
zija, 1995), †Izmislena du{a# (raskazi,
1996), †Amin# (roman, 1998), †Sire~# (ras-
kazi, 1998), †Vol{ebno vreme# (raskazi,
2000), †Groteskni deca# (proza, 2002). R.
MAN^EV, Tome (Gevgelija, 25. IV
1950) ‡ kompozitor. Diplomira
(1979) na Oddelot po kompozicija
MAN^EV M
Tome
Man~ev
na Fakultetot za muzi~ka umet-
nost vo Skopje (prof. Vl. Niko-
lovski). Prestojuva (1977) na Se-
minarot po kompozicija vo Gro`-
wan (Hrvatska) {to go vodi V. Lu-
toslavski. Me|u mnogute mladi
kompozitori edinstveno M. i ne-
govoto delo pobudile vnimanie kaj
Lutoslavski. Potoa prestojuva vo
Praga na studisko usovr{uvawe
(1980/81), a podocna magistrira vo
klasite na profesorite J. Dvor-
`a~ek i J. Ceremuga. Vo Sofija,
kaj prof. D. Sagaev, M. se steknuva
(1999) so najvisokiot stepen ‡ dok-
tor na muzi~ki nauki, so diserta-
cijata pod naslov †Dvi`eweto ‡
su{tinski element kaj simfonis-
koto tvore{tvo# (objavena vo
Skopje, 2001). Toj e redoven profe-
sor na FMU vo Skopje. Negoviot
opus vklu~uva dela od re~isi site
muzi~ki rodovi. Me|u pozna~ajni-
te tvorbi se: †Zemja od kamen i
sonce#, za me{an hor (1974), †Sana-
toriumska balada#, za vokal i pija-
no (1975), Sonata lamentozo, za vi-
olina i pijano (1988), †Paganofo-
nija#, za bariton i simfoniski or-
kestar (1988), †Intrada i kapri-
~o#, za sopran, klarinet, violina,
violon~elo i pijano (1999), †Pes-
na i tanec#, za guda~ki orkestar
(2000), †Egzodus 2001#, za simfoni-
ski orkestar (2001) i dr. B. Ort.
Haralampie
Zahariev
Man~ev
MAN^EV, Haralampie Zahariev
(Ko~ani, 3. II 1898 ‡ Skopje, 14. I
1974) ‡ specijalist pedijatar, me-
|u prvite vo Makedonija. Osnovo-
polo`nik i prv direktor na Kli-
nikata za detski bolesti pri
Med. f. vo Skopje. Eden od prvite
19 nastavnici i {ef na Katedra-
ta po pedijatrija i osnovopolo`-
913
M MAN^EVSKI
nik i pretsedatel (1946‡1948) na
Zdru`enieto na pedijatrite na
Makedonija. So prof. B. Spirov
e eden od osnova~ite i pretseda-
tel (1954‡1955) na MLD i prv re-
daktor na sp. MMP. Ima osobeni
zaslugi vo borbata protiv mala-
rijata i otkrivaweto i lekuva-
weto na kalaazar vo RM. Br. N.
MAN^EVSKI, Veqo (Veljan) (s.
Bro{tica, Debarsko, 17. IV 1905 –
Skopje, 23. I 1962) – sve{tenik,
u~esnik vo NOB, prv referent na
Verskoto poverenstvo pri G[ na
NOV i POM i delegat na AS-
NOM. Po okupacijata vo tekot na
1941, kako sve{teno lice se vklu-
~il vo NOV. Od IX 1943 bil nazna-
~en za verski referent pri G[ na
NOV i POM i ja organiziral pr-
vata crkovna op{tina na slobodna-
ta teritorija vo Debarca. Go svi-
kal Prviot sve{teni~ki sobor na
24. X 1943 vo s. Izdeglavje, Debarca.
Bil zatvoren od albanskite kvis-
lin{ki vlasti (1944). Po izleguva-
weto od zatvor stapil vo edinicite
na NOV I POM. U~estvuval na
Prvoto zasedanie na ASNOM.
LIT.: N. Popovski, Narodnoto i crkov-
noto rodoqubie na eden makedonski pra-
voslaven sve{tenik, V. MPC, XII/1, Skop-
je, 1970; T. i M. Jov~evski, Raj~ica i Raji~-
kata parohija vo krajot na XIX i po~eto-
kot na XX vek, Debar, 2000. Al. Tr.
Kiril
Man~evski
MAN^EVSKI, Kiril (Bro{ti-
ca, Debarsko 8. XI 1936 – Skopje, 8.
VIII 1975) – peja~. Bil aktiven vo
{eesettite i vo po~etokot na se-
dumdesettite godini od XX vek,
kako solist i vo duet, osobeno so
Violeta Tomovska. Toga{ gi os-
tvaril antologiskite izvedbi na
niza poznati pesni, kako {to se:
†Devoj~e tenko, visoko#, †Iznik-
nalo krivo kru{~e medeno#, †Ko-
ga si trgnav v tu|ina#, †Lino mo-
me Sevdalino#, †Ajde sonce zaj-
de#, †Aber dojde Donke#, †Bog da
ubie debrani# i mnogu drugi. Ne-
govata interpretacija se odliku-
va so prefinetost, lirizam i spe-
cifi~na melizmatika. M. Kol.
MAN^EVSKI, Mil~o (Skopje,
18. H 1959) – re`iser, scenarist,
pisatel, likoven umetnik. Studi-
ral na Filozofskiot fakultet vo
914
Mil~o
Man~evski
Skopje (Istorija na umetnosta so
arheologija). Kako amerikanski
stipendist diplomiral na Fakul-
tetot za film i fotografija vo
Karbondeji (1982). Od 1985 g. `i-
vee vo Wujork i vo Skopje. Avtor e
na nad {eeset filmski dela: kuso-
metra`ni, igrani i dokumentarni
filmovi, video-spotovi, reklam-
ni i dolgometra`ni filmski sce-
narija, kako i na knigata †Duhot
na majka mi# (2000). Raskazi i esei
objavuva vo †New American Writing#,
†Corriere Della Sera#, †La Republica#,
†Margina#, †Kulturen `ivot#,
†Forum#, †Nova Makedonija#, †Si-
neast# i dr. Avtor e na izlo`bata
†Ulica#, prosledena so istoime-
nata kniga so fotografii. †Pred
do`dot# (1994) e negoviot prv
dolgometra`en igran film, za koj
go osvoi †Zlatniot lav# za najdo-
bar film na 51 Venecijanski
filmski festival i e prviot de-
bitant (po Andrej Tarkovski vo
1962) {to ja dobiva ovaa nagrada.
Filmov osvoi 30 drugi nagradi i
priznanija vo svetot, vklu~uvaj}i
ja i nominacijata za †Oskar#
(1995). Vo 2000 g. go snimi vtoriot
igran film †Pra{ina#. Scenari-
jata za filmovite †Pred do`dot#
i †Pra{ina# se objaveni vo Skop-
je (na angliski i na makedonski)
kako knigi (2001 i 2002). Izbran e
za po~esen ambasador vo Wujork
(2007) za osoben pridones vo kul-
turata na RM i nejzinata afirma-
cija niz celiot svet. Po~esen ~len
e na Dru{tvoto na pisatelite na
Makedonija. G. St.
Lazar
Man~evski
- Pinxur
MAN^EVSKI-PINXUR, Lazar
(Negotino, 21. XI 1922 ‡ Skopje, 7.
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
II 1997) ‡ poet, raska`uva~, novi-
nar, avtor na komponirani pesni,
mo{ne popularni vo Makedonija,
za koi postoi intergeneraciski
interes. U~esnik vo NOB. Dip-
lomiral na Filozofskiot fa-
kultet vo Skopje i rabotel kako
prosveten deec.
BIBL.: †Pesni za tatkovinata# (1961);
†Pocvrsti od kamen#, drama (1961); †Gra-
dot i qubovta#, poezija (1963); †Razorani
laki#, poezija (1964); †Mi zaplakalo selo-
to Vata{a#, poezija (1966); †Dijalektika
na praznikot#, poezija (1966); †Deloto na
edno dete#, raskazi (1972); †Kamen i ko-
ren#, poezija (1974); †Tatko, ka`i mi#, po-
ezija za deca (1981); †Ra|awe na denot#,
raskazi (1990); †Patriotski sozvu~ja#, po-
ezija so muzika (1991); †Spoznanija#, poe-
zija (1995) i †Koga stapnav na ovaa zemja#,
poezija (1995). G. T.
MANXUKOV, Petar (s. Mirkov-
ci, Skopsko, 27/13. VII 1878 – ?, 1. I
1966) – raska`uva~, revolucio-
ner-anarhist, aktiven u~esnik vo
makedonskoto revolucionerno
dvi`ewe vo ilindenskiot period.
Avtor na znamenitata memoarska
kniga †Predvesnici na burata#, vo
koja voveduva vozbudlivi nastani
od ponovata istorija na Makedo-
nija. Sestri~nik na vladikata Na-
tanail Zografski od s. Ku~evi{-
te. Pi{uval na bugarski i na ma-
kedonski jazik. Osnovno obrazo-
vanie zavr{il vo Plovdiv, edna
godina u~el vo Voenoto u~ili{te
vo Sofija, prodol`il vo gimnazi-
jata vo Plovdiv, od kade {to bil
isteran poradi revolucionerna ak-
tivnost. Zavr{il Pedago{ko u~i-
li{te, studiral hemija na @enev-
skiot univerzitet vo [vajcarija.
Tamu mu pristapil na Tajniot ma-
kedonski revolucioneren komitet
(1898) i u~estvuval vo ureduvaweto
na v. †Otm’{tenie#, organ na make-
donskite revolucioneri-teroris-
ti. Vo 1899 g. se vratil vo Makedo-
nija, u~itelstvuval vo Skopje, kade
{to poradi revolucionerna dej-
nost bil zatvoren, a po Oslobodu-
vaweto bil proteran vo Bugarija.
U~estvuval vo podgotvuvaweto di-
verzantski akcii vo Carigrad
(1900). Blizok do Gemixiite vo So-
lun. Vo Sofija se zapoznal so Goce
Del~ev i nekolku meseci bil vo ne-
govata ~eta vo Makedonija. Bil
protiv krevaweto vostanie, a po za-
po~nuvaweto u~estvuval vo izvr-
{uvaweto diverzija na `elezni~-
kata linija kaj gr. Kuleli Burgaz
(1903). Po pove}egodi{en prekin,
zavr{il {umarstvo na Univerzi-
tetot vo Nansi vo Francija i se
vratil vo Bugarija, kade {to rabo-
tel kako {umarski in`ener. Me|u
dvete svetski vojni `iveel vo
Plovdiv, kade {to i po~inal. Os-
tavil zad sebe bogata prozna belet-
ristika i memoaristika, kako i
prepiska so makedonski revolucio-
neri. Spa|a vo kategorijata avtori
so prefinet i isten~en vkus.
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
BIBL.: Predvesnici na burata, I. Predgovor
i prevod Van~o Mehanxiski, Skopje, 1997.
LIT.: Mihajlo Minoski, Revolucioner-
nata dejnost na Petar Manxukov do 1898
godina, zb. †Malku poznati i nepoznati
u~esnici vo makedonskoto osloboditelno
dvi`ewe vo XIX i po~etokot na XX vek#,
Skopje, 1995. K. Min. i G. T.
Vokalno-instrumentalnata grupa †Mawifiko#
†MAWIFIKO“ ‡ vokalno-in-
strumentalna grupa. Osnovana vo
1959 g. Nejzini ~lenovi bile:
Pan~e Ko~ovski (gitara, vokal),
Krsto Tau{anov (gitara, vokal),
Nevena Ko~ovska (vokal) i Petar
Gelev (gitara, vokal, udiralki).
Go neguvala latinoamerikanski-
ot melos. M. odr`ala nad 3 000
koncerti vo nad 30 zemji, izdala
34 singl i 6 LP-plo~i, edno CD i
edna videokaseta. Snimile 360
pesni, a najgolemi hitovi se:
†Marija, Marija#; †Hace un ano#;
†La bamba#; †Guantanamera#; †Vaja
con dios##; †Cumba, cumba kero#;
†Zamba del grilo# i dr. Prestana da
raboti vo 1990 g. M. Kol.
MARGARIT (VII v.) – titularen
episkop na Stobi vo vtorata po-
lovina na VII v. U~estvuval na
Trulskiot crkoven sobor, odr`an
vo Carigrad (692). Titularen, bi-
dej}i ne e potvrdeno postoeweto
na negovata episkopija vo Stobi
vo vtorata polovina na VII v.
LIT.: R. Brato{, Ranohristijanskata
crkva vo Makedonija i nejziniot odnos
sprema Rim, Treta programa na Radio
Skopje, br. 44 1990. K. Ax.
MARDARIJ I (HV¶¶ v.) – cetinski
mitropolit (1637–1647) od make-
donsko poteklo. Vo celoto vreme
na negovoto arhipastiruvawe bil
vo pregovori so papata za primawe
unija so Rim. Imal te{kotii od
osmanliskite vlasti. Duri eden
period bil i v zatvor. U`ival ug-
led kaj vernicite, osobeno me|u
sve{tenstvoto i mona{tvoto.
LIT.: Pravoslavqe u Crnoj Gori, Ceti-
we, 2006. Al. Tr.
MARE[, Franti{ek Vaclav
(Franti{ek Vaclav Mare{) (Bene{ov,
^e{ka, 20. XII 1922 – Viena, Avst-
rija, 3. XII 1994) – ~e{ki slavist,
univ. prof. Studira na KU vo Pra-
ga, kade {to doktorira vo 1950 g.
(disertacija za Pra{kite odlom-
ki). Sorabotnik na Stsl. re~nik
Vaclav
Franti{ek
Mare{
(Slovenski institut pri AV ^R),
od 1968 g. prof. na Univerzitetot
vo Viena. ^len na pove}e akade-
mii: ÖAW, PAN, MANU (od 1980),
HAZU. Nositel na brojni proekti
i organizator na me|unarodna so-
rabotka. Vo nau~niot opus domi-
niraat nekolku podra~ja. Kako pr-
vo, sporedbenata slovenska grama-
tika, a specijalno istoriskiot
razvoj na fonolo{kiot i morfo-
lo{kiot sistem, i vo tie ramki i
razvojot na makedonskiot jazik.
Negovite makedonisti~ki trudovi
opfa}aat {irok dijapazon pra{a-
wa, po~nuvaj}i od staroslovenski-
te po~etoci na makedonskata pis-
menost, preku csl. period do sov-
remenata sostojba na makedonski-
ot jazik. Komparativisti~kiot
pristap mu ovozmo`uva da se sog-
ledaat specifi~nostite na make-
donskiot jazik kako vo odnos na
drugite slovenski jazici, taka i vo
balkanskiot kontekst. Avtor e na
prvata gramatika na sovr. mak. ja-
zik za ~e{koto jazi~no podra~je.
Trudovite od oblasta na sloven-
skata filologija se odnesuvaat na
otvorenite kir.-met. problemi, na
stsl. i csl. leksikografija. ^len
na redakcijata i soavtor na Slovnik
jazyka staroslovenskeho, (Praha,
1966–1997) i gl. red. na Rjecnik crkve-
noslavenskoga jezika hrvatske redakcije
(Zagreb, 1991 i sl.). Brojni trudovi
mu se posveteni na stsl. jazik i na
oddelni stsl. i csl. tekstovi; pri-
reduva edicii na Sinajskiot pa-
limpsest (→ Fragmenti na glago-
li~ki stsl. tekstovi), na noviot
del od Sinajskiot ps. (→) i na ~e{-
ko-csl. tekstovi. Negovata bibli-
ografija sodr`i 364 pozicii.
DELA: (izbor) An Anthology of Church Slavo-
nic Texts of Western (Czech) Origin, Munchen,
1979; Fragmentum glagoliticum evangeliarii pa-
laeoslovenici in codice Sinaitico 39 (palimpses-
tum). Anzeiger der Phil.=hist. Kl. der ÖAW 117,
1980, 139-152 (so M. Altbauer); Psalterii Sinaiti-
ci pars nova (monasterii s.Catharinae codex slav.
2/N). Ad editionem praeparaverunt P. Fetkova, Z.
Hauptova, V. Konzal, L. Pacnerova, J. Svabova,
sub redactione F. V. Mares, Wien 1997; Diachro-
nische Phonologie des Ur- und Fruhslavischen.
Herausg. und red. von A. Bergemayer und G. Hol-
zer, Schriften uber Sprachen und Texte. Herausg.
von G. Holzer. Frankfurt am Main ..., B. 4. 1999
(izbor na trudovi od oblasta na istor. i
sporedb. fonol. na slov. jazici); Cyrilometo-
dejska tradice a slavistika. Edd. E. Blahova, J.
Vintr, Praha 2000 (izbor na trudovi od oblas-
MARIJA M
ta na slovenskata filologija); Diachronis-
che Morphologie des Ur- und Fruhslavischen. He-
rausg. und red. von A. Bergemayer, Schriften uber
Sprachen und Texte. Herausg. von G. Holzer.
Frankfurt am Main ..., B. 5. 2001 (izbor na tru-
dovi od oblasta na istor. i sporedb. morf.
na flektivnite slov. jazici).
LIT.: J. Vintr, E. Blahova, Bibliografie F. V.
Marese, Cyrilometodejska tradice a slavistika.,
Praha, 2000, 674-705. Zd. R.
List od Mariinskoto evangelie so likot
na evangelistot Sv. Luka (XI v.)
MARIINSKO EVANGELIE –
glagoli~ko ~etveroevangelie od
prvata pol. na XI v., 174 l., od koi
eden (134) e ispi{an so podocne{-
na kirilica. Se ~uva vo Moskva,
RGB, sign. Grig 6, odn. Muz 1689, f.
87 (172 l.) i vo Viena, Narodna
bibl., sign. Cod. Slav. 146 (2 l.).
Pronajdeno vo 1844 g. vo Bogorodi-
~iniot skit na man. Ksilurg na Sv.
Gora od V. I. Grigorovi~. Naspro-
ti postoeweto na pove}e ponovi
crti vo fonetikata, arhai~nite
osobenosti vo morfologijata i
leksikata upatuvaat na mo{ne ar-
hai~na predlo{ka. Jagi} smeta de-
ka predlo{kata bila makedonska,
no so ogled na nekoi fonetski cr-
ti, zaedni~ki so srpskoto dijalek-
tno podra~je, pomisluva na srpski
prepi{uva~. Poradi toa prepisot
neretko se locira vo Severna Ma-
kedonija, no mo`no e i da bil izvr-
{en na Sveta Gora, kako {to poso-
~uva B. Koneski, koj poznatite pri-
meri so promenata 4> ou, pri ednov-
remenata otsutnost na denazaliza-
cija na malata nosovka gi tolkuva
kako rusizmi. Jazi~nite osobenos-
ti prv detalno gi opi{uva Jagi} vo
svoeto izdanie na rakopisot.
LIT.: (izbor) V. Jagic, Quattuor evangeliorum
versionis palaeoslovenicae Codex Marianus glago-
liticus. Mariinskoe ~etveroevangelie, Beroli-
ni-Sanktpeterburg 1883, repr. Graz 1960 (izd.,
kir. transkr., lakuni dopolneti od De~an-
skoto ev. od 13 vek: Mt1–5:24, i od Zograf-
skoto ev., krit. aparat, detalna lingv. ana-
liza, index verborum); B. Koneski, O Mari-
jinskom jevanÚequ, JF, 42, 1986, 67–70. Zd. R.
MARIJA (XI v.) – vnuka na carot
Jovan Vladislav, }erka na negovi-
ot sin Trajan. Poseduvala nadvo-
re{na i vnatre{na ubavina, mud-
915
M MARIJA
rost i blagoroden karakter (Vrie-
nij). Vo brakot so Andronik Duka
imala dve }erki, postarata Irina
stanala vizantiska carica, `ena
na imperatorot Aleksij I Komnin.
LIT.: B. Leib, Anne Comnène Alexiade, I, Pa-
ris, 1937; Anna Komnina, Aleksiada, ed. Y.
N. LÓbarski, Moskva, 1965. K. Ax.
MARIJA (X–XI v.) – makedonska
carica, `ena na Jovan Vladislav.
Vo brakot imala {est sina i {est
}erki. Po smrtta na Jovan Vladis-
lav (1018) so trojcata sinovi i
{este }erki vo Ohrid mu se preda-
la na Vasilij II, koj ja po~estil so
titulata zosta (dvorska dama) i ja
ispratil so decata vo Carigrad.
LIT.: Ioannis Scylitzae Sinopsis Historiarum,
rec. I. Thurn, Berlin, 1973. K. Ax.
MARIJA (Margarita) (1175–1223)
– ungarska princeza, vizantiska
carica, `ena na Bonifacij Mon-
feratski, gospodarot na Solun.
Po smrtta na prviot ma` (Isak II
Angel), se oma`ila za markizot
Bonifacij od Monferat (1204).
So nego go rodila sinot Dimit-
rij, idniot solunski kral. Koga
situacijata vo Solun se vlo{ila,
se vratila vo Ungarija (1223).
LIT.: J. Longnon, L’Empire latin de Constanti-
nople et la Principaute de Moree, Paris, 1949, 14,
58–59, 70, 82, 92, 100, 163. K. Ax.
MARIJA (Ohrid, X–XI v.) – Ma-
kedonka od Samuiloviot dvor, ed-
na od soprugite na ruskiot vlade-
tel sv. Vladimir, majka na sveti-
te bra}a Boris i Gleb. Sv. Vladi-
mir e pokrstitelot na Rusija, a so
Marija se praroditeli na hristi-
janstvoto vo Rusija. Nivnite si-
novi se prvite ruski svetii.
LIT.: Bla`e Ristovski, Portreti i pro-
cesi od makedonskata literatura i naci-
onalna istorija, Skopje, 1989; Ratomir
Grozdanoski, proto|akon, Na{ite vekov-
ni vrski so Ruskata pravoslavna crkva,
Zb. Makedonsko-ruski vrski vo XIX i po~e-
tokot na XX vek, Skopje, 1996. Rat. Gr.
Panta
Marina
MARINA, Panta (Mitrovica,
1910 ‡ Skopje, 1993) ‡ pravnik, uni-
verzitetski profesor i sudija. Os-
novno u~ili{te zavr{il vo rodno-
to mesto, a gimnazija vo Skopje
(1929). Diplomiral na Pravniot
fakultet vo Belgrad (1934), kade
{to i doktoriral so odbrana na
916
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
doktorskata teza †Redovnite prav- rigo-Poza (Don Karlos), Amonas-
ni lekovi vo krivi~nata postapka ro (Aida). Poseduva mo}en glaso-
vo FNRJ# (1958). Izbran za preda- ven potencijal, dobra peja~ka
va~ po predmetot krivi~na postap- {kola i siguren artisti~ki nas-
ka na Pravno-ekonomskiot fakul- tap na scenata. Gostuval vo Grci-
tet vo Skopje (1953), za docent ja, Egipet, Bugarija, Turcija, Ro-
(1954), za redoven profesor na manija, Italija. F. M.
Pravniot fakultet vo Skopje
(1962). Bil pretsedatel na Vrhov- MARIOVO – oblast vo ju`niot
del na RM. Go zafa}a srednoto
niot sud na Makedonija (1949 i 1967
g.) i sojuzen javen obvinitel slivno podra~je na Crna Reka.
Pretstavuva edna prirodna celi-
(1967‡1974). Avtor e na pogolem
broj nau~ni trudovi i u~ebnici od na, zagradena so visoki i sredno-
visoki planini kako: Nixe i Ko-
oblasta na krivi~nata postapka.
`uv od jug, Sele~ka Planina od
BIBL.: Teorija na krivi~nata postapka,
kniga prva i kniga vtora, Skopje, 1958; zapad, Dren Planina od sever i
Kozjak so nekoi razgranoci na
Krivi~na postapka na SFRJ, Skopje, 1979.
LIT.: Praven fakultet- Pedeset godi-
ni, 1951‡2001, Skopje, 2001. Gor. L.-B.
Dimitri
Marinovski
MARINOVSKI, Dimitri (Oh-
rid, 14. IX 1928) ‡ operski pevec,
bariton, prvenec na Operata na
MNT. Peewe u~el kaj pove}e vo-
kalni pedagozi, me|u koi prof.
M. Simi}-Matievi} (Belgrad) i
prof. M. Bor~i} (Zagreb). Vo
Operata na MNT e vo postojan
raboten odnos od 1952 do 1983 g., M. Malahova: Mariovska `enska narodna nosija (1953)
no i ponatamu, do 1994, u~estvuva
vo realizacijata na nejziniot re- Ko`uv od istok. Zafa}a povr{i-
pertoar. Vo me|uvreme (1961– na od 1.038 km i se deli na dva de-
1975) e anga`iran kako solist vo la: Gorno ili Staro Mariovo,
Novosadskata opera. Ostvaril koe se prostira vo dolniot tek na
pove}e od 15 glavni ulogi, od koi r. Crna vo Mariovo i Dolno ili
pozna~ajni se: Rigoleto, Nabuko, Mlado Mariovo, koe go zazema
Magbet, Holan|aninot skitnik gorniot sliv na ovaa reka vo Ma-
(vo istoimenite operi), Jago riovo. Me|utoa, pove}e e ra{ire-
(Otelo), Skarpija (Toska), Rod- na podelbata na bitolsko, pri-
Mariovo, Kamen Most kaj seloto Zovi}
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
lepsko i kavadare~ko Mariovo.
Tektonski, oblasta so eden del e
vklopena vo Vardarskata zona, a so
drug vo Pelagoniskiot horstan-
tiklinorium. Vo geolo{kata
gradba u~estvuvaat sedimentni,
metamorfni i magmatski karpi so
razli~na starost. Reljefot go sos-
tavuvaat tri morfolo{ki celini:
visoki planinski bila, eruptiv-
no-erozivni povr{ini i ridovi i
delumno ramno dno. Klimata e lo-
kalna so mediteransko vlijanie vo
najniskiot del. Prose~nata go-
di{na temperatura na vozduhot vo
Staravina iznesuva 12,4°C, a pro-
se~nite godi{ni vrne`i 573 mm.
Glavna reka e Crna, koja vo Mari-
ovo izgradila edna od najubavite
klisuri vo Makedonija – Sko~i-
virskata Klisura. Vo M. postojat
28 sela naseleni so Makedonci, si-
te se vo faza na raseluvawe. Vo
1961 g. vo niv `iveele 13.403 `., a
vo 2002 g. ostanale samo 830 `. Se
zanimavaat so sto~arstvo.
LIT.: Aleksandar Stojmilov i dr., Mariovo,
Geografski fakultet, Skopje, 1984. Al. St.
MARIOVSKI NARODNOOS-
LOBODITELEN PARTIZAN-
SKI ODRED (krajot na juni ‡
po~etokot na oktomvri 1944) ‡
teritorijalen partizanski odred
na NOV i POM pri Komandata
na mesto za Mariovo. Negova os-
novna zada~a bila za{titata na
slobodnata teritorija vo Mari-
ovsko, mobilizacija i prifat na
novite borci na NOV i POM i
sl. Po rasformiraweto, bore~-
kiot sostav bil preraspredelen
vo brigadite na NOV i POM vo
Prilepskoto voeno podra~je.
LIT.: D-r Mile Mihajlov, Voenozadnin-
skite organi vo Narodnoosloboditelna-
ta vojna na Makedonija (1941-1945), INI,
Skopje, 1992; Prilep i Prilepsko vo NOV
1944 ‡ 15 maj 1945 godina Materijali od
nau~niot sobir odr`an na 14, 15 i 16 mart
1983, I-III, Skopje, 1985. S. Ml.
MARIOVSKO-PRILEPSKA
BUNA (1564‡1565) ‡ buna protiv
vlasta na osmanliskata dr`ava vo
Makedonija. Po~nala kako lokal-
na buna vo Mariovo (vo letoto
1564) i se pro{irila vo gradot
Prilep. Tamo{nite vlasti ne us-
peale da ja zadu{at i vo septemvri
primila karakter na vostani~ko
dvi`ewe. Intervenirala cen-
tralnata vlast. So sultanska za-
poved (3. X 1564) bil zadol`en
skopskiot beg so prilepskiot ka-
dija da prezemat energi~ni merki
za smiruvawe na pobunetiot kraj.
Za {ireweto na Vostanieto i za
negovoto masovizirawe pridone-
lo u~estvoto i na sve{tenicite,
me|u voda~ite bile popot Dimit-
rija od s. Grade{nica i pop Jakov
od s. Staravina. Bila izdadena no-
va sultanska zapoved (4. XII 1565)
za prezemawe poefikasni merki
za vospostavuvawe red i za vra}a-
we na mirot vo pobunetiot kraj.
Vostanieto bilo zadu{eno (do
krajot na 1565), toa povlijaelo vrz
zabavuvaweto na procesot na po-
~iflikuvawe i vo spre~uvaweto
na islamizacijata na Mariovsko.
LIT.: Quben Lape, Prilog kon istorija-
ta na borbite na na{iot narod vo 16 i
po~etokot na 17 vek protiv turskata
vlast, †Nov den#, 5, Skopje, 1948; Mihajlo
Minoski, Osloboditelni dvi`ewa i vos-
tanija vo Makedonija (1564-1615), Skopje,
1972. M. Min.
MARI^KA BITKA (26. IX 1371)
– presudna tursko-makedonska
bitka na r. Marica. Po osvojuva-
weto na Galipole (1354) Osman-
liite zapo~nuvaat da gi napa|aat
teritoriite na despotot Ugle{a
i gi zagrozuvaat teritoriite na
Vizantija i Bugarija. Bra}ata
Mrwav~evci voeno im se spro-
tivstavuvaat, podgotvuvaat vojska
od 20.000 lu|e i ja ograbuvaat i ja
opo`aruvaat Trakija i potoa se
vra}aat. Osmanliite go sledat
nivnoto dvi`ewe od planinite i
so 3.000 vojska ja napa|aat zadni-
nata na neprijatelskata vojska.
Vo ranite ~asovi na 26 septemvri
kaj trakiskata krepost ^erno-
men, iznenadeni od Osmanliite,
Mrwav~evci pretrpuvaat poraz i
dvajcata bra}a zaginuvaat so go-
lem del od vojskata. Onie {to ne
zaginale vo bitkata, bile fateni
i odvedeni vo ropstvo.
LIT.: G. Ostrogorski, Istorija na Vi-
zantija, Skopje, 1992; Cvetan Grozdanov,
Mari~kata bitka i vazalitetot na
Kral Marko (Marko Krale) i `ivopisot
na Markoviot manastir, Predavawa na
XXIV me|unaroden seminar za makedonski
jazik, literatura i kultura, Ohrid, 2–21
VIII 1991, Skopje, 1993, 118-119; Istorija
na makedonskiot narod, I, Skopje, 2000;
Van~e Stoj~ev, Voena istorija na Make-
donija, Skopje, 2000. B. R.-J.
Karta na Mari~kata bitka (1371)
MARJANOVI] M
\or|i
Marjanovi}
MARJANOVI], \or|i (s. Sta-
ra Moravica, Srbija, 6. V 1939) ‡
univerzitetski profesor, prav-
nik. Osnovno i sredno obrazova-
nie zavr{il vo Kumanovo i vo
Skopje. Diplomiral na Pravni-
ot fakultet vo Skopje (1962).
Magistriral na Pravniot fa-
kultet vo Zagreb (1968), a dokto-
riral na Pravniot fakultet vo
Skopje na tema †Pravnata po-
lo`ba na osudenikot po izdr`a-
nata kazna# (1973). Izbran za
asistent po predmetot krivi~no
pravo na Pravniot fakultet vo
Skopje (1965), za docent (1974) i
za redoven profesor (1993).
Prevel nekolku dela od: Karl
Marks, Ginter Kajzer i [tefan
Cvajg (od germanski na makedon-
ski), Antoan de Sent-Egziperi i
Marsel Prust (od francuski na
makedonski jazik). Osnova~ i
lider na politi~kata partija
Liga za demokratija. Objavil
pove}e od sto nau~ni i stru~ni
trudovi od oblasta na krivi~no-
to pravo.
BIBL.: Makedonsko krivi~no pravo –
op{t del, Skopje, 2003.
LIT.: Praven fakultet- Pedeset godi-
ni, 1951‡2001, Skopje, 2001. Gor. L.-B.
917
M MARKILOV
MARKILOV, Sokrat (s. Butko-
vo, Demir Hisar, Egejskiot del na
Makedonija, 12. IV 1921 – Strumi-
ca, 4. VIII 1993) – makedonski na-
cionalen deec vo Bugarija po
Vtorata svetska vojna. Vo vojnata
dezertiral od bugarskata armija
i stapil vo antifa{isti~koto
dvi`ewe. Poradi svojata make-
donska nacionalna opredelba bil
progonuvan od bugarskite dr`av-
ni organi (po 1956). Osnoval taj-
na Nezavisna makedonska organi-
zacija – †Ilinden# (1968) vo Pi-
rinskiot kraj i me|u makedonska-
ta emigracija. Bil uapsen (1973)
i osuden na 5 godini zatvor
(1974). Bil eden od osnova~ite na
legalnata Obedineta makedonska
organizacija (OMO) – †Ilinden#
(IV 1990).
IZV.: Spomeni na Sokrat Markilov
(snimeni na magnetofonska lenta od Va-
sil Jotevski), maj-juni 1991.
LIT.: Stojan Georgiev-Tomovi~in, Make-
donija nad sè, Bitola, 1990. V. Jot.
MARKI], Zdenko Lovrov (Zag-
reb, 4. VIII 1942) ‡ veterinar, redo-
ven prof. na F. vet. med. vo Skopje.
Doktoriral na Vet. f. vo Zagreb.
Ima objaveno 35 nau~ni i stru~ni
trudovi. Vo SFRJ prv ja izoliral
bakterijata Yersinia enterocolitica kaj
sviwite. Avtor e i koavtor na 3
knigi od oblasta na zdravstvenata
za{tita kaj sviwite. M. D. ‡ J. B.
Kralot Marko, freska na stolb vo crkvata
†Sv. Arhangel# vo Varo{, Prilepsko (1871)
MARKO – kral vo Makedonija
(1371–1395), sin na Volka{in,
ktitor na fresko`ivopisot vo
manastirskite crkvi †Sv. Arhan-
geli# vo Varo{ (Prilep) i †Sv.
Dimitrija# (Markov manastir)
vo s. Su{ica (Skopsko). Portre-
tite na kralot Marko se naslika-
ni vo 1371 g. na zapadnata fasada
na crkvata †Sv. Arhangeli#, a vo
1376–1377 g. (na dvapati) vo crk-
vata †Sv. Dimitrija#. Se spomnu-
va kako donator na crkvata †Sv.
Nedela# vo Prizren.
LIT.: K. Balabanov, Novootkriveni por-
treti kraqa Marka i kraqa Vuka{ina u
918
Markovom manasturu, †Zograf#, 1, Beog-
rad 1966; 28-29; V. J. ŸuriÊ, Tri doga—aja u
srpskoj dr`avi XIV v. i wihov odjek u sli-
karstvu, †Zbornik za likovne umetnos-
ti#, 4, Novi Sad, 1969, 87-97; N. No{pal-
Nikuqska, Za ktitorskata kompozicija
i natpisot vo Markoviot manastir s.
Su{ica, Skopsko, †Glasnik na INI# ,15,
Skopje, 1971; Z. Rasolkoska Nikolovska,
Ktitorskiot portret vo yidnoto sli-
karstvo vo Makedonija, Civilizaciite
na po~vata na Makedonija, 2, MANU,
Skopje, 1995, 216-217; M. Bo{koski, Kra-
lot Marko vo epigrafskite spomenici i
zapisite, Kralot Marko vo istorijata i
vo tradicijata, Institut za starosloven-
ska kultura, Prilep, 1997. Z. R.-N.
MARKO (IX – X v.) – devolski
episkop (prva pol. na X v.). Bil
u~enik na sv. Kliment, potoa i na
sv. Naum. Ja prodol`il nivnata
rabota vo organiziraweto na Oh-
ridskata kni`evna {kola. Po ne-
gova naredba eden anonimen u~e-
nik na sv. Naum go sozdal †Prvo-
to Naumovo slovensko `itie#, vo
koe `itiepisecot go narekol
episkopot Marko †~etvrti epis-
kop na slovenskiot jazik#.
LIT.: J. Bel~ovski, Ohridskata arhie-
piskopija od osnovaweto do pa|aweto na
Makedonija pod turska vlast, Skopje,
1997. B. Petr.
MARKO KRALE (poznat vo na-
rodnoto tvore{tvo kako: Krale
Marko, Krali Marko, Marko Kra-
leviti, Kralevi} Marko, a vo is-
toriskite izvori kako: „mladiot
kral Marko“, „blagoveren Kral
Marko“) (Prilep, ok. 1346 – Rovi-
ne, kaj Krajova, Vla{ko, 17. V
1395) – posledniot kral na Make-
donija (1371–1395), najstariot
sin-naslednik na kralot Volka-
{in. Kako 16-godi{en vo 1361 g.
bil praten vo dr`avni~ka misija
vo Dubrovnik. Verojatno u~estvu-
val vo bitkata na kralot Volka-
{in i brat mu despot Ugle{a na
Kosovo vo 1369 g. protiv srpskite
vojski na knezot Lazar Hrebelja-
novi}, `upanot Nikola Altoma-
novi} i carot Uro{, koga pobedi-
le vojskite od Makedonija i bil
zaroben carot Uro{. Vo edna gra-
mota na kralot Volka{in za Dub-
rovni~kata Republika (5. IV 1370),
pokraj imeto na kralicata Elena,
se navedeni i dvajcata najstari
sinovi Marko i Andreja, no bez
tituli. Vo natpisot na prizren-
skata crkva „Sv. Nedela“ (pred
avgust 1371) e ve}e navedeno deka
crkvata bila zografisana „po na-
redba na mladiot kral Marko“.
Vo juni 1371 g. kralot Volka{in
so sinot Marko so vojskata se na-
o|ale kaj Skadar, gotovi (vo so-
dejstvo so rodninite Bal{i} i so
pomo{ od Venecija) odnovo da go
napadnat `upanot N. Altomano-
vi}, no po povikot od despot Ug-
le{a za opasnosta od probivot na
Osmanliite, pohodot e prekinat
i vojskata e naso~ena kon Isto~na
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
Trakija. Vo Mari~kata bitka (26.
IX 1371) kralot Volka{in i des-
pot Ugle{a ne uspeale voeno da go
spre~at probivot na Osmanliite
vo Evropa, katastrofalno bile
porazeni, pa i samite zaginale.
Marko ja nasledil tatkovata
kralska kruna i ja prodol`il di-
nastijata, so sedi{te vo Prilep.
Na zapadnata fasada na crkvata
„Sv. Arhangel“ vo Varo{ (1371
ili 1372) se zografisani posebno
kralevite Volka{in i Marko, a
nad ju`nata vrata na crkvata „Sv.
Dimitrija“ vo Markoviot manas-
tir se pretstaveni so kralskite
Crkvata †Sv. Dimitrija# (Markov manastir),
s. Su{ica, Skopsko (XIV v.)
insignii i vrz purpuren fon dvaj-
cata prilepski kralevi. Na svi-
tokot vo levata raka na Marko na
dr`avniot staroslovenski jazik
pi{uva: „Jas vo Hrista Boga bla-
goveren kral Marko go sozdadov i
go ispi{av ovoj bo`estven hram“,
dodeka vo restavriranite natpi-
si se za~uvani i podatoci za celo-
to kralsko semejstvo i za ktito-
rite: „Se obnovi ovoj prebo`est-
ven hram na svetiot velikoma~e-
nik Hristov pobedonosec i ~udo-
tvorec Dimitrija so usrdieto i
pospe{enieto na blagoverniot
kral Volka{in i so blagoverna-
ta kralica Elena i so prevozqu-
benite nivni }erki i sinovite
blagoverniot kral Marko i And-
reja{, Ivani{ i Dimitrija vo go-
dinata 1377, a ovoj manastir po~-
na da se yida vo 1345 vo dnite na
blagoverniot car Stefan i hris-
toqubiviot kral Volka{in, a se
zavr{i vo dnite na blagoverniot
i hristoqubiv kral Marko“. Do-
polnitelna potvrda na podatoci-
te za semejstvoto se nao|aat i vo
op{irniot natpis na yidot na
crkvata „Sv. Andreja“ kraj ezero-
to Matka (Skopsko), izgradena vo
1389 g. od samostojniot vladetel
na del od Severozapadna Makedo-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Kralot Marko, freska od Markoviot manastir (XIV v.)
nija vtoriot Volka{inov sin An-
dreja{: „... se sozdade i se ispi-
{a... so trudot i so podvigot na
hristoqubiviot rab bo`ji And-
reja{, vtoriot sin na blagoverni-
ot kral Volka{in i na kralicata
Elena – monahiwata Elisaveta“.
Edinstvenite dve za~uvani fres-
ki go pretstavuvaat vistinskiot,
mo{ne sugestiven lik na kralot
Marko. Toj kovel svoi pari vo
sopstvenata kova~nica vo Ohrid
(svoi pari se~ele i majka mu Ele-
na-Elisaveta i brat mu Andre-
ja{), gradel crkvi i manastiri vo
diecezata na Ohridskata arhie-
piskopija, ja zakrepnal ekonomi-
jata, se zame{al vo dvorskite voj-
ni na vizantiskite vladeteli i,
spored silite, gi branel svoite
granici. Nekoi periferni ob-
lasti, me|utoa, mu bile odzemeni
od sosedite: Andrej Gropa go za-
zel Ohrid, \ura| Bal{i} go otki-
nal Prizren, bra}ata Jovan i
Konstantin Draga{ zafatile do-
bar del od Isto~na i od Central-
na Makedonija, dodeka Vuk Bran-
kovi} vlegol vo Skopje (1392).
Kralstvoto se odr`alo celi dve
decenii, s# do Markovata smrt,
koga zaginal (zaedno so Konstan-
tin Draga{) kako sultanov vazal
vo bitkata so vla{kiot hristi-
janski vojvoda Mir~ea. Narodot
ne mo`el da se pomiri so takvata
sudbina na svojot kral i predani-
eto prenesuva deka neposredno
pred bitkata Marko bo`em re-
kol: „Go molam Gospoda da im bi-
MARKO M
de pomo{nik na hristijanite, pa
neka bidam prviot me|u mrtvite
vo ovaa borba“.
Bidej}i Markovoto kraluvawe go
simboliziralo posledniot slo-
boden `ivot i razvitok na naro-
dot vo Makedonija pred dolgove-
kovnoto osmanlisko ropstvo, toa
na{lo silen odraz vo narodnata
tradicija, vo pesnite, predanija-
ta i legendite i se sozdal nenad-
minat mit. Vo 1845 g. ruskiot sla-
vist V. Grigorovi~ svedo~i: „Vo
site videni krai{ta [vo Makedo-
nija] jas ne slu{nav drugi imiwa,
osven na Aleksandar V.[eliki] i
Marko Kralevi}. I edniot i dru-
giot `iveat vo spomenot na naro-
dot vo mnogu op{ti likovi“. Do
deneska mnogu toponimi vo Make-
donija go nosat negovoto ime i ja
slavat negovata sila i mo}. Port-
retite vo crkvite (zastanat vo
kralskata odora so tatko mu) go
krepele spomenot na generaciite
za verata i hrabrosta vo borbite
za sloboda, prenesuvaj}i ja legen-
data deka Marko ne e mrtov, tuku
skrien vo pe{tera i go ~eka de-
not koga }e ripne od temninata za
da go oslobodi narodot. Vo toj duh
e stihotvorbata „Krale Marko“
(1914) od D. ^upovski, a K. Mi-
sirkov (1923) mu predo~i na sve-
tot: „Krale Marko e sin i gor-
dost na Makedonija i eden od
trojcata zavojuva~i {to go raz-
nesoa imeto na svojata tatkovina
daleku od nejzinite granici“. Po
Aleksandra Makedonski i Sveti-
te Kiril i Metodij, toj go navedu-
va i tretiot: „Krale Marko gi
pot~ini pod svojata vlast i pod
onaa na makedonskata muza site
narodni pevci i narodi na Bal-
kanskiot Poluostrov“.
Dramati~niot dr`aven i li~en
`ivot na Marko daval bogati
mo`nosti za izgradbata na Mar-
koviot epos i mit. Bil `enet so
Elena, }erka na Radoslav Hlapen,
koja po smrtta na Volka{ina ja
ostavil i mu ja zel `enata na vla-
detelot na Polog Grgur Branko-
vi} Teodora. Vo novite politi~-
ki zbli`uvawa i interesi, Mar-
ko mu ja dal na dedo mu Radoslav
svojata vtora `ena Teodora, a ka-
ko zamena si ja vratil nazad svoja-
ta „prvoven~ana“ Elena. No oko-
lu 1374/75 g. taa mu se prema`ila
za albanskiot blagorodnik Jovan
Spat i toj ostanal i bez `ena i
bez porod i naslednik. Vakvite
bra~ni odnosi dale dobra osnova
za narodnata tradicija i nastanal
bogatiot kralimarkovski ciklus
vo makedonskoto, pa i vo ju`nos-
lovenskoto narodno tvore{tvo.
Slikata ja kompletirala i sudbi-
nata na bra}ata: Ivani{ zaginal
kaj Berat vo bitka so Osmanliite
(1385), a Andreja{ i Dimitri ko-
919
M MARKO
ne~no ja napu{tile Makedonija
(1394) i se stavile vo slu`ba na
ungarskiot kral @igmund.
LIT.: Mavro Orbin, Kraqevstvo Slove-
na, Beograd, 1968; K. P. Misirkov†,
Á`no-slov®nski® Ìpi~eski® skazani® o
`enitÏb‹ korol® Volka{ina v† sv®zi s†
voprosom† o pri~inah† popul®rnosti
korol® Marka sredi Ó`nÎh† slov®n†,
Odessa, 1909; E. P. Naumov, Á`no-
slav®nskiŸ Ìpos i problemy serbskogo
srednovekovi®, zb.: Slav®nskiŸ i balkan-
skiŸ folÏklor, Moskva, 1971; Rade Mi-
haq~iÿ, Kraj srpskog carstva, Beograd,
1975; Georgije Ostrogorski, Serska ob-
last posle Du{anove smrti, Beograd,
1965; Hristo Matanov, Ágozapadnite ze-
mi prez XIV vek, Sofi®, 1986; D-r Kosta
Balabanov, Novootkriveni portreti
kraqa Marka i kraqa Vuka{ina u Marko-
vom manastiru, „Zograf“, 1, Beograd,
1966; Nada No{pal-Nikuqska, Za kti-
torskata kompozicija i natpisot vo
Markoviot manastir – selo Su{ica,
Skopsko, „Glasnik“, XV, 2, Skopje, 1971,
225–238; istata, Prilog za manastirot
Sv. Andreja na r. Treska – na bregot na
ezeroto Matka, zb.: Spomenici za sred-
novekovnata i ponovata istorija na Make-
donija, I, Skopje, 1975; Sima ´irkoviÿ,
Poklad kraqa Vukaina, „Zbornik Filo-
zofskog fakulteta“, XIV, 1, Beograd, 1979,
155–163; Cvetan Grozdanov, Mari~kata
bitka, vazalitetot na Kral Marko
(Marko Krale) i `ivopisot na Markovi-
ot manastir, zb.: Predavawa na XXIV me-
|unaroden seminar za makedonski jazik,
literatura i kultura, Ohrid, 2–21. VIII
1991 godina, Skopje, 1992; Kralot Marko
vo istorijata i tradicijata. Prilozi
od nau~niot sobir odr`an po povod 600-
godi{ninata od smrtta na kralot Mar-
ko, Prilep, 23–25 juni 1995 godina, Pri-
lep, 1997; Bla`e Ristovski, Stoletija
na makedonskata svest. Istra`uvawa za
kulturno-nacionalniot razvitok, Skop-
je, 2001, 145–176. Bl. R.
MARKO LERINSKI ‡ v. Iva-
nov Georgi.
MARKOV, Boris (s. Otuwe, Te-
tovsko, 1923) ‡ slavist, univ. pro-
fesor na Filozofskiot/Filo-
lo{kiot fakultet vo Skopje po
gramatika i istorija na ruskiot
jazik. Dolgogodi{en {ef na Ka-
tedrata za slavistika i dekan na
Panorama na kompleksot †Markovi Kuli#, Varo{, kaj Prilep
920
Boris
Markov
Filolo{kiot fakultet (1983–
1985). Vo 1960 g. ja odbranil dok-
torskata disertacija †Produk-
tivni imenski nastavki vo make-
donskiot jazik#. Avtor e na okolu
200 nau~ni trudovi za zboroobra-
zuvaweto i leksikata na makedon-
skiot i ruskiot jazik vo sporedba
so drugi slovenski i balkanski
jazici, kako i na knigata †Obra-
zuvawe na pridavkite vo make-
donskiot jazik# (1988). M. Kar.
Vele
Markov
MARKOV, Vele (Velko) (s. Selce,
Kru{evsko, 12. II 1870 – s. Rakitni-
ca, Kru{evsko, 23. IV 1902) – revo-
lucioner, socijalist, kru{evski
vojvoda. Oti{ol na pe~alba vo Bu-
garija (1892). Vo Sofija se zbli-
`il so Vasil Glavinov i ja osnova-
le Makedonskata socijalisti~ka
grupa (1895). Po vra}aweto vo Ma-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
kedonija bil eden od osnova~ite na
socijaldemokratskiot kru`ok vo
Kru{evo (1900) i so drugite soci-
jalisti stapile vo TMORO. Vo te-
kot na 1900 g. vo Bitola osnovale
socijaldemokratski kru`ok. Vo
po~etokot na 1901 g. bil vo ~etata
na vojvodata Nikola Rusinski. Od
29. VIII 1901 stanal kru{evski voj-
voda. Zaginal vo borbata na ~etata
so osmanliskite vojnici vo s. Ra-
kitnica, Kru{evsko.
LIT.: M. Stojanoski, Vele Markov – soci-
jalist – revolucioner, †Prilozi#, 36-37,
DNU–Bitola, 1982; Z. Bo`inovski, Vele
Markov, Bitola, 2002. Al. Tr.
MARKOV MANASTIR – v. †Sv.
Dimitrija#
MARKOVA REKA – desna prito-
ka na r. Vardar. Izvorot $ se nao-
|a pod vrvot Ubava na planinata
Karaxica, na viso~ina od 1400 m,
dodeka vo r. Vardar se vliva vo
Skopskata Kotlina, pome|u sela-
ta Gorno i Dolno Lisi~e, na vi-
so~ina od 231 m. Dolga e 29 km,
ima vkupen pad od 1.169 m i prose-
~en pad od 40 ‰, a slivot zafa}a
povr{ina od 352 km2. Vo su{niot
period nizvodno od Markov Ma-
nastir rekata presu{uva, poradi
{to ja narekuvaat u{te i Marko-
va Su{ica. Dr. V.
MARKOVI KULI (Varo{) ‡
nekropola na gradot Prilep lo-
cirana na jugoisto~nata strana
na istoimenoto vozvi{enie. So
sistematskite iskopuvawa {to
vo pove}e navrati gi vodel B. Ba-
bi}, se iskopani 218 hristijanski
grobovi. Nekoi od niv se slobod-
ni zakopuvawa vo zemjata, a drugi
se vdlabeni vo karpite i imaat
trapezovidna osnova ili osnova
so alveola kaj glavite na pokojni-
cite. Nakitot od grobovite (prs-
teni, nau{nici i belegzii, glav-
no od bronza) se datira vo sredni-
ot vek i vo vremeto na turskoto
srednovekovje. Me|utoa, toa e i
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Belegzii najdeni vo lokalitetot Markovi Kuli
vo Varo{, Prilepsko (XIV vek)
lokacijata od kade {to poteknu-
va depoto so skapoceni predmeti
od XIV v. Tie se otkupeni od skop-
skiot antikvar ^elekijan vo 1936
g. i se ~uvaat vo Narodniot muzej
vo Belgrad, zavedeni pod br. 308-
318. Depoto se sostoelo od skapo-
cen venec za glava, ~ift zra~esti
nau{nici, lentesti belegzii so 2
{arnira, masivni belegzii od la-
bavo pletena `ica so plosnati
kraevi, prsten i del od relikvi-
jar. Izraboteni se od srebro, zla-
to ili pozlatuvawe, ukrasno ka-
mewe, granulacija i filigran.
Pripa|ale na mnogu vidno semej-
stvo, mo`ebi i na Mrwav~evci.
LIT.: B. Babi}, Materijalnata kultura
na Makedonskite Sloveni vo svetlina-
ta na arheolo{kite istra`uvawa vo
Prilep, Prilep, 1986, 185‡189, 263; M.
]orovi}-Qubinkovi}, Nalaz iz Markove
Varo{i kod Prilepa, †Muzeji#, 2, Beog-
rad, 1949, 103‡113. El. M.
Darko
Markovi}
(DAR-MAR)
MARKOVI], Darko (Dar-Mar)
(Skopje, 18. XII 1940) ‡ karikatu-
rist i filmski rabotnik, so is-
klu~itelen pridones vo osovre-
menuvaweto i transformacijata
na karikaturata i nejzinata
afirmacija vo stranstvo. Toj e
eden od najzna~ajnite avtori na
animiraniot film. Ima presud-
na zasluga za formiraweto na
Svetskata galerija na karikatu-
ri vo Skopje. Samostojno se pret-
stavil vo MANU i vo MSU vo
Skopje, so karikaturi i umetni~-
ki objekti (1980). Vo karikatura-
ta sozdava individualen stil, so
precizen stiliziran crte` i ko-
ristewe na slikarski tehniki.
Osobeno uspe{ni se karikaturi-
te posveteni na li~nosti od ob-
lasta na kulturata (Dim~e Koco,
Dimitar Kondovski, Vangel Nau-
movski). Raboti i satiri~en
strip (poznatiot junak Pecko).
Diplomiral arhitekura vo Skop-
je (1966), a potoa specijaliziral
animiran film vo Zagreb (1972).
So film aktivno se zanimava od
1975 g., koga se vrabotuva vo †Var-
dar film#, otvoraj}i go Studioto
za animiran film. Od 1978 g. ra-
boti kako sloboden umetnik. Ne-
govata filmografija ja so~inuva-
at pove}e od 30 animirani filma,
od koi pove}e od 20 se vo produk-
cija na †Vardar film#, a drugite
se raboteni za Televizija Skopje
i/ili vo †Makedonija film#. Toj
e nagraduvan so vrvni me|unarod-
ni filmski i televiziski nagra-
di na filmskite i televiziskite
festivali. V. Masl. i S. Ab.-D.
Iqo Markov -
Male{evski
MARKOV-MALE[EVSKI, Iqo
(Berovo, 28. V 1805 – ]ustendil,
29. IV 1898) – ajdutski i vostani~-
ki vojvoda. Kon sredinata na XIX
v. osnoval ajdutska dru`ina. Dej-
stvuval vo oblasta na Isto~na
Makedonija, glavno vo Male{e-
vijata. Vo letoto 1859 g. premi-
nal vo Srbija. Vo oru`eniot su-
dir vo Belgrad (5. VI 1862) pred-
vodel 400 makedonski dobrovolci
vo t.n. †Iqova legija# ili †Make-
donski odred#. U~estvuval so ma-
kedonski dobrovolci vo Srpsko-
osmanliskata vojna (1876) vo sos-
tavot na Rusko-makedonskiot ba-
taljon. Te{ko ranet se lekuval
vo Srbija, a potoa zaminal vo Ro-
manija. So makedonski dobrovol-
ci (opol~enci) se borel i vo Ru-
sko-turskata vojna (1877–1878) vo
osloboduvaweto na Bugarija. Se
istaknal vo borbite na [ipka.
Po osloboduvaweto na ]usten-
dil, so 150 makedonski dobrovol-
ci u~estvuval vo vostani~kiot
prodor vo Pijanec (vo po~. na
1878). So svoja ~eta od 200 do 300
MARKOVSKI M
vostanici u~estvuval i vo Kres-
nenskoto vostanie (1878/1879).
Opean e vo narodnite pesni.
IZV.: NBKM-BIA, f.: Kolekci® br. 47, z.
p., a.e. 397, ll. 4-31; CDA, f.: 173, op. 1, a.e.
386, 173.
LIT.: R. Poplazarov, Ajdutskiot vojvo-
da Iqo Markov-Male{evski – @ivot i
dejnost, Skopje, 1978; A. Trajanovski, No-
vi soznanija za `ivotot i dejnosta na
vojvodata Iqo Markov-Male{evski. Zb.:
Vojvodata Iqo Markov-Male{evski i ne-
govoto vreme, Berovo, 2002. Al. Tr.
Venko
Markovski
MARKOVSKI, Venko (Skopje, 5.
III 1915 ‡ Sofija, 7. I 1988) ‡ poet,
dramski avtor, preveduva~, op-
{testvenik, dvodomen makedon-
ski i bugarski avtor, emigrant,
politzatvornik, partizan, u~es-
nik vo NOB (1941‡1944), afirma-
tor i odre~uva~ na makedonskata
nacionalna samobitnost i jazik,
tragi~na ilustracija na nedoras-
tolkuvan avtor so ogromen kni-
`even opus i nesfatlivi protiv-
re~nosti vo individualnata sud-
bina, primer na kontroverzna
tvore~ka li~nost prifatena i
odre~uvana vo dve nacionalni
sredini (Makedonija i Bugarija).
Bil ~len na Makedonskiot lite-
raturen kru`ok vo Sofija (1938‡
1941), ~len na DPM vo negoviot
prv sostav od 1947 g. (Risto Krle,
Vasil Iqoski, Venko Markov-
ski, Ivan To~ko, Dimitar Mit-
rev, Slavko Janevski, Bla`e Ko-
neski i Aco [opov) i ~lenuval
do negovoto vtoro napu{tawe na
Makedonija (1965). Bil ~len na
Sojuzot na bugarskite pisateli i
~len na Bugarskata akademija na
naukite, ~len na Narodnoto sob-
ranie na Jugoslavija i na Bugar-
skiot parlament. Bil u~esnik vo
Antifa{isti~koto dvi`ewe vo
Bugarija (1941‡43) i u~esnik vo
NOB na Makedonija vo tekot na
1943‡44 g., ~len na Glavniot {tab
na NOV i PO na Makedonija i na
Prvoto zasedanie na ASNOM.
Bil deportiran vo politi~kite
logori na Bugarija (1941‡43) i
petgodi{en politi~ki zatvor-
nik na Goli Otok (1955‡60). Za-
edno so Ko~o Racin, osnovopo-
lo`nik na novata makedonska
kni`evnost. Avtor e na okolu 25
oddelni knigi na makedonski ja-
921
M MARKOVSKI
zik, glavno poezija, objavuvani vo
Sofija i vo Skopje (1938‡1955).
Na bugarski jazik mu se objaveni
triesetina oddelni knigi – poe-
zija, drama, memoari, politi~ki
paskvili. Venko Markovski e
specifi~na ilustracija na kate-
gorijata dvodomni avtori, kakvi
{to, osobeno na Balkanot, gi ima
pove}e. Bil ~len na dvete jazi~ni
komisii (1944 i 1945) za donesuva-
we na makedonskiot literaturen
jazik, azbuka i pravopis. Bil svo-
eviden sinonim na makedonskata
nacionalna prerodba vo tekot na
Vtorata svetska vojna, no se dis-
tanciral i se otu|il na nedosto-
en na~in od svojata makedonska
su{tina vo ime na nedorazjasneti
vo krajna instanca motivi i povo-
di. Sè poglasni stanuvaat tenden-
ciite za negovo izop{tuvawe i
od prisustvoto vo tekovite na bu-
garskata literatura. Najverojat-
no, u{te dolgo specifikata vo
nedorastolkuvanata tragika na
ovoj pisatel od grandiozen for-
mat i neporeklivi zaslugi vo
procesite na konstituiraweto na
novata makedonska literatura }e
si ostane svoevidna enigma. Nema
da mo`e nikoj da go odre~e celos-
no, nitu pak da go rehabilitira
celosno. Kni`evnata nauka sè
u{te e nemo}na samostojno da gi
razre{uva vakvite fenomeni.
BIBL.: Narodni bigori, Sofija, 1938;
Oginot, Sofija, 1938; Lulkina pesna, So-
fija, 1939; Luwa, Sofija, 1940; ^udna e
Makedonija, Sofija, 1940; Partizani,
Skopje, 1944; Niz po`arite na Elada,
1944; Orlite na Makedonija, Skopje, 1944;
Glamji, Skopje, 1945; Poroi, Skopje, 1945;
Robii, Skopje, 1945; Skazna za rezbarot,
Skopje, 1954; Nad plamnati bezdni, Skop-
je, 1954; Goce, drama, Skopje, 1954; Stiho-
vi, izbor od poezijata (1938‡1952) i Glam-
ji i poroi, Skopje, 1992 (izbor od tvore{-
tvoto vo redakcija na Aco Aleksiev).
LIT.: Todor Pavlov, Poezijata na Venko
Markovski, Sofija, 1939; Dimitar Mit-
rev, Za temata na Narodno-osloboditel-
nata borba vo makedonskata literatura,
†Nov den#, 8–9, 1947; Spase Kuljan, Apolo-
gija na skepsata, †Razgledi#, II, 8, 1955; Mi-
to Haxi-Vasilev, Venko Markovski reci-
tira, Dela, VI, 1982; Milan \ur~inov,
Skazna za rezbarot, †Razgledi#, I, 22, 1954;
Du{ko Nanevski, Nad plamnata bezdni,
†Mlada literatura#, IV, 10, 1954; Anton
Popov, Od †Bura na rodinata# do †^udna
e Makedonija#, †Sovremenost#, XXXIV, 1-2,
Sk., 1984; Stojan Risteski, Venko Markov-
ski ne bil †koko{kar# i †deteubiec#,
†Sovremenost#, 5–6, Sk., 1990; Bla`e Ris-
tovski, Evolucijata na eden poet i meta-
morfozite na eden ~ovek, †Lik#, V, 85, Sk.,
1990; Georgi Stardelov, Asocijacii po po-
vod †Skazna za rezbarot# od Venko Mar-
kovski, †Mlada literatura#, IV, 7, Sk.,
1954; Gane Todorovski, Bla`e Koneski i
Venko Markovski, kn. †Re{ki i {arki#,
Skopje, 2001; Kole ^a{ule, Venko Markov-
ski ‡ zapisi za edno samoubistvo, †Sovre-
menost#, XLI, 1–4, Sk., 1992. G. T.
MARKOVSKI (KARADAK),
Ivan (Ohrid, 16. VII 1946) ‡ sati-
ri~ar, avtor na radioemisii, TV
922
Ivan
Markovski
(Karadak)
serii i teatarski (kabaretski)
pretstavi. Vraboten vo Radio
Skopje od 1978 g. Stanuva urednik
vo Redakcijata za humor i satira.
Avtor e na humoristi~nata emi-
sija †Hikiriku# {to se emituva
na programata nad 25 godini. Za
televizijata gi rabotel seriite:
†Kam~evci#, †Agencija osameni
srca# i †Bitolski lakrdii#, kako
i televiziskite drami: †Cve}e na
karpata#, †Alf od Novo Lisi~e#,
†Kafuleto na Gene# i dr. Objavil
nekolku knigi so satiri~ni pes-
ni, aforizmi i epigrami. J. F.
Ne{o
Markovski
MARKOVSKI, Ne{o (Tetovo,
20. VII 1927 ‡ Skopje, 17. X 1985) ‡
novinar i op{testvenik. Vo no-
vinarstvoto od 1948 g., koga go
ureduval v. †[ar# vo Tetovo. Kon
sredinata na pedesettite godini
sorabotnik pa urednik na Vnat-
re{no-politi~kata rubrika na
†Nova Makedonija#. Vo periodot
1957/58 g. eden od osnova~ite i
urednicite na sedmi~nikot †Ve-
~er#, izdanie na NIP †Nova Ma-
kedonija#. Prv glaven urednik na
makedonskoto izdanie na sedmi~-
nikot †Komunist# (1964). Pretse-
datel na Zdru`enieto na novina-
rite na Makedonija. U~esnik vo
NOB. B. P. \.
MARKOVSKI, Smile Iliev
(Bitola, 22. V 1949) – matemati-
~ar, red. prof. (1992) na PMF.
Diplomiral (1972) na PMF, ma-
gistriral (1977) i doktoriral
(1980) na Matemati~kiot fakul-
tet so temata †Podalgebri na
grupoidi#. Vo 1980/81 prestojuval
na Univerzitetot Vanderbilt vo
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
Smile Iliev
Markovski
Ne{vil, SAD. Nau~niot interes
mu e univerzalnata algebra i dis-
kretnata matematika. Ima obja-
veno pove}e od 50 nau~ni raboti.
Avtor e na univerzitetskiot
u~ebnik †Kone~na matematika# i
koavtor na sredno{kolski u~eb-
nici. Rakovodel nau~ni proekti,
referiral vo sp. †Mathematical
Reviews#, bil mentor na doktor-
ski i magisterski raboti, ured-
nik na spisanieto †Sigma# i {ef
na Institutot za informatika.
BIBL.: Kone~na matematika, Skopje
1993. (Nau~ni trudovi – tri odbrani); G.
Cupona, N. Celakoski, S. Markovski, D. Dimov-
ski, Vector Valued Groupoids, Semigroups and
Groups, MANU 1988, pp. 1–78.; G. ^upona, S.
Markovski, Primitive varrieties of algebras, Al-
gebra Universalis, 38, 1997, 226–224; Markov-
ski S., Kusakatov V., Quasigroup string proces-
sing: Part 3, †Prilozi na MANU#, Oddele-
nie za matemati~ko-tehni~ki nauki, XXI–
II–XXIV, 1–2, 2002-2003, 7–27.
LIT.: PMF 1946-2006, monografija,
Skopje, 2006; BU br. 708/’98. N. C.
Mark
Marku
MARKU, Mark (\akovica, Koso-
vo, 21. IX 1927 ‡ Skopje, 19. VI
1984) ‡ akter, eden od osnovopo-
lo`nicite na Teatarot na narod-
nostite, vo koj raboti od 1950 g.
Ostvaril pove}e izvonredni
scenski likovi, koi vleguvaat vo
istorijata na vrvnite dostignu-
vawa na Albanskata drama. Ulo-
gi: Hoxa (†Pahintika vo esen#);
Vule (†Izmama#); Vesla~ (†Bov-
~a#); Markucij (†Nita#); @eva-
kin (†@enidba#); ^orbaxi Teo-
dos; Halit Ga{i vo istoimenite
dela i dr. R. St.
MARKUS, Aleksandar (Sa{a)
(Skopje, 20. VI 1926 ‡ Skopje, 8. IX
1988) ‡ re`iser i preveduva~.
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Aleksandar
(Sa{a)
Markus
Diplomiral na Visokata film-
ska {kola vo Belgrad (1951), a po-
toa rabotel vo †Vardar film#
(1953‡1955). Stanal re`iser i
umetni~ki rakovoditel na Teata-
rot na narodnostite vo Skopje
(1955‡1957). Od 1957 g. raboti ka-
ko sloboden umetnik. Kako akter
u~estvuva vo prvata celove~erna
piesa na MNT †Platon Kre~et#.
Re`ii: †Ma~orot vo ~izmi#; †Be-
liot elen#; †Kvej Lon#; †Prazna
lulka#; †Uli~ni muzikanti#; †\a-
vol{tinite na Skapen#; †Du{i
na zemjata#; †Tahir i Zuhra#;
†Majka Hrabrost#; †Ubavicata i
yverot#; †Mladosta pred sud#;
†Banalna tema#; †Vasa @elezno-
va# i dr. R. St.
MARNET – makedonska akadem-
ska i istra`uva~ka mre`a osno-
vana vo 1994 g. vo ramkite na Uni-
verzitetot †Sv. Kiril i Meto-
dij#, poddr`ana od Ministers-
tvoto za nauka na RM. Pove}eto
od fakultetite se povrzani so
sopstvena opti~ka mre`a, na ko-
ja, preku iznajmeni linii, e povr-
zan i Univerzitetot †Sv. Kli-
ment Ohridski# od Bitola. Vo na-
tamo{niot razvoj se planira po-
vrzuvawe i na drugite univerzi-
teti vo RM. MARNET upravuva
so vrvniot makedonski doseg
†mk# i opslu`uva 70.000 korisni-
ci, od koi 60.000 se akademski ko-
risnici, a 10.000 se vladini in-
stitucii i organizacii. Dr. M.
MARTIN, SMRDLIV (Pentatoma
rufipes L.) – polutvrdokrilen kop-
nen insekt. Drvenica {to se od-
likuva so tipi~ni pet~leni pipa-
la i dolga sur-
li~ka. @ivee
po drvjata, o{-
tetuvaj}i gi
lisjata. Prezi-
muva skriena po
ku}ite. Posedu-
va silen od-
branben meha-
Insektot nizam – ispu{ta
†Smrdliv Martin#
miris koj pre-
dizvikuva gadewe. Vo Makedonija
se sre}avaat i drugi vidovi drve-
nici kako: kapinova drvenica
(Dolycoris baccarum L.); prugasta
(italijanska) drvenica (Grapho-
soma italicum Mull.); drvenica uba-
vica (Calocoris sexguttatus Fabr.).
LIT.: Jon~e [apkarev, Zoologija na bez-
’rbetnite `ivotni, Skopje, 1991. V.
V. T. K. – M. Kr.
MARTINOV, Spase (Bitola, 23.
VX 1872 – Sofija, 30. X¶¶ 1937) –
u~itel, ~len na CK na TMORO.
Zavr{il slovenska filologija
vo Sofija. Bil u~itel vo Solun i
na dr. mesta. ^len na CK na TMO-
RO (1901–1902). Prisustvuval na
Solunskiot kongres na TMORO
(1903). Pred Ilindenskoto vosta-
nie bil zatvoren. Po vostanieto
bil vo Zadgrani~noto pretstav-
ni{tvo na TMORO vo Sofija.
IZV. i LIT.: G. Del~ev, Spomeni. Doku-
menti. Materiali, Sofi®, 1978; M. Ku-
manov, MakedoniÔ, Sofi®, 1993. Al. Tr.
Trajan
Martinovski
MARTINOVSKI, Trajan (s. Ne-
rezi, Stru{ko, 10. II 1951 ‡ Ohrid,
4. V 1999) ‡ poet, eseist, publicist,
talka~ niz `ivotot i niz Evropa.
Zavr{il Filolo{ki fakultet vo
Skopje i rabotel kako novinar vo
†Studentski zbor# vo Skopje i ka-
ko meta~ na pariskite grobi{ta.
BIBL.: †Premol~ano vreme#, poezija,
1982; †Dulbija#, poezija, 1988; †Hristovi-
ot sin#, poezija, 1994; †Grobot na ^ingo#,
esej, 1995; †Goltki#, poezija, 1990; †Govo-
rot na cve}eto#, esej, 1995; †Pismoto na
slikata#, ogled za pejza`ot na slikarot
Jordan Manasievski; †Odgovor na pismo-
to#, esej, 1996; †Petnaeset peewa za Karva-
not na cve}eto na mirot#, 1998; †Brezowo
– biografija na kamenot i cvetot#, pato-
pis, 1998; †Erigon petnaeset godini po-
docna#, kon dramskata pretstava na †Eri-
gon# od Jordan Plevne{, 1999 i †Zlaten
venec na spomenite#, se}avawa, 1999. G. T.
Cvetko
Martinovski
MARTINOVSKI, Cvetko (s.
Selce, Stru{ko, 25. III 1930 ‡
MARTINOSKI M
Skopje, 27. IV 1995) ‡ raska`uva~,
kriti~ar, novinar, izdava~, re-
daktor na †Sovremenost#, preve-
duva~ od ruski i od srpski jazik,
boem. Zavr{il gimnazija vo
Skopje. Rabotel kako novinar vo
Radio-Skopje, vo †Nova Makedo-
nija#, †Trudbenik#, †Prosveta# i
†Ve~er#. Go preveduval Dostoev-
ski na makedonski jazik.
BIBL.: †Luwinci#, raskazi, 1955; †Kve~e-
rini i razdenuvawa#, raskazi, 1959; †Pri-
jateli#, raskazi, 1962; †Odbrani raskazi#,
1967 g. G. T.
Nikola Martinoski, avtoportret
MARTINOSKI, Nikola (Kru-
{evo, 18. VIII 1903 ‡ Skopje, 7. II
1973) ‡ slikar, pedagog, eden od
osnova~ite na MANU, eden od
najistaknatite pretstavnici na
makedonskoto sovremeno slikar-
stvo, so pionerska zasluga za
vklu~uvaweto na makedonskata
likovna umetnost vo modernis-
ti~kite tekovi. Diplomiral na
[kolata za ubavite umetnosti vo
Bukure{t (1927). Od 1927 do 1928
g. gi posetuval akademiite Grand
[omier (Grand Chaumiere) i Ran-
son (Rancon) vo Pariz. Bil u~es-
nik vo NOB i direktor na UG vo
Skopje (1949‡1973). Samostojno
izlagal vo Skopje, Belgrad, Zag-
reb. Retrospektivna izlo`ba
imal vo Skopje (MSU, 1975). Vo
periodot 1927‡1928 sozdaval dela
so postkubisti~ka i ekspresio-
nisti~ka orientacija so afini-
teti za tvore{tvoto na Sutin
(Soutine), Modiljani (Modigliani),
Kisling (Kisling): [ahisti, 1928.
Delata od ekspresionisti~kata
faza (1929‡1933), po psiholo{ka-
ta i egzistencijalnata atmosfe-
ra, se dobli`uvaat do germanski-
te ekspresionisti. Vo ovoj peri-
od gi sozdal svoite najzna~ajni
dela so socijalni motivi, vo koi
gi pretstavil lu|eto od margini-
te (Gospo|icata Areti, 1931; Po-
rok, 1931/32; Vo kafeana II, 1932),
portretite (Mladiot filozof,
923
M MARTINCI
Nikola Martinoski, †Nevesta# (1937)
1929; Avtoportret, 1931), simbo-
li~kite i religioznite sceni,
pejza`ite. Od 1933 g. slikal kom-
pozicii so motivot majka i dete,
spored modeli na `eni-Romki
(Majka so dete, 1934). Vo 1935 g.
naslikal 12 erotski murali (sega
uni{teni) vo skopskiot lokal
†Okean#. Vo naredniot period
slikal vo duhot na socijalniot
realizam (Pita~, 1940) prisuten
vo negovoto tvore{tvo sè do pede-
settite, koga nastanale slikite
so kru{evski motivi, slikani na
eden re~isi karikaturalen na-
~in. Rabotel crte`i i karikatu-
ri, vo koi na satiri~en na~in gi
prika`al pojavite od sovremeni-
ot `ivot.
LIT.: Boris Petkovski, Nikola Marti-
noski 1903‡1973, Skopje, 1975; istiot, Ni-
kola Martinoski, Skopje, 1982; istiot,
Nikola Martinoski, Skopje, 1997. L. N.
MARTINCI ‡ kalendarski obi-
~aj, poznat i kako Martinija,
Vol~ji praznik i dr., povrzan so
razli~ni datumi. Trae eden ili
tri dena i naj~esto se vrzuva so
Bo`i}nite pokladi (27/14 noem-
vri). So nego se povrzani pove}e
dejstva, so koi mu se vrzuva ustata
na volkot da ne ja jade stokata.
Toa se pravelo na toj na~in {to
grebni za konop ili volna se os-
tavale od dvete strani na vratata
od {talata i po pominuvaweto na
stokata tie se zatvorale i taka se
ostavale podolog period, so veru-
vawe deka taka }e im bide zatvo-
rena i ustata na volcite. A za da
ne pravat {teta, na vakvite ma-
giski dejstva protiv volcite se
posveteni i drugi denovi vo godi-
nata. Se veruvalo deka ~ovek {to
nosi obleka pravena vo ovie de-
novi, }e go napa|aat volcite. Vo
nekoi mesta ovoj praznik se vrzu-
924
val so trite dena po Sv. Aran|el
i se vikal Volkov praznik.
LIT.: Zorka Delinikolova, Obi~ai svr-
zani so poedini praznici i nedelni dni
vo Radovi{, †Glasnik na Etnolo{ki mu-
zej#, 1, Skopje, 1960; Marko Kitevski, Ma-
kedonski praznici, Skopje, 2001. M. Kit.
MARTULKOV, Aleksandar (Alek-
so) (psevd. Bizmark) (Veles, 23. X
1878 –Sofija, 1965) – makedonski
revolucioner i publicist. Se
{koluval vo Veles i vo Pedago{-
koto u~ili{te vo Skopje, od kade
{to bil isklu~en kako buntov-
nik protiv osmanliskata vlast.
Zaminal vo Sofija i stanal ~len
na Makedonskata socijaldemok-
ratska grupa {to gi {irela soci-
jalisti~kite idei me|u makedon-
skata emigracija i vo Makedoni-
ja. U~estvuval vo borbite na
MRO protiv tu|ite propagandi
vo Makedonija. Bil eden od orga-
Aleksandar
Martulkov
nizatorite na vele{koto Kul-
turno-prosvetno dru{tvo †Klas-
no soznanie#. U~estvuval vo zadu-
{uvaweto na kontrarevolucijata
vo Carigrad, no i na Op{tomake-
donskata konferencija vo Veles
(dekemvri 1912 g. so D. ^upovski,
P. Poparsov, R. Rizov i dr.). Po
Prvata svetska vojna se vratil vo
Bugarija i se aktiviral vo VMRO
(Ob) i vo aktivnosta na makedon-
skoto progresivno dvi`ewe. Go
izdaval v. †Makedonsko zname# i
pre`iveal atentat. Dejstvuval od
pozicija na makedonskata nacija,
poradi {to bil osuduvan i zatvo-
ran vo koncentracioni logori.
Po Oslobuduvaweto se vratil vo
Makedonija i bil kooptiran vo
ASNOM kako ~len na Prezidiu-
mot i vo Sobranieto na Makedo-
nija. Odlikuvan so Orden za na-
rodni zaslugi i so Ilindenska
spomenica.
BIBL.: Moeto u~estvo vo revolucionernite
borbi na Makedonija, Skopje, 1954. O. Iv.
MASAKRI vo s. Zagori~ani
(Kostursko, 1903, 1905, 1949) – gi
izvr{ile osmanliskata vojska i
gr~kite andartski i monarhofa-
{isti~ki sili. Po Ilindensko-
to vostanie osmanliska vojska i
ba{ibozuk go zapalile seloto, a
naselenieto go masakrirale. Bi-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
Panorama na seloto Zagori~ani
le ubeni 25 selani, 30 maloletni
deca bile izgoreni vo furna, a 16
devojki bile siluvani i prodade-
ni. Pogolema tragedija seloto
do`ivealo na 27. III / 7. IV 1905.
Okolu 200 do 300 gr~ki andarti
go zapalile seloto, a naselenieto
go masakrirale; ubile 60 selani
(`eni, deca, starci), imalo mno-
gumina raneti i bile zapaleni
pove}e ku}i. Masakrot go organi-
ziral kosturskiot mitropolit
Georgios Karavangelis zatoa
{to eden del od naselenieto vo
Zagori~ani ja prifatilo egzar-
hiskata crkva. Vo tekot na 1949 g.
gr~ki monarhofa{isti~ki sili
ubile 18 mladi zagori~anci, me|u
koi 15 bile `eni i mladi devojki.
IZV. i LIT.: A. Trajanovski, Andartski-
ot kole` vo Zagori~ani 1905, Bitola-
Skopje, 1995; Ruski dokumenti za Makedo-
nija i makedonskoto pra{awe 1859–1918.
Izbor, redakcija i komentari A. Traja-
novski, Skopje, 2004; G. ^ulev, Zagori~a-
ni, Skopje, 2005. Al. Tr.
MASAKROT vo Veles (15. I 1945)
– izvr{en od OZNA. Bez javno su-
dewe, bile strelani 53 zatvore-
nici od vele{kiot zatvor, lica
za koi imalo somnevawe deka bi-
le ozloglaseni protivnici na
NOB. Bez zaokru`ena istra`na
postapka i bez javno sudewe za do-
ka`uvawe na nivnata vina, bile
grupno strelani i masakrirani, a
potoa i zakopani vo zaedni~ka
grobnica (otkriena po pedeset
godini). Najgolem masakr vrz ci-
vili izvr{en od OZNA vo oslo-
bodena Makedonija.
LIT.: \or|i Malkovski, Likvidacii bez
javni sudewa, †Nova Makedonija#, 15. I
1995. \. Malk.
MASAKROT vo Dolno Jabol-
~i{te (Vele{ko, 25. X 1942) – iz-
vr{en od bugarskata vojska i po-
licija vrz albanskoto naselenie.
Po neuspe{nata akcija protiv
NOPO †Dimitar Vlahov#, voj-
skata i policijata `estoko se
presmetale so naselenieto, obvi-
nuvaj}i go deka go pomagalo Odre-
dot. Bile tepani i osakateni po-
ve}e lica, a desetina selani, me|u
koi i `eni i deca, bile del iska-
sapeni ili strelani, a del `ivi
frleni vo zapalenite plevni.
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
LIT.: Vele{ki partizanski odred 1942,
Skopje, 1999. \. Malk.
MASAKROT vo Kumanovo (sred.
na januari 1945) – izvr{en od
pripadnici na OZN vrz 48 osude-
ni lica od Kumanovsko. So presu-
da na Sovetot pri Kumanovskoto
voeno podra~je (14. I 1945) na taj-
na lokacija bile strelani lica za
koi imalo somnevawa deka rabo-
tele kako sorabotnici na okupa-
torot. Toa e poslednoto masovno
strelawe vo oslobodena Makedo-
nija. Natamo{nite masovni stre-
lawa bile zabraneti.
LIT.: †Nova Makedonija“, 21. I 1945; \or-
|i Malkovski, Bo`i}niot masakr na
Skopskoto Kale, †Nova Makedonija“, 21.
I 1991. \. Malk.
MASAKROT vo s. B’mboki (1949)
– zlostorni~ki ~in vo Gra|anska-
ta vojna vo Grcija. Sili na gr~ka-
ta vladina armija vlegle vo s.
B’mboki (Kostursko) i pod somne-
vawe deka `itelite sorabotuva-
le so DAG, zatvorile deset sela-
ni (osum `eni i dvajca ma`i) i
svirepo gi ubile.
LIT.: S. Kiselinovski, Gr~kata koloni-
zacija vo Egejska Makedonija (1913–1940),
Skopje, 1981. St. Kis.
MASAKROT vo s. Zeleni~ (1904)
– andartski kole` vo s. Zeleni~,
Lerinsko. Na 13. XI 1904, okolu 60
do 100-tina gr~ki andarti vo vre-
meto na svadbenata proslava na
sve{tenikot \or|ija go napadna-
le seloto zatoa {to egzarhiskite
vernici se otka`ale od jurisdik-
cijata na Carigradskata patri-
jar{ija. Vo odmazdata bile ubie-
ni 13 ma`i, `eni i deca. Krvava-
ta †Zeleni~ka svadba#, kako {to
e poznata vo istoriografijata,
bila edno od dotoga{ najgolemi-
te zlostorstva {to gi izvr{ile
gr~kite andarti vo Makedonija.
LIT.: A. Trajanovski, Andartskiot ko-
le` vo Zagori~ani 1905, Bitola–Skopje,
1995. Al. Tr.
MASAKROT kaj Pusta Kula – vo
blizina na s. Rudnik, Vele{ko
(14. IX 1942) – bugarskata polici-
ja bez presuda strelala i masak-
rirala sedum pripadnici na
NOD. Tie od Skopskiot istra-
`en zatvor so kamion bile done-
seni i strelani. Bile ubieni:
Pan~e Bur~evski, Pero Grkov-
ski, Andreja Basarovski, Atanas
Strelanite kaj Pusta Kula (1942)
Dimovski i Du{an Dimitriev-
ski od s. Rudnik, Kamka Tocinova
od Veles i Amed Lojkov od s.
Ivankovci.
LIT.: Veles i Vele{ko vo NOV 1941–1945.
Spomen kniga, T. Veles, 1985; Vele{ki parti-
zanski odred 1942, Skopje, 1999. \. Malk.
MASAKROT kaj s. Dabnica,
Nevrokopsko, Pirinskiot del na
Makedonija (1925) – izvr{en vrz
makedonskoto naselenie od mes-
nite ~eti na VMRO na Van~o Mi-
hajlov. Od seloto pove}e od 300
lica bile nasila odvle~eni i tri
meseci (od april do juni) bile
podlo`eni na krvavi represalii,
pred o~ite na mesnite dr`avni,
administrativni i voeni vlasti,
a eden pogolem del od niv bile i
ubieni. Kako posledica na †`es-
tokata inkvizicija#, po~inale
ok. 200 du{i, a pogolem broj bile
internirani nadvor od Pirin-
skiot del na Makedonija.
LIT.: Zoran Todorovski, VMRO 1924–
1934, Skopje, 1997; PetÍr Gal~in, Poli-
ti~eskite borbi v PirinskiÔ kraŸ
1923–1939, SofiÔ, 1989. \. Malk.
Dimitar
Masevski
MASEVSKI, Dimitar (Skopje,
6. V 1937) ‡ kompozitor. So muzi-
ka po~nal seriozno da se zanimava
vo sredno{kolskite godini, koga
gi napi{al prvite kompozicii
(†Vrati se#, 1956). Se vrabotil
(1957) kako muzi~ar vo Zabavniot
orkestar na Radio Skopje. Vo se-
dumdesettite godini na HH v. bil
producent vo Muzi~kata produk-
cija na MRT, kade {to produci-
ral nad 2000 pesni, glavno od ma-
kedonski avtori. Eden e od inici-
jatorite za pokrenuvawe na Skop-
skiot zabaven festival. Vo ova
vreme sozdava del od svoite anto-
logiski kompozicii (†Qubi me,
qubi Mirjanka#, †Male~ka gula-
bice#, †Bela hrizantema#, †Mol-
~i qubov moja#, †Gri{a#, itn.).
Sorabotuval so re~isi site poz-
na~ajni makedonski peja~i (Nina
Spirova, Zoran Georgiev, Dragan
Mijalkovski, Daniela Pan~eto-
vi}), kako i so nekoi peja~i od to-
ga{na Jugoslavija (Mi{o Kova~,
Miki Jevremovi}). Napi{al i go-
lem broj detski pesni, kako i mu-
zika za televiziski serii i tea-
tarski pretstavi. M. Kol.
MASLODAJNI M
MASIN, \eorgi Fotiev (Ohrid,
6. V 1930) ‡ internist-nefrolog,
redoven prof. na Med. f. vo
Skopje (od 1985). Diplomiral na
Med. f. vo Skopje (1954). Specija-
liziral interna medicina, sup-
specijalnost nefrologija. Habi-
litiral na tema †Kalulozen pie-
lonefrit# (1975). Pri prestojot
vo New Castle (Anglija) kaj prof.
Kerr se zapoznava so najnovite dos-
tignuvawa od oblasta na lekuva-
weto na HBI i transplantacijata
na bubrezite. Ja formiral i ja ra-
kovodel programata za lekuvawe
na TBI so HD vo RM. Bil pretse-
datel na odborot za renalna
transplantacija pri Med. f. i
pretsedatel na zdru`enieto na
nefrolozite pri MLD. Bil nosi-
tel na dva nau~ni proekta od
MON, a u~estvuval vo izrabotka-
ta na tri me|unarodni nau~ni
proekti. Avtor i koavtor e na nad
200 nau~no-stru~ni trudovi od
nefrologijata. Bil direktor
(pretsedatel na rabotovodniot
organ) na Klinikata za nefrolo-
gija (1982‡1990), a potoa direktor
na Klini~kiot centar pri Med.
f. vo Skopje (1994‡1997). M. Pol.
Maslinki
MASLINKA (Olea europea L.) –
vo na{eto submediteransko pod-
ra~je (Dojran, Gevgelija, Valan-
dovo) se odgleduva kako dvorna,
zimzelena ovo{ka, koja dava i
dobri prinosi. Pred desetina go-
dini vo Dojran e organizirana
firma za prerabotka na maslin-
ki, koja inicira podigawe na pro-
izvodstveni nasadi. Mo`e da se
odgleduvaat samo otporni sorti
na izdignati lokacii. B. R.
MASLODAJNI RASTENIJA –
vo ovaa grupa spa|aat rastenijata
{to se odgleduvaat za semeto i
plodot, bogati so maslo. Rasti-
telnoto maslo u~estvuva so okolu
70% od svetskoto proizvodstvo na
maznini. Masloto od golem broj
rastenija slu`i za ~ove~kata is-
hrana, direktno ili indirektno,
i pretstavuva visokokvalitetna
hrana. Hranlivata vrednost na
eden kg maslo e ramna na 2,25 kg
{e}er, 4 kg leb i 8 kg kompir. Ras-
925
M MATAK
titelnoto maslo nao|a primena
vo razni industriski granki kako
surovina za izrabotka na sapuni,
lakovi, boi, pri omeknuvaweto na
ko`ite i platnata, za linoleum,
mu{ami, ve{ta~ki kau~uk, osvet-
luvawe, maziva i vo medicinata
(ricinusovoto). Poznati se okolu
190 maslodajni rastenija. Pova`-
ni se: son~ogledot, repkata, susa-
mot, kikiritkite, maslodajniot
len, ricinusot, sojata i afionot.
Rastitelnite masla po svojot he-
miski sostav pretstavuvaat slo-
`eni estri na glicerinot so po-
ve}e od 40 masni kiselini. Vo RM
se odgleduvaat: afion, kikiritki,
repka, son~ogled (Helianthus
annus L.). P. Iv.
Man~u
Matak
MATAK, Man~u (Kru{evo, 1920 ‡
s. Vitoli{te, Mariovsko, 25. V
1944) ‡ {iva~, komunisti~ki de-
ec i naroden heroj, Vlav. Bil
~len na KPJ (1939). Vo Aprilska-
ta vojna (1941) bil zaroben kako
vojnik na Kralstvoto Jugoslavi-
ja, no uspeal da izbega i se vratil
vo Kru{evo. Kako ~len na MK na
KPJ vo Kru{evo (krajot na 1941),
poradi u~estvo vo {trajkot na
monopolskite rabotnici, bil
uapsen (april ‡ juni 1942). Bil
sekretar na Organizacijata na
KP vo Kru{evskiot NOPO †Pi-
tu Guli#, a po negovoto rasformi-
rawe (kon krajot na 1942) se ile-
galiziral vo Kru{evo, a potoa se
prefrlil vo Gostivar i stapil vo
NOPO †Korab# (vo proletta
1943). Vo borba so balistite bil
zaroben i sproveden vo Tiranski-
ot zatvor. Po kapitulacijata na
Italija (8. IX 1943) stanal koman-
dir na Prilepskata ~eta vo Prva-
ta makedonsko-kosovska NOUB, a
potoa vo Edinaesettata makedon-
ska NO brigada. Zaginal pri na-
pad na bunker na germanskite si-
li. Proglasen e za naroden heroj
na Jugoslavija (1951).
LIT.: Man~u Matak, Brigada na bratst-
voto i edinstoto, Skopje, 1958, 460; N(aum)
Naumovski, Narodniot heroj Man~u Ma-
tak, na istoto mesto, 421–423; Man~u Ma-
tak, Vtorata makedonska udarna brigada,
Skopje, 1973, 160–161; Bor~e Naumovski,
Man~u Matak, na istoto mesto, 167-169;
Zlatko Biljanovski, Odredot †Pitu Gu-
li#, Skopje, 1973; istiot, Man~u Matak,
Skopje, 1975. S. Ml.
926
MATANOT LAEVJONIM (La
menza de elevos proves) (XX v., me|u
dvete svetski vojni) – humanitar-
na evrejska organizacija vo Ma-
kedonija za pomo{ na sira~iwata
i siroma{nite ~lenovi na zaed-
nicata. Vo Bitola i vo Skopje se-
kojdnevno se slu`el topol obrok
za pove}e od 200 deca. Prihodite
za organizacijata stignuvale od
dobrotvori od Amerika i od dru-
gi iseleni~ki centri.
LIT.: \or|i Colev Dimovski, Bitolskite
Evrei, Bitola, 1993; Mark Cohen, Last Century
of a Sephardic Community. The Jews of Monastir
1839-1943, New York, 2003.
MATA^I], Lovro (14. II 1899 –
Zagreb, 7. VII 1985) ‡ dirigent.
Iako bez formalna akademska
diploma (studiral muzika na Vi-
enskiot konzervatorium), so svo-
jot ogromen talent i erudicija
se vbrojuva me|u vrvnite evrop-
ski i svetski dirigenti. Prvite
kontakti so muzikata gi do`ivu-
va kako ~len na horot na Vien-
skite deca. Dirigentskata kari-
era ja zapo~nuva vo 1919 g. vo
Osie~kata opera. Potoa sleduva-
at anga`mani vo operskite ku}i
vo Novi Sad, Qubqana, Belgrad,
Zagreb, Riga i stignuva do diri-
gentskiot pult na vrvnite svet-
Lovro
Mata~i}
ski orkestri: Drezdenskata dr-
`avna kapela, Berlinskata i Vi-
enskata filharmonija, Tokiski-
ot simfoniski orkestar. Bil
~est gostin na golemite operski
ku}i vo Evropa i Amerika. Na
svojot bogat i raznoviden reper-
toar imal ogromen broj operski
i simfoniski dela od site epohi
vo muzikata, po~nuvaj}i od Mon-
teverdi i zavr{uvaj}i so Vagner,
Brukner i [traus, ne zapostavu-
vaj}i go pritoa i tvore{tvoto
na slovenskite kompozitori –
Smetana, Jana~ek, ^ajkovski,
Zajc, Baranovi} i dr. Osobeno
golema i zna~ajna e negovata ulo-
ga vo profesionalnoto oformu-
vawe i vospituvawe na kadrite –
solisti horisti, orkestranti na
mladata makedonska opera. So
svoeto rabotewe vo Operata na
MNT (1948–1952) kako re`iser i
dirigent (Grabnuvawe od sara-
jot, Boemi, Vol{ebnata flej-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
ta, Karmen, Evgenij Onegin, Ni-
kola [ubi}‡Zrinski) i so og-
romnite zaslugi za nejziniot
razvoj so pravo mo`e da se smeta
kako duhoven tatko na Makedon-
skata opera. Se zanimaval i so
kompozitorska dejnost. F. M.
J. Nam.
Risima
Risimkin-
Matevska
MATEVSKA (RISIMKIN), Ri-
sima (Tetovo, 25. X 1963) ‡ bale-
rina i koreograf. Balet u~i vo
MBUC †Ilija Nikolovski-Luj#
vo Skopje. Stanuva ~len na Bale-
tot pri MNT (1980-1998). Speci-
jalizira vo Kiev, London i vo
Plovdiv. Po~nuva da raboti kako
koreograf (1990). Osnova~ na In-
terart kulturniot centar vo
Skopje (1996). Ja vostanovuva nag-
radata †Menada# za zaslu`ni ba-
letski umetnici (2005).
ULOGI: Tri lebedi (P. I. ^ajkovski,
†Lebedovo ezero#), Mercedes (L. Minkus,
†Don Kihot#), Vila Mona (A. Adam, †@i-
zel#) i dr.
KOREOGRAFII: †Bolero# (M. Ravel),
†Vitel, ili kako smrtta ja pobedi Kar-
men# (Bize-[~edrin) i dr. Em. X.
Mateja
Matevski
MATEVSKI, Mateja (Istanbul,
Turcija, 13. III 1929) – poet, lite-
raturen i teatarski kriti~ar,
eseist, preveduva~. Godinite na
detstvoto gi pominuva vo Gosti-
var, a po Osloboduvaweto u~i
gimnazija vo Tetovo i vo Skopje.
Studira vo Belgrad i vo Skopje,
kade {to diplomira na Filo-
lo{kiot fakultet (1956). Podoc-
na (1962/63) na Institutot za tea-
tarski studii vo Pariz go izu~u-
va moderniot francuski teatar i
drama. Rabotel vo Radiotelevi-
zija Skopje kako novinar (ured-
nik na kulturnite i literaturni-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
te programi), potoa kako glaven
urednik i direktor na Televizi-
jata i generalen direktor na Ra-
diotelevizija Skopje (1967–1977);
ja vr{el funkcijata pretsedatel
na Republi~kata komisija za kul-
turni vrski so stranstvo (1977–
1986) i ~len na Pretsedatelstvo-
to na SRM (1985–1986). Bil nas-
tavnik vo stru~no u~ili{te,
urednik vo Knigoizdatelstvoto
†Ko~o Racin# (1961–1962) i redo-
ven profesor na Fakultetot za
dramski umetnosti po Istorija
na svetskata drama i teatar
(1975–1985). Matevski e eden od
osnova~ite na Stru{kite ve~eri
na poezijata, na Racinovite sred-
bi, na Ohridsko leto i nivni po-
ve}egodi{en pretsedatel. Bil
pretsedatel na dru{tvata za pri-
jatelstvo na Makedonija i Fran-
cija, Makedonija i Norve{ka i
Makedonija i Turcija, pretseda-
tel na DPM i na Makedonskiot
PEN-centar (potoa negov po~e-
sen pretsedatel), urednik na li-
teraturnite spisanija †Mlada li-
teratura# i †Razgledi#. Za dopi-
sen ~len na MANU e izbran na 14.
V 1979 g., a za redoven na 21. XI
1983 g. Bil pretsedatel na MANU
(2001–2003). Dopisen ~len na Se-
vernoamerikanskata akademija na
{panskiot jazik vo Wujork (2002);
~len na Evropskata akademija za
nauka i umetnost vo Salcburg
(2003); ~len na Evropskoto dru{-
tvo za kultura vo Venecija (2004);
~len na Norve{kata akademija
(2005); po~esen ~len na Albanska-
ta akademija na naukite (2006); do-
pisen ~len na Slovene~kata aka-
demija na naukite i umetnostite
(2007). Ima objaveno pove}e knigi
poezija, literaturna i teatarska
kritika i eseistika, kako i 50-ti-
na knigi prepevi na poezija i pre-
vodi na dramski i prozni teksto-
vi od nekolku jazici ({panski,
francuski, italijanski, alban-
ski, ruski, srpski, slovene~ki).
Toj e eden od najpoznatite make-
donski poeti vo svetot. Negovite
poetski dela se objaveni na site
evropski jazici, kako i na mnogu
od jazicite na drugite kontinen-
ti. Se smeta deka so †Do`dovi#
(1956) gi postavil temelite na
makedonskata moderna poezija,
iako vo nea se slu{aat trajnite
poetski rezonancii na drevnosta
i ve~nata prefiguracija na ~o-
ve~kata tragedija vo opfatot na
smislata na ~ovekoviot tragi~en
opstoj na zemjata i kopne`ot po
celinata na postoeweto. Dobit-
nik e na golem broj nagradi i
priznanija. Nositel e i na fran-
cuskite odlikuvawa Legija na
~esta i Umetnost i literatura.
DELA: Do`dovi (poezija, 1956); Ramnode-
nica (poezija, 1963); Perunika (poezija,
1976); Krug (poezija, 1976); Lipa (poezija,
1980); Ra|awe na tragedijata (poezija,
1985); Od tradicijata kon idninata
(kritika i eseistika, 1987); Drama i tea-
tar (teatarska kritika i eseistika,
1987); Oddale~uvawe (poezija, 1990); Crna
kula (poezija, 1992); Zavevawe (poezija,
1996); Svetlinata na zborot (kritika i
eseistika, 1998); Mrtvica (poezija, 1999);
Vnatre{en predel (poezija, 2000); Isku-
{enijata na identitetot (kritika i
eseistika, 2002); Otade zaboravot (poe-
zija, 2003); Kopne` po celina (poezija,
2005). Antologii na {panskata poezija:
[panskata poezija na XX vek (1998) i De-
set veka na {panskata poezija (2004), ka-
ko i antologiite Galiciska poezija (1999)
i Katalonska poezija (2000). Vo 2005 iz-
dadeni mu se izbrani dela vo 10 toma.
LIT.: Vlada Uro{evi}, Alki {to se na-
dovrzuvaat, Izbrani dela, 6, Sk. 2006; Ge-
orgi Stardelov, No}en gradinar, Sk.,
2006. Milan \ur~inov, Dodeka svetot
su{tinata svoja ja gubi, Izbrani dela. 1.
Skopje 2006. Zbigwev Vjenkovski, esej za
poezijata na M. Matevski kon polskoto
izdanie na Ramnodenica, Polska, Krakov
1989. G. St.
MATEJ (H¶V – po~. na HV v.) –
ohridski arhiepiskop. Prv pog-
lavar na Ohridskata arhiepisko-
pija vo periodot pod osmanlisko
vladeewe. Prvpat se spomnuva vo
gr~kiot natpis od 1408 g. vo crk-
vata †Sv. Ilija# vo s. El{ani,
Ohridsko. Vo negovo vreme za-
po~nalo {ireweto na dijacezata
na Ohridskata arhiepiskopija.
Bil energi~en i ve{t diplomat i
uspeal vo borbata so carigrad-
skiot patrijarh Evtimij da gi
prezeme Sofiskata i Vidinskata
eparhija po ukinuvaweto na Tr-
novskata patrijar{ija. Po~inal
vo 1410 ili 1411 g.
LIT.: I. Snegarov, Istori® na Ohridska-
ta arhiepiskopi®-patriar{i®, Sofi®,
1995; J. Bel~ovski, Hronolo{ki spisok na
poglavarite na Ohridskata arhiepisko-
pija /patrijar{ija/, †Godi{en zbornik na
Bogoslovskiot fakultet Sv. Kliment Oh-
ridski#, kn. 8, Skopje, 2002. Al. Tr.
†MATEMATI^KI BILTEN#
(1977) – nau~no spisanie, nasled-
nik na spisanieto †Bilten na
DMF od SRM#. Izleguva po eden
broj godi{no. Zaklu~no so 2005
g., se objaveni okolu 260 prethod-
no recenzirani statii na okolu
2.280 stranici, glavno na angli-
ski i na makedonski jazik. Obja-
venite trudovi se referiraat vo
renomiranite svetski spisanija.
Glavni urednici: B. Popov (1977–
1992), D. Dimitrovski (1993–1997)
i B. Ilievski (1998 –).
LIT.: †Matemati~ki bilten#, kn. 14 (XL),
1990, i kn. 24 (L), 2000. N. C.
MATEMATI^KI INSTITUT
(1946–1976) – osnovan vo ramkite
na Filozofskiot fakultet.
Odigral golema uloga vo formi-
raweto na nastavniot kadar za
srednoto obrazovanie i na nas-
tavnonau~niot kadar po matema-
tika za visokoto obrazovanie.
MATERKA M
Nastavata po~nala na 16. XII 1946
g. spored usvoen nastaven plan, so
dvajca nastavnici: prof. d-r Dra-
goslav Mitrinovi} i univerzi-
tetskiot predava~ Jo`e Ul~ar.
Podocna doa|aat P. Dimi} (1947),
M. Popadi} (1948), B. Popov
(1948) i in`. d-r Petar Serafi-
mov (1948/49). Prviot rakovodi-
tel bil D. S. Mitrinovi}
(1946–1950), a potoa: B. Popov
(1950–1971), D. Per~inkova (1971-
1975) i D. Dimitrovski (1975–
1976). Institutot se preimenuva
(1976) vo Fakultet za matemati-
ka, koj{to preminuva (1977) vo
Matemati~ki fakultet.
LIT.: PMF 1946–2006, monografija,
Skopje, 2006. N. C.
MATEMATI^KI INSTITUT
SO NUMERI^KI CENTAR na
Univerzitetot vo Skopje (1966–
1977) – formiran zaradi intere-
sot na op{testvoto za kadri (ma-
temati~ari, in`eneri, ekonomis-
ti) {to }e rabotat vo domenot na
informatikata i primenetata ma-
tematika. Pokraj redovniot sos-
tav, vo nego ~lenuvaa kako nadvo-
re{ni sorabotnici, matemati~a-
rite od Matemati~kiot institut
pri PMF i od tehni~kite fakul-
teti. Go rakovodele, kako direk-
tori: B. Popov (1966-1969), \. ^u-
pona (1969–1973), I. [apkarev
(1973–1975) i @. Madevski (1975–
1977). Vo 1977 vleze vo sostavot na
Matemati~kiot fakultet. N. C.
MATEMATI^KI FAKULTET
(1977−1984) – formiran so re-
formite na Univerzitetot vo
Skopje, vo ramkite na UCMTN,
od nastavno-nau~niot kadar po
matematika na Matemati~kiot
institut, tehni~kite fakulteti
i Matemati~kiot institut so nu-
meri~ki centar. Ja obezbeduva{e
nastavata po matematika za stu-
dentite od site fakulteti na
UCMTN i se gri`e{e za razvo-
jot na matemati~kite i informa-
ti~kite nauki op{to.
LIT.: PMF 1946−2006, monografija,
Skopje, 2006. N. C.
MATEMATI^KI [KOLI − v.
Dru{tvo na matemati~arite i
fizu~arite na NRM (srm).
MATERKA, AL[ARSKA (Thy-
mus alsarensis Ronn.) – lokalen en-
demit vo florata na RM od fami-
lijata na ustocvetno rastenie
(fam. Lamiaceae). Opi{an od av-
striskiot botani~ar Karl Ronniger
(1924), eden od najdobrite poznava-
~i na rodot Thymus od lokalite-
tot Al{ar kaj Kavadarci. Vl. M.
MATERKA, EMOVA (Thymus
oehmianus Ronn. & Soska) – loka-
len makedonski endemorelikt od
fam. Lamiaceae (ustocvetni raste-
927
M MATERKA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

nija), poznat samo za nekolku lo- LIT.: V. Lil~i}, Matka niz vekovite,
kaliteti vo klisurata na rekata Skopje, 1995, 32-35, 53-67; V. Lil~i}, Tes-
necot Matka, †Makedonsko nasledstvo#,
Treska: Kapina, O~a, selo Zduwe, 3, Skopje, 1997, 46-59. V. L.
Samokov – Mala Reka. Imenuvan
e po prezimeto na akademik Hans
Em, koj prvpat go otkril na loka-
litetot Kapina (12. VIII 1936). Se
nao|a na svetskata crvena lista
na zagrozeni rastenija vo svoj-
stvo na is~eznat vid (IUCN 1997
Red List of Threatened Plants). Vl. M.
MATERKA, KARAXI^KA (Thy-
mus karadzicensis Matevski & Micev-
ski) – endemit vo florata na RM
od familijata Lamiaceae, otkrien
i opi{an od strana na makedon-
skite taksonomi i floristi Aleksandar
prof. Vlado Matevski i akademik Matkovski
Kiril Micevski. Poznat e samo MATKOVSKI, Aleksandar (Kru-
za planinata Karaxica. Vl. M. {evo, 30. V 1922 ‡ Skopje, 14. IV
MATERKA, SKOPSKA (Thymus 1992) ‡ istori~ar-orientalist,
Ve{ta~kata akumulacija †Matka#, Skopsko
skopjensis Micevski & Matevski) – ~len na MANU. Podolgo vreme
lokalen makedonski floristi~- HEC Matka ima instalirana mo} `iveel vo Gostivar (do 1936), a
ki endemit od familijata Lamia- od 3,9 MW. Dr. V. potoa vo Skopje. Kako ~len na
ceae (Labiatae) (ustocvetni raste- KPJ i u~esnik vo NOB (od 1941),
nija), opi{an od makedonskite MATKA, MARKOV GRAD (Skop- bil uapsen (2. VI 1942) i kako ma-
floristi akademik Kiril Mi- sko) – docnoanti~ki kastel i loletnik osuden na 10 godini
cevski i prof. Vlado Matevski. srednovekoven grad. Na dominan- strog zatvor, a kaznata ja izdr`u-
Se razviva vo okolinata na Skop- tnite karpi nad srednovekovniot val vo Skopje, Varna i vo zatvo-
je (s. Nova Breznica) i po tekot manastir †Sv. Andreja# se nao|aat rot Idrizovo (Skopsko, do 29. VII
na rekata Treska (Kozjak, M. ostatoci od docnoanti~ka i sred- 1944). Po begstvoto od zatvorot
Brod). Vl. M. novekovna tvrdina, koja gi kon- se vklu~il vo Pettata makedon-
trolirala tesnecot i patot vo ska NO brigada na NOV i POM.
MATICA NA ISELENICITE klisurata na Matka. Taa se sostoi Vo zatvorskite denovi napi{al
OD MAKEDONIJA (17. V 1951) od triagolna akropola (60 h 40 m), golem broj pesni na makedonski
– formirana na Osnova~koto zapadno i isto~no podgradie, t.n. jazik, za~uvani vo Arhivot na
sobranie odr`ano vo Skopje za da Bojana, na padinata kon †Sv. An- MANU, del od niv i objaveni po
razviva bliski vrski so makedon- dreja#. Preku kerami~ki tubuli Osloboduvaweto. Ja zavr{il
skite iselenici vo stranstvo, da tvrdinata se snabduvala so voda U~itelskata {kola vo Skopje
gi zapoznava so `ivotot vo tatko- od izvorot Gorna Koa~ica. Vo (1947), diplomiral na Pedago{-
vinata, da ja zapoznava doma{na- tvrdinata se nao|aat temeli na kata {kola vo Belgrad i na Fi-
ta javnost so rabotata i `ivotot nekolku objekti, kako i temelite lozofskiot fakultet (Grupa is-
na makedonskoto iseleni{tvo. na srednovekovnata crkva †Sv. torija) vo Skopje (1951), doktori-
Organi na Maticata: Sobranie, Nedela#. Otkrieni se moneti na ral na Filozofskiot fakultet
Izvr{en odbor i pretsedatel. Arkadij (383-408), Justin I (518- vo Zagreb so temata †\ur~in Ko-
Aktuelen pretsedatel: Ivan Pet- 527), eden republikanski as i kaleski (1775‡1863)# (1957), a
reski-Xo. Glasilo – mese~no spi- srednovekovna sadova keramika. diplomiral i na Filolo{kiot
sanie †Makedonija#, so statii na
makedonski i na angliski jazik.
LIT.: Ivan Katarxiev, Makedonija i Make-
doncite vo svetot, Skopje, 1996. D. Jov.
†MATKA# – ve{ta~ka akumula-
cija na r. Treska. Se nao|a 14 km
od gradot Skopje. Branata e be-
tonska, prstenesto-la~na, izgra-
dena od armiran beton, so viso~i-
na od 38 m i viso~ina nad terenot
od 29,5 m. Krunata na branata e na
viso~ina od 317,5 m, nejzinata
dol`ina iznesuva 64 m, a {iro~i-
na 1 m. Pri normalno nivo dol-
`inata na zaezereniot del izne-
suva 7 km, najgolemata {iro~ina
120 m i zafa}a povr{ina od 0,25
km2. Pri kota na maksimalnoto
nivo, zafatninata na ezerskata
voda iznesuva 4.000.000 m3. Vodata
se koristi za proizvodstvo na
elektri~na energija, za navodnu-
vawe, za ribolov i odgleduvawe
ribi i za turizam i rekreacija. Temelite na srednovekovnata crkva †Sv. Nedela#, Markov Grad, Matka (Skopsko)

928
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
fakultet vo Belgrad ‡ grupa za
orientalna filologija (1961).
Dodeka se {koluval, bil vrabo-
ten kako u~itel i profesor vo
razni osumgodi{ni i sredni u~i-
li{ta (do krajot na 1954), a potoa
ja po~nal nau~nata kariera (1. I
1954) i ja zaokru`il so izborot
za nau~en sovetnik vo INI (19. II
1971 ‡ do penzioniraweto vo
1987) i za dopisen (1986) i redo-
ven ~len na MANU (7. V 1991).
Pove}e godini bil na studiski
prestoi vo Kairo, Bagdad i Is-
tanbul. Pokraj so osmanliskiot
period, se zanimaval i so drugi
temi od makedonskoto minato, ka-
ko i so istorijata na Evreite vo
Makedonija.
BIBL.: \ur~in Kokaleski 1775–1863.
Prilog kon pra{aweto za sozdavawe na
selska, sto~arsko-trgovska bur`oazija vo
Makedonija, Skopje, 1959; Turski izvori
za ajdutstvoto i aramistvoto vo Make-
donija (1620–1650), I, Skopje, 1961; Turski
izvori za ajdutstvoto i aramistvoto
vo Makedonija (1650-1700), II, INI, Skop-
je, 1961; Tragedijata na Evreite vo Make-
donija, Skopje, 1962; Hronika na zemjo-
tresot vo Skopje (26 juli 1963), Skopje,
1964; Grbovite vo Makedonija, Prilog
kon makedonskata heraldika, Skopje, 1970
i 1990; Dietot ‡ krvninata vo Makedo-
nija i na Balkanskiot Poluostrov za
vreme na turskoto vladeewe, Skopje,
1973; Turski izvori za ajdutstvoto i
aramistvoto vo Makedonija (1700–1725),
III, Skopje, 1973; Kreposni{tvoto vo Ma-
kedonija vo vremeto na turskoto vladee-
we, Skopje, 1978; Istorija na Kru{evo i
Kru{evsko, Kru{evo, 1978 (so koavtori);
Turski izvori za ajdutstvoto i aramis-
tvoto vo Makedonija (1725–1775), IV,
Skopje, 1979; Turski izvori za ajdutstvo-
to i aramistvoto vo Makedonija (1775–
1810), V, Skopje, 1980; History of the Jews in
Macedonian, Skopje, 1982; Istorija na Evre-
ite vo Makednija, Skopje, 1983; Otporot
vo Makedonija vo vremeto na turskoto
vladeewe, I. Pasivniot otpor, Skopje,
1983; Otporot vo Makedonija vo vremeto
na turskoto vladeewe, II. Duhovniot ot-
por, Skopje, 1983; Otporot vo Makedoni-
ja vo vremeto na turskoto vladeewe, III.
Ajdutstvoto, Skopje, 1983; Otporot vo
Makedonija vo vremeto na turskoto vla-
deewe, IV. Buni i vostanija, Skopje, 1983;
Makedonskiot polk vo Ukraina, Skopje,
1985; Kanuni i fermani vo Makedonija,
Skopje, 1990; Karpo{ovoto vostanie vo
1689 godina, Skopje, 1990; Makedonija vo
delata na stranskite patopisci
1371–1777, Skopje, 1991; Makedonija vo de-
lata na stranskite patopisci 1778–1826,
Skopje, 1991; Makedonija vo delata na
stranskite patopisci 1827– 1849, Skopje,
1991; Makedonija vo delata na stranski-
te patopisci 1850–1864, Skopje, 1991;
Balkanot vo delata na stranskite pato-
pisci vo vremeto na turskoto vladeewe
(jani~ari, haremi, robovi), tom I
(1402–1657) i tom II (1664– 1779), Skopje,
1992; Makedonija vo delata na stranski-
te patopisci 1827–1849, Skopje, 1992; Ma-
kedonija vo delata na stranskite pato-
pisci 1850–1864, Skopje, 1992.
LIT.: D-r Bla`e Ristovski, Makedonski-
ot stih 1900–1944. Istra`uvawa i mate-
rijali, II, Skopje, 1980, 207–251; 50 godini
Institut za nacionalna istorija 1948-
1998, Skopje, 1998, 199–205; Aleksandar
Matkovski 1922–1992. Spomenica, MA-
NU, Skopje, 1992. S. Ml.
MATOV M
MATOV, Dimitar (Veles, 1864 ‡
Drezden, Germanija, 1896) ‡ eden
od najprojavenite bugarski i ma-
kedonski folkloristi, ~ii tru-
dovi se odlikuvaat so visok ste-
pen na nau~nost. Vo Veles go za-
po~nal {koluvaweto, koe go do-
vr{il vo Rusija (gimnazija i fa-
kultet) vo ukrainskite gradovi
Nikolaev i Harkov. Na Istori-
sko-filolo{kiot fakultet vo
Harkov (dene{na Ukraina) slu-
{al lekcii po lingvistika kaj A. Milan
A. Potebwa, a istorija kaj Marin Matov
Drinov. Po zavr{uvaweto na vi- we. Vo vostanieto se borel vo
sokoto obrazovanie se vra}a vo Stru{ko. Bil u~itel vo Struga
Makedonija, kade {to vo u~ebna- (1904–1905) i u~ili{ten inspek-
ta 1888/89 g. ja po~nuva svojata ka- tor (1909–1911). Od 1906 g. go ra-
riera na nastavnik vo Solunska- kovodel Bitolskiot revolucio-
ta bugarska gimnazija. Vo ovoj neren okrug. Vo septremvri 1913
period po~nuva i negoviot pozgo- g. go rakovodel Ohridskoto vos-
lemen interes kon jazikot i fol-
tanie. Po Prvata svetska vojna
klorot, pa sistemno i neumorno bil aktiven vo Ilindenskata or-
ja prou~uva makedonskata kultur- ganizacija i vo Makedonskiot na-
na tradicija. Stanuva redaktor u~en institut i se zastapuval za
na spisanieto †Kni`ici za pro- zapirawe na me|usebnite ubistva
~it#, koe go izdava kni`arnicata
na Makedoncite.
na Kone Samarxiev. Vo Solun os-
BIBL.: Milan Matov, NaŸ-komitata
tanuva samo dve godini. Zaminuva razkazva, SofiÔ, 2002. Z. Tod.
za Viena i Lajpcig na specijali-
zacija po slovenska filologija
kaj profesorite Jagi} i Leskin.
Potoa se preseluva vo Sofija,
kade {to najprvin e u~itel vo
gimnazija, a potoa e nazna~en za
sorabotnik vo nau~noto spisanie
na prof. Ivan D. [i{manov
†Sbornik za narodni umotvore-
niÔ, nauka i kni`nina#, na koe vo
{est godini mu vtisnuva belezi
na visokonau~no glasilo. Vo is-
tiov period aktivno sorabotuva
i vo spisanieto †BÍlgarski preg-
led#, vo koe objavuva serija zabe- Hristo
Matov
le`ani trudovi od oblasta na is-
torijata, jazikot i folkloristi- MATOV, Hristo (Struga, 10. III
kata. Ja zastapuva tezata za bugar- 1872 – Sofija, 10. II 1922) – pro-
sko poteklo na Makedonskite fesor, revolucioner i eden od
Sloveni i polemizira so protiv- ideolozite na MRO. Zavr{il
nicite na toa gledi{te. Poznati gimnazija vo Solun i slovenska
mu se †Bele{kite po etnografi- filologija na Sofiskiot uni-
jata na Makedonija#, vo koi vodi verzitet. Bil profesor i direk-
prepirki so P. D. Draganov, K. tor vo Ser i vo Skopje. Bil ~len
Hron, S. Gop~evi}, Stojan Nova- na TMORO (1894). Po Solunska-
kovi} i dr. Pokratko vreme e ta provala (januari 1901), kako
vme{an i vo op{testveno-poli- ~len na CK na TMORO, bil osu-
ti~kite nastani na vremeto, pa den i zato~en vo Dijarbekir (Ma-
raboti kako sekretar na Vrhov- la Azija). Vo periodot 1902–1905
niot makedonski komitet, na ~ie i 1907–1908 bil zadgrani~en
~elo se nao|al Trajko Kitan~ev. pretstavnik vo Sofija. U~estvu-
val vo rabotata na Rilskiot
Umira mo{ne mlad po neuspe{na
operacija vo Drezden. Smrtta go op{t kongres (1905), bil pretse-
zate~uva kako docent na Sofis- datel na ]ustendilskiot kongres
kiot univerzitet. Ostavil skrom- (1908). Po Mladoturskata revo-
ni tragi vo poezijata, smetaj}i ja lucija bil eden od organizatori-
kako †grev na mladosta#. G. T. te na Sojuzot na bugarskite kon-
stitucioni klubovi vo Solun. Za
MATOV, Milan (Struga, 8. XI vreme na Prvata svetska vojna, za-
1875 – Sofija, 21. V 1962) – u~i-
edno so G. Ba`darov vo Skopje go
tel, u~esnik vo Ilindenskoto izdavale v. †Rodina#. Po Prvata
vostanie, vojvoda, brat na Hristo svetska vojna se povlekol od po-
Matov. U~el gimnazija vo Bito- liti~kata aktivnost poradi
la, vo 1900 se vklu~il vo Make- zdravstveni pri~ini. Avtor e na
donskoto revolucionerno dvi`e-
929
M MATOVSKA
pove}e knigi so teoretska, revo-
lucionerna, filolo{ka i lite-
raturna sodr`ina. Uspe{no se
zanimaval so literaturna i so na-
u~na dejnost, objavuvaj}i ~esto
svoi trudovi vo bugarskata peri-
odika pod psevdonimot Drimko-
lov. Vodi ostri polemiki so Di-
mo Haxi Dimov, \or~e Petrov i
Jane Sandanski. Vo poezijata os-
tava odvaj zabele`livi tragi, ia-
ko raspolagal so tvore~ki nerv,
no na revolucionernoto delo mu
se posvetuva bez ostatok. Avtor e
na serija vpe~atlivi politi~ki
esei, vo koi se razotkriva kako
neporekliv nacionalen misli-
tel. Na ovie tekstovi ~esto se
potpi{uva so psevdonimot Brut.
Znamenita e negovata sredba so
Trocki vo Sofija.
IZV.: Arhiv Hristo Matov. Dokumenta-
len sbornik. SÍstavitel Co~o V. BilÔr-
ski, SofiÔ, 2004; Hristo Matov, Make-
donska revolÓcionna sistema. VMRO.
SÍstavitel – Co~o V. BilÔrski, SofiÔ,
2001. Z. Tod., G. T.
Qupka
Matovska
MATOVSKA, Qupka Ilieva
(Kratovo, 13. VIII 1946) ‡ spec. po
bolesti na ustata i zabite i redo-
ven prof. na St. f. Magistrirala
(1976), a doktorirala vo 1982 g.
Publikuvala 90 statii. Avtor e na
monografijata †Patolo{ka den-
talna resorpcija# i na u~ebnicite
†Kariologija# i †Endodoncija#,
kako i koavtor na †Stomatolo{ki
terminolo{ki re~nik#. E. M.
Nikola
Matovski
MATOVSKI, Nikola (Skopje,
22. VII 1939) ‡ univerzitetski
profesor, pravnik. Zavr{il gim-
nazija (1957) i diplomiral na
Pravniot fakultet vo rodniot
930
grad (1961), kade {to bil izbran
za asistent po predmetot Krivi~-
no procesno pravo so krimina-
listika (1964), potoa za predava~
(1969), za vonreden (1979) i za re-
doven profesor (1985). Magis-
triral na Pravniot fakultet vo
Zagreb (1967), a doktoriral na
Pravniot fakultet vo Skopje, na
tema †Ulogata na branitelot vo
krivi~nata postapka# (1977). Bil
dekan na Pravniot fakultet vo
Skopje (1985‡1987) i pretsedatel
na Zdru`enieto na Obedinetite
nacii za RM (1991‡2001). Objavil
pove}e nau~ni i stru~ni trudovi
vo doma{ni i vo stranski spisa-
nija od oblasta na krivi~noto
procesno pravo.
BIBL.: Kazneno procesno pravo ‡ Op{t
del, Skopje, 2003. Sv. [.
Slavko
Matovski
MATOVSKI, Slavko (Skopje, 17.
IX 1927) ‡ univ. profesor, rako-
metar. Diplomiral na Dr`avniot
institut za fizi~ka kultura vo
Belgrad (1960). Magistriral na
Medicinskiot fakultet vo Skop-
je (1977) na tema: †Mestoto na
Sportskoto dru{tvo ,Rabotni~-
ki’ vo Skopje vo na{eto napredno
rabotni~ko dvi`ewe i negovata
uloga vo razvojot na sportskiot
`ivot vo SR Makedonija#. Dokto-
riral na Fakultetot za fizi~ka
kultura vo Skopje (1982) na tema:
†Naprednoto rabotni~ko sport-
sko dvi`ewe vo Vardarska Make-
donija od negovata pojava do 1944
g. so osvrt na sindikalnoto sport-
sko dvi`ewe vo NR Makedonija
(1944–1947)#. Objavil pove}e
stru~ni i nau~ni trudovi. Kako
stru~wak i rakovoditel rabotel
vo nekolku institucii, a na Fa-
kultetot za fizi~ka kultura kako
vi{ predava~ i redoven profesor
na predmetot Sportski igri (od
1978–1987). Vo atletikata posta-
vil osum republi~ki rekordi. Toj
e sestran sportist, reprezentati-
vec vo rakometot, uspe{en tre-
ner, istaknat sportski rabotnik
i funkcioner i e eden od osnovo-
polo`nicite na rakometot vo
Makedonija. D. S.
MACUKION – srednovekovno
utvrduvawe vo Strumi~kata ob-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
last. Go osvoil vizantiskiot im-
perator Vasilij II, otkako ja ra-
zurnal demata vo klisurata Kli-
dion (1014). Se locira pome|u
Klidion i Strumica, kaj Me~ko-
vo, vo pazuvite na planinata Og-
ra`den, nedaleku od komunikaci-
jata Strumica – Petri~.
LIT.: T. Tomoski, Bele{ki za polo`bata
na nekoi mesnosti vo Makedonija vo po~e-
tokot na XI vek, Makedonija niz vekovi-
te, Skopje, 1999. K. Ax.
MA^EV, Ismail (Skopje, 03. I
1960) ‡ atleti~ar. Bil ~len na
AK †Rabotni~ki# vo Skopje
(1978–1983) i AK †Crvena Zvez-
da# vo Belgrad (1983–1995). Bil
pove}ekraten makedonski i jugos-
lovenski prvak i rekorder vo at-
letika i reprezentativec na Jugo-
slavija (1982–1992). Na Medite-
ranskite igri vo Latakija (Siri-
ja, 1987) na 400 m osvoil srebren
medal, kako i na Univerzijadata
vo Zagreb (1978). Na Balkanskite
igri vo Bukure{t (1982) osvoil
zlaten, a vo Stara Zagora (Buga-
rija, 1983) srebren medal. Postig-
nal vrvni rezultati i na drugi
me|unarodni natprevari. D. S.
MA^UKOVSKI, Venijamin (Va-
sil) Hristov (s. Ma~ukovo, Gevge-
lisko, pred 1847 – Carigrad,
1878) – makedonski gramati~ar,
prerodbenski prosveten i crko-
ven deec, sobira~ na narodni pes-
ni i obi~ai i publicist. U{te
mlad se zakalu|eruva vo Zograf-
skiot manastir i od P. Zograf-
ski e rakopolo`en za |akon. Po-
toa patuva vo Carigrad (1861),
u~i vo unijatskoto u~ili{te vo
Solun (1862–1864) i kako |akon
patuva so monsiwor Turok vo Pa-
riz i vo drugi gradovi vo Franci-
ja (1863).
Odr`uva kontakti so St. Verko-
vi} i po negovi upatstva sobira
narodno tvore{tvo, stari knigi
i moneti, go sledi dnevniot i
periodi~niot pe~at od Carigrad,
a od Srbija i od Romanija gi dobi-
va pozna~ajnite izdanija od ob-
lasta na istorijata i politikata
{to se va`ni za Makedonija. Li~-
no i so pomo{ na drugi pravi
opis na Meglenskata kaza i na s.
Ma~ukovo (1864).
Go napu{ta unijatskoto u~ili{-
te, no ~ekaj}i da bide ispraten za
{koluvawe vo Belgrad, stanuva
u~itel vo Kuku{ (1865) i |akon
vo crkvata vo Enixe-Vardar. So
preporaka od Ruskata misija, se
zapi{uva vo Hersonskata duhovna
seminarija, kade {to go zavr{uva
V klas (1866–1869), no poradi
zdravstveni pri~ini (po negova
molba) e osloboden i se vra}a vo
Makedonija. Golem voshit do`i-
vuva od sredbata so G. St. Rakov-
ski vo Odesa (1866) i vo pismata
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
mu izrazuva patriotska gotov-
nost †da umre za narodnost i ote-
~estvo# (1869). Vra}aj}i se, vo
Carigrad e uapsen poradi nosewe
revolucionerna literatura. Mi-
nuvaj}i niz Solun dobiva pokana
da im bide u~itel i od maj 1870 g.
ja prezel dol`nosta, stanuvaj}i
istovremeno i ~len na Crkovno-
u~ili{nata op{tina i nejzin pi-
sar. Go kani (od imeto na Op{ti-
nata) i P. Bo`igropski da dojde
od Solun vo Voden za †da sa tru-
dime za polzata na narodot#. Na
11 maj 1871 g. na proslavata na Sv.
Kiril i Metodij i Ma~ukovski
dr`i govor vo crkvata. Kako u~i-
tel vo Kuku{, go objavuva vo v.
†Pravo# svoeto †Objavlenie za
bugarska gramatika na makedon-
skoto nare~je# (16. VIII 1872), ob-
jasnuvaj}i: †Izu~uvaweto na bu-
garskata gramatika vo makedon-
skite u~ili{ta e eden od najte{-
kite predmeti za u~enicite, zaed-
no so toa e i najbestolkoven. Toj
im odzema dosta dolgo vreme, i
toa ne pre~i pak da nemaat poim
od gramatikata. Toa proizleguva
od nesoobrazenosta vo gramati~-
kite formi na dosega{nite izda-
deni bug. gramatiki so onie na
makedonskoto nare~je#. Po ostra-
ta reakcija od bugarskiot pe~at
izleguvaweto na makedonskata
gramatika e spre~eno. Za da se
trgne od Makedonija, bugarskiot
egzarh go prepora~uva (27. IX
1873) da bide primen kako student
†vo Moskovskata duhovna akade-
mija#. Od 15. VIII 1874 g. toj gi po-
laga predvidenite ispiti za pri-
em i e zapi{an na Akademijata,
no bidej}i pak te{ko se razbolu-
va, po sovet na lekarot (6. VI
1875) i ovojpat ja napu{ta Rusija.
Vo u~ebnata 1875/76 g. stanuva
u~itel vo Gumenxe i gramatikata
ja predava spored svojot rakopi-
sen u~ebnik.
Vo letoto 1876 g. e ve}e redaktor
na v. †Isto~no vreme#, a kon kra-
jot na mart 1877 g. go osnovuva i
go redaktira v. †CarigradÍ#. Vo
vremeto na Srpsko-turskata voj-
na pi{uva vo gr~kite vesnici
†Traki# i †Fili#. Nakleveten,
pak bil uapsen i praten na zato-
~enie na Rodos (1877). Po rusko-
turskiot mir (1878) se vra}a bo-
len vo Carigrad i umira vo edna
ruska bolnica.
LIT.: Bla`e Ristovski, Venijamin Ma~u-
kovski, avtor na prvata makedonska gra-
matika, †Razgledi#, V, 7 (107), 7. IV 1958,
1–2 i 10; istiot, Portreti i procesi od
makedonskata literaturna i nacionalna
istorija, I, Skopje, 1989, 148–184. Bl. R.
†MAXARI# – porane{na TC na
lignit, locirana vo blizina na
seloto Maxari, Skopsko. Prvite
dva agregata (so mo}nost 5,8 MW)
bile pu{teni vo pogon vo 1949 g.,
a tretiot (so mo}nost 10 MW) vo
1954 g. Kako prva pogolema TC vo
RM odigrala va`na uloga vo pe-
riodot pred da se izgradat pogo-
lemite HC. Prestanala da rabo-
ti vo 1971 g.
LIT: 50 godini makedonsko elektrosto-
panstvo, Skopje, 1995. Dr. R.
MAXIROV, @arko Vangelov
(Bogdanci, 20. III 1930) ‡ veteri-
nar, redoven prof. na Zemjodel-
skiot i na V. f. vo Skopje. Dokto-
riral na V. f. vo Zagreb (1968).
Objavil 120 nau~ni i stru~ni pub-
likacii. Avtor e na u~ebnicite:
†Zoohigiena#, †Veterinarstvo#,
†Praktikum po zoohigiena# i
†Praktikum po veterinarstvo#;
koavtor na u~ebnikot †Parazito-
logija i parazitni bolesti kaj do-
ma{nite `ivotni#. M. D. ‡ J. B.
Mitko
Maxunkov
MAXUNKOV, Mitko (Strumica,
19. III 1943) ‡ raska`uva~, roman-
sier, dramski avtor, eseist; aka-
demik. Osnovno u~ili{te i gim-
nazija ima zavr{eno vo Strumica,
a Filolo{ki fakultet (svetska
kni`evnost so teorija na kni`ev-
nosta) vo Belgrad. Rabotniot vek
go pominal glavno vo Bibliote-
kata na gradot Belgrad, kade {to
e i penzioniran (kako bibliote-
kar-sovetnik). Dobitnik e na po-
ve}e kni`evni nagradi i prizna-
nija. Osven na svojot maj~in make-
donski jazik, pi{uval i na srpski.
^len e na Zdru`enieto na pisate-
lite na Srbija (1970) i na Dru{-
tvoto na pisatelite na Makedoni-
ja (1986), kako i na Dru{tvoto na
nezavisni pisateli. ^len na MA-
NU nadvor od rabotniot (2003) i
redoven ~len (2007).
Avtor so seopfatno raska`uva~-
ko, romansiersko, dramsko i ese-
isti~ko delo. Od prviot raskaz
Voskresenie do najnovite dela toj
traga po celinata istkaena od
vidlivoto i nevidlivoto, nadvo-
re{noto i vnatre{noto, „stvar-
noto i imaginarnoto“, ne zaradi
golata kni`evna postapka, tuku
zaradi nejzinata su{nost. Spa|a
me|u najkonzistentnite avtori,
~ija kni`evna postapka se sovpa-
|a so avtorskiot potpis. Negovo-
to delo e dlaboko vkoreneto vo
MA[INI M
po~vata na Makedonija i istovre-
meno e organski vrzano za stvar-
nosta na svetot. Novinite {to gi
vnesuva vo literaturata ~esto se
nalik na gradbite {to gi opi{u-
va. Kompozicijata na negovoto
delo Kula na Ridot celosno se
sovpa|a so si`eto, a so toa i so
zna~ewata na romanot. Vistini-
tosta komplementarna so stvar-
nosta, i obratno, go preobrazuva
si`eto i vo Vremeto na irvasi-
te za da stane del od istorijata
na kni`evnite idei. Si`eto ~es-
topati e nevidlivo za akterite,
odnosno za likovite na deloto i
mo`e da se vospostavi samo vo
svesta na ~itatelot. Polifonis-
kiot pristap e o~igleden i vo
dramite, koi se vo postojan dija-
log so negovite raskazi. Celina-
ta ponekoga{ se dava kako zbir od
fragmenti, kako vselena nasele-
na so malku materija (tekst), no
so silni gravitaciski (tvore~ki)
sili {to ja dr`at zaedno.
DELA: raskazi: ^udan susret (Beograd,
1970), Ubij govorqivog psa (Beograd,
1973), Nad troskotot oblaci (Skopje,
1974), Mirisot na zemjata (Skopje, 1984),
^udna sredba / Nad troskotot oblaci
(prvo kompletno izdanie na dotoga{nite
raskazi na makedonski, Skopje, 1986), Ubij
go zborlivoto ku~e (Skopje, 1988); kratki
prozi: Me|ata na svetot (Skopje, 1985,
vtoro, promeneto izdanie 1990), MeÑa sve-
ta (Belgrad 1984), Paradoksalen son
(Skopje, 1987), Drvoto na Narajana
(Skopje, 1998), Begstvoto i povtornoto
ra|awe na zografot (Melburn, s. a.), Da-
rovi neba (Pan~evo, 2007); romani: Kula
na Brdu (Beograd, 1980), Kula na Ridot
(Skopje, 1981, red. izdanie 1999), Domot
na Aleksandar (Skopje 1986), Kon druga-
ta zemja (Skopje, 1993), Aleksandrov dom
(Beograd, 2002), Vremeto na irvasite
(Skopje, 2003); esei: [trkot edinak i ne-
govoto jato (Skopje, 2000), ^ehov ili
Tajna pripovedawa (Beograd, 2006); drami:
Golemiot Smok, Senkata, Pusta zemja,
Pat za Lihnidos, Melnica, ^udo golemo
(izveduvani na teatarskite sceni i obja-
vuvani vo posebni knigi).
LIT: Marko NediÊ, Paralelna slika
stvarnosti (Kula na Brdu 1981); Hristo
Georgievski, Makedonskiot roman, 1991;
istiot, Slobodna igra na duhot i sozdava-
weto, Poetikata na makedonskiot raskaz,
1985; Lidija Kapu{evska-Drakulevska, Vo
lavirintite na fantastikata, 1998;
Georgi Stardelov, Literaturata kako
spas, No}en gradinar, 2006; istiot, Golem
romansierski potfat (Kon drugata zemja
1994); Vlada Uro{evi}, Izbor po srod-
nost, Izbrani dela, tom VII, 2007. G. St.
MA[INI I UREDI VO DRV-
NATA INDUSTRIJA – rabot-
nite procesi vo drvnata indus-
trija se izveduvaat so pomo{ na
razni vidovi ma{ini i uredi.
Tie se razlikuvaat spored fun-
kcijata {to ja izvr{uvaat. Vidot
i tipot na ma{inite i uredite
zavisi od rabotnata operacija
{to se izvr{uva vo ist ili vo
razli~en tehnolo{ki proces.
Ma{inite i uredite vo drvnata
industrija se grupirani spored
931
M MA[INSKI
odredeni zaedni~ki karakteris-
tiki: spored vidot na mehani~ka-
ta obrabotka na predmetot; spo-
red stepenot na obrabotkata na
predmetot; spored na~inot na ob-
rabotkata na predmetot; spored
konstruktivnite karakteristiki
i spored namenata. Spored stepe-
not na obrabotkata na drvoto, ma-
{inite i uredite se grupirani vo
dve osnovni grupi: za primarno i
za finalno proizvodstvo. Ma{i-
nite i uredite za primarno pro-
izvodstvo se nameneti za prvoste-
pena obrabotka ili prerabotka
na drvoto (naj~esto vo pilanite).
Ma{inite i uredite za finalno
proizvodstvo se nameneti za fi-
nalna (zavr{na) obrabotka na dr-
voto. Postoi i posebna grupa ma-
{ini i uredi, nameneti za proiz-
vodstvo na furniri i na razni vi-
dovi drveni plo~i, koi spa|aat vo
grupata na primarnite ma{ini i
uredi. B. Il.
MA[INSKI FAKULTET –
Skopje. Studiite zapo~nale vo
1959 g. na Elektroma{inskiot
oddel pri Tehni~kiot fakultet
vo Skopje, kade {to vo 1961 g. se
otvoreni dva otseka: Elektroteh-
ni~ki i Ma{inski. So Zakon na
Sobranieto na SRM vo 1965 g. e
osnovan Elektroma{inskiot fa-
kultet so dva oddeli i dva stepe-
na na obrazovanie: kontinuirana
nastava (9 sem.) i I stepen (5 sem).
Od starata zgrada na Tehni~kiot
fakultet, Elektroma{inskiot
fakultet vo 1963 se premestuva
vo baraki, no ve}e vo 1968 g. se
vseluva vo dene{nata zgrada. Od
1977 g. Ma{inskiot fakultet
postoi kako samostojna visokoob-
razovna institucija. Prviot nas-
taven plan e donesen vo 1959/60 g.,
vo 1960/61 e usvoen nov po op{to
ma{instvo, a vo 1965/66 so dve na-
Zgradata na Ma{inskiot fakultet vo Skopje
932
soki. Vo 1971/72 g. se voveduva 3-ta
nasoka, a vo 1976/77 g. e usvoen so 5
nasoki (i na I stepen). Vo 1996/97
g. nastavniot plan e so 9 nasoki, a
vo 2004/05 g. se voveduva nastava
po EKTS na akademski ~etirigo-
di{ni studii (9 nasoki) i na pro-
fesionalni trigodi{ni studii
(5 nasoki). Vo u~ebnata 1972/73 g.
zapo~nale dvegodi{ni studii na
III stepen (9 nasoki), koi se inovi-
rani vo 1985/86, za da se prisposo-
bi na Bolonskata deklaracija vo
2005 g. Nastavno-nau~nata rabota
na fakultetot (2005) se izveduva
od: 74 nastavnici, 13 asistenti i 7
laboranti, a vkupno se vraboteni
125 lica. Ma{inskiot fakultet
ima 16 laboratorii. Na Ma{in-
skiot fakultet (2005) steknale
diploma vkupno: 97 doktori; 212
magistri; 4.055 diplomirani ma-
{inski in`eneri i 1.218 ma{in-
ski in`eneri. Sl. A.
MA[KOV, Viktor Fjodorovi~ –
ruski konzul vo Skopje do Bal-
kanskite vojni (1912/13). Po zavr-
{uvaweto na junkerskoto u~i-
li{te vo Tiflis, slu`buval vo
Vladikovskiot polk i kako po-
ru~nik rezervist patuval vo Abi-
sinija. Konzul vo Skopje so osobe-
na naklonetost kon srpskata po-
litika vo Makedonija. Po Oktom-
riskata revolucija kako emigrant
po~inal vo Jugoslavija. Bl. R.
MEBEL – sostaven del na sekoj
sovremen dom. Nego go so~inuvaat
predmeti izraboteni od drvo, od
nedrvni materijali ili od nivni
kombinacii. Osnovnata zada~a na
predmetite od mebelot e so di-
menziite, konstrukcijata i for-
mata da gi zadovolat fizi~kite,
kulturnite i op{testvenite pot-
rebi na sovremeniot ~ovek. Me-
belot se klasificira na sledni-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
ve na~ini: spored mestoto na ko-
ristewe (mebel za stanovi i me-
bel za javni i op{testveni usta-
novi); spored namenata, odnosno
funkcijata {to ja ostvaruva (me-
bel za sedewe, le`ewe, rabota i
smestuvawe na predmeti); spored
konstrukcijata, odnosno vidot na
sostavite od koi e izraboten (plo-
~est, ramovski, sanda~est-korpu-
sen i kombiniran mebel); spored
osnovniot materijal od koj e izra-
boten (drven, pleten, metalen,
plasti~en i kombiniran mebel);
spored na~inot na komponirawe,
za da se dobijat prakti~ni i eko-
nomski re{enija (edini~en, vo
garnituri, monta`en, adaptibi-
len i komponibilen mebel); i spo-
red tehnologijata na izrabotka
(eksperimentalen-prototipski,
seriski i masoven mebel). Mebe-
lot se klasificira i spored na~i-
not na povr{inskata obrabotka,
spored na~inot na postavuvawe na
nosivite elementi, spored prime-
netata tehnologija itn. B. Il.
MEGLENSKA EPARHIJA na
Ohridskata arhiepiskopija (XI
v.) – spomnata i vo hrisovulite na
carot Vasilij II (1019). Osven
Meglenska, vo XI v. e narekuvana
i Vodenska eparhija. Gi opfa}ala
teritoriite severno od Lerin vo
Centralniot del na Makedonija
do Prosek (Demir Kapija) i Ma-
riovo. Kon krajot na XI v. od Meg-
lenskata eparhija se odvoil gra-
dot Enixe–Vardar so okolijata i
bila formirana nova Slani~ka
eparhija. Podocna dvete eparhii,
Meglenskata i Slani~kata, se
spoile, a sedi{teto na episkopot
bilo vo Voden. Poznati meglen-
ski episkopi se sv. Ilarion Meg-
lenski i German, kako i novoma-
~eni~kata sv. Zlata Meglenska.
LIT.: Ivan Snegarov, IstoriÔ na Ohrid-
skata arhiepiskopiÔ, I–II, vtoro foto-
tipno izdanie, SofiÔ, 1995; R. Gruji¢,
Meglenska eparhija, vo: Azbu~nik Srpske
pravoslavne crkve, Beograd, 1993; Jovan
Bel~ovski, Ohridska arhiepiskopija od
osnovaweto do pa|aweto na Makedonija
pod turska vlast, Skopje, 1997. Rat. Gr.
†MEDICINSKI BILTEN# ‡
spisanie na lekarite i farmacev-
tite na Skopska A.O. Izleguvalo
od 1976 do 1987 g. (do 1986 g. kako
dvomese~no spisanie, so eden dvob-
roj godi{no). Objavuvani se origi-
nalni nau~noistra`uva~ki trudo-
vi. Urednici: A.Spirov (1978‡81),
A. Veljanovski (1982‡86) i B. Di-
mi{kovski (1987).
IZV.: Biblioteka na VB vo Skopje.
Sl. M. P.
MEDICINSKI FAKULTET
VO SKOPJE. Vladata na RM na
6. III 1947 g. donese Ukaz za formi-
rawe na Med. f. vo Skopje. Na 17.
III e odr`ana prvata sednica na
Nastavni~kiot sovet, sostaven od
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Hirur{kite kliniki na Medicinskiot fakultet vo Skopje
19 nastavnici izbrani od Mati~-
nata komisija. Za prv dekan e iz-
bran prof. d-r S. Bozdov, a za prv
prodekan prof. d-r M. Vidako-
vi}. Redovnata nastava na Med. f.
vo Skopje po~nuva na 3. XI 1947 so
pristapnoto predavawe po anato-
mija na doc. d-r Zdenko Kri`an.
Prvite dve godini nastavata se
odvivala vo barakite na Higien-
skiot zavod i na Srednoto medi-
cinsko u~ili{te, a vo 1949 g. e iz-
gradena glavnata institutska
zgrada. Posebna zgrada za Insti-
tutot za sudska medicina e izgra-
dena vo 1955, za patofiziologija
vo 1964, a za Institutot za epide-
miologija vo 1984 g. So Uredbata
na Vladata na RM od septemvri
1947 g. biv{ata Zemska bolnica
vo Skopje se transformira vo
Kliniki na Med. f. Vo 1950 g.
zgradata na biv{iot Ured e dode-
lena na Klinikata za ginekolo-
gija i aku{erstvo i na Klinikata
za detski bolesti. Vo 1952 g. e iz-
gradena poliklini~kata zgrada
vo koja se smestuvaat, pokraj ne-
kolkute polikliniki, i Klini-
kata za detski bolesti i Klini-
kata za ko`ni i veneri~ni boles-
ti, a vo slednata 1953 g. zapo~nuva
izgradbata na noviot Klini~ki
blok, so ~ie zavr{uvawe (1956) e
dobien dvojno pogolem klini~ki
prostor. Vo tekot na slednite ne-
kolku godini (1957‡1963) e dogra-
dena starata zgrada za detski bo-
lesti i vo nea e smestena Klini-
kata za ginekologija i aku{er-
stvo. Potoa se izgradeni Insti-
tutot za transfuziologija, In-
stitutot za radiologija i Insti-
tutot za radioterapija. Vo 1978 g.
po~nuva izgradbata na 3 novi
zgradi (Infektivna klinika,
Detska klinika i Kardiolo{ka
klinika) zavr{eni vo 1986 g. Vo
1982 g. po~nuva dogradbata na Hi-
rur{kite kliniki {to trae sè do
1990. Vo 2004 g. po~nuva izgradba-
ta na novata Ginekolo{ko-aku-
{erska klinika i kadrovskata
sostojba na Med. f. postignuva og-
romen napredok. Od 40 lekari vo
1947 g., denes na Med. f. rabotat
pove}e od 1000 vraboteni lekari,
nastavnici i sorabotnici, speci-
jalisti i supspecijalisti vo raz-
ni medicinski disciplini.
Vo 1972, po inicijativa na Kated-
rata za radiologija, e formirana
Vi{a {kola za radiolo{ki teh-
ni~ari, a po~nuva da raboti vo
1972/73 g. Pod ova ime {kolata
raboti (so prekin vo 80-tite godi-
ni) do 2003/04. Potoa, vo soglas-
nost so EKTS, se voveduvaat stu-
diski programi za visoko obrazo-
vanie na stru~ni medicinski ses-
tri i stru~ni medicinski tehni-
~ari. Nastavata e organizirana
vo moduli (posebno za sekoja pro-
filirana nasoka), vo 6 semestri.
Postojat 9 moduli (me|u koi se i
radiolo{kite tehnolozi, a do
2003 g. radiolo{ki tehni~ari).
Programata vo 2006 g. e revidira-
na vo soglasnost so Propisite na
Bolowskata deklarija. Br. N.
MEDICINSKI CENTRI VO
MAKEDONIJA – organizacio-
nen oblik od oblasta na zdravstve-
Medicinskiot klini~ki centar vo Tetovo
ME\UNARODNATA M
nata za{tita {to gi obedinuva
dejnostite na zdravstveniot dom i
na op{tata bolnica zaradi obez-
beduvawe primarna, specijalis-
ti~ko-konsultativna i bolni~ka
zdravstvena za{tita vo edna fun-
kcionalna celina. Med. c. se for-
mirani po odlukata na sojuzno i
republi~ko nivo (1964) za integ-
racija na zdravstvenite ustanovi.
Reformite vo zdravstveniot sek-
tor po 2000 g. predviduvaa izmeni
vo propisite so koi se ukinuva
ovoj vid zdravstvena organizacija,
pa medicinskite centri (2004) se
ukinati so Zakon (†Sl. vesnik na
RM# 10/2004) i se podeleni na
zdravstveni domovi i op{ti bol-
nici kako samostojni zdravstveni
organizacii, so cel da se razgra-
ni~i primarnata od sekundarnata
zdravstvena za{tita. D. D.
ME\UNARODEN EVREJSKI
SOJUZ (ALLIANCE ISRAELITE
UNIVERSELLE) – me|unarodna ev-
rejska obrazovna organizacija.
Otvorila u~ili{te vo Skopje
(1905). Nastaven jazik bil fran-
cuskiot, pokraj hebrejskiot i
turskiot jazik. Se izu~uvale ev-
rejska i op{ta istorija, bil tol-
kuvan Tanahot, a devoj~iwata po-
setuvale vezewe i {iewe. U~i-
li{teto (po 1913) go posetuvale
320 u~enici i 172 u~eni~ki, kako
prva generacija {to u~ela srpski
jazik i kirili~no pismo. Sojuzot
otvoril u~ili{te i vo [tip
(1910) so 87 u~enici. Prvata svet-
ska vojna ja prekinala dejnosta na
MES. So svojata dejnost ja isko-
renil nepismenosta me|u Evrei-
te vo Makedonija, osobeno kaj
`enskite deca.
LIT.: \or|i Colev Dimovski, Bitolski-
te Evrei, Bitola, 1993; Mark Cohen, Last
Century of Sephardic Community. The Jews of
Monastir 1839-1943, New York, 2003. J. Nam.
ME\UNARODNATA KRIZNA
GRUPA I RM – me|unarodna ne-
vladina organizacija, ~ii odluki
nemaat pravno zadol`itelna si-
la za me|unarodno-pravnite sub-
jekti. Taa ne e subjekt na me|una-
rodnoto pravo, no e vlijatelen
subjekt na me|unarodnite odnosi.
Nejzinata mo} proizleguva od ak-
tivnostite {to gi vr{i vo pro-
cesot na †jaknewe na mo}ta na me-
|unarodnata zaednica za predvi-
duvawe, razbirawe i spre~uvawe
konflikti#, od sostavot na Sove-
tot na opolnomo{tenici {to go
so~inuvaat porane{ni politi~a-
ri na najmo}nite svetski sili,
porane{ni me|unarodni slu`be-
nici vo univerzalni ili regio-
nalni organizacii, porane{ni
ili aktuelni evroparlamentar-
ci, aktuelni me|unarodni slu`-
benici ili politi~ari i drugi
javni li~nosti, kako i od mo}ta
933
M ME\UNARODNI
na nejzinite finansieri. Edin-
stven dr`avjanin na RM ~len vo
Bordot na MKG e biznismenot i
gradona~alnik na Skopje Trifun
Kostovski. MKG obznanuva iz-
ve{tai/brifinzi i vo odnos na
Trifun
Kostovski,
~len na MKG
od RM
RM {to sodr`at analizi na slu-
~uvawata vo i okolu RM, dilemi
na me|unarodnata zaednica, pret-
postavki za razvitokot na situa-
cijata vo idnina i predlozi za
pravecot na prezemaweto oprede-
leni aktivnosti so cel da se spre-
~at problemi i krizi od pogole-
mi razmeri.
IZV.: http://www.intl-crisis-group.org/projects/
balkans/macedonia/reports.
LIT.: Tatjana Petru{evska, Analiza na
predlozite za re{avawe na Gr~ko-make-
donskiot spor okolu ustavnoto ime na
RM sodr`ani vo Izve{tajot za Balka-
not broj 122 na MKG od 10.12.2001, Zbor-
nik vo ~est na `ivotot i deloto na Vasil
Griv~ev, Skopje, 2002. T. Petr.
ME\UNARODNI VOENI MI-
SII VO MAKEDONIJA – mi-
sii na dr`avi, grupi dr`avi, me-
|unarodni organizacii, sojuzi
ili entiteti {to pozicioniraat
vooru`eni sili na teritorijata
na Makedonija. Vo tekot na XX i
XXI v. vo Makedonija se pozicio-
niraat 12 voeni misii: fevruari-
septemvri 1903 g., vospostavena
so Vienskata spogodba (fevruari
1903) vo funkcija na sproveduva-
we na Fevruarskite reformi na
turskata `andarmerija; 1903–1909
g., vrz osnova na Dogovorot od
Mirc{teg (septemvri 1903), sos-
tavena od pripadnici na armiite
na V. Britanija, Francija, Germa-
nija, Italija, Rusija i Avstro-
Ungarija so ist mandat kako i
prethodnata; vo Vtorata svetska
vojna sojuzni~ki voeni misii na
Velika Britanija, SAD i SSSR
(vospostaveni: britanskata vo
oktomvri 1943 g., amerikanskata
vo juni 1944 g., edinstvenata an-
gloamerikanska vo juni-oktom-
vri 1944 g. i sovetskata vo noem-
vri 1944 g.) so mandat da gi sledat
i da izvestuvaat za voenite dej-
stva na NOV i POM i nivnite
rezultati, da organiziraat sabo-
ta`i i drugi diverzantski akcii,
koordinirano da dejstvuvaat na
934
makedonskata vojska so sojuzni~-
kite sili, da organiziraat i da
primaat voena i druga pomo{,
obuka za rakuvawe so oru`jeto
itn., do mart/maj 1945 g.; nabqudu-
va~ka misija na ON za preventiv-
no ~uvawe na mirot vo RM (de-
kemvri 1992 – dekemvri 1995 g. ka-
ko UNPROFOR (United Nation
Protection Force, odnosno mart 1995
– fevruari 1999 g. kako UNPRE-
DEP (United Nation Preventive Dep-
loyment Force); NATO misija na
Mirovnite sili na OON (UNPROFOR) vo RM
Kosovskiot verifikacionen ko-
ordinativen centar, vospostave-
na na 26. XI 1998 g. kako del od
operacijata na NATO na Kosovo
†Orlovo oko# (Eagle Eye), fun-
kcionira do mart 1999 g.; misija
na Silite za izvlekuvawe na NA-
TO, vospostavena na 10. XII 1998
g., kako del od misijata †Re{ite-
len garant# (Determined Guarantor)
vo funkcija na izvlekuvawe na
verifikatorite na OBSE od Ko-
sovo, funkcionira do mart 1999
g.; mart-juni 1999 g. NATO misija
za podgotvitelni sili na KFOR
Pretsedatelot na RM B. Crvenkovski vo poseta na makedonskite vojnici vo Kabul, Avganistan (11. X 2007)
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
za Kosovo; juni 1999 g. – Zadnin-
ski {tab na KFOR (HQ KFOR RE-
AR) zaradi logisti~ka poddr{ka
na KFOR na Kosovo – del od
Edinstveniot {tab na NATO vo
Skopje; 22. VIII 2001 – 22. IX 2001 g.
NATO misija †Neophodna `et-
va# (Essential Harvest-Task Force
Harvest); 22. IX 2001 – 15. XII 2002 g.
NATO misija †Kilibarna lisi-
ca# (Amber Fox-Task Force Fox); 15.
XII 2002 – 31. III 2003 g. NATO mi-
sija †Sojuzni~ka harmonija# (Alli-
ed Harmony); 31. III – 15. XII 2003 g.
EU misija †Konkordija# (Concor-
dia), zameneta so EU misijata
PROKSIMA, koja e poinakov
(policiski) vid misija.
LIT.: Sa{o Dodevski, Prisustvo na me-
|unarodni sili vo Makedonija vo tekot
na XX v., Zbornik posveten na po~esni
doktori, doktori i magistri na nauki
(2001-06), Praven fakultet †Justinijan
Prvi# – Skopje, Skopje, 2006. T. Petr.
ME\UNARODNI VOENI OPE-
RACII VO KOI U^ESTVUVA
RM – voeni operacii na dr`ava,
grupa dr`avi, me|unarodni orga-
nizacii, zdru`eni koalicii ili
entiteti vo koi u~estvuvaat pri-
padnici na vooru`enite sili na
RM. Vo periodot od 2001 do 2007
g., pripadnici na vooru`enite
sili na RM, vrz osnova na Memo-
randumot za razbirawe, sklu~en
pome|u Vladata na RM i Me|una-
rodnite sili za bezbednosna pod-
dr{ka, u~estvuvaat vo tri me|u-
narodni mirovni operacii: vo
Avganistan (vo soglasnost so Re-
zolucijata 1386 na Sovetot za
bezbednost na ON od 20. XII 2001)
vo ISAF 2, 3, 5, 6, 7, 8, 9, 10 (2002–
2007); vo †Sloboda za Irak#, po
barawe od Vladata na SAD (4. IV
2003) i vo soglasnost so SOFA
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
voeno-tehni~kite dogovori so Ku-
vajt i Katar, kako poddr{ka vo post-
voenata faza, a vrz osnova na Od-
lukata na Sobranieto na RM (22.
IV 2003) od 1. VI 2003 g., so {est-
mese~no rotirawe; vo voenata
operacija na EU za krizen menax-
ment – ALTEA vo BiH, vrz osno-
va na Odlukata na Sobranieto na
RM (3. VII 2006), od 14. VII 2006 g.
IZV.: Ministerstvo za odbrana na RM,
Skopje, 2007. T. Petr.
ME\UNARODNI REVIZOR-
SKI STANDARDI (MRS) – vo-
di~i vo ramkite na procesot na
harmonizacija {to go po~naa Me-
|unarodnata federacija na smet-
kovoditeli (MFS) i nejzinite
~lenki. Komitetot za me|unarod-
na revizorska praktika (KMRP)
ve}e ima objaveno 29 vodi~i za
me|unarodna revizorska prakti-
ka (do 1990). Stana pove}e od jas-
no deka globalnite pazari na ka-
pitalot imaat potreba od revi-
zorski standardi za podobruvawe
na kvalitetot na finansiskoto
izvestuvawe, osobeno za finan-
siskite transakcii nadvor od
granicite na nacionalnite eko-
nomii. So prifa}aweto od stra-
na na ~lenkite na MFS na potre-
bata za promena od vodi~i na
standardi vo me|unarodni revi-
zorski standardi, KMRP zapo~na
seopfaten proekt na nivno revi-
dirawe i kodificirawe. KMRP
izdade mre`a od MRS, koj e pri-
marno fokusiran na revizijata
na finansiskite izve{tai
(1994). Beneficiite od koriste-
weto na globalnite MRS od stra-
na na revizorite pri revidira-
weto na finansiskite izve{tai
bea i sè u{te se predmet na deba-
ta vo nau~nite i profesionalni-
te krugovi. No, i pokraj perma-
nentno prisutnite debati za pot-
rebite od harmonizacija na revi-
zorskata profesija, evidentna e
silnata poddr{ka za primena na
MRS kaj pazarite na kapital vo
svetot. MRS gi imaat prifateno
155 ~lenki na MFS od 118 zemji
vo svetot. Od oktomvri 1998 g. i
RM pristapi kon primenata na
MRS, kako supstitut na nacio-
nalnite revizorski standardi.
Imeno, so Zakonot za revizija od
dekemvri 1997 g. be{e vovedena
zadol`itelna primena na MRS
pri revizijata na finansiskite
izve{tai na delovnite entiteti
od strana na revizorite. Spored
ovoj zakon, Ministerstvoto za
finansii be{e odgovorno za pre-
vod, a`urirawe i publikuvawe na
MRS. So noviot Zakon za revizi-
ja od septemvri 2005 g. se otvori
proces na deregulirawe na revi-
zorskata profesija. Novoofor-
meniot Institut na ovlasteni
revizori na RM od maj 2006 g., a vo
negovi ramki i Komisijata za
standardi za revizija, gi prezede
ingerenciite za a`urirawe, pub-
likuvawe i pravilna implemen-
tacija na MRS vo revizorskata
praktika na RM.
LIT.: Handbook of International Auditing, As-
surance and Ethics Pronouncements 2007, Inter-
national Federation of Accountants. Z. B.
ME\UNARODNI SMETKO-
VODSTVENI STANDARDI
(MSS) – op{toprifateni stan-
dardi, kreirani i publikuvani vo
periodot 1973–2000 g. od strana
na Komitetot za me|unarodni smet-
kovodstveni standardi (KMSS).
Od 2001 g. KMSS se zamenuva so
Odbor za smetkovodstveni stan-
dardi, vo ~ii ingerencii spa|a
a`uriraweto i publikuvaweto na
MSS. Izminative nekolku godi-
ni Odborot, me|u drugoto, nado-
polni nekoi od MSS, a del od niv
na 1. IV 2002 g. gi zameni so novi
Me|unarodni standardi za fi-
nansisko izvestuvawe (MSFI).
MSS se kreirani kako odgovor
na potrebite na globalnite paza-
ri na kapitalot, koi baraat zaed-
ni~ki smetkovodstven †jazik# za
komunicirawe so finansiskite
informacii. Nepostoeweto na
eden †zaedni~ki jazik# kaj koris-
nicite na finansiskite izve{-
tai vnesuva doza na somnevawe vo
prezentiranite informacii, spo-
red na razli~nite nacionalni
standardi. Dramati~no brziot
razvoj na multinacionalnite
kompanii vo tekot na izminative
35 godini, po ru{eweto na barie-
rite pome|u nacionalnite ekono-
mii, ja promeni delovnata i poli-
ti~kata klima, ja zgolemi global-
nata konkurencija i ja nametna
dilemata za harmonizirawe na
prezentiranite informacii vo
finansiskite izve{tai na glo-
balno me|unarodno nivo. Napori-
te za razvoj na zaedni~ka ramka za
globalno finansisko izvestuva-
we KMSS gi temele{e na potre-
bata od prezentirawe na visoko
kvalitetni finansiski infor-
macii, bez ogled na geografskata
lokacija i razli~nata smetko-
vodstvena tradicija na delovnite
entiteti. Me|utoa, obezbeduva-
weto na visoko kvalitetnite fi-
nansiski informacii ne zavisi
edinstveno od koristeniot set na
MSS. Visokiot kvalitet na ko-
ristenite MSS mora da bide pot-
krepen so infrastruktura {to
obezbeduva nivno pravilno tol-
kuvawe i primena vo smetkovods-
tvenata praktika na nacionalni-
te ekonomii. Po~nuvaj}i od 1998
g., vo RM se gradi potrebnata in-
frastruktura za pravilna prime-
na na MSS. Vo noemvri 1998 g.
MSS se prevedeni i se prifate-
ni od strana na Ministerstvoto
ME\UNARODNO M
za finansii kako supstitut za na-
cionalni smetkovodstveni stan-
dardi. So formiraweto na In-
stitutot na ovlasteni revizori
na RM vo maj 2006 g., vo soglasnost
so Zakonot za revizija od septem-
vri 2005 g., Komisijata za smetko-
vodstveni standardi gi prezede
ingerenciite za a`urirawe, pub-
likuvawe i pravilna implemen-
tacija na MSS vo smetkovodstve-
nata praktika na RM.
LIT.: B. J., Epstein and Ali Mirza Abbas, IAS
Interpretation and Application of International
Accounting Standards 1998, Wiley, 1998. Z. B.
ME\UNARODNO PRIZNAVA-
WE NA RM – proces na konstati-
rawe na faktot na (re)konstitui-
rawe na RM kako subjekt vo me|u-
narodnoto pravo i politika {to
zapo~nuva da te~e po dostavuva-
weto na setot od dokumenti: Pis-
mo na pretsedatelot Kiro Gligo-
rov do site {efovi na dr`avi i
na vladi vo svetot za priznavawe
na RM (2. XII 1991); Pismo na mi-
nisterot za odnosi so stranstvo
d-r Denko Maleski do ministri-
te za nadvore{ni raboti vo sve-
tot za priznavawe na RM (2. XII
1991); Deklaracija na Sobranie-
to na RM za me|unarodno prizna-
vawe na RM kako suverena i neza-
visna dr`ava (19. XII 1991) i Pis-
mo na ministerot za odnosi so
stranstvo d-r Denko Maleski do
pretsedava~ot so EZ Hans van den
Bruk za informirawe deka Sob-
ranieto na RM gi prifa}a Naso-
kite za priznavawe na novite dr-
`avi vo Isto~na Evropa i SSSR
i Deklaracijata za Jugoslavija i
izrazuvawe `elba za me|unarod-
no priznavawe (20. XII 1991), is-
prateno po pokana od Sovetot na
ministri na EZ sodr`ana vo Dek-
laracijata za Jugoslavija (Bri-
sel, 17. XII 1991), vo utvrdeniot
rok (do 23. XII 1991), so koi for-
malno-pravno RM im obrnuva
vnimanie na postojnite dr`avi
na faktot na postoewe na RM ka-
ko nov/(re)konstituiran subjekt
so site belezi na dr`avnost – no-
sitel na pravoto na dobivawe me-
|unarodno priznavawe.
Kiro Gligorov so me|unarodnite posrednici
za biv{a Jugoslavija - Stoltenberg i Lord Oven
Procesot na priznavawe na RM e
dolgotraen, makotrpen, protiv-
re~en, presedan vo me|unarodno-
to pravo. Po povod priznavaweto
na dr`avite proizlezeni od ras-
935
M MEZIJA
Obra}aweto na Kiro Gligorov pred Generalnoto sobranie na OON pri priemot na RM (8. IV 1993)
padot na SFRJ, Ministerskiot
sovet na EZ, od edna strana, vo
soglasnost so uslovite za prizna-
vawe {to gi predviduva me|una-
rodnoto pravo, ne go spori fak-
tot na nivnata dr`avnost. No, od
druga strana, sprotivno na me|u-
narodnoto pravo i na vrz nego
vtemelenata praktika, Sovetot
formulira serija kriteriumi za
priznavawe, kako dopolnuvawe
na onie {to gi predviduva pozi-
tivnoto me|unarodno pravo (Dek-
laracijata za nasokite za prizna-
vawe na dr`avite od Sredna i od
Isto~na Evropa i Deklaracijata
za Jugoslavija). Zadovoluvaweto
na ovie kriteriumi go ocenuva
Arbitra`na (Badenterova) komi-
sija. Nejziniot zaklu~ok e deka
toa go storile samo RSl i RM.
Sepak, samo RSl dobiva me|una-
rodno priznavawe od dr`avite-
~lenki na EZ. RM ne dobiva priz-
navawe poradi protivstavuvawe-
to na takviot akt od strana na RG.
Posledica od vakviot odnos e
prolongiraniot proces na me|u-
narodno priznavawe, odnosno,
priznavawe na RM od serija dr-
`avi ne pod nejzinoto ustavno
ime, tuku pod odrednicata †Pora-
ne{na Jugoslovenska Republika
Makedonija#. Sledniot klu~en
~ekor vo procesot na priznavawe
na RM e nejziniot priem vo ~len-
stvo na OON (8. IV 1993).
LIT.: Tatjana Petrusevska, International Recog-
nition of the Newly-Created States at the Tres-
hold of the XXIst Sentury, †Balcan Forum#, vol.
1 no.1/1995, p.249–267. T. Petr.
MEZIJA GORNA (Moesia Superi-
or) – ranorimska provincija so
sedi{te vo Skupi. Po pot~inuva-
weto na Tribalite, teritorijata
na Mezija bila pridodadena kon
teritorijata na Makedonija, pod
guvernerot Marko Likinij Kras
(29-28 g. pr.n.e.). Podocna, vo 6 g.
936
n.e, taa bila izdvoena, a vo 46 g.
n.e. oformena kako posebna pro-
vincija (od Drina, na zapad, do
Crno More, na istok). Podocna,
vo 46 g.n.e., koga bila oformena
provincijata Trakija, Mezija e
podelena na Gorna i na Dolna
Mezija. Teritoriite na Gorna
Mezija go zazemale prostorot po
gorniot i sredniot tek na r. Mo-
rava (na sever) ograni~ena so Du-
nav, Dardanija (denes Kosovo) i
Skopsko-kumanovskiot region na
jug. Pokraj Skupi, pozna~ajni gra-
dovi bile i Naisus (Ni{), Rati-
jarija (Ar~ar), Horeum Margi
(]uprija), Munikipium (Kali{-
te), Viminakij (Kostolac).
LIT.: J. Sasel, Moesia Superior, Tabula Imperii
Romani, K34, Ljubljana, 1976, 87; M. Corbis-
hley, L’Empire Romain, Paris, 1990, 75. V. L.
MEZOZOIK – sredno geolo{ko
razdobje {to traelo okolu 185
mln. godini (250–65 mln.g.) i e po-
deleno na trijaski, jurski i kre-
den period. Vo Makedonija e raz-
vien prete`no vo Zapadnomake-
donskata i vo Vardarskata zona, a
so pomali masi i vo Srpsko-make-
donskiot masiv, so trijaski, jur-
ski i kredni karpesti kompleksi.
Trijas e {iroko rasprostranet,
pred sè vo Zapadnomakedonskata
zona, a pomalku vo Vardarskata
zona, kade {to e sostaven so ba-
zalni konglomerati, peso~nici,
glinci i varovnici, so maksimal-
na debelina do 650–700 m. Jurski-
ot period dominantno e razvien
vo Vardarskata zona i e pretsta-
ven so pove}e ostatoci od neko-
ga{nata kontinuirana i {iroko
rasprostraneta okeanska kora, iz-
gradena od dolno nivo na gabrovi,
bazalti, spilit-pilolavi i gorno
nivo od konglomerati, peso~nici,
glinci i varovnici, prete`no lo-
cirani me|u Demir Kapija–Gevge-
lija, na Skopska Crna Gora, na
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
Klepa (Vele{ko) i dr. Tie se pro-
bieni so gorno-jurski granitoidi.
Vulkansko-sedimentni karpi se
razvieni i na predelite na Ko-
rab, De{at i Jablanica. Kredni-
ot period e razvien so fli{ni i
karbonatni sedimenti vo Vardar-
skata zona so debelina do 4.500 m,
a so mala masa od peso~nici, va-
rovnici i anhidrit vo Cukali-
Krasta zonata kaj Debar. N. Dum.
MEKOTELI (Mollusca) – tip bez-
’rbetni `ivotni, ~ie telo obi~no
e podeleno na glava, trup i stapa-
lo, no kaj nekoi vidovi glavata
ili stapaloto mo`e da se reduci-
rani delumno ili celosno. Gorni-
ot del od telo-
to e prekrien
so sloj {to se
narekuva man-
tija, koj ja iz-
la~uva ~erup-
kata. Vo `ivo-
tinskiot svet
tie se vtora Pol`av (Gastropoda)
grupa organiz-
mi po brojnost.
Poznati se nad
130.000 vidovi,
glavno vodni,
no ima i kopne-
ni organizmi.
Pretstavnici-
te od ovoj tip
se dobro prou- [kolka (Bivalvia)
~eni vo Make-
donija, osobeno
tie od Ohrid-
skoto i Dojran-
skoto Ezero.
Vo ovoj tip `i-
votni se vklu-
~eni tri klasi:
pol`avi (Gas-
tropoda), {kol- Glavonog (Cephalopoda)
ki (Bivalvia) i
glavonogi (Cephalopoda). Vo Make-
donija dosega se registrirani 267
taksoni od pol`avite, od koi 97 se
endemiti; od {kolkite se prisut-
ni 15 taksoni, od koi 4 endemiti.
LIT.: Jon~e [apkarev, Zoologija na
bez’rbetnite `ivotni, Skopje, 1991; Vla-
dimir Krpac, Branislava Mihajlova, Biodiversity
of Macedonia from a view point of hitherto fau-
nistic investigations. Participation with Under-
project: Klass Insecta, Macedonian Museum of
Natural History – Ministry of Science, Final Re-
port, Skopje, 1999, 23-30; S. Petkovski, Faunal
diversity, vo: Country Study for Biodiversity of
the Republic of Macedonia (First National Re-
port). Ministry of Environment and Phisical
Planning, Skopje, 2003; J. Clegg, The Freshwa-
ter Life of the British Isles, London, 1965.
Sv. P. – V. Sid. i V. T. K. & M. Kr.
MELAMED, Meir (Skopje, XVI
v.) – rabin i pisatel. Bil ~len na
rabinskiot sud vo Skopje. Ja na-
pi{al knigata na pra{awa i od-
govori †Mi{pate cedek#. Nego-
viot tatko [emtov ben Jakov Me-
lamed bil rabin vo skopskata si-
nagoga †Bet Aaron#. Od ova semej-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
stvo poteknuva pro~ueniot nau~-
nik i lekar, Avraham Melamed,
{to slu`el (1630) vo sinagogata
†Bet Aaron#. Pogreban bil vo
Skopje.
LIT.: Zeni Lebl, Plima i slom iz istorije Jevreja
Vardarske Makedonije, Gornji Milanovac, 1990.
J. Nam.
Pavlos
Melas
MELAS, Pavlos (1870 – s. Stati-
ca, X 1904) – oficer na Gr~kata
vojska, ~len na †Etniki eterija#,
aktivno rabotel na formirawe i
ispra}awe gr~ki vooru`eni ~eti
za dejstvuvawe vo Makedonija.
Nazna~en za glaven {ef na gr~-
kite ~eti vo regionot na Bitola
i Kostur (1904). Bil ubien vo su-
dir so osmanliskite sili.
LIT.: Douglas Dakin, The greek struggle in
Macedonia 1897-1913, Thessaloniki, 1993;
Ιωαννη Κολιοπουλου, Ιστορια της Ελλαδος
απο 1800, τ. Α, Θεσσαλονικη, 2000. D. Jov.
MELEAGAR (IV v.) – makedonski
blagorodnik, hetajros i vojskovo-
dec na Aleksandar III. U~estvuval
vo vojnite na Aleksandar so Tri-
balite (335) i vo pohodot na Is-
tok (334–323). Im bil veren na
kralot Aleksandar i na dinasti-
jata. Po smrtta na Aleksandar,
bil ubien od privrzanicite na
Perdika.
LIT.: F. Papazoglu, Istorija na helenis-
ti~kiot period (336–275 g.pr.n.e.), Skop-
je, 1995. K. Ax.
MELETIJ I (HV¶¶ v.) – ohridski
arhiepiskop (1638–1653). Bil so-
fiski mitropolit (1628), od kade
{to bil smenet (1631). Ohridski
arhiepiskop stanal na 26. IX 1638.
Kako poglavar na Ohridskata
crkva vo izvorite se spomnuva vo
1644 g., koga bil zamenet od arhie-
piskopot Hariton. Baral pomo{
od Rusija i pretendiral da stane
vselenski patrijarh i poglavar na
Aleksandriskata patrijar{ija.
Po~inal vo mart 1653 g.
LIT.: I. Snegarov, Istori® na ohridska-
ta arhiepiskopi®-patriar{i®, Sofi®,
1995; A. Matkovski, Odnosite pome|u Oh-
ridskata arhiepiskopija i osmanskata
dr`ava, †Glasnik na INI#, XVI, 2, Skop-
je, 1972. Al. Tr.
MELETIJ II ‡ sofiski mitropo-
lit i ohridski arhiepiskop (24. X
1676 ‡ vtorata polovina na 1677).
Na funkcijata bil izbran so oso-
bena blagonaklonost na carigrad-
skiot patrijarh. Patuval za bara-
we pomo{ vo Rusija. Poznat e ka-
ko sostavuva~ na kodeks na Ohrid-
skata arhiepiskopija (1. V 1677).
Se otka`al od funkcijata od fi-
nansiski pri~ini i pod pritisok
na izneverenite o~ekuvawa na fa-
nariotite. So preporaka od ca-
rigradskiot patrijarh Partenij
(1680) zaminal vo Moldova i Ma-
lorusija i {est godini slu`el vo
crkvata †Sv. Mihail# vo gradot
Ne`in. Pri priemot, ruskiot car
(8. VII 1686) mu podaril krst od
skapoceno drvo. Prestojuval vo
Troickata lavra, no od zdravstve-
ni pri~ini bil prinuden da se
vrati vo Malorusija, kade {to se
pretstavuval kako ohridski pat-
rijarh. Po pismen protest od eru-
salimskiot patrijarh Dositej vo
Moskva i negoviot tamo{en ras-
pit, ruskite vlasti mu zabranile
taka da se imenuva.
LIT.: Ivan Snegarov, Istorix na Oh-
ridskata arhiepiskopix, t. 2. Ot pada-
neto $ pod turcite do nejnoto uni]o-
`enie (1394–1767), Sofix, 1931; Jovan
Bel~ovski, Hronolo{ki spisok na pogla-
varite na Ohridskata arhiepiskopija
(patrijar{ija), †Godi{en zbornik# na Bo-
goslovski fakultet †Sveti Kliment Oh-
ridski#, kn. 8, Skopje, 2002, 65–66. S. Ml.
MELIORACIJA NA PO^VA-
TA ‡ podobruvawe na svojstvata
na po~vata so primena na razni
meliorativni merki, koi imaat
podolgotrajno, t.e. pove}egodi{-
no dejstvo. Pretstavuva pozitiv-
na antropogenizacija na po~vata.
Vo na{eto zemjodelstvo, vo pogo-
lema ili pomala mera, se prime-
nuvaat slednite meliorativni
merki: borba protiv erozijata,
terenski melioracii, promena na
mehani~kiot sostav, humizacija,
hidrotehni~ki melioracii, desa-
linizacija, dealkalizacija, me-
liorativno |ubrewe so mineral-
ni |ubriwa, pravilna upotreba
na pesticidi, mul~irawe i snego-
zadr`uvawe, zasiluvawe na mik-
robiolo{kite procesi, otstra-
nuvawe na degradacijata na po~-
vite vo sto~arskite farmi. Od
najgolemo zna~ewe se hidroteh-
ni~kite melioracii (podobruva-
we na vodniot re`im na po~vata
so navodnuvawe i odvodnuvawe),
bidej}i se primeneti na najgole-
mi povr{ini. Pred hidrotehni~-
kite melioracii vo RM imalo
67.000 ha plaveni povr{ini seko-
ja desetta i 102.000 sekoja stota
godina. Mo~urlivi povr{ini
imalo 86.000 ha. So primena na
ovie melioracii se za{titeni
65.000 ha od poplavi i se odvodne-
ti 64.000 ha mo~urlivi povr{ini.
Pod sistemi za navodnuvawe se
nao|aat 140.000 ha, no se navodnu-
va zna~itelno pomalku. \. F.
MEMETI M
MELKOLIJAN, Leon Kirkov (s.
Zibiv~e, Ristovac, Srbija, 15. XI
1892 ‡ Zagreb, 1973) ‡ spec. hi-
rurg, anatom, prof. na Med. f. vo
Skopje. Diplomiral na Med. f. vo
[vajcarija. Spec. po op{ta i ab-
dominalna hirurgija, podra~je vo
koe i habilitiral. Vonreden pro-
fesor po predmetot anatomija
(1948‡1956).
LIT.: Almanah na prvata generacija stu-
denti na Medicinskiot fakultet vo
Skopje, Skopje, 1989. K. K.-P.
Tvrdinata Melnik
MELNIK – grad vo Pirinskiot
del na Makedonija, Republika Bu-
garija, so 286 `. (1992). Se nao|a
vo jugozapadnite padini na Pirin
Planina, od dvete strani na Mel-
ni~ka Reka, na nadmorska viso~i-
na od okolu 400 m. Klimata e pro-
meneto sredozemnomorska. Imeto
mu doa|a od zborot mel {to zna~i
bela glina. M. e star grad so mno-
gu bogato kulturno-istorisko nas-
ledstvo i za~uvana stara arhitek-
tura. Vo eden period od sredniot
vek bil glaven voen, administra-
tivno-politi~ki, stopanski, kul-
turen i duhoven centar vo dolini-
te na Struma i Mesta. Vo 1207 g.
boljarot Aleksij Slav se oslobo-
dil od bugarskata dr`ava i se
proglasil za samostoen vladetel
so sedi{te vo Melnik. Gradot bil
za{titen so te{ko pristapna
tvrdina. Poseben prosperitet do-
`ivuva vo tekot na XVIII i XIX v.
Kon krajot na XIX v. ima 4.330 `.
Potoa negovoto naselenie po~nu-
va da opa|a i deneska toa e grad
re~isi bez naselenie. Poradi za-
~uvanoto originalno arhitekton-
sko nasledstvo i prisustvoto na
prirodnite zemjeni piramidi M.
e proglasen za grad–muzej.
LIT.: V. Ne{ova, SrednovekovniÔt Mel-
nik. Vekove, kn. 4, SofiÔ, 1981. Al. St.
MEMETI, Evzi (s. Lipkovo, Ku-
manovsko, 10. VI 1936) ‡ prosveten
rabotnik. Zavr{il U~itelska
{kola vo Tetovo. Kako ~len na
KPM (od 1955), bil sekretar na
Op{tinskiot komitet na SKM
937
M MEMI[OV
vo Kumanovo, ~len na Univerzi-
tetskiot komitet na SKM vo
Skopje, pretsedatel na Op{tin-
skiot odbor na SSRNM vo Kuma-
novo i potpretsedatel na Repub-
li~kiot sobor na Sobranieto na
SRM (1957). S. Ml.
MEMI[OV, Sabri (Del~evo,
1910) ‡ politi~ki deec. Bil u~es-
nik vo NOB i rezerven poru~nik
na JNA. Po Osloboduvaweto za-
vr{il Sredna partiska {kola vo
Skopje i bil naroden pratenik vo
Republi~kiot sobor na Narodno-
to sobranie na NRM (1957). S. Ml.
Gradskiot `enski hor od Tetovo †Menada#
†MENADA#, GRADSKI @EN-
SKI MLADINSKI HOR, TE-
TOVO ‡ osnovan vo 1981 g., na
£elo so dirigentot Ivica Zo-
ri}. Bogatiot repertoar i viso-
koto nivo na interpretacija na
Horot mu ovozmo`ija u~estvo na
pove}e festivali i natprevari
vo zemjata i vo stranstvo. Pot-
vrda za visokoto renome na ovoj
hor se nagradite i priznanijata
dobieni vo tekot na 1995-2001 g.:
{est prvi nagradi vo ^e{ka,
Bugarija, Germanija i Avstrija,
dve vtori nagradi vo Slovenija
i Germanija i dve treti nagradi
vo Grcija. J. T.
MENAXMENT – univerzalen
proces na efektivno i efikasno
izvr{uvawe na rabotata so po-
mo{ na drugi lu|e i anga`irawe
na resursite za ostvaruvawe na
odnapred definiranite celi na
pretprijatieto. Prviot element
se odnesuva na menaxmentot kako
univerzalen proces. Menaxmentot
e univerzalna aktivnost, bidej}i
se odnesuva za site vidovi pret-
prijatija, za site funkcii i na si-
te nivoa vo pretprijatieto. Os-
novniot proces na ostvaruvawe na
rabotata so pomo{ na drugite e
ist za site menaxerski raboti, na
site nivoa i vo site pretprijati-
ja. Ova ne zna~i deka site menaxe-
ri izvr{uvaat ista rabota, ili
deka za site se bara ista sposob-
nost na razli~ni nivoa. Menax-
mentot vo osnova e proces na: pla-
nirawe, organizirawe, koordini-
rawe, motivirawe i kontrolira-
we na aktivnostite, koi vodat kon
938
poefikasno izvr{uvawe na celi-
te na pretprijatieto.
Vtoriot element go so~inuvaat re-
sursite, i toa ~ove~kite i mate-
rijalnite. Od pretprijatieto se
bara visok stepen na efikasnost
vo koristeweto na ~ove~kite i ma-
terijalnite resursi. Vo su{tina,
menaxmentot postoi koga menaxe-
rite se odgovorni za efikasno na-
so~uvawe na ~ove~kiot napor pri
koristeweto na materijalnite re-
sursi. Tretiot element go so~inu-
vaat lu|eto, so ~ij napor se izvr-
{uva rabotata. So pomo{ na lu|e-
to menaxerite ja izvr{uvaat niv-
nata rabota. ^etvrtiot element
se odnesuva na formuliraweto i
ostvaruvaweto na celite na pret-
prijatieto so naporot na drugi lu-
|e. Menaxmentot vklu~uva koordi-
nacija na ~ove~kite i materijal-
nite resursi vo nasoka na ostvaru-
vawe na celite. Naporot na lu|eto
e naso~en kon celite. Celite se
potrebni bidej}i aktivnostite
treba da bidat naso~eni kon nekoj
sakan kraen rezultat ili sostojba.
Glavna karakteristika na edna
moderna nacija e menaxmentot vo
pretprijatijata. Naukata za me-
naxment e osnovna karakteristi-
ka na industriskoto op{testvo.
Vo praktikata toj postoi otkoga
postoi civilizacijata. Vo moder-
noto ekonomsko rabotewe nego-
voto zna~ewe e ogromno. Inaku,
terminot menaxment ima pove}e
zna~ewa. Prvo, toj se upotrebuva
za da definira {iroki podra~ja
na aktivnost. Vtoro, so nego se
opi{uvaat nivoata na avtorite-
tot vo ramkite na organizacijata,
odnosno nivnata podelba na vr-
ven menaxment, sreden menaxment
i menaxment na ponisko nivo,
spored nivniot avtoritet. Treto,
terminot ozna~uva funkciona-
len priod {to opfa}a: planira-
we, organizirawe, koordinira-
we, motivirawe i kontrolirawe.
^etvrto, menaxmentot gi opfa}a:
vrabotenite, finansiite, mate-
rijalite i celite, kupuvaweto i
prodavaweto, metodite i postap-
kite, sredstvata i opremata.
Vo na{ata zemja vo prethodniot
op{testveno-ekonomski i poli-
ti~ki sistem terminot menax-
ment re~isi i ne se upotrebuva-
{e, ili od ideolo{ki pri~ini se
upotrebuva{e vo negativna kono-
tacija, vo smisla na `igosuvawe
na †projavenite tendencii na do-
minacija na menaxersko-tehno-
kratskite strukturi#. Po osamos-
tojuvaweto na zemjata i izgradba-
ta na noviot sistem, naukata za
menaxment dobi polno pravo na
gra|anstvo. Menaxmentot i srod-
nite nau~ni disciplini denes se
izu~uvaat vo srednite u~ili{ta,
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
zadol`itelno na fakultetite od
ekonomskata struktura (na dodip-
lomskite i postdiplomskite stu-
dii), no i na drugi fakulteti. Vo
ponovo vreme, brojot na nau~ni i
stru~ni trudovi od oblasta na me-
naxmentot (u~ebnici, statii, ma-
gistraturi, doktorati), podgot-
veni ili objaveni na makedonski
jazik, bele`i postojan podem.
LIT.: Bobek [uklev, Menaxment, ~etvr-
to izdanie, Skopje, 2004. B. [.
MENAXMENT NA VKUPNI-
OT KVALITET (TOTAL QUA-
LITY MANAGEMENT) – menax-
ment-filozofija na kontinuira-
no podobruvawe na kvalitetot
voden od menaxmentot, so cel da
se zadovolat potrebite na potro-
{uva~ite. Reakciite na potro-
{uva~ite se najdobroto merilo i
pretstavuvaat indikator za kva-
litetot na proizvodot ili uslu-
gata. Dokolku se podobri kvali-
tetot, se o~ekuva tro{ocite da
opadnat, so {to poefektivno }e
se zadovolat potrebite na potro-
{uva~ot. Pretstavnicite na me-
naxmentot na vkupniot kvalitet
nego go opi{uvaat i go objasnuva-
at na razli~ni na~ini, kako, na
primer: prodol`uvawe na nau~-
niot menaxment; nova paradigma
na pretprijatijata, orientirani
kon potro{uva~ot; seopfaten na-
~in na unapreduvawe na vkupnoto
rabotewe na pretprijatieto; nov
na~in na razmisluvawe na menax-
mentot vo pretprijatieto, ili
pak kako filozofija ili priod
na menaxmentot, koj se karakte-
rizira so svoi principi, prakti-
ka i tehniki, kako kreirawe kul-
tura na pretprijatieto, kako se-
opfaten priod na kontinuirano
podobruvawe na kvalitetot {to e
voden od menaxmentot i sl. Os-
novnite principi na menaxmen-
tot na vkupniot kvalitet se sled-
nive: kvalitet, potro{uva~,
vklu~enost na menaxmentot, par-
ticipacija na site vraboteni,
timska rabota, obuka i kultura.
Spored su{tinata na menaxmen-
tot na vkupniot kvalitet, na kva-
litetot na proizvodite – uslugi-
te vlijaat ~etiri grupi steikhol-
deri: potro{uva~i, menaxeri, ra-
botnici i dobavuva~i. Primena-
ta na menaxmentot na vkupniot
kvalitet vklu~uva nekolku teh-
niki, kako na primer: krugovi na
kvalitet, benchmarking, kontinui-
rano podobruvawe, ovlastuvawe,
snabduvawe od nadvore{en izvor
i namaleno vremetraewe na cik-
lusot. Konceptot na menaxmen-
tot na vkupniot kvalitet vo na-
{ata praktika postepeno dobiva
vo zna~ewe poradi zgolemenata
konkurencija na doma{niot pa-
zar, visokiot stepen na nadvo-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
re{notrgovskata liberalizacija
na zemjata i soo~uvaweto so fak-
tot za niskata konkurentnost na
makedonskata ekonomija naspro-
ti procesite na globalizacija i
zaostrenata konkurentska borba
na stranskite pazari.
LIT.: Bobek [uklev, Menaxment, ~etvr-
to izdanie, Skopje, 2004. B. [.
MENELAJ – nezakonski sin na
Aleksandar I, pokraj negovite ~e-
tiri zakonski sina (Alketa, Fi-
lip, Perdika II i Aminta). Toj e
tatko na Aminta II †Maliot#,
eden od pretendentite za make-
donskiot prestol vo vremeto na
voenata anarhija (394/3 g. pr.n.e.).
LIT.: V. Lil~i} i N. [eldarov, Kralevi-
te na anti~ka Makedonija i nivnite mo-
neti vo Republika Makedonija, Skopje,
1994; N. G. L. Hammond, G. T. Grifith, A History
of Macedonia, Vol. II, Oxford, 1979. K. M.-R.
MENELAJ – sin na Aminta III od
brakot so Gigaja, so koja gi imal i
dvata sina Arhelaj i Aridaj, po-
lubrat na Filip II Makedonski.
Kako pretendenti na makedonski-
ot prestol, Filip II go zatvoril i
go egzekutiral Arhelaj, dodeka
Menelaj i Aridaj privremeno na{-
le pribe`i{te vo Olint. Otkako
Olintjanite odbile da gi preda-
dat, Filip II go napadnal Olint, go
sramnil so zemjata i pritoa bile
pogubeni i negovite polubra}a.
IZV.: Justini, Historiarum Philippicarum ex
Trogo Pompeio, Parisiis, MDCCCXXIII.
LIT.: N. Proeva, Istorija na Argeadi-
te, Skopje, 2004. K. M.-R.
MENELAJ PELAGONECOT
(prvata polovina i sredinata na
IV vek pred n.e.) – linkestidski
velikodostojnik, mo`ebi sin na
linkestidskiot basilevs Arabaj
III. Vo izvorite nema potvrda de-
ka bil vladetel na Linkestida.
Vo periodot koga atinskite stra-
tezi dejstvuvale protiv makedon-
skiot kral Perdika III, toj ja po-
magal Atina vo Amfipol (ok. 350
pr.n.e.). Podocna stanal gra|anin
na Atina i se spomnuva vo docni-
te 360-ti godini pr.n.e. na eden
natpis na spomenik {to mu go po-
dignale Atiwanite.
LIT.: E. Petrova, Pajonija, Skopje, 1999; V.
Lil~i} – N. [eldarov, Kralevite na an-
ti~ka Makedonija, Skopje, 1994. K. M.-R.
MENKOV, Boro Iliev (Kumano-
vo, 6. V 1919 ‡ kaj s. Belanovce,
Kumanovsko, 14. X 1941) ‡ berber,
komunisti~ki deec i naroden he-
roj od NOB. Bil istaknat sindi-
kalist i rakovoditel na {traj-
kot na berberskite rabotnici vo
Kumanovo (1936). Potoa zaminal
na rabota vo Kraguevac (Srbija,
1936-1938). Se lekuval vo sanato-
riumot vo Kasin Dol (janua-
ri‡fevruari 1940), a potoa sta-
nal ~len na KPJ (1940). Po okupa-
cijata na Makedonija bil eden od
Boro
Menkov
organizatorite na NOB vo Kuma-
novo i komandant na Karada~kiot
NOPO (1941). Zaginal vo sudir
so bugarskata vojska i policija.
Proglasen e za naroden heroj na
Jugoslavija (30. XII 1951).
LIT.: Vlado Maleski, \ur|ina alova, II
izdanie, Skopje, april 1953, 5–18; Vidoe
Podgorec, Menkov Ilija Borko (1919-
1941), Narodni heroi od Makedonija,
Skopje, 1973, 216–221; Menkov Ilija Borko
(1919–1941), Mlad borec, XXXII, 18, Skop-
je, juni 1975, 17; Branko KrkeliÊ, Borac
protiv svih neprijateqa, [est decenija
od ro—ewa narodnog heroja Bore Menkova
i trideset osam godina od wegove pogibi-
je, †Politika#, Beograd, 26. XII 1979, 11;
Dejan Aleksi}, Svetol primer na dosle-
den borec i komunist (1-3), †Na{ vesnik#,
XVIII, 695, Skopje, 4; Crveni karanfili,
†Komunist#, Skopje, 25. IX 1981, 21; Spo-
men-bista na herojot. Na denot na artile-
riskite edinici vo kasarnata †Boro Men-
kov#, †Na{ vesnik#, XX, 787, Skopje, 13. XI
1981, 1; D-r Simo Mladenovski, Narodni-
ot heroj Boro Menkov, †Beseda#, VIII, 21–22,
Kumanovo, 1981, 104–132; D. P., Zakletva
dadovme ‡ sloboda da izborime. Razgovor
so Pero Menkov, †Komunist#, XL, 1334,
Skopje, 8. X 1982, 16; Dr @ivko Lazarevski,
Boro Menkov, Beograd, 1983, 1–61. S. Ml.
Vilijam
Mervin
MERVIN, Vilijam S. (Wujork, 7.
II 1927) ‡ amerikanski poet i pre-
veduva~ na poezija (od francuski,
{panski, portugalski i italijan-
ski). Prvata stihozbirka pod nas-
lov Maska za Janus ja objavil vo
1952 g. Potoa sleduvaat stihoz-
birkite Me~ki {to igraat
(1954), Pijan vo pe~ka (1960),
Vo{ki (1967), Nosa~ na skali
(1970, Pulicerova nagrada koja ja
odbil), Kompas-cvet (1977). Ne-
govite pesni, prete`no narativ-
ni, vo kombinacija so mitolo{ki
matrici vrz koi se baziraat, pos-
tignuvaat neobi~na nadrealna at-
MESESNEL M
mosfera. Dobitnik na Zlatniot
venec na SVP vo 2005 g.
LIT.: Z. An~evski: Portret bez ramka,
†Poezija#, SVP, Struga, 2005. P. Gil.
MERINGIJA, MALUCVETNA
(Moehringia minutiflora Bornm.) –
endemit vo florata na RM od fa-
milijata Caryophylaceae (karan-
fili). Poznat za okolinata na
Prilep–Markovi Kuli, Treska-
vec, Sele~ka Planina, Mariovo i
Jakupica. Vl. M.
MERKI I SREDSTVA ZA SUZ-
BIVAWE NA [TETNI [UM-
SKI INSEKTI – od aspekt na
za{titata na {umite se delat na
preventivni i represivni. So
preventivnite se spre~uva poja-
vata ili {ireweto na {tetnite
insekti, a so represivnite se suz-
bivaat koga tie se ve}e prisutni
i se vo sostojba da se pro{irat i
da predizvikaat pogolemi {teti
vo {umata. Metodite {to se ko-
ristat i pri obata slu~aja mo`at
da se grupiraat vo slednive kate-
gorii merki: predza{tita, fi-
zi~ko-mehani~ki, biolo{ki, ge-
netski, hemiski i integralni. Vo
prvite spa|aat site {umskood-
gleduva~ki merki. Vtorite se
primenuvaat koga {tetnikot e
prisuten na relativno mala povr-
{ina, a se koristi: mehani~ka si-
la, ogan, visoka temperatura,
prirodna ili ve{ta~ka svetlina,
radioizotopi ili elektri~na
struja. Vo biolo{kite merki se
koristat prirodnite neprijate-
li, kako {to se nekoi korisni vi-
dovi cica~i i ptici, insekti-pa-
raziti, predatori i drugi ~len-
konogi, kako i opredeleni vidovi
patogeni mikroorganizmi. Genet-
skite metodi za suzbivawe na
{tetnite {umski insekti se sos-
tojat vo sozdavaweto i razmno`u-
vaweto na nivnite slabo vitalni
ili neplodni rasi. Vo hemiskite
merki se koristat otrovni hemi-
ski sredstva koi mo`at da gi od-
bivaat insektite (repelenti) i
koi gi ubivaat (insekticidi).
Integralnite se najsovremeni i
pretstavuvaat kombinacija na si-
te prethodni merki. Avioaplika-
cijata ili aviometodata (avioak-
cijata) se prepora~uva samo vo
slu~ai koga se vr{i suzbivawe na
onie {tetni vidovi insekti {to
se razmno`uvaat preku gradacija
i predizvikuaat golemi {teti so
svoeto pro{iruvawe na golemi
{umski povr{ini.
St. N.
MESESNEL, France (Cervigna-
no, Slovenija, 25. XI 1894 – Tur-
jak, 4. V 1945) – slovene~ki isto-
ri~ar na umetnosta, likoven kri-
ti~ar i univ. profesor. Gimnazi-
ja zavr{il vo Qubqana, potoa
studiral istorija na umetnosta
vo Viena i vo Zagreb i doktori-
939
M MESMER
ral na Karloviot univerzitet vo
Praga. Kako kustos na Arheo-
lo{kiot muzej vo Skopje (od
1928), bil izbran za docent (1933)
i vonreden profesor (1938) na
Filozofskiot fakultet vo
Skopje. Pri prestojot vo Make-
donija, kako likoven kriti~ar
sorabotuval vo skopskoto spisa-
nie za nauka i kni`evnost †Ju`-
ni pregled# (1927), gi rakovodel
arheolo{kite iskopuvawa vo Su-
vodol, Bitolsko (1931–1932) i
u~estvuval vo arheolo{kite is-
kopuvawa vo Stobi. Otkako se
vratil na rabota vo Qubqana
(1938), bil aktiven u~esnik vo
Oslobodilnata fronta (od 1941),
a neposredno pred osloboduvawe-
to na Qubqana, bil uapsen od
kvislin{kata domobranska po-
licija i potoa strelan od belo-
gardistite. S. Ml.
MESMER, Toma (Thomas Moss-
mer) (1717‡1777) ‡ avstriski gra-
fi~ar, sopstvenik na tipografi-
ja vo Viena. Sorabotuval so
Hristofor @efarovi~ vo izved-
bata na pove}e dela me|u koi i iz-
danieto na Stematografijata
(1741), grafikite na sv. Naum Oh-
ridski (1743), Bogorodica Spi-
liotisa (1749), Bogorodica
Olimpiotisa (1752), manastirot
Hilandar (1755) i dr.
LIT.: D. Davidov, Srpska Grafika XVIII
veka, Novi Sad, 1978. J. ^.-F.
Rekata Mesta, ju`no od Bansko
MESTA – reka {to se formira
od vodite na Crna i Bela Mesta.
Crna Mesta izvira pod vrvot Ko-
larov od ju`nata strana na plani-
nata Rila, a Bela Mesta istekuva
od ezeroto Grn~arov (2.240 m). Se
vleva vo Egejskoto More isto~no
od gradot Kavala. Izvorniot del
se nao|a vo Bugarija, a drugiot del
te~e niz Pirinskiot i Egejskiot
Makedonija. Dolga e 290 km, od ko-
ja vo Bugarija te~e vo dol`ina od
126 km. Vkupniot pad na rekata
iznesuva 2.240 m, a prose~niot
9,1‰. Slivot zafa}a povr{ina
od 7.500 km2, od koi na Bugarija $
pripa|aat 2.767 km2 ili 36,9%, a
na Grcija 4.733 km2 ili 63,1%.
LIT.: K. Ivanov, V. Marinov, T. PanaŸo-
tov, A. Petkov, HidrologiÔ na BÍlgariÔ,
SofiÔ, 1961. Dr. V.
940
†METALEC#, AD – Prilep –
pretprijatie formirano vo 1970
kako rabotilnica za bravarsko-
limarski raboti. So pro{iruva-
we i razvoj se preorientira za
proektirawe, proizvodstvo i
monta`a na metalni konstruk-
cii. Firmata se zanimava i so li-
maro-pokriva~ki raboti, bravar-
ski raboti, izrabotka i monta`a
na mostovi i silosi, priklu~na
zemjodelska mehanizacija, remon-
tni aktivnosti na termocentrali
i rudnici. Od 2003 g. proizveduva:
kolektori za son~eva energija,
bojleri, kako i toplinoizmenuva-
~i, a od 2004 g. e usvoen proizvo-
dot – avtokontejner za vozila za
sobirawe na komunalen otpad.
Raspolaga so proizvodstveni hali
kompletno opremeni so instala-
cija i oprema i pridru`ni objek-
ti so vkupna povr{ina od 14.000
m². Kapacitetot iznesuva 5.000
t/g., od koi pogolemiot del se izne-
suva na stranski pazari. Sl. A.
@elezarnicata vo Skopje
METALURGIJA VO RM – pod-
ra~je na naukata i tehnikata {to
se zanimava so dobivawe i so pre-
rabotka na metali, leguri i sl.
Metalurgijata kako dejnost e pri-
sutna na teritorijata na Makedo-
nija u{te pred na{ata era. Taka,
vo rudnikot Al{ar, Mariovo, u{-
te vo rimsko vreme se eksploati-
rale arsen, antimon i hrom. Vo
sredniot vek se naseluvani iskus-
ni rudari, na pr., Sasi, ottamu i
nazivot Sasa na rudnikot za olovo
i cink. Nazivot Samokov, kaj Ma-
kedonski Brod, poteknuva od ime-
to na napravite za kovewe vo koi
~ekanot se podiga so pomo{ na vo-
deni~ko trkalo. Sovremenata me-
talurgija po~nuva po Vtorata
svetska vojna so izgradba na kom-
binatite †Jugohrom# – Jegunovce,
†Metalski zavod Tito# – Skopje,
Rudnici i `elezarnica †Skopje#,
†Alumina# – Skopje, †Topilnica
za olovo i cink# – Veles, †FENI#
– Kavadarci i drugi, koi proizve-
duvaat i delumno prerabotuvaat
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
Rudnikot †Tajmi{te#, najbogatata surovinska
baza na @elezarnicata vo Skopje
~elik, feroleguri (ferosilici-
um, ferohrom, feromangan, fero-
nikel i dr.) olovo, cink, alumini-
um, srebro, indium i dr. Pred tran-
zicijata na sopstvenosta, metalur-
gijata e vode~ka izvozna industri-
ska dejnost vo RM. Vo tranzicijata
nastanuva re~isi celosen zastoj.
So privatiziraweto i so prezema-
weto od stranski sopstvenici me-
talur{kite kompanii za`ivuvaat
i rabotat pouspe{no od koga bilo.
Metalurgijata e dejnost so inten-
zivno koristewe surovini, ener-
gija i voda i generirawe otpadni
gasovi, vodi i troski. Za{titata
na `ivotnata sredina e va`en as-
pekt na raboteweto na metalur-
{kite pogoni. Sv. H. J.
METAMORFNI KARPI – u{te
se narekuvaat i preobrazeni kar-
pi, koi nastanuvaat vo procesot
na metamorfizam, pri zgolemeni
pritisoci i temperaturi, so pre-
obrazba na sedimentnite ili pak
na magmatskite karpi. Ako nasta-
nuvaat so preobrazba na sedimen-
tnite karpi, se narekuvaat pa-
rametamorfni karpi, a ako nasta-
nuvaat so preobrazba na magmat-
skite karpi, se narekuvaat or-
tometamorfni karpi. Strukturi-
te kaj metamorfnite karpi mo-
`at da bidat reliktni ili pak
singenetski. Naj~esti singenet-
ski strukturi se: granoblasti~na-
ta, lepidoblasti~nata i nematob-
lasti~nata. Teksturata kaj meta-
morfnite karpi e naj~esto {kri-
lesta. Na osnova na teskturata se
izdvojuvaat {krilesti metamor-
fni karpi (argilo{isti, filiti,
{krilci, mika{isti, gnajsevi i
dr.), i masivni metamorfni karpi
(mermeri, eklogiti, kvarciti i
dr.). Na teritorijata na RM se
{iroko rasprostraneti karpi i
se pojavuvaat vo metamorfnite
serii vo site geotektonski edini-
ci (Zapadno-makedonskata zona,
Pelagoniskiot metamorfen kom-
pleks, Vardarskata zona i Srp-
sko-makedonskata masa).
LIT.: Risto Stojanov, Bla`o Boev, Pet-
rologija na metamorfni karpi, RGF,
[tip, 1999. Bl. B.
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
METODIJ ‡ ohridski arhiepis-
kop (28. V 1708 ‡ pred 11. VI 1708).
Samiot se narekuval ohridski
patrijarh. Bil smenet pod priti-
sok na pot~inetite arhijerei.
LIT.: Ivan Snegarov, Istorix na Oh-
ridskata arhoepiskopix, t. 2. Ot pa-
daneto $ pod turcite do neŸnoto uni-
]o`enie (1394–1767), Sofix, 1931; Jo-
van Bel~ovski, Hronolo{ki spisok na
poglavarite na Ohridskata arhiepisko-
pija (patrijar{ija), †Godi{en zbornik#
na Bogoslovski fakultet †Sveti Kliment
Ohridski#, kn. 8, Skopje, 2002, 76. S. Ml.
METODIJ (XV¶¶¶ v.) – ohridski
arhiepiskop (1757–1758). Spored
svedo~eweto na belgradskiot mit-
ropolit Joasaf, Metodij stanal
ohridski arhiepiskop vo tekot na
1757 g., a vo slednata godina se na-
o|al na tronot na Ohridskata crk-
va. Imal prepiska so sultanot, vo
koja se `alel deka te{ko mo`e da
gi ispla}a dolgovite na Ohrid-
skata arhiepiskopija.
LIT.: I. Snegarov, Istori® na Ohridskata
arhiepiskopi®-patriar{i®, Sofi®, 1995; A.
Matkovski, Odnosite pome|u Ohridskata
arhiepiskopija i osmanskata dr`ava, †Glas-
nik na INI#, XVI, 2, Skopje, 1972. Al. Tr.
Mitropolit
Metodij
METODIJ, mitropolit (\or|i
Poposki) (Prilep, 27. III 1914 –
Prilep, 25. II 1976) – prv vladika
od obnovenata Makedonska pra-
voslavna crkva. Ni`a gimnazija
zavr{il vo Prilep, {estoklasna
Bogoslovija vo Bitola (1935). Za-
vr{il i Filozofski fakultet
(istorija) na Skopskiot univer-
zitet. Na 27. X 1936 g. bil rakopo-
lo`en za |akon, a za sve{tenik vo
juli 1937 g. Od 1938 g. bil verou-
~itel vo osnovnoto u~ili{te vo
Prilep, potoa paroh na Prilep-
skata parohija. Vo 1941 g. bil pos-
taven za paroh pri crkvata †Sv.
Blagove{tenie# vo Prilep. Vo
1959 bil proizveden vo protoje-
rejski ~in, a vo 1965 g. e odliku-
van so najvisoko sve{teni~ko od-
likuvawe vo Makedonskata pra-
voslavna crkva – graden krst. Na
taa dol`nost bil sè do zamona{u-
vaweto i izborot za Veli~ki
episkop (12/13. III 1966), vo rodni-
ot grad Prilep vo Soborniot
hram †Sv. Blagove{tenie#. Vo ju-
li 1967 g. bil izbran i vostoli~en
za arhijerej na Debarsko-ki~ev-
skata eparhija {to ja upravuval do
krajot na `ivotot. Grobot na bla-
`enoupokoeniot mitropolit Me-
todij se nao|a vo hramot †Sv. Bo-
gorodica# – Kamensko, vo Ohrid.
LIT.: Done Ilievski, Makedonskoto
pravoslavno sve{tenstvo vo borba za na-
cionalna i crkovna sloboda, Skopje, 1987;
istiot, Smislata na nekoi otpori pro-
tiv avtokefalijata na Makedonskata
pravoslavna crkva, Skopje, 1970 ; istiot,
Avtokefalnosta na Makedonskata pra-
voslavna crkva, Skopje, 1972; istiot, Ar-
hiepiskop Ohridski i Makedonski Dosi-
tej, Skopje, 1995. Rat. Gr.
Mitropolit
Metodij
METODIJ, mitropolit (Meto-
dij Zlatanov) (Berovo, 24. VIII
1963) ‡ mitropolit na Amerikan-
sko ‡ Kanadskata eparhija, poet,
profesor vo Makedonskata pra-
voslavna bogoslovija „Sveti
Kliment Ohridski# vo Skopje.
Glaven i odgovoren urednik na
spisanieto za pravoslavna duhov-
na kultura „Demostroj#. Avtor na
esei i prevodi od oblasta na pra-
voslavnata teologija, filozofi-
jata na istorijata, hristijanskata
estetika i vizantologijata. Kako
poet e zagovornik na vizuelnata
poezija. Vo 1997 g. ostvaril serija
izlo`bi i instalacii „Pora|awe
na Istokot#.
DELA: Tre{talnik, Sk., 1986; E, Sk.,
1997; Sauloviot Katalog, Sk., 1998, Sa-
ronski bliznaci, Sk., 2002, Bagrena Sama-
rija, Sk. 2004. V. Toc
METODIJ, SV. (Solun, me|u
810‡815 ‡ Velegrad, Moravija, 6. IV
885) & mona{ko ime (svetovnoto ne
e posvedo~eno) na vizantiskiot ar-
hont i slovenski prosvetitel, mo-
ravski arhiepiskop i kni`even de-
ec. Najstar sin, roden vo ugledno
semejstvo na drungarot Lav i Mari-
ja od Solun. Najverodostoen izvor
za nego e Prostranoto (panonsko)
`itie, napi{ano od sv. Kliment
Ohridski. Pretstaven e kako umen,
hrabar i silen u{te od mladosta.
Na 20-godi{na vozrast postaven za
arhont (upravnik) na slovensko
kne`evstvo. Edni pretpolagaat de-
ka toa se nao|alo vo Makedonija, vo
Strumi~ko-bregalni~kiot kraj (i
deka tamu go prevel Zakonot za su-
dewe na lu|eto na slovenski so
METODIJ M
Sv. Metodij, |akonikot na ju`niot yid vo crkvata
vo Kurbinovo (XII v.)
gr~ko pismo), a drugi – vo Bitinija,
zapadna Mala Azija do Bosfor, ka-
de {to imalo mnogubrojni sloven-
ski semejstva importirani od So-
lunsko. Po 10-godi{na administra-
tivno-voena slu`ba se povlekol vo
manastir na planinata Olimp (Ma-
la Azija) i se zamona{il. Pove}e
podrobnosti za nego se poznati po
861, koga mu se pridru`il na brata
si Konstantin Filosof vo Hazar-
skata misija. Tamu e pretstaven ka-
ko pomo{nik na pomladiot brat,
no verojatno imal i drugi va`ni
diplomatski obvrski. Po vra}awe-
to od Hazarija imperatorot Miha-
il III i patrijarhot Fotij mu pred-
lo`ile arhiepiskopski ~in, no toj
odbil; prifatil da bide samo igu-
men na manastirot Polihron so 70
monasi, me|u koi verojatno imalo i
Sloveni. Kaj nego ~esto prestoju-
val brat mu Konstantin. So pravo
se pretpolaga deka tamu bilo sozda-
deno prvoto slovensko pismo i od
preselenite Sloveni tamu si iz-
brale svoi u~enici.
Najva`noto delo, zaedni~ko so
brata mu, e prosvetitelskata
Moravska misija od op{toslo-
vensko i evropsko zna~ewe. Sve-
~eno isprateni od vizantiskiot
imperator i od patrijarhot, Bra-
}ata i u~enicite, so prevodi na
najva`nite bogoslu`beni knigi,
bile radosno do~ekani od veliko-
moravskiot knez Rastislav. Toj
im dal dobri uslovi za rabota i
nabrgu podgotvile nov podmladok
za vr{ewe bogoslu`bi. No Ras-
tislav, vo 864 pobeden od germ.
kral Ludvig, nemal mo`nost da ja
{titi slovenskata bogoslu`ba od
germanskoto sve{tenstvo so la-
tinski jazik. Po tri godini Bra-
}ata planirale da se vratat, no za-
dr`ani od knezot Kocel ostanale
vo Panonija u{te edna godina i ta-
mu podgotvile slovenski kadar.
941
M METODIJA
Sv. Kiril i sv. Metodij, srednovekovna minijatura
Vo 867 g. vo Vizantija se slu~ile go-
lemi promeni vo dinastijata i vo
crkovniot vrv, pa namesto vo Carig-
rad, Bra}ata trgnale so mo{tite na
sv. Kliment Rimski vo Rim da bara-
at od papata dozvola za slov. bogos-
lu`ba. Vo Rim bile sve~eno do~eka-
ni od papata Adrijan, no na soglas-
nosta ~ekale dolgo. Po smrtta na sv.
Kiril vo Rim (869), Metodij ostanal
sam da ja rakovodi Slovenskata mi-
sija. Vo 870 se vratil vo Panonija, no
Kocel baral od papata Metodij da
bide rakopolo`en za arhiepiskop,
za da mo`e da organizira samostojna
crkva. Metodij povtorno odi vo Rim
i se vra}a kako arhiepiskop Panon-
ski, no sre}ava ogor~ena reakcija od
bavarskoto sve{tenstvo od Sal-
cburg, pod ~ija jurisdikcija se nao|a-
la Panonija. Metodij bil faten, su-
den, maltretiran i zatvoren dve i
pol godini. Po intervencija od novi-
ot papa Jovan VIII bil pu{ten, no vo
Panonija ve}e ne se vratil, a oti{ol
vo Moravija i rabotel pod mo{ne
te{ki uslovi. Vo 879 strogo mu bilo
zabraneto da slu`i na slovenski, pa
tretpat odi vo Rim da se pravda. Spo-
red 13 gl. na @M, vo 881 g. oti{ol vo
Carigrad i otkako ostavil tamu dvaj-
ca od svoite u~enici (sve{tenik i
|akon) i bogoslu`beni knigi, se vra-
til vo Moravija. Po tretoto patuva-
we vo Rim Metodij se oddava na kni-
`evna rabota. Zaedno so dvajca svoi
u~enici brzopisci go prevel do kra-
jot Stariot zavet, Nomokanonoti
Paterikot. Po~inal na 6 april st.
st. 885; bil opean na latinski, gr~ki
i slovenski i pogreban vo golemata
crkva vo Velegrad.
LIT.: S. B. Bern{teŸn, Konstantin Fi-
losof i MefodiŸ; P. Dinekov, SlavÔn-
skiŸ prosvetitelÏ MefodiŸ, SofiÔ 1985;
F. V. Mare{, Jazikot na slov. prvou~itel
Metodij, Kirilo-Metod. (st. slov.) peri-
od i K.-M. tradicija vo Maked., Skopje
1988, 71-76; Christianity among the Slavs, Roma
1988; S. Nikolova, MetodiÔ, K.-M. E II, S.
1995, 632-650; P. Hr. I., Svetila nezaodni,
Sk., 1999, 144–155. P. Hr. Il.
942
METODIJA (Srbija) – arhiman-
drit. Kako igumen na Le{o~kiot
manastir od Srpskata pravoslav-
na crkva vo 1915 i 1918–1923 g. gi
obnovil objektite na manastirot
o{teteni vo Prvata svetska voj-
na i ja zapo~nal izgradbata na no-
vata crkva †Sv. Atanasij#. Nase-
lenieto vo okolnite sela go za{-
tituval od teroriziraweto na
srpskite xandari i vojnici.
LIT: B. Svetozarevi}, Dejnosta na Arhi-
mandrit Metodija vo Le{o~kiot manas-
tir, †Glasnik na INI#, /2, 2000; I. Petru-
{evski, B. Svetozarevi}, Le{o~kiot ma-
nastirski kompleks, Skopje, 2001. Br. Sv.
Patronot na
u~ili{teto
Metodija
Mitevski-
Brico
†METODIJA MITEVSKI-
BRICO# (Skopje, 16. I 1950) ‡
u~ili{te za fizi~ka kultura, os-
novano od Komisijata za fizi~ka
kultura na Vladata na SRM, so
cel da {koluva stru~ni kadri za
u~ili{tata i sportskite organi-
zacii. Otprvin bilo smesteno vo
prostoriite na DTV †Partizan#
I. Od 1962/1963 se zdobilo so sop-
stven objekt vo naselbata †Crni-
~e# i go dobilo sega{noto ime.
Od u~ebnata 1951/52 do 1967/68,
koga prestanalo da bide kadrov-
sko, vo nego zavr{ile vkupno 668
stru~ni u~iteli po fizi~ko vos-
pitanie, od koi 490 ma{ki i 178
`enski. Po 1968 g. raboti kako
sredno naso~eno u~ili{te.
LIT.: Du{an Stanimirovi}, Osnovawe na
kadrovski {koli vo Makedonija, †Godi-
{en zbornik na Fakultetot za fizi~ka
kultura#, Skopje, 1988, 115–117. D. S.
METODIKA – v. didaktika
METODISTI^KA CRKVA VO
MAKEDONIJA ‡ zaednica na
vernici, pobornici na metodiz-
mot, so osnovna cel da se pro~istu-
va verata so pomo{ na sekojdnevno
Evangelisti~kata crkva vo Skopje
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
~itawe na Biblijata, so molitva,
post i slu`ewe na bli`niot, od-
nosno vodewe eden discipliniran
na~in na `iveewe i povrzuvawe vo
zaednica so onie {to go sledat pa-
tot na Isus Hristos. Vo 1968 g. bi-
la preimenuvana vo Evangelsko-
metodisti~ka crkva. Prvite evan-
gelsko-metodisti~ki zaednici na
teritorijata na Makedonija se os-
novale vo Bansko (Pirinsko) vo
1868, vo Bitola vo 1873, vo Stru-
mica i vo okolnite sela vo perio-
dot od 1882–1890 g., kako i vo pove-
}e gradovi i sela vo Egejskiot del
na Makedonija. Evangelsko-meto-
disti~kata crkva vo RM ima 13 za-
ednici, vo koi ~lenuvaat okolu
5.000 vernici. Sedi{teto na crk-
vata e vo Strumica.
LIT.: Istorija na Evangelsko-metodis-
ti~kata crkva vo Republika Makedoni-
ja, Skopje, 2003. M. Ta{.
METODOLOGIJA ‡ filozof-
ska disciplina {to ja prou~uva
sevkupnosta na metodskite postap-
ki, procesi i sredstva za zdobiva-
we, sistematizirawe i verifici-
rawe na nau~nite znaewa. Se deli
na op{ta metodologija (gi izu~uva
metodite {to im se zaedni~ki na
site nauki); posebni metodologii
(metodite na oddelni nau~ni pod-
ra~ja: op{testveni, prirodni, me-
dicinski nauki itn.), i specijalni
metodologii (metodskite postapki
karakteristi~ni za opredelena na-
u~na disciplina). Vo Makedonija,
kako filozofska i nastavna dis-
ciplina, metodologijata sistemat-
ski se prou~uva i se razviva od
oformuvaweto na Filozofskiot
fakultet vo Skopje (1946). Op{ta-
ta metodologija se izu~uva na studi-
ite po filozofija, otprvo vo ram-
kite na predmetot Dijalekti~ka
logika, a podocna i kako samostoen
predmet (na dodiplomskite i pos-
tdiplomskite studii). Posebnite,
odnosno specijalnite metodologii
se zastapeni skoro na site visoko{-
kolski institucii vo RM. Zna~ajni
ostvaruvawa od oblasta na op{tata
metodologija (objaveni statii, kni-
gi, prira~nici itn.) postignaa: (v.)
Mitko Ilievski, Mirko \o{ev-
ski, Violeta Panzova i dr., a vo do-
menot na specijalnite metodologii
na op{testvenite nauki: (v.) Petre
Georgievski (metodologija na soci-
olo{kite istra`uvawa), (v.) Nat-
ka Mickovi} i Nata{a Angelov-
ska (metodologija na pedago{kite
istra`uvawa), (v.) Violeta Pet-
roska-Be{ka (metodologija na psi-
holo{kite istra`uvawa) i dr.
LIT.: V. Panzova, Logi~ki leksikon, Skop-
je, 2005; Filozofski fakultet vo Skopje:
1920–1946–2006, Skopje, 2006, 237. V. Panz.
MEHMED I ^elebi (Odrin, 1389
– Odrin, 26. V 1421) – petti osman-
liski sultan. Vladeel vo Makedo-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Sultanot
Mehmed I
^elebi
nija 8 godini (5. VII 1413 – 17. VI
1421). Sin na sultanot Bajazid I.
Po pobedata vo vojnata za presto-
lot so bra}ata Sulejman i Musa ja
obedinil osmanliskata dr`ava.
LIT.: H. Ganem, E`tudes d`histoire orientale,
Les sultans ottomans, t. I., Paris, 1901; M. Ser-
toYlu, Resimi osmanl’ tarihi ansiklopedisi, Istan-
bul, 1958. J. Jan.
Sultanot
Re{at
Mehmed V
MEHMED V Re{at (1844-1918) –
trieset i petti sultan (27. XI 1909
– 3. VII 1918). Sin na sultanot Ab-
dul Azis, brat na sultanot Murat
V, a go nasledil proteraniot sul-
tan Abdul Hamid II. Prestojuval
vo Bitola i vo drugi mesta vo Ma-
kedonija. Vo negovo vreme bil ob-
noven Parlamentot. Kako sultan
izgubil tri vojni: Italijansko-
turskata, Prvata balkanska i Pr-
vata svetska vojna, koga dr`avata
ja upravuvale mladoturcite. Go
nasledil brat mu Mehmed VI.
LIT.: Turkiye Tarihi, Istambul, 1967. Al. Tr.
MEHMED, Abduraim ‡ vtor pot-
pretsedatel na prvata Vlada na
DFM (16. IV 1945‡XII 1946).
LIT.: Makedonski vladi, 60 godini, Dr-
`aven arhiv na Republika Makedonija,
Skopje, 2005, 22. S. Ml.
MEHMEDI, Mehmed Dauti (s.
Zajas, 1911 ‡ s. Bukoj~ani, Ki~ev-
sko, juli 1945) – zemjodelec, dele-
gat na Vtoroto zasedanie na AS-
NOM. Bil u~esnik vo NOB (od
letoto 1943) i ranet vo Mavrov-
sko kako borec na Grupata batal-
joni na NOV i POM. Po ozdravu-
vaweto stanal borec na Sedmata
makedonska {iptarska NO bri-
gada. Bil ubien vo balisti~ka za-
seda na vra}awe od Vtoroto zase-
danie na ASNOM, zaedno so de-
Mehmed
Mehmedi
legatot na ASNOM Rexo Ru{it
Limani (Zajazi).
LIT.: Slobodata be{e nivniot ideal.
Zbornik na padnati borci vo NOV i na
`rtite na fa{isti~kiot teror od Ki-
~evo i Ki~evsko, Ki~evo, 1982, 153.S. Ml.
Kim
Mehmeti
MEHMETI, Kim (Kim Mehmeti)
(s. Gr~ec, Skopsko, 1955) ‡ pisa-
tel, publicist i preveduva~. Os-
novno obrazovanie zavr{il vo
rodnoto mesto, a sredno u~ili{te
vo Skopje. Rabotel vo zemjodelska
zadruga, bil pe~albar na Bliski-
ot Istok, a potoa novinar i ured-
nik vo „Flaka e velazerimit“ i vo
„Jehona“. Rakovodel pove}e me|u-
narodni proekti i humanitarni
organizacii i fondacii, a bil an-
ga`iran i kako ekspert-konsul-
tant vo FIOOM vo Skopje. Nego-
vata proza e napi{ana na alban-
ski i na makedonski jazik.
BIBL.: Pra{inata {to niknuva, 1986;
Sedum no}i kazna, proza, 1990; Sudbinata
na Fatu{a, 1994; Seloto na prokolneti-
te deca, proza, 1998; Sobira~ite na ove-
natite cve}iwa, 1994. A. P.
MEHMETI, Nexmi (Nexhmi Meh-
meti) (Debar, 1945) ‡ pisatel i no-
vinar. Osnovno i sredno obrazova-
nie zavr{il vo Debar. Kratko vre-
me rabotel kako u~itel, a potoa
kako novinar vo Radio Debar. Bil
dopisnik na „Flaka“ i na „Rilin-
dja“. Pi{uva poezija za vozrasni.
BIBL.: Da ti ka`am eden zbor. A. P.
MEHMETI, [azim (Shazim Meh-
meti) (s. Balindol, Gostivarsko,
1958) ‡ poet, slikar i publicist.
Osnovno obrazovanie zavr{il vo
rodnoto mesto, a gimnazija vo
Gostivar. Toj e magister po teh-
ni~ki nauki vo oblasta na gra-
ME^KIN M
[azim
Mehmeti
de`ni{tvoto. Dosega ima reali-
zirano tri samostojni izlo`bi.
@ivee i raboti vo Gostivar. Av-
tor e na desetina knigi od oblas-
ta na kni`evnosta i eseistikata.
BIBL:: Igra na bolkata, poezija, 2004;
Fragmenti, proza, 2005; Tregime, Brezi, Te-
tov[, 2006. A. P.
Dimitar
Me~ev
ME^EV, Dimitar (Veles, 1870 –
Solun, 1903) – revolucioner gemi-
xija. Zavr{il osnovno obrazova-
nie. Rano vlegol vo redovite na
TMORO. Bil blizok so G. Del~ev i
so D. Gruev. Prestojuval vo Sofija
i vo @enava. • se pridru`il na
grupata revolucioneri gemixii i
u~estvuval vo Solunskite atenta-
ti (1903) kako najstar gemixija.
LIT.: K. Bitovski, Solunskite atenta-
ti 1903, Skopje, 2003. Al. Tr.
ME^KAROV, Pando (s. Preko-
pana, Kostursko, 1869 – s. Zele-
ni~, Lerinsko, 13. XI 1904) – u~es-
nik vo Ilindenskoto vostanie,
lerinski selski vojvoda. Bil
~len na TMORO (1899) i pretse-
datel na RK vo s. Prekopana. Vo
Ilindenskoto vostanie predvo-
del ~eta od rodnoto selo. Bil
ubien od andartite vo vremeto na
†Zeleni~kata krvava svadba#.
LIT.: G. Pophristov, RevolÓcionnata bor-
ba v Bitolski® okrÍg, Sofi®, 1953; A. Tra-
janovski, Andartskiot kole` vo s. Zagori-
~ani 1905, Bitola–Skopje, 1995. Al. Tr.
ME^KIN KAMEN – mesnost bli-
zu do Kru{evo, kade {to se vodela
golema bitka za odbrana na gradot
(1903). Vostanici od odredot na
vojvodata Pitu Guli so ~asovi ja
zadr`uvale osmanliskata vojska i
ba{ibozukot. Vo `estokata bitka
zaginale okolu 45 vostanici, zaed-
943
M ME^UVAWETO
D. Todorovski: Spomenik na ~etata na Pitu Guli,
na Me~kin Kamen, Kru{evsko
no so vojvodata Pitu Guli. Osman-
liskite zagubi bile ogromni. Po
probivot na Me~kin Kamen osman-
liskite sili na 13. VIII 1903 go za-
zele Kru{evo. Gradot bil granati-
ran, zapalen i ograben.
LIT.: Istorija na Kru{evo i Kru{evsko,
Kru{evo, 1978; A. Trajanovski, U~estvoto
na selanstvoto od Kru{evsko vo Ilinden-
skoto vostanie. zb. Prilozi za Ilinden,
V, Bitola–Kru{evo, 1983; K. Topuzoski,
Me~kin Kamen, Kru{evo, 1986. Al. Tr.
ME^UVAWETO VO MAKEDO-
NIJA – Prvpat se spomnuva kako
sportska aktivnost vo Skopje
(1911). MK †Rabotni~ki# bil osno-
van vo Skopje (1950) i e edinstven
vo Republikata (do 1991). Negovi
osnovopolo`nici bile Branko Ra-
dovanovi}, dolgogodi{en natpre-
varuva~ i pretsedatel i Dragoqub
Nikolovski. ^lenovite na Klubot
nastapuvale vo site kategorii na
jugoslovenskite, balkanskite, ev-
ropskite i svetskite prvenstva i
na mediteranskite igri, kako i na
golem broj drugi me|unarodni nat-
prevari. Bile osvoeni golem broj
medali vo site kategorii, poedi-
ne~no i ekipno. Najuspe{ni me~u-
valci bile: Aleksandar Anasta-
sovski, Tomi Aleksandrovski, Ki-
ril Ristevski, Zoran Stojanovi},
Sowa Pajkovska i dr., predvodeni
od trenerot Vladimir [umanov.
LIT.: 30 godini fizi~ka kultura i
sport, 1945–1975 vo SR Makedonija,
Skopje, 1975, 151–152. B. R.
ME[EI[TA – selo vo Stru{ko.
Se nao|a vo severoisto~niot kraj
na Stru{kata Kotlina, od levata
strana na r. Sateska, na nadmorska
visina od okolu 750 m. Niz seloto
Panorama na seloto Me{ei{ta, Stru{ko
944
pominuva magistralniot pat M–4,
koj na sever go povrzuva so oblasta
Debarca, a na jugoistok so Ohrid.
Ima 750 `. koi se zanimavaat glav-
no so odgleduvawe `itni kulturi i
lozarstvo. Toa e sedi{te na op{ti-
na {to se vodi pod imeto Debarca.
Zafa}a povr{ina od 42.239 ha, ima
30 naseleni mesta so 5.507 `. Vo se-
loto postoi osumgodi{no u~ili{-
te i zdravstvena stanica. Al. St.
ME[KOV, Stefan K. (Ohrid,
1884 – s. \u|anci, Kratovsko, 9.
VII 1904) – u~esnik vo Ilinden-
skoto vostanie, resenski vojvoda.
So ~eta od s. Evla, Prespansko,
u~estvuval vo napadot na kulite
vo s. Petrino, Resensko. Po vos-
tanieto se zasolnil vo Bugarija.
Vo tekot na juli 1904 g. vlegol vo
~etata na vojvodata Slavejko Ar-
sov. Zaginal vo borba so askerot
kaj mesnosta Lingura, Kratovsko.
IZV. i LIT.: Osvoboditelnoto dvi`e-
nie vÍ Makedoni® i Odrinsko – Spomeni
i materiali, t. 1, Sofi®, 1983, XXX; H.
Sil®nov, Osvoboditelnite borbi na Ma-
kedoni®, I, Sofi®, 1983. Al. Tr.
Nata{a
Me{kovska
ME[KOVSKA, Nata{a (Skopje,
05. II 1972) ‡ univ. profesor, pli-
va~ka. Zavr{ila Fakultet za fi-
zi~ka kultura vo Skopje (1993), na
koj magistrirala (2000) i doktori-
rala (2002). Bila ~len na APK
†Student# vo Skopje (od 1981). Na-
juspe{na makedonska pliva~ka na
kusi pateki. Na republi~kite pr-
venstva osvoila 55 prvi mesta i
postavila 31 rekord. Bila nekol-
kukratna prvenka na Jugoslavija,
rekorderka i dr`avna reprezenta-
tivka (1986–1991). Taa e nositel na
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
dva srebreni i eden bronzen medal
od balkanskite prvenstva i tri od
Svetskiot kup. Uspe{no nastapu-
vala i na drugi me|unarodni nat-
prevari. Bila izbrana za najdobar
sportist na Makedonija (1992). D. S.
Dim~e
Me{kovski
ME[KOVSKI, Dim~e (Skopje,
31. X 1945) ‡ akter. ^len na Dram-
skiot teatar vo Skopje (1967‡
2001). U~estvuva vo radioto i vo
TV emisii. Osobeno gi neguva hu-
morot i satirata. Ulogi: Peda~e
(†Grtko#); Dofilo (†Dve vr~vi vo-
da#); Preostanat beg (†Svadba#);
Ferojan (†Bolva v uvo#); Tase svi-
ra~o (†Jane Zadrogaz#); Ba{ ^elik
vo istoimenoto delo; Sekula (†So-
lunski patrdii#); Jerotie (†Som-
nitelno lice#); Tase (†Vikend na
mrtovci#); Mereja (†Kaligula#);
Marko (†Sobiren centar#); Ilija
^vor (†Balkanski {pion#). R. St.
MZT †HEPOS# A.D. – Skopje –
specijaliziran proizvoditel na
sistemi za sopirawe na {inski
vozila. Osnovan e vo 1953 g.. Orga-
nizaciski MZT †HEPOS# pret-
stavuva zaokru`ena tehnolo{ka
celina. Vo proizvodstvenata
programa zna~itelno mesto zaze-
maat uredite {to se proizveduva-
at spored licenci na firmite:
†Erlikon#, †SAB# i †[tabeg#.
Od 1982 g. vo razvojnite oddeleni-
ja i istra`uva~kite laboratorii
e razviena nova generacija na so-
fisticirani pnevmatski i meha-
ni~ki uredi so visok kvalitet
(ISO 9001-2000), a vo 2003 g. od
strana na UIC (Me|unarodna uni-
ja na `eleznici) e verifikuvan
brendot MH (MZT †HEPOS#) ka-
ko originalen sistem za sopirawe
{to e vo upotreba vo me|unarod-
niot `elezni~ki transport. Po
prezemaweto od strana na †Poli
Spa# – Italija, dvete firmi so za-
edni~ki nastap na svetskiot pazar
zazemaat zna~ajno u~estvo vo plas-
manot na kompleksni sopira~ki
sistemi za elektromotorni i di-
zelmotorni vozovi, lokomotivi
za patni~ki i tovarni vagoni i
metro vozila. Sl. A.
MIA ‡ Makedonska informativna
agencija formirana so Odluka na
Sobranieto na RM, registrirana
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
kako akcionersko dru{tvo. Prvata
vest ovoj javen informativen seris
ja ispratil na 30 septemvri 1998 g.
Emituva vesti i informacii 24 ~a-
sa na makedonski, angliski i na al-
banski jazik, producira foto i fo-
no-servis dostapni preku veb stra-
nicata na agencijata. Osnova~ i
prv direktor Zoran Ivanov. ^len-
ka na ABNA, Asocijacija na novin-
skite agencii na zemjite od Jugois-
to~na Evropa. B. P. \.
MIGDONIJA (Mygdonia) ‡ anti~-
ka oblast vo Dolna Makedonija, na-
selena od plemeto Migdonci, nare-
~ena spored eponimniot heroj Mig-
don. Se protegala na severnite de-
lovi na poluostrovot Halkidik
(okolu dene{niot Solunski Zaliv),
po dolniot tek na r. Aksij (Vardar)
do Dojranskoto Ezero. Imeto ~esto
se koristelo kako zbirno, za ozna~u-
vawe na oblastite Krestonija, Bi-
saltija i Antemunt. Taa bila gusto
naselena so razvien gradski `ivot.
Vo nea spa|ale gradovite: Tesaloni-
ka, Terma, Halija, Ematija, Ajnea,
Sindos, Halastra i dr. Prv ja spom-
nuva Herodot vo raska`uvaweto za
pohodot na Kserks protiv Helada.
IZV.: Herodoti, Historia, Oxonii, 1927; Thucy-
didis, Historiae, Oxonii, 1942.
LIT: F. Papazoglu, Makedonski gradovi u
rimsko doba, Skopje, 1957; N. Proeva, Isto-
rija na Argeadite, Skopje, 2004. K. M.-R.
MIDA (Midas) ‡ sin na Gordij (spo-
red nekoi, majka mu bila Kibela),
kral na Brigite, koi{to se prese-
lile vo Mala Azija, kade {to se poz-
nati kako Frigi, a oblasta {to ja
naselile Frigija, pa ottuka se spom-
nuva i kako kral na Frigija (ok. 737
pr.n.e.). Za negoviot lik se povrzani
mitovi {to go pravat simbol na bo-
gatstvo i mudrost, no i na al~nost
ili glupost. Okolu planinata Ber-
mij (sega Vermion) se nao|ale †Gra-
dinite na Mida#, kade {to, spored
mitot, toj go zarobil Silen (vospi-
tuva~ i pridru`nik na Dionis).
Spored za~uvaniot fragment na Ka-
listen kaj Strabon, izvor na negovo-
to mitolo{ko bogatstvo bile rud-
nicite blizu do planinata Bermij.
IZV.: Herodoti, Historia, Oxonii, 1927; Strabo-
nis, Geographica, I–III, Lipsiae, 1895–1913.
LIT.: D. Srejovi¢ – A. CermanoviÊ-Kuz-
manoviÊ, Re~nik gr~ke i rimske mitolo-
gije, Beograd, 1987. E. Petrova, Brigite
na centralniot Balkan vo II i I mileni-
um pred n.e., Skopje, 1996. K. M.-R.
MIDON ‡ pajonski heroj vo poz-
natata Trojanska vojna (1193‡1183
pr.n.e.), ubien od glavniot helen-
ski junak Ahil, neposredno po
ubistvoto na glavniot pajonski
junak Asteropaj. Toj e samo spom-
nat vo Homerovata Ilijada.
IZV.: Homeri, Illias, Lipsiae, 1910. K. M.-R.
MI@IMAKOV, Pan~e (Veles,
22. VI 1946) ‡ direktor na film,
producent. Zapo~nuva kako asis-
tent na re`ija i organizator na
snimawe, a podocna kako direktor
na film i menaxer na produkcija.
Naizmeni~no go menuva statusot
na sloboden filmski rabotnik i
vraboten vo †Vardar film#. Toj e
eden od osnova~ite na prvata pro-
ducentska ku}a †Pegaz# preku koja
se realizirani nekolku filmski
proekti. Vo negovata filmogra-
fija se vbrojuvaat pove}e deseti-
ci doma{ni i me|unarodni film-
ski produkcii. V. Masl.
MIZI (Moisoi, Mysoi, Moesi) –
pleme {to go naseluvalo Balkan-
skiot Poluostrov. Spored niv go
dobila imeto rimskata provinci-
ja Mizija {to gi zafa}ala site
zemji na rekata Dunav od utokata
na Sava do Crnoto More. Najrano
se spomnati kaj Homer. Kako et-
nonim is~eznale vo I v. pr.n.e.
Posleden pat se spomnuvaat vo vr-
ska so pohodite na Lukul (72 g.
pr.n.e.) i na Mark Likinij Kras
(29 g. pr.n.e.), koga stanale del od
Rimskata Imperija. Spored ne-
koi izvori, so toa ime se imenuva-
lo naselenieto na rimskata pro-
vincija Mizija (Tribali, Dardan-
ci, Geti i dr). Helanik gi navedu-
va kako sosedi na Makedoncite.
IZV.: Homeri Illias, ed. G. Dindorf, Lipsiae,
1910; Strabonis Geographica, ed. A. Meineke,
I–III, Lipsiae, 1895–1913.
LIT.: F. Papazoglu, Sredwobalkanska
plemena u predrimsko doba, Sarajevo,
1969. K. M.-R.
Sofija
Mazova-
Haxieva
MIZOVA, Sofija Haxieva (Oh-
rid, 2. VI 1940) – arhitekt. Diplo-
mirala na Arhitektonskiot fa-
kultet vo Belgrad (1964). Se zani-
mava so arhitektonsko i urbanis-
ti~ko proektirawe (so svojata
sestra Margarita). Realizirani
objekti: Gradskiot ugostitelski
centar †Letnica# vo Ohrid (1971);
hotelot †Belvi# vo Ohrid (1988).
Se zanimava i so urbanisti~ko
proektirawe. Urbanisti~ko-arhi-
tektonsko re{enie na centarot
na Kru{evo (1978); AUP na cen-
tarot vo Gevgelija. Kr. T.
MIZRAHI, Trajanka (s. Praved-
nik, Kavadare~ko, 24. V 1921 – 24. I
MIJALKOVSKI M
1991) – u~esnik vo NOB. Kako pri-
padni~ka na makedonskoto mladin-
sko dvi`ewe, stanala ~len na KPJ
(1941). Bila borec vo Tikve{kiot
NOPO †Dobri Daskalov# (od 7. V
1943) i zamenik politi~ki komesar
na Prviot bataljon na Devettata
makedonska NOU brigada. Po Os-
loboduvaweto izvr{uvala dr`avni
i op{testveni funkcii. Nositel e
na Partizanska spomenica 1941.
LIT.: @enite od Makedonija vo NOB
1941–1945, Skopje, 1976. Vl. Iv.
Aleksandra
Mijalkova-
Georgievska
MIJALKOVA-GEORGIEVSKA,
Aleksandra (Skopje, 24. VI 1973) ‡
balerina. Balet u~i vo MBUC
†Ilija Nikolovski-Luj#, Skopje,
vo klasata na \. Jovanovska. Stanu-
va ~len na Baletot pri MNT
(1991) kako solistka, a potoa e i
negova prvenka (1998). M.-G. e ba-
lerina so izrazeno sigurna kla-
si~na baletska tehnika, so nagla-
sen temperament i plasti~nost na
dvi`ewata. Prestojuva na specija-
lizacija vo Akademijata za teatar-
ski umetnosti vo Kiev (2004/2005).
ULOGI: Odilija (P. I. ^ajkovski, †Lebe-
dovo ezero#), Kitri (L. Minkus, †Don Ki-
hot#), @izel (A. Adam, †@izel#), Esmeral-
da (^. Puni, †Esmeralda#) i dr. Em. X.
MIJALKOVSKI, Dragan (Bjelo-
var, Hrvatska, 24. IV 1950) ‡ inter-
pretator na popularna muzika. In-
teresot kon muzikata go projavil
mnogu rano. Prvite nastapi kako
vokalen interpretator gi imal vo
1963 g. Negovata bleskava kariera
zapo~nuva od 1969 g. Bil eden od
najaktivnite makedonski inter-
pretatori na popularna muzika vo
toga{na Jugoslavija. Vo narednite
Dragan
Mijalkovski
945
M MIJATOVI]
godini bil redoven u~esnik na
Skopskiot festival i na golem
broj festivali vo stranstvo (Ger-
manija, Bugarija, Srbija itn.). Od
1966 g. se projavuva i kako avtor na
popularna, detska i avtorska pesna
vo naroden duh. M. Kol.
Mijat
Mijatovi}
MIJATOVI], Mijat (Vu~kovi-
ca, ^a~ak, Srbija, 15. III 1950 -
Skopje, 25. XII 2000) - fizi~ar, red.
prof. (1992) na PMF. Diplomiral
(1973) i magistriral na PMF vo
Belgrad. Doktoriral (1980) na
PMF so temata †Spin-Paerlsovi-
ot premin kaj ednodimenzionalni-
te magnetici#. Specijaliziral vo
Kopenhagen. Dr`el nastava po
Statisti~ka fizika so termodi-
namika i Astronomija so astrofi-
zika. Toj e koavtor na okolu 80 sta-
tii objaveni, glavno vo stranstvo,
so tematika od statisti~kata fi-
zika, kvantnite sostojbi i proce-
site vo periodi~nite strukturi,
nepotencijalnite interakcii,
koncentratorite i dr. Toj e koav-
tor na knigite: †The series-iteration
method in the theory of ordinary linear
differential equations# (so D. Dimit-
rovski), Hadronic Press, Florida, 1998
i †Geometrical theory of ideal nonima-
ging concentrators# (so D. Dimitrov-
ski i V. Veselinovi}), Skopje,
1994. Vo Skopje organiziral me|u-
narodna konferencija za hadron-
ska mehanika (1988). Toj e osnova~
i prv pretsedatel na Makedonsko-
to astronomsko dru{tvo. Vo dva
mandata bil {ef na Institutot za
fizika (1987–89 i 1997–99).
LIT.: Prirodno-matemati~ki fakultet –
Skopje 1946–1996, Skopje, 1996, str. 164; 60
godini Prirodno-matemati~ki fakul-
tet – Skopje, Skopje, 2006, str. 173. V. Ur.
MIJA^IJA – oblast vo zapadni-
ot del na RM. Gi zafa}a podra~jata
Dolna Reka i Mala Reka. Ovde ima
23 mija~ki sela {to se nao|aat na
zapadnite i jugozapadnite padini
na planinata Bistra i vo dolinata
na rekata Radika. Vo selata od Ma-
la Reka `iveat Mijaci, pravoslav-
ni Makedonci, a vo Dolna Reka
Mijaci–Torbe{i, koi se islamizi-
rani Makedonci. Vo minatoto go-
lemi mija~ki sela bile Gali~nik i
Lazaropole, a deneska toa se Skud-
riwe i Rostu{e. Do doa|aweto na
946
Karta na Mija~ijata
Turcite site Mijaci bile pravos-
lavni Makedonci. Islamizacijata
zapo~nala vo vtorata polovina na
XVI v. Vo XVIII v. zapo~nuva iselu-
vaweto na Mijacite od mati~niot
predel vo drugi kraevi vo Makedo-
nija. Toga{ se formirani selata
Ore{e i Papradi{te (Vele{ko),
Ehlovec (Ki~evsko), Smilevo (De-
mirhisarsko), a eden del od niv se
naselile i vo Kru{evo. Pokraj
Mijacite hristijani, se iseluvale
i Mijacite Torbe{i. Tie se prese-
lile vo skopskiot predel Torbe-
{ija, kako i vo vele{kite sela
Gorno Vranovci, Melnica i Sogle.
@iveej}i vo kompaktni selski sre-
dini tie uspeale da gi za~uvaat
svoite etni~ki karakteristiki,
kako jazikot, obi~aite, folklorot
i sl. Naselenieto vo mija~kiot
kraj otsekoga{ se zanimavalo so
sto~arstvo. Vo poslednite godini
lu|eto masovno zaminuvaat na ra-
bota vo stranstvo i toa posebno vo
Italija.
LIT.: G. TraŸ~ev, Mi®ci, Sofi®, 1941; T.
Smiqani¢, Mijaci, Gorna Reka i Mavrov-
sko Poqe. Naseqa i poreklo stanovni{-
tva, kw. XX, Beograd. Al. St.
†MIK# DOO (Metalna indus-
trija – Kavadarci) – firma od me-
taloprerabotuva~kata dejnost
formirana vo 1978 g.. Se prosti-
ra na okolu 75.000 m², od koi
27.000 m² pokrien prostor. Pro-
izvodstvena programa: komunalna
oprema – kontejneri i kanti za
komunalen otpad; zemjodelska me-
hanizacija – traktorski prikol-
ki, plugovi, klinesti brani i dr.;
proizodstvo na elektrooprema i
oprema za doma}instvoto i indus-
trijata – klasi~ni bojleri, bojle-
ri so toplo izmenuva~, kotli,
distributivni ormari za broila
i sl. Se zanimava i so proizvod-
stvo, proektirawe i monta`a na
~eli~ni konstrukcii. Raspolaga
so 2 tehnolo{ki linii za povr-
{inska za{tita na metalite:
toplo pocinkuvawe i elektros-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
tatsko bojadisuvawe. Ima bogat
ma{inski park: CNC ma{ini,
borverg, karosel, niza glodalki i
to~ila, sekator so opti~ka glava,
koordinatna dup~alka, hidrau-
li~na presa, no`ici i dr. Sl. A.
Franc
Miklo{i~
MIKLO[I^, Franc (Miklo{i~,
Franc) (Radomer{~ak kraj Quto-
mer, 20. XI 1813 – Viena, 7. III 1891)
‡ slovene~ki lingvist, slavist,
eden od osnova~ite na slavisti-
kata kako nau~na disciplina.
Spored nekoi negovi konstatacii,
privrzanik na takanare~enata pa-
nonska hipoteza za potekloto na
starocrkovnoslovenskiot jazik,
~ij avtor e Kopitar. Vo studijata
Geschichte der Lautbezeichnung in Bul-
garischen (Denkschriften der Keiserl.
Akad. der Wissenschaften, Philos. hist.
cl. Bd. 34, Wien, 1884) dava pregled
na najva`nite fonetski osobenos-
ti na makedonskite dijalekti (sp.
B. Vidoeski, Prilog kon biblio-
grafijata na makedonskiot ja-
zik, Skopje, 1953, 67).
LIT.: Miklo{i~ev zbornik (Mednarodni sim-
pozij v Ljubljani od 26. do 28. junija 1991),
SAZU, Ljubljana, 1992. Z. T.
Mikolo{kata laboratorija pri PMF vo Skopje
MIKOLO[KA LABORATORI-
JA – otvorena vo juli 2001 g. i op-
remena so pomo{ na me|unarodni
donacii. Vo nea se vr{at istra-
`uvawa na gabite. Funkcionira
vo ramkite na Institutot za bio-
logija pri Prirodno–matemati~-
kiot fakultet vo Skopje. M. K.
MIKROBIOLOGIJA – bio-
lo{ka disciplina {to ja prou~u-
va biologijata na mikroorganiz-
mite. Vo tekot na izminatite pe-
desetina godini mikrobiologija-
ta na Institutot za biologija be-
le`i zna~aen podem. Vo po~eto-
kot taa poka`uva{e skromen raz-
voj i se izu~uva{e vo ramkite na
drugi botani~ki disciplini. Vo
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
ranite sedumdesetti godini se iz-
dvojuva kako posebna nastavna
disciplina, zastapena so predme-
tot op{ta mikrobiologija. De-
nes, Katedrata po mikrobiologi-
ja dr`i redovna dodiplomska nas-
tava po grupa predmeti od mikro-
biologija i biotehnologija. Ob-
javeni se 40 nau~ni trudovi i 42
nau~ni izlagawa od sobiri vo
zemjata i vo stranstvo. Laborato-
rijata rakovodela {est doma{ni
i eden me|unaroden nau~noistra-
`uva~ki proekt, eden razvojnois-
tra`uva~ki proekt, a u~estvuva-
la vo rabotata na ~etiri me|una-
rodni proekti. X. K.
MIKROEKONOMIJA – del od
ekonomskata nauka {to go izu~u-
va odnesuvaweto na poedine~nata
firma, na potro{uva~ite i na od-
delnite ekonomski sektori vo
ekonomskiot `ivot. Mikroeko-
nomskata nauka vo Makedonija se
razviva po pedesettite godini na
minatiot vek. Osnovopolo`nici
na mikroekonomskata nauka kaj
nas se makedonski ekonomisti
{to svoeto fakultetsko obrazo-
vanie go steknale vo stranski
univerzitetski centri, a potoa
se vrabotile kako profesori na
Ekonomskiot fakultet vo Skop-
je. Doajeni vo mikroekonomskata
nauka orientirana na ispituvawe
na problemite na pretprijatija-
ta (ekonomika i organizacija na
pretprijatijata, analiza na bi-
lansite na pretprijatijata i spe-
cijalni knigovodstva) se sega po-
~inatite profesori Ko~o Axi
Mitreski (diplomiral na Dr-
`avniot fakultet za komercijal-
ni nauki vo Anvers, Belgija), To-
dor Stojanovi} (diplomiral eko-
nomski nauki vo Viena i pravni
nauki vo Belgrad) i \or|i Niko-
lovski (diplomiral komercijal-
no-finansiski nauki vo Lie` –
Belgija), koi do svoeto penzioni-
rawe rabotea na Ekonomskiot
fakultet vo Skopje. Vo istorija-
ta na Ekonomskiot fakultet vo
Skopje, vo site nastavni planovi
na redovnite i postdiplomskite
studii, mikroekonomskite dis-
ciplini se {iroko zastapeni, t.e.
dominiraat biznis-nasokite.
Sli~na e sostojbata i na Ekonom-
skiot fakultet vo Prilep, a i na
novonastanatite ekonomski fa-
kulteti vo zemjata. Me|u redov-
nite univerzitetski profesori,
koi dale osoben pridones vo raz-
vojot na oddelnite oblasti na
mikroekonomskata nauka, poseb-
no treba da se spomnat: Slobodan
Markovski (teorija na tro{oci
– negovite u~ebnici od ovaa ob-
last bea op{tojugoslovenski);
Jovan Stojanovski i Olga Teme-
nugova-Gradi{ka (mikroekonom-
ska teorija); Nikola Kqusev,
Metodija Nestorovski i Goce
Petreski, Bo`o Geramit~ioski
(teorija, politika i ekonomika
na investiciite); Slavko ^uko-
vi}, Eftim Bojaxievski (preda-
va{e ekonomika na agrarnite
pretprijatija i be{e ekspert vo
OON), Sini{a Spasov, Du{an
Petkovski, Qup~o Axi Mitre-
ski, Vera Taleska, Dimitar Boja-
xioski, Blagoja \or|ioski (eko-
nomika i organizacija na pret-
prijatijata); Krume Mihajlov i
Bobek [uklev (delovno planira-
we i menaxment); Taki Fiti
(pretpriemni{tvo); Todor Mi-
rovski, Slobodan Markovski,
Serafim Tomovski, Bla`o Ne-
dev, Trajko Rusevski, Metodija
Koneski (smetkovodstvo); Bo{ko
Ja}ovski, Nada Sekulova, Sne`a-
na Risteska (marketing); Gordana
Trajkoska (finansii); Dobri Do-
devski (industrija i tehni~ki
progres).
IZV.: 50 godini Ekonomski fakultet –
Skopje, Skopje, 2000; Interni materijali od
drugite soodvetni institucii. T. F. – M. S.
†MIKRON# – Prilep – fabrika
za proizvodstvo na mali elektro-
motori i na oprema za doma}in-
stvoto. Formirana e vo {eeset-
tite godini na minatiot vek kako
†Mikron#, za da prerasne vo po-
~etokot na 2005 g. vo firma so na-
ziv AD †Mikron Tech#. Vo proiz-
vodnata programa se zastapeni
pove}e vidovi motori so mala
mo}nost kako {to se: ednofazni-
te asinhroni mikromotori, uni-
verzalnite mikromotori, kolek-
torskite mikromotori na naiz-
meni~na struja. Od aparatite za
doma}instvo najzastapeni se ven-
tilatorite, a ne e pomalo zna~e-
weto i na grealkite, elektri~ni-
te pili, fenovite, mikserite i
mesore`a~kite. M. ^und.
†MIKROSAM#, AD – privatna
akcionerska kompanija, osnovana
vo 1990 g. vo Prilep so glavna ak-
tivnost – dizajnirawe i proiz-
vodstvo na kompjuterski kontro-
lirani ma{ini, oprema i sof-
tver-aplikacii za industriski
celi. Proizvodite na †Mikro-
sam# nao|aat primena vo indus-
trijata za kompozitni materija-
li, industrijata za mermer, drvop-
rerabotuva~kata i metaloprera-
botuva~kata industrija, obrabot-
kata na staklo i vo mnogu drugi
podra~ja. †Mikrosam# e proizvo-
ditel na prviot makedonski in-
dustriski robot so 6 oski na kon-
trola. Za svoite dostignuvawa e
dobitnik na golem broj nagradi,
MIKROFLORA M
me|u koi Zlaten medal od Svet-
skata organizacija za inovacija
na Internacionalniot saem na
inovacii, istra`uvawe i novi
tehnologii. Svoite proizvodi
†Mikrosam# gi prodava na pazari-
te vo Zapadna i Isto~na Evropa,
na Balkanot i vo Kina. Dr. M.
MIKROFLORA NA PRIROD-
NITE EZERA VO MAKEDO-
NIJA. Postojat dva tipa prirod-
ni ezera vo Makedonija. Prviot
tip se tektonskite ezera so gole-
ma geolo{ka starost (okolu 3 mi-
lioni godini), Ohidskoto, Pres-
panskoto i Dojranskoto Ezero,
dodeka vtoriot tip se geolo{ki
mladite glacijalni ezera nasta-
nati so topewe na lednicite, zas-
tapeni vo visokoplaninskiot re-
gion (planinite [ar Planina,
Jablanica, Pelister, Mokra). Od
dijatomolo{ki aspekt, ovie eko-
sistemi se verojatno najistra`u-
vanite ekosistemi vo Makedoni-
ja. Geolo{ki starite ezera vo
Makedonija me|usebno se mnogu
razli~ni od floristi~ki i od
ekolo{ki aspekt. Ohridskoto i
Prespanskoto Ezero se karakte-
riziraat so relativno visok ste-
pen na endemi~nost (17% od vkup-
niot broj na vidovi dijatomei),
pri {to Prespa pretstavuva me-
zotrofno ezero pod posilen an-
tropogen pritisok, po {to i se
razlikuva od Ohridskoto kako
oligotrofno ezero. Plankton-
skite zaednici na ovie ezera se so
mal diverzitet na formi (pri-
sutni se samo nekolku vidovi, ka-
ko {to se Cyclotella fottii, C. ocella-
ta, Dinobryon bavaricum, D. stipita-
tum, Microcystis spp, Anabaena spp.
Dojranskoto Ezero e kompletno
razli~no, pred s# poradi razli~-
nata ekolo{ka sostojba i vo nego
se razvivaat vidovi tolerantni
kon visoka trofi~nost, osobeno
planktonskite modrozeleni algi
(voden cvet od Micorcytis elabens,
M. aeruginosa, Aphanisomenon glos-
aquae, Gleotrichia natans), dodeka
benti~nite zaednici se domini-
rani od dijatomejskite rodovi
Nitzshia, Navicula, Tryblionella i Tha-
lassiosira. Glacijalnite ezera se
karakteriziraat so prisustvo na
alpski, ultraoligotrofni, aci-
dofilni taksoni od grupite Baci-
lariophyta i Chlorophyta. Sv. K.
MIKROFLORA NA RE^NITE
EKOSISTEMI VO MAKEDO-
NIJA. Re~nite ekosistemi vo
Makedonija se pod najrazli~en
antropogen pritisok, od {to sle-
duva razli~no nivo na trofi~-
nost i saprobnost i razli~na,
mnogu varijabilna mikroflora.
Dijatomeite se edna od najras-
prostranetite, no i ekolo{ki
najzna~ajni grupi algi. Vardar-
947
M MIKUL^I]
Del od mikroflorata na re~nite ekosistemi
skiot sliv e daleku poistra`uvan
i popoznat od jadranskiot (rekite
Radika i Crn Drim) i egejskiot
(rekata Strumica). Te~ej}i od
Vrutok kon Gevgelija, za rekata
Vardar e karakteristi~no raste-
weto na nivoto, na trofi~nost i
saprobnost {to e osobeno izraze-
no vo gradovite i mestata bliski
do industriski centri. Florata
vo po~etokot e oligotrofna i
oligosaprobna (Diatoma hyemalis,
D. mesodon), karakteristi~na za
reki so brz tek i so dobra aeraci-
ja. Ponatamu kvalitetot na voda-
ta varira me|u mezosaprobna i po-
lisaprobna, odnosno mezo i eut-
rofna so najgolema zastaenost na
Navicula sensu lato, Encyonema minu-
tum, Nitzshia spp, kako indikatori
za vakov tip vodi. Sli~en trend
se zabele`uva i za drugite reki
od vardarskiot sliv za koi posto-
jat podatoci, pri {to mikroflo-
rata e tipi~na za sli~ni ekosis-
temi vo Evropa. Za rekite Radi-
ka, Crn Drim i Strumica kako i
da ne postojat podatoci za struk-
turata i za zastapenosta na algal-
nata mikroflora. Sv. K.
Ivan
Mikul~i}
MIKUL^I], Ivan Luka (In|i-
ja, Srbija, 25. III 1936) – arheolog,
univ. profesor. Od 1958 g. raboti
vo RM – vo Narodniot muzej vo
[tip, Narodniot muzej vo Bito-
948
la, a od 1963 g. vo Arheolo{kiot
muzej na Makedonija vo Skopje.
Profesor na Filozofskiot fa-
kultet vo Skopje (na Institutot
za istorija na umetnosta i arheo-
logija). Vo 1969 g. go dobiva zva-
weto docent, potoa vonreden pro-
fesor (1974) i redoven profesor
(1979). Se penzioniral vo 2000 g.
Aktivnite terenski i kabinet-
ski istra`uvawa na arheolo{ko-
to nasledstvo na RM i na Srbija
gi fokusiral glavno na anti~ki-
ot period, povremeno navleguvaj-
}i vo temi od predistorijata i od
sredniot vek. Predmet na negovi-
te istra`uvawa vo ramkite na
doktorskata disertacija e Pela-
gonskata Visoramnina. Doktori-
ral (1965) na Filozofskiot fa-
kultet vo Belgrad. Rakovodel
za{titni i sistematski istra`u-
vawa na pove}e lokaliteti (kaj s.
Lipkovo, Makedonska Kamenica,
Karaorman, Stobi, Skupi, Kale –
Skopje i ^rn~e – Vodno). Rakovo-
del pove}e nau~noistra`uva~ki
proekti povrzani so starite gra-
dovi i tvrdini vo regionot na
Pelagonija, Povardarje i vo
Skopsko i sobral izvonredno bo-
gata arheolo{ka dokumentacija
za lokalitetite od ranata i od
docnata antika i od srednovekov-
jeto. Realiziral studiski pres-
toi vo Germanskiot arheolo{ki
institut vo Frankfurt, vo Ber-
lin i vo drugi gradovi vo Germa-
nija (1968, 1974, 1978), kako i vo
Atina (Grcija), kade {to bil sti-
pendist na gr~kata vlada. Vo 1978
g. ja dobil presti`nata nagrada
†Aleksandar fon Humbolt#.
Eden od najaktivnite ~lenovi na
Makedonskoto arheolo{ko nau~-
no dru{tvo. U~estvuval na golem
broj nau~ni sobiri i predavawa
vo zemjata i vo stranstvo. Vo pe-
riodot od 1959 g. publikuval oko-
lu dveste truda, me|u koi osobeno
se istaknuvaat negovite studii za
Pelagonija, Skopje i okolnite
tvrdini, za anti~kite i srednove-
kovnite gradovi vo Makedonija,
Stobi i dr.
BIBL.: Pelagonija u svetlosti arheo-
lo{kih nalaza, Skopje, 1966; Staro Skopje
so okolnite tvrdini, Skopje, 1982; Sred-
novekovni gradovi i tvrdini vo Makedo-
nija, MANU, Skopje, 1996; Anti~ki grado-
vi vo Makedonija, MANU, Skopje, 1999;
Spatantike und fruhbyzantinische Befestigungen in
Nordmakedonien, Munchen, 2002. V. L.
MILADIN (MILADINOV),
Naum (Struga, 1817 ‡ Sofija,
1897) ‡ muzi~ki deec i teoreti-
~ar. Bratot na Dimitrija i Kon-
stantin Miladinovi u{te od naj-
rana vozrast projavil sklonost
kon muzikata. Kako slu`benik vo
firmata †Zografci# vo Durus
(Albanija), vo kontakt so itali-
janski muzi~ari gi usvojuva osno-
vite na notnoto pismo. Vo Gimna-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
Naum
Miladin
zijata {to ja zavr{il vo Janina,
gi prodol`uva tie soznanija, pod-
gotvuvaj}i se za melografska dej-
nost. So posredstvo na janinski-
ot mitropolit, dobiva stipendi-
ja da u~i vo Visokata duhovna aka-
demija vo Halki kaj Carigrad. Po
trigodi{nite studii na Akade-
mijata, go zavr{uva i Teolo{ki-
ot fakultet vo Carigrad. U{te
kako student go zapo~nuva svojot
prira~nik za Hrisantovata nev-
matska notacija, {to go zavr{uva
vo Ohrid, kade {to ja formira
prvata {kola za vizantisko cr-
kovno peewe vrz reformiranata
nevmatska notacija. Rakopisot od
ovoj prira~nik e pronajden vo
1964 g. Kako u~itel vo Ohrid i vo
Struga, podgotvuva pove}e crkov-
ni pevci. Avtor e i na 11 melo-
grami na narodni pesni, zapi{a-
ni so zapadno notno pismo, {to
ne bile objaveni vo Zbornikot na
negovite bra}a. Dr. O.
MILADINOV, Angel (Kumano-
vo, 27. V 1928 ‡ Zagreb, 4. I 1984) ‡
televiziski re`iser i urednik.
Gimnazija zavr{il vo Skopje, a
Filozofski fakultet vo Zagreb.
Po studiite mu se posvetuva na
televiziskoto tvore{tvo, kako
eden od pionerite na Zagrepskata
televizija, koj u{te od prvite re-
`ii inaugurira svoeviden stil
{to ja vtemeluva televiziskata
estetika, no i etika. Ostvaril se-
rija emisii posveteni na filmot:
Ekran na ekranot (vo traewe od
10 godini), Vo ~etvrtok otvore-
no (emisija od kulturata), Stu-
dio 13 (zabavno-muzi~ka emisija)
i niza drugi. Sorabotuval i so
drugite jugoslovenski TV studija,
me÷u koi i so TV Skopje. Avten-
ti~nosta na negovoto avtorstvo
ostanala nenadminata. Od maj
2005 g. novoto televizisko studio
na TV Zagreb go nosi imeto na
Angel Miladinov. B. Ort.
MILADINOV, Dimitar (Kra-
tovo, 6. XI 1931 – Kratovo, 20. II
2002) – grad. in`., red. prof. na
Grade`niot fakultet vo Skopje
(1978) po predmetot Mehanika na
po~vite (do penzioniraweto vo
1996 g.), dekan (1981–83). Se usovr-
{uval na studiski prestoi vo
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Francija, Polska, Japonija i
SAD. Posebno pole na interes
mu bile dinami~kite karakteris-
tiki na po~vite. Aktiven na po-
leto na primenuva~kata rabota,
u~estvuval vo realizacijata na
zna~ajni in`enerski objekti,
publikuvaj}i gi dobienite sozna-
nija na kongresi i simpoziumi vo
zemjata i vo stranstvo. Q. T.
Novica
Trajkovski:
Dimitrija
Miladinov
MILADINOV, Dimitrija (Stru-
ga, 1810 – Carigrad, 11. I 1862) –
u~itel, sobira~ na makedonski
narodni umotvorbi, poet, publi-
cist, prerodbenik, centralna
li~nost na makedonskata prerod-
ba, najstar sin na Riste Miladin,
grn~ar od Struga. ]elijno u~i-
li{te u~el vo manastirot †Sveti
Naum#, a potoa prodol`il vo
klasnoto u~ili{te vo Ohrid. Po
dvegodi{no u~itelstvuvawe vo
Ohrid, obrazovanieto go prodol-
`il vo poznatata gimnazija vo Ja-
nina, kade {to ubavo nau~il
francuski i italijanski jazik.
Potoa bil u~itel vo pove}e mes-
ta vo Makedonija: Ohrid, Struga,
Bitola, Prilep, Magarevo, Ku-
ku{ (dva pati) itn. Vo maj 1845 g.
vo Ohrid imal sredba so poznati-
ot ruski nau~nik Viktor Ivano-
vi~ Grigorovi~. Profesorot na
Kazanskiot univerzitet prisus-
tvuval na ~as i mu stavil zabe-
le{ka {to nastavata ja izveduva
na nerazbirliviot za decata gr~-
ki jazik. Pritoa mu uka`al i na
slovenskoto poteklo i potrebata
za neguvawe na narodnite tradi-
cii. Iako taa sredba pretstavuva
va`en moment za narodnosnoto
osvestuvawe na Miladinov, duri
Dimitar Miladinov, Slovo (1839)
Zbornikot na bra}ata Miladinovci,
†B’lgarski narodni pesni# (1861)
po prestojot vo Bosna, Vojvodina
i Srbija (1855/56) i zapoznavawe-
to so `ivotot vo ovie krai{ta i
osobeno so srpskoto narodno tvo-
re{tvo, kaj nego nastapil celo-
sen presvrt. Od ubeden elinist
stanal plamenen slovenofil. Od
Savle stana Pavle, pi{uva za toa
K. [apkarev. Razmenuval pisma
so mnogu u~eni vo slovenskite
zemji, ispra}al studenti na {ko-
luvawe vo Rusija (me|u drugite i
svojot najmal brat Konstantin).
Sobiral narodni umotvorbi i mu
gi ispra}al na Konstantina vo
Moskva so nade` deka tamu }e gi
objavi vo poseben zbornik. Taka
toj e najzaslu`niot za sozdavawe-
to na zbornikot {to Konstantin
go objavi na vra}awe od Rusija vo
Zagreb vo 1861 g., so naslov
†Bšlgarski narodni p‹sni#.
Zbornikot sodr`i ogromen fond
makedonski narodni pesni, krat-
ki `anri, etnografski materija-
li i sl. i samo edna sedmina bu-
garski pesni. @estoko se borel
za voveduvawe na narodniot jazik
vo u~ili{tata i na crkovnoslo-
venskiot vo bogoslu`bata, kako i
protiv postavuvaweto gr~ki
sve{tenici vo Makedonija. Po-
radi toa bil nakleveten pred tur-
skite vlasti kako ruski {pion,
bil zatvoren i pod nerasvetleni
okolnosti go zagubil `ivotot vo
carigradskite zandani.
LIT.: Haralampie Polenakovi}, Studii
za Miladinovci, Izbrani dela 5, Skopje,
1989; Kniga za Miladinovci (1862–1962),
Zbornik od studii, statii i prilozi, Skop-
je, 1962; @ivotot i deloto na bra}ata
Miladinovci, Skopje, 1984; Konstantin
Miladinov, Izbor. Izbor i predgovor Ga-
ne Todorovski, Skopje, 1980. M. Kit.
MILADINOV, Dragi (Skopje, 1.
III 1928) – grad. in`., red. prof. na
MILADINOV M
Grade`niot fakultet vo Skopje
(do penzioniraweto vo 1989) po
predmeti od oblasta na drvenite
i masivnite konstrukcii. Kako
stipendist na Fordovata fonda-
cija specijaliziral vo SAD
(1964/65), a se usovr{uval na stu-
diski prestoi i vo Holandija
(1969) i [vedska (1979). U~estvu-
val vo realizacijata na pove}e
objekti i bil mnogu aktiven na
op{testven plan. Gi vr{el fun-
kciite dekan na Grade`niot fa-
kultet (1975–77), prorektor na
Univerzitetot †Sv. Kiril i Me-
todij# i pretsedatel na Univer-
zitetskiot sovet. Q. T.
Jordan
Miladinov
MILADINOV, Jordan (Kumano-
vo, 30. XII 1922 – Skopje, 23. X 2001)
– grad. in`., red. prof. na Grade`-
niot fakultet vo Skopje (od 1968
do penzioniraweto vo 1987 g.) po
predmetite od oblasta na tehni~-
kata mehanika, jakosta na materi-
jalite i od teorijata na elasti~-
nosta i plasti~nosta. Zavr{il
Grade`en fakultet vo Belgrad
(1949) i bil prviot kandidat {to
odbranil doktorska disertacija
na Tehni~kiot fakultet vo Skop-
je (1955). Predaval na site tehni~-
ki fakulteti na Skopskiot uni-
verzitet, a gostuval i na drugi
univerziteti. Specijaliziral vo
Minhen (1955), Cirih (1957) Hano-
ver (1962/63). Vr{el pove}e fun-
kcii, od koi pozna~ajni se: {ef na
Grade`niot oddel na Tehni~kiot
fakultet (1958–60), prorektor na
Univerzitetot (1963–65), {ef na
Grade`niot oddel na Arhitekton-
sko-grade`niot fakultet (1965–67).
Isklu~itelno bogatata nastavna
i nau~na dejnost ja zaokru`il so 7
u~ebnici, objaveni vo pove}e iz-
danija. Q. T.
MILADINOV, Konstantin
Ristov (Struga, 1830 – Carigrad,
18. I 1862) – u~itel, poet, prevedu-
va~ i folklorist, prerodbenski
deec. Bil najmlad sin od osumte
deca vo semejstvoto. Zavr{il os-
novno u~ili{te vo Ohrid i gimna-
zija vo Janina (1944–1847), po {to
bil u~itel vo Struga i Trnovo, Bi-
tolsko (1847–1849). Potoa diplo-
miral gr~ka filologija na Filo-
949
M MILANSKI
Rodoqub
Anastasov:
Konstantin
Miladinov
lo{kiot fakultet na Atinskiot
univerzitet (14. X 1849 – letoto
1852). Izvesno vreme prestojuval
kaj Partenija Zografski vo manas-
tirot Zograf na Sveta Gora, kade
{to ja izu~uval ruskata gramati-
ka i potoa zaminal za u~itel vo s.
Magarevo, Bitolsko (1852/1853).
Podocna zaminal za Rusija (esen-
ta 1856) i studiral na Istorisko-
filolo{kiot fakultet vo Moskva
(1857–1860). Tamu posebno vnima-
nie posvetil na starata slovenska
kni`evnost, preveduval od ruski
jazik, vo tamo{noto spisanie
†Bratski trud# (1860) na makedon-
skite i bugarskite studenti, vo sp.
†BÍlgarski kni`ici# i vo v. †Du-
navskiŸ lebed#. Otkako zaminal
za Viena (kon krajot na juni 1860),
se sretnal so hrvatskiot biskup i
slovenski mecena Josip Juraj
[trosmaer, pa zaedno so nego zami-
nal za episkopskiot centar \akovo
(vo po~etokot na oktomvri 1860),
kade go zavr{il redaktiraweto na
poznatiot zbornik so 660 makedon-
ski narodni pesni (so nad 23.000
stihovi), razni detski igri, obi-
~ai, veruvawa, predanija, poslovi-
ci, gatanki, narodni imiwa i na-
pravil mal makedonsko-hrvatski
re~nik. Toa se tvorbi sobrani od
nego i od brat mu Dimitrija, a ob-
javeni vo Zagreb (1861) so pomo{
na J. J. [trosmaer. Doznavaj}i deka
brat mu Dimitrija e zatvoren vo
Carigrad, zaminal da mu pomogne
za osloboduvawe, no i samiot bil
uapsen. J. J. [trosmaer i drugi pod-
dr`uva~i se obidele da gi spasat
bra}ata, no bez uspeh. Po~inal vo
carigradskite zandani od tifus.
Avtor e i na antologiskite pesni
†[upelka#, †Bisera#, †Na ~u`di-
na#, najpoznatata †T’ga za jug# i dr.
Osven toa, od ruski na makedons-
ki jazik ja prevel antiunijatskata
bro{ura †Pravoslavni cÍrkovni
bratstva vo Ágozapadnata RusiÔ#
od otec Flerov (1858).
BIBL.: BŠlgarski narodni p‹sni, sobrani
od bratÔ Miladinovci DimitriÔ i Konstan-
tina i izdani od Konstantina, Zagreb, 1861;
SÍ~inenix. Pisma, dopiski i stihotvorenix,
pod red. na N. Tabakov, SofiÔ, 1943; Konstan-
tin Miladinov, Izbor. Izbor i predgovor
Gane Todorovski, Skopje, 1980.
LIT.: K. A [apkarev, Materiali za `ivo-
topisanieto na bratÔ H. Miladinovi,
950
DimitriÔ i Konstantina, SofiÔ, 1884;
Kniga za Miladinovci (1862–1962), Zbor-
nik od studii, statii i prilozi, Skopje,
1962; @ivotot i deloto na bra}ata Mi-
ladinovci, Skopje, 1984; Haralampie Po-
lenakovi}, Studii za Miladinovci, Iz-
brani dela, 5, treto izdanie, Skopje, 2007;
Van~o Tu{evski, Nova makedonska kni`ev-
nost, Skopje, 2008. S. Ml.
MILANSKI EDIKT – zakonski
akt na carevite Konstantin I i
Licinij za ramnopravnost na re-
ligiite vo Rimskoto Carstvo, iz-
daden vo Milano (fevruari 313),
po sklu~eniot sojuz. Reskriptot
(originalot e zaguben) bil obzna-
nen vo Nikomedija (juni 313). Ima
golemo zna~ewe za hristijanstvo-
to i voop{to za razvojot na hris-
tijanskata kultura.
LIT.: R. PopoviÊ, Izvori za crkvenu is-
toriju, Beograd, 2001; Ch. M. Odahl, Con-
stantine and the Christian Empire, Cambridge-
Harvard, 2004. B. Petr.
MILEV, Petar I. (s. Kosa~a,
Perni~ko, 1879 – s. Kova~evica,
Nevrokopsko, 8. VII 1908) – u~es-
nik vo Ilindenskoto vostanie.
Zavr{il gimnazija vo ]ustendil.
Vo 1900 g. vlegol vo TMORO i
stanal ilegalen. Bil sekretar na
~etata na J. Sandanski i nevro-
kopski okoliski vojvoda.
IZV. i LIT.: A. Smit, Spomeni ot Make-
doni®, Sofi® 1983; H. SilÔnov, Osvobo-
ditelnite borbi v Makedoni®, II, Sofi®,
1983. Al. Tr.
Jo{ka
Milenkovski
MILENKOVSKI, Jo{ka (Kru-
{evo, 11. IX 1960) ‡ univ. profe-
sor, odbojkar. Zavr{il Fakultet
za fizi~ka kultura vo Skopje
(1984). Magistriral na istiot
fakultet (1995) na tema: †Rela-
cii pome|u nekoi kognitivni, ba-
zi~ni motori~ki i situaciono-
motori~ki sposobnosti kaj odboj-
karite od Prvata makedonska li-
ga# i doktoriral (1999) na tema:
†Relacii i razliki na nekoi kog-
nitivni, specifi~no-motorni
sposobnosti, konativni karakte-
ristiki i situaciono-motori~-
koto znaewe kaj odbojkarite od
plej-of i plej-aut natprevarite
na Makedonija 1997–1998 g.#. Toj e
vraboten na Fakultetot kako
asistent (1987), a sega e vonreden
profesor po predmetot Odbojka.
Odbojkar vo OK †Niko Doaga# vo
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
Kru{evo (1976–1978) i OK †Var-
dar# vo Skopje (1978–1983). Tre-
ner na Odbojkarskiot klub †Fer-
{ped Rabotni~ki# vo Skopje (od
1994), so koj pove}e pati go osvo-
juval prvenstvoto na Makedonija
i uspe{no se natprevaruval vo
Kupot na evropskite {ampioni.
Uspe{en i kako selektor na Rep-
rezentacijata na Makedonija. Ne-
kolkupati bil proglasuvan za
najdobar sportski trener i se-
lektor vo Makedonija. Objavuval
stru~ni i nau~ni trudovi. D. S.
Sa{o
Milenkovski
MILENKOVSKI, Sa{o (Bito-
la, 28. XI 1963) ‡ re`iser. Diplo-
miral na otsekot za teatarska re-
`ija i dramaturgija na FDU vo
Skopje (1992). Stanuva ~len na
Kazali{te, pozori{te, gleda-
li{~e, teatar vo Subotica, Sr-
bija (1988-1991). Osnova~ e na ne-
zavisniot teatar †Babilon#. Od
noemvri 2006 g. e direktor na
Dramata na MNT. Re`ii: †Balka-
not ne e mrtov#; †Game over#; †Bu-
re barut#; †Kolede#; †Ova ne e
amerikanski film#; †Kandid vo
zemjata na ~udata#; †Tetovirani
du{i#; †Deus ex machina#; †Hamlet
vo tranzicija#; †Dole vlada# i dr.
Piesite †Kolede#; †Ova ne e ame-
rikanski film#; †Game over#;
†Deus ex machina# se negovo avtor-
sko delo. R. St.
Mirko
Mileski
- Uro{
MILESKI-URO[, Mirko (s.
Popoec, Ki~evsko, 23. IV 1923 –
pl. Bukovi}, Ki~evsko, 1. X 1943)
– naroden heroj. Bil ~len na KPJ
(1941). Kako preveduva~ vo karabi-
werskata stanica vo s. Izvor, dos-
tavuval doverlivi informacii za
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
aktivnostite na italijanskata po-
licija (1941–1942). Podocna se
ilegaliziral (juli 1942) i stanal
borec vo Ki~evsko-mavrovskiot
NOPO (1943). Zaginal so celata
~eta vo odbrana na slobodnata te-
ritorija vo Zapadna Makedonija
od germansko-balisti~kite for-
macii na prevojot Stra`a (Buko-
vi}). Proglasen e za naroden heroj
na Jugoslavija (1953).
IZV.: Ki~evo i Ki~evsko vo NOV 1941–
1945. Dokumenti. Izbor i redakcija Va-
sil Jotevski, d-r Simo Mladenovski i
\or|i ^akarjanevski, Ki~evo, 1985.
LIT.: Narodni heroji Jugoslavije i na-
rodni heroi od Makedonija, Skopje, 1970.
Vl. Iv.
MILETI], Dragoslav Lazarev
(Pirot, 31. X 1901 ‡ Belgrad, 1980)
‡ spec. patolog, redoven prof. na
Med. f. vo Skopje. Med. f. zavr-
{il vo Belgrad. Vo 1947 g. (po po-
kana) doa|a od belgradskiot Med.
f. vo Skopje. Eden od osnova~ite i
dolgogodi{en direktor na Insti-
tutot za patologija i {ef na Ka-
tedrata. Se penzioniral (1978) ka-
ko redoven profesor. D. S.-B.
Qubomir
Mileti~
MILETI^, Qubomir ([tip, 1. I
1863 ‡ Sofija, 1937) ‡ istaknat
bugarski filolog, osnovopolo`-
nik na slavisti~kata nauka vo Bu-
garija, eden od osnova~ite na So-
fiskiot univerzitet †Kliment
Ohridski# i profesor i titular
na Katedrata po slovenska filo-
logija (1892-1934), osnova~ i prv
pretsedatel na Makedonskiot na-
u~en institut vo Sofija, redoven
~len na Bugarskata akademija na
naukite (BAN) i dolgogodi{en
nejzin pretsedatel (1926-1937) i
~len na pove}e stranski akademii
na naukite. Sin na \or|e Mile-
ti}, srpski u~itel vo Makedonija
i postar brat na voda~ot na vojvo-
dinskite Srbi Svetozar Mile-
ti}, a po majka {tipjanec. Gimna-
zija zavr{il vo Zagreb, kade {to
prodol`il da studira slavisti~-
ki nauki, prodol`uvaj}i gi studi-
ite vo Praga (1882-1885). Dokto-
riral vo Zagreb (1888). Avtor na
mo{ne bogat nau~en opus od ob-
lasta na jazikot i literaturata so
{irok raspon na interdiscipli-
narni qubopitstva. Posebno go
prou~uval ~lenot vo bugarskiot i
vo makedonskiot jazik (negova
doktorska disertacija, 1890), ka-
ko i preminot od sintetizam kon
analitizam vo bugarskiot jazik.
Se zanimaval i so dijalektologi-
ja. Se smeta za eden od najdobrite
poznava~i na slo`enata makedon-
ska problematika i va`i za nej-
zin suptilen komentator. Ja pok-
renal edicijata †Spomeni i mate-
rijali na osloboditelnoto dvi-
`ewe vo Makedonija i Odrinsko#
i objavil serija stenografirani
zapisi od istaknati voda~i na ma-
kedonskoto osloboditelno dvi-
`ewe (Dame Gruev, Hristo Tatar-
~ev, \or~e Petrov, Slavejko Ar-
sov, Pando Kqa{ev, Smile Vojda-
nov, Luka Xerov, Boris Sarafov,
Jane Sandanski, Nikola Pu{ka-
rov, Mihail Gerxikov i dr.). G. T.
MILINZI – mnogubrojno i vo-
instveno slovensko pleme, nase-
leno na Peloponez (VII v.), prvin
vo Lakonija, a podocna se povlek-
le kon planinata Tajget. Zaedno
so Ezercite imalo od 20 do 25 il-
jadi lu|e, a naseluvale teritorija
od ok. 750 km . Ja za~uvale samos-
2 se zastapuva za nedelivosta na ma-
tojnosta do po~. na IX v., koga ja
priznale vlasta na Vizantija,
pla}ale danok i davale 1.000–
2.000 vojnici. Krevale vostanija,
no ne uspeale da ja vratat samos-
tojnosta. Im davale otpor na La-
tinite, koga go osvojuvale Pelo-
ponez (1248).
LIT.: T. @ivkoviÊ, Ju`ni Sloveni pod
vizantijskom vla{Êu (600–1025), Beog-
rad, 2002. K. Ax.
MILICA – ktitorka na obnove-
nata crkva †Sv. Bogorodica#
(Matka) na r. Treska (Skopsko),
obnovena vo vremeto na skopski-
ot mitropolit Atanasij (1496–
1497). Vo ktitorskata kompozi-
cija Milica e naslikana zaedno
so sinot Nikola.
LIT.: S. Nikolovska, Kodikot na manas-
tirot Matka, †Spomenici za srednove-
kovnata i ponovata istorija na Makedoni-
ja#, 1, Skopje, 1975; G. SubotiÊ, Ohridskata
slikarska {kola od XV v., Ohrid, 1980; Z.
Rasolkoska-Nikolovska, Ktitorskiot
portret vo yidnoto slikarstvo vo Make-
donija, Civilizacii na po~vata na Make-
donija, 2, MANU, Skopje, 1995. Z. R.-N.
MILJUKOV, Pavel Nikolaevi~
(Moskva, 13 (28). I 1859 ‡ Eks-le-
Bel, Francija, 31. III 1943) ‡ ru-
ski istori~ar, slavist, makedo-
noznalec, politi~ar, voda~ na po-
liti~ka partija i pretsedatel na
ruskata Duma (parlament). Pres-
tojuval pove}e pati vo Makedoni-
ja, prou~uvaj}i go nejzinoto isto-
risko i kulturno minato i ko-
mentiraj}i ja vo toga{niot ruski
pe~at nejzinata politi~ka sudbi-
na. Bil profesor na univerzite-
MILOEVI] M
Pavel
Miljukov
tite vo Moskva i vo Sofija. Ma-
kedonskata tema ja znael izvorno,
a vo tekot na 1912‡1913 gi komen-
tiral na stranicite na petrog-
radskiot vesnik †Re~# tragi~ni-
te nastani so podelbata na Make-
donija, ~in {to toj blagovremeno
go predviduval i nastojuval da go
spre~i. Zavleguvaj}i vo slo`e-
nosta na makedonskoto pra{awe,
glavno preku dioptrijata na to-
ga{nata bugarska nauka, toj pra-
vovremeno uspeva da se izvi{i
nad valkanicite na bugarsko-srp-
skiot spor za Makedonija, pa vo
tekot na Balkanskite vojni javno
kedonskiot istorisko-etni~ki
organizam, smetaj}i go za nepros-
tliv zlostor na agresivnite sose-
di, razglasuvaj}i ja tezata za pos-
toewe i na makedonska gledna
to~ka i za politi~ka i dr`avna
avtonomija na Makedoncite. G. T.
MILOVANOVI], Stanislav (s.
Dobrovi{, Vlasotince, 8. II 1943)
–grad. in`., red. prof. na Grade`-
niot fakultet vo Skopje (od
1990) po predmetite od oblasta na
teorijata na konstrukciite. Za-
vr{il Grade`en fakultet vo
Skopje, a magistriral vo IZIIS
(1981). Dekan na Fakultetot (1997–
1999). Odli~en prakti~ar, kako
proektant i konsultant u~estvu-
val vo realizacijata na mnogu-
brojni arhitektonski, industri-
ski i in`enerski objekti, me|u
koi i na pove}e betonski i nasip-
ni brani. Q. T.
MILOEVI], Borivoe I. (Ca-
rina, 22. XII 1885 – Belgrad, 1967)
– srpski geograf. Univerzitet
zavr{il vo Belgrad (1908), po-
toa bil na studii vo Germanija i
vo [vajcarija. Najblizok sora-
botnik na J. Cvii} i negov nas-
lednik na Katedrata za geogra-
fija na Belgradskiot univerzi-
tet, kade {to predaval od 1920 do
1956 g. (od 1926 g. kako redoven
profesor). Poradi svojata zna-
~ajna nau~na rabota bil izbran
za redoven ~len na SAN, dopisen
~len na Jugoslovenskata akade-
mija, po~esen doktor na univer-
zitetite vo Monpelje, Ren, Gre-
951
M MILOSAVLEVA
nobl i Praga, kako i po~esen
~len na pove}e geografski
dru{tva. Sorabotuval so pove}e
na{i i stranski spisanija. Na-
pi{al nekolku stotici trudovi
od antropogeografijata, geomor-
fologijata i regionalnata geog-
rafija. Negovi najva`ni i najo-
bemni dela se od oblasta na regi-
onalnata geografija.
BIBL.: Ju`na Makedonija, Naseqa srp-
skih zemaqa, kw. X, Beograd, 1921; Geo-
grafske oblasti u Makedoniji, II kongres
na geografite od FNR Jugoslavija, Skop-
je, 1952; Visoke planine, Geografsko
dru{tvo, Beograd, 1937; Glavne doline u
Jugoslaviji, posebna izdawa SAN, 1951;
Ohridska kotlina, JAZU, kw. 312, Zag-
reb, 1966. Al. St.
Olga
Milosavleva
MILOSAVLEVA, Olga (Teto-
vo, 14. IX 1934 ‡ Skopje, 16. I 1997)
‡ balerina i koreograf. Zavr{u-
va Sredno baletsko u~ili{te vo
Skopje, vo klasata na \. Makedon-
ski i N. Kirsanova. & pripa|a na
prvata baletska generacija vo
Makedonija. ^len na Baletot pri
MNT (1949-1976). Karakterna ba-
lerina so izrazit tancov tempe-
rament, scenski {arm i smisla za
dramatur{ko oformuvawe na
ulogata. So koreografija se zani-
mava od 1958 g. M. e edna od naj-
plodnite makedonski koreogra-
fi. Najmnogu raboti vrz doma{-
noto muzi~ko-baletsko tvore{-
tvo so nacionalen, sovremen i
moderen izraz.
ULOGI: Gitana (M. Ravel, †Bolero#),
Kandelas (M. Ravel, †Qubovta vol{ebni-
ca#), Vodeni~arka (M. de Falja, †Triroga-
ta {apka#) i dr.
KOREOGRAFII: †Labin i Dojrana# (T.
Prokopiev), †Dubrovni~ka legenda# (Q.
Branxolica), †Makedonska povest# (Gl.
Smokvarski) i dr. Em. X.
MILOSAVLEVSKI, Slavko (s.
Vratnica, Tetovsko, 28. I 1928) –
sociolog i univ. profesor. Os-
novno u~ili{te zavr{il vo s.
Vratnica, a gimnazija vo Skopje.
Diplomiral na Pravniot fakul-
tet vo Skopje (1957). Postdip-
lomski studii zavr{il na Insti-
tutot za op{testveni nauki vo
Belgrad (1960). Doktoriral na
Pravniot fakultet vo Skopje
(1965). Predaval sociologija na
Pravniot fakultet vo Skopje
952
Slavko
Milosavlevski
(predava~ 1961–1965; vonreden
profesor 1966–1971 i redoven
profesor 1972–1974). Bil ~len na
Izvr{niot komitet na CK na
SKJ (1966–69) i sekretar na Sek-
retarijatot na CK na SKM (1969
–1972). Na ovaa funkcija, vo te-
kot na †borbata so liberalizmot
i nacionalizmot#, dava ostavka
na 36-tata sednica na CK na SKM
(januari 1973), a vo juni 1974 e is-
klu~en od SKM, po {to mu pres-
tanuva rabotniot odnos na Fa-
kultetot. Bil osnova~ i prv pret-
sedatel na Socijaldemokratskata
partija na RM (do septemvri
1991) i vonreden i opolnomo{ten
ambasador na RM vo SRJ/SiCG
(1996–2003).
BIBL.: Kontradikciite na Josip Broz,
Skopje, 1990; Sociologija na makedonska-
ta nacionalna svest do 1992, Skopje 1997;
Koli{evski, Skopje, 1999; Makedonski
kontroverzi 1990-2003, Skopje, 2004.
IZV.: MNR na RM, Skopje, 2007; Arhiva na
Pravniot fakultet †Justinijan Prvi# –
Skopje, Skopje, 2007. Sv. [. i T. Petr.
MILO[ (XIV v.) – kefalija na
Prilep vo vremeto na kralot
Volka{in. Na povelbata na kra-
lot Volka{in, izdadena vo Skop-
je (1366), se potpi{al kako mi-
losnik (izvr{itel, garant, sve-
dok) na kralot. Kefalijata bil
najvisok pretstavnik na lokalna-
ta uprava vo gradot i vo okolina-
ta, postavuvan od vladetelot.
LIT.: S. NovakoviÊ, Zakonski spomenici
srpskih dr`ava sredwega veka, Beograd,
1912; A. Solovjev, Odabrani spomenici
srpskog prava od XII do kraja XIV veka, Be-
ograd, 1926. K. Ax.
MILO[EVI], Kliment Niko-
lov (Ohrid, 2. XII 1901 ‡ Skopje,
26. XI 1976) ‡ spec. po pedijatrija
i pnevmoftiziologija. Med. f.
zavr{il na Sorbona, pedijatrija
specijaliziral vo Viena. Do 1941
g. rabotel vo Belgrad, od kade
{to e deportiran vo logor. Vo
1945 doa|a vo Skopje i formira
prv detski ATD i bolnica vo s.
Le{ok (1946). Vo 1957 g. ja osno-
val Bolnicata za detska TBC vo
Skopje (Kozle). Sl. M. P.
MILO[EVSKI, Lazo (Tetovo,
5. III 1926 ‡ Skopje, 1963) ‡ atle-
ti~ar. Bil ~len na AK †Rabot-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
Lazo
Milo{evski
ni~ki# vo Skopje. Zavr{il Soju-
zen kurs za atletski instruktori
vo Belgrad. Bil prvak na Makedo-
nija vo atletika na kusi pateki.
Prv atleti~ar od Makedonija,
~len na Reprezentacijata na Ju-
goslavija na 400 i 4 H 400 m, za ko-
ja nastapil {estpati. Na Balkan-
skite igri vo Bukure{t (Romani-
ja, 1947) osvoil zlaten medal na 4
H 400 m so balkanski rekord i
~etvrto mesto na 200 m. Na dvome-
~ot Italija: Jugoslavija vo Mi-
lano (1948) osvoil prvo mesto na
4 H 400 m so nov jugoslovenski re-
kord. Na Prvenstvoto na Jugosla-
vija vo Zagreb (1950), osvoil zla-
ten medal na 400 m, so nov make-
donski rekord. D. S.
Tihomir
Milo{evski
MILO[EVSKI, Tihomir (Ti-
}o) (s. Bitu{e, Debarsko, 1915 –
Skopje, 1. IV 1984) – general-ma-
jor. Zavr{il sredno zemjodelsko
u~ili{te vo Valevo (Srbija) i
Voena akademija. Kako aktiven
oficer na Kralstvoto Jugoslavi-
ja, bil pripadnik na komunisti~-
koto dvi`ewe. Po Aprilskata voj-
na (1941) se vratil vo Makedonija
i se vklu~il vo NOD. Bil uapsen i
interniran vo Bugarija (do po~. na
1942). Po vra}aweto stanal ~len
na KPJ i na Mesniot voen {tab na
Skopje (1943). Bil u~esnik vo Fev-
ruarskiot pohod, komandant na
Tretata makedonska NOU brigada,
komandant na Tretata operativna
zona na NOV i POM, komandant
na 41-ta (makedonska) divizija na
NOVJ i komandant na Petnaeset-
tiot (makedonski) udaren korpus
na NOVJ (od okt. 1944). So korpu-
sot u~estvuval vo zavr{nite ope-
952
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
racii za osloboduvawe na Jugosla-
vija. Bil delegat na Prvoto zase-
danie na ASNOM. Po Oslobodu-
vaweto bil komandant na nastaven
centar na JA vo Belgrad i na~al-
nik na {tab na voeno podra~je.
Proglasen e za naroden heroj na Ju-
goslavija.
LIT.: Narodni heroi od Makedonija,
Skopje, 1970. Vl. Iv.
Antonio
Milo{oski
MILO[OSKI, Antonio (Teto-
vo, 29. I 1976) – politi~ar, aktue-
len minister za nadvore{ni ra-
boti na Republika Makedonija.
Maturiral vo gimnazijata †Mir-
ko Milevski# vo Ki~evo (1994),
diplomiral na Pravniot fakul-
tet vo Skopje (1999) i magistri-
ral po Evrointegracija na Uni-
verzitetot †Fridrich Wilhelm# vo
Bon (Germanija, 2001&2002), a sta-
nal doktorant (od noemvri 2002)
na politi~ki nauki i nau~en so-
rabotnik (od april 2005) na In-
stitutot za politi~ki nauki na
Univerzitetot †Gerhard Merkator#
vo Duizburg (Germanija). Vo nego-
viot politi~ki anga`man bil
~len na Izvr{niot komitet
(1995&1997) i potpretsedatel na
Unijata na mladite sili na
VMRO-DPMNE (1997 &1998), eden
od osnova~ite na zdru`enieto na
gra|ani Mladinski evroatlantski
forum – MEAF so sedi{te vo
Skopje, ~len na Izvr{niot komi-
tet na VMRO-DPMNE (2005&),
{ef na Kabinetot na potpretseda-
telot na Vladata na RM (1999
&2000) i portparol na Vladata na
RM (maj 2000 – septemvri 2001). Na
parlamentarnite izbori e izbran
za pratenik (5. VII – 26. VIII 2006) i
potoa za minister za nadvore{ni
raboti na RM (27. VIII 2006). ^len e
na germanskoto akademsko zdru`e-
nie †Südosteuropa Geselshaft#, koe gi
prosleduva politi~ko-ekonomski-
te zbidnuvawa vo Jugoisto~na Ev-
ropa. Se projavi i kako kolumnist
na dnevnite vesnici †Dnevnik# (ja-
nuari-maj 2000) i †Utrinski ves-
nik# (2002&2004). S. Ml.
MILUTIN Stefan Uro{ II (? –
Nerodimle, 1321) – srpski kral
(1282– 1321), sin na Uro{ I. Ja iz-
dignal Srbija ekonomski i poli-
Kralot
Milutin
Stefan
Uro{ II
ti~ki i gi pro{iril nejzinite
granici. Vo vojnata so Vizantija
osvoil delovi od Severna Make-
donija (Skopje, Polog, Ov~e Po-
le, Pijanec, Zletovo, Ki~evo,
Pore~e, Debar). Se o`enil so ma-
loletnata vizantiska princeza
Simonida (1299). Gradel i obno-
vuval crkvi i manastiri. Od crk-
vata bil proglasen za svetitel.
LIT.: S. StanojeviÊ, Kraq Milutin,
GN^ (Godi{wica Nikole ^upiÊa, XLVI
(1937). K. Ax.
Ktitor na obnovuvaweto na crk-
vite †Sv. Bogorodica Troera~i-
ca# (Skopje), †Sv. Nikita# (s. Ba-
wani, Skopsko) i †Sv. \or|i# (s.
Staro Nagori~ane, Kumanovsko).
Vo crkvata vo Staro Nagori~ane,
`ivopisana od poznatite sredno-
vekovni zografi Mihail i Evti-
hij (1317/18), e za~uvana ktitor-
skata kompozicija so likovite na
kralot Milutin, koj, oble~en vo
sve~en divitision, v race go dr`i
modelot na hramot, i mladata kra-
lica Simonida, oble~ena vo sve-
~ena kralska odora. Patronot na
crkvata (†Sv. \or|i#) mu podaruva
me~ na ktitorot, kralot Milutin,
vo znak na pobedata nad Turcite.
LIT.: Arh. Danilo, @ivoti kraqeva i
arhiepiskopa srpskih, Beograd, 1935; V. J.
™uriÊ, Vizantijske freske u Jugoslaviji,
Beograd, 1974; B. TodiÊ, Staro Nagori~i-
no, Beograd, 1993; Z. Rasolkoska-Nikolov-
ska, Ktitorskiot portret vo yidnoto
slikarstvo vo Makedonija, Civilizacii
na po~vata na Makedonija, 2, MANU,
Skopje, 1995. Z. R.-N.
MILUTINOVI], Zoran (Sko-
pje, 18. XII 1950) – afirmiran na-
u~en rabotnik vo oblasta na zem-
jotresnoto in`enerstvo, po me-
naxment na katastrofi i za stra-
te{ko planirawe. Diplomiral
na Grade`niot fakultet vo
Skopje (1976), magistriral vo
IZIIS (1982). Doktoriral na
Univerzitetot vo Kjoto, Japoni-
ja (1986); izbran za redoven pro-
fesor (1992); profesor na uni-
verzitetite vo Kobe (1994) i vo
Kjoto (2001), Japonija. Rakovodi-
tel na pogolem broj me|unarodni
proekti, ekspert na OON i na
Sovetot na Evropa. Avtor i ko-
avtor na preku 340 nau~ni i
stru~ni trudovi, ~len na redak-
MIL^IN M
ciski odbori na pove}e me|una-
rodni spisanija. K. Tal.
MIL^IN, Vladimir (Skopje, 19.
IV 1947) ‡ re`iser i profesor na
FDU vo Skopje, na Otsekot za re-
`ija, i izvr{en direktor na In-
stitutot †Otvoreno op{testvo#
(SOROS) na Makedonija. Re`i-
ser i dramaturg vo MNT (1970–
1974 i 1975–1982). Zavr{il Fa-
kultet za dramski umetnici, ot-
sek re`ija, vo Belgrad. Re`ira na
pove}e sceni niz Makedonija i vo
Vladimir
Mil~in
stranstvo. Eden od osnova~ite i
re`iser na proektot Teatarot
kaj Sveti Nikita Goltarot; †Ze-
lena guska# i dr. Re`ii: †Balada
za luzitanskoto stra{ilo#; †Pan-
taglez#; †Brkotnica#; †Golemata
voda#; †Pirej#; †Ramna zemja#;
†Mrtvi du{i#; †Angelina#; †Re-
vizor#; †@itolub#; †Farsa za
hrabriot Naume# i dr. R. St.
Ilija
Mil~in
MIL^IN, Ilija (Prilep, 19. VI
1918 ‡ Skopje, 11. III 2002) ‡ dram-
ski i filmski akter i re`iser,
preveduva~, publicist, eden od
osnova~ite na MNT, umetni~ki
rakovoditel i re`iser na Oblas-
niot MNT vo Gorna Xumaja (Bla-
goevgrad, Bugarija). Diplomiral
na Pravniot fakultet vo Sofija.
Vo Belgrad bil slu{atel na Ot-
sekot za teatarska umetnost na
Muzi~kata akademija. Kako akter
se istaknuva so realisti~ko tol-
kuvawe na psiholo{ki slo`eni
ulogi vo doma{niot i vo stran-
skiot repertoar. Uspe{no dejs-
tvuval i kako re`iser, dramaturg
i preveduva~ na dramski teksto-
vi. Bil direktor na Dramata na
953
M MIL^INSKI
MNT (1964-1969), kako i profe-
sor na Fakultetot za dramski
umetnosti vo Skopje. Ulogi: Jago
(†Otelo#); Gubernatorot (†Smrt-
ta na Gubernatorot#); Leone (†Gos-
poda Glembaevi#); Galielo (†Gali-
leo Galilej#); @ak (†Kako {to mi-
luvate#); Kri`avec (†Vo agoni-
ja#); Otec Naum (†Krik#); Platon
Kre~et, Julie Cezar vo istoime-
nite dela; Tefik-beg (†Goce#) i
dr. Re`ii: †Dlaboki koreni#, †Cr-
nila#; †Antigona#; †Tri sestri#;
†Malogra|ani#; †Staklena mena-
`erija#; †U~enik na |avolot#; †Na
dnoto#; †Pe~albari# i dr. Film-
ski ulogi vo filmovite: †Jazol#;
†Mis Ston#; †Mirno leto#; †Is-
pravi se Delfina#. R. St.
Janez
Mil~inski
MIL^INSKI, Janez (Qubqana,
3. V 1913 ‡ ?, 28. VII 1993) ‡ lekar,
specijalist za sudska medicina,
deontolog i pravnik, redoven
prof. na Med. f. vo Qubqana,
Slovenija (od 1957). Diplomiral
na Pravniot fakultet vo Qubqa-
na (1936). Studiral medicina naj-
prvin vo Qubqana, a potoa vo
Zagreb, kade {to i diplomiral
(1940). Aktiven u~esnik e vo NOB.
Se usovr{uval vo Belgija, Fran-
cija, [vajcarija, Avstrija i Ger-
manija. Od 1945 do 1983 g. bil di-
rektor na Institutot za sudska
medicina na Med. f. vo Qubqana,
a istovremeno i rakovoditel na
Katedrata za sudska medicina na
Med. f., od 1954 do 1955 i od 1962
do 1964 g. bil dekan na Med. f.,
prorektor na Univerzitetot
(1970‡1973), a potoa rektor (1973‡
1976). Od 1970 do 1973 bil pretse-
datel na Me|unarodnata akademi-
ja za sudska i socijalna medicina.
Po~esen doktorat mu e dodelen
vo Qubqana (1979) i vo Lajpcig
(1987). Vo 1961 g. e izbran za dopi-
sen, a vo 1970 za redoven ~len na
SAZU, od 1976 do 1992 g. bil
pretsedatel na SAZU. Za ~len
nadvor od rabotniot sostav na
MANU bil izbran na 14. V 1979 g.
Stru~niot i nau~niot pridones
na Mil~inski e prvenstveno od
oblasta na sudskata medicina (vo
identifikacijata na trupovite
pri masovna katastrofa). Svoite
soznanija i iskustvata na negovata
954
ekipa gi primenil pri masovni
stradawa na lu|eto poradi zemjot-
resi (Skopje 1963, Sicilija 1968,
El Asnam vo Al`ir 1980), pri avi-
onski nesre}i (Brnik 1966, Krk
1971, Maganik vo Crna Gora 1974,
Aja~io 1981), pri `elezni~ki nes-
re}i (Zagreb 1974, Borovnica
1976). Za svojata rabota dobil
svetski priznanija. Vo nesre}ite
gi izu~uval forenzidnite aspekti
na soobra}ajnicite, dejstvoto na
alkoholot vo soobra}ajnite nesre-
}i, nivnata prevencija, ocenkata
na telesnite povredi i rabotospo-
sobnosta na povredenite. Se zani-
maval so problemite na medicin-
skata etika i krivi~nata odgovor-
nost na zdravstvenite rabotnici
vo profesionalnata dejnost, pra-
{awa od op{tata i specijalnata
deontologija. Gi izu~uval proble-
mite na sudsko-medicinskite as-
pekti na itnata pomo{ i o`ivuva-
we na onesre}enite. Od svojata ob-
last publikuval 200 trudovi i 4
knigi. Bil mati~ar na novofor-
miraniot Med. f. vo Skopje (1947)
i pomognal vo razvojot i rabotata
na Katedrata po sudska medicina
na Med. f. vo Skopje. Vo 1977 g. bil
izbran za nadvore{en dopisen
~len na JAZU, vo 1978 na ANU-
BiH i SANU, a vo 1985 na CANU.
IZV.: Bilten od Petto izborno sobranie
(referati), MANU, Skopje, mart 1979,
34‡37; Enciklopedija Slovenije, t. 7, Ljubljana,
1993, 142–143.
BIBL.: Sodna medicina, Ljubljana, 1956; Od-
govornost zdravstvenega delavca pred vestjo,
pred bolnikom in pred dru`bo, †ZV#, 37,
1968, 401–403; Medicinsko izvedenstvo, I–II,
Ljubljana, 1970, 1981; Dol`nost zdravstvenih
delavcev in zdravstvenih zavodov glede na
prvo pomo~ in o`ivljanje, †Zdravsteni obzor-
nik#, 6, 1972, 65–73; Medicinska etika in deon-
tologija, Ljubljana, 1982; Leta za pet drugih,
Ljubljana, 1990. M. Pol.
Desa
Miqovska
MIQOVSKA, Desa (Prizren,
Kosovo, 21. V 1918) ‡ univerzi-
tetski profesor, sociolog. Sred-
no obrazovanie i u~itelska {ko-
la zavr{ila vo Belgrad. Se zapi-
{ala na pedago{kata grupa pri
Filozofskiot fakultet vo
Skopje (1937), a diplomirala na
Filozofskiot fakultet vo Bel-
grad (1948), kade {to i doktori-
rala, na tema †Klasnite sili na
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
nacionalno-revolucionernoto
dvi`ewe na makedonskiot narod
vo vtorata polovina na 19 vek#
(1962). Izbrana za docent (1950),
za vonreden profesor (1962) i za
redoven profesor po predmetot
op{ta sociologija na Filozof-
skiot fakultet vo Skopje (1970).
Ostvarila studiski prestoj vo
Pariz (1954‡1955) i vo Boston
(1962‡1963), kade {to se zapozna-
la so metodite na sociolo{kite
istra`uvawa. Gi vr{ela fun-
kciite pretsedatel na Sovetot
za {kolstvo na NRM i pretseda-
tel na Sovetot za kultura na
NRM. Bila dekan na Filozof-
skiot fakultet vo Skopje
(1963‡1965). Objavila preku 50
nau~ni truda od sociologijata i
makedonskata istorija.
LIT.: Filozofski fakultet 1946‡1976,
Skopje, 1976. Sv. [.
Kiril
Miqovski
MIQOVSKI, Kiril (Resen, 27.
V 1912 – Skopje, 27. IV 1983) – eko-
nomist, univ. profesor, nau~en
istra`uva~, op{testvenik, dip-
lomat, akademik. Osnovno obra-
zovanie zavr{il vo rodniot grad,
sredno obrazovanie vo Ohrid i vo
Bitola (1931), a diplomiral na
Veterinarniot fakultet na Uni-
verzitetot vo Zagreb (1939). Za
profesor na Zemjodelsko-{umar-
skiot fakultet vo Skopje e iz-
bran vo 1947 g., na Ekonomskiot
fakultet vo Skopje vo 1950 g., ka-
de {to ostanuva do penzionira-
weto (1981). Na dodiplomskite
studii na Ekonomskiot fakultet
vo Skopje gi predaval predmetite
politi~ka ekonomija i razvoj na
ekonomskata misla, a na postdip-
lomskiot studium †Ekonomski
razvoj i metodi na ekonomskata
analiza# predaval materija od
oblasta na regionalniot razvoj i
nedovolno razvienite podra~ja.
Izvr{uval zna~ajni i odgovorni
op{testveno-politi~ki funk-
cii: bil u~esnik vo NOB, ~len i
sekretar na ASNOM, a potoa i
~len na Prezidiumot na AS-
NOM, prv pretsedatel na Plan-
skata komisija na NRM, repub-
li~ki javen obvinitel, minister
za trgovija i snabduvawe vo Vla-
data na Makedonija, prv rektor
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
na Univerzitetot †Sv. Kiril i
Metodij# vo Skopje (vo dva manda-
ta), redoven ~len na MANU od
nejzinoto formirawe (1967), sek-
retar na Oddelenieto za op{tes-
tveni nauki i ~len na Pretseda-
telstvoto na MANU, ambasador
na SFRJ vo Danska i vo Bugarija,
pratenik od SRM vo Sojuznoto
sobranie, ~len na Ekonomskiot
sovet na Vladata na SFRJ. Bil
osnova~ i prv glaven i odgovoren
urednik na sp. †Stopanski preg-
led#, prv pretsedatel na Nau~na-
ta sekcija na Sojuzot na ekono-
mistite na Jugoslavija, ~len na
redaciskiot odbor na sp. †Ekono-
mist#, prv glaven i odgovoren
urednik na †Prilozi# na Oddele-
nieto za op{testveni nauki vo
MANU, glaven i odgovoren ured-
nik ili ~len na redakciski odbo-
ri na pove}e drugi spisanija
(†Na{ vesnik#, †Naroden glas#,
†Ilindenski pat#, †Scientia Yugos-
lavica# i dr.). Avtor e na pove}e od
170 nau~ni i stru~ni trudovi –
knigi, u~ebnici, nau~ni proekti,
monografii i statii objaveni vo
brojni spisanija vo SFRJ. Pod
negovo rakovodstvo (mentor ili
~len vo komisija) mnozina ekono-
misti se steknaa so diplomi za
magisterska ili doktorska titu-
la. Bil rakovoditel na brojni i
zna~ajni nau~ni proekti (ili
~len na rabotni timovi) od raz-
li~ni domeni. Negovata nau~no-
istra`uva~ka rabota e realizi-
rana vo pove}e oblasti na eko-
nomskata nauka i stopanskata
praktika (ekonomska teorija,
stopanska istorija, stopanski
sistem i ekonomska politika,
stopanski razvoj, regionalen raz-
voj, naselenie i rabotna sila,
razvoj na ekonomskata misla i
sl.), no i vo odredeni neekonom-
ski oblasti (nacionalnata isto-
rija na Makedonija, sociologija-
ta, etnologijata, kulturata i dr.).
Dal pridones za razvojot na dis-
ciplinite {to gi predaval na
Ekonomskiot fakultet vo Skop-
je, za sozdavaweto visokostru~ni
i nau~ni kadri od domenot na eko-
nomijata, za razre{uvaweto na
brojni problemi vo ekonomijata
na SRM i na SFRJ, za afirmaci-
ja na makedonskata nacija i dr-
`avnosta na Makedonija, za raz-
vojot i afirmacijata na MANU i
na Univerzitetot, kako i na Eko-
nomskiot fakultet vo Skopje, a
kako eden od osnovopolo`nicite
na ekonomskata nauka vo Makedo-
nija po Vtorata svetska vojna
pridonel i za razvojot na ekonom-
skata misla vo na{ata zemja.
BIBL.: knigi i u~ebnici: Makedonskoto
pra{awe vo nacionalnata programa na
KPJ (1919–1937),Skopje, 1962; Problemi
na teorijata i politikata na nedos-
tatno razvienite podra~ja vo Jugosla-
vija, Skopje, 1974; Koncepcija za regio-
nalniot razvoj na SR Makedonija, Skop-
je, 1975; Osnovite na regionizacijata i
konturite na idnite regioni vo SR Ma-
kedonija, Skopje, 1977; Stopanskiot raz-
vitok na op{tinata Resen (koavtor i
redaktor); Razvojot na ekonomskata mis-
la, Skopje, 1981; pozna~ajni nau~ni proek-
ti (rakovoditel): Polo`bata na trgovi-
jata vo Makedonija na preminot vo XX
vek (1949); Ulogata na tutunot za sto-
panstvoto na Makedonija (1954); Koncep-
cija za dolgoro~niot regionalen razvoj
na Makedonija (1974-75); Prostorno pla-
nirawe vo Makedonija; Neramnomerniot
regionalen razvoj vo ekonomskata teori-
ja i praktika (1979); Naselenieto i op-
{testveno-ekonomskiot razvoj na SR
Makedonija do 2000 godina (1978–1980);
Stopanskiot razvitok na Makedonija
me|u Prvata i Vtorata svetska vojna
(nedovr{en).
LIT.: Nikola Uzunov, Pridonesot na
Kiril Miqovski za ekonomskata nauka i
makroekonomskata politika vo Makedo-
nija, MANU, Skopje, 2003. M. S.
MINDAK, Jolanta (Jolanta Min-
dak) (Var{ava, Polska, 30.VI
1952) ‡ polska slavistka i balka-
nistka, avtorka na niza statii za
makedonski balkanizmi.
BIBL.: Peryfrastyczne konstrukcje predykaty-
wne z parafraz% przymiotnikow% (na materiale
polskim, serbsko-chorwackim i macedovskim),
Ossolineum 1983. Z. T.
Bla`e
Minevski
MINEVSKI, Bla`e (Gevgelija,
1. IV 1961) ‡ novinar, raska`uva~,
romansier i dramski pisatel.
Diplomiral na Interdiscipli-
narnite studii po novinarstvo na
Univerzitetot †Sv. Kiril i Me-
todij# vo Skopje. Raboti kako no-
vinar. Vo svojata proza Minevski
se stremi za opredmetuvawe na
nefatlivata realnost.
BIBL.: Solzi vo o~ite na tate, raskazi,
Sk., 1984; Niski ve`bi, raskazi, Sk., 1988;
Crniot perduv, roman, Sk., 1990; Ledno
oko, raskazi, Sk., 1996; Treba{e da se slika-
me pred da se zamrazime, roman, Sk., 1998;
Sezona za gluvarkite; Prikazna za treti-
ot, roman, Sk., 2003. Site negovi drami se
objaveni vo knigata Biv{i lu|e, Sk., 2000.
LIT.: Rade Siljan Zabraneta odaja,
Skopje, 2004. P. Gil.
MINISTERSTVA OD OBLAS-
TA NA EKONOMIJATA. Za vr-
{ewe na funkciite na dr`avnata
uprava denes postojat 14 minis-
terstva na Vladata na RM, a od
niv 4 se od oblasta na ekonomija-
ta. Karakteristiki na minister-
MINISTERSTVA M
stva od oblasta na ekonomijata
imaat slednive: Ministerstvoto
za ekonomija, Ministerstvoto za
finansii, Ministerstvoto za
zemjodelstvo, {umarstvo i vodo-
stopanstvo i Ministerstvoto za
transport i vrski. Minister-
stvoto za ekonomija gi vr{i ra-
botite {to se odnesuvaat na sos-
tojbite i pojavite na pazarot na
stoki i uslugi i vlijanieto na
merkite na ekonomskata politi-
ka; ekonomskite, strukturnite i
tehni~ko-tehnolo{kite sostoj-
bi; tekovnata ekonomska politi-
ka vo oblasta na proizvodstvoto,
trgovijata, turizmot, ugostitel-
stvoto i zanaet~istvoto; siste-
mot i politikata na cenite na
proizvodi i uslugi; nadvore{no-
trgovskoto rabotewe; energeti-
kata i drugi raboti utvrdeni so
zakon. Ministerstvoto za fi-
nansii gi vr{i rabotite {to se
odnesuvaat na sistemot na finan-
sirawe; dano~niot i carinskiot
sistem; makroekonomskata poli-
tika i politikata na razvoj na na-
cionalnata ekonomija; sistemot
na banki, {tedilnici i drugi fi-
nansiski posrednici; sistemot
na devizno rabotewe; javniot
dolg; stokovnite rezervi i plat-
niot promet i drugi raboti utvr-
deni so zakon. Ministerstvoto
za zemjodelstvo, {umarstvo i
vodostopanstvo gi vr{i rabo-
tite {to se odnesuvaat na koris-
tewe na zemjodelskoto zemji{te,
{umite i drugite prirodni bo-
gatstva; lovot i ribolovot; za{-
titata na dobitokot i rastenija-
ta od bolesti i {tetnici; vodite;
hidromeliorativnite sistemi i
drugi raboti utvrdeni so zakon.
Ministerstvoto za transport
i vrski gi vr{i rabotite {to se
odnesuvaat na patniot soobra}aj
i patnata infrastruktura; `e-
lezni~kiot soobra}aj i `elez-
ni~kata infrastruktura; voz-
du{niot soobra}aj i vozdu{nata
infrastruktura; telekomunika-
ciite i telekomunikaciskata in-
frastruktura; stanbeno-komunal-
nite raboti, ureduvaweto na pros-
torot i upravuvaweto na grade`-
no zemji{te vo sopstvenost na dr-
`avata i drugi raboti utvrdeni
so zakon. Odredeno vlijanie vo
sferata na ekonomijata imaat i
drugite ministerstva na Vlada-
ta, no tie se nadle`ni za posebni
oblasti za koi se formirani (od-
brana i za{tita, socijalna sfera,
obrazovanie, kultura, pravda,
zdravstvo, lokalna samouprava i
sl.). Zna~itelno vlijanie vrz eko-
nomijata imaat i odredeni sekre-
tarijati (sektori) vo sostavot
na Vladata (za evropski integra-
cii, za stranski investicii, za
informati~ko op{testvo i dr.).
955
M MINOVA-\URKOVA
IZV.: Zakon za organizacija i rabota na
organite na dr`avnata uprava, †Slu`-
ben vesnik na Republika Makedonija#, br.
58/2000 i 44/2002. M. S.
Liljana
Minova-
\urkova
MINOVA-\URKOVA, Liljana
(Prilep, 9. VIII 1939 ‡ Skopje, 12.
XII 2008) ‡ lingvist-makedonist,
profesor (vo penzija) na Katedra-
ta za makedonski jazik i ju`noslo-
venski jazici pri Filolo{kiot
fakultet †Bla`e Koneski# vo
Skopje. Doktorirala na Filolo{-
kiot fakultet vo Skopje (1976) na
tema: †Relativnata re~enica vo
makedonskiot jazik vo 19 i 20 vek#.
Rabotela kako asistent vo Insti-
tutot za makedonski jazik †Krste
Misirkov# vo Skopje (1963–1977).
Po doktoriraweto rabotela na
Filolo{kiot fakultet, kade {to
gi pominala site zvawa. Bila u~es-
nik na golem broj me|unarodni i
doma{ni kongresi, simpoziumi,
sobiri, proekti i predavawa (Mos-
kva, ^ikago, Sirakuza, ^apel Hil,
Tirana, Hale, Bratislava, Krakov,
Sosnovjec, Vorone` i dr.). Bila
glaven i odgovoren urednik na sp.
†Literaturen zbor# i ~len na Re-
dakcijata na sp. †Makedonski ja-
zik#. Bila pretsedatel na Sovetot
za makedonski jazik (1998–2002) i
rakovoditel na makedonskiot del
od op{toslovenskiot proekt †Naj-
nova istorija na slovenskite jazi-
ci (1945– 1995)#, so centar vo Opo-
le (Polska). Avtor e na nad 200 na-
u~ni i stru~ni trudovi
BIBL.: Makedonski jazik za stranci (mor-
folo{ko-sintaksi~ki i leksi~ko-
stilisti~ki ve`bi), Skopje, 1979; Make-
donski jazik za stranci (vtoro, izmeneto
izdanie), Skopje, 1981; Sintaksa na make-
donskiot standarden jazik, Skopje, 1994;
Makedonski jazik za srednoto obrazovanie
(koavtorstvo i redakcija), Skopje, 1997;
Makedonski jazik za stranci (Kurs za
naprednati) treto, promeneto izdanie,
Skopje, 1997; Svrzuva~ki sredstva vo make-
donskiot jazik, Skopje, 1997; Makedonski
jazik (monografija), (koavtorstvo i nau~na
redakcija), Opole, 1998; Makedonski jazik
za srednoto obrazovanie (vtoro, dopolne-
to izdanie), Skopje, 1998; Taka se zboruva vo
Ohrid (koavtorstvo i redakcija), Skopje,
1999; Sintaksa na makedonskiot standar-
den jazik (vtoro, izmeneto izdanie), Skopje,
2000; Makedonski jazik za stranci (Kurs za
naprednati) (so izmeneta koncepcija),
Skopje, 2000; Taka se zboruva vo Gostivar
(redakcija), Skopje, 2001; Makedonski jazik
i literatura za prva godina na reformiran-
956
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
oto gimnazisko obrazovanie (koavtorstvo i
redakcija), Skopje, 2002; Makedonski jazik i
literatura za vtora godina na reformira-
noto gimnazisko obrazovanie (koavtorstvo i
redakcija), Skopje, 2002; Stilistika na
sovremeniot makedonski jazik, Skopje, 2003;
Makedonski jazik i literatura za treta
godina na reformiranoto gimnazisko obra-
zovanie (koavtorstvo i redakcija), Skopje,
2003; Gramatika na makedonskiot standard-
en jazik za stranci, Univerzitet †Sv. Kiril
i Metodij# & Skopje; Grammaire de la language
macédonienne pour étrangers, Skopje, 2006; Taka
se zboruva vo Veles (redakcija), Skopje, 2007;
Gramatika na makedonskiot standarden
jazik za stranci; Grammar of Macedonian lan- Mihajlo
guage for foreigh speakers, Skopje, 2007. G. Cv. Minoski
kako profesor po istorija, eden
period vo NUB †Sv. Kliment Oh-
ridski# vo Skopje. Magistriral na
Filozofskiot fakultet vo Skop-
je (1975), doktoriral vo Belgrad
(1981). Bil izbran za nastavnik na
Filozofskiot fakultet vo Skop-
je na Katedrata za istorija (1986),
kade {to ostanal do penzionira-
weto kako redoven profesor. Bil
mentor na magistranti i dokto-
ranti, {ef na Institutot za isto-
rija, rakovoditel na postdiplom-
Ana skite studii, rakovoditel na nau~-
Minovska noistra`uva~ki proekti, urednik
na spisanieto †Istorija#. ^len e
MINOVSKA, Ana Bor~eva na Sovetot na Centarot za strate-
(Skopje, 21. XII 1953) ‡ spec. po giski istra`uvawa pri MANU od
bolesti na ustata i zabite, redo-
negovoto osnovawe. Glaven inte-
ven prof. na St. f. Doktorirala res na negovite nau~ni istra`uva-
vo 1994 g. Publikuvala 55 statii.
wa e politikata na golemite sili
Avtor e na u~ebnicite †Oralna i na sosednite balkanski dr`avi
higiena# i †Profesionalna i
sprema Makedonija vo tekot na
timska rabota#. Organizator na XIX i XX v. i borbata na makedon-
kongres na stomatolozite od Ma-
skiot narod za nacionalno oslobo-
kedonija (2006). E. M.
duvawe i nezavisna dr`ava. U~es-
MINOVSKI, Risto (Ezerec, 22. tvuval i na nau~ni sobiri vo Ma-
VIII 1941) – el. in`., d-r na tehni~- kedonija i vo stranstvo. Avtor e
ki nauki, red. prof. Rakovoditel na pove}e od 200 nau~ni trudovi:
na Laboratorijata za VN i In- knigi, statii i prilozi
stitutot za prenosni elektroe- BIBL.: SAD i Makedonija, Skopje, 1994;
nergetski sistemi, prodekan, dva Avnojska Jugoslavija i makedonskoto na-
cionalno pra{awe 1943–1946, 2000; Make-
mandata dekan na ETF vo Skopje.
donija vo me|unarodnite dogovori 1913–
Pretsedatel na MAKO SIGRE. 1940 godina, Skopje, 2006.
Za deloto †Branovi procesi vo IZV.: Bilten na Univerzitetot †Sv.
razvodni postrojki# ja dobil nag- Kiril i Metodij#, 611/24.1.1994. D. Jov.
radata †11 Oktomvri# za nauka
(1982). Toj e zaslu`en za razvojot MINTAN ‡ gorna obleka na na-
na Laboratorijata za VN. Knigi: rodnata nosija. J. R.-P.
†Atmosferski prenaponi# (uni-
verzitetski u~ebnik), †Zbirka
zada~i od TVN# (u~ebno pomaga-
lo, so Q. Nikoloski), †Laborato-
riski raboti vo TVN# (skripta,
so Q. Nikoloski), †Metodi za is-
pituvawe na izolacijata# (so V.
Jankov), †Revitalizacija na mer-
ni transformatori so maslo-har-
tiena izolacija# (so V. Jankov).
LIT.: †Bilten na Univerzitetot ,Sv. Ki-
ril i Metodij’ – Skopje#, br. 545, oktom-
vri 1990. Dr. R.
MINOSKI, Mihajlo (s. Dolgaec,
Prilepsko, 18. X 1938) – univerzi-
tetski profesor (vo penzija). Se
{koluval vo Prilep i vo Skopje,
zavr{il istorija na Filozofski-
ot fakultet vo Skopje. Rabotel Mintan
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
MIN^EV, Kiril Metodiev (s.
Vata{a, Kavadare~ko, 22. VII
1922) ‡ ftiziolog, redoven prof.
na Med. f. vo Skopje. Med. f. go
zapo~nal vo Sofija, a go zavr{il
vo Belgrad (1950). Na Institutot
za belodrobni zaboluvawa vo
Skopje e od 1950 g. Specijalizi-
ral ftiziologija. Bil direktor
na Institutot i prodekan na
Med. f. D. S.-B.
Nikola
Min~ev
MIN^EV, Nikola (Kavadarci,
20. X 1915 – Skopje, 6. IV 1997) –
u~itel, borec, politi~ar i dr-
`avnik. Kako u~itel bil pripad-
nik na progresivnoto mladinsko
dvi`ewe (od 1935), u~esnik vo
NOB (1941), ~len na KPJ i na MK
na KPJ vo Kavadarci (1942), ko-
mandant na NOPO †Dobri Daska-
laov# (1943), komandant na Treta-
ta operativna zona na NOV i
POM, politi~ki sekretar na
Tretiot oblasten komitet na
KPM, delegat na Prvoto zaseda-
nie na ASNOM, poverenik za iz-
gradba na narodnata vlast vo Fe-
deralna Makedonija (dek. 1944),
minister za obrazovanie vo Pr-
vata vlada na NRM (16. IV 1945),
~len na CK i na Politbiroto na
CK na KPM i ~len na Izvr{ni-
ot komitet na CK na SKM. Bil i
na visoki dr`avni funkcii –
pretsedatel na Izvr{niot sovet
(vlada) na NRM, ~len na SIS na
Jugoslavija, pretsedatel na Sob-
ranieto na SRM, republi~ki i
sojuzen pratenik. Nositel e na
Partizanska spomenica 1941.
LIT.: DARM – Skopje, rakopisna biogra-
fija, f. †Biografii#. Vl. Iv.
MIN^EVA-[UKAROVA, Bil-
jana Nikolova (Skopje, 19. I 1948)
– redoven profesor (1996) na
PMF, Institut za hemija. Diplo-
mirala fizi~ka hemija na PMF
vo Belgrad, a tuka i magistrirala
(1974). Doktorirala (1982) na Od-
delot za fizika na King’s College
vo London. Od 1972 g. e na rabota
na Institutot za hemija na PMF
vo Skopje. Izveduvala dodiplom-
ska i postdiplomska nastava po
predmeti od oblasta na fizi~ka-
ta hemija. Nau~nata rabota $ e od
oblasta na ramanskata i infra-
Biljana
Min~eva-
[ukarova
crvenata spektroskopija, a pred-
met na izu~uvawe $ se razni poli-
morfni formi na mraz, potoa
klatrati, glini, minerali i dru-
gi cvrsti supstanci. Vo ponovo
vreme e nositel na primenata na
nedestruktivni metodi za ispitu-
vawe na sostojki vo muzejski i ar-
heolo{ki objekti. Objavila nad
60 nau~ni trudovi (vo zemjata i vo
stranstvo), a na nau~ni manifes-
tacii prezentirala devedesetina
plenarni i sekciski predavawa i
soop{tenija. Bila rakovoditel i
~len na istra`uva~ki timovi na
pove}e doma{ni i me|unarodni
nau~noistra`uva~ki proekti.
Pove}epati bila na studiski
prestoi vo stranstvo (najdolgo vo
Velika Britanija). Bila rakovo-
ditel na Zavodot za fizi~ka he-
mija na Institutot za hemija pri
PMF vo Skopje.
LIT.: Prirodno-matemati~ki fakultet
– Skopje, 1946–1996, Skopje, 1996., 218; 60 go-
dini Prirodno-matemati~ki fakultet
– Skopje, Skopje, 2006, 239–240. B. [.
Dimitar
Miovski
MIOVSKI, Dimitar Kocev
(Skopje, 1. IX 1913 ‡ Skopje, 25. V
1982) ‡ oftalmolog, op{testve-
nik, redoven prof. na Med. f. vo
Skopje. Diplomiral na Med. f. vo
Belgrad (1941). Specijalizacija
po oftalmologija zavr{il na
Klinikata za o~ni bolesti vo
Skopje (1952), kade {to bil pos-
taven za direktor (1960). Se zani-
maval so problemot na keratop-
lastikata (od 1949) i posetil po-
ve}e poznati oftalmolo{ki cen-
tri vo Evropa {to rabotele na
toa. Bogatoto iskustvo go preto-
~il vo vredni publikacii. U~es-
nik e vo NOB i ~len na I zaseda-
MIOKAZI M
nie na ASNOM. Vr{el brojni
op{testveni funkcii. D. S.-B.
MIOVSKI, Done Kocev (Skop-
je, 16. III 1909 ‡ Skopje, 31. I 1977)
‡ dermatovenerolog, redoven
prof. na Med. f. vo Skopje. Med.
f. zavr{il vo Belgrad (1935), ka-
de {to i specijaliziral (1940).
Habilitiral (1955) od oblasta na
terapijata na bolestite na svrz-
noto tkivo. Eden od osnovopolo-
`nicite na Med. f. i na Klinika-
ta za ko`ni i veneri~ni bolesti
i nejzin direktor (1950‡1974).
Avtor e na 43 stru~ni truda obja-
veni vo zemjata i vo stranstvo.
BIBL.: Dermatovenerologija (skripta),
Skopje 1962; Polovi bolesti, Skopje,
1972. Q. P.
MIOVSKI, Mito (Kosinec,
Kostursko, 2. X 1936) ‡ redoven
profesor na Filolo{kiot fa-
kultet ,,Bla`e Koneski# (vo pen-
zija). Predava{e staroslovenski
jazik i sporedbena gramatika na
slovenskite jazici. Be{e i {ef
na Katedrata za makedonski jazik
i ju`noslovenski jazici. Negovi-
te nau~ni trudovi se od paleosla-
vistikata, no i od ponovata isto-
rija na makedonskiot jazik. Av-
tor e na golem broj statii objave-
ni vo doma{ni i stranski spisa-
nija i zbornici.
BIBL.: Leksikata vo tekstovite na Jo-
akim Kr~ovski, Skopje, 1980; Leksiko-
lo{ki aspekti na deloto †Za makedon-
ckite raboti#, Skopje, 1988; Hludov pa-
rimejnik, Skopje, 1996. E. C.
MIOKAZI (selo kaj Ki~evo, lo-
kalitet Gradi{te – Venec) – na-
selba locirana na strate{ka po-
zicija vrz dominanten rid {to se
izdiga od ramnoto pole vo doli-
nata na rekata Velika niz koja
minuva patot Ki~evo–Brod. Loka-
litetot e opkru`en so niza pun-
ktovi od rimsko i docnoanti~ko
vreme: ridot Kale na sprotivniot
breg na Rabetinska Reka, Direk,
Zad ^uka, Krst i Toplec, koe{to
zboruva za intenzivnata nasele-
nost na regionot. Vrvot na ridot
e opkru`en so namesta dobro za-
~uvan masiven bedem so odbranbe-
ni kuli, od kade {to doa|a i ime-
to Venec. Do nego vodi pat vse~en
vo karpata na zapadnoto podno`-
je. Konstatirani se tragi od kon-
tinuirano `iveewe od praisto-
rijata – neolit, `elezno vreme,
helenisti~ko i rimsko vreme,
docna antika i sreden vek. Na naj-
visokata pozicija vo vnatre{nos-
ta na utvrduvaweto e locirana
trikorabna bazilika so baptiste-
rium od V–VI v.. Otkrieni se i os-
tatoci od dva docnoanti~ki stan-
beni objekti, so mnogu kerami~ki
naodi, nekropola od X–XI v. i dr.
LIT.: G. Spasovska-Dimitrioska, Arheo-
lo{ki istra`uvawa na gradi{teto
957
M MIRAS^IEV
†Venec# kaj s. Miokazi, Ki~evsko, †Mace-
doniae acta archaeologica#, 7-8 , Skopje, 1987,
167‡175. Q. X.
Dimitar
Miras~iev
MIRAS^IEV, Dimitar ([tip,
10. VIII 1876 – Sofija, 28. X 1933)
– u~itel, u~esnik vo Ilindensko-
to vostanie, vojvoda. Se {kolu-
val vo [tip, vo Solun (zavr{il
sredno obrazovanie, 1892) i na
Sofiskiot univerzitet (hemija).
Bil u~itel vo Kriva Palanka,
Kumanovo i vo [tip. Po Vini~-
kata afera (1897) bil osuden i
sproveden na zato~enie vo Mala
Azija. Po amnestijata (1902) bil
izbran za krivopalane~ki vojvo-
da. So ~eta u~estvuval vo Ilin-
denskoto vostanie vo Skopskiot
revolucioneren okrug. Po vosta-
nieto u~estvuval na kongresite
na Organizacijata. Bil glaven
redaktor na v. †Konstitucionna
zarÔ# (1908–1909) vo Solun. Sora-
botuval so J. Sandanski i so K.
Misirkov. Po 1913 g. se povlekol
od politi~kiot `ivot.
IZV. i LIT.: V. Prilep~anski i T. Vlah-
~ev, Dimitar Miras~iev eden od prvite
socijalisti vo Makedonija, †Delo 74#, 1,
[tip, 1980; T. Vlah~ev, 110 godini od ra-
|aweto na Dimitar Mite Miras~iev
(1876–1933), †[tipski vesnik#, br. 157,
[tip, 1986; V. Prilep~anski, Dimitar
Miras~iev – golem makedonski u~itel,
revolucioner i socijalist, †Delo 74#,
XIV/3, [tip, 1987; A. Apostolov, Vini~-
kata afera, Ko~ani, 1997; V. Miras~iev,
Dimitar Miras~iev – @ivot i delo,
[tip, 2006. Al. Tr.
Dimitar
Mirevski
MIREVSKI, Dimitar Stojanov
(Dim~e Mire) (Prilep, 10. X
1910, Skopje, 4. IX 1991) – arheo-
log, istori~ar i arhivist, nacio-
nalen deec, politi~ar i dr`av-
958
nik, rezerven kapetan na JNA.
Osnovno obrazovanie zavr{il vo
Prilep, gimnazija vo Bitola i
Filozofski fakultet (Grupa ar-
heologija) na Belgradskiot uni-
verzitet (1935). U~estvuval vo
organiziraweto na rabotni~kite
{trajkovi vo Prilep i vo izbo-
rite vo 1936 i 1938 g. Od politi~-
ki pri~ini bil apsen i progonu-
van i do 1940 g. ne mo`el da dobie
dr`avna slu`ba. Bil eden od
u~esnicite na razgovorot na gru-
pa makedonski intelektualci (K.
Racin, Q. Arsov i dr.) so prof.
N. Vuli} (1939) vo vrska so make-
donskoto nacionalno pra{awe.
Podocna bil profesor vo srpska-
ta gimnazija vo Pe} ( do april
1941) i vo bugarskite gimnazii vo
Kratovo (1. IX 1941 – 31. VIII 1942)
i Love~ (Bugarija, 1. IX 1942 – 6.
IV 1943). Poradi anifa{isti~ka-
ta dejnost (poddr{ka na progre-
sivnite profesori i mladinci),
bil otpu{ten od rabota i inter-
niran vo rabotniot logor vo ^u-
~uligovo (Pirinskiot del na Ma-
kedonija, do avgust 1943), kade
{to se na{le so M. Andonov-
^ento, Q. Lape i drugi makedon-
ski dejci. Potoa pak bil vraten
na rabota vo Love~ (septemvri-
dekemvri 1943). Po vra}aweto vo
Makedonija stanal borec na Vto-
rata (od 20. I 1944), a potoa na
Pettata makedonska NO brigada.
Bil ~len na ASNOM (od avgust
1944). Na Vtoroto zasedanie na
ASNOM bil izbran za ~len na
Prezidiumot i poverenik za
prosveta na DFM. Po Oslobodu-
vaweto bil ~len na Prezidiumot
na Narodnoto sobranie, potpret-
sedatel na Planskata komisija,
minister za prosveta na NRM
(1947‡1951), direktor na Direk-
cijata na po{tite, pretsedatel
na Narodnoto sobranie na NRM
(1951‡1955), naroden pratenik vo
Republi~kiot sobor na Narodno-
to sobranie na NRM, pretsedatel
na Odborot za prosveta, ~len na
Glavniot odbor na SSRNM i na
Glavniot odbor na SSRNJ, pret-
sedatel na Zdru`enieto na arhi-
vistite na Makedonija, pretseda-
tel na Maticata na iselenicite
od Makedonija, a do penzionira-
weto direktor na Arhivot na Ma-
kedonija (1960‡1978). Pod negovo
rakovodstvo se izgradeni {est
sovremeni arhivski zgradi vo
SRM. Avtor e na edna bro{ura i
pove}e statii i prilozi od isto-
rijata i arhivistikata.
BIBL: Vostanija i dvi`ewa vo Makedo-
nija vo vtorata polovina na XVI i po~e-
tokot na XVII vek, INI, Skopje, 1951.
LIT.: Dr`aven arhiv na Republika Make-
donija 1951–2006, Skopje, 2006, 54. S. Ml.
MIRKOVSKI, Qup~o (Skopje,
27. II 1958) ‡ aran`er i kompozi-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
Qup~o
Mirkovski
tor. Dimplomiral truba na FMU
vo Skopje. Od 1978 g. e ~len na Tan-
coviot orkestar na MRT. Kako av-
tor prvpat se pojavil na festiva-
lot Mladina ‘74 (Subotica). Po~-
nal da aran`ira vo 1977 g. Otto-
ga{ napi{al okolu 170 kompozi-
cii i 350 aran`mani za poznati
popularni pesni. Pi{uval muzika
za teatarski pretstavi (15) i tele-
viziski serii (2). Bil umetni~ki
direktor na Makfest i na Nacio-
nalniot izbor za detska Evrovi-
zija. U~esnik na golem broj festi-
vali vo stranstvo. M. Kol.
Bistrica
Mirkulovska
MIRKULOVSKA, Bistrica (Sko-
pje, 14. III 1930) ‡ poet, raska`u-
va~, pisatel za deca, preveduva~
od slovene~ki (Pre{ern, Can-
kar). Zavr{ila Filozofski fa-
kultet na Univerzitetot †Kiril
i Metodij# vo Skopje. Rabotela
kako profesor na Filolo{kiot
fakultet vo Skopje.
BIBL.: Cve}enca, poezija za deca, Sk.,
1960; Gradin~e, raskazi za deca, Sk., 1962;
Prva~iwa, poezija, Sk., 1972; Vino`ito,
raskazi, Sk., 1979; Yvezdena, bajki, Sk.,
1986; Klu~ar~iwa, roman za deca i mladi,
Sk., 1992; Prekr{en let, poezija, Sk., 1996;
Koga cutea kosteni, poezija vo prevod na
slova~ki, Brno 1997; Topolite na krajot
na dedovata livada, proza, Sk., 2001; Nave-
va sneg, poezija, Sk., 2002. P. Gil.
MIRKULOVSKA, Milica (Skop-
je, 6. X 1965) ‡ lingvist, polonist,
makedonist, profesor po polski
jazik i rakovoditel na polonis-
ti~kite studii na UKiM, Skopje.
Avtor na pedesetina trudovi od
oblasta na polskata i makedon-
skata sintaksa (me|u koi i dve
knigi), kako i trudovi za ulogata
na konfrontativniot metod vo
univerzitetskata nastava po stran-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Milica
Mirkulovska
ski jazici. Kvalifikuvan bibli-
ograf, sostavuva~ na Prilog kon
bibliografijata na makedonski-
ot jazik 2 (2002) i 3 (2006) vo iz-
danie na MANU.
BIBL: Po~etok na dejstvo/sostojba ka-
ko semanti~ka i gramati~ka kategorija
(vrz materijalot od makedonskiot i
polskiot jazik), SLPMS, 10, Skopje 2000;
(so S. Karolak) Inhoatiovna vidska kon-
figuracija vo makedonskiot jazik, †Sla-
via Meridionalis#, 3, Warszawa, 2000. Z. T.
MIROVARENIE i osvetuvawe
miro – eden od va`nite elementi
na legitimitetot na sekoja avto-
kefalna pravoslavna crkva. Ma-
kedonskata pravoslavna crkva,
kako avtokefalna, se zdobi so toa
pravo preku dobroto razbirawe i
qubovta od Romanskata i od Bu-
garskata pravoslavna crkva, od
koi e dobien blagoslov i sveto
miro, kako poseben dar, koe, zaed-
no so miroto od Srpskata pravos-
lavna crkva {to go imala i go ko-
ristela Makedonskata pravoslav-
na crkva, bilo izlieno vo miroto
pri prvoto na{e mirovarenie i
osvetuvawe miro vo Skopje (1971).
Romanskiot patrijarh Justinijan
i Bugarskiot patrijarh Kiril na
delegacijata na Makedonskata
pravoslavna crkva im dale sveto
miro od svoite crkvi, so poraka
do Poglavarot na Makedonskata
pravoslavna crkva Arhiepisko-
pot Dositej, pri osvetuvaweto na
novoto miro da stavi od svetoto
miro na nivnite crkvi, vo znak na
edinstvo i ramnopravnost me|u
crkvite i simbol na qubovta me|u
jerarhijata i vernicite.
LIT.: Stojan Jankovski, proto|akon,
Mirovarenie i osvetuvawe na Sveto mi-
ro, †Vesnik#, Slu`ben list na Makedon-
skata pravoslavna crkva, Skopje, 1971; Us-
tav na Makedonskata pravoslavna crkva,
Skopje, 1975. Rat. Gr.
MIROVEN PROCES NA EU
VO RM – prv miroven proces na
EU, zamislen da trae 6 meseci, so
mo`nost za prodol`uvawe (od 31.
III 2003), kako nadgradba i kraj na
mirovniot proces na NATO vo
RM, po {to ne bi bilo potrebno
ponatamo{no me|unarodno voeno
prisustvo. Mo`nosta za prodol-
`uvawe e iskoristena, procesot
se prolongira za 3 meseci i zavr-
{uva na 15. XII 2003 g., koga bez-
bednosnata situacija vo dr`avata
e celosno stabilizirana.
LIT.: Sa{o Dodevski, Prisustvo na me-
|unarodni vooru`eni sili vo Makedonija
vo tekot na XX vek, magisterski trud,
Skopje, 2004. T. Petr.
Od dobrovolnoto predavawe na oru`jeto
od vojnicite na ONA vo operacijata
†Su{testvena `etva#
MIROVEN PROCES NA NA-
TO VO RM – zapo~nuva neposred-
no po potpi{uvaweto na Ohrid-
skiot ramkoven dogovor (13. VIII
2001) i vrz osnova na soglasnosta
na stranite na Ramkovniot dogo-
vor za pokanuvawe na NATO, EU,
OBSE i drugi relevantni me|u-
narodni akteri da go pottiknat,
da go pomognat i da go olesnat
procesot na nadminuvawe na pos-
ledicite od vojnata vo 2001 g., na
14. VIII 2001 g. koga Severnoat-
lantskiot sovet nosi odluka za
po~etok na operacijata za razo-
ru`uvawe †Su{testvena `etva#,
odnosno Vladata na RM (15. VIII
2001) za rasporeduvawe na NATO
†Namenski sili `etva# vo RM i
trae do 31. III 2003 g., koga EU go
prezema voeniot del od ve}e pos-
tojnata misija na NATO †Sojuz-
ni~ka harmonija#, so {to po~nuva
sosema nova misija, voop{to prva
voena misija na EU †Konkordija#.
LIT.: Sa{o Dodevski, Prisustvo na me-
|unarodni vooru`eni sili vo Makedonija
vo tekot na XX vek, Skopje 2004. T. Petr.
Predavawe na komandata na †Konkordija# (30 IX 2003)
MIROVNA MISIJA NA EU
VO RM – prva misija na EU †Kon-
kordija# (Concordia), pozicioni-
rana po pokana od pretsedatelot
na RM Boris Trajkovski (17. I
2003) do visokiot pretstavnik na
EU za zaedni~ka nadvore{na i
bezbednosna politika Havier
MIROVNI M
Solana, kako prva konkretna so-
rabotka na NATO i EU, trae 6,
odnosno, po prodol`uvaweto, 9
meseci (31. III – 15. XII 2003) i
broi 487 ~lenovi, napolno uspe{-
na poradi toa {to ja ostvaruva
klu~nata cel – ukinuvawe na pot-
rebata od ponatamo{no stransko
voeno prisustvo vo RM. Osnova
na Misijata e pismoto na visoki-
ot pretstavnik na EU za zaedni~-
ka nadvore{na i bezbednosna po-
litika Havier Solana do pretse-
datelot na RM Boris Trajkovski
(20. III 2003), vo koe se navedeni
nejzinite zada~i: obezbeduvawe
prisustvo vo oblastite na poten-
cijalna opasnost i etni~ka ten-
zija; poddr`uvawe na monitorite
na me|unarodnata zaednica i na
drugite me|unarodni pretstavni-
ci; povrzuvawe so vlastite, lo-
kalnite lideri i naselenieto i
organizaciite na me|unarodnata
zaednica, sovetuvawe na vlastite
na RM za bezbednosni pra{awa.
LIT.: Sa{o Dodevski, Prisustvo na me-
|unarodni vooru`eni sili vo Makedonija
vo tekot na XX vek, magisterski trud,
Skopje, 2004. T. Petr.
MIROVNI MISII NA NATO
VO RM – vkupno 3 misiii: †Su{-
testvena `etva#, pozicionirana
po pokana od RM do NATO (od
pretsedatelot Trajkovski (14. VI
2001) do generalniot sekretar na
NATO Xorx Robertson) na 22. VI-
II 2001 g. so mandat sobirawe na
dobrovolno predadenoto oru`je i
municija od albanskite ekstremi-
ti~ki grupi i negovo uni{tuvawe,
bez mo`nost za negovo nasilno od-
zemawe. Ovaa misija ne e operaci-
ja vo smisla na razdvojuvawe na za-
vojuvani strani, tuku vo funkcija
na odr`uvawe i unapreduvawe na
vospostaveniot mir. Ja so~inuva-
at 4.500 vojnici, najmnogu od Bri-
tanija pod operativna komanda na
danskiot general Lange (prethod-
no visok voen pretstavnik na NA-
TO vo RM), od Glavniot brigaden
{tab vo blizinata na Skopje.
Oficijalen kraj na misijata e 26.
IX 2001 g.; †Kilibarna lisica#, po-
zicionirana po pokana od RM do
NATO (od pretsedatelot Trajkov-
ski (18. IX 2001) do Robertson), na
27. IX 2001 g. so mandat obezbeduva-
we dopolnitelna bezbednost na
me|unarodnite nabquduva~i {to
go nadgleduvaat sproveduvaweto
na Ramkovniot dogovor i vra}awe-
to na makedonskite bezbednosni
sili na teritoriite {to prethod-
no ne se pod nivna kontrola, vrz
osnova na Odluka na Vladata na
RM (27. IX 2001). Misijata broi
1000 vojnici pod komanda na gene-
ralite Kerl (Germanija), Harm De
(Holandija), Kartero ([panija),
^iwa (Italija), od [tabot vo
Skopje. Oficijalen kraj na misi-
959
M MIRONSKI
jata e 14. XII 2002 g.; †Sojuzni~ka
harmonija#, pozicionirana isto
kako i prethodnite dve na 16. XII
2002 g., so mandat so operativni i
sovetodavni elementi karakte-
risti~ni za vtorata misija, ofi-
cijalno zavr{ena na 31. III 2003 g.,
t.e. voeniot del e prepu{ten na
misijata na EU – †Konkordija#.
LIT.: Sa{o Dodevski, Prisustvo na me-
|unarodni vooru`eni sili vo Makedonija
vo tekot na XX vek, magisterski trud,
Skopje, 2004. T. Petr.
Mirko
Mironski
MIRONSKI, Mirko (Treson~e,
30. VIII 1930 ‡ Treson~e, 16. VIII
2007) ‡ novinar, publicist, op-
{testvenik. Zavr{il Praven fa-
kultet vo Skopje. Se vrabotil vo
†Nova Makedonija# (1956), glaven
i odgovoren urednik na †Student-
ski zbor# (1958/59). Vo †Ve~er# od
negovoto osnovawe (1963), negov
glaven i odgovoren urednik vo
tri mandata – do 1986 g., koga bil
izbran za ~len na Izvr{niot so-
vet na SRM i za pretsedatel na
Republi~kiot komitet za infor-
macii. Avtor na u~ebnikot †No-
vinarsko izrazuvawe# i predava~
na Katedrata za interdiscipli-
narni studii po novinarstvo na
Pravniot fakultet. B. P. \.
Save
Mironski
MIRONSKI, Save Krstev (s.
Treson~e, Debar, 14. I 1922) ‡ in-
ternist, infektolog, redoven
prof. na Med. f. vo Skopje. Medi-
cina studiral vo Sofija i vo
Belgrad, kade {to i diplomiral
(1949). Do 1959 g. bil na Interna-
ta klinika pri Med. f. vo Skopje,
kade {to zavr{il specijalizaci-
ja po interna medicina i bil
960
{ef na Oddelot za endokrinolo-
gija i metabolizam. Vo 1959 g. e
nazna~en za direktor na Infek-
tivnata klinika i za {ef na Ka-
tedrata po infektologija pri
Med. f. vo Skopje. Bil dekan i
prodekan na Med. f. vo Skopje.
Izvr{uval brojni op{testveni
funkcii. D. S.-B.
MIRC[TEGSKA PROGRAMA
ZA REFORMI VO MAKEDO-
NIJA (1903‡1908). Ilindensko-
to vostanie gi prisililo evrop-
skite golemi sili da se anga`i-
Akademskoto kulturno-umetni~ko dru{tvo †Mir~e Acev#
raat za sproveduvawe reformi za
smiruvawe na Makedonija. Avs-
tro-Ungarija i Rusija (2. X 1903)
usvoile programa, poznata kako
†Mirc{tegska programa za re-
formi#vo Makedonija. So Prog-
ramata se predviduvalo: refor-
mirawe na `andarmerijata i na
policijata, kako i na adminis-
trativnite i na sudskite insti-
tucii so vklu~uvawe i hristija-
ni. Po usvojuvaweto od drugite
evropski golemi sili Programa-
ta $ bila predadena na Vladata
na Osmanliskata Imperija, koja
ja prifatila (23. XI 1903). Za da
se isklu~i mo`nosta reformite
da dovedat do homogenizirawe na
naselenieto i do funkcionalna
avtonomija se predviduvalo for-
mirawe na administrativnite
edinici so etni~ko grupirawe,
odnosno vnatre{na etni~ka te-
ritorijalna podelba na Makedo-
nija. Silite Makedonija ja pode-
lile na sektori: Skopski (Avs-
tro-Ungarija), Bitolski (Itali-
ja), Solunski (Rusija), Serski
(Francija), Dramski (Velika
Britanija). Germanija go prezela
upravuvaweto na @andarmeris-
koto u~ili{te vo Solun. Potoa
zapo~nalo sproveduvaweto i na
finansiskite reformi vo Make-
donija (1905). Osmanliskite
vlasti go opstruirale sprovedu-
vaweto na reformite. Po dr`av-
niot prevrat (1908), po pobedata
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
na Mladoturskata revolucija,
reformskata aktivnost bila zap-
rena, {to bilo oficijalizirano
od Silite reformatorki (1909).
LIT.: Avstriski dokumenti za reform-
skata akcija na evropskite Golemi sili
vo Makedonija, predgovor i redakcija:
Mihajlo Minoski, Skopje, 2002; Avstri-
ski dokumenti za istorijata na make-
donskiot narod, I (1905-1906), II, (1907-
1908), redakcija i komentar: Dan~o Zog-
rafski, Skopje, 1977; 1981; Gligor Todo-
rovski, Makedonskoto pra{awe i refor-
mite vo Makedonija (Od diplomatskata
istorija na makedonskiot narod), Skop-
je, 1989. M. Min.
†MIR^E ACEV#, AKADEM-
SKO KULTURNO-UMETNI^-
KO DRU[TVO, SKOPJE ‡ osno-
vano vo 1949 g. vo ramkite na Uni-
verzitetot vo Skopje, so nekolku
sekcii (Dramska i Igraorna, Hor
i Orkestar). So povremeni pauzi,
ova dru{tvo razviva golema aktiv-
nost, osobeno so Igraornata i
Horskata sekcija. Povtornoto za-
`ivuvawe na Me{aniot hor †Mir-
~e Acev# se slu~i vo 1961 g., pod di-
rigentstvoto na Dragan [uplev-
ski (1933‡2001). Bogatiot reper-
toar i visokoto interpretativno
nivo na horskiot ansambl mu done-
soa golem broj zna~ajni nagradi.
Mo{ne zna~aen e i pridonesot na
dirigentite Aleksandar Lekovski
i Tomislav [opov. J. T.
MIR^EV, Dimitar (Prilep, 23. X
1865 – Vr{ec, Rusensko, Bugarija,
13. VI 1938) – u~itel, revolucio-
ner. Zavr{il slovenska filologi-
ja na Sofiskiot univerzitet. U~i-
telstvuval vo Solun, Bitola, Tr-
novo, Odrin i na dr. mesta. Bil
~len na CK na TMORO (1901) i
sekretar na Solunskiot kongres
(1903). Bil uapsen i osuden na 101
godina i sproveden na zato~enie na
o. Mitilena. Amnestiran vo 1904 g.
@ivotot go zavr{il vo Bugarija.
IZV. i LIT.: G. Del~ev, Spomeni. Doku-
menti. Materiali, Sofi®, 1978; V. Bo-
`inov, BÍlgarskata prosveta v Makedo-
ni® i Odrinska Traki® 1878–1913, Sofi®,
1982. Al. Tr.
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Dimitar
Mir~ev
MIR^EV, Dimitar (Sliven, Buga-
rija, 31.III 1942) – politolog i univ.
profesor. Diplomiral na Pravni-
ot fakultet vo Belgrad (1966). Ma-
gistriral na Institutot za socio-
lo{ko-pravni istra`uvawa vo
Skopje (1971). Doktoriral na
Pravniot fakultet vo Qubqana
(1977). Na Institutot za socio-
lo{ko-pravni istra`uvawa vo
Skopje se zanimaval so nau~nois-
tra`uva~ka rabota (1967 –1984).
Bil profesor po politi~ki nauki
i politi~ka sociologija na Filo-
zofskiot fakultet vo Skopje
(1977–1983; 1990–1993; 1999–2001) i
politi~ki nauki i nadvore{na po-
litika na RM (FON, 2005– ); vizi-
ting profesor na univerzitetite
vo Qubqana, Zagreb, Saraevo i vo
Wu Delhi; prorektor na Univerzi-
tetot †Sv. Kiril i Metodij# vo
Skopje (1992–1993). Poradi †libe-
ralni devijacii# vo 1974 g. bil kaz-
net so posledna partiska opomena
pred isklu~uvawe od SKM. Po ne-
govo barawe, kaznata mu e simnata
(1982). Bil osnova~ na Mladata de-
mokratska stranka na Makedonija
(1990); osnova~ na Makedonskiot so-
vet na Evropskoto dvi`ewe na Ma-
kedonija (1993-); eden od obnovuva-
~ite i ~len na Liberalnata partija
na Makedonija (2000–2002); specija-
len pratenik na pretsedatelot na
RM vo procesot na me|unarodno
priznavawe na RM (1991–1993); von-
reden i opolnomo{ten ambasador
na RM vo RSl, akreditiran i vo Va-
tikan (nerezidenten, 1993–1999);
sovetnik na Pretsedatelor na RM
(od 2009). Napi{al pove}e od 180
nau~ni i stru~ni trudovi.
BIBL: Izborniot proces vo anglosakson-
skite zemji, Skopje 1971; Dramata na plura-
lizacijata, Skopje 1991; Makedonskata nad-
vore{na politika 1991-2006, Skopje 2006.
IZV.: Arhiva na Fakultetot za op-
{testveni nauki, Skopje, 2007; Minis-
terstvo za nadvore{ni raboti na RM,
Skopje, 2007. Sv. [. i T. Petr.
MIR^EV, Dim~e \o{ev (Veles,
13. XI 1913 – Kavadarci, 6. IV
1944) – revolucioner, organiza-
tor na NOB vo Veles, naroden he-
roj. ^len na SKOJ (od 1933) i na
KPJ (od 1935). Organizator na
pove}e rabotni~ki {trajkovi
(1936 – 1941) vo Makedonija i vo
MIR^EVSKI M
Dim~e Mila
Mir~ev Mir~eva
Srbija. Pove}e pati bil zatvo- Habilitirala vo 1978 g., dokto-
ran. Vo 1941 g. aktivno se vklu~il rirala vo 1988. Bila rakovoditel
vo podgotovkite za oru`enoto na Klinikata za detska i preven-
vostanie. Bil ~len na Voeniot tivna stomatologija i prodekan
komitet pri MK na KPJ za Veles, na St. f. Publikuvala 105 statii.
organizator za formiraweto na Koavtor na u~ebnikot †De~ja i
Vele{kiot NOPO †Dimitar preventivna stomatologija#. E. M.
Vlahov# (april 1942) i zamenik-
komandant na Odredot (od sep-
temvri istata godina). Po razbi-
vaweto na Odredot (1943) premi-
nal vo ilegalnost, a od fevruari
1944 g. zaminal na rabota vo Kava-
darci, kako sekretar na OK na
KPM za Kavadarci. Zaginal vo
sudir so bugarskata policija.
LIT.: Vele{ki partizanski odred 1942,
Skopje, 1999; \or|i Malkovski, @ivotniot
i revolucionerniot pat na Trajko Kap~ev,
GINI, XXIX, 1–2, Skopje, 1985. \. Malk.
Nestor
Mir~evski
MIR^EVSKI (ALEKSIEV),
Nestor (Osoj, Debarsko, 23. III
1877 – Skopje, 1969) ‡ rezbar. Po-
sleden potomok na rezbarskiot
rod Mir~evski od Osoj. Studiral
vo Pariz (1911–1913). Vo RM i vo
sosednite zemji ostavil mnogu-
brojni rezbarski i kamenoreza~-
ki dela (ikonostasi vo crkvite
vo Nerezi, Kru{evo, Topola, ^u-
karica i @i~a vo Srbija). Izla-
Eftim
Mir~ev gal i vo stranstvo (Pariz, Bri-
sel, Berlin). Al. Cv.
MIR^EV, Eftim Krumev (Vini-
ca, 14. II 1939) ‡ spec. po stomato-
lo{ka protetika, prof. na St. f.
Habilitiral vo 1978 g., a dokto-
riral vo 1993. Bil vo dva mandata
prodekan i dekan na St. f. i rako-
voditel na Klinikata po fiksna
stomatolo{ka protetika. Publi-
kuval 109 statii.
BIBL.: Stomatoproteti~ki materijali
‡ nemetali i metali, Stomatolo{ka pro-
tetika. Ednodelno leani fiksno prote-
ti~ki konstrukcii ‡ klini~ka i tehni~ka
izrabotka, Stomatolo{ki materijali ‡
nemetali, metali i materijali za polnewe, Petar
Klinika na fiksnata stomatolo{ka pro- Mir~evski
tetika, †Pretklinika na fiksnata sto-
matolo{ka protetika, Germansko‡make- MIR^EVSKI, Petar (Kru{evo,
donski stomatolo{ki re~nik, Totalna 11. XI 1956) ‡ akter. Diplomiral na
proteza ‡ pretklinika. E. M. otsekot za dramski akteri na Vi{a-
ta muzi~ka {kola vo Skopje (1979).
MIR^EVA, Mila Pejova (Dolni Od i.g. e i ~len na Narodniot teatar
Lapac, Hrvatska, 28. VIII 1939) ‡ vo Bitola. Ulogi: Pejo (†Babambi-
spec. po detska i preventivna tolski patrdii#); Angele (†Let vo
stomatologija, prof. na St. f. mesto#); Marko (†Jugoslovenska an-
961
M MISIJATA
Sv. Apostol Pavle, detaq od ikona od Galerijata
na soborniot hram †Sv. Nikola# vo Kumanovo (1845)
titeza#); Skapen (†\avol{tinite na
Skapen#); Atos (†Tri musketari#);
Makso (†Crna dupka#); Polonij
(†Hamlet#); Sirano de Ber`erak;
Ri~ard III vo istoimenite dela; Pa-
`ot (†Ve~erva Falstaf#); Ros
(†Magbet#); Ko~karjov (†@enid-
ba#); Tuzenbah (†Tri sestri#); [ek-
spir (†Mera za mera#); Plakir
(†Kalu|erski ti{ini#) i dr. R. St.
MISIJATA NA APOSTOL
PAVLE VO MAKEDONIJA ‡
prva misionerska dejnost na
hristijanstvoto vo Makedonija i
voop{to na evropskata po~va (49,
56 i 57 g.). Za propovedawe na no-
vata religija srede makedonskoto
naselenie i evrejskite doseleni-
ci, Pavle, poznat kako †apostol
na apostolite#, pristignal vo
Makedonija (49 g.) zaedno so svoi-
te pridru`nici Sila, Timotej i
Luka. Pritoa vo Filipi ja osno-
val prvata hristijanska op{tina
vo Makedonija i vo Evropa, za ~ie
rakovodewe tuka go ostavil evan-
gelistot Luka, koj tokmu vo ovoj
grad i go sostavil ednoto od ~eti-
rite evangelija {to ja pretstavu-
vaat osnovata na hristijanskoto
u~ewe. Naskoro bile formirani
i hristijanski crkovni op{tini
vo Solun i vo Beroja. Podocna, vo
dejnosta za {ireweto na hristi-
janstvoto, toj u{te dvapati pres-
tojuval vo Makedonija (56 i 57 g.).
962
Od negovite 14 poslanija {to se
sostaven del na Noviot zavet, tri
bile isprateni do makedonskite
hristijanski op{tini – dve do
Solunjanite (52 i 53 g., vo vreme-
to na negoviot prestoj vo Ko-
rint) i edno do Filipjanite (63
g., od rimskiot zatvor). Osven
toa, tokmu vo Filipi toj go napi-
{al i vtoroto poslanie do Ko-
rintjanite.
IZV.: Sveto Pismo na Stariot i na No-
viot zavet, vtoro izdanie, Skopje, 1991.
LIT.: \. Pop-Atanasov, Biblijata za Ma-
kedonija i za Makedoncite, Skopje, 1995;
I. Velev, Vizantisko-makedonski kni-
`evni vrski, Skopje, 2005. K. M.-R.
Suad
Misini
MISINI, Suad (Skopje, 2. I 1970)
– pravnik, politi~ki analiti~ar.
Izvr{en direktor na Istra`uva~-
kiot centar za gra|ansko op{testvo
(od 1997) i dolgogodi{en promotor
na ~ovekovite prava i evrointegra-
ciite vo Makedonija. Objavil
nekolku publikacii od oblasta na
~ovekovite prava i trilogija za
evrointegraciite. R.
MISINOPOLIT, Dimitrij –
vizantiski vlastelin, ktitor na
obnovenata crkva †Sv. Dimitrija#
vo Prilep (Varo{) okolu 1290 g.
Negoviot portret e za~uvan na se-
verniot yid od dogradeniot ju`en
aneks vo crkvata. Toj e oble~en vo
vlastelinska obleka, so race po-
dadeni kon patronot na crkvata –
sv. Dimitrija. Negovoto ime e poz-
nato vo istoriskite izvori. Se
spomnuva vo prvata Treskave~ka
povelba (1334/35), koga ve}e ne bil
me|u `ivite. Me|utoa, vo povelba-
ta se spomnuvaat negovite deca,
koi vo vremeto na nejzinoto izda-
vawe ve}e bile vozrasni lu|e.
LIT.: P. Miqkovi}-Pepek, Novootkrieni
arhitekturni i slikarski spomenici vo
Makedonija od XI-XII v., †Kulturno nasled-
stvo#, 5, Skopje, 1974; V. RistiÊ, Crkva †Sv.
Dimitrija# u Prilepu, †Sinteza#, 10, Kru-
{evac, 1979; V. J. ™uriÊ, Vizantijske fres-
ke u Jugoslaviji, Beograd, 1974. Z. R.-N.
MISIRKOV, Krste Petkov
(Postol, Enixevardarsko, Egej-
skiot del na Makedonija, 6/18. XI
1874 – Sofija, 26. VII 1926) – naj-
kompletniot i najkompleksniot
makedonski slavist, kodifika-
tor na sovremeniot makedonski
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
Krste Petkov Misirkov (1902)
literaturen jazik i pravopis, av-
tor na prvata kniga (†Za make-
donckite raboti#, 1903) i na pr-
voto nau~no-literaturno spisa-
nie (†Vardar#, 1905) na sovreme-
niot literaturen jazik, prv naci-
onalen filolog, istori~ar, et-
nograf, folklorist i publicist,
revolucioner i nacionalen deec.
Po gr~koto osnovno u~ili{te vo
rodnoto selo, u~i vo srpska gim-
nazija vo Belgrad (1889) i vo bu-
garska vo Sofija (1890), odnovo
vo Belgrad vo svetosavskata Bo-
goslovsko-u~itelska {kola (1891),
pa vo gimnazijata vo [abac
(1891/92) i ja zavr{uva U~itel-
skata {kola vo Belgrad (1895); go
dopolnuva obrazovanieto vo rus-
kata Duhovna seminarija vo Pol-
tava (1895–1897), a diplomira na
Istorisko-filolo{kiot fakul-
tet vo S.-Peterburg (1897–1902)
so pismenata tema na dr`avniot
ispit †Kon pra{aweto za narod-
nosta i pri~inite za popularnos-
ta na makedonskiot kral Marko#.
Gi zapo~nuva postdiplomskite
studii na Katedrata po slovenska
filologija, no ja napu{ta uni-
verzitetskata kariera poradi ne-
mawe materijalna izdr{ka ni za-
konski mo`nosti za vrabotuvawe
vo Rusija, za da mo`e da u~estvuva
vo pretstojnite revolucionerni
nastani vo tatkovinata.
Kako u~enik vo Sofija e vo sre-
dinata na osnova~ite na Mladata
makedonska kni`ovna dru`ina
(1891), vo Belgrad e ~len-osnova~
na U~eni~koto dru{tvo †Var-
dar# (1893–1894), a vo S.-Peter-
burg e ~len-osnova~ i potoa pret-
sedatel na TMOK (1900–1902),
prv potpisnik na osnova~kiot
akt na MNLD (1902–1905), osno-
va~ na klonot na MNLD i vo So-
fija (1903), koe{to vedna{ e lik-
vidirano od vlastite, a se obidu-
va da organizira takov klon i vo
Odesa (1905). Prviot nau~en pri-
log go objavuva kako {totuku za-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
K.P. Misirkov, Za Makedonskite raboti (1903)
pi{an student (†@ivaÔ starina#,
1898), a prvite zapisi na make-
donski jazik i so posebna make-
donska grafija gi pravi vo 1900 g.
Kako egzarhiski gimnazijalen
u~itel i doma{en u~itel na deca-
Diplomata
na K.P. Misirkov
za zavr{eniot
Istorisko-
filolo{ki
fakultet vo S.-
Peterburg (1902)
ta na ruskiot konzul A. A. Rost-
kovski vo Bitola (1902/03) u~es-
tvuva vo podgotovkite za Ilin-
denskoto vostanie. Po ubistvoto
na konzulot mora da se vrati vo
Rusija i dr`i predawa vo MNLD,
od koi ja sostavuva knigata †Za
makedonckite raboti# i ja objavu-
va vo Sofija, a nastapuva za make-
donskoto pra{awe i vo Velikata
{kola vo Belgrad (dekemvri
1903). Po izleguvaweto na kniga-
ta, iznatepan i smrtno zapla{en
Prvata nau~noistra`uva~ka rabota
na Misirkov (†@ivaÔ starina#,1898)
Naslovnata stranica na diplomskata rabota
(dr`aven ispit) na K.P. Misirkov (1902)
vo Sofija, bega pak vo Rusija i
stanuva gimnaziski u~itel vo
Berdjansk (1904/05), Odesa (1905–
1913) i Ki{inev (1913–1918). Vo
Odesa vo 1905 g. go nape~atuva pr-
viot broj na prvoto nau~no-lite-
raturno spisanie na sovremeniot
makedonski literaturen jazik
†Vardar#, so le`erna popravka na
azbukata i pravopisot, so {to na-
polno se izedna~uva Misirkovi-
ot so na{iot sovremen standard.
Bezuspe{no konkurira za profe-
sor na Sofiskiot univerzitet
(1907), a po Mladoturskata revo-
lucija i za u~itel vo Solunskata
egzarhiska gimnazija (1908). One-
vozmo`eni se i naporite so P.
Poparsov i so mitropolitot
skopski Teodosija da se otvori
Visoka pedago{ka {kola vo
Skopje (1910). Pokrenuva inici-
jativa da izdava vesnik †Bli`niŸ
VostokÍ# vo Odesa (1911), no biva
odbien.
Koga po~nuva Prvata balkanska voj-
na (1912), pod vid na voen dopisnik na
ruskite vesnici †GolosÍ MoskvÎ# i
†OdesskiŸ listokÍ#, doa|a vo Make-
donija (Solun), no podgonet od Grci-
te razo~aran se vra}a vo Rusija i ob-
javuva serija statii vo ruskiot pe~at
i istra`uvawa vo bugarski spisani-
ja. Vo kriti~nite momenti za celos-
ta na Makedonija pra}a memorandu-
mi do ruski i bugarski ministri, do
Peterbur{koto slovensko blagot-
vorno dru{tvo i dr. i vodi dnevni~-
ki zapisi (†Memuari#, 1913).
Gi prodol`uva istra`uvawata od
makedonskata istorija, jazik,
Pismo na pretsedatelot na TMOK vo SPb. Molba na Misirkov so Programata
Misirkov do VMOK vo Sofija (1902) za spisanieto †Vardar# (1904)
MISIRKOV M
Od knigata na K.P. Misirkov
†Za makedonskite raboti# (1903)
folklor i etnografija i odnovo
se prijavuva za prodol`uvawe na
svoite postdiplomski studii, pod
mentorstvo na prof. T. I. Flo-
rinski (Kiev), i ja podgotvuva ma-
gisterskata disertacija †Krale-
vite Volka{in i Marko kako is-
toriski li~nosti i junaci na ju`-
noslovenskiot epos#. Stanuva re-
doven ~len na Istorisko-filo-
lo{koto dru{tvo na Imperator-
skiot novorusiski univerzitet vo
Odesa (1908), dr`i nekolku refe-
rati na negovite zasedanija i ob-
javuva vo negovite organi.
Po po~nuvaweto na Prvata svet-
ska vojna odr`uva zabele`an go-
vor na Op{toslovenskoto sobra-
nie vo Odesa (6. VIII 1914) i zami-
nuva vo S.-Peterburg, kade {to se
sre}ava so vidni li~nosti od rus-
kite nau~ni i politi~ki krugovi,
a so D. D. ^upovski, N. D. Dimov i
d-r G. Konstantinovi~, od imeto
na Peterbur{kata i Ju`noruska-
ta makedonska kolonija, na 14 av-
gust 1914 g. podnesuvaat op{iren
Memorandum do ruskiot minis-
ter za nadvore{ni raboti za sud-
binata na Makedonija i makedon-
skiot narod. Objavuva (pod psev-
donimot Pelski) klu~ni statii
vo sp. †MakedonskiŸ golosÍ (Ma-
kedonski glas)# i vo slovenofil-
Pismo na Misirkov na jazikot ido
vo sp. †Mondo# vo Stokholm (1924)
963
M MISIRKOVA-RUMENOVA
K.P. Misirkov vo Berdjansk (1904/05)
skiot organ †Izv‹stiÔ#.
Po Oktomvriskata revolucija i
osamostojuvaweto na Republika
Besarabija (1917–1918) M. e iz-
bran za naroden pratenik od naci-
onalnite malcinstva i stanuva
sekretar za malcinstvata na Be-
sarapskiot parlament, no po soe-
dinuvaweto na Besarabija so Ro-
manija toj e eksterniran vo Ukra-
ina (30. H 1918), pa od Odesa se
prefrla vo Sofija (2. XII 1918).
Edna godina e urednik na Isto-
riskoto oddelenie na Etnograf-
skiot muzej, a potoa e nazna~en za
u~itel, pa naskoro i za v.d. direk-
tor na Gimnazijata vo Karlovo
(1919). No po nepolna godina e
smenet (7. IX 1920) i ostanuva u~i-
tel, progonuvan od noviot direk-
tor i nenaviduvan od gra|anite
poradi negovata makedonska naci-
onalna publicisti~ka aktivnost.
Podnesuva molba do Ministres-
tvoto za prosveta na Kralstvoto
na SHS (1921) za da se prefrli
kako gimnaziski prepodavatel vo
Skopje, Zagreb, Belgrad †ili vo
nekoj drug grad vo Ju`na Srbija#,
no po dolga prepiska molbata mu e
odbiena (25. IX 1923).
Magisterskiot
trud na K.P.
Misirkov (1909)
Me|uvremeno M. zapo~na dolga
serija testamentalni statii za
Makedonija i makedonskoto pra-
{awe vo sofiskiot pe~at {to
u{te pove}e mu ja vlo{uvaat sos-
tojbata vo Karlovo. Se vklu~uva
vo dvi`eweto za ve{ta~kiot me-
964
|unaroden jazik ido i sorabotuva
vo negoviot organ za da go isko-
risti za makedonskoto nacional-
no pra{awe. Obvinet poradi ma-
kedonstvoto kako †srbofil#, M. e
premesten za v.d. direktor na gim-
nazijata (predvidena naskoro da
se zatvori) vo staroplaninskoto
grat~e Kopriv{tica (4. IX 1925).
Tuka razviva bogata dejnost, no
poradi istite pri~ini e nenavi-
den od kolektivot i od gra|ans-
tvoto. Sorabotuva vo idiskoto sp.
†Mondo# vo Stokholm, a pod psev-
donimot Pelski pra}a dopiski i
vo federalisti~kiot v. †Make-
donsko sÍznanie / Makedonsko soz-
nanie# vo Viena. Pred smrtta (21. I
1926) konkurira za ednogodi{en
studiski prestoj na Univerzi-
tetot Kolumbija vo Wujork, a go
podgotvuva i prviot broj i dobiva
dozvola da go redaktira i da go iz-
dava sp. †Bogomil# (maj 1926). Ne-
nadejno se razboluva i naskoro
po~inuva vo Sofiskata bolnica.
Gimnazijata vo Karlovo (1921)
BIBL.: Za makedonckite raboti, SofiÔ,
1903; sp. †Vardar#, Odesa, 1905; Á`no-slo-
vÔnskiÔ Ìpi~eskiÔ skazaniÔ o `enitÝb‹
korolÔ Volka{ina vÍ svÔzi sÍ voprosomÍ
o pri~inahÍ populÔrnosti korolÔ Mar-
ka sredi Ó`nìhÍ slovÔnÍ, Odessa, 1909;
Za makedonckite raboti. Fototipno
izdanie. Po povod 50-godi{ninata od iz-
leguvaweto na knigata †Za makedoncki-
te raboti#. Predgovor Dare Xambaz,
uredil Todor Dimitrovski, Skopje, 1953;
Za makedonckite raboti / On Macedonian
Matters. Fototipno izdanie po povod
100-godi{ninata od izleguvaweto. Pri-
redil Bla`e Ristovski, MANU, 2003;
Sobrani dela: I. Tekstovi na makedonski
jazik (1900&1905). Podgotovka Bla`e Ris-
tovski. Sorabotnik Biljana Ristovska-
Josifovska, MANU, Skopje, 2005; II. Pe-
~ateni istra`uvawa i statii (1898&
1909), 2007 i III. Nacionalno-politi~ka
publicistika (1910&1926), 2008; Pisma
1911–1917. Predgovor i redakcija Rasti-
slav Terzioski. Voved prof. d-r Atanas
Vangelov, Skopje, 2007; Dnevnik 5. XII – 30.
VII 1913. Za izdava~ite: D-r Zoran Todo-
rovski – D-r Borjana Bu`a{ka. Redakci-
ja> D-r Zoran Todorovski – Co~o Biljar-
ski, Skopje – Sofija, 2008.
LIT.: D-r Bla`e Ristovski, Krste P. Mi-
sirkov (1874–1926). Prilog kon prou~uva-
weto na razvitokot na makedonskata
nacionalna misla, Skopje, 1966; istiot,
†Vardar#. Nau~no-literaturno i op-
{testveno-politi~ko spisanie na K. P.
Misirkov, IMJ, Skopje, 1966; istiot, Ra-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
nite rakopisi na Krste P. Misirkov na
makedonski jazik, MANU, 1998; istiot,
Krste Misirkov. Novi istra`uvawa i
soznanija, Skopje, 2000; Deloto na Krste
Misirkov. Zbornik od Me|unarodniot
nau~en sobir po povod stogodi{ninata
od izleguvaweto na knigata †Za makedon-
ckite raboti#, I–II, MANU, 2005. Bl. R.
Kata
Misirkova-
Rumenova
MISIRKOVA-RUMENOVA, Ka-
ta (s. Postol, Enixevardarsko,
Egejskiot del na Makedonija, 14.
IX 1930) ‡ poetesa, raska`uva~ka,
romansierka, avtorka za deca i
mladi, dramska pisatelka, publi-
cistka. Izvonredno plodna av-
torka, so okolu 120 bibliograf-
ski edinici i {eesetina radio
drami za vozrasni i za deca. Te-
matski nejzinoto tvore{tvo e po-
vrzano so sudbinata i tragediite
na lu|eto od Egejskiot del na Ma-
kedonija, nivnite delbi i presel-
bi, so prikaznata na otkornati-
kot niz epskite dimenzii od vre-
miwata, nastanite i li~nostite.
DELA: romani: @e{ka zemja, Sk., 1968;
Dobrite mom~iwa od zemjata vardarska,
Sk., 1969; Dovik, Sk., 1983; Vo smrt od qu-
bov, Sk., 1990; Katarni godini, Sk., 1992;
Yidovi od paja`ina, Sk., 1993; Golemite
atovi, 1997; Sk., Prangi, Sk., 2000; Dlabo-
kiot rez, Sk., 2002; Li~en roman za li~na-
ta zemja, Sk., 2003; romani za deca: Det-
stvoto na Misirkov, Sk., 1965; Milosija,
Sk., 1982; Yidovite od Pela, Sk., 1991; Vo-
doskoci, Sk., 1994; Avanturite na \ur|a,
Sk., 1997; poezija Skameneta solza, Sk.,
1990; Pla~ pred yidot, Sk., 1996; Viorot
na bolkata, Sk., 1999; raskazi Pesna za og-
novite, Sk., 1966; Neod`ileni, Sk., 1988;
Majka Kotori~anka, Sk., 1988; Toplata
pregratka na Gocevata majka, Bitola,
1990. V. Toc.
MITEVA, Nada (Peh~evo, 7. IX
1947) – biolog, univ. profesor.
Osnovno obrazovanie zavr{ila
vo rodnoto mesto, a gimnazija vo
Skopje. Vo u~ebnata 1966/67 g. se
zapi{ala na PMF, grupa biologi-
ja. Diplomirala vo 1970 g. Vo 1972
g. se vrabotila kako dogovoren
asistent na Biolo{kiot fakul-
tet vo Skopje. Vo 1975 g. e izbrana
za asistent po predmetot op{ta
biologija za studentite od Medi-
cinskiot i Stomatolo{kiot fa-
kultet vo Skopje. Magisterskata
rabota ja odbranila vo 1978 g., a
doktorskata disertacija vo 1987 g.
Za docent e izbrana vo 1988, a za
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Nada
Miteva
vonreden profesor vo 1993 g. Vo
zvaweto redoven profesor e iz-
brana vo 1998 g. Se zanimava so
histomorfolo{ki istra`uvawa
na staorcite i ribite. Objavila
okolu 40 nau~ni trudovi. D. Pr.
Labina
Mitevska
MITEVSKA, Labina (Skopje, 10.
X 1975) ‡ akterka, producent. Ed-
no od najsenzibilnite i najfoto-
geni~ni lica vo noviot makedon-
ski film. Debitira{e vo uloga-
ta na ~uvstvitelnata Zamira vo
filmot †Pred do`dot#, vo koj so
diskretni izrazni sredstva ja
prenese ubavinata na mominskite
nade`i i gotovnosta da ja brani
svojata qubov. Vo filmovite
{to usledija, †Dobredojdovte vo
Saraevo#, †Te po`eluvam#, †Taj-
nata kniga#, †Kako ubiv svetec#,
†Jas sum od Titov Veles#, nejzini-
ot senzibilitet se izostri za
poslo`eni psiholo{ki preob-
razbi. G. V.
Vitomir
Mitevski
MITEVSKI, Vitomir Georgiev
(Kumanovo, 14. H 1951) ‡ klasi~en
filolog i filozof, profesor po
anti~ka literatura na Filozof-
skiot fakultet vo Skopje. Doktor
po klasi~na filologija. Odgovo-
ren urednik na sp. †@iva antika#.
Izbran za ~len na MANU (2009).
Obrabotuva temi od anti~kata
epika i posebno od helenskata fi-
lozofija (pretsokratovci, Pla-
ton, Aristotel). Osnoven filo-
sofski stav: anti~kata kultura i
filosofija imaat klu~no zna~ewe
za razbiraweto na ~ovekot i nego-
vata sostojba vo svetot. Poimot
nega na du{ata (kaj Sokrat i Pla-
ton) ja opredeluva smislata na ~o-
vekoviot `ivot trgnuvaj}i od po-
zicijata na subjektot kako nepov-
torliv fenomen. Preveduva~ od
klasi~nite jazici, se zalaga za po-
golemo prisustvo na slovenskata
filozofska (apstraktna) termi-
nologija na makedonski jazik.
BIBL.: Homer i Prli~ev (1995); Herak-
lit, monografija (1997); Po~etoci na za-
padnata filosofija. Pretsokratovci
(1999, 2005); Nega na du{ata (2000); An-
ti~ka epika. Helada i Rim (2001); Pla-
tonovoto u~ewe za du{ata (2005). Pre-
vodi od starogr~ki: Hesiod, Dela i dni
(1996); Aristotel, Izbor (1998); Anti~ka
filosofija, antologija (2004), Platon,
Timaj (2004). V. T.
Ivan
Mitevski
MITEVSKI, Ivan (Skopje, 8. IV
1948) ‡ TV re`iser. Diplomiral
na Akademijata za film, teatar,
radio i televizija vo Belgrad. Od
1975 g. neprekinato raboti vo Ma-
kedonskata televizija. Potpisnik
e na igranite TV filmovi: †Zlat-
ni godini#, †Vreme na letala#,
†Zaminuvawe od Paskvelija#,
†No} sproti Sveti Vasilij#. Gi
re`ira{e dokumentarnite fil-
movi: †Glas#, †Planetarium#,
†Dva buketa rajski cvet# i dr. J. F.
MITKOV, Vladimir (Kavadarci,
20. X 1931) ‡ univerzitetski pro-
fesor, pravnik, dr`avnik. Osnov-
no i sredno obrazovanie zavr{il
vo rodniot grad, a Praven fakul-
tet vo Skopje (1954). Doktoriral
na Pravniot fakultet vo Skopje,
so odbrana na doktorskata diser-
tacija †Ustanovi na op{testve-
nite slu`bi# (1964). Izbran za
asistent na Pravniot fakultet
vo Skopje po predmetot ustavno
pravo (1960), za docent po predme-
MITKOV M
Vladimir
Mitkov
tite op{testveno-politi~kiot
sistem na SFRJ i komunalniot
sistem na SFRJ (1965), za vonre-
den (1970) i za redoven profesor
(1975). Bil ~len na Izvr{niot
sovet na SRM (1974‡1982), prate-
nik vo Soborot na op{tinite vo
Sobranieto na SRM (1969‡1974),
sudija (1983) i pretsedatel na Us-
tavniot sud na SRM (1984‡1986),
~len na Pretsedatelstvoto na
SRM (1986‡1989) i pretsedatel na
Pretsedatelstvoto na SRM
(1990). Objavil pove}e u~ebnici i
nau~ni trudovi od oblasta na po-
liti~kiot i komunalniot sistem
i za lokalnata samouprava.
BIBL.: Osnovi na komunalniot sistem i
komunalnata politika, Skopje, 1978; Os-
novi na op{testveno-politi~kiot sis-
tem na SFRJ, Skopje, 1989.
LIT.: Makedonija od ASNOM do denes,
Skopje, 2005. Sv. [.
MITKOV, Pantelej (Ohrid, 24.
VII 1929) – arhitekt i urbanist.
Diplomiral na Arhitektonskiot
otsek na Tehni~kiot fakultet vo
Skopje (1955). Doktoriral na
Prirodno-matemati~kiot fakul-
tet (1980). Kako proektant rabo-
tel vo Republi~kiot zavod za ur-
Pantelej
Mitkov
banizam vo Skopje i vo Institu-
tot za prostorno planirawe vo
Ohrid. Prete`no se zanimaval so
prostorno i urbanisti~ko plani-
rawe, a se projavuva i kako arhi-
tekt proektant. Pozna~ajni rea-
lizirani objekti: hotelot †As-
tra# vo mesnosta Sv. Stefan vo
Ohrid (1956); Studentsko odmora-
li{te vo Ohrid (1963); hotelot
†Desaret# vo Pe{tani (1971). Od
oblasta na urbanizmot: detalniot
965
M MITREV
urbanisti~ki plan na stariot del
od gradot Ohrid (1967). Ja rakovo-
del izrabotkata na Prostorniot
plan na Makedonija (1982). Kr. T.
Dimitar
Mitrev
MITREV, Dimitar Anastasov
(Dede-Aga~, Grcija, 14. H 1919 –
Ohrid, 24. II 1976) – literaturen
kriti~ar i teoreti~ar, univerzi-
tetski profesor, antologi~ar,
polemi~ar i istoriograf. Osnov-
no obrazovanie i progimnazija za-
vr{il vo Trgovi{te, a gimnazis-
ko vo [umen (Bugarija). Vo Sofi-
ja se zapi{uva na studii po pravo.
Visokoto obrazovanie go zavr{u-
va po doa|aweto vo Makedonija na
Filozofskiot fakultet vo Skop-
je (na Grupata po filozofija).
Kako gimnazijalec, a potoa i kako
student, u~estvuva vo rabotata na
ilegalnite marksisti~ko-leni-
nisti~ki kru`oci vo Bugarija i e
aktivist na makedonskite emig-
rantski dvi`ewa. ^len e na Ma-
kedonskiot literaturen kru`ok
vo Sofija (1939–1942). Zaedno so
Nikola J. Vapcarov e sorabotnik
i redaktor na progresivniot ne-
delen vesnik †Literaturen kri-
tik# (1941). ^len e na BKP (1941),
a od septemvri 1944 g. e ~len na
KPM. U~estvuva vo NOB vo bri-
gadata †Goce Del~ev# (septemvri
1944). Raboti vo Agitprop na Bre-
galni~ko-strumi~kiot korpus i
go ureduva organot na Narodnoos-
loboditelniot front vo [tip
†Bregalni~ki glas# (1944–1945).
Se preseluva vo Skopje i raboti
kako urednik na Kulturnata rub-
rika na v. †Nova Makedonija#
(krajot na 1945–1947). Ja zavr{uva
Novinarskata {kola vo Belgrad
(1946) i se zanimava so ureduva~ka
rabota vo razni vesnici i spisa-
nija (†Edinstvo#, †Nova Makedo-
nija#, †Nov den#, †Sovremenost#).
Pomo{nik-direktor e na Radio
Skopje (1948–1950). Gi izvr{uval
i funkciite ~len na Vrhovniot
sud (1945) i pomo{nik-javen obvi-
nitel (vtorata polovina na 1946
do proletta na 1947). Kako redo-
ven profesor na Filozofskiot
fakultet vo Skopje predava teo-
rija na literaturata. Bil dekan
na Filozofskiot fakultet
(1959–1963) i rektor na Skopski-
966
ot univerzitet †Sv. Kiril i Meto-
dij# (1974–1976). Redoven ~len na
MANU e od osnovaweto (18.VI – II
1967). Eden e od osnovopolo`ni-
cite i nekolku pati pretsedatel
na DPM. Bil i ~len na Sojuznata
uprava na Dru{tvoto na pisateli-
te na Jugoslavija, kako i pretseda-
tel na Sojuzot na slavisti~kite
dru{tva na Jugoslavija
(1961–1963), ~len na Nacionalni-
ot komitet na jugoslovenskite
slavisti, potpretsedatel na Jugos-
lovenskiot odbor na Me|unarod-
niot komparatisti~ki kongres i
~len na Redakcijata za istorija na
jugoslovenskite kni`evnosti.
Bil ~len na Institutot za nacio-
nalna istorija i na Redakcijata na
Istorijata na makedonskiot na-
rod (1969). D. M. e kni`even kri-
ti~ar so konzistenten realisti-
~en stav. Ja brani dosledno uni-
verzalnosta na poetikata na rea-
lizmot i gi vospostavuva bazi~ni-
te odrednici na noviot kreativen
realizam, a so toa i na kni`evna-
ta kritika zasnovana vrz negovite
na~ela. Toj e i eden od na{ite naj-
bele`iti istoriski misliteli.
Napi{a zna~ajni stranici za ne-
koi klu~ni nastani i li~nosti od
makedonskata politi~ka i kul-
turna istorija. Dobitnik e na
brojni dr`avni i me|unarodni
nagradi i priznanija.
DELA: Pirinska Makedonija vo borba za
nacionalno osloboduvawe (1950); Vapca-
rov (habilitacionen trud, 1954); Krite-
rium i dogma (1956); Minato i litera-
tura (1958); B.K.P. i Pirinska Makedo-
nija (1960); Ogledi i kritiki (1969); Iz-
brani dela vo 7 toma (1970); Antologii:
Antologija na makedonskata lirika (so
B.Koneski, 1951); Povoeni makedonski po-
eti (1960); Antologija na makedonskata
revolucionerna poezija (1974); Antolo-
gija savremene makedonske poezije (1977).
LIT.: Dimitar Mitrev, ^in i delo,
Priredil Miodrag Drugovac. Sk., 1981; Ge-
orgi Stardelov, Makedonska kni`evnost,
8. Svetovi, Sk., 2000; Dimitar Mitrev,
@ivo delo. Izbor, prireduvawe i predgo-
vor Katica ]ulavkova, Sk., 2004. G. St.
Dimko
Mitrev
MITREV, Dimko Trajkov (Veles,
1919 – Veles, 10. XII 1942) – revo-
lucioner, organizator na NOB
vo Veles, borec na NOPO †Dimi-
tar Vlahov# (od april 1942). Bil
organizator na rabotni~ki
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
{trajkovi vo Veles pred vojnata,
~len na SKOJ (od 1938), na KPJ
(od 1940), a na MK na KPJ za Ve-
les (od 1941). Vo negovata ku}a
(oktomvri 1941) e otpe~aten pr-
viot broj na ilegalniot vesnik
†Naroden bilten#. Vo 1941 g. pre-
minal vo ilegalstvo, a vo april
1942 g. zaminal vo partizani. Bil
komesar na Vele{kiot NOPO.
Zaginal pri predvremena eksplo-
zija na nagazna mina za diverzija
na germanski voz.
LIT.: Vele{ki partizanski odred 1942,
Skopje, 1999; \or|i Malkovski, Prilog
kon biografijata na revolucionerot
Dimko Mitrev, GINI, XXVI, 1, Skopje,
1982. \. Malk.
@an
Mitrev
MITREV, @an Kostadinov
([tip, 11. VI 1961) ‡ kardiohi-
rurg. Diplomiral na Med. f. vo
Skopje (1985). Kako lekar po op-
{ta praktika rabotel vo [tip do
1988. Od 1988‡90 vo Zagreb speci-
jalizira i zavr{uva postdiplom-
ski studii. Od 1990 do 1992 g. rabo-
ti vo Germanija. Vo 1992 g. na Med.
f. vo Skopje polo`il specijalis-
ti~ki ispit po op{ta hirurgija.
Od 1993 do 1999 g raboti na kardi-
ovaskularni kliniki vo pove}e
gradovi vo Germanija i edna godi-
na vo [vajcarija. Od 1999 do 2001 e
direktor na Kardiohirur{kiot
oddel pri CVZU vo Skopje. Od
2002 g. e direktor na Spec. bolni-
ca za kardiohirurgija †Filip
Vtori# vo Skopje. Vo 2002 e izbran
za akademik na Akademijata †Pla-
ton#. Publikuval i prezentiral
nad 150 stru~ni trudovi. Sl. M. P.
MITREVA, Ilinka (Skopje, 11.
II 1950) – filolog, univ. profe-
sor po francuska literatura
(Filolo{ki fakultet †Bla`e
Koneski#, Skopje); ~len na
SDSM (1991-); pratenik vo Sob-
ranieto na RM vo tri sostavi
(1994–2002); pretsedatel na Ko-
mitetot za nadvore{na politika
(1994–1998); {ef na delegacijata
na Sobranieto na RM vo CEI;
{ef na parlamentarnata grupa
na RM za sorabotka so Evropski-
ot parlament (1994–1998); minis-
ter za nadvore{ni raboti vo Vla-
data na RM vo dva mandata (31. V–
30. XI 2001 i 2002–2006).
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Ilinka
Mitreva
IZV.: Ministerstvo za nadvore{ni ra-
boti na RM, Skopje 2007. T. Petr.
MITREVSKI, Dragi (s. Dupeni,
Resensko, 15. IX 1957) ‡ arheolog,
Dragi
Mitrevski
univ. profesor. Diplomiral isto-
rija na umetnosta i arheologija na
Filozofskiot fakultet vo Skop-
je (1981). Magistriral vo 1990 g. vo
Belgrad od oblasta na praistoris-
kata arheologija, a doktoriral na
Filozofskiot fakultet vo Skop-
je od oblasta na protoistorijata
(1995). Rabotel kako kustos-arheo-
log vo Muzejot na Makedonija
(1982‡1999), kade {to bil i direk-
tor (1999‡2001). Od 1996 g. raboti
kako profesor po predmetite pra-
istoriska arheologija, protoisto-
riska arheologija i metodologija
na arheolo{kite istra`uvawa na
Institutot za istorija na umet-
nosta i arheologija. Istra`uval
pove}e arheolo{ki lokaliteti od
praistorijata i protoistorijata:
Dedeli, Milci, Dabici ‡ s. Sopot,
Kunovi ^uki ‡ s. Orizari, Gra-
di{te ‡ s. Brazda, Hipodrom ‡
Skopje, Dimov Grob ‡ s. Ulanci,
Marvinci ‡ Valandovo, Vardarski
Rid, Gloska ^uka ‡ s. Glos, Skop-
sko Kale ‡ Skopje.
BIBL.: Dedeli, nekropola od postaro
`elezno vreme, Skopje, 1991; Protoisto-
riskite zaednici vo Makedonija: Preku
pogrebuvawe i pogrebnite manifesta-
cii, Skopje, 1997; Prehistory in the Republic of
Macedonia, The Balkans in prehistory, Athens,
2001, 87‡100. Vardarski Rid, Vol. 1, 2005,
Skopska tvrdina - Kale, 2007. D. Z.
MITREVSKI, Nikola (s. Stara-
vina, Bitolsko, 1947) – istori~ar
na umetnosta. Osnovno i gimnazi-
sko obrazovanie zavr{il vo Bi-
Nikola
Mitrevski
tola, a potoa diplomiral na Fi-
lozofskiot fakultet vo Skopje –
Grupa za istorija na umetnosta
(1982). Vo tekot na tie studii ap-
solviral i na Institutot za kla-
si~ni studii. Prvin rabotel vo
Centarot za sovremena umetnost
pri Narodniot muzej vo Prilep
(1975–1980), a potoa preminal vo
Institutot za staroslovenska
kultura vo Prilep, kade {to bil
izbran vo zvawata stru~en sora-
botnik (1982) i vi{ stru~en sora-
botnik (1988). Po odbranata na
magisterskata tema †Manastirot
Sveti Nikola vo selo Slep~e kaj
Prilep# na Filozofskiot fa-
kultet – Grupa za istorija na
umetnosta vo Belgrad (1994) bil
izbran vo zvaweto asistent is-
tra`uva~, a po odbranata na dok-
torskata disertacija na tema
†Fresko`ivopisot vo Pelagoni-
ja od sredinata na XV do krajot na
XVII vek# na Filozofskiot fa-
kultet vo Skopje (2000) bil iz-
bran vo zvaweto nau~en sorabot-
nik i podocna vo vi{ nau~en so-
rabotnik (2003) i vo nau~en so-
vetnik (2006). Bil sekretar za na-
u~na koordinacija i sekretar na
Izdava~kiot sovet na Institu-
tot (1984–1990), sekretar na Ju-
goslovenskiot nacionalen komi-
tet na Me|unarodnata unija za
slovenska arheologija i tehni~ki
sekretar na Realnata enciklope-
dija na Jugoisto~na Evropa za Ju-
goslavija (1984–1988), potpretse-
datel (2001–2003) i pretsedatel na
Sovetot na Institutot za staros-
lovenska kultura vo Prilep (od
2004), ~len (od 2004) i zamenik-
pretsedatel na Senatot na Uni-
verzitetot †Sv. Kliment Ohrid-
ski# vo Bitola (od 2006). S. Ml.
MITREVSKI, Paskal (s. ^uka,
Kostursko, Egejskiot del na Ma-
kedonija, 1912 – Skopje, 11. XI
1978) – istaknat deec na makedon-
skoto nacionalno i komunisti~ko
dvi`ewe. Osnovno obrazovanie
zavr{il vo Rupi{ta, gimnazija vo
Kostur i Praven fakultet vo So-
lun. U~esnik vo gr~koto dvi`ewe
na otporot (ELAS). Bil sekretar
na Okru`niot komitet na SNOF
vo Kostursko (1943), sekretar na
MITREVSKI M
Paskal
Mitrevski
Politi~kata komisija na Make-
doncite pod Grcija (1944), sekre-
tar i pretsedatel na NOF vo Egej-
skiot del na Makedonija i minis-
ter na Privremenata demokratska
vlada vo Grcija (1948). Po Gra|an-
skata vojna vo Grcija (1949), od
KPG bil uapsen vo Albanija i bil
prefrlen vo SSSR. Tamu bil osu-
den na 25-godi{en zatvor i ispra-
ten vo logorot vo Vorkuta. Vo
1955 g. se vrati vo SRM.
LIT.: T. Mamurovski, Paskal Mitrevski
i negovoto vreme (1912–1978), Skopje,
1992. St. Kis.
Sokol
Mitrevski
MITREVSKI, Sokol Nastev (s.
Ku~kovo, Skopsko, 16. III 1948) –
general-potpolkovnik na ARM,
gradona~alnik na Op{tinata
†\or~e Petrov#. Osnovno i sred-
no u~ili{te zavr{il vo Skopje,
Voena akademija na JNA zavr{il
vo Belgrad i bil komandir na vod
i ~eta, a potoa komandant na ba-
taljon na JNA. Zavr{il Koman-
dno{tabna akademija i [kola za
narodna odbrana. Vo ARM bil od
1992 g. kako pomo{nik na~alnik
na {tab za ONR na brigada, na-
~alnik na {tab na brigada, na-
~alnik na razuznava~ki centar,
voeno ata{e, komandant na kor-
pus, komandant na komanda za obu-
ka vo G[ na ARM i zamenik na
na~alnikot na G[ na ARM za
borbena gotovnost. V. St.
MITREVSKI, Trajan (Bitola,
1874 – ?) – u~esnik vo Ilinden-
skoto vostanie, bitolski vojvoda.
Vo redovite na MRO vlegol vo
1895 g. Prvin stapil vo ~etata na
vojvodata Jordan Piperkata vo
967
M MITREVSKI
Demirhisarsko. Vo Ilindensko-
to vostanie bil vojvoda vo s.
Slep~e, Demirhisarsko. Po vos-
tanieto dejstvuval vo ~etite na
pove}e makedonski vojvodi (vo
Ki~evsko, Bitolsko, Demirhi-
sarsko, Vele{ko). U~estvuval vo
borbite na No`ot (1907).
IZV.: Spomeni i biografii na ilinden-
ci, Bitola, 1993. Al. Tr.
MITREVSKI, Trajan, protoje-
rej-stavrofor (s. Dobru{evo, Bi-
tolsko, 7. V 1913 – Skopje, 1991) –
profesor na Pravoslavniot bogos-
lovski fakultet vo Skopje. Osnov-
no u~ili{te zavr{il vo rodnoto
mesto, Bogoslovija u~el vo Bitola
(1936–1941), a zavr{il vo Plovdiv,
Bugarija (1942). Diplomiral na
Bogoslovskiot fakultet vo Bel-
grad (1950). Rakopolo`en za sve{-
tenik vo Bitola (29. VIII 1942), slu-
`el kako parohiski sve{tenik.
Bil glaven vospituva~ (1967), pro-
fesor i rektor na Bogoslovijata
(1973–1977). Pri otvoraweto na
Pravoslavniot bogoslovski fa-
kultet vo Skopje (1977) bil izbran
za vonreden profesor vo prvata
garnitura profesori na fakulte-
tot, a potoa i redoven profesor.
Toj e poznat biblist i apologet.
LIT.: 15 godini Pravoslaven bogoslov-
ski fakultet Skopje, Skopje, 1992; Rato-
mir Grozdanoski, Stefan Arhiepiskop
Ohridski i Makedonski, Skopje, 2000;
†Vesnik#, Slu`ben list na MPC. Rat. Gr.
MITRIDAT VI Evpator (132 –
63) – kral na Pont (111–63), eden
od najopasnite protivnici na
Rim. Ja osvoil rimskata provin-
cija Azija (89), a vo eden period
im ja odzel na Rimjanite i Make-
donija (86). Po porazot od Pompej
(86) negovata polo`ba stanala
neodr`liva, pa mu naredil na
eden svoj gardist da go ubie.
LIT.: B.C. McGing, The foreign policy of Mit-
hridates VI Eupator, King of Pontus, Leiden,
1986. K. Ax.
MITRINOVI], Dragoslav S.
(Smederevo, 23. VI 1908 - Belgrad,
2. IV 1995) – matemati~ar, ~len na
MANU (1991) nadvor od rabotni-
ot sostav, red. prof. (1956) na
ETF vo Belgrad. Zavr{il (1932)
studii po matematika, a doktori-
ral (1933) na Filozofskiot fa-
kultet vo Belgrad so tezata †Is-
tra`uvawa za edna va`na dife-
rencijalna ravenka od prv red#.
Do 1946 rabotel kako profesor
vo gimnazija, a vo noemvri 1946,
od Mati~nata komisija na Filo-
zofskiot fakultet bil imenuvan
za vonreden profesor. Od 1951 e
vonreden, a od 1956 redoven pro-
fesor na ETF vo Belgrad. Toj e
osnovopolo`nik na Matemati~-
kiot institut i visoko{kolska-
ta nastava po matematika vo RM i
avtor na ogromen broj nau~ni tru-
dovi i univerzitetski u~ebnici.
968
BIBL.: U~ebnici: Zbornik matemati~-
kih problema sa prilozima u numeri~kim
tablicama (tri toma), Beograd, 1957–
1960; D. S. MitrinoviÊ, D. MihajloviÊ,
Linearna algebra – Analiti~ka geomet-
rija – Polinomi (vo podocne`nite izda-
nija – i P. VasiÊ), Beograd, 1959; D. S.
MitrinoviÊ, D. ™okovi¢, Specijalne
funkcije, Beograd, 1964; Kompleksna ana-
liza, Beograd, 1967; D. S. MitrinoviÊ, J.
Ke~kiÊ, Jedna~ine matemati~ke fizike,
Beograd, 1972. Monografii: D. S. Mitrino-
vi}, E. S. Barnes, D. C. B. Marsh, J. R. M. Radok,
Elementary Inequalities, Groningen 1964; Ne-
jednakosti, Beograd, 1965; D. S. Mitrinovi},
R. B. Potts; Elementary matrices, Groningen,
1965; D. S. Mitrinovi}, J. Ul~ar, Differential ge-
ometry, Groningen, 1969; D. S. Mitrinovi}, P.
Vasi}, Analytic Inequalities, Springer Berlin-He-
idelberg-New York, 1970.
LIT.: Dragoslav S. Mitrinovi} – `i-
vot i delo, Matemati~ki fakultet, 1980;
Razvoj i sostojba na matemati~kite na-
uki vo SR Makedonija, MANU, 1987;
PMF–Skopje 1946–2006, monografija,
Skopje, 2006. N. C.
Boro Mitri}eski vo svoeto atelje
MITRI]ESKI, Boro (Prilep,
10. V 1927) ‡ skulptor, ~len na
MANU. Diplomiral na Akade-
mijata za likovni umetnosti vo
Zagreb (1954). ^len na grupata
Mugri. Samostojno izlagal vo
Skopje, Novi Sad, Zagreb, Bel-
grad, Viena, Elvangen. Izvel po-
ve}e spomeni~ki dela (skulptura
od metal vo @elezarnica, Skopje,
B. Mitri}eski: Marko Cepenkov, skulptura (vo drvo)
1967 spomenik na K. P. Misirkov
vo Skopje, 2007). Antropomor-
fnite skulpturi (aktovi, torza,
portreti) se odlikuvaat so blaga
ekspresivnost i stilizacija
(Portret na Dragutin Avramov-
ski–Gute, 1960). M. B.-P.
MITROV, Todor (s. Miravci,
Gevgelisko, 17. II 1926) – redoven
profesor na Grade`niot fakul-
tet – Skopje. Diplomiral na Ru-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
darsko-geolo{kiot fakultet –
Belgrad (1953). Se vrabotil na
Grade`niot fakultet – Skopje
(1956) kako asistent, a potoa kako
docent, vonreden i redoven pro-
fesor dr`el nastava po predme-
tite hidrogeologija, in`enerska
geologija i mehanika na po~vi i
karpi, sè do negovoto penzionira-
we (1988). Bil prorektor na uni-
verzitetot †Sv. Kiril i Meto-
dij#. Pokraj pedago{kata aktiv-
nost, negovata nau~na dejnost bi-
la naso~ena vo realizacija na go-
lem broj nau~no-istra`uva~ki
proekti od oblasta na hidrogeo-
logijata, geotermijata i in`e-
nerskata geologija, a rezultatite
gi prezentiral na kongresi, sim-
poziumi i gi publiciral. N. Dum.
MITROVDEN ‡ kalendarski
praznik posveten na svetiot ve-
likoma~enik Dimitrij (8. XI/26.
X). Poznat e i kako Mitroen. Sv.
Dimitrij `iveel vo tretiot vek.
Roden e vo Solun i bil sin na gra-
dona~alnikot na ovoj grad. Po-
docna i samiot toj stanal grado-
na~alnik. Poradi toa {to bil
hristijanin, nastradal na 26 ok-
tomvri (s.s.) 306 ili 290 g. Spored
narodnata podelba na godinata na
dva dela, poradi zna~itelno na-
maleniot den, studenoto vreme i
sl., so ovoj den zavr{uva letniot
period od godinata i zapo~nuva
zimskiot. Ottuka i narodnata
poslovica: †Dojde li Mitrovden,
~ekaj si \ur|ovden#. Mnogu semej-
stva vo Makedonija Mitrovden go
imaat kako doma{en praznik i go
praznuvaat so doma{ni slu`bi,
so mesewe obredni lebovi, ~eka-
we gosti i sl. Vo nekoi mesta se
odr`uvaat i pomasovni pana|uri.
Na sveti Dimitrija mu se posve-
teni i golem broj crkvi i manas-
tiri vo Makedonija. Na ovoj den
se glavuvale selskite protu|eri,
govedari, momoci, ov~ari i sl. za
polovina godina do \ur|ovden
ili do sledniot Mitrovden. Za
momocite na toj den se podgotvu-
vala ve~era i im se ispla}ala ru-
gata (zarabotuva~kata) za izmi-
natiot period. Mitrovden go
praznuvale i Turcite i go vikale
Kasim i toga{ se organiziral
mitrovdenski lov (kasimavna).
LIT.: Srpski narodni obi~aji u ™ev—e-
liskoj kazi, prikupio i opisao Stefan
Tanovi¢, u~iteq, Beograd, 1927; Marko K.
Cepenkov, Makedonski narodni umotvor-
bi, kn. 9, Narodni veruvawa, Detski igri,
Skopje, 1972; Marko Kitevski, Makedon-
ski praznici, Skopje, 2000. M. Kit.
MITROVI], Miodrag (Vr{ac,
Srbija, 11. VIII 1948) – arhitekt.
Diplomiral na Arhitektonsko-
grade`niot fakultet vo Skopje
(1973). Se zanimava so arhitek-
tonsko proektirawe. Posebno
vnimanie posvetil na stanbenata
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
problematika i realiziral pove-
}e stanbeni kompleksi, stanbeni
zgradi i individualni ku}i. Poz-
na~ajni realizacii: Eurotel vo
Struga (1981); stanbeni kuli
†Tri biseri# vo Skopje (1982);
stanben blok na bul. †Partizan-
ski odredi# vo Skopje (1986); Vi-
la †Marko# vo Skopje (1995, za ko-
ja ja dobi Golemata nagrada na
SAM). Kr. T.
Jordan
(Dan~o)
Mitrovski
MITROVSKI, Jordan (Dan~o)
(Kumanovo, 7. I 1924) ‡ dramski
akter, operski pevec, bas i oper-
ski re`iser. Vo MNT raboti od
1947 do 1963 i od 1965 do 1981 g..
Vo po~etokot e nositel na poma-
li dramski ulogi, a od 1950 oper-
ski solist so pozna~ajni ostvaru-
vawa: Sarastro (Vol{ebnata
flejta), Don Bazilio (Sevilski-
ot berber), Kru{ina, (Prodade-
na nevesta), ^ang (Zemja na nas-
mevkite), Sulejman (Nikola [u-
bi}-Zrinski), kako i ulogata na
Goce vo izvedbata na istoimenata
prva makedonska opera (1954). Ka-
ko re`iser, po dvegodi{noto uso-
vr{uvawe i rabota vo Zagrepska-
ta opera (1963–1965), na operska-
ta scena na MNT realiziral po-
ve}e od 15 premieri i obnovi na
operite: Ilinden, Karmen, Kava-
lerija rustikana, Kuzman Kapi-
dan, Knez Igor, Faust, Taka pra-
vat site, Maliot princ, Car
Samuil. F. M.
MITROPAN, Petar (Orel, Ru-
sija, 14. VIII 1893 ‡ Belgrad, 1988)
– preveduva~ i univerzitetski
profesor. Diplomiral na Kated-
rata za slavistika na Filozof-
skiot fakultet vo Moskva. Bil
profesor vo U~itelskata {kola
vo Skopje, urednik na skopskoto
spisanie za nauka i kni`evnost
†Ju`ni pregled# i lektor po ru-
ski jazik i literatura na Filo-
zofskiot fakultet vo Skopje
(1931–1941). Visoko ja vrednuval
pojavata na osnovopolo`nicite
na makedonskata dramska litera-
tura. Po Vtorata svetska vojna
bil ~len na Zdru`enieto na pre-
veduva~ite, ~len na Pen-klubot i
sorabotnik na Izdava~koto pret-
prijatie †Rad#. Prevel od ruski
na srpski jazik pove}e dela od L.
Leonov, A. Tolstoj, ^ehov, Dosto-
evski i od drugi ruski pisateli.
BIBL.: Istorija srpske {tampe u Sta-
roj Srbiji i Makedoniji, Skopqe, 1932;
Ruski pisci. Skice iz `ivota i delat-
nosti, Skopqe, 1934; Pu{kin kod Srba,
Skopqe, 1937; Metodika nastave ruskog
jezika, Beograd, 1963 i dr.
LIT.: Miodrag Drugovac, Istorija na
makedonskata kni`evnost, XX vek, Skop-
je, 1990. S. Ml.
MITROFAN ‡ ohridski arhie-
piskop (1614). Spomnat e vo gramo-
tata na carigradskiot patrijarh
Timotej II (juli 1614) za imotite vo
stavronikitskiot manastir vo
Serskata eparhija. Otkako bil
razre{en, verojatno `iveel vo Ca-
rigrad, kade {to u~estvuval na so-
borot za razre{uvaweto na patri-
jarhot Kiril Lukaris (12. IV 1623).
LIT.: Ivan Snegarov, Istorix na Oh-
ridskata arhiepiskopix, t. 2. Ot pada-
neto $ pod turcite do nejnoto uni]o-
`enie (1394-1767), Sofix, 1931; Jovan
Bel~ovski, Hronolo{ki spisok na pogla-
varite na Ohridskata arhiepiskopija
(patrijar{ija), †Godi{en zbornik# na Bo-
goslovski fakultet †Sveti Kliment Oh-
ridski#, kn. 8, Skopje, 2002, 71‡72. S. Ml.
MITHAD-PA[A, Ahmed Mithad
(Love~, Bugarija, 18. H 1822 & He-
xir, Jemen, 8. V 1884) & osmanlis-
ki reformator, dr`avnik i kon-
stitucionalist, ideolog na Mla-
doturskoto dvi`ewe. Nekolku go-
dini prestojuval vo Zapadna Ev-
ropa i se zapoznal so parlamentar-
noto ureduvawe i so lokalnata sa-
mouprava. Po steknuvaweto na dr-
`avnoto zvawe pa{a stanal uprav-
nik na Skopje i Prizren (1860),
tri godini go sproveduval tanzi-
matskiot sistem vo Ni{ (1861&
1864), potoa bil valija na Dunav-
skata oblast vo Ruse (1867&1871) i
na Solunskiot vilaet (1872), a dva-
pati i velik vezir na Osmanlis-
koto Carstvo (31. VII 1872 & 19. H
1872 i 20. XII 1876 & 5. II 1877), koga
go vovel i prviot Ustav, no po pre-
vratot e uapsen i umira (ubien?)
na zato~enie vo Jemen. Vo tekot na
Vtorata unija vo Makedonija krat-
ko vreme bil valija vo Solun (3.
XI 1873 & 11. II 1874) i se zalagal
za ramnopravnost na narodnostite,
ubeduvaj}i gi makedonskite dejci
†deka tie ne se Bugari, tuku Ma-
kedonci; deka tie se narod pose-
ben od bugarskiot, kako {to se do-
ka`uvalo i od nivniot jazik (na-
re~je), koj{to ne e kako bugarski-
ot, deka dobro }e storat ako se od-
delat od Bugarite vo Dunavskata i
Odrinskata oblast (Mizija i Tra-
kija) i deka, na takov na~in, tie
}e si imaat i svoja samostojna crk-
va, obnovuvaj}i im se Ohridskata
arhiepiskopija, i u{te nekoi dru-
gi takvi raboti#, pa so toa se zala-
gal i †za obosobuvawe na edna nova
etni~ka oblast# (P. Karapetrov).
MIFTARI M
LIT.: P. P. KarapetrovÍ, Sbirka otÍ sta-
tii, Sr‹decÍ, 1898, 91; St. ^ilingirovÍ,
MithadÍ pa{a i zemed‹lskit‹ klasi, So-
fiÔ, 1942; † Kiril Patriarh BÍlgarski, Ek-
zarh Antim (1816&1888), SofiÔ, 1956, 550;
Joseph von Hammer, Historija turskog (osman-
skog) carstva, 3, Zagreb, 1979. Bl. R.&Sv. [.
MI]I], Zagorka (Obrenovac,
17. X 1903 – Belgrad, 27. VIII 1982)
‡ doktor po filozofija, univer-
zitetski profesor. Diplomirala
na Filozofskiot fakultet vo
Belgrad. Filozofskoto obrazo-
vanie go prodol`ila vo Berlin i
Frajburg kaj pro~ueniot filo-
zof E. Huserl, kade {to ja izra-
botila doktorskata disertacija.
Doktorirala na Filozofskiot
fakultet vo Belgrad (1934). Na
Institutot za filozofija vo
Skopje rabotela od 1954 do 1972
g., koga zaminala vo penzija; gi
predavala predmetite logika i
istorija na filozofijata.
BIBL.: Fenomenologijata na Edmund Hu-
serl (Fenomenologija Edmunda Huserla),
Belgrad, 1937; Germanska klasi~na filo-
zofija, Skopje, 1958; Uvod vo logikata,
Skopje, 1961; Sovremenite gra|anski fi-
lozofi za marksizmot, Skopje, 1976.
LIT.: Filozofski fakultet 1946–1976,
Skopje, 1976, 72‡73; Z. MiÊiÊ, Fenomeno-
logija Edmunda Huserla, Pred. Eugen
Fink, Novi Sad, 1988. V. Panz.
Osman
Miftari
MIFTARI, Osman (s. Vidu{e,
Gostivarsko, 15. V 1915 ‡ Skopje,
2000) ‡ pravnik. Ja zavr{il Veli-
kata medresa vo Skopje (1936), a
potoa diplomiral na Pravniot
fakultet vo Belgrad (1940). Vo
vremeto na NOB izvesno vreme
bil vo logor vo Pri{tina. Po Os-
loboduvaweto bil pretsedatel na
Okru`niot odbor na NFM i pove-
renik za finansii na Okru`niot
naroden odbor vo Skopje, potoa su-
dija vo Vrhovniot sud na NRM
(1947/51), pretsedatel na Okru`-
niot sud i pretsedatel na Narod-
niot odbor na Op{tinata Gosti-
var (1951/60), pretsedatel na Oko-
liskiot komitet na SSRNM i
sekretar na Okoliskiot komitet
na SKM vo Tetovo, ~len na Iz-
vr{niot sovet na SRM (1963/7),
naroden pratenik vo Republi~ki-
ot sobor na Narodnoto sobranie
na NRM (1953-1957), naroden pra-
tenik vo Narodnoto sobranie na
969
M MIHAIL
SFRJ, ~len na Glavniot odbor na
SSRNM i na Sojuzniot odbor na
SSRNJ, ~len na CK na SKM, ~len
na postojaniot del na Konferen-
cijata na SKM, pretsedatel na
Vrhovniot sud na SRM (1967/75) i
sudija na Ustavniot sud na SRM
(1975/84). Bil odgovoren urednik
na zbornikot †Zbirka na sudski
odluki na Vrhovniot sud na Ma-
kedonija# (Skopje, 1975).
BIBL.: Ne vpregnuvaa kako dobitok,
†Okovani vo prangi#, Skopje, 1981,
191–196. S. Ml.
MIHAIL (XI v.) – strateg na te-
mata Pelagonija vo vremeto na
ohridskiot arhiepiskop Teofi-
lakt, sin na Polieukt. Se spome-
nuva vo edno nedatirano pismo na
Teofilakt, isprateno do pelago-
niskiot episkop. Stanal strateg
na pelagoniskata tema. Bil bla-
goroden po du{a i poznat po sla-
vata na tatko mu.
LIT.: B. Panov, Teofilakt Ohridski ka-
ko izvor za srednovekovnata istorija na
makedonskiot narod, Skopje, 1971. K. Ax.
Arhiepiskop
Mihail
(Metodi Gogov)
MIHAIL, arhiepiskop (Meto-
di Gogov) (Novo Selo, [tip, 20.
V 1912 – Skopje, 6. VII 1999). Za-
vr{il Bogoslovija vo Bitola,
Bogoslovski fakultet vo Bel-
grad i Filozofski (arheologija
i istorija na umetnosta) vo
Skopje. Bil verou~itel i sve{-
tenik vo [tip i vo Skopje i me-
|u prvite misioneri vo Avstra-
lija. Po vra}aweto bil profe-
sor i rektor vo Bogoslovijata vo
Skopje i profesor, prodekan i
dekan na Bogoslovskiot fakul-
tet; mitropolit Povardarski.
Prevel del od Biblijata na ma-
kedonski jazik, poliglot i avtor
na pove}e u~ebni pomagala na
Fakultetot. Za poglavar na Ma-
kedonskata pravoslavna crkva
bil izbran na 4. XII 1993 g., zapa-
meten po besedite kako darovit
crkoven orator i mudrec. Nego-
voto prisustvo vo elektronskite
i pe~atenite mediumi napravi
MPC da izleze od izolacijata
{to $ ja nametna vlasta vo pora-
ne{niot period. Be{e arhipas-
tir so evangelsko smirenie, so
apostolska doslednost i so Sve-
tiklimentov samopregor.
970
LIT.: Ratomir Grozdanoski, Mihail Ar-
hiepiskop Ohridski i Makedonski, Skop-
je, 1994. Rat. Gr.
MIHAIL VIII Paleolog (1224–
1282) – nikejski i vizantiski im-
perator (1259–1282), vojskovodec,
osnova~ na dinastijata na Paleo-
lozite. Go likvidiral Latinsko-
to Carstvo i ja obnovil Vizanti-
ja (1261). Ja sklu~il i ja potpi-
{al Lionskata unija (1274) za
obedinuvawe na crkvata pod vr-
hovna vlast na papata. Unijata ne
bila prifatena vo Vizantija. Gi
porazil Epircite vo klisurite
zapadno od Voden (1257), na povik
na Akropolit se probil do Pri-
lep, no nabrgu moral da se povle-
~e kon Voden za da go spre~i pro-
dorot na Epircite kon Solun.
LIT.: D. J. Geanakoplos, Emperor Michael Pa-
laeologus and the West 1258–1282, Cambridge,
Massachusetts, 1959. K. Ax.
MIHAIL DEVOLSKI (XI–XII
v.) – episkop na Devolskata epar-
hija na Ohridskata arhiepisko-
pija i hroni~ar. Vo 1118 g. izvr-
{il 66 dopolnuvawa kon Hroni-
kata na Joan Skilica od vtorata
polovina na XI v. {to se odnesu-
vale na periodot me|u 976 i 1057
g., za nastanite vo Samuilovoto
Carstvo i za toga{nite sostojbi
vo Ohridskata arhiepiskopija.
LIT.: Cv. Grozdanov, Portreti na sve-
titelite od Makedonija od IX-XVIII vek,
Skopje, 1983, 146. I. Vel.
MIHAIL KRATOVSKI (Kra-
tovo, krajot na XVI v. – Sveta Go-
ra, 1669) – kratovsko-{tipski
mitropolit, pate{estvenik, le-
topisec i kulturno-prosveten de-
ec, sin na kratovskiot knez Ni-
kola Boi~ik. Vo 1647 g. se zamo-
na{il i go dobil mona{koto ime
Mihail. Vo 1648/49 g. stanal mit-
ropolit Banski, Kratovski i
[tipski. Kon sredinata na XVII
v. zaminal na Sveta Gora. Presto-
juval i vo Rusija (dobil darovna
gramota za Lesnovskiot manastir
i starope~ateni bogoslu`beni
knigi), vo Moldova, Romanija,
Srbija, Palestina i vo Erusalim.
Ostavil letopisni bele{ki po
rakopisnite knigi. Negovi mo{-
ti se ~uvaat vo }elijata †Sv. Ni-
kola# na Kareja.
LIT.: M. Georgievski, Patopisnata i
letopisnata literatura vo Makedonija
so poseben osvrt za Arsenij Solunski od
XIV i Mihail Kratovski od XVII vek,
Spektar, br.13, Skopje, 1989, 37-46; I. Ve-
lev, Duhovnata i kni`evnata dejnost na
Mihail Kratovski sogledani preku iz-
vornoto gradivo, †Balcanoslavica#, br.32-
33, Prilep, 2003, 169-179. I. Vel.
MIHAILOV, Vladimir (Bel-
grad, 27. IV 1939) – grade`en in-
`ener od oblasta na in`enerska-
ta seizmologija. Diplomiral na
Grade`niot fakultet vo Skopje
(1963). Magistriral vo IZIIS,
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
Skopje (1967), a doktoriral na
PMF vo Zagreb (1978), kako prv
doktor po seizmologija od Make-
donija. Redoven prof. i poznat
nau~nik od oblasta na in`ener-
skata seizmologija. Avtor e na
preku 500 nau~ni i stru~ni tru-
dovi, publikovani vo zemjata i vo
stranstvo. U~estvuval na golem
broj nau~ni sobiri. Bil pretse-
datel na Zaednicata za seizmolo-
gija na SFRJ i ~len na pretseda-
telstvata na pove}e internacio-
nalni asocijacii. Bil ~len na
Senatot na UKIM. Nositel e na
pove}e dr`avni i nau~ni prizna-
nija i nagradi. K. Tal.
Gordana
Mihailova-
Bo{nakoska
MIHAILOVA-BO[NAKOS-
KA, Gordana (Bitola, 1 IX 1940) –
poetesa, raska`uva~ka, romansi-
erka, eseistka i preveduva~ka. Ra-
botniot vek go minala kako ured-
nik vo Makedonskata televizija.
BIBL.: stihozbirki: Vremeto go nema,
Sk., 1965; Pisma, Sk. 1974; Vleguvawe vo
Delta, Sk. 1981; Nordiski qubovnici, Sk.,
1993; Wujorkson, Sk., 1993; Planini od kar-
tonski kutii, Sk., 1997; Poraki na dale-
~inite, Sk., 2001; Tolkuvawe na moreto,
Sk., 2008; izbor poezija: Vo soni{tata na
mirnite mom~iwa (na albanski), Sk., 2000;
Beskone~noto, Sk., 2008; raskaz: Bosfor-
sko leto, Sk., 1984; roman: Potraga po
prikazna, Sk., 2001. Bl. R.
Del~o
Mihajlov
MIHAJLOV, Del~o (Skopje, 27.
XI 1947) ‡ karikaturist, re`iser
na animiran film, animator,
ilustrator. Diplomira na Arhi-
tektonskiot fakultet vo Skopje
(1974). Raboti vo Studioto za
animiran film na †Vardar
film# (1975-1984), kade {to go
sozdava i svojot prv animiran
film †Homo Ekranikus# (1977).
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Kako samostoen avtor ima reali-
zirano {est animirani filma.
Nazna~en za direktor na Inter-
nacionalniot festival na film-
skata kamera (1996-2000). V. Masl.
MIHAJLOV, Dragan (Skopje, 2. I
1949) – red. prof. na ETF vo
Skopje. Doktoriral na oddelot za
biokibernetika na ETF vo Qub-
qana (1979). Rabotel vo Matema-
ti~kiot institut so numeri~ki
centar (1973–1983). Od 1983 na
ETF vo Skopje. Prestojuval na
Univerzitetot vo Zagreb (1974) i
vo Qubqana (1978) i na oddelot
za biomatematika na Univerzite-
tot na Kalifornija, Los Anxeles
vo SAD (1984/85). Oblasti na in-
teres: aplikativen softver, kom-
pjuterska grafika, multimedija i
biokibernetika. Objavil golem
broj trudovi i u~estvuval i rako-
vodel golem broj nau~ni i stru~-
ni proekti. Nagraden e za najdo-
bar trud po biokibernetika na
ETAN. Dr. M.
Ivan (Van~o)
Mihajlov
MIHAJLOV, Ivan (Van~o) (No-
vo Selo, [tipsko, 26. VIII 1896 –
Rim, 5. IX 1990) – rakovoditel na
VMRO. Se {koluval vo [tip,
Solun i Skopje, kade {to zavr-
{il gimnazija (1915). Po Prvata
svetska vojna studiral pravo na
Univerzitetot vo Sofija, bil
eden od osnova~ite i prv pretse-
datel na Studentskoto dru{tvo
†Vardar#. Po pristapuvaweto vo
VMRO bil sekretar na T. Alek-
sandrov, punktov na~alnik za So-
fija, a po ubistvoto na T. Alek-
sandrov bil ~len na CK na VMRO
(1925), reizbran i po ubistvoto
na A. Protogerov (1928). Dejstvu-
val za obedinuvawe i nezavisnost
na Makedonija, no kako bugarska
zemja (so bugarsko mnozinsko na-
selenie). Nezavisnosta na Make-
donija ja gledal od politi~ki i
dr`avni celi, a ne od nacionalni
potrebi na makedonskiot narod.
Na Pirinskiot del na Makedoni-
ja gledal kako na osnovno jadro –
†Piemont# za obedinuvawe na
drugite delovi na Makedonija.
Bil privrzanik na individualen
teror, prezemal teroristi~ki
akcii za likvidacija na oponen-
tite. Vo vremeto na negovoto ra-
kovodewe na Organizacijata vo
Pirinskiot del na Makedonija
vospostavil, so soglasnost od bu-
garskata dr`ava, paralelna polu-
oficijalna vlast, pretvoraj}i go
vo svoja voena i finansiska baza.
Del od sobiranite sredstva name-
nil za materijalna pomo{ na si-
roma{nite, so kujni za besplatni
obroci za bezimotnite, za izgrad-
ba na u~ili{ta, bolnici, poprav-
ka na lokalni pati{ta, stipen-
dii za siroma{nite u~enici i
studenti i dr. Se anga`iral i za
dodeluvawe zemja i materijalna
pomo{ na bezimotnite makedon-
ski begalci. Primenil nova stra-
tegija vo borbata na VMRO: izve-
duvawe teroristi~ki akcii i
atentati so tn. †trojki# i †petor-
ki#. Odr`uval bliski odnosi so
Vladata na Bugarija, a imal pod-
dr{ka i materijalna pomo{ i od
Italija. Po 19-majskiot prevrat
i zabranata na VMRO (1934) bil
tajno prenesen vo Turcija (ofi-
cijalno emigriral), a ottamu za-
minal vo Polska (1938). Vo Vto-
rata svetska vojna prestojuval vo
Zagreb (kaj A. Paveli}) i sorabo-
tuval so germanskite voeni slu`-
bi. Pred krajot na vojnata, so pod-
dr{ka na Germancite, do{ol vo
Makedonija (Skopje, sept. 1944)
so zada~a da formira kvislin-
{ka nezavisna makedonska dr`a-
va, no ne nai{ol na poddr{ka. Po
kapitulacijata na Germanija
emigriral vo Avstrija, potoa vo
Italija (Rim), od kade {to odr-
`uval vrski so MPO. Po~inal vo
Rim. Avtor e na spomeni vo ~eti-
ri toma i drugi publikacii.
BIBL.: Izbrani proizvedeniÔ, I–IV, So-
fiÔ, 1993.
LIT.: Zoran Todorovski, VMRO 1924–
1934, Skopje, 1997. Z. Tod.
MIHAJLOV, Ilija (Veles, 1912
– Skopje, 1995) – agroekonomist.
Osnovno u~ili{te zavr{il vo
Veles, gimnazija vo Negotin Kra-
ina, Srbija (1932). Diplomira na
Zemjodelsko-{umarskiot fakul-
tet vo Zemun (1938). Organizira
otvorawe na zemjodelsko u~ili{-
te vo Bitola (1945), kade {to bil
i direktor. Vo nastavniot proces
na Zemjodelsko-{umarskiot fa-
kultet vo Skopje e vklu~en od
1948 g. po predmetot organizacija
na zemjodelskoto proizvodstvo.
Izbran e za docent (1952); habi-
litira (1958); stanuva vonreden
(1959) i redoven profesor (1965).
Penzioniran e vo 1978 g. Bil de-
kan na Zemjodelsko-{umarskiot
fakultet (1965/67), a vo pove}e
mandati ja rakovodel Katedrata
za ekonomika i organizacija. Ob-
javil 60-tina nau~ni i stru~ni
trudovi. Dr. \o{.
MIHAJLOV M
MIHAJLOV, Ilija (Veliko Tr-
novo, Bugarija, 29. V 1907 –
Belgrad, 15. VIII 1973) – redoven
profesor na Zemjodelsko-{umar-
skiot fakultet vo Skopje, specija-
list za oblasta ureduvawe na {u-
mite i za predmetite ureduvawe na
{umite i dendrometrija. Diplo-
miral na Zemjodelsko-{umarski-
ot fakultet vo Sofija (1930), kade
{to e izbran za asistent (1933).
Doktoriral na Zemjodelsko-{u-
marskiot fakultet vo Zagreb
(1939), a podocna rabotel vo Vr-
hovnata stopanska komora vo So-
fija (1944–1947). Eden od prvite
profesori na Zemjodelsko-{u-
marskiot fakultet vo Skopje po
negovoto formirawe (1947). Is-
taknat i poznat nau~en rabotnik
na doma{en i na me|unaroden
plan. Avtor e na prviot u~ebnik
po †Dendrometrija# za studenti-
te od oblasta na {umarstvoto vo
Makedonija (1953), kako i na
†Ureduvawe na {umite#, I (1961)
i II (1963) del. Objavil pove}e od
60 nau~ni trudovi. Al. And.
Mile
Mihajlov
MIHAJLOV, Mile (s. Lazaropo-
le, 1. X 1936) ‡ nau~en sovetnik i
redoven profesor vo Institutot
za nacionalna istorija, vo penzi-
ja. Diplomiral na Filozofskiot
fakultet (grupa istorija) vo
Skopje (1962) i doktoriral so te-
mata †Voenozadninskite organi
vo tekot na Narodnoosloboditel-
nata vojna vo Makedonija 1941 ‡
1945 godina# (1988). Negovata po-
tesna specijalnost e istra`uva-
weto na Makedonija vo vremeto
na Vtorata svetska vojna ‡ NO-
AVM, prvin vo Oddelenieto za
memoari i Referatot za biogra-
fii (1967‡1980), a potoa vo Odde-
lenieto za periodot na NOB i
Revolucijata i socijalisti~kata
izgradba (1981)
BIBL.: Voenozadninskite organi vo Na-
rodnoosloboditelnata vojna na Makedo-
nija (1941‡1945), Skopje, 1992; †Naroden
glas#(1941‡1943), Skopje, 1990, (so kore-
daktori); Prvata Vlada na Makedonija.
Dokumenti, II, 1, Skopje, 1995, 1-25 (so ko-
redaktori).
LIT.: 50 godini Institut za nacional-
na istorija 1948‡1998, Skopje, 1998, 134‡
135. S. Ml.
971
M MIHAJLOV
Pan~e
Mihajlov
MIHAJLOV, Pan~e (Skopje, 4.
VII 1924 ‡ Skopje, 29. XI 2003) ‡
novinar i publicist. Zavr{il
Filolo{ki fakultet vo Skopje.
Vo novinarstvoto od 1946 g. vo
†Mlad borec# i Radio Skopje.
Glaven urednik na nedelnikot
†Sport#. Vo †Nova Makedonija#
od 1951 sè do penzioniraweto
(1988): sorabotnik, urednik na
Skopskata i Vnatre{no-poli-
ti~kata rubrika, komentator.
Eden od osnova~ite na †Ve~er#
(1963) i negov prv glaven i odgo-
voren urednik. Dopisnik na †No-
va Makedonija# od Sofija, potoa
glaven i odgovoren urednik na
vesnikot i generalen direktor na
NIP †Nova Makedonija# (1982).
Publicisti~ki trudovi: †Me|u
tri ogna#, †Pavel [atev – `ivot
i delo# i †Ilustrirana istorija
na makedonskiot narod#. U~esnik
vo NOB od 1941 g. B. P. \.
Pan~o Mihajlov:
zbornik
so revolucionerni
narodni pesni
od Makedonija
(1924)
MIHAJLOV, Pan~o ([tip, 1888
– Sofija, 14. VI 1925) – u~itel,
vojvoda, novinar, poet, pisatel i
folklorist. Zavr{il Pedago{-
ka gimnazija vo Skopje (1909), po-
toa bil u~itel vo Ko~ani, Vini-
ca, ]ustendilsko i Radomirsko.
Vo 1922 g. minal vo ileganost,
formiral svoja ~eta i podolgo
prestojuval vo isto~niot del na
Makedonija. Sè do ubistvoto dejs-
tvuval kako ko~anski okoliski
vojvoda. Toga{, dvi`ej}i se niz
Isto~na Makedonija, gi zabele-
`al pesnte {to gi objavil vo
zbornikot †BÍlgarski narodni
p‹sni otÍ MakedoniÔ#. Vo zbor-
nikot, kako {to istaknuva i M.
Arnaudov vo predgovorot, a kako
972
{to e konstatirano i vo odglasi-
te vo periodikata, prvpat se obja-
vuva ciklus revolucionerni pes-
ni {to se odraz na novoto vreme i
na novite op{testveni sostojbi.
Ubien e vo Sofija, otkako bil
isklu~en od VMRO pod vlijanie
na Van~o Mihajlov. Objavuval vo
vesnicite na makedonskata emig-
racija vo Bugarija, †Ilinden#,
†Nezavisima MakedoniÔ# i dr.
Od ~etni~kiot `ivot mu e i zbir-
kata raskazi †Vo zemjata na sol-
zite# (Sofija, 1924).
BIBL.: BÍlgarski narodni p‹sni otÍ
MakedoniÔ. SÍbral Pan~o MihaŸlovÍ.
SÍ predgovorÍ otÍ Prof. M. ArnaudovÍ,
SofiÔ, 1924.
LIT.: Zoran Todorovski, Moralniot ko-
deks na makedonskiot revolucioner, †Kul-
turen `ivot#, 7-8, 1995, 86; Prof. Al. Bala-
banov, Pan~o MihailovÍ – BÍlgarski naro-
dni p‹sni otÍ MakedoniÔ †Makedonski
pregled#, g. 1, kn. 1, 1924, 123‡129. M. Kit.
MIHAJLOV, Sergie (Harkov,
1885 ‡ [tip, 19. IX 1975) ‡ muzi~-
ki pedagog i kompozitor. Muzika
u~el vo rodniot grad kaj ~e{kiot
kompozitor i pijanist Alojz Ji-
ranek. Naskoro po Oktomvriska-
ta revolucija doa|a vo Makedoni-
ja (1921), najprvin vo Kavadarci,
a potoa vo Gevgelija, kade {to za
tri godini razviva plodna muzi~-
ka dejnost. Tamu ja pi{uva opera-
ta-bajka †Ru`anka#, izvedena so
uspeh vo toa mesto i vo okolnite
gradovi. Potoa zaminuva vo [tip
(1924), kade {to stanuva profe-
sor vo Gimnazijata. Vo tekot na
idnite pedeset godini gi postavu-
va temelite na sevkupniot muzi~-
ki `ivot vo toj grad. Vo sorabot-
ka so prof. D. Budimirovi}, di-
rektor na Amaterskiot teatar, so
golem uspeh go podgotvuva izvedu-
vaweto na nekolku operski dela
vo celosna ili vo skratena verzi-
ja (†Palja~i#, †Sevilskiot ber-
ber#, †Faust#, †Mamzel Nitu{† i
dr.), so sopstvena pijano-prid-
ru`ba. Vo povoeniot period, M.
celosno mu se posvetuva na muzi~-
koto {kolstvo, kako rakovoditel
na Osnovnoto, potoa i na Sredno-
to muzi~ko u~ili{te. Negovite
mnogubrojni kompozicii od ins-
truktiven karakter za site or-
kestarski instrumenti, kamerni
dela i prigodni scenski realiza-
cii, naidoa na {iroka primena
vo muziciraweto na u~enicite.
Mnogu od negovite vospitanici
go prodol`ija {koluvaweto na
visokite muzi~ki institucii i
se afirmiraa kako istaknati mu-
zi~ari.
LIT.: D. Ortakov, Muzi~kiot `ivot vo
[tip i [tipsko do 1941 g., †Muzika#,
god. 5, br. 3, Skopje, 2001. Dr. O.
MIHAJLOVA, Elena (Skopje,
15. XII 1942 – 1997), in`. arh., red.
prof. na Grade`niot fakultet
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
vo Skopje (od 1994) po grupata
predmeti organizacija, tehnolo-
gija i ekonomika na gradbata.
Doktorirala na tema †Kibernet-
ski model za upravuvawe so pro-
ekti od oblasta na arhitektura-
ta#, {to e glaven predmet i na
nejzinata nau~noistra`uva~ka
rabota. Q. T.
MIHAJLOVA-DAM^EVSKA,
Marina (Ta{kent, Uzbekistan,
1963) – atleti~arka. Kako atleti-
~arka na AK „Skopje“ devetpati
bila prvenka na SFRJ vo sedmo-
boj, edna{ i na 100 m so pre~ki i
prvenka na RM vo pove}e atlet-
ski disciplini. Tripati go sobo-
ruvala jugoslovenskiot rekord vo
sedmoboj (1986‡1987) i s# u{te e
aktuelna rekorderka na RM vo
petoboj (sala), sedmoboj, vo skok
vo dale~ina i vo viso~ina. Na
Univerzitetskite igri go osvoi 6
mesto (Zagreb, 1987), a na Medite-
ranskite igri (Lakrija, Liban,
1987) 2 mesto vo sedmoboj. Nejzi-
niot posleden rekord na SFRJ vo
sedmoboj (1987 – 5.642 boda) osta-
nal nesoboren. Ja ispolnila
olimpiskata norma na 100 m so
pre~ki (1996). Po te{ka soobra-
}ajna nesre}a, ja zavr{ila sport-
skata kariera.
LIT.: D-r Du{an Stanimirovi}, Sport-
ski {ampioni. Izbor na najdobrite vo
Makedonija 1954‡2004, Skopje, 2005, 75, 76
i 78. S. Ml.
Josif
Mihajlovi}
MIHAJLOVI], Josif (s. Tre-
son~e, 28. IV 1887 – Skopje, 11. III
1941) – arhitekt i urbanist. Gra-
dona~alnik na Skopje od 1929 g.,
so mal prekin do 1941 g. Diplomi-
ral na Arhitektonskiot otsek na
Tehni~kata visoka {kola vo Bel-
grad (1910). Studiite po urbani-
zam gi prodol`il vo Anglija i vo
SAD, kade {to rabotel kako ar-
hitekt 10 godini. Vo belgradska-
ta firma †Feniks# se vklu~il vo
izgradbata na `elezni~kite pru-
gi U`ice – Saraevo i Veles –
Prilep. Od 1929 g. bil pretseda-
tel na Skopskata op{tina, koga
go izrabotil i Generalniot regu-
lacionen plan na Skopje, usvoen
vo 1930 g. Se zanimaval i so arhi-
tektonsko proektirawe. Pozna-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
J. Mihajlovi}, zgradata na Crveniot krst vo Skopje
~ajni realizirani objekti: zgra-
data na Crveniot krst vo Skopje
(1930), sopstvenata individualna
ku}a vo Skopje (1939); Fabrikata
za tekstil vo Skopje (1939). Vo ob-
likuvaweto na zgradata se inspi-
rira od narodnata arhitektura.
Kako pretsedatel na Op{tinata
prezemal zna~ajni grade`ni komu-
nalni potfati – izgradba na ter-
mocentralata i hidrocentralata
†Matka# na r. Treska, vodovodot
†Ra{~e#, ureduvawe na ulici. Bi-
le izgradeni i pove}e javni objek-
ti: u~ili{ta, op{tinski zgradi,
Narodnata banka, Trgovsko-indus-
triskata komora, @elezni~kata
stanica, Banovinata (denes Sob-
ranie na RM). Za za{tita na
Skopje od poplava od vodite na re-
kata Vardar, go izgradil nasipot
vo Gradskiot park, ja izvr{il i
regulacijata na r. Serava. Se za-
nimaval i so publicistika.
LIT.: K. Tomovski, Arhitekt Josif Mi-
hajlovi} (1887–1941), vo: Arhitekturata
na po~vata na Makedonija od sredinata
na XIX do krajot na HH vek. Prilozi za
prou~uvaweto na istorijata na kulturata
na po~vata na Makedonija, 14, Skopje,
2006, 85-88. Kr. T.
Sava
Mihajlov -
Savata
MIHAJLOV-SAVATA, Sava (s,
Ma~ukovo, Gevgelisko, 25. XII
1877 – s. Smol, Gevgelisko, 1. III
1905) – u~itel, revolucioner, gev-
geliski vojvoda. Se {koluval vo
Ma~ukovo, vo Carigrad i vo So-
lun. U~itelstvuval vo Kavadarci
(1895), kade {to stanal ~len na
MRO. Kako u~itel i revolucio-
ner dejstvuval i vo s. Rakita, Kaj-
larsko, Negotino, Gevgelija i
Gorna Xumaja. Borec protiv vr-
hovizmot. U~estvuval vo Afera-
ta Mis Ston, potoa stanal nele-
galen. U~esnik na Sofiskoto so-
vetuvawe na MRO (1903). Bil voj-
voda na ~eta vo Gevgelisko (od po-
~etokot na 1903). Zaginal vo bor-
ba so osmanliskite vojski kaj s.
Smol, Gevgelisko.
IZV.: Dvi`enieto otsamÍ Vardara i
borbata sÍ vÍrhovistite. Po spomeni
na Âne Sandanski,^ernÍo PeevÍ, Sava
MihaŸlovÍ, Hr. KuslevÍ, Iv. AnastasovÍ
GÍr~eto, PetrÍ Hr. ÁrukovÍ i Nikola
Pu{karovÍ, SofiÔ, 1927.
LIT.: D-r Vlado Kartov, Sava Mihajlov,
Skopje, 1977. V. \.
Branko
Mihajlovski
MIHAJLOVSKI, Branko (Skop-
je, 2. I 1924 ‡ Skopje, 27. IV 2000) ‡
snimatel, doajen na filmskata
kamera vo Makedonija. Se obrazu-
val vo Prvata ma{ka gimnazija
vo rodniot grad, a potoa go sovla-
duva fotografskiot zanaet. Po
vojnata zavr{uva Visoka film-
ska {kola vo Belgrad. Od 1947 g.
raboti vo producentskata ku}a
†Vardar film#. Ima realizirano
nad 100 dokumentarni filmovi, a
bil direktor na fotografija vo
dvaesetina igrani i kratki fil-
ma. Osven kako snimatel, se poja-
vuva i kako re`iser na nekolku
dokumentarni filmovi. Ig. St.
MIHAJLOVSKI, Goran (Bito-
la, 24. XI 1968) ‡ diplomiran no-
vinar na Interdisciplinarni
studii po novinarstvo na Uni-
verzitetot †Sv. Kiril i Meto-
dij# vo Skopje. Vo periodot 1989-
2000 g. vo †Ve~er# gi minuva site
skalila vo profesijata – od pri-
pravnik do glaven i odgovoren
urednik na vesnikot. Inicijator
i eden od osnova~ite na v. †Vest#
(5 juli 2000). Avtor na kolumnata
Goran
Mihajlovski
MIHAJLOVSKI M
†Sakam da ka`am# {to ja po~nal
vo †Ve~er# i kontinuirano op-
stojuva 15 godini. Kolumnite vo
koi na svoj na~in ja dokumentira
postkomunisti~kata tranzicija
se objaveni vo tri knigi. B. P. \.
Dragi
Mihajlovski
MIHAJLOVSKI, Dragi (Bito-
la, 16. X 1951) ‡ raska`uva~, ro-
mansier, eseist, literaturen na-
u~nik, preveduva~. Zavr{il Fi-
lolo{ki fakultet vo Skopje.
Doktor po filolo{ki nauki.
Profesor na Filolo{kiot fa-
kultet vo Skopje, na Katedrata za
angliski jazik i kni`evnost,
profesor po predmetot teorija i
praktika na preveduvaweto. ^len
na Makedonskiot PEN centar i
na DPM (1992).
BIBL.: †Re~no uli{te# (raskazi, 1981),
†\on# (raskazi, 1990), †Neraspnati bogo-
vi# (esei, 1991), †Skok so stap# (raskazi,
1994), †Tripolskata kapija# (raskazi,
1999), †Pod Vavilon – zada~ata na preve-
duva~ot# (doktorat, 2000), †Smrtta na di-
jakot# (roman, 2002). R.
Jovica
Mihajlovski
MIHAJLOVSKI, Jovica (Bito-
la, 12. VI 1955) ‡ akter. Diplomi-
ral na FDU vo Skopje (1981), od
koga e i ~len na Dramskiot tea-
tar vo Skopje. Ulogi: Jakov II
(†Duplo dno#); I{tvan (†Kosan-
~i}ev venec#); Mladi~ot (†Krva-
vi svadbi#); Xems (†Dolgo patu-
vawe vo no}ta#); Marko (†Kula
Vavilonska#); Joco (†Grev ili
{pricer#); ^ovekot so frak
(†^ernodrinski se vra}a doma);
Topuz-pa{a (†Harem#); Kuka
(†Slovenski kov~eg#); Leri
(†Poblisku#); Lukov (†Crnila#);
Ver{inen (†Tri sestri#); Kiro
(†Let vo mesto#); Laki (†Druga
973
M MIHAJLOVSKI
strana#); Koce (†Demonot od De-
bar maalo#). R. St.
Miho
Mihajlovski
MIHAJLOVSKI, Miho (Ki~e-
vo, 1915 ‡ Skopje, 2003) ‡ elektro-
mehani~ar, naroden heroj od
NOB. Do Aprilskata vojna rabo-
tel na Zemunskiot aerodrom, a
potoa se vratil vo rodniot grad i
se vklu~il vo podgotovkite za
oru`eno vostanie. Bil borec na
Prvata makedonsko-kosovska
NOUB. Kako predvodnik na gru-
pa dobrovolci, izvr{il napad na
kasarnata vo Ki~evo (8. IV 1943).
Kako zamenik-komandant na ba-
taljon, u~estvuval vo Fevruar-
skiot pohod (1944), vo Proletna-
ta ofanziva i vo kone~noto oslo-
boduvawe na Ki~evo, pri {to bil
te{ko ranet. Proglasen e za na-
roden heroj na Jugoslavija (1. VIII
1952). Po Osloboduvaweto izvr-
{uval zna~ajni dol`nosti vo
JNA i vo SVR.
LIT.: Miho Mihajlovski. Brigada na
bratstvoto i edinstvoto, Skopje, 1958,
463-464; Vasil Kunoski, Mihajlovski Kos-
ta Miho (1915). Narodni heroi od Make-
donija, Skopje, 1973, 246-251; Hronologija
na nastani od narodnoosloboditelnata
vojna 1941-1945 godina vo Ki~evo i Ki~ev-
sko, vtoro dopolneto izdanie, Ki~evo,
1984. S. Ml.
Stojmen
Mihajlovski
MIHAJLOVSKI, Stojmen (s.
Trnovo, Krivopalana~ko, 22. XII
1941) ‡ pravnik i politikolog.
Osnovno obrazovanie i gimnazija
zavr{il vo Skopje. Diplomiral
na Pravniot fakultet vo istiot
grad (1965). Doktoriral na Fa-
kultetot za politi~ki nauki vo
Saraevo, na tema †Efikasnosta
na politi~koto odlu~uvawe#
(1979). Rabotel kako nau~en is-
974
tra`uva~ i nau~en sovetnik vo
Institutot za sociolo{ki i po-
liti~ko-pravni istra`uvawa vo
Skopje (1966‡1993). Izbran za su-
dija vo Ustavniot sud na RM
(1994‡2003). Od 2005 g. e redoven
profesor po ustavno pravo na Fa-
kultetot za op{testveni nauki vo
Skopje. Objavil pogolem broj tru-
dovi od oblasta na izbira~koto
pravo i politi~kiot sistem.
BIBL.: Stojmen Mihajlovski, Izbornite
subjekti vo izborniot proces, Skopje,
1972; Efikasnosta na politi~koto od-
lu~uvawe, Skopje, 1991. Sv. [.
Kiril
Mihajlovski
- Gruica
MIHAJLOVSKI–GRUICA, Ki-
ril (Vinica, 1916 – Belgrad, 20. V
1991), pripadnik na mladinskoto i
komunisti~koto dvi`ewe, u~es-
nik vo NOV, voen rakovoditel, na-
roden heroj (1953). ^len e na SKOJ
od 1938, a na KPJ od 1941 g. Pred
vojnata pove}epati bil zatvoran
za politi~ka aktivnost protiv dr-
`avata. Toj e u~esnik vo NOV od
1941 g. Se borel vo partizanski
edinici vo Srbija, kako koman-
dant na bataljon, komesar na Prva-
ta ju`nomoravska brigada. Vo Ma-
kedonija bil komesar na Tretata
makedonska brigada, komandant na
51-vata divizija i komandant na
[tipskata voena oblast. Delegat
na Prvoto zasedanie na ASNOM.
Po vojnata zazemal visoki rako-
vodni funkcii vo JNA.
IZV.: DARM, Fond: 427 – CK na
KPM/SKM. Partiski dosieja na nosite-
li na †Partizanska spomenica 1941#. Do-
sie na dobieni spomenici 1941, br.411.
M. Mih.
MIHALI], Slavko (Karlovac,
16. III 1928 – 5. II 2007) ‡ najistakna-
ta poetska li~nost vo sovremenata
Slavko
Mihali}
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
hrvatska poezija, koja so bogat po-
etski re~nik, so nova metaforika
i so uverlivi zborovi govori za ne-
posrednite problemi na sekojdnev-
jeto. Iskren e i uverliv koga pee za
li~nite i socijalnite motivi, is-
to kako i koga tretira slo`eni
filozofski temi. Dobitnik na
Zlatniot venec na SVP vo 2002 g.
BIBL.: Kamerna muzika, 1954; Pat vo ne-
postoewe, 1956; Dare`livo progonstvo,
1959; Godi{no vreme, 1961; Poslednata
ve~era, 1969; Tivki kladi, 1985; Kadifena
`ena, 1993; Akordeon, 2000.
LIT.: G. Todorovski, Poetot ~udotvorec,
†Poezija#, SVP, Struga, 2002. P. Gil.
MIHANOVI], Antun (Antun Mi-
hanovic) (Zagreb, Hrvatska, 10. VI
1796 – Novi Dvori, Hrvatska, 14.
XI 1861) – predvesnik na hrvatska-
ta nacionalna prerodba, poznat
kolekcioner na starite slovenski
rakopisi. Vo svojstvo na avstriski
konzul prestojuva i vo Solun (ok.
1840), od kade {to gi posetuva ma-
nastirite vo Makedonija i na Sv.
Gora i oformuva zbirka {to sodr-
`i srpski i makedonski rakopisi
po poteklo glavno od severnomake-
donskite i od svetogorskite ma-
nastiri. Mihanovi}evata zbirka
(38 kirili~ki rakopisi) se ~uva
vo Zagreb, Arhiv na HAZU.
LIT.: V. Mosin, Cirilski rukopisi Jugoslavenske
akademije, I dio, Zagreb, 1955, II dio, Reproduk-
cije, Zagreb, 1952; istiot, O podrijetlu Miha-
noviceve cirilske zbirke, †Slovo# 4–5, 1955,
71–84. Zd. R.
Vitomir
Micev
MICEV, Vitomir Dimitrov
(Belgrad, 27. VIII 1940) ‡ nevro-
psihijatar, redoven prof. Med.
f. zavr{il vo Skopje (1965).
Specijalizacija po psihijatri-
ja zavr{il vo Anglija (1972),
kade {to rabotel do 1974. Po-
toa se vrabotil na Klinikata
za nevropsihijatrija vo Skopje,
kade {to vo 1984 g. odbranil
doktorat. Bil nastavnik po psi-
hopatologija i na Filozofski-
ot fakultet vo Skopje. Supspe-
cijalist e po psihoterapija i ja
vovel bihevior i psihoterapi-
jata vo RM i e eden od poznatite
avtori na lekuvawe na fobi~-
nite zaboluvawa. Bil pretseda-
tel na MLD. Objavil nad 100
trudovi.
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
BIBL.: Stravot ‡ niz dnevnikot na
eden psihijatar, Skopje, 1979; koavtor:
Zo{to ‡ Psihijatriski razgovori, Skop-
je, 1984; Psihijatrija, I i II, Skopje, 1994;
Psihijatrija, Skopje, 2004. N. P.-J.
MICEV, Dimitar Leonidov (s.
Stojakovo, Gevgelisko, 15. III 1905
‡ Skopje, 7. III 1989) ‡ prv spec. po
higiena vo Makedonija. Medicin-
ski studii zavr{il vo Belgrad i
rabotel kako lekar vo Gevgelija
do 1946 g., koga od Vladata na Ma-
kedonija bil ispraten na specija-
lizacija po higiena vo Belgrad.
Kako glaven republi~ki sanita-
ren inspektor (1947 ‡1957) bil
inicijator i osnova~ na [kolata
za sanitarni tehni~ari vo Skopje.
Potoa bil direktor na Okoliski-
ot higienski zavod vo Skopje i di-
rektor na zdravstvenata slu`ba
vo Op{tinata †Idadija# vo Skop-
je (do penzioniraweto). D. D.
MICEV, Miodrag Dimitrov
(Belgrad, 19. III 1935 ‡ Skopje, 3. X
1992) ‡ nevropsihijatar, redoven
prof. Vraboten na Nervnata kli-
nika (1960‡1992). Med. f. zavr-
{il vo Skopje (1959), specijali-
ziral (1964) i habilitiral (1974).
Vtemeluva~ na modernata psiho-
terapija so poseben akcent na psi-
hoanalizata vo Makedonija i vo
porane{nite jugoslovenski pros-
tori. Poznat publicist i preda-
va~ od oblasta na psihologijata i
psihijatrijata, avtor na brojni
monografii od taa oblast. Obja-
vil pove}e od sto nau~ni trudovi
od psihologijata i psihijatrijata.
BIBL.: Intimno za ma`ot, Skopje, 1972;
Mu{karac intimno, Beograd, 1974; Psi-
hoanaliza i teatar, Skopje, 1978. Il. X.
MICEV, Nikola Mihailov
(Kratovo, 07. XI 1913 ‡ Skopje, 24.
IX 1990) ‡ veterinar, revolucio-
ner, redoven prof. na Zemjodel-
skiot fakultet vo Skopje. Dokto-
riral na V. f. vo Zagreb (1954).
Eden od osnova~ite na Makedon-
skoto studentsko dru{tvo †Var-
dar# vo Zagreb (1935), u~estvuval
vo organiziraweto na MANAPO
i inicijator na †Na{ vesnik#.
U~esnik e vo NOB (od 1941).
^len na Inicijativniot odbor za
svikuvawe na ASNOM. U~estvu-
val na Prvoto zasedanie na AS-
NOM, kade {to e izbran i za
~len na AVNOJ. Delegiran e pri
Nacionalniot komitet na Vis,
kade {to bil odreden za pret-
stavnik na Jugoslovenskiot cr-
ven krst vo @eneva. Objavil dva
u~ebnika za op{ta i za zemjodel-
ska mikrobiologija. M. D. ‡ J. B.
MICEVSKI, Branko (s. Sv. To-
dori, Bitolsko, 19. X 1958) – os-
novno i sredno obrazovanie zavr-
{il vo Bitola. Vo u~ebnata
1977/78 g. se zapi{al na PMF vo
Skopje, Grupa biologija, na koj
Branko
Micevski
diplomiral (1981). Vo 1982 g. e
primen kako pripravnik na Zoo-
lo{kiot zavod pri PMF vo Skop-
je. Magisterskiot trud go odbra-
nil vo 1985 g. Za pomlad asistent e
izbran vo 1987 g. Doktoriral vo
1990 g. Vo zvaweto docent e izbran
vo 1991 g. Vo 1996 g. e izbran za
vonreden i vo 2001 za redoven pro-
fesor. Objavil 43 nau~ni trudovi
od oblasta na urbanata ornitolo-
gijata i sinekologijata, ornito-
logijata, ekologijata, faunisti-
kata i biogeografijata, energeti-
kata na pticite, valorizacijata i
za{titata na prirodnite i urba-
nite ekosistemi. D. Pr.
Kiril
Micevski
MICEVSKI, Kiril (Skopje, 29.
IV 1926 – 6. II 2002) – akademik, re-
doven profesor po sistematika i
filogenija na vi{ite rastenija
na PMF vo Skopje. Doktoriral
na Filozofskiot fakultet vo
Skopje vo 1958 g. Vo 1974 g. e iz-
bran za dopisen ~len na MANU,
vo 1979 g. za redoven ~len. Vo 1995
g. e izbran za dopisen ~len na SA-
ZU, Qubqana. Avtor e na {este
knigi od prviot tom od kapital-
noto delo †Flora na Republika
Makedonija#. Objavil nad 120 na-
u~ni trudovi vo koi se opi{ani
45 novi vidovi za naukata od te-
ritorijata na RM i golem broj po-
niski taksoni. Ja obrabotil vod-
nata i blatnata vegetacija na Oh-
ridskoto, Prespanskoto i Doj-
ranskoto Ezero, Katlanovskoto,
Monospitovskoto, Pelagonisko-
to, Stru{koto i Ohridskoto
Blato, blatoto kaj Negore~ka Ba-
wa, nizinskata livadska vegeta-
cija, halofitskata vegetacija, de-
MICEVSKI M
lumno vegetacijata na brdskite
pasi{ta i dr. Osobeno zna~ewe
imaat dvete monografii – za ve-
getacijata na Male{ i Pijanec i
planinata Bistra. Vl. M.
Blagoja
Micevski
MICEVSKI, Blagoja (Prilep,
8. III 1931 – Skopje, 23. VII 2002) –
arhitekt. Diplomiral na Arhi-
tektonskiot otsek na Tehni~kiot
fakultet vo Skopje (1958). Kako
proektant, rabotel vo proektant-
skata organizacija †Makedoni-
japroekt#. Negoviot opus e bogat
i raznoviden, raboti vo site
granki na arhitektonskoto pro-
ektirawe. Zabele`itelno e u~es-
tvoto na anonimni i na pova`ni
arhitektonski konkursi, na koi
osvojuva vrvni nagradi. Proekti-
ral objekti za Avstrija i za drugi-
te jugoslovenski republiki. Iz-
gradil stanbeni objekti vo nasel-
bata Kapi{tec vo Skopje (1973),
Stanbeno-trgovskiot kompleks
†Skopjanka# vo Skopje; stanbeni
objekti vo Kavadarci (1985), kako
i saemskite hali vo Skopje (1972),
hotelot †Lipa# vo Prilep (1973),
Delovno-ugostitelskiot objekt
†Arka# vo Skopje (1997). Proekti-
ral i sakralni objekti: Katoli~-
kata crkva vo Skopje (1969) i Ka-
toli~kata crkva vo Ohrid (1997).
Se zanimaval i so slikarstvo – ak-
varel. Posebno gi neguval crte-
`ot i grafikata. Bil i pomo{-
nik-minister vo Ministerstvoto
za grade`ni{tvo vo Vladata na
Blagoja Miceski, stanben blok vo Skopje (1973)
975
M MICKOVI]
RM (1991–1992). ^len e na Arhi-
tektonskata akademija.
LIT.: K. Tomovski, Arhitekt Blagoja
Micevski-Bajo (1931–2002), vo: Arhitek-
turata na po~vata na Makedonija od sre-
dinata na XIX do krajot na HH vek. Pri-
lozi za prou~uvaweto na istorijata na
kulturata na po~vata na Makedonija, 14,
Skopje, 2006, 215-222. Kr. T.
Miodrag
Mickovi}
MICKOVI], Miodrag (Prilep,
10. X 1938) ‡ novinar. [koluva-
weto go zavr{il vo Institutot
za novinarstvo vo Belgrad (1974).
Bil vraboten vo v. †Nova Make-
donija# (1962–2003), kako urednik
na sportskata rubrika (1973–2000),
a potoa bil komentator i glaven
urednik vo dnevniot sportski
vesnik †Skok# (2000–2003). Iz-
vestuval od tri Letni olimpiski
igri (1972, 1976 i 1980), od Zim-
skata (1984) i [ahovskata olim-
pijada vo Skopje (1972), od svet-
skite fudbalski prvenstva (1974,
1982 i 1990) i od evropski i pove-
}e drugi prvenstva vo razni spor-
tovi. Toj e poznat i kako fudbal-
ski rabotnik. D. S.
MICKOVI], Natka Borisova
(Radovi{, 25. II 1943) – pedagog,
univerzitetski profesor. Zavr-
{ila u~itelska {kola (1962), stu-
dii po pedagogija na Filozofski-
ot fakultet vo Skopje (1969), ma-
gistrirala na Filozofskiot fa-
kultet vo Belgrad (1980), a dokto-
rirala na Filozofskiot fakul-
tet vo Skopje (1986). Bila novinar
vo v. †Mlad borec# (1962–1973) i
urednik vo izdava~kata ku}a za
u~ebnici †Prosvetno delo# (1973–
1977). Za asistent na Filozofski-
ot fakultet vo Skopje e izbrana
vo 1977 g., a za redoven profesor
po predmetite metodologija na pe-
dagogijata i pedago{ka statistika
vo 1992 g. Objavila pove}e trudovi
vo stru~no-nau~nata periodika vo
zemjata i vo stranstvo.
BIBL.: Sovremeni sfa}awa za nastava-
ta po matematika vo osnovnoto u~i-
li{te, 1984; Deteto i literaturata za
deca, 1985; Literaturata za deca i nejzi-
nite vospitni mo`nosti, 1988; Sovreme-
ni sfa}awa za nau~no-istra`uva~kata
rabota vo pedagogijata, 1992 i dr.
LIT.: Filozofski fakultet: 1946–1996,
Skopje, 1996, 49. K. Kamb.
976
Slobodan
Mickovi}
MICKOVI], Slobodan (Bito-
la, 18. VI 1935 ‡ Skopje, 21. V
2002) ‡ eseist, kriti~ar, roman-
sier, preveduva~, univ. profesor.
Zavr{il Filolo{ki fakultet
vo Skopje. Rabotel kako urednik
za umetni~ka literatura vo izda-
va~kata ku}a †Misla#, kako i vo
Makedonskiot naroden teatar.
Bil urednik na sp. †Razgledi#.
Doktor po filolo{ki nauki.
Bil profesor na Filolo{kiot
fakultet †Bla`e Koneski# vo
Skopje i rakovoditel na Insti-
tutot za makedonska literatura.
Bil pretsedatel na Sovetot na
Stru{kite ve~eri na poezijata.
^len na DPM (1965).
BIBL.: Razmisluvawa (kritiki, 1969),
Tolkuvawa (esei i kritiki, 1973), Vreme
na pesnata (esei i kritiki, 1983), Poet-
skite idei na Koneski (studija, 1986),
Zbor i razbor (studii, esei i kritiki
1990), Aleksandar i smrtta (roman,
1992), Da se ubie Apostol (roman, 1994),
Kanal (roman, 1994), Treta generacija
(esei i kritiki, 1995), Ah toj Pariz {to
ja ispi rekata (roman, 1995), Istorija na
crnata qubov (roman, 1996), Promena na
Boga (roman, 1998), Kni`evni tekovi
(esei i kritiki, 1998), Ku}ata na Mazare-
na (roman, 1999), Samoubiecot (roman,
2002), Krale Marko (roman, 2003). R.
MICKOVSKI, \orgi Dimitrov
(Voden, Egejskiot del na Makedo-
nija, 17. II 1946) ‡ veterinar, re-
doven prof. na F. vet. med. vo
Skopje. Doktoriral na V. f. vo
Zagreb (1990). Bil direktor na
Veterinarniot institut vo
Skopje (1987‡2004). Ima objaveno
115 nau~ni i stru~ni trudovi vo
zemjata i vo stranstvo i u~ebnik
†Fiziologija i patologija na
razmno`uvaweto#. M. D. ‡ J. B.
MI[AJKOV, Dijamandija (Di-
jamandije, Diamand) Trpkov (Trp-
kovi}) (Bitola, 15. III 1872 – So-
fija, 6. IV 1953) – ~len-osnova~ na
Makedonskiot klub so ~ita-
li{te vo Belgrad (1902) i ured-
nik na negoviot organ v. †Balkan-
ski glasnik#, ~len-osnova~ i prv
privremen pretsedatel na MNLD
vo S.-Peterburg (1902) i koavtor
(so St. J. Dedov) na prvata kom-
pletna makedonska nacionalno-
osloboditelna programa (12. XI
1902). Se {koluva vo Bitola i vo
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
Plovdiv, a po zavr{uvaweto na
U~itelskata {kola vo ]usten-
dil, stanuva u~itel vo rodopsko-
to s. ^epelare, kade {to go osno-
vuva Kulturno-prosvetnoto dru-
{tvo †Progled#. Go zavr{uva
Pravniot fakultet vo Belgrad
(1897– 1902) i celo vreme e vo
†krugot na makedonskite separa-
tisti# vo Bitola, Ohrid i Sofi-
ja, koi se †vo prv red Makedonci#.
Po zabranata na Makedonskiot
klub i negoviot organ †Balkan-
ski glasnik#, zaedno so St. J. De-
dov, odi vo S.-Peterburg, a po os-
Dijamandija
Mi{ajkov
novaweto na MNLD naskoro se
vra}a vo Bitola (fevruari 1903)
za da gotvi po~va (so K. Misir-
kov) za otvorawe u~ili{ta na ma-
kedonski jazik. Po Ilindenskoto
vostanie, razo~aran od rezultati-
te, stanuva egzarhiski u~itel vo
Seres (1904/05), no i tuka †se obi-
del da pravi separatisti~ka pro-
paganda#, pa e isteran. Se povrzu-
va so Dedov vo Sofija i so Misir-
kov vo Odesa. Vo periodot na
†~etni~kata akcija# vo Makedo-
nija, Sofiskiot okru`en sud mu
go priznava †pravoto na kandi-
dat-advokat# (1906) i potoa do
krajot na `ivotot ostanuva kako
advokat vo Bugarija, kontaktiraj-
}i za †makedonskite raboti# samo
so svojot somislenik M. Solunov.
Pred smrtta pravi koncept za
statija za makedonskiot jazik ka-
ko obedinitel na Pirinskiot i
Vardarskiot del na Makedonija.
LIT.: D-r Bla`e Ristovski, Dimitrija
^upovski (1878–1940) i Makedonskoto
nau~no-literaturno drugarstvo vo
Petrograd, I, 1978, 157–163; istiot, Ulo-
gata i mestoto na Dijamandija Mi{aj-
kov vo makedonskata kulturno-nacio-
nalna istorija, zb.: Nau~na misla – Bito-
la, 1980, 383–401. Bl. R.
MI[AJKOV, Konstantin (s.
Patele, Lerin, 1807 ‡ Sofija, 16.
IX 1880) ‡ lekar. Medicina zavr-
{il vo Piza, Italija (1840), a
specijaliziral vo Pariz (1845).
Vo Bitola bil lekar vo turska
op{tinska slu`ba i na ~elo na
prerodbenskata borba za otvora-
we u~ili{ta na slovenski jazik i
pismo i slovenska bogoslu`ba po
crkvite. Od 1860 do 1870 g. bil na-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Konstantin
Mi{ajkov
~alnik na Sanitetot na bitol-
skiot vilaet. Grcite go nakleve-
tile deka see omraza me|u hristi-
janite, poradi {to bil osuden, a
nabrgu potoa osloboden.
LIT.: P. Bojaxievski, Zdravstvoto vo Bi-
tola niz vekovite, Bitola, 1992, 270. P. B.
MI[EV, Stojan ([tip, 22. III
1882 – [tip, 30. XII 1924) – pri-
padnik na VMRO, na MFRO i na
†Zdru`enieto protiv bugarskite
banditi#. Zavr{il Pedago{ko
u~ili{te vo Skopje. Bil vojvoda
vo [tipsko (1905 do 1908). Po
Prvata svetska vojna bil blizok
sorabotnik na T. Aleksandrov,
{tipski okoliski vojvoda. Vo
1922 ja napu{til VMRO i stapil
vo MFRO. Vo 1923 se vratil vo
Vardarskiot del na Makedonija.
Bil eden od rakovoditelite na
Zdru`enieto protiv bugarskite
banditi vo [tip, {to se borelo
protiv ~etite na VMRO vo Bre-
galni~kiot okrug. Bil osuden na
smrt i ubien od VMRO.
LIT.: Zoran Todorovski, Aktivnosta na
~etite na Todor Aleksandrov vo Bregal-
ni~kiot okrug, zb. [tip i [tipsko vo
NOV 1941–1944, [tip, 2001. Z. Tod.
MI[KOVSKI, Andreja \or|i-
ev (Kumanovo, 17. VII 1932 ‡ Skop-
je, 20. VIII 1998) ‡ hirurg po plas-
ti~na i rekonstruktivna hirur-
gija. Med. f. zavr{il vo Skopje
(1958), specijaliziral plasti~na
i rekonstruktivna hirurgija vo
Belgrad i vo Solzberi, Anglija
(1972). Gi vovel metodite na sov-
remenata plasti~na hirurgija i
ja izveduva prvata replantacija
na amputirana podlaktica (1976).
Bil direktor na Klinikata za
hirur{ki bolesti (1982‡1989); gi
transformiral hirur{kite od-
delenija vo posebni hirur{ki
kliniki; direktor na Klinikata
za plasti~na i rekonstruktivna
hirurgija (1989‡1994). M. [oq.
MJAKU, Bajru{ (21. I 1952) ‡ ak-
ter. Diplomiral na otsekot za
akterska igra na Visokata peda-
go{ka {kola vo Pri{tina
(1973). Od i.g. e ~len na Alban-
skata drama na Teatarot na na-
rodnostite vo Skopje. Bil i di-
rektor na istata drama. Ulogi:
Bajru{
Mjaku
Mitru{ (†Naslednici#); Velko
(†Vejka na vetrot#); Baal; Kral
Lir vo istoimenite dela; Astrov
(†Vujko Vawa#); Popri{kin
(†Dnevnikot na ludiot#); Tatko
(†Kapetanot#); Muftijata (†Der-
vi{ot i smrtta#); Gradinar
(†P.S.#); Andrej (†Sauna#). R. St.
†Mlad Borec#, prviot broj na organot na NOMSM
†MLAD BOREC# ‡ prv vesnik na
makedonski jazik vo periodot na
NOB. Organ na NOMSM (Narod-
noosloboditelen mladinski sojuz
na Makedonija), se pojavil na 22
mart 1944 g. na slobodnata teri-
torija na Kozjak, Kumanovsko. Re-
{enieto za negovoto izdavawe
bilo doneseno na I kongres na
NOMS na 22 dekemvri 1943 g. vo
Fu{tani, Egejskiot del na Make-
donija. Vo prvata redakcija bile
Liljana ^alovska, Krste Crven-
kovski, Aco [opov, Boro Mi-
qovski, Ivan Mazov-Klime i dr.
Poradi vojnata, vesnikot se pe~a-
tel na razni lokacii, so golemi
pauzi za da stane dvonedelnik i
na krajot sedmi~nik. †Mlad bo-
rec# se smeta za svoevidno u~i-
li{te na pogolem broj novinari,
a negovi urednici bile poznati
imiwa. Nedelnikot ne uspeal da
se odr`i vo godinite na tranzi-
cijata, i pokraj toa {to vo osum-
desettite godini, so svojata otvo-
renost i kriti~ki odnos, ja raz-
branuval makedonskata javnost,
MLADENOV M
stanal predvesnik, a potoa i eden
od nositelite na novite demo-
kratski procesi kaj nas. B. P. \.
MLADA MAKEDONSKA KNI-
@OVNA DRU@INA vo Sofija
(1891–1892) – edna od najzna~ajnite
literaturno-kulturni i nacio-
nalno-politi~ki asocijacii na
Makedoncite vo XIX v.. Formira-
na kako †Dru`ba# kon krajot na
1890 g. od mladi makedonski inte-
lektualci (glavno studenti), biv-
{i begalci od egzarhiskite u~i-
li{ta vo Makedonija i od srpski-
te {koli vo Belgrad (D. Gruev, P.
Poparsov, D. Mir~ev, N. Naumov,
N. Dejkov, Hr. Popkocev i dr.). Vo
mart 1891 g. Dru`bata e rasturena
od vlastite, pa del od ~lenovite se
uapseni, drugi izbegale vo Make-
donija, a treti kon krajot na godi-
nata, zaedno so drugi intelektual-
ci, ja formiraat MMKD (G. Balas-
~ev, P. Poparsov, K. [ahov, D.
Mir~ev, Hr. Popkocev, N. Dejkov,
L. Xerov i dr., a bliski kon niv bi-
le i u~enicite vo Sofija D. ^u-
povski i V. ^ernodrinski). Od ja-
nuari 1892 g. po~nuva da go izdava
svojot organ sp. †Loza#. Dru`inata
Naslovot na spisanieto †Loza# (1891)
e napadnata kako separatisti~ka,
bidej}i spisanieto e nape~ateno
so edna uprostena azbuka (bez rus-
koslovenskite grafemi Ô, Ó, Ÿ, ‹,
Í, Ý, glasot j e predaden so grafe-
mata i, a vo raskazot †Na Mokrov#
od P. Poparsov se upotrebeni i
posebnite grafemi za mekite kon-
sonanti k’, g’, n’), so fonetski pra-
vopis i so prili~no makedonizi-
ran jazik (so, vo, sonot), no i so
tekstovi za makedonskata kultur-
no-nacionalna posebnost. Po na-
padite za †nacionalen separati-
zam# od oficiozot †Svoboda#, po
~etiri broja spisanieto †Loza#
prestanuva, ~lenovite se apseni,
internirani, zemani vojnici (ia-
ko bea turski dr`avjani), a nekoi
od izbeganite vo Makedonija sta-
nuvaat osnovopolo`nici na MRO
(Solun, 23. H 1893). Po dve godini
se objavuvaat u{te 2 broja od sp.
†Loza#, no ve}e kako organ na nova-
ta Mlada makedonska dru`ina, na
~elo so K. [ahov, so druga redak-
ciska i jazi~na koncepcija.
LIT.: D-r Bla`e Ristovski, Makedonski-
ot narod i makedonskata nacija, I, Skopje,
1983, 469–602; istiot, Makedonski letopis.
Raskopki na literaturni i nacionalni
temi, I, Skopje, 1993, 42–122. Bl. R.
MLADENOV, Mihail (Tetovo, ?
– zatvorot Dijarbekir, Turcija,
1906) – istaknat ~len na TMORO.
977
M MLADENOV
Bil direktor na tetovskata pro-
gimnazija. Vo vremeto na tetov-
skite provali (1905), prenesuvaj-
}i bombi za edna od ~etite, bil
uapsen i osuden na 101 godina zat-
vor, kade {to i po~inal.
LIT: B. Svetozarevi}, Tetovo i Tetov-
sko vo ilindenskiot period 1895–1905,
Skopje, 2003; K. Najdenovski, Tetovo vo
minatoto, Tetovo 1964. Br. Sv.
Nikola
Mladenov
MLADENOV, Nikola (Skopje,
10. III 1964) ‡ novinar {to se
afirmira vo periodot na raspa-
|aweto na SFRJ (1988‡1991) kako
glaven i odgovoren urednik na
†Mlad borec#, organ na SSMM,
koj gi otvori svoite stranici za
temi i li~nosti {to bile na ne-
formalnata †crna lista# vo ma-
kedonskoto novinarstvo. Raskrs-
tuvaweto so avtocenzurata vo me-
diumite i otvorenoto soo~uvawe
so deceniskite grevovi na komu-
nisti~kata nomenklatura mu do-
nesuvaat na †Mlad borec# ugled
na predvodnik na demokratskite
promeni vo SRM. Vo 1995 g. Mla-
denov go osnova †Fokus#, vlijate-
len informativno-politi~ki
sedmi~nik vo RM. B. P. \.
\or|e
Mladenovski
MLADENOVSKI, \or|e (s. Vra-
goturce, Kumanovsko, 11. XI 1947)
‡ sociolog, redoven profesor na
Filozofskiot fakultet vo Sko-
pje po kulturna antropologija i
sociologija. Osnovno obrazova-
nie i gimnazija zavr{il vo Kuma-
novo, a diplomiral na Filozof-
skiot fakultet (Grupa za filo-
zofija) vo Skopje (1971). Po vra-
botuvaweto na Filozofskiot
fakultet (1972) bil anga`iran
978
vo nastavata na Institutot za so-
ciologija od negovoto formira-
we. Magistriral antropologija i
socijalna teorija na California
State University, Chico, USA, na tema
"Whitte's Concept of Cultural Evolu-
tion" (1978). Doktoriral na Filo-
zofskiot fakultet vo Skopje na
tema †Humanizmot i naturaliz-
mot vo sovremenata antropologi-
ja i nivnata relacija kon Markso-
voto sfa}awe za ~ovekot# (1992).
Bil na dvegodi{ni studiski pre-
stoi na Univerzitetot vo Hal
(Velika Britanija), na Jagelon-
skiot univerzitet vo Krakov
(Polska) i na Univerzitetot vo
Pitsburg (SAD). Dolgogodi{en
rakovoditel na Institutot za
sociologija (1993‡1997 i 2005 do
denes).
BIBL.: Antropolo{ki ogledi, Skopje,
2005; Antropologija, Zbornik tekstovi,
Skopje, 2000; Sociologija, Skopje, 1986
(koavtor).
LIT.: Filozofski fakultet vo Skopje,
Skopje, 16. XII 2006, 265. S. Ml.
Simo
Mladenoski
MLADENOVSKI, Simo (s. Vra-
goturce, Kumanovsko, 28. VIII
1947) – istori~ar, folklorist i
pisatel za deca; nau~en sovetnik
(1990) i redoven profesor (1999)
po pomo{ni istoriski nauki i
metodologija na nau~noto istra-
`uvawe i rakovoditel na Oddele-
nieto za periodot me|u dvete
svetski vojni vo INI. Zavr{il
U~itelska {kola i Filozofski
fakultet (grupa Istorija) vo
Skopje, kade {to posetuval i pos-
tdiplomski studii od istorijata
na makedonskiot narod vo XIX i
XX v., a doktoriral na Filozof-
skiot fakultet na Univerzite-
tot vo Zagreb (1980). Bil profe-
sor vo Gimnazijata so sredno eko-
nomsko u~ili{te vo Kavadarci
(1970‡1974), a potoa raboti vo
INI, kade {to e izbiran vo
stru~ni i nau~ni zvawa.
Bil ~len na Redakcijata i glaven
i odgovoren urednik na sp. †Glas-
nik# na INI, odgovoren urednik
na sp. †Roditeli i deca#, ~len na
redakciite na †Istorija#, †Ma-
kedonsko nasledstvo#, †Razvi-
gor#, †Gocevi denovi#, †Prosve-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
ta# (Skopje) i †Narodno stvara-
la{tvo ‡ Folklor# (Belgrad). Bil
direktor na Dr`avniot arhiv na
RM, pretsedatel na Sojuzot na
dru{tvata na istori~arite na
Makedonija i na Zdru`enieto na
folkloristite na Makedonija,
~len na Pretsedatelstvoto na
Kulturno-prosvetnata zaednica
na Makedonija, pretsedatel na
Stru~no-nau~niot sovet na Dr-
`avniot arhiv i koordinator na
proektot †Makedonski istori-
ski re~nik# na INI. Za Institu-
tot za folklor vo Skopje sobral
pove}e iljadi stranici narodno
tvore{tvo od Kumanovsko (1966‡
1970), a za Memoarskoto oddele-
nie na INI zabele`al se}avawa
od okolu 200 u~esnici vo make-
donskoto nacionalnooslobodi-
telno dvi`ewe me|u dvete svet-
ski vojni. U~estvuval na stotina
nau~ni sobiri vo zemjata i vo
stranstvo. Avtor e na pove}e mo-
nografii, zbornici na dokumen-
ti, u~ebnici po istorija za site
oddelenija i klasovi na osnovnite
i srednite u~ili{ta (na makedon-
ski, albanski i turski jazik), kako
i avtor na nekolku knigi raskazi
i poezija za deca. Nau~en sekretar
na Makedonskata enciklopedija.
BIBL.: Prva~iwa (raskazi za deca),
Skopje, 1969; Praznikot na mama (raskazi
za deca), Skopje, 1970; Doktor E{ko (pes-
ni za deca), Kavadarci 1971; Raskazi za de-
ca, Skopje, 1973; Siljan [trkot (preras-
ka`al, spored prikaznata na M. Cepen-
kov), Skopje, 1977; Sonot na pticite
(pesni za deca), Skopje, 1978; Dosta rop-
stvo i tiranstvo. Makedonski narodni
pesni so tematika od NOV i Revolucija-
ta, Skopje, 1978 (so koavtor); Makedonski-
te narodni pesni za NOB i Revolucija-
ta, Skopje, 1983; Revolucionerkata Ru{a
Del~eva (1868‡1945). Po spomenite na Li-
ka ^opova, Skopje, 1983; Mladinata od
Makedonija vo NOB, Skopje, 1983; Tikve-
{ijata vo NOV 1941‡1945. Dokumenti,
kniga {esta, Kavadarci‡Negotino, 1984
(so koavtori); [arena kniga (Raskazi i
poezija za deca), Skopje, 1985; †Vrap~eto#
vo Makedonija kako specifi~en humoris-
ti~no-satiri~en poetsko-muzi~ki `anr,
Skopje, 1985; Ki~evo i Ki~evsko vo NOV
1941‡1945, Dokumenti, Ki~evo, 1985 (so ko-
avori); Banatskoto selo Jabuka, Skopje,
1986; NOB i Revolucijata vo Jugoslavija i
u~estvoto na pionerite, Del~evo, 1986;
Kumanovo i Kumanovsko vo NOV
1941‡1945, Dokumenti, Kumanovo, 1988 (so
koavtori); Banatsko selo Jabuka, (na srp-
ski jazik), Skopje, 1988; Makedonski revo-
lucioneri, Skopje, 1989; Makedonska en-
ciklopedija za deca, t. 1-5, Skopje, 1990 (av-
tor na odrednicite od makedonskata isto-
rija od XVI-XX vek); Makedonski revolu-
cioneri, Strumica, 1990; Makedonska kni-
ga na rekordi, Skopje, 1992 (koavtor) i dr.
LIT.: Muriz Idrizovi}, Makedonskata
literatura za deca, Skopje, 1988, 423-424;
50 godini Institut za nacionalna isto-
rija 1948-1998, Skopje, 1998, 124-129. Bl. R.
MLADENCI (SVETI ^ETI-
RIESET MA^ENICI) ‡ hris-
tijanski pravoslaven praznik na
proletta vo ~est na spomenot na
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
†^etiriesette ma~enici#, detaq, Galerija na ikoni, Ohrid (XI v.)
~etiriesette vojnici od Sevasti-
ja, koi ma~eni~ki zaginale za
hristovata vera (22 /9 mart). Se
praznuva kako den na mladosta,
qubovta i ubavinata. Vo makedon-
skite obi~ai i veruvawa ~esto e
prisuten brojot 40 kako spomen na
ovie ma~enici, pa se pravele 40
metanii pred Gospod, se sobirale
40 pol`avi, se pravele 40 sarmi,
na ru~ekot se piele 40 ~a{i vino
ili rakija, a nekade se nosele 40
pra~ki od poleto, se berele 40
bilki, se pravele 40 teganici, vo
rekata se frlale 40 kam~iwa itn.
Denot na proletnata ramnodnev-
nica se smeta za vistinski po~e-
tok na proletta, so nagolemen
den, posilno sonce, pojavata na
pticite preselnici, vra}aweto
na vegetacijata i sl. Vo taa smis-
la se i pove}eto obi~ai i veruva-
wa povrzani so pticite i raste-
nijata. Interesni se i obi~aite
so zmiite vo s. Orman (Skopsko).
Od ponov datum e i obi~ajot da se
odi na gosti kaj onie {to stapile
vo brak me|u dvata praznika i da
se nosat podaroci.
LIT.: SbornikÍ otÍ bÍlgarski narodni
umotvoreniÔ, ~astÏ treta, otdelÍ I i II, BÍl-
garski obi~ai, obrÔdi, sueveriÔ i kostÓmi,
kniga VII. SÍbral i izdava K. A. [apkarev,
SofiÔ, 1891; Srpski narodni obi~aji u
–evÚeliskoj kazi. Prikupio i opisao Ste-
fan Tanovi¢, u~iteq, Beograd, 1927; Lepa
Spirovska, Kultot kon zmiite vo seloto
Orman (Skopsko), †Makedonski folklor#,
IV, 7-8, Skopje, 1981, 141. M. Kit.
MLADINI], Ivo (Bra~, Hrvat-
ska, 1925 ‡ Split, Hrvatska 9. XII
2003) ‡ hirurg, osnovopolo`nik
na sovremenata Voena hirurgija
vo novata VB vo Skopje izgradena
po zemjotresot. Bil na~alnik na
Hirur{koto oddelenie i zam. up-
ravnik na VB, kade {to uspeal da
formira kompletno nov hirur-
{ki tim i da organizira moderna
i sovremena hirurgija. Zaminal od
Skopje vo 1975 g. vo Saraevo, dok-
toriral i stanal prof. po hirur-
gija na VMA vo Belgrad. Br. N.
MLADINSKA MAKEDONSKA
NARODNOOSLOBODITEL-
NA BRIGADA †DIMITAR
VLAHOV# ‡ v. ^etirinaesetta
makedonska narodnooslobodi-
telna mladinska brigada †Dimi-
tar Vlahov.
MLADO NAGORI^ANE ‡ selo
severoisto~no od Kumanovo. Po
predanieto imalo 40 crkvi, od koi
se utvrdeni 12. Vnimanie privle-
kuvaat: †Sv. \or|i Pobedonosec#
od vtorata polovina na XVI v.,
†Sv. Petka# od 1628 g., †Sv. Niko-
la# (restavrirana vo 1931 g., denes
vo urnatini) i crkvi vo urnatini:
†Sv. Spas#, †Sv. Vra~i#, †Sv. Ar-
hangeli# i †Sv. Bogorodica#.
LIT.: J. Haxi-VasiqeviÊ, Kumanovska ob-
last, Ju`na Stara Srbija, Beograd, 1909,
435. M. M.
†MLADOST# – la~na betonska
brana visoka 27 m, locirana na re-
kata Otovica, kaj Veles, vo kruna-
Ezeroto †Mladost# kaj Veles
MLADOTURSKA M
ta dolga 73 m, so volumen na telo-
to od 2.560 m3, zatvora akumulaci-
ja od 8 milioni m3, {to se koristi
za navodnuvawe na okolnite zemjo-
delski povr{ini. Vo sredi{niot
del e izveden sloboden preliv za
evakuacija na golemi vodi so kapa-
citet 76 m3/sec. Q. T.
„MLADOST“, ISELENI^KO
DRU[TVO (Detroit, SAD, maj
1976 >) ‡ dru{tvo na doselenici-
te od Staro Selo (Tetovsko). Or-
ganizira kulturni, sportski i
drugi manifestacii. Ima sopst-
veno zemji{te, na koe se organi-
ziraat masovni piknici i drugi
aktivnosti. Sl. N.-K.
MLADOTURSKA REVOLUCI-
JA (1908) – voen dr`aven prevrat
izvr{en od intelektualni, voeni
i bur`oaski sili vo osmanliska-
ta dr`ava (glavno vo Makedonija,
kako akcija za spre~uvawe na av-
tonomijata na ovaa turska pro-
Manifestacija vo Bitola po povod Mladoturskata
revolucija (1908)
vincija po sredbata na suvereni-
te na Rusija i Anglija) za vospos-
tavuvawe ustaven sistem vo zemja-
ta. Mladoturcite ja formirale
(@eneva, 1891) organizacijata
†Itahad ve teraki# (†Edinstvo i
napredok#). Na Kongresot vo Pa-
riz Organizacijata donela odlu-
ka za po~etok na oru`ena borba
za koreniti promeni vo dr`avno-
to ureduvawe i vo socijalno-eko-
nomskiot `ivot vo dr`avata. Ia-
ko akcijata se izvr{ila porano i
ne slu~ajno so centar vo Makedo-
nija, za da se za~uva celosta na
979
M MNOGUNOGI
Turcija pred re{enijata za avto-
nomija na Makedonija na Revel-
skata rusko-britanska sredba,
nivnata akcija bila poddr`ana i
od nekoi makedonski revolucio-
nerni sili predvodeni od J. San-
danski. Mladoturskiot prevrat
(VII 1908) ne donel pogolemi pro-
meni. Detronizacijata na sulta-
not Abdul Hamid II i vospostavu-
vaweto na mladoturskiot re`im
ne pretstavuvale poradikalen
presvrt. Vnatre{nata kriza se za-
ostrila (prodlabo~ena so vojnata
so Italija, IX 1911), Parlamentot
bil raspu{ten (VII 1912), naskoro
zapo~nala Balkanskata vojna.
LIT.: M. Pandevski, Makedonija na Balka-
not, Skopje, 1990; Istorija na makedon-
skiot narod, kn. 3, Skopje, 2003. Al. Tr.
Doma{nata
mnogunoga
(Scutigera
coleoptrata L.)
MNOGUNOGI – STONOGAL-
KI (Myriapoda) – ~lenkonogi or-
ganizmi. Teloto im e podeleno na
glava i trup, koj e sostaven od go-
lem broj segmenti. Od sekoj seg-
ment izleguva po eden par noze
{to davaat izgled na iljadano`-
ni `ivotni (myria gr. = iljada).
Tie se isklu~ivo no}ni kopneni
`ivotni. Vo Makedonija se sre-
}avaat 72 taksona (71 vid i 1 pod-
vid), sistematizirani vo dva re-
da: vistinski stonogalki (Diplo-
poda), pretstaveni so 59 taksoni
(58 vidovi i 1 podvid, od koi, 22
taksona se endemi~ni) i ~krapji
(Chilopoda), pretstaveni so 13 vi-
dovi. Pozna~aen vid od vistin-
skite stonogalki e Schismohetera
sketi Mrsic, endemi~en vid od Gali-
~ica. Naj~est vid vo ku}ite i loz-
jata e doma{nata mnogunoga
(Scutigera coleoptrata L.).
LIT.: Jon~e [apkarev, Zoologija na
bez’rbetnite `ivotni, Skopje, 1991;
Grupa avtori, Country Stady for biodiversity of
the Republic of Macedonia (first national re-
port). Ministry of environment and physical
planning, Skopje, 2003. V. T. K. – M. Kr.
MNOZINSKATA DEMOKRA-
TIJA VO DFM/NRM/SRM/RM ‡
oblik na mnozinsko odlu~uvawe.
Mnozinskoto odlu~uvawe mo`e
da bide relativno (mnozinstvo
glasovi od predvideniot kvorum),
apsolutno (eden glas pove}e od
polovinata izbrani ~lenovi na
organot) ili kvalifikuvano
mnozinstvo na glasovi od vkupni-
ot broj na izbrani lica (na pr.
2/3, 3/5, 3/4). Vladeeweto na mno-
zinstvoto e demokratski oblik
na odlu~uvawe, bidej}i ima cel
da go onevozmo`i vladeeweto (no
980
i tiranijata) na malcinstvoto.
So garantirawe na razni prava
na malcinstvata, mnozinskoto od-
lu~uvawe go poznavaat ASNOM i
site ustavi na Makedonija, od Us-
tavot na NRM od 1946 g. do Usta-
vot na RM od 1991 g. So relativno
i apsulutno mnozinstvo se donesu-
vaat zakonite, a so kvalifikuva-
no mnozinstvo (2/3) ustavot i us-
tavnite amandmani. So dvotre-
tinsko mnozinstvo glasovi se do-
nesuvaat i nekolku zakoni od po-
golemo zna~ewe za RM (Zakon za
dr`avnite simboli, Zakon za su-
dovite, Zakon za dr`avnata upra-
va, Zakon za odbranata, Zakon za
lokalnata samouprava i zakonite
za sudskite postapki). So ustav-
nite amandmani od 2001 g. mnozin-
skata demokratija se korigira so
Badinterovoto mnozinstvo koga e
vo pra{awe odlu~uvaweto za pra-
{awa od interes na zaednicite
{to ne se mnozinstvo vo RM.
LIT.: Svetomir [kari}, Sporedbeno i make-
donsko ustavno pravo, Skopje, 2004. Sv. [.
†MOBIMAK#, AD – prv i vode~-
ki telefonski mobilen operator
vo Makedonija, osnovan vo oktom-
vri 1996 g. kako del od A.D. †Ma-
kedonski telekomunikacii#, a
kako oddelno pravno lice opsto-
juva od juni 2001 g. †Mobimak#
A.D. e edna od najprofitabilni-
te kompanii vo Makedonija i vo
regionot, so pokrienost na teri-
torijata od 95% i na naselenieto
so 99,9%. Ima okolu 370 vrabote-
ni i pove}e od 800.000 korisnici.
Preku svojot edinstven akcioner
A.D. †Makedonski telekomunika-
cii#, ~lenka e na grupacijata
†Doj~e telekom#. Od 2006 g. po~-
nuva da se rebrendira vo †T-Mobi-
le Makedonija#, po ugled na drugi-
te mobilni operatori od grupa-
cijata DT. Dr. M.
MOGILA – selo vo Bitolsko. Se
nao|a vo zapadniot del na Bitol-
sko Pole, od desnata strana na r.
[emnica, na nadmorska visina od
okolu 580 m. Preku magistralni-
ot pat M–5 na jug e povrzano so
Bitola, a na sever so Prilep. Od
zapadnata strana na M. pominuva
`elezni~kata linija Prilep–
Bitola. Toa e naseleno so Make-
donci, a nivniot broj iznesuva
1.526 `. Naselenieto se zanimava
so odgleduvawe `itni i indus-
triski kulturi. Seloto e sedi{-
te na op{tina, koja zafa}a povr-
{ina od 25.562 ha, a ima 23 nasele-
ni mesta so 6.710 `. Vo M. postoi
osumgodi{no u~ili{te i zdrav-
stvena stanica. Al. St.
MOGIL^ETO DIMKO ‡ Sara-
vanov-Mogil~eto, Dimko Iliev.
MODERNIZAM VO ARHITEK-
TURATA ‡ eden od najvlijatelni-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
te stilski obrasci vo arhitektu-
rata vo Makedonija vo periodot
me|u dvete svetski vojni (1919-
1940), sozdaden pod vlijanie na ev-
ropskiot modernizam. Negovi
pretstavnici bile od prvite gene-
racii {koluvani arhitekti. Bazi-
ran e na opredelbite na funkcio-
nalizmot i konstruktivizmot, koi
vklu~uvaat i elementi od zatvore-
nite evropski stilski formacii.
Ovaa stilska opredelba }e stanuva
dominanten stilski imperativ vo
izgradbata na individualni, javni
i administrativni objekti. Vo od-
redeni bazi~ni pretpostavki,
programskite barawa na moderna-
ta arhitektura se pribli`uvaat
do etabliranite vrednosti sodr-
`ani vo bogatiot tradicionalen
repertoar na elementi od narod-
nata arhitektura. K. Gr.
MODERNIZACIJA NA IN-
DUSTRIJATA – osovremenuvawe
na industrijata kako dejnost (sek-
tor) so klu~no zna~ewe vo ekono-
mijata. Procesot na tranzicija vo
RM ja nametna potrebata od nov
razvoen ciklus, so koj }e se za`i-
vee i }e se rekonstruira industri-
jata. Ovaa potreba se nadovrza na
nejzinoto proizvodno i sopstve-
ni~ko prestrukturirawe i se og-
leda vo voveduvaweto nova tehni-
ka i tehnologija, no i sovremeni
formi na menaxment i marketing.
Vpro~em, edna od najva`nite zada-
~i, pokraj nadminuvaweto na nepo-
volnata proizvodstvena struktu-
ra, pretstavuva podignuvaweto na
stepenot na tehni~ko-tehnolo{-
kata razvienost na industrijata za
da se ostvari povisok stepen na
konkurentnost. Voobi~aeno, mo-
dernizacijata na industrijata e
objektiven proces {to zapo~nuva
po pojavata i po opredelen period
na razvoj na industrijata. Vo nor-
malni uslovi na razvoj, moderni-
zacijata na industrijata se reali-
zira kako tehni~ka i organizaci-
ona. Tehni~kata modernizacija za-
visi od nivoto na nau~no-tehni~-
kiot progres vo dadeniot moment,
i vo osnova se sostoi od voveduva-
we nova tehnika i tehnologija, za-
mena na starata so nova oprema i
so novi tehnolo{ki postapki. Od
aspekt na energetskiot pogon, mo-
dernizacijata nekoga{ se sostoe-
{e vo voveduvawe na elektri~na-
ta energija i mazutot namesto jag-
lenot, a vo RM denes toa e vovedu-
vaweto na gasot. Optimizacijata
na kapacitetite, odnosno postig-
nuvaweto na obemot na proizvod-
stvo so najniski tro{oci po edi-
nica proizvod, isto taka e del od
tehni~kata modernizacija. Orga-
nizacionata modernizacija pod-
razbira voveduvawe novi formi
na organizacija na proizvodstvo-
to. Vo makedonskata industrija,
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
pokraj podobruvaweto na vnat-
re{nata organizacija na proiz-
vodstvoto, ovaa modernizacija se
izrazuva, pred sè, preku voveduva-
weto sovremeni formi na menax-
ment i marketing, kako i primena-
ta na sovremenata informatika i
telekomunikacii vo upravuvawe-
to na firmite. Od istoriski as-
pekt, za~etokot na procesot na
modernizacija mo`e da se locira
nekade vo sredinata na 1960-tite
godini. Vo kontekst na Stopan-
skata reforma od 1965 godina (vo
ramkite na porane{niot sistem),
po dve decenii industriski razvoj
se oceni deka namesto izgradba na
novi industriski kapaciteti,
treba da zapo~ne proces na re-
konstrukcija i modernizacija na
ve}e izgradenite industriski ka-
paciteti. Vo RM, poradi nedovol-
nata izgradenost na industrijata,
toga{ sè u{te ne bea sozreani us-
lovite za nejzina modernizacija,
pa prodol`i procesot na izgradba
na novi, naporedno so rekonstruk-
cijata na postojnite kapaciteti.
Po zapo~nuvaweto na tranzicija-
ta, modernizacijata na industrija-
ta vo RM se odviva{e vo mnogu ne-
povolni uslovi. Pokraj drugite
pri~ini, kako pre~ka se pojavi
potrebata za prestrukturirawe
na industrijata. Vo uslovi na vo-
veduvawe nov ekonomski sistem,
nejzinoto prestrukturirawe e po-
{irok proces od voobi~aenoto iz-
graduvawe nova industriska
struktura, a pokraj sopstveni~ko-
to, go opfa}a i upravuva~koto,
tehni~ko-tehnolo{koto i organi-
zacionoto prestrukturirawe.
LIT.: Nikola Uzunov, Angel Georgiev, Pe-
ce Nedanovski, Primeneta ekonomija,
Skopje, 2003; Nacionalna strategija za
ekonomskiot razvoj na Republika Makedo-
nija – Razvoj i modernizacija, MANU, Skop-
je, 1997; Ekonomski fakultet – Skopje, Eko-
nomski institut – Skopje, Praven fakultet
– Skopje, Ekonomski fakultet – Prilep,
Makroproekt: Ekonomskiot razvoj na SR
Makedonija vo periodot 1991–1995 godina
(Prestrukturirawe na stopanstvoto) –
svodna studija, Skopje, 1990. P. N.
MODRI^KI MANASTIR – v.
†Sv. Bogorodica#.
MOZER, Josip (Osiek, Hrvatska,
12. IX 1915 – Zagreb, 20. XI 1997) –
fizi~ar, red. prof. (1965) na
PMF. Diplomiral (1937) mate-
matika i fizika vo Zagreb. Dok-
toriral (1962) na PMF so temata
†Difrakcija na svetlinata kaj
zonskite mre`i~ki#. Rabotel ka-
ko sredno{kolski profesor vo
niza jugoslovenski gradovi, a od
1950 g. bil na PMF vo Skopje, ka-
de {to vovel pove}e teoriski
predmeti od fizika. Specijali-
ziral vo Braun{vajg i Getingen.
Predaval i vo Pri{tina, Sarae-
vo i Zagreb i e zapameten kako iz-
vonreden predava~. Toj objavil
Josif
Mozer
okolu 120 statii, pove}eto od niv
po penzioniraweto, povrzani
glavno so fizi~kata optika, kako
i nekolku sredno{kolski i uni-
verzitetski u~ebnici (†Kvantna
mehanika#, 1963). Bil mentor na 8
doktorati, pretsedatel na
DMFM i po~esen ~len na DFM.
LIT.: Prirodno-matemati~ki fakul-
tet – Skopje 1946–1996, Skopje, 1996, str.
166; 60 godini Prirodno-matemati~ki
fakultet – Skopje, Skopje, 2006, str.
175–176. V. Ur.
MOJSEJ (? – 976) – komitopul,
vtoriot sin na komitot Nikola.
Po buntot protiv bugarskata i po
otfrlaweto na vizantiskata
vlast (969–976), vladeel zaedno so
svoite trojca bra}a vo jugozapad-
na Makedonija. Tetrarhijata bi-
la prekinata vo 976 g. (so smrtta
na najstariot David), koga Mojsej,
po vesta za smrtta na carot Jovan
Cimiski, organiziral napad na
Ser i pri opsadata bil smrtno
pogoden od kamen frlen od bra-
nitelite na gradot.
LIT.: S. Pirivatri~, Samuilovata dÍr`a-
va, obhvat i harakter, SofiÔ 2000; S. An-
toqak, Samuilovata dr`ava, Srednovekov-
na Makedonija, I, Skopje, 1986. B. Petr.
Lazar
Mojsov
MOJSOV, Lazar (Negotino, 19.
XII 1920) – politi~ar, istori~ar,
diplomat i publicist. Diplomi-
ral na Pravniot fakultet vo
Belgrad. Vo mart 1945 g. bil naz-
na~en za naroden obvinitel vo
Sudot na nacionalnata ~est na
DFM. Bil javen obvinitel na
DFM (1949–1951), pretsedatel na
Vrhovniot sud na NRM (1953
–1955), vonreden i opolnomo{ten
ambasador na FNRJ vo SSSR i vo
Mongolija (1958–1961), ambasa-
MOJSOVSKI M
dor na SFRJ vo Avstrija (1967
–1969), vo Gvajana i vo Jamajka
(1969–1974), {ef na Postojanata
misija na SFRJ kaj OON (1969
–1974), zamenik-sekretar na
SFRJ za odnosi so stranstvo
(1974–1982), pretsedatel na Gene-
ralnoto sobranie na OON (1977
–1978), pretsedava~ na
Pretsedatelstvoto na CK na SKJ
(1980–1981), sojuzen sekretar za
odnosi so stranstvo (1982–84),
~len na Pretsedatelstvoto na
SFRJ (1984–1988), pretsedatel na
Pretsedatelstvoto na SFRJ (1987
–88). Objavil pove}e trudovi od
oblasta na nadvore{nata politi-
ka i makedonskoto pra{awe.
BIBL: Bugarskata rabotni~ka partija
(komunisti) i Makedonskoto nacionalno
pra{awe, Skopje, 1948; Okolu pra{aweto
na Makedonskoto nacionalno malcinstvo
vo Grcija. Eden pogled vrz opse`nata doku-
mentacija, INI, Skopje, 1954; Memoarski
zapisi – sredbi, lu|e, nastani Kniga prva.
Sovetskite i amerikanskite lideri vo so-
rabotka i konfrontacija, Skopje, 2006.
Sv. [. i T. Petr.
Angel
Mojsovski
MOJSOVSKI, Angel (Oraovec,
Vele{ko, 15. V 1923 – Skopje, 17.
III 2001) – general, aktiven voen
stare{ina vo edinicite na Make-
donskata vojska vo vremeto na
NOB i po osloboduvaweto, naro-
den heroj. U~esnik vo site de-
monstrativni akcii pred vojnata.
^len na SKOJ i u~esnik vo pod-
gotovkite za krevawe na oru`e-
noto vostanie (1941). Vo 1942 g.
bil borec na [arplaninskiot, a
vo 1943 g. i vo Kumanovskiot od-
red. Bil komandant na Vtoriot
bataljon †Orce Nikolov#, a po-
docna i na Tretiot bataljon na
Tretata MNOUB. ^len na KPM
od 1943 g. U~estvuval vo mnogu
borbi vo isto~niot del na Make-
donija, kako i na celiot mar{ od
Egejskiot del na Makedonija i na-
zad. Vo avgust 1944 g. bil te{ko
ranet vo sudir so bugarskata voj-
ska, po {to bil prefrlen na le-
kuvawe vo Bari (Italija). Po voj-
nata bil komandant na KNOJ-ev-
skata divizija, na XII brigada i na
drugi voeni edinici, a edno vre-
me ja izvr{uval i funkcijata in-
spektor na Glavnata inspekcija
na JNA. Penzioniran vo 1980.
981
M MOKLI[KI
LIT.: Vojna enciklopedija, 2, Beograd,
1971; Leksikon Narodnooslobodila~kog
rata i revolucije u Jugoslaviji 1941–
1945, 1, Beograd, 1980. \. Malk.
MOKLI[KI MANASTIR – v.
†Sv. Nikola#
Stevan
Mokrawac
MOKRAWAC, Stevan (Negotin,
Srbija, 9. I 1856 ‡ Skopje, 29. IX
1914) ‡ kompozitor i horski diri-
gent. Muzika u~i vo Minhen, Rim i
vo Lajpcig. Doa|aj}i na ~elo na
Belgradskoto peja~ko dru{tvo,
razviva mo{ne plodna i raznovid-
na dejnost. Pod negovo rakovod-
stvo Dru{tvoto dostignuva viso-
ko umetni~ko nivo na brojnite
koncerti vo Srbija i na turneite
vo stranstvo. Centralno mesto vo
tvore{tvoto na M. zazemaat nego-
vite 15 †Rukoveti# ‡ svoevidni
horski stilizacii na narodniot
melos, zasnovani vrz vkusno posta-
veni kontrasti na oddelnite pes-
ni vo delata. Desettata †Rukovet#
‡ edna od najubavite, kako i pet-
naesettata, se oformeni so pesni
od Makedonija. Mo{ne se zna~ajni
i Mokraw~evite duhovni horski
dela, od koi se izdvojuva monumen-
talnata †Liturgija spored sv. Jo-
van Zlatoust#. Vrz osnova na nego-
vite zapisi na crkovni napevi, iz-
dadeni vo dve zbirki (†Osmoglas-
nik# i †Op{te pojawe#) e vospos-
taveno crkovnoto peewe vo Srp-
skata pravoslavna crkva. Dr. O.
Boro
Mokrov
MOKROV, Boro (Veles, 13. XII
1917 – Skopje, 30. IV 2005) – prav-
nik, pripadnik na komunisti~ko-
to i na studentskoto dvi`ewe,
politi~ki rabotnik i publicist,
prv doktor po novinarstvo vo
982
Makedonija. Aktivist na SKOJ i
~len na KPJ (od 1939). Poradi
projavenite aktivnosti vo KP i
SKOJ bil ispraten vo logorot
Me|ure~je – Ivawica (Srbija).
Po okupacijata rabotel na for-
miraweto }elii na KP vo Azot,
Vele{ko, i vo podgotovkite na
partizanska baza. Vo 1942 g. bil
sekretar na SKOJ, od dekemvri
1942 g. do krajot na 1943 g. bil vo
zatvor, a potoa vo internacija.
Po vra}aweto od internacija, vo
1944 g. stanal politi~ki komesar
na odredot †Traj~e Petkanovski#
i na Osmata vele{ka brigada. Po
vojnata bil pratenik (nekolku
mandati) vo Sobranieto na Make-
donija. Se zanimaval so istorija-
ta na pe~atot i na novinarstvoto
vo Makedonija. Avtor e na pove}e
statii i monografii.
BIBL.: D-r Boro Mokrov, Razvojot na
makedonskiot pe~at i novinarstvo,
Skopje, 1980; Zbor, pe~at, vreme, Skopje,
1987; Vesnikot „Makedonija“ na Kosta S.
[ahov, Radio Ohrid, 1991.
LIT.: D-r Bla`e Ristovski, Makedonski-
ot stih 1900–1944. Istra`uvawa i mate-
rijali, I, Skopje, 1980, 454-456. \. Malk.
MOLEKULARNA BIOLOGI-
JA – nau~na disciplina {to ja
izu~uva `ivata materija na mole-
kularno nivo. Posvetena e pred
sè na razbiraweto na raznite sis-
temi vo kletkata i nivnata me|u-
sebna povrzanost. Nejziniot po-
dem vo XX v. izvr{i revolucio-
nerni promeni vo biolo{kite
istra`uvawa i najde ogromna
primena vo medicinata, farma-
cijata, agronomijata i vo drugi
oblasti. Prvite nau~ni istra`u-
vawa od ovaa oblast vo Makedo-
nija se vospostaveni vo 1970 g. Vo
univerzitetskata dodiplomska
nastava e vovedena vo 1990, a vo
postdiplomskata vo 1998 g. D. R.-Z.
Dimitar
Molerov
MOLEROV, Dimitar (Bansko,
1874 – Sofija, 1961) – poet, dram-
ski pisatel, folklorist, filo-
log, publicist, kulturolog i revo-
lucioner. Po zavr{uvaweto na os-
novnoto u~ili{te prodol`il vo
Solunskata gimnazija. Studiite
po slovenska folologija i litera-
tura gi zapo~nuva na Sofiskiot
univerzitet. Kako dobar student i
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
folklorist, dobiva ponuda za spe-
cijalizacija vo Viena, no ostanuva
i u~itelstvuva vo pove}e gradovi.
^len e na Bitolskiot okru`en re-
volucioneren komitet i odgovo-
ren za Prilepskata okolija i ~len
na {tabot na vostanicite. Podoc-
na vo negoviot dom vo Sofija ~es-
ti posetiteli se ~lenovite na Ma-
kedonskiot literaturen kru`ok.
Avtor e na poemi (†Stojna pos-
trumka# i †Tenka i Kitan#), drami
(†Novoto u~ene#, †Noviot daskal#,
†Ajdu~ka poljana#, †Juda Iskari-
otski#), stihozbirka †@alna mi
babo, poslu{aj# (nekoi od pesnite
se na pomladiot brat Kostadin),
kako i na pove}e statii od oblasta
na istorijata, literaturata i fi-
lozofijata. Zaedno so brat mu raz-
vile sobira~ka dejnost i zaedni~-
ki objavuvaat †Narodopisni mate-
rijali od Razlo{ko#.
BIBL.: Molerovi bratÔ DimitÍr i Kos-
tadin, Narodopisni materiÔli od raz-
lo`ko, SbNU XLVIII, SofiÔ, 1954; Dimi-
tar G. Molerov, Drami. Priredil Vasil
Tocinovski, Skopje, 1993. B. R.-J.
Kostadin
Molerov
MOLEROV, Kostadin (Ko~o)
(Bansko, 18. XI 1876 – Sofija, 24.
X 1957) – sobira~ na makedonsko
narodno tvore{tvo, poet i revo-
lucioner. Se {koluva vo Serez i
Solun, a u~itelstvuva vo Lom i
vo Bansko. Razviva revolucio-
nerna dejnost, osobeno po formi-
raweto na Revolucionerniot ko-
mitet vo Bansko (1897). Go orga-
nizira prenesuvaweto na oru`je-
to za Serskiot revolucioneren
okrug (1897) i predvodi ~eta vo
Razlo{ko vo Ilindenskoto vos-
tanie. Avtor e na nekoi pesni od
stihozbirkata †@alna mi babo,
poslu{aj#, objavena so brat mu
Dimitar, so kogo razvile bogata
sobira~ka dejnost i zaedno obja-
vuvaat †Narodopisni materijali
od Razlo{ko#.
BIBL.: Molerovi bratÔ DimitÍr i Kos-
tadin, Narodopisni materiÔli od raz-
lo`ko, SbNU XLVIII, SofiÔ, 1954; Dimi-
tar G. Molerov, Drami. Priredil Vasil
Tocinovski, Skopje, 1993. B. R.-J.
MOLEROV, Simeon V. (Bansko,
Razlo{ko, 15. II 1875 – Bansko, 7. V
1923) – u~esnik vo Ilindenskoto
vostanie, radovi{ki okoliski voj-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Simeon
Molerov
voda. Zavr{il veterinarno u~i-
li{te vo Sofija. U~estvuval vo
Melni~koto vostanie (1895) i vo
zaplenuvaweto na mis Elen Stoun
(1901). Vo tekot na 1902 g. bil ko-
~anski vojvoda. Vo Ilindenskoto
vostanie u~estvuval vo Vostani~-
kiot {tab vo Razlo{ko. Po vosta-
nieto bil izbran za radovi{ki
okoliski vojvoda (1904–1906), po-
toa i za skopski vojvoda (1906
–1908). U~estvuval vo Balkanskite
i vo Prvata svetska vojna.
IZV. i LIT.: NBKM-BIA, f.: 583, op.
2, a.e. 5, l. 325; Enciklopedi® †Pirin-
ski kraŸ#, I, Blagoevgrad, 1995. Al. Tr.
MOLCI (Tineidae) – sitni, slabo
voo~livi peperugi. Poznati se
kako golemi {tetnici. Nivnite
gasenici imaat usten aparat za
grickawe; nagrizuvaat li{ai, or-
ganski ostatoci
vo pti~ji gnezda,
drvo, krzna, tkae-
nini od volna i
sl. Vo Makedoni-
ja ima 44 vida, od
koi 6 se endemi~-
ni. Poznati se
`itniot molec
(Nemapogon gra-
Molec nellus L.) i krzne-
(Unidentified animal) niot ili volne-
niot molec (Tinea pellionella L.),
~ija larva `ivee vo krznata ili
volnenite predmeti, so koi se is-
hranuva.
LIT.: Jon~e [apkarev, Zoologija na
bez’rbetnite `ivotni, Skopje, 1991; Josef
Klimesch, Die Lepidopteren fauna Mazedoniens.
IV. Microlepidoptera, Posebno izdanie, Mus. Mac.
Sci. Nat., Skopje, 1968. V. T. K. – M. Kr.
MOLCI, VODNI (Trichoptera) –
krilesti insekti {to `iveat glav-
no pokraj voda. Imaat dva para mem-
branozni krilja pokrieni so hi-
tinski vlaknenca, po {to vo nau~-
nata terminologija go dobile ime-
to (trix, trichos gr. = vlakno i pteron =
krilo). Tie se slabi leta~i i glav-
no miruvaat po okolnite grmu{ki
i granki. Oplodenite `enki pola-
gaat jajca vo vodata pokraj reki, po-
toci i bari. Larvite na ovie insek-
ti se sli~ni na gasenicite od pepe-
rugite, no `iveat vo voda i di{at
na trahejni `abri; pravat ku}i~ki
od rastitelen materijal, od zrnca
od pesok, sitni kam~iwa i ~erupki
od pol`avi. Poznati se nad 3.000
vidovi, od koi 300 se vo Evropa. Vo
Makedonija ima 73 taksoni, od koi
3 vida: Rhyacophila loxalis Schmid,
1979; Apatania plicatus Radovanovic,
1943 i Limnephilus petri Marinkovic,
1975 se endemi~ni.
LIT.: Jon~e [apkarev, Zoologija na
bez’rbetnite `ivotni, Skopje, 1991, 1-
640; Grupa avtori, Country Stady for biodiversity
of the Republic of Macedonia (first national re-
port). Ministry of environment and physical
planning, Skopje, 2003. V. T. K. – M. Kr.
Tome
Momirovski
MOMIROVSKI, Tome (Ki~evo,
4. IV 1927) ‡ raska`uva~, roman-
sier, eseist, kriti~ar, prevedu-
va~. Zavr{il Filozofski fa-
kultet vo Skopje. Bil urednik na
pove}e vesnici i spisanija. Bil
sekretar za kultura na R. Makedo-
nija (minister), pretsedatel na
Kulturnoprosvetnata zaednica
na Makedonija, pretsedatel na
Makedonskiot PEN-centar itn.
BIBL.: Strei i pesoci, patopisna proza,
Sk., 1956; ^ekori, raskazi, Sk., 1957; Gre{na
nedela, roman, Sk., 1961; Godini nesonici,
roman, Sk., 1972; Bresliki, povest, Sk., 1976;
Kolovratnica, raskazi, Sk., 1986; Bela, po-
vest, Sk., 1987; ^un, roman, Sk., 1992. Vo 1987
god. mu se objaveni Izbrani dela vo pet toma.
LIT.: G. Todorovski: Pred deloto na To-
me Momirovski vo knigata Zvu~niot
zdiv na tatkovinata, 1992. P. Gil.
MOM^IL VOJVODA (po~etokot
na XIV v. ‡ kreposta Periteori-
on, 7. VII 1345) ‡ feudalen vitez i
despot, vo epskite pesni vujko na
Marko Krale. Bil nezavisen vla-
detel vo Rodopite, od kade {to ja
pro{iril svojata teritorija na
istok i na jug do Egejskoto More.
Sorabotuval i se sudiral so so-
sednite vladeteli i me|u prvite
se na{ol na udar na osmanliskite
navleguvawa. Zaginal vo borba so
Osmanliite predvodeni od smir-
nenskiot pa{a Umur. Vo narod-
nite pesni za nego, kralot Volka-
{in i kralot Marko se ispreple-
teni motivi {to se daleku od is-
toriskata vistina.
LIT.: V. GÓzelev, Mom~il Ónak, Sofi®,
1967; Juna~ki narodni pesni. Izbor i re-
dakcija d-r Kiril Penu{liski, Skopje,
1968, 23-27 i 205-206; M. C. Bartusis, Chrelja
and Mom~ilo: Occasional Servants of Byzanti-
um in Fourteenth Century Macedonia,
„Byzantinoslavica“, 41, 1980; Aleksandar
Matkovski, Otporot vo Makedonija vo
MONA[TVOTO M
vremeto na turskoto vladeewe, II. Duhov-
niot otpor, Skopje, 1983, 61, 70, 71, 84,
91–93, 103, 110 i 114. S. Ml.
MONASTERLII (XVII v.) ‡
vidno semejstvo preseleno od Bi-
tola vo Rac Kovin i potoa Komo-
ran vo Avstrija. Petar Monas-
terli dobil blagorodni~ka titu-
la i grbovnica (1665). Najistak-
natiot ~len Jovan, oberknez, vo
bitkata kaj Slankamen (1691) ra-
kovodel 10.000 vojnici †Racka
milicija#. So patrijarhot Arse-
nij III Jovan vo Viena se zalagale
za za{tita na interesite na pra-
voslavnite. Adam Monasterlija,
sinot na Jovan, zaginal vo Avs-
trisko-turskata vojna vo 1717 g.
LIT.: D-r A. IviÊ, Istorija Srba u Voj-
vodini. (Od najstarijih vremena do osni-
vawa Potisko-Pomori{ke granice 1703),
Novi Sad, 1929; Jovan RadowiÊ, Vojvodina
od Velike seobe (1690) do Sabora u Kru-
{edolu (1708), Vojvodina, 2, Novi Sad,
1939. M. Zdr.
MONASTIRLIJA – evrejska ko-
lonija od doselenici od Bitola
vo Erusalim. Bile prvite `iteli
na naselbata [ama, na padinite
na bregot Cion. Osnovale †Zdru-
`enie na iselenici od Monastir#
(1932), koe organiziralo kultur-
ni, obrazovni i humanitarni ak-
tivnosti na Ozer Dalim za pomo{
na siroma{nite i vdovicite. Na
~elo na zdru`enieto bile Haim
Nahmijas i Jichak Aleksandroni,
kako i Aharon i Hajim Albuher,
Mo{e Jafa, [lomo Kalderon i
Menahem Koen.
LIT.: Mark Cohen, Last Century of a Sephardic
Community. The Jews of Monastir 1839–1943,
New York, 2003. J. Nam.
MONA[TVOTO vo Makedonija
– poteknuva od ¶¶¶ i ¶V v.; tesno e
povrzano so {ireweto na hristi-
janstvoto i so izgradbata na ma-
nastiri, paraklisi i skitovi, vo
koi prestojuvale monasi. Sv.
Kliment i sv. Naum Ohridski se
najpoznatite makedonski monasi.
Prviot izgradil manastir vo Oh-
rid (890), a vtoriot na jugoisto~-
niot breg na ezeroto (900). Vo se-
veroisto~nite krai{ta okolu
Rila, Osogovo, Kozjak, Kriva Pa-
lanka i Zletovsko se pojavilo
eremitsko mona{tvo. Kako prv
pustino`itel me|u ju`nosloven-
skite monasi se smeta sv. Jovan
Rilski od s. Skrino, na desniot
breg na r. Struma. Toj najprvin se
podvizuval vo osogovskiot kraj, a
potoa zaminal na pl. Rila. Nego-
vi sledbenici vo X–XI v. se sv.
Prohor P~iwski, sv. Joakim Oso-
govski, sv. Gavril Lesnovski i dr.
Vo sredniot vek, vo Treskave~ki-
ot manastir †Sv. Bogorodica#
prestojuvale i po okolu 300 mona-
si. Vo pe{terite na Ohridskoto
i na Prespanskoto Ezero, po re-
kite Vardar i Babuna i na dr.
983
M MONEV
Treskave~kiot manastir †Sv. Bogorodica#, Prilepsko
mesta prestojuvale pove}e mona-
si pustino`iteli. Mona{kite
centri imale osobeno zna~ajna
uloga vo razvojot na pismenosta,
prosvetata, kulturata i umetnos-
ta. Denes vo RM postojat ma{ki i
`enski manastirski mona{ki
bratstva i sestrinstva vo pove}e
manastirski centri so nad 100
monasi i monahiwi.
LIT.: D. Angelov, Vizanti® duhovna kul-
tura, St. Zagora, 1994; I. Velev, Sveti
Gavril Lesnovski vo kni`evnata tradi-
cija, Skopje, 1996. Al. Tr.
MONEV, Mihail (Kratovo, 4. XI
1881 – Gorna Xumaja, 14. IV 1944) –
u~itel, pripadnik na VMRO. Za-
vr{il pedago{ko u~ili{te vo
Skopje i bil u~itel vo Berovsko,
Kumanovsko i vo Kratovo. Pose-
tuval Duhovna seminarija vo Ca-
rigrad. Bil delegat na Rilskiot
i na ]ustendilskiot kongres. Po
Mladoturskata revolucija studi-
ral pravo na Univerzitetot vo
Carigrad. Vo vreme na bugarska-
ta okupacija (1915–1918) bil oko-
liski upravnik na Ko~ani i Sve-
ti Nikole. Po vojnata bil vo
VMRO, pratenik vo Narodnoto
sobranie.
LIT.: Zoran Todorovski, @ivotniot i
revolucionerniot pat na Mihail Monev
(1881–1944), †Muzejski glasnik#, II, broj 1,
Kratovo, 2003, 67–82. Z. Tod.
MONETARNA POLITIKA NA
RM – instrument na ekonomskata
politika vo nadle`nost na cent-
ralnata banka, koja preku kontro-
la na ponudata na pari vlijae vrz
agregatnata pobaruva~ka. Pri-
toa, na kus rok, promenite na pa-
ri~nata masa mo`at da imaat sil-
no vlijanie vrz agregatnata poba-
ruva~ka i da predizvikaat zna~aj-
984
ni efekti vrz realnite varijab-
li (investiciite, potro{uva~ka-
ta, proizvodstvoto, vrabotenos-
ta). Na dolg rok, monetarnata po-
litika vlijae samo vrz nominal-
nite varijabli, t.e. monetarnata
politika ne mo`e da vlijae vrz
stopanskata aktivnost – postav-
kata za neutralnost na parite.
Iako, vo princip, monetarnata
politika ja poddr`uva globalna-
ta ekonomska politika, sepak, vo
sovremeni uslovi, stabilnosta na
cenite se nametnuva kako pri-
marna cel na monetarnata poli-
tika. Pritoa, zaradi ostvaruva-
we na krajnata cel, centralnata
banka mo`e da primenuva razli~-
ni strategii na monetarnata po-
litika. Od april 1992 g. do ok-
tomvri 1995 g. NBRM ja primenu-
va{e strategijata na monetarno
targetirawe, pri {to kako in-
termedijarna cel na monetarnata
politika slu`e{e pari~nata ma-
sa definirana vo potesna smisla
na zborot – monetarniot agregat
M1. Ovaa monetarna strategija e
izbrana kako najsoodvetna pora-
di pove}e pri~ini, i toa: otsu-
stvo na razvieni instrumenti na
monetarno regulirawe, nerazvie-
ni finansiski pazari, visoka ko-
relacija me|u agregatnata poba-
ruva~ka i pari~nata masa, nisko
nivo na devizni rezervi itn. Od
institucionalen aspekt, vo ovoj
period postoi podelba na odgo-
vornosta za monetarnata politi-
ka me|u Sobranieto, koe gi for-
mulira celite i zada~ite na mo-
netarnata politika i na central-
nata banka, koja e nadle`na za
sproveduvawe na zacrtanata mo-
netarna politika. Poradi nesta-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
bilnosta na pobaruva~kata na pa-
ri, vo oktomvri 1995 g. NBRM ja
napu{ti strategijata na mone-
tarno targetirawe i premina kon
targetirawe na devizniot kurs.
Vo ramkite na ovaa strategija,
odr`uvaweto na devizniot kurs
na denarot nasprema germanskata
marka (podocna, evroto) pretsta-
vuva intermedijaren target na
monetarnata politika. Istovre-
meno, cenovnata stabilnost eks-
plicitno se utvrduva kako osnov-
na cel na monetarnata politika,
pri {to formuliraweto na celi-
te i zada~ite na monetarnata po-
litika i politikata na devizni-
ot kurs preo|aat vo nadle`nost
na NBRM. Vo odnos na instrumen-
tite na monetarnata politika,
neposredno po monetarnoto osa-
mostojuvawe, centralnata banka
prezema{e merki za reforma na
zastareniot monetaren instru-
mentarium. Taka, vo maj 1993 g.
NBRM go po~na procesot na pos-
tepeno napu{tawe na selektiv-
nite krediti od primarnata emi-
sija, t.e. kreditite {to central-
nata banka im gi odobruva na ko-
mercijalnite banki za refinan-
sirawe na nivnite krediti odob-
reni za poddr{ka na zemjodels-
tvoto i na drugi prioritetni sek-
tori. Do po~etokot na 1994 g., ka-
ko instrumenti na monetarnata
politika, NBRM gi primenuva{e
u{te i minimalnata likvidnost
i zadol`itelnite blagajni~ki za-
pisi. Isto taka, neposredno po mo-
netarnoto osamostojuvawe, cent-
ralno mesto vo kamatnata poli-
tika na centralnata banka ima{e
eskontnata stapka, koja se koris-
te{e kako osnova za formirawe
na site drugi kamatni stapki na
NBRM. Vo ovoj period NBRM ja
koriste{e zadol`itelnata re-
zerva na bankite kako eden vid ga-
ranten fond za isplata na {ted-
nite vlogovi i na tekovnite smet-
ki na gra|anite, a po~nuvaj}i od
maj 1993 g. taa se primenuva kako
instrument za monetarno reguli-
rawe. Vo januari 1994 g. NBRM go
vovede ograni~uvaweto na denar-
skite plasmani na bankite kako
direkten monetaren instrument.
Sepak, po~nuvaj}i od 1993 g.,
NBRM postepeno voveduva indi-
rektni instrumenti na monetar-
no regulirawe od tipot na opera-
cii na otvoren pazar. Taka, vo no-
emvri 1993 g. se vovedeni aukcii-
te na depoziti, koi potoa se zame-
neti so aukcii na krediti. Vo
fevruari 1994 g. se vovedoa auk-
cii na blagajni~ki zapisi, koi od
2000 g. stanaa osnoven instrument
na monetarnata politika vo RM.
Vo juli 2000 g. se vovedeni deviz-
ni svop operacii, koi imaat mala
primena i se napu{tija vo juni
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
2005 g. Od juni 2003 g. NBRM vove-
de i obvrska za izdvojuvawe za-
dol`itelna rezerva vo devizi.
Monetarniot instrumentarium
na centralnata banka prodol`i
da se zbogatuva i vo tekot na 2005
–2006 g., koga se vovedoa repo-ope-
racii, se promovira{e sekunda-
ren pazar na dr`avni zapisi i se
vovedoa dr`avni zapisi za mone-
tarni celi. Celta na ovie in-
strumenti e da se zgolemi efi-
kasnosta vo upravuvaweto so lik-
vidnosta i da se podobri transmi-
sionot mehanizam na monetarna-
ta politika.
LIT.: Kiki Mangova Powavi}, Van~o Kar-
gov, 60 godini centralno bankarstvo vo
Republika Makedonija, Narodna banka na
Republika Makedonija, Skopje, 2006. G. P.
MONETARNI AGREGATI VO
MAKEDONIJA – operativna
definicija na pari~nite sredst-
va so koi raspolagaat nebankar-
skite subjekti vo daden moment.
Monetarnite agregati prvpat se
definiraat vo 1953 g., a potoa
pretrpuvaat niza promeni vo sog-
lasnost so reformite na stopan-
skiot sistem. Neposredno po mo-
netarnoto osamostojuvawe NBRM
prodol`i da ja primenuva meto-
dologijata za presmetka na mone-
tarnite agregati nasledena od
SFRJ sè do maj 1994 g., koga po~na
da primenuva sopstvena metodo-
logija. Najtesniot monetaren ag-
regat (M1) ja pretstavuva potes-
nata pari~na masa, koja ja so~inu-
vaat gotovite pari vo optek i de-
pozitnite pari (tekovnite smet-
ki na naselenieto i `iro-smet-
kite na pravnite lica). Po{irok
monetaren agregat e M1.1, a go so-
~inuvaat monetarniot agregat
M1 i denarskite depoziti po vi-
duvawe. Po{irok monetaren ag-
regat e M2, vo koj vleguvaat mone-
tarniot agregat M1 i kvazidepo-
zitite (denarskite depoziti oro-
~eni do edna godina, deviznite
depoziti po viduvawe i devizni-
te depoziti oro~eni do edna godi-
na). Monetarniot agregat M3 go
so~inuvaat monetarniot agregat
M2 i ograni~enite depoziti (de-
pozitite {to mo`at da se koris-
tat samo za opredelena namena).
Naj{irok monetaren agregat e
M4, koj go pretstavuva vkupniot
depoziten potencijal na mone-
tarniot sistem i se dobiva kako
zbir na monetarniot agregat M3
i nemonetarnite depoziti (de-
narskite i deviznite depoziti
{to se oro~eni nad edna godina).
LIT.: Qup~o Trpeski, Pari i bankarstvo,
Economy Press, Skopje, 2003, 64–70. G. P.
MONETARNICATA VO DA-
MASTION. Mestopolo`bata sè
u{te ne $ e sigurno potvrdena, no
poradi rudnicite na srebro i bo-
Moneta na Damastion (avers/revers)
gatata produkcija na pari i pona-
tamu go privlekuva vnimanieto
na istra`uva~ite. Taa egzistira-
la sedumdesetina godini (395 ‡
ok. 320 g. pr.n.e.). Kovela srebre-
ni pari (tetradrahmi i tetrobo-
li), na ~ii{to aversi dominira
pretstavuvaweto na bogot Apo-
lon, a na reversite trino`ec. Vo
po~etokot monetarnicata bila
pod vlijanie na monetarnicata vo
Olint, no podocna po~nale silno
da se ~uvstvuvaat vrskite so Pajo-
nija i vlijanijata na pajonskite
kralevi. Postojat mnogubrojni
indicii deka vo ovaa monetarni-
ca bile kovani pajonski pari. So
Damastion se povrzuvaat i emisi-
ite na pari na Pelagija, Dapari-
ja, Sarnoa, Darado, Nikarh i na
Simon.
LIT.: J. M. F. May, The Coinage of Damastion,
London, 1939. P. J.
Moneta na Lihnid (avers/revers)
MONETARNICATA VO LIH-
NID. So reformite vo fiskal-
nata sfera, napraveni od kralot
Filip V, po 188/7 g. pr.n.e. bilo
dozvoleno pove}e gradovi i ob-
lasti da kovat svoi moneti, no
pod kontrola na kralot. Takvo
pravo dobil i gradot Lihnid
(Lychnidos). Ovie bronzeni mone-
ti so imeto na gradot (ΛΥΧΝΙ−
ΔΙΩΝ) bile kovani vo periodot
pome|u 187 i 171 g. pr.n.e. Na aver-
sot na monetite e pretstaven ma-
kedonski {tit, a na reversot e
pretstavata na preden del od ko-
rab (ponekoga{ pred korabot
pliva delfin). Lihnidskite pa-
ri, preku izbranata pretstava na
reversot (korab), verno ja otsli-
kuvaat mestopolo`bata na gradot
Lihnid (dene{en Ohrid).
LIT.: V. Bitrakova-Grozdanova, Moneto-
kovaweto vo Lychnidos i Ohrid, Moneti-
te i monetokovnicite vo Makedonija,
Skopje 2001, 45‡49. P. J.
MONETARNICATA VO STO-
BI. Blagodarenie na privilegi-
raniot status na municipium i na
va`nata komunikaciska i stopan-
ska polo`ba {to ja poseduval vo
rimskiot period, Stobi steknal
MONETARNO M
pravo da kove sopstveni pari, so
{to stanal prva i edinstvena
rimska monetarnica na teritori-
jata na dene{na R. Makedonija.
Monetarnicata, so povremeni
prekini vo rabotata, bila aktiv-
na okolu 150 godini (73‡217 g.).
Taa emituvala bronzeni moneti
vo imeto na 11 imperatori ili
Moneta na Stobi (avers/revers)
nivnite `eni (Vespasijan, Tit,
Domitijan, Domitija, Trajan, M.
Avrelij, Faustina II, S. Sever, J.
Domna, Geta i Karakala) i t.n.
†psevdoavtonomni# moneti, bez
pretstava na vladetel. Monetar-
nicata po~nala da raboti vo vre-
meto na imperatorot Vespasijan,
a prekinala vo vremeto na Kara-
kala. Taa rabotela so razli~en
intenzitet i so povremeni preki-
ni. Vo Stobi bile kovani moneti
vo tri osnovni denominacii. Le-
gendite na monetite se pi{uvani
na latinski jazik, a na reversot e
ispi{ano imeto na gradot (Muni-
cipium Stobensium). Ikonograf-
skiot repertoar na parite opfa-
}a pretstavi na razni bo`estva,
hramovi, `ivotni i sl.
LIT.: P. Josifovski, Rimskata monetar-
nica vo Stobi, Skopje, 2001. P. J.
MONETARNO OSAMOSTOJU-
VAWE I VOVEDUVAWE NA
DENAROT – proces na defini-
rawe na dr`avniot suverenitet
na RM vo oblasta na monetarnite
finansii, vklu~uvaj}i i sozdava-
we na nacionalna valuta. Za
sproveduvawe na monetarnoto
osamostojuvawe vo tekot na 1991
g. Vladata formira{e Komisija
za monetaren sistem vo sostav:
Nikola Kqusev – pretsedatel na
Vladata, Metodija To{evski –
minister za finansii, Borko
Stanoevski – guverner na NBM i
profesorite Ksente Bogoev i
Qube Trpeski. Na 19. XII 1991 g.
Vladata donese odluka, so koja ja
ovlasti NBM da go organizira
procesot na pe~atewe i distribu-
cija vrednosni bonovi kako priv-
remeno plate`no sredstvo. Na 7.
II 1992 g. vo trezorite na NBM se
deponirani 27.858.696 par~iwa
vrednosni bonovi, otpe~ateni vo
pe~atnicata †11 Oktomvri# od
Prilep. Bonovite se izdadeni vo
apoenska vrednost od 10, 25, 50,
100, 500 i od 1 000 edinici so uni-
ficiran dizajn i so razli~na bo-
ja. Na prednata strana na bonovi-
985
M MONETOKOVAWETO
Makedonski denar (avers/revers)
te se pretstaveni tutunobera~i, a
na zadnata strana e spomenikot
†Makedonium# vo Kru{evo, delo
na skulptorot Jordan Grabul. Po-
radi efektite na galopira~kata
inflacija, podocna se pe~atat i
vrednosni bonovi so apoenska
vrednost od 5.000 i 10.000 edini-
ci. Na Veligden, 26. IV 1992 g.,
Sobranieto nosi paket-zakoni so
koi se postavuva institucional-
nata ramka na monetarniot sis-
tem i se voveduva denarot kako
pari~na edinica na Makedonija.
Denarot se deli na 100 deni, a ne-
goviot skraten naziv vo platniot
promet e den. Imeto na makedon-
skata valuta (denar) e doneseno
na predlog na akad. Petar H. Ili-
evski, kako izraz na istoriskiot
kontinuitet na upotrebata na pa-
rite na teritorijata na Makedo-
nija od rimskata antika do sred-
novekovniot period. Na 27. IV
1992 g. po~na zamenata na kni`ni-
te jugoslovenski dinari so vred-
nosni bonovi vo odnos 1:1, pri
{to zamenata trae{e tri dena.
Kni`nite pari {to glasea na ju-
goslovenski dinari definitivno
prestanaa da va`at kako plate`-
no sredstvo vo Makedonija na 29.
IV 1992 g., dodeka kovanite pari
so apoenska vrednost od 1, 2 i od 5
jugoslovenski dinari ostanaa vo
optek u{te edna godina. Po pu{-
taweto vo optek na vrednosnite
bonovi, NBRM po~na podgotovki
za izdavawe na prvata standardi-
zirana emisija na makedonski de-
nari (banknoti vo apoeni od 10,
20, 50, 100 i od 500 denari i mone-
ti so vrednost od 50 deni i od 1, 2
i od 5 denari). Prvata emisija na
denarite e otpe~atena vo pe~at-
nicata †11 Oktomvri# od Prilep,
a metalnite pari se izraboteni
vo fabrikata †Suvenir# od Samo-
kov. Pe~ateweto i koveweto po~-
nuva od esenta 1992 g. i trae do ap-
ril 1993 g. Dizajnot na prvata
emisija na kni`ni pari e delo na
grafi~kiot umetnik Bor~e Ni-
koloski, a banknotite nosat li-
kovni re{enija od makedonskoto
kulturno nasledstvo (starata
zgrada na NBM vo Skopje, crkvi-
te Sv. Sofija i Sv. Jovan Kaneo
vo Ohrid, crkvata Sv. Pantelej-
mon vo s. Nerezi, Daut-pa{iniot
amam vo Skopje, saat-kulata vo
Prilep, ku}ata na Robevci vo Oh-
rid itn.). Dizajnot na metalnite
pari gi izrazuva najzna~ajnite
986
Makedonskite banknoti vo optek
pretstavnici na biodiverzitetot
vo RM (ohridskata pastrmka,
{arplaninskoto ku~e, pelister-
skiot ris i dojranskiot galeb).
Zamenata na vrednosnite bonovi
so denarski banknoti trae{e od
10. V do 31. XII 1993 g. Pritoa, na
7. V 1993 g. be{e izvr{ena zakon-
ska denominacija na denarot so
koja eden denar ima{e vrednost
na 100 dotoga{ni vrednosni bo-
novi. Sega{noto izdanie na ma-
kedonskite banknoti e pu{teno
vo optek na 8. IX 1996 g. i se sos-
toi od kni`ni pari vo apoeni od
10, 50, 100, 1 000 i od 5 000 denari,
koi se delo na likovniot umetnik
Biljana Unkovska. Banknotite
nosat likovni re{enija {to go
izrazuvaat bogatoto kulturno-is-
torisko nasledstvo na Makedoni-
ja (statua na bo`icata Izida pro-
najdena vo Ohrid, detaq od moza-
ikot na bazilikata vo Stobi, de-
taq od freska od crkvata Sv.
\or|i od s. Kurbinovo, tavanska
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
rozeta od albanska ku}a od Debar,
zlatnata maska pronajdena vo s.
Trebeni{te, ikona od crkvata
Mali Sv. Vra~i od Ohrid, bron-
zena figura na Menada, pronajde-
na vo Tetovo itn.).
LIT.: Kiki Mangova Powavi}, Van~o
Kargov, 60 godini centralno bankarstvo
vo Republika Makedonija, Narodna banka
na Republika Makedonija, Skopje, 2006,
87-109. G. P.
MONETOKOVEWETO VO RIM-
SKATA PROVINCIJA MA-
KEDONIJA. Po porazot vo bit-
kata kaj Pidna vo 168 g. pr.n.e.
Makedonija bila pretvorena vo
rimski protektorat. Za da go raz-
bijat voenoto i ekonomskoto
edinstvo na Makedonija Rimjani-
te ja podelile na ~etiri oblasti
(meridi). Rudnicite za zlato i za
srebro, od koi se dobival metal
za kovewe, bile zatvoreni. Vo
168‡166 g. pr.n.e. bile koveni
bronzeni moneti na rimskite up-
ravnici kvestorite G. Publilij i
L. Fulkinij. Vo 166‡165 g. pr.n.e.
bila iskovana edna avtonomna
emisija bronzeni pari so pret-
stava na maska na Silen. Vo 158 g.
pr.n.e. so povtornoto otvorawe
na rudnicite za srebro i so doz-
vola na rimskiot Senat bilo
ovozmo`eno oblastite da kovat i
srebreni moneti. Prvata i vtora-
ta merida kovele tetradrahmi,
Moneta na kvestorot Publilij (avers/revers)
dodeka ~etvrtata merida (Pela-
gonija) kovela samo bronzeni mo-
neti. Po neuspe{noto vostanie
vo 148 g. pr.n.e. Rimjanite ja pret-
vorile Makedonija vo rimska
provincija. Bile kovani tetrad-
rahmi so legenda ΜΑΚΕΔΟΝΩΝ i
LEG ΜΑΚΕΔΟΝΩΝ. Vo Makedo-
nija, poslednite srebreni pari
bile kovani od rimskiot uprav-
nik ‡ kvestorot Ajsila (ok. 90 g.
Moneta na kvestorot Ajsila (avers/revers)
pr.n.e.). Ovie pari so pretstava
na glavata na Aleksandar bile
nameneti za pokrivawe na tro{o-
cite za aktivnostite na Rimjani-
te na Balkanot. Vo monetarnici-
te vo Tesalonika, Pela i Amfi-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
pol, vo periodot 148‡31 g. pr.n.e.
bile koveni moneti povremeno i
za posebni prigodi. Pokraj mone-
tite iskovani vo Makedonija,
rimskiot denar zazemal s¢ pozna-
~ajno mesto vo pari~nite trans-
akcii. Vo imperijalniot period,
od vremeto na imperatorot Klav-
dij (od 44 g.), provincijata Make-
donija kovela avtonomni bronze-
ni pari vo ime na makedonskata
zaednica (so legenda ΚΟΙΝΟΝ
ΜΑΚΕΔΟΝΩΝ). Ovie pari bile
Moneta na Prvata makedonska oblast (avers/revers)
kovani sè do vladeeweto na Fi-
lip I (244‡249).
LIT.: I. Touratsoglou, †Macedonia#, The Coi-
nage of the Roman World in the Late Republic,
†BAR#, 326, Oxford, 1987, 53–72; P. Josifov-
ski ‡ N. [eldarov, Rimski moneti – Ma-
kedonija pod rimska vlast, Numizmati~-
ka zbirka na Narodna banka na Republika
Makedonija, Skopje, 1999, 22‡24. P. J.
MONETOKOVEWETO NA GRA-
DOVITE VO ANTI^KA MA-
KEDONIJA. Vo docnoarhajski-
ot, vo klasi~niot i vo helenisti~-
kiot period pove}e makedonski
gradovi kovele pari vo svoe ime.
Kon krajot na VI i po~etokot na V
v. pr.n.e., nekolku od gradovite na
poluostrovot Halkidiki, pove}e-
to od niv osnovani porano od gr~-
ki kolonisti, po~nale monetarni
aktivnosti. Srebreni pari bile
koveni od gradovite Akant, Ajne-
Moneta na Akant (avers/revers)
ja, Mende, Potideja, Skione, Tero-
ne. Isto taka, svoi pari kovale i
drugi gradovi, kako Ajga, Ejon i
Neapol. Nekoi od gradovite pro-
dol`ile da kovat pari i vo kla-
si~niot i vo helenisti~kiot peri-
od, a vo ovoj period (od V do II v.
pr.n.e.) koveweto moneti po~nalo
i vo drugi mesta ‡ Amfipol, Dika-
ja, Ortagoreja, Filipi, Potideja,
Pidna, Pela, Tesalonika i Olint.
Koristej}i razni te`inski siste-
mi, parite na gradovite bile kove-
ni vo razli~ni vrednosti, kako
stateri, tetradrahmi, drahmi, tet-
roboli i oboli. Ikonografijata
na parite naj~esto opfa}ala moti-
Moneta na Tesalonika (avers/revers)
vi od religiozna priroda, ceremo-
nii i veruvawa na lu|eto. Od mo-
netarnicite {to rabotele vo toj
period od posebno zna~ewe za nas
se onie vo Damastion i vo Lihnid.
Vo imperijalniot period pari vo
svoe ime kovele makedonskite gra-
dovi Amfipol, Beroja, Edesa, Te-
salonika, koloniite Kasandreja,
Dion, Pela, Filipi i municipiu-
Moneta na Pela (avers/revers)
mot Stobi. Pogolemiot del od
niv, ponekoga{ so mali prekini,
bile aktivni od I do III v. n.e. Pro-
izvodstvoto na bronzeni moneti
vo ovie gradski monetarnici bilo
nameneto, pred sè, za zadovoluvawe
na potrebite na lokalnite stokov-
no-pari~ni odnosi.
LIT.: H. Gaebler, Die Antiken Munzen Nord-
Griechenland, Makedonia und Paionia, III/2,
Berlin, 1935; P. Josifovski ‡ N. [eldarov,
Rimski moneti – Makedonija pod rimska
vlast, Numizmati~ka zbirka na Narodna
banka na Republika Makedonija, Skopje,
1999, 20‡22; I. Touratsoglou, Die Munzstatte
von Thessaloniki in der Romischen Kaiserzeit,
Berlin/New York, 1988. P. J.
MONETOKOVEWETO NA MA-
KEDONSKITE KRALEVI. Vo
periodot pome|u V i II v. pr.n.e.
koga se odviva monetokoveweto
na makedonskite kralevi, Alek-
sandar I (498‡454) e prviot make-
donski kral {to kove pari so svo-
eto ime, po~nuvaj}i od 480/479 g.
pr.n.e. Ekspanzionisti~kata po-
litika na Aleksandar I po zavr-
{uvaweto na Persiskata domina-
cija na Balkanot, bila pri~ina
za prestanuvawe na monetokove-
weto kaj pove}e pajonski plemi-
wa. Bogatite rudnici za srebro
od anektiranite teritorii mu
ovozmo`ile uslovi za zna~itelna
produkcija na pari. Negoviot
naslednik kralot Perdika II
(454‡413), iako dolgo vladeel, ko-
vel moneti samo so pomali vred-
nosti: tetroboli, dioboli i obo-
li. Toj go vovel tipot na parite
so Herakle, koj potoa stanal naj-
popularniot vo repertoarot na
MONETOKOVAWETO M
makedonskoto kralsko monetoko-
vewe. Sinot na Perdika Arhelaj
(413‡399) izvr{il pove}e refor-
Moneta na Arhelaj (avers/revers)
mi, me|u niv i monetarna. Toj go
napu{til dotoga{niot sistem i
svoite moneti gi kovel so reduci-
rana te`ina, spored t.n. persiski
te`inski standard, no so lokalni
karakteristiki. Kon krajot na
negovoto vladeewe (ok. 400 g.
pr.n.e.) toj prvpat kaj makedon-
skite vladeteli po~nuva da kove
pari od bronza. Voveduvaweto pa-
ri od neblagoroden metal dovelo
do promeni vo monetarnata poli-
tika i lokalnata ekonomija. Po
Arhelaj, narednite kralevi se ka-
rakteriziraat so kratkotrajno
vladeewe: Aerop II (396‡393),
Aminta II (392‡390) i Pavsanija
(390‡389). Aminta III (389‡369),
pokraj bronzeni pari, kovel i
srebreni stateri, hemidrahmi i
dioboli. Kralot Filip II (359‡
Moneta na Filip II (avers/revers)
336) pravi reformi vo finansii-
te i zna~itelno ja zgolemuva pro-
dukcijata na pari vo site tri me-
tala, a prvpat kaj makedonskoto
kralsko monetokovewe voveduva
i kovewe zlatni pari. Toj koris-
tel dva te`inski standarda, eden
za zlatnite, drug za srebrenite, a
prvpat isti tipovi pari bile ko-
vani vo razli~ni monetarnici
(Pela i Amfipol). Toj e prviot
makedonski kral, ~ii izdanija
bile kovani i posthumno, a pri-
toa i masovno bile imitirani od
pove}e varvarski plemiwa. Mo-
netokoveweto na Aleksandar III
Makedonski (336‡323) e okarak-
Moneta na Aleksandar III Makedonski (avers/revers)
987
M MONETOKOVAWETO
terizirano kako prvo monetoko-
vewe od svetski razmeri. Toa op-
fa}a pove}e od 4000 izdanija vo
zlato, srebro i vo bronza. Poradi
golemata popularnost, imitacii
na negovite pari bile praveni vo
zlato, srebro i vo bronza. Vo vre-
meto na Filip III Aridaj (323‡
317) monetarnata produkcija opad-
nala, a nekoi monetarnici bile
zatvoreni. Vo 311 g. pr.n.e., po
sklu~eniot dogovor pome|u zavo-
juvanite dijadosi, Kasandar ofi-
cijalno bil proglasen za strateg
na Evropa. Toj kovel samo bronze-
ni pari. Vo odredeni periodi vo
prvata polovina na III v. pr.n.e.
Makedonija bila upravuvana od
dijadosite Demetrij I Polior-
ket, Pir i Lisimah, ~ii moneti
cirkulirale niz Makedonija. De-
metrij Poliorket, poznatiot
specijalist za pomorski bitki i
opsadi, vo 294 g. bil proglasen za
kral na Makedonija (294‡288/7).
Toj vovel sosema novi i dotoga{
nepoznati monetni tipovi, preku
koi gi propagiral negovite voe-
ni uspesi, kako {to bila negova-
ta pomorska pobeda kaj Salamina.
Pretstavata na Nike na preden
del od brod i na bogot na moreto
Posejdon se osnovniot dizajn za
negovite pari, a interesni se i
tipot na parite so makedonski
{tit i {lem. Vo 277 g. pr.n.e., so
vpe~atlivata pobeda nad Kelti-
te, Antigon Gonata (277‡239)
uspeal da ja napravi Makedonija
povtorno va`na politi~ka sila.
Negovoto monetokovewe opfa}a
izdanija na stateri, tetradrahmi,
drahmi i bronzeni moneti. Na
kralot Demetrij II (239‡229) mu
se pripi{uvaat samo bronzeni
moneti. Kralot Filip V (221‡
179), vo obid da ja zapre rimskata
Moneta na Filip V (avers/revers)
penetracija na istok pravi pove-
}e reformi za stabilizirawe i
zajaknuvawe na svojata dr`ava,
me|u koi i reformi vo fiskalna-
ta dejnost. Negovoto monetokove-
we opfa}a pove}e tipovi pari
koveni vo zlato, srebro i vo
bronza. Na negoviot sin Persej
(179‡168) nitu natrupanoto bo-
gatstvo nitu prezemenite voeno-
diplomatski ~ekori ne mu pomog-
nale da go za~uvuva kralstvoto.
Vo bitkata kaj Pidna (168 g.
pr.n.e.) toj bil porazen. Kaj pos-
ledniot makedonski kral pret-
988
stavata na mitskiot heroj Persej
bila omilena tema za parite {to
gi kovel.
LIT.: M. J. Price, Coins of the Macedonians,
London, 1974; D. Raymond, Macedonian Regal
coinage to 413 B.C., New York, 1983; M. J. Pri-
ce, The coinage in the name of Alexander the
Great and Philip Arrhidaeus, Zurich/London,
1991; G. Le Rider, Le monnayage d’argent et
d’or de Philippe II, frappe en Macedonie de 359
a 294, Paris, 1977.
MONETOKOVEWETO NA PA-
JONSKITE VLADETELI. Mo-
netokovaweto na pajonskite kra-
levi se odvivalo vo periodot od
krajot na V do krajot na III v. pr.
n.e. Spored dosega{nite istra-
`uvawa se smeta deka prv po~nal
da kove svoi pari pajonskiot vla-
detel Teutaos (ok. 430/425 – ok.
400 g. pr.n.e.). Poznati spored mal
broj moneti, otkrieni vo pajon-
skiot region ili vo negovata ne-
posredna blizina, se pajonskite
vladeteli Bastarej, Simon, Ni-
karh i Diplaj. Kralot Likej
(359/–340/335), ~ie{to postoewe e
Moneta na Likej (avers/revers)
potvrdeno i so istoriski fakti,
e prviot vladetel so pogolema
produkcija na srebreni moneti,
koj{to go zgolemil brojot i na
tipovite i na nominalite, a koj
svoite pari gi kovel spored redu-
ciran pajonski standard. Negovo-
to monetokovewe vo mnogu seg-
menti uka`uva na bliski relacii
so monetarnicata na Damastion.
Naslednikot, kralot Patraj
(340/ 335–315) kovel pove}e tipo-
Moneta na Patraj (avers/revers)
vi tetradrahmi, drahmi i tetro-
boli. Na nekoi podunavski ple-
miwa parite na ovoj vladetel im
poslu`ile kako predlo{ka za ko-
vewe imitacii. Sinot na Patraj,
kralot Avdoleon (315–286/5), pro-
duciral pari so povisok kvali-
tet (tetradrahmi, didrahmi, drah-
mi i tetroboli). Vo po~etokot
(315–305 g. pr.n.e.) kovel pari
spored pajonskiot standard, a po-
toa (po 305 g. pr.n.e.) ‡ spored
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
ati~kiot. I nekoi tipovi od pa-
rite na Avdoleon bile imitira-
P. J.
Moneta na Avdoleon (avers/revers)
ni od oddelni podunavski plemi-
wa. Vlo{enata ekonomska situa-
cija vo Pajonija (III v. pr.n.e.) se
odrazila i na monetokoveweto,
pa taka kralot Leon (278–ok. 250)
kovel samo bronzeni moneti. Na
posledniot pajonski kral Dropi-
on (ok. 250 – ok. 230), osnova~ot na
zaednicata na Pajoncite, mu se
pripi{uvaat monetite so legen-
da ΠΑΙΟΝΩΝ . Ovie Dropionovi
pari se poslednata manifestaci-
ja na monetokovewe pred defini-
tivnoto is~eznuvawe na pajonska-
ta dr`ava.
LIT.: V. Bitrakova-Grozdanova, Spome-
nici od helenisti~kiot period vo SR
Makedonija, Skopje 1987, 81‡102; V. Lil-
~i} ‡ P. Josifovski, Srebren diobol na
pajonskiot vladetel ΤΕΥΤΑΟ(Σ), †Mace-
donian Numismatic Journal#, 1, Skopje 1994,
27‡37; P. Josifovski, Coins with inscription
†ΠΑΙΟΝΩΝ# from the collection of the Natio-
nal Bank of the Republic of Macedonia, †Mace-
donian Numismatic Journal#, 4, Skopje 2000,
15‡28. P. J.
MONETOKOVEWETO NA PA-
JONSKITE PLEMIWA. Pros-
torot na Pajoncite izobiluval
so zlatonosni reki i bogati rud-
nici za srebro. Golemoto rudno
bogatstvo, a pred sè eksploataci-
jata na srebroto (poznatite Pan-
gajski i Zletovsko-kratovski
rudnici) sozdale blagoprijatni
uslovi za pojava na monetokove-
weto. Prvite monetni produkcii
od pajonskite plemenski zaedni-
ci bile napraveni ve}e kon kra-
jot na VI v. pr.n.e. od Deronite
(ok. 530/25 – ok. 510/500 g. pr.n.e.).
Moneta na Deronite, obol (avers/revers)
Ovie docnoarhajski izdanija bi-
le otkovani na tenki srebreni
listovidni par~iwa. Toa bile
anepigrafni, naj~esto inkuzni
pari, so mali vrednosti, namene-
ti za lokalna cirkulacija. Za niv
e karakteristi~na pretstavata
na govedo, ~esto pridru`ena so
solaren simbol. Vo najproduk-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Moneta na Deronite, oktodrahma (avers/revers)
tivniot period na plemensko mo-
netokovewe se pojavile i moneti-
te na Oreskite, Edonite, Lajai-
te i na dr. (ok. 513 – 480 g. pr.n.e.)
Moneta na Lijai, oktodrahma (avers/revers)
so golemi vrednosti kako deka-
drahmi, oktodrahmi i tetradrah-
mi. Ova e periodot na persiskoto
prisustvo i dominacijata nad
Egejot, vklu~itelno i nad Pajo-
nija i Makedonija, koga e enor-
mno zgolemena produkcijata na
moneti od razni izdanija. Po za-
minuvaweto na persiskata vojska,
pari kovele Bizaltite, Deroni-
te i nekoi drugi plemenski vla-
deteli (ok. 479 – 460 g. pr.n.e.).
Ekspanzionisti~kata politika
na Aleksandar I e pri~ina za
prestanokot na monetokoveweto
kaj pove}eto pajonski plemiwa,
koga kon Makedonija bile prik-
lu~eni zna~ajni delovi od pajon-
skata teritorija. Sistemot {to
bil koristen za kovewe na parite
pretstavuva kompleksen te`in-
ski sistem so naglasen lokalen
†pajonski# karakter, osmislen za
upotreba i na orientalnite i na
t.n. gr~ki denominacii. Stilot i
ikonografijata na monetite po-
ka`uvaat mnogubrojni vrski i pa-
raleli pome|u izdanijata na raz-
nite plemiwa.
LIT.: J. N. Svoronos, L’hellenisme primitif de
la Macedonie, prouve par la numismatique et
l’or du Pangee, Athen, 1918/19; G. K. Jenkins,
Ancient Greek Coins, London, 1990; M. Price ‡
N. Waggoner, Archaic Greek silver coinage: the
†Asyut# hoard, London, 1975. P. J.
MONOPOL – pazarna struktura,
vo koja edno edinstveno pretpri-
jatie (prodava~) ja kreira vkup-
nata ponuda vo ekonomskiot sek-
tor i ima silno vlijanie vrz vi-
sinata na cenata na dobroto ili
uslugata. Mo}ta na monopolot da
vlijae vrz visinata na cenata e
dotolku pogolema dokolku za dob-
roto ili uslugata na monopolot
ne postoi soodvetna supstitucija
– proizvod ili usluga {to zado-
voluvaat gore-dolu ista potreba.
Nasproti komercijalniot, pos-
toi i priroden monopol. Prirod-
niot monopol e tipi~en za onie
ekonomski sektori {to baraat
vlo`uvawe na golemi kapitali,
benefitiraat od ekonomii od
obem (poradi masovnoto proiz-
vodstvo, fiksnite tro{oci na
edinica proizvod se mali) i ottu-
ka op{testveno e neisplatlivo
pove}e pretprijatija da ja vr{at
dejnosta vo sektorot. Vo takov
slu~aj dr`avata (vladata) dava
ekskluzivno pravo edno edinstve-
no pretprijatie da ja vr{i dej-
nosta vo sektorot so {to, de facto,
kreira priroden monopol. Tipi-
~en primer na vakov monopol se
edna `eleznica, edno elektrosto-
panstvo ili gasovod i sl. Pazar-
nata struktura na RM, kako mala
zemja, spored kriteriumot – broj
na u~esnici {to ja kreiraat po-
nudata vo oddelni sektori, poka-
`uva relativno visoka monopo-
liziranost. Nekoi analizi za
Makedonija (se odnesuvaat za vto-
rata polovina na devedesettite
godini) potvrdija egzistencija na
privaten monopol vo osum sekto-
ri (proizvodstvo na derivati od
nafta, proizvodstvo na ko`a i
krzno, prerabotka na kau~uk, pro-
izvodstvo na sto~na hrana i sl.) i
egzistencija na priroden mono-
pol, isto taka, vo osum sektori
(`eleznica, elektrostopanstvo,
po{tenski i telekomunikaciski
uslugi i sl.). Me|utoa, silata na
monopolite (i na komercijalnite
i na prirodnite) se relativizira
ako vo analizata se vklu~at i dru-
gi kriteriumi: mo`nost za sup-
stitucija na dobrata i uslugite,
elasti~nost na pobaruva~kata,
uvozna konkurencija, deregulaci-
ja, privatizacija i vlez na novi
ekonomski subjekti vo dejnosta,
vospostavuvawe na vladina anti-
monopolska politika i regulaci-
ja na prirodnite monopoli i sl.
[tetite od postoeweto monopo-
li vo Makedonija, kako i vo seko-
ja druga ekonomija, se brojni: zagu-
bi od ograni~uvaweto na proiz-
vodstvoto od strana na monopoli-
te, so {to potro{uva~ite (gra|a-
nite i biznisite) pla}aat visoki
ceni, zagubi od lo{oto upravuva-
we so monopolite, zagubi od bara-
weto renta (potkupuvawe na regu-
latorite), zagubi od namaluvawe-
to na konkurentnosta i efikas-
nosta na vkupnata ekonomija i sl.,
poradi {to involviraweto na
vladata vo ograni~uvaweto na
ekonomskata sila na privatnite i
prirodnite monopoli e neophod-
no: (v. dr`avna regulacija na eko-
nomskite sektori i Komisija za
za{tita na konkurencijata).
IZV.: D. Nova~evski, Od sovr{ena konku-
rencija do monopol – nekoi aspekti na de-
MONUMENTALNA M
lovnata koncentracija vo makedonsko-
to stopanstvo, †Godi{nik#, na Ekonom-
skiot fakultet – Skopje, Skopje, 2001.
LIT.: J. Stiglitz, Principes d’economie moder-
ne, 2è edition, De Boeck Universite, Paris – Bru-
xelles, 2001; T. Fiti, Ekonomija – osnovi
na ekonomijata, Skopje, 2006. T. F.
Euxenio
Montale
MONTALE, Euxenio (Eugenio
Montale) (Xenova, 12. X 1896 ‡ Mi-
lano, 12. IX 1981). Zaedno so Unga-
reti, pretstavuva najizrazita fi-
gura na italijanskiot hermeti-
zam. Intenzivno se zanimaval so
novinarstvo. Pi{uval kni`evna
i muzi~ka kritika. Do`ivotno
bil senator na Italija. Medite-
ranot vo negovite pesni e izdig-
nat do simbol na humanisti~kata
civilizacija. Dobil Zlaten ve-
nec na SVP vo 1973 g. Vo 1975 g.
dobil i Nobelova nagrada za li-
teratura.
BIBL.: Koski od sipa, 1925; Vior i drugo,
1956; Satura, 1971 i Dnevnik 71 i 72, 1973.
LIT.: Ante Popovski, Poezijata na Mon-
tale, †Pesni#, ZID-NM, Sk., 1973. P. Gil.
MONUMENTALNA UMET-
NOST ‡ del od likovnata umet-
nost {to se odnesuva za fenome-
nite na prostorot i oblicite vo
nego, kako arhitektonsko-likov-
ni celini. Vo ovoj kontekst se iz-
dvojuvaat memorijalnite kom-
pleksi vo Kru{evo (Spomenikot
na Ilinden i NOV, 1974 na J. Gra-
bul i I. Grabul), Veles (Spomen-
kosturnicata na padnatite par-
tizani, 1979/80 proekt na S. Subo-
tin i Q. Denkovi}, so mozaici na
P. Mazev) i Ko~ani (Spomenikot
na slobodata, 1981, proekt na R.
Ra|enovi}, so mozaici na G. ^e-
merski). Najvpe~atliva e uni{-
tenata freska na B. Lazeski
(NOV vo Makedonija, 1956) vo ne-
koga{nata @elezni~ka stanica
vo Skopje. Spomenicite ili yid-
nite dekoracii na D. Todorovski,
P. Haxi Bo{kov, B. Mitri}eski,
D. Poposki, B. Krstevski, B. Ko-
neski, B. Nikoloski, D. Kondov-
ski, S. Manevski, T. [ijak, se iz-
vedeni so tradicionalni ili mo-
dernisti~ki koncepti.
LIT.: Boris Petkovski, Makedonskoto
monumentalno slikarstvo na temi od
NOV i Revolucijata, Skopje, 1984; Anto-
nela Petkovska, Socijalnite aspekti na
989
M MON^EV
Del od freskata na B. Lazeski †NOB vo Makedonija# vo nekoga{nata `elezni~ka stanica vo Skopje (1956)
monumentalnoto spomeni~no tvore{-
tvo vo SRM po osloboduvaweto, Skopje,
1986; Vladimir Veli~kovski, Monumen-
talnata umetnost vo Makedonija po
1945 godina, Bogdanci, 2002. M. B.-P.
MON^EV, Boris V. (Prilep, 15.
VIII 1881 – Sofija, 4. X 1942) –
pripadnik na TMORO. Zavr{il
gimnazija vo Solun (1902), a pra-
vo vo @eneva, [vajcarija (1911).
Bil u~itel vo Ma{kata egzarhi-
ska gimnazija vo Solun (1903–1905),
~len na CK na TMORO, u~esnik
na Rilskiot kongres (1905). U~es-
tvuval vo Prvata svetska vojna na
Odrinskiot front.
LIT i IZV.: NBKM-BIA, f.: 641, op.1, a.e.
16, l. 95; Borbite v Makedoni® i Odrinsko
1878–1912 – Spomeni, Sofi® 1981. Al. Tr.
MORAVSKA KIRILOMETO-
DIEVSKA KNI@EVNA [KO-
LA pretstavuva najstara faza od
razvojot na slovenskata pisme-
nost. Podrazbira literarna dej-
nost na Konstantin-Kiril i Me-
todij i nivnite u~enici vo vreme-
to na Moravskata misija (863-
885), vo tekot na koja se postaveni
temelite na slovenskata pismena
kultura. Moravskata {kola vove-
duva originalno slovensko pismo
– glagolica, sostaveno od Kon-
stantin-Kiril, i prv slovenski
pismen jazik – staroslovenskiot,
baziran vrz ju`nomakedonska di-
jalektna podloga. Ovoj jazik e
blizok do praslovenskiot. Vo te-
kot na upotrebata vo V. Moravija
vo nego navleguvaat oddelni ja-
zi~ni sredstva od zapadnosloven-
sko poteklo, koi stanuvaat sosta-
ven del od moravskata jazi~na
norma. Moravskata {kola razvi-
va bogata literarna dejnost, pre-
vodna i originalna. Prevedeni se
990
site osnovni prira~nici neophod-
ni za vr{ewe liturgija, za hristi-
janska prosveta i za organizirawe
na hristijanskiot `ivot. Kni`ev-
niot opus na Moravskata {kola ne
e kompletno za~uvan, najstar poz-
nat rakopis se Kievskite liv~iwa
(misal) od X v. Poradi toa toj se
rekonstruira vrz osnova na podoc-
ne`ni prepisi, koi ja ~uvaat kiri-
lometodievskata tradicija. Me|u
niv, pokraj prepisite na Preslav-
skata {kola, osobeno va`no mesto
zazemaat najstarite glagoli~ki
rakopisi prepi{ani vo Ohridska-
ta {kola.
LIT.: zb. Magna Moravia, sbornik stati k 1100.
vyroci prichodu byzantske mise na Moravu, Praha
Dimitar Kondovski: †Sv. Kiril i Metodij# (1976)
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
1965; Magnae Moraviae Fontes Historici I-V, Br-
no 1966-1977; zb. VelikaÔ MoraviÔ. Ee is-
tori~eskoe i kulÏturnoe zna~enie, Mos-
kva, 1985; Vasica J., Literarni pamatky epochy
velkomoravske, 863-885, 2. doplnene vydani,
pripravila Z. Hauptova, Praha 1996; Mares F. V.,
Konstantinovo dedictvi po 1100 letech, 7-37, Po-
dil sv. Metodeje na pocatcich slovanskeho pisem-
nictvi, 38-45, Staroslovansky spisovny jazyk ve
velkomoravskem state, 46-60, zb. Cyrilometodej-
ska tradice a slavistika, Praha 2000. Zd. R.
MORAVSKA MISIJA & vizan-
tiska misija uslovena od slo`eni
diplomatski, politi~ki i crkov-
ni interesi. Velikomoravskiot
knez Rastislav sakal da se oslo-
bodi od vlijanieto na germansko-
latinskoto sve{tenstvo i od ag-
resivnite aspiracii na mladata
germanska dr`ava, pa pobaral
u~itel i episkop od Vizantija.
Vizantiskiot imperator Mihail
III vo moravskata pokana gledal
{ansa da go nametne vizantiskoto
kulturno vlijanie na edna sredno-
evropska dr`ava, koja vo sredina-
ta na IX v. po~nala da ja {iri svo-
jata vlast i nad drugi slovenski
zemji. So toa se nadeval deka }e go
namali vlijanieto na germanska-
ta dr`ava, koja po~nala da $ so-
perni~i na Vizantija vo Italija
i na Balkanot. Paralelno so po-
liti~kite intencii na Vizantija
za obnovuvawe na starata Rimska
Imperija, carigradskiot patri-
jarh Fotij sakal da go pro{iri
svoeto vlijanie vo Sredna Evropa
i da go namali vlijanieto na rim-
skiot papa, koj{to vo toa vreme
vospostavil diplomatski odnosi
so edna balkanska dr`ava (Buga-
rija), sosed na Vizantija i tamu
ispratil svoe sve{tenstvo. Pra-
teni{tvoto bilo podgotveno so
slov. pismo i prevodi od najopit-
niot i potvrden misioner Kon-
stantin Filosof vo pridru`ba
na brat mu Metodija, doka`an ka-
ko odli~en organizator i so dob-
ro poznavawe na slovenskiot ja-
zik. M. m. vo Moravija bila so
promenliva sre}a vo zavisnost od
politi~kite sostojbi. Po smrtta
na Konstantin-Kiril vo Rim
(869), Metodij ostanal sam da ja
rakovodi misijata (v. Metodij).
Po negovata smrt vo 885 nastana-
le u{te pote{ki denovi, u~eni-
cite mu bile prognati, a na mesto-
to na negoviot zamenik, arhiep.
Gorazd, od papata bil nazna~en za
moravski arhiepiskop Vihing,
ogor~en protivnik na slovenska-
ta pismenost i bogoslu`ba.
I pokraj site pre~ki i progon-
stva M. m. e grandiozno zaedni~ko
delo na sv. Kiril i Metodij. Vo
rabotata tie se dopolnuvale.
Pomladiot bil silen vo teorija-
ta, a postariot vo prakti~niot
`ivot. Nivnata prosvetitelska
rabota bila seopfatna. Taa pret-
stavuva most {to go povrzuva Is-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
tokot so Zapadot, a nivnite u~e-
nici go raseale semeto {to go po-
seaja vo Moravija. Rakovoditeli-
te na M. m., bra}ata Konstantin-
Kiril i Metodij vo 1985 od Vati-
kan bea proglaseni za patroni na
Evropa.
LIT.: Fr. Dvornik, Byzantine Missions among
the Slavs, New Brunswick, New Jersey, 1970; P.
Hr. Ilievski, Prosvetitelskata misija
na sv. Metodij, Kir.-metodievskiot (st.
slov.) period i kirilo-metodievskata
tradicija vo Makedonija, MANU, 1988,
249-258; Bl. Ristovski, Soznajbi, MANU,
2001, 87-96. P. Hr. Il.
MORANI, Azem (Morane, Skop-
sko, 1923 – Skopje, 1947) – u~itel,
balisti~ki voda~ {to so svojata
grupa prodol`il da dejstvuva i
po 1944–45. Bil me|u vode~kite
li~nosti na ND[O, a vo juni
1946 g. izbran i za ~len na CK.
U~estvuval vo formiraweto na
{iroka mre`a ilegalni komite-
ti po gradovite i selata i vooru-
`eni bandi za borba protiv nova-
ta makedonska vlast. Bil otkrien
i zatvoren vo 1946, a osuden na
smrt i likvidiran vo 1947 g.
LIT.: \or|i Malkovski, Profa{isti~-
kite i kolaboracionisti~kite organi-
zacii i grupi vo Makedonija 1941–1944,
Skopje, 1995; istiot, Balisti, Skopje,
2002. \. Malk.
MORENA ‡ slovenska bo`ica na
smrtta i temninata, sestra na bo-
got na neboto i atmosferskite
vlijanija Perun i na bogot na ra-
|aweto i `ivotot Dabog, vo pos-
tojana pridru`ba i ve~en kon-
flikt (spored zapis od s. Kru{e-
vica, Mariovsko), so {to se povr-
zuvala i promenata na godi{nite
vremiwa ‡ letoto (pobeda na Da-
bog) i zimata (pobeda na Morena).
Nejzinoto imenuvawe se povrzuva
so staroslovenskiot zbor mor ‡
smrt. Postoi i nesigurna identi-
fikacija so demonskoto su{te-
stvo Mora.
LIT.: Tanas Vra`inovski, Makedonska
narodna mitologija, I, Skopje, 2002, 22,
32, 38, 273–274. S. Ml.
MOREHON, Nansi (Havana, 6. IX
1942) ‡ vode~ka kubanska pisatel-
ka i vrvna sovremena karipska po-
etesa na {panski jazik. Prvata
stihozbirka Mutimos ja objavila
vo 1962 g. Potoa objavila u{te dva-
naeset poetski knigi. Nejzinata
poezija, koja e dlaboko ispovedna i
eruptivna, e prevedena na mnogu ja-
zici. Dobitnik e na najpresti`ni
kubanski i me|unarodni nagradi za
poezija. Vo 2006 g. e laureat na
Zlatniot venec na SVP.
LIT.: †Poezija#, SVP, Struga, 2006. P. Gil.
MORINA, PERSISKA (Morina
persica L.) – stepski vid poznat za
ju`niot del na Balkanskiot Po-
luostrov i za Mala Azija. Na te-
ritorijata na RM se razviva vo
stepolikoto podra~je (pome|u
Veles, [tip i Negotino). Vl. M.
Morkovi
MORKOV (Daucus carota L.) – dve-
godi{no rastenie od fam. Apiace-
ae. Vo prvata godina formira na-
debelen koren (konsumativen
del) i lisna rozeta, a vo vtorata
generativni organi. Se odgleduva
zaradi nadebeleniot koren. Kako
hrana e mnogu cenet poradi viso-
kata sodr`ina na karotinoidi,
pektinski materii, B-vitamini i
mineralni materii. Se koristi
vo razni jadewa i vo prehranbena-
ta industrija. Kaj nas se proizve-
duva vo dovolni koli~estva za
sopstveni potrebi. D. J.
Episkopskata crkva od sredniot vek vo Morodviz, Ko~ansko
MORODVIZ – srednovekoven
grad i episkopija. Se locira vo
mesnosta Gradi{te, kaj s. Morod-
viz. Prvpat se spomnuva vo 1018
g., koga gradskite klu~evi mu bi-
le predadeni na Vasilij II vo Mo-
sinopol. Vo gramota na Vasilij II
(1019) e zasvedo~en kako sedi{te
na episkopija, a na krajot od XII v.
i kako provincija (zaedno so Ma-
le{evo). Vo XIV v. e registriran
kako selo.
LIT.: Kiril Trajkovski, Istra`uvawa
vo Morodviz, 1980, Zbornik na Arheo-
lo{kiot muzej na Makedonija, X–XI (1979
–1982), Skopje 1983, 133-142; T. Tomoski,
Morozvidska episkopija, Makedonija niz
vekovite. Gradovi, tvrdini, komunika-
cii, Skopje, 1999, 169–188. B. Petr.
MORODVISKA EPARHIJA na
Ohridskata arhiepiskopija (XI–
XVI v.) – ja opfa}ala teritorija-
ta od gorniot i sredniot tek na
rekata Bregalnica. Se spomnuva
vo hrisovulite na carot Vasilij
II (1019). So ova ime postoela do
1347 g., koga bila formirana no-
MOSKOVSKI M
vata Zletovska eparhija. Morod-
viskata eparhija niz istorijata
gi nosela imiwata Bregalni~ka,
Male{evska, Ov~epolska, Prova-
diska i Lesnovska. Najpoznati
nejzini episkopi se: David, koj-
{to dejstvuval vo XV v., Nikanor,
Pahomij, koj{to bil postaven od
Pavle Smederevski (1530/31), no
bil razre{en, kako i episkopot
Sofronij (1541).
LIT.: Ivan Snegarov, IstoriÔ na Ohrid-
skata arhiepiskopiÔ, I–II, vtoro foto-
tipno izdanie, SofiÔ, 1995; R. Gruji¢, Mo-
rozvidska eparhija, vo: Azbu~nik Srpske
pravoslavne crkve, Beograd, 1993; Jovan
Bel~ovski, Ohridska arhiepiskopija od
osnovaweto do pa|aweto na Makedonija
pod turska vlast, Skopje, 1997. Rat. Gr.
MOSKOV, Dimitar (Prilep, 29.
III 1912 ‡ Prilep, 24. XII 1997) ‡
doktor po veterinarna medicina.
Zavr{il Fakultet za veterinar-
na medicina vo Zagreb (1943). Ja
osnoval Veterinarnata stanica
vo Prilep (1944). Rabotel na or-
ganiziraweto na veterinarnata
slu`ba vo Prilep, Bitola i vo
Ohrid. Po Osloboduvaweto bil
dolgogodi{en direktor na Vete-
rinarnata stanica vo Prilep
(1946–1960), koja go nosi negovoto
ime. Bil nazna~en za okoliski
veterinaren inspektor za Bitol-
skata okolija i za op{tinski in-
spektor za Prilep. M. D. ‡ J. B.
MOSKOVSKI DOGOVOR STA-
LIN ‡ ^ER^IL ZA BALKA-
NOT (1944). Vo prviot den od po-
setata na britanskata vladina
delegacija vo Moskva (9. X 1944)
vo Kremq bil postignat dogovor
za podelba na Balkanot na sferi
za vlijanie: vo Romanija SSSR
90%, a Velika Britanija i SAD
10 %; vo Grcija Velika Britani-
ja i SAD 90%, a Rusija 10%; vo
Bugarija SSSR 75%, a Velika
Britanija i SAD 25%; vo Jugos-
lavija i vo Ungarija dvete strani
991
M MOSTROV
po 50%. So toa Makedonija bila
podelena i me|u isto~niot-komu-
nisti~ki i zapadniot-kapitalis-
ti~ki blok.
LIT.: Balkanski ugovorni odnosi, II, Beograd,
1998. M. Min.
MOSTROV, Petar Iliev (Oh-
rid, 5. VI 1929 ‡ Ohrid, 14. IV
1996) ‡ spec. ortoped. Po zavr-
{uvaweto na Med. f. vo Skopje
(1958/59) po~nuva da raboti vo
Bolnicata za kostnozglobna
TBC vo Ohrid, ~ij v.d. direktor
e od 1961 do 1967 g., koga i speci-
jaliziral ortopedija vo Skopje
i Belgrad. Bil direktor na ovaa
institucija (1967‡1974). Pri-
marius e od 1974 i do penzioni-
raweto bil sovetnik vo Bolni-
cata. Sl. M. P.
Vasko
Moura
MOURA, Vasko Grasa (Vasco Gra-
ca Moura) (Porto, 3. I 1942) ‡ por-
tugalski poet, raska`uva~, dra-
maturg, eseist. Preveduva~ na de-
la od [ekspir, Dante (Bo`es-
tvenata komedija), Rilke, Lorka
i dr. Toj e poet erudit, poet so in-
telektualen senzibilitet, golem
modernizator na poetskiot izraz
i jazik. Dobitnik na Zlatniot ve-
nec na SVP vo 2004 g.
BIBL.: Modus {to se menuva, 1963; Instru-
menti na melanholijata, 1980; Koncert vo
pole, 1993; Qubov moja, no}e be{e, 2001.
LIT.: V. Uro{evi}, Prodlabo~uvawe na
senzibilitetot, †Poezija#, SVP, Stru-
ga, 2004. P. Gil.
MO^VARNI PTICI (Scolopa-
cidae) – familija dolgonogi vod-
ni ptici, koi go pravat gnezdoto
na zemja; glavno migratorni vido-
vi, tesno povrzani so vodnite
ekosistemi. Vo Makedonija se re-
gistrirani 10 roda: kamenoprevr-
tuva~ki (Arenaria), peskarki ili
krajbre`ni
trka~i (Limi-
cola, Calidris),
tringi ili
vodni trka~i
(Tringa, Philo-
machus), {qu-
ki (Numenius,
Limosa, Scolo-
pax) i bekasi-
Krajbre`ni trka~i
ni (Gallinago,
(Limicola) Limnocryptes).
992
LIT.: Birds in Europe: population estimates,
trends and conservation status, †BirdLife Interna-
tional Conservation Series#, 12, Cambridge, 2004;
C. Harrison, An Atlas of the Birds of the Western
Palaearctic, Glasgow, 1982. Sv. P. – V. Sid.
Elena
Mo{e
MO[E, Elena (Bitola, 4. V 1968)
‡ akterka. Diplomirala na FDU
vo Skopje, na Otsekot za akterska
igra (1993) i stanala ~len na Na-
rodniot teatar vo Bitola. Ulogi:
Tomanija (†Patuva~ki teatar [o-
palovi}#); Hajdi vo istoimenoto
delo; Anxela (†Majstori na zabu-
ni#); Poca (†Letni Siljane#); Iri-
na (†Tri sestri#); Milka (†^est#);
Ra{ela (†Spilion#); Solan`
(†Sluginki#); Kamij (†Ne {eguvaj
se so qubovta#); Lora (†Staklena
mena`erija#); @ana (†Doma#); Na-
de`da (†Semejni prikazni#); Edit
Pjaf (†Pjaf#) i dr. R. St.
Vladimir
Mo{in
MO[IN, Vladimir Alekseevi~
(S.-Peterburg, 9. X 1894 & Skopje,
9. II 1987) & akademik, vizantolog,
medievalist i slavist. Roden vo
semejstvo na kni`evnik i profe-
sor po estetika. Vo 1913 g. se za-
pi{al na Istor.-filol. f. vo
Petrograd, no studiite gi preki-
nuva kako dobrovolec na fron-
tot. Po demobilizacijata (1918)
studiite gi prodol`il vo Kiev,
kade {to se priklu~il kon dob-
rovole~kata armija vo Gra|anska-
ta vojna. Vo 1921 g. emigriral vo
Jugoslavija. Vo Belgrad (1922) go
polo`il diplomskiot ispit pred
ruski univ. profesori; doktori-
ral na Univerzitetot vo Zagreb
(1928), a vo 1929 g. vo Belgrad go
polo`il profesorskiot ispit.
Kako profesor rabotel vo gimn.
vo Koprivnica (1921&1932) i vo
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
Pan~evo (1932&1939). Vo 1930 g. e
izbran za docent na Filozofski-
ot f-t vo Skopje, no izborot ne mu
e potvrden. Rabotel kako priva-
ten docent po vizantologija na
Filozofskiot f-t vo Belgrad
(1933-1939). Vo 1939 g. povtorno e
izbran za docent po vizantologija
na Filozofskiot f-t vo Skopje, a
vo 1941 preminal na Filozofski-
ot f-t vo Belgrad. Do krajot na
vojnata bil na slu`ba vo Ruskata
crkva i kako nastavnik vo Rusko-
srpskata gimnazija vo Belgrad.
Izbran za sorabotnik vo Istor.
institut na SANU i na dol`nos-
ta direktor na Arhivot, odn. Is-
tor. institut na JAZU (1947&
1959) do penzioniraweto. Vedna{
e anga`iran vo Arheografskata
komisija pri Sovetot za kultura
na NR Srbija, a po formiraweto
na Arheografskoto oddelenie
pri Narodnata biblioteka na Sr-
bija stanuva i negov rakovoditel.
Vo 1964 g. e izbran za prof. po pa-
leografija na Filozofskiot f-t
vo Belgrad. Od 1967 g. preminal vo
Arhivot na Makedonija, kade {to
ostanal do smrtta. Vo 1969–1975 g.
e anga`iran kako prof. po pred-
metot Pom. istor. nauki na Kated-
rata za istorija na Filozofskiot
f-t vo Skopje. Izbran za dopisen
~len nadvor od rabotniot sostav
na MANU (1974).
Nau~nite trudovi vo prviot pe-
riod (1925–1933) se posveteni na
pra{awa od vizantologijata, vi-
zant.-sloven. odnosi, istor. etno-
logija na Isto~na Evropa; vo vto-
riot priod (1933–1941) na vizan-
tologijata, pomo{nite istor. na-
uki, analiza na istor. i istor.-
pravnite tekstovi i opis na rako-
pisi i arhivski spomenici; vo
periodot 1945–1969 g. na opis na
rakopisi, pom. istor. nauki i fi-
ligranologija. Po izdavaweto na
Opis na sloven. rakopisi vo Ma-
kedonija (1972) ja pokrenuva edi-
cijata Spomenici za srednove-
kovnata i ponovata istorija na
Makedonija. Nau~niot opus op-
fa}a nad 230 bibliografski edi-
nici. Najgolem del od svojata
obemna rabota ja posvetil na de-
talnata obrabotka na kirilskite
i gr~kite rakopisni knigi.
BIBL.: Makedonsko evangelie na pop Jo-
vana, Skopje, 1954; Cirilski rukopisi Jugosla-
venske akademije, I-II, Zagreb, 1952, 1954; Fi-
ligranes des XIIIe et XIV siecle par V. Mosin et
S. Traljic, I-II, Zagreb, 1957; Grcke povelje srp-
skih vladara (Beograd, 1936; Diplomata Greaca
regnum et imperatorum Serbiae. A. Solovjov and
V. A. Mosin. Introduction par V. Mosin. Vario-
rum Reprints, London, 1974; Slovenski rako-
pisi vo Makedonija. Redaktor V. Mo{in, I
i II, Skopje, 1971. Sl. N.
MO[IWSKI, Le{ek (Leszek
Moszyvski) (Lublin, Polska,19. II
1928 – Gdawsk, Polska, 16. IV
2006) ‡ polski lingvist, filo-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
log, slavist, polonist, ~len na
MANU nadvor od rabotniot sos-
tav (od 2003). Pogolem del od nego-
viot bogat opus se odnesuva na sta-
rocrkovnoslovenskiot jazik od
kanonskiot, kirilometodievski
period. Se zanimava posebno so ja-
zikot na Zografskiot kodik. Av-
tor e na eden od najpoznatite i naj-
{iroko prifateni vovedi vo slo-
venskata filologija (Wst&p do filo-
logii sqowiavskiej, Warszawa 1984).
Okolu desetina raspravi ima pos-
veteno na Ohridskata kni`evna
{kola i na starocrkovnosloven-
ski spomenici nastanati na po~-
vata na Makedonija.
LIT.: Tematy, Ksi&ga jubileuszowa w 70. ro-
cznic& urodzin profesora Leszka Moszyvkiego,
Gdavsk, 1998. Z. T.
MRAVKA, CRVENA [UMSKA
(Formica rufa L.) – cipokrilen in-
sekt bez krilja. @ivee socijalno
vo dobro organizi-
rani zaednici. Gra-
di mravjalnici viso-
ki do 1 m, naj~esto
po rabovite na iglo-
lisni {umi. Dol`i-
na na teloto e do 1
cm. Mravjalnikot na
ovoj vid e sostaven
Crvena {umska
mravka od mnogubrojni hod-
nici i komori, iz-
gradeni od otpadnati igli~ki na
razni ~etinari ili od top~iwa
zemja.
LIT.: Jon~e [apkarev, Zoologija na
bez’rbetnite `ivotni, Skopje, 1991.
V. T. K. – M. Kr.
MRAVKI (Formicidae) – socijal-
ni cipokrilni insekti. @iveat
vo pomali ili vo pogolemi zaed-
nici. Pogolemiot broj na ~leno-
vite od zaednicata se beskrilni
insekti. Takvi se polovo neaktiv-
nite `enki – razbojnici. Plodnite
`enki – matici se pojavuvaat kako
krilati ~lenovi na mravkinata
zaednica, isto kako i ma{kite
~lenovi. Vo zaednicata postojat
vojnici – modificirani rabotni-
ci so golema glava i jaki vilici.
Tie se gri`at za bezbednosta i od-
branata. ^lenovite od zaednicata
`iveat vo specijalni gnezda –
mravjalnici, izgradeni pod ili
nad zemjata od najrazli~en mate-
rijal. Gnezdata se sostaveni od la-
virinti na hodnici i komori {to
se specijalno izgradeni za larvi-
te, kokonite, za skladirawe na
hranata, za provetruvawe itn. Vo
Makedonija se registrirani 76 vi-
dovi mravki od koi popoznati se:
crvenata {umska mravka (Formica
rufa L.), crnata mravka (Formica
fusca L.), malata livadska mravka
(Tetramorium cespitum L.).
LIT.: Jon~e [apkarev, Zoologija na
bez’rbetnite `ivotni, Skopje, 1991.
V. T. K. – M. Kr.
MRAVKINI LAVOVI (Myrme-
leontidae) – mre`okrilni insekti.
Imeto go dobile po larvite, koi
se najgolemi
neprijateli
na mravkite.
Vozrasnite
li~at na vi-
Mravkin lav
linski kow-
~iwa, po dolgoto i tenko telo i
dvata para dolgi i tenki krilja.
Larvite pravat in~esti klopci vo
suva zemja ili vo pesok, vo koi naj-
~esto lovat mravki. Poznati se
okolu 1.900 vidovi, glavno od po-
toplite predeli vo svetot. Vo Ma-
kedonija e najrasprostranet rodot
Myrmeleon zastapen so tri vida:
mravkin lav (Myrmeleon formicarius
L.), (M. inconspicius Rambur) i evrop-
ski mravkin lav (M. europaeus L.).
LIT.: Jon~e [apkarev, Zoologija na
bez’rbetnite `ivotni, Skopje 1991,
1–640; Boris Sket … et al., éivalstvo Slovenije,
Narodna in univerzitetna knjiûnica, Ljubljana
2003, 1-664. V. T. K – M. Kr.
Makedonski mrazovec
MRAZOVEC, MAKEDONSKI
(Colchicum macedonicum Kosanin) –
makedonski floristi~ki ende-
mit od familijata Liliaceae (kri-
novi), poznat samo za planinata
Jakupica – Begovo Pole i Kara-
xica. Se nao|a na svetskata crve-
na lista na zagrozeni rastenija
(IUCN 1997 Red List of Threatened
Plants). Vl. M.
MRA^NICI (Solpugida – Solifu-
ga) – krupni no}ni pajakovidni
~lenkonogi.
Teloto im e
dolgo do 7 sm,
obrasnato so
vlaknenca.
Glavno se
`iteli na
Mra~nik (Galeodes graecus) su{ni prede-
li. Raspros-
traneti se vo peso~nite oblasti
na Mediteranot. Imeto mra~ni-
ci e objasneto so zborovite sol
lat. = sonce i fugere = begam. Vo
Makedonija se sre}ava samo eden
vid, Galeodes graecus C.L. Koch.,
koj e maloaziski element.
LIT.: Jon~e [apkarev, Zoologija na
bez’rbetnite `ivotni, Skopje, 1991; Vla-
dimir Krpac, Branislava Mihajlova, Biodiversity
of Macedonia from a view point of hitherto fau-
nistic investigations. Participation with Under-
project: Klass Insecta, Macedonian Museum of
MRMEVSKI M
Natural History – Ministry of Science, Final Re-
port, Skopje, 1999, 23-30. V. T. K. – M. Kr.
@olt mre`okrilec
MRE@OKRILCI (Neuroptera) –
insekti so izdol`eno tenko telo
so dva para proyirni mre`esti
krilja, po {to go dobile imeto.
Razli~no se oboeni, so golemina
od 1 do 2 cm. Na glavata imaat
eden par relativno dolgi pipala
sostaveni od mnogu ~len~iwa.
Imaat usten aparat za grickawe.
Se razmno`uvaat so potpolna
preobrazba. Larvite imaat tri
para noze; kaj pove}eto vidovi us-
niot aparat e tenka cicalna cev-
ka, so koja go iscicuvaat plenot, a
nekoi larvi imaat jaki vilici za
fa}awe. Mre`okrilcite `iveat
na razli~ni mesta (pokraj reki,
ezera i trevnici). Poznati se
preku 6.000 vidovi. Redot opfa}a
pove}e familii. Najpoznata e
mravkini lavovi (Myrmeleontidae),
~ii larvi se hranat so mravki,
sitni insekti i so vodni molci.
Vo Makedonija ima i drugi inte-
resni vidovi mre`okrilni in-
sekti kako: Mantispa styriaca Poda,
koja spored nadvore{niot izgled
potsetuva na bogomolka; od rodot
Libelloides poznat e vidot L. maca-
ronius Scop., i endemi~niot L. libel-
luloides Sch.; vidot Nemoptera sinua-
ta Oliv. isto taka e endemi~en i
eden od najelegantnite mre`o-
krilni insekti, so dolgi i lento-
vidni zadni krila.
LIT.: Jon~e [apkarev, Zoologija na
bez’rbetnite `ivotni, Skopje, 1991.
V. T. K. – M. Kr.
MRMEVSKI, Pavle (Prilep,
13. XI 1925 ‡ Skopje, 23. I 2003) ‡
novinar, koj po~nuvaj}i od 1947 g.
celiot svoj raboten vek – do pen-
Pavle
Mrmevski
993
M MRTOVE^KA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

zioniraweto (1986) go minal vo MUVAR^IWA (Muscicapidae) – MUVI, GRBAVI (Phoridae) – ma-

agencijata Tanjug. Bil sorabot-
nik, urednik i odgovoren urednik
na Dopisni{tvoto na Tanjug za
Makedonija. Dopisnik na Agen-
cijata od Pariz i dvapati od So-
fija. U~esnik vo NOB. B. P. \.
MRTOVE^KA GLAVA (Acheron-
tia atropos L.) – krupna no}na pepe-
ruga. Pripa|a na grupata samra~-
nici (Sphingiidae). ^esto vleguva
vo p~elini
ko{nici i ja-
de med. Imeto
go dobila po
karakteris-
Mrtove~ka glava ti~nata {ara
na grbnata
strana od teloto {to potsetuva
na mrtove~ka glava. Ima raspon
na kriljata i do 12 cm. @ivee na
suvi i son~evi tereni. Aktivna e
no}e. Rasprostraneta e vo Ju`na
Evropa i vo severna Afrika. Vo
Makedonija se sre}ava retko.
LIT.: Jon~e [apkarev, Zoologija na
bez’rbetnite `ivotni, Skopje, 1991.
V. T. K. – M. Kr.
MRTOVE^KI PLA[T (Nympha-
lis antiopa L.) – dnevna peperuga.
Imeto $ e dadeno spored izgledot
i oboenosta
na kriljata
od gornata
strana. Se
hrani so nek-
tar i so ras-
titelni soko-
Mrtove~ki pla{t vi. @ivee,
prete`no, po
{umskite livadi kade {to ima
brezi. Leta od rana prolet, a naj-
~est e vo juni i vo juli. Raspros-
tranet e skoro vo cela Evropa.
Vo Makedonija e redok vid.
LIT.: Josef Thurner, Die Lepidopterenfauna Ju-
goslawish Mazedoniens. I. Rhopalocera, Grypo-
cera und Noctuidae, Posebno Izdanie, Acta.
Mus. Mac. Sci. Nat., Skopje, 1964; Lionel G.
Higgins and Norman D. Riley, A fild guide to the
Butterflies of Britain and Europe, London and
Glasgow, 1970; Paul Scheider – Predrag Jaksic,
Die Tagfalter von Jugoslawisch Mazedonien Du-
rina (Rhopalocera und Hesperiidae), Munchen,
1990. V. T. K. – M. Kr.
MUVA, ZLATNA (Lucilia caesar
L.) – dvokrilen insekt so metal-
no-zlatno-zeleno oboeno telo.
Dostignuva
dol`ina do
12 mm. Se
hrani so nek-
tar. @ivee vo
naseleni mes-
ta, na |ub-
Zlatna muva ri{ta i eks-
krementi. Se
pojavuva od juni do septemvri.
Rasprostraneta e vo cela Evropa.
LIT.: Jon~e [apkarev, Zoologija na
bez’rbetnite `ivotni, Skopje, 1991.
V. T. K. – M. Kr.
familija mali ptici od podredot
ptici- peja~ki (Oscines). Vo Evro-
pa i kaj nas se
prisutni dva
roda (svra~o-
vidni mu-
var£iwa – Fi-
cedula i kafe-
ni muvar~i-
wa – Muscica-
pa), so vkupno
£etiri vida.
LIT.: Birds in Eu-
rope: population es-
timates, trends and
Svra~ovidno muvar~e conservation sta-
tus, †BirdLife In-
ternational Conservation Series#, 12, Cambridge,
2004; C. Harrison, An Atlas of the Birds of the
Western Palaearctic, Glasgow, 1982.
Sv. P. – V. Sid.
MUVI, VISTINSKI (Musci-
dae) – dvokrilni insekti, glavno
paraziti na ~ovekot i na `ivot-
nite. Se hranat i so organski ma-
terii vo raspa|awe. Larvite se
razvivaat vo gnili organski ma-
terii ili parazitiraat vo telata
na drugi `ivotni. Najpoznat
pretstavnik e doma{nata muva
(Musca domestica L.) koja, prestoju-
vaj}i i na ne~isti predmeti i na
hrana, prenesuva zarazni bolesti
kako tifus i tuberkuloza.
LIT.: Jon~e [apkarev, Zoologija na bez-
’rbetnite `ivotni, Skopje, 1991.
V. T. K. – M. Kr.
MUVI, GASENI^ARKI (Tachi-
nidae) – mnogu korisni dvokrilni
insekti. Larvite parazitiraat na
gasenici od {tetni insekti. Vo
Makedonija se potvrdeni 28 vida.
Najpoznat vid e Agria affinis Fallen,
~ija larva parazitira na gubarot
i na drugi {tetni insekti.
LIT.: Jon~e [apkarev, Zoologija na
bez’rbetnite `ivotni, Skopje, 1991; Vla-
dimir Krpac, Branislava Mihajlova, Biodiversity
of Macedonia from a view point of hitherto fau-
nistic investigations. Participation with Under-
project: Klass Insecta, Macedonian Museum of
Natural History – Ministry of Science, Final Re-
port, Skopje, 1999, 23-30. V. T. K. – M. Kr.
MUVI, GRABLIVI (Asilidae) –
dvokrilni grablivi insekti. No-
zete im se silni i vlaknesti. Se
hranat so
drugi insek-
ti, lovej}i gi
od zaseda; i
larvite im se
grablivi.
Grabliva muva
Ovaa fami-
lija muvi vo svetot e zastapena so
4.000 vidovi. Vo Makedonija se
sre}ava vidot golema grabliva
muva (Laphria gibbosa L.), koja vo
p~elarstvoto e poznata kako pre-
dator na p~eli.
LIT.: Jon~e [apkarev, Zoologija na
bez’rbetnite `ivotni, Skopje, 1991.
V. T. K. – M. Kr.
li dvokrilni insekti so karakte-
risti~no grbavo telo. Pove}eto
se slabi leta~i. Nekoi se bez
krilja. Larvite od brojni vidovi
`iveat vo materii {to se raspa-
|aat. Nekoi se predatori na p~e-
li, osi ili mravki, a nekoi se pa-
raziti na p~elini larvi. Poradi
toa vo p~elarstvoto se smetaat za
{tetnici. Poznati p~elini {tet-
nici se vidovite Phora incrassata
Schmitz i Megaselia rufipes Mg.
LIT.: Jon~e [apkarev, Zoologija na
bez’rbetnite `ivotni, Skopje, 1991.
V. T. K. – M. Kr.
MUVI, LEBDE^KI – OSOLI-
KI MUVI (Syrphidae) – dvokril-
ni insekti {to se karakterizi-
raat so leb-
de~ki let.
Imaat vpe-
~atliva boja
sli~na so
osite, po {to
go dobile i
imeto osoli-
Lebde~ka muva
ki muvi. Fa-
milijata op-
fa}a okolu 6.000 vida. Od niv, vo
Makedonija se poznati 262 vida,
od koi 6 se endemi~ni. Lebde~ka-
ta muva Scaeva pyrastri L. e ~esta
kaj nas. Poznata e kako {iroko
rasprostranet i korisen insekt,
~ii larvi se hranat so rastitel-
ni vo{ki.
LIT.: Vladimir T. Krpac, Smiljka Simic, Ante
Vujic, Sneûana Radenkovic, Contribution to the
knowledge of Hoverflies (Diptera, Syrphidae) of
Macedonia, Acta Entomologica Slovenica, Ljub-
ljana, 2001, 9/2: 169-174; Vladimir Krpac, Fau-
na of hoverflies (Diptera, Syrphidae) of Macedo-
nia, Doctor Thesis, Departman of Biology and
Ecology, Faculty of Sciences, Novi Sad, 2006.
V. T. K. – M. Kr.
MUVI, MESARKI (Sarcophagi-
dae) – dvokrilni insekti {to se
viviparni. Polagaat beluzlavi
li~inki na sve`o ili na zastoeno
meso, koe lesno go pronao|aat po
mirisot. Vo Makedonija se utvr-
deni 16 vida, od koi najpoznata e
obi~nata muva mesarka (Sarcopha-
ga carnaria L.).
LIT.: Jon~e [apkarev, Zoologija na
bez’rbetnite `ivotni, Skopje, 1991; Vla-
dimir Krpac, Branislava Mihajlova, Biodiversity
of Macedonia from a view point of hitherto fau-
nistic investigations. Participation with Under-
project: Klass Insecta, Macedonian Museum of
Natural History – Ministry of Science, Final Re-
port, Skopje, 1999, 23-30. V. T. K. – M. Kr.
MUVI, TAN^ARKI (Empididae)
– mali dvokrilni insekti. Se ka-
rakterizira-
at po tancot
vo vremeto
na roewe ko-
ga ma{kite
edinki gi da-
ruvaat `en-
Muva tan~arka kite so mali

994
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
uloveni insekti kako dozvola za
parewe. @iveat vo blizina na vo-
di, okolu poto~iwa ili pogolemi
vodni povr{ini. Vo Makedonija
se registrirani 63 vida od ovaa
familija, od koi 6 se endemi~ni.
LIT.: Bogdan Horvat, Aquatic Empididae Fau-
na (Diptera) in Macedonia, Acta, Mus. Mac.
Sci. Nat., Skopje, 1995, 19(6/159): 147-170;
Grupa avtori, Country Stady for biodiversity of
the Republic of Macedonia (first national re-
port), Ministry of environment and physical
planning, Skopje 2003. V. T. K. – M. Kr.
MUVOMORKA (Amanita muscaria
(L.: Fr.) Hook) – mo{ne otroven
vid gaba, ~es-
ta vo iglo-
lisnite {u-
mi vo Make-
donija. Lesno
e prepoznat-
liva po in-
tenzivno cr-
venata boja
Muvomorki
na {apkata,
pokriena so beli krpi~ki. M. K.
†MUGRI# (Polo`aj, prva polo-
vina na 1945) ‡ vesnik, organ na
^etirinaesettata makedonska
mladinska NO udarna brigada
†Dimitar Vlahov#, na makedon-
ski jazik. Redaktor bil D. Gligo-
rov. Za~uvan e samo br. 2 (mart
1945), so 22 stranici na hektog-
rafska tehnika.
LIT.: D-r Boro Mokrov, Razvojot na ma-
kedonskiot pe~at i novinarstvo (od pr-
vite po~etoci do 1945 godina), Skopje,
1980, 447; D-r Boro Mokrov ‡ M-r Tome
Gruevski, Pregled na makedonskiot pe-
~at (1885‡1992), Skopje, 1993, 139. S. Ml.
MUZEJ NA GRAD SKOPJE
(Skopje, 1949) ‡ op{t muzej, osno-
van po oddeluvaweto od Narodni-
ot muzej. Posveten e na istorijata
na gradot Skopje i negovata oko-
lina, od praistorijata do dene{ni
dni. Kako posebni oddeli vo nego
Muzejot na Grad Skopje
se zastapeni arheologijata, etno-
logijata, istorijata i istorijata
na umetnosta. Osnova~ bil Narod-
niot odbor na Skopskata okolija,
a denes raboti pod pokrovitel-
stvo na Sobranieto na gradot
Skopje. Od 1970 g. e smesten vo sta-
rata @elezni~ka stanica na povr-
{ina od 4820 m2. Raspolaga so iz-
lo`ben prostor, rabotilnici,
kancelarii, laboratorii i bibli-
oteka. Vo izminatiot period, pre-
ku redovnata stru~na rabota, ima
pribrano nad 16.000 muzejski pred-
meti. Del od niv se izlo`eni vo
postojanite postavki so etnolo{-
ka, istoriska i arheolo{ka sodr-
`ina. Prireduva i povremeni iz-
lo`bi od sovremenata umetnost.
Vo negoviot sklop raboti i depan-
dansot Muzej na starata skopska
~ar{ija, smesten vo Suli-an, kade
{to ima postojana izlo`ba za nej-
zinoto minato.
LIT.: Dragan Petkovski, Historijski mu-
zeji i zbirke u muzejima Makedonije s poseb-
nim osvrtom na Muzej grada Skopja, Zagreb,
1976; ™orÚe MiqkoviÊ, Muzejska delat-
nost u Makedoniji, Skopje, 2001. K. Bog.
Mizejot na Makedonija
MUZEJ NA MAKEDONIJA &
NACIONALNA USTANOVA
Kompleks na muzei. Najgolema
muzejska institucija vo R. Make-
donija. Naslednik na Arheolo{-
ki muzej, formiran vo 1924 godi-
na. Vo 1984 godina e formiran
kompleksen muzej od nekoga{nite
Arheolo{ki, Etnolo{ki i Isto-
riski muzej. Mati~na muzejska us-
tanova koja sobira, ~uva prou~uva
i prezentira dvi`no kulturno
nasledstvo od oblasta na arheo-
logija, etnologija, istorija i
srednovekovna umetnost. Delovi
od nejzinite golemi kolkcii se
Muzejot na sovremenata umetnost
MUZEJ M
Izlo`ba vo Muzejot na Makedonija
prezentiraat na povremeni iz-
lo`bi i vo postojanite postavki
na arheolo{kiot, etnolo{kot i
istoriskiot muzej i vo galerijata
na ikoni. Vo Arheolo{kata pos-
tavka se prezentirani artefakti
od staroto kameno vreme do doc-
niot sreden vek. Etnolo{kata
postavka prezentira delovi od
bogatata narodna arhitektura,
zanaeti, obi~ai, nakit, obleka i
dr. Vo Istoriskata postavka e
pretstavena duhovnata, kulturna-
ta i politi~kata istorija na Ma-
kedonija. Vo Galerijata na ikoni
se izlo`eni reprezentativni
ikoni, ikonostasti i fesko`ivo-
pis od postvizantiskiot period
do prerodbata. Vo objektot †Kur-
{umli An# koj e del od muzejkiot
kompleks e prezentirana postoja-
na postavka na kameni spomeni-
ci-Lapidarium. Vo sostavot na
Muzejot se nao|aat i nekolku dis-
perzirani muzejski zbirki, spo-
men ku}i i neolitskoto selo
†Tumba Maxari#. K. Bog. - P. J.
MUZEJ NA SOVREMENATA
UMETNOST ‡ SKOPJE ‡ edin-
stvena specijalizirana institu-
cija za sovremenata umetnost vo
RM. Osnovan vo 1964 g. kako re-
zultat na me|unarodnata akcija
995
M MUZEJSKI
Izlo`ba vo Muzejot na sovremenata umetnost
po katastrofalniot zemjotres
(1963) za podaruvawe umetni~ki
dela. Kako vrvna institucija se
zanimava so sobirawe, ~uvawe i
prezentirawe na modernata i
sovremenata umetnost. Negovata
nacionalna i me|unarodna kolek-
cija ima osobeno zna~ewe za regi-
onot i po{iroko.
LIT.: ™orÚe MiqkoviÊ, Muzejska delat-
nost u Makedoniji, Skopje, 2001; Boris
Petkovski, Muzej na sovremenata umet-
nost ‡ Skopje, 1964‡1976, Skopje, 2001;
Sowa Abaxieva Dimitrova, Kontinui-
tet 1977‡1985, Skopje, 2004. Z. Al.-B.
MUZEJSKI ZBIRKI VO MA-
KEDONIJA ‡ muzejski institu-
cii so ograni~ena dejnost. Obi~-
no se odnesuvaat na eden vid pred-
meti na nasledstvoto ili na edna
tematika na odredena nau~na dis-
ciplina so razli~en vid predme-
ti. Postojat pove}e privatni ili
op{testveni muzejski zbirki. Vo
praktikata tie se potencijalni
muzejski ustanovi, dokolku vo niv
se intenzivira stru~nata i nau~-
nata rabota. Postojat pove}e
primeri na prerasnuvawe na zbir-
kite vo muzei, kako {to se: Muze-
jot na Ju`na Srbija nastanat od
arheolo{kata zbirka pri Filo-
zofskiot fakultet vo Skopje
(1924), Prirodnonau~niot muzej
vo Struga, od privatnata zbirka
na d-r Nikola Nezlobinski
(1924) i dr. Sega postojat pove}e
privatni muzejski zbirki, a jav-
nite tri se pod direktna stru~na
uprava na Muzejot na Makedonija
‡ Arheolo{ko-istoriska zbirka
‡ Resen, Arheolo{ka zbirka ‡
Valandovo i Arheolo{ka muzej-
ska zbirka ‡ Ko~ani. K. Bog.
MUZEOLOGIJATA VO MA-
KEDONIJA ‡ informaciska
nauka {to se zanimava so kom-
pleksot na istra`uvaweto, za{-
titata i prezentacijata na mate-
rijalnite i nematerijalnite sve-
do{tva na kulturata i na priro-
data. Teritorijata na Makedoni-
ja, so brojnoto kulturno i pri-
rodno nasledstvo, e osobeno po-
godna za muzeolo{ka obrabotka.
Gi ima pominato re~isi site fa-
zi na muzeologijata vo svetot.
Prisutni se fazite povrzani so
empirisko-deskriptivnata i so
996
teoretsko-sinteti~kata dejnost.
Pove}e e izrazen prakti~niot,
otkolku teoretskiot aspekt na
muzeologijata. K. Bog.
†MUZIKA“ ‡ spisanie na Sojuzot
na kompozitorite na Makedonija.
Po~na da izleguva vo 1997 g. Se iz-
dava na makedonski i na angliski
jazik. Obrabotuva temi svrzani so
minatoto i so sega{nosta na make-
donskata muzi~ka kultura. Dosega
se objaveni 18 broja, vo koi se pub-
likuvani tekstovi za pove}e make-
donski avtori od site generacii,
kako i istra`uva~ki trudovi {to
tretiraat pra{awa od makedon-
skoto podale~no minato. Posvetu-
va posebno vnimanie i na proble-
mi svrzani so folklorot vo Make-
donija. M. Kol.
MUZI^KA ZBIRKA pri Naci-
onalnata i univerzitetska bib-
lioteka †Sv. Kliment Ohrid-
ski#, Skopje ‡ vo 1969 g. pri NUB
†Sv. Kliment Ohridski# se
oformi Oddel za posebni fondo-
vi i zbirki, me|u koi e i Fondot
na muzi~kata zbirka, osnovan na 8
juni istata godina, kako prva mu-
zi~ka biblioteka vo na{ata zem-
ja. Ovoj fond se sostoi od: notna
literatura, audio i videomateri-
jali (gramofonski plo~i, audio i
videokaseti i kompakt-diskovi).
Za ~itatelite na Muzi~kata
zbirka postojat pove}e informa-
tivni pomagala (katalozi, perio-
di~ni spisanija i vesnici, pri-
ra~na literatura i monografski
publikacii so muzi~ka sodr`i-
na). Prviot muzi~ki bibliote-
kar e Jelica Todor~evska, koja
ovaa zbirka ja rakovode{e od 1969
do 2001 g. J. T.
MUZI^KA MLADINA NA
MAKEDONIJA (MMM) ‡ orga-
nizacija, koja kako osnovni prin-
cipi za dejstvuvawe gi ima vgra-
deno statutarnite odredbi na
Svetskata federacija na muzi~-
kata mladina (FJM). MMM e
formirana vo Bitola (1963) i ot-
toga{ e ~len na FJM (kako del od
Muzi~kata mladina na porane{-
na Jugoslavija), a od 1995 g. dej-
stvuva kako samostojna organiza-
cija, pod imeto Muzi~ka mladina
na Makedonija. Od svoeto formi-
rawe do denes MMM pretstavuva
edna od najzna~ajnite alki vo sin-
xirot na raznorodnite muzi~ki
aktivnosti vo Makedonija i nad-
vor od nea. B. Ort.
MUKAETOV, Kiro (Kavadarci,
5. XII 1923 ‡ Skopje, 10. IV 2005) ‡
novinar, pripadnik na prvata po-
voena generacija. Diplomiral na
Filozofskiot fakultet vo
Skopje (1950). U~esnik vo NOB
od oktomvri 1942, apsen i inter-
niran. Od oktomvri 1944 g. go ure-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
duval Biltenot na NOF za Tik-
ve{ijata. Novinar vo †Nova Ma-
kedonija# (1945/46), potoa cela
decenija dopisnik na Tanjug od
Makedonija. Vo periodot 1957/79
g. urednik, glaven urednik i di-
rektor na †Stopanski vesnik#.
Sorabotuval so pove}e mediumi,
osobeno od Slovenija. Go redak-
tiral i podgotvil za pe~at {es-
tomniot zbornik †Tikve{ijata
vo NOB 1941-1945#. B. P. \.
MULA, Husamedin (Skopje, ? – ?,
1552) – osmanliski poet. Bil pro-
fesor na Isabegovata i na Ishak-
begovata medresa vo Skopje, a po-
toa i na poznatata Husrevbegova
medresa vo Saraevo.
LIT.: Herbert Duda, Uskub im 17. Jahrhundert,
Balkanische Studien, Wien, 1949. Dr. \.
Petar
Muli~koski
MULI^KOSKI, Petar (Pri-
lep, 2. III 1929) – arhitekt i urba-
nist. Redoven profesor na Arhi-
tektonskiot fakultet vo Skopje.
Diplomiral na Tehni~kiot fa-
kultet vo Qubqana (1957). Bil na
specijalizacija za regionalno
prostorno planirawe na Univer-
zitetot vo Berkli, SAD. Celiot
raboten vek go pominal kako pro-
fesor na Arhitektonskiot fa-
kultet vo Skopje (Katedra za ur-
banizam). Se zanimava so urba-
nisti~ko i arhitektonsko proek-
tirawe. Negovoto tvore{tvo e
raznovidno. Realizirani objekti:
Palatata na Upravata vo Skopje
(1975); Narodnata i univerzitet-
ska biblioteka †Kliment Ohrid-
ski# vo Skopje (1971); delovnata
zgrada na †Simpo# vo Vrawe - R
Srbija (1975); Sudskata palata vo
Kavadarci, bankata vo Kavadarci
(1974); ku}a za odmor vo Mavrovo
(1980). Izrabotil pove}e urba-
nisti~ki re{enija za pove}e gra-
dovi vo porane{na Jugoslavija.
Se zanimava so nau~noistra`u-
va~ka rabota i so publicistika.
Gi prou~uva problemite i razvo-
jot na gradovite vo Makedonija.
BIBL.: Duhot na makedonskata ku}a,
Skopje, 2000; Duhot na makedonskiot
grad, Skopje, 2002; Duhot na makedonska-
ta gradba, Skopje, 2006.
LIT.: K. Tomovski, Arhitekt Petar
Muli~koski (1929), vo: Arhitekturata
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
na po~vata na Makedonija od sredinata
na XIX do krajot na HH vek. Prilozi za
prou~uvaweto na istorijata na kulturata
na po~vata na Makedonija, 14, Skopje,
2006, 167-176. Kr. T.
Veli
Mumin
MUMIN, Veli (Skopje, 1980) –
bokser. Poteknuva od siroma{no
sedum~leno semejstvo. Ja zavr{il
gimnazijata †Cvetan Dimov# (Ot-
sek aran`er za vnatre{en dizajn)
vo Skopje, a sega e student na Fa-
kultet za bezbednost. So boks se
zanimava od svojata 14-ta godina
kako ~len na Bokserskiot klub
†Skopje#. Za negovata bokserska
kariera se zaslu`ni trenerite
Ru`dija Kala~ i @ivko Dukovski.
So visina od 155 sm., vo kategorija-
ta od 48–51 kg., imal nad 280 me~evi,
od niv 195 pobedi. Deset pati bil
prvak na Makedonija, tripaten no-
sitel na makedonskiot bokserski
trofej †Zlaten gong# (Skopje), prv
stranec pove}epraten dr`aven pr-
vak na Bugarija, petti na Svetsko-
to prvenstvo vo Bangkok (Tajland,
2003) i sportist na Makedonija za
2003 g., 16-ti na Svetskoto prven-
stvo vo Mijanijang (Kina, 2005),
osvojuva~ na bronzen medal na Ev-
ropskoto prvenstvo vo Plovdiv
(2006) i sportist na Makedonija
za 2006 g., osvojuva~ na bronzeniot
medal na Evropskoto prvenstvo vo
Liverpul (2008) i dr. Pove}e godi-
ni nastapuval za najdobriot bugar-
ski bokserski klub od Plovdiv.
Vo brak e so ~etiripatnata prven-
ka na Bugarija vo boks, diplomira-
nata profesorka po boks i fitnes
Maja Poliska. S. Ml.
MURAD I (Brusa, 1326 – Kosovo
Pole, 28. VI 1389) – treti osman-
Sultan
Murad I
liski sultan. Vladeel vo del od
Makedonija 7 godini (1382 – 28. VI
1389). Vo negovo vreme bile osvo-
eni: Serez, Kavala, Drama, Zihne,
Avret Hisar (Kuku{), Ber, Mel-
nik, Strumica, Voden, Ohrid,
Kostur, Serfixe, Prilep, Bito-
la, [tip, dr. Zaginal vo bitkata
so srpskiot knez Lazar na Kosovo
Pole.
LIT.: H. Ganem, E`tudes d`histoire orientale,
Les sultans ottomans, t. I., Paris, 1901; A. Stoja-
novski, Gradovite na Makedonija od kra-
jot na XIV do XVII vek, Skopje, 1981. J. Jan.
Ferid
Murad
MURAD, Ferid (Vaiting, SAD,
14. IX 1936) ‡ farmakolog, redo-
ven prof. na Univ. Teksas, Hjus-
ton, akademik. Negoviot tatko e
roden vo Gostivarsko, Makedoni-
ja. Diplomiral na DePauw univer-
zitetot vo Indijana, grupa bio-
logija i hemija (1958), a vo 1965 g.
diplomiral istovremeno klini~-
ka i institutska medicina (PhD)
na Western Reserve univerzitetot
vo Klivlend (SAD). Od 1965 do
1967 g. specijalizira interna me-
dicina vo Op{tata bolnica vo
Masa~usets. Neposredno po spe-
cijalizacijata zaminuva vo NIH –
Bethesda, Institut za bolesti na
srceto, Va{ington. Vo 1970 g. os-
noval Oddel za klini~ka farma-
kologija pri Klinikata za inter-
na medicina na Univ. vo Virxi-
nija, a vo 1975 g. se zdobiva so zva-
weto redoven profesor i e eden
od najmladite redovni profesori
na univerzitetite vo SAD. Vo
1981 g. ja prifa}a ponudata na
Stendford univerzitetot vo Ka-
lifornija za {ef po interna me-
dicina vo Palo Alto Veterans bolni-
cata, a vo 1988 g. stanuva potpret-
sedatel na biotehnolo{ka kom-
panija Abbott. Vo 1997 g. stanal di-
rektor na Institutot za integra-
tivna biologija, farmakologija
i fiziologija na Univ. vo Hjus-
ton, Teksas. Rezultatite od nego-
vite 40-godi{ni nau~ni istra`u-
vawa pretstavuvaat monumental-
na kontribucija na medicinskata
nauka i praktika. Toj e eden od
trojcata dobitnici na Nobelova-
ta nagrada za medicina za 1998 g.
za identifikuvawe i utvrduvawe
na brojnite funkcii vo organiz-
MURATI M
mot na azotniot oksid, prvata
signalna molekula vo forma na
gas. Objavil pove}e od 300 truda
vo najrenomiranite nau~ni spi-
sanija. Izbran e za ~len na MA-
NU nadvor od rabotniot sostav
na 10. V 2000 g. G. Efr.
MURATI, Murat ]emal (Murat
Qemal Murati) (s. Tuhin, Ki~evsko,
12. VI 1955) – lingvist, albanolog.
Osnovno i sredno obrazovanie za-
vr{il vo Ki~evo, a diplomiral
na Grupata za albanski jazik i
kni`evnost na Filolo{kiot fa-
kultet vo Pri{tina, kade {to i
magistriral i doktoriral. Bil
izbran za nadvore{en sorabot-
nik na Tetovskiot univerzitet,
kako viziting-profesor po Dija-
lektologija i Istorija na alban-
skiot jazik. Raboti kako vi{ nau-
~en sovetnik vo Albanolo{kiot
institut vo Pri{tina. Ima obja-
veno pove}e od 150 nau~ni trudo-
vi, statii i studii od potesnata
oblast na albanistikata.
BIBL.: Sllavizmat nÒ tÒ folmet shqipe nÒ Maqe-
doni, PrishtinÒ, 1989; Albanizmat nÒ tÒ maqedo-
nase, PrishtinÒ, 1992; Kokra urtÒsie pÒr gjuhÒn,
TetovÒ, 2001; Fjalori i shqiptarÒve tÒ Maqedoni-
sÒ, PrishtinÒ, 2002; Fjalori idiomatik shqip-ma-
qedonisht, Shkup, 2002; Standardi gjuhÒsor dhe
kultura e shprehjes, PrishtinÒ, 2004; BashkÒmar-
rÒdhÒniet gjuhÒsore maqedonase-shqiptare, Te-
tovÒ, 2007. A. P.
Xeladin
Murati
MURATI, Xeladin (s. Xep~i{-
te, Tetovsko, 15. II 1942) ‡ peda-
gog, univerzitetski profesor.
Zavr{il u~itelska {kola vo
Skopje, pedagogija na Filozof-
skiot fakultet vo Skopje (1969),
magisterski studii na Filozof-
skiot fakultet vo Belgrad
(1978), a so doktorat na pedago{-
ki nauki se steknal na Univerzi-
tetot vo Pri{tina (1984). Rabo-
tel kako u~itel; bil direktor na
Zavodot za unapreduvawe na pre-
du~ili{noto i osnovnoto vospi-
tanie i obrazovanie vo Tetovo; i
profesor na Pedago{kata akade-
mija vo Skopje. Za redoven pro-
fesor na Pedago{kiot fakultet
†Sv. Kliment Ohridski# vo
Skopje e izbran (1999) po predme-
tite Op{ta pedagogija i Metodo-
logija na pedago{kite istra`u-
vawa. Bil pratenik vo Sobranie-
997
M MURATOVSKA-NAUMOVSKA
to na RM, a ja vr{el i funkcijata
potpretsedatel i ~len na Sove-
tot za bezbednost. Avtor e na
okolu 150 stru~ni i nau~ni tru-
dovi so raznovidna pedago{ka te-
matika, me|u koi i na u~ebnicite:
†Op{ta pedagogija# i †Metodo-
logija na pedago{kite istra`uva-
wa# (1998), na albanski jazik.
BIBL.: Problemi na pedagogijata, 1992;
Prilozi za obrazovanieto, nastavata i
u~ili{teto, 1996; Aspekti na siste-
mot na obrazovanieto vo Makedonija,
1997 (na albanski jazik) i dr. K. Kamb.
Marija
Muratovska-
Naumovska
MURATOVSKA-NAUMOVSKA,
Marija (Skopje, 17.VI 1955) ‡ sop-
ran. Diplomirala pijano i solo-
peewe i magistrirala vo istata
oblast na Fakultetot za muzi~ka
umetnost vo Skopje. Univerzi-
tetski profesor, nastavnik po
solo-peewe. Nastapuvala na kon-
certniot podium kako pevica so
solo recitali, vo vokalno-inst-
rumentalni dela i na operskata
scena. Gostuvala vo SAD, [ved-
ska, Germanija, Italija. F. M.
Gligor
Muratovski
MURATOVSKI, Gligor Sera-
fimov (Gali~nik, 22. III 1897 ‡
Skopje, 17. VII 1976) ‡ ftiziolog,
redoven prof. na Med. f. vo Skop-
je, osnovopolo`nik na Institu-
tot za gradni bolesti. Eden od pr-
vite nastavnici na novoformira-
niot Med. f. vo Skopje (1947), bo-
rec protiv tuberkulozata vo Ma-
kedonija. Bil dekan na Med. f. vo
Skopje vo 3 mandati i eden od os-
nova~ite i pretsedatel na MLD
(1958‡1959) i na spisanieto
MMP, pretsedatel na ftiziolo-
zite na SFRJ. Po penzionirawe-
998
to (1966) ja prodol`il svojata hu-
mana rabota i aktivnost vo Crve-
niot krst na Makedonija vo Sek-
cijata za borba protiv tuberkulo-
zata. Avtor e na prvata skripta
po ftiziologija vo RM. Br. N.
Kiril
Muratovski
MURATOVSKI, Kiril (Gali~-
nik, 14. III 1930 – Skopje, 21. VII
2005) – arhitekt. Diplomiral na
Arhitektonskiot otsek pri Teh-
ni~kiot fakultet vo Skopje
(1957). Kako proektant rabotel
vo proektantskoto pretprijatie
†Proektant# i vo †Makedonija-
proekt# vo Skopje. Osven stanbe-
ni objekti, proektiral i reali-
ziral i op{testveni, adminis-
trativni i delovni zgradi. Se za-
nimaval i so publicisti~ka dej-
nost. Pozna~ajni realizirani ob-
jekti: Stokovna ku}a vo Kavadar-
ci (1965); Konzulat na R Franci-
ja vo Skopje (1966); Gradski
plo{tad vo Tetovo (1967); kom-
pleks na Muzei na Makedonija vo
Skopje (so M. Tomi}); delovna
zgrada na ZOIL †Makedonija# vo
Skopje (1977, so M. Sidoski).
K. Muratovski i M. Sidoski:
zgradata na ZOIL †Makedonija# (1977)
LIT.: T. Pisevski, Arhitekt Kiril Mu-
ratovski (1930–2005), vo: Arhitektura-
ta na po~vata na Makedonija od sredina-
ta na XIX do krajot na HH vek. Prilozi
za prou~uvaweto na istorijata na kultu-
rata na po~vata na Makedonija, 14, Skopje
2006, 187-192. Kr. T.
MURATOVSKI, Fim~o (Skopje,
11. VIII 1931) ‡ dirigent. Vo 1958
g. diplomiral dirigirawe na Mu-
zi~kata akademija vo Zagreb
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
Fim~o
Muratovski
(prof. M. Horvat). Specijalizi-
ral vo S.-Peterburg. Od 1959 e
anga`iran kako dirigent vo Ope-
rata i Baletot na MNT i na taa
dol`nost ostanuva do 1971 g.. Na
dvapati (1963/64 i 1967/68) po edna
godina bil vr{itel na dol`nosta
direktor na ovaa institucija. Od
1971 do 1983 g. e dirigent vo Make-
donskata filharmonija, vo koja
prvite 7 godini bil i nejzin di-
rektor. Od 1983 do 1996 g. e nas-
tavnik, redoven profesor na Fa-
kultetot za muzi~ka umetnost vo
Skopje. Vo 2 mandata bil i dekan
na ovoj fakultet. Kako dirigent
postavil i dirigiral pove}e od
40 operski i baletski dela od kla-
si~niot, sovremeniiot i doma{-
niot repertoar. Na koncertniot
podium realiziral golem broj
simfoniski i kamerni dela, so
poseben afinitet kon doma{noto
tvore{tvo. Bil osnova~ i diri-
gent na Mladinskiot i na Make-
donskiot kameren orkestar i di-
rigent i umetni~ki rakovoditel
na Kamerniot orkestar na MRTV.
Gostuval vo pove}e zemji na Evro-
pa i Latinska Amerika. Zaedno so
D. Ortakov e koavtor na publika-
cijata †Vol{ebniot Orfej, 55 go-
dini makedonska opera#. Dr. O.
MURAT-PA[INA XAMIJA
(Skopje, Stara ~ar{ija, XV v.) –
verski objekt, spomenik na kultu-
rata. Izgradena pod ktitorstvo
na Ibni {ahin, a obnovena od
Murat-pa{a, po kogo i go dobila
imeto. Nastradala vo zemjotre-
sot od 1555 g. i vo po`arot od
1689, obnovena vo 1802/03 i vo
Murat-pa{ina Xamija (XV v.)
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
1982 g. Se odlikuva so ednostavna
arhitektura i so elementi karak-
teristi~ni za barokniot stil.
LIT.: Lidija Kumbaraxi-Bogoevi}, Os-
manliski spomenici vo Skopje, Skopje,
1998; Ayverdi Ekrem Hakki, Avrupa’da Osmanlx
Mimarx Eserleri. Yugoslavya, lll cild, 3. kitab, Is-
tanbul, 1981; Salih Asim, Istorija na
Skopje i negovata okolina. Prevod i ko-
mentari d-r Dragi \orgiev, Muzej na grad
Skopje, Skopje, 2005. Dr. \.
Zoze
Murgoski
MURGOSKI, Zoze (s. Modri~,
Stru{ko, 3. X 1950) – redoven pro-
fesor na Filolo{kiot fakultet
†Bla`e Koneski# vo Skopje. Os-
novno (1964), sredno (1969) obrazo-
vanie (1969) i Filolo{ki fakul-
tet (1976) zavr{il vo Skopje. Ma-
gistriral na temata †Pasivne kon-
strukcije u engleskom i makedon-
skom jeziku# na Filolo{kiot fa-
kultet vo Belgrad (1984), a dokto-
riral na temata †Na~ini na iska-
`uvawe idnost vo angliskiot i ma-
kedonskiot jazik# na Filolo{ki-
ot fakultet vo Skopje (1991). Ra-
botel kako sta`ant na Filolo{-
kiot fakultet vo Skopje (1981),
pomlad asistent (1982–1984), asis-
tent po sovremen angliski jazik
(1984–1991), docent (1991–2001),
vonreden (1996–2001) i redoven
profesor (2001). Na Katedrata za
preveduvawe i Katedrata za an-
gliski jazik predava Kontrastivna
analiza na angliskiot i makedon-
skiot jazik i Terminologija, a na
postdiplomskite studii predava
Tehnika na nau~nata rabota i
Op{ta lingvistika i leksikogra-
fija. Negoviot nau~en interes e
svrten kon leksikografijata, kon-
trastivnata gramatika, termino-
logijata i lokalizacijata na soft-
verot na makedonski jazik.
BIBL.: Makedonsko-angliski razgovornik,
Skopje, 1991; Makedonsko-angliski re~nik,
Veles, 1992; Anglisko-makedonski re~nik,
Skopje, 1993; Anglisko-makedonski re~nik
na idiomi, Skopje, 1993; Anglisko-make-
donski i makedonsko-angliski re~nik,
Skopje, 1995; Gramatika na angliskiot
jazik, Skopje, 1995; Re~nik na kompjuters-
ki termini, Skopje, 1996; Deloven anglis-
ki, Skopje, 1996; Makedonsko-angliski
re~nik na idiomi, Skopje, 1996; English
Grammar with contrastive notes on Macedonian,
Skopje, 1997; Gramatika na angliskiot
jazik, Ve`bi, Skopje, 1997; Anglisko-make-
donski i makedonsko-angliski deloven
re~nik, Skopje, 1997; Anglisko-makedons-
ki i makedonsko-angliski re~nik so gra-
matika, Skopje, 1997; Golem anglisko-make-
donski re~nik, Skopje, 2001; Golem make-
donsko-angliski re~nik, Skopje, 2003;
Makedonsko-angliski-albanski praven
re~nik, Skopje, 2003 (so koavtori); Re~nik
na makedonskiot jazik, Skopje, 2005;
Lokalizacija i prevod na makedonski jazik
na programite na Majkrosoft Office 2007 i
Windows Vista, Skopje, 2008; English-
Macedonian Phrase Book, Skopje, 2008; English-
Macedonian Learner’s Dictionary, Skopje, 2008;
Anglisko-makedonski i makedonsko-anglis-
ki deloven i praven re~nik, Skopje, 2008;
Leksikon na stranski zborovi, Skopje,
2009; Re~nik na makedonskiot jazik. Vtoro
pro{ireno i preraboteno izdanie, Skopje,
2009; Lokalizacija i prevod na makedons-
ki jazik na programata Majkrosoft Office
Server LIP12, Skopje, 2009. S. Ml.
MURTEZANI, Izaim (s. Kopa-
nica, Skopsko, 3. IV 1965) ‡ filo-
log, nau~en sorabotnik, istra`u-
va~ na albanskiot folklor vo
Makedonija vo Institutot za
folklor †Marko Cepenkov# vo
Skopje. Osnovno obrazovanie za-
vr{il vo rodnoto mesto, a sredno
i Filolo{ki fakultet (Grupa za
albanski jazik i kni`evnost) vo
Skopje (1988). Na istiot fakul-
tet magistriral na temata †Tur-
cizmite vo jazikot na albanskata
i makedonskata narodna poezija#
(16. III 1998) i doktoriral na tema
†Mitskite elementi vo alban-
skiot i vo makedonskiot juna~ki
epos i balada#. Prvin rabotel ka-
ko nastavnik po albanski jazik i
kni`evnost vo COU †Marko Ce-
penkov# vo Stanica Zelenikovo,
podocna kako lektor vo MRT ‡
Redakcija na albanski jazik, a po-
toa preminal na rabota vo Insti-
tutot za folklor †Marko Cepen-
kov# vo Skopje (15. II 1995).
BIBL.: Në shtjellën e arketipeve, †Flaka#,
Shkup, 2001; Turcizmite vo jazikot na al-
banskata i makedonskata narodna poezi-
ja, Skopje, 2001; Mitski elementi vo al-
banskiot i makedonskiot juna~ki epos i
balada, Skopje, 2006.
LIT.: 50 godini Institut za folklor.
Bibliografija na izdanijata na Insti-
tutot za folklor †Marko Cepenkov# ‡
Skopje i na magisterskite i doktorski-
te disertacii na sorabotnicite 1950‡
2000. Podgotvila Mirjana Anastasova,
Skopje, 2000, 150. S. Ml.
MURXEVA-[KARI], Olga Ki-
rilova (Kavadarci, 17. IX 1944) ‡
psiholog, univerzitetski profe-
sor. Diplomirala na Filozof-
skiot fakultet vo Belgrad (1967).
Magistrirala na Univerzitetot
vo Pariz (1973), a doktorirala na
Filozofskiot fakultet vo Skop-
je (1983). Rabotela kako klini~ki
psiholog (1969–1972), a od 1973 g.
e vrabotena na Filozofskiot
fakultet vo Skopje. Osnovopo-
lo`nik e na Institutot za psiho-
logija (1974), na Balkanskiot cen-
tar za prou~uvawe na mirot (1993),
na Studiite za mir i razvoj pri
Filozofskiot fakultet vo Skop-
je (1997), kako i na nau~nite dis-
MUSALEVSKI M
Olga
Murxeva
-[kari}
ciplini razvojna psihologija,
psihologija na rodot i transfor-
mirawe na konfliktite. Rakovo-
dela niza proekti na me|unarod-
nite organizacii UNESKO,
UNICEF, UNDP, TEMPUS,
OMEP i IPRA. Me|unaroden
ekspert e vo oblasta na razvojot
na ramnopravni odnosi me|u po-
lovite, i razvojot na kulturata
na mirot i nenasilstvoto. Obja-
vila pove}e trudovi, u~ebnici i
prira~nici.
BIBL.: Bebe{ki prikazni, 1990, 1991;
Rasteme i se razvivame, (koavtor so E.
Makazlieva), 1990; Women’s Vizion – Prioriti-
es, Projects and Strategies, 1997; Psihologija
na rodot, 2002; Razvojna psihologija,
2004; Nenasilna transformacija na kon-
flikti, 2006 i dr.
LIT.: Filozofski fakultet vo Skopje:
1920–1946–2006, Skopje, 2006, 266. V. Arn.
MUSA KESEXIJA (Musa Arba-
nasa) (Carigrad, vtorata polovi-
na na XIV v. ‡ Carigrad, 1413) ‡
osmanliski princ, epski junak so
izvonredna sila i natprirodni
svojstva (so tri srca). Bil sin na
sultanot Bajazid. Vo borbata na
bra}ata za osmanliskiot prestol
(1409‡1413) pobedil Mehmed, koj
razvil propaganda protiv nego,
nare~uvaj}i go kesexija (razboj-
nik), poradi {to stanal pogoden
lik na zulum}ar vo makedonskata
narodna poezija, pretstaven glav-
no kako odmetnik od sultanot i
drumski nasilnik vo Ka~ani~ka-
ta Klisura. Vo epskata narodna
pesna toj deli megdan so Krale
Marko i vo taa borba zaginuva
†kraj Vardara, na Demir Kapija#.
Nivniot dvoboj e pretstaven i na
edna freska vo crkvata †Sv. Bogo-
rodica# vo s. Lopatica, Bitolsko.
LIT.: Nedim Filipovi}, Princ Musa i {ejh Ved-
reddin, Sarajevo, 1971; Juna~ki narodni pesni.
Izbor i redakcija d-r Kiril Penu{liski,
Skopje, 1968, 158–164; Aleksandar Matkov-
ski, Otporot vo Makedonija vo vremeto na
turskoto vladeewe, II. Duhovniot otpor,
Skopje, 1983, 81, 84, 86 i 87. S. Ml.
MUSALEVSKI, Alekso (Dra-
go{, Bitolsko, 20. I 1920 – Skopje,
22. III 1994) – agronom, prvoborec,
op{testvenik. Zavr{uva Realna
gimnazija vo Bitola kako talen-
tiran u~enik so stipendija. Stu-
diite gi zapo~nuva vo Zemun –
999
M MUSLI
Belgrad, no poradi Vtorata svet-
ska vojna gi prekinuva. Se vklu-
~uva vo NOB i ja zavr{uva kako
komesar na Odredot †Dame Gru-
ev#. Nositel e na Partizanska
spomenica 1941. Kako veteran os-
tanuva vo ~in major. Vo 1946 g. gi
prodol`uva studiite na Zemjo-
delskiot fakultet vo Praga. Po-
radi slu~uvawata vo 1948 g. se
vra}a vo Skopje i na novoformi-
raniot Zemjodelsko-{umarski
fakultet diplomira kako prv
student. Potoa se vrabotuva na
istiot fakultet kako asistent
po genetika. Bil na specijaliza-
cija vo [vedska i vo Germanija.
Osven na pogolem broj objaveni
nau~ni i stru~ni trudovi, avtor e
i na pet novosozdadeni sorti: ’r`
(3), p~enica (1) i afion (1). Eden
mandat (1953–1957) bil naroden
pratenik vo Narodnoto sobranie
na RM. Za svojata rabota ima go-
lem broj priznanija. P. Iv.
MUSLI, ]emal (psevd. Huriet)
(Skopje, 3. III 1921) ‡ politi~ki
rabotnik i op{testvenik. Zavr-
{il gimnazija i pedago{ki kurs.
Bil ~len na KPJ (od prvata polo-
vina na 1941), ~len na musliman-
skata partiska kelija vo Skopje
(od po~etokot na juni 1941) i, za-
edno so ]emal Sejfula, odgovo-
ren za pe~atnicata na PK na KP
vo Makedonija (20. VI ‡ septem-
vri 1941). Naskoro potoa, zaedno
so ~lenovite na muslimanskata
partiska }elija Abdu{ Hisein i
Re{at Mustafa, stanal borec na
Skopskiot narodnooslobodite-
len partizanski odred (13. X
1941). Bil ~len i na MK na KPJ
vo Skopje. Po Osloboduvaweto
bil poverenik na Gradskiot na-
roden odbor, upravnik na ni`ata
Partiska {kola, direktor na os-
novno u~ili{te i na albanskata
U~itelska {kola †Zef Qu{
Marku# i ~len na Gradskata kon-
ferencija na SSRN vo Skopje,
~len na Republi~kiot odbor na
SZBNOV na SRM i pratenik vo
Prosvetno-kulturniot sobor na
Sobranieto na SFRJ (1970).
BIBL.: Neprijatelot be{e nemo}en, †13
Noemvri#, V, 5, Skopje, 1966, 6; Medresata
nadvor od yidi{tata, †13 Noemvri#, VI-
II, 8, Skopje, 1969, 16; 50 godini od smrtta
na Zef Qu{ Marku, †Nova Makedonija#,
XXVI, 8573, Skopje, 3. XII 1970, 4; Prvata
no} so partizanite, †13 noemvri#, IX, 9,
Skopje, 1970, 8; Preku `eleznata ograda,
†Ve~er#, IX, 2430, Skopje, 26. III 1971, 15;
Golorakiot pobednik i partizanot
†Sloboda#, †Nova Makedonija#, XXVII,
9141, Skopje, 4. VII 1972, 6; Prvata no} so
partizanite, †Skopje vo osloboditelna-
ta vojna i revolucija 1941‡1945#, tom I, kn.
prva, Skopje, 1984, 184-185.
LIT.: ]emal Sejfula, Aktivnosta na ed-
na partiska }elija vo 1941 godina vo
Skopje, †Nova Makedonija#, XVII, 5248-
5253, Skopje, 1. VI 1961; istiot, Partiska-
ta tehnika vo †Zinxirli# te}e, †13 No-
1000
emvri#, I, 1, Skopje, 1962, 14; Mitre Inade-
ski, Hronologija na Skopje. Rabotni~ko-
to i Narodnoosloboditelnoto dvi`ewe
1939‡1945, kniga vtora, Skopje, 1974, 51,
53, 71 i 75. S. Ml.
MUSLIU, Albert (Gostivar, 13.
XI 1965) – pravnik, ekspert za ~o-
vekovite prava. Izvr{en direk-
tor na ADI vo Gostivar i pretse-
dava~ na Balkanskata mre`a za ~o-
vekovi prava. R.
Ne`det
Mustafa
MUSTAFA, Ne`det (Skopje, 17. V
1962) – novinar, politi~ar. Gi za-
vr{il studiite na Katedrata po
filozofija na Filozofskiot fa-
kultet vo Skopje. Novinar vo Rom-
skata redakcija na MRT (1991–1994),
gradona~alnik na Op{tinata [uto
Orizari (1996–2000), pratenik vo
Sobranieto na RM (2002–2008) i
minister bez resor vo Vladata na
RM (od 2008). Generalen sekretar
na PCER (1991–1994), pretsedatel
na DPPRM (1994–2002) i na OPE
(2002–2009). R.
Re{ad
Xafer
Mustafa
MUSTAFA, Re{ad Xafer (psevd.
^up~i}) (Kriva Palanka, 2. V
1923 ‡ Vr{ac, Vojvodina, 21. III
1947) ‡ prvoborec na NOAVM i
voen pilot. Od ekonomski pri~i-
ni so celoto semejstvo se prese-
lile vo Skopje (1930). Zavr{il
osnovno u~ili{te, ve~erno ra-
botni~ko u~ili{te i bravarski
zanaet. Bil aktiven ~len na Ur-
sovite sindikati, ~len na SKOJ
(od 1939), kandidat za ~len na
KPJ (od po~etokot na 1940), ~len
na KPJ (od prvata polovina na
1941) i nositel na aktivnstite na
KUD †Jard’m#, koe vo tekot na
1941 g. organiziralo pove}e pro-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
Spomen beleg na mestoto na ku}ata vo koja `iveel
Mustafa Re{at Xafer (ul. Kozara, br. 4 vo Skopje)
gresivni kulturno-zabavni pri-
redbi za turskoto i albanskoto
naselenie vo Skopje. Bil borec
na Skopskiot narodnooslobodi-
telen partizanski odred (od 13. X
1941). Kako partizan se razbolel
i rakovodstvoto na Odredot go
ilegaliziralo na lekuvawe vo
Skopje, prefrlaj}i go od ku}a vo
ku}a. Po soznanijata deka bugar-
skata policija mu vlegla vo tra-
gata, bil prefrlen vo Tetovo i
potoa vo Tirana. Po ozdravuva-
weto se priklu~il kon NOD na
Albanija, no bil uapsen od itali-
janskite okupacioni vlasti i od-
veden vo Tiranskiot zatvor, kade
{to ostanal pove}e od edna godi-
na. Po kapitulacijata na Italija
(8. IX 1943) se vratil na teritori-
jata na Zapadna Makedonija i sta-
nal borec na Prvata makedonsko-
kosovska NOUB (11. XI 1943). Po
Osloboduvaweto bil voen pilot.
Zaginal kako pilot na edrilica.
Nemu mu e posveten spomenikot
(avtor Maksim Dimanovski, 1975)
kaj krstosnicata me|u bulevarite
†G. Del~ev# i †K. Misirkov# pred
Sudskata palata i vlezot vo Uni-
verzitetot †Sv. Kiril i Meto-
dij# vo Skopje, kade {to se nao|a-
la negovata ku}a.
LIT.: Abdu{ Husein, ^up~i} juri{a so
pesna, †13 Noemvri#, IV, 4, Skopje, 1965, 10;
Bea, zaginaa, ostanaa, Skopje, 1969, 124;
Mitre Inadeski, Hronologija na Skopje.
Rabotni~koto i Narodnoosloboditel-
noto dvi`ewe 1939‡1945, kniga vtora,
Skopje, 1974, 71; Krsto Zdravkovski, Da ne
se zaboravi. Spomenici i spomen belezi
vo Skopje, Skopje, 1982, 85. S. Ml.
MUSTAFA, Faik Avzi (Faik Av-
zi Mustafa) (s. Gre{nica, Ki~ev-
sko, 1949) ‡ pedagog i univ. pro-
fesor. Osnovno i sredno obrazo-
vanie zavr{il vo rodnoto mesto
i vo s. Zajas. Sredno obrazovanie
zavr{il vo †Zef Qu{ Marku# vo
Skopje, a diplomiral na Grupata
za pedagogija na Filozofskiot
fakultet vo Skopje. Se vrabotil
kako bibliotekar na Katedrata
po albanski jazik na Filolo{ki-
ot fakultet vo Skopje. Magistri-
ral na Univerzitetot vo Zagreb,
a doktoriral na Skopskiot uni-
verzitet. Po doktoriraweto e iz-
bran za redoven profesor na Ka-
tedrata za albanski jazik i kni-
`evnost po predmetot Metodika
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
na nastavata po albanski jazik i
kni`evnost. So svoi trudovi ze-
mal aktivno u~estvo na golem
broj seminari, nau~ni konferen-
cii, sobiri i simpoziumi vo RM
i nadvor od nea.
BIBL.: Figura m[suesish shqiptar[, Tetov[,
1995; Razvojot na osnovnoto u~ili{te
na albanski jazik vo Republika Makedo-
nija od 1945-1975 g., 1998; Didaktika na
albanskiot jazik i na kni`evnoto ~ita-
we, 2002; Razvojot na govorot kaj decata
od 0 do 5 godini, 2002; Hyrje n[ metodolog-
jin[ e pun[s k[rkimore-shkencore n[ fush[ t[ filo-
logjis[, Menora, Shkup, 2006. A. P.
Mustafa-pa{ina xamija (XV v.)
MUSTAFA-PA[INA XAMI-
JA (Skopje, Stara ~ar{ija,
1492/1493) – verski objekt, spome-
nik na kulturata. Izgradena pod
ktitorstvo na Mustafa-pa{a, os-
manliski sanxakbeg i vezir. Pok-
raj xamijata bile podignati i
imaret i karvan-saraj, koi ve}e ne
postojat. Vo dvorot na xamijata se
nao|a turbeto na Mustafa-pa{a.
Ima kvadratna osnova, pokriena
so impozantna kupola, so pre~nik
od okolu 16 m. Vlezniot trem e
pokrien so tri mali kupoli, pot-
preni na ~etiri stolba. O{tetu-
vana i renovirana, pretstavuva
eden od najubavite osmanliski
kulturni spomenici vo Skopje.
LIT.: Lidija Kumbaraxi-Bogoevi}, Mus-
tafa-pa{ina xamija Skopje, biblioteka
Male turisti~ke monografije, Zagreb,
1975; Osmanliski spomenici vo Skopje,
Skopje, 1998; Ayverdi Ekrem Hakki, Avru-
pa’da Osmanlx Mimarx Eserleri. Yugoslavya, lll
cild, 3. kitab, Istanbul, 1981, 262-264. Dr. \.
MUSTAFOV, Ferus ([tip, 20.
XII 1950) ‡ klarinetist i sakso-
fonist. Eden od najgolemite vir-
tuozi na modernata balkanska
pop-muzika. Na negoviot reper-
toar e muzikata od pove}eto bal-
kanski narodi. Kon krajot na de-
vedesettite godini na HH v. po~-
Ferus
Mustafov
na negovata intenzivna me|una-
rodna kariera so u~estvo na go-
lem broj poznati etnofestivali.
Nastapuval vo golem broj zemji
vo svetot i snimil desetina albu-
mi, glavno so instrumentalni
kompozicii. M. Kol.
Dragan
Mutibari}
MUTIBARI], Dragan (Sombor,
10. XI 1946) ‡ fudbaler. Zavr{il
Sredno grafi~ko u~ili{te vo
Sremska Mitrovica (1965). Toj e
~len na Fudbalskiot klub †Be-
~ej# (1958–1964), golman vo FK
†Vardar# vo Skopje (1966–1975 i
1978–1984) i na nekolku drugi
klubovi vo zemjata (do 1991), kako
i vo FK †[alke# (Germanija,
1975–1977). Za mladinskata rep-
rezentacija na Jugoslavija igral
9 natprevari, a za seniorskata 10.
So Mladinskata reprezentacija
do 21 g. osvoil prvo mesto vo Ev-
ropa (1968). Bil eden od najdobri-
te golmani vo zemjata i vo Evro-
pa, a e uspe{en i kako trener.
Bil izbran za najdobar sportist
na Makedonija (1969). D. S.
MUFLON (Ovis ammon) – parno-
kopiten cica~ od familijata
praznorogi (Bovidae), koj naselu-
va planinski {umi. Kaj nas e pri-
suten samo vo ogradeni lovi{ta.
LIT.: S. Petkovski – B. Krystufek, Cicaci na
Makedonija, Skopje, 1998; A. J. Mitchell-Jones,
G. Amori, W. Bogdanovicz, B. Krystufek, P. J.
H. Reijnders, F. Spitzenberger, M. Stubbe, J. B.
M. Thissen, V.Vohralik, J. Zima, The Atlas of Eu-
ropean Mammals, London–San Diego, 1999.
Sv. P. – V. Sid.
MUHAXIRI VO MAKEDONI-
JA (XIX v.) – muslimani-begalci
(Turci, Albanci, ^erkezi, Bo{-
waci, Tatari) {to gi napu{tale
MUHI] M
podra~jata {to gi zagubila Os-
manliskata Imperija na Balkan-
skiot Poluostrov vo vremeto na
Isto~nata kriza (1875-1881), ~ij
broj iznesuval okolu 50.000 –
60.000 semejstva. Tie pristignale
i vo Makedonija, naseluvaj}i se
na nejzinata teritorija, ili samo
pominuvaj}i niz nea na patot kon
Mala Azija. Bile naseluvani vo
okolinata na pogolemite gradovi
i vo nekoi od niv (na pr., vo Skop-
je) s# u{te ima ostatoci od vakvi-
te muhaxirski maala, koe narodot
gi narekuva maxir-maala.
LIT.: M. Pandevska, Prisilni migracii
vo Makedonija (1875-1881), Skopje 1993; –
istata, Doseluvaweto na bosanskite mu-
haxiri vo Makedonija vo godinite na Go-
lemata Isto~na kriza (1875-1885), z.
Bo{wacite na Balkanot, Skopje, 2003; Re-
xep [kriejq, Muhaxirskata kriza i na-
seluvawe na Bo{wacite vo Makedonija
(1875-1881), Skopje, 2006. Dr. \.
Ferid
Muhi}
MUHI], Ferid (Mahoe, BiH, 8.
VI 1943) ‡ filozof, univerzitet-
ski profesor i poet. Diplomiral
na Filozofskiot fakultet vo
Skopje (1966). Magistriral (1976)
i doktoriral (1980) vo Belgrad.
Kako Fulbrajtov stipendist bil
na postspecijalisti~ki studii vo
SAD. Gi minal site nau~ni zvawa
na Filozofskiot fakultet vo
Skopje, kade {to e redoven pro-
fesor (od 1986). Bil viziting
profesor na pove}e univerziteti
vo Evropa, vo SAD i vo Malezija.
Prof. Muhi} tvori vo ramkite na
golem broj filozofski discipli-
ni, a predava i pove}e predmeti:
sovremena filozofija, novove-
kovna filozofija, filozofija na
politikata, filozofija na reli-
gijata, filozofska antropologi-
ja, estetika, hermenevtika itn.
Objavil golem broj trudovi, a naj-
zna~ajnite filozofski dela mu se
od oblasta na istorijata na filo-
zofijata, osobeno sovremenata.
Negovite esei pretstavuvaat vrv
na filozofskata proza, so {to se
bri{at granicite pome|u fi-
lozofijata i kni`evnosta. Zas-
tapen e vo golem broj filozofski
i kni`evni antologii vo SAD, V.
Britanija, Francija, Germanija,
Italija, Malezija itn. Prevedu-
1001
M MUH^INOV
van e na albanski, angliski, arap-
ski, germanski, turski, italijans-
ki i drugi jazici.
BIBL.: Kriti~ki metodi, 1977; Filozo-
fija na ikonoklastikata, 1983; Falco Pere-
grinus, 1988; Motivacija i meditacija,
1988; [titot od zlato, 1991; Jazikot na
filozofijata, 1995; Noumenologija na
teloto, 1992; Smislata i doblesta, 1997;
Logos i hierarhija, 2001; Dominacija i rev-
olucija, 2005; Potomci na bogovite, 2005.
LIT.: D. Davidovski, Hevristi~kata
antropologija vo tvore~kiot opus na
Ferid Muhi}, Dis., Filozofski fakul-
tet, Skopje, 2004; Z. @oglev, Vrvovite na
filozofot, 2006; Filozofski fakul-
tet vo Skopje: 1920-1946-2006, Skopje,
2006, 267. Iv. X.
MUH^INOV, \or|i Ankov (s.
Melni~ik, Sersko 1866 ‡ s. Mel-
ni~ik, 6. VII 1899) ‡ serski voj-
voda. Po nacionalnost bil Vlav,
nemal obrazovanie. U~esnik vo
makedonskoto revolucionerno
dvi`ewe. Vo tekot na 1881 g. bil
zatvoren. U~estvuval vo Melni~-
koto vostanie (1895). Dejstvuval
kako serski vojvoda. Vo borba so
osmanliski voeni sili zaginal so
{estmina svoi ~etnici.
LIT.: V. †Ilinden#, br. 39, Sofi®,
1921-1926. Al. Tr.
Ziba
Puntorie
Mu~a
MU^A, Ziba Puntorie (Puntorie
Ziba Muça) (s. Vele{ta, Stru{ko,
1. V 1954) ‡ poetesa i pedagog.
Osnovno u~ili{te zavr{ila vo
rodnoto mesto, sredno u~ili{te
vo Struga i Pedago{ka akademija
(Grupa za albanski jazik i kni-
`evnost) vo Skopje. Raboti kako
nastavnik vo OU †Jane Sandan-
ski# vo Skopje.
BIBL.: Kuku (Kuu-kuuu), 1977; Rruga e
mjellm[s (Patot na lebedot), 1987; Sodisin
yjet; Suita ime (Mojata sueta); Yllkat bisedo-
jn[ me meteor[ (De~iwata razgovaraat so
meteori); Shtat[ vjet pritje (Sedum godini
~ekawe); Suita e l[nduar, (Povredenata
sueta, 2002; Motrat me shirit t[ kuq (Sest-
rite so crven {irit); Nuk martohem k[t[
ver[ (Ne se ma`am ova leto); Zonja me celu-
lar (Gospo|ata so mobilen); Vega (Vega),
2006; Xix[llonjat luajn[ valle nat[n (Svetul-
kite igraat oro no}e), 2006; Ahengu i gra-
ve t[ qytet[ruara (Zabavata na gradskite
`eni); Udha e ikjes (Patot na begstvo-
to); Djajt[ e nat[ve t[ fundit (\avolite na
poslednite no}i); Vjesht[ totem[sh (To-
temska esen), 2007. N. S.
1002
MU^A, Kerima Tosum (Debar,
1926) ‡ u~esnik vo NOAVM i op-
{testvenik. Pod neposredno vli-
janie na brata si, vedna{ po Ap-
rilskata vojna (1941), iako malo-
letna, se vklu~ila vo NOB kako
zadninski sorabotnik. Podocna
kako ~len na vospitna mladinska
grupa (fevruari 1942) stanala
~len na KPM (1943). Zela u~est-
vo vo ~etiridnevnite borbi za os-
loboduvaweto na Debar (1943), go
otfrlila ferexeto i rabotela
na formiraweto na gradskiot
NOO. Po povlekuvaweto na na-
rodnoosloboditelnite edinici,
preminala vo ilegalstvo. Podoc-
na stanala i ~len na MK na KPJ
vo Debar (1944) i rakovoditel na
Okoliskiot odbor na AF@ (od
septemvri 1944). Po Osloboduva-
weto zavr{ila sredna partiska
{kola i izvr{uvala razni zna-
~ajni op{testveni funkcii: re-
ferent za sopcijalni gri`i na
Okoliskiot naroden odbor vo
Skopje i ~len na Glavniot odbor
na SSRNM (1957).
BIBL.: Od aktivnosta na `enite vo De-
bar vo periodot na sozdavaweto na slo-
bodnite teritorii vo Makedonija,
†Slobodnite teritorii vo Makedonija
1943#. Skopje, 1975, 487-504 (so koavtorka).
LIT.: Zbornik na dokumenti za u~est-
voto na `enite od Makedonija vo Na-
rodnoosloboditelnata vojna i Revolu-
cijata 1941‡1945, Skopje, 1976, 467, 562 i
1160. S. Ml.
MU^A, Petrit Tosum (Debar, 24.
V 1929) ‡ u~itel i op{testvenik.
Zavr{il u~itelska {kola. Bil
u~esnik vo NOAVM (od 1943) i
~len na SKM (od 1948). Bil u~i-
tel i direktor na osnovnite u~i-
li{ta vo Seloku}i i Debar, od-
bornik vo Op{tinskoto sobra-
nie, ~len na Op{tinskiot komi-
tet na SKM, sekretar na Op-
{tinskiot sindikalen sovet vo
Debar i potpretsedatel na Sobo-
rot na op{tinite na Sobranieto
na SRM (1970). S. Ml.
MU^A, Femi (Debar, 1930) ‡
politi~ki deec i op{testvenik.
Bil eden od najmladite u~esnici
vo NOAVM (od septemvri 1943),
Vospostavil kurirska vrska me|u
Debar i Tirana na porane{niot i
toga{niot sekretar na MK na
KPM vo Debar Skender Pusti-
na‡Mimi i Filip Brajkovski (30.
IX/2. X 1944). Po Osloboduvaweto
bil delegat na Vtoriot kongres na
NOMSM (Skopje, 6‡8. I 1945) i
~len na Glavniot odbor na
NOMSM. Podocna bil potpretse-
datel na Sobranieto na Skopje,
~len na Pretsedatelstvoto na CK
na SKM i ~len na Pretse-
datelstvoto na SRM (1986‡ 1991).
BIBL.: Se}avawa (Ilegalni sostanoci,
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
Prvite akcii; Pionerski dom; Niz pla-
menot na vojnata; Zaedno so partizan-
ite; Vo ilegalstvo; Pioneri na Kongre-
sot), †Cvetovi vo plamen 1941-1945#, I,
Skopje, 1967, 101-109 i Se}avawa (Nasta-
ni {to me potsetuvaat; Po{tata pred
s#; Vo isku{enie; Do Tirana i nazad; Bev
izbran za delegat), †Cvetovi vo plamen
1941-1945#, II, Skopje, 1967, 59, 95, 120-121,
134 i 171-172. S. Ml.
MU[EVI^, Marko Atanasov
(Kru{evo, ok. polov. na XIX v. ‡
Prilep, po 1920) ‡ makedonski
kulturno-nacionalen deec, iko-
nopisec i sobira~ na narodni
pesni. Po zavr{uvaweto na os-
novnoto u~ili{te vo rodnoto
mesto, po osloboduvaweto na Bu-
garija raboti kako moler i iko-
nopisec vo Sofija. Patuva vo So-
lun, Belgrad i Bukure{t, razgo-
vara so diplomati i dr`avnici,
predlaga programi za kulturno
izdignuvawe i politi~ko oslobo-
duvawe na makedonskiot narod, a
vo S.-Peterburg ima audiencija
kaj imperatorot Aleksandar III
(9. I 1885), na kogo mu podaruva
stari moneti sobrani vo Makedo-
nija, a od imeto na maked. narod
podnesuva molba vo Minister-
stvoto za nadv. raboti (†Te{kata
polo`ba na Makedonija pod tur-
skoto ropstvo#, †Sv‹tÍ#, 5. VII
1885). Blizok do Makedonskiot
komitet vo Sofija (1887), podne-
suva nacionalna programa za Ma-
kedonija do srpskiot minister za
nadv. raboti vo Belgrad (18. IX
1889). Odnovo patuva vo S.-Pe-
terburg za da mu podnese peticija
na ruskiot imperator Nikolaj II,
potpi{ana od 91 makedonski emi-
granti i pe~albari vo Srbija (7.
II 1902). Po dvomese~niot prestoj
vo Voskresenskiot misionerski
manastir, se vra}a vo Makedonija
i so sobranite Makedonci okolu
Makedonskiot klub vo Belgrad i
v. †Balkanski glasnik# planira
da obnovi eden manastir vo Bi-
tolsko †{to bi mo`el da stane
centar za Makedonija# so zamisla
da se izdava makedonski vesnik vo
Solun, no i vo Rusija (avgust
1902). Vo Bitolskiot vilaet vo
1908 g. po inicijativa na M. pak se
pokrenuva pra{aweto za vovedu-
vawe na maked. jazik vo u~ili{-
tata. Toj odnovo odi vo Rusija i
zaedno so Nace Dimov (^upovski)
na 13. V 1910 g. podnesuvaat nov
memorandum do Svetiot sinod na
Ruskata pravoslavna crkva so
barawe pomo{ za obnovuvawe na
@ito{kiot manastir †Sv. Ata-
nasija# i za otvorawe makedonsko
u~ili{te vo nego. Po posetata na
D. ^upovski vo Kru{evo, `ivo-
pisecot Marko, od imeto na ver-
nicite od istiot manastir, podne-
suva molba do Svetiot sinod na
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
RPC za pomo{ za otvorawe make-
donsko u~ili{te so pansion vo
manastirot (15. H 1911). Balkan-
skite vojni ja onevozmo`uvaat
inicijativata i Marko privreme-
no se povlekuva na Sveta Gora i
vo @ito{kiot manastir, a potoa
se o`enuva i `ivee vo Kru{evo i
kako moler i `ivopisec go zavr-
{uva `ivotot vo Prilep.
LIT.: Bla`e Ristovski, Soznajbi za jazi-
kot, literaturata i nacijata, MANU,
2001, 471-484. Bl. R.
MU[I^KI (Simuliidae) ‡ najsit-
ni temno oboeni komarci. Dvo-
krilci, so zbi-
eno telo i so
{iroki kril-
ja, poznati po
bolnite ubodi
{to gi pravi
`enkata. Naj-
Gulabarska mu{i~ka
poznat e vidot
gulabarska mu{i~ka (Simulium
colombaschensis Fabr.), {to se
pojavuva vo roevi i so otrovniot
sekret pri bockawe mo`e da
predizvika pomor na mnogu
doma{ni `ivotni.
LIT.: Jon~e [apkarev, Zoologija na bez-
’rbetnite `ivotni, Skopje, 1991.
V. T. K. - M. Kr.
MU[I^KI, VINSKI (Droso-
philidae) ‡ sitni dvokrilni in-
sekti. Se pojavuvaat ~esto kade
{to ima miris na te~nost {to
vrie (fermentira). Gi ima i po
domovite okolu vino, ocet ili na
prezreani plodovi. Larvite `i-
MU[MULICA M
veat sekade ka-
de {to ima
gniewe na ovo-
{je (vinska i
pivska fer-
mentacija). Od
rodot Droso-
Mala vinska mu{i~ka
phila vidot vin-
ska mu{i~ka
(Drosophila melanogaster Meigen,
1830) naj~esto se koristi vo Mu{muli
nau~ni celi, za prou~uvawe na
plodovi. Se kalemi na duwa i na
nasleduvaweto; laborotoriski glog. B. R.
lesno se odgleduva i brzo se razm-
no`uva. Drugi poznati pret- MU[MULICA (Cotoneaster Med.,
stavnici se malata vinska mu- fam. Rosaceae) ‡ rod so okolu 60
{i~ka (Drosophila funebris Fabricius, vida listopadni i zimzeleni gr-
1787) i golemata vinska mu{i~ka mu{ki od Severnata hemisfera.
(Drosophila fenestrarum L.). Vo RM prirodno se zastapeni
LIT.: Jon~e [apkarev, Zoologija na slednite vidovi: C. integerrima
bez’rbetnite `ivotni, Skopje, 1991. Med., so mali, jajcevidni listovi,
V. T. K. - M. Kr. vlaknavi odozdola, so goli leto-
MU[MOV, Nikola ‡ numizma- rasti i so crveni plodovi; C. to-
ti~ar, rodum od Struga, rabotel mentosa Lindl., so pokrupni listo-
vo Narodniot muzej vo Sofija. vi, celite vlaknavi; C. melanocar-
Prou~uva~ na monetokoveweto pa Lod., so crni plodovi i C. maria-
na pove}eto balkanski monetar- na And. A. et And. V., novootkrien
nici vo anti~kiot i vo sredno- vid (1994) na Gali~ica. Al. And.
vekovniot period. Publikuval
razni katalozi i prilozi od ob-
lasta na numizatikata.
BIBL.: Anti~nit‹ moneti na Balkan-
skiÔ poluostrovÍ i monetit‹ na bÍl-
garskit‹ car‹, SofiÔ, 1912. P. J.
MU[MULA (Mespilus germaniaca
L.) ‡ dvorna ovo{ka. Vo Skopsko
ima i mali nasadi za lokalniot
pazar. Se odgleduvaat avtohtoni,
doma{ni tipovi, so mnogu vkusni Mu{mulica
1003

†NA OR’@IE# (Bitola, 1895‡
1902) ‡ hektografski vesnik na
bugarski jazik, organ na Revolu-
cionerniot komitet na TMORO
vo Bitola. Negov urednik bil
\or~e Petrov. Objaveni se vkup-
no 9 broja vo tira` od 30‡40 pri-
meroci. Vo umno`uvaweto u~es-
tvuvale i Gligor Popeto i Vasil
Paskov. Pronajden e eden prime-
rok od 1902 g.
LIT.: \or~e Petrov, Spomeni, Skopje,
1950, 16 i 31; Dan~o Zografski, Za hek-
tografskiot list †Na oru`je#, †Raz-
gledi#, V, 10, Skopje, 1958, 110; D-r Boro
Mokrov, Razvojot na makedonskiot pe-
~at i novinarstvo (od prvite po~etoci
do 1945 godina), Skopje, 1980, 163; D-r Bo-
ro Mokrov ‡ M-r Tome Gruevski, Pregled
na makedonskiot pe~at (1885‡1992),
Skopje, 1993, 82‡83. S. Ml.
†NA RABOTA# (Polo`aj, 19. I
1945) ‡ vesnik na makedonski ja-
zik, organ na Desettata makedon-
ska NO brigada na NOV i POM.
Umno`en e hektografski, na 32
stranici. Obrabotuva politi~ki
temi, dava informacii za fron-
tot, za `ivotot vo brigadata i za
kulturni pra{awa. Me|u drugo-
to, objavena e i edno~inkata za
vremeto na Ilindenskoto vosta-
nie, potpi{ana so inicijalite
prof. L. K.
LIT.: D-r Boro Mokrov, Razvojot na ma-
kedonskiot pe~at i novinarstvo (od pr-
vite po~etoci do 1945 godina), Skopje,
1980, 447; D-r Boro Mokrov ‡ M-r Tome
Gruevski, Pregled na makedonskiot pe-
~at (1885‡1992), Skopje, 1993, 121. S. Ml.
Andre
Navara
NAVARA, Andre (Andre Navarra)
(Bijaric, 13. X 1911 ‡ 1988) ‡
francuski violon~elist. Profe-
sor na Konzervatoriumot vo Pa-
riz. Eden od najzna~ajnite svet-
N
ski violon~elisti na XX vek.
Bil profesor i na Fakultetot za
muzi~ka umetnost vo Skopje (1971
‡1975), kako i na seminarite {to
se odr`uvaa vo ramkite na festi-
valot Ohridsko leto. B. Ort.
NADVORE[NA ZADOL@E-
NOST NA RM ‡ obvrskite na
centralnata vlast, fondovite,
javnite pretprijatija, centralna-
ta banka i privatniot sektor
sprema stranskite kreditori.
Dolgot go so~inuvaat: obvrskite
kon multilateralnite kreditori
(IBRD, IDA, EIB, IFAD, EBRD
itn.), bilateralniot dolg (pre-
te`no obvrski kon Pariskiot
klub) i dolgot kon privatnite
kreditori. Po osamostojuvaweto
RM nasledi del od nadvore{niot
dolg na SFRJ. Taka, od 1995 g. Ma-
kedonija prifati 5.4% (397 mi-
lioni dolari) od dolgot na pora-
ne{nata SFRJ kon Pariskiot
klub na kreditori, a vo mart 1997
g. i 5.4% (229 milioni dolari) od
dolgot na SFRJ kon Londonskiot
klub na kreditori. Istovremeno,
Makedonija pristapi i kon ras-
~istuvawe na obvrskite sprema
stranskite doveriteli. Vo tekot
na 1994 g. go regulira nasledeni-
ot dolg kon Svetskata banka, a vo
1995 i 2000 g. go reprogramira
dolgot kon Pariskiot klub na do-
veriteli. Dolgot kon Londonski-
ot klub na doveriteli e refinan-
siran vo 1998 g., vo ramkite na
Novata finansiska spogodba. Vo
avgust 2004 g. Makedonija go dobi
svojot prv krediten rejting od re-
nomiranata rejting-agencija Stan-
dard & Poor’s, koja nadvore{niot
dolg go oceni so rejting BB. Vrz
taa osnova, vo dekemvri 2005 g.
Makedonija gi emitira{e prvite
evroobvrznici vo iznos od 150
milioni evra, so rok na dostasu-
vawe od 10 godini i so kamatna
stapka od 4.625%. Sredstvata se
iskoristeni za predvremen otkup
na obvrznicite izdadeni za regu-
lirawe na dolgot kon Londonski-
ot klub na kreditori. Na krajot
na 2006 g. vkupniot nadvore{en
dolg na Makedonija iznesuva 1,85
milijardi evra, od koi 1,76 mili-
jardi evra se dolgoro~en dolg, do-
deka kratkoro~niot nadvore{en
dolg iznesuva 90 milioni evra.
Vrz osnova na oddelnite indika-
tori za stepenot na zadol`enost,
Makedonija spa|a vo grupata na
pomalku ili umereno zadol`eni
zemji. Na pr., na krajot na 2005 g.,
vkupniot nadvore{en dolg na Ma-
kedonija u~estvuva soodvetno so
44% i 111,5% vo BDP i izvozot.
Od aspekt na dol`nicite, 70% od
dolgoro~niot dolg otpa|a na jav-
niot sektor, dodeka 30% od nad-
vore{niot dolg se odnesuva na
privatniot sektor. Vo odnos na
strukturata na kreditorite, naj-
golem del od nadvore{niot dolg
(50%) se odnesuva na obvrski kon
multilateralnite kreditori, a
vo tie ramki najgolemi poedine~-
ni kreditori na Makedonija se
Me|unarodnoto zdru`enie za raz-
voj i Svetskata banka. Pritoa,
najgolem del od nadvore{niot
dolg (57%) e denominiran vo ev-
ra, a ostanatiot del e izrazen vo
specijalni prava za vle~ewe i vo
dolari.
Nadvore{en dolgoro~en dolg vo 2006 g.
(milioni evra)
Doveriteli Sostojba na dolg
Oficijalni kreditori 1.048,0
Multilateralen dolg 881,6
Bilateralen dolg 166,4
Privatni kreditori 710,4
Evroobvrznici 150,0
Drugi privatni kreditori 560,4
Vkupno 1.758.4
Izvor: Narodna banka na Republika Makedo-
nija, Mese~na informacija 12/2006, fevruari
2007, 23.
Izvor: Bilten, Ministerstvo za finansii,
Skopje, juli/avgust 2006, 7
LIT.: Strategija za upravuvawe so javni-
ot dolg, Ministerstvo za finansii, Skop-
je, dekemvri 2005; Polugodi{en izve{taj
januari‡juni 2006 godina, Narodna banka
na Republika Makedonija, oktomvri 2006;
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Mese~na informacija 12/2006, Narodna
banka na Republika Makedonija, fevruari
2007; Bilten, Ministerstvo za finansii,
Skopje, juli/avgust 2006, 7.
NADVORE[NA TRGOVIJA –
razmena na dobra i uslugi me|u
razli~nite nacionalni ekono-
mii. Trgovijata vo Makedonija
otsekoga{ imala internaciona-
len karakter, blagodarenie na
nejzinata centralna pozicija na
Balkanskiot Poluostov i na po-
volnata prirodna i voedno naj-
kratka vrska pome|u Zapad i Is-
tok po dolinata na rekata Var-
dar. Ovoj fakt bil zabele`an
u{te od Rimjanite, inaku ve{ti
vojnici i trgovci, poradi {to
zna~ajnite patni pravci vo toa
vreme (Via Egnatia i Carigrad –
Belgrad) minuvale tokmu niz
Makedonija. Vo XIV i XV vek
Makedonija bila zna~ajna trgov-
ska destinacija. Skopje bil gla-
ven trgovski centar so prisu-
stvo na poznati trgovci – Dub-
rov~ani, Venecijanci i Vizan-
tijci. Me|u dvete svetski vojni
trgovijata vo Makedonija bila
treta stopanska granka. Vo pr-
vite deset godini po Vtorata
svetska vojna (1945–1955), nadvo-
re{nata trgovija na Makedonija
zaostanuvala zad op{tiot razvoj
na ekonomijata. Imeno, u~estvo-
to na izvozot vo op{testveniot
proizvod na zemjata (1955) izne-
suvalo 2,7%, a na uvozot 2,6%
(apsolutnata vrednost na izvo-
zot i uvozot bila sè na sè 30 mi-
lioni SAD $). Po 1955 g. dinami-
kata na porastot na izvozot i
uvozot odi pred dinamikata na
porastot na op{testveniot pro-
izvod na zemjata.
Sinteti~ki gledano, vo perio-
dot 1945–1989 g., strukturata na
nadvore{nata trgovija, spored
stepenot na prerabotkata, ima-
{e pozitiven trend i kaj izvozot
i kaj uvozot, dodeka izvozot na
investicioni dobra be{e mnogu
nizok, a uvozot do sedumdesetti-
te godini mnogu visok, a potoa se
prepolovi i drasti~no se nama-
li vo tekot na osumdesettite go-
dini. Vo istiot period najgole-
mo u~estvo vo makedonskiot iz-
voz imaa: tekstilnite tkaenini,
oblekata, obuvkite, oboenite
metali, `elezoto, nemetalite,
pijalacite i tutunot, a vo uvo-
zot: tekstilnite prediva, ko`-
Vrednost na izvozot i uvozot na SR Makedonija vo SAD $ – selektirani godini
Godina
Izvoz vo milioni dolari
Uvoz vo milioni dolari
Saldo na trgovskiot bilans
Pokrienost na uvozot so izvoz
Trgovska razmena na RM so stranstvo vo iljadi SAD $ – selektirani godini
Godina
G. P.
Izvoz 1.112.786
Uvoz 1.530851
Saldo
Pokrienost na uvozot so izvoz - vo %
Trgovski deficit - % vo BDP
nite proizvodi, metalni proiz-
vodi, ma{inite i uredite, a po
1974 g. i naftata. Vrz pravcite
na nadvore{nata trgovija zna-
~ajno vlijanie imale kompara-
tivnite prednosti, komplemen-
tarnosta na ekonomiite, no i po-
liti~kite odnosi so trgovskite
partneri. Vo ovoj period od 40
do 50% od vkupnata nadvore{na
trgovija na Makedonija otpa|a
na zemjite na SEV, 20% na zemji-
te na EEZ, 20% na drugite zapad-
ni zemji i 10% na zemjite vo raz-
voj. Po zemji, vo tekot na 1980-
tite godini najzna~ajni trgovski
partneri na Makedonija, i na
stranata na izvozot i na strana-
ta na uvozot, bea: SSSR, Zapadna
Germanija, Italija, SAD, Pol-
ska, ^ehoslova~ka i Isto~na
Germanija. Po osamostojuvawe-
to, Makedonija kako mala zemja
se soo~i so imperativot da ja
zgolemi svojata otvorenost i da
ja podobri svojata integrira-
nost vo globalnite svetski eko-
nomski tekovi vo 1990 g. U~es-
tvoto na nadvore{notrgovskata
razmena (vrednosta na izvozot i
uvozot zaedno) vo bruto-doma{-
niot proizvod na zemjata iznesu-
va{e okolu 60%, za vo tekot na
1990-tite godini da nadmine
80%. Spored indeksot na otvore-
nost vo me|unarodnata trgovija,
Makedonija pome|u 141 zemja e
rangirana na 40-toto mesto (vo
po{irokiot region podobra po-
zicija imaat samo Slovenija i
Bugarija).
Tendencijata na porast na nadvo-
re{notrgovskata razmena e pros-
ledena so namaluvawe na stepe-
not na pokrienost na uvozot so
izvoz i so porast na trgovskiot
deficit na zemjata. Vakvata sos-
tojba ne e odr`liva na podolg rok
i upatuva na potrebata od porast
na konkurentnata sposobnost na
makedonskata ekonomija i porast
na u~estvoto na proizvodite so
1960 1970 1980 1984 1989
15,6 82,9 418,5 532,3 654,0
15,1 139,3 787,3 871,0 905,0
0,5 -57,3 -368,8 -338,7 -260,0
103,8 58,3 53,2 61,6 71,2
NADREALIZAM N
1990 1995 2000 2005
1.204.048 1.322.617 2.041.000
1.718.904 2.093.872 3.097.000
-418.065 -514.856 -771.255 -1. 056.000
72,7 70,0 63,2 65,9
9,83 15,36 19,78 -
pogolema dodadena vrednost vo
strukturata na izvozot. Vo struk-
turata na izvozot najgolemo u~e-
stvo vo 2005 g., imaa: tekstilot i
oblekata (28,5%), `elezoto i ~e-
likot (26%), zemjodelskite pro-
izvodi – hrana i surovini
(17,3%), mineralni surovini – ru-
da, goriva i oboeni metali
(10,78%) i ma{ini, kancelariska
i transportna oprema (5,38%). Na
stranata na uvozot dominiraa: mi-
neralnite surovini, rudite i go-
rivata (21,85%), ma{inite, kan-
celariskata i transportnata op-
rema (17%), zemjodelskite proiz-
vodi – hrana i surovini (13,77%),
hemiskite proizvodi (10%) i raz-
ni poluproizvodi (9%). Najzna-
~ajni nadvore{notrgovski par-
tneri na Makedonija vo posledni-
ve nekolku godini se: Srbija i
Crna Gora, Germanija, Grcija,
Italija, Rusija, Bugarija, Hrvat-
ska, Bosna i Hercegovina, Turci-
ja i Slovenija.
IZV.: Republi~ki zavod za statistika,
Razvoj na SR Makedonija 1945 –1984,
Skopje, 1986, 107–110; USAID, Ohrid Institut
for Economic Strategies and International Affa-
ires, Vlada na Republika Makedonija, Iz-
ve{taj za nadvore{nata trgovija na
Makedonija, Skopje, 2006, 65‡108.
LIT.: T. Mirovski, Stopanstvoto na
Vardarska Makedonija me|u dvete svet-
ski vojni, MANU, Skopje, 1998, 184‡214;
N. Uzunov, Stopanstvoto na Republika
Makedonija 1945–1990, MANU, Skopje,
2001; USAID, Ohrid Institut for Economic Stra-
tegies and International Affaires, Vlada na Re-
publika Makedonija, Izve{taj za nadvo-
re{nata trgovija na Makedonija, Skop-
je, 2006. T. F.
NADREALIZAM (fr. surrealis-
me) ‡ pravec vo kni`evnosta i
vo likovnata umetnost {to nas-
tanal vo Pariz okolu 1920 g. i go
pretstavuva iracionalnoto i
nesvesnoto. Vo Makedonija se ja-
vuva kon krajot na pedesettite
godini vo delata na S. Kunovski.
Zna~ajna uloga za negovoto {i-
rewe ima grupata †Mugri# (I.
Velkov, P. Mazev, T. [ijak). Vo
delata na makedonskite umetni-
ci nadrealizmot naj~esto se ma-
nifestira vo simbioza so meta-
fizi~kiot i magi~niot reali-
zam, postkubizmot, ekspresio-
nizmot. Vo razli~ni varijacii se
sre}ava vo delata na V. Ta{kov-
ski, K. Efremov, B. Nikolovski,
V. Naumovski, T. Jan~evski, R.
Mijakovski. Incidentno se javu-
1005
N NA\
V. Ta{kovski, Tvorec, 2004
va i kaj B. Ivkovi}, D. Koco, V.
\or|ievski i dr.
LIT.: Sowa Abaxieva Dimitrova, Sledbe-
nicite na Breton vo makedonskoto sli-
karstvo, †Razgledi#, Skopje, 1973. L. N.
Laslo Na|
NA\, Laslo (Laszlo Nagy) (Iskaz,
Ungarija, 17. VII 1925 ‡ Budim, 30.
I 1978) ‡ nositel na noviot tvo-
re~ki izraz vo sovremenata un-
garska poezija. Dobitnik e na naj-
visokite ungarski nagradi. Vo
1969 g. vrz osnova na bukvalni
prevodi prepeal i stihovi od ne-
kolku makedonski avtori za An-
tologijata na makedonskata poe-
zija, objavena vo Budimpe{ta. Vo
1968 g. go dobil Zlatniot venec
na SVP.
BIBL.: Is~ezni, bolko,1949; Top~ijata i
‘r`ta, 1951; Svr{enica na sonceto, 1954;
Biserot na nedelata, 1965; Majska slana,
1957; Himna na sekoe vreme, 1965; Kradec
si vo pesna {to se krie, 1973; Kambanite
doa|aat po mene, 1978.
LIT.: P. Gilevski, Kradec vo pesna {to
se krie, Sk., 1970. P. Gil.
NAZIM, Sajbe (Sahiba) Husein
([tip, 1895 ‡ Skopje, 7. XII 1971)
‡ zadninski aktivist na
NOAVM. Vo svojot dom vo [tip
pribirala ilegalci i go otstapu-
1006
vala za partiski sostanoci. Kaj
nea ilegalno `iveele narodnite
heroi Van~o Prke i Boro Petru-
{evski i prvoborcite Ru`a Bak
i Blagoj Davkov (1941), kako i na-
rodnite heroi Qup~o Arsov,
Blagoj Jankov-Mu~eto, Vera Ace-
va i drugi ~lenovi na Oblasniot
komitet na KPM vo [tip (vo
1942), kako i poetot Aco [opov
(1943). Tokmu od nejzinata ku}a
izlegle i grupa za vo partizani
(maj 1943), a tuka bila smestena i
partiskata tehnika, na koja bil
pe~aten ilegalniot v. †Naroden
glas#, organ na Oblasniot komi-
tet na KPM vo [tip. Nejziniot
dom vo s. Xumajlija, [tipsko,
pak, slu`el za odr`uvawe na vrs-
kata pome|u MK na KPM vo [tip
i Tretata makedonska NOU bri-
gada. Bila izbrana za ~len na Ob-
lasniot NOO na AF@ vo [tip
(po~etokot na noemvri 1944). No-
sitel e na Partizanska spomeni-
ca 1941.
LIT.: Zbornik na dokumenti za u~estvo-
to na `enite od Makedonija vo Narodno-
osloboditelnata vojna i Revolucijata
1941‡1945, Skopje, 1976, 814, 832 i 1161.
[tip i [tipsko vo Narodnooslobodi-
telnata vojna 1941‡1945. Prilozi od na-
u~niot sobir odr`an na 17, 18 i 19 maj
1990 vo [tip, kniga 2, [tip, 2000, 420,
437‡439, 443, 451, 453 i 466. S. Ml.
NAIR, Ja{ar Nabi (Yaþar Nabi
Nayýr) (Skopje, 1908 – Istanbul,
1981) – raska`uva~, romansier,
poet. Bil slu`benik na †Ziraat#
i †Merkez# banka, a rabotel i vo
Institutot za turski jazik. Vo
1933 g. po~nuva da go izdava sp.
†Varlik#, a vo 1946 g. ja osnova
svojata istoimena izdava~ka ku}a
i im go posvetuva vnimanieto na
avtori od Jugoslavija i od make-
donskata literatura, preveduva-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
Ja{ar Nair
na i objavuvana na turski jazik.
^etiri pati u~estvuval na Stru{-
kite ve~eri na poezijata. Bil go-
lem prijatel na svojot roden kraj.
Objaveni mu se delata: †Kahra-
man# (1929), †Edna `ena zboruva#
(1932), †Adam i Eva# (1935), †De-
cata na revolucijata# (1936).
LIT.: Fahri Kaja, Sovremena turska poe-
zija, Skopje, 1985, 19. A. Ago
NAJDENI, Islam Said (Islam
Said Najdeni) (Debar, 1864 ‡ 1903) ‡
osnovopolo`nik na prvoto al-
bansko u~ili{te vo Debar. Viso-
ka {kola zavr{il vo Istanbul,
kade {to prvpat kontaktiral so
poznatite intelektualci N. i S.
Fra{eri i so I. ]emali. Obja-
vil eden bukvar na albanski jazik
na gegiski dijalekt.
LIT.: Avzi Mustafa, Figura m[suesish shqip-
tar[, Tetov[, 1995. A. P.
Quben
Najdenov
NAJDENOV, Quben (Gorna Xu-
maja, 2. VIII 1930 – Skopje, 10. VII
1979) – arhitekt. Diplomiral na
Arhitektonskiot otsek na Teh-
ni~kiot fakultet vo Skopje
(1954). Magistriral na Univer-
zitetot vo Berkli, SAD (1965).
Bil redoven profesor na Arhi-
tektonskiot otsek. Osven so pe-
dago{ka i publicisti~ka dejnost
se zanimaval i so arhitektonsko
proektirawe. U~estvuval na po-
ve}e anonimni arhitektonski
konkursi. Negoviot opus e bogat
i raznoviden, a najzna~ajni se: ho-
telot †Riviera# vo Ohrid (1959);
Stokovnata ku}a vo Ohrid (1961);
Domot na kulturata vo Del~evo
(1971); hotelot †Drim# vo Struga
(1970); Klinikata za kardiologi-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Q. Najdenov: Hotelot †Drim# vo Struga (1970)
ja vo Skopje (1978). Objavil pove-
}e trudovi {to ja tretiraat
problematikata od oblasta na
u~ili{nite objekti. Kr. T.
NAJDOVSKI, Ico Vasilev (s.
Opti~ari Bitolsko, 12. VII 1959)
‡ makedonski publicist. Po dose-
luvaweto vo Avstralija (1985) gi
zavr{uva studiite po istorija i
multikultura na Viktorija uni-
verzitetot vo Melburn, kade {to
i magistrira (1997) na temata
†Osporen identitet: Makedonci-
te vo sovremena Avstralija#. Po
nekolkugodi{ni istra`uvawa na
Univerzitetot, gi podgotvuva
trudovite: †Odr`uvawe na make-
donskiot jazik i makedonskata
mladina#, †Sporedba na tri et-
ni~ki grupi: Makedoncite, Li-
bancite i Holan|anite#, †Prvata
makedonska generacija: integra-
cija ili asimilacija#, †Makedon-
cite vo Viktorija#. Predava ma-
kedonski i angliski jazik vo po-
ve}e sredni u~ili{ta, a 15 godini
predava vo Viktoriskoto u~i-
li{te za jazici. Nad 10 godini vo
Ministerstvoto za obrazovanie
na Avstralija gi ocenuva zavr{-
nite ispiti, a gi podgotvuva matu-
rantite od site sredni u~ili{ta
vo zemjata kade {to makedonskiot
jazik e vo redovnata nastava. Ak-
tivno u~estvuva vo makedonskite
organizacii i pi{uva za makedon-
skite vesnici i spisanija. Pove}e
Ico
Najdovski
od 10 godini e voditel-urednik na
makedonskata radio programa
†Tripati Zet# vo Melburn. Bl. R.
Tiho
Najdovski
NAJDOVSKI, Tiho (Veles, 9. IV
1933 ‡ Veles, 25. IV 2007) ‡ poet,
raska`uva~ i romansier za deca
i mladi, poet, op{testvenik. Vo-
enata i socijalnata tematika,
fantasti~noto i bajkovidnoto,
`ivotot na deteto vo urbanata
sredina se temi vo literaturata
za deca.
DELA: stihozbirki: Cibrina, Sk., 1996;
Uvil, Sk., 1997; Zdravica, Sk., 1998; Pot-
pora zbor, Sk., 1998; Me|a, Sk., 1998; Mer-
ka za nemirot, Sk., 1999; Prevalec, Sk.,
2000; Studena zona, Sk., 2001; Obrazot na
denot, Sk., 2002; romani za deca i mladi-
na: Dremlivo patuvawe, Sk., 1992; Olean-
droviot cvet, Sk., 1995; raskazi: Trepet-
lika, Sk., 1969; Solzi, Sk., 1970; Zadocne-
ta prolet, Sk., 1986; Cvet i dete, Sk.,
1989. V. Toc.
Dimko
Najdov-
Xandarot
NAJDOV-XANDAROT, Dimko
(Veles, 1. VIII 1919 – Petrovo, Su-
va Gora, 14. X 1944) – revolucio-
ner i sindikalen voda~ pred Voj-
nata, heroj od borbite {to VIII
brigada gi vodela so balistite vo
Zapadna Makedonija vo 1944 g.
Bil ~len na SKOJ (1940) i na
KPM (1943). Poradi negovata re-
volucionerna i partiska aktiv-
nost, osobeno na planot na omaso-
vuvaweto na oru`enata borba,
bil osuden i zatvoren vo Skopje
(april 1944), od kade {to uspeal
da izbega i se vklu~il vo VIII ve-
le{ka brigada. Vo edna od borbi-
te bil zaroben i masakriran od
balistite.
LIT.: Veles i Vele{ko vo NOV 1941–1945.
Spomen kniga, T. Veles, 1985; Vele{ki par-
tizanski odred 1942, Skopje, 1999. \. Malk.
NAJ^ESKI N
Mirjana
Naj~eska
NAJ^ESKA, Mirjana (Skopje, 24.
XI 1956) – pravnik, univ. profe-
sor. Bila pretsedatel na Helsin-
{kiot komitet za ~ovekovi prava
na RM, a potoa direktor na Cen-
tarot za ~ovekovi prava i razre{u-
vawe konflikti. R.
Dim~e
Naj~eski
NAJ^ESKI, Dim~e Metodiev
(Prilep, 1925) ‡ univer. prof. i
vi{ nau~en sorabotnik vo Insti-
tutot za makedonska literatura
vo Skopje (vo penzija). Bil u~es-
nik vo NOAVM i ~len na KPM
(1944). Po Osloboduvaweto bil
pretsedatel na studentskata mla-
dina na Univerzitetot †Sv. Ki-
ril i Metodij# i sekretar na
Univerzitetskiot komitet na
KPM. Poradi opredeluvaweto za
Rezolucijata na Informbiroto
(1948) bil osuden na tri godini i
kaznata ja izdr`al na Goli Otok
(na Jadranskoto More). Diplomi-
ral na Filozofskiot fakultet
vo Skopje na Grupata maj~in jazik
i literatura so specijalnost za
istorijata na kni`evnostite na
SFRJ (1952), Na istiot fakultet
i doktoriral na temata †Ilin-
denskite narodni pesni# (1976).
Prvin rabotel kako bibliotekar
vo NUB (1952‡1954), potoa kako
profesor vo Gimnazijata †Josip
Broz Tito# (1954‡1961) i vo Pe-
dago{kata akademija (1961‡1983),
a rabotniot vek go zavr{i kako
vi{ nau~en sorabotnik vo Odde-
lenieto za makedonska narodna
literatura vo Institutot za ma-
kedonska literatura vo Skopje
(1983‡1987). Negov osnoven nau-
~en interes se juna~kite, ajdut-
skite i komitsko-revolucioner-
1007
N NAKA
nite makedonski narodni pesni.
Po penzioniraweto podgotvi i
tri zna~ajni zbornici svedo{-
tva, dokumenti i materijali za
makedonskite osudenici na Goli
Otok po Rezolucijata na In-
formbiroto.
BIBL.: Ilindenskite narodni pesni,
Skopje, 1978; Studii za juna~kiot epos
od makedonskoto folklorno podra~je,
Kumanovo, 1993; Studii za ajdutskite
narodni pesni od makedonskoto fol-
klorno podra~je, Kumanovo, 1994; Goloo-
to~ki svedo{tva, kniga prva‡treta,
Skopje, 2002‡2006.
LIT.: Institut za makedonska litera-
tura. Dvaeset godini od osnovaweto
(1981‡2001), Skopje, 2002, 138‡139. S. Ml.
NAKA, Nikola (Skopje, 17. III
1936) – grad. in`., red. prof. na
Grade`niot fakultet vo Skopje
(od 1989) po grupata predmeti Or-
ganizacija, tehnologija i ekono-
mika na izgradbata. Pred da dojde
na Fakultetot (1975) rabotel vo
Francija na proektirawe indus-
triski objekti (1963–66), potoa
vo skopskite firmi †Beton# i
†Mavrovo#. Doktoriral na tema
od organizacijata na izgradbata
(1988), {to e glavna oblast na ne-
govite istra`uvawa. Od 1990 g.
`ivee i raboti vo Slovenija, ka-
de {to i se penzioniral. Q. T.
Jumi
Nakaxima
NAKAXIMA, Jumi (Yumi Nakad-
jima), (Tokio, Japonija, 1951) ‡ ja-
ponski lingvist-slavist, rusist,
makedonist, avtor na dva mali ma-
kedonsko-japonski re~nika (i na
makedonsko-japonski razgovor-
nik), avtor na statii za makedon-
skiot jazik vo japonski enciklo-
pediski izdanija i na statii pos-
veteni na semantikata i sintaksa-
ta na makedonskite zamenki. Z. T.
NAKO (XVII v. ) ‡ blagorodni~ko
semejstvo vo Sen Miklu{, dose-
leno od Gevgelisko vo vtorata po-
lovina na XVII vek. Hristofor i
]irilo vo Sen Miklu{ poseduva-
le golem imot. Vo 1790 g. so seme
od Makedonija se obidele vo Ba-
nat da proizveduvaat pamuk. Vo
Sen Miklu{ otvorile zemjodel-
sko u~ili{te. Jovan bil ktitor
na katoli~ka crkva vo Sen Mik-
lu{ i doniral 5.000 forinti na
Matica srpska. Nakovi imale
1008
blagorodni~ki tituli i grb. Pos-
ledniot potomok na semejstvoto
‡ Mileva po~inala vo 1926 g.
LIT.: Milivoj JovanoviÊ, Veliki Kom-
lu{ i porodica Nako, Nau~en zbornik
MS, Serija dru{tvenih nauka, Sv. 1, Novi
Sad 1952; Milka Zdraveva, Makedonsko-
avstriski vrski od poslednite decenii
na XVII do prvite decenii na XIX vek,
Skopje, 2002. M. Zdr.
[terjo
Nakov
NAKOV, [terjo Mitev (1948,
[tip, R. Makedonija) & ekonomist,
poznat makedonski stopanstvenik.
Raboti vo Makedonski `eleznici
(1973&1983), najprvin kako rako-
voditel na Oddelot za komercijal-
ni raboti i podocna kako direk-
tor na internata banka vo ramkite
na Makedonskite `eleznici. Od
1983 g. e generalen direktor i
pretsedatel na Upravniot odbor
na {pediterskata firma Fer{ped
AD - Skopje, koga grupacijata Fer-
{ped postigna sestran rast i raz-
voj, diversifiraj}i ja svojata eko-
nomska aktivnost i vo oblasta na
turizmot i ugostitelstvoto, pro-
izvodstvoto na vino i sl. ^len na
brojni biznis asocijacii. Za
postignatite rezultati e pro-
glasen za biznismen na godinata
vo 1993 g. R.
Marija
Nakova
NAKOVA, Marija Blagoeva (Ra-
dovi{, 30. IX 1946) ‡ spec. po bo-
lesti na ustata i zabite (1975), re-
doven prof. na St. f. Magistrira-
la vo 1976, a doktorirala vo 1980 g.
Vo pove}e mandati e prodekan i
dekan na St. f. Nejziniot nau~en
interes e vo unapreduvaweto na
lekuvaweto na progresivnata pa-
rodontopatija. Publikuvala 180
statii. Koavtor i urednik e na mo-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
nografijata †Za stomatolo{kata
bolka#, koavtor na †Oralna medi-
cina i oralna patologija# i
†Oralna biohemija#. E. M.
Petre
Nakovski
NAKOVSKI, Petre (s. Kr~i{-
ta, Kostursko, Egejskiot del na
Makedonija, 17. VII 1937) ‡ roman-
sier i preveduva~ od polski ja-
zik, publicist i diplomat. Prv
makedonski ambasador vo Polska.
Bil novinar vo vesnicite †Ve-
~er# i †Nova Makedonija#. Dok-
toriral na Institutot za poli-
ti~ki nauki na Vroclavskiot
univerzitet vo Polska. Avtor e
na brojni prilozi od proznata be-
letristika i publicistikata vo
periodikata. Avtor e i na memo-
arsko-sociolo{kiot trud †Make-
donskite deca vo Polska#. Proza-
ta mu se odlikuva so surova fak-
tografija za tragedijata na Ma-
kedoncite vo tekot na gra|anska-
ta vojna od 1946‡ 1949 g. vo Grcija
i smisla za gradba na vpe~atlivi
likovi, nositeli na vozbudlivi
`ivotni prikazni.
BIBL.: Postela za ~emernite (1985), I
kamenot e zemja (1988), Golemata udolni-
ca (2003), Golemata izmama (2007). G. T.
Pero
Nakov-Skube
NAKOV-SKUBE, Pero (Kumano-
vo, 1919 ‡ Skopje, 13. XI 1942) ‡
komunisti~ki deec i organizator
na NOAVM. Bil {iva~ vo Kuma-
novo (do 1935), a potoa vo Bel-
grad, kade {to se vklu~il vo sin-
dikalnoto dvi`ewe i stanal ~len
na SKOJ (1935), podocna i na
KPJ. Po vra}aweto vo Kumanovo
(1939) bil sekretar na MK na
SKOJ i ~len na MK na KPJ vo
Kumanovo (1941). Bil u~esnik na
Majskata partiska konferencija
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
na MK na KPJ vo Kumanovo
(1941) i ~len na Mesniot voen
{tab (od po~etokot na septemvri
1941). Po razbivaweto na kuma-
novskite partizanski odredi (ok-
tomvri 1941), se ilegaliziral vo
Skopje, Tetovo i Gostivar kako
instruktor na PK na KPJ za Ma-
kedonija (noemvri 1941 ‡ mart
1942), po {to bil povle~en na par-
tiska rabota vo Skopje kako ko-
mandant na Mesniot voen {tab i
sekretar na PK na SKOJ za Make-
donija (proletta 1942). Bil eden
od organizatorite na atentatot na
bugarskiot agent Mane Ma~kov,
po {to bil uapsen (avgust 1942),
osuden na smrt (2. XI 1942) i obesen
vo Skopskiot zatvor.
LIT.: Dragoqub Dimovski ‡ Metodi Pet-
rovski, Pero Nakov, Skopje, 1974; Sveto-
zar Naumoski, Revolucionernata dejnost
na partiskite instruktori na PK KPJ
za Makedonija vo Gostivarsko-mavrovski-
ot kraj vo vtorata polovina na 1941 (Pe-
ro Nakov i Kuzman Josifovski-Pitu), Bi-
gorski nau~no-kulturni sobiri 1980‡1981,
Skopje, 1983, 143‡151. S. Ml.
NAK[BENDI (XII v.) – dervi{-
ki red. Osnovan od Jusuf Hamada-
ni (umrel vo 1140 g.). Imeto go do-
bil po Bahaudin Nak{bend
(1389), koj odredil 11 pravila. Re-
dot e blizok do ortodoksniot is-
lam i sunetizmot, ra{iren e i vo
Makedonija, a poznat e i pod ime-
to bekirija (tarikat-i bekirie).
Najmnogu privrzanici imal vo
Enixe Vardar i vo Tetovo.
LIT.: Aleksandar Matkovski, Otporot
vo Makedonija, II, Skopje, 1983; \emal ^eha-
ji}, Institucionalni tasawuf – islamski misticizam,
Glasnik Vrhovnog islamskog starje{instva, br. 5,
Sarajevo, 1980; Nadir Bilmeno\lu, Kalkandelen
dwn ve bugwn, Istanbul, 1975. Dr. \.
NALE, Margarit Atanasov (Bi-
tola, 15. XI 1895 ‡ Bitola, 1970) ‡
lekar. Diplomiral na Med. f. vo
Atina (1919). Rabotel kako pri-
vaten i okoliski lekar vo Bito-
la do penzioniraweto (1961). Vo
oktomvri 1944 g. bil izbran za
pro~elnik na Oddelenieto za
zdravstvo na Okoliskiot NOO za
Bitolsko. Bil pratenik na Prvo-
to zasedanie na ASNOM. P. B.
NALETOSKI, Aleksandar Van-
gelov (Prilep, 22. XII 1939 ‡ Skop-
je, 6. III 1996) ‡ veterinar, vonreden
profesor na V. f. vo Skopje. Dok-
toriral na V. f. vo Belgrad (1981).
Bil nau~en sovetnik vo Veteri-
narniot institut vo Skopje i di-
rektor na Republi~kata uprava za
veterinarstvo na RM (1989‡1993).
Avtor e na kniga od oblasta na ki-
nologijata. M. D. ‡ J. B.
NANE, MAEROVO MA^KINO
(Nepeta ernesti-mayeri Dikli} & Niko-
li}) – lokalen makedonski flo-
risti~ki endemit od familijata
Lamiaceae (Labiatae) (ustocvetni
rastenija), poznat samo za plani-
nata Gali~ica, okolinata na se-
loto Trpejca. Vl. M.
NANE, MAKEDONSKO MA^-
KINO (Nepeta macedonica Micev-
ski) – lokalen makedonski flo-
risti~ki endemit od familijata
Lamiaceae (Labiatae) (ustocvetnite
rastenija), poznat za podno`jeto
na planinata Ko`uf (Smrdliva
Voda). Vl. M.
Du{ko
Nanevski
NANEVSKI, Du{ko (Kratovo,
1929 ‡ Skopje, 1994) ‡ poet, lite-
raturen kriti~ar i eseist, ured-
nik vo izdava~kata ku}a †Make-
donska kniga#, nau~en rabotnik
vo Institutot za makedonska li-
teratura, ~len na DPM od 1954 g.
Vo svoite knigi kritiki i esei
preokupiran e so mitovite i sim-
bolite, so tajnite na poetskiot
govor i negoviot moderen izraz.
Se javuva i kako sostavuva~ na an-
tologiite †Qubovni narodni
pesni# (1971) i †Crniot slavej#
(antologija na sovremenata make-
donska poezija, 1977).
DELA: Makedonska poetska {kola
(esei i kritiki, 1977), Ra|awe na meta-
forata (poetski istra`uvawa, 1982),
Samovilskoto kow~e (makedonski baj-
ki, avtorizirana verzija, 1978), Znaci od
azbukata (eliptiki, poezija, 1982), Poe-
tot Racin (monografija, 1983), Kri-
ti~ki iluminacii (esei i kritiki,
1984), Ohridska poema (poezija, 1985),
Poetika na jazikot – etidi (1988), In-
tegralna poetika (1993).
LIT.: Miodrag Drugovac, Istorija na make-
donskata kni`evnost XX vek (1990). V. M.-^.
\ore
Napeski
NAPESKI, \ore (Prilep, 11. IV
1933 ‡ Skopje, 4. V 2007) ‡ novi-
nar, poet i raska`uva~. Zavr{il
Filozofski fakultet vo Skopje.
Rabotel kako novinar vo Radio
NARODEN N
Prilep, potoa vo Radiotelevizi-
ja Skopje. Dolgogodi{en glaven i
odgovoren urednik na prilepsko-
to sp. †Streme`#. Poezijata na \.
Napeski, kako {to }e zabele`i i
M. Matevski, †`ivee i di{e so
rodniot grad; toj vo nego gi bara
mitskite i istoriskite znaci i
simboli#.
BIBL.: Lovci na vetrot, poezija, Sk.,
1965; Vremetraewe, poezija, Sk., 1975;
Prilapon, poezija, Sk., 1982; Den bez
vlast, raskazi, Sk., 1985; Plima, poezija,
Sk., 1989; Objava, poezija, Sk., 1998; Tren-
da, roman, Sk., 2002.
LIT.: M. Matevski: Poetot na Prila-
pon, vo †Svetlinata na zborot#, Matica,
2006. P. Gil.
†NAPRED# (Bitola, 1908) ‡ na-
roden vesnik. Sopstvenik bil To-
dor Stefanov, go ureduval Sv.
Dobrev, a bil pe~aten vo pe~at-
nicata †Akvarone# vo Solun. Iz-
leguval sekoj ~etvrtok i nedela.
Objaveni se vkupno 4 broja.
LIT.: D-r Boro Mokrov ‡ M-r Tome Gru-
evski, Pregled na makedonskiot pe~at
(1885‡1992), Skopje, 1993, 83. S. Ml.
†Naroden bilten#, organ na KPJ vo Veles (1942)
†NARODEN BILTEN# (Veles,
juli 1941 ‡ juli 1942) ‡ dvonedelen
ilegalen vesnik (informativen
bilten), organ na KPJ vo Veles, na
makedonski jazik. Go ureduvale
Strahil Gigov, Dimko Mitrev i
grupa studenti, predvodeni od Ko-
~o Racin. Bil umno`uvan vo ku}i-
te na Nada Butniko{areva, Blagoj
\orev i Jovan Mitrev. Objavuval
sodr`ini za politi~kata i voena-
ta sostojba vo svetot i vo Makedo-
nija. Bil rasturan glavno vo Ve-
les, a nekoi broevi i vo Sveti Ni-
kole, Strumica, Kavadarci i
[tip. Objaveni se vkupno 26 broja,
vo tira` od 160‡200 primeroci.
Prestanal da izleguva poradi par-
tiskata provala i apsewata.
LIT.: D-r Boro Mokrov, Razvojot na make-
donskiot pe~at i novinarstvo (od prvite
po~etoci do 1945 godina), Skopje, 1980,
400‡403; D-r Boro Mokrov ‡ M-r Tome Gru-
evski, Pregled na makedonskiot pe~at
(1885‡1992), Skopje, 1993, 121. S. Ml.
1009
N NARODEN
Nevestinsko `ensko rakav~e lozeno
NARODEN VEZ ‡ ornamentiran
del na nosijata. Makedonskata
vezbena narodna ornamentika e
mo{ne bogata i raznovidna. Se-
koj region vo Makedonija si ima
svoi specifi~nosti, izrazeni
preku karakteristi~ni motivi i
ornamenti za odredena mikroza-
ednica. Makedonskiot naroden
vez se odlikuva so isklu~itelna
dekorativnost, harmoni~nost i
otsustvo na sekakva plasti~nost
pri obrabotkata na dadenite mo-
tivi. Od likoven aspekt, orna-
mentalno-motivskite elementi
se koloristi~ki povr{inski
tretirani so upotreba na kon-
trasni, intenzivni koloristi~-
ki vrednosti, pri {to preovla-
duva crvenata boja vo site nijan-
si (alova, |uvezna i sl.), so odre-
deni akcenti na crnata, `oltata,
sinata (mor), zelenata itn. Isto
taka, karakteristi~na za make-
donskiot naroden vez e i naglase-
nata geometrizacija i stilizaci-
ja na celokupnata ornamentalno-
motivska gra|a. Vo izborot na
motivite najzastapeni se geomet-
riskite formi (krug, romb, tria-
golnik) i flornite motivi, a
mnogu retko se sre}avaat zoomor-
fnite ili antropomorfnite mo-
tivi. Vezot od Skopska Crna Go-
ra i od Dolni Polog go karakte-
rizira crnata gajtanska orna-
mentika, a narodniot vez od oko-
linata na Prilep i Bitola ‡
goblenskata tehnika so dominan-
tna crvena boja. J. R.-P.
†NARODEN VOJNIK# (Male-
sija, Stru{ko i Skopje, juni 1944
‡ mart 1945) ‡ mese~en vesnik, or-
gan na Prvata makedonska NOU
brigada, na makedonski jazik. Go
ureduvale Vlado Maleski i Ilija
Topalovski. Me|u sorabotnicite
bile Kemal Agoli, Ilija Josi-
fovski, @amila Kolonomos, d-r
Vlado Pole`inovski, d-r Trifun
Panoski, Pan~e Popovski, Jakim
Spirovski, Krste Crvenkovski,
Vangel ^ukalevski i dr. Likovno
go oblikuvale Boro Dimoski i
Angele Ivanovski. Dvobrojot 2‡3
bil pe~aten vo Partizanskata pe-
~atnica †Goce Del~ev#, a br. 5 vo
Skopje. Sodr`i i ilustracii od
likovni umetnici. Objaveni se
vkupno 23 broja.
1010
Prazni~no `ensko rakav~e lozeno Prazni~no `ensko rakav~e pisano
LIT.: D-r Boro Mokrov, Razvojot na ma-
kedonskiot pe~at i novinarstvo (od pr-
vite po~etoci do 1945 godina), Skopje,
1980, 443‡445; Prva makedonska narodno-
osloboditelna udarna brigada, Skopje,
1991, 191‡192 i 411‡417; D-r Boro Mokrov
‡ M-r Tome Gruevski, Pregled na make-
donskiot pe~at (1885‡1992), Skopje,
1993, 139‡140. S. Ml.
†Naroden vojnik#, organ na Glavniot {tab na Jug.
armija za Makedonija (6. VI 1945)
†NARODEN VOJNIK# (Skopje,
18. XII 1944 ‡ 6. VI 1945) ‡ vesnik,
organ na Glavniot {tab na NOV
i POJ za Makedonija, a potoa na
Glavniot {tab na Jugoslovenska-
ta armija za Makedonija (od 4. II
1945). Glaven urednik bil Ilija
Topalovski. Pe~aten e na sovre-
mena poligrafska tehnologija vo
pe~atnicata †Goce Del~ev#. Ob-
javeni se vkupno 12 broja.
LIT.: D-r Boro Mokrov, Razvojot na make-
donskiot pe~at i novinarstvo (od prvite
po~etoci do 1945 godina), Skopje, 1980,
448‡450; D-r Boro Mokrov ‡ M-r Tome Gru-
evski, Pregled na makedonskiot pe~at
(1885‡1992), Skopje, 1993, 140. S. Ml.
†NARODEN GLAS# (pl. Glamnik,
nad s. [e{kovo i bazata Crkvi{-
te, me|u selata Drago`el, Kumani-
~evo i Bojan~i{te, Kavadare~ko,
juli‡septemvri 1943) ‡ mese~en
vesnik na Narodnoosloboditel-
niot front
za Gevgeli-
sko, Tikve{-
ko, Vele{ko
i drugi mes-
ta, pokrenat
od Tretiot
oblasten ko-
mitet na
KPM. Tehni-
kata ja rako-
vodel Risto
†Naroden glas#, vesnik na Xunov, a so-
Makedonskiot NOF za
Gevgelisko, Tikve{ko, rabotnici
Vele{ko i dr. (1943) bile Ivan
Mazov, Niko-
la Min~ev, Borko Temelkovski-
Liljakot, Mito Haxivasilev i
dr. Bil pe~aten vo tira` od
200‡300 primeroci na tehnikata
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
Prazni~no `ensko rakav~e pisano
na Tretiot oblasten komitet na
KPM.
LIT.: D-r Boro Mokrov, Razvojot na make-
donskiot pe~at i novinarstvo (od prvite
po~etoci do 1945 godina), Skopje, 1980,
418‡420; D-r Boro Mokrov ‡ M-r Tome Gru-
evski, Pregled na makedonskiot pe~at
(1885‡1992), Skopje, 1993, 127. S. Ml.
†Naroden glas#, ilegalen vesnik (Prilep, 1943)
†NARODEN GLAS# (Prilep,
dekemvri 1941 ‡ letoto 1943) ‡
ilegalen vesnik na NOF za Pri-
lepsko, na makedonski jazik. Naj-
dolgo go ureduval Blagoja Tale-
ski-Ivan (avgust 1942 ‡ mart
1943). Bil umno`uvan vo tira`
od 120‡300 primeroci, a rasturan
vo Prilep i Prilepsko, vo Ki~e-
vo, Kru{evo, Makedonski Brod i
vo partizanskite odredi. Po svo-
jata sodr`ina pretstavuva bogat
informator za politi~kata i vo-
enata sostojba vo svetot i vo Ma-
kedonija: voenite frontovi vo
svetot, voenata sostojba na teri-
torijata na biv{ata Jugoslavija,
za gr~koto Narodnoosloboditel-
no dvi`ewe, za sostojbite vo Ma-
kedonija i posebno vo Prilep i
Prilepsko.
LIT.: †Naroden glas# (1941‡1943), INI,
Skopje, 1990; D-r Boro Mokrov, Zbor, pe-
~at, vreme. Zbornik trudovi od istorija-
ta na makedonskiot pe~at, Skopje, 1987,
283‡289; D-r Boro Mokrov ‡ M-r Tome Gru-
evski, Pregled na makedonskiot pe~at
(1885‡1992), Skopje, 1993, 121. S. Ml.
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Prviot broj na ilegalniot vesnik †Naroden glas“,
([tip, 1943)
†NARODEN GLAS# ([tip i s.
Doljani, [tipsko, 1. V ‡ juli
1943) - ilegalen vesnik na [tip-
skata organizacija na KPM, na
makedonski jazik. Izleguval na
15 i 20 dena. Bile objaveni vkup-
no 5 broja, umno`eni na ciklos-
til na tehnikata na Mesniot ko-
mitet smestena vo ku}ata na Fi-
ruz Nazim, a za~uvan e samo br. 1.
Me|u drugoto, vesnikot ja komen-
tira deportacijata na Evreite i
objavuva napisi za smrtta na na-
rodnite heroi Mir~e Acev, Cve-
tan Dimov, Stra{o Pinxur i Ki-
ro Nacev-Fetak.
LIT.: D-r Boro Mokrov, Razvojot na ma-
kedonskiot pe~at i novinarstvo (od pr-
vite po~etoci do 1945 godina), Skopje,
1980, 415; D-r Boro Mokrov – M-r Tome
Gruevski, Pregled na makedonskiot pe-
~at (1885‡1992), Skopje, 1993, 122. S. Ml.
NARODEN PRAVOBRANI-
TEL NA RM (OMBUDSMAN) ‡
organ za za{tita na pravata na
gra|anite. Ovoj organ gi {titi
ustavnite i zakonskite prava na
gra|anite koga im se povredeni
od organite na dr`avnata uprava
i od drugi organi i organizacii
{to vr{at javni ovlastuvawa.
Narodniot pravobranitel go iz-
bira Sobranieto na RM za vreme
od osum godini, so pravo na u{te
eden izbor. So ustavnite aman-
dmani od 2001 g. ovoj organ dobi
novi nadle`nosti vo oblasta na
za{titata na gra|anite od dis-
kriminacijata i vo vrska so sood-
vetnata i pravi~nata zastapenost
na pripadnicite na malcinskite
zaednici vo organite na dr`avna-
ta vlast, organite vo edinicite
na lokalnata samouprava i vo jav-
nite ustanovi i slu`bi. Vo tekot
na 2000 g. ovoj organ razgledal
2.238 predmeti, podneseni od nad
3.000 gra|ani. Od dostavenite ba-
rawa, narodniot pravobranitel
razgledal 1.566 predmeti. Od niv,
956 ili 61.05% se otfrleni kako
neosnovani barawa, a vo 552 ili
35.25% se konstatirani povredi
na ustavnite i zakonskite prava
na gra|anite. Prv naroden pra-
vobranitel vo RM e Branko Nau-
movski (1998‡2005), a vtor Ixet
Memeti (od 2005).
IZV.: Naroden pravobranitel na Repub-
lika Makedonija, Skopje, 2005.
LIT.: Svetomir [kari}, Ustavno pravo,
Skopje, 2006. Sv. [.
NARODEN FRONT NA MAKE-
DONIJA (2–3 VIII 1945–1991) –
masovna politi~ka organizacija
formirana pred Vtorata svetska
vojna, aktivna vo vremeto na An-
tifa{isti~kata nacionalnoos-
loboditelna vojna vo Makedonija
(1941-1944) i po osloboduvaweto
na zemjata. NF funkcioniral ka-
ko prodol`ena raka na KPM, no
i na organite na borbata i orga-
nite na novata vlast {to se soz-
davala vo tekot na borbata. Na
Prviot kongres, odr`an na 2–3
avgust 1945 g. vo Skopje, bile iz-
brani organite, so toa i institu-
cionalno dobila karakter na ma-
sovna politi~ka organizacija,
glavno za ostvaruvawe na poli-
ti~ko-propagandni zada~i. In-
tenzivno bil vklu~en vo aktiv-
nostite za obnova i izgradba na
NRM. Dejstvuval i kako koordi-
nator na rabotata na drugite ma-
sovni politi~ki organizacii vo
ostvaruvaweto na zada~ite dobi-
vani od KPM.
LIT.: D-r Lazar Lazarov, Op{testveno-
politi~kite organizacii vo obnovata i
izgradbata na NR Makedonija 1944-1948,
Skopje, 1979; Op{testveno-ekonomski-
ot razvoj na NR Makedonija vo periodot
na obnovata i industrijalizacijata
(1944–1957), Skopje, 1988; D-r Novica Vel-
janovski (so koavtori), Zapoznajte ja Ma-
kedonija, Skopje, 2001. N. V.
Narodnata banka na RM
NARODNA BANKA NA RM –
centralna, emisiona banka na
RM. Formirana e na 19. X 1946 g.,
so spojuvawe na Makedonskata
stopanska banka so Narodnata
banka – filijala Skopje, a prv
glaven direktor e d-r Todor Mi-
rovski (1904–1959). Od po~etokot
NARODNA N
na 1947 g. go nosi nazivot NB na
FNRJ – Centrala za Narodna Re-
publika Makedonija, so Aleksan-
dar Bogoev (1914) kako glaven di-
rektor. Niz svojot razvoj, NB na
RM pominuva niz nekolku fazi.
Me|u 1947 i 1953 g. NB na FNRJ –
Centrala za NRM e edinstvenata
univerzalna bankarska institu-
cija vo Makedonija, so funkcii
na emisiona i na delovna banka.
Vo ovoj period taa ostvaruva cen-
tralnobankarski aktivnosti, ra-
boti za republi~kiot buxet, a iz-
vr{uva i univerzalni bankarski
raboti. Vo periodot 1954–1965 g.
postepeno gi napu{ta univerzal-
nite bankarski raboti i se naso-
~uva kon centralnobankarskite
aktivnosti i kon reguliraweto i
kontrolata na bankarskiot sis-
tem. Isto taka, vo ovoj period taa
gi gubi filijalite i go menuva
nazivot vo Narodna banka na Ju-
goslavija – Centrala vo Skopje.
Vo tekot na 1965–1971 g. centra-
lata na NBJ vo Skopje nema po-
sebna uloga vo monetarno-kredit-
nata politika, tuku vr{i samo
raboti {to imaat izvr{en i ope-
rativen karakter. Vo dekemvri
1971 g. e donesen prviot Zakon za
Narodna banka na Makedonija, so
koj taa e definirana kako ustav-
na kategorija, a za prv guverner e
imenuvan Stojan ]osev (1919–
1997). Sepak, NBM i ponatamu
ima mnogu ograni~ena uloga vo
utvrduvaweto na celite na mone-
tarno-kreditnata uloga i upotre-
bata na instrumentite za nejzino-
to sproveduvawe i vakvata podre-
dena polo`ba se zadr`uva sè do
osamostojuvaweto na Makedonija.
So donesuvaweto na Ustavot na
RM od noemvri 1991 g. NBM e in-
stitucionalizirana kako emisi-
ona banka, odgovorna za stabil-
nosta na valutata, za monetarnata
politika i op{tata likvidnost
na pla}awata. Na 26. IV 1992 g.
Sobranieto nosi Zakon za Narod-
nata banka na RM, kako prv zakon-
ski akt so koj se ureduva rabote-
weto na centralnata banka po
osamostojuvaweto na zemjata. Vo
ovoj period, funkcijata guverner
ja izvr{uva m-r Borko Stanoev-
ski (1937). Najgolem presvrt vo
razvojot na centralnata banka po
monetarnoto osamostojuvawe e
napraven so donesuvaweto na no-
viot Zakon za NB na RM od janua-
ri 2002 g., so koj vo golema mera se
zgolemeni site aspekti na neza-
visnosta vo raboteweto na NB na
RM (institucionalna, personal-
na, funkcionalna, finansiska).
Denes, NB na RM e moderna cen-
tralna banka, koja ne raboti so
nefinansiski pravni lica, ne go
finansira javniot sektor i sa-
mostojno ja formulira i ja ostva-
ruva monetarnata politika, pri
1011
N NARODNA
{to kako osnovna cel se javuva
odr`uvaweto na cenovnata sta-
bilnost. Isto taka, NB na RM e
~lenka na Bankata za me|unarod-
ni poramnuvawa (BIS) vo Bazel.
NB na RM izvr{uva pove}e os-
novni funkcii: gi utvrduva i gi
sproveduva monetarnata politi-
ka i politikata na devizniot
kurs na denarot; izdava i distri-
buira kovani i kni`ni pari; up-
ravuva i rakuva so deviznite re-
zervi; izdava dozvoli za osnova-
we i rabota na banki, {tedilni-
ci, menuva~nici i vr{iteli na
uslugi za brz transfer na pari i
go kontrolira nivnoto rabotewe;
go ureduva platniot sistem; sobi-
ra, obrabotuva, analizira i obja-
vuva informacii i publikacii
od oblasta na monetarnata, fi-
nansiskata i platnobilansnata
statistika; vr{i platen promet
za potrebite na dr`avata; ja
pretstavuva Makedonija vo me|u-
narodnite
finansi-
ski insti-
tucii; ra-
boti kako
~uvar na
imotot na
privatnite
penziski
fondovi
itn. Isto
taka, NB na
RM odr`u-
Zbornikot na trudovi va dragoce-
†Monetite i monetokovnicite
vo Makedonija# (2001) na numizma-
ti~ka zbir-
ka od okolu 17.000 moneti od te-
ritorijata na Makedonija, koi go
pokrivaat vremenskiot period od
VI vek pr. n.e. pa sè do XV vek.
Organi na NB na RM se Sovetot i
guvernerot. ^lenovi na Sovetot
na NB na RM se guvernerot, dvaj-
ca viceguverneri i {est nadvo-
re{ni ~lenovi. Guvernerot i
nadvore{nite ~lenovi na Sove-
tot se naimenuvaat od Sobranie-
to, po predlog od pretsedatelot
na dr`avata, a viceguvernerite
gi imenuva Sobranieto po pred-
log od guvernerot, pri {to site
imaat mandat od sedum godini.
LIT.: Kiki Mangova Powavi}, Van~o Kar-
gov, 60 godini centralno bankarstvo vo
Republika Makedonija, Narodna banka na
Republika Makedonija, Skopje, 2006. G. P.
NARODNA BIBLIOTEKA †BRA-
]A MILADINOVCI# VO SKOP-
JE (1935 ‡) ‡ biblioteka so 26
klona i bibliobus: ~etiri klona
vo Op{tina Centar, vo naselbi-
te Butel II, Skopje-Sever, Lisi-
~e, †13 Noemvri#, Pr`ino, Jane
Sandanski, Karpo{ III, Taftali-
xe, Karpo{ I, \or~e Petrov I,
\or~e Petrov II, Bit Pazar, Av-
tokomanda, ^ento (3 bibliote-
ki), ^air, selata Radi{ani, San-
1012
Narodnata biblioteka „Bra}a Miladinovci#
vo Skopje
devo, Stanica Zelenikovo ‡ †Mar-
ko Cepenkov#, Batinci, Dra~evo,
Petrovec i podvi`en bibliote-
~en fond - Bibliobus na Gradska-
ta biblioteka vo Skopje. S. Ml.
†NARODNA BORBA# (s. Zbor-
sko, na pl. Ko`uv i vo Tikve{i-
jata, dekemvri 1943 ‡ juni 1944) ‡
vesnik, organ na Vtorata make-
donska NOUB. Izleguval edna{
mese~no, vo tira` od 250‡300
primeroci. Go ureduvala Agita-
ciono-propagandnata komisija
pri [tabot na brigadata. Obja-
veni se vkupno sedum broja. Vo
uvodnikot kon prviot broj se na-
veduva deka †pe~atot, zaedno so
pu{kata i mitralezot, e oru`je
vo racete na Narodnooslobodi-
telnata borba#. Kako avtori se
javuvaat Vasilka (Vaska) Duga-
nova, Lazar Mojsov, Naum Nau-
movski-Bor~e, Kiro Haxivasi-
lev i Mito Haxivasilev-Jasmin
i dr.
LIT.: D-r Boro Mokrov, Razvojot na make-
donskiot pe~at i novinarstvo (od prvite
po~etoci do 1945 godina), Skopje, 1980,
440‡442; D-r Boro Mokrov – M-r Tome Gru-
evski, Pregled na makedonskiot pe~at
(1885‡1992), Skopje, 1993, 140. S. Ml.
†NARODNA VOLJA# (Solun,
17. I 1909 ‡ 5. VI 1910) ‡ nedelen
vesnik, organ na Narodnata fede-
rativna partija. Izleguval seko-
ja sabota. Urednik bil A. Tomov,
a podocna Dimitar Vlahov (od g.
II, br. 6). Objaveni se vkupno 74
broja. Podocna naslovot bil pe-
~aten i na francuski i ruski ja-
zik (od god. II, br. 8). Podolgo vre-
me bil pod pokrovitelstvoto na
Jane Sandanski, a od januari 1910
g. Redakcijata se svrtela protiv
nego i negovite privrzanici.
LIT.: St Simeonov, BÍlgarski periodi-
~en pe~at v Makedoni®, Zbornik Solun,
Sofi®, 1934, 245‡248; D-r Boro Mokrov,
Razvojot na makedonskiot pe~at i novi-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
narstvo (od prvite po~etoci do 1945 go-
dina), Skopje, 1980, 236‡238; D-r Boro
Mokrov ‡ M-r Tome Gruevski, Pregled na
makedonskiot pe~at (1885‡1992), Skopje,
1993, 83. S. Ml.
†Narodna volja#, vesnik na Bugarite i
Makedoncite vo SAD (1938-1978
†NARODNA VOLœ. NARODNA
VOLYA. PEOPLE’S WILL# (Detro-
it, Mi~., SAD, 11. II 1938 – 1945 i
potoa)> – nedelen vesnik na Buga-
rite i Makedoncite vo Amerika,
zaedni~ko prodol`enie na v.
†Trudova MakedoniÔ# na MNS vo
Amerika i na v. †Sšznanie# na
Bugarsko-makedonskite rabot-
ni~ki prosvetni klubovi vo
SAD, pod redakcija na G. Pirin-
ski i P. Grigorov. Vesnikot NV
so svoite prilozi i dokumenti od
sorabotnici od site delovi na
Makedonija i od dijasporata
pretstavuva zna~ajna pe~atena
tribina na makedonskata nacio-
nalna misla i akcija vo dijaspo-
rata vo periodot do i po II svet-
ska vojna.
LIT.: D-r Boro Mokrov, Razvojot na ma-
kedonskiot pe~at i novinarstvo (od pr-
vite po~etoci do 1945 godina), Skopje,
1980, 148–152; Bla`e Ristovski, Stole-
tija na makedonskata svest. Istra`uva-
wa za kulturno-nacionalniot razvitok,
Skopje, 2001, 588–655. Bl. R.
NARODNA MUZIKA ‡ make-
donska tradicionalna muzika
sozdavana i praktikuvana niz po-
ve}evekovni periodi vo minato-
to. Toa e glavno muzika {to bila
povrzana so `ivotot vo selskite
sredini. Vo XIX v. zapo~nal poin-
tenzivniot razvoj na gradskata
narodna kultura, a vo nejzinite
ramki i tradicionalnata gradska
muzika. Taa bila sozdavana na vo-
obi~aeniot tradicionalen na-
~in, po usten pat i anonimno, sè
do pedesettite godini od minati-
ot vek, a potoa sè pove}e se sre}a-
vaat avtorizirani pesni od avto-
ri-poedinci. Muzikata od ovie
dva perioda, sozdavana vo razli~-
ni uslovi na `iveewe, ima karak-
teristi~ni razliki, kako spored
funkcijata, taka i spored stil-
skite i vkupnite estetski osobe-
nosti. Kaj selskiot muzi~ki fol-
klor dominiraat `enskite ob-
redni pesni, vo koi, pokraj ednog-
lasjeto, poseben beleg pretstavu-
va dvoglasnoto bordunsko peewe.
Nego go karakteriziraat ednoob-
raznosta i ograni~enite struktu-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
ri na izraznite elementi: pros-
torot na melodiskoto dvi`ewe,
formata, tonskite nizi, metro-
ritmikata i sl. Sli~ni odliki
ima i instrumentalnata selska
muzika, vo koja naj~esto se prak-
tikuvalo muzicirawe na samo-
pravskite instrumenti: gajdi, ka-
vali, {upelki, duduci, tamburi,
zurli, kemeniwa (gusliwa) i sl.
Za karakteristikite na gradski-
ot muzi~ki folklor vo Makedo-
nija, pak, presudna uloga imale
dijametralno izmenetite uslovi
na `iveewe vo gradskite sredini,
a pred sè razvienite i intenzivni
komunikacii, koga pokraj me|u-
sebnite vlijanija vo ramkite na
multinacionalniot so`ivot, so
svojata mestopolo`ba Makedoni-
ja se na{la vo centarot na izra-
zitite kulturni vlijanija od Za-
padna Evropa kon Istok i obrat-
no. Ottamu proizlegla i golema-
ta raznovidnost, visokiot estet-
ski dostrel i bogatstvoto kaj ma-
kedonskite pesni i svirki {to se
proslavija nadaleku vo svetot. I
pokraj toa {to makedonskiot mu-
zi~ki folklor vo najgolema me-
Narodnite nosii vo RM (M. Malahova, 1950)
ra go odr`a kontinuitetot so ne-
koi od starite makedonski sti-
lovi na muzicirawe, del od melo-
diite bea sozdadeni pod eviden-
tno orientalno vlijanie, drugi
pod vlijanie na zapadnoevrop-
skite tradicii, a kaj treti make-
donskite elementi se izme{ani
so ednoto i drugoto vlijanie. No
vlijanijata sepak go ~inat poma-
liot del od bogatstvoto na make-
donskiot muzi~ki folklor. Tie
pretstavuvaat del od melodiski-
te granki {to se nakalemeni na
cvrstoto makedonsko avtohtono
steblo {to e samobitno i po svo-
ite posebnosti lesno prepoznat-
livo. \. M. \.
NARODNA NOSIJA ‡ zna~ajna
komponenta za prou~uvaweto na
etni~koto i kulturnoto minato
na narodot ili na nekoja etni~ka
grupa i e eden od najmo}nite po-
kazateli za nivnoto estetsko i
umetni~ko nivo. Vo sebe ja sodr-
`i funkcijata na obele`je na
socijalniot i kulturniot status
na li~nosta vo etni~ki i regio-
nalni ramki. Celokupniot pro-
NARODNA N
ces na izrabotkata i ukrasuva-
weto na nosiite vo Makedonija
se odvival vo doma{ni uslovi,
glavno od strana na `enskoto na-
selenie. J. R.-P.
NARODNA FEDERATIVNA
PARTIJA (Solun, 1909‡1910) ‡
politi~ka partija. Se projavila
vo sredinata na januari 1909 g. ka-
ko partija vo formirawe, so ves-
nikot †Narodna volja#, koj po~-
nal da izleguva od 17. I 1909 g. Do
odr`uvaweto na osnova~kiot
kongres bile formirani mesni
organizacii vo golem del od Ma-
kedonija. Osnova~kiot kongres
bil odr`an vo Solun (3/12. ‡
10/17. VIII 1909), so u~estvo na 32
delegati od Makedonija i eden de-
legat od Odrinsko. Kongresot us-
voil Pravilnik na Partijata i
gi izbral rakovodnite organi:
tri~leno Centralno biro, pod
pretsedatelstvo na Dimitar Vla-
hov, i Sovet na Partijata, vo koj
bile pretstaveni site kraevi na
Makedonija. Vo Sovetot bil i Ja-
ne Sandanski, vrz kogo, samo po
nekolku dena(14 / 26. VIII), bil iz-
1013
N NARODNI
^lenovi na Narodnata federativna partija vo Solun (1909)
vr{en nov neuspe{en atentat po
naredba od Sofija. Glavnoto po-
liti~ko barawe na NFP bilo
Makedonija da dobie dr`avno-
praven status na samoupravna ob-
last vo decentraliziranata fe-
derativno uredena Otomanska
Imperija. Takov status bil baran
i za Albanija, za Ermenija i za
drugite nacionalni provincii.
Pod nadvore{ni vlijanija (od ja-
nuari 1910) bile predizvikani
vnatre{ni podelbi {to kulmi-
nirale so odlukata na Central-
noto biro za isklu~uvawe na Jane
Sandanski. Vnatre{nata kriza
dovela do brzo zgasnuvawe na
NFP (vo juli 1910).
LIT.: Manol Pandevski, Politi~ki par-
tii i organizacii vo Makedonija
(1908‡1912), Skopje, 1965. M. Min.
NARODNI ORA ‡ makedonska
orska tradicija sozdavana i prak-
tikuvana niz pove}evekovni pe-
riodi vo minatoto. Vo XIX v. za-
po~nal pointenzivniot razvoj na
gradskata narodna kultura, a vo
nejzinite ramki i na gradskata
orska tradicija, koja na tradici-
onalen na~in se sozdavala sè do
Nastap na ansamblot †Tanec# so makedonski narodni ora
1014
pedesettite godini na minatiot
vek, koga po~nalo sozdavaweto na
koreografii od avtori-poedin-
ci. Spored toa, na prviot period
mu pripa|ala selskata orska
praktika, tipi~na za `ivotot vo
selskite sredini. Orata od ovie
dva perioda bile sozdavani vo
razli~ni uslovi i na~in na `ive-
ewe i se razlikuvaat kako spored
funkcijata isto taka i spored
stilskite karakteristiki i sev-
kupnite estetski osobenosti. Za
razlika od gradskite, selskite
ora striktno se podeleni na ma{-
ki i `enski, a dobar del od niv se
neposredno povrzani so obredite
(rusaliski, svadbarski i sl.). Ka-
ko celina, pak, site selski ora gi
karakteriziraat ograni~enosta i
ednoobraznosta na izraznite ele-
menti, ednostavnosta na motivi-
te i koreografskite sodr`ini.
Isto taka, instrumentalnata pri-
dru`ba, kako nerazdelen del od
izvedbite na selskite ora, e ed-
nostavna i so ograni~eni mo`-
nosti, bidej}i tie ne bile pri-
dru`uvani od orkestri, tuku naj-
~esto od eden instrument ‡ gajda,
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
{upelka, dudu~e, gusle i sl. Za ka-
rakteristikite na gradskiot or-
ski folklor vo Makedonija, pak,
presudna uloga odigrale dijamet-
ralno izmenetite uslovi na `i-
veewe vo gradskite sredini, a
pred s¢ razvienite i intenzivni
komunikacii, kade {to pokraj
me|usebnite vlijanija vo ramkite
na multinacionalniot so`ivot,
so svojata mestopolo`ba Makedo-
nija se na{la vo centarot na dve-
te golemi vlijanija od pravecot
na Zapadna Evropa kon Istokot i
obratno. Ottamu proizlegla go-
lemata raznovidnost, visokiot
estetski dostrel i bogatstvoto
kaj makedonskite gradski ora
{to se proslavija nadaleku vo
svetot. Vo izmenetoto gradsko
odnesuvawe be{e nadminata po-
delenosta na ma{ki i `enski
ora, a eden del od niv se igraa i vo
me{an sostav. No i pokraj toa,
tie go zadr`aa kontinuitetot so
osnovnite osobenosti na selski-
te ora (igraweto vo polukrug, so
izraziti funkcii na orovodecot
i opa{karot). Od druga strana,
potpomognati od vlijanijata na
tu|ite orski tradicii, vo najgo-
lema mera od turskite ora, make-
donskite ma{ki gradski ora za-
bele`itelno ja razvija koreo-
grafskata forma i sodr`ina
preku kontrastni promeni na
tempoto i ritamot, no i so mnogu
drugi elementi kako potskoci,
doskoci, vrtewa, kleknuvawa i
sl. Osven tie visoki dostreli na
koreografskite sodr`ini na
gradskite ora, zna~itelen estet-
ski pridones imalo i visokoto
nivo na instrumentalnite melo-
dii izveduvani od raznovidni or-
kestarski sostavi od fabri~ki
proizvedeni instrumenti, koi na
plasti~en na~in go dopolnuvale
vpe~atokot za golemata i nepov-
torliva ubavina na tie orsko-mu-
zi~ki izvedbi. \. M. \.
NARODNI SUDOVI ‡ organi
na sudskata vlast vo NR Makedo-
nija. Zarodok na ovie organi se
sudskite instancii predvideni
vo Pravilnikot za pravosudnite
organi donesen na Rilskiot kon-
gres na VMRO (1905). Na 20. X
1944 g. Prezidiumot na ASNOM
donese Re{enie za formirawe
narodni sudovi. Na 31. III 1945 g. e
donesena Povelba za ustrojstvo
na redovni narodni sudovi na Fe-
deralna Makedonija, spored koja
se formiraa 25 okoliski, tri ob-
lasni sudovi i Vrhoven federa-
len sud. Sistemot na narodnite
sudovi postoe{e do donesuvaweto
na Ustavot na SRM od 1963 g.
LIT.: Stefan Georgievski, Panta Mari-
na i Nikola Matovski, Pravosuden sis-
tem vo SFRJ, Skopje, 1983. Gor. L.-B.
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
NARODNI UNIVERZITETI
‡ andrago{ki institucii za ob-
razovanie i kulturno vozdignuva-
we na narodot. Vo Makedonija se
pojavuvaat me|u dvete svetski voj-
ni. Prviot naroden univerzitet e
osnovan vo Skopje (1920), so po-
mo{ na toga{ formiraniot Fi-
Odlukata za osnovawe na Prviot naroden univerzitet
vo Skopje (1920)
lozofski fakultet i raboti ka-
ko negova ekstenza (do 1925), a po-
toa se oformuva vo samostojna
institucija. Igral zna~ajna ulo-
ga pri osnovaweto na narodnite
univerziteti vo Berovo (1927),
Tetovo (1927), Debar (1927), Ve-
les (1928), Kumanovo (1928), Bi-
tola (1930), [tip (1931), Prilep
(1936), Strumica (1936) i vo drugi
gradovi. Narodnite univerziteti
svoite pravila i programi za ra-
bota zadol`itelno gi dostavuva-
le na odobruvawe do Minister-
stvoto za prosveta vo Belgrad.
Programski bile orientirani
kon popularizacija na naukata,
no i kon drugi tematski oblasti.
Edna od va`nite zada~i im bila
da rabotat na {ireweto na srp-
skata kauza me|u vozrasnoto ma-
kedonsko naselenie. Za koordi-
nirawe i {irewe na rabotata na
narodnite univerziteti bil for-
miran Sojuz na narodnite univer-
ziteti vo Skopje (1937). Vrz niv-
nata rabota i programska orien-
tacija silno vlijanie imal Ko-
lar~eviot naroden univerzitet
od Belgrad. Narodnite univerzi-
teti dobivaat osobeno zna~ewe
po osloboduvaweto na Makedoni-
ja, so bitno izmeneta funkcija: da
rabotat na obrazovanieto i na
podigaweto na kulturnoto nivo
na narodot vo duhot na pridobiv-
kite od Narodnoosloboditelnata
vojna. Nivnata mre`a naglo se
{iri, taka {to vo 1948 g. rabotat
65, a vo narednata (1949) duri 107
narodni univerziteti, opfa}aj}i
gi site gradovi i pogolemite se-
la. Vo tie godini akcentot na ak-
tivnosta bil staven vrz opisme-
nuvaweto i dobivaweto elemen-
tarno obrazovanie, zapoznavawe-
to so makedonskata istorija i
marksisti~kata ideologija, zdrav-
stvenoto prosvetuvawe i vrz op-
{tokulturnoto izdignuvawe na
narodot, posebno na selskoto na-
selenie. So otvoraweto na (v.) ra-
botni~kite univerziteti (1953),
narodnite univerziteti postepe-
no go gubat svoeto zna~ewe i po~-
nuvaat da zgasnuvaat. Vo 1963 g.
rabotat samo 10 narodni univer-
ziteti, a pri krajot na osumdeset-
tite godini na XX vek tie presta-
nuvaat da postojat; del od niv se
priklu~uvaat kon rabotni~kite
univerziteti. Odigrale zna~ajna
uloga vo podigaweto na obrazov-
noto nivo na naselenieto, a po-
sebno vo borbata protiv nepisme-
nosta i kulturnata zaostanatost,
vo godinite po Osloboduvaweto.
LIT.: A. Ilievski, Narodnite univerzite-
ti vo Makedonija, Skopje, 1999. K. Kamb.
Spomenikot na narodnite heroi od NOB vo Skopje
NARODNI HEROI ‡ najvisoko
voeno odlikuvawe za zaginatite i
`ivite u~esnici vo NOAVJ/NO-
AVM vovedeno so naredba na V[
na NOV i DFJ (†Bilten# na V[ i
DVJ, br, 12‡13, Polo`aj, dekem-
vri 1941 ‡ januari 1942). Prvoto
proglasuvawe bilo vo fevruari
1942 g., a do 15. VII 1943 g. bile
proglaseni u{te 22 u~esnici vo
NOAVJ, pri {to so ukaz na Vr-
hovniot komandant na NOV i
POJ (†Bilten# na V[ na NOV i
POJ. br. 29‡31, Polo`aj, juni‡ju-
li‡avgust 1943) za nositelite na
ova zvawe bil vostanoven i Or-
den na naroden heroj na Jugosla-
vija (izraboten od slikarot \or-
|e Andreevi}-Kun). Spored Zako-
not za ordenite i medalite (9. VI
1945), osven poedinci, negovi no-
siteli mo`ele da bidat i kolek-
tivi na edinicite, a podocna i
op{testveni organizacii, zdru-
`enija i gradovi. Prvin odlukata
ja donesuval CK na KPJ po pred-
log na V[ na NOV i POJ (do
Vtoroto zasedanie na AVNOJ),
potoa Prezidiumot na AVNOJ
(do proglasuvaweto na FNRJ) i
Prezidiumot na Sojuznoto narod-
no sobranie (do januari 1953), a
NARODNI N
Monografijata
†Narodni
heroi od
Makedonija #
(Skopje, 1973)
potoa Pretsedatelot na Republi-
kata (od 1953). Ordenot go dobile
vkupno 1322 u~esnici vo NOAVJ
i 19 stranski dr`avjani, 30 edi-
nici i ustanovi na NOVJ (JNA),
~etiri op{testveno-politi~ki
organizacii (SKOJ, SZBNOV,
OK na SKOJ ‡ Drvar i Zdru`e-
nieto na {panskite borci na Ju-
goslavija) i 8 grada (po eden od
site republiki i pokraini), a od
Makedonija Prilep, Prvata ma-
kedonsko-kosovska NOUB i 66
poedinci: Mihailo Apostolski,
Qup~o Arsov, Kiro Atanasov-
ski, Mir~e Acev, Vera Aceva,
Zlatko Biljanovski, Dimitar
(Mite) Bogoevski, Peco Bo`i-
novski, Borka Velevski, Krume
Volnaroski, Kire Gavriloski,
Pero Georgiev, Strahil Gigov,
\ore Dameski, Cvetan Dimov,
Ovadija Estreja, Atanas Zabaza-
novski, Blagoj Jankov, Ilija Jo-
vanovski, Rade Jov~evski, Josif
Josifovski, Kuzman Josifovski,
Olivera Joci}, Limani Kaba, El-
pida Karamandi, Vasko Karange-
leski, Lazo Kolevski, Lazar Ko-
li{evski, Fana Ko~ovska, Rampo
Levkov, Zlate Malakovski, Man-
~u Matak, Boro Menkov, Mirko
Milevski, Tihomir Milo{ev-
ski, Dim~e Mir~ev, Kiril Mi-
hajlovski, Miho Mihajlovski,
An|el Mojsovski, Stefan Nau-
mov, Naum Naumovski, Kiro Na-
cev, Mara Naceva, Van|el Ne~ev-
ski, Jordan Nikolov, Ibe Pali-
ku}a, Boro Petru{evski, Stra-
{o Pinxur, Pan~e Popovski,
Van~o Prkev, Vidoe Smilevski,
Trajko Stojkovski, Slav~o Stoj-
menov, Goce Stoj~evski, Blagoja
Stra~kovski, Borka Talevski,
Borko Temelkoski, Bla`o Todo-
rovski, Vangel Todorovski,
Hristijan Todorovski, Aleksan-
dar Urdarevski, ^ede Filipov-
ski, Todor Cipovski, Krste Cr-
venkovski, Ordan ^opela i Baj-
ram [abani. Podocna bil vove-
den i Orden na slobodata (spored
Zakonot za ordenite i medalite
od 9. VI 1945) kako najvisoko od-
likuvawe za voeni zaslugi.
LIT.: Narodni heroi od Makedonija,
Skopje, 1973. S. Ml.
1015
N NARODNO
Narodna arhitektura, s. Ki~inica, Mavrovsko
NARODNO GRADITELSTVO ‡
najobemen del od tradicionalna-
ta arhitektura {to vklu~uva raz-
ni tipovi objekti, ansambli, raz-
gleduvani vo potesni ili po{i-
roki teritorijalni ograni~uva-
wa, geografski i klimatski de-
terminanti. Ovie objekti re~isi
po pravilo se del od anonimniot
graditelski repertoar, opfa}aj-
}i gi site sloevi na `ivotot spo-
red principite na organizacija-
ta na tradicionalnite `ivea-
li{ta, ~ii iskustva so soodvetni
modifikacii se provlekuvaat i
vo dene{ni uslovi. Varijantite
na objekti se dvi`at vo rasponot
od primarnite (primitivni, ed-
nostavni, arhetipski) arhitek-
tonski objekti i kompozicii, do
objekti {to se vo grani~noto
podra~je na likovna i formalno-
estetska organizacija, po koe ve-
}e preminuvaat vo kategorijata
na folklorna arhitektura. K. Gr.
Spisanieto
†Narodno
zdravje“
†NARODNO ZDRAVJE# ‡ spisa-
nie za zdravstveno prosvetuvawe.
Izdava~ e Institutot za zdravs-
tveno prosvetuvawe na NRM vo
Skopje (1952‡1986). Prv glaven
urednik e Mitko Ilievski ‡ op-
{testvenik, prosveten rabotnik,
osnova~ na Institutot. Prvin
urednik e Blagoja Korubin (1953),
a potoa Bla`e Ristovski (1953‡
1955), koga mese~noto spisanie
ima 18.000 pretplatnici. So pro-
menata na statusot i ukinuvawe-
to na institutot postepeno pres-
1016
tanuva izleguvaweto na publika-
cijata. D. S.-B. - R.
Re{enieto na
Ustavotvor-
noto sobranie
na NRM za
proglasuvawe
na Ustavot na
NRM
NARODNO SOBRANIE NA
NRM ‡ vrhoven organ na dr`avna-
ta vlast i pretstavnik na narod-
niot suverenitet na Narodna Re-
publika Makedonija. Se voveduva
so Ustavot na NRM od 1946 g. kako
ednodomno pretstavni~ko telo
neposredno izbrano od gra|anite
na mandaten period od ~etiri go-
dini. Na izborite odr`ani na 3.
XII 1950 g. vo Narodnoto sobranie
se izbrani 251 pratenik. So Us-
Ustavot na
NRM (1946)
tavniot zakon od 1953 g. se vovedu-
va dvodomno Narodno sobranie,
sostaveno od Republi~ki sobor i
Sobor na proizvoditelite. Na iz-
borite od 22‡25. XI 1953 g. vo Re-
publi~kiot sobor se izbrani 108,
a vo Soborot na proizvoditelite
74 pratenici. Na izborite od 23.
III 1958 g. vo Republi~kiot sobor
se izbrani 113, a vo Soborot na
proizvoditelite 78 pratenici.
Prv pretsedatel na ednodomnoto
Narodno sobranie na NRM e Dim-
~e Stojanov-Mire, a prv pretseda-
tel na dvodomnoto Narodno sobra-
nie na NRM e Lazar Koli{evski.
LIT.: Makedonija od ASNOM do denes,
Skopje, 2005. Sv. [.
†NARODNO STVARALA[TVO
– FOLKLOR# (Beograd, 1962–) ‡
trimese~no spisanie na Sojuzot
na zdru`enijata na folkloristi-
te na Jugoslavija. Pe~ati prilo-
zi na jazicite na avtorite, na
svetskite i na balkanskite, vklu-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
†Narodno
stvarala{tvo
- Folklor“,
organ na
SZFJ
~itelno i na makedonski. Zdru-
`enieto na folkloristite na
Makedonija redovno ima{e i svoj
pretstavnik kako ~len na Redak-
cijata. S. Ml.
NARODNOOSLOBOODITE-
LEN BATALJON †MIR^E
ACEV# (Prv bataljon na Vtorata
operativna zona na NOV i POM)
(pl. Slavej, 18. VIII 1943 ‡ s. Sli-
vovo, Ohridsko, 11. XI 1943) ‡ pr-
va regularna voena edinica na
NOV i POM. Bil formiran od
okolu 200 borci od Prespansko-
ohridskiot NOPO †Damjan Gru-
ev#, delovi od Vele{kiot NOPO
†Dimitar Vlahov#, delovi od
Prilepskiot NOPO †\or~e Pet-
rov# i novopristignati borci od
Debarca. Bataljonot izvr{il na-
padi na italijanski karabinerski
stanici vo Ohridsko (7. IX), urnal
tri mosta na patot Ki~evo-Oh-
rid, isekol 130 PTT stolbovi, ja
zapalil `andarmeriskata stani-
ca vo s. Slivovo (11. IX), vlegol vo
Ki~evo (12. IX) i u~estvuval vo
razoru`uvaweto na italijanski-
ot garnizon. Vo po~etokot na ok-
tomvri 1943, zaedno so Prviot ko-
sovsko-metohiski NO bataljon
†Ramiz Sadiku# i Vtoriot ki~ev-
ski NO bataljon, vlegol vo sostav
na Grupata bataljoni i vodel bor-
bi kaj selata Izvor, Klenoec, `e-
lezni~kata stanica vo Podvis
(5‡9. X), izvr{il diverzii na pa-
tot Resen-Ohrid i se sudril so bu-
garskite grani~ni sili na pl. Ba-
ba Sa~. Koga glavninata na Grupa-
ta bataljoni bila vratena vo od-
brana na slobodnata teritorija
na Debarca, okolu 70 borci na ba-
taljonot dejstvuvale na komunika-
cijata Bitola-Resen. Podocna, za-
edno so drugi edinici na NOV i
POM, bataljonot vodel borbi
protiv germansko-balisti~kite
sili vo Ki~evsko (5. X), so bugar-
skite grani~ni ediniici (6. X) i
na pl. Bigla so bugarskite edini-
ci od resenskiot garnizon (24. X).
So Grupata makedonski i Grupata
kosovski bataljoni vodel borba
so germansko-balisti~kite sili
kaj Ki~evo, s. Ra{tani (1 i 2. XI) i
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Vleguvaweto na Prviot makedonski bataljon „Mir~e Acev“ vo slobodnoto Ki~evo (12 septemvri 1943)
na pl. Bukovik (6. XI), po {to vle-
gol vo sostavot na Prvata make-
donsko-kosovska NOUB. Po osa-
mostojuvaweto na RM, denot na
formiraweto na bataljonot e
proglasen za Den na Armijata na
Republika Makedonija (ARM).
IZV.: Ki~evo i Ki~evsko vo NOV
1941‡1945. Dokumenti, Ki~evo, 1985.
LIT.: Brigada na bratstvoto i edinst-
voto, Prvata makedonsko-kosovska udar-
na, Skopje, 1958; Du{an Ristoski, Hrono-
logija na nastani od Narodnooslobodi-
telnata vojna 1941‡1945 godina vo Ki~e-
vo i Ki~evsko, vtoro dopolneto izdanie,
Ki~evo, 1984; Makedonija od ustanka do slo-
bode 1941‡1945, (Zbornik radova), Beograd,
1987; D-r Marjan Dimitrijevski, Make-
donskata vojska 1944‡1945, INI, Skopje,
1999, 63‡67. S. Ml.
NARODNOOSLOBODITE-
LEN BATALJON †STIV NAU-
MOV# (okolinata na Lerin, 11.
XI 1943 ‡ krajot na avgust 1944) ‡
voena edinica na NOV i POM,
poznata i kako †Ov~arov batal-
jon#. Bil formiran od delovi na
Bitolskiot NOPO †Goce Del-
~ev# i Prespansko-ohridskiot
NOPO †Dame Gruev# i vedna{
vodel borbi protiv bugarskite
grani~ni edinici vo Prespansko,
a potoa preminal vo Debarca (4.
XII 1943), kade {to $ se priklu-
~il na Prvata makedonsko-kosov-
ska NOUB vo pohodot kon Meg-
len kako nejzin petti bataljon.
Pri reorganizacijata na voenite
edinici (januari 1944), zaedno so
Bugarskiot NO bataljon †Hristo
Botev# vlegol vo Grupata batal-
joni na G[ na NOV i POM i za-
edno so Prvata makedonsko-ko-
sovska NOUB i Vtorata makedon-
ska NO brigada vodel borba vo
Mre`i~ko i na podra~jeto na
Meglen, na pl. Ko`uv i pl. Pajak
protiv germanskite i bugarskite
sili, koi ja obezbeduvale komuni-
Narodnoosloboditelniot bataljon †Stiv Numov#
vo pohod
kacijata Skopje-Solun (do krajot
na januari 1944). Potoa Grupata
bataljoni vodela borbi kaj s.
Kowsko (Gevgelisko), vo Meglen-
sko i potoa zele u~estvo vo Fev-
ruarskiot pohod (31. I ‡ 25. II
Foirmiraweto na Narodnoosloboditelniot bataljon †Stra{o Pinxur# (1943)
NARODNOOSLOBODITELEN N
1944). Podocna bataljonot dejs-
tvuval vo sostavot na Tretata ma-
kedonska NO brigada (krajot na
fevruari ‡ krajot na avgust 1944),
a potoa vo sostavot na Sedmata
makedonska NO brigada.
LIT.: D-r Mile Todorovski, Partizan-
skite odredi i NO vojska na Makedonija
vo Osloboditelnata vojna i Revolucija-
ta 1941‡1944, INI, Skopje, 1972; Bitola
i Bitolsko vo NOV 1943 i 1944. Materi-
jali od simpoziumot odr`an na 20 i 21 ok-
tomvri 1981 godina, Bitola, 1982; Makedo-
nija od ustanka do slobode 1941‡1945, (Zbornik
radova), Beograd, 1987. S. Ml.
NARODNOOSLOBODITE-
LEN BATALJON †STRA[O
PINXUR# (Prv bataljon na
Tretata operativna zona na NOV
i POM) (pl. Kajmak~alan, 24. IX
1943 ‡ s. Fu{tani, Egejskiot del
na Makedonija, 20. XII 1943) ‡ vo-
ena edinica na NOV i POM. Bil
formiran od 126 borci na NOPO
†Dobri Daskalov#, NOPO †Sava
Mihajlov# i glavninata na Bi-
tolskiot NOPO †Goce Del~ev#.
Vo napadot na rudnikot Dudica
na pl. Ko`uv (2. X) bile ubieni
10 neprijatelski vojnici, a mu se
priklu~ile 80 rudari. Vo napa-
dot na bugarskata grani~na posa-
da vo Lukar (ju`no od s. Kono-
pi{te, na pl. Ko`uv, 19. X) bile
zarobeni 30 bugarski vojnici i
eden podoficer, a vo napadot na
germanskata posada na `elezni~-
kiot most kaj s. Ostrovsko, Le-
rinsko (26. X) bile ubieni dvajca
Germanci i zarobeni 7 Marokan-
ci. Poradi brojnoto zgolemuva-
we, od izdvoeni 113 borci bil
formiran Vtoriot bataljon na
Tretata operativna zona na NOV
i POM (30. X). Vo napadot na s.
Radwa, Demirkapisko (8. XI) bile
zarobeni 12 kontra~etnici od od-
redot †Car Kalojan#, a pri vlegu-
vaweto vo turskite sela Ve{je i
Besvica (12. XI) im se priklu~ile
nekolku Turci. Kaj selata Radwa
i Bohula vodel borba so bugarska
kolona (sredinata na noemvri),
pri {to zaginale 5 partizani i
1017
N NARODNOOSLOBODITELEN
14 bugarski vojnici, vo s. Beg-
ni{te bila zapalena op{tinska-
ta zgrada (18. XI), a vo napadot na
kasarnata vo s. Kowsko (Gevgeli-
sko) i dve grani~ni karauli na
pl. Ko`uv bile zarobeni okolu
60 bugarski vojnici. Vo pove}e
sela formiral NOO. Podocna
vlegol vo sostavot na Vtorata ma-
kedonska NOU brigada.
LIT.: D-r Mile Todorovski, Partizan-
skite odredi i NO vojska na Makedonija
vo Osloboditelnata vojna i Revolucija-
ta 1941‡1944, INI, Skopje, 1972; Bitola
i Bitolsko vo NOV 1943 i 1944. Materi-
jali od simpoziumot odr`an na 20 i 21 ok-
tomvri 1981 godina, Bitola, 1982; Tikve-
{ijata vo NOV 1941‡1945, kn. treta, Par-
tizanski odredi i voeni edinici. Materi-
jali od nau~niot sobir odr`an na 21 i 22
juni 1982 god. vo Kavadarci, Kavadarci-
Negotino, 1984; Makedonija od ustanka do
slobode 1941‡1945, (Zbornik radova), Beograd,
1987. S. Ml.
Delegati i gosti na Vtoriot kongres na NOMSM vo Skopje (6-8. I 1945)
NARODNOOSLOBODITELEN
MLADINSKI SOJUZ (NOMS)
(Egejskiot del na Makedonija,
1945–1949) – makedonska nacio-
nalna i politi~ka mladinska or-
ganizacija formirana na 23. IV
1945 g. Organizacijata dejstvuva-
la vo 4 okruga: Kosturskiot, Le-
rinskiot, Vodenskiot i Gumenxi-
sko-enixevardarskiot okrug, vo 7
okolii, 3 grada i vo 183 sela.
NOMS imal re~isi 5.000 ~lena.
Sekretar na organizacijata bil
Min~o Fotev. NOMS bil ras-
pu{ten od KPG na 9 oktomvri
1949 g.
LIT.: R. Kirjazovski, Narodnooslobodi-
telniot front i drugite organizacii
na Makedoncite od Egejska Makedonija
1945–1949, Skopje, 1985. St. Kis.
NARODNOOSLOBODITE-
LEN MLADINSKI SOJUZ NA
MAKEDONIJA (1944) ‡ anti-
fa{isti~ka organizacija na ma-
kedonskata mladina vo vremeto
na Vtorata svetska vojna. Vo us-
lovite na bugarskata i italijan-
sko-albanskata okupacija, aktiv-
1018
Simo
Mladenovski:
Mladinata
od
Makedonija
vo NOB
(Skopje, 1983)
nosta na progresivnata mladina
na Makedonija bila naso~uvana
preku mesnite komiteti na
KPJ/KPM, a potoa bile formi-
Faksimili od Organizacionata rezolucija na
Prviot kongres na NOMSM (22. XII 1943)
rani Mladinski odbor za Make-
donija (IX 1942), PK na SKOJ za
Makedonija (X 1943) i Akcionen
odbor na NOMSM za organizira-
we na mladinata na slobodnata i
na okupiranata teritorija, kako
i vo edinicite na NOV i POM
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
(XI 1943). Po prenesuvaweto na
te`i{teto na NOB vo Egejskiot
del na Makedonija, vo s. Fu{tani
bil odr`an Prviot kongres na
Antifa{isti~kata mladina na
Makedonija (22. XII 1943) so u~e-
stvo na 280 delegati od site kra-
i{ta na Makedonija, kako i so
prisustvo na pretstavnici od al-
banskata, bugarskata i gr~kata
mladina. Na Kongresot bil kon-
stituiran NOMSM, bilo izbra-
no rakovodstvo i bile usvoeni
Rezolucija i Proglas do mladina-
ta na Makedonija.
LIT.: Vlado Ivanoski, Aktivnosta na
SKOJ i Narodnata mladina na Makedo-
nija za vreme na NOV, 1941–1945, posebno
izdanie, Skopje, 1980; D-r Simo Mlade-
novski, Mladinata od Makedonija vo
NOB, Skopje, 1983. Vl. Iv.
NARODNOOSLOBODITE-
LEN PARTIZANSKI ODRED
†GOCE DEL^EV# ‡ v. Prviot
prilepski narodnooslobodite-
len partizanski odred †Goce
Del~ev#.
NARODNOOSLOBODITELEN
PARTIZANSKI ODRED †DI-
MITAR VLAHOV# (atarot na s.
Gabrovnik, Vele{ko, vo vtorata
polovina na septemvri 1942 ‡ De-
barca, 18. VIII 1943) ‡ partizanska
edinica na NOV i POM. Bil
formiran vo ramkite na izvr{e-
nata reorganizacija na partizan-
skite edinici vo Vele{ko i Pri-
lepsko od borcite na NOPO
†Pere To{ev# i novopristignati
borci. Dejstvuvaj}i po ~eti i od-
delenija (desetini), izvr{il ak-
cii i vodel borba so bugarskata
vojska i policija, gi prekinuval
i gi urival PTT vrskite, gi
uni{tuval op{tinskite arhivi,
napa|al policiski stanici, gi
razoru`uval selskite stra`i i
formiral NOO vo selata Bis-
trica, Bogomila, Pomelovo,
^a{ka, Desovo, Ne`ilovo, Cre-
{evo, Selci, Lisi~e, Katlanovo,
Gorno Koli~ani, na `elezni~ka-
ta stanica Klajman (sega Vasil
Antevski), rudnikot za momirok
kaj s. Stepanci i dr. (septem-
vri‡noemvri 1942). Isto taka, vo
s. ’Rlevci ja razoru`al selskata
kontra~eta (29. XI), kaj s. Papra-
di{te vodel borba so delovi na
vele{kata kontra~eta (4. XII), a
vtorata ~eta na Odredot bila op-
kolena od bugarskata policija
kaj s. Vojnica i pri probojot kon
Tikve{ijata imala osetni zagubi
(17. XII). Zagubi imal i vo borbi-
te so nadmo}nite bugarski sili
kaj selata Drenovo i Zelenikovo
i na pl. Lisec (dekemvri 1942).
Poradi ote`natite uslovi na
dejstvuvawe, preostanatite bor-
ci preminale vo ilegalstvo. Od-
delnite grupi pravele bezuspe{-
ni obidi da se prefrlat na tere-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
[tabot na vtorata ~eta na Narodnoosloboditelniot partizanski odred †Dimitar Vlahov# (1942)
not na Skopska Crna Gora. A vo
proletta 1943 g. del od pre`ivea-
nite borci vlegle vo sostavot na
Tikve{kiot NOPO †Dobri Das-
kalov#, a drugi 15 borci formi-
rale istoimena Partizanska gru-
pa †Dimitar Vlahov# i dejstvuva-
le vo oblasta na Azot, a potoa se
upatile za Debarca (11. VIII 1943),
kade {to vlegle vo sostavot na
NO bataljon †Mir~e Acev# (18.
VIII 1943).
Bidej}i e formiran vo Vele{ko,
poznat e i kako Vele{ki narod-
noosloboditelen partizanski od-
red †Dimitar Vlahov#, a bidej}i
golem del od borcite bile od
Prilep i Prilepsko, poznat e i
kako Prilepski narodnooslobo-
ditelen partizanski odred †Di-
mitar Vlahov#.
LIT.: Quben Georgievski, Nekoi poedi-
nosti {to go doosvetluvaat likot na
Micko Kozar & prvoborec i komandant
na Vele{kiot partizanski odred †Di-
mitar Vlahov#, †Streme`#, VIII, 6 i IX, 1,
Prilep, 1962 i 1963, 36&44 i 40&53; Ste-
fan Piperkovski, Oru`je na Vele{kiot
partizanski odred †Dimitar Vlahov#,
†Muzejski glasnik#, br. 3, Skopje, 1974,
141&145; Blagoja Bo{koski-Dabi~o, For-
miraweto na Prilepskiot partizanski
odred †Dimitar Vlahov# vo 1942 godina,
Prilep i Prilepsko vo NOV 1942 godi-
na, kn. prva, Skopje, 1978, 287&304; Ilija
Andreevski-Kagin, Mitinzi odr`ani od
Partizanskiot odred †Dimitar Vla-
hov# vo letoto i esenta 1942 godina, na
istoto mesto, 305&323; Blagoja Bo{ko-
ski-Dabi~o, Borbata na Mukos na Vto-
rata ~eta na Prilepskiot partizanski
odred †Dimitar Vlahov# na 14 septem-
vri 1942 godina, na istoto mesto, 325&338;
Ilija Andreevski-Kagin, Borbeniot
pat na Vtorata ~eta od Prilepskiot
partizanski odred †Dimitar Vlahov#
vo mesec oktomvri 1942 godina, Prilep i
Prilepsko vo NOV 1944 ‡ 15 maj 1945 go-
dina, kn. treta, Skopje, 1985, 199&215; Na-
}o Me{kov, Dve sredbi vo odredot †Di-
mitar Vlahov#, Tikve{ijata vo NOV
1941&1945, kn. sedma, Stra{o Pinxur &
naroden heroj, Kavadarci&Negotino,
1985, 201&202. S. Ml.
NARODNOOSLOBODITELEN
PARTIZANSKI ODRED †DRIM-
KOL# (mesnost Sveti Spas vo
atarot na s. Vev~ani, vtorata po-
lovina na avgust 1943 ‡ s. Dvorci,
Ki~evsko, oktomvri 1944) ‡ par-
tizanska edinica na NOV i
POM. Bil formiran od 20 borci,
prete`no od albanska nacional-
nost. Se spomnuva i kako bataljon
†Drimkol# (oktomvri). Negovata
glavna zada~a bila da dejstvuva
me|u Albancite za razobli~uva-
we na golemoalbanskata propa-
ganda, za formirawe NOO i mo-
bilizacija na novi borci. Borbe-
nite dejstva bile naso~eni glav-
no kon napadi na komunikacijata
Struga-Debar. Eden del od borci-
te vlegle vo sostavot na Prvata
makedonsko-kosovska NOUB i
podocna vo Prvata makedonska
NOUB.
IZV.: Zbornik NOR, t. VII, kn. 2, dok, 1,
7‡10.
LIT.: Ilija Kalanoski, Osloboditelna-
ta vojna i revolucijata vo Struga i
Stru{ko 1941‡1945, Skopje, 1983; Todor
Trajanovski, Partizanskiot odred †Drim-
kol#. (Prilog kon prou~uvaweto na na-
rodnoosloboditelnoto dvi`ewe vo Stru{-
kiot region), †Prilozi#, br. 30‡31, Bito-
la, 1979, 327‡328; Vlado [utinovski, Par-
tizanski odred †Drimkol#, Ohridsko-
Stru{ko vo NOV 1941‡1945, kn. vtora,
NOV i voeni edinici, Struga, 1990,
217‡223. S. Ml.
NARODNOOSLOBODITELEN
PARTIZANSKI ODRED †\OR-
^E PETROV# (reonot na s. Gab-
rovnik, Vele{ko, 21. IX ‡ manas-
tir †Sv. Nikola# kaj s. Prilepec,
Prilepsko, 19. XII 1942) ‡ parti-
zanska edinica na NOV i POM.
Bil formiran po reorganizaci-
jata na partizanskite edinici vo
Vele{ko i vo Prilepsko (21‡25.
IX): za Vele{ko bil formiran
NOPO †Dimitar Vlahov#, a za
Prilepsko NOPO †\or~e Pet-
NARODNOOSLOBODITELEN N
rov#. Toa e vsu{nost reorganizi-
raniot i preimenuvan Prilepski
NOPO †Dimitar Vlahov#, koj
vlegol kako prva ~eta na noviot
Odred, a kako vtora ~eta trebalo
da bidat borcite od NOPO †Jane
Sandanski#, koi dejstvuvale vo
Bitolsko. Dejstvuval protiv bu-
garskite sili vo selata Dabnica,
Desovo, Oreov Dol, Belovodica,
Pletvar, Lagovo, Zabr~ani, Dup-
ja~ani i Ma`u~i{ta (do dekem-
vri 1942). Podocna Odredot bil
opkolen od nadmo}ni bugarski
sili i razbien (19. XII 1942).
LIT.: Petar Pepequgovski, Formirawe-
to na odredot †\or~e Petrov# i borba-
ta na prvata ~eta kaj manastirot Pri-
lepec vo 1942 godina, Prilep i Prilep-
sko vo NOV 1942 godina, kn. prva, Skopje,
1978, 339‡353; Boris Pavlovski, Obidi za
realizirawe na zada~ite na Glavniot
{tab za povrzuvawe na odredite †\or~e
Petrov# i †Jane Sandanski#, na istoto
mesto, kn, vtora, Skopje, 1978, 203‡214; D-r
Simo Mladenovski, Narodniot heroj Ki-
ro Nacev-Fetak, †Beseda#, IX, 25‡26, Ku-
manovo, 1982, 120‡149. S. Ml.
NARODNOOSLOBODITELEN
PARTIZANSKI ODRED †MA-
LESIJA# (kon sredinata na av-
gust ‡ oktomvri 1943) ‡ partizan-
ska edinica na NOV i POM. Bil
formiran od 76 novopristignati
borci od Malesija, Drimkol i od
drugi stru{ki sela, so cel da go
{titi naselenieto od balisti~-
kite sili i ka~a~kite bandi, da
vr{i agitacija i mobilizacija so
mitinzi po selata. Vodel borbi
kaj s. Selci (krajot na avgust), vo
Debarska Malesija, @upa, Drim-
kol, kaj s. Nerezi, u~estvuval vo
osloboduvaweto na Debar (8‡10.
IX), ja sprovel Angliskata voena
misija do G[ na NOV i POM od
s. Gorna Belica do s. Crvena Vo-
da i dr. Narasnal na okolu 120
borci (septemvri), prerasnal vo
bataljon (oktomvri), a potoa vle-
gol vo sostavot na Grupata batal-
joni (noemvri).
IZV.: Zbornik NOR, VII, 2, dok. 18, 37‡38;
Izjava na Bla`e Karadakoski vo SB
SUNR-Struga, AINI, Skopje, P-12‡3.
LIT.: D-r Mile Todorovski, Partizan-
skite odredi i NO vojska na Makedonija
vo osloboditelnata vojna i revolucija-
ta 1941‡1944, Skopje, 1972; Pande Vojda-
noski, Malesija pred tri decenii, †Nova
Makedonija#, br. 9562, Skopje, 1973; D-r
Vlado Ivanovski, Osloboditelnata voj-
na vo Zapadna Makedonija 1941‡1944,
Skopje, 1973; d-r Velimir Brezovski, Os-
loboditelnata vojna vo Makedonija
1943, Skopje, 1975; Ilija Kalanoski, Tero-
rot na okupatorot vo Struga i Stru{-
ko vo Osloboditelnata vojna i revolu-
cijata, †Istorija#, br. 1, Skopje, 1978, 83.
S. Ml.
NARODNOOSLOBODITELEN
PARTIZANSKI ODRED †SLA-
VEJ# (I BATALJON) (pl. Slavej,
na Karaorman, 30. VI ‡ s. Botun,
po~etokot na dekemvri 1943) ‡
partizanska edinica na NOV i
1019
N NARODNOOSLOBODITELEN
POM. Kon krajot na septemvri
imal okolu 120 borci i formal-
no prerasnal vo bataljon (kon
krajot na septemvri), no i potoa
prodol`ilo imenuvaweto kako
odred. Pri kapitulacijata na
Italija i potoa uspe{no gi zat-
voral Botunskiot Tesnec i komu-
nikacijata Ohrid‡Struga kon
Debarca (do dekemvri 1943). Go
onesposobil patot kon s. Me{e-
i{te (Ohridsko), a kaj s. Botun ja
razbil balisti~kata grupa upate-
na od Struga kon Debarca (14. X).
Po povtornata okupacija na De-
barca, borcite preminale glavno
vo ilegalstvo (kon po~etokot na
dekemvri 1943), a mal del se prik-
lu~ile kon Prvata makedonsko-
kosovska NOUB.
IZV.: DARM, Skopje, f. †Slavej#, k. 39,
39a i 40a; Zavod za za{tita na spomenici-
te na kulturata i Naroden muzej, Ohrid,
inv. br. 257. 267. 268 i 832.
LIT.: Stojan Risteski, ^etirieset godi-
ni od formiraweto na partizanskiot od-
red †Slavej#. †Nova Makedonija#, XXXIX,
18087, Skopje, 30. VI 1983, 5; istiot, Par-
tizanskiot odred †Slavej#, Prilog kon
prou~uvaweto na Debarca vo NOB
(1941‡1944), Skopje, 1990. S. Ml.
NARODNOOSLOBODITELEN
FRONT (NOF) (23. IV 1945–1949)
– makedonska politi~ka organi-
zacija vo Egejskiot del na Make-
donija, so rakovodstvo vo sostav:
P. Mitrevski (sekretar), M. Ke-
ramit~iev, X. Urdov, A. Korove-
{ov, P. Rakovski i M. Fotev.
Celta bila da se priznaat nacio-
nalnite prava na Makedoncite vo
ramkite na gr~kata dr`ava. Na
Vtoriot plenum (fevruari 1949)
bila prifatena politikata na
KPG za obedineta Makedonija vo
edna Balkanska federacija. Po
porazot na DAG, NOF bila ras-
pu{tena od strana na KPG.
LIT.: R. Kirjazovski, Narodnooslobodi-
telniot front i drugite organizacii
na Makedoncite od Egejska Makedonija
(1945–1949), Skopje, 1985. St. Kis.
NARODNOOSLOBODITELEN
FRONT NA MAKEDONIJA
([vedska, 1986‡1990) – makedon-
ska politi~ka asocijacija, for-
mirana od emigrantskite organi-
zacii: Narodnoosloboditelniot
front na Makedonija, Narodnata
makedonska revolucionerna or-
ganizacija, VMRO-Obedineta i
drugi makedonski patriotski or-
ganizacii, na Kongresot odr`an
vo [vedska (VII 1986), so cel: pro-
dol`uvawe na osloboditelnoto
delo do kone~no osloboduvawe i
do obedinuvawe na makedonskiot
narod i sozdavawe Demokratska
Narodna RM. Frontot se obratil
so barawe do Sovetot na Evropa
za priznavawe na nacionalnite
prava (5. VI 1987), vklu~uvaj}i ja i
slobodata na jazikot i obrazova-
nieto na makedonski jazik vo Bu-
1020
garija, vo Grcija i vo Albanija, a
i Memorandum za polo`bata na
makedonskoto nacionalno mal-
cinstvo vo Grcija, vo Bugarija, vo
Albanija i vo Jugoslavija do Ev-
ropskiot parlament vo Strazbur
(septemvri 1989).
LIT.: Ivan Katarxiev, Makedonskata
politi~ka emigracija po Vtorata svet-
ska vojna, Skopje, 1994. M. Min.
NARODNOOSLOBODITEL-
NA BRIGADA †GOCE DEL-
^EV# (Sofija, septemvri 1944 ‡
oktomvri 1944) ‡ voena edinica
na NOV i POM. Bila formirana
od Makedonci vo Bugarskata ar-
mija i od dobrovolci od makedon-
skata emigracija vo Bugarija,
glavno studenti i u~enici. Ko-
mandant bil Peco Trajkov, a po-
liti~ki komesar Mire Anasta-
sov. Broela okolu 4.600 borci i
vedna{ po formiraweto, batal-
jon (30. IX) po bataljon (7. X) bila
upatuvana vo Makedonija. Po
kratko vreme bila rasformira-
na, a postojnite borci bile pre-
raspodeleni vo Devetnaesettata,
Dvaesettata i Dvaeset i prvata
makedonska NO brigada, koi dej-
stvuvale vo zavr{nite operacii
za osloboduvawe na Bregalni~ki-
ot i Strumi~kiot region.
IZV.: †Bilten na V[ na NOV i POJ#, IV,
46‡47, Polo`aj, noemvri‡dekemvri 1944.
LIT.: Polkovnik Peco Trajkov, Na-
cionalizmqt na skopskite rqkovodi-
teli, Sofix, 1949, 4; Mihailo Apos-
tolski, Zavr{nite operacii na NOV za
osloboduvawe na Makedonija, †Ko~o Ra-
cin#, Skopje, 1953; Makedonija od ustanka do
slobode 1941‡1945. (Zbornik radova), Beograd,
1987. Marjan Dimitrijevski, Makedonska-
ta vojska 1944‡1945, INI, Skopje, 1999,
140‡141. S. Ml.
Partizanska kolona na Narodnoosloboditelnata vojska na Makedonija vo Fevruarskiot pohod (1944)
NARODNOOSLOBODITEL-
NA VOJSKA NA MAKEDONI-
JA (1941–1945) – armija sozdadena
vo tekot na Narodnoosloboditel-
nata i antifa{isti~ka vojna, pod
rakovodstvoto na KPM. Vo mart
1941 g. pri MK na KPJ vo Skopje
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
bil formiran Mesten voen {tab.
Po Aprilskata vojna (1941) pri
mesnite komiteti na KPJ vo Ma-
kedonija bile formirani voeni
komisii kako operativni tela za
podgotovka na oru`enoto vosta-
nie. Voenite komiteti, voenite
mesni {tabovi i voenite komi-
sii formirale diverzantski gru-
pi, kursevi i obuka za rakuvawe
so oru`je. Od niv bile formira-
ni i prvite partizanski odredi
(Skopskiot, Prilepskiot i kuma-
novskite). Vo juni 1942 g. Pokra-
inskiot voen {tab prerasnal vo
Glaven {tab na NOPOM. Vo te-
kot na 1942 g. bile formirani de-
vet NOPO. Vo mart 1943 g. bile
formirani pet operativni zoni,
so cel vo sekoja od niv da se for-
mira voeno i politi~ko telo i
2–3 NOPO. Na Prespanskiot
sostanok (2. VIII 1943) bila done-
sena odluka da se formiraat po-
golemi operativni formacii na
NOVM. Na 18. VIII 1943 g. bil
formiran prviot NO bataljon
†Mir~e Acev#. Vo oktomvri 1943
g. bila formirana grupata batal-
joni za borbi vo Zapadna Makedo-
nija. Na 11. XI 1943 g. e formira-
na Prvata makedonsko-kosovska
brigada. Na 20. XII 1943 g. bila
formirana Vtorata makedonska
brigada. Vo letoto na 1944 g. se
formirani ~etiri operativni
zoni, so cel na sekoja od niv da se
formiraat po dve divizii. Bile
formirani sedum divizii. Vo
esenta 1944 g. se formirani tri
korpusni oblasti, a vo sekoja od
niv po eden korpus. Vo tekot na
vojnata vo makedonskata vojska
bile formirani 24 pe{adiski
brigadi, {est artileriski, ~eti-
ri in`eneriski, edna avtomobil-
ska i edna kowani~ka brigada. Od
ovie brigadi formirani se sedum
divizii, a podocna i 8-ta divizija
na KNOJ, kako i tri korpusi.
Brojnata sostojba na NOVM vo
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
dekemvri 1944 iznesuvala okolu
66.000 borci, vo mart 1945 g.
83.814, a po kapitulacijata na
Germanija na 9. V 1945 g. NOVM
imala okolu 110.000 borci.
LIT.: Boro Mitrovski, Rad i funkcionisanje Glav-
nog štaba Makedonije u vreme formiranja armija,
Armije u strategijskoj koncepciji NOR-a i Revolu-
cije, Beograd, 1986; Mihailo Apostolski,
Sozdavaweto na Makedonskata vojska,
†Istorija#, VII/2, Skopje, 1971. V. St.
Vtorata makedonska narodnoosloboditelna brigada vo Fevruarskiot pohod (1944)
NARODNOOSLOBODITELNA-
TA BORBA VO VARDARSKI-
OT DEL NA MAKEDONIJA
(1941–1944). Po Aprilskata vojna
vo Jugoslavija (1941), na sostano-
cite na mesnite komiteti na KPJ
vo Prilep, Tetovo, Kumanovo,
Ohrid, Bitola, Veles, Kru{evo,
Kavadarci i dr., bilo dogovoreno
sobirawe oru`je i municija za
oru`en otpor na okupatorite. Vo
april i maj bile prezemeni prvi-
te sabota`ni akcii – palewe avi-
oni, kamioni, onesposobuvawe na
lokomotivi i dr. Vo septemvri
po~nale i prvite oru`eni sudiri
so bugarskata vojska kaj tunelot
Bogomila, na `elezni~kata lini-
ja Veles–Prilep i na Vodno kaj
Skopje. Vo maj PK na KP vo Ma-
kedonija formiral Voena komi-
sija za zabrzuvawe na podgotovki-
te za oru`eno vostanie, a vo sep-
temvri Pokrainski voen {tab za
rakovodewe na oru`enite akcii.
Vo avgust bil formiran i prviot
Skopski NOPO. So napadot na
Prilepskiot NOPO na bugar-
skiot policiski u~astok i drugi
objekti vo Prilep (11. X 1941)
bil ozna~en po~etokot na vosta-
nieto protiv fa{isti~kite oku-
patori (bugarski, germanski i
italijansko-albanski). Na Januar-
skoto sovetuvawe (Skopje, 1942)
bila napravena analiza na sostoj-
bata vo Makedonija po borbenite
akcii na prvite partizanski od-
redi i bilo dogovoreno natamo{-
noto vodewe na oru`enata borba.
Po obnovuvaweto na postojnite i
formiraweto novi odredi (vkup-
no 11) i pro{iruvaweto na bor-
benite dejstva pod rakovodstvo
na G[ na NOPOM (od juni 1942)
bile sozdadeni poluslobodni te-
ritorii. Do natamo{no intenzi-
virawe na NOB do{lo po formi-
raweto na KPM i CK na KPM
(fevruari 1943). Na Prespanski-
ot sostanok na politi~koto i vo-
enoto rakovodstvo (vo blizina na
Ote{evo, 2–4. II 1943) bile usvoe-
ni odluki za sozdavawe pokrupni
voeni edinici, za formirawe or-
gani na narodnata vlast, za zapo~-
nuvawe podgotovki za svikuvawe
na ASNOM i izdavawe Mani-
fest do makedonskiot narod za
krajnata cel na NOB. Na pl. Sla-
vej bila formirana prvata voena
edinica ‡ NO bataljon †Mir~e
Acev# (18. VIII 1943). Po kapitu-
lacijata na Italija (8/9 IX 1943)
bile pro{ireni slobodnite te-
ritorii. Vo Zapadniot del na
Makedonija slobodnata terito-
rija se prostirala me|u Ki~evo,
Debar, Struga, Ohrid, Prespa, so
prvite slobodni gradovi Ki~evo
Tretata grupa bataljoni vo Fevruarskiot pohod (1944)
NARODNOOSLOBODITELNATA N
i Debar. Na slobodnata terito-
rija se postavuvale osnovite na
idnata makedonska dr`ava ‡ bile
otvoreni prvite u~ili{ta, bile
formirani sudovi {to gi re{a-
vale sporovite me|u selanite i
selata, se odr`al prviot sve{te-
ni~ki sobir na makedonskite pr-
vosve{tenici i sl. Bile formi-
rani novi krupni voeni edinici,
bataljoni i brigadi, G[ na NO-
POM se reorganiziral vo G[ na
NOV i POM. NOB prerasnala vo
vojna na makedonskata vojska za
osloboduvawe i sozdavawe make-
donska dr`ava.
Pri G[ na NOV i POM pristig-
nale prvite stranski voeni mi-
sii, bila vospostavena prvata ra-
diovrska so V[ na NOV i POJ, a
se vodele i prvite pregovori me-
|u pretstavnici na G[ na NOV i
POM i germanskata komanda vo
Struga za razmena na zarobenici.
Za polesno rakovodewe, terito-
rijata na Makedonija bila pode-
lena na pet operativni zoni, bi-
le formirani komandi na mesta-
ta, povisoki organi na narodnata
vlast – okoliski narodnooslobo-
ditelni komiteti, Inicijativen
odbor za podgotovkite za Prvoto
zasedanie na ASNOM i bile iz-
brani delegati za Vtoroto zase-
danie na AVNOJ. Privremeno te-
`i{teto na dejstvata bilo prene-
seno vo Egejskiot del na Makedo-
nija. Vo s. Fu{tani se odr`al
Prviot kongres na NOMSM i vo-
eno-partisko sovetuvawe (dek.
1943). Po Fevruarskiot pohod i
Proletnata ofanziva (april–ju-
ni 1944) makedonskata vojska,
brojno narasnata, gi zapo~nala
zavr{nite operacii za oslobodu-
vaweto na Makedonija. So oslo-
boduvaweto na Tetovo (19. XI
1944) go zavr{ila osloboduvawe-
to na Vardarskiot del od Make-
1021
N NASAD
donija, konstituiran na Prvoto
zasedanie na ASNOM vo manas-
tirot †Sv. Prohor P~iwski# (2.
VIII 1944) kako federalna dr`ava
vo sostavot na DFJ. Makedonska-
ta vojska imala okolu 65.000 bor-
ci so 7 divizii vo 3 korpusi i gi
prodol`ila voenite dejstva za
osloboduvawe na Srbija. Petnae-
settiot makedonski korpus pak,
so okolu 20.000 borci, vojuval vo
zavr{nite operacii za kone~no-
to osloboduvawe na Jugoslavija.
LIT.: Mihajlo Apostolski, Osloboditel-
nata borba na makedonskiot narod, Skop-
je, 1964; Osloboditelnata vojna na make-
donskiot narod, Skopje, 1973. Vl. Iv.
Makedonski pejza` na me{anite {umi
NASAD (SOSTOINA) – del od
{umata {to po svojot nastanok,
sostav i razvoj e skoro ednakov, a
se razlikuva od drugite nejzini
delovi po edno bitno obele`je
ili po pove}e zna~ajni karakte-
ristiki zaradi koi mora da se
sproveduva poseben na~in na od-
gleduvawe. Kriteriumite za ka-
tegorizacija na nasadite se: nas-
tanok, vozrast, me{anost, forma
i bonitet na nasadot. Spored nas-
tanokot, mo`at da bidat od gene-
rativno i od vegetativno potek-
lo; spored vozrasta se ednodobni
ili raznodobni; spored me{anos-
ta se ~isti ili me{oviti. Boni-
tetot se opredeluva so posebni
metodi, spored rastot i priras-
tot na steblata. Osnovni elemen-
ti na strukturata na nasadot se:
brojot na steblata, nivnata visi-
na, drvnata masa, prirastot, te-
melnicata i dr. Al. And.
NASEV, Nase (s. Nivi~ani, Ko-
~ansko, (18. VIII 1943) ‡ profesor
po fizi~ka kultura, trener vo
borewe. Zavr{il Fakultet za
fizi~ka kultura vo Skopje
1022
Nase
Nasev
(1982). Bil trener na BK †Mla-
dost# od Ko~ani. Selektor-trener
na Reprezentacijata na Jugoslavi-
ja vo borewe sloboden stil
(1977–1991), koja na olimpiskite i
mediteranskite igri, na svetski-
te i evropskite prvenstva osvoila
13 zlatni, 14 srebreni i 12 bronze-
ni medali. Instruktor na FILA.
Toj e najdobar trener-selektor na
Makedonija vo HH vek. F. \.
Sa{ko
Nasev
NASEV, Sa{ko (Ko~ani, 4. X
1966) ‡ dramski pisatel, raska-
`uva~, eseist, kolumnist, ~len na
DPM (od 1990), ambasador. Zavr-
{il fakultet za dramski umet-
nosti vo Skopje, a magistriral i
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
doktoriral na Filozofskiot
fakultet vo Skopje.
DELA: Trilogija (drama, 1987), Bo`ilak
nikogov (novela, 1990) ^ija si (drama,
1991), Grev ili {pricer (piesa, 1992),
Mlada Makedonija (esei, 1993), Huduju bi-
longtu (drama, 1994); piesi: Pozitivno
mislewe, Libreto Vagner, Harem, Serda-
rot.
LIT.: Miodrag Drugovac, Istorija na
makedonskata kni`evnost XX vek
(1990). V. M.-^.
NASO^ENO OBRAZOVANIE
‡ reformska opcija na globalni-
ot vospitno-obrazoven sistem vo
osumdesettite godini na XX vek.
Kako op{tojugoslovenska re-
formska koncepcija, naso~enoto
obrazovanie po~nuva od 1974 g.,
vrz osnova na Rezolucijata za sa-
moupraven socijalisti~ki razvoj
na vospitanieto i obrazovanieto
(H kongres na SKJ). Glavnite op-
redelbi se dadeni vo dva klu~ni
stava: (1) sekoj oblik i stepen po
osnovnoto osumgodi{no obrazo-
vanie treba da osposobuva istov-
remeno za vklu~uvawe vo proce-
site na trudot i za natamo{no ob-
razovanie, i (2) voveduvawe zaed-
ni~ka programska osnova kako
pretpostavka za sekoe natamo{no
(pozivno, naso~eno) obrazovanie,
po osnovnoto. Vo soglasnost so
Op{testveniot dogovor za edins-
tveni osnovi za klasifikacija na
zanimawata i na stru~nite stepe-
ni (1978), se utvrdeni osum stepe-
ni na stru~na podgotovka (5 vo
ramkite na srednoto i 3 vo viso-
koto). Procesot na prestruktu-
rirawe na vospitnoobrazovniot
sistem vrz opredelbite na naso-
~enoto obrazovanie vo Makedo-
nija zapo~nuva vo u~ebnata
1982/83 g., so formirawe u~ili{-
ni centri (so pove}e struki i za-
nimawa) kako osnovna instituci-
onalna forma. Zakonot za naso-
~eno obrazovanie e donesen vo
1985 g. Pri krajot na osumdeset-
tite i po~etokot na devedesetti-
te godini koncepcijata na naso-
~enoto obrazovanie e podlo`ena
na `estoki kritiki, so naglaseni
barawa da se vrati stariot sis-
tem, posebno gimnazijata.
LIT.: K. Kamberski, Od bukvar do univer-
zitet, Skopje, 1994. K. Kamb.
NASTEV, Bo`idar (Bitola, 9. I
1924 ‡ Skopje, 23. VI 1980) ‡ univ.
profesor, preveduva~, nau~en ra-
botnik. Zavr{il Filozofski
fakultet vo Skopje (francuski
jazik i literatura). Doktoriral
vo Zagreb. Bil dekan na Filo-
lo{kiot fakultet vo Skopje,
pretsedatel na Sojuzot na lite-
raturnite preveduva~i na Make-
donija i pretsedatel na Sojuzot
na kni`evnite preveduva~i na Ju-
goslavija. Ima napi{ano nau~ni
studii za golem broj francuski
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Bo`idar
Nastev
pisateli (V. Igo, Balzak, Flo-
ber, Sartr i dr.). Negovi najzna-
~ajni prevodi se: †Gospo|a Bova-
ri# od Flober (1960), †Zato~eni-
cite od Altona# od Sartr (1962),
†Neimenlivoto# od Beket (1970).
†Selani# od Balzak (1972), †Sen-
timentalno vospituvawe# od Flo-
ber (1977) i dr. Avtor e na knigi-
te †Makedonija vo delata na fran-
cuskite pisateli# (1976) i †Aro-
manski studii# (1982). P. Gil.
NASTEV, Hristo ([tip, 6. IV
1876 – Varna, 20. VI 1962) – u~i-
tel, u~esnik vo makedonskoto
revolucionerno dvi`ewe. Zavr-
{il pedago{ko u~ili{te vo
Skopje (1898). Bil u~itel vo Vi-
nica i vo Bansko (Razlo{ko).
Bil pretsedatel na OK na TMO-
RO vo Bunarhisar (1899–1900),
sekretar vo ~etata na T. Davidov
vo Bitolsko (1902), u~esnik na
Smilevskiot kongres i vo Ilin-
denskoto vostanie kako lerin-
ski vojvoda. Po vostanieto bil
na~alnik na ]ustendilskiot
punkt na TMORO.
IZV. i LIT.: G. Pophristov, RevolÓci-
onnata borba v Bitolski® okrÍg, So-
fi®, 1953, 63‡81; L. Tomov, Spomeni za re-
vol•cionnata deŸnost v Serski® okrÍg,
Sofi®, 1918. Al. Tr.
NASUFI, Vait (Vait Nasufi) (s.
Vele{ta, Stru{ko, 9. VIII 1945) ‡
poet, pisatel za deca. Osnovno
u~ili{te zavr{il vo rodnoto
mesto, sredno vo Struga, a Vi{a
pedago{ka {kola vo Skopje. Ra-
boti kako nastavnik vo osnovno-
to u~ili{te vo Vele{ta. ^len e
na DPM (1983).
BIBL.: Branovite na Drim, 1980; Drugar
mi e slavejot, 1984; Vremeto na svetul-
kite, 1986; Babata gi broi yvezdite,
1994; Koj sonuva najubavo, 1996; Te`inata
na kamenot, 1997. A. P.
NATANAIL KU^EVI[KI (Zo-
grafski, Ohridski, Plovdivski;
svetovnoto ime: Ne{o Stojanov
Bojki}ev) (s. Ku~evi{te, Skop-
sko, 26. H 1820 – Plovdiv, 18. IX
1906) – eden od naj{koluvanite
crkovno-literaturni i revolu-
cionerno-nacionalni dejci vo
XIX v., egzarhiski mitropolit i
avtor na brojni crkovno-prosvet-
ni izdanija. Se {koluva vo rod-
Ne{o
Stojanov
Bojki}ev,
eparhiski
mitropolit
Natanail
noto selo, a potoa vo Skopje, Sa-
mokov i Prilep. Vo 1837 g. se za-
mona{uva vo Zografskiot manas-
tir (Aton) i u~i vo Duhovnata se-
minarija vo Ki{inev (1838–1844)
i vo Odesa (1845–1847). Duhovnata
akademija ja zavr{uva kako kan-
didat na bogoslovskite nauki vo
Kiev (1847–1851) so monografski
trud za Ohridskata arhiepisko-
pija. Patuva po Rusija, Polska,
^ehija, Ungarija, Avstrija, Srbi-
ja, Romanija i Turcija (1852–1853)
i se zapoznava so istaknati dejci,
a so K. D. Petkovi~ iniciraat i
sozdavawe na posebno literatur-
no dru{tvo. Kratko vreme e u~i-
tel vo Zografskiot manastir
(1853). Vo vremeto na Krimskata
vojna (1853–1856) podgotvuva vos-
tanie vo Turcija, a potoa stanuva
egzarh na moldavskiot Dobrovec-
ki manastir (1857–1869). Nastoju-
va za obnovuvawe na Ohridskata
arhiepiskopija, a po obrazuvawe-
to na Bugarskata egzarhija e iz-
bran za vladika i nazna~en za prv
ohridski mitropolit (24. IX
1872). Nao|aj}i se vo Carigrad, ja
poddr`uva separatisti~kata ma-
kedonska struja vo unijatskoto
razdvi`uvawe vo Makedonija
(1873). Vo Ohrid ostanuva do Ru-
sko-turskata vojna (1874–1877),
kade {to doa|a vo sudir so u~ite-
lot Gr. Prli~ev. Po Berlinski-
ot dogovor zastanuva na ~elo na
Kresnenskoto makedonsko vosta-
nie (1879). Postaven e za mitro-
polit na Love~kata eparhija vo
Bugarija (1879–1883), a potoa do
smrtta e mitropolit vo Plovdiv
Nadgrobnata plo~a na
Samuilovite roditeli (993)
NATPISI N
(1891–1906). Po~esen ~len na Bu-
garskoto kni`ovno dru`estvo
(1884). Avtor e na pove}e crkov-
no-moralni, u~ebni i kulturno-
istoriski publikacii.
BIBL.: [Zaedno so negoviot u~itel \. M.
Samurka{] Slu`enie evreŸsko i vse zlo-
tvorenie nihno so pokazanie ot sveÈeno
i bo`estveno pisanie vetho i novoe...
Pri tipografii solunskoj pri had`i pa-
pa Teodosij arhimandrita Sinaitskago,
1839; Detinski podarok, Praga, 1852; Buk-
var slaveno-bÍlgarski zaradi u~iliÈe na
Skopsko ^ernogorsko selo Ku~evista,
BukureÈ, 1865; Za ŒstinÔnovi prava na
Ohridska arhiepiskopiÔ ili za cÍrkovna
nezavisimost i samostoÔtelnost na Oh-
ridsko-BÍlgarsko svÔÈenona~alie, Ca-
rigrad, 1873.
IZV.: @izneopisanie mitropolita Oh-
ridsko-Prespanskago Natanaila, SbNU,
25, SofiÔ, 1909.
LIT.: Kiril Plovdivski, Natanail,
mitropolit Ohridski i Plovdivski,
SofiÔ, 1952. Bl. R.
NATPISI ‡ zapisi na staroslo-
venski jazik, izdlabeni vrz nekoj
tvrd materijal. Epigrafskite
spomenici se mnogu zna~aen izvor
od paleografski, lingvisti~ki,
istoriski i drugi aspekti. Tie se
od razli~en `anr, no naj~esto se
nadgrobni plo~i (Samuiloviot
natpis od 993 god., Presijanovata
nadgrobna plo~a od 1060/61 god.)
ili e povod nekoja gradba (Bitol-
skiot natpis na Ivan Vladislav
od 1015–1016 god.).
Najstar e Samuiloviot natpis od
993 god. Najden e vo 1888 god. vo s.
German, Prespa. Toa e mermerna
plo~a so golemina 1, 30 h 0, 67 m, a
natpisot sodr`i 11 reda. Natpi-
sot e postaven od car Samuil za
spomen na svoite roditeli Niko-
la i Ripsimija i bratot David.
Bitolskiot natpis od 1015–1016
god. e najden vo Bitola vo 1956
god. pri urivaweto na ^au{-xa-
mija, kade {to bil iskoristen ka-
ko grade`en materijal. Sega se
~uva vo Bitolskiot muzej. Toa e
bela mermerna plo~a so pravo-
agolna forma, a od zapisot se za-
~uvani 12 reda ili vkupno 329
bukvi, so {to ovoj natpis e zasega
najdolgiot datiran kirilski
Bitolskata plo~a od 1016/17 g.:
carot Jovan Vladislav go obnovuva gradot Bitola
1023
N NATPREVARI
epigrafski spomenik. Zapisot e
ispi{an po povod obnovuvaweto
na Bitolskata tvrdina od strana
na carot Ivan Vladislav, koj se-
besi se narekuva samodr`ec. Vto-
riot del od zapisot ima letopi-
sen karakter. Se spomnuva deka
Ivan Vladislav e od Samuilovo-
to carsko semejstvo, potoa bitka-
ta kaj Trajanovata Vrata (986),
kade {to Samuil i Aron go pobe-
dile vizantiskiot car Vasilij II
i porazot na Samuil kaj Belasica
(1014).
Za Makedonija e interesen i nat-
pisot na stolbot od crkvata †Sv.
Arhangel# vo Prilep. Toj ima sa-
mo 3 reda i datiraweto e od 996
god., izdlabeno na stolbot.
Nadgrobnata plo~a na knezot
Presijan, najstariot sin na Ivan
Vladislav, e najdena vo s. Miha-
lovce, Isto~na Slova~ka. Se ~u-
va vo Zemplinskiot muzej. Toa e
kamenen blok okolu 0, 55 m {i-
rok, 0, 75 m visok i 0, 35 m debel.
Na nego ima zapis od 5 reda {to e,
so ogled na arhai~nosta, mnogu
dobro ~itliv i toj glasi: †Tuka
le`i knez Presijan roden vo leto
6505 (= 996/97) umren vo leto 6569
(= 1060/61)#. Bukvite se sli~ni
so Samuiloviot natpis. Presi-
janovata nadgrobna plo~a go za-
okru`uva kompleksot od epig-
rafski spomenici {to se odne-
suvaat na Samuilovoto carsko
semejstvo. V. D.
NATPREVARI PO INFOR-
MATIKA (1990) – v. Sojuz na
dru{tvata na matemati~ari-
te od SRM.
NATPREVARI PO MATEMA-
TIKA (1955 ) – v. Dru{tvo na
matemati~arite od SRM.
NAUM, mitropolit (Zvonimir
Ilievski, Skopje, 13. XII 1961) –
arhijerej na Makedonskata pra-
voslavna crkva. Zavr{il sredno
obrazovanie i studiral na Prav-
niot fakultet vo Skopje. Se ot-
ka`al i zaminal vo Univerzite-
tot na Sveta Gora Atonska. Bil
primen i duhovno rakovoden od
Natpisot od stolbot na crkvata †Sv. Arhangel“
vo Prilep (996)
1024
Mitropolitot
strumi~ki
Naum
starecot Georgij. Mladiot monah
Naum vo Gregorijatskata sveta
obitel minal pove}e od osum go-
dini, usvojuvaj}i go niz `iv opit
u~eweto na Crkvata Bo`ja. Na
Sveta Gora stanal velikoshim-
nik i |akon, a potoa vo Romanija i
jeromonah, rakopolo`en od epis-
kopot na Romanskata pravoslavna
crkva Kalinik. Za potrebite na
Makedonskata pravoslavna crkva
i so blagoslov na episkopot Ka-
linik, jeromonahot Naum se vra-
til vo Makedonija i bil proizve-
den vo arhimandrit na bratstvo-
to vo manastirot †Sv. Bogorodi-
ca–Eleusa# vo Strumica. Svetiot
arhijerejski sinod na MPC go iz-
bra za arhijerej i na 27. VIII 1995
g. be{e hirotonisan, a naredniot
den vostoli~en za Mitropolit
strumi~ki.
LIT.: Ratomir Grozdanoski, Stefan Ar-
hiepiskop Ohridski i Makedonski, Skop-
je, 2000. Rat. Gr.
Mitropolitot
Zletovsko-
strumi~ki
Naum
NAUM, mitropolit (Tomo Di-
movski, s. Bistrica, Bitolsko,
Nadgrobnata plo~a na knezot Presijan
vo s. Mihalovce, Slovakija (1060/61)
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
1906 – [tip, 27. XI 1977) – vtor
vladika Makedonec, hirotonisan
po vozobnovuvaweto na Ohrid-
skata arhiepiskopija vo liceto
na MPC. Zavr{il Bogoslovija
(1930), primil sve{teni~ki ~in i
slu`el vo s. Kozica (Ki~evsko) i
vo Bitola, kade {to bil i verou-
~itel. Kratko vreme bil arhije-
rejski namesnik i zamenik. Po
Osloboduvaweto aktivno e anga-
`iran vo organiziraweto na sa-
mostojniot crkoven `ivot. Bil
eden od prvite ~lenovi na Inici-
jativniot odbor za organizirawe
na Makedonskata pravoslavna
crkva. Na Crkovno-narodniot so-
bor vo Ohrid (1958) bil izbran za
arhijerej. Po negoviot izbor i
hirotonija od toga{niot bla`e-
nej{i arhiepiskop Dositej i
Prespansko–bitolskiot episkop
Kliment, bil arhijerej na Zle-
tovsko–strumi~kata eparhija. Vo
1960 g. bil vo Avstralija, a pove-
}epati gi posetuval makedonski-
te crkvi vo Amerika i vo Kanada.
LIT.: Done Ilievski, Makedonskoto
pravoslavno sve{tenstvo vo borba za na-
cionalna i crkovna sloboda, Skopje, 1987;
istiot, Avtokefalnosta na Makedonska-
ta pravoslavna crkva, Skopje, 1972; isti-
ot, Arhiepiskop Ohridski i Makedonski
Dositej, Skopje, 1995. Rat. Gr.
NAUM OHRIDSKI (ok. 830 ‡
Ohrid, 23. XII 910) ‡ eden od najis-
taknatite u~enici i sorabotnici
na slovenskite prosvetiteli od
grupata na t.n. Sedmo~islenici.
Podatoci za negoviot `ivot i za
negovata prosvetitelska dejnost,
iako sosema kratki, nao|ame vo
negovite `itija i vo negovata
slu`ba, kako i vo op{irnite `i-
tija na sv. Metodij i na sv. Kli-
ment Ohridski. Postoi osnova da
se pretpostavi deka toj go vodi
svoeto poteklo od makedonskite
Sloveni. U~estvuva vo Moravska-
ta misija i e eden od trojcata u~e-
nici na sv. Kiril i Metodij, koi
kon krajot na 867 ili vo po~eto-
kot na 868 g. bile posveteni vo
Rim vo duhoven san. Po smrtta na
Metodij (885), Naum preku Buga-
rija se vra}a vo Makedonija i tu-
ka, zaedno so Kliment, go prodol-
`uva deloto na solunskite bra}a.
Na bregot od Ohridskoto Ezero
toj osnoval manastir vo ~est na
sv. arhangel Mihail, koj deneska
go nosi negovoto ime †Sv. Naum#.
Vo ovoj manastir gi pominuva
poslednite godini od svojot `i-
vot. Tuka prima shima i umira vo
910 g. ({est godini pred svojot
sobrat Kliment). Naskoro po ne-
govata smrt bil proglasen za sve-
tec. Negovite u~enici vo negova
~est napi{ale `itie (pred 940 g.)
i slu`ba. @itieto go napi{al
nepoznat Klimentov i Naumov
u~enik po pora~ka od devolskiot
episkop Marko. Edinstveniot za-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
@itie za ~udata na sv. Naum Ohridski, spored
bakrorezot na Hristofor @efarovi~ (1849)
~uvan prepis od ova Naumovo `i-
tie se nao|a vo makedonski rako-
pis (prolog) od XV v., pi{uvan od
bra}ata Joan i Nikola Milo{e-
Ikona na sv. Naum Ohridski (XVI v.)
vi vo seloto Piskopie (sega grad
Pi{kopeja vo Albanija), Debar-
sko. Rakopisot se ~uva vo biblio-
tekata na Zografskiot manastir
pod br. 47.
Istra`uvawata vo poslednite
nekolku decenii poka`aa deka sv.
Naum ne bil samo istaknat crko-
ven deec i prosvetitel, tuku i
zna~aen srednovekoven pisatel.
Pove}e istaknati nau~nici (M.
Vajngart, A. Mazon, R. Nahtigal,
D. Glumac) iska`uvaat mislewe
deka zad psevdonimot Crnorizec
Hrabar se krie li~nosta na sv.
Naum Ohridski, no ima i takvi
{to ovaa pretpostavka ja negira-
at (na pr., K. Kuev). Naumovoto
u~estvo vo sozdavaweto na origi-
nalnata staroslovenska kni`ev-
nost jasno se potvrdi so otkriva-
weto na literaturnoto delo, vo
koe vo vid na akrostih figurira
avtorskiot potpis na sv. Naum.
Stanuva zbor za Kanon posveten
na sv. apostol Andrej Prvopovi-
kan, otkrien vo minej za septem-
vri-noemvri (XIII v.) od zbirkata
na Zografskiot manastir (br.
NAUMOV N
88). Inicijalnite bukvi od tro-
parite na ovoj kanon formiraat
frazov akrostih, vo koj se soop-
{tuva na kogo mu e posveteno ha-
giografskoto delo i koj e negovi-
ot avtor: †Prvoago hrstova sla hvali
ni{~ii NaÍm#. ^e{kiot slavist
L. Matejko pretpostavuva deka vo
prvobitniot tekst na kanonot za
apostol Andrej postoela i vtora
pesna i deka prviot zbor od ak-
rostihot glasel †prvo[zvan]ago#, a
ne kako {to e sega †prvoago#.
So literaturnoto delo na sv. Na-
um Ohridski se povrzuva i edno
anonimno himnografsko delo pos-
veteno na prenesuvaweto na mo{-
tite na sv. Jovan Zlatoust, ~ij{to
prepis e za~uvan vo Skopskiot
prazni~en minej (akrostih: zlato-
oUstaago prynesenie mo{~ii poy×.
LIT.: P. A. Lavrov, @itiÔ sv. Nauma Oh-
ridskago i slu`ba emu. †IzvestiÔ ORœS#,
12, br. 4, 1907; Lazar MirkoviÊ, Sveti Na-
um Ohridski, Sr. Karlovci, 1924; Iv. Sne-
garov, ManastirÍt †Sv. Naum# pri Oh-
ridskoto ezero, SofiÔ, 1972, 7‡15; Kl.
Ivanova, SÍstradalec na bla`eniÔ Kli-
ment, Kirilo-Metodievski stranici, So-
fiÔ, 1983, 225&228; St. Ko`uharov, Pesen-
noto tvor~estvo na starobÍlgarskiÔ
kni`ovnik Naum Ohridski. †Literaturna
istoriÔ#, 12, 1984, 3‡19; Petar Ilievski,
Avtorskiot potpis †Ni{~ii Naoum# vo
Kanonot za sv. apostol Andrej, zb.: 1100
godini od hirotonisuvaweto na sv. Kli-
ment vo episkop i doa|aweto na sv. Naum vo
Ohrid, Ohrid, 1996, 131‡144; E. SÎrcova,
Kanon apostolu AndreÓ Nauma Ohridsko-
go (Opyt filosofsko‡apokrifi=eskogo
komentariÔ k po Ìtike hristiÔnskoŸ
gimnografii, zb.: Hilxda i osemdeset go-
dini ot smqrtta na sv. Naum Ohridski,
Sofix, 1993, 58‡68; G. Popov, Sledi od
rasprostranenieto na Naumovix kanon
za sv. apostol Andrej. †Starobqlgari-
ska literatura#, 28‡29, 1994, 10‡22; \orgi
Pop-Atanasov, Srednovekovna makedonska
himnografija (IX‡XIII vek), Skopje, 2007,
119‡130. \. P. At.
Stefan
(Stiv)
Naumov
NAUMOV, Stefan (Stiv) (Bito-
la, 27. X 1920 ‡ s. Bolno, Bitol-
sko, 12. IX 1942) ‡ komunisti~ki
deec, prvoborec i naroden heroj.
Zavr{il gimnazija vo Bitola, a
potoa studiral na Tehni~kiot
fakultet vo Belgrad, kade {to
bil primen za ~len na SKOJ i na
KPJ. Pove}e pati bil apsen, a po
vra}aweto vo Bitola bil izbran
za sekretar na MK na KPJ. Po
Aprilskata vojna (1941) rabotel
1025
N NAUMOV
na organizirawe na oru`enoto
vostanie, preminal vo ilegal-
nost (juli 1941) i u~estvuval vo
formiraweto na Bitolskiot
NOPO †Pelister# (april 1942).
Naskoro bil vklu~en kako ~len
na privremeniot PK na KPJ za
Makedonija (maj 1942) i ~len na
Operativniot {tab za Makedo-
nija. Zaginal vo borba so bugar-
skata policija, zaedno so narod-
niot heroj Mite Bogoevski.
Proglasen e za naroden heroj na
Jugoslavija (29. VI 1945).
IZV.: Traj~e Grujoski, Stiv ‡ du{a na
Organizacijata vo Bitola, Bitolskite
narodnoosloboditelni partizanski odre-
di. Bitola, 1982, 217‡223; Peco Bo`inov-
ski, Se}avawa za narodniot heroj Stiv
Naumov, na istoto mesto, 224‡225.
LIT.: Du{ko Hr. Konstantinov, Stefan
Naumov-Stiv, Osumgodi{no u~ili{te
†Stefan Naumov#, Bitola, 1961; \or|i
Dimovski-Colev, Stefan Naumov-Stiv,
Skopje, 1971; Du{ko Hristov Konstanti-
nov, Rusiot naroden heroj Stevan Nau-
mov-Vlado, Bitola, 1971; Aleksandar Po-
povski, Naumov Vasil Stefan-Stiv
(1920‡1942), Narodni heroi od Makedoni-
ja, 1973, 264‡269. S. Ml.
Ivan
Naumov-
Alabakot
NAUMOV-ALABAKOT, Ivan
(Jovan) (s. Oreovec, Vele{ko,
1870 ‡ s. Belica, Ki~evsko, 24.
VIII 1907) ‡ deec i eden od najpo-
pularnite vojvodi na TMORO vo
Ilindenskoto vostanie. Kako pe-
~albar vo Solun, stanal ~len na
TMORO (1900), a potoa i vojvoda
na ~eta vo Odrinsko i vo Smolen-
sko (1901/02). Kako vojvoda na
Vtoriot kru{evski vostani~ki
odred vo Ilindenskoto vostanie,
u~estvuval vo osloboduvaweto na
Kru{evo (2. VIII 1903) Po vosta-
nieto dejstvuval so ~eta vo Ve-
le{ko, Kru{evsko, Prilepsko,
Ki~evsko i Pore~ieto. Bil u~es-
nik i vo poznatata bitka na No-
`ot (14. VII 1907). Na Bitolskiot
kongres na VMORO (avgust 1907)
bil izbran za okru`en revizor na
~etite. Zaginal vo borba so osma-
nliskata vojska. Opean e vo make-
donskata narodna pesna.
LIT.: Makedonski vozro`denci i revolu-
cioneri, album, Skopje, 1950, 72; Makedon-
ski narodni pesni. Tekst i melodii zapi-
sal Kosta Cqrnu[anov, Sofix, 1956, p.
610; Marko Kitevski, Makedonski borbe-
ni narodni pesni, Skopje, 2004, 243‡244 i
315. S. Ml.
1026
\ur~in
Naumov-
Pqakot
NAUMOV-Pqakot, \ur~in (s.
Slanko, Pore~e, 1850 ili 1851 – s.
Slatina, Pore~e, 25. X 1904) –
u~esnik vo Ilindenskoto vosta-
nie, kru{evsko-ki~evski vojvoda.
Bil ~etnik vo ~etite na vojvodi-
te J. Piperkata (1899), M. Acev
(1900), N. Rusinski (1901) i V.
Markov (1902). Po Rakitni~kata
provala (1902) bil izbran za kru-
{evski vojvoda. Vo Ilindensko-
to vostanie predvodel 90 vosta-
nici od selata Slansko, Ko{ino
i Gorno Divjaci. Vodel `estoki
borbi so osmanliskata vojska vo
mesnostite Sliva i Kale. Po
Vostanieto vodi borba so srpski-
te ~eti vo okolijata. Opean e vo
narodnite pesni.
LIT.: M. Stojanoski, \ur~in Naumov-
Pqakot – Vojvoda kru{evski, Bitola,
1996; A. Trajanovski, Revolucionernata
dejnost i dru`eweto na \ur~in Naumov-
Pqakot i Jordan Piperkata. Zb.: Ilin-
denskoto vostanie – Jordan Piperkata,
Skopje, 2006. Al. Tr.
Olga
Naumovska
NAUMOVSKA, Olga (Prilep, 6.
V 1927 ‡ Bitola, 15. VII 1999) ‡
akterka, prvenka na Narodniot
teatar vo Bitola. So svoite kre-
acii na silni dramski likovi po-
dednakvo be{e uspe{na vo anti~-
kiot, klasi~niot i vo sovremeni-
ot repertoar. Dve godini nasta-
puvala i vo Narodniot teatar vo
Prilep. Ulogi: Jokasta (†Car
Edip#); Medeja, Andromaha, An-
tica vo istoimenite piesi; Mar-
garita (†Damata so kamelii#);
Marta (†Koj se pla{i od Virxi-
nija Vulf#); Nastja (†Na dnoto#)
i dr. Nejzini se i monodramite
†Kako da te ~ujam koga vodata te-
~e#; †Dobra no} majko# i dr. R. St.
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
Aleksandar
Naumovski
NAUMOVSKI, Aleksandar Ge-
orgiev (Bitola, 12. III 1925 ‡
Skopje, 22. XII 1995) ‡ fiziolog,
redoven prof. na Med. f. vo
Skopje. Medicina zavr{il vo
Skopje i se vrabotil na Institu-
tot za fiziologija, kade {to ra-
botel do krajot na `ivotot. Ne-
goviot nau~en interes e fiziolo-
gijata na krvnata koagulacija.
Bil {ef na Katedrata po fizio-
logija (1982‡1984). Koavtor e na
praktikum po fiziologija.
LIT.: Bilten na Med. fak., 462, Skopje, 1.
X 1985. D. S.-B.
Branko
Naumovski
NAUMOVSKI, Branko Josifov
(s. Dihovo, Bitolsko, 1. III 1941) ‡
poet, raska`uva~, pisatel za deca
i za vozrasni, novinar. Osnovno-
to obrazovanie go zavr{il vo se-
loto, U~itelskata {kola i Peda-
go{kata akademija vo Bitola, a
Filolo{kiot fakultet na Uni-
verzitetot †Sv. Kiril i Meto-
dij# vo Skopje. Od 1970 g. `ivee i
raboti vo Sidnej (predgradie
Rokdael) vo Avstralija. Vedna{
ja formiral prvata dramska gru-
pa vo Rokdael i vo negova re`ija
gi postavuva dramite †Pe~alba-
ri# od A. Panov i †Begalka# od V.
Iqoski. Prv prepodavatel vo
srednoto u~ili{te so nastava po
makedonski jazik vo Kogra (1981)
i predava~ po makedonski na Se-
minarot za nastavnici po jugos-
lovenski jazici (1986). Nekolku
godini raboti vo Multikultur-
niot centar na Ministerstvoto
za obrazovanie na Nov Ju`en
Vels, kade {to podgotvuva u~eb-
nici za redovnata nastava po ma-
kedonski jazik vo osnovnite u~i-
li{ta: u~ebnik za V i VI oddele-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
nie †Anti~ka Makedonija# (1986)
i za IV oddelenie †Zborot na{
makedonski# (2006). Po povod De-
novite na makedonskata kultura
vo Avstralija, vo Kabramata go
otvoril Makedonskoto etni~ko
u~ili{te †Sv. Kliment Ohrid-
ski# (1986). Razviva raznostrana
op{testvena, prosvetna i kultur-
na dejnost sred Makedoncite vo
Avstralija. Aktiven ~len e na
Makedonskoto literaturno dru{-
tvo na Avstralija †Grigor Prli-
~ev# vo Sidnej i na Redakcijata
na sp. †Povod#; radiovoditel na
makedonskite radiostanici †Ma-
kedonija# i †Radio Luna# i sora-
botnik na vesnici i spisanija vo
Makedonija. ^len e na Dru{tvo-
to na pisatelite i na Zdru`enie-
to na novinarite na Makedonija
(1990) vo Skopje i na Dru{tvoto
za nauka i umetnost vo Bitola
(2006). Avtor e na pove}e poetski
i prozni publikacii za vozrasni
i za deca i u~esnik na Me|unarod-
nata poetska manifestacija
Stru{ki ve~eri na poezijata vo
Struga. Dobitnik na pove}e nag-
radi i priznanija vo Avstralija
i vo Makedonija.
BIBL.: ^uvar na detskite spomeni (Sid-
nej, 1985); Vreme za spomen (Sidnej, 1986);
Vratete mi gi vremiwata (Skopje, 1990);
Sveti sinori (Bitola, 1997 i 2006); Pros-
trelana yvezda (Bitola, 2006). Bl. R.
NAUMOVSKI, Vangel (Ohrid,
22. III 1924 ‡ Ohrid, 13. VI 2006) ‡
samouk slikar, skulptor, poet i
muzi~ar, najistaknat pretstav-
nik na naivnata umetnost. Prido-
nel za procut i demokratizacija
na ovaa nasoka. Vklu~en e vo po-
ve}e knigi za naivnoto slikar-
stvo vo Evropa, afirmiraj}i ja
makedonskata umetnost vo svetot.
Florata i faunata na Ohridsko-
to Ezero gi ovekove~il so origi-
Vangel Naumovski: „Ezerski motiv“ (1971)
Vangel
Naumovski
nalnata poeti~nost na nadreal-
noto i fantasti~noto (Quboven
son vo kosmi~ka gradina, 1964;
Mo`na stvarnost, 1969; Vesela
livada, 1969).
LIT.: Oto Bihalji ‡ Merin, Vangel Nau-
movski, Skopje, 1983. S. Ab.-D.
Du{an
Naumovski
NAUMOVSKI, Du{an G. (Bito-
la, 8. VII 1938) ‡ re`iser. Diplo-
miral na Teatarskata akademija
vo Belgrad (1961). Do 1965 g. e vo
Narodniot teatar vo Bitola, ka-
ko negov v.d. direktor (1963‡
1964). Od 1965 g. e re`iser vo RTV
Skopje. Re`ii: †Na krajot od pa-
tot#; †Crnila#; †Medeja# (na Xe-
ferson); †Mandragola#; †Vujko
Vawa#; †Devettiot bran#; †Bogu-
NAUMOVSKI N
nemili#; †Dervi{ot i smrtta#;
†Rodoqupci#; †Stari fotogra-
fii#; †Budewe#; †Ko{tana#. R. St.
Du{ko
Naumovski
NAUMOVSKI, Du{ko S. (Kru-
{evac, Srbija, 2. VI 1921 ‡ Bito-
la, 10. XII 1961) ‡ re`iser. Prvo-
borecot {to go ispukal prviot
istrel kon stra`arot na Pri-
lepskata policiska stanica, so
{to go najavil Vostanieto na ma-
kedonskiot narod vo Vtorata
svetska vojna, bil re`iser i di-
rektor vo Prilepskiot i vo Bi-
tolskiot teatar, a se zanimaval i
so preveduva~ka dejnost. Me|u ne-
govite re`ii posebno se izdelu-
vaat dela od jugoslovenskite av-
tori: †Zona Zamfirova#; †Zla
`ena#; †Voobrazen bolen#; †Za-
edni~ki stan#; †Mister Dolar#;
†D-r#; †Pat okolu svetot#; †Dun-
do Maroe# i dr. R. St.
NAUMOVSKI, Krume (Tetovo,
1914 – Skopje, 12. X 1995) – prvo-
borec. Bil ~len na MK na KPJ vo
Tetovo (1941), odgovoren za teh-
nikata od PK na KPJ za Makedo-
nija (1942), ~len na Pettiot ob-
lasten komitet na KPM (1943) i
sekretar na Okoliskiot komitet
na KPM vo Skopje (1944). Po Os-
loboduvaweto izvr{uval zna~aj-
ni politi~ki i op{testveni dol-
`nosti. Nositel na Partizanska
spomenica 1941.
LIT.: Tetovo i Tetovsko vo NOB 1941–
1945, Tetovo, 1991. Vl. Iv.
Petar
Naumovski
NAUMOVSKI, Petar (Prilep,
27. VIII 1968) ‡ ko{arkar. Bil
~len na Ko{arkarskiot klub
†Rabotni~ki# vo Skopje. So KK
†Jugoplastika# od Split dvapati
1027
N NAUMOVSKI
go osvoil prvenstvoto na Jugos-
lavija i na Evropa, so KK †Bene-
ton# (Italija) Kupot na Evrop-
skite {ampioni, so KK †Efes-
Pilsen# (Turcija) tripati pr-
venstvoto na Turcija i Kupot na
†Radivoe Kora}#. Uspe{no nas-
tapuval i za drugi klubovi i tri-
pati za najdobrata selekcija na
Evropa. So Reprezentacijata na
Makedonija igral na zavr{nite
natprevari na Evropskoto pr-
venstvo vo Francija (1999). Od
Ko{arkarskata federacija na
Makedonija e proglasen za najdo-
bar ko{arkar na Makedonija vo
HH vek. D. S.
NAUMOVSKI, Radoslav Bori-
sov (s. Nakolec, Resensko, 27. XI
1936) ‡ nevropsihijatar, redoven
prof. na Med. f. vo Skopje, vra-
boten na Nervnata klinika
(1963‡2002). Med. f. zavr{il vo
Skopje (1963), kade {to i specija-
liziral (1969) i doktoriral
(1979). Dolgogodi{en {ef na Od-
delot za nevrofiziologija, ja vo-
vel elektromiografijata kako
dijagnosti~ki metod i e poznat
epileptolog. Pretsedatel na li-
gata protiv epilepsija vo RM i
glaven urednik na sp. †Epilepsi-
ja#. Avtor na pove}e od sto nau~-
no-stru~ni trudovi i dve monog-
rafii.
BIBL.: Epilepsija, Skopje, 1982; (koav-
tor): Epilepsii, Skopje, 2004. Il. X.
Slave
Naumovski
NAUMOVSKI, Slave Bla`ev
(Gostivar, 15. X 1952) ‡ spec. po
oralna i maksilofacijalna hi-
rurgija, redoven prof. na St. f.
vo Skopje. Doktoriral vo 1997 g..
Publikuval 50 statii. Bil sora-
botnik vo izdanieto †Rendgeno-
lo{ki atlas na bolestite vo mak-
silofacijalnata regija#. Bil di-
rektor na Klinikata za maksilo-
facijalna hirurgija na St. f.,
pratenik vo Sobranieto na RM i
pretsedatel na Senatot na Uni-
verzitetot. E. M.
NAUMOVSKI-BOR^E, Naum
(Kru{evo, 1. IV 1920 ‡ Skopje, 28.
IX 1960) ‡ komunisti~ki deec, pr-
voborec i naroden heroj. Zavr-
{il ni`a gimnazija vo Belgrad, a
potoa rabotel vo tamo{nata
1028
Naum
Naumovski-
Bor~e
Fabrika za avioni †Rogo`arski#
(1938‡1940). Kako ~len na KPJ
(od 1940), bil prinuden da se ile-
galizira. Po Aprilskata vojna
(1941) se vratil vo rodniot grad i
kako ~len na MK na KPJ vo Kru-
{evo (od maj 1941) rabotel na
podgotovkite za oru`eno vosta-
nie. Bil politi~ki komesar na
Kru{evskiot NOPO †Pitu Gu-
li# (od proletta 1942). Zimata se
ilegaliziral (kon krajot na 1942),
a potoa zaminal za Zapadna Make-
donija pod italijanska okupacija,
kade {to bil zamenik politi~ki
komesar na Vtorata operativna
zona na NOV i POM, politi~ki
komesar na bataljon vo Prvata
makedonsko-kosovska NOUB, na
Vtorata makedonska NO brigada
(od januari 1944), na ^etirieset i
prvata (makedonska) divizija na
NOVJ i politi~ki komesar na
Petnaesettiot (makedonski) kor-
pus na NOVJ i ~len na G[ na
NOV i POM. Bil delegat na Pr-
voto zasedanie na ASNOM. Po
Osloboduvaweto bil republi~ki
i sojuzen naroden pratenik, sek-
retar na Sojuzniot sovet na Na-
rodnoto sobranie na FNRJ, ~len
na Vladata na NRM, ~len na So-
juzniot odbor na SSRNJ, ~len na
Pretsedatelstvoto na Glavniot
odbor na SSRNM, ~len na Iz-
vr{niot komitet na CK na SKM,
~len na CK na SKJ. Nositel e na
Partizanska spomenica 1941 i
Orden na naroden heroj na Jugos-
lavija (29. XI 1953).
BIBL.: Od Fu{tani do Celje, Vtora ma-
kedonska udarna brigada, Skopje, 1973,
39‡45; Man~u Matak, na istoto mesto,
167‡169.
LIT.: Naum Naumovski, Brigada na brats-
tvoto i edinstvoto, Skopje, 1958, 459; Na-
um Naumovski-Bor~e, Vtora makedonska
udarna brigada, Skopje, 1973, 162‡163;
Koce Solunski, Naumovski Nikola Na-
um-Bor~e (1920‡1960), Narodni heroi od
Makedonija. Skopje, 1973, 270‡275; Jane
M. Bendevski, Pred spomenikot. Na Na-
um Naumovski-Bor~e, †Nova Makedoni-
ja#, XXXVII, 12310, Skopje, 30. IV, 1 i 2. V
1981, 4. S. Ml.
NAUMOSKI, Simeon (Prilep,
1941) – in`. tehnolog, stopans-
tvenik, dolgogodi{en direktor.
Diplomiral na Tehnolo{ko-me-
talur{kiot fakultet vo Skopje
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
(1964). Rabotel vo pove}e fabri-
ki, a bil i profesor vo sredno
u~ili{te. Od 1974 g. e generalen
direktor na fabrikata †Vita-
minka# vo Prilep, koja pod nego-
vo vodstvo od mala, nerazviena i
zadol`ena rabotilnica za crven
piper prerasnuva vo moderen ka-
pacitet na prehranbenata indus-
trija na Makedonija, prisutna
niz svetot (v. †Vitaminka# –
Prilep). Bil pratenik vo Sobra-
nieto na RM vo 2 mandata, ~len na
delegacijata na Makedonija i
funkcioner vo Sobranieto na
SFRJ. Sv. H. J.
Vol~e
Naum~eski
NAUM^ESKI, Vol~e (Prilep,
18. I 1916 - Skopje, 20. III 1980) –
ambiciozen rabotnik-poet za voz-
rasni i za deca, avtor na prvata
stihozbirka iscelo nape~atena
na makedonski jazik vo predvoena
Jugoslavija, borec. Kako sedmo
dete vo siroma{no semejstvo, po
zavr{uvaweto na I klas ja napu{-
ta gimnazijata i raboti kako ~i-
rak kaj pove}emina majstori i
stanuva terzija. Prvata pesna
†Molitva# ja napi{uva i ja pro-
~ituva javno (na srpski jazik) na
priredba na Kulturno-prosvet-
noto dru{tvo †Kosta Abra{e-
vi}# (1935). Vo vrska so Gra|an-
skata vojna vo [panija ja napi{u-
va stihotvorbata †[panija# (po-
~etokot na 1937) i stanuva mnogu
popularna sred prilepskata ra-
botni~ka mladina, kako i negovi-
te tvorbi †Eve, sudete me# i †[ta
je sad#. Koga gleda deka se objavu-
vaat stihovi i na makedonski, ja
napi{uva stihotvorbata †Cigla-
na# {to ja recitira na razni so-
biri, priredbi i izleti i ja obja-
vuva vo v. †Na{a re~# (1. II 1940).
Ohrabren od priemot na negovite
stihovi, s# pove}e pi{uva i reci-
tira na makedonski jazik (pri-
lepski govor). Vo 1935 g. sozdava
dramski tekst †Od mariovskio
`ivot#, a vo 1939 g. ja napi{uva i
socijalno-revolucionernata dra-
ma †Tur~in prez gora vrve{e#,
{to ja predlo`il vo Skopskiot
teatar, a po okupacijata i vo So-
fiskiot teatar, no ne bila pri-
fatena za izvedba. Kon krajot na
1939 g. vo Bitola ja otpe~atuva
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
zbirkata od 13 stihotvorbi †Idi
prolet#, potpi{ana samo so Da-
noski.
Kako vojnik na 9 april 1941 g. e
zaroben od Germancite kaj Ni{ i
prefrlen vo logorot vo Drago-
man i Slivnica, pa osloboden i
kratko prestojuva vo Sofija. Pre-
ku svojot sogra|anin D. Xambaz se
zapoznava so T. Pavlov, V. Mar-
kovski, M. Zafirovski, K. Ne-
delkovski, N. Vapcarov i drugi
~lenovi na MLK. Po preporaka
na Pavlov, se vra}a vo Prilep i
na 28 maj pak doa|a vo Sofija so
rakopisot na vtorata stihozbir-
ka. Kni{kata bila nape~atena vo
juli 1941 g. (bez veteniot predgo-
vor od T. Pavlov, bidej}i me|u-
vremeno ovoj bil uapsen), so nas-
lovna strana: VÍl~o Naum~eski,
Makedonska kitka. Stihotvo-
reniÔ, SofiÔ, 1941. Izleguvawe-
to na stihozbirkata bilo odbele-
`eno vo vesnicite †Literatu-
renÍ kritikÍ#, †D'ga#, †ZarÔ#, pa
duri i J. Badev se javil vo †Zora#.
Naum~eski vo Sofija `iveel vo
istiot dom so K. Racin i K. Ne-
delkovski, kade {to doa|ale i
drugi ~lenovi od MLK. U~estvu-
val i toj so svoi nastapi vo Go-
vorniot hor na Kuku{koto brat-
stvo †Goce Del~ev#, na izleti na
Vito{a itn. No}ta na 1. IX 1941 g.
policijata stropala na vratite
kaj {to spiele trojcata makedon-
ski poeti. Za da ne go fatat `iv,
K. Nedelkovski ja aktiviral pe-
kolnata ma{ina ({to mu bila da-
dena od M. Zafirovski za mini-
rawe na pe~atnicata †Zora#) i se
frlil od {estiot kat na zgrada-
ta. Po pu{taweto od policijata,
Racin i Naum~eski na 4 ili 5 sep-
temvri zaedno trgnale so voz za
Makedonija.
Vedna{ se vklu~il vo podgotov-
kite za vostanie. U~estvuval vo
oru`enata akcija na 11 oktomvri
vo Prilep, a koga se rasturil od-
redot, za da ja skrie tragata, vo
dekemvri 1941 g. odnovo zaminuva
vo Sofija. Naskoro tuka, kako iz-
vesno prodol`enie na dru{tvoto
{to go osnoval vo Prilep \.
A~eski, bilo formirano Dru{t-
vo na prilepskite umetnici (V.
Naum~eski, \. A~eski, J. Grabu-
loski i M. Korubin) i do avgust
1942 g. `iveat zaedno i organi-
ziraat edna izlo`ba. Toga{ ja za-
intrigira jvnosta i so nekoi ama-
terski idei od oblasta na astro-
nomijata.
Vo po~etokot na 1943 g. im se ob-
ratil na svoite prijateli vo
Prilep G. Stefanoski i I. Am-
baroski so predlog da izdadat za-
edni~ka stihozbirka. Za~uvan e
op{irniot odgovor od G. Stefa-
noski od 27. IV 1943 g. (na make-
donski jazik) za koncepcijata i
uslovite za takov potfat, no ne
do{lo do realizacija na idejata.
Vo 1942–1943 g. N. ja napi{uva (na
bugarski jazik) svojata †Poema na
zloto# (objavena na makedonski
vo Skopje duri vo 1951). I po iz-
leguvaweto partizan (1943) toj
pi{uva i objavuva aktualizirani
stihovi za borbata. Po Oslobodu-
vaweto raboti vo Skopje i objavu-
va pove}e stihozbirki za vozras-
ni i za deca.
BIBL.: Idi prolet, s.a. [1939], s.l. [Bito-
la]; Makedonska kitka. StihotvoreniÔ,
SofiÔ, 1941; Poema na zloto, Skopje, 1951;
Stihovi. Skopje, 1961; Stihovi (1939–
1941). Redakcija, predgovor i zabele{ki
d-r Bla`e Ristovski, Skopje, 1979.
LIT.: Georgi Stardelov, Vol~e Naum~es-
ki, predgovor kon izborot Stihovi,
Skopje, 1961, 5–15; Petre Bakevski, Niza
na vremeto i bolkata, †Ve~er#, 22. V 191,
7; G. Risteska, Skica za portret: Vol~e
Naum~eski. Ra|aweto na pesnata – edin-
stvena tajna, †Nova Makedonija#, 4. IV
1976, 13; Bla`e Ristovski, ^esen prinos
kon makedonskata literaturna istori-
ja, †Nova Makedonija#, XXXV, 11797, 25. XI
1979, 12; istiot, Vol~e Naum~eski, vo:
Stihovi (1939–1941), Skopje, 1979, 9–34;
istiot, Vol~e Naum~eski, vo zb.: Make-
donskiot stih 1900-1944. Istra`uvawa i
materijali, I, Skopje, 1980, 369–378; is-
tiot, Vol~e Naum~eski (1916–1980), vo:
Soznajbi za jazikot, literaturata i naci-
jata, Skopje, 2001, 562– 570. Bl. R.
NAUT (SLANUTOK) (Cycer arie-
tinum L.) – ednogodi{no rastenie.
Semeto se koristi prvenstveno
za ishrana na lu|eto, kako leb-
leblija, vareno, surogat za kafe,
maja za proizvodstvo na leb i pe-
~iva, ka{i, sirupi i dr. Kvalite-
tot (hemiskiot sostav) mu e sli-
~en so onoj na gravot i le}ata. Vo
RM se see na pove}e od 1.000 ha.
Postojat tri formi na naut: sit-
nosemen, srednosemen i jadrose-
men. P. Iv.
Institutot za tutun vo Prilep
NAU^NI N
NAU^NI ZEMJODELSKI IN-
STITUCII
Zemjodelski institut – Skopje.
Formiran e vo 1944 g. Vkupno
vraboteni: 163, od koi 14 se dok-
tori i 20 magistri. Godi{en bu-
xet od Ministerstvoto za nauka i
obrazovanie: 195.000 evra.
Institut za ju`ni kulturi –
Strumica. Formiran e vo 1956 g.
Vkupno vraboteni: 24, od koi 8 se
doktori i 3 magistri. Godi{en
buxet od Ministerstvoto za nau-
ka i obrazovanie: 85.000 evra.
Institut za sto~arstvo – Skopje.
Formiran e vo 1952 g. Vkupno
vraboteni: 36, od koi 5 doktori i
8 magistri. Godi{en buxet od
Ministerstvoto za nauka i obra-
zovanie: 80.000 evra.
Institut za tutun – Prilep. For-
miran e vo 1924 g. Vkupno vrabo-
teni: 25, od koi doktori se 13, ma-
gistri 5. Godi{en buxet od Mi-
nisterstvoto za nauka i obrazo-
vanie: 120.000 evra.
Fakultet za biotehni~ki nauki –
Bitola. Formiran e vo 1960 g. ka-
ko Vi{a zemjodelska {kola, a od
2000-ta kako fakultet. Vkupno
vraboteni: 24, od koi 10 se dokto-
ri i 3 magistri. Godi{en buxet
od Ministerstvoto za nauka i ob-
razovanie: 160.000 evra.
Fakultet za veterinarna medici-
na – Skopje. Formiran e vo 1994 g.
Vkupno vraboteni: 78, od koi 23
se doktori i 7 magistri. Godi{en
buxet od Ministerstvoto za nau-
ka i obrazovanie 290.000 evra.
Fakultet za zemjodelski nauki i
hrana – Skopje. Formiran e vo
1947 g., kako Zemjodelsko-{umar-
ski fakultet. Od 1975 g. funkci-
onira kako Zemjodelski fakul-
tet, a od 2002 g. kako Fakultet za
1029
N NAHMIJAS
Zemjodelskiot institut, Skopje
Institutot za sto~arstvo, Skopje
zemjodelski nauki i hrana. Vkup-
no vraboteni: 131, od koi 67 se
doktori i 17 magistri. Godi{en
buxet od Ministerstvoto za nau-
ka i obrazovanie: 900.000 evra.
Hidrobiolo{ki zavod – Ohrid.
Formiran e vo 1935 g. Vkupno
vraboteni: 33, od koi 13 se dokto-
ri i 6 magistri. Godi{en buxet
od Ministerstvoto za nauka i ob-
razovanie: 60.000 evra.
[umarski fakultet – Skopje.
Formiran e vo 1947 g. Vkupno
vraboteni: 66, od koi 34 se dokto-
ri i 5 magistri. Godi{en buxet
od Ministerstvoto za nauka i ob-
razovanie 440.000 evra. Dr. \o{.
Mordehaj
Nahmijas-
Lazo
NAHMIJAS-LAZO, Mordehaj
(Bitola, 1923 – Kajmak~alan,
1944) – u~esnik vo NOB. Bil vo
rakovodstvoto na kenot na ra-
botni~kata evrejska mladinska
organizacija †Tehelet Levan# vo
Bitola (od 1934). Vo NOB (od
1942) bil komandant na bataljon
na Prvata makedonska brigada.
Zaginal vo borbite na Kajmak-
~alan.
1030
Veterinarniot institut, Skopje
[umarskiot fakultet, Skopje
LIT.: \or|i Colev Dimovski, Bitolski-
te Evrei, Bitola, 1993; Mark Cohen, Last
Century of a Sephardic Community. The Jews of
Monastir 1839–1943, New York, 2003. J. Nam.
Kiro
Nacev-
Fetak
NACEV-FETAK, Kiro (psevd.
Milan) (Kumanovo, 1918 ‡ Pri-
lep, 21. XII 1942) ‡ komunisti~ki
deec, organizator, prvoborec.
Kako sindikalen aktivist vo Ku-
manovo, u~estvuval vo pove}e
{trajkovi i stanal ~len na SKOJ
(1934) i na KPJ (1936). Bil eden
od organizatorite na kumanov-
skite partizanski odredi (1941)
i komandant na Kozja~kiot NO-
PO. Po razbivaweto na Odredot,
bil na partiska rabota vo Skopje,
a potoa instruktor na PK na KPJ
za Makedonija pri mesnite komi-
teti vo Kru{evo i Prilep. Vo ed-
na borba na NOPO †\or~e Pet-
rov# bil te{ko ranet, zaroben i
so yversko ma~ewe bil ubien vo
bugarskata policija. Proglasen e
za naroden heroj na Jugoslavija
(20. XII 1951).
LIT.: Kompleten marksist-revolucio-
ner (1‡4). Se}avawa za Kiro Fetak-Mi-
lan na Petar Markoski, nositel na †Par-
tizanska spomenica 1941#, †Na{ vesnik#,
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
XVIII, 685/8, Kumanovo, 12, 19, 26. X i 1. XI
1979, 5; Vidoe Podgorec, Nacev Andreja
Kiro-Fetak (1918‡1942), Narodni heroi
od Makedonija, Skopje, 1973, 276‡281; Me-
todi Petrovski ‡ Dragoqub Dimovski,
Kiro Fetak, Skopje 1975; D-r Simo Mla-
denovski, Narodniot heroj Kiro Na-
cev‡Fetak, †Beseda#, IV, 25‡26, Kumanovo,
1982, 129‡149. S. Ml.
Gordana
Naceva
NACEVA, Gordana ([tip, 30. X
1970) ‡ pravnik, rakometarka. Za-
vr{ila Praven fakultet vo
Skopje (1998). Bila golman na RK
#Kometal – \or~e Petrov# vo
Skopje (1991–2005), so koj pove}e
pati go osvojuvala prvenstvoto i
Kupot na Makedonija kako i Ku-
pot na evropskite {ampioni
(2002). So Reprezentacijata na
Makedonija uspe{no nastapuvala
na evropskite i na svetskite pr-
venstva. Nejzin najdobar rezultat
e sedmoto mesto na Svetskoto pr-
venstvo vo Germanija (1997). Od
Rakometnata federacija na Ma-
kedonija bila proglasena za naj-
dobra rakometarka na Makedoni-
ja vo HH vek. D. S.
Mara
Naceva-Anka
NACEVA-ANKA, Mara (Kuma-
novo, 28. IX 1920) ‡ komunisti~ki
deec, prvoborec. Kako rabotni~-
ka vo tekstilnata rabotilnica
†[umenkovi}# vo Kumanovo, sta-
nala ~len na SKOJ (1936), akti-
vist na URS-ovite sindikati i vo
KUD †Kosta Abra{evi}#. Vo
potraga po rabota zaminala vo
Ni{ (1939) i bila primena za
~len na KPJ (1939), izbrana za
~len (po~etokot na 1940) i sekre-
tar na MK na KPJ vo Ni{ i orga-
nizacionen sekretar na Okru`-
niot komitet na KPJ (1940).
U~estvuvala kako delegat od Sr-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
bija na Pettata zemska konfe-
rencija na KPJ (Zagreb, 1940). Po
Aprilskata vojna (1941) se vrati-
la vo Makedonija i bila izbrana
za ~len na PK na KPJ za Makedo-
nija (od krajot na 1941), no bila
uapsena i internirana vo koncen-
tracionen logor vo Bugarija (vo
letoto 1942‡1943). Vo otsustvo
bila izbrana za organizacionen
sekretar na CK na KPM (Tetovo,
19. III 1943) i za delegat i ~len na
AVNOJ (noemvri 1943). Po vra-
}aweto od internacija zaminala
na slobodnata teritorija na pl.
Kozjak i so CK na KPM i G[ na
NOV i POM zela u~estvo vo NO-
AVM vo Proletnata ofanziva
(1944). Bila delegat i u~estvuva-
la vo rabotata na Prvoto zaseda-
nie na ASNOM. Po Osloboduva-
weto bila potpretsedatel na
AF@ na Makedonija (od dekem-
vri 1944), potpretsedatel na Cen-
tralniot odbor na AF@ na Jugos-
lavija, ~len na CK na KPJ, repub-
li~ki i sojuzen pratenik, pot-
pretsedatel na SZB od NOV na
Jugoslavija i dr. Proglasena e za
naroden heroj na Jugoslavija (29.
XI 1953). Nositel e na Partizan-
ska spomenica 1941.
IZV.: Zbornik na dokumenti za u~estvo-
to na `enite od Makedonija vo Narodno-
osloboditelnata vojna i revolucijata
1941‡1945, Skopje, 1976; Zaklu~ocite ‡
zakon za ~lenovite na Partijata. Izva-
doci od se}avawata na Mara Naceva, dele-
gat na Pettata zemska konferencija na
KPJ, XIX, 736, Kumanovo, 24. X 1980, 2.;
Mara Naceva, Po povod 40 godini od Re-
volucijata (se}avawa), †Nova Makedoni-
ja#, XXXVII, 12457/12460, Skopje, 28‡30. IX
1982, 6 i 12.
LIT.: Vidoe Podgorec, Naceva Milan
Mara-Anka (1920), Narodni heroi od Ma-
kedonija, Skopje, 1973, 282‡287; Zbornik
na dokumenti za u~estvoto na `enite
od Makedonija vo Narodnoosloboditel-
nata vojna i revolucijata 1941‡1945,
Skopje, 1976; Mara Naceva ‡ ~len na Sove-
tot na Federacijata, †Na{ vesnik#,
XVIII, 699, Kumanovo, 18. I 1980, 2; Mara
Naceva odlikuvana so Orden Jugosloven-
ska yvezda so lenta, †Na{ vesnik#, XVIII,
733-734, Kumanovo, 10. X 1980, 4. S. Ml.
NACIONALEN KOMITET
ZA OSLOBODUVAWE NA JU-
GOSLAVIJA (29 XI 1943 – 7 III
1945) – najvisok izvr{en organ na
vlasta vo tekot na NOV na Jugos-
lavija. Bil formiran na Vtoroto
zasedanie na AVNOJ vo Jajce za
da gi izvr{uva odlukite na AV-
NOJ do formiraweto na Vladata
na J. B. Tito (7. III 1945), so site
prerogativi i ovlastuvawa na
Privremena vlada na DF Jugosla-
vija. Osven pretsedatelot (Josip
Broz Tito) i trojcata potpretse-
dateli, imal poverenici {to gi
rakovodele oddelnite poveren-
stva {to izvr{uvale zada~i na
izvr{ni resorni organi na vlas-
ta. I vo NKOJ ne bile imenuvani
pretstavnici od Makedonija. Ko-
Nacionalniot komitet za osloboduvawe
na Jugoslavija: pretsedatelot na Komitetot
J. B. Tito so ~lenovi na Komitetot
i pretsedatelot na AVNOJ (Vis, 16. VI 1944)
mitetot bil osobeno aktiven vo
razgovorite so Kralskata vlada
za formirawe zaedni~ka vlada i
za nejzinoto me|unarodno prizna-
vawe. Po Vtoroto zasedanie na
AVNOJ, NKOJ prestojuval vo
Drvar, a potoa na ostrovot Vis vo
Jadranskoto More. Od krajot na
oktomvri 1944 g. negovoto sedi{-
te bilo vo Belgrad.
LIT.: D-r Novica Veljanovski, AVNOJ
i Makedonija, G[ na NOV I POM - po
povod 90 godini od ra|aweto na Mihai-
lo Apostolski, 1997; Makedonija 1945-
1991. Ddr`avnost i nezavisnost, Skop-
je 2002; D-r Mihailo Minoski, Avnojska
Jugoslavija i makedonskoto nacionalno
pra{awe 1943-1946, Skopje; D-r Novica
Veljanovski, Slobodan Ne{oviÊ, Stva-
rawe nove Jugoslavije 1941-1945, Beog-
rad, 1981. N. V.
NACIONALEN KOMITET ZA
UNAPREDUVAWE NA ZDRAV-
JETO ‡ koordinativno telo pri
Ministerstvoto za zdravstvo za
multidisciplinarna i multisek-
torska sorabotka vo unapreduva-
weto na zdravjeto vo RM. Formi-
ran na 12. VI 2000 g. so zada~a da
gi ocenuva sostojbite, da gi de-
finira celite i da sugerira
promeni vo politikata pri do-
nesuvaweto na globalnata dr-
`avna strategija za unapreduva-
we na zdravjeto vo vladiniot i
nevladiniot sektor.
K. K.-P.
NACIONALEN PARK †GA-
LI^ICA# – proglasen vo 1958 g.
Se prostira na planinata Gali-
~ica i na ostrovot Golem Grad na
povr{ina od 22 760 ha. Geolo{ka-
ta podloga e trijaski varovnik, a
samo mal del nad selata Quba-
ni{ta i Vojtina e od peridotit.
Nema voda. Gali~ica ima meridi-
jansko protegawe. Na ju`niot del
se izdiga pogolemiot masiv Sta-
ra Gali~ica so najvisokiot vrv
NACIONALEN N
Karta na nacionalniot park †Gali~ica#
Magara (2.225 m). Na nego ima dva
glacijalni cirkovi, gle~erska
dolina i morena, prevojot Poq-
ce, kade {to se nadovrzuva Mala
Gali~ica, koja pretstavuva {iro-
ko branovidno plato na okolu
1.600 m nadmorska visina. Ima
kra{ki poliwa i dolini i golem
broj vrta~i. [umska vegetacija
ima samo na padinite i toa sklo-
pena na Stara Gali~ica, a degra-
dirana na Mala Gali~ica. Pozna-
~ajni vidovi se: Quercus trojana,
Corylus colurna, Ribes multiflorum,
Viburnum lantana, Cotoneaster maria-
nae, a od endemitite se zna~ajni:
Astragalus mayeri, Nepeta mayeri,
Chelycrisum jivoinii, Crocus cvijitchii.
Interesni se i: Acantholimon echi-
nus, Rindera graeca, Prunus prostrate,
Morina persica i drugi gr~ko–malo-
aziski elementi.
Vo vrska so koristeweto na par-
kot se izdvoeni tri zoni: Strogo
za{titena zona, koja go opfa}a
ostrovot Golem Grad i klifovi-
te kraj bregovite na Ohridskoto
i Prespanskoto Ezero; Rekrea-
tivno–turisti~kata zona, koja
pretstavuva pojas pokraj Ohrid-
skoto i Prespanskoto Ezero, i
Meliorativnata zona, koja se na-
o|a okolu seloto Stewe. R. R.
NACIONALEN PARK †MAV-
ROVO# – proglasen vo 1949 g. Se
prostira vo slivot na rekata Ra-
dika, na povr{ina od 73 088 ha. Vo
nego ima nad 50 vrvovi povisoki
od 2.000 m, a najvisokiot e Golem
Korab (2.764 m). Okolu 29 000 ha
se visokoplaninski pasi{ta. Ge-
olo{kata podloga se izmenuva na
mal prostor, a dominiraat varov-
nici. Glaven motiv za proglasu-
vawe na Nacionalniot park e
smrekata (Picea abies), koja{to e
1031
N NACIONALEN
Mostot „Elen Skok# (Mala Reka) vo Nacionalniot park †Mavrovo#
na ju`niot rab na arealot i sta-
rite elovi {umi od Abies borisii
Regis. Na terenot ima golem broj
endemi~ni vidovi: Narthetium scar-
dicum, Melampyrum scardicum, Vale-
Me~ka, `itel na nacionalnite parkovi vo RM
riana bertiscea, Sesleria korabensis,
Rhamondia serbica, a interesni se
vidovite Rhamnus pumila, Drypis li-
neana, Meyanthes trifoliate, Centran-
thus junceus i dr. mnogu retki vi-
dovi. Osobeno e interesna glaci-
jalnata dolina, t.n. Dlaboka Reka
(projfel) so reliktni reljefni
formi i so retka flora. Posebna
uloga ima ve{ta~koto Mavrov-
sko Ezero.
Nacionalniot park †Pelister#
1032
Vo vrska so koristeweto na par-
kot se izdvoeni tri zoni. Strogo
za{titena zona, koja gi opfa}a
Lukovo Pole, Axina Reka, Ostro-
vo; Rekreativno-turisti~ka zona,
koja opfa}a tesen pojas okolu
Mavrovskoto Ezero i padinite
na Bistra, so ski-liftovi i so
skija~ki pateki, i Meliorativna
zona {to ja opfa}a vrbenskata,
volkoviskata {uma i dr. R. R.
NACIONALEN PARK †PE-
LISTER# – proglasen e vo 1948 g.
Se prostira na severnite i seve-
ro-isto~nite padini na Pelis-
ter, na povr{ina od 10 400 ha. Ge-
olo{kata podloga nad 1.300 m
nadmorska viso~ina e granit {to
izleguva na povr{ina vo vid na
isprevrteni blokovi, kameni re-
ki i sipari, a nadolu dominiraat
kristalesti {krilci. Parkot e
bogat so voda, a od posebno zna~e-
we se trite glacijalni cirkovi
ispolneti so voda. Glaven motiv
za proglasuvawe na Nacionalni-
ot park †Pelister# e molikata,
koja e tercijaren relikt. Od dru-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
gite endemi se Dianthus myrtinervi-
us, Crocus peristericus, Alchemilla
peristerica, a interesni se i arkto-
alpskite vidovi na ju`nata gra-
nica na arealot Carex curvula, Ane-
mone narcissiflora, Juncus trifidus, El-
yna myosuroides i dr. Svojata za-
padna i ju`na granica ja dostig-
nuva Bruckenthalia spiculifolia.
Vo vrska so koristeweto na Na-
cionalniot park se izdvoeni tri
zoni: Strogo za{titena zona {to
gi opfa}a delovite nad 1.600 m
nadmorska visina, Rekreativno-
turisti~ka zona kade {to ima iz-
gradeno detsko odmorali{te, ho-
tel, ski-lift i skija~ki pateki,
izletni~ki mesta i Meliorativ-
na zona {to gi zafa}a podra~jata
me|u seloto Ka`ani, vrvot Vr-
te{ka i prevojot \avato. R. R.
NACIONALEN CENTAR ZA
DAVAWE INFORMACII ZA
LEKOVI ‡ fakultetski organ
osnovan vo 1997 g. pri Farm. f. so
cel da obezbeduva i da prenesuva
evaluirani informacii za leko-
vite na zdravstvenite rabotnici,
preku odgovarawe na pobaruvawa
za informacii, evaluirawe na
efikasnosta na lekovite i slede-
we na nivnata upotreba. Izdava
monografii za farmakoterapevt-
ski grupi i bilten †Infofarm# i
ovozmo`uva edukacija na studen-
tite i specijalizantite. L. P.-T.
NACIONALEN CENTAR ZA
SLEDEWE NESAKANI DEJ-
STVA OD LEKOVI ‡ formiran
vo 1987 g. so odluka na Min. za
zdravstvo na RM. Do 1991 funkci-
onira kako del od Jugoslovenski-
ot centar so sedi{te vo Zagreb.
Od 2000 g. e polnopraven ~len na
Centarot pri SZO so sedi{te vo
Upsala ([vedska). Centarot sle-
di i obrabotuva prijaveni nesaka-
ni dejstva od Makedonija i dobiva
informacii od Upsala. D. S.-B.
NACIONALIZACIJA – ~in
na odzemawe imot od privatni
sopstvenici i negovo prenesuva-
we vo sopstvenost na dr`avata,
po pravilo, so opredelen nado-
mest. Vo socijalisti~kite zemji,
a vo toj kontekst i vo Makedoni-
ja, za razlika od zemjite so pazar-
na ekonomija, nacionalizacijata
be{e seopfatna, se sproveduva{e
so eden vid †prisilni propisi#,
sprotivno od voljata na sopstve-
nicite i glavno be{e determini-
rana od ideolo{ki motivi – vos-
postavuvawe socijalisti~ka sop-
stvenost nad sredstvata za proiz-
vodstvo, odnosno za izgradba na
socijalisti~ko op{testvo. Vo
Makedonija, po~nuvaj}i od 2. VIII
1944 g., vrz osnova na brojni zako-
ni i propisi, se nacionaliziraa
slednive vidovi imot: zemjodel-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
sko zemji{te, {umi i {umsko
zemji{te, pasi{ta i utrini, kako
i stopanski zgradi, traktori i
`iva stoka; privatni pretprija-
tija, glavno hoteli, restorani,
ciglani i vodenici; stanbeni
zgradi i delovni prostorii; gole-
mi sto~ni posedi so nad 400 grla
ovci, zaedno so trlata i inventa-
rot itn. Vrz ovaa osnova se for-
mira{e jadroto na socijalisti~-
kata dr`avna sopstvenost, koja
podocna prerasna vo op{testvena
sopstvenost. Za nacionalizira-
niot imot be{e predviden pari-
~en nadomest, koj ili ne se ispla-
}a{e, ili se ispla}a{e so simbo-
li~ni sumi, poradi {to porane{-
nite sopstvenici naj~esto go od-
bivale.
IZV.: Ministerstvo za finansii na Re-
publika Makedonija, Skopje, 1996. T. F.
Galeriskiot prostor vo Nacionalnata galerija „Daut-pa{in amam“ vo Skopje
NACIONALNA GALERIJA ‡
SKOPJE ‡ centralna likovna
muzejska institucija vo RM. Os-
novana e vo 1948 g. od zbirkata na
likovnata umetnost na Narodni-
ot muzej vo Skopje (Muzej na Ma-
kedonija), a kako samostojna mu-
zejska ustanova e otvorena vo 1951
g. Poseduva zna~ajna zbirka od
makedonski avtori od krajot na
XIX vek do denes, kako i dela na
umetnici od biv{ata jugosloven-
ska likovna scena.
LIT.: Dragan Petkovski, Historijski
muzeji i zbirke u muzejima Makedonije s
posebnim osvrtom na Muzej grada Skopja,
Zagreb, 1976; ÙorÑe MiqkoviÊ, Muzejska
delatnost u Makedoniji, Skopje, 2001;
Nacionalna postavka XIV-XX ‡ Vodi~ niz
postavkata, Skopje, 2000. Z. Al.-B.
NACIONALNA DEMOKRAT-
SKA [IPTARSKA ORGANI-
ZACIJA (1945 – 1946) – naciona-
listi~ka albanska organizacija,
formirana vo po~etokot na 1945
g. za razbivawe na teritorijalni-
ot integritet na DFM i na DFJ i
za formirawe na †Golema Alba-
nija#. Vo 1946 g. bil formiran
CK na ND[O, koj{to go promo-
viral stavot deka albanskata na-
cija nema da bide slobodna sè do-
deka ne se obedini vo edna dr`a-
va. Organizacijata bila napolno
razbiena vo vtorata polovina na
1946, a maliot preostanat del vo
Kumanovsko vo 1948 g.
LIT.: \or|i Malkovski, Profa{isti~-
kite i kolaboracionisti~kite organi-
zacii i grupi vo Makedonija 1941–1944,
Skopje, 1995; istiot, Politi~kite par-
tii i organizacii vo Makedonija vo
Vtorata svetska vojna 1941–1944, Skop-
je, 2002. \. Malk.
NACIONALNA USTANOVA
NUB "SV. KLIMENT OHRID-
SKI# (Skopje, noemvri 1944-) –
narodna i univerzitetska bibli-
oteka, spored kni`niot fond i
prostornite uslovi, najgolema i
najsovremena biblioteka vo RM.
Formirana e so re{enie na
Nacionalnata i univerzitetska biblioteka †Sv. Kliment Ohridski#, Skopje
NACIONALNA N
ASNOM (23. IX 1944) kako Na-
rodna biblioteka, so inicijalen
fond od okolu 150.000 bibli-
ote~ni edinici od dotoga{nite
biblioteki vo Skopje, glavno od
dotoga{niot Filozofski fakul-
tet. Podocna e preimenuvana vo
Narodna i univerzitetska bib-
lioteka (1958). So republi~kiot
Zakon za bibliotekite (1960) gi
dobiva funkciite na centralna
mati~na biblioteka na SRM.
Sega raspolaga so 12.000 m2 bibli-
ote~en prostor, so nad 3.000.000
bibliote~ni edinici, od koi
okolu 1.000.000 monografski i
okolu 1.500.000 tomovi seriski
publikacii. Ima softver za ob-
rabotka i prebaruvawe na bib-
liote~niot materijal, kako i
razviena izdava~ka dejnost.
LIT.: Vodi~ niz Nacionalnata bibliote-
ka na Makedonija "Kliment Ohridski",
Skopje, 1972; P. N. Petrovski – A. Ando-
novski, Op{testvenite potrebi i mo`-
nosti za razvoj na bibliotekite vo SR
Makedonija, "Bibliotekarski informa-
tiven bilten#, 1972, 12-13; Vodi~ niz bib-
liotekite vo Republika Makedonija,
Skopje, 1998. S. Ml.
NACIONALNA KLASIFI-
KACIJA NA DEJNOSTITE
(NKD). Vo soglasnost so metodo-
logijata za presmetuvawe na agre-
gatite na proizvodstvoto, vo na-
{ata zemja dominiraa dve klasi-
fikacii na dejnostite vo razli~-
ni periodi. Ednata be{e karak-
teristi~na za periodot od Vtora-
ta svetska vojna do krajot na 80-
tite godini na minatiot vek, a
drugata po~na da se primenuva so
po~etokot na tranzicijata. Prva-
ta se potpira{e na potesnata
koncepcija na proizvodstoto i
taa gi opfa}a{e dejnostite na
materijalnoto proizvodstvo i na
proizvodnite uslugi. Spored nea,
kako stopanski dejnosti se treti-
1033
N NACIONALNA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

raa: industrijata, zemjodelstvo-

to, {umarstvoto, vodostopanstvo-
to, grade`ni{tvoto, soobra}ajot,
trgovijata, ugostitelstvoto i tu-
rizmot, zanaet~istvoto i komu-
nalnite dejnosti. Vtorata klasi-
fikacija, poznata kako Nacio-
nalna klasifikacija na dejnosti-
te (NKD), e zasnovana vrz po{i-
roka koncepcija na proizvodstvo-
to i, spored nea, karakteristiki
na proizvodstvo imaat materijal-
noto proizvodstvo i uslugite.
Taa se potpira vrz Sistemot na
nacionalni smetki 1993 (SNA
1993), prifaten od OON i od dru-
gi me|unarodni organizacii.
Spored ovoj sistem, Nacionalna-
ta klasifikacija na dejnostite
(NKD) vo RM ja ima slednava
struktura:
 Zemjodelstvo, lov i {umarstvo
 Ribarstvo
 Vadewe na rudi i kamen
 Prerabotuva~ka industrija
 Snabduvawe so elektri~na
energija, gas i vodi
 Grade`ni{tvo
 Trgovija na golemo i trgovija
na malo
 Hoteli i restorani Nacionalnata ustanova Muzej †D-r Nikola Nezlobinski#, Struga
 Soobra}aj, skladirawe i vrski
golema kolekcija na insekti, pti- formirawe poslu`ile arheo-
 Finansisko posreduvawe ci i drugi `ivotni, koi vo 1928 g. lo{kite naodi od lokalitetot
 Aktivnosti vo vrska so nedvi- javno gi prezentiral pred gra|a- Herakleja Linkestis (v) dobieni
`en imot, iznajmuvawe i delov- nite na Struga. Zbogatenata so arheolo{kite istra`uvawa od
ni aktivnosti zbirka ja podaril na gradot Stru- pred i vo vremeto na Vtorata
 Javna uprava i odbrana, zadol- ga vo 1938 g. Denes Muzejot e kom- svetska vojna. Predmet na nejzi-
`itelna socijalna za{tita pleksna ustanova so pove}e odde- nata stru~na rabota se arheolo-
 Obrazovanie
lenija: Botani~ko, Zoolo{ko, gijata, istorijata, istorijata na
Arheolo{ko, Etnolo{ko, Isto- umetnosta i etnologijata na Bi-
 Zdravstvo i socijalna rabota
risko i Oddelenie za likovna tola i Bitolsko. So toa pripa|a
 Drugi komunalni, kulturni, op- umetnost. Muzejot raspolaga so na tipot na op{tite muzei. Smes-
{ti i li~ni uslu`ni aktivnos- pove}e od 22.000 muzejski predme- ten e vo porane{nata kasarna, ko-
ti ti, od koi 8.000 se izlo`eni vo ja e spomenik na kulturata. Ima
 Privatni doma}instva so vra- postojanite postavki. Godi{nata prisobrano zna~itelen broj mu-
boteni lica poseta na muzejot se dvi`i okolu zejski predmeti, koi gi prezenti-
 Eksteritorijalni organizacii 30.000 posetiteli. R. Gr. ra preku povremeni izlo`bi. So
i tela funkciite {to gi izvr{uva,
NACIONALNA USTANOVA pretstavuva zna~ajno kulturno
Vo Nacionalnata klasifikacija ZAVOD ZA ZA[TITA NA sredi{te za Bitola i za po{iro-
na dejnostite na RM {est dejnos- SPOMENICITE NA KULTU- kata okolina. Vo svojstvo na Za-
ti u~estvuvaat so okolu 60% vo RATA I MUZEJ ‡ BITOLA vod za za{tita na spomenicite na
BDP na na{ata zemja za 2004 g. (1949 ‡) ‡ regionalna instituci- kulturata, vr{i i konzervator-
Toa se: (1) prerabotuva~kata in- ja za za{tita na spomenicite na sko-restavratorski zafati vrz
dustrija, (2) trgovijata na golemo kulturata i nivnata muzejska pre- podvi`nite i nedvi`nite kul-
i malo, (3) zemjodelstvoto, lovot zentacija. Kako baza za nejzinoto turni dobra. K. Bog.
i {umarstvoto, (4) soobra}ajot,
skladiraweto i vrskite, (5) jav-
nata uprava i odbranata, zadol-
`itelnata socijalna za{tita; i
(6) grade`ni{tvo.
IZV.: SG RM, Dr`aven zavod za statistika.
LIT.: SNA 1993 i ESA 1995. M. S.
NACIONALNA USTANOVA –
MUZEJ †D-R NIKOLA NEZLO-
BINSKI# – STRUGA. Muzejska-
ta dejnost vo Struga e povrzana so
imeto na d-r Nezlobinski, koj do-
{ol vo Struga vo 1924 god. Kako
qubitel na prirodata napravil Zavodot za za{tita na spomenicite na kulturata i muzej vo Bitola

1034
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Zavodot za za{tita na spomenicite na kulturata i muzej, Ohrid
NACIONALNA USTANOVA
ZAVOD ZA ZA[TITA NA
SPOMENICITE NA KULTU-
RATA I MUZEJ ‡ OHRID ‡ re-
gionalna institucija za za{tita
na spomenicite na kulturata i
nivna muzejska prezentacija. Nej-
zin osnova~ e Gradskiot naroden
odbor na Ohrid (1951). Pripa|a
na op{tite muzei, so zada~a da
pribira, stru~no i nau~no da gi
obrabotuva i da gi prezentira
predmetite povrzani so arheolo-
gijata, etnologijata, istorijata i
istorijata na umetnosta na Ohrid
i Ohridsko. Za svoite muzeolo{-
ki funkcii raspolaga so prostor
od 1.200 m2 korisna povr{ina.
Kako rezultat na stru~nite i na-
u~nite aktivnosti, ima sobrano
nad 36.000 muzejski predmeti. Se-
ga ima postojana izlo`ba, a vo
ramkite na svoite aktivnosti
prireduva i ~esti povremeni iz-
lo`bi vo koi gi prezentira pos-
tojnite sobrani fondovi. Vo svo-
jot sostav ima i Galerija na sred-
novekovni ikoni. Vo svojstvo na
Zavod za za{tita na spomenicite
na kulturata vr{i i konzerva-
torsko-restavratorski zafati
vrz kulturnite dobra. K. Bog.
NACIONALNA USTANOVA
MUZEJ ‡ KUMANOVO ‡ regio-
nalna institucija za za{tita na
spomenicite na kulturata i niv-
na muzejska prezentacija. Osnova-
na e od Sobranieto na op{tinata
Kumanovo (1964), kako specijali-
ziran tip na muzej so istoriska
tematika. Kako rezultat na pot-
rebata za za{tita, prou~uvawe i
komunikacija na raznovidnoto
kulturno nasledstvo na terito-
rijata na Kumanovo i Kumanov-
sko, podocna go promenuva prvo-
bitniot predmet na prioritetna
tematika i denes e op{t muzej so
zada~a da gi prou~uva arheologi-
Muzejot vo Kumanovo
jata, etnologijata, istorijata i
istorijata na umetnosta na Kuma-
novo i Kumanovsko. Raspolaga so
okolu 690 m2 korisna povr{ina.
Pokraj ~estite povremeni iz-
lo`bi, ima i postojana postavka.
Vo nejziniot sostav ima i Umet-
ni~ka galerija, Memorijalna ku-
}a †Hristijan Todorovski-Kar-
po{# i Memorijalen centar †Pe-
lince#. K. Bog.
†NA^ALO# (Solun, 28. X 1908 ‡
1909) ‡ dvomese~nik za politi~-
ki, socijalen i literaturen preg-
led. Go ureduvale Pavel Delira-
dev, A Timov i N. Harlakov. Vo
nego sorabotuvale progresivni
makedonski i bugarski op{tes-
tvenici.
LIT.: D-r Boro Mokrov ‡ M-r Tome Gru-
evski, Pregled na makedonskiot pe~at
(1885‡1992), Skopje, 1993, 85. S. Ml.
NA[A N
†NA[ VESNIK# (Zagreb, I, 1,
30. III 1937) – mese~en list za kul-
turno-prosvetni i stopanski pra-
{awa, organ na Kulturno-pros-
vetnoto dru{tvo †Vardar# vo
Zagreb (formirano od makedon-
skite studenti na 29. H 1935).
Edinstveniot i vedna{ zabranet
broj na vesnikov e nape~aten vo
zagrepskata opozicionerska pe-
~atnica na C. Albreht (P. Acin-
ger) na srpski jazik (so dve sti-
hotvorbi od Hr. Popsimov i K.
Racin na makedonski i raskaz od
Sredno{kolec so makedonski di-
jalozi). Kako sopstvenik e potpi-
{an studentot od Veles Borislav
[ukarev, a kako odgovoren ured-
nik studentot od Bitola Stevan
Kuzmanov. Fakti~ki inicijatori
i redaktori bile Nikola Micev,
Lazar Sokolov i Kiril Miljo-
ski, a sorabotnici i Nikola \u-
murov, d-r Todor Mirovski, Di-
mitar \uzelov, Aleksandar Li-
nin, Kiril i Boris Xonovi, Spi-
ro Kaninski, Dimitar An~ev i
dr. Vesnikot e zabranet na 4. IV
1937 g. od Dr`avnoto obvinitel-
stvo vo Zagreb.
LIT.: Bla`e Ristovski, Prilog kon ma-
kedonskata literaturna istorija, †Sov-
remenost#, XIV, 6, juni 1964, 618–619; isti-
ot, Poetot Boris Xonov (1913–1943) i
Kulturno-prosvetnoto dru{tvo †Var-
dar# vo Zagreb, †Sovremenost#, XXIV, 8–9,
1974, 714–741; D-r Boro Mokrov, Razvojot
na makedonskiot pe~at i novinarstvo
(od prvite po~etoci do 1945 godina),
Skopje, 1980, 388–389. Bl. R.
†Na{ pat#, rakopisno spisanie na zatvorenicite
vo zatvorot vo Bitola (Bitola, juli 1944)
†NA[ PAT# (Bitola, 1944) ‡
rakopisno spisanie (so pe~atni
bukvi) na politi~kite zatvore-
nici vo Bitolskiot zatvor, na
makedonski jazik. Inicijativa-
ta za negovoto izdavawe ja pok-
renal Zatvorskiot komitet na
KPM vo sostav: Mi{ko Bo`i-
novski, Jorgo Ristevski, Dimit-
ra}i Tegovski i Dragi Tozija.
Objaveni se vkupno tri za~uvani
broja. Vo uvodnikot kon prviot
broj e navedeno deka toj }e sodr-
`i napisi za politi~ki, nau~ni,
umetni~ki, prosvetni i drugi
pra{awa.
LIT.: D-r Boro Mokrov, Razvojot na ma-
kedonskiot pe~at i novinarstvo (od pr-
vite po~etoci do 1945 godina), Skopje,
1980, 296‡397; Mi{ko Bo`inoski, Pa-
tot do †Na{ pat# (juli 1942 ‡ 6-ti sep-
temvri 1944, Skopje, 2003. S. Ml.
„NA[A RE^“ / „NA[ GLAS“ /
„NA[ LIST“ (Skopje, 5. II 1939
– 6. I 1941) – edinstveniot lega-
1035
N NA[A
V. †Na{a re~# (1939&1941)
len vesnik (kako neoficijalen
organ na KP) vo Vardarskiot
del na Makedonija {to, i pokraj
site te{kotii i zabrani, go
afirmira{e makedonskiot kul-
turno-nacionalen identitet. Vo
tekot na re~isi dve godini se
objaveni vkupno 24 broja pod
naslovot „Na{a re~“ i po dva
broja pod naslov „Na{ glas“ i
„Na{ list“. Po odluka na PK na
KPJ za Makedonija, vo prvata
Redakcija vleguvaat: pravnikot
Milo{ Macura (sopstvenik i
izdava~), pravnikot Dejan Alek-
si} (glaven i odgovoren ured-
nik), pravni~kata Nada Bogda-
nova, studentot Bo{ko [ilego-
vi}, diplomiraniot filozof
Du{ko Popovi}, profesorot
Radovan Lali} i tehni~kiot
urednik i lektor Aleksandar
Aksi}. Iako vo po~etokot me|u
redaktorite ima samo eden Ma-
kedonec, vesnikot uspe{no gi
sobra re~isi site poistaknati
makedonski intelektualci i po-
budni rabotnici, {iroko go od-
razi `ivotot i sostojbite vo
Makedonija i so brojni poetski
i prozni literaturni prilozi
go afirmira makedonskiot ja-
zik. Me|u sorabotnicite se ne
samo idnite vidni borci i poli-
ti~ari (Kuzman Josifovski, Va-
sil Anteski, Strahil Gigov,
Mir~e Acev, Borko Taleski,
Krste Crvenkovski, Isak Levi,
Stevan Naumov, Kiril Miqov-
ski, Dimkata Angelov-Gaberot,
Van~o Burzevski, Josif Josi-
fovski, Stra{o Pinxur, Boro
Mokrov, Risto Dukovski, Cve-
tan Dimov, Orce Nikolov, Mi-
leva Sabo, Margarita Sofija-
nova, Boro ^u{kar, Pan~e Pe-
{ev i mnozina drugi), tuku i li-
teraturnite tvorci vo toa vre-
me (Ko~o Racin, Vol~e Naum~e-
ski, Mite Bogoevski, Kire Di-
mov, Goj~o Stevkovski, Branko
Zarevski, Risto Lazeski, Kuz-
man Josifovski, Aleksandar
Grada~ki i dr.). Toa be{e gene-
racijata {to masovno se vklu~i
vo NOB, golem del od niv i zagi-
naa vo taa borba, a `ivite aktiv-
no u~estvuvaa vo izgradbata na
sovremenata makedonska dr`ava.
Na 16. VII 1939 g. Redakcijata go
objavi i posebnoto izdanie „150
godina Francuske Revolucije“,
a prvpat vo ovoj del na Makedo-
nija e objaven i „Kru{evskiot
manifest“.
1036
LIT.: Dejan Aleksi}, „Na{a re~“
(1939–1941). Od istorijata na napred-
niot pe~at vo Makedonija, Skopje, 1960;
dr Anton Kolendiÿ, ^lanovi redakcije
„Na{a re~“, „Politika“, LXXIX, 24587,
Beograd, 19. III 1982, 12; Bla`e Ristov-
ski, Prilog kon makedonskata litera-
turna istorija (III), „Sovremenost“,
XIV, 6, Skopje, 1964, 622; Boro Mokrov,
Razvojot na makedonskiot pe~at i no-
vinarstvo, Skopje, 1980, 379. Bl. R.
†NA[A HRONIKA# (s. Gorno
Vranovci, Vele{ko, 30. IX ‡ 20. X
1944) ‡ povremen informativen
vesnik, organ na Poverenstvoto
za propaganda na Prezidiumot na
ASNOM. Go ureduvale Veselin-
ka Malinska, Lazar Mojsov i dr.
Objaveni se vkupno 11 broja, 8 na
ciklostil, a drugite vo Pe~atni-
Neapolis (Kavala), gravura (XVII v.)
cata †Goce Del~ev#. Sodr`i bo-
gati sodr`ini za organizacijata
na novata narodna vlast. Vo br. 6
soop{tuva deka vo slobodna Ma-
kedonija pristignal i sekretarot
na CK na KPM Lazar Koli{ev-
ski.
LIT.: D-r Boro Mokrov, Razvojot na make-
donskiot pe~at i novinarstvo (od prvite
po~etoci do 1945 godina), Skopje, 1980,
429‡430; D-r Boro Mokrov - M-r Tome Gru-
evski, Pregled na makedonskiot pe~at
(1885‡1992), Skopje, 1993, 131. S. Ml.
†NA[IOT GLAS# (Polo`aj,
poslednite meseci na 1944) ‡ ves-
nik, organ na [estata makedon-
ska NO brigada, na makedonski
jazik. Pronajdeni se pove}e nenu-
merirani broevi. Vtoriot broj
izlegol na 16. XII 1944 g. Posebno
se zna~ajni napisite za dejstvuva-
weto na brigadata.
LIT.: D-r Boro Mokrov, Razvojot na ma-
kedonskiot pe~at i novinarstvo (od pr-
vite po~etoci do 1945 godina), Skopje,
1980, 446; D-r Boro Mokrov - M-r Tome
Gruevski, Pregled na makedonskiot pe-
~at (1885‡1992), Skopje, 1993, 141. S. Ml.
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
†NEA ZOI# (†Nov `ivot#) (Bu-
kure{t, Romanija, 1949) ‡ vesnik,
organ na Zdru`enieto na poli-
ti~kata emigracija od Grcija vo
Romanija, na gr~ki jazik, a edna
stranica na makedonski jazik, so
kirilska azbuka, no so bugarski
pravopis. S. Ml.
NEAP (Nacionalen ekolo{ki
akciski plan na RM) – dokument
so koj se utvrdeni klu~nite prob-
lemi vo sferata na `ivotnata
sredina vo dr`avata i aktivnos-
tite {to }e treba da se prezemat
vo period od deset godini za re-
{avawe na prioritetnite prob-
lemi. Prviot NEAP e donesen vo
1996, a NEAP 2 vo 2006 g. S. H. P.
NEAPOL (Neapolis) ‡ anti~ki
grad na severniot breg na Egej-
skoto More (sega Kavala, Grcija).
Bil osnovan kako kolonija na os-
trovot Tasos za kontrola i ko-
ristewe na kontinentalnoto is-
to~no i zapadno krajbre`je vo
okolinata. Toa go potvrduva i
eden ostrovski zakon od IV vek
pr.n.e., koj im go priznava pravo-
to na neapoli}anite rodeni od
majki od Tasos da bidat registri-
rani kako `iteli na ostrovot. Za
odbrana od ekspanzijata na Fi-
lip II Makedonski Neapol poba-
ral pomo{ od Atina (335 pr.n.e.).
Po osvojuvaweto od strana na Fi-
lip II, ja gubi svojata nezavisnost
{to se potvrduva so prekin na
monetokoveweto. Vo rimsko vre-
me e edno od najzna~ajnite prista-
ni{ta. Star grad so ova ime He-
rodot spomnuva i na poluostro-
vot Palena. Na lokalitetot Gra-
ma|e, vo atarot na s. Izvor, Ve-
le{ko, na 4 km od seloto, na tro-
me|eto so selata Vladilovci i
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Neveska
Krnino, kade {to verojatno se
nao|al zna~aen pajonski grad, me-
|u drugite arheolo{ki naodi,
pronajden e i natpis od gradot
Neapolis, koj sega se ~uva vo Mu-
zejot na Makedonija.
IZV.: A. Boeckh, Corpus Inscriptionum Grae-
carum, Berolini, 1825‡1877.
LIT.: E. Petrova, Pajonija vo II i I mile-
nium pred n.e., Skopje 1999; F. Papazoglu,
Makedonski gradovi u rimsko doba, Skop-
je, 1957. K. M.-R.
NEARH (Nearhos) (?‡312 pr.n.e.)
‡ admiral na flotata na Alek-
sandar III Makedonski i patopi-
sec, po poteklo od Krit, no nase-
len vo Amfipol. Bil prijatel na
Aleksandar III u{te od mladosta.
Go pridru`uval na pohodot na
Istok i bil nazna~en za satrap na
Likija i Pamfilija (334/3 pr.n.e.).
Ja predvodel makedonskata flota
sostavena od okolu sto broda i
pet iljadi vojnici pri nejzinoto
vra}awe od Indija (325/24 pr.n.e.).
Pritoa vodel dnevnik so sekoj-
dnevni bele{ki za napornata
plovidba od utokata na r. Ind do
Persiskiot Zaliv, opi{uvaj}i gi
lu|eto, obi~aite, naselbite, flo-
rata, faunata itn., koj podocna
mu poslu`il na Arijan kako gla-
ven izvor za negovata kniga za
Indija (Indike), a isto taka go ko-
ristel i Strabon. Za uspe{noto
vra}awe na flotata bil nagraden
so zlaten venec. Po smrtta na
Aleksandar III (323 pr.n.e.) bil vo
slu`ba na Antigon I Ednookiot i
negoviot sin Demetrij I Polior-
ket. Zaginal vo bitka kaj Gaza po-
me|u Demetrij I Poliorket i dru-
gite dijadosi (312 pr.n.e.).
IZV.: Arriani, Anabasis, Lipsiae, 1907; Q. Cur-
ti Rufi, Historiarum Alexandri Magni Macedo-
nis, Lipsiae, 1893; Diodori, Bibliotheca histori-
ca, Leipzig,1896; Plutarchi, Vitae Paralellae,
Lipsiae, 1921.
LIT.: N. Proeva, Istorija na Argeadi-
te, Skopje, 2004; F. Papazoglu, Istori-
ja na helenisti~kiot period, Skopje,
1995. K. M.-R.
NEVESKA (1903) – vostani~ko
grat~e oslobodeno za vreme na
Ilindenskoto vostanie. Vostani-
ci od Kostursko (700 borci) go na-
padnale osmanliskiot garnizon i
go oslobodile grat~eto (12/25. VI-
II 1903 g.). U{te pri prvite sudiri
so vojskata ja uni{tile telegraf-
skata linija, a po prezemaweto na
kasarnata go zaplenile oru`jeto
i municijata i go istaknale crve-
noto vostani~ko zname. Vo oslo-
bodenoto grat~e bila vospostave-
na privremena, narodnovostani~-
ka vlast na ~elo so mesnite prven-
ci i intelektualci. Nekolkudnev-
niot sloboden `ivot bil preki-
nat od napadot na silni osmanli-
ski voeni edinici i ba{ibozuk,
koi po prezemaweto na Neveska
sprovele masoven teror vrz mes-
noto naselenie.
LIT.: K. Bitoski, Kostursko vo revolu-
cionerno-osloboditelnite borbi na
Makedonija vo vtorata polovina na XIX
vek, †Glasnik na INI#, XXIX, 3, Skopje,
1985; A. Trajanovski, Andartskiot ko-
le` vo Zagori~ani 1905, Bitola-Skopje,
1995. Al. Tr.
†NEVESTINSKO# ‡ makedon-
sko `ensko narodno oro so ritam
7/8 (3, 2, 2). Najzastapeno e vo De-
barsko-rekanskiot region, pro-
izlezeno od striktno opredele-
nata obredna funkcija na svadba-
†Nevestinsko oro# vo izvedba od Ansamblot za narodni pesni i ora †Tanec#
NEVROKOPSKI N
ta da go povede nevestata. Dr`e-
weto na igraorkite e za kitkite
na racete, svitkani vo laktite do
visina na ramenata i malku izda-
deni nanapred. Igraweto zapo~-
nuva so istovremeno peewe na
pesnata †Prsten mi padna, male,
otade reka#. Pogledot e skromen
i odmeren, ~ekorite elegantni do
perfekcija, a dvi`ewata na telo-
to soobrazeni so patrijarhalno-
to odnesuvawe.
LIT .: Mihailo Dimoski, Makedonski na-
rodni ora, Skopje, 1977, 129. \. M. \.
Pre~ek na partizanite od Nevrokopskiot partizan-
ski odred vo Nevrokop (Goce Del~ev) (9. IX 1944)
NEVROKOPSKI PARTIZAN-
SKI ODRED †ANE[TI UZU-
NOV# (7 IV 1944) – makedonska
partizanska edinica vo Pirin-
skiot del na Makedonija. Odre-
dot bil formiran od partizanite
od Nevrokopska okolija, od novo-
izlezenite partizani i od parti-
zani {to bile vo redovite na par-
tizanskite odredi vo Razlo{ko i
vo Plovdivsko. Komandant na od-
redot bil Grigor Markov, a poli-
ti~ki komesar Ivan Gulev. Do 10.
IX 1944 g. Odredot imal pove}e
oru`eni sudiri so bugarskata
vojska i policija vo selata Tep-
len, Kremen, Breznica, Gajtani-
novo, L’ki i dr.
LIT.: Georgi T. Madolev, VÍorÍ`enata
borba v PirinskiÔ kraj 1941–1944, So-
fiÔ, 1966; EnciklopediÔ Pirinski kraj,
II N-O. Blagoevgrad, 1999. V. Jot.
1037
N NEGORSKA
Negorskata Bawa
NEGORSKA BAWA – mineralna
bawa vo podno`jeto na planinata
Ko`uf, 4 km severno od Gevgeli-
ja, vo blizina na s. Negorci. Baw-
skiot kompleks opfa}a dobro
uredena povr{ina od 25 ha, a smes-
tuva~kite kapaciteti se nao|aat
na nadmorska viso~ina od 60 m.
Terenot e izgraden od dijabazi
pokrieni so aluvijalni sedimen-
ti. Izvorot na Ladna Bawa dava
0,35 l/sec i ima temperatura od
36°C, Topla Bawa 0,35 l/sec i tem-
peratura od 39,9°C, dodeka Nova-
ta Kapta`a dava 100 l/sec i e so
temperatura od 50°C. Vodata e od
natriumsko-sulfaten i magnezi-
umsko-sulfaten tip. Sodr`i kal-
cium, magnezium, natrium i kali-
um, potoa sulfati, hloridi i hid-
rokarbonati, koloidno rastvore-
ni oksidi i rastvoreni gasovi na
sulfurvodorod. Lekuva revma-
ti~ni, nevrolo{ki i ginekolo{-
ki zaboluvawa, bolesti na mo~ni-
te pati{ta i prostatata, vospa-
lenija na hranoprovodniot i vas-
kularniot sistem i dr. Edinstve-
no vo Makedonija vo N. B. za leku-
vawe se koristi i prirodna ter-
momineralna kal. Prvite bazeni
za kapewe se izgradeni vo 1903 g.
Deneska bawata raspolaga so
smestuva~ki kapacitet od 350
legla rasporedeni vo vili (10),
Centarot na gradot Negotino
1038
paviljoni i sovremen hotel so 112
kreveti.
LIT.: Aleksandar Stojmilov, Negorska
Bawa, †Geografski razgledi#, kn. 15‡16,
Skopje, 1978. Al. St.
NEGOTINO – grad vo sredi{ni-
ot del na RM so 13.284 `. Se nao-
|a vo Tikve{kata Kotlina, vo ne-
posredna blizina na r. Vardar, na
nadmorska visina od okolu 150 m.
Zafa}a povr{ina od 360 ha. Ima
umereno-kontinentalna klima so
odredeno mediteransko vlijanie.
Prose~nata godi{na temperatu-
ra na vozduhot iznesuva 13,6°C, a
srednoto godi{no koli~estvo na
vrne`ite 477 mm. Isto~no od
gradot pominuvaat me|unarodni-
ot pat E–75 i me|unarodnata `e-
lezni~ka linija Skopje–Solun.
Na mestoto na dene{noto N. vo
anti~kiot period se nao|al gra-
dot Antigona, koj go osnoval ma-
kedonskiot kral Antigon Gonat
(278–242 g. pr.n.e.). Kako gradska
naselba N. se razvilo od ~ifli-
garsko mesto vo po~etokot na XIX
v., koga po izgradbata na patot
[tip–Prilep, stanalo zna~ajna
raskrsnica na pati{tata vo do-
linata na Vardar. Kon krajot na
HH vek N. dobilo i nedelen pa-
zar, so {to i oficijalno stanalo
grad. Demografski porast do`i-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
vuva vo vtorata polovina na XX v.
Vo 1953 g. imalo 2.820 `., a vo 2002
g. toj broj se zgolemil na 13.284 `.
Od niv 12.994 `. bile Makedonci,
117 Srbi, 74 Romi i 46 Turci. Se-
di{te na op{tina {to zafa}a
povr{ina od 42.646 ha, ima 19 na-
seleni mesta so 19.212 `. Vo oko-
linata ima razvieno lozarstvo, a
vo gradot prehranbena, tekstilna
i elektroindustrija. Jugoisto~no
od N., pokraj r. Vardar e termo-
centralata †Negotino#. Ima gim-
nazija, istoriski muzej, dom na
kulturata i zdravstven dom.
LIT.: Popis na naselenieto, doma}instva-
ta i stanovite vo Republika Makedonija
2002, kn. X, DSZ, Skopje, 2004. Al. St.
TC †Negotino“
†NEGOTINO# – TC na mazut,
locirana na desniot breg na reka-
ta Vardar, vo blizina na gradot
Negotino. Pu{tena e vo pogon vo
1978 g. Ima eden agregat so nomi-
nalna mo}nost od 210 MW. Mo`-
noto godi{no proizvodstvo izne-
suva 1.200 GWh. Poradi relativ-
no visokata cena na gorivoto ne e
koristena so golem broj ~asovi
godi{no i glavno slu`i kako re-
zerven izvor.
LIT: 50 godini makedonsko elektrosto-
panstvo, Skopje, 1995; J.P. †Elektrosto-
panstvo na Makedonija#, Skopje, 1999;
Elektrostopanstvo na Makedonija, go-
di{en izve{taj, 2003. Dr. R.
Makarij
Negriev
NEGRIEV, Makarij (Gali~nik,
ok. 1800 ‡ Pazarxik, Bugarija,
1859) ‡ rezbar i ikonopisec od
rodot na Fr~kovci. Osven so rez-
barstvo, se zanimaval i so poseb-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
na tehnika na ukrasuvawe na ka-
pitelite od stolbovite vo crkvi-
te so razli~ni ornamenti i figu-
ri. Toa e zanaet na koj nekoi maj-
stori vo XIX v. i celosno mu se
predavale. U~estvuval vo izra-
botkata na ikonostasot vo skop-
skata crkva †Sv. Spas# (1825), koj
kako prv majstor go rabotel Pet-
re Filipovi~ Garkata. Drugo ne-
govo potvrdeno delo e izrabotka-
ta na tavanicite vo poznatite
konaci na upravnikot na Skop-
skiot vilaet Avzi-pa{a vo s.
Bardovci kaj Skopje, za koe bil i
posebno nagraden (so kow i pos-
tojano mesto na pazarot vo Skop-
je). Osven toa, pa{ata go prepo-
ra~al da u~estvuva vo ukrasuva-
weto na ^ar{i-xamijata vo Pa-
zarxik (od kade {to samiot po-
teknuval). K. Gr.
Gradot Negu{
NEGU[ (Naousa) – grad vo Egej-
skiot del na Makedonija, vo Gr-
cija. Se nao|a na isto~nite padi-
ni na Karakamen Planina. Od
Solun e oddale~en 90 km. Vo isto-
rijata e poznat po Negu{koto
vostanie od 1822 g. Spored K’n-
~ov, vo po~etokot na XX v. vo N.
`iveele vkupno 6.100 `. Od niv
3.500 bile Grci, 1.500 Makedonci,
800 Turci i 300 Vlasi. Po Lozan-
skata konvencija (1924), zna~ajno
e izmeneta etni~kata sostojba vo
gradot. Toga{ Turcite se iselile
vo Turcija, a vo Negu{ se naseli-
le 1.863 Grci od Mala Azija i
Pond, no i zna~itelen broj make-
donski i vla{ki semejstva od
okolnite sela. Vo podocne`nite
godini vo N. se podignati nekol-
ku tekstilni fabriki, taka {to
negovoto naselenie vo 1930 g. po-
rasnalo na 10.000 `., vo 1951 na
12.000, vo 1971 na 17.400 i vo 2000
g. na okolu 20.000. Osven razvie-
nata tekstilna industrija, vo
okolinata na gradot mnogu e ra-
{ireno ovo{tarstvoto. N. e cen-
tar na istoimenata okolija vo ko-
ja ima 28 naseleni mesta.
LIT.: Vasil KÍn~ov, MakedoniÔ, etnog-
rafiÔ statistika, SofiÔ, 1900. Al. St.
NEGU[KO VOSTANIE (fevru-
ari – april 1822) – mesno vostanie
vo okolinata na Negu{, pod vlija-
nie na Gr~koto vostanie. Vo nego
zele u~estvo lokalnite Makedon-
NEDEVA N
ci, Grci i Vla-
si. Na ~elo na
vostanieto bile
L. Zafirakis,
Anastas Kara-
ta{o Postari-
ot, Angel Gaco,
Dijamandis i dr.
Zafirakis bil
politi~ki, a
Karata{o pos-
tariot voen vo-
da~. Vostanieto
zapo~nalo so
napad na osman-
liskiot garni-
zon vo Negu{,
koj bil uni{-
ten, a gradot
bil osloboden. Karta na Negu{koto vostanie
Vostanicite
formirale i Voen {tab. Zazema- zentacija vo tradicionalno kara-
weto na Negu{ pridoneslo na vos- te i trener i u~itel na balkanski,
tanicite da im se pridru`i nase- evropski i svetski {ampioni. R.
lenieto od Dr`ilovo, Lozica, Gra-
matikovo, Katranica i dr. nasele-
ni mesta. Vostanieto se {irelo i
kon Voden i Kostur, zafatilo i
mnogu sela po r. Bistrica. Brojot
na vostanicite se zgolemuval. Os-
manliskite vlasti stravuvale od
napad vrz Solun. Protiv vostani-
cite bila ispratena redovna vojska
pod komanda na Labud-pa{a. Vosta-
nieto bilo zadu{eno, a del od vos-
tanicite uspeale da izbegaat na jug
i da im se pridru`at na gr~kite
vostanici. Dejan
Nedev
LIT.: Aleksandar Matkovski, Otporot
vo Makedonija, IV, Skopje, 1983; Van~e NEDEV, Dejan (Skopje, 28. I 1980) ‡
Stoj~ev, Voena istorija na Makedonija,
Skopje, 2000. D. Jov. profesor po fizi~ka kultura, kara-
tist. Zavr{il FFK vo Skopje
NEDEV, Aljo{a (Skopje, 13. XI (2006). Bil prvak na Makedonija vo
1978) ‡ karatist. Diplomiral na tradicionalno karate (1990–2005).
FFK vo Skopje (2006). Reprezen- Pove}epaten juniorski i kadetski
tativec na tradicionalno karate prvak na Balkanot, na Evropa i na
(od 1992). Pove}epaten dr`aven svetot. Kako senior osvoil medali
{ampion na Makedonija i u~es- na 5 svetski prvenstva – 1 zlaten, 2
nik na balkanski, evropski i srebreni i 3 bronzeni, na 15 evrop-
svetski {ampionati; osvojuva~ ski prvenstva – 2 zlatni, 4 srebreni
na 2 srebreni i 1 bronzen medal i 4 bronzeni, na Mediteranskite ig-
na evropski prvenstva i 1 sre- ri – 1 zlaten i na balkanskite pr-
bren i 1 bronzen medal na svetski venstva – 3 zlatni medali (do 2005).
prvenstva za seniori. Izbran Proglasen za najdobar karatist na
me|u najdobrite 8 karatisti na site vremiwa vo RM (2000) i izbran
svetot (2005). R. za najdobar sportist na Makedonija
(2005); izbran me|unajdobrite 8
NEDEV, Vencislav (Veles, 18. III karatisti vo svetot vo Var{ava
1949) ‡ karatist. Diplomiral na (2003 i 2007), a osvoil srebren medal
Fakultetot za fizi~ko vospi- i stanal svetski vice{ampion vo
tanie vo Belgrad (1981) i na FFK fukugo vo Kanada (2006) i srebren
vo Skopje (1997). Po~nal da ve`ba medal vo kata tim i stana evropski
so prvata generacija makedonski vice{ampion na EP vo Var{ava
karatisti (1967) i bil ~len na ju- (2009) D. S.-R.
goslovenskata reprezentacija od
Makedonija. Osvoil bronzen me- NEDEVA, Jadranka (Skopje, 28. I
dal na dr`avnoto prvenstvo vo 1980) ‡ karatist. Reprezentati-
Belgrad (1971) i stanal dr`aven vec na Makedonija vo tradicio-
{ampion na SFRJ vo karate vo nalno karate (1993), pove}epaten
Skopje (1980). Osnovopolo`nik dr`aven {ampion na RM i u~es-
na tradicionalnoto karate vo nik na balkanski, evroski i svet-
RM, trener na KK „Rabotni~ki“, ski {ampionati; osvojuva~ na 3
selektor na Makedonskata repre- bronzeni medali na evropski pr-
1039
N NEDELEN
venstva za seniori, izbrana e
me|u najdobrite 8 karatisti vo
svetot (2003). R.
†NEDELEN VESNIK# (Tetovo,
maj 1942 ‡ avgust 1943) ‡ ilegalen
vesnik, organ na Tetovskata orga-
nizacija na KPJ, na makedonski ja-
zik. Bil pokrenat od Kuzman Josi-
fovski-Pitu pri negoviot ilega-
len prestoj vo gradot. Tekstovite
gi pi{uvale K. Josifovski-Pitu
i Krste Crvenkovski, a go redak-
tirale vo ku}ata na Dragan Spi-
rovski. Umno`uvan e na ciklos-
til, na tehnikata na Mesniot ko-
mitet vo ku}ata na narodniot he-
roj Todor Cipovski-Merxan. Ob-
javeni se vkupno 12 broja, od koi se
za~uvani samo dva. Sodr`inski gi
afirmira celite na NOAVM. Vo
edna od statiite se naveduva: †Na-
rodno-partizanskata borba e fakt
vo Makedonija. Ona e eden od naj-
sigurnite pati{ta po koj }e mo`e
na{iot vekovno poroben narod da
se zdobie so nacionalna sloboda,
nezavisnost i poaren `ivot vo ut-
re{nite dni.#
LIT.: D-r Boro Mokrov, Razvojot na make-
donskiot pe~at i novinarstvo (od prvite
po~etoci do 1945 godina), Skopje, 1980,
413‡415; D-r Boro Mokrov - M-r Tome Gru-
evski, Pregled na makedonskiot pe~at
(1885‡1992), Skopje, 1993, 122. S. Ml.
Kole
Nedelkovski
NEDELKOVSKI, Kole Nedev (s.
Vojnica, Vele{ko, 16. XII 1912 –
Sofija, Bugarija, 2. IX 1941) –
poet, revolucioner i nacionalen
deec. Po zavr{uvaweto na osnov-
noto u~ili{te vo rodnoto selo se
zapi{uva vo Vele{kata gimnazi-
ja, no poradi siroma{tijata ja na-
pu{ta i raboti kako moler vo
Skopje (1922–1933). U~estvuva vo
progresivnoto rabotni~ko dvi-
`ewe, vo 1931 g. se vklu~uva vo
neformalnata literaturna grupa,
a potoa i vo Makedonskata mla-
dinska revolucionerna organiza-
cija (MORO), koja formira jadra
i vo drugi mesta vo Makedonija,
kade {to se prou~uva makedonska-
ta istorija i jazikot. Se zbli`uva
so K. Racin i so mladiot poet V.
Markovski. Po~nuva i samiot da
pi{uva stihovi. Vo septemvri
1933 g. preku Grcija zaminuva vo
Sofija, kade {to isto taka ra-
1040
boti kako moler. Vo toa vreme se
objavuvaat pove}e makedonski
periodi~ni publikacii so nacio-
nalna orientacija. Od 1937 g. do-
a|a vo Sofija i ~i~ko mu, kni-
`evnikot-revolucioner M. Voj-
nicalija, kako i pisatelkata od
Veles V. Tim~eva, a naskoro stig-
nuva i V. Markovski. Vo 1938 g. vo
sp. †IlÓstraci® IlindenÏ# ja ob-
javuva svojata prva pesna (na make-
donski) †Stojan vojvoda#, a vo
slednata godina i drugi stiho-
tvorbi vo istoto spisanie i vo
zbornikot †IlindenÏ 1939#. Vo
proletta 1939 g. Nedelkovski i
Markovski se primeni vo Make-
donskiot literaturen kru`ok, ka-
ko edinstveni ~lenovi {to pi-
{uvaat na maj~iniot jazik. Po iz-
leguvaweto na stihozbirkite na
V. Markovski †Narodni bigori# i
†Oginot# (1938), N. ja predlaga za
razgleduvawe vo MLK svojata pr-
va stihozbirka †M'skavici# i taa
e otpe~atena vo dekemvri 1939 g.
Vo toa vreme vo sofiskata Na-
rodna biblioteka gi otkriva sta-
tiite na K. Misirkov vo v. †Mir#
i negovata kniga †Za makedonck-
ite raboti#; ja prepi{uva na ma-
{ina i MLK predlaga da se preob-
javi (vo Vardarskiot del na Ma-
kedonija). Zaedno so Markovski,
Vapcarov i Abaxiev ja posetuvaat
soprugata na Misirkov, gi zemaat
za razgleduvawe rakopisite od ne-
govata ostavnina i na 18. V 1940 g.
K. N. mu pi{uva na sinot na
Misirkov d-r Sergej Misirkov za
†tvore{tvoto na najgolemiot sin
na Makedonija#, za †besmrtniot
Makedonec K. Misirkov# i go
zamoluva: †Pa i nie, prokudenite,
kade i da se nao|ame nadvor od ska-
pata na{a tatkovina, se ~uvstvu-
vame tu|inci i zatoa ne ostanavme
gluvi na deloto i idejata na
Va{iot nezaboravliv tatko, tuku
go pregrnuvame toa delo za da go
izgradime so cenata na najmiloto.
I taka, daleku od tatkovinata, nie
se obedinivme vo edno Make-
donsko literaturno drugarstvo,
od ~ie{to ime se osmeliv da Ve
zamolam da ni izlezete vo presret
za da n# zapoznaete popodrobno so
`ivotot i dejnosta na Va{iot
pokoen tatko (biografijata) za da
mo`eme golemiot borec pood-
blizu da $ go pretstavime na make-
donskata op{testvenost#. Potoa
mu gi ispra}aat (so avtografi)
poslednite izlezeni makedonski
stihozbirki: †Luwa# od V. Mar-
kovski, †M'skavici# od K. Nedel-
kovski, †Motorni pesni# od N.
Vapcarov i dr.
MLK podgotvuva makedonska an-
tologija, vo koja avtorot na pred-
govorot A. Popov pi{uva: †Po V.
Markovski i K. Racin dojde K. Ne-
delkovski so svojata kniga 'M'ska-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
Prvata
stihozbirka
na Kole
Nedelkovski
†M’skavici#
posvetena
na Fiqa
i Venko
Markovski
(25. XII 1939)
vici', napi{ana isto taka na maj-
~in jazik. ... Me|utoa, osnoven mo-
tiv vo stihozbirkata mu e tatkov-
inata. Site tagi i stradawa na
samiot poet doa|aat ottamu {to
zemjata mu e porobena, deka nejzin-
iot narod strada vo ropstvo, deka
del od toj narod gnie po tu|ina vo
beda, razjaduvan od bolkata za rod-
nata strea#.
Vo polovinata na avgust 1941 g., po
razgleduvaweto vo MLK, izleguva
negovata vtora stihozbirka †Pe{
po svetot#. Kako ~len na makedon-
ska diverzantska grupa, N. treba-
lo da gi minira redakcijata i
pe~atnicata na profa{isti~kiot
vesnik †Zora# i germanskata vo-
ena radiostanica vo Sofija, no
bugarskata policija utroto rano
na 2. IX 1941 g. doa|a da go uapsi,
poradi {to toj ja frla pekolnata
ma{ina i se frla od {estiot kat
na zgradata.
DELA: MÍskavici. Pesni. [Posveta: Na
maŸka mi], Sofi® 1940; Pe{Í po sve-
totÍ. Stihotvorenia. DelÍ pÍrvi.
[Posveta: Na mladite makedonski borci],
Sofi®, 1941; Sobrano delo. Jubilejno
izdanie po povod na 40-godi{ninata od
smrtta na poetot-borec. Predgovor,
komentar, izbor i redakcija Todor Di-
mitrovski, Skopje, 1981.
LIT.: Mitko Zafirovski, predgovor kon
kn.: Kole Nedelkovski, Pesni, Skopje,
1945, V–XI; Dimitar Mitrev, Tvor~eskiot
pat na Kole Nedelkovski, †Nov den#, II,
7–8, Skopje, 1946, 51–57; istiot, Lirikata
na Kole Nedelkovski, predgovor kon kn.:
Kole Nedelkovski, Stihovi. Uredil
Todor Dimitrovski, Skopje, 1958; istiot,
Poetot i borecot Kole Nedelkovski, vo
kn.; Sto godini vele{ka gimnazija, Titov
Veles, 1961, 229–237; D-r Sergej Misirkov,
Mali spomeni za Kole Nedelkovski i Ni-
kola Vapcarov, †Reporter#, I, 10, Skopje, 9.
XI 1955, 4; Todor Dimitrovski, Kon
prou~uvawe deloto na Kole Nedelkovski,
†Razgledi#, III, 7 (59), Skopje, 1956, 7; isti-
ot, Bele{ki za jazikot i pravopisot na
Kole Nedelkovski, †Literaturen zbor#, III,
2, 1956, 116–119; istiot, Koga e izlezena
stihozbirkata †Molskavici# od Kole
Nedelkovski, †Literaturen zbor#, XXVIII,
5, 1981, 65–66; Vol~e Naum~eski, Posledni-
ot den od `ivotot na Kole Nedelkovski,
†Nova Makedonija#, XIII, 4050, Zabaven
prilog, 8. XI 1957; Slavko Nikolovski, No-
vi podatoci za Kole Nedelkovski, †Li-
teraturen zbor#, XI, 2, Skopje, 1964, 15–17;
Peco Temelkovski, Se}avawa za Kole
Nedelkovski, †Literaturen zbor#, XII, 6,
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
1965, 7–11; Kosta Popovski, @ivot i delo
za Makedonija, †Studentski zbor#,
XXXVII, 1034, 9. VI 1987, 10; Vasil Toci-
novski, Novi soznanija za prvoto izdanie
na stihozbirkata na Kole Nedelkovski
†Molskavici# od 1939 godina, †Ve~er#,
Skopje, 28. VIII 1982, 10; istiot, Poet izg-
nanik, Skopje, 1990; istiot, Kole Nede-
lkovski. @ivot i delo, Skopje 1997; Kole
Nedelkovski, Izbor. Ibor i predgovor
Tomislav Todorovski, Skopje, 1987; Bla`e
Ristovski, Koga poto~no e izlezena sti-
hozbirkata †Molskavici# od Kole Ne-
delkovski, †Literaturen zbor#, XXXII, 2,
1985, 9-19; istiot, Koga e izlezena sti-
hozbirkata †Molskavici# od Kole Nedel-
kovski (Istorijatot i zna~eweto vo
na{iot literaturen razvitok), vo kn.:
Portreti i procesi od makedonskata lit-
eraturna i nacionalna istorija, II, Skopje,
1989, 474–485; Dim~e Axi Mitreski, Se}a-
vawa za Kole Nedelkovski, vo kn.: Se}a-
vawa za nastani i za li~nosti od makedon-
skoto revolucionerno dvi`ewe. Izbor,
predgovor i redakcija Kuzman Georgi-
evski, Skopje, 1997, 153-167. Bl. R.
Pan~e
Nedelkovski
NEDELKOVSKI, Pan~e (Skop-
je, 24. IV 1912 ‡ kaj Kralevo, Sr-
bija, 11 X 1945) ‡ komunisti~ki
deec, vozduhoploven kapetan na
Kralstvoto Jugoslavija, voen ko-
mandant na NOAVM i polkovnik
na JNA. Zavr{il gimnazija vo
Skopje, diplomiral na Voenata
akademija vo Belgrad (1934) i sta-
nal pe{adiski oficer, a potoa ja
zavr{il i Voenata vozduhoplov-
na {kola (1938) i stanal voen pi-
lot. Vo Aprilskata vojna bil za-
roben vo Saraevo i odveden vo
Germanija (6. IV 1941 ‡ prvata po-
lovina na 1942). Po vra}aweto se
vrabotil vo rudnikot Radu{a
(Skopsko) i se povrzal so tamo{-
nite komunisti. Podocna stanal
borec na Tikve{kiot NOPO
†Dobri Daskalov# (vo letoto
1943). Potoa bil povle~en za za-
menik-komandant na G[ na NOV
i POM (od krajot na 1943 ‡ kra-
jot na vojnata). Neposredno gi ra-
kovodel Fevruarskiot pohod i
voenite operacii vo Proletnata
ofanziva (1944). So naredba na
vrhovniot komandant na NOV i
POJ bil proizveden vo ~in pot-
polkovnik. Bil delegat na Prvo-
to zasedanie na ASNOM. Po Os-
loboduvaweto bil unapreden vo
~in polkovnik (prvata polovina
na 1945) i nazna~en za na~alnik
na Operativniot oddel pri [ta-
bot na vozduhoplovstvoto na JNA
vo Zemun (mart 1945). Zaginal vo
avionska nesre}a na pat kon
Skopje.
LIT.: Boro Kralevski, Bea, zaginaa, os-
tanaa, Skopje, 1969, 102; S. A.: Spomen-so-
bir. Po povod 40-godi{ninata od tragi~-
nata smrt na Pan~e Nedelkovski i Dimi-
tar Turimanxovski‡Gorski, †Nova Make-
donija#, Skopje, 1985. S. Ml.
Jon~e
Nedelkoski
NEDELKOSKI, Jon~e Vasilev
(s. Borovec, Stru{ko, 14. I 1924) ‡
internist-hematolog, redoven
prof. na Med. f. vo Skopje (1972).
Medicinskite studii gi zapo~-
nal vo Sofija, no poradi u~estvo-
to vo NOB i na Sremskiot
front, gi zavr{il vo Belgrad.
Specijaliziral vo Skopje, po
{to go formiral Oddelot za kli-
ni~ka hematologija na Internata
klinika. Od 1970 do 1980 g. go ra-
kovodel Institutot za hematolo-
gija i transfuziologija. Ima oso-
ben pridones vo oformuvaweto
na transfuziolo{kata slu`ba vo
RM. Voveduva sovremeni dijag-
nosti~ki i terapevtski metodi
vo hematologijata, kako i za sobi-
rawe i koristewe krv. Osnova~ e
i pretsedatel na Sekcijata za he-
matologija i transfuziologija
pri MLD i na Jugoslovenskoto
zdru`enie (1970‡1974) i pretse-
datel na MLD (1962). Pove}ego-
di{en urednik na MMP. Objavil
pove}e od 250 truda.
BIBL.: U~ebnik po hematologija, Skop-
je, 1979; koavtor: Interna propedevtika,
Skopje, 1963. Sl. M. P.
†NEDELNO VREME# ‡ nezavi-
sen informativno-politi~ki ne-
delnik. Izdava~ e DOO †Vreme#.
Izleguva od 6 XI 2005 g. Direktor
Aleksandar Damovski, glaven
urednik Georgi Barbarovski,
urednik na †Nedelno vreme# Zo-
ran Andonovski. Prestana da
izleguva na 24. VI 2007 g. B. P. \.
NEDEQKOVI], Du{an (s. Isa-
kovo, ]uprija, Srbija, 18. V 1899 –
Belgrad, 29. VI 1984) ‡ univerzi-
tetski profesor po filozofija.
Doktoriral na Sorbona (1922) i
vo istata godina e izbran za do-
cent na novootvoreniot Filo-
zofski fakultet vo Skopje, vo
NEDRVNI N
Du{an
Nedeqkovi}
1930 g. stanuva vonreden profes-
sor i raboti do 1938 g. koga, pora-
di {ireweto na komunisti~kite
idei, e suspendiran i zaedno so
grupa svoi studenti-komunisti e
deportiran vo koncentracioniot
logor vo Bile}a. Blizok na Ko~o
Racin. Od 1941 g. e aktiven u~es-
nik vo NOB. Po Vojnata e redo-
ven profesor na Filozofskiot
fakultet vo Belgrad (1946–1953),
redoven ~len na SANU i nadvo-
re{en ~len na MANU (1974). So
nau~no-filozofskiot, pedago{-
kiot i revolucionerniot anga`-
man vo tekot na dve decenii osta-
vil bele`iti tragi na nau~niot,
kulturniot i politi~kiot `ivot
vo predvoeno Skopje i izvr{il
vlijanie vrz niza zna~ajni li~-
nosti vo makedonskata filozof-
ska i nau~na misla.
Avtor e na golem broj raspravi,
studii i statii od oblasta na fi-
lozofijata i etnopsihologijata.
Osobeno e zna~aen prevodot so
negovite komentari na Hegelova-
ta †Logika# (izd. pod naslov †Di-
jalektika#).
BIBL.: Pankalizam i dijalektika, 1936;
Ideolo{ki sukob demokratije i fa{iz-
ma, 1937; Leonardo da Vin~i, 1956/57;
Pragmatizam i dijalektika, 1960; La-
metri, 1961; Ru|er Bo{kovi} u svome vre-
menu i danas, 1961; Humanizam Marksove
dijalektike, 1968; Lewin i filozofija,
1969; Etika, 1969, Kosta Racin poet na
Revolucijata, Skopje, 1973; Istorija na
filozofijata, Skopski predavawa I, II
(Prev., red. i pog. K. Temkov), 1984.
LIT.: D. Grli}, Leksikon filozofa. Zagreb, 1982,
292; K. Temkov, Pogovor kon: D. Nedeqko-
vi}, Istorija na filozofijata, Skopski
predavawa II, Skopje, 1984. V. Panz.
NEDRVNI MATERIJALI VO
DRVNATA INDUSTRIJA – ma-
terijali so {iroka primena vo
sovremenite proizvodi od pri-
marniot i finalniot kompleks
na drvnata industrija. Se prime-
nuvaat vo tehnologiite za proiz-
vodstvo na razni vidovi drveni
plo~i, vo grade`nata stolarija,
vo proizvodstvoto na mebel i kaj
proizvodite za enterieri. Pri-
menata na nedrvnite materijali
posebno e naglasena kaj tapetar-
skite proizvodi. Vo grupata na
nedrvnite materijali vleguvaat
golem broj surovini i poluproiz-
1041
N NEZAVISIMA
vodi, od koi pozna~ajni se: pri-
rodnite smoli, ve{ta~kite smo-
li i plasti~nite masi, stakloto,
sredstvata za glodawe, tekstil-
nite vlakna, ko`ata, rastvoruva-
~ite i razreduva~ite, boite i
pigmentite, sredstvata za nepos-
redno obojuvawe i belewe na dr-
voto, prema~kuva~ite, lepilata i
sredstvata za za{tita na drvoto
od biolo{ki destruktori i ogan
i dr. B. Il.
Neoficijalniot organ na VMRO vo Sofija
†Nezavisna Makedonija# (1932-1934)
†NEZAVISIMA MAKEDO-
NI®# (Sofija, 1. VII 1932 ‡ 17. III
1934) ‡ dneven vesnik na bugarski
jazik. Glaven urednik bil Vladi-
mir Tolev. Po prvite dva broja
bil preimenuvan vo †BÍlgari®#,
a od br. 96 pak go dobil prvi~no-
to imenuvawe. Vo podnaslovot
prvin se deklariral kako †dne-
ven vesnik na makedonskite Buga-
ri#, potoa kako †nezavisen make-
donski dneven vesnik# i †nezavi-
sen makedonski vesnik#. Objave-
ni se vkupno 105 broja.
LIT.: D-r Boro Mokrov, Razvojot na make-
donskiot pe~at i novinarstvo (od prvi-
te po~etoci do 1945 godina), Skopje, 1980,
296‡297; D-r Boro Mokrov ‡ M-r Tome Gru-
evski, Pregled na makedonskiot pe~at
(1885‡1992), Skopje, 1993, 86‡87. S. Ml.
„NEZAVISIMOST“, ISELE-
NI^KA ORGANIZACIJA (Du-
kejn, Pensilvanija, SAD, 22. IV
1922) ‡ organizacija na makedon-
skite i na bugarskite doselenici
od Dukejn i od okolnite gradovi
na Pitsburg. Bile aktivni u~i-
li{teto, bibliotekata, klubot,
mladinskata sekcija i horot
„Rodni zvuci“. Sl. N.-K.
„NEZAVISNA MAKEDONI-
JA“, ISELENI^KA ORGANI-
ZACIJA (Sirakjuz, Wujork, SAD,
1923?) ‡ edna od najstarite organi-
zacii na MPO. Vo po~etokot se na-
rekuvala „Avtonomna Makedoni-
ja“. So formiraweto na organiza-
cijata bila formirana i @enska
sekcija {to odigrala va`na uloga
vo vkupnata dejnost. Sl. N.-K.
NEZIRI, Nezir (s. Vrutok, Gos-
tivarsko, 5. V 1924) ‡ u~itel i po-
liti~ki deec. Bil u~esnik vo
NOAVM (od 1943) i ~len na
KPM (od 1944). Zavr{il u~itel-
ska {kola. Bil u~itel i direk-
tor na u~ili{te, poverenik za
grade`ni{tvo na Op{tinskiot
naroden odbor vo Gostivar i pra-
tenik vo Republi~kiot sobor na
Sobranieto na SRM (1970). S. Ml.
1042
Potpi{uvaweto na Nejskiot miroven dogovor (27. XI 1919)
NEJSKI MIROVEN DOGO-
VOR (27. XI 1919) ‡ dogovor pot-
pi{an me|u sojuzni~kite i Zdru-
`enite sili, od edna, i Bugarija,
od druga strana. So nego bila pot-
vrdena podelbata na Makedonija
me|u Grcija, Bugarija i Kralstvo-
to na Srbite, Hrvatite i Sloven-
cite. Bugarija bila prisilena da
se otka`e od Strumi~kiot kraj i
od del od bugarskata nacionalna
teritorija (Caribrodsko i Bosi-
legradsko) dodeleni na Srbija,
odnosno na Kralstvoto na SHS.
So Dogovorot bilo utvrdeno re-
patrirawe na voenite zarobeni-
ci i na interniranite lica, spo-
red toa i tie od Vardarskiot i od
Egejskiot del od Makedonija. Se-
pak, Bugarija prifatila da gi za-
dr`i i makedonskite begalci vo
Bugarija. Po barawe od Grcija,
Bugarija prifatila vo Mirovni-
ot dogovor da se vnese obvrzuva~-
ka odredba za †dobrovolno# ise-
luvawe na etni~kite malcinstva.
So Dogovorot Bugarija bila za-
dol`ena da isplati voeni repa-
racii vo iznos od 2.250.000,000
zlatni franci, so {to i objek-
tivno bile ograni~eni nejzinite
mo`nosti za pohuman tretman na
mnogubrojnoto makedonsko begal-
sko naselenie.
LIT.: Makedonija vo me|unarodnite dogo-
vori, I, (1913‡1940), Skopje, 2006. M. Min.
NEKRSTENI DENOVI ‡ ka-
lendarski period vo hristijan-
skata religija, od Bo`ik do Vo-
dici. Poznati se i kako Pogani
ili Ristosovi denovi. Iako Isus
Hristos e krsten na triesetgo-
di{na vozrast, vo narodnoto ve-
ruvawe periodot od ra|aweto do
kr{tevaweto se smeta za opasen
period za `ivotot i zdravjeto, ne
samo na deteto, tuku i na majkata.
Zatoa periodot od ra|aweto do
kr{tevaweto na Isus se smeta za
period opasen za lu|eto, vreme
koga se vo dvi`ewe razni †ne~is-
ti# sili i koga po~inatite se vo
blizina na svoite domovi. Tie de-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
novi se karakteriziraat so reli-
giozen strav i razni magiski za{-
titi. Zaradi za{tita, ne se rabo-
tat nekoi pote{ki raboti, a se
izveduvaat razni dejstva za brka-
we na demonite i bolestite, kako
{to se babarskite i rusaliskite
obi~ai. So kr{tevaweto (osvetu-
vaweto) na vodata na Vodici se
veruva deka se paralizirani niv-
nite aktivnosti. O~igledno e de-
ka se raboti za prethristijanski
obi~ai i veruvawa.
LIT.: Vera Kli~kova, Bo`i}ni obi~ai vo
Skopskata Kotlina, †Glasnik na Etno-
lo{kiot muzej#, 1, Skopje, 1960; Kiril Pe-
nu{liski, Odbrani folkloristi~ki tru-
dovi, 2, Skopje 1988; Marko Kitevski, Make-
donski praznici, Skopje, 2000. M. Kit.
NEKTARIJ I (XVI–XVII v.) – oh-
ridski arhiepiskop (1589). Pora-
ne{en vele{ki episkop, koj do-
{ol na prestolot na Ohridskata
arhiepiskopija, najverojatno, po
nesre}nata smrt na arhiepisko-
pot Varlaam. Vo tekot na 1598 g.
pristignal vo Moldavija po mi-
lostina. Po dve godini zaminal
za Polska. Ja posetil Rusija
(1604). Pristignal i vo Antver-
pen. Bil izbran za volgogradski
arhiepiskop (25. VI 1613) i pove-
}e ne se vratil vo Ohrid. Po broj-
ni neprijatnosti, bil prognat.
Po intervencija na ruskiot pat-
rijarh Filaret Niketi~ mu bilo
vrateno dostoinstvoto na volgo-
gradskata katedra (1621). Go sos-
tavil najstariot makedonski zog-
rafski prira~nik. Po~inal na 3.
VI 1626 g.
LIT.: I. Snegarov, Istori® na Ohridska-
ta arhiepiskopi®-patriar{i®, Sofi®,
1995; J. Bel~ovski, Hronolo{ki spisok na
poglavarite na Ohridskata arhiepisko-
pija /patrijar{ija/, †Godi{en zbornik na
Bogoslovskiot fakultet Sv. Kliment Oh-
ridski# kn. 8, Skopje, 2002. Al. Tr.
NEKTARIJ II (XVI–XVII v.) – oh-
ridski arhiepiskop (1616–1622)
ne podocna od 1616 g., najverojat-
no naslednik na arhiepiskopot
Atanasij I po negovoto treto ar-
hipastiruvawe. Spored ka`uva-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
weto na grebenskiot mitropolit
Sergej, arhiepiskopot Nektarij
II vo 1622 g. pristignal vo Moskva
po milostina.
LIT.: I. Snegarov, Istori® na Ohridska-
ta arhiepiskopi®-patriar{i®, Sofi®,
1995; J. Bel~ovski, Hronolo{ki spisok na
poglavarite na Ohridskata arhiepisko-
pija /patrijar{ija/, †Godi{en zbornik na
Bogoslovskiot fakultet Sv. Kliment Oh-
ridski#, kn. 8, Skopje, 2002. Al. Tr.
Nektarij,
arhimandrit
NEKTARIJ, arhimandrit (Men-
do Najdoski) (s. Selce, Prilep-
sko, 18. X 1960) – arhijerej na
MPC. Zavr{il Bogoslovija i
Bogoslovski fakultet vo Skopje.
Bil zamona{en vo manastirot
†Sv. Ilija# – ^ardak (16. XII
1982), a prestojuval i vo manasti-
rot †Sv. Petka# vo Capari (1981–
1985). Bil glaven vospituva~ vo
Makedonskata pravoslavna bo-
goslovija vo Dra~evo (1985–1987)
i profesor (1987–1990); monah vo
manastirot †Sv. Naum Ohridski#
vo Ohrid, prv svetinaumski mo-
nah (od 1990) i prv igumen na
MPC arhijerej (1993) nehiroto-
nisan (spored negova volja). Zna-
~ajni se negovite prevodi na bo-
goslu`bi od crkovnoslovenski
jazik.
LIT.: Ratomir Grozdanoski, @rtva pred
manastirskiot oltar, †Vesnik#, Slu`-
ben list na MPC, XXIV, 1, Skopje, janua-
ri‡fevruari 1982; istiot, Stefan Arhi-
episkop Ohridski i Makedonski, Skopje,
2000. Rat. Gr.
NEOLIT:
Statuetka, Anzabegovo
Kultna masi~ka, s. Govrlevo Kerami~ki idol, s. Zelenikovo
NEMATODI (Nematoda) – sitni
vretenovidni crvi. Imaat ednos-
tavno telo vo vid na konec ili
vlakno (nema, nematos gr. = vlak-
no). Goleminata na teloto im e
varijabilna. @iveat vo moriwa,
vo kopneni vodi i vo po~va, a mal
broj parazitiraat na rastenija,
na `ivotni i na ~ovekot. Regis-
trirani se okolu 10.000 vida, ia-
ko nivniot broj e zna~itelno po-
golem. Vo Makedonija se sre}ava-
at endemi~ni vidovi nematodi od
Ohridsko Ezero: Theristus subseto-
sus Schneider, Neochromadora triline-
ata Schneider i Punctodora ochriden-
sis Schneider.
LIT.: Jon~e [apkarev, Zoologija na bez-
’rbetnite `ivotni, Skopje, 1991; Grupa
avtori, Country Stady for biodiversity of the Re-
public of Macedonia (first national report), Mi-
nistry of environment and physical planning,
Skopje, 2003. V. T. K. – M. Kr.
Akcionerskoto dru{tvo †Neokom#, Skopje
†NEOKOM# AD – akcionersko
dru{tvo osnovano vo 1990 g. so
dejnost vo oblasta na informaci-
onite i komunikacionite tehno-
logii i vo visokoto obrazovanie.
Vode~ka kompanija od ovaa ob-
last vo RM, koja raboti preku
svojot deloven centar vo Skopje i
pretstavni{tvoto vo Bitola.
Ima {irok krug delovni aktiv-
Antropomorfna pretstava
na kerami~ki sad, s. Damjan
NEOLIT N
nosti, koi opfa}aat: proektira-
we, asemblirawe, odr`uvawe i
poddr{ka na hardverska oprema;
konsultativni uslugi; proekti-
rawe i izrabotka na aplikativen
softver; integrirani re{enija
za upravuvawe so dokumenti i dr.
Raboteweto na kompanijata e vo
soglasnost so standardot ISO
9001‡2000. Dr. M.
NEOLIT (mlado kameno vreme)
(6300 do 4200/4000 g. pr. n. e.) ‡
praistoriski period vo Makedo-
nija, vo koj egzistirale pove}e
kulturni grupi: Velu{ko-poro-
dinskata, Anzabegovo-vr{ni~ka-
ta, Malata Trnska Tumba, Angel-
ci–Zelenikovo II i dr. Dosega se
evidentirani 200 neolitski lo-
kaliteti, a nivniot broj se dol-
`i na povolnite prirodno-geo-
grafski uslovi, koi ovozmo`ile
intenziven `ivot na ovie pros-
tori. Vo Pelagonija e poznata
Velu{ko-porodinskata kulturna
grupa, so ~etiri kulturni fazi.
Najpoznati naselbi se: Velu{ka
Tumba, Tumba Porodin, Golema i
Mala Tumba (s. Trn), Tumba Kara-
mani, Vrbjanska ^uka, ^uka To-
pol~ani, Visok Rid i dr. Glavni
obele`ja na grupata se naselbi-
te-tumbi, so ku}i so ~etiriagol-
ni osnovi, izgradeni od drvo i od
kal, so slameni pokrivi, na dve
vodi. Karakteristi~na e luksuz-
nata crvena keramika (~inii, am-
fori, kapaci) so beli naslikani
ornamenti (polumese~ini, sigmi,
iskr{eni agli, to~ki i dr.). Gru-
bata keramika e ukrasena so bar-
botin nalepci. Vo neolitot se
neguval kultot na Golemata Maj-
ka, {to se reflektira i vo antro-
pomorfnata plastika (pretstavi
na `ena, {ematiziran ~ove~ki
lik–maska na cilindri i dr.), a od
zoomorfnata plastika se karak-
teristi~ni pretstavite na bik,
`elka, elen, kozorog i dr. Od Pe-
lagonija neolitizacijata se {i-
ri na sever i go zafa}a Gornovar-
Antropomorfna pretstava,
Tumba, s. Maxari
1043
N NEOS
darskiot region, Ov~e Pole,
Bregalnica i dolinata na Sredna
Struma. Tuka se formirala An-
zabegovo-vr{ni~kata kulturna
grupa, so ~etiri interni fazi od
ran do docen neolit. Poznati lo-
kaliteti se: Barutnica (s. Anza-
begovo), Vr{nik (s. Tarinci),
Tumba Maxari, Slatina (s. Zele-
nikovo), Cerje (s. Govrlevo),
Tumba (s. Sten~e), Damjan, Izvor
(s. ^a{ka) i dr. Karakteristika
na najstarata faza na ovaa grupa e
belo slikanata keramika (mali
~inii na plitki noze i tikvesti
sadovi). Vo sredniot neolit ke-
ramikata (naj~esto amfori, peha-
ri i dr.) se slika so kafeava boja.
Grubata keramika se sostoi od
grnci, pitosi i ~inii so razli~-
na golemina, ~esto ukrasuvani so
barbotin. Dominira kultot na
Golemata Majka (Tumba Maxari i
Govrlevo), a e otkriena i razno-
vidna antropomorfna i zoomor-
fna kultna plastika. Keramika-
ta vo docniot neolit e dobro iz-
mazneta, ima visok crn sjaj, a ~es-
to e kanelirana. Vo ranite fazi,
neolitot vo Makedonija ima kul-
turni i hronolo{ki vrski so ses-
klo–kulturata vo Tesalija, vo
sredniot neolit so star~eva~ka-
ta kultura, a vo docniot so vin-
~anskata i so drugite kulturni
grupi.
LIT.: M. Garasanin, Anzabegovo-vrsni~ka kul-
turna grupa. Velu{ko-porodinska kulturna grupa,
Praistorija Jugoslavije, 2, Sarajevo, 1979, 79‡114;
V. Sanev, Neolitot i neolitskite kul-
turi vo Makedonija, Istorija na kultura-
ta na Makedonija, 2, Skopje, 1995, 21‡46; D.
Zdravkovski, New aspects of the Anzabegovo-Vrs-
nik cultural group, Melange to Milutin Garasanin,
Beograd, 2006, 99‡110. D. Z.
†NEOS DROMOS# (†Nov pat#)
(Ta{kent, SSSR, 1956‡) ‡ vesnik,
organ na makedonskata i na gr~ka-
ta emigracija od Grcija vo Sovet-
skiot Sojuz, na gr~ki jazik i so
edna stranica na makedonski. Bil
podgotvuvan od politi~koto ra-
kovodstvo na begalcite i rastu-
ran vo site centri kade {to bile
smesteni. S. Ml.
NEPARAZITSKI BOLESTI
KAJ RASTENIJATA – bolesti
{to se predizvikani od: klimat-
ski (nedostig na svetlina, eks-
tremni temperaturi, radijacija,
nepovolna vla`nost itn.) i edaf-
ski faktori (nedostig ili vi{ok
na mineralni sostojki, kiselost,
vodno-vozdu{en re`im na po~va-
ta i dr.), kako i od hemizam na
okolinata (prekumerno zagaduva-
we na vozduhot, na vodata i na
po~vata). Ovie bolesti se nein-
fektivni, obi~no se narekuvaat
naru{uvawa, {to zna~i ne mo`at
da se prenesuvaat na drugi loka-
liteti. Iako mo`at da predizvi-
kaat i uginuvawe na rastenijata,
1044
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
sepak tie se glavno agensi {to gi
kondicioniraat rastenijata za
pojava na drugi biotski {tetni
agensi, sozdavaj}i predispozicija
i za pojava na infekcii od pato-
geni organizmi. St. N.
NEPISMENOST ‡ eden od naj-
gorlivite op{testveno-politi~-
ki i pedago{ki problemi na ma-
kedonskoto op{testvo. Niza is-
toriski, ekonomski, politi~ki i
socijalni okolnosti pridonele
nepismenosta da bide postojan Pablo
Neruda
pridru`en problem na op{tes-
tveniot razvoj. Neposredno po raz so naglaseni nadrealisti~ki
elementi i stanal zna~aen pret-
Osloboduvaweto, nad 60% od na-
selenieto vo Makedonija (nad 10- stavnik na anga`iranata poezi-
ja. Poemata [panija vo srceto
godi{na vozrast) bilo nepisme-
no. Borbata protiv nepismenosta (1937) im e posvetena na napred-
nite sili na republikanska
se vodela so: (1) organizirawe
analfabetski kursevi i (2) pre- [panija. Najva`no mu e deloto
Seop{ta pesna (1950). Vo nego
zemawe merki za {to pocelosen
opfat na {kolskoobvrznata po- avtorot so najgolem zanes pee za
minatoto i za sega{nosta na
pulacija vo osnovnoto obrazova-
nie i za spre~uvawe na osipuva- Ju`na Amerika i so ogor~enost
weto na u~enicite. Samo vo tekot nad sudbinata na narodot. Vo
na prvite 5 godini po Oslobodu- 1970 ja dobil Nobelovata nagra-
vaweto (1945–1950) se organizi- da za literatura, a vo 1972 Zlat-
rani pove}e od 9.000 analfabet- niot venec na SVP.
ski kursevi, vo koi bile opfate- BIBL.: Pesni na zalezot, 1923; Dvaeset
ni okolu 300.000 nepismeni lica. pesni za qubovta i edna za o~ajot, 1924;
Sto qubovni soneti, 1960.
Kako rezultat na ovie i drugi
LIT.: Mateja Matevski, Poezijata na
prezemeni aktivnosti, procentot Pablo Neruda, †Poezija#, ZID-NM,
na nepismenite postojano opa|al. 1972. P. Gil.
Statisti~kite pokazateli ja da-
vaat slednava periodi~na slika
na opa|aweto na procentot na ne-
pismenoto naselenie: 1948 ‡
40,3%; 1961 ‡ 24,5%; 1994 ‡ 6,7%;
2004 ‡ 3,9%.
LIT.: K. Kamberski, Od bukvar do univer-
zitet, Skopje, 1994. K. Kamb.
†NEPOKOREN# (1. V 1947 ‡ av-
gust 1949) ‡ vesnik, organ na
Glavniot odbor na NOF, na make-
donski jazik. Go izdaval Glavni-
ot oddel za agitacija i propagan-
da na NOF, a glaven urednik bil Valentina
Nestor
Pavle Rakovski. Prvin bil umno-
`uvan na {apirograf, a potoa vo NESTOR, Valentina (s. Pustec,
pe~atnicata na NOF. Me|u dru- Mala Prespa, R. Albanija, 16. IX
goto, imal i rubriki †Na{a poe- 1971) & lektorka po makedonski
zija# i †Istorija na jazikot i li- jazik vo Tirana. Po zavr{uvawe-
teraturata#. Bil koristen i vo to na osnovnoto i srednoto obra-
novootvorenite u~ili{ta na ma- zovanie vo rodnoto mesto, diplo-
kedonski jazik. Izvesen period mirala na Filolo{kiot fakul-
izdaval i †Bilten# za operaciite tet na Univerzitetot †Sv. Kiril
na DAG. i Metodij# vo Skopje (1995) i e iz-
LIT.: D-r Boro Mokrov – M-r Tome Gru- brana za lektor po makedonski ja-
evski, Pregled na makedonskiot pe~at zik na Fakultetot za stranski ja-
(1885‡1992), Skopje, 1993, 147. S. Ml.
zici na Univerzitetot vo Tirana
NERUDA, Pablo (Pablo Neruda) (1996). Postdiplomskite studii
(Paral, 12. VII 1904 ‡ Santjago, gi zavr{ila na svojot Fakultet
23. IX 1973) ‡ eden od najzna~ajni- so magisterskata disertacija
te latinoamerikanski poeti, †Leksi~ki zaemki pome|u make-
^ileanec, levoorientiran. Ob- donskiot i albanskiot jazik#
javil mnogubrojni zbirki pesni, (2003), kade {to ja odbranila i
a kni`evnata dejnost ja zapo~nal doktorskata disertacija †Alban-
so qubovna poezija. No brzo se skoto leksi~ko-gramati~ko vli-
orientiral kon socijalnata te- janie vrz govorot na Mala Pres-
matika na otvoren i borben iz- pa# (28. VI 2006). Bl. R.
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Niko
Nestor
NESTOR, Niko (Struga, 19. VI
1934) ‡ pliva~ki maratonec. Za-
vr{il Vi{a {kola za nadvore{-
na trgovija vo Belgrad (1962).
Bil ~len na PVK †Ohridski bra-
novi# vo Ohrid. Na republi~kite
prvenstva vo plivawe osvoil 14
prvi mesta i postavil nekolku
republi~ki rekordi (1948–1967).
Se istaknal vo plivawe na dolgi
pateki na Ohridskoto Ezero
(1954–1959) i go preplival ezero-
to od Sv. Naum do Struga za 11 ~a-
sa i 28 minuti (1958). Go prepli-
val kanalot La Man{ za 12 ~asa i
6 minuti (1959). Toj e u~esnik na
me|unarodni maratonski natpre-
vari vo zemjata i vo stranstvo.
Bil izbran za najdobar sportist
na Makedonija (1959).
LIT.: Aleksandar Radi~, 50 godini Oh-
ridski branovi, Ohrid, 1982; Istiot, Ma-
kedonski delfini, Ohrid, 2002. D. S.
NESTORICA (X–XI vek) – make-
donski blagorodnik i vojskovo-
dec od vremeto na Samuilovoto
Carstvo. Pred Bitkata kaj Bela-
sica (1014) carot Samuil go is-
pratil da go napadne Solun, no
bil porazen od Vizantijcite. Po
smrtta na Jovan Vladislav so dru-
gite makedonski blagorodnici
mu se predal na vizantiskiot im-
perator Vasilij II.
LIT.: Ioannis Scylitzae Synopsis Historiarum,
rec. I. Thurn, Berlin, 1973. K. Ax.
Dimitar
Nestorov
NESTOROV, Dimitar Josifov
(Struga, 23. VI 1890 ‡ Ni{, 6. II
1968) ‡ lekar, revolucioner. Za-
vr{il medicina vo @eneva
(1921), kade {to u~estvuval vo ra-
botata na makedonskite student-
ski dru{tva, vo borbata za avto-
nomna Makedonija. Vo 1923 g. bil
op{tinski lekar vo Bitola, a od
1934 g. go rakovodel Antivene-
ri~niot dispanzer. Od 1941 do
1944 g. bil na~alnik na Oblasna-
ta higienska laboratorija, a vo
1944 g., kako pro~elnik na Oblas-
niot zdravstven oddel, bil iz-
bran za ~len na ASNOM. Od 25.
IV 1945 do 17. IV 1946 g. bil pot-
pretsedatel na Prezidiumot na
NS na NRM, a potoa do 31. XII
1948 g. pretsedatel na Prezidiu-
mot na NS. Bil pretsedatel na
Komitetot za narodno zdravje i
socijalna politika na Jugoslavi-
ja (31. XII 1947 ‡ 3. I 1951), prate-
nik vo Sobranieto na NRM i na
FNRJ, a izvr{uval i drugi fun-
kcii. Na 1. VIII 1952 g. bil nazna-
~en za lekar vo Demir Hisar, a na
15. IX 1954 g. bil postaven za up-
ravnik vo DNZ vo Bitola, kade
{to ostanal do 1961 g. Se penzio-
niral vo 1964 g.
LIT.: S. Kova~evski i sorab., D-r Dimitar
Nestorov, `ivot i delo, Struga, 2004; P.
Bojaxievski, Zdravstvoto vo Bitola niz
vekovite, Bitola, 1992, 180. P. B.
Ivan
Nestorovski
NESTOROVSKI, Ivan (s. Tre-
son~e, Debarsko, 17. III 1921 –
Skopje, 17. II 1976) – redoven
profesor na Geografskiot fa-
kultet – Skopje. Diplomiral i
doktoriral po geologija na Ru-
darsko-geolo{kiot fakultet vo
Belgrad. Pokraj pedago{kata
aktivnost na fakultetot, kade
{to dr`el nastava po op{ta ge-
ologija i petrografija, bil eden
od pionerite na makedonskata
geologija i mnogu aktiven vo na-
u~noistra`uva~kata dejnost od
oblasta na regionalnata geolo-
gija. Zel u~estvo vo izrabotkata
na Osnovnata geolo{ka karta na
SFRJ 1:100.000 (za listovite Oh-
rid, Kru{evo, Gostivar), a rea-
liziral i pove}e proekti od
ovaa oblast.
BIBL.: I. Nestorovski, Geolo{kiot
sostav i tektonskiot sklop na tereni-
te na Suva Gora–Osoj–Grup~in–dolina-
ta na Treska, †Trudovi na Geolo{ki za-
vod na SRM#, sv. 10, Skopje, 1963.
LIT.: †Godi{en Zbornik na Geogr. fak.#,
kn. 24, Skopje. N. Dum.
NEUSPEH N
Ko~o
Netkov
NETKOV, Ko~o (Skopje, 19. IV
1924 ‡ Skopje, 18. X 2004) ‡ re`i-
ser, scenarist i snimatel. Po
periodot koga mu bea pobliski
`anrovskite formi na hronika-
ta ili `urnalot, usledi fazata
na polna tvore~ka zrelost, zabe-
le`ana po dramati~nite doku-
mentarni svedo{tva vo filmovi-
te †Po tragite na katastrofata
vo Mavrovo# ili †Skopje, 26. VII
1963#. Vo bogatiot opus od 130
naslovi }e se najdat i elegi~ni
temi {to nè voveduvaat vo sve-
tot na umetnosta. †Ohridskite
trubaduri# ili †Viva la muzi-
ka# se vistinska oda na qubovta
kon muzikata. Ne e pomalku in-
spirativna ni potragata po mo-
tivi od minatoto. Nostalgi~ni-
te reminiscencii na letopisot
†Vo stariot kraj#, evocirawata
na slavnite stranici od istori-
jata vo dokumentarecot †Ilin-
den#, filmskite esei †Sredove-
kovni freski vo Makedonija# se
svoeviden pandan na vedrite re-
porta`i so sportski sodr`ini
kako †Kajak, ‘75#. G. V.
NEUSPEH NA DR@AVATA –
teorija {to tvrdi deka dr`avata
(vladata) ne e efikasna zamena za
pazarnite nesovr{enosti, odnos-
no deka postojanoto poso~uvawe
na t.n. domeni na pazarniot neus-
peh se pretvora vo alibi za dr-
`avnoto involvirawe vo ekonom-
skiot `ivot, odnosno vo alokaci-
jata na resursite. Vo sovremenata
ekonomska literatura se navedu-
vaat brojni domeni na neuspehot
na dr`avata, koi imaat jasna pot-
vrda i vo RM – i vo prethodniot i
vo sega{niot ekonomski i poli-
ti~ki sistem: vladata ne raspola-
ga so celosni informacii za eko-
nomskata i socijalnata sfera; ne-
soodvetnite pottici i motivacii
ja namaluvaat efikasnosta na dr-
`avata; prisutno e rasturawe na
resursite vo javniot sektor; ima
neo~ekuvani reakcii vo odnos na
javnite programi; vidicite na dr-
`avata ~esto se kratkoro~ni;
postoi birokratska neefikas-
nost i birokratska prinuda; cost-
benefit analizata kaj golemi in-
frastrukturni objekti ~esto po-
1045
N NEFORMALNA
ka`uva ekonomska isplatlivost,
no nivnata gradba trae dolgo i e
povrzana so pojava na neo~ekuva-
ni i skrieni tro{oci; institu-
ciite se neefikasni; dr`avnite
intervencii vo ekonomijata pre-
dizvikuvaat distorzii na rela-
tivnite ceni i neefikasna alo-
kacija na resursite itn.
LIT.: J. Stiglitz, Principes d’economie moderne,
2è edition, De Boeck Universite, Paris – Bruxelles,
2000, 136‡141; R. Lipsey, & L. Harbury, First
Principles of Economics, London, 1992, 236‡237;
C. McConnell and S. Brue, Economics – Princip-
les, Problems, and Policies, Thirteenth Edition,
McGraw-Hill, Inc, 1996, 622‡625. T. F.
NEFORMALNA EKONOMIJA
– skrienite ekonomski aktivnos-
ti, t.e. transakciite {to ne se re-
gistriraat od strana na ofici-
jalnata ekonomska statistika i,
spored toa, ne se predmet na dr-
`avna regulacija i odano~uvawe.
Vo sovremenata literatura od
ovaa oblast postoi {arenilo na
poimi i definicii za neformal-
nata ekonomija. No, i pokraj toa,
mnogu ~esto se pravi razlika po-
me|u siva i crna ekonomija. Koga
ovie ekonomski aktivnosti gi vr-
{at biznisi {to ne se zabraneti
so zakon, me|utoa, nivnite sops-
tvenici ili voop{to ne go prija-
vuvaat ostvareniot dohod za da go
izbegnat pla}aweto na danokot,
ili go prijavuvaat delumno, sta-
nuva zbor za siva ekonomija. Od
druga strana, koga vakvite aktiv-
nosti proizleguvaat od biznisi
zabraneti so zakon (trgovija so
droga, so oru`je od neovlasteni
lica, so belo robje, so ~ove~ki
organi itn.), stanuva zbor za crna
ekonomija. Neformalnata ekono-
mija e zastapena vo site sovreme-
ni ekonomii. Vo princip, taa e
pogolema vo zemjite so visoko da-
no~no optovaruvawe i so prete-
rana regulacija. Inaku, nejzino-
to u~estvo vo BDP na ekonomiite
te{ko se utvrduva i procenite
naj~esto se aproksimativni – kon
sredinata na 1990-tite godini taa
vo SAD i vo Velika Britanija se
procenuva na 7%, vo Grcija na
30%, vo [panija na 25%, vo Ita-
lija na 20%, vo Japonija i vo
[vajcarija na 4%. Vo Makedoni-
ja postoi samo edna pokompleksna
studija za razmerite na nefor-
malnata ekonomija, pri {to pro-
cenata se odnesuva na dimenziite
na onoj del od sivata ekonomija
{to go opfa}a legalnoto proiz-
vodstvo na stoki i uslugi, koe e
predmet na odano~uvawe i regis-
trirawe vo oficijalnata statis-
tika no koe, od razli~ni pri~ini,
ostanuva neregistrirano i neoda-
no~eno. Spored avtorite, nejzi-
noto u~estvo vo OP na zemjata vo
periodot na visoka inflacija (do
1994) nadminuvalo 40%, a vo 1996
g. iznesuvalo okolu 35%–36%.
1046
Denes procenite se razli~ni vo
razli~ni izvori i se dvi`at vo
rasponot pome|u 30% i 40% vo
BDP.
IZV.: C. McConnell and S. Brue, Economics –
Principles, Problems and Policies, Thirteenth
Edition, McGraw-Hill, Inc, 1996, 138.
LIT.: V. Kandikjan, M. Petkovski i sorab.,
Dimenziite na sivata ekonomija vo Repub-
lika Makedonija, nau~noistra`uva~ki
proekt, Ministerstvo za razvoj na Republi-
ka Makedonija, Skopje, juli 1997. T. F.
NE^EV, Trajko Dimitrov (Ve-
les, 10. XII 1926) ‡ veterinar.
Doktoriral na V. f. vo Zagreb
(1965). Nau~en sovetnik i direk-
tor na Veterinarniot institut.
Ima objaveno 98 nau~ni i stru~ni
trudovi. Bil inicijator za izda-
vawe i prv glaven i odgovoren
urednik na prvoto veterinarno
makedonsko stru~no spisanie
†Makedonski veterinaren preg-
led#. M. D. ‡ J. B.
Qubinka
Ne~eva
NE^EVA, Qubinka Ivanova (Oh-
rid, 25. IV 1930) ‡ spec. po detska i
preventivna stomatologija, redo-
ven prof. na St. f. Habilitirala
vo 1972 g. Publikuvala 135 statii.
Bila rakovoditel na nau~ni is-
tra`uva~ki proekti i rakovodi-
tel na Klinikata za detska i pre-
ventivna stomatologija. E. M.
Golupka
Ne~evska-
Cvetanovska
NE^EVSKA-CVETANOVSKA,
Golupka (Kavadarci, 8. IX 1954) –
redoven profesor, istra`uva~ vo
oblasta na zemjotresnoto in`e-
nerstvo. Osnovno obrazovanie i
gimnazija zavr{ila vo Bitola.
Diplomirala na Grade`niot fa-
kultet vo Skopje (1978), kako naj-
dobar student. Magistrirala
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
(1983) i doktorirala (1991) vo
IZIIS vo Skopje. Prestojuvala
na pove}e univerziteti vo svetot.
Avtor i koavtor e na preku 320
nau~ni i stru~ni truda, objaveni
vo zemjata i vo stranstvo. Bila
potpretsedatel na DGKM, ~len e
na Senatot na UKIM i na Agen-
cijata za evaluacija. Nositel e na
pove}e dr`avni nagradi i priz-
nanija. K. Tal.
Petar
Ne~ovski
NE^OVSKI, Petar (Resen, 10.
VII 1957) ‡ interpretator na ma-
kedonski izvorni i novosozdade-
ni pesni. Osnovno i sredno obra-
zovanie i muzi~ko u~ili{te za-
vr{il vo Ohrid, prv stepen na
Pravniot fakultet vo Skopje i
Ugostitelsko-turisti~ki fakul-
tet (Grupa gastronomija) vo Oh-
rid. Desetina godini rabotel ka-
ko organizator vo ugostitelsko-
turisti~kite organizacii vo Oh-
rid, a potoa e profesionalen es-
traden umetnik. Realiziral dvae-
setina turnei vo Avstralija,
SAD i Kanada. Nastapuval na
mnogu festivali vo RM, kako i na
pove}e me|unarodni festivali
vo Kambera, Toronto, Amsterdam
i dr. Pogolem broj audioproekti
(magnetofonski lenti i CD) rea-
liziral za Muzi~kata produkcija
na MRT, †Jugodisk# od Belgrad, za
†Senator-rekord#, †Vezilka, †Mis-
ter kompani# i dr. M. Kit.
NI@I SREDNI U^ILI[TA
– v. stru~no obrazovanie
Anastasija
Nizamova
(Muhi})
NIZAMOVA (MUHI]), Anas-
tasija (Skopje, 17. VI 1948) ‡ pevi-
ca, mecosopran, prvenka na Ope-
rata na MNT. Diplomirala solo-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
peewe na Fakultetot za muzi~ka
umetnost vo Skopje (prof. K.
Trpkov), a specijalizirala vo
Italija. Debitirala na operska-
ta scena na MNT so ulogata na
Nensi vo operata Albert He-
ring. Vo MNT e od 1972 g. Taa e
nositelka na pove}e od 20 naslov-
ni i pove}e sporedni ulogi od
svojot fah, vo koi demonstrira
muzikalnost i temperament vo
scenskata izvedba. Pozna~ajni
ulogi: Orfej (Orfej i Evridi-
ka), Kerubin (Svadbata na Figa-
ro), Acu~ena (Trubadur), Adal-
xiza (Norma), Amneris (Aida),
Karmen, Rozina (Sevilskiot
berber), Madalena (Rigoleto),
Ulrika (Bal pod maski), Irena
(Car Samuil). Nastapuvala i na
koncertniot podium so solo-re-
citali, vo vokalno-instrumen-
talni dela i vo oblasta na zabav-
nata muzika – kako interpreta-
tor na xez-kompozicii i spiritu-
ali. Gostuvala vo Kanada, SAD,
Polska, Rusija. F. M.
NIKANOR (Stagira, 360–317
pr.n.e.) – vojskovodec na Aleksan-
dar III Makedonski, vnuk na Aris-
totel. Bil ispraten kaj Helenite
(324 pr.n.e.) da go prenese kral-
skiot proglas so koj se zapoveda-
lo da im se dozvoli vra}awe na
politi~kite begalci. Go koman-
duval garnizonot na Kasandar vo
Minuhij (319 pr.n.e.) i negovata
flota na Bosfor, kade {to bil
porazen Klejtos (318 pr.n.e.). Ed-
na raspravija so Kasandar dovela
do negovo apsewe i pogubuvawe.
IZV.: Diodori, Bibliotheca historica, Leip-
zig,1896.
LIT.: F. Papazoglu, Istorija na helenis-
ti~kiot period, Skopje, 1995. K. M.-R.
NIKEJA, DOLENCI, BITOL-
SKO – docnoanti~ki kastron,
ju`no od Dolenci, na egnatiskiot
pat, 18 km zapadno od Herakleja
Linkestidska (Tab. Peut. IV, 1: Ni-
cia). Fortifikaciskata ramka na
tvrdinata (Castra, Parembole), so
dimenzii 125 h 122 m, so 10 potko-
vi~esti i 4 kru`ni kuli, bila
oformena vo raniot IV v.n.e. Vo
perimetarot e otkopan del od go-
lema bazilika so mozai~ni podo-
vi. Nepoln kilometar isto~no,
Lokalitetot †Suvi Livadi# vo s. Dolenci, bazilika (VI v.)
na lokalitetot Suvi Livadi, e
otkopana vtora bazilika (VI v.), a
1,5 km isto~no od kastronot (na
lokalitetot Ramenska Tumba) i
treta bazilika, obete so mozai-
~en pod i so pove}e primeri na
kameni arhitektonski elementi
od prozorcite i od oltarnite
pregradi. Prvobitno planiran i
oformen kako objekt od voen ka-
rakter (za kontrola na egnatis-
kiot pat), vo docnata antika kas-
tronot Nikeja prerasnal vo civi-
len grad vo ramkite na istoto ob-
yidie.
LIT.: I. Mikul~i}, Anti~ki gradovi vo
Makedonija, Skopje, 1999, 330‡331; V. Lil-
~i}, Makedonskiot kamen za bogovite,
hristijanite i za `ivot po `ivotot, II,
Skopje, 2002, 758‡765, 770‡773.
NIKEJSKO CARSTVO (1204–
1261) – sozdadeno vo Mala Azija
po pa|aweto na Carigrad pod
vlasta na krstonoscite (1204). Go
osnoval Teodor I Laskaris (1204–
1222). Sedi{teto na Carigrad-
skata patrijar{ija bilo prenese-
no vo Nikeja. Novata dr`ava gi
zadr`ala vizantiskite institu-
cii i stanala legitimen nasled-
nik na Vizantiskoto Carstvo.
Najgolem podem bil postignat vo
vremeto na vladeeweto na Jovan
III Vatac (1222–1254). Toj gi pro-
{iril granicite na dr`avata, go
likvidiral Solunskoto Kral-
stvo (1246), gi osvoil Makedonija
i delovi od Albanija (1252). Ni-
kejskiot vladetel Mihail VIII
Paleolog go obnovil Vizantis-
koto Carstvo (1261).
LIT.: A. Gardner, The Lascarids of Nicea. The Story
of an Empire in Exile, London, 1912.
NIKETI], Bo`idar (Sremska
Kamenica, Srbija 18. II 1899 ‡
Skopje, 18. III 1963) ‡ nevropsihi-
jatar, redoven prof. na Med. f.,
eden od prvite 19 nastavnici na
novoformiraniot Med. f. vo
Skopje, {ef na Katedrata i prv
direktor na Nevropsihijatriska-
ta klinika. Uspeal od skromnoto
Psihijatrisko oddelenie da for-
mira sovremena Klinika za nev-
ropsihijatrija, voveduvaj}i sov-
remeni metodi na isleduvawe i
tretman na bolnite. Ja formiral
i Psihijatriskata bolnica †Bar-
dovci“ vo Skopje. Bil pretseda-
NIKO N
Bo`idar
Niketi}
tel na MLD (1953), pretsedatel
na Sojuzot na lekarskite dru{-
tva na Jugoslavija i do`ivoten
pretsedatel na Nevropsihijat-
riskata sekcija na MLD, a vo eden
V. L.
mandat i dekan na Med. f. vo
Skopje. Br. N.
NIKIFOROS, Gregoras (XIV
vek) ‡ vizantiski diplomat i is-
tori~ar. Patuvaj}i vo diplomat-
ska misija na dvorot na Stefan
De~anski i pominuvaj}i niz te{-
koproodni krai{ta okolu rekata
Struma, slu{al kako negovite so-
patnici Sloveni peat nekakvi
ta`ni pesni (tragika meli) za
herojskite podvizi na svoite na-
rodni junaci, {to e svedo{tvo za
narodnata epska tradicija pred
poznatite ciklusi, sozdadeni vo
otomanskiot period. Gregoras so-
op{tuva za ubavi i skladni pes-
ni, koi ne bile varvarski tvorbi,
kakvi {to dotoga{ poznaval na
makedonska po~va. B. Ort.
K. Ax.
Srednoto op{tinsko u~ili{te †Niko Nestor#, Struga
†NIKO NESTOR#, Sredno op-
{tinsko u~ili{te, Struga – os-
novano vo 1950 g. kako sredno
stru~no zanaet~isko u~ili{te.
Vo u~ebnata 1965/1966 g. se tran-
sformira vo sredno grade`no, a
od 1979 g. se soedinuva so Gimna-
zijata vo CSO †Niko Nestor“
{to podocna se preimenuva vo
DSU. U~enicite se osposobuvaat
za profilite: grade`ni tehni~a-
ri za niskogradba, za visokograd-
ba i za hidrogradba, grade`ni la-
boranti, monteri za suva gradba
od tret stepen i geodetski tehni-
~ari.
LIT.: Niko Nestor,. Sredno op{tinsko
u~ili{te, monografija, Struga, 2000 g. R. D.
1047
N NIKOV
Bo{ko
Nikov
NIKOV, Bo{ko (Kratovo, 1946)
– in`ener metalurg i stru~wak
za za{tita na `ivotnata sredi-
na. Se {koluval vo Skopje, kade
{to i diplomiral na Tehnolo{-
ko-metalur{kiot fakultet vo
Skopje. Magistriral na Tehno-
lo{ko-metalur{kiot fakultet
vo Belgrad (1980), a doktoriral
na Tehnolo{ko-metalur{kiot
fakultet vo Skopje (1995).
Kratko rabotel na Tehnolo{ko-
metalur{kiot fakultet vo
Skopje, a potoa vo MHK †Zleto-
vo# vo Veles, a bil i direktor na
sektor. Podra~ja: metalurgija na
oboeni metali i za{tita na `i-
votnata sredina. Avtor e na pro-
ekti, elaborati i nau~ni tru-
dovi. Sv. H. J.
Risto
Nikovski
NIKOVSKI, Risto (Resen, 13. V
1942) – diplomat od kariera. Diplo-
miral na Ekonomskiot fakultet vo
Skopje (1971). Rabotel kako tret sek-
retar na ambasadata na SFRJ vo Pe-
king (1972–1976); prv sekretar na am-
basadata na SFRJ vo Havana (1977–
1981); sovetnik na ambasadite na
SFRJ vo Kuala Lumpur (1986–1988) i
vo Xakarta (1986–1988); vonreden i
opolnomo{ten ambasador na RM vo
Obedinetoto Kralstvo (1993–1997),
vo Irska i vo Island (nerezidenten,
1994‡1997), vo R. Albanija (1998–
2002) i vo Ruskata Federacija (2003‡
2006), sovetnik na Pretsedatelot na
RM (od 2009).
IZV.: Ministerstvo za nadvore{ni ra-
boti na RM, Skopje, 2006. T. Petr.
NIKODIEVI], Branislav Vo-
islavov (Skopje, 12. II 1929) ‡
farmakolog, redoven prof. na
Med. f. vo Skopje, dolgogodi{en
1048
Branislav
Nikodievi}
direktor na Institutot za pret-
klini~ka i klini~ka farmakolo-
gija so toksikologija, prodekan i
dekan (vo dva mandata) na Med. f.,
direktor na UCMN, pretsedatel
na Farmakolo{koto dru{tvo na
Makedonija i pretsedatel na So-
juzot na farmakolo{kite dru{-
tva na Jugoslavija. Osnovopolo`-
nik na Klini~kata farmakologi-
ja vo Makedonija, osnovopolo`-
nik i prv v.d. dekan na Farm. f. vo
Skopje (1977‡1982). Bil gostin-
nau~nik vo Nacionalnite insti-
tuti za zdravstvo vo Betezda
(SAD) vo intervali okolu 10 go-
dini, gostin-profesor vo SAD,
Japonija, Finska, Germanija,
Italija, Slovenija, Hrvatska,
Bugarija. Pokraj brojnite nau~ni
trudovi, bil glaven i odgovoren
urednik i avtor na nekolku pog-
lavja vo knigite: †Sovremena di-
jagnostika i terapija vo medici-
nata“ (2000) i †Farmakoterapi-
ski prira~nik“ (2006). Br. N.
Olga
Nikodievi}
NIKODIEVI], Olga Alek-
sandrova (Skopje, 29. III 1933) ‡
fiziolog, redoven prof. na
Med. f. vo Skopje, {ef na kated-
ra. Formirala radioimunolo{-
ka laboratorija za odreduvawe
na cikli~ni nukleotidi i senzi-
tivnost na receptorite vo RM.
Bila gostin nau~nik vo nacio-
nalnite instituti za zdravstvo
vo Betezda (SAD) okolu 10 godi-
ni (so prekini). Pokraj brojni-
te nau~ni trudovi, bila avtor na
del od u~ebnikot po fiziologi-
ja i na del od †Sovremena dijag-
nostika i terapija vo medicina-
ta“ (2000). Br. N.
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
NIKODIM ‡ ohridski arhie-
piskop (1452‡1453). Spomnat e vo
eden natpis na crkvata †Vsi Sve-
ti# vo s. Le{ani, Ohridsko
(1452). Po barawe na moldavskiot
vojvoda Aleksander, go rakopolo-
`il Teoksil za moldavski mitro-
polit (1451 ili 1453).
LIT.: V. Grigorovi=, O=erk pute[e-
stvi® po Evropejskoj Turcii, II izd.,
Moskva, 1877, 107; Ivan Snegarov, Is-
torix na Ohridskata arhoepiskopix,
t. 2. Ot padaneto £ pod turcite do
nejnoto uni]o`enie (1394‡1767), So-
fix, 1931; Jovan Bel~ovski, Hronolo{-
ki spisok na poglavarite na Ohridskata
arhiepiskopija (patrijar{ija), †Godi-
{en zbornik# na Bogoslovski fakultet
†Sv. Kliment Ohridski#, kn. 8, Skopje,
2002, 66. S. Ml.
NIKODIM PRILEPSKI-TIS-
MANSKI (Prilepsko, XIV –
Tismanski manastir, Romanija,
1406) – crkoven i kni`even de-
ec. Duhovnoto i kni`evnoto is-
kustvo go dobil na Sveta Gora.
Vo vtorata polovina na XIV v.
zaminal vo Vla{ko (Romanija),
kade {to gi osnoval prvite ma-
nastiri †Vodica# i †Tismana#.
Od bogatata kni`evna aktiv-
nost mu e za~uvano samo edno
mo{ne rasko{no iluminirano
Evangelie (1404/5), {to pret-
stavuva najstar datiran roman-
ski rakopis {to se ~uva vo Bu-
kure{t (Muzej na umetnosta).
Arhimandritot Nikodim umrel
vo Tismanskiot manastir, kade
{to bil igumen. So svojata dej-
nost ima istoriska uloga vo raz-
vojot na makedonsko-romanskite
duhovni i kni`evni vrski na
preminot od XIV vo XV v.
LIT.: H. Ruvarac, Pop Nikodim, der erste Klos-
tergrunder in der Walachei, †Archiv für slavis-
che philologie#, XI, 1888, 354‡363; E. Lazares-
cu, Nicodim de la Tismana si rolul siu in cultura
veche romineasci, Romanoslavica, XI, 1965,
str.237‡285; I. Velev, Makedonskiot kni-
`even XIV vek, Skopje, 1996. I. Vel.
NIKOLA (H v.) – makedonski
blagorodnik, komes, upravnik na
Prespansko-ohridskata oblast vo
vremeto na car Petar (927–969),
tatko na komitopulite David,
Mojsej, Aron i Samuil. Za nego-
voto upravuvawe nema podatoci.
Po~inal vo Prespa, najverojatno
vo s. German ili vo negovata bli-
zina. Nadgrobnata plo~a so nego-
voto ime i so imiwata na negova-
ta `ena Ripsimija i sinot David
bila pronajdena vo prespanskoto
selo German (1888), pri izgradba
na crkva. Nadgrobniot spomenik
go podignal Samuil vo spomen na
svoite roditeli i postariot
brat. Semejnata grobnica {to ja
podignal Samuil ne e pronajdena.
LIT.: Ioannis Scylitzae Synopsis Historiarum,
rec. I. Thurn, Berlin, 1973; J. Ivanov,
BÍlgarski starini izÍ MakedoniÔ, So-
fiÔ, 1931. K. Ax.
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
NIKOLA (Nikolica) (X – XI v.)
– vizantiski blagorodnik, rodni-
na na Ermenecot Kekavmen, stra-
tegot na Elada. Po Samuilovoto
zazemawe na Larisa (986) pomi-
nal vo negova slu`ba, kako uprav-
nik na Servija. Bil porazen od
Vasilij II (1003), od kogo ja dobil
titulata patricij. Po nekolku
dena prebegal kaj Samuil, no od-
novo bil zaroben, a po nekolku
godini povtorno prebegal vo Sa-
muilovoto Carstvo i ostanal lo-
jalen do letoto 1018 g., koga (vo
Devol) mu se predal na carot Va-
silij II, a toj naredil da go zatvo-
rat vo Solun. LIT.:
S. Antoqak, Samuilovata dr`ava, Sred-
novekovna Makedonija, I, Skopje, 1986; S.
Pirivatri~, Samuilovata dÍr`ava, ob-
hvat i harakter, SofiÔ, 2000. B. Petr.
NIKOLAJ III ‡ ohridski arhie-
piskop (1486‡1502). Spomnat e vo
`itieto na carigradskiot patri-
jarh Nifon II vo godinite 1486/9,
1497/8 i 1502 g.
LIT.: Ivan Snegarov, Istorix na Ohrid-
skata arhiepiskopix, t. 2. Ot padaneto
£ pod turcite do nejnoto uni]o`enie
(1394‡1767), Sofix, 1931; Jovan Bel~ov-
ski, Hronolo{ki spisok na poglavarite na
Ohridskata arhiepiskopija (patrijar{i-
ja), †Godi{en zbornik# na Bogoslovski fa-
kultet †Sveti Kliment Ohridski#, kn. 8,
Skopje, 2002, 67. S. Ml.
Van~o
Nikoleski
NIKOLESKI, Van~o (s. Crve-
na Voda, Ohridsko, 10. VI 1912 ‡
Ohrid, 15. IV 1980) ‡ tatko na ma-
kedonskata sovremena literatu-
ra za deca i mladina. Rabotel ka-
ko u~itel i urednik na detski
spisanija. Negovite pesni i poe-
mi, raskazi i romani se ispolne-
ti so temi i motivi od podale~-
nata i pobliskata istorija na
makedonskiot narod, so rasko{-
nata ubavina od folklornoto
nasledstvo sekoga{ se bliski do
~itatelot.
BIBL.: stihozbirki: Makedon~e, Sk.,
1946; [kolsko yvon~e, Sk, 1947; Prva ra-
dost, Sk., 1947; Mice, poema, Sk., 1947; Ba-
bino vretence, Sk., 1948; ^uden svet, Sk.,
1952; ^uden dedo, Sk., 1964; Yvezdeni ve~e-
ri, Sk., 1973; raskazi: ^udotvoren kaval,
Sk., 1952; Prikazni od moeto selo, Sk.,
1964; Maliot lovec, Bit., 1970; romani:
Vol{ebnoto samar~e, Sk., 1962, klasi~no
delo; Goce Del~ev, Sk., 1964; Pod viorno-
to zname, Sk., 1967. V. Toc.
Dim~e
Nikoleski
NIKOLESKI, Dim~e (s. Kosel,
Ohridsko, 13. I 1943 ‡ Skopje, 2. IV
1998) ‡ kompozitor i muzi~ki
kriti~ar. Rabotniot vek go minu-
va vo Radio Skopje, kade {to kako
novinar, ostava nekolku stotini
kritiki i pove}e avtorski emi-
sii, posveteni na temi i li~nos-
ti od makedonskiot muzi~ki `i-
vot. Naporedno komponira, glav-
no na poleto na kamernata i so-
listi~kata muzika, a se istaknu-
vaat delata: Guda~ki kvartet
(1969), †^etiri asocijacii na ed-
na narodna pesna“ (1988), †Dva
bakrorezi spored Petko Dabe-
ski“, za glas, violina i pijano
(1989). Avtor na pogolem broj
horski kompozicii. B. Ort.
Dragan
Nikoli}
NIKOLI], Dragan (Nik{i}, C.
Gora, 12. XII 1933 - Skopje, 11. XII
2006) ‡ novinar i pisatel. Diplo-
miral na Filolo{kiot fakultet
vo Belgrad. Od 1960 g. dopisnik
na †Borba# od Skopje, urednik za
SRM (1970). Od 1992 g. dopisnik
na †Na{a borba# od RM. Kolum-
nist na †Utrinski vesnik# (1999),
vo periodot 1994/99 g. osnova~ i
urednik na emisijata za srpski ja-
zik †Vidik# na MTV. Romani na
srpski: †Spasuvawa#, †Dim#, †Ku-
ki#, †Uli{te#, †Crnogorska tri-
logija#, zbornik na objaveni ko-
lumni †[to ni se slu~uva{e#
(2006). Scenarija za igrani fil-
movi: †Ubavinata na porokot#,
†Isku{uvawe na |avolot# i †Vo
ime na narodot#. B. P. \.
NIKOLI], Mihailo Jovanov
(Belgrad, 7. X 1904 ‡ Belgrad, 8.
XI 1980) ‡ infektolog, redoven
prof. po infektologija na Med.
NIKOLOV N
f. vo Belgrad. Vo po~etokot na
50-tite godini na XX vek toj gi
postavil klini~ko-pedago{kite
osnovi na infektologijata vo
Makedonija na novoformiraniot
Med. f. vo Skopje.
LIT.: Znameniti lekari, Beograd,
2005. D. S.-B.
NIKOLI]I (XVIII v.) ‡ bogato
semejstvo vo Vojvodina doseleno
od Veles vo XVIII vek. Vo 1772 g.
dobile blagorodni~ka titula i
grbovnica so pridavkata †Vele{-
ki# (†von Welless#). Teodor imal
visok ~in vo Petrovaradinskiot
polk. Semejstvoto spa|alo vo re-
dot na blagorodni~kite semejstva
Tekelii i Stratimirovi}i.
LIT.: D-r H. G. Andonovski, Makedonija i
Vojvodina. O nekim me—usobnim vezama u
pro{losti, †Zbornik za dru{tvene nau-
ke MS#, 23, Novi Sad, 1959. M. Zdr.
NIKOLICA MLADIOT (X–XI
v.) – vojskovodec, sin na poznati-
ot Samuilov blagorodnik Niko-
lica. Go komanduval prviot i naj-
hrabar odred makedonski vojni-
ci. Po smrtta na Jovan Vladislav
(1018), koga zapo~nala agonijata
na Samuilovoto Carstvo, vo
Skopje mu se predal na vizantis-
kiot imperator Vasilij II i bil
po~esten so titulata protospa-
ter i strateg.
LIT.: Ioannis Scylitzae Synopsis Historiarum,
rec. I. Thurn, Berlin, 1973. K. Ax.
Velimir
Nikolov
NIKOLOV, Velimir (Skopje, 3.
VI 1927 ‡ Skopje 10. VIII 1981) ‡
etnolog, kustos sovetnik vo Et-
nolo{kiot muzej na Makedonija.
Diplomiral na Filozofskiot
fakultet ‡ Grupa etnologija vo
Skopje (1954). Re~isi siot rabo-
ten vek go minal vo Etnolo{kiot
muzej na Makedonija, kade {to
bil rakovoditel na Oddelot za
narodno stopanstvo. Bil na pove-
}e studiski prestoi niz muzeite
vo Jugoslavija i vo pove}e evrop-
ski zemji, kako i na postdiplom-
ski studii vo Institutot za me|u-
narodni studii na Univerzitetot
vo Kalifornija. Bil ~len na Re-
dakcijata na sp. †Makedonski
folklor# i na drugi redakcii.
LIT.: \or|i Zdravev, In memoriam, †Make-
donski folklor#, XV, 29‡30, Skopje, 1982,
227‡228. S. Ml.
1049
N NIKOLOV
Dim~e Nikolov, grafika
NIKOLOV, Dim~e (Bitola, 21.
II 1953 – Skopje, 30. IV 1998) ‡ gra-
fi~ar, profesor na Fakultetot
za likovni umetnosti vo Skopje,
zna~aen za afirmacijata na make-
donskata grafika na me|unarodno
pole. Diplomiral (1978) i magis-
triral (1980) na Akademijata za
likovni umetnosti vo Qubqana.
Bil u~esnik na me|unarodni gra-
fi~ki manifestacii. Sozdaval
apstraktni, lirski tretirani
znakovni kompozicii so upotreba
na crno-beli efekti (Predel 14,
1979; Predel 22, 1980). Z. Al.-B.
NIKOLOV, \eor|i (Ohrid, 1868
‡ Carigrad, 1. III 1938) ‡ lekar,
revolucioner. Medicina zavr-
{il vo Carigrad, a rabotel kako
lekar vo Ohrid i potoa vo Skop-
je. Aktivno u~estvuval vo rabota-
ta na MRO. Vo 1905 g. bil lekar
vo Voden, kade {to steknal broj-
ni neprijateli, koi nekolku pati
se obidele da go ubijat. Vo 1907 g.
bil osuden na 101 godina zatvor, a
kaznata ja izdr`uval vo Solun,
Rodos i Bursa (Mala Azija). Po
Mladoturskata revolucija bil
pomiluvan (1908) i nazna~en za
lekar vo Bitola. U~estvuval vo
Balkanskite i vo Prvata svetska
vojna. P. B.
NIKOLOV, Jordan (Orce) An-
tonov (Skopje, 7. I 1916 ‡ Vladi-
~in Han, Srbija, 3/4. I 1942) ‡ ko-
munisti~ki deec i naroden heroj.
Go izu~il kroja~kiot zanaet
(1934), stanal aktivist na URS-
ovite sindikati i ~len na KPJ
(od 1935). Bil sekretar na Pod-
ru`nicata na {iva~kite rabot-
nici (vo proletta 1938), sekretar
na MK na KPJ vo Skopje i ~len na
privremenoto Biro na PK na
KPJ vo Makedonija (1939‡1940).
Bil organizator na ilindenskite
izleti (1940), potoa e uapsen (av-
1050
Jordan
(Orce)
Nikolov
gust 1940) i osuden na dve godini
vo Kikinda, Lepoglava i Sremska
Mitrovica, kade {to bil ~len na
Zatvorskiot komitet na KPJ. Na
Pokrainskata konferencija (8.
IX 1940) vo otsustvo bil izbran za
~len na PK na KPJ vo Makedoni-
ja, a na Pettata zemska konferen-
cija na KPJ (Zagreb, 19‡21 X
1940) i za kandidat za ~len na CK
na KPJ. So grupa zatvorenici,
niz prokopan tunel, uspeal da iz-
bega (22. VIII 1941) i se vklu~ile
vo Fru{kogorskiot NOPO, pre-
ku koj se prefrlil do Vrhovniot
{tab na NOV i POJ vo slobodno-
to U`ice. So grupa partizani, vo
obid da se prefrli vo Makedoni-
ja, nai{ol na bugarska zaseda i po
kratka borba zaginal. Proglasen
e za naroden heroj na Jugoslavija
(29. VII 1945).
LIT.: Boris Bojaxiski, Naroden heroj
Jordan Nikolov-Orce, Skopje, 1951; ^eda
Ne{i}, Kako zagina Orce Nikolov, naro-
den heroj, kandidat za ~len na CK KPJ,
†Nova Makedonija#, VIII, 2145, Skopje, 1. XI
1951; Ilija Zafirovski, Poraka od U`ice
do Makedonija vo 1941 godina, †Nova Ma-
kedonija#, XVII, 5279, Skopje, 2. VII 1961, 6;
Orce Nikolov, †Trudbenik#, XXXIV, 31,
Skopje, 28. VIII 1978, 5; Vasil Kunoski, Ni-
kolov Anton Jordan ‡ Orce (1916‡1942),
Narodni heroi od Makedonija, Skopje,
1973, 294‡299; 40 godini od smrtta na Or-
ce Nikolov, †Prosveta#, XXV, 539‡540,
Skopje, 10. II 1982, 8; D-r Milo{ Konstan-
tinov ‡ Mitre Inadeski, Jordan Niko-
lov-Orce, Skopje, 1984. S. Ml.
NIKOLOV, Mihail (s. Bobi{-
ta, Kostursko, 25. VIII 1874 – Var-
na, – 1. VIII 1934) – u~esnik vo
Ilindenskoto vostanie, kostur-
ski vojvoda. Zavr{il gimnazija
vo Solun (1896), koga stanal ~len
na TMORO. Bil u~itel vo Doj-
ran, Voden i vo Kostur i eden od
osnova~ite i rakovoditelite na
Revolucionernata organizacija
vo Kostursko. Vo Ilindenskoto
vostanie bil ~len na Kostursko-
to gorsko na~alstvo. Po vostani-
eto se preselil vo Bugarija, vo
Varna.
LIT.: Hr. Sil®nov, Osvoboditelnite
borbi na Makedoni®, t. 1, Sofi®,
1983. Al. Tr.
NIKOLOVA, Olivera (Skopje,
11. III 1936) ‡ raska`uva~ka, ro-
mansierka, dramska avtorka, pi-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
Olivera
Nikolova
satelka za deca i mladina. Zavr-
{ila Filozofski fakultet vo
Skopje. Rabotniot vek go minala
kako urednik i dramaturg vo Ma-
kedonskata radio-televizija. Poz-
nat avtor za deca kako negov leto-
pisec na urbanoto i bezgri`no
sekojdnevje. Vo literaturata za
vozrasni e edna od najzna~ajnite
pretstavni~ki na t.n. `ensko pis-
mo. Istoriskata tematika vo ro-
manite se prekr{uva niz li~en
tvore~ki predizvik, a †Kuklite
na Rosica#, 2004, e vrednuvan kako
nastan vo makedonskata litera-
tura.
DELA: romani: Tesna vrata, Sk., 1983;
Doma{ni zada~i, Sk., 1989; Trombot, Sk.,
1996; Adamovo rebro, Sk., 1999; Ve`bi za
Ibn Pajko, Sk., 2000; knigi za deca i mla-
di: Zoki Poki, Sk., 1963; Mojot zvuk, Sk.,
1977; Qubobolki, Sk., 1988; Beli stapki,
Sk., 1993. V. Toc.
NIKOLOVI^, Haxi Aleksa
(Razlog, 1749 & Budim, 23. III 1802)
& trgovec i aktivist vo duhovni-
ot `ivot na pravoslavnite dose-
lenici od Makedonija i od sosed-
nite zemji vo Budim i Pe{ta. Vo
1791 g. vo Pe{ta formirale cr-
kovna op{tina, koja na negovo ba-
rawe bila imenuvana †Grko-is-
to~na gr~ka i makedonska#. Toj
bil prv pretsedatel na Op{tina-
ta. Bil pogreben do severniot
vlez na crkvata.
LIT.: N. Ni~evÍ, BÍlgarski pametnici
otÍ 18. vekÍ vÍ BudapeÈa, †Zora#, 24,
6938, Sofi®, 11. VIII 1946, 6. M. Zdr.
Grozdan
Nikolov-
Kamburski
NIKOLOV-KAMBURSKI, Groz-
dan (s. Klisura, Gornoxumajsko,
16. IV 1908 – Gorna Xumaja, 20. VI-
II 1942) – istaknat makedonski re-
volucioner, komunist. Progonu-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
van od policijata i od VMRO na
Ivan Mihajlov, emigriral vo
Kralstvoto na SHS (1925), a otta-
mu vo SSSR (1926). Vo Odesa zavr-
{il Partiska {kola, a vo Mos-
kva Vi{a partiska {kola. Se
vratil vo rodniot kraj (1936), sta-
nal sekretar na Okru`niot ko-
mitet na BKP za Pirinskiot
kraj (1937–1941), bil eden od prvi-
te partizani. Uapsen (II 1942),
osuden na smrt i obesen vo Gorno-
xumajskiot zatvor zaedno so
Stanke Lisi~kov i Vlado ^imev.
LIT.: Slav~o Vodeni~arov, Grozdan Ni-
kolov, Pirinski sokoli, SofiÔ, 1970;
BezsmÍrtnite 1922/1944, zb.: Zaginali v
borba protiv kapitalizma i fa{izma ot
Blagoevgradski okrÍg, SofiÔ. V. Jot.
Hristo
Nikolov-
Makedonski
NIKOLOV-MAKEDONSKI,
Hristo (s. Gorno Todori, Kuku{-
ko, 1885 – 5. VII 1916) – ajdutski i
~etni~ki vojvoda, revolucioner.
Progonuvan od osmanliskite
vlasti, se odmetnal vo ajdutstvo.
So svoja ~eta aktivno u~estvuval
vo osloboditelnite dvi`ewa i
borbi, najprvin vo Srpsko-tur-
skata (1876), potoa vo Rusko-tur-
skata vojna (1877–1878), a najpos-
le i vo makedonskoto revolucio-
nerno i osloboditelno dvi`ewe.
LIT.: Makedonski istoriski re~nik,
Skopje, 2000. Al. Tr.
Stefo Nikolov
Skender
(1855&1902)
- vojvoda na
Kresnenskoto
vostanie (1879)
i pretsedatel
na Narodnoto
sobranie na
Makedonija
(1880)
NIKOLOV-SKENDER, Stefo
(s. Besena, Prespansko, 1855 – ^e-
gan Planina, Lerinsko, maj 1902)
– kresnenski vojvoda, pretsedatel
na Narodnoto sobranie na Make-
donija, turski zatvornik i predi-
lindenski vojvoda na TMORO.
Kako 13-godi{nik trgnuva na ra-
bota po anadolskite grat~iwa, a
po 8 godini se vra}a vo rodniot
kraj i stanuva ov~ar vo s. V’mbel.
Cela zima vo svojata koliba go
~uva komitata Vasil @urkata.
U~estvuva vo ubistvoto na zulum-
}arot ^olak Rexep, no e nakleve-
ten i podgonet od Turcite, pa se
odmetnuva v planina i sozdava
dru`ina. Se proslavuva kako na-
roden za{titnik i uni{tuva~ na
turskite i albanskite babaiti.
Esenta so te{ki bitki zarobuva
cela turska potera i se prefrla
vo Grcija, kade {to so gr~kite
vostanici se bori vo Tesalija.
Koga razbira deka vo Kostursko
besnee, pqa~ka, ubiva i bes~esti
kesexijata Majqo-beg, toj ja sobi-
ra dru`inata i se vra}a vo Kos-
tursko, gi o~istuva zulum}arite
i so pridru`enite vojvodi Niko-
la Giza i Mihail Darda go pod-
gotvuvaat naselenieto za op{to
vostanie. Esenta, preku Mariov-
sko i Ko~ansko, se prefrla na
prezimuvawe vo Bugarija. Pro-
letta odnovo dru`inata se sobi-
ra i go razveva znameto po male-
{evskite, mariovskite i kostur-
skite planini. U~estvuva vo
Kresnenskoto makedonsko vosta-
nie (1878‡79), a potoa stanuva
pretsedatel na Narodnoto sobra-
nie na Makedonija vo Gremen-Te-
}e (1880). Vo 1883 g. zaminuva vo
Tikve{ko i go likvidira zlosto-
rikot Adem-aga od s. Gradec. Ima
silna bitka so potera kaj s. Ro`-
den i posle kaj s. Bap~ur. Se pre-
frla vo Grcija, no tuka go obvi-
nuvaat za ubistvo i 13 godini le-
`i vo gr~ki zatvor. Vo 1900 se
vra}a vo Sofija, a vo maj 1902 g.
odnovo so ~eta vleguva vo Make-
donija i zaginuva vo bitka so sil-
na turska potera kaj s. Gorni~evo
(Lerinsko) na planinata ^egan.
LIT.: M. K. CepenkovÍ, Vojvoda Stefo
Nikolov Skender, †MakedoniÔ#, II, So-
fiÔ, 12‡16. Bl. R.
Antonie
Nikolovski
NIKOLOVSKI, Antonie (s.
Smolari, Strumi~ko, 27. X 1920 –
Skopje, 15. IX 1991) ‡ istori~ar
na umetnosta, univ. profesor i
eden od prvite makedonski likov-
NIKOLOVSKI N
ni kriti~ari. Diplomiral na
Filozofskiot fakultet vo Zag-
reb (1952). Doktoriral na Filo-
zofskiot fakultet vo Skopje
(1982), kade {to bil profesor. Gi
istra`uval promenite od postvi-
zantiskoto do realisti~koto
slikarstvo (Makedonskite zogra-
fi od krajot na XIX i po~etokot
na XX v. – Andonov, Zografski i
Van|elovi}, Skopje, 1984). M. B.-P.
Blagoja
Nikolovski
NIKOLOVSKI, Blagoja (s.
Vladilovci, 2. VIII 1935 – Skopje,
14. IX 1996) ‡ operski i koncer-
ten pevec, tenor, prvenec na Ope-
rata na MNT. Peewe u~el kaj
prof. K. Trpkov, a diplomiral
solo-peewe na Muzi~kata akade-
mija vo Belgrad (prof. Cvei}).
Vo Operata na MNT dobiva an-
ga`man vo 1963 g., vo koja so ne-
kolku prekini ostanuva do 1985 g.
Vo me|uvreme pove}e sezoni ra-
boti vo [vajcarija. Vo periodot
1983‡1985 g. bil direktor na Ope-
rata i Baletot na MNT. Ostva-
ril okolu 15 naslovni ulogi od
tenorskiot fah, od koi pozna~aj-
ni se: Belmonte (Grabnuvawe od
sarajot), Almaviva (Sevilskiot
berber), Alfred @ermon (Travi-
jata), Edgardo (Lu~ija di Lamer-
mur), Lenski (Evgenij Onegin),
Vojvodata od Mantova (Rigole-
to), Nikola Karev (Ilinden).
Nastapuval i na koncertniot po-
dium so recitali i so u~estvo vo
izvedbi na vokalno-instrumen-
talni dela. Vo realizacijata na
svoite ulogi bogatiot i topol
lirski glas uspe{no go soedinuva
so scenska igrivost i {arm. Se
zanimaval i so pedago{ka dejnost
– bil nastavnik, profesor na Fa-
kultetot za muzi~ka umetnost, a
vo dva mandata i dekan na ovaa ob-
razovna ustanova. Kako solist
gostuval vo pove}e zemji vo Evro-
pa i vo SAD. F. M.
NIKOLOVSKI, Boro (Kumano-
vo, 16. VIII 1909 – Skopje, 24. IV
1991) – farmacevt. Diplomiral
Farmacija vo Zagreb (1930) i ot-
voril apteka vo Struga. Bil ~len
na Zdravstveniot odbor pri Far-
macevtskiot aktiv. Kako blizok
sorabotnik na akademikot J. Tu-
1051
N NIKOLOVSKI
cakov ja prou~uval lekovitata
flora vo Makedonija i kvalite-
tot na prehranbenite proizvodi.
Zaslu`en e za izu~uvaweto na is-
torijata na zdravstvenata slu`ba
vo Makedonija i avtor e na kniga-
ta †Prilozi za zdravstvenata
kultura na Makedonija#. L. P.-T.
Van~o
Nikolovski
NIKOLOVSKI, Van~o Niko-
lov (Negotino, 15. XI 1922 ‡ 17. III
2005) ‡ prvoborec i politi~ar,
ekonomist. Osnovno u~ili{te
zavr{il vo rodniot grad, gimna-
zija vo Gorni Milanovac i Veles,
a potoa studiral na Pravniot fa-
kultet vo Belgrad. Kako u~esnik
vo NOAVM ( od 1. V 1941) i ~len
na KPJ (od fevruri 1943), bil
uapsen i ispraten vo internacija
vo Bugarija (maj 1943 ‡ januari
1944). Povtorno se vklu~il vo
NOAVM (od 29. VII 1944) kako
borec, sekretar na MK na KPJ vo
Negotino i politi~ki komesar
na Tikve{koto voeno podra~je.
Po Osloboduvaweto zavr{il Vi-
{a politi~ka {kola vo Belgrad
i Ekonomski fakultet vo Skopje.
Bil sekretar na Op{tinski ko-
mitet i sekretar na Okoliski
komitet na KPM, rabotel vo CK
na KPM, bil direktor na Par-
tiskata {kola vo Skopje, pretse-
datel na op{tinsko sobranie,
potpretsedatel na okolisko sob-
ranie, pratenik vo Republi~ki-
ot sovet na Narodnoto sobranie
na NRM, ~len na Republi~kiot
sovet i potpretsedatel na RO na
SSM, glaven urednik na v. †Trud-
benik#, ~len na Glavniot odbor
na SSRNM, sekretar za indus-
trija i trgovija na Izvr{niot
sovet na Sobranieto na SRM,
pretsedatel na Odborot za op-
{testven plan i finansii na Re-
publi~kiot sovet na Sobranieto
na SRM. Direktor na Sojuznata
direkcija za materijalni rezer-
vi, pratenik vo Sobranieto na
SFRJ i potpretsedatel na Sojuz-
niot sobor. Po penzioniraweto
(1987) projavil `iva aktivnost
so reagirawa na aktuelnite zbid-
nuvawa vo makedonskite vesnici
i spisanija. Avtor e na nekolku
knigi.
1052
BIBL.: Formirawe i aktivnost na Mes-
noto poverenstvo na KPM vo Negotino
od april 1943 do septemvri 1944 godina,
Tikve{ijata vo NOV 1941‡1945. KPJ-
KPM vo Tikve{ijata 1939‡1945, kn. vtora,
Kavadarci‡Negotino, 1984, 171‡184; Soz-
davaweto i aktivnosta na voenozadnin-
skite organi vo Tikve{ijata vo letoto
i esenta na 1944 godina, Tikve{ijata vo
NOV 1941‡1945. Partizanski i voeni edi-
nici, kn. treta, Kavadarci‡Negotino,
1984, 373‡385; NOB bez dogmi 1941‡1942.
Kriti~ki osvrt na dosega{nata isto-
riografija, Skopje, 1997. S. Ml.
Vlastimir
Nikolovski
NIKOLOVSKI, Vlastimir
(Prilep, 20. XII 1925 ‡ Skopje, 28.
III 2000) ‡ kompozitor. Eden od
najplodnite makedonski avtori
na XX vek. Sozdal okolu 140 tvor-
bi za najrazli~ni sostavi. Osobe-
no markantni se negovite vokal-
no-instrumentalni kompozicii
(oratoriumi, kantati) i negovite
orkestarski dela. Sepak, najviso-
kite tvore~ki dostreli gi ostva-
ril na poleto na horskata muzika
i vo delata vo koi dominira ~o-
ve~kiot glas. Vo celoto svoe tvo-
re{tvo N. se inspiriral od fol-
klorot. Negovoto kompozitorsko
kredo e deka treba da se odbegnu-
vaat radikalnite postapki na mu-
zi~kata avangarda od XX vek, bi-
dej}i tie se samo izraz na tvore~-
kata nemo} i sterilnost. Tokmu
zatoa negoviot muzi~ki jazik e
umeren, ekspresiven, so potpira-
we na duhovnoto i folklornoto
podnebje na Makedonija. Se zani-
maval i so publicistika. Napi-
{al nad 30 statii, vo koi obrabo-
tuva problemi glavno svrzani so
makedonskoto muzi~ko tvore{-
tvo. Vo tekot na svojot bogat `i-
vot izvr{uval mnogu va`ni
stru~ni i op{testveni zadol`e-
nija (direktor na Operata, dekan
na FMU, pretsedatel na SOKOM
itn.). Izbran e (1981) za redoven
~len na MANU.
DELA: Serdarot, kantata (1963); ora-
toriumi: Klimentu (1966); Kirilu
(1969); Nepokor (1979); tri simfonii
(1957‡ 1975); Koncert za pijano i orkes-
tar (1978); Koncert za violina i or-
kestar (1987); Po pati{tata, vokalen
ciklus (1969); Crnila, za glas i guda~i
(1984); i dr. M. Kol.
NIKOLOVSKI, Dimitar (Taki
Daskalot) (Bitola, 1921 ‡ Oreov-
ska Korija kaj s. Oreovo, Bitol-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
Dimitar
Nikolovski
(Taki
Daskalot)
sko, 3. V 1942) ‡ politi~ki deec i
prvoborec. Zavr{il u~itelska
{kola. Po kapitulacijata na Ju-
goslavija se vklu~il vo Nacio-
nalnoosloboditelnoto dvi`ewe
predvodeno od makedonskite ko-
munisti. Bil eden od organizato-
rite na Ilindenskite demonstra-
ci vo Bitola (2. VIII 1941). Sta-
nal ~len na KP i prv ilegalec vo
Bitolsko, u~estvuval vo formi-
raweto na Prviot bitolski par-
tizanski odred †Pelister# kaj s.
Lavci (IV 1942) i bil izbran za
politi~ki komesar so partizan-
sko ime †[umski#. Zaginal vo
borbata so bugarskite sili na
progonot kaj s. Oreovo, vo Oreov-
skata Korija (3. V 1942). Negovo-
to zaginuvawe e opeano vo narod-
nite pesni.
LIT.: Voislav Ku{evski i Svetozar Nau-
movski, Dimitar Nikolovski-Taki Das-
kalot (1921‡1942), Skopje, 1998. M. Min.
\oko
Nikolovski
NIKOLOVSKI, \oko (Kumano-
vo, 17. IV 1912 ‡ Kumanovo, 7. XII
1987) ‡ akter i re`iser. Toj e
u~esnik vo formiraweto na
Gradskiot amaterski teatar vo
Kumanovo (1944) i na profesio-
nalniot teatar (1947). Ulogi:
Mojsov (†Den za odmor#); Mitke
(†Ko{tana#); Tartif, ^orbaxi
Teodos vo istoimenite dela; Axi
Trajko (†Begalka#); Spiro (†Pop
Kiro i pop Spiro#); Jerotie
(†Somnitelno lice#); Zamfir
(†Zona Zamfirova#); Sudijata
(†Takva e qubovta#); Kal~o (†Iv-
kova slava#); Pol (†Trite ange-
li#) i dr. Re`ii: †Somnitelno
lice#; †Dubrovni~ki |avol{ti-
ni#; †Mandragola# i dr. R. St.
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
NIKOLOVSKI, Ilija Dim. (s.
Pan~arevo, Berovsko, 6. VII 1948)
– general-major na ARM. Osnovno
i sredno u~ili{te zavr{il vo
Berovo, a Voena akademija na
JNA vo Belgrad i vo Saraevo. Ko-
mandirskata dol`nost ja zapo~-
nal kako potporu~nik – komandir
na vod, a podocna bil komandir na
~eta i komandant na bataljon. Vo
JNA gi zavr{il Komandno{tab-
nata akademija i [kolata za na-
rodna odbrana. Bil voen pret-
stavnik vo Ambasadata na RM vo
R. Bugarija i voen pretstavnik na
ARM vo Brisel. Bil komandant
na brigada i komandant na kor-
pus, a potoa bil penzioniran (12.
XII 2003). V. St.
Mihajlo
Nikolovski
NIKOLOVSKI, Mihajlo (Bi-
tola, 28. IX 1934 ‡ Skopje, 20. VI-
II 1994) ‡ kompozitor. Muzi~ko-
to obrazovanie go zapo~nuva vo
rodniot grad, a go prodol`uva vo
Skopje. Diplomira na Nastavno-
teoriskiot oddel na Muzi~kata
akademija vo Belgrad (1960), a vo
vremeto na studiite privatno
u~i kompozicija kaj M. Radenko-
vi}. Po diplomiraweto, e direk-
tor na Srednoto muzi~ko u~i-
li{te vo Bitola i dirigent na
horot †Stiv Naumov#. Od 1971 g.
e muzi~ki urednik vo Radio
Skopje, a naskoro profesor na
Fakultetot za muzi~ka umetnost
vo Skopje (do krajot na `ivo-
tot). Bil dekan na istata insti-
tucija. Negoviot opus bele`i de-
la od re~isi site muzi~ki rodo-
vi, me|u koi se istaknuvaat cik-
lusot †Zapisi#, za visok glas i
guda~ki orkestar (1975), i kanta-
tata †Makedonija#, za nizok glas,
recitator, me{an hor i guda~ki
orkestar (1984). B. Ort.
NIKOLOVSKI (Nikolov, Ni-
koli}, Nikolaevi~), Filip Ata-
nasov (Carigrad, ok. 1882 – ?) –
sin na pe~albari od bitolskoto
selo Bukovo, eden od najaktivni-
te ~lenovi na MNLD vo S.-Pe-
terburg (1902–1904). Po zavr{u-
vaweto na Srpskata gimnazija vo
Carigrad, od Kiev podnesuva
molba do ruskoto Ministerstvo
za prosveta (26. VIII 1901) i vo
septemvri e ve}e zapi{an na Fa-
kultetot za isto~nite jazici vo
S.-Peterburg – vrz osnova na
„pravata na pripadnicite na ju`-
noslovenskite zemji# i „na polna
svoja izdr{ka#. Poradi smrtta na
tatko mu, go moli rektorot (28. III
1902) da mu se dozvoli da otpatuva
„vo Carigrad zaradi ureduvawe
na doma{nite raboti#, no names-
to do 15 maj 1902, toj se vra}a od
Turcija na 15 avgust 1903 g. Bidej-
}i nema plateno {kolarina, mo-
li da bide prefrlen na Pravniot
fakultet vo S.-Peterburg. Po
esenskiot semestar, poradi ne-
pla}awe odnovo e isklu~en. Po
zavr{enite tri semestri na
Pravniot fakultet podnesuva
molba od Herson (oktomvri 1906),
„poradi krajno neblagoprijatni-
te klimatski uslovi za zdravje-
to#, da bide prefrlen na Harkov-
skiot univerzitet. Iako molbata
mu e prifatena, u{te na 15 de-
kemvri toj e ve}e student na Ka-
zanskiot univerzitet.
Po zada~a na MNLD, kako turski
podanik, dobiva paso{ „za slo-
bodno dvi`ewe# i zaedno so N.
Ni~ota patuvaat po Makedonija.
Od pismoto na D. ^upovski do N.
Ni~ota (17. II 1904) se doznava de-
ka F. N. e aktiven vo Drugarstvo-
to vo S.-Peterburg i deka „v nede-
la }e ~ita [referat] Fil~o (sega
toj ne e NikoliÊ, a Nikolovski)
pod naslov: ,Kakvi pri~ini gi te-
raat Rusite i voop{to pate{es-
tvenicite i etnografite da gi
sme{uvaat Makedonskite Slove-
ni so Srbite i so Bugarite’#. So-
bira folklorni materijali, pa
dve narodni pesni („Dali se ~ulo
i razbralo!# i „Tri dni se gotvi{
da odi{# od s. Bukovo, Bitolsko)
se objaveni vo prviot broj na Mi-
sirkovoto sp. „Vardar# (Odesa,
1905), kako edinstven potpi{an
avtor, pokraj redaktorot.
LIT.: D-r Bla`e Ristovski, Dimitrija
^upovski (1878–1940) i Makedonskoto
nau~no-literaturno drugarstvo vo
Petrograd, I, 1978, 237–239; istiot, Fi-
lip Nikolovski vo razvitokot na make-
donskata nacionalna misla i negovite
zapisi na narodni pesni vo Misirkoviot
†Vardar” (1905), zb.: Folklorot i etnolo-
gijata vo Bitola i Bitolsko, MANU–
DNU, Bitola, 1981, 683–695. Bl. R.
NIKOLOVSKI, Tihomir (Oh-
rid, 22. XII 1940) – grad. in`., red.
prof. na Grade`niot fakultet vo
Skopje (od 1991 do penzionirawe-
to vo 2005) po predmeti od oblasta
na metalnite konstrukcii i ispi-
tuvaweto na konstrukciite. Vo-
del pove}e nau~noistra`uva~ki
proekti, a visoki dostreli pos-
tignal na poleto na ispituvaweto
i zajaknuvaweto na konstrukcii-
te, {to go prepora~alo za nositel
na proektot finansiran od NA-
TO, so koj se saniraa i se zajaknaa
NIKOLOVSKI N
golem broj mostovi vo Makedoni-
ja. Bil pretsedatel na Dru{tvoto
na grade`nite konstruktori na
Makedonija i prv pretsedatel na
Senatot na Univerzitetot †Sv.
Kiril i Metodij#. Q. T.
Todor
Nikolovski
NIKOLOVSKI, Todor (Veles,
16. I 1902 ‡ Skopje, 28. I 2002) ‡
dramski i filmski akter i re`i-
ser, eden od osnova~ite na Make-
donskiot naroden teatar, u~esnik
vo NOV, eden od osnova~ite na
dramskata grupa †Ko~o Racin#,
formirana na slobodnata teri-
torija vo Gorno Vranovci pri
Glavniot {tab na NOV i POM.
Bil akter vo Narodnoto pozo-
ri{te vo Skopje (1919‡1941) i vo
Teatarot vo vremeto na Vtorata
svetska vojna (1941‡1944). Vo
Dramata na MNT ostavil mnogu
ulogi, nekoi od antologisko zna-
~ewe. Ulogi: Tartif i ^orbaxi
Teodos (vo istoimenite dela),
Manas (†Begalka#), @ika (†Som-
nitelno lice#), Potkaqosin
(†@enidba#), Jusuf (†Dohodno
mesto#), Akter (†Na dnoto#),
Velko (†Vejka na vetrot#), Gu{-
tanov (†Goce#), Mitre (†Parite
se otepuva~ka#) i dr. Re`ii: †Na-
roden pratenik#, †^orbaxi Teo-
dos# (zaedno so Petre Prli~ko),
†@ena~ka i ma`a~ka#, †Parite
se otepuva~ka#, †Goce# (zaedno so
Dimitar ]ostarov). Nastapuval
vo filmovite: †Mis Ston#,
†Mirno leto#, †Memento#, †Neli
ti rekov#. R. St.
Vawa
Nikolovski
-\umar
NIKOLOVSKI-\UMAR, Vawa
‡ (Bitola, 13. I 1968) ‡ kompozi-
tor i dirigent. Diplomiral na
1053
N NIKOLOVSKI
dirigirawe (prof. F. Muratov-
ski, 1992) i na kompozicija (prof.
Vl. Nikolovski, 1993) na Fakul-
tetot za muzi~ka umetnost vo
Skopje. Specijaliziral na Kon-
zervatoriumot †Nikolaj Rimski
Korsakov# vo Sankt Peterburg
(1995‡1996). Raboti kako diri-
gent vo MNT, a sorabotuval so
Makedonskata filharmonija i so
site pozna~ajni ansambli vo Ma-
kedonija. Denes `ivee i raboti vo
Feniks, SAD. Negovoto tvore{-
tvo se sostoi glavno od kamerni i
od simfoniski dela. B. Ort.
Sa{a
Nikolovski-
\umar
NIKOLOVSKI-\UMAR, Sa{a
(Bitola, 14. IV 1966) ‡ dirigent,
pretstavnik na pomladata gene-
racija visokoobrazovani make-
donski dirigenti. Na Fakulte-
tot za muzi~ka umetnost vo Skop-
je vo 1991 g. diplomiral na Odde-
lot za muzi~ka teorija i pedago-
gija, a vo 1993 g. dirigirawe
(prof. F. Muratovski). Magis-
triral (1999) na Sofiskata mu-
zi~ka akademija, a bil na specija-
lizacija vo S.-Peterburg. Imal
pove}e nastapi so ansamblite na
Operata i Baletot na MNT i so
orkestarot na Makedonskata
filharmonija. Umetni~ki rako-
voditel na nekolku kamerni an-
sambli (Sveta Sofija, Kameren
orkestar na Muzi~kata mladina
na Makedonija). Gostuval vo Bu-
garija, Romanija, Srbija. Toj e
nastavnik na Fakultetot za mu-
zi~ka umetnost vo Skopje. F. M.
Ilija
Nikolovski-
Luj
NIKOLOVSKI–LUJ, Ilija (Pri-
lep, 7. H 1913 ‡ Skopje, 1973) ‡ pe-
dagog i kompozitor. Eden od pr-
1054
vite organizatori na muzi~kiot
`ivot vo RM. Kako u~esnik vo
NOV, vo 1944 g. formiral hor i
duva~ki orkestar. Bil direktor
na Srednoto muzi~ko u~ili{te
vo Skopje (1947‡1973), kade {to
istovremeno predaval i truba.
Kako dolgogodi{en rakovoditel
na ovaa zna~ajna obrazovna insti-
tucija, dal golem pridones vo
postavuvaweto i razvojot na mu-
zi~koto obrazovanie. Od 1979 g.
patron na Muzi~ko-baletskiot
u~ili{ten centar †Ilija Niko-
lovski-Luj#. Sn. ^.-An.
NIKOLOSKA, Miroslava Ni-
kolova (Skopje, 30. X 1950) ‡ psi-
holog, univerzitetski profesor.
Diplomirala na Filozofskiot
fakultet vo Belgrad (1974), kade
{to i magistrirala (1987). Dok-
torirala na Filozofskiot fa-
kultet vo Skopje (1996). Vo 1977 g.
e izbrana za asistent na Institu-
tot za psihologija pri Filozof-
skiot fakultet vo Skopje, a od
1987 god. raboti na Pedago{kata
akademija †Sv. Kliment Ohrid-
ski# vo Skopje, kade {to e redo-
ven profesor od 2000 g. U~estvu-
vala na pove}e doma{ni i me|una-
rodni nau~ni i stru~ni sobiri, a
bila i koordinator na nekolku
me|unarodni proekti od oblasta
na obrazovanieto. Avtor e na po-
ve}e nau~ni i stru~ni trudovi od
oblasta na psihologijata na li~-
nosta, moralniot razvoj i psiho-
logijata na obrazovanieto.
BIBL.: Psiholo{kite osobini na idni-
te nastavnici (1997), Razvojna psiholo-
gija, detstvo (2002) i dr.
LIT.: †Bilten na Univerzitetot ,Sv. Ki-
ril i Metodij´#, br. 863, Skopje, 15. XII
2004. V. Arn.
Qubomir
Nikoloski
NIKOLOSKI, Qubomir (Se-
kirci, 2. IX 1947) – el. in`., d-r na
tehni~kite nauki, red. prof. na
ETF vo Skopje. Pretsedatel na
Stud. kom. za materijali za elek-
trotehnologija i dva mandata
pretsedatel na Makedonskata sek-
cija IEEE. Obrabotuval proble-
mi od oblasta na elektri~nata
izolacija, VN merewa i kvalite-
tot na elektri~nata energija.
BIBL.: Laboratoriski praktikum po
TVN (univerzitetski u~ebnik), Labora-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
toriski raboti vo TVN (skripta, koav-
tor R. Minovski) i Zbirka zada~i od TVN
– Branovi procesi na vodovite i razvod-
ni postrojki (u~ebno pomagalo, koavtor
R. Minovski).
LIT.: †Bilten na Univerzitetot ,Sv. Ki-
ril i Metodij – Skopje#, br. 843, januari
2004. Dr. R.
Petre
Nikoloski
NIKOLOSKI, Petre (Prilep,
24. II 1959) ‡ skulptor koj{to vo
80-tite godini vnesuva novini vo
plasti~niot izraz i vo upotre-
bata na materijalite. Diplomi-
ral (1984) i magistriral (1989)
na APU vo Belgrad. Od 1989 g.
`ivee i dejstvuva vo Anglija. Be-
{e pretstavnik na RM na Biena-
leto vo Venecija (1993). Vo mul-
timedijalnite proekti e moti-
viran od prirodnoto ambiental-
no okru`uvawe so akcent vrz ri-
tualot, mitot, arhetipskoto (ci-
klus Prostori – Magi~na {uma
1989 – 1999). M. B.-P.
Tome
Nikoloski
NIKOLOSKI, Tome Petrov (Kru-
{evo, 16. IX 1941) ‡ psiholog, uni-
verzitetski profesor. Diplomi-
ral na Filozofskiot fakultet
vo Belgrad (1965). Magistriral
na Univerzitetot Hal, Anglija
(1974), kade {to i doktoriral od
oblasta na industriskata psiho-
logija (1976). Na Filozofskiot
fakultet vo Skopje se vrabotil
vo 1970 g., kade {to e redoven pro-
fesor (od 1987) po predmeti od
oblasta na psihologijata na tru-
dot i statistikata vo psihologi-
jata. U~estvuval vo pove}e nau~-
noistra`uva~ki proekti. Gi ra-
kovodel proektite Makedonska
revizija na Veksleroviot indi-
vidualen test za merewe na in-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
teligencija (1987–88) i Psiho-
lo{ki faktori na profesional-
noto opredeluvawe (1992–94).
Avtor e na brojni trudovi od ob-
lasta na psihologijata na trudot,
profesionalnata orientacija,
primenata na kompjuterskata teh-
nika vo statistikata i dr.
BIBL.: Statistika vo psihologijata,
1997; Lu|eto i zanimawata, 1995, 1996;
Psihologija na trudot, 2000, 2005.
LIT.: Filozofski fakultet vo Skopje:
1920–1946–2006, Skopje, 2006, 270. V. Arn.
Aleksandar
Nikoqski
NIKOQSKI, Aleksandar (Pe},
17. III 1937) – arhitekt, univ. pro-
fesor. Diplomiral na Arhitek-
tonskiot fakultet vo Skopje
(1963), kade {to kako redoven
profesor go predava predmetot
vnatre{na arhitektura. Se zani-
mava so arhitektonsko proekti-
rawe, posebno so proektirawe
na enterieri. Proektiral objek-
ti i nadvor od na{ata dr`ava.
Pozna~ajni realizacii: motelot
†Makedonija# vo Veles (1982),
Upravnata zgrada na RIK †Si-
leks# vo Kratovo (1984), indivi-
dualna semejna ku}a †SLU# na
Vodno, Skopje (1999), enterierno
re{enie za Istoriskiot muzej na
Makedonija vo Skopje (1986), Re-
konstrukcija i vnatre{no uredu-
vawe na hotelot †Dojran# vo
Star Dojran (1993). Se zanimava
i so publicisti~ka dejnost od
oblasta na industriskiot dizajn
i revitalizacijata na stari pro-
stori. Kr. T.
Zvonimir
Nikuqski
NIKUQSKI, Zvonimir (Kuma-
novo, 15. II 1929 – Skopje, 23. VI
1998) – arhitekt i urbanist. Dip-
lomiral na Arhitektonskiot fa-
kultet pri Tehni~kata visoka
{kola vo Belgrad (1953). Se zani-
maval so urbanisti~ko planira-
we. Pogolem del od svojata pro-
fesionalna aktivnost pominal
vo Zavodot za urbanizam na Make-
donija i bil negov direktor
(1958–1989). Kako ekspert na
OON rabotel vo Peru i vo Nige-
rija. Gi izrabotil urbanisti~ki-
te planovi na Prilep (1953), na
Kriva Palanka (1956) i na nasel-
bata †^air# vo Skopje (1958);
DUP na gradskite centri za
Strumica, za Kumanovo, za Teto-
vo i za Struga. Se zanimaval i so
arhitektonsko proektirawe. Po-
zna~ajni realizacii se: Student-
skoto odmorali{te vo Ohrid i
Ugostitelskoto u~ili{te vo Ki-
~evo. Kr. T.
Metju
Nimic
NIMIC, Metju (Matthey Nei-
metz) (Wujork, SAD, 17. IX 1939) –
amerikanski diplomat. Specija-
len pratenik na pretsedatelot na
SAD Bil Klinton za Balkanot
(1994–1995); vklu~en vo pregovo-
rite me|u R Grcija i R Makedoni-
ja (mart 1994 – septemvri 1995);
po barawe na Sajrus Vens i vo
soglasnost so RG i so RM e nazna-
~en od Generalniot sekretar na
ON Kofi Anan za zamenik na
Vens (pretsedava~ na razgovorite
RG-RM) (14. XI 1997), odnosno za
li~en pratenik na Generalniot
sekretar na ON (29. XII 1999).
Podgotvuva predlozi za re{ava-
we na sporot RG–RM, obznaneti
kako oficijalen predlog na
OON (9. XI 2005).
LIT.: Tatjana Petru{evska, Analiza na
predlozite na Metju Nimic za re{avawe
na gr~ko-makedonskiot spor okolu us-
tavnoto ime na RM obznaneti kako ofi-
cijalen predlog na OON na 09.11.2005 go-
dina vo Wujork, Godi{nik vo ~est na
Strezo Strezovski, Praven fakultet
†Justinijan Prvi#, Skopje, 2006. T. Petr.
NI^A, Konstantin Naumov
(Kru{evo, 11. III 1922) ‡ hirurg.
Med. f. zavr{il vo Zagreb (1952),
a specijalizacija po hirurgija vo
Skopje (1959). Kratko vreme ra-
botel kako lekar od op{ta prak-
tika vo Kru{evo, a re~isi celiot
raboten vek, do penzioniraweto
NI^OTA N
(1987), go pominal na Hirur{ko-
to oddelenie vo Bitola. Vo 1972
stanal primarius, a vo 1985 g.
zdravstven sovetnik. P. B.
NI^A-PRENDA, Vera (Bitola,
3. II 1925) ‡ pedijatar. Po zavr{u-
vaweto medicina (1953) i speci-
jalizacija po pedijatrija vo Zag-
reb (1958), rabotela vo Detskoto
oddelenie vo Bitola, do penzio-
niraweto (3. II 1985). Vo sorabot-
ka so d-r D. Vangelov, prvi vo Ma-
kedonija primenile eksangvino
transfuzija vo terapevtski celi.
Vo 1972 g. stanala primarius, a vo
1983 g. zdravstven sovetnik. P. B.
Nikola St.
Ni~ota
NI^OTA, Nikola Steriev(i~)
(Smederevo, 29. I 1880 – Smederev-
ska Palanka, 11. VI 1950) – ~len-
osnova~ i aktivist na MNLD vo
S.-Peterburg i Moskva. Sin na
kru{evski pe~albari vo Smedere-
vo {to skoro po negovoto ra|awe
se preseluvaat vo Solun, kade {to
toj go zavr{uva osnovnoto, a vo
Srpskata gimnazija vo Carigrad
srednoto obrazovanie. Po prvata
godina na Pravniot fakultet vo
Belgrad (1901/02), koga po~nuva
hajkata protiv †makedonskiot na-
cionalen separatizam# i se zabra-
nuva †Balkanski glasnik#, N. ja
napu{ta Srbija i se prefrla na
S.-Peterbur{kiot univerzitet
(8. H 1902). Po 20 dena, kako †stu-
dent po prirodnite nauki#, e pot-
pisnik na osnova~kiot akt na
MNLD vo S.-Peterburg. Poradi
nemawe sredstva za pla}awe na
{kolarinata, toj e †osloboden od
Univerzitetot# (28. V 1903). @i-
vee vo Slovenskiot dom na
SPbSBD (15. H 1903) i u~estvuva
na predavawata na Misirkov i vo
podgotovkata na Ustavot na Dru-
garstvoto. Po mnogu molbi, dobi-
va stipendija od ruskoto MNR i e
zapi{an na Medicinskiot fakul-
tet na Moskovskiot univerzitet
(18. XI 1903). Od Moskva doa|a vo
S.-Peterburg i kako emisar na
Drugarstvoto se sre}ava so avs-
troungarskiot ambasador, a zaed-
no so F. Nikolov(ski) patuvaat po
Makedonija vo vrska so podgotov-
kite za otvorawe makedonski u~i-
li{ta. Se dopi{uva so pretseda-
1055
N NIXE
telot na MNLD D. ^upovski za
formirawe drugarstvo i vo Mos-
kva. Misirkov od Berdjansk (20. VI
1904) pi{uva: †Ni~ota mi soop-
{ti od Petrograd deka se povrzal
so Avstriskata ambasada vo Pet-
rograd. Li~no ambasadorot gledal
so golemi simpatii na na{iot
plan za razre{uvawe na makedon-
skoto pra{awe i vo taa smisla £
pi{al na svojata Vlada, od koja{-
to ~ekal odgovor. Ako ja pridobi-
eme Vladata na Avstro-Ungarija,
kako {to ima izgledi da ja imame
Rusija, toga{ lesno }e ja postigne-
me celta#. Kako medicinar e anga-
`iran vo Rusko-japonskata vojna
(1905) za suzbivawe na pegaviot
tifus na frontot.
Po diplomiraweto (1909), bidej-
}i nema pravo da ostane vo Rusija,
se vra}a na Balkanot. Po `enid-
bata vo Belgrad (1910), raboti ka-
ko lekar vo srpskata provincija.
Mobiliziran (1915), ja pre`ivu-
va golgotata na srpskata vojska
preku Albanija i preku Krf i
Solun stignuva vo @eneva (1917).
Po vra}aweto (1919) slu`buva vo
razni mesta po Srbija i Crna Go-
ra i se stacionira vo Smederev-
ska Palanka, kade {to, smetan ka-
ko †bol{evik#, te{ko ja pre`i-
vuva germanskata okupacija.
DELA: Re~nik francuskih nepraviqnih
i nepotpunih glagola, Beograd, 1931.
LIT.: Bla`e Ristovski, Dimitrija ^u-
povski (1878–1940) i Makedonskoto nau~-
no-literaturno drugarstvo vo Petrog-
rad, I, 1978, 152–157. Bl. R.
Planinata Nixe
NIXE – visoka planina vo RM
{to se nao|a vo ju`niot del, a
preku ~ij srt vodi granicata so
sosedna Grcija. Se protega vo
pravec si–jz, so najvisok vrv Kaj-
mak~alan (2.520 m), no se istaknu-
va i vrvot Nixe (2.361 m). Povr-
{inata na Nixe na na{a terito-
rija iznesuva 689 km². Na sever, od
Sele~ka Planina e odvoena so
Sko~ivirskata Klisura na Crna
Reka, na zapad e ograni~ena so
Pelagoniskata Kotlina, na jug vo
Egejskiot del na Makedonija so
Ostrovskata (Erodejskata) Kot-
lina, a na istok morfolo{ki se
nadovrzuva na planinata Kozjak.
Vo geolo{kiot sostav dominira-
1056
at prekambriskite {krilci, {to
ovozmo`uva da se razvijat fluvi-
odenudacionite procesi i obli-
ci. Nixe e edna od najbogatite
planini so {umi vo RM. [umski-
ot pojas e pretstaven so dab, buka
i iglolisni {umi. Karakteris-
ti~no e {to od podno`jeto do naj-
visokite delovi se javuvaat site
floristi~ki tipovi {to se sre-
}avaat od Sredozemjeto do Sever-
na Evropa.
LIT.: A. Stojmilov, Fizi~ka geografija na
R Makedonija, PMF, Skopje, 2003. T. And.
NI[KA SPOGODBA (1923) ‡
dogovor me|u Kralstvoto na Srbi-
te, Hrvatite i Slovencite i Buga-
rija za obezbeduvawe na granica-
ta. Dejstvuvaweto na vooru`enite
~eti na VMRO na teritorijata na
Kralstvoto vo Vardarskiot del od
Makedonija se zakanuvalo da dove-
de do voen sudir. Bugarskata vlada
bila prisilena da prifati spogo-
duvawe za obezbeduvawe na grani-
cata. Me{anata delegacija zaseda-
vala vo Ni{ (1‡17. III 1923). De-
vette protokoli od zasedanijata
na Komisijata ja pretstavuvaat
Spogodbata za bezbednost na gra-
nicata. Dogovornite strani se
soglasile deka samo so neposredno
obezbeduvawe na grani~nata lini-
ja ne mo`elo da se spre~i premi-
nuvaweto na komitskite ~eti i
dogovorile da prezemat dlabinsko
obezbeduvawe i prezemawe efi-
kasni merki za zasiluvawe na dr-
`avnata vlast vo zadninata na zag-
rozeniot del od granicata za one-
vozmo`uvawe na ~etni~ko organi-
zirawe i navleguvawe. Sekoja vla-
da samostojno gi prezemala pot-
rebnite merki. So toa bugarskata
vlada se obvrzala da vospostavi
efikasna vlast vo Pirinskiot
del na Makedonija i vo ]usten-
dilskiot kraj, kade {to bila in-
stalirana VMRO.
LIT.: Makedonija vo me|unarodnite dogo-
vori I (1913‡1940), Skopje, 2006. M. Min.
†NOV DEN# – spisanie za umet-
nost, nauka i op{testveni pra-
{awa. Prviot broj izleguva vo
oktomvri 1945 g. vo Skopje pod
Redakciskiot kolegium vo sos-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
Prvoto spisanie
za umetnost, nauka
i op{testveni
pra{awa
†Nov den#
(1945-1950)
tav: Venko Markovski, Vlado
Maleski-Tale (odgovoren redak-
tor), Bla`e Koneski, Kiro Haxi
Vasilev, Cico Popovi} i Dimi-
tar Mitrev. Izleguva sekoj me-
sec, osven juli i avgust, do krajot
na 1950 g. kako organ na Dru{tvo-
to na pisatelite na Makedonija.
Vo nego se pe~atat nau~noistra-
`uva~ki, kni`evnoistoriski i
op{testveno-politi~ki teksto-
vi, kako i pesni i raskazi, a na
krajot vo rubrikata †Kulturen
pregled# se davaat informacii
za zna~ajni manifestacii, pret-
stavi, kulturni nastani, kako
{to e i informacijata za for-
miraweto na prviot Dr`aven
univerzitet vo Skopje (noem-
vri–dekemvri 1946). Po negovoto
zgasnuvawe, kako eden vid pro-
dol`enie, vo april 1951 g. se ja-
vuva spisanieto †Sovremenost#
so Redakcija vo sostav: Kiro Ha-
xi Vasilev, Kole ^a{ule i Aco
[opov. V. M.-^.
NOV DOJRAN – naselba na zapad-
niot breg na Dojranskoto Ezero.
Na severozapad so regionalen pat
e povrzana so Valandovo, a na jugo-
istok so Kuku{ vo Republika Gr-
cija. Taa e formirana po Prvata
svetska vojna, koga do temel bil
razurnat Star Dojran. Naselenie-
to e so me{an etni~ki sostav. Vo
1961 g. ovde `iveele 1.114 `., a is-
to tolku (1.100) se registrirani i
vo 2002 g. Od niv 1.023 `. bile Ma-
kedonci, 27 Srbi, 23 Turci, 14 Ro-
mi i 11 Albanci. Ribolovot, lo-
zarstvoto i turizmot se glavni za-
nimawa. Vo naselbata ima osumgo-
di{no u~ili{te, nekolku trgov-
ski i zanaet~iski du}ani.
LIT.: Todor Kondev, Nov Dojran – izrazi-
to ribarska naselba i Star Dojran – tu-
risti~ka naselba, †Geografski razgle-
di#, kn. 4, Skopje, 1966. Al. St.
†NOV @IVOT# (Struga, maj
1945) ‡ vesnik, organ na Edinae-
settata makedonska NO brigada,
na makedonski jazik. Za~uvan e
samo eden broj umno`en na ge{-
tetner na 36 stranici. Vo nego se
zastapeni politi~ki, kulturni,
zabavni i drugi sodr`ini, a polo-
vinata od niv se posveteni na 53-
ot rodenden na J. B. Tito.
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
LIT.: D-r Boro Mokrov, Razvojot na ma-
kedonskiot pe~at i novinarstvo (od pr-
vite po~etoci do 1945 godina), Skopje,
1980, 447; D-r Boro Mokrov - M-r Tome
Gruevski, Pregled na makedonskiot pe-
~at (1885‡1992), Skopje, 1993, 141. S. Ml.
Novata zgrada na NIP †Nova Makedonija#, Skopje
†NOVA MAKEDONIJA# ‡ prv
dneven vesnik na makedonski ja-
zik ustanoven kako †dr`aven or-
gan-vesnik# so Re{enie na Prezi-
diumot na ASNOM od 2‡5 sep-
temvri 1944 g. Vo tekot na podgo-
tovkite, vo s. G. Vranovci se poja-
vil prethodnikot na vesnikot -
†Na{a hronika# so 11 broja (30
septemvri - 20 oktomvri). Prviot
broj na †Nova Makedonija# nosi
datum 29 oktomvri 1944 g. Otpe-
~aten bil vo ilegalno disloci-
ran del na skopskata pe~atnica
†Goce Del~ev# vo G. Vranovci.
Redaktor Vasil Ivanovski. Vto-
riot broj bil otpe~aten vo Bito-
la, a od tretiot (22 noemvri) se
pe~ati i izleguva vo Skopje. Go
podgotvuvala Agitaciono-propa-
gandnata komisija na CK na KPM
na ~elo so Veselinka Malinska.
Vo prvoto redakcisko jadro bile
i urednicite Dejan Aleksi} i Va-
sil Ivanovski, reporterite An|a
Veinovi} (Xuvalekovska), Drago-
qub Budimovski, Ivan To~ko, ka-
rikaturistot Vasilie Popovi}-
Cico i Bla`e Koneski so ~leno-
vi na Oddelenieto na AGIT-
PROP za prevod i redaktirawe.
Kako vrsnik, svedok i hroni~ar,
odej}i vo ~ekor so dr`avnosta,
nastanite i razvojot, vesnikot
odigral golema uloga vo afirmi-
raweto na nacionalnoto dostoin-
stvo na makedonskiot narod i ne-
goviot identitet. Po likvidaci-
jata, vo dekemvri 2003 g. brendot
na †Nova Makedonija# go otkupil
i go prodol`il kako izdava~
†ZONIK# doel-Skopje. Direktor
Zoran Nikolovski, v.d. glaven i
odgovoren urednik Aleksandar
Dimkovski. Potoa kako izdava~
se javuva †NIK Nova print#, di-
rektor Ratko S. Lazarevi}, gla-
ven urednik Aleksandar Damov-
ski, a odgovoren urednik Zoran
Andonovski. B. P. \.
†NOVA MAKEDONKA# (Polo-
`aj, Egejskiot del na Makedonija,
1. III 1948 ‡ avgust 1949) ‡ dvoja-
zi~no me-
se~no spisa-
nie, organ
na Antifa-
{isti~kiot
front na
`enite Ma-
kedonki vo
Grcija, na
makedonski
i na gr~ki
jazik. Gla-
ven urednik
bila Urani-
ja Alilo- †Nova Makedonka# (1948-1949)
mova. Ima-
lo cel da go afirmira u~estvoto
na `enite vo Gra|anskata vojna
vo Grcija.
LIT.: D-r Boro Mokrov - M-r Tome Gruev-
ski, Pregled na makedonskiot pe~at
(1885‡1992), Skopje, 1993, 147‡148. S. Ml.
NOVA SOCIJALDEMOKRAT-
SKA PARTIJA ‡ politi~ka
partija formirana pri krajot od
2005 g., so otcepuvawe od SDSM.
Na parlamentarnite izbori odr-
`ani vo 2006 g. osvoi sedum prate-
ni~ki mesta vo Sobranieto na
RM. U~estvuva vo sostavot na
Vladata na RM, zaedno so VMRO‡
DPMNE, DPA, LP, SPM, DOM
i PEI. Lider na NSDP e Tito
Petkovski, porane{en visok
funkcioner na SKM i na SDSM.
LIT.: Svetomir [kari}, Ustavno pravo,
Skopje, 2006; Gordana Siljanovska-Davkova,
Makedonske politi~ke partije kroz prizmu ideolo-
gije, Beograd, 2007. \or. Iv.
Crkvata †Sv. Petar i Pavle# vo s. Paparadi{te, Vele{ko
NOVAKOV N
Josip
Novak
NOVAK, Josip Josipov (Zagreb,
R. Hrvatska 16. X 1919) ‡ polkov-
nik, radiolog, redoven prof. na
Med. f. (od 1977). Diplomiral na
Med. f. vo Zagreb (1942), a speci-
jalisti~ki ispit po radiologija
polo`il vo Belgrad (1955). Se
usovr{uval na VMA i vo Vin~a
na seminari za radiodijagnosti-
ka, dozimetrija, scintigrafija i
primena na radioizotopi. Pres-
tojuval vo Oslo i vo Frankfurt
izu~uvaj}i dijagnosti~ki postap-
ki za rano otkrivawe na maligni-
te tumori i postradijacionite
reakcii na izotopna i telekobal-
tna terapija kaj pacientite. Gi
postavil temelite na eksperi-
mentalnata dijagnosti~ka radio-
logija. Publikuval nad 100 truda
i napi{al skripti za radiolo{-
ka za{tita i za stomatolo{ka ra-
diologija. Dolgogodi{en ured-
nik na MMP. ^len na Zdru`eni-
eto na radiolozite na Zapadna
Germanija.
IZV.: Bilten UKIM, 265. K. K.-P.
NOVAKOV‡XONGAR, \or|i (Pap-
radi{te – Veles, okolu 1900) –
protomajstor. Negovata dejnost
kako graditel se odvivala vo Ma-
kedonija, vo Bugarija, vo Grcija i
vo Srbija. Gradel glavno crkvi,
konaci i semejni ku}i. Vo Make-
donija ja izgradil crkvata †Sv.
Petar i Pavle# vo Papradi{te,
1057
N NOVAKOVI]
†Sv. \or|i# kaj Negotino (1880–
1866), †Sv. Nikola# vo [tip
(1867) i †Sv. Bogorodica# vo \u-
ri{kiot manastir (1886–1891).
Vo Bugarija gi izgradil crkvite
†Sv. Nikola# vo Berkovica
(1872); †Sv. Bogorodica# vo Lom
(1867–1894) i crkvata †Sv. Spas#
vo Sofija (1875), urnata vo Vto-
rata svetska vojna. Graditelskata
dejnost na Xongar ja sledime vo
Sersko i vo Solunsko (crkva vo
Ber), kako i vo Srbija (crkva vo
Gwilane). Naj~esta forma na
crkvite e trikorabnata bazilika.
LIT.: K. Tomovski, Makedonskite maj-
stori-graditeli vo devetnaesettiot
vek, Skopje, 2006. Kr. T.
K. Novakovi} so
negovata
bro{ura
†Makedonija
Makedoncima!
Zemqa zemqo-
radnicima!#
(1924)
NOVAKOVI], Kosta Mihajlo-
vi} (psevd. Dragosavac, Stani})
(^a~ak, Srbija, 3. VI 1889 – SSSR,
1938) – istaknat komunisti~ki
ideolog, privrzanik za samostoj-
na Makedonija. Na rabotni~koto
dvi`ewe mu pristapil vo 1903 g.
kako gimnazijalec. Vo 1919 g. bil
~len na KPJ i zazemal rakovodna
funkcija. Bil pratenik vo Par-
lamentot od makedonskata izbor-
na edinica (1919–1920). Vo 1924 g.
ja publikuval bro{urata †Make-
donija na Makedoncite, zemjata
na zemjodelcite#, koja vedna{ bi-
la zapleneta, a toj osuden na
{estmese~en zatvor. Ja osudil
raspar~enosta na Makedonija i se
zalagal za slobodna obedineta
Makedonija kako faktor za mi-
rot na Balkanot.
LIT.: Evropa za Makedonija. Istaknati
evropski intelektualci za makedonsko-
to nacionalno pra{awe (1925–1929). Iz-
bor i predgovor d-r Orde Ivanoski, Skop-
je, 1991. O. Iv.
NOVAKOVI], Stojan ([abac,
Srbija, 1. XI 1842 – Ni{, 18. II
1915) – srpski nau~nik, politi-
~ar i dr`avnik – minister i pre-
mier na srpskata vlada, ambasa-
dor (Carigrad, Pariz, S.-Peter-
burg i London), potpisnik na
Londonskiot miroven dogovor so
Turcija (1913); univerzitetski
1058
Stojan
Novakovi}
profesor i akademik; filolog,
istori~ar i istori~ar na lite-
raturata. Eden od ideolozite (po
primerot na P. R. Slavejkov 20
godini pred toa) za srbiziran
makedonski jazik vo u~ebnicite
(bukvar i ~itanka), pe~ateni vo
Carigrad (1888–1891), za olesnu-
vawe na prodorot na zadocnetata
srpska propaganda vo Makedoni-
ja. Aktiven zastapnik na golemo-
srpskata teza vo politi~kata po-
lemika okolu karakterot i pri-
padnosta na makedonskiot jazik,
folklor, etnografija i isto-
rija.
LIT.: Bla`e Ristovski, Ulogata na make-
donskiot jazik vo formiraweto i razvi-
tokot na nacionalnata svest (so pose-
ben osvrt na †makedonizmot# na Stojan
Novakovi}), †Prilozi#, XXII, 1–2, OLLN
MANU, Skopje, 2002, 39–56. Bl. R.
NOVAKOVI]-^ARDAKLIJA,
Petar (Leunovo ‡ Belgrad, 1808)
‡ u~esnik vo dobrovole~kite od-
redi (frajkori) vo Avstrisko-
turskata vojna vo 1788‡1791 g. ka-
ko komandir na ~eta. U~estvuval
vo Prvoto srpsko vostanie i bil
doverliva li~nost i li~en prija-
tel na Kara|or|e Petrovi}. Vo
diplomatska misija patuval vo
Sankt-Peterburg i bil ~len na
Pravitelstvuju{~iot sovet serb-
ski. Posmrten govor mu odr`al
Dositej Obradovi}.
LIT.: D-r Du{an Panteli , Ko~ina Kraji-
na, Beograd, 1930; Prota Mateja Nenado-
vi}, Memoari, Skopje, 1954. M. Zdr.
NOVACI – selo vo Bitolsko. Se
nao|a vo isto~niot del na Bitol-
sko Pole, od dvete strani na Si-
nevirska Reka, na nadmorska vi-
so~ina od okolu 580 m. So regio-
nalen pat na zapad e povrzano so
Bitola. Toa e naseleno so Make-
donci (1.283 `.). Naselenieto se
zanimava so odgleduvawe `itni i
industriski kulturi ili e vrabo-
teno vo rudnikot za jaglen †Suvo-
dol# i vo termoelektranata †Bi-
tola#, koi se nao|aat vo blizina
na seloto. N. e sedi{te na op{ti-
na {to zafa}a povr{ina od
75.353 ha i ima 41 naseleno mesto
so 3.549 `. Vo seloto postojat
osumgodi{no u~ili{te i zdrav-
stvena stanica. Al. St.
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
NOVGORODSKI (KUPRIJA-
NOVSKI) LISTOVI – v. frag-
menti na kirili~ki staroslo-
venski tekstovi od makedonsko
poteklo.
Nenad
Novkovski
NOVKOVSKI, Nenad (Kriva
Palanka, 14. V 1958) – fizi~ar,
red. prof. na PMF (2001). Diplo-
miral na PMF (1980), magistri-
ral na ETF (1985) vo Belgrad i
doktoriral na PMF (1990) so te-
ma za dobivawe so brza termi~ka
postapka na ultratenki oksinit-
ridni filmovi so optimalen die-
lektri~en integritet. Specija-
liziral vo Lozana. Objavuval
trudovi za tenkite polusprovod-
ni~ki filmovi, solarnite }elii
i dr., vo stranski i vo doma{ni
spisanija. Odr`uval nastava
glavno po predmetite fizika na
kondenzirana materija i merewa
vo fizikata. Opremil laborato-
rija za precizni elektri~ni me-
rewa. Dvapati bil izbran za {ef
na Institutot za fizika (1993–
1997), i tripati za minister za
obrazovanie i nauka vo vladi
predvodeni od VMRO-DPMNE
(1998–2002).
LIT.: Prirodno-matemati~ki fakul-
tet – Skopje 1946–1996, Skopje, 1996, str.
180; 60 godini Prirodno-matemati~ki
fakultet – Skopje, Skopje, 2006, str.
176‡177. V. Ur.
Novo Selo, Strumi~ko
NOVO SELO – naselba vo Stru-
mi~ko. Se nao|a vo krajniot isto-
~en del na Strumi~ko Pole, od
levata strana na r. Strumica, na
nadmorska viso~ina od okolu 235
m. Niz seloto pominuva magistar-
lniot pat M–6, koj na zapad go po-
vrzuva so Strumica, a na istok so
Petri~ vo Bugarija. Toa e nasele-
no so Makedonci (2.756) i mal
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
broj Srbi (11). Naselenieto se
zanimava so odgleduvawe rano-
gradinarski kulturi. N. S. e se-
di{te na op{tina, koja zafa}a
povr{ina od 23.783 ha, a ima 16
naseleni mesta so 11.567 `. Vo se-
loto postojat osumgodi{no u~i-
li{te, zdravstvena i policiska
stanica. Al. St.
NOVOOTVORENI UNIVER-
ZITETI I EKONOMSKI FA-
KULTETI. Vo vremeto na tran-
zicijata od socijalisti~ka kon
pazarna ekonomija i parlamen-
tarna demokratija, vo na{ata
zemja se osnovaa nekolku novi
univerziteti, vo ~ii ramki, kako
organizacioni edinici, rabotat
i ekonomski fakulteti. Toa se
slednive univerziteti/ekonom-
ski fakulteti: Univerzitetot na
Jugoisto~na Evropa vo Tetovo
([tulov univerzitet), Evropski-
ot univerzitet vo Skopje, Dr`av-
niot univerzitet vo Tetovo, Ame-
rikanskiot kolex vo Skopje, Wu-
jork kolexot vo Skopje, Wujork
univerzitetot vo Skopje, Fakul-
tetot za biznis i administracija
vo Skopje, Fakultetot za turizam
vo Skopje, Me|unarodniot bal-
kanski univerzitet vo Skopje (vo
osnovawe), Dr`avniot univerzi-
tet †Goce Del~ev# vo [tip i dr.
Od spomnatite univerziteti i
ekonomski fakulteti so svojata
aktivnost se izdvojuvaat: Univer-
zitetot na JIE vo Tetovo, Evrop-
skiot univerzitet vo Skopje i
Dr`avniot univerzitet vo Teto-
vo. Univerzitetot na JIE vo
Tetovo e osnovan kako privaten
univerzitet (2001). Toj se sostoi
od pet fakulteti: Praven, Biz-
nis-administracija, Javna admi-
nistracija, Komunikaciski nau-
ki i tehnologii i Pedago{ka i
metodolo{ka obuka. Isto taka,
vo sostavot na ovoj univerzitet
rabotat i dve vi{i {koli. Pok-
raj dodiplomskite studii, Uni-
verzitetot na JIE organizira i
postdiplomski studii. Vo negov
sostav rabotat i nekolku centri,
Univerzitetot na JIE vo Tetovo
vo koi se realizira nau~noistra-
`uva~ka, edukativna i aplika-
tivna dejnost, kako i eden insti-
tut od oblasta na `ivotnata sre-
dina i zdravstvoto. Univerzite-
tot sorabotuva so doma{ni i so
stranski univerziteti, a posebno
so univerziteti od SAD, Franci-
ja, Albanija i od dr. zemji. Vo ne-
govoto finansirawe u~estvuvaat
i OBSE, EU i SAD. Evropskiot
univerzitet vo Skopje e osnovan
kako privaten univerzitet. Toj
postoi kako eden od sledbenicite
na Fakultetot za op{testveni
nauki (FON) vo Skopje, formi-
ran vo 2001 g. Imeno, vo tekot na
2006 g. Evropskiot univerzitet
se podeli na dva dela: Evropski
univerzitet – Skopje i Fakultet
za op{testveni nauki – Skopje.
Vo ramkite na Evropskiot uni-
verzitet postojat pet fakulteti:
Fakultet za ekonomski nauki,
Fakultet za informatika, Fa-
kultet za art i dizajn, Fakultet
za javna administracija i Fakul-
tet za komunikologija (komuni-
kacii i mediumi). Fakultetot za
ekonomski nauki organizira do-
diplomska nastava na dve nasoki:
bankarski menaxment i marke-
ting-menaxment. Evropskiot uni-
verzitet vo Skopje sorabotuva so
pove}e univerziteti od zemjata i
od stranstvo. Dr`avniot univer-
zitet vo Tetovo e osnovan so po-
seben zakon (2004), kako visoka
nastavno-nau~na i obrazovna in-
stitucija. Vo negovite ramki ra-
botat pet fakulteti: Fakultet za
prirodni nauki, Ekonomski fa-
kultet, Politehni~ki fakultet,
Fakultet za humani nauki i umet-
nost i Praven fakultet. Vo tek
se podgotovkite i za organizira-
we postdiplomski studii. Na
ovoj univerzitet rabotat i tri
nau~noistra`uva~ki instituti.
Vo dosega{noto rabotewe DU vo
Tetovo potpi{al pove}e dogovo-
ri za sorabotka so univerziteti
vo zemjata i vo regionot. Toj so-
rabotuva i so univerziteti od Ev-
Privatniot fakultet za Op{testveni nauki (FON) vo Skopje
NORMANI N
ropa (Slovenija, Germanija,
[vajcarija i dr.) i od SAD. Uni-
verzitetot ~lenuva vo Unijata na
evropskite univerziteti.
IZV.: Internet i dokumenatacijata od od-
delni univerziteti. M. S.
NOVOTNI, Qubi{a Antoniev
(Skopje, 21. VIII 1936) ‡ nevropsi-
hijatar, redoven prof. na Med. f.,
osnovopolo`nik na sovremenata
sudska psihijatrija vo RM. Med.
Qubi{a
Novotni
f. zavr{il vo Skopje (1962), spe-
cijalisti~ki ispit (1969), a habi-
litacija (1978) od oblasta na fo-
renzi~nata psihijatrija. Vo per-
iodot 1964‡2001 g. bil vraboten
na Nervnata klinika. Toj e poz-
nat sudski forenzi~ar i avtor na
pove}e monografii od ovaa ob-
last. Napi{al pove}e od 100 na-
u~ni i stru~ni truda.
BIBL.: Medicinsko ve{ta~ewe vo par-
ni~na postapka, Skopje, 1981; Sudski psi-
hijatriski ve{ta~ewa – delovna sposob-
nost, Skopje, 1984; Sudska psihijatrija –
odbrani temi, Skopje, 1990; Sudska psi-
hijatrija, Skopje, 1988. Il. X.
NORAK (Norakos) – star pajonski
grad. Spomnat kaj Stefan Vizan-
tiski zaedno so pajonskite grado-
vi Amidon, Dober i Bimaz. Drugi
podatoci nema, nitu pak e loci-
rana negovata mestopolo`ba.
LIT.: E. Petrova, Pajonija, Skopje, 1999.
K. M.-R.
NORMANI – severnogermanski
(skandinavski) plemiwa. Preze-
male pqa~ka~ki i kolonizator-
1059
N NO[PAL
Normanska kowica pred napad (1066)
ski pohodi, formirale svoi dr-
`avi vo Anglija (XI–XII v.), Ju`-
na Italija i na Sicilija (1130).
Vo Makedonija navleguvale vo XI
(1081–1084 i 1096/1097) i vo XII v.
(1107/1108; a vo 1185 – go osvoile
Solun).
LIT.: Ch. Gravett, and D. Nicolle, The Nor-
mans: Warrior Knights and their Castles, Ox-
ford, 2006; T. Rowley, The Normans, Glouces-
tershire, 2004. B. Petr.
Aleksandar
No{pal
NO[PAL, Aleksandar Todev
(Skopje, 8. XI 1945) – ma{inski in-
`ener, diplomiral vo 1969 g. na
Elektroma{inskiot fakultet vo
Skopje. Magistriral vo 1974 g. na
Univerzitetot vo Ajova, SAD,
doktoriral vo 1980 g. na Univer-
zitetot vo Belgrad. Vraboten e na
Ma{inskiot fakultet vo Skopje,
a od 1986 g. e redoven profesor. Vo
periodot 1986–1991 g. e zamenik na
pretsedatelot na Republi~kiot
komitet za nauka, tehnolo{ki
razvoj i informatika. Ima obja-
veno pove}e od 180 nau~ni i stru~-
ni trudovi, proekti, studii, re-
cenzii, publikuvani vo zemjata i
vo stranstvo. Prestojuval vo pove-
}e univerziteti i nau~ni institu-
cii. Toj e ~len na pove}e profesi-
onalni zdru`enija i tela. Sl. A.
NUMERUS (1975) & spisanie za
popularizacija na matematikata
me|u u~enicite od osnovnoto ob-
razovanie. Izleguva po ~etiri
broja godi{no (120 broja zaklu~-
no so 2005). Prv glaven urednik
(1975&1990) bil D. Kova~ev
(1925&2001). Za potrebite na ma-
temati~kite {koli i natpreva-
rite po matematika za osnovcite
izleze serija knigi pod imeto
†Numerusova biblioteka#. N. C.
NUNKOV, Konstantin (gr. ^ir-
pan, Bugarija, 21. V 1878 ‡ s. Kut-
libeg, Kumanovsko, 20. II 1905) ‡
vojvoda na TMORO, Bugarin. Sta-
nal ~len na TMORO (1894), a po-
1060
toa so ~eta na VMK (1895) premi-
nal vo Makedonija i u~estvuval
vo Melni~koto vostanie (1895).
Potpadnal pod ideite na anar-
hizmot. ^etiri godini bil vojvo-
da na ~eta na TMORO vo Makedo-
nija i Odrinsko (1900‡1904). Vo
Ilindenskoto vostanie (1903)
predvodel ~eta vo Dedeaga~ko i
\umurxinsko. Potoa dejstvuval
kako kumanovski okoliski vojvo-
da. Zaginal vo borba so osmanlis-
kata vojska.
BIBL.: Vzrivnite veÈestva i tÔhnoto
upotreblenie, SofiÔ, 1902.
LIT.: Makedonska galeriÔ. Ilinden
1903‡1922, kn. 2, SofiÔ, 1922, 132; S. Avra-
mov, Konstantin Nunkov, †IlÓstraciÔ
Ilinden#, № 3, 7‡9, SofiÔ, 1931/1932; Bu-
gari ‡ soborci na Goce. Vnukata na Goce
Del~ev, baba Lika ^opova-Jurukova ka-
`uva za direktnoto u~estvo na golem
broj Bugari vo makedonskoto revolucio-
nerno dvi`ewe, †Gocevi denovi ‡ Pesna
za Goce 1981#, VII, 7, Skopje, 7. II 1981,
17‡18. S. Ml.
Sefedin
Nuredini
NUREDINI, Sefedin (Kumano-
vo, 24. I 1953) ‡ akter. Diplomi-
ral na Otsekot za dramski akteri
na Visokata muzi~ka {kola vo
Skopje (1978). ^len i direktor na
Albanskata drama vo Teatarot na
narodnostite vo Skopje (1991‡
1995) i generalen direktor na Te-
atarot na narodnostite (2000‡
2003). Ulogi: Sokole (†Golemata
voda#); Poru~nikot (†Da se spasi
nade`ta#); Zelkarot (†Surati#);
Prometej (vo istoimenoto delo);
Gertner (†Sauna#); Tusen (†Do`d
vo Uertomonto#). R. St.
Xorxo
Nurixani
NURIXANI, Xorxo (1892 ‡
Rim, Italija, 1981) ‡ italijanski
pisatel, istori~ar, publicist,
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
novinar. Me|u dvete svetski voj-
ni `iveel vo Sofija i odr`uval
brojni kontakti so razni krugovi
od makedonskata emigracija vo
Bugarija, poddr`uvaj}i gi ten-
denciite na VMRO(Obedineta)
kako vode~ki faktor vo politi~-
kite borbi vo toj period. Po Vto-
rata svetska vojna `ivee vo Ita-
lija. Avtor e na brojni knigi za
makedonskoto pra{awe (†Make-
donija v~era i denes#, †Makedon-
skiot genij niz vekovite# i dr.)
Vo 1967 g., zaedno so Naum Kita-
novski, vo Rim izdal †Italijan-
sko-makedonski re~nik#. Inici-
jator e na pove}e proekti vo
plodnata italijansko-makedon-
ska kulturna i politi~ka sora-
botka. G. T.
NURKA^I (Podicipedidae) ‡ fa-
milija na mali, do sredno golemi
vodni ptici {to pravat gnezda na
vodnata vegeta-
cija i mo`at da
nurkaat na dla-
bo~ina do 30 met-
ri. Kaj nas se re-
gistrirani 4 vi-
da: golem nurka~
(Podiceps cristatus),
crvenovrat nur- Golem
ka~ (Podiceps gri- nurka~
segena), crnovrat nurka~ (Podiceps
nigricollis) i mal nurka~ (Tachybap-
tus ruficollis).
LIT.: Birds in Europe: population estimates,
trends and conservation status, †BirdLife Internati-
onal Conservation Series#, 12, Cambridge, 2004; C.
Harrison, An Atlas of the Birds of the Western Pala-
earctic, Glasgow, 1982. Sv. P. - V. Sid.
NURKA^I, MORSKI (Gaviidae)
‡ familija {to opfa}a vkupno
~etiri vida vodni ptici, koi se
gnezdat vo severnite predeli, a
prezimuvaat vo umerenata zona.
Kaj nas, vo tekot na zimata se re-
gistrirani dva vida: crnogu{est
morski nurka~ (Gavia arctica) i cr-
venogu{est morski nurka~ (Gavia
stellata).
LIT.: Birds in Europe: population estimates,
trends and conservation status, †BirdLife Internati-
onal Conservation Series#, 12, Cambridge, 2004; C.
Harrison, An Atlas of the Birds of the Western Pala-
earctic, Glasgow, 1982. Sv. P. - V. Sid.
NUTRII (Myocastoridae) ‡ fami-
lija sredno golemi `ivotni od
redot gloda-
ri (Rodentia).
Vo Evropa i
kaj nas e pri-
suten eden
vid nutrija
(Myocastor coy- Nutrija
pus).
LIT.: S. Petkovski ‡ B. Krystufek, Cica-
~i na Makedonija, Skopje, 1998; A. J. Mit-
chell-Jones, G. Amori, W. Bogdanovicz, B. Kry-
stufek, P. J. H. Reijnders, F. Spitzenberger, M.
Stubbe, J. B. M. Thissen, V. Vohralik, J. Zima,
The Atlas of European Mammals, London-San
Diego, 1999. Sv. P. - V. Sid.

OBERHOFER, Branko J. (Kri-
`evci, Hrvatska 18. XI 1913 ‡ Zag-
reb, Hrvatska 4. V 1985) ‡ hirurg,
redoven profesor na Med. f. vo
Skopje. Bil direktor na Hirur-
Branko
Oberhofer
{kata klinika (1954‡1956). Os-
nova~ na torakalnata i kardio-
hirurgijata (1954), izvel prvi
operacii na srce vo RM. Hirur-
gijata ja podelil po oblasti i
sozdal soodvetni oddeli, me|u
koi i anesteziologija so inten-
zivna nega. Al. Stavr.
OBLAGORODUVAWE NA [UM-
SKITE DRVJA – nau~na discip-
lina {to gi prou~uva i gi razra-
botuva principite i metodite za
izbor i za sozdavawe {umski drv-
ja i grmu{ki so podobreni osobi-
ni, koi so svojot prirast, kvali-
tet i estetski izgled }e gi zado-
volat potrebite na ~ovekot, no i
na {umskoto stopanstvo, horti-
kulturata, turizmot, zemjodels-
tvoto i na drugi stopanski gran-
ki. So oblagoroduvaweto na {um-
skite drvja se menuva nivnata ge-
netska konstitucija, taka {to po-
dobrenite genotipovi i nivnite
populacii pretstavuvaat oblago-
rodeni †kulturni“ hibridi ili
rasi. Oblagoroduvaweto ne e sa-
mo pronao|awe i sozdavawe nov
genotip ili rasa tuku i nivno
prou~uvawe, izbor i razrabotka
na najpogodna odgleduva~ka teh-
nika. Odgleduva~kite iskustva i
soznanijata od razni oblasti na
biologijata, posebno od geneti-
kata, se pojdovnite osnovi na
ovaa nau~na disciplina. Osnov-
nite metodi na oblagoroduvawe-
to se: selekcija, hibridizacija i
O
mutacii. So selekcijata se izbi-
raat, se konzerviraat, kontroli-
rano se opra{uvaat i se multip-
liciraat najdobrite genotipovi
{to gi sozdala prirodata vo ram-
kite na nivnite populacii. Se-
lekcijata mo`e da bide individu-
alna ili masovna. Hibridizaci-
jata pretstavuva vkrstuvawe na
individui so razli~ni nasledni
svojstva so cel da se dobie hibrid
so pozitivna kombinacija na svoj-
stva. Vo zavisnost od toa kako
nastanala, hibridizacijata se de-
li na: spontana, supspontana i
kontrolirana, a vo zavisnost od
genetskata srodnost na individu-
ite {to se vkrstuvaat na: vnatre-
vidova (intraspecies), me|uvidova
(interspecies) i me|urodova (interge-
nus). Mutaciite pretstavuvaat
promeni vo genetskata konstitu-
cija na individuite. Vo zavisnost
od toa kako nastanale, se delat na
prirodni (spontani) i ve{ta~ki
(inducirani).
LIT.: Aleksandar Andonoski, Genetika
so oblagoroduvawe na {umskite vidovi
drvja (u~ebnik), Skopje, 1994. Al. And.
Vatroslav
Oblak
OBLAK, Vatroslav (Ignacij)
(Celje, 15. V 1864 – Qubqana, 15.
IV 1896) ‡ slovene~ki i avstriski
slavist. Vo rodnoto mesto u~el
gimnazija, maturiral vo Zagreb, a
studiral vo Viena sporedbena i
slovenska filologija (1886–1891).
Zaintrigiran od tezata za make-
donskoto poteklo na staroslo-
venskiot jazik, kon krajot na 1891
zaminal za najju`nata to~ka na
slovenskiot svet – Solun. So svo-
eto istra`uvawe uspeal da ja pot-
vrdi makedonskata teorija, (pr.,
so prisustvoto na nazalnite gla-
sovi). Osven od Solunsko, toj (od
nomadi – sto~ari) zapi{al mate-
rijal i od Debarsko. Ima objave-
no pove}e raboti, no najzna~ajni
se †Makedonskite studii# {to se
pojavija posmrtno (1896). Iako
te{ko se snao|al vo mre`ata od
propagandite od sosednite zemji,
sepak vo knigata se sre}avaat i
sogleduvawa {to indirektno upa-
tuvaat na sfa}aweto za posebnos-
ta na makedonskiot jazik.
LIT.: Vatroslav Oblak, Makedonski stu-
dii (Dragi Stefanija, Pridru`na beseda,
3-12), Qubq., 1994. K. P.
OBLA^NOSTA VO MAKEDO-
NIJA ‡ obla~nosta vo Makedo-
nija se sledi vizuelno so procen-
ka na pokrienosta na neboto so
oblaci vo tri klimatolo{ki
termini vo tekot na denot, na 34
meteorolo{ki stanici. Obla~-
nosta se sledi i na 12 meteoro-
lo{ki stanici so profesional-
ni nabquduva~i sekoj ~as, dobi-
vaj}i dneven od na obla~nosta.
Najgolema obla~nost vo tekot na
godinata ima vo mesecot dekem-
vri so vrednosti {to se dvi`at
vo granici od 6,0 do 7,0 desetini.
Najvedar mesec e avgust so sredna
obla~nost od 2,0 desetini vo Sve-
ti Nikole, 2,3 desetini vo Stru-
mica, 2,4 desetini vo Nov Dojran
do 4,4 desetini na Solunska Gla-
va. Najmala obla~nost ima vo
Gevgelisko-Valandovskata kot-
lina so vrednost od 4,5 desetini.
LIT.: Angel Lazarevski, Klimata vo Ma-
kedonija – vrne`ite vo SR Makedonija,
„Geografski razgledi#, kn. 8-9, Skopje
1971; Pece Ristevski, Klimata vo R. Ma-
kedonija, Skopje, 1998. M. Z.
OBLE[EVO – selo vo Ko~an-
sko. Se nao|a vo ramniot del na
Ko~anskata Kotlina, od desnata
strana na Ko~anska Reka, na nad-
morska viso~ina od 305 m. Niz
nego pominuva magistralniot
pat M–5, koj na istok go povrzuva
so Ko~ani, a na zapad so [tip.
Toa e naseleno so Makedonci
(1.131 `.). Naselenieto se zani-
mava so odgleduvawe industri-
ski i gradinarski kulturi i
oriz. O. e sedi{te na op{tina
(zaedno so s. ^e{inovo), koja za-
fa}a povr{ina od 13.220 ha, ima
O OBOZNA
14 naseleni mesta so 7.490 `. Vo
O. postoi osumgodi{no u~ili{-
te, zdravstvena stanica, sto~en
pazar i fabrika za prerabotka
na oriz. Al. St.
Pogled kon ezeroto Grat~e od vrvot Jastrebnik
na planinata Obozna
OBOZNA – srednovisoka plani-
na vo isto~niot del na RM so naj-
visok vrv Jastrebnik (1.278 m).
Ima meridijanski pravec na pro-
tegawe sever–jug so dol`ina na
planinskiot greben od 9,5 km. Se
nao|a pome|u Ko~anskata Kotli-
na na zapad i Razlove~kata Kli-
sura na istok preku koja se probi-
va rekata Bregalnica, oddeluvaj-
}i ja Obozna od planinata Bejaz
Tepe (1.314 m). Od jug so Kalu|er-
ska Reka i prevalot Obozna (933
m) e odvoena od planinata Pla~-
kovica, a so prevalot Merilov
Rid na sever e odvoena od plani-
nata Golak. Svojot dene{en iz-
gled planinata go dobila so neo-
tektonski dvi`ewa vo krajot na
pliocenot i vo po~etokot na ple-
istocenot. Geolo{kiot sostav e
pretstaven so gnajsevi, krista-
lesti {krilci i graniti. Po{u-
menosta e slaba, no i pasi{tata
ne se prostrani. T. And.
OBO^KI, Janko Borisov (De-
bar, 20. X 1935) ‡ hirurg, nevrohi-
rurg, primarius. Bil direktor na
Gradskata op{ta bolnica vo
Skopje (1970‡1986). Osnoval Nev-
rohirur{ko oddelenie vo Grad-
skata bolnica vo Skopje (1973).
Bil republi~ki (1988‡1991) i so-
juzen minister za zdravstvo
(1986‡1988). Al. Stavr.
OBRAZOVANIETO VO MA-
KEDONIJA – procesot na obra-
zovanieto vo Makedonija ima
dolga istorija i raznoviden raz-
vitok.
Obrazovanieto vo sredniot vek –
prvite u~ili{ta na slovenskata
crkovna pismenost i obrazovanie
vo Makedonija. So doseluvaweto
1062
T. Serafimovski: Sv. Kiril i Metodij
na Slovenite na makedonskite
prostori (VI i VII v.) zapo~nuvaat
procesi na prisposobuvawe na
noviot na~in na `iveewe, so vos-
Raskopki na Plao{nik, kade {to bil Klimentoviot kni`evno-kulturen centar vo Ohrid
postavuvawe na odnosi so staro-
sedelcite i so Vizantija. Prifa-
}aweto na hristijanstvoto (po-
krstuvaweto zavr{uva vo IX v.)
imalo posebno zna~ewe za razvo-
jot na kulturata i prosvetata na
makedonskite Sloveni. Toa ja
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
ovozmo`ilo i pojavata na pisme-
nosta i na prvite u~ili{ta, bla-
godarenie na solunskite bra}a
Kiril i Metodij i na nivnite
u~enici. Prvite u~ili{ta na
slovenskata crkovna pismenost i
obrazovanie vo Makedonija se po-
javile vo vtorata polovina na IX
v.. Me|u najpoznatite bilo u~i-
li{teto na Kliment Ohridski,
osnovano vo 886 g. vo oblasta Kut-
mi~evica, so sredi{te vo Devol.
Se razvilo vo zna~aen centar za
{irewe na slovenskata pisme-
nost i kultura. U~ili{teto se
sostoelo od dva oddela: elementa-
ren i goren. Vo prviot se u~elo
~itawe, pi{uvawe, molitvi i cr-
kovni pesni, a vo vtoriot – delo-
vi od hristijanskoto u~ewe, `i-
tijata na svetcite, crkovniot
red, propovedite i sl. i se pod-
gotvuvale sve{tenici, odnosno
propovednici na hristijanskoto
u~ewe. Vo obemnata rabota i bla-
gorodnoto delo na Klimenta mu
pomagale najdobrite u~enici.
U~ili{teto go zavr{ile nad
3.500 u~enici, koi potoa ja {ire-
le slovenskata pismenost, otvo-
raj}i novi, (v.) ]elijni u~ili{-
ta. Vospostavuvaweto na Ohrid-
skata patrijar{ija, vo vremeto
na carot Samuil, koga makedon-
skata dr`ava bila najgolema i
najmo}na, pozitivno dejstvuvalo
vrz sozdavaweto na crkovnata
kni`evnost i vo razvojot na cr-
kovnoto obrazovanie i prosveta.
Do po~etokot na XIII v. e sozdade-
na bogata crkovna kni`evnost
(psaltiri, apostoli, hagiogra-
fii i dr.), koja svedo~ela za us-
pe{nata rabota na (v.) Manas-
tirskite }elijni u~ili{ta.
LIT.: H. Polenakovi}, Vo mugrite na slo-
venskata pismenost, Skopje, 1973. K. Kamb.
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Obrazovanieto vo vremeto na
turskata vlast (XV–XVII v.) – per-
iod po kone~noto potpa|awe na
Makedonija pod turska vlast
(1395), koga mo`nostite za razvoj
na {kolstvoto i prosvetata bile
mo{ne nepovolni. @ivotot na
makedonskoto naselenie (rajata)
bil pretvoren vo borba za samoo-
dr`uvawe. Uslovite za rabota na
(v.) ]elijnite u~ili{ta zna~i-
telno se vlo{ile i poradi dejs-
tvuvaweto na Carigradskata pat-
rijar{ija, koja, kako priviligi-
rana institucija vo Otomanskata
Imperija, go nametnuvala gr~ki-
ot jazik vo u~ili{tata i vo bo-
goslu`bata. No i vo takvi uslovi
manastirite uspeale da ja za~uva-
at staroslovenskata pismenost i
tradicija. Tie raspolagale so
sopstveni biblioteki i ja pro-
dol`uvale tradicijata na prepi-
{uvaweto stari rakopisi i kni-
gi. Vo XVI i XVII v. vo Makedoni-
ja imalo 44 manastiri. Ukinuva-
weto na Ohridskata arhiepisko-
pija (1767) otvorilo prostor za
zgolemeno vlijanie na Carigrad-
skata patrijar{ija i za silni
pritisoci vrz slovenskata pros-
vetna tradicija, organizirana po
manastirite, crkvite i u~ili{-
tata. Postepeno se uni{tuvalo s¢
{to bilo slovensko. I pokraj
toa, }elijnite u~ili{ta ja pro-
dol`uvale svojata rabota. Posto-
ele i u~ili{ta za muslimanskite
deca (turski i islamizirani).
Onie za po~etno obrazovanie bi-
le narekuvani mektebi, a u~i-
li{tata vo koi se podgotvuval
verski kadar za mektebite i za
{erijatskite sudovi se vikale
medresi. Medresite bile sredni
u~ili{ta. Najpoznato takvo u~i-
li{te (osnovano vo Skopje vo
1440 g.) bilo Isak-begovata med-
resa. Vo XVII v. vo Skopje imalo 6
medresi, vo Bitola 9, vo Ohrid 2
i po 1 vo drugite pogolemi mesta.
LIT.: R. Kantarxiev, Istorija na obra-
zovanieto i prosvetata vo Makedonija,
Skopje, 2002. K. Kamb.
Obrazovanieto vo Makedonija vo
XIX i po~etokot na XX vek ‡ po-
sebno zna~aen period za razvojot
na {kolstvoto i prosvetata vo
Makedonija. Vo ovoj period su{-
tinski se menuva fizionomijata
na tradicionalnoto u~ili{te.
Op{testveno-ekonomskite pro-
meni karakteristi~ni po stokov-
no-pari~nite odnosi, razvojot na
zanaet~istvoto i trgovijata, eko-
nomskiot podem na makedonskite
gradovi, zajaknuvaweto na make-
donskata gra|anska klasa, vospos-
tavuvaweto crkovno-u~ili{ni
op{tini, kako organi na crkov-
niot i prosvetniot `ivot, vnesu-
vaat bitni promeni vo razvojot,
sodr`inata i organizacijata na
u~ili{niot `ivot. Najzna~ajna
Egzarhiskoto u~ili{te vo Kumanovo (XIX v.)
pridobivka na ovoj period e poja-
vata na (v.) svetovni u~ili{ta,
so nastava na makedonski naroden
jazik (sredinata na XIX v.). Prvi-
te svetovni u~ili{ta se otvore-
ni vo ekonomski najrazvienite
gradovi: Veles (1837), [tip
(1840), Skopje (1848), Kumanovo
(1852), Tetovo (1854) itn. Do kra-
jot na sedumdesettite godini na
XIX v. svetovni u~ili{ta bile
otvoreni re~isi vo site makedon-
ski gradovi i vo pogolemite sela.
Vo 1875 g. vo Makedonija imalo 65
gradski i nad 150 selski narodni
u~ili{ta. Procesot na razvojot
na svetovnite u~ili{ta go imal
sledniot tek: ponaroduvawe na
gr~kite svetovni u~ili{ta; vo-
veduvawe svetovni predmeti i so-
dr`ini vo op{tinskite }elijni
u~ili{ta; otvorawe novi u~i-
li{ta so svetovna nastava. Nosi-
teli na ovie procesi i najpoznati
prerodbenski u~iteli bile: Di-
mitrija Miladinov, Jordan Haxi-
Konstantinov ‡ Xinot, Rajko @in-
zifov, Konstantin Miladinov,
Kuzman [apkarev, Grigor Prli-
~ev, Dimitar Makedonski i dr.
So razvojot na makedonskite sve-
tovni u~ili{ta se pojavile i pr-
vite makedonski u~ebnici. Vo
periodot 1857–1882 bile izdade-
ni pove}e bukvari, ~itanki i dru-
gi osnovno{kolski u~ebnici,
~ii avtori bile: Anatolija i
Partenija Zografski, Dimitar
Makedonski, Kuzman [apkarev i
dr. U~ili{niot `ivot vo Make-
donija vo periodot od 30-tite do
70-tite godini na XIX v. se ostva-
ruval bez postoewe na centralna
u~ili{na vlast. Za organizira-
weto, rabotata i upravuvaweto
na u~ili{tata se gri`ele poseb-
ni u~ili{ni nastojatelstva ili
crkovno-u~ili{ni op{tini, ta-
ka {to sekoe u~ili{te se razvi-
valo samostojno i slobodno (v.
svetovni u~ili{ta; zaemni u~i-
li{ta; glavni u~ili{ta). Po
OBRAZOVANIETO O
Berlinskiot kongres (1878) {kol-
stvoto vo Makedonija prodol`u-
va da se razviva pod turska vlast,
no vo uslovi na zasilena konku-
rentska borba na gr~kata, na bu-
garskata i na srpskata bur`oazi-
ja za ostvaruvawe {to pogolemo
vlijanie vo Makedonija, {to do-
velo do otvorawe novi vidovi
u~ili{ni ustanovi. Osven osnov-
nite i glavnite (progimnazijal-
ni), se pojavile i prvite sredni
u~ili{ta, nedelni i ve~erni u~i-
li{ta za vozrasni, zabavi{ta
itn. Brojot na u~ili{tata zna~i-
telno se zgolemuva. Samo Egzar-
hijata, kako glaven eksponent na
golemobugarskata (sanstefanska)
politika, na pragot na XX v.
(1899/1900) vo Makedonija pod
svoja kontrola imala 781 u~i-
li{te, od koi 718 osnovni, 58 po-
lugimnazii i 5 sredni u~ili{ta:
3 gimnazii (Solun ‡ ma{ka i
`enska i Bitola) i 2 u~itelski
{koli (Skopje i Serez) so vkupno
39.454 u~enici, od koi 13.460 vo
zabavi{nite grupi. Se zgolemil
i brojot na srpskite i na gr~kite
u~ili{ta. Po Balkanskite vojni
i podelbata na Makedonija trite
dr`avi (Srbija, Grcija i Bugari-
ja) sproveduvaat politika na od-
naroduvawe i asimilacija. Make-
donskite deca vo Vardarskiot,
Egejskiot i Pirinskiot del na
Makedonija bile prisileni da
u~at vo u~ili{ta na srpski, na
gr~ki i na bugarski jazik.
LIT.: K. Kamberski, Od bukvar do uni-
verzitet, Skopje, 1994; R. Kantarxiev,
Istorija na obrazovanieto i prosveta-
ta vo Makedonija, Skopje, 2002. K. Kamb.
Obrazovanieto me|u dvete svet-
ski vojni (1918–1941) ‡ period ko-
ga vo makedonskite u~ili{ta i
vo drugite vospitno-obrazovni
institucii vo Vardarskiot del
na Makedonija se u~i na srpski ja-
zik, a upotrebata na makedonski
knigi i na makedonskiot jazik e
strogo zabraneta. Po vospostavu-
1063
O OBRAZOVANIETO
Zgradata na Filozofskiot fakultet, Skopje (1920&1941)
vaweto na svojata vlast vo Var-
darskiot del na Makedonija, mo-
narhisti~kiot re`im na Kralst-
voto SHS (od 1929 g. Kralstvo Ju-
goslavija) ne priznava postoewe
na makedonska nacija, makedon-
ski jazik, istorija i kultura. Ma-
kedoncite se tretirani kako
†Srbi“, a Makedonija kako †Ju`-
na Srbija“. Prosvetnata politi-
ka e podredena na celta za dena-
cionalizacija i asimilacija na
Makedoncite. Zatoa i rakovode-
weto na obrazovanieto i u~ili{-
tata e napolno centralizirano.
U~itelite se dr`avni ~inovni-
ci. Donesuvaweto nastavni pla-
novi i programi, pravilnici i
preporaki, upotrebata na u~eb-
nici i knigi, nazna~uvaweto i
otpu{taweto na u~itelite, kako
i platite na u~itelite se vo nad-
le`nost na Ministerstvoto za
prosveta. Obrazovniot sistem e
politi~ki determiniran i neraz-
vien. Brojot na nepismenoto na-
selenie e ogromen, nad 50%. Pre-
du~ili{noto vospitanie re~isi
voop{to ne e zastapeno. Sredno-
to obrazovanie, kako vo odnos na
mre`ata, taka i vo odnos na
strukturata, isto taka, ostanuva
nerazvieno. Osven gimnaziite
(polni i ni`i), postojat samo ne-
kolku sredni stru~ni u~ili{ta.
Vo oblasta na visokoto obrazova-
nie dejstvuva samo edna institu-
cija ‡ Filozofskiot fakultet
vo Skopje, otvoren vo 1920 g., a ob-
razovanie na vozrasnite se ostva-
ruva glavno preku nekolku (v.) na-
rodni univerziteti. Se smeta
deka najpovolen razvoj obrazova-
nieto vo Makedonija me|u dvete
svetski vojni e dostignat vo u~eb-
nata 1939/40 g., za {to svedo~at
slednive statisti~ki podatoci: ‡
predu~ili{no vospitanie: 25 za-
bavi{ta so 1.611 deca; osnovni
1064
u~ili{ta: 850 so 1.808 paralelki,
95.010 u~enici i 1.561 u~itel;
sredno obrazovanie: 41 u~ili{te
so 12.605 u~enici, od toa: ni`i
stru~ni u~ili{ta 22 so 2.180 u~e-
nici; sredni stru~ni u~ili{ta 4
(2 trgovski akademii, medicin-
sko u~ili{te i u~itelska {kola)
so 885 u~enici, 27 paralelki i 60
nastavnici; gimnazii 15 (6 polni)
so 9.540 u~enici, 237 paralelki i
397 nastavnici; ‡ obrazovanie na
vozrasnite: 67,5% nepismeno na-
selenie nad 10-godi{na vozrast
(spored popisot od 1931).
LIT.: K. Kamberski, Od bukvar do uni-
verzitet, Skopje, 1994. K. Kamb.
Obrazovanieto vo vremeto na NOB - Prvite
u~ili{ta na slobodnata teritorija (1943)
Obrazovanieto vo vremeto na
NOB (1941–1944) – period vo koj
prosvetno-obrazovnata dejnost
ima specifi~en karakter. Na-
rodnoosloboditelnata borba ne
bila samo borba za osloboduvawe
od fa{isti~kite okupatori, tu-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
ku i borba za nacionalno i soci-
jalno osloboduvawe, za podigawe
na obrazovanieto i na kulturno-
to nivo na naselenieto. Prosvet-
no-kulturnata aktivnost vo vre-
meto na NOB imala specifi~en
karakter, ne samo poradi ogrom-
niot broj nepismeni, tuku i pora-
di toa {to po Balkanskite vojni
upotrebata na maj~iniot make-
donski jazik bila zabraneta. Za-
toa i borbata za afirmacija na
makedonskiot jazik dobila prio-
ritetno mesto. Nepismenite bor-
ci u~ele da ~itaat i da pi{uvaat,
slu{ale politi~ki predavawa,
go ~itale partizanskiot pe~at.
Se rabotelo i na opismenuvawe i
na obrazovanieto na naselenieto.
Prvoto u~ili{te na makedonski jazik vo NOB vo
seloto Podvis, Ki~evsko (septemvri 1943)
Se organizirale raznovidni ak-
tivnosti i narodot se zapoznaval
so makedonskata istorija, geogra-
fija, so novite politi~ki opre-
delbi. Po kapitulacijata na Ita-
lija i vospostavuvaweto na na-
rodnata vlast na slobodnite te-
ritorii vo Zapadna Makedonija
se otvoreni (esenta na 1943) prvi-
te partizanski u~ili{ta na maj-
~in makedonski jazik (Podvis,
Osoj, Gari, Izdeglavje, Slatino,
Ozdoleni, Botun, Novo Selo,
Dolno i Gorno Sredore~je i De-
bar). Pri Glavniot {tab na NOB
i POM se formira i poseben
Prosveten referat na ~elo so
Petar Bogdanov-Ko~ko. Po~eto-
cite na konstituiraweto sop-
stven nacionalen sistem na obra-
zovanieto se zabrzani po odr`u-
vaweto na I zasedanie na ASNOM
kako dr`avnopraven oblik na ma-
kedonskata dr`avnost (2 avgust
1944). Na zasedanieto e doneseno
re{enie so koe makedonskiot se
proglasuva za slu`ben jazik vo
Makedonija, {to zna~i i za nasta-
ven vo u~ili{tata. Formirano e
i posebno Poverenstvo za prosve-
ta na ~elo so prof. Epaminonda
Pop Andonov. Prezidiumot na
ASNOM, zaedno so Poverenstvo-
to za prosveta, donel pove}e od-
luki i upatstva za definirawe na
sovremenata makedonska azbuka,
na gramatikata na makedonskiot
jazik, na nastavnite planovi i
programi, prira~nicite i u~eb-
nicite, organiziraweto analfa-
betski kursevi, obezbeduvaweto
u~itelski kadri, osposobuvaweto
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR OBRAZOVANIETO O

prostorni uslovi za nastavna ra- jata na vospitno-obrazovnata dej-

bota, a go pokrenuva i pra{aweto nost (rabotata na u~ili{tata,
za otvorawe univerzitet vo Skop- mestoto i polo`bata na u~enici-
je. Blagodarenie na prezemenite te i na nastavnicite vo obrazov-
merki i aktivnosti mnogu osnov- niot proces, itn.) {to gi deter-
ni u~ili{ta ja zapo~nuvaat svoja- minira i site podocne`ni pro-
ta rabota u{te pred kone~noto meni na obrazovniot sistem. Glo-
osloboduvawe na Makedonija. balna karakteristika na razvojot
LIT.: K. Kamberski, Od bukvar do uni- na obrazovanieto po Osloboduva-
verzitet, Skopje, 1994. K. Kamb. weto e brzoto i postojano zgole-
Obrazovanie na vozrasnite ‡ vos- muvawe na brojot i na vidovite
pitno-obrazovna dejnost za razvi- vospitno-obrazovni ustanovi i
vawe i zadovoluvawe na obrazov- na obrazovniot opfat na decata,
nite potrebi na vozrasnite lica. mladite i vozrasnite, {to rezul-
Kako komponenta na (v.) perma- tira so postojano podobruvawe na
nentnoto obrazovanie, obrazo- obrazovnata struktura na nasele-
vanieto na vozrasnite e mo{ne nieto.
fleksibilna aktivnost, koja vo Prvite godini po Osloboduvawe-
sebe gi opfa}a kako socijalno- to posebno vnimanie se posvetuva
Hidro-biolo{kiot institut, Ohrid
grupnite, taka i individualnite na borbata protiv nepismenosta
formi na u~ewe. Vo Makedonija reni temelite na nacionalniot i na razvojot na (v.) osnovnoto
vakvi aktivnosti se zabele`uva- vospitno-obrazoven sistem, po~- obrazovanie i vospitanie. Ve}e
at u{te vo vremeto na sv. Kli- nuvaj}i od predu~ili{noto vos- vo prvata slobodna u~ebna
ment Ohridski (IX i po~etokot pitanie, pa s¢ do obrazovanieto 1945/46 g. rabotele 1.057 u~ili{-
na H v.), no poorganiziran karak- na vozrasnite. Najzna~ajni pro- ta so 124.712 u~enici. So [kol-
ter dobivaat vo vtorata polovina meni se ostvareni vo pogled na skata reforma od 1958 g. se vove-
na XIX v.: ~itali{ta, kni`arni- dostapnosta na u~ili{tata na si- duva edinstveno osumgodi{no os-
ci, ve~erni i nedelni {koli i te deca, mladinci i vozrasni, bez novno u~ili{te, zadol`itelno i
sl.; me|u dvete svetski vojni ovoj razlika na socijalnata polo`ba, besplatno za vozrasnata popula-
vid obrazovanie vo Vardarskiot na nacionalnata i na verskata cija od 7 do 15 godini, so op{to-
del dobiva institucionalen ob- pripadnost. Vo ramkite na nova- obrazoven karakter, koe do denes
lik vo (v.) narodnite univerzi- ta orientacija, vedna{ po oslo- pretstavuva temelna struktura
teti. Obrazovanieto na vozras- boduvaweto, u~ili{tata se iz- na obrazovniot sistem. Predu~i-
nite posebno zna~ewe ima po os- dvojuvaat od crkvata, a site pri- li{noto vospitanie i obrazo-
loboduvaweto na Makedonija. Og- vatni i crkovni u~ili{ta (osven vanie, isto taka, bele`i zna~aen
romniot broj nepismeno i neob- onie {to podgotvuvaat sve{te- razvoj, pretstavuva sostaven del
razovano naselenie (nad 60%) pri- ni~ki kadri) se ukinuvaat, odnos- na globalniot vospitno-obrazo-
donesuva, vo godinite po Oslobo- no e izvr{eno poop{testvuvawe ven sistem, iako ne e zadol`itel-
duvaweto, obrazovanieto na voz- na vospitno-obrazovniot proces. no. Srednoto obrazovanie do
rasnite da dobie karakter na ma- Toa se reflektira ne samo vo od- [kolskata reforma (1958) se os-
sovno narodno prosvetuvawe. nosite dr`ava ‡ op{testvo ‡ ob- tvaruva na dve nivoa: (v.) ni`i
Najrasprostraneti formi na razovanie, tuku i vo organizaci- sredni u~ili{ta i sredni u~i-
ovaa aktivnost se analfabetski-
te kursevi (v. nepismenost i ve-
~erni {koli). Pridobivka na
ovoj period se (v.) rabotni~kite
univerziteti, kako institucii
za integralno obrazovanie na
vozrasnite. Zna~ajna uloga imaat
i centrite za stru~no obrazova-
nie i usovr{uvawe na vozrasnite,
kako i pove}e osnovni i sredni
u~ili{ta za vozrasni (1960/61 g.
rabotele 108 osnovni i 97 sredni
u~ili{ta za vozrasni). Vo dene{-
ni uslovi obrazovanieto na voz-
rasnite e svrteno glavno kon
formite na prekvalifikacija, za
u~ewe na stranski jazici i za
kompjuterskata obuka (v. andrago-
gija; prosveta).
LIT.: K. Kamberski, Obrazovanieto na voz-
rasnite vo Makedonija po osloboduvaweto,
†Godi{en zbornik na Filozofskiot fakul-
tet“, Skopje, 1995, 19-31. K. Kamb.
Obrazovanieto po osloboduvawe-
to na Makedonija (1945–2005) ‡
period vo koj vospitanieto i ob-
razovanieto vo Makedonija bele-
`at izrazito dinami~en razvoj.
Za samo nekolku godini po zavr-
{uvaweto na vojnata, iako vo
mo{ne ote`nati uslovi, bea ud- Gafi~ki prikaz na aktuelniot obrazoven sistem vo RM

1065
O OBRAZOVNA
li{ta, a potoa site dobivaat
status na sredni u~ili{ta, no so
razli~na polo`ba i zna~ewe.
Srednoto u~ili{te do`ivuva ra-
dikalni promeni so reformata
poznata kako (v.) naso~eno obra-
zovanie, a od u~ebnata 2008/09 g. i
toa e zadol`itelno. Najdinami-
~en i najekspanziven razvitok do-
`ivuva (v.) visokoto obrazova-
nie. Vo oblasta na obrazovanieto
na vozrasnite posebno mesto ima-
le (v.) narodnite i rabotni~ki-
te univerziteti. Po osamosto-
juvaweto na Makedonija, razvojot
na sistemot na vospitanieto i ob-
razovanieto e vo faza na postoja-
ni, no i nedovolno definirani
promeni, vo nastojuvawata da se
odgovori na tranziciskite pre-
dizvici. Edna od pozna~ajnite
promeni e mo`nosta za otvorawe
privatni u~ili{ta i (v.) univer-
ziteti.
LIT.: K. Kamberski, Od bukvar do uni-
verzitet, Skopje, 1994. K. Kamb.
Obrazoven opfat ‡ procent na
vklu~enost na soodvetnata voz-
rasna populacija vo predu~ili{-
noto, osnovnoto, srednoto i viso-
koto obrazovanie. Podatocite za
obrazovniot opfat se zna~aen in-
dikator za procenka na karakte-
rot, funkcioniraweto i efikas-
nosta na obrazovniot sistem. Vo
pogled na obrazovnata opfate-
nost, po osamostojuvaweto na Ma-
kedonija, najnerazvieno e predu-
~ili{noto vospitanie i obrazo-
vanie. Vo 2004 g. vo predu~ili{-
nite ustanovi bile opfateni
36.177 deca, odnosno 20,43% od
predu~ili{nata populacija. Sa-
mo vo godinata pred poa|awe na
u~ili{te (6-godi{na vozrast) op-
fatot iznesuval 82,23%. Brojot
na u~enicite opfateni vo osnov-
noto obrazovanie bele`i posto-
jano opa|awe, {to prvenstveno e
posledica na demografskite dvi-
`ewa, no i na drugi faktori: vo
1991/92 g. vo osnovnoto obrazova-
nie bile opfateni 261.127 u~eni-
ci, vo 1995/96 ‡ 259.515, a vo
2001/02 ‡ 242.707. Opfatenosta na
populacijata pak, od 86,2% vo
1994 g., vo 2001/02 g. e zgolemena
na 92,5%. Precizni podatoci za
vklu~enosta na populacijata od
15 do 19 godini vo srednoto obra-
zovanie ne postojat, no od 2008 g.
toa e zakonski zadol`itelno.
Spored nekoi podatoci, vo 1994 g.
vo srednoto obrazovanie bile op-
fateni 44,3%, vo 2002 ‡ 69,5%, a
vo 2005/06 ‡ vkupno 96.120 u~eni-
ci. Visokoto obrazovanie bele-
`i kontinuirano zgolemuvawe na
brojot na studentite. Od 5.577
studenti vo u~ebnata 1954/55, od-
nosno od 37.499 studenti vo u~eb-
nata 1974/75 g., vo 2004/05 g. brojot
na studentite e zgolemen na
1066
61.556 (3.043 studenti na 100.000
`iteli).
LIT.: K. Kamberski, Od bukvar do uni-
verzitet, Skopje, 1994; R. Kantarxiev,
Istorija na obrazovanieto i prosveta-
ta vo Makedonija, Skopje, 2002. K. Kamb.
OBRAZOVNA STRUKTURA NA
NASELENIETO ‡ brojot i pro-
centot na naselenieto nad 15-go-
di{na vozrast (porano nad 10) so
u~ili{na ili stru~na podgotov-
ka, na nivo na celata zemja (utvr-
deni so popisite). Obrazovnata
struktura na naselenieto mo`e
da se sledi i spored drugi statis-
ti~ki parametri: pol, nevrabote-
nost, aktivno naselenie, nacio-
nalnost i sl. Obrazovnata struk-
tura pretstavuva zna~aen indika-
tor na op{testveniot razvoj, no i
na potrebite na idniot razvoj.
Slobodna Makedonija nasledi mo{-
ne nepovolna obrazovna struktu-
ra na naselenieto, so mnogu visok
procent na nepismenost. Slikata
na obrazovnata struktura na na-
selenieto vo Makedonija, prika-
`ana vo dva oddelni perioda, gi
dava slednite karakteristiki:
Obrazovnata struktura na
naselenieto vo Makedonija
1.
1948 Na vozrast nad 10 godini 1961
48,8% Bez {kolska podgotovka 28,1%
40,5% So I-IV oddelenie OU 46,9%
8,3% So V-VIII oddelenija OU 18,4%
2,2% So sredno obrazovanie 5,5%
0,2% So visoko obrazovanie 1,1%
100% Vkupno 100%
Izvor: Statisti~ki godi{nik na SRM 1968
2.
1994 Na vozrast nad 15 godini
6,76% Bez obrazovanie
18,53% So nedovr. osnov. obrazo.
33,41% So osnovno obrazovanie
32,44% So sredno obrazovanie
8,86% So visoko obrazovanie
100% Vkupno
Izvor: Dr`aven zavod za statistika
Spored podatocite za oddelnite
periodi, jasno se zabele`uvaat
promenite i nivnata dinamika,
no i faktot na s# u{te nepovol-
noto obrazovno nivo na naseleni-
eto. Vo 2004 g. blizu polovina od
naselenieto (49,39%) bilo bez
ili so oformeno osnovno obrazo-
vanie, a samo malku nad 10% so vi-
{o, visoko ili fakultetsko. Ob-
razovnata struktura, pak, na vra-
botenite poka`uva deka bez obra-
zovanie i so nepotpolno osnovno
obrazovanie bile 5,4%, so osnov-
no obrazovanie 20,9%, so sredno
58,7% i so visoko 15,0% od vrabo-
tenite. Kaj nevrabotenite najgo-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
lem procent se javuva vo katego-
rijata sredno obrazovanie, duri
54,2%.
LIT.: K. Kamberski, Od bukvar do uni-
verzitet, Skopje, 1994. K. Kamb.
OBREDNI NARODNI PESNI
‡ edni od najstarite narodni pes-
ni. Te{ko e poprecizno da se op-
redeli koga nastanale. Sepak,
spored nekoi sodr`ini vo stiho-
vite (sinkretski, paganski, hris-
tijanski) mo`at pribli`no da se
nasetat korenite na opeanite mo-
tivi, po~nuvaj}i od paganstvoto.
Vo niv do{le do izraz raznite ve-
ruvawa na ~ovekot vo postoewe
na natprirodni sili, osobeno ve-
Svadbarska narodna pesna vo izvedba na
Ansamblot za narodni ora i pesni „Tanec“, Skopje
ruvaweto vo magiskoto dejstvo na
zborot. Obi~no se povrzani so
nekoi praznici od narodniot i
crkovniot kalendar (Badnik, Bo-
`ik, Vasilica, Veligden, \ur|ov-
den, Ivanden i sl.), so obredite za
spre~uvawe na elementarni nepo-
godi ili za izmoluvawe do`d (do-
dolski), a posebna grupa pretsta-
vuvaat pesnite povrzani so nekoi
2004 momenti od ~ovekoviot `ivot ‡
ra|awe, svadba (svadbeni pesni),
3,85% smrt (ta`a~ki pesni) i sl.
10,77% LIT.: Kiril Penu{liski, Odbrani fol-
34,77% kloristi~ki trudovi, 2, Skopje, 1988;
Marko Kitevski, Makedonska narodna
40,09% lirika (Obredni pesni), Skopje, 1997; is-
tiot, Makedonska narodna lirika (mi-
10,52%
tolo{ki, trudovi, semejni, humoris-
100% ti~ni, qubovni pesni), Skopje, 2000; Ma-
kedonska narodna lirika. Izbor, redak-
cija i predgovor d-r Marko Kitevski,
Skopje, 2002. M. Kit.
OBREMBSKI, Jozef (Teplik,
Ukraina, 18. II 1905 – Holis, SAD,
28. XII 1967) – polski i amerikan-
ski etnolog i sociolog, predava~
i profesor na pove}e univerzi-
teti vo Polska i vo Amerika.
Svoeto sredno obrazovanie go za-
po~nal vo Var{ava, a maturiral
(vonredno) vo Krakov (1926). Stu-
diral na Krakovskiot univerzi-
tet pod rakovodstvo na eden od
najpoznatite polski i slovenski
etnolozi Kazimjer Mo{iwski.
Vodel samostojni terenski istra-
`uvawa na Balkanot, me|u drugo-
to i vo Makedonija (1927–1928). Ja
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Jozef
Obrembski
prou~uval materijalnata kultu-
ra, so poseben interes za zemjo-
delstvoto i lovxistvoto. Vo 1930
g. se zdobil so titulata magister
po slovenskata etnografija i op-
{ta etnologija. Doktoriral vo
London (1934) kaj poznatiot soci-
olog Bronislav Malinovski. Pre-
stojuval vo Makedonija (vo Pore-
~e), kade {to vodel terenski is-
tra`uvawa (1932–1933), svrzani
so narodnata kultura na Make-
doncite. Sobral bogat folklo-
ren i etnografski materijal {to
podocna mu poslu`il za izrabot-
ka na negovite nau~ni trudovi,
nekoi od niv objavil vo periodot
me|u dvete svetski vojni i po Vto-
rata svetska vojna. Ostavninata
na makedonski jazik be{e objave-
na vo Skopje (2000–2003). Negovi-
te trudovi popolnija golema
praznina vo etnolo{kite i soci-
olo{kite prou~uvawa kaj nas. Za
makedonskata nauka od golema
va`nost se i negovite pogledi vo
odnos na nacionalnata svest na
Makedoncite. Kako redok stran-
ski nau~nik od periodot pred
Vtorata svetska vojna, go koristi
nacionalnoto ime na Makedonci-
te i pi{uva za makedonskiot ja-
zik, za makedonskata kultura, za
makedonskata mitologija, za ma-
kedonskiot religiozen panteon,
za makedonskiot ritual, za make-
donskite magiski rituali, za ma-
kedonskata crkva i sl.
BIBL.: Folklorni i etnografski mate-
rijali od Pore~e, I, Skopje-Prilep, 2001;
Makedonski etnosociolo{ki studii, II,
Skopje-Prilep, 2001; Makedonski etno-
sociolo{ki studii, III, Skopje–Prilep,
2002; Pore~e 1932–1933. Glaven i odgovo-
ren urednik: Tanas Vra`inovski, uredni-
ci: Ana Engelking, Xoel M. Halpern,
Prilep. Var{ava, Skopje, 2003; Czarna
magja w Macedonji, †Kurier Literacko-Nau-
kowy“, 23. IV 1934, Kraków, VI-VIII; System
religijny ludu macedovskiego, †Kurier Literac-
ko-Naukowy“ № 24, 15. VI 1936, XIII-XIV, №
26, 29. VI 1936, XI–XII, № 28, 13. VII 1936,
XI–XIII, № 29, 20. VII 1936, XI–XII, № 30, 27.
VII 1936, XIII; Ritual and Social Structure in a
Macedonian Village, ed. By Barbara Kerewsky-
Halpern and Joel M. Halpern, International Area
Studies Programs, University of Massachusetts at
Amherst, 41 pp.
LIT.: Tanas Vra`inovski, Nau~niot
pridones na Jozef Obremski vo prou~uva-
weto na narodnata religija na Makedon-
cite, Miejsce Macedonii na Balkanach, Histo-
ria – Polityka – Kultura – Nauka. Pod redakci-
ja na Ireny Satwowy-Kawki, Wydawnictwo
Uniwersytetu Jagiellovskiego, Kraków, 2005,
259–269; istiot, Lecznictwo ludowe w regionie
Pore}a (Macedonia) w bodaniach J. Obr£bskie-
go, Horizonti antropologii kultur, Tom w darze
dla Profesora Zofii Sokolewicz, Insytut Etnologii
i Antropologii Kulturowej Uniwersytetu War-
szawkiego, Warszawa, 2005, 255–264; istiot,
Macedovskie materialy folklorystyczne Józefa
Obr£bskiego, Regiony Granice Rubie`e, Tom w
darze dla Profesora Mariana Pokropka, Instityt
Etnologii i Antropologii Kulturowej Uniwersyte-
tu Warszawkiego, Warszawa, 2005, 249–259;
istiot, Józef Obr£bski i macedonska etnogra-
fia, Sprawy narodowo]ciowe, Seria nowa, R.
2006, z. 29. W stuleciu urodzin Józefa Obr£bski-
ego, Numer specjalny pod redakcj% Anny Engel-
king, Poznav-Warszawa, 2006, 53–62; Tanas
Vra`inovski, Vladimir Karaxoski, So-
wa Jovanovska-Rizoska, Jozef Obremski –
zna~aen istra`uva~ na narodnata kul-
tura na Makedoncite, Matica makedon-
ska, Skopje, 2006, 5–264. T. Vr.
Estreja
Ovadija-
Mara
OVADIJA ‡ MARA, Estreja Ha-
im (Bitola, 25. XII 1923 ‡ pl. Kaj-
mak~alan, 26. VIII 1944) ‡ naroden
heroj od NOAVM, Evrejka. Kako
aktivistka na Evrejskoto huma-
nitarno dru{tvo †Vizo#, zamina-
la na rabota vo Belgrad (1938),
kade {to stanala ~len na SKOJ i
u~estvuvala vo martovskite de-
monstracii (1941). Naskoro se
vratila vo Bitola (maj 1941) i se
vklu~ila vo podgotovkite za oru-
`enoto vostanie. Kako ~len na
KPJ (od 1942), neposredno pred
deportacijata na makedonskite
Evrei, se ilegalizirala (10. III
1943), a potoa zaminala prvin ka-
ko borec na NOPO †Dame Gruev#
(5. IV 1943), potoa vo NOPO †Go-
ce Del~ev# i vo drugi edinici na
NOV i POM. Pri formiraweto
na Tretata MNOU bila nazna~e-
na za zamenik politi~ki komesar
na ~eta, a pri formiraweto na
Sedmata makedonska NO brigada
(22. VIII 1944) za politi~ki kome-
sar na bataljon. Zaginala vo bor-
ba so bugarskite okupatorski si-
li. Proglasena e za naroden heroj
na Jugoslavija (11. X 1953).
IZV.: Zbornik na dokumenti za u~estvo-
to na `enite od Makedonija vo Narodno-
osloboditelnata vojna i Revolucijata
1941–1945, Skopje, 1976.
LIT.: Aleksandar Popovski, Estreja
Hajma Ovadij ‡Mara (1921–1944), Narod-
ni heroi od Makedonija, Skopje, 1973,
120-125; Estreja Hajma Ovadija-Mara
(1921– 1944), †Mlad borec#, XXXII, 13,
OVO[TARNIK O
Skopje, 23. IV 1975, 17; D-r Stojan Riste-
ski, Estreja Ovadja-Mara, Gorwi Mila-
novac, 1978. S. Ml.
Ovesni klasovi
OVES (Avena sativa L.) – ednogo-
di{na `itna kultura od fam. Po-
aceae. Spa|a vo podgrupata vis-
tinski `ita. Dosta stara kultu-
ra, so kvalitetno zrno i slama i
so skromni barawa kon uslovite
za odgleduvawe. Se upotrebuva za
ishrana na site vidovi doma{ni
`ivotni, no ima posebno zna~ewe
vo ishranata na kowite. Se upot-
rebuva i za ishrana na lu|eto. Go-
losemeniot oves slu`i i za pro-
izvodstvo na snegulki za humana
ishrana. P. Iv.
OVO[EN RASADNIK – povr-
{ina na koja se proizveduva
ovo{niot saden materijal. Od
kvalitetot, zdravstvenata sostoj-
ba i avtenti~nosta na sadnicite
vo najgolema mera zavisi uspehot
na ovo{niot nasad. Gre{kite se
otkrivaat docna i ne mo`at da se
popravat. Zatoa, proizvodstvoto
na sadniot materijal e zakonski
regulirano. Vo socijalisti~kiot
period vo RM ima{e desetina
ovo{ni rasadnici. Poslednive
5–6 g. ovo{en saden materijal
proizveduva samo Institutot za
ovo{tarstvo od Skopje (godi{no
okolu 150.000 sadnici). B. R.
OVO[JE – op{to e poznato deka
ovo{jeto e i hrana i lek. ^ovekot,
preku svojata evolucija i filoge-
neza, steknal golema potreba od
ovo{je vo ishranata. Pri organ-
skoto proizvodstvo se dobiva
ovo{je so mnogu povisoka sodr`i-
na na za{titni materii, pa duri i
so prirodni antibiotici. B. R.
Ovo{tarnik vo blizinata na Kavadarci
OVO[TARNIK – povr{ina po-
sadena so ovo{ni rastenija, a
spored kulturata se narekuva ja-
1067
O OVO[TARSTVO
bolkarnik, praskarnik itn. Po-
rano se sadea retki (ekstenzivni)
nasadi na bujni podlogi i so pros-
torni kruni. Potoa se premina na
polugusti palmetni nasadi, a sega
se odi na polugusti i gusti (in-
tenzivni) nasadi, na sredno i sla-
bobujni podlogi, formirani so
vretenesti kruni. Golem broj
ovo{ki (orevi, bademi, kru{i i
dr.) se odgleduvaat kako poedi-
ne~ni (soliteri) po me|i, dolovi
i na drugi slobodni mesta. B. R.
Berba na prespanskoto jabolko
OVO[TARSTVO – mozai~nite
orografski, klimatski i po~ve-
ni uslovi vo RM ovozmo`uvaat
odgleduvawe na triesetina kon-
tinentalni, suptropski i novi
ovo{ni kulturi. Najgolem razvoj
ovo{tarstvoto dostignuva vo te-
kot na 1980–1990 g. (do 24.000 ha
ovo{tarnici i nad 200.000 t
ovo{je). Po 1991 g. povr{inite
na ovo{nite nasadi se namaluva-
at na 16.000 ha, a proizvodstvoto
na 100.000–120.000 t. Vo periodot
na tranzicija ovo{tarstvoto vo
op{testveniot sektor e svedeno
na minimum, no ima porast vo
privatniot sektor, osobeno na ja-
bolkata vo Prespa. Poslednive
dve godini (2004, 2005) od 7,7 mi-
lioni rodni stebla dobieni se
153,7 iljadi t ovo{je. Vode~ka
kultura e jabolkoto so 3,6 milio-
ni rodni stebla i so proizvod-
stvo na 84,3 iljadi t. B. R.
OVSJANIJ, Nikolaj Romanovi~
(OvsÔnÎiŸ, NikolaŸ Romanovi~)
(Kievska gubernija, Ukraina,
7/19. XII 1847 ‡ S.-Peterburg, 3/16.
V 1913) ‡ ruski general, voen is-
tori~ar, slavist i slavjanofil.
Zavr{il Voeno-pravna akademija
1068
i u~estvuval vo Rusko-turskata
vojna (1877‡1878), pa vo vremeto
na Kresnenskoto vostanie stanal
guverner na bugarskiot grad ]us-
tendil (1878‡1880). Po izvesno
slu`buvawe vo Rusija, stanal vos-
pituva~ na crnogorskiot knez Da-
nilo vo Cetiwe (1886), a po vra-
}aweto bil izbran za profesor
po voena istorija i istorija na
Slovenite vo General{tabnata
akademija (1894). ^len na Ruskoto
geografsko dru{tvo i viden ak-
tivist na SPb. slovensko blagot-
vorno dru{tvo (1880). Po ostav-
kata (1910) iscelo se oddal na na-
u~na i op{testvena dejnost. Kako
~len na Sovetot na SPbSBD (od
1906) vo Prvata balkanska vojna
go rakovodel pra}aweto lekari i
medicinska pomo{ na zavojuvani-
te slovenski zemji, a vo zimata na
1912/13 g., kako opolnomo{tenik
na ^erwaevskiot komitet, bil vo
Kosovo i vo Makedonija. Vo svoi-
te brojni publikacii obilno pi-
{uva za makedonskoto pra{awe i
za sostojbite vo Makedonija, pa
me|u drugoto i deka †Makedonija,
iako pretstavuva i golem nau~en
interes, kako zemja mo{ne malku
e prou~ena, naselena e so razni
narodnosti, ~ie minato s# u{te e
prili~no zagado~no“, no deka
†pod imeto Bugari se podrazbi-
raat samo onie Sloveni {to ja
priznavaat Bugarskata egzarhi-
ja“. Zatoa se pra{uva: †ne }e bide
li podobar izlez za Makedonija
vo nejzinata sega{na sostojba ‡
da dobie avtonomija?“.
BIBL.: SerbiÔ i serbÎ, SPb., 1898; Bolga-
riÔ i bolgarÎ, SPb., 1900; Bolgarskoe
opol~enie i zemskoe voŸsko, SPb., 1904; Rus-
skoe upravlenie v Bolgarii vÍ 1877‡ 78‡79
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
gg., t.1‡3, SPb., 1906‡1907; Bli`nΟ Vos-
tokÍ i slavÔnstvo, SPb., 1913.
LIT.: N. R. OvsÔnÎj, †SlavÔnskiÔ Izv‹s-
tiÔ#, № 26, SPb., 1913; SlavÔnovedenie v
dorevolÓcionnoŸ Rossii, Moskva, 1979,
251&252; Cvetan Stanoevski, Kako ja vi-
doa Makedonija (Ruski publicisti za
Makedonija 1828‡1913), Skopje, 1978,
47&51. Bl. R.
Ov~arska narodna svirka na kaval
OV^ARSKI NARODNI PES-
NI ‡ trudovi narodni pesni.
Izobiluvaat so brojnost i razno-
vidnost. Tie go opevaat te{kiot
i osameni~ki `ivot na ov~arite
vo planinata, srede surovata pri-
roda, daleku od seloto, od svoite
najbliski i drugarite. Ov~arot
bil izlo`en na mnogu opasnosti,
kako od divite yverovi, isto taka
i od prirodnite stihii. Vo tie
okolnosti, vo pesnite toj razgo-
vara so svoeto stado, ovenot vo-
da~, ovcata rogu{a, so sekoga{
vernite ku~iwa, a site svoi ~uv-
stva gi iska`uva niz melodijata
na kavalot. Ov~arite i nivnite
stada bile ~esta meta i na razni
razbojni~ki bandi, osobeno koga
dr`avnata uprava bila slaba i
vladeelo masovno bezvlastie.
Ovaa pojava bila mo{ne ~esta vo
Zapadna Makedonija, od kade {to
poteknuvaat pove}e pesni so ovoj
motiv. Semejnite i ov~arskite
problemi bile me|usebno povrza-
ni i toa go registrira i pesnata:
...duri mi be{e ov~ar ne`enet, /
ja si pasev gore v planina, / voda
si piev od izvorite / i si pladnu-
vav pod ladni senki. / Otkako mi
se ov~ar o`eni, / sega si pasa po
seli{tata, / po seli{tata, po
buni{tata, / voda si pija po ba-
ri{tata / i si pladnuva pod
strei{tata.
LIT.: Kiril Penu{liski, Odbrani fol-
kloristi~ki trudovi, 2, Skopje, 1988;
Marko Kitevski, Makedonska narodna li-
rika (mitolo{ki, trudovi, semejni, hu-
moristi~ni, qubovni pesni), Skopje,
2000; Makedonska narodna lirika, izbor,
redakcija i predgovor d-r Marko Kitev-
ski, Skopje, 2002. M. Kit.
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
OV^E POLE – edna od pogolemi-
te kotlini vo RM. Zafa}a povr-
{ina od 2.162 km², a se prostira
pome|u 300 i 874 m n.v. Od ovaa po-
vr{ina 33.200 ha se ramni~arsko
zemji{te. Ov~e Pole go zafa}a
prostorot pome|u dolinite od
sredniot tek na Vardar na zapad i
sredniot tek na Reka Bregalnica
na istok. Svojot definitiven ob-
lik go dobila za vreme na oligo-
miocenskite tektonski dvi`ewa.
Izgradena e po dol`inata na dva
raseda so dinarsko protegawe i
pove}e popre~ni rasedi, a potoa
ispolneta so voda i pretvorena
vo ezero. Vulkanskata aktivnost
ja zafatilo i ovaa kotlina {to
se gleda preku izleanata andezit-
sko-dacitska plo~a. So erozija
podocna e disecirana i razorena.
Vo reljefot na Ov~e Pole se iz-
dvojuva: ramno dno so viso~ina od
230–300 m; oblast so val~esti pa-
leogeni i neogeni rit~iwa pome-
|u 300 i 400 m, i krajniot „pla-
ninski venec# do 874 m viso~ina.
Ov~e Pole dobiva malo koli~e-
stvo vrne`i (471 mm), pa vladeat
~esti i dolgotrajni su{i. Zatoa
ve{ta~koto navodnuvawe vo zem-
jodelstvoto e neophodno. Nasele-
nieto se zanimava so odgleduvawe
Plodorodnite nivje vo Ov~e Pole
p~enica, afion, son~ogled, susam
i sto~arstvo. Glavna naselba e
Sveti Nikole.
LIT.: D. Manakovi}, T. Andonovski, Rel-
jefni karakteristiki na Isto~na Ma-
kedonija, „Geografski razgledi#, kn. 17,
Skopje, 1979. T. And.
OV^EPOLSKA NO BRIGADA
(1944) – formirana vo po~etokot
na oktomvri od borci od Sveti
Nikole i Svetinikolsko. Prvin
bilo planirano da se vika Ov~e-
polsko-kratovska brigada, so ten-
dencija voenite dejstvija da gi na-
so~i kon isto~niot del na Make-
donija. Bila formirana po ini-
cijativa na Komandata na mesto-
^etata na Pe{o Samarxiev
to Sveti Nikole, a po prethodna
preporaka od Svetozar Vukmano-
vi}–Tempo. Se formirala vo
u~ili{nata zgrada od dobrovol-
ci – mladinci i vojnici vrateni
od bugarskata vojska. Imala dva-
tri pomali bataljoni i [tab na
Brigadata. Bila vooru`ena so
novo rusko oru`je i u~estvuvala
vo borbite so Germancite za os-
loboduvawe na Sveti Nikole i
negovata neposredna okolina.
Poradi nemo`nosta za izveduva-
we pogolemi voeni akcii i sla-
bata voena ekipiranost, vo tekot
na noemvri del od borcite se
priklu~ile kon XIV brigada, a
del vo sostavot na Kumanovskata
divizija.
LIT.: \or|i Malkovski, Sveti Nikole i
Svetinikolsko od 1912 do 1945, Sveti
Nikole, 1990. \. Malk.
†OGIN# (pl. Kozjak, Kumanovsko,
Kumanovo, Manastir †Sv Prohor
P~iwski#, Veles i Zagreb, 11. III
1944 ‡ maj 1945) ‡ vesnik, organ na
Tretata makedonska NO udarna
brigada, na makedonski jazik. Go
izdaval Propagandniot otsek na
Brigadata, a go ureduvale Desa
(Desanka) Miqovska i Aco [o-
pov, a podocna Pan~e Kondev,
Du{ko Krango i dr. Sorabotnici
bile Zlate Biljanovski, Tode
Varxiski, Dane Cekov, Boro
^u{kar i dr. Objaveni se vkupno
7 broja (br. 2 i 3 ne se za~uvani).
OGNENOVSKI O
Prvite broevi bile umno`eni ra-
kopisno vo 5-6 primeroci, a potoa
na {apirograf i ciklostil.
LIT.: D-r Boro Mokrov, Razvojot na
makedonskiot pe~at i novinarstvo
(od prvite po~etoci do 1945 godina),
Skopje, 1980, 442–443; D-r Boro Mokrov
– M-r Tome Gruevski, Pregled na make-
donskiot pe~at (1885–1992), Skopje,
1993, 142. S. Ml.
OGNANOV-PETKAN^IN, Ge-
rasim (gr. Bansko, 1885 – Arxan-
skoto Blato, Kuku{ko, X 1912) –
u~itel, revolucioner, male{ev-
ski okoliski vojvoda. Se {kolu-
val vo Voenoto u~ili{te vo So-
fija, koe go napu{til i go zavr-
{il Amerikanskoto u~ili{te vo
Samokov. Za vreme na Ilinden-
skoto vostanie u~estvuval vo ~e-
tata na vrhovisti~kiot vojvoda
Jurdan Stojanov. Preminal vo
TMORO vo ~etata na Pe{o Sa-
marxiev vo Tikve{ko. Stanal ma-
le{evski okoliski vojvoda (1907).
Vo vremeto po Mladoturskata re-
volucija se zanimaval so trgovija
vo Solun.
LIT.: „Il. IlindenÏ“, br. 3, SofiÔ,
1933&1934; „Makedonski vesti“, 1936, br. 68.
V. \.
OGNENOVSKI, Tale Jon~ev (s.
Brusnik, Bitolsko, 27. IV 1922) ‡
klarinetist. Negoviot tatko svi-
rel na gajda, a nemu na petgodi{-
na vozrast mu kupil dajre, nasko-
ro potoa i kaval. Koga baba mu se
uverila vo negoviot muzi~ki ta-
lent, mu go kupila prviot klari-
net (garneta). Bil ~len na Dr-
`avniot ansambl za narodni pes-
ni i igri †Tanec# i posebno se is-
taknal na 84-dnevnata turneja niz
SAD (1956), pri {to bile odr`a-
ni 66 koncerti vo 53 grada, me|u
koi i vo Karnegi hol. Vo svojot
repertoar ima nad 150 makedon-
1069
O OGWANOVSKI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

ni po formiraweto na Institu- se razgranuva na dva kraka – spre-

tot za psihologija na Filozof- ma jugoistok i severozapad. Pla-
skiot fakultet vo Skopje ja izve- ninskite strani se navednati kon
duval nastavata po predmetot Op- jug–jz, a vodotecite se predispo-
{ta psihologija. Istiot predmet nirani so rasedni linii. Ogra`-
go predaval na univerzitetite vo den e poznat po nao|ali{tata na
Belgrad, Ni{ i vo Novi Sad. Ob- natrium feldspat kaj s. Drvo{,
javil nad 100 trudovi od oblasta koj po svoite rezervi i kvalitet
na kognitivnata psihologija i spa|a vo najgolemite vo Evropa.
psihologijata na umetnosta. Na Nivi~anska Reka e izgradena
BIBL.: OseÊaj i mera, 1977; Percepcija, akumulacijata Turje. Drugi pois-
1984; Nacrt za jednu psiholo{ku teoriju taknati vrvovi se Krkan (1.564
umetnosti, 1985 (prev. na angliski i m), Karamatija (1.489 m), Rabu{
Tale ~e{ki); Psihologija opa`awa, 1992; Psi-
Ognenovski
holo{ka teorija umetnosti, 1977; Na{e
(1.465 m) i dr.
ski ora. Samiot e avtor na popu- namere i oseÊawa, 2004 (so B. [korc). LIT.: Manakovi} D., Andonovski T., Rel-
jefni karakteristiki na Isto~na Ma-
larnite ora †Micino#, †Neveni- LIT.: 30 godini Institut za psihologija, kedonija, „Geografski razgledi#, kn. 17,
no#, †Pelistersko#, †Staroto#, Zbor. na trudovi, Skopje, 2004. V. Arn. Skopje, 1979. T. And.
†Stef~evo#, †Talevo svadbar-
sko#, †Caparsko# i dr. Podocna
be{e rakovoditel na Orkestarot
~algii pri Radio Skopje. Snimil
nad 30 gramofonski plo~i i kase-
ti. Povremeno svirel i klasi~na
(Veber, Kavalini, Mocart) i xez
muzika (Beni Gudman, Arti [o).
LIT. V. Lazarevska, Majstorstvoto na
garnenata ‡ na vnucite. Tale Ognenov-
ski. Foto: A \or|iev, †Ekran#, br. 950,
Skopje, 26. I 1989, 42-43. S. Ml.

Planinata Ogra`den

OGRA@DEN – srednovisoka pla- ODBOJKATA VO MAKEDO-

nina so istoimeniot najvisok vrv NIJA. Za prvpat se igra vo Gev-
Radoslav
Ogra`den (1.744 m). Pretstavuva gelija od francuskite vojnici
Ogwanovski tipi~en horst {to svojata defi- (1918). Bila neguvana vo Sokol-
nitivna forma ja dobil vo vreme- skata organizacija, a bile odr`u-
OGWANOVSKI, Radoslav (Slan- to na oligomiocenite tektonski vani i natprevari za prvenstvo
sko, Makedonski Brod, 15. XI dvi`ewa. Biloto ima dinarski na dru{tvata, `upite i na SSKJ
1928) ‡ novinar i publicist. Za- pravec na protegawe sz–ji. Geo- (1930–1941). Po Osloboduvaweto
vr{il Visoka novinarsko-diplo- lo{kiot sostav e pretstaven so bile osnovani sekcii (klubovi
matska {kola vo Belgrad. Vo no- gnajsevi, mika{isti graniti i od 1948) vo pogolemite gradovi.
vinarstvoto od 1952 g., eden od os- kristalesti {krilci. Od cent- Prvo republi~ko prvenstvo bilo
nova~ite na nedelnikot „Stopan- ralniot najvisok del planinata odr`ano vo Bitola (1946), a po-
ski vesnik“. Od 1956 g. do penzio-
niraweto vo „Nova Makedonija“:
sorabotnik i urednik vo Vnat-
re{no-politi~kata i vo Stopan-
skata rubrika, dopisnik od Lon-
don, zamenik, a potoa glaven i od-
govoren urednik na vesnikot i ge-
neralen direktor na NIP „Nova
Makedonija“. Avtor na publicis-
ti~kiot trud „Makedonija vo 70-
tite godini“. B. P. \.
OGWENOVI], Predrag (Sisak,
Hrvatska, 5. IX 1933) ‡ psiholog,
univerzitetski profesor. Se
{koluval vo Zrewanin, Pan~evo
i vo Zemun. Paralelno studiral
medicina i psihologija na Uni-
verzitetot vo Belgrad. Diplomi-
ral psihologija (1959) i doktori-
ral (1962) na Filozofskiot fa-
kultet vo Belgrad. Prvite godi- Odbojkarski me~: „Rabotni~ki# - „Vardar“

1070
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
toa bil formiran Odbojkarski
sojuz na Makedonija (1950), prei-
menuvan vo Federacija (2002). Bi-
la osnovana Republi~ka liga so 8
klubovi (1959). Vo Kupot na re-
publikite za seniori vo Skopje
(1972) Makedonija go osvoila pr-
voto mesto, kako i za juniori vo
Modri~a (1975). OK †Vardar# od
Skopje go osvoil prvoto mesto vo
Jugoslavija za juniori (1974) i za
seniori (1976), a vo Kupot na ev-
ropskite {ampioni go zazel ~et-
vrtoto mesto. Klubot igral vo
Prvata sojuzna liga (1967-1992),
kako i †Rabotni~ki# od Skopje.
Imalo golem broj klubovi od Re-
publikata i vo Vtorata sojuzna
liga. Prv reprezentativec na Ju-
goslavija bil Taki Buklevski,
potoa Nikola Donev, Trifun
Trifunovski, Vladimir Bogoev-
ski, Aleksandar Tasevski, Goran
Srbinovski. Istaknati treneri
bile: Voj~e Sinadinovski, Taki
Xikov, Jo{ka Milenkovski i dr.
LIT.: 30 godini fizi~ka kultura i
sport, 1945–1975 vo SR Makedonija,
Skopje, 1975, 157–160. J. M.
[umski nasadi na padinite na Karaxica
ODGLEDUVAWE NA [UMITE
– granka na {umarstvoto koja, vrz
osnova na prirodnite faktori na
proizvodstvoto, gi podiga, gi od-
gleduva, gi oformuva, gi iskoris-
tuva i gi obnovuva {umskite na-
sadi vo soglasnost so potrebite i
mo`nostite na stopanstvoto.
Nejzina zada~a e, vo soglasnost so
Op{tiot dr`aven plan za stopa-
nisuvawe so {umite, planski, ra-
cionalno i {to pokompletno da
gi zadovoli potrebite na op{tes-
tvoto so predvidenite sortimen-
ti drvo, a pritoa da ja odr`uva, da
ja podobruva i da ja pro{iruva
posrednata uloga na {umite (za{-
tita na po~vite i na vodite, po-
dobruvawe na klimata, razvoj na
turizmot, rekreacijata) i dr. Os-
novnata cel na odgleduvaweto na
{umite i voop{to na stopanisu-
vaweto so niv e da se proizveduva
trajno i ekonomi~no {to pove}e
potrebna i kvalitetna drvna ma-
sa. Razvojot na odgleduvaweto na
{umite bil baven proces. Denes
se izveduva spored podgotven
Plan za odgleduvawe vo ramkite
na Posebniot plan za stopanisu-
vawe so {umite. Odgleduvaweto
na {umite se sostoi od dva dela:
nau~na osnova i primena. Nau~na-
ta osnova ja so~inuvaat ekologi-
jata, biologijata na drvjata, fi-
tocenologijata, genetikata i, ka-
ko najva`na, biogeocenologijata
na {umata. Primenata se vr{i po
opredeleni metodi, a se ostvaru-
va so racionalna tehnika na ra-
botewe. Al. And.
ODDELENIE ZA ZA[TITA
NA NARODOT (OZN) (Drvar, 13
maj 1944) ‡ voena slu`ba za bezbed-
nost. Bilo formirano po odluka
na V[ na NOV i POJ. Vo prvite
voeni godini vo Makedonija taa
dejnost bila vo nadle`nost na
mesnite †narodni#, †selski# ili
†partizanski stra`i# (1941‡1942),
a potoa na †izvestitelnata slu`-
ba# i na †narodnata milicija#
(1943‡1944). Odlukata za formi-
rawe na OZN vo Makedonija bila
donesena na sostanok na CK na
KPM vo s. Ramno, Kumanovsko. Tu-
ka za taa cel bil dojden od Vis i
instruktorot na OZN za Jugosla-
vija Mijat Vuleti}, koj donel i
Upatstvo za organizacija na rabo-
tata, a bilo izbrano i rakovod-
stvo na OZN za Makedonija pri
Poverenstvoto za narodna odbra-
na na NKOJ. Potoa negovata dej-
nost bila oficijalizirana (s.
Melnica, Vele{ko, 13. V 1944) za
borba protiv doma{nite predav-
nici i terorizmot na slobodnata
i na neoslobodenata teritorija.
Podocna bilo osamostoeno na slo-
bodnata teritorija vo Kumanov-
sko (vtorata polovina na 1944),
{to zna~elo celosno odvojuvawe
na razuznava~kite od bezbednos-
nite funkcii i OZN stanalo
edinstven razuznava~ki centar.
So donesuvaweto na prviot Ustav
na FNRJ, vo ramkite na Minis-
terstvoto za odbrana bila formi-
rana Kontrarazuznava~kata slu`-
ODNOSITE O
ba na JNA (KOS), a OZN bilo od-
voeno od ova Ministerstvo i vleg-
lo vo sostavot na Ministerstvoto
za vnatre{ni raboti ‡ Uprava za
dr`avna bezbednost (UDB).
IZV.: Vo slu`ba na narodot, Se}avawa
na Ni~e Gogov, †Budnost# (dodatok na v.
†Ve~er#), XXVI, 7710, Skopje, 12. V 1988, 4;
Postoe{e `elezna disciplina, Se}ava-
we na Metodija Dimovski‡Svat, (dodatok
na v. †Ve~er#), XXVI, 7710, Skopje, 12. V
1988, 5.
LIT.: Femi Mu~a, Ra|aweto na OZNA
(1-5). Tri decenii na Slu`bata za bezbed-
nost, †Nova Makedonija#, XXX, 9801,
Skopje, 8–12. V 1974, 3; Bane Ivanovski,
Kako be{e sozdadena OZNA na Makedoni-
ja. Po povod 13 Maj ‡ Den na Slu`bata za
bezbednost, †Nova Makedonija#, XLIII,
14476, Skopje, 13. V 1987, 4; Bogomil D.
Konstantinov, OZN-a niz viorot na voj-
nata. (1-3), †Ve~er#, XXVII, 8058, Skopje,
29, VI 1989, 19. S. Ml.
Hju
Vistan
Odn
ODN (AUDEN), Hju Vistan (Jork,
21. XI 1907 ‡ Viena, 17. VI 1973),
angliski poet; bil vo centarot na
vnimanieto so ~etirite drami
napi{ani zaedno so Kristofer
I{ervud, koi go koristele iskus-
tvoto na †epskiot teatar# na Ber-
told Breht vo plaketarskoto pla-
sirawe idei. Vo 1972 g. go dobil
Zlatniot venec na SVP.
BIBL.: Pesni, 1930; Oratori, 1932; Tan-
cot na smrtta, 1933; Pogledaj stranecu,
1936; [panija, 1937. Gi napi{al poemite:
Novogodi{no pismo; Moreto i ogleda-
loto; Vreme na tegobnost, objaveni vo
periodot me|u 1941 i 1948 godina.
LIT.: B. \uzel, Poezijata na Odn, †Pes-
ni#, Sk., SVP, 1979. P. Gil.
ODNOSITE ME\U MPC I
SPC. Prvata episkopija na ju`-
nite Sloveni ja osnoval sv. Kli-
ment Ohridski, koja, po proglasu-
vaweto na Samuil za car, dobila
najvisoko crkovno nivo – Patri-
jar{ija, a po propa|aweto na Sa-
muilovoto Carstvo (1018), Vasi-
lij Vtori ja svel na ponizok rang
(Ohridska arhiepiskopija) i taka
opstanuvala sè do 1767 g., koga ne-
zakonski e ukinata od sultanot
Mustafa III. Vo soglasnost so
XVII kanonsko pravilo od IV vse-
lenski sobor, srpskata dr`ava na
Stefan Nemawa (1219) projavuva
ambicija za proglasuvawe srpska
pravoslavna crkva, nezavisna od
Ohridskata arhiepiskopija, no ne
1071
O OZER
Od sredbata na pretstavnicite na MPC i SPC (2004)
kanonski preku dobivawe soglas-
nost/blagoslov od ohridskiot, tu-
ku od drug, nenadle`en arhiepis-
kop. Koga Osmanliite ja ukinuva-
at Pe}skata patrijar{ija (sredi-
nata na XV v.), del od nejzinite
eparhii se stavaat pod jurisdik-
cija na Ohridskata arhiepiskopi-
ja, i obratno, vo 1557 g. se obnovu-
va Pe}skata patrijar{ija, a od ju-
risdikcijata na Ohridskata arhi-
episkopija se odzemaat del od
eparhiite vo Makedonija. Vo 1920
g. srpskata vlada gi kupuva make-
donskite eparhii od Carigrad-
skata patrijar{ija, sprotivno na
kanonskite pravila, bez soglas-
nost na nivniot episkop, i otto-
ga{, prete`no vrz toj fakt, go te-
meli †istoriskoto pravo“ kako
crkva-majka vo odnos na MPC. Is-
klu~ok e periodot 1950– 1959 g.,
koga srpski patrijarh e Vikentie,
koj po~nal da raboti na re{avawe
na pra{aweto za avtokefalnost
na MPC, neumorno pokrenuvana
od makedonskite duhovni lica, so
ogromna poddr{ka od makedon-
skite vernici, izre~no izrazena
na I i II crkovnonaroden sobir.
Svetiot arhijerejski sinod na
SPC na 17. VI 1959 g. dava soglas-
nost (kanonski otpust) makedon-
skite eparhii da se izdvojat vo sa-
mostojna Makedonska pravoslav-
na crkva {to }e se upravuva spo-
red svoj, novodonesen ustav, pred-
vodena od sopstven crkoven pog-
lavar – arhiepiskop. Nabrgu po-
toa, po sugestija na Carigradski-
ot patrijarh Atinagora (Grk po
poteklo), povtorno za`ivuva
skrieniot, no sè u{te mnogu silen
srpski hegemonizam i odlukata
po~nuva da se ignorira kako voop-
{to da ne postoi, {to doveduva do
revolt kaj makedonskoto crkovno
i duhovno bratstvo, koe na 18. VII
1967 g. ja proglasuva MPC, kako
1072
nasledni~ka na obnovenata Oh-
ridska arhiepiskopija, za afto-
kefalna. Ottoga{ MPC ~eka
priznavawe od SPC. Me|u dvete
crkvi vo tek se pregovori okolu
klu~niot problem, vo koi (vo
svojstvo na medijator) se vklu~uva
i Ruskata pravoslavna crkva.
IZV.: Cane Mojanoski, Avtokefalnosta
na Makedonskata pravoslavna crkva. Do-
kumenti, Skopje, 2004.
LIT.: S. Dimevski, Istorija na Make-
donskata pravoslavna crkva, Skopje,
1989; D. Dimevski, Re{avawe na sporot
me|u Makedonskata i Srpskata pravos-
lavna crkva so koristewe politi~ki i
diplomatski tehniki i metodi, magis-
terski trud, Skopje, 2007. T. Petr.
Sinagogata „Ozer Dalim“, Bitola
OZER DALIM (Bitola, 1894) –
evrejsko dobrotvorno zdru`enie.
Go osnoval Ovadija Josef Perera
za pomo{ na siroma{nite ~leno-
vi na zaednicata. Funkcioniralo
vrz principot na zaemnost: site
~lenovi (i siroma{nite i boga-
tite) pla}ale ~lenarina po eden
metalik (1/4 gro{). Zdru`enieto
anga`iralo lekari {to gi pose-
tuvale siroma{nite Evrei. Se-
mejstvoto Aruti ja izgradilo si-
nagogata †Ozer Dalim“ od koja si-
te pari~ni prilozi odele za fon-
dot na organizacijata.
LIT.: \or|i Colev Dimovski, Bitolski-
te Evrei, Bitola, 1993; Mark Cohen, Last
Century of a Sephardic Community. The Jews of
Monastir 1839–1943, New York, 2003. J. Nam.
Okupacionite zoni vo Egejskiot del na Makedonija (1941-1944)
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
†Oktobris#, organ na Kumanovskata organizacija na KPJ (1942)
†OKTOBRIS# (Kumanovo, juli ‡
noemvri 1942) ‡ mese~en ilegalen
vesnik, organ na Kumanovskata
organizacija na KPJ, na makedon-
ski jazik. Sodr`inski e posveten
na celite na NOAVM. Sorabot-
nici bile Bojan Zafirovski-Bo-
lan, Blagoj Stefkovski-Goj~o,
Jordan Cekov-Dane i dr. Bil um-
no`uvan na {apirograf na teh-
nikata na MK na KPJ vo ku}ata
na Jordan Cekov-Dane vo Kumano-
vo vo 100-120 primeroci. Za~uva-
ni se broevite 3‡6.
IZV.: DARM ‡ Skopje, inv. br. 2418; Do-
kumenti za Narodnoosloboditelnata
vojna i Narodnata revolucija vo Kumano-
vo i Kumanovsko 1941‡1942, (vtoro dopol-
neto izdanie), Kumanovo, maj 1980, 182‡262.
LIT.: D-r Boro Mokrov, Razvojot na
makedonskiot pe~at i novinarstvo (od
prvite po~etoci do 1945 godina), Skop-
je, 1980, 412-413; D-r Boro Mokrov - M-r
Tome Gruevski, Pregled na makedonski-
ot pe~at (1885‡1992), Skopje, 1993,
122‡123. S. Ml.
OKUPACIONI ZONI vo Egej-
skiot del na Makedonija (1941–
1944) – sozdadeni po kapitulaci-
jata na Grcija (23. IV 1941), koga
teritorijata na gr~kata dr`ava
bila podelena na tri zoni: itali-
janska (Epir, delovi od Egejska
Makedonija, Tesalija, Stara Gr-
cija, Peloponez, Kikladite), ger-
manska (Centralna Egejska Make-
donija so Solun, Atika, delovi od
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Zapadna Trakija, Krit i ostrovi-
te Lezbos i Hios) i bugarska (de-
lovi od Isto~na Trakija i Egej-
ska Makedonija so ostrovot Ta-
sos).
LIT.: Istorija na Makedonskiot narod,
V, Skopje, 2003.; A. Vacalopoulos, Histoire de
la Grece moderne, Paris, 1975. St. Kis.
Bulat
Okuxava
OKUXAVA (Okud`ava), Bulat
(Moskva, 9. V 1924 ‡ Klamart, 12.
VI 1997) ‡ istaknat ruski poet i
kant-avtor. Golem del od svoite
pesni sam gi komponiral i pos-
tignal golem uspeh vo porane{-
niot Sovetski Sojuz. Poetskiot
stil mu e kameren i lirski. Nego-
vata zbirka Bidi zdrav, u~eniku
(1961), ja tretira temata za u~es-
tvoto na mladite lu|e vo Tatko-
vinskata vojna protiv fa{izmot
i e prevedena na pove}e jazici.
Napi{al prozni i dramski dela
kako i filmski scenarija. Vo
1967 g. go dobil Zlatniot venec
na SVP.
LIT.: Q. Stojmenski, Poezijata na Okuxa-
va, †Olovnoto vojni~e#, Sk., 1970. P. Gil.
OLIVER, Jovan (XIV v.) – despot,
najugleden blagorodnik vo Du{a-
novata dr`ava. Darodavec na ko-
~anskata crkva †Sv. Dimitrij#
(1336/1337). Bil gospodar na Ov-
~epolieto, na \uri{te imal dvo-
rec. U~estvuval vo pregovorite
na Du{an so Andronik III vo Ra-
dovi{te (1336) i so Jovan Kanta-
kuzin vo Pri{tina (1342), kako i
vo pohodite na Du{an i na Kanta-
kuzin za osvojuvawe vizantiski
gradovi (1343). So Du{anova pod-
dr{ka ja dobil vo vladenie teri-
torijata na Hrelja – me|u [tip,
Strumica i Stob na Rila (1342/
1343). Negovo zave{tanie e Les-
novskiot manastir, posveten na
arhangel Mihail i na pustinikot
Gavril, kade {to e za~uvan kti-
torskiot natpis so dobienite ti-
tuli, kako i dve negovi pretstavi:
ktitor so model na crkvata; zaed-
no so negovoto semejstvo. Is~ez-
nal od istoriskata scena, mo`ebi
kako velikoshimnik Jovan Kali-
vit, nabrgu po smrtta na Stefan
Du{an.
LIT.: G. C. Soulis, The Serbs and Byzantium
during the reign of Tsar Stephen Dusan (1331-
Despot Jovan Oliver, ktitorska freska vo Lesnovskiot manastir (ok. 1347)
1355) and his successors, Athens, 1995; B. Fer-
jan~iÊ, Despoti u Vizantiji i ju`noslo-
venskim zemqama, Beograd, 1960. B. Petr.
Olimpijada, tretata sopruga na Filip II, (reljef)
OLIMPIJADA (Olympias) (oko-
lu 375‡316 pr.n.e.) ‡ tretata sop-
ruga na makedonskiot kral Filip
II (od letoto 357 pr.n.e.) i majka
na Aleksandar III Makedonski
(23. VII 356 pr.n.e.). Bila }erka na
epirskiot kral Neoptolem. Fi-
lip II se vqubil vo nea pri eden
prestoj na Samotraka vo vremeto
na praznikot na Kabirite. Vo
brakot stapila pri sklu~uvaweto
na makedonskiot sojuz so Epir.
Od ovoj brak ja rodila i }erkata
OLIMPIJADA O
Kleopatra (355 pr.n.e.). Po sklu-
~eniot brak na soprugot (337
pr.n.e.) so Kleopatra, vnuka na
makedonskiot blagorodnik Atal,
progoneta ili samoinicijativno
se zasolnila kaj rodninite na
epirskiot dvor. Po atentatot na
soprugot i ustoli~uvaweto na
prestolot na sinot Aleksandar
III Makedonski pak se vratila vo
Pela, imaj}i zna~ajna uloga vo
dvorot. Vo likvidaciite za obez-
beduvawe na prestolot taa li~no
ja ubila {totuku rodenata }erka
na Kleopatra, a nea ja prinudila
da se samoubie. Isto taka, imala
zna~ajno u~estvo vo borbite za
prevlast po smrtta na sinot
Aleksandar III Makedonski. Kako
tutor na nejziniot vnuk ‡ malo-
letniot Aleksandar IV, za obez-
beduvawe na prestolot go naredi-
la likvidiraweto na sopernikot
Filip III Aridaj i negovata sop-
ruga Adaja-Evridika (317 pr.n.e.).
Nejziniot odmazdoqubiv nepri-
jatel Kasandar uspeal da ja zaro-
bi vo Pidna i po negova naredba
bila likvidirana.
IZV.: Plutarchi, Vitae Paralellae, Lipsiae, 1921;
Pausaniae, Graeciae Descriptio, Lipsiae, 1903;
Justini, Historiarum Philippicarum ex Trogo
Pompeio, Parisiis, MDCCCXXIII; Diodori, Bib-
liotheca historica, Leipzig, 1896.
1073
O OMO
LIT.: N. Proeva, Istorija na Argeadi-
te, Skopje, 2004; F. Papazoglu, Istori-
ja na helenisti~kiot period, Skopje
1995. K. M.-R.
Partiska konferencija na OMO „Ilinden# & Pirin
OMO „ILINDEN“ – PIRIN –
Partija za ekonomski razvoj i in-
tegracija na naselenieto (Goce
Del~ev, Pirinskiot del na Make-
donija, 28. II 1998). Formirana so
obedinuvaweto na site frakcii i
grupi na razedinetata OMO
„Ilinden“, so dvajca pretsedate-
li (Ivan Iliev-Singartiski i
Jordan Kostadinov Ivanov). Po
donesuvaweto re{enie na Sobra-
nieto na Nacionalniot izvr{en
sovet (avgust 1998) organizacija-
ta da bide registrirana kako po-
liti~ka partija, povtorno do{lo
do razedinuvawe so OMO „Ilin-
den“ na ~elo so Jordan Kostadi-
nov Ivanov. OMO „Ilinden“ –
PIRIN podnela dokumenti za
registracija i bila registrirana
kako partija (12. II 1999). So svoi
kandidati u~estvuvala na lokal-
nite izbori (2000), a potpretseda-
telot Botju Tikov se kandidiral
kako nezavisen kandidat na par-
lamentarnite izbori (2001). Bila
zabraneta od bugarskite vlasti
(29. II 2000). Na podnesenata tu`-
ba Sudot vo Strazbur donel pre-
suda vo polza na OMO „Ilinden“
– PIRIN (24. XI 2005), koja bu-
garskite organi ne ja sprovele.
Postapuvaj}i spored novite zako-
ni za registracija na politi~ki
partii vo Republika Bugarija,
partijata odr`ala (25. VI 2006) vo
gradot Goce Del~ev novo osno-
va~ko sobranie (Konvencija) za
formirawe, so u~estvo na ok. 535
delegati (od Blagoevgrad, San-
danski, Petri~, Goce Del~ev,
Razlog, Sofija, [umen, Plovdiv,
selata Leski, Ko~an, Kolarevo,
Mosomi{ta i dr.), na koe bilo iz-
brano ~etiri~leno kolektivno
rakovodstvo (Ivan Iliev-Sin-
1074
gartiski, Botju Tikov, Stojko
Stojkov i Angel Bezev). Partija-
ta s# u{te ostanuva neregistri-
rana.
LIT.: Stojko Stojkov, Makedoncite vo Bu-
garija vo borba za ~ovekovi prava (1990–2005),
†Makedonski glas“, Bilten na borcite za
pravata na Makedoncite vo Bugarija (b. m.)
ok. 2005 & jan. 2006; „Narodna Volja“, Blagoev-
grad, XXVII/ 7, 2, 2006.
OMO †ILINDEN“ (Sandanski,
14. IV 1990) – makedonska nacio-
nalna politi~ka organizacija vo
Pirinskiot del na Makedonija
vo Republika Bugarija. Formira-
na kako edinstvena Obedinetata
makedonska organizacija OMO
†Ilinden“. Vo organizacijata
vlegle VMRO (Nezavisna) †Ilin-
den“, Komitetot za za{tita na
pravata na Makedoncite od Pi-
rinskiot del na Makedonija, Kul-
turno-prosvetnoto dru{tvo †Ja-
ne Sandanski“ od selo Mikrevo i
Komitetot na represiranite Ma-
kedonci vo Pirinskiot del na
Makedonija. Za prv pretsedatel
bil izbran Stojan Georgiev. Bu-
garskite vlasti odbivale da ja re-
gistriraat makedonskata organi-
zacija (1990–1992). Pokraj aktiv-
Manifestacija na OMO †Ilinden#
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
nostite za izgradba na struktura-
ta, organizacijata organizirala
javni manifestacii i se pretsta-
vuvala na me|unarodni konferen-
cii. Pretsedatelot na OMO
†Ilinden“ bil vo sostavot na Se-
makedonskata delegacija na Kon-
ferencijata za evropska bezbed-
nost i sorabotka vo Kopenhagen,
Danska (VI 1990). Poradi odbiva-
weto na registriraweto, OMO
†Ilinden“ podnesla tu`ba pro-
tiv Republika Bugarija pred Ev-
ropskiot sud za ~ovekovi prava
vo Strazbur (1995). So presudata
na toj sud (oktomvri 2001) Repub-
lika Bugarija bila osudena za ne-
po~ituvawe na malcinskite pra-
va na Makedoncite.
LIT.: Stojan Georgiev-Tomovi~in, Make-
donija nad s#, Bitola, 1990. V. Jot.
V. Jot.
Omorika (Pisea omorica Panch.)
OMORIKA (Picea omorica Pan~.,
fam. Pinaceae) – balkanski ende-
mit so mnogu mal areal vo sredni-
ot tek na r. Drina. Ja otkril Jo-
sip Pan~i} (1855). Visoko drvo so
streloviden habitus, igli~kite
se zaobleno spleskani, so dve be-
li linii od dolnata strana. [i-
{arkite se mali, vo mladosta vi-
oletovi, a koga }e sozreat potem-
nuvaat, so zaobleni, plodni lu{-
pi i so mnogu sitno seme. Zaradi
ubaviot habitus pretstavuva ce-
net parkovski vid, otporen na ae-
rozagaduvawe. Osven vo parkovi-
te, kaj nas se koristi i kako {um-
ski vid. Al. And.
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Edinica na ONA (2001)
ONA (Osloboditelna narodna
armija), U^K/UÇK (Ushtria Çli-
rimtare Kombëtare) – voena (oru-
`ena) formacija sostavena od
okolu 7.000 lica, obu~uvani vo
kampovi za obuka vo Albanija i
na Kosovo, od amerikanski i od
britanski SAS i padobranski
polkovski oficeri. Tesno povr-
zana so Osloboditelnata armija
na Kosovo – U^K. ONA e formi-
rana vo esenta na 1999 g. od pora-
ne{ni regruti sobrani okolu Ra-
mu{ Haradinaj; vo nejziniot sos-
tav vleguvaat zna~ajna brojka po-
rane{ni borci na U^K (Kosovo);
komandantot vo ONA G’zim Ost-
reni e visoko pozicioniran vo
Kosovskiot za{titen korpus; ba-
zata na Albancite vo vremeto na
vojnata vo 2001 g., nadvor od RM, e
locirana vo Prizren, Kosovo; od
Kosovo vooru`enite bandi, gru-
pite, kako i neregularnite sili i
platenici {to izvr{uvaat ope-
racii, vr{at upad na teritorija-
ta na RM; vo Prizren se potpi{u-
va Prizrenskata deklaracija me-
|u Ahmeti, Imeri i Xaferi). Pr-
viot (raketen) napad ONA go vr-
{i na 18. I 2001 g. vrz policiska-
ta stanica vo s. Oslomej, Ki~ev-
sko; na 22. I 2001 g. go izveduva pr-
viot poseriozen oru`en napad so
pote{ki posledici, a vo juni 2001
g. SAD ja stava na crnata lista.
Do avgust 2001 g. ONA izveduva
seriozni voeni operacii, vo koi
se izvr{eni i me|unarodni (voe-
ni) zlostorstva. Proklamiranata
cel na ONA e su{tinski preure-
dena RM, kako dr`ava na dva ram-
nopravni naroda. Potpi{uvawe-
to na Ramkovniot dogovor pod-
razbira i soglasnost za otka`u-
vawe od separatisti~kite ambi-
cii, po~ituvawe na instituciite
na RM, razoru`uvawe i amnestija
za site izvr{eni dela, osven sto-
renite me|unarodni zlostorstva.
Operacijata na razoru`uvaweto
te~e vo periodot na odvivaweto
na NATO misijata „Su{tinska
`etva# (22.VIII – 26. IX 2001) i
predizvikuva akcija za †razoru-
`uvawe# organizirana od make-
donskite mediumi i silno poddr-
`ana od makedonskiot narod (7.
IX 2001). Razoru`uvaj}i se od s#
{to mu doa|a na raka (stari sado-
vi, tenxeriwa, stapovi, morkovi
itn.), makedonskiot narod na ci-
ni~en i majtap~iski na~in go iz-
razuva revoltot kon t.n. razoru-
`uvawe (najmnogu od staro i neu-
potreblivo oru`je, dobar del
vistinski muzejski eksponati) vo
prisustvo na †me|unarodnata za-
ednica#, koja go sobira samo dob-
rovolno predadenoto oru`je. Sle-
duva donesuvaweto na Zakonot za
amnestija za krivi~nite dela po-
vrzani so vojnata do 26. IX 2001 g.
(8. III 2002) i usvojuvaweto na
Amandmanite na Ustavot od 1991
g. (16. XI 2001). Procesot na tran-
sformacijata na ONA, preku Ko-
ordinativniot sovet na Albanci-
te vo Makedonija, se odviva do
5.VI 2001 g., koga e formiran no-
viot politi~ki subjekt DUI, koj
Aleksandar Veliki ja prima vo poseta Talestris, kralicata na amazonkite (prikazna raska`uvana od Onesikrit)
ONESIKRIT O
na izborite na 15. IX 2001 g. vlegu-
va vo Sobranieto na RM kako naj-
brojna albanska partija, so koja
pobedni~kata predizborna koa-
licija SDSM-LDP pravi vladi-
na koalicija.
IZV.: †Dnevnik#, †Utrinski vesnik#,
Skopje, 7. IX 2001.
LIT.: Mitre Arsovski, Stojan Kuzev,
Risto Damjanovski, Vojnata vo Makedo-
nija vo 2001, Skopje, 2006. T. Petr.
ONESIKRIT (Onesikritos) (As-
tipalaja ili Ajgina, ok. 365
pr.n.e.) – oficer, u~esnik vo po-
hodot na Aleksandar III Make-
donski i letopisec. Bil u~enik
na kini~arot Diogen. Kako eden
od zapovednicite na flotata na
Aleksandar III, komanduval so
kralskiot brod pri plovidbata
po Hidasp i Ind. Tuka mu bile
dostapni dnevni~kite zapisi i
prepiskata na vladetelot. I sa-
miot o~evidec i sou~esnik vo
nastanite, se zanimaval so leto-
pisna dejnost – so memoarski, is-
toriografski i kni`evni be-
le{ki. Napi{al biografija na
Aleksandar III, koja{to sodr`i
i opisi na zemjite {to gi pose-
til, osobeno Indija. Od nea se
za~uvani samo oddelni fragmen-
ti. Pri opi{uvaweto na nasta-
nite go me{al realnoto i fan-
tasti~noto, izmisluvaj}i aneg-
doti {to go razveseluvale i sa-
miot kral, no sepak bil koris-
ten vo antikata, osobeno od
Plinij.
IZV.: Arriani, Anabasis, Lipsiae, 1907; Q. Cur-
ti Rufi, Historiarum Alexandri Magni Macedo-
nis, Lipsiae, 1893; Plutarchi, Vitae Paralellae,
Lipsiae, 1921.
LIT.: N. Proeva, Istorija na Argeadi-
te, Skopje, 2004; F. Papazoglu, Istori-
ja na helenisti~kiot period, Skopje
1995. K. M.-R.
1075
O ONI[^ENKO
ONI[^ENKO, Oleksij Semjo-
novi~ (s. Rudka, Poltavska obl.,
Ukraina, 17. III 1933) – ukrainski
akademik, koordinator na sora-
botkata pome|u NANU i MANU.
Po zavr{uvaweto na Istorisko-
filozofskiot fakultet (so spe-
cijalnost po filozofija i istori-
ja) (1956) se vrabotuva vo NANU
(1959) i do 1978 g. e direktor na
Institutot za filozofija na NA-
NU, a potoa direktor na Me|ure-
publi~kata filijala na Akademi-
jata za op{testveni nauki vo Kiev.
Oleksij
Semjonovi~
Oni{~enko
Od 1992 g. e generalen direktor na
Nacionalnata biblioteka na NA-
NU †V. I. Vernadski“. Izbran e za
~len na Prezidiumot na NANU
(1998) i sekretar na Oddelenieto
za istorija, filozofija i pravo.
^len na MANU nadvor od rabot-
niot sostav (od 2009). Koordina-
tor e na ukrainsko-makedonskata
nau~na sorabotka pome|u NANU i
MANU i organizator i u~esnik na
godi{nite nau~ni sobiri i kore-
daktor na zaedni~kiot dvojazi~en
†UkraˆnsÏko-makedonsÏkij nauko-
vij sbirnik“ {to izleguva vo Ki-
ev. Nau~noistra`uva~kiot opus na
akad. O. opfa}a nad 300 nau~ni
trudovi objaveni vo zbornici i
spisanija i 17 oddelni monogra-
fii. Toj e pretsedatel na Asocija-
cijata na bibliotekite na Ukrai-
na, prv potpretsedatel na Ukrain-
skata akademija na politi~kite
nauki, pretsedatel na Ukrainski-
ot slavisti~ki komitet, ~len na
Ukrainskata nacionalna komisija
za pra{awata na ukrainskiot pra-
vopis i na Nacionalnata komisija
na Ukraina za UNESKO.
BIBL.: Istoriko-kulÏturni zv’Ôzki Uk-
ra˜ni i Makedoi˜, zb.: Denovi na ukrainska-
ta nauka vo Republika Makedonija. 22&23
oktomvri 2002 godina, Skopje, MANU-
NANU, Skopje, 2003, 67-74; @ittÔ i
diÔlÏnostÏ Krste Petkova Misirkova v
Ukra˜ni, zb.: Makedonsko-ukrainski kul-
turni vrski (H-HH vek), II, MANU&NA-
NU, Skopje, 2004, 161&173; KonceptualÏni
problemi naukovogo suprovodu suspilÏnih
peretvorenÏ, zb.: Ukra˜nsÏko-makedon-
sÏkij naukovij sbirnik, Vipusk 1, NA-
NU&MANU, Ki˜v, 2005,72&78. Bl. R.
ON^EVSKA-PETKOVSKA,
Svetlana (Skopje, 16. II 1949) –
grad. in`., red. prof. na Grade`-
niot fakultet vo Skopje (od 1998)
1076
Svetlana
On~evska-
Petkovska
po predmetite od oblasta na teh-
ni~kata mehanika, jakosta na ma-
terijalite i grade`nite materi-
jali. Bila pretsedatel na Dru{-
tvoto za mehanika na Makedonija
(1996). Zaedno so kolegi od Kated-
rata u~estvuvala vo pi{uvawe
u~ebnici i u~ebni pomagala. Q. T.
ON^EVSKI, An|el Dragosla-
vov (Skopje, 15. II 1947) ‡ inter-
nist-nefrolog, prof. na Med. f.
vo Skopje. Diplomiral na Med. f.
vo Skopje (1972), kade {to i dok-
toriral (1998). Se usovr{uval vo
Lozana, Pariz i Lion vo oblasta
na vaskularnite pristapi za HD,
peritonealnata dijaliza i renal-
nata transplantacija. Rakovodi-
tel e na Oddelot za vaskularni
pristapi na Klinikata za nefro-
logija. Vovel novini vo kreira-
weto na vaskularnite pristapi
kaj pacientite so TBI za lekuva-
we so HD. Objavil nad 190 stru~-
ni i nau~ni trudovi. M. Pol.
Makoto
Ooka
OOKA, Makoto (Mi{ima, 16. II
1931) ‡ najzna~aen sovremen ja-
ponski poet; negovite stihovi se
objaveni vo prevod na pove}e jazi-
ci vo svetot; ima napi{ano i sto-
tina teatarski dela, radio i te-
leviziski drami i filmski sce-
narija, kako i pove}e knigi so li-
teraturna kritika i esei. Dobit-
nik e na Zlatniot venec na SVP
vo 1996.
BIBL.: Spomenot i sega{nosta (1956),
Nejzinata parfimirana plot (1971), Cr-
te` vo perspektiva posveten na letoto
(1972), Za edna devojka naprolet (1978),
Prestolninata na vodata (1981), Pora-
ka na vodata od rodnata zemja (1989) i dr.
Vo 1978 vo Tokio izlegoa negovite Sobra-
ni dela vo 15 tomovi.
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
LIT.: [. Tanikava: Mudrosta na M. Oo-
ka, †Poezija#, SVP, Struga, 1996. P. Gil.
OPAD VO [UMSKI EKOSIS-
TEMI – se formira so opa|awe
na islu`enite, o{tetenite i ed-
nogodi{nite delovi i organi
(listovi, cvetovi, plodovi, sitni
gran~iwa, kaj zimzelenite igli-
~esti listovi, trofi~ni korewa)
od avtotrofnata komponenta na
ekosistemot i pretstavuva uni-
verzalna karakteristika na pove-
}egodi{nite rastenija. Vo gole-
mi razmeri se odviva vo {umski-
te ekosistemi i se ozna~uva kako
opad. Toj pretstavuva po~eten i
zna~aen ~ekor vo kru`eweto na
materiite vo {umskite ekosis-
temi. Istovremeno pretstavuva i
proces preku koj se vra}a organ-
skata materija vo po~vata. Opa-
dot ne e nezavisen proces, tuku vo
osnova e fiziolo{ki i, kako i
drugite procesi, vlijae ne samo
na po~vata i po~voobrazuva~kite
procesi, tuku i na ishrana na ras-
tenija i na produkcijata vo {um-
skiot ekosistem. Vo daboviot
ploska~evo–cerov ekosistem na
Gali~ica godi{niot opad izne-
suva 5.650,80 kg/ha, a vo gorskiot
bukov ekosistem vo Mavrovo go-
di{niot opad iznesuva 5,37 t/ha
god. Q. Gr.
Opalska bre~a
„OPALIT“ – rudnik za opalski
bre~i. Terminot opalit potek-
nuva od opalskite bre~i vo nao|a-
li{teto Span~evo. Vo 60-tite go-
dini od minatiot vek e formira-
na kompanija za eksploatacija na
opalskite bre~i kaj seloto Span-
~evo i nivno delumno mikronizi-
rawe vo s. ^e{inovo, i na kompa-
nijata $ e dadeno zaedni~koto ime
„Opalit#, koe i do denes e sino-
nim za eksploatacijata na opal-
skite bre~i. Vo nejzinoto pove-
}edecenisko postoewe „Opalit#
– ^e{inovo dostignala svoj go-
lem razvoj, koj dostignuval i do
150.000 t godi{no proizvodstvo
opalski bre~i so visok kvalitet,
koj{to pretstavuval osnovna
komponenta vo proizvodstvoto na
cement vo fabrikata „Usje# vo
Skopje. Denes rudnikot raboti so
mnogu mal kapacitet od okolu
10.000 t opalska bre~a na godi{no
nivo. T. Ser.
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
OPA[ ‡ nevestinski ukras za na
glava. Pokraj lesata, estetski go
nadopolnuva nevestinskoto ukra-
suvawe na glavata. Izraboten e
od korzina, i toa od snop usukani
vrbi i konop, koj potoa se predel
i se spletuval vo sitni pletenki.
Vaka prigotven, se pricvrstuval
so vrvci za glavata. Pletenkite,
dolgi do nozete, se pu{tale slo-
bodno da visat do zemjata, na dol-
niot kraj bile sostaveni, sobrani
i oblikuvani vo top~esta forma.
Se nosel sè do krajot na minatiot
vek. J. R.-P.
Opa{estiot vodozemec do`dovnik (Salamandridae)
OPA[ESTI VODOZEMCI
(Caudata; Urodela) – red od klasata
vodozemci (Amphibia), vo koj se
vklu~eni vistinskite do`dovni-
ci (Salamandra) i tritonite ili
mrmorcite (Triturus). Se odlikuva-
at so izdol`eno val~esto telo, so
dobro razviena opa{ka i so dva
para kratki noze. Nekoi vidovi
se pove}e terestri~ni, a drugi
pove}e akvati~ni organizmi, no
site gi polagaat jajcata vo vodena
sredina. Nivnite larvi, za razli-
ka od larvite na `abite, pove}e
nalikuvaat na svoite roditeli,
taka {to so procesot na metamor-
foza ne pretrpuvaat drasti~ni
promeni. Evropa ja naseluvaat 29
vidovi vklu~eni vo tri familii,
od koi vo Makedonija se sre}ava
samo familijata na do`dovnicite
i mrmorcite (Salamandridae), so dva
roda. Rodot do`dovnici (Salaman-
dra) e pretstaven so eden vid, dode-
ka rodot na tritonite ili mrmor-
cite (Triturus) so ~etiri vida.
LIT.: E. N. Arnold, A Field Guide to the Reptiles
and Amphibians of Britain and Europe, London,
2002; G. D`uki} – M. Kalezi}, The biodiversity of
amphibians and reptiles in the Balkan Peninsula,
vo: Griffiths, Krystufek & Reed ed., †Balkan Bio-
diversity#, Dordrecht/Boston/London, 2004,
167–192; J-P. Gasc, A. Cabela, J. Crnobrnja-Isailo-
vic, D. Dolmen, K. Grossenbacher, P. Haffner, J.
Lescure, H. Martens, J. Martinez Rica, H. Maurin,
M. Oliveira, T. Sofianidou, M. Veith, A. Zuider-
wijk, Atlas of Amphibians and Reptiles in Europe,
Paris, 1997. Sv. P. – V. Sid.
OPENICA, PRENTOV MOST
(Crvenica) ‡ srednovekovna nek-
ropola na 3,5 km severoisto~no
od s. Openica, 13 km severoisto~-
no od Ohrid, blizu do magistral-
niot pat od Ohrid preku Resen za
Bitola. Nedaleku od lokalite-
tot se konstatirani tragi od an-
Openica, srednovekovna nekropola
ti~ko rudarewe (eksploatacija
na olovo, srebro i `elezo). Vo
1957 i 1959 g. V. Lahtov ovde vr-
{el iskopuvawa na helenisti~-
kata i srednovekovnata nekropo-
la. Otkrieni se 143 grobovi, od
koi 60 srednovekovni, grupirani
vo ju`niot del. Srednovekovnite
grobovi se pravoagolni jami og-
radeni i pokrieni so plo~i. Od
niv e publikuvan samo nakit (be-
lezici, obetki i nau{nici i prs-
teni) od X v., pa s# do docnoto
srednovekovje.
LIT.: V. Lahtov, Nakitot od ranosred-
novekovnite nao|ali{ta vo Ohridsko,
†Zbornik na trudovi“, I, Ohrid, 1961,
35‡56; V. Bitrakova, Zlatni nakit iz helenisticke
nekropole kod Crvejnce, †ARR“, IV-V, Zagreb,
1967, 383–392. El. M.
Operata „Aida“ na scenata na MNT, Skopje
OPERATA VO MAKEDONIJA
‡ prvite muzi~koscenski projavi
vo Makedonija se slu~uvaat vo
XIX v. kako muzi~ka pridru`ba,
glavno so narodni pesni i tanci,
na oddelni dramski tekstovi. Po-
docna ovie pridru`bi se pro{i-
ruvaat so solisti~ki i vokalno-
instrumentalni fragmenti. Na
po~etokot na XX v. vo Sofija V.
^ernodrinski ja sozdava i ja
OPERATA O
pretstavuva operetata †Sre{ta#,
posvetena na G. Del~ev (1903), a
vo nekoi gradovi, kako Skopje,
Bitola, [tip, Gevgelija, na toj
na~in se izveduvaat dramite na
poznatite makedonski pisateli
Anton Panov, Risto Krle i Va-
sil Iqoski (Pe~albari, ^orba-
xi Teodos, Parite se otepuva~-
ka, Begalka, Antica i dr.) isto
taka se prika`uvaat so pridru`-
ba na muzika od folkloren, no i
svetoven karakter. Vo 30-tite go-
dini ovaa pridru`ba, osobeno vo
Skopje, se izveduva so orkestar-
ski sostavi od voeni muzi~ari i
nastavnici od muzi~kata {kola
†Mokrawac#, dirigirani od voe-
ni kapelnici (L. Dvor`ak, V. Ne-
dala, S. Drenovac). Po Prvata
svetska vojna vo Skopskiot naro-
den teatar se davaat vo polupro-
fesionalna izvedba nekolku, vo
toa vreme popularni opereti:
Mamzel Nitu{, Gej{a, U~eni-
kot-pita~, no i operetite Lil-
jakot od J. [traus i Baron Trenk
od S. Albini. Isto taka vo ovoj
teatar publikata imala mo`nost
da gi ~ue i operite Travijata,
Trubadur, Madam Beterflaj,
Karmen. Zna~ajna uloga vo propa-
giraweto na operskata muzika
imal i gradot [tip so dejnosta
na dvajca entuzijasti – muzi~kiot
pedagog, kompozitor i dirigent
Sergej Mihajlov (1885– 1975) kako
muzi~ki rakovoditel i profeso-
rot Du{an Budimirovi} kako re-
`iser. So zaedni~kata pove}ego-
di{na dejnost na ovoj tandem,
pred {tipskata publika, so pija-
no-pridru`ba, se pretstaveni
operite Palja~i, Sevilskiot
berber i delumno Faust. Po kra-
jot na Vtorata svetska vojna, vo
oslobodenata tatkovina grupa
muzi~ari (T. Skalovski, P. B.
Ko~ko, T. Prokopiev, S. Gajdov,
1077
O OPERATIVEN MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

@. Firfov so solistite J. Sav-

~enko, D. Firfova, P. B. Ko~ko,
S. Rusjakov, M. Gu{evska i G.
Atanasova-Markovi}), hor i or-
kestar, pod dirigentstvoto na T.
Skalovski, na 9 maj 1947 g. ja pod-
gotvuvaat i ja davaat prvata ope-
ra na makedonski jazik – Kavale-
rija rustikana od P. Maskawi,
so {to e ozna~en po~etokot na ra-
boteweto na Operata na MNT,
koja denes po 60-godi{no postoe-
we i aktivnost ima izvedeno po-
ve}e od 70 operi i golem broj vo-
kalno-instrumentalni dela.
LIT.: Dragoslav Ortakov, Fim~o Muratov-
ski, Vol{ebniot Orfej – 55 godini Make-
donska opera, Makedonski naroden teatar,
2003, Skopje; Riste Stefanovski, Slavomir
Marinkovi}, Makedonski naroden teatar
– Letopis, 1945-1995, Makedonski naroden
teatar, 1995, Skopje. F. M.
OPERATIVEN [TAB (20 XI
1943 ‡ juli 1944) ‡ {tab za rako-
vodewe i koordinacija na make-
donskite, ju`nomoravskite i ko-
sovskite narodnoosloboditelni
edinici na NOVJ na kumanovsko-
to, vrawskoto i crnotravskoto
podra~je: Tretata makedonska
NOUB, Kosovskata NO brigada,
Pettata, [estata i Sedmata ju`-
nomoravska NO brigada, Koman-
data na Vrawskoto i na Pirot-
skoto voeno podra~je, Crnotrav-
skiot, Pirotskiot i Kumanov-
skiot NOPO. Bidej}i G[ na Operativnite zoni na NOV i POM (1943)
NOV i POM i CK na KPM se na- OPERATIVNI ZONI NA pusni voeni oblasti: Skopska,
o|ale vo severoisto~niot del na NOV I POM (1943–1944). G[ na Bitolska i [tipska, a vo sekoja
Kumanovsko, za komandant na NOV i POM izvr{il podelba od niv bil formiran po eden
{tabot bil nazna~en komandan- na teritorijata na Vardarskiot korpus. Vo noemvri 1944 g. {ta-
tot na G[ na NOV i POM Miha- del na Makedonija na pet opera- bovite na operativnite zoni bi-
ilo Apostolski. Najzna~ajnite tivni zoni, so oddelni {tabovi le ukinati.
voeni operacii [tabot gi rako- za rakovodewe na borbata i
vodel vo vremeto na Proletnata LIT.: Zbornik NOR-a, VII, k. 4. V. St.
ofanziva vo Makedonija (1944). formirawe na partizanski i
voeni edinici. Vo avgust 1944 g. OPERACIJA NA ON ZA ^U-
LIT.: Mihailo Apostolski, Proletna- G[ na NOV i POM izvr{il re- VAWE NA MIROT VO RM. Po
ta ofanziva 1944 god. vo Makedonija. barawe na pretsedatelot na RM
Operaciite vo Isto~na Makedonija i vo organizacija, pri {to bile
reonot na Besna Kobila i Crna Trava, od formirani ~etiri operativni Kiro Gligorov, vo vremeto na po-
25 april do 20 juni 1944 godina, Skopje, zoni, so zada~a vo sekoja od niv setata na sedi{teto na OON (11.
1948 i Kumanovo, 1969; istiot, Oslobodi- da se formiraat po dve divizii. XI 1992), po prethodna preporaka
telnata vojna na makedonskiot narod Kon krajot na septemvri 1944 g. od kopretsedatelite na Rakovod-
(1941-1945), Skopje, 1965; Makedonija od us- niot komitet na Konferencijata
tanka do slobode 1941-1945. (Zbornik rado- bila izvr{ena nova reorganiza-
va), Beograd, 1987. S. Ml. cija i bile formirani tri kor- za Jugoslavija Vens i Oven (19. XI
1992), motivirano od politi~ka-
ta procena za slo`enosta na sos-
tojbite vo neposrednoto okru`u-
vawe na RM, vo uslovi na o`ivu-
vawe na aspiraciite na sosedite
kon nejziniot teritorijalen in-
tegritet, nacionalen i jazi~en
identitet i problemite vo pro-
cesot na me|unarodnoto prizna-
vawe, vrz osnova na Rezolucijata
br. 795 (11. XII 1992) na Sovetot za
bezbednost, del od silite na UN-
PROFOR za Jugoslavija (batal-
jon so 700 mirovnici od Danska,
Norve{ka, Finska i [vedska) se
pozicionira na granicata na RM
so SR Jugoslavija i R. Albanija,
kako prva preventivna mirovna
Grupa borci od kosovskite i ju`nomoravskite edinici (proletta na 1944) misija (preventivna diplomatija)

1078
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
so mandat: nabquduvawe na grani-
cata kon SRJ i RA; jaknewe na
stabilnosta na RM, odvra}awe na
zakanite za nejzinata bezbednost;
davawe dobri uslugi vo vosposta-
vuvaweto na dijalogot pome|u et-
ni~kite i politi~kite grupi;
obezbeduvawe humanitarna po-
mo{ so drugi me|unarodni orga-
nizacii. So Rezolucijata na So-
vetot za bezbednost br. 842 (18. VI
1993) prisustvoto se zgolemuva so
amerikanski bataljon od ok. 350
vojnici. Po barawe na RM, pora-
di specifi~nata polo`ba na mi-
rovnite sili vo RM, Sovetot za
bezbednost na OON usvojuva Re-
zolucija br. 983 (31. III 1995) so ko-
ja gi osamostojuva od UNPRO-
FOR, kako posebna misija – UN-
PREDEP, pod rakovodstvo na
{ef so rang na pomo{nik na Ge-
neralniot sekretar na OON.
Vremetraeweto na misijata cik-
li~no se obnovuva na 6 odnosno na
9 meseci, poslednoto so Rezolu-
cijata br. 1186 (20. VII 1998) do 28.
II 1999 g. Po istekot na ovoj peri-
od, po povod novoto glasawe za
prodol`uvawe na mandatot za no-
vi 6 meseci, vo Sovetot za bezbed-
nost ne se postignuva ednoglas-
nost (NR Kina e protiv, poradi
priznavaweto na Tajvan od strana
na RM). Taka zavr{uva UNPRE-
DEP. Misijata odigruva va`na
uloga vo smiruvaweto na tenzii-
te okolu ^upino Brdo, koga ovaa
kota samovolno e zaposednata od
vojnici na SR Jugoslavija, kako i
vo re{avaweto na opredeleni in-
frastrukturni problemi.
LIT.: Tatjana Petrusevska, The Peace-Keeping
Operation in the RM – a Departure from the For-
mer UN Experience, Institute of Social Studies,
the Hague, 1995. T. Petr.
Naodi od ranovizantiskata nekropola Opila
OPILA (do s. Rankovce) ‡ tumul
od `elezno vreme i nekropola od
docnoanti~koto vreme i od sred-
niot vek, na desniot breg na Kri-
va Reka. Pri istra`uvawata na
nekropolata (izvr{eni vo 1984‡
1996) se otkrieni 585 grobovi od
tipot cista, slobodno vkopuvani,
pokrieni so kameni plo~i i od
teguli ‡ tip †pokriv na dve vo-
di“. Prilozite vo grobovite od
`elezno vreme (VIII–VII v. pr.n.e.)
gi so~inuvaat: kerami~ki sadovi,
belezici, toki, obetki prsteni,
visulci; vo grobovite od VI v. e
otkrien nakit, oru`je i moneti;
vo srednovekovnite grobovi od
X–XI v. se otkrieni: obetki, prs-
teni so pozlata ukraseni so fi-
ligran, |erdani so srebreni mo-
nista, belezici, toki i nivno
obele`uvawe so kameni krstovi.
LIT.: Milan Ivanovski ‡ Cone Krstev-
ski, Bilibajci (Babunci) Opila, Ranovi-
zantiska nekropola, †AR“, 1987, Ljubljana,
1989, 129‡130. M. I.
Samodelski selanski opinci
OPINCI (op’nci) ‡ obuvki od
svinska, govedska ili bivolska
ko`a, so oputi (ko`eni vrvci).
Poednostavniot tip, nameneti za
sekojdnevna upotreba, selanite
sami gi izrabotuvale. Opincite
nameneti za decata se izrabotu-
vale od svinska ko`a. J. R.-P.
OP[TESTVENA SILA – bu-
garska politi~ka organizacija,
formirana so dekret na Vladata
na Carstvoto Bugarija (vo letoto
na 1943). Bila aktivna i vo okupi-
rana Makedonija. Imala cel da go
pridobie narodot za politikata
na Vladata, da se protivstavuva
na site protivnici na vlasta, a
posebno da razvie aktivnost so
koja }e se {iri propaganda za os-
loboditelnata misija na Bugari-
ja i za sozdavawe uslovi za sora-
botka pome|u site grupi za borba
protiv NOD.
LIT.: \or|i Malkovski, Profa{isti~-
kite i kolaboracionisti~kite organi-
zacii i grupi vo Makedonija 1941–1944,
Skopje, 1995; istiot, Politi~kite par-
tii i organizacii vo Makedonija vo
Vtorata svetska vojna 1941–1944, Skop-
je, 2002. \. Malk.
Panorama na gradot Veles (okolu 1910)
OP[TOMAKEDONSKA O
OP[TESTVENATA SOPSTVE-
NOST VO DFM/NRM/SRM/RM
‡ op{testveno-ekonomski odnos
me|u lu|eto vo proizvodstvoto i
raspodelbata na novosozdadenata
vrednost. Se voveduva so Zakonot
za rabotni~koto samoupravuvawe
od 1950 g. i postoi kako vladea~ki
odnos do donesuvaweto na Usta-
vot na RM od 1991 g. Op{testve-
nata sopstvenost e proces na po-
op{testvuvawe na sredstvata za
proizvodstvo, so u~estvo na sami-
te neposredni proizvoditeli vo
toj proces. Taa e oblik za demono-
polizacija na ekonomskata i po-
liti~kata vlast na dr`avnite or-
gani, preku razvojot na rabotni~-
koto samoupravuvawe vo fabri-
kite. Op{testvenata sopstvenost
gi opfa}a{e: site sredstva za
proizvodstvo (osven zemji{teto
i sredstvata {to slu`ele za li-
~en trud na gra|anite); site sred-
stva vo pretprijatijata, dr`avni-
te organi i drugi organizacii;
site rudni i drugi prirodni bo-
gatstva vo op{testvoto. Taa be{e
osnovata na koja se razviva{e ra-
botni~koto samoupravuvawe vo
pretprijatijata (1950‡ 1990). Us-
tavot na RM od 1991 g. ne ja pozna-
va op{testvenata sopstvenost.
Ostavena vo praven vakuum, op-
{testvenata sopstvenost ostana
bez pravna za{tita. Ovoj vakuum
ima{e negativen odraz vrz efek-
tite na privatizacijata na op-
{testvenata sopstvenost i nejzi-
nata transformacija vo dr`avna
sopstvenost (1991‡2006).
LIT.: Trajko Slavevski, Privatizacija,
pazar, dr`ava, Skopje, 1997; Svetomir
[kari}, Makedonija na site kontinen-
ti, Skopje, 2000. Sv. [.
OP[TOMAKEDONSKA KON-
FERENCIJA VO VELES (21. XI
/ 4. XII 1912) – tajna konferencija
na D. ^upovski so pretstavnici
od celata okupirana Makedonija
za dogovor za perspektivite na
zemjata i narodot. Vo momentot
koga trupite na balkanskite so-
juznici ja okupiraa teritorijata
na Makedonija, pa K. Misirkov
stignuva vo Solun, d-r G. Kon-
stantinovi~ kako dobrovolec vo
1079
O OPA-KOPA
Voenata bolnica na Cetiwe, D.
^upovski trgnuva od S.-Peter-
burg i preku Sofija i Skopje
stignuva vo Veles, kade {to po
prethoden dogovor so P. Popar-
sov, I. Popjordanov, A. Martul-
kov, R. Rizov, A. Korobar i pret-
stavnici od [tip, Ko~ani, Rado-
vi{, Kostur, Seres i Drama, se
odr`uva sobir vo ku}ata na A. J.
Korobar, na koj se postignuva
soglasnost Makedonskata kolo-
nija vo S.-Peterburg da bide
opolnomo{ten pretstavnik za
za{tita na interesite na Make-
donija vo Rusija i vo stranstvo, a
D. ^upovski i P. Poparsov da ot-
patuvaat vo Pariz i London za da
dejstvuvaat pred Londonskata mi-
rovna konferencija za samostoj-
na ili avtonomna Makedonija.
^upovski uspeva da se vrati vo
Rusija, no Poparsov ne mo`e da gi
premine okupatorskite granici.
Makedonskata kolonija vo ruska-
ta prestolnina na 1. III 1913 g. go
objavi Memorandumot potpi{an
od opolnomo{tenite Makedonci
i (zaedno so otpe~atenata †Karta
Makedonia po programa na Make-
donskite narodnici“) go isprati
do Londonskata ambasadorska
konferencija.
LIT.: R. Rizov, Stranici ot minaloto,
†Makedonsko delo“, I, 9, [Viena], 10. I 1926,
5–6; Alekso Martulkov, Moeto u~estvo
vo revolucionernite borbi na Makedoni-
ja, Skopje, 1954, 265–266; D-r Bla`e Ris-
tovski, Dimitrija ^upovski (1878–1940)
i Makedonskoto nau~no-literaturno
drugarstvo vo Petrograd, II, Skopje,
1978, 40–61. Bl. R.
ORA-KOPA ‡ kalendarski obi-
~aj so obredni ognovi povrzani so
praznikot Pro~ka. Najzastapen
bil vo Isto~na Makedonija, kako
Mala ora-kopa i Golema ora-ko-
pa. Malata ora-kopa ja izveduvale
decata edna nedela pred Pro~ka,
Golemata ora-kopa se pravela na
samiot den Pro~ka i vo nejzinoto
izveduvawe, pokraj decata, se
vklu~uvale i vozrasnite. Podgo-
tovkite za obi~ajot zapo~nuvale
nekolku denovi ili nekolku ne-
deli porano, koga se sobirale ma-
terijali za ognot. Toa e i eden
vid natprevar me|u decata od po-
ve}e maala koja grupa }e napravi
pogolem ogan i }e gori podolgo.
Obi~aj bilo decata po tripati da
go preskoknuvaat ognot. Golema-
ta ora-kopa bila mnogu pogolema
od Malata ora-kopa {to ja prave-
le decata. Dodeka gorel ognot i
od Malata ora-kopa i od Golema-
ta ora-kopa, decata peele sood-
vetni pesni. Za razlika od Mala-
ta ora-kopa, {to ja preskoknuva-
le samo decata, Golemata ora-ko-
pa ja preskoknuvale i vozrasnite.
LIT.: Zorka Delikolova, Obi~ai svrzani
so poedini praznici i nedelni dni vo Ra-
dovi{, †Glasnik na Etnolo{ki muzej#, 1,
Skopje, 1960.149. M. Kit.
1080
ORBELSKI TRIOD ‡ kirilski
rakopis od XIII v., od makedonska
redakcija, nastanat vo Zapadna
Makedonija. Rakopisot se ~uva vo
Ruskata nacionalna biblioteka
vo Sankt-Peterburg pod sign.:
RNB, F.n.I.102 + V/z. F.124/4 + V/z.
F.124/10 (vo zbirkata na St. Verko-
vi}). Ima 241 pergamenten list i
gi sodr`i dvata dela na triodot:
posniot i cvetniot. Sodr`i pari-
mii i delovi od ustavot. Vo rako-
pisot se spomnuvaat i imiwata na
Kiril Filozof i brat mu Meto-
dij, kako i imiwata na pustino`i-
telite Jovan Rilski, Joakim Sa-
randaporski (Osogovski) i Pro-
hor P~iwski. Imeto go nosi po s.
Orbele, kade {to e pronajden.
LIT.: V. Despodova, L. Slaveva, Makedon-
ski srednovekovni rakopisi, I, Prilep,
1988; \. Pop-Atanasov, Re~nik na stara-
Stranica od Orbelskiot triod
ta makedonska literatura, Skopje, 1989;
E. Crvenkovska, Jazikot i stilot na
triodot, Skopje, 2006; E. Crvenkovska,
L. Makarijoska, Orbelski triod, GZ
FlF, 32, I, Skopje, 2006, 357&385. E. C.
ORBINI, Mavro (1563–1610/14) –
katoli~ki monah i istori~ar.
Svetovnoto ime mu e Frawo, a
imeto Mavro go zema kako monah.
Osnovnoto i srednoto u~ili{te
gi zavr{uva vo Dubrovnik, a na
15-godi{na vozrast pristapuva vo
Benediktinskiot manastir. Lite-
raturnata dejnost ja zapo~nal so
kompilaciskoto teolo{ko delo
De ultimo fine humanae vitae vel sum-
mo bono. Negovoto najzna~ajno de-
lo e Kralstvoto na Slovenite
(Pezaro, 1601), koe vo eden period
bilo staveno vo Indeksot na zab-
ranetite knigi. Orbini napravil
i prevod od italijanski na Spec-
chio spirituale del principio e del fine
della vita umana od Angelo Eli.
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
Mavro Orbini, †Kralstvoto na Slovenite# (prvo
izdanie, 1601)
BIBL.: Mauro Orbini, Il Regno degli Slavi,
1601. Nachdruck besorgt von Sima Cirkovic und
Peter Rehder, Mit einem Vorword von Sima Cir-
kovic, München, 1985 [reprint]; Tomo Mati},
Barjaktarijev latinski prijevod Orbinijeva †Il
regno degli Slavi“, †Historijski zbornik“‘, III, 1-
4, Zagreb, 1950, 193-197; Mavro Orbin, Kra-
qevstvo Slovena, Beograd, 1969.
LIT.: Cronia Arturo, Il †Regno degli Slavi“ di
Mauro Orbini (1601) e la †Istorija Slavenobol-
garskaja“ del monaco Paisi (1762), Roma,
1940-XVIII; Nikola Radoj~iÊ, Srpska is-
torija Mavra Orbinija, kw. CLII, odeqe-
we dru{tvenih nauka, 2, Beograd, 1950;
Biljana Ristovska-Josifovska, †Krals-
tvoto na Slovenite“ od Mavro Orbini
kako izvor za makedonskata srednovekov-
na istorija, Skopje, 2001. B.R.-J.
ORGANIZACIJA †PRIJATEL-
SKA DRU@INA“ (Kiev, Ukrai-
na, januari 1883) ‡ organizacija
osnovana od tamo{nite Makedon-
ci, po inicijativa od Spiro Gu-
lap~ev, so cel da raboti na pro-
svetuvawe na narodot i na unap-
reduvawe na obrazovniot proces
vo Makedonija. Vo Organizacija-
ta ~lenuvale 53 lica (septemvri
1983). Mesni organizacii bile
osnovani vo Kiev, Zagreb, Anhai-
lo, Harkov i vo Carigrad; ~leno-
vi imalo i vo drugi gradovi.
LIT.: Mihajlo Minoski, Obid na Spiro
Gulap~ev i na Organizacijata †Prija-
telska dru`ina# za {irewe na op{tite
i prakti~nite nau~ni znaewe sred se-
lanstvoto vo Makedonija, zb., [kolstvo-
to, prosvetata i kulturata vo Makedonija
vo vremeto na prerodbata, Skopje, 1979.
M. Min.
ORGANIZACIJA VO DRVNA-
TA INDUSTRIJA VO RM – or-
ganizacionata postavenost na
drvnata industrija. Taa se anali-
zira od slednite aspekti: geo-
grafskata postavenost, brojot na
pretprijatijata, vidot na proiz-
vodstvoto i vidot na sopstvenos-
ta. Drvnoindustrskite pretprija-
tija prostorno se razmesteni na
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Del od pogon na drvnata industrija vo RM
celata teritorija na dr`avata.
Pilanskite kapaciteti se loci-
rani vo reonite bogati so {uma,
dodeka pogonite za proizvodstvo
na finalni proizvodi od drvo gi
ima na celata teritorija na dr`a-
vata. Najgolem broj pretprijatija
se specijalizirani za konkretno
proizvodstvo, no ima i pretprija-
tija {to se zanimavaat so kombi-
nirani proizvodstva (bi~ena gra-
|a – drvena ambala`a, bi~ena gra-
|a – parket, razni vidovi mebel i
sl.). Vo primarniot sektor domi-
niraat pretprijatijata za proiz-
vodstvo na bi~ena gra|a (pilani)
i samo nekolku pogoni za drugi
vidovi proizvodstva (furniri i
plo~i od furniri). Finalnoto
proizvodstvo vo najgolem del se
izveduva vo pogonite za proizvod-
stvo na razni vidovi mebel, po-
malku vo pogonite za proizvod-
stvo na drvena ambala`a i parket,
i simboli~no vo pogonite za pro-
izvodstvo na ku}i, baraki i dr. Vo
odnos na vidot na sopstvenosta,
denes, kaj nekoi od pretprijatija-
ta procesot na privatizacija e za-
vr{en vo celost, kaj drugi se pri-
vatizirani samo onie delovi od
proizvodniot proces {to fun-
kcioniraat kako celina. Formi-
rani se i novi pretprijatija so
privaten kapital. B. Il.
ORGANSKATA HEMIJA VO
MAKEDONIJA. Nastavnata i
nau~nata rabota vo oblasta na or-
ganskata hemija vo Makedonija
zapo~nala naskoro po konstitui-
raweto na Katedrata po hemija na
Filozofskiot fakultet, osobe-
no koga za honoraren predava~
bil izbran (1947) d-r Josif Jan~u-
lev, eden od avtorite na prviot
objaven trud od ovaa oblast
(1955). Nastavata po organska he-
mija se razvivala i se osovreme-
nuvala, a i instituciite na koi
bila predavana stanale pomno-
gubrojni. Pokraj na Filozofski-
ot fakultet (podocna na PMF),
organskata hemija bila predavana
na Tehnolo{kiot oddel na Teh-
ni~kiot fakultet (Oddelot po-
docna prerasnal vo TMF), na
Farmacevtskiot fakultet i, ka-
ko oddelen predmet ili vo ramki-
te na kursevite po op{ta hemija,
i na drugi fakulteti.
†OREL# O
LIT.: Prirodno-matemati~ki fakul- ta demokratija so magazinot „Mlad
tet – Skopje, 1946–1996, Skopje, 1996., borec“. Rabotel vo pove}e pe~ate-
196; 60 godini Prirodno-matemati~ki
fakultet – Skopje, Skopje, 2006, 209. ni i elektronski mediumi. Ja izvr-
B. [. {uval funkcijata direktor i gla-
ven urednik na MTV (1994/96). Eden
ORGANXIEVA, Cvetanka (Ve-
les, 1923) ‡ poet, slavist, istori-
~ar na kni`evnosta, univ. profe-
sor i nau~en sovetnik (vo penzi-
ja). Kako u~eni~ka vo V klas bila
aktiven ~len na Literaturnata
dru`ina †Jovan Du~i}# vo Veles
(1939). Vo rodniot grad zavr{ila
gimnazija (1942), a potoa edna go-
dina bila na studii po germanis-
tika na Istorisko-filolo{kiot
fakultet vo Sofija. Za~uvani se
pove}e nejzini pesni na makedon-
ski jazik od 1944 g. Po Oslobodu- Sa{o
Ordanovski
od najcitiranite makedonski ana-
liti~ari i avtori vo ugledni
stranski mediumi. Osnova~ i sops-
tvenik na magazinot „Forum“ (de-
nes „Forum plus“). Aktiven vo nev-
ladiniot sektor. B. P. \.
Cvetanka
Organxieva
vaweto objavuvala pesni vo sp.
†Nov den#, †Idnina#, v. †Nova
Makedonija# i dr. Podocna dip-
lomirala slavistika (1948) i dok-
torirala na Filozofskiot fa-
kultet vo Zagreb na tema †Objav-
ljivanje i pro~avanje juna~kih pesa-
ma kod Ju`nih Slavena i Rusa do
1920 godine s naro~itim osvrtom na
pitanje postanka i razvitka juna~kih
pjesama# (23 VI 1962). Prvin bila
asistent na Filozofskiot fa-
kultet vo Skopje (1949), a potoa i
Orevi
profesor, nau~en sovetnik (do 6.
XII 1983) i direktor (1. VII OREV (Juglans regia L., fam. Juglan-
1976‡30. VI 1978) na Institutot daceae) – evroaziski vid, ~ija are-
za folklor vo Skopje. alna granica te{ko mo`e da se
BIBL.: Osvrt vrz izu~uvawata na nas- odredi poradi negovoto damne{-
tanuvaweto i razvitokot na ju`noslo- no kultivirawe i supspontano
venskata epika do 1920 godina, Skopje,
{irewe. Na Balkanot i vo na{a-
1972; Karakteristikite na epskite pes- ta zemja se smeta deka e prirodno
ni na Makedoncite-muslimani od Del-
~evsko (Pijanec), Skopje, 1981. zastapen. Golemo drvo, so {iroko
LIT.: D-r Bla`e Ristovski, Makedonski-
razgraneta kruna, mazna kora,
ot stih 1900‡1944. Istra`uvawa i ma- svetlosiva. Listovite se krupni,
terijali, II, †Misla#, Skopje, 1980, 379- ko`esti, neparno peresti. Plo-
387; 50 godini Institut za folklor. dot orev e so mesest egzokarp, koj
Bibliografija na izdanijata na Insti-
po sozrevaweto puka i se odvojuva
tutot za folklor †Marko Cepenkov# ‡ od drvenestiot endokarp. Semeto
Skopje i na magisterskite i doktorski-
te disertacii na sorabotnicite 1950‡ sodr`i golemo koli~estvo masle-
2000. Podgotvila Mirjana Anastasova, ni materii (55%). Kako {umski
Skopje, 2000, 108 i 147. S. Ml. vid, kaj nas e zastapen vo dabovi-
ot region, vo higromezofilni za-
ORDANOVSKI, Sa{o (Skopje, ednici, na stani{ta so refugija-
11. VII 1964) ‡ novinar, izdava~, po- len karakter. Ima mnogu kvali-
liti~ki analiti~ar. Zavr{il Fa- tetno drvo. Al. And.
kultet za interdisciplinarni stu-
dii po novinarstvo vo Skopje. „OREL“, ISELENI^KO DRU[-
Pripa|a na generacijata novinari TVO (Granit Siti, Indijana,
koi kon krajot na osumdesettite SAD, 1911) – dru{tvo na make-
godini ja promovirale mediumska- donski doselenici od Lerinsko
1081
O †OREL#
so ogranoci vo Indijanopolis,
Indijana i Dejton, Ohajo. Ova
dru{tvo razvivalo humanitarni
i drugi aktivnosti. Sl. N.-K.
„OREL“,ISELENI^KO DRU[T-
VO (Sirakuz, Wujork, SAD, 1917)
– dru{tvo za zaemna pomo{ na
Makedoncite doselenici od selo-
to Gorni~evo (Lerinsko), Egej-
skiot del na Makedonija, so fi-
lijala vo bliskiot grad Ro~ester.
Organiziralo piknici i drugi
aktivnosti, a gi slavelo i selski-
te slavi vo Lerinsko. Sl. N.-K.
OREST (Orestes) (400/399–398/7) –
makedonski kral, sin na kralot
Arhelaj I od brakot so Kleopat-
ra. Bidej}i s# u{te bil malole-
ten, vo negovo ime dr`avata ja up-
ravuval regentot Aerop II. Se
pretpostavuva deka bil ubien
tokmu od svojot regent.
IZV.: Diodori, Bibliotheca historica, Leipzig, 1896.
LIT.: N. Proeva, Istorija na Argeadite,
Skopje, 2004. K. M.-R.
ORESTI – gornomakedonsko ple-
me {to ja naseluvalo oblasta
Orestida. Vo docnoto bronzeno
vreme `iveele na zapadniot bal-
kanski prostor. Ottamu, vo peri-
odot na golemite migracii, se do-
selile vo oblasta na gorniot tek
na r. Halijakmon (Bistrica), koja
pred toa se vikala Maketa. Spo-
red nekoi izvori tie bile epir-
sko pleme, dodeka spored Stra-
bon, nao|aj}i se vo sosedstvo na
Makedoncite, poradi nivniot ug-
led i mo}, so tekot na vremeto
stanale del od Makedonija. Defi-
nitivno bile prisoedineti kon
Makedonskoto Kralstvo vo vre-
meto na vladeeweto na Filip II.
IZV.: Strabonis, Geographica, Lipsiae, 1895-1913.
LIT.: F. Papazoglu, Makedonski gradovi
u rimsko doba, Skopje, 1957. K. M.-R.
ORESTIDA ‡ anti~ka oblast vo
Gorna Makedonija. Se prostira-
la vo gorniot tek na r. Halijak-
mon (Bistrica) i oblasta na Kos-
turskoto i Prespanskoto Ezero.
Se grani~ela so Linkestida (na
sever), Elimeja (na jug), Paravaja
(zapad) i Eordaja (istok). Najsta-
riot i glaven grad bil Argos
Orestidski (blizu sega{noto
Hrupi{ta), od kade {to poteknu-
vala makedonskata dinastija na
Argeadite.
IZV.: Strabonis, Geographica, Lipsiae, 1895-
1913.
LIT.: F. Papazoglu, Makedonski gradovi
u rimsko doba, Skopje, 1957. K. M.-R.
ORIZ (Oriza sativa L.) – ednogo-
di{na `itna kultura, koja naj-
~esto se odgleduva vo vodna sre-
dina (kaj nas isklu~ivo). Lesno e
svarliv. Zrnoto se koristi kako:
kafeno (kargo), parboled, belo,
dehidrirano i vareno zrno, no i
1082
Orizovi poliwa vo Ko~ansko
preraboteno kako: orizovo mas-
lo, bra{no, skrob, griz i surogat
za pivo. Postojat dva negovi pod-
vida: obi~en (Oriza sativa ssp. Com-
munis Gust.) i sitnozrnest oriz
(Oriza sativa ssp. Brevis Gust.). P. Iv.
Zlatni obetki od s. Orizari, Kru{arski Rid (XIV v.)
ORIZARI, KRU[ARSKI RID
‡ srednovekovna nekropola na 4
km severoisto~no od Ko~ani. Od
evidentiranite 55 grobovi, 7 se
docnoanti~ki, a ostanatite od X
do XV v. Od srednovekovnite gro-
bovi poteknuvaat belezici i na-
u{nici. Na ju`niot kraj na nek-
ropolata e locirana ednobrodna
crkvi~ka, od kade {to poteknuva
bogatoto depo od XIV v.
LIT.: B. Aleksova, Arheolo{ki iskopu-
vawa vo s. Orizari ‡ Ko~ansko, †Z[NM“,
III (1962-1963), [tip, 1964, 81‡98. El. M.
ORKESTAR OD NARODNI
INSTRUMENTI NA MRT ‡ os-
novan vo 1950 g. so namera da se za-
~uva avtenti~noto narodno svi-
rewe i peewe. Umetni~ki rako-
voditeli: Pece Atanasovski
(1950‡1987), Mefail Sakipov
(1987‡2006). Svojata aktivnost
glavno ja naso~uval kon potrebi-
te na programite na MRT. Sni-
mil nad 3 000 pesni i ora {to se
del od bogatata fonoteka na
MRT. So nego nastapuvale vrvni-
te makedonski ispolniteli (Ili-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
eva, Sarievski, Man~evski i dr.),
a nekoi od niv (Badev) dolgi godi-
ni bile negovi ~lenovi. Sostavot
na ovoj orkestar variral, no vo
nego postojano bile prisutni
instrumentite: gajdi, kavali,
tamburi, kemane i tapan. Nekol-
ku pati Orkestarot nastapil na
festivali vo stranstvo (Lango-
len, Bratislava i dr.), od kade
{to postojano se vra}al so nagra-
di. M. Kol.
ORKESTAR ^ALGII NA MRT
‡ po~nal da raboti vo po~etokot
na emituvaweto na programata na
Radio Skopje (1944). Glavna uloga
mu e da ja za~uva i da ja prodol`i
~algiskata tradicija vo Makedo-
nija {to vle~e koreni od ~algis-
kite tajfi na XIX v. Sostaven e
od slednive instrumenti: ut, ka-
non, dva klarineta, dve violini,
benxo, tarabuka, dajre i tapan.
So nego snimale golem broj od
vrvnite makedonski peja~i. Rea-
liziral okolu 2 000 snimki.
M. Kol.
ORLANDI], Bla`o (s. Seoci,
Barsko, Crna Gora, 1914 ‡ Mli-
ni{te, BiH, po~etok na 1943) ‡
student na Filozofskiot fakul-
tet vo Skopje i komunisti~ki de-
ec, Crnogorec. Kako osmoklas-
nik stanal ~len na KPJ i se prik-
lu~il kon Skopskata organizaci-
ja na KPJ. Vo svojstvo na instruk-
tor na CK na KPJ, ja formiral
prvata Organizacija na KPJ na
Filozofskiot fakultet vo Skop-
je (oktomvri 1935), poradi {to
Bla`o
Orlandi}
bil uapsen i osuden na edna godi-
na zatvor vo Sremska Mitrovica.
Po izleguvaweto na sloboda pro-
dol`il da studira vo Belgrad. Vo
svojstvo na polnomo{nik na CK
na KPJ pak bil ispraten vo
Skopje za razbivawe na frakcis-
kite grupi i za formirawe na no-
vi organizacii na KPJ vo Make-
donija. Neposredno povrzan so
Svetozar Vukmanovi}-Tempo, odig-
ral zna~ajna uloga vo uni{tuva-
weto na skopskata frakcija na
privrzanicite na Petko Mile-
ti} (1938). Bil ~len na PK na
KPJ za Makedonija do Aprilska-
ta vojna (1941), a potoa stanal
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR OROV^ANEC O

~len na Voeniot komitet i orga-

nizator na oru`enoto vostanie
vo Crna Gora, kako politi~ki ko-
mesar na pogolema partizanska
grupa (vo po~etokot na 1942), vo
^etvrtata NO proleterska bri-
gada, instruktor na CK na KPJ,
politi~ki komesar na Kupre{-
kiot NOPO i zamenik politi~-
ki komesar na Devettata krai{ka
NO brigada (1943). Bil ranet i
upaten na lekuvawe vo Central-
nata partizanska bolnica vo Dr-
var, no kolonata raneti bila
presretnata od germanski i ~et-
ni~ki sili i po kratka borba si-
te raneti bile ubieni. Proglasen
e za naroden heroj na Jugoslavija
(15. VII 1949).
LIT.: Anton Kolendi}, Toj `ivee{e i ra-
bote{e za narodot i partijata, †13 No-
emvri#, III, 3, Skopje, 1964, 16; Boro Kralev-
ski, Bea, zaginaa, ostanaa, Skopje, 1969, 292;
Pan~e Kirovski, Prefrlaweto na Bla`o
Orlandi}, ~len na PK na KPJ za Makedoni-
ja od Tetovo za Skopje vo 1941 godina, Teto-
vo i Tetovsko vo NOV 1941-1945, kn. prva,
Tetovo, 1991, 195-196. S. Ml.
ORLI (Pandionidae, Accipitridae) –
familii sredno golemi i golemi
dnevni grablivi ptici. Famili-
jata orli ribari (Pandionidae)
vklu~uva mal broj vidovi specija-

Makedonskoto oro †Kavadarka# (1950)

ORO ‡ poseben vid igra, vo for- ORO VO ORO ‡ koncentri~ni

Beloglav orel - mr{ojadec (Gyps fulvus)
lizirani za lov na ribi, od koi vo
Evropa i kaj nas e prisuten samo
eden vid orel ribar (Pandion halia-
etus). Familijata na orlite, eji,
luwi i jastrebi (Accipitridae) vklu-
~uva pove}e rodovi, me|u koi kaj
nas se prisutni slednive vidovi:
beloopa{est morski orel (Haliae-
etus albicilla), orel zmijar (Circaetus
gallicus), zlaten ili skalest orel
(Aquila chrysaetos), krstat ili car-
ski orel (Aquila heliaca), golem
kresliv orel (Aquila clanga), mal
kresliv orel (Aquila pomarina),
mal ili xuxest orel (Hieraaetus
pennatus), mal ili egipetski mr-
{ojadec (Neophron percnopterus),
beloglav mr{ojadec (Gyps fulvus),
bradest mr{ojadec (Gypaetus bar-
batus) i crn mr{ojadec ili kartal
(Aegypius monachus).
LIT.: Birds in Europe: population estimates,
trends and conservation status, †BirdLife Interna-
tional Conservation Series“, 12, Cambridge, 2004;
C. Harrison, An Atlas of the Birds of the Western
Palaearctic, Glasgow, 1982. Sv. P. – V. Sid.
ma na sinxir na me|usebno povr-
zani igraorci, {to se dvi`at po
kru`na, polukru`na, spiralna
ili zmijovidna pateka. Igraor-
cite se dr`at za raka, za pojas,
pod raka ili za ramo. Toa e svoe-
viden javen sobir, prilika i mes-
to za igrawe. Orata imaat i svoi
imiwa: †Velgo{ko oro#, †Ma{ko
oro# ili pak †Staro oro#. Vo Ma-
kedonija orata se igraat na gajda,
na tapani, samo na tapan (pijane~-
koto oro †Kopa~ka#), na {upelka,
}emene, tambura, duduk, dvojanka
(slagarka) i dajre (`eni od Debar-
sko). Vo Dojran se igralo i na mu-
zikata na svir~e od trska, vo Le-
rinsko na burija (truba od kora
od drvo). Ma`ite pove}e igrale
so pridru`ba na instrument, a
`enite na pesna. Spored polot,
vo tradiciskata kultura na Ma-
kedoncite orata se delat na ma{-
ki, `enski i me{ani. Vo zavis-
nost od socijalnata polo`ba,
oroto mo`elo da bide sostaveno
od momi, nevesti, ma`eni `eni,
ergeni, mladi ma`i ili `eneti
ma`i. Voobi~aeno bilo devojki-
te i nema`enite momci da igraat
vo odvoeni ora, dodeka `enetite
imale pogolemi privilegii i ig-
rale vo isto oro. Vo `enskoto
oro obi~no se podreduvale stari-
ci, pa sredove~ni `eni, nevesti,
pa devojki. Iv. O. T.
ora, naj~esto sostaveni od razli-
~en pol na igraorci, ili, ako se
od isti pol, so razli~en socija-
len status. Iv. O. T.
OROVODNI NARODNI PES-
NI ‡ tradicionalni pesni za ig-
rawe na oro. Vo podale~noto mi-
nato tie bile edinstvenite prid-
ru`nici na `enskite orski igri,
koi bile li{eni od instrumen-
talna pridru`ba. Toa traelo sè
do pojavata na gradskata orsko-
muzi~ka tradicija, koga zapo~na-
lo igraweto na orata vo me{an
sostav so instrumentalna prid-
ru`ba i so paralelno zaedni~ko
peewe pesni na ma`ite i `enite.
Toa bile raznovidni pesni, koi
ne se povrzani samo so orata, tuku
se peat i bez niv. Bez isklu~ok,
site makedonski orovodni pesni
se igraat vo menzuralni ritmovi
‡ postarite vo ramnodelni, a
gradskite i so neramnodelni rit-
movi, me|u koi e najzastapen 7/8
(3,2,2) ritam, vo etnomuzikologi-
jata poznat kako †ritam na make-
donskoto oro“.
LIT.: Mihailo Dimoski, Metroritmi~-
kite strukturi na orata vo Makedoni-
ja, †Makedonski folklor, IX, 18, Skopje,
1976, 79-90. \. M. \.
OROV^ANEC, Vera (psevd. Len-
ka) (Prilep, 16. I 1917 – Skopje 24.
X 1989) – pripadni~ka na rabot-
ni~koto i komunisti~koto dvi-

1083
O OROV^ANEC
Vera
Orov~anec
`ewe. Od 1940 g. bila ~len na
KPJ i u~esnik vo NOB. Bila sek-
retar na Poverenstvoto i na Ok-
ru`niot komitet na KPM vo Bi-
tola. ^len na Okru`niot i Oko-
liskiot komitet na KPM za Pri-
lep. Rabotela na zacvrstuvawe na
partiskite organizacii i pro{i-
ruvawe na partizanskoto oslobo-
ditelno dvi`ewe.
LIT.: Izvori za osloboditelnata vojna
i Revolucija vo Makedonija (1941–1945), I,
2 i 3; Velimir Brezoski, KPM (1941–1944),
Skopje, 2003. O. Iv.
Nikola
Aleksov
Orov~anec
OROV^ANEC, Nikola Aleksov
(psevd. Sandanski, Panti}) (Ve-
les, 25. VII 1905 – Moskva, 1938) –
komunisti~ki deec. Vo 1923 g. bil
primen vo KPJ, a vo 1925 i vo KP
na SSSR. Studiral na Komunis-
ti~kiot univerzitet vo Moskva.
Vo 1934 g. kako instruktor na
KPJ, rabotel na obnovuvawe i
zacvrstuvawe na makedonskata
partiska organizacija i go for-
miral Oblasniot komitet. So K.
Racin go pokrenal partiskiot
organ †Iskra“. Poradi provala,
se vratil vo Moskva. Bil `rtva
na stalinisti~kite ~istki, a vo
1963 g. posmrtno bil rehabiliti-
ran.
LIT.: Izvori za istorijata na SKM. Do-
kumenti i materijali 1921–1941, I, 2. Re-
dakcija, prevod i komentari Ivan Katar-
xiev, Skopje, 1985. O. Iv.
OROGENI ETAPI VO MAKE-
DONIJA – orogenite dvi`ewa
se tektonski pridvi`uvawa na
golemi elementi od Zemjinata
kora, koi predizvikuvaat nabira-
we na karpestite masi, metamor-
fizam, magmatizam i sozdavawe
na vene~nite planini. Ovie dvi-
1084
`ewa postojat od po~etokot na
formiraweto na Zemjinata kora
i ostavile tragi vo site etapi od
razvojot na Zemjata. Terenite na
Makedonija bile izlo`eni na
tektonski naru{uvawa vo proce-
site na pove}e fazi od nekolku
orogeni etapi. Najstari tragi na
tektonski dvi`ewa, metamorfi-
zam i magmatizam se za~uvani vo
visokometamorfnite kompleksi
na Pelagoniskiot i Osogovsko-
male{evskiot (Srpsko-makedon-
skiot) masiv i se povrzani so
„Grenvilskata orogena faza#
(1.350–1.000 mln. godini) od pro-
terozoiskata era. Silni tekton-
ski destrukcii i magmatsko-me-
tamorfni procesi se odvivale i
vo vremeto na „Hercinskata oro-
geneza#, vo mladiot paleozoik, na
terenite na Zapadnomakedonska-
ta i Vardarskata zona, a so poma-
la rasprostranetost i vo Osogov-
sko-male{evskiot masiv. „Alp-
skata orogena etapa# po~nala
pred 205 mln. godini i trae do de-
nes. Pretstavena e so magmatizam
i tektonski dvi`ewa {to se od-
vivale vo nekolku orogeni fazi
(mladokimeriska, laramiska, pi-
rinejska i savska), od koi posled-
nive imale najgolemo vlijanie na
dene{niot morfolo{ki oblik
na Zemjata i na sozdavaweto na
visokite planinski masivi vo
svetot i vo Makedonija. N. Dum.
Orta xamija, Strumica
ORTA XAMIJA (Strumica) ‡
arheolo{ki kompleks vo centa-
rot na Strumica, vo podno`jeto
na srednovekovnata tvrdina na
gradot Carevi Kuli, spomenik na
kulturata, izgradena vo 1613/1614
g. So iskopuvawata e otkriena
bogata stratigrafija od II v.
pr.n.e., pa s# do XVII v. n.e. Najde-
ni se ostatoci od srednovekovna
crkva `ivopisana vo XI-XII v., ka-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
ko i nekropoli vo pove}e sloevi.
Pokraj arhitektonskite ostato-
ci, otkrien e i fresko`ivopis,
mermerna plastika, natpisi, mo-
neti, keramika, nakit i dr.
Izgradena e od Durak-efendi.
Ima kvadratna osnova pokriena
so golema kupola, ~ija viso~ina
iznesuva 13,50 m. Panditivite se
ukraseni so citati od Koranot, a
vo vnatre{nosta ima floralni
dekorativni motivi. Renovirana
e vo 1984 g.
LIT.: M. Stamenova-Atanasova, Duhovni-
te tradicii na Tiveriopol, Strumica,
2003; Ayverdi Ekrem Hakki, Avrupa’da Os-
manl› Mimar› Eserleri. Yugoslavya, lll cild, 3. ki-
tab, šstanbul, 1981; Strumica, kulturno-is-
torisko nasledstvo, Strumica, 2005.
El. M. i Dr. \.
Bojan
Ortakov
ORTAKOV, Bojan (Skopje, 19. I
1963) ‡ muzikolog. Studiite gi
zavr{uva na Fakultetot za mu-
zi~ka umetnost vo Skopje, vo kla-
sata na Toma Pro{ev. Prestojuva
(1990) na specijalisti~ki studii
vo Torino (kaj Enriko Fubini).
Doktorira so temata †Akultura-
ciskite procesi vo formirawe-
to i razvojot na makedonskata du-
hovna muzika vo periodot IX‡XIX
vek#, izdadena pod naslovot †Ars
Kukuzeliana#. Avtor e na pove}e
studii i napisi, posveteni glav-
no na srednovekovnoto muzi~ko
minato na Makedonija, no i na te-
mi svrzani so estetikata na vi-
zantiskata muzikata. Pi{uval i
kritiki za pove}e makedonski
mediumi. Vonreden profesor na
FMU vo Skopje na Oddelot po
muzikologija. M. Kol.
ORTAKOV, Dragoslav (Gevgeli-
ja, 22. IV 1928 – Skopje, 9. XII 2007)
– muzikolog i kompozitor. Vte-
meluva~ na sovremenata makedon-
ska muzikologija. Obrazovanieto
go steknal vo nekolku evropski
centri (Zagreb, kaj muzikologot
Josip Andreis; Belgrad, kompo-
zicija kaj Marko Taj~evi}; Pa-
riz, usovr{uvawe vo klasite na
Pjer Vismer i @ak [aje). Pokre-
nuva~ e i prv {ef na Oddelot za
muzikologija pri FMU vo Skop-
je. Pred toa bil direktor na Ope-
rata i Baletot, a potoa profesor
na FMU. Vo muzikologijata nego-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Dragoslav
Ortakov
viot istra`uva~ki interes e svr-
ten kon podale~nite sloevi na
makedonskoto muzi~ko minato,
no i kon sovremenite tvore~ki
struewa. Zaedno so Sotir Gola-
bovski se prvite {to gi postavi-
ja temelite na muzi~kata vizan-
tologija vo Makedonija. Napi-
{al pogolem broj statii, de{if-
riral pogolem broj srednovekov-
ni muzi~ki rakopisi i ima obja-
veno pove}e knigi. Tvore~kiot
`ivot na O. minuva niz nekolku
fazi. Najnapred se projavuva ka-
ko kompozitor i kriti~ar, koga
sozdava glavno kamerni i horski
kompozicii. Potoa (vtorata po-
lovina na sedumdesettite i osum-
desettite godini) te`i{teto go
stava vrz muzikolo{kite istra-
`uvawa, a vo poslednata decenija
od XX v. povtorno ja intenzivira
svojata kompozitorska aktiv-
nost. Vo ova vreme se javuvaat ne-
kolku pozabele`itelni tvorbi,
me|u koi i vokalniot ciklus †Yi-
dari#. Ostana zapi{an vo make-
donskata muzi~ka istorija i kako
avtor na prvata elektronska kom-
pozicija †Eleorp 76#.
DELA: Za muzikata (1962); Muzi~kata
umetnost vo Makedonija (1982); Ars nova
Macedonika (1986); Ogledi za vizantisko-
slovenskata muzika vo Makedonija (2001);
Ve~niot orfej (2004, koavtor). M. Kol.
ORU[EV, Trajko Kirov ([tip,
31. I 1924 ‡ Ohrid, 29. V 1995) ‡
internist, redoven prof. na Med.
f. (od 1985). Medicinski studii
zavr{il vo Belgrad (1951), a spe-
cijalizacija po interna medici-
na vo Skopje (1957). Odbranil ha-
bilitacija (1971) i potoa doktor-
ska disertacija (1979) na Med. f.
vo Skopje. Osnoval Slu`ba za me-
dicina na trudot (1961) pri Rud-
nici i @elezarnica‡Skopje, koja
prerasnala vo Institut za medi-
cina na trudot, kade {to bil di-
rektor do 1972 g. Objavil nad 100
stru~ni i nau~ni trudovi i
skripta †Medicina na trudot“ za
studentite po medicina.
BIBL.: Gasovi – Plinovi (Hlor, Fozgen, Sum-
pordioksid, Amonjak), vo: D. Stankovi}, Me-
dicinska knjiga, Beograd–Zagreb, 1986,
296–299; Industrija sintetskih vlakana, vo: D.
Stankovi}, Medicinska knjiga, Beograd–Zag-
reb, 1986, 827–828; Medicina na trudot
(skripta), Skopje, 1986. D. D.
Nastap na ansamblot „Orce Nikolov“
†ORCE NIKOLOV#, ANSAMBL
ZA NARODNI PESNI I ORA
(Skopje, 1945) ‡ kulturno-umet-
ni~ko dru{tvo. Formiran e od
Sindikatot na metalskite rabot-
nici na aerodromot Skopje, so za-
da~a da gi afirmira makedonski-
te narodni ora, pesni, nosii, obi-
~ai i sl. Pri formiraweto be{e
imenuvano kako KUD †Metalec#,
a od 1948 g. go nosi imeto na na-
rodniot heroj od NOAVM Jordan
(Orce) Nikolov. U{te od osnova-
weto, vo negoviot sostav rabotat
muzi~ka, igraorna, dramska, reci-
tatorska i peja~ka sekcija i go-
lem me{an hor pod dirigentstvo-
to na Ilija Nikolovski ‡ Luj i
\or|i Dim~evski. Pogolem broj
od tie horisti podocna stanaa
~lenovi na Skopskata opera. Ima
osvoeno nad 300 nagradi i prizna-
nija na site kontinenti. Vo dose-
ga{nata dejnost vo nego ~lenuvaa
nad 10.000 ~lenovi, so okolu 6.000
koncerti niz celiot svet, {to gi
sledele nad deset milioni gleda-
~i. M. Kit.
OSI, BOCKALKI (Apocrita) –
cipokrilni insekti. @enkite
imaat legalka {to slu`i za pola-
gawe jajca ili e pretvorena vo
osilo. Usniot aparat im e pris-
posoben glavno za cicawe nektar.
Ozna~eni se kako parazitoidi,
poradi nivnite larvi {to se hra-
nat so vnatre{nite organi na do-
ma}inot vo koj `enkata gi polo-
`ila jajcata. Larvite se crvovid-
ni i bez noze. Podredot opfa}a
pogolem broj familii: osi po-
tajni~ki (Ichneumonidae), osi {i-
{arki (Cynipidae), osi zlatarki
(Chrysididae), mravoliki osi (Mu-
tillidae), skolii (Scoliidae), osi ko-
pa~ki (Sphaegidae), vistinski osi
(Vespidae), p~eli (Apidae), mravki
(Formicidae).
LIT.: Jonce Cingovski, Zweiter beitrag zur
kenntnis der Blattwespenfauna von Mazedonien,
Acta, Mus. Mac. Sci. Nat., Skopje, 1958, V
(10/51) 163-176; Jon~e ^ingovski, Rasti-
telni osi, Symphyta – Tendhredinidae (Insec-
ta-Hymenoptera). Fauna na Makedonija, VI,
Prirodonau~en muzej na Makedonija,
Skopje, 1985; Jon~e [apkarev, Zoologija
na bez’rbetnite `ivotni, Skopje, 1991.
V. T. K. – M. Kr.
OSI, VISTINSKI (Vespidae) –
cipokrilni insekti (osi i str{-
ni). Se hranat so cveten prav i
OSI O
nektar. Se odlikuvaat so crna i
`olta boja na teloto. @iveat od-
delno ili vo zaednici. Najniska
forma na zaedni~ko `iveewe
postoi kaj gal-
skata osa (Polis-
tes gallicus L.),
koja pravi pove-
}e}elijni gnez-
da od drvena ma-
sa vo oblik na
{estoagolnik.
Sli~en na~in Obi~na osa
na `iveewe ima
kaj site vidovi od rodot Vespa,
koi pravat dupki vo zemjata ili
vo {uplivi drvja. Naj~esti vido-
vi vo Makedonija se: obi~na osa
(Vespula vulgaris L.), koja pravi
gnezda vo zemjata; saksonska osa
(Dolichovespula saxonica Fabr.), gra-
di gnezda po ku}ite i zgradite;
crvena osa (Vespula rufa L.), pravi
gnezda vo {uplivi drvja, i str-
{en (Vespa crabro L.), koj gradi
gnezda vo napu{teni ~ove~ki `i-
veali{ta ili vo zemjata i e na{a-
ta najgolema osa; ubodot mo`e da
bide smrtonosen.
LIT.: Jon~e [apkarev, Zoologija na bez-
’rbetnite `ivotni, Skopje, 1991.
V. T. K. – M. Kr.
OSI, ZLATARKI (Chrysididae) –
sitni cipokrilni insekti so sjaj-
no oboeno telo. Boite se preleva-
at od metalno-sina, zelena do pur-
purno-zelena. @enkite od ovie
osi~ki polagaat
jajca vo gnezda
na drugi cipok-
rilci, vo koi
nivnite larvi
parazitiraat.
Poznat vid od
ovaa familija e
ognenozlatna- Zlatarka osa
ta osi~ka (Chry-
sis ignita L.), koja na specifi~en
na~in se gri`i za svoeto potom-
stvo: polaga jajca vo gnezdata na
osata Eumenes coarcata, sli~no na
kukavi~jite jajca.
LIT.: Jonce Cingovski, Zweiter beitrag zur
kenntnis der Blattwespenfauna von Mazedonien,
Acta, Mus. Mac. Sci. Nat., Skopje, 1958, V
(10/51) 163-176; istiot, Rastitelni osi,
Symphyta – Tendhredinidae (Insecta-Hymenop-
tera). Fauna na Makedonija, VI, Prirodo-
nau~en muzej na Makedonija, Skopje, 1985;
Jon~e [apkarev, Zoologija na bez’rbet-
nite `ivotni, Skopje, 1991.
V. T. K. – M. Kr.
OSI, KOPA^KI (Sphaegidae) –
cipokrilni insekti koi kopaat
gnezda vo pesok ili vo zemja, po
{to go dobile
imeto. @enkite
lovat polski
muvi, skakulci,
gasenici, {tur-
ci i drugi in-
sekti, gi para-
liziraat i gi
nosat `ivi vo Osa kopa~ka
1085
O OSI
gnezdoto kako hrana na potoms-
tvoto. Popoznati vidovi se: Bem-
bix rostrata L., koj sekojdnevno lovi
muvi za svoite li~inki; Sphex fu-
merarius Gussak., za sviote potom-
ci lovi skakulci; a vidot Ammop-
hila sabulosa L., potomcite gi hra-
ni so gasenici.
LIT.: Jonce Cingovski, Zweiter beitrag zur
kenntnis der Blattwespenfauna von Mazedonien,
Acta, Mus. Mac. Sci. Nat., Skopje, 1958, V
(10/51) 163-176; istiot, Rastitelni osi,
Symphyta – Tendhredinidae (Insecta-Hymenop-
tera). Fauna na Makedonija VI, Prirodona-
u~en muzej na Makedonija, Skopje 1985;
Jon~e [apkarev, Zoologija na bez’rbet-
nite `ivotni, Skopje, 1991.
V. T. K. – M. Kr.
OSI, MRAVOLIKI (Mutillidae)
– cipokrilni insekti. Po izgle-
dot na teloto potsetuvaat na
mravki. Ma`ja-
cite imaat
krilja, a `enki-
te imaat skrate-
ni krilja ili se
beskrilni. Poz-
nat vid e evrop-
skata mravoli-
Mravolika osa
ka osa (Mutilla
europaea L.), koja polaga jajca vo
gnezda na bumbari. Izvedenite
larvi se hranat so bumbarovite
larvi.
LIT.: Jon~e [apkarev, Zoologija na bez-
’rbetnite `ivotni, Skopje, 1991.
V. T. K. – M. Kr.
OSI, POTAJNI^KI (Ichneumo-
nidae) – cipokrilni insekti, brzi
i dobri leta~i. @enkata ima mno-
gu ~uvstvitelni pipala so koi ot-
kriva gasenici od drugi insekti
(na pr., vo steb-
la) i so dolgata
legalka, so hi-
rur{ka to~nost
polaga jajca vo
niv; podocna,
izvedenite lar-
vi se hranat i go
uni{tuvaat do-
Potajni~ka osa
ma}inot; se sme-
taat za korisni insekti. Vo ~eti-
narskite {umi `ivee vidot Rhys-
sa persuasoria L., koj svoite jajca gi
polaga vo larvata na osata drve-
narka, a Ephialtes manifestator L. po-
laga jajca vo larvite na stri`i-
buba~kite.
LIT.: Jonce Cingovski, Zweiter beitrag zur
kenntnis der Blattwespenfauna von Mazedonien,
Acta, Mus. Mac. Sci. Nat., Skopje, 1958, V
(10/51) 163-176; istiot, Rastitelni osi,
Symphyta – Tendhredinidae (Insecta-Hymenop-
tera). Fauna na Makedonija VI, Prirodona-
u~en muzej na Makedonija, Skopje, 1985;
Jon~e [apkarev, Zoologija na bez’rbet-
nite `ivotni, Skopje, 1991.
V. T. K. – M. Kr.
OSI, RASTITELNI (Symphyta)
– najprimitivni cipokrilni in-
sekti. Vo stadium na larva se hra-
nat so listovi i so drugi rasti-
telni organi i tkiva, po {to i go
dobile imeto. Ovoj podred e dob-
1086
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
ro istra`en vo
Makedonija. Tu-
ka spa|aat: osi
drvenarki (Siri-
cidae), ~ii larvi
`iveat vo steb-
lata na drvjata,
Rastitelna osa dup~at karakte-
risti~ni hodni-
ci i im nanesuvaat golemi {teti;
najpoznat vid e Sirex gigas L., i osi
listarki (Tenthredinidae), ~ii
larvi `iveat na listovite od go-
lem broj rastenija i se hranat so
niv. Vo Makedonija se utvrdeni
179 taksoni osi listarki, od koi
vidot Tenthredopsis macedonica Cin-
govski e endemi~en. Oskoru{a
LIT.: Jonce Cingovski, Zweiter beitrag zur
kenntnis der Blattwespenfauna von Mazedonien, primesa vo termofilnite dabovi
Acta, Mus. Mac. Sci. Nat., Skopje, 1958, V {umi. Al. And.
(10/51): 163-176; istiot, Rastitelni osi,
Symphyta – Tendhredinidae (Insecta-Hymenop- †OSLOBODITEL# (Polo`aj,
tera), Fauna na Makedonija, VI, Prirodo- Egejskiot del na Makedonija, 29.
nau~en muzej na Makedonija, Skopje 1985;
grupa avtori, Country Stady for biodiversity of II ‡ avgust 1949) ‡ makedonsko iz-
the Republic of Macedonia (first national report). danie na v. †Apelefterotis#, or-
Ministry of environment and physical planning, gan na Glavniot {tab na DAG za
Skopje, 2003. V. T. K. – M. Kr. Pajak ‡ Kajmak~alan. Bil umno-
OSI, [I[ARKI (Cynipidae) – `uvan na {apirograf, vo mal
sitni cipokrilni insekti. Pola- format na 6 stranici.
gaat jajca vo mladi rastenija i LIT.: D-r Boro Mokrov – M-r Tome Gru-
evski, Pregled na makedonskiot pe~at
predizvikuvaat pojava na †gali# (1885–1992), Skopje, 1993, 148. S. Ml.
ili †{i{arki#, po {to go dobile
imeto. Okolu OSLOBODITELEN KOMI-
90% vidovi od TET NA MAKEDONIJA (1962‡
ovaa familija 1986) ‡ v. Dvi`ewe za osloboduva-
napa|at razli~- we i obedinuvawe na Makedonija
ni vidovi dabo- (DOOM).
vi, a pomal e
brojot na onie OSLOMEJ – selo vo Ki~evsko.
{to napa|aat Se nao|a vo severniot del na Ki-
drugi drvja i ~evskata Kotlina, od desnata
Osa {i{arka
rastenija: javor, strana na r. Temnica, na nadmor-
diva ru`a, div afion. Vo Make- ska viso~ina od okolu 700 m. So
donija poznati vidovi se: far- regionalen pat e povrzano so Ki-
barska osa {i{arka (Andricus gal- ~evo. Toa e naseleno so Makedon-
laetinctoriae Oliv.), ~ii gali se ko- ci (40). Naselenieto e vraboteno
ristat za pravewe mastilo i za vo rudnikot za jaglen i vo termo-
{tavewe ko`a; ru`ina osa {i- centralata †Oslomej“, koi se vo
{arka (Diplolepis rosae L.), koja po- okolinata na seloto. O. e sedi{-
te na op{tina, koja zafa}a povr-
laga jajca na ru`a i predizvikuva
pojava na temnocrvenikavi bu{a- {ina od 12.109 ha, a ima 16 nasele-
vi {i{arki. ni mesta so 10.420 `. Ima osumgo-
di{no u~ili{te i zdravstvena
LIT.: Jonce Cingovski, Zweiter beitrag zur stanica. Al. St.
kenntnis der Blattwespenfauna von Mazedonien.
Acta, Mus. Mac. Sci. Nat., Skopje, 1958, V
(10/51) 163-176; istiot, Rastitelni osi,
Symphyta – Tendhredinidae (Insecta-Hymenop-
tera). Fauna na Makedonija VI, Prirodona-
u~en muzej na Makedonija, Skopje, 1985;
Jon~e [apkarev, Zoologija na bez’rbet-
nite `ivotni, Skopje 1991.
V. T. K. – M. Kr.
OSKORU[A (SKORU[A) (Sor-
bus domestica L., fam. Rosaceae) –
listopadno drvo od Ju`na Evro-
pa, Zapadna Azija i Severna Af-
rika. Listovite slo`eni, nepar-
no peresti, so izdol`eni, sitno TC „Oslomej#, Ki~evo
nazabeni liv~iwa. Cvetovite se
beli, sobrani vo {titesti socve- „OSLOMEJ# – TC na lignit, kaj
tija. Plodot e mal (2-3 sm), `ol- seloto Oslomej, nedaleku od Ki-
to-zelen, jabol~est ili kru{ko- ~evo. Vo pogon e od 1980 g. Ima
viden, jadliv. Se sre}ava kako eden agregat so nominalna mo}-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
nost 120 MW. Vo periodot od
1992-2003 g. prose~noto godi{no
proizvodstvo iznesuvalo 526,2
GWh, a najgolemoto od 793,7 GWh
vo 1998 g. Lignitot e so prose~na
kalori~na vrednost 7.600 kJ/kg.
Prose~nata potro{uva~ka na
lignitot e 1,5 kg/kWh, a na mazu-
tot 2,16 g/kWh.
LIT: 50 godini makedonsko elektrosto-
panstvo, Skopje, 1995; J.P. „Elektrosto-
panstvo na Makedonija#, Skopje, 1999;
Elektrostopanstvo na Makedonija, go-
di{en izve{taj, 2003; http://www.elem.
com.mk. Dr. R.
OSMA DIVIZIJA NA KNOJ
(6. XII 1944 – po~etokot na 1948) –
voena edinica na NOVJ. Bila
formirana vo sostav od ~etiri
brigadi. Imala zada~a da vr{i
za{tita i obezbeduvawe na novi-
ot poredok vo ramkite na Slu`-
bata za bezbednost. Po Oslobodu-
vaweto gi zaposednala granicite
na Makedonija i ja ~istela teri-
torijata od ostatocite na kola-
boracionisti~kite sili i drugi-
te sorabotnici na okupatorot.
Po reorganizacijata na KNOJ
bila preimenuvana vo Sedma di-
vizija na KNOJ. V. St.
OSMANI, Abdula (s. Matej~e,
Kumanovsko, 12. IV 1921) ‡ poli-
ti~ki deec. Zavr{il gimnazija.
^len na KPM (1945). Bil u~itel,
direktor na osumgodi{no u~i-
li{te, potpretsedatel na Oko-
liskiot naroden odbor vo Kuma-
novo, pretsedatel na Sobranieto
na Op{tinata Lipkovo, potpret-
sedatel na Sobranieto na Kuma-
novskata okolija, pretsedatel na
Op{tinskiot odbor na SSRNM i
~len na Okoliskiot komitet na
KPM vo Kumanovo, kako i ~len na
CK na SKM i ~len na Kontrolna-
ta komisija na SKM, pratenik vo
Organizaciono-politi~kiot so-
bor na Sobranieto na SFRJ i pra-
tenik vo Republi~kiot sobor na
Sobranieto na SRM. S. Ml.
OSMANI, Bedri (s. Gradec, Gos-
tivarsko, 26. IV 1925) ‡ zemjodel-
ski rabotnik i politi~ki deec.
Zavr{il osnovno u~ili{te. Bil
u~esnik vo NOAVM (1944) i ~len
na KPM (od 1948). Kako istaknat
partiski aktivist, bil pratenik
vo Republi~kiot sobor na Sobra-
nieto na SRM (1970). S. Ml.
OSMANI, Ferik Zihni (Ferik
Zihni Osmani) (s. Krani, Prespa,
18. XII 1938) ‡ albanolog, univ.
profesor. Osnovnoto obrazova-
nie go zavr{il vo rodnoto mesto,
a U~itelskata {kola i Vi{ata
pedago{ka {kola vo Skopje (1962).
Podocna diplomiral i na Grupa-
ta za albanski jazik i kni`evnost
na Filozofskiot fakultet vo
Pri{tina. Rabotel kako profe-
sor po albanski jazik vo Gimnazi-
jata „Zef Qu{ Marku“ vo Skopje.
Vo u~ebnata 1975/76 g. bil izbran
za predava~ po predmetite Sin-
taksa na albanskiot jazik i Al-
banski jazik so kultura na govo-
rot na PA „Kliment Ohridski“
vo Skopje. Magistriral na Filo-
zofskiot fakultet vo Pri{tina
(1979) na tema „Govorot na Alban-
cite vo Prespa“. Doktoriral vo
1984 g. na tema „Govorot na Al-
bancite vo Bitola i Bitolsko“.
Vo 1995 g. bil izbran za docent po
predmetot Sovremen albanski ja-
zik - Sintaksa na albanskiot ja-
zik na Katedrata za albanski ja-
zik i kni`evnost na Filolo{ki-
ot fakultet „Bla`e Koneski“ vo
Skopje. Avtor e na nekolku u~eb-
nici po gramatika na albanskiot
jazik. Preveduva od albanski na
makedonski jazik i obratno.
BIBL.: Vokalniot sistem na govorot
na Albancite od Prespa, Pri{tina,
1981; Glagolskiot sistem na govorot na
Albancite vo Prespa, „Jehona“, 4, Skopje,
1995; Govorot na Albancite vo Prespa,
Skopje, 1996 ; Admirativot vo balkanski
kontekst, „Jehona“, 4-5, Skopje, 1997 ; Go-
vorot na Albancite vo Bitola i Bi-
tolsko, Skopje, 1998 ; Razvojot na obra-
zovanieto kaj Albancite od Prespa,
Skopje, 2000. A. P.
Dimitrie
Osmanli
OSMANLI, Dimitrie (Bitola,
29. V 1927 ‡ Skopje, 13. III 2006) ‡
filmski, teatarski i televizi-
ski re`iser, scenarist i pedagog.
Prvite kontakti so filmot i ki-
nematografijata gi ostvaruva so
pomo{ na Milton Manaki, bal-
kanskiot filmski pioner. Film-
ska i teatarska re`ija zavr{uva
na Akademijata za teatarska
umetnost vo Belgrad (1953), a pos-
tdiplomski studii (1962) na In-
stitutot za visoki kinematog-
rafski studii vo Pariz. Dolgi
godini raboti kako teatarski, te-
leviziski i filmski re`iser.
Bil profesor i dekan na Fakul-
tetot za dramski umetnosti, kade
{to predaval akterska igra. Pok-
raj ~etirite igrani filmovi,
ima realizirano i dvaesetina do-
kumentarni, kako i pove}e od dva-
eset televiziski ostvaruvawa.
Toj e re`iser na prvata komedija
vo makedonskata kinematografi-
ja †Mirno leto# (1961). Na poleto
OSMANOV O
na teatarskata umetnost negovi-
ot pridones e isto taka zna~aen,
ima re`irano preku trieset i
pet teatarski pretstavi niz teat-
rite vo Makedonija. Avtor e i na
dve publikuvani knigi na snima-
we: †Ekselencii mirno# i †Ange-
li na otpad#. Ig. St.
Tomislav
Osmanli
OSMANLI, Tomislav (Bitola,
1956) ‡ scenarist, dramaturg, teo-
reti~ar na mediumite, pisatel,
kriti~ar, novinar i eseist. ^len
na DPM (2003). Objavil pove}e
knigi od razli~ni `anrovi.
BIBL.: Filmot i politi~koto, 1981;
Strip, zapis so ~ove~ki lik, 1987; scena-
rija: Skopski diptih, 1991; esei: Mediu-
mot {to nedostasuva, 1992; zbirki ras-
kazi: Peperutkata na detstvoto, 1993 i
Violetni svetlini i senki, 2001; poli-
ti~ki osvrti i esei: Nad Skopje, 2000; Pa-
tot za Paramaribo, 2001; scenario za ig-
raniot film: Angeli na otpad, 1995; dra-
mi: Lu|e bez adresa, 1976; Yvezdite na ‘42-
ta, 1984; Skopski snovidenija, 1987; Smok
leta po neboto, 1999; multimedijalni
scenski proekti: Memento za eden grad,
1993; Nemirni senki, 1993; Dvajca vo
Eden, 1995; Svetulki vo no}ta, 1997; Teh-
no yvezda, 2000; Noviot car, 2001. R.
OSMANLISKO-SRPSKA KON-
ZULARNA KONVENCIJA (Ca-
rigrad, 26. II / 9. III 1896). So nejzi-
noto potpi{uvawe bila zameneta
Privremenata spogodba, sklu~e-
na vo Belgrad (22. VIII / 4 IX 1886).
So sklu~uvaweto na Konzularna-
ta konvencija Srbija mo`ela da
otvori svoi kunzularni pretstav-
ni{tva vo Turcija, sledstveno i
vo Makedonija. So ~l.13 od Kon-
vencijata na konzulite im bila
priznata sudska vlast vo sporovi-
te me|u srpskite dr`avjani. Srp-
skite gra|ani dobile pravo da ku-
puvaat i da raspolagaat so ned-
vi`ni imoti vo Makedonija. Sr-
bija otvorila konzulati vo Skop-
je, Bitola, Solun i vo Serez, koi
go prezele finansiraweto i ra-
kovodeweto so srpskata propa-
ganda vo Makedonija.
LIT.: Makedonija vo bilateralnite i
multilateralnite dogovori na balkan-
skite dr`avi, Skopje, 2000. M. Min.
OSMANOV, Ajri (Strumica, 24.
IX 1934) ‡ {umarski tehni~ar, po-
liti~ar. Diplomiral na Filo-
zofskiot fakultet vo Skopje.
1087
O OSMUNDA
^len na KPM (od 1957). Prvin
bil {umarski tehni~ar vo Stru-
mica. Po doa|aweto vo Skopje,
bil sekretar na Op{tinskata
konferencija na SSRNM na Op-
{tinata Kale i politi~ki ra-
botnik vo Gradskata konferen-
cija na SSRNM, a potoa ~len na
CK na SKJ. S. Ml.
Kralska osmunda (Osmunda regalis)
OSMUNDA, KRALSKA (Osmun-
da regalis L.) – relikten vid paprat
so ograni~eno rasprostranuvawe
na Balkanskiot Poluostrov. Na
teritorijata na RM edinstveno
se sre}ava vo podno`jeto na pla-
ninata Belasica, vo mo~uri{te-
to kaj seloto Bansko. Vl. M.
OSNOVNOTO OBRAZOVA-
NIE VO MAKEDONIJA ‡ te-
melen stepen na vospitno-obra-
zovniot sistem, uslov za sekoj vid
natamo{no obrazovanie. Ima op-
{toobrazoven karakter i e za-
dol`itelno za populacijata na
vozrast od 6 do 15 godini. Celta
na osnovnoto obrazovanie e na
u~enicite da im ovozmo`i indi-
vidualen razvoj vo soobraznost so
nivnite predispozicii i vozras-
ni karakteristiki; da usvojuvaat
znaewa i umeewa za prirodata, za
op{testvoto i za ~ovekot i da se
osposobuvaat za nivnata primena;
kaj niv da se razviva ~uvstvo za
odgovornost, za vistinata, za zna-
~eweto na trudot na ~ovekot,
smislata za ubavoto, kulturnite
tradicii i svesta za pripadnosta
na RM i da gi po~ituvaat i da gi
ispolnuvaat gra|anskite prava i
obvrski. Osnovnoto obrazovanie
se ostvaruva vo edinstvenoto de-
vetgodi{no osnovno u~ili{te,
organizirano na tri nivoa: pod-
gotvitelna nastava (1 godina), od-
delenska nastava (4) i predmetna
nastava (4). So Ustavot na RM e
zagarantirano pravoto sekoe de-
te da dobie osnovno obrazovanie
na maj~in jazik. Vospitno-obra-
zovniot proces se izveduva na ma-
kedonski, na albanski, na turski
i na srpski jazik. Vo tekot na is-
toriskiot razvitok osnovnoto ob-
1088
Timska proektna zada~a
razovanie do`ivuva pove}e pro-
meni, kako vo pogled na vremetra-
eweto i instuticionalnata pos-
tavenost, taka i vo odnos na sodr-
`inata, celite i zada~ite {to gi
ostvaruvalo (v. Obrazovanie vo
Makedonija).
LIT.: K. Kamberski, Predu~ili{noto i
osnovnoto obrazovanie vo Republika Ma-
kedonija, Skopje, 2000. K. Kamb.
Oroto †Osogovka#
„OSOGOVKA“ (Arnautsko) ‡
makedonsko ma{ko narodno oro
od Osogovskiot region so 11/16
(2,2,3,2,2) ritam. Se igra so dr`e-
we na igraorcite za ramo. Toa e
tipi~no temperamentno ma{ko
oro so pozicija na igraorcite vo
polukrug i izraziti balansi, pot-
skoci, doskoci i ostri dvi`ewa
so dvete noze.
Osogovska Planina
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
LIT.: Mihailo Dimoski, Makedonski na-
rodni ora, Skopje, 1977, 192. \. M. \.
OSOGOVSKI MANASTIR – v.
†Sveti Joakim Osogovski“.
OSOGOVSKI PLANINI – vi-
sok i gramaden planinski masiv,
koj so svojata morfoplastika do-
minira vo isto~niot del na RM.
Se protega pome|u Slavi{kata
Kotlina na sever, Ko~anskata
Kotlina na jug, Pijanec na jugois-
tok, Kumanovskata Kotlina na za-
pad, Probi{tipsko-zletovskiot
basen na jugoistok, Strumi~kiot
basen i ]ustendilskata Kotlina
na ji. Kako prirodna celina {to
se protega vo dve dr`avi, osogov-
skiot planinski masiv zafa}a
vkupna povr{ina od 1.535 km², od
koi na RM $ pripa|aat 1.102 km²
ili 71,8%, dodeka 443 km² ili
28,2% na Republika Bugarija. Po
svojata povr{ina e vtora plani-
na vo RM (po Jakupica). Najviso-
ki vrvovi se Ruen (2.252 m) i Ca-
rev Vrv (Sultan Tepe) (2.085 m).
Osogovskiot planiski masiv $
pripa|a na Rodopskata zona, koja
pretstavuva najstaro kopno na
Balkanskiot Poluostrov. Tek-
tonskite dvi`ewa so koi bila za-
fatena ovaa planina uslovile da
bide izdignata, rasednata i raz-
drobena pri {to e formirana ka-
ko horst. Geolo{kiot sostav e
pretstaven so prekambriski me-
tamorfiti i paleozojski {kril-
ci. Za vreme na tercierot se od-
vivala intenzivna vulkanska ak-
tivnost, a toa ovozmo`ilo sozda-
vawe na golemi rezervi na olovo-
cinkova ruda. Reljefot na oso-
govskiot planiski masiv e pret-
staven so visoki, zaramneti i
dolgi planinski bila, koi me|u
sebe se ras~leneti so dlaboki
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
re~ni dolini, vulkanski kupi i
krateri. Najpoznati bila se ru-
enskoto bilo, koe{to pretstavu-
va vododelnica pome|u slivot na
Vardar i Struma, sokolskoto bi-
lo, kalinkamenskoto bilo, kosta-
dine~ko-lise~koto bilo, koe e vo-
dodelnica pome|u P~iwa i Bre-
galnica, lopenskoto bilo, d’lgi-
delskoto bilo i dr. Pokraj bila-
ta zna~aen reljefen element se
re~nite dolini, koi se odlikuva-
at so klisuri. Najpoznati se do-
linite na Torani~ka Reka (izvo-
rot na Kriva Reka), Kameni~ka,
Orizarska Reka, Zletovska Reka
i dr.
LIT.: D. Manakovi}, T. Andonovski, Rel-
jefni karakteristiki na Isto~na Ma-
kedonija, „Geografski razgledi#, kn.17,
Skopje, 1979; I. Milevski, Geomorfolo-
gija na Osogovskiot planinski masiv,
doktorska disertacija vo rakopis, Skopje,
2006. T. And.
Ostrakoda (Ostracoda)
OSTRAKODI (Ostracoda) – pot-
klasa sitni organizmi od klasa-
ta rakoobrazni (Crustacea), koi go
dobile imeto od gr~kiot zbor
†ostrakon“ {to zna~i †{kolka“,
zatoa {to na prv pogled mnogu
nalikuvaat na mali {kolki vo
oblik na zrno od grav. Dol`ina-
ta na teloto ne nadminuva pove-
}e od 1–2 mm i toa e zatvoreno vo
dvodelna ~erupka, od koja str~at
samo antenite vo predniot i
eden par ne`ni noze na zadniot
del od ~erupkata. Koga se vozne-
mireni, i ovie delovi od teloto
se vovlekuvaat i ~erupkata se
zatvora cvrsto, pa `ivotnoto
poleka tone kon dnoto na vodata.
Nekoi vidovi se odli~ni pliva-
~i, no pove}eto `iveat na dnoto,
polzej}i po povr{inata ili po
vodnite rastenija. Se hranat so
filtracija na vodata, pri {to
gi zadr`uvaat hranitelnite par-
tikuli, a nekoi vidovi se aktiv-
ni predatori. [iroko se ras-
prostraneti vo slatkovodnite
ekosistemi i vo moriwata. Niv-
nite ~erupki se koristat kako
osnoven indikator vo stratigra-
fijata na sedimentite so razli~-
na geolo{ka starost, od paleozo-
ikot, pa s# do denes. Dosega vo
svetot se poznati pove}e od 2000
recentni vidovi, od koi dve tre-
tini se morski organizmi. Vo
Makedonija e registrirano pri-
sustvo na 172 vidovi, od koi naj-
golem broj `iveat vo na{ite tri
prirodni ezera. Od 44 endemi~ni
vidovi ostrakodi vo Makedonija,
32 se registrirani samo vo Oh-
ridskoto Ezero.
LIT.: S. Petkovski, Ostrakodi (Crusta-
cea: Ostracoda) na Makedonija, vo: Fauna
na Makedonija V, Mus. Mac. Sci. Nat., Skopje,
1998, 60–77; S. Petkovski, Faunal diversity, vo:
Country Study for Biodiversity of the Republic
of Macedonia (First National Report). Ministry
of Environment and Phisical Planning, Skopje,
2003. Sv. P. – V. Sid.
Osumnaesettata makedonska narodnoosloboditelna brigada - osloboditelka na Kumanovo (11. XI 1944)
OSUMNAESETTA MAKEDON-
SKA NARODNOOSLOBODI-
TELNA BRIGADA (s. Alguwa,
Kumanovsko, 4. X, ‡ dekemvri
1944) ‡ voena edinica na NOV i
POM. Bila formirana od Mla-
dinskiot i Dopolnitelniot ba-
taljon, koi dejstvuvale na toj
prostor, i novopristignati bor-
ci od Kumanovsko, Pre{evsko i
Bujanova~ko, vo sostav na Kuma-
novskata divizija na NOVJ. Vo
istiot mesec narasnala na okolu
1.200 borci. U~estvuvala vo zat-
voraweto na prostorot Kumano-
vo‡Bujanovac, vodej}i borbi so
delovi na germanskata 11 divizi-
ja i balistite, na komunikacijata
Kumanovo‡Pre{evo (8‡10. X), na
komunikacijata Kumanovo‡Buja-
novac (18. X 1944), kaj selata Bil-
ja~a (21. X), Su{evo (24. X) i dr.
Zaedno so Sedumnaesettata make-
donska NO brigada i delovi od
Prvata armija na Narodnata ar-
mija na Bugarija, u~estvuvala vo
osloboduvaweto na Kumanovo (11.
XI), a potoa prodol`ila so razbi-
vaweto na balistite na Skopska
Crna Gora, Uro{evac i Gwilane
(do dekemvri 1944), po {to bila
rasformirana, a bore~kiot sos-
tav vlegol vo sostavot na Tretata
makedonska NOUB.
†OTE^ESTVO# O
IZV.: Kumanovo i Kumanovsko vo NOV
1941‡1945. Dokumenti, Kumanovo, 1988.
LIT.: Miodrag Arsovski-Bolto, Hrono-
logija 1941-1945 na pozna~ajnite nastani
od NOB i narodnata revolucija vo Kuma-
novo i Kumanovsko, Kumanovo, 1974; Spo-
men zbornik na zaginatite borci od
NOV i `rtvi na fa{isti~kiot teror
od Kumanovo i Kumanovsko 1941-1945, Ku-
manovo, 1976, 186. S. Ml.
„OTEC GERASIM“, ISELE-
NI^KO DOBROTVORNO DRU[-
TVO (Toronto, Kanada, 1890) ‡
dru{tvo na Makedoncite po po-
teklo od s. Trsje (Lerinsko),
Egejski del na Makedonija, regis-
trirano vo 1933 g. Se afirmiralo
so kulturna dejnost. Raspolaga so
svoj park vo koj ima izgradeno
mal manastir {to go nosi imeto
„Otec Gerasim“. Sl. N.-K.
„Ote~estvo“, organ na Sojuzot na bugarskite
konstitucialni klubovi (1909)
†OTE^ESTVO# (Solun, 21. II ‡
19. XII 1909) ‡ vesnik, organ na
Sojuzot na bugarskite konstitu-
cioni klubovi, so vrhovisti~ka
politi~ka opredelba. Go uredu-
vale Matej Gerov, Tomo Karajo-
vov, Dane Krap~ev, Ilija Mon-
~ev i Eftim Sprostranov (gla-
ven urednik). Izleguval tripati
nedelno (vtornik, ~etvrtok i sa-
bota), a bil pe~aten vo pe~atni-
cite na K. Samarxiev i Karabe-
lev. Objaveni se vkupo 87 broja.
Me|u drugoto, objavuva vest za
osnovaweto na Makedonska te-
legrafska agencija (7. III 1909).
Prestanal da izleguva po zabra-
nata na dejnosta na konstitucio-
nite klubovi.
1089
O †OTM’[TENIE#
LIT.: D-r Boro Mokrov, Razvojot na make-
donskiot pe~at i novinarstvo (od prvite
po~etoci do 1945 godina), Skopje, 1980, 238-
240; D-r Boro Mokrov – M-r Tome Gruev-
ski, Pregled na makedonskiot pe~at
(1885-1992), Skopje, 1993, 90–91. S. Ml.
†OTM’[TENIE“ (OTMÊËE-
NIE) (@eneva, [vajcarija, 1898)
– organ na makedonskite revolu-
cioneri teroristi. Vtor po red
edini~en broj na @enevskata gru-
pa anarhisti od Makedonskiot ta-
en revolucioneren komitet, koj
pred toa (juli 1898) go objavi isto
taka prviot i edinstven broj na
vesnikot †GlasÍ na MakedonskiŸ
taenÍ ravolÓcionenÍ komite-
t͓. Vesnikot ima moto od dvete
strani na naslovot: †Edno od dve-
te: ili da se kazni i da se odi nap-
red, ili da se miluva i da se zasta-
ne na polpat (A. I. Hercen)“ i
†Oko za oko, zab za zab (Biblija-
ta)“. Vesnikot e objaven na bugar-
ski jazik (samo prvoto moto e na
ruski) i se zalaga za nepo{tedna
borba za osloboduvawe na Make-
donija i za Balkanska federacija.
LIT.: Dan~o Zografski, Makedonskiot
taen revolucioneren komitet i Ot-
m’{tenie#, Skopje, 1954, 63–76. Bl. R.
„OTOVICA# – v. „MLADOST#.
OTOMANSKA PROGRESIV-
NA PARTIJA (1910) ‡ partija na
egzarhiskite i na vrhovisti~ki
sredini vo Makedonija, zamena za
propadnatiot Sojuz na bugarskite
konstitucioni klubovi. Inicija-
torot Pan~o Dorev ja objavil
Programata (vo po~etokot na ap-
ril 1910). Kako cel vo dejstvuva-
weto bilo postaveno zbli`uva-
weto so Turcite. Namesto avto-
nomija i oblasna samouprava, se
baralo op{tinska samouprava,
finansirawe na u~ili{tata,
merki za podobruvawe vo stopans-
tvoto i li~na sigurnost i sigur-
nost na imotot. Vo letoto na 1910
g. vlastite ja onevozmo`ile dej-
nosta, poradi povrzanosta so bu-
garskata vlada.
LIT. : Manol Pandevski, Politi~kite
partii i organizacii vo Makedonija
(1908-1912), Skopje, 1965. M. Min.
OTPADNI VODI – edna{ ili
pove}epati iskoristeni vodi,
koi kako nepogodni se isfrlaat
vo recipienti. Vo tehni~ko–teh-
nolo{kite sistemi (industriski
postrojki) se poznati kako indus-
triski otpadni vodi, a vo doma-
}instvata, vo ugostitelskite ob-
jekti i vo drugi ustanovi vo grad-
skite urbani sredini kako komu-
nalni otpadni vodi. Otpadnite
vodi se optovareni so mnogu mi-
neralni i organski materii i po-
radi toa silno gi zagaduvaat re-
cipientite (rekite i ezerata) i ja
zgolemuvaat trofijata na slatki-
te vodi. Q. Gr.
1090
OTROVNICI (Viperidae) – fami-
lija zmii, koi imaat poseben ot-
roven aparat vo
ustata. Vo Ma-
kedonija se sre-
}avaat tri vi-
dovi: ostrogla-
va {arka (Vipera
ursinii), poskok
ili kamewarka
(Vipera ammod-
ytes) i {arka
ili lutica (Vi-
pera berus).
Ostroglava {arka i
LIT.: E. N. Arnold, A
poskok
Field Guide to the Rep-
tiles and Amphibians of Britain and Europe,
London, 2002. Sv. P. – V. Sid.
„OHIS# – Skopje – prvenec na
organsko-hemiskata industrija
vo proizvodstvoto na plasti~ni
masi i proizvodi od niv (vlakna,
cevki, folii), detergenti i koz-
metika, bazni hemikalii, sred-
stva za za{tita na rastenijata,
boi, lakovi i drugo. Investicija
od 1958 g., graden e od 1960 g., kako
dve sosedni fabriki Elektrohe-
miski kombinat „Biljana# i Fab-
rika „Acetilenka#. Pogonite
(vkupno 18) se pu{tani vo rabota
od 1962 do 1965 g. Po kratka sa-
mostojna rabota „Acetilenka# i
„Biljana# se integrirani i od
1964 g. rabotat kako Organsko-he-
miska industrija „Naum Naumov-
ski–Bor~e#, a potoa pod skrate-
noto ime „OHIS# – Skopje. Vo
1970 g. vo sorabotka so francus-
kata firma „Rhone Pulenc# po~nu-
va proizvodstvo na polivinil-
hlorid. Vo 1973 g. vo kooperacija
e izgradena i Fabrikata za poli-
estersko vlakno „Hemteks#. So-
osnova~ e i na Rafinerijata za
nafta (dene{na „Okta#) vo Mi-
ladinovci, na Fabrikata za bez-
alkalno vlakno „GES# – Gosti-
var, „Ading# – Skopje, Fabrika za
lekovi i dr. Vo 1990 e delumno
privatiziran i raboti kako ak-
cionersko dru{tvo. „OHIS# bil
lider na hemiskata industrija vo
Organsko-hemiskiot kombinat „OHIS“ vo Skopje
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
RM, no e zaslu`en i za tekstilna-
ta, za grade`nata i za drugi in-
dustrii, kako i za zemjodelstvoto
i drugi dejnosti. Proizveduva he-
miski vlakna („malon#) i bezal-
kalno stakleno vlakno; PVC-
plastika (pra{ok, emulzii, sus-
penzii i gotovi proizvodi: cev-
ki, folii, aditivi i pomo{ni
sredstva za grade`ni{tvoto);
bazni hemikalii: hlor, hlorovo-
dorodna kiselina i drugi hlori-
rani proizvodi, natriumhidrok-
sid i vodeno staklo; povr{insko
aktivni sredstva: te~ni i deter-
genti vo prav; kozmetika: parfe-
mi, kolonski vodi, {amponi i
pasti; lekovi; pesticidi; proces-
na oprema i drugo. Pove}e pogoni
prestanale da rabotat poradi
ekonomski, ekolo{ki (na pr., za-
gaduvawe so `iva, hlor i hlori-
rani organski soedinenija kako
heksahlorcikloheksan) ili drugi
pri~ini. Sv. H. J.
Hreqovata kula vo Rilskiot manastir
OHMU^EVI], Stefan Hreqo
Dragovola (}esar Hreqo; vo mo-
na{tvoto Hariton; vo narodni-
te pesni Hreqo Krilatica, Hre-
qo od Pazar, Reqo [estokrili,
Reqo od Budim, Krilest Bo{wa-
nin, kral {estokrili) (Bosna,
krajot na XIII v. ‡ Rilski manas-
tir, 27. XII 1342) ‡ blagorodnik,
vojskovodec, protosevast na srp-
skiot kral Stefan De~anski
(1321‡1331) i na srpskiot car
Stefan Du{an (1331‡1355), }esar
na Vizantija i epski junak. Kako
ve}e istaknat vojskovodec, Ste-
fan De~anski pod negova komanda
mu ispratil pomo{ vo vojska na
vizantiskiot vladetel Andronik
II protiv negoviot vnuk Andro-
nik III (1327). Vo edna povelba An-
dronik III go narekuva †veliki do-
mestik#. Sredi{teto na negovite
vladenija prvin bilo vo [tip, a
potoa vo kreposta vo Strumica.
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Go obnovil Rilskiot manastir
(1334) i tamu ja izgradil poznata-
ta Hreqova kula (1335). Toga{
negovoto vladenie se prostiralo
na oblastite na [tip, Strumica
i pl. Rila. Podocna, od nepoznati
pri~ini, se odmetnal od Stefan
Du{an i ja priznal vrhovnata
vlast na Vizantija (1339/1340),
pri {to ja dobil titulata }esar i
obrazuval svoe kne`evstvo so
sredi{te vo kreposta vo Strumi-
ca. Po smrtta na imperatorot
Andronik III (1341) u~estvuval vo
gra|anskata vojna vo Vizantija
(1341‡1347) i za pomo{ta na stra-
nata na Jovan Kantakuzin, toj mu
go otstapil gradot Melnik. Vo
toa vreme negovoto vladenie go
opfa}alo prostorot me|u [tip,
Melnik i leviot breg na rekata
Struma. So sklu~eniot sojuz po-
me|u Jovan Kantakuzin i Stefan
Du{an (letoto 1342), negovoto
vladenie pak potpadnalo pod srp-
ska vlast. Stefan Du{an gi zazel
Voden, Strumica i Melnik i go
opsadil Serez. Li{en od vlasta,
toj se povlekol vo Rilskiot ma-
nastir i se zamona{il pod imeto
Hariton, no nenadejno po~inal.
Verojatno bil ubien po naredba
na Stefan Du{an. Za~uvan e ne-
goviot nadgroben natpis od toa
vreme. Vo narodnite pesni toj
pleni so ubavina i juna{tvo i e
pobratim na Marko Krale. Ime-
nuvaweto Krilatica go dobil
spored oblekata ‡ kalpak i oklop
so krilja. Za da poka`e deka ima
slavni pretci, Petar Ivelin Oh-
mu~evi} (don Pedro), koj se istak-
nal vo pomorska {panska slu`ba,
Ohrid
OHRID O
Reqo Ohmu~evi} go zel za svoj
predok i vo vrska so toa nastanal
poznatiot grbovnik na Petar Oh-
mu~evi} vo koj go afirmiral i
makedonskiot grb i makedonsko-
to ime (1584/94).
LIT.: Stefan Verkovi¢, Srpske narodne
pesme iz Sereza, kw. 2, SANU, Beograd,
1860, 32 (rakopis); D. S. Jovanovi¢, Hreqa
Ohmu~evi¢, †Otaxbina#, V, 9, Beograd,
1881, 363-370; J. Ivanov†, Sv. Ivan†
Rilski i negovi®t† manastir†, Sofi®,
1917; St. Stanojevi¢, Reqa Krilatica,
†Politika#, 10. X 1930; Hr. Hristov ‡ G.
Stojkov ‡ Kr. Mi®tev, Rilski®t manas-
tir, Sofi® 1957; M. Dini¢, Reqa Ohmu~e-
vi¢ ‡ istorija i predawe, †Zbornik rado-
va Vizantolo{kog instituta#, 9, Beograd,
1966; D-r Aleksandar Matkovski, Grbovi-
te na Makedonija, Skopje, 1970, 46-53; L.
Pra{kov, HrelÏovata kula, Sofi®, 1973;
M. C. Bartusis, Chrelja and Mom~ilo: Occasio-
nal Servants of Byzantium in Fourteenth Cen-
tury Macedonia, †Byzantinoslavica#, 41, 1980;
M. Dini} ‡ S. ]irkovi}, Hreljin poklon Hilan- Vleznata porta na Ohridskata tvrdina (XI v.)
daru, †Zbornik radova Vizantolo{kog institu-
ta#, 21. 1982. S. Ml. ta preku Struga i preminot ]afa
San i drugata pokraj isto~niot
OHRID ‡ grad vo jugozapadniot
del na RM, so 42.033 `. (2002). Se breg na Ohridskoto Ezero i pre-
minot Sveti Naum. Na severoza-
nao|a na severoisto~niot breg na
Ohridskoto Ezero i na ridot pad od gradot vo Stru{koto Po-
le se nao|a me|unarodniot Oh-
Plao{nik, na nadmorska viso~i-
na pome|u 696 i 797 m. Zafa}a po- ridski aerodrom †Apostol Pav-
le#, koj go povrzuva gradot i oh-
vr{ina od 1.230 ha. Ima umereno-
kontinentalna klima so prose~- ridskiot region so pove}e evrop-
ski gradovi.
na godi{na temperatura na vozdu-
hot od 11,2°S i prose~na godi{no Ohrid spa|a vo grupata najstari
koli~estvo na vrne`ite od 690 gradovi vo Makedonija. U{te vo
mm. So Skopje (preku Ki~evo, anti~ko vreme ovde postoela
Gostivar i Tetovo) e povrzan so gradska naselba. Vo III v. pr. n.e.
magistralniot pat M-4, so Veles taa se spomnuva pod imeto Lihni-
(preku Resen, Bitola i Prilep) da. Sega{noto ime mu go dale
so magistralniot pat M-5. Od Slovenite, a zna~i †Vo Hrid#
gradot kon granicata so Albani- ili †Od Hrid#. Vo vtorata polo-
ja vodat dve soobra}ajnici: edna- vina na IX v., kako rezultat na mi-
1091
O †OHRID#
sionerskata dejnost na Kliment i
Naum Ohridski, gradot izrasnal
vo najrazvieno kulturno-prosvet-
no i crkovno sredi{te na Make-
donija. Vo vremeto na vladeeweto
na Car Samuil Ohrid bil negova
prestolnina i sedi{te na Ohrid-
skata arhiepiskopija. Vo XI v.
gradot ve}e bil kompleksno
oformen, taka {to se sostoel od
dva teritorijalno spoeni dela:
tvrdinata, koja pretstavuvala
vnatre{en grad (akropol) i pred-
gradieto nadvore{en grad. Vo po-
~etokot na turskoto vladeewe i
niz celiot XVI v. Ohrid bil se-
di{te na sanxak i glaven crkoven
centar. Zabrzan razvitok do`i-
vuva vo sredinata na XIX v. A. Bue
naveduva deka toga{ gradot imal
6.000 `. so 250 du}ani. Dobro bile
razvieni ko`arskiot i }ur~iski-
ot zanaet, kako i ribolovot. Po
Balkanskite vojni so iseluvawe-
to na Turcite, naselenieto se na-
malilo, a gradot i funkcionalno
oslabnal.
Zna~aen prosperitet Ohrid do-
`ivuva vo tekot na vtorata polo-
vina od minatiot vek. Negovoto
naselenie od 12.640 `. vo 1953 g.
se zgolemuva na 42.033 `. vo 2002
g. Od niv, Makedonci bile 33.791
`., Albanci 2.959 `., Turci 2.256
`., Vlasi 308 `., Srbi 331 `. i
Bo{waci 69 `. Sedi{te e na op-
{tina, koja zafa}a povr{ina od
38.993 ha, ima 29 naseleni mesta
so 55.749 `. Denes Ohrid pretsta-
vuva najrazvieno i najatraktivno
turisti~ko mesto vo dr`avata, so
pove}e moderni hoteli, restora-
ni, avtokampovi i legla vo pri-
vatni doma}instva. Bogatoto
prirodno i kulturno nasledstvo
ovozmo`ilo Ohrid da bide prog-
lasen za grad na UNESKO (1980).
Ohridskoto Ezero se smeta za mu-
zej na `ivi fosili. Kulturnata
Ohrid, naselba so tradicionalna arhitektura
1092
Freskata †Oplakuvawe na Hristos# vo crkvata †Sv. Bogorodica Perivleptos# (†Sv. Kliment#), Ohrid (1295)
stratigrafija na gradot e izvon-
redno bogata so arheolo{ki spo-
menici, kako: Ohridskata tvrdi-
na, Anti~kiot teatar, grobnici,
baziliki i baptisteriumi so ras-
ko{ni mozai~ni ansambli i de-
korativna ka-
mena plastika.
Ovde se nao|aat
i pove}e zna~aj-
ni kulturno-is-
toriski spome-
nici kako: crk-
vata †Sv. Sofi-
Amblemot na Ohrid ja#, katedralen
– grad na UNESKO
hram na Ohrid-
skata arhiepiskopija, izgraden i
`ivoopisan vo prvite decenii na
XI v., potoa †Sv. Pantelejmon# na
Plao{nik so grobot na sv. Kli-
ment, manastirot †Sv. Naum# so
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
grobot na sv. Naum na ju`niot
breg na Ohridskoto Ezero, crkvi-
te: †Sv. Bogorodica Perivlepta#
(†Sv. Kliment#), †Sv. Jovan Ka-
neo#, †Sv. Nikola Bolni~ki#,
†Sv. Bogorodica Bolni~ka#, †Sv.
Bogorodica ^elnica#, †Sv. Bogo-
rodica Zahumska#, pe{ternite
crkvi †Sv. Erazmo# i †Sv. Ste-
fan# i dr. Vo gradot ima razvie-
no pove}e industriski granki ka-
ko: elektrotehni~kata, avtomo-
bilskata, tekstilnata, industri-
jata za plasti~ni masi i dr. Oh-
rid e doma}in na Balkanskiot
folkloren festival i na me|una-
rodnata manifestacija †Ohrid-
sko leto#. Vo Ohrid ima Naroden
muzej, Muzej na slovenskata pis-
menost, Muzej na ikoni, Dom na
kulturata, Zdravstven dom, Gim-
nazija, Sredno tehni~ko u~ili{-
te i Fakultet za turizam i ugos-
titelstvo.
LIT. : I. SnegarovÍ, GradÍ OhridÍ. Ma-
kedonski pregled, kn. I, SofiÔ 1928; Ata-
nasije Uro{evi¢,Ohrid, Posebno izdanie
na Filozovskiot fakultet vo Skopje, kn.
8. Skopje 1957; Popis na naselenieto, do-
ma}instvata i stanovite vo Republika
Makedonija, 2002 - kn. X, DSZ, Skopje
2004. Al. St.
„OHRID“, ISELENI^KA OR-
GANIZACIJA (Mensfild,
Ohajo, SAD, 6. VIII 1926). Vo toa
vreme kolonijata broela okolu
220 du{i, prete`no Makedonci
od Egejskiot del na Makedonija.
Imale svoe u~ili{te, a vo 1929 g.
bila formirana i @enskata sek-
cija vo Mensfild. Sl. N.-K.
OHRIDSKA ARHIEPISKO-
PIJA-PATRIJAR[IJA (X v. –
1767 g.) – avtokefalna pravoslav-
na crkva, sozdadena vo vremeto na
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Diecezata na Ohridskata arhiepiskopija vo polovinata na XI vek
Samuilovoto carstvo. Osnovawe-
to na samostojnata crkva vo Ma-
kedonija, spored edni istra`uva-
~i, se temeli na tradiciite soz-
dadeni na avtokefalnata arhie-
piskopija Justinijana Prima
(534). Taa tradicija do{la do iz-
raz so bogatata crkovno-prosvet-
na i kulturna dejnost na sv. Kli-
ment i sv. Naum Ohridski, koga vo
Makedonija bilo izgradeno broj-
no slovensko sve{tenstvo i mo-
na{tvo, a sv.
Kliment bil
prv slovenski
episkop (893).
Vrz taa osnova
i tradicija,
bila sozdadena
samostojna
crkva – Pres-
Pe~atot na Ohridskata panska arhie-
arhiepiskopija (XVI v.)
piskopija, so
sedi{te na o. Sv. Ahil vo Pres-
panskoto Ezero. Samuil ja izdig-
nal vo rang na patrijar{ija, a se-
di{teto $ go premestil vo Oh-
rid. Pod jurisdikcija na Ohrid-
skata patrijar{ija bile eparhii-
te vo Makedonija, Tesalija, Epir,
(den.) Albanija, Dukqa, Travuni-
ja, Bosna, Ra{ka, Srem, podunav-
ska Bugarija i kievska Rusija
(1037). Po propasta na Samuilo-
vata dr`ava (1018), vizantiskiot
imperator Vasilij II, so povelbi-
te od 1019 i 1020 g., Ohridskata
patrijar{ija ja simnal na poni-
zok rang – arhiepiskopija i gi
potvrdil nejzinata avtokefal-
nost i nezavisnosta od carigrad-
skiot patrijarh. Jovan ¶ tojniot feudalen vladetel Strez,
(1018–1037) bil prviot ohridski
arhiepiskop vo vizantiskiot
period od makedonsko poteklo.
Po uni{tuvaweto na Vizantiska-
ta Imperija od strana na krsto-
noscite (1204), Ohridskata arhi-
episkopija i ponatamu egzistira-
la kako avtokefalna crkva. Vo
Barawe pomo{ od ~etiri makedonski manastiri
do ruskiot car Aleksej Romanov (4. II 1654)
OHRIDSKA O
vremeto na kratkotrajnoto bugar-
sko vladeewe vo Makedonija i vo
vremeto na vladeeweto na samos-
Ohridskata arhiepiskopija ja za-
~uvala svojata avtokefalnost.
Po smrtta na Strez, koga Makedo-
nija potpadnala pod vlasta na
Epirskoto Despotstvo, Ohrid-
skata arhiepiskopija i ponatamu
egzistirala kako samostojna crk-
va, kako i vo vremeto na nikejsko-
to vladeewe so Makedonija. Po
vozobnovuvaweto na Vizantija
(1261), Ohridskata crkva ne samo
{to ja za~uvala svojata samostoj-
nost, tuku i go povratila svojot
ugled. Po golemite srpski osvoju-
vawa na Makedonija, Ohridskata
arhiepiskopija i natamu ostana-
la samostojna crkva. Koga Make-
donija potpadnala pod osmanli-
ska vlast, Ohridskata arhiepis-
kopija ja za~uvala svojata avtoke-
falnost i dobila privilegii od
sultanite. Po ukinuvaweto na
Trnovskata patrijar{ija, pod ju-
risdikcija na Ohridskata arhie-
piskopija se na{le Sofiskata i
Vidinskata eparhija, a po ukinu-
vaweto na Pe}skata patrijar{i-
ja, site nejzini eparhii potpadna-
le pod vlasta na Ohridskata crk-
va. Po vospostavuvaweto na Flo-
rentinskata unija (1439), Ohrid-
skata arhiepiskopija ja pro{iri-
la svojata vlast vo Vla{ko i vo
Moldavija. Vo vtorata pol. na
1093
O OHRIDSKA
Naredba od pomo{nikot na kadijata na
Rekanskata kaza za dozvola za biewe na
crkovnite kambani (maj 1838)
XVI v. Ohridskata arhiepiskopi-
ja vospostavila jurisdikcija vrz
Italijanskata pravoslavna epar-
hija i vrz Berskata i Dra~kata
eparhija. Vo eden period Ohrid-
skata arhiepiskopija imala 33
eparhii.
Arhiepiskopijata kako avtoke-
falna crkva se upravuvala od sa-
mostoen poglavar – arhiepiskop.
Sedi{teto im se nao|alo vo Oh-
rid. Arhiepiskopot ja pretstavu-
val crkvata vo odnosite so drugi-
te pravoslavni crkvi i dr`avi.
Arhiepiskopot zasedaval so SAS
i gi svikuval crkovnonarodnite
sobori. Administrativno, Oh-
ridskata arhiepiskopija bila po-
delena na eparhii, arhijerejski
namesni{tva, parohii i crkovni
op{tini. Mitropolitite i epis-
kopite samostojno upravuvale so
svoite eparhii. Ohridskata arhi-
episkopija imala i svoi crkovni
sudovi. So niv se regulirale od-
delni, crkovno-prosvetni, nas-
ledni, semejno-bra~ni i brako-
razvodni dela i sporovi, nadvor
od osmanliskite zakoni. So toa
vernicite na Ohridskata arhie-
piskopija u`ivale izvesen ste-
pen na avtonomija vo oblasta na
svoite vnatre{ni crkovno-reli-
giozni i op{testveni raboti.
Preku Ohridskata arhiepiskopi-
ja, makedonskiot narod go odr`u-
val i go neguval so vekovi sv.
Klimentoviot, a so toa i make-
donskiot crkovnonaroden duh i
tradicija.
Prvite teritorijalni zagubi Oh-
ridskata arhiepiskopija gi ima-
la po obnovata na Pe}skata pat-
rijar{ija (1557), koja vospostavi-
la jurisdikcija nad site srpski i
1094
nekolku makedonski eparhii vo
severniot del na Makedonija. Oh-
ridskata arhiepiskopija gi zagu-
bila eparhiite vo Vla{ko i vo
Moldavija, kako i Berskata i
Italijanskata i drugi eparhii.
Kon po~. na XVII v. Ohridskata
arhiepiskopija imala vlast nad
17 eparhii vo Makedonija i vo ne-
koi delovi od Albanija. Kon sre-
dinata na XVI i po~. na XVII v. na
mnogu crkvi i manastiri pod ju-
risdikcija na Ohridskata arhie-
piskopija im bile nalo`eni te{-
ki danoci. Mnogu hramovi bile
opusto{eni i paralizirani za
normalna dejnost. Zatoa arhie-
piskopi, episkopi, mitropoliti
i arhimandriti na Ohridskata
arhiepiskopija tajno patuvale vo
Evropa, posebno vo Rusija, za da
baraat pomo{. Ohridskite arhi-
erei i erei barale i oru`ena po-
mo{ (vojnici, oru`je i sl., za da
se oslobodat od Osmanliite) ili
pari (milostina) za da gi otpla-
tat dolgovite na svoite hramovi.
Te{kata materijalna polo`ba na
vernicite pod jurisdikcija na
Ohridskata arhiepiskopija oso-
Republi~kite pretsedateli na SFRJ vo juli 1991 g. po sredbata vo Ohrid
beno do{la do izraz na krajot od
XVII i vo po~. na XVIII v. Ohrid-
skata arhiepiskopija bila izlo-
`ena na napadi od Vselenskata
patrijar{ija. Po dolgi nastoju-
vawa, Patrijar{ijata ja dobila
sultanovata naklonetost i na 16.
I 1767 g. sultanot Mustafa III ne-
kanonski ja ukinal Ohridskata
crkva. Site nejzini eparhii se
na{le pod jurisdikcija na Patri-
jar{ijata, koja vr{ela silna i
planirana elinizacija.
IZV. i LIT.: CGADA, f. 52, op. 1, d. 8, ll.
1-55; S. Dimevski, Istorija na Makedon-
skata pravoslavna crkva, Skopje, 1989; I.
Snegarov, Istori® na Ohridskata arhi-
episkopi®-patriar{i®, Sofix, 1995; A.
Trajanovski, Istorija na Makedonija,
Skopje, 2005; J. Bel~ovski, Ohridskata
arhiepiskopija od osnovaweto do zabra-
nata na nejzinata dejnost – 1767 godina,
Skopje, 2006. Al. Tr.
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
OHRIDSKA EPARHIJA (535 –
1767) – postoeweto na ovaa epar-
hija se povrzuva so Justinijana
Prima (535). Vo Ohridskata ar-
hiepiskopija bila do nejzinoto
ukinuvawe. Vo 1767 g. Carigrad-
skata patrijar{ija ja ukinala i
eparhijata ja priklu~ila kon
Prespanskata, za da spre~i seka-
kov obid za vozobnovuvawe na Oh-
ridskata arhiepiskopija. Patri-
jar{iskiot mitropolit ja imal
titulata Prespansko-ohridski,
iako imal sedi{te vo Ohrid. Ar-
hiereite od Bugarskata egzarhija
(1872) ja nosele titulata Ohrid-
ski. Me|u dvete svetski vojni od
isti pri~ini bila preimenuvana
vo Bitolsko–ohridska eparhija.
Deneska nejzinata teritorija e
vo sostav na Debarsko-ki~evskata
eparhija na MPC.
LIT.: Ivan Snegarov, IstoriÔ na Ohrid-
skata arhiepiskopiÔ, I–II, vtoro foto-
tipno izdanie, SofiÔ, 1995; R. Gruji¢, Oh-
ridska arhiepiskopija, vo: Azbu~nik Srp-
ske pravoslavne crkve, Beograd, 1993; Jo-
van Bel~ovski, Ohridska arhiepiskopija
od osnovaweto do pa|aweto na Makedo-
nija pod turska vlast, Skopje, 1997.
Rat. Gr.
OHRIDSKA IZJAVA (Ohrid
22–23. VII 1991) – izjava od sosta-
nokot na Pretsedatelstvoto na
SFRJ so pretsedatelite na re-
publikite i najvisokite funkci-
oneri na Federacijata, vo koja se
izrazuva re{enost za pridones
kon mirot i demokratijata, se ba-
ra bezuslovno povlekuvawe na
JNA vo garnizonite, a Pretseda-
telstvoto se zadol`uva da for-
mira dr`avna komisija za utvrdu-
vawe na fakti~kata situacija vo
kriznite `ari{ta i vo R Hrvat-
ska i da pobara od EZ ispra}awe
nabquduva~ka misija.
IZV.: Izjava na pretsedatelite na Ju-
republikite vo Ohrid, 23.7.1991, „Me|u-
narodna politika#, br.995–7/91. T. Petr.
OHRIDSKA SINAGOGA VO
CARIGRAD (XVI v.) – evrejski
hram. Sinagogata ja izgradile Ev-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR OHRIDSKI O

vix po=erk na ohridskix apostol, proizlegle i pove}e vrvni mara-

Ohridska sinagoga vo Carigrad
reite–romanioti doseleni od
Ohrid vo kvartot Balat. Bila ed-
na od najluksuznite sinagogi vo
Carigrad. Enterierot bil deko-
riran so inkrustracii od sedef,
slikani pretstavi na Ohrid i be-
ma vo forma na brod, potvrda za
vrskite i nostalgijata po rodni-
ot kraj. Objektot postoi i dene-
ska. J. Nam.
†Bqlgarski ezik“, XVI, 1, 1966, 3-9; A. S.
LÍvov, Po povodu upominanix o Me-
fodii v kalendare Ohridskogo apos-
tola, Izu=enie russkogo xzyka i is-
to=nikovedenix, Moskva, 1969, 40-54;
Mito Argirovski, Teofornite imiwa
vo Ohridskiot apostol. †Literaturen
zbor“, 2, 1972, 21-22; Ivan Dobrev, Pog-
re[no mnenie za Ohridskix apostol,
†Starobqlgarska literatura“, 16,
1984, 3-17. \. P. At.
†OHRIDSKI BRANOVI# ‡ po-
rane{en pliva~ko-vesla~ki klub
#Ohrid#, osnovan vo Ohrid
(1932). Sega{noto ime go nosi po
Osloboduvaweto (1945). U~estvu-
val na prvenstvata na Makedonija
i na Jugoslavija (od
1946). Bila osnova-
na i vaterpolo eki-
pa (1947), pove}ek-
ratna prvenka na
Makedonija. Pliva-
~ite na Klubot na
prvenstvata na Ma-
kedonija osvoile 48
Amblemot na
prvi mesta so {to go Ohridski
branovi
zazele vtoroto mes-
to, a postavile 24 i soborile 98
republi~ki rekordi i vo toj od-
nos go zazele tretoto mesto vo Re-
publikata (1946–2000). Od nego
tonski pliva~i. Klubot e dobit-
nik na op{testveni priznanija.
LIT.: Aleksandar Radi~, 50 godini †Oh-
ridski branovi#, Ohrid, 1982. D. S.
OHRIDSKI ZAGOVOR. ‡ v.: Brs-
ja~kata buna.
OHRIDSKI KNI@EVEN CEN-
TAR ‡ `ari{te na slov. prosve-
ta. Koga prosvetitelskoto delo
na slovenskite apostoli vo Mo-
ravija po smrtta na sv. Metodij
(885) bilo zabraneto, se poka`a-
lo deka najdobri uslovi za razvoj
na slovenskata pismenost ima na
Balkanot, kade {to taa i se zaro-
dila. Od izvonredno zna~ewe za
nejzinoto spasuvawe i prodol`u-
vawe imaat dvajca od najsposob-
nite Kirilo-Metodievi u~enici,
koi vo Ohridskiot kraj gi posta-
vile osnovite na Ohridskiot
kni`even centar, poznat i kako
seslovensko kni`evno `ari{te.
Po dolgi i te{ki izma~uvawa,
trojca od u~enicite na Bra}ata,
Kliment, Naum i Angelarij,
prognati od Moravija, uspeale da
stignat do Belgrad, od kade {to
bugarskiot boritikan gi ispra-

Ohridski apostol, crkovnoslovenski rakopis od

krajot na XII vek
OHRIDSKI APOSTOL ‡ kra-
tok praks-apostol od krajot na
XII v. Pronajden e od Viktor Gri-
gorovi~ vo ohridskata soborna
crkva. Ima 112 pergamentni lis-
tovi i e pi{uvan so ustavno ki-
rilsko pismo vrz osnova na gla-
golska predlo{ka. Na pove}e
mesta vo kirilskiot tekst se sre-
}avaat oddelni zborovi ili celi
redovi pi{uvani so glagolsko
pismo. Sudej}i spored jazi~nite
osobenosti, ovoj zna~aen make-
donski kni`even spomenik e pi-
{uvan vo zapadniot del na Make-
donija (najverojatno vo Ohrid-
sko). Pritoa, rakopisot e intere-
sen kako od jazi~en, taka i od li-
teraturen i umetni~ki aspekt.
Iluminiran e so znamenca i ini-
cijali od vizantiski tip, vo koi
se nao|aat tragi od teratolo{ki-
ot stil na ornamentirawe. Na
krajot od rakopisot e prilo`en
kratok mesecoslov, vo koj e odbe-
le`ana pametta na slovenskite
prvou~iteli. Rakopisot se ~uva
vo Ruskata dr`avna biblioteka
vo Moskva (pod signatura Grig. 13
/ Muz. 1695).
LIT.: S.M. Kulwbakin, Ohridskax ru-
kopisw apostola konca XII veka, So-
fix, 1907; K. Mir=ev, Kqm ezikovata
harakteristika na Ohridskix apos-
tol ot XII v., Kliment Ohridski.
Sbornik ot statii po slu=aj 1050 go-
dini ot smqrtta mu, Sofix, 1966,
107-120; B. Vel=eva, Vqprosi na
kqsnata glagolica (nosovkite v pqr- Sv. Kliment Ohridski, litiska ikona (XIV v.)

1095
O OHRIDSKI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

OHRIDSKI KNI@EVEN CENTAR X – XII VEK

Asemanovoto evangelie: golema zastavka i zastavki so inicijali

Grigorovi~ev parimejnik, inicijali i pletenki

Bolowski psaltir, inicijali i zastavka

Dobrej{evo evangelie, so evangelistite Luka, Jovan i Marko i inicijali i zastavka

1096
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
^elni~ko evangelie, rakopis na gr~ki jazik
so vrvni estetski kvaliteti, Ohrid (XI - XII v.)
til kaj knezot Boris vo Pliska.
Angelarij, iscrpen od pretrpe-
nite stradawa i dolgiot pat, nas-
koro po~inal, a prvite dvajca,
poznati kako najdaroviti i naj-
dobli`eni do prvou~itelite, ne
bile dolgo zadr`ani vo prestol-
ninata. Kliment po nekolku me-
seci se na{ol kako u~itel vo De-
vol, jugozapadno od Ohridskoto
Ezero, a po 7 godini otkako ovoj
bil rakopolo`en za prv sloven-
ski episkop, na negovo mesto za
u~itel pristignal Naum.
Faktot {to ovie dvajca slov.
prosvetiteli nabrgu po pristig-
nuvaweto vo Pliska bile pu{te-
ni da zaminat vo najoddale~eni
krai{ta na dr`avata, poka`uva
deka me|u knezot i niv se pojavil
nekoj seriozen spor, a toa e t.n.
†azbu~no pra{awe#. Boris I bil
knez na samostojna dr`ava, pod
~ija vlast se nao|alo najbrojno
slov. naselenie i re{il da go
prifati slov. jazik za oficija-
len. So protobugarskite prven-
ci, {to ne se soglasuvale so taa
promena, postapil `estoko. No
imalo u{te edna pre~ka. Po cr-
kovniot sobor vo Carigrad (870)
crkvata vo Bugarija bila rakovo-
dena od vizantisko sve{tenstvo.
Toa dopu{tilo da se prifati
kni`evnoto nasledstvo na slo-
venski od svv. Kiril i Metodij,
Ohridskiot maraton
no nikako ne mo`elo da se pomi-
ri so novo, spored niv †varvar-
sko# pismo, glagolicata, i baralo
knigite da bidat transkribirani
so gr~ko pismo. Dvorot vo Buga-
rija otstapil pred takviot pri-
tisok. Osobeno sinot na Borisa,
Simeon, koj{to go nasledil kne-
`evstvoto, a bil vizantiski vos-
pitanik, pove}e bil privrzan kon
gr~koto pismo, otkolku kon slo-
venskata glagolica. Verojatno na
Kliment mu bilo predlo`eno da
ja prisposobi slov. azbuka vrz ba-
za na gr~koto pismo, no toj ne mo-
`el takvo ne{to da prifati i za-
toa bil otstranet. Podocna isto-
to se slu~ilo i so sv. Naum, koj iz-
vesno vreme ja rakovodel kni`ev-
nata {kola vo Isto~na Bugarija.
Simeon na{ol drugo lice, Kon-
stantin Preslavski, za adaptira-
we na gr~koto uncijalno pismo so
24 bukvi i 12, odn. 14 bukvi od gla-
golicata za specifi~nite slo-
venski glasovi, {to pretstavuva
osnova i na kirilicata, koja po
893 g. zapo~nala da se upotrebuva
vo Isto~na Bugarija. Vo Ohrid-
skiot kni`even centar prodol-
`ila upotrebata na glagolicata
dva veka i po smrtta na svv. Naum
i Kliment.
Vo IX v. dijalektnite crti na
st.slov. bile minimalni. Me|u-
toa, izvesni razliki imalo vo ja-
zikot me|u Ohridskiot i Pres-
lavskiot kni`even centar. Vo
po~etokot, spored francuskiot
slavist A. Vajan, tie bile mini-
malni, no so vreme stanuvale s#
poosetni. Jazikot na Ohridskiot
kni`even centar se odlikuva so
golema privrzanost kon kirilo-
metodievskata tradicija, a na
Preslavskiot centar – so pove}e
inovacii (eliminirawe na arha-
izmite i moravizmite).
LIT.: G. A. IlÏinskij, Gde, kogda, kem i
kakoÓ celÏÓ glagolica bÎla zamenena ki-
rilicej? †Bsl.“ 3, Praha (1931), 79&88; Bl.
Koneski, Ohridskata kni`evna {kola,
†Lit. zbor“, 1, 1956, 1&19; I. Dobrev, Kiri-
lo-Metodievite u~enici prez pervite
OHRIDSKI O
godini sled pristiganeto im v BÍlgariÔ
(886-893), †IzsledvaniÔ po Kirilometo-
dievistika“, SofiÔ, 1985, 129–160; P. Hr.
Ilievski, Dve slova na Kliment Ohrid-
ski i edno na Joan Egzarh vo eden rakopi-
sen zbornik od XV v.#, †M.J.“, 7 (1956), str.
73&99; – Svv. Kliment i Naum Ohridski.
Prosvetitelstvo so udvoeni sili#, Sve-
tite Kliment i Naum Ohridski, MANU,
1995, 17&29; – Pojava i razvoj na pismoto
so poseben osvrt kon po~etocite na slov.
pismenost, II izd. 2006, 243–284. P. Hr. Il.
OHRIDSKI LISTOVI – v.
Fragmenti na glagoli~ki sta-
roslovenski tekstovi.
OHRIDSKI MARATON – pli-
va~ka sportska disciplina. Prv-
pat oficijalno e odr`an od Go-
rica do Ohrid (2,5 km, 1954), vo
koj pobedil Niko Nestor, a na
vtoriot pobednici bile Diki
Bojaxi i Sne`ana Grup~eva (1958).
Vo organizacija na Pliva~kiot
sojuz na Jugoslavija se odr`ani
dr`avni prvenstva (1959, 1963 i
1965) na koi pobedil Diki Boja-
xi. Vo Ohrid e formiran Repub-
li~ki odbor za maratonsko pli-
vawe (1962). Blagodarenie na
afirmacijata na ohridskite ma-
ratonci i pobedite na Diki Boja-
xi na maratonite na rekata Sava
i na Kapri–Neapol, i na Ohrid-
skoto Ezero se organizirani ~e-
tiri vrvni me|unarodni maraton-
ski natprevari, takanare~eni
†svetski prvenstva na slatki vo-
di# (1962, 1964, 1965 i 1966). Pate-
kata bila od Pe{tani–Struga–
Ohrid (36 km, a vo 1966 vo ~etiri
kruga po 9 km). Vo natprevarite
u~estvuvale ma`i i `eni, profe-
sionalci i amateri, na koi nekoi
od maratoncite od Ohrid zabele-
`ale vrvni rezultati. Vkupno se
odr`ani 15 Ohridski maratoni
(do 2002). Najdobri maratonci se:
Diki Bojaxi, Niko Nestor, Kli-
me Savin, Risto Bimbilovski,
Naste Jon~evski, Tomi Stefa-
novski i drugi, a me|u maratonki-
te: Atina Bojaxi, Voskre Kanev-
~eva, Teodora Raptis i drugi.
LIT.: Aleksandar Radi~, 50 godini †Oh-
ridski branovi#, Ohrid, 1982. D. S.
1097
O OHRIDSKI
OHRIDSKI SANXAK (XV-XIX
v.) – edna od najstarite adminis-
trativno-teritorijalni edinici
vo Osmanliskata Imperija na te-
ritorijata na Makedonija, for-
mirana vo XV v. so centar vo Oh-
rid. Sanxakot opfa}al samo mal
del od Zapadniot del od Makedo-
nija i navleguval dlaboko na al-
banska teritorija. Od makedon-
skite kazi vo nego vleguvale: ka-
zata Ohrid so nahiite Ohrid,
Prespa i Debarca; kazata Debar
so nahiite Gorni Debar, Reka,
@upa i Dolgo (Golo) Brdo i kaza-
ta Starova so nahiite Mokra i
Gora. Vakvata podelba na ovoj
sanxak ostanala s# do XIX v.
LIT.: A. Stojanovski, Administrativno-
teritorijalnata podelba na Makedonija
pod osmanliskata vlast do krajot na XVII
vek, GINI, XVII/2, Skopje, 1973; Turkiye’de
idare teþkilat›, Haz›rl›yan: Vecihi Tonuk, Anka-
ra, 1945; 18. yüzy›l›n ilk yar›s›da osmanli devle-
tinin idari taksimati. Eyalet ve sancak tevcihat›,
dr. Orhan K›l›ç, Elazig, 1997; Die Provinzen des
Osmanischen Reiches von Andreas Birken, Wi-
esbaden, 1976. Dr. \.
OHRIDSKO EZERO – tekton-
sko ezero vo krajniot jugozapaden
del na RM. Se nao|a na granicata
me|u granicata na Makedonija i
Albanija, me|u planinite Petri-
no, Gali~ica i Suva Gora na is-
tok, Beli~ka i Mokra Planina
na zapad. Nastanato e po tekton-
ski pat, so spu{tawe na kotlin-
skoto dno dol` rasedni struktu-
ri, ~ii pravci na protegawe se
sever-jug. Najgolemata dol`ina
vo pravecot sever-jug e 30,35 km,
najgolemata {iro~ina e 14,5 km,
so vkupna dol`ina na ezerskiot
breg od 86,2 km, od koi na Makedo-
nija $ pripa|aat 50,4 km, a na Al-
banija 35,7 km. Ezeroto se nao|a
na a.n.v. od 693,17 m, a zafa}a po-
vr{ina od 348,8 km2, od koi 229,9
km2 ili 65,9% $ pripa|aat na Ma-
kedonija, a 118,9 km2 ili 34,1 %
na Albanija. Najgolemata dlabo-
~ina na ezeroto iznesuva 287,5 m,
a prose~nata 144,8 m. Vo ova eze-
ro vkupno se akumulirani 50,5
km3 voda. So voda se polni od
Razmerite
na Ohridskoto
Ezero
1098
karstnite izvori {to se nao|aat
dol` isto~niot breg (izvorot
Sveti Naum, izvorot Tu{emi{te,
Biljaninite izvori i dr.), subla-
kustriskite izvori (vir~iwa), od
vrne`ite {to se izla~uvaat di-
rektno nad ezerskata povr{ina,
od vodata {to se kondeziraa di-
rektno nad ezerskata povr{ina, i
od povr{inskite pritoki: ^era-
va, Koselska Reka, Daljan i Sate-
ska Reka. Ohridskoto Ezero gubi
voda od svojot bazen so isparuva-
weto, a najgolem del preku isteka-
ta Crni Drim (22 m3/s). Najvisok
vodostoj na ezerskoto nivo se javu-
va vo juni (42 cm), a najnizok vo ok-
tomvri (8 cm), dodeka srednogo-
di{noto kolebawe na ezerskoto
nivo iznesuva 33 cm. Amplitudata
pome|u apsolutno maksimalnata
(142 cm) i apsolutno minimalnata
vrednost (0 cm) na vodostojot iz-
nesuva 142 cm, a po regulacijata na
istekot kaj Struga taa e 93 cm.
Srednogodi{nata temperatura na
povr{inskiot sloj na vodata e
13,6°C. Taa e najvisoka vo avgust
(22,3°C), najniska vo fevruari
(6,6°C), dodeka temperaturata na
vodata vo najdlabokite delovi od
ezeroto iznesuva 6,0°C. Vodata e
so sino-zelenikava nijansa, so
proyirnost vo juli mesec od 21,5 m.
Poznato e po endemskiot vid na
pastrmkata i po mnogubrojnite
drugi nekoga{ni endemski vidovi
`ivi organizmi koi se izumreni
vo drugite ezera, poradi {to e
staveno pod za{tita na UNESKO.
LIT.: Ohridsko Ezero i negovata za{-
tita, Zbornik na trudovi, DEM, Skopje,
1992. Dr. V.
OHRIDSKO LETO ‡ muzi~ko-
scenski festival, najzna~ajna ma-
nifestacija
od ovoj vid vo
RM, od Minis-
terstvoto za
kultura ran-
girana kako
institucija od
nacionalen
interes. Od
Amblemot na Ohidskoto leto 1994 g. ~len na
Evropskata
asocijacija na festivali (Europe-
an festivals associacion). Se odr`uva
vo periodot 12. VII ‡ 20. VIII, vo
Katedralnata
crkva †Sveta
Sofija# i na
drugi sceni vo
Ohrid. Sodr-
`i sedumdese-
tina priredbi
na klasi~na
muzika (solis-
ti~ki i ansam-
blovi koncer-
ti, opera, ba-
let), teatar, i
S. Rihter vo pomal obem
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
folklor, dens,
xez i rok per-
formansi.
Pridru`ni ak-
tivnosti: po-
diumi na mla-
di, me|unarod-
ni seminari za
mladi, izlo`-
bi, poetski ve-
~eri, izdava~-
ka dejnost. Za
po~etok na
festivalot se
smeta koncer- H. Kareras
tot na Ana Lip{a Tofovi} (alt) i
pijanistot Ladislav Perdlik od
Skopje, odr`an na 4. VIII 1961 g. vo
Katedralnata crkva †Sveta Sofi-
ja#. Vo izminatite pet decenii na
festivalot nastapile pove}e iljadi
umetnici i ansambli od 52 zemji od
site kontinenti, me|u koi i u~esni-
ci so svetski vrvno renome, kako L.
Kogan, S. Rihter, H. Kareras i mno-
gu drugi. Sn. ^.-An.
OHRIDSKO-STRU[KA KOT-
LINA – kotlina vo krajniot ju-
gozapaden del na RM. Kotlinata
so radijalni tektonski dvi`ewa
Rekata Crn Drim, Struga
e spu{tena vo pliocenot po dol-
`inata na dva paralelni meridi-
janski rasedi: Qubani{ko-kosel-
skiot rased od istok i Starovsko-
stru{kiot od zapad. Ramkata na
kotlinata e pretstavena so mladi
veri`ni planini, sostaveni
glavno od devonski {krilci vo
podinata i trijaski varovnici vo
povlatata. Na istok se protega
planinata Gali~ica, na zapad
Jablanica i Mokra Planina, na
sever Stogovo so Karaorman. Za-
fa}a povr{ina od 1.318 km², a se
nao|a na n.v. od 696 m do 2.254 m.
Na ramni~arskiot del otpa|aat
16.000 ha so prose~na nadmorska
viso~ina od 740 m. So grebenot
Koparnik dnoto na kotlinata e
podeleno na Ohridsko i Stru{ko
Pole. Po spu{taweto kotlinata
vlegla vo ezerska faza koga bila
ispolneta so voda, taka {to i de-
nes vo eden pogolem del egzistira
edno od najstarite ezera vo sve-
tot – Ohridskoto Ezero. Toa pri-
doneslo vo krajbre`niot reljef
da se formiraat abrazivni obli-
ci. Najgolema i najva`na reka vo
kotlinata e Crni Drim, koja go
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
odvodnuva Stru{ko Pole i De-
barca. Vo kotlinata se razvieni
dva gradski centra: Ohrid i
Struga, koi se najgolemi i najpoz-
nati turisti~ki centri vo RM.
LIT.: B. @. Milojevi}, Ohridska kotlina, Zag-
reb, 1957; A. Stojmilov, Fizi~ka geografi-
ja na R. Makedonija, Skopje, 2003. T. And.
OHRIDSKOTO EZERO I @I-
VIOT SVET VO NEGO. Pod
vlijanie na antropogenite fak-
tori po Vtorata svetska vojna se
evidentni nepovolni vlijanija na
proyirnosta na vodata i na sinata
boja. Prespanskoto Ezero ve}e
evoluira vo mezotrofen pravec i
gi gubi odlikite na oligotrofen
bistar ekosistem, a negovoto vli-
janie e golemo i na Ohridskoto
Ezero. Po svojata termi~ka ka-
rakteristika se vbrojuva vo sup-
tropskite ezera. Preku leto se za-
greva do 23–24° S, a zimskite tem-
peraturi se retko pod 6°S. Voda-
ta vo ezeroto e direktno stratri-
fikuvana. Na dlabo~ina od 200 m
vodata nema povisoka temperatu-
ra od 6°S. Vo studeni zimi nasta-
puva polna homeotermija (vo fev-
ruari) koga povr{inskite vodi
na ezeroto se izladuvaat do tem-
peraturata na dlabokite vodi.
Poradi posebniot termi~ki re-
`im se vbrojuva vo eutropski eze-
ra. Vo tekot na godinata se for-
miraat dve termi~ki zoni: gorna
heterotermna i dolna homeoter-
mna. Sredniot mal termi~ki sloj
– metalimnium, se formira vo
po~etokot na letoto i se zadr`u-
va relativno kratko vreme. Toa
pretstavuva po~etok na diferen-
ciraweto na celata vodna masa na
dve termi~ki zoni: gornata – na-
re~ena heterotermna so raspros-
tirawe do 50 m dlabo~ina i vto-
rata – homeotermna od 50 m do
najgolemite dlabo~ini so tempe-
ratura od okolu 6°S. Vo ezeroto e
za~uvan raznoviden `iv svet, go-
lem del endemski.
Protozoi – najmalku prou~ena
grupa od Ohridskoto Ezero, oso-
beno slobodnite formi: Rhizopo-
da, Flagellata,
Ciliatata. Izu-
~uvani se pa-
razitnite
protozoi: Cni-
do sporidia i
infuzoriite
astomati nao-
|ani kaj cip-
rinidite, am-
fipodite i
Protozoi (Flagellata) oligohetite
od ezeroto.
Migsosporidia i Aktinosporidia se 34
vidovi, od niv 30 se paraziti na
endemi~nite oligoheti .
Sun|eri. Vo Ohridskoto Ezero se
naseleni tri vida, od koi dva se
endemi~ni: Spongillafragilis (Leidi),
S. Stankovici Arndt i Ochridospongia
rotunda, Arndt, 1937, 1938, Haxi{-
~e, 1952.
Tubelarii – se odlikuvaat so vi-
sok endemizam. Se sre}avaat 25
vida, od koi 11 se novi, 6 se novi
rodovi i nova familija Mesoforti-
cidae.
Tricladida – va`na grupa vo Oh-
ridskoto Ezero (Stankovi}-Ko-
marek, 1927, Stankovi}, 1926,
1931, 1932, 1938, 1955, 1956, Sto-
iqkovi}-Radoman, 1955), Koma-
rek 1953). Sodr`i 29 vida (Krsta-
novski, 2003).
Oligochaeta – populacija vo Oh-
ridskoto Ezero {to se odlikuva
po svojot endemizam, kako i po
bogatstvoto na vidovi i formi
(Stankovi}, 1957, 1960, Hrabe,
1931a, 1931b, 1938, [apkarev,
1956).
Hirudinea – pretstavnicite na
ovaa grupa vo Ohridskoto Ezero
se prou~uvani od Augener (1929) i
od Pavlovski (1936). Se naveduva-
at 8 vida (Stankovi}, 1960). Gi
naseluvaat site vertikalni zoni
na ezerskoto dno: vo litoralot od
37–121 ind/m2 do 9–59 ind/m2 vo
profundalot.
Gastropoda – najva`na grupa `i-
votinska populacija vo Ohrid-
skoto Ezero, poradi izvonredni-
ot endemizam (Stankovi}, 1960;
Haxi{~e, 1955, 1956). Polinski
(1929, 1932) dal prv spisok na oh-
ridskite gastropodi i go utvrdil
nivniot odnos so sega{nata i fo-
silnata fauna, vklu~uvaj}i gi i
onie vo Kaspiskoto i vo Bajkal-
skoto Ezero. Utvrdeni se 62 vido-
vi pol`avi, od koi 53 vida se en-
demiti. Ohridskoto Ezero ne za-
ostanuva po brojot na endemi~ni
oblici, kakvi {to se sre}avaat
vo Bajkalskoto Ezero vo Sibir i
vo ezeroto Tangawika vo Afri-
ka. Od 25 vidovi pol`avi vo eze-
roto, kaj 12 grupi postojat blisko
srodni edemi~ni formi za koi se
smeta deka nastanale so intrala-
kustri~na specijacija. Ohridska-
ta fauna na pol`avi, i pokraj iz-
vesnata sli~nost, nema bliska
srodna vrska so bajkalskata i kas-
piskata fauna (Serafimova-Ha-
xi{~e, 1985).
Entomostraca. Ovaa grupa ne e
mnogu istra`uvana. Publikuvani
se trudovite Copepoda i Cladocera
(Richard, 1892; \or|evi}, 1905; Pa-
renzan, 1930; Brian, 1930; Stanko-
vi}, 1931; Kiefer, 1937 i Petkov-
ski, 1954. Vo ovaa grupa vleguvaat
Copepoda, Cyclopidae, Diaptomidae i
Cladocera. Ostracoda ima 36 vida.
Nasproti Bajkalskoto Ezero, ~ij
svet od amfipodi e isklu~itelen,
Ohridskoto Ezero e relativno
siroma{no so vidovi od ovaa gru-
pa Crustacea. @iviot svet {to go
OHRIDSKOTO O
naseluva Ohridskoto Ezero ima
slatkovoden karakter, reliktni
formi, koi `iveat i vo drugi re-
gioni na svetot, imigrantski
formi, koi se diferenciraat vo
procesot na specijacija itn. S#
u{te ne e izvr{ena polna inven-
tarizacija. Otkritieto na H. Sa-
lema (1984) pretstavuva nov vid
gamarus, najverojatno prastar fa-
unisti~ki element. Zatoa ne e
te{ko da se obrazlo`i edinstve-
nosta na ovoj biotop i opravda-
nosta toj da bide vnesen vo Regis-
tarot na svetskoto prirodno nas-
ledstvo (Serafimova-Haxi{~e,
1985). Vakvi primeri se sre}ava-
at i vo grupata planarii - 3 vida
(Krstanovski, 2003) i planariite
od Krenk (1978).
Ribi. Vo Ohridskoto Ezero se
prou~uvani od Karaman (1924,
1926, 1932, 1957 g.), a generalno se
revidirani od Berg (1932). Vo
ezeroto `iveat slednive ribi:
ohridska pastrmka (Salmo letnica,
Karaman), ohridska belvica Acan-
Ohridska pastrmka
tholingua ohridana (Steind), Hadzisce,
od Ciprinidae: ohridski grunec Ru-
tilus rubidio ochridanus, Karaman, mo-
ranec (Pachyhilon pictus, Heck et
Kner), malo rip~e (Phoxinellus mi-
nutus, Karaman); ohridski klen
(Leucociscus cephalus albus, Bonap);
malo grun~e (Phoxinus phoxinus col-
chicus, f.ochridanus, Karaman); ohr.
pisa (Scardinius erytrophthalmus
scardafa, n. Ohridanus, Vlad. et Det.),
ohridski skobust (Chondrostoma
nasus ohridanus, Karam.), dujak (Go-
bio ohridanus, Karam.), mrena (Bar-
bus meridionalis petenyi Heck), pla-
{ica (Alburnus albidus alborella, Fi-
lip), malo pla{i~e (Alburnoides bi-
punctatus ochridanus, Karam.), krap
(Cyprinus carpio L.), vretenu{ka
(Nemachilus barabatulus sturanyi, Ste-
ind), ohridska {tipalka (Cobitus
taenia meridionalis, Karam), jagula
(Anguilla anguilla L., MT). Zna~ajni
se i reviziite na ciprinidite
(Dimovski, A., Grup~e, R., 1973,
1975, 1977).
Ve{ta~ki vneseni ribi vo Oh-
ridskoto Ezero – krebla Alosa fal-
lax nilotica (Geoffroy), To~ko M. N.
(1959), Hidrobiolo{ki zavod,
Ohrid god. VII, br. 1-3., srebren
karas (Karasius auratus gibelio
Bloch), To~ko, M. N. (1980), kali-
forniska pastrmka (Salmo Gardne-
ri Richardson) To~ko, M. N. (1981).
Vo Ohridskoto Ezero se vneseni
i drugi ribi: gambuzija (Gabusi af-
finis Bairdant Girard, 1853), Psudo-
1099
O O^EKUVAWA
Srebren karas (Karasius auratus gibelio Bloch)
rasbora parva (Temmininck and
Schlegel, 1842), Lepomis giblosus L.
(1758), Rhodeus gericeus amarus
(Bloch, 1782) & spored usno soop-
{tenie na Z. Spirkoski, sorabot-
nik vo Hidrobiolo{kiot zavod
vo Ohrid.
LIT.: Bibliografski podatoci za Oh-
ridskoto Ezero. Priredile V. Novevska,
D. \orgonoska, T. Naumoski, V. Miti},
Posebni izdanija, 2, Hidrobiolo{ki za-
vod, Ohrid, 1985; Kongres na ekolozite na
Makedonija so me|unarodno u~estvo
(Kniga na apstrakti), Ohrid, 25-29. X
2003; S. Stankovic, Die Fauna des Ohridsees
und ihre Herkunf, †Arch. Hydrobiol.“, 23, 1932,
557–617; S. Stankovi}, Ohridsko jezero i njegov
`ivi svet, Skopje, 1957; istiot, Ohridskoto
Ezero i negoviot `iv svet, Skopje, 1959;
istiot, The Balkan Lake Ohrid and its living
world, Monographyae Biologicae, Vol. 9, Haag,
1960; istiot, Enciklopedija Jugoslavije, t. 5,
Zagreb, 1955- 1971, 12. M. T.
O^EKUVAWA (EKONOMSKI)
– predviduvawe, anticipirawe na
idnite ekonomski nastani. Tie
imaat krucijalno zna~ewe za eko-
nomijata, bidej}i u~esnicite vo
ekonomskiot `ivot, sekoga{ ko-
ga donesuvaat zna~ajni odluki, so
edno oko gledaat kon idninata.
Na pr., dokolku ekonomskite sub-
jekti predviduvaat †lo{i vremi-
wa“ (recesija), se vozdr`uvaat od
investirawe, go namaluvaat pro-
izvodstvoto i brojot na vrabote-
nite, so {to de facto pridonesuva-
at za pobrzo projavuvawe na rece-
sijata. Vo sovremenata ekonom-
ska literatura se zboruva za dva
na~ina na predviduvawe na idni-
nata: adaptibilni i racionalni
o~ekuvawa. Hipotezata za adapti-
bilnite o~ekuvawa (adaptive ex-
pectations) trgnuva od postavkata
deka ekonomskite indikatori vo
idnina zavisat od ona {to se slu-
~uvalo vo minatoto i se sveduva
na preslikuvawe, ekstrapolacija
na trendovite od minatoto vo id-
ninata. Ako stapkata na infla-
cija nekolku godini se odr`uva
na nivoto od 3%, toga{ ekonom-
skite subjekti o~ekuvaat takva
stapka na inflacija i za slednata
godina. Hipotezata za racional-
nite o~ekuvawa (rational expectati-
ons), koja dobiva s# pove}e privr-
zanici, trgnuva od postavkata de-
ka ekonomskite subjekti, dokolku
raspolagaat so relevanten i kva-
liteten set na informacii (po-
sebno so onie {to doa|aat od kre-
atorite na ekonomskata politi-
ka), ja predviduvaat idninata ed-
nakvo uspe{no kako {to go pravi
toa i ekonomskata nauka. Ideen
tvorec na hipotezata za racio-
1100
nalnite o~ekuvawa e Xon Mjut.
Nobelovecot Robert Lukas i ne-
goviot blizok sorabotnik Tomas
Sarxent ja prezemaat hipotezata
od Mjut, ponatamu ja razvivaat i ja
doveduvaat do faza na nejzina pri-
mena vo kvantitativnite ekonom-
ski modeli (kako temelna ekonom-
ska pretpostavka). Po~nuvaj}i od
mart 2006 g., NBRM zapo~na da
sproveduva anketa me|u ekonom-
skite subjekti (pretprijatija,
banki i istaknati ekonomski ana-
liti~ari) za o~ekuvanata stapka
na inflacija, vo soglasnost so mo-
dernite trendovi na koncipirawe
i sproveduvawe na monetarnata
politika. Sumarno gledano, anke-
tata poka`uva deka ekonomskite
subjekti vo Makedonija za 2006 g.
o~ekuvale stapka na inflacija od
3,4%, {to e mnogu blisku do ostva-
renata stapka od 3,2%.
IZV.: T. Fiti, Zna~eweto na o~ekuvawa-
ta za ekonomijata, †Prilozi“, XXXIV,
1&2, Oddelenie za op{testveni nauki na
MANU, Skopje, 2003; NBRM, Godi{en iz-
ve{taj za 2006, Skopje, april 2007. T. F.
Slavjanka
Oxaklievska
OXAKLIEVSKA, Slavjanka
Pan~eva (Skopje, 13. XI 1946) ‡
spec. za bolesti na ustata i zabi-
te, redoven profesor na St. f. vo
Skopje. Magistrirala vo 1980 g., a
doktorirala vo 1990 g. Publiku-
vala 70 statii. Avtor e na u~eb-
nikot †Farmakologija vo stoma-
tologijata“. E. M.
Maja
Oxaklievska
OXAKLIEVSKA, Maja (Skopje,
21. IV 1954) ‡ interpretatorka na
popularna muzika. Vo 1970 g. go
imala svojot prv javen nastap na
festivalot Mladina vo Suboti-
ca (†Oli, toa ne e fer#, Q. Kon-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
stantinov). Potoa nastapuvala na
site pova`ni festivali vo to-
ga{na Jugoslavija (Belgradska
prolet, Skopski festival, Me-
sam, Opatija, Split, Zagreb i
dr.). Mnogu od pesnite vo nejzina
interpretacija stanaa hitovi:
†Ne me dopiraj#; †Mnogu solzi#;
†Sre}o moja#; †Bidi dobar#; †Da-
le~ini# i dr.). Ostvari golem
broj nastapi vo stranstvo i u~e-
stvo na nad 450 humanitarni kon-
certi. Se obidela na filmot
(†Ju`na pateka# na S. Crvenkov-
ski) i vo teatarot (†Ko{tana#).
Sorabotuvala so golem broj poz-
nati avtori: Q. Bran|olica, G.
Koprov, K. Kostov, A. Xambazov,
Q. Konstantinov i dr. M. Kol.
Volf
O{lis
O[LIS, Volf (Oschlies, Wolf)
(Kenigsberg, SSSR, 29. IX 1941) –
germanski slavist-makedonist.
Po zavr{uvaweto na slavisti~-
kite studii na Univerzitetot vo
Hamburg, doktoriral (1966) i ha-
bilitiral (1977) na Gisenskiot
univerzitet „Justus Libig“, za
univerzitetski profesor e izb-
ran vo 1993 g., a za po~esen doktor
na naukite e promoviran na Uni-
verzitetot „Sv. Kiril i Meto-
dij“ vo Skopje (2003). Raboti vo
razni istra`uva~ki instituti na
Sojuznata germanska vlada (1968–
2002), a od 2007 g. stanuva lektor
po makedonski jazik vo Slavis-
ti~kiot institut na Kelnskiot
univerzitet. Go prou~uva make-
donskiot jazik, istorijata i kul-
turata i posebno germansko-ma-
kedonskite vrski vo minatoto i
deneska. U~estvuva redovno na
Me|unarodniot seminar za make-
donski jazik, literatura i kultu-
ra i na Nau~nata konferencija
na Seminarot vo Ohrid, kako i na
razni nau~ni sobiri vo MANU i
vo institutite vo ramkite na
Univerzitetot vo Skopje. Ima ob-
javeno stotina publikacii (na
germanski i na makedonski) i ko-
avtor e na prviot u~ebnik po ma-
kedonski jazik na germanski (1984).
BIBL.: Lehrbuch der mazedonischen Sprache,
München, 1984 (vo koavtorstvo so Vera Bo-
i}, vtoro idanie vo 1986); Lehrbuch der ma-
zedonischen Sprache, Munchen, 2007; Leonard
[ulce-Jena i po~etocite na novata ger-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
manska makedonistika, Nau~na diskusija
na Seminarot za makedonski jazik, lite-
ratura i kultura, 14, Skopje, 1988, 39–45;
Za delumnata nepomirlivost na `ivo-
tot vo dijasporata na Makedoncite,
Nau~na diskusija..., 16, Skopje, 1990, 113–
117; Za usnata literatura na Makedon-
cite, Nau~na diskusija..., 18, Skopje, 1992,
253–259; Od istorijata na germanskiot
nau~en interes za Makedonija, „Istori-
ja“, 1–2, Skopje, 1994, 31–42; Sredba na ge-
niite (ili: Bla`e Koneski kako prevedu-
va~ na Hajnrih Hajne), Nau~na diskusija...,
21, Skopje, 1995, 239–243; Roda, Roda
(Aleksandar Fridrih Rozenfeld) i bal-
kanskite literaturi, Nau~na diskusi-
ja..., 22, Skopje, 1996, 317–322; Vo dijalog
so Blagoja Korubin okolu svesta na Make-
doncite, Nau~na diskusija..., 23, Skopje,
1997, 125–131; Koga go preveduvam Krste-
ta P. Misirkov na makedonski..., Nau~na
diskusija..., 24, Skopje, 1998, 290–294; Me-
moarnata literatura na germanskite
vojnici kako makedonisti~ki izvor, Na-
u~na diskusija..., 26, Skopje, 2000, 387–395;
Pe~albar, argat ili gastarbajter?
Grst nabquduvawa kon germanizmite vo
sovremeniot makedonski jazik, Nau~na
diskusija..., 27, Skopje, 187–199; Josip Ju-
raj [trosmaer i idejata na jugoslaviz-
mot, Nau~na konfrencija na Me|unarod-
niot seminar za makedonski jazik, litera-
tura i kultura, Skopje, 29, 2003, 743–752;
Ilindenskoto vostanie, balkanskata
polo`ba i germanskite spisanija od
1903-ta godina, Nau~na konferencija...,
O[LIS O
30, Skopje, 2004, 39–44; ASNOM i Makedo-
nija – edna realizirana utopija?, Nau~na
konferencija, 31, Skopje, 2005, 7-13; Krs-
te P. Misirkov i negovite germanski
„bra}a po duhot“, Deloto na Krste Mi-
sirkov, I, Skopje, 2005, 239–244; Proble-
mot na jazikot na Makedoncite vo tru-
dovite na ranata germanska makedonis-
tika, Nau~na konferencija..., 32, Skopje,
2006, 83-87; Momenti i aspekti na ger-
mansko-makedonskata zaemnost niz veko-
vite, Predavawa na 40. me|unaroden semi-
nar za makedonski jazik, literatura i kul-
tura, Skopje, 2008, 21–39.
LIT.: Ivan Dorovski – Emilija Crvenkov-
ska, Leksikon na stranski makedonisti XX
i XXI vek, Skopje, 2008, 73–74. Bl. R.
1101

PAVI^EVI], Zoran (Sjenica,
Srbija, 17. VI 1936) ‡ padobranec.
Zavr{il gimnazija vo Kralevo
(1956). Bil padobranec vo Aerok-
lubot vo Kralevo. Na prvenstvo-
to na Jugoslavija osvoil: prvo
(1963), treto (1964) i vtoro mesto
(1969). U~estvuval na dve svetski
prvenstva (1964 i 1968). Studiral
na Pravno-ekonomskiot fakul-
tet vo Skopje (1955–1962) i bil
~len na Aeroklubot vo Skopje.
Postavil svetski rekord vo skok
od 1500 m bez zadr{ka (1957). Toj
e izbran za najdobar sportist na
Makedonija (1957). D. S.
Rumena
\or|ieva
Pavleva
PAVLEVA (PAVLOVA), Rume-
na \or|ieva (Rumena vojvoda) (\u-
e{evo, ]ustendilsko, ok. 1829 ‡
Bukure{t, Romanija, ok. 1895) ‡
`ena ajdutski vojvoda. Poradi po-
ve}e obidi za grabewe i islami-
zirawe, tatko $ rano ja oma`il za
Georgi [opa. Bila impresioni-
rana od likot i podvigot na voj-
vodata Iqo Markov-Male{evski
i negoviot napad na kulata na De-
ve Bair (1854) so okolu 170 ajdu-
ti. Vo osmanliskata istraga i od-
mazda, me|u drugite, sretselo bi-
la ma~ena i Rumena, po {to se
prijavila za ajdutka, no Male-
{evski odbil da ja prifati. Taa
go napu{tila semejstvoto i, so
pomo{ na Stojan Krkqanski ka-
ko barjaktar, formirala svoja aj-
dutska ~eta. Bila strav i trepet
za osmanliskite vlasti i ~orba-
xiite nasilnici na prostorot od
pl. Osogovo do Vrawe (1858‡1861).
Po predavstvo i neuspe{en obid
za ubistvo, ja raspu{tila ~etata
i so barjaktarot prebegale preku
P
rekata Dunav i podocna stapile
vo brak i se naselile vo Buku-
re{t (Romanija), kade {to i po-
~inala. Opeana e vo pove}e make-
donski narodni pesni kako †pla-
ninska carica#.
LIT.: G. Dimitrov, Knx`estvo Bqlga-
rix v istori~esko, geografi~esko i et-
nografi~esko otno{enie, t. 2, Plovdiv,
1896, 244-246; Efrem Karanov, Rumena
vojvoda. O=erk iz Osogovskite planini,
Sofix, 1886; Angelov i Vakarelski, Trem
na bqlgarskata narodna istori~eska
epika, Sofix, 1940; (\. Abaxiev), Make-
donski vozro`denci i revolucioneri.
Album, Skopje, 1950, 26; Dojno Dojnov,
BÍlgarskite hajduti, Sofix, 1958; Haj-
tov, @eni hajdutki, Sofix, 1962; Ivan
Bogdanov, Hajduti ‡ istori~eski o~erk,
Sofix, 1967; Risto Poplazarov, Oslobo-
ditelnite vooru`eni borbi na makedon-
skiot narod vo periodot 1850–1878,
Skopje, 1978; Aleksandar Matkovski, Ot-
porot vo Makedonija vo vremeto na tur-
skoto vladeewe, III, Skopje, 1983. S. Ml.
Stanko Pavleski, †Zamorenite od umetnost#
(instalacija, 2005)
PAVLESKI, Stanko (s. Erekov-
ci, Prilepsko, 14. I 1959) ‡ skulp-
tor, univ. profesor. Vnesuva no-
vo formalno i konceptualno vi-
zualizirawe na umetni~kite dis-
kursi (vo 80-tite i 90-tite). Dip-
lomiral na FLU vo Skopje (1984),
kade {to e i profesor. Magis-
triral na Akademijata za likov-
ni umetnosti vo Belgrad (1992).
Ambientalnite plasti~ni for-
mi gi re{ava vo duhot na geomet-
rizmot (Dinami–samostoen sta-
ti~ki minimum 4, 1989). M. B.-P.
PAVLOV, Dimitar, psevd. [tip-
janin (vtora pol. na XIX v. ‡ prva
pol. na XX v.) ‡ u~itel, crkoven
pevec i avtor na duhovni napevi.
Najdobar crkoven pevec vo [tip
kon krajot na XIX v. i vo po~eto-
kot na XX v. Vo rakopisnata
„Psaltika# od Vasil Ikonomov,
se navedeni tri pesni na P. so
Hrisantova notacija. Ednata od
niv ‡ „Dostojno est# na I glas, vo
de{ifracija na D. Ortakov, prv
pat e pretstavena kaj nas na fes-
tivalot Stru{ka muzi~ka esen
(1989). P. e tatko na bugarskiot
publicist i filozof Todor Pav-
lov. Dr. O.
Qup~o
Pavlov
PAVLOV, Qup~o (Nevrokop,
1922 – s. Polici kaj Tuzla, Bosna,
1942) – partizan vo Kolubarskiot
narodnoosloboditelen partizan-
ski odred i na Vtorata proleter-
ska udarna brigada. Sin na poli-
ti~ki emigranti vo Gorwi Mila-
novac, Srbija. Bil ~len na SKOJ,
partizan (1942) vo Zapadna Srbi-
ja i vo Bosna, politkomesar na
~eta i ~len na [tabot na Vtora-
ta proleterska udarna brigada i
delegat na Prviot mladinski
kongres na SKOJ vo Drvar. Zagi-
nal kako zamenik politi~ki ko-
mesar na brigada.
LIT. : BezsmÍrtnite 1922/1944, zb.: Zagi-
nali v borba protiv kapitalizma i fa-
{izma ot Blagoevgradski okrÍg, SofiÔ,
1971. V. Jot.
PAVLOV, Marko (s. Se~i{te,
Tetovsko, 1785 ‡ Tetovo, 17. I 1864)
‡ lekar. Rano ostanal bez rodite-
li i bil prisvoen od italijanski
trgovec. Vo 1807/08 g. zavr{il me-
dicina vo Monpelje, kako eden od
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
najstarite diplomirani lekari
od Makedonija. Bil lekar na Na-
poleonovata vojska (1808/09), voen
lekar vo Tunis i Maroko i dobro-
volec vo gr~koto vostanie (1821).
Karierata ja prodol`il vo Buga-
rija, a vo 40-tite godini na XIX v.
se vratil vo Tetovo. P. B.
Irena
Pavlova
de Odoriko
PAVLOVA de ODORIKO, Ire-
na (Veles, 1967) ‡ poet, prozaist,
kriti~ar, eseist, preveduva~. Za-
vr{ila Filolo{ki fakultet vo
Skopje (komparativna kni`ev-
nost). Raboti kako novinar vo TV
†Telma#. Vo poezijata vgraduva
radikalna apokrifna fabula.
BIBL.: Velzevul, poezija, 1999; Nomad,
proza, 2000; Novata Eva, poema, 2001; De-
kolte – dlaboko, 2004. G. T.
Qubica
Pavlova
PAVLOVA, Qubica Pavlova
(Skopje, 3. XII 1947) ‡ dermatove-
nerolog, redoven prof. na Med.
f. vo Skopje. Med. f. (1974) i spe-
cijalizacija (1979) zavr{ila vo
Skopje. Doktorirala od oblasta
na bolestite na perifernite krv-
ni sadovi vo graviditetot (1991).
Izbrana e za nastavnik (1992).
Osnova~ e na Ambulantata za an-
giologija. Direktor na Klinika-
ta za dermatovenerologija (1993‡
1995; 1998‡2005). Pretsedatel na
Zdru`enieto na dermatovenero-
lozite na Makedonija od 1999 g.
Avtor e na pove}e od 110 stru~ni
truda.
BIBL.: Hroni~na venska insuficiencija:
varikoziteti, Skopje, 2000; koavtor:
Sovremena dijagnostika i terapija vo
medicinata, Skopje, 2000; Dermatovene-
rologija, Skopje 2005; Farmakoterapi-
ski prira~nik za lekari, farmacevti i
stomatolozi, Skopje, 2006. Q. P.
Sv. Apostol
Pavle,
freska
od crkvata
†Sv. Bogorodica
Perivlepta#,
Ohrid (XIV v.)
PAVLOVDEN ‡ hristijanski
pravoslaven praznik Sobor na sv.
12 apostoli ‡ Pavlovden (13.
VII/30. VI). Toj se pa|a sledniot
den po Petrovden. Sv. apostol
Pavle ne bil del od ovaa grupa,
no poradi negovite zaslugi za {i-
reweto na hristijanstvoto, crk-
vata go smeta za apostol. Zna~aen
e za Makedoncite so toa {to pr-
voto patuvawe nadvor od Azija go
napravil vo Makedonija od 51 do
54 g. Pri patuvawata organiziral
hristijanski op{tini. Ovoj praz-
nik `enite go praznuvale pove}e
od Petrovden. Vo nekoi mesta de-
not se vikal Pajakovden i ne se
rabotelo ‡ zaradi za{tita od pa-
jaci. Se veruvalo deka ako nekogo
go kasne pajak, te{ko }e ozdravi.
LIT.: Jevrem A. Ili¢, O praznicima pra-
voslavne crkve, Beograd, 1860; Lazar Mir-
kovi¢, Heortologija, Beograd, 1961; Jev-
rem A. Ili¢, O praznicima pravoslavne
crkve, Beograd, 1860. M. Kit.
Dragoslav
Pavlovi}
PAVLOVI], Dragoslav (Dra-
gan~e) (Dragan [iqo) (Belgrad,
1908 ‡ Pjenovac, Isto~na Bosna,
21. I 1942) ‡ komunisti~ki deec.
Po gimnazijata (1926) studiral
na Tehni~kiot fakultet vo Bel-
grad i stanal ~len na KPJ (1936).
Rabotel vo partiskata tehnika i
vo Redakcijata na sp. †Na{a
stvarnost#, a po apseweto (1937)
bil osuden na dve godini vo zatvo-
rite vo Maribor i Mitrovica.
Po izleguvaweto, bil sekretar
na Crvenata pomo{ za Srbija (od
krajot na 1939) i sekretar na Cr-
venata pomo{ na CK na KPJ. Bil
u~esnik na Pettata zemska kon-
ferencija na KPJ (Zagreb, 1940).
Po Aprilskata vojna (1941), vo
PAVLOVI] P
svojstvo na poverenik i instruk-
tor na CK na KPJ, vo dva navrata
prestojuval vo Makedonija (juli
i septemvri 1941), kade {to sora-
botuval so Lazar Koli{evski vo
otstranuvaweto na Metodija [a-
torov‡[arlo i formiraweto na
partizanski odredi. Podocna bil
politi~ki komesar na [umadis-
kiot (kragueva~kiot) NOPO (od
septemvri ‡ 21. XII 1941). Zaginal
vo borba so germanskite sili ka-
ko politi~ki komesar na Petti-
ot (belgradski) NO bataljon na
Prvata proleterska NOUB. Pro-
glasen e za naroden heroj na Jugos-
lavija (21. XII 1951).
IZV.: Izvori za Osloboditelnata vojna
i revolucija vo Makedonija 1941‡1945, I,
kn,. prva i vtora, Skopje, 1968.
LIT.: Makedonija od ustanka do slobode
1941– 1945 (Zbornik radova), Beograd, 1987;
Istorija na makedonskiot narod, tom
petti, INI, Skopje, 2003. S. Ml.
Dragan
Pavlovi}-
Latas
PAVLOVI]-LATAS, Dragan
(Skopje, 25. II 1960) – novinar, ured-
nik. Zavr{il ekonomski nauki na
Institutot za humanitarni i op{-
testveni nauki vo Belgrad–Moskva
(1982–1988), a diplomiral i poli-
ti~ki nauki na Univerzitetot
FON vo Skopje (2005) i magistri-
ral na Evropskiot univerzitet vo
Skopje (2009). Novinar vo v. „Mlad
borec" (1980–1984) i sorabotnik
vo sojuzniot mladinski vesnik
„Mladost# (Belgrad, 1982). Rabotel
vo Slovenija vo Institutot za sis-
temi za planirawe i marketing
pri Stopanskata komora na SFRJ
(1985–1990). Sopstvenik i glaven
urednik na Radio Kanal plus, a
potoa na Radio Foks vo Skopje
(1992–1996) i novinar, urednik
(1996) i glaven i odgovoren ured-
nik na TV Sitel (od 2007), a od
mart 1996 g. e i glaven i odgovoren
urednik na v. †Ve~er#. Koavtor (so
Al. Srbinovski) na publikacija-
ta †KOS i UDBA. Akciite i doku-
mentite na tajnite slu`bi#
(Skopje, 2008). Bl. R.
PAVLOVI], Miodrag (Novi Sad,
28. XI 1928) ‡ srpski poet i eseist,
prodol`uva~ na tradicijata na in-
telektualnata poezija, so herme-
ti~ki akcenti (87 pesni, 1952,
Stolb na se}avawe, 1953, Okta-
1103
P PAVLOVSKI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

va, roman, Sk., 1973; Avstralija, Avstra-

Miodrag
Pavlovi}
vi, 1957, Mleko od iskoni, 1962,
Golema Skitija, 1969). Golemo
vnimanie predizvikal kako eseist
(Rokovi na poezijata, 1958, Osum
poeti, 1964), kako antologi~ar
(Antologija na srpskata poezija,
1964, Antologija na sovremenata
angliska poezija, 1956 ‡ vo koav-
torstvo so S. Brki}). Avtor e i na
knigite so esei i literaturna kri-
tika: Dnevnik na penata (1972),
Poezijata i kulturata (1974). Vo
1970 g. dobil Zlaten venec na SVP.
LIT.: Petre M. Andreevski, Miodrag
Pavlovi}, „Kavgi#, Sk., 1970. P. Gil.
lija, scenario za dokumentaren film, Sk.,
1975; Vest Aust, roman, Sk., 1978; Crve-
niot hipokrit, roman, Sk., 1984; Utkini
sosedi, roman, Sk., 1987; Vra}awe vo skaz-
nite, roman, Sk., 1989; Duva i bolvata,
roman, Sk., 1997; Podvi`ni grobovi, ro-
man, Sk., 1998; Patuvawe so qubenata, ro-
man, Sk., 2000; Egipetska sonuvalka, ro-
man, Sk., 2001; Taga za mojata prva tat-
kovina, raskazi i kolumni, Sk., 2003; Na-
zad kon razumot, novinarski esei, Sk.,
2004; Roman za moeto zaminuvawe, roman,
Sk., 2004; Izgubeni vo rajskata gradina,
roman, Sk., 2004; Mirisite na doilkata,
roma, Sk., 2005; Rozovo na crnoto, esei i Nikola
kolumni, Sk., 2006; Ubavicata i Marode- Pavlovski
rot, roman, Sk., 2006; Zima vo leto, ro-
man, Sk., 2007; Se vikam Haj Gudbaj, roman, mava i so arhitektonsko proekti-
Sk., 2008. rawe na stopanski, na industriski,
LIT.: M. \ur~inov: ^ekor kon sovreme- na stanbeni i na delovni objekti.
nosta, †Politika#, Belgrad, 1974; P. Gi- U~estvuval i na anonimni arhi-
levski: Kritikata za romanite na Bo- tektonski konkursi. Pozna~ajni
`in Pavlovski, Matica, 1999. P. Gil. realizirani objekti: Fabrikata za
medicinska plastika vo Tetovo
(1986), po{tite so ATC vo nasel-
bite Zelen Rid i Karpo{ vo Kuma-
novo (1994). Se zanimava i so nau~-
noistra`uva~ka rabota, posebno
so problemite na osvetluvaweto
so dnevna svetlina vo arhitekton-
skoto proektirawe i objavil pove-
}e trudovi. Kr. T.

Jovan
Pavlovski

PAVLOVSKI, Jovan (Tetovo, 10.

Bo`in
Pavlovski
PAVLOVSKI, Bo`in (s. @van,
Demirhisarsko, 7. I 1942) ‡ raska-
`uva~ i romansier. ^len na MA-
NU. Zavr{il Filozofski fa-
kultet (katedra za kni`evnosti)
vo Skopje. ^len na MANU (od
1988). Rabotel kako novinar, po-
toa ja osnoval i dolgi godini ja
rakovodel Izdava~kata ku}a
„Misla#. Vo 1992 g. vo Melburn
(Avstralija) ja osnoval Izdava~-
kata korporacija AEA, koja gi
izdava vesnicite „Denes# i „Ma-
kedonija denes#. Za negovite dela
pi{uvale: M. \ur~inov, G. Star-
delov, G. Todorovski, M. Matev-
ski, B. Ivanov, V. Uro{evi}, M.
Drugovac, D. Solev, Petar T.
Bo{kovski, M. Maxunkov, i dr.,
kako i vidni stranski avtori:
Alen Boske, Pjer Gamara, Dinu
Flamand, Jan Kefelek, ^. Mirko-
vi}, M. Nedi} i dr.
BIBL.: Igra so qubov, roman, Sk., 1964;
Fantasti, raskazi, Sk., 1967; Miladin
od Kina, roman, 1 del, Sk., 1967; Ludisti,
raskazi, Sk., 1967; Miladin od Kina, ro-
man, 2 del, Sk., 1968; Makedoncite zad Ek-
vatorot, patopisna proza, Sk., 1971; Du-
IX 1937) ‡ publicist, romansier,
raska`uva~, poet. Zavr{il Filo-
zofski fakultet vo Skopje. Bil
novinar vo Radio Skopje i vo „No-
va Makedonija# i nejzin dopisnik
od Pariz i Moskva. Sega e glaven i
odgovoren urednik na mese~nite
spisanija „Makedonsko vreme# i
„The Macedonia times#. Vo tri manda-
ti pretsedatel na DPM. Urednik
na prvata „MI-ANova enciklope-
dija op{ta i makedonska# (2006).
BIBL.: Avgust, poezija, Sk., 1962; Medeja,
poezija, Sk., 1969; Toa Radiovce vo koe pa-
|am dlaboko, roman, Sk., 1972; Bev so niv,
publicistika, Sk., 1977; Tito vo Makedo-
nija, publicistika, Sk., 1978; Od drugata
strana na granicata, publicistika, Sk.,
1979; Sudewata kako posleden poraz, publi-
cistika, Sk., 1986; Sok od prostata (koav-
tor Angel Bikov) roman, Sk., 1991; Makedo-
nija v~era i denes, (koavtor Mi{el Pavlov-
ski), publicistika, Sk., 1997; Li~nosti od
Makedonija. Enciklopediski imenik (koav-
tor so P. Karajanov i Hr. Andonovski),
Skopje, 2002; Semejni iverki, proza, Sk.,
2003; 100 Makedonski godini 1903-2003. Re-
daktor Jovan Pavlovski, Skopje, 2004.
LIT.: Todor ^alovski: Oksidirawa vo
„Pro~it#, [trk, 2002. P. Gil.
PAVLOVSKI, Nikola (Izglibe,
15. VIII 1939) – arhitekt, redoven
profesor na Arhitektonskiot fa-
kultet vo Skopje. Diplomiral na
Arhitektonsko-grade`niot fa-
kultet vo Skopje (1962). Go preda-
val predmetot proektirawe indus-
triski i stopanski zgradi. Se zani-
Radovan
Pavlovski
PAVLOVSKI, Radovan (Ni{, R.
Srbija, 23. XI 1937) ‡ poet, publi-
cist, patopisec i kolumnist. @i-
veel i tvorel dolgi godini vo Zag-
reb, Hrvatska (1964‡1982), vo Bel-
grad, Srbija (1982‡1985), a od 1985
g. `ivee i tvori vo Skopje. ^len e
na Sojuzot na pisatelite na Hr-
vatska i na Srbija, na Makedon-
skiot PEN centar i na MANU,
kako i na DPM (od 1961). Vo 1960
g. zaedno so Bogomil \uzel go obja-
vuvaat manifestot †Epskoto na
glasawe# (1960). Vo duhot na tra-
diciite od evropskite kni`evni
dvi`ewa dvajcata poeti ja najavija
i ja objasnija svojata poetika pre-
ku manifest ‡ forma. Ona {to
ovoj poet go napravi na svojot po-
~etok so svojata debitantska zbir-
ka †Su{a, svadba i selidbi#
(1961), a {to mnogumina pred nego
ne go napravija, e kompletnoto ot-
ka`uvawe od formite na tradici-
onalniot stih. Taka, svojata pesna
ja svede samo na najsu{tinskoto ‡
metafori~nosta. Se ~ini deka
tolkavo izobilstvo na figurativ-
nost ne poznava nitu edna druga

1104
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
poezija vo makedonskata kni`ev-
nost. No ova izobilstvo lesno mo-
`e{e da go dovede poetot da padne
vo sopstvenata stapica. Za{to
takvata hiperprodukcija na figu-
ri ‡ metafori predizvikuva edna
negacija na mnoguzna~nosta na
pesnata i vo toj kontekst taa fi-
gurativnost se sveduva na metafo-
ri~en manir. P. so zbirkata †Klu-
~evi# (1986) po~nuva da go reduci-
ra svojot iskaz vo smisla na dol-
`inata na pesnata, za{to pred
ovaa zbirka (osobeno vo †Korabi-
ja#, 1964 i †Niz proyirkata na me-
~ot#, 1971) se sretnuvame so izra-
zito dolgi pesni, koi kritikata
gi nare~e poemi.
DELA: poezija: Su{a, svadba i selidbi
(1961), Korabija (1964), Visoko pladne
(1966), Boemija na prirodata (1969), Niz
proyirkata na me~ot (1971), Sonce za koe
zmijata ne znae (1972), Pir (1973), Zrna
(1975), Molwi (1978), Stra`i (1980), ^u-
ma (1984), Klu~evi (1986), Marena (1986),
Java~ na zvukot (1995), [tit (2001), Na
edno oko (2002).
LIT.: Miodrag Drugovac, Istorija na
makedonskata kni`evnost XX vek (1990);
Lidija Kapu{evska-Drakulevska, Poeti-
ka na nesoznajnoto (2002); Lidija Kapu-
{evska-Drakulevska, Poetika na iznena-
duvaweto (2003). V. M.-^.
PAVSANIJA (Pausanias) (393‡392)
‡ makedonski kral, sin i nasled-
nik na kralot Aerop II. Se pret-
postavuva deka izvesno vreme
vladeel zaedno so Aminta II Ma-
liot, sin na kralot Arhelaj, koj
mu go osporil pravoto na presto-
lot. Samo po edna godina vladee-
we bil ubien od Aminta, sinot na
Aridaj, koj go nasledil prestolot
pod imeto Aminta III.
IZV.: Diodori, Bibliotheca historica, Leipzig,
1896.
LIT.: N. Proeva, Istorija na Argeadi-
te, Skopje, 2004. K. M.-R.
PAVSANIJA (Pausanias) (IV v.
pr.n.e.) ‡ anti~ki Makedonec,
ubiecot na kralot Filip II, na
svadbata na negovata }erka Kleo-
patra (336 pr.n.e.). Atentatot bil
izvr{en so no` pri vleguvaweto
na sve~enata povorka vo teata-
rot. Vedna{ po ubistvoto bil fa-
ten od telohranitelite i pogu-
ben, so {to bilo onevozmo`eno
osoznavaweto na pri~inite i na-
logodavecot. Vo pretpostavkite
kako motiv se potencira qubomo-
rata na Olimpijada, no i razni
politi~ki pri~ini.
IZV.: Plutarchi, Vitae Paralellae, Lipsiae, 1921;
Justini, Historiarum Philippicarum ex Trogo
Pompeio, Parisiis, MDCCCXXIII; Diodori, Bib-
liotheca historica, Leipzig, 1896.
LIT.: N. Proeva, Istorija na Argeadi-
te, Skopje, 2004. K. M.-R.
PADRON, Husto Horhe (Justo Jor-
ge Padron) (Las Palmas, 1. I 1943) ‡
{panski poet, preveduva~, eseist,
so rasko{en i prefinet jazik i so
naglaseni humanisti~ki poraki
Husto Horhe
Padron
vo koi se postiga sklad na sponta-
nosta, imaginacijata i mislata.
Toj e najpreveduvaniot povoen
{panski poet, a negovata apoka-
lipti~na, ko{marna i kosmogoni-
ski vizionerska kniga Krugovite
na pekolot (1976) e objavena na
pove}e od 20 jazici. Negovata li-
rika se dvi`i od do`ivuvawa na
rodniot kraj i melanholi~ni nav-
ra}awa vo detstvoto do apokalip-
ti~ni vizii na destrukcijata i
zloto. Dobitnik e na nacionalni
i me|unarodni nagradi, me|u koi i
Zlatniot venec na SVP (1990).
BIBL.: Temnite ognovi (1971), Breza vo
plamen (1978), Darbite na zemjata (1984),
Umira sal rakata {to ti pi{uva (1989),
Licata {to gi slu{am (1989), Sjajot na
omrazata, (1993) i dr.
LIT.: M. Matevski: Kon poezijata na
Padron, „Poezija#, SVP, 1990. P. Gil.
PAZAREN NEUSPEH – domeni
na ekonomskata aktivnost vo koi
pazarot ne e vo sostojba da izvr{i
racionalna alokacija (razmestu-
vawe) na resursite i da ponudi so-
odvetno re{enie na problemite,
poradi {to intervencijata na dr-
`avata (denes, vo forma na dr`av-
na, t.e. vladina regulacija) stanu-
va neizbe`na. Prakti~no, vo ovie
domeni pazarot ne samo {to ne gi
razre{uva tuku, naprotiv, gi gene-
rira problemite. Taka, na primer,
zagaduvaweto na ~ovekovata oko-
lina, kako tipi~en domen na paza-
ren neuspeh, nastanuva zatoa {to
pazarot gi prinuduva firmite da
gi namaluvaat tro{ocite na pro-
izvodstvo i da go maksimiziraat
profitot, poradi {to ovie izbeg-
nuvaat da vgraduvaat filtri za
pre~istuvawe na vozduhot, ili he-
miski i biolo{ki da gi pro~istu-
vaat otpadnite vodi. Vo sovreme-
nata ekonomska nauka obi~no se
govori za {est domeni na pazarni-
ot neuspeh: neramnomerna i soci-
jalno neprifatliva raspredelba
na dohodot, javni dobra, eksterna-
lii (negativni i pozitivni), paza-
ri so asimetri~ni informacii,
prisustvo na monopoli i postoe-
we na makroekonomska nestabil-
nost (visoka inflacija, visoka
nevrabotenost i sl.). Vo RM, gle-
dano od mikroekonomski aspekt,
pazarniot neuspeh osobeno be{e
PAZARNA P
izrazen vo dva domena: negativni
eksternalii, t.e. zagaduvawe na
~ovekovata okolina (vo zna~ajna
mera i kako rezultat na nepo~itu-
vaweto na postojnata regulativa
vo ovaa oblast) i prisustvo na mo-
nopol (tipi~en primer, iako ne i
edinstven, se telekomunikaciite,
vo koi dr`avniot monopol be{e
zamenet so privaten no bez, pri-
toa, prethodno da se izvr{i dere-
gulacija na sektorot i da se vos-
postavat nu`nite regulatorni in-
stitucii). Na makroekonomski
plan, visokata i perzistentna
nevrabotenost se javuva kako ti-
pi~en domen na pazaren neuspeh.
Vo tranzicioniot period, kaj nas
se vospostaveni osnovnite regula-
torni institucii (komisii, agen-
cii i sl.), koi imaat zada~a da gi
ubla`uvaat domenite na pazarni-
ot neuspeh (v. dr`avna, vladina
regulacija na ekonomskite sek-
tori).
LIT.: P. Samuelson and W. Nordhaus, Econo-
mics, Eighteenth Edition, McGraw-Hill Interna-
tional Edition, 2005, 341-350; J. Stiglitz, Prin-
cipes d’economie moderne, 2è edition, De Bo-
eck Universitè, Paris – Bruxelles, 2000, 359-
431; 455-467. T. F.
†Zelen pazar# vo Skopje
PAZARI NA ZEMJODELSKI
PROIZVODI – mesta vo gradski
naselbi na koi se nudi i se proda-
vaat zemjodelski proizvodi. Site
gradovi vo RM imaat svoi zeleni
pazari. Pazari na golemo (kvan-
ta{ki) ima vo Skopje i vo Stru-
mica. Pova`ni dobito~ni pazari
ima vo: Kumanovo (sreda), Bitola
(sabota), Skopje (vtornik), Stru-
mica (sabota), Krivoga{tani
(sreda), Struga (sabota), Oble{e-
vo (vtornik). Pomali dobito~ni
pazari so lokalno zna~ewe ima i
vo drugi naseleni mesta. Dr. \o{.
PAZARNA EKONOMIJA – eko-
nomski sistem vo koj razre{uva-
weto na centralniot ekonomski
problem ({to da se proizveduva,
kako da se proizveduva i za kogo da
se proizveduva), t.e. razmestuva-
weto na postojnite resursi vo
ekonomijata, se vr{i preku pazar-
niot mehanizam. Procesot na vos-
postavuvaweto na pazarnata eko-
nomija vo RM pointenzivno zapo~-
1105
P PAZAROT
na so otvoraweto na tranzicijata
vo ranite devedesetti godini na
minatiot vek. Osnovna cel i zada-
~a na sekoja zemja vo tranzicija, a
vo toj kontekst i na RM e etabli-
raweto na funkcionira~ka pazar-
na ekonomija. Ovaa, spored krite-
riumite na Evropskata komisija,
pretpostavuva: vospostavuvawe
ramnote`a pome|u pobaruva~kata
i ponudata niz slobodnata igra na
pazarnite zakonitosti, liberali-
zacija na cenite i na nadvore{no-
trgovskata razmena, eliminirawe
na barierite za vlez i izlez na
firmite na pazarot, efikasna
za{tita na sopstveni~kite prava
i efikasno izvr{uvawe na dogo-
vorite, postignuvawe na makroe-
konomska stabilnost i razvien
finansiski sistem. Makedonija
vo tranzicioniot period postig-
na zna~ajni rezultati vo pogole-
miot del od navedenite sferi,
{to se potvrduva i so indikatori-
te na Evropskata banka za obnova
i razvoj za sledewe na progresot
na tranzicijata (v. tranzicija na
makedonskata ekonomija). Najzna-
~ajnite problemi na patot na vos-
postavuvaweto na funkcionira~-
kata pazarna ekonomija se locira-
ni vo domenot na kvalitetot i
kredibilitetot na instituciite,
posebno na sudskiot sistem, a ne-
celosni rezultati se postignati
vo razvojot na finansiskiot sis-
tem (asimetrija pome|u reformi-
te i razvojot na bankarskiot sis-
tem i nebankarskite finansiski
institucii) i vo vospostavuvawe-
to na celosna makroekonomska
stabilnost (v. makroekonomska
stabilnost).
IZV.: V. Kandikjan, Ekonomika na asoci-
raweto na Republika Makedonija vo EU,
Otvoreni predizvici na makedonskata
ekonomija, MANU, Skopje, 2004, 259–284.
LIT.: MANU, Otvoreni predizvici na
makedonskata ekonomija, Skopje, 2004;
EBRD, Transition report 2005. T. F.
PAZAROT NA KAPITAL VO
RM – finansiskite pazari i in-
stitucii {to vr{at mobilizacija
na finansiskoto {tedewe i nego-
va alokacija vo dolgoro~ni proiz-
vodni investicii. Tuka, pred s¢, se
misli na pazarot na bankarski
krediti i na pazarot na dolgo-
ro~ni hartii od vrednost. Vo po-
~etnite godini od tranzicijata vo
RM, izrazito predominantno be-
{e kratkoro~noto bankarsko kre-
ditirawe, {to ne nudi finansi-
ska poddr{ka na dolgoro~ni pro-
izvodni investicii. No, 2006 g.,
dolgoro~nite krediti ve}e nad-
minaa polovina od vkupnite bru-
to-krediti, dostignuvaj}i u~estvo
od 59%. Pokraj dolgoro~nosta na
kreditite, va`na e i cenata po ko-
ja firmite i doma}instvata mo-
`at da obezbedat bankarski kre-
diti. Cenata na bankarskoto kre-
1106
ditirawe se izrazuva preku visi-
nata na kamatnite stapki na zae-
mite i preku kamatniot raspon,
koj pretstavuva razlika pome|u
kamatnite stapki na kreditite i
kamatnite stapki na depozitite.
Vo periodot na tranzicijata, vo
RM kamatnite stapki na krediti-
te se odr`uvaa na visoko nivo,
{to gi prave{e kreditite skapi
za firmite. Na primer, prose~na-
ta kamatna stapka na kratkoro~-
nite krediti, 1998 g., iznesuva{e
21,05%, 2002 g. 17,71%, a 2004 g.
12,5%; prose~nata kamatna stapka
za krediti od site ro~nosti 2006 g.
se spu{ti do 10,9%. Isto taka, i
kamatniot raspon se odr`uva{e
na relativno visoko nivo, {to
uka`uva na mala po obem i skapa
intermedijacija na finansiskite
za{tedi od sektorot na doma}ins-
tvata kon sektorot na firmite.
Na primer, 1998 g., kratkoro~niot
kamaten raspon iznesuva{e viso-
ki 8,6 procentni poeni, 2002 g. 8,5
procentni poeni, a 2004 g. 6,0 pro-
centni poeni; kamatniot raspon
za site ro~nosti, 2006 g., iznesuva-
{e 6,5 procentni poeni. Sevo ova
dovede do situacija koga iznosot
na bruto-kreditite vo RM, 2006 g.,
pretstavuva samo 29,6% od BDP,
dodeka istiot pokazatel za EU iz-
nesuva 125,9%. Kako faktori {to
gi odr`uvaa kamatnite stapki na
kreditite na visoko nivo, vo RM
mo`at da se navedat: tovarot na
nefunkcionalnite zaemi, nedo-
volnata konkurencija vo bankar-
skiot sektor i nedovolnata opera-
tivna efikasnost na bankite. Tu-
ka, kako makroekonomski faktor,
treba da se dodade i restriktivni-
ot karakter na monetarnata poli-
tika vo golem del od tranzicioni-
ot period. Pazarot na dolgoro~ni
hartii od vrednost (HV) se sostoi
od dva osnovni segmenta: primaren
pazar, koj gi opfa}a novite emi-
sii na HV; i sekundaren pazar, na
koj se vr{i trguvawe so prethodno
izdadeni HV. Osnovna karakte-
ristika na primarniot pazar vo
RM e predominacijata na t.n. emi-
sii za poznati kupuva~i, odnosno
privatni plasmani; od druga stra-
na, ima skoro kompletno otsustvo
na klasi~ni inicijalni javni po-
nudi (Initial Public Offers), kaj koi
edna investiciona banka bi bila
posrednik i eventualno prifa}a~
na rizikot okolu plasmanot na
emisijata na HV. Vo periodot
2000–2006 g., Komisijata za hartii
od vrednost na RM ima odobreno
vkupno 156 novi emisii na HV, vo
vkupna vrednost od 33.945 milioni
denari (vo ovoj vkupen iznos, emi-
sijata na akcii pri privatizacija-
ta na ESM, 2005 g., u~estvuva so du-
ri 24,6%). Druga karakteristika
na primarniot pazar e sosem mi-
nornoto u~estvo na korporativ-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
nite obvrznici, taka {to kom-
pletno dominiraat emisiite na
akcii. Sekundarniot pazar na dol-
goro~ni HV vo RM e olicetvoren
vo Makedonskata berza za hartii
od vrednost AD Skopje. No, so po-
~etokot na izdavawe na t.n. konti-
nuirani dr`avni obvrznici, vo
RM se vospostavi i t.n. pazar pre-
ku {alter, koj e organiziran od
Narodnata banka na RM, a go so~i-
nuvaat finansiskite institucii
koi mo`at direktno da trguvaat
so dr`avnite obvrznici, bez pos-
redstvo na berzata. Inaku, sekun-
darniot berzanski pazar na HV vo
RM vo 2005 g. ima pazarna kapita-
lizacija (pazarna vrednost na ko-
tiranite HV) od okolu 11,4% od
BDP, dodeka volumenot na berzan-
skoto trguvawe (t.e. prometot)
dostignuva okolu 18,3% od BDP
(spored podatocite vo Izve{tajot
za tranzicijata na EBOR od 2006
g.). Na krajot od 2006 g., na ofici-
jalniot pazar na MBHV, kotiraa
akciite na 43 kompanii, so pazar-
na kapitalizacija od 86,5 milijar-
di denari i 7 emisii na dr`avni
obvrznici (edna emisija za stari-
te devizni za{tedi i 6 emisii za
denacionalizacija), so pazarna
kapitalizacija od 22,4 milijardi
denari. Vo strukturata na vkupno-
to trguvawe na berzanskiot pazar
vo tekot na 2006 g., okolu 72,7% be-
{e trguvawe so akcii na akcio-
nerskite dru{tva, okolu 7,2% be-
{e trguvawe so dr`avnite obvrz-
nici, a ostatokot od okolu 20,1%
bea transakcii povrzani so pro-
da`bata na akciite {to dr`avata
gi ima{e vo pogolem broj akcio-
nerski dru{tva kako neprivati-
zirani udeli. Od skromnite po~e-
toci napraveni vo 1996 g., so os-
tvaren promet od samo 670 iljadi
evra, makedonskiot sekundaren
pazar na HV do`ivuva postepen
rast na trgovskata aktivnost, taka
{to vo rekordnata 2006 g. ostvaru-
va promet od 176,9 milioni evra.
Naporedno so toa se razvivaa i sa-
mite institucii na pazarot na
HV: Komisijata za HV na RM, Ma-
kedonskata berza za HV AD Skop-
je i Centralniot depozitar na HV
AD Skopje. Idniot razvoj na ma-
kedonskiot pazar na HV }e zavisi
od porastot na potrebite za dol-
goro~no finansirawe na pretpri-
jatijata i od me|unarodnoto povr-
zuvawe na makedonskiot pazar i
negovoto integrirawe vo me|una-
rodniot pazar na kapital.
LIT.: EBRD, Transition Report 2006: Finance
in Transition, Skopje, 2006; Komisija za har-
tii od vrednost na Republika Makedonija,
Izve{taj za rabotata na Komisijata za
hartii od vrednost na Republika Make-
donija vo 2006 godina, Skopje, 2007; Komi-
sija za hartii od vrednost na Republika
Makedonija, Pazarot na hartii od vred-
nost vo Republika Makedonija: denes i
utre, Skopje, 2006; Makedonska berza na
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
hartii od vrednost AD Skopje, 10 godini
Makedonska berza, Skopje, 2006; NBRM,
Izve{taj za bankarskiot sistem i ban-
karskata supervizija na Republika Make-
donija vo 2006 godina, Skopje, 2007;
NBRM, Godi{en izve{taj 2005, Skopje,
2006; V. Filipovski, Finansiskiot sek-
tor i ekonomskiot razvoj vo Republika
Makedonija, Otvoreni predizvici na Ma-
kedonskata ekonomija, MANU, Skopje,
2004, 357-379; V. Filipovski, Pazarot na
kapital i razvojot na finansiskiot sek-
tor vo procesot na ekonomska tranzici-
ja, doktorska disertacija, Skopje, 2002;
//www.mse.org.mk//, Godi{en bilten na
Makedonskata berza za hartii od vred-
nost 2006. V. F.
PAZAROT NA TRUDOT I NE-
VRABOTENOSTA. Ekonomijata
na trudot se obiduva da gi objasni
funkcioniraweto na pazarot i
dinamikata na trudot. Makroeko-
nomijata na pazarite na trudot gi
opfa}a vrabotenosta i nevrabo-
tenosta kako nivoa (stock varijab-
li) i stapkata na vrabotuvawe ka-
ko dinami~ki parametar. Mikro-
ekonomijata e predominantno so
neoklasi~na osnova i gi objasnu-
va ramnote`ata na pazarot na
trudot, fleksibilnosta, elasti~-
nostite i platite. Pazarite na
trudot, na kapitalot, na uslugite
i na proizvodite se osnovnite pa-
zari vo koi operiraat firmite i
individuite. Pazarot na trudot
funkcionira preku interakcija
na rabotnicite i rabotodava~i-
te. Pokraj opredeleni specifi~-
nosti i institucii, koi ne se
sretnuvaat na drugite pazari,
fundamentalnite karakteristi-
ki i mehanizmi na funkcionira-
weto na pazarot na trudot se bli-
ski na drugite pazari. Od tie
pri~ini, analizata na pazarot na
trudot se potpira na istite gene-
ralni principi za alokacija na
resursite. Ekonomijata na trudot
specifi~no ja analizira ponuda-
ta na uslugite na trudot (rabot-
nicite), pobaruva~kata na uslu-
gite od trudot (rabotodava~ite)
i so niv povrzanite obrasci na
naemnini, vrabotenost i dohodi.
Ekonomistite smetaat deka efi-
kasnosta na trudot e pod vlijanie
na obrazovanieto, znaeweto i so-
cijalniot sistem. Nevrabotenos-
ta vo ekonomskite termini se po-
javuva koga postojat adekvatno
kvalifikuvani rabotnici koi se
podgotveni da rabotat spored
preovladuva~kite naemnini, no
ne mo`at da najdat vrabotuvawe.
Vo strukturata na dene{nite pa-
zari na trudot dominiraat glav-
no tri tipa nevrabotenost: frik-
ciska, strukturna i cikli~na.
Polnata vrabotenost, ili nama-
luvaweto na nevrabotenosta e me-
|u dominantnite celi na mnogu
vladi. Vo periodot pred Vtorata
svetska vojna, Makedonija se
vklopuva{e vo tipi~nite karak-
teristiki na nerazviena, agrarna
zemja so nad 75% od naselenieto
anga`irano vo zemjodelskite ak-
tivnosti. Modelot na forsirana
industrijalizacija, pridru`en
so visoki kapitalni investirawa
i obemni transferi na resursite,
dovede do brza deagrarizacija i
napu{tawe na zemjodelstvoto i
ruralnite naselbi. Razvojot na
industrijata i brzata urbaniza-
cija povle~e golemi kontingenti
naselenie vo sekundarniot sek-
tor: industriskata vrabotenost i
grade`ni{tvoto. Intenzivnite
strukturni pomestuvawa simul-
tano se odrazuvaat i vrz struktu-
rata na vrabotenosta. U~estvoto
na zemjodelskoto vo vkupnoto na-
selenie e namaleno od 71%, 1948
g., na 22%, 1981 g. U~estvoto na
industriskite rabotnici vo is-
tiot period se zgolemuva od 22%,
1952 g., na 38,5%, 1981 g. Vo struk-
turata na vrabotenosta domini-
ra{e nisko produktivniot indus-
triski i zemjodelski trud. Ek-
stenzivniot model na ekonomski
rast dovede do tendencisko opa-
|awe na efikasnosta vo upotre-
bata na resursite i do namaluva-
we na kapacitetot za vrabotuva-
we. Preminot od ekstenziven vo
intenziven model od sredinata na
{eesettite godini ja poka`a
prikrienata nevrabotenost (dis-
guised unemployment) i dovede do
raste~ka, otvorena nevrabote-
nost. Vo {eesettite i sedumde-
settite godini, me|u drugoto ka-
ko posledica na ograni~eniot ka-
pacitet na ekonomijata da gene-
rira rabotni mesta, dojde do zna-
~itelen odliv na rabotnata sila
vo stranstvo. I pokraj zna~itel-
niot porast na vrabotuvaweto vo
doma{nata ekonomija, brojot na
licata {to baraa rabota tenden-
ciski raste{e, od 6 000, 1952 g., na
128 000, 1984 g. Po osamostojuva-
weto, dolgata tranzicija i otsus-
tvoto na zna~itelen ekonomski
rast go izostrija problemot na
nevrabotenosta do nivo na cen-
tralen ekonomski i socijalen
problem. Nasproti zna~itelnite
reformski obidi, makroekonom-
skite indikatori na makedonska-
ta ekonomija se nepovolni. Spo-
red pogolem broj izvori, i pokraj
oddelni kontroverzii povrzani
so statisti~kite podatoci, Ma-
kedonija spa|a vo zemjite so naj-
visoki stapki na nevrabotenost
vo Evropa. Perzistentno visoka-
ta nevrabotenost, pove}e otkol-
ku niskiot dohod, pretstavuva
klu~niot faktor na siroma{ti-
jata. Prakti~no, vo razli~ni ste-
peni, prisutni se site poznati
tipovi na nevrabotenost. Nevra-
botenosta e od prete`no struktu-
ren karakter, obele`ena so viso-
PAZAROT P
ka stapka na dolgoro~na nevrabo-
tenost i so nisko obrazovno nivo
na nevrabotenite. Pokraj struk-
turnite dispariteti, ponudata na
trudot fundamentalno e pogole-
ma od pobaruva~kata. Postoi {i-
rok ras~ekor pome|u ponudata i
pobaruva~kata, pazarot na trudot
e segmentiran i e vo dlaboki dis-
torzii. Vo standardnite anali-
ti~ki modeli, za razlika od make-
donskiot slu~aj, nevrabotenosta
e zadocnet indikator na ekonom-
skiot ciklus vo fazata na opa|a-
we na realniot rast na BDP.
Niskata stapka na ekonomski
rast poslednive dve decenii e
glavna pri~ina za visokata nev-
rabotenost. Ostrite kontrakcii
na ekonomskata aktivnost za vre-
me na tranziciskiot period go
podignaa nivoto na neformalna
vrabotenost. Bavnoto restruktu-
rirawe na ekonomijata dava sli-
ka na stagnantna ekonomija. Cen-
tralen problem, koj se odr`uva,
pretstavuva nedostigot na poba-
ruva~ka za trud vo formalniot
sektor. Vkupnata ekonomska si-
tuacija ima seriozni implikacii
vo sproveduvaweto na natamo{-
nite reformi vo ekonomijata od
postprivatizacioniot period i
specifi~no vo pazarot na trudot.
Broj na vraboteni i nevrabote-
ni lica (vo iljadi)
Godina Vraboteni Nevraboteni
1996 542 257
1997 506 287
1998 531 284
1999 538 261
2000 543 261
2001 583 263
2002 549 263
2003 545 316
2004 523 309
Izvor: Dr`aven zavod za statistika
(2005), Anketa za rabotnata sila (2004),
Labor Force Survey (LFS).
Namaluvaweto na nevrabotenos-
ta, koja e me|u najserioznite eko-
nomski i socijalni problemi, ba-
ra bitni institucionalni prome-
ni, podigawe na vkupnata faktor-
ska produktivnost, na efikasnos-
ta i konkurentnosta na makedon-
skata ekonomija, dinami~en eko-
nomski rast, adekvatni socijalni
politiki i poadekvatna distri-
bucija na dohodot i na resursite.
LIT.: Dr`aven zavod za statistika, „Go-
di{nik#, soodvetni godini; Nacionalna
strategija za ekonomski razvoj na Repub-
lika Makedonija – razvoj i modernizacija,
MANU, Skopje 1997; World Bank: Macedonia,
Country Economic Memorandum, Tackling Unem-
ployment, Report No. 26681–MK, 2003. G. Pet.
1107
P PAICIJ
PAISIJ (HV¶ v.) – ohridski ar-
hiepiskop. Prvpat se spomnuva vo
1565 g., koga pretsedatelstvuval
na Carigradskiot crkoven sobor
protiv vselenskiot patrijarh Jo-
asaf II. Vo tekot na 1566 g. mu dal
~etiri gramoti na novonazna~e-
niot vladika na Italijanskata
pravoslavna eparhija mitropoli-
tot Timotej. Bil arhijerej so sil-
na inicijativa i sposobnost.
LIT.: Hr. Sil®nov, Osvoboditelnite
borbi na Makedoni®, t. 1, Sofi®, 1995; J.
Bel~ovski, Hronolo{ki spisok na pogla-
varite na Ohridskata arhiepiskopija
(patrijar{ija), „Godi{en zbornik na Bo-
goslovskiot fakultet Sv. Kliment Oh-
ridski#, kn. 8, Skopje, 2002. Al. Tr.
Pajak Planina
PAJAK – srednovisoka planina
vo Egejskiot del na Makedonija,
Grcija. Se nao|a pome|u dolinata
na Vardar na istok, Meglenskata
Kotlina na zapad, Solunskata
Kampawa na jug, a na sever se nado-
vrzuva na planinata Ko`uf. Vo
morfolo{ki pogled se izdvojuva-
at tri delovi: Ganda~ na istok i
Pajak na zapad, koi pretstavuvaat
dve glavni paralelni bila – kosi,
koi me|u sebe se izdvoeni so dla-
bokata dolina na Gramo{ka Reka.
Na Ganda~ najvisok e istoimeniot
vrv (1.606 m), a na Pajak najvisok
vrv e Matersi (1.506 m). Severni-
ot del na Pajak Planina vo spo-
redba so prethodnite e zna~itel-
no ponizok i vo nego e razviena iz-
vorskata ~elenka na Gramo{ka
Reka. Pogolema naselba e gradot
Gumenxe. Glavno e naselena so Ma-
kedonci i Vlasi. T. And.
PAJACI (Aranea) – ~lenkonogi
insekti. Kaj niv e jasno oddelen
glavogradot od stomakot, koj e
za{titen so cvrsta obvivka – ku-
tikula; na stomakot mo`e da ima
paja`inesti bradavici. Nekoi
pajaci poseduvaat silni heliceri
so koi go zgrap~uvaat plenot, a
nekoi lovat so paja`ina. Naj~est
plen im se insektite poradi {to
se smetaat za korisni organizmi.
Pajaci: a) pajak krsta{, b) doma{en pajak, v) voden pajak
1108
Poseduvaat otrovni `lezdi {to
im slu`at za ubivawe na plenot.
Otrovot na oddelni pajaci dejs-
tvuva na nervniot sistem, a kaj
drugi predizvikuva nekroza na
kasnatoto mesto. Naseluvaat raz-
ni mesta so razli~na nadmorska
viso~ina (visoki planini, slat-
ki vodi, {umi, trevni povr{ini
i ~ove~ki `iveali{ta). Vo sve-
tot se poznati okolu 30.000 vido-
vi. Vo Makedonija od ovoj red se
registrirani 558 vidovi, od koi
16 se endemi~ni. Najpoznati vi-
dovi se: pajak krsta{ (Araneus di-
adematus), voden pajak (Argyroneta
aquatica Clerck.), doma{en pajak
(Tegenaria domestica Clerck) i ot-
rovnite vidovi (duri i za ~ove-
kot) tarentula (Tarentula cuneata
Dahl & Dahl) i crna vdovica (Lat-
rodectus tredecimgutatus Rossi).
LIT.: Jon~e [apkarev, Zoologija na bez-
’rbetnite `ivotni, Skopje, 1991; Grupa
avtori, Country Stady for biodiversity of the Re-
public of Macedonia (first national report), Mi-
nistry of environment and physical planning,
Skopje, 2003. V. T. K. – M. Kr.
Narodnoto oro †Pajdu{ka#
„PAJDU[KA“ ‡ narodno oro za
me{an sostav. Osobeno e popu-
larno kaj igraorkite, raspros-
traneto na po{irokiot balkan-
ski prostor. Najpove}e se sre}a-
va vo Makedonija, Bugarija i Gr-
cija. Se igra vo 5/16 (2,3) ritam.
Racete se dr`at za kitkite slo-
bodno spu{teni nadolu. Isklu~i-
telnata posebnost na koreograf-
skata sodr`ina proizleguva od
unikatnoto prekrstuvawe na ~e-
korite na desnata preku levata
noga i istovremenoto potskoknu-
vawe vo vid na kucawe.
LIT.: Mihailo Dimoski, Makedonski na-
rodni ora, Skopje, 1977, 109. \. M. \.
PAJONIJA (Paionia) ‡ anti~ka
oblast po sredniot tek na r. Ak-
sij (Vardar) i bazenot na r. Asti-
bo (Bregalnica) i dr`ava na Pa-
joncite (prva polovina na IV v. ‡
ok. 230 g. pr.n.e.). Prvpat e spom-
nata vo Homerovata Ilijada. Prv
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
Karta na Pajonija (vo razni vremenski periodi)
poznat pajonski kral e Agis (do
359 g. pr.n.e.). Od pajonskata vla-
detelska dinastija poznati se i
Likej, Patraj, Avdoleon, Aris-
ton, Leon i Dropion. Nejzina naj-
golema naselba, a mo`ebi i pres-
tolnina bil gradot Vilazora, koj
verojatno se nao|al na lokalite-
tot Gradi{te kaj s. Kne`je, Sve-
tinikolsko. Pajonija ja priznala
vrhovnata vlast na Filip II Ma-
kedonski (358 g. pr.n.e.). Podocna
(ok. 230 g. pr.n.e.) ju`nite delovi
na Pajonija potpadnale pod di-
rektna makedonska vlast, a sever-
nite delovi pod vlasta na Dar-
dancite. Pajonskata kowica u~e-
stvuvala vo pohodot na Aleksan-
dar III Makedonski na Istok. Vo
vremeto na rimskata vlast nejzi-
nata teritorija bila podelena
me|u tri meridi {to verojatno
imalo presudna uloga za polnoto
is~eznuvawe na etnografskiot
poim Pajonija.
LIT.: E. Petrova, Pajonija vo II i I mile-
nium pr.n.e., Skopje, 1999. K. M.-R.
PAJONCI (Paiones) ‡ paleobal-
kanska populacija od indoevrop-
sko poteklo, bliska na Brigite.
Etnonimot ima zbiren karakter,
zaedni~ki za pove}e plemiwa.
Pokraj Pajoncite, vo pajonskata
grupa plemiwa spa|ale: Agrijani-
te, Astraite, Deronite, Doberite,
Iorite, Laijaite, Pajoplite i
Siropajoncite. @iveele okolu
tekot na r. Aksij (Vardar) i Stri-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
mon (Struma), na prostorot me|u
niv, po tekot na rekite Bargala
(Bregalnica) i Pont (Strumica).
Nivnata teritorija na sever se
prostirala do izvorite na r.
Strimon, na zapad do Pelagonija i
na jug do Egejskoto More. Pri ek-
spanzija na Makedonskoto Kral-
stvo na sever, bile istisnati od
del od ju`nite teritorii. Vo V v.
pr.n.e. `iveele okolu sredniot i
gorniot tek na
Aksij i gorniot
tek na Strimon.
Tokmu od toj pe-
riod i doznava-
me za pajonski-
te plemiwa Ag-
rijani i Laijai.
Mitolo{kite
podatoci za niv Moneta na Laijaite
naveduvaat ne-
kolku genealo{ki linii: spored
Homer, nivniot voda~ Asteropaj
bil sin na Pelagon i vnuk na Ak-
sij i Periboja, spored Herodot,
bile potomci na Tevkrite od Tro-
ja i, spored Strabon, srodnici so
Frigite. Imale svoja dr`ava vo
periodot od prvata polovina na
IV v. – ok. 230 g. pr.n.e.
IZV.: Homeri, Illias, Lipsiae, 1910; Herodoti,
Historia, Oxonii, 1927; Strabonis, Geographica,
I-III, Lipsiae, 1895-1913.
LIT.: E. Petrova, Pajonija vo II i I mile-
nium pr.n.e., Skopje, 1999. K. M.-R.
PAJOPLI (Paioplai) – paleobal-
kanska populacija od pajonskata
grupa plemiwa {to ja naseluvala
teritorijata na sever od plani-
nata Pangaj. Gi spomnuva Hero-
dot vo svojata Istorija (V v.
pr.n.e.). Vo vremeto na persisko-
to pokoruvawe na Pajonija, po na-
redba na persiskiot kral Darej I,
tie bile preseleni vo Azija (511
pr.n.e.). Sepak, eden del od niv os-
tanale vo svoite krai{ta ili se
vratile nazad od Azija, bidej}i
Herodot spomnuva deka persiski-
ot kral Kserks gi odminal pri
pohodot vo 480 g. pr.n.e.
IZV.: Herodoti, Historia, Oxonii, 1927.
LIT.: E. Petrova, Pajonija vo II i I mile-
nium pr.n.e., Skopje, 1999. K. M.-R.
Gan~o
Pajtonxiev
PAJTONXIEV, Gan~o (Veles,
30. VII 1905 ‡ Skopje, 20. XII 2002)
‡ ve`ba~ vo sportska gimnastika,
nastavnik po fizi~ko vospituva-
we i etnokoreolog. ^len i ins-
truktor na sokolski organizacii
(1920‡1941). Po Vtorata svetska
vojna ~lenuval vo brojni fiskul-
turni sojuzi i zdru`enija, kako
stru~no lice i avtor na akadem-
ski sostavi i sletski ve`bi. Ka-
ko sorabotnik na Institutot za
folklor, snimil preku 7.500 na-
rodni tvorbi (10. I 1952 ‡ 27. XII
1967), a zna~ajni delovi od niv se
objaveni vo trite knigi „Make-
donski narodni ora#, vo koavtor-
stvo so @. Firfov i samostojno.
BIBL.: Makedonski narodni ora so ko-
reografski znaci i teminologija, Ko-
reografskoto pismo go sostavile i ovaa
zbirka ja uredile @ivko Firfov i Gan-
~o Pajtonxiev, Skopje, knigoizdatelstvo
„Ko~o Racin#, 1953; Makedonski narodni
ora od Male{evsko, Del~evsko, Ko~an-
sko, Svetinikolsko, [tipsko, Rado-
vi{ko, Strumi~ko i Valandovsko, kniga
1, Institut za folklor, Skopje, 1973.
LIT.: Gan~o Pajtonxiev (avtobiografi-
ja), „Prilozi za istorijata na fizi~kata
kultura#, Skopje, 1983, 106–124. Dr. O.
Rajko
Paka{ki
PAKA[KI, Rajko (Belgrad, 12.
IX 1932 ‡ Amsterdam, 11. V 1993) ‡
baletski igra~ i pedagog. Balet
u~i vo Baletskoto u~ili{te „Luj
Davi~o# vo Belgrad. Apsolvira
na Filolo{kiot fakultet vo
Skopje. ^len na Baletot pri
MNT (1953‡1969). Specijalizira
na Dr`avniot institut za teatar-
ska umetnost vo Moskva (1961‡
1962). Direktor na Baletskoto
u~ili{te vo Skopje (1962‡1964).
[ef na Baletot pri MNT (1976‡
1977). P. ja prodol`uva kariera-
ta kako baletski pedagog vo: Zag-
reb, Dizeldorf, Esen, Viena,
Minhen i vo Amsterdam.
ULOGI: \avol (F. Lotka, „\avol na se-
lo#), Mlad Grk (S. Hristi}, „Ohridska le-
genda#), Arlekin (P. I. ^ajkovski, „Lebe-
dovo ezero#) i dr. Em. X.
PAKOVSKA, Elpida (Pirej, Gr-
cija, 15. XII 1935) ‡ balerina.
Sredno baletsko u~ili{te zavr-
{uva vo Skopje vo klasata na \.
Makedonski i N. Kirsanova. Spe-
cijalizira vo Moskva kaj M. Sem-
jonova i O. Lepe{inska. Igra vo
Baletot pri MNT (1950‡1974),
kade {to stanuva i negova prven-
ka. Balerina so sigurna i virtu-
PALATATA P
Elpida
Pakovska
vo ulogata
na @izel
ozna tehnika i so dlaboka ekspre-
sivnost pri kreiraweto na ulo-
gite. Vo 1963 g., kako pretstavnik
na RTV Skopje, vo pridru`ba na J.
Pa{ti, u~estvuva vo prvata tele-
viziska emisija emituvana od TV
studioto vo Belgrad.
ULOGI: Julija (S. Prokofjev, „Romeo i
Julija#), @izel (A. Adam, „@izel#), Odi-
lija (P. I. ^ajkovski, „Lebedovo ezero#)
i dr. Em. X.
PAKOVSKI, Gligor (Gali~nik,
27. IV 1932) ‡ ton-snimatel i ton-
ski monta`er. Se vrabotuva vo
†Vardar film# (1953). Za make-
donskata kinematografija ostva-
ruva pove}e od 160, od koi samos-
tojno 16 igrani filma. Isto taka,
samostojno realizira u{te dese-
tina filma nadvor od Makedo-
nija. V. Masl.
PALAVI^INO, Gij (XIII v.) –
markiz od Vodonica. Vo otsustvo
na solunskiot kral Dimitrij, pa-
pata Honirij III go postavil za
komandant na Solun (1223), koj
bil opsaden od epirskiot vlade-
tel Teodor I. Ne ja dobil vetena-
ta pomo{ od Carigrad, Moreja,
Atina i Italija, po {to gradot
go predal (XII 1224).
LIT.: D. M. Nicol, The Despotate of Epiros,
Oxford, 1957. B. Petr.
PALAMAREVI], Slobodan To-
dorov (Skopje, 30. XI 1906 ‡ Vra-
we, Srbija, 28. VII 1987) ‡ hirurg-
ortoped. Med. f. zavr{il vo Zag-
reb (1930). Specijaliziral vo
Skopje, Strazburg i Belgrad. Od
1945‡1951 bil na~alnik na Hi-
rur{ko odd. vo VB vo Skopje.
Primarius od 1951. Habilitiral
na Med. f. vo Skopje (1961). Od
1961 do 1967 g. raboti vo Ortoped-
sko‡traumatskata bolnica za ko-
stno-zglobna TBC vo Ohrid i vo
Ortopedskoto odd. vo Bitola
(1962‡1963). Sl. M. P.
PALATATA NA PARTENIJ
VO STOBI – najreprezentativ-
niot rimski stanben objekt. Zaze-
ma cela insula vo centralniot
del od gradot i se sostoi od dve
stanbeni celini i od ekonomski
del, koi se vkopani vo kosiot te-
ren, i kat {to se izdiga nad niv.
Palatata pripa|a na peristilni-
1109
P PALEOZOJSKA
Palatata na Partenij vo Stobi
ot tip gradbi, koi se poznati vo
helenisti~kiot svet, a vo rim-
skiot period prifateni i na me-
diteranskite prostori. Okolu
golemiot peristil, so cvetni lei
i fontana, se koncentrirani:
rasko{nata trpezarija, eksedra-
ta, prostoriite za dneven odmor i
za priem na posetiteli, kako i
drugite pomo{ni prostorii.
Ovoj del od objektot ponekoga{ e
imenuvan kako Teodosijanska pa-
lata. Vo peristilot bile pronaj-
deni bronzeni statueti na asti-
ri, Apolon, Afrodita i mermer-
nite skulpturi na Posejdon i na
Higija, koi poteknuvaat od hele-
nisti~kiot i od ranorimskiot
period. Podovite vo gradbata bi-
le dekorirani so mozaici vo opus
tesellatum i opus sectile. Od dekora-
tivnata plastika se izdvojuvaat
dekorativnite elementi vo gole-
mata fontana, stolbovite i kapi-
telite so tordirani kaneluri.
Ekonomskiot del go so~inuvaat
pove}e nadzemni prostorii, kako
i tri zasvodeni vizbi. Objektot
bil izgraden vo po~etokot na IV
v., a kon krajot na vekot pretrpel
izvesni izmeni kako rezultat na
pregraduvawata na oddelni pros-
torii. Od sredinata na V do doc-
niot VI v. nad celata gradba eg-
zistirale pove}e rusti~ni ku}i.
LIT.: B. NestoroviÊ, Iskopavawa u Sto-
bima, „Starinar#, VI, Beograd, 1931, 109–
114; X. Vajzman, Stobi, vodi~ niz anti~-
kiot grad, Titov Veles, 1973, 47–52; D. Ge-
rasimovska, Anti~ki ku}i vo Makedoni-
ja, Skopje, 1996, 43-65. D. G.
PALEOZOJSKA ERA – traela
okolu 320 mln. godini (570–250
mln. g.). Podelena e na kambri-
ski, ordoviciski, silurski, de-
vonski, karbonski i permski per-
iod. Vo Makedonija paleozoikot
e {iroko rasprostranet vo Za-
padnomakedonskata i Vardarska-
1110
ta zona, a na pomal prostor se ja-
vuva i vo Osogovsko-male{evski-
ot masiv. Poradi pretrpenite
tektonsko-metamorfni promeni
na sedimentnite masi, paleozoi-
kot e dosta siroma{en so fosili
i ne e podetalno stratigrafski
ras~lenet. Pretstaven e so dva
osnovni kompleksa od staropale-
ozojska starost, me|usebno raz-
li~ni po litostratigrafskite
karakteristiki i po stepenot na
metamorfizmot. Postariot, kam-
brisko-ordoviciumski kompleks
e izgraden od niskometamorfni
filiti~ni i zeleni {krilci,
metadijabazi, metagabrovi i me-
tarioliti, so malku mermeri. Si-
lursko-devonskiot anhimetamor-
fen kompleks e izgraden od po-
dolno nivo na argilo{isti i me-
tapeso~nici, vo koj vo Zapadno-
makedonskata zona se javuvaat
zna~ajni nao|ali{ta na {amozit-
siderit-magnetitski i manganski
rudi, i pogorno nivo od karbonat-
ni {krilci i mermeri. Dvata
kompleksa me|usebno se vo dis-
kordanten odnos, a vo Zapadno-
makedonskata zona i Osogovsko-
male{evskiot masiv se probieni
so hercinskite granitoidi.
LIT.: N. Dumurxanov, Devonski magmati-
zam vo Zapadnomakedonskata zona, „Geo-
logika Makedonika#, III, No. 1, [tip,
1987–88; M. Arsovski, Tektonika na Ma-
kedonija, monografija, 1997. N. Dum.
PALIKRU[EVA, Galaba Bo-
risova (Vinica, 6. V 1928) ‡ is-
tori~ar i etnolog, nau~en sovet-
nik i univerzitetski profesor
(vo penzija). Diplomirala na
Filozofskiot fakultet ‡ grupa
Etnologija vo Skopje. Doktori-
rala na Filozofskiot fakultet
‡ Katedra za istorija na tema
„Islamizacijata na Torbe{ite
i formiraweto na torbe{kata
subgrupa# (6. XI 1965). Podolgo
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
vreme bila vrabotena na Pri-
rodno-matemati~kiot fakultet,
a potoa vo Institutot za nacio-
nalna istorija vo Skopje, kako
vi{ nau~en sorabotnik vo Odde-
lenieto za osmansko-turskiot
period (1967‡1979). Podocna ra-
botela kako istra`uva~ na na-
rodnite obi~ai i igri i direk-
tor na Institutot za folklor
vo Skopje (15. III 1979 ‡ 30. IV
1984).
LIT.: 30 godini Institut za nacional-
na istorija, Skopje, 1978, 99; 50 godini
Institut za folklor. Bibliografija
na izdanijata na Institutot za fol-
klor „Marko Cepenkov# ‡ Skopje i na
magisterskite i doktorskite diser-
tacii na sorabotnicite 1950‡2000.
Podgotvila Mirjana Anastasova, Skopje,
2000, 147. S. Ml.
Parapetna plo~a od kancelot na bazilikata vo Palikura
PALIKURA – ranohristijanska
bazilika, smestena na platoto po
dol`inata na desniot breg na re-
kata Crna pred slivot vo Vardar,
anti~kiot grad Stobi i isto~no
od seloto Palikura kaj Negoti-
no. Bazilikata e podignata vrz
postara rimska gradba, a samata
poteknuva od docniot V – raniot
VI v. so podocne`na faza na raz-
vitok vo sredinata na VI v. De-
lumno za~uvanite arhitektonski
ostatoci na terenot poso~uvaat
na postoewe na trikorabna bazi-
lika pridru`ena so verojaten os-
mogonalen martirium na isto~-
nata strana, obata del od po{i-
rok verski kompleks, manastir.
Terenot okolu crkvata vo sredni-
ot vek slu`el za pogrebuvawe.
LIT.: B. Aleksova, Stobi, bazilikata
vo Palikura, 1981 g., GZFF, 10 (36), Skop-
je, 1983, 135-192. Q. X.
PALIKURSKA NEKROPOLA
(Stobi) ‡ le`i na 1,7 km ju`no od
Stobi i 0,6 km severozapadno od
Palikura. Pome|u mostot na Cr-
na Reka i ranohristijanskata ba-
zilika vo 1987 g. se otkrieni 16
srednovekovni grobovi, kako del
od edna prostrana nekropola.
Pogrebuvaweto e vr{eno vo ed-
nostavni konstrukcii ‡ cisti od
kamen i tuli. Nekropolata dati-
ra od krajot na XI do XIII v. Ot-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Bronzeni prsteni od Palikurskata nekropola, Stobi
krieniot nakit (obetki, nau{ni-
ci od tokajski tip, stakleni i me-
talni belezici i prsteni) kul-
turno se vrzuva za teritorijata
na Makedonija.
LIT.: Milan Ivanovski, Srednovekov-
na nekropola vo reonot na Palikurska-
ta bazilika kaj Stobi, Zbornik posve-
ten na Bo{ko Babi}, Prilep, 1986,
97‡107. M. I.
Ibe
Paliku}a
PALIKU]A, Ibe [erif (De-
bar, 1927 ‡ s. [utovo, Ki~evsko,
22. IX 1944) ‡ naroden heroj od
NOAVM, Albanka. Se povrzala
so NOD, stanala ~len na SKOJ
(od 1942) i na MK na SKOJ (od ju-
ni 1943), ~len na KPJ (juli 1943),
sekretar na MK na KPJ, a potoa i
~len na Okoliskiot komitet na
KPM vo Debar. Bila borec na
Debarskiot mladinski bataljon
(od oktomvri 1943), zamenik po-
liti~ki komesar na bataljon na
^etvrtata {iptarska NO briga-
da, a potoa i na Brigadata. Te{ko
raneta vo borbite kaj Premka, po
dva dena po~inala. Proglasena e
za naroden heroj na Jugoslavija (8.
X 1953).
LIT.: S(pase) [uplinovski, [esnaeset-
godi{nata †Fqaka#. Tri decenii od
smrtta na narodniot heroj Ibe Paliku}a,
†Nova Makedonija#, XXX, 9938, Skopje, 21.
IX 1974, 2; Jordan Dobrevski, Zad porta-
ta, †Na{ svet#, XV, 528, Skopje, 22. IX
1976, 20; Ilija Jordanovski, Taka umiraa
narodnite heroi. 35 godini od zaginuva-
weto na Ibe Paliku}a i Vera Joci}, †Ma-
kedonija#, XXVI, 310, Skopje, 1979, 10–11;
Jovan Pavlovski, Ibe Paliku}a smrtno
raneta, †Nova Makedonija#, XXXVI,
11925, Skopje, 4. IV 1980, 5; D-r Simo Mla-
denovski, NOB i Revolucijata vo Jugos-
lavija i u~estvoto na pionerite, Del~e-
vo, 1986, 229-234. S. Ml.
PALFI, Ladislav (Subotica, 8.
XI 1924) ‡ pijanist i kompozitor.
Pijano studira na Muzi~kata
akademija vo Zagreb (E. Vaulin i
S. Stan~i}) i kaj M. Feler. Iska-
Ladislav
Palfi
`uvaj}i ja rano svojata muzi~ka
nadarenost, P. javno nastapuva
u{te od sedumgodi{na vozrast.
Vo Skopje (1947) stanuva eden od
najpoznatite solisti, osobeno
pijano-pridru`uva~ na makedon-
ski i stranski umetnici. Istov-
remeno i komponira, raboti kako
pedagog, korepetira vo Skopska-
ta opera. Bil muzi~ki urednik vo
Radio Skopje. Kako kompozitor
sozdal nekolku desetici kompo-
zicii, glavno za pijano, no i dela
za orkestar, kamerni dela i
filmska muzika. B. Ort.
PAL^IWA (Troglodytidae) – fa-
milija sitni insektojadni ptici
od podredot
na ptici-pe-
ja~ki (Osci-
nes). Vo Evro-
pa e prisuten
samo eden
vid, koj se
sre}ava i kaj
Pal~e nas: pal~e,
orev~e ili
car~e (Troglodytes troglodytes).
LIT.: Birds in Europe: population estimates,
trends and conservation status, „BirdLife Interna-
tional Conservation Series#, 12, Cambridge, 2004;
C. Harrison, An Atlas of the Birds of the Western
Palaearctic, Glasgow, 1982. Sv. P. – V. Sid.
„PAQURCI# – zemjena brana so
pridru`ni objekti, na rekata Lu-
da Mara, sprotivodno od Bogdan-
ci. Visoka e 21,1 m, vo krunata
dolga 310 m, so vkupen volumen na
teloto 185.000 m3 (zemja), formi-
ra akumulacija od 2,9 milioni m3.
Zavr{ena e vo 1982 g., a slu`i za
Zemjenata brana †Paqurci#
PANARET P
navodnuvawe. Pridru`ni objek-
ti: ~elen prelivnik so povr{in-
ski odvod (saniran 2006 g.), teme-
len ispust. Q. T.
Berba na pamuk
PAMUK (Gossipium sp. L.) – zaze-
ma prvo mesto vo svetot od vlak-
nodavnite kulturi. Vlakno obra-
zuva na semeto. Od 100 kg surov
pamuk se dobivaat okolu 32 kg
vlakno, eden kg linter (kuso
vlakno) i 67 kg seme. Kusoto vlak-
no se koristi za: medicinska va-
ta, filtri, filmski lenti, pol-
newe du{eci, eksplozivni sred-
stva. Od semeto se dobiva maslo
(17-19%) za tehni~ki celi (sapun,
glicerin), no ako se rafinira
mo`e da se koristi i za jadewe.
Vo RM prose~no se dobivaat 824
kg/ha surov pamuk, {to e 276 kg
~isto vlakno, no so polna agro-
tehnika i 1.500 kg/ha surov pamuk,
odnosno 500 kg/ha ~isto vlakno.
Vo tropskite krai{ta e mnogugo-
di{no, a vo umereniot pojas edno-
godi{no rastenie. P. Iv.
PANARET (XVII v.) ‡ ohridski
arhiepiskop (1670/71). Se spomnu-
va kako arhiepiskop vo re{ava-
weto na eden praven spor (vtora-
ta polovina na 1671), a potoa kako
porane{en arhiepiskop (1683 i
1864). Dobrovolno se povlekol od
funkcijata.
LIT.: Ivan Snegarov, Istorix na Oh-
ridskata arhiepiskopix, t. 2. Ot pada-
neto $ pod turcite do nejnoto uni]o-
`enie (1394-1767), Sofix, 1931; Jovan
1111
P PANGOVSKI
Bel~ovski, Hronolo{ki spisok na pogla-
varite na Ohridskata arhiepiskopija
(patrijar{ija), „Godi{en zbornik# na Bo-
goslovski fakultet †Sveti Kliment Oh-
ridski#, kn. 8, Skopje, 2002, 74. S. Ml.
PANGOVSKI, Ivan Iliev (Ga-
li~nik, 26. II 1926 ‡ Skopje, 14. I
1992) ‡ dermatovenerolog, prof.
na Med. f. vo Skopje. Med. f. za-
vr{il vo Skopje (1954), a specija-
liziral (1962) i habilitiral
(1972) od oblasta na profesio-
nalnite alergiski bolesti. Os-
novopolo`nik e na alergolo{ka-
ta ambulanta. Bil {ef na oddel i
{ef na Katedrata za dermatove-
nerologija. Avtor e na pove}e od
100 stru~ni trudovi. Od Zdru`e-
nieto na dermatovenerolozite na
Bugarija dobil titula Socius ho-
noris causa. Q. P.
Ivko
Pangovski
PANGOVSKI, Ivko (Gali~nik,
20. VI 1931) ‡ sportski novinar,
radioreporter i stenograf. Od v.
†Edinstvo# pominuva (1948) vo
Radio Skopje, kade {to ostana do
penzioniraweto (1989). Sportski
reporter so prepoznatliv glas i
stil vo prenosite, osobeno na
fudbalskite natprevari. Obja-
vil pove}e trudovi od istorijata
na makedonskiot sport. J. F.
Manol
Pandevski
PANDEVSKI, Manol (s. Gabro-
vo, Strumi~ko, 3. IX 1925 ‡ Skop-
je, 21. V 1998) ‡ istori~ar, ~len na
MANU. Osnovno i sredno obrazo-
vanie zavr{il vo Strumica i
Petri~, diplomiral na Filozof-
skiot fakultet vo Skopje, grupa
istorija (1954) i doktoriral so
temata †Politi~kite partii i
organizacii vo Makedonija 1909-
1912# (1965). Po vrabotuvaweto vo
1112
INI (1957), bil na istra`uva~ki
prestoi vo Belgrad, Zagreb, So-
fija, Moskva, Leningrad i Pariz.
So referati u~estvuval na golem
broj nau~ni sobiri vo zemjata i vo
stranstvo. Bil ~len na razni re-
dakcii, glaven urednik na sp.
†Glasnik# na INI i direktor na
INI (1986 do penzioniraweto na
1. IV 1987). Toj e eden od koavtori-
te na prvata †Istorija na make-
donskiot narod# (Skopje, 1969) i
gi priredil odbranite dela od
Anastas Mitrev i Dimo Haxi Di-
mov. Bil ~len na Republi~kata
komisija za kulturni vrski so
stranstvo i na Jugoslovenskiot
nacionalen komitet za balkano-
logija, delegat od Jugoslavija vo
Me|unarodnoto biro na AIESSE,
~len na Komisijata za jugosloven-
ski prilozi vo Istorijata na
kulturniot i nau~niot razvi-
tok na ~ove{tvoto na UNES-
KO i dr. Bil izbran za dopisen
(22. XII 1976) i redoven ~len (24.
XI 1981) na MANU. Objavil golem
broj nau~ni trudovi i sobrani de-
la vo pet toma (1987).
BIBL.: U~itelskoto dvi`ewe vo Make-
donija (1893–1912), Skopje, 1962; Poli-
ti~kite partii i organizacii vo Make-
donija (1908–1912), Skopje, 1965; Mlado-
turskata revolucija i Makedonija,
Skopje, 1968; Jane Sandanski, Skopje, 1968;
Strumica i Strumi~ko niz istorijata,
Strumica, 1969 (so koavtor); Nacionalno-
to pra{awe vo makedonskoto oslobodi-
telno dvi`ewe, Skopje, 1974; Ilinden-
skoto vostanie vo Makedonija vo 1903
godina, Skopje, 1978; Makedonija i Make-
doncite vo godinite na Isto~nata kri-
za 1876-1878, Skopje, 1978; Dimitar Vla-
hov, @ivot i delo, Sve~en sobir posve-
ten na Dimitar Vlahov, Skopje 1979; Histo-
ria e popullit Maqedonas, Shkup, 1983. Vnat-
re{nata makedonska revolucionerna or-
ganizacija i neovrhovizmot (1904-1905),
Skopje, Jane Sandanski (1872–1915), Skop-
je, 1985; Makedonskoto osloboditelno
delo vo XIX i XX vek, Skopje, 1987: tom 1.
Nacionalnoto pra{awe vo makedonskoto
osloboditelno dvi`ewe (1893–1903); tom
2. Ilindenskoto vostanie; tom 3. Vnat-
re{nata makedonska revolucionerna or-
ganizacija i neovrhovizmot (1904–1908);
tom 4. Politi~kite partii i organizacii
vo Makedonija (1908–1912); Jane Sandan-
ski, Bitola, 1988; Makedonija na Balka-
not XIV-XX vek, istoriografski koordi-
nati, Skopje, 1989; Jane Sandanski i mis
Ston, Skopje, 1992; Makedonija i Balka-
not vo petrogradskoto spisanie †Sov-
remenik#(1912–1913), Skopje, 1995; Make-
donskoto dvi`ewe vo Zapadna Evropa vo
1903 godina, Dokumenti, Skopje, 1995.
LIT.: 50 godini Institut za nacional-
na istorija 1948-1998, Skopje, 1998, 68–77;
Manol Pandevski 1925‡1998. Spomenica,
MANU, 1998. S. Ml.
PANDESKI, Nikola Borisov
(Ohrid, 27. XI 1948 – Ohrid, 18. VI-
II 2006) – matemati~ar, red. prof.
(1998) na PMF. Diplomiral
(1971) na PMF, magistriral
(1977) i doktoriral (1984) na Ma-
temati~kiot fakultet so temata
„Maksimalni ideali na algebra-
ta H∞ (B) od ograni~eni funkcii
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
Nikola
Borisov
Pandeski
vo edini~nata topka Cn#. Bil men-
tor na magisterski i doktorski
raboti, rakovoditel na proekti i
prodekan (2003-05) na PMF.
LIT.: PMF 1946-2006, monografija,
Skopje, 2006; BU br. 705/’98. N. C.
PANDILOV, Dimitar – v. AVRA-
MOVSKI, Dimitar Pandilov
PANDURSKI, Ilija (s. Suhost-
rel, Gornoxumajsko, Male{evsko,
28. VI 1925) – ~len na VMRO, voj-
voda. Vo 1922 g. preminal vo fede-
ralisti~kata struja i dejstvuval
vo Gornoxumajsko protiv ~etite i
milicijata na VMRO. Vo 1923 g.
preminal vo Male{evijata, se
stavil vo usluga na vlastite na
Kralstvoto na SHS, formiral
kontra~eta za borba protiv ~eti-
te na VMRO. Ubien od VMRO.
LIT.: Atanas Xolev, Spomeni. Premre-
`iwata na makedonskoto revolucio-
nerno dvi`ewe. Predgovor i redakcija
prof. d-r Zoran Todorovski, Skopje,
2003; IvanÍ MihaŸlovÍ, Spomeni III.
Osvoboditelna borba 1924–1934, Louva-
in, 1967. Z. Tod.
Arso
Pandurski-
Ko~o
PANDURSKI-KO^O, Arso (Bu-
~ino, Gornoxumajsko, 11. VII 1912 –
Lisija, Gornoxumajsko, 29. I 1944)
– pripadnik na nacionalnooslo-
boditelnoto i komunisti~koto
dvi`ewe vo Pirinskiot del na
Makedonija. Gimnazija zavr{il
vo Gorna Xumaja, studiral vo
Svi{tov i vo Sofija. Vo Sofija
(1938–1942) sorabotuval so Niko-
la Vapcarov i so ~lenovite na
Makedonskiot literaturen kru-
`ok. Bil ~len na Okru`niot ko-
mitet, zamenik na Nikola Para-
punov po voena linija (1941–
1944), komandant na Gornoxumaj-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
skiot partizanski odred „Nikola
Kalap~iev#. Zaradi masovizira-
we na partizanskoto dvi`ewe i
za povrzuvawe so partizanite od
Vardarskiot del na Makedonija,
so polovina od Odredot zaminal
(krajot na 1943 g. i po~. na 1944) na
desnata strana na r. Struma. Zagi-
nal vo borba protiv bugarskata
vojska, policija i kontra~eta.
LIT.: Anton Velikov, Arso Pandurski,
Pirinski sokoli, SofiÔ, 1970; Georgi
D`od`ov (Drago), Za kogo peÔt murite,
SofiÔ, 1971. V. Jot.
PANZOVA, Violeta Van~ova
(Sveti Nikole, 2. VII 1948) ‡ dok-
tor po filozofija, univerzitet-
ski profesor. Diplomirala na
Filozofskiot fakultet vo Skop-
je (1970), magistrirala na Filo-
zofskiot fakultet vo Belgrad
(1981), kade {to i doktorirala
(1989). Kako student bila anga`i-
rana za demonstrator po Logika
na Grupata za filozofija pri
Filozofskiot fakultet vo
Skopje. Vo redoven raboten odnos
na Fakultetot e od 1971 g. (sta-
`ant-asistent), redoven profe-
sor (od 2000) za logi~kata grupa
Violeta
Panzova
predmeti. Bila rakovoditel na
Institutot za filozofija na Fi-
lozofskiot fakultet (1995–1999).
Objavila nad sto stru~ni i nau~-
ni trudovi vo doma{ni i stran-
ski publikacii od oblasta na lo-
gikata, epistemologijata i filo-
zofijata na jazikot. Po ovie dis-
ciplini izveduvala nastava na
dodiplomskite i postdiplomski-
te studii na golem broj visokoob-
razovni institucii vo RM. Bila
rakovoditel na pove}e nau~nois-
tra`uva~ki proekti, me|u koi:
„Logi~ka analiza i formaliza-
cija na makedonskiot literatu-
ren jazik# (1992–1995), „Makedon-
ska logi~ka terminologija# (2000
–2003) i dr. So svojata original-
na koncepcija za logikata kako
op{ta teorija na racionalnosta,
koherentno gi obedinuva razli~-
nite, pa duri i sprotivstaveni
zna~ewa na poimot logika. Pote-
sen nau~en interes $ e primenata
na sovremenata logika vo anali-
zata i digitalizacijata na pri-
rodnite jazici, so poseben akcent
PANOV P
vrz makedonskiot jazik, za {to †Vardar film# od osnovaweto, a
razvi nova logi~ka aparatura. do 1990 g. realiziral, vo svojstvo
BIBL.: Univerzalnata gramatika i ma- na monta`er, pove}e od 160 doku-
kedonskiot jazik, 1996; Zna~eweto i vis- mentarni filma. V. Masl.
tinata, 1998; Logika ‡ op{ta teorija
na racionalnosta, 1999; Semanti~kite
paradoksi, 2001; Naukata kako zanaet,
2003; Logika za 4 godina na reformirano
gimnazisko obrazovanie, 2005; Logjika për-
vitin 4 të gjimnazit të reformuar, 2005; Logi~ki
leksikon, 2005.
LIT.: Filozofski fakultet vo Skopje:
1920–1946–2006, Skopje, 2006, 272. Iv. X.
Anton
Panov
PANOV, Anton (Star Dojran,
13. IV 1906 ‡ Strumica, 28. VIII
1968) ‡ dramski pisatel, poet,
raska`uva~. Eden od najzna~ajni-
te makedonski dramski pisateli
me|u dvete svetski vojni. Najvi-
Todor sok dostrel do`iveal so izved-
Panica
bata na dramata Pe~albari
PANICA, Todor (Orjahovo, Bu- (1936), koja, pokraj vo Skopskoto
garija, 2.VII 1879 – Viena, 8. V narodno pozori{te, bila izvede-
1925) – Bugarin, u~esnik vo make- na i vo Belgrad, Ni{ i vo drugi
donskoto revolucionerno dvi`e- gradovi.
we. Vo 1902 g. bil vo ~etata na
vojvodata N. Pu{karov i dejstvu-
val vo Skopsko, Kumanovsko i
Kratovsko. Od 1907. bil dramski
okoliski vojvoda i ~len na Ser-
skiot revolucioneren komitet.
Vo 1907 gi izvr{il smrtnite pre-
sudi nad B. Sarafov i I. Garva-
nov. Vo vremeto na Mladoturska-
ta revolucija (1908) bil eden od
osnova~ite i ~len na NFP. U~es-
nik vo Balkanskite vojni. Po Pr-
vata svetska vojna bil istaknat
pretstavnik na MEFO i vo sudir
so VMRO. Vo 1924 emigriral vo
Viena, kade {to u~estvuval vo
pregovorite pri donesuvaweto na
Majskiot manifest. Ubien vo vi-
enskiot Burgteatar od strana na
Melpomeni Krni~iu od VMRO.
LIT.: Trit‹ d‹la Praga–TaborÍ–Vie-
na–Milano. Stranici otÍ borbata na
Makedoni®, Sofi®, 1927; Dimitar Vla-
hov, Memoari, Skopje, 1970. Z. Tod.
PANKOV, Dragomir (Skopje, 16. Plakat za pretstavata †Pe~albari# od Anton Panov
IV 1920 ‡ Skopje, 3. VIII 2004) ‡
BIBL.: raskazi: Rodendenot na Serjo`a
filmski monta`er. Raboti vo Jagorkin, 1928; Timka, 1930; Go jadele bol-
vi, 1930, kako i na dramite: (pokraj Pe~al-
bari) Stega (podocna prerabotena pod
naslov Veronika) 1939; Preporodeni,
1950; Gradinar, 1958; Pilikatnik, 1959.
Negoviot roman @ivi grobovi ostanal
nezavr{en.
LIT.: Aco Aleksiev: Anton Panov, Skop-
je, 1974. P. Gil.
PANOV, Branko (Strumica, 22.
III 1932 – Skopje, 10. I 2002) – vte-
meluva~ na sovremenata makedon-
ska medievalistika i osnovopolo-
`nik na makedonskata vizantolo-
Dragomir gija. So osnovno i sredno obrazova-
Pankov
nie se zdobil vo rodniot grad, a
1113
P PANOV
Branko
Panov
potoa diplomiral (1955) i dokto-
riral na Filozofskiot fakultet
– grupa Istorija vo Skopje (1955).
Bil dolgogodi{en profesor po
Istorija na Vizantija i po Isto-
rija na makedonskiot narod – sre-
den vek na Filozofskiot fakul-
tet vo Skopje (1976‡1997). Niza
u~ebni godini bil profesor i na
studentite po geografija, etnolo-
gija i novinarstvo i na postdip-
lomskite studii na Prirodno-ma-
temati~kiot i Pravniot fakul-
tet vo Skopje. U~estvuval na golem
broj nau~ni sobiri vo zemjata i
stranstvo – Atina, Bukure{t, Va-
{ington, Viena, Kopenhagen, Kra-
kov, Moskva, Nitra, Salcburg i
Regensburg. Bil glaven i odgovo-
ren urednik na sp. „Istorija#,
pretsedatel na Upravniot odbor,
pretsedatel na Sovetot, rakovodi-
tel na Sovetot na postdiplomski-
te studii i rakovoditel na NNSG
za istorija na Filozofskiot fa-
kultet, ~len na Jugoslovenskiot
vizantolo{ki komitet i prv
pretsedatel na Sobranieto na Ma-
kedonsko-ukrainskoto dru{tvo za
kulturna sorabotka. Avtor e na
pove}e u~ebnici i prira~nici za
osnovnoto i srednoto obrazovanie.
BIBL.: Teofilakt Ohridski kako izvor
za srednovekovnata istorija na makedon-
skiot narod, Skopje, 1971; Srednovekovna
Makedonija, t. II i III, Skopje, 1985; Ohrid i
Ohridsko niz istorijata, kn. I, Ohrid, 1985
(koavtor); Makedonija niz istorijata,
Skopje, 1999; Istorija na makedonskiot
narod, t. I, Skopje, 2000 (koavtor i urednik).
LIT.:A. Atanasovski, Prof. d-r Branko Pa-
nov, „Istorija#, 1–2, Skopje, 2002. S. Ml.
Mitko
Panov
PANOV, Mitko (Skopje, 16. XII
1927 – Skopje, 16. VI 2000) – geog-
1114
raf. Osnovno i sredno obrazova-
nie zavr{il vo Skopje. Vo 1948 g.
se zapi{al na Katedrata za geog-
rafija na Filozofskiot fakul-
tet i diplomiral vo 1952 g. Dve
godini bil profesor vo gimnazi-
jata vo Prilep, a vo 1954 g. bil iz-
bran za asistent na Institutot
po geografija na Prirodno-mate-
mati~kiot fakultet vo Skopje.
Tuka vo 1960 g. ja odbranil dok-
torskata disertacija „Slivot na
Kriva Lakavica i Otiwa, antro-
pogeografski i stopanski prou-
~uvawa#. Slednata godina bil iz-
bran za docent, vo 1966 g. za von-
reden i vo 1972 g. za redoven pro-
fesor. Predaval antropogeogra-
fija i socijalna geografija. Po
ovie predmeti nekolku godini
dr`el nastava i na Prirodno-ma-
temati~kiot fakultet vo Pri{-
tina, a na Vi{ata turisti~ko-
ugostitelska {kola vo Ohrid iz-
veduval nastava po turisti~ka ge-
ografija. Bil dekan na Geograf-
skiot fakultet vo Skopje, pret-
sedatel na Geografskoto dru{-
tvo na Makedonija, po~esen ~len
na Slovene~koto i Srpskoto ge-
ografsko dru{tvo. Objavil pove-
}e od 200 nau~ni truda, vo koi
glavno se obrabotuva geografska
problematika povrzana so nase-
lenieto i naselbite vo RM.
BIBL.: Geografija na SR Makedonija,
Prirodni i sociogeografski karakte-
ristiki, kn. I, Skopje, 1976; Selata vo Re-
publika Makedonija, kn. I i II, Skopje,
1993; Op{tinite vo Republika Makedo-
nija, Skopje, 1997.
LIT.: Mitko Panov, Prirodno-matema-
ti~ki fakultet 1946–1996, Skopje,
1996. Al. St.
Mitko
Panov
PANOV, Mitko (Skopje, 1963) ‡
studiral slikarstvo na Fakulte-
tot za likovni umetnosti vo
Skopje. Filmska re`ija studira
(1983-1988) na Visokata dr`avna
{kola za film, televizija i tea-
tar vo Lo|, Polska. Negoviot
kratkometra`en film †So kre-
nati race# osvoi pove}e me|una-
rodni nagradi, vklu~uvaj}i ja i
Zlatnata palma za najdobar krat-
kometra`en film vo Kan (1991).
Avtor e na filmovite †Beri}et#
(Gran pri na Festivalot vo Is-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
mailija, Egipet, 1995) i †Livada#
(Specijalna nagrada na Festiva-
lot vo Klermon Feran, Francija,
i najdobar balkanski film na
Festivalot vo Drama, Grcija,
2000). Producent, re`iser i av-
tor na dolgometra`niot doku-
mentaren film †Zemjaci#, 2000.
Predava filmska re`ija na Uni-
verzitetot †Wujork#, a od 1998 g.
e vonreden profesor na Univer-
zitetot †Teksas# vo Ostin. Ig. St.
Sa{o
Panov
PANOV, Sa{o (Skopje, 20. IV
1944) ‡ profesor, sestran spor-
tist. Zavr{il Likovna akademija
vo Belgrad (1964) i Akademija za
scenografija so re`ija vo Sofi-
ja (1969). Sestran sportist – te-
niser, pingpongar, planinar, ski-
ja~. ^len na Reprezentacijata na
Jugoslavija vo tenis. Na Evrop-
skoto prvenstvo za pioneri vo
Subotica (1957) osvoil vtoro
mesto. Toj e seniorski prvak na
Makedonija vo tenis i juniorski
vo ping-pong (1960). Na teniskoto
Prvenstvo na Jugoslavija vo
Skopje (1962) go osvoil ~etvrto-
to mesto vo singl i vtoroto vo
dvojki. Bil uspe{en i na golem
broj doma{ni i me|unarodni tur-
niri (1959–1972) i na prvenstvata
za invalidi, a e rangiran me|u de-
sette najdobri teniseri vo Jugos-
lavija (za 1963). Bil trener vo TK
†Jug# vo Skopje. J. J.
Jovan \o{ev
Panovski
PANOVSKI, Jovan \o{ev (Skop-
je, 6. X 1920 ‡ Skopje, 22. III 1994)
‡ hirurg, redoven profesor na
Med. f. vo Skopje. Bil osnova~ i
prv direktor na Gradskata bolni-
ca vo Skopje (1962‡1970) i pret-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
sedatel na Zru`enieto na hirur-
zite na SFRJ (1967‡1971). Kako
vrven hirurg na Hirur{kata kli-
nika osnoval Oddelenie za plas-
ti~na i rekonstruktivna hirur-
gija i detska hirurgija (1969). Na-
pi{al prv u~ebnik po hirurgija
na makedonski jazik vo dva toma.
Ima objaveno pove}e od 100 nau~-
no-stru~ni truda.
BIBL.: Op{ta i specijalna hirurgija,
Skopje, 1988. Al. Stavr.
Naum
Panovski
PANOVSKI, Naum (Skopje, 3.
VI 1950) ‡ re`iser. Diplomiral
na Otsekot za re`ija na Teatar-
skata akademija vo Belgrad. Zavr-
{il postdiplomski studii na
Univerzitetot vo Wujork, vo kla-
sata na profesor Karl Veber. Ra-
boti kako re`iser vo Makedon-
skata TV (1973-1991). Od 1991 g. e
profesor na nekolku univerzite-
ti vo SAD. Vo negoviot re`iser-
ski opus ramnopravno u~estvuva-
at doma{nite i stranskite avto-
ri, a osobeno sovremenite. Re-
`ii: †Veselata smrt#; †Dejstvoto
na gama zracite vrz seni{nite
neveni#; †Glogoviot xbun#; †Me-
met#; †Haj-faj#; †Crnila#; †Pov-
ratnik#; †Kal#; †Breht pred Ko-
mitetot za antiamerikanska dej-
nost# i dr. R. St.
PANOVSKI, Sokrat (s. V’mbel,
Kostursko, 1936) ‡ prosveten de-
ec, op{testvenik, etnograf i
publicist. Na dvanaesetgodi{na
vozrast, kako dete-begalec od
Gra|anskata vojna vo Grcija
(1948), bil zgri`en vo detskite
domovi Vaca de @os, Arad i Tul-
ge{ (Romanija). Podocna obrazo-
vanieto go prodol`il vo u~i-
li{teto za u~enici vo stopans-
tvoto vo P’ltini{, vo Grivica
Ro{ie vo Bukure{t, a po zavr{u-
vaweto na Pedago{kata gimnazi-
ja vo Velingrad (Bugarija) i kur-
sot za u~iteli za osnovnite u~i-
li{ta, bil vraten za u~itel po
makedonski jazik na makedonski-
te deca vo sobirniot centar za
emigranti od Grcija vo seloto
V’l~ele, okolija Sv. \or|i (Ro-
manija). Vo 1957 g. bil repatri-
ran vo NRM i tuka go dooformil
svoeto obrazovanie, diplomiraj-
}i na Pedago{kata akademija
(Grupa biologija i hemija), a po-
toa i na Prirodno-matemati~ki-
ot fakultet vo Skopje (Grupa bi-
ologija). Naporedno so vonredno-
to studirawe, rabotel kako nas-
tavnik, direktor na osnovno u~i-
li{te, na~alnik za obrazovanie
na Op{tinata ^air (Skopje),
sekretar na Sekretarijatot za
obrazovanie na grad Skopje i ka-
ko samostoen pedago{ki sovet-
nik vo Pedago{kiot zavod na Ma-
kedonija. Kako op{testvenik,
razvil {iroka dejnost vo razni
detski organizacii, posebno vo
organizacijata na Festivalot na
detskata pesna „Zlatno slavej~e#,
a bil i dolgogodi{en pretseda-
tel na Horot na prosvetnite ra-
botnici „Sv. Kiril i Metodij#
vo Skopje. Avtor e na pove}e
u~ebnici i drugi trudovi od ob-
lasta na obrazovanieto. Vo pos-
lednata decenija se projavil i ka-
ko istra`uva~ i publicist za
rodnokrajnoto minato.
BIBL.: V’mbel, Zdru`enie na decata-be-
galci od Egejskiot del na Makedonija,
Skopje, 2002. S. Ml.
Trifun
Panovski
PANOVSKI, Trifun \or|iev
(s. Buf, Lerinsko, II 1912 ‡ Kara-
orman, 22. VII 1944) ‡ lekar, re-
volucioner. Diplomiral na
Med. f. vo Belgrad. Kratko vre-
me rabotel vo Ni{, a potoa vo
Oblasnata higienska laborato-
rija vo Bitola, kako na~alnik na
Antimalari~nata slu`ba. Kako
~len na KPJ, tuka gi vr{el pod-
gotovkite i obezbeduvaweto so
sanitetski materijal za prviot
partizanski odred. Koga bil ot-
krien od okupatorot, go inter-
nirale vo Bugarija i go mobili-
zirale kako lekar vo bugarskata
armija, od kade {to na po~etokot
na 1944 g. izbegal i im se priklu-
~il na partizanite. Bil glaven
lekar vo Partizanskata bolnica
na Ko`uf, a potoa brigaden le-
kar na Prvata makedonsko-ko-
sovska brigada. P. B.
PANOSKA, Ru`a (Debar, 10. III
1927) ‡ lingvist, metodi~ar, pro-
fesor (vo penzija) na Katedrata
PAN^EV P
za makedonski jazik i ju`noslo-
venski jazici na Filolo{kiot
fakultet „Bla`e Koneski# vo
Skopje. Diplomirala na Filo-
zofskiot fakultet vo Skopje
(1954), a doktorirala na Filo-
lo{kiot fakultet vo Skopje
(1970) na tema „Jazikot na Vlado
Maleski#. Bila profesor na Fi-
lozofskiot (Filolo{kiot) fa-
kultet vo Skopje po predmetite
metodika na nastavata po make-
donski jazik i morfologija na ma-
kedonskiot jazik. U~estvuvala na
razni me|unarodni i doma{ni
kongresi, simpoziumi i seminari.
Bila sekretar na Me|unarodniot
seminar za makedonski jazik, li-
teratura i kultura, pretsedatel
na Sovetot na Seminarot, prode-
kan na Filolo{kiot fakultet,
~len na Izvr{niot sovet na Sob-
ranieto na SRM, pretsedatel na
Odborot za obrazovanie, nauka i
kultura vo Belgrad, dolgogodi-
{en ~len vo redakcijata na sp.
„Literaturen zbor#. Avtor e na
nad 80 nau~ni i stru~ni prilozi,
od koi 5 se monografski trudovi.
Prof. Panoska e eden od osnovo-
polo`nicite na metodikata na
nastavata po makedonski jazik.
BIBL.: Sovremen makedonski jazik, Prv
del, Skopje, 1974; (so Aleksandar Xukeski)
Makedonski jazik za stranci – po~eten
kurs, Skopje, 1977; Metodika na nastava-
ta po makedonski jazik, Skopje, 1980; (so
Aleksandar Xukeski i Maksim Karanfi-
lovski) Makedonsko-ruski re~nik. Kon
Prira~nikot: Makedonski jazik za stran-
ci – Po~eten kurs, Skopje, 1982; Sovremen
makedonski jazik, I–II del, Skopje, 1987.
LIT.: Godi{en zbornik na Filolo{ki-
ot fakultet, Skopje, 1998; Qudmil Spa-
sov, Vo ~est na jubilarot na d-r Ru`a
Panoska, Lzb, br. 1–6, Skopje, 1987; Radmi-
la Ugrinova-Skalovska, Skica za port-
ret na Ru`a Panoska, Lzb, br. 1-6, Skopje,
1987. G. Cv.
PAN^EV, Darko (Skopje, 07. IX
1965) ‡ fudbaler. ^len na Fud-
balskiot klub †Vardar# vo Skop-
Darko Pan~ev (so †Zlatnata kopa~ka#)
1115
P PAO
je (1975–1988), za koj odigral 207
natprevari i postignal 132 gola.
Bil ~etiripati najdobar strelec
vo Jugoslavija. Vo sezonata
1983/84 postignal 19 gola so {to
stanal voop{to najdobar mlad
strelec vo Evropa. Toj e dobit-
nik na †Zlatna kopa~ka# na ves-
nikot †Frans fudbal# kako naj-
dobar strelec vo Evropa so pos-
tignati 34 golovi (1991/1992). So
FK †Crvena Zvezda# od Belgrad
go osvoil Kupot na evropskite
{ampioni (1991) i Kupot na svet-
skite {ampioni. Bil mladinski
i seniorski reprezentativec na
Jugoslavija. Toj e najdobar fudba-
ler na Makedonija vo HH v.
LIT.: ^etiri decenii na FK Vardar,
Skopje, 1988. D. S.
PAO (SEGR^KA OSLOBODI-
TELNA ORGANIZACIJA) (1942)
– gr~ka antimakedonska organi-
zacija sozdadena od grupa gr~ki
oficeri so odobrenie od ger-
manskite okupatorski vlasti.
Organizacijata bila poddr`ana
od gr~koto kolonizirano nase-
lenie vo Egejskiot del na Make-
donija i imala punktovi vo Vo-
den, Negu{, Ber, Ko`ani, Kos-
tur, Lerin, Kuku{ i vo drugi
mesta. PAO imala i svoi oru`e-
ni sili – Nacionalna armija
(ES) i se borela protiv Make-
donskoto nacionalnooslobodi-
telno (komunisti~ko) dvi`ewe
i protiv gr~koto komunisti~ko
dvi`ewe (EAM – ELAS).
LIT.: T. Mamurovski, Bugarskata pro-
paganda vo Jugozapadna i Centralna
Egejska Makedonija 1941–1944, Skopje,
1989. St. Kis.
Makedonski paprat (Asplenium macedonicum Kümm)
PAPRAT, MAKEDONSKI (As-
plenium macedonicum Kümm.) – lo-
kalen makedonski floristi~ki
endemit od grupata na papratite,
poznat samo za okolinata na Pri-
lep. Se razviva vo puknatinite
na granitnite blokovi na Marko-
vi Kuli, Treskavec i Sele~ka
Planina. Vl. M.
PAPRATI VO RM – avtotrof-
ni bessemni vi{i rastenija, vo
florata na RM, zastapeni so 42
vida opfateni vo 15 familii.
Najpolimorfni rodovi se Asple-
nium (so 11 vida) i Dryopteris (6).
1116
Paprat vo RM (Asplenium)
Paprat vo RM (Dryopteris)
So ograni~eno rasprostranuva-
we se karakteriziraat vidovite:
Osmunda regalis, Thelipteris palus-
tris, Phyllitis scolopendrium, Ophiog-
lossum vulgatum, Adiantum capillus-
veneris, Blechnum spicant, Cryptog-
ramma crispa, kako i endemi~niot
vid Asplenium macedonicum. Tuka
spa|aat i dva vida vodni paprati
- Marsilea quadrifolia i Salvinia na-
tans. Vl. M.
PARAVAJA (Parrauaia) – anti~ka
oblast vo Gorna Makedonija. Se
protegala na severnite padini na
Pind, severozapadno od Timfaja.
Pova`ni gradovi bile Paroreja
(Paroreia) i Eriboja (Eriboia).
LIT.: F. Papazoglu, Makedonski gradovi u
rimsko doba, Skopje, 1957; N. Proeva, Isto-
rija na Argeadite, Skopje, 2004. K. M.-R.
PARAZITSKI BOLESTI KAJ
RASTENIJATA – infektivni
bolesti {to gi predizvikuvaat
`ivi organizmi (naj~esto mikro-
organizmi). Najva`ni rastitel-
ni, parazitski bolesti se: a) mi-
kozi (gi predizvikuvaat gabi), b)
bakteriozi (gi predizvikuvaat
bakterii), v) virozi (gi prediz-
vikuvaat virusi), g) mikoplazmo-
zi (gi predizvikuvaat organizmi
– MLO, sli~ni na mikoplazmite),
Paraziti kaj p~enkata
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
d) rikeciozi (gi predizvikuvaat
organizmi – RLO, sli~ni na rike-
ciite), |) fikozi (gi predizviku-
vaat algite), e) lihenozi (gi pre-
dizvikuvaat li{aite). Vo ovaa
grupa spa|aat i bolestite {to gi
predizvikuvaat nekoi parazitski
cvetnici (Phanerogamae), koi mo-
`at da bidat poluparazitski (ko-
ristat samo voda i mineralni ma-
terii od rastenieto-doma}in, a
samite vr{at sinteza na organ-
skite soedinenija, pr. imela) ili
obligatni paraziti (od rasteni-
jata koristat gotovi organski ma-
terii, pr. Cuscuta spp.). Najva`ni
bolesti na {umskite i dekora-
tivnite drvja se mikozite, potoa
bakteriozite i virozite. Od pa-
razitskite cvetnici mnogu ~esti
se imelite. Vo {umskite rasad-
nici najgolemi {teti se javuvaat
na ponikot (polegnuvawe na po-
nikot), a pri~initeli se razli~-
ni fitopatogeni gabi: Fusarium,
Pythium i dr. Me|u ekonomski naj-
zna~ajnite, treba da se spomenat:
Armillaria vidovite, pri~initeli
na gniewe na korenot i na prida-
nocite od stebloto, bolest {to
se javuva mestimi~no vo lokalni
epifitocii, potoa ’r|ata po le-
torastite na borovite, koja isto
taka se javuva vo periodi~ni epi-
fitocii; pepelnicite, koi ~esto
ja onevozmo`uvaat prirodnata
obnova na dabot i mnogu drugi.
Epifitocijata na rakot na pito-
miot kosten (pri~initel Crypho-
nectria parasitica) e najgolemata do-
sega zabele`ana bolest vo isto-
rijata na {umarstvoto vo Evropa
(otkriena vo 1938 g.), a e prisutna
i vo RM. Vtorata po golemina
epifitocija zna~ajna za {umars-
tvoto e onaa kaj brestot, poznata
kako holandska bolest (predizvi-
kuva~i Ophiostoma ulmi i O. novo-
ulmi). St. N.
Nikola
Parapunov
PARAPUNOV-VLADO, Nikola
(Razlog, 1. VII 1909 – m. Suvata
^e{ma, Gornoxumajsko, 9. XII
1943) – istaknat makedonski re-
volucioner, organizator i rako-
voditel na partizanskoto anti-
fa{isti~ko dvi`ewe vo Pirin-
skiot del na Makedonija. Kako
u~enik vo sredno-tehni~ko u~i-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
li{te vo Sofija, stanal ~len na
Komsomol. Se vratil vo rodniot
kraj i ja obnovil partiskata or-
ganizacija na BKP. Vodel borba
protiv VMRO na Ivan Mihajlov.
Bil uapsen (1933) i osuden na 15 g.
zatvor. Vo zatvorot rakovodel
kru`oci i dr`el predavawa za
nacionalnoto pra{awe, posebno
za makedonskoto. Po izleguvawe-
to od zatvor (1941), stanal eden od
prvite partizani vo Pirinskiot
del na Makedonija. Bil sekretar
na Okru`niot komitet na BKP i
na IV vostani~ka operativna zona
(IX 1941). Do{ol vo sudir so CK
na BKP za pra{aweto za oru`e-
nata borba i rakovodniot sostav
na IV VOZ. Se zastapuval za zaed-
ni{tvo na partizanskite dvi`e-
wa od trite dela na Makedonija.
Zaginal vo zaseda od vojskata i
policijata. Po negovata smrt
Razlo{kiot partizanski odred
go nosi negovoto ime.
LIT.: Mir~o Árukov, Nikola Parapu-
nov. (Biografi~en o~erk), SofiÔ, 1968;
DimitÍr Lazarov, Nikola Parapunov,
Pirinski sokoli, SofiÔ, 1970; Vasil Jo-
tevski, Nikola Parapunov (1909–1943),
`ivot i delo, Skopje, 2004. V. Jot.
PAREWE I VAREWE NA DR-
VOTO – tehniki za za{tita na
drvoto. So nivna pomo{ se zgole-
muvaat trajnosta na drvoto i ot-
pornosta na drvoto na razni vido-
vi destruktori. Pri pareweto
drvoto se tretira so zasitena vo-
dena parea, a pri vareweto drvo-
to se potopuva i se vari vo voda.
Pareweto se primenuva vo sled-
nite slu~ai: za omeknuvawe na dr-
voto i za promena na negovata bo-
ja (dokolku se raboti za drvni vi-
dovi so la`na srcevina), za ste-
rilizacija ili za otstranuvawe i
spre~uvawe da se pojavat gre{ki
vo drvoto (dokolku drvoto se su-
{i). Vareweto se primenuva vo
slednite slu~ai: za drvo namene-
to za proizvodstvoto na furniri
(vo naj~est slu~aj), za drvo {to e
mnogu ~uvstvitelno na dejstvoto
na vodenata parea, za drvo {to
treba delumno da se hidrolizira
i za mnogu tvrdo drvo. B. Il.
PARISKA MIROVNA KON-
FERENCIJA (29. VI – 15. X 1946)
‡ me|unarodna konferencija za ut-
vrduvawe na povoeniot poredok vo
Evropa. Pred po~etokot na rabo-
Pariskata mirovna konferencija (1946)
tata na Konferencijata Dimitar
Vlahov podnel interpelacija vo
Sojuznoto sobranie (18. I 1946), so
koja Jugoslavija trebalo da bara na
Mirovnata konferencija integ-
ralno re{avawe na makedonskoto
nacionalno pra{awe, da se for-
mira Makedonska Republika vo
sostavot na FNRJ. Interpelacija-
ta bila ignorirana, kako i drugi
makedonski barawa. Jugosloven-
skata delegacija na Mirovnata
konferencija ne go postavila ma-
kedonskoto pra{awe, a koga bilo
pokrenato od avstraliski delegat
so podnesuvawe amandman, {efot
na Delegacijata Edvard Kardeq
ostro se sprotivstavil i izdejs-
tvuval povlekuvawe na amandma-
not. Konferencijata gi potvrdila
predvoenite granici na balkan-
skite dr`avi vo Makedonija.
LIT.: Mihajlo Minoski, Avnojska Jugos-
lavija i makedonskoto nacionalno pra-
{awe (1943-1946), Skopje, 2000; Vladimir
Dedier, Pariska konferencija, Beograd
1947; Vera Aceva, Pismo do Tempo, Skop-
je, 1991. M. Min.
PARISKI MIROVNI DOGO-
VORI, MIROVNIOT DOGO-
VOR SO BUGARIJA (1947). Po
zavr{uvaweto na Pariskata mi-
rovna konferencija i so potvrdu-
vaweto na predvoenite granici
na Bugarija so taa dr`ava bil
potpi{an Miroven dogovor (10. II
1947). Stapil vo sila na 15. IX
1947 g. Bugarija objavila Dekla-
racija (1. VIII) i se otka`ala od
reparaciite (predvideni so ~l. 25
od Dogovorot) za {tetite nanese-
ni od bugarskite okupatorski si-
li i vlasti vo vremeto na okupa-
cijata vo Makedonija i vo Srbija.
Jugoslavija go ratifikuvala Mi-
rovniot dogovor so Bugarija (23.
VIII 1947). So ~l. 1 od Dogovorot
se potvrduvale granicite na Bu-
garija (1. I 1941), so potvrduvawe
na granicite bila sankcionirana
versajskata podelba na Makedoni-
ja me|u balkanskite dr`avi. Pra-
{aweto za obezbeduvawe na pra-
vata na nacionalnite malcinstva
ne bilo predmet vo Dogovorot.
LIT.: Mihajlo Minoski, Avnojska Jugos-
lavija i makedonskoto nacionalno pra-
{awe (1943-1946), Skopje, 2000. M. Min.
†PARITE SE OTEPUVA^KA#
‡ drama od Risto Krle {to svoja-
ta praizvedba ja imala vo Narod-
Scena od pretstavata †Parite se otepuva~ka#
PARLAMENTARNI P
noto pozori{te †Kral Aleksan-
dar# vo Skopje na 27. I 1938 g., vo
re`ija na Josif Srdanovi}. Po
Vtorata svetska vojna vo Skopje
imala premiera na scenata na
Mladinsko-detskiot teatar na 9.
III 1961 g., vo re`ija na Todor Ni-
kolovski. Igrana e i na nekolku
sceni vo profesionalnite teat-
ri niz Makedonija. R. St.
Park-{umata „Vodno“
PARK-[UMI VO RM – imaat
status na gradsko ili vongradsko
javno zelenilo, so za{titna i/ili
rekreativna funkcija. Vo Skopje
se proglaseni Park-{umata
„Vodno# (1976 g., Sobranie na
grad Skopje) i Reonskiot park
„Gazi Baba# (OUP, 1965), ozele-
net i izgraden kako park-{uma.
„Vodno# zafa}a povr{ina od oko-
lu 4.573.000 ha i ima ekolo{ki
(spre~uvawe na erozivni proce-
si) i rekreativen karakter. Vo
pedesettite godini na XX v. e iz-
vr{eno po{umuvawe, a vo sledni-
te godini ureduvawe na Park-{u-
mata za da mo`e da se koristi za
rekreacija. Za{titata na Park-
{umata „Vodno# e osobeno zna~aj-
na od aspekt na za{titata na bio-
lo{kata raznovidnost – zastape-
ni se 1.010 rastitelni vidovi, od
koi preku 800 se avtohtoni; 12
rastitelni zaednici; raznovidna
fauna, od koja najinteresni se
dnevnite peperutki, golem broj
ptici i dr.; golem broj vidovi se
od evropski interes za za{tita.
Park-{umata „Gazi Baba# (preku
105 ha) e podignata so izgradbata
na industriskiot kapacitet @e-
lezara – Skopje, kako za{titna
zelena zona, so sanitarna fun-
kcija. Bidej}i se nao|a vo sre-
di{teto na urbanata struktura,
ima i zna~ajna rekreativna fun-
kcija. Vo 1998 g. steknuva status
na karakteristi~en pejza`, sog-
lasno so Zakonot za prirodni
retkosti (1973). S. H. P.
PARLAMENTARNI IZBORI
vo Vardarskiot del na Makedoni-
ja pod vlasta na Kralstvoto na
SHS/Jugoslavija (vo periodot
me|u dvete svetski vojni) – odr-
`ani na 28 noemvri 1920, 18 mart
1923, 8 fevruari 1925, 11 noemvri
1927, 8 noemvri 1931, 5 maj 1935 i
1117
P PARMENION
na 11 dekemvri 1938 g. Re`imot ne
dozvoluval postoewe na makedon-
ski politi~ki partii, se glasalo
za srpskite gra|anski politi~ki
partii, a nivniot teren na dejs-
tvuvawe bil Vardarskiot del na
Makedonija. Na parlamentarnite
izbori u~estvuvale i KPJ (vo
1920) i „Xemiet# (vo 1920 i 1925).
LIT.: D-r Nade`da Cvetkovska, Politi~-
kite partii vo parlamentarnite izbor-
ni borbi vo Vardarskiot del na Makedo-
nija (1919–1929), Skopje, 2004. N. Cv.
PARMENION (Parmenion) (400‡
330 pr.n.e.) – eden od najistakna-
tite vojskovodci i sovetodavci
na Filip II i Aleksandar III Ma-
kedonski. Nemu mu bile doveruva-
ni najodgovornite zada~i vo dr-
`avata. Ja rakovodel makedonska-
ta prethodnica na aziskata eks-
pedicija na Filip II (336 pr.n.e.).
Go pridru`uval Aleksandar III
kako vtor po rang vo komanduva-
weto na bitkite kaj Granik (334
pr.n.e.), Isos (333 pr.n.e.) i Gavga-
mela (331 pr.n.e.), predvodej}i go
levoto krilo. Podocna dobil za-
da~a da go zasolni persiskoto
kralsko bogatstvo vo tvrdinata
vo Egbatana (vo Medija). Dodeka
ja izvr{uval zada~ata, po nalog
na Aleksandar, bil ubien poradi
somnenie deka u~estvuval vo za-
govorot protiv nego predvoden od
sin mu Filota, koj isto taka bil
poguben.
IZV.: Plutarchi, Vitae Paralellae, Lipsiae, 1921;
Arriani, Anabasis, Lipsiae, 1907; Q. Curti Rufi,
Historiarum Alexandri Magni Macedonis, Lipsiae,
1893; Diodori, Bibliotheca historica, Leipzig,1896.
LIT.: N. Proeva, Istorija na Argeadi-
te, Skopje, 2004; F. Papazoglu, Istorija
na helenisti~kiot period, Skopje, 1995.
K. M.-R.
Anatolij
Parpara
PARPARA, Anatolij (Moskva,
15. VII 1940) ‡ sovremen ruski pi-
satel, avtor na pove}e zabele`a-
ni stihozbirki, redaktor na †Is-
tori~eskaÔ gazeta#, pretsedatel
na literaturnata fondacija †Mi-
hail Lermontov#, koja izdava
stranska poezija na ruski jazik i
vo ~ii edicii se objaveni serija
makedonski poeti (Konstantin
Miladinov, Grigor Prli~ev, Ko-
~o Racin, Bla`e Koneski, Gane
Todorovski, Jovan Strezovski,
1118
Petre M. Andreevski, Trajan
Petrovski, Petre Bakevski, Sla-
ve \orgo Dimoski, Petar T. Bo{-
kovski, Rade Siljan, Zagorka
Prisa|anec Todorovska, Mihail
Renxov). Parpara gi prevel na ru-
ski pesnite na Konstantin Mila-
dinov i †Serdarot# od Grigor
Prli~ev. Bil nekolkupati u~es-
nik na SVP. Po~esen ~len e na
DPM. G. T.
PARTENIJ II (od Kor~a, XVII
v.) ‡ ohridski arhiepiskop (15. X
1679 ‡ 1. VI 1683). Spomnat e kako
arhiepiskop vo kodeksot na Kor-
~anskata mitropolija.
LIT.: Ivan Snegarov, Istorix na Oh-
ridskata arhiepiskopix, t. 2. Ot pa-
daneto $ pod turcite do nejnoto uni-
]o`enie (1394–1767), Sofix, 1931; Jo-
van Bel~ovski, Hronolo{ki spisok na
poglavarite na Ohridskata arhiepisko-
pija (patrijar{ija), „Godi{en zbornik#
na Bogoslovski fakultet †Sveti Kli-
ment Ohridski#, kn. 8, Skopje, 2002, 75.
S. Ml.
Partenija
Zografski
PARTENIJA ZOGRAFSKI(Pav-
le Vasilkov, Trizlovski, Haxi-
evski) (s. Lazaropole, Rekansko,
1818 – Carigrad, 6. II 1876) – make-
donski u~ebnikar, mitropolit i
kulturen deec. Se {koluval vo
}elijnoto u~ili{te vo debarski-
ot manastir „Sv. Jovan Bigor-
ski#, potoa vo Prizren, Solun i
vo Carigrad. Vo Rusija zavr{il
seminarija i duhovna akademija.
Se zamona{il vo Zografskiot
manastir na Sveta Gora so mo-
na{koto ime Partenija. Bil ku-
ku{ko-poljanski episkop (1859–
1867), ni{avsko-pirotski mitro-
polit (1867–1876), profesor, bib-
liotekar, avtor, preveduva~. Ot-
voril kni`arnica vo Fanar (Ca-
rigrad). Kako dobar poznava~ na
ruskiot, latinskiot, hebrejskiot,
gr~kiot i francuskiot jazik, se
posvetil na preveduva~ka i fi-
lolo{ko-u~ebnikarska dejnost.
Go prevel „Prostranoto sv. Kli-
mentovo evangelie# od arh. Teo-
filakt Ohridski. Objavil dva
u~ebnika na makedonskoto nare~-
je, studii za makedonskiot jazik i
folklorni zapisi. Pi{uval i za
istorijata na Ohridskata arhie-
piskopija.
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
U~ebnikot
†Na~alnoe
u~enie
za decata#
i filolo{kata
studija
†Misli za
bugarskiot
jazik#
(1858)
IZV. i LIT.: A. Trajanovski, Od kores-
pondencijata na Partenij Zografski,
„Spektar#, 15/29, Skopje, 1997; S. Drakul,
Arhimandrit Anatolij Zografski,
Skopje, 1988. Al. Tr.
†PARTIZAN# ‡ sojuz za telesno
vospitanie na Makedonija, osno-
van pod pretsedatelstvo na Risto
Bajalski (1952). Podocna nare~en
Sojuz za sportska rekreacija i
fizi~ko vospitanie na Makedo-
nija (od 1972). Toj e nositel na ak-
tivnostite na sportskata i estet-
skata gimnastika, na partizan-
skiot pove}eboj i na sportskata
rekreacija vo mesnite zaednici i
pretprijatijata, so natprevari za
prvenstva na dru{tvata, za repub-
li~ki i sojuzni prvenstva. Orga-
nizator i nositel na masovnite
aktivnosti – Titova {tafeta, re-
publi~ki i sojuzni sletovi i dr.
Bile odr`ani sedum republi~ki,
od koi tri vo organizacija na
†Partizan#, i nekolku sojuzni
sletovi, a zel u~estvo i na Seso-
kolskiot slet vo Praga (^e{ka,
1948). Sojuzni prvenstva vo
sportska gimnastika (1953 i 1973)
i partizanski pove}eboj (1953 i
1962) bile odr`ani vo Skopje, a
partizanski pove}eboj i vo Oh-
rid (1969), kako i me|udr`avni
natprevari vo Skopje pome|u rep-
rezentacijata na Jugoslavija so
DDR (1962), Ukraina (1965), SR
Germanija (1973) i pome|u repre-
zentacijata na Skopje i Var{ava
(Polska, 1975), koj stanal tradi-
cionalen, i dr. DTV †Partizan#
III od Skopje dvapati go osvojuva-
lo †Znameto na Tito#. Bile iz-
gradeni objekti vo pove}e grado-
vi. Dolgogodi{en pretsedatel na
Sojuzot bil Zlatko Biljanovski.
Istaknati ~lenovi od Skopje se –
Asen Nikolovski, Blagoja Cvet-
kovski, Vera Panova, Rusa Apos-
tolova, Voislav \or|evi}, Desa
Dimova, Kiro Dimov, Gan~o Paj-
tonxiev, Panta Polenak, Mitko
Radulov, Slavko Simeonov; od
Bitola – Sokle Popovski, Ilija
Ma`evski, Jon~e Sekulovski; od
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Prilep – Vasil Acevski, Dim~e
Acevski, Blagoja Talevski; od
Kumanovo – \or|i Zdravkovski,
Jordan Slivovski; od Ko~ani –
Ilija Iliev, Jordan Manov; od
Ohrid – Nikola Stavri}, Dim~e
Vladimirov, kako i Spase Radu-
lov vo Debar, Trife Lazarevski
vo Gostivar, Kosta Tu~ev vo Gev-
gelija, Dimo Dimov vo Kavadar-
ci, Van~o Simjanovski vo Kra-
tovo, Traj~e Nicinov vo Veles i
mnogu drugi ~lenovi, natpreva-
ruva~i, treneri, amateri i vrabo-
teni.
LIT.: 30 godini fizi~ka kultura i
sport, 1945–1975 vo SR Makedonija,
Skopje, 1976, 64–68. D. S.
Panorama na s. Bitu{e, vo koe e smesten Muzejot na prvata Partizanska pe~atnica „Goce Del~ev“
PARTIZANSKA PE^ATNI-
CA „GOCE DEL^EV# (s. Bitu-
{e, Gostivarsko, po~etokot na
noemvri 1942 ‡ juni 1943, potoa vo
mesnosta Lopu{nik) ‡ ilegalna
partizanska pe~atnica, sega me-
morijalen muzej so ambientalno
uredena postojana izlo`ba. Vo
po~etokot na juni 1943 g. bila
prenesena vo Partizanskata baza
na planinata Lopu{nik. Vo nea
bile nape~ateni razni materija-
li ‡ bro{uri, bilteni, izve{tai
i dr. za potrebite na CK na KPM,
G[ na NOV i POM i voop{to za
Makedonskoto narodnooslobodi-
telno dvi`ewe. Po Osloboduva-
weto se izvr{eni konzervator-
sko-restavratorski raboti na ku-
}ata vo koja bila smestena, a nej-
ziniot vnatre{en del e preure-
den kako postojana istoriska i
etnolo{ka postavka (1961). Ori-
ginalnata (drvena) pe~atnica po
Osloboduvaweto od Sv. Vukmano-
vi} Tempo bila odnesena vo Voe-
niot muzej vo Belgrad, kade {to
s# u{te se nao|a.
LIT.: Mitre Inadeski, Ilegalnite teh-
niki vo Makedonija vo vremeto na NOV,
Skopje, 1961; istiot, Partizanskata pe-
~atnica „Goce Del~ev#, „Sovremenost#,
XXXIV, 9, Skopje, 1984 3-18. S. Ml.
Amblemot na PDP
PARTIJA ZA DEMOKRATSKI
PROSPERITET ‡ politi~ka
partija na makedonskite Alban-
ci, formirana na 15. IV 1990 g. Vo
prviot parlamentaren sostav
(1990‡1994) partijata ima{e 17,
vo vtoriot (1994‡1998) i vo tre-
tiot (1998‡2002) po 11, vo ~etvr-
tiot (2002‡2006) dva i vo pettiot
parlamentaren sostav (2006‡2010)
tri pratenika. PDP be{e del od
Vladata od 1992 do 1998 g. i vo
Vladata na {irokata koalicija
(2001‡2002). Odnovo stanuva del
od Vladata na RM vo 2007 g. Na 25.
XII 2004 g. Abduladi Vejseli e iz-
bran za lider na PDP, a pred ne-
go bea: Abdulmenaf Bexeti, Imer
Imeri, Abdurahman Aliti, Xe-
ladin Murati i Nevzat Halili.
LIT.: Svetomir Skaric, Democratic Elections in Ma-
cedonia, 1990–2002, Berlin, 2005; Gordana Siljanov-
ska-Davkova, Makedonske politi~ke partije kroz
prizmu ideologije, Beograd, 2007. \or. Iv.
Amblemot na PEI
PARTIJA ZA EVROPSKA ID-
NINA ‡ partija na politi~kiot
centar, formirana vo Skopje pri
krajot na 2005 g. Na parlamentar-
nite izbori odr`ani vo 2006 g.
osvoi edno prateni~ko mesto vo
Sobranieto na RM. U~estvuva vo
sostavot na Vladata na RM, zaed-
no so VMRO‡DPMNE, DPA, LP,
SPM, NSDP i DOM. Lider na
PEI e Fijat Canovski.
LIT.: Svetomir [kari}, Ustavno pravo,
Skopje, 2006. \or. Iv.
PASKALEVSKI P
Pasi{ta na planinata Stogovo
PASI[TA – zemjodelski povr-
{ini na koi vegetira ednogodi{-
na i pove}egodi{na trevna rasti-
telnost, a vo pogolemiot del od
godinata se iskoristuvaat so na-
pasuvawe. Spored postanokot,
mo`at da bidat prirodni i seani.
Najgolemiot del se pod vlijanie
na ~ovekot. Vo RM pasi{tata se
antropogeni i prirodni, zazema-
at golem del od zemjodelskata po-
vr{ina, okolu 50% (a 65% vo sve-
tot). Se sre}avaat na kopnoto od
celata planeta, od najniskata do
najvisokata to~ka, t.e. do ve~niot
sneg i mraz, kako i od krajniot se-
ver do krajniot jug i od istok do
zapad, ovozmo`uvaj}i ja adapti-
bilnosta na vidovite. P. Iv.
Paskal
Paskalevski
PASKALEVSKI, Paskal (s. Do-
leni, Kostursko, Egejska Makedo-
nija, 14. I 1914 ‡ Sofija, 13. V
2004) ‡ poet, raska`uva~, dramski
avtor, sobira~ na narodni pesni,
preveduva~, novinar i publicist.
U~esnik vo Gra|anskata vojna vo
Grcija (1945‡1949). Direktor e na
kursot „Goce Del~ev# za narodni
u~iteli vo slobodna Prespa. Ra-
botniot vek go minal kako pro-
fesionalen novinar. Pokrenal i
ureduval pove}e vesnici i spisa-
nija („Nepokoren#, „Nova Make-
donka#, „Bilten# i „Edinstvo#).
Bil urednik i voditel na ~asot
po makedonski jazik na Radio
Var{ava i sorabotnik na vesni-
kot „Demokratija#. Progonuvan i
zatvoran vo Grcija, Makedonija,
Polska i Bugarija. Pojavata na
prvata stihozbirka „Prolet nad
Egej# (1949) makedonskata kriti-
ka ja imenuvala kako „prvata las-
1119
P PASKALI
tovi~ka na sovremenata poezija
vo Egejska Makedonija#. Vkupno-
to negovo bogato i raznovidno
kni`evno i novinarsko-publi-
cisti~ko delo e sozdavano na ma-
kedonski literaturen jazik.
DELA: Prolet nad Egej, 1949; Piesi,
1952; Narodni pesni od Egejska Makedo-
nija, Sk., 1959 i sobranoto delo so poezi-
ja, raskazi, reporta`i i esei Prolet nad
Egej, Sk., 1997.
LIT.: Vasil Tocinovski, Proletni buri,
Sk., 2006. V. Toc.
Todor
Paskali
PASKALI, Todor (Ohrid, 17. VI
1936 – Ohrid, 4. V 2006) – arhi-
tekt i konzervator. Diplomiral
na Arhitektonskiot oddel na
Tehni~kiot fakultet vo Skopje
(1961). Konzervatorsko-restavra-
torskata aktivnost ja odviva vo
Zavodot za za{tita na spomeni-
cite na kulturata vo Ohrid i vo
Republi~kiot zavod vo Skopje i
bil niven direktor. Vo oblasta
na za{titata izrabotil pove}e
proekti i realiziral restavra-
cija na Ku}ata na Robevci vo Oh-
rid (1979); Konzervacii na crkva-
ta „Sv. \or|i# vo Staro Nagori-
~ane, Kumanovsko (1965); Konzer-
vacija na crkvata „Sv. Bogorodi-
ca# vo Matej~e, Kumanovsko
(1965). Se zanimava i so arhitek-
tonsko proektirawe, vo objekti-
te go vnesuva duhot na tradicija-
ta. Pozna~ajni realizacii: hote-
lot „Biser# vo Kali{ta do Stru-
ga (1970); hotelot „Belgrad# vo
Struga (1988); restoranot vo ma-
nastirskiot kompleks na „Sv. Na-
um# (1982); crkvata „Sv. Kiril i
Metodij# vo Kavadarci (2000);
crkvata „Uspenie na Presveta
Bogorodica# vo Makedonska Ka-
menica (1998). Se zanimava i so
publicisti~ka dejnost. Kr. T.
PASKALOV, Trifun (s. Nes-
tram, Republika Grcija, 17. VIII
1934) – nau~en rabotnik od oblas-
ta na zemjotresnoto in`enerstvo.
Osnovnoto obrazovanie od {est
oddelenija na gr~ki jazik go zavr-
{uva vo rodnoto mesto. Gimnazi-
ja i Tehni~ki fakultet zavr{uva
vo Skopje (1961). Zvaweto magis-
ter po tehni~ki nauki go steknu-
va vo 1967 g., a doktor po tehni~-
kite nauki stanuva vo 1973 g.
1120
Trifun
Paskalov
Prestojuva na pove}e univerzite-
ti vo svetot (Velika Britanija,
Kalifornija vo SAD, Moskva i
Tbilisi). Profesionalnata ka-
riera ja zapo~nuva kako proek-
tant vo GP „Beton“ vo Skopje
(1961–1965), a potoa, do 1990 g., ra-
boti vo IZIIS, Skopje, po~nu-
vaj}i od asistent pa s¢ do redoven
profesor. Bil zamenik-direktor
vo IZIIS (1974–1980) i prorek-
tor na Univerzitetot „Sv. Kiril
i Metodij“ vo Skopje (1980–1982).
Raboti kako specijalen sovetnik
vo GP „Rad“, Belgrad (1990–1996).
Poznat nau~nik od oblasta na
zemjotresnoto in`enerstvo, po-
sebno za razni vidovi in`ener-
ski objekti. Avtor i koavtor na
mnogu nau~ni i stru~ni trudovi
publikuvani vo zemjata i vo
stranstvo. Avtor e na knigata
„Zemjotresi, seizmi~ka opasnost
i osnovni principi na zemjotres-
noto in`enerstvo“. Dobitnik e
na pove}e nacionalni i me|una-
rodni priznanija. K. Tal.
Knezot Paska~ (freska vo crkvata „Sv. Nikola# vo Psa~a, XIV v.)
PASKA^, Vlatko (XIV v.) – bla-
gorodnik od vremeto na Stefan
Du{an, so nasledstvo vo reonot
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
na Psa~a, Severoisto~na Make-
donija. Ne e poznata negovata
funkcija vo dr`avata, nitu even-
tualno koja druga teritorija ja
upravuval. Okolu 1355 g. is~eznu-
va od istoriskata scena, a nasle-
denite imoti prodol`il da gi up-
ravuva i gi pro{iril negoviot
sin Vlatko.
LIT.: M. [uica, Nemirno doba srpskog
sredweg veka. Vlastela srpskih oblasnih
gospodara, Beograd, 2000. B. Petr.
Patniot soobra}aj vo Makedonija
PATEN SOOBRA]AJ – indivi-
dualen (patni~ki avtomobili),
javen (vozila na javniot patni~ki
prevoz – avtobusi) i tovaren so-
obra}aj (lesni i te{ki tovarni
vozila). Dominantnata uloga vo
patniot soobra}aj ja imaat pat-
ni~kite avtomobili. Razvojot na
avtomobilskiot soobra}aj vo sve-
tot i kaj nas doveduva do izgradba
na golem broj novi pati{ta i do
rekonstrukcija i modernizacija
na postojnite (v. patna mre`a).
Po Vtorata svetska vojna vo RM
imalo samo 6 km pati{ta so sov-
remen kolovoz (asfalt-beton) i
so stepen na motorizacija edno
vozilo na 2.800 `iteli. Vo 2002 g.
vo zemjata se registrirani 2.918
motocikli, 307.581 patni~ki vo-
zila, 2.497 avtobusi, 20.213 tovar-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
ni vozila, 6.187 specijalni vozi-
la, 4.105 vle~ni vozila itn. Na
sovremen kolovoz otpa|a 80% od
patnata mre`a. Stepenot na mo-
torizacijata vo 2002 g. iznesuva
6,6 `iteli na eden patni~ki avto-
mobil, a vo Skopje i Bitola 4,9
`iteli na eden patni~ki avtomo-
bil.
IZV.: Transport i drugi komunikacii,
Dr`aven zavod za statistika, 2004 g. R. D.
PATKI – v. [atki.
Modri patlixani
PATLIXAN (Solanum melongena
L.) – ednogodi{no rastenie od
fam. Solanaceae. Poteknuva od in-
diskite oblasti. Vo Evropa i na
Balkanot e poznat od XV v. Se od-
gleduva zaradi nezrelite plodo-
vi, koi se konsumiraat gotveni.
Bogati se so: mineralni materii;
azotni materii (1,1%); bezazotni
ekstraktivni materii (3,9%); ce-
luloza. Se odgleduva na otvoreno
i vo za{titeni prostori. D. J.
PATNA MRE@A – se sostoi od
vongradska i gradska. Vo vongrad-
skata mre`a spa|aat magistral-
nite, regionalnite i lokalnite
pati{ta. Magistralnite pati{-
ta gi zadovoluvaat potrebite i na
me|unarodnite komunikacii (no-
sat oznaka E), a nekoi od niv po-
minuvaat i niz na{ata teritori-
ja (v. karta na patnata mre`a).
Niz teritorijata na RM ima os-
tatoci od rimskite pati{ta: Via
Egnacia, koj od Skadar preku Dra~
(Durahium), Ohrid (Lichnidus), Bi-
tola (Heraclea) i Solun (Tesaloni-
ce) vodi do Istanbul (Constantino-
polis); del od Via Militaris niz Make-
donija: Scopus–Tesalonice (Skop-
je–Solun) i Heraclea–Stopis (Bito-
la–Stobi). Kako prva etapa vo
modernizacijata na vongradskata
patna mre`a mo`e da se smeta
periodot od 1947 do 1967 g., koga
se izgradeni 190,5 km, rekonstru-
PATRIK P
Patnata i `elezni~kata mre`a vo Republika Makedonija
irani 522 km i modernizirani
209,5 km ili vkupno 922 km pa-
ti{ta. Denes vongradskata patna
mre`a vo RM opfa}a 13.360 km,
od koi: magistralni (dr`avni/na-
cionalni) 909 km, regionalni
3.777 km i lokalni okolu 9.000
km. Me|unarodnite E-pati{ta vo
mre`ata na dr`avnite pati{ta
vleguvaat so 549 km (od niv kako
avtopati se 197 km). Niz RM po-
minuvaat i dva evropski korido-
ra (predvideni kako avtopati),
Koridorot 10, od granicata so R
Srbija do granicata so R Grcija,
so 192,5 km (avtopat 152,5 km) i
Tetradrahmi, didrahmi i tetraboli na pajonskiot
Koridorot 8, od granicata so R kral Patraj
Srbija do granicata so R Alba-
nija, so 308 km (avtopat 64,6 km). nuva deka bil tatko na pajonskiot
Vo izgradba e Severnata obikol- kral Avdoleon. Kovel pari vo is-
ka na Skopje vo profil na avto- tiot te`inski standard kako i
pat so dol`ina od 25,2 km. Gran- Likej. Poznata e negovata tetrad-
kata od koridorot 10D, od Veles rahma na ~ij{to revers e pretsta-
do granicata so R Grcija (127 km) ven kowanik kako proboduva pad-
s¢ u{te ne e proektirana kako nat neprijatel, za koja se pret-
avtopat. postavuva deka ja pretstavuva po-
IZV.: materijali od dokumentacijata na bedata na Ariston, bratot na
Fondot za magistralni i regionalni pa- Patraj, nad persiskiot satrap
ti{ta – Skopje; Dr`aven zavod za statis- Satropat vo vremeto na pohodot
tika, Transport i drugi komunikacii, na Aleksandar III Makedonski.
2004 g.; R. Don~eva, Proektirawe pati{-
ta, GF, Skopje, 2004. R. D. LIT.: E. Petrova, Pajonija vo II i I mile-
nium pr.n.e., Skopje, 1999. K. M.-R.
PATRAJ (Patraos) ‡ pajonski
kral (ok. 340/335‡315 pr.n.e.), sin PATRIK, Ha~ison Evans (Re-
na kralot Likej, poznat edinstve- ding, Berk{ir, dekemvri 1913) –
no po negovata monetarna produk- britanski oficer za vrska. Na 16
cija i eden natpis na koj se spom- septemvri 1943 g. e spu{ten vo
1121
P PATRISTIKA
Zapadna Makedonija (delot na
Makedonija pod Grcija). Najgole-
miot del od svojot prestoj go po-
minal vo oblasta na Vi~o. Vo iz-
ve{tajot dostaven do centralata
na SOE vo Kairo (12. XII 1944)
konstatira deka „...ako stranec
{to ne ja poznava Grcija ja poseti
oblasta Florina (Lerin) i potoa
formira sopstveno mislewe za
zemjata vo celina, zaklu~okot bi
bil deka Grcite se tie {to se vo
malcinstvo. Toa e predimno slo-
venski region, a ne gr~ki. Jazikot
po domovite i po pravilo na po-
liwata, na selskite ulici, na pa-
zarot e makedonski, slovenski ja-
zik... va`no e da se naglasi deka
naselenieto, kako {to ne se Grci,
isto taka ne se Bugari ili Srbi
ili Hrvati. Tie se Makedonci...#.
LIT.: Velika Britanija i Makedonija
(18 avgust 1944 – 8 maj 1945). Dokumenti, I.
Izbor, prevod i redakcija d-r Todor ^ep-
reganov, Skopje, 1995. T. ^.
PATRISTIKA (lat. patres = ot-
ci) ‡ u~ewe na crkovnite otci.
Vrz delata na crkovnite otci se
gradela dogmatikata i teolo{ko-
to u~ewe na hristijanstvoto. Po-
radi toa, ovie kni`evni tekstovi
bile rangirani vedna{ po tek-
stovite na Svetoto pismo. Delata
se koristele na ekumenskite so-
bori za formulirawe na crkov-
nite dogmi. Spored sodr`inata,
tie zafa}ale dogmatski, egzeget-
ski, asketsko-filozofski, lo-
gi~ko-gramati~ki, didakti~ki i
polemi~ki temi. Me|u najgolemi-
te imiwa na patristikata se av-
torite od t.n. zlaten vek na pat-
ristikata: sv. Atanasij Veliki,
sv. Vasilij Veliki, sv. Grigorij
Bogoslov, sv. Grigorij Niski, sv.
Jovan Zlatoust, sv. Efrem Sirin,
sv. Maksim Ispovednik, sv. Jovan
Damaskin, sv. Simeon Nov Bogos-
lov, sv. Grigorij Palama. Patris-
ti~koto vlijanie se prenelo i vrz
ju`noslovenskite hristijanski
prostori. Delata na crkovnite
otci stanale osnova na mnogu pre-
pisi na gr~ki jazik, no i na prevo-
di i dopolnuvawa vo slovenskata
rakopisna tradicija. Vo make-
donskoto srednovekovno rakopis-
no nasledstvo se registrirani
mnogu tekstovi inspirirani,
prevedeni ili prepi{ani od de-
lata na patristi~kite avtori.
LIT.: I. KolariÊ, Filozofsko-teolo{-
ki leksikon, U`ice, 2000. V. G.-P.
PATRNOGI], Jelena (Kosovska
Mitrovica, 1932) ‡ kostimograf.
^len na MNT (1960-1977). Osven
za dramski, pravi koreografii i
za operski i baletski pretstavi,
kako i za film i TV. Se zanima-
vala i so pedago{ka dejnost. Kos-
timografii za dramski dela:
†Antica#; †Gra|aninot blagorod-
1122
Jelena
Patrnogi}
nik#; †Gradskiot saat#; †Yvezdite
se ve~ni# i dr. Kostimografii za
baletski dela: †Bolero#; †Val-
purgiska no}#; †Don Kihot#;
†Elan#; †@izel#; †Klasi~na sim-
fonija# i dr. Kostimografii za
operi: †Albert Hering#; †Boe-
mi#; †Evgenij Onegin#; †Zemjata
na nasmevkite#; †Ilinden#; †Kar-
men#; †Knez Igor#; †Qubovna na-
pivka# i dr. R. St.
PAT^E, Lambro (Ohrid, 23. V
1908 – Skopje, 10. IX 1982) – agro-
nom i tehnolog. Gimnazija zavr-
{uva vo Bitola. Diplomira na
Zemjodelskiot fakultet vo Tu-
luz (1929) i na Tehnolo{ki fa-
kultet vo Bordo, Francija
(1931). Raboti vo pogolem broj
tutunski kombinati, a od 1949 g.
preminuva (kako docent) na Zem-
jodelsko-{umarskiot fakultet
vo Skopje, na koj i habilitira.
Raboti i kako ekspert na Obedi-
netite nacii vo Sirija (tri go-
dini) od oblasta na tutunot, kade
{to e i odlikuvan so zaslugi za
„Sirija II#. Objavil pogolem broj
nau~ni i stru~ni trudovi od ob-
lasta na tutunot. P. Iv.
Metodi
Pat~ev
PAT^EV, Metodi (Ohrid, 20. V
1875 – Kadino Selo, Prilepsko,
7. IV 1902) – u~itel, revolucio-
ner, vojvoda na TMORO. Bil u~i-
tel vo Ohrid (1896) i vo s. Ehlo-
vec, Ki~evsko. Se aktiviral vo
TMORO i dejstvuval vo toj reon
(1897–1899). Po ubistvoto na Di-
mitar Grdanov vo Ohrid, bil vo
zatvor (1898–1901), a po amnesti-
jata zaminal vo ~etata na Marko
Lerinski. Vo oktomvri 1901 g.
stanal prilepski vojvoda. Pri
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
prestojot na ~etata vo Kadino
Selo, Prilepsko (1902), bile
predadeni i opkoleni od osman-
skata vojska i ba{ibozuk, a bor-
bata ja zavr{ile so grupno samou-
bistvo.
LIT.: S. Risteski, Metodija Pat~ev, Oh-
rid, 1974. Al. Tr.
Dnevnata peperuga paunovec
PAUNOVEC, DNEVEN (Inachis
io L.) – dnevna peperuga. Ima dob-
ro razvieni krilja, koi od gorna-
ta strana se so karakteristi~ni
kru`ni {ari, sli~ni na paunovi
perduvi. Ottuka e i imeto dneven
paunovec. Se hrani so nektar i
rastitelni sokovi. Naj~esto se
sre}ava vo blizina na koprivi.
Se javuva vo dve generacii, zim-
ska – od mart do april i letna –
od juni do septemvri. Rasprostra-
net e vo cela Evropa do 60-tiot
stepen geografska {iro~ina. Vo
Makedonija e mnogu ~est vid.
LIT.: Josef Thurner, Die Lepidopterenfauna Ju-
goslawish Mazedoniens. I. Rhopalocera, Grypo-
cera und Noctuidae, Posebno Izdanie. Acta.
Mus. Mac. Sci. Nat., Skopje, 1964; Lionel G.
Higgins and Norman D. Riley, A fild guide to the
Butterflies of Britain and Europe, London and
Glasgow, 1970; Paul Scheider – Predrag Jaksic,
Die Tagfalter von Jugoslawisch Mazedonien Du-
rina (Rhopalocera und Hesperiidae), München,
1990. V. T. K. – M. Kr.
PAUNOVSKA, Rosa Petkova (s.
Kokino, Kumanovsko, 1875 ‡ s.
Kokino, 1971) ‡ interpretatorka
na narodni pesni, }erka na pozna-
tiot kokinski vojvoda Petko, do-
selen od sosednoto s. Malotino.
Ne odela na u~ili{te. Vo svojot
`ivot nikoga{ ne otpatuvala po-
daleku od Kumanovo, kade {to
obi~no odela vo pazarnite deno-
vi. Vo nejziniot repertoar se na-
o|aa okolu 250 narodni pesni od
nejziniot kraj. Magnetofonski
zapisi od nejzinoto peewe se de-
ponirani vo Arhivata na Insti-
tutot za folklor „Marko Cepen-
kov# vo Skopje, snimeni od Simo
Mladenovski (1969).
LIT.: Simo Mladenovski, Eden redok pes-
nopoec, „Narodno stvarala{tvo#, sv. 41–
43, Beograd, 1972, 243–248; istiot, Od na-
rodnata riznica, „Beseda#, I, 2, Kumano-
vo, noemvri 1972, 225–227; istiot, Narod-
ni pesni od repertoarot na Rosa Paunov-
ska. „Beseda#, XI, 31–32, Kumanovo, noem-
vri 1984, 61–67. S. Ml.
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
PAUNOVSKI, Boris (Bitola,
28. VI 1935) – dipl. geod. in`., red.
prof. na Grade`niot fakultet
vo Skopje (od 1996 do penzionira-
weto vo 1998 g.) po predmeti od
oblasta na geodezijata. Diplomi-
ral vo Belgrad (1959), kade {to i
doktoriral (1985). Pred da stane
docent na Grade`niot fakultet
vo Skopje (1988), bil direktor na
Zavodot za geodetski i fotogra-
metriski raboti. Objavil pove}e
u~ebnici. Q. T.
PA[ANKU, Ta{uli Takov (Bi-
tola, 25. I 1927) ‡ ginekolog-aku-
{er. Diplomiral na Med. f. vo
Skopje (1957), specijalizacijata
po ginekologija i aku{erstvo ja
zavr{il vo Qubqana (1963). Vo
1985 g. doktoriral vo Novi Sad.
Rabotel vo Bitola do penzioni-
raweto (1987). Bil na~alnik na
slu`bata, a vo 1979 g. stanal pri-
marius. P. B.
Nikola
Pa{i}
PA[I], Nikola (Zae~ar, 1845 –
Belgrad, 1926) – srpski politi-
~ar, lider na Radikalnata parti-
ja, po poteklo od Makedonija. Po
Ilindenskoto vostanie, pri do-
govarawata so Bugarija za sozda-
vawe sojuz, bil protiv avtonomi-
ja na Makedonija, kategori~no iz-
javil deka na Balkanot nemalo
mesto za nova slovenska dr`ava.
Pred i vo vremeto na Balkanski-
te vojni ja predvodel srpskata
Vlada; postignal dogovor za sojuz
so Bugarija za podelba na Make-
donija, a po dvete balkanski vojni
Srbija go okupirala i go anekti-
rala Vardarskiot del na Makedo-
nija. Po Prvata svetska vojna na
Mirovnata konferencija izdejs-
tvuval Srbija, odnosno Kralstvo-
to na SHS da go dobie Strumi~-
ko. Po vojnata bil na ~elo i na
nekolku vladi.
LIT.: Karlo Sforca, Nikola Pa{iÊ, Beo-
grad, 1991. D. Jov.
PA[I], Radmila (s. Podgorci,
Stru{ko, 27. XI 1931) ‡ arheolog.
Diplomirala arheologija na Fi-
lozofskiot fakultet vo Belgrad
(1956). Magistrirala vo 1981 g.
Od 1956 g. raboti vo Narodniot
muzej vo Ohrid, a potoa kako kus-
Radmila
Pa{i}
tos vo Muzejot na Makedonija
(1963–1996). Vr{ela arheolo{ki
istra`uvawa na pove}e lokalite-
ti: Demir Kapija, Suva Reka,
Milci, Dedeli, Marvinci, So-
pot, Vinica, Nerezi, Studeni-
~ani.
BIBL.: Arheolo{ka ispitivawa na lo-
kalitetu „Orlova ^uka# kod sela Star
Karaorman, „Starinar#, XXI, Beograd,
1972, 129–134; Praistorijska iskopavawa
u Demir Kapiji, „Starinar#, XXVI, Beog-
rad, 1976, 155–158; @elezno vreme, Arheo-
lo{ka karta na Republika Makedonija, 1,
Skopje, 1994, 62–79. D. Z.
Pa{kanat
PA[KANAT (Pastinaca sativa L.)
– dvegodi{no rastenie, prvata
godina formira nadebelen koren
(konsumativen del), a vo vtorata
generativni plodovi i seme. Po-
teknuva od Sredna Evropa. Vo na-
debeleniot koren ima suvi mate-
rii (19%) vo koi ima jagleni hid-
rati (12%), azotni materii
(1,4%), mineralni materii, ete-
ri~no maslo. Se koristi za pop-
ravka na supi i jadewa. Kaj nas se
odgleduva na ograni~eni povr{i-
ni, vo doma{ni gradini. D. J.
PA[TI, Jovan Jano{ (Prigre-
vica kaj Sombor, 23. XII 1924) ‡
baletski igra~. U~estvuval vo
NOB. Po Osloboduvaweto karie-
rata ja zapo~nuva (1946) vo Umet-
ni~kiot ansambl na JNA. Stanu-
va ~len na Baletot pri Narodno-
PEDAGOGIJA P
Jovan
Pa{ti
to pozori{te vo Belgrad (1949).
^len na Baletot pri MNT vo
Skopje (1952-1972). Baletskoto
obrazovanie go steknuva vo Ba-
letskoto u~ili{te „Luj Davi~o#
vo Belgrad, vo klasata na N. Kir-
sanova. Specijalizira kaj pozna-
tite pedagozi Preobra`enskaja,
Jegorova, Mjasin, Dolin. Kako
prvenec na Baletot ima odigrano
golem broj glavni ulogi, istaknu-
vaj}i se so svoeto partnersko
umeewe i bogato iskustvo.
ULOGI: Franc (L. Delib, „Kopelija#),
Marko (S. Hristi}, „Ohridska legen-
da#), Albert (A. Adam, „@izel#), Zig-
frid (P. I. ^ajkovski, „Lebedovo eze-
ro#) i dr. Em. X.
PEGMATITI – `ilni magmat-
ski karpi vo grupata na graniti-
te i riolitite. Se pojavuvaat vo
vid na `ici, ~ija dimenzija e
promenliva, ili pak vo vid na po-
golemi pegmatitski tela, koi
imaat forma na le}i. Imaat zr-
nesta, a na mesta i porfiroidna
struktura. Izgradeni se od kvarc,
feldspati, liksuni, a vo niv se
pojavuva i serija na egzoti~ni
minerali kako {to se: beril,
granat, disten, turmalin i dr. Na
podra~jeto na RM pegmatiti se
pojavuvaat vo ramkite na Pelago-
niskiot metamorfen kompleks
vo serijata na gnajsevite, pri
{to nivnata golemina e promen-
liva. Najgolemite pegmatitski
tela se pojavuvaat vo lokalite-
tot Ramna Niva, potoa vo lokali-
tetite na ^ani{te.
LIT.: Bla`o Boev, Risto Stojanov, Pet-
rografija, RGF, [tip, 1994. Bl. B.
PEDAGOGIJA ‡ nauka za vospi-
tanieto. Minuva dolg pat na raz-
vitok, a kako posebna nau~na i
nastavna disciplina se konstitu-
ira duri vo XIX v. Zaslugata za
toa mu pripa|a na germanskiot
filozof i pedagog J. F. Herbart
(1776–1841). Opredelbata „nauka
za vospitanieto# i denes prediz-
vikuva polemi~ki raspravi, {to
se dol`i na razli~nite sfa}awa
na su{tinata na vospitanieto,
taka {to ne postoi edinstveno
mislewe nitu vo odnos na imeto,
nitu vo odnos na predmetot na
prou~uvaweto. Ako vospitnata
1123
P PEDAGO[KI
koncepcija se osmisluva vrz op-
redeleno filozofsko ili socio-
lo{ko u~ewe, pedagogijata se vr-
zuva za toa u~ewe: marksisti~ka
pedagogija, pragmatisti~ka peda-
gogija, socijalna pedagogija itn.
Ako, pak, se ima predvid op{tes-
tvenata uslovenost na vospitani-
eto, atributivnosta se odnesuva
na karakterot na op{testveniot
sistem vo koj se organizira i se
ostvaruva vospitanieto (feudal-
na, bur`oaska, socijalisti~ka,
gra|anska pedagogija itn.). Po
Osloboduvaweto na Makedonija,
vo vremeto na socijalisti~kiot
op{testven sistem, pedagogijata
se razviva kako op{tojugosloven-
ska koncepcija, zasnovana na mark-
sizmot i e poznata kako marksis-
ti~ka, odnosno socijalisti~ka
pedagogija. Pritoa terminot pe-
dagogija se koristi vo smisla na
integralna nauka za vospitanie-
to, so razgranet sistem na poseb-
ni nau~ni disciplini: istorija
na pedagogijata (op{ta i nacio-
nalna), op{ta pedagogija (teori-
ska, sistemska), u~ili{na peda-
gogija, predu~ili{na pedagogija,
andragogija, didaktika, metodika,
sociologija na obrazovanieto,
ekonomija na obrazovanieto, pe-
dago{ka psihologija i dr. Na pe-
dago{ki idei vo Makedonija nai-
duvame u{te vo deloto na sv. Kli-
ment Ohridski, vo sferata na du-
hovnosta, odnosno moralnoto vos-
pitanie. Makedonskite prerod-
benski u~iteli isto taka imaat
svoj pridones vo razvojot na peda-
go{kata misla kaj nas. Od osobe-
no zna~ewe, pak, za razvojot na pe-
dagogijata kako nauka e pojavata
na deloto „[kolska pedagogija#
na J. Kova~ev (1873). Makedonska-
ta pedagogija intenziven razvoj
do`ivuva po Osloboduvaweto, so
otvoraweto na studii po pedago-
gija na Filozofskiot fakultet
(1946) i so izleguvaweto na prvo-
to makedonsko pedago{ko spisa-
nie (v.) „Prosvetno delo# (1945).
Pedagogijata denes e vklu~ena vo
studiskite programi na site nas-
tavni~ki fakulteti. Na Filo-
U~ebnikot
[kolaska
pedagogija
od Josif
Kova~ev
(1873)
1124
zofskiot fakultet vo Skopje
postoi poseben Institut za peda-
gogija na koj 15 doktori na nauki,
so pove}e sorabotnici, rabotat
na razvivaweto na pedagogijata
kako integralna nauka i na obra-
zovanieto na nad 500 studenti vo
dodiplomskite i postdiplomski-
te studii vo oblasta na pedago{-
kite nauki. Pedago{kata teorija
i praktika se razviva i na peda-
go{kite fakulteti.
LIT.: J. Kova~ev, [kolska pedagogija,
Solun, 1873; Filozofski fakultet vo
Skopje: 1920–1946–2006, Skopje, 2006,
94–101. K. Kamb.
Predavawe na Pedago{kata akademija vo Skopje
PEDAGO[KI AKADEMII VO
MAKEDONIJA ‡ vi{i {koli
za obrazovanie na nastavnici za
osnovnite u~ili{ta i vospituva-
~i za predu~ili{nite ustanovi.
Se javuvaat po [kolskata refor-
ma (1958), so koja se voveduva
edinstveno zadol`itelno osum-
godi{no osnovno u~ili{te, za-
menuvaj}i gi dotoga{nite (v.)
u~itelski {koli i (v.) vi{ite
pedago{ki {koli. Pedago{kite
akademii se izraz na nastojuva-
wata da se obezbedi edinstveno
obrazovanie za site profili na
nastavnici {to ja izveduvaat nas-
tavata vo osumgodi{no osnovno
u~ili{te i da se podigne obrazo-
vanieto na u~itelite, od sred-
no{kolsko na vi{o{kolsko ni-
vo. Vo u~ebnata 1961/62 g. vi{ite
pedago{ki {koli vo Skopje i vo
[tip stanuvaat pedago{ki aka-
demii, a vo u~ebnata 1964/65 peda-
go{ka akademija se otvora i vo
Bitola. [koluvaweto, kako i vo
vi{ite pedago{ki {koli, traelo
dve godini, a se obrazovale odde-
lenski i predmetni nastavnici.
Vo tekot na sproveduvaweto na
koncepcijata (v.) naso~eno obra-
zovanie, obrazovanieto na pred-
metnite nastavnici pominuva na
soodvetnite nastavni~ki fakul-
teti, a pedago{kite akademii go
zadr`uvaat obrazovanieto na od-
delenski nastavnici i na predu-
~ili{ni vospituva~i. So osnova-
weto na pedago{ki fakulteti
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
(1995), pedago{kite akademii
prestanuvaat da postojat.
LIT.: K. Kamberski, Od bukvar do univer-
zitet, Skopje, 1994. K. Kamb.
PEDAGO[KI ZAVOD NA MA-
KEDONIJA – stru~no-pedago{-
ka ustanova, formirana so re{e-
nie na Izvr{niot sovet na NRM
(11. VIII 1955) kako Zavod za unap-
reduvawe i prou~uvawe na {kols-
tvoto, za vr{ewe na prosvetno-
pedago{ka slu`ba pod rakovod-
stvo i nadzor na Sovetot za pros-
veta na NRM. Vo 1960 g. e donesen
prviot zakon so koj se ureduvaat
odnosite i dejnosta, poznat kako
Zakon za prosvetno-pedago{kata
slu`ba vo NR Makedonija. Poz-
na~ajni promeni prosvetno-peda-
go{kata slu`ba do`ivuva po do-
nesuvaweto na Zakonot za organi-
zirawe dejnost za unapreduvawe
na obrazovanieto i vospitanie-
to, koga dotoga{nite zavodi za
{kolstvo (Republi~ki, op{tin-
ski i regionalni) od organi na
upravata se transformiraat vo
zavodi za unapreduvawe na obra-
zovanieto i vospitanieto vo pre-
du~ili{noto, vo osnovnoto i vo
srednoto obrazovanie i vospita-
nie. So Zakonot za organi na up-
ravata (28. IX 1990), pedago{kata
slu`ba pominuva vo sostav na
Ministerstvoto za obrazovanie i
fizi~ka kultura, taka {to se
formira Pedago{ki zavod na
Makedonija kako edinstvena in-
stitucija na dotoga{nite zavodi.
Prestana da postoi so osnovawe-
to na (v.) Biroto za razvoj na ob-
razovanieto (2000).
LIT.: „Sl. vesnik na NRM#, 16/1960; „Sl.
vesnik na SRM#, 17/1974; 40 godini Pe-
dago{ki zavod na Makedonija, Skopje,
1996. K. Kamb.
PEDAGO[KI MUZEJ NA MA-
KEDONIJA – pedago{ka insti-
tucija za pribirawe i prou~uva-
we na dokumentacija relevantna
za istorijata na obrazovanieto,
prosvetata i pedagogijata vo Ma-
kedonija. Na osnova~koto sobra-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
nie (1993) se usvoeni konstitu-
tivnite dokumenti i e formiran
Sovet na Pedago{kiot muzej. So-
vetot razvi {iroka aktivnost za
realizirawe na osnovnite zada~i
na Muzejot: pribirawe {kolska i
prosvetna dokumentacija, prou-
~uvawe na pedago{koto minato
na Makedonija preku organizira-
we stru~ni i nau~ni sobiri, pos-
veteni na oddelni zna~ajni nasta-
ni ili li~nosti od istorijata na
dejnosta. Organizirani se nad
triesetina vakvi sobiri, kako i
pove}e podvi`ni izlo`bi i ~es-
tvuvawa na istaknati pedago{ki
dejci, zaslu`ni za razvojot i nap-
redokot na makedonskoto {kol-
stvo i prosveta. Svojata dejnost
Pedago{kiot muzej ja ostvaruva
vo ramkite na Domot na prosvet-
nite rabotnici na Makedonija i
vo sorabotka so soodvetni insti-
tucii. Za prv pretsedatel na So-
vetot e izbran prof. d-r Kiro
Kamberski. K. Kamb.
PEDAGO[KI FAKULTET –
BITOLA – v. Pedago{ki fakul-
teti.
PEDAGO[KI FAKULTET „GO-
CE DEL^EV# – [TIP – v. Peda-
go{ki fakulteti.
PEDAGO[KI FAKULTET „SV.
KLIMENT OHRIDSKI# –
SKOPJE – v. Pedago{ki fakul-
teti.
PEDAGO[KI FAKULTETI –
visoko{kolski ustanovi za pod-
gotvuvawe nastavnici za osnov-
noto obrazovanie (oddelenska
nastava) i vospituva~i za predu-
~ili{noto vospitanie. Nastanu-
vaat od potrebata da se podigne
nivoto i kvalitetot na dotoga{-
noto obrazovanie na ovie peda-
go{ki kadri. Pedago{ki fakul-
teti postojat vo Skopje (Peda-
go{ki fakultet „Sv.Kliment
Ohridski#), vo [tip (Pedago{ki
fakultet „Goce Gel~ev#) i vo Bi-
tola (do 2001 g. go nose{e imeto
Fakultet za u~iteli i vospituva-
~i), a se formirani so transfor-
macija na dotoga{nite (v.) peda-
Pedago{kiot fakultet „Goce Del~ev“, [tip
go{ki akademii. So rabota za-
po~nuvaat od u~ebnata 1995/96 g.
Vo su{tina, tie ja prodol`uvaat
tradicijata na (v.) u~itelskite
{koli i na pedago{kite akade-
mii. Obrazovanieto trae 4 godi-
ni, odnosno 8 semestri. Na Peda-
go{kiot fakultet „Sv. Kliment
Ohridski# vo Skopje, vospitno-
obrazovniot proces se izveduva
na makedonski, na albanski i na
turski jazik. Na site tri fakul-
teti studiite se organizirani po
ETKS. Nastavnite programi se
strukturirani od zadol`itelni,
izborni i fakultativni predme-
ti. Na Pedago{kiot fakultet vo
Bitola, osven dodiplomski, se
organizirani i postdiplomski
studii vo oblasta na metodikite
na oddelenskata nastava i na me-
todikite na predu~ili{noto vos-
pitanie.
LIT.: K. Kamberski, Od bukvar do univer-
zitet, Skopje, 1994. K. Kamb.
PEDAGO[KO DRU[TVO NA
MAKEDONIJA ‡ prva nau~no-
stru~na asocijacija na pedagozi-
te i na drugi u~ili{ni rabotni-
ci vo Makedonija. Formirano
(maj 1950) so cel da obrabotuva
pra{awa od u~ili{nata i vos-
pitnata dejnost i da predlaga
merki za nejzino unapreduvawe;
da ja popularizira pedago{kata
teorija; da organizira nau~ni is-
tra`uvawa od oblasta na peda-
go{kata teorija i praktika, kako
i da ja pomaga rabotata na pros-
vetnite rabotnici. Bilo organi-
zirano vo pododbori i po sekcii
za oddelni disciplini (sekcija
za metodika i didaktika i sl.). Go
izdavalo spisanieto (v.) †Pros-
vetno delo#. Vo 1975 g. se tran-
sformira vo (v.) Sojuz na peda-
go{kite dru{tva na Makedo-
nija. K. Kamb.
PEDAGO[KO-BOGOSLOV-
SKO U^ILI[TE ‡ prvo stru~-
no u~ili{te za podgotvuvawe
u~iteli i sve{tenici vo Makedo-
nija. Go osnoval poznatiot make-
donski pedagog Josif Kova~ev vo
[tip (1869). U~ili{teto se sos-
PEDESET P
toelo od dva klasa, so predmeten
sistem na nastava, kade, osven op-
{toobrazovni, se u~ele i peda-
go{ki i bogoslovski predmeti,
od {to mu proizleguva i imeto.
Posebno vnimanie se obrnuvalo
na prakti~nata obuka na idnite
u~iteli. [koluvaweto traelo
dve godini. Vakvo u~ili{te bilo
otvoreno i vo Prilep (1974/75),
isto taka od Josif Kova~ev. (v.
Verski {koli vo Makedonija).
LIT.: R. Kantarxiev, Makedonskoto prerod-
bensko u~ili{te, Skopje, 1985. K. Kamb.
PEDAGO[KO-PSIHOLO[-
KA SLU@BA ‡ stru~na slu`ba
vo predu~ili{nite ustanovi, vo
u~ili{tata i vo u~eni~kite do-
movi, koja pridonesuva vo izvr-
{uvaweto i unapreduvaweto na
vospitno-obrazovnata rabota vo
u~ili{teto, odnosno vospitno-
obrazovnite ustanovi. Slu`bata
ja izvr{uvaat diplomirani peda-
gozi i psiholozi, a u~estvuvaat i
diplomirani sociolozi, socijal-
ni rabotnici i defektolozi, koi
zakonot gi tretira kako stru~ni
(so)rabotnici. Sekoe porazvieno
u~ili{te, predu~ili{na ustano-
va ili u~eni~ki dom vo Makedo-
nija ima vraboteno pedagog ili
psiholog, a nekade i pedagog i
psiholog ili drug stru~en (so)ra-
botnik. K. Kamb.
Formiraweto na 51-ta (makedonska) divizija
([irok Dol, Berovsko, 19. H 1944)
PEDESET I PRVA (MAKE-
DONSKA) DIVIZIJA ([irok
Dol, kaj Berovo, 19. X ‡ dekemvri
1944) – voena edinica na NOVJ.
Vo nejziniot formaciski sostav
vlegle Prvata, Dvaesettata i
Dvaeset i prvata makedonska NO
brigada i Artileriskata (stru-
mi~ka) brigada na NOV i POM
so vkupno 2.476 borci i oficeri.
Nejziniot broj podocna narasnal
na 6.689 borci i oficeri. U~es-
tvuvala vo operaciite za oslobo-
duvawe na Makedonija dol` ko-
munikaciite Dojran–Valando-
vo–Strumica–Radovi{ i Strumi-
ca–Novo Selo–Bugarska granica
vo sostavot na Bregalni~ko-stru-
mi~kiot korpus. Po Osloboduva-
weto na Strumica i Radovi{ bi-
la rasporedena na Jugoslovensko-
gr~kata granica od Gevgelija do
trome|eto so Bugarija, a potoa
rasformirana.
1125
P PEDESETTA
LIT.: Boro Mitrovski, Borbenite dej-
stva na edinicite od NOV vo Strumi~-
kiot region vo periodot septemvri-no-
emvri 1944 i germanskata dokumentacija
vo vrska so niv. Strumica i Strumi~ko vo
NOV 1943–1945. V. St.
Formiraweto na Pedesettata (makedonska)
divizija (17. IX 1944)
PEDESETTA (MAKEDONSKA)
DIVIZIJA (s. Mitra{inci,
Berovsko, 17. IX ‡ dekemvri 1944)
– voena edinica na NOVJ. Vo nej-
ziniot formaciski sostav vlegle
^etvrtata, Trinaesettata i ^e-
tirinaesettata makedonska NO
brigada. Vo prvata polovina na
oktomvri kon nea bila priklu~e-
na i Devetnaesettata makedonska
NO brigada i Artileriskata
brigada, a ^etvrtata makedonska
NO brigada vlegla vo sostavot na
51-ta divizija. Vo sostavot na
Bregalni~ko-strumi~kiot kor-
pus vodela borbi protiv german-
skite edinici na pravecot Va-
landovo-Strumica-Berovo, gi os-
lobodila Berovo i Peh~evo (13.
X), Ko~ani. (22. X), selata po do-
linata na rekata Bregalnica,
[tip (8. XI) i Sveti Nikole (9.
XI). Pri Osloboduvaweto na
Skopje vodela borbi kaj hidro-
centralata Matka i za Oslobodu-
vaweto na Tetovo (19. XI 1944), po
{to bila rasformirana.
LIT.: Boro Mitrovski, Borbenite dej-
stva na 50. divizija na NOVJ vo zavr{ni-
te operacii za osloboduvawe na Makedo-
nija (septemvri–noemvri 1944), Ko~ani i
Ko~ansko vo NOV 1941–1945; Mihailo
Apostolski, Zavr{ne operacije za oslo-
bo—ewe Makedonije, Beograd, 1953. V. St.
PEEV, An|el Todorov (s. Stoja-
kovo, Gevgelisko, 16. VII 1930) ‡
digestiven hirurg, redoven prof.
na Med. f. vo Skopje, direktor na
Klinikata za digestivna hirur-
gija. Zavr{il Med. f. i specija-
lizacija po op{ta hirurgija
(1964) vo Skopje i supspecijali-
zacija po digestivna hirurgija
(London, Anglija, 1973). Dokto-
riral na temata „PGV vo lekuva-
weto na duodenalniot ulkus#. Vo-
1126
vel vagotomija kaj duodenalniot
ulkus, sopstvena modifikacija
kaj najte{kata forma pilorna
stenoza, {antovi operacii kaj
portalna hipertenzija, radikal-
na pankreato-duodenalna resek-
cija i resekcii na pankreasot. Ja
voveduva neagresivnata laparos-
kopska hirurgija (1992). Avtor e
na 83 nau~ni trudovi.
BIBL.: Laparoskopska bilijarna hirur-
gija, Skopje, 1995. M. [oq.
Kosta
Peev
PEEV, Kosta (Strumica, 26. VI
1936) ‡ univ. profesor, dijalek-
tolog. Diplomira na Filozof-
skiot fakultet vo Skopje (1956-
1960). Svojata nau~na dejnost ja
zapo~nuva vo 1963 g., koga e iz-
bran za asistent vo IMJ „Krste
Misirkov#, kade {to u~estvuva
vo organiziraweto na Dijalekto-
lo{koto oddelenie i vo realiza-
cijata na proektot MDA. Kako
redoven profesor (1989) po pred-
metot Dijalektologija na make-
donskiot jazik na Filolo{kiot
fakultet vo dva mandata e {ef
na Katedrata za makedonski ja-
zik. Sorabotnik e na me|unarod-
nite proekti OLA, OKDA, ELA.
Avtor e na {eesetina lingvis-
ti~ki statii i na dijaktelo{ki
re~nik.
BIBL.: Dojranskiot govor, Skopje, 1979;
Kuku{kiot govor, Skopje, 1, 1987 i 2,
1988; Re~nik na makedonskite govori vo
jugoisto~niot egejski del, Skopje, 1,
1999-2002, 2, 2005 i 3, 2007. Sv. D.
Murteza
Peza
PEZA, Murteza (Elbasan, Repub-
lika Albanija, 20. VI 1919 ‡ Rie-
ka, Hrvatska, 4. 8. XII 1981) ‡ no-
vinar, dramski pisatel, raska`u-
va~ i romansier. Zavr{il u~i-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
telska {kola vo Elbasan (Alba-
nija), a potoa vo Firenca studi-
ral filozofija i muzika, no bil
proteran, bidej}i ne sakal da
potpi{e vernost kon kralot i ne
go prifatil predlogot da stane
~len na Musolinievata Fa{is-
ti~ka partija. Pristignal vo
Gostivar (1941) i mu pristapil na
komunisti~koto dvi`ewe, zani-
mavaj}i se so agitaciono-propa-
gandna dejnost i ispra}awe vesti
za NOB do Radio Moskva, Radio
London i podocna Radio Slobod-
na Jugoslavija. Izvesno vreme
bil vraboten kako pretsedatel na
Finansovata kancelarija vo Ki-
~evo na kvislin{koto Albansko
Kralstvo (ok. 21. V ‡ 10. VI 1942),
a potoa se vklu~il vo NOV i
POM kako politi~ki komesar na
~eta, na bataljon, na~alnik na
Agit-prop i urednik na „Bilten#
na Sedmata makedonska {iptar-
ska NO brigada (od proletta
1943). Podocna bil zamenik na-
~alnik na Politi~koto oddele-
nie na ^etirieset i vtorata (ma-
kedonska) divizija na NOVJ. Po
Osloboduvaweto i demobilizi-
raweto kako rezerven kapetan na
JNA bil nazna~en za urednik na
emisiite na albanski jazik na Ra-
dio Skopje (1946), a potoa celi 16
godini bil direktor i glaven
urednik na vesnikot „Flaka e Vëlla-
zërimit# vo Skopje so svoi napisi
od razni oblasti. Isto taka bil
direktor i glaven urednik na sp.
„Jehona#, a potoa pak vo Radio
Skopje kako odgovoren urednik
vo sektorot na Programata na ja-
zicite na narodnostite. Bil ~len
na Dru{tvoto na pisatelite na
Makedonija (1957). Avtor e na po-
golem broj radio, TV i teatarski
drami i na scenarioto za igrani-
ot film „Uka od prokletie#.
BIBL.: Mejtu{a, Skopje, 1960 (roman);
Vo mojata ulica, Skopje, 1963 (roman);
Dali }e se vrati{, Skopje, 1964 (raskazi);
Skalite na Kel, Skopje, 1964 (raskazi).
LIT.: Umre Murteza Peza, „Nova Make-
donija#, XXXVIII, 12525, Skopje, 5. XII
1981, 4; Ki~evo i Ki~evsko vo NOV 1942–
1945, Dokumenti, Ki~evo, 1985, 64 i 71; d-r
Marjan Dimitrijevski, Makedonskata
vojska 1944–1945, INI, Skopje, 96. S. Ml.
PEJZA@NA ARHITEKTURA –
kaj nas nova disciplina, povrzana
so oblikuvaweto i ureduvaweto
na prostorot/pejza`ot. Kako seg-
ment na urbaniot dizajn, se zani-
mava so analiza, funkcionalna
organizacija i dizajn na gradski-
ot otvoren zelen prostor; zna~aj-
na e za sozdavaweto koherentna
gradska celina. Postojat mnogu
{koli za pejza`na arhitektura
koi obrabotuvaat razni aspekti –
od dizajn/oblikuvawe na pejza`i
do planirawe na predeli, opfa-
}aj}i pove}e disciplini, kako
{to se: ekologijata, sociologija-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
ta, arhitekturata, urbanizmot,
likovnite umetnosti. S. H. P.
Cane
Pejkovski
PEJKOVSKI, Cane Pejkov (s.
@van, Demirhisarsko, 29. VI
1943) ‡ veterinar, redoven prof.
na Zemjodelskiot fakultet vo
Skopje. Doktoriral na Vet. f. vo
Zagreb (1978). Bil direktor na Ve-
terinarniot institut vo Skopje
(1978‡1985). Izbran e za po~esen
profesor na Institutot za vete-
rinarna medicina pri Zemjodel-
skata akademija vo Kiev, Ukrai-
na. Ima objaveno 53 nau~ni i
stru~ni trudovi. M. D. ‡ J. B.
Naum Pejov:
†Zagovor
protiv
Makedonija“
PEJOV, Naum (s. Gabre{, Kos-
tursko, Egejskiot del na Makedo-
nija, 13. XI 1919 – Skopje, 21. V
2003) – pripadnik na Makedon-
skoto nacionalnoosloboditelno
dvi`ewe. Bil ~len na KPG (1938)
i u~esnik vo Antifa{isti~kiot
otpor. Komandant na Partizan-
skiot odred „Lazo Trpovski# i za-
menik-politi~ki komesar na Pr-
vata egejska brigada. Protivnik
na politikata na KPG vo odnos
na makedonskoto nacionalno pra-
{awe. Po Vtorata svetska vojna
`ivee vo RM.
LIT.: Egejska Makedonija vo NOB, VI,
Skopje, 1983. St. Kis.
PEJOVSKI, Ilija (Veles, 7. VII
1947) – kompozitor i aran`er.
Studiral vo Qubqana i Skopje, a
se usovr{uval na Berkli univer-
zitetot vo Boston, SAD. Tvore~-
kite afiniteti go odnele kon
podra~jeto na xezot. Dolgi godi-
PEJ^INOVI] P
Ilija
Pejovski
ni rabotel so Big Bendot na
MRT. Vo svoeto tvore{tvo sozda-
de svoevidna sinteza me|u xez-
postapkite i makedonskite fol-
klorni motivi. Avtor e na okolu
80 dela za big bend i za reviski
orkestar, kako i na nad 300 aran- Kiril Pej~inovi} (crte`)
`mani za pove}e popularni kom-
pozicii. Napi{al muzika za ne- PEJ^INOVI], Kiril (s. Tear-
kolku filmovi. Sorabotuval so ce, Tetovsko, 1771 ‡ manastirot
vrvni imiwa od svetot na xezot. Le{ok, Tetovsko, 1845) ‡ prosve-
Bil viziting profesor na [ko- ten i kni`even rabotnik od prva-
lata za sovremena muzika vo So- ta polovina na XIX v., eden od os-
lun, Grcija (1988–1991). Avtor e i novopolo`nicite na novata na-
na knigata †Harmonskite osnovi rodna prosveta i kni`evnost. Za-
na xezot#. M. Kol. edno so tatko mu se zamona{il vo
Hilendarskiot manastir. Se vra-
PEJTON (Peithon) (?–312 pr.n.e.) til potoa vo Tetovo i dejstvuval
– makedonski vojskovodec, eden od vo Ki~evskiot manastir. Bil igu-
sedumtemina telohraniteli (so- men na Markoviot manastir kraj
matofilaksi) na Aleksandar III Skopje (1801‡1817). Go vozobno-
Makedonski. Mu bila dodelena vil Le{o~kiot manastir i od
na upravuvawe satrapijata Indi- 1818 do 1830 g., bil negov igumen i
ja (324 pr.n.e.), a po smrtta na vo nego kako monah ostanal do
Aleksandar III Makedonski sta- krajot na `ivotot. Tuka go otvo-
nal satrap na Medija. ril kelijnoto u~ili{te i pravi
IZV.: Plutarchi, Vitae Paralellae, Lipsiae, 1921; obid za sozdavawe pe~atnica. Ta-
Arriani, Anabasis, Lipsiae, 1907; Q. Curti Rufi, ka manastirot prerasnal vo pros-
Historiarum Alexandri Magni Macedonis, Lipsi- veten i kulturen centar na Za-
ae, 1893; Diodori, Bibliotheca historica, Leip-
zig,1896. padna Makedonija. Kako pisatel
LIT.: F. Papazoglu, Istorija na helenis- se formiral pod vlijanieto na
ti~kiot period, Skopje, 1995. K. M.-R. damaskinarite. Negoviot epitaf
isklesan vrz nadgrobnata plo~a
od ve~niot dom vo manastirskiot
dvor go ozna~uva po~etokot na no-
Boro Pej~inov, karikatura - bez zbrovi
PEJ^INOV, Boro (Skopje, 14.
IX 1942) ‡ karikaturist i avtor
na crtani filmovi. Studiral na
Arhitektonskiot fakultet vo
Skopje. Crta karikaturi od 1957
g. Bil ~len na grupata Kiks i na
Redakcijata na vesnikot „Osten#.
Objavuval karikaturi vo pove}e
vesnici i spisanija i u~estvuval
na pove}e grupni izlo`bi na ka-
rikaturi. Avtor e na nekolku cr-
tani filmovi. Al. Cv. Kiril Pej~inovi}: †Ogledalo# (Budim, 1816)
1127
P PELA
vata makedonska poezija vo XIX v.
Pi{uvani na naroden jazik, kni-
gite na Pej~inovi} ne se samo
vistinsko ogledalo na mislovni-
ot svet i na negovite pisatelski
dostoinstva, tuku tie pretstavu-
vaat i svoevidna vrednosna slika
za sevkupniot ekonomski i duho-
ven `ivot na makedonskoto nase-
lenie vo prvite decenii na XIX v.
Negovata dejnost zna~i svojot na-
rod da go izvle~e od zaostanatos-
ta i mrakot i da go vovede vo sve-
tot na kulturnite narodi.
DELA: Ogledalo, Budim, 1816; Utje{enie
gre{nim, Solun, 1840; @itie kwaza Laza-
ra, Sof., 1835.
LIT.: Bla`e Koneski, Za makedonskata
literatura, Sk., 1967; Haralampie Pole-
nakovi}, Nikulcite na novata makedon-
ska kni`evnost, Sk,. 1973; Todor Dimit-
rovski, Od Pej~inovi} do Racin, Sk.,
1982; Haralampie Polenakovi}, Izbrani
dela, Sk., kn,. 3, 1989. V. Toc.
PELA (Pella) (den. s. Postol) –
grad vo Botiaja, smesten pokraj
ezeroto na rekata Ludija (Mogle-
nica), vtora prestolnina na Ma-
kedonskoto Kralstvo, rodnoto
mesto na Filip II i Aleksandar
III Makedonski, no i rodno mesto
na makedonskiot slavist Krste
P. Misirkov.
Prvpat se spomnuva kaj Herodot
vo vrska so pohodot na persiski-
ot kral Kserks (po~etokot na V v.
pr.n.e.). Prestolnina na Make-
Ostanko od nekoga{nata makedonska prestolnina Pela
donskoto Kralstvo stanuva vo
vremeto na kralot Arhelaj
(413–399 pr.n.e.) i ostanuva sè do
bitkata kaj Pidna (168 pr.n.e.) i
pa|aweto na Makedonija pod rim-
ska vlast, koga bila razurnata i
celosno ograbena, a nejzinoto bo-
gatstvo odneseno vo Rim. Pri po-
delbata na Makedonija na ~etiri
meridi, stanala centar na Treta-
ta makedonska merida, a vo 30 g.
pr.n.e. e pretvorena vo rimska ko-
lonija (Colonia Iulia Augusta Pella)
koja u`ivala italsko pravo i ko-
vela svoi moneti. Bila zna~aen
punkt na patot Via Egnatia. Gra-
1128
dena e po Hipodamov plan, so go-
lema i prostrana agora. Od grad-
bite posebno se izdvojuvaat ku}a-
ta so mozaici na koi e pretstaven
Dionis na panter i lov na lavovi,
kako i ku}ata so mozaici na koi e
pretstaveno grabnuvaweto na He-
lena, lov na ko{uta i amazonoma-
hija. Na akropolata se nao|ala
kralskata palata, za koja, vrz os-
nova na arihitektonskiot stil,
se predlo`eni datirawa od vre-
meto na Filip II do vladeeweto
na Kasandar. Od drugite arheo-
lo{ki naodi zna~ajni se mermer-
nite steli, natpisi i helenisti~-
ka keramika.
IZV.: Herodoti, Historia, Oxonii, 1927; Titi Li-
vi, Ab urbe condita libri, Lipsiae, 1906.
LIT.: Ph. Petsas, Pella, Alexander the Great’s
Capital, Thessaloniki, 1978.
PELAGON (Pelegon) – eponimen
heroj na Pelagoncite (anti~ko
gornomakedonsko pleme). Najsta-
ri mitolo{ki podatoci ima vo
„Ilijadata# na Homer, kade {to
vo XXI pesna se naveduva deka epo-
nimniot junak bil sin na Aksij i
tatko na peonskiot voda~ Astero-
paj, sojuznik na Trojancite.
LIT.: Homer, Ilijada. Prepev, predgo-
vor, uvod i objasnenija M. Petru{evski,
Skopje, 1982. B. Petr.
PELAGONIJA – anti~ki grad,
prestolnina na Kralstvoto na
Pelagoncite, podocna sedi{te
na IV merida (Makedonija ^etvr-
ta) pod Rim. Na eden natpis od IV
v. pr.n.e. (otkrien vo Atina) se
spomnuva kralot na Pelagoncite.
Po porazot na makedonskiot kral
Persej kaj Pidna (22. VI 168 g.
pr.n.e.), prokonzulot Emilij Pa-
ul vo Amfipol ja proklamiral
podelbata na Makedonija na 4 me-
ridi. Makedonija ^etvrta bila
najzapadnata gorna planinska ob-
last, so teritoriite na Eordaja,
Elimeja, Timfaja, Orestida, Lin-
kestida, Pelagonija, Deuriop,
Pajonija zapadno od Vardar i
Atintanija. Golem broj nau~nici
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
diskutirale za ubikacijata na
prestolninata Pelagonija. Ko-
ne~no, prostorot e stesnet okolu
Sele~ka Planina, zaedno so pred-
lo`enite kandidati: Doli{te
kaj Prilepec, Elenik kaj Mojno i
Visoka nad Kru{evica.
LIT.: I. Mikul~i}, Anti~ki gradovi vo
Makedonija, Skopje, 1999, 80-89; V. Lilcik,
An attempt at reconnaissance of the town of Pe-
lagonia, Homage to Milutin Garashanin, Belgra-
de, 2006, 593-605. V. L.
K. M.-R.
Pogled od Sele~ka Planina kon Pelagonija i
gradot Prilep
PELAGONIJA – najgolemata
kotlina vo RM so povr{ina od
4.000 km². Se protega vo meridi-
janski pravec sever – jug vo dol-
`ina od 80 km. Ramni~arskiot
del od kotlinata se nao|a na pro-
se~na n.v. od 650 m i zafa}a povr-
{ina od 120.600 ha. Najniska to~-
ka vo kotlinata e 575 m, kaj s.
Dolno Egri vo Bitolsko Pole, a
najvisoka e 2.601 m. So Topol~an-
skata greda, Pelagonija morfo-
lo{ki e podelena na dva dela:
Prilepsko Pole na sever i Bi-
tolsko Pole na jug, a vo egejskiot
del so gredata Kizli–Derven e
odvoeno Lerinsko Pole. Vo za-
padniot del na kotlinata se javu-
vaat u{te dve pomali morfolo{-
ki celini: Caparsko Pole vo do-
linata na [emnica i Demir Hi-
sar vo izvorskiot del na Crna Re-
ka. Taa e formirana po tektonski
pat so rasednuvawe i spu{tawe
po dol`inata na rasedni linii
vo tekot na tercierot. Za vreme
na neogen-pliocenot vo kotlina-
ta egzistiralo Pelagonisko Eze-
ro. Toa ovozmo`ilo ovoj basen da
bide ispolnet so neogeni i kvar-
terni sedimenti so golema mo}-
nost. Vo bitolskiot del mo}nos-
ta na sedimentite e 700 m, a vo
prilepskiot del 380 m. Ramkata
na kotlinata ja pravat planini-
te: Babuna, Sele~ka i Nixe na is-
tok; Baba, Bigla, Ilinska Plani-
na i Bu{eva na zapad i planinata
Dautica na sever. Poradi blizi-
nata na Egejskoto More i geog-
rafskata {iro~ina bi trebalo
da vladee sredozemnomorska kli-
ma. No poradi golemata nadmor-
ska viso~ina vladee umereno-kon-
tinentalna klima. SGT na vozdu-
hot vo Prilep i Bitola e 11,2°C,
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Pelagonija, najgolemata kotlina & `itnica vo Makedonija
a vrne`ite 556,7 mm vo Prilep i
602,0 mm vo Bitola. Najgolema
reka e Crna Reka, koja e glavna
odvodna arterija i te~e po ramno-
to kotlinsko dno. So izgradbata
na branata „Stre`evo# na rekata
[emnica, desna pritoka na Crna
Reka, vo Bitolsko Pole e ovozmo-
`eno navodnuvawe na okolu
20.000 ha obrabotlivo zemji{te.
Za odgleduvawe tutun vo Prilep-
sko Pole se koristat vodite od
Prilepskoto Ezero. Vo neogeni-
te sedimenti se otkrieni golemi
rezervi na jaglen – lignit, vrz ~i-
ja osnova se izgradeni trite blo-
ka na najgolemiot REK Bitola
kaj s. Suvodol vo RM. Vo Pelago-
nija se ostvaruvaat najgolemi
prinosi na p~enica i p~enka vo
RM, taka {to pretstavuva glavna
`itnica. Golem proizvoditel e
na industriski kulturi: tutun,
{e}erna repka, son~ogled i dr.
Najgolemi gradski centri se: Bi-
tola, Prilep, a vo egejskiot del –
Lerin.
LIT.: A. Stojmilov, Fizi~ka geografija
na R. Makedonija, Skopje, 2003. T. And.
PELAGONIJA – naselba, ob-
last. Imeto doa|a od gornomake-
donskoto pleme Pelagonci, koi
vo IV v. pr.n.e. gi naseluvale ob-
lastite zapadno od r. Vardar (Ak-
sij) do Linkestite na jug, Dardan-
cite na sever i me|u Dasaretite i
Penestite na zapad, t.e. dene{na
Severna Pelagonija. Prvite spo-
menuvawa vo pi{anite izvori se
vo vrska so makedonsko-rimskite
vojni, kade {to se imenuva kako
oblast (Polibij, Tit Livij). Od II
v. pr.n.e. P. se spomnuva kako grad,
sedi{te na ^etvrtata merida, no
lokacijata ne e poznata. Vo sred-
niot vek imeto se upotrebuvalo i
kako anti~ki naziv na g. Bitola,
no i kako ime na Lerinsko-bitol-
sko-prilepskata ramnina. Denes e
ime na oblast, koja e najgolemata
kotlina-`itnica vo RM.
LIT.: K. Axievski, Pelagonija vo sredni-
ot vek (od doa|aweto na Slovenite do
pa|aweto pod turska vlast), Skopje,
1994. B. Petr.
„PELAGONIJA# – sistem za od-
vodnuvawe, izgraden od 1959 do
1964 g., a rekonstruiran vo 1987 g.
Odvodnuva povr{ini od 30.000 ha
vo Bitolsko Pole i 24.150 ha vo
Prilepsko Pole. Glaven recipi-
ent e Crna Reka, koja{to e reguli-
rana vo dol`ina od 58 km. Vo Bi-
tolsko Pole, regulirani se i re-
kite Ela{ka, Dragor i [emnica,
so vkupna dol`ina od 24 km, a vo
Prilepsko Pole regulirani se
rekite Blato, Gradska, Ribnik,
Senoko{ka i Zagradska so vkupna
dol`ina od 80 km. Vo Bitolsko
Pole, osnovnata odvodna mre`a gi
vbrojuva odvodnite i periferno-
odvodnite kanali so vkupna dol-
`ina od 96 km. Poradi nedovolni-
ot kapacitet i aktuelnata sostoj-
ba na sistemot, neophodna e negova
rekonstrukcija i dogradba. St. Dod.
Prilepskata brana
„PELAGONIJA#, Grade`no ak-
cionersko dru{tvo, Skopje –
formirano e vo 1947 g. kako gra-
de`no pretprijatie za izgradba
na kapitalni proekti (stanbeni,
komercijalni, javni i industri-
ski objekti). Vo eden moment
dostignuva do 12.800 vraboteni.
Vo svoeto dosega{no postoewe
ima izgradeno golem broj stanbe-
ni, komercijalni i administra-
tivni objekti, kako i u~ili{ta
i detski gradinki, hoteli i od-
morali{ta, bolnici, sportski i
hidroobjekti, meliorativni sis-
temi, brani, sistemi za snabduva-
we so voda i za kanalizacija i
objekti za tretman, pati{ta,
mostovi, `eleznici vo zemjata i
vo stranstvo. Od 1967 g. postoja-
no e na stranskiot pazar (Libija,
^ehija i Slovakija, Germanija,
Irak, Kuvajt, Rusija i dr.) Od
2005 g. raboti vo privatna sops-
tvenost.
IZV.: Pelagonija, www.pelagonija.com.mk. R. D.
PELAGONISKA P
PELAGONISKA BITKA (1211)
– pome|u Strez i Latinite od So-
lunskoto Kralstvo vo pelagonis-
kata ramnina. Vo bitkata do{la
do izraz prednosta na latinskite
oklopnici vo otvorena bitka vo
ramninata. Baronite od Solun-
skoto Kralstvo, pomognati od
Epircite, katastrofalno ja po-
razile i ja uni{tile vojskata na
Strez i 52 odredi bugarski vojni-
ci {to gi ispratil kako pomo{
carot Boril.
LIT.: G. Prinzing, Der Brief Kaiser Heinrichs
von Konstantinopel vom 13. Januar 1212,
Byzantion 43, 1973. K. Ax.
PELAGONISKA BITKA (1259)
– re{ava~ka bitka vo borbata za
vizantiskoto nasledstvo pome|u
Nikeja i Epir. Vo bitkata vo Ju-
goisto~na Pelagonija me|u Ni-
kejcite i latinskite sojuznici na
despotot Mihail Angel, koj pred
bitkata se povlekol kon Epir.
Nikejcite izvojuvale golema po-
beda i ja potvrdile prevlasta na
Balkanot.
LIT.: J. Geanakoplos, Greco–Latin Relations
on the Eve of the Byzantine Restoration: The Bat-
tle of Pelagonia 1259, DOP 7, 1953. K. Ax.
PELAGONISKA EPARHIJA
(IV – XV v.). Vo X i XI v. bila vo
sostav na Ohridskata arhiepis-
kopija. Se spomnuva vo povelbite
na vizantiskiot car Vasilij II
(1019). Ja opfa}ala teritorijata
na Pelagonija i gradovite Debar
i Veles. Vo XIV i XV v. e preime-
nuvana vo Prilepska mitropo-
lija.
LIT.: Ivan Snegarov, IstoriÔ na Ohrid-
skata arhiepiskopiÔ, I–II, vtoro foto-
tipno izdanie, SofiÔ, 1995; Jovan Bel-
~ovski, Ohridska arhiepiskopija od osno-
vaweto do pa|aweto na Makedonija pod
turska vlast, Skopje, 1997. Rat. Gr.
PELAGONISKA MITROPO-
LIJA NA CARIGRADSKATA
PATRIJAR[IJA (1878–1918) –
nejzinoto sedi{te bilo vo Bito-
la. Vo eparhijata pogolemiot del
od naselenieto bilo makedonsko,
se razvila mesnata samouprava
(crkovni op{tini), a najzna~aj-
nite bile na Bitola i Prilep.
Iako bila eparhija na ekumenska-
ta Carigradska patrijar{ija, Pe-
lagoniskata mitropolija pret-
stavuvala zna~aen poddr`uva~ na
gr~kata propaganda. Osobeno po
1870 g., koga bila formirana Bu-
garskata egzarhija, taa gi branela
zagrozenite pozicii na grcizmot
vo toj del od Makedonija. Nejzi-
nite pretstavnici sorabotuvale
so gr~kiot Konzulat vo Bitola,
iako sekoga{ nemale isti stavo-
vi. Sorabotuvala i so osmanlis-
kite vlasti protiv MRO.
LIT.: Krste Bitoski, Dejnosta na Pela-
goniskata mitropolija 1878–1912, Skop-
je, 1968. D. Jov.
1129
P PELAGONCI
PELAGONCI (Pelagones) ‡ sta-
ro gornomakedonsko pleme {to
gi naseluvalo teritoriite zapad-
no od r. Aksij (Vardar). Homer vo
Ilijada go spomnuva nivniot
mitski eponimen heroj Pelegon,
sin na re~niot bog Aksij i Peri-
boja, tatko na najpoznatiot pajon-
ski junak vo Trojanskata vojna
Asteropaj. Nivnoto ime se sre}a-
va vo dva ati~ki natpisa od IV v.
pr.n.e. Podocna se spomnati kaj
Psevdo-Skimnos, Plinij Posta-
riot i Livij, koj gi vbrojuva vo
plemiwata {to ja naseluvaat Pa-
jonija. Vo IV v. pr.n.e. imale svoja
posebna politi~ka zaednica na
~elo so kral. Vo vremeto na jak-
neweto na Pajonija, politi~ki
vlegle vo nejziniot sostav, a po-
docna, zaedno so Pajoncite, ja
priznale vrhovnata vlast na Fi-
lip II. So rimskoto osvojuvawe i
podelbata na Makedonija na ~eti-
ri meridi, vlegle vo ^etvrtata
makedonska merida, ~ij centar
stanal gradot Pelagonija.
IZV.: Homeri, Illias, Lipsiae, 1910; Titi Livi,
Ab urbe condita libri, Lipsiae, 1906.
LIT.: E. Petrova, Pajonija vo II i I mile-
nium pr.n.e., Skopje, 1999; F. Papazoglu,
Makedonski gradovi u rimsko doba, Skop-
je, 1957. K. M.-R.
PELAZGI (Pelasgoi, Pelasgi) ‡ pa-
leobalkanska populacija od me-
diteranskata grupa narodi, koja
otprvin ja naseluvala Severna
Grcija – Tesalija i Epir, a podoc-
na i drugi oblasti, pa duri i Ita-
lija. Tie ne mu pripa|ale na he-
lenskiot etnos, bidej}i anti~ki-
te avtori redovno gi ozna~uvale
kako varvari. Herodot naglasuva
deka ne e vo sostojba da opredeli
na koj jazik zboruvale. Verojatno
zboruvale na is~eznat prethelen-
ski indoevropski jazik, koj osta-
vil tragi vo leksikata na staro-
gr~kiot i vo toponimijata na He-
lada i Makedonija. Dodona bila
sedi{te na Pelazgite, a Tesalija
se narekuvala Pelazgija, spored
imeto na nejziniot vladetel Pe-
lazg. Pelazgite se spomnuvaat i
kako `iteli na morskoto kraj-
bre`je na Troja, a i Yevs od Dodo-
na se narekuva pelazgiski. Isto
taka, se spomnuvaat i me|u naro-
dite na ostrovot Krit. Od I v.
pr.n.e. ‡ I v. n.e. edna mesnost vo
Isto~na Tesalija bila narekuva-
na Pelasgiotis.
IZV.: Herodoti, Historia, Oxonii, 1927; Home-
ri, Opera, Oxonii, 1919; Strabonis, Geographica,
Lipsiae, 1895–1913. K. M.-R.
PELIKANI (Pelecanidae) – fa-
milija krupni ptici, od koja kaj
nas se prisutni dva vida: bel ili
obi~en pelikan (Pelecanus onocro-
talus) i dalmatinski ili kadro-
glav pelikan (Pelecanus crispus).
LIT.: Birds in Europe: population estimates,
trends and conservation status, „BirdLife Interna-
1130
Pelikani
tional Conservation Series#, 12, Cambridge, 2004;
C. Harrison, An Atlas of the Birds of the Western
Palaearctic, Glasgow, 1982. Sv. P. – V. Sid.
PELISTER – del od planinata
Baba {to se nao|a vo jugoisto~-
niot del na RM i zazema povr-
{ina od 12.500 ha. Na nego poseb-
no se atraktivni ledni~kite
ezera poznati kako Pelisterski
o~i, no i `ivopisnite planins-
ki reki poznati po ~istata, bis-
tra i studena voda. Od florata
zna~ajno e prisustvoto na peto-
igli~estiot bor molika – avto-
Maloto Ezero na Pelister
hton vid so tercierna starost,
koj raste samo na nekolku plani-
ni na Balkanskiot Poluostrov.
Od faunata se sre}avaat vodozem-
ci, vle~ugi, ptici i cica~i, od
koi posebno vnimanie zaslu-
`uvaat me~kata, srnata i divoko-
zata. Od ribite zna~ajno e pris-
ustvoto na endemi~nata pelis-
terska pastrmka. A. St.
„PELISTER“, ISELENI^KA
ORGANIZACIJA (Akron, Oha-
jo, Wujork, 1923) ‡ organizacija
na makedonskite doselenici po
poteklo od Lerinsko, Bitolsko,
Prilepsko i vo pomal broj od
Ohridsko i Gevgelisko. Izgra-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
dile svoj Dom (1939). Aktivni bi-
le @enskata i Mladinskata sek-
cija. Sl. N.-K.
„PELISTER“, ISELENI^KO
DOBROTVORNO DRU[TVO
(Elvud, Pensilvanija, SAD,
1917) ‡ dru{tvo na makedonski
doselenici po poteklo od Bi-
tolsko, najmnogu od s. Capari.
Dru{tvoto organiziralo igran-
ki, selski slavi i drugi aktiv-
nosti. Sl. N.-K.
„PELISTER“, ISELENI^KO
DOBROTVORNO-KULTURNO
DRU[TVO (Toronto, Kanada,
1960) ‡ osnovano prvobitno pod
imeto „Bitola“. Dru{tvoto go
formiralo fudbalskiot klub
„Bitola“ (1969), preimenuvan
(1985) nastapuval pod imeto „Ma-
kedonija“. Se podelilo (1979) na
~etiri samostojni selski dru{-
tva {to prodol`uvaat da nasta-
puvaat zaedni~ki. Sl. N.-K.
„PELISTER“, ISELENI^KO
DRU[TVO (Detroit, Mi~igen,
SAD, 1989) ‡ dru{tvo na make-
donski doselenici prete`no od
Bitolsko. Razviva humanitarna
aktivnost za organizirawe pik-
nici, igranki i drug vid sobi-
rawa. Sl. N.-K.
†PELISTERSKO EHO# (Bito-
la, 1. I 1942 ‡ 28. III 1944) ‡ nede-
len vesnik za op{testveni pra-
{awa, kultura i informacii,
organ na bugarskata okupatorska
vlast vo Bitolskata oblast, na
bugarski jazik. Urednik bil Ge-
orgi Vasilev, a redakcijata ja
so~inuvale: Hr. Gucov (oblasen
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
„Pelistersko eho#, organ na bugarskata okupatorska
vlast vo Bitolskata oblast
direktor), Blagoj Davkov, Todor
Krajni~anec, Nikola Mitev,
Ilija Nen~ev, Petar Pajtonxi-
ev, Quben Pan~ev, d-r Boris
Svetiev i Kosta Crnu{anov. Iz-
leguval vo tira` od 1.000 prime-
roci.
LIT.: D-r Boro Mokrov, Razvojot na make-
donskiot pe~at i novinarstvo (od prvite
po~etoci do 1945 godina), Skopje, 1980, 461-
462; D-r Boro Mokrov - M-r Tome Gruev-
ski, Pregled na makedonskiot pe~at
(1885–1992), Skopje, 1993, 154. S. Ml.
PEMBE ‡ makedonsko narodno
oro so 2/4 ritam. Naj~esto se ig-
ralo vo Vele{ko. Sostavot na ig-
raorcite e me{an (ma`i i `eni),
a dr`eweto e za kitkite na race-
te, koi se dr`at ne{to ponapred,
svitkani do visina na ramenata.
Tempoto kulminira od bavno na
po~etokot, do prili~no brzo na
krajot. Posebna karakteristika
e igraweto na peticite.
LIT.: Mihailo Dimoski, Makedonski na-
rodni ora, Skopje, 1977, 53. \. M. \.
Petar
Pemov
PEMOV, Petar Janakiev (Skop-
je, 26. IX 1935) ‡ nevropsihijatar,
redoven prof. na Med. f. Medi-
cina zavr{il vo Skopje (1961), se
vrabotil na Nervnata klinika
(1964‡2000) i polo`il specija-
listi~ki ispit (1968). Doktori-
ral vo Belgrad (1981) od oblasta
na patologijata na likvorot. Vo-
vel sovremeni biohemiski meto-
di za likvorni analizi i bil dol-
gogodi{en rakovoditel na Odde-
lot za vaskularna patologija na
mozokot. Bil pretsedatel na nev-
rolozite na Jugoslavija (1989‡1991).
Avtor e na pove}e od 100 nau~ni i
stru~ni truda i na nekolku mo-
nografii.
BIBL.: Cerebrovaskularni bolesti,
Skopje, 2004; Patofiziologija, dijagnos-
tika i terapija na cerebrovaskularnite
bolesti, Skopje, 1989. Il. X.
Rekata Pena
PENA – leva pritoka na r. Var-
dar. Izvira pod vrvot Xini Beg
na [ar Planina, na viso~ina od
2.400 m, a vo Vardar se vliva kaj
seloto Sara}ino na viso~ina od
415 m. Dolga e 37 km, ima vkupen
pad od 1.985 m i prose~en pad od
54 ‰. Od izvorot do dnoto od Po-
lo{kata Kotlina ima izrazito
planinski, a od gradot Tetovo do
slivot ramni~arski karakter.
Poradi golemiot pad i poradi
slabata otpornost na procesot na
erozija na karpestite masi taa
ima poroen karakter. So smaluva-
we na padot vo Polo{kata Kot-
lina vo prolet i vo esen prediz-
vikuva poplavi. Vo 1926 g. na nea
e izgradena prvata pogolema pro-
to~na hidroelektri~na centrala
vo Makedonija „Pena#. Dr. V.
Branko
Pendovski
PENDOVSKI, Branko (Ko~ani,
27. V 1927) ‡ novinar, raska`u-
va~, romansier, dramski pisatel.
Dolgi godini raboti kako glaven
urednik i direktor vo izdava~ki-
te ku}i †Kultura# i †Ko~o Ra-
cin#. ^len e na DPM od 1953 g.
^len e i na makedonskiot PEN
centar. Debitira so zbirkata
raskazi †Igra# (1956). Vo 1973 g.
izleguva od pe~at knigata †Dra-
mi#, koja gi sodr`i negovite
dramski tekstovi: †Studenti#, †Pod
piramidata#, †Potop#, †Pre~ek#.
Inaku, P. svoite pogledi za lite-
raturata gi formira vo tekot na
konfrontaciskite polemiki vo
koi toj so silno uveruvawe na
PENZISKO P
mlad †modernist# se zastapuva za
novoto i antidoktrinarnoto ka-
ko uslov za natamo{nata estetska
evolucija na makedonskata kni-
`evnost.
DELA: Igra (raskazi, 1956), Na{ grad
(raskazi, 1963), Skali (roman, 1965),
Smrtta na ordenot (raskazi, 1963), @ed
i glad (radiodrama, 1969), Drami (Stu-
denti, Pod piramidata, Potop, Pre~ek,
1973), Drami (Patuvawe, Naslednici,
Qubovnici, 1980), Izbrani dela (1987).
LIT.: Miodrag Drugovac, Istorija na
makedonskata kni`evnost XX vek
(1990). V. M.-^.
PENESTI (Penestae) ‡ paleobal-
kanska populacija {to gi naselu-
vala teritoriite na Severoza-
padna Makedonija. Prvpat se spom-
nuvaat vo vremeto na Tretata ma-
kedonsko-rimska vojna (171‡168
pr.n.e.), koga na nivnata terito-
rija se odvivale sudiri me|u ma-
kedonskata i rimskata vojska. Se
spomnuvaat 11 nivni naselbi. Naj-
golem grad bil Uskana {to se na-
o|al blizu do Ki~evo.
IZV.: Titi Livi, Ab urbe condita libri, Lipsiae,
1906. K. M.-R.
PENZISKO OSIGURUVAWE
‡ vostanoven sistem na osiguru-
vawe {to treba da ja zameni zagu-
bata na prihodot kako posledica
na penzionirawe i starost. Pen-
ziskoto osiguruvawe e zna~aen
segment na socijalnoto osiguru-
vawe i na ostvaruvaweto na soci-
jalnata sigurnost na gra|anite na
RM. So zakon za penziskoto i in-
validskoto osiguruvawe se uredu-
va zadol`itelnoto penzisko i
invalidsko osiguruvawe na ra-
botnicite vo raboten odnos i na
fizi~kite lica {to vr{at dej-
nost, osnovite na kapitalno fi-
nansirano penzisko osiguruvawe,
kako i posebnite uslovi pod koi
oddelni kategorii na osigureni-
ci gi ostvaruvaat pravata od pen-
ziskoto i invalidskoto osiguru-
vawe. Sistemot na penziskoto i
invalidskoto osiguruvawe se sos-
toi od: zadol`itelno penzisko i
invalidsko osiguruvawe vrz os-
1131
P PENOV
nova na generaciska solidarnost;
zadol`itelno kapitalno finan-
sirano penzisko osiguruvawe i
dobrovolno kapitalno finansi-
rano penzisko osiguruvawe. So
zadol`itelnoto penzisko i inva-
lidsko osiguruvawe po osnova na
rabota, a vrz na~eloto na socijal-
na pravednost i generaciska so-
lidarnost, se ostvaruvaat prava
vo slu~aj na starost, namaluvawe
ili gubewe na rabotnata sposob-
nost, smrt i telesno o{tetuvawe.
Pravata od penziskoto i inva-
lidskoto osiguruvawe se steknu-
vaat i ostvaruvaat vo zavisnost
od na~inot, dol`inata i obemot
na vlo`uvaweto na sredstva za
penzisko i invalidsko osiguruva-
we pod uslovi utvrdeni so zakon.
Prava od penzisko i invalidsko
osiguruvawe se: 1) pravo na sta-
rosna penzija; 2) pravo na inva-
lidska penzija; 3) pravo na raspo-
reduvawe na drugo soodvetno ra-
botno mesto, pravo na soodvetno
vrabotuvawe, pravo na prekvali-
fikacija ili dokvalifikacija i
prava na soodvetni pari~ni nado-
mestoci; 4) pravo na semejna pen-
zija; 5) pravo na pari~en nadomes-
tok za telesno o{tetuvawe; i 6)
pravo na najnizok iznos na penzi-
ja. Sredstvata za penziskoto i in-
validskoto osiguruvawe i prava-
ta od penziskoto i invalidskoto
osiguruvawe se obezbeduvaat, od-
nosno se ostvaruvaat vo Fondot
za penziskoto i invalidskoto
osiguruvawe na Makedonija. Vo
ramkite na penziskoto i invalid-
skoto osiguruvawe svojata soci-
jalna sigurnost vo 2005 g. ja ostva-
ruvale okolu 285.000 korisnici
ili 13,7% od vkupnoto naselenie
vo RM.
LIT.: Ministerstvo za trud i socijalna
politika na R. Makedonija, Zakon za pen-
ziskoto i invalidskoto osiguruvawe,
„Sl. vesnik na RM#, 80/1993, 24/2000,
50/2004 i 4/2005; B. Bati}, L. Ivanovska,
N. Ru`in, D. Donev, P. Lazarevski, Q. ^o-
neva, L. Danevska i dr., Tolkovnik na poi-
mi od socijalnata za{tita. European
Commission PHARE Consensus Programme,
2000; Fond na penziskoto i invalidsko-
to osiguruvawe na Makedonija. Izve{-
taj za rabotata na Fondot na penzisko-
to i invalidskoto osiguruvawe na Make-
donija za 2005 godina. Skopje, 2005. D. D.
PENOV, Risto (Veles, 28. IX 1957)
– stopanstvenik, politi~ar i op{-
testvenik. Ja zavr{il Gimnazija-
ta †Rade Jov~evski-Kor~agin#
(1975), diplomiral na Ekonom-
skiot fakultet (1979) i magistri-
ral na tema †Kadrovskiot poten-
cijal na Makedonija – ~ove~kite
resursi kako proizvoden faktor#
na Pravniot fakultet vo Skopje
(1990). Rabotel vo gradskata upra-
va na Skopje (1980–1986), vo stru~-
nite slu`bi na CK na SKM
(1986–1990) i kako rakovoditel na
pretprijatieto †Angroko`a#
1132
Risto
Penov
(1990–1993). Vo politi~kiot an-
ga`man bil sekretar na Demo-
kratskata partija do nejzinoto
fuzionirawe so Liberalnata par-
tija (1993 –19. IV 1997), potpretse-
datel (19. IV 1997 – proletta 1999)
i pretsedatel na Liberalno-
demokratskata partija (proletta
1999 – 11. II 2007). Kako izbran
gradona~alnik na grad Skopje vo
dva mandata (1996–2006) ja zbo-
gatil infrastrukturata na gradot,
rekreativnite zoni i parkira-
li{tata. S. Ml.
Natka
Penu{liska-
Mitrovska
PENU[LISKA-MITROVSKA,
Natka (Skopje, 24. IV 1934) ‡ ba-
lerina. Baletskoto obrazovanie
go dobiva vo Srednoto baletsko
u~ili{te vo Skopje, vo klasata
na \. Makedonski i N. Kirsanova,
a potoa kaj poznatite pedagozi Q.
Jegorova i O. Preobra`enskaja
vo Pariz (1953-1954). Moderen
balet u~i kaj H. Krajcberg vo Ci-
rih i A. Roje vo Ka{tel Kambe-
lovec. ^len na Baletot pri MNT
vo Skopje (1949-1972). Isklu~i-
telno nadarena, P. ja zapo~nuva
baletskata kariera na 14-godi{-
na vozrast, igraj}i ja glavnata
uloga na Marija vo „Bah~isaraj-
ska fontana# (B. Asafjev), prvi-
ot celove~eren balet postaven na
scenata na MNT. Gi igra site
glavni ulogi od programata na ba-
letskiot ansambl. Primabaleri-
na so izvonredno ~ista i preciz-
na klasi~na tehnika, virtuoznost
i ekspresivna emotivnost pri
kreiraweto na ulogite. P. e sino-
nim za baletskata umetnost vo
Makedonija. Na Jugoslovenskoto
baletsko bienale vo Qubqana
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
(1960) e proglasena za najdobra
klasi~na balerina. Upravuva so
Baletot pri MNT (1967-1968).
ULOGI: Marija (B. Asafjev, „Bah~isa-
rajska fontana#), Svanilda (L. Delib,
„Kopelija#), Aurora (P. I. ^ajkovski,
„Zaspanata ubavica#), Ela (F. Lotka, „\a-
vol na selo#), Odilija (P. I. ^ajkovski,
„Lebedovo ezero#), @izel (A. Adam, „@i-
zel#), Julija (S. Prokofjev, „Romeo i Ju-
lija#) i mnogu dr. Em. X.
Kiril
Penu{liski
PENU[LISKI, Kiril (Solun,
15. XI 1912 – Skopje 23. V 2004) –
univerzitetski profesor, rek-
tor, folklorist. Gimnazija zavr-
{il vo Skopje (1931), a diplomi-
ral na Filozofskiot fakultet,
grupa Jugoslovenska kni`evnost
(1938). Doktoriral na Filozof-
skiot fakultet vo Skopje so te-
mata „Stefan Verkovi} – sobi-
ra~ na makedonski narodni umot-
vorbi“ (1956). Vo vremeto na oku-
pacijata aktivno bil vklu~en vo
NOB (bil pretsedatel na ilegal-
niot NOO odbor na Skopje), a po
vojnata rabotel na pove}e va`ni
funkcii – vo Ministerstvoto za
trgovija, kako generalen sekre-
tar na Univerzitetot „Sv. Kiril
i Metodij“, profesor na Filo-
zofskiot (podocna Filolo{ki
fakultet), rektor na Univerzi-
tetot „Sv. Kiril i Metodij“,
~len na Sovetot na Republikata,
po~esen ~len na DPM i dr. Obja-
vil {eesetina knigi, vo koi se
obraboteni najva`nite pra{awa
od makedonskiot folklor. Nego-
va e zaslugata {to denes gi imame
objaveni sobranite dela na M.
Cepenkov i S. Verkovi}.
BIBL.: Poslovici, Skopje, 1954 (so H.
Polenakovi}); Marko K. Cepenkov, Make-
donski narodni prikazni, I–III, Skopje,
1958/59; Stefan I. Verkovi}, Makedon-
ski narodni pesni, Skopje, 1961; Narodna
poezija, Skopje, 1964, Narodni prikazni,
Skopje, 1964; Crven se bajrak razveva,
Skopje, 1965; Makedonsko narodno tvo-
re{tvo (`anrovski antologii vo deset
knigi), Skopje, 1968–1973; Marko K. Ce-
penkov, Male{evski folklor, Skopje,
1980; Makedonski erotski prikazni,
Skopje, 1981; Makedonski folklor, Skop-
je, 1981; Goce Del~ev vo folklorot, Skop-
je, 1983; Marko Krale – legenda i stvar-
nost, Skopje, 1983; Makedonski narodni
baladi, Skopje, 1983; Stefan I. Verko-
vi}, Makedonski narodni umotvorbi, 1–5,
Skopje, 1985; Bolen Doj~in, Skopje, 1986;
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Bogovi i popovi, Skopje, 1987; Odbrani
folkloristi~ki trudovi, I–IV, Skopje,
1988; Marko K. Cepenkov, Makedonski na-
rodni prikazni vo pet knigi, Skopje,
1999; Narodnata kultura na Egejska Ma-
kedonija, Skopje, 1992; Folklorni poet-
ski motivi, Skopje, 1992; Zbornikot na
Panajot \inoski od Gali~nik, Skopje,
1995; Mitot i folklorot, Skopje, 1996;
Prikazni za lisicata, Skopje, 1997; Ma-
kedonski folklor – Istoriski pregled,
Skopje, 1999; Izbrani dela 1–10, Skopje,
2005. M. Kit.
PEN^EV, Petko (Varna, 1. XI
1882 – Sofija, 10. V 1947) – publi-
cist, u~esnik vo makedonskoto
revolucionerno dvi`ewe; Buga-
rin. Zavr{il pravni nauki vo
Brisel. U~estvuval vo Ilinden-
skoto vostanie. Bil ~len na Ser-
skiot revolucioneren komitet i
sekretar na ~etata na J. Sandan-
ski. U~estvuval na Rilskiot
(1905) i na ]ustendilskiot kon-
gres (1908), koga bil izbran za
~len na CK na VMORO. Eden e od
osnova~ite na v. „Ilinden# (1907
–1908), redaktor i sorabotnik na
pove}e vesnici i spisanija.
LIT.: Almanah na bÍlgarskite nacional-
ni dvi`eniÔ sled 1878, SofiÔ, 2005; Bo-
ris J. Nikolov, VÍtre{na makedono-od-
rinska revolÓcionna organizaciÔ. VoŸ-
vodi i rÍkovoditeli (1893–1934). „Biog-
rafi~no-bibliografski spravo~nik#,
SofiÔ, 2001. Z. Tod.
\erdan od nekropolata Pepeli{te, Negotinsko
PEPELI[TE (Negotino) ‡
srednovekovna nekropola smeste-
na na lokacijata Trn~e-Strea, na
2,5 km severoisto~no od Negoti-
no. Vo 1989 i 1990, B. Babi} isko-
pal 76 grobovi, na koi im se prik-
lu~eni u{te 9, otkrieni slu~aj-
no. Grobnite konstrukcii se cis-
ti od kameni plo~i i slobodni za-
kopuvawa vo jami ogradeni so
re~ni kamewa, retko i so drveni
{tici. Pokojnicite se inhumira-
ni spored hristijanskite kanoni.
Iskopani se prsteni, belegzii,
nau{nici, |erdani, privrzoci,
amulet-svitok i stakleni apliki
od ukras za glava. Nakitot e delo
na lokalni majstori, no se sre}a-
vaat i primeroci od vizantiski
rabotilnici od krajot na X do po-
~etokot na XIII so naglasok na XI
i XII v. Vo dva groba, pokraj glava-
ta na pokojnicite se najdeni ke-
rami~ki sadovi od XII v. Me|u
grobovite se zabele`ani i jami
so ogni{ta, iskr{ena grn~arija i
koski od `ivotni i ptici od pog-
rebnite ritualni gozbi. Severno
od nekropolata se ostatocite od
naselbata.
LIT.: E. Maneva, Srednovekovna nekropo-
la Pepeli{te, Skopje, 2000. El. M.
PEPELNICI – TRIPSI (Thy-
sanoptera) – mnogu sitni insekti.
Imaat tesni resesti krila, po
{to go dobile imeto (thysanos gr.
= pramen, per~e). Teloto im e dol-
go okolu 1 mm.
Imaat usten apa-
rat za cicawe, se
hranat so rasti-
telni sokovi od
cvetovi, listo-
Pepelnik - trips vi i korewa, i
im nanesuvaat zna~itelni {teti
na rastenijata. Redot opfa}a
okolu 5.000 vidovi, no vo Makedo-
nija se registrirani samo 4 tak-
soni. Najpoznat me|u niv e {tet-
nikot na tutunot Thrips tabaci Lin-
denman, koj ja predizvikuva boles-
ta poznata kako †beli `ili#; gi
napa|a i kompirot, domatot, zel-
kata i drugite gradinarski kul-
turi. Na `itoto parazitira `it-
niot {tetnik Thrips cerealium Ho-
liday.
LIT.: Jon~e [apkarev, Zoologija na bez-
’rbetnite `ivotni, Skopje 1991.
V. T. K. – M. Kr.
PEPEQUGOVSKI, Petar (psevd.
Crveniot) (Prilep, 1924 – Skop-
je, 19. IX 1999) – ko`arski rabot-
nik, pripadnik na rabotni~koto
i komunisti~koto dvi`ewe. ^len
na KPJ od 1941 g., a vo 1942 bil
sekretar na MK na KPJ vo Pri-
lep. U~esnik vo NOB (od 1941),
borec na Partizanskiot odred
Petar
Pepequgovski
†\or~e Petrov#. Bil ~len na III
oblasten komitet, a vo 1943 g. za-
menik komesar na III Operativna
zona na Makedonija, politi~ki
komesar na ~eta i na XV Make-
donska NO brigada. Kako voen ra-
PEPERUGA P
kovoditel u~estvuval so XV ma-
kedonski korpus na Sremskiot
front. Po Osloboduvaweto vr-
{el odgovorni funkcii vo JNA:
komandant na voeno podra~je, sek-
retar za narodna odbrana vo Iz-
vr{niot sovet na RM, na~alnik
na Teritorijalnata odbrana, ge-
neral-major na JNA.
BIBL.: Nezaboravni godini. Se}avawa,
Skopje, 1982.
LIT.: Izvori za Osloboditelnata vojna
i Revolucija vo Makedonija (1941–1945), I,
1 i 3, Skopje, 1968. O. Iv.
PEPERUGA, APOLONOVA (Par-
nassius apollo L.) – dnevna peperu-
ga. Krupna, so zbieno telo; na zad-
nite krila ima vpe~atlivo oboe-
ni kru`ni petna. @ivee na pri-
sojni mesta. Le-
ta nisko i pole-
ka. Se hrani so
nektar, naj~es-
to od cvetovite
na ~i~kata. Se
Apolonova peperuga
sre}ava ~esto
po visoki pla-
ninski livadi vo Makedonija.
Ovaa peperuga e za{titen vid.
LIT.: Josef Thurner, Die Lepidopterenfauna Ju-
goslawish Mazedoniens. I. Rhopalocera, Grypo-
cera und Noctuidae, Posebno izdanie, Acta. Mus.
Mac. Sci. Nat., Skopje, 1964; Lionel G. Higgins
and Norman D. Riley, A fild guide to the Butter-
flies of Britain and Europe, London and Glas-
gow, 1970; Paul Scheider – Predrag Jaksic, Die
Tagfalter von Jugoslawisch Mazedonien Durina
(Rhopalocera und Hesperiidae), München,
1990. V. T. K. – M. Kr.
PEPERUGA, GLOGOVA (Aporia
crataegi L.) – dnevna peperuga. Ima
silni, beli i proyirni krilja, so
jasno naglaseni
`ilki. Leta od
maj do avgust, se
hrani so nektar.
@ivee prete`no
vo ovo{ni nasa-
di i gradini, ka-
de {to polaga
jajca. Larvite se
Glogova peperuga
poznati {tetni-
ci na planta`ite. Rasprostraneta e
vo Evropa. Vo Makedonija e mnogu
~est vid.
LIT.: Josef Thurner, Die Lepidopterenfauna Ju-
goslawish Mazedoniens. I. Rhopalocera, Grypocera
und Noctuidae, Posebno izdanie, Acta. Mus. Mac.
Sci. Nat., Skopje, 1964; Lionel G. Higgins and Nor-
man D. Riley, A fild guide to the Butterflies of Brita-
in and Europe, London and Glasgow, 1970; Paul
Scheider – Predrag Jaksic, Die Tagfalter von Jugos-
lawisch Mazedonien Durina (Rhopalocera und
Hesperiidae), München, 1990. V. T. K. – M. Kr.
PEPERUGA, @OLTA (Gonep-
teryx rhamni L.) – dnevna peperuga.
Imeto poteknuva od `oltata (li-
mon) boja na kriljata kaj ma`ja-
kot; `enkite se zeleno-`olto
oboeni. Se hrani so nektar. Se
sre}ava na otvoreni tereni, na
livadi i poliwa. Se pojavuva vo
edna generacija od maj do septem-
vri. [iroko rasprostranet vid e
1133
P PEPERUGA
niz cela Evro-
pa. Vo Makedo-
nija vidot e
mnogu ~est vo
prolet i poznat
kako migrant.
LIT.: Josef Thurner,
Die Lepidopterenfauna
@olta peperuga Jugoslawish Mazedoni-
ens. I. Rhopalocera,
Grypocera und Noctuidae, Posebno izdanie. Ac-
ta. Mus. Mac. Sci. Nat., Skopje, 1964; Lionel G.
Higgins and Norman D. Riley, A fild guide to the
Butterflies of Britain and Europe, London and
Glasgow 1970; Paul Scheider – Predrag Jaksic,
Die Tagfalter von Jugoslawisch Mazedonien Du-
rina (Rhopalocera und Hesperiidae), München
1990. V. T. K. – M. Kr.
PEPERUGA, SVETKAVA (Apa-
tura iris L.) – dnevna peperuga. Ima
karakteristi~no svetkavi kril-
ja, koi na sonce se prelevaat vo
razni nijansi na metalnotemna
sina boja. Se
hrani so rasti-
telni sokovi od
buka, topola i
od vrba. Se sre-
}ava po rabovi-
te na {umi so
vrbi i jasiki.
Svetkava peperuga
Se pojavuva so
edna generacija vo juli i avgust.
Rasprostraneta e vo Severna Ev-
ropa. Vo Makedonija e mnogu re-
dok vid.
LIT.: Josef Thurner, Die Lepidopterenfauna Ju-
goslawish Mazedoniens. I. Rhopalocera, Grypo-
cera und Noctuidae, Posebno izdanie, Acta. Mus.
Mac. Sci. Nat. Skopje, 1964; Lionel G. Higgins
and Norman D. Riley, A fild guide to the Butter-
flies of Britain and Europe, London and Glas-
gow, 1970, 1-381; Paul Scheider – Predrag Jak-
sic, Die Tagfalter von Jugoslawisch Mazedonien
Durina (Rhopalocera und Hesperiidae), Mün-
chen, 1990. V. T. K. – M. Kr.
Peperugi
PEPERUGI (Lepidoptera) – in-
sekti so dva para pribli`no isti
krilja, prepokrieni so sitni
lu{pi~ki kako prav, po {to go
dobile imeto (lepis, lepidos gr. =
lu{pa, pteron = krilo). Usniot
aparat kaj vozrasnite peperugi e
pretstaven od spiralno sviena
dolga cicalka. Glavata e jasno od-
delena od trupot i e snabdena so
anteni (pipala). Razvitokot e so
potpolna metamorfoza. Redot pe-
perugi opfa}a golem broj vidovi.
1134
Vo svetot se poznati nad 100.000
vidovi, razli~ni po boja, {ara i
golemina. Naseluvaat isklu~ivo
kopneni sredini. Tie se podrede-
ni vo golem broj familii dnevni
i no}ni peperugi, me|u koi ima i
takvi {to se poznati kako gole-
mi {tetnici. Vo Makedonija pe-
perugnata fauna e pretstavena so
2.299 taksona, od koi 90 se ende-
mi~ni. Ova e eden od najdobro
prou~enite redovi insekti, vo
koj se razlikuvaat dnevni peperu-
gi (Hesperioidea i Papilionoidea),
sovici (Noctuidae), preda~i i ve{-
tici – samra~nici (Bombycoidea
i Sphingiidae), zemjomerki (Geomet-
ridae) i peperut~iwa (Microlepi-
doptera).
LIT.: Josef Thurner, Die Lepidopterenfauna Ju-
goslawish Mazedoniens. I. Rhopalocera, Grypo-
cera und Noctuidae, Posebno izdanie. Acta. Mus.
Mac. Sci. Nat., Skopje, 1964; Franz Daniel, Die
Lepidopteren fauna Jugoslawisch Mazedoniens.
II Bombices et Sphinges, Posebno izdanie. Mus.
Mac. Sci. Nat., Skopje, 1964; Josef Klimesch,
Die Lepidopteren fauna Mazedoniens. IV. Micro-
lepidoptera, Posebno izdanie. Mus. Mac. Sci.
Nat., Skopje, 1968; Rudolf Pinker, Die Lepidop-
teren fauna Mazedoniena. III. Geometridae, Po-
sebno izdanie. Acta. Mus. Mac. Sci. Nat., Skop-
je, 1968; Paul Scheider – Predrag Jaksic, Die
Tagfalter von Jugoslawisch Mazedonien Durina
(Rhopalocera und Hesperiidae), München,
1990; Vladimir Krpac, Branislava Mihajlova,
Gonepteryx cleopatra (Linnaeus 1767), A new
species of the butterfly fauna in Macedonia (Le-
pidoptera: Pieridae), Acta Entomologica Slove-
nica, Ljubljana, 1997, 5( 2) 113–116; Grupa av-
tori, Country Stady for biodiversity of the Repub-
lic of Macedonia (first national report). Ministry
of environment and physical planning, Skopje,
2003. V. T. K. – M. Kr.
PEPERUGI, DNEVNI (Hesperi-
oidea i Papilionoidea) – insekti so
dva para, skoro, ednakvo golemi
krilja. @ivo se oboeni; imaat
tenki, stap~es-
ti i na krajot
zadebeleni an-
teni; tenko te-
lo i vertikalno
sklopeni krilja
koga miruvaat.
Aktivni se pre-
Dnevna peperuga ku den. Vo Ma-
kedonija se poznati 201 vid dnev-
ni peperugi, podredeni vo dve
natfamilii Hesperioidea i Papilio-
noidea, vo koi ima 8 familii: de-
beloglavi peperugi (Hesperiidae)
zastapeni so 25 vidovi; lastovi-
~arki (Papilionidae), ima 7 vidovi,
od koi 5 taksoni se endemi~ni;
beli peperugi (Pieridae) 24 vido-
vi, od koi 3 taksoni se endemi~ni;
sini i bakarni peperugi (Lycaeni-
dae), zastapeni so 56 vidovi, od
koi 2 taksona se endemi~ni; {a-
reni peperugi (Nymphalidae), ima
39 vidovi, od koi 2 taksona se en-
demi~ni; peperugi ~urulkari
(Lybitheidae), zastapeni se so 1 vid;
pulejkasti peperugi (Riodinidae)
se pretstaveni so 1 vid i okati
peperugi (Satyridae) se zastapeni
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
so 48 vidovi, od koi 9 taksoni se
endemi~ni.
LIT.: Josef Thurner, Die Lepidopterenfauna Ju-
goslawish Mazedoniens. I. Rhopalocera, Grypo-
cera und Noctuidae, Posebno izdanie, Acta. Mus.
Mac. Sci. Nat., Skopje, 1964; Paul Scheider –
Predrag Jaksic, Die Tagfalter von Jugoslawisch
Mazedonien Durina (Rhopalocera und Hesperii-
dae), München, 1990; Vladimir Krpac Branisla-
va Mihajlova, Gonepteryx cleopatra (Linnaeus
1767), A new species of the butterfly fauna in
Macedonia (Lepidoptera: Pieridae), Acta Ento-
mologica Slovenica, Ljubljana, 1997, 5(2): 113–
116; Vladimir Krpac and Branislava Mihajlova,
Biodiversity of Macedonia from a view point of
hitherto faunistic investigations. Participation
with Underproject: Klass Insecta, Macedonian
Museum of Natural History – Ministry of Scien-
ce, Final Report, Skopje, 1999, 23–30; Grupa av-
tori, Country Stady for biodiversity of the Repub-
lic of Macedonia (first national report), Ministry
of environment and physical planning, Skopje,
2003. V. T. K. – M. Kr.
PEPERUT^IWA (Microlepidop-
tera) – mali no}ni peperugi. Gru-
pirani se spored nivnata golemi-
na, a ne spored srodnosta. Vo Ma-
kedonija ovaa
grupa e zastape-
na so 1074 vido-
vi, od koi 44 se
endemi~ni. Naj-
brojni fami-
lii peperut~i-
Peperut~e wa se: Pyralidae
– 286 vidovi;
Tortricidae – 195 vidovi; Gelehiidae
– 129; Tineidae – 37 vidovi, no ima
i drugi so pomal broj vidovi.
LIT.: Josef Klimesch, Die Lepidopteren fauna
Mazedoniens. IV. Microlepidoptera, Posebno iz-
danie. Mus. Mac. Sci. Nat., Skopje, 1968; Grupa
avtori, Country Stady for biodiversity of the Re-
public of Macedonia (first national report), Mi-
nistry of environment and physical planning,
Skopje, 2003. V. T. K. – M. Kr.
PEPI], Avdija (Skopje, 27. XI
1961) – ekonomist, politi~ar.
Generalen sekretar (1991–1994) i
pretsedatel na bo{wa~kata
Stranka na demokratskata akcija
na Makedonija (1994–1996). Di-
rektor na Agencijata za poddr{ka
na pretpriemni{tvoto (2006–2008)
i pratenik vo Sobranieto na RM
(od 2008). R.
PERDIKA (Perdikkas) (360? ‡ 321
pr.n.e.) ‡ makedonski vojskovo-
dec, so poteklo od vladetelsko
semejstvo od Orestida {to bilo
vo srodstvo so argeadskata dinas-
tija. Go pridru`uval Aleksandar
III Makedonski u{te od vojnata
protiv Tribalite, pa s# do smrt-
ta. Najprvin bil zapovednik vo
pe{adiskite edinici, podocna
stanal eden od sedumtemina nego-
vi telohraniteli, a koga umrel
Hefajstion (324 pr.n.e.) toj sta-
nal zapovednik na prvata kowi~-
ka hiparhija. Po smrtta na Alek-
sandar III stanal namesnik na ne-
govite zakonski naslednici Alek-
sandar IV i Filip III Aridaj. Za
da ja zajakne svojata pozicija, se
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
o`enil so }erkata na Filip II,
Kleopatra. Vo vremeto na vojnata
me|u dijadosite se upatil protiv
pobunetiot Ptolemaj vo Egipet
(321 pr.n.e.). Pri preo|aweto na
Nil {to bilo prosledeno so go-
lemi ~ove~ki zagubi, se javilo
nezadovolstvo vo vojskata, pa bil
ubien vo svojot {ator od negovi
sorabotnici.
IZV.: Arriani, Anabasis, Lipsiae, 1907; Q. Cur-
ti Rufi, Historiarum Alexandri Magni Macedo-
nis, Lipsiae, 1893; Diodori, Bibliotheca histori-
ca, Leipzig, 1896.
LIT.: F. Papazoglu, Istorija na helenis-
ti~kiot period, Skopje, 1995. K. M.-R.
PERDIKA I (Perdikkas) – prv ma-
kedonski kral (ok. 707/6–659
pr.n.e.), osnovopolo`nik na Ma-
kedonskoto Kralstvo i na make-
donskata kralska dinastija na
Argeadite. Podatocite za nego se
od legendaren karakter. Spored
legendata zapi{ana od Herodot,
toj so dvajcata bra}a Gavan i Ae-
rop, izbegale od gradot Argos kaj
Ilirite, a ottamu vo gradot Le-
baja vo Gorna Makedonija, kade
{to slu`ele na dvorot na tamo{-
niot kral. Koga Perdika pobaral
da bide platen, a negoviot gospo-
dar namesto plata mu gi ponudil
son~evite zraci {to pa|ale na
podot, simboli~no zacrpil od
zracite, gi stavil vo pazuvite i
si zaminal. Koga na kralot mu bi-
la protolkuvana simbolikata na
~inot, naredil da gi fatat i da gi
pogubat, no tie uspeale da izbe-
gaat i da se naselat blizu do Gra-
dinite na Mida vo podno`jeto na
planinata Bermion, od kade {to
gi pokorile i drugite delovi na
Makedonija. Perdika e pretsta-
ven kaj Herodot kako potomok na
Temen, sin na Aristomah, Herak-
leid, so poteklo od Argos. Bidej-
}i imeto Argos vo minatoto go
nosele duri sedum gradovi i ob-
lasti, poradi neodr`livata hi-
poteza na nekoi istra`uva~i de-
ka Makedoncite bile od dorsko
poteklo, toj obi~no se poistove-
tuval so Argos na rekata Inah,
toga{en glaven grad na Argoli-
da, na Peloponez. Site dilemi za
lociraweto na gradot Argos, ka-
ko mesto na potekloto na make-
donskata kralska dinastija Ar-
geadi, gi otklonuvaat istoriski-
te izvori vo koi e navedeno deka
tie bile od Argos Orestidski,
najstariot i glaven grad na Ores-
tida, vo Gorna Makedonija, blizu
do sega{niot grad Kastorija
(Kostur).
IZV.: Herodoti, Historia, Oxonii, 1927; Thuc-
ydidis, Historiae, Oxonii, 1942; Diodori, Bibliot-
heca historica, Leipzig, 1896.
LIT.: E. N. Borza, In the shadow of Olympus:
the emergence of Macedon, Priceton/N.J., 1990;
N. Proeva, Studii za anti~kite Make-
donci, Skopje, 1997; N. Proeva, Istorija
na Argeadite, Skopje, 2004. K. M.-R.
Moneta na Perdika II, avers/revers
PERDIKA II (Perdikkas) (? – 413
pr.n.e.) ‡ makedonski kral (454‡
413 pr.n.e.), sin i naslednik na
Aleksandar I Filhelen. Vodel
mnogu ve{ta i promenliva poli-
tika vo periodot na zasileni ne-
prijatelstva pome|u Atina i
Sparta. Za vreme na Pelopones-
kata vojna (431‡404 pr.n.e.), vo za-
visnost od momentalnite uslovi,
odr`uval prijatelski vrski, sta-
puval vo politi~ki sojuzi i gi
raskinuval, postojano menuvaj}i
ja stranata, so cel da izvle~e {to
pove}e korist za svojata zemja. Go
odbil napadot na atinskiot sojuz-
nik, trakiskiot odriski vlade-
tel Sitalk (429 pr.n.e.), koj sakal
na prestolot da go donese vnukot
na Perdika Aminta. Negovata
vojska 30 dena gi pusto{ela make-
donskite teritorii, a potoa se
povlekla po nagovor na Sitalko-
viot vnuk i negov iden naslednik
Seut, kogo {to Perdika uspeal
vo me|uvreme da go pridobie, a za
vozvrat mu ja dal za `ena negova-
ta sestra Stratonika. Vo 424 g.
pr.n.e. se zdru`il so spartanski-
ot voda~ Brasida protiv Atina i
linkestidskiot vladetel Arabaj,
no po propasta na napadot vrz
Linkestida, sklu~il sojuzni{tvo
so Atina (423 pr.n.e.). Gi priznal
Sparta i Argos za sojuznici (418
pr.n.e.) i povtorno go prifatil
sojuzni{tvoto na Atina (414
pr.n.e.).
IZV.: Thucydidis, Historiae, Oxonii, 1942.
LIT.: N. Proeva, Istorija na Argeadi-
te, Skopje, 2004; E. N. Borza, In the shadow of
Olympus: the emergence of Macedon, Price-
ton/N.J., 1990. K. M.-R.
PERDIKA III (Perdikkas) – make-
donski kral (365–360/359) od di-
nastijata na Argeadite, sin na
kralot Aminta III i Evridika.
Uspeal da vospostavi dobri odno-
si so Teba. Na po~etokot gi odr-
`uval i dobrite odnosi so Atina,
s# dodeka ne se sudrile nivnite
interesi okolu makedonskoto
krajbre`je, koga mu ispratil po-
mo{ na opsadeniot od Atina Am-
fipol (362/1 pr.n.e.) i go zazel
(359 pr.n.e.). Za vozvrat Atina gi
napadnala Metona i Pidna. Is-
tovremeno napadnale i Ilirite
predvodeni od Bardilis, nanesu-
vaj}i mu katastrofalen poraz vo
bitkata, kade {to i zaginal zaed-
no so 4.000 makedonski vojnici.
IZV.: Diodori, Bibliotheca historica, Leipzig,
1896.
PERI P
LIT.: E. N. Borza, In the shadow of Olympus:
the emergence of Macedon, Priceton/N.J., 1990;
N. Proeva, Istorija na Argeadite,
Skopje, 2004. K. M.-R.
Vilijam
Xejms
Perdju
PERDJU, Vilijam Xejms (PAR-
DEW, James William) (Memfis,
Tenesi, 26. III 1942) – amerikan-
ski diplomat. Pretstavnik na
sekretarot za odbrana na SAD vo
Dejtonskite pregovori (1996);
zamenik specijalen sovetnik na
pretsedatelot na SAD i dr`a-
ven sekretar za demokratija na
Balkanot vo vremeto na Kosov-
skata vojna i neposredno po nea
(1999–2001); specijalen pretstav-
nik na SAD vo svojstvo na †oles-
nuva~# vo procesot na sklu~uva-
we i implementacija na Ramkov-
niot dogovor (13. VII 2001, Ohrid)
i negov potpisnik vo svojstvo na
svedok; vonreden i opolnomo{-
ten ambasador na SAD vo R Buga-
rija (2002–2006).
IZV.: Ministerstvo za nadvore{ni ra-
boti na RM, Skopje, 2007. T. Petr.
„PERE TO[EV“, ISELENI^-
KA ORGANIZACIJA (Xon-
staun, Pensilvanija, SAD, 1923)
‡ edna od pomalite organizacii
na makedonski doselenici vo ko-
ja ~lenuvale petnaesetina semej-
stva {to `iveele vo Xonstaun i
vo pobliskite gradovi do Pit-
sburg. Sl. N.-K.
PERI MASALARI (Peri Masal-
lar›) ‡ vol{ebni prikazni od re-
pertoarot na raska`uva~ite Tur-
ci od Makedonija. Se odlikuvaat
so karakteristiki specifi~ni za
turskata prozna tradicija. Osven
me|unarodni motivi, vo niv se
zastapeni i originalni regio-
nalni ili lokalni si`etni tipo-
vi. Najkarakteristi~en element
od morfolo{kiot model na tur-
skata vol{ebna prikazna od Ma-
kedonija e prisustvoto na nat-
prirodniot element kako pojava
{to e od su{tinsko zna~ewe za
funkcioniraweto na si`etnoto
dejstvo, a se sre}ava kaj likovite,
pojavite i predmetite. Soodno-
sot me|u mitskata metafori~-
nost i fantastikata vo vol{eb-
nite prikazni se odlikuva so toa
{to fantasti~noto s# u{te e vo
1135
P PERIDOTITI
zavisnost od
mitskata se-
mantika. Za-
toa, ~udnite
obele`ja se
javuvaat kako
fizi~ki
svojstva, at-
ributi na ju-
nakot od pri-
kaznata, koj
se odlikuva
so zlatna ko-
sa, solzi bi-
seri, nasmev-
Sevim Pili~kova:
Strukturata na turskite ki trendafi-
vol{ebni prikazni li. Vo svetot
(2001)
na turskata v.
p. od Makedo-
nija se zabele`uvaat tragi od
mnogu tradicionalni motivi nas-
ledeni od svetot na arhai~nite
mitovi i rituali: †Simnuvawe na
junakot vo dolna zemja# (AT‡300,
301, 513, 531) {to uka`uva na ko-
renite od nekoga{niot mit so po-
teklo od najdale~noto minato na
~ovekot; †Neobi~noto ra|awe na
junakot# (AT‡425) od periodot
na veruvaweto vo animizmot i to-
temizmot; raznite metamorfozi
na junakot (AT‡450, 510, 707);
†Znaewe na nemu{tiot jazik#
(AT‡670), motivot †Predodrede-
nosta na sudbinata# (AT‡930),
motivite#Odewe kaj Sonceto#,
†Barawe pomo{ od son~evata
majka#, †@enidba so Sonceto#
(AT‡460) {to poteknuvaat od ne-
koga{nite mitovi, kako i moti-
vot#@enidba na junakot so mr-
tovec# (AT‡437) {to svedo~i za
veruvaweto vo zadgroben `ivot.
Iako svetot na turskite vol{eb-
ni narodni prikazni gi ~uva tra-
gite od starite mnogubo`estva,
obi~ai i drevni veruvawa, so od-
minuvaweto na vremeto promeni-
te od realniot `ivot uslovuvaat
transformacii i vo svetot na
prikaznite {to naj~esto zavisi
od istoriskite nastani, od reli-
gijata, lokalnite veruvawa, kako
i od vlijanieto od proznata tra-
dicija na drugite narodi. Osven
poso~enite tipovi vol{ebni na-
rodni prikazni i motivite zasta-
peni vo raznite narativni mo-
menti od si`etnoto dejstvo, vo
repertoarot na narodnite raska-
`uva~i od Makedonija se zastape-
ni i tipovi na prikazni {to nas-
tanale kako rezultat na raznite
procesi na kontaminacijata, ka-
ko vo vertikalna, taka i vo hori-
zontalna nasoka na dvi`ewe na
usnata transmisija. Vakvite va-
rijanti nastanale pri konkretni
momenti vo bezbrojnite narativ-
ni situacii vo minatoto: afini-
tet na individualniot interpre-
tator, barawe na publikata, stil
1136
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
na raska`uvawe, tip na raska`u-
va~ot, svesno pozajmuvawe nara-
tivni epizodi od edna vo druga
prikazna i nivno aktuelizirawe
vo tu|a narativna sredina. Ak-
tivnoto funkcionirawe na kon-
taminacijata vo narativniot pro-
ces, rezultirala so novi varijan-
ti si`etni tipovi, no sepak, pri
novite kombinacii se prifa}ale
samo najuspe{nite obidi od novo-
sozdadeni narativni celini. Pro-
cesot na nivnoto sozdavawe go us-
lovuvala potrebata za adaptira-
we na promenite od sovremenoto Peri{an, `enska prazni~na nosija kaj Mijacite
vo Reka
sekojdnevje na raska`uva~ite i
nivnata publika. ukrasen so krv~iwa i drugi deko-
LIT.: Kiril Penu{liski, Turski ele- rativni ornamenti. J. R.-P.
menti (vlijanija) vo makedonskiot fol-
klor, Referati na makedonskite slavis- PERI[I], Ino (Dubrovnik, 22.
VIII 1920 – Zagreb, 1989) ‡ diri-
ti na VII me|unaroden slavisti~ki kon-
gres, Var{ava, 1971, †Literaturen zbor#, gent i kompozitor. Studiral mu-
Skopje, 1973, 115–125; –, Makedonsko-tur- zika vo Zagreb. Dirigentskata ka-
ski prikazni~ni paraleli (vrz prikazni-
te na Marko Cepenkov), Zbornik vo ~est
na Bla`e Koneski, Skopje, 1984, 393–402;
S. Pili~kova, Motivot za sudbinskata
predodredenost vo nekoi prikazni kaj
Marko Cepenkov i sovremeni turski va-
rijanti od R. Makedonija, †Makedonski
folklor#, XXVIII, 55, Skopje, 2000, 17–30;
–, Interesot na Kiril Penu{liski za
turskite vlijanija vo prikaznite na
Cepenkov, XXXV Me|unaroden seminar za
makedonski jazik, literatura i kultura
(5–25. VIII 2004, Ohrid); –, Dvojazi~noto
raska`uvawe kako forma na kontinui-
tet pome|u tradicionalnoto i sovre-
menoto vo narativnata praktika na
iselenicite od R. Makedonija vo R. Tur-
cija, Antalija, Turcija, 1991, 119–127; –,
Ino
Peri{i}
Motivot za sudbinskata predodrede-
nost vo nekoi prikazni kaj Marko Cepen- riera ja zapo~nal 1943 g. vo Osi-
kov i sovremeni turski varijanti od R. ek. Rabotel kako dirigent vo
Makedonija, †Makedonski folklor#,
XXVIII, 55, Skopje, 2000, 17–30; –, Struk- operskite teatri vo Zagreb (1950
turata na turskite vol{ebni prikaz- –1955 i 1965–1967), Maribor (1955
ni, Skopje 2001. S. Pil. –1956), Rieka (1967–1974) i Skop-
je. Vo Operata na MNT raboti od
PERIDOTITI – ultrabazi~ni 1956 do 1964 g. Na scenata na
magmatski karpi, koi se pojavuva- MNT postavil i dirigiral okolu
at vo serijata na karpite na oke- 15 operi me|u koi: Aida, Toska,
anskata kora. Vo osnova tie se iz- Samson i Dalila, Don Karlos,
gradeni od olivin i pirokseni i Otelo, Travijata i baleti: Le-
akcesorni minerali, hromit, bedovo ezero, Romeo i Julija, Ve-
magnetit. Peridotitite nastanu- legradski varijacii i dr. F. M.
vaat vo procesite na delumnite
topewa na gornata obvivka i vo PERKII ili KOSTRE@I (Per-
zavisnost od dlabo~inata na koja cidae) – familija slatkovodni
se slu~uvaat delumnite topewa se grablivi ribi od redot koskeni
razlikuvaat: spinelski, plagiok- ribi (Perci-
lasni i granatski peridotiti. Na formes), od
podra~jeto na RM peridotitite koi vo Ma-
se pojavuvaat vo serijata na kar- kedonija se
pite na okeanskata kora vo Var- sre}avaat
darskata zona. Naj~esti pretstav- tri vida:
nici se dunitite, harzburgitite k o s t r e ` Perkija (kostre`)
i lerzolitite. Pojavite na hrom- (Perca fluvi-
ni rudi na teritorijata na Make- atilis), smu| (Sander lucioperka) i
donija se povrzani so serijata na vretenarka (Zingel balcanicus).
peridotitskite karpi. LIT.: M. Beazley, Guide to Freshwater Fish of
LIT.: Bla`o Boev, Risto Stojanov, Pet- Britain and Europe, London; J. Crivelli, The
rografija, RGF, [tip, 1994. Bl. B. Freshwater fish endemic to the Northern Medi-
terranean Region, Tour du Valat Publication,
PERI[AN ‡ metalen nakit, 1996; M. Naumovski, Ribite vo Makedoni-
sostaven del na `enskata praz- ja, Skopje, 1995; S. Georgiev, Klu~ za odre-
ni~na nosija. Se nosel zaedno so duvawe na ribite (Osteichtyes) i zmijorki-
te (Cephalaspidomorpha) vo Republika Ma-
golemiot |erdan. Naj~esto bil kedonija, Skopje, 1998. Sv. P. – V. Sid.
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
PERMANENTNO OBRAZOVA-
NIE ‡ pedago{ka doktrina za
do`ivotno u~ewe, oficijalizi-
rana vo Makedonija so Rezoluci-
ja za permanentno obrazovanie,
usvoena na Sobranieto na SRM
(9. X 1973). Rezolucijata insis-
tira permanentnoto obrazova-
nie da stane pravo i dol`nost na
site gra|ani, a vo prv red na vra-
botenite, odnosno so negovite
celi i principi da bide opfaten
celokupniot vospitno-obrazo-
ven sistem. Spored ovoj doku-
ment, obrazovanieto stanuva re-
{ava~ki faktor na razvojot do-
kolku neprekinato i najtesno se
povrzuva so razvojot na sovreme-
nata nauka, kultura i tehnika.
Iako sovremena i s¢ u{te aktu-
elna, ovaa pedago{ka doktrina
ne do`ivea pozna~ajna prakti~-
na primena. K. Kamb.
Sreten
Perovi}
PEROVI], Sreten (s. Gorwa Go-
rica, Podgori~ko, Crna Gora, 15.
II 1932) ‡ poet, kriti~ar, teatro-
log, dramski pisatel, preveduva~,
antologi~ar, enciklopedist. Za-
vr{il Filozofski fakultet vo
Belgrad. Bil glaven urednik na
vesnikot „Susreti#, potoa direk-
tor na izd. dejnost na NIO „Pob-
jeda# i direktor na Leksikograf-
skiot zavod na Crna Gora. Pret-
sedatel e na crnogorskiot PEN
centar i po~esen ~len na DPM.
BIBL.: Zvucite i dale~inite, Titograd,
1951; Kameno pleme, Titograd, 1955; Ma|o-
san hram, Titograd, 1962; Himna na ju`ni-
te vetrovi, Titograd, 1991; Pat vo da-
le~nite du{i, Podgorica, (1997) i dr.
Prepeal i objavil pove}e dela od maked.
avtori (Koneski, [opov, G. Todorovski,
Ba{evski i dr.), a na makedonski se obja-
veni knigite Srebreni alki, Sk., (1982) i
Makedonija ekumena, Sk., (2006). P. Gil.
PERSEJ (Perseos) (213/12‡166) ‡
posleden makedonski kral (179‡
168 g. pr.n.e.) od dinastijata na
Antigonidite, sin i naslednik
na kralot Filip V. Po smrtta na
Filip V i negovoto doa|awe na
prestolot (179 g. pr.n.e.) go obno-
vil dogovorot so Rim i prodol-
`il so konsolidacija na Makedo-
nija. Go pro{iril vlijanieto na
Makedonija vo Trakija, Dardani-
ja i Ilirija. Se o`enil so Lao-
Moneta na Persej, avers/revers
dika, }erka na siriskiot kral
Selevk IV, a svojata sestra ja oma-
`il za Prusija II (182‡149
pr.n.e.), kral na Bitinija, i se
zdobil so mnogu prijateli vo He-
lada. Vlijael vrz socijalnite
previrawa vo Tesalija i Ajtoli-
ja, ja pokoril Dolopija i go pose-
til Delfi so svojata vojska. Jak-
neweto na makedonskoto vlija-
nie dovelo do zaladuvawe na od-
nosite so Rim, a ne odelo vo pri-
log nitu na Pergam, pa pergam-
skiot kral Eumen II Soter se po-
`alil do Rim i toa rezultiralo
so Tretata makedonsko-rimska
vojna (171–168 pr.n.e.). Po prvi~-
nite uspesi, Persej bil porazen
od rimskata vojska pod vodstvo na
L. Aemilij Paul, vo bitkata kaj
Pidna (22 juni 168 pr.n.e.), so {to
bil ozna~en krajot na vojnata, no
i na nezavisnosta na Makedonija.
Bil zaroben vo begstvo na ostro-
vot Samotraka i odveden vo Rim.
Po~inal dve godini podocna vo
zarobeni{tvo.
IZV.: Polybii, Historiae, Lipsiae, 1904; Titi Li-
vi, Ab urbe condita libri, Lipsiae, 1906.
LIT.: Istorija na makedonskiot narod I,
INI, Skopje, 2000; N. A. Ma{kin, Isto-
rija na Stariot Rim, Skopje, 1995; R. M.
Errington, A History of Macedonia, Berkeley and
Los Angeles, 1990. K. M.-R.
Du{an
Per~inkov
PER^INKOV, Du{an (Skopje,
10. IV 1939) ‡ slikar, grafi~ar i
likoven pedagog. Najzna~aen
pretstavnik na geometriskoto
slikarstvo i eden od najavtohto-
nite umetnici, zaslu`en za
oformuvawe na redica slikari
od pomladata generacija. Diplo-
miral na Akademijata za likovni
umetnosti vo Belgrad (1963). Bil
redoven profesor na Fakultetot
za likovni umetnosti vo Skopje.
Ja pretstavuval RM na Bienale-
to vo Venecija (1978). Vo slikite
PER^INKOVA P
Du{an Per~inkov, Motiv od predgradieto I (1970)
i grafikite vnimatelno i na
originalen na~in ja nabquduva
okolinata (pejza`ot, urbanite
sredini), sozdavaj}i vo po~eto-
kot meki nadrealisti~ki pret-
stavi so ednostavni znaci i obli-
ci (More, 1963; Imaginaren pre-
del, 1967). Kon krajot na {eeset-
tite godini se orientira kon
apstraktni strogo geometriski
kompozicii so pastelen kolorit,
bez o~eviden pandan vo likovna-
ta umetnost (Predel so tragi od
sonceto, 1967; Plima, 1968). Vo
slednata etapa ne`nite boi gi
zamenuva so intenzivni i vnesuva
znakovni asocijativni elementi
(Predel {to treperi I, 1972; Za-
lez, 1975). Ednovremeno izdava
grafi~ki mapi so sofisticira-
ni, slo`eni i konceptualno ob-
misleni sodr`ini (Ni{to, 1991;
Zbirovi, 1992).
LIT.: Zoran Petrovski, Zavetot za zra-
~ewe na `oltoto; Bojan Ivanov, Ramo do
ramo so istorijata; Sowa Abaxieva,
Mondrijan‡Per~inkov‡Malevi~, vo: Du-
{an Per~inkov, Skopje, 2003. S. Ab.-D.
Danica
Per~inkova
PER^INKOVA, Danica Ristova
(s. Vata{a, Kavadarci, 15. IV 1925
- Skopje, 21. III 2002) – matemati-
~ar, red. prof. (1971) na PMF.
Pripa|a na prvata generacija stu-
denti od Grupata matematika na
Filozofskiot fakultet. Diplo-
1137
P PER^INKOVSKI
mirala vo 1950 i istata g. bila iz-
brana za asistent, a doktorirala
(1963) na PMF so temata „Prilog
kon izu~uvaweto na homogenite
problemi so sopstveni vrednosti
pri obi~nite diferencijalni ra-
venki#. Studiski prestoi: na ETF
vo Belgrad i na Institutot „An-
ri Poankare# vo Pariz. Objavuva-
la nau~ni trudovi do svoeto pen-
zionirawe (1975) glavno od oblas-
ta na diferencijalnite ravenki.
LIT.: PMF 1946-2006, monografija,
Skopje, 2006. N. C.
Radovan
Per~inkovski
PER^INKOVSKI, Radovan Traj-
kov (s. Bini{evo, Vele{ko, 25. IX
1922 ‡ Skopje, 4. I 1996) ‡ inter-
nist-kardiolog, redoven prof. na
Med. f. vo Skopje, osnovopolo`-
nik, prv i dolgogodi{en direk-
tor na Klinikata za kardiologi-
ja, dekan na Med. f. Bil pretseda-
tel na Zdru`enieto na kardiolo-
zite na SFRJ. Osoben interes i
pridones poka`al za prou~uvawe
na elektrokardiografskite pro-
meni pri hipo i hipertrofi~na-
ta ishemija na miokardot. Ima
golemi zaslugi vo borbata protiv
alkoholizmot i kardiovaskular-
nite zaboluvawa, kako i za reha-
bilitacija na kardijalnite bol-
ni. Avtor e na brojni stru~no-na-
u~ni trudovi i na poglavjeto za
elektrokardiografija vo u~eb-
nikot „Osnovi interne propedev-
tike“ od A. Igwatovski. Br. N.
PER^UKLIEVSKI, Rade (Ga-
li~nik, 7. XII 1931) ‡ kerami~ar,
univ. docent. Diplomiral na
Akademijata za primeneta umet-
nost vo Zagreb (1955). Specijali-
ziral keramika i porcelan vo
Sofija. Profesor vo U~ili{te-
to za primeneta umetnost vo
Skopje i docent na Fakultetot za
likovni umetnosti. Izlagal sa-
mostojno i grupno vo Skopje i vo
stranstvo. Sozdava figurativni
i apstraktni dela inspirirani
od tradicijata. Al. Cv.
†PESNA NAD PESNITE# ‡
balet vo dva ~ina (12 sliki). M: T.
Pro{ev, S: kompozitorot spored
istoimenata bibliska prikazna.
Prvo izveduvawe: Skopje, 27. XI
1968. Dr. O.
1138
PESO^ANSKA REKA – desna
pritoka na rekata Sateska. Izvi-
ra od jugoisto~nite padini na
planinata Stogovo na viso~ina
od 2.040 m, a se vliva na viso~ina
od 782 m. Vkupnata dol`ina na
re~niot tek iznesuva 22 km, vkup-
niot pad iznesuva 1.258 m, a pro-
se~niot pad 57,18 ‰. Vkupnata
dol`ina na vodorazdelnata lini-
ja iznesuva 38 km, dodeka slivot
zafa}a povr{ina od 53,32 km2. Na
vodite od ovaa reka e izgradena
HEC „Peso~ani#. Dr. V.
PESO^NICI (Cicindelidae) –
tvrdokrilni insekti. Grablivi
mesojadi, so izdol`eni noze, `i-
vo oboeni (preovladuva zelenata
boja), dobri
leta~i, se sre-
}avaat na son-
~evi i pesok-
livi mesta. Vo
Makedonija se
registrirani
7 vidovi od ro-
dot Cicindela, a
Peso~nik
najpoznat e Panov, Vostanijata na makedonskiot na-
polskiot peso~nik (Cicindela
campestris L.) {to se sre}ava na
otvoreni peso~ni tereni. Lovi
sitni insekti i pajaci.
LIT.: Bo`idar Drovenik, Heinz Peks, Catalo-
gus Faunae Carabiden der Balkanlander (Cole-
optera : Carabidae). Coleoptera Schwanfelder
Coleopterologische Mittelungen, Schwanfeld,
1994; Vladimir Krpac, Branislava Mihajlova, Bio-
diversity of Macedonia from a view point of hither-
to faunistic investigations. Participation with Un-
derproject: Klass Insecta, Macedonian Museum of
Natural History – Ministry of Science, Final Re-
port, Skopje, 1999, 23-30. V. T. K. – M. Kr.
PETAR DELJAN – voda~ na ma-
kedonsko vostanie. Po finansis-
kata reforma na Jovan Orfanot-
rof, brat na imperatorot Miha-
il IV, izbuvnuva vostanie vo Ma-
kedonija (1040/41). Za voda~ e iz-
bran Petar Deljan i proglasen za
car, kako sin na makedonskiot
car Gavril Radomir i ungarskata
Proglasuvaweto na Petar Deljan za car, minijatura (XI v.)
princeza, koja bremena ja izbrkal
za da se o`eni so Irina, robinka
od Larisa. Vostanicite gi zaze-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
maat Ni{ i Skopje, a kon niv se
priklu~uvaat i vostanicite od
Dra~kata oblast na ~elo so Tiho-
mir. Po ubistvoto na Tihomir,
Deljan zastanuva na ~elo na obe-
dinetite vojski. Vostanieto se
pro{iruva na Dra~, Epir i Ela-
da. Vo toa vreme Deljan go prima
Alusijana, kako vnuk na Aron, i
mu doveruva 40.000 vojnici za da
go zazeme gr. Solun. Neuspehot
doveduva do izmena na tekot na
vostanieto i nastanuva razdor vo
vostani~kite redovi. Alusijan
uspeva da go vrze i da go oslepi
Petar Deljan, a potoa da im go
predade na Vizantijcite i da ja
dobie titulata magister.
IZV.: GrÍcki izvori za bÍlgarskata is-
toriÔ, VI, SofiÔ, 1965; Vizantiski izvo-
ri za istoriju naroda Jugoslavije, III, Be-
ograd, 1966.
LIT.: G. G. Litavrin, NalogovaÔ politika
Vizantii v Bolgarii v 1018-1185 gg., „Vi-
zantiŸskiŸ Vremennik#, X, 1956; Bo`idar
Ferjan~iÊ, Vizantija i Ju`ni Sloveni, Be-
ograd, 1966; Stjepan Antoljak, Petar Del-
jan ili Doljan ili Odeljan?, vo: Srednove-
kovna Makedonija, I, Skopje, 1983; Branko
rod vo XI vek, Srednovekovna Makedonija,
III, Skopje, 1983; Milan Bo{kovski, Make-
donija vo XI i XII vek (nadvore{ni upadi na
teritorijata na Makedonija), Skopje,
1997; Istorija na makedonskiot narod, I,
Skopje, 2000; Van~e Stoj~ev, Voena istori-
ja na Makedonija, Skopje, 2000. B. R.-J.
Petar,
mitropolit
na Prespansko-
pelagoniskata
eparhija
na MPC
PETAR, mitropolit (Jovan Ka-
revski) (s. Bogomila, Vele{ko, 29.
V 1946) – arhijerej na Makedonska-
ta pravoslavna crkva. Zavr{il
Bogoslovija vo Prizren (1966), a
Bogoslovski fakultet vo Belgrad
(1970). Bil profesor vo Makedon-
skata pravoslavna bogoslovija vo
Skopje (1970–1972 i 1977–1979) i
predava~ na Bogoslovskiot fa-
kultet vo Skopje. Podiplomski
studii zavr{il na Gregorijanski-
ot univerzitet vo Rim (1982). Od
1972 do 1976 g. bil sekretar na Po-
lo{ko-kumanovskata eparhija, po-
toa parohiski sve{tenik vo „Sv.
vm~. Dimitrij# vo Skopje. Se za-
mona{il na 19. VI 1980 g. vo manas-
tirot „Sv. vm~. Georgij# – Krivi
Dol, Skopje. Za mitropolit na
Prespansko-pelagoniskata epar-
hija bil izbran na 2. IV 1981 g., hi-
rotonisan vo hramot „Sv. Dimit-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
rij# vo Skopje (14. VI 1981), a na 15
juni introniziran vo „Sv. Dimit-
rij# vo Bitola. Bil avstralisko-
novozelandski mitropolit i ad-
ministrator prespansko-pelago-
niski (noemvri 1995–2004), a od
2004 g. prespansko-pelagoniski
mitropolit i administrator avs-
tralisko-novozelandski.
LIT.: Ratomir Grozdanoski, Mihail Arhi-
episkop Ohridski i Makedonski, Skopje,
1994; istiot, Stefan Arhiepiskop Ohrid-
ski i Makedonski, Skopje, 2000. Rat. Gr.
Traj~e Lazov
Petkanovski
PETKANOVSKI, Traj~e Lazov
(Andreev) (Bistrica, Vele{ko,
7. X 1919 – Oraovdolsko, Vele{-
ko, 6. VIII 1943) – u~itel i borec,
organizator na oru`enoto vos-
tanie vo Azot (Vele{ko). ^len
na prvata partiska }elija (av-
gust 1941). Ja formiral prvata
partizanska baza vo Azot (1942).
Od juni do dekemvri 1942 g. bil
borec na Vele{kiot NOPO „Di-
mitar Vlahov#, a od januari do av-
gust 1943 ja predvodel partizan-
skata grupa na terenot na Azot,
kade {to i zaginal vo sudir so bu-
garskata policija i kontra~etni-
cite.
LIT.: Veles i Vele{ko vo NOV 1941–1945.
Spomen kniga, T. Veles, 1985; Vele{ki par-
tizanski odred 1942, Skopje, 1999. \. Malk.
PETKO VOJVODA (Petko Krs-
tov Mitarovski) (s. Kokino, Ku-
manovsko, XIX ‡ po~etok na XX
v.) ‡ ajdutski vojvoda. Negovoto
semejstvo poteknuva od s. Malo-
tino, Kumanovsko. Vo mladite
godini oformil ajdutska dru`i-
na za za{tita od albanskite ara-
miski dru`ini i osmanliskite
zulum}ari od Kumanovo i okol-
nite ~iflici. Nekoi periodi
dru`inata se sobirala samo za
oddelni no}ni akcii i borbi, a
preku den pak legalno si ja pro-
dol`uvale polskata rabota. So
soprugata Ristana od s. Pelince
imal pet deca. Koga zapo~nala
bugarskata oru`ena propaganda
vo Kozja~ijata, izvesno vreme se
ilegaliziral kaj rodnini vo s.
Malotino, a potoa, ve}e vo odmi-
nati godini, se posvetil na se-
mejniot `ivot.
IZV. Se}avawa na negovata }erka Velika
Stojkovska, Skopje, 1968. S. Ml.
Du{an
Petkov
PETKOV, Du{an (Kumanovo, 20.
III 1923 – Skopje, 21. III 2003) – ar-
hitekt, redoven profesor na Ar-
hitektonskiot fakultet vo Skop-
je. Diplomiral na Arhitekton-
skiot fakultet pri Tehni~kata
visoka {kola vo Belgrad (1951).
Celiot raboten vek go pominal na
Arhitektonskiot fakultet vo
Skopje i od asistent do redoven
profesor go predaval predmetot
proektirawe na industriski i
stopanski zgradi. Se zanimaval i
so arhitektonsko proektirawe.
Izrabotil nad 80 proekti za stan-
beni, zdravstveni, op{testveni i
industriski objekti, pove}eto od
koi se i realizirani. Pozna~ajni
realizacii: stanbeno-administra-
tivniot objekt „Avtomakedonija#
vo Skopje (so arh. K. Tomovski);
zgradata na „Foto-centar# vo
Skopje; fabrikite za konzervi vo
Kumanovo, vo Tetovo i vo Gevgeli-
ja; fabrikata „Jugohrom# vo Jegu-
novce; Fabrikata za ko`a i ko`na
galanterija vo Del~evo; Fabrika-
ta za tuli i keramika vo Ki~evo;
pove}e individualni i semejni
stanbeni objekti vo Skopje, vo Ku-
manovo i vo Sveti Nikole. Kr. T.
Kiril
Petkov
PETKOV, Kiril Mihailov
(Bogdanci, 21. III 1929) ‡ doktor
po veterinarni nauki, redoven
prof. na Zemjodelskiot i na Vet.
f. vo Skopje, kade {to e izbran
kako prv dekan (1994). Doktori-
ral na Vet. f. vo Zagreb (1965).
Ima objaveno 105 nau~ni i stru~-
ni trudovi. Avtor e na dva u~eb-
nika „Anatomija na doma{nite
`ivotni# i „Fiziologija na do-
ma{nite `ivotni#. M. D. ‡ J. B.
PETKOVI] P
Crkvata vo s. Gorna Belica
PETKOV, Todor (s. Gari 1814 –
1899) – protomajstor. Se zanima-
val so grade`ni{tvo i so rezbar-
stvo. Spored negovi proekti i
pod negovo rakovodstvo se izgra-
deni mnogu ku}i i „kuli# za oh-
ridskite begovi i ~orbaxii. Naj-
zna~ajno ostvaruvawe e Ku}ata na
bra}ata Robevci (Anastas i An-
gele) vo Ohrid, denes Naroden
muzej. Ja izgradil i crkvata vo s.
Gorna Belica, Ohridsko, a rabo-
tel i na ikonostasot vo istata
crkva, koj go zavr{il negoviot
sin Jakim.
LIT.: K. Tomovski, Makedonskite maj-
stori graditeli vo devetnaesettiot
vek, Skopje, 2006. Kr. T.
Elena
Petkova
-Ivanova
PETKOVA-IVANOVA, Elena
Vasileva (Skopje, 31. V 1947) ‡
spec. po stomatolo{ka proteti-
ka, redoven prof. na St. f. Dok-
torirala vo 1989 g. Publikuvala
90 statii. Koavtor na u~ebnikot
„Instrumenti i aparati za zabo-
tehni~ka laboratorija#. E. M.
PETKOVI], Vladimir R. (Ve-
liko Ora{je, Srbija, 30. IX 1874 ‡
Belgrad, 13. XI 1956) – prv srpski
istori~ar na umetnosta, akade-
1139
P PETKOVI]
mik, pretstavnik na ikonograf-
skata {kola. Studii zavr{il kaj
Karl Krumbaher vo Minhen. Av-
tor e na golem broj knigi i stu-
dii, od koi posebno gi izdvojuva-
me monografijata za Matej~e i
studijata za Kalendarot vo Staro
Nagori~ino. Vo negoviot Preg-
led crkvenih spomenika kroz po-
vesnicu srpskog naroda, objavuva
kompleten spisok na site doto-
ga{ poznati spomenici od sred-
niot i od docniot sreden vek,
vklu~uvaj}i gi i spomenicite na
teritorijata na RM.
BIBL.: V. Petkovi¢ ‡ P. Popovi¢, Staro
Nagori~ino ‡ Psa~a ‡ Kaleni¢, Beograd
1933; Kalendar u starom `ivopisu srpskom.
Freske Sv. –orÚa u Starom Nagori~inu,
„Starinar“ III/1, Beograd, 1923; Pregled
crkvenih spomenika kroz povesnicu srpskog
naroda, Beograd, 1950. Cv. Gr.
PETKOVI], Sreten (Zae~ar,
Srbija, 4. I 1930) – univ. profe-
sor. Se zanimava so prou~uvawe
na `ivopisot vo prvite vekovi na
turskata politi~ka uprava. Vo
knigata Zidno slikarstvo na
podru~ju Pe¢ke patrijar{ije
1557-1614 (1965) prv sistematski
gi obrabotil slikarskite spome-
nici od Severna Makedonija, od-
nosno na teritorijata na Skop-
skata mitropolija, koja vo ovoj
period se nao|ala vo diecezata na
Pe}skata patrijar{ija po nejzi-
noto obnovuvawe. Cv. Gr.
PETKOVI^, Andreja Dimitrov
(Ba{ino Selo, Vele{ko, 12. XII
1837 ‡ Sankt Peterburg, 30. XII
1897) ‡ poet, preveduva~ i ruski
diplomat. U~el na Ri{elevski-
ot licej vo Odesa (1854‡1860),
ottamu zaminal vo Petrograd,
kade {to po zavr{uvaweto na
studiite (1863) stanal profesi-
onalen diplomat. Gi ispeal sti-
hotvorbite „Glas od daleka zem-
lja# i „Mogila v gora# na make-
donski jazik. Prv makedonski
preveduva~ na basnite od Ivan
Krilov.
LIT.: Haralampie Polenakovi}, Vo ekot
na narodnoto budewe, Sk., 1973; Aleksan-
dar Spasov, Istra`uvawa i komentari,
Sk., 1977; Aleksandar Spasov, Bra}ata
Andreja i Konstantin Petkovi~, Sk.,
1996; Vasil Tocinovski, Tajni i trajni
poraki, Sk., 2003. V. Toc.
PETKOVI^, Konstantin Di-
mitrov (Ba{ino Selo, Vele{ko,
1824 ‡ Odesa, noemvri 1898) ‡ po-
et, preveduva~, nau~nik i diplo-
mat. Diplomiral slovenska fi-
lologija na Peterbur{kiot uni-
verzitet (1852), kaj pro~ueniot
slavist Izmail Ivanovi~ Srez-
nevski. Avtor e na edna od prvite
stihotvorbi vo novata makedon-
ska poezija i e potpisnik na prvi-
ot trud od slavistikata napi{an
na makedonski jazik i pe~aten vo
izdanie na Ruskata akademija na
1140
Konstantin
Petkovi~
naukite. Pi{uval na ruski i na
makedonski jazik. Zboruval an-
gliski, francuski, italijanski,
romanski i pove}e slovenski ja-
zici. Bil diplomatski slu`be-
nik vo Vidin, Dubrovnik, Pales-
tina i Bejrut.
DELA: O~erki Belgrada, Sankt Peter-
burg, 1853; Izvesti® K. D. Petkovi~a o
rukopisah Zografskaga Svjatogorskago
monastir®, SP, 1853; Hrisovuqa Ioana
Brankovi~a despota serpskog, Beograd,
1853; Obzor Afonskih drevnosteŸ K. P.
Dimitrieva Petkovi~a, SP, 1865; ^er-
nogori® i ^ernogorci, SP, 1877; Liban i
Labnci, 1885, i drugi. Od negovata zaos-
tavnina vrz materijali od zbirka make-
donski narodni poslovici e objaven tru-
dot Opis i klasifikacija na pogovorki-
te kako avtonomen semioti~en i jazi~en
mikrosistem, Sk., 1986 i Rusko-makedon-
skiot re~nik od 1848 godina, Sk., 1990.
LIT.: Aleksandar Spasov, Izbor, Sk.,
1986; Miroqub M. Stojanovi}, Konstan-
tin D. Petkovi~ i Crna Gora, kn. 1, Sk.,
1987; Haralampie Polenakovi}, Izbrani
dela, Sk., kn. 4, 1989; Van~o Tu{evski,
Studii za bra}ata Konstantin i An-
dreja Petkovi~, t. 1, Sk., 2000; Qudmil
Spasov, Izbrani poglavja od istorijata
na makedonskiot pismen jazik, prv del,
Sk., 2005. V. Toc.
Tatjana
Petkovska
PETKOVSKA (GUCU), Tatjana
(Deliblatska Pe{tera, Vojvodi-
na, 6. IX 1933) ‡ balerina, pedagog,
baletski kriti~ar. Baletskata
edukacija ja zapo~nuva vo Sredno-
to baletsko u~ili{te vo Novi
Sad, a ja zavr{uva vo u~ili{teto
„Luj Davi~o# vo Belgrad. Diplo-
mira na Filozofskiot fakultet
vo Skopje (Grupa pedagogija).
^len e na Baletot pri MNT
(1952-1957). Od 1957 g. raboti ka-
ko pedagog vo Baletskoto u~i-
li{te, a potoa stanuva negov di-
rektor (1961-1973). Profesor po
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
scenski dvi`ewa na Fakultetot
za dramski umetnosti (1973-1993).
ULOGI: Crvenkapa (P. I. ^ajkovski,
„Zaspanata ubavica#), Kukla (F. Lotka,
„\avol na selo#) i dr. Em. X.
PETKOVSKA, Lidija (Resen,
13. VI 1943) – redoven profesor
na Elektrotehni~kiot fakultet
vo Skopje. Studirala na Elek-
trotehni~kiot fakultet vo Bel-
grad, kade {to diplomirala vo
1967 g. na nasokata elektroener-
getika. Po diplomiraweto se
vrabotila vo fabrikata „Alu-
mina# vo Skopje. Vo 1970 g. e iz-
brana za asistent na Elektroteh-
ni~kiot fakultet vo Skopje.
Magistrirala vo 1981, a vo 1991
g. doktorirala na Elektroteh-
ni~kiot fakultet vo Skopje. Vo
1997 g. bila izbrana za redoven
profesor na Elektrotehni~kiot
fakultet vo Skopje. M. ^und.
Sa{ka
Petkovska
PETKOVSKA, Sa{ka (Bitola, 7.
IV 1951 ‡ s. Gradobil, Svetinikol-
sko, 30. VIII 1983) ‡ interpretator-
ka na popularna muzika. Po~nala
da pee so grupa vo Bitola i nabrzo
nastapila vo Italija na poznatiot
festival vo San Remo, vo negoviot
del za mladi peja~i Kantaxiro
(Cantagiro), na koj osvoi treto mes-
to. Nastapuvala so golem broj poz-
nati solisti (K. Slabinac, Novi
fosili, Z. ^oli}, Sedummina mla-
di) i sorabotuvala so poznati avto-
ri na popularna muzika (S. Dimit-
rov, K. Kostov, D. Masevski i dr.).
U~estvuvala na skopskite festi-
vali. Snimila pedesetina pesni za
produkcijata na MRT, od koi del
bea hitovi (†[to li da ti ka`am#;
†Pesno moja#; †Mo`e }e te sret-
nam#; †Najmil moj# i dr). Pokraj so-
listi~kata kariera, be{e ~len i
na grupata †Makedonija#. M. Kol.
PETKOVSKI, Blagoe Mihailov
(Bitola, 31. I 1909 ‡ Skopje, 31. IX
1992) ‡ polkovnik, spec. inter-
nist. Med. f. zavr{il vo Belgrad
(1936). U~esnik vo NOB. Specija-
liziral na VMA (1951). Uprav-
nik na VB vo Skopje (1953‡1971).
Bil pretsedatel na MLD (1963‡
1966). U~estvuval na pove}e
stru~ni kongresi vo zemjata i vo
stranstvo. Sl. M. P.
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Boris
Petkovski
PETKOVSKI, Boris (Bajmok,
19. XI 1931 ‡ Skopje, 30. I 2005) ‡
istori~ar na umetnosta, profe-
sor na Filozofskiot fakultet
vo Skopje. Diplomiral istorija
na umetnosta na Filozofskiot
fakultet vo Skopje (1956), dokto-
riral na Filozofskiot fakul-
tet vo Belgrad (1975) na tema
„Tvore{tvoto na Nikola Marti-
noski 1903‡1973#. Ima presudno
vlijanie vo razvojot na likovna-
ta kritika, naukata i teorijata
vo Makedonija i vo afirmacijata
na makedonskata likovna umet-
nost i kultura vo svetot. Organi-
ziral izlo`bi, predavawa i kur-
sevi (Bienale vo Venecija, 1978;
Pariz, Rim, Neapol, Hale, Tori-
no, Belgrad, Sofija). Sevkupnoto
negovo poznavawe na teorijata,
istorijata na umetnosta i sovre-
menata muzeologija e vgradeno vo
formiraweto i dejstvuvaweto na
Muzejot na sovremenata umetnost
vo Skopje, kade {to bil prv di-
rektor (1964‡1976). Objavil 14
knigi, studii, esei i kritiki za
makedonskata i svetskata umet-
nost i kultura.
BIBL.: Otkrivawa, Skopje, 1977; Sovre-
meno makedonsko slikarstvo, Skopje,
1981; Nikola Martinoski, Skopje, 1982;
Za makedonskata umetnost, Skopje,
1989. Z. Al.-B.
Dane
Petkovski
PETKOVSKI, Dane (Brusnik,
Bitola, 25. XII 1922 – Belgrad,
2005) – prvoborec, general-pol-
kovnik na JNA. Bil u~esnik vo
NOAVM (1941), ~len na KPJ
(1943), zamenik politi~ki kome-
sar na bataljon i na brigada i po-
liti~ki komesar na divizija. Po
Osloboduvaweto bil komandant
na divizija i na voeno podra~je,
na~alnik na Uprava vo SSNO i
pomo{nik na sojuzniot sekretar
za narodna odbrana. Zavr{il Vi-
{a partiska {kola „\uro \ako-
vi}#, VVA i Voena {kola na JNA.
Bil ~len na CK na SKJ. V. St.
Qube
Petkovski
PETKOVSKI, Qube (Skopje, 4.
XII 1924) ‡ snimatel ‡ doajen na
filmskata kamera vo Makedonija.
Po vojnata se zapi{uva na Visoka-
ta filmska {kola vo Belgrad, a
stru~no se usovr{uva i vo †Jadran
film# ‡ Zagreb, vo Francija i vo
Isto~na Germanija. Raboti vo
producentskata ku}a †Vardar
film# (1947-1983), a potoa dobiva
status na sloboden filmski ra-
botnik. U~estvuval vo realizaci-
jata na stotina dokumentarni i 17
igrani filma. Ig. St.
Tito
Petkovski
PETKOVSKI, Tito (s. Psa~a,
Krivopalane~ko, 23. I 1945) ‡
pravnik i politi~ar. Diplomi-
ral na Pravniot fakultet vo
Skopje, po {to rabotel vo Op-
{tinskiot sud i vo Republi~kiot
zavod za urbanizam vo Skopje.
Bil politi~ki deec vo Op{tina-
ta Karpo{ vo Skopje (pretseda-
tel na Op{tinskata konferen-
cija na mladinskata organizaci-
ja, ~len na OK na SKM i pretse-
datel na Op{testveno-politi~-
kiot sobor), delegat vo Op{test-
veno-politi~kiot sobor na Sob-
ranieto na grad Skopje, sekretar
na Gradskiot sekretarijat za raz-
voj na politi~kiot sistem, za
propisi i za organizacija na up-
ravata, potpretsedatel na Iz-
vr{niot sovet na Skopje, ~len na
PETLEVSKI P
Pretsedatelstvoto i izvr{en
sekretar na GK na SKM, ~len na
Komisijata na CK na SKM za raz-
voj i za kadrovska politika i sek-
retar na CK na SKM. Podocna
bil potpretsedatel na SDSM,
pratenik i potpretsedatel na
Sobranieto na RM vo prviot
pove}epartiski parlament (1990)
i pratenik i pretsedatel na Sob-
ranieto na RM (6. III 1996 ‡ noem-
vri 1998). Bil kandidat na SDSM
za pretsedatel na RM (1999). Toj e
osnova~ i pretsedatel na NSDP
i aktuelen pratenik. S. Ml.
PETKOVSKI, Trajan – kustos-
sovetnik vo Prirodonau~niot
muzej na Makedonija – Skopje. Ra-
botniot vek go pominal vo Pri-
rodonau~niot muzej, kako istra-
`uva~ i prou~uva~ na faunata na
Ostracoda, Copepoda i Cladocera na
Makedonija i na Balkanot. Opi-
{al pove}e vidovi i podvidovi od
spomnatite rakovidni organizmi.
Objavil pove}e od 50 nau~ni tru-
dovi od svojata oblast, od koi se
posebno zna~ajni novite vidovi
od faunata na Makedonija. Go raz-
rabotil problemot na specijaci-
jata kaj rakovidnite organizmi,
osobeno kaj Candona neglecta so
{to stanal poznat i nadvor od
granicite na dr`avata. Avtor e
na koncepcijata na postojanata
izlo`ba na bez’rbetnicite. R. Gr.
Ordan
Petlevski
PETLEVSKI, Ordan (Prilep,
24. VIII 1930 ‡ Zagreb, 22. I 1997) ‡
slikar, edna od klu~nite figuri
na sovremenoto hrvatsko i make-
donsko slikarstvo od vtorata po-
lovina na XX v., so vrednost i
zna~ewe dlaboko vgradeni i vo
makedonskata sovremena umet-
nost. Diplomiral na Akademija-
ta za primeneta umetnost (1955)
vo Zagreb, kade {to ostanal da
`ivee i da raboti s¢ do svojata
smrt. Bil ~len na Inicijativni-
ot odbor za osnovawe na Muzejot
na sovremenata umetnost vo
Skopje (1963). Imal retrospek-
tivna izlo`ba vo Skopje (1971 i
1999) i vo Zagreb (1999). Tvore{-
tvoto na Ordan Petlevski se raz-
viva od stilizirana figuracija,
preku nadrealisti~ki oboeni de-
1141
P PETQAKOVA
Ordan Petlevski: †Mrtva priroda# (1956)
la, do enformel. Sozdal sopstven
likoven univerzum ispolnet so
~udni biomorfni formi (Mor-
bidni oblici, 1959; Praoblici,
1961; Apel, 1963). Vo nekoi dela
na suptilen na~in se prepoznava-
at zapisi od tradicijata na make-
donskite prikazni i misterijata
na pejza`ot (Makedonsko selo,
1957).
LIT.: Boris Petkovski, Ordan Petlev-
ski (katalog), Skopje, 1971; Petlevski
1930–1997, Galerija Klovi}evi dvori, Zagreb,
1999. L. N.
PETQAKOVA, Mara (s. Korni-
{or, Enixevardarsko, Egejskiot
del na Makedonija, 1912 – Dup-
ni~ko, 18. II 1944) – internacio-
nalen komunisti~ki aktivist, he-
roj na NR Bugarija. Kako emig-
rantka vo Moskva (1934–1936) ja
zavr{ila Leninovata politi~ka
{kola. Se vratila vo Bugarija i
stanala ~len na Okru`niot ko-
mitet na BKP za Sofija. Nekol-
ku pati bila internirana vo lo-
gorite Sveti Kirik i Gonda Voda
(1941–1943). Izbegala od logorot
i zaminala vo partizani. Zagina-
la vo vooru`ena borba so bugar-
skata vojska i policija kako bo-
1142
rec na Dupni~kiot partizanski
odred.
LIT.: Geroi na antifa{istkata borba,
kn. I (1923–1944), SofiÔ, 1966; Pobeda
1941–1944, „Godi{nik na muzeÔ na revo-
lÓcionnoto dvi`enie v BÍlgariÔ#, So-
fiÔ, 1969; „Makedonsko zname#, SofiÔ,
25. X 1946. V. Jot.
PETNAESET TIVERIOPOL-
SKI MA^ENICI, sveti (Nike-
ja i Strumica, ? – Strumica, 11.
XII 362) – propovednici na hris-
tijanstvoto. Hristijanite od Ni-
keja bile ubivani od vizantiski-
ot imperator Julijan Otpadnik
(361–363). Od izbeganite do{le
vo Tiveriopol dvajca episkopi,
Teodor, koj{to u~estvuval na Pr-
viot vselenski sobor vo Nikeja
(325), i Timotej. So niv bile i
monasite Komasij i Evsevij. Vo
Strumica im se pridru`ile 11
Makedonci: sve{tenicite Petar,
Jovan, Sergij, Teodor (II) i Niki-
for, so |akonite Vasilij i Toma
i monasite Jerotej, Hariton i Da-
niil, i eden mirjanin – Sokrat.
Tie tuka go propovedale hristi-
janstvoto.
LIT.: Mihajlo Georgievski, Makedonski
svetci, Skopje, 1997; Aleksandar Donski,
Site svetiteli od Makedonija, [tip,
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
Petnaesette tiveriopolski ma~enici
(freska, Strumica (XV v.)
2006; @itiÔ na svetiite, Sinodalno iz-
datelstvo, SofiÔ (1974), 1991; Dobrila
Milovska i Jovan Takovski, Makedonska
`itijna literatura IX–XVIII vek, Skop-
je, 1996. Rat. Gr.
PETNAESETTA MAKEDON-
SKA (KRU[EVSKA) NAROD-
NOOSLOBODITELNA BRI-
GADA (Kru{evo, 9. IX ‡ vtorata
polovina na septemvri 1944) ‡ vo-
ena edinica na NOV i POM. Bi-
la formirana od okolu 400 borci
na Kru{evskiot NOP teritori-
jalen odred i okolu 300 novopris-
tignati borci od Kru{evsko. Za-
edno so drugi edinici na NOV i
POM i priklu~enite delovi na
bugarskiot prilepski garnizon
kon NOD, vodela te{ki borbi vo
Prilepsko protiv germanskite
borbeni grupi Gulman i Pabst i
eden bataljon na ^etvrtata SS
policiska divizija (11-17. IX
1944). Naskoro bila rasformira-
na, a bore~kiot sostav bil pre-
raspredelen vo ^etirieset i pr-
vata, ^etirieset i osmata i ^e-
tirieset i devettata (makedon-
ska) divizija na NOVJ.
LIT.: Kru{evo, Skopje, 1977; Makedonija
od ustanka do slobode 1941-1945, (Zbornik ra-
dova), Beograd, 1987. S. Ml.
PETNAESETTA MAKEDON-
SKA (PORE^KA) NARODNO-
OSLOBODITELNA BRIGADA
(s. ^elopeci, Ki~evsko, 12. IX ‡ 6.
XII 1944) ‡ voena edinica na NOV
i POM. Bila formirana od Po-
re~kiot NOPO i 220 ~etnici
{to pristapile vo NOAVM, ime-
nuvana kako Pore~ka brigada.
Vodela borbi protiv germanska-
ta borbena grupa Gulman i Pabst
kaj selata Marul, Aldanci, Ve-
sel~ani (11‡16. IX), Ma`u~i{te,
Stragomi{ta, Novo Selo i \ub-
rina (8‡9. X). Vo s. Miokazi (Ki-
~evsko) bila dopolneta so eden
bataljon od Prvata makedonska
NOUB i borci od Osumnaesetta-
ta makedonska dopolnitelna bri-
gada i bila preimenuvana vo
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR PETOPRST P

Makedonski petoprst

PETOPRST, MAKEDONSKI
(Potentilla macedonica Micevski) –
lokalen makedonski floristi~-
ki endemit od familijata Rosace-
ae, poznat samo za okolinata na
Makedonski Brod (Barbaras),
sredniot tek na rekata Treska i
Suva Gora, opi{an od akademik
Kiril Micevski. Vl. M.

Formiraweto na XV makedonska (pore~ka) narodnoosloboditelna brigada (s. ^elopeci, Ki~evsko, 12. IX 1944)

Petnaesetta makedonska narod- Vardar, vo Osloboduvaweto na

noosloboditelna brigada vo sos- Povardarjeto, Pelagonija, Pres-
tav na ^etirieset i osmata (ma- pansko i Ohridsko, a potoa Ki~e-
kedonska) divizija na NOVJ (25. vo i Gostivar. Vo dekemvri 1944
IX). Prodol`ila so borbi kaj se- g. korpusot bil reorganiziran i
lata Misle{evo i Morovi{ta vo negoviot sostav vlegle 42-ta i
(Stru{ko) (29. X ‡ 5. XI), so no}en 48-ta (makedonska) divizija, po
napad na Struga (30/31. X), borbi {to bil imenuvan kako udaren.
kon Ohrid (2. XI) i kaj s. Podmol- Vo januari 1945 g. u~estvuval vo Petoprst na Velenovski
je (7 i 8. XI). Po te{kite borbi borbite na Sremskiot front vo
kaj Ki~evo i s. Zajas (Ki~evsko, sostavot na Prvata armija na JA. PETOPRST NA VELENOV-
15‡18. XI), u~estvuvala vo Oslo- Brojnata sostojba iznesuvala SKI (Potentilla Velenovskyi Hayek)
boduvaweto na Gostivar (18. X) i okolu 22.000 borci i oficeri. Po – lokalen makedonski floris-
naskoro bila rasformirana, a rasformiraweto, negovite divi- ti~ki endemit od familijata Ro-
bore~kiot sostav vlegol glavno zii bile staveni pod komanda na saceae, poznat samo za okolinata
vo sostavot na Sedmata makedon- Prvata armija na JA. na Prilep (Treskavec, Pletvar),
ska NO brigada na ^etirieset i LIT.: Boro Mitrovski, Petnaesti (Makedonski) Skopje (s. Nova Breznica) i Ka-
vtorata (makedonska) divizija od udarni korpus NOVJ, Beograd, 1983. V. St. vadarci (s. Grbavec). Vl. M.
Petnaesettiot (makedonski) kor-
pus na NOVJ.
IZV.: AVII, f. Akcije 48. makedonske
divizije u Makedoniji, k. 1362, reg. br. 38/2
i 38/2; k. 1364, reg. br. 1-10/2; Petar Pepe-
qugovski, Nezaboravni godini. Se}avawa,
Prilep 1982.
LIT.: Dane Petkovski‡Vlado Strezovski,
Borbena dejstva u Zapadnoj Makedoniji
1941–1944, Ratna pro{lost naroda i narod-
nosti Jugoslavije, kw. 76, Beograd, 1983,
248-249; Du{an Ristoski, Hronologija na
nastanite od NOV 1941–1945 godina vo
Ki~evo i Ki~evsko, Vtoro dopolneto izda-
nie, Ki~evo, 1984; Petar Pepequgovski,
Prilozi za voenata istorija na makedon-
skiot narod, Skopje, 1988; D-r Marjan Di-
mitrijevski, Makedonskata vojska
1944–1945, Skopje, 1999, 127–128. S. Ml.
PETNAESETTI (MAKEDON-
SKI) KORPUS (prvata polovi-
na na oktomvri 1944 – 11. IV 1945)
– voena edinica na NOV i POM i
NOVJ. Bil formiran kako Vtor
korpus na NOV i POM (do 10. XI
1944). Vo formaciskiot sostav
vlegle 41-ta i 49-ta (makedonska)
divizija. Vedna{ po formirawe-
to, u~estvuval vo borbite protiv
edinicite na GAE, koi se povle-
kuvale od Grcija po dolinata na Petnaesetti (makedonski) korpus - podgotovka za Sremskiot front

1143
P PETOPRST
PETOPRST, PLETVARSKI (Po-
tentilla pletvarensis Micevski) – loka-
len makedonski floristi~ki en-
demit od familijata Rosaceae,
poznat samo za okolinata na Pri-
lep (Pletvar), opi{an od akade-
mik Kiril Micevski. Vl. M.
Gorjan
Petreski
PETREVSKI, Gorjan (Mrenoga,
Demirhisarsko, 14. VII 1951) ‡
raska`uva~, romansier za deca i
mladi. Rabotel kako novinar vo
MTV, potoa bil urednik vo Kni-
goizdatelstvoto „Detska radost#,
a sega e urednik na vesnikot „Na{
svet#. Eden od najpopularnite
na{i pisateli za deca i mladi.
BIBL.: Gorocvet, raskazi, Sk., 1973; Spo-
menka, roman, Sk., 1982; Ta`niot svira~,
raskazi, Sk., 1986; Marta, roman, Sk.,
1989; Snegovite na Klimentina Evin,
roman, Sk., 1991; Dale~na qubov, roman,
Sk., 1992; Isti o~i, roman, Sk., 1993; Tat-
kovata prva qubov, poetski zapisi, Sk.,
1997; Proletni do`dovi, raskazi, Sk.,
1998; Ve~niot vetar, roman, Sk., 2000; Ra-
no dojde qubovta, proza, Sk., 2002; Sama,
roman, Sk., 2003. P. Gil.
Blaga
Petreska
PETRESKA, Blaga (Prilep, 6.
IV 1947) ‡ interpretatorka na ma-
kedonski izvorni i novokompo-
nirani pesni. Zavr{ila ni`o
muzi~ko u~ili{te vo Prilep,
sredno muzi~ko u~ili{te i Vi{a
pedago{ka akademija vo Skopje.
Tri godini rabotela kako nastav-
nik vo ni`oto muzi~ko u~ili{te
vo Prilep, a tri i pol decenii
kako ~len na horot pri Operata
na Makedonskiot naroden teatar
vo Skopje. Ja igrala naslovnata
uloga vo dramata †Ko{tana# za-
edno so Petre Prli~ko. Prvite
snimki kako interpretator gi
napravila so orkestarot na Ko~o
1144
Petrovski. Za RTB, a podocna za
pove}e makedonski izdava~ki ku-
}i snimila golem broj plo~i, CD
i drugi nosa~i na zvuk so razni
orkestri i grupi. M. Kit.
Vesna
Petreska
PETRESKA, Vesna Atanasovska
(Skopje, 15. IX 1965) ‡ etnolog,
vi{ nau~en sorabotnik (2005), is-
tra`uva~ na semejniot `ivot,
obi~aite, obredite i veruvawata
i rakovoditel na Oddelot za is-
tra`uvawe na duhovnata kultura,
obi~aite, obredite i veruvawata
vo Institutot za folklor „Mar-
ko Cepenkov# vo Skopje (1990).
Diplomirala na Studiskata gru-
pa za geografija ‡ Nasoka etno-
logija na Institutot za geogra-
fija na Prirodno-matemati~ki-
ot fakultet vo Skopje (1989). Ma-
gistrirala na Oddelot za etnolo-
gija na Filozofskiot fakultet
vo Belgrad na tema „Prole¢ni
obi~aji kod Mijaka# (1994) i dok-
torirala vo Zavodot za etnologi-
ja na Institutot za geografija na
Prirodno-matemati~kiot fakul-
tet vo Skopje na tema „Svadbata
kako obred na premin kaj Make-
doncite od brsja~kata etnograf-
ska celina# (2000). Raboti vo In-
stitutot (od 2. IV 1990).
BIBL.: Proletnite obi~ai, obredi i ve-
ruvawa kaj Mijacite, Skopje, 1998; Svad-
bata kako obred na premin kaj Makedon-
cite od brsja~kata etnografska celina,
Skopje, 2002; Sistem na srodstvo kaj Ma-
kedoncite, Skopje, 2005.
LIT.: 50 godini Institut za folklor.
Bibliografija na izdanijata na Insti-
tutot za folklor „Marko Cepenkov# ‡
Skopje i na magisterskite i doktorski-
te disertacii na sorabotnicite 1950‡
2000. Podgotvila Mirjana Anastasova,
Skopje, 2000, 102, 128 i 150; Referat za iz-
bor na vi{ nau~en sorabotnik vo Insti-
tutot za folklor „Marko Cepenkov# ‡
Skopje, Bilten na Univerzitetot „Sv. Ki-
ril i Metodij# vo Skopje, br. 887, Skopje,
15. XII 2005, 4-9. S. Ml.
PETRESKA, Darinka (Berovo, 3.
XI 1946) – redoven profesor na
Filozofskiot fakultet vo Skop-
je (na Institutot za istorija). Se
{koluvala vo Berovo i vo Skopje.
Zavr{ila istorija na Filozof-
skiot fakultet vo Skopje (1970),
magistrirala (1976) i doktorira-
la (1987). Za redoven profesor e
izbrana vo 1998 g. Bila rakovodi-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
Darinka
Petreska
tel na Institutot za istorija
(1999–2001), a sega e rakovoditel
na postdiplomskite studii na is-
tiot institut (od 2001). Nejzini-
ot nau~noistra`uva~ki interes e
istorijata na makedonskiot na-
rod vo XIX i XX v., rodnokrajnata
istorija, istorijata na sekojdnev-
niot `ivot i metodikata na nas-
tavata po istorija. Ima objaveno
pove}e knigi i u~ebnici, samos-
tojno i kako koavtor: „VMRO
(Obedineta)#, Skopje, 1985; „Ma-
le{evijata niz istorijata#, kn. 2
– „Male{evijata 1912–1945#, Be-
rovo, 2003; „Hronologija na
VMRO 1918–1934#, Skopje, 2004;
„Istorija# za V oddelenie, Skop-
je, 2001 (koavtor).
IZV.: Bilten na Univerzitetot †Sv.
Kiril i Metodij#, 850/10, Skopje, 30 ap-
ril 2004. D. Jov.
Naum
Petreski
PETRESKI, Naum (Ohrid, 7. XII
1966) ‡ interpretator na narodni
i avtorski pesni. Po~etocite na
estradata gi pravi vo 1990 g. Od
toga{ nastapuval na re~isi site
festivali vo Makedonija i na go-
lem broj vo stranstvo. Odr`al
koncerti i vo golem broj zemji vo
svetot. So negoviot karakteris-
ti~en, mek i kadifest glas ispe-
al golem del od makedonskite an-
tologiski pesni (†Filizo, mome
Filizo#, †Ajde sonce zajde#, †Zaj-
di, zajdi jasno sonce# i dr.), kako i
del od najubavite avtorski pesni
(†@al za Despina#, †Lazaropo-
le#, †Li~na Jovano# i dr.). M. Kol.
PETRILO (XI v.) – dukqanski
blagorodnik i vojskovodec, u~es-
nik vo vostanieto na \or|i Voj-
teh (1072). Go pridru`uval Kon-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
stantin Bodin do Prizren, kako i
pri osvojuvaweto na Skopje. Kako
„prviot kaj Bodin#, predvodel po-
lovina od 300-te vojnici so koi gi
osvoil Ohrid i Devol. Po pora-
zot pod Kostur se vratil vo Duk-
qa.
LIT.: S. Li{ev, KÍm vÍprosa za neuspeha
na vÍstanieto v MakedoniÔ prez 1072,
„Istori~eski pregled#, 1, 1956. B. Petr.
Petri~
PETRI^ – grad vo Pirinskiot
del na Makedonija, Republika Bu-
garija, so 29.700 `. (2002). Se nao-
|a vo ju`niot del na Petri~kata
Kotlina i severnoto podno`je na
planinata Belasica, na nadmor-
ska visina od okolu 200 m. Niz
gradot te~e rekata Luda Mara.
Klimata e promeneto sredozem-
nomorska, so sredna godi{na tem-
peratura od 13,6°C. Se pretposta-
vuva deka imeto na gradot potek-
nuva od gr~kiot zbor petra {to
ozna~uva kamen. Prvpat se spom-
nuva vo 1379 g. Vo 1857 g. vo P. e
izgradena crkvata „Uspenie Bo-
gorodi~no#, a vo 1868 g. crkvata
„Sv. Nikola#, deneska spomenik
na kulturata. Naselenieto brzo
se nagolemilo vo tekot na XX v.
Dodeka vo 1920 g. imalo 7.169 `.,
vo 1965 g. toj broj se nagolemuva
na 20.639 `., za da dostigne brojka
od 29.700 `. vo 2002 g. Vo P. `ive-
at glavno Makedonci, a vo pomal
broj i Bugari. Vo periodot od
1913 do 1925 g. vo gradot se dose-
luvaat golem broj Makedonci od
Egejskiot del na Makedonija. Vo-
de~ka granka vo stopanstvoto e
industrijata, i toa elektronska-
ta i tekstilnata, a vo okolinata
na gradot e razvieno ranogradi-
narskoto proizvodstvo. Ima gim-
nazija i tri tehni~ki u~ili{ta,
potoa ~etiri osnovni u~ili{ta i
{est gradinki.
LIT.: EnciklopediÔ Pirinski kraŸ, Tom
II, Blagoevgrad, 1999. Al. St.
PETRI^KI PARTIZANSKI
ODRED „ANDON POPOV# –
oru`ena partizanska edinica vo
Pirinskiot del na Makedonija
(Belasica, maj 1944). Bila for-
mirana od partizani od Petri~,
so komandant Mir~o Razbojni-
kov, a politi~ki komesar Nikola
Paskalev. Odredot izveduval za-
Pre~ek na partizanite vo Petri~ (9. IX 1944)
edni~ki akcii so partizanite od
Serskata i od Demirhisarskata
okolija. Odredot vlegol vo gr.
Petri~ i ja vospostavil novata
vlast (8. X 1944).
LIT.: Georgi T. Madolev, VÍorÍ`enata
borba v PirinskiÔ kraŸ 1941–1944, So-
fiÔ, 1966; IstoriÔ na blagoevgradskata
okrÍ`na organizaciÔ na BKP, SofiÔ,
1979. V. Jot.
Di~o
Petrov
PETROV, Di~o (s. Progled, Smo-
lensko, Bugarija, 11. XI 1919 – s.
Batulija, Sofisko, 23. V 1944) –
antifa{ist, prv komandant na
partizanskiot bataljon „Hristo
Botev#. Kako potporu~nik na bu-
garskiot pograni~en garnizon vo
s. Konsko, Gevgelisko, zaedno so
svoite vojnici preminal vo redo-
vite na Makedonskata narodnoos-
loboditelna vojska (XII 1943).
U~estvuval vo borbite vo Make-
donija i vo Jugoisto~na Srbija.
Zaginal kako komandant na II vos-
tani~ka operativna zona.
LIT.: Geroi na antifa{istkata borba,
kn. I (1923–1944), SofiÔ, 1966. V. Jot.
PETROV, \or~e (Varo{, Pri-
lep, 2. IV 1865 – Sofija, 28. VII
1921) – profesor, publicist, is-
tori~ar, ideolog na MRO. Se
{koluval vo Prilep, Bitola, So-
lun i vo Plovdiv. Bil u~itel vo
[tip (1886-1887). Osnoval pove-
}e revolucionerni grupi i kru-
PETROV P
\or~e
Petrov
`oci na MRO ([tip, Bitola,
Prilep, Ohrid, Kru{evo, Ki~e-
vo, Resen, Lerinsko i Kostursko).
Kako u~itel vo Skopje (1888–
1891) sorabotuval so mitropoli-
tot Teodosij Gologanov i ja pod-
dr`uval negovata ideja za vozob-
novuvawe na Ohridskata arhie-
piskopija. Bil profesor vo Bi-
tola (1891–1895) i vo Egzarhiska-
ta gimnazija vo Solun (1895–
1897). ^len na CK na MRO. U~es-
tvuval na Solunskiot kongres
(1896) i bil eden od sostavuva~i-
te na Ustavot i na Pravilnikot
na TMORO. Ja objavil knigata
„Materijali po izu~uvaweto na
Makedonija# (Sofija, 1896). Bil
zadgrani~en pretstavnik na
TMORO (zaedno so Goce Del~ev)
vo Sofija (1897–1901). U~estvu-
val vo redaktiraweto na revolu-
cionerniot hektografiran ves-
nik „Na oru`je# (Bitola). Vo
Ilindenskoto vostanie (1903)
predvodel ~eta vo Prilepsko i
vo Mariovsko. Po vostanieto os-
tanal vo Makedonija i rabotel na
obnovuvaweto na organizaciona-
ta mre`a; u~estvuval na Prilep-
skiot (1904), Strumi~kiot (1905)
i Rilskiot op{t kongres (1905).
Na Rilskiot kongres bil povtor-
no izbran za zadgrani~en pret-
stavnik na Organizacijata vo So-
fija. Go redaktiral sp. „Kultur-
no edinstvo# (Solun, 1908–1909).
1145
P PETROV
Vo vremeto na Balkanskite (1912
–1913) i na Prvata svetska vojna
(1914–1918) bil na slu`ba vo Se-
rez, Bitola i Drama. ^len na
Privremenoto pretstavni{tvo
na biv{ata VMRO (1919), protiv-
nik na vrhovizmot i na delbite
na Makedonija na Versajskata
konferencija. Ubien po naredba
na Todor Aleksandrov.
IZV. i LIT.: G. Todorovski, \or~e Pet-
rov, Skopje, 1981; \. Petrov, Spomeni –
Korespondencija. Voved, komentar i re-
dakcija na Q. Lape, Skopje, 1984; A. Traja-
novski, Ideologot na VMRO – \or~e
Petrov (1865–1921) – Po povod 80-godi{-
ninata od negovata tragi~na smrt
(1921–2001), „Glasnik na INI#, 45/2,
Skopje, 2001. Al. Tr.
\uro
Petrov
PETROV, \uro (s. Kosturino,
1931 – Skopje, 2003) – redoven pro-
fesor na Tehnolo{ko-metalur-
{kiot fakultet vo Skopje, nau~-
nik. Diplomiral na Tehnolo{ki-
ot fakultet na Univerzitetot vo
Zagreb (1956). Postdiplomski
studii zavr{il na Dr`avniot
univerzitet vo Pensilvanija,
SAD. Doktoriral na Univerzite-
tot vo Zagreb (1974). Imal pove}e
studiski prestoi vo Evropa i vo
SAD. Bil nastavnik vo sredno he-
misko u~ili{te i in`ener, a vo
„OHIS# – Skopje rabotel od in-
`ener do direktor na Institu-
tot. Bil izbran za asistent po he-
mija na Medicinskiot fakultet
vo Skopje (1958). Na Tehnolo{ko-
metalur{kiot fakultet vo Skop-
je e od 1973 g., a kako redoven pro-
fesor od 1982 g. Bil dekan na Teh-
nolo{ko-metalur{kiot fakul-
tet vo Skopje i profesor na Teh-
nolo{kiot fakultet vo Lesko-
vac i na Tehni~kiot fakultet vo
Bitola (od 1986). Bil glaven
urednik na spisanieto „Hemiski
vlakna#, pretsedatel na Repub-
li~kata komisija za me|unarodna
nau~na sorabotka. Podra~ja: tek-
stilna hemija, prerabotka na
plasti~ni masi i dr. Avtor e na
u~ebnici i pomagala, nau~ni tru-
dovi, inovacii i istra`uva~ki
proekti.
LIT.: „Bilten UKIM# br. 609, od 27 XII
1993 g., str. 23; 40 godini Tehnolo{ko-meta-
lur{ki fakultet – Skopje, monografija,
TMF Skopje, 2000 g., str. 111. Sv. H. J.
1146
Ivan Novev
Petrov
PETROV, Ivan Novev (s. Golemo
Ilino, Demir Hisar, 3. VII 1922 g.
– Skopje, 10. II 2004) – redoven
profesor (1961) na PMF, Insti-
tut za hemija (vo penzija od 1987).
Diplomiral (1951) na PMF vo
Belgrad, doktorskata disertaci-
ja ja rabotel vo Qubqana, a ja od-
branil (1960) na PMF vo Skopje.
Pokraj vo Qubqana, bil na uso-
vr{uvawe i na King’s College, New
Castle i na Fisk University, Nashville,
Tennessee vo SAD. Bil eden od pr-
vite dvajca asistenti na Katedra-
ta za hemija i prviot {to zapo~-
nal so nastava od pomodernite so-
dr`ini na hemijata posveteni na
strukturata na atomite i moleku-
lite. Najgolemata zasluga mu e
sozdavaweto na Laboratorijata
za infracrvena spektroskopija i
po~nuvaweto na sistematskoto
izu~uvawe na spektrite na razni
neorganski i organski supstan-
cii. Mo`e da se nare~e vtemelu-
va~ na strukturnata hemija vo
Makedonija. Osnovnoto nastavno
podra~je mu e fizi~kata hemija
(pokraj vo Skopje, predaval i vo
Pri{tina). Osnovnata nau~na
preokupacija mu bila molekul-
skata spektroskopija (na neor-
ganski i organski supstanci, oso-
beno onie za koi e karakteris-
ti~no vodorodnoto svrzuvawe).
Od ova podra~je se i trudovite
{to sistematski gi objavuval, za-
edno so svoite sorabotnici, vo
vrvni svetski spisanija. Ima ob-
javeno pedesetina nau~ni trudovi
(zna~itelen broj se publikuvani
vo stranstvo) i avtor e na pogo-
lem broj soop{tenija na nau~ni
manifestacii. Bil rakovoditel
na pogolem broj doma{ni, sojuzni
i me|unarodni proekti. Bil pro-
dekan na PMF, dekan na Hemis-
kiot fakultet (vo dva mandata) i
{ef na Institutot za hemija.
LIT.: Prirodno-matemati~ki fakul-
tet – Skopje, 1946–1996, Skopje, 1996,
219; 60 godini Prirodno-matemati~ki
fakultet – Skopje, Skopje, 2006, 240-
241. B. [.
PETROV-KARA\ULE, Blagoja
(Bitola, 16. I 1924 – Skopje, 26.VII
1963) ‡ operski pevec, bariton.
Vo 1949 g. debitiral na scenata
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
Blagoja
Petrov-
Kara|ule
na Operata na MNT so ulogata na
Markizot vo operata Travijata.
Vo MNT ostanal s¢ do tragi~no-
to zaginuvawe vo Skopskiot zem-
jotres vo 1963. Ostvaril pove}e
od 15 ulogi, me|u koi pozana~ajni
se: @or` @ermon (Travijata),
Papageno (Vol{ebnata flejta),
Rodrigo-Poza (Don Karlos), Fi-
garo (Sevilskiot berber), Rena-
to (Bal pod maski). Poseduval so-
noren glas, izrazita muzikalnost
i scenski {arm. Poznat e kako
odli~en interpretator na make-
donski narodni pesni. F. M.
PETROV, Nikola Milanov (s.
Kole{ino, Strumi~ko, 3. XII 1937)
‡ pedagog, univerzitetski profe-
sor. Zavr{il u~itelska {kola i
pedagogija na Filozofski fakul-
tet vo Skopje (1959). Na istiot
fakultet ja odbranil i doktor-
skata disertacija (1980). Za asis-
tent na Filozofskiot fakultet
e izbran vo 1966 g., a za redoven
profesor po predmetite pred-
u~ili{na pedagogija i metodika
na predu~ili{noto vospitanie
vo 1991 g. Od 1996 e profesor na
Pedago{kiot fakultet vo Skop-
je. Bil rakovoditel na Institu-
tot za pedagogija na Filozofski-
ot fakultet, dekan na Pedago{-
kiot fakultet „Sv. Kliment Oh-
ridski#, glaven i odgovoren ured-
nik na spisanijata „Prosvetno
delo# i „Pret{kolsko dete#,
pretsedatel na Sovetot za gri`i
i vospituvawe na decata na Make-
donija. Se zanimava so predu~i-
li{na pedagogija. Avtor/koavtor
e na golem broj trudovi, posebno
od oblasta na metodikata na pre-
du~ili{noto vospitanie.
BIBL.: Deteto vo priroda i okolinata,
1986; Kreativnosta i vospituvaweto,
(koavtor), 1995; Metodika po razvoj i
kultura na govorot so praktikum, (ko-
avtor), 1996 i dr.
LIT.: Filozofski fakultet: 1946–1996,
Skopje, 1976, 49. K. Kamb.
PETROV, Slav~o, protojerej-
stavrofor (Vinica, 1912 – Skop-
je, 29. I 1990) – profesor na Pra-
voslavniot bogoslovski fakul-
tet. Bil sve{tenik vo Kriva Pa-
lanka, Negotino i vo Skopje.
U~esnik na Prviot, Vtoriot i
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Tretiot crkovno-naroden sobor
za sozdavawe na Makedonskata
pravoslavna crkva. Bil profe-
sor vo Bogoslovijata i na Pra-
voslavniot bogoslovski fakul-
tet vo Skopje.
LIT.: Done Ilievski, Makedonskoto
pravoslavno sve{tenstvo vo borba za na-
cionalna i crkovna sloboda, Skopje,
1987. Rat. Gr.
Stojmir
Petrov
PETROV, Stojmir Jordanov (s.
Laki, Berovsko, 4. III 1948) ‡ far-
makolog, redoven prof. na Med.
f. vo Skopje. Med. f. zavr{il vo
Skopje (1973), a od 1974 g. raboti
na Institutot za farmakologija
i toksikologija pri Med. f. vo
Skopje, kade {to e direktor, a
dolgogodi{en direktor i na
Pretklini~kite instituti na
Med. f. Koavtor e na dva prira~-
nika za lekari i monografija za
antibiotici. D. S.-B.
PETROV-BUFSKI, Naum Po-
pov (s. Buf, Lerinsko, 1878 – s.
Drago{, Bitolsko, 21. XI 1905) –
u~esnik vo Ilindenskoto vosta-
nie, bitolski vojvoda. Se {kolu-
val vo ]ustendil pri deda si pop
Kosta Bufski. Vlegol vo MRO,
u~estvuval vo Ilindenskoto vos-
tanie vo Lerinsko. Po vostanie-
to se borel protiv andartskite
~eti vo Bitolsko.
LIT.: N. Minovski, Seloto Buf – Mo-
nografski prikaz, Bitola, 2006. Al. Tr.
PETROV–SLAVEJOT, Spiro
(Prilep, ? – vrvot na mesnosta
Kuklite nad. s. Pirin, Melni~-
ko, 4. IX 1903) – melni~ki vojvoda.
U~estvuval vo oru`enata akcija
(1895). Bil ~etnik vo ~etata na
vojvodata Jane Sandanski i u~es-
tvuval vo zaplenuvaweto na Mis
Stoun. Vo Ilindenskoto vosta-
nie bil melni~ki vojvoda i pred-
vodel ~eta. Zaginal vo borba so
osmanliskata vojska.
LIT.: Osvoboditelnoto dvi`enie v Ma-
kedoni® i Odrinsko – Spomeni i materi-
ali, II, SofiÔ, 1983, s. XXXII. Al. Tr.
PETROVA, Eleonora Konstan-
tinova (Skopje, 12. VIII 1952) – is-
tori~ar i arheolog. Diplomira-
la na Filozofskiot fakultet vo
Skopje (Grupa za klasi~na filo-
Eleonora
Petrova
logija) vo 1976 g. Magistrirala
(1989) i doktorirala (1994) na
Filozofskiot fakultet vo Bel-
grad. Kustos za numizmatika i za
epigrafija vo Arheolo{kiot mu-
zej vo Muzejot na Makedonija
(1977–1987) i direktor na Muze-
jot na Makedonija vo Skopje (1995
–1999). Od 1999 do 2005 e profe-
sor vo Institutot za nacionalna
istorija (postdiplomski i dok-
torski studii), a od 2002 do 2005 g.
viziting-profesor po anti~ka
istorija na Univerzitetot „Sv.
Kiril i Metodij#. Dr`ela preda-
vawa vo Amerikanskata {kola za
klasi~ni studii vo Atina, na Teh-
ni~kiot univerzitet Orta Dogu
vo Ankara i na Amerikanskiot
univerzitet vo Blagoevgrad, Bu-
garija. Gi istra`uvala proble-
mite na anti~koto nasledstvo na
Balkanskiot Poluostrov, osobe-
no fokusiraj}i se na Pajoncite i
na Brigite. U~estvuvala vo golem
broj arheolo{ki kampawi vo
Stobi, Drezga – Kumanovo, Isar –
Marvinci i dr. Rakovoditel na
proektot za podvodna arheologija
Vrbnik – Struga, Predrimsko
Stobi i Stobi – rimski forum.
Od 2005 g. e vonreden opolnomo{-
ten ambasador na RM vo Sovetot
na Evropa vo Strazbur.
BIBL.: Pajonskite plemiwa i pajonsko-
to kralstvo vo II i I milenium pr. n.e.,
MAA, 12 (1990–91), Skopje, 1991, 9–130;
Brigite na centralniot Balkan vo II i I
milenium pr.n.e, Skopje, 1996, 439; Pajoni-
ja vo II i I milenium pr.n.e., Skopje, 1999,
272. V. L.
Rada
Petrova-
Malki}
PETROVA-MALKI], Rada (Skop-
je, 16. VIII 1930) ‡ kostimograf.
Diplomirala kostimografija i
PETROVDEN P
Rada Petrova-Malki}: crte`i na kostimi
za pretstava
scenografija na Akademijata za
primeneta umetnost vo Zagreb
(1954). Od 1957 g. do penzionira-
weto (1992) raboti kako kosti-
mograf vo MNT( za Dramata, Ba-
letot i Operata). Sorabotuva so
site teatri niz Republikata, ka-
ko i so teatrite od Zagreb, Sara-
evo, Bawa Luka, Pri{tina, Pol-
ska, ^ehoslova~ka. Kostimogra-
fii: †Crnila#; †Romeo i Julija#;
†Don Karlos#; †Karmen#; †Medi-
um#; †Nabuko#; †Razdelba#; †Alek-
sandra#; †Revizor#; †Vitel#; †Bo-
len Doj~in#; †Crna dupka#. Nejzi-
ni se kostimografiite za filmo-
vite: †Mirno leto#; †Makedonska
krvava svadba#; †Planina na gne-
vot# i dr. R. St.
Crkvata †Sv. Petar i Pavle# vo s. Gali~nik
PETROVDEN ‡ hristijanski
pravoslaven praznik vo spomen
na pogubuvaweto na svetite apos-
toli Petar i Pavle (12. VII/29.
VI). Tie se pogubeni vo ist den 61
g. i zatoa na ikonite i freskite
se pretstaveni zaedno, sv. Petar
so klu~evi od rajot, a sv. Pavle so
me~ kako simbol na sopstvenata
smrt. Na ovoj den vo nekoi mesta
na Makedonija se nosele litii, a
vo Gali~nik se pravele poznati-
te Gali~ki svadbi.
LIT.: Lazar Mirkovi¢, Heortologija, Be-
ograd, 1961; Jevrem A. Ili¢, O praznicima
pravoslavne crkve, Beograd, 1860. M. Kit.
1147
P PETROVDENSKI
PETROVDENSKI POSTI ‡ ed-
ni od ~etirite pove}ednevni pos-
ti vo hristijanskata pravoslavna
religija. Pokraj ednodnevnite
posti (sreda i petok, Vodokrst,
Krstovden i Otse~enie na glavata
na sv. Jovan Krstitel), vo godina-
ta ima i ~etiri pove}ednevni pos-
ti, raspredeleni spored godi{ni-
te vremiwa: Bo`ikni, Veligden-
ski, Petrovdenski i Bogorodi~i-
ni posti. Petrovdenskite posti
sekoga{ zapo~nuvaat od nedelata
po Duhovden i traat do Petrovden.
Poradi toa {to Duhovden e podvi-
`en praznik i zavisi od datumot
na koj taa godina }e bide Velig-
den, i Petrovdenskite posti traat
razli~no. M. Kit.
Seloto Petrovec, Skopsko
PETROVEC – selo vo Skopsko.
Se nao|a vo isto~niot del na
Skopsko Pole, na nadmorska vi-
sina od 225 m. So Skopje e povrza-
no so redovna gradska avtobuska
linija. Ima 2.659 `. od koi 2.312
`. se Makedonci, 99 Srbi, 67 Al-
banci i 53 Romi. Naselenieto se
zanimava so odgleduvawe `itni i
industriski kulturi. Toa e se-
di{te na op{tina {to zafa}a
povr{ina od 20.193 ha, so 16 nase-
leni mesta, vo koi `iveat 8.256 `.
Postoi osumgodi{no u~ili{te,
zdravstvena i policiska stanica
i sto~arska farma. Al. St.
Qubica
Petrovska
PETROVSKA, Qubica (Kriva
Palanka, 14. XI 1927) ‡ redoven
profesor na Prirodno-matema-
ti~kiot fakultet vo Skopje po
predmetot sistematika i filoge-
nija na ni`ite rastenija. Dokto-
rirala vo 1961 g. vo Skopje, pod
mentorstvo na poznatiot algolog
1148
Ivo Pevalek od Zagreb. Bila na
specijalizacija vo Belgrad i Zag-
reb i na ~etirimese~en studiski
prestoj vo Botani~kiot institut
vo Viena, kaj eminentniot algolog
Lothar Geitler. Ima objaveno golem
broj trudovi od oblasta na algolo-
gijata i e odli~en poznava~ i mo-
nograf na grupata modrozeleni
algi. Avtor e na monografijata
„Modrozelenite algi (Cyanophyta)
na Republika Makedonija# (1997),
vo izdanie na MANU. Vl. M.
Slavica
Petrovska-
Gali}
PETROVSKA-GALI], Slavica
(Orahovac, Srbija, 17. IV 1959) ‡
operska pevica, sopran, prvenka na
Operata na MNT. Vo 1984 g. diplo-
mirala solo-peewe na Fakultetot
za muzi~ka umetnost vo Skopje
(prof. K. Trpkov), a vo 1999 g. ma-
gistrirala na istiot fakultet
(prof. M. Eftimova). Specijali-
zirala na Konzervatoriumot vo S.-
Peterburg. Vo 1980 g. debitirala
so ulogata na Barbarina vo opera-
ta Svadbata na Figaro. Vo Opera-
ta na MNT raboti od 1980. Vo sezo-
nite 1986/87 i 1990/91 g. e anga`i-
rana vo Mariborskata i Osie~ka-
ta opera. Ostvarila pove}e od 15
ulogi, od koi pozna~ajni se: Viole-
ta Valeri (Travijata), Xilda (Ri-
goleto), Adina (Quboven napi-
tok), Lu~ija (Lu~ija di Lamer-
mur), Mizeta (Boemi), Antonida
(Ivan Susanin). Gostuvala vo pove-
}e evropski zemji, vo Rusija i niz
Jugoslavija. Poseduva izrabotena
koloraturna tehnika, sigurni vi-
sini i sceni~nost. Sorabotuva so
Makedonskata filharmonija vo iz-
vedbata na vokalno-instrumental-
ni dela. Vo periodot 2002– 2005 g. e
umetni~ki direktor na Operata i
Baletot na MNT. F. M.
PETROVSKA-JOVANOVI],
Simka \or|ieva (Skopje, 7. XI 1948
g.) – redoven profesor (1997) na
PMF (Institut za hemija). Dip-
lomirala (1972) na PMF vo Skop-
je, magistrirala (1977) na Tehno-
lo{kiot fakultet, a doktorirala
(1984) na Hemiskiot fakultet vo
Skopje. Izveduvala nastava po ne-
organska i analiti~ka hemija za
studentite na RGF vo [tip, po
Analiti~ka hemija za studentite
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
Simka
Petrovska-
Jovanovi}
po hemija i na interdisciplinar-
nite studii za in`enerstvo na `i-
votnata sredina. Odr`uva i pos-
tdiplomska nastava po Hromatog-
rafski metodi za analiza, a od ova
podra~je $ e i nau~nata aktivnost
(prethodno se zanimavala so in-
terferometriski kineti~ki op-
redeluvawa na tragi i so elektro-
hemiski metodi za analiza). Obja-
vila nad 40 nau~ni truda, a na nau~-
ni sobiri (predimno nadvor od
Makedonija) prezentirala pove}e
od 80 soop{tenija. Avtor e na dva
univerzitetski u~ebnika i tri
u~ebni pomagala. U~estvuvala, ka-
ko rakovoditel ili u~esnik, vo 11
proekti (eden me|unaroden). Bila
rakovoditel na Zavodot za anali-
ti~ka hemija na Institutot za he-
mija pri PMF.
LIT.: Prirodno-matemati~ki fakultet
– Skopje, 1946–1996, Skopje, 1996, 236; 60 go-
dini Prirodno-matemati~ki fakultet
– Skopje, Skopje, 2006, 241-242. B. [.
Katerina
Petrovska-
Kuzmanova
PETROVSKA-KUZMANOVA,
Katerina (Kumanovo, 1964) ‡ filo-
log, vi{ nau~en sorabotnik, istra-
`uva~ na narodnata drama vo In-
stitutot za folklor „Marko Ce-
penkov# vo Skopje (od 21. V 1998).
Diplomirala na Filolo{kiot fa-
kultet vo Skopje (1986), kade {to
magistrirala na tema „Dramskoto
tvore{tvo na Branko Pendovski#
(1994) i doktorirala na tema „Ritu-
alot i dramata# (2000).
BIBL.: Dramskoto tvore{tvo na Bran-
ko Pendovski, Skopje, 1995; Ritualen te-
atar, Skopje, 2002; Antropologijata na
teatarot, Skopje, 2004 (priredila); In-
terkulturalen teatar, Skopje, 2004
(priredila); Teatarskite elementi vo
folklorot, Skopje, 2006.
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
LIT.: Referat za izbor vo zvaweto vi{ na-
u~en sorabotnik, za rabotnoto mesto is-
tra`uva~ na narodnata drama pri Insti-
tutot za folklor „Marko Cepenkov# –
Skopje, Bilten na Univerzitetot „Sv. Kiril
i Metodij# vo Skopje, br. 893, Skopje, 15. III
2006, 103, 114–116, 127–128 i 133–134. S. Ml.
Milena
Petrovska
PETROVSKA-MILEVSKA,
Milena Gigova (Skopje, 22. IX
1953) ‡ mikrobiolog, redoven
prof. na Med. f. vo Skopje (od
2002). Diplomirala medicina vo
Skopje (1978), specijalizirala
mikrobiologija so parazitologi-
ja (1983), a doktorirala na tema za
identifikacija na virulencijata
na uropatogenite soevi na Esche-
richia coli i nivnoto klini~ko zna-
~ewe (1990). [ef na Katedrata po
predmetot (1996‡2005) i direktor
na Institutot (od 2002). Se usovr-
{uvala vo V. Britanija, Germani-
ja, Holandija i vo centri vo Jugos-
lavija. Vovela metodi i tehniki
za bakteriolo{ka i serolo{ka
dijagnoza na urogenitalni i res-
piratorni infekcii i vodela dva
nacionalni proekta. ^len e na
pove}e me|unarodni mikrobio-
lo{ki asocijacii. Avtor na nad
167 trudovi i predava~ (po poka-
na) na drugi univerziteti.
IZV.:Bilten UKIM, br. 795.
BIBL.: Uropatogena Escherichia coli,
Skopje, 1993; Fakti od mikrobiologija-
ta, Skopje, 2000; Mikrobiologija, vo:
Sovremena dijagnostika i terapija vo
medicinata, Ko~ani, 2000; Praktikum
po medicinska mikrobiologija i parazi-
tologija, Skopje, 2001. K. K.-P.
Atanas
(Aco)
Petrovski
PETROVSKI, Atanas (Aco)
(Tetovo, 12. V 1923 ‡ Skopje, 28.
VII 2001) ‡ filmski re`iser i
producent. Od 1945 g. vr{el odgo-
vorni funkcii vo konstituira-
weto na makedonskata kinematog-
rafija. Re`iral okolu 20 doku-
mentarni filmovi, me|u koi i:
†Veligdenski adeti# (1953), †Ga-
li~ka svadba# (1955), †Stara ~ar-
{ija# (1955), †Dervi{i# (1955) i
†Tenda# (1955). Toj e eden od orga-
nizatorite na prvata makedonska
nezavisna filmska produkcija
FRZ (1968). Imenuvan e (1976) za
prv direktor na Kinotekata na
Makedonija, kade {to ostanuva do
penzioniraweto (1985). Il. P.
Bor~e
Petrovski
PETROVSKI, Bor~e @ivkov
(Radovi{, 6. XII 1952) ‡ spec. in-
ternist-kardiolog, redoven prof.
na Med. f. (od 1999). Med. f. zavr-
{il vo Skopje. Magistriral vo
1985, a doktoriral vo 1988 g. Vo-
vel novini vo invazivnata dijag-
nostika i terapija. Bil direktor
na Institutot za srcevi zabolu-
vawa (2002‡2006) na Med. f. i
pretsedatel na Zdru`enieto na
kardiolozite na RM (2000‡2005).
Avtor na nad 170 truda.
IZV.: Bilten za XV izborno sobranie, t.
I (vtor del), MANU, Skopje, 2006.
BIBL.: Koavtor: Interna medicina,
Skopje, 2002; Interna propedevtika,
Skopje, 2004; Praktikum po interna pro-
pedevtika, Skopje, 2004. Sl. M. P.
PETROVSKI, Branko Pavlev (s.
Po`arane, Gostivarsko, 23. I 1922
– Skopje, 13. IV 2009) ‡ pedagog,
univerzitetski profesor. Zavr-
{il u~itelska {kola vo Belgrad
(1942). Bil u~esnik vo NOB (ra-
net na Sremskiot front). Zavr-
{il studii po pedagogija na Fi-
lozofskiot fakultet vo Skopje
(1950), kade {to se zdobiva i so
titulata doktor na pedago{ki na-
uki (1978). Rabotel kako sredno{-
kolski profesor (U~itelska
{kola „Nikola Karev# ‡ Skopje),
sovetnik vo Republi~kiot zavod
za prou~uvawe i unapreduvawe na
{kolstvoto i profesor na VP[,
odnosno Pedago{kata akademija
„Kliment Ohridski# vo Skopje.
Rabotel na Filozofskiot fakul-
tet vo Skopje (1961–1963) i
(1973–1987), izveduvaj}i ja nasta-
vata po predmetite pedagogija so
osnovi na psihologijata i sovetu-
vawe i orientacija. Bil pretseda-
PETROVSKI P
tel na Pedago{kiot sovet na
SRM, glaven i odgovoren urednik
na sp. „Prosvetno delo#, dekan na
Filozofskiot fakultet
(1981–1983) i rakovoditel na In-
stitutot za pedagogija (1983-
1985). Avtor e na stotina stru~ni
i nau~ni trudovi od oblasta na
pedagogijata i na psihologijata.
BIBL.: Strukturata na u~ebnikot,
1994; Pedagogija, (koavtor), 1965; prer.
izd. 1998 i dr.
LIT.: Filozofski fakultet: 1946–1996,
Skopje, 1976, 49. K. Kamb.
Jakim T.
Petrovski
PETROVSKI, Jakim T. (Kriva
Palanka, 1934) – grade`en in`e-
ner, redoven profesor. Zavr{il
Grade`en fakultet na Univerzi-
tetot vo Zagreb, magistriral zem-
jotresno in`enerstvo na Univer-
zitetot „Sv. Kiril i Metodij# vo
Skopje, doktoriral na Grade`ni-
ot fakultet na Univerzitetot vo
Belgrad. Specijaliziral vo ob-
lasta na zemjotresnoto in`ener-
stvo vo Anglija, potoa vo SAD i
vo Sovetskiot Sojuz. Od 1957 g.
raboti kako proektant-konstruk-
tor i rakovoditel na gradili{te
vo @elezarnicata „Skopje#. Po
zemjotresot (1963) e sovetnik vo
Generalnata direkcija za obnova
na gradot. Eden od osnova~ite na
Institutot za zemjotresno in`e-
nerstvo i in`enerska seizmolo-
gija (1965), kade {to raboti kako
rakovoditel na otsek, vonreden i
redoven profesor na postdiplom-
skite studii. Direktor e na In-
stitutot (1973– 1985) koga, so po-
mo{ na Obedinetite nacii i na
UNESKO, prerasnuva vo edna od
vode~kite nau~ni institucii vo
svetot vo oblasta na za{titata od
zemjotresi. Publikuval pove}e od
270 nau~ni truda vo zemjata i vo
stranstvo i okolu 80 izve{tai za
agenciite na OON i vladite na
pove}e zemji. Podgotvil za OON
osum knigi za menaxment na zem-
jotresnite katastrofi, kako i ~e-
tiri knigi vo izdanie na Insti-
tutot za zemjotresno in`ener-
stvo. ^len e na Sovetot na UNES-
KO i na UNDRO za namaluvawe na
seizmi~kiot rizik (1976–1988).
U~estvuval vo 23 misii kako ek-
spert od visok rang i glaven teh-
1149
P PETROVSKI
ni~ki sovetnik na 16 proekti na
UNESKO i na UN-Habitat za nama-
luvawe na seizmi~kiot rizik. So-
vetnik e na generalniot sekretar
na OON za planirawe i organizi-
rawe na Me|unarodnata dekada za
namaluvawe na efektite od pri-
rodnite katastrofi (1988–1990);
rektor na Univerzitetot „Sv. Ki-
ril i Metodij#, Skopje (1988–1990);
izbran (1990) za ~len na Evrop-
skata akademija na naukite (Aca-
demia Europaea). Nositel e na naj-
visoki nacionalni odlikuvawa i
na me|unarodni priznanija. Po~e-
sen ~len e na Me|unarodnata aso-
cijacija za zemjotresno in`ener-
stvo. K. Tal.
PETROVSKI, Kiril (Skopje,
10. IX 1934) ‡ internist-endokri-
nolog, redoven prof. na Med. f.
vo Skopje. Bil {ef na Centarot
za dijabetes, direktor na Klini-
kata za endokrinologija. Avtor e
na brojni stru~ni i nau~ni trudo-
vi. Osoben interes poka`uval za
mikrocirkulacijata kaj dijabe-
tes melitus. Br. N.
PETROVSKI, Ko~o (Skopje, 8.
IX 1926 ‡ Skopje, 30. X 1988) ‡ har-
monika{. Po~etocite gi ima vo
Radio Skopje (Mal orkestar). Po-
toa izvesno vreme minuva vo an-
samblot †Tanec# (kako harmoni-
ka{). Vo ova vreme se javuva i ka-
ko avtor i obrabotuva~ na muzika
za odreden broj koreografski
postanovki (†[opska petorka#;
†Folklorna fantazija# i dr.).
Posledniot del od rabotniot vek
go minuva vo Radio Skopje, kako
urednik vo Muzi~kata redakcija.
Avtor e i aran`er na golem broj
pesni i ora (†Tri godini jas te
~ekav#; †Makedonsko devoj~e#,
†Estradno oro#, †Gajdarsko oro#
i dr.). M. Kol.
Meto
Petrovski
PETROVSKI, Meto (s. Ivan~i{-
ta, Ki~evsko, 23. V 1935) ‡ film-
ski i televiziski re`iser i sni-
matel. Zavr{uva Filmska {kola
vo Belgrad, na Otsekot za film-
ski snimateli. Podocna napored-
no studira re`ija i svetska i ju-
goslovenska literatura na Uni-
verzitetot vo Zagreb. Kako re`i-
ser debitira so dokumentarniot
1150
film †Selidbi# (1965). Ima rea-
lizirano preku 60 dokumentarni i
kusometra`ni filma. Eden od ret-
kite dokumentaristi, ~ii filmo-
vi se prika`uvale na festivalite
vo Krakov, Oberhauzen, Lajpcig,
Kan, Karlovi Vari. Pokraj rabo-
tata na filmot, realiziral i pre-
ku 30 televiziski emisii. Ig. St.
Metodija
Petrovski
PETROVSKI, Metodija (Kuma-
novo, 9. VII 1938 ‡ Skopje, 11. V
2008) ‡ profesor po kni`evnost,
politi~ar i pisatel. Osnovno u~i-
li{te i gimnazija zavr{il vo
Kumanovo (1957), diplomiral (1961)
i magistriral na Filozofsko-
filolo{kiot fakultet (Grupa
istorija na jugoslovenskata kni-
`evnost) vo Skopje na tema †Po-
etskoto i proznoto tvore{tvo na
Slavko Janevski#. Bil urednik na
v. †Studentski zbor# (Skopje,
1959‡1961), glaven i odgovoren
urednik na sp. †Mugri# (Kumano-
vo, 1957‡1961) i novinar vo †Na{
vesnik# (Kumanovo, 1963). Kako op-
{testveno-politi~ki deec bil
potpretsedatel na Op{tinata
Kumanovo (1967‡1972), zamenik
republi~ki sekretar za obrazo-
vanie i nauka (1972‡1974), ~len
na Dru{tvoto na pisatelite na
Makedonija (od 1972), pretseda-
tel na Op{tina Kumanovo (1974‡
1982), ~len na Pretsedatelstvoto
na Zaednicata na gradovite i op-
{tinite na Jugoslavija (1974‡
1982), ~len na CK na SKJ (1978‡
1982), ~len na Pretsedatelstvoto
na CK na SKM (1982‡1988), pret-
sedatel na Izdava~kiot sovet na
v. †Komunist# (1982‡1988), pret-
sedatel na SSRNM (1988‡1990,
sekretar i potpretsedatel na
SSRNJ (1990‡1992); koordinator
i sovetnik vo †Sileks#, po {to
zaminal vo penzija (2000).
BIBL.: Doa|awe na patnikot, Skopje,
1970 (poezija); Karpo{ – kozja~ka legenda,
Skopje, 1971 (romanizirana biografija);
Cvetovi vo zborot, Skopje, 1972 (poezi-
ja); Pan~e Pe{ev, Skopje, 1973 (romanizi-
rana biografija); Pero Nakov, Skopje,
1974 (romanizirana biografija); Kiro
Fetak, Skopje, 1975 (romanizirana bio-
grafija); Cvetovi, Skopje, 1978 (poezija);
Vreme na tvore{tvo, Skopje, 1985 (eseis-
tika); Horizonti na kulturata, Skopje,
1988 (eseistika). S. Ml.
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
Pande
Petrovski
PETROVSKI, Pande Aleksov
(s. @ivojno, Bitola, 26. XII 1943 –
Bitola, 30. XII 2006) – general na
ARM. Zavr{il Voena akademija
vo rodot oklopni edinici na
JNA. Oficerskata kariera ja za-
po~nal kako komandir na vod i na
~eta, a potoa stanal komandant na
oklopen bataljon. Bil na~alnik
na {tab na brigada, na~alnik na
organ za personalni raboti vo
Tretata armiska oblast, koman-
dant na korpus, pomo{nik na
NG[ za borbena gotovnost, zame-
nik na NG[ na ARM, ja vr{el
dol`nosta na~alnik na G[ na
ARM (12. VI – 9. VIII 2001), sovet-
nik na ministerot za odbrana (do
5. III 2002), koga e razre{en od
dol`nosta. V. St.
Pero
Petrovski
PETROVSKI, Pero (Kumanovo,
27. V 1932) ‡ dirigent. Visokoto
obrazovanie go oformil vo 1958
g. na Belgradskata muzi~ka akade-
mija (Teoretskonastavni~ki od-
del), a vo 1976 g. diplomiral di-
rigirawe na Muzi~kata akademi-
ja vo Sofija. Izvesen period ra-
botel kako ~len na orkestarot na
Operata na MNT i nastavnik vo
Srednoto muzi~ko u~ili{te vo
Skopje, a od 1978 g. e anga`iran
kako dirigent vo Makedonskata
filharmonija, kade {to ostanuva
do 1996. Realiziral obemen sim-
foniski repertoar, a sorabotu-
val i so Operata na MNT. Gostu-
val na Kuba, vo Romanija, Bugari-
ja, Polska, Germanija. F. M.
PETROVSKI, Trajan (s. Arbi-
novo, Ohridsko, 31. I 1939) ‡ poet,
raska`uva~, romansier, publi-
cist, preveduva~, polemi~ar, ju-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Trajan
Petrovski
goslovenski i makedonski poli-
ti~ar i diplomat. Zavr{il Pra-
ven fakultet vo Skopje. Izvesen
period rabotel kako novinar.
Bil pretsedatel na DPM i na So-
vetot na SVP. Mo{ne ploden
sovremen makedonski pisatel.
Kako preveduva~ izvr{il poma-
kedon~uvawe na dela od Ivo An-
dri}, Milo{ Crwanski, Miod-
rag Bulatovi} i ^edo Vukovi}.
Voznemiren komentator na make-
donskiot zabrzan rastur niz sve-
tot.
BIBL.: I.stihozbirki: I padina i goroc-
vet, 1964; Opalenik, 1967; Blagoslov na
lebot, 1969; Drenovica, 1971; Govorot na
selanite, 1983; Razgovori so Prli~ev,
1989; Anadolskite vetrovi, 1993; Bos-
forsko zave{tanie, 1996; Veruvawe vo
Ohrid, 1996. II. romani: Devstvena pri~es-
na, 1985; Asharovci, 1987; Zakletva za
prostodu{nite, 1991; Neporabena mese-
~ina, 1994 i Sarkofagot na makedonska-
ta zemja, 2001. III. raskazi, patopisi i za-
pisi: Gor~liv avstraliski patopis,
1974; Vreme Litovo i A`derovo, 1982; Ka-
irska magija, 1988; @itija karaormanski,
1989; Ozra~uvawe na stvarnosta, 2002;
^itawe na papirusite, 1993; Razjuden
`ivot, 2005; Antologija na sovremenata
egipetska poezija, 1984. G. T.
Trajko
Petrovski
PETROVSKI, Trajko Savev
(Skopje, 18. V 1952) ‡ istori~ar i
etnolog, istra`uva~ na romskiot
folklor i etnologija, vi{ nau-
~en sorabotnik vo Institutot za
folklor „Marko Cepenkov#. Za-
vr{il Filozofski fakultet ‡
Grupa istorija vo Skopje. Bil
nastavnik vo COU „Bratstvo i
edinstvo# vo Skopje (1974‡1980).
Po vrabotuvaweto vo Institutot
(2. XII 1980), magistriral na Ka-
tedrata za etnologija na Filo-
zofskiot fakultet vo Belgrad na
tema „Kalendarski obi~aji kod
Roma u Skopqu i okolini# (1989)
i doktoriral na Katedrata za et-
nologija na Filozofskiot fa-
kultet vo Zagreb na tema „Etni~-
kite i kulturnite karakteristi-
ki na Romite vo Makedonija#
(1997).
BIBL.: Kalendarski obi~ai na Romite
vo Skopje i okolinata, „Feniks#, Skopje,
1993; Makedonsko-romski i romsko-make-
donski re~nik, Skopje, 1998 (so koavtor);
Romite vo Makedonija denes, kn. 1-3,
Skopje 2000 i 2002; Romski narodni pesni,
Skopje, 2001; Romski narodni pesni od
Makedonija, Skopje 2001; Dizionario Rom-
Italiano, Italiano-Rom, Bitola, 2002 (so koav-
tor); Duhovnata i materijalna kultura
na Romite, Skopje, 2002.
LIT.: 50 godini Institut za folklor.
Bibliografija na izdanijata na Insti-
tutot za folklor „Marko Cepenkov# ‡
Skopje i na magisterskite i doktorski-
te disertacii na sorabotnicite 1950‡
2000. Podgotvila Mirjana Anastasova,
Skopje, 2000, 132-133 i 149; Referat za iz-
bor na vi{ nau~en sorabotnik za rabot-
noto mesto istra`uva~ na romskiot
folklor i etnologija vo Institutot
za folklor „Marko Cepenkov# ‡ Skopje,
Bilten na Univerzitetot „Sv. Kiril i
Metodij# vo Skopje, br. 811, Skopje, 30. IX
2002, 185-189. S. Ml.
PETROSKA, Blaga (Bukure{t,
1. III 1939) ‡ univerzitetski pro-
fesor, sociolog. Osnovno i sred-
no obrazovanie zavr{ila vo Bu-
kure{t, Romanija, kade {to gi za-
po~nala i studiite po filozofi-
ja. Diplomirala na Filozofski-
ot fakultet vo Skopje (1954) i
doktorirala od oblasta na socio-
lo{kite nauki na istiot fakul-
tet, na tema „Tipovi i oblici na
semejstvoto vo Tetovskiot kraj#
(1965). Izbrana za asistent (1956),
za predava~ (1961), za docent
(1966), za vonreden (1972) i za re-
doven profesor (1976) po predme-
tot op{ta sociologija na Filo-
zofskiot fakultet vo Skopje.
Nekolku mandati bila rakovodi-
tel na Institutot za sociologija
na Filozofskiot fakultet vo
Skopje, a eden mandat dekan na is-
tiot fakultet (1977‡1979). Obja-
vila pogolem broj nau~ni trudo-
vi od oblasta na sociologijata.
BIBL.: Klasicite na marksizmot za
brakot i semejstvoto, Skopje, 1962; Za
sociologijata kako mlada nauka, „Sovre-
menost#, Skopje, 1970.
LIT.: Filozofski fakultet 1946‡1976,
Skopje, 1976. Sv. [.
PETROSKA-BE[KA, Violeta
Radomirova (Skopje, 13. XI 1956)
‡ psiholog, univerzitetski pro-
fesor. Diplomirala psihologija
na Filozofskiot fakultet vo
Skopje (1979), magistrirala na
Kolumbija univerzitetot vo Wu-
jork (1982), a doktorirala na Fi-
lozofskiot fakultet vo Belgrad
(1989). Na Filozofskiot fakul-
tet vo Skopje se vrabotila vo
1980 g., a redoven profesor e od
PETRU[EV-^IKOTO P
1999. Po dopolnitelnata eduka-
cija na Kolumbija univerzitetot
vo Wujork (1994), nejziniot nau~-
no-stru~en anga`man se pro{iru-
va i na poleto na razre{uvaweto
konflikti i me|uetni~ko razbi-
rawe. Korakovoditel e na Centa-
rot za ~ovekovi prava i razre{u-
vawe konflikti vo Institutot
za sociolo{ki i politi~ko-prav-
ni istra`uvawa (od 2001). Obja-
vila golem broj trudovi, u~ebni-
ci i prira~nici.
BIBL.: Izrabotka i primena na objek-
tivni testovi na znaewe, 1993; Metodo-
logija na eksperimentalnite istra`u-
vawa vo psihologijata, 1994; Konflik-
ti: [to pretstavuvaat i kako se razre-
{uvaat, 1995; Kako se pi{uva izve{taj za
sprovedeno empirisko istra`uvawe,
1996; Anketirawe – koj, {to, kako, zo{-
to, 1999; Po~ituvawe na razlikite,
1999; Obrazovanie za mir, 2002; Posmat-
raweto kako nau~en metod vo psihologi-
jata, 2005.
LIT.: Filozofski fakultet vo Skopje:
1920–1946–2006, Skopje, 2006, 277. V. Arn.
Kiril
Petru{ev
-^ikoto
PETRU[EV-^IKOTO, Kiril
(Bogdanci, Gevgelisko, 20. III 1895
‡ Skopje, 2. V 1980) ‡ grafi~ki
rabotnik, komunisti~ki deec, bo-
rec i dr`aven funkcioner. Zavr-
{il sredno u~ili{te. Bil istak-
nat u~esnik vo makedonskoto re-
volucionerno dvi`ewe (od 1914).
Po Prvata svetska vojna emigri-
ral vo Bugarija, kade {to mu
pristapil na rabotni~koto dvi-
`ewe, poradi {to bil progonu-
van i apsen, pa moral da premine
vo ilegalstvo. Po Septemvrisko-
to vostanie (1923) se vratil vo
Makedonija i bil osobeno akti-
ven vo sindikalnoto dvi`ewe.
Bil progonuvan i apsen i vo vre-
meto na NOB. Bil ~len na KPJ
(od 1944), ~len na Inicijativni-
ot odbor za svikuvawe na AS-
NOM i ~len na delegacijata na
Vis za razgovorite so NKJ i J. B.
Tito. Kako delegat na Prvoto za-
sedanie na ASNOM, bil izbran
za ~len na Prezidiumot na AS-
NOM (poverenik za vnatre{ni
raboti). Bil minister za vnat-
re{ni raboti vo prvata Vlada na
NRM, a potoa i minister za trud,
a izvr{uval i drugi zna~ajni dol-
`nosti. Poradi opredeluvaweto
1151
P PETRU[EVA
za Rezolucijata na IB, bil isklu-
~en od KPM, razre{en od site
funkcii i penzioniran.
IZV.: Zbornik na dokumenti ASNOM
1944-1964, INI, Skopje, 1964; ASNOM,
Dokumenti za sozdavaweto na narodnata
vlast i dr`avno-pravniot razvoj na SR
Makedonija, tom I, kn. 1-5, Skopje, 1984-
1987 i 1994.
LIT.: Dim~e Naj~eski, Golooto~ki sve-
do{tva. Zbornik, kniga treta, Posledi-
ci, Skopje, 2006, 27. S. Ml.
Ilindenka
Petru{eva
PETRU[EVA, Ilindenka (Gor-
na Xumaja, Bugarija, 4. VIII 1944) ‡
filmski kriti~ar, publicist.
So filmska kritika se zanimava
od po~etokot na sedumdesettite
godini od XX v., od koga objavuva
tekstovi vo †Film-fokus#, †Ve-
~er#, †Kulturen `ivot#, †Denes#,
†Premin# i vo drugi doma{ni i
stranski spisanija. Eden od osno-
va~ite na Kinotekata na Makedo-
nija i dolgogodi{en urednik na
nejzinite spisanija †Kinote~en
mese~nik# i †Kinopis#. Avtor e
na trudovite †Filmolo{ka bib-
liografija 1944-1954#, †Filmog-
rafija na makedonskiot amater-
ski film 1935-2000# i na knigata
†Sonce na direk#. Ig. St.
PETRU[EVA-BABATA, Olga
(Star Dojran, 28. III 1902 ‡ ok.
1980) ‡ rabotni~ka, majka na ubi-
eniot sin-edinec belgradskiot
student Brand Petru{ev (8. IX
1940) i prvoborec vo NOB. Ot-
kako stanala ~len na KPJ (1941)
dejstvuvala na vklu~uvaweto na
`enite vo NOD i na sobirawe-
to Narodna pomo{, a izvesen
period bila i kurir na PK na
PKJ za Makedonija. Pri nejzi-
niot prestoj vo Gevgelija (janua-
ri 1942) so zada~a da formira
Komisija za rabota so `enite i
Voen komitet za organizirawe
diverzantski akcii, bila uapse-
na od bugarskata policija i in-
ternirana vo Bugarija. Po vra-
}aweto bila delegat-u~esnik na
Prvoto zasedanie na ASNOM
(2. VIII 1944), ~len na Inicija-
tivniot odbor na NOF na Make-
donija (7. X 1944), ~len na Ini-
cijativniot odbor na AF@ i na
Pretsedatelstvoto na AF@ za
Makedonija.
1152
Olga
Petru{eva-
Babata
IZV.: Zbornik na dokumenti za u~estvo-
to na `enite od Makedonija vo Narodno-
osloboditelnata vojna i revolucijata
1941-1945, Skopje, 1976.
LIT.: R(u`a) B(ak), Olga Petru{eva-Ba-
bata. In memoriam, †Prosvetena `ena#,
Skopje, april 1979, 12. S. Ml.
Gabriela
Petru{evska
PETRU[EVSKA, Gabriela (Ku-
manovo, 11. IX 1976) ‡ akterka.
Apsolvirala na Otsekot za ak-
terska igra na FDU vo Skopje. Od
1999 g. e ~len na Narodniot tea-
tar vo Bitola.
ULOGI: Cveta (†Makedonska krvava
svadba#); Marx (†Ma~ka na v`e{teniot
limen pokriv#); Katarina (†Krotewe na
furijata#); Ana (†Ri~ard III#); Ma{a
(†Tri sestri#); Hasanaginica (†Hasan-
aga#); Ismena (†Antigona#); Tomar (†Jo-
nadab#); Arina (†@enidba#); Marija
(†Jermo#) i dr. R. St.
Tatjana
Petru{evska
PETRU[EVSKA, Tatjana (Skop-
je, 22. VI 1967) ‡ univerzitetski
profesor, pravnik. Osnovno i
sredno obrazovanie zavr{ila vo
rodniot grad. Diplomirala na
Pravniot fakultet vo Skopje
(1990). Magistrirala (1995) i dok-
torirala (1997) na Pravniot fa-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
kultet vo Belgrad, na tema „Ev-
ropskata unija: od nadvore{nopo-
liti~ka sorabotka do zaedni~ka
nadvore{na i bezbednosna poli-
tika#. Izbrana za asistent (1993),
za docent (1998) i za vonreden
profesor (2003) za nau~nata ob-
last me|unarodno pravo i me|una-
rodni odnosi na Pravniot fakul-
tet vo Skopje. Nadvore{en ~len
na Belgradskiot centar za ~ove-
kovite prava (1996) i ~len na po-
liti~kiot tim za pregovori oko-
lu Spogodbata za stabilizacija i
asocijacija me|u RM i EZ (2000).
Objavila pove}e od 130 nau~ni i
stru~ni trudovi od oblasta na me-
|unarodnoto i evropskoto pravo.
Osnovnata ideja so koja e preoku-
pirana e odnosot me|u pravoto i
silata vo me|unarodnite odnosi.
BIBL.: Recognition of the Republic of Macedo-
nia: Problems and Perspectives, Bruylant, Bru-
xelles, 2003; Voved vo pravoto na EU,
Skopje, 2007.
LIT.: Praven fakultet ‡ Pedeset godi-
ni, 1951‡ 2001, Skopje, 2001. Sv. [.
Lidija
Petru{evska-
Tozi
PETRU[EVSKA-TOZI, Lidija
Kostova (Skopje, 16. V 1959) ‡
farmacevt, redoven prof. na
Farm. f. Rakovoditel na Insti-
tutot po primeneta biohemija i
pretsedatel na Farmacevtskata
komora. Prv doktor na naukite na
Farm. f. vo Skopje. Avtor na ed-
no poglavje i zamenik glaven i od-
govoren urednik na „Farmakote-
rapiskiot prira~nik#. Ima obja-
veno brojni nau~no-stru~ni tru-
dovi i soop{tenija.
BIBL.: Koavtor: Registar na lekovi, I i
II, Skopje, 2006‡2007. L. P.-T.
PETRU[EVSKI, Vladimir Mi-
hailov (Skopje, 16. IX 1954) – re-
doven profesor (2001) na PMF,
Institut za hemija. Diplomiral
(1978), magistriral (1988) i dok-
toriral (1990) vo Skopje. Izvedu-
val prakti~na i teoriska nastava
od pogolem broj predmeti i toa
predimno za studentite na dodip-
lomskite i postdiplomskite stu-
dii po hemija, no i za studenti od
RGF vo [tip i za studenti po bi-
ologija na PMF. Gi konstitui-
ral kursevite za {kolsko ekspe-
rimentirawe i organiziral la-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Vladimir
Petru{evski
boratorija za hemisko {kolsko
eksperimentirawe. U~estvuval
vo osmisluvaweto i organizira-
weto natprevari po hemija za u~e-
nici. Vo prviot period na nego-
vata nau~noistra`uva~ka aktiv-
nost glavniot interes mu bil na-
so~en kon strukturnata hemija, a
podocna interesot mu se prenaso-
~uva pove}e kon problemite od
obrazovanieto po hemija, osobeno
od oblasta na hemiskoto eksperi-
mentirawe. Objavil okolu 150
trudovi (okolu dve tretini vo
spisanija nadvor od Makedonija).
Na nau~ni sobiri prezentiral
stotina plenarni i sekciski pre-
davawa i soop{tenija. ^len e na
ureduva~kite odbori na svetski
spisanija. U~estvuval vo izra-
botkata na pogolem broj nau~no-
istra`uva~ki proekti (na 3 me|u-
narodni i 3 doma{ni bil i rako-
voditel). Imal pokusi studiski
prestoi vo Qubqana, London i
Ferfaks (Fairfax) vo SAD. Avtor
e na eden patent. Bil rakovodi-
tel na Zavodot za fizi~ka hemija
na Institutot za hemija i dekan
na PMF. Biten pridones dal i vo
rabotata na razni doma{ni i me-
|unarodni tela. Po~esen ~len e
(od 2004) na Dru{tvoto na fizi-
kohemi~arite na Srbija.
LIT.: Prirodno-matemati~ki fakultet
– Skopje, 1946–1996, Skopje, 1996, 237; 60 go-
dini Prirodno-matemati~ki fakultet –
Skopje, Skopje, 2006, 243-244. B. [.
Van~o
Petru{evski
PETRU[EVSKI, Ivan (Van~o)
(Skopje, 19. IV 1951) ‡ akter. Dip-
lomiral na Otsekot za dramski
akteri na Vi{ata muzi~ka {kola
vo Skopje (1975) i stanal ~len na
Dramskiot teatar vo Skopje.
Umetnik so specifi~en {arm i
so posebna sklonost kon komedi-
jata. Prisuten na estradata, kako
i na radioto i TV.
ULOGI: Vava (†Osloboduvawe na Skopje#);
Miki Trasi (†Xingis Kan i Miki Trasi#);
Jove Lapalo (†Panurgij#); Satko (†Solun-
ski patrdii#); Piter (†Zoolo{ka prikaz-
na#); Ace (†Sega mu e majkata#). R. St.
Qup~o
Petru{evski
PETRU[EVSKI, Qup~o (Skop-
je, 9. XI 1945) ‡ akter. Diplomi-
ral na Otsekot za akterska igra
na FDU vo Skopje. Vo Dramata na
MNT od 1966 g.; direktor na Dra-
mata (1983-1988); generalen di-
rektor na MNT (1988-1999) i pov-
torno direktor na Dramata (2004-
2006).
ULOGI: Pavle (†Majka#); Vi}a (†Somni-
telno lice#); Lukov (†@itolub#); \or|ija
(†Milion ma~enici#); Spase (†Makedon-
ska krvava svadba#); Hoakin Murieta
(†Slavata i smrtta na Hoakin Murieta#);
Vladimir (†Gabi#); ^arnij Vi{il (†Ken-
gurski skok#). R. St.
Mihail D.
Petru{evski
PETRU[EVSKI, Mihail D.
(Bitola, 2. VII 1911 ‡ Skopje, 27. II
1990) – klasi~en filolog, univ.
prof., rektor na Skopskiot uni-
verzitet, akademik. Osnovno u~i-
li{te i gimnazija zavr{il vo
Bitola. Filozofski fakultet,
grupa za klasi~na filologija
(1931‡1935) vo Belgrad. Vo 1935
kako amater otkriva vredni arte-
fakti vo Herakleja kraj Bitola i
ja zainteresiral javnosta za ovoj
bogat arheolo{ki lokalitet. Vo
1936 g. nazna~en za nastavnik po
lat. j. vo Bitolskata gimnazija, vo
1938 izbran za asistent na Semi-
narot za klasi~na filologija vo
Belgrad, a vo 1940 g. ja odbranil
svojata doktorska disertacija
PETRU[EVSKI P
†Bo`anstva i demoni crne boje
kod starih naroda#. Vo po~etokot
na 1941 g. izbran za docent na Fi-
lozofskiot fakultet vo Skopje,
no poradi vojnata ne stapil na
dol`nost. Ostanal vo Belgrad
kako asistent do mart 1946 g., ko-
ga bil povle~en od Ministers-
tvoto za prosveta na NRM za ~len
na Komisijata za organizirawe
na Univerzitetot vo Skopje. Vo
noemvri 1946 g. e izbran za vonre-
den profesor i prv dekan na no-
voosnovaniot Filozofski fa-
kultet vo Skopje vo dva mandata
(1946‡ 1949), vo 1956 za redoven
profesor i rektor na Skopskiot
univerzitet (1956‡1958), a vo
1967 za redoven ~len na MANU.
Od 1946 g. posvetuva golemo vni-
manie za organizirawe na Semi-
narot, od 1956 na Katedrata za
klasi~na filologija, ~ij {ef
bil od 1946‡1967 g., a go organizi-
ral i Seminarot za istorija na
stariot vek so arheologija. Po
negova inicijativa (1950) e osno-
vano sp. †@iva antika#, koe od ju-
goslovensko, vo 1957/8 g. preras-
nuva vo me|unarodno spisanie.
U{te kako student M. D. P. proja-
vil sklonost kon nau~na rabota.
Se zafa}a so najte{ki problemi
od klasi~nata filologija, kako
definicijata na tragedijata od
Aristotel, proglasena od Gude-
man za nere{liv problem. Priz-
nato mu e deka pri nivnoto re{a-
vawe poka`uva golema smelost,
inventivnost i originalnost. So
minuciozna analiza na tekstot od
celata Poetika na Aristotel
poka`a deka t.n. †tragi~na katar-
sa# e vsu{nost fikcija, nastana-
ta poradi pogre{no dopolnuvawe
na o{tetenoto mesto od tekstot
vo 6 gl. i pogre{no povrzuvawe so
†muzi~kata katarsa# (8 kn. gl. 7 od
Aristot. Politika). Vo Poeti-
kata M. D. P. ima napraveno pre-
ku 50 emendacii, no najva`nata
mu e vo gl. 6 za definicijata na
tragedijata, kade {to zborovite
pathematon katharsin gi zameni so
pragmaton systasin. Vedna{ po de-
{ifriraweto na linearnoto Be
pismo aktivno se vklu~uva vo in-
terpretacija na mikenskite nat-
pisi i so svoite sorabotnici vo
Skopje organizira Mikenolo{ki
centar. Najgolem interes proja-
vuva kon problemite od oblasta
na lingvistikata i istorijata na
gr~kiot jazik.
LIT.: P. Hr. Ilievski, Mihail D. Petru-
{evski, „@A#, 21, 1, 1971, 5&17; Od nau~nata
dejnost na akad. M. D. Petru{evski, „@A#,
31, 1&2, 1981, 7&28; Za anti~kata prosodija
vo makedonski prepev, Matica makedonska,
Sk. 1997; M. D. Petru{evski i spisanieto
†@iva antika# (po povod 80-godi{ninata
od ra|aweto i godi{ninata od smrtta,
„Prilozi#, MANU, OON, 1992, 23/1, 45&62;
V. Mitevski, Akad. Mihail D. Petru{evski,
„@A#, 40, 1990, 17&19. P. Hr. Il.
1153
P PETRU[EVSKI-PAPU^AR MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

PETRU[EVSKI-PAPU^AR,
Boro Apostolov (Kumanovo, 1920
‡ s. Gorance, blizu Ka~anik, ap-
ril 1943) ‡ komunisti~ki deec i
naroden heroj od NOB. Kako pa-
pu~ar, bil aktivist na URS-ovi-
te sindikati, ~len na SKOJ i or-
ganizator na {trajkovite na pa-
pu~arskite rabotnici (1938 i
1939). Progonuvan od policijata,
se preselil vo Skopje (1939), sta-
nal ~len na KPJ (kon krajot na
1939) i pak organiziral {trajk
na papu~arskite rabotnici (1940).
Formiraweto na Pettata makedonska (prilepska) narodnoosloboditelna brigada - (pl. Ko`uv, 2. VIII 1944)

i sru{ila {est mostovi na patot LIT.: Ta~ko Lokvenec, Od ustata krv, vo

Veles‡Gradsko (6. IX). Otkako srceto sloboda, †Nova Makedonija#,
XXXVI, 12175, Skopje, 14. XII 1980, 5; Qu-
bila stavena pod komanda na ^e- ben Georgievski-Qupta, Ilindanske is-
tirieset i devettata (makedon- kre, 5. MNOUB, †Narodna armija#, Beog-
ska) divizija na NOVJ (10. IX), so rad, 1981; Vlado Strezovski ‡ \or|i Di-
borbi vlegla vo osloboden Pri- movski-Laskov, 7. makedonska brigada i
lep (11. IX) do negovoto povtorno 49 divizija na NOVJ, Bitola, 1987; Zbor-
zazemawe od germanskite sili nik na se}avawa i dokumenti za borbeni-
ot pat na Pettata MNOB-Prilepska,
(21. IX). Gi prodol`ila borbite Skopje, 1998. S. Ml.
kaj selata Stepanci i Izvor (na
Boro
patot Prilep‡Veles, 23. IX), kaj PEH^EVO – mala gradska nasel-
Petru{evski Bakarno Gumno i selata Gorno ba vo isto~niot del na RM so 3.237
-Papu~ar Kojnari (Prilepsko, 1. X), Iva- `. (2002 g.). Se nao|a vo severois-
Po Aprilskata vojna (1941) rabo- wevci i Trojkrst (na patot Pri- to~niot del na Male{evo, vo pod-
tel vo partiskata tehnika na PK lep-Bitola, 2-6. X), Bukovo i no`jeto na planinata Vlaina, na
na KP vo Makedonija i pri edna Prentov Most (na patot Re- nadmorska visina od okolu 1.000
no}na blokada (8/9. IX 1941) ubil sen‡Ohrid, 13. X), kaj rekata m. Preku P. pominuva regionalen
bugarski vojnik, po {to stapil vo [emnica (22. X), selata Glumovo, pat {to na sever go povrzuva so
Prviot skopski NOPO, potoa vo Gr~ec i Su{evo (na patot Skop- Del~evo, a na jug so Berovo. Gra-
Vele{kiot NOPO †Dimitar Vla- je‡Tetovo, 25. X), u~estvuvaj}i vo dot zafa}a povr{ina od 168 ha.
hov# (1942), vo Vtoriot skopski borbite za osloboduvawe na Pri- Ima umereno-kontinentalna kli-
NOPO kako politi~ki komesar lep (29. X ‡ 2. XI), Resen (5. XI) i ma. Vo vremeto na turskoto vlade-
na ~eta (kon krajot na 1942) i vo Ohrid (7. XI), po {to ja zaposed- ewe bilo poznato pod imeto Os-
[arplaninskiot NOPO (1943). nala makedonsko-gr~kata granica manli. Kako mlada gradska nasel-
Zaginal vo postavena neprijatel- na bitolsko-prespanskoto pod- ba se razvilo vo tekot na XIX v.
ska zaseda. Proglasen e za naroden ra~je (noemvri 1944). Podocna Toga{ bila glaven upravno-teri-
heroj na Jugoslavija (20. XII 1951). vlegla vo sostavot na Osmata (ma- torijalen centar na Male{evo.
LIT.: R(u`a) Bak, Takov be{e vo sekoja
kedonska) divizija na KNOJ (25. Vo 1900 g. imalo 4.070 `. Vo 1904 g.
borba, †Nova Makedonija#, XII, 3783, XII) kako nejzina vtora brigada, nastradalo od silen zemjotres. Po
Skopje, 1. XII 1956, 2; Zbornik narodnih ovojpat za obezbeduvawe na make- Balkanskite vojni, so iseluvawe-
heroja Jugoslavije, Beograd, 1958, 619; donsko-albanskata granica. to na Turcite, populaciski zna~i-
P(avle) Mim~ilovi}, Simbol na hrab-
rost i izdr`livost, †13 Noemvri#, II, 2,
Skopje, 1963; Na podvigot na smelite
pesna im peeme, †13 Noemvri#, VII, 7, Skop-
je, 1968, 16; Zagina Boro Petru{evski-
Papu~ar, †Nova Makedonija#, XXV, 8077,
Skopje, 5. IV 1969, 9; Boro Kralevski, Bea,
zaginaa, ostanaa, Skopje, 1969, 15; M(it-
re) Inadeski, Niz fa{isti~ka blokada
‡ vo partizani, †Ve~er#, IX, 2574, Skopje,
11. IX 1971, 3. S. Ml.
PETTA MAKEDONSKA (PRI-
LEPSKA) NARODNOOSLO-
BODITELNA BRIGADA (mes-
nosta Vla{ki Kolibi blizu do s.
Zborsko, na pl. Ko`uv, 2. VIII ‡
dekemvri 1944) ‡ voena edinica
na NOV i POM. Bila formirana
od 750 borci od Prilepsko, so
borcite na Prviot bataljon
†Mir~e Acev# na Vtorata make-
donska NOUB i NOPO †Traj~e
Petkanovski#. Vodela borbi kaj
selata Kapinovo, Bogomila (Ve-
le{ko, 12/13. VIII), Breza (25. VIII)
i Zduwe (kaj Makedonski Brod)
(28. VIII), go oslobodila Gradsko Peh~evo

1154
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
telno opadnalo, taka {to vo 1914
g. vo nego `iveele samo 694 `. De-
neska e sedi{te na op{tina {to
zafa}a povr{ina od 20.820 ha, ima
7 naseleni mesta so 5.517 `. Nase-
lenieto go sostavuvaat Makedon-
ci i samo mal broj Romi (123) i
Turci (31). Pokraj zemjodelstvo-
to, vo gradot e prisutna kerami~-
kata i drvnata industrija, ima
osumgodi{no u~ili{te i zdravs-
tvena stanica. Al. St.
Defile na Festivalot „Pece Atanasovski“ vo s. Dolneni
†PECE ATANASOVSKI“ ‡
festival na narodni instrumen-
ti i pesni. Oformen e vo 1974 g.,
po inicijativa na P. Atanasov-
ski i @. Firfov, so cel da se za-
~uvaat i neguvaat drevnite ve{-
tini na svira~ite na narodni
instrumenti i peja~ite na izvor-
ni narodni pesni. Se odr`uva vo
s. Dolneni, Prilepsko, mestoto
na pro~uenite narodni izrabo-
tuva~i i svira~i na gajda. Po
smrtta na P. Atanasovski (1996)
go nosi negovoto ime. Festiva-
lot ima me|unaroden karakter i
na nego u~estvuvale okolu 9.000
narodni svira~i i peja~i od ce-
liot svet. M. Kol.
Du{an
Pecovski
PECOVSKI, Du{an (Berovo,
23. XI 1924) – arhitekt i urbanist.
Diplomiral na Arhitektonskiot
fakultet pri Tehni~kata visoka
{kola vo Belgrad (1951). Kako
proektant rabotel vo pove}e pro-
ektantski organizacii vo Skopje,
vo Libija i vo Irak. Prete`no se
zanimava so proektirawe na stan-
beni zgradi i so urbanisti~ko
planirawe. U~estvuval na ano-
nimni arhitektonski konkursi.
Pozna~ajni ostvaruvawa: admi-
nistrativen objekt i DOZ, Skop-
je (1960); Op{tinata „Kisela Vo-
da# vo Skopje (1962); urbanisti~-
ki planovi za Karpo{ I, Karpo{
II, vo Skopje i pove}e stanbeni
objekti.
LIT.: K. Tomovski, Arhitekt Du{an Pe-
covski (1924), vo Arhitekturata na po~-
vata na Makedonija od sredinata na XIX
do krajot na HH vek. Prilozi za prou~u-
vaweto na istorijata na kulturata na Ma-
kedonija, 14, Skopje, 2006, 145-156. Kr. T.
Plakat za pretstavata „Pe~albari“ (Skopje, 27. IX 1936)
†PE^ALBARI# ‡ drama od An-
ton Panov, premierno izvedena
na 3. III 1936 g. vo Narodnoto pozo-
ri{te vo Skopje, vo re`ija na Jo-
sif Srdanovi}. Ovaa piesa imala
svoi premieri i vo: Belgrad,
Scena od pretstavata „Pe~albari# (MNT)
Ni{, Bawa Luka, Saraevo. Po
Vtorata svetska vojna so nea bil
otvoren Oblasniot makedonski
naroden teatar vo Gorna Xumaja.
Vo Skopje imala premiera na 24.
XI 1942 g. Po Vojnata, vo na{ite
teatri imala 21 premiera, a na
scenite nadvor od Republikata 22
premierni izvedbi. R. St.
PE^ALBARSKI NARODNI
PESNI ‡ trudovi narodni pes-
ni. Nastanale kako izraz i odraz
na pe~albarstvoto. Vo niv se ope-
vaat uslovite vo koi se javilo pe-
~albarstvoto, te{kiot `ivot na
narodot, surovata eksploatacija
od strana raznite eksploatatori,
~estite napadi i ograbuvawa od
PE^IJARE P
Ku}a od pe~albarskoto s. Lokvica, Pore~e
strana na razni razbojni~ki ban-
di i sl. Posebno ~uvstveni se pes-
nite za razdelbata so najbliskite
(@alaj, mome, da `alime, kako }e
se razdelime), te{kiot `ivot vo
tu|ina, bezrabotnosta, gladuva-
weto, raznite bolesti, nesre}-
nite slu~ai vo fabrikite (fab-
rikite svirat kako quti zmii
,/ ma{inite se~at kako kasapni-
ci), sosem retko vra}aweto na
pe~albarot vo rodniot kraj po
mnogu godini minati vo tu|ina
(na bela promena i na meka pos-
tela) i sl.
LIT.: Kiril Penu{liski, Trudovi, Se-
mejni, Humoristi~ni pesni, izbor i re-
dakcija Kiril Penu{liski, Skopje, 1973;
Lazo Karovski, Pe~albarstvoto vo ma-
kedonskata literatura, Skopje, 1979;
Makedonski pe~albarski pesni. Izbor,
redakcija i zabele{ki d-r Lazo Karovski,
muzikolo{ka obrabotka Trpko Bicevski,
Skopje, 1979. M. Kit.
PE^ENEZI – nomadski plemi-
wa od tursko poteklo. Naseleni
od Kaspisko More do Dunav (VIII-
X v.), vojuvale so Kievska Rusija,
bile porazuvani od Vizantija
(1091, 1122), koja gi naselila na
Balkanot (i vo Makedonija). Vo
XIII v. se pretopile so Kumanite i
so Mongolo-tatarite. Za~uvani
se ostatoci od nivnoto ime vo to-
ponimijata.
LIT.: I. Vásáry, A régi Belsö-Ázsia története,
Balassi Kiadó, 2003; M. Angold, The Byzantine
Empire 1025&1204: A political history, London,
New York, 1997. B. Petr.
Ordan
Pe~ijare
PE^IJARE, Ordan (Prilep, 28.
XII 1913 – Skopje, 24. XI 2002) –
fizi~ar, red. prof. (1965) na
PMF. Diplomiral (1937) fizika
i matematika vo Belgrad. Dokto-
1155
P PE^URKI
riral (1960) so temata „Elek-
tri~ni svojstva na binarnite le-
guri#. Specijaliziral vo Pariz.
Objavuval trudovi od oblasta na
fizikata na metalite i detekci-
ja na radioaktivnosta i e prv ma-
kedonski avtor {to objavil
(1957) nau~ni statii po fizika
vo stranstvo. Po Osloboduvawe-
to gi rakovodel prvite kursovi
za nastavnici od koi podocna iz-
rasnala Pedago{kata akademija
vo Skopje. Na PMF raboti od ne-
govoto osnovawe (1946–1979). Bil
rakovoditel na Institutot za
fizika vo tekot na dve decenii i
vo ~etiri mandata bil dekan na
PMF, odnosno na Fakultetot za
fizika. Pove}e od tri decenii
dr`el nastava na studiite po fi-
zika i po medicina. Go rakovodel
obemnoto reorganizirawe na stu-
diite po fizika (1966) i vovedu-
vaweto na postdiplomski studii
po fizika (1969), kako i sozdava-
weto na makedonskata termino-
logija po fizika. U~estvuval vo
NOB vo sostav na Pettata make-
donska udarna brigada. Bil pret-
sedatel na DMFM (1953–55), po-
~esen ~len na DFM.
LIT.: Prirodno-matemati~ki fakul-
tet – Skopje 1946–1996, Skopje, 1996,
str. 168; 60 godini Prirodno-matema-
ti~ki fakultet – Skopje, Skopje, 2006,
str. 179. V. Ur.
[ampiwoni Bukovka
PE^URKI (Agaricus sp.) – ni`i
beshlorofilni rastenija, koi
naj~esto se razmno`uvaat so spo-
ri. Gi odgleduvale starite Rimja-
ni, a od XVII v. se rasprostraneti
najmnogu vo Evropa. Kako hrana
se koristat vareni, pe~eni, mari-
nirani. Sve`ite pe~urki sodr-
`at: voda (okolu 89%); belkovini
(4,9%); jaglerodni hidrati (3,6%);
masti (0,2%); mineralni materii
(0,8%); organski kiselini. Vo
proizvodstvoto se najra{ireni
{ampiwonite (Agaricus bisporus),
bukovkite (Pleurotus aastreatus) i
{itake (Lentinus edodes). Potreb-
ni uslovi za proizvodstvo: tempe-
ratura za razvoj na miceliite 22–
25oS, za formirawe plodonosni
tela 16–18oS, vla`nost na supst-
ratot (kompostot) 65–68%, vla`-
nost vo vozduhot 80–90% i ph
6,8–7,2. D. J.
1156
Pan~e
Pe{ev
PE[EV, Pan~e Nikolov (Veles,
5. VII 1915 ‡ kaj s. Ku{kulija, na
pl. Pla~kovica, 5. VI 1944) ‡ kom-
pozitor i horski dirigent, bo-
rec. Osnovno u~ili{te i gimna-
zija zavr{uva vo Kumanovo, kade
{to u{te kako u~enik ja zapo~nu-
va revolucionernata i muzi~kata
aktivnost. P. go posvetuva svojot
`ivot na naprednoto rabotni~ko
dvi`ewe i na muzikata. U~i vio-
lina vo Muzi~koto u~ili{te
„Mokrawac# vo Skopje, kaj Tr.
Prokopiev, kako i teoriski
predmeti vo Muzi~koto u~ili{-
te „Stankovi}# vo Belgrad. ^aso-
vi po muzika zema privatno kaj J.
Slavenski i J. Arbatski. U~es-
tvuvaj}i vo rabotni~kite amater-
ski orkestri i horski dru{tva,
se projavuva i kako dirigent na
nekoi od tie kolektivi. Dirigi-
ra i so horot i orkestarot na
Dru{tvoto „Abra{evi}# vo Ku-
manovo (1935-1936). Po povod iz-
buvnuvaweto na [panskata gra-
|anska vojna, ja komponira masov-
nata pesna Klasje zeleno na sop-
stven tekst, povikuvaj}i ja mladi-
nata vo borba protiv fa{izmot.
Vo tekot na NOV (1941-1944), ne-
govite muzi~ki materijali se
uni{teni od okupatorot. Ne zna-
ej}i deka se nao|a vo partizanski-
te edinici, orgularot Arbatski,
spored postojnite programi, ja
izvel i negovata „[esta sonata za
orguli# na koncertite vo Praga
(1942) i vo Lajpcig (1943). Do de-
nes ne e potvrdeno dali stanuva
zbor za vakvo delo na na{iot mu-
zi~ar. P. e avtor na najpopular-
nata makedonska borbena pesna
od NOB ‡ „Mar{ot na Tretata
makedonska udarna brigada#, na
tekst od Aco [opov, borec na is-
tata brigada. Bil borec na NO-
PO „Dimitar Vlahov#, na Kuma-
novskiot NOPO i na Tretata
MNOUB. Vo Majskata (proletna)
ofanziva (1944), pri vra}aweto
so Brigadata od Egejskiot del na
Makedonija, zaginal vo sudir so
bugarskata vojska.
LIT.: Veles i Vele{ko vo NOV 1941–1945.
Spomen kniga, T. Veles, 1985; Vele{ki
partizanski odred 1942, Skopje, 1999.
Dr. O.
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
Margarita
Pe{evska
PE[EVSKA, Margarita (Pri-
lep, 13. IX 1949) – redoven profe-
sor na Institutot za istorija
pri Filozofskiot fakultet vo
Skopje. Se {koluvala vo Prilep
i vo Skopje. Zavr{ila Filozof-
ski fakultet vo Skopje, magis-
trirala (1979), a potoa i dokto-
rirala (1986). Za redoven profe-
sor e izbrana vo 1997 g. Vo dva
mandata bila rakovoditel na In-
stitutot za istorija. Dr`ela pre-
davawa na univerzitetite vo Bra-
tislava i vo Krakov. Nejzin nau-
~en interes se me|unarodnite od-
nosi po Prvata svetska vojna, po-
sebno politikata na Francija
sprema Makedonija. Avtor e na
knigi, statii i nau~ni prilozi:
Francuskata politika kon Ma-
kedonija, Skopje, 1994, Me|una-
rodnite odnosi po Vtorata
svetska vojna, Skopje, 1999; Sve-
tot vo tranzicija, Skopje, 2001.
IZV.: Bilten na Univerzitetot „Sv.
Kiril i Metodij#, br. 825/105, Skopje, 1
april 2003. D. Jov.
PE[KOV, Nikola S. (Prilep,
1881 – s. Vepr~ani, Mariovsko,
14. VIII 1903) – trgovec, revoluci-
oner, u~esnik vo Ilindenskoto
vostanie, prilepski vojvoda. Zavr-
{il egzarhiska gimnazija vo Bi-
tola. Bil vo vrska so CK na
TMORO, prenesuval oru`je od
Srbija vo Makedonija. Vo Ilin-
denskoto vostanie predvodel ~e-
ta vo Prilepsko, se borel i zagi-
nal zaedno so 20 vostanici.
LIT.: Sv. To{ev, Po kÍrvav pÍt, Sofi®,
1969. Al. Tr.
PE[KOVSKI, Done (Anton,
Don~o) Mir~ev (Mir~i~) (s. Tre-
Done
Pe{kovski
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
son~e, Debarsko, ? – Moskva, 1942)
– istaknat ~len na Makedonskata
kolonija vo Petrograd, potpis-
nik na nekolku nejzini akti vo
sp. „MakedonskiŸ golosÍ (Make-
donski glas)# (1914), ~len na Ma-
kedonskiot revolucioneren ko-
mitet vo Petrograd (1917) i u~es-
nik vo Oktomvriskata revoluci-
ja vo Rusija. Okolu 1910 g. go na-
pu{ta rodnoto selo i kako elek-
tromonter raboti vo Petrograd.
Vo noemvri 1917 g. se vklu~uva vo
revolucionernite nastani i se
najduva vo blizinata na V. I. Le-
nin, nazna~en za eden od rakovo-
ditelite na monopolot za {piri-
tus i ~len na kontrolnata petor-
ka za snabduvaweto i ishranata
na gradot. Vo januari 1918 g. e
formirana Grupa na balkanski
komunisti, vo koja zaedno so nego
vleguvaat i Makedoncite Mihail
Antonov (od Nevrokop) i d-r
Vladimir Kavaev (od Struga) i
u~estvuvaat na prvite dva golemi
me|unarodni mitinzi (januari i
dekemvri 1918), a potoa se vklu-
~uva vo Prviot internacionalen
bataljon na Crvenata armija za
borba protiv kontrarevolucio-
nerite i intervencionistite. Vo
1920 g. doa|a vo Makedonija, no
naskoro pak se vra}a i kako in`e-
ner e praten na izgradbata na
Magnetogorsk vo Sibir. Vo 1930
g. pra}a svoja fotografija na maj-
ka si i brata si. Bolen od tuber-
kuloza, po~inal v bolnica vo
Moskva.
IZV.: „MakedonskiŸ golosÍ (Makedonski
glas)#, II, 10, 13. VIII 1914, 6 i 7; II, 11, 20. XI
1914, 201.
LIT.: \. Miqkovi}, Done od Treson~e vo
golemiot Oktomvri, „Nova Makedonija#,
XXVII, 8907, 7. XI 1971, 7; istiot, Makedon-
cite pod znameto na golemiot Oktom-
vri (III), †Komunist#, Skopje, 23. X 1987, 15;
Bla`e Ristovski, Dimitrija ^upovski
(1878-1940) i Makedonskoto nau~no lite-
raturno drugarstvo vo Petrograd, II,
Skopje, 1987, 203 i sl. Bl. R.
Seloto Pe{tani na bregot na Ohridskoto Ezero
PE[TANI – selo vo Ohridsko.
Se nao|a vo zapadnoto podno`je
na planinata Gali~ica, pokraj
bregot na Ohridskoto Ezero, na
nadmorska visina od okolu 700 m.
So regionalen pat na sever e po-
vrzano so Ohrid, a na jug so manas-
tirot „Sv. Naum# i Pogradec vo
Republika Albanija. Toa e staro
selo, koe imeto go dobilo spored
zanimavaweto so ribolov. P. e
naseleno so Makedonci, a nivni-
ot broj vo 2002 g. iznesuval 1.326
`. Osven so ribolovot, zna~ite-
len del od naselenieto se zanima-
va i so turizam. Vo seloto ima
osumgodi{no u~ili{te i pove}e
trgovski du}ani, a vo negoviot ju-
`en del e podignat i moderen ho-
telski kompleks. Al. St.
Pe{terata Puralo, so slivovi, stalaktiti i
pe{tersko sa}e
PE[TERI – podzemni karstni
oblici {to se javuvaat vo oblasti
sostaveni od karbonatni karpi, a
se formiraat so karstna erozija.
Pe{terite obi~no se so pro{i-
reni kanali vo vnatre{nosta na
varovni~kite masi {to se prote-
gaat glavno horizontalno. Mo`at
da imaat samo eden kanal, no naj-
~esto se sostojat od mre`a od ka-
nali, hodnici i sali. Karbonat-
nite karpi vo RM, vo koi se razvi-
eni pe{teri, osobeno se zastape-
ni vo planinskite masivi od Za-
padna Makedonija i vo Povardar-
jeto. Speleolo{kite istra`uva-
wa zapo~nuvaat me|u dvete svet-
PE[TERI P
Pe{terata Pe{na
ski vojni. Niv gi zapo~nuvaat Pe-
tar S. Jovanovi}, Stanko Kara-
man i Voislav Radovanovi}. Po
Vtorata svetska vojna se intenzi-
viraat speleolo{kite istra`u-
vawa, a osobeno so formiraweto
na Speleolo{koto dru{tvo na
RM, koe dade isklu~itelen prido-
nes vo zapo~nuvaweto na organi-
zirana nau~noistra`uva~ka dej-
nost. Pri toa najgolem pridones
za uspe{ni nau~ni istra`uvawa i
propagirawa na pe{terite dadoa:
Du{an Manakovi}, Risto Garev-
ski, Trajan Petkovski, Josif Jo-
sifovski, Stanko Stankovski,
Tome Andonovski, Dragan Kol~a-
kovski, Ivica Milevski, pozna-
toto speleolo{ko dru{tvo „Peo-
ni# od Skopje i dr. Spored genet-
skata klasifikacija pe{terite
se delat na dve grupi: potkapini i
vistinski pe{teri. Vistinski
pe{teri se onie {to imaat dolgi
i razgraneti pe{terski kanali
koi se protegaat vo varovni~kite
masi, a se nao|aat eden nad drug.
So ogled na toa dali niz pe{teri-
te protekuva voden tek ili ne,
pe{terite se delat na re~ni i su-
vi. Vo formiraweto na pe{teri-
te, pokraj hemiskata (karstna)
erozija, u~estvuva i mehani~kata
erozija na podzemnite re~ni te-
kovi. So hemiska erozija se pro-
{iruvaat puknatinite vo karbo-
natnite masi, niz koi potoa pro-
te~uvaat podzemni reki. Podzem-
nite reki, nosej}i izvesni koli-
~ini na fluvijalen materijal -
pesok, gi pro{iruvaat puknati-
nite i se formiraat pe{terski
kanali. Vo RM se istra`eni pre-
ku 150 pe{teri. Pette najdolgi
pe{teri vo RM se: Slatinski iz-
vor vo Pore~je (1.100 m), \onovi-
ca (Ubavica) na planinata Buko-
vi} (1.010 m), Bela Voda kaj De-
mir Kapija (955 m), Dona Duka na
@eden Planina (700 m), Alilica
na planinata Bistra (590 m).
LIT.: D. Manakovi}, Pe{teri vo Make-
donija, „Geografski vidik#, kn. 1, Skopje,
1970; T. Andonovski, Pregled na podzem-
nite karstni oblici vo SR Makedonija,
IX jugoslovenski speleolo{ki kongres,
1990. T. And.
1157
P PE[TERICA
PE[TERICA (Prilep) ‡ nasel-
ba od raniot neolit i od rimski-
ot period. Rezultatite od istra-
`uvawata, keramikata i kremeni-
te i kamenite artefakti se dati-
rani vo najranite fazi na mlado-
to kameno vreme, a se povrzuvaat
so po~etocite na neolitizacijata
na Pelagonija. Od rimskiot peri-
od se otkrieni ostatoci od villa
rustica so cisterna i so arhitek-
tonska dekorativna plastika.
LIT.: B. Babi}, Pe{terica, Oreovac, Prilep –
kasnoanti~ka vila i nekropola, IAP, 7, Beograd,
1965, 131–133; B. Kitanoski – D. Simoska –
J. Todorovi}, Pe{terica, IMAA, 6, Skop-
je, 1980, 9–20. D. Z.
Karta na oblasta Pierija
PIERIJA (Pieria) ‡ anti~ka ob-
last vo Dolna Makedonija {to go
opfa}ala tesniot primorski po-
jas po dol`inata na Termajskiot
Zaliv, od utokata na r. Penej na
jug, do ustieto na r. Halijakmon
(Bistrica) na sever, a na zapad do
planinata Olimp i Pieriskite
Planini. Bila naselena so pleme-
to Pieri, a nejzin eponim e Pier,
sinot na Makedon. Ptolemaj i
Strabon pod Pierija go podrazbi-
raat celoto primorje do r. Aksij.
Poznata e kako sveta oblast i tat-
kovina na muzite, kade {to pasele
svetite kravi na Apolon ukradeni
od maliot Hermes. Imala razvien
gradski `ivot so golem broj gra-
dovi kako: Metona, Pidna, Pim-
pleja, Lejbetra, Heraklejon, Fila
i dr. Vo Pierija se nao|al i sveti-
ot grad na Makedoncite Dion.
IZV.: Titi Livi, Ab urbe condita libri, Lipsiae, 1906.
LIT.: F. Papazoglu, Makedonski gradovi u
rimsko doba, Skopje, 1957; N. Proeva, Isto-
rija na Argeadite, Skopje, 2004. K. M.-R.
PIJAVICA, KOWSKA (Haemo-
pis sanguisuga L.) – prstenest crv
od klasata
pijavici. Po-
seduva vili-
ci so koi ja
pregrizuva
ko`ata na do-
ma}inot.
Glavna hrana
mu se crvite,
pol`avite i
Kowska pijavica
1158
drugi sitni `ivotni, no se hrani
i so krv od nosnata praznina i
goltkata od kowite i govedata,
kade {to se vovlekuva koga tie
doa|aat na poilo.
LIT.: Jon~e [apkarev, Zoologija na bez-
’rbetnite `ivotni, Skopje 1991.
V. T. K. – M. Kr.
PIJAVICA, MEDICINSKA
(Hirudo medicinalis L.) – prstenest
crv, pretstavnik od redot vili-
~esti pijavi-
ci (Gnathob-
delida). Pre-
poznatliva e
po nadol`ni-
te {ari so
`olti i cr-
veni petna na
grbnata stra-
Medicinska pijavica na od teloto.
Dolga e oko-
lu 5 cm. Ima predna i zadna pijav-
ka. Vilicite se sostaveni od sto-
tina zap~iwa so koi ja probiva
ko`ata na doma}inot, pravi ra-
ni~ka i cica krv. Vo ranata na do-
ma}inot ispu{ta supstancija –
hirudin, koja go spre~uva zgrut-
~uvaweto na krvta. Imeto go do-
bila po toa {to se koristela za
lekuvawe razni bolesti u{te vo
sredniot vek. [iroko e raspros-
traneta na Mediteranot, no se
sre}ava i vo Makedonija.
LIT.: Jon~e [apkarev, Zoologija na bez-
’rbetnite `ivotni, Skopje, 1991.
V. T. K. – M. Kr.
PIJAVICA, RIBJA (Piscicola
geometra L.) – ril~esta pijavica.
Poseduva dve pijavki, na predni-
ot i zadniot
kraj na telo-
to. Paraziti-
ra na ko`ata
i na `abrite
kaj ribite.
Dostignuva
golemina do 5
cm. Kaj nas,
naj~esto, go
Ribja pijavica
napa|a kra-
pot; so svojata rilka se zaka~uva
za nego i piej}i mu ja krvta, go is-
crpuva. Rasprostraneta e vo reki
i vo ezerata niz cela Evropa i vo
Severna Azija. Od rodot Piscicola
vo Ohridskoto Ezero se sre}ava
endemi~niot vid Piscicola pawlow-
skii Sket.
LIT.: Jon~e [apkarev, Zoologija na bez-
’rbetnite `ivotni, Skopje, 1991.
V. T. K. – M. Kr.
PIJAVICI (Hirudinea) – prste-
nesti crvi so pijavki. Naseluva-
at vodni ili suvozemni sredini
kako grablivki ili paraziti. Vo
svetot se poznati okolu 500 vido-
vi. Vo Makedonija se registrira-
ni 35 taksoni (29 vidovi i 6 pod-
vidovi), od koi 11 se endemi~ni,
ograni~eni glavno na Ohridsko-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
to Ezero. Najpoznati se: medi-
cinskata, ribjata i kowskata
pijavica.
LIT.: Jonce Sapkarev, Die fauna Hirudinea
Mazedoniens. Systematic und Okologie der Hiru-
dinea des Prespa. Sees, Bull. Scient., Zagreb,
1963, 8; Jon~e [apkarev, Sistematika i raspros-
tranjenje pijavica (Hirudinea) Makedonije, Bio-
sistematika, Beograd, 1975, 1; Jon~e [apka-
rev, Zoologija na bez’rbetnite `ivot-
ni, Skopje, 1991. V. T. K. – M. Kr.
Mo{a
Pijade
PIJADE, Mo{a (^ika Janko,
Mladen, [iki) (Belgrad, 14. I
1890 ‡ Pariz, 15. III 1957) ‡ sli-
kar, politi~ar, naroden heroj na
Jugoslavija, general na JNA, ju-
goslovenski dr`avnik i redoven
~len na SANU. Studiral slikar-
stvo vo Minhen i Pariz i kako
honoraren profesor po likovno
prestojuval vo Ohrid (1913‡1914).
Kako ~len na KPJ (od 1920), so
mali prekini, periodot od
1925‡1941 g. go minal po zatvori.
Vo zatvorot vo Sremska Mitro-
vica gi poddr`uval makedonski-
te dejci vo nivnite nacionalni
opredelbi. Bil ~len na CK na
KPJ (od 1940), ~len na Vrhovniot
{tab na NOVJ (od 1942) i delegat
na Prvoto zasedanie na AVNOJ,
a na Vtoroto zasedanie na AV-
NOJ bil izbran za potpretseda-
tel na Prezidiumot. Po Oslobo-
duvaweto bil ~len na CK i na
Politbiroto na KPJ/SKJ. Na
Pariskata mirovna konferenci-
ja (1946) ne go pokrenal re{ava-
weto na makedonskoto nacional-
no pra{awe vo Egejskiot i Pi-
rinskiot del na Makedonija.
BIBL.: Slobodna Makedonija vo bratska
demokratska zaednica na ju`nosloven-
skite narodi, Govori i statii, Skopje,
1947, 142-151; Za pra{aweto na balkan-
skata federacija, Skopje, 1949; Slobodna
Makedonija u bratskoj demokratskoj zajedni-
ci jugoslovenskih naroda, Makedonija od us-
tanka do slobode 1941–1945, Beograd, 1987,
499–504.
IZV.: Mo{a Pijade za slobodna Makedo-
nija. Dokumenti, †Makedonija#, XXXIII,
396, Skopje, 15. V 1944, 27; Dime Bojanov-
ski-Dize, Se}avawa, AINI, Skopje; Mi-
re Anastasov, Se}avawa, AINI, Skopje.
S. Ml.
PIKOLOMINI, Eneja Silvie
(1650 ‡ Prizren, 10. XI 1689) ‡
avstriski general. Bil koman-
dant na ju`noto krilo na avstris-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
kata vojska vo Avstrisko-turska-
ta vojna (1683-1699) pri nejziniot
probiv kon Makedonija (1689). Vo
toj pohod go zazel Skopje, vo koe
vladeela ~uma, pa go opo`aril
(26. X 1689), po {to ja povlekol
armijata kon Kosovo. A tokmu vo
toa vreme ve}e zapo~nalo ras-
plamtuvaweto na Karpo{ovoto
vostanie.
LIT.: Du{anka [opova-BojaniÊ, Karpo-
{ev pokret i izvori za wegovo prou~ava-
we, doktorska disertacija vo rakopis, vo
bibliotekata na Katedrata za istorija na
Filozofskiot fakultet vo Skopje; Alek-
sandar Matkovski, Otporot vo Makedo-
nija vo vremeto na turskoto vladeewe,
tom IV, Skopje, 1983. S. Ml.
PILANA – proizvodstven kapa-
citet {to se sostoi od sklad za
trupci, pilanska zgrada so spo-
redni prostorii i sklad za bi~e-
na gra|a. Vo pilanata se vr{i
promena na formata i na dimen-
ziite na osnovnata drvna surovi-
na (pilanski trupci) po mehani~-
ki pat, so primena na tehnika na
bi~ewe (razdeluvawe, re`ewe).
Promenata na formata i na di-
menziite na pilanskite trupci
se izvr{uva vo tehnolo{ki pro-
ces pri koj se koristat primarni
i sekundarni pilanski rabotni
ma{ini. Prvata grupa ma{ini ja
so~inuvaat: gaterite i lentovid-
nite pili, a vo vtorata grupa vle-
guvaat glavno kru`ni, a poretko
lentovidni pili. Krajniot pro-
izvod se pilanskite sortimenti
(bi~ena gra|a). Nivnoto proiz-
vodstvo mo`e da bide standardno
ili namensko. Vo sovremenite
pilani tehnolo{kiot proces e
napolno avtomatiziran i mehani-
ziran. B. Il.
Albert
Pilat
PILAT, Albert (Albert Pilat) (2.
XI, 1903 – 29. V 1974) – ~e{ki mi-
kolog, koj gi obrabotuva vidovite
sobirani od Makedonija od stra-
na na botani~arot Vojteh Lind-
tner. Del od tie vidovi se novi za
naukata. Poznat e po golem broj
monografski dela i atlasi. M. Kr.
PILI^KOVA, Sevim Hamdie
(Sevim Piliçkova) (Skopje, 26. VIII
1946) ‡ filolog, nau~en sovetnik
(2000), istra`uva~ na turskiot
Sevim
Pili~kova
folklor i etnologija (1. VII 1977)
i pove}egodi{en direktor na In-
stitutot za folklor „Marko Ce-
penkov# vo Skopje (29. V 2001‡).
Zavr{ila gimnazija, Filozof-
ski fakultet (Grupa angliski ja-
zik i literatura so istorija na
umetnost) i doktorirala na Fi-
lolo{kiot fakultet vo Skopje
na tema „Osnovni tipovi anegdo-
ti kaj Turcite od RM, so poseben
osvrt na sovremenite zapisi# (24.
XII 1991). Nejzin poseben interes
za istra`uvawe se narodnata pro-
za i poezija, kratkite `anrovi,
obi~aite i veruvawata kaj Turci-
te vo Makedonija. Imala studi-
ski prestoi vo Ankara, Istanbul
i Moskva. Bila pretsedatel na
Sovetot na Institutot, pretse-
datel na tradicionalniot Me|u-
naroden simpozium za balkanski-
ot folklor vo Ohrid, ~len na
Rektorskata uprava na Univerzi-
tetot „Sv. Kiril i Metodij#,
~len na INASEA (Me|unarodna
asocijacija na antropolozite od
Jugoisto~na Evropa).
BIBL.: Makedonya Sossüalist Cumhuriyetinde
za[azan Turklerin manileri / Maniwata kaj
Turcite od SR Makedonija, Skopje, 1986;
Prilog kon prou~uvaweto na narodnite
poslovici kaj Turcite od SR Makedoni-
ja, Skopje, 1987; Narodnite prikazni na
iselenicite od Republika Makedonija vo
Republika Turcija, Skopje, 1992; Nasra-
din Oxa i Itar Pejo ‡ duhovni bliznaci,
Skopje, 1996; Turski realisti~ni narod-
ni prikazni od Republika Makedonija,
tom I–II, Skopje, 1997; Turski humoris-
ti~ni narodni prikazni vo funkcija na
parodija, Skopje, 2000; Strukturata na
turskite vol{ebni narodni prikazni,
kniga 1 i 2, Skopje 2001; Naracija i real-
nost, Skopje, 2002; Nasraddin Hocaenin kiþi-
liði/Folklorniot lik na Nasradin Oxa,
Skopje, 2003; 101 anegdota za Nasradin
Oxa od Makedonija, Skopje 2004; Funkci-
jata na formulite vo turskite narodni
prikazni, Skopje, 2005; Simbolikata na
narativnite elementi vo turskite
prikazni od Makedonija, Skopje, 2006.
LIT.: 50 godini Institut za folklor.
Bibliografija na izdanijata na Insti-
tutot za folklor „Marko Cepenkov# ‡
Skopje i na magisterskite i doktorski-
te disertacii na sorabotnicite 1950‡
2000. Podgotvila Mirjana Anastasova,
Skopje, 2000, 123-124 i 147. S. Ml.
PINGOV, Vladimir (Veles, 1863
‡ Solun, 29. IV 1903) ‡ gemixija,
eden od solunskite atentatori.
PINXUR P
Iznajmil du}an ‡ berbernica za
kamufla`a na prokopuvaweto na
podzemniot tunel do Otomanska-
ta banka. Zaginal vo borba so os-
manliski vojnici pri isplanira-
niot obid da go krenat vo vozduh
hotelot †Vardar#, zaedno so gemi-
xijata Marko Bo{nakov.
LIT.: D-r Krste Bitoski, Solunskite
atentati 1903, INI, Skopje, 1985; Jovan
Pavlovski, Gemixiite, †Matica make-
donska#, Skopje, 1997. S. Ml.
Edna od najuspe{nite generacii makedonski ping-
pongari
PING-PONGOT VO MAKEDO-
NIJA. Otprvin se pojavuva kako
zabava (1932), a nabrgu se organi-
ziraat i natprevaruvawa (1934).
Brojot na ekipite se zgolemuva, a
aktivnostite se odvivale i za
vreme na okupacijata (1941–1944).
Bile formirani sekcii (od 1945)
i posebni klubovi (od 1948). Bil
osnovan i Pingpongarski sojuz na
Makedonija (PSM, 1947). Prvoto
Republi~ko prvenstvo bilo odr-
`ano vo Veles (1947). Pove}ekra-
ten ekipen republi~ki prvak e
†Rabotni~ki# od Skopje – za ma-
`i (18 pati) i za `eni (15), a poe-
dine~no: Mile Petreski (11) i
Marija Bulatovi} (sedumpati).
PSM uspe{no organiziral me|u-
republi~ki sredbi, me|unarodno
Prvenstvo na Jugoslavija (1962),
Balkansko prvenstvo (1968), nat-
prevar pome|u Jugoslavija i Kina
vo Skopje, Seniorsko poedine~no
prvenstvo na Jugoslavija vo Ku-
manovo (1986), natprevar Jugosla-
vija ‡ Polska vo Prilep i dr.
LIT.: 50 godina Stolnoteniskog saveza Jugosla-
vije, Zagreb, 1978. D. S.
Strahil
(Stra{o)
Pinxur
PINXUR, Strahil (Stra{o)
(psevd. Josif; Kamo) (Vata{a, 3.
III 1915 ‡ Skopje, 4. I 1943) ‡ prav-
nik, nacionalen i komunisti~ki
deec, prvoborec i naroden heroj.
1159
P PIONERSKA
Kako voen sirak, bil dr`aven pi-
tomec vo Kraguevac, kade {to mu
pristapil na komunisti~koto
dvi`ewe, a potoa studiral na
Pravniot fakultet vo Belgrad.
Bil ~len na KPJ (1934), na Akci-
oniot odbor na studentite na
Belgradskiot univerzitet, na
Pokrainskiot odbor na makedon-
skite studenti (1936), eden od os-
nova~ite i sekretar na student-
skoto Kulturno-prosvetno dru{-
tvo †Vardar# vo Belgrad, eden od
osnova~ite na MANAPO i na
Studentskata kolonija vo Ohrid,
poradi {to bil progonuvan i ap-
sen. Po vra}aweto vo Makedonija
(1938) dejstvuval vo Tikve{ijata,
a po Aprilskata vojna (1941), ka-
ko ~len na Plenumot na PK na
KP vo Makedonija, do{ol vo su-
dir so stavovite na Metodija [a-
torov‡[arlo. Bil ~len na Pok-
rainskiot voen {tab (od septem-
vri 1941, podocna G[ na NOV i
POM), ~len na PK na KPJ za Ma-
kedonija (od januari 1942). Vo ot-
sustvo bil osuden, potoa uapsen
od bugarskata policija vo Veles
(kon krajot na 1942) i po podolgo
ma~ewe ubien vo Skopskiot zat-
vor, zaedno so narodniot heroj
Mir~e Acev. Proglasen e za na-
roden heroj na Jugoslavija (29. VII
1945).
IZV.: Dnevnikot na Stra{o Pinxur.
Priredil Jovan Popovski, Skopje, 1976.
LIT.: Kole ^a{ule, Naroden heroj Stra-
{o Pinxur, Skopje, 1951 i 1959; Jovan
Bo{kovski, U{te edna{ okolu monogra-
fijata za Stra{o Pinxur, †Sovreme-
nost#, II, 1–2, Skopje, 1952, 107–110; Lazo
Mojsov, Stra{o Pinxur, ^etirieset go-
dini 1941–1945, kn. 7, Skopje, 1963, 731–
733; T(rpko) Pangovski, Kon biografija-
ta na Stra{o Pinxur, †Istorija#, IV, 1,
Skopje, 1968, 87–89; Jovan Popovski, Edna
mladost, Stra{o Pinxur, Skopje, 1969;
Istaknat borec za pravata na narodot.
^etirieset godini od ubistvoto na Mir-
~e Acev i Stra{o Pinxur, †Makedonija#,
XXX, 357, Skopje, 1983, 5; Tikve{ijata vo
NOV 1941–1945. Stra{o Pinxur, naro-
den heroj. (Materijali od nau~niot sobir
odr`an na 21 i 22 juni 1982 god. vo Kava-
darci i Trkaleznata masa za Stra{o Pin-
xur odr`ana na 13 septemvri i 18 oktom-
vri 1984 god. vo Skopje, Kavadarci-Nego-
tino, 1985. S. Ml.
PIONERSKA ORGANIZACI-
JA – v. Detski organizacii.
PIPEK, Old`ih (Praga, ^e{ka,
18. I 1929 – Skopje, 5. IV 1980) ‡ di-
rigent. Diplomiral na Pra{ki-
ot konzervatorium. Rabotel kako
dirigent vo pove}e operski teat-
ri vo Polska (Liberec, Katovi-
ce, Vroclav) i vo ^e{ka (Praga,
Brno). Vo Operata na MNT rabo-
tel od 1969 do 1980 g. i na nejzina-
ta scena postavil i dirigiral po-
ve}e operi (Prodadena nevesta,
Aida, Toska, Rusalka, Trubadur,
Albert Hering). Izvesen period
bil i dirigent na Kamerniot or-
1160
Old`ih
Pipek
kestar na MRTV. Gostuval vo Ger-
manija, Polska, Romanija. Vo ra-
botata se odlikuval so visoki
profesionalni barawa, posedu-
vaj}i isklu~itelno silna memo-
rija. F. M.
Boro
Piperevski
PIPEREVSKI, Boro Manev
(Strumica, 16. I 1946) – matemati-
~ar, red. prof. (1996) na ETF.
Diplomiral (1971) na PMF, ma-
gistriral (1979) i doktoriral
(1984) na Matemati~kiot fakul-
tet na temata „Polinomni re{e-
nija na edna klasa linearni dife-
rencijalni ravenki i nivna pri-
mena#. Objavil nau~ni trudovi od
oblasta na diferencijalnite ra-
venki. Bil pretsedatel na SDMI
pove}e mandati.
LIT.: Razvoj i sostojba na matemati~-
kite nauki vo SR Makedonija, MANU,
1987; BU br. 794/’02. N. C.
PIPERKA (Capsicum annuum L.)
– vo na{i uslovi ednogodi{no
rastenie. Mnogu stara kultura,
poteknuva od Ju`na Amerika. Pi-
Crveni piperki
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
perkata e edna od vode~kite pro-
izvodi vo svetot i kaj nas. Se od-
gleduva zaradi plodovite {to se
konsumiraat vo nezrela ili zre-
la sostojba, sve`i, preraboteni i
konzervirani. Posebni sorti se
odgleduvaat za melen crven piper
kako za~in vo raznovidni jadewa.
Plodovite se bogati so mineral-
ni materii (0,50–0,60%), organ-
ski kiselini (0,10–0,20%), {e}e-
ri (3–5%) i vitamini (A, B1, B2 i
S, 3–4 pati pove}e od limonot).
Toploqubivo rastenie, inten-
zivno raste i se razviva pri tem-
peratura od 22–28oS. Kaj nas us-
pe{no se odgleduva vo pove}e re-
oni na povr{ina od 8.500–9.000
ha, so vkupno proizvodstvo od
okolu 110.000 t. Vo proizvodstvo-
to se zastapeni golem broj sorti,
grupirani vo var. grossum ({iro-
koplodni: gambi, baburi i srce-
vidni); var. longum (konusovidni,
kamovidni i rogovidni) i var.
shipca (sitnoplodni, prete`no lu-
ti). Proizvodstvoto se odviva na
otvoreno i vo za{titeni prosto-
ri, so soodvetni sorti. D. J.
PIPERKATA, Jordan – v. Silja-
nov–Piperkata Jordan.
PIR (Pyrros) (317‡272 pr.n.e.) ‡
epirski vladetel, makedonski
kral (288/7 pr.n.e.), so poteklo od
aristokratskiot rod na Ajakidi-
te. Otkako tatko mu bil simnat
od prestolot, Pir go pominal
detstvoto na dvorot na ilirskiot
kral Glaukija, a potoa kaj Anti-
gon Monofthalm i sin mu Demet-
rij Poliorket. Edno vreme minal
kako zalo`nik kaj Ptolemaj I So-
ter vo Egipet. Otkako go simnal
od prestolot na Epir uzurpato-
rot Neoptolem, ja zacvrstil svo-
jata vlast vo Epir (295 pr.n.e.).
Vo vojnata me|u Kasandar i De-
metrij Poliorket uspeal da go
zavladee zapadniot del, a potoa i
celata Makedonija (287/4 pr.n.e.).
Gi pomagal Grcite na jugot na
Italija i Sicilija vo vojnata
protiv Rim i Kartagina, izvoju-
vaj}i pobeda najprvin kaj Herak-
leja (280 pr.n.e.), a potoa kaj Aus-
kulum (279 pr.n.e.) pretrpel gole-
mi zagubi, pa ottuka poteknuva
izrekata †Pirova pobeda# – za
skap uspeh {to ne se isplatuva.
Po porazot vo bitkata kaj Bene-
vent na Sicilija (275 pr.n.e.) se
vratil vo Epir. Go napadnal ma-
kedonskiot kral Antigon II Gona-
ta, navleguvaj}i vo Ajga (274
pr.n.e.), kade {to im dozvolil na
svoite keltski platenici da ja
ograbat kralskata nekropola. Za-
ginal vo Argos, vo obid da go vra-
ti na vlast spartanskiot basilej
Kleonim.
LIT.: F. Papazoglu, Istorija na helenis-
ti~kiot period, Skopje, 1995. K. M.-R.
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
PIRAJHME (Pyraihmes) (XII v.
pr.n.e.) - pajonski kral, u~esnik i
voda~ vo Trojanskata vojna. Kako
sojuznik na Troja, gi predvodel
Pajoncite so krivi lakovi i bor-
ci na koli, od gradot Amidon, od
dolniot tek na r. Aksij (Vardar).
Bil ubien od Patroklo, a po ne-
govata smrt voda~ na Pajoncite
pod Troja stanal Asteropaj.
IZV.: Herodoti, Historia, Oxonii, 1927; Strabo-
nis, Geographica, Lipsiae, 1895-1913.
LIT.: E. Petrova, Pajonija, Skopje,
1999. K. M.-R.
PIRIN – visoka planina vo Pi-
rinskiot del na Makedonija, Re-
publika Bugarija. Se protega vo
pravec severozapad–jugoistok,
me|u dolinite na rekite Struma
i Mesta i kotlinite po niv, so
dol`ina do 70 km, a sredna {iro-
~ina od 30–35 km. Pripa|a na Ro-
dopskata masa, koja pretstavuva
najstaro kopno na Balkanskiot
Poluostrov. Tektonskite dvi`e-
wa so koi bila zafatena ovaa
planina uslovile da bide izdig-
nata i rasednata kako tipi~en
horst. So prevalot Predel (1.140
m) i dolinata na Gradevska Reka,
na sever e odvoena od planinata
Rila, a so Parilskiot Preval
(1.170 m) i dolinite na rekite Go-
le{evska i Burovica na jug, e od-
voena od planinata Slavjanka.
Vkupnata povr{ina na Pirin e
1.210 km², a srednata viso~ina e
1.033 m. Geolo{kiot sostav e
pretstaven so kristalesti {kril-
ci, gnajs, mermeri, graniti i dr.
Golemite rasedni linii od zapad,
istok i sever ja ograni~uvaat nej-
zinata periferija. Morfograf-
ski, Pirin se deli na tri dela:
Severen – visok, Sreden i Ju`en
– nizok. Po svojot oblik, Sreden
i Ju`en Pirin mnogu li~at eden
na drug, taka {to vo sporedba so
Severen Pirin postojat golemi
Planinata Pirin
razliki. Severen Pirin se pro-
tega od prevalot Predel (1.140 m)
na sever, do Todorova Poljana
(1.883 m) na jug. Najvisokite delo-
vi se varovni~ki. Vo ovoj del se
izdigaat najvisokite i najpozna-
tite vrvovi: Vihren (2.914 m), naj-
visok vrv, Kutelo (2.908 m), Ban-
ski Suvodol (2.884 m). Sredniot
Pirin na jug se protega do Pop-
skiot Preslap. Ova e najmal del
po povr{ina, a istovremeno i po-
nizok del od Severen Pirin so
najvisok vrv Oreljak (2.099 m).
Ju`en Pirin zafa}a pogolema
povr{ina od Severen. Toj e najni-
zok, a najvisok vrv e Sve{nik
(1.975 m). Vo pleistocenot viso-
kite delovi na Severen Pirin
(nad 2.000 m) bile zafateni so
glacijacija, taka {to kako posle-
dica ima pojava na glacijalni ob-
lici: cirkovi, valovi, moreni i
dr. Vo cirkovite se formirani
golem broj glacijalni ezera. Oso-
beno se poznati Bjanderi{kite i
Vlahinskite ezera, Vasila{kite
i dr. Me|u niv najgolemo e Popo-
vo Ezero, a na najgolema viso~ina
(2.700 m) e Pole`anskoto Ezero.
Pritokite na Struma i Mesta
dlaboko se vse~eni po planinski-
te strani, pri {to im davaat reb-
rest izgled. Pirinskite {umi,
visokoplaninskite pasi{ta i
raznovidnite geomorfolo{ki
oblici pretstavuvaat vistinska
osnova za razvoj na turizmot.
LIT.: Dinev L, Mi{ev K., BÍlgari®,
kratka geografi®, „Nauka i izkustvo#,
D®r`avno izdatelstvo, Sofi®, 1980.
T. And.
PIRINSKI, Geo (Georgi) – v.
Zajkov, Georgi Nikolov.
„PIRINSKI GLAS# (Gorna
Xumaja, 29. XII 1937 ‡ 1. I 1941) ‡
vesnik, informaciski prosvet-
no-kulturen i stopanski organ.
Direktor bil Petar Dimitrov, a
PISARI P
go ureduvale Kiril Damjanov Ko-
larov (glaven urednik) i prezvi-
terot Javorski. Objaveni se vkup-
no 96 broja. Bil rasprostranuvan
vo Gorna Xumaja, Nevrokop, Pet-
ri~, Razlog i Sv. Vra~.
LIT.: D-r Boro Mokrov, Razvojot na make-
donskiot pe~at i novinarstvo (od prvite
po~etoci do 1945 godina), Skopje, 1980, 376;
D-r Boro Mokrov – M-r Tome Gruevski,
Pregled na makedonskiot pe~at
(1885–1992), Skopje, 1993, 93–94. S. Ml.
Petre
Piruze-
Majski
PIRUZE-MAJSKI, Petre (Oh-
rid, 5. V 1907 – Ohrid, 12. I 1980) –
makedonski revolucioneren de-
ec, aktivist na studentskoto i ko-
munisti~koto dvi`ewe na Prav-
niot fakultet vo Belgrad, orga-
nizator, borec i komandant vo
NOB. Advokatski pripravnik vo
Ohrid, ~len (1941) i prv sekretar
na KP vo gradot, organizator na
osloboditelnoto dvi`ewe vo De-
barca. Komandant na II operativ-
na zona i rakovoditel na NOB vo
Zapadniot del na Makedonija.
^len na G[ na NOV i POM i iz-
bran delegat na II zasedanie na
AVNOJ; ~len na Inicijativniot
odbor za svikuvawe na Prvoto za-
sedanie na ASNOM, delegat na
Prvoto zasedanie i ~len na Pre-
zidiumot na ASNOM i prv pove-
renik (minister) za pravosudstvo
na Makedonija (1944–1945). ^len
na Komisijata za izrabotka na
makedonskata azbuka (1944). No-
sitel na partizanska spomenica
1941. Po formiraweto na Make-
donskata vlada, ispraten za sudi-
ja na Vrhovniot sud na Jugoslavi-
ja vo Belgrad (1946–1950), no ob-
vinet za informbirovski pozi-
cii, bez sudska odluka, e ispraten
na Goli Otok (1950–1954). Potoa
napolno degradiran, raboti kako
pravnik vo Sojuznata uprava za
veterinarstvo vo Belgrad i duri
vo 1970 g. e vraten vo ~lenstvo vo
KPM. Politi~ki diskreditiran,
kako penzioner umira vo rodniot
grad.
LIT.: Petre Piruze-Majski. Vreme, `i-
vot, delo (1907–1980), Skopje, 1997. Bl. R.
PISARI ‡ kni`evni dejci od
srednovekovjeto, tvorci na mno-
gubrojni bogoslu`beni knigi
{to se pi{uvale vo crkvite i vo
1161
P PISMO
manastirite so koi kako mre`a
bila pokriena celata teritorija
na Makedonija. Poradi svojata
skromnost, pisarite naj~esto ne
go zabele`uvale svoeto ime, no
ima i isklu~oci, pa mo`eme da gi
navedeme imiwata na gramatik
Georgi, pop Dobromir, pop Jovan,
pop Dobrej{o, Dragan, Dobrijan,
Josif, Tihota i Beloslav, Niko-
la Brata, pop Mihail, Stanislav,
Vladislav Gramatik, Dimitar
Kratovski, Joan Kratovski, Vi-
sarion Debarski, Pahomij Slep-
~enski i mnogu drugi. V. D.
1 2
6 kodeksi (knigi) bile skladirani
7 ve}e ne se brojat knigite, a se me-
PISMA: 1.Sumersko, 2. Egipetsko, 3. Kinesko, 4. Kritsko-mikensko linearno B, 5. Sanskritsko,
6. Latini~no, 7. Arapsko, 8. Glagolica, 9. Kirilica
PISMO – sredstvo za komunika-
cija preku uslovni pismeni zna-
ci. Poradi ograni~enite mo`-
nosti na ~ove~kiot um da pameti
dolgo s¢, lu|eto barale sredstvo
kako da za~uvaat to~ni podatoci
za razni predmeti i nastani i da
im gi predavaat na drugi prostor-
no i vremenski oddale~eni lica.
Na pove}e mesta vo svetot (Meso-
potamija, Kina, Egipet, Sredna
Amerika i dr.) bile oformeni
razli~ni pismeni sistemi poste-
peno, po~nuvaj}i od otisoci na
figuri i crte`i na predmeti, li-
ca, ptici i `ivotni do prosti
znaci za slogovi i glasovi, pri
{to sekoga{ znacite za brojki
im prethodele na znacite za buk-
vi i zborovi. Najgolemo sovr{en-
stvo e postignato vo azbu~noto
pismo, kade {to samo so 25-35 zna-
ci mo`e da se zapi{e sekakov
zbor. Prva takva konsonantska
azbuka izmislile fenikiskite
trgovci na Mediteranot. Grcite
ja usovr{ile nivnata azbuka so
dodavawe znaci i za vokalite, a
1162
potoa taa bila pozajmuvana so po-
ve}e ili pomalku adaptacii i za
drugi jazici (etrurski, latinski,
slovenski i dr.). Taka se usovr{u-
val i materijalot vrz koj se pi-
{uvalo: glineni plo~ki, koski,
kamen, palmovi lisja, iverki
(osobeno od buka), papirus, perga-
ment do hartija i kompjuterski
(elektronski) zapisi.
Vo anti~ko vreme s¢ do XV v. se
pi{uvalo vo centralniot del na
stranicata, taka {to otstrana da
ostanat {iroki belini (sholii
ili margini), na koi ~itatelot
3
4 ment, pa i na hartija vo rolni ili
5
8 9
mo`el da zapi{e svoi zabele{-
ki. So toa zapo~nal pozasilen
progres na {kolstvoto i naukata.
Knigite prvin se {irele preku
prepisi. Pobogati trgovci snab-
duvale materijal za pi{uvawe
(papirus, pergament, pa i hartija
i dr.), najmuvale pismeni lu|e
(obi~no robovi), eden go ~ital
tekstot glasno, a drugite zapi{u-
vale i odedna{ se dobivale pove-
}e primeroci (copia). Srednove-
kovnite rakopisi, osobeno onie
so sve~eni i sve{teni tekstovi,
bile umetni~ki ukrasuvani vo
po~etnite bukvi (inicijali), vo
po~etokot i krajot na tekstot so
viwetki, zastavki i sceni opi{a-
ni vo tekstot, kako i so ukrasi od
bilniot i `ivotinskiot svet.
So {ireweto na pismenosta se
zgolemuvala potrebata i od pogo-
lem broj knigi, zaradi {to bilo
pronajdeno pe~atarstvoto. Pe~a-
teweto knigi bilo izmisleno
pred pove}e od 1000 godini na Da-
le~niot Istok (Kina, Koreja), no
s¢ do XV v. toa ne bilo prisposo-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
beno za evropskite pisma. Vo XV
v. germanskiot zlatar J. Gutem-
berg napravil drven mehanizam za
pe~atewe tekstovi so evropski
azbuki. I ovaa tehnika s¢ pove}e
se usovr{uvala. Drveniot meha-
nizam bil zamenet so potraen, `e-
lezen. Ra~nite slaga~nici so od-
delno izlieni matrici vo razli-
~en vid i golemina (verzal, gar-
mond, petit itn.) do skoro se upot-
rebuvaa zaedno so ma{inskiot li-
notip i monotip, a od krajot na
XX v. tie se zameneti so kompju-
terska (elektronska) tehnika so
brza i ogromna produkcija na pe-
~ateni i ilustrirani tekstovi.
Glinenite plo~ki pi{uvani so
isto~ni klinopisi i mediteran-
ski silabari, podredeni vo ko{-
nici ili gipseni sandaci, bile
skladirani vo oddelni prostorii
na klupi i polici so oznaki na
nivnata sodr`ina. Tekstovite
pi{uvani na papirus, na perga-
na raftovi. Vo anti~ko vreme
najbogat fond so preku 400.000 de-
la bil smesten vo pro~uenata
Aleksandriska biblioteka. Vo
sovremenive golemi biblioteki
rat polnite raftovi so milji i
kilometri. Vo Britanskata bib-
lioteka ima preku 330 km dolgi
raftovi samo so knigi, a posebno
se ~uvaat rakopisi, dnevni vesni-
ci, geografski karti, muzi~ki
partituri, zvu~ni zapisi i dr.
Najnovite elektronski zapisi na
tekstovi i dr. audio-vizuelni so-
dr`ini vo mnogu pogolem obem se
~uvaat na minimalen prostor.
LIT.: Denise Schmandt-Besserat, Before Wri-
ting, I-II (From Counting to Cuneiform), Austin,
University of Texas Press, 1992; How Writing
Came About, University of Texas Press, Austin,
1996; P. Hr. Ilievski, Pojava i razvoj na
pismoto, So poseben osvrt kon po~etoci-
te na slov. pismenost, MANU 2001, II re-
vid. izd. 2006; R. Bugarski, Pismo, prevod
na maked., Sk. 2001; K. Brukfild, Svet
pismenosti, prevod na srpski, Beograd
2005. P. Hr. Il.
PI[TARKI (Apodidae) – fami-
lija relativno mali ptici od re-
dot na dolgokrilni ptici (Mac-
rochires), od
koi vo Make-
donija se re-
gistrirani
dva vida:
obi~na pi{-
tarka (Apus
apus) i gole-
ma pi{tarka
(Apus melba). Pi{tarka
LIT.: Birds in Eu-
rope: population estimates, trends and conservati-
on status, „BirdLife International Conservation
Series#, 12, Cambridge, 2004; C. Harrison, An At-
las of the Birds of the Western Palaearctic, Glas-
gow, 1982. Sv. P. – V. Sid.
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Vlo|imje`
Pjanka
PJANKA, Vlo|imje` (Wqodzimi-
erz Pianka) (Volomin kraj Var{a-
va, Polska, 8. VIII 1937) ‡ polski
lingvist, slavist, makedonist,
~len na MANU nadvor od rabot-
niot sostav (1997), prv lektor po
polski jazik na Univerzitetot vo
Skopje. Avtor na dve va`ni ono-
masti~ki monografii.
BIBL.:Toponomastika na ohridsko-pres-
panskiot bazen, Skopje 1970 i Macedovskie
imiona osobowe kotliny Azot, Warszawa 1975;
Makedonsko- polski i polsko-makedonski
re~nik (Var{ava – Skopje 1990, koavtori
Vidoeski, Topoliwska); U~ebnik po pol-
ski jazik – gramatika so ve`bi i re~nik,
Skopje 1971; brojni statii posveteni na
gramatikata na makedonskiot jazik. Z. T.
Ilija
Plavev
PLAVEV, Ilija (Veles, 1867 ‡
Belgrad, 1940) ‡ socijalisti~ki i
komunisti~ki deec. Kako rabot-
nik vo Sofija, se priklu~il kon
socijalisti~koto dvi`ewe. Po-
docna se vratil vo Veles (1902), a
potoa se preselil vo Skopje
(1905), kade {to stanal ~len na
edna Socijalisti~ka grupa. Bil
~len na Narodnata federativna
partija. Prifa}aj}i go komunis-
ti~koto dvi`ewe, stanal blagaj-
nik na Skopskata organizacija na
KPJ i potoa prv potpretsedatel
na PK na KPJ za Makedonija. Po
Obznanata, vo materijalna kriza,
se preselil vo Belgrad.
IZV.: Rosa Plaveva, Kratki bele{ki od
mojot `ivot, 1–26 + 34, AINI ‡ Skopje,
Sl. IV 170, inv. br. 203/67; Todor G. Zog-
rafski ‡ Dim~e A. Zografski, KPJ i
VMRO (Obedineta) vo Vardarska Make-
donija vo periodot 1920-1930, INI,
Skopje, 1974. S. Ml.
PLAVEVSKI, Lazo (Skopje, 18.
XI 1954) ‡ karikaturist. Zna~aen
po toa {to jazikot na karikatu-
Lazo Plavevski:, karikatura †Bez zborovi#
rata go tretira kako umetni~ka
disciplina, a ne samo kako ilus-
tracija. Diplomiral na Filo-
zofskiot fakultet vo Skopje
(1978). So karikaturata se zani-
mava od 1970 g., a podocna so mail-
art, dizajn i detski crte`i (Ne-
ma kniga, 1995; Crte`i za Jane i
Cena, 1995; Karti~ki – Miroslav
Gr~ev i Lazo Plavevski, 2001).
Z. Al.-B.
PLAVU[ – niska planina {to
se prostira vo sredi{niot del na
RM, a pretstavuva prodol`enie
na Grade{ka Planina, so pravec
na protegawe sz–ji. Najvisoka
to~ka e kotata 997 m. Sostavena e
od amfiboliti, kristalesti
{krilci i kvarciti. Osamenite
i niski vrvovi zavr{uvaat so si-
vi varovnici. Planinskite stra-
ni sprema Kriva Lakavica i Be-
la Reka se terasirani i diseci-
rani so abrazioni i fluvijalni
procesi. T. And.
PLAKAT ‡ oglas na yid ili na
drugi javni mesta, kako sredstvo
za vizuelna komunikacija, no i za
ekonomski, politi~ki, kulturen,
sportski i drug vid publicitet.
Vo RM po 1945 g. plakatot bil
naglasena forma za javna komuni-
kacija, kako povik do gra|anite
ili kako sredstvo za afirmirawe
i najava na javni nastani. So svo-
jot specifi~en vizuelen jazik,
Plakat: Stop za vizniot re`im
PLANARI P
plakatot e predizvik i za pozna-
ti likovni umetnici (D. Avra-
movski‡Gute, D. Kondovski, K.
Tan~ev, V. Boroevi}, D. Marko-
vi}, Q. Serafimovski). Al. Cv.
PLAKENSKA PLANINA
(PROSTRANSKA PLANINA)
– srednovisoka planina so dinar-
ski pravec na protegawe sz–ji.
Najvisok vrv e Plake (1.999 m),
po koj{to nekoi ja narekuvaat
Plakenska Planina, a visok e i
vrvot Kowarnik (1.919 m). Vo is-
to~noto podno`je se nao|a s.
Prostrane po {to se narekuva i
Prostranska Planina. Se prote-
ga pome|u dolinata na Boi{ka
Plakenska Planina
Reka i Demir Hisar na istok i
kotlinata Debarca na zapad.
Sprema jug biloto na Plakenska-
ta Planina prodol`uva vo Bigla
Planina. Geolo{kiot sostav e
pretstaven so kristalesti {kril-
ci preku koi le`at trijaski va-
rovnici. Sprema zapad te~at Go-
lema i Koselska Reka, a sprema
istok Prostranska, Virovska Re-
ka i Golema~a, pritoka na Boi{-
ka Reka. Planinskite strani se
pod {uma, a visokite delovi pod
planinski pasi{ta. T. And.
PLANARII (Tricladida) – sples-
kani trep~esti crvi. Imaat elip-
soviden ob-
lik na telo-
to i trigrano
crevo. @ive-
at vo kopne-
ni vodi, se
sre}avaat vo
morski, a ima
i takvi {to
naseluvaat
Bela planarija
vla`ni mes-
ta, kori od drvja, pod kamewa. Vo
Makedonija najpoznata e belata
planarija (Dendrocoelum lacteum
O.F. Müll.), koja{to e spleskan
crv, relativno krupen vid, dolg 2-
3 cm. Vo Makedonija naseluva
kopneni vodi, izvori, reki i eze-
ra. Ohridskoto Ezero, kako pose-
ben ekosistem, e bogato so ende-
mi~ni planarii (25 vidovi) od
rodovite Dendrocoelum i Phagoca-
ta, koi go naseluvaat sublitora-
lot na Ezeroto.
1163
P PLANINARSTVOTO
LIT.: Jon~e [apkarev, Zoologija na bez-
’rbetnite `ivotni, Skopje, 1991.
V. T. K. – M. Kr.
Planinarskiot dom †Kopanki# na Pelister
PLANINARSTVOTO VO MA-
KEDONIJA – se javuva vo Skop-
je i Bitola vo po~etokot na HH v.
Planinarski sekcii na nekoi tu-
risti~ki organizacii bile osno-
vani vo Skopje, Bitola, Tetovo,
Prilep, Ki~evo, Veles, [tip,
Ko~ani i vo drugi gradovi (1927–
1941). Podocna nekoi od niv pre-
rasnale vo posebni planinarsko-
skija~ki dru{tva. Taka se izgra-
deni i {est planinarski domovi
(1930–1941). Po Osloboduvaweto
se osnovaat planinarski dru{-
tva. Planinarskoto dru{tvo na
~elo so generalot Mihajlo Apos-
tolski i potpretsedatelot Dare
Xambaz e formirano vo Skopsko
(1944). Nabrgu bil formiran Od-
bor pri FISOM (1946), potoa
Planinarski sojuz na Makedonija
(PSM, 1948), koj imal 62 dru{tva
so 26.000 ~lenovi i 26 planinar-
ski ku}i so 950 legla (1975). PSM
osnoval Gorska slu`ba za spasu-
vawe (1950), organiziral kursevi
za osposobuvawe kadri, markaci-
ja na planinarskite pateki, ori-
entacioni natprevari, pohodi,
planinarski turi, sletovi, u~e-
stvo vo [tafetata na mladosta,
vo alpinisti~ki i speleolo{ki
ekspedicii i vo osvojuvawe na
Mont Everest (1984– 1989). Pla-
ninarskata federacija na Make-
donija (od 2002) ima odbori za
planinarewe, iska~uvawe, alpi-
nizam i speleologija.
LIT.: 30 godini fizi~ka kultura i
sport, 1945–1975 vo SR Makedonija,
Skopje, 1976. D. S.
PLANINSKA DIVIZIJA vo
Bugarskata armija vo Prvata
svetska vojna (1916 – 1918) – for-
mirana vo Makedonija od [tabot
na VMRO, po naredba na german-
skata i bugarskata Glavna koman-
da, izdadena na Aleksandar Pro-
togerov (22. X 1916). Regrutite
bile mobilizirani glavno od Za-
padna Makedonija, od Skopje i od
Pri{tina. [tabot se nao|al vo
Skopje, a podocna e prefrlen vo
Ohrid. Formaciskiot sostav bil
od tri polka so po dva bataljona.
Brojnata sostojba na divizijata
1164
bila: 3.330 Makedonci, 1.200 Tur-
ci i 1.200 Albanci. Vkupno 5.730
lica.
LIT.: DimitÍr Min~ev, U~astieto na
naselenieto ot MakedoniÔ v BÍlgarska-
ta armiÔ prez pÍrvata svetovna voŸna
1914‡1918, SofiÔ, 1994. V. St.
Crkvata †Sv. Nikola# vo s. Plasnica, Brodsko
PLASNICA – selo vo Brodsko.
Se nao|a vo severnoto podno`je
na Bu{eva Planina, od desnata
strana na r. Treska, na nadmorska
visina od okolu 660 m. So regio-
nalen pat e povrzano na istok so
Makedonski Brod, a na zapad so
Ki~evo. Ima 2.288 `. Torbe{i,
koi, spored novata statistika, se
registrirani kako †Turci#. Na-
selenieto se zanimava glavno so
odgleduvawe tutun. Toa e sedi{te
na op{tina {to zafa}a povr{i-
na od 5.444 ha, so 4 naseleni mesta,
vo koi `iveat 4.545 `. Postoi
osumgodi{no u~ili{te i zdravs-
tvena stanica. Al. St.
Platan (javor, ~inar)
PLATAN (JAVOR, ^INAR)
(Platanus orientalis L., fam. Platana-
ceae) – arealot mu se protega od
Balkanot, preku Mala Azija, do
Himalaite. Golemo drvo, so mno-
gu {iroka kruna; korata mu e
plo~esto ispukana, svetlosiva.
Listot e prost, dlaboko vre`an
na 5–7 dela, so klinovidna osnova
i so dolga dr{ka. Cvetovite se
dvopolni, sobrani vo top~esti
socvetija (po 2–8) na zaedni~ka
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
dr{ka. Top~estite soplodija, ot-
kako }e sozreat, se raspa|aat.
Zastapen e vo krajre~nata rasti-
telnost na r. Vardar i po negovi-
te pritoki. Al. And.
PLATEN BILANS NA RM – sis-
tematski pregled na ekonomskite
transakcii na RM so svetot vo
tekot na edna godina. Platnobi-
lansnata statistika se podgotvu-
va vrz osnova na metodologijata
na MMF, a za sostavuvawe i sle-
dewe na izvr{uvaweto na plat-
niot bilans e nadle`na NBRM.
Transakciite vo platniot bi-
lans se grupirani vo tri osnovni
dela: 1) tekovna smetka, 2) kapi-
talna i finansiska smetka i 3)
gre{ki i propusti. Ponatamu,
tekovnata smetka se sostoi od ~e-
tiri podbilansi: stoki, uslugi,
dohod i tekovni transferi. Vo
ramkite na podbilansot stoki se
registrira makedonskiot uvoz i
izvoz na stoki, koi se prika`ani
na f.o.b. osnova. Vo podbilansot
uslugi se opfateni uvozot i iz-
vozot na razli~ni vidovi uslugi,
kako: transport, turizam, tele-
komunikaciski uslugi, investi-
cioni raboti, osiguruvawe, de-
lovni uslugi itn. Podbilansot
dohod gi sistematizira site
transakcii me|u Makedonija i
svetot vrz osnova na priliv i od-
liv na plati na vrabotenite, do-
bivka od investiciite, dividen-
di, kamati na zaemi i na krediti
itn. Podbilansot tekovni tran-
sferi gi opfa}a prilivot i od-
livot na oficijalni i privatni
transferi. Prvite naj~esto se
odnesuvaat na pomo{ta {to ja do-
biva Makedonija od stranski dr-
`avi i od me|unarodni organiza-
cii, izrazena vo pari i vo stoki,
dodeka vtorite opfa}aat dozna-
ki od stranstvo, otkup i proda`-
ba na stranski efektivni pari
vo menuva~nicite, kako i renti,
penzii, invalidnini itn. Vo ka-
pitalnata i finansiskata smet-
ka se registriraat site kapital-
ni transferi i finansiski
transakcii me|u Makedonija i
svetot. Najva`ni stavki vo ovaa
smetka se: direktnite investi-
cii, portfolio investiciite,
trgovskite krediti, zaemite, va-
lutite i depozitite i bruto ofi-
cijalnite rezervi. Direktnite
investici gi opfa}aat vlogovi-
te na stranskite fizi~ki i prav-
ni lica vo makedonskata ekono-
mija, t.e. na doma{nite fizi~ki
i pravni lica vo stranstvo, izra-
zeni vo stoka i vo pari. Trgov-
skite krediti odobreni vo stran-
stvo i primeni od stranstvo ja
pretstavuvaat razlikata me|u
fizi~kata razmena na stoki me|u
Makedonija i svetot i izvr{eni-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR PLA[ESKI P

Platen bilans na Republika Makedonija, 1993-2007 (vo milioni dolari)

1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007
I. TEKOVNA SMETKA -82.54 -262.94 -298.91 -339.85 -286.56 -278.82 -65.26 -97.61 -236.08 -377.61 -184.11 -452.82 -157.91 -56.39 -596.83
STOKI, neto 42.82 -184.92 -222.78 -314.67 -386.27 -515.63 -495.92 -690.82 -526.72 -805.58 -851.00 -1,138.97 -1,063.03 -1,284.99 -1,629.75
USLUGI, neto -154.47 -155.12 -200.51 -156.16 -137.75 -59.82 38.85 48.70 -19.17 -22.11 -6.62 -54.37 -33.64 28.25 34.98
DOHOD, neto -56.69 -46.60 -39.57 -51.35 -54.51 -52.25 -71.82 -64.53 -27.97 -44.33 -62.39 -39.19 -113.46 -36.65 -385.02
TEKOVNI TRANSFERI, neto 85.80 123.70 163.95 182.33 291.97 348.87 463.64 609.04 337.78 494.42 735.90 779.71 1,052.21 1,237.00 1,382.96
II. KAPITALNA I FINANSISKA SMETKA -12.85 162.34 280.63 318.20 349.63 296.30 -91.43 40.20 236.60 387.98 218.30 434.05 165.47 48.54 638.84
KAPITALNA SMETKA, neto 0.00 30.04 1.70 0.00 0.00 -1.79 0.00 0.33 1.39 8.26 -6.69 -4.62 -2.02 -1.11 4.91
FINANSISKA SMETKA, neto -12.85 132.31 278.93 318.20 349.63 298.09 -91.43 39.87 235.20 379.72 224.99 438.68 167.49 49.66 633.93
III. GRE[KI I PROPUSTI 95.39 100.60 18.28 21.64 -63.06 -17.48 156.69 57.41 -0.51 -10.37 -34.19 18.77 -7.55 7.84 -42.01

te pla}awa za niv. Vo kategorija- PLATFORMATA GLIGOROV- ka e izgradena od staro fluviode-

ta zaemi se prika`uvaat koris-
teweto i obvrskite za otplata na
glavninata po srednoro~ni i
dolgoro~ni zaemi i krediti.
Stavkata valuti i depoziti se
odnesuva na promenata na deviz-
nite sredstva i na deviznite ob-
vrski na monetarnata vlast, ko-
mercijalnite banki i naselenie-
to. Kako sostaven del na kapital-
nata i finansiska smetka se pri-
ka`ani i promenite na sostojba-
ta na oficijalnite devizni re-
zervi na Makedonija. Posledni-
ot del na platniot bilans se na-
rekuva gre{ki i propusti i pret-
stavuva korektivna kategorija,
koja go poka`uva statisti~koto
otstapuvawe me|u vrednosta na
tekovnata smetka i vrednosta na
kapitalnata i finansiska smet-
ka. Ovaa kategorija gi odrazuva
te{kotiite pri evidentiraweto
na ekonomskite transakcii me|u
zemjata i stranstvo, t.e. nemo`-
nosta za nivno celosno i preciz-
no registrirawe. Vo ramkite na
tekovnata smetka, makedonskata
ekonomija se odlikuva so visok
deficit vo trgovskiot bilans,
koj delumno e neutraliziran od
visokiot suficit vo podbilan-
sot na tekovnite transferi. Is-
to taka, Makedonija bele`i de-
ficit i vo podbilansot na uslu-
gite (osobeno vo prvata polovi-
na na 1990-tite), kako i vo podbi-
lansot na dohodot (kako rezultat
na odlivot na sredstva vrz osnova
na plateni kamati i dividendi).
Kako posledica na toa, Makedo-
nija tradicionalno poka`uva de-
ficit na tekovnata smetka od bi-
lansot na pla}awata. Vo ramkite
na kapitalnata i finansiskata
smetka, u~estvoto na oddelnite
stavki (direktni investicii, tr-
govski krediti, zaemi i valuti i
devizi) e razli~no vo oddelni go-
dini i ne mo`e da se utvrdi neko-
ja regularnost vo pogled na
strukturata na kapitalnata i
finansiska smetka.
IZV.: Narodna banka na Republika Make-
donija, „Bilten#, III/2006, Skopje, dekem-
vri 2006, 81-82; „Bilten#, Ministerstvo
za finansii, Skopje, juli/avgust 2006, 7.
LIT.: Narodna banka na Republika Make-
donija, „Bilten#, III/2006, Skopje, dekem-
vri 2006; Ministerstvo za finansii,
„Bilten#, Skopje, juli/avgust 2006, 7. G. P.
IZETBEGOVI] – dokument pod- nudaciono plato {iroko 5 km.
gotven od pretsedatelite na RM Zapadniot del e povisok so najvi-
Kiro Gligorov i na RBiH Alija sok vrv Turtel (1.689 m), a isto~-
Izetbegovi} i obznanet na 4. VI niot del na Pla~kovica e poznat
1991 g. kako osnova za dogovor na pod ime Kamenica so istoimeni-
pretsedatelite na jugoslovenski- ot vrv Kamenica (1.356 m). Geo-
te republiki za za~uvuvawe na ju- lo{kiot sostav go pravat grani-
goslovenskata zaednica preku ti, kristalesti {krilci i gnajse-
nejzino preureduvawe vo zaedni- vi. Po planinskite strani te~at
ca na jugoslovenskite republiki pogolem broj re~ni tekovi {to
(konfederalen sojuz) so karakte- raspolagaat so golema mehani~ka
ristiki na dr`avna zaednica. sila, pa vo podno`jeto izgradile
Platformata sodr`i Voved i 6 tipi~ni nanosi. Pobogata so re~-
dela: ^ovekovite slobodi i os- ni tekovi e severnata padina, a na
novnite gra|anski prava; Zaed- edna od niv – Zrnovska Reka e iz-
ni~kite ekonomski interesi; Me- gradena mala hidrocentrala. Za-
|unarodno-pravniot subjektivi- padnite i jugozapadnite padini
tet i nadvore{nata politika; se goli i razviena e erozija na
Odbranata; Polo`bata, struktu- po~vata, dodeka drugite delovi se
rata i na~inot na odlu~uvaweto pod {uma.
na organite na Zaednicata; Ga- LIT.: Manakovi} D., Andonovski T., Rel-
rancijata za izvr{uvawe na Do- jefni karakteristiki na Isto~na Ma-
govorot. kedonija, „Geografski razgledi#, kn. 17,
Skopje, 1979. T. And.
IZV.: Platforma Gligorov-Izetbego-
vi}, MNR na RM. T. Petr. PLA[ESKI, Aleksandar Todo-
PLA^KOVICA – srednovisoka rov ( Prilep, 23. I 1927 ‡ Skopje,
planina so najvisok vrv Lisec 13. XI 2001) ‡ internist-endokri-
(1.754 m). Se izdiga pome|u Stru- nolog, redoven prof. na Med. f.
mi~ko-radovi{kata Kotlina na vo Skopje. Prv i dolgogodi{en
jug i Ko~anskata Kotlina na se- direktor na Klinikata za endok-
ver. Pravecot na protegawe e rinologija. Bil pretsedatel na
i–ji sprema s–sz. Orografskata Zdru`enieto na endokrinolozite
dol`ina na glavniot planinski na SFRJ, ~len na UO na Me|una-
greben iznesuva 34 km. Vo sre- rodnata endokrinolo{ka asocija-
di{niot del dolinata na Zrnov- cija, ~len na Redakciskiot odbor
ska Reka go deli glavnoto bilo na na sp. „Endokrinologia Iugoslavica# i
dva dela. Vo ovoj del Zrnovska Re- na „Diabetologia croatica#. Br. N.
Pogled kon Pla~kovica (od Crn Vrv)

1165
P PLA[TENICA
PLA[TENICA NA ANDRO-
NIK II PALEOLOG (1282‡1328)
‡ crkoven vez na svila, izraboten
vo Konstantinopol so pretstava
na mrtviot Hristos na sarkofag.
Do odarot stojat dva angela so ri-
pidi, a na aglite se simbolite na
~etirite evangelisti (o{teten e
simbolot na Marko). Ktitorski-
ot natpis e izvezen pod odarot.
Pla{tenicata bila podarena
kon krajot na XIII v. na crkvata
„Bogorodica Perivlepta# („Sv.
Kliment#) vo Ohrid, kade {to se
nao|ala s¢ do 1916 g., a denes se ~u-
va vo Nacionalniot istoriski
muzej vo Sofija.
LIT.: N. P. KondakovÍ, Makedon˜Ô, Arhe-
ologi~eskoe pute{estv˜e, t. 4, St.-Peter-
burgÍ, 1909, 243‡244; P. Johnstone, The
Byzantine Tradition in Church Embroidery, Lon-
don, 1967, 117; Byzantium Faith and Power
(1261-1557), The Metropolitan Museum of Art,
New York, 2004, 314‡315, kat. 188. J. ^.-F.
Plevel vo niva so 'r`
PLEVELI – rastitelni vidovi
od spontanata flora, koi bez
`elbata na ~ovekot, vegetiraat i
se razvivaat vo zaednica so zemjo-
delskite kulturi, predizvikuvaj-
}i nepovolni i {tetni vlijanija
vrz optimalniot rast i razvoj na
odgleduvanite kulturi. Poteklo-
to i evolucijata na plevelite se
povrzani so potekloto i razvito-
kot na rastitelnoto zemjodelsko
proizvodstvo. Vo takviot filo-
genetski razvitok plevelite so
odgleduvanite kulturi so~inuva-
at zaedni~ki rastitelni zaedni-
ci ‡ fitocenozi, vo koi plevel-
nite rastenija na pove}e na~ini
imaat {tetni vlijanija vrz opti-
malniot razvoj i produktivnosta
na kulturite. Pove}eto {tetni
vlijanija nastanuvaat poradi
konkurentskite odnosi me|u od-
1166
gleduvanite kulturi i plevelni-
te rastenija, kako {to se: a) nama-
luvawe na vegetacioniot prostor
na kulturite, {to go ote`nuva
optimalnoto razvivawe na oddel-
ni podzemni i nadzemni organi na
odgleduvanite kulturi; b) zasen-
~uvawe, koe rezultira so neopti-
malno koristewe na energijata
od son~evata radijacija i na asi-
milacijata na CO2, nu`ni za op-
timalno odvivawe na fotosinte-
zata; v) silna konkurencija vo is-
koristuvaweto na vodata i mine-
ralnite hranitelni materii od
po~vata, g) ote`nuvawe i poska-
puvawe na agrotehni~kite opera-
cii, kako na onie {to se izvedu-
vaat pred seidbata ili sadeweto
taka i na operaciite {to se izve-
duvaat vo tekot na vegetacijata i
vo tekot vo berbite na oddelnite
kulturi. R. L.
Plevelna vegetacija vo `itnoto pole vo Pelagonija
PLEVELNA (KOROVNA) VE-
GETACIJA NA RM – antropoge-
no uslovena vegetacija {to se
razviva na povr{ini kade {to se
odgleduvaat zemjodelski kulturi.
Plevelnite rastitelni vidovi
formiraat specifi~ni plevelni
fitocenozi, koi predizvikuvaat
golemi {teti vrz `itnite i in-
dustriskite kulturi, bidej}i se
javuvaat kako nivni konkurenti
vo koristeweto na `ivotniot
prostor i na hranlivite materii.
Imaat silno razvien korenov
sistem i crpat golemi koli~ini
voda od podlogata, a ~esto pobrzo
i poefikasno gi koristat lesno
dostapnite mineralni materii
od po~vata. Od sintaksonomski
aspekt, plevelnite rastitelni
zaednici {to se razvivaat na te-
ritorijata na RM pripa|aat vo
klasata Secalietea Br.-Bl. 51 (ple-
velnite zaednici po segetalnite
posevi) i klasata Chenopodietea
(Br.-Bl. 51) Oberd 57 (nitrofilni
i plevelni zaednici po okopnite
kulturi). Vo ramkite na ovie
klasi se izdvoeni nekolku redovi
i sojuzi, kako i pove}e asocija-
cii. Poseben pridones vo zapoz-
navaweto na zaednicite od ovoj
vegetaciski tip pretstavuvaat
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
brojnite trudovi na akademik
Risto Lozanovski. Vl. M.
Jordan
Plevne{
PLEVNE[, Jordan (s. Sloe{ti-
ca, Demir Hisar, 29. X 1953) ‡
dramski pisatel, poet, raska`u-
va~, diplomat, ambasador na RM
vo Francija; Sovetnik na Pret-
sedatelot na RM (od 2009). Rabo-
tel vo Institutot za makedonska
literatura (1985–1988). Preda-
val kreativno pi{uvawe na pove-
}e evropski i amerikanski uni-
verziteti (Institutot za orien-
talni jazici i civilizacii vo
Pariz, Univerzitetot na Teksas
vo Dalas, Univerzitetot Jel i
Univerzitetot Orse vo Pariz).
^len e na DPM od 1982 g. i na Ma-
kedonskiot PEN centar. Debiti-
ra so zbirkata poezija †Teorija
na otrovot# (1980). Dramskoto
pismo na Plevne{, koe e pobli-
sko do manirot na ekspresionis-
ti~kata (germanska) ili avangar-
dnata (ruska) dramaturgija, ot-
kolku na doma{nata makedonska
tradicija, kontinuirano proiz-
veduva s¢ polapidarni, poelip-
ti~ni tekstovi. Negoviot govor
ne e samo reduciran, fragmenti-
ran, palimpsesti~ki, tuku s¢ po-
~esto e {ifriran vo sliki.
DELA: Teorija na otrovot (poezija,
1980), Erigon (drama, 1982), Macedoni{e
cu{tende i Jugoslovenska antiteza
(drami, 1987), R (drama, 1987), Besovskiot
Dionis (studija, 1989), Podzemna republi-
ka, Bezbog, Sre}ata e nova ideja vo Evro-
pa (drami, 1992–1998).
LIT.: Miodrag Drugovac, Istorija na
makedonskata kni`evnost XX vek (1990),
Jelena Lu`ina, Makedonskata nova dra-
ma (1996); Jelena Lu`ina, Teatralika
(2000). V. M.-^.
PLIVAWETO VO MAKEDONI-
JA ‡ kako organizirana sportska
aktivnost se javuva so formira-
weto na Pliva~ko-vesla~kiot
klub †Ohrid# na ~elo so Serafim
Krsti} (1932) i negovata sekcija
vo Struga (1933), podocna †Crn
Drim#. Vo niv se afirmirale po-
ve}e poedinci (do 1944). Po Oslo-
boduvaweto bilo osnovano PVD
†Ohridski branovi# vo Ohrid,
†Rabotnik# vo Bitola, †Dojran#
vo Dojran, †Makedonija# i †Ra-
botni~ki# vo Skopje i †[ar# vo
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Plivawe vo pokrieniot bazen vo nas. †Karpo{# vo Skopje
Tetovo (1945), a potoa i drugi, pri
{to bile registrirani vkupno 25
klubovi (do 2002). Republi~ki pr-
venstva se odr`uvaat sekoja godi-
na (od 1946). Bil formiran Odbor
za sportovi na voda (1945), potoa
Pliva~ki sojuz (1948), odnosno
Pliva~ka federacija na Makedo-
nija (od 2002). Najdobri ekipi i
poedinci u~estvuvale na jugoslo-
venski (1946– 1991) i na me|una-
rodni prvenstva (1992–2006). Na-
juspe{ni ekipi dosega se: APK
†Student#, PVD †Ohridski bra-
novi# i PK †Struga#, a poedinci:
Aleksandar Malenko, Kire Fi-
lipovski, Mir~e Zaturovski,
Aleksandar Miladinovski, a me-
|u pliva~kite: Nata{a Me{kov-
ska, Mirjana Bo{evska, Teodora
Raptis, Vesna A{talkovska i dr.
LIT.: Aleksandar Radi~, 50 godini †Oh-
ridski branovi#, Ohrid, 1982. Istiot,
Makedonski delfini. 55 godini senior-
sko plivawe vo Makedonija (1946–2000),
Ohrid, 2002. D. S.
PLO^I OD ISITNETO DRVO
– poseben segment od drvnata in-
dustrija. Tie pretstavuvaat plo-
~esti drveni materijali, izrabo-
teni od ~esti~ki od drvo ili od
~esti~ki od drugi lignoceluloz-
ni materijali, slepeni so organ-
sko ili so neorgansko vrzno sred-
stvo (lepilo) i so u~estvo na
eden ili pove}e faktori (topli-
na, pritisok, katalizator i sl.).
Plo~ite od isitneto drvo se iz-
rabotuvaat od razdrobena drvna
surovina vo forma na iverki,
volna i vlakna. Vo ovaa grupa dr-
veni plo~i vleguvaat: razni vi-
dovi plo~i od drveni iverki (od
standardni i od orientirni
iverki), razni vidovi plo~i od
drveni vlakna, drvocementni i
drugi vidovi plo~i. Proizvods-
tvoto na plo~i od isitneto drvo
se bazira na golemo iskoristuva-
we na drvoto (pred s¢ na pomalku
zna~ajna drvna surovina) i na
razni vidovi drugi lignocelu-
lozni materijali. B. Il.
PLUSKAVEC (Colutea arbores-
cens L., fam. Fabaceae) – krupna
grmu{ka so areal vo Ju`na Evro-
pa i vo Severna Afrika. Listo-
vite se neparno peresti, so 7–11
sitni, elipsovidni liv~iwa. Cve-
tovite se `olti, vo ispraveni
grozdovidni socvetija. Plodot e
me{unka so tenka, ko`esta opna,
ispolneta so vozduh, koga }e se
pritisne puka. Kaj nas e op{to
rasprostraneta vo termofilnite
{umi. Al. And.
Mariovski pluskavec
PLUSKAVEC, MARIOVSKI
(Silene viscariopsis Bornm.) – loka-
len makedonski floristi~ki en-
demit od familijata Caryophylla-
ceae (karanfili), se razviva vo
okolinata na Prilep (Markovi
Kuli, Pletvar, Kozjak, Sele~ka
Planina, Mariovo). Se nao|a na
svetskata crvena lista na zagro-
zeni rastenija (IUCN 1997 Red List
of Threatened Plants). Vl. M.
PLUSKAVEC, PEONSKI (Sile-
ne paeoniensis Bornm.) – makedon-
ski floristi~ki endemit od fa-
milijata Caryophyllaceae (karan-
†POBEDA# P
fili). Poznat za klisurite na
rekata Babuna kaj Veles i Crna
Reka vo Mariovo. Vl. M.
PLUSKAVEC, PRILEPSKI
(Silene prilepensis Micevski) – loka-
len makedonski floristi~ki en-
demit od familijata Caryophylla-
ceae (karanfili), ograni~en samo
vo okolinata na Prilep (Kozjak),
opi{an od akademik Kiril Mi-
cevski. Vl. M.
PLUSKAVEC, HORVATOV (Si-
lene horvati i Micevski) – lokalen
makedonski floristi~ki ende-
mit od familijata Caryophyllaceae
(karanfili), poznat samo za su-
balpskiot i alpskiot pojas na
planinata Kajmak~alan. Vl. M.
Dragan
Pqakovski
PQAKOVSKI, Dragan (Struga,
17. VII 1932) – arhitekt, redoven
profesor na Arhitektonskiot
fakultet vo Skopje po predmetot
arhitektonski konstrukcii. Dip-
lomiral na Arhitektonskiot ot-
sek na Tehni~kiot fakultet vo
Skopje (1959). Osven so pedago{-
ka, se zanimava i so nau~noistra-
`uva~ka, so proektanska i so pub-
licisti~ka dejnost. Pozna~ajni
realizacii: Domot na poezijata
vo Struga (1971) i Umetni~kata
galerija „Vangel Koxoman# vo
Struga (1972). Objavil pove}e
statii vo Zbornikot na Arhitek-
tonskiot fakultet vo Skopje i
posebni publikacii. Kr. T.
†POBEDA# (Skopje, 1945) ‡ fud-
balski klub. Kako pobednik na
prvoto Republi~ko prvenstvo od
{est kluba (1946), stanal ~len na
Prvata sojuzna liga. Poradi na-
maluvaweto na ligata od 14 na 10
kluba (1947), †Pobeda# ispadnala
od nea, i pokraj osvoenoto osmo
mesto. Igra~ite {to naj~esto
nastapuvale bile: Boris Ivanov-
ski (Gojko Popovi}, Vasil Dilev
i Du{ko Hristovski – golmani),
Gale Gerasimovski, Krsto Geor-
gievski, Mikle Martinovski,
Kipro Kiprovski, Joska Todo-
rovski, Mensur Bajram, \or|i
Cincievski, Ante Andonovski,
Dragan Georgievski, Todor Ba-
levski i Hristo Hristovski.
1167
P POBUNA
Fudbalerite na porane{nata †Pobeda# pred fuzijata so †Makedonija#
Treneri bile: Blagoja Pavlovski
i Caki Simonovski.
LIT.: Pangovski, Ivko: Skopski fud-
balski nezaborav, 1903–1993. Skopje,
1994. D. S.
POBUNA na vojnicite Make-
donci vo gradot Opis (324 g.
pr.n.e.) – protiv vklu~uvaweto
Persijanci od novoosvoenite
provincii vo Makedonskata voj-
ska, koi Aleksandar III Makedon-
ski gi narekol „potomci# (epigo-
ni). Po pristignuvaweto na kra-
lot pobunata bila prekinata, ot-
kako bile ubieni nekolku make-
donski vojnici. Kralot odr`al
smiruva~ki govor, pri {to Per-
sijancite gi imenuval „rodnini#.
Pomiruvaweto zavr{ilo so zaed-
ni~ka gozba, na koja u~estvuvale
9.000 lu|e.
LIT.: Fanula Papazoglu, Istorija na hele-
nisti~kiot period, Skopje, 1995. V. St.
Karta na Povardarskata pravoslavna eparhija na MPC
POVARDARSKA PRAVOS-
LAVNA EPARHIJA na MPC
(1982) – formirana so sedi{te vo
Veles. Prv arhijerej bil mitro-
politot Gavril (1. I 1978 – 4. X
1986) do negoviot izbor za Pogla-
var na MPC, potoa administri-
ral do izborot na noviot arhije-
rej mitropolitot povardarski
Mihail (hirotonisan na 25. XII
1988), koj{to ja rakovodel epar-
hijata do izborot za Poglavar (4.
XII 1993), od koga ja administri-
ral. Po nego eparhijata ja admi-
nistriral Sinodot i mitropoli-
tot Timotej (1998–1999), pa ja ra-
1168
kovodel mitropolitot Jovan (10.
XI 2000 – 17. V 2001, ras~inet na 9.
VII 2003) i ja administriral mit-
ropolitot Timotej (2002–2006).
Od 1. X 2006 g. povtorno Agatan-
gel stanuva mitropolit Povar-
darski. Teritorijata na eparhija-
ta se sovpa|a so granicite na gra-
dovite Veles, Kavadarci, Nego-
tino, Gevgelija i Valandovo.
Eparhijata ima tri namesni{tva:
Vele{ko, Kavadare~ko i Gevge-
lisko. Povardarskata eparhija
ima 132 hramovi i 25 manastiri,
od koi najpoznati se „Sv. Dimit-
rija# vo Veles i „Sv. \or|i# vo
Negotino. Ima i Eparhiski muzej
vo Veles. Za nejzinite 200.000 ver-
nici duhovno-pastirski se gri-
`at nad 40 sve{tenoslu`iteli.
LIT.: Ratomir Grozdanoski, Stefan Ar-
hiepiskop Ohridski i Makedonski, Skop-
je, 2000. Rat. Gr.
POVELBA „D-R TRIFUN PA-
NOVSKI# ‡ priznanie {to se
dodeluva na ~lenovi na MLD za is-
klu~itelni rezultati postignati
vo podolg vremenski period vo
unapreduvaweto na medicinskata
nauka i praktika, vo razvojot na
zdravstvenata slu`ba, kako i vo
ostvaruvaweto na celite na MLD.
Se dodeluva od 1985 g. K. K.-P.
POVIT (Clematis L., fam. Ranuncula-
ceae) – rastenie od rod so okolu 200
vida, od koi najgole-
miot broj se lijani
(polzavci). Imaat
sprotivno postaveni,
slo`eni ili prosti
listovi. Cvetovite
se edine~ni ili vo Halo`ina
socvetija, plodot e (Clematis viticella L.)
ahenija. Vo RM pri-
rodno se zastapeni
tri vida od site pol-
zavci: C. vitalba L. – po-
vit; C. flammula L. –
skrebut i C. viticella L.
– halo`ina. Prvite Povit
dva se so beli, met- (Clematis vitalba L.)
lesti socvetija, a tretiot so viole-
tovosini cvetovi. Al. And.
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
POVR[INSKA OBRABOTKA
NA DRVOTO – eden od posledni-
te tehnolo{ki procesi vo proiz-
vodstvoto na finalni proizvodi
od drvo (mebel, enterier i drugo).
Povr{inskata obrabotka ovoz-
mo`uva za{tita na drvenite po-
vr{ini i promena na dekorativ-
niot izgled na povr{inite, {to
se postignuva so primena na raz-
li~ni materijali i metodi. Po-
vr{inskata obrabotka na final-
nite drveni proizvodi mo`e da
bide: transparentna, pokrivna, so
otvoreni ili so zatvoreni pori,
kako i so razli~en stepen na sjaj.
Kvalitetot na povr{inskata ob-
rabotka na mebelot i na enterie-
rot ima golemo zna~ewe vo me-
belnoto proizvodstvo. Visokiot
kvalitet na povr{inskata obra-
botka se postignuva so ispolnu-
vawe na nekolku uslovi: izbor na
soodvetna podloga, izbor na mate-
rijalite za povr{inskata obra-
botka i preku pravilna povr{in-
ska obrabotka. B. Il.
M. K. Cepenkov
†Makedonski
narodni
umotvorbi#
POGOVORKA/POSLOVICA ‡
kratok `anr na usnoto narodno
tvore{tvo. Taa e odraz na sekoj-
dnevniot `ivot na narodot, na
negovata mudrost i filozofija.
Vo sebe sodr`i odredeno `ivot-
no iskustvo i nudi odredeni pra-
vila na odnesuvawe. Vo nea se op-
fateni site pozna~ajni momenti
od `ivotot na ~ovekot, od ra|a-
weto do smrtta, taka {to tuka
na{le mesto negovite zanimawa,
alatkite i orudijata za rabota,
kako i neposrednata okolina,
kosmosot, sozdavaweto na svetot
itn. Kako re~enica naj~esto doa-
|a na krajot od odredeno ka`uva-
we i ima funkcija na poenta, se
koristi za da se rezimira odrede-
na sodr`ina i da se izvede zaklu-
~ok, da se sublimira edno `ivot-
no iskustvo: Koga }e se fati{ na
oroto, }e si go igra{; Ruvo ve-
zir, ruvo rezil; Golemata riba
malata ja jadit. Vo nekoi prime-
ri se koristat `ivotnite, nivni-
ot govor i osobini za da se istak-
nat nekoi odnosi me|u lu|eto, od-
redeni ~ove~ki nedostatoci i
kvaliteti: Pileto {to go na-
pu{tilo sedeloto, od nego air
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
nemat; Tr~a kako prle pred maga-
re; Koga }e se nau~it ku~e na ka-
sapnica, }e idet sekoj den. Pri
prenesuvaweto od edna vo druga
sredina, taa prima odredeni spe-
cifi~nosti karakteristi~ni za
tamo{nite interpretatori. Di-
mitar Miladinov (1860) kako
`anr ja imenuva pri{ta: „Edna
pri{ta sborvit: Kode tekla re-
kata, pak }e te~e#. Ponekoga{
se koristi i rimata: ]e mu dojt
umot, ama }e sjojt kumot. Stil-
ski se intenzivira so metonimi-
jata, aliteracijata, sinegdohata,
onomatopejata i so drugi izrazni
sredstva.
LIT.: Makedonski narodni umotvorbi.
Poslovici, tom IV, kniga 1, vo redakcija
na Haralampie Polenakovi} i Kiril Pe-
nu{liski, Skopje, 1954; Narodni poslovi-
ci i gatanki od Struga i Stru{ko. Sob-
ral i priredil Filip Kavaev, Skopje,
1961; Marko Kitevski, Za nekoi kratki
govorni narodni umotvorbi od Kumanov-
sko, Prilozi za makedonskiot folklor,
Skopje, 1989; Bone Veli~kovski, Kratki-
te `anrovi i detskiot folklor vo Ku-
manovo i Kumanovsko, Folklorot i etno-
logijata vo Kumanovo i Kumanovsko,
Skopje ‡ Kumanovo, 255-289. B. V.
Pogodinov psaltir (XIII v.)
POGODINOV PSALTIR – ki-
rili~ki psaltir so komentar na
Hesihij Erusalimski od XIII v.,
278 l., S.-Peterburg, RNB, sign.
Pog. 8. Kaligrafski rakopis so
bogata ornamentika. Prepi{an
od dvajca pisci od arhai~na pred-
lo{ka, najverojatno vo nekoj od ju-
goisto~nite makedonski centri,
na {to uka`uvaat jazi~nite oso-
benosti. Pravopisot e dvuerov
~etirijusov, vokalizacijata na
erovite naj~esto se odnesuva na
6>e, zamenata na nosovkite e ne-
dosledna, denazalizacijata e ret-
ka (4>7, 3>5), dobro se razlikuva 7y-
i, prisuten e preglasot na a zad ~,
r (=5[a, podr5’ati). Pripa|a kon
arhai~nata redakcija na psalti-
rot karakteristi~na za tradicii-
te na Ohridskata {kola.
LIT.: V. Jagic, Psalterium Bononiense, 1907
(izd. na psalmite, od komentarot samo var.
vo krit. aparat); I. Kara~orova, KÍm
vÍprosa za Kirilo-MetodieviÔ sta-
robÍlgarski prevod na psaltira, Kiri-
lo-Metodievski studii, 6, SofiÔ, 1989,
130-245 (so bogata lit.). Zd. R.
Nevestinski
podbradec
PODBRADEC ‡ del od nevestin-
skoto kitlo. Se zaka~uva za ~e-
lenkata i se nosi okolu bradata.
Toj e nani`an so metalni pari i
karagro{evi ‡ golemi srebreni
moneti, a na niv se nani`ani sit-
ni pari ‡ moneti. J. R.-P.
Vidoe
Podgorec
PODGOREC, Vidoe (s. Kole{i-
no, Strumi~ko, 8. VI 1934 ‡ Skop-
je, 14. IV 1997) ‡ poet, raska`u-
va~, romansier, avtor za deca i
mladina, patopisec, preveduva~,
antologi~ar. Zavr{il Filo-
zofski fakultet vo Skopje. Bil
urednik vo „Detska radost# i
glaven urednik i direktor na
NIK „Na{a kniga#. Eden od naj-
plodnite makedonski avtori. Vo
poezijata za vozrasni niz prefi-
neta lirska postapka pee za dets-
tvoto, minlivosta, qubovta i ta-
gata. Vo raskazite, povestite i
romanite tema se podale~noto i
pobliskoto minato na Makedo-
nija, so naglasena dokumentaris-
ti~ka postapka.
DELA: stihozbirki: Mugri nad topoli-
te, Sk., 1958; Vreme na qubovta, Sk., 1967;
PO@AR P
Ve~erni yvona, Sk., 1968; Zarasten bunar,
Sk., 1978, knigi za mladi: Razvigor~e, Sk.,
1956; Tiho doa|aat soni{tata, Sk., 1963;
^udesna {uma, Sk., 1989; Ven~e neven~e,
Sk., 1994, romani za vozrasni: Makedonska
golgota, Sk., 1978; Korenite na sudbina-
ta, Sk., 1982; Karpo{ovata buna, Sk.,
1983; Perunovite potomci, Sk., 1989; ro-
mani za deca i mladi: Ajdu~ka ~e{ma, Sk.,
1964; Zadkarpatska povest, Sk., 1966; Raj-
na Vojvoda, Sk., 1971; Diviot raj, Sk.,
1983; Tunika ili prva qubov, Sk., 1987;
Is~eznatiot raj, Sk., 1297; povestite:
Az, buki, vedi, Sk., 1969; Krali Marko,
Sk., 1991; Zlatko, Sk., 1995. Negovo naj-
poznato klasi~no delo e trilogijata Be-
loto cigan~e, Sk., 1966. V. Toc.
Bojan
Podole{ov
PODOLE[OV, Bojan Dim~ev
(Veles, 18. I 1932) – redoven pro-
fesor (1975) na PMF, Institut
za hemija (vo penzija od 1996).
Diplomiral (1955) vo Skopje, a
doktoriral (1964) vo Belgrad.
Bil edna godina na specijaliza-
cija na Farmacevtskiot fakul-
tet vo Belgrad. Izveduval dodip-
lomska nastava po organska hemi-
ja, po biohemija i po organska ste-
reohemija (na postdiplomskite
studii na Institutot za hemija na
PMF). Bil rakovoditel na Zavo-
dot za organska hemija i biohemi-
ja na Institutot za hemija pri
PMF vo Skopje. Nau~nata rabota
mu e od oblasta na sintezata na
organski soedinenija, oksidacio-
nite reakcii vo organskata hemi-
ja i izolacijata i identifikaci-
jata na prirodni proizvodi. Bil
rakovoditel i u~esnik vo obra-
botkata na nekolku nau~noistra-
`uva~ki proekti. Objavil pove}e
od 40 nau~ni trudovi (polovinata
vo me|unarodni spisanija).
LIT.: Prirodno-matemati~ki fakul-
tet – Skopje, 1946–1996, Skopje, 1996, 220;
60 godini Prirodno-matemati~ki fa-
kultet – Skopje, Skopje, 2006, 244. B. [.
PO@AR, Hrvoe (Poûar, Hrvoje)
(Knin, Hrvatska, 1916 – Zagreb,
30. VI 1991) – el. in`., d-r na teh-
ni~ki nauki, red. prof. na ETF
vo Zagreb, redoven ~len i glaven
sekretar na JAZU, glaven ured-
nik na „Tehni~kata enciklopedi-
ja#, ~len na MANU nadvor od ra-
botniot sostav (1986). Knigi:
„Ekonomska raspredelba na opto-
varuvawata vo EES#, „VN razvod-
ni postrojki#, „Osnovi na energe-
1169
P †POZORI[NI LIST#
Hrvoe
Po`ar
tikata I i II#, „Mo}nost i energi-
ja vo EES I i II# i dr.
LIT.: „Bilten na osmo izborno sobra-
nie#. Posebno izdanie – referati i pri-
lozi, MANU, Skopje, maj 1986. Dr. R.
„POZORI[NI LIST# (Skopje,
septemvri 1939 ‡ 15. IX 1940) ‡
vesnik na skopskoto Narodno po-
zori{te. Izleguval dvapati me-
se~no.
LIT.: D-r Boro Mokrov - M-r Tome Gruev-
ski, Pregled na makedonskiot pe~at
(1885-1992), Skopje, 1993, 94. S. Ml.
POJAVUVAWETO I RASTE-
@OT NA INDUSTRIJATA VO
MAKEDONIJA – zbogatuvawe
na stopanskata struktura so in-
dustriski pretprijatija, ofor-
muvawe i razvoj na industrijata
kako posebna dejnost. Industrija-
ta pretstavuva stopanska dejnost
(sektor) {to vo period podolg od
200 godini go zazema prioritet-
noto mesto vo ekonomijata. Poi-
mot ima latinsko poteklo i se
koristi za da se ozna~i prerabot-
kata na surovinite od materijal-
no, rastitelno i `ivotinsko po-
teklo, t.e. fabri~koto proizvod-
stvo. Vo ponovo vreme dobiva po-
{iroko zna~ewe i so nego se oz-
na~uvaat site dejnosti (vklu~i-
telno i uslugite, pa se zboruva,
na pr., i za bankarska industrija).
Zatoa, denes, pod industrija vo
potesna smisla na zborot se pod-
razbira samo prerabotuva~kata
industrija (manufacturing). Vo
periodot pred Vtorata svetska
vojna, na teritorijata na dene{na
Makedonija re~isi i ne postoela
industrija vo vistinskata smisla
na zborot. Vsu{nost, se rabotelo
za manufakturno proizvodstvo i
za pogolemi zanaet~iski rabo-
tilnici. Sepak, od 1920 g., so srp-
ski, hrvatski, ~e{ki, a podocna i
so doma{en kapital, zapo~nuvaat
da se osnovaat oddelni industri-
ski pretprijatija. Taka se javuva
za~etokot na melni~kata indus-
trija, industrijata za maslo, in-
dustrijata za pivo, industrijata
za testeni proizvodi, tekstilna-
ta industrija, industrijata za ko-
`i itn. Za pointenziven indus-
triski razvoj mo`e da se zboruva
duri po Vtorata svetska vojna,
1170
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
koga pokraj prehranbenata i tek- nija zapo~nuvaat da se zabele`u-
stilnata industrija, postepeno se vaat pozitivni stapki na rast, no
javuvaat metaloprerabotuva~ka- poradi bezbednosnata kriza od
ta, ma{inskata, hemiskata, elek- 2001 g., vo tekot na 2001 i 2002 g.
troindustrijata i drugi indus- dojde do povtoren pad na indus-
triski granki. Vo toj period raz- triskoto proizvodstvo. Nadminu-
vojot na stopanstvoto se poisto- vaweto na takvata sostojba se od-
vetuva{e so razvojot na indus- viva postepeno. Sumarno, kako
trijata, a socijalisti~kiot mo- rezultat na brzata dinamika na
del na industrijalizacija se ka- porastot (so prose~na godi{na
rakterizira{e so forsirana in- stapka od okolu 7%), industris-
dustrijalizacija (razvoj na indus- koto proizvodstvo za period od
trijata po sekoja cena, duri i po- 40-tina godini (od po~etokot na
ve}e od toa {to go dozvoluvaa ob- 1950-tite do po~etokot na 1990-
jektivnite uslovi). Osobeno se tite), se zgolemi za okolu 20 pa-
forsira{e te{kata industrija, a ti. Konsekventno, od izrazito za-
se zapostavuva{e razvojot na les- ostanato agrarno podra~je Make-
nata industrija. Sepak, za razli- donija prerasna vo industrisko-
ka od drugite socijalisti~ki agrarna zemja.
zemji, ve}e kon sredinata na 1950-
tite godini, vo Makedonija (kako Tempoto na porastot
del od toga{na Jugoslavija), se na industriskoto proizvodstvo
napu{ti vakvata orientacija i se Period Stapka na
prifati modelot na balansiran, godi{en porast (%)
t.e. uramnote`en razvoj. No, i
pokraj toa, najgolemiot del od in- 1953–1956 13,7
vesticiite i ponatamu se vlo`u- 1957–1960 10,8
vaa vo industrijata, so {to se za- 1961–1965 14,0
postavuva{e razvojot na drugite
dejnosti, pred s¢ na zemjodelstvo- 1966–1970 8,2
to. Forsiranata industrijaliza- 1971–1975 8,3
cija dojde do izraz vo tekot na 1976–1980 8,5
1950-tite i vo sredinata na 1960-
tite godini. Postignatiot brz 1981–1985 3,9
industriski razvoj vo ovoj period 1986–1990 1,5
se ogleda vo porastot na indus- 1991–1995 –13,0
triskoto proizvodstvo so godi{- 1996 4,5
ni stapki pome|u 10-14%, kako i
vo zgolemeniot broj industriski 1997 2,9
kapaciteti i vraboteni. Kon sre- 1998 4,5
dinata na 1960-tite godini, in- 1999 -2,5
dustrijata poka`uva poumeren
porast so godi{na stapka od oko- 2000 5,0
lu 8%. Toa e period koga se dina- 2001 -3,1
mizira razvojot i na drugite dej- 2002 -5,3
nosti. Vnimanieto na nositelite
na ekonomskata/industriskata 2003 4,7
politika poleka se svrtuva kon 2004 -2,1
modernizacija na industriskite IZV.: Dr`aven zavod za statistika, Sta-
kapaciteti i rastot na produk- tisti~ki godi{nici na Republika Ma-
tivnosta, nasproti dotoga{noto kedonija za soodvetni godini.
kvantitativno {irewe na indus- LIT.: Todor Mirovski, Stopanstvoto
trijata. Sli~no tempo na raste` na Vardarska Makedonija me|u dvete svet-
industrijata poka`uva i vo tekot ski vojni, MANU, Skopje, 1998; Republi~-
ki zavod za statistika, Razvoj na SR Make-
na sedmata decenija od minatiot donija 1945–1984, Skopje, 1986. P. N.
vek (koga stapkite na rast se za-
dr`uvaat na okolu 8%). Vakviot
trend se zadr`uva do po~etokot
na 1980-tite, koga, kako posledi-
ca na krizata na stagflacija,
stapkite na porast se namaluvaat
na polovina, a od sredinata na
1980-tite dopolnitelno opa|aat
na 1-2% na godi{no nivo. Po~e-
tokot na tranzicijata makedon-
skata industrija go do~eka so do-
polnitelno namaluvawe na pret-
hodnata dinamika. Vo prvata po-
lovina na 1990-tite godini, doa|a Pojas
do stagnacija, a potoa i do opa|a-
we na proizvodstvoto so negativ- POJAS ‡ del od narodnata nosi-
ni godi{ni stapki na rast i do ja. Naj~esto bil volnen, tkaen
–15%. Od sredinata na taa dece- ~etvorno, so alova ili so morava
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
boja na osnovata. Bil dolg 3 do 4
m, so {iro~ina od 15‡20 cm, a naj-
~esto bil ornamentiran so pravi
horizontalni {arki i motivi na
okca i kutijke. Vo dolniot del
(koj{to ne se gledal) bil orna-
mentiran so pravi horizontalni
{arki (pru}e) na temno-borda os-
nova. Po krai{tata ma{kiot po-
jas bil ukrasuvan so usukani kon-
ci (resi). Vo prvite decenii na
minatiot vek e zabele`itelna
pojavata na tkaewe na ma{ki po-
jasi vo kariran dezen. Vo kuma-
novskiot region se sre}ava poja-
sot nare~en yunka ili yunica, koj
bil tkaen od volnena pre|a, deko-
riran so horizontalni {arki,
{irok okolu 5 cm. Pojasot yunica
se spomnuva i kako {iroka zunka,
dolga do 2,5 m, {to se opojasuvala
nad skuta~ata. Postoi i t.n. alov
pojas, tkaen so horizontalni
{arki pru}e ili na gorniot del
ornamentiran so kola, a na dol-
niot so pravi {arki pru}e. Poja-
sot kemer~e, pak, e tesno {areno
pojas~e {to se opa{uvalo najo-
dozgora, nad skuta~ite. J. R.-P.
POKLADI ‡ obi~ajno-obredni
sve~enosti na semejstvoto sproti
golemite posti. Toa e posleden
den koga se bla`i pred pove}ed-
nevnite posti. Bidej}i ima ~eti-
ri vakvi posti, ima i ~etiri deno-
vi nare~eni pokladi: Bo`ikni
pokladi (27/14. XI), pred veligden-
skite posti se Veliki ili Pro{-
teni pokladi, pred Petrovden ‡
Petrovi pokladi, koi sekoga{
zapo~nuvaat edna nedela po Duhov-
den i Bogorodi~ini pokladi ‡ dve
nedeli pred Uspenie na Presveta
Bogorodica (13. VIII/31. VII). Pove-
}ednevnite posti se raspredeleni
i spored godi{nite vremiwa.
Postojan datum imaat samo Bo-
`i}nite i Bogorodi~nite pokla-
di, bidej}i postot zapo~nuva seko-
ga{ na ist datum i sekoga{ isto
trae. Drugite dva posta imaat ne-
postojan datum, bidej}i se povrza-
ni so podvi`ni praznici ‡ velig-
denskiot so Pro~ka, a Petrovden-
Crkvata „Veliki Pokladi“ vo rekanskiot kraj, Rostu{e, Velebrdska korija
skiot post zavisi od Duhovden i
sekoga{ razli~no trae, za{to ako
Veligden e porano, postot e po-
dolg. M. Kit.
Vo ovaa ku}a be{e formiran PK na KPM, Skopje (1941)
POKRAINSKI KOMITET NA
KPJ ZA MAKEDONIJA (1940–
1943) ‡ centralno rakovodstvo na
makedonskite komunisti. Prv
PK na KPJ za Makedonija bil
formiran pod rakovodstvo na
Metodija [atorov-[arlo (8. IX
1940). So odluka na CK na KPJ
(VIII 1941) toj bil smenet i bil
izbran nov PK vo sostav: Lazar
Koli{evski ili Bane Andreev
kako organizacionen sekretar,
Borka Taleski, Mara Naceva i
Blagoj Jankov (IX 1941). Noviot
sostav gi zabrzal podgotovkite za
po~etokot na oru`enoto vosta-
nie vo Makedonija. Na 8. XI 1941
g., po apseweto na sekretarot na
PK L. Koli{evski, bil formi-
ran PK na KPJ (VI 1942), koj so
izvesni izmeni ostanal do for-
miraweto KPM (krajot na fevru-
ari 1943).
LIT.: Osnovaweto i razvojot na KPM,
Skopje, 1973. Vl. Iv.
POLAZUVAWE P
POKRVENIK, Sv. Atanas, Re-
sensko – ranohristijanska bazili-
ka nad severozapadnata periferi-
ja na seloto. Bazilikata ima tri-
korabna kolonadna particija na
naosot (baza, kolona, jonski im-
post kapitel), |akonikon i pros-
komidija, severno i ju`no od nar-
teksot, kako i apoditerij i pisci-
na. So~uvanata kamena arhitek-
tonska plastika, koja{to datira
od prvata polovina na VI v.n.e., se
sostoi od samo edna kompletno za-
~uvana kolona so baza i od jonski
impost kapitel bez dekoracija,
dvoen prozorski stolb so impost,
dekoriran so krstovi i so lisja od
br{len, i delovi od oltarni ko-
loneti so kubi~ni kapiteli.
LIT.: V. Bitrakova – B. Pupaleski, Ranoh-
ristijanska sakralna arhitektura vo Pres-
pa, „Lihnid#, 7, Ohrid, 1989, 29-41. V. L.
POLAZUVAWE (Polaznik, Po-
lazoven) ‡ kalendarski obi~aj od
zimskiot ciklus praznici okolu
Novata godina. Toga{ se prognozi-
rala, no i se inicirala sre}ata i
napredokot vo naredniot period.
Se veruvalo deka od toj {to prv }e
vleze vo ku}ata, }e zavisela sre}a-
ta i napredokot na semejstvoto.
Ako e toj sre}en, }e donese sre}a i
obratno. Ako prvo vleze ma{ko, }e
se ra|aat ma{ki deca, no i ma{ko
potomstvo od stokata (ovci, goveda,
`ivina i sl.). Se veruvalo deka ako
prv vo ku}ata vleze mlad i ubav ~o-
vek (mom~e ili devojka), }e donesat
sre}a, ako pak e nekoj starec ili ba-
ba, deka ne }e bide na dobro. Pora-
di toa nekoi semejstva pokanuvale
nekoi lu|e {to bile poznati kako
sre}ni i rabotlivi prvi da gi pose-
tat na praznikot. Pri vleguvaweto
polaznikot blagoslovuval, a do-
ma{nite go ~estele so ne{to bla-
go, za da bide blaga godinata. Ako
godinata bila beri}etna, slednata
godina go pokanuvale istiot polaz-
1171
P POLVOVI
nik, vo sprotivno barale drug.
Ovie obi~ai i veruvawa naj~esto se
povrzani so praznicite okolu No-
va godina, Ignat, Badnik, Bo`ik,
Vasilica, no vo nekoi mesta obi~a-
jot se izveduval i na Varvara, Mar-
tinci i drugi praznici. M. Kit.
POLVOVI (Gliridae) – familija
sitni `ivotni od redot glodari
(Rodentia), od koi vo Makedonija se
registrirani
tri vida: polv
le{nikar (Mus-
cardinus avellanari-
us), obi~en polv
(Glis glis) i {um-
ski polv (Dr-
Obi~en polv yomys nitedula).
LIT.: S. Petkovski – B. Krystufek, Cica-
~i na Makedonija, Skopje, 1998; A. J. Mit-
chell-Jones, G. Amori, W. Bogdanovicz, B.
Krystufek, P. J. H. Reijnders, F. Spitzenberger,
M. Stubbe, J. B. M. Thissen, V.Vohralik, J. Zi-
ma, The Atlas of European Mammals, Lon-
don–San Diego, 1999. Sv. P. – V. Sid.
Vladimir
Pole`inovski
POLE@INOVSKI, Vladimir
(Ki~evo, 6. XII 1912 – Skopje, 19.
VI 1980) – pravnik. Zavr{il i
doktoriral na Pravniot fakul-
tet na Sorbona vo Pariz (1938).
Po vra}aweto vo Makedonija, ka-
ko ~len na MK na KPJ vo Ki~evo
se vklu~il vo podgotovkite za
NOB (1941). Bil uapsen i ispra-
ten vo logorot Porto Romano vo
Albanija (maj 1943). Po kapitula-
cijata na Italija se vratil vo
Makedonija i se vklu~il vo NO-
AVM (septemvri 1943). Vo G[ na
NOV i POM bil zadol`en za iz-
gradbata na narodnata vlast. Bil
delegat na Prvoto zasedanie na
ASNOM, izbran za sekretar na
Prezidiumot i u~estvuval vo sos-
tavuvaweto na aktite doneseni na
zasedanieto. Vr{el zna~ajni dr-
`avni funkcii. Po rezolucijata
na IB (1948) bil smenet od site
funkcii i uapsen.
LIT.: DARM - Skopje, Biografii na de-
legati na ASNOM, f. ASNOM. Vl. Iv.
POLENAK, Panta (Gostivar,
1911 ‡ Skopje, 1990) ‡ pravnik,
advokat. Pred Vtorata svetska
vojna diplomiral na Pravniot
fakultet vo Belgrad, a vo vreme-
to na vojnata go polo`il advokat-
1172
Panta
Polenak
sko-sudskiot ispit vo Sofija.
Bil ~len na Gradskiot NOO na
Skopje (1944), formiran pred
negovoto osloboduvawe. Po Oslo-
boduvaweto bil registriran ad-
vokat pod br. 1 na Advokatskata
komora na NRM. Bil strasten
vqubenik vo sportot i eden od
osnovopolo`nicite na odbojkata,
gimnastikata, boksot, vaterpolo-
to i drugi sportovi vo Skopje.
Organiziral i komponiral bro-
jni sletski ve`bi. Bil aktivist
na Sportskoto dru{tvo „Vardar#
- Skopje, sekretar na Fiskultur-
niot sojuz na NRM i pretsedatel
na Odbojkarskiot sojuz na SRM
(1964-1973). Se afirmiral kako
eden od najbaranite advokati vo
FNRJ/SFRJ. S. Ml.
Biljana
Polenakovi}
POLENAKOVI], Biljana Stav-
reva (Ohrid, 10. II 1944) ‡ lekar bi-
ohemi~ar, redoven prof. na Med.
f. vo Skopje (od 1999). Diplomira-
la na Med. f. (1969). Specijalist
po klini~ka biohemija (od 1976),
doktorirala (1987) od podra~je na
krioglobulinite. Se usovr{uvala
vo SAD, Anglija, Holandija i Un-
garija. Dr`ela dodiplomska i pos-
tdiplomska nastava na Med. f., na
Farm. f. i na St. f. Nau~noistra-
`uva~ki interes vo podra~jeto na
imunohemijata i serumskite tu-
morski markeri. Publikuvala nad
140 truda i u~estvuvala vo 7 nau~-
ni proekti. Direktor na Institu-
tot za klini~ka biohemija
(1991‡2002). Pridonela za stan-
dardizacija na biohemiskite me-
todi i laboratoriskata oprema vo
RM. Vo 1998 g. dobila priznanie za
voveduvawe serumski tumor mar-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
keri (vo Izmir na II balkanski
kongres na onkolozite).
IZV.: Bilten na Medicinskiot fakultet
na Univerzitetot „Sv. Kiril i Metodij#,
br. 745.
BIBL.: Klini~ka biohemija, vo: Sovreme-
na dijagnostika i terapija vo medicina-
ta, prira~nik za lekari, Skopje, 2000.
M. Pol.
Momir
Polenakovi}
POLENAKOVI], Momir Hara-
lampiev (Skopje, 26. IV 1939) ‡ in-
ternist-nefrolog, redoven prof.
na Med. f. vo Skopje (od 1988).
Diplomiral na Med. f. vo Skopje
(1963). Se vrabotil na Internata
klinika pri Med. f. vo Skopje vo
1965 g., kade {to ja zavr{il spe-
cijalizacijata po interna medi-
cina (1969). Na usovr{uvawe-sup-
specijalizacija od podra~jeto na
nefroimunopatologijata bil vo
Belgrad (1971), vo ^ikago, Bos-
ton, San Diego (SAD) (1972‡1973)
i vo London (1977). Doktorskata
disertacija ja odbranil (1977) na
Med. f. vo Skopje na tema „Kli-
ni~ko-imunolo{ka procena na
patolo{kite nastanuvawa vo
bubre`nite glomeruli#. Izvedu-
val dodiplomska i s¢ u{te izve-
duva postdiplomska nastava na
Med. f. po predmetot voved vo
klini~ko-istra`uva~kata rabo-
ta. Od 1975 g. e {ef na oddel na
Klinikata za nefrologija. Kako
stipendist na SZO prestojuval
vo nefrolo{kite oddeli na uni-
verzitetite vo Stokholm, Min-
hen i London (1983). Kako Ful-
brajtov viziting-profesor pres-
tojuval vo ^ikago, SAD (1991‡1992).
Po pokana dr`el predavawa vo
Los Anxeles, Hjuston, ^arlston
i vo Betezda, Washington DC na Na-
tional Institutes of Healths (NIH). Od
1982‡1990 g. bil ~len na Kolegi-
jalniot rakovoden organ na Kli-
nikata za nefrologija, a vo 1990‡
1998 nejzin direktor. Bil prode-
kan na Med. f. (1982‡1984). Na
Klinikata za nefrologija for-
miral laboratorija za renalna
imunologija i prvpat vo na{ata
zemja ja vovel perkutanata bub-
re`na biopsija i imunohemiski-
te metodi vo patomorfolo{kata
analiza na bubre`noto tkivo
(1970), imunosupresivnata tera-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
pija i lekuvaweto so plazmafe-
reza na imunolo{ki zaboluvawa.
Ja dal klasifikacijata na glome-
rulonefritite vo RM. U~estvuval
vo voveduvaweto na lekuvaweto na
ABI so HD (1965), na lekuvaweto
na HBI so HD (1971) i vo izveduva-
weto na prvata bubre`na trans-
plantacija (1977). U~estvuval vo
formiraweto na pove}e centri za
HD vo RM. Vovel supkutano leku-
vawe so eritropoetin na pacienti
so HBI na HD (1990). Osoben pri-
dones dal vo isleduvaweto na glo-
merulnite i tubulointerstici-
jalnite bolesti (Balkanska en-
demska nefropatija ‡ BEN), na
hepatitite kaj bolnite na HD, na
HBI i na lekuvaweto so dijaliza
i afereza. Avtor i koavtor e na
nad 460 truda objaveni vo zemjata i
vo renomirani spisanija vo stran-
stvo. Publikuval pove}e poglavja
od nefrologijata vo u~ebnici. Vo
dve izdanija na Oxford Textbook of
Clinical Nephrology napi{al pog-
lavje za BEN. Bil urednik na 10
zbornici od nefrolo{ki kongre-
si i sostanoci. Rakovodel i u~es-
tvuval vo 10 nacionalni i 2 me|u-
narodni nau~noistra`uva~ki
proekti. Odr`al golem broj pre-
davawa po pokana na pove}e uni-
verziteti (London, 1977 i 1983;
Lajden, 1989; Belgrad, 1982, 1983;
Zagreb, 1983; Qubqana, 1985; Dej-
ton, 1995; Bolowa, 1997; Izmir,
1999; Ahen, 1999; Solun, 2001; So-
fija, 2004), na kongresi i nau~ni
sostanoci. Osnova~ e i sekretar
(1970), a podocna i pretsedatel na
Zdru`enieto na nefrolozite pri
MLD. Bil eden od osnova~ite
(1975), a potoa pretsedatel (1985
‡1989) na Zdru`enieto na nefro-
lozite na Jugoslavija. Pretseda-
tel na MLD (1984‡1986) i na Ma-
kedonskoto zdru`enie za bazi~na,
klini~ka imunologija i alergolo-
gija (1992‡1996). Osnova~ e i pret-
sedatel na MZNDTVO (1992), os-
nova~, a podocna i pretsedatel
(1995‡1997 i 2005‡2007) na BAN-
TAO. Osnova~ i prv pretsedatel
na Makedonsko-amerikanskoto
dru{tvo za prijatelstvo. Gi orga-
niziral makedonsko‡srpskite
(Ohrid, 2003; Belgrad, 2004) i hr-
vatsko-makedonskite nefrolo{ki
denovi (Split, 2006). Organiziral
pove}e nefrolo{ki sostanoci i
kongresi so me|unarodno u~estvo.
^len na ERA/EDTA, ESAO (8 godi-
ni guverner) i na ISN. Po~esen
~len e na Zdru`enieto na nefro-
lozite na Bugarija (1995), na Aka-
demijata na medicinskite nauki
na Srpskoto lekarsko dru{tvo
(1998), na Akademijata na medi-
cinskite nauki na Hrvatska
(2002). Za nadvore{en ~len na SA-
NU e izbran vo 1994 g., za redoven
~len na MANU na 26. VI 1997, za
~len na Wujor{kata akademija na
naukite (SAD) vo 2002 g., na Ev-
ropskata akademija na naukite i
umetnostite vo Salcburg (2006),
na Svetskata akademija na umet-
nosta i naukata (San Francisko
2006) i na Leibnitz-ovoto nau~no
dru{tvo vo Berlin (2007). Bil
sekretar na Oddelenieto za bio-
lo{ki i medicinski nauki na MA-
NU (2002‡ 2004) i potpretsedatel
na MANU (2004‡2007). Glaven i
odgovoren urednik e na publikaci-
jata „Prilozi (Contributions)# na
Oddelenieto za biolo{ki i medi-
cinski nauki na MANU, ~len na
Ureduva~kiot odbor na spisanija-
ta „Actual Nephrology# (Varna, Buga-
rija), „Actuality v nefrologii# (^e{ka
Republika), „Makedonsko spisa-
nie za medicina# (Skopje), na
MMP (Skopje), JAMA („Journal of
American Medical Association#), jugos-
lovensko izdanie i na „Nephrology
Dialysis Transplantation#, spisanie na
ERA/EDTA. Osnova~ e i pomo{nik
editor na „BANTAO Journal# (Skop-
je). Dobil pove}e nagradi i priz-
nanija, me|u koi i Distinguished In-
ternational Medal for 1997 of the Natio-
nal Kidney Foundation (SAD).
IZV.: Pristapni predavawa, prilozi i
bibliografija na novite ~lenovi na Ma-
kedonskata akademija na naukite i umet-
nostite, kn. XIII, Skopje, 2000, 81‡154.
BIBL.: Ishrana kaj bolni so bubre`na
insuficiencija i na dijaliza, Skopje,
1997; koavtor: Endemska nefropatija, Be-
ograd, 2000; Infekcii, hemostatski na-
ru{uvawa i antibioti~ka terapija kaj
bolni na hemodijaliza; Skopje, MANU,
2004; Sovremena dijagnostika i terapija
vo medicinata ‡ 2000, prira~nik za leka-
ri, Skopje, 2000; Klini~ki ispituvawa
vo internata medicina: interna prope-
devtika, Kumanovo, 2004; Interna medi-
cina, Kumanovo, 2003. Vl. S.
Radmil
Polenakovi}
POLENAKOVI], Radmil Mo-
mirov (Skopje, 14. III 1967) ‡ ma-
{inski in`ener, univerzitets-
ki profesor. Diplomiral na
Ma{inskiot fakultet vo Sko-
pje (1986‡1991), magistriral
tehni~ki nauki na istiot fa-
kultet od oblasta na ergonomi-
jata (1991‡1994), specijaliziral
na Dr`avniot univerzitet Ari-
zona vo Templi, SAD (1995‡
1996) i doktoriral na tehni~ki
POLENAKOVI] P
nauki na Ma{inskiot fakultet
vo Skopje od oblasta na menax-
mentot (1996‡2001). Na istiot
fakultet bil asistent (1991‡
2002), docent (2002‡2006) i von-
reden profesor (2006‡) po
Pretpriemni{tvo i mal biznis,
Menaxment na ~ove~ki resursi,
Ergonomija, Delovna logistika
i dr. Osnova~ i rakovoditel e na
Centarot za razvoj na novi biz-
nisi. Predaval i na postdiplom-
skite studii vo Institutot za
sociolo{ki i politi~ko-prav-
ni istra`uvawa i na Ekonom-
skiot fakultet vo Prilep. Bil
rakovoditel na 16 nacionalni i
me|unarodni proekti. ^len e na
pogolem broj stru~ni zdru`eni-
ja i asocijacii vo zemjata i vo
stranstvo. Avtor i koavtor e na
desetina knigi i 116 nau~ni i
stru~ni statii i drugi prilozi.
BIBL.: Proekten menaxment, Skopje,
2001, vtoro izdanie 2003 (so koavtor);
Kolku podredeni treba da ima eden
menaxer, Skopje, 2002; Menaxment za
za{tita na `ivotnata sredina,
Skopje, 2002 (so koavtori); Menaxment
na ~ove~kite resursi, Skopje, 2004;
Ergonomija, Skopje, 2004, vtoro izdanie
2007 (so koavtor); Biznis logistika,
Skopje, 2007.
LIT.: Bilten na Univerzitetot „Sveti
Kiril i Metodij#, br. 905, Skopje, 16. X
2006. S. Ml.
Haralampie
Polenakovi}
POLENAKOVI], Haralampie
(Gostivar, 17. I 1909 ‡ Skopje, 15. II
1984) ‡ literaturen istori~ar,
sestran makedonist, univerzitet-
ski profesor, akademik, osnovo-
polo`nik na sovremenoto make-
donsko literaturoznalstvo. Zas-
lu`nik vo gradbata na makedon-
skoto visoko {kolstvo na Skop-
skiot univerzitet †Kiril i Me-
todij# i posebno vo formiraweto
i afirmacijata na Filolo{kiot
fakultet. Ja izvi{uva ulogata i
smislata na faktografijata na
naukata na najzavidno ramni{te,
vtisnuvaj}i $ na makedonskata li-
teraturna nauka u{te na samiot
nejzin eruptiven po~etok pe~at
na pozitivisti~ka strogost, uva-
`enie na istoriskoto poznanie,
operacionalizam i sestrana mo-
bilnost na izvornite poznanija.
Kako prv me|u prvite vo razdvi`-
1173
P POL@AV
bata na makedonskite humanitar-
ni nau~ni disciplini, demons-
trira osmisluvawe na po~etnata,
temelna i udarna etapa vo razvi-
tokot na narodonaukata i litera-
turoznalstvoto {to }e gi razbudi
i pottikne procesite na pasioni-
rano sobirawe i obrabotuvawe na
faktite i podatocite, novoot-
krieni i novosogledani, i }e gi
povrze so streme`ot i naporite
kon novo nivno ~itawe i tolkuva-
we. Roden vo semeen krug na novo-
doseleni Vlasi od Ju`na Albani-
ja (seloto Polena blizu do Mos-
kopole), se {koluva vo rodniot
grad i vo Skopje vo periodot me|u
dvete svetski vojni, stanuvaj}i mu
(kon 1934) domoroden sorabotnik
na renomiraniot nau~nik Petar
Kolendi} i startuvaj}i vo nauka-
ta kako Racinov vrsnik vo seop-
{tata makedonska duhovna pre-
rodba, vtisnuvaj}i im na zabrza-
nite procesi na makedonskoto na-
cionalno konstituirawe belezi
na funkcionalen dopir so mina-
toto i izvorno prou~uvawe i tol-
kuvawe na istorijata. Vakviot ka-
tegori~en imperativ progovoru-
va pocelosno vo etapata po nego-
voto vra}awe od Belgrad vo Skop-
je (1946), koga vo RM se polagaat
osnovite na visokoto {kolstvo
na makedonski jazik, koga niz za-
brzanite procesi na nadomest na
propu{tenoto i neslu~enoto vo
nacionalniot razvitok, tokmu ne-
mu, kako na sistemen, produkti-
ven, qubopiten i sestrano podgot-
ven istra`uva~ na makedonskiot
pi{uvan zbor }e mu padne delot
da go organizira literaturniot
sektor na narodonaukata i da gi
polo`i (zaedno so Dimitar Mit-
rev i Bla`e Koneski) temelite
na makedonistikata. Rabotniot
vek mu e vrzan glavno za negovoto
profesoruvawe na Filolo{kiot
fakultet na Univerzitetot †Ki-
ril i Metodij# vo Skopje. Prv i
pove}egodi{en titular na Kated-
rata za istorija na ju`nosloven-
skite literaturi vo toj podolg
period (1946‡1984), toj sozdava
kako profesor, mentor i {tedar
prikrepnik nedobroj visokoobra-
zovani kadri za potrebite na ma-
kedonskata prosveta, kultura i
umetnost i grandiozno nau~no de-
lo. ^len e na Makedonskata aka-
demija na naukite i umetnostite i
prv nejzin potpretsedatel u{te
od nejzinoto formirawe (1967).
^len e na Srpskata i na Bosan-
sko-hercegovskata akademija na
naukite i umetnostite.
BIBL.: Stranici od makedonskata kni-
`evnost (1951), Izbrani dela vo pet to-
movi, Skopje, 1973; Izbrani dela, vo {est
tomovi, Skopje, 1988/1989 vo redakcija na
Tome Sazdov i Van~o Tu{evski (I. Vo mug-
rite na slovenskata pismenost, II. Stu-
dii od makedonskiot folklor, III. Ni-
1174
kulcite na novata makedonska kni`ev-
nost, IV. Vo ekot na narodnoto budewe, I.
Studii za Miladinovci i VI. Kni`evno-
istoriski prilozi.
LIT.: Vera Anti}, [eesetgodi{nina na
prof. Haralampie Polenakovi}, †Lite-
raturen zbor#, Skopje, XVI (1969), 6; Mi-
odrag Drugovac, Studii od Makedonska-
ta literaturna istorija, †Sovreme-
nost#, Skopje, XXIII (1973), 10; Radomir
Ivanovi}, Izabrana dela H. Polenakovi-
Êa, †Zbornik za slavistiku#, 1978, 14; is-
tiot, [iroki nau~ni horizonti, †Sovre-
menost#, Skopje, XXVIII (1978), 1–2; Bla`e
Koneski, †Spomenica# posvetena na po~i-
natiot Haralampie Polenakovi}, redo-
ven ~len na MANU, Skopje, 1985; Naume
Radi~eski, Akademikot Haralampie Po-
lenakovi} – dobitnik na Nagradata
AVNOJ, †Studentski zbor#, Skopje, g.
XXXII (1980), br. 826; Tome Sazdov, Por-
tret na akademikot Haralampie Pole-
nakovi}, †Razvitok#, Bitola, XVII (1979),
1; Gane Todorovski, Novi prilozi na H.
Polenakovi} za makedonskata litera-
tura, vo: So zbor kon zborot, Skopje,
1985; Van~o Tu{evski, Prilozi kon prou-
~uvaweto na kni`evnoistoriskiot lik
na Haralampie Polenakovi}, †Godi{en
zbornik# na Filolo{kiot fakultet vo
Skopje, 1987, 13; istiot, Kni`evniot is-
tori~ar i pedagog Haralampie Polena-
kovi} 1909–1984, pogovor kon tom VI od
Izbranite dela na H. Polenakovi},
Skopje, 1989, str. 685–705. G. T.
POL@AV, LOZARSKI (Helix
pomatia L.) – mekotel kaj koj{to
se razlikuva glava, trup i stapa-
lo. Na glava-
ta ima dva pa-
ra pipala, na
~ij vrv se na-
o|aat o~ite.
Teloto e LIT.: A. Grossu, Fünf noue arte der Gatung
za{titeno so
krupna ko-
nusna ~erup-
Lozarski pol`av ka. @ivee vo
gradini i vo
parkovi so karbonatna podloga.
Se hrani so razni trevi. Prezi-
muva zakopan vzemi. Rasprostra-
net e vo Sredna i vo Jugoisto~na
Evropa. Kaj nas e ~est vid. ^ove-
kot go koristi za ishrana.
LIT.: Jon~e [apkarev, Zoologija na bez-
’rbetnite `ivotni, Skopje, 1991.
V. T. K. – M. Kr.
POL@AV, [UMSKI (Helix luco-
rum L.) – mekotel so ~erupka.
^est e vo {umite. Poseduva ku-
}i~ka, po ob-
lik trkalez-
na, so `olto-
kafeava boja,
so dimenzija
od 3 do 4 cm.
Se koristi
~esto vo is-
hranata na
~ovekot, za-
[umski pol`av
radi speci-
fi~niot i aromati~en vkus na
mesoto. Se hrani so {umski aro-
mati~ni rastenija.
LIT.: Jon~e [apkarev, Zoologija na bez-
’rbetnite `ivotni, Skopje, 1991.
V. T. K. – M. Kr.
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
POL@AVI (Gastropada) – meko-
teli organizmi so telo sostaveno
od glava, trup i stapalo, smesteni
vo ~erupka.
Kaj nekoi vi-
dovi ~erupka-
ta otsustvuva.
^erupkata
kaj razni vi-
dovi e so raz-
li~en oblik
(visoka, krat-
ka, vreteno-
vidna ili ci-
lindri~na).
Otvorot na
~erupkata kaj Pol`av
(Ohridopyrgula macedonica)
nekoi vidovi
se zatvora so kapa~e (operkulum).
Se sre}avaat na kopno i vo voda.
Se hranat glavno so rastenija, a
mal broj se grablivi. Vo Makedo-
nija pol`avite se zastapeni so
267 taksoni, od koi, endemi~ni se
97; se razlikuvaat akvati~ni i te-
restri~ni organizmi. Akvati~-
nata gastropodna fauna e zasta-
pena so 102 taksona, od koi, ende-
mi~ni se 76 (71 vid i 5 podvidovi).
Vo Ohridsko Ezero se prisutni
58 vidovi, od koi pogolemiot broj
se endemi~ni, 52 vida. Terestri~-
nata gastropodna fauna ne e ce-
losno istra`ena, no poka`uva go-
lemo bogatstvo; utvrdeni se 165
vidovi od koi 21 se endemi~ni.
Pol`avite slu`at i za ishrana
na mnogu `ivotni i na ~ovekot.
Deroceras derBalkanhalbinsel in der Sammlung
des Naturhistorischen Museum in Wien (Gastro-
poda, Limacidae), Ann. Naturhist. Mus., Wien,
1972, 76: 639–648; Slave Hadzisce, Prilog poz-
navanju Gastropoda Prespanskog i Ohridskog
jezera. Per. Biol. Jugoslaviae, Zagreb, 1953, Ser.
A II/8, 7: 174–177; Slave Hadzisce, Prilog poz-
navanju Gastropoda Prespanskog Jezera, Zb. na
rab., Hidrobiol. Zav., Ohrid, 1958, 6(17): 1–6;
Slave Hadzisce, Prilog poznavanju Gastropoda
Prespanskog Jezera, Zb. na rab., Hidrobiol. Zav.,
Ohrid, 1958, 6(17): 1–4; Adolf Ridel, Über die
makedonischen Gyralina Arten (Gastropoda,
Zontidae), Fragm. Balcan. Mus. Mac. Sci. Nat.,
Skopje, 1984, 12: 31–43; Qubinka Snegaro-
va, Gastropodna fauna na Ohridskoto
Ezero, Acta. Mus. Mac. Sci. Nat., Skopje, 1954,
16(6): 55–64; Andrzej Wiktor, Endemisam of
slugs within the Balkan Peninsula and adjacent
islands (Gastropoda: Pulmonata; Arionidae; Mi-
lacidae; Limacidae, Agriolimacidae). Genus,
Wroclaw, 1997, 8(1): 205–221.
V. T. K. – M. Kr.
POLITIKATA NA DEVIZNI-
OT KURS NA RM – zbir na merki
i instrumenti za formirawe i
odr`uvawe na intervalutarnata
vrednost na denarot. Vo periodot
po proglasuvaweto na politi~ka-
ta nezavisnost, RM s¢ u{te e del
od monetarniot sistem na SFRJ,
taka {to nema mo`nost za vodewe
avtonomna politika na devizniot
kurs. Sepak, u{te vo po~etokot na
dekemvri 1991 g. makedonskata
vlada nosi odluka so koja NBM za-
po~nuva da gi formira deviznite
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
rezervi i da go utvrduva devizni-
ot kurs na dinarot na teritorija-
ta na Makedonija. Podocna, pri
proglasuvaweto na monetarnata
samostojnost, na 27. IV 1992 g. se
voveduva re`im na fiksen devi-
zen kurs na nivoto od 360 vrednos-
ni edinici (bonovi) za edna ger-
manska marka. Fiksniot devizen
kurs pretstavuva instrument na
stabilizacionata programa, koj
treba da gi stabilizira infla-
ciskite o~ekuvawa i da ovozmo`i
namaluvawe na inflacijata. Se-
pak, vo ovoj period centralnata
banka nema nikakvo vlijanie vrz
devizniot kurs poradi nekolku
pri~ini: otsustvo na devizen pa-
zar, skromni devizni rezervi i
nedostig na koordinacija me|u po-
litikata na devizniot kurs i dru-
gite makroekonomski politiki.
Ottuka, za kuso vreme se poka`u-
va nesoodvetnosta na re`imot na
fiksniot devizen kurs i vo tekot
na 1992 g. se izvr{eni dve devalva-
cii. Istovremeno se vr{i modi-
fikacija na re`imot na devizni-
ot kurs taka {to se dozvoluva de-
narot da fluktuira vo interva-
lot od ±10% vo odnos na ko{nica-
ta od valuti. Vo ovoj period vo
Makedonija istovremeno funkci-
oniraat nekolku devizni kursovi:
oficijalen devizen kurs objaven
od strana na NBRM, devizen kurs
po koj se vr{i kupoproda`ba na
devizi me|u pretprijatijata i de-
vizen kurs na crniot pazar. Pri-
toa, najgolem del od trgovijata so
devizi se vr{i po dvata kursa raz-
li~ni od oficijalniot devizen
kurs, koj celo vreme zaostanuva
zad crniot devizen kurs. Vo maj
1993 g., se vospostavuva oficija-
len devizen pazar, ~ija organiza-
cija $ e doverena na NBRM, koja
stanuva nadle`na za formirawe
na kursot na denarot, iako for-
malno Sobranieto s¢ u{te e nad-
le`no za formulirawe na celite
i zada~ite na deviznata politika.
Pritoa e izvr{ena u{te edna de-
valvacija na denarot i se premi-
nuva kon re`im na fleksibilen
devizen kurs. Sepak, centralnata
banka s¢ u{te ne vodi aktivna po-
litika na devizniot kurs, koj
prodol`uva slobodno da fluktu-
ira, sledej}i go crniot devizen
kurs. Presvrt vo politikata na
devizniot kurs se slu~uva na po-
~etokot na 1994 g., koga central-
nata banka zapo~nuva da go odr-
`uva devizniot kurs na stabilno
nivo od 27 denari za edna german-
ska marka. Ottoga{ centralnata
banka zapo~nuva da vodi politi-
ka na de facto fiksen devizen kurs,
kako osnovno nominalno sidro za
stabilizirawe na cenite, a vo ok-
tomvri 1995 g. devizniot kurs i
oficijalno stanuva intermedija-
ren target na monetarnata poli-
tika. Impresivnata stabilnost
na devizniot kurs na markata
prodol`uva s¢ do juni 1997 g., ko-
ga e izvr{ena devalvacija na de-
narot od 16%. Potoa centralnata
banka prodol`uva da go odr`uva
devizniot kurs vo tesni ramki
okolu novoto targetirano nivo
od 31 denar za edna marka, a vakva-
ta politika se zadr`uva i po vo-
veduvaweto na evroto. Vo celiot
ovoj period centralnata banka se
poka`uva kako isklu~itelno
efektivna vo kontrolata na de-
vizniot kurs, uspe{no neutrali-
ziraj}i gi site pritisoci za dep-
resijacija ili apresijacija na de-
narot. Pritoa, pove}e od edna de-
kada, targetiraweto na devizniot
kurs se potvrduva kako efektiv-
no sredstvo za odr`uvawe na sta-
bilnosta na cenite.
LIT.: Goran Petrevski, Monetarna po-
litika – teorija i iskustvoto na Make-
donija, Skopje, 2005, 278-286; Kiki Mango-
va Powavi}, Van~o Kargov, 60 godini cen-
tralno bankarstvo vo Republika Make-
donija, Narodna banka na Republika Ma-
kedonija, Skopje, 2006. G. P.
†Politi~eska svoboda#, organ na makedonskite
revolucioneri-socijalisti
„POLITI^ESKA SVOBODA#
(Sofija, 6 II 1898 ‡ 18. V 1899) ‡
organ na makedonskite revoluci-
oneri‡socijalisti. Redakcijata
ja so~inuvale: Dimitar Vlahov
(odgovoren urednik), Vasil Gla-
vinov, St. Ivanov (urednik do br.
7), V. Sirakov (urednik od br. 7),
Dimo Haxidimov i Andon [ulev
(odgovoren urednik). Izleguval
Eksplozijata predizvikana od gemixiite na francuskiot brod †Gvadalkivir# (1903)
POLITI^KITE P
dvapati mese~no, so mototo: „Os-
loboduvaweto na Makedonija e
delo na samite Makedonci. Pre-
ku narodot za narodot. Makedoni-
ja na Makedoncite#. Bil pe~aten
vo sofiskata Centralna pe~at-
nica na P. Kal~ev, vo tira` od
500 primeroci. Objaveni se vkup-
no 12 broja. Osloboduvaweto na
Makedonija go gleda vo neophod-
nata revolucija, so idno kanto-
nalno ureduvawe spored nacio-
nalnata pripadnost, a samite }e
go izberat slu`beniot jazik, so
u~ili{ta na svoj jazik i sl.
LIT.: Ivan Katarxiev, Vesnikot „Poli-
ti~eska svoboda#, „Razgledi#, III, 11,
Skopje, 1956, 8; D-r Boro Mokrov, Razvo-
jot na makedonskiot pe~at i novinar-
stvo (od prvite po~etoci do 1945 godina),
Skopje, 1980, 109–110; D-r Boro Mokrov –
M-r Tome Gruevski, Pregled na makedon-
skiot pe~at (1885-1992), Skopje, 1993, 94.
S. Ml.
POLITI^KITE ATENTATI
VO MAKEDONIJA ‡ nenadejni
i podmolni posegawa po `ivotot
na poedinci i grupi od politi~-
ki pri~ini. Istoriskite izvori
go potvrduvaat nivnoto prakti-
kuvawe u{te pri pojavata na pr-
vite dr`avni organizacii kaj an-
ti~kite Makedonci. Najkarakte-
risti~no e ubistvoto na kralot
Filip II Makedonski na svadbata
na svojata }erka Kleopatra (336
g. pr.n.e.). Vo sovremenoto make-
donsko minato sekako najpoznati
se solunskite atentati (28-30. IV
1903) na makedonskite gemixii
ili solunski atentatori. Poseb-
no karakteristi~na atentatorska
dejnost praktikuvale ~etite na
voda~ot na VMRO †avtonomis-
ti~ka# Todor Aleksandrov. Poz-
nati se atentatite so ra~ni bom-
bi i drugi eksplozivni sredstva
vo pazarnite denovi vo Radovi{,
Bitola, Ki~evo, Kru{evo, Kava-
darci, Ohrid, Prilep i Solun.
1175
P POLITI^KO MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

Ne mo`ej}i da gi otkrijat pod- †Makedonija i mirot# (11. II 1919). gi vr{i do 14. XII 2005 g., koga za-
molnite atentatori, osmanliski- Vo juli Dru{tvoto go promenilo po~nuva mandatot na novata poli-
te vlasti go podlo`uvale mesno- odnosot i se povleklo od Sojuzot. ciska misija „EUPAT#.
to naselenie na teror, posebno vo LIT.: Quben Lape, Aktivnosta na Glav- IZV.: Dogovor me|u RM i EU za statu-
Dojran, [tip i Ko~ani. Vo aten- niot odbor, Glasnik na INI, 1, Skopje, sot i aktivnostite na Policiskata
tati se zaginati mnogu makedon- 1965; Mihajlo Minoski, Federativnata misija na EU vo RM (EUPOL †PROKSI-
ski revolucioneri: Dobri Daska- ideja vo makedonskata politi~ka misla, MA#), „Slu`ben vesnik na RM#, 80/03.
Skopje, 1985. M. Min. T. Petr.
lov (juli 1912), \or~e Petrov (21.
VI 1921), Jane Sandanski (22. IV POLJODELSTVO – spored vkup-
1915), Dimo Haxidimov, Atanas niot obem na proizvodstvoto, naj-
Spasov ‡ Taskata Serski, Todor va`na zemjodelska oblast. Toa za-
Panica (7. V 1925) i dr. No vo fa}a najgolem del od obrabotli-
atentati se zaginati i nekoi od vite povr{ini, anga`ira naj-
vladetelite na Makedonija, kako brojna rabotna sila i golem del
srpskiot general Kova~evi} vo od agrotehni~kite sredstva i
[tip, srpskiot policiski na~al- obezbeduva egzistencija na najgo-
nik Velimir Preli} (ubien od lem del od selskoto naselenie.
Mara Buneva, 13. I 1928) i dr.. Od vkupnata obrabotliva povr-
Atentatorskata dejnost ja prak- {ina, okolu 83% se pod oranici
tikuvale i vojvodite na srpskata i bav~i, okolu 3% pod ovo{ni na-
oru`ena propaganda vo Makedo- Policiskata misija na „PROKSIMA“
sadi, okolu 5% otpa|aat na lozja
nija Gligor Sokolovi}, Jovan Ba- i okolu 8% na livadi. Vo Make-
bunski, Jovan Dovezenski i dr. POLICISKA MISIJA NA donija postoi mo`nost za navod-
Voda~ot na VMRO avtonomisti~- EU VO RM – prva policiska mi- nuvawe na 370.000 ha ili na 64%
ka Ivan (Van~o) Mihailov, pak, sija na EU vo RM – EUPOL od vkupno obrabotlivite povr-
organiziral specijalni t.n. aten- „PROKSIMA#, koja ja zamenuva {ini. Me|utoa, kapacitetot na
tatorski trojki. Poznat e marsej- prvata voena misija na EU vo RM izgradenite sistemi ovozmo`uva
skiot atentat vrz kralot Alek- – „Konkordija#, vospostavena vrz navodnuvawe na okolu 19%, a
sandar Kara|or|evi} (1934). Po osnova na zaedni~kata akcija na fakti~ki se navodnuvaat samo
Vtorata svetska vojna karakte- Sovetot na EU (29. IX 2003) i Do- 12,5% od obrabotlivite povr{i-
risti~ni se atentatite vrz razni govorot me|u RM i EU za statusot ni. Od zemjodelskite proizvodi
funkcioneri na narodnata vlast i aktivnostite na policiskata vo Makedonija na prvo mesto doa-
od strana na ostatocite na balis- misija na EU vo RM (EUPOL |aat `itnite rastenija: p~enica-
ti~koto dvi`ewe i ufrlenite „PROKSIMA#, 11. XII 2003), so ta, ja~menot, ’r`ta, ovesot i ori-
diverzanti od Albanija (1945- funkcii od sovetodaven karakter zot, potoa sledat industriskite
1952). Vo sovremeniot period naj- vo sferata na gradeweto doverba, kulturi: tutunot, son~ogledot,
poznat e neuspe{niot atentat vrz vladeeweto na pravoto, spravuva- {e}ernata repka i gradinarskite
pretsedatelot na RM Kiro Gli- weto so organiziraniot krimi- kulturi. Makedonija ima povol-
gorov (3. X 1995). nal, reformata na MVR i tran- ni prirodni uslovi za razvoj na
sformacijata kon policisko ovo{tarstvoto i posebno na lo-
obezbeduvawe na granicite, {to zarstvoto. Toplite i dolgi leta
Proizvodstvoto na najva`nite poljodelski proizvodi (1951-2005)
Godina P~enica P~enka [e}erna repka Son~ogled Tutun
il.t kg/ha il.t kg/ha il.t t/ha il.t kg/ha il.t kg/ha
1951 93 980 69 1.040 0 10 2 610 13 720
1961 210 1.480 79 1.220 110 20 8 860 8 570
1971 300 2.130 102 1.920 158 39 20 1.170 22 800
1981 236 2.260 92 2.260 104 29 25 1.110 31 1.230
Atentatot na pretsedatelot Kiro Gligorov (3. X 1995)
1991 340 3.021 135 3.200 82 37 37 1.354 25 1.375
LIT.: Angel Dinev, Politi~kite ubi- 2005 334 3.081 148 4.491 58 36 7 1.330 28 1.498
stva vo Bugarija, Skopje, 1951; Istorija
na makedonskiot narod, kniga prva ‡ tre-
ta, Skopje, 1969; Kosta Ciriviri, Poli-
ti~kite ubistva vo Makedonija, Skopje,
1969; Istorija na makedonskiot narod,
tom prvi ‡ petti, Skopje, 2003. S. Ml.
POLITI^KO DRU[TVO „MA-
KEDONIJA NA MAKEDON-
CITE# (Cirih, 1915‡1919) ‡
dru{tvo na makedonskite studen-
ti osnovano so cel da dejstvuva za
postavuvawe i za razre{uvawe na
makedonskoto pra{awe na povoe-
nata Mirovna konferencija za os-
loboduvawe i za obedinuvawe na
Makedonija vo samostojna dr`ava.
So drugite makedonski dru{tva se
obedinile vo Sojuz na makedon-
skite dru{tva vo [vajcarija (XII
1918). Dru{tvoto objavilo prog-
las za odr`uvawe konferencija: Niva so rascvetan son~ogled

1176
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR POLONISTIKA P

Proizvodstvoto na najva`nite ovo{ja (1951-2005) Vardar, koja prima 12 pogolemi

Godina jabolki, slivi, kajsii pritoki, me|u koi najgolema e r.
kru{i i duwi cre{i i vi{ni i praski lozja Pena. Razvieni se dve gradski na-
il.steb. kg/steb. stebla kg/steb. il.steb. kg/steb. ha kg/penu{. selbi: Gostivar i Tetovo. Golem
1951 628 32 720 22 123 19 10.868 0,5
del od obrabotlivite povr{ini
se pod gradinarski kulturi,
1961 1.283 33 1.021 24 363 25 23.410 1.0 ovo{tarnici i `ita.
1971 2.272 33 1.525 19 494 18 25.802 1,6 LIT.: A. Keki}, Geologija i hidrologija
1981 3.505 30 1.966 19 960 23 38.759 2,4 na Polo{kata Kotlina i poteklo na vo-
data vo izvorot Ra{~e, Skopje, 1986; A.
1991 4.381 32 1.109 16 1.319 12 33.773 2,3 Stojmilov, Fizi~ka geografija na R. Ma-
kedonija, Skopje, 2003. T. And.
2005 4.592 21 2.558 18 683 22 25.044 3,0
„POLOG“, ISELENI^KO
so mali vrne`i i silni son~evi Suva Gora, @eden i Bukovi}. Se DRU[TVO (Vindzor, Kanada,
periodi ovozmo`uvaat pogolemo protega vo pravec si–jz. Dol`i- 1981) ‡ dru{tvo na Makedonci po
za{e}eruvawe na grozjeto. Najgo- nata na Polo{kata Kotlina e poteklo od Tetovsko. Orientira-
lem del od proizvodstvoto na okolu 40 km, a prose~nata {iro- no na organizirawe kulturni ma-
poljodelskite kulturi slu`i za ~ina e 6,5 km. Najmalata {irina e nifestacii i sportski aktivnos-
doma{nata potro{uva~ka, a poz- pome|u s. Pirok i s. Radiovce 5,2 ti. Dru{tvoto formiralo Sport-
na~ajno u~estvo vo izvozot imaat km. Ova stesnuvawe pretstavuva i ski klub „Teteks“ (1983), koj se
gradinarskite kulturi, tutunot, granica pome|u Gorni Polog – natprevaruval vo potsojuznata
nekoi vidovi ovo{je i orizot. gostivarskiot del i Dolni Polog liga. Sl. N.-K.
– tetovskiot del. Kotlinata za-
Vo periodot 1951–2005 g. vkupno-
fa}a povr{ina od 1.475 km², a se „POLOG“, ISELENI^KO MLA-
to proizvodstvo vo toni porasna- DINSKO DRU[TVO (Detroit,
lo kaj p~enicata za 3,6 pati, kaj nao|a na nadmorska viso~ina me-
|u 300 m i 2.774 m. Ramni~arskiot Mi~igen, SAD, 2001) ‡ dru{tvo
p~enkata 2,1 pati, kaj son~ogle- na mladi Amerikanci od make-
dot 3,5 pati i kaj tutunot 2,2 pati. del zafa}a povr{ina od 33.200 ha,
a se protega pome|u 400 i 600 m donsko poteklo, prete`no inte-
Ovo{tarstvoto i lozarstvoto lektualci od Detroit, od semej-
rastea pobrzo od poljodelstvoto. n.v. so prose~na nadmorska viso-
~ina od 500 m. Ramni~arskiot del stva po poteklo od Tetovsko. Raz-
IZV.: Statisti~ki godi{nik na Repub- viva kulturna i drugi dejnosti.
lika Makedonija, Dr`aven zavod za sta- na kotlinata postepeno se spu{-
tistika, za soodvetnite godini. ta od Gostivar (520 m) sprema Je- Sl. N.-K.
LIT.: Todor Mirovski, Stopanstvoto gunovce–Raotince (385 m), kako i POLO@ANI, Liman (s. Livada,
na Vardarska Makedonija me|u dvete podno`jeto na [ar Planina Stru{ko, 26. II 1935) ‡ prosveten
svetski vojni, MANU, Skopje, 1998; Ni- sprema Suva Gora i @eden. Od si- i politi~ki deec. Apsolviral na
kola Uzunov, Stopanstvoto na Republi- te strani e zatvorena so visoki Pedago{kata akademija i bil
ka Makedonija 1945–1990, MANU, Skopje, planini, so isklu~ok sprema is-
2001. D. N. u~itel. ^len na SKM (od 1957).
to~nata ramka, kade {to po doli- Bil ~len na Odborot za prosveta,
POLOG – kotlina vo severoza- nata na Vardar, niz Dervenskata nauka i kultura i pratenik vo Re-
padniot del na RM. Po svojot nas- Klisura i pregrabenskata dolina publi~kiot sobor na Sobranieto
tanok e tektonska kotlina, spu{- Tetovska Suvodolica e povrzana na SRM (1970). S. Ml.
tena po dol`inata na rasedi po- so Skopskata Kotlina. Vo Polog
me|u planinite: [ar Planina, e izvorot i gorniot tek na rekata

Polski
-Makedonski.
Gramati~ka
konfrontacija

POLONISTIKA, t.e. univerzi-

tetski studii po polski jazik i
kni`evnost i nau~ni istra`uva-
wa vo taa oblast. Vo Makedonija
polonistikata na UKiM postoi
od 1983 g,, a u{te vo 1959 g. prora-
boti lektorat po polski jazik.
Vo 1983 g. bea organizirani polo-
nisti~ki studii kako vtor glaven
predmet, a od 1992 ima polna 4-go-
di{na polonisti~ka specijali-
zacija. Prv rakovoditel na polo-
Rodnite poliwa vo Polog nisti~kite studii (1983-2002) be-

1177
P POLO[KI
{e Z. Topoliwska, a od 2002 rako-
voditel e M. Mirkulovska. Naiz-
meni~no vo Makedonija i vo Pol-
ska sekoja ~etvrta godina se orga-
niziraat zaedni~ki nau~ni kon-
ferencii, ~ii materijali se ob-
javuvaat vo spisanieto Folia Philo-
logica Macedono-Polonica. Vo MA-
NU od 1985 g. postoi proekt Ma-
kedonsko-polska gramati~ka kon-
frontacija, dosega se izlezeni 6
toma, narednite 3 se vo podgotov-
ka. Od 1980 g. izleguva spisanieto
Studia Linguistica Polono-Jugoslavica
(sorabotka na MANU so ANU
BiH i PAN), od 1996 preimenuva-
no vo Studia Linguistica Polono-Meri-
dianoslavica (sorabotka na MANU
so univerzitetite vo Polska). Iz-
lezeni se 12 toma. Z. T.
POLO[KI MANASTIR – v.
„SVETI \OR\I#
Polo{ko-kumanovskata pravoslavna eparhija na MPC
POLO[KO-KUMANOVSKA
PRAVOSLAVNA EPARHIJA
na MPC (1971) – formirana so
sedi{te vo Skopje, Eparhijata ge-
ografski gi opfa}a tetovskiot,
gostivarskiot, kumanovskiot,
kratovskiot i krivopalane~kiot
region. Eparhiski arhijerej e Ne-
govoto Visokopreosve{tenstvo
Mitropolitot polo{ko-kuma-
novski Kiril (Popovski) od nej-
zinoto formirawe. Eparhijata
ima pet namesni{tva: Tetovsko,
Gostivarsko, Kumanovsko, Kra-
tovsko i Krivopalane~ko. Naj-
poznati se manastirite: „Sv.
Atanasij# – Le{ok (Tetovo), „Sv.
Joakim Osogovski#, Kriva Pa-
lanka, „Sv. \or|i# – Staro Nago-
ri~ani (Kumanovo), „Sv. Naum
Ohridski# – Popova [apka (Te-
tovo), „Sv. \or|i# – Deqadrovce i
dr. Vo Polo{ko-kumanovskata
eparhija ima nad 220 hramovi, od
koi 200 crkvi i 22 manastiri,
200.000 vernici so 60 sve{toslu-
`iteli i monasi.
LIT.: Ratomir Grozdanoski, Stefan Ar-
hiepiskop Ohridski i Makedonski, Skop-
je, 2000. Rat. Gr.
POQOSKA, Agim Xafer (Agim
Xhafer Poloska) (s. Dolno Nerezi,
Skopsko, 7. II 1954) ‡ preveduva~,
univ. profesor. Osnovno u~i-
li{te i u~itelska {kola zavr-
{il vo Skopje. Diplomiral
(1976) na Katedrata za albanski
1178
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
jata vo mnogu zemji se izdvojuva
kako poseben predmet (deskrip-
tivna pomologija). Prof. Toma
Dimitrovski ja publikuva{e
knigata „Specijalno ovo{tar-
stvo so pomologija# vo dva dela
(1974–1978). B. R.
POP ANDOV, \or|i Jordanov
(Veles, 25. XII 1903) ‡ spec. fti-
ziolog. Medicina zavr{il vo
Belgrad (1931), a potoa rabotel
vo Veles. U~estvuval vo NOB i
Agim bil lekar vo bolnicata vo Gorno
Poqoska
Vranovci. Kako specijalist fti-
jazik i kni`evnost na Filolo{- ziolog bil nazna~en za upravnik
kiot fakultet vo Skopje. Po dip- na Specijalnata bolnica za TBC
lomiraweto kratok period (1977) vo Bitola (1. VIII 1950), koja fun-
rabotel kako lektor vo Radio kcionirala do 1. I 1966 g. P. B.
Skopje, vo emisiite na albanski
jazik. Istata godina bil izbran
za pomlad asistent, a potoa i za
asistent po predmetite sovremen
albanski jazik i teorija na pre-
vodot na Katedrata za albanski
jazik i kni`evnost na Filolo{-
kiot fakultet vo Skopje. Magis-
triral na istiot fakultet na te-
ma „Leksi~ka interferencija na
makedonskiot i albanskiot dija-
lekt vo Prespa“ (1986). Doktori-
ral na tema „Leksi~ka interfe-
rencija na makedonskiot i alban- Todor
skiot dijalekten jazik“ (1996). Pop Antov
Izbran e za docent (1997). Vo 2001 POP ANTOV, Todor (s. Vata{a,
g. stanal vonreden, a vo 2006 g. re-
doven profesor po predmetite Tikve{ko, 28. II 1875 – Plovdiv,
specijalen kurs po albanski jazik 29. XII 1954) – u~itel, revolucio-
ner, ~len na CK na VMORO. Za-
i op{ta lingvistika 2 – kontras-
tivna analiza na jazicite, na pos-
vr{il egzarhiska gimnazija vo
Solun (1895). Studiral hemija vo
tdiplomskite studii na Filo- @eneva. U~itelstvuval vo Pri-
lo{kiot fakultet vo Skopje.
lep, Peh~evo, Melnik, Skopje.
Pokraj nastavata, aktivno e vklu- Bil ~len na Serskiot i Skopski-
~en vo nekolku nau~noistra`u- ot RK. Na Rilskiot kongres bil
va~ki proekti za prou~uvawe na izbran za ~len na CK na VMORO.
jazikot, etnokulturata i narod- U~estvuval vo Balkanskite i vo
noto tvore{tvo na Albancite vo Prvata svetska vojna.
Makedonija. U~estvuval na ne- IZV. i LIT.: Borbite v Makedoni® i
kolku nau~ni sobiri, seminari i Odrinsko 1878–1912, Spomeni, Sofi®,
simpoziumi vo zemjata i vo stran- 1981; T. Pop Antov, Spomeni. Predgovor
stvo. Preveduva od makedonski na i redakcija na Z. Todorovski, Skopje,
albanski jazik i obratno. Ima 2002. Al. Tr.
objaveno pove}e od 200 nau~ni
trudovi i prilozi od oblasta na
jazikot, sociolingvistikata,
kulturnoto nasledstvo i prevedu-
vaweto.
BIBL.: Leksi~ka interferencija na ma-
kedonskiot i albanskiot dijalekten ja-
zik, Skopje, 1998; Mozaiku gjuh[sor, Shkup,
2001; Interpretime linguistike, Shkup, 2002;
Leksiku dialektor n[ regjionin e Presp[s, Shkup,
2004; Prilog kon prou~uvaweto na make-
donsko-albanskite jazi~ni kontakti,
Skopje, 2005; Kultura e t[ shprehurit, Shkup,
2007.
LIT.: Bilten na Univerzitetot †Sv. Ki- Hristo
ril i Metodij#, Skopje, 783, 16. VII, 2001; Pop Antov
13, 3. III 2006. N. S. POP ANTOV, Hristo (s. Vata-
{a, Tikve{ko, 16.V 1879 – Sofi-
POMOLOGIJA – nauka za prou-
~uvawe na sortite ovo{je, del od ja, 31. I 1964) – u~itel, revolucio-
specijalnoto ovo{tarstvo. Pora- ner, pretsedatel na Tikve{kiot
di golemiot broj ovo{ni vidovi, ORK na MRO. Zavr{il pedago{-
ko u~ili{te vo Skopje (1899), a
a mnogu pove}e sorti, pomologi-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
pravo vo [vajcarija. U~itelstvu-
val vo Kavadarci. Bil rakovodi-
tel na OK na TMORO vo Kava-
darci. Progonuvan od osmanlis-
kite vlasti, po Vostanieto se za-
solnil vo Sofija. Bil sudija vo
Skadar (1910), a potoa advokat vo
Sofija.
IZV. i LIT.: G. Del~ev, Spomeni – Doku-
menti – Materiali, Sofi®, 1988; H. Pop
Antov, Spomeni. Predgovor i redakcija na
Z. Todorovski, Skopje, 2006. Al. Tr.
Slavko
Pop Antoski
POP ANTOSKI, Slavko (Pri-
lep, 21. XI 1913) ‡ redoven prof.
na Zemjodelsko-{umarskiot fa-
kultet vo Skopje, na nastavno-na-
u~nite disciplini op{to poljo-
delstvo so agroekologija i za{-
tita od erozija. Diplomiral na
Zemjodelskiot fakultet vo Bel-
grad. U~esnik e vo NOB od 1941 g.
Po vojnata bil pomo{nik-minis-
ter za zemjodelstvo i {umarstvo
na NRM; ~len na Sojuzniot sovet
na Jugoslavija za nau~na rabota;
prorektor na Univerzitetot vo
Skopje; ~len na ASNOM; naro-
den pratenik vo Sobranieto na
NRM. Po formiraweto na Uni-
verzitetot „Sv. Kiril i Medo-
dij#, izbran za dekan na novoosno-
vaniot Zemjodelsko-{umarski
fakultet vo Skopje. Na ovaa fun-
kcija, zaedno so Nastavno-nau~-
niot kolegium, ima mnogu zna~a-
en pridones vo vtemeluvaweto i
razvojot na visoko{kolskata nas-
tava po zemjodelstvo i {umarstvo
i vo razvojot na nau~noistra`u-
va~kite aktivnosti vo RM. Nego-
vite nau~noistra`uva~ki aktiv-
nosti se naso~eni kon prou~uva-
we i razre{uvawe na niza prob-
lemi od agroekologijata i agro-
tehnikata. I vo dvete oblasti
ima postignato rezultati so traj-
ni vrednosti. R. L.
POP GEORGIEV, Dimitar
(Peh~evo, 11. X 1925 ‡ Skopje, 27.
XII 1994) ‡ univerzitetski pro-
fesor, pravnik. Osnovno obrazo-
vanie zavr{il vo rodnoto mesto,
a gimnazija vo [tip. Diplomiral
na Pravniot fakultet vo Bel-
grad (1949), kade {to i doktori-
ral (1955), na tema „Sopstvenosta
na ~iflicite i ~ifligarsko-ag-
rarno-pravnite odnosi vo Make-
Dimitar
Pop Georgiev
donija do Balkanskata vojna od
1912 godina#. Izbran za asistent
na Pravno-ekonomskiot fakul-
tet vo Skopje (1951), za docent
(1956), za vonreden (1962) i za re-
doven profesor na Pravniot fa-
kultet vo Skopje po predmetot
gra|ansko pravo (1966). U~esnik
vo NOB i ~len na KPJ (1944).
Bil dekan na Pravniot fakultet
vo Skopje (1967‡1969) i sudija na
Ustavniot sud na SRM (1980‡
1987). Objavil pogolem broj u~eb-
nici i nau~ni trudovi od oblasta
na gra|anskoto i obligacionoto
pravo.
BIBL.: Dimitar Pop Georgiev, Op{tes-
tvena sopstvenost, Skopje, 1966; Obli-
gaciono pravo, Skopje, 1985.
LIT.: Godi{nik vo ~est na Dimitar
Pop Georgiev, Skopje, 2006. Sv. [.
Boris
Pop \or~ev
POP \OR^EV, Boris (Veles, 22.
VII 1933) ‡ novinar i publicist.
Vo NIP „Nova Makedonija# od
1953 g. do penzioniraweto (1993).
Sorabotnik, urednik, komenta-
tor na Sportskata, Vnatre{no-
politi~kata i Nadvore{nopoli-
ti~kata rubrika. Dopisnik od
Moskva (1975‡1979), izvestuva~
od mnogubrojni nastani vo zemja-
ta i vo svetot. Eden od osnova~i-
te na „Sportist# (1955) i „Ve~er#
(1963 ‡1970). Zamenik na glavni-
ot i odgovoren urednik na „Ve-
~er# i na „Nova Makedonija# i
{ef na dnevnite redakcii. Dol-
gogodi{en dopisnik na pove}e ju-
goslovenski vesnici i spisanija.
Najdolgo na „Ve~erwi list# i
„Danas# (Zagreb). Rakovoditel na
Pres-centarot na [ahovskata
olimpijada (1972). \. St.
POP P
POP KOCEV, Hristo (s. Novo
Selo, [tipsko, 5. I 1869 – Varna,
Bugarija, 30. IV 1933) – ~len na
CK na TMORO i publicist. Se
{koluval vo Solun, vo Belgrad i
vo Sofija. Zavr{il filologija.
Bil u~itel vo Carigrad, Odrin,
[tip i Solun. Bil ~len na CK na
TMORO (1896–1897). Po Vini~-
kata afera (1897) osuden i amnes-
tiran (1902). Bil u~esnik na So-
lunskiot kongres (1903), ~len na
CK (1903–1904), direktor na gim-
zijata vo [tip (1916–1917), kmet
na Skopje (1917–1918). Vo VMRO
bil protogerovist.
LIT.: SbornikÍ „IlindenÍ 1903–1921“,
SofiÔ, 1921; Boris Nikolov, VÍtre{na
makedono-odrinska revolÓciona organi-
zaciÔ (voŸvodi i rÍkovoditeli 1893–1934),
SofiÔ, 2001. V. \.
Pop Stojan
Razlovski
POP STOJAN (Razlovci, ok.
1800 – Rilski manastir, 1876) –
crkoven i revolucioneren deec,
eden od organizatorite i voda~i-
te na Razlove~koto vostanie
(1876), najblizok sorabotnik i
dedo na Dimitar Popgeorgiev-
Berovski. Se gri`i za organizi-
raweto i nabavkata na oru`je i
u~estvuva vo vostani~kite borbi.
Pop Stojan e zapomnet od naro-
dot kako glaven podgotvuva~, po-
radi {to vostanieto bilo nare-
kuvano Popstojanovo. @ivotot
go zavr{il vo Rilskiot manastir
‡ spored pi{uvaweto na sin mu,
toj se samoubil, a spored D. P. Be-
rovski, toj e ubien od manastir-
skata stra`a.
LIT.: Risto Poplazarov, Osloboditel-
nite vooru`eni borbi na makedonskiot
narod vo periodot 1850–1878, Skopje,
1978, 253–265; Tanas Vra`inovski, Make-
donski istoriski predanija, Skopje,
1992, 190-195; Aleksandar Trajanovski,
Dimitar Pop-Georgiev – Berovski (1840–
1907), [tip, 1990. B. R.-J.
POP TRAJKOV, Lazar (s. Dmbe-
ni, Kostursko, 10. VI 1877 – s. Tr-
novo, Kostursko, 11/12. X 1903) –
kosturski vojvoda i poet. Zavr-
{il gimnazija vo Solun (1898).
Bil organizator na prvite revo-
lucionerni komiteti vo Kostur-
sko. Vo Ilindenskoto vostanie
bil ~len na Kosturskoto gorsko
na~alstvo. Vo borba so osmanlis-
kata vojska vo Mariovsko bil
1179
P POP
Lazar
Pop Trajkov
te{ko ranet, a predavnikot Kote
Hristov od Rula za 50 turski li-
ri, dobieni od gr~kiot kosturski
vladika Germanos Karavangelis,
mu ja presekol glavata. Avtor na
poemata „Lokvata i Viwari#.
LIT.: A. Bliznakov, Epopejata na Lokva-
ta i Viwari, Prilozi za Ilinden 1978, II,
Kru{evo, 1979. Al. Tr.
POP HRISTOV, Georgi (s. Krs-
toar, Bitolsko, 1878 – Sofija, 19.
II 1962) – u~itel, revolucioner,
u~esnik vo Ilindenskoto vosta-
nie. Zavr{il pedago{ki kurs na
Solunskata egzarhiska gimnazija
(1896). Bil u~itel vo Kavadarci,
Prilep i Bitola i ~len na Bi-
tolskiot okru`en komitet (1900–
1903). U~esnik na Smilevskiot
kongres (1903) i vo Ilindenskoto
vostanie vo Lerinskiot reon. Vo
1910 g. bil uapsen i zato~en vo
Mala Azija, izbegal vo 1911. Po
Prvata svetska vojna bil ~len na
CK na VMRO (1925), a od 1928 vo
protogerovisti~kata VMRO.
LIT.: Zoran Todorovski, VMRO 1924–
1934, Skopje, 1997. Z. Tod.
Vuka{in
Popadi}
POPADI], Vuka{in (Glamo~,
Bugojno, 1904) ‡ epidemiolog,
mikrobiolog. Medicina zavr{il
vo Zagreb. Rabotel vo Higienski-
ot zavod vo Skopje, a od 1932 g. vo
Bitola, kako epidemiolog i mik-
robiolog vo Postojanata bakte-
riolo{ka stanica i DNZ. Vo vre-
meto na bugarskata okupacija ra-
botel vo Oblasnata higienska la-
boratorija. Aktivno sorabotuval
so partizanite do prvata polovi-
na na 1944 g., koga zaedno so sopru-
gata im se priklu~ile na partiza-
nite. Po Osloboduvaweto bil
1180
minister za narodno zdravje vo
Vladata na Federalna Makedoni-
ja (16. IV 1945). Potoa bil univ.
profesor i direktor na Higien-
skiot zavod vo Skopje.
IZV.: Dokumenti za borbata na makedon-
skiot narod za samostojnost i za nacio-
nalna dr`ava, t. 2, Skopje, 1981, 643. P. B.
POPADI], Marija (Miriam
Shenfeld) (s. Igal, Ungarija, 12. VI
1904/1905) ‡ u~ili{ten lekar,
Evrejka. Medicina zavr{ila vo
Zagreb (1930). Rabotela vo [tip,
a potoa vo DNZ vo Bitola (16. II
1932), kade {to gi rakovodela DD,
vakcinaciite i Patrona`nata
slu`ba. Vo 1934 g. otvorila i So-
vetuvali{te za majki so deca. Vo
periodot od 1941‡1944 g. rabote-
la vo Oblasnata higienska labo-
ratorija i bila u~ili{ten lekar.
Vo vtorata polovina na 1944 g. za-
edno so soprugot im se priklu~i-
le na partizanite. Po Oslobodu-
vaweto, do penzioniraweto, ra-
botela vo DD vo Skopje. P. B.
POPANGELOV, Vasil (s. Le{a-
ni, Ohridsko, 1861 – mesnost Srp-
nica, s. Le{ani, 14/27. IX 1903) –
sve{tenik, u~esnik vo Ilinden-
skoto vostanie. Stare{ina na ma-
nastirot „Site Sveti# vo Dolna
Debarca. Bil ~len na TMORO od
1897 g. Vo Ilindenskoto vostanie
predvodel selska ~eta od s. Le{a-
ni. Zaginal vo borba nad rodnoto
selo.
LIT.: S. Risteski, Sve{tenikot Vasil
Popangelov, Struga, 2003. Al. Tr.
POPANDOV, Pavel (s. Bogdan-
ci, Gevgelisko, 29. V 1904 – Sofi-
ja, Bugarija, 29. V 1933) – pripad-
nik na VMRO(Ob.), mladinski
rakovoditel. Bil ~len na nele-
galniot CK na BKMS (1924–1926),
suden i osuden vo otsustvo (1927).
@iveel vo rodniot kraj (1927–
1929). Vo Sofija stapil vo VMRO
(Ob.) (1931). Bil ~len na Okru`-
niot komitet na BKP za Sofija.
Ubien na ulicite vo Sofija.
IZV.: Risto Bajalski, Se}avawa, rakopis vo
Oddelenieto za dokumentacija „D-r Veli-
mir Brezovski# vo INI, Skopje. V. Jot.
Epaminonda
Pop-Andonov
POP-ANDONOV, Epaminonda
(Strumica, 1898 ‡ vo okol. na So-
fija, Bugarija, 1968) ‡ delegat na
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
ASNOM i prv poverenik za na-
rodna prosveta vo DFM. Zavr-
{il osnovno i sredno obrazova-
nie vo rodniot grad i vo Skopje.
Diplomiral na Filozofskiot
fakultet vo Belgrad (1922). Me|u
dvete svetski vojni bil profesor
po filozofija, psihologija i
francuski jazik vo pove}e mesta
(Strumica, Bawa Luka, Saraevo,
Vrawe i Skopje). ^len na KPJ od
1944 g. Vo NOB se vklu~uva vo
1944 g. Bil ~len na Inicijativ-
niot odbor za svikuvawe na Prvo-
to zasedanie na ASNOM, delegat
na AVNOJ i na ASNOM i sekre-
tar i ~len na Prezidiumot na
ASNOM. Na tretata sednica na
Prezidiumot na ASNOM (2‡5. IX
1944) predlaga da se izdade make-
donski bukvar, da se otvorat gim-
nazii i u~itelski {koli i da se
prou~i pra{aweto za otvorawe
univerzitet vo Makedonija. For-
mira Komisija za „unifikacija
na makedonskiot jazik#, odnosno
Komisija za makedonskata azbuka
i ja rakovodi nejzinata rabota.
Bil ~len na Ustavotvornoto sob-
ranie za donesuvawe na Ustavot
na NRM (1946). Bil direktor na
Narodnata biblioteka vo Skopje
(1947‡1951) i profesor na Peda-
go{kata akademija (1952‡1966).
LIT.: Presidium de l’Assemblee antifasciste de
l’liberation nationale de la Macedoine ASNOM,
Skopje, 1994; Pedago{ka akademija „Kli-
ment Ohridski# Skopje 1947‡1972, Skop-
je, 1972. Sv. [.
Petar
Poparsov
POPARSOV, Petar (s. Bogomi-
la, Vele{ko, 21. H 1872 – Sofija,
1. I 1941) – makedonski kulturno-
nacionalen i revolucioneren de-
ec, „lozar#, gimnazijalen profe-
sor, pisatel i publicist. Po
{koluvaweto vo rodnoto selo, vo
Veles i vo Solun, kako eden od an-
tiegzarhiskite buntovnici, zaed-
no so pogolema grupa u~enici od
Solunskata gimnazija, se prefr-
la na {koluvawe vo Belgrad
(1889). Kako student na Velikata
{kola rano ja po~uvstvuval mani-
pulacijata na propagandite i na
po~etokot na slednata godina se
prefrla na Istorisko-filolo{-
kiot fakultet na Vi{oto u~i-
li{te vo Sofija. Toga{ glavno
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
†Stambol{tinata vo Makedonija i nejzinite
pretstavnici# od Vardarski (P. Poparsov) Viena (1894)
od solunskite i belgradskite be-
galci se sozdava jadroto na †lo-
zarskoto# dvi`ewe. ^len e na „Taj-
nata dru`ba# (krajot na 1890), od
koja se sozdava Mladata makedon-
ska kni`ovna dru`ina, koja od ja-
nuari 1892 g. po~nuva da go izdava
svojot organ „Loza#, a toj e eden
od glavnite nejzini redaktori i
sorabotnici. Poradi nacional-
nata koncepcija na Programata
na MMKD i nacionalno-separa-
tisti~kata orientacija na spisa-
nieto i makedonskata jazi~no-
pravopisna tendencija, vo bugar-
skata javnost se poveduva kampa-
wa i teror protiv „makedonskiot
nacionalen separatizam#. Nasko-
ro Dru`inata i sp. „Loza# se one-
vozmo`eni. Po diplomiraweto
Poparsov stanuva profesor vo
Solunskata gimnazija i zaedno so
petmina drugi mladi intelektu-
alci ja postavuvaat osnovata na
MRO (23. H 1893). Kako ~len na
CK na MRO, prisustvuva na orga-
nizacionata sredba vo Resen
(1894), a pod psevdonimot Vardar-
ski ja objavuva bro{urata „Stam-
bolov{tinata vo Makedonija i
nejzinite pretstavnici# (1894)
{to gi pretstavuva osnovnite
koncepcii na Programata na
MRO. Aktivno u~estvuva na So-
lunskiot kongres na MRO (1896),
no po Vini~kata afera (1897) e
uapsen i osuden na 101 godina ro-
bija. Otkako e amnestiran (1902),
ja prodol`uva dejnosta vo Vele{-
ko, no sproti Solunskite atenta-
ti odnovo e uapsen i od Skopski-
ot zatvor izleguva eden den pred
objavuvaweto na Ilindenskoto
vostanie. Stanuva u~itel vo
Skopje (1903/ 04), a potoa vo So-
lun. Odnovo e kooptiran vo CK
na TMORO, no skoro se povleku-
va. Od juli 1904 g. e interniran vo
rodnoto selo, a vo avgust e nadvo-
re{en pretstavnik na TMORO vo
Sofija. Iako ne u~estvuva na
Rilskiot kongres (1905), izbran e
za ~len na Zadgrani~noto pret-
stavni{tvo. Po ubistvoto na Sa-
rafov i Garvanov (1907) e uapsen
vo Sofija, no naskoro pu{ten i
se vra}a vo Skopje (maj 1908). Ak-
tivno u~estvuva vo zadu{uvaweto
na sultanovata kontrarevolucija
(1909). Kako u~itel vo Pedago{-
koto u~ili{te vo Skopje (podoc-
na i direktor i moarifski in-
spektor), neuspe{no u~estvuva vo
izborite za pratenik, a zaedno so
K. Misirkov i so biv{iot mitro-
polit skopski Teodosija Gologa-
nov, pravi obid da se otvori ma-
kedonska Visoka pedago{ka {ko-
la vo Skopje (1910). Vo Prvata
balkanska vojna se zasolnuva vo
Veles i so D. ^upovski ja organi-
zira Op{tomakedonskata konfe-
rencija za spas na okupiranata
Makedonija, na koja Makedonska-
ta kolonija vo Peterburg e opol-
nomo{tena da gi zastapuva make-
donskite interesi vo stranstvo
(dekemvri 1912). Spre~en e da za-
minat so ^upovski vo Pariz i
London. Po Bukure{kiot dogo-
vor (1913) stanuva u~itel vo so-
fiskoto selo Kostenec. ^len e
na Privremenoto pretstavni{-
tvo na obedinetata porane{na
VMRO vo Sofija, potpisnik na
Apelot (15. III 1919) i sorabotnik
na organot „BÓletinÍ#. Po Ver-
sajskiot miroven dogovor i ko-
ne~nata podelba na Makedonija
napolno se povlekuva od javniot i
politi~kiot `ivot. Avtor e na
dramskiot spev na makedonski ja-
zik „Samuil Brsjak# („BÓleti-
nÍ#, 4, SofiÔ, 3. VI 1919, 6).
BIBL.: Stambolovçinata vÍ MakedoniÔ
i neŸnit‹ pr‹dstaviteli, V‹na, 1894.
LIT.: D-r Bla`e Ristovski, Makedonski
letopis. Raskopki na literaturni i na-
cionalni temi, II, Skopje, 231–242; istiot,
Stoletija na makedonskata svest. Is-
tra`uvawa za kulturno-nacionalniot
razvitok, Skopje, 2001, 350–359. Bl. R.
POP-ATANASOV, \or|i (s.
Ele{nica, Razlo{ko, Pirinski-
ot del na Makedonija, 1940) ‡ is-
tori~ar na kni`evnosta, arheo-
graf, staroslovenist. Svoeto vi-
soko obrazovanie go oformil na
Bogoslovskiot fakultet vo So-
fija, kade {to diplomiral vo
1967 g. Od 1972 g. `ivee i raboti
vo RM (Makedonska arhiepisko-
pija, Republi~ki zavod za za{ti-
ta na spomenicite na kulturata,
Narodna i univerzitetska bibli-
oteka „Sv. Kliment Ohridski#,
Institut za makedonska litera-
tura). Vo poslednava institucija
rabotel do redovnoto penzioni-
rawe i vo nea razvil najplodot-
vorna dejnost. Magistriral i
doktoriral na Filolo{kiot fa-
kultet vo Skopje „Bla`e Kone-
POP-JORDANOV P
\or|i
Pop-Atanasov
ski#. Negovite brojni trudovi se
odnesuvaat na starata makedonska
literatura.
BIBL.: Ki~evskiot oktoih XIII vek, Uni-
verzitet „Sv. Kiril i Metodij#, Skopje,
1978; Re~nik na starata makedonska li-
teratura, „Makedonska kniga#, Skopje,
1989; Biblijata za Makedonija Makedon-
cite, „Menora#, Skopje, 1995; Stari za-
pisi, „Menora#, Skopje, 1996. V. S.-A.
Marija
Pop-Aceva
-Hristova
POP-ACEVA-HRISTOVA, Ma-
rija Bo`idarova (Skopje, 24. XII
1933) ‡ spec. po mikrobiologija
so parazitologija, redoven prof.
na Med. f. (od 1992). Diplomira-
la medicina vo Skopje (1960), spe-
cijalizirala (1966) i doktorira-
la (1980) za vlijanieto na antibio-
ticite vrz produkcijata na plaz-
makoagulazata i nejzinata prime-
na kako brz metod za odreduvawe
na osetlivosta na Staphylococcus
aureus kon antibioticite. Bila
direktor na Institutot za mik-
robiologija so parazitologija
(1988‡1998). Se usovr{uvala na
Institutot za tropski bolesti
vo Hamburg, a prestojuvala vo na-
u~no-tehni~kata sorabotka vo
Libiskata Xamahirija. Aplici-
rala tehniki za doka`uvawe na
imunifluorescentni antitela
kaj parazitite i kaj enterobakte-
riite, za kultivirawe na anae-
robni bakterii i za serolo{ka
tipizacija na salmonella. Avtor e
na nad 106 trudovi.
IZV.:Bilten UKIM br. 579.
BIBL.: Mikrobiologija, vo: Sovremena
dijagnostika i terapija vo medicinata,
Ko~ani, 2000. K. K.-P.
POP-JORDANOV, Jordan (Ve-
liko Gradi{te, Jugoslavija, 23.
XI 1925) – univ. profesor, nukle-
1181
P POP-JORDANOVA
Jordan
Pop-Jordanov
aren fizi~ar, filozof, energe-
ti~ar, akademik na MANU. Gim-
nazija zavr{il vo [tip. Diplo-
miral filozofija vo Skopje
(1956) i elektrotehnika vo Bel-
grad (1960). Doktoriral na Otse-
kot za tehni~ka fizika na ETF
vo Belgrad (1964). Bil viziting
profesor na nekolku univerzite-
ti vo Evropa i Amerika. Istra-
`uval vo pove}e oblasti: fizika
na neutroni i reaktorska fizika,
energetika i obnovlivi izvori,
fotovoltai~en efekt, rasejuva-
we na ~esti~ki, sostojba na pri-
rodnata okolina i klimatskite
promeni, organizacija na nauka-
ta, kognitivnite procesi od fi-
lozofski i fenomenolo{ki as-
pekt, zdravstveni rizici od elek-
trocentrali, modelirawe na pro-
cesite na mozo~nite kletki i dr.
Glavnite nau~ni pridonesi se od-
nesuvaat na nuklearna tehnika
(„metod na Pop-Jordanov# vo re-
aktorska neutronika); elektroe-
nergetika (multidimenzionalna
interpretacija na okolinski ri-
zici); odr`liv razvoj (negen-
tropski koncept i mentalni in-
dikatori); nevronauka (kvantni
mentalni spektri) i filozofija
na prirodnite nauki (interpre-
tacija na mikro~esti~en duali-
zam). Bil pretsedatel na Nau~ni-
ot sovet na Institutot za nukle-
arni nauki vo Vin~a (1969–1970)
vo vreme koga toj institut be{e
najafirmiran nau~en centar vo
Jugoisto~na Evropa, kako i dekan
na Elektrotehni~kiot fakultet
vo Belgrad (1977–1979). Za dopi-
sen ~len na MANU e izbran na
Prvoto redovno izborno sobra-
nie 1969, a za redoven ~len vo
1974 g. Vo dva mandata bil pretse-
datel na MANU (1984–1991). Od
1993 rakovodi so Istra`uva~ki-
ot centar za energetika, infor-
matika i materijali pri MANU,
koj se razvi vo me|unarodno afir-
miran „centar na odli~nost#. Re-
aliziral golem broj proekti, od
koi preku dvaeset imale me|una-
roden karakter. Na redovni i
postdiplomski studii na Elek-
trotehni~kiot fakultet vo Bel-
grad dr`el nastava po atomska i
statisti~ka fizika, energetska
1182
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
mikrofizika i kvantna elektro-
dinamika. Na istiot fakultet
osnoval i postdiplomska nasoka
za son~eva energija, prva vo Jugos-
lavija od ovaa problematika.
Predaval i na postdiplomski
studii na Prirodno-matemati~-
kiot i Filozofskiot fakultet i
vo Centarot za multidiscipli-
narni studii na Belgradskiot
univerzitet, kako i na Elektro-
tehni~kiot fakultet vo Skopje.
Avtor e na univerzitetskite Nada
u~ebnici „Neramnote`na statis- Pop-Jordanova
ti~ka fizika# (1981) i „Kvantna etika. Objavila nad 200 nau~ni
elektrodinamika# (1983), kako i trudovi vo stranski i doma{ni
na nekolku knigi vo zemjata i vo spisanija, 8 knigi i poglavja vo
stranstvo. Objavil okolu trista stranski monografii. Izbrana e
nau~ni truda, od koi dve tretini za redoven ~len na Wujor{kata
vo me|unarodni spisanija i mo- akademija na umetnostite i nau-
nografii. Negovite rezultati se kite (1997) i na Svetskata akade-
koristeni vo mnogu stranski sta- mija na umetnostite i naukite
tii, monografii i doktorski di- (2006). N. P.-J.
sertacii. U~estvuval na me|una-
rodni nau~ni sobiri vo dvaeseti-
na zemji na Evropa, Amerika i
Azija, naj~esto kako pokanet ek-
spert. Bil recenzent na me|una-
rodni nau~ni spisanija i refe-
rent za izbor na profesori na
univerziteti vo Evropa i Ameri-
ka. Dobitnik e na pove}e nagradi,
me|u koi: Godi{na nagrada na In-
stitutot za nuklearni nauki vo
Vin~a „za individualno nau~no
ostvaruvawe# (1964), Jubilejna
nagrada na Institutot vo Vin~a Dimitar
Popgeorgiev-
„za razvoj na nau~na oblast# Berovski
(1968), nagrada na VREN-UNES-
KO za najdobar trud na Svetskiot POPGEORGIEV-BEROVSKI,
Dimitar (Berovo, 1840 ‡ s. Dolna
kongres po obnovliva energija vo
Denver (1996), nagrada na Svet- Gra{nica, ]ustendilsko, 19. XII
1907) ‡ nacionalen deec-revolu-
skata inovaciona fondacija „Za
izvonreden pridones za naukata i cioner, ideen tvorec, organiza-
tor i voda~ na dve makedonski
~ove{tvoto# (2003), i dr. ^len e
na pet stranski akademii na nau- vostanija (Razlove~koto i Kres-
nenskoto). Se {koluval vo Bero-
ki (Svetskata, Evropskata, In-
ternacionalnata, Mediteranska- vo, vo Solun, vo Rusija (Odesa,
1858‡1860, vo Duhovnata akademi-
ta i Wujor{kata), kako i po~esen
~len na Svetskata inovaciona ja) i vo Srbija (Belgrad, 1861‡
1865, vo Voenoto u~ili{te). Po
fondacija. Kako u~esnik na NOB
vo Makedonija nositel e na Par- zavr{uvaweto na Voenoto u~i-
li{te (1863) stanal podoficer
tizanska spomenica 1941. Bil i
prv prvak na Makedonija vo tenis vo srpskata vojska. Se vratil vo
Makedonija (esenta 1875) vo Be-
(1950).
rovo kako u~itel i zapo~nal so
LIT.: Prvo redovno izborno sobranie. Refe- nacionalna revolucionerna dej-
rati i prilozi, 25 XII 1969 g., 77–88. T. B.
nost. Ja predvodel borbata za ot-
POP-JORDANOVA (KO@IN- frlawe na crkovnata vlast na
KOVA), Nada Dimitrova (Skop- gr~kata Carigradska patrijar-
je, 17. III 1947) ‡ pedijatar, psiho- {ija i za obnovuvawe na Ohrid-
log, redoven prof. na Med. f. i na skata arhiepiskopija. Organizi-
St. f. Medicinski fakultet ral bunt vo Berovo (1874). Vo So-
(1970) i Filozofski fakultet ‡ lun (1875) osnoval Taen revolu-
grupa psihologija (1982) zavr{i- cioneren komitet za krevawe
la vo Skopje. Specijalist po pe- vostanie. Vo s. Razlovci (sredi-
dijatrija e od 1977, a doktorat po nata na IV 1876) bilo odr`ano so-
medicinski nauki odbranila vo vetuvawe na koe bilo doneseno
1983 g. Prva vo zemjata voveduva re{enie za krevawe vostanie vo
multimodalna biofidbek meto- Male{evsko i ottamu da se {iri
dologija. Od 1984 e nastavnik na i da prerasne vo op{tonarodno
Med. f. po predmetot pedijatrija. makedonsko osloboditelno vos-
Na St. f., pokraj pedijatrija, pre- tanie. Za glaven vojvoda, voda~ na
dava medicinska psihologija i vostanieto, bil izbran Dimitar
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Berovski. Vostanieto bilo kre-
nato na 8/20. V 1876 g. Vostani~-
kite akcii bile prodol`eni vo
Ko~ansko. Obidot na Berovski
Vostanieto da se pro{iri od Ma-
le{evsko vo Radovi{ko i natamu
vo vnatre{nosta ne uspeal. Vos-
tanieto ostanalo lokalno, glav-
no na prostorot na Male{evsko i
brgu bilo zadu{eno.
Berovski go za~uval vostani~ko-
to jadro (1877 i po~etokot na 1878
g.), dvi`ej}i se so ~etata me|u
Pijane~ko, Male{evsko, Gorno-
xumajsko, izvr{uval povremeni
napadi. So ~etata od makedonski-
te dobrovolci vo ruskata armija
(I 1878), predvodena od Iqo Mar-
kov-Male{evski, go razoru`ale
muslimanskoto naselenie vo Pi-
jane~ko i vo del od Male{evsko,
bila otstraneta osmanliskata i
vospostavena makedonska vlast
{to se odr`ala polni dva meseca.
Pred nastapuvaweto na osmanlis-
kite armiski edinici Dimitar
Berovski so ~etata se povlekol
kon Xumajsko, vo planinskata ob-
last Kar{ijak. Berovski otpatu-
val vo Sofija (vo po~etokot na X
1878) za da go informira ruskiot
gubernator Albin za podgotovki-
te za krevawe vostanie vo Make-
donija. Vostanieto zapo~nalo so
napadot na osmanliskiot garni-
zon vo Kresna (5/17. X), so krajna
cel osloboduvawe na Makedonija
i sozdavawe makedonska dr`ava.
Vo oslobodenoto selo Vlahi (7.
X) bil formiran [tab na Make-
donskoto vostanie, Berovski bil
izbran za na~alnik na [tabot, a
podocna bilo formirano i Poli-
cisko na~alstvo. Na slobodnata
teritorija bila sozdadena celos-
no strukturirana makedonska
vlast, normativno uredena so
Pravila-Ustav na Makedonskiot
vostani~ki komitet. Za da go
spre~i samostojniot razvoj na
Vostanieto i sozdavaweto make-
donska dr`ava, bugarskiot fak-
tor organiziral likvidirawe na
prviot vojvoda Stojan Karastoi-
lov i otstranuvawe na Dimitar
Berovski od rakovodeweto so
Vostanieto. Bil povikan vo Xu-
maja i tamu zatvoren (vo po~eto-
kot na XI 1878). Osloboden (1.
XII), se vratil na slobodnata vos-
tani~ka teritorija. Za kuso vre-
me vospostavil edinstvo vo vos-
tani~kite redovi, Vostanieto
bele`elo nov podem. Berovski
povtorno bil trgnat od Vostani-
eto (pred krajot na I 1879) i bil
zadr`an vo zatvorot vo Xumaja.
Po Vostanieto Berovski bil os-
loboden i so semejstvoto se nase-
lil vo Bugarija, vo ]ustendil.
Po sozdavaweto na MRO sorabo-
tuval so Del~ev vo organizira-
weto tajni kanali za prenesuva-
we oru`je i vo organiziraweto
na izrabotkata na bombi vo Oso-
govskata Planina. Po~inal vo s.
Dolna Gra{nica, ]ustendilsko.
LIT.: Quben Lape, Razlove~koto vosta-
nie od 1876 godina i li~nosta na negovi-
ot organizator Dimitar Popgeorgiev –
Berovski, Skopje, 1976; Aleksandar Traja-
novski, Dimitar Popgeorgiev – Berov-
ski, (1840–1907), [tip, 1990; Zb., Dimi-
tar Popgeorgiev – Berovski i negovoto
vreme, Skopje–Berovo, 1991. M. Min.
POPEV, Grigor (Prilep, 1969 –
Sofija, 2. II 1938) – trgovec, revo-
lucioner, ~len na CK na MRO.
Zavr{il treti klas gimnazija vo
Solun. Od 1892 do 1896 g. bil tr-
govec vo Bitola i Solun. Bil
~len na CK na Bitolskiot ORK i
blagajnik na CK na TMORO
(1896–1901).
IZV. i LIT.: Osvoboditelnoto dvi`enie
v Makedoni® i Odrinsko – Spomeni i ma-
teriali, I, SofiÔ, 1983, XXXVII. Al. Tr.
Stefan
Makedonovi~
Popivanov
POPIVANOV, Stefan Makedo-
novi~ (Ko~ani ili Veles, 17. VII
1875 ‡ SSSR, 1932) ‡ gimnazija-
len u~itel i komunisti~ki deec,
tatko na Malina i Ceko Popiva-
novi. Poradi u~estvoto vo aten-
tatot nad bugarskiot minister za
prosveta vo Sofija, celoto semej-
stvo mu bilo uapseno (1918). Bil
~len na BKP. Od politi~ki pri-
~ini se preselil vo Belgrad
(1920), a potoa vo Skopje stanal
sekretar na PK na KPJ za Make-
donija (1922). Istovremeno nego-
vata }erka Malina bila ~len na
MK na KPJ vo Skopje, a sinot Ce-
ko sekretar na SKOJ. Po povtor-
noto apsewe (1924), bil delegat na
V kongres na KI (1924). Podocna
bil povikan vo SSSR (1929). Iz-
vesno vreme so ruski brod presto-
juval na Balti~koto More
(1931/32). Bil uapsen i osuden vo
Stalinovite ~istki. Posmrtno e
rehabilitiran (28. H 1963).
LIT.: Dim~e i Todor Zografski, KPJ i
VMRO (Obedineta), INI, Skopje, 1974;
Bane ^adikovski, Revolucionerniot pat
na Stefan Popivanov, †Glasnik#na INI,
br. 3, Skopje, 1980; Kuzman Georgievski,
Eden svetol lik, Se}avawa na sovremeni-
cite za Malina Popivanova, †Gocevi deno-
vi ‡ Pesna za Goce#, VII, 7, Skopje, 7. II 1981,
20-21; Kuzman Georgievski ‡ Sa{a Markus,
Makedonskata revolucionerka Malina
Popivanova, Skopje, 1985. S. Ml.
POPIVANOV P
Ceko
Stefanov
Popivanov
POPIVANOV, Ceko Stefa-
nov/Stefanovi} (Ko~ani, 27. IX
1907 – Skopje, 20. IX 1944) – make-
donski kni`evno-kulturen i op-
{testveno-politi~ki deec, poet,
prozaist i dramski avtor, novi-
nar i publicist. Sin na makedon-
skiot komunisti~ki voda~ Ste-
fan Popivanov (podocna likvi-
diran vo SSSR) i brat na mladin-
skata komunisti~ka aktivistka i
sibirska zato~eni~ka Malina
Popivanova. Kako u~enik vo
Skopje Ceko vleguva vo rakovods-
tvoto na skoevska grupa (1922),
~len i potoa sekretar e na Oblas-
niot komitet na SKOJ (1924), od
slednata godina stanuva i poli-
ti~ki sekretar na SKOJ za Make-
donija i delegat na II kongres na
SKOJ vo Viena, kako i pretseda-
tel na Mesniot sindikalen sovet
vo Skopje. Postojano e vo foku-
sot na rabotni~koto i nacional-
noto dvi`ewe vo Makedonija. Po
likvidacijata na tatko mu i in-
ternacijata na sestra mu vo
SSSR, nastanuva presvrt i vo ne-
goviot `ivot. Uapsen vo Skopje i
zatvoren vo Belgrad (1930–1931),
ostanuva bez rabota so semejstvo-
to, progonuvan od vlastite i om-
razen od soidejnicite. Vo borba-
ta za leb, se oddava na pi{uvawe
poezija. Se vklu~uva vo nefor-
malniot Literaturen kru`ok vo
Skopje (1931) i so ^. Minderovi}
vo Skopje objavuvaat zaedni~ka
stihozbirka „Dokumenti# (1932),
pa ja nape~atuva i poetskata „re-
porta`na poema“ „Mata Tegla~#
(1933). Povremeno sorabotuva vo
razni dnevni i periodi~ni pub-
likacii niz Jugoslavija, no re-
dovno otpu{tan kako „levi~ar#.
Vo sp. „Lu~# (1937-1938) objavuva
i 6 pesni na makedonski jazik, pa
i fragmenti od stihuvaniot ro-
man „Afion#. Pi{uva reporta`i
i patuva po Balkanot. Vo 1938/39
g. ja napi{uva dramata „Zemja# na
makedonski jazik, no ne uspeva ni
da ja nape~ati ni da ja postavi na
scenata. So novinarot R. Gogi} ja
objavuvaat knigata za progonot
na Evreite „Podanici ni~ije
zemqe# (1940), a vo po~etokot na
1941 g. izleguva negovata obemna
stihozbirka „Pirin~ana poqa#,
1183
P POPIVANOVA
vo koja e i posebniot ciklus pes-
ni na makedonski jazik „Pe~al-
barska elegija. Odlomci pe~al-
barske elegije ,Lenu{‘#. Po bu-
garskata okupacija na Makedoni-
ja (1941) podolgo vreme e bezrabo-
ten, pa kratko vreme e dopisnik
od Skopje na sofiskite vesnici
„ZarÔ# i „Dšga#. Izvesno vreme e
sorabotnik na okupatorskiot
vesnik „C‹lokupna BÍlgariÔ#,
no skoro e otpu{ten i ostanuva
pak bez rabota i sredstva za `i-
vot. Prodava limonada po pla`a-
ta na Vardar. So posredstvo na K.
Josifovski, so entuzijazam se
vklu~uva (zaedno so 10-godi{ni-
ot sin) vo [arskiot partizanski
odred (1943). Podoziran i osta-
ven bez oru`je, Ceko go napu{ta
odredot (oktomvri 1943). Faten e
od bugarskata policija i, po site
istezanija vo Skopskiot istra-
`en zatvor, pravi provala. Kako
interniran vo Batkunskiot ma-
nastir vo Bugarija, gi napi{uva
poemite „L•mnali ognove# (na
bugarski) i „Ogin i plamen# so
posveta „Na Bane# (na makedon-
ski jazik). Pu{ten od internaci-
jata (10. VI 1944), vo Skopje pak e
bez rabota i so zakani od parti-
zanskata vojska za odmazda za pre-
davstvo. Neposredno pred Oslo-
boduvaweto na Skopje, samiot si
go odzema `ivotot.
BIBL.: Dokumenti (so ^edomir Minde-
rovi}), Skopqe, 1932; Mata Tegla~,
Skopqe, 1933; Podanici ni~ije zemqe (so
Radoslav Gogi}), Beograd, 1940; Pirin~a-
na poqa, Skopqe, 1941; D-r Bla`e Ristov-
ski, Makedonskiot stih 1900–1944. Is-
tra`uvawa i materijali, Skopje, 1980,
235–265; Zemjata. Drama vo tri ~ina.
Predgovor, redakcija i prevod na remar-
kite d-r Bla`e Ristovski, Skopje, 1996.
LIT.: Bla`e Ristovski, Prilog kon ma-
kedonskata literaturna istorija,
„Sovremenost#, XIV, 6, 1964, 614–621; isti-
ot, Portreti i procesi od makedonska-
ta literaturna i nacionalna istorija,
II, Skopje, 1989, 394–427.
Bl. R.
Malina
Stefanova
Popivanova
POPIVANOVA, Malina Ste-
fanova (psevd. Elena Nikolaev-
na-Galkina †Krasnaja#) (Ko~ani,
7. IV 1902 ‡ Tjumen, Rusija, 19. VII
1954) ‡ makedonski i internacio-
nalen komunisti~ki deec, }erka
na Stefan Popivanov. Zavr{ila
gimnazija vo Sofija i studirala
1184
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
na Belgradskiot univerzitet, ka-
de {to bila primena za ~len na
KPJ (krajot na 1920). Podocna se-
mejno se preselile vo Skopje
(1921), kade {to bila izbrana za
~len na MK na KPJ i istovreme-
no bila sekretar na Podru`nica-
ta na trgovskite pomo{nici,
~len, a potoa i sekretar na Grad-
skiot sindikalen sovet na Neza-
visnite sindikati i aktiven ~len
i bibliotekar na KUD †Abra{e-
vi}#. Naskoro zaminala vo Mos-
kva (1924), kade {to go zavr{ila
Sverdlovskiot univerzitet, a po-
toa se vratila vo Jugoslavija
(1928) kako instruktor na Orga-
nizacionoto biro na CK na KPJ
vo Split i Zagreb. U~estvuvala
na IV kongres na KPJ vo Drezden
(esenta 1928), kade {to bila iz-
brana za ~len na CK na KPJ. Pri-
toa, kako profesionalen revolu-
cioner, ja rakovodela Komisijata
za rabota so misiite vo Jugosla-
vija i @enskata komisija na CK
na KPJ. Zaradi lekuvawe (od
TBC), pak zaminala vo SSSR
(1929), kade {to rabotela kako
predava~ na KUNMZ i rakovodi- Jordan (Orceto) Popjordanov so somislenicite
tel na Jugoslovenskiot sektor. - scena od filmot „Solunskite atentatori#
Vr{ela i drugi zna~ajni dol- dat predadeni na Boris Sarafov
`nosti vo Moskva i vo drugi gra- kako vra}awe na dolgot {to toj
dovi na SSSR. Zaedno so sopru- im go dal za potrebite na kru`o-
got Vladimir Sakun bila opfa- kot. Bidej}i neo~ekuvano osta-
tena vo Stalinovite †~istki# nal `iv, vo gnev zapo~nal da fr-
(1937) i dve godini pominala na la bombi od balkonot na svojata
zato~enie vo Sibir, a potoa ra-
botela kako predava~ po istorija ku}a kon prisutnite zaptii ots-
vo Pedago{koto u~ili{te vo protiva (30. IV 1903). Otkako nav-
lekol na sebe cel odred osmanli-
Tjumen. Vo site oficijalni doku- ska vojska, se samoubil, a parite
menti sekoga{ se deklarirala od osiguruvaweto bile isplateni
kako Makedonka. Posmrtno e re-
habilitirana. na B. Sarafov.
LIT.: (\. Abaxiev), Makedonski vozro`-
LIT.: Sa{a Markus, Koja be{e Malina denci i revolucioneri. Album, Skopje,
†Krasnaja#. Prilog kon edna biografija
1950, 60; Jovan Bo{kovski, Solunskite
(I i II), †Komunist#, XXXIV, 50 i 51, Skop- atentatori (roman), Skopje, 1962; D-r
je, 13 i 20. XII 1976, 23; Kuzman Georgiev-
Krste Bitoski, Solunskite atentati
ski, Eden svetol lik. Se}avawa na sovre- 1903, Skopje, 1985; Jovan Pavlovski, Gemi-
menicite za Malina Popivanova, †Gocevi
xiite, Skopje, 1997. S. Ml.
denovi ‡ Pesna za Goce#, VII, 7, Skopje, 7.
II 1981, 20–21; Kuzman Georgievski ‡ Sa{a
Markus, Makedonskata revolucionerka
Malina Popivanova, Skopje, 1985. S. Ml.
POPJORDANOV, Jordan (Orce-
to) \o{ev (Veles, 1881 ‡ Solun,
30. IV 1903) ‡ gemixija, voda~ na
solunskiot zagovorni~ki kru`ok
Gemixii, brat na vojvodata na
TMORO Mile Popjordanov. Se
{koluval vo Solunskata egzarhi-
ska gimnazija, kade {to gi prifa-
til anarhisti~kite pogledi za Mile \o{ev
udirawe na evropskite ekonom- Popjordanov
ski interesi vo Osmanliskata (crte` na
Pero Korobar)
Imperija. Gi odr`uval vrskite
so stranstvo i raspolagal so fi- POPJORDANOV, Mile \o{ev
nansiite na gemixiite. U~estvu- (Veles, 1880 ili 1879 ‡ Veles, 21.
val vo solunskite atentati (28- IX 1901) ‡ vojvoda na TMORO,
30. IV 1903) na Otomanskata banka brat na voda~ot na gemixiite
vo Solun (15/29. IV 1903). Bidej}i Jordan Popjordanov‡Orceto.
bilo planirano da zagine, si go Poradi negovite revolucioner-
osigural `ivotot na 10.000 fran- ni idei, bil isklu~en od Solun-
ci so zave{tanie parite da mu bi- skata, a potoa i od Bitolskata
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
gimnazija i od Duhovnata semina-
rija vo Carigrad. Kratko vreme
bil u~itel vo s. ^i~evo (Vele{-
ko), a potoa vo Veles, no nakleve-
ten od vele{kiot egzarhiski vla-
dika Avksentij, bil otpu{ten od
rabota. Po kratkoto u~itelstvu-
vawe vo s. Dedino (Radovi{ko),
kako ~len na MK na TMORO vo
Veles, stanal komita vo Rado-
vi{ko, potoa vo Sersko i vojvoda
na ~eta vo Porojsko (juli 1898 ‡
letoto 1901). Poradi bolest, voj-
vodstvoto mu go prepu{til na
Mihail ^akov i oti{ol na leku-
vawe vo Solun. Potoa se vratil
doma. Koga doznal deka mu e zag-
rozena bezbednosta, se obidel da
otide vo [tip, no bil nastignat
od osmanliski policajci i po
kratka prestrelka, so posledniot
kur{um se samoubil. Opean e vo
edna od najpopularnite makedon-
ski narodni pesni †Bolen mi le-
`i Mile Popjordanov#.
LIT: Nikifor Smilevski, Pesnata i ko-
renot, Veles, 1992; Zlatna kniga. 100 go-
dini na VMRO, Skopje 1993; Nikifor
Smilevski, Ottrgnato minato, Skopje,
1994; Kiril Kostov, Makedonskata na-
rodna pesna †Bolen mi le`i Mile Pop
Ordanov#, †Sovremenost#, br. 7-8, Skopje,
1994, 190. S. Ml.
POPPANKOVA, Olivera (Skop-
je, 29. VIII 1925) ‡ spiker na Radio
Skopje. Od Trgovsko-industris-
kata komora na NRM preminuva
(1947) vo Radio Skopje i kako spi-
ker go minuva celiot raboten vek
vo Makedonskoto radio. Taa be{e
edna od prvite i najbele`iti spi-
keri na Radioto, a od nea u~ele
pove}e generacii spikeri. J. F.
Risto
Poplazarov
POPLAZAROV, Risto (s. Dob-
rili{ta, Kostursko, Egejskiot
del na Makedonija, Grcija, 25. I
1933 – Skopje, 30. VII 1984) – nau-
~en sovetnik. Po egzodusot na
Makedoncite vo Egejskiot del na
Makedonija `iveel vo ^ehoslo-
va~ka. Gimnazija zavr{il vo Kar-
lovi Vari, a Filozofski fakul-
tet (Grupa istorija) vo Bratisla-
va (1960). Vo Institutot za naci-
onalna istorija vo Skopje do{ol
na rabota vo 1964 g. Odbranil
doktorska disertacija vo Bratis-
lava na tema „Kresnenskoto vos-
tanie vo Makedonija od 1878 g. i
negoviot odglas vo ~e{kiot pe-
~at# (1969). Se zdobil so site na-
u~ni zvawa vo Institutot. Avtor
e na pove}e monografii i nau~ni
prilozi. Bil ~len na redakcii na
pove}e istoriografski glasila.
BIBL.: Gr~kata politika sprema Make-
donija vo vtorata polovina na X¶X vek,
Skopje, 1973; Osloboditelnite vooru`e-
ni borbi na makedonskiot narod vo peri-
odot 1850–1878 godina, Skopje, 1978; San-
stefanskata fikcija na posebnosta na
Makedonija, Skopje, 1978; Ajdu~kiot voj-
voda Iqo Markov-Male{evski, Skopje,
1978; Makedonsko-razlo{koto vostanie,
Skopje, 1979.
LIT.: 50 godini Institut za nacionalna
istorija 1948–1998, Skopje, 1998. Al. Tr.
Anton
Popov
POPOV, Anton (s. Igumenec,
Petri~ko, Pirinska Makedonija,
23. VII 1915 ‡ Sofija, 20. X 1942) ‡
poet, raska`uva~, novinar, na-
cionalen deec. Zavr{il gimnazi-
sko obrazovanie vo Nevrokop
(1933) i nekolku godini u~itels-
tvuval vo rodniot kraj. Vo 1936 g.
se zapi{al vo Dr`avnoto visoko
u~ili{te za finansii i adminis-
trativni nauki vo Sofija. Rabo-
tel kako profesionalen novinar.
Eden od istaknatite aktivisti na
nacionalnoto i na antifa{is-
ti~koto dvi`ewe. ^len na Pub-
licisti~kiot kru`ok †Nacija i
kultura# vo Sofija. Osnovopo-
lo`nik i ~len na rakovodnoto
jadro na Makedonskiot literatu-
ren kru`ok (1938‡1941). Qubovta
kon tatkovinata Makedonija, nej-
zinata istorija i tradicija, nej-
zinata sloboda i idnina se gole-
ma tema vo sevkupnoto negovo
kni`evno i publicisti~ko delo.
Niz sopstveniot patriotski pod-
vig poka`uva kako se saka i se
brani tatkovinata. Zaedno so N.
Vapcarov e uapsen i osuden na
smrt. Vo pismoto pred strelawe-
to zapi{al: „Umiram za eden nov
svet, koj{to }e ogree so tolku
svetlina, so tolku ubavina, taka
{to mojata `rtva za nego ne e
ni{to. Umiram gord so imeto na
tatka si. Umiram gord so imeto
na svojot narod, za ~ie{to dobro
rabotev do posleden mig, za ~i-
ja{to dobra idnina umiram#, pi-
{uva vo poslednoto pismo vo Gar-
nizonskoto strelbi{te. Kako
POPOV P
publicist e me|u prvite koi naj-
dlaboko go prosledija i afirmi-
raa konstituiraweto na makedon-
skata nacionalna misla. Ostanaa
negovite stihovi, raskazi i re-
porta`i, izdadeni posmrtno.
DELA: Odbrani tvorbi, Sk., 1985; Izbra-
ni stihovi, Sk., 1991; Tvorbi, Sk., 1994 i
Dnevnik, Sk., 1998.
LIT.: Gane Todorovski, Poglavja od make-
donskata literatura, Sk., 1985; Bla`e
Ristovski, Portreti i procesi, kn. 2,
Sk., 1989; Vasil Tocinovski, Vozbuda po
zborot, Sk., 2000. V. Toc.
Blagoj
Popov
POPOV, Blagoj (Ko~ani, 19. X
1919 – Skopje, 14. IV 1992) – prvo-
borec, ekonomist, dr`avnik i po-
liti~ar. U~esnik vo revolucio-
nernoto dvi`ewe vo Ko~ani pred
vojnata. Eden od prvite organiza-
tori na NOB vo Ko~anska okoli-
ja. ^len na KPJ i sekretar na
Privremenoto partisko poveren-
stvo na Ko~ani (1941). Rabotel so
rabotnicite i mladinata za niv-
na podgotovka za rakuvawe so
oru`je i zapoznavawe so voenata
taktika. Vo 1942 g. stanal sekre-
tar na }elijata. Golemata aktiv-
nost bila prekinata so negovoto
apsewe od bugarskata policija,
po izvr{enata provala vo Ko~a-
ni (noemvri 1942). Od bugarskiot
sud bil osuden na 15 godini strog
zatvor. Zatvorskata kazna (do av-
gust 1944) ja odle`al vo Idrizo-
vo, od kade {to (so site politi~-
ki zatvorenici) organizirano iz-
begal i se priklu~il vo redovite
na NOV i POM. Vo septemvri
bil prefrlen na zadninska rabo-
ta vo Ko~ansko. Po vojnata ja vr-
{el funkcijata partiski sekre-
tar vo Ko~ani, [tip i vo Stru-
mica. Potoa izvr{uval i pove}e
dr`avni funkcii: minister za
industrija vo Vladata na NRM,
~len na CK na KPM, pretsedatel
na Stopanskata komora na NRM,
pretsedatel na Sobranieto na
grad Skopje, ~len na Sojuzniot
izvr{en sovet i sojuzen sekretar
za soobra}aj i vrski, pretsedatel
na IS na Sobranieto na SRM i
dr. Kako pretsedatel na Sobrani-
eto na grad Skopje ja rakovodel
izgradbata i obnovata na gradot
po katastrofalniot zemjotres
1185
P POPOV
(1963). Nositel na Partizanska
spomenica 1941.
LIT.: Ko~ani i Ko~ansko vo NOV 1941–
1945, Ko~ani, 1985. \. Malk.
Blagoj
Popov
POPOV, Blagoj Sazdov (Ko~ani,
17. I 1923) – redoven ~len na MA-
NU od nejzinoto formirawe
(1967), red. prof. na PMF (od
1963). Diplomiral (1946) na Fi-
lozofskiot fakultet vo Bel-
grad. Bil izbran za asistent
(1948), a potoa za univerzitetski
predava~ na Filozofskiot fa-
kultet vo Skopje (1949), kade {to
go polo`il doktorskiot ispit
(1952) na temata „Formirawe
kriteriumi za reduktibilnost na
nekoi klasi linearni diferen-
cijalni ravenki#, kako prv dok-
tor na Univerzitetot vo Skopje.
Vo 1953 e docent, vo 1958 e vonre-
den profesor, a vo 1963 g. e redo-
ven profesor. Bil dekan na PMF
(1958-63 i 1985–87) i na Matema-
ti~kiot fakultet (1976–78), rek-
tor (1967-69) na Univerzitetot
vo Skopje. Vo 1967 e izbran me|u
prvite 14 ~lenovi na MANU;
imal visoki funkcii vo Akade-
mijata. ^len e na Me|unarodnata
astronauti~ka akademija vo Pa-
riz (od 1982) i ~len na Wujor{ka-
ta akademija na naukite, SAD (od
1983). Nau~nata aktivnost mu e vo
oblasta na diferencijalnite ra-
venki i specijalnite funkcii.
Nau~nite trudovi mu se publiku-
vani vo doma{ni i renomirani
stranski spisanija. U~estvuval
so svoi trudovi na nekolku me|u-
narodni kongresi na matemati~a-
rite i na niza drugi nau~ni sobi-
ri niz svetot. Ima izvonredno
bogata stru~na i op{testvena ak-
tivnost na nivo na RM i na SFRJ.
Referent e vo spisanijata „Mat-
hematical Reviews# i „Mathematis-
che Zentralblatt# i ~len na redakci-
ite na pove}e spisanija izdavani
vo Makedonija i vo drugi zemji.
Ima golemi zaslugi za formira-
weto na matemati~kiot kadar i
za razvojot na matemati~kite na-
uki vo RM.
BIBL.: On Ultraspherical Polynomials, „Bol-
letino della Unione matematica Italiana#, Firen-
ze, 14, Serie 3, No. 1, 1959, 105-108; Sur les fon-
ctions de Legendre associèes, Comptes rendus
1186
des ciances de l’Academie des sciances, Paris,
248, 1959, 912-914; Classe de polynomes associ-
ès aux polynomes associès de Jacobi, Comptes
rendus des sciances de l’Academie des sciances,
274, 1972, 972-973; A Class of Polynomials
Connected with Orthogonal Classical Polynomi-
als, „Tensor“ – Chigasaki, 26, 1972, 66-68; Some
Definite Integrals involving in the Study of Jaco-
bi and Laguerre Polynomials, „Tensor#, Chiga-
saki, 39, 1982.
LIT.: 60 godini na Profesorot Blagoj
Popov, God. zb. na Matemati~kiot fakul-
tet, 33-34, 1982-1983, 9-17; Razvoj i sostoj-
ba na matemati~kite nauki vo SR Make-
donija, MANU, 1987; PMF-Skopje 1946-
2006, monografija, Skopje, 2006; Prirod-
no-matemati~ki fakultet – Skopje
1946–1996, Skopje, 1996, str. 118; 60 godini
Prirodno-matemati~ki fakultet –
Skopje, Skopje, 2006, str. 116. N. C.
POPOV, Branko (Vratnica, Te-
tovsko, 1940) – redoven profesor
na Tehnolo{ko-metalur{kiot
fakultet vo Skopje, nau~nik. Dip-
lomiral na Tehnolo{kiot oddel
na Tehni~kiot fakultet vo Skopje
(1964). Magistriral na Univerzi-
tetot vo Urbana, Ilinois, SAD, a
doktoriral na Univerzitetot vo
Zagreb (1973). Na Tehnolo{ko-me-
talur{kiot fakultet vo Skopje e
od 1965, a kako redoven profesor e
od 1982 g. Bil dekan na Tehnolo{-
ko-metalur{kiot fakultet vo
Skopje. Karierata ja prodol`uva
vo SAD, kako istra`uva~ i profe-
sor, najdolgo na Univerzitetot vo
Kolumbija, Ju`na Karolina (od
1991). Podra~ja: fizi~ka hemija,
elektrohemija vo vodeni sredini i
rastopi, prevleki i hemiski izvo-
ri na struja. Avtor e na knigi, na-
u~ni trudovi i na mnogubrojni na-
u~noistra`uva~ki i aplikativni
proekti.
LIT.: „Bilten UKIM#, od 21. V 1986 g.; 40
godini Tehnolo{ko-metalur{ki fakul-
tet – Skopje, monografija, TMF Skopje,
2000 g., str. 111. Sv. H. J.
POPOV, Vladislav (Skopje
1953) – generalen direktor na
„Neokom# A.D. vo Skopje i pret-
sedatel na bordot na „Rema kom-
pjuteri#. Diplomiral na ETF vo
Skopje vo 1977 g. Magistriral na
ETF vo Zagreb (1983). Vo perio-
dot od 1980–1990 g. raboti vo Is-
kra–Delta kako ekspert za opera-
tivni sistemi i kompjuterski
mre`i. Vo toj period prestojuva
vo edukativni centri niz cela
Evropa. Vo maj 1990 g. zaedno so
grupa akcioneri go formira „Ne-
okom# A.D. (do 1996 g. raboti pod
imeto „Makpetrol kompjuteri#
AD). [esnaeset godini uspe{no
ja vodi kompanijata, koja konti-
nuirano go zgolemuva kapitalot
i celokupnoto znaewe. Dr. M.
POPOV, @ivko Mihaliev (Bi-
tola, 23. VI 1950) ‡ hirurg-urolog,
doktor na medicinskite nauki,
redoven prof. na Med. f. vo
Skopje. ^len na MANU (od 2009).
Bil na stru~no usovr{uvawe vo
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
@ivko
Popov
Pariz (Francija) od oblasta na
transplantacijata na bubrezi
(1991‡1995). Istra`uva vo pod-
ra~jeto na karcinomot na uroge-
nitalniot sistem. Osnova~ i ra-
kovoditel na Centarot za trans-
plantacija na bubrezi (1995) i di-
rektor na Klinikata za urologi-
ja. Publikuval nad 70 nau~no-
stru~ni trudovi. Al. Stavr.
POPOV, Nikola (Belgrad, 28.
IV 1951) – ma{. in`., d-r na teh-
ni~ki nauki, vi{ menaxer vo
kompanijata „Atomska energija
na Kanada# (Atomic Energy of Ca-
nada Limited, AECL), glaven odgo-
voren menaxer pri AECL za si-
gurnost i dobivawe dozvoli za
izgradba na nuklearni centrali
vo Kanada i honoraren profesor
na postdiplomskite studii na
Fakultetot za in`enerska fizi-
ka na Univerzitetot MakMaster
(McMaster Univ.), Kanada. Bil do-
cent na ETF vo Skopje i istra-
`uva~ vo Oddelot za nuklearna
energija na Brukhevn Nacional-
na laboratorija (SAD) i Vaj-
t{el laboratorija (AECL). Av-
tor/koavtor na pove}e od 150
trudovi od oblasta na nuklear-
nata termohidraulika i sigur-
nost na nuklearnite reaktori.
LIT.: „Bilten na Univerzitetot ,Sv. Ki-
ril i Metodij’ - Skopje#, br. 505, septem-
vri 1988. Dr. R.
Oliver B.
Popov
POPOV, Oliver Blagoev (Bel-
grad, 29. VI 1953) – informati~ar,
red. prof. (1999) na PMF. Diplo-
miral (1978) na ETF vo Qubqana
i bil izbran (1979) za pomlad
asistent na Matemati~kiot fa-
kultet. Vo 1984 g. zaminal na dok-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
torski studii vo SAD na Univer-
zitetot Misuri-Rola, kade {to
steknal (1987) doktorat po kom-
pjuterski nauki so temata „Intensi-
onal Reasoning about Knowledge#.
Negovata nau~na preokupacija se
inteligentnite i distributivni-
te sistemi. Odr`uval nastava na
PMF po pove}e informati~ki
predmeti, rakovodel so redica
zna~ajni proekti, bil program-
ski direktor na rabotilnicite
za mre`ni tehnologii na CEENet,
objavil nekolku knigi, nau~ni i
stru~ni napisi.
BIBL.: Simboli~ko programirawe vo
LISP; Visionary Ideas for a Visionary Future.
LIT.: PMF 1946-2006, monografija,
Skopje, 2006; BU br. 728/’99; Prirodno-
matemati~ki fakultet – Skopje 1946–
1996, Skopje, 1996, str. 393; 60 godini Pri-
rodno-matemati~ki fakultet – Skopje,
Skopje, 2006, str. 401. N. C.
Stale
Popov
POPOV, Stale (s. Melnica, Ma-
riovo, 25. V 1902 ‡ Skopje, 10. V
1965) ‡ raska`uva~, romansier,
prosveten rabotnik. Se {koluva
vo Bitola i Belgrad, kade {to za-
vr{uva Bogoslovija i Teolo{ki
fakultet. Vo najgolemiot del od
svoite dela go otslikuva rodnoto
Mariovo. Debitira so raskazite
†Mice Kasap~eto# i †Petre An-
dov#, koi se publikuvani vo 1951
g., edna godina po objavuvaweto na
povesta †Ulica# i edna godina
pred romanot †Selo zad sedumte
jaseni#, dvete od Slavko Janevski,
koi go nosat primatot na prva po-
vest i prv roman na makedonski
standarden jazik. Vistinskoto
vleguvawe vo literaturata, so
svrtuvawe na vnimanieto i na
kritikata i na ~itatelskata pub-
lika, se slu~uva so objavuvaweto
na romanot †Krpen `ivot# vo
1953 (prviot tom) i 1954 (vtoriot
tom), koj e bitovo-socijalen, no i
istoriski i regionalen roman.
Dve godini podocna izleguva i
negoviot roman za legendarniot
mariovec †Tole Pa{a#. Avtor e
i na povestite †Kale{ An|a# i
†Dilber Stana#, inspirirani od
ubavite makedonski narodni pes-
ni †Ajde slu{aj, slu{aj kale{
bre An|o# i †Ka`i, ka`i, Dilber
Stano#. Dvapati se izdadeni i ne-
govite †Sobrani dela# (1966, 1976).
Vo spomen i vo znak na po~it kon
negovoto delo vo 1975 g. e vosta-
novena nagradata †Stale Popov#
za prozno delo {to sekoja godina
ja dodeluva Dru{tvoto na pisate-
lite na Makedonija (DPM).
DELA: Krpen `ivot (roman, 1953-1954),
Itar Pejo (humoristi~ni raskazi, 1955),
Opasna pe~alba (podolga proza, 1956), Tole
Pa{a (roman, 1956), Kale{ An|a (roman,
1958), Dilber Stana (roman, 1958), Mariov-
ski pana|ur (novela, 1961), Pome|u neboto
i zemjata (raskazi, 1963), [a}ir vojvoda
(romanizirana biografija, 1966), Neobi~no
dete (roman, 1966), Doktor Ore{kovski
(roman, 1966), Sobrani dela (12 toma, 1966 i
1976), Odbrani dela (4 toma, 1987).
LIT.: Miodrag Drugovac, Istorija na
makedonskata kni`evnost XX vek (1990);
Venko Andonovski, Strukturata na ma-
kedonskiot realisti~en roman (1997);
Hristo Georgievski, Makedonskiot ro-
man 1952–2000 (2002).
V. M.-^.
Stole
Popov
POPOV, Stole (Skopje, 20. VIII
1950) ‡ filmski re`iser. Diplo-
mira re`ija na Akademijata za
teatar, film, radio i televizija
vo Belgrad (1973). Vo tekot na
studiraweto ima snimeno deset
kratkometra`ni studentski fil-
ma. Raboti vo †Vardar film#
(1978‡1988), a od 1989 g. e profe-
sor po filmska re`ija na Fakul-
tetot za dramski umetnosti vo
Skopje. Eden od osnova~ite na
Scena od filmot „Sre}na Nova ‘49“ vo re`ija na Stole Popov
POPOV P
privatnoto pretprijatie za pro-
izvodstvo na filmovi †Triangl#.
Od 1999 g. e ~len na Evropskata
filmska akademija. Profesio-
nalnata kariera ja zapo~nuva so
dokumentarniot film †Ogan#.
Osoben uspeh postignuva so fil-
movite †Avstralija, Avstralija#
(1976) i †Dae# (1979), koj e nomi-
niran za nagradata †Oskar#. Od
1981 g. Popov go prifa}a prediz-
vikot na igraniot film, kade
{to se doka`uva kako zrel avtor.
Negovite ~etiri dolgometra`ni
ostvaruvawa, kako i negovite do-
kumentarci, postignuvaat vrvni
uspesi na golem broj doma{ni i
me|unarodni festivali (Oberha-
uzen, Melburn, Lajpcig, London,
Porto Alegre). Vklu~uvaj}i se
vo politikata, stanuva pratenik
vo Sobranieto na RM. Ig. St.
Traj~e
Popov
POPOV, Traj~e (Veles, 15. VII
1923) ‡ filmski re`iser, snima-
tel i scenarist. Gimnazisko obra-
zovanie dobiva vo rodniot grad, a
vo Skopje zavr{uva kurs za novi-
nari (1945). Vo Belgrad go zavr-
{uva kursot za samostojni snima-
teli i re`iseri {to go organizi-
ra Komitetot za kinematografi-
ja na FNRJ (1946) i stanuva dopis-
nik od Makedonija za Filmskiot
`urnal na †Zvezda film#. S¢ do
1187
P POPOV-GU[LE
1948 g. Popov e registrator na
skapocena dokumentarna gra|a od
terenite na Makedonija, Grcija,
Albanija i Bugarija. Od ovoj per-
iod se i negovite prvi dokumen-
tarni filmovi: †@ito za naro-
dot# (1947), †Niz Pirinska Make-
donija# (1948), †Prviot kongres
na KPM# (1949) i †Bratska po-
mo{# (1950). Ima realizirano
preku sto dokumentarni filma so
razli~na tematska opredelba, koi
ja odbele`uvaat specifikata na
makedonskoto podnebje. Pravi
obid i vo igranata produkcija so
filmovite †Makedonska krvava
svadba# i †Presuda#. Ig. St.
POPOV-GU[LE, Stojan (s. Ko-
sinec, Kostursko, ok. 1848 ‡ ?) ‡
ajdutski vojvoda. So svojata ajdut-
ska dru`ina (od 1883) krstosuval
kako naroden za{titnik vo Vo-
densko, Prilepsko i Tikve{ko.
Likvidiral pove}e zulum}ari.
LIT.: (\. Abaxiev), Makedonski vozro`-
denci i revolucioneri. Album, Skopje, ju-
ni 1950, 76. S. Ml.
Vasilie
Popovi} -
Cico
POPOVI], Vasilie (Cico)
(Skadar, 12. II 1914 – Skopje, 10.
XII 1962) ‡ slikar, scenograf i
karikaturist, eden od osnovopo-
lo`nicite na karikaturata i na
scenografijata vo RM. Diplomi-
ral na Umetni~kata {kola vo
V. Popovi}: Makedonskite likovni umetnici
1188
Belgrad (1938). Gi postavuva te-
melite na makedonskata karika-
tura u{te od 1933 g. (Motiv od ka-
feanata, 1933; Josif Mihailo-
vi}, 1939; Lazar Li~enoski, 1953).
Ima presudno vlijanie vrz razvo-
jot na makedonskata karikatura.
Nabrgu projavil interes za sce-
nografijata. Izrabotil moderni
i vpe~atlivi sceni za pretstavi-
te vo Makedonskiot naroden tea-
tar vo Skopje (Aida, 1954; @ar
ptica, 1961; Krvavi svadbi, 1962;
Romeo i Julija, 1962). S. Ab.-D.
POPOVI], Vladislav (Bel-
grad, 1930‡1999) ‡ arheolog, uni-
verzitetski profesor, akademik.
Doktoriral na Sorbona (1956) i
rabotel re~isi dve decenii vo
Nacionalniot centar za nau~ni
istra`uvawa vo Pariz. Bil pro-
fesor na Filozofskiot fakul-
tet vo Belgrad i ~len na SANU.
Negovite nau~ni interesirawa
imaat golem vremenski i temat-
ski dijapazon, po~nuvaj}i od
problemite na Trebeni{te, pre-
ku rimskata i ranovizantiskata
numizmatika, epigrafijata, oso-
beno ranohristijanskata, grado-
vite od rimskiot carski period
(Sirmium, Cari~in Grad), potoa
slovenskite invazii na Balkanot
i vo Makedonija, prodorot na Ku-
ver i Sermezijancite, Komani-
Krue kulturata itn.
BIBL.: La déscante des Koutrigours, des Sla-
ves et des Avars vers la Mer Egèe, CRAI, Paris,
1978; Aux origines de la Slavisation des Balkans,
CRAI, Paris, 1980.
POPOVI], Janko (Cincar Jan-
ko) (Ohrid, ok. 1779 ‡ ]uprija,
1833) ‡ vojvoda vo Prvoto srpsko
vostanie. Prvin pristignal vo
Valevo (1800). Uapsen od osman-
liskite vlasti, kratko vreme mi-
nal vo zatvor (januari 1804).
[tom izbuvnalo Prvoto srpsko
vostanie (1804), mu se priklu~il
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
Janko
Popovi}
na J. Nenadovi}. Istaknuvaj}i se
so neobi~na smelost i hrabrost,
voda~ot na vostanieto Kara|or|e
Petrovi} go proizvel vo bimba-
{a. Posebno se istaknal vo bit-
kite na Mi{ar, pri zazemaweto
na Belgrad, vo Loznica i Delig-
rad. Stanal po`areva~ki vojvoda
(1811), no moral da prebega vo
Avstrija (1813), a potoa vo Ho-
tin. Podocna se vratil vo [abac
(1830).
LIT.: M. \. Mili}evi}, Kne`evina Srbija, Be-
ograd, 1876; K. Nenadovi}, @ivot i dela Kara-
|or|a, I i II, Be~, 1883-84; M. \. Mili}evi},
Pomenik znamenitih ljudi srpskog naroda no-
vijega doba, Beograd, 1888. S. Ml.
El. M.
Konstantin
Popovi}
POPOVI], Konstantin Jaki-
mov (s. Drenik, Debarsko, 10. X
1915 ‡ Skopje, 12. IX 1998) ‡ prv
spec. radiolog-terapevt vo Make-
donija. Med. f. zavr{il vo Bel-
grad, a vo vremeto na Vtorata
svetska vojna bil vo logor. Po
vojnata (do 1951) rabotel na Med.
f. vo Belgrad, kade {to i specija-
liziral radiologija-terapija. Od
1955 g. rabotel vo Skopje na orga-
nizacija i opremuvawe na Odd. za
radioterapija pri RTG institu-
tot, ~ij rakovoditel bil od 1956
do 1977 g. Sl. M. P.
POPOV(I]), Nikola Papavan-
|elov (s. Rakita, Bitolsko) – sin
na patrijar{iski sve{tenik,
student na Pravniot fakultet
(1890–1894) i pretsedatel na U~e-
ni~koto dru{tvo „Vardar# vo
Belgrad (1893/94). Kako pitomec
na srpskoto Ministerstvo za nad-
vore{ni raboti, e nazna~en za
pretsedatel na makedonskoto
U~eni~ko dru{tvo „Vardar#. Po
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
diplomiraweto, ministerot go
nazna~uva za dijurist vo Srpski-
ot konzulat vo Solun. Vo vremeto
na makedonskoto vostanie (1895)
se zbli`uva so vnatre{noto re-
volucionerno dvi`ewe, poradi
{to Ministerstvoto go oslobo-
duva od dol`nosta i go nazna~uva
na slu`ba vo Ministerstvoto vo
Belgrad (20. I 1896). Sfa}aj}i ja
namerata, toj mu podnesuva ostav-
ka na ministerot (28. I 1896) nag-
lasuvaj}i deka „od higienski pri-
~ini ne mi e vozmo`no da ja izvr-
{am Va{ata naredba# i vo po~e-
tokot na fevruari zaminuva za
Carigrad i ottamu – vo Sofija.
IZV.: Arhiv Srbije, Belgrad, f. Diplo-
matski arhiv, PP, 27 P, red 38, 1890; PP,
6 V, red 64, 1894; PP, red 498, 1894; PP,
red 415, 1896.
LIT.: D-r Bla`e Ristovski, Makedonski-
ot narod i makedonskata nacija, II, Skop-
je, 1983, 12–22. Bl. R.
Temko
Popov
POPOV(I]), Temko (Ohrid, 1855
– Ohrid, 1929) – istaknat makedon-
ski †nacionalen separatist#, a po-
toa sorabotnik na srpskata propa-
ganda i politika. Po Srpsko-bu-
garskata vojna (1885), grupa make-
donski dejci (Vasil Karajovov,
Naum Evrov, Kosta Grup~ev, Temko
Popov, Isaija Ma`ovski, \or|ija
Pulevski i dr.) vo Sofija formi-
raat Makedonski komitet za borba
protiv denacionalizacijata na
Makedonija. Vo toa vreme vo So-
fija anonimno e objavena bro{u-
rata †Srpskata propaganda#, av-
torski pomognata od T. Popov i K.
Grup~ev. No za da obezbedat pod-
dr{ka za realizacija na svojata na-
cionalna programa se obra}aat do
srpskata Vlada i vo po~etokot na
avgust 1886 g. vo Belgrad doa|aat N.
Evrov, T. Popov, K. Grup~ev i V.
Karajovov i postignuvaat dogovor
za sorabotka i pomo{, vo koj se
prifa}a baraweto za obnova na
Ohridskata arhiepiskopija so
svoja hierarhija, so svoi u~ili{ta
i u~iteli na makedonski jazik (no
so srpskata azbuka) i da po~ne pe-
~ateweto na vesnik i kni{ki na
toj jazik, a seto toa da ima srpska
finansisika poddr{ka. Vo sledna-
ta godina Temko stanuva ekonom
vo Solunskata egzarhiska gimnazi-
ja i na 19. V 1887 g. toj mu ja podnesu-
va na srpskiot solunski konzul
svojata programa za postavuvawe
u~iteli, objavuvawe bro{ura i iz-
davawe vesnik na makedonski vo
Solun ili vo Carigrad pod naslov
†Makedonija# (ili †Makedonski
list#). Gi pottiknuva u~enicite
da baraat makedonski jazik vo nas-
tavata, a po nivniot bunt gi orga-
nizira da zaminat za prodol`uva-
we na {koluvaweto vo Srbija.
Me|utoa, na 9. V 1888 g. mu pi{uva
na kru{ev~anecot vo Vrawe Des-
pot Baxovi}: †Na{eto nare~ie,
koga mo`elo da diktira na dru—i-
te slavjanski nare~ia, ostanalo
najsiroma{ko i, kako pita~, da
spru`it r’ka bilo na blgarskoto,
bilo na srpskoto, pa i duri na rus-
koto!.. Vistina, na{evo nare~ie,
kako najshodno so srpskoto, trebit
od nego da crpit onie re~i koi —i
nemat u re~nikot si, no k’de ni je
na{iot re~nik, k’de se na{ite fi-
lolozi koi da mo`eet da se zavze-
meet so ovoj va`en vopros, t.j. da ni
sostaveet gramatika i dru—i naj-
nu`ni u~ebnici, barem za osnovni-
te u~ili{ta? NemajØi na{i fi-
lolozi, k’de se srpskite, koi znaet
na{evo nare~ie i da so~ineet ovie
elementarni i neophodimi kni—i
so takvo nau~no bespristrastie,
{toto tamo samo da upotrebeet
srpski, vmesto dopolnitelni, k’de
ne mo`et da najdeet maØedonski
re~i, a ne da se vodeet od slep pa-
triotizam i vmesto da sostaveet
maØedonski u~ebnici, da so~ineet
~isto srpski#. Zatoa mu se obra}a
na prijatelot: †da ne se la`eme,
Despote, nacionalnijot duh u Ma-
Øedonija do takvo dered`e denes-
ka je stignal, {toto i sam Isus
Hristos ako slezit od nebono ne
mo`et da go uverit MaØedoneca
oti toj je b’lgarin ili srbin...
Posle, ot kako vi—ame nie oti b’l-
garizmot propadat vaka u`asno,
mo`no li je da se vervit na nekakov
uspeh za rasprostraneweto na drug,
kakov i da e toj, slavjanski jazik?
Ja ne vervam... Zatoa nie, dragi moj
Despote, befme zafatile u{te od
lani i dori ot olum-lani da prepo-
ra~ame da se otvoret maØedonski
u~ili{~a... Najglavna rabota je
MaØedonija da se pomaØedon~it#.
Na 5. IV 1889 g. T. P. ja konkreti-
zira svojata programa so barawa-
ta: da se nazna~at 12 makedonski
u~iteli po glavnite gradovi vo
Makedonija so predavawe na make-
donski jazik, da se otvori makedon-
sko ~itali{te vo Solun i da po~ne
izdavaweto na eden makedonski
vesnik vo Solun, a podocna i vo
Carigrad, za da se vodi †neophodna-
ta borba# za †otcepuvawe od Eg-
zarhijata i za spogodba so Patri-
jar{ijata, odnosno za re{avawe na
crkovno-makedonskoto pra{awe#.
POPOVI] P
Vo toj duh (14 godini pred †Za ma-
kedonckite raboti#) toj go napi-
{uva i prviot separaten antieg-
zarhiski traktat †Koj je kriv# na
misirkovski makedonski jazik so
barawe crkvata vo Makedonija †da
ima uzakoneno pravo sama taa da
si izbira kandidati za mitropoli-
ti izmegju svojite sogragjani i ed-
norodci, a Patrijar{ijata samo
da ji rakopolo`uje i da je nivni
vrhoven duhoven na~alnik bez da
ima vlast da ji promenuje ili sosem
da ji otfrlja bez sakanje na naro-
dot#, dodeka †vo smesenite gradoj
i palanki... na na{ite op{tini da
im se dade pravo da si imaat eden
sve{tenik ili arhimandrit za iz-
vr{uenje crkovnite obredi na maj-
~inijot ni jazik#. Sledstveno, †ni-
je mo`eme: prvo, da imame za brzo
vreme na{i narodni vladici i ure-
deni u~ili{ta, bez da imame pot-
reba od tugi milosti, za{to te{ko
i gorko na onoj narod, {to ~eka
svojata du{evna hrana od tugi race
i ja poveril na takvi; i drugo, so
re{ujenjeto na ovoj olku trnliv
crkoven vopros, nije ke dobijeme
doverije na pravitelstvoto, ke kla-
deme kraj na intrigite nadvore{ni
i vnatre{ni i taka ke `ivejeme
premirno pod tatkooto krilo na
Negoo Imperatorsko veli~estvo
na{ijot Gospodar Sultan Abdul
Hamid II#.
Ovoj zna~aen predmisirkovski ra-
kopis ostanuva neobjaven, za{to srp-
skata propaganda sepak ne mo`e{e
da dopu{ti tolkav kompromis i
postepeno uspea i avtorot da go
vklu~i vo svoite pazuvi. Zatoa, koga
vo 1905 g. izdava~ite na bel-
gradskiot v. †Avtonomna Makedo-
nija# go pokanija da se vklu~i vo niv-
nata †avtonomisti~ka programa#,
toj ve}e be{e dragoman vo Srpskoto
prateni{tvo vo Atina i napolno se
stavi vo usluga na srpskite intere-
si, pa `ivotot go zavr{i kako srp-
ski gradona~alnik na rodniot grad.
IZV. i LIT.: D-r Kliment Xambazovski,
Kulturno-op{testvenite vrski na Make-
doncite so Srbija vo tekot na XIX vek,
Skopje, 1960, 161-171 i 190-194; istiot, No-
vi prilozi za Makedonskoto †separatisti~-
ko dvi`ewe#, †Glasnik#, INI, VIII, 2, Skop-
je, 1965, 241; istiot, Gra—a za istoriju ma-
kedonskog naroda iz Arhiva Srbije, tom IV,
kwiga II (1886-1887), Beograd, 1986, 122-123,
173-175, 185-186, 190-194 i 212-217; istiot,
Gra—a za istoriju makedonskog naroda iz
Arhiva Srbije, tom IV, kwiga II (1888-1889),
Beograd, 1987, 375-388 i 448-450; D-r Bla`e
Ristovski, Krste P. Misirkov (1874–
1926)..., Skopje, 1966, 51-58, 391 i 714-715;
Hristo Andonovski, Makedonskata progra-
ma na Temko Popov, †Nova Makedonija#,
Skopje, 30. IV i 1 i 2. V 1967, 17; Trajko Sta-
matoski, Borba za makedonski literatu-
ren jazik, Skopje, 1986, 94-102 i 225-241; Pe-
tar Karajanov, Hristo Andonovski, Jovan
Pavlovski, Li~nosti od Makedonija, Sko-
pje, 2002, 264. Bl. R.
POPOVI], Rita (Prilep, 19. X
1955) ‡ pijanist. Diplomirala na
FMU vo Skopje (M. [perovi}-
1189
P POPOVI]
Ribarski, 1981). Magistrirala na
istiot fakultet (J. Mihailovi},
B. Romanov, 1992). Od 2003 g. do-
cent na FMU. Koncertirala ka-
ko solist i osobeno kako kameren
muzi~ar (Duo Dimov‡Popovi} i
dr.) vo RM i vo pove}e evropski
zemji. Sn. ^.-An.
POPOVI], ^edomir (s. Vrutok,
Gostivarsko, 22. VI 1914 – Skopje,
3. I 1993) ‡ pedagog, metodi~ar i
u~ebnikar. Zavr{il u~itelska
{kola vo Skopje (1934) i studii
po pedagogija na Filozofskiot
fakultet vo Skopje (1951). Bil
u~itel, profesor vo U~itelskata
{kola „Nikola Karev# i na Peda-
go{kata akademija „Sv. Kliment
Ohridski# (1961–1978) vo Skopje.
Ima zna~aen pridones vo osposo-
buvaweto na u~itelski kadri po
Osloboduvaweto na Makedonija.
Posebno se zanimaval so pra{a-
wa na metodikata po maj~in jazik
i matematika vo oddelenskata
nastava. Objavil nad 100 pedago{-
ki truda. Avtor e na prvata make-
donska metodika po maj~in jazik
za osnovnite u~ili{ta (I-V odd.,
1967), na nekolku prira~nici i na
pove}e u~ebnici po matematika
za oddelenska nastava.
BIBL.: Po~etno ~itawe i pi{uvawe,
1957; Po~etna matematika, 1973; Bukvar
za vozrasni (koavtor), 1946 i dr.
LIT.: ^edomir Popovi} (1917–1993),
Zbor. na trudovi, Skopje, 2001. K. Kamb.
POPOVI]-\OKO, Du{ko (Vra-
we, Srbija, 1913 ‡ Tiranskiot
zatvor, Albanija, 17/18. V 1943) ‡
profesor po filozofija, komu-
nisti~ki deec i organizator na
NOB. Poteknuval od ~inovni~ko
semejstvo, doseleno vo Skopje,
kade {to zavr{il gimnazija i
Filozofski fakultet, a potoa
prijavil doktorska disertacija
na Belgradskiot univerzitet (od
oblasta na pedagogijata). Proja-
vil i kni`evni ambicii. Kako
~len na SKOJ i KPJ, bil uapsen
(kon krajot na 1934) i osuden na
edna i pol godina, a kaznata ja iz-
dr`uval vo zatvorot vo Sremska
Mitrovica. Po izleguvaweto od
zatvor ja organiziral prvata
sredba na studentski pretstavni-
ci od site gradovi na Makedoni-
ja. Bil eden od organizatorite na
prijavuvaweto dobrovolci za od-
brana na ^ehoslova~ka, na de-
monstraciite protiv italijan-
skata okupacija na Albanija, na
martovskite demonstracii vo
Skopje (1941) i sl. Kako obele-
`an komunist, do Aprilskata
vojna (1941) ne mo`el da dobie
dr`avna slu`ba, a po okupacija-
ta preminal vo ilegalstvo i dejs-
tvuval vo Skopje i vo Zapadniot
del na Makedonija na organizi-
rawe na NOB. Najdolgo se zadr-
1190
Du{ko
Popovi}
-\oko
`al vo Gostivar, Debar (po~eto-
kot na 1942) i Drimkol. Toj e
eden od organizatorite i poli-
ti~ki komesar na Mavrovskiot
NOPO †Korab# (formiran vo
po~etokot na 1943). Po opkoluva-
weto na Odredot vo Novo Selo
(Gostivarsko) od italijanski ka-
rabineri i balisti, so desetina-
ta zarobeni partizani bil spro-
veden vo Tiranskiot zatvor, kade
{to na {estmina od niv im bile
izre~eni i izvr{eni smrtni pre-
sudi so besewe (11. V 1943).
BIBL.: Literatura i pesnici, †Venac#,
sv. 1, Beograd, 1928; Omladina i qubav,
†Venac#, 2, Beograd, 1929; Ciganinot Ra-
ma Durmi{, sp. †Pomol#, Skopqe, 1931–
1932; @abokre~ina, Almanah SJSU @upe
za J. Srbiju, Skopqe, 1932, 66–72.
LIT.: Jakim Sinadinovski, 1943 vo Ti-
ranskiot politi~ki zatvor, †Nova Ma-
kedonija#, Skopje, 11. X 1953; Dejan Alek-
si}, Du{an Popovi}-\oko, †Nova Make-
donija#, Skopje, 17-19. V 1959; Tome Bukle-
ski, Besilkata se zani{a kako suva gran-
ka, †Nova Makedonija#, Skopje, 11. X 1968;
Dejan Aleksi}, Du{ko Popovi}-\oko,
Skopje, 1985. S. Ml.
Zlatka
Popovska
POPOVSKA, Zlatka (Skopje,
29. VII 1948) - ekonomist, univer-
zitetski profesor. Zavr{ila
gimnazija i diplomirala na Eko-
nomskiot fakultet vo Skopje
(1967‡ 1971), a magistrirala
(1974‡1979) i doktorirala (1985)
na Ekonomskiot fakultet vo
Belgrad. Se vrabotila na Eko-
nomskiot fakultet vo Skopje
kako asistent (1972) i gi minala
site nastavni stepeni do redoven
profesor (1995). Bila na studis-
ki prestoj vo Velika Britanija i
SR Germanija i dr. Nejziniot na-
u~en interes e naso~en kon teh-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
nolo{kiot i ekonomskiot razvoj
i upravuvaweto so ekonomskite
sistemi. Bila prodekan na Eko-
nomskiot fakultet vo Skopje, v.d.
dekan na Interdisciplinarnite
studii po novinarstvo, ~len na
Sojuzniot sovet za ekonomski
razvoj i na Sojuzniot sovet na
sistemot na op{testveno plani-
rawe, pretsedatel na Republi~-
kiot op{testven sovet za eko-
nomski razvoj pri Sobranieto na
SRM, pretsedatel na Sovetot za
op{testveno informirawe pri
Sobranieto na SRM, potpretse-
datel na Vladata na RM i odgov-
orna za evropskata integracija
(1997‡ 1998) i pretsedatel na So-
juzot na ekonomistite na Repub-
lika Makedonija (1998‡2003). Na
Katedrata za ekonomija go pre-
davala predmetot Teorija na sis-
temi so osnovi na kibernetikata,
a gi predava i predmetite Upra-
vuvawe so sistemite i Politika
na tehnolo{kiot razvoj. Avtor e
na desetina knigi i okolu 130
nau~ni i stru~ni statii i drugi
prilozi.
BIBL.: Tehnolo{kata strategija kako
sostaven del na razvojnata strategija
vo samoupravnoto op{testvo, Skopje,
1987; Tehnolo{ka strategija kao sas-
tavni deo razvijenosti, Beograd, 1986;
Terminologija od oblasta na ekonom-
skite nauki - ekonomska kibernetika,
„Makedonska terminologija“, 66 (19/4),
MANU, Skopje, 1989; Tehnolo{kiot
razvoj na Makedonija, Skopje, 1991; Kako
da se pristapi do evropskite bazi na po-
datoci, Skopje, 1992 (so koavtor); Menax-
ment, Skopje, 1993; Sistemi, upravuvawe,
ekonomija, Skopje, 1995; Politika na
tehnolo{kiot razvoj, Skopje, 2000:
Upravuvawe so sistemite, Skopje, 2006;
LIT.: Ekonomski fakultet 1950-1990,
Skopje, 1990. S. Ml.
Joana
Popovska
POPOVSKA, Joana (Bitola, 18.
VI 1943) ‡ akterka. ^len vo Na-
rodniot teatar vo Bitola od 1960
g. (vo nego nastapuvala i na petgo-
di{na vozrast); potoa vo Dramata
na MNT (1978-1994). U~estvuvala
i vo pretstavi za deca, vo radiod-
rami i TV drami i serii.
Ulogi: Dezdemona (†Otelo#); Petruwela
(†Dundo Maroe#); Ofelija (†Hamlet#);
@ivka (†G-|a ministerka#); Mara (†Svad-
bata na Mara#); Ana (†Crna dupka#);
Elektra vo istoimenoto delo; Velika
(†Pirej#); Elizabet (†Ri~ard III#). R. St.
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Liljana
Popovska
POPOVSKA, Liljana (Prilep,
24. V 1956) – in`.-tehnolog, poli-
ti~ar. Diplomirala i magistri-
rala na Tehnolo{kiot fakultet
vo Skopje. Rabotela vo Istra`u-
va~kiot institut na †Alkaloid#
vo Skopje (1982–1998). Bila so-
vetnik vo Sovetot na grad Skopje
(1996–1998), zamenik-minister za
razvoj (1998–1999), sovetnik na
Gradona~alnikot na gradot Skop-
je (1999–2002), pratenik vo tri
mandati vo Sobranieto na RM (od
2002), pri {to i potpretsedatel
na Sobranieto (2002–2004). ^len
na rakovodnite strukturi na LDP
(1993–2005) i osnova~ i lider na
politi~kata partija na zelenite
DOM (2005). Eden od osnova~ite
i koordinator na Makedonskoto
`ensko lobi, ~len na Sovetodav-
niot odbor na Rabotnata grupa za
polova ednakvost pri Paktot za
stabilnost na Jugoisto~na Evro-
pa (1999–2007) i koordinator na
Interparlamentarnoto lobi za
licata so posebni potrebi (2003–
2006). Inicijator i pretsedatel
na Programsko-organizacioniot
odbor na Godinata na makedon-
skiot jazik 2008. S. Ml.
POPOVSKA, Cvetanka (Skopje,
26. VIII 1950) – grad. in`., red.
prof. na Grade`niot fakultet
vo Skopje (od 1996 g.) po predme-
tite hidraulika, hidrologija i
re~na hidrotehnika. Zavr{ila
postdiplomski studii vo Delft,
Holandija (1980/81), doktorirala
vo Skopje (1988). Glavno pole na
nau~niot interes $ se teoriskite
i eksperimentalnite hidrauli~-
ni istra`uvawa. Vodela nau~no-
istra`uva~ki proekti i objavila
golem broj trudovi. Glavni dela $
se knigite: „Mehanika na flui-
di# i „Hidraulika#. Q. T.
POPOVSKA-KOROBAR, Vik-
torija (Skopje, 1954) – istori~ar
na umetnosta. Magistrirala na
Filozofskiot fakultet vo
Skopje na tema „Ikonopisot vo
Ohrid vo XVIII vek# (2003). Rabo-
ti vo Muzejot na Makedonija vo
Skopje kako kustos-sovetnik za
zbirkata ikoni i e rakovoditel
na Oddelot za umetnost. Urednik
e na sp. „Zbornik – srednovekovna
POPOVSKA-[AREVSKA P
Osnovno u~ili{te zavr{ila vo
rodnoto mesto, a gimnazija vo
Skopje. Studiite na Filozofski-
ot fakultet (Grupa biologija) gi
zavr{ila vo 1952 g. Raboti kako
nastavnik, odnosno profesor po
biologija (1950–1953). Vo 1960 g. go
steknuva zvaweto vi{ stru~en so-
rabotnik i e vrabotena vo Zavodot
za ribarstvo na SRM vo Skopje.
Doktorskata disertacija ja odbra-
nila vo 1965 g. Vo 1971 g. e izbrana
Viktorija vo vi{ nau~en sorabotnik, a vo
Popovska
-Korobar 1977 vo nau~en sovetnik. Od 1977 do
umetnost# – izdanie na Muzejot. 1983 g. e direktor na Prirodonau~-
Avtor e na postojanata postavka niot muzej vo Skopje, a potoa e vo
„Galerija na ikoni# i na pove}e penzija. Objavila pedesetina nau~-
tematski izlo`bi vo zemjata i vo ni truda od oblasta na limnologi-
stranstvo. jata i potamologijata. D. Pr.
BIBL.: Kon atribucijata na `ivopisot
vo crkvata na Slimni~kiot manastir,
„Zbornik za srednovekovna umetnost#, 2,
Muzej na Makedonija, Skopje, 1996, 213-
237; Polo{kiot polielej kako najstara
datirana rezba vo Makedonija, „Jubileen
zbornik#, Filozofski fakultet na Uni-
verzitetot „Sv. Kiril i Metodij#, Skop-
je, 1996, 509-522; The Icon of Jesus Christ the
Saviour and the question of the continuity of the
Ohrid painting school from the 15 th century,
„Izkustvo#, 33-34, SofiÔ, 1996, 34-38; Po-
lo{ki manastir Sv. \or|i, Muzej na Ma-
kedonija, Skopje, 1998 (katalog); Lesnov-
ski manastir, Muzej na Makedonija,
Skopje, 2000 (katalog); Ikoni od Kuma- Anka
novsko vo crkvata „Sv. Nikola# vo Kuma- Popovska
novo, Naroden muzej, Kumanovo, 2000 (ka- -Cveta
talog, koavtorstvo so J. Zisovska); Zogra-
fite Krste od Veles i Krste Pop Traja- POPOVSKA-CVETA, Anka (Eno-
novi~, „Prilozi#, XXXIII, 1, MANU, vo, Gornoxumajsko, 20. VIII 1920 –
Skopje, 2002, 87-102; Ikoni od Muzejot na s. Lisija, Gornoxumajsko, 29. I
Makedonija, Skopje, 2004; Ikonopisot vo 1944) – partizanka na Gornoxu-
Ohrid vo XVIII vek, Skopje, 2005. S. Ml.
majskiot partizanski odred „Ni-
POPOVSKA-PAVLOVSKA, kola Kalap~iev#. Bila ~len na
Frederika (@ikovi{te, Ko`an- RMS, do nejzinoto izleguvawe vo
sko, Egejskiot del na Makedonija, partizani (letoto 1943) u~estvu-
Grcija, 26. H. 1940) – redoven pro- vala vo akciite za pomo{ na po-
fesor na Tehnolo{ko-metalur- liti~kite zatvorenici, na parti-
{kiot fakultet vo Skopje. Dip- zanite i na nivnite semejstva. Za-
lomirala na Tehnolo{kiot od- ginala vo borbata kaj Lisija.
del na Tehni~kiot fakultet vo IZV.: Mara Me`dure~ka, Partizansko-
Skopje (1964). Magistrirala na to dvi`ewe vo Pirinska Makedonija. Se-
Tehnolo{ko-metalur{kiot fa- }avawa, INI, Oddelenie za dokumentaci-
kultet vo Belgrad (1970), a dokto- ja „D-r Velimir Brezovski#, Skopje.
rirala na Univerzitetot vo LIT.: Georgi T. Madolev, VÍorÍ`enata
Bradford, V. Britanija (1975). borba v PirinskiÔ kraŸ 1941–1944, So-
Imala pove}e studiski prestoi fiÔ, 1966. V. Jot.
vo Evropa i SAD. Na Tehnolo{- POPOVSKA‡[AREVSKA,
ko-metalur{kiot fakultet vo Elica (Debar, 7. I 1937 ‡ Skopje,
Skopje e od 1964 g., a kako redoven
profesor od 1985 g. Bila dekan na
Tehnolo{ko-metalur{kiot fa-
kultet i prorektor na Univerzi-
tetot „Sv. Kiril i Metodij#. Vo
penzija e od 2004 g. Podra~ja: fe-
nomeni na transportot na dvi`e-
we, masa i toplina, difuziono-
separacioni procesi, struktura
na polimerni materijali. Avtor
e na knigi, nau~ni trudovi i is-
tra`uva~ki proekti.
LIT.: „Bilten UKIM# br. 563, od 26 XII
1991 g., str. 118; 40 godini Tehnolo{ko-me-
talur{ki fakultet – Skopje, monografi-
ja, TMF Skopje, 2000 g., str. 76. Sv. H. J.
POPOVSKA-STANKOVI], Og-
wanka (Kumanovo, 1926) – biolog. Elica Popovska i Aco Stojanovi} vo baletot „Kopelija#
1191
P POPOVSKI
26. IX 1992) ‡ balerina. Balet-
skata naobrazba ja dobiva vo Ba-
letskoto u~ili{te vo Skopje, vo
klasata na \. Makedonski i N.
Kirsanova. Igra vo MNT (1949-
1976) kako ~len na ansamblot, so-
listka i prvenka na Baletot. Ka-
ko edna od istaknatite makedon-
ski balerini, gostuvala na sce-
nite od porane{nite jugosloven-
ski republiki.
ULOGI: Balerina (I. Stravinski, „Pet-
ru{ka#), Kitri (L. Minkus, „Don Kihot#),
@izel (A. Adam, „@izel#) i dr. Em. X.
Aleksandar
Popovski
POPOVSKI, Aleksandar (Skop-
je, 13. VIII 1969) ‡ re`iser. Dip-
lomiral na Otsekot za teatarska
i filmska re`ija na FDU vo
Skopje (1994). Zaedno so Darko
Mitrovski e osnova~ na alterna-
tivnata grupa †Crv# (1989-1991) i
na filmskata producentska ku}a
†Mirko i Slavko ‡ prva parti-
zanska produkcija# (1996).
RE@II: †Tuku taka pod oblaka# (zaedno
so Darko Mitrevski); †Mame mu ebam koj
prv po~na#; †Divo meso#; †Balkanot ne e
mrtov#; †Don @uan#. ^esto re`ira i von
granicite na Makedonija: †Bure barut#
(Teatar †Kerempuh#, Zagreb, Hrvatska);
†Roberto Zuko# (Atelje 212, Belgrad, Sr-
bija); †Don Kihot# (Slovensko narodno
gledali{~e, Qubqana, Slovenija). R. St.
Ante
Popovski
POPOVSKI, Ante (Lazaropole,
3. VI 1931 – Skopje, 1. H 2003) – po-
et, eseist, prepejuva~, publicist,
akademik. Osnovnoto obrazova-
nie go zavr{il vo rodnoto selo,
gimnazijata vo Bitola, a Medi-
cinskiot fakultet vo Skopje, ka-
de {to se vrabotuva kako asis-
tent. Izvesno vreme raboti kako
lekar vo Debar, no od 1955 g., koga
od pe~at mu izleguva prvata sti-
1192
hozbirka Odblesoci, ja napu{ta
medicinata i iscelo se oddava na
poezijata. ^len e na DPM (1956)
i ~len na Izvr{niot sovet na
Makedonija; direktor na NIP
„Nova Makedonija# i na „Vardar-
film# vo Skopje; potpretsedatel
na Republi~kata komisija za kul-
turni vrski so stranstvo; pretse-
datel na DPM (vo dva mandata) i
pretsedatel na Sovetot na SVP
(1966/67 i 1978/79). Za redoven
~len na MANU e izbran na 10. V
2000 g. i ~len na Svetskata akade-
mija na poezijata (2002). Prepeal
od razni jazici vidni poeti od
Balkanot i od Evropa, me|u niv i
bibliskata „Pesna nad pesnite#.
Zastapen e vo site antologii na
makedonskata poezija, kako i vo
Antologijata na svetskata poezi-
ja. Negovata poezija e prevedena
na pove}e jazici vo svetot. A. P. e
eden od najzna~ajnite makedonski
poetski tvorci. Poet na epot i
epopeite, na bolnite makedonski
i staroslovenski ta`a~ki i ele-
gii, poet na makedonskite tajno-
pisi i rodopisi, na mitskiot po-
etski govor vkorenet vo isto~na-
ta, vizantiska i hristijanska ma-
kedonska poetska tradicija. Ma-
kedonija i nejzinata tragi~na is-
toriska sudbina e vo sredi{teto
na negovata poezija. Nea toj ja
vozdigna vo mit. Dobitnik e na
visoki nacionalni i me|unarod-
ni nagradi i priznanija.
DELA: Odblesoci (poezija, 1955); Vardar
(poezija, 1958); Samuil (poezija, 1963); Ne-
pokor (poezija, 1964); Kamena (poezija,
1972); Tajnopis (poezija, 1975); Qubopis
(poezija, 1980); Rodopis (poezija, 1981);
Sina pesna (poezija, 1984); Glas od damni-
nata (publikacija od literaturno-isto-
riski i poetolo{ki karakter, 1986); Ne-
naslovena (poezija, 1988); Okovano vreme
(statii i komentari, 1991); Me|u `ivo-
tot i znacite (esei, 1991); Providenija
(poezija, 1995); Okoto, svetlinite (esei,
1996); Sveta pesna (2001); Dve ti{ini
(2003). Sostavuva~ e na Svetata zemja na
zborot (1995), antologija na jidi{ poezi-
jata, i na Orfej i Isus: bibliski motivi
vo sovremenata makedonska poezija (2000).
LIT.: Georgi Stardelov, Makedonska kni-
`evnost. 7. Veli~anija, Sk. 2000. G. St.
Protojerej
-stavrofor
Antim
Popovski
POPOVSKI, Antim, protoje-
rej-stavrofor (s. Slatino, De-
barca, 1902 – Skopje, 31. III 1987) –
sve{tenoslu`itel od sve{teni~-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
ko semejstvo, od tatko sve{tenik
– u~esnik vo Ilindenskoto vosta-
nie (1903). Bil u~esnik vo NOB,
vo slu`ba na Glavniot {tab na
NOV i POM. Zaedno so sve{te-
nicite Veqo Man~evski i Kiril
Stojanov go organiziral Prviot
sve{teni~ki sobir (oktomvri
1943) vo s. Izdeglavje, na koj bila
donesena odluka za organizirawe
na Makedonska pravoslavna crk-
va, kako vozobnovena Ohridska
arhiepiskopija.
LIT.: Done Ilievski, Makedonskoto pra-
voslavno sve{tenstvo vo borba za nacio-
nalna i crkovna sloboda, Skopje, 1987; is-
tiot, Avtokefalnosta na Makedonskata
pravoslavna crkva, Skopje, 1972. Rat. Gr.
POPOVSKI, Bogdan Nestorov
(Debar, 1. I 1925 ‡ Skopje, 11. XI
2006) ‡ internist, primarius, os-
novopolo`nik na Klinikata za
toksikologija pri Med. f. vo
Skopje i nejzin prv i dolgogodi-
{en direktor. Ima osobeni zas-
lugi za organizacijata i funkci-
oniraweto na urgentnata slu`ba
za terapija na akutni truewa so
alkohol, razni drugi otrovi, le-
kovi i sl. Br. N.
Vlado
Popovski
POPOVSKI, Vlado (s. Dolno Du-
peni, Prespansko, 21. IX 1941) ‡
univerzitetski profesor, prav-
nik, politi~ar i istori~ar. Os-
novno obrazovanie zavr{il vo
[tip, a gimnazija i Praven fa-
kultet vo Skopje (1966). Magistri-
ral vo Institutot za sociolo{ki
i politi~ko-pravni istra`uvawa
vo Skopje (1974), a doktoriral na
Filozofskiot fakultet vo Skop-
je na Katedrata po istorija, na te-
ma „Ustavite vo makedonskoto na-
cionalno dvi`ewe kako indika-
tor za negoviot dr`avotvoren ka-
rakter# (1988). Bil asistent i nau-
~en sorabotnik na Institutot za
sociolo{ki i politi~ko-pravni
istra`uvawa. Izbran za vonreden
profesor po predmetite politi~-
ka sociologija i politi~kiot sis-
tem na Jugoslavija na Filozofski-
ot fakultet vo Skopje, a za vonre-
den profesor na Pravniot fakul-
tet vo Skopje po predmetot isto-
rija na dr`avata i pravoto na na-
rodite na Jugoslavija i za redoven
profesor po predmetot istorija
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
na pravoto. Bil sovetnik na pret-
sedatelot Kiro Gligorov
(1991‡1993), minister za odbrana
(1992‡1994; 2001‡2002), minister
za pravda (1994‡1997) i sovetnik
na pretsedatelot Boris Trajkov-
ski (1999 ‡2001). ^len e na Mati~-
nata komisija za formirawe na
Univerzitetot „Goce Del~ev# vo
[tip (2007) i sovetnik na premie-
rot Nikola Gruevski (od 2006).
Objavil pogolem broj trudovi od
makedonskata istorija, politi~-
kata sociologija i politi~kiot
sistem. Osnovnata ideja {to ja
sledi e tradicionalnata povrza-
nost na imiwata na u~esnicite vo
makedonskoto nacionalno dvi`e-
we (1880‡1945).
BIBL.: Makedonskoto nacionalno-oslo-
boditelno dvi`ewe do TMRO, Skopje,
1989; Makedonskoto pra{awe vo doku-
mentite na Kominternata, tom prvi,
1&2, Moskva i Skopje, 1999; Politi~kite
institucii na Stara Grcija, Skopje,
1976; Lokalnata samouprava i op{tini-
te vo Makedonija, Skopje, 1999; Makedon-
skoto pra{awe vo nadvore{nata poli-
tika na Sovetskiot Sojuz (1922&1940).
Dokumenti, Skopje, 2008.
LIT.: Praven fakultet ‡ Pedeset godi-
ni, 1951‡2001, Skopje, 2001. Sv. [.
Georgi
Stalev
Popovski
POPOVSKI, Georgi Stalev (Vi-
toli{te, Mariovo, 22. IV 1930) ‡
univ. profesor, poet, prozaist,
dramski pisatel, nau~en rabot-
nik i preveduva~ na klasi~na po-
ezija (Pu{kin, Lermontov, Baj-
ron, Dante, Petrarka, Serdarot
od Prli~ev i dr.). Zavr{il Fi-
lozofski fakultet vo Skopje.
BIBL.: Smev na krvta, roman, Sk., 1960;
Pregled na makedonskata literatura od
19 vek; Makedonskiot vers, doktorska di-
sertacija, Sk., 1970; Angelina, drama vo sti-
hovi, Sk., 1972; Raskolnikot od Hetini-
Xinot, drama vo stihovi, Sk., 1975; Vtori-
ot Omir, poema, Sk., 1988; Poslednite 100
godini makedonska kni`evnost, Sk., 1994;
Maski, poezija, Sk., 1998; Izbrani dela, Sk.,
2002. Sostavuva~ e na antologiite na fran-
cuskata i ruskata poezija i dr. P. Gil.
POPOVSKI, Gligor (s. Budi-
narci, Berovsko, 1. IV 1928 ‡
Skopje, 14. V 2007) ‡ eden od prvi-
te pisateli za deca i mladina,
preveduva~. Zavr{il U~itelska
{kola vo Skopje. Rabotel kako
urednik na detskite spisanija na
„Detska radost#.
Gligor
Popovski
DELA: Stihozbirki: Cvet, Sk., 1953; Ro-
sica, Sk., 1956; So trotinet po cel svet,
Sk., 1958; Za poubav svet, Sk., 1978; ^ovek
so ~ovek, Sk., 1982; bajki i skazni: Bajka za
deteto Vilen, Sk., 1952; Skazni za Vozo-
vija, Sk., 1967; Mornarot Neb, Sk., 1971;
Elen kamen, Sk., 1988; romani: Mostot,
Sk., 1959; Crvenata raka, Sk., 1961; Is-
pit, Sk., 1972; Bojan, Sk., 1973; Planino,
ubavino, Sk., 1979; U~itelkata, Sk., 1984;
Drugata strana, Sk., 1991. V. Toc.
Grigori
Popovski
POPOVSKI, Grigori (Lvuvek,
[qonsk, Polska, 2. IV 1952) ‡ no-
vinar i preveduva~. Sin na rodi-
teli-begalci od Kostursko. Zavr-
{il Pedago{ka akademija i Fi-
lozofski fakultet vo Skopje. Vo
Makedonskoto radio e od 1986 g.
Rabotel vo Tretata programa, ka-
de {to go ureduval sp. †Treta
programa#, bil urednik na Doku-
mentarnata redakcija na Prvata
programa na Radioto, a potoa di-
rektor i glaven urednik na Make-
donskoto radio (2002‡2006). J. F.
Dimitrija
Popovski
POPOVSKI, Dimitrija (Skopje,
16. VI 1941) ‡ univ. profesor, pli-
va~ki trener. Zavr{il Visoka
{kola za fizi~ka kultura vo Bel-
POPOVSKI P
grad (1965), magistriral na Medi-
cinskiot fakultet vo Skopje
(1977), na tema: „Relacija me|u te-
lesniot razvitok i so dinamome-
tar izmerenata muskulna snaga kaj
ma{kata sredno{kolska mladina
vo Skopje#. Doktoriral na Filo-
zofskiot fakultet, Otsek za fi-
zi~ko vospitanie vo Ni{ (1980),
na tema: „Relacije antropomet-
riskih dimenzija i izometriskog
mi{i¢nog potencijala kod u~eni-
ka uzrasta od 11 do 14 g. u SR Make-
doniji#. Rabotel kako profesor
po Plivawe na Vi{ata {kola za
fizi~ka kultura (1965–1978) i ka-
ko predava~ i redoven profesor
po plivawe i vaterpolo na Fakul-
tetot za fizi~ka kultura vo
Skopje (1978– 2006). Bil dekan ~e-
tiripati. Bil pratenik na Libe-
ralnata partija vo Sobranieto na
RM (1992–1994 i 1994–1998). Dol-
gogodi{en trener na APK †Stu-
dent# vo Skopje i selektor na ma-
kedonskata reprezentacija vo pli-
vawe. Objavuval stru~ni i nau~ni
trudovi, i e dobitnik na op{tes-
tveni priznanija.
LIT.: Du{an Stanimirovi}, Desetgo-
di{nina na Fakultetot za fizi~ka kul-
tura & Skopje (1977/78 –1987/88), „Godi-
{en zbornik na Fakultetot za fizi~ka
kultura#, br. 1, Skopje, 1988. 25 godini na
Fakultetot za fizi~ka kultura
(1977–2002), Skopje, 2002. D. S.
Du{ko
Popovski
POPOVSKI, Du{ko (Skopje,
1899 – Skopje, 1995) ‡ fudbaler i
fudbalski trener. Igral fudbal
vo Skopje za FK †Napredok#
(1919), SSK (1921), SSK †Make-
donija#. Nastapil vo FK †Napre-
dok# protiv reprezentacijata na
angliskite oficeri vo Skopje
(1919), koja bila pobedena so 2:0,
kako i protiv †Makabi# od So-
lun, koj bil pobeden so 7:0. Toj e
prv fudbalski sudija vo Makedo-
nija so polo`en ispit (1924). Na
novoformiranata Sekcija na
fudbalskite sudii pri Skopski-
ot lopta~ki potsojuz bil izbran
za pretsedatel (1927). D. S.
POPOVSKI, @ivko (Skopje, 30.
VII 1934 – Skopje, 10. I 2007) – ar-
hitekt, redoven profesor na Ar-
hitektonskiot fakultet. Diplo-
miral na Arhitektonskiot otsek
1193
P POPOVSKI
@ivko
Popovski
na Tehni~kiot fakultet vo Skop-
je (1961). Go predaval predmetot
proektirawe na op{testveni
zgradi. U~estvuval na pove}e ano-
nimni arhitektonsko-urbanis-
ti~ki konkursi na podra~jeto na
porane{na Jugoslavija, kako i vo
drugi zemji. Projavuval poseben
interes za arhitektonskata teo-
rija i kritika. Se zanimaval i so
publicistika – objavil pove}e
studii vo stru~ni spisanija i vo
dnevniot pe~at. Pozna~ajni rea-
lizirani objekti: Gradski trgov-
ski centar vo Skopje (1971); Dom
na penzionerite vo Ohrid (1972);
Dom na kulturata „Grigor Prli-
~ev# vo Ohrid (1981) – adaptacija
i rekonstrukcija.
LIT.: I. Xeparoski, Arhitekt @ivko
Popovski (1934), vo: Arhitekturata na
po~vata na Makedonija od sredinata na
XIX do krajot na HH vek. Prilozi za pro-
u~uvaweto na istorijata na kulturata na
po~vata na Makedonija, 14, Skopje, 2006,
223-232. Kr. T.
Ivan
Popovski
POPOVSKI, Ivan (Skopje, 2. V
1969) ‡ re`iser. @ivee i raboti
vo Moskva. Diplomiral i magis-
triral na Otsekot za re`ija na
Ruskata akademija za teatarska
umetnost vo Moskva (1993). Re-
`ii: (vo Moskva) †Avantura#
(spored nezavisen vesnik, ovaa
pretstava e edna od desette naj-
va`ni produkcii na moderniot
ruski teatar, 1996); †Vajarot na
maski#; †Bawa# (Feniks Ansambl
Wujork); †Pana|ur# (Teatar na
Evropa, Pariz); †Evgenij One-
gin# (Operata vo Lil, Francija);
†Makedonska odiseja 2001# (Oh-
ridsko leto); †Dnevnikot na lu-
diot# (na albanski jazik, festi-
1194
valska premiera na Mlad otvoren
teatar) i dr. R. St.
Jovan
Popovski
POPOVSKI, Jovan (s. Vev~ani,
Struga, 26. IX 1916) ‡ novinar,
raska`uva~, romansier. Rabotel
kako novinar-urednik na bel-
gradska †Politika# za Makedo-
nija. ^len e na DPM od 1972 g.
DELA: romani: Edna mladost (romanizi-
rana biografija, 1969), Na tatkovski na-
~in (1970), Dnevnikot na Stra{o Pin-
xur (1972), Verdan (1986), Zlovreme (1989),
^ovek od prviot ~in na istorijata (ro-
manizirana biografija, 1993), Logorska
romansa (1994), @elnik - na dalgite na
`ivotot (avtobiografija, 1996), Sami
(1996), Godinite na kam{ikot (2003);
zbirki raskazi: Avgust (1979) i Pogani-
ci (1989); Samoubistvo na Pretsedate-
lot na Republika Makedonija, Zapisi
(2000), Razgovori so Koli{evski (2006);
Grad~eto na Drim (2006); Nepokornite
(2007); Moeto novinarstvo (2007); Kli-
ment - episkop Veli~ki (2008)
LIT.: Miodrag Drugovac, Istorija na
makedonskata kni`evnost XX vek
(1990). V. M.-^.
Kiril
Popovski
POPOVSKI, Kiril (s. Vladi-
mirovo, Berovsko, 1943) – redoven
profesor na Tehni~kiot fakul-
tet vo Bitola. Diplomiral, ma-
gistriral i doktoriral na Ma-
{inskiot fakultet na Univerzi-
tetot vo Qubqana (Slovenija).
Poseben pridones dal vo razvojot
na niskotemperaturnite grejni
instalacii vo oran`eriite i di-
rektna primena na geotermalnata
energija. Avtor e na pove}e od 20
knigi i okolu 300 nau~ni publi-
kacii, objaveni ili prezentirani
niz celiot svet. Osnova~ i pret-
sedatel e na Zaednicata na topla-
ni na Jugoslavija, na Zaednicata
na oran`eriski proizvoditeli
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
na Makedonija i Jugoslavija, na
Makedonskata geotermalna aso-
cijacija (MAGA) i na Me|unarod-
nata letna {kola za direktna ap-
likacija na geotermalnata ener-
gija (ISS). Bil eden od osnova~i-
te, ~len na Bordot na direktori,
pretsedatel na evropskata granka
i pretsedatel na Komitetot za
obrazovanie na IGA. Pretseda-
tel na grupata za geotermalna
energija na UNESKO ROSTE.
Ekspert na FAO i UNESKO.
Bil u~esnik na ~etiriesetina me-
|unarodni i nacionalni nau~ni
proekti vo Makedonija, Bugarija,
Grcija, Italija, Portugalija,
Turcija. Organiziral pedesetina
nacionalni i me|unarodni sobi-
ri. Vodel ili u~estvuval vo iz-
gradbata na pedesetina demons-
tracioni proekti i industriski
kapaciteti vo: Makedonija, Ita-
lija, Portugalija, Turcija i dr.
Po~esen profesor na Univerzi-
tetot vo Oradea (Romanija) i vi-
ziting profesor na pove}e uni-
verziteti vo svetot. Gl. K.
Kiro
Popovski
POPOVSKI, Kiro (s. Vratnica,
Tetovsko, 13. IV 1942 ‡ Skopje, 29. X
1995) ‡ pravnik, politi~ar. Gimna-
zijata ja zvr{il vo Skopje,
Diplomiral na Pravniot fakul-
tet vo Skopje (1965). Kako mladi-
nec, bil pretsedatel na Gradskiot
komitet i pretsedatel na Pretse-
datelstvoto na CK na Sojuzot na
socijalisti~kata mladina na
Makedonija, a potoa sekretar i
pretsedatel na Sovetot na SSM,
pretsedatel na Izvr{niot odbor
na Republi~kata SIZ za fizi~ka
kultura, pretsedatel na Komisija-
ta za pra{awa od op{testveno-po-
liti~kiot sistem, ~len na Odbo-
rot za pra{awa od oblasta na
op{testvenoto ureduvawe, bezbed-
nosta i odnosite so stranstvo,
~len na Komisijata za pra{awa od
op{testveno-politi~kiot sistem
na Izvr{niot sovet na Sobra-
nieto na SRM, ~len na Izvr{niot
sovet na Sobranieto na SRM,
pretsedatel na Republi~kata kon-
ferencija na SSRNM, osnovopo-
lo`nik i prv pretsedatel na
Socijalisti~kata partija na
Makedonija (22. IX 1990 ‡ juli
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
1995) i potpretsedatel na Sobra-
nieto na RM (1991‡1995). S. Ml.
Kole
Popovski
POPOVSKI, Kole Iliev (s.
Ek{isu, Lerinsko, Egejskiot del
na Makedonija, 8. VIII 1942) ‡ ve-
terinar, redoven prof. na FVM
vo Skopje. Doktoriral na Vet. f.
vo Zagreb (1980). Avtor e na 144
nau~ni i 23 stru~ni trudovi. Ob-
javil monografija „Endokrino-
logija na reprodukcijata# (1998)
i prira~nik „Primeneta endok-
rinologija vo reprodukcijata#
(2001). M. D. ‡ J. B.
Kostadin
Popovski
POPOVSKI, Kostadin Sterjov
(s. Za{le, Demirhisarsko, 25. XII
1920 – Skopje, 10. VIII 1994) – ekono-
mist, univerzitetski profesor.
Osnovno u~ili{te zavr{il vo s.
Rastojca, a gimnazija vo Bitola
(1941). Kako gimnazijalec, bil ~len
na SKOJ (1937), a potoa u~esnik vo
NOB (1941) – sekretar na selsko
biro na KPJ, politi~ki komesar
na selski i reonski komitet na
KPJ. Bil uapsen od bugarskite oku-
pacioni vlasti (kon krajot na
avgust 1942) i osuden, a kaznata ja
izdr`uval vo zatvorot Idrizovo
(Skopsko) do organiziranoto beg-
stvo na site politi~ki zatvoreni-
ci (29. VIII 1944). Po Osloboduva-
weto bil sekretar na Okoliskiot
i na Okru`niot komitet na SKOJ
vo Bitola, kako i {ef na Otsekot
na Vnatre{ni raboti vo Kru{evo,
Demir Hisar i Bitola. Po diplo-
miraweto na Ekonomskiot fakul-
tet vo Belgrad (1950), bil izbran za
asistent na Pravno-ekonomskiot
fakultet vo Skopje (1950–1953).
Izvesen period bil komercijalen
direktor na Cementaricata †Usje#,
generalen direktor na Staklarni-
cata, {ef na Otsekot za op{ti
ekonomski analizi vo Sekretarija-
tot za op{tostopanski raboti na
SRM, v.d. direktor i profesor na
Vi{ata stopanska {kola vo Skopje
(1953–1960). Potoa pak se vratil
kako predava~ (1960), vi{ predava~
(1968–1983), prodekan i pretseda-
tel na Sovetot na Ekonomskiot fa-
kultet. Bil ~len na Okoliskiot i
na Univerzitetskiot komitet na
KPM vo Skopje, ~len na Gradskata
konferencija na SKM, pretseda-
tel na Fakultetskata konferenci-
ja na SKM, ~len na Pretsedatel-
stvoto na Gradskiot i na Republi~-
kiot odbor na SZBNOV, potpret-
sedatel na Okoliskiot naroden od-
bor i naroden pratenik vo Op{tes-
tveno-politi~kiot sobor na Sob-
ranieto na SRM. Nositel e na Par-
tizanska spomenica 1941.
LIT.: Spomenica 1950–1980, Ekonomski
fakultet, Skopje, 1980; Spomenica 1950–
1990, Ekonomski fakultet, Skopje, 1990,
100–101. S. Ml.
Kajakarot na divi vodi Lazar Popovski
POPOVSKI, Lazar (Skopje, 18.
V 1975) ‡ ekonomist, kajakar na
divi vodi. Diplomiral na Eko-
nomskiot fakultet vo Skopje
(1993), magistriral vo SAD
(2003). Toj e ~len na KK †Ilin-
den 90# vo Skopje i dr`aven prvak
devetpati vo K-1 kajak na divi vo-
di. Na balkanskite prvenstva vo
Skopje (1995 i 2000) osvoil prvo
mesto, a na Evropskoto prvenstvo
(2004) {esto mesto vo 3 H K-1. Go
osvoil prvoto mesto na IKAS vo
Skopje (2004). Nastapuval na ~e-
tiri olimpiski igri (1992 –
2004), na Svetskoto prvenstvo
(1997) i na drugi natprevari. Bil
izbran za najdobar sportist na
Makedonija (1999). D. S.
POPOVSKI, Nestor, protoje-
rej-stavrofor (Lazaropole, 17. V
1916 – Skopje, 23. VII 1996) – ~len
na Prviot crkovno-naroden so-
bor (1945) vo Skopje, a potoa na
~elo na Inicijativniot odbor za
organizirawe na Makedonskata
pravoslavna crkva. Pove}e godi-
ni bil pretsedatel na Zdru`eni-
eto na pravoslavnoto sve{ten-
stvo na Makedonija i pretsedatel
POPOVSKI P
Nestor Popovsni ja rakovodi poslednata sednica
na Inicijativniot odbor za organizirawe na MPC
(3. H 1958)
na Zdru`enieto na pravoslavno-
to sve{tenstvo na SFRJ.
LIT.: Done Ilievski, Makedonskoto pra-
voslavno sve{tenstvo vo borba za nacio-
nalna i crkovna sloboda, Skopje, 1987; is-
tiot, Avtokefalnosta na Makedonskata
pravoslavna crkva, Skopje, 1972. Rat. Gr.
Pande
Popovski
POPOVSKI, Pande (s. Bistri-
ca, Bitolsko, 12. IV 1922 – Skop-
je, 2. XI 2002) – redoven profe-
sor na [umarskiot fakultet vo
Skopje, specijalist za oblasta i
predmetot po{umuvawe i meli-
oracija. Diplomiral na Zemjo-
delsko-{umarskiot fakultet vo
Belgrad (1949). Doktoriral na
Zemjodelsko-{umarskiot fa-
kultet vo Skopje (1969). Rabo-
tel kako referent (1949–1951),
a potoa stanal na~alnik za od-
gleduvawe i za{tita na {umite
vo Ministerstvoto za {umar-
stvo na SRM. Bil direktor na
Upravata za gradsko i vongrad-
sko zelenilo (1951–1961). Od
1961 g. rabotel kako predava~ i
redoven profesor na [umarski-
ot fakultet vo Skopje. Se zani-
maval so problemite za po{umu-
vawe na golinite i so kontej-
nerskoto proizvodstvo na sad-
nici. Publikuval golem broj
trudovi. Al. And.
POPOVSKI, Pande (Carev
Dvor, Prespa, 20. X 1912 ‡ Skopje,
15. VII 1987) ‡ eden od osnovopo-
lo`nicite na makedonskoto no-
vinarstvo. Zavr{il Teolo{ki
fakultet (Belgrad) i Filozof-
ski fakultet (Skopje). Vo itali-
jansko-albanskata okupacija po-
liti~ki zatvorenik (od 1942) vo
zatvorite vo Kor~a, Podgradec,
Elbasan i Tirana i vo logorot
Porto Romana, proteran i inter-
1195
P POPOVSKI
niran vo Bugarija. ^len na
AGITPROP na Glavniot {tab
na NOV i POM vo G. Vranovci
(1944). Eden od osnova~ite na Ra-
dio Skopje kade go minal celiot
raboten vek (1945-1978). Ima og-
romni zaslugi za razvojot na Ra-
dio Skopje i radio-reporta`ata,
posebno so svoite radio-emisii
kaj na{ite iselenici vo stran-
stvo. Publicisti~ki trudovi:
„Posledniot tabor# i „Surovata
vistina#. B. P. \.
Petar
Popovski
POPOVSKI, Petar (Lazaropo-
le, 12. VII 1931) ‡ novinar, istra-
`uva~. Diplomiral na Filo-
zofskiot fakultet vo Skopje.
Od 1951 g. go ureduval spisanie-
to „Lazaropole# nameneto za so-
narodnicite vo stranstvo. Rabo-
tel vo NIP „Na{a kniga#
(1961), urednik na vesnikot
„Tribina#. Od 1965 do penzioni-
raweto na razni dol`nosti vo
MRTV: prv urednik (16 godini)
na TV-dnevnikot, pom. direktor
i glaven urednik na Informa-
tivnata programa na TV Skopje.
Po penzioniraweto avtor na mo-
nografiite: „Arhimandrit Teo-
fil Avramov @ungulovski#
(1997), „Nostradamus apokalip-
sata odbrojuva# (1999), „\or|ija
Kastriot-Iskender, kral na
Epir i Makedonija i vtor Alek-
sandar Makedonski# (2005), „Mi-
jacite potomci na anti~kite
Makedonci i prastari `iteli
na Matija (dene{na Albanija)#,
„Krvavo dosie na arnautskiot
gego-mirditski terorizam vo
makedonskata zemja (1700-2002)#
i „Makedonskata srednovekovna
crkovna diplomatija# (trite vo
2006). B. P. \.
POPOVSKI, Risto (Gali~nik,
30. VIII 1945) ‡ novinar. Studi-
ral na Visokata {kola za poli-
ti~ki nauki, sociologija i no-
vinarstvo vo Qubqana. Sorabo-
tuval vo Radio Skopje, kade {to
se vrabotil vo 1970 g. Od 1974 g.
sorabotnik/urednik vo Redakci-
jata na Tanjug za Makedonija, od
1990 g. postojan dopisnik od
Moskva. Osnova~ i sopstvenik
na nezavisnata agencija Mak-
1196
Risto
Popovski
faks (1992), prva od vakov vid vo
regionot. B. P. \.
To{o
Popovski
POPOVSKI, To{o (Gali~nik,
14. VII 1919 ‡ Skopje, 28. II 1996)
‡ novinar, publicist, op{tes-
tvenik. ^len na KPJ (1939), pro-
gonuvan i zatvoran, nositel na
Partizanska spomenica 1941.
Zavr{il Visoka partiska {ko-
la vo Belgrad. Vo novinarstvoto
od 1944 g. ‡ prv dopisnik na Tan-
jug od Makedonija, urednik vo
Radio Belgrad, na „Komunist# i
„Borba# (1952), prv dopisnik na
„Borba# od Moskva po normali-
ziraweto na odnosite so SSSR
(1956). Od 1959 g. glaven i odgo-
voren urednik na „Nova Makedo-
nija#, postojan dopisnik od So-
fija (1967‡ 1970). Bil pratenik
vo Sobranieto na SRM. Avtor na
trudovite „Makedonskoto mal-
cinstvo vo sosednite zemji# i
„Makedonskoto ime nema da za-
gine#, kako i na romanot „Osi-
lo# i na filmskoto scenario
„Potraga#. B. P. \.
POPOVSKI-MAJKA, Metodija
(Prilep, 4. V 1909 ‡ Skopje, 2. I
1987) ‡ legendaren komandant od
NOAVM. Kako aktivist na Na-
rodnata pomo{, se vklu~il vo
NOD i NOB (1941), poradi {to
bil uapsen i interniran (1942-
1943), a po vra}aweto zaminal
partizan (septemvri 1943), sta-
nal ~len na KPM (dekemvri 1943)
i bil zamenik komandir na ~eta,
komandant na NO (prilepski) ba-
taljon †Mir~e Acev#, komandant
na Vtorata i na Pettata makedon-
ska NO brigada (2. VIII 1944 ‡ sre-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
dinata na oktomvri 1944) i ko-
mandant na Kumanovskata divizi-
ja na NOVJ. Bil delegat na Prvo-
to zasedanie na ASNOM. Po Os-
loboduvaweto bil oficer na
JNA, a potoa demobiliziran vo
~in major (1949) i bil na~alnik
na Narodnata milicija na NRM.
Nositel e na Partizanska spome-
nica 1941.
LIT.: Vtora makedonska udarna brigada.
Se}avawa i dokumenti, Skopje, 1973; Pri-
lep i Prilepsko vo NOV 1943 godina.Ma-
terijali od nau~niot sobir odr`an na 21,
22 i 23 mart 1979 godina, Skopje, 1981; Um-
re Metodija Popovski-Majka, †Nova Ma-
kedonija#, Skopje, 5. I 1987, 3. S. Ml.
Pan~e
Popovski
-Makse
POPOVSKI-MAKSE, Pan~e
(Gostivar, 1924 – Debar, avgust
1944) – u~esnik vo NOB. Bil pri-
padnik na rabotni~koto i komu-
nisti~koto dvi`ewe. ~len na
KPJ (1941) i sekretar na MK na
KPJ vo Gostivar (1942). Se istak-
nal vo podgotovkite za formira-
weto na partizanski odredi. Bil
borec na Prvata makedonska
NOU brigada (1943). Herojski za-
ginal vo borbite za Osloboduva-
weto na Debar (1944).
LIT.: Gostivar i Gostivarsko vo NOB,
1941–1944, Gostivar, 1974. Vl. Iv.
Elisie
Popovski
-Marko
POPOVSKI-MARKO, Elisie
(Mavrovo, 16. XII 1907 – Skopje,
1972) – {panski borec, u~esnik
vo NOVM. Kako pripadnik na
progresivnoto rabotni~ko dvi-
`ewe (1934) bil ~len na KPJ
(1936), dobrovolec vo [panskata
gra|anska vojna vo 129-ta inter-
nacionalna brigada (1937–1939),
po {to bil vo logorot za {pan-
skite dobrovolci vo Francija
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
(1939– 1941). Vo NOVJ (1941) bil
komandant na Topli~kiot NOPO
i zamenik politi~ki komesar na
Ozrenskiot NOPO. Bil poli-
ti~ki komesar na Prvata opera-
tivna zona na NOV i POM (1943)
i ~len na G[ na NOV i POM. Vo-
del pregovori so Germanskata ko-
manda od Struga vo Botunskata
tesnina me|u Botun i Struga za
razmena na germanski zarobenici
za politi~ki zatvorenici, pri-
padnici na NOAVM (XI 1943).
Bil u~esnik na Prvoto zasedanie
na ASNOM (1944). Po Oslobodu-
vaweto bil na razni politi~ki
dol`nosti. Nositel na Parti-
zanska spomenica 1941.
LIT.: DARM – Skopje, rakopisna biogra-
fija, f. „Biografii#. Vl. Iv.
Filimena
Poposka
POPOSKA, Filimena (Teto-
vo, 1946) – redoven profesor na
Tehnolo{ko-metalur{kiot fa-
kultet vo Skopje i nau~nik.
Diplomirala (1969), magistri-
rala (1977) i doktorirala (1980)
na Tehnolo{ko-metalur{kiot
fakultet vo Skopje. Na istiot
fakultet raboti od 1969 g., a re-
doven profesor e od 1991 g. Bila
prodekan na Tehnolo{ko-meta-
lur{kiot fakultet vo Skopje.
Imala pove}e studiski prestoi
vo Evropa. Podra~ja: hemiski
reaktori, ekstrakcioni proce-
si, prerabotka na nafta, opti-
mizacija i proektirawe na teh-
nolo{ki procesi. Avtor e na
nau~ni trudovi i istra`uva~ki
proekti.
LIT.: „Bilten UKIM# br. 708, od 22. VI
1998 g., str. 21; 40 godini Tehnolo{ko-meta-
lur{ki fakultet – Skopje, monografija,
TMF Skopje, 2000 g., str. 77. Sv. H. J.
POPOSKI, Dragan (Dada) (Pri-
lep, 23. X 1933) ‡ skulptor, profe-
sor na Fakultetot za likovni
umetnosti vo Skopje. Diplomiral
(1961) i magistriral (1964) na
Akademijata za likovni umetnos-
ti vo Belgrad. Samostojno izlagal
vo Skopje, Edinburg, Harogejt,
Kopar, Trst, Frankfurt, A{a-
fenburg. Ve{to modificira mo-
nolitni mermerni asocijativni
formi. Pri geometrizacijata na
masite kako su{tinska se namet-
Dragan
(Dada)
Poposki
Dragan (Dada) Poposki: Ras~ekor
nuva ilustrativnata komponenta
(Horizontala, 1971). M. B.-P.
POPOSKI, Kiro Sotirov (s.
Malo Kowari, Prilepsko, 14. X
1936) – psiholog, metodi~ar. Za-
vr{il u~itelska {kola vo Bito-
la (1953) i Filozofski fakultet
(psihologija) vo Belgrad (1965).
Magistriral na Fakultetot za
politi~ki nauki vo Belgrad
(1974). Celiot raboten vek go mi-
nuva vo obrazovanieto: u~itel,
sovetnik, odnosno direktor na
Pedago{kiot zavod na Makedoni-
ja. Bil zamenik-pretsedatel na
Republi~kiot komitet za obrazo-
vanie i fizi~ka kultura (1982–
1986). Kako honoraren predava~
ja izveduval nastavata (1978–
1989) po psihometrija i metodika
na nastavata po psihologija na Fi-
lozofskiot fakultet vo Skopje.
Negov stru~no-nau~en interes se
psiholo{kite aspekti na nasta-
vata i na obrazovanieto.
BIBL.: Znaeweto i negovoto usvojuvawe,
1992; Psiholo{ki osnovi na sovremenata
nastava, 1997; Uspe{en nastavnik, 1998; Re~-
nik na terminite od oblasta na ocenuvawe-
POPSIMOV P
to i na postigawata na u~enicite, 2002;
U~ili{na dokimologija, 2005 i dr. K. Kamb.
Mile
Poposki
POPOSKI, Mile (Prilep, 20. X
1922) ‡ prozaist, komediograf,
novinar. Zavr{il Filozofski
fakultet vo Skopje. Rabotel ka-
ko sredno{kolski profesor i ka-
ko urednik vo RTV Skopje.
BIBL.: Maratonska bitka, humoristi~-
ni raskazi, Sk., 1963; U~enici na |avolot,
komedija, Sk., 1964; Trista koli trwe,
komedija, Sk., 1965; Site bo`ji zapovedi,
humoristi~ni raskazi, Sk., 1967; Gluvci
oro vodat, komedija, Sk., 1967; Solunski
patrdii, komedija, Sk., 1979; Vikend na
mrtovci, komedija, Sk., 1985; Tu|o sakame
- svoe ne davame, komedija, Sk., 1986; Leb v
kolenici, humoristi~ni raskazi, Sk.,
1989; Java~i na sviwi, humoristi~na pro-
za, Sk., 1996.
LIT.: P. T. Bo{kovski, Humoristi~na-
ta proza na Mile Poposki, vo kn. „Esei i
kritiki#, Skopje, 1997. P. Gil.
POPPETROV, Srebren (s. Vrbe-
ni, Lerinsko, 18. X 1869 – Sofija,
17. XI 1950) – u~itel i u~ili{ten
inspektor, pripadnik na Make-
donskata revolucionerna organi-
zacija. Zavr{il gimnazija vo So-
lun i slovenska filologija na
Sofiskiot univerzitet. Vo vre-
meto na bugarskata okupacija vo
Prvata svetska vojna bil okru-
`en upravnik vo Bitola i Kuma-
novo, po vojnata vo Petri~. Vo
1922 g. od VMRO i Makedonskiot
nacionalen komitet bil praten
vo SAD i Kanada, kade {to orga-
niziral iseleni~ki dru{tva i
u~estvuval vo formiraweto na
MPO. Bil pratenik vo bugarsko-
to Narodno sobranie.
LIT.: Zoran Todorovski, Demografska-
ta i etni~kata sostojba na naselenie-
to vo isto~nite oblasti na Albanija
vo 30-tite godini na XX vek (spored
statisti~kite podatoci na Srebren
Pop Petrov), „Glasnik# na INI, 1,
Skopje, 1998. Z. Tod.
POPSIMOV, Hristo (Ohrid,
1916 – Sofija, 1980) – trilingva-
len poet (makedonski, srpski i
bugarski), vnuk (od sestra) na Gr.
Prli~ev. Osnovnoto obrazovanie
go zavr{uva vo rodniot grad, gim-
nazijata vo domot za makedon-
skite u~enici vo Kraguevac, a
Pravniot fakultet vo Belgrad.
Po dvegodi{na rabota, diserta-
cijata po enciklopedija na pra-
1197
P POPSTEFANOV
Hristo
Popsimov
voto mu ostanuva nezavr{ena, bi-
dej}i vo 1940 g. e ispraten vo kon-
centracioniot logor Bile}a. Vo
1941 g. nao|a rabota vo Sofija i
ostanuva do krajot na `ivotot,
iako pove}epati bara da se vrati
vo tatkovinata.
Prvite stihovi na makedonski
jazik gi napi{uva vo 1935 g., no
prvata pesna (†Vesnikar~e#) mu e
nape~atena vo organot na Kultur-
no-prosvetnoto dru{tvo †Vardar#
vo Zagreb †Na{ vesnik# (1937),
zaedno so Racinovite †Tutunovi
bera~i#. Vo istata godina vo sp.
†Lu~# publikuva u{te dve stiho-
tvorbi na makedonski (†Borba# i
†Na{ijot grad#), no i edna pesna
na srpski vo sp. †Ju`ni pregled#
(†Ribari#). Vo slednata 1938 g.
objavuva i drugi dve pesni – na
srpski vo †Lu~# (†Nokturno# i
†O no¢as kako gori kosmos!#).
Posebno zna~ewe imaat dvata za-
~uvani (no toga{ neobjaveni)
predgovorni teksta kon stiho-
zbirkite na Voislav Ili} †Luda
krv# i †Za osvetqenim putevima#,
{to sodr`ea i stihovi na make-
donski (1935). Od niv se gleda de-
ka P. se dvi`i po razvojnata li-
nija na mladata makedonska poets-
ka generacija na Racin, Nedelkov-
ski, Markovski i Petkovski.
Vo povoeniot period (1944–1948)
sozdava deset stihozbirki (†Mo-
jot grad#, †Idnina#, †Soneti#,
†Saturnalii#, †Bledite vsele-
ni#, †Mrtvi lisja#, †Qubov i
duh#, †Oblaci i senki#, †^uvstva
od preispodwata# i †Migovi vo
prostorot#), no niedna ne uspeva
da objavi vo Bugarija. Vo prviot
del od prvata zbirka (†Preludi-
um#) se nao|aat i stihotvorbite
pi{uvani do 1940 g. na makedon-
ski, drugite se na bugarski. Vo
noemvri 1967 g. avtorot napravi
po{irok izbor od ova tvore{tvo
i predlo`i da se objavi vo Ma-
kedonija. Taka bea nape~ateni
izborite vo tri knigi: †Tragi#
(1967), †Izgrevite tleat# (1968) i
†Stihovi# (1969). Duri koga be{e
na smrtnoto leglo vo sofiskata
bolnica, kako potreba za istori-
jata, so li~no zalagawe i so na-
cionalno-politi~ki intoniran
1198
predgovor od akad. P. Dinekov,
pod redakcija na E. Evtimov, be-
{e nape~aten sosem skromen iz-
bor od negovite rakopisi, pos-
veteni glavno na Ohrid i na nego-
vata zemja, no so besmisleno ufr-
leni dva ne negovi zbora (B†lga-
ri® i b†lgarska).
BIBL.: Vesnikar~e, †Na{ vesnik#, I, 1,
Zagreb, 30. III 1937, 7; Borba, †Lu~#, I, 6–7,
Skopqe, 15. XII 1937, 272; †Na{ijot grad#,
†Lu~#, I, 6–7, 15. XII 1937, 273; Ribari,
†Ju`ni pregled#, XI, 3, Skopqe, 1937, 109;
†Nokturno# i †O no¢as kako gori kos-
mos!#, †Lu~#, II, 5, 25. V 1938, 203; Tragi,
Makedonska kniga, Skopje, 1967; Izgre-
vite tleat, Kultura, Skopje, 1968;
Stihovi, Misla, Skopje, 1969; P†tiÈa,
vremena. Stihotvoreni®, B†lgarski pi-
satel, Sofi®, 1979.
LIT.: Bla`e Ristovski, Poezijata na
makedonski vo †Lu~#, †Kulturen `ivot#,
VIII, 7–8, Skopje, 1963, 32–35; istiot, Kon
zbornikot stihovi †Tragi# od Hristo
Popsimov, predgovor kon zb.: Tragi,
Skopje, 1967, 5–7; istiot, Kon zbirkata
†Izgrevite tleat#, pogovor kon zb.: Iz-
grevite tleat, Skopje, 1968, 93–96; istiot,
Makedonskiot stih 1900–1944. Istra-
`uvawa i materijali, I, Misla, Skopje,
1980, 227–231; istiot, Makedonskite sti-
hovi na Hristo Popsimov (1916–1980),
zb.: Projavi i profili od makedonskata
literaturna istorija, 2, Skopje, 1982,
245–248; Slobodan Mickovi}, Poetsko
doa|awe na minatoto (†Tragi#, izbor od
poezijata na Hristo Popsimov,...), †Nova
Makedonija#, 7403, 28. V 1967, 9; Al. Po-
povski, Samorodna i bogata e makedon-
skata poezija (intervju), †Ve~er#, 21. VI
1967, 7; \. Popovski, Dijalog na minuvawe
– Dragoceni mi bea sovetite na Racin
–Hristo Popsimov za svojata poetska
zbirka †Tragi# vo izdanie na †Makedon-
ska kniga#, za sredbata so Racin, make-
donskata i sovremenata bugarska poez-
ija, †Nova Makedonija#, 7431, 21. VI 1967,
4; Pet†r Dinekov, NÔkolko dumi za edna
nova kniga, predgovor kon: P†tiÈa,
vremena. Stihotvoreni®, Sofi®, 1979,
5–8. Bl. R.
Lazar
Popstefanov
POPSTEFANOV, Lazar (Ban-
sko, 1897 – Isto~en front, SSSR,
1941) – polkovnik vo Crvenata ar-
mija. Zavr{il gimnazija i u~estvu-
val vo Prvata svetska vojna (1916-
1918) i vo Septemvriskoto vosta-
nie (1923). Emigrant vo Kralstvo-
to na SHS, kade {to go zavr{il
Pravniot fakultet. Zaminal vo
Sovetskiot Sojuz i vo Moskva ja
zavr{il Voenata akademija „Frun-
dze#. Pri napadot na nacisti~ka
Germanija na Sovetskiot Sojuz bil
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
na~alnik na {tabot na divizija.
Zaginal na frontot.
LIT.: BezsmÍrtnite 1922/1944, zb.: Zagi-
nali v borba protiv kapitalizma i fa-
{izma ot Blagoevgradski okrÍg, SofiÔ,
1971. V. Jot.
POPSTOILOV, Anton (s. Le{-
ko, Gornoxumajsko 15. II 1869 – So-
fija, 9. VIII 1928) – folklorist,
etnograf, u~itel, literaturen
istori~ar. Poteknuva od sve{te-
ni~ko semejstvo. Gi zavr{il So-
lunskata ma{ka gimnazija (1890)
i Sofiskoto vi{o u~ili{te
(1897). Bil u~itel ili direktor
vo gimnaziite vo Prilep, Bito-
la, Ser, Solun, Odrin i dr. mesta.
Bil glaven egzarhiski inspektor
vo Carigrad (1910–1913), a potoa
urednik i direktor na Etnograf-
skiot muzej vo Sofija (1913–
1928). Vo Sofija objavil dve
zbirki so narodni pesni od Make-
donija, prvata vo 1894 („Bitovi
pesni“) i vtorata vo 1895 g. („Pes-
ni od politi~kiot `ivot“). Obja-
vil i dve kni{ki: „B’lgarski
kni`ovnici ot Makedonija“ (So-
fija, I, 1922, i II, 1928), dva toma:
„Pokazalec na pe~atenite narod-
ni pesni“ (Sofija, I, 1916 i II,
1918) i pogolem broj statii i stu-
dii od oblasta na folklorot, ja-
zikot i literaturata.
LIT.: Anton P. Stoilov, Makedonski
narodni pesni. Redakcija d-r Marko Ki-
tevski, Skopje, 1990; Anton P. Stoilov,
Makedonski narodni umotvorbi. Sosta-
vil i redaktiral d-r Marko Kitevski,
Skopje, 2000; Kiril Penu{liski, Make-
donski folklor, istoriski pregled,
Skopje, 1999; „IzvestiÔ na NarodniÔ Et-
nografski muzeŸ“, SofiÔ, kn. 8–9, 1929;
EnciklopediÔ Pirinski kraŸ, II, Blago-
evgrad, 1999, 141. M. Kit.
Vladimir
Poptomov
POPTOMOV, Vladimir (psevd.
V. Vasilev, Tomov, Gromov, Haj-
dar) (s. Belica, Razlo{ko, 27. I
1890 – Sofija, 1. V 1952) – prav-
nik, `urnalist, publicist, make-
donski i bugarski partiski deec.
Bil ~len na bugarskata Socijal-
demokratska partija. Po Prvata
svetska vojna bil primen za ~len
na Visokiot partiski sovet na
BKP. U~estvuval vo Septemvris-
koto vostanie (1923), a po negovi-
ot poraz emigriral vo Rusija. Bil
eden od osnova~ite i voda~ite na
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
VMRO (Ob). Bil politi~ki sek-
retar i redaktor na „Makedonsko
delo# (1925–1933). Od 1934 g. rabo-
tel vo organite na Kominternata.
Se zastapuval za edinstven make-
donski nacionalen front i za ma-
kedonska nacionalna partija. Na
antimakedonskiot politi~ki
proces vo Sofija (1936) doblesno
ja afirmira makedonskata kauza
od pozicija na makedonskata na-
cija. Po Rezolucijata na Infor-
mbiroto (1948) se otka`al od ma-
kedonskite stojali{ta i go pod-
dr`uval stavot na BKP za make-
donskoto pra{awe.
BIBL.: Zaçto voÓvame?, Sofi®, 1944.
LIT.: Georgi Bicin, Mir~o Árukov,
Vladimir Poptoleov (Biografi~en
o~erk), Sofi®, 1957; BKP, Komintern†t
i makedonski®t v†pros 1917‡1946, I‡II,
SofiÔ, 1998 i 1999. O. Iv.
POP-TRAJKOVI], Borivoe
(Skopje, 18. II 1905 ‡ Ni{, Srbija,
13. II 1967) ‡ spec. fizijatar, os-
novopolo`nik na fizijatrijata
vo Makedonija. Med. f. zavr{il
vo Grac (1931), kade {to i speci-
jaliziral. Od 1935 do 1941 g. ja
formiral, ja organiziral i ja ra-
kovodel Slu`bata za fizikalna
medicina i reanimacija. Vo 1956
g. go formiral i go rakovodel Za-
vodot za rehabilitacija vo Skop-
je ‡ do negovoto zaminuvawe na
Med. f. vo Ni{ (1964).
IZV.: „Acta Medica Mediana#, VI, 4. Sl. M. P.
POPULACIONA POLITI-
KA – sistem na merki i aktivnos-
ti, so ~ija pomo{ se vlijae vrz de-
mografskite procesi, posebno na
komponentite na prirodnoto (na-
talitet i mortalitet) i na meha-
ni~koto dvi`ewe na naselenie-
to, zaradi ostvaruvawe (po naso-
ka, intenzitet i struktura) spe-
cifi~no dvi`ewe na naselenie-
to na edna zemja ili region, soob-
razeno so postojnite ekonomski,
socijalni, politi~ki i drugi ce-
li. RM, realno gledano, mo`e da
se klasificira me|u dr`avite
{to nemaat jasno oformena, kon-
cipirana i dosledno sprovedena
populaciona politika.
LIT.: Slave Risteski, Demografskata
tranzicija vo Republika Makedonija,
Skopje, 1996; istiot, Demografski me-
todi so demografska analiza, Skopje,
2006. S. R.
POP^IWA ili ZAVIRA^KI
(Prunellidae) – familija mali ptici
od podredot
ptici-peja~ki
(Oscines), od
koi vo Make-
donija se re-
gistrirani
dva vida: sivo-
gu{esta zavi-
ra~ka (Prunella
Pop~e (zavira~ka) modularis) i
{arenogu{esta zavira~ka (Prunella
collaris).
LIT.: Birds in Europe: population estimates,
trends and conservation status, „BirdLife Interna-
tional Conservation Series#, 12, Cambridge, 2004;
C. Harrison, An Atlas of the Birds of the Western
Palaearctic, Glasgow, 1982. Sv. P. – V. Sid.
Karta na Pore~e
PORE^E – planinska oblast vo
sredniot tek na r. Treska. Od is-
tok e zatvorena so te{ko pris-
tapnite bila na Dautica, Karaxi-
ca i Suva Planina, na sever e od-
voena so Suva Gora od Polog, na
zapad so planinite ^eloica i
Pesjak od Ki~evskata Kotlina i
na jug so Bu{eva Planina od kru-
{evskiot kraj. Na severoistok
vrskata so Skopskata Kotlina ja
odr`uva preku prevojot Kula
(1.135 m), na jugoistok so Pelago-
nija preku prevojot Barbaras
(881 m), a na zapad so Ki~evskata
Kotlina po dolinata na Treska.
Okolnite planini se sostaveni
od kristalesti {krilci, preku
koi le`at kompleksi od varovni-
ci i dolomiti. Vo sredi{niot
del na predelot, na viso~ina od
okolu 800 m se protega plato pok-
rieno so slatkovodni pesoci i
glini od ezersko poteklo koi se
nositeli na magnetitna i limo-
nitna ruda. Vo sredinata na pla-
toto, Treska go vsekla svoeto ko-
rito, i so pove}e mali pritoki
celosno go ras~lenila. Na nekoi
mesta toa e pokrieno so {uma, no
vo pogolemiot del e golo ili ob-
rasnato so grmu{ki. Severnata
planinska periferija ja {titi
oblasta od ladnite vlijanija, ta-
ka {to klimata e blaga i ovde us-
pevaat pitomiot kosten, vinova-
ta loza i tutunot. Vo prvata po-
lovina na XIX v. vo P. silno se
PORODIN P
Kilimi od Pore~e
razvilo rudarstvoto i toa eks-
ploatacijata i topeweto na `e-
lezna ruda. Kako poznati rudar-
ski sela se javuvaat Samokov, Ko-
va~ i Kov~e. Podocna, poradi ne-
rentabilnosta, eksploatacijata
na `elezna ruda celosno zamrela,
a naselenieto od rudarstvoto se
preorientiralo kon pe~albars-
tvoto. Vo P. ima 51 selo i Make-
donski Brod kako gradska nasel-
ba. Najgolem broj sela se nao|aat
na zaramnetite ridovi na Pore~-
koto plato. Tie se naseleni so
Makedonci, no se zafateni od
silni emigracioni dvi`ewa. Ka-
ko rezultat na iseluvaweto niv-
niot broj od 18.033 `. vo 1961 g. se
namaluva na 7.141 `. vo 2002 g.
Preseluvaweto e naso~eno glav-
no kon Skopje. Osnovno zanimawe
na pore~ani e odgleduvaweto tu-
tun i ovo{tarstvoto.
LIT.: Petar Jovanovi¢, Pore~e. Naseqa i
poreklo stanovni{tva, SKA, kw. 28, Be-
ograd, 1935. Al. St.
PORE^KA NARODNOOSLO-
BODITELNA BRIGADA ‡ v.
Petnaesetta makedonska (po-
re~ka) narodnoosloboditelna
brigada.
PORE^KI NARODNOOSLO-
BODITELEN PARTIZAN-
SKI ODRED (kaj Makedonski
Brod, juli 1944 ‡ s. ^elopeci, Ki-
~evsko, 12. IX 1944) ‡ partizanska
edinica na NOV i POM. Vedna{
po formiraweto dejstvuval vo
Pore~e, glavno vo vospostavuva-
weto na narodnata vlast, formi-
raweto na NOO, agitacijata i
afirmacijata na celite na NO-
AVM me|u mesnoto naselenie,
razobli~uvaweto na ~etni~koto
dvi`ewe (pod rakovodstvo na V.
Trbi}) i mobilizacijata na novi
borci. Vlegol vo sostavot na
Petnaesettata makedonska (po-
re~ka) NO brigada.
LIT.: Milan Risteski, Pore~e niz isto-
rijata, Skopje, 1982; Dane Petkovski-
Vlado Strezovski, Borbena dejstva u Za-
padnoj Makedoniji 1941–1944, Ratna
pro{lost naroda i narodnosti Jugoslavi-
je, kw. 76, Beograd, 1983, 248–249. S. Ml.
PORODIN ‡ TUMBA (s. Poro-
din) ‡ neolitska naselba od rani-
ot, sredniot i od docniot neolit.
Eponimen lokalitet na Velu{ko
– porodinskata kulturna grupa.
Otkriena e trapezoidna ku}a so
ogni{te od sredniot neolit, ke-
rami~ki sadovi i kultna plasti-
ka. Od kerami~kite naodi zna~aj-
ni se pretstavite na maketa na
1199
P POROJ
Antropomorfen cilinder od `rtvenik od sredniot
neolit od nao|ali{teto Tumba, s. Porodin
ku}a, osnova na ku}a i antropo-
morfnite cilindri.
LIT.: M. Grbi} – P. Ma~ki} – D. Simoska – B.
Stalio, Porodin, Bitolj, 1960. D. Z.
POROJ – dvofazen tek (te~na i
tvrda faza), so nenadejna pojava i
kratkotrajno dejstvo, vo otvore-
ni korita i so golema sodr`ina
na tvrd materijal (do 60%). Nas-
tanuva kako posledica na inten-
zivni vrne`i, nagli topewa na
sneg, a vo uslovi na lesno podriv-
ni masi na padinite i naklon do-
volen za te~ewe na porojnata ma-
sa. Predizvikuvaat razni {teti
(na pati{ta, mostovi, ku}i, talo-
`ewe nanos vo zaramneti delovi,
na plodni po~vi, vo akumulacii i
vo ezera itn.). Za uspe{no uredu-
vawe na porojnite slivovi, pot-
rebno e da se izvedat biolo{ki i
tehni~ki merki. Spored „Karta-
ta na erozija vo RM# (1993), regis-
trirani se 1.245 poroi, od niv
46% se vo I-III kategorija na raz-
ornost. Pozna~ajni poroi vo RM
se: Kameni~ka Reka, Xep~i{ki
Poroj, Luda Mara, Pena, Nego-
tinska Reka, Kumanovka itn. I. B.
Rekata Luda Mara, Kavadarci
1200
„POROJ-PROEKT“ – specijali-
zirana organizacija, formirana
vo 1952 g. so zada~a da vr{i pro-
ektirawa od oblasta erozijata i
ureduvaweto na poroite. „Poroj-
proekt“ postoe{e do 1980 g., po-
toa negovata dejnost okolu proek-
tiraweto kompletno ja prezede
Zavodot za vodostopanstvo na
RM. I. B.
„PORTA 3# ‡ specijalizirano
dvonedelno spisanie za grade`-
ni{tvo, arhitektura i ekologija.
Prviot broj izlegol vo dekemvri
2004 g. Osnova~i se grupa gra|ani,
a izdava~ „Biropres# DOO –
Skopje. Mir~e Adam~evski, eden
od osnova~ite, bil upravnik na
dru{tvoto i prv glaven urednik
na spisanieto. B. P. \.
PORFIRIJ PALEOLOG ‡ oh-
ridski arhiepiskop (22. I 1623 ‡
28. IX 1628). Za negovoto arhie-
piskopuvawe siguren podatok e
pismoto do nego od papata Urban
VIII (28. IX 1624). Se pretpostavu-
va deka so prethodno pismo ja
priznal papskata vlast.
LIT.: Ivan Snegarov, Istorix na Oh-
ridskata arhoepiskopix, t. 2. Ot pada-
neto $ pod Turcite do nejnoto uni]o-
`enie (1394-1767), Sofix, 1931; Jovan
Bel~ovski, Hronolo{ki spisok na pogla-
varite na Ohridskata arhiepiskopija
(patrijar{ija), „Godi{en zbornik# na Bo-
goslovski fakultet †Sveti Kliment Oh-
ridski#, kn. 8, Skopje, 2002, 72. S. Ml.
POSEN I CVETEN TRIOD ‡
makedonski rakopis od krajot na
XIII ‡ po~. na XIV v. Kodeksot ima
vkupno 33 pergamentni lista, a ne-
govi fragmenti se ~uvaat vo tri
razli~ni biblioteki: Narodna
bibl. †Sv. Kiril i Metodij#, So-
fija, br. 50 (21 l.); Rakopisen od-
del na Bibliotekata na RAN vo
Sankt- Peterburg, sign. 4. 5. 16 (1
l. i mal fragment), 4. 5. 15 (1 l.) i
4. 5. 12 (7 l.) - vkupno 9 l., RGB ‡ po-
rane{na Leninova (GBL) vo Mos-
kva pod br. 1720, zb. na Grigorovi~
br. 38 (3 l.). Kodeksot e palim-
psest, triodot e pi{uvan vrz drug
Ostanki od anti~kiot grad Filipi
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
Posen triod (XIII v.), Arheografska zbirka na MANU
slovenski tekst. Rakopisot potek-
nuva od Severna Makedonija. V. D.
POSEN TRIOD ‡ crkovnoslo-
venski kni`even spomenik od
XIII v., makedonska redakcija, zle-
tovska {kola. Pi{uvan e na per-
gament, verojatno sostaven od tri
razli~ni rakopisi, osobeno lis-
tot 8 se razlikuva so nekoi pale-
ografski i jazi~ni osobenosti.
Spomenikot ima format 25 x 18
cm, sodr`i 36 lista so po 21 red
na stranicata. Pismoto e ustav-
no, te{ko ~itlivo. Prili~no
o{teten. Se ~uva vo Narodnata
biblioteka „Sv. Kiril i Meto-
dij# vo Sofija.
LIT.: Georgi Georgievski, Kratovsko
evangelie, Makedonski studii, Skopje,
2001, 23; Prof. B. Conev†, Opis† na r4ko-
pisit5 i starope~atnit5 knigi na Narod-
nata biblioteka v† SofiÔ, SofiÔ, 1910,
135. G. G.
POSLANIE DO FILIPJA-
NITE – del od Biblijata, napi-
{ano od apostolot Pavle od zat-
vorot vo Rim (63 g.) i isprateno
do hristijanskata op{tina vo
Filipi. Se sostoi od 4 glavi vo
koi se izrazuva hristijanska qu-
bov, naglasuvaj}i go nivnoto ~o-
vekoqubie, dobrodu{nost i pri-
vrzanost kon hristijanstvoto. Toj
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
im se zablagodaruva za materijal-
nata potkrepa i dobro~instvata
pri negoviot tamo{en prestoj, gi
povikuva na istrajna molitva i gi
smeta na sebe ramni po ~esta. Toa
e sostaven del na „Noviot zavet#.
IZV.:Sveto pismo na Stariot i na No-
viot zavet, vtoro izdanie, Skopje, 1991.
LIT.: \. Pop-Atanasov, Biblijata za Ma-
kedonija i za Makedoncite, Skopje, 1995;
I. Velev, Vizantisko-makedonski kni-
`evni vrski, Skopje 2005. K. M.-R.
POSLANIJA DO SOLUNJA-
NITE – delovi od Svetoto pis-
mo, dvete prvi poslanija na apos-
tolot Pavle, napi{ani vo 52 i 53
g., vo vremeto na negoviot prestoj
vo Korint, do hristijanite vo
gradot Solun. Prvoto poslanie
se sostoi od 5, a vtoroto od 3 gla-
vi. Vo niv im se izrazuva blago-
darnost za priemot pri negoviot
tamo{en prestoj, gi povikuva da
go sledat negoviot primer i pro-
povedaweto na verata. Izrazuva
zadovolstvo od rezultatite vo
{ireweto na hristijanstvoto i
verba vo Hristovoto vtoro pri-
{estvie.
IZV.: Sveto pismo na Stariot i na No-
viot zavet, vtoro izdanie, Skopje, 1991.
LIT.: \. Pop-Atanasov, Biblijata za
Makedonija i za Makedoncite, Skopje,
1995. K. M.-R.
Avionska snimka od ostankite na anti~kiot grad Pela
POSTOL (SVETI APOSTOL)
– PELA (AGII APOSTOLI) – selo
vo Egejskiot del na Makedonija,
Republika Grcija; 2500 `. (2002).
Se nao|a 40 km severozapadno od
Solun, vo Pazarsko Pole, na nad-
morska visina od 60 m. Kako grad
Pela bila prestolnina na Filip
II i na Aleksandar III Makedon-
ski. Podocna e imenuvano kako
Postol i bilo naseleno samo so
Makedonci. Vo 1913 g. vo P. `ive-
ele 590, a vo 1920 g. 737 `. Vo 1924
g. del od Makedoncite bile pre-
seleni vo Bugarija i na nivno
mesto se naselile 675 Grci od Is-
to~na Trakija. Odreden broj ma-
kedonski semejstva, kako i poe-
dinci, vo vremeto na Gra|anskata
vojna bile prinudeni da se prese-
lat vo Jugoslavija. Vo sledniot
period brojot na naselenieto
postepeno se zgolemuval i vo 1961
g. vo P. `iveele 2.146 `., koi se so
me{an etni~ki sostav (Grci i
Makedonci). Glavno zanimawe na
naselenieto e proizvodstvo na
`itni i industriski kulturi. P.
e rodnoto selo na makedonskiot
kulturno-nacionalen deec Krste
Misirkov. Vo seloto ima ostanki
od nekoga{niot grad Pela i arhe-
olo{ki muzej (v. Pela).
LIT.: Todor Simovski, Naseleni mesta
vo Egejska Makedonija, kn. prva, Skopje,
1978. Al. St.
Qube
Pota
POTA, Qube (Kru{evo, 3. XII
1918) – urbanist. Diplomiral na
Arhitektonskiot otsek pri Teh-
ni~kiot fakultet vo Belgrad
(1948). Rabotel vo pove}e proek-
tantski organizacii i bil prv
direktor na Zavodot za urbani-
zam i arhitektura vo Skopje. Ka-
ko ekspert na OON rabotel vo
zemjite na Ju`na i Centralna
Amerika. Prete`no se zanimava
so urbanisti~ko planirawe. Iz-
rabotil urbanisti~ki planovi za
pove}e gradovi vo Makedonija –
Tetovo (1948), Berovo (1950), Ka-
vadarci (1951), Kru{evo (1952),
Resen, kako i detalni urbanis-
ti~ki planovi za Skopje. U~es-
tvuva vo izrabotkata na Urbanis-
ti~kiot plan na Skopje po katas-
trofalniot zemjotres. Se zani-
maval i so arhitektonsko proek-
tirawe – Stokovna ku}a „26 Juli#
vo Skopje i nekolku stanbeni ob-
jekti, kako i so publicistika.
Objavil stotina statii so arhi-
tektonska i urbanisti~ka prob-
lematika vo stru~ni spisanija i
vo dnevniot pe~at. Kr. T.
POTKORNIK, SMREKOV (Ips
typographus L.) – tvrdokrilen in-
sekt. @ivee vo ~etinarski {umi.
Aktiven e vo prikve~erina. Te-
loto mu e pokrieno so kafeavi
cvrsti pokrilci – elitri. Dos-
tignuva dol`ina od 4,2–5,5 mm.
Kaj nas se sre}ava vo smrekovi
POTKULI P
{umi. Nane-
suva golemi
{teti, du-
pej}i dlabo-
ki hodnici
vo smreko-
vite stebla.
Ja naseluva
Evropa, Se-
Smrekov potkornik verna Azija,
s¢ do Koreja.
LIT.: Jon~e [apkarev, Zoologija na bez-
’rbetnite `ivotni, Skopje, 1991.
V. T. K. – M. Kr.
POTKORNICI (Scolytidae) –
{tetni tvrdokrilni insekti.
@iveat pod korata na razni drvja
doma}ini, po {to go dobile ime-
to. @enkite pravat komora od ko-
ja, levo i desno polagaat po edno
jajce; izvedenite larvi dup~at
napre~ni karakteristi~ni hod-
nici, o{tetuvaj}i go drvoto. Vo
Makedonija se registrirani 65
vidovi, od koi popoznati se: smre-
kov potkornik (Ips typographus
L.), {tetnik na smreka i borov
potkornik (Myelophilus piniperda
L.), {tetnik na bor.
LIT.: Zora Karaman, Fauna na Makedonija I.
Potkornici-Scolitoidea (Coleoptera: Insecta),
Mus. Mac. Sci. Nat., Skopje, 1971; Vladimir Kr-
pac, Branislava Mihajlova, Biodiversity of Mace-
donia from a view point of hitherto faunistic in-
vestigations. Participation with Underproject:
Klass Insecta, Macedonian Museum of Natural
History – Ministry of Science, Final Report,
Skopje, 1999, 23–30. V. T. K. – M. Kr.
POTKO[ULAJKA ‡ dolna ob-
leka {to se nosela neposredno na
teloto. Se izrabotuvala od ko-
nopno ili pamu~no platno ili
pak bila meleska, so osnova od pa-
muk, a jatok od konop. Toa e vsu{-
nost pokusa i potenka ko{ula od
gornata ko{ula. Sostavena e od
eden prednik, zadnik i od dva reb-
rewaka od sekoja strana i e so po-
kusi rakavi od ko{ulata. J. R. P.
POTKULI, VARO[ ‡ edna od
nekropolite na Prilep, locira-
Nekropolata Potkuli vo Varo{ (XII-XIII v.)
1201
P POTPOLO[KI
na severoisto~no od dene{nata
naselba Varo{ i srednovekovno-
to podgradie. Toa e visoka terasa
na ju`nata padina na ridot Mar-
kovi Kuli, na koja se prostiral
srednovekovniot grad Prilep.
Nakitot {to dominira vo grobo-
vite i nadvor od niv se sostoi od
nau{nici i obetki, metalni i
stakleni belezici, prsteni i
kop~iwa datirani od XII‡XV v.
LIT.: B. Babi}, Materijalnata kultura
na Makedonskite Sloveni vo svetlinata
na arheolo{kite iskopuvawa vo Prilep,
Prilep, 1986, 190‡192, sl. 63, 64. El. M.
POTPOLO[KI (Coturnix) – rod
ptici od familijata vistinski
koko{ki (Phasianidae), od koi vo
Makedonija e registriran eden
vid potpolo{ka (Coturnix coturnix).
LIT.: Birds in Europe: population estimates,
trends and conservation status, „BirdLife Inter-
national Conservation Series#, 12, Cambridge,
2004; C. Harrison, An Atlas of the Birds of the
Western Palaearctic, Glasgow, 1982.
Sv. P. – V. Sid.
POTRO[UVA^KA NA ZEMJO-
DELSKI PROIZVODI. Spored
podatocite od Dr`avniot zavod za
statistika, potro{uva~kata na
zemjodelskite proizvodi po `i-
tel vo 2004 g. bila sledna:
Proizvod kg
Leb 71,6
Oriz 8,6
Pile{ko meso 11,0
Govedsko meso 9,9
Svinsko 7,6
Ov~o i jagne{. meso 1,1
Sve`a i zamrzn. riba 5,0
Jabolka 12,5
Ju`no ovo{je 15,2
Bostan 14,6
Grozje 19,9
Kompir 29,3
„POTTR^ANO“ ‡ makedonsko
narodno oro za me{an sostav vo
7/16 (3,2,2) ritam. Naj~esto se ig-
ra vo Skopsko. Dr`eweto za ra-
cete e za kitkite, slobodno spu{-
teni nadolu. Se igra vo polukrug,
poletno, so vpe~atok na pottr~u-
vawe na desno, so brzi ~ekori na
polustapalata. Obiluva so pot-
skoci i doskoci.
Scenska izvedba na narodnoto oro †Pottr~ano#
1202
LIT.: Mihailo Dimoski, Makedonski na-
rodni ora, Skopje, 1977, 135. \. M. \.
„POHVALA KIRILU I ME-
TODIJU# ‡ oratorium za bas,
recitator, hor i orkestar. M: T.
Zografski, T: Sv. Kliment Oh-
ridski. Prvo izveduvawe: Skop-
je, 1969. Dr. O.
POCESKI, Apostol (Negotino,
5. II 1935) – grad. in`., red. prof.
na Grade`niot fakultet vo
Skopje (od 1979 do penzionirawe-
to vo 2000) po predmeti od oblas-
ta na teorijata na konstrukciite.
Magistriral vo Berkli (Kali-
fornija) 1965 g., doktoriral vo
Belgrad (1968), specijalist za me-
todot na kone~ni elementi, so
me|unarodni dostreli. Nau~nite
postignuvawa gi izlo`il vo go-
lem broj publikuvani trudovi,
me|u koi i vo knigite: „Teorija
na konstrukciite# (1986), „Mixed
Finite Element Method# (Springer-
Verlag, 1992), „Finite Element Method
Based on the Diferential Equations#
(Skopje, 1996), „Numeri~ki meto-
di# (1999), „Dinamika na kons-
trukciite# (2002), „Osnovi na
aseizmi~koto proektirawe# (so
B. Tanevski, 2005). Q. T.
Proizvod kg/l
Mleko, slatko 52,1
Kiselo mleko, jogurt 14,6
Sirewa site vidovi 10,7
Jajca, par~iwa 212
[e}er 20,8
Kafe i kakao 2,9
^okoloda i keks 7,8
Vino 2,6
Pivo 15,6
Piper 30,7
Domati 21,8
Zelka 13,2
Dr. \o{.
POCKOV, Boro (Borivoj)
(Mirko [panecot) (Strumica,
18. IV 1916 ‡ Belgrad, 19. VI 1981)
‡ grafi~ki rabotnik, voen ko-
mandant na NOAVM i general-
major na JNA. Kako pripadnik na
komunisti~koto dvi`ewe (od
1936) i ~len na KPJ (od 1938), bil
borec na internacionalnite
brigadi ‡ vo Bataljonot †Divi-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
zionario# vo [panskata gra|an-
ska vojna (od 1. IV 1938), a potoa
vo zarobeni~ki logori vo Fran-
cija. Po okupacijata na Jugosla-
vija bil na razni voeni i poli-
ti~ki dol`nosti na NOAV vo
Bosna i Hercegovina (1941), a po-
toa komandant na Pettata opera-
tivna zona na NOV i POM (od
1943), komandant na Kumanovski-
ot NOPO i na Strumi~kiot NO-
PO, komandant na bataljon, na-
~alnik na {tab i komandant na
divizija na NOVJ. Bil delegat
na Prvoto zasedanie na ASNOM.
Po Osloboduvaweto zavr{il vo-
ena akademija i se nao|al na raz-
ni komandni dol`nosti vo JNA.
Po penzioniraweto bil prate-
nik vo Sobranieto na SRM. No-
sitel e na Partizanska spomeni-
ca 1941.
BIBL.: Falsifikuvani paso{i za dobro-
volcite, Na {panskata zemja. Se}avawa
na u~esnici vo [panskata gra|anska voj-
na, Skopje, 1961, 11-21; Borbite na reka-
ta Ebro, na istoto mesto, 129-140; Pov-
torno dobrovolci, na ist. mesto, 148-154.
IZV.: Avtobiografija, rakopis vo Op-
{tinskiot odbor na SZB od NOVM vo
Strumica.
LIT.: Interbrigadisti od Makedonija
vo [panskata revolucija. Vo srceto na
[panija. Se}avawa na interbrigadisti
od Makedonija, Skopje, 1975, (243); Bo`o
Stefanovski, Boro Pockov ‡ Mirko, Vo
internacionalnite brigadi na [panija,
Skopje, 1989, 90-96; Simo Mladenovski,
U~estvoto na Makedoncite vo [pan-
skata gra|anska vojna, bibliografija,
na istoto mesto, 229-230, bibl. edinici
171-182. S. Ml.
PO^VI. Klasifikacija na po~-
vite. Vo RM ima 16 golemi grupi
po~vi (redovi), podeleni na ti-
povi, pottipovi, varieteti i
formi. Golemite grupi po~vi i
nivnite tipovi (vo zagrada) se:
entisoli (leptosol, regosol,
arenosol), fluvisoli (fluvija-
tilna po~va, koluvijalna po~va),
molisoli (varovni~ko-dolomit-
na crnica, moli~en ranker, ren-
dzina, ~ernozem), umbrisoli (um-
bri~en ranker), vertisoli (smol-
nici), kambisoli (cimetna {um-
ska po~va, crvenica, kafeava
po~va vrz varovnici i dolomiti,
kafeava {umska po~va), luviso-
li (lesivirana po~va), podzoli
(kafeava podzolesta po~va), pla-
nosoli (planosol), glejsoli
(fluvijatilno-livadska po~va,
hidrogena crnica, mo~urlivo-
glejna po~va), solon~aci (solon-
~ak), solonci (solonec), histoso-
li (fibrisol, hemisol, sapri-
sol), antroposoli (rigosol, hor-
tisol, rizosol, iragri~en antro-
posol, deposol, flotisol).
Leptosol ‡ po~va so liti~en
kontakt do 25 cm. Nerazviena ili
slabo razviena po~va, so profil
od tipot (A)-R, so slabo razvien
(inicijalen) horizont ili ohri-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
\. Filipovski:
†Klasifikacija
na po~vite na
Republika
Makedonija#
(2006)
~en horizont. Kaj nas se javuva
kako erodirana po~va vo na{ite
planini. Kako ~ista kartograf-
ska edinica iznesuva 13.053 ha, a
kako kompleksni edinici so dru-
gite tipovi po~vi 378.327 ha. Se
odlikuva so niska produktivna
sposobnost, osobeno poradi
plitkosta na profilot. Lepto-
solot se javuva kako rezultat na
silno razvienite erozioni pro-
cesi kaj nas.
Regosol ‡ slabo razviena po~va,
so slabo razvien (inicijalen) ho-
rizont. Obrazuvan e od rastresit
supstrat, so dlabok profil, bez
liti~en kontakt. Kaj nas se javu-
va vo kotlinite vo branovidno-
rit~esti tereni, koi se silno
erodirani po uni{tuvaweto na
{umata. Obrazuvan e naj~esto vrz
tercierni sedimenti. Tipi~no
lozarska i ovo{tarska po~va, no
se koristi i za poledelski kultu-
ri. Na nego se javuvaat najgolem
del od zimskite brdski pasi{ta.
Arenosol ‡ podvi`en pesok {to
se obrazuva so eolska erozija i
resedimentacija na erodiraniot
materijal. Pokriva 200 ha pokraj
Vardar vo Gevgeliskata Kotli-
na. Ne se koristi vo zemjodelsko-
to proizvodstvo.
Aluvijalna (fluvijalna) po~va ‡
sovremen re~en nanos, podlabok
od 25 cm, so slabo razvieni ili
nerazvieni pedogenetski proce-
si. Sodr`i fluvi~ni po~veni
materijali i se odlikuva so sloe-
vitost i so dobra sortiranost.
Se javuva vo na{ite po{iroki
re~ni dolini i pokriva 131.599
ha. Toa e edna od najplodnite na-
{i po~vi. Se koristi intenzivno
vo zemjodelskoto proizvodstvo.
Najgolem del e melioriran (od-
vodnet) ili intenzivno se navod-
nuva.
Koluvijalna (deluvijalna) po~va
‡ po~va obrazuvana so erodirawe
na po~vite od povisokite (pla-
ninski i ridski) tereni so povr-
{inski vodi i porojni vodoteci
i so recentna resedimentacija na
erodiraniot materijal vo pod-
no`jeto na tie tereni. Podlabo-
ka e od 20 cm, ima slabo razvieni
pedogenetski procesi, izrazita
sloevitost i slaba sortiranost
na materijalite. Vkupnata nejzi-
na povr{ina kaj nas iznesuva
159.600 ha. Se koristi intenziv-
no vo zemjodelskoto proizvod-
stvo (lozarstvo, ovo{tarstvo).
^esto se navodnuva so bistri
planinski vodi.
Varovni~ko-dolomitna crnica ‡
po~va so tip na profilot A-R, so
dobro razvien crn humusen hori-
zont, dlabok najmnogu 30 sm, koj
le`i vrz ~isti kompaktni varov-
nici i dolomiti. Pokriena e so
visokoplaninska trevna vegeta-
cija, koja se koristi za letna pa-
{a vo na{ite planinski regioni
(vo alpskiot i subalpskiot). Za-
zema 220.000 ha.
Moli~en ranker ‡ po~va so tip
na profilot A-R ili A-AC-C-R,
so dobro razvien moli~en hori-
zont {to le`i vrz bazi~ni i ul-
trabazi~ni steni ili vrz nivni
regolit. Pokrien e so visokop-
laninska trevna vegetacija, koja
se koristi za letna pa{a. Zaedno
so umbrisolite pokriva 233.000
ha, od koi samo mal del pripa|a
na moli~niot ranker.
Rendzina ‡ po~va so tip na pro-
filot A-AS-S, so temen moli-
~en horizont, poplitok od 40 cm.
Se obrazuva vrz rastresit sups-
trat bogat so karbonati (razni
vidovi tercierni sedimenti) vo
na{ite kotlini (branovidno-
rit~esti tereni). Se koristi in-
tenzivno vo zemjodelstvoto (po-
ledelstvo, lozarstvo, ovo{tar-
stvo). Pokriva 32.800 ha zaedno
so ~ernozemot.
^ernozem/crnozem ‡ po~va so tip
na profilot A-AS-S, so temen
moli~en horizont podebel, od 40
cm. Se obrazuva vrz rastresit
karbonaten supstrat, ilovi~est
i bogat so ilit (lesovidni ili
starokvarterni ili pliocenski
sedimenti). Se javuva najmnogu vo
najsuvoto kontinentalno-subme-
diteransko podra~je vo na{ite
kotlini (branovidno-ridski te-
reni). Plodna po~va {to se ko-
risti intenzivno vo zemjodel-
stvoto, osobeno ako se navodnuva.
Pokriva 32.800 ha zaedno so rend-
zanata.
Umbri~en ranker (umbrisol) ‡
humusno-silikatna po~va, so tip
na profilot A-AC-C-R ili po-
retko A-R, so dobro razvien te-
men umbri~en horizont. Obrazu-
van e vrz silikatni i kvarcni
steni ili vrz niven rezidualen
regolit vo na{ite planinski te-
reni (alpsko i subalpsko podra~-
je). Najgolem del od visokopla-
ninskite pasi{ta {to slu`at za
letna ispa{a se na ovaa po~va.
Nejzinata povr{ina iznesuva
221.400 ha kako ~ista kartograf-
PO^VI P
ska edinica, a vo vid na komplek-
si so regosoli u{te 12.000 ha.
Smolnica (vertisol) ‡ po~va naj-
~esto so tip na profilot A-AS-
S, so verti~en horizont do dla-
bo~ina od 100 cm, so glina nad
30%, bogata so montmorilonit i
so kapacitet na apsorpcija pogo-
lem od 40 smo (+)kg-1. Te{ka po~-
va so lo{i fizi~ki svojstva, ob-
razuvana vrz glinesti sedimenti
ili bazi~ni i ultrabazi~ni ste-
ni i niven regolit. Se javuva vo
na{ite kotlini (branovidno-
ridski tereni) i se koristi in-
tenzivno vo zemjodelstvoto. Nej-
zinata povr{ina iznesuva 61.900
ha. Del od ovie po~vi se navodnu-
va.
Cimetna {umska po~va ‡ so tip
na profilot A-(B)-C. Ima ohri-
~en ili moli~en humusen hori-
zont pod koj le`i oglinen kambi-
~en horizont, koj e glavna karak-
teristika za ovaa po~va. Po~vata
e beskarbonatna i se obrazuva
naj~esto od razni sedimentni
steni, koi mo`at da bidat bes-
karbonatni ili karbonatni. Se
javuva vo na{ite najsuvi kotli-
ni, glavno vo kontinentalno-sub-
mediteranskoto podra~je vrz
branovidno-rit~esti tereni, koi
porano bile pokrieni so dabova
vegetacija koja e sega vo najgolem
del uni{tena taka {to po~vata
se koristi intenzivno vo zemjo-
delstvoto (glavno lozarska po~-
va). Golem del se navodnuva. Kako
oddelna kartografska edinica
zafa}a 113.359 ha, a vo kompleksi
so drugi po~vi (regosoli, rendzi-
ni i lesivirani po~vi) u{te
222.651 ha.
Crvenica ‡ po~va so tip na pro-
filot A-(B)-rz-R. Ima ohri~en
ili moli~en humusen horizont,
pod koj se javuva karakteristi~en
crven rezidualen kambi~en hori-
zont. Po~vata e beskarbonatna,
obrazuvana vrz ~isti varovnici
i dolomiti vo na{ite varovni~-
ki planini, glavno pod dabova ve-
getacija.
Kafeava po~va vrz varovnici i
dolomiti ‡ po~va so tip na pro-
filot A-(B)rz-R. Ima ohri~en
moli~en ili umbri~en horizont,
pod koj se javuva kafeavo oboen
kambi~en rezidualen horizont.
Po~vata e beskarbonatna i se ob-
razuva vrz ~isti varovnici i do-
lomiti vo na{ite planini, glav-
no pod dabova vegetacija. Zafa}a
93.000 ha.
Kafeava {umska po~va ‡ po~va
so profil od tipot A-(B)-C. Ima
humusen ohri~en, moli~en ili
umbri~en horizont pod koj le`i
tipi~en (obi~en) kambi~en hori-
zont. Se javuva naj~esto vrz bes-
karbonatni kvarcni i silikatni
1203
P PO[UMUVAWETO
steni. Po~vata e beskarbonatna
i kisela, obrazuvana glavno vo
planinskite tereni, naj~esto pod
bukova vegetacija. Edna od naj-
rasprostranetite po~vi kaj nas.
Teksturno e nediferencirana
ili slabo diferencirana. Zafa-
}a 925.000 ha.
Lesivirana po~va ‡ po~va {to
ima pod prirodna vegetacija tip
na profil A-E-Bt-C. Pod ohri~-
niot ili umbri~niot humusen ho-
rizont se javuva lesiviran eluvi-
jalen horizont, a pod nego argili-
~en horizont. Profilot na po~-
vata se odlikuva so silna morfo-
lo{ka, teksturna i druga dife-
renciranost. Kako ~ista kartog-
rafska edinica zafa}a 21.600 ha,
a vo kompleks so drugi po~vi
6.350 ha, od koi del se pod prirod-
na dabova vegetacija a del se ob-
rabotuva.
Kafeava podzolesta po~va ‡ po~-
va {to se odlikuva so organski
horizont, pod koj se javuva me{o-
vit umbri~no-eluvijalen hori-
zont so slaba eluvijarija, a pod
nego karakteristi~en difuzen
humoferispodi~en horizont, koj
mo`e da ima dva kata. Se javuva
pod {umska vegetacija (smr~a i
molika) vo na{eto subalpsko
planinsko podra~je. Izrazito ki-
sela po~va. Zafa}a mali povr{i-
ni.
Planosol ‡ po~va so silna tek-
sturna diferenciranost, so po-
lesen eluvijalen planosoli~en
horizont, zasiten so gorni pod-
zemni vodi. Pod nego se javuva
nepropustliv horizont, so ostra
i horizontalna granica me|u niv.
Se javuva na poramni povr{ini
pod dabova vegetacija. Obrabote-
nite povr{ini treba da se melio-
riraat.
Fluvijalno-livadska po~va ‡
po~va so tip na profilot A-C-
Gso ili A-AC-C-Gso. Se obrazuva
vo re~nite laki od recentni alu-
vijalni nanosi, so podzemni vodi
podlaboko od 100 cm. Ima teres-
tri~en moli~en humusno-akumu-
lativen horizont, a pod nego gle-
i~en oksimorfi~en horizont,
podlaboko od 100 cm. Denes e me-
liorirana (odvodneta). Se koris-
ti intenzivno vo zemjodelskoto
proizvodstvo (glavno za nivski
kulturi) i se odlikuva so visoka
plodnost. Zaedno so mo~urlivo-
glejnata po~va zafa}a 39.395 ha.
Hidrogena crnica ‡ po~va so tip
na profilot A-AC-Gso ili A-
AC/Gso-Gso, so temno oboen moli-
~en horizont, podebel od 50 cm i
~esto so verti~ni svojstva, so
razvle~en glei~en oksimorfi-
~en horizont, podlaboko od 100
cm. Podzemnite vodi se podlabo-
ko od 100 cm i se odlikuvaat so
1204
silno oscilirawe na nivoto. Se
obrazuva vo re~nite laki od re-
centni, naj~esto glinesti aluvi-
jalni nanosi. Po melioriraweto
se odlikuva so visoka plodnost i
se koristi intenzivno vo zemjo-
delstvoto (glavno za nivski kul-
turi). Zaedno so livadskite i mo-
~urlivo-glejnite po~vi zafa}a
40.000 ha.
Mo~urlivo-glejna po~va ‡ po~va
so tip na profilot A-Gso-Gr ili
A/Gso-Gso-Gr, so humusen hori-
zont so znaci na hidromorfizam,
poplitok od 50 cm, a pod nego so
glei~en oksimorfi~en i glei~en
reduktimorfi~en horizont. Se
obrazuva od aluvijalni nanosi vo
re~nite laki i zasitena e so voda
ako ne e meliorirana. Po melio-
riraweto (odvodnuvaweto) se od-
likuva so visoka plodnost i se
koristi intenzivno vo zemjodels-
tvoto (glavno za nivski kulturi).
Zaedno livadskite i mo~urlivo-
glejnite po~vi zafa}aat 40.000
ha.
Solonec ‡ po~va so tip na profi-
lot A/E-Btna-C. Se obrazuva glav-
no od aluvijalni nanosi pod vli-
janie na poslabo zasoleni i ne{-
to podlaboki podzemni vodi ot-
kolku vo solon~akot. Se odliku-
va so jasna teksturna i druga di-
ferenciranost. Moli~niot ili
ohri~niot horizont e istovreme-
no i eluvijalen. Pod nego le`i
natri~en horizont Btna koj e,
vsu{nost, argiluvi~en horizont
no so stolbesta struktura i so po-
ve}e od 15% atsorbirani natriu-
movi joni. Zaedno so solon~akot
pokriva 11.000 ha. Neplodna po~-
va so mo`ni skapi melioracii.
Solon~ak ‡ po~va so profil od
tipot Asa-G ili Asa-CG, bez tek-
sturna diferenciranost i bez
natri~en horizont. Ima sali~en
horizont, podebel od 15 cm, so nad
1% soli i nivna eflorescencija.
Podzemnite vodi se plitki i za-
soleni. Neplodna po~va so mo`-
ni skapi melioracii. Pokriena
so halofitska vegetacija. Zaedno
so solonecot pokriva 11.000 ha.
Histosol ‡ tresetna po~va. Gole-
ma grupa po~vi, koja se odlikuva
so prisustvo na histi~en hori-
zont, podlabok od 30 cm i so pove-
}e organski materii od 30%. Se
obrazuva vo depresiite na inun-
dacionite terasi, pokraj na{ite
ezera i vo depresivnite tereni vo
planinite. Vo zavisnost od toa
dali vo nego preovladuvaat fib-
ri~nite, hemi~nite ili sapri~-
nite po~veni materijali se deli
na tri tipa: fibrisol, hemisol,
saprisol. Zafa}a 700 ha. Vo za-
visnost od toa kade se javuva se
razlikuva kotlinsko i planinsko
treseti{te. So meliorirawe na
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
kotlinskite treseti{ta, dobie-
ni se mo{ne plodni po~vi so vi-
soki prinosi od gradinarski i
ovo{ni kulturi. Pokraj ovie
po~vi, postojat i antropogeni
po~vi (v. antropogeni po~vi).
LIT.: \. Filipovski, Po~vite na Repub-
lika Makedonija, I-V, MANU, Skopje,
1995-2001; istiot, Klasifikacija na po~-
vite na Republika Makedonija, MANU,
Skopje, 2006. \. F.
Karta na po{umuvaweto vo akcijata na Vladata na
RM vo Denot na drvoto (12. III 2008)
PO[UMUVAWETO VO RM. Po-
{umuvawe zna~i podigawe {um-
ski kulturi na goli tereni. Vo
RM se smeta na okolu 380 000 ha
golini. Najstarite {umski kul-
turi se nao|aat vo Kru{ino bli-
zu Ki~evo i se sostojat od crn i
bel bor na povr{ina okolu 300-
400 ha. Podignati se vo 1927–1930
g. Istovremeno se podignati i cr-
noborovi kulturi na [atorov
Kamen blizu Prilep. Po{umuva-
wata bile pointenzivni po Vto-
rata svetska vojna zaradi spre~u-
vawe na poroi i poplavi, kako i
za oformuvawe poleza{titni po-
jasi. Za taa cel se izvr{eni po-
{umuvawa na Vodno, na slivot na
Bregalnica, na podra~jata na
Kriva Palanka, Oblakovska Ko-
sa, potoa vo Svetinikolsko, a is-
tovremeno se podignati i pole-
za{titni pojasi vo Ov~e Pole i
Pelagonija. Za da se oblagorodi
prostorot, pokraj avtopatot se
podignati {umski kulturi kaj
Krivolak i blizu Demir Kapija
(Goceva Gora). Vo 70-tite godini
se zapo~nati obemni po{umuva-
wa vo Svilare, Skopsko, Vele{-
ko, Bitolsko. Se smeta deka do
2000 g. se po{umeni okolu 200.000
ha. Iako po{umuvawata s¢ u{te
se aktuelni, sepak prioritetni
se proredite, ~istewata i za{ti-
tata na kulturite. R. R.
PRAVA NA PRIPADNICITE
NA ZAEDNICITE VO RM.
Pripadnicite na zaednicite vo
RM u`ivaat op{ti i posebni ga-
rancii na slobodite i pravata ut-
vrdeni vo Ustavot od 1991 g. (ev-
ropski integrativen model) i vo
Amandmanite od 2001 g. (makedon-
ski model na multikulturna dr-
`ava), vrz osnova na najvisokoto
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
nivo definirano vo me|unarod-
nite (univerzalni i regionalni)
akti za za{tita na ~ovekovite
(malcinskite) slobodi i prava.
LIT: Tatjana Petru{evska, Ostvaruva-
we na pravata na etni~kite zaednici vo
RM, Zaedni~ki vrednosti, Skopje, 2005;
Tatjana Petru{evska, Ostvaruvawe na
pravoto na upotreba na jazicite na zaed-
nicite vo komunikacijata so organite
na dr`avnata vlast vo RM: usoglasenost
so Ramkovnata konvencija za za{tita na
nacionalnite malcinstva i Evropskata
povelba za regionalnite ili malcinski-
te jazici, na istoto mesto. T. Petr.
PRAVILA ‡ USTAV NA MA-
KEDONSKIOT VOSTANI^-
KI KOMITET (1878) ‡ ustav za
rakovodewe na Vostanieto do os-
loboduvaweto na zemjata i do soz-
davaweto samostojna makedonska
dr`ava. So Ustavot bilo oprede-
leno Vostanieto od lokalno da se
pro{iri na celata teritorija na
Makedonija. Vo Vostanieto u~es-
tvuvale i mo`ele da u~estvuvaat
lu|eto od Makedonija {to se
~uvstvuvale Makedonci i koi sa-
kale sloboda za Makedonija. Vos-
tani~kite sili ja pretstavuvale
redovnata makedonska vojska, sos-
tavena od pe{adija i kowica, or-
ganizirana vo kapetanii (od po
sto redovni vojnici). Vo make-
donskata vostani~ka narodna voj-
ska, osven od redovnite edinici,
vleguvalo celoto makedonsko na-
selenie od oslobodenata i od ne-
oslobodenata teritorija, dol`no
da pridonese za uspehot na oslo-
boditelnoto delo. Za borbenos-
posobnoto naselenie se voveduva-
la evidencija i sistem za mobili-
zacija. So Ustavot se ureduvale:
organizacijata na gra|anskata i
na voenata vostani~ka vlast, re-
dot i bezbednosta. Centralniot
komitet, kako politi~ko telo,
bil dol`en po Osloboduvaweto
da podgotvi Ustav za ureduvawe
na makedonskata dr`ava, kako av-
tonomna vo ramkite na osmanlis-
kata dr`ava ili kako samostojna.
LIT.: Zb. Pravilata-Ustavot na Make-
donskiot vostani~ki komitet vo Kres-
nenskoto vostanie, Skopje, 1980.
M. Min.
Nedeleniot vesnik †Pravo# (Sofija, 1894-1903)
„PRAVO# (Sofija, 12. XI 1894 ‡
13. III 1903) ‡ nedelen vesnik, or-
gan na politi~kite i duhovnite
interesi na bugarskoto nasele-
nie vo Turcija, a potoa organ na
makedonsko-odrinskite intere-
si. Toa e eden vid legalen organ
na TMORO. Go ureduvale Vasil
Makov (odgovoren urednik), Ni-
kola Naumov (odgovoren urednik
od br. 13), Hr. Doj~inov i T. Kara-
jovov. Izleguval sekoj petok. Me-
|u drugoto, vo nego e objavena sta-
tijata „Makedonskoto oslobodi-
telno delo na bugarska po~va# od
\or~e Petrov.
LIT.: D-r Boro Mokrov, Razvojot na ma-
kedonskiot pe~at i novinarstvo (od pr-
vite po~etoci do 1945 godina), Skopje,
1980, 91–93; D-r Boro Mokrov – M-r Tome
Gruevski, Pregled na makedonskiot pe-
~at (1885–1992), Skopje, 1993, 95. S. Ml.
Dnevniot vesnik †Pravo# (Solun, 1910-1913)
„PRAVO# (Solun, 18. IX 1910 ‡
7. V 1913) ‡ dneven politi~ko-
op{testven vesnik, organ na So-
juzot na bugarskite konstitucio-
ni klubovi. Go ureduvale Dimi-
tar Vlahov, K. Dimitrov, T. A
Kaev (odgovoren urednik), Niko-
la Naumov (sopstvenik i glaven
urednik), P. Tomov, Dimo Haxi-
dimov i dr. Bil pe~aten vo pe-
~atnicata na Jordan Jarcev. Ob-
javeni se vkupno 721 broj. Pres-
tanal da izleguva poradi zabrana
od vlastite.
LIT.: D-r Boro Mokrov, Razvojot na ma-
kedonskiot pe~at i novinarstvo (od pr-
vite po~etoci do 1945 godina), Skopje,
1980, 242–244; D-r Boro Mokrov – M-r To-
me Gruevski, Pregled na makedonskiot
pe~at (1885–1992), Skopje, 1993, 96.
S. Ml.
PRAVOKRILCI (Orthoptera) –
insekti so hitiniziran preden
par pravi krilja, poradi {to go
dobile imeto (orthos gr. = prav i
pteron gr. = krilo). Imaat usten
aparat za grickawe. Abdomenot
im e sostaven glavno od 10 segmen-
ti. Se hranat, prete`no, so lis-
tovi, plodovi i korewa od raz-
li~ni rastenija i gradinarski
kulturi. Pogolemiot broj vidovi
predizviku-
vaat {teti
vo stopans-
tvoto. Isklu-
~ok se bogo-
molkite koi
preminale na
`ivotinska
ishrana. Ovoj Skakulec
red opfa}a
nekolku dese-
tici iljadi
vidovi. Vo
Makedonija
se registri-
rani 178 tak-
soni, od koi Bogomolka
PRAVOPIS P
13 se endemi~ni. Podeleni se na
nekolku podredovi: lebarki (Blat-
toidea), bogomolki (Mantoidea),
fazmidii (Phasmoidea) i skakul-
ci (Saltatoria).
LIT.: Jon~e [apkarev, Zoologija na bez-
’rbetnite `ivotni, Skopje, 1991; Grupa
avtori, Country Stady for biodiversity of the Re-
public of Macedonia (first national report), Mi-
nistry of environment and physical planning,
Skopje, 2003. V. T. K. – M. Kr.
Prviot
makedonski
pravopis
(1945)
PRAVOPIS NA MAKEDON-
SKIOT LITERATUREN JA-
ZIK. Vo XIX v. se pojavile nekol-
ku obidi za kodifikacija na ma-
kedonskiot jazik, a prvata polna
kodifikacija ja napravil K. P.
Misirkov vo knigata „Za make-
donckite raboti# (Sofija, 1903),
kade {to gi iznel principite za
sodavaweto na makedonskiot li-
teraturen jazik i pravopis. Vo
knigata i vo sp. †Vardar# (1905) i
prakti~no gi realiziral svoite
pogledi, vo soglasnost i so Prog-
ramata na Makedonskoto nau~no-
literaturno drugarstvo vo S.-Pe-
terburg.
Prviot predlog za dr`avni „vre-
meni pravila# za makedonskiot
literaturen jazik bil razgledu-
van na I zasedanie na ASNOM (2.
VIII 1944) vo diskusiite za jazi-
kot i za pravopisot. Po Oslobo-
duvaweto bile formirani nekol-
ku komisii i najposle Minister-
stvoto za narodna prosveta, po
predlog na Komisijata za jazik i
pravopis, donelo dve re{enija:
prvoto za usvojuvawe na makedon-
skata azbuka (3. V 1945) i vtoroto,
za usvojuvawe na makedonskiot
pravopis (7. VI 1945). Komisijata
za jazik i pravopis svojata rabota
ja postavila na slednive princi-
pi {to napolno se sovpa|aat so
trite principa {to gi postavi K.
P. Misirkov vo 1903 g.: 1. kako os-
nova za makedonskiot literatu-
ren jazik da se zemat centralnite
makedonski govori, 2. re~nikot
na literaturniot jazik da se zbo-
gatuva od site makedonski dija-
lekti i 3. makedonskata azbuka
treba da ima tolku bukvi kolku
{to ima glasovi vo literaturni-
ot jazik, a pravopisot da bide iz-
graden vrz fonetskiot princip.
1205
P PRAVOSLAVEN
Sepak, vo prviot pravopis se pri-
fatile i nekoi crti od vele{ki-
ot govor (na pr., kaj glagolite,
formite na -ue: ka`ue, kupue), pa
vo 1948 g. se izvr{eni prvite iz-
meni i dopolnuvawa na pravopi-
sot (glagolskata nastavka -ue se
zamenuva so -uva).
Vo pove}edeceniskiot sloboden
razvoj na makedonskata dr`ava se
pojavija nekolku stereotipni iz-
danija na makedonskiot pravopis:
„Makedonski pravopis so pravo-
pisen re~nik# od Bla`e Koneski
i Krum To{ev (1950); „Pravopis
na makedonskiot literaturen ja-
zik# (1969) od Bo`idar Vidoeski,
Todor Dimitrovski, Kiril Ko-
neski, Krum To{ev i Rada Ugri-
nova-Skalovska; „Pravopis na
makedonskiot literaturen jazik
so pravopisen re~nik# (1970) od
B. Vidoeski, T. Dimitrovski, K.
Koneski, Kr. To{ev i R. Ugrino-
va-Skalovska. Pogolemi izmeni
na pravopisot se napraveni vo iz-
danieto od 1999 g. („Pravopisot
na makedonskiot literaturen ja-
zik, izdanie so izmenet i dopol-
net tekst# od B. Vidoeski, T. Di-
mitrovski, K. Koneski, R. Ugri-
nova-Skalovska, pod redakcija na
T. Dimitrovski), a vo istata go-
dina se pojavi i oddelen „Pravo-
Novoto izdanie na Pravopis na makedonskiot
literaturen jazik (1999)
pisen re~nik na makedonskiot
literaturen jazik# od K. Kone-
ski. Vo ovie izdanija se odrazeni
promenite {to se slu~ija vo ce-
lokupniot op{testven `ivot,
koi imaa odraz i vrz razvojot na
makedonskiot standarden jazik.
LIT.: Bl. Koneski, Istorija na makedon-
skiot jazik, Skopje, 1965; istiot, Grama-
tika na makedonskiot literaturen ja-
zik, Skopje, 1952; Bl. Ristovski, Krste P.
Misirkov (1874-1926)..., Skopje, 1966;
istiot, Soznajbi za jazikot, literatura-
ta i nacijata, MANU, 2001; Tr. Stamato-
ski, Borba za makedonski literaturen
jazik, Skopje, 1986. G. Cv.
PRAVOSLAVEN BOGOSLOV-
SKI FAKULTET „Sv. Kliment
Ohridski# (Skopje, 1977) – najvi-
sokata duhovno-prosvetna i nau~-
na institucija vo Makedonskata
pravoslavna crkva. Osnovan deset
godini po obnovuvaweto na Oh-
ridskata arhiepiskopija i prog-
lasuvaweto na avtokefalnosta na
1206
Pravoslavniot bogoslovski fakultet vo Skopje
Makedonskata pravoslavna crkva
za da podgotvuva visokoobrazova-
ni i stru~ni kadri za potrebite
na Crkvata i na op{testvoto i za
izu~uvawe i unapreduvawe na pra-
voslavnite bogoslovski stru~ni i
nau~ni disciplini. Funkcijata ja
vr{i pod neposreden nadzor i
gri`a na Svetiot arhijerejski si-
nod na MPC, na nadle`niot arhi-
jerej i na dr`avata. Fakultetot
raboti spored programa sli~na so
programite na visokoobrazovni-
te institucii na drugite pravos-
lavni crkvi. Pravo da studira na
ovoj Fakultet ima sekoj pravosla-
ven gra|anin, bez ogled na negova-
ta narodnost i dr`avjanstvo. So
odobrenie na Arhiepiskopot Oh-
ridski i Makedonski, slu{ateli
mo`at da bidat i lica od druga ve-
roispoved. Fakultetot sorabotu-
va so srodni institucii vo zemja-
va i vo stranstvo. Dosega se zapi-
{ale 1.207 studenti, diplomirale
230, a dvajca doktorirale. J. Tak.
PRAVOSLAVIE (ortodoksno
hristijanstvo) ‡ prva, izvorna
hristijanska veroispoved. Po
raskolot vo 1054 g., pravoslavie-
to se razviva kako Isto~na vse-
lenska (soborna i apostolska)
crkva so sedi{te vo Carigrad.
Povod za odvojuvaweto na Zapad-
nata (Rimokatoli~kata) hristi-
janska crkva bila katoli~kata
inovacija Filioque, spored koja
Svetiot Duh proizleguva i od Si-
not Bo`ji, a ne samo od Bogot
Otecot. Osnova na pravoslavno-
to hristijanstvo e verata deka
Bog e Sveta Troica: Bog Otec,
Bog Sin i Bog Sveti Duh. Bog e
Eden i Troi~en. Toa ne se tri bo-
ga, tuku samo eden, a trite bo`es-
tveni Li~nosti imaat edna ista
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
su{tina. Pravoslavnite vernici
`iveat i praktikuvaat sedum sve-
ti tajni: kr{tenie, miropomaza-
nie, ispoved, pri~est, brak, sve{-
tenstvo i maslosvet. Kon niv se
dodava i molitvata, poklonuva-
weto na krstot, mo{tite na sve-
titelite i na svetite mesta, po-
~ituvaweto na ikonite i na sve-
titelite, po~ituvaweto na pod-
vi`nite i na nepodvi`nite praz-
nici i dr. Osnovata na pravoslav-
noto hristijanstvo e voskreseni-
eto na Isus Hristos i verata vo
besmrtnosta na ~ovekot. Sredi{-
te na pravoslavnoto bogoslu`e-
we e Svetata liturgija. Denes
postojat pove}e pomesni pravos-
lavni crkvi, me|u koi e i Make-
donskata pravoslavna crkva.
LIT.: V. Georgieva, Filozofija na isi-
hazmot, Skopje, 1993. V. G.-P.
PRA@IVOTNI (Protozoa) – ed-
nokleto~ni organizmi so mikros-
kopski dimenzii. Tie se najpri-
mitivnite organizmi vo `ivo-
tinskoto car-
stvo. Imeto
go dobile od
gr~kite zbo-
rovi protos =
prvi, zoon =
`ivotni.
Poznati se
okolu 30.000
vidovi {to
gi naseluvaat
slatkite i
morskite vo-
di i po~vata.
Vo Makedo-
nija se utvr-
deni 113 vi-
dovi, od koi
32 se ende-
mi~ni. Pogo- Pra`ivotni (protozoi)
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
lemiot del ni{ta. Ceneta grmu{ka za sozda-
od niv (79 vawe `ivi ogradi. Al. And.
vidovi)
`iveat PRASKA (Prunus persica L.) – plod za
slobodno, ishrana i za sokovi. Prviot inten-
a pomal ziven nasad na
del (34 vi- 100 ha, so sad-
dovi) `i- nici od Ita-
veat endo- lija, e podig-
parazit- nat vo stopan-
ski na ras- stvoto „Roso-
Ameba man# (1960).
tenijata,
kako i na site vidovi `ivotni Povr{inite
(od pra`ivotnite do ~ovekot). pod praski vo
Nekoi od parazitskite vidovi se RM dostignaa
Praski
predizvikuva~i na te{ki zabolu- nad 1000 ha
vawa i kaj ~ovekot, kako amebna- (1980–1990), a
ta dizenterija i malarijata. Vo proizvodstvo-
ovaa golema grupa organizmi spa- to 16,4 iljadi t.
|aat: kam{ikari (Mastigophora), Po 1991 g. po-
amebi (Sarcodina), sporozoi (Spo- vr{inite i
rozoa), ciliati (Ciliata) i sukto- proizvodstvo-
rii (Suctoria). to se namalu-
vaat do 4,3-3,5
LIT.: Jon~e [apkarev, Zoologija na bez-
’rbetnite `ivotni, Skopje, 1991; Grupa iljadi
avtori, Country Stady for biodiversity of the Re- Praski nektarini (1995–1997).
public of Macedonia (first national report), Mi- Poslednive
nistry of environment and physical planning, godini (2004, 2005) brojot na rod-
Skopje, 2003. V. T. K. – M. Kr. nite stebla dostignuva 454 ilja-
di, a proizvodstvoto 11–12 iljadi
t. Najgolemiot proizvoden cen-
tar, so nad 60% od proizvodstvo-
to, e Rosoman, so nekolku okolni
sela. B. R.
PRA[UMA VO MAKEDONI-
JA – prirodna {uma isklu~ena od
stopanski aktivnosti {to ne e
zagrozena od zagaduvawe.
Po Vtorata svetska vojna vo RM
nasadi so pra{umski karakter se
nao|aa vo te{ko dostapnite tere-
Teatarska pretstava na KUD „Pralipe# ni na Belasica, Ko`uf, Karaor-
man, Pla~kovica i drugi i vrz ba-
†PRALIPE#, KUD (Skopje, za na tie drvni masi e planirana
1949‡ ) ‡ kulturno-umetni~ko drvnata industrija. Edna ~ista
dru{tvo na skopskite Romi. Os- bukova {uma so pra{umski ka-
novano e od grupa entuzijasti. rakter na Osogovskata Planina
Ima priredeno nekolku iljadi ostanala nedoprena. Taa se nao|a
koncerti vo zemjata i vo stran- vo slivot na Zletovska Reka, me|u
stvo, so prvi nagradi na festiva- 1473 i 1600 m nadmorska visina,
lite vo Di`on (Francija), Zako- vo predelite Mrtvica i Emiri~-
pane (Polska) i vo drugi evrop- ka [uma. Geolo{kata podloga e
ski zemji. Ima zna~aen pridones gnajs, dlaboka e do 60 cm, kisela
vo afirmacijata na romskata rN=4,3-5,8. [umata zafa}a 458 ha
kultura. M. Kit. i e detalno prou~ena po nadmor-
ski viso~ini od C. Ivanovski
PRASIKA (KALINA) (Ligus- (1978). Nejzinata vozrast e 140–
trum vulgare L., fam. Oleaceae) – 160 godini i ima 450–700 stebla
listopadna gr- na 1 ha. Visoka e 28–30 m i debela
mu{ka od 24–44 cm. Drvnata masa iznesuva
Sredna i Ju`- 557–772 m3/ha. Vo {umata nema ob-
na Evropa i od nova {to spored sfa}aweto na
Severna Af-
rika. Listovi- Lajbungud ({vajcarski odgleduva~
te se sprotiv- na {umi) pra{umata se nao|a vo
optimalna faza na razvoj. R. R.
no postaveni,
elipsovidni, PRV KOSOVSKI NARODNO-
na vrvot zaos- OSLOBODITELEN BATAL-
JON „RAMIZ SADIKU“ (s. Iz-
Prasika
treni. Cveto-
vite se beli, sobrani vo metlesti vor, Ki~evsko, 26. IX 1943 ‡ s.
socvetija, a plodovite se crni bo- Slivovo, Ohridsko, 1. XI 1943) ‡
binki. Kaj nas e zastapena vo da- voena edinica na NOV i POJ. Ba-
boviot region na povla`ni sta- taljonot e formiran od politi~-
PRV P
Pra{uma vo Makedonija
t
ki zatvorenici od Kosovo vo lo-
gorot German (kaj Burela, Tira-
na). Otkako vospostavile vrski
so albanskite partizani vo oko-
linata (juni 1943), po kapitula-
cijata na Italija, 150 politi~ki
zatvorenici, organizirani vo ba-
taljon, so izbrano rakovodstvo,
no so samo dve pu{ki, pristigna-
le vo slobodniot Debar. Na ofi-
cijalnoto formirawe vo s. Izvor
delegatot na CK na KPJ i na G[
na NOV i POJ Svetozar Vukma-
novi} - Tempo go imenuval kako
Prv kosovski narodnooslobodi-
telen bataljon „Ramiz Sadiku“.
Po brzoto vooru`uvawe na teri-
torijata na Makedonija, zaedno so
[iptarskiot narodnooslobodi-
telen bataljon i Makedonskiot
narodnoosloboditelen bataljon
„Mir~e Acev“, vodele `estoka
borba protiv germanskite i ba-
listi~kite sili kaj ki~evskoto s.
Br`dani (5. X), a potoa kaj ki~ev-
skite sela Izvor, Klenovec,
Malkoec i Podvis (6. X), so gole-
mi obostrani zagubi. Bataljonot
se istaknal i vo borbite za Oslo-
boduvaweto na Ki~evo (1. XI), a
potoa gi prodol`il borbite pro-
tiv balisti~kite i germanskite
sili na pl. Bukovik (2‡6. XI). Pri
formiraweto, vlegol vo sostavot
na Prvata makedonsko-kosovska
narodnoosloboditelna udarna
brigada.
LIT.: D-r Velimir Brezovski, Oslobodi-
telnata vojna vo Makedonija vo 1943,
Skopje, 1971; Goce Mitevski, Prvoto os-
loboduvawe na Ki~evo i borbata za odbra-
na na gradot, Slobodnite teritorii vo
Makedonija, Skopje, 1975, 239-253. S. Ml.
PRV KUMANOVSKI NAROD-
NOOSLOBODITELEN BA-
TALJON †JORDAN NIKO-
LOV-ORCE# (s. Pelince, Kuma-
novsko, 1. XII 1943 ‡ s. @egqane,
Kumanovsko, 26. II 1944) ‡ voena
1207
P PRV
Borbeniot pat na Prviot kumanovski narod-
noosloboditelen bataljon „Jordan Nikolov-Orce#
edinica na NOV i POM. Bil
formiran od 116 borci na Skop-
sko-kumanovskiot NOPO i no-
vopristignati borci. Vodel bor-
bi protiv ~etni~kite sili vo
Kozja~ijata i kaj s. Drenak (10.
XII), vr{el diverzii na prugata
Vrawe-Kumanovo-Romanovce, vo-
del uspe{ni borbi so bugarskata
vojska i policija vo Kratovsko
(26 i 27. XII), kaj s. Pelince, Ku-
manovsko (13. I 1944), kaj s. Bilja-
~a, Pre{evsko (7. II) i dr. Bidej-
}i narasnal na okolu 250 borci,
od negoviot sostav i od novop-
ristignati borci bil formiran
noviot Vtori kumanovski NO
bataljon „Hristijan Todorov-
ski-Karpo{# (s. Bajlovce, 22. II
1944). Pri formiraweto na Tre-
tata NOUB vlegol vo nejziniot
sostav.
IZV.: Kumanovo i Kumanovsko vo NOV
1941-1945. Dokumenti, Kumanovo, 1988.
LIT.: Spomen-zbornik na zaginatite bor-
ci od NOV i `rtvi na fa{isti~kiot te-
ror od Kumanovo i Kumanovsko 1941–1945,
Kumanovo, 1976, 177–178. S. Ml.
PRV CRKOVNO-NARODEN
SOBOR (Skopje, 4. III 1945) –
odr`an so u~estvo na nad 300 de-
legati – sve{tenici i mirajni
i pozdraven od Pretsedatelot
na Prezidiumot na ASNOM
Metodija Andonov–^ento. So-
borot donesol Rezolucija da se
vozobnovi Ohridskata arhie-
piskopija kako samostojna Ma-
kedonska crkva; da ne bide pot-
~ineta na nikoja druga pomesna
nacionalna crkva, a Crkvata da
ima svoi narodni episkopi i
narodno sve{tenstvo za da se
zapazat karakternite osobenos-
ti na makedonskiot narod.
LIT.: Done Ilievski, Makedonskoto
pravoslavno sve{tenstvo vo borba za
nacionalna i crkovna sloboda, Skopje,
1987; istiot, Avtokefalnosta na Make-
donskata pravoslavna crkva, Skopje,
1972; Ratomir Grozdanoski, Stefan Ar-
hiepiskop Ohridski i Makedonski,
Skopje, 2000. Rat. Gr.
1208
PRVA BALKANSKA VOJNA
(oktomvri 1912 – maj 1913) – vojna
me|u dr`avite od Balkanskiot
sojuz (Srbija, Bugarija, Crna Gora
i Grcija) i Turcija za nejzinite
balkanski vladenija, pri {to do{-
le do izraz nivnite zavojuva~ki
pretenzii kon Makedonija. Dogo-
varaj}i se za nejzinata podelba,
Bugarija i Srbija potpi{ale i
taen aneks, so koj teritorijata na
Makedonija ja proglasile za †spor-
na#, za koja, kako arbiter, treba da
re{i ruskiot car. Dvete zavoju-
vani strani mobilizirale po
okolu 720.000 vojnici. Neposreden
povod za vojnata bil krvaviot
teror na osmanliskite vlasti vo
Makedonija. Voenite operacii pr-
va gi zapo~nala Crna Gora (8. X),
potoa Srbija i Bugarija (17. X) i
Grcija (18. X). Po `estokite bitki
na srpskata vojska kaj Kumanovo
(23–24. X) i Bitola (16–18. XI),
sojuzni~kite sili vlegle vo Solun
(27. X 1912). Vo sostavot na voen-
ite sili na dr`avite od Balkan-
skiot sojuz u~estvuvale i golem
broj Makedonci, so nade` deka
hristijanskite sosedni dr`avi }e
im ja dozvolat o~ekuvanata slobo-
da. Vo redovite na t.n. Makedonsko-
odrinsko opol~enie vo ramkite na
Bugarskata armija vojuvale okolu
15.000 Makedonci, no prateni na
Trakiskiot front. I vo redovite
na srpskata i gr~kata vojska
aktivno u~estvuvale golem broj
Makedonci, a dejstvuvale i 78 orga-
nizirani makedonski ~eti so 2.000
komiti koi gi pomagale sojuzni~-
kite vojski vo Makedonija. Oso-
beno aktivna bila ~etata od 500
~etnici na Jane Sandanski. Toj na
priemot vo zazemeniot Solun naz-
dravil za avtonomna Makedonija,
{to predizvikalo golem revolt i
zakani od bugarskite oficeri.
Kako pretstavnik na Makedon-
skata kolonija vo Petrograd, vo
Vleguvawe na srpskata vojska vo Kumanovo (1912)
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
Makedonija pristignal i Dimi-
trija ^upovski (dekemvri 1912).
Na organiziranata Op{tomake-
donska konferencija vo Veles, so
u~estvo i na Petar Poparsov,
Alekso Martulkov, Rizo Rizov i
drugi pretstavnici od razni
krai{ta na Makedonija, bila raz-
gledana nastanatata sostojba i
neophodnite pati{ta za sozdavawe
nezavisna makedonska dr`ava.
Konferencijata mu dala polno-
mo{no na D. ^upovski preku Ma-
kedonskata kolonija vo Petrograd
da go zastapuva makedonskiot
narod pred me|unarodnata javnost
i bilo predvideno toj i P. Popar-
sov da zaminat vo Pariz i London.
Za taa cel vo Petrograd bila
objavena Karta na Makedonija od
D. D. ^upovski i zaedno so †Me-
morandumot za nezavisnosta na
Makedonija# (od 1. III 1913) bile
isprateni do angliskiot minister
za nadvore{ni raboti i do amba-
sadorite na golemite sili vo Lon-
don. Isto taka, bile objaveni i
pove}e statii vo pe~atot, so bro-
jni nastapi na Makedoncite na
masovni javni sobiri vo odbrana
na slobodata, celosta i nezavis-
nosta na Makedonija i makedon-
skiot narod. Bilo pokrenato i
spisanieto †MakedonskiŸ golosÍ#
(†Makedonski glas#) (7. VI 1913),
a bila nape~atena i kni{kata na
Nace Dimov †Makedonija vo mina-
toto, sega{nosta i idninata#
(1913). Porazenata Osmanliska
dr`ava bila prinudena da gi pri-
fati mirovnite dogovori vo
London (4. XII 1912 i 31. V 11913),
no sojuznicite ne otstapuvale od
svojot plan za podelba na Make-
donija, okolu {to posebno se
v`e{til srpsko-bugarskiot spor.
Ne do~ekuvaj}i ja arbitra`ata na
ruskiot car, bile napraveni site
podgotovki za nov, sega me|uso-
juzni~ki sudir. Taka zapo~nala
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Vtorata balkanska vojna so napad
na bugarskata vojska protiv srp-
skata kaj rekata Bregalnica i pro-
tiv gr~kata vojska kaj Kuku{ (30.
VI 1913).
LIT.: \or|i Abaxiev, Balkanskite vojni
i Makedonija, Skopje, 1958; D-r Petar
Stojanov, Trojnata podelba na Make-
donija, Skopje, 1968; istiot, Makedonija
vo vremeto na Balkanskite i Prvata
svetska vojna (1912–1918), Skopje, 1969;
Delbite na Makedonija (1912–1944), Skop-
je, 1972. S. Ml.
Delegatite na Prvata balkanska socijaldemokratska konferencija (Belgrad, 7. IX 1910)
PRVA BALKANSKA SOCI-
JALDEMOKRATSKA KONFE-
RENCIJA (Belgrad, 7. IX 1910) –
sobir na balkanskite socijalde-
mokratski partii. Na Konferen-
cijata bil zazemen stav za dejstvu-
vawe za sozdavawe Balkanska Fe-
deracija vrz osnova na nacional-
na ramnopravnost i lokalna samo-
uprava. Makedonskiot delegat (na
makedonski jazik) go osudil me{a-
weto na golemite sili i balkan-
skata bur`oazija.
LIT.: Rabotni~koto i komunisti~ko-
to dvi`ewe vo Makedonija, Skopje, 1970;
Hronologija radni~kog pokreta i SKJ 1919–
1989, Beograd, 1980. O. Iv.
PRVA MAKEDONSKA EGEJ-
SKA NARODNOOSLOBODI-
TELNA UDARNA BRIGADA
(Gradskiot stadion vo Bitola, 18.
XI 1944 ‡ 2. IV 1945) ‡ voena edi-
nica na NOV i POM. Bila for-
mirana od del od makedonskite
voeni edinici {to se oddelile
od ELAS i od del od Makedonska-
ta NO brigada †Goce Del~ev#.
Formaciski bila podelena na
Kosturski, Lerinski, Vodenski i
Pridru`en bataljon so te{koto
vooru`uvawe. Po formiraweto
na organizacii na KPM vo oddel-
nite edinici, se odr`ala Prvata
partiska konferencija na briga-
data (Bitola, 22. XI 1944). Briga-
data gi razbila balistite vo s.
Ostrec (Bitolsko, 4/5. XII) i gi
likvidirala so gonewe (6 i 8.
XII). Podocna bila upatena kon
Polog (3. I 1945) za likvidirawe
na zaostanatite balisti~ki sili
i po tridneven mar{ stignala vo
Gostivar (6. I). Mladinskata or-
ganizacija na brigadata izbrala 5
delegati i tie u~estvuvale vo ra-
botata na Vtoriot kongres na
NOMSM (Skopje, 6-8. I). Vo Po-
log stacionarno se podelila na
nekolku dela: vo Gostivar, vo s
Vrap~i{te i Banica (Gostivar-
sko) i vo Tetovo. Vo dvomese~ni-
te akcii na prostorot od s. Zajas
(Ki~evsko) do Polog i kon [ar
Planina bile likvidirani nad
400 balisti i nivni sorabotnici
(januari-fevruari). Od novop-
ristignatite borci bile formi-
Prvata makedonska egejska narodnoosloboditelna brigada vo slobodna Bitola (1944)
PRVA P
rani u{te dva bataljona i potoa
bila premestena vo Skopje (po~e-
tokot na mart), podelena na dva
e{alona (7. III): prviot e{alon
premesten vo Gevgelija, a vtoriot
vo Bitola i potoa rasformirani
(2. IV 1945), a borcite preraspre-
deleni vo drugi voeni edinici.
IZV.: DARM, Zbirka †Egejska Makedoni-
ja vo NOV 1941-1945#, a.e. 278, 287, 290,
325/4,22,32 i 362; Risto Kirjazovski, Ma-
kedoncite i odnosite na KPJ i KPG
(1945-1949). Oficijalni dokumenti i ko-
mentari. Skopje, 1995.
LIT.: Naum Pejov, Prilozi za odnosot
na rakovodstvoto na KPG po makedon-
skoto nacionalno pra{awe, Skopje,
1953; Vangel Ajanovski‡O~e, Egejski bu-
ri. Revolucionernoto dvi`ewe vo Vo-
densko i NOV vo Egejska Makedonija,
Skopje, 1975. S. Ml.
PRVA KONFERENCIJA NA
BALKANSKATA MLADINA
(Skopje, 11 I 1945) ‡ politi~ka
sredba na pretstavnici na mla-
dinskite organizacii od balkan-
skite zemji. U~estvuvale delega-
cii od Jugoslavija, Albanija, Bu-
garija i Grcija. Se razgovaralo za
sorabotkata i bila donesena Re-
zolucija za zbli`uvawe na mladi-
te od Balkanot.
LIT.: D-r Violeta A~koska, Makedonija
vo jugoslovenskata federacija 1943‡1991
(hronologija), Skopje, 2001. N. V.
PRVA MAKEDONSKA ARTI-
LERISKA BRIGADA (Skopsko
Kale, 16. XII 1944 ‡ 22. IV 1945) ‡
voena edinica na G[ na NOV i
POJ za Makedonija. Bila formi-
rana od Bitolskata, Kumanovska-
ta, Skopskata i Strumi~kata ar-
tileriska brigada. Formaciski
bila podelena na dva artileri-
ski i eden protivavionski divi-
zion. Poradi u~estvoto vo bo-
`iknata pobuna vo kasarnite na
Skopskoto Kale, so naredba na
G[ na NOV i POJ za Makedonija
(18. II 1945) Prviot artileriski
1209
P PRVA
divizion bil razoru`an, a borci-
te preraspredeleni vo drugi voe-
ni edinici. Vtoriot artileriski
divizion, obu~en od jugosloven-
ski i ruski instruktori i popol-
net so novi borci, bil reorgani-
ziran vo Prva i Vtora makedon-
ska artileriska brigada i po na-
redba na Vrhovniot komandant na
NOVJ J. B. Tito (20. II 1945) bile
upateni vo sostav na ^etirieset
i vtorata i ^etirieset i osmata
(makedonska) divizija na Petnae-
settiot (makedonski) korpus na
NOVJ na Sremskiot front (2. III
1945).
IZV.: AVII, Belgrad, k. 241, reg. br. 3-1/2.
LIT.: Boro Mitrovski, Petnajesti (makedonski)
udarni korpus NOVJ, Beograd, 1983; D-r Mar-
jan Dimitrijevski, Makedonskata vojska
1944-1945, Skopje1999, 153-154. S. Ml.
Prvata makedonska narodnoosloboditelna brigada na denot na formiraweto (Lokov, 8 VII 1944)
PRVA MAKEDONSKA NA-
RODNOOSLOBODITELNA
UDARNA PROLETERSKA BRI-
GADA (s. Lokov, Stru{ka Male-
sija, 8. VI ‡ 28. IX 1944) ‡ voena
edinica na NOV i POM, a potoa
vo sostav na ^etirieset i osmata
(makedonska) divizija na NOVJ.
Bila formirana od okolu 500
borci na dva makedonski bataljo-
na na Prvata makedonsko-kosov-
ska NOUB (Ki~evsko-debarskiot
bataljon i Resensko-ohridskiot),
borci na NOPO †Jane Sandan-
ski#, Vele{kiot NOPO, Kostur-
skiot NOPO i novopristignati
borci. Uspe{no gi napa|ala ger-
manskite sili na komunikaciite
Struga‡Debar, Ohrid‡Ki~evo i
Resen‡Ohrid i dejstvuvala pro-
tiv balisti~kite sili na po{i-
rokoto podra~je na Drimkol, Ma-
lesija, Gali~ko i Gostivarsko.
Vo sodejstvo so drugi voeni edi-
nici, u~estvuvala vo osloboduva-
weto na Debar i Ki~evo, vo razo-
1210
Del od borcite na Prvata makedonska
narodnoosloboditelna proleterska brigada
ru`uvaweto na bugarskata armija
(po 9. IX) i vo osloboduvaweto na
Prilep, Ohrid, Struga i Gosti-
var. Koga ^etirieset i osmata
(makedonska) divizija na NOVJ
vlegla vo sostav na Petnaesetti-
ot (makedonski) korpus na NOVJ
Prvata makedonsko-kosovska narodnoosloboditelna udarna brigada na denot na formiraweto
(s. Slivovo, Debarca, 11. XI 1943)
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
(6. XII), bila upatena vo Srem (ja-
nuari 1945) i u~estvuvala vo pro-
bivaweto na Sremskiot front so
`estoki borbi kaj Vinkovci (12.
IV 1945) i drugi mesta, so borben
pat do osloboduvaweto na Zagreb
i gonewe na neprijatelskite sili
kon Celje i Dravograd (Sloveni-
ja). Potoa dobila naredba za vra-
}awe (12. VI) i pristignala vo
Skopsko (20-26. VI 1945).
LIT.: Ilija Jordanovski, Makedonski
proleteri. Prva makedonska narodnoos-
loboditelna udarna brigada, Belgrad,
1971; Prva makedonska narodnooslobodi-
telna udarna brigada, Skopje, 1991; D-r
Marjan Dimitrievski, Makedonskata voj-
ska 1944-1945, Skopje, 1999, 73-79. S. Ml.
PRVA MAKEDONSKO-KOSOV-
SKA NARODNOOSLOBODI-
TELNA UDARNA BRIGADA (s.
Slivovo, Debarca, 11. XI 1943 ‡
24. VI 1944) ‡ voena edinica na
NOV i POM. Bila formirana od
nad 700 borci od makedonskiot
NO bataljon †Mir~e Acev#, (De-
barsko)-Ki~evskiot NO batal-
jon, Prviot kosovski NO batal-
jon †Ramiz Sadiku#, Vtoriot ko-
sovski NO bataljon †Boris Vuk-
mirovi}# i edna pridru`na ~eta
na G[ na NOV i POM. Vo svojot
sostav imala Makedonci, Srbi,
Crnogorci, Albanci, Turci,
Italijanci, a podocna i Rusi. Vo-
dela borbi za za{tita na slobod-
nata teritorija vo Debarca od
germanskite sili i balistite, ka-
ko i protiv bugarskite sili vo
Kru{evsko, Resensko i Ohridsko,
po {to, zaedno so G[ na NOV i
POM i CK na KPM, go prezela
mar{ot preku pl. Gali~ica (5/6.
XII) kon pl. Ko`uv do Meglensko
vo Egejskiot del na Makedonija.
Patem im se pridru`il i NO ba-
taljon †Stiv Naumov# (s. German,
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
11. XII). Po pristigaweto vo Meg-
len (18. XII), vo Fu{tani bila
formirana Vtorata makedonska
NOUB, vo koja vlegol i eden ba-
taljon od Prvata makedonsko-ko-
sovska NOUB (20. XII), pa zaedno
so nea i so drugi voeni edinici
na NOV i POM vodele uspe{ni
borbi so germanskite i bugarski-
te sili vo Meglen i Mariovo.
Brigadata u~estvuvala vo Fevru-
arskiot (Bogomilski) pohod (pr-
vata polovina na fevruari 1944),
vo koj pominala okolu 300 km. Vo
s. Dolno Radovo (Meglensko)
Brigadata bila podelena (12. IV)
na Grupa makedonski i Grupa ko-
sovski bataljoni i bila upatena
kon Debarca. Pritoa so borbite
so bugarskite i germanskite sili
vo Ohridsko i Ki~evsko (29. IV ‡
6. V), Debarca bila povtorno os-
lobodena. Uspe{no dejstvuvala i
vo vremeto na Proletnata ofan-
ziva vo Makedonija (8. V ‡ 4. VI
1944) vo Debarca, Stru{ka Male-
sija, dol` komunikacijata Stru-
ga‡Debar, Mavrovsko i Gostivar-
sko. Podocna od Grupata make-
donski bataljoni bila formira-
na Prvata makedonska NOUB (8.
VI 1944), a od Grupata kosovski
bataljoni bila formirana Prva-
ta kosovsko-metohiska NO briga-
da (24. VI 1944). Brigadata e prog-
lasena za XV proleterska (2. XI
1951), odlikuvana so Orden naro-
den heroj, Orden na narodnoto os-
loboduvawe na Jugoslavija i Or-
den na bratstvoto i edinstvoto so
zlaten venec.
LIT.: Brigada na bratstvoto i edins-
tvoto, Prvata makedonsko-kosovska
udarna, Skopje, 1958; Zlate Biljanovski,
^ede Filipovski-Dame, ^etirieset godi-
ni 1941‡1945, kn. 7, Skopje, 1963, 741‡743;
Vlado A. Ivanovski, Od Debarca do Ro-
ga{ka Slatina. Borbeniot pat na Pr-
vata makedonsko-kosovska udarna briga-
da, Skopje, 1964; Petar Brajovi}, Bogo-
milskata epopeja. Mar{ot na Prvata ma-
kedonsko-kosovska udarna brigada, Skop-
je, 1985, 13‡16; Makedonija od ustanka do slo-
bode 1941–1945. (Zbornik radova), Beograd,
1987. S. Ml.
PRVATA BITKA NA KOSOVO
(1369) – pome|u bra}ata Volka-
{in i Ugle{a i feudalcite od
srpskite zemji. Za da go zaprat iz-
dignuvaweto na kralot Volka{in
i na despotot Ugle{a i nivnoto
{irewe kon sever, knezot Lazar
Hrebeljanovi}, `upanot Nikola
Altomanovi} i carot Uro{ gi na-
padnale bra}ata na Kosovo Pole.
Vo bitkata sojuznicite pretrpe-
le te`ok poraz. Carot Uro{ bil
zaroben, `upanot Nikola edvaj
uspeal `iv da se izvle~e, a knezot
Lazar na po~etokot od bitkata se
povlekol so svojata vojska. So
ovaa pobeda bra}ata Volka{in i
Ugle{a u{te pove}e ja zacvrsti-
le svojata prevlast i hegemonija-
ta vo Makedonija.
PRVOMAJSKI P
LIT.: Mavro Orbin, Kraqevstvo Slove-
na, Beograd, 1968, 50, 312–313 (S. ´irkovi¢,
Komentari); R. Mihaq~i¢, Kraj Srpskog
Carstva, Beograd, 1989, 138–139. K. Ax.
PRVATA KONFERENCIJA na
KOEM (Prespa, 20. VI 1949). Na
Konferencijata so rakovodniot
kadar na KOEM, organizirana po
inicijativa na generalniot sek-
retar na KPG Nikos Zaharjadis,
bila usvoena Rezolucija protiv
politikata na KPJ i makedonska-
ta organizacija NOF, naslovena
„Rezolucija na rakovodniot ak-
tiv na KOEM za nacionalisti~-
kata – predavni~ka klika na Ke-
ramit~iev–Goce#.
LIT.: R. Kirjazovski, Narodnooslobodi-
telniot front i drugite organizacii
na Makedoncite od Egejska Makedonija
1945–1949, Skopje, 1985. St. Kis.
PRVIOT PRILEPSKI NA-
RODNOOSLOBODITELEN
PARTIZANSKI ODRED †GO-
CE DEL^EV# (mesnosta Crveni U~astokot vo Prilep i rekonstrukcija na planot
Steni, Prilepsko, 11. X 1941 ‡ za napadot na 11. H 1941 g.
pe{terite na Kadin Kamen na pa- bre Makedon~e#. Podocna, poradi
dinite na pl. Kozjak, 25. XII 1941) ote`natite zimski uslovi na dejs-
‡ partizanska edinica na NOV i tvuvawe, Odredot bil rasformi-
POM. Bil formiran od 39 borci ran, a bore~kiot sostav bil is-
od Prilep i postojnata Prilep- praten na ilegalna rabota vo
ska partizanska ~eta, koja zadoc- Prilep, Bitola, Prespa, Skopje i
nila na zbornoto mesto. Istiot Kavadarci.
den, podelen vo tri grupi, izvr-
LIT.: Prilep i Prilepsko vo NOV 1941
{il napad na bugarskata polici- godina. Materijali od nau~niot sobir
ska stanica (u~astokot) pri {to odr`an na 11, 12 i 13 dekemvri 1974 godi-
bil ubien policiskiot stra`ar na, Skopje, 1976; D-r Bla`e Ristovski, Ka-
na zatvorot vo koj se nao|ale po- ko e nastanata pesnata „A bre Makedon-
liti~ki zatvorenici i na po{ta- ~e#? „Narodno stvarala{tvo#, XV-XVI,
ta i PTT vrskite vo Prilep. De- 57-64, 42-47; Kole ^a{ule, Carevi} 1941,
†Streme`#, XXV, 8, Prilep, 1981, 644-650;
not na napadot e proglasen za dr- D-r Simo Mladenovski, Prilepskiot
`aven praznik na RM, kako Den na partizanski odred †Goce Del~ev#, †Goce-
Vostanieto na makedonskiot vi denovi ‡ Pesna za Goce ’83#, IX, 9, Skop-
narod. Naredniot den bugarskite je, 1983, 15-16. S. Ml.
vlasti uapsile nad 700 gra|ani PRVO ZASEDANIE NA AS-
(12. X). Naskoro potoa, kaj mesnos- NOM. ‡ v.: Antifa{isti~ko
ta Popova Niva na Sele~ka Pla-
sobranie na narodnoto oslobo-
nina, na Odredot mu se priklu~i- duvawe na Makedonija.
la i prvata Prilepska partizan-
ska ~eta (15. X). Po mo{ne uspe{- PRVOMAJSKI PROSLAVI
nata akcija vo s. Carevi} (8. XI), VO MAKEDONIJA ‡ Denot na
bil odr`an prviot partizanski trudot i na me|unarodnata soli-
miting vo okupirana Makedonija darnost na svetskiot proletari-
i prvpat bila ispeana pesnata †A jat, utvrden od Vtorata interna-
Prvomajska proslava vo Skopje (1909)
1211
P PREBOND
cionala (1889), ~ija prva prosla-
va kaj nas e zabele`ana vo Bitola
(1868), a osobeno masovni bile
proslavite po Mladoturskata re-
volucija vo Skopje, vo Solun i vo
drugi gradovi na Makedonija
(1909). Od toga{ proslavite ima-
at neprekinat kontinuitet, a
osobeno se omasovuvaat po for-
miraweto na organizaciite na
KPJ (od 1920). Vo slobodna
DFM/NRM/SRM i RM sekoga{
bil dr`aven praznik, a vo vreme-
to na administrativniot socija-
lizam se odr`uvale i redovni pr-
vomajski sletovi.
LIT.: D-r Simo Mladenovski, Prvomaj-
skite proslavi vo Makedonija, †Nova
Makedonija#, 30. IV, 1 i 2. V 1985, XLI,
13748, 2. S. Ml.
PREBOND (Prvud, VII v.) – kral
(rex) na slovenskoto pleme Rinhi-
ni. Bil predvodnik na sojuzot me-
|u Rinhinite i Strimoncite. Po-
radi zagovor, bil zaroben vo So-
lun (674) i zatvoren vo Carigrad.
Po begstvoto bil faten kaj Viza
i poguben (674) poradi izjavata
deka povtorno bi povel vojna pro-
tiv Vizantija i pritoa nieden
hristijanin ne bi po{tedil.
LIT.: T. @ivkoviÊ, Ju`ni Sloveni pod
vizantijskom vla{Êu (600–1025), Beog-
rad, 2002. B. Petr.
[aban
Prevala
PREVALA, [aban Dalip (Sha-
ban Dalip Prevalla) (s. Radoli{ta,
Stru{ko, 25. XI 1941 – Skopje, 28.
IX 2007) – ekonomist, novinar i
univ. profesor. Osnovno i sred-
no obrazovanie zavr{il vo Stru-
ga. Diplomiral na Ekonomskiot
fakultet vo Prilep. Magistri-
ral i doktoriral na Ekonomski-
ot fakultet na Univerzitetot
„Sv. Kiril i Metodij# vo Skopje.
Bil novinar i urednik vo Radio
Skopje – programa na albanski ja-
zik (1972–1980), finansiski di-
rektor na Interna banka „Tre-
ska# (1983–1991), pratenik i vice-
guverner na Narodna banka na RM
(1992–2001). Dve godini bil vizi-
ting-profesor na Univerzitetot
na Jugoisto~na Evropa vo Tetovo,
na kolexot „FAMA# i na Uni-
verzitetot „Pjeter Bogdani# vo
Pri{tina. Poslednite ~etiri
godini rabotel kako profesor na
1212
Evropskiot univerzitet, odnosno
na FON, vo Skopje.
BIBL.: Makedonsko-albanski i albansko-
makedonski deloven re~nik; Fjalori afarist
maqedonisht-shqip dhe shqip-maqedonisht,
FON, Shkup, 2007. A. P.
Vojnik na UNPREDEP ja nabquduva makedonskata
granica kon Kosovo
PREVENTIVNA DIPLOMA-
TIJA ZA RM – aktivnost na
spre~uvawe pojava na konflikti,
prevenirawe na postojni sporovi
da ne eskaliraat vo konflikti, a
ako sepak dojde do konflikt, og-
rani~uvawe na negovoto pro{i-
ruvawe, prvpat definirana vo
„Agendata za mir# na Gali i prv-
pat uspe{no praktikuvana vo RM
preku Misijata za preventivno
~uvawe na mirot (UNPREDEP/
UNPROFOR, 1992–99).
LIT.: Tatjana Petru{evska, Prisustvo-
to na ON vo RM preku operacija za ~uva-
we na mirot - presedan vo dosega{nata
praktika na Organizacijata, Konstitu-
irawe na RM kako moderna pravna dr`a-
va, Skopje, 1995. T. Petr.
†PRED DO@DOT# ‡ igran film
raboten spored scenarioto i vo
re`ija na Mil~o Man~evski.
Koncepciski e strukturiran ka-
ko triptih, vo koj temata na qu-
bovta i odmazdata se prepletuva
so motivot na me|uetni~kite an-
tagonizmi. Sekoj od trite dela
tematski se nadovrzuva na voved-
nite odnosi na likovite, postavu-
vaj}i gi vo nova poetska perspek-
Scena od filmot „Pred do`dot#, re`ija Mil~o Man~evski (1994)
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
tiva. Od impresivnata lista na
triesetina nagradi i priznanija
dobieni na najuglednite filmski
smotri na site kontinenti, naj-
zna~aen e trofejot na venecijan-
skiot Zlaten lav za najdobar
film. G. V.
PREDANI^, Edo (Slovenija,
1922 ‡ Leskovac, 1964) ‡ polkov-
nik, hirurg, u~esnik vo NOB, do-
cent za voena hirurgija na Med.
f. vo Skopje. Od 1955 g. rabotel
vo VB vo Skopje, a od 1956 do 1963
g. bil na~alnik na Hirur{koto
odd. Po zemjotresot (1963) zami-
nuva za upravnik na VB vo Ni{,
kade {to e dislociran del od VB
vo Skopje. Na pat za pomo{ na
povredenite zaginal kaj Lesko-
vac. Sl. M. P.
No}nata peperuga Mrtove~ka glava
(Asherontia atropos)
PREDA^I I VE[TICI-SAM-
RA^NICI (Bombycoidea i Sphin-
giidae) – no}ni peperugi. Se odli-
kuvaat so debelo i zbieno telo i
so silni krilja {to gi pravi br-
zi i podvi`ni leta~i. Antenite
im se dobro razvieni, a cicalka-
ta mnogu dolga i spiralno sviena.
Vo Makedonija se registrirani
230 taksoni, od koi 15 se endemi~-
ni. Poznat pretstavnik e vidot
mrtove~ka glava (Acherontia atro-
pos L.).
LIT.: Franz Daniel, Die Lepidopteren fauna Ju-
goslawisch Mazedoniens. II Bombices et Sphin-
ges, Posebno izdanie, Mus. Mac. Sci. Nat.,
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Skopje, 1964; Grupa avtori, Country Stady for
biodiversity of the Republic of Macedonia (first
national report), Ministry of environment and
physical planning, Skopje, 2003.
V. T. K. – M. Kr.
PREDEL – oblast ~ija osobenost
e rezultat na akcijata i interak-
cijata na prirodnite i/ili ~ove-
kovite faktori. Vrz osnova na
stepenot na vlijanijata na antro-
pogenite faktori i prirodnosta
se razlikuvaat slednive katego-
rii predeli: prirodni, izmeneti
i antropogeni/kulturni predeli.
Predelite se kompleksni feno-
meni, {to se istra`uvaat niz in-
terdisciplinarna rabota za da se
razberat raznite procesi. Pred-
met se na Konvencijata za predel-
skata raznovidnost (Sovet na Ev-
ropa, 2000), koja e osnova za in-
ternacionalnata sorabotka i za-
edni~koto dejstvuvawe za upravu-
vawe, planirawe i za{tita na
predelite na evropsko nivo. RM
ja ratifikuva Konvencijata za
predeli (2003). Planiraweto na
predelite se ostvaruva preku
nivnata integracija vo prostor-
noto planirawe, a upravuvaweto
so niv vo sektorskite politiki,
koi se odnesuvaat na: ekonomija-
ta, zemjodelstvoto, infrastruk-
turata, urbaniot razvoj, kultura-
ta, `ivotnata sredina, socijalni-
ot razvoj. S. H. P.
Prednapregnat most na akumulacijata †Kozjak#
PREDNAPREGNATI MOSTO-
VI – nerazdelen del od `elez-
ni~kite i patnite komunikacii.
Eden od pozna~ajnite mostovi vo
Makedonija e Kameniot most na
rekata Vardar vo Skopje (527–
565). Vo RM, monta`ni mostovi
od prednapregnat beton so pogo-
lemi rasponi se primenuvaat od
1970 g. Vo posledno vreme, so raz-
vojot na tehnologijata, se prime-
nuvaat i sovremeni postapki na
gradewe mostovi so pogolemi
rasponi, kako {to e mostot na
akumulacijata „Kozjak# kaj mes-
toto Zduwe (graden po konzolna
postapka i so rasponi
50+3*86+50=358 m). R. D. i Z. D.
PREDU^ILI[NI USTANO-
VI ‡ institucii za zgri`uvawe i
vospituvawe na decata od predu-
~ili{na vozrast. Nivnata zada~a
e da ovozmo`uvaat uslovi i da
U~enici od predu~ili{na vospitno-obrazovna ustanova
pridonesuvaat za pravilniot raz-
voj na decata do poa|aweto na
u~ili{te. Najrasprostranet vid
predu~ili{ni ustanovi kaj nas se
detskite gradinki (v.) i (v.) za-
bavi{tata. Drugi ustanovi {to
izvr{uvaat dejnost od zna~ewe za
`ivotot, rasteweto i vospitani-
eto na decata od predu~ili{na
vozrast se: detskite jasli, igrote-
kite, detskite klubovi, centrite
za detsko tvore{tvo, detskite za-
bavni parkovi, detskite odmora-
li{ta i dr.
LIT.: K. Kamberski, Predu~ili{noto i
osnovnoto obrazovanie vo Republika Ma-
kedonija, Skopje, 2000. K. Kamb.
PREDU^ILI[NO VOSPI-
TANIE I OBRAZOVANIE ‡
organiziran proces na razvoj i
vospitanie na decata pred trgnu-
vawe na u~ili{te. Prvite orga-
nizirani formi na predu~ili{-
noto vospitanie vo Makedonija
se javuvaat vo vtorata polovina
na XIX v., vo vid na zabavi{te.
Neposredno pred Vtorata svetska
vojna rabotele samo 31 zabavi{te
vo sostav na osnovnite u~ili{ta,
glavno vo pogolemite gradovi, vo
koi bile opfateni 1611 deca. Po-
bele`it razvoj dobiva duri po
Osloboduvaweto. Se donesuvaat
prvite normativni i zakonski
propisi, se prezemaat merki za
pointenziven razvoj na ustanovi-
te za predu~ili{no vospitanie i
za zgolemuvawe na opfatot vo
niv, se pravat napori za podobru-
vawe na uslovite za rabota i za
osovremenuvawe na vospitno-ob-
U~ili{teto †Sv. Bogorodica“ vo Skopje, vo koe
postoelo i zabavi{te (1921)
PREZVITER P
razovniot proces, preku vnesuva-
we novi sodr`ini i metodi na ra-
bota. Spored Zakonot za za{tita
na decata, osnovni ustanovi za
predu~ili{no vospitanie se:
detskata gradinka i zabavi{teto.
Vo predu~ili{nite ustanovi
(v.) se opfa}aat deca na vozrast
od 8 meseci do 6 godini. Vo 2004 g.
so predu~ili{no vospitanie bi-
le opfateni 36.177 deca (15.660 vo
zabavi{tata pri osnovnite u~i-
li{ta) ili 20,43% od vozrasnata
populacija do 6 godini, odnosno
82,23% od populacijata (6-godi{-
na vozrast) vo godinata pred poa-
|awe na u~ili{te. Funkcijata na
predu~ili{noto vospitanie e da
ovozmo`i zadovoluvawe na pra-
voto na organizirano vospitanie
i obrazovanie na decata bez raz-
lika na socijalnata, etni~kata
ili verskata pripadnost.
LIT.: K. Kamberski, Predu~ili{noto i
osnovnoto obrazovanie vo Republika Ma-
kedonija, Skopje, 2000. K. Kamb.
PREEMSTVO – v. Apostolsko
preemstvo na Makedonskata pra-
voslavna crkva.
PREZVITER KOZMA ‡ sredno-
vekoven avtor vo X v. Kni`evnata
istorija ne raspolaga ni so naj-
nu`ni izvori za prou~uvawe na
negoviot `ivoten pat. Avtor e na
poznatoto antibogomilsko delo
„Beseda protiv novopojavenata
bogomilska eres#, koe pretstavu-
va najzna~aen i najop{iren slo-
venski izvor za prou~uvawe na
bogomilskoto dvi`ewe. Poznava-
weto i citiraweto na detalite
na bogomilskoto u~ewe uka`uva
deka e sovremenik na negovata po-
java vo Makedonija. Deloto e poz-
nato spored najstariot prepis od
Dragoleviot zbornik od XIII v.,
srpska redakcija, so jasni tragi
od makedonska postara predlo{-
ka, vo kratka verzija.
LIT.: Vera Stoj~evska-Anti}, Istorija
na makedonskata kni`evnost, Srednove-
kovna kni`evnost, Prezviter Kozma,
Skopje, 1997, 213‡227. V. S.-A.
1213
P PREZIDIUM
Prezidiumot na ASNOM so ~lenovi na CK na KPM i na G[ na NOV i POM vo slobodno Skopje (noemvri 1944)
PREZIDIUM NA ASNOM (2.
VIII 1944) – privremen izvr{en
organ {to vr{el funkcija na
Vlada na DF Makedonija, po pot-
reba i zakonodaven organ me|u
dve zasedanija na ASNOM. Iz-
bran na Prvoto zasedanie na AS-
NOM vo sledniov sostav: Meto-
dija Andonov-^ento, pretseda-
tel, Panko Bra{narov, prv pot-
pretsedatel, Emanuel ^u~kov,
vtor potpretsedatel, Qubomir
Arsov i d-r Vladimir Pole`i-
novski, sekretari, Venko Mar-
kovski, Cvetko Uzunovski, Bogo-
ja Fotev, Mihailo Apostolski,
Strahil Gigov, Petar Piruze,
Kiril Petru{ev, Jovan \orgov,
Epaminonda Pop Andonov, Gena-
die Le{kov, ]emal Agoli, Lazar
Sokolov, Vera Aceva, Hasan Kam-
ber, Aco Petrovski, Mladen Ge-
orgiev-^elope~ki i Liljana ^a-
lovska – ~lenovi na Prezidiu-
mot. Na prvata sednica (6. VIII
1944 vo s. Ramno, Kumanovsko)
Prezidiumot izbral osum pove-
renici, koi gi rakovodele oddel-
nite poverenstva, vo sledniov
sostav: Panko Bra{narov, pove-
renik za informacii, Kiro Pet-
ru{ev, poverenik za vnatre{ni
raboti, prof. Epaminonda Pop
Andonov, poverenik za prosveta,
in`. Lazar Sokolov, poverenik
za narodno stopanstvo i obnova,
Bogoja Fotev, poverenik za fi-
nansii, Strahil Gigov, povere-
nik za soop{tenija (vrski) i gra-
de`i, Aco Petrovski, poverenik
za socijalna politika i Petar
Piruze, poverenik za sudstvo.
Brojot na poverenstvata, kako i
nivniot kadrovski sostav, povre-
meno pretrpuva promeni. Ovlas-
ten da vr{i funkcija na Vlada,
do nejziniot izbor (16 april
1945), a istovremeno da vr{i i za-
konodavna funkcija vo periodot
koga ne zasedava ASNOM, Prezi-
1214
diumot vsu{nost imal dosta {i-
roki ovlastuvawa vo zakonodav-
nata i vo izvr{nata sfera na
vlasta. Izvr{nata vlast ja ostva-
ruval glavno preku poverenstva-
ta, a zakonodavnata kako kolekti-
ven organ. Negovite re{enija, od-
lukite i drugite aktivnosti gi
odobruval ASNOM.
LIT.: Evgeni Dimitrov, Dejnosta na Pre-
zidiumot na ASNOM i negovite pove-
renstva vo vremeto na nivnoto privre-
meno sedi{te vo seloto Gorno Vranovci,
Za Veles i Vele{ko vo NOV 1943‡1945,
Titov Veles, 1977; D-r Novica Veljanov-
ski, ASNOM. Dr`avotvorni dimenzii,
Skopje, 1994; D-r Aleksandar Hristov,
Sozdavaweto na makedonskata dr`ava vo
jugoslovenskata federacija 1941‡1945, t.
3 AVNOJ - ASNOM, Skopje. N. V.
PREKRIVA^ ‡ pravoagolna kr-
pa za na glava, istkaena od belo pa-
mu~no platno. Go nosele isklu~i-
vo ergeni i devojki. Se nosel so
previtkuvawe na dvata dela po
dol`inata i se vrzuval odzadi na
glavata, zad tilot (nad ~eloto i
u{ite), pri {to spu{tenite delo-
vi pa|ale nad ve|ite i u{ite, dr-
`ej}i senka nad o~ite. Imal fun-
kcija da {titi od sonceto. J. R.-P.
PREOBRA@ENIE ‡ eden od go-
lemite hristijanski pravoslavni
praznici, posveten na Preobra-
`enie Gospodovo (19/6 avgust).
Koga Isus im ka`uval na svoite
u~enici deka }e strada i }e vos-
kresne, tie ne mo`ele da poveru-
vaat Sinot Bo`ji da strada. Isus
re{il da im poka`e kako }e iz-
gleda toa, za da ne se razo~araat i
da ne go napu{tat u~eweto. Povel
trojca apostoli ‡ Petar, Jakov i
Jovan i gi odvel na planinata Ta-
vor. Tamu zapo~nal da se moli i
odedna{ liceto po~nalo da mu
sveti kako sonce, a i oblekata mu
stanala bela kako sneg. Toga{ se
pojavile i dvajcata starozavetni
proroci Mojsej i Ilija i razgova-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
rale so Isusa. Vo spomen na ovoj
nastan Crkvata go vostanovila
ovoj praznik. Spored narodnoto
veruvawe, toga{ prvpat se bere
grojze i se nosi v crkva, kade {to
sve{tenikot po molitvata go bla-
goslovuva. Ovoj ~in pretstavuva i
blagodarnost kon Gospoda za site
prirodni darovi na zemjava. Po-
radi zaladuvaweto na vremeto, se
veruva deka toj den se preobrazuva
i prirodata, deka no}ta sproti
praznikot, to~no na polno}, se ot-
Ikona †Preobra`enie# (XIX v.)
voralo neboto (kako na Bogojav-
lenie) i na site {to se budni vo
toj mig Bog im gi ispolnuval `el-
bite. Nekoi veruvale deka toj mig
i drvjata se poklonuvale so vrvo-
vite do zemjata. M. Kit.
PRERABOTKA NA OVO[JE I
ZELEN^UK – vo porane{na Ju-
goslavija, najgolemiot del od na-
{eto industrisko ovo{je i ze-
len~uk se prerabotuva{e vo dru-
gite republiki, koi nudea podob-
ri uslovi za otkup i pla}awe.
Ova vlijae{e za porastot na pri-
marnoto proizvodstvo kaj nas. Po
osamostojuvaweto na RM, na{ite
fabriki ne mo`ea da ja prifatat
surovinata, a toa naglo go namali
primarnoto proizvodstvo. Vo te-
kot na 1991–1993 g. kaj nas se pre-
raboteni 31.566 t zelen~uk, od koi
se proizvedeni 11.861 t gotovi pro-
izvodi. Vo 1995–1997 g. se prera-
boteni 6.168 t ovo{je ili 4,9% od
vkupnoto proizvodstvo na ovo{-
je. Toa se simboli~no mali koli-
~estva preraboteno ovo{je. Spo-
red podatocite na Makedonskata
asocijacija na prerabotuva~ite,
vo 2004 i 2005 g. se proizveduvani
po 26.000 t preraboteno, su{eno i
smrznato ovo{je i zelen~uk, a
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
90% od ova proizvodstvo se izve-
zeni vo mnogu zemji, najpove}e vo
Germanija i vo Srbija. Vrednosta
na proizvodite iznesuva okolu 20
milioni evra. Ovaa prerabotka
se vr{i vo 46 firmi. Navedenite
koli~estva preraboteno ovo{je i
zelen~uk se minimalni spored
mo`nostite za proizvodstvo na
surovinite i kapacitetot na pre-
rabotuva~kite objekti. Pogole-
miot del od na{ite fabriki ra-
botat so mal kapacitet, liniite
se zastareni, a proizvodstvoto
nekonkurentno. Bez sovremena
prerabotka na ovo{jeto i zelen-
~ukot ne mo`e da se unapredi
primarnoto proizvodstvo. B. R.
PRESIDIO – patna stanica od
rimsko vreme, zabele`ena na Ta-
bula Pojtingerijana (III–IV v.).
Se nao|ala na delnicata od rim-
skiot pat pome|u Skupi i Stobi,
na IX r.m. od stanicata Kefalon.
Se locira kaj seli{teto Venole,
ju`no od utokata na r. Babuna vo
r. Vardar. Na lokalitetot se za-
bele`uvaat ostatoci od kerami-
ka.
LIT.: T. Tomoski, Prilog za rekonstruk-
cijata na Tabula Peutingeriana na del-
nicata Scupi–Stobi, Makedonija niz veko-
vite, Skopje, 1999. K. Ax.
Ostanki od crkvata †Sv. Ahil# vo Mala Prespa (X–XI v.)
PRESPA („Peso~na pregrada#) –
prvata prestolnina na Samuil
(do ok. 1000 g.), sedi{te na Ohrid-
skata arhiepiskopija (potoa del
od Ohridskata dieceza). Se nao|a-
la, najverojatno, na Maloto Pres-
pansko Ezero, na ostrovot Ahil,
kade {to e i crkvata „Sv. Ahil#
so mo{tite na svetecot (donese-
ni od Larisa vo 986 g.). Spored M.
Atalijat, Samuil umrel „na mo-
~urliviot ostrov Prespa#. Ta-
mo{nite carski dvorci bile ko-
risteni i od Gavril Radomir i
Jovan Vladislav, a kone~no uni{-
teni od naemni vizantiski vojski
(1072). Niz Prespa minuval poz-
natiot pat Via Egnatia. Prvoto iz-
vorno spomnuvawe na Prespa e
povrzano vo vestite za ubistvoto
na komitopulot David, me|u
Prespa i Kostur (976). Vo s. Ger-
man, Prespansko, pronajden e Sa-
muiloviot epitaf (992/ 993). Tu-
ka bil ubien dukqanskiot vlade-
tel Jovan Vladimir (1016). Vo
XVI v. eden del od oblasta bil na-
hija {to go nosi istoto ime (dru-
giot del nahija so ime Volka-
{in), a vo XVII v. imala 40-tina
sela (E. ^elebija). Denes e oblast
{to se protega me|u Jugozapadna
Makedonija, Albanija i Severna
Grcija.
LIT.: T. Tomoski, Prespa vo sredniot vek,
Makedonija niz vekovite. Gradovi, tvrdi-
ni, komunikacii, Skopje, 1999. B. Petr.
„PRESPA“, ISELENI^KO
DRU[TVO (Detroit, Mi~igen,
SAD, 1988) ‡ kulturno-prosvetno
dru{tvo na makedonskite dosele-
nici od Prespa. Organizira kul-
turni manifestacii i humani-
tarni akcii i e organizator na
tradicionalnata manifestacija
„Denovite na makedonskata kul-
tura“. Sl. N.-K.
„PRESPA“, ISELENI^KO
DRU[TVO (Lakavina, Wujork,
SAD, 1938) – dru{tvo za zaemna
pomo{ na makedonskite dosele-
nici prete`no od Prespa i od
drugi kraevi od Zapadniot del na
Makedonija. Bilo edno od pogole-
mite dru{tva na MPO, so razni
aktivnosti. Sl. N.-K.
PRESPANSKA KOTLINA – se
nao|a vo krajniot jugozapaden del
na RM. Nao|aj}i se vo periferni-
te pograni~ni oblasti, celosno
Prespanskata Kotlina
PRESPANSKIOT P
ne se nao|a na na{a teritorija,
tuku pomali delovi pripa|aat na
Egejskiot del na Makedonija, Gr-
cija, i Albanija. Kotlinata e
formirana so spu{tawe po dol-
`inata na dva paralelni rasedi
so meridijanski pravec na prote-
gawe. Isto~nata ramka ja ~inat
planinite Baba i Bigla, zapadna-
ta planinite Gali~ica i Istok,
severnata Plakenska Planina, a
na jug e dr`avnata granica so Gr-
cija. Zafa}a povr{ina od 737 km²
{to se nao|a na nadmorska viso-
~ina pome|u 853 m i 2.601 m. Ram-
ni~arskiot del od kotlinata za-
fa}a povr{ina od 11.500 ha, so
prose~na n.v. od 880 m. Kotlinata
vo pliocenot bila ispolneta so
voda, odnosno vo najgolem del bi-
la pretvorena vo ezero. Ramni-
~arskiot del, odnosno dnoto na
kotlinata e pokrieno so aluvi-
jalni nanosi. Resensko Pole se
protega od @alo kaj s. Petrovo i
s. Asamati sprema sever vo vid na
malku nakloneta i blago zabranu-
vana zaramnina. Klimatskite us-
lovi i pedolo{kiot sostav ovoz-
mo`uvaat Prespanskata Kotlina
da pretstavuva edno od najpozna-
tite podra~ja za odgleduvawe ja-
bolka vo RM. Razvien e gradskiot
centar Resen.
LIT.: A. Stojmilov, Fizi~ka geografija
na R. Makedonija, Skopje, 2003. T. And.
PRESPANSKIOT SOSTANOK
NA CK NA KPM (2–4 VIII 1943) –
vtor sostanok na CK na KPM,
odr`an vo Prespa, vo neposredna
blizina na s. Ote{evo. U~estvu-
vale ~lenovite na CK na KPM
Kuzman Josifoski-Pitu, Cvetko
Uzunovski-Abas, Strahil Gigov-
Andro, instruktorot na CK na
KPJ vo Makedonija Dobrivoe Ra-
dosavlevi}-Orce, podocna se pri-
klu~il i Svetozar Vukmanovi}-
Tempo, delegatot na CK na KPJ i
na V[ na NOV i POJ vo Makedo-
1215
P PRESPANSKO
U~esnicite i pridru`nicite na Prespanskiot sostanok na CK na KPM (2-4 VIII 1943)
nija. Bile doneseni odluki za
prerasnuvawe na partizanskite
odredi vo voeni edinici, za in-
tenzivirawe na izgradbata na na-
rodnata vlast, organizaciono za-
jaknuvawe i pro{iruvawe na or-
ganizaciite na KPM i SKOJ, za
usvojuvawe platforma na NOV na
Makedonija.
LIT.: Vlado Ivanoski, Prespanskiot
sostanok na CK KPM od avgust 1943, po-
sebno izdanie, Skopje, 1983. Vl. Iv.
PRESPANSKO EZERO – tek-
tonsko ezero vo jugozapadniot
del na RM. Smesteno e me|u za-
padnite ogranoci na planinata
Baba na istok i isto~nite ogra-
noci na planinata Gali~ica na
zapad i Suva Gora i Gladno Pole
na jug i jugozapad. Nastanato e po
tektonski pat, so spu{tawe na
kotlinskoto dno dol` rasedni
strukturi, so pravci na protega-
we sever-jug. Najgolemata dol-
`ina vo pravec sever-jug e 28,6
km, a najgolemata {iro~ina e
16,9 km. Ezeroto se nao|a na a.n.v.
od 853 m, zafa}a povr{ina od
274 km2, od koi 176,8 km2 ili 64,5
% $ pripa|aat na Makedonija,
49,4 km2 ili 18,1 % na Albanija,
a 47,8 km2 ili 17,4 % na Grcija.
Najgolemata dlabo~ina na ezero-
Prespanskoto Ezero
1216
to iznesuva 54,2 m i taa se nao|a
kaj mesnosta Golubina, dodeka
prose~nata dlabo~ina iznesuva
18,76 m. Vo ezerskiot basen vkup-
no se akumulirani 4,775 km3 voda.
So voda se polni od vrne`ite
{to se izla~uvaat direktno nad
ezerskata povr{ina, od vodata
{to se kondenzira direktno nad
ezerskata povr{ina, od podzem-
nite vodi, od povr{inskite pri-
toki, kako {to se: Braj~inska
Reka, Kranska Reka, rekata [ara
od isto~nata i Golema Reka od
severnata strana. Prespanskoto
Ezero nema povr{inski istek.
Me|utoa, toa najgolem del od vo-
data gubi preku podzemno isteku-
vawe preku ponorot Zavir ili
Vrandupka, pod varovni~kata
planina Gali~ica i so isparuva-
we. Ovie vodi se javuvaat kaj
karstnite izvori „Sveti Naum#,
Tu{emi{te i drugi. Najvisok
srednomese~en vodostoj na ezer-
skoto nivo se javuva vo juni, a
najnizok vo noemvri. Godi{noto
kolebawe na ezerskoto nivo e
prili~no golemo, a pove}ego-
di{noto ima dostignato vred-
nost od 846 cm. Najvisoki sred-
nomese~ni temperaturi na povr-
{inskiot sloj na vodata se javu-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
vaat vo avgust (21,6°C), a najniska
vo fevruari (4,8°C), dodeka sred-
nogodi{nata vrednost e 12,9°C,
apsolutno maksimalnata tempe-
ratura dostignuva do 29,0°C, a ap-
solutno minimalnata do 0,3°C.
Pri ekstremno niski temperatu-
ri na vozduhot krajbre`niot del
od ezeroto ponekoga{ zamrznuva.
Vodata e so sino-zelenikava ni-
jansa, so najgolema proyirnost vo
fevruari od 10 m.
LIT.: Aleksandar Stojmilov, Fizi~ka ge-
ografija na Republika Makedonija,
PMF, Skopje, 2002. Dr. V.
Prespansko-pelagoniskata pravoslavna eparhija na MPC
PRESPANSKO-PELAGONIS-
KA PRAVOSLAVNA EPAR-
HIJA na MPC (1958) – so sedi{-
te vo Bitola. Pri formiraweto
na Makedonskata pravoslavna
crkva bila imenuvana Ohridsko-
bitolska eparhija. Za arhijerej
bil izbran episkopot Kliment,
koj rakovodel do 1977. Vo 1974 g.
eparhijata bila preimenuvana vo
Prespansko-bitolska. Od 1977 g.
eparhijata ja administrirale vi-
karnite episkopi Metodij, Ange-
larij i Gorazd, a od 1979 mitropo-
litot Gavril. Vo 1981 g. na ~elo
na Prespansko-bitolskata epar-
hija bil postaven mitropolitot
Petar. Vo 1994 g. eparhijata bila
preimenuvana vo Prespansko-pe-
lagoniska so ~etiri namesni{-
tva: Bitolsko, Prilepsko, Resen-
sko i Kru{evsko-demirhisarsko.
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Vo eparhijata ima okolu 300.000
vernici, 600 crkvi, manastiri i
kapeli, so 100 sve{tenoslu`ite-
li i 30 monasi i monahiwi.
LIT.: Ratomir Grozdanoski, Stefan Ar-
hiepiskop Ohridski i Makedonski, Skop-
je, 2000. Rat. Gr.
PRESTRUKTURIRAWETO NA
PRETPRIJATIJATA – konso-
lidirawe i podobruvawe na eko-
nomskite performansi na pret-
prijatijata preku sopstveni~ko,
proizvodno, finansisko i upra-
vuva~ko restrukturirawe. Prva-
ta specijalna programa za pres-
trukturirawe na 25 pretprijati-
ja, t.n. najgolemi zagubari, Make-
donija ja sproveduva{e vo ranite
tranzicioni godini, vo sorabot-
ka so Svetskata banka, vo ramki-
te na proektot za socijalni re-
formi i tehni~ka pomo{. Pres-
trukturiraweto na 25-te golemi
pretprijatija, koi vo svoeto ra-
botewe bele`ea zagubi, se odvi-
va{e so poseben zakon i opfa}a-
{e: zapirawe na odlivot na goto-
vi pari od ovie pretprijatija, ot-
pu{tawe na vi{okot vraboteni i
namaluvawe na tro{ocite na ra-
boteweto, menaxersko i finansi-
sko reorganizirawe, poddr{ka
na delovite na pretprijatijata
koi pretstavuvaa zdravo jadro i
mo`ea da opstojat vo pazarnite
uslovi na stopanisuvawe i zatvo-
rawe na delovite koi nemaa per-
spektiva i ne mo`ea da se proda-
dat (da se privatiziraat). Proek-
tot se realizira{e vo te{ki us-
lovi i so promenliv uspeh. Po-
docna, procesot na prestrukturi-
rawe na pretprijatijata prodol-
`i so intenzifikacijata na pri-
vatizacijata, isto taka, so pro-
menliv uspeh. Prestrukturira-
weto na eden del od golemite
Edna od pe~kite na „Makstil“ vo Skopje
pretprijatija se odviva{e preku
nivno prodavawe na stranski
strate{ki investitori (Mak-
stil, Feni, Jugohrom, Bu~im i
dr.). Pritoa, Vladata ~esto go ko-
riste{e metodot na grupirawe na
nejzinite pobaruvawa kon gole-
mite pretprijatija po razni os-
novi (neplateni obvrski kon
Elektrostopanstvo na Makedoni-
ja, Makedonski `eleznici, Upra-
vata za javni prihodi, Agencijata
za sanacija na banki i Agencijata
za stokovi rezervi) i nivno pro-
davawe na strate{ki investitor.
Prestrukturiraweto na pretpri-
jatijata (realniot sektor) vo Ma-
kedonija se odviva{e bavno i ne-
dovolno kvalitetno, za {to sve-
do~i i niskata vrednost na indi-
katorot na EBRD za upravuvawe-
to i restrukturiraweto na pret-
prijatijata (2+). Takvata sostoj-
ba, sinteti~ki gledano, be{e us-
lovena od insajderskiot karakter
na privatizacijata (staro-novite
sopstvenici ne bea sekoga{ us-
pe{ni vo konsolidacijata na
pretprijatijata), no i od nedo-
volnata hrabrost na vladite da se
soo~at so raste~kite socijalno-
politi~ki tenzii {to gi nosea
reformite, poradi {to ovie pre-
maluvaa, osobeno vo predizbor-
nite periodi. Po{iroko gleda-
no, procesot na prestrukturira-
we na golemite socijalisti~ki
pretprijatija be{e sleden i so
pojava na golem broj novi, privat-
ni, mali i sredni pretprijatija
koi denes imaat dominantno u~e-
stvo vo kreiraweto na BDP, do-
dadenata vrednost i vrabotenosta
vo biznis-sektorot na zemjata.
IZV.: EBRD, Transition report 2005, 4; T. Fi-
ti, V. Haxi Vasileva – Markovska, M. Bej-
tmen, Pretpriemni{tvo, Skopje, 2007,
235-236. T. F.
PRETPRIEMNI[TVO P
PRETPRIEMNI[TVO – pro-
ces na delovno organizirawe i
dejstvuvawe vo koj pretpriema-
~ot (enterpreneur, francuski
zbor prvpat upotreben od Ri~ard
Kantijon kon sredinata na XVIII
v.) voveduva inovacii, prezema
rizik, vr{i kombinacija i zaem-
na supstitucija na poskapite so
poevtini resursi i gi naso~uva
resursite kon to~kite na nivnata
racionalna upotreba. Pretpri-
emni{tvoto, vo prv red, e vrzano
za malite i srednite pretprija-
tija. No, denes, s¢ pove}e pret-
priemni~ki se vodat i golemi
pretprijatija (t.n. vnatre{no,
korporacisko pretpriemni{-
tvo), institucii vo domenot na
zdravstvoto, obrazovanieto, kul-
turata i sl., a pretpriemni{tvo-
to e i osnova za lokalniot i regi-
onalniot razvoj. Kako i vo drugi-
te zemji vo tranzicija, vo ranite
tranzicioni godini, vo RM dojde
do izraz t.n. spontano pretpriem-
ni{tvo – golem broj registrira-
ni novi mali i sredni pretprija-
tija (MSP), bez osmisleni vladi-
ni merki na poddr{ka na proce-
sot. Po 1996 g., profilirana e
vladinata politika na poddr{ka
na MSP i pretpriemni{tvoto.
Taa opfa}a tri tipa merki. In-
stitucionalni merki – od 1997
g., so finansiska poddr{ka na
PHARE programata, se formira
Nacionalna agencija za promoci-
ja na MSP-NEPA (denes, taa
funkcionira kako Agencija na
RM za poddr{ka na pretpriem-
ni{tvoto – APP), so zada~a da go
koordinira i poddr`uva proce-
sot na nacionalno ramni{te. Po-
toa, povtorno so poddr{ka na
PHARE, se vospostavija i regio-
nalni centri za razvoj na MSP
(Skopje, Kumanovo, Veles, Bito-
la i Strumica), a so poddr{ka na
britanskiot Know-how fond i re-
gionalni centri (t.n. ESA cen-
tri) vo Ohrid, Tetovo i Gostivar,
za poddr{ka na pretpriemni{-
tvoto na lokalno i na regionalno
nivo. Vo tekot na 1977 g., vo Pri-
lep, [tip, Makedonska Kameni-
ca, Del~evo i vo Kru{evo bea
postaveni i prvite biznis-inku-
batori vo Makedonija (za pod-
dr{ka na MSP vo nivniot nata-
len period – prvite tri godini
po formiraweto), a 2001 g. u{te
tri biznis-inkubatori (Veles,
Strumica i Ohrid). Vo me|uvre-
me, so stranska pomo{, se formi-
raat i novi institucii za loka-
len regionalen razvoj vo pove}e
op{tini vo zemjata. Pogolemiot
broj od spomnatite institucii gi
steknaa prvite iskustva vo pod-
dr{kata na pretpriemni{tvoto
i zapo~naa finansiski da se osa-
mostojuvaat. Finansiski merki –
1217
P PRETPRIJATIJA
brojni kreditni linii za finan-
sirawe na MSP od stranski i od
doma{ni izvori (momentalno vo
zemjata se aktivni okolu 18 kre-
ditni linii), koi se operaciona-
liziraat preku komercijalnite
banki vo zemjata i preku Make-
donskata banka za poddr{ka na
razvojot (edinstvena dr`avna
banka vo Makedonija so poseben
sektor za poddr{ka na MSP i so
dr`aven garanten fond za potre-
bite na malite i srednite bizni-
si). Merki naso~eni kon podobru-
vawe na investicionata klima
vo zemjata i kon kreirawe na po-
volen pretpriemni~ki ambient
(v. investiciona klima).
IZV.: Materijali i publikacii na Mi-
nisterstvoto za ekonomija na Republika
Makedonija.
LIT.: T. Fiti, V. Haxi Vasileva–Markov-
ska, M. Bejtmen, Pretpriemni{tvo,
Skopje, 2007, 223-265. T. F.
PRETPRIJATIJA (KLASIFI-
KACIJA) SPORED GOLEMI-
NATA. Spored goleminata, pret-
prijatijata naj~esto se klasifi-
ciraat na mikro, mali, sredni i
golemi. Vo po~etokot na tranzi-
cijata, Zakonot za smetkovodstvo
razlikuva{e samo mali i golemi
pretprijatija. Zakonot za tran-
sformacija na pretprijatijata so
op{testven kapital razlikuva
mali, sredni i golemi pretprija-
tija. Vo tekot na 2004 g., so izme-
nite vo Zakonot za trgovski
dru{tva, se prifatija kriteriu-
mite na EU za klasifikacija na
pretprijatijata spored nivnata
golemina: broj na vraboteni, go-
di{en obrt i vrednost na delov-
nata aktiva. Kriteriumot broj na
vraboteni se primenuva identi~-
no kako i vo EU, dodeka vrednos-
ta na drugite kriteriumi sood-
vetno e namalena, t.e. prisposo-
bena na uslovite na makedonskata
ekonomija.
Pretprijatijata vleguvaat vo so-
odvetnata kategorija dokolku vo
prvata godina od raboteweto za-
dovoluvaat dva od poso~enite tri
kriteriumi. Vo 2004 g., vo Make-
donija od blizu 50.000 aktivni
pretprijatija 49.123 bea mali, 429
sredni i 135 golemi.
Kriteriumi za klasifikacija na pretprijatijata spored goleminata
(Zakon za trgovski dru{tva, 2004)
do 10 vraboteni
mikropretprijatija godi{en obrt od 50.000 evra
najmnogu 10% od bruto-prihodot da e ostvaren od eden klient
do 50 vraboteni
mali godi{en obrt od 2.000.000 evra
vrednost na aktivata od 2.000.000 evra
do 250 vraboteni
sredni godi{en obrt od 10.000.000 evra
vrednost na aktivata od 11.000.000 evra
golemi site {to ne spa|aat vo gornata klasifikacija
1218
IZV.: Agencija za poddr{ka na pretpri-
emni{tvoto na Republika Makedonija,
Opservatorija za MSP vo Republika Ma-
kedonija, Izve{taj 2004.
LIT.: T. Fiti, V. Haxi Vasileva – Markov-
ska, M. Bejtmen, Pretpriemni{tvo, Skopje,
2007, 223-265; B. [uklev, Menaxment na mal
biznis, Skopje, 2006, 48‡55. T. F.
Kiro Gligorov, prviot pretsedatel na RM
PRETSEDATEL NA RM ‡ inoko-
sen {ef na dr`avata i vrhoven ko-
mandant na vooru`enite sili na
RM. Funkcijata e vovedena prvpat
so ustavnite amandmani od 1990 g.,
so nadle`nost na Sobranieto na
RM da go izbira so dvotretinsko
mnozinstvo glasovi, na mandaten
period od ~etiri godini. Ustavot
na RM od 1991 g. predviduva izbor
na pretsedatelot na RM na op{ti i
neposredni izbori so tajno glasawe
vo dva kruga i na mandaten period
od pet godini. Za prv pretsedatel
na RM e izbran Kiro Gligorov vo
Sobranieto na RM (I 1991). Toj e iz-
bran povtorno za pretsedatel i na
prvite neposredni pretsedatelski
izbori (1994), nekolku meseci pred
istekot na ~etirigodi{niot man-
dat. Za vtor pretsedatel na RM e iz-
bran Boris Trajkovski na pretseda-
telskite izbori odr`ani vo 1999 g.
Za tret pretsedatel na RM e izbran
Branko Crvenkovski na predvreme-
nite pretsedatelski izbori, odr`a-
ni vo april 2004. Za ~etvrti pretse-
datel na RM e izbran \or|e Ivanov
vo mart ‡ april 2009 g.
LIT.: Svetomir [kari}, Ustavno pravo,
Skopje, 2006. Sv. [.
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
PRETSEDATELSTVO NA SRM
‡ kolektiven {ef na dr`avata.
Ovoj organ e voveden so Ustavot
na SRM od 1974 g., sostaven od
osum ~lena, a vo nego vlegoa: Vi-
doe Smilevski, pretsedatel,
Strahil Gigov, Hixet Ramadani,
Naxi Salih, Qup~o Arsov, Vlado
Maleski, Ksente Bogoev i Mara
Minanova. Vo periodot od 1974
do 1991 g. pretsedateli na Pret-
sedatelstvoto na SRM bea: Vidoe
Smilevski (1974‡1979), Qup~o
Arsov (1979‡1982), Angel ^emer-
ski (1982‡1983), Blagoja Taleski
(1983‡1984), Tome Buklevski
(1984‡1985), Van~o Apostolski
(1985‡1986), Dragoqub Stavrev
(1986‡1988), Jezdimir Bogdanski
(1988‡1990) i Vladimir Mitkov
(1990‡1991).
LIT.: Svetomir [kari}, Ustavno pravo
na SFRJ, Vtora kniga, Skopje, 1987; Make-
donija od ASNOM do denes, Skopje, 2005.
Sv. [.
PRIVATIZACIJATA VO RM
– proces na transformacija na
pretprijatijata so op{testven i
dr`aven kapital vo pretprijati-
ja so dominanten privaten kapi-
tal. Procesot zapo~na u{te vo
ramkite na eks Jugoslavija, so do-
nesuvaweto na Zakonot za op{te-
stven kapital (1989). So toj za-
kon pove}e od 400 makedonski
pretprijatija, preku modelot na
t.n. interni akcii, se transfor-
miraa vo pretprijatija so me{o-
vita sopstvenost, t.e. vo akcio-
nerski dru{tva. Makedonskiot
Zakon za transformacija na
pretprijatijata so op{testven
kapital be{e donesen vo juni
1993 g., a vo oktomvri 1993 g. be-
{e formirana i Agencijata na
RM za transformacija na pret-
prijatijata so op{testven kapi-
tal (institucija za organizira-
we, kontrola i sproveduvawe na
privatizacijata). Na pretprija-
tijata {to ja zapo~naa privati-
zacijata vo vremeto na eks Jugos-
lavija im be{e priznat soodve-
ten procent na privatizacija, po
prethodno izvr{ena kontrola
(od strana na ZZP, a podocna i od
strana na UJP). Makedonskiot
model na privatizacija se teme-
le{e na komercijalniot pristap
– slu~aj po slu~aj. No, Zakonot
predviduva{e i popusti za vra-
botenite i penzionerite so naj-
malku dve godini raboten sta`
vo pretprijatieto. Osnovniot
popust be{e odreden na 30% od
nominalnata vrednost na akcii-
te, odnosno udelite, zgolemen za
1% za sekoja polna godina rabo-
ten sta` vo pretprijatieto.
Pred zapo~nuvawe na privatiza-
cijata se vr{e{e zadol`itelna
procenka na vrednosta na pret-
prijatijata (od strana na ovlas-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
teni proceniteli). Za malite
pretprijatija bea predvideni dva
modela na transformacija – ot-
kup na pretprijatieto od strana
na vrabotenite i proda`ba na
idealen del na pretprijatieto.
Srednite i golemite pretprija-
tija se transformiraa spored
slednive modeli: proda`ba na
idealen del od pretprijatieto,
otkup na pretprijatieto, pro-
da`ba na pretprijatieto na lica
{to go prezemaat upravuvaweto,
izdavawe akcii zaradi dopolni-
telno vlo`uvawe i pretvorawe
na pobaruvawata na doveriteli-
te vo traen vlog. Privatizacija-
ta de facto zapo~na 1994 g., a dobi
vo intenzitet vo vtorata polovi-
na na 1990-te godini. Do krajot na
2003 g. brojot na vkupno privati-
ziranite pretprijatija dostigna
1.687, so 231.618 vraboteni i so
proceneta vrednost na kapitalot
od 2,32 mrd. evra. Analizata na
privatiziranite pretprijatija,
spored brojot i osobeno spored
vrednosta na kapitalot, potvrdu-
va deka najgolema distribucija e
prisutna vo sektorot industrija.
Potoa sledat sektorite: trgovi-
ja, zemjodelstvo, grade`ni{tvo i
finansii i uslugi. Vo ramkite
na upotrebenite modeli na pri-
vatizacija preovladuvaat dva mo-
dela, otkup od vrabotenite i pro-
da`ba na pretprijatieto na lica
{to go prezemaat upravuvaweto.
Od ovoj aspekt makedonskata pri-
vatizacija se ozna~uva kako insaj-
derska (dominantni sopstvenici
stanaa vrabotenite i postojnite
menaxerski strukturi), {to se
smeta i za osnovna slabost na mo-
delot. Denes, privatizacijata vo
Makedonija e re~isi zavr{ena, a
Agencijata za privatizacija e
ukinata. U~estvoto na privatni-
ot sektor vo formiraweto na
bruto doma{niot proizvod za
2006 g. nadmina 65%.
Izv. Bil. na MF br. 7-8/2004, str. 62.
IZV.: Zakon za transformacija na pret-
prijatijata so op{testven kapital,
1993; Ministerstvo za finansii na Repub-
lika Makedonija, „Bilten#, 7-8/2004.
LIT.: Agencija na Republika Makedonija
za transformacija na pretprijatijata so
op{testven kapital, Prira~nik za pri-
mena na Zakonot za transformacija na
pretprijatijata so op{testven kapi-
tal, Skopje, mart 1994; Izve{tai za pri-
vatizacijata vo Republika Makedonija
na Agencijata za transformacija na
pretprijatijata so op{testven kapi-
tal za oddelni godini. T. F.
PRIVATIZACIJATA NA OP-
[TESTVENIOT KAPITAL
VO RM ‡ pretvorawe na op{tes-
tvenata vo privatna sopstvenost.
Privatizacijata na op{testve-
niot kapital zapo~na 1990‡1991
g., so transformacijata na 240
pretprijatija so op{testven vo
privaten kapital (akcionerski
kapital). Ovaa transformacija e
izvedena vrz osnova na Zakonot za
op{testveniot kapital od 1989 g.
donesen od Sobranieto na SFRJ.
Navedenite pretprijatija bea
transformirani preku interni
akcii, podeleni na rabotnicite i
na menaxerskite timovi (insajde-
ri). Makedonskata strategija za
privatizacija be{e utvrdena vo
Zakonot za transformacija na
op{testveniot kapital od juni
1993 g. So ovoj zakon, Makedonija
se opredeli za platena privati-
zacija spored metodot „slu~aj po
slu~aj#. Malite pretprijatija se
privatizirani so otkup na naj-
malku 51% od procenetata vred-
nost na pretprijatieto od strana
na vrabotenite (30% popust, plus
1% za sekoja godina raboten
sta`) ili so proda`ba na del od
pretprijatieto vo forma na ak-
cii ili udeli na nadvore{ni sub-
jekti. Srednite i golemite pret-
prijatija go primenija istiot mo-
del, plus metodot na privatiza-
cija od strana na menaxerskite
timovi (menagment by out). Do kra-
jot na 1996 g., privatizirani se
914 pretprijatija, od vkupno
1.307. Privatiziraniot kapital
iznesuva{e 743.352.807 germanski
marki, od vkupno procenetiot op-
{testven kapital od 1.922.269.082
germanski marki. Agencijata za
privatizacija uspea da naplati
samo 167 milioni germanski mar-
ki od koi 20 milioni vo gotovo, a
drugite so zarobeni devizi i ob-
vrznici. Vo maj 1997 g. privatizi-
ranite pretprijatija ja nadminaa
brojkata od 1.000 pretprijatija.
Finansiskiot efekt od privati-
zacijata do po~etokot na 1996 g.
iznesuva{e okolu 60.900.000 ger-
manski marki, {to pretstavuva
samo 6.5% od procenetata vred-
nost na privatiziranite pret-
prijatija. Efektite se u{te pos-
labi ako se ima predvid faktot
deka vo gotovo se naplateni samo
19.299.000 germanski marki. Sos-
tojbata se podobri vo tekot na
1996 g. bidej}i vkupniot finansi-
ski efekt od privatizacijata iz-
nesuva{e 106.600.000 germanski
marki. Me|utoa, gotovite pari od
privatizacijata iznesuvaa samo
PRIVATNATA P
2.440.000 germanski marki. Vo ap-
ril 1999 g. Sobranieto na RM do-
nese Zakon za izmenuvawe i do-
polnuvawe na Zakonot za tran-
sformacija na pretprijatijata so
op{testvena sopstvenost. Vlada-
ta na RM dobi pravo da go oprede-
luva strate{kiot investitor za
proda`ba na golemite pretprija-
tija vrz osnova na neposredna
spogodba, odnosno bez uvid na po-
{irokata javnost. Taa dobi i za-
da~a da ja preispita zakonitosta
na sprovedenata privatizacija vo
periodot od 29. VI 1993 do 29. IV
1999 g.
IZV.: Zakon za transformacija na op-
{testveniot kapital, 1993 i 1999.
LIT.: Trajko Slavevski, Privatizacija,
pazar, dr`ava, Skopje, 1997; Svetomir
[kari}, Makedonija na site kontinen-
ti, Skopje, 2000. Sv. [.
PRIVATNATA SOPSTVENOST
VO DFM/NRM/SRM/RM ‡ pravo
na sekoj gra|anin slobodno da
raspolaga so imotot ili da ima
polna vlast vrz stvarite (plena in
re potestas). Ova pravo se garanti-
ra vo Deklaracijata na ASNOM
za osnovnite prava na gra|aninot
na demokratska Makedonija od
1944 g., zaedno so pravoto na pri-
vatna inicijativa vo stopanskiot
`ivot. Ist odnos sprema privat-
nata sopstvenost ima i Ustavot
na NRM od 1946 g., utvrduvaj}i go
imotot na privatnite fizi~ki i
pravni lica za osnova na op{tes-
tveno-ekonomskoto ureduvawe na
NRM, zaedno so op{tonarodniot
imot i zadru`nata sopstvenost.
Ustavite na SRM od 1963 i od
1974 g. go garantiraat pravoto na
li~en trud so sredstva vo sops-
tvenost na gra|anite vo zanaet-
~istvoto, ugostitelstvoto i us-
lu`nite dejnosti, kako i vo ob-
lasta na umetnosta, kulturata, ad-
vokaturata i vo drugi profesio-
nalni dejnosti, vklu~uvaj}i go i
pravoto na stan i na zemjodelsko
zemji{te od 10 ha. Ustavot na RM
od 1991 g. go garantira pravoto na
privatnata sopstvenost bez ogra-
ni~uvawa, zaedno so slobodata na
pazarot i pretpriemni{tvoto.
Nikomu ne mo`e da mu se odzemat
ili da mu se ograni~at sopstve-
nosta i pravata {to proizleguva-
at od privatnata sopstvenost, os-
ven koga se raboti za javen inte-
res utvrden so zakon. Vo slu~aj na
eksproprijacija na sopstvenosta,
ili vo slu~aj na ograni~uvawe na
sopstvenosta, se garantira prave-
den nadomest {to ne mo`e da bi-
de ponizok od pazarnata vred-
nost. Zakonot za sopstvenost i
drugi stvarni prava od 2001 g.
podrobno gi ureduva sodr`inata,
pravnoto dejstvo, ograni~uvawa-
ta i predmetot na pravoto na
sopstvenost.
1219
P PRIVREMENA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

IZV.: Zakon za sopstvenost i drugi

stvarni prava, †Slu`ben vesnik#, br.
18/2001, Skopje, 2001.
LIT.: Svetomir [kari}, Ustavno pravo
na SFRJ, Prva kniga, Skopje, 1986. Sv. [.
PRIVREMENA VLADA NA
DF JUGOSLAVIJA – prva vlada
na oslobodena Jugoslavija, for-
mirana na 7. III 1945 g. od mandata-
rot Josip Broz Tito. Vo nejzini-
ot sostav ne vlegle pretstavnici
od DF Makedonija, tuku samo ~le-
novi na raspu{teniot NKOJ i
pretstavnici na Vladata na
Kralstvoto Jugoslavija, ~lenovi
na gra|anski politi~ki partii
{to vo vojnata ne sorabotuvale
so okupatorot. Se smetalo deka
tie }e gi zastapuvaat i interesi-
te na DF Makedonija.
LIT.: D-r Novica Veljanovski, Dr`avno-
pravniot razvoj na Makedonija 1945-1953.
Administrativno-centralisti~kiot pe-
riod vo dr`avnopravniot razvoj na Make-
donija, INI, Skopje, 1992, 1-320. N. V.
Pismo na Privremenata vlada na Makedonija do Po~etokot od Apelot na Privremenata vlada na
ruskiot konzul vo Solun (1880) Makedonija (1880)
PRIVREMENA VLADA NA
ELIMIJA (II 1878) – formirana lot Vasil Simon i ~lenovite glavniot upravnik (valijata) na
od Joanis Govedaros i od Anasta- Anastas Dimitrovi~ i Ali Makedonija, pravednite barawa
sios Piheon vo s. Vurino, Ko`an- Efendi, se izrazuva nade` „deka na makedonskiot narod da se is-
sko. Vladata upatila proglas so ruskata vlada }e gi pomogne pra- polnat so brzo primenuvawe na
koj ja povikuvala Vladata vo Ati- vednite barawa na makedonskiot ~l. 23 od Berlinskiot dogovor.
na da dejstvuva za prisoedinuva- narod i }e pomogne da se zdobie 2. Ova re{enie da im bide vra~e-
we kon Grcija na Ko`ansko-kos- so pravdini sli~ni na drugite no na konzulskite pretstavnici
turskiot reon vo koj nemala ni- balkanski narodi#. Vo prilo`e- na golemite sili-potpisni~ki na
kakvo vlijanie. noto Protokolarno re{enie, Berlinskiot dogovor so molba
LIT.: Κωνσταντινος Βακαλοπουλος, Νεο− potpi{ano od pretsedatelot na golemite sili da se zastapat pred
ελληνικη ιστορια 1204−1940, Θεσσαλονικη, PVM Vasil Simon, od sekreta-
1991. D. Jov. Visokata porta za primenuvawe
rot Nikola Trajkov i od glavni- na ~l. 23 od Berlinskiot dogovor.
PRIVREMENA VLADA NA ot komandant na voenite sili na Vo slu~aj Visokata porta da ne
MAKEDONIJA (Litohoro, II Makedonija Kramontov, vo koe stori ni{to, Privremenata vla-
1878) – formirana samo od Grci Rusija se informira deka Sobra- da na Makedonija }e go povika ma-
na ~elo so Evangelos Korovangos, nieto na makedonskite pretstav- kedonskiot narod na oru`je so pa-
vedna{ po objavuvaweto na rusko- nici ednodu{no re{ilo: rolata: Makedonija za Makedon-
turskoto primirje vo Odrin (na „1. Da $ se dade na znaewe najnap- cite, za vospostavuvawe na drev-
19. I), neposredno pred potpi{u- red na Visokata porta, preku na Makedonija.#
vaweto na Preliminarniot san-
stefanski miroven dogovor (3.
III). Vladata proglasila obedinu-
vawe na Makedonija (pretstavena
kako gr~ka oblast) so Grcija i za
toa gi izvestila konzulite na ev-
ropskite sili vo Solun.
LIT.: Krste Bitoski, Makedonija vo vre-
meto na golemata isto~na kriza
1875–1881, Skopje, 1982; Dalibor Jovanov-
ski, Gr~kata balkanska politika i Ma-
kedonija 1830–1881, Skopje, 2005. D. Jov.
PRIVREMENA VLADA NA
MAKEDONIJA „EDINSTVO#
(1880–1881) – prva Privremena
vlada na Makedonija, formirana
po zadu{uvaweto na Kresnensko-
to makedonsko vostanie, izbrana
od Narodnoto sobranie na Make-
donija na zasedanieto vo Gremen-
Te}e (Ostrovsko, Egejskiot del
na Makedonija, 21. V – 2. VI 1880),
vo koja se pretstaveni narodnos-
tite {to toga{ `iveele vo zemja-
ta. Vo pismoto br. 3 na Vladata do
ruskiot konzul vo Solun (21. V
1880), potpi{ano od pretsedate- Protokolnoto re{enie na Privremenata vlada na Makedonija so potpisite i pe~atite (1880)

1220
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Vo Manifestot na Privremenata
vlada na Makedonija od 23 mart
1881 g. se povikuva makedonskiot
narod da napravi s¢ za na krena-
toto zname „da bide napi{ano:
edinstvena i obedineta Makedo-
nija!# Posledniot poznat doku-
ment na PVM e od 12 juni 1881 g.
LIT.: S. Dimevski, Privremenata vlada
na Makedonija, „Razgledi#, XV i XVI, 1-2,
1873; Hristo Andonovski, Privremenata
vlada na Makedonija 9 maj–juni 1880), zb.:
Makedonija vo Isto~nata kriza, Skopje,
1878, 369-382; Slavko Dimevski, Vlado
Popovski, Svetomir [kari} i Mihajlo
Apostolski, Makedonskata liga i Usta-
vot za dr`avnoto ureduvawe na Makedo-
nija od 1880, Skopje, 1985. Bl. R.
PRIVREMENA DEMOKRAT-
SKA VLADA NA GRCIJA (23.
XII 1947 – 15. X 1949) – formira-
na od KPG vo tekot na Gra|anska-
ta vojna vo Grcija so cel da vospo-
stavi narodno-demokratska
vlast. Vladata prezela i zakono-
davna funkcija so donesuvawe za-
koni: Zakon za narodnite odbori,
Zakon za agrarnata reforma,
propisi za {kolstvoto i drugi
akti {to go posvedo~uvale pro-
ektiranoto vnatre{no politi~-
ko ureduvawe na Grcija. Na 3. IV
1949 g. Privremenata vlada bila
reorganizirana. Vo novata koa-
liciona Vlada vlegle makedon-
skiot NOF od Egejskiot del na
Makedonija, Zemjodelskata par-
tija na Grcija i drugi organiza-
cii. Vladata imala i posebna Di-
rekcija za nacionalnite malcin-
stva, za razre{uvawe na proble-
mite i ostvaruvawe na pravata na
malcinstvata. Po porazot vo
Gra|anskata vojna Vladata se sa-
moraspu{tila.
LIT.: N. Pejov, Makedoncite i Gra|an-
skata vojna vo Grcija, Skopje, 1968; L. Pa-
novska, Gra|anskata vojna vo Grcija i Ma-
kedoncite 1946–1949, Krajot na edna ilu-
zija, Skopje, 2003. St. Kis.
PRIVREMENA SOGLASNOST
ZA NORMALIZACIJA NA OD-
NOSITE ME\U RM I RG – bi-
lateralen dogovor sklu~en na 13.
IX 1995 g. me|u RG i RM od minist-
rite za nadvore{ni raboti – Ka-
rolos Papuqas i Stevo Crven-
kovski, kako pretstavnici na Pr-
vata i Vtorata strana – formula-
cii upotrebeni namesto ofici-
jalnite imiwa na dvete dr`avi,
so cel da se izbegne upotrebata
na oficijalnoto ime na RM, po-
radi gr~ko-makedonskiot spor
okolu imeto za koj se razgovara
vo ramkite na OON. Privreme-
nata soglasnost e prviot vidliv
rezultat od pregovara~kiot pro-
ces me|u dvete dr`avi. Se sostoi
od preambula, normativen tekst,
sostaven od pet dela, i zavr{ni
odredbi. Predvidena e nadle`-
nost na Me|unarodniot sud na
pravdata za site razliki {to }e
proizlezat vo tekot na nejzinoto
sproveduvawe i tolkuvawe, osven
onie vo vrska so imeto na RM. Do-
govorot e presedan od aspekt na
nenaveduvawe na imiwata na do-
govornite strani (so cel da se iz-
begne upotrebata na imeto RM).
Se vnesuvaat odrednici „Prva
strana# za Grcija i „Vtora stra-
na# za RM.
IZV.: Privremena soglasnost za norma-
lizacija na odnosite me|u RG i RM,
www.un.org. T. Petr.
PRIVREMENO NARODNO
SOBRANIE NA DF JUGOSLA-
VIJA – na 10. VIII 1945 g. AVNOJ
se transformira vo Privremeno
narodno sobranie. PNS stanuva
najvisok privremen zakonodaven
organ na vlasta konstituiran so
zada~a da gi donese zakonodavni-
te akti za izbori za Ustavotvor-
no sobranie na Jugoslavija. Nego-
vi ~lenovi od Makedonija se 40
~lenovi na AVNOJ i 7 ~lenovi
na Prezidiumot na PNS, delegi-
rani od ASNOM. Bilo raspu{-
teno so ukaz na Pretsedatelstvo-
to na PNS od 26. H.1945 g. koga
bile raspi{ani izbori za Usta-
votvorno sobranie.
LIT.: D-r Novica Veljanovski, Dr`avno-
pravniot razvoj na Makedonija 1945-1953.
Administrativno-centralisti~kiot
period vo dr`avnopravniot razvoj na
Makedonija, Skopje, 1992, 1‡320. N. V.
PRIVREMENO PRETSTAV-
NI[TVO NA DEMOKRAT-
SKA MAKEDONIJA (Sofija,
po~etokot na oktomvri 1944 ‡
1945). Bilo konstituirano koga
Bugarskata vlada na Ote~estve-
niot front dala soglasnost da
prodol`i rabotata na delegatot
na Glavniot {tab na NOV i na
PO Kiril Miqovski, da se otvo-
ri Privremeno pretstavni{tvo
na Demokratska Makedonija vo
Sofija. Prezidiumot odr`uval
redovni neposredni odnosi so dr-
`avnoto i so partiskoto rako-
vodstvo na OF Bugarija (1944 i
prvite meseci na 1945). Odnosite
imale karakter na bilateralni
me|udr`avni odnosi (do sredina-
ta na april 1945).
LIT.: Mihajlo Minoski, Avnojska Jugos-
lavija i makedonskoto nacionalno pra-
{awe, Skopje, 2000. M. Min.
PRIVREMENO PRETSTAV-
NI[TVO NA „PORANE[NA-
TA VNATRE[NA ORGANI-
ZACIJA# (po~etokot na 1919) ‡
pretstavni{tvo formirano po
obedinuvaweto na ser~anite i re-
volucionerite od Zapadna Make-
donija na porane{nata obedineta
Makedonska revolucionerna or-
ganizacija. Bil objaven Apel do
makedonskiot narod i do emigra-
cijata vo Bugarija (9. IV) za edin-
stvo za postignuvawe samostoj-
PRIZRENSKA P
nost na Makedonija. Opolnomo{-
ten delegat bil ispraten vo Pa-
riz da gi zastapuva makedonskite
interesi, da go prenese baraweto
za osloboduvawe i za obedinuva-
we na Makedonija vo samostojna
neutralna dr`ava. Organot na
Privremenoto pretstavni{tvo
objavil rezolucija (8. V 1919) od
Sobirot odr`an vnatre vo zemja-
ta so barawe za samostojna obedi-
neta Makedonija.
LIT.: Quben Lape, Stav privremenog
pretstavni{tva biv{e ujediwene Unut-
ra{we makedonske revolucionarne orga-
nizacije, „Historijski zbornik#, XXIX-XXX,
Zagreb, 1976. M. Min.
Potpisnicite na Prizrenskata deklaracija: Imer
Imeri, Ali Ahmeti i Arben Xaferi (2001)
PRIZRENSKA DEKLARACI-
JA (Prizren, Kosovo, 22.V 2001) –
dokument sostaven od strana na
specijalniot pretstavnik na OB-
SE Robert Frovik za vojnata vo
RM od 2001 g., potpi{an vo se-
di{teto na ONA, nadvor od RM,
od strana na vrhovniot koman-
dant na ONA Ali Ahmeti i pret-
sedatelite na PDP Imer Imeri
i na DPA Arben Xaferi. Doku-
mentot e fundiran vrz principi-
te vrz koi podocna e zasnovan
Ramkovniot dogovor: teritorija-
len integritet na RM bez terito-
rijalno-etni~ki re{enija; mul-
tietni~ka dr`ava; otfrlawe na
silata kako na~in na re{avawe
na me|uetni~kite problemi; s¢
zaedno kako pretpostavka na in-
tegracijata na RM vo NATO i vo
EU, so SAD i EU kako olesnuva-
~i vo pregovara~kiot proces.
Vedna{ po doznavaweto za nea,
Deklaracijata e osudena vo site
mediumi na makedonski jazik vo
RM, pretsedatelot Boris Traj-
kovski ja ocenuva kako neprifat-
liva, a premierot Qup~o Georgi-
evski kako objavuvawe vojna.
IZV.: Prizrenska deklaracija, 22.V 2001.
T. Petr.
PRIZRENSKA LIGA (I. 1878 –
1881; II. 1943 – 1944) – albanska na-
cionalna politi~ka organizaci-
ja. Prvata prizrenska liga bila
formirana na sobranie vo Priz-
ren na 10. VI 1878 g., na koe bila
usvoena politi~ka programa za
sozdavawe „Golema Albanija#. Vo
proektiranata dr`ava trebalo da
1221
P PRILEP
vlezat: Albanija, Epir, delovi od
Makedonija (so Debar, Gostivar,
Tetovo, Skopje, Kumanovo), Ko-
sovsko-metohiskata oblast (so
Pe}, \akovica, Prizren, Mitro-
vica, Pri{tina, Gwilane) i Pre-
{evo, Novi Pazar i Sjenica. Vto-
rata prizrenska liga bila for-
mirana na sobranieto odr`ano od
16. do 19. IX 1943 g. so istata prog-
rama. Ligata imala ogranoci vo
site okolii na Kosovo i Metohi-
ja, vo Zapadna Makedonija i vo
eden del na Crna Gora. Dejstvuva-
la na politi~ki, voen, propagan-
den i kulturen plan. Sodejstvuva-
la so toga{nata kvislin{ka al-
banska vlast i so Germanija do
nejzinoto razbivawe vo noemvri
1944 g.
LIT: Branislav Bo`oviÊ – Milorad Va-
kiÊ, Surova vremena na Kosovu i Metohi-
ji, Beograd, 1991; D-r –orÑe Borozan, Ve-
lika Albanija (porijeklo–ideje–praksa),
Beograd, 1995. \. Malk.
PRILEP – grad vo zapadniot del
na RM so 69.704 `. (2002 g.). Se na-
o|a vo severoisto~niot del na
Pelagoniskata Kotlina, na Pri-
lepska Reka, vo podno`jata na
Mukos i Dren Planina, na nad-
morska visina pome|u 620 i 680 m.
Zafa}a povr{ina od 1.540 ha.
Ima umereno-kontinentalna kli-
ma so prose~na godi{na tempera-
tura na vozduhot od 11,2°C, i pro-
se~na godi{na koli~ina na vrne-
`i od 556 mm. Preku P. pominu-
vaat magistralniot pat M–5 i
`elezni~ka linija, koi na jug go
povrzuvaat so Bitola i na istok
so Veles. Se pretpostavuva deka
P. nastanal od nekoga{noto pri-
fatili{te na patnici Keramija,
{to se nao|alo na mestoto Varo{
na va`nata komunikacija Herak-
leja–Stobi. Pri doseluvaweto vo
Makedonija, Slovenite P. go za-
teknale kako gradska naselba, na
koja $ go dale sega{noto ime, {to
etimolo{ki odgovara na negova-
ta mestopolo`ba (Prilep – grad
Panorama na gradot Prilep (pogled od Markovite Kuli)
1222
prilepen za planinska strana).
Vo vremeto na Samuil, gradot se
spomnuva kako utvrdeno mesto i
negova prestolnina. Vo po~eto-
kot na XI v. e zabele`en pod ime-
to Prilepon. Vo sredniot vek se
javuva kako zna~aen trgovski cen-
tar i prestolnina na kralot Vol-
ka{in i sin mu kralot Marko. Po
osvojuvaweto na utvrdeniot grad,
Turcite ja pomestile naselbata
vo ramni~arskiot del. Vo XIX v.
P. e poznat po golemiot pana|ur
{to trael 25 dena, a gradot imal
2.800 ku}i, 1.100 du}ani, 26 anovi,
10 xamii, 5 medresi i dr. Vo vre-
meto na Balkanskite vojni vo ne-
go `iveele 22.000 `. Na 11 oktom-
vri 1941 g. vo P. e krenato vosta-
nieto protiv fa{isti~kiot oku-
pator. Vo znak na se}avawe na
osumte iljadi borci i 15 narodni
heroi od NOB, vo 1956 g. e progla-
sen za „Grad heroj#. Po Oslobodu-
vaweto brzo se razviva i popula-
ciski postojano raste. Deneska e
~etvrti grad po golemina vo Re-
publikata. Najgolem broj od nase-
lenieto, 64.756 `., se Makedonci,
a od malcinstvata najmnogu se
zastapeni Romite (4379), Srbite
(162) i Turcite (123). Toj e sedi{-
te na op{tina {to zafa}a povr-
{ina od 119.444 ha, ima 59 nasele-
ni mesta so 76.768 `. P. e poznat
kako grad na tutunot. Vo negovata
okolina se proizveduva mnogu
kvalitetnata orientalna sorta
tutun poznata pod imeto „Pri-
lep#. Vo gradot e podignata prva-
ta zgrada za skladirawe tutun vo
Makedonija (1873), a deneska ima
golema fabrika za cigari, potoa
razviena tekstilna, prehranbena,
ma{inska i industrija za prera-
botka na nemetali. Pokraj gimna-
zijata i srednite stru~ni u~i-
li{ta ima i Ekonomski fakul-
tet, Naroden muzej, Memorijalen
muzej „11 Oktomvri#, Muzej na
NOB, Muzej na tutunot, Istori-
ski arhiv, Mogila na nepobedeni-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
Centarot na Prilep
te, Aleja na narodnite heroi, i
dr. Sekoja g. se odr`uva Me|una-
rodna likovna kolonija i Teatar-
skiot festival „Vojdan ^ernod-
rinski#.
Za~uvanite kulturno-istoriski
spomenici i arheolo{ki lokali-
teti vo Prilep i negovata okoli-
na se dokaz deka vo minatoto gra-
dot bil sredi{te na intenziven
`ivot. P. e grad na legendarniot
junak Krale Marko i na Markovo-
to Kale od koe razurnatite yido-
vi gordo se izdigaat nad gradot.
Vo podno`jeto na Kaleto e stari-
ot grad Varo{, vo koj se za~uvani
crkvite: „Sv. Nikola#, „Sv. Di-
mitrij#, „Sv. Atanasij#, „Sv. Pe-
tar#, „Sv. Bogorodica Pre~ista#,
a malku podaleku e manastirot
„Sv. Arhangel Mihail# od XIV v.
Prilep e roden grad na Marko
Cepenkov, M. A. ^ento i M. [.
[arlo, a vo periodot na prerod-
bata za P. e povrzana prosvetnata
dejnost na D. Miladinov, J. Kon-
stantinov–Xinot i G. Prli~ev.
LIT.: G. TraŸ~evÍ, Grad PrilepÍ. Make-
donska biblioteka, br. 6, SofiÔ 1925;
Ilija Ba{evski, Prilep, „Geografski
vidik#, br. 5, Skopje, 1974; Mitko Panov,
Geografija na SR Makedonija. Prirodni
i sociogeografski karakteristiki, kn.
I, Skopje, 1976; Popis na naselenieto, do-
ma}instvata i stanovite vo Republika
Makedonija, 2002, kn. X, DSZ, Skopje,
2004. Al. St.
„PRILEP“, ISELENI^KO
DRU[TVO (Stilton, Pensilva-
nija, SAD, 1922) ‡ dru{tvo na ma-
kedonski doselenici najmnogu so
poteklo od Prilep i Prilepsko.
Toa pristapilo kon MPO i raz-
vivalo kulturni, verski i drugi
aktivnosti. Sl. N.-K.
PRILEPEC ‡ arheolo{ko nao-
|ali{te vo atarot na s. Prile-
pec, kade {to ima pove}e lokali-
teti na koi se sledi kontinuiran
`ivot na naselbi od bronzeniot,
helenisti~ko-rimskiot do doc-
noanti~kiot period. Na lokali-
tetot Bezisten se najdeni bronze-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Srebreni tetradrahmi od makedonski i pajonski
vladeteli
ni fibuli od maloaziski tip,
nadgrobni steli, makedonski i
rimski moneti, temeli od objek-
ti, delovi od mozai~ni podovi i
mala podzemna grobnica so mer-
meren sarkofag vo komorata, iz-
yidana od mermerni spolii. Na
lok. Doli{ta e najdena golema
ostava so srebreni tetradrahmi
od makedonskite i pajonskite
kralevi, a na lok. Markov Yid se
najdeni grobnici vdlabeni vo
stenata i ostatoci od bedemski
yidovi na akropolata na naselba-
ta od helenisti~ko-rimskiot
period. Tragi od yidana arhitek-
tura od kamen i varov malter, ka-
ko i nekolku grobni cisti, kera-
mi~ki sadovi i moneti od docno-
anti~kiot period se otkrieni na
lokalitetot Kamberica. Ovie i
drugite lokaliteti so registri-
rani ostatoci od `iveewe i pog-
rebuvawe go potvrduvaat konti-
nuiraniot `ivot od bronzeniot
do docnoanti~kiot period na na-
selbata kaj s. Prilepec.
LIT.: M. KokiÊ, Anti~ko naseqe kod sela
Prilepca, „GSND#, V, Skopje, 1929, 295; N.
VuliÊ, „Spomenik SKA#, LXXI, Beograd,
1931, 174; I. Mikul~i}, Pelagonija u svetlosti ar-
heolo{kih naoda, Skopje, 1966, 71. K. Kep.
PRILEPSKI NARODNOOS-
LOBODITELEN PARTIZAN-
SKI ODRED „DIMITAR VLA-
HOV“ ‡ v. Narodnooslobodite-
len partizanski odred „Dimi-
tar Vlahov“.
PRILEPSKI NARODNOOS-
LOBODITELNI PARTIZAN-
SKI ODREDI ‡ partizanski
edinici na NOV i POM
(1941‡1944). Prvin bila formi-
rana Prilepskata partizanska
~eta (Vi{ne Maalo, vo Prilep,
12. IX 1941 ‡ mesnosta Crveni
Steni, Prilepsko, 11. X 1941), ko-
ja potoa trebalo da vleze vo sos-
tav na novoformiraniot Prvi
prilepski NOPO †Goce Del~ev#,
no zadocnila za zbornoto mesto,
poradi {to i ne zela u~estvo vo
napadot na Prilep (11. X). Podoc-
na mu se priklu~ila (15. X) na pr-
viot Prilepski NOPO †Goce
Del~ev# (mesnosta Crveni Steni,
Prilepsko, 11. X 1941 ‡ pe{teri-
te na Kadin Kamen na padinite na
pl. Kozjak, 25. XII 1941) i u{te is-
tiot den izvr{il napad na Pri-
Prvoborcite Mice Kozar i Trajko Bo{kovski-Tarcan od Prilepskiot narodnoosloboditelen partizanski
odred †Goce Del~ev# (1941)
lep. Denot na napadot e proglasen
za dr`aven praznik kako Den na
vostanieto na makedonskiot na-
rod. Podocna bil formiran i
vtor Prilepski NOPO †Dimi-
tar Vlahov# (reonot na s. Dabni-
ca, na pl. Mukos, 15. V 1942 ‡ reo-
not na s. Gabrovnik, Vele{ko, 21.
IX 1942), koj potoa bil reorgani-
ziran i preimenuvan vo Prilep-
ski NOPO †\or~e Petrov# (reo-
not na s. Gabrovnik, Vele{ko, 21
ili 20. IX 1942 ‡ manastirot Pri-
lepec, Prilepsko, 19. XII 1942).
^etvrtiot Prilepski NOPO (ju-
ni-noemvri 1944) dejstvuval vo
Prilepsko i Vele{ko do kone~no-
to osloboduvawe na Makedonija.
LIT.: Prilep i Prilepsko niz istorija-
ta, kniga vtora, Prilep, 1971; Prilep i
Prilepsko vo NOV 1941 godina, Skopje,
1976; Prilep i Prilepsko vo NOV 1942
godina, Skopje, 1978; Prilep i Prilepsko
vo NOV 1943 godina, kn. prva i vtora,
Skopje, 1981; Prilep i Prilepsko vo NOV
1944 ‡ 15 maj 1945, kn. prva do treta, Skop-
je, 1985; D-r Simo Mladenovski, Prilep-
skiot partizanski odred †Goce Del~ev#,
†Gocevi denovi ‡ Pesna za Goce ’83#, IX, 9,
Skopje, 1983, 15-16. S. Ml.
PRILEPSKI PODVI@EN
KONGRES NA TMORO (krajot
na maj i prvata polovina na juni
1904) ‡ kongres na Bitolskiot re-
volucioneren okrug, pod pretse-
datelstvo na Damjan Gruev. Odr-
`uvaweto na Kongresot se namet-
Prilepskoto Ezero
PRILEPSKO P
nalo od potrebata za konsolidi-
rawe na Revolucionernata orga-
nizacija po Ilindenskoto vosta-
nie, vo okolnosti koga zaprela
rabotata na Centralniot komi-
tet. Glavni pra{awa za koi ras-
praval Kongresot bile: reorga-
nizacijata i demokratizacijata
na Organizacijata, aktite (pro-
ekt-pravilnicite) i pra{aweto
za odnosot kon stranskite propa-
gandi.
LIT.: Quben Lape, Proekt-pravilnici-
te doneseni na Prilepskiot kongres
1904 godina i dopolnitelnite bele{ki
na \or~e Petrov, „Glasnik# na INI, 1,
Skopje, 1973; Dimitar Dimeski, Prilep-
skiot podvi`en kongres na Vtoriot ok-
rug na VMRO (1904 g.), „Istorija#, Skop-
je, 1991. M. Min.
PRILEPSKO EZERO – ve{ta~-
ka akumulacija, vo dolinata na
Oreove~ka Reka, na 5 km severo-
isto~no od Prilep. Izgradena e
vo 1964 g. Branata e od kombini-
ran tip, odnosno od beton i od na-
frlen kamen. Dolga e 403,6 m, a
visoka 28 m. Kotata na maksimal-
noto nivo na vodata se nao|a na
viso~ina od 745 m. Maksimalnata
dol`ina na ezeroto iznesuva 1,5
km, najgolemata {iro~ina 0,55
km, a zafa}a povr{ina od 0,55
km2. Vo akumulacioniot bazen
maksimalno mo`e da se akumuli-
raat 6.000.000 m3 voda, od koja
1223
P PRILEP^ANSKI
5.080.000 m3 pretstavuva korisna
zafatnina, a 920.000 m3 pretsta-
vuva mrtov prostor. Vodata se ko-
risti za navodnuvawe na okolu
6.200 ha obrabotlivo zemji{te vo
Prilepsko Pole i za rekreativ-
ni celi. Dr. V.
Aleksandar
Prilep~anski
PRILEP^ANSKI, Aleksandar
([tip, 9. XI 1939) – arhitekt, re-
doven profesor na Arhitekton-
skiot fakultet vo Skopje. Diplo-
miral na Arhitektonsko-grade`-
niot fakultet vo Skopje (1965).
Go predava predmetot proektira-
we na stanbeni i ugostitelski ob-
jekti. Vo proektantskata dejnost
pove}e vnimanie posvetil na
stanbenata arhitektura. Proekti-
ra i realizira pove}e stanbeni
zgradi vo Skopje, vo Kavadarci i
vo Ko~ani, kako i pove}e indivi-
dualni semejni i vikend ku}i.
U~estvuval na arhitektonski ano-
nimni konkursi. Pozna~ajni rea-
lizacii: stanben kompleks „Vla-
ot# vo Ko~ani (1983); stanben
blok vo naselbata Aerodrom vo
Skopje (1992, i dvata objekti so
arh. Q. Filipovski). Kr. T.
PRILEP^ANSKI, Ivan An-
donov ([tip, 31. XII 1905 ‡
Skopje, 8. IV 1985) ‡ mikrobio-
log. Medicina zavr{il vo Grac
(1935), a rabotel vo Prilep (do
1940) i [tip, od kade {to im se
priklu~il na partizanite. Od
1945 g. bil vo [tip; bil nazna-
~en za pom. minister za zdrav-
stvo na NRM. Od 1948 do 1951 g.
bil direktor na DNZ vo Skopje.
Specijaliziral bakteriologija
i do penzioniraweto (1968) ra-
botel vo Zavodot za zdravstvena
za{tita. P. B.
„PRILOZI (Contributions)# ‡
spisanie na Odd. za biolo{ki i
medicinski nauki na MANU, koe
se pe~ati kako oddelna publika-
cija od 1980 g. Od 1969 do 1980 g.
spisanieto se pe~atelo pod nas-
lov: „Prilozi. Oddelenie za pri-
rodno-matemati~ki nauki#, MA-
NU. Vo nego se objavuvaat origi-
nalni nau~ni trudovi, pregledni
trudovi i kratki soop{tenija od
site podra~ja na biolo{kite i
1224
Naslovnata
stranica na
spisanieto
†Prilozi#,
na OBMN
na MANU
medicinskite nauki. Spisanieto
izleguva dva pati godi{no i e
dostapno na Internet; indeksi-
rano e vo Pub Med-Medline. Trudo-
vite se pe~atat na angliski jazik
so rezime na makedonski i se re-
cenzirani od anonimni recen-
zenti. Elektronskata verzija na
spisanieto e dostapna na veb-
stranicata: www.manu.edu.mk/pri-
lozi. Urednici i ~lenovi na Ure-
duva~kiot odbor bile: K. Micev-
ski, A. Andreevski, P. Dav~ev, \.
Filipovski, \. Efremov, I. Ta-
xer, M. Polenakovi}, R. Lozanov-
ski, V. Serafimoski, F. Murad i
H. Klinkman. M. Pol.
Prviot broj
na organot na
Oddelenieto
za op{testveni
nauki na
MANU (1970)
†PRILOZI. CONTRIBUTIONS#
(MANU, Skopje, I, 1, 1970 –) – na-
u~en periodi~en organ na MANU
{to se objavuva dvapati godi{no
kako spisanie na Oddelenieto za
op{testveni nauki. S¢ do 1975 god.
(VI, 2) izleguva kako zaedni~ki
organ pod redakcija Dimitar
Mitrev (urednik), Mihail D. Pe-
tru{evski i Haralampie Polena-
kovi}, a od 1976 god. (VII, 1), bidej}i
Oddelenieto za lingvistika i li-
teraturna nauka se izdeluva so
posebno svoe spisanie (pod istiot
naslov), prodol`uva pod redakci-
ja na Kiril Miqovski (urednik),
Evgeni Dimitrov i Quben Lape i
objavuva samo prilozi od oblasta
na istorijata, istorijata na umet-
nosta, pravoto, ekonomijata, filo-
zofijata, sociologijata, etno-
grafijata i kulturata. Bl. R.
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
†PRILOZI. CONTRIBUTIONS#
(MANU, Skopje, I, 1-2, 1976 –) –
pe~aten organ na Oddelenieto za
lingvistika i literaturna nauka
na MANU. Izleguva dvapati go-
di{no pod redakcija na Haralam-
pie Polenakovi} (urednik), Mi-
hail D. Petru{evski i Aleksandar
Spasov, koja{to se menuva spored
izborniot ciklus vo Akademijata.
Spisanieto objavuva makedonis-
ti~ki nau~ni prilozi od oblasta
na lingvistikata, slavistikata,
balkanistikata i literaturnata
istorija i kritika. Bl. R.
„PRILOZI#, spisanie na Odde-
lenieto za matemati~ko-tehni~-
ki nauki na MANU. Od osnova-
weto vo 1969 do 1979 g. imalo
naslov †Prilozi na MANU, Od-
delenie za prirodno-matemati~-
ki nauki#. N. C.
PRIRAST I PROIZVOD-
STVENOST NA STEBLATA I
NA [UMSKITE NASADI –
nau~na disciplina {to gi prou-
~uva zakonomernostite na proce-
sot na rasteweto na edno steblo
ili na celi nasadi i gi utvrduva
prinosnite sposobnosti/mo`-
nosti na {umite vo pogled na
drvnata masa vo razli~ni pri-
rodni uslovi. Zada~ata na ovaa
nauka e da gi istra`uva kvanti-
tativnite odnosi pome|u proce-
sot na raste`ot na {umata i vli-
janieto na faktorite na nadvo-
re{nata sredina koi se menuvaat
vo tekot na `ivotniot vek na
drvjata i nasadite. Svojstvoto na
`ivata materija (drvjata), preku
delbata na kletkite, da go zgole-
muva svojot volumen pretstavuva
raste`. Vrednosta za koja se zgo-
lemuva dijametarot, viso~inata
ili volumenot na drvoto ili na
nasadot za odreden vremenski
period pretstavuva prirast na
toj element za toa vreme. Proiz-
vodnost na nasadot pretstavuva
sevkupnoto godi{no ili perio-
di~no proizvodstvo na drvo vo
naturalni pokazateli (m3 ili to-
ni). Postoi i termin prinos od
nasadot, koj pretstavuva koli~i-
na na iskoristeno drvo od edini-
ca povr{ina, od cel nasad ili od
cela {uma. [umite na RM imaat
niska proizvodstvenost kako re-
zultat na pove}e faktori, a pred
s¢ se dol`i na na~inot na odgle-
duvawe i na ureduvawe. Prostor-
no preovladuvaat niskostebleni-
te {umi (71%) so vkupna drvna re-
zerva 27.385.300 m3 ili 42,6 m3/ha i
so tekoven godi{en prirast od
1,4 m3/ha. Visokosteblenite {u-
mi i kulturite (29%) se so vkup-
na drvna rezerva 45.797.112 m3
ili 200 m3/ha i so tekoven godi-
{en prirast od 3,7 m3. Al. And.
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Prirodniot rezervat Ezerani
PRIRODEN REZERVAT – pod-
ra~je {to se utvrduva so Zakonot
za priroda (2004) i koe poradi
zna~ajnite ili karakteristi~ni-
te ekosistemi, geolo{kite ili
fizi~ko-geografskite karakte-
ristiki i/ili vidovi, kako i iz-
vorno za~uvanata divina, steknu-
va status na prirodno nasledstvo
vo kategorijata strog priroden
rezervat za sproveduvawe nau~ni
istra`uvawa ili monitoring na
za{titata. So strogiot priroden
rezervat se upravuva so soodveten
plan za upravuvawe, a pristapot
na javnosta e ograni~en. Regis-
trirani se i evidentirani preku
14 lokaliteti vo RM so status na
strog priroden rezervat. Vo kla-
sifikacijata na prirodnoto nas-
ledstvo, primenuvana do 2004 g.
(Zakon za prirodni retkosti,
1973), prostornite/teritorijal-
nite celini bea kategorizirani
kako prirodni rezervati vo koi
vlegoa op{tite (nacionalni par-
kovi, strogi prirodni rezervati,
nau~noistra`uva~ki rezervati,
predeli so posebni prirodni ka-
rakteristiki, karakteristi~ni
pejza`i) i posebnite prirodni
rezervati. S. H. P.
PRIRODNO-MATEMATI^KI
FAKULTET – SKOPJE – se sos-
toi od 7 instituti (za matemati-
ka, fizika, hemija, biologija, ge-
ografija, informatika i etnolo-
gija) i Seizmolo{ka opservato-
rija. Toj e formiran kako del na
Filozofskiot fakultet vo 1946
g. so pet katedri za osnovnite pri-
rodni nauki. Kako oddelen fa-
kultet postoi od 1958 g., so isklu-
Prirodno-matemati~kiot fakultet vo Skopje
~ok na periodot 1977–85, koga eg-
zistiraat 5 oddelni fakulteti za
fundamentalnite prirodni nau-
ki. Smesten e vo objekti izgrade-
ni vo 1951, 1967 i vo 2000 g. Pos-
tdiplomski studii se organizi-
raat od 1969 g. Do 2006 g. diplomi-
rale nad osum iljadi studenti i
magistrirale 400 postdiplomci.
Osnovnoto postignuvawe na
PMF e vo podignuvaweto na op-
{tata pismenost na naselenieto
na RM, vo sozdavaweto kadri za
sledewe na sovremenite postig-
nuvawa vo prirodnite nauki i vo
davaweto pridones vo svetskata
riznica na znaewata od ovie ob-
lasti. Vo u~ebnata 2005/6 g. se zas-
tapeni studii vo vkupno 23 naso-
ki, so dopolnitelni 12 podnaso-
ki, za koi se nudat okolu 500 se-
mestralni kursovi. Za postigna-
tite rezultati, PMF e nositel
na nagradata „11 Oktomvri# za
1976 i 2006 g.
LIT.: Prirodno-matemati~ki fakul-
tet – Skopje 1946–1996, Skopje, 1996, str.
634. V. Ur.
PRIRODONAU^EN MUZEJ NA
MAKEDONIJA – Skopje – osno-
van vo oktomvri 1926 g., po inici-
jativa na poznatiot nau~en ra-
botnik na poleto na zoologijata,
d-r Stanko Karaman. Niz celiot
period na svoeto osumdesetgo-
di{no postoewe, Muzejot se fo-
kusira{e na aktivnostite povr-
zani so nau~no-istra`uva~kite
dejnosti, na kolekcionerskata
dejnost, na izlo`benata i na iz-
dava~kata dejnost, kako i na za{-
tita na prirodnite bogatstva na
Makedonija. Vo ramkite na Muze-
jot funkcionirat stru~ni i nau~-
ni oddelenija: botani~ko oddele-
nie, oddelenie za bez’rbetnici,
entomolo{ko, paleontolo{ko i
oddelenie za ’rbetnici, kako i
preparatorskoto oddelenie. Ak-
tivnostite vo Muzejot se naso~e-
ni kon prou~uvawe na florata,
faunata i geata na Makedonija i
kon kolekcionerskata dejnost so
{to se obezbeduvaat potrebni
materijali za podgotvuvawe na
postojanite i povremenite iz-
Prirodonau~niot muzej na Makedonija, Skopje
PRISA\ANEC-TODOROVSKA P
lo`bi. Na prizemjeto na Muzejot
se uredeni: geolo{ko-paleonto-
lo{kata izlo`ba, botani~kata,
entomolo{kata i izlo`bata na
bez’rbetnicite. Na katot se nao-
|aat izlo`bata na ribite na Ma-
kedonija, na vodozemcite i na
vleka~ite, pticite na Makedoni-
ja i na cica~ite. Vo salata za pov-
remeni izlo`bi se ureduvaat raz-
novidni tematski izlo`bi. Pri-
rodonau~niot muzej ima i izda-
va~ka dejnost, a prvoto sp. „Ana-
les#, e izdadeno vo 1939 g., koe so
po~nuvaweto na Vtorata svetska
vojna prestanuva da izleguva. Iz-
dava~kata dejnost odnovo zapo~-
nuva so sp. „Acta# i „Fragmenta bal-
canica# (1953). Podocna po~na da
izleguva i sp. „Posebno izdanie#
i na kraj zapo~na izdavaweto na
edicijata „Fauna na Makedoni-
ja#, od koja dosega se izlezeni se-
dum broevi. Muzejot vo svoite de-
poa raspolaga so ogromen broj
sobrani fosilni, floristi~ki i
faunisti~ki materijali. R. Gr.
Zagorka
Prisa|anec
-Todorovska
PRISA\ANEC–TODOROV-
SKA, Zagorka (Prilep, 14. VIII
1930) ‡ poet, novinar, prosveten
rabotnik, detski pisatel. Zavr-
{ila Filozofski fakultet (ro-
manska filologija i jugosloven-
ska kni`evnost) vo Skopje. Rabo-
tela kako profesor vo sredni
u~ili{ta i kako novinar vo RTV
Skopje. Nejzinata poetska re~ se
odlikuva so neposrednost na lir-
skata intonacija i ~istota na
gri`ovno stokmena stamenita
ekspresija.
1225
P PRKEV-SERMEN
BIBL.: Preobrazbi, 1987; [tok~e na
rok~e, 1990; Protokot na `ivotot,
1992; Svetot na dlanka, 1992; Ni{an za
Despina, 2005 i Preobra`enija, izbor od
nejzinata poezija na ruski jazik, Moskva,
1998. G. T.
Van~o Prkev
-Sermen
PRKEV-SERMEN, Van~o Hris-
tov (s. Sermenin, Gevgelisko,
1921 ‡ nad s. Gradec, Ko~ansko,
21. V 1943) ‡ nacionalen i komu-
nisti~ki deec, naroden heroj. Vo
[tip zavr{il gimnazija, a potoa
studiral na Tehni~kiot fakul-
tet vo Belgrad (od 1939), kade
{to stanal ~len na KPJ (1941).
Naporedno so studiite, za IP
†Nolit# preveduval ruska lite-
ratura. Pred fa{isti~kata oku-
pacija se vratil vo Makedonija i
bil eden od organizatorite na
NOB vo [tipsko. Kako ~len na
Oblasniot komitet na KPM
(1943) izvesno vreme prestojuval
vo Bitola i Bitolsko i bil po-
liti~ki komesar na Bitolsko-
prespanskiot NOPO. Potoa pak
se vratil vo [tip (april 1943) i
stanal politi~ki komesar na no-
voformiraniot Pla~kovi~ki
NOPO. Odredot bil opkolen i
toj zaginal vo borba so bugarska-
ta vojska i policija. Proglasen e
za naroden heroj na Jugoslavija
(2. VIII 1949).
IZV.: M(ara) Minaneva, Posledno vidu-
vawe. Spomeni za narodniot heroj Van~o
Prke-Sermen, †Prosvetena `ena#, Skop-
je, juli-avgust 1960, 2-3; Firuz Demir, Se-
}avawe za Van~o Prke i Slav~o Stojmen-
ski, †Delo 74#, VIII, 3, [tip, 1981, 3-16;
Traj~e Grujoski, Spomeni za Van~o Prke-
Sermen, (avgust 1942 ‡ 1 april 1943), Bi-
tolskite narodnoosloboditelni parti-
zanski odredi, Bitola, 1982, 316-320; Dim-
~e Milevski-Dobri, Se}avawe za Sermen,
na istoto mesto, 321-325.
LIT.: D-r Mile Todorovski, Skica za bi-
ografijata na Van~o Prke ‡ Sermen,
†Istorija#, V, 1, Skopje, 1969, 196-201; Vi-
doe Podgorec, Prke Hristo Van~o-Ser-
men (1921-1943), Narodni heroi od Make-
donija, Skopje, 1973, 324-329; Blagoja
Cvetkoski, U~estvoto na Van~o Prke vo
bitolskite partizanski odredi, Bitola
i Bitolsko vo NOV 1941 i 1942, kn. vtora,
Bitola, 1978, 191-212; Kiro Zendelski,
Van~o Prkev-Sermen, †Delo 74#, XIV, 6,
[tip, 1987, 489-508; Violeta Karagunova,
Van~o Prkev-Sermen, [tip, 1989. S. Ml.
PRLI^EV, Grigor Stavrev (Oh-
rid, 18. I 1830 ‡ Ohrid, 6. II 1893) ‡
najgolemoto ime na makedonskata
1226
Grigor
Prli~ev
literatura vo XIX v. Ovoj superi-
oren literat spored jazi~nata
pripadnost e vsu{nost trodomen
avtor: gr~ki, bugarski i makedon-
ski, i gi obedinuva vo sebe speci-
fi~nite karakteristi~ni domi-
nanti na epohata vo koja `ivee i
raboti; klasicizmot i romantiz-
mot, kako stilski belezi. Toa e
pisatel komu Makedonija mu e i
qubov i sudba i bolka i o~aj i ne-
ophodnost i taga i lulka i grob.
Toa e pisatel so visoka samosvest
za svoite kreativni mo`nosti i
za pozivot na koj mu slu`i. Roden
e kako ~etvrto dete na Marija \o-
kova i Stavre Prli~ev, ohridski
zanaet~ija. U~enik na Dimitrija
Miladinov, koj vo toa vreme u~i-
telstvuva vo Ohrid. Izvesno vre-
me se vrabotuva kako terzija, a
podocna stanuva u~itel vo Tira-
na (Albanija). Vo 1849 g. se zapi-
{uva kako student po medicina
na Atinskiot univerzitet. Vo te-
kot na 1850/59 g. povtorno se vra-
}a vo Makedonija i u~itelstvuva
na pove}e mesta (Dolna Belica,
Stru{ko, Bitola, Prilep i Oh-
rid) za da si obezbedi uslovi za
prodol`uvawe na studiite. Vo
1859 g. povtorno doa|a vo Atina,
kako student na vtora godina po
medicina. Vo ovoj period ja pi-
{uva poemata „Ο ΑΡΜΑΤΩΛΟΣ#
(Serdarot) {to trebalo da se
predade najdocna do 13. II 1860 na
poetski konkurs. Vo 1860 ja dobi-
va nagradata na golemiot atinski
konkurs za najdobra poema na gr~-
ki jazik ‡ pari~en del i lavorov
venec. Istava godina deloto iz-
leguva od pe~at. Vraten vo Ohrid
vedna{ ja zapo~nuva rabotata vrz
noviot poetski proekt ‡ poemata
„Skenderbeg#, daleku popreten-
ciozen tvore~ki zafat. Raboti
kako u~itel vo Ohrid. Se zafa}a
da go nau~i slovenskoto pismo i
~etmo vo du}anot na Angele Grup-
~e, toga{no svoevidno ~itali{-
te vo Ohrid. So Jakim Sapunxiev
go zapo~nuvaat „narodniot pod-
vig# vo Ohrid, t.e. borbata za vo-
veduvawe na narodniot jazik vo
u~ili{tata. So ova Prli~ev ja
oficijalizira svojata borba pro-
tiv grcizmot vo Makedonija, oso-
beno protiv fanariotskiot vla-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
dika Meletij, vinovnikot za
smrtta na Dimitrija Miladinov.
Izvesno vreme prestojuva vo Ca-
rigrad. Ima postojani kontakti
so bugarskite kulturni dejci, a
po vra}aweto vo Ohrid u{te po-
intenzivno se anga`ira za popu-
larizirawe na slovenskoto pis-
mo vo Makedonija. Vo 1868 g. tur-
skata vlast go zatvora i go depor-
tira vo debarskata zandana, pora-
di kleveta od strana na gr~kiot
ohridski vladika. Po zatvorski-
ot period go posetuva manastirot
„Sv. Jovan Bigorski# i e voshiten
{to vo nego se slu`i na staroslo-
venski jazik. Vo slednata 1869 g.
vo Ohrid masovno se voveduva na-
rodniot jazik vo u~ili{tata. Is-
tava godina se `eni i ima pet de-
ca. Po pokana od Redakcijata na
carigradskoto „^italiÈe# se za-
fa}a so prepev na Homerovata
„Ilijada#. Po~nuva da sorabotu-
va vo bugarskite carigradski ves-
nici i spisanija. Vo Belgrad, a
potoa vo „^italiÈe# vo 1872 g. ja
Grigor Prli~ev: †Serdarot“ i rakopisot na †Gramatikata#
objavuva pesnata „Vo iljada se-
dumstotin {ezdeset i vtoro le-
to#, podocna preobjavena i vo ne-
govata „Avtobiografija#. Vo ca-
rigradskiot v. „Pravo# vo 1872 g.
e objavena vest deka Prli~ev pod-
gotvil za pe~at kniga pesni za de-
ca pod naslov „Vospitanie ili 12
nravstveni pesni#. So za{tedeni
pari od svoeto u~itelstvuvawe vo
Struga, zaminuva vo Bugarija (So-
fija), kade {to mnozina „rodo-
qupci# go kanele da se zafati so
kakva i da e literaturna rabota i
mu vetuvale sekakvi olesnuvawa i
pomo{ti. Vo 1883‡1890 g. u~itels-
tvuva vo bugarskata ma{ka gimna-
zija vo Solun. Vo ovoj period ja
pi{uva svojata „Avtobiografi-
ja#, objavena po negovata smrt vo
„Sbornik za narodni umotvore-
niÔ, nauka i kni`nina#. Prli~ev
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
`ivee i raboti vo pove}e balkan-
ski kulturni centri (Ohrid,
Struga, Bitola, Prilep, Solun,
Atina, Tirana, Carigrad, Sofi-
ja). Korektno vladee pove}e bal-
kanski i evropski jazici. Se zane-
suva so slovenofilstvoto i pravi
obid da sozdade gramatika na slo-
vensko esperanto. Sli~ni prime-
ri mo`at da se sretnat i vo drugi-
te slovenski literaturi. Poet-
skata tvorba „Serdarot# (1860) se
smeta za apsoluten vrv na siot
vlog {to vo umetnosta na zborot
ovoj tvorec go dal. Za kni`evnata
nauka ovaa poema treba da se raz-
gleduva vo kontekstot na evrop-
skata teorija na romantizmot. Za
nea avtorot vo Atina go dobiva od
kritikata prozvi{teto „Vtor
Homer#. Drugi pozabele`itelni
negovi tvorbi se „Avtobiografi-
jata# (1884) i slovoto-esej „^uvaj
se sebesi# (1866). Toa se komple-
mentarni literaturni dela i ja
dore~uvaat na direkten na~in os-
novnata poraka na „Serdarot#.
BIBL.: „Ο ΑΡΜΑΤΩΛΟΣ#, Atina, 1860;
Skenderbej, objavena posmrtno; proznata
tvorba Avtobiografija, Sofija, 1894,
napi{ana na bugarski jazik; detski pesni
Vospitanie ili dvanaeset nravstveni
pesni, napi{ani na negoviot seslovenski
esperanto i objaveni posmrtno; Esei, za-
pisi, slova, objavuvani glavno na make-
donski jazik, pome|u 1862 i 1892 godina;
Prepevi na Homerovite dela „Ilijada# i
„Odiseja# i na dela od Torkvato Taso i
Ariosto – za~uvani vo rakopis; Prepiska,
objavena posmrtno.
LIT.: Grigor Prli~ev, Avtobiografija,
Soop{tuva Kiril ]amilov, Sk., 1952;
Grigor Prli~ev, Avtobiografija; Ser-
darot. Prevod i prepev Todor Dimitrov-
ski i Georgi Stalev. Predgovor Dimitar
Mitrev, Sk., 1953; Grigor Prli~ev, Od-
brani stranici. Redakcija Todor Dimit-
rovski, Sk., 1959; Grigor Prli~ev, Sken-
derbeg. Prevod Mitre Damjanovski. Pre-
pev Georgi Stalev, Sk., 1961; Grigor Pr-
li~ev, Serdarot, Sk., 1970; Georgi Sta-
lev, Prli~ev vo svoeto vreme i nadvor od
nego. Grigor Prli~ev, Serdarot. Sken-
derbeg, Sk., 1971; Prilozi na MANU,
OLLN, IV, 1, Sk., 1973 (broj posveten na G.
Prli~ev po povod 80-godi{ninata od
smrtta); Todor Dimitrovski, Prli~ev i
negovoto delo. Grigor Prli~ev, Odbrani
tekstovi. Priredil Todor Dimitrov-
ski, Sk., 1974; Todor Dimitrovski, Prli-
~ev i negovoto delo. Grigor Prli~ev, Av-
tobiografija. Priredil Todor Dimit-
rovski, Sk., 1974; Grigor Prli~ev, Sken-
derbej. Od gr~kiot original prepeal Mi-
hail D. Petru{evski, Sk., 1974; Besedi za
Prli~ev, Sk., 1980; Gane Todorovski, Go-
lemiot podvig na Grigor Prli~ev „Lite-
raturen zbor#, XXVII, 6, Sk., 1980; Todor
Dimitrovski, Prli~ev i negovoto delo.
Grigor Prli~ev, Serdarot. Prepev Geor-
gi Stalev, Sk., 1983; Grigor Prli~ev, Iz-
brani tvorbi. Priredil Tome Sazdov,
Sk., 1985; Grigor Prli~ev, Martolozot.
Prepev Mihail D. Petru{evski. Sk.,
1983; @ivotot i deloto na Grigor S.
Prli~ev. Simpozium, 10-11. V 1985, Sk.,
1986; Dragi Stefanija, Prli~eviot pan-
slavizam, Ohrid, 1988; Stojan Risteski,
Grigor Prli~ev : novi stranici, Ohrid,
1989; Radomir Ivanovi}, Grigor Prli~ev
vo svetlinata na romantizmot, Sk.,
1990; Grigor Prli~ev, Izbor. Priredil
Tome Sazdov. Prepev Georgi Stalev, Sk.,
1991; Grigor Prli~ev, Serdarot. Kon
stogodi{ninata od smrtta na Prli~ev
(1893-1993). Prepev Gane Todorovski, Sk.,
1993; Grigor Prli~ev, Serdarot. Prepev
Gane Todorovski, Sk., 1993; Grigor Prli-
~ev, Ohridski xgan. Prevod Jani Filov-
ski. „Dalgi#, 1, Ohrid, 1991; Kratka slo-
venska gramatika. Priredile: Naum Ce-
lakoski i Dimitar Smileski, Bitola,
1992; Gane Todorovski, Zbor do dva okolu
pomakedon~uvaweto na detskite pesni
na Grigor Prli~ev. Grigor Prli~ev, Vos-
pitanie ili dvanaeset pesni za deca. Po-
makedon~il Gane Todorovski, Sk., 1993;
Naum Celakovski, Nepoznatiot Prli-
~ev. Grigor Prli~ev, Voda~ me pra}a tat-
kovinata. Izbor, pogovor i komentari
Naum Celakovski, Sk., 1993; Du{ko Na-
nevski, Talentot na Prli~ev, Ohrid,
1994; Kratka slavjanska gramatika. Pri-
redile: Dimitar Pandev i Dragi Stefa-
nija, Ohrid, 1994; Tome Sazdov, Nepozna-
tiot Prli~ev, Sk., 1995; Grigor Prli-
~ev, Serdarot. Osovremenil Todor Di-
mitrovski, Sk., 1995; Grigor Prli~ev,
Skenderbej.Bibliofilsko izdanie, Sk.,
1997; RaŸmon Detrez, Krivolici na misÍ-
lta, SofiÔ, 2001; Grigor Prli~ev, Avto-
biografija, Sk., 2001 Anastasija \ur~i-
nova, Prli~ev i Ariosto, Sk., 2002; Ser-
gej Glavjuk, Beseda za Prli~ev, Ohrid,
2003; Georgi Stalev, Tvore~kiot lik na
Grigor Prli~ev, Sk., 2005. G. T.
Petre
Prli~ko
PRLI^KO, Petre (Veles, 13. III
1907 ‡ Skopje, 16. XI 1995) ‡ tea-
tarski i filmski akter, re`i-
ser, eden od osnova~ite na MNT i
na Kukleniot teatar vo Skopje.
Karierata ja zapo~nal kako u~e-
nik vo patuva~ki teatar. Prome-
Petre Prli~ko i Cilka vo scena od filmot „Mis Ston#
PROBI[TIP P
nil pove}e patuva~ki teatri, a vo
1931 g. osnoval svoj, †Boem#. Od
1939 g. e akter vo Narodnoto po-
zori{te vo Skopje i vo Teatarot
vo vremeto na Vtorata svetska
vojna (1941-1944), a od 1944 g. dejs-
tvuva vo trupata †Ko~o Racin# na
slobodnata teritorija. Vo nego-
viot bogat opus se istaknuvaat
komi~nite likovi, no ima zna~aj-
ni ostvaruvawa i vo drugi `anro-
vi. Bil direktor na Dramata na
MNT (1970-1973).
POZNA^AJNI ULOGI: Jerotie (†Som-
nitelno lice#); Agaton (†Na`alena fa-
milija#); Arso (†^orbaxi Teodos#); Mit-
ke (†Ko{tana#); Fezliev (†Crnila#);
Gradona~alnikot (†Revizor#) i dr. Re-
`ii: †Za rodniot kat#; †Begalka#; †D-r#;
†Kuzman Kapidan#; †Antica#; †Pe~alba-
ri#, kako i kuklenite pretstavi †Siljan
[trkot#; †Cane lamjata# i dr. Nastapil
vo filmovite: †Frosina#; †Vol~a no}#;
†Mirno leto#; †Mis Ston#; †Solunski
atentatori# i dr. R. St.
PROBI[TIP – grad vo severo-
isto~niot del na RM so 10.806 `.
(2002 g.). Se nao|a vo zapadnoto
podno`je na Osogovskite Plani-
ni, na nadmorska visina od okolu
560 m. Zafa}a povr{ina od 486 ha.
Ima umereno-kontinentalna kli-
ma so prose~na godi{na tempera-
tura na vozduhot od 11,6°C i pro-
se~na godi{no koli~estvo na vr-
ne`ite od 700 mm. P. e mlada ru-
darsko-industriska naselba, for-
mirana blagodarenie na bogatite
rezervi na olovno-cinkovna ruda
vo okolinata. Izgradbata na na-
selbata zapo~nala vo 1937 g. koga
ovde bila izgradena elektri~na
centrala, se po~nalo so flotaci-
ja na olovno-cinkovata ruda i se
izgradeni nekolku stanbeni zgra-
di za rudarite. Gradot brzo se raz-
vil vo godinite po Osloboduva-
weto. Vo 1953 g. imal samo 2.397 `.
Re~isi celokupnoto naselenie se
Makedonci, a od malcinstvata
ima samo malku Srbi (83) i Romi
(35). P. e sedi{te na op{tina {to
zafa}a povr{ina od 32.557 ha, ima
1227
P PROVALITE
Centarot na Probi{tip
36 naseleni mesta so 16.193 `. Os-
ven flotacijata, vo gradot ima i
fabrika za akumulatori i tek-
stilna fabrika, gimnazija i
zdravstven dom. Al. St.
PROVALITE NA MAKEDON-
SKATA REVOLUCIONERNA
ORGANIZACIJA (1896‡1903).
Prvata provala na Tajnata make-
donska revolucionerna organiza-
cija se slu~ila vo Bitola (april
1896), koga bilo otkrieno prene-
suvaweto bombi i eksplozivi so
apseweto na Done Stojanov To-
{ev. Vini~kata provala (1897) se
slu~ila koga vlastite otkrile
oru`je (pu{ki i bombi) i postoe-
we razgraneta mre`a na tajnata
organizacija. Masovni apsewa
bile izvr{eni vo Vinica so
okolnite sela, kako i vo: [tip,
Sveti Nikole, Zletovo, Kratovo,
Kriva Palanka, Carevo Selo,
Peh~evo, Radovi{, Kavadarci i
Skopje. Bile apseni u~iteli,
sve{tenici, selani, pove}e od
1000 lica. Valandovskata prova-
la (1899) se pro{irila vo Dojran-
skata, vo Enixevardarskata i vo
Gevgeliskata okolija. Bitolska-
ta provala (1900) se slu~ila po
likvidiraweto na egzarhiski
sve{tenik {to izvr{il predav-
stvo. So najte{ki posledici bila
Solunskata provala (januari
1901) koga bile uapseni ~lenovi-
te na CK Pere To{ev, Hristo Ta-
tar~ev, Hristo Matov i dr. Bile
uapseni 188 lica, osudeni 101, od
koi 9 na smrt. Do 1903 g. imalo i
drugi provali.
LIT.: Aleksandar Apostolov, Vini~ka-
ta afera, Vinica, 1997; Dimitar Dime-
ski, Aferite vo Bitolskiot vilaet
1895–1903, Skopje, 1993. M. Min.
PRODUKTIVNOSTA NA KOP-
NENITE EKOSISTEMI – se iz-
razuva so koli~inata na proizvede-
nata suva organska materija vo te-
kot na edna vegetacija, a se izrazu-
va vo t/ha povr{ina ili vo g/m2. Pr-
vi istra`uvawa vo Makedonija se
sprovedeni vo Nacionalniot park
1228
Gali~ica vo eko-
sistemot na plos-
ka~ i cer. Ustano-
veno e deka go-
di{nata ~ista
produkcija izne-
suva 12, 5 t/ha.
Produkcijata e
istra`uvana i vo
gorskiot bukov
ekosistem vo na-
cionalniot park
Mavrovo. Pro-
se~nata ~ista
produkcija izne-
suva 11,99 t/ha suva
materija. Q. Gr.
Nade
Proeva
PROEVA, Nade Anastasova (Resen,
9. IX 1949) – istori~ar, univ. pro-
fesor. Po zavr{uvaweto na Gru-
pata arheologija na Flozofskiot
fakultet vo Belgrad (1973), kade
{to i magistrirala (1978) i ja
odbranila doktorskata disertaci-
ja od istorijata na anti~ka Ma-
kedonija (1992). Zaradi prodlabo-
~uvawe na studiite po mitologija,
epigrafika i numizmatika bila na
studiski prestoj na
Sorbona–Pariz I (1979–1981).
Rabotela kako kustos vo Narodniot
muzej vo Prilep (1973–1975), a
potoa (od 1984) predava Istorija
na anti~kite Makedonci i
Istorija na stariot vek (starois-
to~ni narodi, anti~ki Grci i
Rimjani) vo Institutot za istori-
ja na Flozofskiot fakultet vo
Skopje. U~estvuvala vo isko-
puvawata na anti~ki i srednove-
kovni lokaliteti (vo Makedonija,
Srbija, Polska i Grcija), kako i
vo proekti na Arheolo{kiot
institut vo Belgrad, na
Berlinskata akademija na naukite,
na SANU i na MANU.
Nastapuvala na me|unarodni
nau~ni sobiri vo Francija, Kanada,
Srbija, Bugarija, Hrvatska,
Slovenija i Holandija, a imala
studiski prestoi vo Polska (1977),
vo Francuskata arheolo{ka {kola
vo Grcija (pove}epati do 1992), vo
Francuskiot institut vo Istanbul
(1993), vo Avstriskata akademija
na naukite (1998) i na univer-
zitetite vo Nansi, Nanter – Pariz
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
H i dr. Urednik i podgotvuva~ e na
ediciite Miscellanea byzantino-mace-
donica i Historia antique macedonica i
peveduva~ i izdava~ na anti~ki
avtori. Objavila pogolem broj
prilozi vo doma{ni i stranski
spisanija i zbornici. Nositel e na
ordenot na Vladata na Francija
Chavalier de palmes academiques (1997).
BIBL.: Studii za anti~kite Makedonci,
Skopje, 1997; Istorija na Argeadite,
Skopje, 2004. Bl. R.
PROEVSKI, Boris (s. Jankovec,
Resensko, 1. II 1879 – Blagoevgrad,
30. I 1961) – u~itel, revolucioner,
lekar, sekretar na Resenskiot
ORK na MRO. Zavr{il egzarhis-
ka gimnazija vo Solun, a medici-
na na Novorusiskiot univerzitet
vo Odesa. U~estvuval vo Ilin-
denskoto vostanie vo ~etata na S.
Arsov i na S. Ol~ev. Kako lekar
bil dobrovolec vo Balkanskite i
vo Prvata svetska vojna.
LIT.: H. Sil®nov, Osvoboditelnite borbi
na Makedoni®, I, Sofix, 1983. Al. Tr.
To{e
Proeski
PROESKI, Todor (To{e) (Pri-
lep, 25. I 1981 – kaj Nova Gradi{-
ka, Hrvatska, 16. X 2007) – voka-
len interpretator. Makfest ‘97
i pesnata †Pu{ti me# najavija de-
ka na makedonskata scena se poja-
vi vokal so izvonreden potenci-
jal. Ve}e vo narednite godini toa
go potvrdija nastapite na drugite
makedonski festivali (Skopski
festival ‘98 – „Ostani do kraj# i
dr.). Po nastapot na festivalot
Slavjanski bazar so pesnata „Taj-
no moja#, P. stana poznat i za me-
|unarodnata javnost, a u~estvoto
na izborot za Pesna na Evrovizi-
jata (2004, Istanbul) be{e defi-
nitivna potvrda deka toj e peja~
od svetski rang. Sorabotuva so
pove}e makedonski avtori (G.
Koprov, K. Kostov, K. Gabrovski,
H. Kotlarovski), a tretiot album
„Ako me pogledne{ v o~i# go sni-
mi vo sorabotka so gr~kiot kom-
pozitor Febus (Phoebus), so pro-
ducentot Vlahos (Vlahos) i tek-
stopisecot od Srbija M. Tucako-
vi}. Izdal pove}e albumi vo Ma-
kedonija i vo stranstvo. Ostvari
sorabotka so menaxerski i izda-
va~ki ku}i od Anglija. M. Kol.
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
PROZELITIZAM (preobra}a-
we) – vid duhovna, du{evna ili
telesna prinuda vrz eden ili po-
ve}e lu|e da preminat od edna vo
druga vera, za dobivawe pove}e
vernici. Preobra}awe na pravos-
lavni vo Makedonija vo drugover-
nici imalo osobeno so islamizi-
raweto na Makedoncite vo vre-
meto na vladeeweto na Osmanlis-
kata dr`ava i so prozelitskoto
dejstvuvawe na Rimokatoli~kata
crkva i protestantskite sekti
me|u makedonskoto pravoslavno
naselenie. Rat. Gr.
Plastenici za proizvodstvo na cve}e
PROIZVODSTVO NA CVE]E
VO ZA[TITEN PROSTOR VO
RM – se odviva vo staklenici i
pod plastenici. Vo sedumdesetti-
te i osumdesettite godini na XX
v. ima zna~aen razvoj (proizvod-
stvo na karanfil na 27 ha, rozi na
4 ha, gerberi na 2.5 ha), a ottoga{
obemot na proizvodstvoto zna~aj-
no varira. Vo devedesettite godi-
ni se aktivira plasteni~koto
proizvodstvo vo Gevgeliskiot,
Strumi~kiot i Skopskiot regi-
on. Proizvodstvoto na letniot
rasad isto taka se organizira pod
plastenici, i toa vo Strumi~ko i
vo Skopsko, kako i vo komunalni-
te pretprijatija. Poslednive go-
dini postojano se nagolemuva in-
teresot na proizvoditelite za
porast na obemot na proizvods-
tvoto i za zgolemuvawe na asorti-
manot na letniot rasad. S. H. P.
PROKOPENKO, Vjekoslav (Vi-
nica, 21. VIII 1950) ‡ novinar. Ka-
ko stipendist na Radio Skopje od
Fakultetot za politi~ki nauki
vo Belgrad dojde vo Radioto
(1974), kade {to raboti vo Vnat-
re{nopoliti~kata redakcija.
Anga`iran re~isi vo site novi-
narski `anrovi. Na ~elo na Ra-
dio Skopje kako direktor e iz-
bran vo 1986 g., a funkcijata ja vr-
{i do 1990. Ottoga{ e vo Redak-
cijata {to ja vodi dopisnata mre-
`a na Radioto. J. F.
PROKOPIEV, Aleksandar (Skop-
je, 24. II 1953) ‡ raska`uva~, ese-
ist, nau~en rabotnik. Diplomi-
ral na Filolo{kiot fakultet vo
Belgrad. Raboti vo Institutot za
makedonska literatura. Golem
animator na kulturni akcii i
proekti. Vo negovata proza po-
sebno mesto zazemaat slikite od
Aleksandar
Prokopiev
eden „blizok i magi~en prostor,
dlaboko vsaden vo memorijata na
avtorot#.
BIBL.: Mladiot majstor na Igrata,
1983; ...ili..., 1987; Plovidba na jug, 1988;
Slovo za zmijata, 1992; Ars amatoria, iz-
bor na raskazi na srpski, 1997; Dali Kali-
mah be{e postmodernist, esei, 1994; Pos-
tmoderen Vavilon, esei, 2000; ^ovekot
so ~etiri ~asovnici, esei, 2003 i dr.
LIT.: Rade Siljan: Zabraneta odaja,
2004. P. Gil.
PROKOPIEV, Svetislav (Kuma-
novo, 4. VI 1928 – Skopje, 10. IV
1986) – proektant. Gimnazija zavr-
{il vo Skopje (1948), a diplomi-
ral na Grade`niot otsek na Teh-
ni~kiot fakultet vo Zagreb
(1955). Rabotel vo ROZT „Beton#.
Inicijator e za formirawe na
Konstruktivnoto biro vo ROZT
„Beton# (1959). Bil honoraren
asistent na Grade`niot fakultet
vo Skopje (1956–1960), a podocna
(1973) e izbran za vonreden profe-
sor po predmetot aseizmi~ko pro-
ektirawe na konstruktivnite sis-
temi vo IZIIS Skopje.
LIT. i IZV.: Prokopiev Svetislav,
„Bilten# br. 322 na Univerzitetot „Sv.
Kiril i Metodij#; arhiva na Grade`noto
pretprijatie „Beton#. R. D.
Trajko
Prokopiev
PROKOPIEV, Trajko (Kumano-
vo, 6. XI 1909 ‡ Belgrad, 21. I 1979)
‡ kompozitor i dirigent. Eden od
petteminata osnovopolo`nici na
sovremeniot muzi~ki `ivot vo
RM, na tvore~ki i na organizaci-
onen plan. Muzika u~i na Belgrad-
skata muzi~ka {kola, vo klasata
na M. Miloevi}. Kako student
u~estvuva vo muzi~kite nastani vo
Belgrad, stanuva asistent na Mi-
loevi} vo Belgradskoto pea~ko
PROLETNICI P
dru{tvo i ~len na Kolegium muzi-
kum na Belgradskiot univerzitet.
Po diplomiraweto, vo Skopje ra-
boti so Pea~koto dru{tvo „Mok-
rawac#, a vo istoimenoto muzi~ko
u~ili{te kako nastavnik po vio-
lina (1934). ^len e i na toga{
formiraniot Skopski guda~ki
kvartet. Vo dvegodi{niot prestoj
vo Leskovac (1935-1937) go vodi
Dru{tvoto „Branko#. Potoa, pov-
torno e nastavnik vo Skopje i do
po~etokot na NOB (1941) diri-
gent na Horskoto dru{tvo „Slo-
ga# i nastavnik po muzika na Bo-
goslovijata vo Saraevo.
Po vojnata, P. se zafa}a so mno-
gustrana tvore~ka dejnost. Nepos-
redno po Osloboduvaweto go for-
mira horot pri Glavniot {tab na
NOV na Makedonija. Nazna~en e
za prv direktor na Srednoto mu-
zi~ko u~ili{te vo Skopje (dekem-
vri 1944). U~esnik e i vo formi-
raweto na site profesionalni te-
la i institucii, dirigent i sovet-
nik na pove}e amaterski horski
dru{tva, dirigent na Orkestarot
vo Radio Skopje i na Operskiot
orkestar, a potoa i na Simfonis-
kiot orkestar na Filharmonijata.
Vo Praga studira dirigirawe kaj
P. Djede~ek (1946/47). Od 1958 do
1964 g. e direktor na Ansamblot za
narodni igri i pesni „Tanec#.
Tvore~kiot opus na P. e mo{ne
bogat i raznoviden. Na preden
plan doa|aat negovite horski de-
la, vo koi se otkriva kako majstor
na vokalnata lirika. Centralno
mesto vo negovoto horsko tvore{-
tvo zazema ciklusot „Kumanovki#
‡ {est kompozicii {to se vbroju-
vaat me|u najubavite stranici vo
horskata muzika na makedonskite
avtori. Vo zreliot tvore~ki per-
iod avtorot se zafa}a so nekolku
krupni vokalno-instrumentalni
dela: baletot „Labin i Dojrana# i
operite „Razdelba#, spored drama-
ta „Pe~albari# od A. Panov, i
„Kuzman Kapidan#, spored istoi-
menoto delo od V. Iqoski, inspi-
rirano od poemata „Serdarot# od
Gr. Prli~ev. Dr. O.
„PROLETERSKO DELO# (To-
ronto, Ontario, Kanada, 1. V 1934
‡ 1940) ‡ organ na Bugarsko-make-
donskata trudova emigracija vo
Kanada. Izleguval dvapati me-
se~no (na 1 i 15). Natamo{noto
izleguvawe bilo zabraneto od
vlastite.
LIT.: D-r Boro Mokrov - M-r Tome Gruev-
ski, Pregled na makedonskiot pe~at
(1885-1992), Skopje, 1993, 96. S. Ml.
PROLETNICI (Plecoptera) – in-
sekti so dva para golemi krilja.
Imaat izdol`eno telo, glava svr-
tena napred, spleskana i {iroka
so dolgi anteni; usten aparat za
grickawe i dobro razvieni noze.
1229
P PROLOG
Abdomenot im e sostaven od 10
segmenti, zavr{uva so 2 opa{ni
izrastoka. Redot proletnici ima
3.000 vidovi, najmnogu vo umere-
nite predeli. Vo Makedonija naj-
~esto se sre}avaat okolu potocite
i gornite tekovi na rekite, na kar-
pi, granki ili drvja. Zastapeni se
so 93 taksoni, od koi 10 se endemi~-
ni. ^esti vidovi se: golem prolet-
nik (Perla grandis Rambur), nizin-
skiot vid Perla burmeisteriana Clssu,
i naj{iroko rasprostranetite Per-
la marginata Pz. i
Isoperla tripartite
graeca Illies.
LIT.: Petar Ikono-
mov, Plekopterite
na Makedonija (Insec-
ta: Plecoptera), takso-
nomija i distribuci-
ja, Acta, Mus. Mac. Sci.
Nat., 18, Skopje, 1986,
Golem proletnik 81-124; Vladimir Krpac,
(Perla grandis Rambur)
Branislava Mihajlova, Bi-
odiversity of Macedonia from a view point of hit-
herto faunistic investigations. Participation with
Underproject: Klass Insecta, Macedonian Muse-
um of Natural History – Ministry of Science, Fi-
nal Report, Skopje, 1999, 23-30; Grupa avtori,
Country Stady for biodiversity of the Republic of
Macedonia (first national report), Ministry of
environment and physical planning, Skopje,
2003. V. T. K. – M. Kr.
PROLOG ZA MART‡AVGUST
‡ makedonski rakopis od tretata
~etvrtina na XIV v. Pogolemiot
del od 1951 g. se ~uva vo Narodna-
ta biblioteka na Srbija (Bel-
grad), sign. Rs 94 (I + 113 l.), a po-
maliot vo Skopskata mitropo-
lija, SM-M 1 (99 l.). Vkupno ima
212 hartieni listovi. Jazi~nite
osobenosti upatuvaat na zapad-
nomakedonsko poteklo na rako-
pisot. V. D.
„PROS TI NIKI# („Kon pobe-
data#) (Ta{kent, SSSR, noemvri
1949 ‡ 1956) ‡ vesnik, organ na
makedonskata i na gr~kata emig-
racija od Grcija vo Sovetskiot
Sojuz, na gr~ki jazik i so edna
stranica na makedonski. Bil
podgotvuvan od politi~koto ra-
kovodstvo na begalcite i rastu-
ran vo site centri kade {to bile
smesteni. S. Ml.
PROSVETA ‡ zaedni~ko ime za
institucii, formi, sodr`ini i
aktivnosti, ~ija cel e podigawe
na obrazovanieto i na op{tokul-
turnoto nivo na vozrasnoto nase-
lenie. Prosvetata naj~esto se vr-
zuva za formite na obrazovanie-
to na vozrasnite, kako i za for-
mite na kulturno-umetni~kite
dejnosti, nameneti za {irokite
narodni sloevi. Vo Makedonija
osobeno intenzivna aktivnost na
toj plan se projavuva po Oslobo-
duvaweto, dobivaj}i karakter na
masovno narodno prosvetuvawe.
Naj~esti formi i institucii na
narodnoto prosvetuvawe se: anal-
1230
Zgradata na Gradskata biblioteka vo Bitola
fabetskite kursevi (v. nepisme-
nost), narodnite biblioteki i
~italni, ve~ernite i nedelnite
u~ili{ta, domovite na kultura-
ta, (v.) narodnite i rabotni~ki-
te univerziteti i sl. Narodno
prosvetuvawe se sproveduvalo i
preku razni kulturno-prosvetni,
nau~ni, umetni~ki i sportski
dru{tva, klubovi i zdru`enija.
Prvi organizirani formi za na-
rodno prosvetuvawe vo Makedo-
nija se javuvaat vo XIX v., vo vid
na ~itali{ta i nedelni u~ili{-
ta za opismenuvawe i za zanaet~i-
sko obrazovanie. Se smeta deka
prvoto ~itali{te, vo ~ii ramki
bila organizirana i nedelna {ko-
la za opismenuvawe, bilo otvore-
no vo Prilep vo {eesettite godi-
ni na XIX v. U~itelskite zdru`e-
nija, isto taka, imale zna~ajna
uloga vo {ireweto na prosveta-
ta. Me|u dvete svetski vojni, naj-
aktivni prosvetni institucii
bile narodnite univerziteti.
Mre`ata na narodnite bibliote-
ki bila slabo razviena i toa so
strogo kontroliran kni`en
fond od Ministerstvoto za pros-
veta. Najpoznata i najgolema bib-
lioteka bila Univerzitetskata
biblioteka pri Filozofskiot
fakultet vo Skopje, osnovana vo
1922 g. Po Osloboduvaweto na na-
rodnite biblioteki im se posve-
tuva posebno vnimanie, taka {to
nivniot broj od godina vo godina
postojano se zgolemuval. Vo 1960
g. rabotele 182 narodni biblio-
teki, od koi 96 imale i svoi ~i-
talni. Vo ovoj period na narodno-
to prosvetuvawe posebno rabotat
narodnite i rabotni~kite uni-
verziteti (v. Obrazovanie na voz-
rasnite).
LIT.: K. Kamberski, Od bukvar do univer-
zitet, Skopje, 1994; R. Kantarxiev, Is-
torija na obrazovanieto i prosvetata
vo Makedonija, Skopje, 2002. K. Kamb.
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
„PROSVETEN RABOTNIK# ‡
vesnik na prosvetnite rabotnici
na Makedonija. Prviot broj se
pojavi na 10 mart 1953 g., kako or-
gan na Zdru`enieto na prosvet-
nite rabotnici na NRM. Od 1963
do 1986 g. izdava~ e Republi~kiot
odbor na Sindikatot na rabotni-
cite od op{testvenite dejnosti.
Osnovna tendencija na vesnikot e
da informira i da tematizira ak-
tuelni pra{awa od `ivotot i ra-
botata na u~ili{tata, da objavu-
va statii i drugi prilozi od vos-
pitno-obrazovnata praktika i di-
dakti~ko-metodi~kata problema-
tika, kako i trudovi od istaknati
prosvetni i nau~ni rabotnici na
aktuelni prosvetni i pedago{ki
pra{awa. Glavni i odgovorni
urednici: Sarxo Isoski (1953–
1967), \or|i Kalanoski (1967–
1973), Mi{o Kitanoski (1973–
1983), Bojko Kiranxiski (1984–
1987), Marionka Veleva (od 1988).
Izleguva edna{ mese~no, vo
Skopje (osven vo juli i vo avgust),
vo tira` od 4.000 primeroci.
K. Kamb.
„PROSVETNI RADNIK# (Skop-
je, 1922 ‡ juni 1924) ‡ organ na
U~itelskoto akcionersko dru{-
tvo „Zavi~aj#. Go ureduval Sveto-
lik R. Milosavlevi}. Izleguval
~etiri pati godi{no, a bil pe~a-
ten vo skopskata Pe~atnica
„Stara Srbija#.
LIT.: D-r Boro Mokrov - M-r Tome Gruev-
ski, Pregled na makedonskiot pe~at
(1885-1992) , Skopje, 1993, 96. S. Ml.
PROSVETNI USTANOVI – v.
Prosveta
„PROSVETNO DELO# ‡ spisa-
nie za pedago{ki pra{awa. Izle-
guva od 1945 g., vo po~etokot kako
organ na Ministerstvoto za pros-
veta, vo forma na vesnik, a od 1951
do 1999 g. ‡ organ na (v.) Pedago{-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
koto dru{tvo na Makedonija,
odnosno na Sojuzot na pedago{-
kite dru{tva na Makedonija, vo
vid na spisanie. Od januari 2000 g.
kako izdava~ se javuva Zdru`enie-
to na predu~ili{nite, u~ili{-
nite i domskite pedagozi i pret-
prijatieto „Prosvetno delo#. Iz-
leguva pet pati godi{no. Go ure-
duva redakcija so glaven i odgovo-
ren urednik. Prv glaven i odgovo-
ren urednik bil Bla`e Koneski
(1945–1948). Drugi urednici: Ris-
to Elimov, Mane Manevski, Teo-
har Karaxa, Risto Kantarxiev,
Anatoli Damjanovski, Qup~o
Koprovski i Nikola Petrov (od
1990). Spisanieto tretira pra{a-
wa od oblasta na teorijata i prak-
tikata na vospitanieto i obrazo-
vanieto. Gi sodr`i rubrikite:
pedagogija, didaktika i metodika,
istorija na {kolstvoto, predu~i-
li{no vospitanie, obrazovanie
na vozrasnite, nastavna praktika,
prikazi, informacii, bibliogra-
fija. K. Kamb.
PROSVETNO-PEDAGO[KA
SLU@BA ‡ institucija so os-
novna zada~a da gi izvr{uva i da
gi koordinira aktivnostite po-
vrzani so sledeweto i unapredu-
vaweto na vospitno-obrazovnata
dejnost, kako i nadzorot vrz os-
tvaruvawata na celite i zada~ite
na vospitanieto i obrazovanie-
to. Prv pat se vostanovuva so Op-
{tiot zakon za {kolstvo (1958), a
vo 1960 g. e donesen Zakon za pros-
vetno-pedago{kata slu`ba na
NRM. So formiraweto na zavo-
dite za unapreduvawe i prou~uva-
we na {kolstvoto, odnosno na ob-
razovanieto i vospitanieto (v.
Pedago{ki zavod na Makedoni-
ja), slu`bata, pokraj nadzorot,
dobiva s¢ ponaglasena pedago{-
ko-instruktivna, odnosno soveto-
davna uloga. So Zakonot za orga-
ni na upravata (1990), Pedago{-
kata slu`ba e vo sostav na Minis-
terstvoto za obrazovanie i fi-
zi~ka kultura. K. Kamb.
PROSEK – anti~ko i srednove-
kovno utvrduvawe na vlezot na r.
Vardar vo Demirkapiskata Kli-
Prosek (rekonstrukcija)
sura. Glavnoto utvrduvawe se na-
o|alo na Juru~ki Kamen, na mes-
nosta Markov Grad, na desniot
breg na ^elove~ka Reka. Utvrdu-
vawa imalo i na okolnite karpes-
ti predeli pokraj r. Vardar i ^e-
love~ka Reka. Bil sedi{te na sa-
mostojnite vladenija na Dobro-
mir Hrs (krajot na XII v.) i Strez
(1207–1214).
LIT.: T. Tomoski, Srednovekovni grado-
vi vo Makedonija me|u rekite Vardar,
Bregalnica i Lakavica. Makedonija niz
vekovite, Skopje, 1999. K. Ax.
Karta na Nacionalniot park †Mavrovo#
PROSTORNI PLANOVI NA
NACIONALNITE PARKOVI
– dokumenti so koi se ostvaruva
integralna za{tita na prirodata
preku za{tita na prirodnoto nas-
ledstvo i na biolo{kata i pre-
delskata raznovidnost. So pros-
tornite planovi se utvrduvaat zo-
nite vo nacionalnite parkovi, se
naso~uva razvojot, osobeno na tu-
rizmot, na~inot na koristeweto
na zemji{teto i merkite za za{-
tita na prirodnoto nasledstvo.
Prostornite planovi na nacio-
nalnite parkovi „Pelister#, „Ga-
li~ica# i „Mavrovo# se doneseni
od Sobranieto na RM (1988). So
Zakonot za prirodata (2004) pros-
tornite planovi za nacionalnite
parkovi se prosledeni so planovi
za upravuvawe. S. H. P.
PROSTORNO PLANIRAWE
VO RM – dejnost (aktivnost) so
koja se koordiniraat razli~nite
sektorski politiki i nivnoto
vlijanie vrz teritorijata. Celi-
te na prostornoto planirawe se
odnesuvaat na zajaknuvaweto na
integrativnite procesi na sekto-
PROTI] P
rite vo prostorot i na sozdava-
weto koherentna strategija za
obezbeduvawe dolgoro~en, seop-
faten i uramnote`en prostoren
i regionalen razvoj. Vo RM pros-
tornoto planirawe e dejnost ut-
vrdena so Zakonot za prostorno i
urbanisti~ko planirawe. Za te-
ritorijata na dr`avata e podgot-
ven prostoren plan (Prostoren
plan na RM, 1988, 2004), a od 1970
g. se podgotvuvaat planovi za op-
{tinite i regionite.
Prostornoto planirawe pretsta-
vuva definirano ureduvawe na
odnosite pome|u op{testvoto,
proizvodstvoto i `ivotnata sre-
dina za da se postigne organskata
usoglasenost vo polza na blago-
sostojbata na naselenieto. Pros-
tornoto planirawe kako proces
producira prostoren plan na RM
kako najvisok, dolgoro~en i in-
tegralen dokument so trajni
vrednosti {to pretstavuva stra-
tegija za odr`liv prostoren raz-
voj na dr`avata, regionite, op-
{tinite. Kako eden od dvi`e~ki-
te op{testveni imperativi, smis-
lata na prostornoto planirawe e,
preku procesot na planirawe, da
se razre{at protivre~nostite od
razli~na priroda i so toa prosto-
rot da se prilagodi kon socijalni-
te, tehni~kite, ekonomskite i
kulturnite uslovi. Klu~nite pri-
oriteti na Prostorniot plan na
RM se pove}e i opfa}aat: sprove-
duvawe na sektorski politiki niz
planerski dokumenti vo funkcija
na intenziven ekonomski razvoj i
unapreduvawe na `ivotnata sre-
dina po princip na odr`livost;
artikulacija na razvojnite prog-
rami na nacionalno i lokalno ni-
vo; podgotvuvawe na zakonskata
regulativa {to se odnesuva za
prostorot; sproveduvawe na doku-
mentite {to se odnesuvaat za re-
gionalnoto planirawe na prosto-
rot i regionalniot razvoj. Celite
na vakviot odnos kon prostornoto
planirawe ja definiraat osnov-
nata strate{ka opredelba utvrde-
na kako postignuvawe povisok
stepen na vkupnata funkcionalna
integriranost na prostorot na dr-
`avata i obezbeduvawe uslovi za
pogolema infrastrukturna i eko-
nomska integracija so sosednite i
so drugite evropski zemji. Edna od
osnovnite celi e povisokiot ste-
pen na integriranost na prosto-
rot, namaluvawe na regionalnite
disproporcii i vnesuvawe kvali-
tativni promeni vo prostornata,
ekonomskata i socijalnata struk-
tura, osobeno vo podra~ja so izra-
zeni disfunkcii na socijalen i
ekonomski razvoj. S. H. P. i K. Gr.
PROTI], Aleksandar Jovanov
(Vlasotinci, Srbija, 24. VI 1878 ‡
Bitola, 19. II 1915) ‡ mikrobio-
1231
P PROTOGEROV
log. Medicina zavr{il vo Viena
(1904), a specijaliziral bakteri-
ologija vo Vroclav. Vo 1913 g. bil
postaven za fizikus na Bitolska-
ta okolija za da go organizira
zdravstvoto. Osnoval Serodijag-
nosti~ki zavod i Op{tinska bol-
nica. Rabotel kako voen i civi-
len lekar, dodeka ne se zarazil od
pegaviot tifus. P. B.
Aleksandar
Protogerov
PROTOGEROV, Aleksandar (Oh-
rid, 23. II 1867 – Sofija, 7. VII
1928) – rakovoditel na VMRO. Se
{koluval vo Ohrid i vo Sofija,
kade {to zavr{il voeno u~ili{-
te (1887). U~estvuval kako dobro-
volec vo Srpsko-bugarskata vojna
(1885). Bil ~len na VMK, vojvoda
vo Gornoxumajskoto (1902) i vo
Ilindenskoto vostanie (1903).
Bil rezerven ~len na CK na
VMORO (1911), pretsedatel na
Izvr{niot komitet na Makedon-
skite dobrotvorni bratstva vo
Bugarija (1912–1918). Vo Balkan-
skite vojni bil ~len na [tabot
na Makedonsko-odrinskoto opol-
~enie, a vo vremeto na bugarskata
okupacija vo Prvata svetska voj-
na bil zamenik na~alnik na Ma-
kedonskata voeno-inspekciska ob-
last, proizveden vo general-lajt-
nant na bugarskata armija. Po
vojnata so T. Aleksandrov i P.
^aulev ja obnovile VMRO. Bil
potpisnik na Majskiot manifest
(1924), ~len na CK na VMRO. Vo
me|usebnite borbi so privrzani-
cite na mihajlovisti~kata VMRO
e ubien vo Sofija od mihajlovis-
ti~kata VMRO.
LIT.: V. „ProtogerovÍ listÍ#, SofiÔ,
1930; Zoran Todorovski, VMRO 1924–1934,
Skopje, 1997; Zaço bÍl ubitÍ AleksndÍ-
rÍ ProtogerovÍ, SofiÔ, 1928; Almanah
na bÍlgarskite nacionalni dvi`eniÔ
sled 1878, SofiÔ, 2005. Z. Tod.
PROTOKOL ZA OPREDELU-
VAWE NA SRPSKO-TURSKA-
TA GRANICA (19. VIII 1879) ‡
protokol na Me|unarodnata ko-
misija sostavena od pretstavnici
na Germanija, Avstro-Ungarija,
Francija, Velika Britanija,
Italija, Rusija, Srbija i Turcija.
So Protokolot bilo opredeleno
granicata da minuva: od vrvot
Crn Vrv (trime|e me|u Srbija,
1232
Bugarija i Turcija), pod Risto-
vac, vododelnicata me|u rekite
Morava i P~iwa.
LIT.: Makedonija vo bilateralnite i
multilateralni dogovori, Skopje,
2000. M. Min.
Aleko
Protugerov
PROTUGEROV, Aleko (Strumi-
ca, 15. I 1928) ‡ akter i re`iser,
eden od osnova~ite na Strumi~-
kiot i na [tipskiot teatar. Po-
ve}e pati bil i direktor vo ovie
dve ku}i. Avtor e na monografi-
jata †Naroden teatar [tip 1949-
1994#.
ULOGI: Edip (†Car Edip#); Astrov (†Vuj-
ko Vawa#); Hasan-aga (†Hasanaginica#);
Tartif; Nikoletina Bursa} vo istoime-
nite dela i dr. RE@II: †Begalka#; †Po-
kojnik#; †^orbaxi Teodos#; †Somnitelno
lice#; †Robot i agata# i dr. R. St.
Dim~e
Protu|er
PROTU\ER, Dim~e (Ohrid, 24. X
1920 – Skopje, 3. IV 1995) ‡ slikar,
pedagog, kriti~ar, polemi~ar.
U~esnik vo NOB. Diplomiral na
Akademijata vo Sofija (1946). Bil
~len na grupite Denes i Mugri. Se
zanimaval so crte`, grafika, ta-
piserija, ilustracija, vnatre{no
ureduvawe. Negovoto slikarstvo
se dvi`i vo ramkite na apstrakci-
jata, intimizmot i poetskiot rea-
lizam. Toj e osobeno zna~aen so po-
lemi~kite tekstovi (1953–1954) vo
koi se zastapuval za slobodata na
izrazot. L. N.
PROFESIONALNO OBRAZO-
VANIE – v. Stru~no obrazovanie.
PROHOR (HV¶ v.) – ohridski ar-
hiepiskop (1523–1550) od make-
donsko slovensko poteklo. Prv-
pat se spomnuva vo 1528/1529 g.
Poznati se negovite sudiri so
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
smederevskiot mitropolit Pav-
le. Sudirite gi re{il vo polza
na Ohridskata arhiepiskopija
duri vo 1541 g. Ja forsiral slo-
venskata kni`evnost, oficijal-
nite akti gi potpi{uval na cr-
kovnoslovenski jazik, so {to $
dal na Arhiepiskopijata sloven-
ski beleg.
LIT.: I. Snegarov, Istori® na Ohridska-
ta arhiepiskopi®-patriar{i®, Sofix,
1995; J. Bel~ovski, Hronolo{ki spisok na
poglavarite na Ohridskata arhiepiskopi-
ja (patrijar{ija), „Godi{en zbornik na
Bogoslovskiot fakultet Sv. Kliment Oh-
ridski#, kn. 8, Skopje, 2002. Al. Tr.
PRO^KA (Pro{ten, Veliki
pokladi) ‡ eden od najgolemite
hristijanski pravoslavni praz-
nici, vedna{ po Bo`ik i Velig-
den. Sekoga{ e sedum nedeli pred
Veligden i so nea zapo~nuvaat
dolgite Veligdenski ili Veliki
posti, period ispolnet so mnogu
obi~ai i veruvawa, so mnogu od-
re~uvawa i nade`i za do~ek na
Hristovo voskresenie ‡ Velig-
den, za pri~esna i identifikaci-
ja so Spasitelot Isus Hristos.
Toga{ se vr{i pro{tavaweto,
poradi {to i praznikot go dobil
imeto. Se vr{i amkaweto so va-
reni jajca, se palat obredni ogno-
vi, se podgotvuva bogata trpeza,
se gata za `ivot i sre}a, se izve-
duvaat obi~aite za o~istuvawe od
bolvi, vo{ki i drugi {tetnici.
Pro{tavaweto sekako ima hris-
tijanska osnova, dodeka drugite
obi~ai se povrzani so prethris-
tijanskite proletni praznuvawa.
LIT.: Milan Risteski, Makedonski obre-
di i obredni pesni, Skopje, 1985; Jozef
Obremski, Folklorni i etnografski ma-
terijali od Pore~e, kn. prva, redakcija
Tanas Vra`inovski, Skopje, 2001; Zorka
Delinikolova, Obi~ai svrzani so poedi-
ni praznici i nedelni dni vo Radovi{,
„Glasnik na Etnolo{ki muzej#, 1, Skopje,
1960. M. Kit.
Toma
Pro{ev
PRO[EV, Toma (Skopje, 10. XI
1931 ‡ ostrov Zlarin, Hrvatska,
12. IX 1996) ‡ kompozitor. Eden od
najistaknatite avtori vo make-
donskata sovremena muzika. Stu-
dira vo Zagreb i vo Qubqana (L.
M. [kerjanc), kade {to gi zavr-
{uva i postdiplomskite studii po
kompozicija. Se usovr{uva kaj N.
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Bulan`e vo Pariz. Raboti kako
profesor vo Zagreb (1959-1967), a
potoa predava na Fakultetot za
muzi~ka umetnost vo Skopje (1967-
1991). Vo Skopje go formira An-
samblot za sovremena muzika
„Sveta Sofija# (1968), so koj do-
`ivuva golemi uspesi vo Makedo-
nija i nadvor od nea, izveduvaj}i
sovremeni dela na kompozitori od
celiot nekoga{en jugoslovenski
prostor. Pi{uvaj}i lesno i po-
letno, toj sozdava originalen mu-
zi~ki govor, kako sinteza na raz-
norodni kompoziciski tehniki od
vtorata polovina na XX v. Make-
donskata muzika ja zbogatuva so
brojni dela od kamerniot, simfo-
niskiot, koncertantniot i poseb-
no oratoriumskiot i muzi~ko-
scenskiot `anr. Vo negoviot opus
se izdvojuvaat tri tvore~ki fazi.
Vo prvata faza poka`uva afini-
tet kon aktuelnostite na vremeto,
vnesuvaj}i izvesna doza na roman-
ti~arski senzibilitet, {to }e go
zadr`i i podocna. Vo vtorata fa-
za, od po~etokot na {eesettite go-
dini na XX v., P. trgnuva vo avan-
tura kon neistra`enite prostori
na zvukot, iskoristuvaj}i pove}e
kompoziciono-tehni~ki i stilski
nasoki na sovremenata muzika na
vremeto. Tretata tvore~ka faza
se odviva od po~etokot na sedum-
desettite godini do krajot na ne-
goviot `ivot i tvore{tvo. Vo
svoite najzreli ostvaruvawa ko-
risti pro~istena i nenametliva
tehnika, stremej}i se kon {to po-
ednostaven i smiren muzi~ki go-
vor, kako rezultat na definitiv-
noto oformuvawe na sopstvenata
umetni~ka fizionomija. B. Ort.
PSALTIR NA DIMITAR (OL-
TARNIK) – glagoli~ki psaltir,
XII v. (Tarnanidis) ili XI v. (Vel-
~eva), 145 l. Otkrien vo 1975 g. vo
man. „Sv. Katarina# na Sinaj, ka-
de {to se ~uva pod sign. Slav. MS
3/N. Atributot Oltarnik go re-
konstruira Tarnanidis od po~et-
noto OL.... vo zapisot na pisecot,
no postoi i argumentirano mis-
lewe deka toj treba da glasi
Olimpski (Tkadl~ík, „Slavia# 58,
1989, 165-180). Tekstot i jazikot
se arhai~ni, pravopisot ednoe-
rov (so golemiot er), ~etirijusov.
Vo kodeksot postojat interesni
zapisi: abecedarij, apokrifni
molitvi i najstar slovenski le-
karstvenik napi{an so glagolica
na tri dodadeni listovi. Zasega
rakopisot e poznat samo po poda-
tocite i snimkata vo opisot na
Tarnanidis.
LIT.: I. Tarnanidis, The Slavonic Manuscripts
discovered in 1975 at St Catherine’s Monastery
on Mount Sinai, Thessaloniki, 1988, 91–100
(opis), 192 (snimka). Za datiraweto v. B.
Vel~eva, „Palaeobulgarica#, 12, 1988, 3,
126–129. Zd. R.
PSELAFIDI (Pselaphidae) –
sitni tvrdokrilni insekti. Telo-
to im e so dol`ina 0,9-3,5 mm, so
kratki krilja;
`iveat pod {um-
ska steqa, vo mo-
vovi i pod zemja
vo zaednica so
mravki. Vo Ma-
kedonija se re-
gistrirani po-
Pselafid (Euplectus)
ve}e vidovi od
rodovite Euplec-
tus i Plectophleus, od koi 7 se ende-
mi~ni.
LIT.: Zora Karaman, Revizion des Tribus
Tychini (Col. Psel.) mit besonderer berücksichti-
gung der Balkanischen arten, Acta, Mus. Mac.
Sci. Nat., Skopje, 1955, III 4(26): 105-144; Zora
Karaman, Über einige neue und interessante
Pselaphiden vertreter der Balkanhalblinsel,
Fragmenta balcanica, Mus. Mac. Sci. Nat., Skop-
je, 1969, VII 3(161): 9-20; Grupa avtori, Co-
untry Stady for biodiversity of the Republic of
Macedonia (first national report), Ministry of
environment and physical planning, Skopje
2003. V. T. K. – M. Kr.
Zbornik
na Institutot
za psihologija
pri Filozofskiot
fakultet
vo Skopje
PSIHOLOGIJATA VO MAKE-
DONIJA ‡ nauka {to go izu~uva
odnesuvaweto i mentalnite sodr-
`ini na li~nosta. Vo Makedonija
nau~noto izu~uvawe na psiholo-
gijata, so retki isklu~oci, zapo~-
nuva so osnovaweto na Institu-
tot za psihologija na Filozof-
skiot fakultet vo Skopje (1974),
koj so tekot na vremeto se razvi
vo respektabilen centar za vr{e-
we nau~ni istra`uvawa vo pove-
}e psiholo{ki disciplini. Prv
negov rakovoditel be{e prof. d-
r Risto \or|evski (v.), a negov
zamenik be{e doc. d-r Naum Todo-
roski. Za razvojot na psihologi-
jata vo Makedonija se zaslu`ni i
opredelen broj nastavnici od
drugi univerzitetski centri od
toga{nata SFRJ: d-r Predrag
Ogwenovi} (v.), d-r Aleksandar
Bukvi} (v.), d-r Josip Berger (v.)
od Filozofskiot fakultet vo
Belgrad, d-r Ante Fulgozi od
Filozofskiot fakultet vo Zag-
reb, d-r Miklo{ Biro od Filo-
zofskiot fakultet vo Novi Sad
i d-r Vladimir Ne{i} od Filo-
zofskiot fakultet vo Ni{. Na
Institutot za psihologija, osven
dodiplomski studii, se organizi-
raat i postdiplomski i doktor-
PTICI P
ski studii. Postdiplomskite stu-
dii se sostojat od specijalisti~-
ki studii po U~ili{na psiholo-
gija (vovedeni vo u~ebnata 2005/06)
i od magisterski studii so {est
nasoki (Op{ta psihologija, Raz-
vojna psihologija, Psihologija
na li~nosta, Socijalna psiholo-
gija, Pedago{ka psihologija i
Psihologija na trudot), koi
postojat od u~ebnata 1980/81 g.
Pokraj nastavnata dejnost, na In-
stitutot se odvivaat i niza drugi
aktivnosti (istra`uva~ki, apli-
kativni i nekoi formi na nepos-
redno davawe psihosocijalna po-
mo{ i poddr{ka), koi se realizi-
raat preku: Laboratorijata za
mir i interkulturno vospita-
nie (osnovana na po~etokot od
1990-tite godini, a koja prerasna
vo Balkanski centar za prou~u-
vawe na mirot (1993)), Psiho-
lo{ko sovetuvali{te za lica
{to imaat potreba od psiholo{-
ka pomo{, Centar za psihosoci-
jalna i krizna akcija (od 1999) na-
menet za unapreduvawe na zdrav-
jeto na mladite i za intervenira-
we vo krizni situacii i Centar
za izrabotka i primena na tes-
tovi ‡ Psihometrika. Nositeli
na ovie mnogubrojni i raznovid-
ni aktivnosti se porane{nite i
sega{nite ~lenovi na (v.) Insti-
tutot za psihologija.
LIT.: 30 godini Institut za psihologija,
Zbor. na trudovi, Skopje, 2004. V. Arn.
PSOMOR (LU[TRIKA) (Perip-
loca graeca L., fam. Asclepiadaceae) –
listopadna lijana (polzavec) so
areal vo Ju`na Evropa i vo Zapad-
na Azija. Listo-
vite se sprotiv-
no postaveni,
izdol`eno elip-
sovidni, sjajno-
zeleni, so cel
rab. Cvetovite
se zelenikavi do
violetovi, vo
Polzavecot psomor
(Periploca graeca) socvetija, a plo-
dot e dolga ~u{-
ka. Stasuva vo krajre~ni, vla`ni
tereni, a mo`e da ispolzi po drv-
jata i do 15 m. Al. And.
PTICI (Aves) – klasa od potti-
pot ’rbetni `ivotni (Vertebrata),
kaj koi prednite ekstremiteti se
pretvoreni vo krilja, a zadnite
slu`at za dvi`ewe na kopno ili
za plivawe vo voda. Od site drugi
’rbetnici se razlikuvaat i po toa
{to teloto im e pokrieno so per-
duvi. Spored svojata anatomska
gradba tie se mnogu bliski so
vleka~ite (Reptilia), od koi vodat
poteklo. Poradi prisposobuva-
weto za letawe, kaj pticite kos-
kite se pnevmatizirani, so {to e
zgolemena nivnata cvrstina, a vo
isto vreme e namalena specifi~-
1233
P PTI^KI
nata te`ina na teloto. Predniot
del od ~erepot i vilicata se iz-
dol`eni vo klun, vo koj nema za-
bi. Belite drobovi se povrzani
so sistem od vozdu{ni torbi, so
{to di{eweto e intenzivirano.
Pticite imaat najvisoka telesna
temperatura od site toplokrvni
`ivotni, {to im ovozmo`uva us-
pe{no da gi izdr`at poniskite
temperaturi na vozduhot i stude-
nite vozdu{ni strui. Se razmno-
`uvaat so jajca, vrz koi le`at do
ispiluvaweto i gi hranat svoite
Grablivi ptici:
1. Jastreb; 2. Bel orel; 3. Kratkoopa{en orel;
4. Avstraliski orel; 5. Kralski orel; 6. Sokol;
7. ]ubest orel
mladi. Nekoi vidovi gi nesat jaj-
cata direktno vrz podlogata
(do`dosvirci i galebi), a drugi
gi nesat vo ume{no napraveni
gnezda. Golem broj od pticite na-
esen gi napu{taat na{ite krai{-
ta za da ja minat zimata na jug,
drugi se zadr`uvaat kaj nas preku
celata godina, no ima i takvi
{to prezimuvaat kaj nas ili se ja-
vuvaat samo vo periodot na mig-
racija, kako preletni vidovi.
Klasata ptici opfa}a okolu 9000
recentni vidovi, rasprostraneti
po celata Zemjina topka, pri {to
najgolem broj vidovi se registri-
rani vo tropskite predeli. Vo
Evropa se registrirani 19 redo-
vi so vkupno 514 vidovi, a vo Ma-
kedonija se poznati 17 redovi so
vkupno 319 vidovi.
LIT.: Birds in Europe: population estimates,
trends and conservation status, „Bird Life Inter-
national Conservation Series#, 12, Cambridge,
2004; C. Harrison, An Atlas of the Birds of the
Western Palaearctic, Glasgow, 1982; S. D. Mat-
vejev – V. F. Vasic, Catalogus faunae Jugoslavi-
ae, IV/3, Aves, Acad. Scient. Et Art. Slovenica,
Ljubljana, 1973; S. Petkovski, Faunal diversity,
vo: Country Study for Biodiversity of the Repub-
lic of Macedonia (First National Report). Minis-
try of Environment and Phisical Planning, Skop-
je, 2003. Sv. P. – V. Sid.
1234
PTI^KI, INDISKI (Zygaeni-
dae) – no}ni {areni peperugi.
Lesno se zabele`uvaat po svojata
kontrasna
oboenost (cr-
veno i crno).
Boite se pre-
dupreduva~ki
za predatori-
te (pticite),
koi gi odbeg-
nuvaat pora-
Indiska pti~ka di nivniot
(Zygaena filipendulae) neprijaten
vkus. Aktivni se preku den. Vo
Makedonija se sre}avaat 29 tak-
soni, od koi 9 se endemi~ni. Naj-
poznati se vidovite: Zygaena pur-
puralis Brün i Zygaena filipendulae L.
LIT.: Franz Daniel, Die Lepidopteren fauna Ju-
goslawisch Mazedoniens. II Bombices et Sphin-
ges, Posebno izdanie. Mus. Mac. Sci. Nat.,
Skopje, 1964; Jon~e [apkarev, Zoologija
na bez’rbetnite `ivotni, Skopje, 1991;
C. M. Naumann, G. M. Tarmann, W. G. Treme-
wan, The Westeren Palearctic Zygaenidae (Lepi-
doptera), Stenstrup, 1999. V. T. K. – M. Kr.
PTOLEMAJ Keraun (Molwa)
(281–280/79 g. st. e.) – makedonski
kral, postariot sin na Ptolemaj I
Lag i Evridika, }erka na Antipa-
tar. U~estvuval vo bitkite me|u
epigonite za prevlast vo Makedo-
nija, Trakija i Mala Azija. Kaj
Dardanelite go napadnal Selevk,
vladetelot na aziskite posedi,
koj se proglasil za kral pred toj
da pristigne vo Makedonija. Na
po~. na 280 g. st. e. vojskata go
proglasila za kral na Makedoni-
ja. Kon krajot na 280 ili po~. na
279 g. st. e. zaginal vo bitkata so
Keltite.
Lit.: F. Papazoglu, Istorija na helenis-
ti~kiot period, Skopje, 1995. A. [uk.
PTOLEMAIDI (323 g. pr.n.e. –
30 g. pr.n.e.) – makedonska dinas-
tija, vladeele so Egipet. Osnova~
na dinastijata bil prviot vlade-
tel Ptolemaj, sin na Lag, roden
vo Eordaja, vospituvan na make-
donskiot dvorec, eden od hetajri-
te i blizok sorabotnik na Alek-
sandar III Makedonski. Se istak-
nal kako vojskovodec vo pove}e
bitki na Istokot. Pohodot na
Aleksandar Makedonski go opi-
{uva vo svoeto delo, za~uvano
preku Arijanovata „Anabasa#. Po
smrtta na Aleksandar, Ptolemaj
stanal upravnik na Egipet
(323–283), a po prviot sudir me|u
dijadosite dobil neograni~ena
vlast vo Egipet. Za kral na Egi-
pet se proglasil vo 305/6 g. st. e.
Se smeta za osnova~ na Muzejot i
Bibliotekata vo Aleksandrija –
kulturen centar vo t. n. helenis-
ti~ka epoha. Go nasledil negovi-
ot sin Ptolemaj II Filadelf
(283–246). Vo negovoto vladeewe
Egipet prerasnuva vo najmo}na
voena i ekonomska sila na Isto~-
niot Mediteran. Drugi pozna~aj-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
ni vladeteli bile: Ptolemaj III
(246–221), Ptolemaj IV Filopa-
tor (221–205), Ptolemaj V Epi-
fan (204–180). Poslednata od di-
nastijata Ptolemeidi bila Kleo-
patra VII (51/2–30). Nejziniot `i-
vot i vladeewe bile povrzani so
Rimskata Republika. So Gaj Julij
Cezar ima dete, a so konzulot
Marko Antonij se borela protiv
Oktavijan Avgust. Poslednata
bitka vo koja bile porazeni voj-
skite na Kleopatra i Antonija
bila kaj Akcij (31 g. st. e.), po {to
kralicata se samoubila. Po nej-
zinata smrt Egipet potpadnal
pod rimska vlast, pretvoren vo
rimska provincija.
LIT.: Arijan, Aleksandrovata anabasa.
Prev. M. Buzalkova, Skopje, 2000; F. Papa-
zoglu, Istorija na helenisti~kiot period,
Skopje, 1995. R. Iljovski, Koj i koga vladee so
Makedonija, Skopje, 2003. A. [uk.
\or|ija M. Pulevski
PULEVSKI, \or|ija M. (Gali~-
nik, 1822/23 – Sofija, 13. II 1893) –
pe~albar-yidar, komita, dobrovo-
lec vo Srpsko-turskata i vojvoda
vo Rusko-turskata vojna, vostanik
i vojvoda vo Kresnenskoto make-
donsko vostanie, no ambiciozen
avtodidakt – u~ebnikar, leksi-
kograf, gramati~ar, istori~ar,
poet i sobira~ i objavuva~ na na-
rodnoto tvore{tvo i prerodben-
ski ideolog na makedonskoto na-
cionalno budewe i revolucio-
nerno osloboditelno dvi`ewe.
Vo komitskoto dvi`ewe vo Make-
donija navleguva po 1847 g., a po
pe~albata vo Romanija, doa|a vo
Belgrad i kako „prv narednik na
pontonerska ~eta#, zaedno so ~e-
tata na Iqo Male{evski, zema
u~estvo vo borbite so turskiot
garnizon (1862–1863). Sobira
leksi~ki i drugi materijali po
Severozapadna Makedonija i go
objavuva vo Belgrad prviot [ma-
kedonsko-]srpsko-albansko-tur-
sko-gr~ki re~nik (1873), a po dve
godini i vtoriot re~nik od tri
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
\eor|ija Pulevski: rakopisot na
Slavjansko-ma}edonska op{ta istorija (1892)
jazika (slovenomakedonsko-al-
bansko-turski), kade {to prvpat
ja izlo`uva makedonskata nacio-
nalna ideologija, deklariraj}i
deka „i Makedoncive se narod i
mestoto nivno e Makedonija#, de-
ka „Na{eto ote~estvo se velit
Makedonija i mie se imenuvame
s.[lavjano-]Makedonci# i deka
„makedonskiot jazik e najsroden
so crkovnoslavjanskite knigi i
toj je staroslavjanski#. Vo toa
vreme ja predlaga za objavuvawe
(1875) i prvata verzija na grama-
tikata („Re~nica#).
Po u~estvoto vo Srpsko-turskata
(1876) i vo Rusko-turskata vojna
(1877–1878), so svojata ~eta kako
avangarda na ruskite vojski stig-
nuva do Pijane~ko vo Isto~na
Makedonija. Za u~estvoto i hrab-
rosta dobiva orden „Sv. \or|i# i
svetlobronzov medal, kako i sab-
ja od ruskiot imperator i e naz-
na~en za upravnik na Trojan i po-
toa na oslobodeniot ]ustendil.
Po Berlinskiot kongres (1878),
koga samo Makedonija $ e vratena
na Turcija i be{e predizvikano
Kresnenskoto makedonsko vosta-
nie (1878–1879), toj se vklu~uva
kako vojvoda i ~len na Voeniot
sovet i ostanuva posleden na bor-
benite pozicii (25. V 1879).
Nezadovolen od rezultatite na
osloboditelnoto dvi`ewe, se
\. M. Puleski:
Slognica
re~ovska
(1880)
stacionira vo Sofija (so sopru-
gata i dvete deca, kako i so deca-
ta od ubienata sestra), i se odda-
va na sobira~ka i tvore~ka dej-
nost. Separatno ja objavuva prva-
ta revolucionerna poema na ma-
kedonski jazik Samovila Make-
donska (1878) i prvata dvodelna
stihozbirka na makedonski (so
svoi i narodni pesni) „Makedon-
ska pesnarka# (1879). Po edna go-
dina e nape~aten i prviot del od
u~ebnikot „Slognica re~ovska#
(1880) {to pretstavuva prva pe-
~atena gramatika na makedonski-
ot jazik. Dolgo raboti vrz podgo-
tovkata na rakopisot „Jazi~ni-
ca#, a ja zavr{uva i obemnata
„Slavjansko-ma}edonska op{ta
istorija# (1892) {to pretstavuva
prva istorija na makedonskiot
narod od Makedonec i najobemno
delo na makedonski jazik do Os-
loboduvaweto. Privrzanik na
ideologijata deka i anti~kite
Makedonci bile Sloveni, osobe-
no vnimanie posvetuva na istori-
jata na makedonskata dinastija i
posebno na Filip II i na Alek-
sandar III, sozdavaj}i ja i prvata
makedonska verzija na „Aleksan-
dridata#. Ne se pronajdeni nego-
vite najaveni rakopisi: Rodos-
lovnica, Re~nica, Narodna pes-
noslovnica, Smislenica i Obi-
~ai i pesni jugoslovenski.
Kako prethodnik i sovremenik na
„lozarite#, ja organizira prvata
poznata kni`evna asocijacija
Slovenskomakedonskata kni`ev-
na dru`ina (Sofija, 1888) {to
imala cel „da ja prerodi narodna-
ta makedonska literatura#.
So svoeto u~ebnikarsko, leksi-
kografsko, filolo{ko, litera-
turno i istoriografsko nacio-
nalno delo i so u~estvoto vo voj-
nite i vo vostani~ko-revolucio-
nernoto dvi`ewe P. stana me|-
nik me|u dve epohi od makedon-
skata istorija: gi nabele`a naci-
onalnite zada~i vrz osnova na
kulturno-istoriskoto nasledst-
vo, gi istakna potrebite na svoja-
ta sovremenost i o~ekuvawata za
idninata na Makedonija.
BIBL.: Re~nikÍ otÍ ~etiri jezika. I.
Srpsko-Albanski. II. Arbanski-Arnaut-
ski. III. Turski. IV. Gr~ki. Skrojena i napi-
sana otÍ –orÑa M. Pul‹vski, arhitekta u
Gali~nikÍ Okru`ije dibransko 1872. go-
dine. I-va ~astÏ. Beograd, {tampariÔ N.
Stefanovi¢a i Dru`ine. 1873, s. 98 + I–X;
Re~nik od tri jezika s.makedonski arban-
ski i turski. Kwiga II. Napisao –orÑe M.
Puqevski... Mijak gaqi~ki. U Beograd u
Dr`avnoj {tampariji 1875, s. 162 + I–[X];
Samovila Makedonska. OtÍ GÝ. M. P. Na-
rodna pe~atnica na B. Pro{ekÍ vÍ So-
fiÔ, s.a., s. 4; Makådonska påsnarka otÍ Ge-
orgÏa PulÏåvski, B. V. M. Sofˆa. 1879, s.
16; Makedonska pesnarka. OtÍ GÏorgÏa
PulÏevski, B. V. B. I. M., II, SofiÔ, 1879,
s. 16; SlavÔnsko-naselÏenski-makedonska
slognica re~ovska za ispravuvanÏe pravos-
lovki-Ôzi~esko pisanie. III-ta kniga. Na-
pisalÝ Ó GÝ. M. PulÝevski. Osnovana na
„PULS“ P
III-to odelÝenie u~ilÝi{tko, a nape~atana
potÍ nastoÔtelÝstvomÍ G. Ugrina XikovÍ
tÍrg. GalÝi~ki otÍ AlbaniÔ, 1880 godina
vÍ g. SofiÔ. PÍrvi delÍ. SofiÔ, s. 36;
œzi~nica sodr`aÓÈa starobÍlgarski
(makedonski) Ôzik, suredena em ispravena
za da se u~at bugarski i makedonski sino-
ve i kÝerki. Napisata ot Georgija M. Pul-
Ïevski – prepis od „is~eznat# rakopis
(Centralen dÍr`aven arhiv, SofiÔ, f.
771. op. 1, arh. ed. 330); Slavjansko-ma}e-
donska op{ta istorija. Podgotovka: Bla-
`e Ristovski – Biljana Ristovska-Josi-
fovska, MANU, Skopje, 2003, s. I–XL +
1060 [+ faksimili 1–9]; Makedonska Alek-
sandrida. Izvadok od †Slavjansko-ma}e-
donskata op{ta istorija# od \or|ija M.
Pulevski. Podgotovka i transliteracija
Bla`e Ristovski i Biljana Ristovska-Jo-
sifovska, INI, Skopje, 2005, s. 241.
LIT.: Bla`e Koneski, Makedonskite
u~ebnici od 19 vek – Eden prilog kon is-
torijata na makedonskata prerodba,
Skopje, 1949, 87–96; D-r Bla`e Ristovski,
Portreti i procesi od makedonskata
literaturna i nacionalna istorija, I,
Skopje, 1989, 235–327. B. R-J.–Bl. R.
Tode i Bulka Pulijanovi, freska vo crkvata †Sv. Spas“
vo Leskoec, Ohridsko (1426 )
PULIJAN, Tode – eden od pois-
taknatite me|u pove}eto „mali i
golemi# ktitori na crkvata „Sv.
Spas# vo s. Leskoec (Ohridsko).
Negoviot portret i portretot na
negovata sopruga Vulka se nasli-
kani vo 1461/62 g. na ju`niot yid
na crkvata. Ktitorot Tode e
pretstaven kako molitveno se ob-
ra}a kon sv. Nikola i kon sv.
Kliment Ohridski, a negovata
sopruga e pretstavena so race
prekrsteni na gradite, kako znak
deka vo toj period ve}e bila po-
~inata.
LIT.: G. Suboti¢, Dva spomenika zidnog
slikarstva XV veka. Ktitori i vreme
nastanka, Zbornik Svetozara Radoj~i¢a,
Beograd, 1969; Z. Rasolkoska-Nikolovska,
Ktitorskiot portret vo yidnoto sli-
karstvo vo Makedonija, Civilizacii na
po~vata na Makedonija, 2, MANU, Skopje,
1995. Z. R.-N.
„PULS# ‡ nedelnik so gra|anska
orientacija koncipiran kako
kombinacija na politi~ki sed-
mi~nik so lajf sodr-
`ini. Prviot broj,
izdava~ NIP „Nova
Makedonija#, izle-
gol na 21. I 1991 g.
Prv glaven i odgovo-
ren urednik Slobo-
dan Petrovi}, pos-
Nedelnikot „Puls# leden Mir~e Tomov-
1235
P PUQOPULOS
ski. Prestana da izleguva vo maj
2003 g. iznudeno so likvidacijata
na NIP „Nova Makedonija# a.d.
Obidot da se pe~ati kako dvone-
delnik, po otkupeniot brend, bil
neuspe{en. B. P. \.
PUQOPULOS, Pantelis (Tivai-
ko, Tesalija, 1900 – Neksero, 1943)
– sekretar na CK na KPG
(1924–1926). Vo odnos na makedon-
skoto nacionalno pra{awe ja
sproveduval politikata na Komin-
ternata za „Obedineta i nezavisna
Makedonija# (1924–1935). Vo 1940 g.
vo logorot vo Akronavplija napi-
{al gramatika na makedonskiot ja-
zik i oddelna statija „Za makedon-
skoto pra{awe#, so koja na make-
donskiot narod mu go priznava pra-
voto na samoopredeluvawe. Ja
pretstavuval antistalinisti~kata
struja vo redovite na KPG i bil is-
klu~en od redovite na KPG kako
„likvidator#. Na 6. VI 1943 g. bil
uapsen i strelan vo Neksero, neda-
leku od Larisa (Tesalija) od stra-
na na italijanskata vojska.
LIT.: P. Puliopulos, Arthra, thesis ke polemi-
kes, Athina, 1976; D. Lifieratu, Pantelis Puliopu-
los, 1992, s.l.; S. Kiselinovski, KPG i ma-
kedonskoto nacionalno pra{awe (1918–
1940), Skopje, 1985. St. Kis.
PUNTES (XI v.) – normanski
grof i vojskovodec. Zaedno so Pe-
tar Alifa, isprateni od Boemund
Tarentski da gi osvojat Polozite
i Skopje (vo esenta na 1082). Vos-
postavil normanska vlast vo
Skopje, no podgotvuval predav-
stvo (vo zimata na 1082/1083), bil
otkrien, no uspeal da izbega kaj
carot Aleksij I Komnin.
LIT.: A. Ton~ev, Italianskite Normani
i Balkanskoto naselenie pod vizantiŸ-
ska vlast (1081–1100 g.), „Istori~eski
pregled#, XXXI/3, SofiÔ, 1975. B. Petr.
PUPAVKA, ZELENA (Amanita
phalloides (Vaill.: Fr.) Secr.) – edna
od najotrovnite gabi i predizvi-
kuva~ na mnogu truewa so smrtni
posledici. ^esto se zamenuva so
{ampiwon. M. K.
Mihajlo
Pupin
PUPIN, Mihajlo (Izvor, Pan-
~evo, Srbija, 4. X 1854 – Wujork,
XII 1935) – fizi~ar, red. prof. po
matemati~ka fizika na Univer-
zitetot Kolumbija vo Wujork.
1236
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
Bez sredstva vo 1874 g. pristig- vo Ka~anik, a potoa do 2005 g. vo
nal vo SAD. Uporno rabotel i gimnazijata „Zef Qu{ Marku“
u~el i diplomiral (1883) na to- vo Skopje. Vo istiot period bil
ga{niot Kolex Kolumbija. Spe- anga`iran kako predava~ na Te-
cijaliziral vo Kembrix i Ber- tovskiot univerzitet i kako
lin i doktoriral (1889) kaj Hel- asistent-profesor pri UEJL. Vo
mholc so studija za osmotskiot 2004 g. bil izbran za docent pri
pritisok i negovata vrska so slo- Fakultetot za humanitarni nau-
bodnata energija. Najgolemo ot- ki i umetnosti na Dr`avniot
kritie mu se Pupinovite kalemi, univerzitet vo Tetovo. Objavil
koi ovozmo`ile telefonsko po- pove}e trudovi od oblasta na is-
vrzuvawe na golemi rastojanija. torijata i u~estvuval na nau~ni
Bil izvonreden predava~, a dva sobiri, seminari i simpoziumi
negovi doktoranti stanale nobe- vo zemjata i vo stranstvo. A. P.
lovski laureati (Miliken i
Langmjur). Toj odigral zna~ajna
uloga pri formiraweto na grani-
cite na Jugoslavija vo 1918 g. Vo
pomo{ta {to ja pra}al za rodni-
ot kraj, poseben del bil za Make-
donija. Bil pretsedatel na Wu-
jor{kata akademija na naukite i
eden od osnova~ite na Dru{tvoto
na fizi~arite na SAD. Za avto-
biografskoto delo „Od imigrant
do pronao|a~#, nagraden e so Pu-
licerovata nagrada (1924). Labo- Zoica
ratorijata za fizika na Univer- Purovska-
zitetot Kolumbija go nosi nego- Velevska
voto ime i e proglasena za isto-
PUROVSKA-VELEVSKA, Zoi-
riski spomenik na SAD. ca (Skopje, 16. IX 1956) ‡ balerina.
BIBL. Od emigrant do pronao|a~. Pred- Baletskoto obrazovanie go dobi-
govor, prevod i redakcija Kostadinka va vo MBUC „Ilija Nikolovski-
Mladenovska, Skopje, 1999.
Luj# vo Skopje, vo klasata na E.
LIT.: Prof. d-r Pavle Mitreski, Mihaj- Ku{ovska. Zaminuva na specijali-
lo Idvorski Pupin za Makedonija, Bito-
la, 1995. V. Ur. zacija vo Moskva (1975-1976).
^len na Baletot pri MNT kako
PUPUNCI (Upupidae) – famili- solistka (1974-2000), a nabrgu i
ja dolgoklunesti ptici so {iroki prvenka. P.-V. se istaknuva so si-
krilja od redot na sivovranovid- gurna i ~ista klasi~na tehnika,
ni ptici (Coraciiformes). Kaj nas se bravuroznost, oblagorodena so
sre}ava samo
eden vid, pu-
punec (Upupa
epops), koj na-
seluva topli
suvi tereni
vo retki {i-
rokolisni
{umi i {u-
Pupunec
mostepi.
LIT.: Birds in Europe: population estimates,
trends and conservation status, „Bird Life Interna-
tional Conservation Series#, 12, Cambridge, 2004;
C. Harrison, An Atlas of the Birds of the Western
Palaearctic, Glasgow, 1982. Sv. P. – V. Sid.
PURELKU, Halim (Halim Purel-
ku) (s. Tihin, Ki~evsko, 5. XI
1952) ‡ istori~ar. Osnovno u~i-
li{te zavr{il vo s. Srbica, Ki-
~evsko, a u~itelska {kola vo
Skopje. Diplomiral na Filozof-
skiot fakultet (otsek Istorija)
na Univerzitetot vo Pri{tina
(1997). Magistriral na tema „Ki- Zoica Purovska-Velevska so Zoran Velevski na scena
~evo so okolinata pome|u dvete
svetski vojni (1918-1941)“ (1985) emotivnost i artisti~ka kreativ-
i doktoriral na tema „Politi~- nost. Umetni~ki direktor na Ba-
ko-voenite priliki vo albanski- letskiot ansambl (1997-1999).
ULOGI: Mehmene Banu (A. Melikov, „Le-
te isto~ni podra~ja (1918-1921)“
genda za qubovta#), @izel (A. Adam, „@i-
(1999) na Pri{tinskiot univer- zel#), Odeta i Odilija (P. I. ^ajkovski,
zitet. Od 1975 do 1977 g. bil pro- „Lebedovo ezero#), Kitri (L. Minkus,
fesor vo CSNO „Mar{al Tito“ „Don Kihot#) i dr. Em. X.
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Freska so likovite na pustino`itelite: sv. Prohor P~iwski, sv. Ivan Rilski, sv. Gavril Lesnovski
i sv. Joakim Osogovski od crkvata †Sv. Arhangel Miahail#, s. Lesnovo, Zletovsko (1341)
PUSTINO@ITELI makedon-
ski – pripadnici na t.n. eremit-
sko ili anahoretsko mona{tvo –
li~no slu`ewe na hristijanskata
vera (podvizni{tvo) manifesti-
rano so osameni~ki, asketski i is-
posni~ki `ivot. Pod vlijanie na
ranohristijanskoto eremitsko
mona{tvo vo Vizantija (preku
Sveta Gora) vo XI v. vo severnite
krai{ta na Makedonija za`ivea-
lo podvizni{tvoto na ~etvorica
pustino`iteli-prepodobnite Jo-
an Rilski, Joakim Osogovski (Sa-
randaporski), Prohor P~iwski i
Gavril Lesnovski. Spored legen-
darnite svedo{tva, prvovremeno
site zaedno se podvizuvale vo Ov-
~epolieto, a podocna sekoj se pov-
lekol na razli~ni strani vo osa-
meni~ko isposni{tvo. Prepodob-
niot Joan oti{ol na Rila, Pro-
hor se preselil vo potkozja~kata
mesnost Solinar, Joakim se pod-
vizuval kaj Kriva Palanka na
Osogovskata Planina, a Gavril
ostanal vo Lesnovskata Gora kaj
Zletovo. Nivnoto eremitsko mo-
nahuvawe ne bilo prodol`uvawe
na ohridskoto kinovisko mona{-
tvo, osnovano od svetite Kliment
i Naum Ohridski, nitu pak bilo
pottiknato od crkovniot vrv na
Ohridskata arhiepiskopija. Pod-
vizni~kiot podvig dobil odglas
kako narodno duhovno dvi`ewe po
propa|aweto na Samuilovoto
Carstvo, a ja krepel slovenskata
svest vo otporot na pritisokot od
Vizantija. Za sekoj od „~esnata
~etvorka bogoizbrano dru{tvo#
bile izgradile hramovi, vo koi s¢
do denes `iveat bratstvata na
Rilskiot, P~iwskiot, Osogovski-
ot i Lesnovskiot manastir.
LIT.: Cv. Grozdanov, Portreti na sveti-
telite od Makedonija od IX-XVIII vek,
Skopje, 1983, str. 159‡180; I. Velev, Sv. Gav-
ril Lesnovski vo kni`evnata tradicija,
Skopje, 1996; V. Stoj~evska-Anti}, Lokalni
hagiografii vo Makedonija, II izmeneto i
dopolneto izdanie, Skopje, 2003. I. Vel.
Ivo
Puhan
PUHAN, Ivo (Pakrac, Hrvatska,
28. III 1916 ‡ Skopje, 1999) ‡ uni-
verzitetski profesor, pravnik.
Osnovno u~ili{te zavr{il vo
rodnoto mesto, a gimnazija vo
Zagreb. Diplomiral na Pravniot
fakultet vo Belgrad (1946). Po
diplomiraweto bil izbran za
asistent po predmetot rimsko
pravo na Pravniot fakultet vo
Belgrad (1947), kade {to i dokto-
riral na tema „Istorijata na sta-
riot rimski neksum# (1952). Na
Pravno-ekonomskiot fakultet
vo Skopje bil izbran za docent
(1952), a potoa za vonreden (1957)
i za redoven profesor (1962) po
predmetot rimsko pravo. Bil
partizan vo [estata li~ka divi-
zija (1944) i u~estvuval vo opera-
ciite na Sremskiot front, kade
{to bil ranet (1945). Bil jugos-
lovenski delegat na Ha{kite
konferencii za me|unarodnoto
PU[KAROV P
privatno pravo (1960, 1964, 1968 i
1972) i sudija na Ustavniot sud na
SRM (1963‡1971). Dvapati bil de-
kan na Pravniot fakultet vo
Skopje (1957/58 i 1975‡1977) i
dvapati prorektor na Univerzi-
tetot „Kiril i Metodij# vo
Skopje (1956‡1960). Objavil go-
lem broj trudovi vo zemjata i vo
stranstvo i go napi{al prviot
u~ebnik po rimsko pravo na make-
donski jazik.
BIBL.: Rimsko pravo, I - II, Skopje, 1960.
LIT.: Praven fakultet ‡ Pedeset godi-
ni, 1951‡2001, Skopje, 2001. Sv. [.
Dobrila
Puckova
PUCKOVA, Dobrila (Kumano-
vo, 6.VI 1926 ‡ Skopje, 23. II 2007)
‡ akterka. Vo Drama na MNT od
1945 g. do penzioniraweto (1982).
ULOGI: Dezdemona („Otelo#); An`elika
(„Voobrazen bolen#); Magdalena („Domot
na Bernarda Alba#); Ko{tana vo istoime-
noto delo; An`elika („Gospoda Glembae-
vi#); Neda („Crnila#); Dara (Gospo|a mi-
nisterka#); Valja („Platon Kre~et#);
Stojanka i Efka („^orbaxi Teodos#);
Len~e („Begalka#); Feba („Kako {to mi-
luvate#); Simka („Pe~albari#); Kupavina
(„Volci i ovci#); Tatjana („Malogra|a-
ni#); Olivija („No} sproti Vodici#); Luj-
za („Intriga i qubov#); Raisa („[uma#);
Ma{a („@iviot trup#); Larisa („Moma
bez miraz#) i dr. R. St.
Nikola
Pu{karov
PU[KAROV, Nikola (Pirdop,
Bugarija, 14. XII 1874 – Sofija, 18.
II 1943) – Bugarin, u~itel, ~len na
TMORO, skopski vojvoda i uni-
verzitetski profesor, ~len na
BAN. Zavr{il prirodni nauki
vo Sofija. U~itelstvuval vo Pe-
dago{koto u~ili{te vo Skopje.
Bil pretsedatel na Skopskiot
ORK na TMORO. Vo Ilindensko-
to vostanie bil vojvoda na ~eta
{to dejstvuvala vo Skopsko, oso-
1237
P P^ELARKI
beno vo izvr{uvawe diverzii na
`elezni~kata linija Skopje – Ve-
les i so akcii kaj Katlanovo. Se
izjasnuva za makedonskata nacio-
nalna posebnost.
IZV. i LIT.: Spomeni na Nikola Pu{ka-
rovÍ, MateriÔli za istoriÔta na make-
donskoto osvoboditelno dvi`enie, kn. 7,
SÍobÈava L. Mileti~Í, Sofi®, 1927; G.
Del~ev, Spomeni. Dokumenti. Materia-
li, Sofi®, 1978. Al. Tr.
P^ELARKI (Meropidae) – fami-
lija relativno mali ptici od re-
dot na sivovranovidnite ptici
(Coraciiformes), od
koi vo Makedonija
se sre}ava eden vid,
p~elarka (Merops
apiaster); ~est vid,
osobeno vo ju`nite
delovi, pokraj reki-
te.
LIT.: Birds in Europe: po-
pulation estimates, trends P~elarki
and conservation status, (Merops apiaster)
„BirdLife International Con-
servation Series#, 12, Cambridge, 2004; C. Har-
rison, An Atlas of the Birds of the Western Palae-
arctic, Glasgow, 1982. Sv. P. – V. Sid.
P^ELI (Apidae) – cipokrilni
insekti. Prisposobeni se za is-
hrana so cveten prav i so nektar.
Nivnoto zna~ewe vo prirodata i
za ~ovekot e golemo, po~nuvaj}i
od proizvodite {to gi davaat,
med i vosok, pa do opra{uvaweto
{to go vr{at kaj rastenijata.
Grupata opfa-
}a vidovi {to
imaat solite-
ren na~in na
`iveewe, ili
pak se zdru`u-
vaat vo dobro
organizirani Medonosna p~ela
(Apis mellifera L.)
semejstva. So-
cijalnite vidovi p~eli `iveat
vo zaednica od 20.000 do 70.000
p~eli rabotni~ki, edna matica i
od 800 do 3.000 trutovi {to se ja-
vuvaat samo vo tekot na letoto.
Sekoj od ovie ~lenovi vo zaedni-
cata vr{i to~no opredelena ra-
bota. Vo Makedonija e poznata
rasata mariovska p~ela od vidot
evropska medonosna p~ela (Apis
mellifera L.).
LIT.: Jon~e [apkarev, Zoologija na bez-
’rbetnite `ivotni, Skopje, 1991.
V. T. K. – M. Kr.
P^ENICA (@ITO) (Triticum sp.
L.) – osnovna zrnesta kultura za
proizvodstvo na leb vo celiot
svet. Okolu 70% od svetskata po-
pulacija se hrani so leb. Se smeta
za edno od najstarite rastenija
{to ~ovekot po~nal da go odgle-
duva, a so toa i da go napu{ta no-
madskiot na~in na `iveewe. Gla-
ven proizvod e zrnoto za proiz-
vodstvo na bra{no za najkvalite-
ten leb. P~eni~noto zrno e boga-
to so belkovini, jaglenohidrati,
1238
P~enica
masti i vitamini, posebno od V-
kompleksot, kako i so zna~ajni
soedinenija za ~ove~kiot organi-
zam (kalciumot, fosforot, mag-
neziumot i `elezoto). Belkovi-
nite se visokosvarlivi. Edinst-
veniot slu~aj koga lebot i prera-
botkite od p~eni~noto bra{no se
zabraneti e bolesta cilijakija,
alergi~na reakcija na glutenot.
Za vakvite bolni, preku posebna
tehnolo{ka postapka, se pro-
izveduva bra{no bez gluten. Ni-
kulecot e posebno zna~aen za is-
hranata na lu|eto. P~enicata ima
{iroka primena i vo sto~arst-
voto. Za RM pretstavuva zna~ajna
zemjodelska kultura bidej}i na
nea e zasnovana ishranata na na-
selenieto, a ima vlijanie i vo
drugi stopanski granki: melni-
~arskata, pekarskata, pivarskata,
farmacevtskata, konditorskata,
industrijata za proizvodstvo na
dekstrin, alkohol i dr. Zimskata
p~enica se odgleduva i do 60o
s.g.{. Osven horizontalno, vo Ev-
ropa se odgleduva i do 1.700 m n.v.,
a vo Azija do 4.000 m n.v. Taa e
edna od najra{irenite poledelski
kulturi vo svetot, se odgleduva na
215.272.000 ha. Kaj nas povr{ini-
te i prinosot variraat. Vo 2000 g.
bea poseani 121.103 ha, so prose-
~en prinos od 2.472 kg/ha zrno. Vo
1995 g. vo RM ima{e najmnogu po-
vr{ini pod p~enica (130.092 ha) i
najvisok prose~en prinos na zrno
(2.930 kg/ha). Potrebite od p~eni-
ca za ishrana na naselenieto vo
na{ata zemja se dvi`at okolu 160
kg/`itel godi{no ili okolu
330.000 t godi{no. Seidbata se vr-
{i od 20 oktomvri do 10 noemvri,
so 500–600 pro’rteni zrna na eden
m2. Pribiraweto e ma{insko, so
kombajn. Ako semeto e povla`no
od 14%, toa se dosu{uva i se skla-
dira. P. Iv.
P^ENKA (CAREVKA, ^ENKA,
TURSKO @ITO, MUMURUZ,
MOMOROSKA) (Zea mays L.) –
ednogodi{na `itna kultura od
familijata Poaceae i vid so visok
genetski potencijal (25 t/ha zrno
ili 80 t/ha volumenozna masa). Vo
ishranata na ~ovekot se koristi
varena, kako p~enkarno bra{no,
pukanki i griz. Ko~anite vo mle~-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
na zrelost se
pe~at ili se
varat za kon-
sumacija, a
{e}ernata
p~enka se
upotrebuva
za konzer- Ko~an od p~enka
virawe. In-
dustriski obrabotena se koristi
za: snegulki, ~ipsovi, smoki,
maslo za jadewe, leb, beli i uk-
rasni pe~iva, alkoholi, kiselini
(mle~na i limonska), ve{ta~ko
vlakno, boi, lakovi, azbest, nitro-
celuloza, furfurol, surovina za
hartija, za plasti~na masa i dr. Vo
sto~arstvoto celoto rastenie se
koristi za podgotvuvawe volu-
menozna masa (sila`a, sena`a)
ili za koncentrirana sila`a i
zrno. Vodi poteklo od Amerika.
Vo Makedonija, najverojatno e do-
nesena od Turcite. Vo svetot se
odgleduva na okolu 139.214.000 ha,
so prinos na zrno od 4.300 kg/ha.
Kaj nas se odgleduva na
40.000–50.000 ha, so postojano
zgolemuvawe na povr{inite i so
prinos od okolu 4.100 kg/ha zrno.
Postojat devet podvidovi p~enka,
a samo ~etiri se proizveduvaat kaj
nas: zabovidna, tvrda, {e}erna i
pukliva p~enka. Pokraj doma{-
nite sorti (populacii), vo ponovo
vreme s# pove}e se odgleduvaat
hibridni. P. Iv.
P^IWA – leva pritoka na r.
Vardar. Izvira od planinata
Dukat vo R Srbija na viso~ina od
1.660 m, a vo Vardar se vliva vo
Taorskata Klisura na viso~ina
od 191 m. Dolga e 136,6 km, ima
vkupen pad od 1.469 m i prose~en
pad od 10,8 ‰. Na teritorijata na
RM navleguva vo blizina na selo-
to Pelince. Slivot zafa}a povr-
{ina od 2.844 km2, od koi na RM $
pripa|aat 2.373 km2 ili 83,4%, a
na Srbija 471 km2 ili 16,6%.
Srednogodi{niot protek kaj
vodomernata stanica Pelince
iznesuva 3,78 m3/sec, najgolemi
srednomese~ni proteci od 8,36
m3/sec se javuvaat vo april, a naj-
mali od 1,03 m3/sec vo noemvri.
Pred vlivot vo r. Vardar sredno-
godi{niot protek e 12,56 m3/sec.
LIT.: Hidrolo{ka osnova na vodote-
cite od regionot 2–Osogovo, RHMZ,
Skopje, 1997. Dr. V.
Rekata P~iwa

†Rabotni~eska iskra#, Bitola (1. I 1909)
„RABOTNI^ESKA ISKRA#
(Bitola, 1. I 1909 ‡ 20. V 1911) ‡
vesnik, za{titnik na rabotni~-
kite interesi vo Turcija, so mo-
toto „Rabotnici od site zemji so-
edinete se#. Go ureduvale Vasil
Glavinov (odgovoren urednik),
Milan Janev i D. To{ev. Izlegu-
val dvapati mese~no (na 1. i na
15.). Objaveni se vkupno 49 broja.
Zastapuvaj}i se za socijalisti~-
kite idei, ima negativen stav kon
toga{nite federalisti (J. San-
danski, D. Vlahov i dr.).
IZV.: Istoriski arhiv na Sojuzot na ko-
munistite na Makedonija, t. III, kn. prva:
Sobrani materijali od v. Rabotni~eska
iskra 1909-1911, Skopje, 1958.
LIT.: D-r Boro Mokrov, Razvojot na make-
donskiot pe~at i novinarstvo (od prvite
po~etoci do 1945 godina), Skopje, 1980, 249-
251; D-r Boro Mokrov – M-r Tome Gruevski,
Pregled na makedonskiot pe~at (1885-
1992), Skopje, 1993, 97-98. S. Ml.
„RABOTNI^ESKI VESNIK#
(Solun, septemvri ‡ 16. X 1909) ‡
vesnik, organ na Socijalisti~ka-
ta federacija. Negov inicijator
za pokrenuvaweto bil Vasil Gla-
vinov, koj se doselil vo Solun i ja
otvoril svojata „Internacional-
na kni`arnica#. Imal cel „da gi
{titi rabotnicite vo sekoj pog-
led#. Objaveni se vkupno 9 broja.
Spored postojnite i planiranite
nacionalni sekcii na Federaci-
jata, bile pe~ateni na ~etiri ja-
zika, so oddelni redaktori ‡ po
dve stranici na bugarski (Angel
Tomov), turski (Rasim Hikmet),
gr~ki (I. Gasis) i evrejski jazik
(Isak Levi i Avram Benaroj). Bi-
dej}i predvidenata turska i gr~ka
sekcija ne bile formirani,
drugite broevi bile pe~ateni sa-
mo na bugarski i evrejski jazik.
LIT.: D-r Boro Mokrov, Razvojot na ma-
kedonskiot pe~at i novinarstvo (od pr-
vite po~etoci do 1945 godina), Skopje,
R
1980, 251; D-r Boro Mokrov – M-r Tome
Gruevski, Pregled na makedonskiot pe-
~at (1885–1992), Skopje, 1993, 98. S. Ml.
[ampionskiot tim na †Godel Rabotni~ki#, dr`aven prvak (1997/98)
†RABOTNI^KI# (Skopje, 1946)
‡ ko{arkarski klub. Me|u prvite
~lenovi na ekipata bile: Drago-
qub Lazi}, Slavko Matovski, Pe-
ro Hristovski, Dragan Lukovski,
Du{ko Stojanovski, Iko ]ovka-
rov, Trajan Ivanovski, Aleksan-
dar Popov, Mihail Lazarevi},
Voj~e Dimitrovski, Boris Anas-
tasov. Bil republi~ki prvak 15
pati (do 1990). Se natprevaruval
vo Vtorata (1953 i 1954) i vo Pr-
vata sojuzna liga vo 19 sezoni
(1965–1991). Igral vo finaleto na
Jugoslovenskiot kup (1976 i 1983).
†Godel Rabotni~ki# e pove}epa-
ten dr`aven prvak i osvojuva~ na
Kupot (1992–2006). Istaknati
raprezentativci na Jugoslavija
bile: Blagoja Georgievski, Vladi-
mir Bocevski, Dragan Radosavle-
vi}, Steruli Andonovski, Stefan
Ge{ovski i dr. Treneri: Stefan
(Cefi) Todorovski, Lazar Le~i},
Aleksandar Kwazev i dr.
LIT.: 35 godini ko{arka vo Skopje,
1945–1980, Skopje, 1980; Slav~o Tro{a-
novski, 50 godini vreme na postoewe,
Skopje, 1996. D. S.
†RABOTNI^KI# ‡ rakometen
klub vo Skopje. Ekipa vo †gole-
miot# rakomet, prvak na Makedo-
nija petpati (1948–1957). Klubot
se natprevaruval za Prvenstvoto
na Jugoslavija vo Zagreb (1949) i
vo Prvata sojuzna liga (1950/51).
Reprezentativci na Jugoslavija:
Slavko Matovski i Dragan Ge-
rovski. Ekipa na †maliot# rako-
met e sozdadena podocna (1952).
Za prvenstvoto na Jugoslavija se-
niorite se natprevaruvale vo de-
set, a mladincite vo ~etiri sezo-
ni. Najgolem uspeh e osvoenoto
treto mesto (1956) i igraweto vo
finale za Kupot na Jugoslavija
(1960), a kaj mladincite ~etvrto-
to mesto (1977). Za reprezentaci-
jata na Jugoslavija nastapuvale:
Zafir Kunovski, Teofil Toma-
novi}, Aleksandar Milinovi} i
Nikola Matovski, a od mladinci-
te: Lambro Pejov, Slave Atana-
sovski i Vlado Gocevski.
LIT.: Slavko Matovski, Rakometen klub
Rabotni~ki, Skopje, 1948–1998, 1952–2002,
Sportski podvizi i tradicija. Skopje,
2002. D. S.
RABOTNI^KI UNIVERZI-
TET „KO^O RACIN# ‡ Skopje
‡ vode~ka ustanova za obrazova-
nie na vozrasnite vo RM. Osnovan
e po inicijativa na Mesniot sin-
dikalen sovet (19. VI 1953) so cel
da gi zadovoluva obrazovnite i
kulturnite potrebi na rabotnite
lu|e. Dejnosta ja ostvaruval pre-
R RABOTNI^KI
ku organizirawe masovni i siste-
matski formi na rabota: javni
predavawa, ciklus predavawa, kni-
`evni ve~eri, muzi~ki priredbi,
izlo`bi, seminari i kursevi od
razni oblasti, kako i u~ili{ni
formi za osnovno i za stru~no
obrazovanie. Vo petdeceniskoto
postoewe, niz negovite aktivnos-
ti pominale nad 760.000 slu{ate-
li, od koi nad 220.000 posetuvale
osnovno obrazovanie, 58.000 ‡
sredni u~ili{ta, okolu 100.000 ‡
kursevi za stranski jazici i nad
170.000 ‡ kursevi za razni zanima-
wa i kvalifikacii. Po 1962 g. ob-
razovnata aktivnost se sprovedu-
vala preku centri, kako osnovni
organizaciski i rabotni edini-
ci. Vo 1974 g. kon Rabotni~kiot
univerzitet se priklu~uva Narod-
niot univerzitet vo Skopje, koj
dotoga{ funkcioniral kako po-
sebna ustanova za obrazovanie na
vozrasnite (v. Narodni univerzi-
teti). Denes pretstavuva moderno
organizirana andrago{ka ustano-
va, so razraboteni programi i
formi, so sovremeni sredstva i
metodi na rabota i so soodveten
stru~en kadar. Negovata prog-
ramsko-modularna struktura ja
so~inuvaat: kursevi za izu~uvawe
stranski jazici, za stru~no obra-
zovanie od pove}e struki i zani-
mawa, kursevi vo oblasta na in-
formati~koto obrazovanie, kako
i formi za podgotovka na u~eni-
ci i studenti za prodol`uvawe
na obrazovanieto.
LIT.: K. Kamberski, Od bukvar do univer-
zitet, Skopje, 1994. K. Kamb.
RABOTNI^KI UNIVERZI-
TETI – vospitno-obrazovni us-
tanovi za sistematsko obrazova-
nie na vozrasnite. Nivnoto for-
mirawe (pedesettite godini na
XX v.) prvenstveno bilo usloveno
od potrebata rabotnite lu|e i
gra|anite da dobijat op{ti i
stru~ni znaewa, na organiziran i
sistematski na~in, zaradi uspe{-
no izvr{uvawe na proizvodstve-
nite i samoupravnite zada~i. Pr-
vite rabotni~ki univerziteti se
formiraat 1953 g. (Skopje, [tip,
Prilep, Gostivar i Strumica).
Vo 1965 g. ve}e rabotat 28 vakvi
ustanovi re~isi vo site gradski
centri. Do donesuvaweto na Op-
{tiot zakon za {kolstvo (1958)
rabotni~kite univerziteti se
tretirani kako sindikalni orga-
nizacii, potoa se vo nadle`nost
na op{tinskite sobranija, za po-
docna da se transformiraat vo
samoupravni rabotni organiza-
cii. Kako andrago{ki ustanovi
so polivalentna funkcija, dej-
nosta ja razvivale na podra~jata
na osnovnoto, op{toto i stru~no-
to obrazovanie, na marksisti~ko-
to, op{testveno-ekonomskoto i
1240
politi~koto obrazovanie, na ob-
razovanieto za op{tonarodnata
odbrana i op{testvenata samo-
za{tita, kako i vo oblasta na
kulturno-umetni~kata, informa-
tivnata i izdava~kata dejnost.
Praktikuvale fleksibilni for-
mi na rabota: predavawa, ciklusi
predavawa, seminari, kursevi,
centri za dokvalifikacija i
prekvalifikacija, ve~erni poli-
ti~ki {koli, {koli za samoupra-
vuva~i, tribini, literaturni
sredbi, koncerti, izlo`bi i sl.
Rabotni~kite univerziteti igra-
le zna~ajna uloga vo podigaweto
na obrazovnoto i kulturnoto ni-
vo na vozrasnite. Vo sovremeni
uslovi, dejnosta im e naso~ena
glavno kon informati~koto ob-
razovanie, izu~uvaweto na stran-
ski jazici i organiziraweto kur-
sevi za zanimawa. Na obrazovani-
eto na vozrasnite rabotat pove}e
rabotni~ki univerziteti (Skop-
je, Bitola, Ohrid, Veles, Kumano-
vo, Tetovo, [tip, Strumica, Ka-
vadarci, Gostivar, Negotino, Ki-
~evo, Probi{tip). Eden od naja-
firmiranite e Rabotni~kiot
univerzitet „Ko~o Racin# vo
Skopje.
LIT.: K. Kamberski, Od bukvar do univer-
zitet, Skopje, 1994. K. Kamb.
RABOTNI^KO PROSVETNO
DRU[TVO „KLASNO EDINS-
TVO# (Veles, septemvri 1908) –
asocijacija na u~iteli i zanaet-
~ii. Se zastapuvalo za donesuva-
we socijalno zakonodavstvo za
za{tita na trudot. Gi osudilo
nadvore{nite propagandi {to
dejstvuvale za razedinuvawe na
masite i mladoturcite.
LIT.: Rabotni~ko i komunisti~ko dvi-
`ewe vo Makedonija, Skopje, 1970. O. Iv.
RABOTNI^KO-PROSVETNO
DRU[TVO „KLASNO SOZNA-
NIE# (Bitola, 1909) – dru{tvo
osnovano po inicijativa na Va-
sil Glavinov i Nikola Petrov
Rusinski za {irewe na socijalis-
ti~kata propaganda i za formi-
rawe novi rabotni~ki dru{tva.
Se zalagalo za demokratizacija
na Otomanskata Imperija, za
za{tita na rabotnicite i za iz-
borni prava.
LIT.: Rabotni~ko i komunisti~ko dvi-
`ewe vo Makedonija, Skopje, 1970. O. Iv.
RADEV, Georgi Nikolov ‡ \or|i
Brodalijata (s. Gorno Brodi,
Sersko, 1857 ‡ Asenovgrad, Buga-
rija, 15. II 1942) ‡ deec i serski
vojvoda na TMORO/VMORO/
VMRO. Kako ov~ar, bil jatak na
vojvodite G. Zimbilev i Stojo
Skri`ovski, poradi {to bil ap-
sen od osmanliskite vlasti. Po
izleguvaweto od zatvor bil ko-
mita vo ~etata na Ilija Kr~ova-
lijata. Izvesno vreme bil komita
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
Georgi
Radev
vo ~etata na Goce Del~ev (1899), a
potoa vojvoda na Serskiot revo-
lucioneren okrug na TMORO
(1899‡1904). Zaedno so vojvodata
na Dramskata ~eta na TMORO
Dimitar Gu{tanov, vojvodata na
Demirhisarskata ~eta Ilija Kr-
~ovalijata, Nevrokopskata i
Melni~kata ~eta, koi raspolaga-
le so ok. 80 komiti i 200 mladin-
ci prijaveni za idni komiti, vo s.
Kara|oj ja do~ekale ~etata na G.
Del~ev (fevruari 1902). Na tu-
ka{noto sovetuvawe na Serskiot
revolucioneren okrug, G. Del~ev
im govorel za objavuvawe na vos-
tanieto i bil prifaten negoviot
predlog za minirawe na `elez-
ni~kata mre`a i napadi i atenta-
ti na voenite utvrduvawa i `an-
darmeriskite stanici. Potoa si-
te zaedno zaminale za pe{terata
Kape na pl. Ali-Botu{. Po iz-
vesno otsustvo, G. Del~ev pak se
vratil vo toj komitski logor.
U~estvuval vo bitkata vo s. Bani-
ca pri zaginuvaweto na G. Del~ev
(4. V / 1. IV 1903). Podocna gi fa-
til i egzekutiral predavnicite
na ~etata (dekemvri 1904). Zel
u~estvo vo Balkanskite vojni
(1912‡1913) i vo Prvata svetska
vojna (1915‡1919).
LIT.: Lika ^opova, Koj go predade Goce
Del~ev? „Nova Makedonija“, Skopje, 2. VI-
II 1978, 12. S. Ml.
Simeon
Radev
RADEV, Simeon Traj~ev (Resen,
9. I 1879 ‡ Sofija, 15. II 1967) ‡ is-
taknat bugarski eseist, istori-
~ar, publicist, redaktor na peri-
odi~ni vesnici i spisanija, dip-
lomat. Se {koluval vo Evropski-
ot licej vo Carigrad, a pravni
studii zavr{il vo [vajcarija.
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Vklu~en e vo makedonskoto revo-
lucionerno dvi`ewe u{te kako
u~enik. Sorabotuval vo organot
na Bugarskata egzarhija †Novi-
ni#. Mo{ne blizok do Boris Sa-
rafov i konfrontiran so Jane
Sandanski. Vo tekot na 1902 i
1903 g. vo Pariz go izdaval vesni-
kot †Makedonsko dvi`ewe# na
(francuski jazik), informiraj}i
ja francuskata javnost za sostoj-
bite vo Makedonija. & pridaval
prioritetna va`nost na politi~-
kata avtonomija na Makedonija,
podistavaj}i go problemot za sa-
mobitnosta na Makedonskite
Sloveni. Od 1913 g., kako ~len na
bugarskata dr`avna delegacija, e
potpisnik na Bukure{kiot dogo-
vor za raspar~uvawe na Makedo-
nija. Kako ambasador na Bugarija
prestojuva vo pove}e evropski
zemji. Avtor e na knigite (na bu-
garski jazik): †Graditelite na
sovremena Bugarija# (vo dva to-
ma), †Makedonija i bugarskata
prerodba#, †Rani spomeni# i
†Esei za literaturata#. G. T.
RADEN – eden od istaknatite
ktitori na crkvata „Sv. Arhan-
gel Mihail# vo s. Nepro{teno
(Tetovsko). Pokraj nego, kako
ktitori se spomnuvaat i negoviot
brat Nikola, kako i site pravos-
lavni hristijani od seloto. Vo
katastarskiot defter br. 190 (se
~uva vo Ankara) {to se odnesuva
na s. Nepro{teno, od Skopskiot
sanxak, vo 1568/69 g. se spomnuva-
at „vojnucite# Nikola Jona i Ra-
deta Jona, koi bile oslobodeni od
dr`avni dava~ki.
LIT.: R. Gruji¢, Polo{ko-tetovska
eparhija i manastir Le{ak, „Glasnik
Skopskog nau~nog dru{tva#, XII, Skopje,
1933, 33–77; R. Tri~koviÊ, Srpska crkva
sredinom XVII veka, „Glas SANU#,
CCCXX, 2, Beograd, 1980; J. Nikoli¢,
Ktitorski natpis i `ivopis u Nepro{-
tenu kod Tetova, „Zbornik Matice srp-
ske za likovne umetnosti#, 22, Novi Sad,
1986, 251–257. Z. R.-N.
RADIKA – desna pritoka na r.
Crni Drim. Izvira jugozapadno
od vrvot Golema Vraca (Kosovo)
na [ar Planina, na viso~ina od
2.260 m, a vo Drim se vliva na vi-
so~ina od 487 m. Taa e izrazito
planinska reka, koja ima prete`-
no klisuresta, a na mesta i kawo-
nesta re~na dolina. Dolga e 64,7
km, ima vkupen pad od 1.773 m i
prose~en pad od 27,4‰. Dolniot
del od dolinata na rekata, vo dol-
`ina od 10 km e zaezeren, taka
{to denes nejzinite vodi se vle-
vaat vo Debarskoto Ezero kaj se-
loto Dolno Kosovrasti, na viso-
~ina od 580 m. Prose~niot godi-
{en protek iznesuva 18,87 m3/s;
najgolem srednomese~en protek
od 50,8 m3/s se javuva vo maj, a naj-
mal od 6,4 m3/s vo avgust. Najgole-
RADI^EVSKI R
Rekata Radika vo blizina na s. @irovnica
moto koli~estvo voda od 262 m3/s RADI^, Aleksandar (Ohrid, 20.
e zabele`ano vo maj 1978 g., a naj- XII 1929) – sportski rabotnik, or-
maloto od 2,2 m3/s vo oktomvri ganizator i instruktor vo nekol-
1966 g. Del od vodite od izvori{- ku sportovi vo Ohrid i trener na
tata (6,2 m3/s) na ovaa reka po
ve{ta~ki pat se zafateni i pre-
ku tunel se prefrleni najnapred
vo Mavrovskoto Ezero, a ottuka
vo slivot na r. Vardar i Egejsko-
to More, so {to e formirana naj-
golema ve{ta~ka bifurkacija vo
Makedonija.
LIT.: Dragan Vasilevski, Radika, „Nap-
redok#, Tetovo, 1997. Dr. V.
RADIODIFUZIJA VO RM –
datira od 1941 g., koga prviot
srednobranov predavatel e mon- Aleksandar
tiran na lokacija vo Maxari. Ma- Radi~
kedonskoto radio ja ima svojata
maratonskite pliva~i (1960–1967).
prva emisija vo Gorno Vranovci Zavr{il Dr`aven institut za fi-
na 28. XII 1944 g. Prvata televizi- zi~ka kultura vo Belgrad (1953).
ska emisija e emitirana na 14. XII Bil ~len na PVD †Ohridski bra-
1964 g. Denes MRTV emituva tri novi# vo Ohrid (od 1945). Se nat-
televiziski i tri radiokanali, prevaruval vo plivawe i vaterpo-
satelitski televiziski kanal i lo. Osvoil 17 prvi mesta na repub-
dr. specijalizirani programi. li~kite prvenstva i postavil isto
Sistemot od mre`i na javnoto tolku republi~ki rekordi. D. S.
pretprijatie „Makedonska radio-
difuzija# vo srednobranovoto,
VHF i UHF podra~je, postignuva
pokrienost na naselenieto (za-
visno od podra~jeto) od 93 do
99,9%. Vo privatnata radiodifu-
zija postojat pet televiziski i
tri radiomre`i za nacionalno
pokrivawe i okolu 150 lokalni
radio i televiziski stanici. Vo
1997 g. vo RM e formiran Sovet
za radiodifuzija kako nezavisno
regulatorno telo, a od 2004 g. jav-
noto pretprijatie „Makedonska Naume
radiodifuzija# eksperimentalno Radi~evski
emituva digitalen zemski tele- RADI^EVSKI, Naume (Me{e-
viziski signal na podra~jeto na i{ta, Ohridsko, 18. V 1953) ‡ po-
Skopje. Dr. M.
et, kriti~ar, eseist, kni`even
1241
R †RADNI^KI#
istori~ar. Zavr{il Filolo{ki
fakultet. Profesor e na Filo-
lo{kiot fakultet vo Skopje.
BIBL.: Postoewe i motivi, poezija,
1975; Kriti~ki interpretacii na mla-
data makedonska literatura, kritiki i
esei, 1983; Svetol ta`en vek, poezija,
1984; Kontrasti, poezija, 1992; Relacii i
kontinuitet, literaturni studii, 1996;
Metamorfoza, kritiki, 1999; Vreme bez
zbor, studii, 2000; Preobra`enie ~oveko-
vo, poezija, 2001 i dr.
LIT.: Metodi Manev, Me|u sonot i jave-
to, Sovremenost, 1–3, 2000. P. Gil.
†RADNI^KI# (Skopje, 1937) ‡
sportsko dru{tvo. Prv pretseda-
tel bil Aleksandar Tanev. Fud-
balskata ekipa se natprevaruva-
la vo Skopskata liga. Aktivnos-
ta se odvivala i vo vremeto na
okupacijata. Pod pritisok na bu-
garskite vlasti go smenile imeto
vo †Svoboda# i bojata na dresovi-
te od crvena vo zelena. Pove}eto
od ~lenovite na Klubot bile pri-
padnici na KPJ i SKOJ: Dane
Krap~ev, Blagoja Davkov, Toma
Puri}, Zdravko Cvetkovski, Mi-
to Matevski, Blagoja Misajlov-
ski, Miho i @ivko Ivanovski i
dr. Nekoi od niv bile osudeni
(1942 i 1943). Dobar del od ~leno-
vite na Klubot stapile vo redo-
vite na partizanskite odredi.
Aktivnosta bila obnovena pod
imeto Fiskulturno sindikalno
dru{tvo †Rabotni~ki#, so pretse-
datel Aleksandar (Canko) Hris-
tov (1. VII 1945). Dru{tvoto ima-
lo sportski sekcii (od 1948 klu-
bovi): fudbalska, atletska, ski-
ja~ka, odbojkarska (1945), ko{ar-
karska (1946), velosipedska, ping-
pongarska, {ahovska (1947); rako-
meten klub (1948), pliva~ki
(1949), me~uva~ki, teniski (1950),
karate (1969), bore~ki (1977) i dr.
LIT.: Slavko Matovski, 40 godini `elez-
ni~ko sportsko dru{tvo †Rabotni~ki#,
Skopje, 1977. D. S.
Voislav
Radovanovi}
RADOVANOVI], Voislav (Pav-
lici, 27. I 1894 – 26. IV 1957) – srp-
ski geograf. Osnovno obrazova-
nie zavr{il vo s. Vrboci, a gim-
nazija vo Ni{. Dipolomiral ge-
ografija na Univerzitetot vo
Belgrad (1921), na koj bil izbran
za asistent (1922) i doktoriral
(1924). Potoa doa|a vo Skopje, ka-
1242
Radovi{
de {to bil profesor na Katedra-
ta za geografija na Filozofski-
ot fakultet. Vo 1941 g. se vratil
vo Belgrad i rabotel kako profe-
sor po antropogeografija na In-
stitutot za geografija pri Pri-
rodno-matemati~kiot fakultet.
Bil dopisen ~len na SAN, kustos
i upravnik na Muzejot vo Skopje,
upravnik na Etnografskiot in-
stitut pri SAN i pretsedatel na
Srpskoto geografsko dru{tvo.
Go ureduval †Glasnik Etnograf-
skog instituta# na SAN, †Glasnik
Skopskog nau~nog dru{tva# i
†Godi{wak# na Muzejot vo Skop-
je. Objavil pove}e od 40 nau~ni i
stru~ni trudovi. Vo zna~aen del
od niv obrabotuva geografska
problematika od Makedonija.
BIBL.: Tikve{ i Raec. Naseqa i poreklo
stanovni{tva, kw. 17, Beograd, 1924; Gip-
sni reqev Kosovrasti u dolini Radike,
„Glasnik Geografskog dru{tva#, sv. XVIII,
Beograd, 1932; Geografske osnove Ju`ne
Srbije, Spomenica dvadesetipetgi{wice
osloboÑewa Ju`ne Srbije, Skopqe, 1937.
LIT.: V. –uri¢ i M. Kosti¢, D-r Voislav
S. Radovanovi¢, „Glasnik Srpskog geog-
rafskog dru{tva#, XXXVII, 1, Beograd,
1957. Al. St.
RADOVI], @ivorad (s. \ur|e-
vac, Valevo, 5. I 1907 – Belgrad,
14. X 1979) ‡ filozof, univerzi-
tetski profesor. Diplomiral na
Filozofskiot fakultet vo Bel-
grad (1932), kade {to i doktori-
ral (1940). Na Filozofskiot fa-
kultet (Institut za filozofija)
vo Skopje rabotel od 1948 do 1951
g. Gi predaval predmetite logika
i istorija na filozofijata. Ob-
javil prv u~ebnik po logika na
makedonski jazik (1952).
BIBL.: Filozofija Anri Poenkarea i
wen zna~aj, 1941; Logika, 1952; i dr.
LIT.: Filozofski fakultet 1946–1976,
Skopje, 1976, 76. V. Panz.
RADOVI[ – grad vo jugoisto~-
niot del na RM so 16.223 `. (2002
g.). Se nao|a vo severozapadniot
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
del na Strumi~ko-radovi{kata
Kotlina, od dvete strani na Rado-
vi{ka Reka, na nadmorska viso~i-
na od okolu 380 m. Niz nego pomi-
nuva magistralniot pat M–6, koj
na zapad go povrzuva so [tip, a na
istok so Strumica. Zafa}a povr-
{ina od 477 ha. Ima umereno-kon-
tinentalna klima so promeneto me-
diteransko vlijanie. Prose~nata
godi{na temperatura na vozduhot
iznesuva 12,3°C, a prose~nata go-
di{na koli~ina na vrne`ite 520
mm. R. prvpat se spomenuva vo ed-
na povelba na Vasilij II od 1018 g.
kako naselba vo Strumi~kata epar-
hija. Za nego ima malku podatoci
od vremeto na turskoto vladeewe.
Gradot naprednal vo tekot na XIX
v., koga imal okolu 4.000 `. i raz-
viena ~ar{ija so 150 du}ani. Ag-
rarno-zanaet~iska funkcija imal
i vo periodot me|u dvete svetski
vojni. Denes vo nego najgolemiot
broj od naselenieto se Makedon-
ci 13.991 `., dodeka od malcins-
tvata najmnogu se Turcite (1927)
i Romite (181). R. e sedi{te na
op{tina {to zafa}a povr{ina
od 49.748 ha, ima 36 naseleni mes-
ta so 28.244 `. Del od naselenieto
se zanimava so zemjdelstvo, i toa
osobeno so odgleduvawe tutun, a
eden del se vraboteni vo tekstil-
nata i farmacevtskata industri-
ja, kako i vo rudarstvoto vo rud-
nikot za bakarna ruda Bu~im. Vo
gradot ima gimnazija i zdrav-
stven dom, a najmarkanten objekt
e crkvata „Sv. Troica#, izgradena
vo 2003 g.
LIT.: Mitko Panov, Radovi{, „Godi{en
zbornik na FF#, kn. 1., Skopje, 1956; Po-
pis na naselenieto, doma}instvata i
stanovite vo Republika Makedonija,
2002, kn. X, DSZ, Skopje, 2004. Al. St.
RADOJ^I], Svetozar (Sremski
Karlovci, Srbija, 27. V 1909 ‡
Belgrad, 20. X 1978) – vode~ki
srpski istori~ar na umetnosta
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
po Vtorata svetska vojna. Osno-
va~ e na Katedrata za istorija na
umetnosta vo Belgrad. Studiral
vo Qubqana i vo Zagreb, specija-
liziral vo Viena i vo Praga.
Blizok sorabotnik na N. L. Oku-
wev. Pretstavnik e na sovremena-
ta {kola na istorijata na umet-
nosta. Pred Vtorata svetska voj-
na `iveel i rabotel vo Skopje,
kade {to gi objavil knigite Por-
treti srpskih vladara u sred-
wem veku i Starine Crkvenog
muzeja u Skopqu (tira`ot bil
uni{ten vo bombardiraweto na
Skopje, a podocna e izdadeno fo-
totipsko izdanie). Vo negoviot
opus po Vtorata svetska vojna po-
sebno se osvrnuva na delata na
zografite Mihail i Evtihij i na
ornamentikata i ukrasite vo kni-
gite na Slep~enskata i Kratov-
skata skriptorija, kako i na sli-
karskite spomenici vo Makedo-
nija, ukraseni vo vremeto na srp-
skata politi~ka uprava. Od nego-
vite studii posebno gi izdvojuva-
me Prilozi za istoriju najsta-
rijeg ohridskog slikarstva. Na
XII me|unaroden vizantolo{ki
kongres vo Ohrid (1961) imal ko-
referat kon plenarniot referat
na V. N. Lazarev, so osvrt na sli-
karstvoto vo Makedonija vo XI i
XII v., vo koj go objasnuva eden od
najslo`enite ciklusi vo egzonar-
teksot na „Sv. Sofija“ vo Ohrid
od XIV v.
BIBL.: Portreti srpskih vladara u
sredwem veku, Skopqe, 1934; Starine
Crkvenog muzeja u Skopqu, Skopqe, 1941;
Majstori starog srpskog slikarstva,
Beograd 1955; Stare srpske minijature,
Beograd, 1950; Staro srpsko slikarstvo,
Beograd 1966; Ikone iz Srbije i Makedo-
nije, Beograd, 1963; Prilozi za istoriju
najstarijeg ohridskog slikarstva, ZR-
VI, VIII2, Beograd 1964, 355–381; Rapports
conplementaires, XIIe Congres international des
etudes byzantines, Belgrad–Ochride, 1961,
60–63; „^in bivajemi na razlu~enije du{i
od tela“ u monumentalnom slikarstvu
XIV veka, ZRVI, 7, Beograd 1961, 39–50;
Freska pokajawa Davidovog u ohridskoj
Sv. Sofiji, „Starinar“, n.s., IX–X, Beog-
rad 1959, 133–136; Jedna slikarska {kola
iz druge polovine XV veka, ZLU, 1, Novi
Sad, 1965, 70–103. Cv. Gr.
RADOMIROV PSALTIR (od
vtorata polovina na XIII v.) – li-
turgiski psaltir so molitvi od
makedonska redakcija. Kirilski
rakopis pi{uvan so sitno ustav-
no pismo vo centralnomakedon-
skoto podra~je od |akot Radomir,
spored kogo{to go dobil i ime-
to. Sodr`i 172 pergamentni lis-
ta (14,5 X 10 sm). Poznat e i pod
imeto Zografski psaltir. Se
~uva vo Bibliotekata na Zog-
rafskiot manastir na Sveta Go-
ra pod sign. 1d13, a eden list se
nao|a vo zbirkata na Porfirij
Uspenski vo Nacionalnata bib-
lioteka vo Sankt Peterburg pod
Radomirov psaltir (XIII v.)
sign. QnI 11. Ima mo{ne bogata
iluminacija.
LIT.: Liljana Makarijoska, Radomirov
psaltir, ed. Stari tekstovi, V, Skopje,
1997. L. M.
RADOMIROVO EVANGELIE
– kirilsko polno izborno evange-
lie od vtorata pol. na XIII v., 182
l., Zagreb, HAZU, sign. IIIb24
(Mih.6). Nare~eno spored zapisot
na glavniot pisec Radomir, pok-
raj koj vo pi{uvaweto u~estvuva-
le u{te tri lica. Po jazi~no-or-
tografskite osobenosti se povr-
zuva so Severna Makedonija (Kra-
tovskata {kola). Prepi{ano e od
postara kirilska predlo{ka koja
ne bila ista za celiot rakopis,
nekoi delovi svedo~at za kontakt
so ruskata pismenost. Mak. po-
teklo na predlo{kata najjasno e
odrazeno vo delot {to gi sodr`i
~itawata po Pedesetnica (l.
Radomirovo evangelie (XIII v.)
RADOSAVLEVI] R
24–80), tuka, na pr., se otkrivaat
tragi od zapo~natiot proces na
me{aweto na nosovkite, koi vo
tekstot se upotrebuvaat glavno
etimolo{ki i naj~esto se denaza-
liziraat vo soglasnost so sever-
nomak. dijalektna podloga (u, e).
Oddelni pojavi svedo~at i za kon-
takt so srpskata pismenost. Slo-
`enata pove}eslojna struktura
na tekstot so elementi od razli~-
na teritorijalna i hronolo{ka
pripadnost doa|a do izraz i vo
leksikata. Pokraj dobro potvrde-
niot arhai~en sloj {to se nadovr-
zuva na ohridskite tradicii, pri-
sutni se i brojni podnovuvawa ka-
rakteristi~ni za ruskiot poln
aprakos i povrzani so preslav-
skite leksi~ki normi. Rakopisot
e kaligrafski oformen i ima iz-
vonredno bogata ornamentika:
314 inicijali koi ~esto pretsta-
vuvaat originalni kombinacii
od teratolo{ki i antropomor-
fni formi.
LIT.: R. Ugrinova-Skalovska, Z. Ribaro-
va, Radomirovo evangelie, Skopje, 1988
(izd., fototip., paleogr. i jaz. osob., index
verborum); istiot, Jazikot na makedonski-
te csl. tekstovi, Skopje 2005, 93–126
(jaz. osob.). Zd. R.
RADONOV, Krum (Bansko, 8. III
1912 – Sofija, ?) – u~esnik vo
NOD vo Pirinskiot del na Ma-
kedonija (1941–1944). Zavr{il pe-
dago{ko u~ili{te (1931) i u~i-
telstvuval vo Nevrokopskata oko-
lija (1931–1932 i 1935–1938). ^len
na BKP (od 1934). Studiral vo
Brno (^e{ka) i vo Bratislava
(Slovakija, 1939–1941). Bil par-
tizan (22. VI 1941) i eden od osno-
va~ite na Razlo{kiot p.o. „Jane
Sandanski# i negov prv koman-
dant, potoa general-lajtnant (9.
IX 1944) i pratenik vo Narodnoto
sobranie na NRB.
LIT.: IstoriÔ na blagoevgradskata
okrÍ`na organizaciÔ na BKP, SofiÔ,
1979. V. Jot.
RADOWI], Milorad Pavlev
(Valevo, 12. X 1902 – Skopje, 14. II
1982), matemati~ar, red. prof.
(1965) na [umarskiot fakultet
vo Skopje (predava~ od 1949 g.).
Diplomiral (1928) na Filozof-
skiot fakultet vo Belgrad, dok-
toriral (1965) na [umarskiot
fakultet vo Belgrad so temata
„Funkcija rastewa i wene prime-
ne# i objavil trudovi od taa prob-
lematika.
LIT.: Razvoj i sostojba na matemati~-
kite nauki vo SR Makedonija, MANU,
Skopje, 1987. N. C.
RADOSAVLEVI], Dobrivoe
(Bobi) (Kwa`evac, Srbija, 28. I
1915 ‡ Belgrad, 4. IV 1984) ‡ srp-
ski komunisti~ki deec, instruk-
tor na CK na KPJ i eden od orga-
nizatorite na NOAV vo Makedo-
1243
R RADULOV
Dobrivoe
(Bobi)
Radosavlevi}
nija, naroden heroj na Jugoslavija
i dr`avnik. Kako apsolvent po
agronomija na Zemjodelsko-{u-
marskiot fakultet vo Belgrad,
bil ~len na KPJ (od 1933), na PK
na SKOJ za Srbija i na CK na
SKOJ, poradi {to bil osuden na
~etiri godini vo Kazneniot za-
vod vo Sremska Mitrovica. Po-
docna bil sekretar na Okru`ni-
ot komitet na KPJ za Zae~arski-
ot okrug i delegat od Srbija na
Pettata zemska konferencija na
KPJ (Zagreb, 1940). Toj e eden od
organizatorite na NOAV vo Is-
to~na Srbija, a potoa, po nalog na
CK na KPJ i na Vrhovniot {tab
na NOV i POJ, ispraten za ins-
truktor na CK na KPJ vo Makedo-
nija (juli 1942 ‡ januari 1945). Bil
izbran za delegat na Vtoroto zase-
danie na AVNOJ. Po Osloboduva-
weto bil sekretar na Gradskiot
komitet na KPS vo Belgrad, naro-
den pratenik, minister za finan-
sii vo Vladata na FNRJ, pretseda-
tel na CK na SKS (esenta 1966 ‡
fevruari 1968), ~len na CK na
SKJ i dr. Nositel e na Partizan-
ska spomenica 1941 i Orden Naro-
den heroj na Jugoslavija.
BIBL.: Na patot na pobedata, Brigada
na bratstvoto i edinstvoto, Skopje, 1958,
29–32; Vtora makedonska udarna brigada,
Skopje, 1973, 9–11.
IZV.: Izvori za osloboditelnata vojna
i revolucija vo Makedonija 1941–1945,
tom I, kn. prva ‡ sedma, Skopje, 1969–1983.
LIT.: Makedonija od ustanka do slobode
1941–1945. (Zbornik radova), Beograd,
1987. S. Ml.
RADULOV (RADULE), Georgi
(\or|i) Nikolov (s. Kremen, Bla-
goevgradsko, RB, 29. IX 1942) ‡ do-
cent i dekan (2001‡2005) na Elek-
tro-mehani~kiot fakultet na Ru-
darsko-geolo{kiot univerzitet
„Sv. Ivan Rilski# vo Sofija, ma-
kedonski kulturno-nacionalen
deec i istori~ar. Diplomiran
dvoen in`ener ‡ na Elektro-me-
hani~kiot fakultet na Rudarsko-
geolo{kiot univerzitet i na
Transportniot fakultet na Teh-
ni~kiot univerzitet vo Sofija.
Negovata potesna specijalnost e
mereweto na neelektri~nite ve-
li~ini i avtomatizacijata na
proizvodstvoto. Od svojata po-
1244
Georgi
Radulov
tesna specijalnost ima objaveno
pove}e istra`uva~ki trudovi,
tri univerzitetski u~ebnika, dve
u~ebni pomagala i podgotven mo-
nografski trud „Istorija na teh-
nikata ‡ evolucijata na tehni~ki-
te idei#. Kako op{testvenik e so-
osnova~ i zamenik-pretsedatel na
Dru{tvoto za bugarsko-makedon-
sko prijatelstvo i aktiven u~es-
nik vo Bugarskata liga za za{tita
na pravata na ~ovekot i gra|ani-
not vo Sofija, ~ija Fondacija
„Avis# e i izdava~ na negovite
publikacii. Kako istori~ar e av-
tor na prvata Istorija na Make-
donija na bugarski jazik, polemi-
~ar za makedonskoto nacionalno
pra{awe so bugarskiot istori~ar
B. Dimitrov i istra`uva~ na is-
torijata, etnografijata, folklo-
rot, prosvetata, bitot, duhot i ja-
zikot na rodnoto selo Kremen. Za
negovite istra`uva~ko-publicis-
ti~ki zaslugi toj e nositel na vi-
sokoto priznanie Duhoven voin na
Makedonskite duhovni konaci (za
2007 g.) vo Struga.
BIBL.: IstoriÔ na MakedoniÔ (ApologiÔ
na makedonizma), SofiÔ, 1997; Istinata i
lÍ`ite za makedonizma. KoŸ fal{ifici-
ra istoriÔta? (Po povod †Desette lÍ`i
na makedonizma# ot B. Dimitrov), SofiÔ,
2000; (vo koavtorstvo so Ilija Mi{ev)
Kremen. Minalo i nasledstvo, SofiÔ,
2002; Istorija na Makedonija. Apologija
na makedonstvoto, prv del, Skopje, 2009.
LIT.: Bla`e Ristovski, Po objavuvaweto
na knigata †Istorija na Makedonija# od
Georgi Radule vo Sofija, †Nova Makedo-
nija#, LIII, 18148, 2 i 3. VIII 1997, 7 i 18149,
4. VIII 1997, 5.
RADU[A – rudnik na Cr ruda, koj
se nao|a 18 km severozapadno od
Skopje. Radu{kiot masiv e najgo-
lem (okolu 70 km) i se smeta za
najrudonosen. Vo negoviot podin-
ski del preovladuvaat duniti i
harcburgiti, kade {to se i naj-
zna~ajnite rudni tela. Srednata
zona na masivot e izgradena od
harcburgiti i lerzoliti, kade
{to hromnata mineralizacija e
nezna~ajna. Vo krovinskiot del
dunitite se pozastapeni i mine-
ralizacijata e poprisutna. Hrom-
nite rudni tela se povrzani za du-
nitite so ednostavna mineraliza-
cija. Vkupnite rudni rezervi se
649.905 t. T. Ser.
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
RAEC – predel vo Sredno Povar-
darje na RM. Go zafa}a slivot na
rekata Raec, leva pritoka na Cr-
na Reka. Vo vremeto na turskoto
vadeewe ovoj kraj se vikal Dere
Kol (re~na `upa), a negovoto up-
ravno sredi{te bilo vo s. Fa-
ri{. Terenot e sostaven od neoge-
ni ezerski sedimenti {to se pok-
rieni so slatkovoden varovnik.
Niz tie sedimenti, rekata Raec ja
izgradila svojata dolina so re~i-
si vertikalni strani, i kaj s. Fa-
ri{ probila epigenetska klisu-
ra dolga okolu 400 m. Preku R. vo-
di magistralniot pat M–5 {to go
povrzuva na istok so dolinata na
Vardar i na zapad so Pelagonija.
Ima 15 mali sela, od zbien tip,
naseleni so Makedonci. Re~isi
site se vo faza na raseluvawe.
Seloto G. Radobil, na pr., vo 1961
g. imalo 430 `., a vo 2002 g. toj
broj se namaluva na 107 `. U{te
pomarkanten e slu~ajot so s. Ni-
kodin, koe imalo 437 `., a deneska
vo nego `iveat samo 7 `. Nasele-
nieto se zanimava so sto~arstvo i
ovo{tarstvo. Al. St.
RAZVIGOROV, Ipokrit (s.
Novo selo, [tipsko, 1900 –
Pla~kovica, 9. X 1927) – ~len na
VMRO. Vo 1922 g. izbegal vo Bu-
garija i se vklu~il vo ~etata na
ko~anskiot vojvoda P. Mihajlov.
U~estvuval vo atentatot nad ge-
neralot Mihajlo Kova~evi} vo
[tip (5 X 1927). Za da ne bidat
fateni od policijata na Krals-
tvoto na SHS, so sou~esnikot I.
Lilinkov se samoubile na pl.
Pla~kovica.
IZV. i LIT.: DARM, Fond Makedonski
nacionalen komitet, kut. 14; Premre`i-
wata na makedonskoto revolucionerno
dvi`ewe. Spomeni na Mir~o Kikirit-
kov. Predgovor i redakcija: prof. d-r Zo-
ran Todorovski, Skopje, 2003. Z. Tod.
Bl. R.
Mihail
(Mi{e)
Razvigorov
RAZVIGOROV, Mihail (Mi{e)
([tip, 1873 – [tip, 21. III 1907) –
u~itel, revolucioner, vojvoda.
Zavr{il pedago{ko u~ili{te vo
]ustendil i vo Kazanlak. Bil
u~itel vo [tip (1895), se vklu-
~il vo MRO, bil ~len na Okru`-
niot komitet vo [tip. Po Vi-
ni~kata afera (1897) bil osuden
na do`ivoten zatvor (zato~enie
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
vo Podrum Kale, Mala Azija), am-
nestiran vo 1902 g. U~estvuval vo
Ilindenskoto vostanie. Po Vos-
tanieto ostanal nelegalen vojvo-
da vo [tipskata okolija. U~es-
tvuva na Rilskiot kongres (1905).
Vo mart 1907 g. negovata ~eta bi-
la opkolena od osmanliska voj-
ska. Vo borbata se samoubil vo za-
palena ku}a.
LIT.: „Makedono-Odrinski pregledÍ“, 33,
1907; „Il. IlindenÍ“, 10, 1931–1932. V. \.
RAZVOJNITE PROBLEMI NA
INDUSTRIJATA VO USLO-
VI NA TRANZICIJA – prob-
lemi so koi se sre}ava industri-
jata vo Makedonija vo uslovi na
transformacija na ekonomskiot
sistem, t.e. raspa|awe na pret-
hodniot (samoupraven) i izgrad-
ba na nov (pazaren) ekonomski
sistem, kako i vo uslovi na iz-
gradba na samostojna dr`ava. Od
mno{tvoto problemi se izdvoju-
vaat nekolku pozna~ajni. 1) Nas-
ledenata nepovolna struktura:
vo dosega{niot period, vo make-
donskata industrija dominiraa
tradicionalnite granki (odde-
li) koi, kako trudointenzivni,
vrabotuvaa pogolem broj rabot-
nici, no se odlikuvaa so poniska
produktivnost; isto taka, vo
strukturata na industrijata vi-
soko be{e u~estvoto na surovin-
skite granki, koi proizveduvaa
surovini i poluproizvodi so ni-
ski fazi na obrabotka na proiz-
vodite; kako osobeno nepovolen e
faktot {to bea izgradeni kapa-
citeti bez soodvetna doma{na
surovinska baza, t.e. surovinski
i energetski zavisni od uvoz (na
pr., tekstilnata i hemiskata in-
dustrija, no delumno i crnata i
oboenata metalurgija); surovin-
skite kapaciteti bea golemi
potro{uva~i na energija po edi-
nica proizvod (metalur{kite
kapaciteti), {to zna~ajno gi zgo-
lemuva{e proizvodstvenite tro-
{oci i sozdava{e seriozni prob-
lemi vo energetskiot bilans;
vakvata struktura be{e rezultat
na razvojot na industrijata po
Vtorata svetska vojna, s# do po-
~etokot na tranzicijata, vo sog-
lasnost so konceptot za indus-
triski razvoj i razmestuvawe na
industrijata na nivo na pora-
ne{na Jugoslavija. 2) Tehni~ko-
tehnolo{koto zaostanuvawe i
niskiot stepen na modernizaci-
ja: poradi drasti~noto namaluva-
we na investiciite, se zagubi ~e-
korot vo tehnolo{kata moderni-
zacija, pa mnogu od kapacitetite
stanaa zastareni, a vo tekot na
1990-tite godini pogolemiot del
od industriskite kapaciteti, ~e-
kaj}i na privatizacijata, sosema
go zamrea razvojot i proizvods-
tvoto. 3) Niskata produktiv-
nost i prevrabotenosta sami
po sebe pretstavuvaat proble-
mi: tehni~ko-tehnolo{koto za-
ostanuvawe e osnovnata pri~ina
za niskata produktivnost, no taa
rezultira{e i od „socijalisti~-
kiot# model na vrabotuvawe i
nagraduvawe, koga pogolem broj
vraboteni od objektivno potreb-
nite reflektiraa za edno isto
rabotno mesto. 4) Poseben prob-
lem pretstavuva nedovolnoto
koristewe na kapacitetite i
slabata izvozna orientira-
nost: vo ramkite na porane{na-
ta dr`avna zaednica (Jugoslavi-
ja), makedonskata industrija be-
{e orientirana, pred s#, kon pa-
zarite na jugoslovenskite repub-
liki i kon pazarite na drugite
socijalisti~ki zemji; ovie paza-
ri ne bea mnogu prebirlivi i to-
leriraa ponizok kvalitet i
asortiman na proizvodite. 5) Ne-
povolnite nadvore{no-ekonom-
ski i politi~ki uslovi (eko-
nomskite i politi~kite blokadi
kon sredinata na 1990-tite, voe-
nite sostojbi vo porane{na Ju-
goslavija, kako i bezbednosnata
kriza od 2001 g.) predizvikaa se-
riozni te{kotii za makedonska-
ta industrija i se naru{ija nor-
malnite ekonomski i soobra}aj-
ni vrski so tradicionalnite
partneri i pazari. 6) Procesot
na prestrukturirawe sam po se-
be pretstavuva te{kotija za
industrijata: sopstveni~kata
transformacija, nadopolneta so
organizacionata, tehni~kata i
proizvodnata transformacija,
donesoa dopolnitelna neizves-
nost za samata industrija; tie re-
zultiraa vo po~etna stagnacija i
opa|awe na industriskoto proiz-
vodstvo, a so toa i namaluvawe na
anga`iranata rabotna sila.
LIT.: Nacionalna strategija za ekonom-
skiot razvoj na Republika Makedonija –
Razvoj i modernizacija, MANU, Skopje,
1997; Vlada na Republika Makedonija, Make-
donija 2003 – Ramkovna programa za ekonom-
ski razvoj i reformi, Skopje, 2000. T. F.
RAZVOJOT NA BANKARST-
VOTO VO MAKEDONIJA. Pr-
vite nikulci na bankarskite ra-
boti vo Makedonija se javuvaat
vo anti~kiot period, vo vremeto
na Filip Makedonski (359–336 g.
pr.n.e.), koga e vovedena zlatna
makedonska moneta – stater. So
doa|aweto na Rimjanite, oddelni
gradovi vo Makedonija imaat
pravo da kovat svoi moneti, vo
Stobi, na pr., se kovat moneti na
12 rimski imperatori. Vo sred-
niot vek, vo vremeto na vladee-
weto na srpskite kralevi, kova-
weto pari se stava pod dr`avna
kontrola, a pova`ni kova~nici
se onie vo Skopje, Ohrid, Krato-
vo i vo Stobi. Presvrt vo razvo-
jot na bankarstvoto pretstavuva
RAZVOJOT R
Stopanska banka, Skopje
reformata na pari~niot i fi-
nansiskiot sistem na Turskoto
Carstvo od 1856 g., so koja nasele-
nieto ima obvrska site dava~ki
da gi pla}a vo pari, a vovedeni se
i kni`ni pari i se formiraat
prvite vistinski banki. Vo 1903
g., Carigradskata otomanska ban-
ka otvori svoi filijali vo
Skopje i vo Bitola, a vo istata
godina i zemjodelskata – Ziraat
banka otvori filijali i ispos-
tavi vo Makedonija, koi funkci-
oniraat do 1912 g. Vo Turskoto
Carstvo so bankarski raboti se
zanimavaat i makedonskite tr-
govci i zanaet~ii, pri {to po-
poznati kreditni institucii se:
„Terezii#, „Qubov#, „Grozd#,
„Bratski trud# i „Soedinenie#.
Vo periodot me|u 1918 i 1923 g. se
formiraat 23 privatni banki, od
koi pozna~ajni se: Trgovskata in-
dustriska banka „Vardar#, Skop-
skata izvozna banka i bankata
„Stara Srbija#. Neposredno po
Osloboduvaweto (1945) site ban-
ki se staveni pod dr`avna kon-
trola, a najgolemiot del od pri-
vatnite banki se likvidirani.
Vo mart 1945 g. e donesen statu-
tot na Makedonskata stopanska
banka, so koj se utvrdeni princi-
pite na nejzinoto rabotewe i po-
~etniot kapital, a vo 1945 i 1946
g. taa otvori osum filijali vo
pogolemite gradovi na Makedo-
nija. Od mart 1952 g. do po~eto-
kot na 1954 g. postoi monoban-
karski sistem, t.e. vo ovoj period
na teritorijata na RM dejstvuva
samo NB na FNRJ – Centrala za
NRM. Po 1954 g, so formiraweto
na komunalnite banki, zapo~nuva
procesot na decentralizacija na
bankarskiot sistem, odnosno
preo|awe kon dvostepeno bankar-
stvo. Vo tekot na 1961 g. povtor-
no doa|a do reorganizacija na
bankarskiot sistem i vo po~eto-
kot na 1962 g. se obnovuva dejnos-
1245
R RAZVOJOT
ta na Stopanska banka na NRM,
koja podocna go menuva imeto vo
Stopanska banka – Skopje. So
stopanskata reforma od 1965 g.
nastapuvaat promeni vo bankar-
skiot sistem pri {to od 26-te ko-
munalni banki se formiraat dve
komercijalno-investicioni ban-
ki, vo Skopje i vo Bitola. Kon
krajot na 1970-tite zapo~nuva go-
lema reorganizacija na bankar-
skiot sistem, koj se izgraduva
spored konceptot na zdru`eniot
trud. Na krajot od 1979 g. bankar-
skiot sistem na Makedonija go
so~inuvaat edna zdru`ena banka
(Stopanska banka – zdru`ena
banka – Skopje), 27 osnovni ban-
ki, 3 delovni edinici i 62 ekspo-
zituri, odnosno vkupno 93 ban-
karski edinici. Kon krajot na
1980-tite se pravi obid za orga-
nizacija na bankarskiot sistem
vrz osnova na principite na pa-
zarnata ekonomija, no ovie obi-
di se poka`uvaat kako neuspe{-
ni. Vo vremeto na monetarnoto
osamostojuvawe na Makedonija
bankarskiot sistem se odlikuva
so golem iznos na nenaplatlivi
krediti, hroni~ni problemi so
likvidnosta i nesolventnost. Vo
maj 1993 g. se donesuva prviot Za-
kon za banki i {tedilnici so koj
se utvrduvaat uslovite za osno-
vawe i rabotewe na bankite. Vo
april 1995 g. zapo~nuva obemen
proces na sanacija na bankarski-
ot sistem, koj vklu~uva linearna
sanacija na bankarskiot sektor,
kako i posebna sanacija na Sto-
panska banka AD Skopje. So cel
da se zajakne doverbata na javnos-
ta vo bankarskiot sistem, vo ja-
nuari 1997 g. e osnovan Fondot za
osiguruvawe na {tednite vlogo-
vi, kako institucionalen meha-
nizam za za{tita na malite {te-
da~i. Istovremeno, vo celiot
period po monetarnoto osamos-
tojuvawe, te~e procesot na doiz-
graduvawe na pravnata, regula-
tivnata i institucionalnata
ramka za funkcionirawe na ban-
karskiot sistem.
LIT.: Qup~o Trpeski, Pari i bankar-
stvo, Economy Press, Skopje, 2003,
560–563. G. P.
RAZVOJOT NA MALITE I
SREDNITE PRETPRIJATI-
JA VO RM – samostojni, neza-
visni entiteti, koi vrabotuvaat
najmnogu do 250 lica (v. Klasi-
fikacija na pretprijatijata
spored goleminata) i go so~inu-
vaat najvitalniot del na eko-
nomskata struktura na sekoja
ekonomija. Vo SRM, do 1980 g.,
poradi antagonizmot na socija-
listi~kata ideologija kon pri-
vatnata sopstvenost, nivniot
broj i osobeno nivnata ekonom-
ska sila vo ekonomskata struktu-
1246
ra na zemjata bea nezna~itelni.
Po 1980 g., a osobeno vo vtorata
polovina na 1980-tite godini, do-
a|a do pobrz razvoj na MSP. Vo
tekot na 1984 g., t.n. malo stopan-
stvo vo SRM vrabotuva{e 53.000
lica (blizu 13% od vkupniot
broj vraboteni) i u~estvuva{e
so 5,3% vo formiraweto na op-
{testveniot proizvod. Vo 1989
g., vo SRM, od vkupno 2.003 pret-
prijatija, 1.169 (58,3%) bea mali
i sredni. So zapo~nuvaweto na
tranzicijata i po radikalnite
promeni vo ekonomskiot i poli-
ti~kiot sistem na zemjata doa|a
do silen porast na MSP, t.e. do
eden vid „spontano pretpriem-
ni{tvo#. Nivniot broj rapidno
raste vo celiot tranzicionen
period (isklu~ok e samo kon-
fliktnata 2001 g.). Na krajot od
2004 g. brojot na registriranite
pretprijatija nadmina 172.000.
No od niv aktivni bea samo 49.687
pretprijatija, od koi duri 49.552
spa|aat vo grupata na MSP. Za
razlika od ranite tranzicioni
godini, koga MSP prete`no bea
locirani vo sektorot na trgovi-
jata, poslednive godini raste
nivniot broj vo sektorot na pro-
izvodstvoto i kaj drugite uslugi.
Denes MSP vo RM imaat domi-
nantno u~estvo (80%) vo brojot
na vrabotenite, kreirani od
strana na biznis-populacijata vo
zemjata, vo dodadenata vrednost
(69%) i vo bruto-vrednosta na
proizvodstvoto na pretprijatija-
ta (66%).
IZV.: Republi~ki zavod za statistika,
Razvoj na SR Makedonija 1945–1984, Skop-
je, 1986. 57–58; Agencija za poddr{ka na
pretpriemni{tvoto na Republika Make-
donija, Opservatorija za MSP vo Repub-
lika Makedonija, Izve{taj 2004, 20–21, 30.
LIT.: T. Fiti, V. Haxi Vasileva–Markov-
ska, M. Bejtmen, Pretpriemni{tvo, Skop-
je, 2007, 224–232; B. [uklev, Menaxment na
mal biznis, Skopje, 2006, 50–55. T. F.
RAZVOJOT NA OSIGURUVA-
WETO VO RM. Po zavr{uvawe-
to na Vtorata svetska vojna imo-
tot na osiguritelnite dru{tva
od predvoena Jugoslavija be{e
transformiran vo naroden, od-
nosno dr`aven imot. Osiguri-
telnite dru{tva {to bea kon-
fiskuvani se spojuvaat vo Dr-
`avniot zavod za osiguruvawe i
reosiguruvawe. Razvojot na soci-
jalisti~koto osiguruvawe i reo-
siguruvawe do raspadot na SFRJ
pomina niz tri fazi: adminis-
trativno-centralisti~ko osigu-
ruvawe, decentralizirano osigu-
ruvawe i prisposobuvawe na osi-
guruvaweto spored ustavnite iz-
meni. Po osamostojuvaweto na
RM e donesen Zakonot za osnovi-
te na sistemot za osiguruvawe na
imoti i lica, so {to se sozdadoa
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
uslovi za transformacija na in-
stituciite za osiguruvawe vo pa-
zarno-finansiski institucii vo
forma na akcionerski dru{tva.
Osiguruvaweto na imoti i lica e
dobrovolno, osven zadol`itel-
noto osiguruvawe na patnicite
vo javniot prevoz i na korisni-
cite, odnosno sopstvenicite na
motorni vozila i vozduhoplovi-
te od odgovornost za {teti pri-
~ineti kon treti lica. Podocna,
so donesuvaweto na Zakonot za
osiguruvawe na imoti i lica i na
Zakonot za supervizija na osigu-
ruvaweto, celosno se regulirani
pra{awata od oblasta na osigu-
ruvaweto i reosiguruvaweto, od-
nosno vo site segmenti od proce-
sot na osiguruvaweto se inkorpo-
rirani evropskite osiguritelni
i smetkovodstveni standardi i
akturskite na~ela. Dru{tva za
osiguruvawe mo`at da osnovaat
doma{ni pravni i fizi~ki lica.
Cenzusot na garantniot fond za
osnovawe dru{tvo za osiguruva-
we imoti i lica za pooddelni
klasi za ne`ivotno osiguruvawe,
`ivotno osiguruvawe i za reosi-
guruvawe iznesuva: za raboti od
osiguruvaweto vo ramkite na kla-
site na ne`ivotnoto osiguruvawe
e od 500.000 do 2.500.000 evra; za
pokrivawe na rizicite za `ivot-
no osiguruvawe garantniot fond
treba da bide pogolem od 750.000
evra, a za vr{ewe raboti za reosi-
guruvawe ne smee da bide pomal od
1.500.000 evra.
IZV.: Zakon za supervizija na osiguruva-
weto.
LIT.: Drage Janev i Aleksandar Niko-
lovski, Osiguruvawe so elementi na ak-
tuarska analiza, Skopje, 2002. Dr. J.
RAZVOJOT NA SMETKO-
VODSTVOTO. Od istoriski as-
pekt nabquduvano, razvojniot po-
dem na smetkovodstvoto kako sis-
tem na evidencija vo RM zapo~nu-
va so donesuvaweto na Odlukata
na AVNOJ od 1945 g., so koja vo
toga{nata SFRJ e vovedeno ed-
noobraznoto knigovodstvo za si-
te stopanski pretprijatija. So
specijalniot Zakon za ednoob-
razno knigovodstvo od 20. XI 1946
g. bea podrobno regulirani na~i-
nite i metodite za vodewe na
knigovodstvoto na dr`avnite
pretprijatija i ustanovi. Kon
krajot na 1953 g. e donesena po-
sebna Uredba za knigovodstvo na
stopanski organizacii, so koja
be{e propi{an Edinstveniot
konten plan za celoto stopan-
stvo na zemjata, kako i ~etiri t.n.
„skrateni kontni planovi za ma-
lite pretprijatija i du}ani#. Vo
uslovi na centralizirana i
planska ekonomija, za smetko-
vodstveniot sistem vo RM be{e
karakteristi~no nepostoeweto
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
na smetkovodstveni standardi.
So raspa|aweto na SFRJ i so osa-
mostojuvaweto na RM zapo~na
procesot na gradewe na pazarna-
ta ekonomija so jasno definira-
ni titulari na sopstvenosta. No-
viot koncept ne ja ostavi imuna
smetkovodstvenata profesija.
Reformite se manifestiraa pre-
ku donesuvaweto na Zakonot za
smetkovodstvo (1993), so koj pod-
robno se regulira{e na~inot na
vodeweto na smetkovodstvenata
evidencija na stopanskite sub-
jekti. Vo duhot na zapo~natite
procesi za integracija na RM vo
EU, vo noemvri 1998 g., Me|una-
rodnite smetkovodstveni stan-
dardi (MSS) se prevedeni i pri-
fateni od strana na Ministers-
tvoto za finansii, kako supsti-
tut za sozdavawe nacionalni
smetkovodstveni standardi. Vo
tekot na 2002 g., so donesuvaweto
na Zakonot za trgovski dru{tva,
prestana da va`i Zakonot za
smetkovodstvo. Vo soglasnost so
Zakonot za trgovski dru{tva,
primenata na MSS e zadol`i-
telna vo podgotvuvaweto na fi-
nansiskite izve{tai za srednite
i golemite pretprijatija. Od ja-
nuari 2005 g. vo RM vo primena se
i Me|unarodnite standardi za
finansisko izvestuvawe. So
formiraweto na Institutot na
ovlasteni revizori na RM vo maj
2006 g., vo soglasnost so Zakonot
za revizija od septemvri 2005 g.,
Komisija za smetkovodstveni
standardi gi prezede ingerenci-
ite za a`urirawe, publikuvawe i
pravilna implementacija na
MSS i na Me|unarodnite stan-
dardi za finansisko izvestuvawe
vo smetkovodstvenata praktika
na RM.
LIT.: Serafim Tomovski, Osnovi na
smetkovodstvo, „Goce Del~ev#, Skopje,
2002. Z. B.
RAZGRADUVAWE NA [UM-
SKATA PROSTIRKA – va`en
proces {to vlijae vrz intenzite-
tot na kru`eweto na mineralni-
te materii na {umskiot ekosis-
tem i vrz rezervite na {umskata
prostirka. Toa se odviva pod vli-
janie na ogromniot broj razgradu-
va~i {to go prestavuvaat sapro-
fitniot na~in na ishrana. Pro-
se~nata brzina na razgraduvawe
vo ploska~evo–ceroviot dabov
ekosistem na Gali~ica iznesuva
41,52% od godi{niot opad, dode-
ka razgraduvaweto vo gorskiot
bukov ekosistem vo Mavrovo iz-
nesuva 20,7%. Rezervite na {um-
ska prostirka zavisat od inten-
zitetot na razgraduvawe, pa zatoa
prose~nite rezervi na {umskata
prostirka se razli~ni. Vo plos-
ka~evo-ceroviot dabov ekosistem
na Gali~ica iznesuva 9,87/ha, a vo
gorskiot bukov ekosistem na
Mavrovo 20,58 t/ha. Q. Gr.
„RAZDELBA# ‡ opera vo ~etiri
~ina (7 sliki). M: T. Prokopiev, L:
A. Panov i kompozitorot, spored
dramata Pe~albari. Prvo izvedu-
vawe: Skopje, 17. XI 1971. Dr. O.
Atanas
Razdolov
RAZDOLOV, Atanas (Berovo,
1872 ‡ Sofija, 1931) ‡ istaknat
pretstavnik na plejadata make-
donski anarhisti od vremeto na
Ilinden. Bezdrugo, najplodniot
makedonski bugarojazi~en poet,
glasnogovornik na makedonskata
revolucija, spontan sonuva~ na
apsolutnoto. Izdal, glavno vo
sopstvena re`ija, nekolku dese-
tici pomali stihozbirki so pes-
ni isklu~ivo na makedonska is-
torisko-revolucionerna tema-
tika. Mu bil mo{ne blizok i is-
kren privrzanik na Goce Del~ev,
koj od svoja strana nasekade top-
lo gi prepora~uval negovite
knigi. Poezijata na Razdolov ne
se odlikuva so povisoki umet-
ni~ki vrednosti. Taa e glavno
odglas na edna voznemirena so-
vest, pa prilega na neartikuli-
ran makedonski krik, erupcija
na vekovno nasobraniot gnev vo
du{ata na obespraveniot make-
donski ~ovek, na stihijata na se-
narodnata vozbudena du{a. Pi-
{uva pod silnoto vlijanie na na-
rodnata pesna i na poetskata re~
na bugarskiot revolucioneren
poet Hristo Botev. Izbor od po-
ezijata na Atanas Razdolov e iz-
dadena na makedonski jazik vo
prepev i so predgovor na Gane
Todorovski, a od Vasil Tocinov-
ski e izdadena monografija za
Razdolov pod naslov †Zborot
kur{um i dinamit#. G. T.
RAZLI^NIK, AL[ARSKI
(Centaurea leucomalla Bornm.) – lo-
kalen endemit vo florata na RM
od familijata Asteraceae (Compo-
sitae) (slo`enocvetni rastenija),
opi{an od lokalitetot Al{ar,
od poznatiot germanski botani-
~ar Josef Bornmuller (1926). Vl. M.
RAZLI^NIK, GALI^I^KI
(Centaurea galicicae Micevski) – lo-
kalen endemit vo florata na RM
RAZLI^NIK R
od familijata Asteraceae (slo`e-
nocvetni rastenija). Poznat e sa-
mo za okolinata na Prespanskoto
Ezero, kaj s. Stewe. Se razviva
kako hazmofit, vo puknatini na
varovni~ki karpi. Vl. M.
RAZLI^NIK, GRBAVE^KI
(Centaurea grbavacensis (Rohl.) Stoj.
& Stef.) – endemit vo florata na
RM od familijata Asteraceae (slo-
`enocvetni rastenija). Se razvi-
va na varovni~ka geolo{ka pod-
loga vo okolinata na Kavadarci –
s. Grbavec, Kozjak, Pletvar, Si-
vec, Barbaras, Mariovo, klisura
na r. Treska (Pore~e) i dr. Se na-
o|a na svetskata crvena lista na
zagrozeni rastenija (IUCN 1997
Red List of Threatened Plants). Vl. M.
RAZLI^NIK, DEMIRKAPIS-
KI (Centaurea demirkapiensis Micev-
ski) – lokalen makedonski flo-
risti~ki endemit od familijata
Asteraceae (slo`enocvetni raste-
nija). Se razviva vo okolinata na
Demir Kapija, kaj hidrocentra-
lata Do{nica. Vl. M.
RAZLI^NIK, KAVADARE^-
KI (Centaurea kavadarensis Micev-
ski) – lokalen endemit vo flora-
ta na RM od familijata Asteracae
(Compositae), (slo`enocvetni ras-
tenija), od okolinata na Kavadar-
ci, me|u selata Majdan i ’R`ano-
vo, opi{an od akademik Kiril
Micevski. Vl. M.
RAZLI^NIK, KOZJA^KI (Cen-
taurea kozjakensis Micevski) – loka-
len endemit vo florata na RM od
familijata Asteracae (Compositae)
(slo`enocvetni rastenija), od
okolinata na Prilep–Kozjak,
opi{an od akademik Kiril Mi-
cevski. Vl. M.
RAZLI^NIK, MRAMOREN
(Centaurea marmorea Bornm. et Soska)
– lokalen makedonski floristi~-
ki endemit od familijata Astera-
ceae (Compositae) (slo`enocvetni
rastenija), poznat samo za okoli-
nata na Prilep (Sivec). Vl. M.
RAZLI^NIK, SKOPSKI (Cen-
taurea skopjensis Micevski) – make-
donski floristi~ki endemit, od
familijata Asteraceae (Composi-
tae) (slo`enocvetni rastenija),
poznat za klisurata na rekata
Treska (me|u Kozjak i s. Nova
Breznica). Vl. M.
RAZLI^NIK, SO[KOV (Cen-
taurea soskae Hayek) – lokalen ma-
kedonski floristi~ki endemit
od familijata Asteraceae (Compo-
sitae) (slo`enocvetni rastenija),
se razviva pokraj Ohridskoto
Ezero (s. Trpejca). Se nao|a na
svetskata crvena lista na zagro-
zeni rastenija (IUCN 1997 Red List
of Threatened Plants). Vl. M.
1247
R RAZLI^NIK
RAZLI^NIK, FORMANE-
KOV (Centaurea formanekii Hal.) –
lokalen makedonski floristi~-
ki endemit od familijata Astera-
ceae (Compositae) (slo`enocvetni
rastenija), poznat samo za klisu-
rata na rekata Vardar kaj Demir
Kapija. Vl. M.
RAZLOVE^KO VOSTANIE
(1876) ‡ prvo organizirano oru-
`eno makedonsko nacionalnoos-
loboditelno vostanie vo XIX v.
Vostanieto go organiziral i go
izvel Tajniot makedonski revo-
lucioneren komitet osnovan od
Dimitar Popgeorgiev-Berovski
vo Solun (1875). Vo negovoto or-
ganizirawe u~estvuvale pret-
stavnici od site sloevi na make-
donskoto op{testvo: u~iteli,
sve{tenici, trgovci, zanaet~ii
i bore~kiot element makedon-
skoto selanstvo. Na sovetuvawe-
to vo s. Razlovci, Male{evsko
(april 1876) bilo doneseno re-
{enie za krevawe vostanie. Di-
mitar Popgeorgiev bil izbran za
voda~ i bil zadol`en so ~eta da
gi obikoli Pijane~ko, Male{ev-
sko, Radovi{ko, Strumi~ko,
Petri~ko i Melni~ko i da se
podgotvat za borba na dadeniot
znak za po~etok na vostanieto.
Vostanieto zapo~nalo utroto na
20/8. V 1876 g., kako {to e zabele-
`ano na vostani~koto zname, ko-
ga bilo oslobodeno s. Razlovci.
So goreweto na spahiskite i na
drugite dol`ni~ki dokumenti
bilo ozna~eno osloboduvaweto
od osmanliskata vlast i vospos-
tavuvawe makedonska vlast. Vo
Berovo bile sobrani 300 vooru-
Peh~evo vo vremeto na Razlove~koto vostanie
1248
Karta na Razlove~koto vostanie
`eni vostanici. Vostanicite,
predvodeni od Berovski, so raz-
veano zname ja prodol`ile akci-
jata i go napadnale s. Mitra{in-
ci. Vo pove}e~asovnata borba
bil ranet voda~ot Berovski {to
se odrazilo vrz natamo{niot
razvitok na Vostanieto. Vo Raz-
lovci pop Stojan gi organiziral
vostanatite selani da ja prodol-
`at borbata za osloboduvawe so
povik deka bez `rtvi ne se dobi-
va sloboda. Vostanicite predvo-
deni od Berovski prodol`ile
kon Ko~ansko i kon Male{evsko.
Na planinata Pla~kovica se soe-
dinile so vostanicite od s. Laki
predvodeni od Cone Don~ev. Vos-
tani~kata ~eta na Berovski pro-
dol`ila kon Radovi{ko. Osman-
liskata dr`ava so koncentrira-
we redovna vojska od Strumica,
Radovi{, Melnik, Petri~ i od
Gorna Xumaja i so aktivno u~e-
stvo na vooru`enoto mesno mus-
limansko naselenie go lokali-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
zirala i go zadu{ila Vostanie-
to. Se odr`ale samo ~etite na
Berovski i na Cone Don~ev, koi
bile postojano vo dvi`ewe me|u
Male{evskite Planini – Bela-
sica i Pirin Planina. Nasele-
nieto na vostani~kata teritori-
ja bilo izlo`eno na `estok te-
ror; ubistva, nasilstva i progo-
ni. Od 476 zatvorenici, 40 lica
bile obeseni. Razlove~koto vos-
tanie bilo organizirano i izve-
deno samostojno i go ozna~ilo
po~etokot na kontinuiranata
borba na makedonskiot narod za
sloboda i za sozdavawe makedon-
ska dr`ava.
LIT.: Quben Lape, Razlove~koto vosta-
nie od 1876 godina i li~nosta na negovi-
ot organizator Dimitar Pop Georgiev
Berovski, Skopje, 1976; zb., Dimitar Pop
Georgiev – Berovski i negovoto vreme,
Skopje–Berovo, 1991. M. Min.
RAZLOVCI – selo vo Del~ev-
sko. Se nao|a vo Razlove~kata
Klisura, od dvete strani na reka-
ta Bregalnica, na nadmorska vi-
so~ina od okolu 700 m. So regio-
nalen pat na sever e povrzano so
Del~evo, a na jug so Berovo. Toa e
naseleno so Makedonci, no niv-
niot broj e vo opa|awe. Vo 1953 g.
vo nego `iveele 1.344 `., a vo 2002
g. toj broj se namaluva na 826 `.
Naselenieto se zanimava so
ovo{tarstvo i {umarstvo. R. e
poznato istorisko selo. Vo nego e
krenato Razlove~koto vostanie
(1876), predvodeno od Dimitar
Popgeorgiev–Berovski i Pop
Stojan od s. Razlovci. Ima osum-
godi{no u~ili{te i zdravstvena
stanica. Al. St.
RAZLOG – grad vo Pirinskiot
del na Makedonija (Republika Bu-
garija) so 13.198 `. (1997). Se nao-
|a vo zapadniot del na Razlo{kata
Kotlina, od dvete strani na Bela
Reka, na nadmorska visina od oko-
lu 830 m. Klimata e promeneto
sredozemnomorska so sredna go-
di{na temperatura od 8,3°C. Is-
to~no od R. se nao|a razlo{kiot
jaglenov basen, a vo severozapad-
niot kraj na gradot na rekata Is-
tok e podignata razlo{kata hid-
rocentrala. Imeto Razlog prvpat
se spomnuva vo edna povelba na Va-
silij II od 1019 g. Vo vremeto na
turskoto vladeewe R. se vodi pod
imeto Mehomija. Vo 1889 g. nasel-
bata e proglasena za op{tinski
centar. Kon krajot na XIX v. vo R.
imalo 4.970 `., od koi 3.200 bile
Makedonci hristijani, 1.460 Ma-
kedonci muslimani, 80 Turci, 30
Vlasi i 200 Romi. Vo tekot na XX
v. naselenieto postojano se zgole-
muva i narasnuva od 4.168 `. vo
1920 g. na 13.198 `. vo 1997 g. Vo-
de~ka granka vo ekonomijata na
gradot deneska e industrijata, po-
sebno celulozno-hartienata i ma-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Razlog
{inskata industrija. Ima gimna-
zija i tri tehni~ki u~ili{ta.
LIT.: EnciklopediÔ Pirinski kraŸ, II,
Blagoevgrad, 1999. Al. St.
RAZLO[KI PARTIZANSKI
ODRED „JANE SANDANSKI#
(1. V 1943 – 9. IX 1944) – oru`ena
edinica na NOD vo Pirinskiot
del na Makedonija formiran od
partizani od Razlo{ko i od Be-
li~kata partizanska ~eta „Ja-
kim Cokov#. Komandant na Od-
redot bil Krum Radonov, a poli-
ti~ki komesar Georgi J. Mado-
lev. Odredot go izdaval v. „Ra-
botni~ko zname#. Potoa bil
preimenuvan vo „Nikola Para-
punov# (19. IV 1944). Brojot na
borcite iznesuval okolu 150
(maj 1944) i bil podelen na tri
bataljoni. Gi prodol`il voeni-
te dejstva do 9. IX 1944 g., koga
vlegol vo sostavot na Makedon-
skata brigada „Jane Sandanski#,
sostavena isklu~ivo od Make-
donci. Bidej}i toa ne bilo doz-
voleno, borcite od Odredot bi-
le vklu~eni vo redovite na bu-
garskata armija.
LIT.: Georgi T. Madolev, VÍorÍ`enata
borba v PirinskiÔ kraŸ 1941–1944, So-
fiÔ, 1966; EnciklopediÔ Pirinski kraŸ,
II, N–Œ. Blagoevgrad, 1999. V. Jot.
„RAZMISLUVAWE# ‡ simfo-
niska poema. M: B. Ivanovski. Pr-
vo izveduvawe: Skopje, 1954. Dr. O.
RAI^I], Dragoslav (Sala{, 9.
X 1935) – el. in`., d-r na tehni~-
ki nauki, red. prof. Rakovodi-
tel na Institutot za EE i pos-
tdiplomski studii na ETF vo
Skopje. Prodekan na EMF i
pom. dir. na UCMTN. Pretseda-
tel na Republi~kata komisija za
geoelektricitet i gromobrani i
na Stud. kom. za analiza na EES.
Istaknat in`ener na Makedon-
skata sekcija na IEEE. Toj e av-
tor/koavtor na 10 trudovi vo naj-
poznatite EE spisanija, so pri-
lozi kon metodite za analiza na
prenosnite i distributivnite
EES. Avtor na tri univerzitet-
ski u~ebnici i koavtor na ~et-
vrtiot.
LIT.: „Bilten na Univerzitetot ,Sv. Ki-
ril i Metodij’ – Skopje#, br. 570, mart
1992. Dr. R.
RAJNER, Peter Koc (Viena,
Avstrija 28. II 1941) ‡ hirurg, or-
toped, redoven prof. na Univ. vo
Viena, akademik. Diplomiral na
Med. f. vo Viena (1967), a specija-
liziral ortopedija (1974) i dok-
toriral vo 1979 g. Od 1984 g. e di-
rektor na Klinikata za ortope-
dija vo Viena. Vo 1983 ja organi-
ziral II me|unarodna rabotilni-
ca za dizajn i primena na tumor-
ski protezi. Imal brojni studi-
ski patuvawa vo SAD, Kanada,
Germanija, [vajcarija, [vedska
i Velika Britanija. Po~esen
~len e na 9 me|unarodni asocija-
cii. Napi{al 226 truda, 244 aps-
trakti, 3 knigi i 55 poglavja. So-
rabotuval so Klinikata za orto-
pedija na Med. f. vo Skopje i
ovozmo`il studiski prestoj na
pove}e lekari od Skopje vo Vie-
na. Za ~len na MANU nadvor od
rabotniot sostav e izbran na 10.
V 2006 g. \. Z.
RAK, RE^EN (Astacus astacus
L.) – voden ~lenkonog organizam.
@ivee vo mirni iste~ni ili vo
plitki neiste~ni vodi, vo izdup-
~eni karpesti krajbre`ja. Telo-
to mu e
dolgo do 16
cm. Ima ja-
ki kle{ti
na prviot
par noze i
dve posla-
Re~en rak bi na dru-
RAKOVI R
gite dva para noze. Se hrani so
sitni organizmi i detritus. Vo
Ohridskoto i Dojranskoto Ezero
i vo vardarskiot sliv `ivee ma-
kedonskiot endemi~en re~en rak
(Astacus astacus balcanicus Kara-
man).
LIT.: Mladen Karaman, Desetnogi rako-
vi – Decapoda (Crustacea: Malacostraca), Fa-
una na Makedonija II, Mus. Mac. Sci. Nat.,
Skopje 1976, 1–61; Jon~e [apkarev, Zoo-
logija na bez’rbetnite `ivotni, Skopje
1991. V. T. K. – M. K.
RAKIXIEV, Mihail (Bitola,
1878 – Bitola, 1935) – pripadnik
na MRO. Vo negovata ku}a (20. XI
1901) prestojuval Goce Del~ev
na sovetuvawe so Nikola Rusin-
ski, Jordan Piperkata i dr. bi-
tolski vojvodi. Od 1904 g. bil
~len na Bitolskiot ORK na
MRO i reonski na~alnik na \a-
vato so okolinata. Bil osuden
(1905) na pet godini zatvor vo
Bitola; osloboden po Mladotu-
rskata revolucija.
IZV.: T. Nikolov, Spomeni iz moeto mi-
nalo, Sofi®, 1989. Al. Tr.
RAKOVI (Crustacea) – ~lenkono-
gi, glavno akvati~ni organizmi.
Naseluvaat morski i kopneni vo-
di. @iveat slobodno kako pli-
va~ki formi, a mal broj se seden-
tarni ili paraziti. Teloto se
sostoi od razli~en broj segmenti
(~len~iwa) kaj razli~ni vidovi.
Segmentite se jasno izdvoeni vo
glava, gradi i opa{. Teloto e
za{titeno so hitinska materija –
kutikula, koja pretstavuva nadvo-
re{en skelet. Rakovite imaat go-
lemo ekonomsko zna~ewe. Plan-
ktonskite vidovi se bitna kompo-
nenta vo ishranata na ribite, do-
deka pokrupnite vidovi se koris-
tat vo ishranata na ~ovekot. Vo
svetot se poznati preku 35.000 vi-
dovi. Vo Makedonija ovaa klasa e
mnogu dobro prou~ena; utvrdeni
se 513 taksoni (486 vidovi i 27
podvidovi), od koi, 137 se ende-
mi~ni (113 vidovi i 24 podvido-
vi). Ovaa grupa organizmi e pode-
lena vo 5 potklasi: veslonogi ra-
kovi (Copepoda), ribni vo{ki
(Branchiura), ~erupkari (Ostracoda),
`abronogi rakovi (Branchiopoda) i
vi{i rakovi (Malacostraca).
LIT.: Gordan Karaman, Crustacea, Amphipo-
da, Catalogus Faune Jugoslaviae, Ljubljana,
1974, III/3: 1–43; Mladen Karaman, Deset-
nogi rakovi – Decapoda (Crustacea: Mala-
costraca), Fauna na Makedonija II, Mus.
Mac. Sci. Nat., Skopje, 1976, 1–61; Grupa av-
tori, Country Stady for biodiversity of the Re-
public of Macedonia (first national report),
Skopje, 2003. V. T. K. – M. Kr.
RAKOVI, VESLONOGI (Cope-
poda) – planktonski rak~iwa.
Grupa sitni organizmi; gi nase-
luvaat morskite i kopnenite vo-
di; golem broj se paraziti. Poz-
nati se okolu 7.000 veslonogi ra-
kovi. Vo Makedonija se registri-
1249
R RAKOVI
rani 140 taksoni (136 vidovi i 4
podvidovi), od koi 16 taksoni se
endemi~ni. Potklasata veslono-
gi rakovi e pretstavena so 3 reda:
ciklopoidni rak~iwa (Cyclopoi-
da), vo Makedonija zastapeni so
60 taksoni (57 vidovi i 3 podvi-
da), od koi 10 se endemi~ni; har-
paktikoidni rak~iwa (Harpacti-
coida), vo Makedonija pretstave-
ni so 50 taksoni (49 vidovi i 1
podvid) od koi, 6 se endemi~ni; i
kalanoidni rak~iwa (Calanoida),
pretstaveni vo Makedonija so 30
vidovi.
LIT.: Ognjanka Popovska-Stankovic, A contri-
bution to a better knowledge of the Microfauna
(Rotatoria, Copepoda and Cladocera) of Stenje
Marsh, Folia balc., Inst. Pisc., Skopje, 1971,
3(1): 1–8; Trajan Petkovski, Calanoida (Crusta-
cea: Copepoda). Fauna na Makedonija, Mus.
Mac. Sci. Nat., Skopje, 1983; Trajan Petkovski,
Two new Copepod species (Crustacea: Copepo-
da) from the Ohrid Lake, Annales Limnol, 1997,
33: 245–253; Grupa avtori, Country Study for
biodiversity of the Republic of Macedonia (first
national report), Skopje, 2003. V. T. K. – M. Kr.
RAKOVI, VI[I (Malacostraca)
– krupni organizmi snabdeni so
oklop. Se razlikuvaat od site
drugi rakovi spored niza osobe-
nosti vo gradbata i vo golemina-
ta na teloto. Imaat konstanten
broj segmenti – 20. Potklasata
opfa}a okolu 20.000 vidovi.
Ovaa grupa organizmi vo Make-
donija poka`uva mnogu visok
stepen na endemizam (79%). Od
poznatite 95 taksoni, 75 se ende-
mi~ni. Od vi{ite rakovi ima:
ramnonogi rakovi (Isopoda), 47
taksoni, od koi, 40 endemi~ni;
raznonogi rakovi – Mrmorci
(Amphipoda), 43 taksoni, od koi,
35 se endemi~ni i desetnogi ra-
kovi (Decapoda), 5 taksoni, od
koi, 3 endemi~ni: re~en rak (As-
tacus astacus balcanicus Karaman);
poto~en rak (Astropotamobius tar-
rentium macedonicus Karaman) i
kriv rak – Kraba (Potamon fluvia-
tilis fluviatilis Herbst.).
LIT.: Stanko Karaman, IV Beitrag zür Kenntnis
der Susswasser-amphipoden, †Glasnik Nauc-
nog Drustva#, Skopje, 1931, 9(3): 93–107; Mla-
den Karaman, Kopneni izopodi, Zbornik, Filoz.
fak., Pri{tina, 1966, III: 371–404; Gordan Kara-
man, XLVI Contribution to the Cnowledge of the
Amphipoda. Two subterannean Niphragus speci-
es from Yugoslavia, N. stankoi n.sp. and N. ili-
densis Schaferna (fam. Gammaridae), †Glasnik
Rep. Zavoda Zast. Prir. Muzeja#, Titograd, 1973,
6: 35–57; Gordan Karaman, Crustacea, Amphi-
poda. Catalogus Faune Jugoslaviae, Ljubljana,
1974, III/3: 1–43; Mladen Karaman, Deset-
nogi rakovi–Decapoda (Crustacea: Malacos-
traca). Fauna na Makedonija II, Mus. Mac.
Sci. Nat., Skopje, 1976. V. T. K. – M. Kr.
RAKOVI, @ABRONOGI (Bran-
chiopoda) – najprimitivni recen-
tni vidovi rakovi. @iveat vo
slatki vodi, so isklu~ok na nekoi
vidovi vo morskite vodi. Obi~no
gi naseluvaat malite temporalni
vodi. Opfa}aat okolu 800 vidovi,
razli~ni po golemina (od mik-
1250
roskopski do 10 cm). Vo Makedo-
nija ovaa potklasa e zastapena so
105 vidovi, podredeni, vo zavis-
nost od gradbata na ~erupkata, na
4 redovi: vilinski rak~iwa
(Anostraca), 7 vidovi, od koi, vi-
dot Chirocephalus pelagonicus Pet-
kovski e endemi~en; polnoglaves-
ti rak~iwa (Notostraca), 2 vida;
{kolkesti rak~iwa (Conchostra-
ca), ima 3 vidovi i kladoceri
(Cladocera), 93 vidovi, od koi, Alo-
na smirnovi Petkovski & Flossner e
endemi~en vid na Ohridskoto
Ezero.
LIT.: Ognjanka Popovska-Stankovic, A con-
tribution to a better knowledge of trhe Microfa-
una (Rotatoria, Copepoda and Cladocera) of
Stenje Marsh, Folia balc., Inst. Pisc., Skopje,
1971, 3(1): 1–8; Vladimir Krpac and Branislava
Makedonskiot reprezentativec Kire Lazarov na Svetskoto prvenstvo vo rakomet {to se odr`a vo Zagreb,
R Hrvatska (2009) go zazede prvoto mesto vo svetot za najmnogu postignati golovi na site vremiwa.
Mihajlova, Biodiversity of Macedonia from a vi-
ew point of hitherto faunistic investigations.
Participation with Underproject: Klass Insecta,
Macedonian Museum of Natural History – Mi-
nistry of Science, Final Report, Skopje, 1999,
23–30. V. T. K. – M. Kr.
Pavle
Rakovski
RAKOVSKI, Pavle (s. Dolna
Kle{tina, Vodensko, Egejskiot
del na Makedonija, 24. V 1913 –
Skopje, 9. II 1990) – deec na make-
donskoto nacionalno dvi`ewe i
na gr~koto komunisti~ko dvi`e-
we. U~esnik vo antifa{isti~ki-
ot otpor. Vo periodot na Vtorata
svetska vojna sostavil azbuka od
25 bukvi vo duhot na makedonski-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
ot jazik i makedonskata jazi~na
tradicija. Vo 1944 g., vo znak na
protest, gi napu{til redovite na
ELAS i so Vodenskiot makedon-
ski bataljon preminal vo Vardar-
skiot del na Makedonija. Bil
u~esnik vo Gra|anskata vojna vo
Grcija (1946–1949) i ~len na ra-
kovodstvoto na NOV (odgovoren
za Agitprop). Po Gra|anskata
vojna vo Grcija (1949), obvinet od
KPG kako „titoist#, bil ispra-
ten vo sibirskite logori. Po
normaliziraweto na odnosite
pome|u SSSR i Jugoslavija se
vratil vo Makedonija.
LIT.: Egejska Makedonija vo NOB, VI, 1949,
Skopje, 1983; S. Kiselinovski, Makedonski
dejci (XX vek), Skopje, 2002. St. Kis.
RAKOMETOT VO MAKEDO-
NIJA. Se javuva vo 30-tite godi-
ni na HH v. kako hazena vo Skop-
je, Kumanovo i Bitola. †Golemi-
ot# rakomet se razviva po Oslo-
boduvaweto (1948–1957). Bil for-
miran Rakometen sojuz na Make-
donija (1956), a sega Rakometna
federacija (od 2002). Rakometni
sekcii bile osnovani prvin pri
SSD †Student# i SD †Rabotni~-
ki# vo Skopje (1948), a potoa i
†Rabotnik# – Bitola, †Man~o
Maliminov# – Negotino, †Mili-
cioner# – Skopje, †Mladost# –
Veles, †Goce Del~ev# – Prilep i
drugi. Prv republi~ki prvak za
ma`i (1950) i pobednik na Kupot
(1955) e RK †Rabotni~ki# od
Skopje, a za `eni RK †Grafi~ar
od Skopje# (1955, odnosno 1956).
†Maliot# rakomet bil voveden
podocna (1952) i stanal mnogu po-
pularen. Bile osnovani golem
broj klubovi vo Republikata i
bil organiziran soodveten sis-
tem na natprevari. Vo Prvata so-
juzna liga se natprevaruvale: †Ra-
botni~ki#, †Grafi~ar# i †Var-
dar# – Skopje, †Borec# – Veles i
†Pelagonija# – Bitola, a RK
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
†Skopje# vo `enskata liga (do
1991). Osven rakometarite od RK
†Rabotni~ki#, reprezentativci
na Jugoslavija bile i Van~o Jova-
novski, \or|i Gajdov, Pece Di-
mitrovski, Pepi Manaskov i dr.
Rakometniot sojuz na Makedonija
stanal ~len na Evropskata i
Svetskata rakometna federacija
(po 1992). Ma{kata reprezenta-
cija igrala na zavr{nite natpre-
vari za Evropskoto prvenstvo
(1998) i za Svetskoto prvenstvo
(1999). Najgolem uspeh na `enska-
ta reprezentacija e osvoenoto
sedmo mesto na Svetskoto prven-
stvo vo Germanija (1997). Najdob-
ri ma{ki ekipi se: †Pelister# –
Bitola, †Vardar Vatrostalna# –
Skopje, a najdobra `enska e †Ko-
metal \or~e Petrov# – Skopje.
Istaknati treneri bile: Slavko
Matovski, Dragoqub Lazi}, Za-
fir Kunovski, Qubomir Hris-
tovski, Pan~e Nikolovski i dru-
gi, a me|unarodni sudii: Krsto
Bojaxievski, Hristo Dimov, Mar-
jan i Dragan Na~evski i drugi.
LIT.: 20 godini rakomet vo Makedonija,
Skopje, 1968; 25 godini rakomet vo Make-
donija, Skopje. 1973; 30 godini rakomet vo
Makedonija, Skopje, 1978; Godini samosto-
en makedonski rakomet,Skopje, 2002. D. S.
RALEV, Georgi H. (s. Sveta, Kru-
{evsko, 1875 – mesnost Vodenici-
te, Kru{evsko, 20. V 1911) – u~es-
nik vo Ilindenskoto vostanie.
Bil vo ~etata na N. Rusinski
(1901) i na V. Markov (1902). Vo
Ilindenskoto vostanie se borel
vo ~etata na I. Naumov-Alaba-
kot, a po vostanieto vo ~etata na
\. Naumov-Pqakot, I. Naumov-
Alabakot i na Bla`e Birin~eto.
U~estvuval vo bitkata na No`ot.
Zaginal vo borba so osmanliska-
ta vojska (1911).
LIT.: N. Kirov-MaŸski, Kru{ovo i bor-
bite mu za svoboda, Sofi®, 1935. Al. Tr.
Hisen
Ramadani
RAMADANI, Hisen (s. Pirok,
Tetovsko, 3. I 1933) ‡ politi~ar.
Diplomiral na Visokata {kola
za politi~ki nauki vo Belgrad.
Bil u~itel, nastavnik, direktor
na osnovno u~ili{te i prosveten
sovetnik vo Okoliskiot zavod za
{kolstvo vo Tetovo, ~len na
Okoliskiot komitet na SKM vo
Tetovo, ~len na Op{tinskiot ko-
mitet na SKM i pretsedatel na
Op{tinskiot odbor na SSRNM
vo s. @erovjane. Podocna bil
~len na CK na SKM, rakovoditel
na Komisijata za ideolo{ko ob-
razovanie i ~len na Izvr{niot
komitet na CK na SKM, prate-
nik vo Sobranieto na SRM i na
SFRJ, ~len na Univerzitetskiot
sovet, ~len na Redakciskiot so-
vet na v. „Komunist# i sekretar i
potpretsedatel na Republi~kata
konferencija na SSRNM, kako i
potpretsedatel na Izvr{niot so-
vet na SRM. Po osamostojuvawe-
to na RM bil ~len na Partijata
na albanskite intelektualci i
vo dva mandata pratenik vo Sob-
ranieto na RM. S. Ml.
RAMADANI, Hixet (Hixhet Ra-
madani) (s. Lisec, Tetovsko, 2. X
1924 ‡ Skopje, 1990) – pravnik i
politi~ar. Bil u~esnik vo NO-
AVM (od 1944) kako instruktor
na Okoliskiot komitet na SKOJ
vo Tetovo. Po Osloboduvaweto
bil u~itel (1945‡1955), ~len na
KPM (od 1947), referent na Oko-
liskiot naroden odbor vo Tetovo,
pretsedatel na Narodniot odbor
na Op{tinata Sara}ino, sekre-
tar i pretsedatel na Op{tinski-
ot odbor na SSRNM i sekretar
na Okoliskiot komitet na SKM
vo Tetovo (do 1966). Diplomiral
na Pravniot fakultet vo Skopje.
Bil ~len na CK na SKM (od
1965), pretsedatel na Komisijata
za op{testveno-ekonomski odno-
si vo op{testveno-politi~kite
zaednici i ~len na Pretsedatels-
tvoto na CK na SKM (od 1966).
Pove}e pati bil izbiran za re-
publi~ki pratenik, potpretseda-
tel na Sobranieto na SRM, ~len
na Sovetot na Federacijata
(1970) i ~len na Pretsedatesl-
tvoto na SRM (od 1974). S. Ml.
Potpi{uvaweto na Ramkovniot dogovor vo Ohrid (13. VIII 2001)
RAMKOVEN R
Ismet
Rami}evi}
RAMI]EVI], Ismet (Dubnica,
Srbija, 2. VII 1960) ‡ skulptor,
profesor na Fakultetot za li-
kovni umetnosti. Diplomiral na
Fakultetot za likovni umetnosti
vo Skopje (1984). Samostojno iz-
lagal vo Skopje, Saraevo, Mostar.
Rabotel skulpturi vo metal, ka-
men i drvo. Od sredinata na deve-
desettite godini raboti instala-
cii i ambienti vo koi upotrebuva
efemerni i sekojdnevni materija-
li, glavno vesnici svitkani vo
rolni (Lavirint 3, 1998). L. N.
RAMKOVEN DOGOVOR VO RM
OD 13. VIII 2001 g. ‡ dogovor za
transformirawe na RM od dr`a-
va nacija-demos vo multietni~ka
dr`ava. Dogovorot e potpi{an vo
Skopje od: Boris Trajkovski,
pretsedatel na RM, Qub~o Geor-
gievski, pretsedatel na Vladata
na RM i lider na VMRO‡
DPMNE, Branko Crvenkovski,
lider na SDSM, Arben Xaferi,
lider na DPA i Imer Imeri, li-
der na PDP. Me|unarodni garan-
ti se Xejms Perdju, pretstavnik
na SAD, i Fransoa Leotar, pret-
stavnik na EU. Dogovorot sodr-
`i: osnovni principi; prekin na
neprijatelstvata; razvoj na de-
centraliziranata vlast vo Make-
donija; nediskriminacija i pra-
vi~na zastapenost na pripadni-
1251
R RAMKOVSKI
cite na malcinskite zaednici vo
dr`avnite organi i javniot `i-
vot; posebni sobraniski procedu-
ri za za{tita na pravata na mal-
cinskite zaednici vo obrazova-
nieto i vo upotrebata na jazici-
te, kako i vo izrazuvaweto na et-
ni~kiot identitet; ustavni aman-
dmani; izmena vo zakonodavstvo-
to i na~in na gradewe na doverba-
ta me|u etni~kite zaednici. Do-
govorot gi garantira suverenite-
tot i teritorijalniot integritet
na Makedonija, kako i unitarniot
karakter na makedonskata dr`a-
va, so zabrana na re{avawe na et-
ni~kite pra{awa vrz teritori-
jalna osnova. Dogovorot sodr`i i
elementi na multietni~ka ili
plurinacionalna dr`ava: sood-
vetna zastapenost na pripadnici-
te na malcinskite zaednici vo dr-
`avnite organi i vo javniot `i-
vot i voveduvawe na sobraniski
proceduri za donesuvawe zakoni
so dvojno mnozinstvo glasovi.
IZV.: Framework Agreement (Concluded at
Ohrid, Macedonia, Sogned at Skopje, Macedonia
on 13 August, 2001).
LIT.: Svetomir Skaric, Macedonia – A multiet-
hnic and corporative State (The Ohrid frame-
work agreement of 13th august 2001 (La rein-
vention de l’Etat), Bruxelles, 2003; De l’Etat ‡
demos à l’Etat Plurietnique et vice versa: le cas
Macedonien (Melanges offerts à Slobodan Mila-
cic), Bordeaux IV, Bordeaux, 2007. Sv. [.
Velija
Ramkovski
RAMKOVSKI, Velija (s. Deb-
re{te, Prilepsko, 4. II 1947) ‡
ekonomist i stopanstvenik. Ne-
govoto semejstvo se preselilo vo
Bitola (1952), kade {to zavr{il
sredno ekonomsko u~ili{te, a
potoa diplomiral na Ekonomski-
ot fakultet vo Skopje (1970). Ra-
botel vo nekolku op{testveni
pretprijatija vo Skopje (1972‡1990),
a potoa ja formiral najgolemata
privatna firma vo SFRJ „Unip-
rokom# (Skopje, 1990), koja za svo-
eto uspe{no rabotewe ja dobila
sojuznata nagrada na Stopanskata
komora na Jugoslavija. Naskoro
potoa ja formiral i prvata pri-
vatna i edna od vode~kite nacio-
nalni televizii vo Makedonija
Televizija A1 (1992). Mo{ne us-
pe{en e i novoformiraniot sin-
xir prodavnici „Hedis# (2006) so
dostignato nivo od nad 30% u~e-
1252
stvo na pazarot (2007). Spa|a me|u
najuspe{nite stopanstvenici vo
RM vo poslednata decenija. Osno-
va~ e na Partijata za ekonomska
obnova (2006) i na Fondacijata
„Ramkovski# (2006) so cel da gi
afirmira i popularizira duhov-
nite vrednosti na RM, so niza
afirmativni nacionalni proek-
ti od oblasta na istoriskoto mi-
nato, likovnata umetnost i kni-
`evnosta: za nacionalniot deec
Dimitrija ^upovski, pisatelot
Petre M. Andreevski, skulpto-
rot Boro Mitri}eski, slikarite
Vladimir Georgievski i Novica
Trajkovski i drugi makedonski
sovremenici. Posebno go popula-
rizira Krste Misirkov so multi-
medijalen proekt vo 28 op{tini,
so podaruvawe na 40.000 primero-
ci od knigata „Za makedonckite
raboti#, organizirawe na „Mesec
na Misirkov# na Univerzitetot
FON, postavuvawe spomenik na
plo{tadot Pela vo centarot na
Skopje (delo na skulptorot Boro
Mitri}eski) i vostanovuvawe na
nagradata „Krste Petkov Misir-
kov#, so vkupen fond od 50.000 evra
(pet nagradi: za nauka, za umetnost,
za ekonomija, za sport i za `ivotno
delo). Gi objavi i prvite knigi od
konkursot za roman, zbirka raska-
zi i zbirka pesni. S. Ml.
[ukri
Ramo
RAMO, [ukri (Sukru Ramo)
([tip, 28. XI 1918 ‡ Skopje, 18. XI
1988) ‡ poet, raska`uva~, litera-
turen kriti~ar od turskata naci-
onalnost vo RM; u~esnik vo NOB
(od 1943). U{te kako politi~ki
komesar pi{uval pesni so temati-
ka od NOB. Bil prv glaven i odgo-
voren urednik na vesnikot †Bir-
lik#. Bil potpretsedatel na Sob-
ranieto na SRM i delegat na Sob-
ranieto na SRM. Najpoznati nego-
vi pesni koi se prevedeni na pove-
}e jazici se Fasist Kurbanlar (@rt-
vi na fa{istite), O Insan (^o-
vekot). ^len e na DPM (od 1949).
BIBL.: Tatkovina e edna ne zaboravi,
1950; Venec, 1959; Zeleno selo, 1972; Ubavi
denovi, 1973; Toj ~ovekot, 1978; Glasot na
mojata zemja, 1983; Sitni kapki, 1983;
Ogan i voshit, 1983; Sakano cve}e, 1985.
LIT.: Abdulkadir Hayber, Makedonya ve Kosova
Turklerinin Edebiyat?, Istanbul, 2001. A. Ago
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
RAMONDA, NATALIEVA (Ra-
monda Nathaliae Pancic & Petrovic) –
tercijaren floristi~ki relikt
od tropskata familija Gesneriace-
ae. Se razviva vo klisurite na re-
kata Vardar i pritokite (Treska,
P~iwa, Topolka, Babuna, Crna
Reka), {to pripa|aat na egejskiot
sliv, kako i na planinite Skop-
ska Crna Gora, Jakupica, Nixe,
Dobra Voda i drugi. Se nao|a na
svetskata crvena lista na zagro-
zeni rastenija (IUCN 1997 Red List
of Threatened Plants). Vl. M.
RAMONDA, SRPSKA (Ramonda
serbica Pancic) – tercijaren flo-
risti~ki relikt od tropskata
familija Gesneriaceae, poznat sa-
mo za klisurata na Mavrovska Re-
ka, Radika, Crn Drim, koi pripa-
|aat na jadranskiot sliv, i za pla-
ninata Gali~ica. Se nao|a na
svetskata crvena lista na zagro-
zeni rastenija (IUCN 1997 Red List
of Threatened Plants). Vl. M.
Jovan
Rankovi}
RANKOVI], Jovan (Belgrad, 12.
VIII 1902 – 3. XI 1992) – arhitekt,
redoven profesor na Arhitek-
tonskiot fakultet vo Skopje.
Diplomiral na Arhitektonskiot
otsek na Tehni~kiot fakultet vo
Belgrad (1927). Vo Makedonija
`ivee i raboti od 1952 do 1975 g.
Pokraj so pedago{ka dejnost (go
predava predmetot proektirawe
na stanbeni i ugostitelski objek-
ti), se zanimava i so nau~noistra-
`uva~ka rabota i so arhitekton-
sko proektirawe. Negovi pozna-
~ajni realizacii vo RM: Klubot
na pratenicite vo Skopje (1957);
Investiciona banka vo Skopje
(1958); Studentskiot dom „Kuz-
man Josifovski–Pitu# vo Skopje
(1958); Tehnolo{ko-metalur{ki-
ot fakultet vo Skopje (1959).
BIBL.: Stanbeni zgradi, Skopje, 1969;
Stanbeni kuli, Skopje, 1973. Kr. T.
RANKOVCE – selo vo Krivopa-
lane~ko. Se nao|a vo severniot
del na Slavi{kata Kotlina, od
dvete strani na Rankovi~ka Reka,
na nadmorska viso~ina od okolu
500 m. Preku regionalen pat e po-
vrzano so magistralniot pat Ku-
manovo–Kriva Palanka. Ima
1.192 `. od koi 1.133 se Makedon-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
ci i 53 `. se Romi. Naselenieto
se zanimavaa so odgleduvawe `it-
ni kulturi i so ovo{tarstvo. Toa
e sedi{te na op{tina koja zafa-
}a povr{ina od 24.071 ha, so 18 na-
seleni mesta vo koi `iveat 4.144
`. Ima osumgodi{no u~ili{te i
zdravstvena stanica. Al. St.
RAPOPORT, Alfred ‡ avstro-
ungarski diplomat (generalen
konzul) vo Skopje (1900‡ 1909),
pomo{nik na Hajnrih Miler pri
sproveduvaweto na Mirc{teg-
skite reformi. Avtor na knigata
†Vo zemjata na ma~enicite# (Pa-
riz, 1927). Ovaa kniga e kvalifi-
kuvana kako potresno svedo{tvo
za edno nepovtorlivo vreme, vo
nea se ponudeni fakti i komenta-
ri za Makedonija niz poglavjata:
Ilinden, Mirc{teg, †Komitaxi-
ite#, Bitola, Skopje, Sveta Gora,
Solun, etni~ka Makedonija i ma-
kedonskoto pra{awe. G. T.
RASOLKOSKA, Zagorka Niko-
lovska (Prilep, 21. VII 1932) – is-
tori~ar na umetnosta. Diplomi-
rala na Filozofskiot fakultet
– Grupa istorija na umetnosta vo
Belgrad (1958), po {to se vrabo-
tila vo Arheolo{kiot muzej na
Makedonija vo Skopje. Do penzio-
niraweto (1995) bila osnova~ i
rakovoditel na Oddelot za umet-
nost vo Muzejot na Makedonija.
Kako istra`uva~ na srednovekov-
nata umetnost, bila rakovoditel
na proektot „Ktitorskite por-
treti i natpisi vo yidnoto sli-
karstvo vo Makedonija vo XVI
vek#. Avtor e na postojani muzej-
ski postavki i na pove}e izlo`bi
vo zemjata i vo stranstvo.
BIBL.: Isus Hristos Antifonitis od
crkvata Sv. \or|i vo Gorni Kozjak,
„Zbornik na Arheolo{kiot muzej na Ma-
kedonija#, VI–VII, Skopje, 1975; Manasti-
rot Zrze so crkvite „Preobra`enie# i
„Sv. Nikola#, Spomenici za srednovekov-
nata i ponovata istorija na Makedonija,
IV, Institut za istra`uvawe na staroslo-
venskata kultura – Prilep, Skopje, 1981;
Topli~kiot manastir vo svetlinata na
novite istra`uvawa, Kliment Ohridski
i ulogata na Ohridskata kni`evna {kola
vo razvitokot na slovenskata prosveta,
MANU, Skopje, 1989; O istorijskim por-
tretima u Psa~i i vremenu wihovog nas-
tanka, „Zograf#, 24, Beograd, 1995; Tvo-
re{tvoto na slikarot Onufrij Argi-
tis vo Makedonija, „Zbornik za srednove-
kovnata umetnost#, br. 3, Skopje, 2001.
S. Ml.
†RATEVKA# ‡ makedonsko na-
rodno oro za me{an sostav so 7/16
(3,2,2) ritam. Naj~esto se igra vo
Male{evsko, so dr`ewe na igra-
~ite za racete, slobodno dolu
spu{teni. Se igra vo polukrug,
poletno, so mali ~ekori na po-
lustapalata i so potskonuvawe i
doskoknuvawe.
LIT.: Mihailo Dimoski, Makedonski na-
rodni ora, Skopje 1977, 132. \. M. \.
Ve{ta~kata akumulacija †Ratevo#, Berovsko
RATEVO – ve{ta~ka akumulaci-
ja na Ratevska Reka. Se nao|a 6 km
jugoisto~no od Berovo, izgradena
vo 1971 g. Branata e la~nogravi-
taciona betonska, so dol`ina na
krunata od 194 m, {iro~ina 1,5 m
i viso~ina nad terenot od 53 m.
Kotata na maksimalnoto nivo na
akumulacijata e na viso~ina od
985,75 m, na normalnoto nivo na
viso~ina od 984 m, a na minimal-
noto nivo na viso~ina od 955,5 m.
Najgolemata dol`ina na ezeroto
pri kota na normalno nivo e 2,5
km, {iroko e 0,5 km i zafa}a po-
vr{ina od 0,67 km2. Vkupnata za-
fatnina na vodata vo ezerskiot
bazen iznesuva 10.300.000 m3, od
koja 9.000.000 m3 e korisna zafat-
nina. Se koristi za navodnuvawe
na okolu 3.000 ha obrabotlivi
zemjodelski povr{ini vo Male-
{evskata Kotlina, potoa za ka-
fezno proizvodstvo na kalifor-
niska pastrmka, kako i za sport-
ski ribolov i rekreacija. Dr. V.
RATNICI ZA NAPREDOK
NA BUGAR[TINATA (RNB)
(1941–1944) – fa{isti~ka orga-
nizacija, inspirirana od german-
skata Nacionalsocijalisti~ka
partija, formirana vo Bugarija
(1936). Vo Makedonija dejstvuva-
la od 1941 g. Celta na organizaci-
jata bila da se sozdade nacional-
no mo}na dr`ava za osloboduvawe
i obedinuvawe na site „bugarski
kraevi“ vo edinstvena Bugarija,
kako i „razbuduvawe na bugarski-
ot duh# me|u Makedoncite.
IZV.: DARM – Skopje, f. RSVR, k. 3, pap-
ka „RNB#.
LIT.: \or|i Malkovski, Politi~kite
partii i organizacii vo Makedonija vo
Vtorata svetska vojna 1941–1944 godina,
Skopje, 2002. \. Malk.
RAFAIL ‡ ohridski arhiepis-
kop (8. VI 1699 ‡ ok. 1702), so fa-
nariotska opredelba. Prethodno
bil hersonski episkop. Spomnat
e kako pastirona~alnik (1699), a
samiot se narekuval i patrijarh.
Kako stranec, ne bil prifaten od
vernicite i bil prinudno smenet
od arhiepiskopot German.
RAFINERIJA R
LIT.: Ivan Snegarov, Istorix na Oh-
ridskata arhiepiskopix, t. 2. Ot pada-
neto $ pod turcite do nejnoto uniÈo`e-
nie (1394‡1767), SofiÔ, 1931; Jovan Bel-
~ovski, Hronolo{ki spisok na poglava-
rite na Ohridskata arhiepiskopija
(patrijar{ija), „Godi{en zbornik# na
Bogoslovski fakultet „Sveti Kliment
Ohridski#, kn. 8, Skopje, 2002, 75. S. Ml.
Risto
Vladov
Rafajlovski
RAFAJLOVSKI, Risto Vladov
(Skopje, 16. IV 1933 ‡ Skopje, 16. V
1997) ‡ spec. po bolesti na ustata
i zabite, redoven prof. na St. f.
Habilitiral vo 1978 g. Avtor e
na 39 nau~no-stru~ni trudovi.
U~estvuval vo izrabotkata na na-
u~ni proekti. E. M.
Rafinerijata OKTA, Skopje
RAFINERIJA „OKTA# – Skop-
je – edinstvena rafinerija na su-
rova nafta, no i distributer na
nafteni derivati vo RM. Proek-
tirana e od 1978 g., izgradena e vo
1980 g. kako Rafinerija „Skopje#,
a po~nuva so rabota na procesni-
te postrojki od 1982 g. Vo 1990 g. e
transformirana vo akcionersko
dru{tvo, od 1995 g. e preimenuva-
na vo „OKTA#, a od 1999 g. domi-
naten sopstvenik e Hellenic Petro-
leum, EL.P.ET Balkaniki S.A. So ra-
finirawe na naftata se proizve-
duvaat: TNG (te~en naften gas,
t.e. vte~net propan, vte~net bu-
tan i propan-butan smesa), prima-
ren benzin, motoren benzin (MB
86, MB 98, BMB 95), kerozin (pet-
rolej, eko gorivo, mlazno gorivo
GM-1), dizel gorivo (D1 i D2),
maslo za gorewe (EL, mazut), vajt
{pirt, rastvoruva~i i dr. Od
2002 g., so izgradbata na naftovo-
dot Solun – Miladinovci (212,6
km) so kapacitet od 360 m3 surova
nafta na ~as, se sozdadeni uslovi
za dobli`uvawe do maksimalniot
kapacitetot od 2.500.000 t surova
1253
R RAHIMI
nafta godi{no, iako realno pre-
rabotenite koli~estva se poma-
li. 95% od naftenite derivati se
od doma{no proizvodstvo, a samo
5% se od uvoz. Procesni postroj-
ki se: atmosferska destilacija,
hidrodesulfuracija i destilaci-
ja na primaren benzin, katali-
ti~ki reforming, izomerizacija,
hidrodesluracija na kerozin i
sredni destilati i frakcionira-
we na gasovi. So izgradbata na de-
sulfurizatorot (2004) e ovozmo-
`eno proizvodstvo na ekolo{ki
dizel goriva {to gi zadovoluvaat
standardite vo evropski i vo
svetski ramki. Raspolaga so dis-
tributivna mre`a niz celata te-
ritorija na RM. Sv. H. J.
[ukri
Rahimi
RAHIMI, [ukri (Shukri Rahimi)
(s. Nesalce, Bujanovac, Srbija, 8.
XI 1925) – istori~ar, univ. pro-
fesor. Osnovno u~ili{te zavr-
{il vo rodnoto selo (1932‡1936).
Bil u~esnik vo NOAVS kako bo-
rec na Albansko-pre{evskata
NO brigada i na Sedumnaesetta-
ta srpska NO brigada (1944 ‡ av-
gust 1945), Dvaeset i ~etvrtata
srpska NO brigada i ^etirieset
i prvata (makedonska) divizija na
NOVJ (avgust 1945 ‡ krajot na
1946), koga bil demobiliziran.
Bil nazna~en za u~itel vo s. Ve-
liki Trnovac, kaj Bujanovac (po-
~etok na 1947). Po zavr{uvaweto
na dva kursa, se zapi{al na Vi{a-
ta pedago{ka {kola ‡ Grupa is-
torija i geografija (1951), a po
diplomiraweto bil nazna~en za
u~ili{ten inspektor so sedi{te
vo Bujanovac. Zaradi prodol`u-
vawe na studiite na Filozofski-
ot fakultet vo Skopje (Grupa is-
torija) so semejstvoto se prese-
lil vo Skopje (1957). Po diplo-
miraweto (1960), dve godini bil
bibliotekar na Katedrata po is-
torija na Fakultetot i go objavil
svojot prv nau~en prilog (1962).
Bil profesor vo U~itelskata
{kola „Zef Qu{ Marku# (1962‡
1965) i na Pedago{kata akademi-
ja (1965‡1975) vo Skopje. Dokto-
riral na Filozofskiot fakul-
tet vo Skopje na tema „Borbata na
Albancite za avtonomija (1894‡
1912# (1974) i potoa preminal ka-
1254
ko profesor na Filozofskiot
fakultet na Univerzitetot vo
Pri{tina (od 1975 do penzioni-
raweto). Bil pratenik na PDP
vo Sobranieto na RM (1992‡
1994). Avtor e na vkupno 64 sta-
tii i drugi prilozi, u~ebnici za
osnovno i sredno obrazovanie i
pet monografii. Negova nau~na
preokupacija e minatoto na Al-
bancite pod osmanliskata vlast,
posebno vo Kosovskiot vilaet i
vo Makedonija.
BIBL.: Vilajeti i Kosoves, Prishtine, 1969; Ri-
lindja dhe emancipimi kombetar, Shkup, 1971;
Kryengritjet shqiptare në Kosove (1909‡1912),
Prishtine, 1972; Lufta e shqiptare për autono-
mi (1897‡1912), Prishtine, 1978; Gjurmime his-
torike mbi Rilindjen kombetare të shqiptareve,
Prishtine, 1986. S. Ml.
Ko~o Racin
RACIN (SOLEV), Ko~o (Kosta-
din, Kosta) Apostolov (Veles, 2. XI
1908 ‡ Lopu{nik, Ki~evsko, 13. VI
1943) ‡ poet, raska`uva~, eseist,
kulturnoistoriski istra`uva~,
publicist, op{testveno-politi~-
ki deec, marksisti~ki filozof,
nacionalen tribun i partizanski
borec. Osnovnoto obrazovanie (na
bugarski i na srpski jazik) go
zavr{uva vo rodniot grad, no vo
vtori klas ja napu{ta gimnazijata
i mu pomaga na tatka si vo
grn~arskata rabotilnica. Kako
avtodidakt, stanuva eden od najis-
taknatite makedonski intelektu-
alci vo me|uvoeniot period,
aktiven deec vo rabotni~koto i
komunisti~koto dvi`ewe i orga-
nizator na sportskiot i kulturno-
umetni~kiot `ivot va gradot.
Vo 1923‡1924 g. stanuva ~len na
SKOJ, pro~elnik na }elijata i
potoa aktivist na KPJ. Kako
~len na Mesniot komitet na
SKOJ e delegat na pokrainskite
konferencii (1926&1928), a kako
~len na MK na KPJ vo Veles
u~estvuva na partiskata pokrain-
ska konferencija (20. H 1928), ko-
ga e izbran za edinistven delegat
od Makedonija na IV kongres na
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
KPJ vo Drezden (5&15. XI 1928).
Na vra}awe e uapsen vo Dravo-
grad (20. XI 1928) i po te{kite is-
ledni policiski dejstva vo So-
lin i Split, na 2. III 1929 g. e os-
loboden †poradi nemawe dokazi#.
Po vra}aweto vo Veles, u{te na
11 april e zemen na otslu`uvawe
na voeniot rok vo Po`arevac, ka-
de {to ostanuva edna godina.
Vo 1923&1924 g. po~nuva da pi{u-
va stihovi na makedonski, srpski
i bugarski jazik. Od 1928 g. obja-
vuva poezija i proza na srpski, a
od 1936 i stihovi na makedonski
jazik. Vo 1928 g. ja sostavuva i pr-
vata (za~uvana vo rakopis) ofor-
mena stihozbirka †Antologija
bola# (na srpski jazik), posvetena
na u~eni~kata Raca Firfova,
spored koja i si go zema psevdon-
imot kako svoe prezime.
Po vra}aweto od vojska (1930) or-
ganizira Kulturno-umetni~ko i
sportsko dru{tvo †Zanatliski#,
podgotvuva teatarski pretstavi i
grupa za ~itawe marksisti~ka li-
teratura vo Veles. Stapuva vo
kontakt so somislenici vo drugi-
te jugoslovenski centri (Zagreb,
Saraevo, Belgrad) i sorabotuva
vo ugledni progresivni publika-
cii (†Literatura#, †Snaga#, †Knji-
`evni krug#). Objavuva raskazi,
esei i kritiki i †Odlomci iz ro-
mana ‘Opium‘# (1931).
Rakopisnata stihozbirka †Antologija bola#
Vo 1932 g. doa|a vo Skopje i rabo-
ti prvin kako kamenorezec, a po-
toa kako korektor na v. †Vardar#.
U~estvuva vo neformalniot Li-
teraturen kru`ok i e vo kontakt
so pomladite tvorci od litera-
turno-politi~kata konspirativ-
na organizacija MORO. Zaedno
so skopskite poeti J. \or|evi} i
A. Aksi} ja objavuvaat stihozbir-
kata †1932# (so negovata pesna
†Vatromet#). Podgotvuva i sop-
stvena zbirka od 14 pesni na
makedonski jazik. Vo januari 1933
g. organizira literaturno ~ita-
we vo Veles {to mu donesuva no-
vo apsewe i progon.
Vo toj period osobeno ja intenzi-
vira i nacionalno-politi~kata
aktivnost. Doa|a od Moskva nego-
viot drugar od Veles N. Orov~a-
nec (kako instruktor na CK na
KPJ) i se formira Oblasten ko-
mitet na KP vo Makedonija, vo
koj R. ja rakovodi ideolo{ko-po-
liti~kata propaganda vo svojstvo
na sekretar. Se pe~atat letoci i
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Ku}ata na Ko~o Racin vo Veles
bro{uri, a vo noemvri i dekem-
vri 1933 g. se nape~ateni i dvata
broja na ilegalniot organ na OK
na KP vo Makedonija †Iskra#. Se
rastura bro{urata †SSSR i Ma-
kedonija# i se podgotvuva tekstot
za bro{urata †Makedonija nije
ni srpska, ni bugarska, ni Gr~ka#.
Vo sp. †Iskra# se podvlekuva de-
ka †osloboduvaweto na Makedo-
nija e delo na samite Makedonci#
i se pokrenuvaat parolite: †Da
`ivee nezavisna Makedonija! Da
`ivee Balkanskata raboti~ko-
selanska republika!# i se poviku-
va †protiv golemosrpskiot (im-
perijalizam) {to gi ugnetuva Hr-
vatite, Slovencite, Makedonci-
te i Crnogorcite#. Se bara for-
mirawe Rabotni~ka komora vo
Makedonija i Pokrainski sindi-
kalen sindikat.
Stanuva sekretar na Kulturno-
umetni~koto dru{tvo †Abra{e-
vi}# i vospostavuva bliski odno-
si so studentite i so nekoi pro-
fesori za odbrana od namerite za
ukinuvawe na Filozofskiot fa-
kultet vo Skopje. Gi ~ita izdani-
jata na VMRO(Ob), ja prou~uva
Misirkovata kniga †Za makedon-
ckite raboti# i napi{uva esej
†Kosta Abra{evi} ‡ proleters-
ki pesnik# (zaedno so zbirkata od
14 pesni na makedonski jazik
uni{teni vo 1941 g.). Kon krajot
na dekemvri nastanuva provala,
policiskite organi fa}aat pri-
meroci od sp. †Iskra# i na 3. I
1934 g. R. e uapsen i na 14. septem-
vri e osuden na 4 godini zatvor vo
Sremska Mitrovica.
Amnestiran od robijata po sila
na zakon (1935), se vra}a vo Veles,
no pod postojan nadzor od polici-
jata. Se zbli`uva so vele{kata
studentka Nevenka Vui} i taka go
zema svojot vtor (privremen) psev-
Koricata na prvoto izdanie na †Beli mugri#
donim Neven Pejko. Ja objavuva
prvata pesna na makedonski †Do
eden rabotnik# vo zagrepskoto sp.
†Knji`evnik# (april 1936), vedna{
prepe~atena i vo Toronto.
Za da ja izbegne lokalnata poli-
ciska tortura, se vrabotuva kako
korektor na v. †Pravda# vo Bel-
grad i se zbli`uva so istaknati
napredni pisateli. No u{te na
13. I 1937 g. e uapsen i vraten vo
Veles. Se povrzuva so Kulturno-
umetni~koto dru{tvo †Vardar#
vo Zagreb i vo negoviot organ
†Na{ vesnik# objavuva stihovi
na makedonski (30. VII 1937). Vo
toj period objavuva i drugi pri-
lozi vo zagrepskata periodika
(†Pu~ki kalendar#, †Radnik#, †Rad-
ni~ki tjednik#), no i vo Belgrad
(†Umetnost i kritika#, †Narodna ~i-
tanka#, †Mlada kultura#, †Na{a
stvarnost#, †Mladost#), vo Novi
Sad (†Na{a kwi`ica#), vo Subo-
tica (†Hid#) i vo Qubqana
(†Zbornik ’39#).
Intenzivno ja prou~uva makedon-
skata istorija i nacionalnoto
dvi`ewe. Kontaktira so svoite
sogra|ani i drugari {to se borat
vo [panija, pi{uva stihovi za
taa borba i pe~ati vo izdanija na
emigracijata. Po javnite reakcii
za predavaweto na prof. Nikola
Vuli} vo belgradskiot Srpski
kulturen klub i statijata †Ju`na
Srbija ili Makedonija# vo v.
†Vreme#, R. u~estvuva vo Zagreb
(1939) vo diskusijata na makedon-
skite pretstavnici so profeso-
rite N. Vuli} i J. Radowi} za ma-
kedonskoto pra{awe.
Vo dekemvri 1939 g. vo Samobor kaj
Zagreb e nape~atena edinstvenata
Racinova stihozbirka †Beli mug-
ri# (iscelo na makedonski jazik)
{to ozna~i datum vo makedonskata
sovremena literaturna istorija.
RACIN R
Racinovite Makedonski narodno-osloboditelni
pesni (Lopu{nik, 1943)
Iako vedna{ e zabraneta, taa odu-
{eveno e prifatena od mladinata
vo Makedonija i osobeno od Make-
donskiot literaturen kru`ok vo
Sofija. Tokmu vo razmavot na Ra-
cinoviot tvore~ki podem, koga po-
licijata go progonuva i go apsi,
prinuden sekojdnevno da se prija-
vuva vo policijata vo Veles, toj se
po`aluva kaj banot vo Skopje
(1940). Toa stanuva formalen po-
vod za da ja do`ivee tretata i naj-
`esoka osuda od svojata partija
(KPJ): totalen bojkot. Vo Zagreb
uspeva da ja objavi statijata †Raz-
vitokot i zna~eweto na edna nova
literatura#, no vesnikot mora
javno da se izvini i da go napa|a.
Taka poetot Racin od svoite be{e
vsu{nost duhovno i tvore~ki
umrtven. Bojkotot go sledi i vo
logorot vo Ivawica, pa duri i po
fa{isti~kata okupacija (1941).
Progonet i od bugarskite vlasti,
R. bega vo Sofija i raboti vo @e-
lezni~koto depo. Tuka se zbli`uva
so soborcite od MLK, `ivee za-
edno so V. Naum~eski i go do`i-
vuva ubistvoto na prijatelot K.
Nedelkovski (2. IX 1941). Vedna{
se vra}a vo Veles i aktivno u~es-
tvuva vo legalnata, no i vo ne-
legalnata nacionalnooslobodi-
telna dejnost. Go ureduva (vo golem
del i go pi{uva) ilegalniot organ
na vele{kata partiska or-
ganizacija †Naroden bilten# (de-
kemvri 1941– fevruari 1942). Pod-
gonet od policijata, bega vo Skopje
i gi redaktira prvite broevi na
partiskiot organ †Bilten# (1942).
Odnovo uapsen, R. e interniran vo
pirinskoto selo Kornica. Po
vra}aweto, edinstveniot izlez go
nao|a kaj partizanite.
Vo maj 1943 g. stanuva urednik,
lektor i korektor na prvata ma-
kedonska partizanska pe~atnica
1255
R RA^EV-VOJVODATA
†Goce Del~ev# na slobodnata te-
ritorija na Lopu{nik. Na denot
na otpe~atuvaweto na prviot del
od prvata stihozbirka vo slobod-
nata makedonska literaturna is-
torija †Makedonski narodno-os-
loboditelni pesni# (13. VI 1943),
R. zaginuva vo nedokraj razjasneti
okolnosti.
BIBL.: Beli mugri, [tamparija Dragutina
[pulera u Samoboru, 1939; Makedonski naro-
dno-osloboditelni pesni, I,[Lopu{nik], 1943;
Beli mugri, Omladinska kni`nica, III sveska,
Izdanie na Omladinskiot Antifa{isti~ki
Komitet, s.l., April 1944. Cena 5 leka; Beli
mugri. Pesni, Biblioteka †Nov `ivot#,
[tamparnica †Ilinden#, [tip, 1945. Cena 30
leva; Beli mugri. Pesni, Izdanija na Agit.
Prop. komisija pri II O.K. na K.P.M., Dr`avna
{tamparnica †Goce Del~ev#, Bitola, 1945;
Pesni, Izdava Dru`estvoto na umetnicite,
kni`evnicite i nau~nicite, Skopje, 1945;
Stihovi i proza. Uredil Aleksandar Spasov,
†Ko~o Racin#, Skopje, 1954 (promeneti i
dopolneti izdanija: 1961, 1966, 1991); Izbrani
dela, [I–VI], Na{a kniga, Skopje, 1987.
LIT.: Dimitar Mitrev, predgovor vo: Kos-
ta Racin, Pesni, Skopje, 1945, V&XIV; Bla-
`e Koneski, Kako rabotel Racin nad †Be-
lite mugri#, III, 4&5, 1947, 21&39; Alek-
sandar Spasov, Soop{tenie za del od
kni`evnata zaostav{tina na poetot
Ko~o Racin, †Nov den#, IV, 4, 1948, 66&82;
istiot, Ko~o Racin. Kni`evno-istoriski
prilozi, Skopje, 1995; Prof. d-r Du{an
Nedeqkovi}, Kosta Racin poet na revolu-
cijata, Skopje, 1973; Racin vo se}avawata
na sovremenicite. Izbor i redakcija Pero
A. Korobar. Vtoro dopolneto izdanie,
Skopje, 1983; Bla`e Ristovski, Ko~o Racin.
Istorisko-literaturni istra`uvawa,
Skopje, 1983; istiot, @ivotot i deloto na
Ko~o Racin 1908-1943, Skopje, 2009; Alek-
sandar Trajanovski, Nepoznatiot Racin.
Novopronajdenite Racinovi karti~ki,
Skopje, 2000; Radomir Ivanovi}, Za smis-
lata na sozdavaweto i na postoeweto.
Poezijata i poetikata na Racin, Skopje,
2003; [Tomoslav Todorovski:] Literatura
za Ko~o Racin, vo: Ko~o Solev Racin,
Izbrani dela. Makedonskata literatur-
na nauka za Racin, Prilozi II, Skopje, 1987,
322&328. Bl. R.
Nikola
Ra~ev-
Vojvodata
RA^EV-VOJVODATA, Nikola
(s. Bawa, Razlo{ko, 14. VI 1903 –
Sofija, ?) – istaknat deec na ma-
kedonskoto nacionalnorevoluci-
onerno dvi`ewe, eden od prvite
partizani vo Pirinskiot del na
Makedonija. U~esnik vo Septem-
vriskoto vostanie (1923). Orga-
nizator na nelegalna pe~atnica i
na organizacii i grupi na
VMRO(Ob) vo Razlo{ko (1928–
1256
1934). Bil sekretar na Okoliski-
ot komitet na BKP za Razlo{ko
(1942–1944), sekretar na Okru`-
niot komitet na BKP za Pirin-
skiot kraj (II–XI 1944) i pratenik
vo Narodnoto sobranie na NRB.
LIT.: Georgi T. Madolev, VÍorÍ`enata
borba v PirinskiÔ kraŸ 1941–1944, So-
fiÔ, 1966. V. Jot.
RA[ANEC (1903) – golemo vos-
tani~ko zasolni{te (zbeg) vo Oh-
ridsko, vo planinskiot predel Gr-
me{nica, poznato i kako Markovo
Dol~e. Vo Ilindenskoto vostanie
tuka na{le zasolni{te okolu
1.700 lica od ohridsko-stru{kite
sela. Osmanskite vojski i ba{i-
bozukot ja probile odbranata i iz-
vr{ile masakr (13. IX 1903) na 190
`eni, deca i starci. Al. Tr.
’RBETNICI (Vertebrata) – pot-
tip od tipot hordati (Chordata),
~ija glavna karakteristika e
prisustvoto na ’rbeten stolb ili
’rbet, po {to i go dobile imeto.
’Rbetot pretstavuva osken skelet
kaj ovie `ivotni i se sostoi od
’rskavi~na i koskena masa. Pred-
niot kraj na oskeniot skelet za-
vr{uva so ’rskavi~na ili so kos-
kena ~erepna ~aura, vo koja e
smesten mozokot, so koj se povrza-
ni parnite setilni organi za mi-
ris, vid i sluh. Skeletot e seko-
ga{ vnatre{en. ’Rbetnicite se
odlikuvaat so bilateralna si-
metrija na teloto i po pravilo
imaat dva para ekstremiteti, koi
se razli~no diferencirani vo
zavisnost od na~inot na dvi`e-
weto. Kaj nekoi vidovi tie mo`e
da se zakr`laveni ili celosno da
otsustvuvaat. ’Rbetnicite se gru-
pirani vo dva oddeli: bezvili~ni
’rbetnici (Agnatha), vo koj se
vklu~eni edna recentna klasa –
kruglousti (Cyclostomata) i 2
izumreni klasi. Vo vtoriot od-
del, ’rbetnici so vilica (Gnatos-
tomata), se vklu~eni dve natklasi:
natklasa ribi (Pisces), so dve
izumreni i dve recentni klasi:
’rskavi~ni ribi (Chondrichtyes) i
koskeni ribi (Osteichtyes). Vo
natklasata ~etirino`ni ‘rbet-
nici (Tetrapoda) se vklu~eni 4 re-
centni klasi; vodozemci (Amphi-
bia), vleka~i (Reptilia), ptici
(Aves) i cica~i (Mammalia). Vo za-
visnost od temperaturata na te-
loto, ’rbetnicite se delat na: po-
ikilotermni (ladnokrvni), vo
koi se vklu~eni krugloustite, ri-
bite, vodozemcite i vle~ugite, i
homeotermni (toplokrvni), kade
{to pripa|aat pticite i cica~i-
te. Vo Makedonija, natklasata
ribi (Pisces) e pretstavena so 58
avtohtoni vidovi. Klasata vodo-
zemci (Amphibia) e pretstavena so
15 vidovi i 2 podvidovi, dodeka
klasata vleka~i (Reptilia) so 32
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
vida i 8 podvida. Od klasata pti-
ci (Aves) se registrirani vkupno
338 taksoni (319 vidovi i 19 pod-
vidovi). Od niv, 213 vidovi ptici
se gnezdilki, dodeka drugite se ja-
vuvaat vo tekot na zimata ili vo
periodi na prelet. Klasata cica-
~i (Mammalia) e pretstavena so 82
vidovi i eden podvid, koi pripa-
|aat na 6 reda, 18 familii i 51
rod. Od strana na ~ovekot, namer-
no ili slu~ajno, se vneseni osum
vidovi cica~i.
LIT.: A. Dimovski, Zoologija na ’rbet-
nite `ivotni, Skopje, 1991; S. Petkovski,
Faunal diversity, vo: Country Study for Biodiver-
sity of the Republic of Macedonia (First National
Report). Ministry of Environment and Phisical
Planning, Skopje, 2003. Sv. P. – V. Sid.
REVALSKA SREDBA (Reval
/Talin/, 9‡10. VI 1908) ‡ sredba na
dr`avnite delegacii na Velika
Britanija i na Rusija za Makedo-
nija. Me|u carot Nikolaj II i kra-
lot Edvard VII bila postignata
soglasnost za proektot na refor-
mi za avtonomija na Makedonija,
kako trajno re{enie za odr`uva-
we na celosta na Osmanliskata
Imperija i za mir na Balkanot.
Po eden mesec (juli 1908) bila iz-
vr{ena Mladoturskata revolu-
cija, po {to bila zaprena re-
formskata akcija na evropskite
golemi sili vo Makedonija.
LIT.: Avstriski dokumenti za reform-
skata akcija na evropskite Golemi sili
vo Makedonija 1903–1908, Redakcija Mi-
hajlo Minoski, Skopje, 2002; Hristo An-
donov-Poljanski, Makedonskoto pra{a-
we, Skopje, 1990; Hans Lotar [tepan, Ma-
kedonskiot jazol, identitetot na Ma-
kedoncite prika`an na primerot na
Balkanskiot sojuz (1878–1912), Skopje,
2004. M. Min.
REGIONALNA SORABOTKA
VO PROCESOT NA INTEGRA-
CIJATA VO EU – eden od osnov-
nite stolbovi na EU i eden od os-
novnite uslovi za integracija na
dr`avite od Zapadniot Balkan,
{to podrazbira sorabotka vo bor-
bata protiv organiziraniot kri-
minal, ilegalnata imigracija i
drugite formi na organiziran
kriminal, so vospostavuvawe mre-
`a od konvencii za regionalna so-
rabotka, integrirawe vo evropski-
te infrastrukturni mre`i itn.
LIT.: Tatjana Petru{evska, Regionalni-
ot pristap i evolutivnata klauzula vo
Spogodbata za sorabotka na RM so EZ,
„Pravnik#, br.78/98; Regionalnata sora-
botka vo procesot na integracija na
Balkanot vo EU, „Bilten#, 2, Praven fa-
kultet „Justinijan Prvi# – Skopje, Skop-
je, 2004. T. Petr.
REGIONALNI PATI[TA –
pati{ta {to povrzuvaat stopan-
ski podra~ja na dva ili pove}e re-
gioni vo zemjata ili se od posebno
zna~ewe za dr`avata. Nameneti
se za me{ovit soobra}aj. Se odvi-
va dvonaso~en soobra}aj na eden
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Del od magistralniot pat M-2 Kumanovo–Kriva Palanka
kolovoz so dve soobra}ajni lenti.
Vkrstuvaweto so drugite patni
pravci e denivelirano, delumno
vo i von nivo ili vo edno nivo.
IZV.: Materijali od dokumentacijata na
Fondot za magistralni i regionalni pa-
ti{ta Skopje; Dr`aven zavod za statis-
tika, Transport i drugi komunikacii,
2004 g. R. D.
REGIONI. Regioni (klimatsko-
vegetacisko-po~veni podra~ja).
Poradi mo{ne heterogenite pri-
rodni uslovi RM e podelena na
osum klimatsko-vegetacisko-po~-
veni podra~ja, koi pretstavuvaat
i vertikalni zoni, a se razliku-
vaat po svojata klima, klimazo-
nalnata vegetacija i po po~vite.
Tie podra~ja, zaedno so nivnata
nadmorska viso~ina i povr{ina,
se: I. submediteransko (modifi-
cirano mediteransko) podra~je,
50–500 m; II. kontinentalno-sub-
mediteransko podra~je, do 600 m,
zaedno so I podra~je 897.000 ha ili
34,9%; III. toplo kontinentalno
podra~je, 600–900 m, 704.000 ili
27,4%; IV. ladno kontinentalno
podra~je, 900–1.100 m, 342.000 ha
ili 13,3%; V. podgorsko-konti-
nentalno-planinsko podra~je,
1.100–1.300 m, 250.000 ha ili 9,7%;
VI. gorsko-kontinentalno-pla-
ninsko podra~je, 1.300–1.650 m,
269.000 ha ili 10,4%; VII. subalp-
sko planinsko podra~je, 1.650–
2.250 m, 97.000 ha ili 3,8%; i VIII.
alpsko planinsko podra~je, nad
2.250 m, 13.000 ha ili 0,5%. Izra-
botena e i karta na rasprostrane-
tosta na ovie podra~ja vo RM.
Submediteransko (modificira-
no-mediteransko) podra~je. Se
prostira vo Vardarskata Dolina
vo jugoisto~niot del na RM, na vi-
so~ina od 50 do 500 m, kade {to e
najsilno vlijanieto na medite-
ranskata klima. Toa e na{iot naj-
topol region, so prose~na godi{-
na temperatura od 14,2oS i so 600
do 700 m godi{no koli~estvo vr-
ne`i. Klimazonalnata vegetacija
na ova podra~je e ass Coccifero-Car-
pinetum orientalis (zaednica na pr-
narot). Na site supstrati, osven
na ~istite varovnici, dominira-
at promienite cimetni {umski
po~vi, a na mali povr{ini od va-
rovnici se javuvaat crvenici.
Kontinentalno-supmediteransko
podra~je. Toa e na{eto najgolemo
podra~je (do 600 m nad moreto),
koe se prostira vo centralna Ma-
kedonija, kade {to se kombinira
Klimatska regionalizacija na Republika Makedonija
REGIONI R
vlijanieto na isto~nokontinen-
talnata i modificiranomedite-
ranskata klima. Toa e na{eto naj-
suvo podra~je (prose~no godi{no
koli~estvo vrne`i 500 mm), so
prose~na godi{na temperatura
12,7oS. Toa e podra~je na blagu-
not i beliot gaber (ass. Querco-
Carpinetum orientalis macedonium),
so dominacija na tipi~nite ci-
metni {umski po~vi na site sups-
trati osven na varovnicite. Na
malite povr{ini od varovnici,
obrazuvani se crvenici, a na le-
sovidni karbonatni sedimenti,
~ernozemi i toa vo najsuviot del
od podra~jeto.
Toplo kontinentalno podra~je.
Se prostira na golemi povr{ini,
najmnogu vo kotlinite na zapadna
Makedonija i daleku pomalku vo
isto~na Makedonija. Se javuva vo
zonata od 600 do 900 m nad moreto,
{to zna~i i na poniskite tereni
na planinite. Toa e region so
sredna godi{na temperatura od
11oS i so godi{na suma na vrne`i
od 700 mm, kako i so klimazonal-
na vegetacija na dabot ploska~ i
cer (ass. Quercetum frainetto cerris
macedonicum). Vo ova podra~je do-
miniraat promieni i luvi~ni ci-
metni {umski po~vi. Se javuvaat
i distri~ni i eutri~ni lesivira-
ni po~vi a na mo{ne mali povr-
{ini i planosoli.
Ladno kontinentalno podra~je.
Ova podra~je e povisoko od na{i-
te kotlini i zatoa se prostira vo
planinskite tereni, vo visinska-
ta zona od 900 do 1.100 m, so zonal-
na vegetacija na dabot gorun (ass.
Orno-Quercetum petraeae) i so domi-
1257
R REGIONI
Karta na srednite godi{ni koli~ini vrne`i vo mm po viso~ina (Peroidot 1961&1990)
nacija na ladnata kontinentalna
klima (sredna godi{na tempera-
tura 9oS i godi{no koli~estvo
vrne`i 800 do 850 mm). Vo ova
podra~je zavr{uvaat dabovata ve-
getacija i po~vite so teksturna
diferenciranost na profilot.
Tuka zapo~nuva zonata na kafea-
vite {umski po~vi koi, vo zavis-
nost od supstratot, im pripa|aat
na eutri~niot ili distri~niot
pottip. Retki se humusniot i lu-
vi~niot pottip.
Podgorsko-kontinentalno-pla-
ninsko podra~je. Vo ova podra~je,
koe se javuva na nadmorska viso-
~ina od 1100 do 1300 m, zapo~nuva
vlijanieto na planinskata kli-
ma, koja se kombinira so konti-
[umite po formata na odgleduvaweto vo RM
1258
Karta na srednogodi{nata temperatura na vozduhot vo C0 vo RM
nentalnata (sredna godi{na tem-
peratura 8oS i vrne`i 900 mm go-
di{no) i zapo~nuva bukovata ve-
getacija (podgorska bukova {uma
ass Festuco heterophylae-Fagetum).
Dominiraat distri~nite kafea-
vi {umski po~vi, a poretko i hu-
musnite.
Gorsko kontinentalno-planin-
sko podra~je. Se prostira vo zo-
nata na nadmorska viso~ina od
1.300 do 1.650 m, so silna domina-
cija na planinskata nad konti-
nentalnata klima (sredna godi{-
na temperatura 6,4oS i 1.000 do
1.100 mm vrne`i godi{no). Toa e
zona na gorskata bukova {uma
(ass. Calamintho grandiflorae – Fage-
tum). Se javuvaat poretko u{te i
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
bukovo-elovi, ~isto elovi, moli-
kovi i smr~evi {umi. Toa e zona
na dominacija na humusnite (i
distri~ni) kafeavi {umski po~-
vi. Vo povisokiot del na zonata
se javuvaat brunipodzoliranite
kafeavi {umski po~vi i zapo~nu-
vaat da se javuvaat kafeavite pod-
zolesti po~vi.
Subalpsko planinsko podra~je.
Se javuva vo zonata od 1.650 do
2.250 m nad moreto, so dominacija
na planinskata klima (sredna go-
di{na temperatura 3,5oS so 1.050
mm vrne`i godi{no). Toa e regi-
on na golem broj subalpski acido-
filni {umski zaednici (glavno
~etinarski): subalpski bukovi
{umi (ass Fagetum subalpinum scar-
do-pindicum), {umi na molikata
(ass. Myrtillo-Pinetum peucis subass.
alpinum), {umi na smr~ata (ass.
Picetum subalpinum scardicum), {u-
mi na borot krivuq (ass. Picetum
mughi macedonicum), subalpski
elovi {umi. Pogolemiot del od
{umite se uni{teni i pretvore-
ni vo sekundarni visokoplanin-
ski pasi{ta i vo vri{tini (ass.
Junipero-Bruckenthalietum). Domi-
nanten po~ven tip e kafeavata
podzolesta po~va, no se javuvaat i
prethodnite stadiumi na evolu-
cijata: hapli~ni, liti~ni i bru-
nipodzolirani umbri~ni ranke-
ri, distri~ni, humusni i bruni-
podzolirani kafeavi {umski
po~vi. Vrz varovnici se javuva
organomineralna i organogena
varovni~no-dolomitna crnica.
Pod vri{itinite se obrazuvani
pove}e pottipovi na umbri~ni
rankeri.
Alpsko planinsko podra~je. Se
prostira na nadmorska viso~ina
nad 2.250 m i zafa}a mnogu poma-
li povr{ini vo sporedba so dru-
gite podra~ja. Se odlikuva so naj-
izrazito vlijanie na planinskata
klima, so negativni sredni go-
di{ni temperaturi od –0,4oS i so
790 mm godi{no koli~estvo vr-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
ne`i. Toa e zona na visokopla-
ninski trevni zaednici. Vo nea
nema {umski zaednici. Trevnite
zaednici i po~vite zavisat mnogu
od supstratot (varovnici ili si-
likatni steni). Vrz varovnicite
se javuvaat pove}e zaednici od so-
juzot Edraiantheto-seslerion, a vrz si-
likatnata podloga pove}e zaedni-
ci od sojuzot Seslerion comosae. Si-
te po~vi se od tipot na profilot
A-R ili A-S i nema po~vi so (V)
ili Bt-horizont. Vo zavisnost od
evolucijata na rastitelnite za-
ednici vrz varovni~kata podlo-
ga, obrazuvani se: organogenata
(so ili bez foli~en horizont O)
i poretko vo poniskiot del i vo
subalpskata zona organo-mine-
ralnata varovni~ko-dolomitnata
crnica. Vrz silikatnata podloga
se javuvaat pove}e pottipovi na
umbri~nite raneri: liti~en (so
ili bez foli~en horizont O),
hapli~en i brunipodzaliran.
LIT.: \. Filipovski, Karakteristiki
na klimatsko-vegetacisko-po~veni zoni
(regioni) vo Republika Makedonija, MA-
NU, Skopje, 1996. \. F.
REGRADACIJA NA PO^VA-
TA (POZITIVNA ANTROPO-
GENIZACIJA) ‡ pozitivni
promeni {to gi predizvikuva ~o-
vekot vo po~vata so primena na
razni merki za otstranuvawe na
degradacijata na po~vata i za po-
ka~uvawe na nejzinata plodnost.
Vo RM se postignuva so primena
na golem broj merki protiv o{te-
tuvaweto na po~vata so prename-
na vo koristeweto ili so des-
trukcija i so pokrivawe so cvrst
otpad, potoa protiv kontamina-
cijata na po~vata od drugite kom-
ponenti na `ivotnata sredina i
na krajot protiv degradacijata na
po~vite vo zemjodelstvoto i {u-
marstvoto.
LIT.: \. Filipovski, Degradacija na po~-
vite vo Republika Makedonija, MANU,
Skopje, 2003. \. F.
REK Bitola
REZIDBA (KROEWE) – redovna
merka vo ovo{nite nasadi, od sa-
deweto pa do krajot na polzuva-
weto. Op{ta tendencija e sni`u-
vawe na krunite za rabota od zem-
ja. Rezidbata e silen regulator na
ishranata, vodata, svetlinata,
bujnosta, prinosot i kvalitetot
na plodovite. Taa e specifi~na
kaj oddelnite vidovi i sorti
(sortna rezidba). B. R.
REZOLUCIJATA NA INFORM-
BIROTO I MAKEDONIJA – akt
na komunisti~kite partii na ne-
kolku isto~noevropski dr`avi
predvodeni od SSSR, {to sebesi
se narekuvale zemji na „narodna-
ta demokratija#. Donesen vo juni
1948 g. vo Bukure{t, aktot bil na-
re~en †Rezolucija za sostojbata
vo KP na Jugoslavija...#. Rezolu-
cijata sodr`ela te{ki obvinuva-
wa protiv Jugoslavija i nejzino-
to rakovodstvo, za „napu{tawe na
komunizmot i klasnite intere-
si#. Za Makedonija ima seriozni
posledici bidej}i prestanuvaat
dotoga{nite pozitivni procesi
za re{avawe na makedonskoto na-
cionalno pra{awe na Balkanot.
LIT.: D-r Violeta A~koska, Makedonija
vo jugoslovenskata federacija 1943–1991
(Hronologija.), INI, Skopje, 2001, 59.
N. V.
REIZOVSKI, Damjan (okolu
1770 – 1834) – protomajstor. Gra-
del crkvi vo okolinata na Solun
i po selata na Ov~e Pole i Gevge-
lisko. Vo Bugarija gradel vo Sa-
mokov i vo Plovdiv. Negovo naj-
zna~ajno delo e Sobornata crkva
„Sv. Bogorodica# vo Skopje, koja
ja zavr{uvaat negovite sinovi
(vo 1835). Gi postavuva temelite
na prerodbenskata sakralna ar-
hitektura vo Makedonija. Se zas-
tapuva za sinteza na doma{nata
tradicija so neorenesansni i ne-
obarokni formi {to e prifate-
no i razvieno od negovite sinovi
REK R
Andreja i Kosta. Crkvata „Sv.
Bogorodica# e uni{tena vo po-
`ar (1944), nejzinata rekonstruk-
cija e zapo~nata vo 2004 g. Osven
so arhitektura, se zanimaval i so
slikarstvo. Za~uvani se skici za
ikoni i freski.
LIT.: K. Tomovski, Makedonskite maj-
stori graditeli vo devetnaesettiot
vek, MANU, Skopje, 2006, 40–42. Kr. T.
REK „BITOLA# – rudarsko-ener-
getski kombinat vo Suvodol – Bi-
tola. Rudnik za jaglen – povr{in-
ski kop (6 mil.t/g.). Termocentra-
lata e so mo} od 3x225 MW. Odluka
za izgradba e donesena vo 1975 g., iz-
gradbata zapo~nuva vo 1977, a vo
1982 e pu{ten vo rabota I blok, vo
1984 II blok, vo 1985 zapo~nuva iz-
gradbata, a vo 1988 g. e pu{ten vo
rabota i III blok. REK „Bitola# ra-
boti kako pogon na JP „ESM#. Se
sostoi od 3 rabotni edinici: Rud-
nik, TEC i FOD (Fabrika za op-
rema i delovi). Vo Kombinatot ra-
botat okolu 3.200 rabotnici. Jag-
lenot (6.180–8.100 kJ/kg) se skladi-
ra na deponijata so kapacitet od
560.000 t, na koja se instalirani ro-
tobageri so kapacitet od 2x1.200 t/h
i 1x2.400 t/h. Ima transportni len-
ti so kapacitet od 760 do 1.200 t/h.
Na 3-te bloka vo TEC se vgradeni
proto~ni parni kotli so kapaci-
tet od 660 t/h parea so: 140 bar i
540oC. Ima 2 oxaka so visina od 250
m (za I, II blok) i za III. Parnata tur-
bina e tricilindri~na kondenza-
ciska so mo}nost od 225 MW, pri
3.000 vrt/min, protokot na pareata
e 628 t/h, 130 bar i 540oC (pk=0,0642
bar). Tehnolo{ka voda ima od aku-
mulacijata „Stre`evo#. Trite la-
dilni kuli se so priroden provev
(visina 108 m, 27 000 m3/h voda).
Elektrofilterot e so stepen na
pro~istuvawe 99,85%. TEC „Bito-
la# raboti 7000 ~/god i na mre`ata
$ predava 13x106 kWh/den elektri~-
na energija. Sl. A.
1259
R REK
REK Oslomej
REK „OSLOMEJ# – rudarsko-
energetski kombinat vo Ki~evo.
Rudnik za jaglen – povr{inski
kop, se otvora vo 1955 g. za javna
potro{uva~ka, a vo 1977 (1,2
mil.t/g.) za TEC so mo} od 125 MW.
TEC zapo~nuva so izgradbata vo
1975, a vo rabota e pu{tena vo 1980
g. REK „Oslomej# raboti kako po-
gon na porane{noto JP ESM, koe
vo 2001 se transformira vo A.D.
ESM, a vo 2005 g. vo firmata A.D.
ELEM. Kotelot (OB 380) e so ka-
pacitet od 380 t/h (RAFAKO – Pol-
ska). Parnata turbina (ZAMEH –
Polska), tip: 13K, e tricilin-
dri~na od kondenzaciski tip so
mo}nost od 125 MW, pri 3.000
vrt/min, protok na pareata 380 t/h,
130 bar i 540oC, (pk=0,09 bar). Vo
Kombinatot rabotat okolu 652 ra-
botnici (2006). REK Oslomej pro-
izveduva 600– 700 GWh/g. Oxakot e
so visina od 180 m. ^adnite gasovi
se pro~istuvaat so elektrofil-
ter, so stepen na pro~istuvawe
99,5%. Snabduvaweto so voda e od
sistemot „Studen~ica#. Za ladewe
na kondenzatorot ima posebna la-
dilna kula so priroden provev, so
visina 64 m, niz koja cirkuliraat
17.000 m3/h razladna voda. Sl. A.
Hidrografskata mre`a na Republika Makedonija
1260
RELIKVII vo Makedonija – os-
tatoci od ma~enici i svetii, de-
lovi od nivnite neraspadlivi te-
la – koski i drugi nivni predme-
ti: ode`di, krstovi, ikoni, kni-
gi, obleka i obuvki {to gi upot-
rebuvale svetiite vo nivniot `i-
vot. Niv vernicite gi po~ituva-
at, a preku relikviite i „~uda# se
slu~uvaat. Relikvii ima vo mnogu
manastiri i crkvi vo Makedoni-
ja. Se ~uvaat vo relikvijar, nap-
raven od skapocenosti, ukrasen
so zlato i srebro i nare~en ki-
vot, stavroteka, darohranilnica.
LIT.: Polnyj pravoslavnyj bogoslovskij
Ìnciklopedi=eskij slovarw, I i II, reprin-
tnoe izdanie, Moskva, 1921. Rat. Gr.
RELIKTI VO FLORATA NA
RM – evolutivno stari rastitel-
ni vidovi {to poteknuvaat od
razli~ni geolo{ki periodi, so
mnogu ograni~eno rasprostranu-
vawe na teritorijata na RM. Spo-
red starosta, odnosno geolo{ki-
ot period od koj poteknuvaat, naj-
poznati se tercijarnite, glaci-
jalnite i borealnite relikti.
Tercijarnite relikti se za~uva-
ni re~isi vo site delovi na RM,
osobeno vo dlabokite re~ni kli-
suri, vo ju`nite i zapadnite de-
lovi, kade {to vlijanieto na gla-
cijacijata bilo pomalo (Ramonda
nathaliae, Ramonda serbica, Viola ko-
sanini, Aesculus hippocastanum, Bu-
xus sempervirens, Ilex aquifolium, Ta-
xus baccata, Osmunda regalis, Isoetes
phygia, Pinus peuce i drugi). Glaci-
jalnite relikti se ostatoci od
florata na mrazovoto (ledenoto)
vreme, rasprostraneti vo najvi-
sokite regioni na planinite, na
refugijalni i ladni stani{ta –
sne`nici, sipari, planinski ru-
dini (Dryas octopetala, Salix reticula-
ta, Salix herbacea, Saxifraga oppositi-
folia, Selaginella selaginoides, Loisele-
uria procumbens i drugi). Boreal-
nite relikti se ostatoci od flo-
Geomorfolo{ka karta na Republika Makedonija
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
rata vo sostavot na ~etinarskite
{umi i treseti{ta od periodot
na glacijacijata i od odredeni
fazi na interglacijacijata na
Balkanskiot Poluostrov. Vo ter-
cijarot bile rasprostraneti vo
borealnata zona na krajniot se-
ver na Holartikot i so glacija-
cijata stignale na Balkanskiot
Poluostrov. Denes vo RM se ras-
prostraneti vo ~etinarskite {u-
mi, glavno smrekovi, smrekovo-
elovi, kako i na planinskite tre-
seti{ta (Listera cordata, Coralorhiza
trifida, Cypripedium calcealus, Good-
yera repens i drugi). Vl. M.
RELJEFOT VO RM – rezultat
na slo`enite geolo{ko-tekton-
ski i morfogenetski procesi
{to uslovile negova raznovid-
nost, pri {to vo geomorfolo{ki
pogled mo`at da se izdvojat od
najmladi do najstari morfos-
trukturi. RM, zafa}aj}i go cen-
tralniot del na Balkanskiot Po-
luostrov, vo minatoto privlekla
izvesen broj istra`uva~i, koi da-
le svoj nau~en pridones vo razre-
{uvaweto na oddelni geomorfo-
lo{ki problemi. Do Prvata
svetska vojna pozna~ajni se istra-
`uvawata na J. Cvii}. Vo perio-
dot me|u dvete svetski vojni
(1918–1941), se ostvaruvaat pok-
valitetni geomorfolo{ki soz-
nanija za oddelni oblasti vo Ma-
kedonija: Skopska Kotlina, Jaku-
pica, Pore~je, Sele~ka Planina,
Ko`uf i dr. So Osloboduvaweto
po Vtorata svetska vojna osobeno
se intenziviraat geomorfolo{-
kite istra`uvawa vo RM, koi kon-
tinuirano prodol`uvaat i sega
(^. Stojadinovi}, D. Manakovi},
S. Stankovski, T. Andonovski, D.
Kol~akovski i I. Milevski).
Po svoite reljefni karakteris-
tiki RM e planinsko-kotlinska
zemja. Hipsometriskite pokaza-
teli ni uka`uvaat deka najgolem
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
del od teritorijata se odlikuva
so ridsko-planinsko zemji{te
{to iznesuva okolu 81%, a 19% se
ramni~arski tereni. Ova ovozmo-
`ilo RM da ima prose~na nad-
morska viso~ina od 829 m. Vrz os-
nova na stepenot na vertikalnata
ras~lenetost, vo RM se izdvoeni
{est klasi reljefi. Na prvite
dve klasi ramnini i slabo ras-
~leneti ramnini ide najmalku od
teritorijata na RM 666 km² ili
2,60%, koi se razmesteni isklu-
~itelno po dnoto na golemite
kotlini. Na klasite izrazito i
mnogu izrazito ras~lenet reljef
idat okolu 21.000 km² ili 82%,
koi se razmesteni na planinskite
tereni. Prvite dve klasi na rel-
jef raspolagaat so najmala ener-
gija na reljefot, pri {to na niv
se vr{i akumulacija, a najmnogu
se odnesuvaat na klasite so izra-
zita energija na reljefot, kade
{to se vr{i erozija.
Vo formiraweto na sega{nata
plastika na reljefot vo RM va`-
na uloga odigrale oligomioceni-
te tektonski dvi`ewa koga nasta-
pila neogenata ezerska faza vo si-
te kotlini. Vo tekot na plioce-
not Makedonija e zemja na ezera.
Vo centralniot del se protegalo
Srednovardarskoto Ezero. Ezera
egzistirale vo: Skopskata Kotli-
na, Kumanovskata Kotlina, Ov~e
Pole, Slavi{ka Kotlina, Vele{-
ka, Polo{ka, Mavrovska Kotlina,
Ki~evska, Debarska, Debarca, De-
saretskata grupa (Ohridsko,
Prespansko i Mali~ko Ezero). Na
jug egzistirale Pelagoniskoto,
Mariovskoto i delovi od Golemo-
to Egejsko Ezero vo Gevgelisko-
valandovskata Kotlina i dene{-
noto Dojransko Ezero. Neotek-
tonskite dvi`ewa i procesi vo
krajot na neogenot predizvikale
raspa|awe na egejskoto kopno,
erupcija na vulkani vo oddelni de-
lovi na Makedonija so izlivi na
Geolo{ka karta na Republika Makedonija
lava i akumulacija na tufovi, is-
te~uvawe na ezerata od pove}e
kotlini i formirawe na re~nata
mre`a na Vardar, Crni Drim i
Strumica. So ovie neotektonski
dvi`ewa i procesi se formirani
sovremenite planinski masivi
(horstovi) i kotlini (grabenski
depresii). Poradi ova reljefot
vo RM li~i na {ahovska tabla vo
koja na ednata strana ima izdigna-
ti planini, a na drugata spu{teni
kotlini. Kotlinite vo RM pomi-
nale niz ezerska faza, poradi {to
ezerata ostavile svoi tragi vo vid
na golemi akumulacii po dnata, a
po ramkata abrazioni platoa.
Vo krajot na pliocenot i po~eto-
kot na pleistocenot so neotek-
tonskite dvi`ewa se obnovile
starite rasedi i se formirale i
novi pri {to se pojavila inten-
zivna vulkanska aktivnost vo Ku-
manovskata Kotlina, Kratovsko-
zletovskata oblast, Ko`uf, Tik-
ve{ i dr. Izdignatite planinski
morfostrukturi se zdobile so
razli~no protegawe.
Najstaro kopno e Rodopskata ma-
sa so Pelagonidite. Rodopskata
masa ja opfa}a celosno Isto~na
Makedonija i e pretstavena so
Osogovskite Planini, Male{ev-
skite Planini, Ogra`den, Bela-
sica, Pla~kovica, Golak i dr., i
imaat razli~en pravec na prote-
gawe. Vo sredi{niot del na RM e
Vardarskata zona, koja ima dinar-
ski pravec na protegawe, a nejzi-
nata {iro~ina iznesuva 70 km i e
izgradena kompozitnata dolina
na rekata Vardar. Vo Zapadno-ma-
kedonskata zona protegaweto e
dinarsko sz–ji. Isklu~ok pret-
stavuva [ar Planina, koja se
protega jz–si. Od nea kon jug, pla-
ninite imaat glavno meridijan-
ski pravec na protegawe, a naj-
poznati se Korab, De{at, Kr~in,
Bistra, Karaorman i dr. Vo Pe-
lagoniskiot antiklinorum pro-
Pedolo{ka karta na Republika Makedonija
RENE R
tegaweto e vo razni pravci.
Vrz osnova na geotektonskite, ge-
netskite, evoluciskite i morfo-
lo{kite karakteristiki, mo`at
da se izdvojat re~isi site genet-
ski tipovi reljef. Od prelim-
niskite oblici se za~uvani tragi
od pregrabenski dolini, koi de-
nes vo reljefot pretstavuvaat
prevoi preku koi se odviva soob-
ra}ajot me|u oddelni kotlini, ka-
ko: \avato (1.169 m), Pletvar (990
m), Bukovo (1.207 m), Tetovska
Suvodolica (525 m) i dr. Najgo-
lem del od teritorijata na RM e
zafatena so procesot na fluvi-
jalna erozija, a toa ovozmo`ilo
formirawe na site fluvijalni
oblici, me|u koi se istaknuvaat
re~nite dolini na Vardar i nej-
zinite pritoki. Bidej}i okolu
2.400 km² ili 9% od teritorijata
e pod varovni~ki karpi, ovozmo-
`eno e vo oddelni oblasti da se
razvie intenzivna karstna erozi-
ja, {to bila pri~ina za razvoj i
zastapenost na site povr{inski
i podzemni karstni oblici. Na
teritorijata na RM se konstati-
rani fosilni glacijalni oblici:
cirkovi, valovi, moreni, glaci-
jalni ezera i dr. Toa zboruva deka
vo vremeto na pleistocenot pla-
ninskite predeli povisoki od
2.000 m bile zafateni so glacija-
cija. Pritoa da ja istakneme poja-
vata i na denudacionite i nivaci-
onite oblici.
LIT.: T. Andonovski, Karakteristiki
na reljefot vo Republika Makedonija,
„Geografski razgledi#, kn. 30, Skopje,
1995; D. Manakovi}, T. Andonovski, M.
Stojanovi}, A. Stojmilov, Geomorfolo{-
ka karta na R. Makedonija – tekstualen
del, „Geografski razgledi#, kn. 32–33,
Skopje, 1998. T. And.
RENE od Mons (?–1204) – u~esnik
vo ^etvrtiot krstonosen pohod
(1202–1204), upravnik na Solun
(1204). Pri sudirot pome|u impe-
ratorot Balduin Flandriski i
markizot Bonifacij Monferat-
1261
R RENXOV
ski (vo letoto na 1204), impera-
torot go ostavil vo Solun kako
komandant na tamo{niot garni-
zon. Po~inal pred Bonifacij
Monferatski da dojde vo Solun.
LIT.: Guillaume de Villehardouin, La conquete de
Constantinople, II, éd. E. Faral, Paris, 1939. K. Ax.
Mihail
Renxov
RENXOV, Mihail Petrov ([tip,
25. VIII 1936) ‡ poet, raska`uva~,
preveduva~, eseist. ^len na Ma-
kedonskiot PEN centar i na
DPM (od 1965). Od pove}eto vrv-
ni prevodi treba da se izdvoi ne-
goviot prepev na epot <Gilga-
me{#. Za svojata edinstvena zbir-
ka raskazi <Zaharij i drugi ras-
kazi# (2004) ja dobiva Racinovata
nagrada. Kritikata veli deka e
poet na slikata i na zvukot. Nego-
vata poezija ja so~inuvaat kratki
poetski formi. Ona {to mo`e da
se zabele`i kako novina vo poet-
skata praktika kako kaj Renxov
taka i vo sovremenata makedon-
ska poezija, osobeno vo negovata
poema †Toj#, e toa {to vo funkci-
ja na stih se postavuva samo eden
zbor (model poznat i kaj V. Maja-
kovski i N. J. Vapcarov). Renxov
vo svojata poezija ja sproveduva i
poetikata na otsutnoto.
DELA: poezija: Iselenik na ognot (1965),
No}no rastewe na zborot (1967), Kade od
ovaa strana (1968), Na rabot od sonot
(1972), Strav (1976), Polno} (1979), Nere-
zi (1982), Autodafe (1985), Feniks (sone-
ti, 1987), Zemja. Potop (1991), Toj (lirska
poema, 1993, [pil (1994), Ve~nata besko-
ne~nata (1996), Jas oksimoron (1998),
Psalmi (2000,), Apokalipsa (2002), Gali-
~ica (2007).
LIT.: Miodrag Drugovac, Istorija na
makedonskata kni`evnost XX vek (1990);
Lidija Kapu{evska-Drakulevska, Poeti-
ka na nesoznajnoto (2002); istata, Poeti-
ka na iznenaduvaweto (2003). V. M.-^.
REONI NA REFUGIJALNI
[UMSKI ZAEDNICI VO
MAKEDONIJA – neo~ekuvano
pojavuvawe vidovi na koi ne im e
mestoto vo taa sredina. Takvite
lokaliteti pretstavuvaat refu-
giumi vo koi se razvivaat refu-
gijalni tipovi na vegetacija. H.
Em i drugi (1985) izdvoile 11 tak-
vi reoni vo Makedonija:
1. Dolnovardarsko–strumi~ki –
vo nego zonalno e rasprostraneta
1262
mediteranskata vegetacija, a re-
fugijalni tipovi na zednici se:
Carpino betuli-buxo Fagetum (De-
mirkapiska Klisura), Coccifero-
Carpinetum orientalis pinetosum palla-
sianae (Strumi~ko), Phillyreo-carpi-
netum orientalis arbutosum andrachnis
(Gevgelisko), Periploco-Alnetum
glutinosae (Strumi~ko), Periploco-
Fraxinetum angustifoliae-pallisae (Ne-
gorska Bawa).
2. Tikve{ki refugijalen reon –
predel na stepska vegetacija. Re-
fugijalni tipovi na vegetacija:
Ephedro-Prunetum tennelae, Eurotie-
tum ceratoides.
3. Refugijalen reon P~iwa i Ta-
orska Klisura – zona na {uma od
blagun i bel gaber. Refugijalni
tipovi se: Jasmino fruticantis-Buxo-
Syringetum, Pruno-vebbii-Juniperetum
excelsae, Alysso orientalis-Celtetum
australis i dr.
4. Pore~je – kawon me|u Karaxi-
ca i Suva Gora. Vegetaciski ti-
povi: Quercetum trojanae-Ostryo bu-
xosum, Pulsatillo macedonicae-Pine-
tum pallasianae, Ostryo Fagetum buxo
taxosum, Primulo-Fagetum buxosum.
5. Klisurite na Crna Reka,
Bla{nica i Raec. Ovie reki vo
dolniot del se spoeni. Geolo{ka-
ta podloga e varovnik. Vegetaci-
ski tipovi: Quercetum trojanae pae-
onietosum, Phillyreo Juniperetum ex-
celsae, Arbuto andrachnis-Carpinetum
orientalis phillyretosum.
6. Refugijalen reon Jama – se na-
o|a na spojot na Bistra i Stogo-
vo. Refugijalen tip: Juglando-Aes-
culetum hippocastani, Aesculo hippo-
castani-Aceri-Fraxinetum.
7. Mavrovo, Radika – se nao|a na
padinite na Bistra nad rekata
Radika. Ja opfa}a mesnosta Os-
trovo, predelot na manastirot
†Sv. Jovan Bigorski#, Ko`a –
Mavrovsko. Refugijalni tipovi:
Aceri obtusati-Fagetum, Castaneo-sati-
vae Aceretum obtusati.
8. Stra`a – se nao|a na padinite
na Bistra nad prevojot Stra`a.
Refugijalni tipovi zaednici se:
Colurno-Aceri obtusati-ostrietum, Me-
lampyro heraclleotici-Quercetum pol-
ycarpae.
9. Pelister – se nao|a vo subalp-
skiot pojas. Me|u xebovi od gra-
nitni blokovi raste reliktna za-
ednica Gentiano symphyandrae Pine-
tum peucis.
10. Ohridsko–prespanskiot reon
– gi opfa}a planinite Gali~ica,
Jablanica i klisurata na Crn
Drim. Refugijalni tipovi se: Qu-
ercetum trojanae phillyreo-lilietosum,
Juglando-Aesculetum hippocastani co-
tiledonetosum, Aesculo hippocastani-
Aceri-ostryetum, Pruno-Celtetum glab-
ratae, Biaro tenuifoliae, Juniperetum
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
excelsae, Daphnidi-cytisanthetum radi-
atae, Ericetum carneae.
11. Nixe – Ko`uf – se nao|a vo
planinski venec dol` granicata
so Grcija. Geolo{kata podloga e
mnogu raznovidna. Refugijalni
tipovi na zaednici se: Seslerio-Pi-
netum nigrae, Arctostaphylo uva ursi-
Pinetum sylvestris, Pinetum peucis cal-
cicolum, Lathyro-Pinetum nigrae,
Sphagno-Pinetum sylvestris.
Refugijalnata flora ja poka`uva
povrzanosta na balkanskata flo-
ra so onaa na Krim, Kavkaz, Mala
Azija i Sredna Azija. R. R.
REONIZACIJA NA ZEMJO-
DELSKOTO PROIZVODSTVO
– prvoto reonirawe vo Makedo-
nija (1928) e napraveno od Alek-
sandar Stebut, pri {to teritori-
jata, zaedno so Kosovo i Metohija,
be{e opredelena vo t.n. aridni
su{ni reoni. Vo vtoroto reoni-
rawe (1952) bea utvrdeni dva reo-
na: isto~niot i zapadniot del od
RM be{e diferenciran kako pa-
si{no-sto~arski reon, a central-
niot del kako reon na suptropski
kulturi. Tretoto reonirawe (1955)
e napraveno od prof. \or|i Fili-
povski, poslednoto reonirawe
(1971) go napravi prof. Ilija
Mihajlov, pri {to teritorijata
na RM e podelena vo {est zemjo-
delski reoni: mediteranski (Gev-
gelija, Strumica, Radovi{, Kava-
darci, Veles, Ko~ani, Ov~e Po-
le); pelagoniski (Bitola, Pri-
lep, Kru{evo); skopsko-kumanov-
ski; zapaden (Tetovo, Gostivar,
Ki~evo, Debar, Brod); golemoe-
zerski (Ohrid, Struga, Resen); is-
to~en (Kratovo, Probi{tip,
Kriva Palanka, Berovo). Spored
NUTS 3 (NUTS 3, Nomenclature des
unites territoriales statistiques), teri-
torijata na RM e podelena na osum
statisti~ki reoni: pelagoniski,
vardarski, skopski, polo{ki, se-
veroisto~en, jugozapaden, jugois-
to~en i isto~en reon. Dr. \o{.
REPI (Beta vulgaris L.) – dvogo-
di{ni zemjodelski kulturi. Vo
po{irokata zemjodelska prakti-
ka vo RM se od-
gleduvaat dva
vida repi: {e-
}erna (Beta vul-
garis L. var. altis-
sima (sacharife-
ra) i dobito~na
repa (Beta vul-
garis L. var. cras-
sa Slef.). [e-
}ernata repa [e}erna repa
se odgleduva za
kristalen {e}er i vo svetski
ramki u~estvuva so 40%, dodeka
dobito~nata slu`i za ishrana na
dobitokot. I dvete repi se dvogo-
di{ni kulturi. U{te vo prvata
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR REPUBLIKA R

godina se dobiva zadebelen ko-

ren. P. Iv.
REPICI (Brassicassp. L.) – edno-
godi{ni kulturi so trojna cel za
odgleduvawe: za dobivawe maslo,
za dobito~na ishrana (kako prva
kabasta hrana naprolet) i za eko-
gorivo (vo najnovo vreme). & pri-
pa|aat na fam. Brassicaceae. Vo RM
se seat na okolu 4.000 ha, od krajot
na septemvri, gustoredovo, so
12–18 kg/ha. Prinosot na zrnoto
iznesuva 1.000–2.000 kg, a na ka-
bastata (zelena) masa 40.000–50.000
kg/ha. P. Iv.

Prviot nezavisen vesnik †Republika# (1991&1992)

„REPUBLIKA# ‡ prv nezavisen

dneven informativen (kratko-
traen) vesnik {to se pojavil na 2
avgust 1991 g., sproti Denot na
osamostojuvaweto na RM. Osnova-
~i: Jordan Plevne{, Goce Traj-
kovski (direktor na NIO „Re-
publika#) i Nean Kristof Noti-
as (direktor na Europres inves-
tisman, Pariz). Redovnoto izle-
guvawe prodol`ilo vo oktomvri
za da zgasne vo po~etokot na 1992
g., po otpe~atenite 147 broja. Se
pe~ati kako nedelnik, od 25 de-
kemvri 1992 g. Glaven i odgovoren
urednik Vlado Mokrov, potoa
Nenad Batkoski. B. P. \.
REPUBLIKA MAKEDONIJA.
Vo noemvri 1943 g. na Vtoroto za-
sedanie na AVNOJ, vo Jajce, ma-
kedonskiot narod prvpat vo svo-
jata sovremena istorija bil priz-
nat kako posebna dr`avnosna na-
cija i Makedonija, kako posebna
Makedonija vo granicite na Evropa
federalna edinica, vleguva vo
sostavot na Demokratska Federa-
tivna Jugoslavija. Na Prvoto za-
sedanie na ASNOM (2. VIII 1944),
Vardarskiot del na Makedonija e
proglasen za Republika i taa sta-
nuva ramnopravna federalna re-
publika vo sostavot na Jugoslavi-
ja pod imeto Demokratska Fede-
ralna Makedonija. Prezidiumot
na Narodnoto sobranie ja prei-
menuva vo Narodna Republika
Makedonija (1946), a od 1965 do
1991 g. taa go nosi imeto Socija-
listi~ka Republika Makedonija.
Vo 1991 g. so referendum se prog-
lasuva za samostojna dr`ava pod
imeto Republika Makedonija, ko-
ja vo 1993 g. e priznata kako 181-
va dr`ava ~lenka na Obedinetite
nacii.
Geografska polo`ba. RM e ju`-
noevropska dr`ava. Smestena e
vo centralniot del na Balkan-
skiot Poluostrov i pretstavuva
karakteristi~na balkanska zem-
ja. Me|utoa, celata nejzina teri-
torija e svrtena i gravitira kon
mediteranskiot basen. Vakvata
ju`noevropska, centralnobal-
kanska i mediteranska polo`ba $
ovozmo`uva zna~itelni prednos-
ti i povolnosti. Mediteranskata
komponenta ima naglaseno vlija-
nie ne samo vrz prirodnite ka-
rakteristiki na Makedonija, tu-
ku i vrz nejzinite civilizaciski
tekovi. Taka, toa vlijanie osobe-

Odlukata za federativnoto ureduvawe na Jugoslavija Josip Broz Tito go ~ita referatot na Vtoroto zasedanie na AVNOJ (1943)
donesena na Vtoroto zasedanie na AVNOJ (29. XI 1943)

1263
R REPUBLIKA
no se manifestira preku klima-
ta, potoa preku rastitelniot i
`ivotinskiot svet, agrarnoto
proizvodstvo, tipot na naselbite
i ku}ite, pa i preku na~inot na
`iveewe na lu|eto.
Teritorijalno, RM se nao|a me|u
40º 51’ 16# i 42º 22’ 21# severna ge-
ografska {irina i 20º 27’ 32# i 23º
02’ 12# isto~na geografska dol`i-
na. Geografskata {irinska raz-
lika iznesuva 1º 31’ 05#, a geog-
rafskata dol`inska razlika 2º
34’ 40#. Vo poslednite godini za
Makedonija, pokraj terminot
ju`noevropska, se upotrebuva i
terminot jugoisto~noevropska
dr`ava, zapadnobalkanska dr`a-
va i sl. Na toj na~in, osven medi-
teranskata, dr`avata zna~itelno
ja zajaknuva i kontinentalnata
dimenzija na svojata polo`ba.
Povolnata geoprometna polo`ba
na RM i pokraj opredeleni ogra-
ni~uvawa, ovozmo`uva sozdavawe
na infrastrukturni sistemi,
osobeno izgradba na kvalitetni
soobra}ajnici, koi ja povrzuvaat
celata nejzina teritorija so nad-
vore{noto opkru`uvawe.
Granici i golemina. RM kako sa-
mostojna dr`ava na sever se gra-
ni~i so R Srbija i Kosovo, na is-
tok so R Bugarija, na jug so R Gr-
cija i na zapad so R Albanija.
Vkupnata dol`ina na ~etirite
granici iznesuva 850 km. Dol`i-
nata na suvozemnata granica iz-
nesuva 786 km, a na vodenata 64
km. Granicite, osven severnata,
se povle~eni glavno so Bukure{-
kiot miroven dogovor (1913).
Zapadnata granica kon Albanija
se protega vo pravecot sever ‡ jug
vo dol`ina od 191 km. Zapo~nuva
na planinata Korab kaj mestoto
[erupa na kota 2.092 m, vodi po
srtovite na Korab, De{at i Kr-
~in, od kade {to se spu{ta kaj s.
Spas vo Debarskata Kotlina i iz-
leguva na r. Crni Drim. Odovde se
iska~uva na planinata Jablanica,
vodi po nejzinite najvisoki delo-
vi i preku preslapot ]afa San
ju`no od s. Radoli{te izleguva na
bregot na Ohridskoto Ezero. Ot-
tuka go se~e Ohridskoto Ezero i
zapadno od manastirot †Sv. Naum#
svrtuva kon istok i preku ju`niot
del na planinata Gali~ica se
spu{ta kaj s. Kowsko vo Prespan-
skoto Ezero, vo koe zavr{uva ju`-
no od ostrovot Golem Grad. Make-
donsko-albanskata granica vo po-
golem del e prirodna, no, vo pog-
led na naselenieto, taa ne e etni~-
ka, bidej}i od dvete strani `ivee
me{ano naselenie Makedonci i
Albanci. Grani~ni premini: Bla-
to, ]afasan, Sveti Naum i Stewe.
Makedonsko-gr~kata granica e
dolga 262 km. Na zapad zapo~nuva
1264
Grani~niot premin ]afasan kon R Albanija
Grani~niot premin Bogorodica kon R Grcija
Grani~niot premin Deve Bair kon R Bugarija
Grani~niot premin Tabanovce kon R Srbija
Grani~niot premin Ja`ince kon R Kosovo
ju`no od ostrovot Golem Grad na
Prespanskoto Ezero, potoa vodi
preku ju`niot del na planinata
Baba, od kade {to, me|u selata
Drago{ i Op{irina, se spu{ta
vo Pelagonija. Vo nea pominuva
me|u Bitolsko i Lerinsko Pole
i se iska~uva na planinata Nixe.
Potoa vodi po najvisokite delo-
vi na Nixe, Kozjak i Ko`uf, od
kade {to se spu{ta ju`no od Gev-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
gelija vo Gevgeliskata Kotlina,
se~ej}i ja rekata Vardar, se iska-
~uva na niskata planina Kara Ba-
lija od kade {to se spu{ta na ju`-
niot breg na Dojranskoto Ezero.
Odovde granicata svrtuva kon se-
ver, se iska~uva na Kalar ^e{me
Tepe na planinata Belasica. Po-
toa se naso~uva kon istok i vodi
po srtot na ovaa planina, kade
{to zavr{uva na kota 1.180 m. Taa
ne e prirodna, a ne e ni etni~ka,
bidej}i od drugata nejzina strana
vo Egejskiot del na Makedonija
`ivee makedonsko naselenie. Gra-
ni~ni premini: Mexitlija, Gevge-
lija, Bogorodica i Star Dojran.
Makedonsko-bugarskata granica
e dolga 165 km. Od Belasica, taa
najprvo se spu{ta vo Kqu~kata
Klisura, kade {to ja se~e rekata
Strumica, potoa vodi preku Og-
ra`den, Male{evskite Planini,
planinite Vlaina i Kadiica, se
spu{ta na preminite Obel i Crn
Kamen, od kade {to se iska~uva
po biloto na planinata Osogovo
do nejziniot najvisok vrv Ruen
(2.252 m). Od nego, preku premi-
not Deve Bair, prodol`uva kon
sever do vrvot Kopriva, kade {to
zavr{uva isto~nata granica. Od
prirodno-geografski aspekt,
granicata kon Bugarija celosno e
planinska. Taa ne e etni~ka, bi-
dej}i od obete nejzini strani `i-
vee makedonsko naselenie. Gra-
ni~ni premini: Novo Selo, Del-
~evo i Deve Bair.
Severnata granica, kon Republi-
ka Srbija i Republika Kosovo, e
dolga 232 km. Zapo~nuva kaj vrvot
Kopriva (1.315 m) i prodol`uva
na zapad po vozvi{enieto na pla-
ninite: Bilino, German i Kozjak,
se spu{ta kaj manastirot „Sv.
Prohor P~iwski# vo dolinata na
r. P~iwa. Ottuka pominuva preku
sredi{niot del na planinata Ru-
en i se spu{ta na Kumanovsko-
pre{evskiot prevoj. Potoa pro-
dol`uva kon Skopska Crna Gora,
iska~uvaj}i se vo po~etokot na
Ezerska Planina, kade {to od
Crni Vrv (1.233 m) zapo~nuva gra-
nicata kon Republika Kosovo,
koja preku Kopiqa~a (1.490 m) se
spu{ta vo Ka~ani~kata Klisura.
Vo nea ja pominuva r. Lepenec,
pravi eden lak kon Makedonija i
me|u selata Gra~ane i Krivenik
se naso~uva na sever, s# do vrvot
Quboten (2.499 m) na [ar Plani-
na. Potoa, se orientira kon zapad
i vodi po najvisokite delovi na
[ar Planina, s# do planinata
Korab. Ovaa granica vo osnova e
prirodna i vo najgolem del e et-
ni~ka, so isklu~ok na delnicata
vo oblasta Gora, vo koja `iveat
Goranite, ~ij maj~in jazik e make-
donskiot. Grani~ni premini: Ja-
`ince, Volkovo, Blace, Tabanov-
ce, Sopot i Pelince.
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Vo ramkite na navedenite grani-
ci RM zafa}a povr{ina od 25.713
km². Spa|a vo grupata mali dr`a-
vi. Vo pravecot istok‡zapad naj-
golemoto rastojanie me|u dvete
granici iznesuva 213,6 km, a vo
pravecot sever‡jug, 145 km. Se
vbrojuva vo grupata dr`avi {to
imaat sobrana forma (kako Roma-
nija, Ungarija, Polska i dr.).
Spored goleminata na teritori-
jata, vo 2000 g. taa bila 152, a spo-
red brojot na naselenieto 149 dr-
`ava vo svetot.
Prirodni karakteristiki – rel-
jefnata struktura na RM ja so~i-
nuvaat planini (Korab ‡ 2.764 m,
[ar Planina ‡ 2.747 m, Baba ‡
2.601 m, Jakupica ‡ 2.540 m, Oso-
govo ‡ 2.252 m, Belasica ‡ 2.029 m
i dr.), kotlini (Pelagonija ‡
4.000 km2, Ov~e Pole ‡ 2.162 km2,
Skopska Kotlina ‡ 1.924 km2, Po-
log ‡ 1.475 km 2, i dr.), klisuri
(Dervenska ‡ 21,5 km, Taorska ‡
31,0 km, Demirkapiska ‡ 19,5 km,
Sko~ivirska ‡ 80,0 km, Drimkol-
ska ‡ 28 km i dr.) i drugi pomali
reljefni formi (vulkanski, kar-
stni, glacijalni, fluvijalni i
sl.). Najgolem del od nejzinata te-
ritorija, 11.044 km2 ili 43,0%, e
planinsko zemji{te, ridskite te-
reni zafa}aat 9.769 km2 ili
38,0%, dodeka na ramninite otpa-
|aat 4.900 km2 ili 19,0%. Na teri-
torijata na RM se javuvaat pove}e
od 30 tipovi po~vi. Najra{ireni
se kafeavite {umski po~vi
(729.618 ha), potoa, sleduvaat de-
luvijalnite (133.717 ha) i aluvi-
jalnite po~vi (126.207 ha). Od
rudnoto bogatstvo najgolemi se
rezervite na olovno-cinkovite
rudi, okolu 45 milioni toni, koi
se eksploatiraat vo rudnicite
Zletovo, Sasa i Toranica. Potoa
sleduvaat `eleznite rudi so
vkupni rezervi od okolu 150 mi-
lioni toni koncentrirani vo Taj-
mi{te i Demir Hisar, pa bakar-
nite rudi vo Bu~im, hromnite ru-
di i dr. Jaglen ima vo pove}e kot-
lini, a se eksploatira vo rudni-
cite Suvodol, Oslomej, Piskup-
{tina i Ratevski [irini. Od ne-
Bogatstvo od planinsko-ridski i hidrografski predeli - pogled od Bistra kon Mavrovskoto Ezero
metalnite surovini ima mermer,
cementni laporci, glini i dr.
Vo RM se javuvaat tri klimatski
tipovi: izmeneto sredozemnomor-
ska, umereno kontinentalna i
planinska klima. Vremeto e mo{-
ne promenlivo, postojat su{ni i
vrne`livi periodi, vo nekoi go-
dini blagi, a vo drugi studeni zi-
mi. Vkupnoto vodno bogatstvo vo
RM se procenuva na okolu 26 mi-
lijardi m3. Hidrografskata mre-
`a ja so~inuvaat glavno rekite
(Vardar ‡ 388 km, Treska ‡ 138 km,
P~iwa ‡ 135 km, Bregalnica ‡ 225
km, Crna Reka ‡ 207 km, Crni
Drim i Strumica) i ezerata (Oh-
ridsko, Prespansko i Dojransko).
Rastitelniot svet go so~inuvaat
pretstavnici od mediteranskata
i od evrosibirskata rastitelna
oblast. [umite, vo koi egzisti-
raat preku 3.500 vi{i rastenija,
pokrivaat 953.000 ha ili 37% od
teritorijata na dr`avata. Fauna-
ta e mediteranska i srednoevrop-
ska. Od ’rbetnata fauna se pri-
sutni 55 vidovi ribi, 80 vidovi
cica~i i 330 vidovi ptici.
LIT.: Mitko Panov, Geografija na SR
Makedonija, I, Prirodni i sociogeograf-
ski karakteristiki, Skopje, 1976; Alek-
sandar Stojmilov, Fizi~ka geografija na
Republika Makedonija, PMF, Skopje,
2002. Al. St.
REPUBLIKA MAKEDONIJA
I EU. Strategiska opredelba na
RM: Cel {to u`iva {irok naci-
onalen konsenzus e za~lenuvawe-
to vo EU. Toa e kompleksen i ma-
kotrpen proces. Za edna zemja da
stane ~lenka na EU neophodno e
da se ispolnat kriteriumite ut-
vrdeni od Evropskiot sovet (Ko-
penha{kite kriteriumi od 1993
g., nadopolneti so Madridskite
kriteriumi od 1995 g.): politi~-
ki (izgradba na stabilni insti-
tucii {to }e garantiraat demok-
ratija, vladeewe na pravoto i po-
REPUBLIKA R
~ituvawe na ~ove~kite i malcin-
skite prava); ekonomski (vospos-
tavuvawe na funkcionira~ka pa-
zarna ekonomija i kapacitet za
spravuvawe so kompetitivnite
pritisoci i pazarni sili vo ram-
kite na EU); pravni (podgotve-
nost da se prezemat obvrskite za
~lenstvo) i administrativni
(prifa}awe na evropskata legis-
lativa i nejzino efektivno pri-
menuvawe niz administrativnite
i sudskite strukturi). Makedoni-
ja e prvata zemja od t.n. Zapaden
Balkan {to potpi{a Spogodba za
stabilizacija i asocijacija
(SSA) so EU (april 2001). SSA
stana efektivna po ratifikaci-
jata od strana na site zemji-~len-
ki na EU (april 2004). Efektite
od potpi{uvaweto na SSA za RM
bea zna~ajni: se vospostavi neop-
hodnata administrativna struk-
tura i institucionalna ramka
{to treba da go koordinira i da
go pottiknuva procesot na integ-
racijata na zemjata vo EU; se do-
nese Nacionalna strategija za
integrirawe na RM vo EU; se
olesni pristapot na makedonski
proizvodi na pazarot na EU, se
intenziviraa procesite na pre-
veduvawe na evropskata legisla-
tiva i usoglasuvawe na na{eto
zakonodavstvo so evropskoto; se
obezbedi pristap do finansiski
sredstva od programata KARDS i
sl. Iako Makedonija dosega ne gi
realizira site obvrski od SSA,
nitu pak dokraj gi iskoristi
prednostite {to proizleguvaat
od nea, potpi{uvaweto na SSA
pretstavuva{e silna motivacija
za intenzivirawe na neophodnite
reformi vo klu~nite segmenti na
politi~kiot i ekonomskiot sis-
tem i za postepeno osposobuvawe
na zemjata za ispolnuvawe na kri-
teriumite za ~lenstvo. Me|u pos-
tignatite rezultati {to proiz-
leguvaat od utvrdenite kriteriu-
mi za ~lenstvo vo EU posebno
treba da se notiraat: razvojot na
demokratijata i po~ituvaweto na
~ove~kite prava; za{titata na
malcinskite prava (implementa-
cijata na Ohridskiot ramkoven
dogovor); zacvrstuvaweto na {i-
rokiot konsenzus na gra|anite i
na site politi~ki partii za ev-
roatlanskite integracii; zna~aj-
nite dostignuvawa vo del od seg-
mentite neophodni za vospostavu-
vawe na funkcionira~ka pazarna
ekonomija (v. pazarna ekonomija),
za {to svedo~at i indikatorite
za progresot na tranzicijata vo
Makedonija (v. tranzicija na ma-
kedonskata ekonomija), i sl.
Priznanieto za ostvareniot
progres vo reformite pristigna
vo dekemvri 2005 g., koga RM stek-
na status na zemja-kandidat za
1265
R REPUBLIKA
~lenstvo vo EU. Me|utoa, Make-
donija s# u{te nema dobieno da-
tum za po~etok na pregovorite za
za~lenuvawe vo EU, {to samo po
sebe upatuva na faktot deka vo
oddelni oblasti reformite se
odvivaat bavno. Idnite reformi
osobeno }e bidat fokusirani vrz:
podigawe na kompetitivnata spo-
sobnost na makedonskite firmi i
sektori i ekonomijata vo celina
(v. konkurentnost); podobruva-
we na investicionata klima vo
site nejzini segmenti (v. inves-
ticiona klima); podigawe na ka-
pacitetot na dejstvuvawe na in-
stituciite, posebno na sudskiot
sistem i regulatornite institu-
cii (v. institucii); i sozdavawe
efikasna i depolitizirana javna
administracija, sposobna da pla-
nira, da buxetira i da implemen-
tira proekti (pretpristapnite
evropski fondovi za Makedonija
stanaa efektivni vo 2007 g.) i vo-
op{to da raboti spored evrop-
skite standardi i kriteriumi (v.
javna administracija). Uspe{no-
to sproveduvawe na spomnatite
reformi }e $ ovozmo`at na Ma-
kedonija, na sreden rok, da sozda-
de funkcionira~ka pazarna eko-
nomija i polesno da se spravuva
so kompetitivnite sili i priti-
soci vo ramkite na EU.
IZV.: V. Kandikjan, Ekonomika na asoci-
raweto na Republika Makedonija vo EU,
Otvoreni predizvici na makedonskata
ekonomija, MANU, Skopje, 2004; Izvor:
EBRD Transition report 2006.
LIT.: UNDP Blue Ribbon Report (J. Brada and
T. Fiti Ed.), Skopje. 2006; Otvoreni prediz-
vici na makedonskata ekonomija, MANU,
Skopje, 2004. T. F.
Vospostaveni vrski i odnosi: Vla-
data na RM ispra}a pretstavnik
vo Brisel na 5. X 1992 g., pred ofi-
cijalnoto vospostavuvawe diplo-
matski odnosi, koe{to se slu~uva
po potpi{uvaweto na Privreme-
nata soglasnost za normalizacija
na odnosite me|u RM i RGr (29.
XII 1995). Sleduvaat Spogodbata
za sorabotka (1. I 1998), Spogodba-
ta vo oblasta na soobra}ajot (28.
XI 1997) i Spogodbata za trgovija
so tekstilni proizvodi (1. VIII
1998). Od 11. III 1996 g. RM e redo-
ven korisnik na FARE fondovi-
te. Na 1. IV 2004 g. stapuva vo sila
Spogodbata za stabilizacija i
asocijacija. Na 22. III 2004 g. pre-
mierot na RM Branko Crvenkov-
ski go dostavuva do Berti Ahern,
premierot na Irska, pretsedava~
so Sovetot na EU, baraweto na
RM za priem vo ~lenstvo na EU,
otkako prvozaka`anata ceremo-
nija (26. II 2004) e odlo`ena pora-
di zaginuvaweto na pretsedate-
lot na RM Boris Trajkovski. Na
9. XI 2005 g. se obznanuva doku-
ment na Evropskata komisija (9.
XI 2005), podgotven po barawe na
1266
Sovetot na EU (17. V 2004), otka-
ko RM dostavuva Barawe za priem
vo ~lenstvo na EU (22. III 2004). Na
9. XI 2005 g., se objavuva Analiti~-
kiot izve{taj na Evropskata ko-
misija za Baraweto na RM za pri-
em vo EU, koj go analizira Bara-
weto na RM preku predistorijata
na odnosite RM – EU, sposobnosta
na RM za ispolnuvawe na Kopen-
hagenskite kriteriumi (1993),
stepenot na nivnoto fakti~ko os-
tvaruvawe, stepenot na ispolnu-
vaweto na uslovite od Procesot
na stabilizacija i asocijacija
(1997), stepenot na ispolnuvaweto
na uslovite definirani specijal-
no za RM, osobeno ostvaruvaweto
na Ramkovniot dogovor (2001) i
stepenot na ispolnuvaweto na
prioritetite od Evropskoto par-
tnerstvo (2004), zaedno so Misle-
weto na Evropskata komisija. Ev-
ropskiot sovet (15–17. XII 2005)
donesuva odluka RM da dobie sta-
tus kandidat za ~lenstvo vo EU,
{to sleduva po objavuvaweto na
misleweto na Komisijata, a pred
ednoglasnoto nosewe odluka vo
Evropskiot sovet za otvorawe
pregovori za ~lenstvo.
LIT.:Tatjana Petru{evska, Respublika
MakedoniÔ na puti k EvropeŸskomu SoÓ-
zu, Zbornik nau~nih statiŸ professorov i
prepodavateleŸ Áridi~eskogo fakulÏte-
ta MGU im. †Lomonosova# i Juridi~eskogo
fakulÏteta †Ástiniana I# Universiteta
im. †Sv Kirilla i MefodiÔ#: Aktualni
voprosi gosudarstva i prava v RossiskoŸ
Federacii i v Respublike Makedonii, v. I,
Statut, Moskva, 2006; Tatjana Petru{ev-
ska, Kandidaturata i po nea, „Politi~ka
misla#, br. 13, Skopje, 2006. T. Petr.
REPUBLIKA MAKEDONIJA
I VISOKIOT KOMESAR ZA
NACIONALNI MALCINS-
TVA NA OBSE. Funkcijata na
KEBS e vospostavena so Helsin-
{kite odluki (juni 1992) kako re-
akcija na situacijata vo pora-
ne{na Jugoslavija zaradi navre-
meno identifikuvawe, predupre-
duvawe i reagirawe na tenziite
vo koi se vklu~eni malcinstvata
{to bi mo`ele da eskaliraat vo
konflikti. Vo RM se manifes-
tira vo vrska so me|uetni~kite
odnosi preku razni aktivnosti,
od predlagawe monitoring na
Sovetot na Evropa, OON, EZ i
Me|unarodnata konferencija za
porane{na Jugoslavija za podgot-
vuvaweto i sproveduvaweto na
Popisot na licata, stanovite i
doma}instvata (1994), preku re-
{avawe na pra{aweto na nasta-
vata na albanski jazik na Peda-
go{kiot fakultet vo Skopje
(1997), do otvoraweto na Univer-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
zitetot za Jugoisto~na Evropa
(20. XI 2001).
IZV.: Kancelarija na OBSE – Skopje,
Skopje, 2006. T. Petr.
REPUBLIKA MAKEDONIJA
I NATO. Na 23. XII 1993 g. Sobra-
nieto na RM donesuva odluka za
za~lenuvawe vo NATO. RM stanu-
va dvaeset i sedma ~lenka na
Programata „Partnerstvo za
mir# (inicirana zaradi stabil-
nost i bezbednost na cela Evropa
na 15. XI 1995), koga stanuva ~len-
ka i na Severnoatlanskiot sovet
za sorabotka (vo sostav od dr`a-
vi-~lenki na NATO i dr`avi-
~lenki na Partnerstvoto), od 30.
V 1997 g. Evroatlanski partner-
ski sovet, otkoga go ispolnuva us-
lovot za prethodno stapuvawe vo
~lenstvo vo OBSE, pristapuva
kon Partnerstvoto za mir na 15.
XI 1995 g. Na 12. IV 1996 g. Vladata
prifa}a Pravila za odnesuvawe
na NATO. Dogovor za statusot na
silite na NATO vo RM se sklu~u-
va na 30. V 1996 g. (vo sila od 19.
VII 1996). Kancelarija za vrski na
RM vo Brisel se otvora na 14. VI
1996 g. RM e primena vo Procesot
na pregled i planirawe (PARP)
na 16. IV 1997 g. Na 2. XII 1998 g.
Vladata na RM nosi odluka za do-
a|awe sili na NATO vo RM zara-
di izvlekuvawe na Verifikacio-
nata misija na NATO vo Kosovo.
Na 9. VI 1999 g. Severnoatlanski-
ot sovet na NATO go odobruva
a`uriraniot plan za rasporedu-
vawe sili od sostavot na KFOR
vo RM. Prvite vojnici na NATO
vo ramkite na mirovniot proces
pristignuvaat vo RM na 17. VIII
2001 g. i vo tri odvoeni misii os-
tanuvaat do 31.III 2003 g. NA 2. V
2003 g. vo Tirana e sklu~ena Po-
velbata za partnerstvo me|u SAD
i R Albanija, R Hrvatska i RM,
koja vo periodot {to sleduva in-
tenzivno se sproveduva.
IZV.: Ministerstvo za odbrana na RM,
Skopje, 2007.
LIT.: S. Skaric, Law, Force and Peace: Mace-
donia and Kosovo, Skopje, 2002. T. Petr.
REPUBLIKA MAKEDONIJA
I ORGANIZACIJATA NA
OBEDINETITE NACII. Ne-
posredno po Vtorata svetska voj-
na, DFJ e edna od vkupno 51 dr`a-
va-osnovopolo`ni~ki na OON.
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
RM, kako sostaven del od DFJ,
FNRJ i SFRJ vle~e kontinuitet
vo smisla na aktivnostite na
prethodniot federativen subjekt
vo ramkite na Organizacijata, no
ne i kontinuitet vo smisla na
formalno ~lenstvo. Po raspadot
na SFRJ se otvoraat proceduri za
priem na novosozdadenite dr`a-
vi-nasledni~ki na SFRJ vo OON.
Odlukata za stapuvawe vo ~len-
stvo vo OON ja donesuva Sobra-
nieto na RM na 29. VII 1993 g. Vrz
osnova na taa odluka pretsedate-
lot na RM Kiro Gligorov upatuva
pismo do Generalniot sekretar
na OON Butros Gali na 30. VII
1992 g. so barawe RM da bide pri-
mena vo ~lenstvo. So cel da go
spre~i priemot, R Grcija na 25. I
1993 g. do Generalniot sekretar
na ON upatuva memorandum vo vr-
ska so baraweto na RM za priem
vo ~lenstvo za koe tvrdi deka e
element na ponatamo{na destabi-
lizacija na regionot na kus i dolg
rok. Na 3. II 1993 g. RM upatuva od-
govor na gr~kiot memorandum do
Generalniot sekretar, vo koj na-
veduva argumenti za ispolnuvawe-
to na elementite na dr`avnost i
gi opi{uva {tetite {to RM gi
trpi poradi odol`uvaweto na
procesot za me|unarodno prizna-
vawe. Generalniot sekretar go
dostavuva baraweto za ~lenstvo
do Sovetot za bezbednost. Na
3196-tata sednica Sovetot za bez-
bednost go razgleduva Izve{tajot
na Komitetot za priem novi dr-
`avi-~lenki i bez glasawe ja us-
vojuva Rezolucijata 817(1993). So-
vetot za bezbednost mu prepora-
~uva na Generalnoto sobranie na
OON „dr`avata ~ie barawe e so-
dr`ano vo dokumentot S/25147, da
bide primena vo ~lensto na ON i
na taa dr`ava, za site potrebi vo
ramkite na ON privremeno da $
se obra}ame so referencata ,po-
rane{na jugoslovenska Republika
Makedonija’, s# dodeka ne se nad-
mine razlikata {to se pojavi
okolu imeto na dr`avata#. Na 8.
IV 1993 g. Generalnoto sobranie ja
usvojuva preporakata na Sovetot
za bezbednost i so aklamacija do-
nesuva odluka za priem na RM vo
~lenstvo na Organizacijata. RM
ne poveduva postapka pred Me|u-
narodniot sud na pravdata za raz-
re{uvawe na sporot so R Grcija
okolu imeto, nitu ja pokrenuva
procedurata za dobivawe soveto-
davno mislewe od Sudot na pra-
{aweto dali vo slu~ajot na priem
na RM vo OON e prekr{eno me|u-
narodnoto pravo i Povelbata na
OON. Kancelarijata na Visoki-
ot komesar za begalci na OON
(osnovan so Rezolucija br. 319/428
od 14 XII.1950 g. na Generalnoto
sobranie na OON) vo Skopje se
otvora vo april 1992 g., neposred-
no po doa|aweto na prviot bran
begalci od RBiH. Pravna osnova e
Memorandumot za razbirawe (8.
XII 1994). Kancelarijata $ dava
poddr{ka na Vladata na RM i na
drugite nadle`ni institucii vo
davaweto me|unarodna za{tita na
65.000 (od vojnata vo BiH) i
350.000 (od vojnata vo Kosovo) be-
galci i barateli na azil vo sog-
lasnost so me|unarodnite stan-
dardi. Vo periodot 2007–2008 g.
porane{niot minister za nadvo-
re{ni raboti na RM i eks ambasa-
dor Sr|an Kerim ja izvr{uva
funkcijata pretsedatel na 62 Ge-
neralno sobranie na OON.
LIT.: Igor Janev, Legal Aspects of the Use of a
Provisional Name for Macedonia in the United
Nations System, AJIL, vol.93, 1999, pp.157; Tat-
jana Petrusevska, Recognition of the Republic of
Macedonia: problems and perspectives, Interna-
tional Conference of the Center for Study and Re-
search on the Balkans, Montesquieu University –
Bordeaux IV, The Senate, Paris, 2002. T. Petr.
REPUBLIKA MAKEDONIJA
I SVETSKATA TRGOVSKA
ORGANIZACIJA. STO e osno-
vana so Marake{kata spogodba
(zavr{uvawe na Urugvajskata run-
da, 15. IV 1994 g.). Sobranieto na
RM donesuva odluka za podnesuva-
we barawe za priem vo ~lenstvo
vo STO na 30. XI 1994 g. Sobranie-
to na RM donesuva odluka za pris-
tapuvawe kon STO na 9. XII 1994 g.
Po zavr{uvaweto na pregovorite
za pristapuvawe i podgotvuvawe-
Starata zgrada na Higienskiot zavod vo Skopje
to na Protokolot za pristapuva-
we, Generalniot sovet na STO na
15. X 2002 g. donesuva odluka za
pristapuvawe na RM kon STO.
IZV.: Protokol za pristapuvawe na RM kon
STO, „Slu`ben vesnik na RM#, 7/03. T. Petr.
REPUBLI^KA KOMISIJA ZA
ISTORIJA NA FIZI^KATA
KULTURA NA MAKEDONIJA.
Osnovana e so re{enie na nad-
le`niot dr`aven organ vo sostav
od 11 ~lena i pretsedatelot Mi-
hajlo Apostolski (1967–1971 i
1975–1978). Na ovaa problemati-
REPUBLI^KI R
ka profesionalno rabotel Du-
{an Stanimirovi} (1969–1984).
Komisijata pridonesla za regu-
lirawe na ovaa oblast vo sood-
vetnite zakoni i podzakonskite
akti vo dejnostite na arhivisti-
kata, muzeologijata i bibliogra-
fijata i otvoraweto na posebno
oddelenie vo Muzejot na Makedo-
nija. Bile anga`irani sorabot-
nici za izrabotka na enciklope-
diskite edinici za †Enciklope-
dija na fizi~kata kultura# vo iz-
danie na Jugoslovenskiot leksi-
kografski zavod vo Zagreb (1975
i 1977), potoa za istra`uvawa i
podgotvuvawe stru~ni i nau~ni
prilozi i za u~estvo na nau~ni
sobiri vo organizacija na Sojuz-
nata komisija za istorija na fi-
zi~kata kultura. Bile izdadeni
~etiri broja na specijalizirano-
to spisanie, a bila vospostavena
i me|unarodna sorabotka. D. S.
REPUBLI^KI ZAVOD ZA
ZDRAVSTVENA ZA[TITA ‡
nastavna baza na Med. f. vo Skop-
je. Bil formiran kako Zavod za
tropski bolesti vo Skopje (10. I
1925), a potoa (1927‡1941) bil
preimenuvan vo Higienski zavod
Skopje. Vo vremeto na Vtorata
svetska vojna Zavodot postoel
pod imeto Oblasten higienski
institut vo Skopje (1941‡1945), a
potoa pod imeto Bakteriolo{ko-
hemiski institut. Od 1953 g. Za-
vodot funkcioniral kako Cen-
tralen higienski zavod ‡ Skopje,
a od 1962 g. e preimenuvan vo Re-
publi~ki zavod za zdravstvena
za{tita ‡ Skopje. Organizacis-
kata struktura na Zavodot vklu-
~uva 4 stru~ni sektori: Higiena
i za{tita na ~ovekovata sredina,
Epidemiologija i mikrobiologi-
ja, Socijalna medicina i Ispitu-
vawe i kontrola na lekovi. D. D.
REPUBLI^KI ORGANI ZA
FIZI^KA KULTURA. Po os-
loboduvaweto na Republika Ma-
kedonija upravnata funkcija vo
1267
R REPUBLI^KI
oblasta na fizi~kata kultura ja
vr{elo Ministerstvoto za obra-
zovanie (1945–1950), a potoa Ko-
mitetot za fizi~ka kultura na
Vladata na NRM (1947–1950). Po
decentralizacijata bila sozdade-
na Komisija za fizi~ka kultura
na Vladata na SRM (1957–1971).
Imenuvani pretsedateli bile:
Reis [a}iri, Krume Naumovski
i Bajram Goqa. Istovremeno, za
stru~nite raboti SOFKM osno-
vala Institut za sport na ~elo so
Strate Arsovski (1954–1957), a
Vladata na SRM za analiti~ko-
stru~nite i upravnite raboti
formirala Republi~ki zavod za
fizi~ka kultura vo Skopje
(1957–1971) i go nazna~ila Andon
Simovski za direktor. So for-
miraweto na Komitetot za fi-
zi~ka kultura (1971–1982), pod
pretsedatelstvo na @ivko Vasi-
levski (1971–1974) i Predrag Ku-
{evski, bile ukinati Komisijata
i Zavodot. Ministerstvoto za ob-
razovanie i fizi~ka kultura sta-
nalo nadle`en organ za rabotite
vo ovaa oblast (od 1982), potoa
Ministerstvoto za sport (1998–
2002), a sega e Agencijata za mla-
di i sport na Vladata na RM. D. S.
Zgradata na Republi~kiot hidrometeorolo{ki zavod vo Skopje
REPUBLI^KI HIDROMETE-
OROLO[KI ZAVOD ‡ institu-
cija {to raboti od 1947 g., for-
mirana so uredba za osnovawe
„Uprava za hidrometeorolo{ka
slu`ba na teritorijata na NR
Makedonija#. Republi~kiot hid-
rometeorolo{ki zavod vr{i so-
birawe i obrabotka na meteoro-
lo{ki, hidrolo{ki i biometeo-
rolo{ki podatoci, podgotvuva i
izdava prognoza za vremeto i vo-
data, ja sledi sostojbata i osobi-
nite na vozduhot, vodata, po~vata
i drugo. Denes raboti kako Upra-
va za hidrometeorolo{ki raboti
na Republika Makedonija.
LIT.: Kole Jordanovski, Razvitok na
hidrometeorolo{kata slu`ba vo SR
Makedonija, „Hidrometeorolo{ki glas-
nik#, Skopje 1979; „Meteorevija#, Skopje,
1998; „Godi{en pregled#, Uprava za hid-
rometeorolo{ki raboti, 2005.
1268
RESAVA (GRADOT TIKVE[),
KAVADARE^KO – docnoanti~-
ki i srednovekoven grad, 2,2 km
zapadno od Resava. Dominanten
kupest rid (kota 286 m), denes os-
trov/poluostrov vo Tikve{ko
Ezero. Komponiran od akropol,
fortificirano plato (60 h 35
m), grad (154 h 137 m) i zapaden
podgrad, denes pod ezerskite vo-
di (250 h 70 m). Vo akropolata se
nao|aat neotkopani konturi na
mala ednokorabna srednovekov-
na crkva, gradska cisterna za vo-
da i stanben objekt. Vo gradot se
nao|a u{te edna sli~na crkva,
zapadno od Akropolot, koja e
potprena na negoviot yid. Gra-
dot poseduva kompleksni kultur-
ni stratumi: arhajski, klasi~en-
helenisti~ki, republikanski,
docne{noanti~ki, srednoveko-
ven i docen sreden vek (do krajot
na XVII v. n.e.). Gradot izrasnal
vrz baza na mestopolo`bata na
prastariot pat po dolinata na
Erigon, po koj minuvale trgov-
skite karvani, vojskite i tran-
sportite na rudni bogatstva od
revirite na planinata Ko`uv.
Vo neposredna blizina, na loka-
litetot Razbienica, se registri-
rani i ostatoci od vila rustika
od rimsko vreme. Kamenite arhi-
tektonski elementi od edna ra-
nohristijanska bazilika od gra-
M. Z. Resen
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
dot verojatno bile preupotrebe-
ni kako spolii vo podocne{nite
objekti na lokalitetite Tikve{
– [akalica i Manastir~e.
LIT.: I. Mikul~i}, Edna anti~ka villa
rustica vo Tikve{, „Godi{en zbornik na
Filozofskiot fakultet#, 23, Skopje,
1971, 269–285, planovi 1–2; V. Lil~i},
Docne`noanti~kite tvrdini vo Tik-
ve{ i Vita~evo, „Godi{en zbornik na
Filozofskiot fakultet#, 15–16 (41–42),
Skopje, 1988–1989, 125–127, plan sl. 2; I.
Mikulcik, Spatantike und fruhbyzantinische Be-
festigungen in Nordmakedonien, München,
2002, No 251, 323–325. V. L.
RESEN – grad vo jugozapadniot
del na RM so 8.748 `. (2002 g.). Le-
`i vo severniot del na Prespan-
skata Kotlina, od dvete strani na
Golema Reka, na nadmorska vi-
so~ina od okolu 880 m. Zafa}a
povr{ina od 402 ha. Niz Resen po-
minuva magistralniot pat M–5,
koj na zapad go povrzuva so Ohrid,
a na istok so Bitola. Ima umere-
no-kontinentalna klima so pro-
se~na godi{na temperatura na
vozduhot od 9,6°C i prose~na go-
di{na koli~ina na vrne`i od 717
mm. Gradot e nastanat od patna
stanica na rimskiot pat Via Ig-
nacija, poznata pod imeto Skit-
rijana. Prvpat se spomnuva vo
1337 g. vo edna povelba na car Du-
{an. Kako gradska naselba R. e
formiran vo tekot na XIX v. De-
nes e op{tina {to zafa}a povr-
{ina od 55.077 ha, ima 44 naseleni
mesta so 16.825 `. Pretstavuva ad-
ministrativen i stopanski cen-
tar na celata Prespanska Kotli-
na. Naselenieto – glavno Make-
donci (6431), a od malcinstvata
najmnogu se Turcite (1369), pa
Albancite (325) i Romite (169).
Vrabotenosta e najgolema vo
ovo{tarstvoto, i toa vo odgledu-
vaweto na jabolka, potoa vo preh-
ranbenata i tekstilnata indus-
trija i vo fabrikata za grejni te-
la. Od 1971 g. sekoja godina tradi-
cionalno se odr`uva Resenskata
kerami~ka kolonija. Vo gradot
ima gimnazija i zdravstven dom, a
najvpe~atliv objekt e Sarajot, iz-
graden vo po~etokot na XX v.
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
LIT.: –. Kiselinovi¢, Resen, „Glasnik ge-
ografskog dru{tva#, sv XII, Beograd, 1926;
Popis na naselenieto, doma}instvata i
stanovite vo Republika Makedonija,
2002, kn. X, DSZ, Skopje, 2004. Al. St.
RETKI I ZAGROZENI VIDO-
VI ALGI VO MAKEDONIJA.
Florata na Makedonija se karak-
terizira so prisustvo na pogolem
broj retki i zagrozeni vidovi al-
gi. Navedeni se 107 zagrozeni, 107
retki, 85 endemi~ni, kako i 9 is-
~eznati vidovi dijatomei (Bacila-
riophyta), glavno vidovi od relik-
tnite ezera Ohridskoto i Pres-
panskoto (Diploneis domblitensis,
Placoneis juriljii, Navicula hasta,
Cyclotella fottii), no i od stani{ta-
ta {to se pod silen antropogen
pritisok, kade {to se zagrozeni
vidovite poradi gubeweto na niv-
nite prirodni `iveali{ta (Doj-
ranskoto Ezero so Nitzshia elegan-
tula, Nitzshia reversa). Zna~itelen
del od retkite i zagrozeni dija-
tomei otpa|a na vidovi {to se
rasprostraneti vo borealnata
ili alpskata zona, a vo Makedo-
nija se sre}avaat na visokopla-
ninskite ekositemi (Placoneis
amphbola, Neidium decoratum, Navi-
culadicta pseudosilicula). Sv. K.
REFERENDUMI VO RM ‡ ob-
lik na neposredna demokratija vo
koj gra|anite se izjasnuvaat za od-
redeno pra{awe. Vo RM se odr-
`ani dva referenduma. Prviot
referendum se odr`a na 8. IX 1991
g., po prethodno donesena odluka
na Sobranieto na RM, a gra|anite
se izjasnuvaa za pra{aweto: „Da-
li ste za suverena i samostojna
dr`ava Makedonija so pravo da
stapi vo iden sojuz na suverenite
dr`avi na Jugoslavija?# Od
1.495.807 registrirani gra|ani ‡
izbira~i, kon referendumskoto
izjasnuvawe pristapile 1.132.981,
Naslovnata stranica na vesnikot †Nova Makedonija#
posvetena na Referendumot za nezavisna Makedonija
ili 75,74% od izbira~koto telo
vo RM. Od ovoj broj „za# glasale
1.079.308, ili 72,16% od vkupno
registriranite gra|ani, ili
95,25% od onie {to pristapile
kon izjasnuvaweto. Glasale „pro-
tiv# 39.639 gra|ani, ili 3,50% od
onie {to izlegle na referendum-
skoto izjasnuvawe. Vtoriot re-
ferendum se odr`a na 7. XI 2004
g., po prethodna inicijativa na
180.454 gra|ani, a gra|anite se iz-
jasnuvaa za pra{aweto: „Dali ste
za teritorijalnata organizacija
na lokalnata samouprava (op{ti-
nite i Gradot Skopje) utvrdena so
Zakonot za teritorijalna podel-
ba na Republika Makedonija i op-
redeluvawe na podra~jata na edi-
nicite na lokalnata samouprava
(Slu`ben vesnik na Republika
Makedonija, br. 49/96) i Zakonot
za gradot Skopje (Slu`ben ves-
nik na Republika Makedonija, br.
49/96)?#. Od vkupno 1.709.536 za-
pi{ani izbira~i, na referen-
dumskoto izjasnuvawe izlegle
436.202, ili 26,24% od vkupniot
broj izbira~i. Od niv 409.886 gla-
sale „za#, a 21.471 bile „protiv#.
DIK go proglasi referendumot
za neuspe{en, bidej}i odzivot be-
{e pomal od 50% od vkupniot
broj na izbira~koto telo vo RM.
LIT.: Svetomir [kari}, Ustavno pravo,
Skopje, 2006. Sv. [.
REFIKI, Jahja (Tetovo, 10. X
1937) ‡ skija~. Bil ~len na Ski-
ja~kiot klub †Quboten# vo Teto-
vo. Pove}epaten pionerski (1946–
1951), mladinski (1951–1955) i se-
niorski (1955–1966) prvak na Ma-
Recentna sukcesija vo Makedonija
RECENTNA R
kedonija. Na Prvenstvoto na Ju-
goslavija na Jahorina (Saraevo,
1954), osvoil prvo mesto za mla-
dinci vo slalom, a na Krawska Go-
ra (Slovenija, 1955) osvoil treto
mesto. Za reprezentacijata na Ju-
goslavija nastapil nekolku pati.
Toj e izbran za najdobar sportist
na Makedonija (1954) i e dobitnik
na op{testveni priznanija. D. S.
Faksimil od vesnikot †Reformi#
„REFORMI# (Sofija, 9. I 1899 ‡
19. XI 1903) ‡ organ na Vrhovniot
makedonsko-odrinski komitet. Go
ureduval D. Qapov, a potoa i Ge-
orgi Vlahov, Il. Gologanov, Vla-
dislav Kova~ev, Anton Stra{i-
mirov, Nikola Harlakov i Kosta
[ahov. Izleguval sekoja sabota.
Gi zastapuval glavno interesite
na bugarskiot dvor. Posebno se
zna~ajni prilozite od dopisnici-
te od Makedonija vo vremeto na
Ilindenskoto vostanie.
LIT.: D-r Boro Mokrov, Razvojot na make-
donskiot pe~at i novinarstvo (od prvite
po~etoci do 1945 godina), Skopje, 1980,
182–185; D-r Boro Mokrov – M-r Tome Gru-
evski, Pregled na makedonskiot pe~at
(1885–1992), Skopje, 1993, 100–101. S. Ml.
RECENTNA SUKCESIJA VO
MAKEDONIJA. Razvitokot na
vegetaciskiot pokriva~ se odvi-
va preku eden po~eten, eden ili
nekolku preodni i eden kone~en
stadium. Sekoj stadium pretsta-
1269
R RE^EN
vuva samostojna asocijacija. Me-
|usebnata povrzanost na razvoj-
nite stadiumi od po~etniot do
kone~niot, pretstavuva razvojna
serija. Posledniot stadium koga
vegetacijata i po~vata go dostig-
nuvaat vrvniot razvoj pri op{ti
klimatski uslovi, bez ogled na ge-
olo{kata podloga, pretstavuva
klimatogen stadium t.e. klimato-
gena asocijacija. Dokolku razvo-
jot na vegetaciskiot pokriva~ e
zapren na nekoj preoden stadium
poradi premnogu voda, kiselost,
solenost na po~vata ili poradi
nekoj drug lokalen faktor, toga{
stanuva zbor za traen stadium. Ako
se otstrani lokalniot faktor to-
ga{ sukcesijata prodol`uva s# do
klimatogeniot stadium. Po~etni-
ot stadium go zabrzuvaat anemo-
hornite ili zoohorni vidovi Popu-
lus tremula, Betula pendula, Pinus nigra,
Pinus sylvestris, Pinus peuce, Juniperus
communis, Juniperus excelsa i dr. Se-
koj od ovie vidovi ima svoe pri-
marno stani{te i ottamu se {iri
na sekundarno stani{te. Primar-
nite stani{ta se nao|aat glavno
na dolomitni kamewari, granitni
kamewari i sl. Najdobri uslovi za
naseluvawe borovi {umi na Male-
{evskite, Mariovskite Planini
i na Pelister se sozdadeni vo vto-
rata polovina na XIX i vo HH v.,
koga opadnal sto~niot fond. Na
se~i{tata i na pasi{tata prvin
se naseluva orlovata paprat Pteri-
dium aquilinum, a potoa Juniperus
communis, i pod za{tita na smreka-
ta se naseluvaat borovi. Sledniot
stadium e klimatogenata asocija-
cija i toa vo Mariovo i na Pelis-
ter Abieti-Fagetum, dodeka na Male-
{evskite Planini nema ela, pa ta-
mu e klimatogen stadium bukata
bez ela. Naseluvaweto na crniot i
beliot bor i molikata se odvivalo
na branovi. Najstarite stebla se
stari 150–180 godini, a vtoriot
bran stebla se stari 90–120 godi-
ni, toa e periodot na Balkanskite
vojni i Prvata svetska vojna. Naj-
noviot bran se stebla od po 40–60
godini, a toa e periodot na migra-
cija na naselenieto selo–grad.
Obnovata na borovite {umi pod
bukata e nevozmo`na, no bidej}i
imaat krilca na semeto tie se
{irat na goli tereni i na rasto-
janie nad 30 km. Taka molikata gi
osvojuva subalpskite tereni na
Jablanica, a crniot bor se spu{-
ta ponisko od Vitoli{ta.
Jasikata osvojuva tereni kade
{to imalo po`ari kako na pr., na
Ogra`den kaj seloto Dvori{te,
Jakupica, na [a{kovica i Praz-
nitorba. R. R.
RE^EN SOOBRA]AJ vo Make-
donija – v. Voden soobra}aj vo Ma-
kedonija.
1270
Nikola
Re~koski
RE^KOSKI, Nikola Stefanov
(s. Velgo{ti, Ohridsko, 10. XII
1937), matemati~ar, red. prof.
(1987) na ETF, a od 1995 – na FTU.
Diplomiral (1962) na PMF, kade
{to i magistriral (1971). Dokto-
riral (1979) na Matemati~kiot
fakultet so temata †Prilog kon
analiti~kata reprezentacija na
distribuciite# i objavil trudo-
vi od taa oblast. N. C.
RE^NIK. Relativno brzo po ko-
difikacijata na makedonskiot
literaturen jazik se izraboti pr-
viot „Re~nik na makedonskiot ja-
zik# (I, 1961, II,
1965 i III, 1966).
Sostavuva~i se
Todor Dimit-
rovski, Blagoja
Korubin i „Kiril Pej~inovi}# (1940). Na
Trajko Stama-
toski, a redak-
tor Bla`e Ko-
neski. Svesni
deka vo re~ni-
Re~nik na makedonskiot kot se izosta-
jazik I (1961) veni i izvesni
pofrekventni zborovi, vo treti-
ot tom e napraveno Dopolnenie (s.
597–606). Re~nikot izleze so srp-
skohrvatski tolkuvawa, taka {to
vsu{nost pretstavuva dvojazi~en
re~nik (makedonsko-srpskohrvat-
ski). Osobeno vo vtoriot i treti-
ot tom e fakti~ki napolno tolko-
ven. Obrabotkata e podrobna, a eg-
zemplifikacijata proverena. Re~-
nikot do`ivea u{te tri izdanija
(1979, 1986, 1994). Toj poslu`i ka-
ko osnova za pojavata na pove}e go-
lemi dvojazi~ni re~nici (na slo-
venski i na neslovenski jazici).
LIT.: Bla`e Koneski, Makedonskiot
re~nik, vo: Za makedonskiot literatu-
ren jazik. Izbrani dela vo sedum knigi
(vtoro, dopolneto jubilejno izdanie),
Skopje, 1981, 178–191; Trajko Stamatoski,
Kon 40-godi{ninata od izleguvaweto na
tritomniot Re~nik na makedonskiot
jazik. Vo XXXIII nau~na konferencija na
XXXIX me|unaroden seminar za makedon-
ski jazik, literatura i kultura. Lingvis-
tika, Skopje, 2007, 145–151. T. S.
REXEPI, Haxi Sulejman efendi
(Gorno Svilare, Skopsko, 1947) ‡
pretsedatel na Me{ihatot na
IVZ vo RM (1991‡?). Osnovno ob-
razovanie zavr{il vo rodnoto se-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
Haxi Sulejman
Rexepi
lo, sredno teolo{ko obrazovanie
dobil vo pri{tinskata medresa
„Alaudin#, a potoa diplomiral
na Pravniot fakultet i na [eri-
jatskiot fakultet na Kuvajtskiot
univerzitet. [esnaeset godini
bil versko-prosveten referent
na Islamskata verska zaednica za
Skopje i Skopsko, ~len na Sobo-
rot na Islamskata verska zaedni-
ca (IVZ), nejzin javen obvinitel
i pretstavnik na islamskite ver-
ski slu`bi vo toga{nite op{tes-
tveni organizacii. S. Ml.
REXEPI, Jusuf R. (Tetovo, 1923
‡ Tetovo, 2004) ‡ lekar, univ.
profesor na Medicinskiot fa-
kultet na Univerzitetot vo
Pri{tina. Zavr{il vtori klas
vo Tetovskata realna gimnazija
17-godi{na vozrast (letoto na
1941), bil vklu~en vo OVRA
(Kontrarazuznava~ka slu`ba na
Italija) i vo esenta vo Pri{ti-
na gi zavr{il i preostanatite
dva klasa od gimnazijata, a potoa
bil ispraten na trimese~en raz-
uznava~ki kurs na OVRA vo Pa-
dova (Italija). Zavr{il i kurs
vo Rimskiot otsek na OVRA
(1942). Pritoa mu bilo ovozmo-
`eno da se zapi{e i na prva godi-
na studii na Medicinskiot fa-
kultet vo Padova. Naskoro se
vratil vo Tetovo (1943) i mu
pristapil na Samostojniot ba-
taljon „Altonom Quboteni# od
Tetovo kako podoficer, po tri
meseci bil unapreden vo potpo-
ru~nik i poru~nik na izvestitel-
nata slu`ba na Albanija (1944),
vraboten vo kvestaturata vo Te-
tovo za borba protiv komunisti-
te. Po Osloboduvaweto zaminal
na studii na Medicinskiot fa-
kultet na Belgradskiot univer-
zitet i po diplomiraweto (1952)
se vrabotil kako lekar vo Teto-
vo. Tetovskite albanski poli-
ti~ki strukturi go kandidirale
i bil izbran za pratenik vo Sob-
ranieto na SRM (1968‡1971). Go
dobil i ~inot rezerven poru~nik
na JNA (1975). Doktoriral na Me-
dicinskiot fakultet vo Pri{-
tina na tema „Epidemiolo{ke
studije o faktorima rizika koro-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
narne bolesti u industrijskih
radnika SAP Kosova# (1977). Bil
{ef na Katedrata za interni za-
boluvawa na Medicinskiot fa-
kultet na Univerzitetot vo
Pri{tina (od 1981), a podocna le-
kar po op{ta praktika vo Medi-
cinskiot centar vo Tetovo (1986).
Po predlog na Op{tinskata kon-
ferencija na SRVS na Pri{tina,
Op{tinskiot sekretarijat za na-
rodna odbrana vo Pri{tina pok-
renal postapka protiv nego za iz-
veduvawe pred Sudot na ~esta (24.
III 1987). Negoviot izbor za ~len
na RK na SSRNM predizvikal
silna reakcija vo javnosta i vo pe-
~atot (1987).
LIT.: Kvislin{ko minato na d-r Rexepi,
„Ve~er#, XXV, 7463, Skopje, 24. VII 1987, 3.
S. Ml.
Esma
Rexepova
REXEPOVA, Esma (Skopje, 8. VI-
II 1943) – interpretatorka na
romski i drugi narodni pesni. So
svojata pesna go ima obikoleno
celiot svet. Karierata se vrzuva
za imeto na nejziniot soprug Ste-
vo Teodosievski. Ispeala golem
broj pesni, prete`no romski. Al-
bumot †Queen of the Gypsies# e iz-
bran me|u 20-te najdobri albumi
spored †World Music#. Odr`ala
nad 15.000 koncerti vo celiot
svet, imala nad 2.000 nastapi za
humanitarni celi. Na plo~i, ka-
seti i CD ima izdadeno 586 pesni,
a od plo~ite dve se platinesti, 8
zlatni i 8 srebreni. Za nea e sni-
men kratkiot dokumentaren film
†Zapej Makedonijo# (1968). M. Kol.
Rexep
Rexepovski
REXEPOVSKI, Rexep (Kumano-
vo, 14. XII 1962) ‡ bokser. Bil
~len na Bokserskiot klub †Kuma-
novo# vo Kumanovo. Na Republi~-
koto prvenstvo vo Bitola (1980)
stanal mladinski, a na prvenstva-
ta na Jugoslavija vo Split (1981)
i Valevo (1984) seniorski prvak
i reprezentativec na Jugoslavija.
Na balkanskite prvenstva vo Iz-
mir (Turcija, 1981) osvoil sreb-
ren, a vo Atina (Grcija, 1983) zla-
ten medal. Bil pobednik na me|u-
narodnite turniri vo Balaton
(Ungarija, 1981), †Belgradski po-
bednik# (1981) i †Zlaten gong# vo
Skopje (1983 i 1985), a pri vtoro-
to osvojuvawe e proglasen i za naj-
dobar bokser. Na Olimpiskite
igri vo Los Anxeles (SAD, 1984)
osvoil srebren medal. Na doma{-
nite i na me|unarodnite natpre-
vari vo poedine~na konkurencija
i za svojot klub nastapil vkupno
126 pati so 115 pobedi, 4 nere{e-
ni i 7 porazi, a osvoil 10 zlatni,
2 srebreni i 1 bronzen medal.
LIT.: @ivko Lazarevski i Petar Traj-
kovski, Kumanovskite olimpijci, Kuma-
novo, 1984. D. S.
’R@ (Secale cereale L.) – ednogodi-
{en strani~nooploden vid. Kaj
nas so p~eni-
cata e najsta-
ra smeska pod
imeto napo-
lica. Steblo-
to (slamata) e
dosta dolgo
(80–250 cm),
grubo i slu`i
za pokrivawe
objekti. Zna-
’R` ~eweto mu e i
{to intenzivno se sobira do esen.
Vo RM se see na okolu 7.300 ha i
ima prose~en prinos od 1.500
kg/ha zrno. Vo ponovo vreme s# po-
ve}e se raboti na hibridot triti-
kale (p~enica – ’r`), kako i na
tetraploidna ’r`. P. Iv.
Povr{inski kop vo rudnikot ’R`anovo
RIBAROVA R
’R@ANOVO – rudnik na Fe-Ni
ruda, koj se javuva na kontaktot
pome|u jurskite serpentniti i
{krilcite vo podinata i kredni-
te varovnici vo atarot na s. ’R`a-
novo. Prostorno, rudniot sloj
ima subvertikalna polo`ba i pod
vlijanie na silnite tektonski
dvi`ewa ima inverzna polo`ba.
Mineralnata asocijacija na ruda-
ta vo ova lateritsko nao|ali{te
e: magnetit, hematit, klinohlor,
talk, sepiolit, pirit, maghemit,
pirotin, digenit, milerit i dr.
Godi{nata produkcija e okolu
800.000 toni ruda, so okolu 1% Ni,
30% Fe, 0,05% Co. Vkupno utvrde-
nite geolo{ki rudni rezervi na
Fe-Ni se 42 milioni toni so 31%
Fe i 1,03% Ni.
LIT.: Bla`o Boev, i dr., Nao|ali{ta na
nikel i niklonosno `elezo vo Vardarska-
ta zona so poseben osvrt na rudnata se-
rija ’R`anovo–Studena voda, Posebno iz-
danie br. 3, RGF, [tip, 1996. T. Ser.
RIBAROVA, ZDENKA (Praga,
^e{ka, 13. VI 1945) – nau~en so-
vetnik vo Oddelenieto za istori-
ja na maked. jazik vo IMJ †Krste
P. Misirkov# vo Skopje. Zavr{i-
la Filoz. f. na Karloviot univ.
(Praga) bohemistika, rusistika i
jugoslavistika; doktorirala so
Imperativot vo st.slov. j. Od
1975 god. raboti vo IMJ vrz pro-
ektot Re~nik na crk.slov. j. od ma-
ked. redakcija, ~ij glaven istra-
`uva~ e od 1986, a od 2000 i glaven
redaktor. Rabotela kako lektor
po ~e{ki na Univ. vo Zagreb, ka-
ko asistent na Filoz. fak. vo
Praga; predavala st.slov. vo
Pri{tina; bila lektor po maked.
i srp. j. na Filoz. fak. vo Brno,
Praga i dr. Nejziniot nau~en in-
teres se odnesuva na crk.slov.
pismenost vo po{iroki kompa-
rat. ramki, a pred s¢ na maked. re-
dakcija i na najstarata istorija
1271
R RIBAROVSKI
na maked. j. Od taa oblast objavi-
la i najmnogu prilozi vo doma{-
ni i stranski spisanija. Avtor e
na 157 trudovi, od koi 18 knigi.
BIBL.: Radomirovo ev. (vo koavtorstvo
so R. Ugrinova-Skalovska), IMJ, 1988;
Grigorovi~eviot parimejnik (so Z. Haup-
tova), MANU, 1998; Jazikot na maked.
crk.slov. tekstovi, MANU, 2005; Re~nik
na crk.slov. j. od maked. redakcija, I tom,
IMJ, 2006. P. Hr. Il.
Risto
Ribarovski
RIBAROVSKI, Risto (Buku-
re{t, 9. V 1943) – geod. in`., red.
prof. na Grade`niot fakultet
vo Skopje (od 1990) po predmeti
od oblasta na geodezijata. Diplo-
miral vo Belgrad (1967), specija-
liziral vo Bukure{t (1978). Zas-
lu`en e za formiraweto i razvo-
jot na Geodetskiot oddel na Fa-
kultetot. Pova`ni knigi: „Teo-
rija na gre{ki so izramnuvawe#
(1986, 1997), „Voved vo vi{a geo-
dezija# (1994), „Geodetski presme-
tuvawa# (1999), „Prakti~na geo-
dezija# (2003) i „Vi{a geodezija#
(2005). Q. T.
Kiril
Ribarski
RIBARSKI, Kiril ([tip, 27. I
1947) ‡ trombonist. Eden od najis-
taknatite makedonski reproduk-
tivni umetnici. Diplomira vo
Qubqana (D. Mi{kovi}, 1971), a
magistrira na Muzi~kata akade-
mija vo Zagreb (M. Fuks, 1977).
^len e na Simfoniskiot orkes-
tar na RTV Qubqana (1971–1977).
Potoa stanuva profesor na Fa-
kultetot za muzi~ka umetnost vo
Skopje, osnova~ i direktor na In-
terfest vo Bitola (1993). Imal
brojni koncerti niz celiot svet,
a realiziral i golem broj snimki
za pove}e izdava~ki ku}i. B. Ort.
1272
RIBAR^IWA (Alcedinidae) – fa-
milija mali ptici od redot sivov-
ranovidni ptici
(Coraciiformes),
tesno povrzani
so vodnite bio-
topi. Vo Evropa
e prisuten samo
eden vid, koj se
sre}ava i kaj nas
ribar~e (Alcedo
Ribar~e athis).
LIT.: Birds in Europe: population estimates,
trends and conservation status, „Bird Life Interna-
tional Conservation Series#, 12, Cambridge, 2004;
C. Harrison, An Atlas of the Birds of the Western
Palaearctic, Glasgow, 1982. Sv. P. – V. Sid.
RIBIZLA (Ribes L., fam. Saxifra-
gaceae) – rod so okolu 150 vida,
glavno listopad-
ni grmu{ki od
severnata hemis-
fera, so lapovi-
ti i nazabeni
listovi, hermaf-
roditni ili ed-
nopolni cvetovi
edine~ni ili vo
Ribizla
grozdovi. Plodot
e pove}esemena, so~na bobinka.
Vo RM prirodno se zastapeni: R.
grossularia L. (ogrozd), R. alpinum L.
(planinska ribizla), R. multiflo-
rum Kit. i R. petraeum Wulf.
Kaj nas e dvorna kultura. Najkvali-
tetna e crnata ribizla, so nad 200
mg % vitamin S. Crvenata ribizla
e porodna. Ima i zlatna ribizla,
koja e najbujna i mo`e da se upotre-
buva za visoko kalemewe na drugite
ribizli i na ogrozdot. B. R.; Al. And.
Erol
Rizaov
RIZAOV, Erol (Ko~ani, 18. XI
1950) ‡ novinar, politi~ki ana-
liti~ar. Diplomiral na Filo-
zofskiot fakultet vo Skopje. So
novinarstvo po~nal vo 1977 g. be-
le`ej}i brz podem ‡ pripravnik
vo Gradskata rubrika, sorabot-
nik i komentator vo Vnatre{no-
politi~kata rubrika, pomo{nik,
pa zamenik na glavniot i odgovo-
ren urednik, vo periodot 1996‡
1999 g. odgovoren urednik vo †No-
va Makedonija#. Eden od osnova-
~ite na „Utrinski vesnik#, negov
prv direktor (1999) a pet godini
podocna glaven i odgovoren ured-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
nik. Objavuval tekstovi vo qub-
qansko „Delo#. B. P. \.
RIZOV, Rizo (psevd. Konstanti-
novi~) (Veles, 1. I 1872 – Skopje,
6. I 1950) – istaknat makedonski
nacionalen deec. Se {koluval vo
Veles i ]ustendil. Po osnovawe-
to na MRO stanal nejzin ~len i
dejstvuval kako organizator na
revolucionerni grupi i organi-
zacioni komiteti vo makedonski-
te sela i gradovi. U~estvuval vo
Ilindenskoto vostanie i vo zadu-
{uvaweto na kontrarevolucijata
vo Carigrad. Po Prvata svetska
vojna bil eden od osnova~ite na
Privremenoto pretstavni{tvo
na biv{ata VMRO i potpisnik
na Deklaracijata za avtonomna
Makedonija i protiv novoto po-
robuvawe. Bil eden od osnova~i-
te na VMRO (Ob), privrzanik na
idejata za sozdavawe makedonska
nacionalna partija vo Vardar-
skiot del na Makedonija. Se zas-
tapuval za obedinuvawe na make-
donskite revolucioneri vo edin-
stven osloboditelen makedonski
nacionalen komitet. Kako pret-
stavnik na VMRO (Ob) prestoju-
val vo Avstrija, Germanija i
SSSR i ja zapoznaval svetskata
javnost so pravednata oslobodi-
telna borba na Makedonskiot na-
rod za sloboda i sopstvena dr`a-
va. Po Osloboduvaweto na Make-
donija se vratil vo Skopje.
LIT.: Ivan Katarxiev, Vreme na zreewe, II,
Skopje, 1977; BKP, Komintern†t i make-
donski®t v†pros, II, Sofi®, 1999. O. Iv.
Radoslav
Rizovski
RIZOVSKI, Radoslav (s. Ro`-
den, Kavadare~ko, 16. IX 1935 – 20.
VII 2008) – redoven profesor na
[umarskiot fakultet vo Skopje,
specijalist za oblasta odgleduva-
we na {umite i za predmetite
Fitocenologija i Parkovi so
za{tita na ~ovekovata sredina.
Diplomiral na Zemjodelsko-{u-
marskiot fakultet vo Skopje
(1959), kade {to e izbran za asis-
tent (1961). Magistriral na [u-
marskiot fakultet vo Zagreb
(1969), a doktoriral na Zemjodel-
sko-{umarskiot vo Skopje (1973),
kade {to e izbran za docent, a po-
toa za redoven profesor (1985).
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Vrven florist i fitocenolog,
poznat i nadvor od na{ata zemja.
Objavil golem broj nau~ni i
stru~ni trudovi, a u~estvuval i
vo re{avaweto na pove}e nau~ni
i stru~ni problemi od negovata
oblast. Al. And.
RILSKI GLAGOLI^KI LIS-
TOVI – v. Fragmenti na glago-
li~ki staroslovenski tekstovi.
RILSKI OP[T KONGRES NA
TMORO (Rilski manastir, ok-
tomvri 1905) – Eden od najzna~aj-
nite kongresi na MRO. na nego
u~estvuvale 21 delegat (Damjan
Gruev, \or~e Petrov, Jane Sandan-
ski, Pere To{ev, Boris Sarafov,
Hristo ^ernopeev i dr.). Bila
napravena analiza na celokupnata
dejnost na Organizacijata i bila
usvoena Programska deklaracija
za natamo{noto dejstvuvawe. Bi-
le usvoeni nov Ustav i Pravilnik
za rabotata i izbrani novi rako-
vodni tela: Centralen komitet i
Zadgrani~no pretstavni{tvo, ka-
ko i redaktor na oficijalniot
organ na Organizacijata „RevolÓ-
cionen list#. Celta na revoluci-
onernoto dejstvuvawe bila opre-
delena vo ~l. 1 na Ustavot: „Izvo-
juvawe politi~ka avtonomija na
Makedonija i na Odrinsko#. Bil
otfrlen kvalifikativot „tajna#
i Organizacijata se imenuvala
Vnatre{na makedonsko-odrinska
revolucionerna organizacija.
Bila potvrdena pozicijata za sa-
mostojnost i nezavisnost na Or-
ganizacijata, osudeni pretenzii-
te na sosednite balkanski dr`a-
vi i potvrdena re{enosta za pre-
smetka (so site sili i sredstva)
so propagandnite institucii i
vooru`eni ~eti ufrluvani vo
Makedonija.
LIT.: Dokumenti za borbata na makedon-
skiot narod za samostojnost i za nacio-
nalna dr`ava, 1. Skopje, 1981. M. Min.
Vo Rilskiot manastir se odr`a eden od najzna~ajnite kongresi na TMORO (1905)
RIMSKO-DORSKI STIL VO
PELAGONIJA – identifiku-
van vo Pelagonskata Visoramni-
na, vo gradot Stibera (kaj s. Bra-
ilovo) i vo stariot Astibo
([tip). Kamenite arhitekton-
ski elementi se pretstaveni so
bazi, delovi od stolbovi, kapite-
li, arhitrav i so friz. Vo ^epi-
govo se otkrieni tri rimsko-dor-
ski bazi so plinta i samo eden
torus. Del od kanelirana kolona
od Star Konak, vo [tip. Trite
kapiteli se so vrat, tesen kor-
niz, blago izdadena ehinus perni-
ca i plinta. Poteknuvaat od ^e-
pigovo, od ^uka Branenici (po-
me|u Pa{ino Ruvci i ^epigovo)
i od Brailovo. Edinstveniot del
od rimsko-dorskiot arhitrav
imal pravoagolen presek so regu-
la (kapalica) i so 6 guti (kapki)
vo gorniot horizontalen del, re-
gistriran vo s. ^epigovo. Vo dvo-
rot na crkvata „Sv. Duh# vo so-
sednoto selo Trojkrsti se nao|a i
edinstveniot del od rimsko-dor-
ski friz, so karakteristi~nite
elementi (triglif i metopi vo
plitok reljef). Datira od I v.
pr.n.e. do II. v. pr.n.e.
LIT.: V. Lil~i}, Rimsko-dorskiot red
vo Makedonija, „Makedonsko nasledstvo#
16, Skopje, 2001, 3–17; istiot, Makedon-
skiot kamen za bogovite, hristijanite
i za `ivot po `ivotot, I, Skopje, 2001,
28–29, 55, 420–437, 458, karta 1. V. L.
„RINIJA [KIPTARE# – Al-
banska fa{isti~ka organizacija
(1943–1944), formirana po kapi-
tulacijata na Italija od rasfor-
miranata Albanska fa{isti~ka
partija. Ja formirale Germanci-
te za borba protiv edinicite na
Makedonskata vojska za odr`uva-
we na „Golema Albanija#. Sora-
botuvala so balistite. Bila ras-
formirana vo noemvri 1944 g.
LIT.: \or|i Malkovski, Balisti, Skop-
je, 2002. \. Malk.
RISTEVSKI R
RINHINI – slovensko pleme na-
seleno vo Makedonija (VI–VII v.) od
Halkidik do Orfano. Imeto go do-
bilo spored hidronimot Rinhios,
isto~no od Solun (nare~eni Vla-
horinhini). Pokrsteni od sveto-
gorskite monasi (vtorata pol. na
VIII v.). Kralot (rex) Prebond (Pr-
vud) e edinstven poznat nivni ~el-
nik. Sklu~uvale sojuzi so Stri-
moncite (pri opsadata i napadot
na Solun, 674/5–677, im se priklu-
~ile Sagudatite i Draguvitite),
gusarele po Struma i niz Egejot.
Nivnoto ime is~eznalo do IX v.
LIT.: T. @ivkoviÊ, Ju`ni Sloveni pod
vizantijskom vla{Êu (600–1025), Beog-
rad, 2002. B. Petr.
RIPSIMIJA (X v.) – sopruga na
komitot Nikola, od ermensko po-
teklo. Se veruva deka nejzinoto ime
e za~uvano vo Samuiloviot epitaf
od s. German (992/3); navedena zaedno
so po~inatite ~lenovi od semejs-
tvoto. So Nikola imala u{te troj-
ca sinovi: Mojsej, Aron i Samuil.
LIT.: S. Pirivatri~, Samuilovata dÍr-
`ava, obhvat i harakter, SofiÔ, 2000.
B. Petr.
Nikola
Ristanovski
RISTANOVSKI, Nikola (Vit-
kovica, Ostrava, ^e{ka, 23. I 1969)
‡ teatarski i filmski akter. Dip-
lomiral na Fakultetot za dram-
ski umetnosti vo Skopje (1993). Od
1994 g. e vo Dramata na MNT. Os-
ven na mati~nata scena, nastapuva
i na teatarskite sceni vo Makedo-
nija, Srbija i Crna Gora.
Ulogi: Raskoqnikov (†Zlostorstvo i kaz-
na#), Andrea (†Bure barut#), †Bolen Doj-
~in# (†Lepa Angelina#), Leone (†Glemba-
evi#), Lapohin (†Vi{nova gradina#), Den
(†Poblisku#), Don @uan vo istoimenoto
delo, Lulu (†Mame mu ebam koj prv po~-
na#) i dr. Nastapil vo filmovite: †Svet-
lo sivo#; †Preku ezeroto#; †Zbogum na
dvaesettiot vek#; †Bure barut#. R. St.
RISTEVSKI, Boris (Bitola,
18. II 1929) – agronom, prof. po
ovo{tarstvo i dr. predmeti, av-
tor na u~ebnici i knigi. Zavr-
{il Zemjodelski faklultet vo
Skopje (1954). Do 1958 g. rabotel
vo stopanstvoto, a potoa kako
profesor vo Zemjodelskoto u~i-
li{te vo Bitola. Vo oktomvri
1960 g. e primen kako asistent po
ovo{tarstvo. Magistriral vo Ze-
1273
R RISTEVSKI
mun (1966), a doktoriral vo Skop-
je (1969). Mati~en predmet mu bil
Op{toto ovo{tarstvo, no po pot-
reba predaval i drugi predmeti.
Sam i so koavtori publikuval nad
260 nau~ni i stru~ni truda, kako i
osum u~ebnici i knigi. B. R.
Du{an
Ristevski
RISTEVSKI, Du{an Traj~ev
(Bitola, 22. II 1954) – makedonski
pisatel, kulturno-nacionalen de-
ec i op{testvenik. Po iseluvawe-
to vo Sidnej, Avstralija (1973) za-
vr{il Vi{a socijalna {kola
(1985), diplomiral na Fakultetot
po sociologija (1991) i magistri-
ral na Fakultetot po sociologija
i humanistika (1996) – specijalist
za sovetuvawe i psihoterapija. Ja
izvr{uval funkcijata dr`aven
komisioner na Komisijata za et-
ni~ki raboti (1987– 1990), a potoa
e sovetnik-terapevt za mentalno
zdravje vo Slu`bata za mentalno
zdravje vo regionot St. George vo
Sidnej (od 1991). Aktiven e vo ma-
kedonskata zaednica (od 1976): os-
novopolo`nik i pretsedatel e na
Makedonskoto literaturno dru{-
tvo vo Avstralija „Grigor Prli-
~ev# vo Sidnej (od 1978) – so 270
~lena od cela Avstralija i so 47
oddelni publikacii; osnova~ i
dolgogodi{en pretsedatel na Ma-
kedonsko-avstraliskoto dobrotvor-
no dru{tvo vo Sidnej (1982); pret-
sedatel na Odborot za organizira-
we na Denovite na makedonskata
kultura (1986–1988); inicijator za
formirawe na Makedonskiot ko-
mitet za ~ovekovi prava vo Sidnej
(1989) i na Makedonsko-avstralis-
koto dru{tvo na profesionalci
(1990), kako i na Fondacijata za
makedonski studii na Univerzite-
tot Makvori; inicijator za for-
mirawe na Avstralisko-makedon-
skata teatarska grupa za mladi vo
Kalton (1991) i na Avstralisko-
makedonskata teatarska grupa vo
Sidnej (2007). ^len e na Dru{tvo-
to na pisatelite (od 1988) i na
Dru{tvoto na novinarite na Ma-
kedonija (1989) vo Skopje, kako i
pove}egodi{en urednik na litera-
turnoto spisanie †Povod# vo Sid-
nej. Avtor e na stihozbirki (na ma-
kedonski i na angliski jazik) pe-
~ateni vo Sidnej i na monodrami
1274
izveduvani ili pe~ateni na make-
donski vo Avstralija i vo Makedo-
nija (1990–2006).
BIBL.: stihozbirki: Polutici (1884),
Kop~a (2001), Stradalnici na sonot
(1992), Cve}e–`ena (2003), Majka (1990),
Neda (1996), piesi: Protest (1992) i
Strav i sram (1996). Bl. R.
RISTESKA, Gordana (Prilep, 14.
X 1944) ‡ novinar. Zavr{ila Filo-
lo{ki fakultet vo Skopje. Od 1975
g. vo „Nova Makedonija#: sorabot-
nik i urednik na Kulturnata rub-
rika i na Sabotniot prilog, vnat-
re{no i nadvore{no-politi~ki
komentator, postojan dopisnik od
Moskva (1989‡1993), prv makedon-
ski akreditiran dopisnik od Alba-
nija (1996‡1999). Urednik vo vesni-
kot „Makedonija denes# i vo nedel-
nikot „Denes# (2001‡2003). B. P. \.
Blagoja
Risteski-
Platnar
RISTESKI-PLATNAR, Blago-
ja (Prilep, 7. V 1949 ‡ Prilep, 19.
X 2004) ‡ poet, dramski pisatel.
Zavr{il sredno obrazovanie. Ra-
botel vo izdava~kata organizaci-
ja „Streme`# vo Prilep. Bil di-
rektor na Domot na kulturata vo
rodniot grad.
BIBL.: Ledna urna, poezija, 1980; Pesja
pena, poezija, 1984; Lepa Angelina, drama;
Spiro Crne, drama, 1987 i dr.
LIT.: S. Stoj~evski: Neiscrpnosta na
eden motiv, vo knigata Opsada na zagat-
kata (2002). P. Gil.
Branislav
Risteski
RISTESKI, Branislav (Pri-
lep, 24. IV 1959) ‡ arheolog. Dip-
lomiral na Filoz. fak. vo Skop-
je, kade {to magistriral i dokto-
riral na temi za srednovekovnata
sadova keramika, odnosno za grn-
~arijata vo centralnite delovi
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
na Balkanskiot Poluostrov. Ra-
boti vo Institutot za staroslo-
venska kultura vo Prilep, na ~ie
~elo se nao|a od 2004 g. Vklu~en e
vo pove}e arheolo{ki iskopuva-
wa na proekti od docnoanti~kata
i osobeno od srednovekovnata na-
selbinska i funerarna proble-
matika, pred s# vo Pelagoniskiot
region. Objavil dvaesettina tru-
dovi glavno od oblasta na sredno-
vekovnata keramologija.
BIBL.: Ranosrednovekovni naodi od Sku-
pi, „MN#, 19, Skopje, 2002; Ranosrednove-
kovna sadova keramika od Republika Ma-
kedonija, „VizantiŸskiŸ vremennik#, 65
(90), Moskva, 2006. El. M.
Milan
Risteski
RISTESKI, Milan Dimitriov
(s. Vepr~ani, Mariovsko, 23. IV
1923 – s. Agios Konstantinos, Gr-
cija, 22. VII 1983) – folklorist i
publicist, sobira~ i izdava~ na
makedonsko narodno tvore{tvo.
Po zavr{uvaweto na osnovnoto
u~ili{te (1934), siroma{niot
sirak stanuva selski ov~ar i go-
vedar i momok kaj pove}e gospo-
dari. Od 1942 g. kako sekretar na
vospitna grupa vo seloto aktiv-
no ja pomaga NOB, a od april
1944 g. stapuva vo redovite na
NOV. Po demobilizacijata od
JNA, stanuva sekretar na Mesni-
ot naroden odbor vo rodnoto se-
lo, a potoa i ~len na OK na
KPM. Go zavr{uva dvegodi{ni-
ot kurs na U~itelskata {kola vo
Bitola (1952–1954) i e postaven
za u~itel vo Prilep, potoa e is-
praten za sekretar na Op{tin-
skiot komitet na KPM vo s.
Pletvar (1957), a vo slednata go-
dina se vra}a pak za u~itel vo
Prilep. Od 1969 g. raboti kako
arhivist vo Istoriskiot arhiv
vo Skopje i nadvore{en sorabot-
nik na Institutot za folklor.
Folklornite materijali (glavno
od Mariovo i od Pore~e), sobi-
rani zaedno so trojcata sinovi,
iznesuvaat nad 25.000 stranici
(snimeni i na magnetofonska
lenta) i deponirani vo Arhivot
na Institutot. Golem del od pes-
nite se ispeani od sopruga mu Ki-
ta. Sobira~kata rabota vsu{-
nost ja zapo~nuva (na raka) u{te
vo 50–tite godini, a od 1960 g. pe-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
~ati mariovski narodni obi~ai,
obredi i pesni vo sp. „Streme`#.
Potoa objavuva obemen „Zbornik
na revolucionerno-borbeni pes-
ni#, a posthumno e izlezena i
zbirkata „Makedonski obredi i
obredni pesni od Mariovo i
Prilepsko#. Qubopitniot Ris-
teski nastapuva na nau~ni sobi-
ri i folkloristi~ki kongresi i
objavuva prilozi vo nau~ni zbor-
nici. Avtor e i na nekolku hro-
niki i monografii. Zaedno so
soprugata zagina vo soobra}ajna
nezgoda vo kampot Kamena Vurla
na Egejskoto primorje.
BIBL.: Nikodin vo NOB, Prilep, 1962;
Naroden heroj Kire Gavriloski-Jane, Pri-
lep, 1968; PTT vo Makedonija. Op{t os-
vrt vrz istoriskiot razvoj (vo koavtor-
stvo so d-r Du{ko Konstantinov i d-r Mi-
lo{ Konstantinov), Skopje, 1970; Zbornik
na revolucionerno-borbeni pesni, Skopje,
1981; Pore~e niz istorijata, Skopje, 1982;
Vedri ka`uvawa za Itar Pejo I, Skopje,
1983; Makedonski obredi i obredni pesni
od Mariovo i Prilepsko, Skopje, 1985.
LIT.: Bl. Ristovski, Milan Dimitriov Ris-
teski (23. IV 1923 – 22. VII 1983), „Makedonski
folklor#, XVI, 32, 1983, 287–296. Bl. R.
Stojan
Risteski
RISTESKI, Stojan (s. Le{ani,
Ohridsko, 2. XI 1932) – univ. pro-
fesor, kulturno-nacionalen i ja-
zi~no-literaturen istori~ar,
filolog i publicist. Po zavr{u-
vaweto na Filoz. fakultet vo
Skopje, doktorira na Univerzi-
tetot vo Pri{tina i stanuva
gimnazijalen profesor, prosve-
ten inspektor vo Ohrid i profe-
sor po mak. jazik i literatura na
univerzitetite vo Pri{tina i
vo Ni{ i na Fakultetot za turi-
zam vo Ohrid. Vrz osnova na is-
tra`uvawata na istorijata na
mak. pismen i literaturen jazik,
literaturata, folklorot, nacio-
nalno-revolucionernata istori-
ja i kulturata, osvetluvaj}i mno-
gu pomalku poznati profili od
na{eto kulturno-nacionalno mi-
nato, objavuva nad 40 posebni mo-
nografski istra`uvawa, doku-
mentarni zbornici i u~ebnici,
kako i brojni statii vo dnevniot
i periodi~niot pe~at vo zemjata
i vo stranstvo.
BIBL.: Estreja Ovadja Mara, Gornji Milano-
vac, 1978; Literaturni ispituvawa,
Skopje, 1983; Sozdavaweto na makedon-
skiot literaturen jazik, Skopje, 1988;
Grigor Prli~ev. Novi stranici, Ohrid,
1989; Legendi i predanija za sv. Naum,
Skopje, 1990; Nrodni prikazni,predanija
i obi~ai kaj Egip}anite/E|upcite vo
Makedonija, Ohrid, 1991; Edna neobjave-
na makedonska gramatika, Ohrid, 1991;
Prespa pod Albanija i nejzini narodni
umotvorbi, Ohrid, 1993; Sudeni za Make-
donija, Skopje, 1993 (II dopolneto izd.,
Ohrid, 1995); Sudeni za Makedonija,2,
Ohrid, 1996; Literaturno-folklorni
prilozi, Ohrid, 1999; Navra}awa na is-
toriski temi, Ohrid, 2000; Prilozi za
istorijata na makedonskiot jazik, Oh-
rid, 2000; ^udata na Sveti Naum, Ohrid,
2005; Ohridski mitropoliski kodeks,
Ohrid, 2005.
LIT.: Vasil Drvo{anov, Tvore{tvoto
na Stojan Risteski, Skopje, 2002. Bl. R.
Danilo
Risti}
RISTI], Danilo ([trbac, Sr-
bija, 8. II 1950) – redoven profe-
sor vo IZIIS, istaknat nau~nik
i inovator so najvisoki interna-
cionalni priznanija vo oblasta
na zemjotresnoto in`enerstvo.
Osnovno i sredno obrazovanie za-
vr{il vo Kwa`evac. Diplomiral
na Grade`niot fakultet vo Skop-
je (1976), kako najdobar student.
Magistriral vo IZIIS, dokto-
riral na Kjoto univerzitetot vo
Japonija (1988). Istaknat rakovo-
ditel, zamenik-direktor i men-
tor na magistranti i doktoranti.
Avtor e i koavtor na preku 300
nau~ni i stru~ni truda. Ekspert
na OON. Nastapuval na vrvni
univerziteti vo Japonija, Ameri-
ka, Azija i vo Evropa. K. Tal.
Irena
Risti}
RISTI], Irena (Ohrid, 26. I
1975) ‡ akterka. Diplomirala ak-
terska igra na FDU vo Skopje
(1999). Od 2000 g., ~len na Dram-
skiot teatar vo Skopje.
RISTOV R
Ulogi: Balerina Ana (†Mame mu ebam koj
prv po~na#), Ina (†Murlin Monro#), Kla-
us (†Divo meso#), Xun (†Marisol#), Lili
(†Druga strana#), Anastazija (†@iv ~o-
ek#), Zganarel (†Don @uan#), Megi (†Ma~-
ka na v`e{ten limen pokriv#), Irena
(†Sina soba#) i dr. R. St.
Mil~o
Ristov
RISTOV, Mil~o (Radovi{, 5. XI
1931 – Skopje, 7. VIII 2005) – fizi-
~ar, red. prof. na PMF (1975),
~len na MANU (1983). Diplomi-
ral (1956) na Filozofskiot fa-
kultet na Grupata za fizika, ma-
gistriral (1962) na univerzite-
tot vo Man~ester. Doktoriral na
PMF (1970) so studija na niskof-
rekventnata voltamperna karak-
teristika na plazmata vo viso-
kofrekventno pole. Na PMF ra-
botel od 1956 g., prvin kako asis-
tent, a potoa kako nastavnik,
glavno za predmetite Elektroni-
ka i Aparati i instrumenti vo
laboratorija. Za eksperimental-
nite ve`bi podgotvil soodvetni
praktikumi, a negoviot u~ebnik
„Elektronika# e preizdavan ne-
kolku pati. Rabotel na temi od
pove}e oblasti: fizika na nisko-
temperaturnata plazma, fazni
dijagrami na legurite, eksperi-
mentalni metodi, polusprovod-
nici i tenki filmovi, elektroh-
romizam. Od okolu 100 objaveni
nau~ni publikacii, najgolemiot
del se povrzani so podgotovkata i
izu~uvaweto na svojstvata na ten-
kite filmovi vo vrska so foto-
voltai~nata konverzija na son~e-
voto zra~ewe i pogolemiot del od
niv se objaveni vo stranstvo. Rako-
vodel so okolu 20 nau~ni proekti
i so izrabotkata na pove}e magis-
terski i doktorski disertacii.
Pottiknal i realiziral pove}e
konkretni primeni na fizikata
vo grade`ni{tvoto i medicinata.
Re~isi do krajot na `ivotot rabo-
tel vo svojata laboratorija.
LIT.: Prirodno-matemati~ki fakultet
– Skopje 1946–1996, Skopje, 1996, str. 169; 60
godini Prirodno-matemati~ki fakul-
tet – Skopje, Skopje, 2006, str. 161. V. Ur.
RISTOV, Tomislav Ristov (s.
Pr`devo, Tikve{ko, 19. XI 1940)
‡ farmacevt, polkovnik, redoven
prof. na Farm. f. Dal osoben
pridones vo oformuvaweto na
kadrite na Farm. f. Prethodno
1275
R RISTOVA
bil vraboten vo Zavodot za pre-
ventivna medicinska za{tita
pri Voenata bolnica vo Skopje i
na~alnik na Klini~kata labora-
torija pri VB. Pridonel za raz-
vojot na sovremenite metodi i
tehniki {to se primenlivi vo
bromatologijata. Bil pretseda-
tel na Makedonskoto farmacevt-
sko dru{tvo (1994‡2000). L. P.-T.
Mirjana
Ristova
RISTOVA, Mirjana Velkova
(Skopje 9. X 1948) – redoven pro-
fesor (2004) na PMF, (Institut
za hemija). Diplomirala (1972),
magistrirala (1981) i doktorira-
la (1993) vo Skopje. Izveduvala
nastava po nekolku predmeti od
neorganskata hemija za studenti-
te po hemija, kako i neorganska i
organska hemija za studentite od
[umarskiot fakultet i hemija
na Interdisciplinarnite studii
po za{tita pri rabota. Nau~nata
rabota $ e od oblasta na struk-
turnata hemija i primenata na
spektroskopski metodi za re{a-
vawe na prakti~ni problemi. Ob-
javila 25 nau~ni trudovi (vo re-
nomirani stranski spisanija), a
na nau~ni sobiri u~estvuvala so
45 soop{tenija (pogolemiot del
na me|unarodni nau~ni manifes-
tacii). U~estvuvala vo realiza-
cijata na pove}e nau~noistra`u-
va~ki proekti.
LIT.: Prirodno-matemati~ki fakultet
– Skopje, 1946–1996, Skopje, 1996, 240; 60 go-
dini Prirodno-matemati~ki fakultet
– Skopje, Skopje, 2006, 244‡245. B. [.
RISTOVSKI, Bla`e Petrov (s.
Garnikovo, Kavadare~ko, 21. III
1931) ‡ slavist, filolog, kulturo-
log, istoriograf, folklorist i
literaturen istori~ar, ~len na
MANU (1988). Gimnaziskoto obra-
zovanie go zavr{uva vo Kavadarci
i vo Prilep (1950), a Filozofski-
ot fakultet (Grupata za literatu-
rite na narodite na SFRJ i make-
donski jazik) vo Skopje (1955). So
nau~noistra`uva~ka rabota po~-
nuva da se zanimava u{te po zapi-
{uvaweto na studiite, a prviot
istra`uva~ki trud go objavuva vo
toga{niot organ na Katedrata za
ju`noslovenski jazici „Makedon-
ski jazik# (II, 5, 1951, 117–120).
1276
Bla`e
Ristovski
Iako redoven student, raboti ka-
ko glaven urednik na sp. „Narod-
no zdravje# i {ef na Otsekot za
pe~at vo Institutot za zdravstve-
no prosvetuvawe vo Skopje (1953‡
1955). Po ednogodi{no profeso-
ruvawe vo Kavadarci (1956/57), se
vra}a vo Skopje i raboti kako ja-
zi~en redaktor na Radio Skopje
(1957‡1961). Kako lektor za make-
donski jazik i predava~ za make-
donska literatura na Filozof-
skiot fakultet na Univerzitetot
vo Qubqana (1961‡1966) gi vodi i
predavawata na Pedago{kata aka-
demija vo Maribor (1965‡1966).
Po odbranata na doktorskata di-
sertacija „Krste P. Misirkov –
`ivotot i deloto# (1965) e izbran
za direktor na Institutot za fol-
klor vo Skopje. Go pokrenuva i go
ureduva sp. „Makedonski folkor#
(1968‡1978). Osnova~ e i pretseda-
tel na bienalniot Me|unaroden
simpozium za balkanskiot fol-
klor vo Ohrid. Organizira uspe{-
na terenska sobira~ka dejnost na
makedonskite narodni umotvorbi,
a ja koncipira i izdava~kata dej-
nost na Institutot za folklor.
Kako nau~en sovetnik, preminuva
vo Institutot za nacionalna is-
torija (1977‡1991), kade {to go
rakovodi Timot za kulturnata is-
torija i Balkanolo{koto oddele-
nie. Izbran e za prv potpretseda-
tel na prvata Vlada na samostojna
Republika Makedonija (1991‡1992),
a do penzioniraweto e nau~en so-
vetnik vo Institutot za staro-
slovenska kultura (1993‡1995).
Be{e ~len na redakciite na sp.
„Etnologia Slavica# (Bratislava),
„Demos# (Berlin), „Narodno stva-
rala{tvo ‡ Folklor# (Belgrad),
„Pogledi#, „Sovremenost#, „Glas-
nik# na INI (Skopje) i dr. Be{e
pretsedatel na Zdru`enieto na
folkloristite na Makedonija i
na Sojuzot na zdru`enijata na
folkloristite na Jugoslavija,
prv potpretsedatel na Odborot
na Balkanskiot festival na na-
rodni pesni i igri vo Ohrid (1967),
~len na Republi~kata komisija za
kulturni vrski so stranstvo,
pretsedatel na Sovetot na Filo-
zofsko-istoriskiot fakultet
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
itn. Vo dva navrata be{e gostin-
profesor po makedonska istorija
i civilizacija na Nacionalniot
institut za orientalni jazici i
B. Ristovski:
†Istorija na
makedonskata
nacija#
(1999)
civilizacii (Sorbona III) vo Pa-
riz (1986 i 1992) i sekretar na
MANU (1999‡2002).
Kako istra`uva~ na makedonska-
ta literaturna, jazi~na i nacio-
nalna istorija i na folklorot vo
Makedonija, objavil pove}e kni-
gi za razvitokot na makedonskata
kulturno-nacionalna misla i nad
800 statii i drugi prilozi vo raz-
ni zbornici i spisanija vo zemja-
ta i vo stranstvo. Nau~nistra`u-
va~kite interesi mu se dvi`at vo
nekolku tematski relacii i gi
zafa}aat specifikite na pojava-
ta i razvitokot na makedonskiot
narod i makedonskata nacionalna
misla i akcija do nejzinata ko-
ne~na afirmacija; istorijata na
makedonskiot pismen i literatu-
ren jazik, literaturnata istorija
i folklorot. Posebno gi istra-
`uva i gi afirmira nacionalnite
dejci od XIX i XX v.: Krste P. Mi-
sirkov, Dimitrija D. ^upovski,
Nace D. Dimov, \or|ija M. Pulev-
ski, Petar D. Draganov, Marko
Cepenkov, Ko~o Racin, Vasil
Ikonomov, Nikola Vapcarov, To-
dor ^opov i dr. Vo negovite tru-
dovi donese nova dokumentarna
faktografija i nau~na argumen-
tacija i so analiti~ki i kriti~-
ki pristap kon izvorite i lite-
raturata $ pretstavi na nau~nata
javnost niza projavi, nastani i
procesi i cela plejada zaslu`ni
profili od makedonskoto kul-
turno-nacionalno minato. Koav-
tor e na pet u~ebnika po istorija
za osnovnoto i srednoto obrazo-
vanie.
BIBL.: a) posebni publikacii: Krste P.
Misirkov (1874‡1926). Prilog kon prou-
~uvaweto na razvitokot na makedonska-
ta nacionalna misla, Skopje, 1966; „Var-
dar#. Nau~no-literaturno i op{tes-
tveno-politi~ko spisanie na K. P. Mi-
sirkov, Skopje, 1966; Lozarite vo razvi-
tokot na makedonskata nacionalna mis-
la, Skopje, 1968; Nace N. Dimov (1876‡
1916), Skopje, 1973; \or|ija M. Pulevski i
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
negovite kni{ki „Samovila Makedon-
ska# i „Makedonska pesnarka#, Skopje,
1973; Makedonski narodnoosloboditelni
pesni, Skopje, 1974; Dimitrija ^upovski
(1878‡1940) i Makedonskoto nau~no-li-
teraturno drugarstvo vo Petrograd.
Prilozi kon prou~uvaweto na makedon-
sko-ruskite vrski i razvitokot na make-
donskata nacionalna misla, I‡II, Skopje,
1978; Makedonskiot stih 1900‡1944. Is-
tra`uvawa i materijali, I i II, Skopje,
1980; Projavi i profili od makedonska-
ta literaturna istorija, 1‡2, Skopje,
1982; Makedonskiot narod i makedonska-
ta nacija. Prilozi za razvitokot na ma-
kedonskata kulturno-nacionalna misla,
1‡2, Skopje, 1983; Ko~o Racin. Istori-
sko-literaturni istra`uvawa, Skopje,
1983; Vasil Ikonomov (1848‡1934). Pri-
log kon prou~uvaweto na makedonskiot
kulturno-nacionalen razvitok, Skopje,
1985; Krste Misirkov (1874‡1926), Bito-
la, 1986; Makedonskiot folklor i nacio-
nalnata svest. Istra`uvawa i zapisi,
I‡II, Skopje, 1987; Portreti i procesi od
makedonskata literaturna i nacional-
na istorija. Prilozi za makedonskiot
kulturno-nacionalen razvitok, 1‡3,
Skopje, 1989‡1990; Makedonski letopis.
Raskopki na literaturni i nacionalni
temi, I‡II, Skopje, 1993; Makedonija i ma-
kedonskata nacija, Skopje, 1995; Dimit-
rija ^upovski i makedonskata nacional-
na svest, Skopje, 1996; Ranite rakopisi
na Krste P. Misirkov na makedonski ja-
zik, Skopje. 1998; Dimitar V. Makedon-
ski, Sve~en sobir po povod 150-godi{ni-
nata od ra|aweto i 100-godi{ninata od
smrtta, Skopje, 1999; DimitriŸ ^upov-
skiŸ i nacionalÏnoe soznanie, Skopje,
1999; Macedonian and the Macedonian people,
Vienna–Skopje, 1999; Istorija na makedon-
skata nacija, Skopje, 1999; Krste Misir-
kov. Novi istra`uvawa i soznanija,
Skopje, 2000; Soznajbi za jazikot, lite-
raturata i nacijata, Skopje, 2001; Make-
donskata kauza. Reagirawa, polemiki, in-
tervjua, Skopje, 2001; Stoletija na make-
donskata svest. Istra`uvawa za kul-
turno-nacionalniot razvitok, Skopje,
2001; b) Izbori i redakcii: Marko K. Ce-
penkov, Makedonski narodni umotvorbi,
Kniga desetta, Materijali, Literatur-
ni tvorbi, Redaktiral ‡, Skopje, 1972;
Makedonski revolucionerni narodni pes-
ni za Goce Del~ev, Jordan Piperkata i
Pitu Guli. Izbor, redakcija i zabele{-
ki ‡, Skopje, 1974; \or|ija M. Pulevski,
Odbrani stranici. Izbor, redakcija i za-
bele{ki ‡, Skopje, 1974; K. P. Misirkov,
Za makedonckite raboti, „Vardar#. Re-
dakcija, predgovor i zabele{ki ‡ Skopje,
1974; Vol~e Naum~eski, Stihovi
1939‡1941. Redakcija, predgovor i zabe-
le{ki ‡, Skopje, 1979; Todor ^opov, Sob-
rani tvorbi. Priredil ‡, Skopje, 1982;
Krste P. Misirkov, Odbrani stranici.
Priredil ‡, Skopje, 1991; Racinovite ma-
kedonski narodnoosloboditelni pesni,
Skopje, 1983; Krste P. Misirkov, Za make-
donckite raboti, Bitola, 1983; Nikola
Vapcarov, Pesni za Tatkovinata. Sobra-
ni stihovi. Podgotovka i prevod ‡, Skop-
je, 1986; Ceko Stefanov Popivanov, Dra-
ma vo tri ~ina, Skopje, 1996; Zafir Be-
lev, Memoarski zapisi za Ohridskiot za-
govor. (Raskaz na makedonski jazik). Pod-
gotvil ‡ (so koavtor), Ohrid, 2001; Krste
P. Misirkov, Za makedonckite raboti,
Fototipno izdanie po povod 100-godi{-
ninata od izleguvaweto na knigata, Pri-
redil ‡, Skopje, 2003; Krste P. Misirkov, On
Macedonian matters. On the occasion of the hun-
dreth anniversary of the publication of the book.
Arranged by Blaze Ristovski, Translated by Alan
McConnell, English translation editor Graham
W. Reid, Skopje, 2003; \or|ija M. Pulevski,
Slavjansko-ma}edonska op{ta istorija.
Podgotovka ‡ (sorabotnik Biljana Ris-
tovska-Josifovska), Skopje, 2003; Krste
P. Misirkov, Sobrani dela, I. Tekstovi
na makedonski jazik (1900‡1905), II. Pe~a-
teni istra`uvawa i statii (1898‡
1909), III. Nacionalno-politi~ka publi-
cistika (1910‡1926), Skopje, 2005, 2007 i
2008; Makedonistot Petar Draganov
1857–1928. Po povod 150-godi{ninata od
negovoto ra|awe, Skopje, 2007.
LIT.: D-r Simo Mladenovski, Bele{ki za
avtorot i deloto, vo kn. na Bla`e Ris-
tovski, Profili i projavi od makedon-
skata literaturna istorija, 2, Skopje,
1982, 421–427; 50 godini Institut za na-
cionalna istorija 1948–1998, Skopje,
1998, 161–179. S. Ml.
Voislav
Ristovski
RISTOVSKI, Voislav Qubomi-
rov (Skopje, 3. III 1941) – ma{in-
ski in`ener i stopanstvenik. Za-
vr{il sredno tehni~ko u~ili{-
te i diplomiral na Elektro-ma-
{inskiot fakultet vo Skopje
(1969). U{te kako student bil
vraboten vo ZOIL „Makedonija#
kako procenitel na soobra}ajni
{teti i {teti vo industrijata
(1962‡1964), a potoa kako konst-
ruktor vo Pogonot za proizvodst-
vo na pumpi vo Metalskiot zavod
„Tito# vo Skopje (1967‡1969) i
rakovoditel na Konstruktivno-
tehnolo{koto biro (1969‡1875),
pri {to go vklu~il vo programa-
ta za voeno proizvodstvo na JNA.
Kako in`ener za izrabotka i
odr`uvawe na specijalni alati,
pod negovo rakovodstvo bile iz-
raboteni prvite specijalni hid-
rauli~ni alati i ma{ini za ger-
manskite i francuskite firmi
vklu~eni vo programata na Fab-
rikata za avtomobili „Simka#.
Vo sorabotka so d-r Voislav Ki-
tanovski, go izrabotil novoto
za{titeno inovatorsko re{enie
za nadvore{na fiksacija na skr-
{eni koski so kontrola na sila-
ta za pritiskawe. Podocna bil
direktor za razvoj (1975–1978) i
zamenik-generalen direktor (1978
–1983) na Avtoku}ata „Mehanika#
vo Skopje, po {to bil nazna~en da
go rakovodi slo`eniot sistem za
formirawe SOZT „Avto Skopje#
kako obedinuva~ na site organi-
zacii od oblasta na avtomobil-
skata industrijata i za~etnik na
proizvodstvoto na avtomobili vo
RISTOMANOV R
SRM. Najgolemiot del od rabot-
niot vek go pominal kako genera-
len direktor na Fabrikata za
proizvodstvo i prerabotka na
hartija „Komuna#, do negovoto
penzionirawe (1983‡2005). Oso-
beni rezultati postignal vo ino-
vatorstvoto za za{teda na voda,
elektri~na i toplotna energija
kako klu~ni osnovi za namaluva-
we na tro{ocite na proizvodst-
voto. Vo sorabotka so profe-
sorite na Ma{inskiot fakultet
d-r Vasko i Milorad [arovski,
prvpat vo hartienata industrija
go vovel inovatorskiot izum za
primeneto proizvodstvo so vaku-
um po sistem na injektirawe. Vo
tranzicioniot period na SFRJ,
me|u prvite stopanski subjekti,
uspe{no ja transformiral fab-
rikata vo akcionersko dru{tvo i
taa e prvata makedonska organi-
zacija {to formirala me{ovita
firma so zaedni~ki kapital so
firma od SAD. Privatizacioni-
te transformacii bile zavr{eni
bez potresi i fabrikata do`ivu-
va prerodba. Toj prodol`il so
aktivna dejnost i po penzioni-
raweto. Kako rakovoditel ja iz-
vr{il celosnata rekonstrukcija
i restartiraweto na Fabrikata
za hartija vo Ko~ani (vo ste~aj)
so noviot sopstvenik „Aleks-
prom# od Skopje, so novi sovre-
meni tehnolo{ki re{enija (2005‡
2006). Kako vraboten vo Svetska-
ta banka za obnova i razvoj i
ekspertski timovi od OON, ja rea-
liziral rekonstrukcijata, vove-
duvaweto na novata tehnologija i
startiraweto na proizvodstvoto
na Fabrikata za hartija „Onir# vo
Elbasan (Republika Albanija)
(2006‡2007), a potoa e anga`iran
vo rekonstrukcijata, modernizaci-
jata na tehnologijata i restarti-
raweto na Fabrikata za proizvod-
stvo na hartija za ambala`a
„Beogradska# od Belgrad. S. Ml.
Bla`o
Ristomanov
RISTOMANOV, Bla`o Blagoev
(Strumica, 28. XI 1920) – zavr{u-
va Vi{a ekonomska {kola. Ak-
tivno u~estvuva vo NOV na Make-
donija. Na~alnik na GP „Monos-
pitovo#, Strumica (1948). U~es-
1277
R RISTOSKI
tvuva vo izgradbata na hidrocen-
tralite: Sapun~ica, Do{nica,
Zrnovci, Peso~ani. Stanuva na-
~alnik na gradili{teto na bra-
nata Mavrovo. Osnova~ na RGO
„Beton# (1951) i generalen direk-
tor do 1. I 1983 g. Aktivno se vklu-
~uva i vo politi~ko-op{testve-
niot `ivot.
IZV.: Biografija od arhivata na GP „Be-
ton#. R. D.
Kiril
Ristoski
RISTOSKI, Kiril (Prilep, 14.
XI 1948) ‡ akter i pedagog. Diplo-
miral na Oddelot za dramski ak-
teri na Visokata muzi~ka {kola
vo Skopje (1976/77). ^len e na
Dramata na MNT (1978–1988). So
pedago{ka dejnost se zanimava od
1982 g. kako asistent, a od 1988 e
profesor po akterska igra na
FDU vo Skopje. Ja vr{i funkci-
jata pretsedatel na Sobranieto
na MTF †Vojdan ^ernodrinski#
vo Prilep (1997–2006).
Ulogi: Ivanov, Don Kihot, Tartif,
Spiro Crne, Koloban, Arsenij (vo isto-
imenite dela), Kotuzov (†Polkovnikot
ptica#), Bota (†Sre}na Nova ‘49#) i dr.
Igral vo desetina filma, vo nad 30 TV
drami, vo TV filmovi i vo nad stotina ra-
diodrami. R. St.
RIFAI TE]E (Skopje, 1818) –
verski aktiven objekt na rifais-
kiot dervi{ki red. Osnovano od
Mehmed-efendi, sin na Ismail,
po poteklo od Tetovsko, koj bil i
prv {ejh na te}eto. Se sostoi od
tekiska zgrada, vo koja dervi{ite
gi vr{at obredite, i turbe so 14
groba. Vo dvorot na te}eto se gro-
bovite na dervi{ite.
LIT.: Van~o Bo{kov i Fetah Ishak, Ri-
faiskoto te}e vo Skopje, „Glasnik na
INI#, br. 2, Skopje, 1958; Lidija Kumba-
raxi-Bogoevi}, Osmanliski spomenici vo
Skopje, Skopje, 1998; Liliana Masulovic Mar-
sol, Structure et impact de la confrerie des Rifais
a Skopje, Paris, 1982.
RICOS, Janis (Janis Ricos) (Mo-
nemvasija, 1. V 1909 ‡ Atina, 9. IX
1990), gr~ki poet; imal te`ok i
mra~en `ivoten pat (minuva pat
na ma~enik i progonenik, poli-
ti~ki zatvorenik i revolucio-
ner). Sozdal grandiozno delo (80
izdadeni poetski knigi so nad 100
000 stihovi) preku koe uspeal na
svojot avtenti~en talent da mu
1278
Janis
Ricos
dade beleg na veli~estvenost i
univerzalnost. Debitiral so zbir-
kata Traktor (1934). Ricos e do-
bitnik na mnogu me|unarodni
nagradi i priznanija, negovite
stihovi se preveduvani na re~isi
site jazici vo svetot, a samiot na
gr~ki ima preveduvano stihovi
od Blok, Atila Jo`ef, Hikmet,
Majakovski i priredil pove}e
antologii. Vo 1985 g. go dobil
Zlatniot venec na SVP.
BIBL.: Piramidite (1935), Epitaf
(1936), Pesna na mojata sestra (1937),
Starata mazurka vo ritam na do`d
(1942), Makronisos (1949), Nesonica
(1954), Utrinska yvezda (1955), Mese~eva
sonata (1957), Mrtvata ku}a (1962), He-
lenstvoto (1966); dramski poemi: Filok-
tet i Orest, Yid vo ogledaloto, Sve-
do{tva, Hodnik i skalila itn.
LIT.: N. Papas, Janis Ricos, „Vistinska-
ta istorija na gr~kata literatura#, Ati-
na, 1973. P. Gil.
ROBE(V), Angele Konstantinov
(Ohrid, 24. VIII 1867 ‡ Bitola,
1948) ‡ lekar. Medicina zavr{il
vo Lajpcig vo 1890 g., a potoa ra-
botel vo Bitola zaedno so svojot
tatko d-r Konstantin Robe(v),
nasleduvaj}i gi osobinite na na-
roden lekar {to im pomaga na si-
romasite. Bil mnogu cenet i po-
~ituvan od svoite kolegi, zaradi
{to bil izbran za prv pretseda-
tel na prvoto Lekarsko zdru`e-
nie vo Bitola, formirano vo
1930 g. P. B.
Dr. \.
Konstantin
Robev
ROBE(V), Konstantin Angelov
(Ohrid, 1818‡1900) ‡ lekar. Po-
teknuval od ohridsko trgovsko
semejstvo. Medicina zavr{il vo
Viena vo 1842/43, a potoa se pos-
vetil na uspe{na lekarska prak-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
tika vo Ohrid i vo Bitola. Is-
tovremeno, se vklu~il vo reali-
zacijata na prerodbenskoto delo,
vodej}i bespo{tedna borba so
asimilatorskata gr~ka politika
vo u~ili{tata i vo crkvite, za
voveduvawe na slovenskiot jazik
vo niv. Toj bil osobeno anga`i-
ran i okolu otstranuvaweto na
omrazeniot gr~ki vladika Mele-
tij i raskinuvaweto na ohridsko-
to gra|anstvo so Patrijar{ijata
(1867). U~estvuval i vo poznatiot
Ohridski i Demirhisarskiot za-
govor (1881). P. B.
Dimitar
Robev
ROBEV, Dimitar (Ohrid, 1822–
1890) – viden pretstavnik na ma-
kedonskoto gra|anstvo, zastapnik
za sozdavawe makedonsko kne`ev-
stvo vo vremeto na Isto~nata
kriza. Se {koluval vo Janina i
vo Atina. Se zastapuval za eman-
cipacija na makedonskiot narod
od elinizmot i za obnovuvawe na
Ohridskata arhiepiskopija kako
avtokefalna crkva. Se anga`i-
ral za osloboduvawe od zatvor na
bra}ata Miladinovci. Bil eden
od osnova~ite na Bitolskata cr-
kovno-u~ili{na op{tina. Po-
mognal okolu izgradbata na na-
rodnoop{tinskite crkvi „Sv.
Nedela# (1863) i „Sv. Bogorodi-
ca# (1871) vo Bitola. Pratenik
vo Osmanliskiot parlament (1876).
LIT.: A. Trajanovski, Crkovno-u~ili{-
nite op{tini vo Bitola vo raniot per-
iod na prerodbata. zb.: Nau~na misla –
Bitola 1980, DNU – Bitola, 1980. Al. Tr.
ROBEVCI – trgovsko semejstvo
vo Ohrid i Bitola, u~esnici vo
ekonomskiot, duhovniot i poli-
ti~kiot `ivot vo poslednite dva
veka od osmanliskoto vladeewe
Ku}ata na Robevci vo Ohrid
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
so Makedonija. Osnova~ot na se-
mejstvoto bil Robe, koj po~inal
vo 1756 g. Negoviot potomok Ste-
fan osnoval trgovska firma vo
Sofija (1814). Semejstvoto Ro-
bevci vo XIX v. imale {iroko
razgraneta mre`a na trgovski
firmi i filijali vo Ohrid, Bi-
tola, Viena, Belgrad, Trst, Za-
dar, Saraevo, Svi{tov, Carig-
rad, a trguvale i so Lajpcig, Ode-
sa i so dr. trgovski centri. Zna-
~ajni pozicii vo politi~ko-eko-
nomskiot i crkovno-prosvetniot
`ivot vo Makedonija vo XIX v. za-
zemale: Konstantin Robev (1818–
1900), lekar vo Ohrid i Bitola;
Dimitar Robev (1822–1890), trgo-
vec, op{testvenik i pobornik za
makedonska aftokefalna crkva i
nezavisna makedonska dr`ava i
pratenik vo Osmanliskiot par-
lament (1876); Nikola Robev
(1831–1906), trgovec i op{testve-
nik; bra}ata Angele i Atanas Ro-
bevci i dr.
LIT.: A. Trajanovski, Crkovno-u~ili{-
nite op{tini vo Makedonija, Skopje,
1988. Al. Tr.
Xorx
Robertson
ROBERTSON, Xorx Ajsli Mek
Nil (George Isley MacNeill Rober-
tson) (Port Elen, [kotska, 12. IV
1946) – britanski dr`avnik i
diplomat. Sekretar za odbrana na
Obedinetoto Kralstvo Velika
Britanija i Severna Irska; de-
setti po red Generalen sekretar
na NATO (oktomvri 1999–janua-
ri 2004), na samiot po~etok od
vojnata vo RM vo 2001 g. storite-
lite na teroristi~kite aktiv-
nosti gi narekuva „grupa krimi-
nalci#, za podocna radikalno da
ja smeni kvalifikacijata. Vo te-
kot na vojnata e vo postojana ko-
munikacija so instituciite na
RM, osobeno so pretsedatelot na
RM Boris Trajkovski.
IZV.: Ministerstvo za nadvore{ni ra-
boti na RM, Skopje, 2007. T. Petr.
ROVEC (Gryllotalpa gryllotalpa L.)
– pravokrilen insekt. Poznat
{tetnik od familijata rovci
(Gryllotalpidae). @ivee vo bav~i i
trevnici. Aktiven e no}e. Kopa
hodnici vo zemjata so silnite
predni noze. Se hrani so {turci,
RO@DESTVENSKI R
larvi od in- novski. Tira` 10.000 primeroci.
sekti i so ko- Od br. 9–10 organ na Pedago{ko-
rewa. Vo {up- to dru{tvo na SRM (27. XI 1968).
Rovec linite pod Prvo makedonsko spisanie „za
zemja `enkata prakti~ni orientacii pri vospi-
polaga 200–300 jajca; po tri nede- tuvaweto na decata vo domot# i
li se razvivaat larvi koi prezi- „potrebata od pedago{ko nadog-
muvaat pod zemja. Rasprostranet e raduvawe na roditelite so osno-
vo Sredna Evropa, no go ima i vo vite na pedagogijata i detskata
Makedonija. psihologija#.
LIT.: Jon~e [apkarev, Zoologija na bez- LIT.: Integracija na pedago{kiot pe-
’rbetnite `ivotni, Skopje, 1991. ~at. Od rabotata na Izvr{niot odbor na
V. T. K. – M. Kr. Pedago{koto dru{tvo na SRM, „Prosve-
ten rabotnik#, XV, 302, Skopje, 30. XII
ROV^ICI (Soricidae) – najbrojna
familija relativno sitni `ivo-
1968, 2. S. Ml.
tinki od redot insektojadni ci-
ca£i (Insec-
tivora), koi
po nadvore-
{en izgled
[umska rov~ica
nalikuvaat
na gluvcite, a se razlikuvaat po
izdol`enata mucka i po ne`noto
krzno. Vo Makedonija se prisut-
ni sedum vidovi: {umska rov£ica
(Sorex araneus), mala rov£ica (So-
rex minutus), vodna rov£ica (Ne-
omys fodiens), blatna rov£ica (Ne- Robert
omys anomalus), polska rov£ica Ro`destvenski
(Crocidura leucodon), gradinarska
rov£ica (Crocidura suaveolens) i RO@DESTVENSKI, Robert (Ro-
xuxesta rov~ica (Suncus etruscus). bert Ro`destvenskiŸ) (Kosiha, 10.
LIT.: S. Petkovski – B. Krystufek, Cica~i II 1932 ‡ Moskva, 3. XI 1994) ‡ ru-
na Makedonija, Skopje, 1998; A. J. Mitchell- ski poet, profesionalen pisatel.
Jones, G. Amori, W. Bogdanovicz, B. Krystufek, So svoite stihovi pi{uvani kon-
P. J. H. Reijnders, F. Spitzenberger, M. Stubbe, J. cizno i precizno predizvikal
B. M. Thissen, V. Vohralik, J. Zima, The Atlas of spontano odu{evuvawe od {iro-
European Mammals, London–San Diego, 1999.
Sv. P. – V. Sid. kiot auditorium. Toj stanal i pr-
viot laureat na Zlatniot venec na
„RODINA# (Solun, 19. II 1910 ‡ SVP vo 1966 g., za pesnata Se rodi
2. VII 1910) ‡ politi~ko-infor- ~ovek (prepev G. Todorovski). Ne-
mativen nedelnik. Glaven ured- govite retori~ni stihovi imaat
nik bil Danail Krap~ev. Se zas- izvesen publicisti~ki karakter,
tapuval za za{tita na slobodite polni so ritam i so entuzijazam,
i pravata na gra|anite garanti- inspirirani od kni`evnata tra-
rani so Ustavot. Br. 16 go sodr`i dicija i posebno od Majakovski.
Memoarot na deputatite Todor Mo{ne silen vpe~atok ostavila
Pavlov od Skopje, Hristo Dal~ev negovata kniga Rekviem (1961) so
od Ser i Dimitar Vlahov od So- stihovi posveteni na tatkovin-
lun. Objaveni se vkupno 18 broja. skata vojna protiv fa{izmot.
LIT.: D-r Boro Mokrov, Razvojot na make- LIT.: Se rodi ~ovek, Misla, Skopje, 1970.
donskiot pe~at i novinarstvo (od prvite P. Gil.
po~etoci do 1945 godina), Skopje, 1980, 240;
D-r Boro Mokrov – M-r Tome Gruevski,
Pregled na makedonskiot pe~at
(1885–1992), Skopje, 1993, 101–102. S. Ml.
„RODITELI I DECA# (Skopje,
1. I 1968 ‡ 1. IV 1969) ‡ pedago{ko-
literatur-
no spisa-
nie, a potoa
spisanie za
semejstvo i
u~ili{te
(od br. 6).
G l a v e n
urednik
bil Nelko
Xuteski, a
odgovoren
urednik Si-
Spisanieto mo Mlade-
†Roditeli i deca# Ikona: Ana, Bogorodica i Joakim (XIX v.)
1279
R RO@DESTVO
RO@DESTVO NA BOGORODI-
CA ‡ MALA BOGORODICA ‡
hristijanski pravoslaven praz-
nik posveten na ra|aweto na Bo-
gorodica. Vo narodot e poznat ka-
ko Mala Bogorodica. Toj e prv ne
samo od Bogorodi~nite praznici,
tuku i voop{to prv pogolem hris-
tijanski praznik po zapo~nuva-
weto na Crkovnata godina (14/1
septemvri). Sledniot den po Ma-
la Bogorodica crkvata go praznu-
va spomenot na nejzinite rodite-
li, pravednite Joakim i Ana (22/9
septemvri). Na Mala Bogorodica
se odr`uvaat masovni narodni so-
biri vo crkvite i manastirite
{to go nosat imeto na Presveta
Bogorodica: Pre~ista kaj Ki~e-
vo, Matej~e, Osogovskiot manas-
tir i mnogu drugi.
LIT.: Lazar Mirkovi¢, Heortologija,
Beograd, 1961. M. Kit.
Manastirot †Ro`destvo na Bogorodica#,
s. Manastirec, Pore~e
„RO@DESTVO NA BOGORO-
DICA# ‡ manastir vo s. Manasti-
rec (Gorni), vo Pore~e kaj Make-
donski Brod. Manastirskata crk-
va e opkru`ena so konaci. Spored
legendite, ja podignal srpskiot
kral Milutin. Pogre{no se vbro-
juvala me|u crkvite od XIX v.
Pretstavuva monumentalna grad-
ba so ednokorabna osnova, ~ij naos
od zapadnata strana preminuva vo
priprata. Vo ponovo vreme e ot-
krieno staroto yidno slikarstvo,
~ii stilski odliki ‡ monumental-
nost, so elementi na docnokom-
nenski stilski struewa ‡ upatuva-
at na vtorata polovina na XIII v.
Vo zapadniot del odvnatre (prip-
ratata) e naslikan monumentalen
Stra{en sud, edinstven od vakov
vid vo Makedonija. Vo ramkite na
Stra{niot sud se nao|a slikan ar-
kosolium, so posmrten mona{ki
lik, na izvesen Miletij, mo`ebi
igumen na manastirot, vo molit-
ven stav pred Hristos.
LIT.: M. M. Ma{niÊ, Pore~ki manastir
Ro—ewa Bogorodice u selu Manastircu u
Makedoniji (o arhitekturi, programu i
stilskim odlikama prvobitnih fresaka,
„Ni{ i Vizantija. Zbornik radova#, II,
Ni{, 2004, 279‡295. M. M.
ROZENTAL, Julij Cezar (Ir-
kutsk, Rusija, 1872 ‡ Lukovo, Kra-
tovsko, 12. IX 1903) ‡ bugarojazi-
~en poet od polsko poteklo. Dva-
esetina godini pred negovata
smrt vo Makedonija, negovite ro-
diteli se preseleni vo Bugarija.
1280
Julij
Rozental
Studiral pravni nauki na Sofis-
kiot univerzitet, no ilindenski-
te nastani (1903) go naso~ile vo
Makedonija, pa u~estvuva kako
vostanik i zaginuva vo borbite
vo ~etata na vele{kiot vojvoda
N. De~ev. Avtor e na stihozbir-
kata †Nedopeani pesni#, objavena
edna godina po negovata smrt. G. T.
ROJA GREJZAE (^UVAR NA
PRAVDATA) (1942–1944) – al-
banska fa{isti~ka organizacija
{to go popularizirala fa{iz-
mot kako ideologija i zaslugite
na Italija i Germanija za sozda-
vaweto na „Golema Albanija#. Ja
osnoval i ja organiziral Murat
Labuni{ki. Najgolem broj privr-
zanici imala vo Debar. Bila ras-
formirana vo noemvri 1944 g.
LIT.: \or|i Malkovski, Balisti, Skopje,
2002; istiot, Politi~kite partii i orga-
nizacii vo Makedonija vo Vtorata svet-
ska vojna 1941–1944, Skopje, 2002. \. Malk.
Svadbenata ceremonija na Aleksandar Makedonski
i Roksana, gravura na A. Kastew (XIX v.)
ROKSANA (Roksane) (II v. pr.n.e.)
– sopruga na kralot Aleksandar
III Makedonski, }erka na baktris-
kiot blagorodnik Oksijart.
Aleksandar se o`enil so nea (327
pr.n.e.) od politi~ki pri~ini, so
cel da go privle~e persiskoto
blagorodni{tvo na svoja strana.
Tri meseci po negovata smrt go
rodila sinot Aleksandar IV, koj
bil opredelen za kral. Nabrgu so
Antipatar se povlekla vo Make-
donija (320 pr.n.e.). Vo vremeto na
borbata me|u dijadosite, stanu-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
vaj}i predmet na politi~ki igri,
po naredba na Kasandar, zaedno so
sinot, najprvin bila zato~ena, a
potoa i ubiena.
IZV.: Plutarchi, Vitae Paralellae, Lipsiae, 1921;
Justini, Historiarum Philippicarum ex Trogo
Pompeio, Parisiis, MDCCCXXIII.
LIT.: F. Papazoglu, Istorija na helenis-
ti~kiot period, Skopje 1995; N. Proeva, Is-
torija na Argeadite, Skopje, 2004. K. M.-R.
ROLEV, Stefan (s. Vrbeni, Le-
rinsko, 15. VIII 1865 – Bitola, 24.
XII 1969) ‡ u~itel po gimnastika,
vojvoda na VMRO. Zavr{il eg-
zarhiska gimnazija vo Bitola.
Bil u~itel po gimnastika, popu-
larizator na pove}e sportovi.
Bil ~len na VMRO, atentator,
instruktor i vojvoda vo Ilinden-
skoto vostanie vo Lerinsko
(1903). Potoa patuval po evrop-
skite zemji i vo SAD, kade {to
dobro se zapoznal so gimnasti~-
kite sistemi i sportot. Zdobie-
nite iskustva gi prenesuval na
svoite u~enici i na ~lenovite na
†Biglenski junak# vo Lerin i
†Pelisterski junak# vo Bitola
(1908–1912). Bil nadaren so iz-
vonredna atletska konstitucija.
Prireduval javni nastapi vo bo-
re~ki sportovi i ve{tini.
LIT.: Jon~e Donevski, Stefan Rolev
(1865–1969) u~itel po gimnastika i mno-
gustran sportist vo Jugozapadna Make-
donija. „Prilozi za istorijata na fizi~-
kata kultura na Makedonija#, Skopje,
1978, 101–108. D. S.
ROMAN (X–XI v.) – komandant na
Skopje vo vremeto na Samuil. Po
Samuiloviot poraz od Vasilij II
na r. Vardar kaj Skopje (1003/1004),
Roman mu gi predal klu~evite od
gradot na vizantiskiot car, koj
go primil blagonaklono i mu do-
delil titula patricij i slu`ba
upravnik na Abidos.
LIT.: S. Antoqak, Samuilovata dr`ava,
Srednovekovna Makedonija, I, Skopje,
1986. B. Petr.
ROMAN, episkop Makedonski,
sv. (XV i XVI v.) – episkop {to
`iveel na krajot na XV i po~. na
XVI v. – spored edinstveniot za-
pi{an dokument za nego – Paris-
kiot kodeks (1578).
LIT.: Aleksandar Donski, Site sveti-
teli od Makedonija, [tip, 2006. Rat. Gr.
ROMANO, Mo{e Avram (Sarae-
vo, 1894 – Treblinka, 1943) – ra-
bin. Bil glaven rabin vo Bitola
(1931–1943). So Leon Kamhi patu-
val niz pova`nite evrejski cen-
tri vo Jugoslavija baraj}i re{a-
vawe na „bitolskiot problem#
(najsiroma{nata evrejska zaedni-
ca vo Jugoslavija) za dobivawe
pogolema kvota sertifikati za
iseluvawe vo Palestina. Bil de-
portiran vo Treblinka i ubien.
LIT.: \or|i Colev Dimovski, Bitolski-
te Evrei, Bitola, 1993; Mark Cohen, Last
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Century of a Sephardic Community. The Jews of
Monastir 1839–1943, New York, 2003. J. Nam.
ROMANOV, Boris (Moskva, 15.
VI 1941) ‡ pijanist i orgulist.
Diplomiral i magistriral na
Konzervatoriumot †P. I. ^ajkov-
ski# vo Moskva (J. Miln{tejn ‡
pijano, L. Rojzman ‡ orguli, 1966,
1969). Dolgogodi{en profesor
na Konzervatoriumot †P. I. ^aj-
kovski# i vo negovoto u~ili{te.
Koncertiral vo Sovetskiot So-
juz, kako i vo pove}e od trieset
zemji vo Evropa i vo Amerika. Od
1991 g. redoven profesor na FMU
vo Skopje. So negovoto doa|awe
vo RM bitno se intenzivira ra-
botata na oddelite po pijano vo
MBUC i na FMU. Istaknati
u~enici: S. Trp~eski, M. \o{ev-
ska, S. Projkovska, I. Nastovski,
N. Kostova. Sn. ^.-An.
ROMANSKA PROPAGANDA.
–Dejnost na romanskata propa-
ganda vo Makedonija sred vla{-
koto naselenie zapo~nata so for-
miraweto na Makedo-romanskiot
komitet vo Bukure{t (1860). Ro-
manskata propaganda vo po~eto-
kot bila orientirana kon otvo-
rawe u~ili{ta. Prvoto u~ili{-
te na romanski jazik vo Makedo-
nija bilo otvoreno vo 1864 g.
Apostol Margarit bil glavniot
pretstavnik na ovaa propaganda.
Malku podocna vo Bukure{t bi-
lo formirano Makedono-roman-
sko kulturno dru{tvo za {irewe
na romanskata propaganda (1879).
Romanskata vlada otvorila kon-
zulati vo Solun i vo Bitola, koi
gi koordinirale aktivnostite na
propagandata. Romanskata propa-
ganda se sudrila so gr~kata pro-
paganda, koja Vlasite gi smetala
za Grci. So akt na sultanot (1905),
Vlasite vo osmanliskata dr`ava
bile priznaeni kako posebna ro-
manska zaednica.
LIT.: Katerina Todorovska, Makedo-ro-
mansko dru{tvo za kultura, Skopje,
2002. D. Jov.
Peco
Romev
ROMEV, Peco (Gorni~evo, Le-
rinsko, ? – Gramos, 1949) – deec na
makedonskoto osloboditelno i
na gr~koto antifa{isti~ko dvi-
`ewe od 1943 g. Vo Gra|anskata
vojna vo Grcija bil komandir na
vod, na ~eta i na bataljon. Kako
major na DAG zaginal vo borbite
na Gramos.
LIT.: R. Kirjazovski, Makedonski nacio-
nalni institucii vo Egejskiot del na Ma-
kedonija (1941–1961), Skopje, 1987. St. Kis.
ROMITE VO REPUBLIKA
MAKEDONIJA ‡ etni~ka zaed-
nica vo RM. Se pretpostavuva de-
ka se doseleni od Indija ili Egi-
pet. Vo Makedonija se poznati
pod razni imiwa: Cigani, \upci
ili E|upci. Po verska pripad-
nost tie se muslimani ili pra-
voslavni hristijani. Pred Bal-
kanskite vojni (1912‡1913) vo
Makedonija `iveele 54.557 Romi,
{to prestavuvale 2,42% od celo-
kupnoto naselenie. Po podelbata
na Makedonija (1913) del od rom-
skoto naselenie prodol`ilo da
`ivee vo Vardarskiot del na Ma-
kedonija. Po Vtorata svetska voj-
na brojot na Romite vo RM iznesu-
val 19.500 (ili 1,7% od celokup-
noto naselenie), vo 1971 ‡ 24.505
(1,5%), 1994 ‡ 43.707 (2,25%) i vo
2002 ‡ 53.879 (ili 2,66%) od nase-
lenieto. Sega najmnogu gi ima vo
Skopje (23.475), Prilep (4.433),
Kumanovo (4.256) Bitola (2.613) i
Tetovo (2.357). Tie se mnozinstvo
samo vo edna op{tina ([uto Ori-
zari). So Ustavot od 1971 g. se
priznati kako etni~ka grupa, po-
toa dobija status na malcinstvo
(1991), a so Ustavot od 2001 g. do-
bija status na etni~ka zaednica.
Na Romite vo RM im se priznati
etni~kite prava i slobodi. Rom-
skiot jazik se u~i fakultativno
vo osnovnoto obrazovanie, a na
Univerzitetot †Sv. Kiril i Me-
todij# e otvoren centar za izu~u-
vawe na romskiot jazik, kultura i
istorija. Vo 1980 g. vo Skopje be-
Romki vo tradicionalna prazni~na nosija
ROSOKLIJA R
{e objavena prvata gramatika na
romskiot jazik, koj e prisuten na
dr`avnite elektronski mediumi
(Makedonskoto radio i televizi-
jata), na privatnite tv stanici
([utel i BTR) i vo pe~atot (v.
†Roma Times#). Tie go slavat re-
ligiozniot praznik \ur|ovden.
Organizirani se i vo politi~ki
partii: †Partija za celosna eman-
cipacija na Romite# (PCER),
„Obedinata partija na Romite#
(OPR), †Partijata na demokrat-
skite sili na Romite# (PDSR).
LIT.: Vasil KÍn~ov, Makedoni®. Geogra-
fi® i statistika, Sofi®, 1900; Zavod za
statistika na SR Makedonija. Popis na
naselenieto, doma}instvata i stanovi-
te, 1981, Skopje, 1984; Popis na naseleni-
eto od 1994 g, Skopje, 1997; Popis na nase-
lenieto, doma}instvata i stanovite vo
R. Makedonija, Skopje, 2004; D-r Stojan
Kiselinovski, Etni~kite promeni vo
Makedonija (1913–1995), Skopje, 2000; D-r
Stojan Kiselinovski ‡ d-r Irena Stavo-
vi-Kavka, Malcinstvata na Balkanot
(XX vek), Skopje, 2004. St. Kis.
Pelisterski rosnik
ROSNIK, PELISTERSKI (Al-
chemilla peristerica Pawl.) – lokalen
makedonski floristi~ki ende-
mit od fam. Rosaceae. Se razviva
na vla`ni mesta, vo podno`jeto
na planinata Pelister (s. Roti-
no, s. Ka`ani i s. Capari). Vl. M.
ROSOKLIJA, Gorazd Bla`ov
(Skopje, 21. IV 1949) ‡ spec. nev-
ropsihijatar, vonreden prof. na
Kolumbija univerzitetot vo Wu-
1281
R ROSOMAN
Gorazd
Rosoklija
jork (SAD) (od 2006). Diplomi-
ral na Med. f. vo Skopje vo 1976 g.
Se vrabotil na Klinikata za nev-
Seloto Rosoman (satelitska snimka)
ropsihijatrija pri Med. f. vo
Skopje i stanal specijalist‡nev-
ropsihijatar. Odbranil doktorat
po medicinski nauki (nevropsi-
hijatrija) vo 1990 g. na Med. f. vo
Skopje. Za docent pri Katedrata
za nevropsihijatrija bil izbran
vo 1990 g. Se usovr{uval po nev-
ropatologija vo Pariz (1985‡1986).
Od 1992 g. raboti kako istra`u-
va~ vo Oddelot za nevrologija i
psihijatrija na College of Physici-
ans and Surgeons of Columbia Univer-
sity vo Wujork, SAD. Go istra`u-
va nervniot sistem. Poka`al de-
ka nastanuvaweto na dijabeti~na-
ta nevropatija e potpomognata so
aktivacijata na komplementot
{to ovozmo`ilo uspe{no leku-
vawe so intravenozno davawe
imunoglobulini, kako i deka pos-
toi golema zaguba na dendriti~ni
{ilci vo subikulumot kaj bolni-
te od {izofrenija. Ovie morfo-
lo{ki naodi mo`e da se koristat
pri eventualna nevropatolo{ka
klasifikacija na glavnite psi-
hijatriski naru{uvawa. Razvil
metod za impregnacija na mozo~no-
to tkivo {to gi olesnuva isledu-
vawata vo nevropatologijata. So
1282
kolegite od RM sozdal banka na
mozo~no tkivo. Sorabotuva so ko-
legite od RM vo usovr{uvaweto na
kadri od zemjava, so publikacija na
trudovi i realizacija na nau~no-
istra`uva~ki proekti. Svoite
brojni istra`uvawa gi otpe~atil
vo poznati svetski spisanija. Vqu-
benik e vo planinarstvoto, gi sov-
ladal najvisokite planinski vrvo-
vi vo svetot, vklu~uvaj}i go i
Mont Everest na Himalaite, za
{to dobil najvisoki priznanija.
Izbran e za nadvore{en ~len na
MANU na 10. VI 2006 g.
IZV.: Bilten, Izborno sobranie na MA-
NU, Skopje, 2006. M. Pol.
ROSOMAN – selo vo Kavadare~-
ko. Se nao|a na levata strana na
Crna Reka, vo blizina na nejzina-
ta utoka vo Vardar, na nadmorska
viso~ina od okolu 135 m. Niz se-
loto pominuva magistralniot
pat M–5, a so lokalen pat e povr-
zano so Kavadarci. Ima 2.554 `.
od koi 2.285 se Makedonci, a 138
Srbi. Naselenieto se zanimava
glavno so ovo{tarstvo, posebno
so odgleduvawe praski. Toa e se-
di{te na op{tina {to zafa}a
povr{ina od 13.290 ha, so 10 nase-
leni mesta vo koi `iveat 4.141 `.
Postoi osumgodi{no u~ili{te i
zdravstvena stanica. Al. St.
ROSOS, Endrju (Andrew Rossos, do-
ma{no ime: Andreja /Diko/ Ro{ov-
ski) (s. V’mbel/Moskohori, Kostursko,
Egejskiot del na Makedonija, RG, 28.
II 1941) – univ. profesor, istori~ar,
~len na MANU nadvor od rabot-
niot sostav (od 2009). Poradi
Gra|anskata vojna vo Grcija, kako
dete-begalec, vo 1948 g. e prefrlen
vo ^e{ka i `ivee vo detskiot dom
vo Sobotin, kade {to go zavr{uva
osnovnoto obrazovanie (1948– 1954),
a potoa u~i vo Tehni~kata gimnazi-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
Endrju
Rosos
ja vo Praga (1954–1957). Bidej}i
tatko mu so dvata sina i }erkata vo
1951 g. se preseluvaat vo Kanada, vo
1958 g. i toj im se priklu~uva i vo
Toronto ja dozavr{uva gimnazijata.
Gi zavr{uva studiite po istorija na
Mi~igenskiot dr`aven univerzitet
(1963), a magistrira i doktorira na
Univerzitetot vo Stanford (1971).
Se vrabotuva na Katedrata po is-
torija na Univerzitetot vo Toron-
to i tuka gi pominuva site stepeni
na univerzitetskoto napreduvawe
od predava~ do redoven professor
(1967–1982), kade {to s# u{te preda-
va sovremena istorija na Rusija i na
Isto~na i Centralna Evropa i gi
prou~uva rusko-balkanskite vrski i
odnosi, ~e{kata istorija, bal-
kanskite nacionalizmi i posebno
makedonskoto pra{awe i isto-
rijata na Makedonija i na Make-
doncite. Solidnoto vladeewe na ma-
kedonskiot, angliskiot, ~e{kiot,
ruskiot, gr~kiot, bugarskiot, srp-
sko-hrvatskiot i italijanskiot ja-
zik i koristeweto na germanskiot,
polskiot, slova~kiot i fran-
cuskiot, mu ovozmo`uva temelno is-
tra`uvawe vo arhivite i bib-
liotekite vo Stanford, Wujork,
Toronto, London, Moskva, Praga,
Viena, Rim, Belgrad, Sofija, Solun,
Atina i Skopje, {to mu dava mo`-
nost izvorno da gi zapoznae i kom-
petentno da gi tretira istoriskite
procesi i sostojbi. So interes e
pokanuvan za predavawa na razni
univerziteti, za sorabotka vo
me|unarodni proekti i na razni
kongresi i simpoziumi po svetot i
objavuva mnogu citirani istra`uva-
wa vo zna~ajni zbornici i ugledni
spisanija.
BIBL.: Russia and the Balkans: Inter-Balkan
Rivalries and Russian Foreign Polisy, 1908-
1914, Toronto, 1981, pp. 313; Serbian-Bulga-
rian Relations, 1903–1914, †Canadian Slavo-
nic Papers“, XIII, 4, Toronto, December 1981,
394–408; Czech Historiography, Part I, „Cana-
dian Slavonic Papers“, XXIV, 3, September
1982, 245–260; Czech Historiography, Part II,
„Canadian Slavonic Papers“, XXIV, 4, Decem-
ber 1982, 359–385; The Macedonians of Aege-
an Macedonia: A British Officer’s Report,
1944, „The Slavonic ad East European Re-
view“, vol. 69, No 2, London, April 1991,
282–309; Rusija i Balkan: Me|ubalkanska ri-
valstva i ruska vanjska politika 1908–1914,
Zagreb, 1992; The Brisish Foreign Office and
Macedonian national Identity, 1919–1941,
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
„Slavic Review“, vol. 53, No 2, USA, Summer
1994, 369–394; Macedonia and Macedonian
Nationalism on the Left, zb.: National Charac-
ter and National Ideology in Interwar Eastern
Europe, New Haven, 1995, 219–254; Incom-
patible Allies: Greek Comunism and Macedo-
nian Nationalism in the Civil War in Greece,
1943–1949“, „The Journal of Modern Histo-
ry“, vol. 69, No 1, March 1997, 42–76; Great
Britain and Macedonian Statehood and Unifi-
cation, 1940–1949, „East European Politics
and Societies“, XIV, 1, Berkeley, 2000, 119–
142; The Macedonian Question and Instability
in the Balkans, zb.: Yugoslavia and its Histo-
rians: Understanding the Balkan Wars of the
1990s, Stanford, 2003, 140–159 and 245–254;
The Disintegration of Yugoslavia, Macedonia’s
Independence and Stability in the Balkans, zb.:
War and Change in the Balkans. Nationalism,
Conflict and Cooperation, Cambridge, 2006,
110–118; Macedonia and the Macedonians: A
History, Hoover Institution Press, Stanford,
2008, pp. 367. Bl. R.
ROSTISLAV (IX v.) – knez na
Velika Moravija (846–870). Ja os-
lobodil Velika Moravija od ger-
manskata zavisnost, pobaral od
Vizantija misioneri, koi }e go
{irat hristijanstvoto na sloven-
ski jazik. Vizantija gi ispratila
bra}ata Kiril i Metodij (863),
koi vovele bogoslu`ba na sloven-
ski jazik. Bil simnat od presto-
lot i zatvoren (870).
LIT.: J. Dekan, Wielkie Morawy. Epoka i sztu-
ka, Bratyslawa, 1979; Jan Dekan, Moravia Mag-
na. Das Grossmahrische Reich und seine
Kunst,,1983. K. Ax.
Aleksandar
Rostkovski
ROSTKOVSKI, Aleksandar Ar-
kadjevi~ (Odesa, 1860 – Bitola,
26. VIII 1903) – ruski konzul i
prijatel na K. P. Misirkov, ubi-
en vo negovo prisustvo od turski
stra`ar (Albanec) vo ilinden-
skite nastani vo Bitola. Diplo-
matskata kariera ja zapo~nuva ka-
ko vtor sekretar vo Bugarija, a
kako sekretar i dragoman na Rus-
koto generalno konzulstvo vo
Erusalim, vo Janina i potoa vo
Bejrut, vtor sekretar vo Diplo-
matskata agencija vo Sofija
(1884–1885), vice-konzul vo Brin-
dizi (1894–1895), vice-konzul i
konzul vo Bitola (1895), izvesno
vreme go zamenuva ruskiot konzul
vo Skopje (1899–1901) i do smrtta
ostanuva vo Bitola. Prvpat se
sre}ava so Misirkov na zaedni~-
kiot nastap vo Ruskoto geograf-
sko dru{tvo vo S.-Peterburg (18.
XII 1897), a potoa vo Bitola kako
doma{en u~itel na negovite deca
(1902/03). Objavuva statisti~ko-
etnografski pregledi za nasele-
nieto vo Bitolskiot (za 1897) i
vo Solunskiot vilaet (za 1999),
vo koi Makedoncite gi tretira
ne spored crkovnata pripadnost,
tuku kako pravoslavni Sloveni.
IZV.: A. A. RostkovskiŸ (NekrologÍ),
„S.-PeterburgskiÔ V‹domosti#, № 204, 29.
VIII 1903, 1; AleksandrÍ ArkadÏevi~Í Ros-
tkovskiŸ, „Novoe vremÔ#, № 9845, 2/25.
VI–II 1903, 5.
LIT.: D-r Bla`e Ristovski, Krste P.
Misirkov (1874–1926). Prilog kon prou-
~uvaweto na razvitokot na makedonska-
ta nacionalna misla, Skopje, 1966, 263 i
sl.; istiot, Misirkov i Rostkovski. Po
povod stogodi{ninata od izleguvaweto
na knigata <Za makedonckite raboti# i
od ubistvoto na ruskiot konzul Rost-
kovski, „Prilozi#, OON MANU, XXXIV,
1–2, 2003, 33–53. Bl. R.
Panorama na seloto Rostu{e
ROSTU[E – selo vo dolinata na
r. Radika. Se nao|a vo isto~noto
podno`je na planinata De{at, od
desnata strana na r. Radika, na
nadmorska viso~ina od okolu 720
m. So regionalniot pat R–409 e
povrzano so Debar i so Mavrovo.
Ima 720 `., od koi 394 se deklari-
rani kako Makedonci, 427 kako
Turci i 41 kako Albanci. Del od
naselenieto se nao|a na privreme-
na rabota vo stranstvo i toa naj-
mnogu vo Italija. Toa e sedi{te
(zaedno so Mavrovo) na op{tina
{to zafa}a povr{ina od 66.319 ha,
so 42 naseleni mesta, vo koi `ive-
at 8.618 `. Postoi osumgodi{no
u~ili{te, zdravstvena stanica i
tekstilna fabrika. Al. St.
ROT, Alfred (Vaiten, [vajcari-
ja 21. V 1903 – 20. H 1998) – arhi-
tekt. Diplomiral na Federalni-
ot institut za tehnologija vo Ci-
rih (1926). Redoven profesor e na
pove}e univerziteti vo SAD i vo
Cirih. Rabotel vo ateljeto na Le
Korbizje i Pjer @eneret vo Pa-
riz (1927–1928). Se zanimaval so
ROTATORII R
Alfred
Rot
arhitektonsko proektirawe i e
ekspert za proektirawe na u~i-
li{ni objekti. Imal sopstveno
arhitektonsko atelje vo Cirih.
Pretstavnik e na modernata. Ne-
govo delo vo Makedonija e OU „J.
H. Pestaloci# vo Skopje (1967).
Objavil pove}e statii vo stru~ni
spisanija vo [vajcarija i avtor e
na nekolku knigi od oblasta na
arhitekturata. Bil po~esen i do-
pisen ~len na pove}e instituti i
akademii vo svetot. Za ~len na
MANU nadvor od rabotniot sos-
tav e izbran na 7. V 1991 g. Kr. T.
ROTATORII (Rotatoria) – mik-
roskopski sitni organizmi, so
dimenzii od 0,04 do 2,5 mm. Imaat
raznoviden oblik na teloto, no
osnovniot oblik e crvoviden.
Bezbojni se, no kaj nekoi vidovi
obojuvaweto poteknuva od sodr-
`inata vo nivnoto crevo. Vo sve-
tot se poznati nad 1.800 vidovi od
ova klasa. Gi naseluvaat prete`-
no kopnenite vodi. Vo Makedoni-
ja e ~est vidot Brachionus angularis
Grosse, koj vo Ohridskoto Ezero e
zastapen vo planktonskata zaed-
nica. Vo blatata i lokvite ~esto
se sre}ava vidot Asplanchna prio-
donta Grosse. Vo planktonot na na-
{ite ezera, posebno vo Ohridsko-
to, se sre}avaat i vidovite: Kera-
tella cochlearis Grosse, Notholca lon-
gispina Kell., Pleosoma truncatum
1283
R RUBEN
Lev., Trichocerca capucina W. & Zch.,
Gastropus stylifer Imhof.
LIT.: Ognjanka Popovska-Stankovic, A contribu-
tion to a better knowledge of the Microfauna (Rota-
toria, Copepoda and Cladocera) of Stenje Marsh,
Folia balc., Inst. Pisc., Skopje, 1971, 3(1): 1-8; Og-
wanka Popovska-Stankovi}, Zooplankto-
not na Dojranskoto Ezero, Posebno izda-
nie, Prirodonau~en muzej na Makedonija,
Skopje, 1990, 9: 7–124. V. T. K. – M. Kr.
Emil
Ruben
RUBEN, Emil (Skopje, 17. VII
1948) ‡ filmski i teatarski ak-
ter, umetnik so simptomot na ak-
terski vunderkind; na ekran se
pojavi vo svojata sedumgodi{na
vozrast vo filmot †Tie dvajcata#
i vedna{ gi pleni gleda~ite so
neposrednosta na igrata i senzi-
bilnosta na ekspresivnoto lice.
Usledija uspesite vo: †Buntot na
kuklite#, †Golemi i mali#, †Ve-
terot zapre pred zori#, †Maliot
~ovek#, pa s# do †Istrel#, koga ka-
ko pozajaknato mom~e znae so ista
strast da se bori za svojot narod i
za svojata intimna qubov. G. V.
Remon
Ruben
RUBEN, Remon Emilov (Skopje,
2. II 1911 ‡ Skopje, 21. I 1988) ‡ der-
matovenerolog, redoven prof. na
Med. f. vo Skopje. Med. f. zavr-
{il vo Grac (1934), a specijalizi-
ral vo Belgrad (1940). Habiliti-
ral vo oblasta na ko`nata tuber-
kuloza (1960). Avtor e na golem
broj stru~ni trudovi objaveni vo
zemjata i vo stranstvo. Bil iz-
bran za po~esen ~len na Britan-
skata i na Polskata asocijacija
na dermatovenerolozite. Q. P.
RUG BAIR (s. Gorubinci) ‡ neo-
litska naselba vo Ov~e Pole. Lo-
kalitetot e istra`uvan vo 60-ti-
1284
Pehar od sredniot neolit, Rug Bair, s. Gorubinci
te i vo 70-tite godini. Vo kultur-
niot sloj od 1,40 m se evidentira-
ni tri kulturni horizonti na `i-
veewe od sredniot i od docniot
neolit, koi se kulturno i hrono-
lo{ki bliski so Anzabegovo –
Vr{ni~kata kulturna grupa
(II‡IV v.).
LIT.: S. Sar`oski, Rug Bair, Gorubinci, „AP#,
3, Beograd, 1961, 16; V. Sanev, Neolitska-
ta naselba Rug Bair kaj s. Gorubinci,
†Zbornik na [tipskiot naroden muzej#,
IV–V, [tip, 1975, 203–246. D. Z.
RUDARSTVOTO VO RM. Ru-
darstvoto na teritorijata na RM
datira u{te od rimsko vreme (III
v. n.e.), za {to svedo~at starite
rudarski raboti (glavno potko-
pi), otkrieni vo Kratovsko-zle-
tovskata oblast. Rudareweto bi-
lo vr{eno i vo turskiot period
na istite ovie prostori. Sovre-
meniot period na razvojot na ru-
darstvoto vo RM se povrzuva glav-
no za XX v. Prvite relevantni
podatoci za istra`uvawe i eks-
ploatacija na rudi datiraat od
1927 g. Toga{ angliskata kompa-
nija Selection Mines Ltd. dobiva
koncesiono pravo na prostorite
na dene{na Plavica i rudnikot
Zletovo. Detalnite geolo{ki is-
Karta na rasprostranetosta na rudnoto bogatstvo vo RM
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
tra`uvawa, prosledeni so rudar-
ski istra`ni raboti, bile vr{e-
ni vo periodot od 1927 do 1939 g.
Rudnikot Zletovo bil pu{ten vo
probna eksploatacija vo 1940 g.
Od 1941 do 1945 g. od strana na
germanskiot okupator od rudni-
kot Zletovo bile izvadeni najbo-
gatite olovno-cinkovi rudi vo
najvisokite horizonti. Po Vto-
rata svetska vojna rudnikot Zle-
tovo bil reaktiviran i vo 1947 g.
staven vo kontinuirana eksploa-
tacija. Ottoga{, pa s# do 2002 g.
rudnicite Zletovo bile sinonim
na rudarstvoto vo Makedonija. So
sredstva od rudnicite Zletovo
bile istra`uvani rudnicite Bu-
~im (1952 g.), Sasa, Toranica, a
bile pomagani i istra`uvawata
na nemetalite kaj Strmo{, samo-
rodniot sulfur kaj Ple{enci i
dr. Vo ovoj period se vr{i eks-
ploatacija i na hromnite rudi vo
rudnikot Lojane, Rabrovo i Radu-
{a, kako i antimonovite rudi kaj
Lojane i Krstov Dol (site denes
se zatvoreni). Intenzitetot na
geolo{kite istra`uvawa, koj do-
vel do otvorawe golem broj rud-
nici na metali i nemetali vo RM,
prodol`uva vo po~etokot na vto-
rata polovina na XX v. Kako re-
zultat na sprovedenite detalni
geolo{ki istra`uvawa vo 1962 g.
so eksplotacija zapo~nale rudni-
cite Sasa, potoa `eleznite rud-
nici Damjan, Demir Hisar, Taj-
mi{te, a se vr{eni istra`uvawa
so potkopi na uranot vo Zletov-
ska Reka (1962 g.), i kaj Podare{.
Prodol`ilo istra`uvaweto na
bakarnite rudi {to rezultiralo
so otvorawe na rudnikot Bu~im
(1979). Vo toa vreme se vr{eni is-
tra`uvawata i po~nuva da raboti
Fe-Ni rudnikot ’R`anovo. Istra-
`uvawata prodol`uvaat i vo 80-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR RUDNICI R

tite godini na minatiot vek, koi prostranet vid glini. Postojat `elezo). Vo keramikata se upot-
rezultirale so otvorawe na rud- golem broj nao|ali{ta {to se vo rebuvaat glini vo koi maksimal-
nikot Toranica (1989). Paralel- eksploatacija. Od ovie glini se no mo`e da ima 1,5% Fe. Glinite
no so istra`uvaweto i eksploa- proizveduvaat razni vidovi tuli. od koi se izrabotuva porcelan,
tacijata na metalnite rudi, se is- Poznati se nao|ali{tata vo oko- elektroporcelan i fina kerami-
tra`uvaat i nemetalnite rudi. linata na Katlanovo, Veles, Ne- ka se kaolinski i ilitni glini so
Toga{ se otvoreni rudnicite Si- gotino, Kumanovo, [tip, Vinica, visoka plasti~nost. Ognootpor-
leks, Bentomak, Opalit, Peh~e- Strumica, Bitola, Resen, Gosti- nite visokokvalitetni glini se
vo, Ogra`den–Strumica, Merme- var, Struga i drugi lokaliteti. upotrebuvaat za dobivawe {amot
ren Kombinat–Prilep, Sili- Kerami~ki glini od razli~en i drug ognootporen materijal.
ka–Gostivar, Svilare, Ku~kovo i kvalitet se poznati na pove}e lo- Bentonitskite glini se primenu-
dr. Intenzivno istra`uvawe i kaliteti. Tie se najmnogu prisut- vaat vo industrijata za maslo za
eksploatacija od 1970 g., se zabe- ni i istra`eni vo okolinata na jadewe, vo naftenata, hemiskata,
le`uva i na energetskite surovi- Peh~evo, kade {to markantno se tekstilnata, vo industrijata za
ni vo REK Bitola i REK Oslo- istaknuva nao|ali{teto Elata, a gumi, boi i lakovi, itn.
mej. Vo periodot po 1990 g. se raz- potoa Bukovi} i Grozil. Elata e LIT.: Milorad Stojanovi}, Nao|ali{ta
viva negativen trend i golem broj sedimentno nao|ali{te so pro- na nemetalni mineralni surovini vo Ma-
rudnici bea zatvoreni (site `e- se~na mo}nost od 14 m. Glinskite kedonija, Skopje, 2005. T. Ser.
lezni i od 2002 g. site olovno- minerali se sozdadeni kako pos- RUDNICI ZA MERMER VO
cinkovi rudnici). Site rudnici ledica na hemiskiot raspad na RM. Varovnicite i dolomitite
se privatizirani i eden del res- mineralite na eruptivnite i zafa}aat golem del od teritori-
tartirani kako rezultat na po- efuzivnite karpi, koi bile slabo jata na RM. Se izdvojuvaat tri re-
volnite ceni na metalite na svet- dijagenezirani i na nivnoto pre- gioni: dolomitski kalcitski
skite berzi na metalite. talo`uvawe. Glinite se upotre- mermeri na pelagoniskiot masiv,
LIT.: B. Filipovski, Geolo{ki sostav i buvaat vo razni industriski vo zapadnomakedonskoto podra~-
rudno bogatstvo na SR Makedonija, granki. Vo proizvodstvoto na tu- je, i varovnici i dolomiti vo var-
Skopje, 1974; Serafimovski, T., Aleksand- li se upotrebuvaat glini, koi darskata zona. Edno od najpozna-
rov, M., Nao|ali{ta i pojavi na olovo i pokraj glineni minerali sodr-
cink vo Republika Makedonija, Posebno tite nao|ali{ta na mermer vo
izdanie br. 4, RGF, [tip, 1995. T. Ser. `at i primesi (varovnik, pesok, Makedonija e Sivec. Se nao|a na
RUDERALNA VEGETACIJA NA
RM – specifi~en sekundaren ve-
getaciski tip {to se razviva vo
~ove~ki naselbi i vo drugi an-
tropogeno usloveni sredini, ka-
ko {to se mestata pokraj ku}i,
pati{ta, `elezni~ki prugi, gra-
dili{ta, urnatini, nasipi, ba~i-
la, deponii, yidini i drugi sta-
ni{ta, koi se postojano ili pov-
remeno pod direktno ili indi-
rektno ~ovekovo vlijanie. Rude-
ralnata vegetacija se karakteri-
zira so mnogu izrazena dinami~-
nost, promenlivost, nestabil-
nost, fragmentiranost i pretsta-
vuva postojan pridru`nik na ~o-
ve~kite naselbi i sostaven del na
najneposrednata `ivotna i ra-
botna okolina na ~ovekot. Vo RM
ovaa vegetacija e zastapena so
okolu 30 asocijacii {to se sre}a-
vaat na celata teritorija. Tie se
grupirani vo nekolku vegetaci-
ski sojuzi (Chenopodium muralis,
Hordeion, Sisymrion, Dauco-Meliloti-
on, Onopordion acanthii, Galio-Alliari-
on, Arction, Bidention tripartiti, Pol-
ygonion avicularis), redovi (Cheno-
podietalia, Sisymrietalia, Onopordeta-
lia, Galio-Convolvuletalia, Artemisie-
talia, Bidentetalia tripartiti, Plantagine-
talia majoris) i klasi (Chenopodie-
tea, Artemisietea, Bidentea tripartiti,
Plantaginetea majoris). Vl. M.
RUDNICI ZA GLINI VO RM.
Vo RM se prisutni zna~itelni
nao|ali{ta na glina od razli~en
genetski tip. Po svoite hemiski
i fizi~ki karakteristiki tie se
me|usebno razli~ni, poradi {to
imaat i razli~na upotrebna vred-
nost. Tularskite glini se najras- Rudnikot za mermer †Sivec#, Prilepsko

1285
R RUDNICI
periferijata na pelagoniskiot
masiv, na granicata od planinite
Babuna i Kozjak. Vo ova podra~je
se izdvoeni slednite serii na
karpi: bigorlivi peso~nici, pe-
soklivi glini, mehani~ki mate-
rijal (detritus) i beli dolomit-
ski mermeri. Najzna~ajni se be-
lite dolomitski sitnozrnesti
mermeri so retki plastovi na
kalciti. Dimenziite na rudnoto
telo iznesuvaat 44 h 106 m³ cvrsta
masa. Hemiskiot sostav e CaCO3
61% i 39% MgCO3. Vkupnite rud-
ni rezervi se 6.471.200 m³. Treba
da se istakne deka mermerite od
Sivec imaat naglasena blokovi-
tost, nekoga{ i po nekolku m³ so
odli~na belina {to gi vbrojuva
vo edni od najkvalitetnite vo Ev-
ropa, pa i vo svetot. Eksploataci-
ja na mermeri na teritorijata na
RM se vr{ela vo Mermeri–Gosti-
var, Mermeri–Ki~evo, Debri{te,
Pletvar, Kozjak, Markov Stap–
Kavadarci i dr., no glavno na si-
vi, sivo-beli i crveni mermeri.
Vo dene{ni uslovi beli mermeri
se eksploatiraat na lokalitetot
Bela Pola–Nebregovo, vo okoli-
nata na Prilep od strana na kom-
panijata „Lazaridis#. Postojat
mo`nosti i za eksploatacija na
mermeri kaj Plasnica, Lisi~ani,
Cer, Bawica i dr.
LIT.: Milorad Stojanovi}, Nao|ali{ta
na nemetalni mineralni surovini vo Ma-
kedonija, Skopje, 2005. T. Ser.
RUDNICI ZA TRAVERTIN
VO RM. Travertinot e poznat na
teritorijata na RM pod imeto bi-
gor. Toa e lesen i {uplikav ka-
men {to se koristi vo grade`-
ni{tvoto vo forma na ukrasen
kamen. Mo`e lesno da se obrabo-
tuva i da se polira, so {to ima
{iroka upotreba vo gradeweto i
fasadiraweto na zgradi. Na teri-
torijata na Makedonija nao|a-
li{ta na travertini se utvrdeni
vo okolinata na Kosovrasti i Ba-
wi{te kaj Debar, vo okolinata na
Katlanovska Bawa, vo okolinata
na Skopje, kaj Lipkovo (Kumanov-
sko), nao|ali{teto Velmej vo Oh-
ridsko-ki~evskiot region, kaj s.
Bo{ava vo Tikve{ijata, vo oko-
linata na Tetovo i Manastir
(Mariovsko). Re~isi vo site tie
nao|ali{ta travertinot ima
mo{ne ubava medno-`olta boja i
lesno se obrabotuva. Denes vo RM
aktivno rabotat nekolku rudnici
na travertin, od koi posebno tre-
ba da se izdvojat nao|ali{teto
Ku~kovo i Svilare kaj Skopje,
Velmej vo Ohridsko i pomali ko-
povi kaj Mariovo. Za posebno od-
bele`uvawe se blokovite izvade-
ni od Ku~kovo i Svilare, koi
imaat prijatna `oltenikava boja
i naglasena kompaktnost. Toa
ovozmo`ilo da se rekonstruira
1286
Kameniot most vo Skopje od tra-
vertinite od ovie nao|ali{ta.
Pokraj blokovi, vo dene{noto
proizvodstvo se pravat i plo~i
so razli~ni dimenzii i vo raz-
li~ni formi.
LIT.: B. Filipovski, Geolo{ki sostav i
rudno bogatstvo na SR Makedonija,
Skopje, 1974. T. Ser.
RUDNICI I @ELEZARNICA
„SKOPJE# – metalur{ki kom-
pleks za dobivawe i prerabotka
na `elezo i ~elik. Najgolem ob-
jekt na crnata metalurgija vo RM.
Proektiran e od 1959 g., graden od
1961 g., a raboti od 1967 g. Izgra-
deni pogoni: Topilnica (za pro-
izvodstvo na surovo `elezo vo 5
elektrope~ki, sekoja so kapaci-
tet od 20 do 30 MW); ^eli~arnica
(za rafinirawe na `elezoto do
niskojagleroden ~elik); Valav-
nica za slabovi i limovi (t.n.
Topla valavnica); Valavnica za
tenki lenti (t.n. „Polukonti#) i
Ladna valavnica (vo koja se vr{i
i toplo pocinkuvawe i plastifi-
cirawe na del od lentite); Ener-
getika i dr. Rudnicite vo Oslo-
mej i Damjan, poradi lo{iot kva-
litet na `eleznata ruda se zatvo-
reni vo vtorata polovina na 1980-
tite, a Topilnicata vo po~etokot
na 1990-tite godini. Prvobitno e
zamisleno proizvodstvo od 400.000
t godi{no, no podocna variralo.
^elikot e proizveduvan najnap-
red vo konvertor, a denes isklu-
~ivo vo elektrope~ka. Najpro-
duktiven period e od 1973 do 1987
g. So privatiziraweto na oddel-
ni pogoni, od 2000 g. navamu, pro-
izvodstvoto povtorno za`ivuva.
Vo ramkite na MAKSTIL, so
pretopuvawe na otpadno `elezo
vo elektrope~ka i postojano in-
vestirawe vo zgolemuvaweto i
moderniziraweto na proizvods-
tvoto, kako i za{titata na `i-
votnata sredina, proizvodstvoto
gi nadminuva prethodnite rekor-
di. Vo ramkite na „Mital# pro-
dol`uva proizvodnata programa
na Ladna valavnica, posebno po-
cinkuvaweto na lenti. Vo „Skop-
ski leguri# se proizveduvaat fe-
romangan i drugi feroleguri, do-
deka delot „Energetika# raboti
vo sostav na „ELEM# (del od po-
Metalur{kiot kombinat Rudnici i @elezarnica †Skopje#
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
rane{noto Elektrostopanstvo
na Makedonija). So vakvoto za`i-
vuvawe na kompaniite-nasled-
ni~ki na Rudnici i `elezarnica
„Skopje#, ovoj segment stanuva
zna~aen vo vkupnata industriska
i izvozna aktivnost vo RM.
LIT.: S. Haxi Jordanov i dr., Proizvod-
stvo na ~elik vo Makstil AD – Skopje, stu-
dija, TMF Skopje, 1998 g. Sv. H. J. - Q. A.
Fabrikata †Ruen I.T.#, Ko~ani
„RUEN I.T.# – fabrika za proiz-
vodstvo na avtomobilski i trak-
torski delovi, formirana vo
1952 g., preregistrina vo 1960, a
potoa se gradi nova fabrika so
povr{ina od 2.100 m². Vo 1974 g. e
pu{tena vo upotreba nova hala od
6.000 m², nameneta za proizvod-
stvo na spojki. Fabrikata za pro-
izvodstvo na metalna galanterija
(pru`ini, zakovki, ostojnici) e
formirana vo 1978 g. Vo periodot
1979–1982 e izgraden magacinski
prostor, pogon za termi~ka obra-
botka, pogon Kova~nica vo s. Zr-
novci i pogon Frikcioni oblo{-
ki vo Ko~ani. Godi{niot kapaci-
tet e 300.000 pritisni tela,
500.000 diskovi, 100.000 zap~esti
elementi. 5% od proizvodstvoto
e nameneto za doma{niot pazar, a
95% za izvoz vo Evropa, Bliski-
ot Istok, Ju`na Afrika i dr. Vo
2004 g. fabrikata e privatizira-
na i preregistrirana vo „Ruen in-
ternational technologies# i ima 550
vraboteni. Vo 2006 g. e obnoven
sertifikatot za upravuvawe so
kvalitetot ISO 9001:2000 od
TUV Reinland od Germanija. Sl. A.
RU@INOVSKI, Mile (Veles,
30. X 1935) – general-polkovnik
na JNA. Zavr{il Voeno artile-
risko u~ili{te vo Zagreb, Vi{a
voena akademija vo Belgrad
(1965) i [kola za operativa
(1971). Izvr{uval visoki koman-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
dni, {tabni i partiski dol`nos-
ti. Bil komandant na Artileris-
kata divizija vo Tetovo
(1965–1969), komandant na Arti-
leriskiot polk vo Ki~evo (1971–
1974), na~alnik na [tabot na di-
vizijata vo Kumanovo (1974–1979),
~len na CK SKM (1974–1978), ko-
mandant na divizijata vo Lesko-
vac (1979–1981), pretsedatel na
Komitetot na SK vo Vtorata ar-
mija vo Ni{ (1981), unapreden vo
~in general-major (1983), na~al-
nik na [tabot i zamenik na ko-
mandantot na Tretata armiska
oblast vo Skopje (1985), glaven
inspektor na Oru`enite sili na
SFRJ (1986), predvremeno unap-
reden vo ~in general-potpolkov-
nik (1987), na~alnik na Prvata
uprava i zamenik na na~alnikot
na General{tabot na Oru`enite
sili na SFRJ (1988), unapreden
vo ~in gen.-polkovnik (1991), na-
~alnik na Centarot na visokite
voeni {koli na Oru`enite sili
i ~len na Vrhovnata komanda na
Oru`enite sili na SFRJ (1991).
Posreduval za spogodbeno povle-
kuvawe na edinicite na JNA od
RM. Predvremeno penzioniran
(1991). M. Min.
Ruj
RUJ (Rhus coriaria L. i Cotinus
coggyria Scop., fam. Anacardiaceae)
– na{ite dva avtohtoni ruja im
pripa|aat na razli~ni rodovi.
Prviot u{te se vika i grozdest
ruj, listopadna grmu{ka, ~ii le-
torasti i neparno peresti listo-
vi se runtavo vlaknesti, a plodo-
vite se vo terminalni, grozdesti
soplodija. Vtoriot ima prosti,
trkalezni i mazni listovi, koi
naesen pocrvenuvaat. Socvetija-
ta se terminalni i metlesti, a
plodot e sitna koski~ka. Al. And.
RUJNICA, MLE^KA (Lactarius
deliciosus (L.: Fr.) S.F. Gray) – mnogu
Gabata rujnica (mle~ka)
~est vid gaba vo borovite {umi
vo Makedonija, kade {to poneko-
ga{ se javuva masovno. Lesno e
prepoznatliva po portokalovata
boja i po mlekoto. Se sobira za ja-
dewe, no i za otkup. M. K.
RUMENA VOJVODA ‡ v. Pavle-
va, Rumena.
RUMENOV, Vladimir (Kru{e-
vo, 1. V 1870 – Sofija, 20. I 1939) –
lekar, u~esnik vo Ilindenskoto
vostanie, pripadnik na VMRO.
Se {koluval vo Sofija, Kiev, go
zavr{il Medicinskiot fakultet
vo Moskva i Odesa. U~estvuval vo
sozdavaweto na Medicinskiot
fakultet vo Sofija i bil pretse-
datel na Vrhovniot medicinski
sovet. Avtor na trudovi od oblas-
ta na medicinata. ^len na VMRO
i pratenik vo Narodnoto sobra-
nie na Bugarija.
LIT.: Almanah na bÍlgarskite nacional-
ni dvi`eniÔ sled 1878, SofiÔ, 2005; Bo-
ris J. Nikolov, VÍtre{na makedono-od-
rinska revolÓcionna organizaciÔ. VoŸ-
vodi i rÍkovoditeli (1893–1934). Biog-
rafi~no-bibliografski spravo~nik, So-
fiÔ, 2001. Z. Tod.
RUSALII ‡ naroden obi~aj i
obredni igri {to se izveduvaat
vo vremeto na Nekrstenite deno-
vi od Bo`ik do Vodici. Najdolgo
se odr`ale vo ju`na Makedonija,
od Gevgelsko do Solunsko. Spo-
red veruvaweto, vo ovie 12 dena,
nare~eni u{te i Pogani denovi,
no i Ristosovi denovi, aktivni se
demonite, poradi {to narodot iz-
veduval razni magiski dejstvija
za za{tita, vklu~itelno i rusa-
liski obredi i igri. Najpoznati
rusaliski ora se: „Karaxova#,
„Zlata#, „Petrovska#, „Todore
biro kapidan#, „Kavadar avasi#,
„Kapetan avasi# i dr. Rusaliski-
Rusalii, Gevgelisko
RUSALISKI R
te dru`ini najprvin odele v crk-
va, kade {to zemale pri~esna i
blagoslov od sve{tenikot. Pred
crkvata odigruvale tri ora, po
{to trgnuvale na dvanaesetdnev-
no patuvawe. Dvanaeset dena ig-
rale i peele i sobirale podaroci
{to gi daruvale za dobrotvorni
celi ‡ izgradba na crkva, u~i-
li{te, ~e{ma, most i sl. Se veru-
valo deka tie gi brkaat demonite
i bolestite, pa zatoa so zadovol-
stvo bile primani vo sekoe selo i
vo sekoj dom, osobeno tamu kade
{to imalo bolen. Po dvanaesette
dena pak odele v crkva. Se veruva-
lo deka ako toa ne go napravat, }e
poludat. Ako se sretnele dve dru-
`ini rusalii, redovno doa|alo do
tepa~ki, nekoga{ so smrtni pos-
ledici, a `rtvite bile pogrebu-
vani na mestoto na zaginuvaweto.
Toa go potvrduvaat i mnogute to-
ponimi Rusaliski Grobi{ta.
LIT.: Kuzman {apkarev, Rusalii, dre-
ven i tvrde interesen bqlgarski
obi=aj zapazen i dnes v \`na Make-
donix, Plovdiv 1884; Qubica i Danica
Jankovi}, Narodne igre, IV, Beograd, 1948,
132; Vera Kli~kova, Rusaliski obi~ai vo
Gevgelisko, †Makedonski folklor#, II,
3–4, Skopje, 1969, 377 M. Kit.
RUSALISKI ORA ‡ makedon-
ski ma{ki narodni ora povrzani
so rusaliskiot obi~aj. Se izvedu-
vaat vo tekot na t.n. denovi na
mrtvite, koi traat od Bo`i} do
Duovden. Igraorcite vsu{nost se
dobrotvorna grupa {to igraat
pred semejnite selski ku}i, site
opremeni so drveni sabji vo race-
te, osven baltaxijata, koj e vo
centarot na orskiot polukrug i
go rakovodi igraweto, dr`ej}i
baltija (eden vid sekir~e) vo ed-
nata raka. Orata se igraat vo po-
lukrug, so spu{teni race, bez me-
1287
R RUSEVSKI
|usebno dr`ewe. Po~nuvaat vo
bavno tempo, a kon krajot se zabr-
zuvaat. Vo tekot na igraweto ~es-
to igra~ite ostro zamavnuvaat,
veruvaj}i deka gi gonat zlite du-
hovi i povampiruvaweto na mrt-
vite. Interesno e i nivnoto vrte-
we okolu svojata oska, so istovre-
meno me|usebno udirawe so sabji-
te. Pridru`eni se od zurlaxiska
tajfa.
LIT.: Mihailo Dimoski, Makedonski na-
rodni ora, Skopje, 1977, 152. \. M. \.
Ace
Rusevski
RUSEVSKI, Ace (Kumanovo, 29.
XI 1956) ‡ bokser. Bil ~len na BK
†Kumanovo# vo Kumanovo. Na Re-
publi~koto boksersko prvenstvo
za mladinci osvoil prvo mesto
(1973). Na prvenstvata na Jugos-
lavija vo Pula (1979) osvoil isto
taka prvo, a vo Osiek (1973), Ba-
wa Luka (1974) i Ni{ (1976) vto-
ro mesto. Na Balkanskite prven-
stva vo Sofija (Bugarija, 1975) i
vo Zagreb (1976) osvoil prvo mes-
to, kako i na Mediteranskite ig-
ri vo Split (1979) i na Evropsko-
to prvenstvo vo Hale (Germanija,
1977). Na Evropskoto prvenstvo
za mladinci vo Kiev (Ukraina,
1974) i na Olimpiskite igri vo
Montreal (Kanada, 1976) osvoil
treto mesto. Bil prv na ~etiri
me|unarodni turniri (1973–1978).
So Klubot boksuval vo Prvata
sojuzna liga (1976/77). Vkupno
nastapil na 280 me~evi ‡ 267 po-
bedi, 3 nere{eni i 10 porazi, os-
vojuvaj}i 10 zlatni, 4 srebreni i 6
bronzeni medali i drugi trofei.
Boksuval i kako profesionalec.
Bil izbran za najdobar sportist
na Makedonija (1976).
LIT.: @ivko Lazarevski i Petar Traj-
kovski: Kumanovskite olimpijci, Kuma-
novo, 1984. Svetozar Avramovski i Petar
Trajkovski: 40 godini fizi~ka kultura
vo Kumanovo, Kumanovo, 1986, 52–61. D. S.
RUSI, Iso (Skopje, 26. V 1951) ‡
novinar, izdava~ i glaven i odgo-
voren urednik na nedelnikot
†Lobi#. Sorabotuval vo „Mlad
borec# (1971), „Puls# urednik vo
„Fokus# (1996/2000). Vo periodot
1982/91 dopisnik na nedelnikot
„Danas# (Zagreb), imal kolumna
na „Sabotna borba#, pi{uval za
„Delo# (Qubqana). Objavuval ana-
1288
Iso
Rusi
lizi za me|uetni~kite odnosi na
Balkanot vo IWPR (London), Al-
ternativnata informativna mre-
`a, opinioni vo „Wu jork tajms# i
„Vol strit xornal#, kolumnist na
„Koha Ditore# (do 1999). Media
koordinator vo Soros fondacija-
ta (1992/1996). B. P. \.
Qutvi
Rusi
RUSI, Qutvi (Debar, 21. I 1923 ‡
Skopje, 28. II 1981) ‡ novinar, pi-
satel, preveduva~ od i na alban-
ski jazik. Nositel na Partizan-
ska spomenica 1941, istaknat bo-
rec vo NOB vo Zapadna Makedo-
nija. Vo novinarstvoto od pede-
settite godini, dolgogodi{en
urednik na emisiite na albanski
jazik na Radio Skopje, a potoa s#
do penzioniraweto bil glaven i
odgovoren urednik na „Flaka“ i
na „Prosvetno delo“. Vo koavtor-
stvo so Mile ]orveziroski go
objavil prviot Makedonsko-al-
banski re~nik (1967). Preveduval
od makedonski na albanski jazik
i obratno. ^len na DPM (1953).
BIBL.: Pesni za pionerite (zaedno so Me-
medali Hoxa), 1953; Brigada na zajacite,
1966; Partizanski prikazni, 1974; Kalewe,
1975; Ibe Paliku}a, 1976; Dvajca drugari,
1977; Somnevawe, 1979; Liman Kaba, 1980;
Gluvonemiot, 1981. A. P. i B. P. \.
RUSINSKI-^UKARSKI, Ni-
kola Petrov (s. Rusinovo, Male-
{evsko, 21. X 1875 – s. Rusinovo,
14. VI 1943) – socijalist, deec na
TMORO, okoliski vojvoda, u~es-
nik vo Ilindenskoto vostanie.
Zavr{il podoficerska {kola vo
Sofija. Bil ~etnik vo prvata ~e-
ta na TMORO vo Male{evijata
(1897), a potoa vo ~etata na G.
Del~ev. Od Del~ev bil ispraten
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
Nikola
Rusinski-
^ukarski
vo zapadniot del na Makedonija
(1900), stanal vojvoda i dejstvu-
val vo Kru{evsko, Demirhisar-
sko, Ki~evsko, Prilepsko, Oh-
ridsko, Stru{ko, Bitolsko Pole
i Mariovo (1900–1903). U~estvu-
val na Smilevskiot kongres i vo
Ilindenskoto vostanie (vo Pri-
lepsko i Lerinsko). Ostavil spo-
meni vo osum tetratki.
IZV. i LIT.: Q. Lape, Nikola Petrov
Rusinski kako izvor na raniot period od
{ireweto na socijalisti~kite idei vo
Makedonija, Istorija, V, 2, Skopje, 1969;
A. Trajanovski, Revolucionernata dej-
nost na Nikola Rusinski vo Demirhisar-
sko-kru{evskiot reon, „Prilozi#, br.
48–49, 1988; Nikola Petrov Rusinski Spo-
meni. Podgotvile: D. Pa~emska i V. Ku-
{evski, Skopje, 1997. Al. Tr.
RUSISTIKA ‡ nau~na discip-
lina za prou~uvawe na ruskiot ja-
zik i literaturata. Vo Makedo-
nija zapo~nuva organizirano da
se izu~uva po II svetska vojna i os-
novaweto na Filoz. f. so Lekto-
rat po ruski j. (1949). Na Katedra-
ta za slavistika se izu~uvaat i
~e{kiot i polskiot jazik, povre-
meno beloruski i ukrainski ‡ so
glaven akcent na ruskiot. Kr. Il.
Stefan
Rusjakov
RUSJAKOV, Stefan (Skopje, 7. V
1917 – Skopje, 10. VI 1986) ‡ oper-
ski pevec, bariton. So ulogata na
Alfio e u~esnik vo prvata pret-
stava na operata Kavalerija rus-
tikana, izvedena na 9 maj 1947 g.,
koga se postaveni temelite na Ma-
kedonskata opera. Vo MNT rabo-
tel od 1947 do 1954 g. Toj e nositel
na baritonskiot fah vo po~etnite
godini na Operata. Pozna~ajni
ulogi: Grof Luna (Trubadur), Al-
bert (Verter), Mlinar Simo
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
(Ero od onoj svet). Po napu{ta-
weto na Operata se posvetuva na
pravni~kata profesija. F. M.
RUSKO-MAKEDONSKI VRS-
KI I ODNOSI. Datiraat od
vremeto na pokrstuvaweto na Ru-
site (krajot na X v.) i razvienite
vrski me|u car Samuil i kievski-
ot knez Vladimir. Od sredniot
vek vle~at poteklo kulturno-
prosvetnite i crkovnite odnosi
(ohridskiot arhiepiskop Gavril
na krajot od XVI v. ja posetuva Ru-
sija, no i drugi evropski dr`avi,
baraj}i pomo{ za svojata crkva).
Me|u 1751–1753 g., so dozvola na
kralicata Elisaveta Petrovna,
Makedonci od Ungarija se prese-
luvaat pokraj Dnepar (Ukraina),
toga{ vo sostav na Ruskoto Car-
stvo, na granicata so Turcija. Vo
1759 g. se formira Makedonski
kowani~ki manevarski polk so
4.000 lica, vnatre{no organizi-
ran i formaciski podelen na po-
mali edinici, so sopstven pe~at,
grb i zname. Politikata na Rusija
kon Balkanot vo XIX v. rezultira
vo Sanstefanskiot prelimina-
ren miroven dogovor, odnosno,
postberlinski poredok na Balka-
not (1878). Vo 1796 g. se otvora vi-
cekonzulat vo Solun (kon krajot
na pedesettite godini na XIX v. so
rang na konzulat, a od 1880 g. na ge-
neralen konzulat), a vo 1860 g. vo
Bitola (vo 1881 g. spu{ten na ni-
vo na vicekonzulat). Na krajot od
XIX i po~etokot na XX v. Rusija,
kako najzainteresirana za sostoj-
bite na Balkanot (zaedno so Avs-
tro-Ungarija), e opolnomo{tena
od golemite sili da bide ~uvar na
suverenitetot i integritetot na
Turcija, zaradi {to predlaga re-
formi – Fevuarski (Vienska spo-
godba) pred i Mirc{tegski po
Ilindenskoto vostanie.
Vo XIX v. vo Ki{inev, Moskva,
Petrograd, Kazan, Herson, Pol-
tava, Odesa, Kiev i vo drugi gra-
dovi se obrazuvaat i dejstvuvaat
Anatolij Zografski, Natanail
Stojanovi~ Ku~evi{ki, Parteni-
ja Zografski, Konstantin Dimit-
rievi~ Petkovi~, Andrej Dimit-
rievi~ Petkovi~, Konstantin
Miladinov, Rajko @inzifov, Ef-
rem Cvetkov Karanov, Venjamin
Ma~ukovski, \or|i Dinkov (Din-
kata), Konstantin Stani{ev, Di-
mitrija ^upovski, Nace Dimov,
d-r Gavril Konstantinovi~, Krs-
te Petkov Misirkov, i dr. Kniga-
ta „Za makedonckite raboti# na
Krste Misirkov (Sofija, 1903) e
napi{ana vo Rusija. Vo 1905 g.
po~nuva da izleguva nau~no-lite-
raturnoto i politi~ko spisanie
„Vardar#. Makedoncite vo Rusija
se organiziraat vo razni dru{tva
i asocijacii. Najpoznato e Make-
donskoto nau~no literaturno
drugarstvo vo Petrograd (osnova-
no vo 1902 g.). Za situacijata vo
Makedonija pi{uvaat Aleksan-
dar Valentinovi~ Amfiteatrov
(„Strana razdora#, 1903), koj ja po-
setil Makedonija (1901–1902); N.
P. Kondakov, „Makedoni®. Arheo-
logi~eskoe puto{estvie# (1909);
I. Roganovi~, „MakedonskiŸ vop-
ros na po~ve ego istorii, Ìtnogra-
fii, politiki# (1900) i dr. Vo
predve~erjeto na Balkanskite
vojni pri formiraweto na t.n.
Balkanski sojuz, ruskiot car e op-
redelen za arbiter me|u balkan-
skite dr`avi dokolku bi nasta-
nal spor pri podelbata na terito-
rijata na Makedonija. Kontakti
me|u SSSR i Kominternata i
pretstavnici na VMRO se ostva-
ruvaat vo 1922 g. Vo Moskva se ut-
vrduva platforma za sorabotka
{to ne se ostvaruva.
Vo noemvri 1944 g. vo Makedonija
pristignuva voena misija na SSSR
na ~elo so major Inkov. Sovetski
oficeri ili voeni instruktori
(od dekemvri 1944 do mart 1945)
organiziraat i rakovodat voeni
kursevi za obuka na pripadnicite
na makedonskata vojska i podgotvu-
vawe stare{inski kadar. Istovre-
meno, vo SSSR na voeno {koluva-
we zaminuvaat visoki oficeri.
Major Inkov prisustvuva na Vto-
roto zasedanie na ASNOM kako
akt na de facto priznavawe na novo-
formiranata dr`ava.
Po Vtorata svetska vojna vo ram-
kite na odnosite na porane{na
Jugoslavija so SSSR se odr`uva-
at intenzivni kulturno-nau~ni i
ekonomski vrski. Armijata na
SSSR u~estvuva vo saniraweto
na posledicite od skopskiot zem-
jotres (1963). Ruskata Federacija
ja priznava RM na 5. VII 1992 g.
Odlukata ja soop{tuva Vitalij
^urkin, zamenik-minister za
nadvore{ni raboti pri negovata
poseta na Skopje. Diplomatski
odnosi se vospostavuvaat na 31. I
1994 g. Prv vonreden i opolno-
mo{ten ambasador na RM e Gane
Todorovski. Prv vonreden i
opolnomo{ten ruski ambasador e
Pjotr Dobroserdov. Vo 2001 g. se
otvora konzulat na Ruskata Fede-
racija vo Bitola.
LIT.: Bla`e Ristovski, Krste P. Misir-
kov (1894–1926)..., Skopje, 1966, Dimitri-
ja ^upovski (1878–1940) i Makedonskoto
nau~no-literaturno drugarstvo vo Pe-
terburg, I–II, Skopje; MakedoniÔ. PutÏ k
samostoÔtelÏnosti. DokumentÎ, Mos-
kva, 1997; Aleksandar Trajanovski, Make-
donsko-ruskite vrski vo XIX vek i otvo-
raweto na ruski konzulati vo Makedo-
nija (Prilog kon makedonsko-ruskite vr-
ski vo minatoto), „Istorija#, XXII, 2,
Skopje, 1986; Ahil Tunte, Republika Ma-
kedonija – prva dekada (1990–1999), Skop-
je, 2005. T. Petr.
RUSKO-MAKEDONSKO R
RUSKO-MAKEDONSKO BLA-
GOTVORNO DRU[TVO „SV.
KIRIL I METODIJ# (Petro-
grad, 25. XI 1913 – 3. V 1914) – aso-
cijacija na Makedoncite za dru-
goimensko prodol`uvawe na dej-
nosta na MNLD i za legalizira-
we na patriotskata aktivnost vo
Rusija za postignuvawe na istite
nacionalno-politi~ki celi vo
periodot po Bukure{kiot dogo-
vor. Toa e samo imenska raznovid-
nost na Slovenomakedonskoto na-
cionalno-prosvetno dru{tvo
„Sv. Kiril i Metodij#. Potpis-
nici na osnova~kiot akt se: „po-
tomstveniot dvorjanin Leon Mi-
hajlovi~ [ah-Paronijanc, tur-
skiot podanik Dimo sin na Dimo
Pavle-^upovski i kole{kiot so-
vetnik Vasilij Mihajlovi~ Smel-
kov#, koj{to be{e i odgovoren
redaktor na spisanieto na Make-
donskata kolonija „MakedonskiŸ
golosÍ (Makedonski glas)#.
Celta na Dru{tvoto, spored ~l. 1
od Ustavot, e „da im uka`uva ma-
terijalna i moralna pomo{ na
Makedonskite Sloveni i da go
pomaga nivnoto duhovno op{tewe
so Rusija#, no sega da dejstvuva
„samo na teritorijata na S.-Pe-
terbur{koto gradona~alstvo#
(~l. 2). I celite na Dru{tvoto se
samo preformulirani, pa me|u
drugoto vo ~l. 3 se naveduva: „da
im uka`uva pomo{ na Makedon-
cite, kako na onie {to doa|aat vo
Rusija vo vreme na nivnite te{-
kotii, taka i vo nivnata tatkovi-
na vo vreme na osobeni narodni
nesre}i (glad, poplavi, razurnu-
vawa na zemjata i sl.); da go poma-
ga vospitanieto i obrazovanieto
na mladite Makedonci od obata
pola, a na pobednite da im obez-
beduva stipendii vo raznite
u~ebni institucii; da organizi-
ra, sekoga{ so soodvetna dozvola,
Prvata stranica od Ustavot na Rusko-makedonskoto
blagotvorno dru{tvo †Sv. Kiril i Metodij#,
Petrograd (1913)
1289
R RUSO
sobranija, besedi, ~itawa, refe-
rati, javni predavawa, spektakli,
koncerti i literaturni ve~eri;
da organizira knigoizdatelstva,
da otvora biblioteki i ~itali{-
ta, ...; da izdava svoj periodi~en
organ, da organizira konkursi za
nau~no-stru~ni trudovi za isto-
rijata i etnografijata na Make-
donskite Sloveni i na nivnite
avtori da im dodeluva premii i
nagradi; ... da bara, so soodvetna
dozvola, sredstva i na~ini za naj-
dobro ovekove~uvawe na spome-
not na prvou~itelite na Slove-
nite – pokrovitelite na Dru{-
tvoto Sv. Kiril i Metodij; da se
obra}a so razni vidovi molbi do
vladinite organi i do op{testve-
nite institucii#.
Bidej}i Rusija be{e katalizato-
rot na Balkanskiot sojuz i arbi-
tar pri podelbata na Makedonija,
nadle`nite vlasti so formalni
obrazlo`enija ja odbija regis-
tracijata i na ova makedonsko
dru{tvo.
LIT.: D-r Bla`e Ristovski, Dimitrija
^upovski (1878–1940) i Makedonskoto na-
u~no-literaturno drugarstvo vo Pet-
rograd, II, Skopje, 1978, 143–156. Bl. R.
Beno
Ruso
RUSO, Beno Isak (Bitola, 20. I.
1920 – Skopje, 18. VI 2006) – gene-
ral-major na JNA. Zavr{il os-
novno u~ili{te, bil mehani~ar-
ski kalfa. Slu`el voen rok vo
1941 g. i bil zaroben od german-
skite sili i sproveden vo logor.
Izbegal od logorot, se vratil vo
Makedonija i se vklu~il vo NOD;
stanal ~len na KPJ (1941), sekre-
1290
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
tar na GK vo Bitola (1942), borec
vo PO „Jane Sandanski# (1942), vo
„Dame Gruev# i vo bataljonot
„Mir~e Acev# (1943). Bil poli-
ti~ki komesar na ~eta, na batal-
jon, na brigada i na 41. divizija.
Kako politkom na XV (makedon-
ski) korpus u~estvuval vo borbite
na Sremskiot front. Po vojnata
zavr{il Vi{a politi~ka {kola
„\uro \akovi}# i Vi{a voena aka-
demija. Vo 1960 g. e unapreden vo
Gradinarska ruta
~in general-major. Vo penzija od
1970 g. Odlikuvan so: Partizanska teknuva od sredozemnomorskite
spomenica 1941, Orden jugoslo- predeli. Se odgleduva zaradi lis-
vensko zname so lenta, Orden zas- tovite, za podgotovka na supi i vo
lugi za narod od prv red i dr. ribnata konzervna industrija.
LIT.: Beno Ruso-Koki, Tragi na nezabo- Rastenieto porasnuva 40–60 cm.
ravot, avtobiografski rakopis, Evrejska Listovite se bogati so mineral-
zaednica na RM, Skopje, 2007. V. St. ni materii i osobeno so eteri~ni
RUSULEN^I^, Risto Vasilev masla. D. J.
(s. Rusolen~e, Vodensko, Egejskiot
del na Makedonija, RGr, 3. IX 1883
– ?) – ~len-osnova~ (28. H 1902) i
bibliotekar (29. XII 1902) na
MNLD vo S.-Peterburg. Dete na
siroma{no semejstvo, u~i do IV
klas vo gr~kata gimnazija vo Vo-
den i potoa ja zavr{uva srpskata
gimnazija vo Carigrad (1902). Na
19. VIII 1902 g. podnesuva molba za
upis na Fizi~ko-matemati~kiot
fakultet (Prirodonau~en oddel)
vo S.-Peterburg, no nema sredstva
za izdr{ka i za pla}awe na {ko- Danica
larinata. Po neuspe{nite obidi Ru~igaj
da se zapi{e na Voenomedicinska- RU^IGAJ, Danica (Skopje, 1934
ta akademija (april–maj 1903), ‡ Skopje, 26. VII 1963) ‡ poetesa,
podnesuva molba (1. H 1903) da go avtorka na dve stihozbirki, zagi-
prodol`i univerzitetskoto obra- nuva vo Skopskiot zemjotres. De-
zovanie na Medicinskiot fakul- bitira so ispovednata qubovna
tet na Novorusiskiot univerzi- lirika †Srebreni, no}ni igri#
tet vo Odesa, koj{to i go zavr{u-
va (1909). Zaedno so K. P. Misir- (1960) i †Srebreni, no}ni igri &
kov i F. Nikolov(ski) pravat obi- Zarobenici na vetrot# (2003). So
di za formirawe klon na MNLD i stihovite od vtorata zbirka †Za-
robenici na veterot# (1963) e
vo ovoj univerzitetski centar
prethodni~ka na motivskiot i ja-
(1905). Natamo{niot negov `ivot
zi~en nonkonformizam na edna
i dejnosta ostanuvaat nepoznati.
cela plejada makedonski poetesi
LIT.: D-r Bla`e Ristovski, Dimitrija
^upovski (1878–1940) i Makedonskoto (R. Trifunovska, D. Ilin, G. Mi-
hailova-Bo{nakoska, K. ]ulav-
nau~no-literaturno drugarstvo vo
Petrograd, I, 1978, 145–146. Bl. R. kova, L. Dirjan, L. Dimkovska).
LIT.: Miodrag Drugovac, Istorija na
RUTA, GRADINARSKA (Ruta makedonskata kni`evnost XX vek (1990);
graveolens L.) – mnogugodi{no gra- Jasna Koteska. Makedonsko `ensko pismo
dinarsko-za~insko rastenie. Po- (2002). V. M.-^.

SAAT-KULA (Bitola) – spome-
nik na kulturata. Vremeto na
gradbata nepoznato. Visoka oko-
lu 30 m. Izyidana od delkan ka-
men, na kvadratna osnova so stra-
ni od po 5,8 m. Vo vnatre{nosta
ima spiralno izvedeni skali {to
vodat do vrvot. Na ~etirite stra-
ni vo gorniot del ima ~asovnik.
Renovirana vo XIX v., koga bil
napraven i delot za yvonoto.
LIT.: Hakký Acun, Makedonya, Manastýr
bölgesi (Manastýr, Ohri, Pirlepe) saat kuleleri,
Atatürk ve Manastýr sempozyumu, Manastýr, 12-
13 Ekim, 1998. Bildiriler, Ankara, 1999; Ayver-
di Ekrem Hakký, Avrupa’da Osmanlý Mimarý
Eserleri. Yugoslavya, lll cild, 3. kitab, Ýstanbul,
1981. Dr. \.
SAAT-KULA (Prilep, 1825/1826)
– spomenik na kulturata. Podig-
nata od vojvodata Said-aga, viso-
ka okolu 40 m, zaedno so stolbo-
vite i konusot na vrvot dostiga
do 55 m. Ja izgradil poznatiot
prilepski yidar Pero Lauc. Re-
novirana vo 1836/37 i 1896/97 g., a
vo me|uvreme bil postaven ~asov-
nik (1858/18). Vo dolniot del, na
sprotivnata strana od vlezot,
ima ~e{ma.
LIT.: Hakký Acun, Makedonya, Manastýr
bölgesi (Manastýr, Ohri, Pirlepe) saat kuleleri,
Atatürk ve Manastýr sempozyumu, Manastýr,
12–13 Ekim, 1998. Bildiriler, Ankara, 1999,
320–332; Ayverdi Ekrem Hakki, Avrupa’da Os-
manlý Mimarý Eserleri. Yugoslavya, lll cild, 3. ki-
tab, Ýstanbul, 1981. Dr. \.
Saat-kulata vo Bitola
S
SAAT-KULA (Skopje, pom. 1566
i 1573) – spomenik na kulturata.
Ima kvadratna osnova 5,50 × 5,50
m. ^asovnikot i majstorot za odr-
`uvawe bile od ungarskiot grad
Siget. Restavrirana vo 1902/03 g.,
drveniot goren del bil zamenet
so solunska pe~ena tula i posta-
ven nov ~asovnik donesen od
[vajcarija.
LIT.: Lidija Kumbaraxi-Bogoevi}, Os-
manliski spomenici vo Skopje, Skopje,
1998; Ayverdi Ekrem Hakki, Avrupa’da Os-
manlý Mimarý Eserleri. Yugoslavya, lll cild, 3. ki-
tab, Ýstanbul, 1981.
Jusuf
Sabit
SABIT, Jusuf (Yusuf Sabit) (Gosti-
var, 1957) ‡ poet, raska`uva~, novi-
nar-dopisnik od Gostivar na v.
†Birlik# i na televiziski emisii
na turski jazik na MRT Skopje.
Trudovite mu se objavuvani vo v.
Saat-kulata vo Prilep
†Birlik#, vo detskite sp. †Sevin~#,
†Tomurxuk# i vo literaturnoto sp.
†Sesler#. ^len e na DPM od 1986 g.
BIBL.: @ivotot i natamu, 1982; Dete
neranimajko, 1983; Maliot Ulker, 1986;
Raka za raka, 1988; Detski igri, 1991;
Imeroviot svet, 1999.
LIT.: Makedonski pisateli, Sk., 2004.
A. Ago
Dr. \.
Krivokluna sabjarka
SABJARKI (Recurvirostridae) –
familija na sredno golemi vodni
ptici od redot bekasinovidni
ptici (Charadriiformes), so dolgi
noze i dolg klun. Kaj nas se sre}a-
vaat dva vida: krivokluna sabjarka
(Recurvirostra avosetta) i dolgonoga
sabjarka (Himantopus himantopus).
LIT.: Birds in Europe: population estimates,
trends and conservation status, „Bird Life Inter-
national Conservation Series#, 12, Cambridge,
2004; C. Harrison, An Atlas of the Birds of the
Western Palaearctic, Glasgow, 1982.
Sv. P. – V. Sid.
Saat-kulata vo Skopje
S SAVEVSKI
SAVEVSKI, Savo \or|iev (Oh-
rid, 13. III 1898 ‡ Skopje, 23. VII
1969) ‡ oftalmolog. Medicina
zavr{il vo Bordo (1923), a of-
talmologija specijaliziral vo
Bordo i vo Strazbur (Francija).
Od 1928 g. rabotel vo skopskata
Dr`avna bolnica, vo koja od 1929
do 1931 g. bil v.d. {ef na Oddele-
nieto za oftalmologija. Privat-
no rabotel do 1944 g., a potoa bil
partizanski lekar. Po Oslobodu-
vaweto rabotel vo Voenata bol-
nica, eden od osnova~ite na O~-
nata klinika (1947) i direktor
(1953), kade {to rabotel do pen-
zioniraweto (1967). Vo 1961 g.
stanal primarius. Objavil 12
stru~ni trudovi. P. B. ‡ Sl. M. P.
Peri{a
Saveli}
SAVELI]-SAMSON, Peri{a
(s. Martini}i, kaj Podgorica,
Crna Gora, 12. IX 1920 ‡ Sofija,
18/19. VIII 1942) ‡ komunisti~ki
deec, Crnogorec. Osnovno obra-
zovanie zavr{il vo rodnoto selo,
a dva klasa gimnazija vo Skopje
(tatko mu bil u~itel vo s. Dra~e-
vo, Skopsko). Poradi komunis-
ti~ka aktivnost bil isklu~en od
gimnazijata, pa maturiral vo
Pri{tina (1939). Izvesno vreme
bil interniran vo Bile}a (1939).
Po vra}aweto studiral na Filo-
zofskiot fakultet vo Skopje
(1940) i bil organizacionen sek-
retar na MK na KPJ (1940). Po
Aprilskata vojna (1941) bil sek-
retar na MK i rakovoditel na
Voeniot {tab na MK na KP vo
Skopje, pri {to uspe{no gi izvr-
{il podgotovkite i go formiral
prviot Skopski NOPO (22. VIII).
Pri blokada bil uapsen od bugar-
skata policija (26. X 1941), osu-
den na smrt (9. V 1942) i obesen vo
Sofiskiot zatvor.
LIT.: R(u`a) B(ak), Saveli} umre za slo-
boda, †13 Noemvri#, IV, 4, Skopje, 1965, 8;
Peri{a Saveli}, †Ve~er#, VII, 1991, Skop-
je, 21. X 1969, 13; Boro Kralevski, Bea, za-
ginaa, ostanaa, Skopje, 1969, 125; Mitre
Inadeski, Hronologija na Skopje, Skopje,
1974; Krsto Zdravkovski, Da ne se zabora-
vi. Spomenici i spomen belezi od NOV vo
Skopje, Skopje, 1982. S. Ml.
SAVESKI, Jordan Stevanov (Bi-
tola, 18. X 1945) ‡ hirurg-traumato-
log, doktor na medicinskite nauki,
1292
Jordan
Saveski
redoven prof. na Med. f. vo Skopje.
Bil prodekan (1990‡ 1994) i dekan
na Med. f. (1999‡ 2004); direktor na
Klinikata za traumatologija
(1989‡1999 i 2005‡2006) i na Urgen-
tniot hirur{ki centar (1995) i
pretsedatel na Zdru`enieto na hi-
rurzite na Makedonija (1996‡2000).
Se zanimava so hirurgija na ’rbet-
niot stolb. Objavil nad 150 nau~no-
stru~ni trudovi i tri knigi od ob-
lasta na traumatologijata.
BIBL.: Prva pomo{ i za{tita, Skopje,
1996; Frakturi na karlica i acetabulum,
Bitola, 2003; Spinalni povredi, Skopje,
2006. Al. Stavr.
Pavle
Savi}
SAVI], Pavle (Solun, Turcija,
10. I 1909 – Belgrad, Srbija, 30. V
1994) – fiziko-hemi~ar, red.
prof. (1945) na PMF vo Belgrad,
~len na MANU nadvor od rabot-
niot sostav (1974). Diplomiral
na PMF vo Belgrad (1932). Vo
vremeto na specijalizacijata vo
Institutot za radium vo Pariz,
vo potragata po transuranovi
elementi so Iren Kiri eksperi-
mentirale (1937) so bombardira-
we na uraniumot so neutroni i
prvi ja nabquduvale pojavata na
fisija, bez da dadat nejzino pra-
vilno tolkuvawe. Vo NOB u~es-
tvuval od 1941 g. i bil {ifrant
vo Vrhovniot {tab. Po vojnata
kratko rabotel na fizikata na
niski temperaturi vo Moskva (so
Kapica). Toj e organizator na
Institutot za nuklearni nauki
vo Vin~a, pokraj Belgrad, i negov
direktor (1960–66). Bil ~len na
Srpskata akademija na naukite i
umetnostite (1946) i nejzin pret-
sedatel (1971–80). V. Ur.
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
SAVI], Radomir (Zae~ar, Srbi-
ja, 1. V 1901 – Belgrad, 1990) –
dipl. grad. in`., red. prof. na
Grade`niot fakultet vo Skopje
(od 1959 do penzioniraweto vo
1975) po predmetot tuneli i pred-
meti od oblasta na `eleznicite.
Diplomiral vo Belgrad (1930).
Pred doa|aweto na skopskiot
Tehni~ki fakultet (1949) rabo-
tel na izgradbata na `elezni~ki-
te linii vo Srbija. Vo periodot
1956–1957 g. bil dekan na Tehni~-
kiot fakultet. Q. T.
SAVICKA, Irena (Sawicka, Ire-
na) (Var{ava, Polska, 20. IX 1944)
‡ polski lingvist, slavist, bal-
kanist, foneti~ar, fonolog, av-
tor na desetina knigi i nad dves-
te statii glavno od oblasta na
slovenskata fonetika i fonolo-
gija. Koavtor (so Q. Spasov) na
Fonologija na makedonskiot
standarden jazik (Skopje, 1997),
avtor na teorijata vo ramkite na
koja{to e napi{ana knigata, i
koavtor (so B. Vidoeski i Z. To-
poliwska) na tomot 2. Prozodija
(Skopje, 2000) vo ramkite na seri-
jata Makedonsko-polska grama-
ti~ka konfrontacija. Taa go
ima opredeleno i obrazlo`eno
mestoto na mak. jazik vo ramkite
na slovenskata fonetska i fono-
lo{ka tipologija, a 10 nejzini
statii se posveteni samo na make-
donisti~kata problematika. Z. T.
Elisaveta
Sav~enko
SAV^ENKO (KATERINI],
PLOTNICKA), Elisaveta (Bob-
rovica, blizu Kiev, Ukraina, 20.
VIII 1903 – Sliven, Bugarija, 26. X
1999) ‡ operska pevica, sopran.
Nositel na ulogata na Santuca vo
prvata izvedba na operata Kava-
lerija rustikana na scenata na
Makedonskiot naroden teatar na
9 maj 1947 g., datumot na ra|aweto
na Makedonskata opera, vo koja
rabotela od 1947 do 1949 g.. Pok-
raj ulogata na Santuca nastapila
i vo ulogata na Toska vo istoime-
nata opera i Qudmila vo Proda-
dena nevesta. F. M.
SAGIJA ‡ `enska gorna obleka,
izrabotena od volneno, ~etvorno
tkaeno platno. Toa e eden vid sa-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Sagija, mariovska `enska gorna obleka
ja, sostaven del na mariovskata
nevestinska nosija. Na pazuvite e
ornamnetirana so motivite tu-
lipani, po rabovite (na ramena-
ta, bo~nicite i dolu po rabot) e
potkitena so alov kis, dodeka od
stranite e ukrasena so alov i crn
kis. J. R.-P.
SAGUDATI – slovensko pleme,
naseleno vo Makedonija kon kra-
jot na VI i po~. na VII v., na teri-
toriite zapadno i jugozapadno od
Solun, vo ramni~arskite predeli
pome|u Solun i Ber. U~estvuva-
le, zaedno so drugite plemiwa, vo
napadite na Solun (616–618,
674–677) i gusarele po krajbre`-
jeto na Egejskoto More. Po poho-
dot na Stavrakij (783) ja priznale
vizantiskata vlast.
LIT.: T. @ivkoviÊ, Ju`ni Sloveni pod
vizantijskom vla{Êu (600–1025), Beog-
rad, 2002. K. Ax.
Avram
Sadikario
SADIKARIO, Avram Josifov
(Bitola, 14. V 1919 ‡ Skopje, 1.
VIII 2007) ‡ pedijatar, hemato-on-
kolog, redoven prof. na Med. f.
vo Skopje (od 1975); poet. Medi-
cina studiral vo Belgrad i So-
fija (1938‡1942). Kako ilegalec
(1943‡44) gi prekinal studiite i
diplomiral vo Sofija (1945).
Specijaliziral pedijatrija na
Klinikata za detski bolesti
(1948‡1951), a specijalisti~ki
ispit polo`il vo 1952 g. Bil di-
rektor na Klinikata za detski
bolesti (1974‡1982). Negov nau-
~en interes se hemato-onkolo{-
kite zaboluvawa. Najzna~ajni
trudovi: †U~ebnik po pedijatri-
ja# (1950), †Kwashiorkor# (habili-
tacionen trud) (1951), poglavje za
hematologijata vo †Pedijatrija#
(Zagreb, 1980), †Hemoglobinopa-
tii vo SR Makedonija# ‡ pristap-
no predavawe vo francuskata
Medicinska akademija (1967).
^len na DPM (1973). Dobitnik e
na nagradata dodelena od Sojuzot
na evrejskite op{tini za †Tri
iljadi godini na Erusalim# na
makedonski, srpski i {panski
(ladino) jazik.
BIBL.: Ni krik ni samina (poezija, 1973),
O~i i korewa (poezija, 1974), Zapaleno le-
to (poezija, 1975), Pogledi i yvona (poe-
zija, 1977), Hanilea (poezija, 1985), Za-
molknata pravdina# (poezija, 1987),
Onosvetski prizivi (poezija, 1995), Da-
tumi na pokolot (poezija, 1996). N. P.-J.
Samuel
Sadikario
SADIKARIO, Samuel Avramov
(Skopje, 22. IV 1950) ‡ internist-
endokrinolog, redoven prof. na
Med. f. vo Skopje (od 2002). Dip-
lomiral na Med. f. vo Skopje
(1975), a doktoriral od oblasta
na dijabetologijata, epidemiolo-
gijata i medicinskata matemati-
ka (1990). Supspecijalnosti mu se
endokrinologijata i kardiologi-
jata. Ima objaveno okolu 80 tru-
dovi vo doma{ni i stranski spi-
sanija. Avtor e na knigite „Ur-
gentni endokrini i metabolni
sostojbi# (1998), „Antisemiti-
zam# (2000) i „Stolbovi na mud-
rosta# (2006), a koavtor e u{te na
9 knigi. Inicijator e za formi-
rawe na [kolata za javno zdrav-
stvo i Fakultetot za sestrinstvo
na Med. f. vo Skopje. Pretseda-
tel e na Fondot za holokaustot na
Evreite vo Makedonija.
IZV: Bilten na Medicinskiot fakultet,
797, 28 fevruari 2002. N. P.-J.
SADIKU, Sadik (s. Pirok, Te-
tovsko, 25. II 1930) ‡ prosveten i
politi~ki deec. Zavr{il gimna-
zija i apsolviral na Filozof-
skiot fakultet (1970). Bil u~i-
tel i nastavnik vo osnovno u~i-
li{te i vo gimnazija i referent
za profesionalna orientacija vo
Zavodot za vrabotuvawe vo Gosti-
var. Bil ~len na Izvr{niot od-
bor na Op{tinskata konferen-
SAZDOV S
cija na SSRNM, ~len na Pretse-
datelstvoto na Op{tinskiot sin-
dikalen sovet, pretsedatel na
Op{tinskata konferencija na
SKM vo Gostivar, pratenik i
pretsedatel na Administrativ-
nata komisija na Sobranieto na
SRM i ~len na CK na SKM (iz-
bran na Pettiot kongres na
SKM). S. Ml.
Saz
SAZ ‡ `i~en muzi~ki naroden
instrument od tipot tamburi so
orientalno poteklo. Tonot se do-
biva so udar na `icite so perce.
Toj ima golem polukru`en korpus
i relativno kratok vrat, sli~no
kako kaj utot (lautata), a razli-
kata pome|u niv e {to sazot ima
metalni pragovi na vratot, a utot
gi nema. Na nego se sviri i samos-
tojno, no u{te po~esto se muzici-
ra vo instrumentalni sostavi.
LIT.: D-r Aleksandar Linin, Narodnite
muzi~ki instrumenti vo Makedonija,
Skopje, 1986, 43. \. M. \.
Tome
Sazdov
SAZDOV, Tome (Skopje, 8. II 1934
‡ Skopje, 11. II 2004) ‡ kni`even
istori~ar, istra`uva~ na make-
donskoto narodno tvore{tvo,
univ. profesor po usna narodna
kni`evnost na Filolo{kiot fa-
kultet „Bla`e Koneski# vo Skop-
je. Zavr{il Filozofski fakul-
tet ‡ grupa Istorija na kni`ev-
nosta na narodite na SFRJ vo
Skopje (1957). Nekolku godini
bil novinar, po {to rabotel na
Filolo{kiot fakultet (od asis-
tent do redoven profesor). Dok-
toriral na tema „Marko K. Ce-
penkov kako sobira~ na makedon-
ski narodni umotvorbi#. Bil po-
ve}egodi{en direktor i pretse-
datel na Sovetot na Me|unarod-
niot seminar za makedonski jazik,
literatura i kultura vo Ohrid,
pretsedatel na Kulturno-pros-
vetnata zaednica na Makedonija i
direktor na Institutot za make-
donska literatura. Priredil po-
1293
S SAID
ve}e zbornici so makedonski na-
rodni umotvorbi i go popularizi-
ral na{eto kulturno nasledstvo,
vo doma{nata i vo stranskata jav-
nost. Po~esen ~len na Dru{tvoto
na pisatelite na Makedonija.
BIBL.: Makedonskata narodna poezija,
Skopje, 1966; Pregled na makedonskata na-
rodna proza, Skopje, 1970; Makedonski na-
rodni prikazni, Skopje, 1972; Marko Ce-
penkov, X, Skopje, 1972 (eden od prireduva-
~ite); Marko K. Cepenkov kako sobira~ na
makedonski narodni umotvorbi, Skopje,
1974; Kuzman A. [apkarev, Izbrani dela,
kn. 1-5, Skopje, 1976 (priredil); Sobira~ki
portreti, Skopje 1976; Makedonska narod-
na lirika, Skopje, 1977; Stefan I. Verko-
vi}, Ju`nomakedonski narodni prikazni, t
1-2, Skopje, 1977; Studii za makedonskata
narodna kni`evnost, Skopje, 1978; Narod-
ni pesni od jugoslovenska Makedonija, Ati-
na, 1981 (prevod na gr~ki jazik); Makedon-
ski narodni prikazni, Atina, 1981 (prevod
na gr~ki jazik); Makedonska narodna liri-
ka, Beograd, 1981; Miladinovci, Izbrani
tekstovi, Skopje 1982; Na tenka srma ni-
`ani. Narodni umotvorbi od Pirinska
Makedonija, Skopje, 1982; Skopje grada pok-
raj tiok Vardar, Skopje, 1985; \or|i Pu-
levski. Izbrani tekstovi, Skopje, 1985;
Grigor Prli~ev, Izbrani tvorbi, Skopje,
1985; Folkloristi~ki studii, Skopje,
1986; Narodni pesni od Pirinska Makedo-
nija, Skopje, 1988; Makedonska narodna li-
teratura, Skopje,1988; Makedonska narod-
na kni`evnost, Skopje, 1988; @enata vo
makedonskata narodna kni`evnost, Skop-
je, 1989; Ogledi za makedonskata narodna
kni`evnost, Skopje, 1990; Usnata kni`ev-
nost na Makedoncite, Skopje, 1992; Isto-
rija na makedonskata kni`evnost ‡ usna
narodna kni`evnost, Skopje, 1997; Nepoz-
natiot Prli~ev, Skopje, 1998; Grigor Pr-
li~ev, Zapis za Odisej, Skopje 1996.
LIT.: Blagoja Stoi~oski, Tome Sazdov. 60
godini od ra|aweto i 35 godini nau~na
dejnost, Skopje, 1994. S. Ml.
SAID, Mustafa (s. Dorfulija,
[tipsko, 1916) ‡ in`. agronom.
Zavr{il gimnazija vo Skopje i
diplomiral na Zemjodelsko-{u-
marskiot fakultet vo Zemun. Po
Osloboduvaweto bil pretsedatel
na Okoliskiot zadru`en sojuz,
pretsedatel na Okoliskiot naro-
den odbor i ~len na Okoliskiot
komitet na SKM vo [tip, direk-
tor na Upravata na hidrometeoro-
lo{kata slu`ba i ~len na Glavni-
ot odbor na SSRNM. S. Ml.
SAJA ‡ goren del od `enskata
obleka, bez rakavi, {to se oble-
kuva nad gradnikot. Sostavena e
od slednive delovi: predni poli.
skutovi, poli ili skuti~ki, ma-
li poli (prednite delovi) i zaden
del, t.n. zadni{te, zaden stan,
rascepok {to se nao|a na dolnite
strani od sajata (zadnite delovi)
i kolutci kako par~iwa skroeni
pod mi{kite. Se razlikuvale dva
vida: bela saja i {arena saja, ki-
tena saja ili golema saja. Belata
saja, od belo platno, e karakte-
risti~en del na nosijata od Kuma-
novskiot region. Belata pamu~na
saja od s. Osi~e, Krivopalane~ko,
bila kusa edna peda pod polovina-
1294
Saja, `enska gorna obleka
ta i tesna po kroj. Vo nekoi {op-
ski sela vo Kumanovsko `enite
nosele saja izrabotena od bel {a-
jak, dolga do kolenata, od gore do
dolu ukrasena so raznobojni pra-
vi linii, a me|u liniite naveze-
ni raznobojni ornamenti so trka-
lezna forma, izraboteni so vol-
nen konec. Prazninite na sajata
bile ispolneti so pulovi. Sajata
bila bez rakavi, a pod mi{kite
bila ukrasuvana so visnati krpi,
{areni po krai{tata. Dopolni-
telen ukras na ovoj element od
nosijata bile i srebrenite pari
{to se nani`uvale na predniot
del, a na grbot se stavale i dopol-
nitelni metalni ukrasi, t.n. pod-
veski. Sekojdnevnite sai `enite
sami gi ukrasuvale, dodeka onie
pobogatite, nevestinskite i praz-
ni~nite, gi izrabotuval terzija.
V. {arena saja. J. R.-P.
Evgenij
Salavjov
SALAVJOV, Evgenij (EvgeniŸ
Solovev) (Ulan-Ude, Rusija, 22.
IX 1948) – fizi~ar, nau~en sovet-
nik (1994) vo Istra`uva~kiot
centar za energija, informatika
i materijali pri MANU. Diplo-
miral (1971) na Fakultetot za
fizika vo Sankt-Peterburg. Ta-
mu odbranil kandidatska diser-
tacija (1977) i doktorat na nauki-
te (1986) („Adijabatska aproksi-
macija na zada~i od atomskata
fizika so su{tinski mnogu ni-
voa#). Do 1992 g. e na Univerzite-
tot vo Sankt-Peterburg. Od ta-
mo{nata pozicija na glaven is-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
tra`uva~, preminuva vo Skopje,
prvin na PMF, a potoa vo Istra-
`uva~kiot centar na MANU. Ob-
javil pove}e od 100 statii vo vrv-
ni spisanija, vo koi so metodite
na kvantnata mehanika go razgle-
duva glavno rasejuvaweto na ~as-
ticite, osobeno so adijabatskata
aproksimacija. Prestojuval na
pove}e univerziteti i kako poka-
net predava~ na me|unarodni kon-
ferencii. V. Ur.
SALATA (Lactuca sativa L.) – edno-
godi{no rastenie od fam. Astera-
ceae. Vo svetot i kaj nas se odgledu-
va na ograni~eni povr{ini. Vo
ishranata se ko-
ristat listovi-
te kako salata.
Kaj nas vo pro-
izvodstvoto se
zastapeni glav-
no tri variete-
ti: lisna salata
(var. acephala),
glavesta salata
(var. capitata) i Salata
marula (var. ro-
mana). Relativno e studootporna
i se odgleduva naprolet za rano
proizvodstvo i vo za{titeni pro-
stori. D. J.
Servet
Saliu
SALIU, Servet (s. Gajre, Tetov-
sko, 20. XII 1928 ‡Tetovo, 1994) ‡
politi~ar. Ja zavr{il Visokata
{kola za politi~ki nauki vo
Belgrad. Bil organizacionen
sekretar na Op{tinskiot komi-
tet na SKM, potpretsedatel na
Sobranieto na Op{tinata Teto-
vo i pretsedatel na Op{tinskata
konferencija na SSRNM. Podoc-
na bil izbran za ~len na CK na
SKM i odgovoren za kadrovskata
politika, ~len na Republi~kata
konferencija na SSRNM i pra-
tenik vo Republi~kiot sobor na
Sobranieto na SRM. So obrazlo-
`enie „poradi niza slabosti i
nedoslednosti za ~ovek {to vr-
{el niza visoki op{testveni i
republi~ki funkcii i oti snosi
odgovornost za eskalacijata na
albanskiot nacionalizam i sepa-
ratizam vo Tetovskata op{tina#,
na pro{irenata sednica na OK
na SSRN vo Tetovo bil otpovi-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
kan od delegat na RK na SSRNM
(23. X 1987).
LIT.: Servet Saliu otpovikan, RK
SSRN ‡ Tetovo, „Ve~er#, XXV, 7541,
Skopje, 23. X 1987, 4. S. Ml.
{aban
Saliu
SALIU, [aban (Gostivar, 6. I
1961) – politi~ar. Go zavr{il
Pravniot fakultet vo Skopje
(1990). Rabotel vo Sudot za zdru-
`en sud vo Skopje (1988) i vo Os-
novniot sud vo Gostivar (1991–
1992), a potoa advokat (1994) Bil ge-
neralen sekretar na PCER i pret-
sedatel na ogranokot vo Gostivar
(1990–1995), potpretsedatel na
Sojuzot na Romite na Makedonija i
pretsedatel na partijata Demo-
kratski sili na Romite (2005). Pra-
tenik vo Sbranieto na RM (2006–
2008). Direktor na Direkcijata za
za{tita i spasuvawe. R.
SALIH, Naxi Sulejman (Ohrid,
25. I 1920 ‡ Skopje, 13. III 1975) ‡
stolar, rezbar i politi~ki deec.
Prvin go izu~il stolarskiot zana-
et, a potoa ja zavr{il i Rezbarska-
ta {kola vo Ohrid. Po fa{isti~-
kata okupacija emigriral vo Al-
banija, kade {to se vklu~il vo
NOD. Podocna pristignal na te-
ritorijata na Zapadna Makedonija
i stanal borec na Prvata makedon-
sko-kosovska NOU brigada (noem-
vri 1943). Po Osloboduvaweto ra-
botel vo organite za dr`avna bez-
bednost (1946‡1967), bil pratenik
vo Sobranieto na SRM (1967‡1974
i ~len na Pretsedatelstvoto na
SRM (1974– 1975). S. Ml.
Blagoja
Samakoski
SAMAKOSKI, Blagoja (Pri-
lep, 7. V 1948) – vonreden prof.
na TF vo Bitola. Doktoriral na
Ma{inskiot fakultet vo Bel-
grad (1994). Predaval na Ekonom-
skiot fakultet vo Prilep (1985–
1992). Bil generalen direktor na
kompanijata Energoinvest „11
Oktomvri# od Prilep. Vo 1990 g.
go formira privatnoto pretpri-
jatie „Mikrosam#, kade {to se
konstruirani: prvoto digitalno
broilo i prviot industriski ro-
bot so 6 oski za kontrola vo RM.
Dobitnik e na pove}e nagradi i
priznanija od Ministerstvoto za
odbrana na Jugoslavija, Menaxer
na godinata vo RM za 1992 g., odli-
kuvawe od belgiskata vlada „Vi-
tez na inventivnosta#. Dr. M.
Pe{o
Samarxiev
SAMARXIEV, Pe{o (Petar) D.
(s. Podles, Negotinsko, 1877 – s.
Klisura, Tikve{ko, 21. VI 1906) –
u~esnik vo Ilindenskoto vosta-
nie, tikve{ki vojvoda. Osnovno
u~ili{te zavr{il vo Negotino, a
`elezarsko vo Samokov, Bugarija.
Vospostavil vrski so G. Del~ev i
so J. Sandanski. Se borel vo ~eta-
ta na M. Popeto i na H. ^ernope-
ev (1901). Stanal okoliski vojvo-
da (1903). U~estvuval vo Ilinden-
skoto vostanie i na Prilepskiot
kongres na TMORO (1904). Zagi-
nal vo borba so osmanliskata voj-
ska kaj preslapot me|u selata
Klisura i Dren, Tikve{ko.
LIT.: \. Jan~ev, Dobri Daskalov i Pe{o
Samarxiev – tikve{ki vojvodi. Zb.: Pomal-
ku poznati i nepoznati u~esnici vo make-
donskoto osloboditelno dvi`ewe vo H¶H i
po~etokot na HH vek, Skopje, 1995. Al. Tr.
Aleksandar
Samarxiski
SAMARXISKI, Aleksandar
Arsov (s. Smojmirovo, Berovo, 9.
IX 1938 – Skopje, 22. X 2001) – ma-
SAMOILOVSKI S
temati~ar, red. prof. na PMF
(1984). Diplomiral na PMF (1961),
magistriral vo Belgrad (1971),
bil na specijalizacija vo Tibin-
gen, Germanija (1972/73), a dokto-
riral na PMF (1974) so temata
„Za nekoi klasi [tajnerovi sis-
temi#. Publikuval nau~ni trudo-
vi od oblasta na geometrijata i
algebrata, stru~ni trudovi i
u~ebnici za sredno i visoko ob-
razovanie. Bil prodekan na Ma-
temati~kiot fakultet i na PMF
i glaven urednik na spisanijata
„Sigma# i „Numerus#.
LIT.: PMF 1946–2006, monografija,
Skopje, 2006; BU br. 558/’91. N. C.
SAMOVILSKI NARODNI
PESNI ‡ mitolo{ki narodni
pesni {to gi opevaat samovili-
te i nivnite odnosi so lu|eto.
Vo narodnoto veruvawe samovi-
lite se isklu~itelno ubavi i se-
koga{ mladi devojki, a `iveat
vo grupi pokraj planinskite eze-
ra i reki, kade {to ~esto se ba-
waat. Poradi veruvaweto deka
`iveat vo te{ko dostapni pre-
deli, nivnite sredbi obi~no se
so ov~arite. Kako irealni su{-
testva, samovilite gradat neo-
bi~ni gradbi (yid, kula, grad,
manastir) na neobi~no mesto
(pod oblaci, nasred slano more)
i so neobi~en materijal ([to
direci mi rede{e, / se junaci od-
birani, / [to parmaci mi rede-
{e, / sè devojki odbirani...). Tie
~esto javaat na sur elen, a za uz-
di i kam{ik koristat zmii. Su-
rovo go kaznuvaat sekoj {to }e
se obide da im se me{a vo nivni-
ot svet. ^esti se i nivnite sred-
bi so Marko Krale, kogo{to ne-
koga{ go kaznuvaat, drugpat toj
im se odmazduva, no nekoga{ me-
|u niv toj ima i svoi posestrimi.
Opeani se i natprevarite me|u
junakot i samovilite, koga toj
sviri, a tie igraat. Ako go na-
digraat, da mu gi zemat crnite
o~i, a ako gi natsviri, da mu ja
dadat †\ur|a samovila, najkrajna
devojka#. Samovilite se sre}a-
vat i vo drugi odnosi so lu|eto:
oslepuvaat ~ovek, teraat robje,
javuvaat deka nekoj e zaroben
ili zaginat, davaat sovet, leku-
vaat ili o`ivuvaat ~ovek, odve-
duvaat lu|e i sl.
LIT.: Kiril Penu{liski, Obredni i mi-
tilo{ki pesni. Izbor i redakcija d-r
Kiril Penu{liski, Skopje, 1968; Marko
Kitevski, Makedonska narodna lirika
(mitolo{ki, trudovi, semejni, detski,
humoristi~ni, qubovni pesni), Skopje,
2000. M. Kit.
SAMOILOVSKI, Mi{o (Skop-
je, 30. IX 1931) ‡ eden od filmski-
te snimateli-doajeni vo Makedo-
nija. Se vrabotuva vo producent-
skata ku}a †Vardar film# (1948),
kade {to ostanuva s# do penzio-
1295
S SAMOKOV
Mi{o
Samoilovski
niraweto (1992). Rabotel na sto-
tina dokumentarni i na 25 igrani
filmovi (vo deset bil direktor
na fotografijata). Ig. St.
Seloto Samokov
SAMOKOV – selo vo Pore~e. Se
nao|a vo dolinata na rekata Cr-
ne{nica, leva pritoka na r. Tre-
ska, na nadmorska viso~ina od oko-
lu 600 m. So Makedonski Brod e po-
vrzano so sovremen asfalten pat.
Vo minatoto bilo rudarski cen-
tar, so topilnica za `elezna ruda,
po koja go nosi i imeto. Toa e nase-
leno so Makedonci, a nivniot broj
e vo nezna~itelen porast. Vo 1961
g. vo nego `iveele 270 `. a vo 2002
g. 388 `. Do 2004 g. S. bilo centar
na op{tina, vo koja vleguvale 26
sela od Pore~jeto. Sega e vo sostav
na Op{tinata Makedonski Brod.
Naselenieto se zanimava so sto-
~arstvo i so {umarstvo, a eden del
se vraboteni vo fabrikata za eks-
plozivni materijali, izgradena vo
ju`niot kraj na seloto. Vo S. ima
osumgodi{no u~ili{te, zdravstve-
na i policiska stanica. Al. St.
SAMOLOV^EV, Borivoe (Emil)
(Novi Be~ej, Srbija, 5. V 1923 –
Belgrad, 21. X 1994) – doktor na
pedago{kite nauki, andragog, uni-
verzitetski profesor. Zavr{il
u~itelska {kola (Vr{ac, Srbija,
1944), diplomiral na Filozof-
skiot fakultet vo Belgrad (1954),
kade {to i doktoriral (1960). Po-
sebno se zanimaval so obrazovani-
eto na vozrasnite. Na Filozof-
skiot fakultet vo Skopje preda-
val (v.) andragogija i metodika na
vospitnata rabota (1963–1985).
1296
BIBL.: Obrazovawe odraslih u pro{los-
ti i danas, 1963; Teoriske osnove vojnog
vaspitawa i obrazovawa, 1974; Op{ta an-
dragogija, 1979; Osnovi na andragogijata,
1981; Teoretskite i metodi~kite osno-
vi na vospitnata rabota, 1984; Savreme-
ni tokovi obrazovawa odraslih, 1987.
LIT.: Filozofski fakultet 1946–1976,
Skopje, 1976, 73. K. Kamb.
SAMOUPRAVUVAWE – poseben
op{testven sistem, realiziran vo
odreden period vo SFR Jugoslavi-
ja. Idejata za samoupravuvawe im
se pripi{uva na socijalutopisti-
te, a prvpat e realizirana vo vre-
meto na Pariskata komuna vo
Francija (XIX v.). Idejata za samo-
upravuvawe i rabotni~ka kontro-
la be{e inicirana vo Sovetskiot
Sojuz, vo vremeto na NEP (Nova
ekonomska politika), no ne dobi
pozna~ajna prakti~na realizacija.
Po Vtorata svetska vojna samoup-
ravuvaweto se vospostavi i se raz-
viva{e kako oficijalen op{te-
stven sistem vo SFRJ, poto~no vo
periodot 1950–1990 g. Odreden vid
samoupravuvawe pretstavuva i
participacijata, pri koja rabot-
nicite u~estvuvaat preku svoi
pretstavnici vo upravuvaweto na
pretprijatijata. Vo po~etokot, sa-
moupravuvaweto vo SFRJ, vo ~ij
sostav be{e i na{ata zemja, se raz-
viva{e kako rabotni~ko samoup-
ravuvawe vo pretprijatijata, a po-
toa prerasna vo koncept na op-
{testveno samoupravuvawe i se
pro{iri vo razni sferi na op-
{testveniot `ivot. Samoupravu-
vaweto be{e vovedeno so poseben
zakon (26. VI 1950). Podocna toa
stana predmet na regulirawe i vo
Ustavot na SFRJ (1953, 1963 i
1974). Spored Ustavot i zakonite,
samoupravniot sistem gi ima{e
slednive osnovni karakteristiki:
op{testvena sopstvenost na sreds-
tvata za proizvodstvo, samouprav-
ni op{testveni odnosi (samoupra-
vuvawe vo pretprijatijata i op-
{testvoto), samostojnost na pret-
prijatijata, deetatizacija, decen-
tralizacija, kombinacija na pla-
not i pazarot, samoupravna ras-
predelba na dohodot, u~estvo na
gra|anite vo op{testveno-poli-
ti~kiot `ivot (delegatski sis-
tem) i dr. Samoupravuvaweto se
ostvaruva{e neposredno (preku
sobir na rabotnite lu|e, referen-
dum i preku drugi oblici na nepos-
redno izjasnuvawe) i posredno
(preku pretstavnici vo rabotni~-
kite soveti, vo samoupravnata ra-
botni~ka kontrola i vo drugi or-
gani na upravuvawe). Vo vremeto
na samouprauvaweto postoe{e
razdvoenost na upravnite i rako-
vodnite funkcii vo pretprijati-
jata i vo op{testvoto. Samouprav-
niot op{testven sistem be{e pod-
lo`en na brojni promeni i usovr-
{uvawa vo nasoka na jaknewe na
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
pazarnata orientacija na ekonom-
skite subjekti i razvivawe na de-
mokratskite odnosi, liberaliza-
cija na cenite i na ekonomskite
odnosi so stranstvo, zgolemuvawe
na produktivnosta i efikasnosta
na stopanisuvaweto i dr. Me|utoa,
o~ekuvanite rezultati izostanaa.
Poradi toa se pravea ~esti refor-
mi zaradi usovr{uvawe na siste-
mot („reformi na reformi#). Po-
radikalni promeni bea prezemeni
vo 1965 g. so poznatata Stopanska
reforma, potoa vo tekot na 1970-
tite godini, so konstituiraweto
na sistemot na zdru`en trud i vo
1980-tite godini so naporite za
ekonomska stabilizacija na zemja-
ta i reformirawe na op{testve-
niot sistem. So Ustavot na samos-
tojna RM (1991) se napu{ti samoup-
ravniot op{testven sistem i se
vospostavi nov op{testven sistem,
zasnovan vrz pazarnata ekonomija i
parlamentarnata demokratija.
IZV.: Ustav na SFRJ i soodvetni zakoni.
LIT.: Nikola Uzunov i dr., Primeneta
ekonomija, Skopje, 2003. M. S.
SAMOUPRAVNI INTERES-
NI ZAEDNICI NA FIZI^-
KATA KULTURA. Op{tinskite
i Republi~kata SIZ izvr{uvale
dejnosti (1984–1996) vrz osnova
na Zakonot za fizi~ka kultura i
samoupravnite interesni zaedni-
ci na fizi~kata kultura (1974).
Zakonot propi{uval mo`nost,
rabotnicite i drugi rabotni lu-
|e vo organizaciite za zdru`en
trud i drugi samoupravni organi-
zacii i zaednici da mo`at da
obezbedat sredstva za zadovoluva-
we na zaedni~kite potrebi i in-
teresi vo oblasta na fizi~kata
kultura so rabotnicite i gra|a-
nite vo organizaciite za fizi~-
ka kultura. Vo nego bile utvrde-
ni nivnite prava i obvrski, na~i-
not i postapkata za zdru`uvawe,
utvrduvawe na prihodite i nivna-
ta raspredelba, organite na SIZ-
ot, nivnata nadle`nost, na~inot
na nivniot izbor, donesuvaweto
Statut i drugi akti. Vo ovoj per-
iod najmnogu bilo investirano vo
izgradbata na objekti i vo dejnos-
tite i aktivnostite na fizi~ka-
ta kultura. D. S.
SAMUIL (? – Prespa, 6. X 1014) –
komitopul, najmlad sin na kome-
sot Nikola i Ripsimija, makedon-
ski car (ok. 997–1014). U~estvuval
vo buntot na komitopulite (969),
koga bila otfrlena bugarskata
vrhovna vlast vo Zapadna i Jugoza-
padna Makedonija i bile postave-
ni temelite na makedonskata
srednovekovna dr`ava, koja po ne-
go e imenuvana kako Samuilovo
Carstvo. U~estvuval i vo vostani-
eto na komitopulite protiv vi-
zantiskata vlast (976). Od po~eto-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR SAMUILOVO S

Kamenata plo~a so Samuiloviot natpis (992/3)

D. Kondovski: Portret na car Samuil (1989) vo vizantiska slu`ba. Vo vremeto rija, koja bila napadnata i osvoe-
na carot Roman IV Diogen na od kievskiot knez Svjatoslav
kot vladeel zaedno so svoite bra- (1068–1071) zazemal visoka voena (968/9), ja otfrlile bugarskata
}a David, Mojsej i Aron, a po zagi- dol`nost vo temata Armeniakon. vlast i se osamostoile vo Jugoza-
nuvaweto na David i Mojsej vlade- U~estvuval vo pohodot na impera- padna Makedonija, postavuvaj}i
el zaedno so brat mu Aron, no po torot protiv Selxucite (1068), se gi temelite na makedonskata dr-
likvidiraweto na Arona, stanal istaknal vo smiruvaweto na buntot `ava, poznata kako Samuilovo
edinstven vladetel vo dr`avata na Krispin (1069), dobil ~in proe- Carstvo (969). Jadroto na dr`ava-
(986). Poseduval neiscrpna ener- dar i bil nazna~en za duks na tema- ta go so~inuvale Ohridsko-pres-
gija, visoki vojni~ki i dr`avni~- ta Armeniakon, t.e. komandant na panskata oblast i Pelagonija,
ki sposobnosti. Vo negovo vreme pet zapadni tagmi i na naemnite prestolnina bila Prespa, podoc-
makedonskata srednovekovna dr- vojski vo temata. Za~uvan e pe~at so na Ohrid, a za prestolnini se
`ava go dostignala vrvot vo svojot negovoto ime. Po simnuvaweto od smetale i Bitola i Setina, kade
razvitok. Vodel dolga i iscrpu- prestolot na Roman IV (1071) i toj {to makedonskite carevi imale
va~ka vojna so vizantiskiot impe- bil otstranet od ovaa dol`nost. svoi dvorci. Vo po~etokot bra}a-
rator Vasilij II (976–1025). U~es- LIT.: V. Zlatarski, MolivdovulÍ na Sa- ta vladeele zaedni~ki (tetrarhi-
tvuval vo site pozna~ajni bitki i muila AlusianÍ, „IzvestiÔ na Arheol. ja) i ja priznavale vrhovnata vi-
pohodi protiv Vizantija i daleku institut#, I, 1922. K. Ax. zantiska vlast. Po smrtta na ca-
gi pro{iril granicite na dr`a-
vata. Gi obedinil pod svoja vlast SAMUILOVOTO CARSTVO rot Jovan I Cimiski (969–976),
re~isi site makedonski terito- (969–1018) – srednovekovna make- krenale vostanie, ja otfrlile
rii (osven Solun), osvoil golem donska dr`ava, najgolema rano- vizantiskata vlast i zapo~nale
del od Balkanskiot Poluostrov feudalna dr`avna tvorba na Bal- da vladeat samostojno (976). Vo
(Tesalija, Epir, Albanija, Dalma- kanot. Ja osnovale (969) ~etvori- borbite so Vizantija uspeale da
cija, Bosna, Srbija i pogolem del cata bra}a, komitopulite David, gi pro{irat teritoriite na dr-
od Bugarija). Gi prifatil dr`av- Mojsej, Aron i Samuil, sinovi na `avata. Po zaginuvaweto na Da-
no-pravnite tradicii na Bugar- komesot Nikola. Tie ja iskoris- vid i Mojsej, ostanale da vladeat
skoto Carstvo, likvidirano od tile te{kata situacija vo Buga- Aron i Samuil (diarhija). Golem
Vizantija (971), i se proglasil za
car, so kruna {to mu ja ispratil
rimskiot papa. Kako formalno-
praven naslednik na bugarskite
carevi, vo izvorite naj~esto se
imenuva kako bugarski car, a nego-
vata dr`ava kako Bugarsko Car-
stvo. Po~inal vo Prespa od srcev
udar, potresen od morni~avata
gletka koga gi videl svoite osle-
peni vojnici {to mu gi ispratil
Vasilij II. Bil o`enet so vizan-
tiskata blagorodni~ka Agata od
Dra~, so koja imal ~etiri }erki i
sinot Gavril Radomir. Za~uvan e
negoviot natpis (992/3), vo spomen
na roditelite i na bratot David.
LIT.: S. Antoljak, Samuilovata dr`ava,
Skopje, 1969; S. PirivatriÊ, Samuilova
dr`ava, Beograd, 1997. K. Ax.
SAMUIL, Alusijan (XI v.) – sin na
Alusijan, vnuk na carot Jovan Vla-
dislav, vestarh. Napravil kariera Samuilovata srednovekovna dr`ava (krajot na H & 1018 godina)

1297
S SANACIJATA
uspeh pretstavuvalo osvojuvaweto
na Larisa (985), najgolemiot grad
na Tesalija, od kade {to bile pre-
neseni vo Prespa mo{tite na sv.
Ahil. Vizantiskiot car Vasilij II
(976–1025) se obidel da go zapre
{ireweto na Samuilovata Dr`a-
va. Vo bitkata kaj Trajanova Vrata
(den. Ihtiman kaj Sofija) Vasilij
II pretrpel katastrofalen poraz
(986) i bile osvoeni Isto~na i Se-
veroisto~na Bugarija, a granicite
na makedonskata dr`ava bile pro-
{ireni do deltata na Dunav. Nabr-
gu po bitkata do{lo do razdor po-
me|u bra}ata. Po naredba na Samu-
il, Aron bil likvidiran zaedno so
celata svoja familija. Se spasil
edinstveno negoviot sin Jovan
Vladislav, blagodarenie na zala-
gaweto na Gavril Radomir, sinot
na Samuil. Samuil prodol`il da
gi {iri granicite na dr`avata. Go
osvoil gradot Ber (989), gi opusto-
{il Tesalija, Beotija, Atika i
Peloponez. Na vra}awe, Vizantij-
cite, predvodeni od magisterot
Nikifor Uran, go pre~ekale kaj
rekata Sperhej (blizu do Termopi-
lite) i mu nanele te`ok poraz
(996). Samuil bil ranet vo bitka-
ta, go spasil sin mu Gavril Rado-
mir, so ~ija pomo{ se vratil vo
Makedonija. Potoa, Samuil pre-
zel pohod na zapad, kon Jadransko-
to More. Ja osvoil Dukqa, gi zapa-
lil Kotor i Dubrovnik, ja opusto-
{il Dalmacija i pqa~kaj}i stig-
nal do Zadar. Ottamu, preku Bosna
i Srbija, koi ja priznale negovata
vlast, se vratil vo Makedonija. Po
uspe{niot pohod na zapad, Samuil
se proglasil za car (ok. 997), a dr-
`avata ja izdignal vo rang na car-
stvo. Krunata ja dobil od papata, a
krunisuvaweto go izvr{ile sve{-
tenici od Rim. Za da $ dade legiti-
mitet na novata dr`ava, Samuil gi
prifatil dr`avno-pravnite tra-
dicii na urnatoto (971) Bugarsko
Carstvo, proglasuvaj}i se, for-
malno-pravno, za naslednik na bu-
garskite carevi. Ottamu, negovata
dr`ava vo izvorite naj~esto se
imenuva kako Bugarsko Carstvo.
Vo po~etokot na XI v. Vizantijci-
te gi osvoile Preslav i Pliska
(1000), Ber, Servija i Voden (1001),
Vidin (1002), Skopje (1004) i Dra~
(1005). Vo re{ava~kata bitka kaj
Belasica (1014) Samuil bil pora-
zen, a istata godina i po~inal vo
Prespa. Po negovata smrt, dr`ava-
ta zapo~nala brgu da opa|a. Nego-
vite naslednici, Gavril Radomir
(1014–1015) i Jovan Vladislav
(1015–1018) zagubile golem del od
teritoriite. Vizantija gi osvoila
Prilep i oblasta Raec (1014),
Meglenskata oblast (1015), tvrdi-
nite Longon, Bosograd i Setina
(1017) i dr. Po zaginuvaweto na Jo-
van Vladislav vo borbite okolu
1298
Dra~ (1018) i predavaweto na ca-
ricata Marija vo Ohrid so najvi-
sokite blagorodnici, Carstvoto
prestanalo da postoi.
LIT.: B. ProkiÊ, Postanak jedne sloven-
ske carevine u MaÊedoniji u X veku, „GLAS
SAN# 76 (1908); S. Antoljak, Samuilovata
dr`ava, Skopje, 1969; S. PirivatriÊ, Sa-
muilova dr`ava, Beograd, 1997.
SANACIJATA NA BANKAR-
SKIOT SISTEM NA RM – pro-
ces na rehabilitacija na bankar-
skiot sistem, zapo~nat vo mart
1995 g., koj vklu~uva tri grupi ak-
tivnosti: 1) otstranuvawe na ob-
vrskite od bilansite na bankite
vrz osnova na deviznite {tedni
vlogovi na gra|anite, deponirani
vo vremeto na SFRJ; 2) otstranu-
vawe na pobaruvawata i obvrskite
od bilansite na bankite vrz osno-
va na koristenite stranski kredi-
ti i 3) restrukturirawe na Sto-
panska banka AD – Skopje. Obvrs-
kite vrz osnova na deviznite {ted-
ni vlogovi deponirani vo vremeto
na SFRJ (vo iznos od okolu edna
milijarda dolari) se prezemeni od
makedonskata vlada. Stranskite
krediti odobreni od Pariskiot
klub na kreditori (vo iznos od 262
milioni dolari) se preneseni na
Agencijata za sanacija na banka.
Zaradi nejzinata golemina i domi-
nantnata polo`ba vo makedonski-
ot bankarski sistem, Stopanska
banka AD – Skopje e podlo`ena na
posebna programa za finansiska
rehabilitacija. Od nejziniot bi-
lans se otstraneti obvrskite vrz
osnova na deviznite {tedni vlogo-
vi od vremeto na SFRJ (vo vred-
nost od 18,8 milijardi denari), ka-
ko i obvrskite i pobaruvawata za
koristenite krediti od Pariski-
ot klub (vo iznos od 8,4 milijardi
denari). Isto taka, nenaplatlivi-
te krediti na bankata, vo iznos od
re~isi 5 milijardi denari, se pre-
neseni kaj Agencijata za sanacija
na banka, koja za ovoj iznos izdava
obvrznica so rok na otplata od 15
godini. Najposle, za da se namali
dominacijata na Stopanska banka
AD – Skopje, od nea se izdvojuvaat
pet filijali, koi se formiraat
kako posebni banki. Sepak, merki-
te za finansisko restrukturira-
we na Stopanska banka AD – Skop-
je ne gi davaat o~ekuvanite rezul-
tati i bankata i ponatamu prodol-
`uva da se soo~uva so likvidnosni
problemi s# do nejzinata proda`ba
na tri strate{ki investitori vo
tekot na 2000 g. Pritoa, na priva-
tizacija na Stopanska banka AD –
Skopje $ prethodi vtor bran na fi-
nansisko restrukturirawe, koga od
nejziniot bilans se otstraneti ne-
naplatlivite pobaruvawa od ~eti-
ri pretprijatija, vo protivvred-
nost od 120 milioni evra.
LIT.: Kiki Mangova Powavi}, Van~o
Kargov, 60 godini centralno bankarstvo
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
vo Republika Makedonija, Narodna banka
na Republika Makedonija, Skopje, 2006,
141-145. G. P.
K. Ax.
Edoardo
Sangvineti
SANGVINETI, Edoardo (Edoar-
do Sanguinneti) (Xenova, 9. XII
1930) ‡ italijanski pisatel, op-
{testvenik i univerzitetski
profesor. Polemi~ki e nastroen
sprema hermetizmot vo poezijata.
Vo 2000 g. go dobil Zlatniot ve-
nec na SVP.
BIBL.: Gi objavil poetskite knigi: Labo-
rintus (1956), Opus metrikum (1960), Ka-
tameron (1974), Razglednici (1978), Be-
le`nik (1981), Najnoviot zavet (1985),
Kone~ni zaklu~oci (1997), Ne{ta (1999)
i dr. Negovi najzna~ajni kriti~ko-eseis-
ti~ki knigi se: Tri studii za Dante
(1961), Alberto Moravija (1962), Ideolo-
gijata i jazikot (1965), Misijata na kri-
ti~arot (1987) i dr. Ja priredil antolo-
gijata Italijanskata poezija na 20 vek i
prevel golem broj dela od gr~kite i rim-
skite klasi~ni avtori (Eshil, Sofokle,
Evripid, Aristofan, Seneka, Petronij).
LIT.: P. Gilevski, Lirskite lavirinti
na Sangvineti, „Od mugra do mugra#,
Skopje, 2007. P. Gil.
SANDANIZAM (1908 ‡) ‡ ideo-
logija vo makedonskoto revolu-
cionerno nacionalnooslobodi-
telno dvi`ewe, formulirana od
revolucionerot Jane Sandanski,
zasnovana vrz centralizmot na
Goce Del~ev i na MRO, soobraze-
na so uslovite i so sostojbite vo
Makedonija, nametnata i so poli-
ti~kite promeni so Mladotur-
skata revolucija, Balkanskite
vojni i dvete svetski vojni. Celta
ostanuvala ista: odbrana, odnos-
no vospostavuvawe teritorijalna
celost na Makedonija so oru`eno
dejstvuvawe, sozdavawe makedon-
ska dr`ava so legalno politi~ko
dejstvuvawe ili so oru`ena oslo-
boditelna borba kako krajno
sredstvo. Sandanizmot trajno se
vgradil vo svesta na makedonski-
ot narod vo Pirinskiot del na
Makedonija, koj vodi deceniska
politi~ka borba vo bugarskata
dr`ava za ostvaruvawe na ele-
mentarnite kulturno-nacional-
ni i gra|anski politi~ki prava.
LIT.: Sp. †Makedonski vesti#, 53 1936.
M. Min.
SANDANSKI – grad vo Pirin-
skiot del na Makedonija, Repub-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Panorama na Sandanski
lika Bugarija, so 26.600 `. (2002).
Se nao|a vo isto~niot del na San-
danskata Kotlina i jugozapadno-
to podno`je na Pirin Planina,
na nadmorska viso~ina od okolu
220 m. Klimata e promeneto sre-
dozemnomorska so sredna godi{-
na temperatura od 13,9°C. Niz
gradot te~e rekata Sandanska
Bistrica na koja se izgradeni dve
hidrocentrali. Vo severoisto~-
niot del na S. se nao|aat termo-
mineralni izvori so {tedrost od
20 l/sec. i temperatura na vodata
pome|u 65 i 81°C. Tie ovozmo`ile
vo 1981 g. S. da bide proglasen za
balneolo{ki centar od me|una-
rodno zna~ewe. Od 1929 g. S. bilo
selo {to go noselo imeto Sveti
Vra~ do 1949 g., koga e preimenu-
vano vo Sandanski po imeto na go-
lemiot makedonski revolucio-
ner Jane Sandanski. Naselenieto
vo gradot osobeno se zgolemuva po
1956 g., koga vo S. `iveele 10.630
`., a vo 2002 g. ve}e ima 26.600 `.
Industrijata e vode~ka granka vo
stopanstvoto. Razviena e farma-
cevtskata, elektrotehni~kata,
ma{inskata i nemetalnata indus-
trija. Vo gradot ima gimnazija,
~etiri sredni tehni~ki i ~etiri
osnovni u~ili{ta, op{ta bolni-
ca, sanitarno-balneolo{ki kom-
pleks, arheolo{ki muzej, spome-
nik na Jane Sandanski i dr.
LIT.: EnciklopediÔ Pirinski kraŸ, t. II,
Blagoevgrad, 1999. Al. St.
SANDANSKI, Jane (s. Vlahi,
Melni~ko, 31. I 1872 – m. Pirin
Pl., Melni~ko, 22. IV 1915) – is-
taknat revolucioner, vojvoda i
rakovoditel na TMORO – VMO-
RO. Zavr{il II klas progimnazi-
ja vo Dupnica, Bugarija, i se samo-
obrazoval. Kako mladinec bil
aktiven me|u makedonskata emig-
racija vo Dupnica. Vo 1895 i 1897
god. bil u~esnik vo ~etni~koto
dvi`ewe organizirano od VMK.
Vo 1899 god. se zapoznal so Goce
Del~ev i so \or~e Petrov i pre-
minal vo TMORO. Vo 1901 god. od
Del~ev bil ispraten za vojvoda vo
pograni~nite regioni na Serski-
Jane Sandanski
ot okrug za za{tita na organiza-
cionata teritorija od navleguva-
we na vrhovistite. Bil glaven
organizator na plenuvaweto na
mis Elen Ston. Se protivel na
re{enijata na Solunskiot kon-
gres (1903) za vostanie. Po zapo~-
nuvaweto na vostanieto go pod-
gotvil i go izvel Krstovdenskoto
vostanie vo Serskiot revolucio-
neren okrug. U~estvuval na Ril-
skiot kongres (1905) i na okru`-
nite kongresi vo Serskiot okrug.
Po negovo zastapuvawe bila do-
nesena osuda i izvr{ena likvida-
cijata nad Ivan Garvanov i na Bo-
ris Sarafov (1907). Sorabotuval
so mladoturcite (1908) i u~estvu-
val vo Mladoturskiot pohod na
Carigrad pri detroniraweto na
sultanot Abdul Hamid II (1909).
Bil istaknat pretstavnik na Na-
rodnata federativna partija, so
~ie rakovodstvo podocna do{ol
vo sudir. U~estvuval vo Prvata
balkanska vojna, go oslobodil
Melnik i kako prethodnica na
Bugarskata armija dejstvuval pri
zazemaweto na Rupelskata Tesni-
na. So svojata pridru`ba vlegol
vo Solun (1912), kade {to do{ol
SANSTEFANSKI S
vo sudir so bugarskite oficeri
poradi svoite stavovi za avto-
nomna i nezavisna Makedonija.
Bil ubien od zaseda od svoite
idejni protivnici (T. Aleksan-
drov) na Pirin Planina. Bil go-
lem protivnik na vrhovizmot i
na bugarskata zavojuva~ka poli-
tika kon Makedonija. Negovoto
delo go prodol`ile negovite
sledbenici- sandanistite.
IZV.: Spomeni na I.H. Nikolov, D. Gruev,
B. Sarafov, J. Sandanski, M. Gerxikov,
d-r H. Tatar~ev, stru~na redakcija d-r
Ivan Katarxiev, Skopje, 1995.
LIT.: MersiÔ Makdermot, Za svoboda i
sÍvÍrÈenstvo. BiografiÔ na Âne San-
danski, SofiÔ, 1978; M. Pandevski, Jane
Sandanski 1872–1915, Bibliografski
prilozi, Skopje, 1985. V. \.
Voislav
Sanev
SANEV, Voislav (Ko~ani, 26. VII
1938 ‡ Skopje 8. IV 2007) ‡ arheo-
log. Diplomiral arheologija na
Filozofskiot fakultet vo Bel-
grad (1963). Od 1963 do 1969 g. ra-
botel kako kustos vo Narodniot
muzej vo [tip, a potoa vo Muzejot
na grad Skopje (1969‡1970). Pov-
torno se vra}a vo [tip (1970‡
1976), a od 1976 g. raboti vo Arhe-
olo{kiot muzej na Makedonija,
kade {to ostanuva do 2000 g. Bil
direktor na Narodniot muzej vo
[tip, v.d. direktor na Muzejot na
Makedonija i rakovoditel na Ar-
heolo{kiot oddel, pretsedatel i
sekretar na MAND, urednik i
tehni~ki urednik na †Macedoniae
acta archaeologica#, na Arheolo{ka
karta na RM, Zbornik na Narod-
niot muzej od [tip, Zbornik na
Arheolo{kiot muzej i dr. Go is-
tra`uval i go prou~uval neoli-
tot vo Makedonija (Vr{nik, An-
zabegovo, Rug Bair, Velu{ka
Tumba, Tumba Maxari, Stranata,
Kanli ^air, Amam, Tumba Mr-
{evci i dr.).
BIBL.: Predistoriski kulturi vo Ma-
kedonija, [tip, 1971; Praistorija vo
Centralna Pelagonija, Bitola, 1976; An-
tropomorphic cult plastic of Anzabegovo-Vrsnik
cultural group of the Republic of Macedonia,
Homage to Milutin Garasanin, Belgrade, 2006,
171‡191. D. Z.
SANSTEFANSKI DOGOVOR
(19. II / 3. III 1878) ‡ preliminaren
miroven dogovor sklu~en pome|u
Rusija i Turcija. So nego se pred-
1299
S SAPROBNOST
Potpisnicite na Sanstefanskiot dogovor (1878)
viduvalo sozdavawe golema bugar-
ska dr`ava na teritorijata na Bu-
garija i Makedonija, imenuvana
Avtonomno Tributarno Kne`ev-
stvo. Vleguvale delovite od Make-
donija: Skopska Crna Gora, plani-
nata Korab, rekata Crn Drim, za-
padnata granica na Ohridskata
kaza, planinata Linas, zapadnata
granica na kazata Gorica (Kor~a)
i Starova, planinata Gramos,
Kosturskoto Ezero, r. Meglenica,
ezeroto Galiko, ezeroto Be{i~ko
do vlivot na rekite Struma i Mes-
ta. Se amnestirale u~esnicite (i
Makedonci) vo vojnata na strana-
ta na Ruskata armija. Dogovorot
bil revidiran vo istata godina na
Berlinskiot kongres.
LIT.: Aleksandar Hristov i Jovan Donev,
Makedonija vo me|unarodnite dogovori
1875-1919, Skopje, 1994, M. Min.
SAPROBNOST NA VODITE
VO MAKEDONIJA – zbiren
termin {to go ozna~uva kvanti-
tativnoto prisustvo na organski-
te i neorganskite materii vo vo-
denite ekosistemi, spored koj se
delat na: oligosaprobni, β-mezo-
saprobni, α-mezosaprobni i po-
lisaprobni vodi vo ramkite na
limnosaprobnosta. Kako edna od
zemjite vo razvoj, vo Makedonija
se posvetuva mnogu malku vnima-
nie na konzervacijata i za{tita-
ta na kvalitetot na prirodnite
ekosistemi, vklu~itelno i na ak-
vati~nite stani{ta. Ottuka, vo
Makedonija ima mnogu zagrozeni
i optovareni ekosistemi, kako
{to e Vardar i pogolem del od re-
kite vo negoviot sliv (Crna Re-
ka, Bregalnica, Lepenec) so viso-
ko nivo na saprobnost {to se od-
likuva so fekalno zagaduvawe, so
visoki koncentracii na te{ki
metali i pesticidi. Iako pod za-
bele`itelen pritisok, ezerata
1300
se vo pogolema opasnost od eutro-
fikacija, nasproti nivnata sap-
robnost, koja e so sredni vrednos-
ti (naj~esto se mezosaprobni).
Najza~uvani se planinskite akva-
ti~ni ekosistemi {to se oligo-
saprobni do ultraoligosaprobni,
iako nekoi od niv se pod rizik od
procesite na acidifikacija (na
pr. Golemoto i Maloto Pelis-
tersko Ezero).
Oligosaprobni indikatori vo
vodite vo Makedonija pretstavu-
vaat: Hidrurus foetidus (Chrysoph-
yta), Batrachospermum moniliforme
(Rhodophyta), Cavinula pseudoscuti-
formis, Diatoma hyemalis, Eucoccone-
is flexella, Meridion circulare, Diato-
mella balfouriana (Bacillalriophyta).
Mezosaprobni (β i α) indikatori
vo vodite vo Makedonija pretsta-
vuvaat: Geissleria decussis, Caloneis
amphisbaena, Navicula cryptocephala,
Navicula trivialis, Cymbella compacta
(Bacillariophyta). Polisaprobni
indikatori vo vodite vo Makedo-
nija pretstavuvaat: Tryblionella
constricta, Nitzshia palea, N. umbona-
ta, Encyonema minutim, Luticola goe-
oppertiana. Sv. K.
„SARA ARONSON# (Bitola,
me|u dvete sv. vojni) – evrejsko
`ensko dru{tvo. Bilo osnovano
so cel da gi vospituva devojkite
vo evrejskiot nacionalen duh. Se
odr`uvale predavawa {to gi tre-
tirale aktuelnite problemi na
mladite Evrejki, me|u koi i pra-
{aweto na opismenuvaweto. Ima-
lo ok. 80 ~lenovi (1924).
LIT.: Zeni Lebl, Plima i slom iz istorije Jevreja
Vardarske Makedonije, Gornji Milanovac, 1990;
Mark Cohen, Last Century of a Sephardic Com-
munity. The Jews of Monastir 1839–1943, New
York, 2003. J. Nam.
SARANDOPOR – v. „Sveti Joa-
kim Osogovski#.
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
SARAFISTI – privrzanici na
Boris Sarafov od VMK i od
TMORO, li~nosti {to gi obedi-
nuvale zaedni~kite simpatii kon
negovata li~nost i dejnost.
LIT.: Hr. SilÔnov, Osvoboditelnite
borbi na MakedoniÔ, 1, SofiÔ, 1933; II,
SofiÔ, 1943. V. \.
Boris
Sarafov
SARAFOV, Boris Petrov (s.
Libjahovo, Nevrokopsko, 12. VI
1872 – Sofija, 28. XI / 11. XII 1907)
– makedonski revolucioner, voj-
voda, pretsedatel na VMK i ~len
na G[ na Ilindenskoto vosta-
nie. Po zavr{uvaweto na osnov-
noto obrazovanie vo rodnoto se-
lo i vo Solun i VI klas vo Solun-
skata gimnazija, se zapi{uva vo
Voenoto u~ili{te vo Sofija
(1890), zaedno so G. Del~ev, i
u~estvuva vo socijalisti~ka gru-
pa. Po zavr{uvaweto na u~ili{-
teto (1893) e ispraten na oficer-
ska slu`ba vo Belograt~ik i po-
toa vo Sofija (1894). Preku nego-
viot solunski u~itel T. Kitan-
~ev, vleguva vo makedonskoto dvi-
`ewe, sobira i obu~uva ~eta i vo
vrhovisti~koto vostanie go napa-
|a gradot Melnik (12. VII 1895).
Se zapi{uva kako vonreden stu-
dent na General{tabnata voena
akademija vo S.-Peterburg (sep-
temvri 1895), no po 4 meseci se
vra}a vo Sofija. Po smrtta na
Kitan~ev nastapuva rascep vo
Vrhovniot makedonski komitet i,
so poddr{ka na \. Petrov i G.
Del~ev, na VI kongres na makedon-
skata emigracija vo Sofija (1. V
1899) e izbran za pretsedatel na
VMK. So svojot avanturisti~ki
duh i patriotski entuzijazam raz-
viva {iroka vnatre{na i nadvo-
re{na aktivnost {to ne e vo sog-
lasnost so politikata na knezot
Ferdinand. Zaedno so site ~leno-
vi na Vrhovniot komitet e uapsen
(24. III 1901), a potoa na sudot e os-
loboden. ^esto patuva po Evropa
i Rusija, so negova poddr{ka se
izdavaat vesnicite na S. Radev vo
@eneva („L’Effort#) i vo Pariz
(„Le Mouvement Macédonien#); go
pomaga Makedonskiot klub vo
Belgrad, a potoa i Makedonskoto
nau~no-literaturno drugarstvo
vo S.-Peterburg. Celiot evrop-
ski pe~at ja prenesuva negovata
izjava (1902): „Nie Makedoncite
ne sme Srbi, ni sme Bugari, ami
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Citat od izjava na B. Sarafov (1902)
prosto Makedonci. Makedonski-
ot narod postoi nezavisno od bu-
garskiot i od srpskiot. Nie im
so~uvstvuvame i na ednite i na
drugite, i na Bugarite i na Srbi-
te; koj }e go pomogne na{eto os-
loboduvawe, nemu }e mu re~eme
blagodaram, no Srbite i Bugari-
te neka ne zaboravaat deka Make-
donija e samo za Makedoncite#.
Tekstov podocna stanuva naslov-
no moto i na site izdanija na Ma-
kedonskata kolonija vo Petrog-
rad. Toj gi pomaga i solunskite
gemixii. Na VIII kongres na Ma-
kedonsko-odrinskata organiza-
cija vo Sofija na ~elo na VMK
se postaveni Bugarite St. Mihaj-
lovski i gen. Iv. Con~ev i se
izostruva borbata pome|u „vrho-
vistite# i „centralistite#. Nas-
tanuva i struja na „sarafistite#.
Vo januari 1903 g. S. vleguva so
~eta vo Makedonija i na Smilev-
skiot kongres (9–7. V 1903) e iz-
bran za eden od trojcata ramnop-
ravni ~lenovi na Glavniot {tab
na nasro~enoto vostanie. Po
Ilindenskoto vostanie dejstvuva
vo Bitolskiot revolucioneren
okrug. Na Rilskiot kongres
(1905) e obvinuvan za zloupotre-
bi i za ispra}awe „sarafisti~ki
~eti#, no e amnestiran. Vo VMO-
RO nastanuva rascep („levi# i
„desni#). B. Sarafov i Iv. Garva-
nov se zadgrani~ni pretstavnici.
Osudeni od Serskiot revolucio-
neren okrug, tie se i ubieni vo
Sofija.
IZV.: Spomeni na DamÔnÍ GruevÍ, BorisÍ
SarafovÍ i IvanÍ GarvanovÍ, SofiÔ,
1927.
LIT.: J., Sa makedonskog kongresa, †Glas
srpstva#, III, 72, Beograd, 4. VIII 1902. 1;
[ta misli Boris Sarafov (Razgovor jed-
nog prijateqa †[tampe# sa vo—om us-
tanka u Makedoniji, †[tampa#, II, 312,
Beograd, 30. XI 1903, 1; TurciÔ, †S.-Peter-
burgskiÔ V‹domosti#; № 227, S.-Peter-
burgÍ, 21. VIII (2. IX) 1902, 3; Razgovor sa
Sarafovom, †Trgovinski glasnik#, XIII,
269, Beograd, 4. XII 1903, 1; Bla`e Ristov-
ski, Krste. P. Misirkov (1874&1926).
Prilog..., Skopje, 1966, 304&307 i 530&535;
istiot, Dimitrija ^upovski (1878&1940)
i Makedonskoto nau~no-literaturno
drugarstvo vo Petrograd, I, Skopje, 1978,
212&213. Bl. R.
SARACENSKATA MISIJA na
sv. Konstantin-Kiril (851 ili
855/ 856) – religiozno-politi~ka
misija me|u Arabite (Saraceni-
te) vo za{tita na hristijanstvo-
to od muhamedanskata religija
masovno prifa}ana od Saraceni-
te. Glavno teolo{ko pra{awe vo
polemikite na Konstantin-Ki-
ril bilo tolkuvaweto na edins-
tvoto na Svetoto trojstvo: Ote-
cot, Sinot i Svetiot Duh. Misi-
jata go odbranila dostoinstvoto
na hristijanstvoto i na vizantis-
kite interesi na Istok.
IZV.: Panonski legendi, prevod R. Ugri-
nova-Skalovska, Skopje, 1969; Panonski
legendi, prevod J. Takovski, Skopje, 2001.
LIT.: B. Panov, Misijata na Konstan-
tin-Kiril me|u Saracenite (Arabite),
†Istorija#, 1, Skopje, 1984; H. Polenako-
vi}, Vo mugrite na slovenskata pisme-
nost, Skopje, 1973; I. Velev, Vizanti-
sko-makedonski kni`evni vrski, Skopje,
2005, 232-234. I. Vel.
Dimko
Sarvanov-
Mogil~eto
SARVANOV-MOGIL^ETO, Dim-
ko Iliev (s. Mogila, Bitolsko,
1879 ‡ s. No{pal, Bitolsko, mart
1907) ‡ okoliski vojvoda na Bi-
tolskata polska ~eta na TMORO.
Zavr{il osnovno u~ili{te. Ne-
goviot postar brat bil ~len na
TMORO. Koga vo seloto pristig-
nala ~etata na \or|i Sugarev,
kon nea se priklu~il i mladiot
Dimko. Zel u~estvo vo Ilinden-
skoto vostanie (1903) vo ~eta so
Jon Kafeanxijata (posle{niot
vojvoda Jon Dimov-Pa{ata). Po
vostanieto bil okoliski vojvoda
na Bitolskata polska ~eta. U~es-
tvuval vo pove}e borbi i akcii.
Vo sorabotka so Jon Dimov-Pa-
{ata i Trajko Kralot (od s. Br-
nik, Mariovsko), od zaseda go
ubil zloglasniot [efkija-beg
(1905), koj imal ~iflik vo s. Mo-
gila. Toj nastan bil i glavniot
motiv za oblikuvaweto na nego-
viot lik vo narodnata pesna. Od
za~uvanata korespondencija se
gleda deka bil golem privrzanik
na makedonskata nacionalna kau-
za, protiv srpskata i bugarskata
oru`ena akcija vo Makedonija.
Od donatori sobral nad 400 napo-
leoni za TMORO. Vo edna borba
vo s. Iveni (Mariovsko) bil te{-
ko ranet i se lekuval vo Bitola.
Pri edna organizaciona obikol-
ka bil otkrien i gonet od osman-
liska potera, poradi {to se sok-
ril vo podzemna skrivnica. Pla-
{ej}i se da ne go otkrijat, edna
`ena stavila kamen na maliot ot-
SARIEVSKI S
vor. Ostanal bez vozduh i po~nal
da se zadu{uva. Poterata zamina-
la, no toj ve}e ne mo`el da izdr-
`i od zadu{uvawe i se re{il na
samo`rtva.
LIT.: BoÔnÍ Mir~evÍ, RevolÓcionnata
deŸnostÏ vÍ DemirhisarÍ (Bitolsko),
SofiÔ, 1931; D-r Du{ko Konstantinov ‡
Zdravko Bo`inovski, Tuka e Makedonija,
kniga I (Izbor na objaveni makedonski na-
rodni pesni od komitskiot ciklus), Skop-
je, 1970, 254-263 i 549. S. Ml.
Le{o~kiot manastirski kompleks †Sv. Atanasij#
pred Vtorata svetska vojna
SARDISUVAWETO na Le{o~-
kiot manastir (1905). Na manas-
tirskiot praznik „Sv. Bogorodi-
ca# na 15/28 avgust 1905 g. Alban-
ci – ba{ibozuk, so izgovor deka
imalo skriena komitska ~eta, go
sardisale manastirot vo koj ima-
lo okolu 3 iljadi vernici – ma`i,
`eni i deca. Nastanot e ovekove-
~en vo narodna pesna.
LIT: B. Svetozarevi}, Tetovo i tetov-
sko vo ilindenskiot period 1895–1905,
Skopje, 2003; I. Petru{evski, B. Svetoza-
revi}, Le{o~kiot manastirski komp-
leks, Skopje, 2001. Br. Sv.
Aleksandar
Sarievski
SARIEVSKI, Aleksandar (Ga-
li~nik, Gostivarsko, 1922 ‡
Skopje, 19. XII 2002) ‡ interpre-
tator na narodni pesni. Kariera-
ta ja zapo~nal vo Makedonskata
radio-televizija (od 1945 g., kako
harmonika{ i peja~ vo Maliot na-
roden orkestar) i vo ansamblot
†Tanec# (od 1950 g., kako tapanxija
i peja~). Nastapuval niz celiot
svet i stana svoeviden †za{titen
znak# za interpretacija na pesni-
te od Zapadna Makedonija. Za pro-
dukcijata na MRT snimi nekolku
stotini pesni, naj~esto kako so-
list, no i vo duet so drugi vrvni
interpretatori (†Filizo, mome
Filizo#, †Kandisal Ajredin-pa-
{a#, †Dejgidi ludi mladi godini#,
1301
S SARISA
†Te ka`uvajet bre Ilinoj mome# i
dr.). Vo eden period bil i produ-
cent za Makedonija vo Muzi~kata
produkcija na RT Belgrad. M. Kol.
Vrv od kopjeto sarisa na Makedonskata vojska
SARISA – kopje vo vooru`uva-
weto na Makedonskata vojska. Bi-
lo dizajnirano so 24 stapki (7,34
m), od prakti~ni pri~ini dol`i-
nata bila skratena na 21 stapka
(6,4 m). Pretstavuvalo revoluci-
onerno otkritie na makedonskata
vojska na kralot Filip II. Kopje-
to se sostoelo od bode` ({ilest
vrv) i od ra~ka. Vojnikot vo bor-
bata go dr`el so dvete race; 4/5
pred teloto, a 1/5 odzadi. Prvite
pet redovi od falangata go dr`e-
le kopjeto horizontalno, a osta-
natite redovi ispraveni na ramo.
Koga }e padnele prvite redovi,
go spu{tale horizontalno, od-
nosno vo borbena polo`ba.
LIT.: Plutarh, Aleksandar Makedonski,
Skopje, 1994, 87. V. St.
Branislav
Sarkawac
SARKAWAC, Branislav Vladi-
mirov (Skopje, 14. IV 1958) ‡ dok-
tor po filozofija, univerzitet-
ski profesor. Diplomiral (1983),
magistriral (1993) i doktoriral
(1996) na Filozofskiot fakul-
tet vo Skopje. Rabotel kako ured-
nik na Tretata programa na Ma-
kedonskoto radio, a potoa i kako
asistent, docent i vonreden pro-
fesor na Filozofskiot fakul-
tet vo Skopje. Klu~en filozof-
ski interes mu e filozofijata na
politikata, a se zanimava i so od-
nosite me|u filozofijata, soci-
ologijata i medicinata. Zna~aen
e i negoviot pridones vo teoris-
kata primena na postkolonijal-
nata kritika na katahresti~koto
i na rizomatskoto mislewe vrz
primerite na makedonskata isto-
riska i politi~ka realnost.
BIBL.: Ideologijata i subjektivite-
tot, 1993; Sociologija na medicinata,
1302
1999 (koavtor so S. Kostovski); Makedon-
ski katahrezis, 2001, 2004; Koreni i rizo-
mi, 2001 (koeditor so B. Ivanov) i dr.
LIT.: „Bilten na Univerzitetot ,Sv Ki-
ril i Metodij´# vo Skopje, br 800, 8 III
2002. Iv. X.
Rudar vo rudnikot †Sasa#
SASA – rudnik na Pb, Zn ruda, koj
se nao|a vo jugoisto~nite padini
na planinata Osogovo. Pripa|a
kon metalogenetskata zona Oso-
govo–Besna Kobila. Rudnoto nao-
|ali{te e izgradeno od prekam-
briski i staropaleozojski kar-
pesti kompleksi pretstaveni so
kvarcgrafiti~ni {krilci, ci-
polini i cipolinski {krilci,
koi se najpogodna sredina za soz-
davawe rudni tela. Glavniot tip
na orudnuvaweto e vo vid na plo-
~i koi po forma se sloeviti i
nepravilni. Mo}nosta na rudni-
te tela e od 1 do 3 m. Isto taka se
javuva i orudnuvawe vo vid na
zdrobeni zoni. Rudnite rezervi
se proceneti na okolu 71.601.838 t
ruda, minimalnata ekonomska so-
dr`ina na Pb e 4,06% a na Zn
3,39%.
LIT.: Todor Serafimovski, i dr., Nao|a-
li{ta i pojavi na olovo i cink vo Repub-
lika Makedonija. Posebno izdanie br. 4,
RGF, [tip, 1995. T. Ser.
SASI – najpoznati rudari vo
sredniot vek, po poteklo od Sak-
sonija (Germanija). Vo XIII v. se
naselile i vo Makedonija, kade
{to go organizirale vadeweto na
rudata. Vo Severoisto~na Make-
donija se za~uvani ostatoci vo to-
ponimijata i vo lingvisti~kata
terminologija.
LIT.: S. ´irkoviÊ, D. KovaÊeviÊ-KojiÊ,
R. ´uk, Staro srpsko rudarstvo, Novi
Sad, 2002. B. Petr.
†SVETA BOGORODICA# – go-
lema trikorabna crkva izgradena
vo 1872 g. vo Debar. Vo 1873 g. bi-
le slikani yidni sliki vo naosot,
a vo 1896 g. debarskite sve{teni-
ci pop Tase, pop Arsenij, pop Tr-
pe, Cvetko Stojanov i Simon Se-
kulov bile ktitori na yidnite
sliki vo oltarot na hramot. Kako
slikari rabotele lazaropolski-
te zografi bra}ata Krste i Kos-
ta Nikolovi (sinovi na poznati-
ot zograf Nikola Krstev). Na dr-
veniot ikonostas se nao|aat iko-
ni slikani od pro~ueniot zograf
Di~o Krstev od Treson~e i od ne-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
goviot sin Avram Di~ov. Vo hra-
mot se nao|a i edna stara ikona
posvetena na sv. \or|i, koja dati-
ra od XV v.
LIT.: K. Balabanov, Blago na putevima Jugo-
slavije, Beograd, 1983. K. B.
Crkvata †Sv. Bogorodica# vo s. Le{ok
„SVETA BOGORODICA# – ma-
nastirska crkva vo s. Le{ok (Te-
tovsko). Za prvpat se spomnuva vo
prvata polovina na XIV v., koga
bila prilo`ena na manastirot
„Bogorodica Levi{ka“ vo Priz-
ren. Podocna stanala metoh na
manastirot „Sv. Atanasij“ vo Le-
{ok. Vo 1818 g. vo manastirskata
crkva posvetena na Bogorodica
doa|a jeromonahot Kiril Pej~i-
novi}, koj go razviva mona{kiot
`ivot vo ovoj region. Crkvata vo
osnovata ima forma na trikon-
hos. Konhite od nadvore{nata
strana se tristrani. Podocna od
zapadnata strana bil doyidan
narteks. Vo crkvata se za~uvani
tri sloja od fresko`ivopisot.
Najstariot sloj e od periodot
pred 1326 g., vtoriot sloj nasta-
nal vo vremeto na episkopot Ni-
kanor, koj ja ovozmo`il obnovata
na crkvata (1641), a tretiot sloj
datira od 1879 g., koga gali~kiot
zograf Mihail \ur~inov presli-
kal odredeni delovi vo crkvata.
Vo blizina na crkvata se nao|a
grobot na jeromonahot Kiril
Pej~inovi}.
LIT.: V. Petkovi¢, Pregled crkvenih
spomenika kroz povesnicu srpskog naro-
da, Beograd, 1950; K. Balabanov – A. Niko-
lovski – D. ]ornakov, Spomenici na kul-
turata na Makedonija, Skopje, 1980,
207–208. K. B.
„SVETA BOGORODICA# – ma-
nastirska crkva vo s. Modri{te,
vo blizina na Makedonski Brod.
Vo 1316 g. igumenot na manasti-
rot Vartolomej prisustvuval na
izborot na episkopot Nikodim.
Toa e ednokorabna crkva so tris-
trana apsida, a verojatno imala i
kupola. Gradena e od pridelkan
kamen i od naizmeni~ni redovi
tuli. Od nekoga{ bogatiot fres-
ko`ivopis, delo na nepoznat zog-
raf, ostanale malku tragi. Vrz
osnova na stilskite karakteris-
tiki na fresko`ivopisot, se sme-
ta deka istiot zograf ja slikal i
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
manastirskata crkva „Sv. Niko-
la# ([i{evski), izgradena vo
XIV v. visoko nad kawonot na r.
Treska (Matka, Skopsko).
LIT.: P. S. .Jovanovi¢, Modri~ki manas-
tir, „Glasnik Skopskog nau~nog dru{t-
va#, II, 277–280; F. Mesesnel, Topografske
bele{ke, „Glasnik Skopskog nau~nog
dru{tva#, XIII, 178-183; V. Petkovi¢,
Pregled crkvenih spomenika kroz poves-
nicu srpskog naroda, Beograd, 1950; K. Ba-
labanov, Blago na putevima Jugoslavije, Beog-
rad, 1983. K. B.
Crkvata †Sv. Bogorodica# kraj s. Glumovo
„SVETA BOGORODICA# – ma-
nastirska crkva na leviot breg
na r. Treska, vo blizina na s. Glu-
movo (Skopsko). Gradena od kr-
{en kamen i od malter. Pripa|a
na tipot crkvi so vpi{an krst,
stesnet oblik. Nad sredi{niot
del se izdiga kupola {to se pot-
pira na pilastri. Oltarnata ap-
sida od nadvore{na strana e tris-
trana. Fasadite se o`iveani so
lizeni. Nad vleznata vrata e za-
~uvan natpis vo koj se veli deka
nekoja Milica vo 1497 g. ja na{la
crkvata otkriena i dala sredstva
za da se prepokrie i da se `ivopi-
sa. Izgradila priprata i kupila
lozje za manastirot. Od tekstot
proizleguva deka crkvata bila
gradena mnogu porano. Postoi
mislewe deka prvi~no bila iz-
gradena so sredstva {to gi obez-
bedil Bojko, sinot na vlastelin-
kata Danica, ktitorka na crkvata
„Sv. Nikola# vo s. Quboten (XIV
v.), bidej}i vo toa vreme toj bil
gospodarot na Matka. Fresko`i-
vopisot, za ~ija{to izrabotka
sredstva dala Milica, e so posla-
bi likovni vrednosti. Vo prvata
zona, pokraj svetitelite, se nas-
likani i portretite na novite
ktitori – Milica i Nikola.
LIT.: V. Petkovi¢, Pregled crkvenih spo-
menika kroz povesnicu srpskog naroda, Be-
ograd, 1950, 38; K. Balabanov – A. Nikolov-
ski – D. ]ornakov, Spomenici na kultura-
ta na Makedonija, Skopje, 1980, 55. K. B.
„SVETA BOGORODICA# – ma-
nastirska crkva nad s. Matej~e
(Kumanovsko). Gradena e od pri-
delkan kamen i od tuli, a ima ob-
lik na krstoobrazna crkva so pet
kupoli. Oltarnata apsida od nad-
vore{nata strana e petostrana i
o`iveana so dekorativni ni{i,
izvedeni so tuli. Vo istoriskite
izvori, koi se prili~no skudni,
Crkvata †Sv. Bogorodica#, s. Matej~e (XIV v.)
se veli deka crkvata po~nala da
se gradi na postaro kultno mesto,
kade {to porano se nao|ala crk-
vata posvetena na Bogorodica
Crnogorska, od strana na carot
Du{an. Vo biografijata na carot
Uro{, patrijarhot Paisie raska-
`uva deka toj po~nal da ja gradi
crkvata, no po negovata smrt taa
ostanala nedovr{ena, taka {to
negovata `ena Elena i sinot
Uro{ ovozmo`ile da se zavr{i i
da se `ivopisa. Podocna bila za-
pu{tena i dolgo bila vo urnatini.
Toga{ te{ko nastradal fresko-
`ivopisot na nejzinite yidovi.
Potemelna restavracija bila iz-
vr{ena duri vo 1934 g. I pokraj
o{tetuvawata, fresko`ivopisot
poka`uva deka nepoznatite tvor-
ci doa|ale od redot na talentira-
nite i ve{ti slikari, koi ne zaos-
tanuvale zad poznatite tvorci od
ovoj period. Me|u podobro za~uva-
nite kompozicii spa|aat scenite
od `ivotot na Hristos i Bogoro-
dica, Akatistot na Bogorodica,
^udata na Arhangelot Mihail,
Legendite za sv. Jovan Prete~a i
pustino`itelot Antonie, staro-
zavetnite sceni Sedumte vselen-
ski sobori, kako i portretite na
ktitorite – carot Du{an, negova-
ta `ena Elena i sinot Uro{.
LIT.: V. Petkovi¢, Pregled crkvenih
spomenika kroz povesnicu srpskog naro-
da, Beograd, 1950; V. J. ™uri¢, Vizantij-
ske freske u Jugoslaviji, Beograd, 1974; K.
Balabanov – A. Nikolovski – D. ]orna-
kov, Spomenici na kulturata na Makedo-
nija, Skopje, 1980. K. B.
„SVETA BOGORODICA# – crk-
va vo blizina na s. Slivnica
(Prespansko). Spored za~uvaniot
natpis, bila izgradena i `ivopi-
sana vo 1607 g., vo vremeto na igu-
menot jeromonah Nikanor. Kako
†SVETA BOGORODICA# S
dariteli se spomnuvaat pove}e
lica, osobeno Mihail Petkov od
Bitola, ~ij{to sin Kupen po~i-
nal vo 1599 g. Vo osnovata crkvata
ima forma na vpi{an krst vo pra-
voagolen prostor od stesnet tip.
Zasvodena e so poluobli~est svod
so travei. Apsidata od nadvore{-
nata strana e petostrana. Vo 1612
g. od zapadnata strana bil izgra-
den narteks so poluobli~est svod.
Vo 1645 g. na mestata od uni{te-
Crkvata †Sv. Bogorodica#, s. Slivnica, Prespansko (1608)
niot fresko`ivopis, raboten vo
1612 g., bil izveden nov. Vrz kom-
pozicijata Bogorodica so Hris-
tos, naslikana vo ni{ata nad za-
padnata vrata (odnadvor), e za~u-
vana signaturata na zografot Ni-
kola. Najverojatno toj ja ima `i-
vopisano zapadnata fasada na
crkvata. Na drveniot ikonostas
ima nekolku ikoni od vremeto na
`ivopisuvaweto na crkvata.
LIT.: K. Balabanov – A. Nikolovski – D.
]ornakov, Spomenici na kulturata na
Makedonija, Skopje, 1980, 285.
K. B.
„SVETA BOGORODICA# –
crkva vo Zletovo, gradena vo ne-
kolku fazi. Prvata faza, vrz os-
nova na dosega za~uvaniot fres-
ko`ivopis, se vrzuva za XVI v.,
koga Zletovo bilo sedi{te na
zletovskiot episkop. Vo 1515 g.
vo Zletovo se spomnuva moroz-
vizdskiot episkop Matej. Podoc-
1303
S †SVETA BOGORODICA#
na, crkvata bila dograduvana i
obnovuvana, osobeno vo XVII i vo
XVIII v. Vo XIX v. bila dogradena
pripratata i otvoreniot trem.
LIT.: V. Petkovi¢, Pregled crkvenih spo-
menika kroz povesnicu srpskog naroda, Be-
ograd 1950; K, Balabanov – A. Nikolovski
– D. ]ornakov, Spomenici na kulturata
na Makedonija, Skopje, 1980. K. B.
„SVETA BOGORODICA# –
crkva vo s. Drenovo, vo blizina
na patot Gradsko – Prilep. Vo os-
novata, crkvata pretstavuva kom-
binacija od kupolna trikorabna
bazilika i krstoobrazna crkva
od stesnet tip. Ima kupoli nad
naosot i narteksot. Strani~nite
korabi se zasvodeni. Gradena e od
kr{en kamen i od malter, so upot-
reba na spolii doneseni od an-
ti~kiot grad Stobi. Nema to~ni
podatoci za toa koga e izgradena
i `ivopisana. Vo literaturata se
spomnuva podatokot deka vo 1378–
1380 g. so crkvata upravuvale vlas-
telinite Konstantin Draga{-Ja-
kovac i Dragoslav. Konstantin
Draga{ ja prilo`il na svetogor-
skiot manastir „Pantelejmon# vo
Kareja. Kako tvorec na fresko-
`ivopisot se spomnuva zografot
Dimitrij (1356).
LIT.: V. S. Radovanovi¢, Tikve{ i Raec,
1924, „Naseqa#, XXIX, 444; V. Petkovi¢,
Pregled crkvenih spomenika kroz povesni-
cu srpskog naroda, Beograd, 1950; D. Koco,
Nekolku novi podatoci za srednovekovni-
te spomenici vo Makedonija, „Glasnik na
Muzejsko-konzervatorskoto dru{tvo na
NR Makedonija#, Skopje, 1954. K. B.
„SVETA BOGORODICA# –
crkva vo stariot del na Ohrid,
poznata kako Kamensko. Bila po-
dignata vo XVII v., a obnovena i
pro{irena vo 1832 g. Spored za-
~uvaniot natpis nad ju`nata vra-
ta od nadvore{nata strana, crk-
vata bila zografisana vo 1863 g.
od strana na poznatiot zograf
Di~o od s. Treson~e. Oltarniot
prostor go zatvora ikonostas ra-
boten vo rezba od nekoja od tajfi-
te na mija~kite rezbari.
LIT.: K. Balabanov – A. Nikolovski – D.
]ornakov, Spomenici na kulturata na
Makedonija, Skopje, 1980. K. B.
„SVETA BOGORODICA# –
crkva, ~ija{to lokacija bila na
mestoto Mokrosok, na leviot
breg na rekata Treska, vo blizina
na s. Breznica. Vo 2002 g. e dislo-
cirana od desnata strana na reka-
ta poradi izgradba na hidroaku-
mulacioniot sistem „Kozjak#.
Namesta za~uvaniot yidarski
opus od kamen i tula upatuva na
postara gradba koja podocna bila
obnovena. Za~uvaniot `ivopis vo
oltarnata ni{a i vo ni{ata nad
vlezot e raboten vo stilot na
postvizantiskite umetni~ki raz-
birawa od krajot na XVI do prva-
ta decenija na XVII vek.
1304
LIT.: P. Jovanovi¢, Pore~e. Naseqa i po-
reklo stanovni{tva, SKA/SEZ, LI, Be-
ograd, 1935, 334. M. M.
Crkvata †Sv. Bogorodica Bolni~ka# vo Ohrid (XIV v.)
„SVETA BOGORODICA BOL-
NI^KA# – crkva vo bolni~kata
enorija nasproti „Sv. Nikola#,
izgradena vo {eesettite godini
na XIV vek, od Jakov, igumen na
Klimentoviot manastir na Pla-
o{nik. Po forma e ednokorabna
crkva so nadvi{en popre~en brod
vo vid na transept. Fresko`ivo-
pisot od postariot sloj e so~uvan
vo oltarniot prostor i delumno
vo naosot kade {to se so~uvani
nekolku figuri na svetci od pr-
vata zona, i dopojasnite likovi
na petozarnite ma~enici vo me-
daljoni od vtorata zona. Freski-
te od ovoj sloj se delo na zograf
{to prethodno go slikal ju`niot
paraklis na „Bogorodica Periv-
lepta#, i podocna, po zavr{uva-
weto so slikawe na freskite vo
„Bogorodica Bolni~ka#, slika vo
Markov Manastir. Triesetina go-
dini po izgradbata i `ivopisuva-
weto, crkvata bila obnovena so
nadgraduvawe na yidovite i doda-
vawe na popre~niot korab, trans-
eptot. Ovaa golema obnova se po-
vrzuva so neidentifikuvaniot
ohridski arhiepiskop, koj e nas-
likan na ju`niot yid od crkvata,
vedna{ do vleznite vrati. Istov-
remeno e naslikan i Stra{niot
Crkvata †Sv. Bogorodica Eleusa#, s. Veljusa (1080)
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
sud na ju`nata fasada od crkvata.
Od nekoga{niot ikonostas e so-
~uvano ednoto krilo na carskite
dveri, koi po kvalitetot na umet-
ni~kata izrabotka se vbrojuvaat
vo najubavite dela na ohridskiot
ikonopis od sredinata na XVI vek.
Za ovaa crkva vo 1864 g. zografot
Di~o naslikuva nekolku ikoni.
LIT.: Gojko Suboti¢, Sveti Konstan-
tin i Jelena u Ohridu, Beograd, 1971,
35‡43; Vojislav J. ™uri¢, Vizantijske
freske u Jugoslaviji, Beograd, 1974, 74;
Cvetan Grozdanov, Ohridskoto yidno
slikarstvo od XIV vek, Ohrid, 1980,
145‡247. S. C.
„SVETA BOGORODICA ELE-
USA# – manastirska crkva izgra-
dena vo 1080 g. vo s. Veljusa (Stru-
mi~ko). Nejzin ktitor bil stru-
mi~kiot episkop Manoil. Yidana
e so tuli i so malter, so {to e do-
biena vpe~atliva keramoplas-
ti~na dekoracija. Ima oblik na
~etirikonhos so osmostrana ku-
pola nad centralniot del. Na za-
padnata strana se nao|a narteks
so kupola, a na ju`nata paraklis
posveten na sv. Spas. Vo XIX v.
bil izgraden otvoren trem. Fres-
ko`ivopisot e delumno za~uvan,
glavno vo delovite na parakli-
sot, centralniot del i oltarot na
crkvata, a poteknuva od vremeto
na izgradbata (XI v.). Vo XIX v.
vrz delumno za~uvaniot star `i-
vopis bil izveden nov, bez pogo-
lema likovna vrednost. Oltarni-
ot prostor e zatvoren so ikonos-
tas izgraden od mermer, so za~u-
van natpis na arhitravnata greda.
Vo naosot ima mozai~en pod. De-
nes „Sv. Bogorodica Eleusa“ e
`enski manastir.
LIT.: ArhimandritÍ GerasimÍ, Mate-
riÔli po geografiÔ na strumi{ko, „Bib-
lioteka#, III, XVI-XVII, PlovdivÍ,1896; N.
Okunjev, Krstoobrazne crkve, Zagreb, 1925; L.
Mileti~Í, Strumickite manastirski
~erkvi, 1926; V. IvanovÍ, Stari cÍrkvi i
manastiri, 1926, @. Tati¢, Dva spomeni-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
ka, 1928; F. Mesesnel, Vizantiski spome-
nici, 1937; ™. Bo{kovi¢, Arhitektura
sredweg veka, 1947 i 1967; M. Jovanovi¢, O
Vodo~i i Veljusi, 1959; P. Miqkovi}-Pe-
pek, Oltarna pregrada, 1959; istiot, Vel-
jusa, Skopje, 1981. K. B.
„SVETA BOGORODICA EPIS-
KEPSIS# – crkva {to se spom-
nuva vo edna povelba na carot
Konstantin Tih, vo vtorata polo-
vina na XIII v. Se nao|ala vo Ma-
kedonski Brod i bila metoh na
golemiot manastir „Sv. \or|i
Gorga# (Skoroposti`nik) vo
Skopje. Na praznikot Sv. \or|i
vo manastirot se odr`uval golem
pana|ur na koj doa|ale vernici od
cela Makedonija. Na istoto mes-
to vo 1872 g., vrz temelite na pos-
tarata crkva, bila izgradena go-
lema trikorabna bazilika posve-
tena na Bogorodica Episkepsis.
Nekolku yidni sliki vo bazili-
kata izrabotil zografot Kosta
Nikolov od Lazaropole (1900).
Ikonite na ikonostasot se delo
na poznatiot kru{evski zograf
Nikola Mihailov.
LIT.: V. Petkovi¢, Pregled crkvenih
spomenika kroz povesnicu srpskog naro-
da, Beograd, 1950; K. Balabanov, Blago na pu-
tevima Jugoslavije, Beograd, 1983. K. B.
„SVETA BOGORODICA ZA-
HUMSKA# – manastirska crkva
na isto~niot breg na Ohridskoto
Ezero, poznata pod imeto Zaum.
Izgradena e vo vremeto na kesa-
rot Grgur, brat na Vuk Branko-
vi}, vo 1361 g. Vo osnovata e re-
{ena kako vpi{an krst so edno
kube izdignato na osmoagolen
tambur, koe se potpira na ~etiri
stolba. Fasadite se bogato ukra-
seni so tula i kamen, karakter-
isti~no za yidaweto na sakral-
nite objekti vo Makedonija od
XIII i XIV vek.
Kako {to se doznava od ktitor-
skiot natpis vo hramot, crkvata e
zografirana so donacija na epis-
kopot devolski Grigorij. Celo-
Crkvata †Sv. Bogorodica Zaumska# kraj Ohrid (XIV v.)
†SVETA BOGORODICA PERIVLEPTOS#
kupniot fresko`ivopis e izve-
den vo 1361 g. i denes e samo de-
lumno za~uvan. S# u{te se za~uva-
ni ostatoci od freskite vo kupo-
lata so fragmenti od figurata
na Isus Hristos Pantokrator
(Sedr`itel), pod nego se pretsta-
vite na angelskite sili, a vo tam-
burot se pretstaveni prorocite.
Podobro se za~uvani pretstavite
na ~etirite evangelisti vo pan-
dantifite. Na gornata zona zaed-
no so povr{inata na svodovite e
pretstaven ciklusot na Golemite
praznici, a pod niv se Hristovi-
te stradawa. Na zapadnata strana
od naosot e golemata scena na Us-
penieto na Bogorodica, pokraj
koja se sceni povrzani za ovoj praz-
nik, a na severniot yid i Vovede-
nieto na Bogorodica vo hramot.
Vo oltarniot prostor e liturgis-
kata slu`ba na arhijereite nad
koja postoi friz od dopojasja na
drugi arhijerei. Vo protezisot e
naslikana Vizijata na sv. Petar
Aleksandriski. Vo dolnata zona
na naosot, na ju`nata strana, od
osobeno zna~ewe se figurite na
sv. Kliment, sv. Naum Ohridski i
pretstavite na Svetite lekari,
pojava za koja se smeta deka ima
ohridski tematski karakter. Bi
gi spomnale i figurite na pusti-
no`itelite, a osobeno vnimanie
privlekuva i pretstavata na sv.
Ana Mlekopitatelka. Vo svet-
skata nauka s# u{te se prou~uva
slikarstvoto na zapadnata fasad-
na strana, kade {to e naslikan
Isus Hristos kako Car nad care-
vite so Bogorodica carica i sv.
Jovan Krstitel, a vo dolnata zona
se Svetite Voini (sv. \or|i i sv.
Dimitrija) vo blagorodni~ka ob-
leka, potoa na pilastrite aposto-
lite Petar i Pavle, a od dvete
strani na vlezot se sv. Zosima i
Marija Egipetska kako ja pri~es-
tuva. Vo 50-tite godini na XX vek
se izvr{eni konzervatorski i
restavratorski raboti na arhi-
tekturata i `ivopisot.
LIT.: M. Zlokovi¢, Stare crkve u oblasti
Prespe i Ohrida, „Starinar#, III, Beograd,
1925; –. Sp. Radoji~i¢, Ko je podigao manas-
tir Zaum?, „Istoriski pregled#, 1, Beograd,
1954; V. J. –uri¢, Vizantijske freske u Ju-
goslaviji, Beograd, 1974; R. Qubinkovi¢ ‡
M. ´orovi¢-Qubinkovi¢, Srednovekovno-
to slikarstvo vo Ohrid, Zbornik na trudo-
vi, Ohrid, 1961; A. Deroko, Monumentalna
i dekorativna arhitektura u srednove-
kovnoj Srbiji, Beograd, 1962; Cv. Grozdanov,
Ohridsko yidno slikarstvo XIV vek, Ohrid,
1980, 103–120. Cv. Gr. – Kr. T.
„SVETA BOGORODICA#, KA-
LI[TA – pe{terna crkva vo
karpa zapadno od sega{nata ma-
nastirska crkva. Za nejzinata
gradba e iskoristen golemiot za-
sek vo karpata, koj od isto~nata
strana e zatvoren so yid {to ima
dobieno forma na oltarna apsi-
S
Pe{ternata crkva †Sv. Bogorodica#, Kali{ta,
Stru{ko (XVII-XVIII v.)
da. Okolu crkvata ima avtenti~-
ni mona{ki }elii. Vnatre{niot
prostor e pokrien so poluobli-
~est svod na koj se naslikani
Hristos, angelite i dopojasni
pretstavi na prorocite. Vo po-
dolnata zona e naslikan ciklusot
na Golemite praznici, a vo naj-
niskata zona na severniot yid
slu`bata na slovenskite svetite-
li sv. Kiril Filozof i sv. Kli-
ment Ohridski, pridru`uvani od
sv. Spiridon i sv. Nikola. Na za-
padniot yid e Gostoqubieto na
Avram i dopojasni pretstavi na
trite evrejski mom~iwa. Crkva-
ta i `ivopisot se nastanati vo
po~etokot na XVII vek, a oltarna-
ta apsida i ni{ata na protezisot
vo vtorata polovina na XVIII vek.
LIT.: Kosta Balabanov – Antonie Niko-
lovski – Dimitar ]ornakov, Spomenici na
kulturata na Makedonija, Skopje, 1980,
281‡282; Cvetan Grozdanov, Yidnoto sli-
karstvo i ikonopisot vo stru{kiot kraj,
Struga i Stru{ko, Struga, 1970, 340; Goce
Angeli~in-@ura, Stranici od istorija-
ta na umetnosta na Ohrid i Ohrid-
sko(XV–XIX vek), Ohrid, 1997, 33‡39. S. C.
„SVETA BOGORODICA#, KA-
NEO – pe{terna crkva, vovle~e-
na vo tesniot zasek na strmnata
karpa pod crkvata „Sv. Jovan Bo-
goslov – Kaneo#. Prostorot na
pe{terata e preyiduvan i prispo-
sobuvan za prestoj na nekolku mo-
nasi, a na eden od tie yidovi e za-
~uvana i edinstvenata freska vo
crkvata {to go pretstavuva Vove-
denieto na Bogorodica.
LIT.: Petar Miqkovi}-Pepek – Goce An-
geli~in-@ura, Pe{terniot hram Vove-
denie kaj Kaneo vo Ohrid, „Likovna umet-
nost#, 10-11, Skopje, 1985, 25‡35. S. C.
„SVETA BOGORODICA PAN-
DANOS# – ostatoci na crkvata
se najdeni do patot {to od Gorna
Porta vodi kon Klimentoviot
manastir na Plao{nik. Na ova
mesto, vo ponovo vreme e izgraden
mal paraklis. S. C.
„SVETA BOGORODICA PE-
RIVLEPTOS (SV. KLI-
MENT)# – eden od najzna~ajnite
spomenici na paleologovskata
renesansa. Podignata e vo 1294/95
g. od velikiot heterijarh Progon
1305
S †SVETA BOGORODICA PERIVLEPTOS#
Zgur, zet na vizantiskiot imper-
ator Andronik II Paleolog, i oh-
ridskiot arhiepiskop Makarij,
~ii{to imiwa se zabele`eni vo
za~uvaniot ktitorski natpis.
Prvata dedikacija na ovoj manas-
tirski hram e na Bogorodica
Perivleptos, me|utoa, kon krajot
na XV vek, poradi ru{eweto na
crkvite „Sv. Sofija# i „Sv.
Pantelejmon# (Plao{nik), se-
di{teto na Ohridskata arhiepi-
skopija bilo preneseno vo ovoj
hram, koj se zdobil so uloga na
majka-crkva vo ramkite na ohrid-
skata dieceza. Toga{ od „Sv. Pan-
telejmon# vo ovaa crkva bile pre-
neseni i mo{tite na sv. Kliment
Ohridski, pa zatoa vo narodot e
poznata kako Sveti Klimentova
crkva. Vo blizina na hramot pos-
toela i arhiepiskopska palata,
kade {to rabotel personalot na
Arhiepiskopijata. Kako prv hram
na Arhiepiskopijata toj slu`el
s# do nejzinoto ukinuvawe vo 1767
g., a potoa bil hram na mitropol-
itite. Prostornata koncepcija
na hramot e vpi{an krst so kupo-
la na osmoagolen tambur i nar-
teks. Kon krajot na XIV vek se do-
gradeni dva paraklisa na sever-
nata strana, posveteni na Sv.
Grigorie Bogoslov i na ju`nata
strana od oltarot. Podocna (vo
XVI vek) okolu glavniot korpus
na crkvata e izgraden zatvoren
trem, na koj od zapadnata strana e
dograden otvoren trem. Na~inot
na yidawe i obrabotkata na fasa-
dite e dekorativen vo kombina-
cija na kamen i tula.
Zadniot del na crkvata †Sv. Bogorodica Perivleptos# (†Sv. Kliment#), Ohrid (1294/95)
1306
Oltarnata apsida na hramot †Sv. Bogorodica Perivleptos# (†Sv. Kliment#), Ohrid (1295)
Stariot `ivopis e o~isten od po-
docne{ni naslojki i malterisu-
vawa od 1950 do 1961 g., glavno od
konzervatorskata ekipa na Re-
publi~kiot zavod za za{tita na
spomenicite na kulturata. Fres-
ko`ivopisot se steknal so svet-
sko renome kako eden od najzna-
menitite ansambli vo makedon-
skata umetnost i vo umetnosta na
protorenesansata na Paleolozi-
te. Zografite Mihail i Evtihij
pove}epati se potpi{ale vrz
freskite, a po Ohrid slikale i
vo drugi hramovi vo Severna Ma-
kedonija i vo Srbija, kako i vo
regionot na Solun. Se pretposta-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
vuva deka nivni dela ima i vo
Sveta Gora. Nivnoto vlijanie
bilo golemo i vrz sledbenicite
{to sozdavale podocna vo sredi{-
nite delovi na Balkanot. Ova
freskoslikarstvo se tretira ka-
ko revolucioneren is~ekor vo is-
torijata na umetnosta vo likov-
nite i estetskite pogledi na vre-
meto koga vo Italija sozdaval
\oto. Vo crkvata se naslikani go-
lem broj ciklusi od koi{to gi
spomnuvame: Detstvoto na Bogo-
rodica (Apokrifniot `ivot na
Bogorodica); Uspenieto na Bogo-
rodica; eden od najgolemite an-
sambli na Prefiguraciite na
Bogorodica vo narteksot; Hris-
tovite stradawa; Golemite praz-
nici; slikaweto na kupolata so
Hristos Pantokrator, prorocite
i evangelistite; Evharisti~niot
ciklus vo oltarot; pove}e figuri
na monasi, sveti voini, apostoli,
ma~enici, sveti lekari, naj~esto
vo prvata zona i na stolbcite,
kako celi figuri i kako dopojas-
ja. Nekoi od niv pretstavuvaat i
tematski celini. Ovoj najstar i
najgolem del od `ivopisot od
1294/95 g. sodr`i i donesuva gole-
mi promeni vo umetnosta na vi-
zantiskiot stil i na srednove-
kovnata umetnost vo Evropa: se
probiva narativniot na~in na
prika`uvawe na scenite, se vne-
suvaat realisti~ni elementi i
dramatizam vo prika`uvaweto,
se prodlabo~uva zadninata i se
razrabotuva nov na~in na prika-
`uvawe na slikanata arhitektu-
ra. Vo ovaa prva etapa na slika-
weto na Mihail i Evtihij e pri-
suten „strukturalizmot# so ele-
menti na geometrija, kako vo dis-
pozicijata na scenite, taka i vo
definiraweto na postarite li-
kovi. Isto taka, se razrabotuva i
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
pejza`ot vo scenite, prepletuvan
so enterierot vo koj se razviva
dejstvoto. Za hramot na Bogoro-
dica Perivleptos, Mihail i Ev-
tihij slikale i ikoni {to se ras-
poreduvaat vo dve fazi, {to bi
govorelo za dva nivni prestoja vo
Ohrid. Ovoj hram e prvo nivno
poznato delo, a podocna tie ja
zografirale crkvata „Sv. \or|i#
vo Staro Nagori~ane (Kumanov-
sko) i „Sv. Nikita# (Skopsko).
So atributiven metod nim im se
pripi{uva i `ivopisot vo crk-
vata „Sv. Joakim i Ana# (Kraqe-
va crkva) vo kompleksot Stude-
nica, kako i na crkvata „Sv. Bo-
gorodica Qevi{ka# vo Prizren.
So pravo se pretpostavuva deka
tie imaat u~estvo i vo zografi-
raweto na eden del od crkvata
„Sv. Apostoli# (Pe}ska patri-
jar{ija) vo Pe}. Okolu 1364/5 g.
se naslikani tri novi slikarski
celini vo tremot na hramot:
Akatistot na Bogorodica (na
severnata strana), Stra{niot
sud (na ju`nata strana) i Nebes-
kiot dvor (na zapadnata strana).
Pribli`no kon toa vreme se
zografirani i dvata paraklisa
{to se doyidani do oltarot i toa
vo vremeto na ohridskiot arhie-
piskop Grigorij II. Slikarite na
ovie ansambli rabotele pod vli-
janie na golemiot zograf Jovan
Teorijan, koj{to vo Ohrid for-
miral svoja rabotilnica i imal
brojni sledbenici vo gradot i vo
drugi delovi na Makedonija. Vo
poslednite godini na XVI vek, na
zapadnata strana od tremot, nad
Nebeskiot dvor, e naslikan
Stra{niot sud, edna od najboga-
tite pretstavi na ovaa tema vo
postvizantiskata umetnost.
LIT.: M. Zlokovi¢, Stare crkve u oblas-
ti Prespe i Ohrida, Starinar, III, Beog-
rad, 1925; G. Bo{kovi¢ – K. Tomovski,
Srednovekovna arhitektura vo Ohrid,
„Zbornik na trudovi#, Ohrid, 1961; H. Hal-
lensleben, Die architekturschichtliche stellung
der kirche Sv. Bogorodica Perivleptos (Sv. Kli-
ment) in Ohrid, Zbornik Posveten na Dim~e
Koco, kn. 6–7, Arheolo{ki muzej na Make-
donija, Skopje, 1979, 297, 316, Cv. Grozda-
nov, Prilozi poznavawu sredwevekovne
umetnosti Ohrida, „ZLU#, 2, Novi Sad,
1966, 197–232; istiot, Ilustracija him-
ni Bogorodi~inog akatista u crkvi Bo-
gorodice Perivlepte u Ohridu, vo: Zbor-
nik Svetozara Radoj~i¢a, Beograd, 1969,
39–54; istiot, Ohridsko yidno slikarstvo
od XIV vek, Ohrid, 1980. Cv. Gr. – Kr. T.
„SVETA BOGORODICA PE[-
TANSKA# – pe{terna crkva na
dvaesetina kilometri jugoisto~-
no od Ohrid, na patot za Sv. Na-
um. Najavtenti~na od site pe{-
terni crkvi na bregot na ezeroto.
Prirodnite oblici na pe{tera-
ta se iskoristeni i prilagodeni
na kultnite potrebi so jasno iz-
dvojuvawe na oltarniot prostor
i naosot. Ova ovozmo`ilo na yi-
Pe{ternata crkva †Sv. Bogorodica Pe{tanska#, s. Pe{tani (XIV v.)
dovite da se naslika poop{irna
programa ~ija tematika e iden-
ti~na so programsko-tematskite
karakteristiki na ohridskoto
slikarstvo od vtorata polovina
na XIV vek. Vo oltarot ima osta-
toci od Slu`bata na arhijereite,
vo naosot na svodot i povisokite
zoni se kompozicii od ciklusot
na Golemite praznici, a vo naj-
niskata zona Deizisit, sv. Niko-
la, svetite voini-ma~enici vo
patriciski ode`di, a na ju`niot
yid kako dopojasni pretstavi se
naslikani sv. Kliment, sv. Naum,
Svetite lekari sv. Kuzman i Dam-
jan i sv. Pantelejmon. @ivopisot
poteknuva od {eesettite godini
na XIV vek, a zografite {to go
slikale `ivopisot, desetina go-
dini podocna, slikaat i vo Mar-
kov manastir, kraj Skopje.
LIT.: Voislav J. ™uri¢, Vizantijske
freske u Jugoslaviji, Beograd, 1974, 74;
Cvetan Grozdanov, Ohridskoto yidno
slikarstvo od XIV vek, Ohrid, 1980,
147‡148. S. C.
„SVETA BOGORODICA PRE-
^ISTA# – manastirska crkva vo
blizina na s. Drugovo (Ki~ev-
sko). Spored eden zapis vo kniga
od manastirskata biblioteka, pr-
vobitnata crkva bila izgradena
vo 1316–1320 g. Manastirot se
spomnuva pove}epati vo tekot na
XIV v. Izgorel vo 1558 g., a bil
obnoven vo 1564 g., koga bila iz-
gradena crkva mala po dimenzii,
~ij{to fresko`ivopis go nasli-
kal poznatiot zograf jeromonah
Onufrij. Vo 1843 g. manastirot
povtorno bil opo`aren. Vo 1848
g. na mestoto na manastirskata
crkva (so sredstva {to gi obezbe-
dil ~i~koto na debarskiot mit-
ropolit Kozma, vo vremeto na
igumenot Haxi Teodosij) e izgra-
dena nova crkva. Ikonite za iko-
nostasot na ovaa crkva gi izrabo-
til Di~o Zograf od s. Treson~e.
†SVETA BOGORODICA# S
Toj preslikal i nekolku postari
ikoni koi{to mu gi podaril na
manastirot.
LIT.: M. Popovi¢, Ki~evska sveta Pre~is-
ta, „Prilozi#; V. Petkovi¢, Pregled crk-
venih spomenika kroz povesnicu srpskog na-
roda, Beograd, 1950; K. Balabanov, Blago na pu-
tevima Jugoslavije, Beograd, 1983. K. B.
„SVETA BOGORODICA PRE-
^ISTA# – crkva vo s. Varo{
(Prilep). Ednokorabna, so po-
lukru`na apsida od nadvore{na-
ta i od vnatre{nata strana. Gra-
dena od kr{en kamen, tuli i od
malter. Tulite se upotrebeni sa-
mo vo dva reda, vo gornata polo-
vina na crkvata. Kako graditeli
se spomnuvaat Pavle i Radoslav,
sinovi na Teodor (1416–1438).
Fresko`ivopisot e za~uvan vo
prostorot na apsidata, kade {to
se pretstaveni: Bogorodica [ir-
{aja nebesa so maliot Hristos na
gradite i kompozicijata Veliki-
ot vhod. Nepoznatiot zograf pri-
pa|a na grupata talentirani zog-
rafi na svoeto vreme. Signaturi-
te se ispi{ani na starosloven-
ski jazik.
LIT.: V. Petkovi¢, Pregled crkvenih
spomenika kroz povesnicu srpskog naro-
da, Beograd, 1950; K. Balabanov – A. Niko-
lovski – D. ]ornakov, Spomenici na kul-
turata na Makedonija, Skopje, 1980.K. B.
„SVETA BOGORODICA# („SV.
\OR\I#) – grobi{na crkva od
krajot na XVI ili po~etokot na
XVII v., vo s. Petralica, zapadno
od Kriva Palanka. Pretstavuva
ednokorabna gradba so dogradena
„priprata#. Povtorno e celosno
`ivopisana vo XIX v. Original-
niot `ivopis e za~uvan vo oltar-
skata ni{a i vo zabatot na neko-
ga{niot zapaden yid (Stra{niot
sud). Od stariot ikonostas se za-
~uvani samo Carskite dveri, vo
t.n. perforirana tantelna rezba
(po~etokot na XVII). Ne e prou-
~ena.
1307
S †SVETA BOGORODICA TROERA^ICA#
LIT.: M. Ma{ni¢, Dokumentacija fasad-
nog `ivopisa crkava iz postvizantij-
skog perioda u Makedoniji, Saop{tewe
RZZSK, Beograd; D. ]ornakov, Tvore{-
tvoto na mija~kite rezbari na Balka-
not od krajot na XVIII i XIX vek, Prilep,
1986, 57. M. M.
Obnovenata crkva †Sv. Bogorodica Troera~ica#, Skopje (2007)
„SVETA BOGORODICA TRO-
ERA^ICA# – crkva vo Skopje.
Spored istoriski izvori, bila
izgradena vo po~etokot na XIII v.,
a obnovuvana pove}epati so dare-
nijata na srednovekovnite vlade-
teli. Spored edna legenda, vo
ovaa crkva se nao|ala ~udotvor-
nata ikona posvetena na Bogoro-
dica Troera~ica, koja podocna
bila prenesena vo svetogorskiot
manastir Hilandar. Vo 1835 g. na
nejzino mesto bila izgradena no-
va golema trikorabna bazilika.
Vo nea se nao|al eden od najubavi-
te i najgolemi ikonostasi, delo
na mija~kite kopani~ari. Crkva-
ta, zaedno so ikonostasot i mebe-
lot (raboten, isto taka, vo dlabo-
ka rezba) izgorele vo 1944 g. Vo
2007 g. na mestoto na opo`arena-
ta crkva e izgradena nova, triko-
rabna bazilika, koja go ima isti-
ot plan kako crkvata od 1835 g.
LIT.: V. Petkovi¢, Pregled crkvenih
spomenika kroz povesnicu srpskog naro-
da, Beograd, 1950, 298; K. Balabanov, Skopje
Old Bazar, Skopje, 1994, 27-28. K. B.
„SVETA BOGORODICA ^EL-
NICA# – ohridska crkva vo ne-
posredna blizina na „Sv. Nikola#
i starata srednovekovna ~elna
porta, po {to i samata enorija go
dobila svojot naziv. Izgradena e
ili temelno obnovena vo sredina-
ta na XIV vek, so neobi~na arhi-
tektonska konstrukcija i koncep-
cija. @ivopisot e nastanat po 1380
g. i od nego se vidlivi samo mali
fragmenti na liturgiski kompo-
zicii vo oltarnata apsida i po ne-
koj fragment od ciklusot na Gole-
1308
mite praznici na ju`niot yid od
naosot. Vo 1862 g., na zapadniot yid
od crkvata, Di~o Zograf naslikal
nekolku pretstavi na svetci.
LIT.: Dim~e Koco, Bogorodica ^elnica,
„Starinar#, XX, Beograd, 1970, 171‡178;
Voislav J. ™uri¢, Vizantijske freske u
Jugoslaviji, Beograd, 1974, 74; Cvetan
Grozdanov, Ohridskoto yidno slikar-
stvo od XIV vek, Ohrid, 1980, 155. S. C.
SVETA GORA (Atos) ‡ eden od
trite zavr{ni poluostrovi na
Halkidi~kiot Poluostrov vo ju-
goisto~niot del na istorisko-ge-
ografska Makedonija. Poluos-
trovot zafa}a povr{ina od 389
km2, dolg e okolu 60 i {irok - od 7
do 16 km. Vo svojot ju`en del za-
vr{uva so vrvot Atos, koj so svo-
jata viso~ina od 2033 m. nad mor-
skoto nivo dominira nad celata
teritorija.
Teritorijata na Sveta Gora e
prete`no {umovita, so strmni
karpesti povr{ini, pe{teri i
dlaboki dolini. Vakvite geog-
rafski pogodnosti, kako i izo-
liranosta od drugata kopnena
teritorija, ovozmo`ile na Po-
luostrovot mo{ne rano da se na-
selat oddelni monasi i mona{ki
grupi so stroga asketska orien-
tacija. Naseluvaweto na Sveta
Sveta Gora, avionska snimka
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
Gora osobeno se zasililo po os-
vojuvaweto na Egipet, Palesti-
na i Sirija od strana na Arabi-
te vo VI‡VII v., koga od ovie
hristijanski teritorii bile
proterani golem broj monasi,
koi na{le zasolni{te vo razni
manastiri na teritorijata na
Vizantija, vklu~uvaj}i ja i Sve-
ta Gora.
Vtor bran naseluvawe na Sveta
Gora se slu~il vo vremeto na domi-
nacijata na ikonoborskata eres vo
Vizantiskata Imperija (VIII‡IX
v.), koga po~itatelite na ikonite
bile progonuvani od imperatori-
te ikonoborci i od oficijalnite
crkovni vlasti. Me|u progonuva-
nite crkovni lica imalo i mnogu
monasi {to ostanale verni na ve-
kovnata pravoslavna tradicija i
pobarale spas vo nepristapnite
predeli na Poluostrovot.
Po~etocite na svetogorskoto mo-
na{tvo go postavuvaat vo IX v.
svetite Petar Atonski, Eftimij
Novi i Jovan Kolov. Od istiot
vek e i prvoto oficijalno sve-
do{tvo za postoewe organiziran
mona{ki `ivot vo Sveta Gora.
Istori~arot Genesij soop{tuva
deka na crkovniot sobor vo 843 g.
vo Carigrad prisustvuvale i mo-
nasi od Sveta Gora. Postoeweto
na organiziran mona{ki `ivot
vo Sveta Gora vo IX v. se potvrdu-
va i od edna carska povelba na vi-
zantiskiot vladetel Lav VI od
893 god.
Na Sveta Gora oddelni monasi
pustino`iteli `iveele i pred IX
v., me|utoa, spomnatite trojca sve-
togorski monasi pridonele za br-
ziot razvoj na mona{tvoto i sta-
nuvaat rodona~alnici na razni
tendencii vo mona{kiot `ivot:
Petar Atonski na eremitskiot
(spileotski), Eftimij Novi na
skitskiot (lavriotski), a Jovan
Kolov na op{to`itelniot mo-
na{ki na~in na `iveewe. Isklu-
~itelno vlijanie vrz oblikuvawe-
to i razvojot na mona{kiot `ivot
vo Sveta Gora ima i sv. Atanasij
Atonski (X v.) ‡ osnova~ot na pr-
viot oficijalen svetogorski ma-
nastir Velikata Lavra (963).
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR SVETA S

Po~nuvaj}i od vtorata polovina

na X v. na Sveta Gora se izgradeni
pove}e manastiri, skitovi, mo-
na{ki }elii i drugi zgradi (pir-
govi, stopanski objekti, prista-
ni{ta i sl.). Vo razli~nite vre-
menski periodi, pritoa, brojot
na manastirite i drugite mona{-
ki `iveali{ta e razli~en. Taka,
spored svedo~eweto na Monoma-
hoviot tipik od 1048 god., imalo
okolu 180 manastiri. Nekoi od
niv vo podocne{niot period
prestanale da postojat, no zatoa
pak bile izgradeni novi. Vo 1169
god., na pr., se izgradeni manasti-
rite „Sv. Pantelejmon# (Stari
Rusik) i Kutlumu{, vo 1198 god. e
osnovan manastirot Hilendar, Kompleksot na Ruskata crkva †Sv. Pantelejmon# na Sveta Gora
dodeka edna grupa manastiri se
formirani duri vo tekot na XIV Denes na Sveta Gora ima 12 manas- Vo tekot na mnoguvekovnata isto-
v. (Pantokrator, Simono-Petar, tirski skitovi {to se nao|aat pod rija Sveta Gora teritorijalno
Grigorijat, Dionisijat i „Sv. administrativna uprava na nekoj pripa|ala kon razni dr`avi, pri
Pavle#). Denes na Sveta Gora ima od dvaesette svetogorski manasti- {to najdolg period bila vo ram-
20 manastiri, 12 skita i okolu ri. Pod administrativna uprava kite na Vizantija i na Otoman-
600 mona{ki }elii i, spored sve- na Velikata Lavra se nao|aat tri skata Imperija. Osobeno ~esto
togorskiot statut, brojot na ma- skita: „Sveti Jovan Krstitel#, vladetelite na Sveta Gora se me-
nastirite i skitovite ve}e ne mo- „Sveta Ana# i „Kapsokalivija# nuvale vo XIII v. Po raspadot na
`e da se menuva. („Sveta Troica#); pod uprava na vizantiskata dr`ava vo po~eto-
Manastirite mo`e da se delat na manastirot „Sveti Pavle# ima kot na XIII v., Sveta Gora vleguva
grupi vo zavisnost od nivnata hi- dva skita ‡ Noviot skit „Sv. Bo- vo granicite na Solunskoto
erarhiska postavenost, no i od gorodica# i skitot „Sv. Dimitrij- Kralstvo (1204‡1222), a potoa bi-
nivnata geografska polo`ba. Laku#, a dva skita pripa|aat kon la pod vlasta na Epirskoto i na
Spored Statutot od 1924 god., hi- manastirot Vatoped ‡ „Sveti Di- Carigradskoto Carstvo (od 1261).
erarhiskiot redosled na sveto- mitrij# i „Sveti Andrej#. Nekol- Vo toj period kratko vreme Sveta
gorskite manastiri e sledniov: ku manastiri imaat vo svoja nad- Gora bila pod vlasta na bugarski-
Velika Lavra, Vatoped, Iver, le`nost po eden skit. Skitot „Sv. ot car Ivan Asen II, dodeka vo
Hilendar, Dionisijat, Kutlu- Bogorodica - Ksilurg# mu pripa|a XIV v. nekolku decenii bila i vo
mu{, Pantokrator, Ksiropotam, na ruskiot manastir „Sv. Pante- ramkite na srednovekovnata srp-
Zograf, Dohijar, Karakal, Filo- lejmon#, skitot „Sv. Ilija# - na ska dr`ava (1345‡1371). Po pro-
tej, Simono-Petar, Sveti Pavle, manastirot Pantokrator, skitot dorot na Turcite na Balkanot, a
Stavronikita, Ksenofont, Gri- „Sv. Jovan Prete~a# - na Iver, osobeno po Mari~kata bitka
gorijat, Esfigmen, Sveti Pante- skitot „Sv. Pantelejmon# - na (1371) se sozdavaat uslovi za tur-
lejmon i Konstamonit. Kutlumu{ i skitot „Sv. Blago- ska okupacija na Sveta Gora. Pr-
ve{tenie# - na Ksenofont. vata okupacija na Sveta Gora od
Vo po~etokot site manastiri bi-
le op{to`itelni (kinoviski),
no vo tekot na XIV v., so razvojot
na isihazmot, se pojavuva nov na-
~in na mona{ko `iveewe, so koj
mu se dava prednost na pustinski-
ot, osameniot na~in na mona{ko
`iveewe (idioritmija). Iako ca-
rigradskite patrijarsi bile pro-
tiv vakviot mona{ki na~in na
`iveewe, sepak toj na Sveta Gora
se pro{iril i kon krajot na XVII
v. site svetogorski manastiri
stanale idioritmi~ki (neop{to-
`itelni). Podocna se pojavuva
obraten proces - postepeno pomi-
nuvawe od idioritmija kon kino-
viski na~in na `iveewe, a imalo
op{to`itelni i neop{to`itel-
ni manastiri. Denes site sveto-
gorski manastiri se op{to`i-
telni i se upravuvaat od igumen,
dodeka pri idioritmijata manas-
tirite se upravuvale od Sobor na
starci, koj izbiral izvr{en or-
gan od dva epitropa za period od
edna godina. Kaj niv vlasta na Zahari Zograf: †Izgonuvawe na trgovcite od hramot, Bludniot sin i Nenasitniot#,
igumenot e re~isi simboli~na. Velika Lavra, freska vo crkvata †Sv. Atanas#, Sveta Gora (1852)

1309
S SVETA
Turcite trae od 1385 do 1404 g.,
dodeka kone~noto prisoedinuva-
we na Poluostrovot kon turskata
dr`ava stanuva po pa|aweto na
Solun (1430). Od ovaa godina, pa
s# do 1912 g. Sveta Gora i Sveto-
gorskata mona{ka zaednica se na-
o|aat vo ramkite na Turskata Im-
perija. Vo esenta na 1912 g. Sveta
Gora e okupirana od gr~kata voj-
ska, a na Londonskata konferen-
cija (1913) e potvrdena i zagaran-
tirana avtonomnosta i neutral-
nosta na Mona{kata Republika.
Kone~niot status na Poluostro-
vot e definiran so Mirovniot
dogovor od Lozana vo 1923 god., so
koj Sveta Gora e definirana ka-
ko teokratska republika pod dr-
`avniot suverenitet na Grcija,
so garancija na nepovredlivosta
na negr~kite manastiri.
Vo toj dolg period od istorijata
na Sveta Gora svetogorskite ma-
nastiri ~esto bile razurnuvani i
odnovo gradeni. Mnogu stradala i
mona{kata zaednica, kako i umet-
ni~kite dela, starite knigi i ar-
hivskata dokumentacija. Takvite
razurnuvawa bile osobeno katas-
trofalni vo vremeto na Krsto-
nosnite vojni (1204‡1261), pri
napadite na katalonskite gusari
od po~etokot na XIV v. (1307‡1309)
i vo vremeto na Gr~koto vostanie
(1821‡1829), koga mnogu svetogor-
ski monasi otvoreno zastanale na
stranata na vostanicite. Toa do-
velo do okupacija na Sveta Gora
od otomanskata vlast, pri {to vo
svetogorskite manastiri celi de-
set godini bile stacionirani
okolu iljada turski vojnici, koi
gi terorizirale monasite i gi og-
rabuvale manastirite. Zatoa na
Londonskata me|unarodna konfe-
rencija (1830), koga e priznaena
nezavisnosta na Grcija, e prokla-
mirana i me|unarodna za{tita na
Sveta Gora. Sli~no re{enie e
doneseno i na Berlinskiot kon-
gres (1878), koga Sveta Gora e sta-
vena pod kontrola na specijalna
me|unarodna komisija.
U{te od najstaro vreme `ivotot
vo Sveta Gora se ureduva so spe-
cijalni tipici, vo koi{to se sob-
rani zakonski propisi od razni
sferi na mona{koto `iveewe.
Prviot takov tipik e usvoen na
Mona{kiot sobor odr`an na
Sveta Gora vo 972 god. Tipikot e
pi{uvan vrz pergament od jare{-
ka ko`a i e potvrden so specija-
len hrisovul od vizantiskiot car
Jovan Cimishij, poradi {to vo
naukata e poznat pod imiwata
Tragos τρα′γος – jarec) i Cimishi-
ev tipik. Ovoj pergamenten doku-
ment se ~uva vo arhivata na sveto-
gorskiot Protat vo Kareja. Po-
docna ovoj prv svetogorski tipik
e dopolnuvan i menuvan vo zavis-
1310
Manastirot †Hilandar# na Sveta Gora
nost od potrebite na Svetogor-
skata mona{ka zaednica. Taka, od
1048 god. vo sila e nov svetogor-
ski tipik, potvrden od vizantis-
kiot imperator Konstantin IX
Monomah. Vo osnovata na Mono-
mahoviot tipik le`i prethodni-
ot tipik na Jovan Cimishij, no vo
nego se vneseni i izvesni dopol-
nuvawa, so koi se reguliraat nad-
le`nostite na Protatot, se zab-
ranuva hirotonija na stari lica,
golobradi i evnusi, vr{ewe tr-
govska dejnost vo Karejskata lav-
ra i sl. Sli~ni promeni i dopol-
nuvawa se praveni i vo podocne{-
nite svetogorski tipici: tipikot
donesen od carigradskiot patri-
jarh Antonij (1294), tipikot na
vizantiskiot imperator Manoil
II Paleolog (1406), tipikot na ca-
rigradskiot patrijarh Eremija II
(1574), tipikot na carigradskiot
patrijarh Gavril IV (1781) i tipi-
kot na carigradskiot patrijarh
Grigorij V (1810). Vo 1924 god. e
donesen nov statut na Sveta Gora
{to e vo funkcija do denes. Spo-
red nego, Sveta Gora se proglasu-
va za avtonomna teritorija vo
ramkite na gr~kata dr`ava. Gr~-
kiot dr`aven suverenitet nad
Sveta Gora se izrazuva preku spe-
cijalen politi~ki guverner, so
sedi{te vo glavniot grad na Mo-
na{kata Republika Kareja, nazna-
~uvan od gr~koto Ministerstvo
za nadvore{ni raboti. Kanonski
i duhovno Sveta Gora pripa|a pod
jurisdikcija na Vselenskata pat-
rijar{ija vo Carigrad.
Vo svetogorskiot glaven grad Ka-
reja se smesteni upravnite orga-
ni na svetogorskata mona{ka za-
ednica: Sve{teniot sobor, vo ~i-
ja{to nadle`nost e zakonodavna-
ta vlast, Sve{tenata op{tina ‡
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
nadle`na za upravnata vlast, i
Sve{tenata epistasija, koja{to
ja realizira izvr{nata vlast.
Sve{teniot sobor ima 20 ~leno-
vi ‡ po eden pretstavnik (igumen
ili proigumen) od sekoj manas-
tir. Se sostanuva dvapati godi{-
no vo Kareja i donesuva kanonski
odluki vo soglasnost so Statu-
tot. Vo isklu~itelno va`ni slu-
~ai se sostanuva dvoen sobor ‡ po
dva pretstavnika od sekoj manas-
tir. Sve{tenata op{tina, isto
taka, ima dvaeset ~lenovi ‡ po
eden pretstavnik od sekoj man-
stir, ima ednogodi{en mandat,
odr`uva sednica dvapati nedelno
i nejzinite re{enija se zadol`i-
telni za site manastiri. So
Sve{tenata op{tina pretseda-
telstvuva pretstavnikot na Ve-
likata Lavra, pri {to na sedni-
cite prisustvuva i protoepista-
tot, no bez pravo na glas. Sve{te-
nata epistasija, koja{to e izvr-
{en organ na Sve{tenata op{ti-
na, ima ~etiri ~lena. Vo nea per-
iodi~no ~lenuvaat site manasti-
ri, vo soglasnost so sistemot od
grupi po ~etiri manastiri: 1. Ve-
lika Lavra, Dohijar, Ksenofont,
Esfigmen; 2. Vatoped, Kutlumu{,
Karakal, Stavronikita; 3. Iver,
Pantokrator, Filotej, Simono-
petar; 4. Hilendar, Ksiropotam,
Sv. Pavle, Grigorijat, i 5. Dioni-
sijat, Zograf, Sv. Pantelejmon,
Konstamonit. Sekoja od ovie ~e-
tiri grupi ja prezema Epistasija-
ta (izvr{niot organ) za edna go-
dina, so toa {to pretstavnicite
na prvite manastiri od grupite ja
nosat titulata „protoepistat# i
gi rakovodat sednicite na Epis-
tasijata. Sve{tenata epistasija
gi izvr{uva odlukite na Sve{te-
nata op{tina, gi upravuva finan-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
siite, izdava vizi za prestoj na
turisti na Sveta Gora i sl.
Na Sveta Gora vo sila e Julijan-
skiot kalendar i vizantiskoto
vreme, spored koe novoto denono-
}ie zapo~nuva so zao|aweto na
sonceto. Samo Iverskiot manas-
tir go po~ituva haldejskoto pres-
metuvawe na vremeto, spored koe
denot po~nuva so izgrevot na son-
ceto. Dr`avnite slu`bi na Sveta
Gora se rakovodat spored svetov-
niot kalendar, t.e. spored Grigo-
rijanskiot kalendar, a noviot
den za niv zapo~nuva po polno}.
Oficijalno na Sveta Gora ne se
upotrebuva meso. Osnovna hrana
za mona{kata zaednica se: lebot,
zejtinot, vinoto, maslinkite, ze-
len~ukot i ribata. Monasite
obi~no jadat dvapati dnevno ‡ na-
utro i nave~er, so isklu~ok vo po-
nedelnik, sreda i petok i vo pos-
niot period, koga utrinskiot ob-
rok se zamenuva so ~aj i leb.
LIT.: Porfirij Uspenskij, Istorix
Afona. 1. Afon xzy=eskij, Kiev,
1877; 2. Afon hristianskij, mirskij,
Kiev 1877; 3. Afon mona[eskij, Ki-
ev, 1877; N. P. Kondakov, Pamxtniki
hristixnskogo iskusstva na Afone,
Sankt Peterburg, 1902; Vl. Mo[in,
Russkie na Afone i russko-vizantij-
skie otno[enix v XI-XII vv. „Byzantino-
slavica#, Praha, 1947-1948, 9, 55-85; 1950, 11,
32-60; F. Dolger, Monchland Athos, München,
1963; E. A. De Mendieta, Mount Athos. The Gar-
den of the Panagia, Berlin-Amsterdam, 1972; M.
@ivojinoviÊ, Svetogorske Êelije i pir-
govi u sredwem veku, Beograd, 1972; Atana-
sije Angelopulos, Mona{ka zajednica
Svete Gore, Manastir Hilandar, 1997;
\or|i Pop-Atanasov, Sveta Gora, Skopje,
2007. \. P. At.
SVETA ZLATA MEGLENSKA
(s. Slatino, Meglensko, Egejski-
ot del na Makedonija – 13. X 1795)
Sveta Zlata Meglenska
– makedonska svetica. ]erka na
siroma{ni selski roditeli. Zra-
~ela so svojata duhovna i telesna
ubavina. Bila pleneta i prisilu-
vana da go primi islamot i da se
potur~i. Vo odbrana na svojata
~est i vera podnesuvala `estoki
izma~uvawa. Na krajot bila ise-
~ena na par~iwa. Sv. Zlata e sim-
bol na otporot protiv islamiza-
cijata vo Makedonija.
LIT.: SvÔÈennikÍ PetrÍ SolovÏevÍ,
Hristianskie mu~eniki postradav{ie na
Vostok‹ so vremeni zavoevaniÔ Konstan-
tinopolÔ turkami, SanktpeterburgÍ,
1862, 275–279; Mihajlo Georgievski, Make-
donski svetci, Skopje, 1997.
M. G.
†SVETA PETKA# ‡ grobi{na
ednokorabna crkva od krajot na
XVI do prvata polovina na XVII v.
vo s. Siri~ino, isto~no od Teto-
vo. Pripratata e dogradena vo
XIX v., koga e povtorno celosno
`ivopisana. Staroto yidno sli-
karstvo e za~uvano na isto~niot
yid od oltarot, a kr{enici od
originalni freski se najdeni
vkopani vo jama pokraj apsidal-
nata ni{a. Stilskite karakte-
ristiki upatuvaat na edna od ra-
botilnicite, koi, po obnovata na
Pe}skata patrijar{ija (1557),
bile anga`irani na {irokoto
podra~je na Tetovskata eparhija.
LIT.: M. M. Ma{ni}, Novi soznanija za
crkvata Sveta Petka vo Siri~ino, Te-
tovsko, „Kulturno nasledstvo#, 24‡25/
1997-98, Skopje, 1999, 75‡85. M. M.
†SVETA PETKA# ‡ grobi{na
crkva vo s. Mlado Nagori~ane, se-
veroisto~no od Kumanovo. Ima
karakteristi~na arhitektura ~ij
naos od isto~nata strana nema ma-
nifestna apsida, dodeka od ju`-
nata i zapadnata strana e opkru-
`en so zatvoren trem. Yidnite
sliki nastradale. Delumno e za-
~uvan ciklusot na sv. Petka. Da-
tiraweto kon 1628 g. se temeli
vrz prepis na natpisot, koj denes
e uni{ten.
LIT.: K. Balabanov, A. Nikolovski, D.
]ornakov, Spomenici na kulturata na
Makedonija, Skopje, 1980, 87; T. Vitlar-
ski, Grobjanskata crkva Sv. Petka vo s.
Mlado Nagori~ino, „Likovna umetnost#,
8-9, Skopje, 1983, 111‡125. M. M.
†SVETA PETKA# ‡ grobi{na
crkva vo s. Murga{, jugoisto~no
od Kumanovo, so arhitektonski
oblici {to nalikuvaat na crkva-
ta vo Dovezence. Ima za~uvani
yidni sliki samo vo oltarniot
del, raboteni vo stilot na post-
vizantiskite slikarski razbira-
wa (najverojatno krajot na XVI i
po~etokot na XVII v.). Vo oltarot
e zabele`ano dopojasjeto na sv.
Ahil Lariski.
LIT.: S. Krsti}, Grobjanskata crkva Sv.
Paraskeva vo selo Murga{, Kumanovsko,
„Muzejski glasnik#, god. 4, br. 7-9, Kuma-
novo, 2002, 105‡130. M. M.
†SVETA PETKA# S
†SVETA PETKA# ‡ ednokorabna
grobi{na crkva vo s. Beqakovce
na Kriva Reka, isto~no od Kumano-
vo. Spored za~uvaniot natpis, gra-
dena e i `ivopisana vo 1605/1606 g.,
so pomo{ od brojni prilo`nici.
Del od `ivopisot e pod podocne{-
na preslika. Imala yidan i najve-
rojatno islikan ikonostas.
LIT.: S. PetkoviÊ, Zidno slikarstvo na
podru~ju PeÊke patrijar{ije 1557‡1514,
Novi Sad, 1965, 203; M. M. Ma{ni}, Novi
soznanija za crkvata Sveta Petka vo Si-
ri~ino, Tetovsko, „Kulturno nasled-
stvo#, 24-25/1997-98, Skopje, 1999, 79, zab.
23. M. M.
†SVETA PETKA# ‡ ednokorab-
na grobi{na crkva (XVII v.) vo s.
@van, severozapadno od Demir
Hisar, so dogradbi i intervencii
od XIX v. Vo slikanata programa
vnimanie privlekuva grupata De-
isis so Hristos Car, vo pridru`-
ba na sv. Marina, koja e naslikana
vedna{ do Bogorodica i dopojas-
jeto na sv. Ahil Lariski vo olta-
rot. Vo slikarstvoto preovladu-
va linearizam i zgasnat kolorit.
LIT.: N. Mitrevski, Spomenici na fres-
ko`ivopisot od XVI i XVII vek vo Demir-
hisarsko, Prilep, 2003, 56‡58. M. M.
†SVETA PETKA# ‡ ednokorab-
na grobi{na crkva vo s. Selnik,
severno od Del~evo. Vrz osnova
na za~uvaniot ktitorski natpis,
izgradena e vo „te{ko vreme#, ko-
ga stoluval „noviot episkop Pro-
hor#. Ja `ivopisal Jo(van) Kom-
nov najverojatno vo tretata dece-
nija na XVII v. Yidnoto slikar-
stvo e stilski blisko na nedale~-
niot alinski manastir „Sv. Spas#,
Bugarija (1626). Vo slikanata
programa se vklu~eni lokalnite
pustino`iteli sv. Joakim Oso-
govski i sv. Joan Rilski.
LIT.: M. M. Ma{ni}, Crkvata Sveta Pet-
ka vo Selnik i nejzinite paraleli so sli-
karstvoto na alinskiot manastir Sveti
Spas, „Kulturno nasledstvo#, 17‡18/1990-91,
Skopje, 1994, 101‡112. M. M.
†SVETA PETKA# – mala edno-
korabna crkva vo Debar so polu-
obli~est svod i podocna dograden
narteks. Yidana od kr{en kamen i
od malter. Nema ostatoci od sta-
riot fresko`ivopis. Na mermer-
nata plo~a, postavena na „^esna-
ta trpeza#, e za~uvan natpis so is-
pi{anata godina 7201 (1693), koja
mo`e da se tolkuva kako godina
koga e izgradena crkvata. Vo li-
teraturata postoi podatok deka
na 15 oktomvri 1679 g. debarskiot
episkop Mitrifan go napu{til
Debar zatoa {to bil izbran za
pelagoniski mitropolit. Vo 1693
g., so soglasnost na ohridskiot
arhiepiskop Ignatij, nekoj ne-
poznat gra|anin od Debar ja otku-
pil malata crkva. Godinata na ot-
kupuvaweto se sovpa|a so godina-
ta ispi{ana na plo~ata, {to mo-
1311
S †SVETA PETKA#
`e da se smeta kako godina koga e
izgradena crkvata. Plo~ata se
nao|a vo crkvata.
LIT.: K. Balabanov, Studii od kultur-
no-istoriskoto nasledstvo na gradot
Debar i debarskata oblast, I, Koga bila
gradena malata crkva posvetena na sv.
Petka vo Debar, „Likovna umetnost#,
2‡3, Skopje, 1974 – 1977, 29‡33; K. Balaba-
nov, Blago na putevima Jugoslavije, Beograd,
1983. K. B.
†SVETA PETKA# – crkva vo s.
Braj~ino (Prespansko). Mala ed-
nokorabna crkva za koja{to se
smeta deka bila izgradena i `i-
vopisana vo XVI v. Prepu{tena
na zabot na vremeto, taa bila na-
pu{tena i polurazurnata. So ko-
ristewe na istiot materijal,
crkvata bila obnovena nekade vo
XVIII v. Fresko`ivopisot od per-
iodot na XVIII v. e so slab kvali-
tet. Vo Ilindenskoto vostanie
(1903) konacite bile opo`areni.
LIT.: K. Balabanov – A. Nikolovski – D.
]ornakov, Spomenici na kulturata na
Makedonija, Skopje, 1980. K. B.
†SVETA PETKA# – crkva vo De-
bar. Yidana od delkan bigor i od
tuli. Podocna vo dvorot bila iz-
gradena i kambanarija. To~niot
datum na izgradbata ne e poznat,
no se smeta deka postoela kon
krajot na XIII v. Po zazemaweto na
zemjata od strana na Osmanliite
crkvata bila pretvorena vo xa-
mija i taka funkcionirala s¢ do
1913 g., koga povtorno bila pret-
vorena vo crkva. Nema ostatoci
od fresko`ivopisot. Na drveni-
ot ikonostas ima nekolku ikoni,
delo na zografite Avram Di~ov
od s. Treson~e (sin na poznatiot
zograf Di~o) i Krste Nikolov
od Lazaropole.
LIT.: K. Balabanov, Studii od kultur-
no-istoriskoto nasledstvo na gradot
Debar i debarskata oblast, „Likovna
umetnost#, 2-3, Skopje, 1974-1977, 29-30; K.
Balabanov, Blago na putevima Jugoslavije, Be-
ograd, 1983. K. B.
†SVETA SOFIJA# ‡ ansambl za
sovremena muzika, osnovan vo
1968 g. vo Skopje, pod dirigent-
svoto i umetni~koto rakovodstvo
na kompozitorot Toma Pro{ev.
Sostaven od petnaesetina najis-
taknati muzi~ari od Makedonska-
ta filharmonija i od Operskiot
orkestar, ansamblot postigna iz-
vonredno visoki rezultati na do-
ma{niot koncerten podium, vo
site centri na porane{nata dr-
`ava i vo niza evropski i vonev-
ropski zemji. Ova umetni~ko te-
lo, vo tekot na pove}e od edna de-
cenija be{e postojano prisutno
na najzna~ajnite jugoslovenski
festivali. Niz svojata umetni~-
ka dejnost, ansamblot napolno ja
postigna postavenata cel i misi-
ja: da go propagira kaj nas i vo sve-
tot sovremenoto muzi~ko tvore{-
1312
tvo na makedonskite i na jugoslo-
venskite kompozitori, predimno
od pomladite generacii, vklu~u-
vaj}i gi vo svoite programi i naj-
renomiranite avtori i dela na
muzi~kata moderna. Dr. O.
†SVETA SOFIJA# ‡ katedral-
na crkva na Ohridskata arhiepis-
kopija. Podignata e vrz ostatoci
od starohristijanska bazilika
(otkopani vo 1951). Arhitekton-
skata koncepcija na crkvata e
trikorabna orientalna bazilika
so transept i kupola, od koja se
za~uvani delovite na isto~nite
pandantifi i narteksot. Izvesni
tragi vo temelite na prvobitna-
ta zapadna fasada uka`uvaat na
mo`nosta za postoewe kula za
kambanarija, dodeka tragi od `i-
vopisot nad centralniot del na
narteksot uka`uvaat na mo`nos-
ta za postoewe kalota. Vremeto
Katedralnata crkva †Sv. Sofija# vo Ohrid (XI v.)
na gradbata na crkvata vo nejzi-
nata prvobitna forma ne mo`e
to~no da se utvrdi. Ima nekolku
pretpostavki, spored koi najve-
rojatno e gradena vo vremeto na
Samuil, a `ivopisana vo vremeto
na ohridskiot arhiepiskop Lav
(1037–1056). Prvobitnata forma
na crkvata podocna pretrpela
dosta promeni. Vo 1313–1314 g.
(vo vremeto na arhiepiskopot
Gligorij) od zapadnata strana
bil dograden dvokaten eksonar-
teks so otvoren trem vo prizemje-
to i galerija na katot, so dve kuli
so kupoli od ju`nata i od sever-
nata strana. Mo`no e vo ova vre-
me crkvata da dobila i tribini
nad strani~nite korabi, na {to
uka`uvaat otvorite od gorniot
kat na narteksot. Golemi prome-
ni na crkvata se izvr{eni vo vre-
meto na turskoto vladeewe, koga
kupolata i svodovite nad naosot,
zaedno so stolbovite {to go nose-
le, se zameneti so nova konstruk-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
cija. Od severnata strana e izgra-
den otvoren trem i crkvata bila
pretvorena vo xamija.
Vo 50-tite godini na HH v. se iz-
vr{eni obemni konzervatorski i
restavratorski raboti na arhi-
tekturata i `ivopisot.
So sigurnost e utvrdeno deka `i-
vopisot na crkvata vo oltarot,
naosot (so mali isklu~oci) i pri-
zemjeto na narteksot, poteknuva-
at od vremeto na ohridskiot ar-
hiepiskop Lav, koj{to bil na ~e-
lo na Ohridskata arhiepiskopija
od 1037 do 1056 g. Na ova datirawe
uka`uva ne samo eden rakopis vo
Pariskata nacionalna bibliote-
ka, kade {to Lav se spomnuva ka-
ko ktitor na „Sv. Sofija#, tuku i
identifikacijata na patrijarhot
Evstatij, koj{to po~inal vo 1025
g. Ova datirawe nao|a potvrda i
vo nekoi sceni i figuri vo olta-
rot, koi{to govorat deka `ivo-
pisot se izveduval vo vreme na
krizata na odnosite pome|u is-
to~nata i zapadnata hristijanska
ekumena, pred definitivnata
{izma (1054). Freskite se pokri-
eni so malter pri pretvoraweto
na crkvata vo xamija (vtorata po-
lovina na XV v.) i tie po 1950 g. se
~isteni so otstranuvawe na nas-
lagite od var i malter vrz fres-
kite. Vo glavniot oltaren pros-
tor na crkvata, vo dolnata zona, e
naslikana najgolemata galerija
na arhijerei i |akoni {to dosega
e otkriena vo isto~nopravoslav-
nata i vizantiskata umetnost (60
figuri). Pretstaveni se vode~-
kite arhijerei na patrijar{iite
(Carigrad, Antiohija, Aleksan-
drija, Erusalim i Rim), no me|u
niv dominiraat figurite na ca-
rigradskite patrijarsi. Vo ovoj
ansambl se pojavuvaat i pretsta-
vite na sv. Kiril Solunski, sv.
Kliment Ohridski i fragment od
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
glavata na eden nepoznat arhije-
rej, verojatno sv. Metodij. Pret-
staveni se i ugledni arhijerei na
pomesni isto~ni crkvi (kako, na
pr., na Kiparskata arhiepiskopi-
ja) i istaknati svetci-mitropo-
Bogorodica so Hristos, freska vo apsidata na Katedralnata crkva †Sv. Sofija#, Ohrid (XI v.)
liti na gradovi poznati od sta-
rohristijanskata istorija. Najgo-
lem interes predizvika otkriva-
weto na figurite na {est rimski
papi, ~ie mesto ne bilo sporno vo
`estokiot dijalog pome|u Carig-
rad i Rim. Tie se naslikani vo
dolnata zona na |akonikonot na
isto~nata strana. Vo sredniot
brod e naslikana Evharistijata
(Pri~estuvaweto na apostolite)
i Bogorodica so Hristos vo kon-
hata na apsidata. Kon Bogorodica
prio|aat od dvete strani povorki
na angeli, po pet od severnata i
od ju`nata. Vo vtorata zona na ol-
tarot isto taka e naslikana Le-
gendata za pravednite Avram i
Isak vo nekolku sceni, a naspro-
ti niv na severnata strana e Li-
turgijata na sv. Vasilij Veliki,
Lestvicite na Jakov, Trite Ev-
rei vo ognena pe~ka i u{te edna
kompozicija za koja vo naukata
ima razli~ni mislewa vo vrska
so nejzinoto identifikuvawe. Na
svodot od glavniot oltaren pros-
tor dominira kompozicijata na
Hristovoto voznesenie na nebo.
Vo urnatata kupola (vo vreme na
osmanliskite intervencii) se
pronajdeni ostatoci od figurite
na evangelistite. Celiot pros-
tor na protezisot e posveten na
ciklusot ^etirieset sevastiski
ma~enici, dodeka vo |akonikonot
dominira @itieto na sv. Jovan
Krstitel (Prete~a). Vo dolnata
zona na naosot, iako mnogu o{te-
teni, se prepoznavaat figurite
na sveti ma~enici, sveti lekari,
sv. Konstantin i Elena i drugi
pretstavi na horovite na svetci-
te. Vo gorniot del na naosot od
Golemite praznici se za~uvani
fragmenti od Blagove{tenieto,
Hristovoto ra|awe i sredniot
praznik Vovedenieto na Bogoro-
dica vo hramot. Na zapadnata
strana od naosot, vo vtorata zona,
e naslikana golemata pretstava
na Uspenieto na Bogorodica. Tu-
ka se nao|aat i figurite na sta-
rozavetni proroci. Vo dolniot
del na narteksot, kako i vo svodo-
vite, se naslikani golem broj sve-
†SVETA SOFIJA# S
ti `eni-ma~eni~ki, a se izdvoju-
va kompozicijata Sedumte efe-
ski zaspani mom~iwa. Vo parak-
lisot formiran nad |akonikonot
e otkrien ciklus na Stradawata
na apostolite, koj{to vo naukata
se datira vo XII v. Od XIII v. ima
nekolku figuri, vklu~uvaj}i go i
preslikuvaweto na Bogorodica
vo konhata, koi{to govorat za
permanentniot duhoven `ivot vo
hramot. Pogolema slikarska ce-
lina od XIII v. e otkriena vo tekot
na konzervacijata na patosot na
Grigorievata galerija i tuka se
raspoznava scenata na Avramova-
ta `rtva. Postojat golemi sli-
karski i tematski celini rabote-
ni vo XIV v. i toa na katot od nar-
teksot na „Sv. Sofija#, vo parak-
lisot na „Sv. Jovan Prete~a# i na
katot od Grigorievata galerija.
Na katot od narteksot e pretsta-
vena golema galerija figuri na
monasi od site vidovi (pustino-
`iteli, crkovni poeti i dr.), a
tuka e i ktitorskata kompozicija
so portretot na ohridskiot arhi-
episkop Nikola, koj{to bil pog-
lavar na Arhiepiskopijata vo
sredinata na XIV v. Vo ovoj pros-
tor e naslikan ciklusot na Se-
dumte ekumenski sobori i kompo-
ziciite Vizijata na sv. Petar
Aleksandriski i Davidovoto po-
kajanie. Nad svodot od istiot
prostor porano postoela kalota
(ima mislewa deka toa bila kam-
banarija ili kupola), kade {to se
otkrieni fragmenti na kompozi-
cijata {to go ilustrira Voznese-
nieto na Bogorodica spored sti-
hovite na sv. Jovan Damaskin, koj-
{to e naslikan kako dirigent. Vo
kompozicijata Pokajanieto na
David, na me~ot od arhangelot e
ispi{ano imeto na zografot na
ovoj ansambl, Jovan Teorijan. Vo
paraklisot na sv. Jovan Prete~a,
~ij ktitor bil despot Jovan Oli-
ver, e naslikan ktitorot so se-
mejstvoto i ciklus posveten na
`ivotot na sv. Jovan Prete~a.
Ovoj `ivopis se datira okolu
sredinata na XIV v. Vo egzonar-
teksot, t.e. na katot na Grigorie-
vata galerija, se naslikani ne-
kolku ciklusi: Stra{niot sud,
Istorijata na prekrasniot Jo-
sif, Kanonot za razlu~enie na
du{ata od teloto, pogolem broj
dopojasja na svetci od razni horo-
vi, me|u koi se i likovite na sv.
Kliment i sv. Naum. Nad vleznata
vrata vo egzonarteksot se nao|aat
fragmenti od nekoga{ golemata
ktitorska kompozicija so vlade-
telski figuri, verojatno od oko-
lu 1355 do 1366 g. Za nivnata iden-
tifikacija postojat razli~ni
mislewa.
„Sv. Sofija Ohridska#, pokraj „Sv.
Sofija Kievska#, poseduva najgo-
1313
S †SVETA TROICA#
lemi ansambli na yidnoto sli-
karstvo od vizantiski stil vo XI
v. Vo Ohrid na ovaa celina rabo-
tele nekolku istaknati majstori
{to bile anga`irani od visoki
pretstavnici na crkovnata hie-
rarhija. Vo porane{nite istra-
`uvawa e uka`ano na stilskite
srodnosti na „Sv. Sofija Ohrid-
ska# so delovi od `ivopisot vo
„Sv. Sofija# i „Panagija ton
Halkeon# vo Solun, „Sv. Leontij#
vo Vodo~a i katedralniot hram
„Sv. Nikola# vo Mira, t.e. vo
umetni~ki pora~ki na visokata
hierarhija. Nivniot stil ja ima
svojata osnova vo obnovata na
umetnosta po otfrlaweto na iko-
noborstvoto (842), koga nastapuva
period na povtorno navra}awe na
anti~koto vlijanie, koe verojat-
no se zasnovuvalo vrz minijaturi-
te. Vo evolucijata nastapuva per-
iod na spiritualnost pod vlija-
nie na tekstovite na svetite ot-
ci, so toa {to nastanuva prigu-
{uvawe na anti~kite sfa}awa za
ubavinata na teloto so pogolemo
istaknuvawe na duhovnosta na
naslikanite figuri. Najdobri
pretstavnici na ovoj pogled na
umetnosta se portretite na arhi-
jereite vo glavniot oltarski
prostor (sv. Vasilij Veliki, sv.
Jovan Zlatoust i dr.).
Anti~kite elementi mo`e da se
sledat niz ubavinata na formite
vo likovite na angelite {to $ se
poklonuvaat na Bogorodica. Tie
se slikani so naglasena kolorit-
nost i draperii, prostudirani
spored postari primeri. Ovie
elementi se zabele`uvaat i vo
scenata na Uspenieto na Bogoro-
dica, kako i vo Ra|aweto na Hris-
tos, vo koe ima silni helenisti~-
ki reminiscencii. Vo naukata se
ocenuva deka nekolku pretstavi
vo oltarot se koncipirani spored
sugestiite na ktitorot Lav (Le-
on), koj{to bil direkten u~esnik
vo polemikata so Rimskata crkva
pred {izmata, a se ocenuva deka
negovite stavovi gi zastapuval i
carigradskiot patrijarh Mihail
Kerularij. Od toj vid se kompozi-
ciite na Evharistijata (Pri~es-
tuvaweto na apostolite) i Litur-
gijata na sv. Vasilij Veliki, vo
na~inot na pretstavuvaweto na
~esniot leb. Ktitorot sekako in-
sistiral da bidat naslikani pa-
pite za da go istakne edinstvoto
na hristijanskata crkva preku
portreti {to bile i vo isto~nata
crkva visoko po~ituvani.
Vtoriot golem ansambl na katot
od narteksot, zaedno so freskite
na katot od Grigorievata galeri-
ja, pripa|aat na ateljeto na Jovan
Teorijan, koj{to ima svoja poj-
dovna osnova vo freskite na Mi-
hail i Evtihij. Me|utoa, vo niv se
1314
Freska: Voznesenie Hristovo, †Sv. Sofija#, Ohrid (XI v.)
zabele`uva evolucijata {to nas-
tapila vo isto~nohristijanskata
umetnost vo tekot na prvata po-
lovina na XIV v., so brojnost na
scenite, so dosta narativni ele-
menti, `ivopisnost, arhitekton-
ska kulisa, pejza`ot i slikanite
detali od `ivotot. O~igledno
ovaa rabotilnica ostavila gole-
mi tragi i vo drugi crkvi na Oh-
rid, a od nea proizleguvaat i maj-
storite na visokite zoni od Mar-
koviot manastir kaj Skopje. Niz
niza detali prof. V. J. \uri} gi
zabele`uva znacite {to se prov-
lekuvaat i vo freskite na ohrid-
skite crkvi i paraklisi – vo „Sv.
Bogorodica Bolni~ka#, parakli-
site vo „Sv. Bogorodica Periv-
lepta#, dodeka ponovite istra`u-
va~i slikarskiot rakopis na Jo-
van Teorijan go zabele`uvaat i
vo „Sv. \or|i# vo Re~ica, Ohrid-
sko, „Sv. Bogorodica Pe{tanska#
kraj bregot na Ohridskoto Ezero,
no i vo nekoi crkvi vo regionot
na Tetovo i Kumanovo. Ovaa ra-
botilnica vo golema mera dava
pe~at na `ivopisot vo Makedoni-
ja vo vremeto dodeka taa bila vo
ramkite na srpskata srednove-
kovna dr`ava, kako i vo vremeto
na vladeeweto na Kralot Marko.
Vo „Sv. Sofija Ohridska# vo ovoj
`ivopis od sredinata na XIV v. se
razlikuvaat nekolku majstori, no
interesen e faktot deka vo pa-
raklisot na „Sv. Jovan Prete~a#,
{to go pora~al despot Jovan
Oliver, ne se raspoznava rabo-
tilnicata na Jovan Teorijan.
LIT.: M. ZlokoviÊ, Stare crkve u oblas-
ti Prespe i Ohrida, Starinar, III, Beog-
rad, 1925; N. Okunev, Fragments de peintures
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
de l’Eglise Sainte Sophie d’Ochrid, Melanges
Charles Diehl, II, Paris, 1930, 117‡131; Petar
Miqkovi}-Pepek, Materijali za make-
donskata srednovekovna umetnost: Fres-
kite vo svetili{teto na crkvata Sv.
Sofija vo Ohrid, „Zbornik na Arheo-
lo{kiot muzej-Skopje#, I, Skopje, 1956,
37‡67; Svetozar Radoj~i¢, Freska pokaja-
wa Davidovog u ohridskoj Sv. Sofiji, „Sta-
rinar# n. s., IX‡X, Beograd, 1959, 133‡136;
Ibid., „^in bivajemi na razlu~enije du{i
od tela# u monumentalnom slikarstvu
XIV veka, ZRVI, VII, Beograd, 1961, 39‡50;
G. Bo{koviÊ – K. Tomovski, Srednovekov-
na arhitektura vo Ohrid, Zbornik na
trudovi, Ohrid, 1961, 71–100; Radivoje Qu-
binkovi¢ ‡ Mirjana ´orovi¢-Qubinko-
vi¢, Srednovekovnoto slikarstvo vo Oh-
rid, Zbornik na trudovi, Ohrid, 1961,
101‡106, 110, 129‡131, 136‡137; V. N. Laza-
rev, @ivopis XI‡XII vekov v Makedonii,
XII Congrès international des etudés byzantines,
Rapports, Belgrade-Ochride, 1961, 114‡120;
Petar Miqkovi}-Pepek, Materijali za
istorijata na srednovekovnoto slikar-
stvo vo Makedonija, II, Ciklusot stra-
danija apostolski od Sv. Sofija vo Oh-
rid, „Zbornik na Arheolo{kiot muzej ‡
Skopje#, III, Skopje, 1961, 99-105; Voislav
J. ™uri¢, Crkva Svete Sofije u Ohridu,
Beograd, 1963; Cvetan Grozdanov, Ohrid-
sko yidno slikarstvo od XIV vek, Ohrid,
1980; istiot, Studii za Ohridskiot `i-
vopis, Skopje, 1990. Cv. Gr. ‡ Kr. T.
†SVETA TROICA# ‡ grobi{na
crkva vo s. ^elopek, severoisto~-
no od Kumanovo. Zateknata e kako
delumna urnatina i zapu{tena.
Ima sli~na osnova na †Sv. Petka#
vo Mlado Nagori~ane. Nema za-
~uvan `ivopis. Bila najverojatno
izgradena me|u XVI i XVII vek.
LIT.: J. Haxi-VasiqeviÊ, Kumanovska ob-
last, Ju`na Stara Srbija, Beograd, 1909,
444. M. M.
†SVETA TROICA# (†Sveti Duh#)
‡ trikorabna grobi{na crkva vo
s. Dobra~a (Dobrosla), severois-
to~no od Kumanovo. Podignata e,
najverojatno, okolu prvata dece-
nija na XVII v., a vidoizmeneta vo
1931 g. Na zapadnata fasada se
za~uvani elementi od prvobitna-
ta kamena plastika. Yidnoto sli-
karstvo e celosno uni{teno.
LIT.: J. Haxi-VasiqeviÊ, Kumanovska
oblast, Ju`na Stara Srbija, Beograd,
1909, 442. M. M.
„SVETI ANDREJA# – manastir-
ska crkva vo klisurata na r. Tre-
ska, na bregot na ezeroto Matka
(Skopsko). Po svojot oblik pret-
stavuva kombinacija na izdol`en
trikonhos (odnatre) i sloboden
krst (odnadvor). Gradena e od kr-
{en kamen, delkan kamen, tuli i
malter. Vrz osnova na za~uvanite
tri natpisi nad zapadnata vrata
nad ni{ata, ju`no od oltarnata
apsida i severno od apsidata, se
doznava deka sredstvata potrebni
za izgradbata i za `ivopisuvawe-
to na crkvata gi dal Andreja{,
vtoriot sin na kralot Volka{in,
vo 1388–89 g. Igumen na manasti-
rot bil Kalest Kiril, a zografi
mitropolitot Jovan Zograf i
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Manastirskata crkva †Sv. Andreja#, Matka, Skopsko (XIV v.)
monahot Grigorij. Slikarstvoto
na mitropolit Jovan Zograf se
odlikuva so naglasena volumenoz-
nost i so `iv kolorit. Vo 1559–60
g. od zapadnata strana na crkvata
bila dogradena priprata so pra-
voagolna forma. Fresko`ivopi-
sot za~uvan vo pripratata e delo
na zograf {to dobro go sovladal
zografskiot zanaet.
LIT.: V. Petkovi¢, Pregled crkvenih spo-
menika kroz povesnicu srpskog naroda,
Beograd, 1950, 3; V. J. –uri¢, Vizantijske
freske u Jugoslaviji, Beograd, 1974, 86; K.
Balabanov – A. Nikolovski – D. ]orna-
kov, Spomenici na kulturata na Makedo-
nija, Skopje, 1980, 40-43; K. Balabanov, Fre-
ske i ikone u Makedoniji, Beograd – Zagreb –
Mostar, 1983, 148. K. B.
†SVETI ANDREJA# – la~na be-
tonska brana, prva brana izgrade-
na vo Makedonija (1938). Locira-
na e na izlezot na rekata Treska
od tesnata klisura, blisku do
Skopje, funkcionalno i estetski
odli~no e vklopena vo terenot.
Visoka e 29,5 m, dolga 64 m, so vo-
lumen od 3.000 m3, formira aku-
mulacija od 3,55 milioni m3.
Konstruirana e so 10 horizontal-
ni laka, so ~elen preliv so tunel-
ski odvod vo desniot breg. Name-
neta e za proizvodstvo na elek-
Branata †Sveti Andreja# na Treska, Skopsko
†SVETI ARHANGEL# S
tri~na energija (instalirana si-
la 3,2 MW). Vo tek se rabotite na
rekonstrukcija za zgolemuvawe
na instaliraniot kapacitet na
hidrocentralata, za poefikasno
koristewe zaedno so HE „Kozjak#
i HE „Sv. Petka#. Q. T.
„SVETI ARHANGEL# – mana-
stirska crkva nad s. Varo{ (Pri-
lep). Pove}epati obnovuvana. Vo
naukata dolgo se polemiziralo
okolu toa koj nejzin del (zapadni-
ot ili isto~niot) bil prvobiten.
Poslednite istra`uvawa poka-
Manastirskata crkva †Sv. Arhangel#, s. Varo{
`ale deka pri edno obnovuvawe
kon isto~niot del bil dograden
zapadniot, nad koj se izvi{uvala
kupola. Na zapadnata strana od
crkvata bil izgraden otvoren
trem {to se potpira na kameni
stolbovi. Na eden od stolbovite
e vre`an natpis so kirilski buk-
vi, vo koj se spomnuva smrtta na
episkopot Andreja, koj po~inal
vo 996 g. Yidovite na prodol`eni-
ot zapaden del od crkvata se ukra-
seni so fresko`ivopis, delo na
nepoznat zograf. Me|u podobro
za~uvanite kompozicii se: ciklu-
site na Hristovite stradawa,
Tajnata ve~era, Hristos pred Pi-
lat, Raspjatieto Hristovo, Go-
stoqubieto Avramovo, ^udoto vo
Hona i ktitorskata kompozicija
od prvata zona, kade {to e nasli-
kan ktitorot, velikiot hertula-
rij Jovan. Po likovnata vrednost,
za~uvaniot fresko`ivopis spa|a
vo redot na najreprezentativnite
dela na srednovekovnoto slikar-
stvo vo Makedonija.
LIT.: V. Petkovi¢, Pregled crkvenih
spomenika kroz povesnicu srpskog naro-
da, Beograd, 1950; Q. Lape, Odbrani ~eti-
va za istorijata na makedonskiot narod,
Skopje, 1951; V. J. –uri¢, Vizantijske
freske u Jugoslaviji, Beograd, 1974; B. Ba-
bi}, Kulturno bogatstvo na Prilep od
V do XIX v., Belgrad, 1976. K. B.
1315
S †SVETI ARHANGEL GLAVATOV#
„SVETI ARHANGEL GLAVA-
TOV# – crkva {to se spomnuva vo
istoriskite izvori od 1378 g., ko-
ga od strana na bra}ata Dejanovci
bila prilo`ena na svetogorski-
ot manastir „Sv. Pantelejmon#.
Se nao|a vo centarot na [tip, vo
maaloto Star Konak (denes vo
dvorot na Muzi~koto u~ili{te).
Podocna e prepravana. Vo pro-
storot na apsidata ima fragmen-
ti od stariot fresko`ivopis.
LIT.: V. Petkovi¢, Pregled crkvenih
spomenika kroz povesnicu srpskog naro-
da, Beograd, 1950; K. Balabanov, Postoja-
na galerija na ikoni vo crkvata „Uspenie
na sv. Bogorodica# vo Novo Selo – [tip,
[tip, 1972; istiot, Galerija na ikoni
(vtoro izdanie), [tip, 1988. K. B.
Manastirskata crkva †Sv. Arhangel Mihail#, [tip (1332)
„SVETI ARHANGEL MIHA-
IL# – manastirska crkva vo
[tip. Yidana od delkani blokovi
so naizmeni~ni redovi od tuli.
Pripa|a na tipot crkvi {to vo
osnovata imaat vpi{an krst vo
pravoagolen prostor, so kupola
vrz osmostran tambur. Gradena e
vo 1332 g. so sredstva na protose-
vastot Hreqa. Ne e poznato dali
vo vnatre{nosta na hramot pr-
vi~no bil izveden fresko`ivo-
pis. Podocna bila prilo`ena na
svetogorskiot manastir Hilan-
dar. Vo svoite patopisni bele-
{ki turskiot patopisec Evlija
^elebi pi{uva deka Ali-beg ja
pretvoril vo xamija. Kaj nasele-
nieto e poznata pod nazivot Fi-
tija (Fetkija).
LIT.: E. ^elebija, Putopis, Sarajevo,
1957; V. Petkovi¢, Pregled crkvenih spo-
menika kroz povesnicu srpskog naroda,
Beograd, 1950; B. Cvetkovski, Istoriski
i stopanski razvitok na [tip od sozda-
vaweto do 1919 g., [tip, 1964; K. Balaba-
nov, Postojana galerija na ikoni vo cr-
kvata „Uspenie na sv. Bogorodica# vo
Novo Selo – [tip, [tip, 1972. K. B.
„SVETI ARHANGEL MIHA-
IL# – manastirska crkva izgrade-
na vo 1818 g. vo Berovo. Gradena e
1316
od kr{en kamen i od malter. Vo
svojata osnova e trikorabna bazi-
lika, so bogato ukraseni drveni
tavani. Manastirot e ograden so
visok yid od kr{en kamen. Vo vna-
tre{niot prostor na manastirot
se nao|aat konaci so vpe~atlivi
oblici na starata gradska arhite-
ktura. Na drveniot ikonostas ima
ikoni od prvite decenii na XIX v.
LIT.: K. Balabanov – A. Nikolovski – D.
]ornakov, Spomenici na kulturata na
Makedonija, Skopje, 1980. K. B.
„SVETI ARHANGEL MIHA-
IL“ – pe{terna crkva, desetina
kilometri jugozapadno od Struga
nad seloto Rado`da. Izdlabena e
vo karpa so nepravilna izdol`e-
na forma vo pravec sever-jug, ima
naos i priprata, a od isto~nata
strana e zatvorena so yid od ka-
men i od tuli.
Crkvata e celosno `ivopisana so
freskoslikarstvo od dva razli~-
ni perioda. Postaroto slikars-
tvo od krajot na XIII i po~etokot
na XIV v., dosega e otkrieno samo
na zapadniot i delumno na sever-
niot yid od pripratata i nemu mu
pripa|aat monumentalnata kom-
pozicija na ^udoto vo Hona, kako
i pretstavite na sv. Petka, sv. Jo-
van Kalivit i na sv. Kliment na
severniot yid. Pomladiot fre-
sko`ivopis datira od poslednite
godini na XIV v. i po svojot temat-
ski obem pretstavuva najgolema
fresko celina me|u pe{ternite
crkvi okolu Ohridskoto Ezero.
Vo najvisokata zona na naosot e
naslikan Hristos i starozavetni-
te proroci, podolu e ciklusot na
Golemite praznici {to prodol-
`uva vo pripratata i e pro{iren
so sceni od Hristovite maki i
stradawa, kako i nekolku sceni od
Pe{terskata crkva †Sv. Arhangel Mihail#,
Rado`da, Stru{ko, (XIII-XIV v.)
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
ciklusot na Bogorodica. Vo zona
na stoe~ki svetci se naslikani
svetite voini, monasite, svetite
`eni ma~eni~ki i Deizisot. Na
poluobli~estiot svod vo pripra-
tata se naslikani medaljoni so
pretstavi na Hristos vo pove}e
obli~ja. Od nekoga{noto fasadno
slikarstvo e za~uvana edinstveno
figurata na arhangelot Mihail
vo lunetata i ostatoci od ktitor-
ska kompozicija.
LIT.: Gojko SubotiÊ, PeÊinska crkva Ar-
hanÚela Mihaila kod Struge, †Zbornik
Filozofskog fakulteta#, VIII, Beograd,
1964, 299-331; Cvetan Grozdanov, Yidnoto
slikarstvo i ikonopisot vo Stru{kiot
kraj, Struga i Stru{ko, Struga, 1970, 336-
337; Vojislav J. ™uriÊ, Vizantijske freske
u Jugoslaviji, Beograd, 1974, 17. Cv. Gr.
Crkvata †Sv. Arhangel Mihail i Pustino`itelot
Gavril Lesnovski#, s. Lesnovo (XIV v.)
„SVETI ARHANGEL MIHAIL
I PUSTINO@ITELOT GAV-
RIL LESNOVSKI# – crkva vo s.
Lesnovo (Zletovsko). Vo 1341 g.
o~uvot na car Du{an, posledniot
mo}en despot Jovan Oliver, dal
sredstva za da se izgradi ovaa cr-
kva na temelite na postara crkva
{to postoela u{te vo vremeto na
pustino`itelot Gavril Lesnov-
ski (XI-XII v.), ~ii{to mo{ti ed-
no vreme bile zakopani vo ovaa
crkva, a podocna bile preneseni
vo Bugarija, vo trnovskata crkva
„Sv. Apostoli#. Izgradena e od
delkan kamen i od redovi tuli, so
bogato ras~leneti fasadi ukra-
seni so slepi arkadi. Do 1347 g.
ovoj manastir imal stepen na igu-
menija, a potoa bil izdignat na
stepen na episkopija i odreden
kako sedi{te na novoosnovanata
Zletovska episkopija. Osnovata
na crkvata ima forma na ramno-
krak krst, vpi{an vo pravoago-
len prostor. Kupolata e izdigna-
ta vrz ~etiri silni stolbovi so
pravoagolen presek. Oltarnata
apsida odnadvor e {estostrana.
Narteksot na crkvata e izgraden
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
vo 1349 g. i ima kupola izgradena
po primerot na kupolata na cr-
kvata. Vnatre{nosta e `ivopisa-
na so fresko`ivopis, na koj ra-
botela zografska tajfa predvo-
dena od eden glaven majstor i ne-
kolku negovi sorabotnici. Tvo-
re{tvoto na glavniot majstor,
koe mnogu jasno se izdvojuva od
ona na sorabotnicite, se odliku-
va so vonredno precizen crte` i
so bogat kolorit. Oblekata na
figurite {to gi slika e ukrasena
so ve{to izvedeni ornamenti.
Me|u likovite i kompoziciite
naslikani so negova raka posebno
se istaknuvaat: portretot na kti-
torot despot Jovan Oliver i kom-
poziciite povrzani so Arhangel
Mihail, osobeno kompozicijata
Arhangel Mihail go spasuva Ca-
rigrad od Saracenite. Kompozi-
ciite na drugite slikari se ras-
poznavaat po crte`ot i po kolo-
ritot, koj po svojot intenzitet
daleku zaostanuva zad deloto na
glavniot majstor. @ivopisot vo
narteksot, raboten vo 1349 g., spo-
red svojata ikonografija zazema
zna~ajno mesto vo srednovekovna-
ta umetnost vo Makedonija. Po-
sebno se zna~ajni ilustraciite na
Psalmite Davidovi. Na severniot
yid od narteksot se nao|aat por-
tretite na car Du{an, caricata
Elena, ktitorot Jovan Oliver i
negovata sopruga Oliverina. Vo
ovoj prostor se naslikani i zle-
tovskite episkopi. Vo hramot se
za~uvani i nekolku zna~ajni iko-
ni raboteni na drvena podloga. Vo
XIX v. bil otstranet stariot iko-
nostas, izraboten od mermerni
stolbovi, i na negovo mesto bil
postaven kopani~arski izrabote-
niot ikonostas, delo na kopani-
~arskata tajfa predvodena od Pe-
†148-mi psalm Davidov#, freska vo Lesnovskiot manastir (1349)
†Sv. Dimitrij#, freska vo Lesnovskiot manastir (1341)
tre Filipovski od s. Gari. Ikono-
stasot bil zavr{en i postaven vo
1814 g. Okolu crkvata se nao|aat
objektite na manastirskite kona-
ci, pove}epati obnovuvani.
LIT.: ™. Bo{kovi¢, Lesnovo, „Starinar#,
VII (1932), 88-95; V. ™uriÊ, Vizantijske fre-
ske u Jugoslaviji, Beograd, 1974; K. Balaba-
nov – A. Nikolovski – D. ]ornakov, Spome-
nici na kulturata na Makedonija, Skopje,
1980; K. Balabanov, Freske i ikone u Makedoniji,
Beograd – Zagreb – Mostar, 1983. K. B.
„SVETI ARHANGELI# („Ar-
hangel Mihail#) – ednokorabna,
grobi{na crkva od XVII v., vo s.
Ben~e vo Pore~e, severoisto~no
od Ki~evo. Gradena e od kr{en
kamen i od glina. Yidnoto sli-
karstvo se karakterizira so sigu-
ren crte`, smiren kolorit i
izrazita smisla za modelacija,
postignata so pomo{ na temna se-
pija i na zelenite senki. Vo cr-
kvata e pronajdeno rakopisno
†SVETI ARHANGELI# S
^etvoroevangelie (XVI), t.n.
Ben~evsko evangelie, so isklu~i-
telno vredni iluminacii na
evangelistite Matej, Marko, Lu-
ka i Jovan Bogoslov (se ~uva vo
NUB „Sv. Kliment Ohridski# vo
Skopje).
LIT.: P. JovanoviÊ, Pore~e. Naseqa i po-
reklo stanovni{tva, SKA/SEZ, LI, Be-
ograd, 1935, 330. M. M.
„SVETI ARHANGELI# („Ar-
hangel Gavril#) – ednokorabna,
grobi{na crkva vo s. Oreoec
(Oreovec) kaj Makedonski Brod.
Izgradena e i celosno `ivopisa-
na vo tretata decenija na XVII v.
Vo voobi~aenata slikana progra-
ma privlekuva vnimanie pretsta-
vata na riba kako evharisti~en
simbol, vo cokleto na oltarot i
dopojasjeto na Sv. Sava (Srpski)
vo frizot na ma~enici.
LIT.: Z. Rasolkoska–Nikolovska, Eden
redok ikonografski element vo slikars-
tvoto na tretata decenija od XVII vek,
„Muzej na Makedonija, Zbornik– Sredno-
vekovna umetnost# n. s., 1, Skopje 1993, 125,
128. M. M.
„SVETI ARHANGELI# – edno-
korabna, grobi{na crkva vo s.
Kowuh, jugoisto~no od Kumanovo.
Kaj doma{noto naselenie pozna-
ta kako „Sv. \or|i#. Od zapadnata
strana ima doyidana priprata.
Denes e vo zapu{tena sostojba.
Vrz osnova na opusot na yidarija-
ta i ostatocite od `ivopisot se
datira {iroko od XIV do XVI v.
LIT.: S. Radoj~iÊ, Crkva u Kowuhu, Od-
brani ~lanci i studije, 1933–1978, Beo-
grad, 1982, 25–27. M. M.
„SVETI ARHANGELI# – mana-
stirska crkva vo kawonot na Ku-
~evi{ka Reka, severozapadno od
s. Ku~evi{te (Skopsko). Vo osno-
vata crkvata ima forma na razvi-
en trikonhos. Kupolata preku
pandantifi le`i vrz ~etiri kva-
dratni stolbovi. Gradena e so
delkani kameni i bigorni bloko-
vi, tuli i malter. Nema posigur-
ni istoriski izvori {to bi uka-
`ale na vremeto na gradeweto na
crkvata. Spored za~uvaniot nat-
pis nad zapadniot vlez vo naosot,
crkvata bila `ivopisana vo 1591
g., pod ktitorstvo na prezviter
Nikola, vo vremeto koga igumen
na manastirot bil Stefan. Vo na-
rednata 1592 g. prezviterot Ni-
kola ovozmo`il da se izraboti
golemiot krst za ikonostasot.
Ikonite za drveniot ikonostas
bile raboteni na krajot na XVI i
vo prvata polovina na XVII v. Me-
|u za~uvanite, osobeno vnimanie
privlekuva ikonata Hvalite Gos-
poda, delo na nepoznat zograf.
Vrz osnova na delumno za~uvan
natpis ispi{an vo pripratata, se
doznava deka taa bila `ivopisa-
na vo 1630–31 g. Avtorot na ovoj
`ivopis ne e poznat. Vo XIX v.
1317
S SVETI
†Hvalite Gospoda#, freska vo crkvata
†Sv. Arhangeli# (XVII v.)
bil izraboten nov drven ikono-
stas, vo vremeto koga igumen bil
Misail.
LIT.: P. N. MilÓkovÍ, HristianskiÔ
drevnosti vÍ ZapadnoŸ Makedonii, „Iz-
vestiÔ Russkago Arheologi~eskago insti-
tuta vÍ Konstantinopole#, IV-1, SofiÔ,
1899, 133-134; G. Millet, Ecole grecque dans
l’architecture Byzantine, Paris-leroiq, 1916, 284;
@. Tati¢, Arhitektonski spomenici u
Skopskoj Crnoj Gori. Sv. Arhan—el kod
Ku~evi{ta, „Glasnik Skopskog nau~nog
dru{tva, Skopqe, 1926, 351-364; A. Sera-
fimova, Ku~evi{ki manastir „Sveti
Arhangeli#, Skopje, 2005.
SVETI ARHIJEREJSKI SI-
NOD na Makedonskata pravos-
lavna crkva – vrhovnata vlast za
site crkovno-duhovni i kanonski
pra{awa. Se rakovodi od kanon-
skoto u~ewe, propisite na Sveta-
ta pravoslavna crkva, Ustavot na
MPC i drugite propisi. Sinodot
funkcionira vo dva sostava: a)
plenaren (poln), i b) raboten
(postojan) sostav. Plenarniot go
so~inuvaat: arhiepiskopot –
pretsedatel, i site eparhiski i
vikarni arhijerei – ~lenovi. Vo
otsustvo na arhiepiskopot, na
sednicite pretsedava najstariot
po hirotonija eparhiski arhije-
rej. Vo plenaren sostav odr`uva
redovni zasedanija dvapati go-
di{no (maj i oktomvri), a, po pot-
reba, i na vonredni zasedanija. Za
sednicite se vodi poseben zapis-
nik i go potpi{uvaat site ~leno-
vi {to u~estvuvale. Rabotniot
sostav go so~inuvaat arhiepisko-
pot i dva ~lena od eparhiskite
arhijerei. ^lenovite se so man-
dat od dve godini. Sinodot vo ra-
boten sostav ja nadgleduva rabo-
tata na izvr{nite tela i organi
na arhiepiskopskata i eparhiska-
ta uprava.
LIT.: Ustavot na MPC, 1958; 1994; Rato-
mir Grozdanoski, Mihail Arhiepiskop
1318
Ohridski i Makedonski, Skopje, 1994; is-
tiot, Stefan Arhiepiskop Ohridski i
Makedonski, Skopje, 2000. Rat. Gr.
SVETI ATANAS, VARO[ (Pri-
lep) ‡ lokacija kade {to e najde-
no depo-ostava so skapoceni agra-
fi. Na lokalitetot L-35, vo kvad-
ratot 108, e najden grupen naod za-
solnet vo strani~na vdlabnatin-
ka od jamata 160. Toa se pet re~i-
si celosno za~uvani primeroci i
nekolku otkr{eni del~iwa. Tie
pripa|ale na velmo{kiot nakit
i slu`ele za zakop~uvawe na bla-
gorodni~kite nametki pod vratot
ili na desnoto rameno. Kako in-
signiski nakit se zabele`ani na
fresko `ivopisot od XIV-XV v.
kaj li~nosti od visok rang. Izra-
boteni se od srebro, pozlata, fi-
ligran, granulacija, so vmetnati
ukrasni kamewa vo sredinata.
Pripa|ale na vidno semejstvo od
gradot, mo`ebi i na potomcite na
Mrwav~evci.
LIT.: E. Maneva, Komu mu pripa|al vel-
mo{kiot nakit od Markovi Kuli i Sv.
Atanas, Varo{ ‡ Prilep, Kralot Marko
vo istorijata i vo tradicijata (1995),
Prilep, 1997, 331‡338. El. M.
†SVETI ATANAS#, Varo{ (Pri-
lep) ‡ crkva, nekropola i nasel-
binski ostatoci, istra`uvani vo
1959, 1964 i 1960 (B. Babi}). Lo-
cirani se vo arealot na srednove-
kovniot Varo{. Kaj crkvata „Sv.
Atanas# (XIV v.) ‡ lokalitetot
br. 35 i vo negovata neposredna
K. B.
okolina, pri arheolo{ki istra-
`uvawa se otkrieni delovi od ar-
hitektonski objekti, kova~nica,
jami, grobovi, kako i dvi`ni ar-
heolo{ki naodi me|u koi ima i
nakit, a se nao|aat i moneti od
Obnovenata crkva †Sv. Atanasij#, s. Le{ok, Tetovsko (po miniraweto od ONA vo 2001)
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
XII do prvata polovina na XIV v.
Se sre}avaat i materijali od tur-
skoto srednovekovje. Me|u naodi-
te e i ostavata so luksuzni agra-
fi od XIV v.
LIT.: B. Babi}, Materijalnata kultura
na Makedonskite Sloveni vo svetlina-
ta na arheolo{kite iskopuvawa vo Pri-
lep, Prilep, 1986, 181‡185. El. M.
„SVETI ATANASIJ# – crkva
vo s. Le{ok (Tetovsko). Od osno-
va ja podignal prviot dolnopolo-
{ki episkop Joanikij, dodeka bil
jeromonah Antonij (1348-1355). Ja
obnovil polo{kiot episkop Ni-
kanor. Podocna, okolu 1698 g., taa
bila sosema napu{tena. Vo 1818 g.
vo crkvata posvetena na Bogoro-
dica vo manastirot Le{ok doa|a
od Sveta Gora jeromonahot Kiril
Pej~inovi}, koj go obnovuva mo-
na{kiot `ivot vo ovoj region.
Dolgo vreme bila vo urnatini i
zatrupana, a bila otkopana vo
1927 g. Gradena e so kamen, delkan
bigor i so tuli. Arhitektonski-
ot oblik vo osnovata e sloboden
krst, so kupola podignata na ~e-
tiri pilastri. Na zapadnata
strana e dodaden narteks, koj e po-
{irok od naosot. Nad narteksot
se nao|ala kambanarijata. Od ne-
koga{niot ikonostas se za~uvani
mermernite stolp~iwa so kapi-
teli, ukraseni so ~ove~ki i so
`ivotinski glavi. Vo crkvata e
otkrien mermeren sarkofag, vo
koj bil pogreban ktitorot na
crkvata.
LIT.: R. Gruji¢, Skopska mitropolija,
1935; istiot, Polo{ko–Tetovska eparhi-
ja i manastir Le{ok, „Glasnik skopskog
nau~nog dru{tva#, XII; V. Petkovi¢, Preg-
led crkvenih spomenika kroz povesnicu
srpskog naroda, Beograd, 1950. K. B.
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR †SVETI AHIL# S

„SVETI ATANASIJ# – edno-

korabna crkvi~ka, od docniot
sreden vek, locirana vo central-
niot del na s. Cre{nevo, severo-
isto~no od Makedonski Brod.
Nema za~uvana slikana dekora-
cija. M. M.
„SVETI ATANASIJ# – mala
ednokorabna crkva vo s. Samokov
vo Pore~e. Spored ktitorskiot
natpis, e podignata i `ivopisana
vo 1626 g. Slikanata programa e
ve{to prisposobena na arhite-
kturata. Me|u svetitelite se za-
stapeni i srpskite kultovi Si-
meon i Sava (Nemawi}). Slikars-
tvoto e so slabi umetni~ki kva-
liteti.
LIT.: P. JovanoviÊ, Pore~e. Naseqa i po-
reklo stanovni{tva, SKA/SEZ, LI, Beo-
grad, 1935, 327; C. Grozdanov, Sveti Sime-
on Nemawa i sveti Sava u slikarskoj te-
matici u Makedoniji (XIV-XVII vek), vo:
Zbornik radova Stefan Nemawa> Sveti
Simeon Miroto~ivi. Istorija i predawe,
SANU, Beograd, 2000, 340. M. M.
„SVETI ATANASIJ#, Kali{-
ta – pe{terna crkva visoko vo
karpite nad ezeroto na okolu
trista metri ju`no od manastir-
skiot kompleks „Sv. Bogorodi-
ca# vo Kali{ta. Izgradena e kon
krajot na XIV v., so zalo`ba na
maloto mona{ko bratstvo ~ii
imiwa se ispi{ani vo ktitor-
skiot natpis na ju`nata fasada
do lunetata vo koja e naslikan
patronot na crkvata „Sv. Atana- @ivopisot na tremot vo manastirskata crkva †Sv. Atanasij Aleksandriski#, s. @ur~e, Kru{evsko (1617)
sij#. Za gradbata na crkvata e „SVETI ATANASIJ ALEK- sot vo crkvata ima prose~ni li-
iskoristena prirodnata zaram- SANDRISKI# – manastirska kovni vrednosti, a po svojot kva-
netost na karpata, koja od isto~- crkva me|u selata @ito{e i Lo- litet i po ikonografijata na nas-
nata i ju`nata strana e zatvorena kveni, severozapadno od Prilep. likanite likovi se izdvojuva
so yid od obraboten kamen so ma- Celosno e razurnata, a yidnite onoj vo otvoreniot trem (nasli-
la tristrana apsida na isto~nata sliki se dislocirani vo Kru{e- kan vo 1622 g.), kade {to se pret-
strana. Vnatre{nosta, iako so vo (vo crkvata „Sv. Troica#). staveni makedonskite „pustino-
nepravilna forma, e podelena na Spored ktitorskiot natpis, po- `iteli# Prohor P~inski, Joa-
oltaren i naosen prostor celos- dignata e i `ivopisana vo „nu`- kim Sarandoporski, Gavril Les-
no `ivopisan so pregledna tema- no vreme i mor: veliki# (1627). novski i Jovan Rilski, a od kom-
tika. Vo oltarniot prostor se Slikarstvoto e suvo i bez mode- poziciite posebno vnimanie
naslikani liturgiski temi, vo lacija. Figurite se izdol`eni, a privlekuvaat ilustraciite na
apsidata Bogorodica so Hristos koloritot e zgasnat. mesecite so najkarakteristi~ni-
i slu`bata na arhijereite pred te raboti {to se izveduvaat vo
LIT.: M. M. Ma{ni}, Daleku od o~ite
Hristos Agnec, koja prodol`uva daleku od gri`ata, „Nova Makedonija# toj vremenski period. Starite
na ju`niot i severniot yid od ol- (LIK), 27. XII 1991, 10. M. M. konaci vo manastirskiot komp-
tarot, a na isto~niot yid se Bla-
govestie i Hristoviot Mandili- „SVETI ATANASIJ ALEK- leks bile urnati vo 1895 g., a po-
on. Vo naosniot del, na svodot se SANDRISKI# – manastirska docna na nivno mesto bile izgra-
crkva vo s. @ur~e (Kru{evsko). deni novi. Se smeta deka prazni~-
naslikani kompozicii od ciklu- nite ikoni na ikonostasot se de-
sot na Golemite praznici, Ra|a- Gradena od kr{en kamen i od mal-
ter (1617). Ednokorabna crkva so lo na nepoznatiot zograf {to go
we, Sretenie, Raspetie, Mirono- rabotel fresko`ivopisot vo
sicite na Hristoviot grob. Vo pravoagolna osnova, so polukru-
`en svod i {iroka apsida i so tremot na crkvata.
najniskata zona se naslikani po-
otvoren trem so kalota {to le`i LIT.: Mirjana ´orovi¢-Qubinkovi¢,
kraj Deizisot so Hristos, Bogo- Dve crkve XVII-og veka u Kru{evskom sre-
rodica i Jovan Prete~a, svetite na ~etiri stolba. Vo vremeto na
zu, „Glasnik Skopskog nau~nog dru{tva#,
voini, monasite, kako i likot na yidaweto na crkvata igumen na XXI, Skopqe, 1940; V. Petkovi¢, Pregled
Sv. Kliment i dopojasni pretsta- manastirot bil jeromonahot Joa- crkvenih spomenika kroz povesnicu srp-
vi na sveti `eni nad vleznata sav, a sredstvata za gradewe gi skog naroda, Beograd, 1950. K. B.
vrata. obezbedil Petko V’lkov od Bi-
tola. Spored za~uvaniot natpis „SVETI AHIL# – temelite od
LIT.: Cvetan Grozdanov, Yidnoto slikars-
tvo i ikonopisot vo stru{kiot kraj, vo tremot, vo 1622 g. (vo vremeto crkvata se nao|aat vo blizina na
Struga i Stru{ko, Struga, 1970, 337–338; na jeromonahot Venetik) crkvata katedralata „Sv. Sofija#, po uli-
Istiot, Ohridskoto yidno slikarstvo od bila obnovena so sredstvata na cata {to vodi kon Gorna porta.
XIV vek, Ohrid, 1980, 158–159. S. C. pove}e dariteli. Fresko`ivopi- Ova e edinstvena crkva vo Ohrid

1319
S †SVETI AHIL#
posvetena na sv. Ahil Lariski, ~ij
kult go neguva Ohridskata avtoke-
falna crkva. Mo`ebi svoevremeno
ovaa mala crkva bila paraklis na
katedralata „Sv. Sofija#. S. C.
Crkvata †Sv. Ahil# na ostrovot Ahil, Mala Prespa (X v.)
„SVETI AHIL# ‡ crkva na Ma-
loto Prespansko Ezero (sega vo
Republika Grcija). Crkvata e po-
dignata od makedonskiot car Sa-
muil (986‡990), koj tamu gi pre-
nel mo{tite na Sv. Ahil Laris-
ki po osvojuvaweto na Larisa
(985). Tuka bila prestolninata
na dr`avata (973‡996) i sedi{te-
to na toga{nata patrijar{ija, do
nivnoto prefrlawe vo Ohrid.
Podocna tuka bil pogreban i ca-
rot Samuil.
LIT.: Nikolas C. Moutsopoulis, Le tombeau du
tsar Samuil dans la basilique de Saint Achille á
Prespa, "Etides balkaniques", No 3, Sofia, 1984,
114-126; Tomo Tomoski, Od Prespa do
Ahil ‡ razvojniot pat na eden toponim,
Zbornik posveten na Bo{ko Babi},
Prilep, 1986, 223-226. S. Ml.
„SVETI VRA^I MALI“ – mala
ednokorabna crkva vo Ohrid, koja
pripa|ala na ^elnikata enorija.
Izgradena e i `ivopisana pred
1345 g. i vo svojata slikana prog-
rama sodr`i nekolku ikonograf-
ski re{enija koi se edinstveni
vo ohridskoto yidno slikarstvo
od XIV v. Bogorodica @ivonosen
Isto~nik vo konhata na apsidata,
sv. Kliment so modelot na gradot
Ohrid vo racete, koj go prinesuva
na patronite na crkvata sv. Kuz-
man i Damjan. Del od slikanata
dekoracija e delo na najpoznati-
ot ohridski slikar od sredinata
1320
na XIV v., Jovan Teorijan. Vo crk-
vata e so~uvan i originalniot dr-
ven ikonostas od sredinata na
XIV v., kako i rezbanite carski
dveri od po~etokot na XVII v.
LIT.: Voislav J. ™uriÊ, Vizantijske fres-
ke u Jugoslaviji, Beograd 1974, 69, zab. 80;
Cvetan Grozdanov, Ohridskoto yidno sli-
karstvo od XIV vek, Ohrid, 1980 48-53; Mir-
jana ›oroviÊ-QubinkoviÊ, Sredwovekovni
duborez u isto~nim oblastima Jugoslavi-
je, Beograd, 1965, 19-24, 123; Petar Miqko-
vi}-Pepek, Sveti Vra~i vo Ohrid, †Kul-
turno nasledstvo#, 19–20–21, (1992–93–94),
Skopje, 1996, 81–108. Cv. Gr.
SVETI GRAD (Koxaxik) – sred-
novekoven grad vo Goren Debar,
najzna~ajno upori{te na Sken-
derbeg vo Debarskata oblast. Se
nao|al na visoka planina, kako
orlovsko gnezdo, a negovata od-
brana ja so~inuvale Debranite
(Barleti). Go osvoil sultanot
Murat II (1448). Se locira na lok.
Kale kaj s. Koxaxik, za~uvani se
ostatoci od yidini i od kuli.
LIT.: T. Tomoski, Pra{aweto na Koxa-
xik; Sveti Grad e vtoro ime za srednove-
koven Debar. Makedonija niz vekovite,
Skopje, 1999. K. Ax.
„SVETI DIMITRIJA# ‡ edno-
korabna, grobi{na crkva vo s.
Trebino, severno od Makedon-
ski Brod. Vrz osnova na ktitor-
skiot natpis, izgradena e i `i-
vopisana vo 1644 g. Idejno-te-
matskata sodr`ina na slikanata
programa ne izleguva od ramkite
na tradicionalnite, postvizan-
tiski stilski razbirawa. Me|u
arhijerejskite likovi vo olta-
rot e vklu~eno dopojasjeto na
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
srpskiot svetitel Sava (Nema-
wi}).
LIT.: F. Mesesnel, Izve{taj o prou~ava-
wu Ju`ne Srbije na terenu, Sv. Dimitri-
je u Trebinu, „Glasnik Skopskog nau~nog
dru{tva#, Beograd, 1934, 174‡175. M. M.
„SVETI DIMITRIJ# ‡ mala,
ednokorabna crkva vo s. @van, se-
verozapadno od Demir Hisar.
Spored ktitorskiot natpis, po-
dignata i `ivopisana e vo 1634 g.
Slikarstvoto e delo na linotop-
skite majstori, ~ij supremat bil
osobeno silen vo vtorata i treta-
ta decenija na XVII v., vo central-
niot del na Balkanot. Se izdvoju-
vaat likot na lokalniot novoma-
~enik sv. \or|i Novi Kratovski
vo dopojasje i retkata ikonog-
rafska pretstava na sv. Dimit-
rij, so sokol vo rakata, vo ni{ata
nad vlezot.
LIT.: M. ›orovi¢–Qubinkovi¢, Dve crk-
ve XVII-og veka u Kru{evskom srezu, „Glas-
nik Skopskog nau~nog dru{tva#, XXI,
Skopqe, 1940, 159‡160; A. Nikolovski, D.
Cornakov, K. Balabanov, The Cultural Monu-
ments of the People`s Republic of Macedonia,
Skopje, 1961, 87; K. Balabanov, A. Nikolov-
ski, D. ]ornakov, Spomenici na kultura-
ta na Makedonija, Skopje, 1980, 193; M. M.
Ma{ni}, Crkvata Sveti Dimitrija vo
@van i nejzinoto mesto vo slikarstvo-
to na docniot sreden vek, „Kulturno nas-
ledstvo#, 19–20–21/1992–93–94, Skopje,
1996, 193‡208. M. M.
„SVETI DIMITRIJA# – crkva
vo s. Varo{ (Prilep)1. Kompleks
od pove}e gradbi od razli~ni vre-
menski periodi, koi imaat zaed-
ni~ka priprata. Sredi{nata crk-
va ima kupola izgradena vrz dva-
naesetstran tambur. Objektite se
gradeni so pridelkani kameni
blokovi, so tuli i so malter, so
jasno izrazena tendencija fasa-
dite da bidat ukraseni so kera-
moplasti~na dekoracija. Ne e
poznato koga bila izgradena pr-
vobitnata crkva, no vrz osnova na
stilskite karakteristiki na ar-
hitekturata se smeta deka taa
nastanala vo XIII v. Fresko`ivo-
pisot datira od krajot na XIII ili
XIV v., a sredstvata za `ivopisu-
vawe gi obezbedil prilepskiot
golemec Dimitrij Misinopolit.
Avtorot na fresko`ivopisot ne
e poznat. Deka crkvata postoela
vo prvata polovina na XIV v. po-
ka`uva povelbata izdadena od
Crkvata †Sv. Dimitrija#, s. Varo{ (XIII-XIV v.)
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
car Du{an vo 1335 g., so koja se
potvrduva deka crkvata pripa|a
kon manastirot Treskavec. Od
ikonite se za~uvani „Carskite
dveri#, raboteni vo rezba (XV
ili po~etok na XVI v.).
LIT.: V. Petkovi¢, Pregled crkvenih spo-
menika kroz povesnicu srpskog naroda,
Beograd 1950; V. J. –uri¢, Vizantijske
freske u Jugoslaviji, Beograd, 1974, 16; B.
Babi}, Kulturno bogatstvo na Prilep
od V do XIX v., Belgrad, 1976, 12. K. B.
†SVETI DIMITRIJA#, Varo{
(Prilep)2 ‡ naselbinski kom-
pleks, crkva i nekropola. Isko-
puvawata se vr{eni vo 1965, 1968
i 1969 g. na prostorot na crkvata
i okolu nea. Pri toa se najdeni
osnovi od ku}i i pridru`ni ob-
jekti od vtorata polovina na XI i
po~etokot na XII v., a potoa i na-
selba so yidani ku}i i jami dati-
rani so moneti od Jovan I Komnin
(1118‡1143) i Manojlo I Komnin
(1143‡1180). Iskopani se 55 gro-
bovi. Me|u nakitot se najdeni:
obetki, prsteni, belezici i toki.
Gornata vremenska granica na
pogrebuvawe dopira do XIX i po-
~etocite na XX v.
LIT.: B. Babi}, Materijalnata kultura
na Makedonskite Sloveni vo svetlina-
ta na arheolo{kite iskopuvawa vo Pri-
lep, Prilep, 1986, 118‡132. El. M.
„SVETI DIMITRIJA# – edno-
korabna crkva do vlezot vo dvo-
rot na crkvata „Sv. Bogorodica
Perivlepta# i nekoga{en nejzin
paraklis. Pi{ani podatoci za
crkvata nema, no spored temat-
sko-stilskite karakteristiki na
`ivopisot, crkvata se datira vo
sedumdesettite godini na XIV v.
Fresko`ivopisot e napolno so-
~uvan i koncipiran na tematski-
te na~ela na dekorirawe na mali-
te ohridski ednokorabni crkvi,
iako stilski ne pripa|a vo niv-
niot likoven krug i nema analo-
gii vo drugite ohridski crkvi od
ovoj period. Vo oltarniot pros-
tor, prvobitniot fresko`ivopis
e propadnat i kon krajot na XVIII
v. povtorno e naslikan vo duhot
na docnovizantiskoto slikarstvo
na kor~ansko-moskopolskite ra-
botilnici.
LIT.: Voislav J. ™uriÊ, Vizantijske
freske u Jugoslaviji, Beograd, 1974, 90;
Cvetan Grozdanov, Ohridskoto yidno
slikarstvo od XIV vek, Ohrid, 1980,
156‡157. S. C.
„SVETI DIMITRIJA# – ma-
nastirska crkva vo Veles. Yidana
od delkan kamen i od tuli. Edno-
korabna, so tristrana apsida od
nadvore{nata strana. Na zapad-
nata strana ima narteks nad koj se
izdiga kula – kambanarija. Nema
za~uvan fresko`ivopis. Vrz os-
nova na stilskite karakteristi-
ki na arhitekturata, crkvata e
datirana vo XIV v. Pretrpela
te{ki o{tetuvawa, bila razur-
nata i celosno zatrupana. Duri
vo 1855 g., so zazemawe na sve{te-
nikot Petar Zdravev, taa bila
otkopana i obnovena. Vo obnova-
ta na slikarijata u~estvuval ve-
le{kiot zograf Haxi Koste (zog-
raf i fotograf).
LIT.: –. Bo{kovi¢, Manastir „Sv. Di-
mitrija# kraj Velesa, „Starinar#, VII,
1932, 103; V. Petkovi¢, Pregled crkvenih
spomenika kroz povesnicu srpskog naroda,
Beograd, 1950; K. Balabanov – A. Nikolov-
ski – D. ]ornakov, Spomenici na kultura-
ta na Makedonija, Skopje, 1980. K. B.
„SVETI DIMITRIJA# – ma-
nastirska crkva vo s. Su{ica
(Skopsko), kaj naselenieto pozna-
ta kako Markov manastir. Vrz os-
nova na za~uvaniot natpis, ispi-
{an nad ju`nata vrata od vnat-
re{nata strana, izgradbata na
manastirskata crkva zapo~nala
vo 1345 g., prodol`ila vo vremeto
na kralot Volka{in, a gradbata
bila zavr{ena i celosno `ivopi-
sana vo vremeto na negoviot sin
kralot Marko (1366–1371/72). Os-
novata na crkvata ima forma na
vpi{an krst vo pravoagolen
prostor, so kupola {to se izdiga
nad centralniot del, a se potpira
vrz ~etiri kameni stolbovi. Nar-
teksot e oddelen od naosot so tri-
delen otvor, a nad negoviot cen-
tralen del se nao|a slepa kalota.
Crkvata e yidana so blokovi del-
kan kamen, so redovi tuli i so
malter. Fasadite se dekorirani
so slepi ni{i. Petostranata ap-
sida od nadvore{nata strana, vo
svoite deset slepi ni{i, e bogato
ukrasena so razli~ni {ari izve-
deni so tuli. Vo 1830 g. na zapad-
nata strana bil dograden otvoren
trem, yidan od delkan kamen, a
Manastirskata crkva †Sv. Dimitrija#, Markov manastir, s. Su{ica, Skopsko (XIV v.)
†SVETI DIMITRIJA# S
potrebnite sredstva gi obezbe-
dil Hamzi-pa{a Skopski. Manas-
tirskiot kompleks go so~inuvaat
pove}e dvokatni zgradi, me|u koi
za najstara se smeta golemata tr-
pezarija {to ima oblik na edno-
korabna crkva so apsida na sever-
nata strana. Vnatre{nosta na
crkvata e `ivopisana. Fresko-
`ivopisot e delo na pove}e zog-
rafi so razli~ni mo`nosti i so
razli~ni stilski sfa}awa. Se-
pak, me|u niv se izdvojuva zogra-
fot {to gi rabotel gornite par-
tii na svodovite i vo kupolata.
Negoviot crte` e precizen, a ko-
loritot bogat, paletata polna so
topli tonovi. Na eden od stolbo-
vite vo crkvata e otkrieno ispi-
{ano ime (Mani{a), za koe se
smeta deka e ime na nekoj od zog-
rafite. Vo prvata zona se nasli-
kani svetiteli vo cel rast, vo bo-
gata obleka; vo vtorata se kompo-
ziciite {to go ilustriraat Aka-
tistot na Bogorodica, a vo treta-
ta, kako i vo zonite nad nea, se
pretstaveni sceni od `ivotot,
~udata i stradawata Hristovi,
Dvanaesette golemi praznici,
kompozicijata Pla~ot na Rahela,
kako i sceni od `ivotot na pat-
ronot na crkvata †Sv. Dimitri-
ja#. Od ktitorskite portreti,
naslikani na severniot yid, osta-
nale samo nezna~itelni fragmen-
ti. Od portretite naslikani na
ju`niot yid, od nadvore{nata
strana na crkvata nad vleznata
vrata, se za~uvani onie na kralot
Marko i na negoviot tatko, kra-
lot Volka{in, naslikani vo cel
rast, od obete strani na ni{ata
vo koja{to vo dopojasna pretsta-
va e naslikan patronot na crkva-
1321
S †SVETI DIMITRIJA#
Freska: †Pla~ot na Rahela# vo crkvata †Sv. Dimitrija#, Markov manastir, s. Su{ica, Skopsko (XIV v.)
ta sv. Dimitrija. Kralevite Mar- ka rezba i go zatvora oltarniot
ko i Volka{in vo racete dr`at del na ju`niot paraklis, raboten
otvoreni svitoci, na koi se ispi- vo XVIII v. Spored predanie, toj
{ani tekstovi vo koi se spomnu- bil prenesen od crkvata vo s. Ma-
vaat nivnite imiwa i ktitorski- garevo vo XIX v. Golemiot iko-
ot status. Vo prvite decenii na nostas na crkvata, izraboten ved-
XIX v. vo manastirot prestojuval na{ po izgradbata, bil raboten
i Kiril Pej~inovi}, poznat po vo plitka rezba, a podocna gipsi-
svojata kni`evna dejnost, koj sta- ran i pozlaten. Nema posigurni
podatoci za toa koja kopani~ar-
nal i igumen na manastirot. Ma-
nastirskite konaci so starata ska tajfa go rabotela.
trpezarija se obnoveni vo XX v. LIT.: K.Balabanov – A. Nikolovski – D.
LIT.: L. Mirkovi¢ – @.Tati¢, Markov ]ornakov, Spomenici na kulturata na
Manastir, 1925; L. Mirkovi¢, Novoot- Makedonija, Skopje, 1980. K. B.
krivene freske u Markovu manastiru kod
Skopqa, „Glasnik Skopskog nau~nog „SVETI \OR\I# ‡ grobi{na
dru{tva#, XII (1933); V. J. –uri¢, Vizan- crkva vo s. @egqane, vo kumanov-
tijske freske u Jugoslaviji, Beograd, skiot region. Podignata e najve-
1974; K. Balabanov, Novootkrieni por- rojatno pri krajot na XVI ili vo
treti na kralot Marko i kralot Vol-
ka{in vo Markoviot manastir, „Kul-
po~etokot na XVII vek. Yidovite
turno nasledstvo#, 3, Skopje, (1967), 47–66; na ednokorabniot naos, so prip-
K. Balabanov – A. Nikolovski – D. ]orna- ratata od zapadnata strana, se
kov, Spomenici na kulturata na Makedo- ras~leneti so prisloneti lako-
nija, Skopje, 1980. K. B. vi. Na isto~nata fasada i na za-
padniot zabat e za~uvana kamena
dekorativna plastika, tranzena
vo vid na perforirana prepletna
tantela, ili plitkodelkani or-
namenti, so ~ove~ki figuri vo
visok reljef.
LIT.: J. Haxi VasiqeviÊ, Kumanovska ob-
last, Ju`na Stara Srbija, Beograd, 1909,
446‡447; V. R. PetkoviÊ, Pregled crkve-
nih spomenika kroz povesnicu srpskog na-
roda, Beograd, 1950, 117. M. M.
„SVETI \OR\I# ‡ ednokorabna
grobi{na crkva vo s. Bawane, se-
Crkvata †Sv. Dimitrija#, Bitola (1830)
verozapadno od Skopje. Spored
ktitorskiot natpis, izgradena e
„SVETI DIMITRIJA# – tri- i `ivopisana vo 1548/1549 g. No-
korabna bazilika, so ramna tava- vodoyidaniot trem i drugiot sloj
nica, izgradena vo 1830 g. vo cen- `ivopis datiraat od XIX vek.
tarot na Bitola. Dva reda koloni Tradicionalnata tematsko-iko-
od stolbovi gi delat korabite. nografska programa od prvata
Nad strani~nite korabi se nao|a- polovina na XVI vek, prisustvoto
at galerii so mali paraklisi. na svetitelski likovi vo blago-
Ikonostasot e raboten vo dlabo- rodni~ka obleka i bogatstvoto
1322
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
Crkvata †Sv. \or|i#, s. Bawane, Skopsko (1548/49)
na ornamentalni ukrasi ja povr-
zuvaat so kosturskite slikarski
rabotilnici. Osven zaedni~kata
pretstava na srpskite svetiteli
Simeon i Sava, vnimanie privle-
kuva pretstavata na Deisisot na
severniot yid, so Hristos Velik
arhijerej, Bogorodica Carica i
Jovan Krstitel, koj ja dr`i svoja-
ta prese~ena glava vo racete,
prosledena so tekst od prviot
stih na 92-ot psalm, najverojatno
delo na slavniot slikar Onufrij
Argitis.
LIT.: K. Balabanov, A. Nikolovski, D.
]ornakov, Spomenici na kulturata na
Makedonija, Skopje, 1980, 59; G. SubotiÊ,
Sv. –orÚe u Bawanima, „ZLU#, 21, Novi
Sad, 1985, 135‡160; C. Grozdanov, Isus
Hristos Car nad carevite vo `ivopi-
sot na Ohridskata arhiepiskopija od
XV‡XVII vek, Prilozi, MANU XXX 1‡2,
Skopje, 1999, 37‡38; C. Grozdanov, Sveti
Simeon i Sveti Sava u slikarskoj tema-
tici u Makedoniji (XIV‡XVII vek), Zbor-
nik radova Stefan Nemawa ‡ Sveti Si-
meon Miroto~ivi; Istorija i predawe,
Nau~ni skupovi Srpske akademije nauka i
umetnosti, XCIV, Odeqewe istoriskih
nauka, 26, Beograd, 2000, 334, crt. 7. M. M.
„SVETI \OR\I# ‡ ednokorabna
crkva vo s. \uzumelci, kaj Sveti
Nikole. Izgradena e na staro
kultno mesto. Vrz osnova na op-
{irniot ktitorski natpis {to e
prosleden so stihovi od Nedelni-
ot prokimen, crkvata e podignata
i `ivopisana vo 1584 g. Ktitor na
`ivopisot e spahijata Proj~a so
semejstvoto, naslikan na zapadni-
ot yid so model na crkvata.
LIT.: Z. Rasolkoska-Nikolovska, Kti-
torski portreti vo yidnoto slikar-
stvo vo Makedonija, Civilizaciite na
po~vata na Makedonija, 2, MANU, Skopje,
1995, 209‡226. M. M.
„SVETI \OR\I# – manastirska
crkva vo blizina na Negotino.
Trikorabna bazilika gradena od
kr{en kamen i od malter. Vrz os-
nova na za~uvaniot natpis crkva-
ta bila izgradena vo 1860 g. Yid-
nite sliki vo vnatre{nosta na
crkvata gi rabotel vele{kiot
zograf Haxi Koste Krstev, koj za
sebe veli deka bil i fotograf.
LIT.: K. Balabanov, Blago na putevima Jugos-
lavije, Beograd, 1983. K. B.
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR †SVETI \OR\I# S

Manastirskata crkva †Sv. \or|i#,

s. Staro Nagori~ane (XI v., obnovena vo 1313)

sida od vnatre{nata i petostra-

na od nadvore{nata strana. Se
pretpostavuva deka svodnata par-
tija na starata crkva se urnala
kako rezultat na posilen zemjot-
res. Vre`aniot natpis nad vlez-
nata vrata vo crkvata svedo~i de-
ka taa bila obnovena vo 1313 g., so
sredstva na srpskiot kral Milu-
tin, a fresko`ivopisot bil izve-
den vo 1317–18 g. od strana na pro-
~uenite srednovekovni zografi
Manastirskata crkva †Sv. \or|i#, na bregot Tikve{koto Ezero, Kavadare~ko (XIV v.)
Mihail i Evtihij, koi gi ostavi-
le zapi{ani i svoite imiwa.
„SVETI \OR\I# – manastirska „SVETI \OR\I# – manastirska Spored likovnite vrednosti,
crkva vo dolinata na r. Crna, de- crkva vo s. Staro Nagori~ane fresko`ivopisot se vbrojuva me-
nes na bregot na Tikve{ko Ezero (Kumanovsko). Gradena vo XI v. |u remek-delata na zografite
(Kavadare~ko). Yidana e od delkan pod ktitorstvo na carot Roman IV {to rabotat vo Makedonija vo
kamen i od tuli. Ednokorabna crk- Diogen (1067–1071), a vo spomen XIV v. i e eden od najdobro za~uva-
va podelena na tri travei. Nad na „pustino`itelot# Prohor nite likovni ansambli, so kolo-
sredniot travej e izvedena osmos- P~iwski, koj `iveel vo edna ma- rit {to ne ja izgubil sve`inata
trana kupola, koja{to se opira na la pe{tera vo neposredna blizi- i intenzitetot vo izminatite ve-
yidnite pilastri. Severnata i na na mestoto na koe{to, podoc- kovi. Me|u za~uvanite kompozi-
ju`nata fasada se ukraseni so po na, bila izgradena crkvata. Gra- cii i poedine~ni svetiteli po-
dva reda plitki ni{i. Na isto~- dena e so blokovi od precizno sebno vnimanie privlekuvaat
nata strana, nad niskata tristra- delkan kamen i od malter. Ima Pri~estuvaweto na apostolite,
na apsida, e izvedena arhivolta od oblik na trikorabna crkva so vo prostorot na polukru`nata
tuli so biforen prozorec. Od za- vpi{an krst, so polukru`na ap- apsida, Uspenieto na Bogorodi-
padnata strana e doyidan narteks.
Fresko`ivopisot vo crkvata da-
tira od XIV v., a onoj vo narteksot
od 1609 g. Vo XIX v. stariot fres-
ko`ivopis vo crkvata i vo prip-
ratata bil prekrien so slikarija
{to e otstraneta so konzervator-
ska postapka. Vo 1983–85 g. na za-
padnata fasada na crkvata e ot-
krien fresko`ivopis so portre-
tot na car Du{an, kako i portre-
tite na ktitorite Jovan Dragu-
{in, negovata majka, soprugata i
sinot. Vo 1340 g. manastirskata
crkva bila prilo`ena na sveto-
gorskiot manastir Hilandar. Go-
lemiot krst vo rezba so naslikano
Raspjatie Hristovo bil izraboten
za ikonostasot na crkvata vo 1584
g. Avtorot e nepoznat.
LIT.: C. Grozdanov – D. ]ornakov, Isto-
rijski portreti u Polo{kom (I-III) „Zog-
raf#, 14, 15, 18, Beograd, 1983, 1984, 1987; J.
Nikoli}–Novakovi}, Za ciklusot na sv.
\or|i i zografot od pripratata na Po-
lo{kiot manastir, „Kulturno nasledstvo
(1990–1991)#, 17–18, Skopje, 1994. K. B. Freska: †Pri~estvuvawe na apostolite# vo crkvata †Sv. \or|i#, s. Staro Nagori~ane, Kumanovsko (XIV v.)

1323
S †SVETI \OR\I#
ca, na zapadniot yid, pretstavite
na „pustino`itelite# Prohor
P~iwski i Joakim Osogovski, ka-
ko i ktitorskite portreti na
kralot Milutin i negovata mlada
`ena Simonida. Oltarnata preg-
rada e izgradena od kameni stol-
bovi, arhitravna greda i parapet-
ni plo~i, a na dvete poliwa, levo
i desno od carskite dveri, vo
fresko-tehnika se naslikani
ikonite posveteni na Bogorodi-
ca Pelagonitisa i sv. \or|i –
patronot na crkvata.
LIT.: V. Petkovi¢, Pregled crkvenih
spomenika kroz povesnicu srpskog naro-
da, Beograd, 1950; V. –uri¢, Vizantijske
freske u Jugoslaviji, Beograd, 1974; K. Ba-
labanov – A. Nikolovski – D. ]ornakov,
Spomenici na kulturata na Makedonija,
Skopje, 1980. K. B.
Ikonata na Sv. apostoli Petar i Pavle vo
crkvata †Sv. \or|i# vo Struga (XV v.)
„SVETI \OR\I# – monumental-
na crkva vo Struga, vo forma na
bazilika so slo`ena koncepcija
na vnatre{niot prostor, koj{to
e podelen na travei i priprata, a
centralniot korab e ras~lenet i
nadvi{en so tri golemi kaloti.
Dene{nata crkva e izgradena vo
1835 g., rezbaniot ikonostas e do-
vr{en vo 1847 g., a ikonite se sli-
kani vo 1849/50 g. od zografot Di-
mitrija, koj se potpi{al na iko-
nite na Sv. \or|i i Sv. Nikola.
@ivopisot e zavr{en vo april
1874 g., vo vremeto na Ohridskiot
mitropolit Natanail, i e delo na
zografskata tajfa na bra}ata
Makarievi od Gali~nik. Od boga-
tata programa na `ivopisot se
izdvojuvaat slovenskite svetite-
1324
li grupirani vo kompozicijata
na Sedmo~islenicite i pretsta-
vata na Sv. Jovan Vladimir. S. C.
„SVETI \OR\I# ‡ stara, edno-
korabna, grobi{na crkva vo s.
Vrane{tica, kaj Ki~evo, locira-
na vo Gorno Maalo. Podignata i
`ivopisana e so pomo{ na †mali
i veliki# (`iteli) vo vremeto na
turskiot sultan Bajazit i epis-
kopot kir Gerasim, izgleda vo
1498/1499 g. @ivopisana e za samo
20 dena od Dimitar Zograf, koj se
potpi{al inverzno na krajot od
ktitorskiot natpis. Vo slikana-
ta programa vnimanie privleku-
va carskiot Deisis, so Hristos
Car, Bogorodica Carica i Jovan
Krstitel, potoa pretstavata na
patronot sv. \or|i vo blagorod-
ni~ka obleka i sv. Nikola, so
epitet Krmitel. Imala fasaden
`ivopis, koj e delumno za~uvan.
LIT.: M. M. Ma{ni}, Prilozi za tri
malku poznati spomenici vo ki~evsko-
brodskiot kraj od postvizantiskiot
period, „Kulturno nasledstvo#, 16/1989,
Skopje, 1993, 95‡103. M. M.
„SVETI \OR\I“ – crkva vo mes-
nosta Gorni Kozjak ([tipsko),
neposredno do yidinite na utvr-
deniot anti~ki grad Bargala.
Gradena e od re~en kamen i od
malter, so upotreba na spolii so-
birani od razurnatiot anti~ki
grad. Planot na objektot pretsta-
vuva vpi{an krst vo kvadratna
osnova, so trapezoidna apsida i
predapsidalen prostor. Podocna
do ju`nata strana na narteksot
bil dograden paraklis so kupola.
Od narteksot vo naosot se vlegu-
va niz tribelon. Vo ju`noto kri-
lo na naosot se nao|a yidana pra-
voagolna grobnica, izgradena vo
isto vreme so crkvata. Nedosti-
gaat konkretni literaturni i is-
toriski izvori za izgradbata na
crkvata, no vo povelbata na impe-
ratorot Vasilij II od 1019 g. se
spomnuva srednovekovnata nasel-
ba Kozjak, kako enoriski centar
vo ramkite na Morozdvi{kata
episkopija. Na yidovite od crk-
vata se nao|a fresko`ivopis vo
tri sloja. Prviot e najverojatno
od XI–XII, a posledniot od
Crkvata †Sv. \or|i#, Gorni Kozjak, [tipsko (XI-XIV v.)
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
XIII–XIV v. Na ovoj period mu pri-
pa|a likot na Isus Hristos An-
tifonitis, naslikan na severoza-
padniot pilaster. Se smeta deka
ktitorskata kompozicija nasli-
kana ju`no od vleznata vrata, na
zapadniot yid na pripratata, po-
teknuva od XIV v. Vo slikaweto
na `ivopisot u~estvuvale nekol-
ku zografi, ~ii{to imiwa ne se
poznati. Okolu crkvata se pros-
tira golema srednovekovna nek-
ropola. Konstatirano e deka taa
bila vo upotreba nekade od VII, pa
sè do prvite decenii na XX v.
LIT.: K. Balabanov, Konzervatorski ra-
boti na crkvata „Sv. \or|i“ vo mesnosta
Gorni Kozjak – [tipsko, Zbornik na
[tipskiot naroden muzej, [tip, 1959,
121–122; Z. Rasolkoska–Nikolovska, Arhe-
olo{kite istra`uvawa na crkvata „Sv.
\or|i“ vo Gorni Kozjak, Zbornik na [tip-
skiot naroden muzej IV–V, 1964–1974, [tip,
1975, 125–139; K. Balabanov – A. Nikolov-
ski – D. ]ornakov, Spomenici na kultura-
ta na Makedonija, Skopje, 1980. K. B.
„SVETI \OR\I POBEDONO-
SEC# – manastirska crkva vo s.
Raj~ica, vo blizina na Debar. Bi-
la metoh na Bigorskiot manas-
tir. Vo za~uvaniot natpis nad
vleznata vrata se spomnuvaat
mitropolitot Joakim i igumenot
na Bigorskiot manastir, arhi-
mandritot Arsenij. Gradbata bi-
la zavr{ena vo 1835 g., osvetena
vo 1836 g., a fresko`ivopisot bil
zavr{en vo 1840 g. Slikarstvoto
vo ovaa relativno golema manas-
tirska crkva e delo na talentira-
nite zografi Mihail (od Sama-
rina) i negoviot sin jeromonahot
Daniil. Pogolemiot broj ikoni
na ikonostasot bile naslikani
od jeromonahot Daniil (1832–
1833) i se edni od najdobro nasli-
kanite likovni dela (ikoni) vo
Makedonija vo XIX v.
LIT.: Manastir sv. Jovan Bigorski
(Zbornik trudovi), „Kulturno-istorisko
nasledstvo na RM#, XXXII, Skopje, 1994; K.
Balabanov, Blago na putevima Jugoslavije, Be-
ograd, 1983. K.B.
„SVETI \OR\I POBEDONO-
SEC# ‡ mala grobi{na, ednoko-
rabna crkva (XVII v.) vo s. Lazo-
rovci (Lazarovci), severoisto~-
no od Ki~evo, za koja neosnovano
se pretpostavuva deka e od postar
period. Celosno e `ivopisana.
Tradicionalnata idejno-temat-
ska koncepcija na slikanata
programa se karakterizira so
harmoni~en kolorit, {ematizi-
ran crte` i geometrizirani ob-
lici, so izvesni obidi za plas-
ti~na modelacija na svetitelski-
te likovi.
LIT.: T. SmiqaniÊ, Ki~evija. Naseqa i
poreklo stanovni{tva, SKA/SEZ, LI,
Beograd, 1935, 427. M. M.
„SVETI \OR\I POBEDONO-
SEC# ‡ crkva vo s. Mlado Nago-
ri~ane, severoisto~no od Kuma-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Crkvata †Sv. \or|i Pobedonosec#,
s. Mlado Nagori~ane, Kumanovsko (XVI v.)
novo. Pretstavuva monumentalna
krstoobrazna grobi{na crkva so
trikorabna priprata, gradena od
kamen tetrahit. Datira od vtora-
ta polovina na XVI vek. Slikana-
ta programa e prezemena od sta-
ronagori~kata crkva. Od bogati-
ot tematski repertoar se izdvo-
juvaat ciklusot na sv. \or|i i ci-
klusot na Hristovite ~uda vo na-
osot, ciklusot na sv. Nikola vo
proskomidijata i ciklusot na
Bogorodica vo |akonikonot. Yid-
noto slikarstvo e sè u{te neis-
tra`eno.
LIT.: M. VasiÊ, Crkva Sv.–orÚa u Mla-
dom Nagori~inu i weno doba, †Prilozi
za kwi`evnost, jezik, istoriju i fol-
klor#, X, Beograd, 1930, 1‡40; –. Bo{ko-
viÊ, Izve{taj i kratke bele{ke sa puto-
vawa, „Starinar#, VI, Beograd, 1931,
176‡181; A. Nikolovski, D. Cornakov, K. Bala-
banov, The Cultural Monuments of the People`s
Republic of Macedonia, Skopje, 1961, 85; V. J.
–uriÊ, Mile{eva i drinski tip crkve,
„Ra{ka ba{tina#, 1, Kraqevo, 1975, 25,
nap. 73. M. M.
†SVETI \OR\IJA#, Presil ‡
crkva i nekropola, na 21 km za-
padno od Prilep. Crkvata e smes-
tena jugozapadno nad seloto, na
blaga padina. Vo 1961 g. se vr{e-
ni arheolo{ki istra`uvawa.
Pritoa se najdeni ostatoci od
crkva od tipot na vpi{an krst,
verojatno od XIV v. koja le`i vrz
postari temeli. Pod podot na
crkvata i okolu nea se iskopani
21 grob, ogradeni i pokrieni so
kameni plo~i. Najdenite materi-
jali se datiraat od srednite veko-
vi do XIX v., do koga se vr{elo
pogrebuvawe na ovoj teren.
LIT.: B. BabiÊ, Sv. Ÿor—ija, Presil, Pri-
lep, AR, 3, Beograd, 1961, 152‡153. El. M.
„SVETI \OR\I SKOROPOS-
TI@NIK# – manastirska crkva
vo Skopje. Spored istoriski iz-
vori, se nao|ala na brdoto „Vir-
gin#, pokraj r. Serava. Izgradena
e vo prvata polovina na XI v. Ka-
ko nejzini ktitori se spomnuvaat
imperatorite Roman III Argir i
Roman IV Diogen, no i mnogu dru-
gi, koi vo razli~ni vremenski
periodi vladeele so gradot Skop-
je. Crkvata imala oblik na vpi-
{an krst vo pravoagolen prostor,
so golema kupola nad centralni-
ot del i ~etiri pomali kupoli na
~etirite strani. Kako manastir-
ski kompleks, ograden so visoki
bedemi i za{titen so ~etiri ku-
li, postoel do krajot na XV v. Vo
prvite tri decenii na XV v. do
manastirskata crkva bila izgra-
dena Sultan-Muratovata xamija.
Deneska manastirskata crkva ne
postoi, ostanal samo del od ma-
nastirskiot bedem.
LIT.: V. Petkovi¢, Pregled crkvenih
spomenika kroz povesnicu srpskog naro-
da, Beograd, 1950, 298; K. Balabanov, Skop-
je Old Bazar, Skopje, 1994, 24-25. K. B.
Pe{ternata crkva †Sv. Erazmo#, Ohrid (XIII v.)
„SVETI ERAZMO# – pe{terna
crkva na patot od Ohrid za Stru-
ga. Smestena e vo edna tesna soyi-
dana vdlabnatina na strmnata kar-
pa, vedna{ nad ranohristijanska-
ta bazilika. Fresko`ivopisot vo
crkvata e slikan vo nekolku fazi,
najstariot datira od poslednite
decenii na XIII vek i nemu mu pri-
pa|a monumentalnata figura na
vizantiskiot car i dopojasnata
pretstava na patronot na crkvata
sv. Erazmo. Na podocne{nata fa-
za pripa|aat freskite na Bogoro-
dica i Slu`bata na arhijereite
od oltarot, kako i pretstavite na
svetite voini, svetite Konstan-
tin i Elena, sv. Marena i arhange-
lot vo naosot na crkvata.
Ranohristijanska bazilika, lokalitet Sveti Erazmo, Ohrid (V–VI v.)
SVETI S
LIT.: Cvetan Grozdanov, Portreti na
svetitelite od Makedonija od IX‡XVIII
vek, Skopje, 1983, 139‡143; Petar Miqko-
vi}-Pepek, Sveti Erazmo, pe{terna crk-
va kraj Ohrid, Skopje, 1994, 9‡15. S. C.
SVETI ERAZMO – OHRID ‡
kompleksen lokalitet, kade {to
se nao|a i ranohristijanska bazi-
lika, opkolena i natsloena so
grobovi. Lokacijata se nao|a
pokraj trasata na Via Egnatia na
pettiot kilometar zapadno od
Ohrid na patot kon Struga. Is-
kopuvawata na monumentalnata
bazilika (53 × 25 m) i na 124 gro-
bovi gi izvr{il V. Malenko
(1974‡1975). Nad urnatinite na
bazilikata i okolu nea se prote-
ga srednovekovna nekropola so
horizontalna stratigrafija vo 2
stratuma. Postariot pripa|a na
kulturata Komani-Krue. Ovie
grobovi se locirani vo central-
niot i severniot brod na bazili-
kata i se orientirani s‡sj; si‡jz
i sz‡ji i mo{ne se bogati so
grobni naodi. Pomladite grobo-
vi se smesteni vo ju`niot korab
i ju`no od bazilikata, orienti-
rani se z‡i, poredeni vo redovi
so retki naodi (bez somnenie se
hristijanski) i sodr`at voobi-
~aeni primeroci na srednoveko-
ven nakit od X–XII v. Grobovite
od Komani-Krue kulturata od VII
do po~etokot na IX v. poseduvaat
kerami~ki sadovi, alatki, oru`-
je i karakteristi~en nakit:
bronzeni i `elezni la~ni fibu-
li so podviena noga, plo~esti
fibuli, privrzoci za pojas (me|u
koi i sekundarno upotreben del
od la~na prstesta slovenska fi-
bula), bronzeni i pozlateni
obetki i nau{nici, metalni tor-
kvesi so i bez prapor~iwa, |erda-
ni od staklena pasta, metalni to-
ki za pojas, prsteni itn.
LIT.: V. Malenko, Ranosrednovekovnata
materijalna kultura na Ohrid i Ohrid-
sko, Ohrid i Ohridsko niz istorijata,
INI, I, Skopje, 1985; E. Maneva, La tombe 23
de Sainte-Erasme ‡ Ohrid, Homage to Milutin
Garasanin, Beograd, 2006, 607‡616. El. M.
1325
S SVETI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

SVETI ERAZMO (†303) – op-

{tohristijanski svetec i prv pro-
povednik na hristijanstvoto vo
Lihnidos (Ohrid), kade {to pre-
dizvikal svetitelsko ~udo so vos-
kresnuvaweto na sinot na ohri|a-
necot Anastas, kogo{to go pokrs-
til. Negoviot kult bil pro{iren
vo Ohrid i pred doa|aweto na
Slovenite, a ranohristijanskata
bazilika vo toj kraj na izvesen na-
~in pokriva sveto mesto vo tesna
vrska so kultot na ma~enikot.
LIT.: D. Glumac, Sveti Erazmo, „Vesnik
na Makedonskata pravoslavna crkva#, 3,
Skopje, maj-juni 1979, 83-84; C. Grozdanov,
Portreti na svetitelite vo Makedoni-
ja od IX do XVIII vek, Skopje, 1983, 138-145;
H. Meloski, Dve `itija na sveti Erazmo
Lihnidiski, Lihnid. Zbornik na trudovi,
broj 6, Ohrid, 1988, 69-87. I. Vel.
†SVETI ILIJA# – v. Husame-
din-Pa{ina xamija.
SVETI ILIJA – srednovekovno
utvrduvawe. Go podignal vizan-
tiskiot imperator Vasilij II, po
osvojuvaweto na Voden (1015), vo
tesninite zapadno od ovoj grad.
Bilo podignato za da se zajakne
odbranata na Voden so kontrola
na tesnecot. Tvrdinata mu bila
posvetena na svetitelot, {to se
slavel vo celata dr`ava.
LIT.: Ioannis Scylitzae, Synopsis Historiarum,
rec. I. Thurn, Berlin, 1973. K. Ax. D. A. Papradi{ki: freska vo kupolata od manastirot †Sv. Joakim Osogovski#, Kriva Palanka (XIX v.)
„SVETI JOAKIM OSOGOV-
SKI# – manastir vo blizinata na posvetena na sv. Joakim Osogov- di, a nad sredniot i nad strani~-
Kriva Palanka, osnovan vo ski. Gradena e od delkan kamen. nite korabi se izdigaat 12 kupo-
XI–XII v. Vo `itieto na Joakim Gradbata bila zavr{ena i crkva- li. Postoi mislewe deka ovoj
Osogovski pi{uva deka vo vreme- ta bila osvetena vo 1851 g. Vo grandiozen objekt bil delo na
to na vladeeweto na imperatorot eden natpis {to e za~uvan vo crk- poznatiot graditel Andreja Dam-
Manoil Komnen (1143–1180) ne- vata, se veli deka taa bila obno- janov. Yidnoto slikarstvo vo crk-
koj sve{tenik Teodor od Ov~e vena vo vremeto na sultanot Ha- vata e delo na pove}e zografi,
Pole, otkako se zamona{il i do- mid i igumenot jeromonah Kesa- me|u koi e i poznatiot Dimitar
bil mona{ko ime Teofan, go os- rija (1884). Novoizgradenata crk- Andonov Papradi{ki, kako i
noval manastirot i stanal negov va pripa|a na tipot na golemite Miron Iliev, Avram Di~ov i
prv igumen. Toga{ izgradil crk- trikorabni baziliki. Na isto~- Grigorie Petrovi~ od s. Treson-
va i ja posvetil na sv. Joakim nata strana zavr{uva so tri apsi- ~e. Najstariot za~uvan objekt od
Osogovski. Vo nea bile prenese- konacite poteknuva od sredinata
ni i mo{tite na svetitelot. Ma- na XIX v.
nastirot ~esto se spomnuva vo is- LIT.: V. Petkovi¢, Pregled crkvenih spo-
menika kroz povesnicu srpskog naroda, Be-
toriskite izvori, najmnogu vo be- ograd, 1950; K. Balabanov – A. Nikolovski
le{kite zapi{ani od vidni pose- – D. ]ornakov, Spomenici na kulturata
titeli {to naminuvale vo manas- na Makedonija, Skopje, 1980. K. B.
tirot poradi razni pri~ini i so
razli~ni celi. Vo manastirskiot †SVETI JOVAN#, Varo{ (Pri-
kompleks postojat dve crkvi. Po- lep) ‡ srednovekovna crkva i nek-
starata, posvetena na Bogorodi- ropola. Crkvata e razurnata, a
ca, spored edni istra`uva~i bila spored najdenite ostatoci od
gradena vo XIV, a spored drugi vo fresko`ivopis, slikanata deko-
XVI–XVII v. Gradena e od delkan racija e od prvite decenii na XIV
kamen i od tuli. Ima oblik na v. Severno i zapadno od crkvata
sloboden krst so tristrana apsi- se otkrieni hristijanski grobo-
da i kupola so osmostran tambur, vi od docniot sreden vek i od tur-
postaven na pandantifi. Na za- sko vreme. Toa se glavno cisti
konstruirani od kameni plo~i,
padnata strana ima narteks so ku- no ima i slobodni zakopuvawa.
pola. Na mestoto na najstarata Nakitot pripa|a na docnoto sred-
(prvobitnata) crkva, so sredstva novekovje i na turskiot period.
{to gi obezbedil ktitorot Haxi
LIT.: B. Babi}, Materijalna kultura na
Stefan Beglik~ijata od Kriva Makedonskite Sloveni vo svetlinata
Palanka, vo 1847 g. zapo~nala iz- Malata crkva †Ra|aweto na sv. Bogorodica#, (XI-XII v.) i na arheolo{kite istra`uvawa vo Pri-
gradbata na golemata bazilika golemata manastirska crkva †Sv. Joakim Osogovski# (1847) lep, Prilep, 1986, 185‡189, 263. El. M.

1326
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Manastirskiot kompleks †Sv. Jovan Bigorski# (1795)
„SVETI JOVAN BIGORSKI#
– manastir vo dolinata na r. Ra-
dika, vo blizina na s. Rostu{e,
poznat kako Bigorski manastir.
Se pretpostavuva deka e osnovan
vo XI v., koga vo ovoj region se za-
jaknuva i se {iri dejnosta na mo-
nasite. Ne se otkrieni materi-
jalni tragi od toj najran period.
Najstariot pomen na manastirot
se nao|a vo Pomenikot na sveto-
gorskiot manastir „Zograf“ (pr-
vata polovina na XVI v.). Vo toj
period vo manastirot se prepi-
{uvaat staroslovenskite knigi:
^etvoroevangelie, Zlatoust i
Dionisij. Vo za~uvaniot Pome-
nik na Bigorskiot manastir se
veli deka vo 1743 g. jeromonahot
Ilarion na ova mesto zateknal
„mala i siroma{na crkva“, za ko-
ja kupil nekolku nivi, lozja i iz-
gradil nekolku mona{ki }elii.
Po Ilarion, igumen na manasti-
rot stanal Trifilij, a po nego
Ikonostasot vo manastirot †Sv. Jovan Bigorski#, (1835)
doa|aat Haxi Terasij i |akonot
Stefan. Od tekstot ispi{an vrz
dve mermerni plo~i se doznava
deka vo 1795 g. malata crkva bila
urnata i na nejzinoto mesto bila
izgradena pogolema crkva. Za iz-
gradbata na ovaa crkva, pokraj
drugite, finansiska pomo{ dal i
papuxijata Veljan od Debar. De-
nes postojat mnogu dokazi za pos-
toeweto na ovaa crkva. Otkrien e
nejziniot ju`en yid so za~uvan
fresko`ivopis. Crkvata bila
obnovena vo 1800 g., vo vremeto na
igumenot Mitrofan. Taa ima ob-
lik na sloboden krst vo vnatre{-
nosta, so golema kupola nad nao-
sot i so pomala kupola nad zapad-
niot travej. Fresko`ivopisot vo
centralnata kupola na crkvata
verojatno e delo na elbasanski
ili kor~anski slikari. Po smrt-
ta na igumenot Mitrofan (1807),
dol`nosta ja prezema arhiman-
dritot Arsenij, roden vo Gali~-
†SVETI KONSTANTIN I ELENA# S
nik, koj mnogu se zalaga za manas-
tirot, taka {to toj stanuva sè po-
golem i pobogat. Vo 1814 g. zapo~-
nuva izgradbata na golemiot ko-
nak, a nekolku godini podocna
(1820) i na najreprezentativnata
zgrada na trpezarijata (na dva ka-
ta). Podocna bil izgraden u{te
eden golem objekt od konacite, so
{to bil zaokru`en eden od najgo-
lemite manastirski kompleksi
vo Makedonija. Vo vremeto na
igumenot Arsenij, nastanala i
edna od najzna~ajnite kopani~ar-
ski tvorbi – ikonostasot na crk-
vata na Bigorskiot manastir, de-
lo na kopani~arskata tajfa pred-
vodena od Petre Filipovski-
Garkata, od s. Gari, i od Makarie
Fr~kovski. Ikonostasot bil za-
vr{en vo 1835 g. Prestolnite i
malite prazni~ni ikoni za ovoj
ikonostas gi rabotele zografi-
te: Mihail (od s. Samarina),
Epir i negoviot sin Danail, koj
se zamona{il i do krajot na svo-
jot `ivot ostanal vo Bigorskiot
manastir. Spored svoite dimen-
zii, sovr{enstvoto na zanaet~is-
kata izvedba i visokite likovni
kvaliteti, ovie ikoni spa|aat vo
redot na najdobro naslikanite
dela vo tvore{tvoto na zografi-
te od periodot na XIX v. vo Make-
donija.
LIT.: K. Balabanov – A. Nikolovski – D.
]ornakov, Spomenici na kulturata na
Makedonija, Skopje, 1980; Manastir „Sv.
Jovan Bigorski“ (Zbornik trudovi),
„Kulturno-istorisko nasledstvo na RM#,
XXXII, Skopje, 1994; K. Balabanov, Blago na
putevima Jugoslavije, Beograd, 1983. K. B.
†SVETI KONSTANTIN# – ma-
nastirska crkva vo blizina na s.
Sve}ani (Vele{ko). Istra`uva-
wata izvr{eni vo 1965 g. uka`u-
vaat na tri fazi na gradbata. Vo
prvata faza bila izgradena edno-
korabna crkva so niska polu-
kru`na apsida od nadvore{nata
strana, bez kupola. Vo vtorata fa-
za bila obnovena, so zna~itelno
prodol`uvawe na korabot kon za-
pad. Vo tretata faza bil izgraden
ju`niot korab so tristrana apsi-
da. Vo urnatinite na prvobitnata
crkva e otkrien fragment ili del
od natpis na koj bil ispi{an zbor
so glagolski i so kirilski bukvi.
Vrz osnova na toj podatok se smeta
deka prvobitnata crkva datira od
krajot na IX do sredinata na X v.
Na yidovite se otkrieni dva sloja
fresko`ivopis. Prviot se vrzuva
za vremeto na izgradbata (X v.), a
vtoriot za XIII v.
LIT.: P. Miqkovi}-Pepek, Crkvata †Sv. Kon-
stantin# vo s. Sve}ani, Skopje, 1970. K. B.
†SVETI KONSTANTIN I
ELENA# – ednokorabna crkva so
nadvi{en popre~en svod vo vid na
transept i doyidan paraklis na
ju`nata strana posveten na Sv.
1327
S SVETI
Crkvata †Sv. Konstantin i Elena#, Ohrid (XIV v.)
Petka. Crkvata e izgradena kon
krajot na XIV v., kako zave{tanie
na jeromonahot Partenij, golemi-
ot duhovnik na Ohrid, i pove}e
decenii slu`ela kako kapela na
negovoto semejstvo. Jeromonahot
Partenij, negovata majka prezvi-
tera Marija, kako i negoviot ra-
no po~inat sin Mihail, se nasli-
kani na ju`niot yid od crkvata vo
ktitorskata kompozicija. Crkva-
ta sodr`i poslo`ena dekoracija
i, osven ciklusot na Golemite
praznici i voobi~aeniot izbor
na svetci od prvata zona, vo povi-
sokite delovi se naslikani Hris-
tovite maki i stradawa, kako i
interesnata dekoracija na trans-
eptot so slikawe na Nebesnata
liturgija i Svetata Troica. Na
zapadnata fasada od ju`niot pa-
raklis e naslikano op{irnoto
`itie na sv. Petka, dodeka pak
ju`nata fasada od crkvata sodr-
`i interesna slikana programa.
Osven ktitorskata kompozicija,
na koja se pretstaveni arhiman-
dritot Nikanor i negovoto se-
mejstvo, vo pogornite zoni e nas-
likan ciklusot posveten na ca-
rot Konstantin, {to e retkost vo
srednovekovnoto slikarstvo.
LIT.: Gojko Subotiÿ, Sveti Konstan-
tin i Jelena u Ohridu, Beograd, 1971;
Istiot, Ohridskata slikarska {kola od
XV vek, Ohrid, 1980, 78‡86; Cvetan Grozda-
nov, Ohridskoto yidno slikarstvo od
XIV vek, Ohrid, 1980, 159‡169. S. C.
SVETI KUZMAN I DAMJAN ‡
hristijanski pravoslavni prazni-
ci vo ~est na svetite Kuzman i
Damjan, vo narodot poznati kako
Sveti Vra~i (14/1 VI i 14/1 XI). Na-
re~eni se besrebrenici ili bez-
mitni, zatoa {to besplatno gi le-
kuvale siroma{nite bolni. Na
ikonata svetite vra~i Kuzman i
Damjan se pretstaveni zaedno, so
krstovi vo racete ili so kutiv~e
so lekovi i so la`i~e so koe na
bolnite besplatno im davale od
lekovite. Esenskiot praznik po-
ve}e se praznuva i e povrzan so do-
ma{ni slu`bi. Vo narodniot `i-
vot pove}e go praznuvaat onie {to
1328
Ikonata †Sv. Kuzman i Sv Damjan#, Ohrid (XVI v.)
se zanimavaat so narodna medici-
na, lekuvawe so bilki, baewe i sl.
LIT.: Marko Kitevski, Makedonski praz-
nici, Skopje, 2001. M. Kit.
„SVETI LEONTIJ# & manas-
tirski kompleks crkvi vo s. Vo-
do~a (Strumi~ko). Kupolnata ba-
zilika bila izgradena vrz delovi
od temelite na najstariot objekt
izgraden vo VII‡IX v. Vo X v., vo
vremeto na vladeeweto na car Sa-
muil, del od kupolnata bazilika
bil obnoven. Zapadnata kupolna
crkva posvetena na Bogorodica
Eleusa – Vovedenie bila izgrade-
na vo periodot 1018 – 1037 g.
Srednata kupolna crkva bila iz-
gradena kon krajot na XI i po~e-
tokot na XII v. Vo XII v. kon zapad-
nata kupolna crkva bil dograden
ju`niot paraklis, a vo XIII v. kon
srednata kupolna crkva bil do-
Manastirskiot kompleks crkvi †Sv. Leontij#, s. Vodo~a, Strumi~ko (VII-XV v.)
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
graden i ju`niot vestibil. Vo
XII–XIV v. kon zapadnata kupolna
crkva bil dograden i zapadniot
aneks, a vo XIV–XV v. bil dogra-
den ili obnoven i postariot seve-
roisto~en aneks. Se smeta deka
toga{ bil izgraden i otvoreniot
trem na ju`nata strana od kom-
pleksot hramovi. Objektite {to
go so~inuvaat manastirskiot
kompleks od vremeto koga bil iz-
graden prviot objekt, kako i onie
{to bile izgradeni podocna, bi-
le fresko`ivopisani, no do de-
nes e za~uvan samo mal del od niv.
Najzna~ajni se pretstavite na
dvajcata |akoni: sv. Isavrij i sv.
Evplos, za koi vrz osnova na stil-
skite karakteristiki se pretpos-
tavuva deka poteknuvaat od XI v.,
so analogii na fresko`ivopisot
na †Sv. Sofija# vo Ohrid. Kom-
pleksot hramovi e celosno kon-
zerviran i restavriran.
LIT.: P. Miqkovi}-Pepek, Vodo~a,
Skopje, 1975. K. B.
†SVETI NAUM# ‡ manastirska
crkva vo Ohrid posvetena na Sve-
tite Arhangeli. Ja izgradil Na-
um vo 900 g. na ju`niot breg na
Ohridskoto Ezero. Crkvata ima
forma na trikonhos, ~ii ostato-
ci se otkopani vo temelite na se-
ga{nata crkva. Objektot bil ob-
noven kako kombinacija na vpi-
{an krst i trikorabna bazilika.
Pokraj nejziniot osnoven del, iz-
graden vo XVI v., dogradeni se suk-
cesivno novi prostori {to go op-
fa}aat vlezot – vestibilot i
grobnicata na sv. Naum, kako i ed-
na nadvore{na priprata {to po-
docna dobila kupola. Nizata pre-
yiduvawa i dograduvawa uka`uva-
at za gri`ata {to e posvetuvana
na ovoj zna~aen spomenik niz sto-
letijata, kako `ari{te na slo-
venskata pismenost i duhovnost,
pri {to e poddr`uvan na~inot na
vizantiskata gradba od srednove-
kovniot period.
Pred nejzinoto `ivopisuvawe vo
XIX vek, se pronajdeni i postari
fazi od `ivopisot. Najstar del
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Manastirskata crkva †Sv. Naum#, Ohrid (XV-XVI v.)
od `ivopisot e eden fragment ot-
krien pod podot na crkvata, vero-
jatno od krajot na XIV i po~eto-
kot na XV vek, no nema dovolno
elementi za sigurno datirawe.
Vtora etapa na `ivopisot se
freskite vo oddelenieto za leku-
vawe, kade {to se raspoznava
kompozicijata Prorocite te na-
vestija. Figurite na prorocite
se postaveni vo ~a{ki na cvetna
ornamentika so otvoreni svitoci
pred sebe. Ovie freski se vbroju-
vaat me|u delata na {kolata na
zografot Onufrij, no sepak pob-
lisku se do likovnata postapka
na negoviot sin Nikola, koj e
poznat kako zograf na freskite
vo †Bogorodica Vlaherenska# vo
Berat (1578). Tretata etapa na
`ivopisot vo Sv. Naum go pret-
stavuva ikonostasot na hramot,
zavr{en vo 1711 g., so potpis na
jeromonahot Konstantin Zograf.
Ikonostasot e vo nekolku zoni od
prestolnite ikoni, potoa zonata
na Golemite praznici, a vo gorna-
ta zona e Svetiot ^in od koj izle-
guva krstot so Raspetieto na
Hristos. O~igledno e deka Kon-
stantin Zograf rabotel so eden
ili so dvajca pomo{nici, a za ed-
Freska: Sedmo~islenicite vo crkvata †Sv. Naum#, Ohrid (1799)
niot se pretpostavuva deka e id-
niot proslaven Zograf David od
Selenica. Najgolemo vnimanie
na ikonostasot privlekuva iko-
nata na sv. Naum i sv. Kliment so
toa {to sv. Naum vo racete dr`i
model na hramot kako donator, a
blizu do negovite noze se nasli-
kani nekolku sceni od @itieto
na sv. Naum {to prethodat na de-
lata na Hristofor @efarovi~ i
koi poka`uvaat deka tuka se od-
vivalo prvoto vooblikuvawe na
tematikata povrzana so sv. Naum.
Vo ovaa nasoka, od golemo zna~e-
we e pe~atnicata vo Moskopole,
koja dejstvuvala vo sredinata na
XVIII v., kade {to bile pe~ateni
`itijata na balkanskite i slo-
venski u~iteli i propovednici
na hristijanstvoto. Ovie `itija
i slu`bi imale grafi~ki ukras
so likovite na sv. Naum i sv. Kli-
ment, a zografite gi koristele
ovie tekstovi za ilustracija na
svoite dela. Ikonostasot e vklo-
pen vo dlaboka rezba za koja se
smeta deka e reprezent na epir-
skiot stil. Pritoa treba da se od-
bele`i deka slikarski se obra-
boteni i carskite dveri kako i
dolniot del od lamperijata. Vo
†SVETI NAUM# S
tvore{tvoto na Konstantin Zog-
raf se prisutni zapadni~ki ele-
menti od docnata Gotika i ranata
Renesansa, za koi se smeta deka se
prifateni od Venecija, no i od
†Levantskiot barok# {to se dvi-
`el niz celiot Jadran i po medi-
teranskiot breg. Po ovie umet-
ni~ki aktivnosti, za `ivopisu-
vaweto na hramot bil anga`iran
Trpo Zograf, sin na Konstantin
Zograf, od poznatata familija
na umetnici od regionot na Kor-
~a. Tatkoto i strikoto na Trpo,
zografite Konstantin i Atanas,
poteknuvale od s. Potko`ani
{to se nao|a blizu do †Sv. Naum#
i Podgradec. Ova semejstvo pri-
fa}alo zografski pora~ki vo
Albanija i vo Makedonija, a naj-
mnogu vo Sveta Gora. Nivnoto
tvore{tvo se sledi u{te od sre-
dinata na XVIII vek. Vo postapka-
ta na Trpo Zograf se ~uvstvuvaat
tradicionalizmot i konzerva-
tivnata linija na umetnosta od
toj period so odredeni nezna~i-
telni zapadni elementi. Toj bil
prvpat anga`iran od igumenot
Stefan vo 1799 g. za izvedba na
feskite vo grobniot paraklis na
svetecot, a donator na `ivopisot
bil Naum Joanov moskopolec. Vo
grobniot paraklis vo dolnata zo-
na se naslikani figuri na istak-
nati monasi vo cel rast, a nad sa-
miot grob e kompozicijata Uspe-
nieto na sv. Naum, kade {to se
Carskite dveri vo crkvata †Sv. Naum#, Ohrid (1711)
1329
S SVETI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

grupirani site slovenski u~ite-

li. Vo vtorata zona e ciklusot na
@ivotot i ~udata na sv. Naum so
redukcija na epizodite, od pozna-
tata grafika na sv. Naum od
Hristofor @efarovi~, poradi
ograni~eniot prostor. Vo viso-
kata zona na paraklisot e nasli-
kana Bo`estvenata liturgija vo
koja samiot Hristos kako arhije-
rej ~inona~alstvuva, a na temeto
od svodot dominira figurata na
Isus Hristos-Sedr`itel. Vo
1806 g. Trpo e povtorno anga`i-
ran od igumenot Stefan da go
slika tremot i osnovniot del od
crkvata. Vo hramot se naslikani
deset ciklusi i pove}e poedine~-
ni kompozicii, od prvata zona do
kupolata: Golemite praznici, Sveti Nektarij Bitolski Manastirskata crkva †Sv. Nikita#, s. Bawani (XIV v.)
Hristovite maki i stradawa,
Sceni od `ivotot na Bogorodica, to toa dostoinstveno go podnel i Vrz {titot na sv. Teodor Tiron,
^etiriesette ma~enici, poetski se izdignal do svetec–prepodoben naslikan vo prvata zona, ostana-
sostavi posveteni na Bogorodica ma~enik. O~isten so svoite pod- le za~uvani potpisite na dvajca-
i pove}e li~nosti povrzani za vizi po~inal vo Sveta Gora vo ma- ta pro~ueni srednovekovni sli-
ova kultno mesto, kako, na pr., loto manastir~e „Sv. Arhangeli#, kari Mihail i Evtihij. Toa se
figurite na Sedmo~islenicite nare~eno „Kofa#, kade {to i de- zografite {to vo 1295 g. go rabo-
vo tremot na hramot, sv. Ahil La- nes mu se nao|aat mo{tite. tele fresko`ivopisot vo crkva-
riski, sv. Jovan Vladimir, sv. Ni- LIT.: FilaretÍ ^ernigovskiŸ, Sv3tÎe ta †Bogorodica Perivleptos#
kodim od Berat i dr. Trpo Zog- Ó`nÎhÍ slavÔnÍ. SPb., 1894; Mihajlo Ge- (†Sv. Kliment#) vo Ohrid, a vo
orgievski, Makedonski svetci, Skopje, 1317 g. golemiot ansambl na `i-
raf izvr{il vlijanie vrz tema- 1997. M. G.
tikata na mija~kite majstori od vopis vo crkvata †Sv. \or|i# vo s.
XIX vek, koi isto taka prifatile †SVETI NIKITA# – manastir- Staro Nagori~ane (Kumanovsko).
del od pridobivkite na starite ska crkva vo blizina na s. Bawani Freskoslikarstvoto vo crkvata
kor~anski i svetinaumski majsto- (Skopsko). Na postaro kultno †Sv. Nikita#, so svojot bogat iko-
ri. Treba da se odbele`i deka vo mesto vo 1307–1308, a spored naj- nografski repertoar i so viso-
nivniot repertoar svoe mesto za- novite istra`uvawa vo 1319–1320 kite likovni vrednosti pretsta-
zema i figurata na ma~eni~kata g., so darenijata na srpskiot kral vuva zna~ajno delo vo srednove-
sv. Marena, kako i sv. Kirik i Ju- Milutin, bila izgradena crkva kovnata umetnost vo Makedonija.
lita, za koi se smeta deka imalo {to ima oblik na vpi{an krst vo Me|u naslikanite svetiteli vo
mo{ti vo crkvata. pravoagolen prostor, so kupola cel rast, od prvata zona, posebno
LIT.: M. ZlokoviÊ, Stare crkve u oblas- vrz visok tambur. Gradena e od vnimanie privlekuva figurata
ti Prespe i Ohrida, †Starinar#, III, Be- delkan kamen, tuli i malter. Ke- na patronot na crkvata sv. Niki-
ograd, 1925; D. Koco, Prou~uvawe i arheo- ramoplasti~nata dekoracija na ta, pretstaven vo pancirna oble-
lo{ki ispituvawa na crkvata Sv. Naum, fasadite e osobeno zastapena pri ka, so kopje vo desnata i lak za
†Zbornik na Arheolo{kiot muzej#, II,
Skopje, 1958; G. Bo{kovi} – K. Tomovski, oblikuvaweto na oltarnata apsi- streli vo levata raka. Od negova-
Srednovekovna arhitektura vo Ohrid, da. Od ju`nata strana na crkvata ta desna strana, kako voin vo pan-
†Zbornik na trudovi#, Ohrid, 1961; T. Po- bil doyidan paraklis, koj podoc- cir i so celosno vooru`uvawe, e
pa, Piktoret mesjetare Shqiptare, Tirane, 1961; D. na bil urnat. Fresko`ivopisot pretstaven sv. \or|i, a od levata
Koco, Trikonhalnite crkvi vo Klimen- strana sv. Stefan Prvoma~enik.
tovoto vreme, Slovenska pismenost. vo vnatre{nosta e dobro za~uvan.
1050-godi{nina na Kliment Ohridski,
Ohrid, 1966, 91‡100; I. Snegarov, Manas-
tirÍt Sveti Naum pri Ohridskoto
Ezero, Sofi®, 1972; P. Miqkovi}-Pepek,
Nekoi pogledi vrz arhitekturata vrz
manastirskata crkva Sv. Naum, Naum
Ohridski. Zbornik na trudovi, Ohrid,
1985; M. D. Peyfuss, Die Druckerei von Mos-
chopolis, 1731‡1769 : Buchdruck und Heiligen-
verehrung im Erzbistum Achrida, Wien 1989; S.
Risteski, Legendi i predanija za sveti
Naum, Skopje, 1990; Cv. Grozdanov, Sveti
Naum Ohridski, Skopje, 1995; N. Celako-
ski, Sveti Naum Ohridski ^udotvorec,
Prilep, 1997. Cv. Gr. ‡ Kr. T.
SVETI NEKTARIJ BITOL-
SKI (Bitola, ok. 1420–1430 g. –
Sveta Gora, 5. XII 1500) – makedon-
ski svetec i prepodoben ma~enik.
Se zamona{il vo Sveta Gora. Se
spodvi`uval so svoite duhovni
voda~i i u~iteli starcite Dioni-
sij i Filotej. Nastradal od ~o-
ve~ka zavist, od demonski napadi
i od te{ka telesna bolest, no se- Freska: †Izgonuvaweto na trgovcite od hramot# vo crkvata †Sv. Nikita#, s. Bawani, Skopsko (XIV v.)

1330
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Vo vtorata zona osobeno vpe~at-
livi se kompoziciite Izgonuva-
weto na trgovcite od hramot i
Svadbata vo Kana Galilejska, a vo
tretata zona scenite od strada-
wata Hristovi (Simnuvaweto
Hristovo od krstot i Pogrebuva-
weto Hristovo). Slikarstvoto
na dvajcata pro~ueni zografi,
sporedeno so ona vo crkvata †Bo-
gorodica Perivleptos# vo Oh-
rid, poka`uva razvojna faza vo
tvore{tvoto na pro~uenite zog-
rafi, vo koja namesto monumen-
talnosta preovladuva narativni-
ot karakter na naslikanite liko-
vi i kompozicii.
LIT.: V. PetkoviÊ, Pregled crkvenih spo-
menika kroz povesnicu srpskog naroda,
Beograd, 1950, 212‡213; V. J. –uriÊ, Vizan-
tijske freske u Jugoslaviji, Beograd,
1974, 50; K. Balabanov, Freske i ikone u Make-
doniji, Beograd–Zagreb–Mostar, 1983, 91. K. B.
†SVETI NIKOLA# ‡ grobi{na
ednokorabna crkva vo s. Burilov-
ci, isto~no od Sveti Nikole. Iz-
gradena e na staro kultno mesto.
Stilskite karakteristiki na
yidnoto slikarstvo ‡ izvesnata
monumentalnost, pastelniot ko-
lorit i ukrasnite elementi ‡
upatuvaat na stilskite razbira-
wa od krajot na XV ili po~etokot
na XVI vek. Vo tematskiot sklop
na slikanata programa e vklu~en
tekstot na Nedelniot prokimen.
LIT.: K. Balabanov, Crkva vo selo Bori-
lovci, †Kulturno nasledstvo#, V, Skopje,
1959, 5‡14. M. M.
†SVETI NIKOLA# ‡ grobi{na
crkva vo s. Belu{ino, severno od
Kru{evo. Ednokorabnata gradba
e yidana od kamen i od glina. Spo-
red ktitorskiot natpis, izgrade-
na e i `ivopisana vo 1671/1672 g.
Slikanata programa e bliska na
stilskite razbirawa na linotop-
skite rabotilnici. Denes e za-
pu{tena poradi iseluvaweto na
pravoslavnoto naselenie. M. M.
†SVETI NIKOLA# ‡ grobi{na
crkva vo s. Strezovce, isto~no od
Kumanovo. Vo osnovata ima tri-
koraben naos i trikorabna prip-
rata (so urnat svod). Izgradena e
pred 1606 g. so zalagawe na prez-
viterot Petko, a `ivopisana e vo
istata godina blagodarenie na
prilozite na `itelite na s.
Strezovce. Vo natpisot se spom-
nuva i pe}skiot patrijarh Jovan
(Kantul). Delumno za~uvanoto
yidno slikarstvo pretstavuva
vistinska galerija na postvizan-
tiskite stilski razbirawa, vo
koe, posebno mesto zazema slika-
ta na Uspenieto na Bogorodica.
@ivopisot im se pripi{uva na
linotopskite slikari.
LIT.: S. PetkoviÊ, Zidno slikarstvo na
podru~ju PeÊke patrijar{ije 1557‡1514,
Novi Sad, 1965, 203‡204; M. M. Ma{ni},
Sv. Nikola na karpa (za istra`uva~ko-
konzervatorskite zafati na crkvata
Sv. Nikola vo Strezovce), †Nova Make-
donija# (LIK), 12/13. VIII 2000, 21. M. M.
†SVETI NIKOLA# ‡ ednoko-
rabna grobi{na crkva vo s. Gi-
novci, zapadno od Kriva Palan-
ka. Spored stilskite karakteris-
tiki na za~uvanoto slikarstvo na
svodot i na severniot yid, se da-
tira kon krajot na XVI i prvata
decenija na XVII v. Me|u stoe~ki-
te figuri se zabele`uva sv. Otec
Joakim Sarandaporski, naslikan
pokraj sv. Petka, a vo scenite na
Velikite praznici prisustvuva
po eden prorok, {to go pretska-
`al nastanot. M. M.
†SVETI NIKOLA# ‡ ednoko-
rabna grobi{na crkva (XVII v.) vo
s. I`i{ta, jugoisto~no od Ki~e-
vo. Celosno e `ivopisana. Slika-
nata programa i stilskite karak-
teristiki (suvo i re~isi linear-
no slikarstvo i siroma{nata pa-
leta) se svojstveni na t.n. postvi-
zantiska umetni~ka produkcija
zastapena glavno vo perifernite
selski crkvi~ki niz Balkanot.
Vnimanie privlekuva dopojasjeto
na sv. \or|i Novi (Kratovski) vo
frizot na ma~enicite.
LIT.: C. Grozdanov, Ma~enicite od
XV‡XIX vek vo `ivopisot na Makedonija,
†Prilozi#, XXIV‡1, MANU, Skopje, 1993,
41‡42, sl. 2. M. M.
†SVETI NIKOLA# ‡ ednoko-
rabna grobi{na crkva vo s. Mrzen
Oraovec, jugoisto~no od Veles.
Spored ktitorskiot natpis, po-
dignata e i `ivopisana vo 1694 g.,
so prilo`ni{tvo na brojni kti-
tori. Slikanata programa gi pov-
toruva utvrdenite obrasci, so
prezemawe na kupolni temi od
postar spomenik (U~itelstvuva-
weto na sv. Vasilij Veliki i U~i-
telstvuvaweto na Grigorij Bogos-
lov, naslikani na svodot) ili so
ugleduvawe na stari ikonograf-
ski predlo{ki (stoe~ka figura
na Hristos vo Deisisot). Sli-
karstvoto e so potenciran grafi-
cizam i ladna paleta na boi.
LIT.: R. Topuzova-Kareska, N. Mitrevski,
Crkvata vo Mrzen Oreovec ‡ posleden spo-
menik od XVII vek, †Balcanoslavica#, 16‡18/
1989‡1991, Prilep, 1996, 93‡107. M. M.
†SVETI NIKOLA# ‡ ednoko-
rabna grobi{na crkva vo s. Trno-
vo, severozapadno od Kriva Pa-
lanka. Spored ktitorskiot nat-
pis, podignata e i `ivopisana vo
1505 g., so zalagawe na popot Pejo
i negovata sopruga Projka. Vrz os-
nova na stilskite karakteristiki
na yidnoto slikarstvo, se pretpos-
tavuva deka e eden vek pomlada. Od
uni{tenata grupa pustino`iteli
e za~uvan samo likot na sv. Otec
Joakim Sarandaporski.
LIT.: V. R. PetkoviÊ, Pregled crkvenih
spomenika kroz povesnicu srpskog naro-
†SVETI NIKOLA# S
da, Beograd, 1950, 220; M. M. Ma{ni},
Crkvata vo selo Trnovo ‡ eden primer na
duhovniot streme` na epohata, †Kultu-
ren `ivot#, 2, Skopje, 1993, 40‡46. M. M.
†SVETI NIKOLA# ‡ ednoko-
rabna crkva vo s. [opsko Rudare,
severozapadno od Kratovo. Yidana
e i delumno `ivopisana vo pos-
lednata ~etvrtina na XVI vek (vrz
osnova na izgreban zapis od 1567
ili 1568), a potoa e celosno `ivo-
pisana vo prvata ~etvrtina na
XVII vek. Ima yidan i islikan
ikonostas so karakteristi~na te-
matsko-ikonografska programa i
Carski dveri datirani kon 1581 g.
LIT.: S. Radoj~iÊ, Starine Crkvenog mu-
zeja u Skopqu, Skopqe, 1941, 46, 47; M. M.
Ma{ni}, Crkvata Sveti Nikola vo
[opsko Rudare ‡ identifikacija na sli-
kanata programa i novi soznanija, †Kul-
turno nasledstvo#, 30‡31/2004‡2005, Skop-
je, 2006, 57‡74. M. M.
†SVETI NIKOLA# ‡ ednoko-
rabna crkvi~ka od docniot sre-
den vek, locirana nadvor od s.
Cre{nevo, severoisto~no od Ma-
kedonski Brod. Imala delumno
za~uvani yidni sliki na isto~ni-
ot yid, datirani kon vtorata po-
lovina na XVI v. Denes, crkvata e
urnata i na nejzinoto mesto iz-
gradena nova.
LIT.: T. SmiqaniÊ, Ki~evija. Naseqa i
poreklo stanovni{tva, SKA/SEZ, LI,
Beograd, 1935, 322. M. M.
†SVETI NIKOLA# ‡ mala ed-
nokorabna grobi{na crkva vo s.
Gluvo (Gluhovo), severozapadno
od Skopje. Obnovena e vo 1855 g.,
koga e doyidana pripratata, koja
gi opfa}a site strani na stariot
hram, osven isto~nata; toga{ se
urnati zapadniot, ju`niot i se-
verniot yid na stariot hram do
svodnite partii. Staroto yidno
slikarstvo e vo duhot na postvi-
zantiskite slikarski razbirawa
i se datira vo prvata decenija na
XVI v. Monumentalniot `ivopis
od XIX v., kako i ikonite od iko-
nostasot, se delo na Di~o Zograf.
Vo oddelnite fazi na `ivopisu-
vaweto bile anga`irani i drugi
zografi, me|u koi i Dimitar An-
donov Papradi{ki.
LIT.: J. Haxi-VasiqeviÊ, Skopqe, 1930,
416; P. Popovi , †Starinar#, I, 1922, 102; V.
R. PetkoviÊ, Pregled crkvenih spomenika
kroz povesnicu srpskog naroda, Beograd,
1950, 67. M. M.
†SVETI NIKOLA# ‡ mala ed-
nokorabna grobi{na crkva vo s.
Plasnica, jugoisto~no od Ki~e-
vo, na desniot breg na r. Treska
(Velika). Od ktitorskiot natpis
se doznava deka e podignata i `i-
vopisana vo 1484 g. Stilskite
razbirawa se bliski na t.n. mali
rabotilnici od krajot na XV vek,
~ija aktivnost se bele`i vo oko-
linata na Ohrid i vo posevernite
delovi. Se izdvojuva ogromnoto
1331
S †SVETI NIKOLA#
dopojasje na patronot sv. Nikola
Skoropomo{nik, dopojasjeto na
sv. Kliment Ohridski i figurata
na sv. Kiril Solunski.
LIT.: M. M. Ma{ni}, Prilozi za tri
malku poznati spomenici vo ki~evsko-
brodskiot kraj od postvizantiskiot
period, †Kulturno nasledstvo#, 16 (1989),
Skopje, 1993, 103‡106. M. M.
†SVETI NIKOLA# – mala edno-
korabna crkva so tristrana apsi-
da vo Veles (desno od patot Veles
– Gradsko). Yidana od kr{en ka-
men, blokovi bigor i od tuli re-
deni vo horizontalni redovi. Vo
vnatre{nosta na crkvata se za~u-
vani ostatoci od nekoga{niot
fresko`ivopis. Vo konhata na
apsidata †Bogorodica [ir{aja
nebesa#, a pod nea kompozicijata
Pri~estuvawe na apostolite.
Vrz osnova na stilskite karakte-
ristiki na arhitekturata i osta-
tocite od fresko`ivopisot, se
smeta deka bila izgradena i `i-
vopisana vo XIV v.
LIT.: Ù. Bo{koviÊ, Manastir †Sv. Di-
mitrija# kraj Velesa, †Starinar#, VII,
1932, 105; V. PetkoviÊ, Pregled crkvenih
spomenika kroz povesnicu srpskog naro-
da, Beograd, 1950; K. Balabanov – A. Niko-
lovski – D. ]ornakov, Spomenici na kul-
turata na Makedonija, Skopje, 1980.K. B.
†SVETI NIKOLA# ‡ manastir
na razgranokot od planinata Pes-
jak nad s. Oreoec (Oreovec), kaj
Makedonski Brod. Za~uvana e sa-
mo manastirskata ednokorabna
crkva. Spored ktitorskiot nat-
pis, podignata e i `ivopisana vo
1595 g., vo vremeto na sultanot
Mehmed III. Slikarstvoto na crk-
vata ima visoki umetni~ki kva-
liteti i stilski e blisko na sli-
karskite razbirawa na heteroge-
nata tajfa na zografot Nikola
od Linotopi, koj rabotel vo s.
Palaticija kaj Ber (Verija). Za-
~uvaniot originalen visok iko-
nostas ima rezbaren Golem krst,
koj le`i na nosa~ vo vid na pal-
movi granki.
LIT.: M. M. Ma{ni}, Manastirot Sv.
Nikola Oreoe~ki, †Kulturno nasledstvo#,
14‡15 (1987‡88), Skopje, 1990, 5‡11; istata,
Ikonostasot od Oreoe~kiot manastir
Sveti Nikola, Tematski zbornik na trudo-
vi (ikoni, ikonopis, ikonostas, ikonogra-
fija), 1, Skopje, 1996, 29‡46. M. M.
†SVETI NIKOLA# – manastir-
ska crkva visoko vo kawonot na r.
Treska, nad ezeroto Matka (Skop-
sko), poznata kako [i{evski ma-
nastir. Se sostoi od dve gradbi.
Isto~niot del e izgraden vo ob-
lik na ednokorabna crkva so
tristrana apsida, a zapadniot del
vo oblik na stesnet vpi{an krst,
so kupola vrz konzoli. Materija-
lot upotreben za izgradbata e kr-
{en kamen i malter. Nema izvor-
ni istoriski podatoci za vreme-
to na izgradbata na dvata dela na
crkvata. Postoi edinstveno po-
1332
Manastirskata crkva †Sv. Nikola# ([i{evski), Matka, Skopsko
datokot deka vo 1630 g. bil `ivo-
pisan delot od zapadnata strana.
Istra`uvawata izvr{eni vo pos-
lednite godini na XX v. poka`u-
vaat deka vo isto~niot del od
crkvata se nao|aat fragmenti od
fresko`ivopis vo tri sloja. Naj-
stariot poteknuva od periodot
pred XIV v., bidej}i nad nego se
nao|a sloj od XIV v. Tretiot sloj
se datira od 1630 g. Dolgo vreme
bila napu{tena.
LIT.: V. PetkoviÊ, Pregled crkvenih
spomenika kroz povesnicu srpskog naro-
da, Beograd, 1950; V. J. ÙuriÊ, Vizantij-
ske freske u Jugoslaviji, Beograd, 1974; K.
Balabanov – A. Nikolovski – D. ]orna-
kov, Spomenici na kulturata na Makedo-
nija, Skopje, 1980, 44. K. B.
†SVETI NIKOLA# – manastir-
ska crkva vo blizina na s. @van
(Demirhisarsko), poznata pod na-
zivot Topli~ki manastir. Edno-
korabna crkva so oblik na vpi-
{an krst od stesnet tip, so polu-
obli~est svod i apsida (odnadvor
tristrana, a odnatre polukru`-
na). Gradena e od kr{en kamen,
pridelkan bigor i malter. Se
smeta deka bila izgradena kon
krajot na XIV v. Vo 1537 g., so za-
lagawe na igumenot jeromonah
Pavnutij i manastirskoto brat-
stvo, od zapadnata strana na edno-
korabnata crkva bila dogradena
priprata, a od severnata i od ju`-
nata paraklisi. Vo vnatre{nosta
na crkvata se nao|a fresko`ivo-
pis vo dva sloja. Prviot (postari-
ot) datira od krajot na XIV v. i e
mnogu o{teten. Negovite likov-
ni vrednosti ostanuvaat nepozna-
ti. Nepoznat e i avtorot na ovoj
fresko`ivopis. Vtoriot sloj, vrz
osnova na za~uvaniot natpis, vo
koj se spomnuva ktitorot Kir Di-
mitrie (Pepe}), datira od 1537 g.
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
Avtor na ovoj relativno dobro za-
~uvan fresko`ivopis e zografot
Dimitar od s. Leunovo (Mavrov-
sko). Fresko`ivopisot vo prip-
ratata go rabotel zografot Jovan,
~ie{to ime e ispi{ano vrz edna
drvena greda. I edniot i drugiot
fresko`ivopis gi nosat site ka-
rakteristiki na slikarstvoto
sozdavano vo Makedonija pod Os-
manliite. Na drveniot ikonostas
se nao|aat nekolku ikoni rabote-
ni od zografot Dmitar. Site
zgradi na manastirskiot kom-
pleks, koi delumno postoele vo
XIX v., podocna bile razurnati.
LIT.: I. SnegarovÍ, IstoriÔ na Ohrid-
skata arhiepiskopiÔ – patriar{iÔ, So-
fiÔ, 1932; G. TraŸ~evÍ, Manastirit‹ vÍ
MakedoniÔ, SofiÔ 1933; V. KÍn~ovÍ, Ma-
kedoniÔ, SofiÔ, 1900; Milovan KokiÊ,
Zbornik za istoriju ju`ne Srbije i sused-
nih oblasti, Skopqe, 1935; Radivoje Qu-
binkoviÊ, Stvarawe zografa Radula,
†Na{e starine#, Sarajevo, 1953; K. Bala-
banov, Novi podatoci za manastirot i
manastirskata crkva †Sv. Nikola Top-
li~ki#, Skopje, 1956. K. B.
†SVETI NIKOLA# – manastir-
ska crkva vo s. Manastir (Mari-
ovsko). Vrz osnova na za~uvaniot
natpis vo crkvata, protosevastot
Aleksij (rodnina na imperatorot
Aleksij Komnen) vo 1095 g. na ova
mesto izgradil edna mala crkva.
Mnogu podocna (1266) igumenot
Akakij, koj pred zamona{uvaweto
se vikal Joanikij, ja izgradil de-
ne{nata crkva, `ivopisana vo
1271. Trikorabna bazilika bez
narteks. Korabite se razdeleni
so ~etvrtesti stolbovi povrzani
so arki. Trite korabi na isto~na-
ta strana zavr{uvaat so apsidi od
nadvore{nata strana ukraseni so
slepi ni{i. Fresko`ivopisot vo
vnatre{nosta na crkvata datira
od XIII v. i e vo relativno dobra
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
sostojba. Vo prvata zona se pret-
staveni svetiteli vo cel rast,
me|u koi se izdvojuvaat: sv. Di-
mitrija, sv. \or|i, sv. Teodor Ti-
ron i Teodor Stratilat. Vo vto-
rata zona se naslikani dopojasni
figuri na svetiteli, a vo tretata
sceni od `ivotot na Isus Hris-
tos. Vo ju`niot korab se ilustri-
rani sceni od `ivotot na sv. Ni-
kola, a vo severniot ktitorskata
kompozicija na koja e pretstaven
Crkvata †Sv. Nikola#, s. Manastir, Mariovsko (XI-XIII v.)
jeromonahot Akakij, koj v race go
dr`i modelot na crkvata. Anali-
zata na fresko`ivopisot vo crk-
vata poka`uva deka rabotele po-
ve}e zografi. Me|u niv se istak-
nuva imeto na referendarot |a-
kon Jovan, za kogo se smeta deka e
edna ista li~nost so zografot re-
ferendar |akon Jovan, tvorecot
na ikonata posvetena na sv. \or|i
od istoimenata crkva vo Struga,
koja datira od 1266/67 g.
LIT.: D. Koco – P. Miqkovi}-Pepek, Ma-
nastir, Skopje, 1958; D. Koco – P. Miljkovic-
Pepek, La basilique de St. Nikolas en village Ma-
nastir dans la region de Mariovo, Actes du X-e
Congres internationale d’Etudes Byzantines, Is-
tanbul, 1958; K. Balabanov, Freske i ikone u Ma-
kedoniji (IV-XV v.), Beograd – Zagreb – Mostar,
1983, 78‡79. K. B.
†SVETI NIKOLA# – manastir-
ska crkva vo s. Psa~a (Krivopala-
ne~ko). Yidana od pridelkani blo-
kovi, kamen peso~nik i od hori-
zontalni redovi tuli. Vo osnovata
ima forma na vpi{an krst vo pra-
voagolen prostor. Nad centralni-
ot del na naosot imalo kupola, ko-
ja{to podocna se urnala. Pri ob-
novata na manastirot na mestoto
na kupolata bil izgraden polukru-
`en svod. Kupolata izgradena nad
Manastirskata crkva †Sv. Nikola#, s. Psa~a,
Kriva Palanka (XIV v.)
Sevastokratorot Vlatko (ktitor) i `ena mu Vladislava (freska vo crkvata „Sv. Nikola# vo Psa~a, XIV v.)
prostorot na pripratata e za~uva-
na i taa le`i vrz kvadratna osno-
va, koja{to se opira na dva kvad-
ratni stolba i na dva yidni pilas-
tra. Oltarnata apsida od nadvo-
re{na strana e tristrana. Site
fasadi se bogato profilirani i
ukraseni so {ari izvedeni vo ke-
ramoplastika. Vrz osnova na edna
za~uvana povelba od 15 mart 1358 g.
se doznava deka na vlastelinot
Vlatko mu bilo odobreno crkvata
da ja prilo`i na svetogorskiot
manastir Hilandar, so {to stanu-
va jasno deka toj bil i nejzin kti-
tor. Vo vnatre{nosta na crkvata e
za~uvan fresko`ivopis so visoki
likovni vrednosti. Imiwata na
zografite ne se poznati, no nasli-
kanite portreti na semejstvoto na
ktitorot tretirani so golema do-
za na realnost poka`uvaat deka ne-
poznatiot zograf spa|al vo redot
na talentiranite i renomirani
tvorci. Koloritot so vonredni
nijansi na sino, belo i crveno ja
poka`uva golemata ume{nost i
znaewe na nepoznatiot psa~ki zog-
raf. Pokraj grupniot portret na
semejstvoto na ktitorot, na koj se
prika`ani knezot Pasha~, knegi-
wata Ozra, sevastokratorot Vlat-
ko, negovata sopruga Vladislava i
sinot Stefan, za~uvani se i ne-
kolku zna~ajni kompozicii, me|u
koi Uspenieto na Bogorodica, sce-
ni od `ivotot na sv. Nikola, Bogo-
rodica so Hrista i drugi.
LIT.: V. PetkoviÊ, Pregled crkvenih spo-
menika kroz povesnicu srpskog naroda, Be-
ograd, 1950; K.Balabanov – A. Nikolovski
– D. ]ornakov, Spomenici na kulturata
na Makedonija, Skopje, 1980. K. B.
†SVETI NIKOLA# – crkva vo
enorijata ~elni~ka, vo blizina
na crkvata †Mali Sv. Vra~i#. Ed-
†SVETI NIKOLA# S
nokorabna crkva so izdol`ena
priprata i fresko`ivopis, koj
pripa|a na tri odvoeni hrono-
lo{ki fazi. Najstariot sloj na
freski od po~etokot na XIII vek e
so~uvan vo konhata na apsidata i
na isto~niot yid, Bogorodica so
dvajca angeli vo carski dalmati-
ki i Hristos vo slava sednat na
prestol nosen od simbolite na
~etirite evangelisti. Na vtori-
ot sloj freski od sredina na XIII
vek pripa|aat pretstavite na Bo-
gorodica so Hristos, sv. Nikola
i sv. Jovan Prete~a od prvata zo-
na i lunetata na zapadnata fasa-
da. Na tretiot sloj freski od
vtorata polovina na XIV vek pri-
pa|a ktitorskata kompozicija od
zapadnata fasada i slikarstvoto
na ju`niot i zapadniot yid na na-
osot, so ostatoci od sceni od cik-
lusot na Golemite praznici.
LIT.: Neobjaveni terenski istra`uvawa
na avtorot. S. C.
†SVETI NIKOLA# – crkva vo s.
Varo{ (Prilep). Ednokorabna so
poluobli~est svod. Gradena od
blokovi kamen i spolii doneseni
od nekoj anti~ki lokalitet. Crk-
vata bila `ivopisana, a fresko-
`ivopisot od toj najran period
ostanal za~uvan vo oltarnata ap-
sida. Vrz osnova na stilskite ka-
rakteristiki na `ivopisot, toj
datira od XII v. Od fresko- natpi-
sot ispi{an nad prozorecot na
ju`niot yid se doznava deka obno-
vata na crkvata bila zavr{ena vo
noemvri 1298 g., so sredstva na
ktitorot Vega, sin na Kapza i
Marija, vo vremeto na Andronik
II, Mihail IX i caricata Irina.
Obnovata opfa}ala grade`ni ra-
boti {to vo zna~itelna mera ja
zgolemile visinata na ednoko-
1333
S †SVETI NIKOLA#
Crkvata †Sv. Nikola#, s. Varo{, Prilepsko (XII - XIII v.)
Freska: †Rugawe Hristovo# vo crkvata †Sv. Nikola#, s. Varo{, Prilepsko (1298)
rabnata crkva, so upotreba na
grade`en materijal {to se razli-
kuval od prethodniot. Nepozna-
tite graditeli imale sosema poi-
nakvi koncepcii vo vrska so
upotrebata na kamenot i tulite,
taka {to gornata polovina na
crkvata so svojata bogata kera-
moplasti~na dekoracija e vpe~at-
liv primer vo srednovekovnata
crkovna arhitektura vo Makedo-
nija. Fresko`ivopisot od vreme-
to na obnovata (1298) e delo na
nepoznat zograf, a po svojata
ikonografija i kompozicionite
re{enija, bogatiot i `iv kolo-
rit, spa|a vo redot na najdobrite
ostvaruvawa vo srednovekovnata
umetnost.
LIT.: F. Mesesnel, Crkva †Svetog Niko-
le# u Markovoj Varo{i kod Prilepa,
†Glasnik Skopskog nau~nog dru{tva#, XIX,
Skopqe, 1938, 37‡52; V. J. ÙuriÊ, Vizan-
tijske freske u Jugoslaviji, Beograd, 1974;
K. Balabanov – A. Nikolovski – D. ]orna-
kov, Spomenici na kulturata na Makedo-
1334
nija, 1980; H. Takahashi, The Medieval Wall Pa-
intings of Macedonia, Tokyo, 1989. K. B.
†SVETI NIKOLA# – crkva vo s.
Quboten (Skopsko), izgradena vo
1337 g. so sredstvata na vlaste-
linkata Danica. Vo osnovata crk-
vata ima forma na vpi{an krst
vo pravoagolen prostor, so kupo-
la {to se opira vrz ~etiri ~etvr-
testi stolbovi. Oltarnata apsi-
da od vnatre{nata strana e po-
lukru`na, a od nadvore{nata pe-
tostrana. Gradena e od pridelkan
kamen, tuli i malter. Fasadite se
ukraseni so keramoplasti~na de-
koracija. Fresko`ivopisot e
te{ko o{teten zatoa {to crkva-
ta dolgo vreme bila otkriena i
napu{tena. Od preostanatiot
fresko`ivopis mo`e da se zaklu-
~i deka e raboten od talentiran
zograf, koj dobro gi poznaval
dostignuvawata vo slikarstvoto
na epohata vo koja{to `iveel i
rabotel. Me|u naslikanite sve-
titeli vo cel rast i voobi~aeni-
te kompozicii {to gi ilustrira-
at ^udata Hristovi, se naslikani
i portretite na semejstvoto na
car Du{an.
LIT.: V. PetkoviÊ, Pregled crkvenih spo-
menika kroz povesnicu srpskog naroda, Be-
ograd, 1950, 178; K. Balabanov – A. Nikolov-
ski – D. ]ornakov, Spomenici na kultura-
ta na Makedonija, Skopje, 1980, 29. K. B.
†SVETI NIKOLA# – crkva vo
centarot na Kru{evo. Golema
trikorabna bazilika izgradena vo
1832 g. Gradbata e izvedena so
upotreba na delkan kamen i mal-
ter. Ima visoka kambanarija. Yi-
dovite vo vnatre{nosta bile `i-
vopisani, a najzna~ajnoto {to go
poseduvala ovaa crkva bil ikonos-
tasot vo dlaboka rezba, delo na ko-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
Crkvata †Sv. Nikola#, Kru{evo (1832)
pani~arskata tajfa predvodena od
Dimitar Stani{ev od Kru{evo.
Me|utoa, po Ilindenskoto vosta-
nie (1903) crkvata bila opo`are-
na i re~isi celosno uni{tena.
Obnovena e vo 1905– 1907 g., no nej-
zinite yidovi ne bile povtorno
naslikani. Najgolem del od ikoni-
te koi vo crkvata bile doneseni
kako darenija po nejzinata obnova,
mu pripa|aat na tvore{tvoto na
poznatiot kru{evski zograf Ni-
kola Mihailov.
LIT.: K. Tomovski, Istorija na Kru{evo
i Kru{evsko, III, gl. V–1; K. Balabanov,
Istorija na Kru{evo i Kru{evsko, III,
gl.V–2; K. Balabanov, Blago na putevima Ju-
goslavije, Beograd, 1983. K. B.
„SVETI NIKOLA“ – crkva iz-
gradena vo 1341 g. Poznata i kako
Sifieva crkva. Se nao|ala na
mestoto na dene{nata golema
trikorabna crkva posvetena na
sv. Nikola vo [tip. Bila metoh
na Lesnovskiot manastir. Car
Du{an ja daruval na Zletovskata
episkopija, a vo 1381 g. Konstan-
tin Dejanov(i}) ja prilo`il na
svetogorskiot manastir Hilen-
dar. Nema podatoci za nejziniot
izgled i dimenzii.
LIT: J. IvanovÍ, BÍlgarski starini
izÍ MakedoniÔ, SofiÔ, 1931; K. Balaba-
nov, Postojana galerija na ikoni vo crk-
vata †Uspenie na sv. Bogorodica# vo No-
vo Selo – [tip, [tip, 1972. K. B.
†SVETI NIKOLA# ‡ crkva na
manastirot vo Mokli{te (is~ez-
nato selo jugoisto~no od Kava-
darci). Manastirskata crkva ima
ednokoraben naos, mala priprata
i yidno slikarstvo od 1594/1595 g.
Vo za~uvaniot ktitorski natpis
se spomnuvaat ktitorite Nikola
od Temjanik, so svoite sinovi
Jov~e, Be~ko i Dane i imeto na
duhovnikot Josif. Stilskite i
tematsko-ikonografskite karak-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
teristiki se vo ramkite na lino-
topskite slikarski razbirawa.
Stoe~kite figuri na svetiteli-
te se monumentalni, a vo zgasna-
tiot kolorit dominira okerot i
temnata sepija. Me|u svetitelite
se zabele`uva sv. Ahil Lariski.
LIT.: A. Nikolovski, D. ]ornakov, K. Balaba-
nov, The Cultural Monuments of The People`s Re-
public of Macedonia, Skopje, 1961, 144; K. Bala-
banov, A. Nikolovski, D. ]ornakov, Spome-
nicite na kulturata na Makedonija, Skop-
je, 1980, 150; D. ]ornakov, Makedonski ma-
nastiri, Skopje, 1991, 201‡205. M. M.
†SVETI NIKOLA ARBANA[-
KI# – ostatoci na isto~niot ap-
sidalen del od crkvata se nao|aat
vo dvornoto mesto na semejstvoto
^obanovci, vo gorniot del na Va-
ro{. S. C.
†SVETI NIKOLA BOLNI^-
KI“ ‡ glavna crkva na bolni~ka-
ta enorija vo blizina na sredno-
vekovnata Dolna Porta vo Oh-
rid. Izgradena e i `ivopisana
me|u 1330‡1340 g. @ivopisot vo
crkvata e celosno za~uvan i po
svojata programska koncepcija i
po grupiraweto na pretstavite
Ikona: †Hristos# vo crkvata †Sv. Nikola Bolni~ki#, Ohrid (1370&1400)
Crkvata †Sv. Nikola Bolni~ki#, Ohrid (XIV v.)
na sv. Nikola, patronot na crkva-
ta, sv. Kliment pridru`uvan od
svetite vra~i Kuzman i Damjan, a
ponekoga{ i sv. Naum na ju`niot
yid, kako i slikaweto na Deizi-
sot i svetite voini na sprotivni-
ot, severen yid, stanuva paradig-
ma za pove}eto mali ednokorabni
crkvi i paraklisi od XIV vek.
Ju`nata fasada e `ivopisana
okolu 1345 g. kako ktitorstvo na
arhiepiskopot Nikola, kade {to
toj e naslikan zaedno so sv. Tri-
fun i sv. Nikola, srpskite sovre-
meni vladeteli Stefan Du{an so
negovata `ena Elena, sinot
†SVETI NIKOLA# S
Uro{, kako i nivnite predci sv.
Sava i sv. Simeon Nemawa.
Kon sredinata na XV vek, od ju`-
nata strana na crkvata e dograde-
na mala kapela, {to se smeta kti-
torstvo na Marko Ksilokaravis,
ohridski arhiepiskop i porane-
{en carigradski patrijarh, od pr-
vite godini po padot na Carigrad.
Prvobitniot `ivopis na kapela-
ta e za~uvan vo apsidata i na is-
to~niot yid, dodeka na severniot
yid freskite od ovoj sloj bile vid-
livi do triesettite godini na XX
vek. Vo 1480/1 g. i zapadnata fasa-
da na crkvata e `ivopisana so in-
teresna programa {to sodr`i po
nekolku sceni posveteni na Hris-
tos, Bogorodica i sv. Nikola.
LIT.: France Mesesnel, Sredwovekovni
spomenici u Ohridu, I, Crkva Sv. Nikole
Bolni~kog i wene freske, GSND, XII,
Skopqe, 1933, 157‡177; Kosta Balabanov,
Novi podatoci za crkvata Nikola Bol-
ni~ki vo Ohrid, †Kulturno nasledstvo“,
II, Skopje, 1961, 33‡35; Cvetan Grozdanov,
Ohridskoto yidno slikarstvo od XIV
vek, Ohrid, 1980, 37‡45; Gojko Suboti},
Ohridskata slikarska {kola od XV vek,
Ohrid, 1980, 104‡114. S. C.
^ift nau{nici, †Sv. Nikola#, Varo{ (XVI-XVII v.)
†SVETI NIKOLA#, Varo{ ‡
crkva i nekropola na srednoveko-
ven Prilep. Arheolo{kite isko-
puvawa na lokalitetot se vr{eni
vo crkvata i ju`no od nea (1958 i
1960). Na zapadniot vlez e otkri-
en grob so antropomorfen oblik
{to pripa|al na nekoj od ktito-
rite. Grobovite od XII‡XIV, pa i
XV v., po pravilo bile so alveo-
la. Me|u nakitot se sre}avaat
bronzeni, bakarni, posrebreni i
srebreni prsteni, obetki i nau{-
nici, monista i stakleni belezi-
ci, datirani od srednite vekovi,
pa s# do XIX‡XX v. Vo grobovite
se otkrieni moneti, me|u koi i
vizantiski od XII‡XIII v., srpski
od docniot sreden vek, venecijan-
ski i turski.
LIT.: B. Babi}, Materijalnata kultura
na Makedonskite sloveni vo svetlinata
na arheolo{kite istra`uvawa vo Pri-
lep, Prilep, 1986, 106‡111. El. M.
†SVETI NIKOLA#/†SVETI
\OR\I# ‡ grobi{na crkva so dva
koraba i dva oddelni oltara vo s.
Orah (Suv Ora’), isto~no od Ku-
manovo. Spored stilskite karak-
teristiki na yidnoto slikarstvo
se datira kon krajot na XVI i pr-
vata decenija na XVII vek. Najbli-
ski analogii ima so crkvata †Sv.
1335
S SVETI NIKOLE MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

Petka# vo Mlado Nagori~ane

(1628). Slikanata programa e pre-
zemena od kupolnite crkvi.
LIT.: M. M. Ma{ni}, Crkvata Sv. Niko-
la/Sv. \or|i vo s. Orah kaj Kumanovo,
Zbornik na trudovi, Po tragite na aka-
demikot Vojislav J. \uri} (2007). M. M.
SVETI NIKOLE – grad vo is-
to~niot del na RM so 13.746 `.
(2002 g.). Se nao|a vo sredi{niot
del na Ov~e Pole, od dvete stra-
ni na Svetinikolska Reka, na
nadmorska viso~ina od okolu 275
m. Zafa}a povr{ina od 430 ha. So
regionalen pat na sever e povrzan
so Kumanovo, a preku magistral-
niot pat M–5 na jugozapad so Ve-
les i na istok so [tip. Ima ume-
reno-kontinentalna klima, so
prose~na godi{na temperatura
na vozduhot od 12,5°C i prose~na
godi{na koli~ina na vrne`i od
472 mm. Sveti Nikole e stara na-
selba, koja vo po~etokot se vika- Crkvata †Sv. Pantelejmon#, Veles (1840)
la Klisali, a podocna stanala
metoh na crkvata „Sv. Nikola# †SVETI PANTELEJMON# –
spored koja go nosi i dene{noto golema trikorabna crkva vo Ve-
ime. Status na grat~e dobilo vo les, so tremovi od tri strani, nad
XIX v. Me|u dvete svetski vojni koi (na katot) se izgradeni gale-
imalo agrarno-zanaet~iska fun- rii. Vrz osnova na za~uvaniot
kcija. Populaciski zapo~nuva da natpis vre`an nad ju`niot vlez,
raste po Vtorata svetska vojna. crkvata bila izgradena vo 1840 g.
Deneska naselenieto se sostoi i e delo na najpoznatata gradi-
glavno od Makedonci (13.367 `.), telsko-zografsko–kopani~arska
a od malcinstvata ima malku Vla- tajfa predvodena od Andrej Dam-
si (149), potoa Turci (80) i Romi janov. Semejstvoto Renzovci–
(72). Sveti Nikole e sedi{te na Damjanovci–Zografovci potek-
op{tina koja zafa}a povr{ina nuva od s. Treson~e, vo predelot
od 48.289 ha, ima 33 naseleni mes- na Mala Reka, a podocna se nase-
ta so 18.497 `. Od industrijata se lile vo s. Papradi{te (Vele{-
zastapeni prehranbenata, tek- ko). Semejnata tajfa bila organi-
stilnata i hemiskata industrija. zirana i specijalizirana za da gi
Vo gradot ima gimnazija, sredno pokriva site potrebi povrzani so
zemjodelsko u~ili{te i zdrav- gradbata, `ivopisuvaweto i deko-
stven dom. riraweto na eden objekt, koris-
LIT.: Mane ^u~kovi¢, Varo{ica Sv. Ni- tej}i go trudot na oddelni ~leno-
kola na Ov~em Poqu, „Glasnik Skopskog vi na sopstvenoto semejstvo. Taka,
nau~nog dru{tva#, kw. XV-XVI, Skopqe, \or|i Damjanov bil zograf, Ni-
1936; Popis na naselenieto, doma}instva-
ta i stanovite vo Republika Makedonija, kola Damjanov rezbar, a Kosta i
2002, kn. X, DSZ, Skopje, 2004. Al. St. Andrej graditeli. Andrej Damja- Ikonostasot na crkvata †Sv. Pantelejmon#, Veles (1840)

nov e roden vo 1813 g. Proektira i

gradi pogolem broj crkvi, me|u
koi: crkvata „Sv. Jovan# (Krato-
vo) vo Osogovskiot manastir,
„Uspenie na Bogorodica# (Novo
Selo, [tip), „Sv. Nikola# (Ku-
manovo), „Sv. \or|i# (Smederevo,
RS), kako i crkvi vo Ni{, Sarae-
vo, Pirot, Mostar i dr.
LIT.: K. Balabanov, Galerija na ikoni,
[tip, 1972; K. Balabanov – A. Nikolovski
– D. ]ornakov, Spomenicite na kultura-
ta na Makedonija, Skopje, 1980. K. B.
†SVETI PANTELEJMON# –
manastirska crkva vo s. Nerezi,
na Vodno (Skopje). Vrz osnova na
za~uvaniot natpis, bila izgrade-
na i `ivopisana vo 1164 g. so
sredstvata na „gospodin# Aleksej,
sin na Konstantin Angel i na Te-
odora, najmladata }erka na impe-
Panorama na Sveti Nikole ratorot Aleksej I Komnen. Grade-

1336
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Manastirskata crkva †Sv. Pantelejmon#, s. Nerezi, Skopsko (1164)
na e od kr{en kamen, tuli i mal-
ter. Ima kombiniran oblik na
sloboden i vpi{an krst vo pravo-
agolen prostor. Na zapadnata
strana se nao|a narteks so polu-
obli~est svod. Crkvata e so pet
kupoli. Kupolata nad centralni-
ot del na naosot e pogolema, dode-
ka strani~nite se pomali. Fasa-
dite se o`iveani so trifori, koi
od vnatre{nata strana se zayida-
ni za da se sozdade pogolem pros-
tor za slikawe. Kon sredinata na
XVI v. centralnata kupola bila
urnata, verojatno od silen zem-
Freska: †Oplakuvaweto na Hristos# vo crkvata †Sv. Pantelejmon#, s. Nerezi, Skopsko (1164)
jotres. Podocna, taa bila obnove-
na i povtorno `ivopisana. Novi-
ot fresko`ivopis gi ima site ka-
rakteristiki na slikarstvoto od
toj period. Vo 1885 g. fresko`i-
vopisot od XII i od XVI v. bil
prekrien so slikarija od neuki
majstori. Vo 1926 g., so zalagawe
na istori~arot na umetnosta Ni-
kola Okuwev, e izbri{an del od
slikarijata so koja{to bile pok-
rieni starite freski vo crkvata.
Slikarite na starata nere{ka
crkva (verojatno dvajca glavni
majstori, ~ii{to imiwa ne ni se
poznati) spa|aat vo redot na naj-
talentiranite slikari na svoeto
vreme. Slikaj}i kompozicii od
`ivotot i stradawata Hristovi,
tie go potenciraat dramatizmot,
dotoga{ neviden vo slikarstvoto
od toj period. Vo prvata zona se
pretstaveni likovite na svetite
†SVETI PANTELEJMON# S
Freska: †Ra|aweto na Bogorodica# (detaq) vo
crkvata †Sv. Pantelejmon#, s. Nerezi, Skopsko
voini i drugite visoki crkovni
velikodostojnici. Na yidovite,
vo dopojasni pretstavi, se nasli-
kani svetite bessrebrenici Kuz-
man i Damjan i Jovan Prete~a, a
vo cel rast sv. Pantelejmon, pat-
ronot na crkvata, i sv. Trifun,
na yidot vo severnata kapela. Od
kompoziciite vo vtorata zona po-
sebno mesto zazemaat: Oplakuva-
weto Hristovo, Simnuvaweto od
krstot, Vleguvaweto vo Erusa-
lim, Preobra`enieto i golemata
kompozicija na Ra|aweto na Bo-
gorodica i Vovedenieto Bogoro-
di~ino (na zapadniot yid). Fre-
sko-slikarstvoto na yidovite na
crkvata „Sv. Pantelejmon# vo Ne-
rezi e edno od najzna~ajnite sli-
karski ostvaruvawa ne samo vo
XII v. vo Makedonija, tuku i vo
srednovekovnata umetnost voop-
{to. Oltarniot prostor e zatvo-
ren so ikonostas izraboten vo ka-
men, koj poteknuva od periodot na
1337
S †SVETI PANTELEJMON#
Freska: †Simnuvaweto od krstot# vo crkvata †Sv. Pantelejmon#, s. Nerezi, Skopsko (1164)
izgradbata na crkvata. Vo ramki-
te na ikonostasot se nao|aat i vo
{tukatura izrabotenite ramki
za likovite na sv. Pantelejmon i
Bogorodica so maliot Hristos vo
racete. Konacite vo manastir-
skiot kompleks se obnoveni vo
ponovo vreme.
LIT.: V. Petkovi¢, Pregled crkvenih
spomenika kroz povesnicu srpskog naro-
da, Beograd, 1950, 210; V. J. –uri¢, Vizan-
tijske freske u Jugoslaviji, Beograd,
1974, 13; Donka Barxieva-Trajkovska, Sv.
Pantelejmon, Nerezi, Skopje, 2004. K.B.
†SVETI PANTELEJMON#
(PLAO[NIK) vo Ohrid ‡ ma-
nastirska crkva {to ja izgradil
Kliment kon 893 g., vo forma na
trikonhos vrz ostatoci na posta-
ra trikonhalna crkva, koja pak e
izgradena vrz ostatoci na staroh-
ristijanska bazilika. Spored pi-
{uvaweto na ohridskiot arhie-
piskop Teofilakt, crkvata se is-
taknuvala so svoite harmoni~ni
kru`ni formi so val~est plan i
bila poubava od soborniot hram.
Vo vremeto na Klimenta crkvata
kon zapad bila dogradena so krs-
toobrazen prostor so ~etiri
stolbovi i najverojatno imala ku-
pola nad centralniot prostor vo
koja Kliment, spored negoviot
biograf, so svoi race si go pod-
gotvil grobot, od desnata strana
na pronaosot. So poslednite ar-
heolo{ki istra`uvawa (izvr{e-
ni vo 2000 g.) se konstatirani si-
te fazi na gradbata na Svetikli-
mentoviot hram od IX do XIV v.
Utvrdeno e deka krstoobrazniot
del na crkvata bil obnoven kon
krajot na XIII ili vo po~etokot na
XIV v. i preku tribelon e povrzan
so narteks. Severno i ju`no od
trikonhosot bile dogradeni pa-
raklisi, a okolu crkvata se razvi-
val trem so kambanarija od zapad-
nata strana. Pred krajot na XV v.
1338
manastirskata crkva bila sru{e-
na i vrz nejzinite yidovi e izgra-
dena xamijata ,,Sultan Mehmed#,
poznata kako Imaret xamija. Vo-
zobnovuvaweto na Svetiklimen-
tovata crkva e izvr{eno vrz osta-
tocite od originalnite yidovi
sledej}i gi site gradbeni fazi od
IX do XIV v., potpiraj}i se i vrz
komparaciskite analizi na crk-
vite {to postoele na teritorija-
ta na Ohridskata arhiepiskopija.
Fresko`ivopisot, za~uvan na yi-
dovite, go potvrduva postoeweto
na eden od najgolemite ansambli
od vrven likoven kvalitet vo oh-
ridskata umetnost od sredniot
vek. Otkrienite delovi na figu-
ri vo proodot na protezisot, ia-
ko delumno so~uvani, go poka`u-
vaat najstariot za nas dostapen
sloj od pretpaleologovskoto vre-
me, sekako naslikan verojatno vo
XI–XII v. Drugiot sloj okolu ol-
Manastirskata crkva †Sv. Pantelejmon# (Plao{nik), Ohrid
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
tarnata pregrada otkriva nekol-
ku kompozicii: Vizijata na sv.
Petar Aleksandriski, so~uvana
skoro vo celost, so pretstavite
na aleksandriskiot svetec i na
gre{niot Arij. Na ~elo na nose~-
kite stolbovi se ostatocite od
stoe~kite figuri na Isus Hris-
tos i Bogorodica Molitelka svr-
tena kon svojot sin, so svitok vo
racete so poznatiot dijalog vo
koj Majkata moli za milost kon
onie {to se ogre{ile vo Hristo-
voto u~ewe. Vo dolniot del na se-
verniot yid od naosot, vo temat-
ski i ideen soodnos so ovie liko-
vi bil naslikan sv. Jovan Prete-
~a (Krstitel), a do nego eden ar-
hijerej, verojatno sv. Kliment.
Sudej}i spored golemite frag-
menti otkrieni vo naosot, tuka se
razvivale ciklusite na Golemite
praznici i Hristovite stradawa,
kako i pove}e figuri na svetci
od dolnata zona. Re~isi vo celost
se rekonstruirani istoriskite
portreti na kesarot Duka, nasli-
kan vo cel rast do mladiot po~i-
nat sin Dimitrij, postaveni nad
negoviot grob vo prvata polovi-
na na XIV v. i fragmentite vo od-
delenieto, ju`no od crkvata, ~ija
namena se povrzuva so trpezarija-
ta na manastirot. Osobeno zna~e-
we za hramot ima otkrivaweto na
portretot na sv. Kliment, koj{to
blagoslovuva me|u kesarot Duka i
sin mu Dimitrij. Toa e sigurna
potvrda deka ktitorot na crkvata
e sv. Kliment i deka narodot ja
~uvstvuval kako svetili{te {to
nemu mu e posveteno. Praznicite
na sv. Pantelejmon i sv. Kliment
se odbele`uvale vo ist den. Se-
pak, vo site istoriski izvori,
{to se so~uvani od XIII i XIV v.,
crkvata se spomnuva kako Svetik-
limentov hram. Kolku golem bil
ugledot na manastirot poka`uva
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Oltarot na crkvata †Sv. Pantelejmon#, so originalna freska na tribelonot (XIII–XIV v.), Ohrid
faktot deka povremeno negovite
igumeni bile izbirani za ohrid-
ski arhiepiskopi. Igumenite na
manastirot u~estvuvale i vo dog-
radbite i `ivopisuvaweto na
drugi hramovi vo Ohrid. Ostato-
cite od `ivopisot {to nastanale
neposredno po 1300 g. i po ova
vreme se od najvisok likoven kva-
litet; tie se dela na elitni zog-
rafi {to bile anga`irani i za
drugi crkovni gradbi vo Ohrid.
Otkrivaweto na pove}e grobovi
vo samiot hram, so brojni prilo-
zi, govorat deka tuka se pogrebu-
vani istaknati li~nosti od cr-
kovniot i op{testveniot `ivot
na gradot i na Ohridskata arhie-
piskopija. Ne slu~ajno osmanlis-
kiot udar vo Ohrid bil naso~en
tokmu kon ovoj manastir, svetil-
nik na hristijanstvoto, na pisme-
nosta, obrazovanieto i otporot
na tu|inskata vlast.
LIT.: D. Koco, Klimentoviot manastir
Sv. Pantelejmon i raskopninite pri
Imaret vo Ohrid, „Zbornik na Filozof-
skiot fakultet#, 1, Skopje, 1948, 129–181;
Ibid., Trikonhalnite crkvi vo Klimento-
vo vreme, Slovenska pismenost. 1050-go-
di{nina na Kliment Ohridski, Ohrid,
1966, 91–98; Ibid., Novi podatoci za isto-
rijata na Klimentoviot manastir, Sv.
Pantelejmon vo Ohrid, „Godi{en zbor-
nik na Filozofskiot fakultet#, 19,
Skopje, 1967, 245–255; Cv. Grozdanov, Novi
soznanija za `ivopisot na Klimentova-
ta crkva Sveti Pantelejmon vo Ohrid,
Predavawa na IX seminar za makedonski
jazik, literatura i kultura, Skopje–Oh-
rid, 9. VIII – 25. VIII 1976, 188–194; istiot,
Plao{nik: vozobnovenata manastirska
crkva na Sv. Kliment i Pantelejmon,
Ohrid, 2003, 5‡33. Cv. Gr. ‡ Kr. T.
„SVETI POKROV NA BOGO-
RODICA“ – manastirska crkva
vo Novo Selo ([tip). Ne e pozna-
to koga bila izgradena. Nesomne-
no poteknuva od sredniot vek. Vo
tekot na nejzinoto postoewe bila
`enski manastir. Poznata e pod
imeto Babite.
LIT.: K. Balabanov, Postojana galerija
na ikoni vo crkvata „Uspenie na sv. Bogo-
rodica“ vo Novo Selo – [tip, [tip,
1972. K. B.
Freska: †Sv. Prohor P~iwski#, Lesnovo (XIV v.)
SVETI PROHOR P^IWSKI
(Ov~epolsko, XI v.) – monah pus-
tino`itel, asket, prepodoben i
~udotvorec. Zaedno so prepodob-
nite Joan Rilski, Joakim Osogov-
ski i Gavril Lesnovski bile os-
novopolo`nici na ju`nosloven-
skoto i na makedonskoto eremit-
sko (anahoretsko) mona{tvo. Spo-
red hagiografskite podatoci, po-
teknuva od Ov~e Pole vo Makedo-
nija, a po~nal da se podvizuva kaj
kumanovskoto selo Staro Nago-
ri~ane. Asketuvaweto go vr{el
†SVETI SPAS# S
vo isposnicata nad dene{niot
P~iwski manastir, vo potkozja~-
kata mesnost Solinar. Svetitel-
skiot kult mu za`iveal vedna{
po smrtta, a se {irel preku reli-
giozno-duhovnata, kni`evnata,
muzi~kata, likovnata i narodna-
ta tradicija. Svetitelskiot kult
mu se slavi vo bogoslu`bite, na-
pi{ani se `itija i slu`bi, nas-
likani se portreti vo fresko`i-
vopisite, a se raska`uvaat mesni
predanija i legendi.
LIT.: P. Slankamenac, Legende o ju`nos-
lovenskim anahoretima, „Glasnik Skop-
skog nau~nog dru{tva#, kw.1, Skopqe,
1925; Cv. Grozdanov, Portreti na sveti-
telite od Makedonija od IX-XVIII vek,
Skopje, 1983; I. Velev, Kirilometodiev-
skata tradicija i kontinuitet, Skop-
je, 1997, 235–276; V. Stoj~evska-Anti}, Lo-
kalni hagiografii vo Makedonija, II iz-
danie, Skopje, 2003. I. Vel.
„SVETI SPAS# & v. „Vovedenie
na Sv. Bogorodica#.
„SVETI SPAS# & v. „Sveto
Voznesenie#.
„SVETI SPAS# ‡ grobi{na
crkva od krajot na XVI ili po~e-
tokot na XVII v. vo s. Dovezence,
jugoisto~no od Kumanovo. Edno-
korabniot naos kon zapad prodol-
`uva vo priprata, a dol` celata
ju`na strana se protega zatvoren
trem, so arhivolten premin kon
pripratata. Apsidata od nadvo-
re{nata strana e kvadratna. Yid-
noto slikarstvo e za~uvano frag-
mentarno. Se nao|a vo delumno
razurnata sostojba. M. M.
Crkvata †Sv. Spas#, s. Pravednik, Kavadare~ko (1625)
„SVETI SPAS# – crkva vo bli-
zina na s. Pravednik (Kavadare~-
ko). Gradena od kr{en kamen, pri-
delkani bigorni blokovi za pro-
zorcite i za nadvratnicite i od
malter. Mala, ednokorabna crk-
va, so poluobli~est svod i poluk-
ru`na apsida od nadvore{nata
strana. Spored za~uvaniot nat-
pis, ktitorite pop Mihail, Pav-
le, Pejo, Jovan, Krsto, pop Kuz-
man, Marko, Stojko i Cvetko, so
li~ni darenija i trud, ja izgradi-
le crkvata vo 1625 g. Fresko`i-
vopisot, koj e delumno za~uvan, e
delo na nepoznat zograf so
skromni mo`nosti.
LIT.: K. Balabanov – A. Nikolovski – D.
]ornakov, Spomenici na kulturata na
Makedonija, Skopje, 1980. K. B.
1339
S †SVETI SPAS# MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

za~uvan na ju`niot yid, se smeta

deka taa bila izgradena i `ivopi-
sana vo XVI v. Vo 1689 g., pri opo-
`aruvaweto na gradot, nastradala
i crkvata. Bila obnovena vo po~e-
tokot na XIX v. (1820). Vo periodot
od 1819 do 1824 g. e izraboten gole-
miot ikonostas, delo na kopani-
~arskata tajfa predvodena od
Petre Filipovski-Garkata (od s.
Gari). Vo izrabotkata na ikonos-
tasot u~estvuvale i Marko, bra-
tot na Petre Filipovski, i Maka-
rija Fr~kovski (od s. Gali~nik).
Na edno pano od ikonostasot tie
napravile i svoj grupen portret,
na koj tajfata e pretstavena vo
proces na rabota. Za~uvani se ne-
kolku ikoni vo crkvata, koi se de-
lo na poznatiot tresone~ki zog-
raf Di~o Krstev.
LIT.: K. Balabanov – A. Nikolovski – D.
]ornakov, Spomenici na kulturata na
Makedonija, Skopje, 1980, 67–69. K. B.
Crkvata †Sv. Spas#, Skopje

„SVETI SPAS# – crkva vo Skop- to~ni izvorni podatoci za vreme-

je, vo blizina na skopskata tvrdi- to koga e izgradena. Vrz osnova na
na Kale. Dosega ne se otkrieni fragmenti od fresko`ivopisot,

Pe{ternata crkva †Sv. Spas# s. Vi{ni, Stru{ko (XV v.)

„SVETI SPAS#, Vi{ni – pe{-

terna crkva, severozapadno od
Struga vo kawonot na Beli~ka
Reka, smestena vo edna golema
prirodna pe{tera na strmite pa-
dini na planinata Jablanica.
Te{ko dostapna, ovaa crkva svoe-
vremeno imala drvena katna kon-
strukcija i yidan del vo osnovata
{to vsu{nost ja zatvoral pe{te-
rata od ju`nata strana. Prirod-
nite oblici na pe{terata se is-
koristeni za slikawe na fresko-
`ivopisot, Bogorodica „Spilio-
tisa# so maliot Hristos vo izdla-
benata konha pod Liturgiskata
slu`ba na arhijereite so slika-
we na Hristos Agnec opkru`en
so heruvim i ~etiri angeli |ako-
ni. Strani~no od Bogorodica se
naslikani sv. Petka, sv. Tekla, sv.
Nedela, sv. Marena i svetite le-
kari Kuzman i Damjan. Po stil-
skite karakteristiki `ivopisot
e datiran vo po~etokot na XV v.
LIT.: Cvetan Grozdanov, Yidnoto sli-
karstvo i ikonopisot vo Stru{kiot
kraj, Struga i Stru{ko, Struga, 1970, 339;
Gojko SubotiÊ, Ohridska slikarska {ko-
la od XV vek, Ohrid, 1980, 24-25. S. C.
„SVETI STEFAN# – manastir-
ska crkva vo s. Kon~e (Radovi{-
ko). Gradena od delkan kamen, so
naizmeni~ni redovi od tuli i od
malter. Vo osnovata ima vpi{an
krst vo pravoagolen prostor, so
kupola vrz osmostran tambur {to
le`i vrz ~etiri stolba. Oltar-
Ikonostasot na crkvata †Sv. Spas#, Skopje (1819-1824) nata apsida od nadvore{nata

1340
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Manastirskata crkva †Sv. Stefan#, s. Kon~e, Radovi{ko
strana e tristrana, so visok pro-
zorec vo sredinata. Spored za~u-
vanite podatoci, taa bila izgra-
dena so sredstva na velikiot voj-
voda Nikola Stawevi}. Vo lite-
raturata kako godina na izgrad-
bata i `ivopisuvaweto se zema
1366, koga car Uro{ so svoja hri-
suvula potvrdil crkvata da bide
prilo`ena na svetogorskiot ma-
nastir Hilandar. Se smeta deka
fresko`ivopisot izveden vo
vnatre{nosta na crkvata poteknu-
va od 1366 do 1371 g. Od nego osta-
nale nekolku likovi na svetiteli
i mal broj kompozicii, me|u koi i
Pri~estuvaweto na apostolite i
Poklonuvaweto na Agnecot (vo
apsidata). Kon sredinata na XVII
v. bila zapu{tena i napu{tena, a
potoa (XIX v.) obnovena, pri {to
bil dograden i otvoren trem. Iko-
nite na noviot drven ikonostas se
delo na zografite Dimitar Ando-
nov-Papradi{ki i Kostadin Iv.
Vangelov. Vo dvorot na manasti-
rot, koj bil ograden so visok yid,
se za~uvale ostatoci od odbranbe-
nata kula-pirg.
LIT.: V. Petkovi¢, Pregled crkvenih spo-
menika kroz povesnicu srpskog naroda, Be-
ograd, 1950; S. Novakovi¢, Zakonski spome-
nici srpskih dr`ava sredweg veka, Beog-
rad, 1912, 444; I. SnegarovÍ, IstoriÔ na
ohridskata arhiepiskopiÔ-patriar{iÔ
(II), SofiÔ, 1932; R. M. Gruji¢, Zadu`bina
velikog vojvode Nikole Stawevi¢a u Kon-
~i kod Strumice, „Starinar“, SAN, n.s. 3-
4, 1952, Beograd; V. J. –uri¢, Vizantijske
freske u Jugoslaviji, Beograd, 1974, 76; K.
Balabanov, Prilog kon prou~uvaweto na
manastirskata crkva „Sv. Stefan“ vo s.
Kon~e, Radovi{ko, „Kulturno nasled-
stvo“, Skopje, 1978, 261– 267. K. B.
„SVETI STEFAN# – pe{terna
crkva na lokalitetot Pancir-Go-
rica, 5 km jugoisto~no od Ohrid
na patot za „Sv. Naum#. Mala
pe{terna crkva prilagodena na
oblikot na karpata so doyidan ka-
menen yid od ju`nata strana. Od
natpisot vo ni{ata na |akoniko-
not se doznava deka ktitorski
zaslugi za crkvata imale Velika
Varo{ (Ohrid) i selata [ipok-
no, Kowsko i Gorica. @ivopisot
e nastanat kon krajot na XIV v., a
od nekoga{nata freskodekoraci-
ja se za~uvani pretstavite na Bo-
gorodica i svetite otci vo oltar-
niot del, Deizisot, sv. Petka,
svetite Konstantin i Elena i
dvajca monasi-anahoreti na se-
verniot i zapadniot yid.
LIT.: Voislav J. ™uriÊ, Vizantijske fres-
ke u Jugoslaviji, Beograd, 1974, 90; Cvetan
Grozdanov, Ohridskoto yidno slikarstvo
od XIV vek, Ohrid, 1980, 153-154; Gojko Subo-
tiÊ, Ohridskata slikarska {kola od XV
vek, Ohrid, 1980, 76–77. S. C.
SVETI TRIFUN ‡ hristijan-
ski pravoslaven praznik posve-
ten na svetiot ma~enik Trifun
(14/1 fevruari). Praznikot e poz-
nat glavno po obrednoto zakroju-
vawe na lozjata. Toj e zemen za
Freska: †Sv. Trifun# vo crkvata †Sv. Pantelejmon#,
s. Nerezi, Skopsko (1164)
pokrovitel na meanxiskiot es-
naf, no e za{titnik i na lozari-
te i gradinarite. Se veruvalo de-
ka gi {titi lozjata i gradinite
od razni {teti i nesre}i (boles-
ti, insekti, gradonosni oblaci i
dr.). Na praznikot rano nautro se
odelo v crkva, kade {to sve{te-
nikot vr{el slu`ba i svetel vo-
da. So taa voda lu|eto gi prskale
lozjata i go izveduvale obredno-
to zakrojuvawe. Sve{tenikot, po
pro~ituvaweto na molitvite, go
poprskuval lozjeto so osvetena
voda i zakrojuval tri lozi so bla-
goslovot †Daj Bo`e beri}et#.
Prese~enite lozi gi poturale so
vino i so rakija. Vo nekoi mesta
bilo obi~aj lu|eto da se trkalaat
niz lozjata, spored principot na
imitativnata magija, za da se tr-
kalaat i bo~vite polni so vino.
Vo praznikot se sleani pove}e
prethristijanski pretstavi.
LIT.: Sbornikq otq bqlgarski narod-
ni umotvorenix, =astq treta, otdelq I
i II, Bqlgarski obi=ai, obrxdi, sueve-
rix i kost\mi, kniga VII. Sqbralq i
izdava K. A. {apkarev, Sofix, 1891;
Srpski narodni obi~aji u Ÿev—eliskoj ka-
zi, prikupio i opisao Stefan Tanovi¢,
u~iteq, Beograd, 1927; Zorka Delinikolo-
va, Obi~ai svrzani so poedini praznici i
nedelni dni vo Radovi{, „Glasnik na Etno-
lo{ki muzej#, 1, Skopje, 1960. M. Kit.
„SVETI ^ETIRIESET MA-
^ENICI# – mala ednokorabna
crkva vo enorijata Gerakomija,
vo blizina na dene{nata zgrada
na Muzejot i Zavod vo Ohrid. Od
crkvata denes se vidlivi samo te-
melite na ju`niot i zapadniot
yid, kako i ne{to povisokiot yid
na oltarnata apsida, kade {to e
za~uvan i del od prvobitniot
SVETIEV S
`ivopis, del od kompozicijata na
Liturgiskata slu`ba na arhi-
jereite pred Hristos Agnec. So
arheolo{kite iskopuvawa se ot-
krieni delovi od nekoga{nata ka-
mena oltarna pregrada i mno{t-
vo fragmenti od freskite, me|u
koi i del od ktitorskiot natpis.
Crkvata e {iroko datirana vo
XIII i XIV vek. S. C.
„SVETI ^ETIRIESET SE-
VASTISKI MA^ENICI.# (s.
Bansko) ‡ crkva vo urnatini so
nekolku raskopani grobovi koi
sodr`at prilozi od srednoveko-
ven nakit. Lokalitetot e smesten
na severoisto~niot kraj na seloto
Bansko, 11 km jugoisto~no od
Strumica, vo severnoto podno`je
na Belasica. So iskopuvawata (D.
Koco, P. Miqkovi}-Pepek) e ot-
krien redok arhitektonski oblik
so ostatoci od sintronos. Prou~u-
vawata i konzervacijata na iko-
nostasot upatuvaat na XI‡XII v.
LIT.: D. Koco ‡ P. Miqkovi}-Pepek, No-
vootkrienata crkva na lokalitetot †Sv.
^etirieset# vo s. Bansko ‡ Strumi~ko,
Zbornik na trudovi, Strumica, 1989,
65‡99. El. M.
SVETIVRA^KI PARTIZAN-
SKI ODRED „JANE SANDAN-
SKI# (m. Kuriloto, 15. VI – 9. IX
1944) – oru`ena edinica na NOD
vo Pirinskiot del na Makedoni-
ja. Odredot bil formiran od par-
tizani od Alibotu{kata parti-
zanska ~eta i partizani od Sve-
tivra~ko i od Melni~ko, so ko-
mandant Stoj~o Georgiev, poli-
ti~ki komesar Boris Cvetkov.
Sodejstvuval so Petri~kiot par-
tizanski odred „Andon Popov# i
partizanite od Egejskiot del na
Makedonija vo sostav na ELAS.
LIT.: Kiril Nikolov Had`iev, MÍrtvite
ne vÍzkrÍsvat. Spomeni, SofiÔ, 1994; Georgi
T. Madolev, VÍorÍ`enata borba v Pirin-
skiÔ kraŸ 1941–1944, SofiÔ, 1966. V. Jot.
Vladimir
Svetiev
SVETIEV, Vladimir (s. Sveto-
mitrani, Prilep, 14. VII 1945) ‡
akter. Diplomiral na Akademija-
ta za teatarska umetnost vo Zag-
reb na Oddelot za akterska igra
(1971). ^len e na Dramata na
MNT (1971-1992). Istata godina
stanuva ~len na Teatarot na Ro-
1341
S SVETIEV
mite †Pralipe#, so koj raboti vo
Milhajm, Germanija. Od 1994 g.
povtorno se vra}a na rabota vo
Dramata na MNT.
Ulogi: Luka (†Pelinovo#), Ludiot (†Dnev-
nikot na ludiot#), Pere To{ev (†@ito-
qub#), Baal, Ri~ard III (vo istoimenite de-
la), Pero (†Crna dupka#), Done (†Ramna zem-
ja#), Meto (†Glogoviot xbun#), Igwat Glem-
baj (†Gospoda Glembaevi#) i dr. R. St.
Todor
Svetiev
SVETIEV, Todor (Bitola, 26.
XII 1952) ‡ pijanist. Diplomiral
na FMU vo Skopje (V. Krpan,
1977), kade {to i magistriral (V.
Krpan, 1979). Specijaliziral na
Dr`avniot konzervatorium vo
Sankt Peterburg (V. Kalmikov,
1983). Od 1983 g. profesor na
FMU vo Skopje. Koncertiral ka-
ko solist i kameren muzi~ar (Duo
Atanasov‡Svetiev; Kufojanakis
‡Svetiev) vo Republikata i vo
pove}e evropski zemji. Sn. ^.-An.
Aneta
Svetieva
SVETIEVA, Aneta (Bitola, 14.
XII 1944) ‡ vajar, magister po li-
kovni umetnosti i doktor po et-
nologija, istra`uva~ na narodna-
ta umetnost i univ. profesor vo
Zavodot za etnologija na Prirod-
no-matemati~kiot fakultet vo
Skopje. Diplomirala (1968) i ma-
gistrirala (1970) vo klasata na
prof. Jovan Kratohvil na Akade-
mijata za likovni umetnosti vo
Belgrad na tema „Savremena kre-
tawa u svetskoj skulpturi i kod
nas# (5. VI 1970) i doktorirala na
Filozofskiot fakultet ‡ Ka-
tedra za etnologija vo Belgrad na
tema „Rezbarene tavanice, dola-
pi i vrata u Makedoniji# (16. V
1988). ^len e na DLUM (1975).
Bila asistent i nau~en sorabot-
1342
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
Petnaeset tiveriopolski ma~e-
nici# vo Strumica, „Sv. Pante-
lejmon# na Golak, „Sv. Bogorodi-
ca# vo Berovo, „Sv. Joakim Oso-
govski#. Rat. Gr.
A. Svetieva: †Glasnik# (1970)
nik‡istra`uva~ za plasti~nata
narodna ornamentika vo Insti- Crkvata †Sv. Petnaeset Ma~enici#, Strumica (IX- X v.)
tutot za folklor †Marko Cepen-
kov# vo Skopje (1. XII 1977 ‡ 14. III SVETITE PETNAESET TI-
1990) i gi istra`uvala kopani- VERIOPOLSKI MA^ENICI
~arskite izvedbi na tavanicite ‡ arheolo{ki kompleks od crkvi
vo Debar. Profesor na Katedra-
i grobovi na jugoisto~nata peri-
ta za etnologija vo Institutot po ferija na Strumica, okolu 1 km
geografija na Prirodno-matema-
jugoisto~no od Carevi Kuli. Vrz
ti~kiot fakultet vo Skopje. Ka- temeli na tribrodna ranohristi-
ko vajar, imala samostojni izlo`-
janska bazilika e izgradena krs-
bi vo Skopje (1970, 1973 i 1989), toobrazna (petkupolna) bazilika
Belgrad (1970, 1984 i 1988), Qub-
od krajot na IX ili po~etokot na
qana (1986), Ohrid (1987) i Va- X v. Me|u nekolkute yidani grob-
ra`din (1988).
nici posebno e interesna cen-
BIBL.: Rezbareni tavani, dolapi i vra- tralnata ranohristijanska grob-
ti vo Makedonija, Skopje, 1992; Etno-
lo{ko i kulturno-antropolo{ko prou- nica. Na nejziniot zapaden yid
~uvawe na Pore~e, Skopje, 2003. dopolnitelno, vrz nov malter e
LIT.: Viktorija Vasev Dimeska, Aneta `ivopisana kompozicija so dopo-
Svetieva, Skopje, 1989; Sowa Abaxieva, jasja na Svetite Petnaeset tive-
Gledaweto kako (ne)bivawe. @enski pri- riopolski ma~enici, verojatno
log kon metodolo{kiot diskurs na mo- vo vremeto na gradeweto na sred-
dernizmot, vo: Pra{awa za makedonski- novekovnata crkva. Vo grobovite
ot modernizam, Skopje, 2000 ; 50 godini e najden srednovekoven nakit.
Institut za folklor. Bibliografija
na izdanijata na Institutot za fol- LIT.: D. Koco ‡ P. Miqkovi}-Pepek, Re-
klor „Marko Cepenkov# ‡ Skopje i na ma- zultatite od arheolo{kite iskopuvawa
gisterskite i doktorskite disertacii vo 1973 g., vo crkvata „Sv. 15 Tiveriopol-
na sorabotnicite 1950‡2000. Podgotvi- ski ma~enici# ‡ Strumica, ZAM, XIII‡IX
la Mirjana Anastasova, Skopje, 2000, 147; (1975‡1978), Skopje, 1978, 93‡104. El. M.
Likoven adresar na Makedonija, Skopje,
1994, 107-108 i 119-120. S. Ml.
SVETILI[TA VO MAKEDO-
NIJA – sveti mesta – crkvi i ma-
nastiri so razvien kult i poseta
od poklonici hristijani. Vo Ma-
kedonija ima mnogu stara tradi-
cija, najizrazena na praznicite
na koi im se posveteni svetili{-
tata. Toga{ vernicite od cela
Makedonija doa|aat vo svetite
mesta, nosej}i darovi, prespivaat
vo toj svet ambient i se poklonu-
vaat na svetite centri. Najbrojno
se poseteni duhovnite centri:
„Sv. Naum Ohridski# vo Ohrid i
„Sv. Kliment Ohridski# na Pla-
o{nik vo Ohrid, „Sv. Erazmo Oh-
ridski#, „Sv. Bogorodica# vo Ka-
li{ta, „Sv. Jovan Bigorski#, „Sv. Ikona: Sv. Prohor P~iwski, Sv. Joakim Osogovski,
Sv. Jovan Rilski i Sv. Gavril Lesnovski,
Atanasij# vo Le{ok, „Sv. Bogoro- vo hramot †Sv. Jovan#, Kratovo (XIX v.)
dica# na Matka, „Sv. Jovan# vo
Kapi{tec, „Sv. Ilija# vo Mir- SVETITELI OD MAKEDONI-
kovci, „Sv. \or|i# vo Deljadrov- JA (IX–XVIII v.) – pova`ni sveti-
ci, „Sv. Gavril Lesnovski#, „Sv. teli se: svetitelite prosvetite-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR †SVETO PREOBRA@ENIE# S

li sv. Kiril i Metodij, sv. Kli- Toga{ bile izraboteni i nekol-

ment i sv. Naum Ohridski (od ku golemi prestolni ikoni, delo
IX–X v.), pustino`itelite: sv. Jo- na mitropolitot Jovan-Zograf i
akim Osogovski, sv. Gavril Les- jeromonahot Makarij. Vo prvata
novski i sv. Prohor P~iwski (od polovina na XVI v. bile prezeme-
XI v.); sv. Ilarion Meglenski, bo- ni grade`ni raboti za sanirawe
rec protiv eretizmot (od XII v.); na odredeni o{tetuvawa, pri
sv. Jovan Kukuzel (od XIV v.), zas- {to povtorno bila `ivopisana
lu`en za crkovnoto peewe, i ma- starata crkva. Vo XVII v. od se-
~enicite za pravoslavnata vera: vernata strana na crkvata bila
sv. Nektarij Bitolski (od XV v.), dogradena nova crkva, posvetena
sv. \or|i Kratovski, zapalen na na sv. Petar i Pavle. Starata
klada vo 1515 g. vo Sofija, sv. crkva bila `ivopisana vo 1369 g.,
Zlata Meglenska, nastradana vo so sredstvata na sinovite na Haj-
1795 g. i sv. Spaso Radovi{ki, ko (Pribil i Priezd) i nivnata
nastradal vo 1774 g. majka. Vo literaturata postoi
LIT.: Mihajlo Georgievski, Makedonski stavot deka zad imiwata na Pri-
svetci, Skopje, 1997. M. G. bil i Priezd mo`ebi se krijat
spomnatite vnuci na monahot
„SVETO BLAGOVE[TENIE# German, mitropolitot Jovan-Zog-
– crkva vo centarot na Prilep. raf i negoviot brat jeromonahot
Trikorabna bazilika, so tri po- Manastirskata crkva †Sv. Preobra`enie#, s. Zrze,
Prilepsko (XIV v.) Makarij.
lukru`ni apsidi od isto~nata
strana. Gradena od graditelskata
tajfa na poznatite prilepski
graditeli Kosta Lauco i Riste
Taslam~e (1838). Yidnite sliki
vo prostorot na apsidata i pros-
komidijata, vrz osnova na stil-
skite karakteristiki, mu se pri-
pi{uvaat na prilepskiot zograf
Jovan Atanasov Budimov-Pri-
lep~anin. Golemiot ikonostas
raboten vo rezba (1855–58) e delo
na kopani~arot Dimitrija Sta-
ni{ev. Ikoni za ikonostasot, me-
|u drugite, rabotel i zografot
Adam~e Najdenov od Prilep.
LIT.: K. Balabanov – A. Nikolovski – D.
]ornakov, Spomenici na kulturata na
Makedonija, Skopje, 1980. K. B.
„SVETO PREOBRA@ENIE# –
manastirska crkva vo s. Zrze
(Prilepsko). Kompleksot se sos-
toi od sredi{na ednokorabna
crkva so poluobli~est svod, „Sv.
Preobra`enie#, crkvata „Sv. Pe-
tar i Pavle#, nadvore{na prip-
rata na zapadnata strana i grad-
bata na crkvata od ju`nata stra-
na. Spomenatite crkvi {to go so-
~inuvaat kompleksot poteknuva-
at od razli~ni vremenski perio-
di. Najstarata, „Sv. Preobra`e-
nie#, spored za~uvaniot natpis,
bila izgradena so zalagawe i so
sredstva na monahot German, vo
vremeto na vladeeweto na car Du-
{an (sredinata na XIV v.). Podoc-
na, vo vremeto na vladeeweto na
kral Volka{in gri`ata za odr-
`uvaweto na manastirot ja preze-
le vnucite na monahot German,
mitropolitot Jovan-Zograf i ne-
goviot brat jeromonahot Maka-
rij. Ne mo`ej}i da go izdr`uvaat
manastirot, po zazemaweto na
ovie kraevi od strana na Osman-
liite (okolu 1400 g.), bra}ata mu
go otstapile manastirot na niv-
niot kmet Konstantin i na nego-
vite sinovi (Jakov, Kalojan i Di-
mitar). Tie pridonele za povtor- Ikona: †Isus Hristos spasitel i `ivotodavec#, rabotilnica na zografot Mitropolit Jovan, crkva
no za`ivuvawe na manastirot. †Sv. Preobra`enie#, s. Zrze, Prilepsko (XIV v.)

1343
S SVETOVNI
LIT.: V. Petkovi¢, Pregled crkvenih
spomenika kroz povesnicu srpskog naro-
da, Beograd, 1950; V. J. –uri¢, Vizantij-
ske freske u Jugoslaviji, Beograd, 1974; K.
Balabanov – A. Nikolovski – D. ]orna-
kov, Spomenici na kulturata na Makedo-
nija, Skopje, 1980, 187‡190.
SVETOVNI U^ILI[TA ‡ vid
u~ili{ta {to se razvivaat vo
vremeto na Prerodbata, a koi,
spored sodr`inata, procesite i
sredstvata na vospitanie i obra-
zovanie, bitno se razlikuvale od
(v.) }elijnite u~ili{ta. Nivna-
ta pojava bila uslovena prvens-
tveno od potrebite na ekonom-
skiot i op{testveniot razvoj, no
i od podemot na makedonskite
gradovi i na makedonskoto gra-
|anstvo, koe stanuvalo s# pozna-
~aen faktor na kulturno-pros-
vetniot `ivot. Prvite vakvi
u~ili{ta bile otvoreni vo ~eti-
riesettite godini na XIX v.: Ve-
les (1838), [tip (1840) i Skopje
(1848). Glavni inicijatori za ot-
vorewe svetovni u~ili{ta bile
trgovcite i zanaet~iite. Nivni-
ot broj postojano rastel, postepe-
no potisnuvaj}i gi }elijnite u~i-
li{ta, a so toa se zgolemuvalo i
nivnoto vlijanie vo op{testve-
niot `ivot. Pri krajot na sedum-
desetite godini na XIX v., svetov-
ni u~ili{ta imalo, re~isi, vo si-
te makedonski gradovi i vo pogo-
lemite sela. Postoele dva tipa:
osnovni ili (v.) zaemni u~ili{-
ta i (v.) glavni. Odigrale zna~aj-
na uloga vo razvojot na osnovnoto
i na srednoto obrazovanie vo Ma-
kedonija, a so toa dale i zna~aen
pridones vo razvitokot na make-
donskoto op{testvo.
LIT.: R. Kantarxiev, Makedonskoto prerod-
bensko u~ili{te, Skopje, 1985. K. Kamb.
SVETOGORSKI MANASTI-
RI – duhoven pravoslaven centar
na Sv. Gora so 20 manastiri i po-
ve}e od sto skitovi i }elii. Le-
gendarnite izvori svedo~at deka
manastirski hramovi bile grade-
ni u{te od IV v., koi vo ranohris-
tijanskiot period nastradale. Vo
periodot me|u X i XIII v. vrz niv-
nite urnatini bile izgradeni
postojnite 20 manastiri. Velika-
ta Lavra „Sv. Atanasij“ ja osno-
val monahot Atanasij (963) i sos-
tavil mona{ki ustav (Atanasiev
tipik), po koj se rakovodat site
svetogorski manastiri. Spored
legendata, manastirot „Vatoped“
bil izgraden u{te vo 383 g., a bil
obnoven me|u 972 i 980 g. Spored
Svodnata gramota, Zografskiot
manastir „Sv. \or|i“ bil osnovan
vo 919 g. od trojcata bra}a ohri|a-
ni Mojsej, Aron i Joan Selima.
Iverskiot (Gruziski) manastir
„Uspenie Bogorodi~no“ go osno-
val monahot Joan vo 980 g. nad ur-
natinite na paganski hram od
1344
K.B.
Manastirskiot kompleks Velika Lavra †Sv. Atanasij#, Sveta Gora
III–IV v. Hilendarskiot manastir
„Vovedenie Bogorodi~no“ bil os-
novan vo 1199 g., a vo srpskite iz-
vori se povrzuva so dejnosta na sv.
Sava. Manastirot Dohiar „Sv. Ar-
hangel“ go osnoval Eftimij Vi-
zantiski vo X v. Manastirot „Sv.
Pantelejmon“ bil izgraden vo pr-
vata ~etvrtina na XIX v. kako
pro{iruvawe na porane{niot
manastir „Star Rusik“, a vo nego
prestojuvale i do 3.000 monasi.
Drugi svetogorski manastiri se:
„Dionisij“, „Kutlumu{“, „Pan-
tokrator“, „Ksiropotamo“, „Ka-
rakal“, „Filotej“, „Simopetra“,
„Pavel“, „Stavronikita“, „Kse-
nofont“, „Grigorij“, „Esfigmen“
i „Kostamonit“. Od site 20 sveto-
gorski manastiri deneska 17 se
gr~ki, 3 se slovenski: „Zograf“
(bugarski), „Pantelejmon“ (ruski)
i „Hilendar“ (srpski). Re~isi vo
site manastiri prestojuvale ma-
kedonski monasi i kni`evnici.
Vo bogatite manastirski biblio-
teki ima rakopisi so makedonska
proveniencija i so makedonska ja-
zi~na redakcija.
LIT.: E. A. Mendieta, Mount Athos. The garden
of the Panaghia, Berlin-Amsterdam, 1972; Ge-
orgi TraŸ~evÍ, Manastirit‹ vÍ Makedo-
niÔ, SofiÔ, 1933; B. Milev-Ogin i M.
Berberov, Aton – legenda `iva, SofiÔ,
1981. I. Vel.
SVETSKA ORGANIZACIJA
NA CIONISTI^KITE @E-
NI (WIZO – Woman’s International
Zionist Organization) – filijala vo
Skopje. Osnovana (1932) za da raz-
viva obrazovna i humanitarna
dejnost. Pri osnovaweto site
~lenki od Evrejskoto `ensko
zdru`enie preminale vo Organi-
zacijata.
LIT.: \or|i Colev Dimovski, Bitolski-
te Evrei, Bitola, 1993; Mark Cohen, Last
Century of a Sephardic Community. The Jews of
Monastir 1839-1943, New York, 2003. J. Nam.
SVETSKI PRVENSTVA VO KA-
JAK NA DIVI VODI – sport-
ska disciplina. Devettoto svet-
sko prvenstvo vo spust na rekata
Radika i ~etirinaesettoto vo
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
slalom na rekata Treska bile
odr`ani vo Makedonija (22.–29.
VI 1975), so u~estvo na kajakari od
22 zemji. Pokrovitel bil Kiro
Gligorov, pretsedatel na Sobra-
nieto na SFRJ. Rezultati vo
spust – ma`i: vo K-1 prv J. P.
Barni (Belgija), vo C-1 prv J. L.
Verger (Francija), vo C-2 prv
[indler–Pio~ (SR Germanija),
ekipno: vo 3 × K-1 prva Avstrija,
vo 3 × C-1 SR Germanija, vo 3 × C-2,
Francija, a Jugoslavija bila na pet-
toto mesto, dodeka edna od trite
ekipi bila od Makedonija – Sken-
der-Angelovski; `eni: vo K-1 pr-
va G. Rothasus (SR Germanija),
ekipno vo 3 × K-1, Anglija, me{a-
Kajakarot na divi vodi Atanas Nikolovski
no vo C-2 prvi Rose-Rose (SR Ger-
manija), a Mitevska–Mladenov-
ski edinaesetti, Mladenovska–
Selman dvanaesetti i Miti}–
Popovski trinaesetti (Jugosla-
vija), vo 3 × C-2 prva Francija, a
Mitevska-Mladenovski, Mlade-
novska–Selman i Miti}–Popov-
ski ~etvrti (Jugoslavija). Rezul-
tati vo slalom-ma`i: vo K-1 prv
S. Horn (DR Germanija), vo C-1
prv P. Sodomka (^ehoslova~ka),
vo C-2 prvi Kre~mer–Trumer
(DR Germanija), a Jovan Jakimov-
ski – Jordan Jakimovski dvaeset
i ~etvrti (Jugoslavija), ekipno
vo 3 × K-1 prva SR Germanija,
{esta Jugoslavija – Z. Ibrahim-
begovi}, M. Spasovski, F. Ba-
ri~, vo 3 × C-1 prva ^ehoslova~-
ka, vo 3 × C-2 prva DR Germanija.
@eni: vo K-1 prva M. Cvirtnie-
vi~ (Polska), S. Koleva dvaeset
i {esta (Jugoslavija), vo 3 × K-1
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR SEBUGARSKI S

prva [vajcarija, Jugoslavija grupata vo Qubqana i †C#-grupa- Makedonskata pravoslavna crkva,

{esta – Z. Kurnik, V. Ko{anin,
S. Koleva, me{ano vo C-2 prvi
Lida–Gilman (SAD), ~etvrti
Micevska–Nikolovski i petti
Mladenovska–Selman (Jugosla-
vija).
LIT.: Du{ko Simonovski: Kajakot vo
Makedonija, Skopje, 1994. D. S.
SVETSKO PRVENSTVO VO BO-
REWE SLOBODEN STIL (Skop-
je, 1981) – sportska disciplina.
Na Prvenstvoto u~estvuvale rep-
rezentacii vo borewe sloboden
stil od 31 dr`ava vo svetot so 160
bora~i. Doma}in na Prvenstvoto
bil Sojuzot na bore~kite sporto-
vi na Makedonija, koj se poka`al
kako odli~en organizator. Nat-
prevarite bile odr`ani vo hali-
te na Skopskoto sajmi{te. Repre-
zentacijata na Jugoslavija bila
sostavena od makedonskite bora-
~i. [aban Seidiu osvoil vtoro
mesto, a drugite se plasirale: ^e-
do Nikolovski na sedmoto, Abdu-
la Memeti na osmoto, Kiro Ris-
tov na devettoto, Koce Efremov
i Mirko Dim~evski na desettoto
mesto. F. \.
SVETSKO PRVENSTVO VO
KO[ARKA– svetski ko{arkar-
ski natprevar. Organizator na
[estoto svetsko prvenstvo vo ko-
{arka bila Jugoslavija (1970).
Natprevarite bile odr`ani po
grupi so po 4 reprezentacii vo Sa-
raevo, Split i Karlovac (10– 13
maj). Po dve prvoplasirani ekipi
ja formirale †A#-grupata, vo koja
vlegla i Jugoslavija kako doma-
}in. Tie gi prodol`ile natpreva-
rite vo Qubqana, kade {to Jugos-
lavija go osvoila prvoto mesto i
stanala svetski prvak. Drugite
ekipi: Avstralija, Kanada, Kore-
ja, Kuba, Polska i Egipet ja for-
mirale †B#-grupata i se natpreva-
ruvale vo Skopje (16–23 maj) za
plasman od 8–14 mesto. D. S.
SVETSKO PRVENSTVO VO
KUGLAWE (Skopje, 21–28. X
2006) ‡ prvo poedine~no Svetsko
prvenstvo vo kuglawe, so u~estvo
na 47 kuglari i 56 kuglarki od 18
zemji od svetot. Makedonskata
reprezentacija nastapila vo sos-
tav: Boris Benedik, Damir Fu~-
kar, Todor Manev, Kosta Manev,
Mensur Ajdin, Dan~e Gievska,
Aleksandra Nikolovska i Alek-
sandar Anastasovski – trener.
Natprevarite se odvivale vo kon-
kurencija za poedinci, dvojki i
kombinacija, za ma`i i `eni.
Najdobro plasiran od Makedoni-
ja bil Boris Benedik na pettoto
mesto poedine~no. D. S.
SVETSKO PRVENSTVO VO
HOKEJ – odr`ano vo †A#-grupa-
ta vo Stokholm ([vedska), †B#-
ta vo Skopje, so po 6 reprezenta-
cii (1969). Reprezentacijata na
Jugoslavija igrala vo †B#-grupa-
ta i go zazela tretoto mesto, od-
nosno devettoto vo kone~niot
plasman. Na lizgali{teto vo
Skopje, koe vo taa godina bilo
pu{teno vo upotreba, se natpre-
varuvale reprezentaciite na Bu-
garija, Danska, Japonija, Ungari-
ja, Holandija i [vajcarija. Pobe-
dila Reprezentacijata na Japoni-
ja, taka {to se kvalifikuvala vo
grupata †B# za natprevari vo na-
rednata sezona. D. S.
SVETULKI (Cantharidae) – mali
tvrdokrilni insekti. Dolgi se
1–2 cm. Svetat vo mrak, po {to i
go dobile imeto. Samo ma`jacite
imaat tenki, ne`ni i meki kril-
ja, kaj nekoi vidovi `enkite se
beskrilni.
Se pojavuva-
at, obi~no,
vo juni i vo
juli. Vo sve-
tot se poz-
nati okolu
6.000 vido-
vi. Vo Ma-
Golema svetulka kedonija
ovaa fami-
lija ne e dovolno istra`ena. Poz-
nati se nekolku vidovi, od koi
najpoznata e golemata svetulka
(Lampyrus noctiluca L.).
LIT.: Jon~e [apkarev, Zoologija na
bez’rbetnite `ivotni, Skopje, 1991.
V. T. K. – M. Kr.
SVE[TENI^KA KONFEREN-
CIJA (Skopje, 8–10. V 1946) – is-
toriski sobir so u~estvo na 128
sve{tenici od cela Makedonija.
Konferencijata donela Rezoluci-
ja vo koja se baralo Crkvata vo
Makedonija da ima narodni arhi-
jerei i sve{tenstvo i samouprav-
nost vo re{avaweto na site vnat-
re{ni crkovno-narodni pra{awa,
narodnite arhijerei da gi izbira
narodot i sve{tenstvoto, da se ra-
boti na formirawe na Pravoslav-
na crkva na Jugoslavija, vo koja }e
vlezat site crkvi od republikite,
vrz ramnopravni na~ela.
LIT.: Done Ilievski, Makedonskoto pra-
voslavno sve{tenstvo vo borba za nacio-
nalna i crkovna sloboda, Skopje, 1987; is-
tiot, Avtokefalnosta na Makedonskata
pravoslavna crkva, Skopje, 1972. Rat. Gr.
SVE[TENI^KO ZDRU@ENIE
NA MAKEDONIJA (31. XII 1947)
– osnovano vo zgradata na Mitro-
polijata vo Skopje, so u~estvo na
sve{tenici od cela Makedonija.
Po osnovaweto stanalo ramnopra-
ven ~len na Sojuzot na sve{teni~-
kite zdru`enija na pravoslavnite
sve{tenici na Jugoslavija. Ja do-
bilo poddr{kata od site sve{te-
nici i zdru`enija za sozdavawe na
iska`ana i na Vtoriot crkovno-
naroden sobor vo Ohrid (1958).
LIT.: Done Ilievski, Makedonskoto pra-
voslavno sve{tenstvo vo borba za nacio-
nalna i crkovna sloboda, Skopje, 1987; isti-
ot, Avtokefalnosta na Makedonskata pra-
voslavna crkva, Skopje, 1972. Rat. Gr.
SVILARKI (Bombycillidae) – ma-
li ptici od podredot na ptici-
peja~ki (Osci-
nes). Kaj nas se
sre}ava samo
eden vid: svi-
larka (Bomby-
cilla garrulus).
LIT.: Birds in Euro-
pe: population estima-
tes, trends and conser-
vation status, „BirdLife
International Conser-
vation Series#, 12, Svilarka
Cambridge, 2004; C.
Harrison, An Atlas of the Birds of the Western Pala-
earctic, Glasgow, 1982. Sv. P. – V. Sid.
SVIWA, DIVA (Sus scrofa) –
krupen cica£ od redot parnoko-
pitni (Artiodactyla), so cvrsto gra-
deno telo,
so kratki
noze i so
izdol`ena
glava koja
zavr{uva
so konuso-
vidna ril- Diva sviwa
ka. Vo Makedonija e {iroko ras-
prostraneta vo ridsko planin-
skite regioni.
LIT.: S. Petkovski – B. Krystufek, Cica~ina
Makedonija, Skopje, 1998; A. J. Mitchell–Jo-
nes, G. Amori, W. Bogdanovicz, B. Krystufek,
P. J. H. Reijnders, F. Spitzenberger, M. Stubbe,
J. B. M. Thissen, V.Vohralik, J. Zima, The At-
las of European Mammals, London–San Diego,
1999. Sv. P. – V. Sid.
SVRA^IWA (Laniidae) – fami-
lija mali grablivi ptici od pod-
redot ptici-
peja~ki (Osci-
nes), od koja vo
Makedonija se
registrirani 5
vidovi: crve-
nogrbo svra~e
(Lanius collurio),
crvenoglavo
svra~e (Lanius
senator), belo-
~elno svra~e Crvenogrbo svra~e
(Lanius nubicus),
malo sivo svra~e (Lanius minor) i
golemo sivo svra~e (Lanius excubi-
tor).
LIT.: Birds in Europe: population estimates,
trends and conservation status, „BirdLife Internati-
onal Conservation Series#, 12, Cambridge, 2004;
C. Harrison, An Atlas of the Birds of the Western
Palaearctic, Glasgow, 1982. Sv. P. – V. Sid.
SEBUGARSKI SOJUZ „OTEC
PAISIJ# (1941–1944) – bugarska
fa{isti~ka organizacija for-
mirana vo 1927 g. Vo Makedonija
bila formirana vo 1941 g. Celta

1345
S SEVRSKI
$ bila da ja {iri bugarskata pro-
paganda vo Makedonija, me|u mla-
dinata vo osnovnite i vo sredni-
te u~ili{ta, za „obedinuvawe na
Bugarite vo granicite na Bugari-
ja i nadvor od nea vo imeto na vi-
sokite nacionalni ideali#.
LIT.: Prof. G. P. GenovÍ, DimitÍr Todo-
rovÍ, K TanevÍ, VsebÍlgarski® sÍÓzÍ
„OtecÍ PaisiŸ#, Sofi®, 1941; \or|i
Malkovski, Politi~kite partii i or-
ganizacii vo Makedonija vo Vtorata
svetska vojna 1941–1944 godina, Skopje,
2002. \. Malk.
Sevr, Francija
SEVRSKI DOGOVOR (1920) ‡
dogovor sklu~en me|u glavnite
sojuznici i pridru`nite sili:
Velika Britanija, Francija,
Italija i Japonija, od edna stra-
na, i Grcija od drugata strana. So
nego na Bugarija $ bila odzemena
Trakija (~l. 48 od Dogovorot za
mir vo Nej, 27. XI 1919) i $ bila
dodelena na Grcija. Na Bugarija $
se obezbeduval sloboden ekonom-
ski izlez na Egejskoto More vo
pristani{teto Dedeaga~ koe $ se
davalo pod zakup (~l. 5).
LIT.: Balkanski ugovorni odnosi, II, Beograd,
1998. M. Min.
SEDIMENTNI KARPI – u{te
se narekuvaat i talo`ni karpi.
Po na~inot na nastanuvaweto se
izdvojuvaat ~etiri grupi: vulka-
noklasti~ni, klasti~ni, hemiski
i organogeni sedimentni karpi.
Sedimentnite karpi nastanuvaat
na Zemjinata povr{ina i proce-
sot na nivnoto nastanuvawe op-
fa}a nekolku stadiumi: povr-
{insko raspa|awe, transport, se-
dimentacija i dijageneza. Vo gru-
pata na vulkanoklasti~nite sedi-
mentni karpi se vbrojuvaat: la-
vobre~ite, vulkanskite bre~i,
vulkanskite aglomerati, tufovi-
te i tufitite. Vo grupata klas-
1346
ti~ni sedimentni karpi se vbro-
juvaat: bre~ite, konglomeratite,
peso~nicite, alevrolitite, le-
sot, pelitolitite i glincite. Vo
grupata hemiski sedimentni kar-
pi se vbrojuvaat: varovnicite, do-
lomitite, laporcite, bigorot,
mermerniot oniks, travertinite,
kredata za pi{uvawe, kako i si-
liciskite sedimenti. Vo organo-
genite sedimentni karpi se vbro-
juvaat: dijatomejskata zemja, sili-
citite i ro`wacite.
LIT.: Bla`o Boev, Risto Stojanov, Pet-
rografija, RGF, [tip, 1994. Bl. B.
SEDMA MAKEDONSKA (BI-
TOLSKA) NARODNOOSLOBO-
DITELNA BRIGADA (s. Zbor-
sko na pl. Ko`uf, Egejskiot del
na Makekdonija, 22. VIII 1944 ‡ maj
1945) ‡ voena edinica na NOV i
POM. Bila formirana od bitol-
skiot NO bataljon †Stiv Nau-
mov# od sostavot na Vtorata ma-
kedonska NOUB i novopristig-
nati borci od Bitolsko. Po for-
miraweto preminala vo Bitol-
sko, kade {to gi napa|ala pozici-
ite na bugarskite sili na prosto-
rot Resen‡Bitola: grani~nite
karauli na pl. Kajmak~alan (24-
28. VIII), vo Prespa (5. IX), vo reo-
not na selata Pokrvenik, [urle-
nac, Stewe (6. IX), Podmo~ani (7.
IX) i dr. Po kapitulacijata na
Bugarija, vlegla vo sostavot na
^etirieset i devettata (make-
donska) divizija na NOVJ (10.
IX), vodela neprekinati borbi
protiv germanskite sili na komu-
nikacijata Resen‡Bitola, u~est-
vuvala vo Osloboduvaweto na na-
selenite mesta vo Prespansko i
Bitolsko, ja oslobodila Bitola
(4. XI) i u~estvuvala vo Oslobo-
duvaweto na Ki~evo i Zajas (15.‡
18. XI). Po reorganizacijata na
edinicite (dekemvri 1944), del od
borcite vlegle vo sostav na Os-
mata (makedonska) divizija na
Cve}e za borcite na Sedmata makedonska (bitolska) narodnoosloboditelna brigada
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
KNOJ, a drug del vo ^etirieset i
vtorata (makedonska) divizija na
Petnaesettiot (makedonski) kor-
pus na NOVJ. Istovremeno, vo sos-
tavot na Sedmata brigada vlegla
^etvrtata {iptarska brigada,
prete`no so borci od albanska
nacionalnost. Od ovoj period vo
literaturata e poznata i kako
Sedma makedonsko-albanska bri-
gada, a nekoga{ kako Sedma alban-
ska brigada. So Korpusot u~es-
tvuvala vo probivot na Sremski-
ot front, vo Osloboduvaweto na
Slavonska Po`ega i Zagreb.
LIT.: K(onstantin) P(opovski), Brigada
na NOV na Makedonija, Sekcija za neguva-
we na tradiciite na NOV i Revolucijata
pri RO SZBNOV na Makedonija, †Ve~er#,
XXV, 7417, Skopje, 11. VI 1987, 5; Makedo-
nija od ustanka do slobode 1941‡1945. (Zbor-
nik radova), Beograd, 1987; Vlado Strezov-
ski ‡ \or|i Dimovski-Laskov, 7. makedon-
ska brigada i 49. divizija na NOVJ, Bito-
la, 1987. S. Ml.
SEDUMNAESETTA MAKEDON-
SKA NARODNOOSLOBODI-
TELNA BRIGADA (s. @equvi-
no, Kumanovsko, po~etokot na ok-
tomvri ‡ dekemvri 1944) ‡ voena
edinica na NOV i POM. Bila
formirana od Krivopalane~kiot
i Kratovskiot teritorijalen
NOPO i novopristignati borci
od Kumanovsko, Krivopalane~ko,
Kratovsko i Svetinikolsko. Taa
ja {titela slobodnata teritori-
ja vo Kozja~ijata i gi napa|ala
komunikaciite Kriva Palanka-
Kumanovo i Skopje‡Kumanovo po
koi se povlekuvale germanskite
sili. Naskoro vlegla vo sostavot
na novoformiranata Kumanovska
divizija na NOVJ (s. @egwane,
Kumanovsko, sredinata na oktom-
vri 1944) i prodol`ila so borbi-
te protiv germanskite sili vo
Kumanovsko i balisti~kite sili
vo Pre{evsko, a potoa vlegla vo
slobodnoto Kumanovo (11. XI), za-
edno so drugi edinici na NOV i
POM. Po Osloboduvaweto na
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Borbeniot pat na XVII MNOB
Makedonija prodol`ila da dejs-
tvuva protiv zaostanatite balis-
ti~ki i ~etni~ki sili na Skop-
ska Crna Gora, vo Pre{evsko i
Gwilansko. Pri reorganizacija-
ta na edinicite (dekemvri 1944)
vlegla vo sostavot na ^etirieset
i prvata (makedonska) divizija na
NOVJ.
IZV.: Kumanovo i Kumanovsko vo NOV
1941‡1945. Dokumenti, Kumanovo, 1988.
LIT.: Spomen zbornik na zaginatite bor-
ci od NOV i `rtvi na fa{isti~kiot te-
ror od Kumanovo i Kumanovsko 1941‡1945,
Kumanovo, 1976, 183‡187. S. Ml.
[aban
Seidi
SEIDI, [aban (s. Blace, Skop-
sko, 16. XI 1959) ‡ profesor po
fizi~ka kultura, bora~. Zavr-
{il Fakultet za fizi~ka kultu-
ra vo Skopje (1989). Bil ~len na
Bore~kiot klub †Skopje# vo Skop-
je. Najdobri rezultati mu se: na
{est mladinski balkanski prven-
stva sloboden stil (1974–1979) – 4
zlatni i 1 srebren medal; na edi-
naeset evropski prvenstva
(1975–1987) – srebren vo Poznaw
(Polska, 1976), zlatni vo Bursa
(Turcija, 1977) i vo Budimpe{ta
(Ungarija, 1983); na svetskite pr-
venstva (1975–1987) – 2 mladinski
i 4 seniorski, srebreni medali
vo Las Vegas (SAD, 1977), Lozana
([vajcarija, 1977) i Skopje (1981);
od ~etiri Mediteranski igri
(1975–1987) – zlatni medali vo
Al`ir (1975) i Split (1979), a od
~etiri nastapi na olimpiskite
Seizmolo{kata opservatorija vo Skopje
igri (1976–1988) – bronzeni meda-
li vo Moskva (SSSR, 1980) i vo
Los Anxeles (SAD, 1984). Toj e
izbran za najdobar sportist na
Makedonija (1977, 1980 i 1981) i
na Jugoslavija (1977). F. \.
SEIZMOLO[KA OPSERVA-
TORIJA – oddel na PMF vo
Skopje, sozdaden za sistematsko
sledewe na seizmi~kata aktiv-
nost vo Makedonija. Smestena e
na padinite na Vodno, vo izgrad-
ba od 1957 g., koga se montirani i
prvite instrumenti. Denes pose-
duva ponovi prostorii i sovreme-
ni analogni i digitalni instru-
menti na nekolku lokacii vo Ma-
kedonija {to se kompjuterski po-
vrzani za brzo lokalizirawe na
epicentralnoto podra~je i za in-
formirawe na naselenieto. Od
osnovaweto se izdava „Bilten za
registriranite potresi# {to e
me|unarodno dostapen. Iskustvo-
to steknato po silniot skopski
zemjotres (1963) podocna e prene-
suvano vo drugi zasegnati podra~-
ja (Leskovac, Bawa Luka, Crna
Gora). Za nejzinoto etablirawe
zaslugi ima D. Haxievski, rako-
voditel od 1961 do 1988 g. V. Ur.
Qutvi
Sejfula
SEJFULA, Qutvi Lola (Lutfu
Seyfullah) (Skopje, 15. I 1926 ‡
Skopje, 26. VI 2005) ‡ akter. Vo
Turskata drama na Teatarot na
narodnostite vo Skopje e od 1950
g. do penzioniraweto (1985).
SEJFULA-ORAK S
U~estvuval i vo pove}e filmski
i televiziski proekti kaj nas i
vo Turcija. Avtor e na nekolku
piesi igrani na scenata na mati~-
niot teatar. Negovite scenski
likovi, osobeno vo komediite,
silno se vklopeni vo op{tiot
umetni~ki razvoj na Turskiot te-
atar vo Skopje.
ULOGI: Kaja (†Alo{#), Mitke (†Ko{ta-
na#), Jerotie (†Somnitelno lice#), Argon
(†Voobrazen bolen#), Gradona~alnikot
(†Revizor#), Skapen (†\avol{tinite na
Skapen#) i dr. R. St.
Kemal
Sejfula
-Orak
SEJFULA-ORAK, Kemal (Skop-
je, 2. II 1921 ‡ Skopje, 1978) ‡ ~ibuk-
~ija, komunisti~ki deec, prvobo-
rec politi~ar i diplomat; Tur-
~in. Bil ~len na Ursovite sindi-
kati, na Dru{tvoto „Jard’n#, na
SKOJ (od 1939) i na KPJ (od 1941)
i organizator na turskite i alban-
skite sredini od Skopje vo NOB.
Bil borec na prviot Skopski NO-
PO (1941). Izvesno vreme bil in-
terniran vo Bugarija (1942) i ile-
galec, a potoa borec na obnoveni-
ot vtor Skopski NOPO (1942).
Bil ~len na PK na SKOJ (1943) i
na Glavniot odbor na NOMSM,
~len na Politi~koto oddelenie
na Prvata makedonsko-kosovska
NOUB, mladinski rakovoditel na
Vtorata makedonska NOUB (1944)
i delegat na Prvoto zasedanie na
ASNOM. Po Osloboduvaweto ja
zavr{il Vi{ata politi~ka {ko-
la †\uro \akovi}# vo Belgrad i
1347
S SEJFULA-HASANOVA
bil potpretsedatel na Prezidiu-
mot na ASNOM, ~len na Central-
niot odbor na USAOJ, republi~-
ki i sojuzen pratenik, ~len na CK
na SKM, ~len na Vrhovniot sud na
Makedonija, pretsedatel na Grad-
skiot naroden odbor i na Gradsko-
to sobranie na Skopje, potpretse-
datel na Glavniot odbor na Narod-
niot front na Makedonija, minis-
ter-pretsedatel na Sovetot za lo-
kalno stopanstvo i komunalni ra-
boti na Makedonija, dr`aven i re-
publi~ki sekretar za finansii,
potpretsedatel na Izvr{niot so-
vet na SRM, pretsedatel na Sto-
panskiot sovet na Sobranieto na
SRM, ~len na Republi~kiot i na
Sojuzniot odbor na SSRN, ambasa-
dor na SFRJ vo Republika Zambi-
ja. Nositel e na Partizanska spo-
menica 1941.
BIBL.: Aktivnosta na edna partiska
}elija vo 1941 godina, †Nova Makedonija#,
XVII, 5248-53, Skopje, 1‡6. VI 1961; Vo pr-
viot Skopski partizanski odred, †13
Noemvri#, III, 3, Skopje, 1964, 10; Formi-
raweto na muslimanskata }elija, †13 No-
emvri#, IX, 9, Skopje, 1970, 9; U~estvoto
na narodnostite i etni~kite grupi vo
Skopje vo Narodnoosloboditelnata voj-
na 1941‡1942 godina, Skopje vo NOV 1942,
Skopje, 1975, 133‡154; Narodnostite da-
doa dostoen prilog vo narodnooslobodi-
telnoto dvi`ewe, Diskusija, na istoto
mesto, 325‡328.
LIT.: Mitre Inadeski, Prvata godina
na NOV i Revolucijata, Skopje, 1973; is-
tiot, Nezgaslivi iskri. Pregled na di-
verzantsko-sabota`nite akcii i nekoi
drugi ilegalni aktivnosti vo Skopje i
Skopsko 1941-1944, Skopje, 1982; Aleksan-
dar Spasovski, Partizanskoto dvi`ewe
vo Skopje i Skopsko 1941-1945, Skopje,
1984. S. Ml.
SEJFULA-HASANOVA, Kev-
ser (Skopje, 28. XI 1921) ‡ u~esnik
vo NOB. Po fa{isti~kata oku-
pacija na Makedonija mu prista-
pila na NOD i stanala ~len na
SKOJ (1941). Vo u~ebnata 1941/42
g. bila na studii na Zemjodelski-
ot fakultet vo Sofija. Bila or-
ganizator na turskata `enska
mladina za u~estvo vo NOD. Po-
docna se vklu~ila kako borec na
[esnaesettata makedonska NO
brigada i bila primena za ~len
na KPM (1944). Bila ~len na
Okoliski komitet na SKOJ, a po-
toa bila ispratena na skoevski
kurs na CK na SKOJ za Makedo-
nija (Gorno Vranovci, Vele{ko,
oktomvri 1944).
BIBL.: Se}avawe za prestojot vo Gorno
Vranovci, Istoriskite denovi na Gorno
Vranovci, Skopje, 1984, 157-159.
LIT.: Zbornik na dokumenti za u~estvo-
to na `enite od Makedonija vo Narodno-
osloboditelnata vojna i Revolucijata
1941‡1945, Skopje, 1976, 1225. S. Ml.
SEKVOJA (Sequoiadendron Buch. i
Sequoia Endl., fam. Taxodiaceae) –
vo ovie dva monotipski roda spa-
|aat samo dvata vida sekvoi – xi-
novskata Sequoiadendron giganteum
1348
Sekvoja
Busch i krajbre`nata Sequoia sem-
pervirens Endl. Najgolemi drva na
svetot (nad 100 m), po poteklo od
pacifi~kiot breg na Severna
Amerika. Prvata ima kusi, tria-
golni {ilovidni igli~ki, pri-
legnati kon letorastot, i krupni
{i{arki, a vtorata podolgi,
spleskani igli~ki, ras~e{lani
vo dva reda (kako kaj elata) i ma-
li {i{arki. Prvata e introdui-
rana vo na{ata zemja i uspe{no
se adaptira. Al. And.
SEKULI^KI, Marko S. (s. Se-
kulica, Kratovsko, ? – ]usten-
dil, 1925) – pripadnik na TMO-
RO. Bil ~len vo ajdutska dru`ina
{to dejstvuvala vo Kratovsko,
Kumanovsko, Vele{ko (1870–1876).
U~estvuval vo Srpsko-bugarskata
vojna (1885). Od 1904 g. stanal
punktov na~alnik na TMORO vo
]ustendil. U~estvuval i vo Bal-
kanskite vojni.
IZV. i LIT.: Osvoboditelnoto dvi`e-
nie v Makedoni® i Odrinsko – Spomeni i
materiali, Sofi®, 1983, I, XVI. Al. Tr.
SEKULOVSKI, Kosta Gligorov
(Bitola, 26. X 1933) ‡ polkovnik,
hirurg. Med. f. zavr{il vo Skop-
je (1960), a specijaliziral na
VMA (1969). Od 1984 do 1990 g. bil
upravnik na VB vo Skopje. Prima-
rius e od 1982 g. Bil pretsedatel
na MLD (1988‡1991). Objavil nad
50 stru~ni truda. Sl. M. P.
SEKULOSKI, Apostol Grozda-
nov (s. Oblakovo, Bitolsko, 1876
‡ Prilep, 27. VIII 1936) ‡ slep gus-
lar. Oslepel nekolku nedeli po
ra|aweto. Kako desetgodi{no
mom~e, vo soglasnost so negovite
roditeli, vo svojot dom vo Pri-
lep go pribral Kole Lauc. Po de-
setina godini po~nal samostojno
da nastapuva ili vo tajfi. Vo
1896 g. oformil svoja tajfa i go
pro{etal re~isi celiot Balkan.
Vo Prilep omileno vrtali{te
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
Sekulovski
Apostol
mu bilo kaj Gradskiot ~asovnik.
Od epskite pesni omileni mu bi-
le †kralskite# pesni, a od komit-
skite najmnogu gi peel pesnite za
Dim~e Mogil~eto, Spiro Crne,
Aleksandar Turunxe i \or|ija
La`ot. @enite naj~esto mu gi po-
ra~uvale pesnite za Avram i Sa-
ra, za Konstantin i Elena.
LIT.: Branislav Rusi¢, Prilepski guslar
Apostol, „Prilozi prou~uvawu narodne
poezije#, g. VII, sv. 1-2, Beograd, mart-no-
vembar 1940; Aleksandar Sterjovski, Ma-
kedonskite slepi guslari, Skopje, 1999,
168. M. Kit.
SEKULOSKI, Radojko Mirkov
(s. Kova~, Makedonski Brod, 21.
VIII 1939), matemati~ar, red.
prof. (1989) na TMF. Diplomi-
ral na PMF (1965), magistriral
vo Belgrad (1972) i doktoriral
(1977) na Matemati~kiot fakul-
tet so temata †Opredeluvawe na
pribli`ni faktori na polino-
mite# i objavil nau~ni trudovi od
taa oblast. Koavtor e na u~ebnici
za sredno obrazovanie. N. C.
SELANIKLI, Tefik (Solun,
1860 – Viena, 1910, pogreban vo
Solun) – poznat osmanliski isto-
ri~ar i kni`evnik. Pi{uval
raskazi, romani, statii, prevedu-
val od francuski jazik, predaval
istorija. Napi{al nekolku isto-
riski dela za osmanliskata isto-
rija i pove}e romani. J. Jan.
Selevk I
Nikator
SELEVK I NIKATOR (Makedo-
nija, 358 – 281 pr. n.e.) – osnova~
na makedonskata dinastija Selev-
kidi (312–281), koja vladeela vo
Azija po smrtta na Aleksandar III
Makedonski. Bil eden od bliski-
te soborci-hetajri na Aleksan-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
dar Makedonski, viden vojskovo-
dec vo pohodot na Istok. Vo 312 g.
pr.n.e. stanuva eden od najistak-
natite vladeteli (naslednici na
Aleksandar Makedonski) na svo-
jata epoha; vo 305 g. se proglasil
za kral na Kralstvo vo Jugoisto~-
niot del na Mala Azija i Severna
Sirija, zatoa se narekuvalo i Si-
risko Kralstvo.
LIT.: F. Papazoglu, Istorija na helenis-
ti~kiot period, Skopje, 1995; Istorija
na makedonskiot narod 1, Skopje, 2005; R.
Iljovski, Koj i koga vladee so Makedoni-
ja, Skopje, 2003. A. [uk.
SELEVKIDI (312–64 g. pr.n.e.) –
makedonska dinastija. Vladeela
vo Azija po smrtta na Aleksandar
III Makedonski s# do rimskite os-
vojuvawa. Osnova~ bil Selevk I
Nikator (Pobednik) (312–281),
eden od bliskite soborci – hetaj-
ri na Aleksandar Makedonski.
Nivnata dr`ava se nao|ala vo ju-
goisto~niot del na Mala Azija i
Severna Sirija, zatoa kralstvo-
to se narekuvalo i Sirisko Kral-
stvo. Vo prvite 100 godini gi op-
fa}alo zemjite od Mala Azija i
Babilon s# do Indija. Vo II v.
pr.n.e. teritorijata na kralstvo-
to bila svedena na Severna Siri-
ja i Kilikija. Pozna~ajni vlade-
teli od ovaa dinastija se: Antioh
I Soter (281–261), Antioh II (261–
246), Selevk II (246–226/7), Antioh
(241–228). Vo 64/3 g. pr.n.e. po rim-
skite osvojuvawa kralstvoto sta-
nalo rimska provincija (Provincia
Syria).
LIT.: F. Papazoglu, Istorija na helenis-
ti~kiot period, Skopje, 1995; Istorija
na makedonskiot narod, 1, Skopje, 2005; R.
Iljovski, Koj i koga vladee so Makedoni-
ja, Skopje, 2003. A. [uk.
SELE^KA PLANINA – sred-
novisoka planina {to se protega
pome|u kotlinata Pelagonija na
zapad i Mariovo na istok. Bilo-
to ima meridijanski pravec na
protegawe, a zapo~nuva od prevo-
jot Skala na sever i zavr{uva na
jug vo dolinata na Crna Reka. Naj-
visok vrv vo severniot del e Vi-
soka (1.471 m), a vo ju`niot del
Xaula (1.434 m). Preku prevojot
Skala, severniot del na Pelago-
nija - Prilepsko Pole se povrzu-
va so Mariovo, a preku prevojot
Preslap (936 m), Mariovo e povr-
zano so Bitolsko Pole. Geolo{-
kiot sostav e pretstaven so pre-
kambriski gnajsevi, mika{isti,
granodioriti i kvarciti. Vakvi-
ot geolo{ki sostav i siroma{-
nosta so vegetacija ovozmo`ile
na ovaa planina da se odviva in-
tenziven proces na mehani~ko
raspa|awe na karpite, a toa ovoz-
mo`ilo izgradba na izrazen denu-
dacionen reljef pretstaven so
raznovidni formi {to se dosta
interesni i impresivni. T. And.
Sultanot
Selim I
SELIM I (Amasija, 1470 – ^orlu,
22. IX 1520) – devetti osmanliski
sultan. Vladeel so Makedonija 8
godini (25. IV 1512 – 18. VIII 1520).
Bil eden od najgolemite osmanli-
ski osvojuva~i, netoleranten kon
drugite religii: mnogu crkvi pret-
voril vo xamii, me|u koi i crkvite
„Sveta Sofija# i „Sveti Kliment#
vo Ohrid, i go razurnal manasti-
rot „Sveti Jovan Bigorski#.
LIT.: H. Ganem, E’tudes d`histoire orientale,
Les sultans ottomans, t. I., Paris, 1901; M.
SertoŸlü, Resimi osmanlü tarihi ansiklopedisi, Ýs-
tanbul, 1958. J. Jan.
SELIM GIRAJ (1634 – 1704) –
eden od najgolemite krimski ha-
novi, poznat pod imeto Haxi Gazi
Selim Giraj I. ^etiri pati sednu-
val na prestolot i vladeel vkup-
no 23 godini. Pi{uval poezija na
turski jazik, a bil poznat i kako
za{titnik na eden od najgolemite
turski kompozitori od toa vreme
Itri. Go zadu{il Karpo{evoto
vostanie vo Makedonija (1689) i
po negova naredba vo Skopje bil
poguben voda~ot Karpo{.
LIT.: Türk ansiklopedisi, cild IIÝÝ, fasikül: 169,
Ankara, 1974,; Osmanlý tarihi, XXX. cilt, 2.
Kýsým. XVI Yüzyýl ortalarýnda XVII Yüzyýl sonu-
na kadar, Ankara, 1995; Osmanlý tarihi, XV. cilt,
2. Kýsým. XVIII Yüzyýl, Ankara, 1995. Dr. \.
Jakup
Selimovski
SELIMOVSKI, Jakup (Ki~evo,
3. H 1946) & ~len na Rijasetot na
IVZ i direktor na nejziniot
Sektor za versko obrazovanie i
vospitanie. Po zavr{uvaweto na
osnovnoto obrazovanie vo rodniot
grad i Srednoto islamsko u~i-
li{te vo Saraevo, a diplomiral
na Filolo{kiot fakultet (Gru-
pa za islamska civilizacija i
SELI[^EV S
istorija) na Islamskiot univer-
zitet †El-Ashar# vo Kairo (Egi-
pet). Raboti vo IVZ kako refe-
rent i sekretar na stare{instvo-
to (1972&1980), koga e postaven za
pretsedatel na IVZ na SRM (1980
&1991), po koe e izbran za Reis
ulema na IVZ na Jugoslavija do
nejzinoto raspa|awe (1991&1993).
^lenuval vo Soborot na IVZM i
vo Vrhovniot sobor na IVZJ, kako
i vo Stare{instvoto na IVZM i
vo Vrhovnoto stare{instvo na
IVZJ (od 1980). Edinstven ~len od
regionot vo Svetskata islamska
liga vo Meka (Saudiska Arabija,
1990&1998), pretsedatel na Sobra-
nieto na islamskite verski zaedni-
ci za Jugoisto~na Evropa vo Viena
(1989) i u~esnik na Prvata konfe-
rencija na Evroaziskata islamska
asocijacija (1992) vo Ankara (RT).,
kako i na mnogu drugi me|unarod-
ni konferencii za mir i sorabot-
ka me|u civilizaciite. Inicija-
tor za otvorawe sredno islamsko
u~ili{te (1983) i ideen osnova~
na Fakultetot za islamski nauki
vo Kondovo. Pod negovo rakovod-
stvo vo 1987 g. zapo~nuva objavuva-
weto na islamskiot trijazi~en ves-
nik „Mlada mese~ina" (na turski,
albanski i makedonski) i formi-
raweto na humanitarnata organi-
zacija †El Hilal# (1989). Bl. R.
Afanasij
Matveevi~
Seli{~ev
SELI[^EV, Afanasij Matvee-
vi~ (s. Volovo, Orelska guberni-
ja, Rusija, 11. I 1886 ‡ Moskva, 6.
XII 1942) ‡ ruski lingvist, isto-
ri~ar, kulturolog, dop. ~len na
AN na SSSR (1929), poznava~ na
Makedonija. Avtor e na pove}e
dela posveteni na Makedonija. Ja
prou~uval sporedbenata gramati-
ka na slovenskite jazici, pa vo te-
kot na 1914 g. go izdava svojot
„Voved vo sporedbenata gramati-
ka na slovenskite jazici# (Kazan,
1914). Postepeno se profilira
vo nenadminat specijalist po ma-
kedonskata i bugarskata dijalek-
tologija, zaradi {to vo 1930 g. e
primen za ~len-korespondent na
BAN. Poseben interes vo negova-
ta nau~na problematika imaat
makedonskite temi. Vo tekot na
letnite meseci na 1914 g. ja pose-
1349
S SELMANI
tuva Makedonija, uspevaj}i da
prisobere bogat izvoren materi-
jal za svoite podocne{ni studii,
osobeno za Tetovskiot, Skopski-
ot i Kratovskiot kraj. Temata na
makedonskite dijalekti, toponi-
mijata i etnografijata i dopiri-
te so drugite jazici na Balkanot
mu stanuva dominanten interes
vo negovata tvore~ka sudbina. Vo
1918 g. ja izdava svojata kniga
„O~erki po makedonskoŸ dialek-
tologii#. Interesite mu se pro-
{iruvaat vrz prou~uvawe na dija-
lektite vo Dolni Polog, Bitol-
sko, Prilepsko i Ohridsko, a se
nadopolnuvaat i so prou~uvawa
na izvorite, kakov {to e Danii-
loviot ~etirijazi~nik (1802), ka-
ko i tvorbite na Kiril Pej~ino-
vi}. So strast na ambiciozen na-
u~nik, gi razotkriva dijalektni-
te crti na Polog vrz fonot na op-
{testveno-bitoviot i kulturno-
istoriskiot `ivot na negovoto na-
selenie, bidej}i vo negovoto delo
na{le mesto i etnografijata, i
demografijata, i istorijata i ja-
zikot na Makedonija. Od isti me-
todolo{ki pozicii toj pristapu-
va i pri elaboracijata na svojot
nau~en proekt „Govorite vo ob-
lasta na Skopje# (1931). Posebno
interesna mu e monografijata
„Makedonskite kodici, XVI‡XVIII
v. Ogledi po istoriskata etnog-
rafija i dijalektologija na Ma-
kedonija# (1933), vo koja gi raz-
gleduva kodicite na manastirite
Matka (Skopsko), Slep~e (Bi-
tolsko) i Treskavec (Prilep-
sko). Vo svoite studii ~esto Ma-
kedonskite Sloveni gi nare~uva
samo kako Sloveni, poradi potre-
ba od nivna diferencijacija so
neslovenskite narodi vo regio-
not. Trudovite na A. M. Seli{-
~ev, posveteni na makedonska te-
ma se po mnogu ne{to obrazcovi
po na~inot na koj se koristat
onomasti~kite fakti i pojavi,
osobeno za rekonstrukcija na
postari procesi. Jazi~nite poja-
vi i procesi gi razgleduva vo po-
{irok kulturno-istoriski kon-
tekst, pa u{te vo svojot start vo
naukata, za makedonskite cen-
tralni i zapadni govori zabele-
`uva deka sodr`at belezi i ka-
rakteristiki {to gi izdvojuvaat
kako posebnost. Vakviot predna-
set na bliskata po vreme konven-
cija, koja }e gi definira i kodi-
ficira kako posebna jazi~na nor-
ma ovie govori preku Misirkov
(1903), go pretstavuva slavistot
vo uloga na vidovit nau~nik.
BIBL.: Ot~et o zanÔtiÔh za graniceŸ v
letnee vakancionnoe vremÔ 1914 goda,
„U~enÎe zapiski Imperatorskago KazanÏ-
skago universiteta#, 6&7, 1915; O~erki po
makedonskoŸ dialektologii, 1, KazanÏ,
1918; Zapis Gorno-rekanca. Iz zametok po
Ìtnografii i dialektologii Makedo-
1350
nii, „U~enÎe zapiski VÎs{eŸ {kolÎ g.
OdessÎ#, Otdel gum. obÈ. nauk. PosvÔÈa-
etsÔ professoru Borisu MihaŸlovi~u
LÔpunovu po slu~aÓ 30-letiÔ ego prepoda-
vatelÏskoŸ deÔtelÏnosti, II, Odessa, 1922;
Kiril PeŸ~inovi~, Sbornik v ~est na Va-
sil N. Zlatarski po slu~aŸ na 30-godi{-
nata mu nau~na i profesorska deŸnost,
SofiÔ, 1925; Zametki po Ìtnografii i
dialektologii Makedonii. PomÔnnik
monastÎrÔ Treskavca, Sbornik stateŸ v
~estÏ akademika A. I. Sobolevskogo, iz-
dannΟ k dnÓ 70-letiÔ so dnÔ ego ro`de-
niÔ AkademieŸ nauk po po~inu ego u~eni-
kov, Leningrad, 1928; FolÏklornÎe i dia-
lektologi~eskie materialÎ po Makedo-
nii (1924-1927), „Slavia#, VII, 3, Praha, 1928;
Polog i ego bolgarskoe naselenie. Isto-
ri~eskie, Ìtnografi~eskie i dialekto-
logi~eskie o~erki Severo-zapadnoŸ Ma-
kedonii (S Ìtnografi~eskuÓ kartoÓ Po-
loga), SofiÔ, 1929; SemeŸnata „slu`ba“
(kurban) v BÍlgariÔ i MakedoniÔ i srÍb-
skata „slava“, „Makedonski pregled#, V, 2,
SofiÔ, 1929; SemÏÔ D. Miladinova. Iz do-
neseniŸ konsula M. Hitrovo (1864), „Ma-
kedonski pregled#, V, 3, SofiÔ, 1929; I. S.
œstrebov o Makedonii, „Makedonski
pregled#, VI, 3, SofiÔ, 1930; SlavÔnskoe
naselenie Albanii (S illÓstraciÔmi v
tekste i s kartoÓ Albanii), SofiÔ, 1931;
GovorÎ oblasti SkopÏÔ, „Makedonski
pregled#, VII, 1, SofiÔ, 1931; Edna inte-
resna dopiska ot solunskoto selo Kire~-
kÏoŸ ot kraÔ na minaliÔ vek, „Makedonski
pregled#, VIII, 2, SofiÔ, 1932; Makedonskie
kodiki XVI–XVIII vv. O~erki po istori~es-
koŸ Ìtnografii i dialektologii Make-
donii, SofiÔ, 1931; Dialektologi~eskoe
zna~enie makedonskoŸ toponimii, Sbor-
nik v ~est na prof. L. Mileti~ za sedemde-
setgodi{ninata ot ro`denieto mu, SofiÔ,
1933; V Kuku{e v 50-h godah XIX veka, „Ma-
kedonski pregled#, VIII, 3, SofiÔ, 1933; Ma-
kedonskaÔ dialektologiÔ i serbskie
lingvistÎ A. Beli~ i ego posledovateli,
„Makedonski pregled#, IX, 1, SofiÔ, 1933;
Zavet PervoŸ ŒstinianÎ, „Makedonski
pregled#, IX, 2, SofiÔ, 1934; Had`i Joa-
kim i ÔzÎk ego knig, „Makedonski preg-
led#, IX, 3, SofiÔ, 1935.
LIT.: R. I. Avanesov, Q. Mileti~, S. B.
Bern{tejn, E. A. Vasilevskaja, V. V. Vi-
nogradov, K. Mir~ev, M. Sl. Mladenov,
Rina P. Usikova. G. T.
Aslan
Selmani
SELMANI, Aslan Ramiz (Ramiz
Asllan Selmani) (s. Lojane, Kuma-
novsko, 10. VI 1945) – geograf, po-
et, univ. profesor. Osnovno u~i-
li{te zavr{il vo rodnoto selo i
vo s. Miratovce, Pre{evsko
(RS), U~itelska {kola vo Skop-
je, a diplomiral na Prirodno-ma-
temati~kiot fakultet vo Skopje,
na Grupata za geografija. Magis-
triral na Zagrepskiot univerzi-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
tet (1976), a doktoriral na Uni-
verzitetot „Sv. Kiril i Meto-
dij“ vo Skopje (1982). Rabotel ka-
ko profesor vo gimnazijata „Zef
Qu{ Marku“ (1967–1972) i na Pe-
dago{kata akademija „Kliment
Ohridski“ vo Skopje (1978–1986).
Bil pratenik vo Sobranieto na
RM (1990–1992 i 1998–2002) i mi-
nister za nauka vo Vladata na RM
(1992–1994 i 1996–1998). Od 1986
g. raboti kako redoven profesor
na Prirodno-matemati~kiot fa-
kultet, Institut za geografija,
na Univerzitetot „Sv. Kiril i
Metodij“ vo Skopje. U~estvuval
na golem broj nau~ni sobiri i
simpoziumi vo zemjata i vo stran-
stvo. ^len e na DPM (1992).
BIBL.: Vaji i vash[s dhe Llovaruna (Lavoru-
nata i tagata na momata), „Flaka“, Shkup,
1973; Gjin Gazulli – jeta dhe vepra (\in Gazu-
li - `ivot i delo), 1997; Fyelli i m[ngjezit
(Utrinskata {upelka), „Flaka“, Shkup,
1981; Pus (Bunar), „Flaka“, 1986; Gur i krist[
(Puknatiot kamen), „Flaka“, Shkup, 1990;
P[rs[ri n[ Llovarun[ (Povtorno vo lavoru-
na), „Flaka“, Shkup, 1995; Popullsia e Maqedo-
nis[, studim Logos A (Naselenieto vo Make-
donija), Shkup, 2004; Tok[ e fundosur, „Flaka“,
Logos A, Shkup, 2005; Po vijn[ koh[rat (Vre-
miwata doa|aat), poezi, Logos, A, Shkup,
2005; Geografija za IV godina, Skopje,
1989; Geografija za I godina prirodno-ma-
temati~ka nasoka, Skopje, 1989; Gjeogra-
fia p[r kl. e I gjimnaz, Logos A, Shkup, 2002;
Gjeografia p[r kl. e VII, VIII t[ shkollave fillore,
Logos A, Shkup, 2002. A. P.
SELSKA MILICIJA (1903) –
organizirana grupa za odbrana i
za{tita na selata vo periodot na
Ilindenskoto vostanie. Se nare-
kuvala i narodna milicija. Bila
sostavena od mesnoto naselenie i
~lenovite na TMORO, mobilna
za odbrana na seloto, obu~ena na
povik da im dade pomo{ na sosed-
nite sela. Milicijata ja rakovo-
del selskiot komitet ili lice
odredeno od RO.
LIT.: Risto Damjanovski, Vostanata
Makedonija, Skopje, 1990. V. St.
SELSKI STRA@I vo NOVM
(1943–1944) – organizirani mo-
bilni voeni tela na slobodnata
teritorija vo Zapadna Makedoni-
ja na Kozjak Planina (Kumanov-
sko). Selskite stra`i obezbedu-
vale za{tita na naselenieto, or-
ganizirani kako voeni tela vo
najneposredna vrska so komandi-
te na mestata i NOO. Dejstvuvale
i reonski stra`i sozdavani so
grupirawe na selskite stra`i za
za{tita na pove}e sela.
LIT.: Mile Mihajlov, Voenozadninskite
organi vo Narodnoosloboditelnata voj-
na na Makedonija (1941–1944), Skopje,
1992. M. Mih.
SEMENARSTVO – nauka za ras-
titelnoto seme i plodovi so cel
tie da se upotrebat pri rastitel-
nata reprodukcija. Osven toa,
{umskite plodovi i semeto se
hrana za `ivotinskiot svet (sto-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
ka, dive~, ptici i dr.) i surovina
za prehranbenata industrija. Os-
novni oblasti za prou~uvawe se:
proizvodstvo, sobirawe, dora-
botka, ~uvawe, pretseidbena pod-
gotovka i utvduvawe na kvalite-
tot i vrednosta na semeto za seid-
ba. Rabotata so semeto mora da se
temeli na dobroto poznavawe na
negovite genetski, morfolo{ki,
anatomski i fiziolo{ki svoj-
stva. Za site oblasti od prou~u-
vaweto se razrabotuvaat tehniki
i tehnologii za nivno izveduva-
we (semenski objekti, pomo{ni
sredstva i mehanizacija, objekti
za ~uvawe i su{ewe, laboratorii
i dr.). Al. And.
Leopold
Sengor
SENGOR, Leopold Sedar (Leo-
pold Sedar Sengor) (@oal, 9. X 1906
‡ Pariz, 20. XII 2001) ‡ senegalski
poet i dr`avnik, pi{uva na
francuski jazik. Od 1960 do 1980
bil pretsedatel na Senegal. So
svoite poetski zbirki sestrano
se zalagal za dostoinstvo na cr-
niot ~ovek, za negovite prava i
sloboda. Negovata poezija e sen-
zualna, elegi~na, nostalgi~na,
pod vlijanie na Pol Klodel, Sen-
Xon Pers i na trubadurskata po-
ezija. Toj $ pridava golemo zna~e-
we na muzikalnosta na stihot, a
monotoniot ritam, sli~en na af-
rikanskiot melos, im dava isklu-
~itelen avtenti~en prizvuk na
negovite stihovi. Sostavuva~ e
na antologijata na novata crne~-
ka i malga{ka poezija pi{uvana
na francuski jazik Crniot Or-
fej (1948), za koja predgovorot go
napi{al @an-Pol Sartr. Vo 1975
g. go dobil Zlatniot venec na
SVP.
BIBL.: Pesni od temninata (1945), Crni
pri~esni (1948), Nokturna (1961), Pisma
od Iverna`ot (1972).
LIT.: Aco [opov, Dijali na eden narod i
na edna civilizacija, „Poezija#, ZID
NM, 1975. P. Gil.
SENO – kabesta masa od trevesti
vidovi (klasesti i me{unkasti
ili nivni smeski), so vlaga od
12–16%. Za podgotvuvawe seno
naj~esto se koristat livadite i
kulturite odgleduvani na ora-
ni~ni povr{ini (lucerka, espar-
zeta, detelini, yvezdan, graori,
gra{ok), ~isti ili vo smeska.
Podgotvuvaweto na senoto bara
sni`uvawe na vlagata od 70-80%
na 12-16% za da se onevozmo`i
vlijanieto na gnie`nite mikro-
organizmi. Pretstavuva zna~aen
izvor na: proteini, jagleni hid-
rati, mineralni materii, neza-
menlivi aminokiselini, biosti-
mulatori, mikroelementi i vita-
mini. Za oddelni vidovi `ivotni
mo`e da bide uspe{na zamena na
koncentratite. Se ~uva refus
ili balirano. P. Iv.
SENOKOSCI – LA@NI PAJA-
CI (Opiliones – Phalangida) – ~len-
konogi {to li~at na pajaci. Od
niv se razlikuvaat po silno iz-
dol`enite
noze, koi vo
opasnost mo-
`at da gi ot-
frlat. Ot-
frlenite
Senokosec noze pravat
dvi`ewa
sli~ni na kosewe, po {to go do-
bile imeto senokosci. Se hranat
so izumreni insekti i so pol`a-
vi. Rasprostraneti se vo tropski
i umereni predeli. Ovoj red vo
Makedonija e zastapen so 40 tak-
soni (38 vidovi i 2 podvida), od
koi 19 se endemi~ni.
LIT.: Jon~e [apkarev, Zoologija na
bez’rbetnite `ivotni, Skopje, 1991;
Grupa avtori, Country Stady for biodiversity of
the Republic of Macedonia (first national re-
port), Skopje, 2003. V. T. K. – M. Kr.
SEPTEMVRISKO VOSTANIE
vo Bugarija – vostani~ka akcija
vo Pirinskiot del na Makedoni-
ja (1923). CK na BKP(t.s.) donel
re{enie za krevawe vostanie (20.
IX 1923) protiv izvr{itelite na
dr`avniot udar od 9. VI 1923. So
VMRO na Todor Aleksandrov bi-
lo dogovoreno vo Pirinskiot
kraj da vostane samo Mehomisko-
Razlo{kata okolija. Za kratko
vreme vo gradovite Mehomi-
ja–Razlog i Bansko i selata Beli-
ca, Ba~evo, Bawa, Dobrini{te,
Ele{nica, Godlevo, Gorno i Dol-
no Dragli{te i Debrsko vlasta ja
prezele vostanicite. Nedovolno
podgotvenoto vostanie bilo brgu
i lesno zadu{eno. Poradi for-
miraweto na Gornoxumajskiot
Rakovoditelite na Septemvriskoto vostanie
vo Razlo{ko: od levo na desno Georgi Karaxov,
Vladimir Poptomov, Petar Stefanov
i Vlado Sedlov (1923)
SERAFIMOV S
vostani~ki odred, VMRO na T.
Aleksandrov `estoko se presme-
tala so ~lenovite na Okru`niot
komitet na BKP(t.s.) i so borci-
te na Gornoxumajskiot vostani~-
ki odred. Drugite u~esnici vo
Vostanieto vo Razlo{ko `ivoti-
te gi za~uvale blagodarenie na
Aleko Vasilev-Pa{ata.
LIT.: Ivan Katarxiev, Borba do pobeda,
2. Vreme na zreewe. Makedonskoto nacio-
nalno pra{awe me|u dvete svetski vojni
(1919–1930), Skopje, 1983; IstoriÔ na
blagoevgradskata okrÍ`na organizaciÔ
na BKP, SofiÔ, 1979. V. Jot.
Ko~o
Serafimov
SERAFIMOV, Ko~o Gavrilov
(Tetovo, 3. II 1920) ‡ hirurg, d-r na
medicinskite nauki, redoven pro-
fesor na Med. f. vo Skopje. Bil
direktor na Digestivna hirurgija
(1975‡1987) i se zanimaval so he-
patobilijarna hirurgija. Bil gla-
ven i odgovoren urednik na †Acta
Chirurgica Iugoslavica# (1971‡1987).
Objavil nad 220 nau~no-stru~ni
trudovi i edna kniga.
BIBL.: Hirurgija na `ol~noto }ese i
ekstrahepatalnite `ol~ovodi, Skopje,
2003. Al. Stavr.
Qup~o
Serafimov
SERAFIMOV, Qup~o Hristov
(Ohrid, 9. II 1930 ‡ Skopje, 11. VI
1995) ‡ spec. ortoped-hirurg, re-
doven prof. na Med. f., akademik
(7. V 1991). Diplomiral na Med.
f. vo Zagreb (1956), kade {to spe-
cijaliziral ortopedija (1961) i
doktoriral (1972). Direktor na
Klinikata i {ef na Katedrata
po ortopedija (1974‡1995). Reali-
ziral dva me|unarodni proekta
preku Programata na Obedineti-
te nacii za razvoj (UNDP): „Hi-
rur{ka prevencija na invalidi-
1351
S SERAFIMOV
tetot na lokomotorniot sistem#
(1983‡1988) i „Kompleksna pre-
vencija i lekuvawe na KDK so re-
gionalna organizacija i edukaci-
ja# (1988‡1992). Bil pokanet pre-
dava~ vo SAD, Kanada, Kuba, Ru-
sija, Velika Britanija, Grcija,
Bugarija, Hrvatska, Srbija. Oso-
beno vnimanie vo svojata stru~na
i nau~na rabota posvetil na teo-
riskite i aplikativnite biome-
hani~ki ispituvawa na lokomo-
torniot sistem, osobeno na det-
skiot kolk, kako i na rekonstruk-
tivnite hirur{ki intervencii,
osobeno pri vrodeni dislokacii.
Vo 1965 g. ja vovel pelvi~nata os-
teotomija po Solter; vo 1968 ja
implantiral totalnata proteza
na kolkot, a vo 1978 g. go vovel me-
todot na dvojna acetabularna ko-
rekcija. Ima publikuvano 124
trudovi.
BIBL.: Biomechanical influence of the Innomi-
nate Osteotomy on the growth of the Upper Part
of the femur, „Clinical Orthopaedics and Related
Research#, 98, 1974, 39‡40; Eccentricity by
CDH and Its Relation to the Anterolateral Defor-
mity of the Upper Part of the Femur, Proceedings
of the International Symposium, Book 366, Yu-
goslav Academy of Sciences and Arts, Zagreb,
1973, 179‡187; Acetabular Correction in One
Procedure for severe forms of Acetabular
Dysplasias, in: Precise Scientific Abstracts
XVIII World Congress of SICOT, Montreal,
1990, 221; Selective Indications for Surgical Tre-
atment of CDH on 1230, in: Onniminate Osteoto-
mies ‡ Abstracts of Papers of XVIth SICOT,
London, 1984, 34. \. Z. ‡ Sl. M. P.
SERAFIMOV, Nikola @ivkov
(Ko~ani, 1. XI 1930) ‡ patofizio-
log, redoven prof. na Med. f.
Diplomiral na Med. f. vo Skopje.
Vraboten na Institutot za pato-
fiziologija i nuklearna medici-
na pri Med. f. vo Skopje, kade
{to bil direktor i {ef na Ka-
tedrata. Objavil 140 trudovi, dve
monografii, a koavtor e na ne-
kolku skripti i u~ebnici po pa-
tofiziologija.
IZV.: Bilten, 440/84. D. S.-B.
SERAFIMOV, Petar (Ohrid,
28. V 1915 – Skopje, 6. X 2001) –
grad. in`., red. prof. na Grade`-
niot fakultet vo Skopje (od 1962
do penzioniraweto vo 1980 g.) po
predmeti od oblasta na mehani-
kata i teorijata na konstrukcii-
te, akademik od osnovaweto na
MANU (1967). Zavr{il matema-
tika vo Belgrad, a potoa studi-
ral grade`ni{tvo i diplomiral
na Visokata tehni~ka {kola vo
Drezden (1946). Prodol`il so
rabota na doktorska disertacija
i ja odbranil na 16. VI 1947 g. vo
Drezden, stanuvaj}i prv doktor
po tehni~ki nauki od na{ata
zemja. Potoa vo Skopje raboti vo
grade`nata operativa, istovre-
meno predavaj}i go predmetot ra-
cionalna mehanika na Filozof-
skiot fakultet. Na 1. X 1949 g.
1352
Petar
Serafimov
bil izbran za docent na novo-
formiraniot Tehni~ki fakul-
tet vo Skopje i samo nekolku de-
na potoa go ozna~il po~etokot na
fakultetot so prvoto predava-
we. Igral zna~ajna uloga vo raz-
vojot na Tehni~kiot, Arhitek-
tonsko-grade`niot i Grade`ni-
ot fakultet, a konstituiraweto
i napredokot na katedrite za teh-
ni~ka mehanika i teorija na kon-
strukciite se direktno svrzani
so negovata rabota. Golem prido-
nes dal i vo koncipiraweto i re-
alizacijata na prvite postdip-
lomski studii na Grade`niot
fakultet i vo IZIIS. Rabotel
na realizacijata na najslo`eni
industriski i in`enerski objek-
ti, no, so najgolemo zadovolstvo
se zafa}al so proektirawe na
la~ni betonski brani. Bil dekan
na Arhitektonsko-grade`niot
fakultet (1971–1973).
BIBL.: Izbrani poglavja od dinamikata
na konstrukciite, opredeluvawe na seiz-
mi~kite sili i teorija na branovi (1968)
i Osnovi na teorijata na konstrukcii-
te (1984). Q. T.
Sveto
Serafimov
SERAFIMOV, Sveto (Tetovo,
19. VII 1928) ‡ novinar i prevedu-
va~. Od 1950 g. celiot svoj rabo-
ten vek go minal kako urednik i
komentator vo Kulturnata i vo
Nadvore{no-politi~kata rubri-
ka na „Nova Makedonija#. Posto-
jan dopisnik bil od Atina i od
Bejrut i izvestuva~ od mnogubroj-
ni nastani vo svetot. Ploden pre-
veduva~ na zna~ajni dela od an-
gliski jazik. B. P. \.
SERAFIMOVA, Dragoslava
Tomova (Skopje, 30. VII 1924) –
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
Dragoslava
Serafimova
arhitekt i urbanist, redoven
profesor na Arhitektonskiot
fakultet vo Skopje. Diplomi-
rala na Arhitektonsko-grade`-
no-geodetskiot fakultet vo
Zagreb (1954). Osven so peda-
go{ka i nau~noistra`uva~ka
rabota, se zanimavala i so arhi-
tektno i urbanisti~ko proek-
tirawe. Pozna~ajni realiza-
cii: Fabrikata za {e}er, so ad-
ministrativen objekt vo Bito-
la, Fabrikata za ~evli vo Ku-
manovo, Klanicata i ladilnik
za ovo{je vo Kriva Palanka. Od
oblasta na urbanizmot: urba-
nisti~ko re{enie za centarot
na Gevgelija i za naselbata Va-
ta{a vo Kavadarci, kako i deta-
len urbanisti~ki plan na Del-
~evo (so A. Tokarev). Posebno
vnimanie posvetila na plani-
raweto i izgradbata na detski
igrali{ta. Se zanimavala i so
publicistika. Objavila pove}e
nau~ni i stru~ni trudovi vo
Zbornikot na Arhitektonskiot
fakultet i vo drugi stru~ni
spisanija. Kr. T.
Olga
Serafimova-
Stefanova
SERAFIMOVA-STEFANO-
VA, Olga Hristova (Ohrid, 31.
XII 1932) ‡ spec. po maksilofaci-
jalna hirurgija, vonreden prof.
na St. f. Habilitirala vo 1979 g.
Publikuvala 72 statii. Vo izbor-
niot period 1984‡1986 bila pro-
dekan na St. f. E. M.
SERAFIMOVA-TEODOSIEV-
SKA, Simka Milanova (Tetovo,
19. XII 1923) ‡ spec. po ortodonci-
ja, vonreden prof. na St. f. vo
Skopje. Habilitirala vo 1974 g.
Bila rakovoditel na Klinikata
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Simka
Serafimova-
Teodosievska
po ortodoncija. Avtor e na 74
stru~no-nau~ni trudovi. E. M.
Aleksandar
Serafimovski
SERAFIMOVSKI, Aleksandar
(Prizren, 18. XI 1923 – Skopje, 15.
V 2004) – arhitekt. Diplomiral
na Arhitektonskiot otsek na
Tehni~kata visoka {kola vo Bel-
grad (1951). Se zanimaval so arhi-
tektonsko proektirawe na stan-
beni, op{testveni, administra-
tivni i zdravstveni objekti. Bil
vraboten vo pove}e proektantski
biroa, me|u koi i vo „Makedoni-
japroekt#. U~estvuval na pove}e
anonimni arhitektonski konkur-
si. Pozna~ajni realizacii: de-
lovno-stanbeniot kompleks Kuli
na kejot „13 Noemvri# vo Skopje
(1959), Arhivot na Makedonija vo
Skopje (1965), delovnata zgrada
„Alkaloid# vo Skopje (1974), Sto-
kovnata ku}a vo Tetovo (1969). Se
zanimaval i so publicistika, so
napisi vo dnevniot pe~at.
LIT.: K. Tomovski, Arhitekt Aleksan-
dar Serafimovski (1923–2004), vo: Arhi-
tekturata na po~vata na Makedonija od
sredinata na XIX do krajot na XX vek,
Prilozi za prou~uvawe na istorijata na
kulturata na po~vata na Makedonija, 14,
Skopje, 2006, 137-144. Kr. T.
SERAFIMOVSKI, Mihajlo
(Tetovo, 7. XI 1926) – grad. in`.,
red. prof. na Grade`niot fakul-
tet vo Skopje (od 1976 do penzio-
niraweto vo 1987 g.) po predmeti-
te hidrotehni~ki objekti i isko-
ristuvawe na vodnite sili. Zavr-
{il vo Belgrad (1952), a potoa ra-
botel vo grade`nata operativa.
Odigral zna~ajna uloga vo for-
miraweto na hidrotehni~kiot
kadar. So izrazena smisla za
prakti~na rabota u~estvuval vo
realizacijata na golem broj gole-
mi brani – „[pilje#, „Tikve{#,
„Stre`evo# i dr. Q. T.
SERAFIMOVSKI, Todor (Zle-
tovo, 1956) – rudarski in`ener.
Diplomiral na Rudarsko–geo-
lo{kiot fakultet vo Belgrad
(1978), magistriral vo 1982 g., a
doktoriral vo 1990 g. na tema
„Metalogenetski karakteristi-
ki na zonata Lece–Halkidiki#.
Svojata kariera ja prodol`il na
Rudarsko–geolo{kiot fakultet
vo [tip kako pomlad asistent,
kade {to raboti i denes kako re-
doven profesor. Vo dva mandata
bil prodekan na fakultetot, a od
1997–1999 bil dekan. Vo momentov
e rakovoditel na Katedrata za na-
o|ali{ta na mineralni surovi-
ni. Avtor na 165 nau~ni truda, 4
monografii i 4 univerzitetski
u~ebnici. Bil rakovoditel na 10
me|unarodni i na pove}e doma{-
ni proekti. U~estvuval vo me|u-
narodnata sorabotka vo oblasta
na rudarstvoto so SAD, Velika
Britanija, Rusija, Francija, Ro-
manija, Slova~ka, Slovenija, Ger-
manija, Bugarija i dr. T. Ser.
Tome
Serafimovski
SERAFIMOVSKI, TOME K.
(Zubovce, Gostivarsko, 14. VII 1935)
& skulptor, akademik. Vo 1957 godi-
na vo Split go zavr{uva Sred-
T. Serafimovski: spomenikot na Sv. Kliment Ohridski, Ohrid (2005)
SERAFIMOVSKI S
noto umetni~ko u~ili{te (Otsek
za vajarstvo), a na Akademijata za
likovni umetnosti vo Zagreb (vo
klasata na prof. Antun Augus-
tin~i}) diplomira vo 1963 g. i os-
tanuva edna godina kako sorabot-
nik vo majstorskata rabotilnica
na svojot profesor. Kako stipen-
dist na Vladata na Francija, za-
minuva na studiski prestoj vo Pa-
riz (1966&1969), kade {to (kako
sorabotnik na skulptorkata Ali-
cija Penalba) u~estvuva vo rea-
lizacijata na pove}e nejzini
skulpturi. Prestojot vo Pariz
ostava vidlivi tragi vrz negovo-
to tvore{tvoto. Vo kritikata toj
e situiran vo tradicijata na pa-
riskata {kola, ostanuvaj}i pri-
toa veren na duhot na mediteran-
skata tradicija. Nadovrzuvaj}i se
na iskustvata na Me{trovi} i na
Augustin~i} i `iveej}i vo sve-
tot na Roden, Burdel, Majol i
Brankusi, toj sozdava svet na
skulpturi so isklu~itelno ~uv-
stvo za ramnote`a i za harmonija,
dvi`ej}i se pome|u nacionalnoto
i univerzalnoto.
Po vra}aweto vo Makedonija, ra-
boti kako scenograf vo Televizija
Skopje, potoa `ivee i raboti vo
Gostivar i vo Ohrid (1970&1987),
pa odnovo vo Skopje. Aktivno
u~estvuva na mnogu jugoslovenski
i makedonski konkursi i sozdava
golem broj spomenici. Ima soz-
dadeno vo traen materijal (bron-
za, mermer, oniks i drvo) nad 500
skulpturi; od niv okolu 200 se
oddelni portreti i pove}e od 170
aktovi, stotina skici, minija-
turi, idejni re{enija od oblasta
na sitnata plastika, skulpturi so
animalni sceni, desetina torza i
reljefi, a realiziral i 40-ina
spomenici i spomen-obele`ja (na
pove}e temi), koi se nao|aat niz
prostorite na Republika Make-
donija, niz porane{na Jugoslavi-
1353
S SERAFIMOSKI
ja i vo svetot. U~estvuval na oko-
lu 300 grupni i kolektivni iz-
lo`bi, a realiziral nad trieset
samostojni izlo`bi vo zemjata i
vo stranstvo (Gostivar, Del~evo,
Ohrid, Skopje, Rieka, Belgrad,
Karlovac, Mostar, Las Palmas,
La Laguna, Lagos, Sofija, Wu-
jork, [umen, Varna, Nirnberg,
Zagreb i dr.). Negovi dela se
nao|aat vo pove}e privatni ko-
lekcii vo svetot, kako i vo mnogu
galerii i muzei: vo Galerijata na
Bakingemskata palata vo London,
vo Palatata Masa (Asocijacija
na pisatelite na Francija) vo
Pariz, vo Vatikanskata biblio-
teka, vo Muzejot na Dru{tvoto na
pisatelite vo Las Palmas, Gran
Kanarija, vo privatnata kolekci-
ja na Silvio Berluskoni vo Rim,
vo Makedonskiot kulturen cen-
tar vo Pert, vo Fondacijata †Ki-
ril i Metodij# vo Sofija, vo Ga-
lerijata na Festivalskiot cen-
tar vo Varna, vo Spomen-domot
†Edvard Kardeq# vo Qubqana, vo
Gradskata biblioteka vo Karlo-
vac, vo Muzejot na gradot Mostar,
vo Galerijata †\urina ku}a# vo
Belgrad, vo Narodniot muzej vo
Valevo, vo Galerijata na veli-
kanite vo MANU vo Skopje, vo
Gradskiot muzej vo \akovo (Hr-
vatska), vo Makedonskiot naro-
den teatar vo Skopje, vo Rekto-
ratot na Univerzitetot †Sv.
Kiril i Metodij# vo Skopje, vo
Multimedijalniot centar vo Ve-
les, na Pravoslavniot bogoslov-
ski fakultet vo Skopje, vo Arhi-
episkopijata na MPC vo Skopje,
vo Katedralniot hram †Presveto
srce Isusovo# vo Skopje, vo Kato-
li~kata crkva †Sv. Kiril i Me-
todij i sv. Benedikt# vo Ohrid, vo
zbirkata likovni dela na SANU
vo Belgrad, vo Muzejot na sovre-
menata umetnost vo Skopje, vo
zbirkata likovni dela na Hr-
vatskata akademija na naukite i
umetnostite vo Zagreb, kako i vo
mnogu drugi institucii vo Ma-
kedonija i vo svetot. ^len e na
Dru{tvoto na likovnite umetni-
ci na Makedonija (od 1962). ^len
e na MANU (od 1988), stranski
~len na SANU (od 2003) i ~len na
Svetskata akademija za umetnost
i nauka vo San Francisko (od
2006). Dobitnik e na mnogubrojni
nacionalni i me|unarodni nagra-
di i priznanija. Sozdavaj}i impo-
zanten opus, ostava dlaboka i ne-
izbri{liva traga vo istorijata
na makedonskata umetnost so ne-
govata neraskinliva povrzanost
so tradicijata i so poinakvata
razvojna nasoka. Vakviot priod
kon umetnosta mu ovozmo`uva ne-
posreden dopir do su{tinata na
umetni~koto delo & neprekinata-
ta potraga po samiot `ivot vo ne-
1354
govata kvintesencija izrazena
preku formata & i negoviot opus
go izdiga na ramni{teto na bez-
vremenost.
SPOMENICI: Prodor, Karlovac, Hr-
vatska; Krava, Karlovac, Hrvatska; Stre-
lawe, Leunovo, kaj Gostivar; Na makedon-
skite rudari, Makedonska Kamenica;
Narodniot heroj Vera Joci}, Makedonska
Kamenica; Makedonskiot partizanski
odred †Korab#, Novo Selo, kaj Gostivar;
Blagoe Parovi}, Rieka, Hrvatska; Kiril
Pej~inovi}-Tetoec, Tetovo; Iqo Antev-
ski-Smok, Tetovo; Na obrabotuva~ite na
sileks, Kratovo; Svetite bra}a Kiril i
Metodij, Ohrid; Majka Tereza, Skopje;
Majka Tereza, Nirnberg, Germanija; Ko~o
Racin, Veles; Milton Manaki, Bitola;
Rafael Alberti, Gara~iko, Tenerife,
Kanarski Ostrovi; Skopje ’63, Skopje;
Simfonija na mirot, Skopje; Svetite
bra}a Kiril i Metodij, Belgrad, Srbija;
Sveti Kliment Ohridski, Ohrid; Race
na prijatelstvoto, Nirnberg, Germa-
nija; Petre Prli~ko, Veles; Justinijana
Prima, na Pravniot fakultet, na Uni-
verzitetot Sv. Kiril i Matodij, Skopje;
Panko Bra{narov, Veles; Arhiepisko-
pot Dositej, Skopje; Qudevit Gaj, Zag-
reb, Hrvatska; Sveti Kiril, vo bazilika-
ta San Klemente vo Rim, Italija; Majka
Tereza, Vatikan; Majka Tereza, Zagreb,
Hrvatska; spomen-obele`ja na na{i is-
taknati li~nosti, na Gradskite grobi{ta
Butel vo Skopje: Lazar Koli{evski,
Akad. Mihajlo Apostolski, Pretsedate-
lot Boris Trajkovski, Akad. Dimitar
Mitrev i dr.
LIT.: Ante Popovski: Tome Serafimovski
(mapa), NIP †\ur|a#, Skopje, maj 1998;
Cvetan Grozdanov: Tome Serafimovski,
TNID †\ur|a#, Skopje, 2000; Stanislav
@ivkovi}: Tome Serafimovski & Skulp-
ture i crte`i, Srpska akademija nauka i
umetnosti, Beograd, 2002; Ferid Muhi}:
Tome Serafimovski & Portreti / Tome
Serafimovski – Portraits, TNID †\ur|a#,
Skopje, 2003; Tome Serafimovski & Bio-
bibliografija / Tome Serafimovski – Biobi-
bliography, Makedonska akademija na
naukite i umetnostite, Fondacija Tri-
fun Kostovski / Macedonian Academy of
Sciences and Arts, Trifun Kostovski Foundation,
Skopje/ Skopje, 2005; Cvetan Grozdanov:
Duhovnosta i prerodbata & skulpturi,
crte`i, †Makedonska riznica#, Kuma-
novo, 2005; Ma`uran Suboti}, Vesna: Tome
Serafimovski, Hrvatska akademija znanosti i
umjetnosti & Gliptoteka, Zagreb, 2008. E. Al.
Vladimir
Serafimoski
SERAFIMOSKI, Vladimir
]irkov (Gostivar, 3. VI 1948) ‡ in-
ternist-gastroenterolog, redo-
ven prof. na Med. f., akademik.
Diplomiral na Med. f. vo Skopje
(1971). Se vrabotil na Klinikata
za gastroenterohepatologija (1975),
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
kade {to i go polo`il specija-
listi~kiot ispit. Se posvetuva
na isleduvaweto na abdominalni-
te organi so ehotomografija, ka-
ko i so voveduvawe na iglena bi-
opsija na abdominalnite organi
za dijagnosti~ki i terapevtski
celi. Se usovr{uval vo Pariz,
Amsterdam, Nirnberg, Filadel-
fija, San Diego i Kopenhagen.
Doktorskata disertacija na tema
„Ehotomografski pridones vo
dijagnostikata i diferencijal-
nata dijagnostika na opstruktiv-
niot ikterus# ja odbranil vo 1983
g. Toj e pioner vo ovaa oblast vo
RM i vo toj period Klinikata za
gastroenterohepatologija pret-
stavuvala referenten centar za
educirawe vakvi kadri od RM i
od SFRJ. Kako vrven ekspert vo
interventnata ultrasonografija
gi izveduva naso~enite biopsii
vodeni pod ultrazvuk na crniot
drob, na pankreasot, na tumorite
vo abdomenot, na retroperitone-
alnite limfni `lezdi, drena`i-
te na crnodrobnite apscesi, bi-
lijarnite pati{ta i drugi mani-
pulacii {to go skratuvaat vre-
meto na dijagnosticiraweto i na
lekuvaweto na gastroenterohepa-
tolo{kite bolni. Ja voveduva i
endosonografijata, koja e bitna
za odreduvawe na stadiumot na tu-
morite na hranoprovodot, `elud-
nikot, kolonot i pankreasot, a so
nea se odreduva i stepenot na ope-
rabilnosta na bolniot. Gi vove-
duva dopler i kolor-dopler ul-
trasonografijata i intraopera-
tivnata ultrasonografija. Kako
afirmiran stru~wak od oblasta
na gastroenterohepatologijata, a
osobeno vo ehotomografijata, po
pokana na Redakciskiot odbor na
„Medicinska enciklopedija# (Zagreb,
1986, II dopolnitelno izdanie),
avtor e na poglavjeto Ultrazvu-
kot vo gastroenterohepatologija-
ta. Od 2000 g. e ~len na Ureduva~-
kiot odbor na spisanieto „World
Journal of Gastroenterology#. Rakovo-
del i u~estvuval vo slednive me-
|unarodni proekti: 1) The Role of
Helicobacter Pylori Virulence (Vaca
and Caga Protein) in Pathogenesis of
Chronic Gastric and Peptic Ulcer Dise-
ase in Corelation with the Local and
Sistematic Immune Response; 2) Sero-
logical Markers of Chronic Infection
with Hepatitis B Virus; 3) Renal Impa-
irment in Patients with Inflamatori Bo-
wel Diseases. Pokraj ovie, ima ra-
boteno i rakovodeno i doma{ni
proekti: 1) Slobodni radikali-
oksidansi kaj pacienti so crnod-
robni zaboluvawa (prvenstveno
kaj steatozata) na Klinikata za
gastroenterohepatologija (2002);
2) Ulogata na medikamentoznata
terapija vo lekuvaweto na por-
talnata hipertenzija i prevalen-
cijata na krvavewata kaj pacien-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
tite so crnodrobna ciroza; 3)
Karcinom na `eludnikot. U~est-
vuval na pove}e me|unarodni kon-
gresi i organiziral brojni sim-
poziumi so me|unarodno u~estvo.
Avtor e i koavtor na nad 400 na-
u~ni i stru~ni trudovi objaveni
vo renomirani spisanija od ob-
lasta na gastroenterohepatolo-
gijata. Za redoven ~len na MANU
e izbran na 10. V 2000 g., a od 2004
g. e sekretar na Oddelenieto za
medicinski i biolo{ki nauki vo
MANU.
BIBL.: Ehotomografski pristap kon
ikteri~niot sindrom, Skopje, 1987; Pro-
pedevti~ka i klini~ka gastroenterohe-
patologija, Skopje, 1997; Etiopatoge-
netska farmakoterapija vo gastroente-
rohepatologijata, Skopje, 2000; Portal-
na hipertenzija, Skopje, 2001; Virusni he-
patitisi, Skopje, 2004; Klini~ka pan-
kreatologija, Skopje, 2007; koavtor: Gas-
troenterohepatologija, Beograd, 1990;
Dijagnosti~ko‡terapiski prira~nik za
lekari, Skopje, 2000; Glaven i odgovoren
urednik na: U~ebnik po Interna medici-
na (dva toma), Skopje, 2004; U~ebnik po
Interna propedevtika, Skopje, 2004;
Praktikum za ve`bi po interna medici-
na, Skopje, 2004, Klini~ka pankreatolo-
gija, Skopje, 2007, M. Pol.
Majkl
Serafinov
SERAFINOV, Majkl (Michael
Seraphinoff) (Detroit, Mi~., SAD,
2. XII 1946) – slavist, pisatel i
preveduva~. Kako sin na iselenik
od s. Nepro{teno, Tetovsko
(1911), rano projavuva interes za
tradicijata, jazikot, literatura-
ta, kulturata i istorijata na Ma-
kedonija i Makedoncite. Po zavr-
{uvaweto na Dr`avniot univer-
zitet vo Mi~igen (1969), magis-
trira na slavisti~ka tema na
Univerzitetot Va{ington vo Si-
etl (1987) i doktorira na istiot
univerzitet so temata †Makedon-
skata prerodba od XIX vek. Studi-
ja za `ivotot i deloto na Kiril
Pej~inovi}# (1993). Predaval na
Katedrata za slovenski jazici i
literaturi na Univerzitot Va-
{ington vo Sietl i na Skagit Val-
ley College (1987–1997) vo Lengli i
Ouk Harbor (SAD), na Dr`avni-
ot univerztet Akademgorodok
(1993) vo Novosibirsk (RF) i na
drugi visoki {koli vo SAD i Ve-
lika Britanija. U~esnik e na me-
|unarodni nau~ni sobiri i avtor
na pove}e statii i esei, raskazi i
romanot „Makedonsko zlato# i na
prevodi na angliski i makedon-
ski. Aktivist na Obedinetata
makedonska dijaspora i na Make-
Panorama na Seres
donskoto me|unarodno dvi`ewe
za ~ovekovi prava. @ivee i rabo-
ti vo Va{ington.
BIBL.: The 19th Century Macedonian Awake-
ning, a study of the live and works of Kiril Pejchi-
novich, Lanham–New York–London, 1996; Ma-
cedonian Gold, Sydney, 2005. Bl. R.
SERVIJA – srednovekoven grad
vo Ju`na Makedonija (na patot od
Makedonija vo Tesalija), tema,
episkopsko sedi{te. Tvrdinata
se nao|ala na strmen rid prista-
pen samo od severnata strana. Sa-
muil ja osvoil (989), Vasilij II ja
vratil pod vizantiska vlast
(1001) i go zarobil nejziniot ko-
mandant Nikolica. Ja osvoil od
Srbite Jovan Kantakuzin (1350),
potoa padnala pod osmanliska
vlast (1393).
LIT.: A. Xyngopoulos, Τα′ μνημει′α Σερβι′ων,
Athens, 1957. K. Ax.
SERGIJA – jeromonah i igumen,
ktitor na manastirskata crkva
„Sv. Nikola# vo blizina na s.
Slep~e (Prilepsko) izgradena vo
1672/73 i `ivopisana vo 1673/74 g.
Gradeweto go pomagale i monasi-
te od manastirskoto bratstvo, ka-
ko i drugi mirski lica. Me|utoa,
kako ktitori se naslikani samo
jeromonahot
igumen Sergija
i negoviot u~e-
nik jeromona-
hot Mihail so
modelot na crk-
vata v race.
LIT.: Z. Rasolko-
ska-Nikolovska,
Ktitorskiot
portret vo yidno-
to slikarstvo vo
Makedonija, Civi-
lizacii na po~vata
na Makedonija, 2,
Natpis od proskomidijata MANU, Skopje,
vo crkvata †Sv. Nikola# 1995; I. Jordanova-
SERE^I S
Gergova, Triptih pomenik od slep~enski-
ot manastir „Sv. Nikola#, Prilepsko,
„Balcanoslavica#, 25; N. Mitreski, Manas-
tirot Slep~e kaj Prilep, Prilep, 2001.
Z. R.-N.
SER(ES) – grad vo Egejskiot del
na Makedonija, Grcija, so 55.700
`. (2002). Le`i na isto~niot rab
na Serskata Kotlina, vo podno`-
jeto na planinata [arlija, na
nadmorska viso~ina od okolu 50
m. So me|unarodniot pat E–79 i
so `elezni~ka linija e povrzan so
Solun, od koj e oddale~en 140 km.
Ima promeneto sredozemnomor-
ska klima. Na zapad od gradot se
{iri bogatoto Sersko Pole niz
koe te~e rekata Struma. Vo mina-
toto bil naselen so Makedonci i
Turci. Vo periodot me|u dvete
svetski vojni etni~kata struktu-
ra na naselenieto celosno e izme-
neta. Najprvin Turcite se prese-
leni vo Turcija, potoa Makedon-
cite vo Pirinskiot del na Make-
donija i vo Bugarija, a na nivno
mesto se doseleni Grci od Mala
Azija, Pond i Trakija. Denes, po
Solun i Kavala, toj e najgolem
grad vo Egejskiot del na Makedo-
nija. Ser(es) e star grad so mnogu
za~uvani kulturno-istoriski spo-
menici kako Serskata tvrdina,
crkvata „Sv. Nikola# i dr. Vo mi-
natoto bil i denes e centar za tr-
govija so tutun, pamuk i `ito, no
ima i razviena tekstilna i preh-
ranbena industrija. Al. St.
SERE^I, Anton (Skopje, 22. XII
1947) ‡ novinar. Vo Makedon-
skoto radio rabotel kako sport-
ski novinar od 1970 g. Bil ured-
nik na Programata na albanski
jazik (1996-1997), direktor i
glaven urednik na Makedonsko-
to radio (1999-2002). Kako eden
od prvite sportski novinari na
Programata na albanski jazik se
javuva vo mnogu direktni radio-
prenosi od doma{ni, kako i od
me|unarodni sportski manifes-
tacii. J. F.
1355
S SERININ
Enco
Serini
SERINI, Enco (Palermo, Ita-
lija, 1. I 1920 – Skopje, 11. III 1981)
‡ operski pevec, bariton, prvenec
na Operata na MNT. Peewe u~el
kaj K. Talefi (Italija). Debiti-
ral so ulogata na Silvio vo opera-
ta Palja~i. Izvesen period e anga-
`iran kako solist na Operata vo
Rieka. Vo Operata na MNT raboti
od 1953 do 1975 g. Vo svojata karie-
ra realiziral pove}e od 35 ulogi
glavno od italijanskiot reperto-
ar. Pozna~ajni ostvaruvawa: Figa-
ro (†Sevilskiot berber#), Jago
(†Otelo#), Eskamilio (†Karmen#),
Grof Luna (†Trubadur#), @or`
@ermon (†Travijata#), Rodrigo-
Poza (†Don Karlos#), Rigoleto i
Skarpija (†Toska#), Belkore
(†Quboven napitok#). Poseduval
voluminozen glas vo izrazito bel-
kantisti~ki manir i sugestiven
scenski izraz. F. M.
Faksimil od Serskata deklaracija (1918 g.)
SERSKA DEKLARACIJA (ok-
tomvri 1918) ‡ deklaracija za re-
{avawe na makedonskoto pra{a-
we. Po kapitulacijata na Bugari-
ja vo Prvata svetska vojna se ak-
tivirale makedonskite revolu-
cioneri od porane{nata edins-
tvena Makedonska revolucioner-
na organizacija za aktuelizira-
1356
we na makedonskoto pra{awe. Re-
volucionerite od Serskiot revo-
lucioneren okrug objavile Dek-
laracija za re{avawe na make-
donskoto pra{awe so koja barale
obedinuvawe na Makedonija so
centar vo Solun i nejzino kon-
stituirawe kako samostojna dr-
`ava so demokratsko ureduvawe
kako [vajcarija.
LIT.: Aleksandar Hristov i Mihajlo Mi-
noski, Idejata za federacija vo makedon-
skoto nacionalnoosloboditelno dvi`e-
we i negovite programski osnovi (1893-
1935), Zbornik na dokumenti, Skopje,
1994. M. Min.
„SESLER# (Sesler) ‡ mese~no li-
teraturno i nau~no spisanie na
sovremen turski jazik vo ramkite
na Redakcijata na †Birlik#, za-
po~na da izleguva od 1. XII 1965 g.
Prestana da izleguva vo 1996 g.
Vo spisanieto bea prezentirani
nau~ni trudovi i literaturni
tvorbi od turski, makedonski, al-
banski, jugoslovenski i od drugi
avtori. Nekolku broja izleguvaa
dvojazi~no ‡ na turski i na make-
donski jazik.
LIT.: F. Kaya, Seçme Yazýlar – Edebiyatýmýzýn
Geliþmesinde „Sesler“ Dergisinin Yeri, sayfa 35,
Sesler, sayý 200, Üsküp, 1994. A. Ago
SETINA – srednovekovno utvr-
duvawe vo Jugoisto~na Pelagoni-
ja, edna od prestolninite na Samu-
ilovoto Carstvo, kade {to Samu-
il imal svoi dvorci. Ja osvoil i ja
zapalil carot Vasilij II (1017). Se
nao|ala na 1 km severozapadno od
s. Setina (Skopos), na lokalite-
tot Kale. Ostatoci od utvrduva-
weto se za~uvani do denes.
LIT.: V. Kravari, Villes et villages de Macédoi-
ne occidentale, Paris, 1989, 329. K. Ax.
Ulica vo Evrejskoto Maalo vo Skopje
SEFARDI – Evreite od [pani-
ja, koi po progonot od inkvizici-
jata (1492) masovno se raselile
niz Evropa, glavno na teritorii-
te pod osmanliska vlast, vklu~i-
telno i vo Makedonija. Se integ-
rirale vo sistemot (op{testveno
i ekonomski) i vo gradovite vo
Makedonija (Solun, Skopje, Bi-
tola, [tip, Kratovo, Strumica,
Ohrid i dr.) formirale dobro
organizirani evrejski op{tini.
LIT.: Mark Cohen, Last Century of a Sephardic
Community. The Jews of Monastir 1839–1943,
New York, 2003. J.Nam.
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
SE^KO ‡ narodno imenuvawe na
vtoriot mesec vo godinata - fev-
ruari. S. Ml.
SIBINOVI], Milorad (Kwa-
`evac, Srbija, 1906 – Skopje, 1990)
– geod. in`., red. prof. na Zemjo-
delsko-{umarskiot i na Tehni~-
kiot fakultet vo Skopje (od 1958
do penzioniraweto vo 1975 g.) po
predmetite melioracii, vodovod
i kanalizacija. Diplomiral vo
Zagreb, a doktoriral vo Belgrad.
Od 1947 g. raboti vo Makedonija
na odvodnuvawe na Pelagonija, a
potoa na Zemjodelsko-{umarski-
ot i na Tehni~kiot fakultet. Rea-
liziral pove}e proekti i napi-
{al u~ebnici. Q. T.
„SIGMA# (1979) – spisanie za
popularizacija na matematikata
me|u sredno{kolcite, prvin pod
naslov „Informativen glasnik#
(1979-81). Go izdava Sojuzot na
matemati~arite na Makedonija,
do 1994 g. po 2 broja godi{no, od
1994 do 1999 po 3 broja, a od
1999/2000 navamu po 4 broja (vkup-
no 70 broja so okolu 4.600 strani-
ci, zaklu~no so 2005 g.). N. C.
SIDER (ISIDORU), Toma
Pento (Kru{evo, po~. na XIX v. ‡
vtorata polovina na XIX v.) ‡ zla-
tar, bakrorezec. Rabotel vo Ka-
reja na Sveta Gora (1841‡1851).
Avtor e na preku 14 grafiki, pe-
~ateni vo golemi serii, raspros-
traneti na Balkanot i vo Rusija.
Izrabotuval kli{ea za Rilskiot
manastir i bogoslu`beni pred-
meti od srebro i od zlato za ma-
nastirite Simonopetra i Dohi-
jar. Delata gi potpi{uval „od ra-
kata na Toma Sider Pento zlatar
od Kru{evo#.
LIT.: J. ^okrevska-Filip, Toma Sider od
Kru{evo, Zbornik za srednovekovna umet-
nost, 3, Skopje, 2001, 203‡214. J. ^.-F.
SIDEROKASTRON – srednove-
kovno utvrduvawe vo Sersko, v.
Valovi{ta. K. Ax.
Ko~o
Sidovski
SIDOVSKI, Ko~o (Bitola,
1947) – redoven profesor na Fi-
lozofskiot fakultet (Institu-
tot za istorija). Se {koluval vo
Bitola i vo Skopje, zavr{il Gru-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
pa istorija na Filozofskiot fa-
kultet vo Skopje (1969), kade {to
magistriral (1976) i doktoriral
(1988). Za redoven profesor na
Institutot za istorija e izbran
vo 1999 g. Glavniot interes na ne-
govata nau~na rabota se odnosite
na Italija so Makedonija vo XIX
i vo po~. na XX v., kako i istori-
jata na Aromancite na Balkanot.
Toj e pretsedatel na Vla{koto
nau~no dru{tvo „Konstantin Be-
lema~e#. Avtor e na pove}e nau~-
ni prilozi i na dve monografii
za politikata na Italija sprema
Makedonija.
IZV.: Bilten na Univerzitetot „Sv.
Kiril i Metodij#, br. 869/43, Skopje, ap-
ril, 2005. D. Jov.
SIDOVSKI, Petar (Bitola, 2.
V 1938 ‡ Bitola, 19. III 1989) ‡ pe-
dagog i horski dirigent. Diplo-
miral na FMU vo Skopje (1971).
Dolgogodi{en nastavnik na Mu-
zi~koto u~ili{te vo Bitola. Ra-
kovoditel na Horot i na Zabav-
niot orkestar pri KUD †Stiv
Naumov# (1958‡1969), na @enski-
ot hor pri Dru{tvoto na muzi~-
kite rabotnici od Bitola (od
1980) i dr. Patron na festivalot
SI-DO. Sn. ^.-An.
SIKAVICA, Done (s. @u`eli,
Kostursko, Egejskiot del na Ma-
kedonija, RG, 15. IX 1914 – Skopje,
6. IV 1995) – ~len na KPG, urednik
na v. „Iskra# (organ za Kostur-
sko, na makedonski jazik), u~es-
nik vo NOB vo Egejskiot del na
Makedonija i ~len na Centralni-
ot sovet na NOF. Vo 1949 g. emig-
riral vo isto~noevropskite zem-
ji, no podocna se vratil vo RM,
kade {to i po~inal.
LIT.: Egejska Makedonija vo NOB, V,
1948, Skopje, 1981. St. Kis.
SILA, apostol, sv. (vtora pol. na
I v.) – eden od 70-te apostoli, pri-
jatel i sopatnik na sv. apostol
Pavle vo misijata vo Makedonija.
Bil ~len na Erusalimskata crkva
i kako takov posvedo~uval deka
Crkvata Matica (Erusalimskata
crkva) ja priznava legitimnosta
na apostolskata dejnost na apos-
tolot Pavle vo Makedonija. Sila
bil i prviot blagoslov od Crkva-
ta vo Erusalim do Crkvata vo
Makedonija.
LIT.: Sveto pismo na Stariot i na No-
viot zavet, London, 1990; Ratomir Grozda-
noski, Poslanie na svetiot apostol Pav-
le do Rimjanite, Skopje, 2005. Rat. Gr.
SILA@A – potkiselena so~na
dobito~na hrana, so vla`nost 65-
75%. Kaj nas pomasovno zapo~nu-
va da se upotrebuva od vtorata po-
lovina na XX v. na pogolemite
farmi. Se sila`iraat kulturi
{to te{ko se su{at ili ako pri
kosidbata vremenskite uslovi ne
se pogodni za podgotvuvawe seno.
Vo nekoi zemji vo svetot na od-
delni kravarski farmi taa e
edinstvenata kabasta hrana vo te-
kot na celata g. Vo RM slu`i
glavno za ishrana na dobitokot
vo zimskiot period. Sila`ata vo
odnos na senoto ima prednost po-
radi podobriot kvalitet, poma-
liot prostor, polesnoto ~uvawe,
pomalite zagubi i tro{oci, a os-
ven toa nema opasnost za opo`a-
ruvawe. P. Iv.
SILVESTER (svetovnoto ime
Serafim) (s. Varvara, Tetovsko,
1812 – 1882) – igumen. U~enik na
Kiril Pej~inovi} i prv negov
naslednik vo Le{o~kiot manas-
tir „Sv. Atanasij#. Bil igumen od
1845 do 1860, koga (1850 i 1856) iz-
gradil dva konaka i drugi objekti.
LIT: I. Petru{evski, B. Svetozarevi},
Le{o~kiot manastirski kompleks, Skop-
je, 2001. Br. Sv.
SILEKS – rudnik na sekundarni
kvarciti, koj se nao|a vo zapadni-
ot del na Kratovsko-zletovskata
vulkanska oblast, pome|u selata
Ple{enci i Borovi}. Vo su{ti-
na pretstavuva kaldera vo vul-
kansko-sedimenten kompleks, vo
koj se zastapeni raznovidni kar-
pesti masi (andeziti, tufovi i
dr.). Od genetski aspekt, sekun-
darnite kvarciti se metasomat-
ski tvorbi sozdavani vo tekot na
postvulkanski aktivnosti i toa
na fumarolsko-solfatarski fa-
zi vo vremeto na miocensko-plio-
censkite epohi. Kvalitetot na
sekundarnite kvarciti varira,
bidej}i sileksnite tela ne se ho-
mogena sredina, tuku tvorbi so
varijabilna silifikacija. Slabo
silificiranite prostori imaat
60% SiO2, a intenzivno silifi-
ciranite pove}e od 90%.
LIT.: Milorad Stojanovi}, Nao|ali{ta
na nemetalni mineralni surovini vo Ma-
kedonija, Skopje, 2005. T. Ser.
SILJAN [TRKOT ‡ prikazna
od Marko Cepenkov za neposlu{-
niot, mrzliv i zatoa prokolnat
sin edinec {to go napu{til do-
mot. Storija so mno-
gu elementi od hris-
tijanskiot i obi~aj-
niot kodeks, so kon-
taminacii i prep-
letuvawa na fantas-
ti~noto i realnoto
vo `ivotot vo make-
†Siljan [trkot# donskite sela.
LIT.: Marko K. Cepenkov, Makedonski na-
rodni umotvorbi. Kniga vtora, Narodni
prikazni ‡ prikazni za `ivotni, vol{eb-
ni prikazni. Redaktiral d-r Kiril Pe-
nu{liski, Skopje, 1972, 136‡160. S. Ml.
SILJAN, Rade (@van, 16. IV 1950)
‡ poet, eseist, kriti~ar, antolo-
gi~ar, u~ebnikar, preveduva~, iz-
dava~. Zavr{il Filolo{ki fa-
kultet na Univerzitetot „Sv. Ki-
SILJANOV S
Rade
Siljan
ril i Metodij# vo Skopje. Rabotel
kako novinar, potoa urednik vo
Radio Skopje. Bil direktor na
knigoizdatelstvoto „Makedonska
kniga# i osnova~ i direktor na
knigoizdatelstvoto „Matica ma-
kedonska# vo Skopje. Sostavuva~ e
na nekolku antologii na makedon-
skata poezija i proza. Pretseda-
tel na DPM (od 2008).
BIBL.: Tretiot lik na vremeto, poezi-
ja, 1975; Senki na javeto, poezija, 1980;
Pronajden oblik, kritiki i esei, 1986;
Dijalog so vremeto, kritiki i esei, 1988;
Glasnik, poezija, 1989; Zayiduvawe na sen-
kata, poezija, 1990; Magijata na zborot,
kritiki i esei, 1991; Prilozi za nastava-
ta po literatura, vo pet knigi 2000;
Glasot na predcite, poezija, 2001; Ro-
mantizam, studija, so P. Gilevski, 2003;
Provev vo tatkovinata, izbor od poezi-
jata, 2004; Gor~liv vilaet, poezija, 2006.
LIT.: G. Todorovski Kultivirano lir-
sko pismo vo Re{ki i {arki, 2001; M. Ma-
tevski: Poezija i nevreme (predgovor kon
Provev vo tatkovinata, 2004; Apolon
Gilevski: Sudbinski fatamorgani, †Ut-
rinski vesnik#, 2001 god. P. Gil.
Hristo
Siljanov
SILJANOV, Hristo (Istanbul,
26. V 1880 ‡ Sofija, 26. IX 1939) ‡
revolucioner, istori~ar, publi-
cist, poet. Osnovnoto obrazova-
nie go zavr{uva vo rodniot grad,
a srednoto u~ili{te (klasi~na
gimnazija) vo Solun i Bitola.
Kako poet mu posvetuva pesni na
Goce Del~ev, a svoite do`ivuva-
wa kako u~esnik vo revolucio-
nernite borbi vo Makedonija i
Odrinsko gi opi{uva vo nekolku
knigi spomeni. Vo 1933 g., vo So-
fija e objaven prviot tom od ne-
govata dvotomna studija †Oslobo-
ditelnite borbi na Makedonija.
Ilindenskoto vostanie# vo izda-
nie na Ilindenskata organizaci-
1357
S SILJANOV-PIPERKATA
ja. Vtoriot tom pod istiot nas-
lov, no so podnaslov †Po Ilin-
denskoto vostanie#, e objaven de-
set godini podocna (1943), isto
taka vo Sofija. V. M.-^.
Jordan
Siljanov-
Piperkata
SILJANOV-PIPERKATA,
Jordan (s. Kozica, Ki~evsko, 23.
VI 1870 – s. Cer, Demirhisarsko,
10. VIII 1903) – demirhisarski voj-
voda na TMORO. Od 1897 g. vle-
gol vo ~etata na vojvodata D. Ta-
sev. Na pe~alba vo Bugarija zami-
nal vo letoto na 1900 g. So \. Na-
umov-Pqakot se vra}aat vo Make-
donija i dejstvuvaat ilegalno.
Vlegol vo ~etata na N. Rusinski
(1901), stanal demirhisarski voj-
voda (od 15. VIII 1901), u~estvuval
na Smilevskiot kongres i vo
Ilindenskoto vostanie. Opean
vo narodnite pesni.
LIT.: Z. \or{oski, Jordan Piperkata,
Skopje, 1972; A. Trajanovski, Ilindensko-
to vostanie – Jordan Piperkata, Skop-
je, 2006. Al. Tr.
Gordana
Siljanovska-
Davkova
SILJANOVSKA-DAVKOVA,
Gordana (Ohrid, 11. V 1955) ‡ uni-
verzitetski profesor, pravnik.
Osnovno i sredno obrazovanie za-
vr{ila vo Skopje (1973). Diplomi-
rala na Pravniot fakultet vo
Skopje (1978), kade {to i magis-
trirala. Doktorirala pred komi-
sija predvodena od prof. Franc
Grad so „Cum laude# na Pravniot
fakultet vo Qubqana, na tema
„Local Selfgovernament ‡ between
Norms and Reality# (1994). Izbrana e
za asistent po predmetot politi~-
ki sistem na Pravniot fakultet
vo Skopje (1989), za docent po us-
tavno pravo i politi~ki sistem
(1994), a potoa i za redoven profe-
1358
sor (2004). Bila ~len na Ustavnata
komisija na Sobranieto na RM
(1990‡1992) i minister vo Vladata
na RM (1992‡1994). Ekspert za iz-
bori na OON i potpretsedatel na
grupata Nezavisni eksperti za lo-
kalna samouprava pri Sovetot na
Evropa. ^len na Venecijanskata
komisija. Avtor e na stotina nau~-
ni trudovi za ustavnoto pravo i
politi~kiot sistem. Vo profesi-
jata ja sledi idejata za vladeewe na
pravoto, a ne na lu|eto.
BIBL.: Religion and State, Rotterdam, 1999;
Democracy in Multiethnic and Multicultural So-
ciety ‡ between Demos and Etnos, New York,
2004; Globalization, Democracy and Constituti-
onal Engineering as instrument for Resolving et-
hnic conflicts, Athens, 2007.
LIT.: Praven fakultet ‡ Pedeset godi-
ni 1951‡2001, Skopje, 2001.
SILJANOVSKI, Aleksandar
(Bitola, 15. III 1929) – redoven
profesor na Tehni~kiot fakul-
tet vo Bitola. Diplomiral na
Ma{inskiot fakultet vo Qub-
qana (1960), a doktoriral na Ma-
{inskiot fakultet vo Skopje
(1983). Po diplomiraweto se vra-
botil vo Fabrikata za fri`ide-
ri „Georgi Naumov# vo Bitola i
bil tehni~ki direktor. Stapuva
vo raboten odnos na Vi{ata teh-
ni~ka {kola vo Bitola. So for-
miraweto na Tehni~kiot fakul-
tet vo Bitola, izbran e za vonre-
den profesor, a vo 1985 g. i za re-
doven po predmetite toplinski
ma{ini i uredi i tehni~ki mere-
wa. Bil direktor na Vi{ata teh-
ni~ka {kola vo Bitola, prodekan
i dekan na Tehni~kiot fakultet
vo Bitola, kako i prorektor na
Univerzitetot „Sv. Kliment Oh-
ridski# vo Bitola. Gl. K.
†SILNI# (Skopje, 1910) ‡ sokol-
sko gimnasti~ko dru{tvo. Prv
pretsedatel bil Gligorie Elezo-
vi}, a na~elnik Rajko Karaklai}.
^lenovite vo uniformi (nekolku
stotici, prete`no u~enici) se za-
nimavale so prosti, stroevi i
ve`bi so podvi`ni spravi i so ne-
koi sportski i kulturno-umetni~-
ki aktivnosti. Povremeno prire-
duvale javni nastapi vo Skopje i
vo okolnite sela, kako i vo Kuma-
novo i vo Tetovo. U~estvuvale na
sletovite vo Gra~anica (1910) i
vo manastirot Devi~ na Kosovo
(1911), kako i na seslovenskite so-
kolski sletovi vo Belgrad (1910),
Zagreb (1911) i Praga (1912). G.
Elezovi} bil delegiran vo rako-
vodstvoto na Sojuzot na sesloven-
skoto sokolstvo vo Praga.
IZV.: Du{an Stanim irovi}, Sokolstvo u Var-
darskoj Makedoniji, nastanak i razvoj. Zagreb,
1986 (doktorska disertacija).
SIMEON ¶ (HVI v.) – ohridski ar-
hiepiskop (ok. 1550 g.). Porane{en
episkop na ~elo na Ra{kata epar-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
hija. Stapil na prestolot na Oh-
ridskata arhiepiskopija vo juli
1550 g. Po polovina godina bil
prinuden da go napu{ti prestolot.
LIT.: I. Snegarov, IstoriÔ na Ohridska-
ta arhiepiskopiÔ-patriar{iÔ, SofiÔ,
1995; J. Bel~ovski, Hronolo{ki spisok na
poglavarite na Ohridskata arhiepisko-
pija (patrijar{ija), †Godi{en zbornik na
Bogoslovskiot fakultet Sv. Kliment Oh-
ridski#, kn. 8, Skopje, 2002. Al. Tr.
Sv. [.
Car Simeon
Veliki
SIMEON VELIKI (864 ili 865
– 27. V 927) – knez (893–913) i car
(913–927), najpoznat vladetel na
Prvoto bugarsko carstvo. Vodel
uspe{ni borbi so Vizantija. Gi
osvoil Trakija, Makedonija (do
Solun, 904), Albanija i Ra{ka;
porazen od Hrvatite. Ja prenel
prestolninata vo Preslav, a vo
Bugarskata crkva go vovel slo-
venskiot namesto dotoga{niot
gr~ki jazik.
LIT.: I. Bo`ilov, Car Simeon Veliki
(893–927). ZlatniÔt vek na Srednovekov-
na BÍlgariÔ, SofiÔ, 1983. B. Petr.
SIMEONOV, Boris ([tip, 25.
VIII 1930) – redoven profesor i
poznat nau~nik od oblasta na zem-
jotresnoto in`enerstvo, osobeno
za visokogradbata. Diplomiral
na Tehni~kiot fakultet (Grade-
`en otsek), vo Skopje (1957), ma-
gistriral vo IZIIS vo Skopje
(1972), a doktoriral na Grade`-
niot fakultet vo Belgrad (1982).
Prestojuval na univerzitetite
vo Tokio (Japonija), Berkli
(SAD) i Kjoto (Japonija). Avtor
e na mnogu nau~ni i stru~ni tru-
dovi i u~esnik na golem broj na-
u~ni sobiri vo zemjata i vo stran-
stvo. Avtor e na knigata „Armi-
ranobetonski zgradi otporni na
zemjotresi# (2003). K. Tal.
SIMIT^IEV, Damjan (Prilep,
1873 ‡ 1941) ‡ farmacevt. Farma-
cija zavr{il vo Lie` (Belgija)
vo 1898 g., kako prv farmacevt vo
Prilep. Po 1900 g. otvoril sa-
mostojna apteka. Poka`al afi-
nitet kon preventivnata dejnost
D. S. i bakteriologijata {to ja izu~u-
val vo Lie` (do 1936). Po vra}a-
weto vo Prilep go educiral nase-
lenieto i vovel zadol`itelna
vakcinacija na decata. P. B.
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Kole
Simit~iev
SIMIT^IEV, Kole Petrov (s.
Vo{tareni, Lerinsko, Grcija, 15. V
1918 – Vroclav, Polska, 10. IV 2003)
– makedonski i polski slavist,
folklorist i prof. na Vroclav-
skiot univerzitet vo Polska. Po
zavr{uvaweto na gimnazijata vo
Lerin (1937) i studiiite po kla-
si~na filologija na Solunskiot
univerzitet (1941), gi zavr{uva i
slavisti~kite studii vo filijala-
ta na Sofiskiot univerzitet vo
Skopje (1944). Prvin kako borec na
NOV na Makedonija (1944), a posle
vo brigada na ELAS sostavena
glavno od Makedonci, koja kon kra-
jot na 1944 g. preminuva da se bori
na teritorijata na Makedonija. Iz-
bran e za ~len na Politi~kata ko-
misija za osloboduvawe na Egejska
Makedonija. Anga`iran e vo pe~at-
nicata na Glavniot {tab i zaedno
so Paskal Paskalevski i Foti Il-
kovski go izdavaat „Biltenot# na
makedonski jazik (1945–1946). Vo
Gra|anskata vojna vo Grcija se
vklu~uva vo DAG i gi pre`ivuva
bitkite na Gramos (1947). Po re{e-
nie na G[ na DAG, gi redaktira iz-
danijata na makedonski „Nepoko-
ren#, „Bilten# i „Nova Makedon-
ka# (1948) i raboti na organizira-
weto na makedonskite u~ili{ta na
slobodnata teritorija vo Eg. Make-
donija. Atinskiot voen sud go osu-
duva vo otsustvo na smrt (1948). Ra-
net e vo borbite i prefrlen vo al-
banskite bolnici vo Kor~a i Elba-
san (1949), a ottamu vo polskiot
grad Zgo`elec (1950). Vo Gr~ko-ma-
kedonskata redakcija go prodol`u-
va izdavaweto na „Biltenot# na ma-
kedonski, a potoa (1951) Redakcija-
ta e premestena vo Vroclav, kade
{to go redaktira v. „Demokrat# (na
gr~ki i na makedonski jazik). Obvi-
net kako „Titov agent#, isklu~en e
od KPG i praten na „prevospituva-
we# vo fabrika za ambala`a i kako
fizi~ki rabotnik vo zadruga vo
Vroclav (1953). Rehabilitiran i
vraten vo Partijata, stanuva ~len
na Pretsedatelstvoto na GO na po-
liti~kite begalci od Grcija vo
Polska i konsultant na Minis-
terstvoto za prosveta po makedon-
skite pra{awa (1956– 1968). Avtor
ili koavtor e na 14 u~ebnici na ma-
kedonski jazik za decata begalci vo
SIMJANOVSKI S
Polska, SSSR, ^SSR, Romanija i
Ungarija. Asistent, potoa i profe-
sor po staroslovenski jazik i lite-
ratura na Katedrata za ruska filo-
logija na Vroclavskiot univerzi-
tet, kade {to i ja odbranuva dok-
torskata disertacija „Makedon-
skiot juna~ki naroden epos# (6. XII
1966), a habilitira so temata „Ma-
kedonskata narodna lirika# (1975).
Poradi bolest e penzioniran kako
redoven profesor (1. H 1988). Ima
objaveno 4 monografii i nad 200 Grozda
razni nau~ni i stru~ni prilozi, a Simit~ieva
mu ostanuva vo rakopis podgotveni-
ot trud „Ballada ludowa Sqowian Polu- IZV.: Ginekolo{ko-aku{erska klinika
pri Med. f., Skopje, 1947, 92. Sl. M. P.
dniowych#.
BIBL.: Macedovska liryka ludowa, Warsza- SIMI], ^edomir (s. ^umi}, Sr-
wa–Wrocqaw, 1976; Marko Krale vo make- bija, 28. VI 1896 ‡ Belgrad, 6. I
donskata narodna epika (vo sporedba so 1969) ‡ borec protiv malarijata
srpski i bugarski motivi), IF, Skopje,
1981; Pie]v hajducka Sqowian poqudniowych,
vo Makedonija, redoven prof. na
Wrocqaw, 1985. Vet. f. vo Belgrad, akademik (na
LIT.: Pande [apkarov, Nau~noto delo
SANU). Doktoriral na Med. f.
na Kole Simit~iev, „Makedonija denes#, vo Strazbur vo 1924 g. Se vrabotu-
11. VII 2005, 6. Bl. R. va vo Zavodot za tropski bolesti
vo Skopje, kade {to bil i direk-
SIMIT^IEV, Paskal Damjanov tor (1934‡1937). Pod negovo rako-
(Prilep, 6. VIII 1900 – Skopje,
vodstvo, a so pomo{ na SZO, e is-
1994) – ma{inski in`ener. Dip- koreneta malarijata (1964). Ima
lomiral na fakultetot za bro-
publikuvano 197 nau~ni i stru~-
dogradba na Tehni~kiot univer- ni trudovi i 6 u~ebnici za stu-
zitet vo Berlin (1926). Po diplo-
denti. M. D. ‡ J. B.
miraweto rabotel vo Pomorski-
ot arsenal vo Tivat (1930), vo Po- SIMIXIOSKI, Krume (Pri-
morskiot i re~niot soobra}aj vo lep, 1913 ‡ Skopje, 1990) ‡ farma-
Belgrad (1932), vo Splitskata po- cevt. Farmacija zavr{il vo Zag-
morska direkcija (1940), vo Skop- reb (1936). Kratok period rabo-
skata direkcija na trudot (1941), tel vo Prilep, a potoa vo Bel-
vo Direkcijata na `eleznicite grad (1938) i povtorno vo Prilep,
vo Skopje (1944), vo 1945–1949 e kako upravnik na Gradskata apte-
direktor na Srednoto tehni~ko ka (1946). Nekolku godini bil od-
u~ili{te „Zdravko Cvetkovski# govoren farmacevt vo Minis-
– Skopje, vo 1949 raboti vo Mi- terstvoto za zdravstvo vo Skopje,
nisterstvoto za grade`ni{tvo na a potoa direktor na „Replek#, ka-
NRM i e izbran za nastavnik na de {to ostanal do penzionirawe-
Tehni~kiot fakultet vo Skopje, to (1978). P. B.
vo 1953 g. e na rabota vo proek-
tantskoto pretprijatie „Proek-
tant# – Skopje. Vo 1960 e izbran
za vonreden profesor na Tehni~-
kiot fakultet vo Skopje, a vo
1966 g. za redoven profesor na
Elektroma{inskiot fakultet.
Penzioniran vo 1973 g. Ima za{-
titeno 8 patentni re{enija pri
Sojuznata uprava za patenti na
FNRJ. Rakovodel so izrabotka na
golem broj proekti od ladilnata
tehnika i termotehnikata. Sl. A.
SIMIT^IEVA, Grozda Petro- Aqo{a
Simjanovski
va (Veles, 17. X 1910 ‡ Skopje, 27.
V 1994) ‡ ginekolog-aku{er. Med. SIMJANOVSKI, Aqo{a (Skop-
f. zavr{ila vo Belgrad (1936). je, 25. VIII 1951) ‡ re`iser i publi-
Vo 1945 g. bila inicijator za cist. Po diplomiraweto na Uni-
formirawe na prvata [kola za verzitetot vo Skopje (1978) se vra-
aku{erki vo FNRJ vo Skopje i botuva vo Makedonskata radio-te-
bila nejzin prv direktor. Speci- levizija. Urednik na Zabavnata,
jalizirala vo Belgrad (1946). Bi- Dokumentarnata i Kontaktno-rek-
la stru~en rakovoditel na Grad- reativnata programa. Re`iral nad
skiot rodilen dom vo Skopje. 1.500 emisii, od koi pozna~ajni se:
Eden e od osnova~ite i prv direk- TV igraniot film †Pikaso# i do-
tor na Ginekolo{ko-aku{erska- kumentarnite filmovi: †Sestri#,
ta klinika (1947‡1951). †Mojata qubov ^arli Parker#,
1359
S SIMJANOVSKI
†Bilo nekoga{ na ridestiot Bal-
kan#, †Otsprotiva na hromatskiot
univerzum# i dr. J. F.
Stojmir
Simjanovski
SIMJANOVSKI, Stojmir (Ivan-
~i{ta, Ki~evsko, 13. VIII 1937) ‡
raska`uva~, romansier, dramski
pisatel, feqtonist. Zavr{il
Filolo{ki fakultet vo Skopje.
BIBL.: ^esno drvo, raskazi, 1973; Crveni
utra, roman, 1975; Sinovi na gorite, ro-
man, 1976; Belata golgota, roman, 1981;
Vesninoto pismo, roman, 1983; Fa}a~i na
vampiri, raskazi, 1985; Dvojnata Eva, ro-
man, 1990; Liceto na samovilata, roman,
1991; Vratata na sonot, roman, 1992;
Evangelieto na trite samovili, roman,
1994; Samovilski izvori, drami, 1999;
Mit za site vremiwa, nau~na fantasti-
ka, 2001.
LIT.: M. Drugovac: Istorija na makedonska-
ta kni`evnost, 20 vek, 1990 god. P. Gil.
Angel
Simov
SIMOV, Angel Ahilov (Gevge-
lija, 4. IX 1935 ‡ Skopje, 25. IX
1998) ‡ farmacevt, redoven prof.
Eden od osnovopolo`nicite na
Farm. f. vo Skopje i na Katedra-
ta po farmacevtska tehnologija.
Avtor na u~ebnikot „Farmacevt-
ska tehnologija# i na oddelni na-
u~ni i stru~ni trudovi. Bil dol-
gogodi{en direktor na Farma-
cevtskata ku}a „Alkaloid# vo
Skopje i odgovoren za osovreme-
nuvawe na proizvodniot proces i
otvorawe novi sektori za proiz-
vodstvo na lekovi. Eden od osno-
va~ite na Farmacevtskata komo-
ra na Makedonija i nejzin pretse-
datel (1996‡1998) i pretsedatel
na Makedonskoto farmacevtsko
dru{tvo (1974‡1976). L. P.-T.
SIMOV, \or|i Ahilov (Gevgeli-
ja, 16. I 1930 ‡ Skopje, 9. X 2002) ‡
1360
\or|i
Simov
spec. po stomatolo{ka proteti-
ka, prof. na St. f. vo Skopje. Ha-
bilitiral vo 1977 g. Bil rakovo-
ditel na Klinikata za fiksna
stomatolo{ka protetika. Publi-
kuval 64 statii. Avtor e na skrip-
tata „Stomatolo{ka protetika ‡
morfologija i koronki#. E. M.
SIMOV, Lazar (Tetovo, 1907 –
Skopje, 1998) – grad. in`., red.
prof. na Grade`niot fakultet
vo Skopje (od 1961 do penzionira-
weto vo 1977 g.) po predmeti od
oblasta na drvenite i masivnite
konstrukcii. Diplomiral vo
Belgrad (1932), od 1933 g. e na
slu`ba vo razni delovi na Make-
donija. Na Tehni~kiot fakultet
bil od osnovaweto vo Oddelot za
grade`ni{tvo. Osnovopolo`nik
e na Katedrata za drveni i masiv-
ni konstrukcii, dekan na Tehni~-
kiot fakultet (1957–1961). Oso-
beno se zna~ajni negovite postig-
nuvawa vo obnovata na postzem-
jotresno Skopje i na vijaduktite
na avtopatot E-75 na delnicite
Skopje–Veles i Demir Kapi-
ja–Udovo, kako i na mostovite me-
|u Udovo i Gevgelija. Q. T.
Temenuga
Simovska
SIMOVSKA, Temenuga Petrova
(Blagoevgrad, Pirinskiot del na
Makedonija, 30. X 1925) ‡ spec. po
oralna hirurgija, prof. na St. f.
Habilitirala vo 1974 g. Bila up-
ravnik na Klinikata po oralna hi-
rurgija. Avtor e na 42 statii. E. M.
SIMOVSKI, Andon (Kru{evo,
8. VI 1926) ‡ univ. profesor. Za-
vr{il Dr`aven institut za fi-
zi~ka kultura vo Belgrad (1954).
Magistriral na Medicinskiot
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
fakultet vo Skopje (1976) so te-
mata „Fizi~koto vospitanie vo
srednite u~ili{ta vo Vardarska
Makedonija pome|u dvete svetski
vojni (1918–1941)#, a habilitiral
na Fakultetot za fizi~ka kultu-
ra vo Skopje (1980) so temata
„Metodika i biomehani~ka ana-
liza na tehnikata na alpiskoto
skijawe#. Rabotel kako referent
vo Kru{evo, bil profesor vo
U~itelskata {kola, direktor na
Zavodot za fizi~ka kultura vo
Skopje (1957–1959), profesor vo
Srednoto fiskulturno u~ili{te
i na Vi{ata {kola za fizi~ka
kultura vo Skopje (1959–1978). Na
Fakultetot za fizi~ka kultura
bil vi{ predava~ i redoven pro-
fesor po predmetot Metodika na
fizi~koto vospitanie i v.d. de-
kan (1980–1982). Toj e poznat
sportski rabotnik i funkcio-
ner. Objavil pove}e stru~ni i na-
u~ni trudovi. D. S.
Todor
Simovski
SIMOVSKI, Todor Hristov (s.
Izvor, Gumenxisko, Egejskiot
del na Makedonija, 14. II 1924 ‡
Skopje, 4. I 1998) ‡ istori~ar,
stru~en sovetnik vo INI, kar-
tograf, publicist, borec i naci-
onalno-politi~ki deec. Zavr{il
Filozofski fakultet (Grupa is-
torija) vo Skopje i od 1952 g. do
penzioniraweto rabotel vo
INI kako istra`uva~ na novata
istorija na Egejskiot del na Ma-
kedonija. Aktiven u~esnik vo an-
tifa{isti~kata i nacionalno-
osloboditelnata borba vo Egej-
sko (1941‡1949). Sekretar na OK-
NE za Gumenxiska okolija (maj
1942), sekretar na Okru`niot od-
bor na EPON za Vodenskiot, Ka-
terinskiot, Berskiot i Kuku{-
kiot okrug i funkcioner na
NOF za Gumenxiska i Enixevar-
darska okolija (od fevruari
1946). Rabotel kako novinar vo
Radio Skopje i bil urednik na v.
„Glas na Egejcite#. Avtor e na po-
ve}e statii vo spisanija i zbor-
nici, izdava~ na dokumenti za
NOB vo EM (1941‡1947) i atlas i
monografija za naselenite mesta
vo EM.
BIBL.: Egejska Makedonija vo NOB
1944‡1945. Dokumenti za u~estvoto na
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
makedonskiot narod od Egejskiot del na
Makedonija vo Antifa{isti~kata voj-
na 1941‡1945, I, Skopje, 1971 (koavtor);
Egejska Makedonija vo NOB 1945. Doku-
menti za u~estvoto na makedonskiot
narod od Egejskiot del na Makedonija vo
Gra|anskata vojna vo Grcija 1945 godina,
II, Skopje, 1973 (koavtor); Egejska Makedo-
nija vo NOB 1946. Dokumenti za u~estvo-
to na makedonskiot narod od Egejskiot
del na Makedonija vo Gra|anskata vojna
vo Grcija 1946 godina, III, Skopje, 1976 (ko-
avtor); Naselenite mesta vo Egejska Ma-
kedonija, I, Skopje, 1978; Atlas na nasele-
nite mesta vo Egejska Makedonija, Skop-
je, 1997; Nastanite na Skopskoto Kale
na 7 januari 1945 godina. Dokumenti,
Skopje, 1997; Naselenite mesta vo Egej-
ska Makedonija, I‡II, Skopje, 1997. Bl. R.
SIMOVSKI, Tomislav (Bito-
la, 18. IV 1929 ‡ Skopje, 23. I 1987)
‡ novinar, diplomat, op{testve-
nik. Po zavr{uvaweto na Visoka-
ta politi~ka {kola vo Belgrad,
izvr{uval pove}e dol`nosti vo
Upravata na Republi~kiot sekre-
tarijat za vnatre{ni raboti
(1952‡1964). Bil direktor na Ra-
dio Skopje (1964‡1972). Slednite
tri godini gi minal kako genera-
len konzul na SFRJ vo Toronto
(Kanada), a po vra}aweto stanal
sekretar na Sekretarijatot za
odnosi so stranstvo pri Izvr{-
niot sovet na SR Makedonija. Iz-
bran e za pretsedatel na Repub-
li~kiot komitet za me|unarodni
odnosi (1982). J. F.
Moneta na pajonskiot vladetel Simon (avers/revers)
SIMON (ok. 350 pr.n.e.) – pajon-
ski vladetel poznat samo po nego-
vite moneti, kovani po pajonski
standard. Na niv e pretstaven
tripod {to e edna od najzastape-
nite reversni pretstavi vo Da-
mastion, pa zatoa se smestuva na
prostorot severno od Pajonija.
LIT.: E. Petrova, Pajonija, Skopje, 1999.
K. M.-R.
SIMONOVSKI, Metodija Mir-
kov (Prilep, 14. III 1927) ‡ etno-
muzikolog i poet za deca. Kako
vi{ stru~en sorabotnik na In-
stitutot za folklor vo Skopje (1.
XII 1950 ‡ 31. XII 1965), melogra-
firal golem broj makedonski na-
rodni pesni i objavil nekolku
statii za makedonskiot muzi~ki
folklor ‡ za orientalizmite vo
tonalnata gradba (1959), za ref-
renite (1960), za terminologijata
(1961) i za narodnite veruvawa
(1962).
BIBL.: Makedonski muzi~ki folklor,
pesni II, Skopje, 1959 (so koredaktori);
Makedonskite melografi od krajot na
XIX vek, Skopje, 1962 (so koredaktor).
LIT.: 50 godini Institut za folklor.
Bibliografija na izdanijata na Insti-
tutot za folklor †Marko Cepenkov# ‡
Skopje i na magisterskite i doktorski-
te disertacii na sorabotnicite
1950‡2000. Podgotvila Mirjana Anasta-
sova, Skopje, 2000, 143. S. Ml.
Metodija
Simonovski
SIMONOVSKI, Metodija Ni-
kolov (\avato, Bitola, 18. X 1941)
‡ redoven profesor na St. f. vo
Skopje, spec. po bolesti na ustata
i zabite. Doktoriral vo 1982 g. i
negova preokupacija e hirur{ki-
ot tretman na parodonalnite de-
fekti. Prestojuval vo Moskva
(Rusija), Boston i Kolumbus
(SAD). Publikuval 110 statii.
U~estvuval vo izrabotkata na na-
u~ni proekti. Vo dva mandata bil
dekan na St. f. E. M.
Kiril
Simonovski-
Xina
SIMONOVSKI-XINA, Kiril
(Skopje, 19. X 1915 – Belgrad, 12.
VI 1984) ‡ fudbaler i trener. Za-
vr{il osnovno u~ili{te. Bil
~len na FK †Jug#, FK †Pobeda# i
FK †Gra|anski# vo Skopje. Vo
vremeto na okupacijata (1941–1944)
igral za SK †Makedonija# od
Skopje, koj se natprevaruval vo
Elitnata divizija na Bugarija.
Bil bugarski reprezentativec.
Toj e u~esnik vo NOB od 1944. Po
Osloboduvaweto igral za repre-
zentacijata na JNA i desetpati
za reprezentacijata na Jugoslavi-
ja. Za FK †Vardar# od Skopje
odigral 75 natprevari i dal 25
golovi. Fudbalskata kariera ja
zavr{il vo FK †Partizan# vo
Belgrad, a potoa se posvetil na
trenerskata rabota.
D. S.
SIMON^E, Vladimir (Ohrid, 8.
V 1934) – grad. in`., red. prof. na
SINAGOGA S
Grade`niot fakultet vo Skopje
(od 1979 do penzioniraweto vo
1999 g.) po predmeti od oblasta na
teorijata na konstrukciite. Go
zavr{il Grade`niot fakultet
vo Skopje, kade {to ja odbranil i
doktorskata disertacija (1977).
Se usovr{uval vo SAD (1968–1969)
i vo Velika Britanija (1974–75).
Objavil pove}e trudovi, glavno
od oblasta na stati~kiot i dina-
mi~kiot odgovor na konstrukcii-
te. Avtor e na aplikativen sof-
tver, a kako proektant i konsul-
tant u~estvuval vo realizacijata
na pove}e in`enerski objekti.
Bil dekan na Grade`niot fakul-
tet (X 1987 – IX 1991). Q. T.
Enterierot na sinagogata Aragon vo Bitola
SINAGOGA ARAGON (XVI v.) –
centralen hram na aragonskite
({panski) Evrei vo Bitola. Vo To-
ra arkata postoel Tora svitok do-
nesen od Aragon (XV v.). Vo hramot
slu`ele mnogu poznati rabini, ka-
ko: Adi`es David (1575), Avraham
Falkon (1643), [muel ^adok (kra-
jot na XVII v.), Benjamin Medina
(1730), Avraham ben Jehuda de Bu-
ton (1760), David de Buton (1794),
Merkado Kamhi (1838), Ariel-Ben
Cion (1913), [abtaj Xain (1924),
Avraham Moric Romano – posled-
niot bitolski rabin (1931). Vo
Vtorata svetska vojna bugarskata
vojska sinagogata ja pretvorila vo
klanica za sviwi, a pred krajot na
vojnata bila zapalena.
LIT.: \or|i Colev Dimovski, Bitolski-
te Evrei, Bitola, 1993, 125; Mark Cohen,
Last Century of a Sephardic Community. The
Jews of Monastir 1839–1943, New York, 2003;
EvreŸski izvori za obÈestveno–ikono-
mi~eskoto razvitie na Balkanskite ze-
mi prez XVII vek, II, SofiÔ, 1960. J. Nam.
SINAGOGA „BET ARON# (Skop-
je, 1366) – evrejski hram. Se nao|a-
la vo Evrejskoto maalo vo Skopje.
Ja izgradilo romaniotskoto ev-
rejsko naselenie vo Skopje, pred
doa|aweto na Sefardite progone-
ti od Iberija. Po opo`aruvawata
(1628 i 1637) bila obnovuvana, za
{to svedo~el i natpisot na plo-
~ata nad glavniot vlez vo hramot.
1361
S SINAGOGA
LIT.: Zeni Lebl, Plima i slom iz istorije Jevreja
Vardarske Makedonije, Gornji Milanovac, 1990;
EvreŸski izvori za obÈestveno-ikonomi-
~eskoto razvitie na Balkanskite zemi
prez XVII vek, II, SofiÔ, 1960. J. Nam.
Sinagogata †Bet Jakov#, Skopje
SINAGOGA „BET JAKOV#
(Skopje XVI v.) – hram vo Evrej-
skoto Maalo. Bila opo`arena od
avstriskata vojska pod rakovod-
stvo na generalot Pikolomini
(1689), podocna obnovena na isto-
to mesto. Vo dvorot se nao|ala i
zgradata na evrejskoto u~ili{te
„Talmud Torata#.
Rabinot Avi Kozma vo novata Sinagoga
†Bet Jakov#, Skopje
LIT.: Zeni Lebl, Plima i slom iz istorije Jevreja
Vardarske Makedonije, Gornji Milanovac, 1990;
EvreŸski izvori za obÈestveno-ikonomi-
~eskoto razvitie na Balkanskite zemi
prez XVI vek, I, SofiÔ, 1958. J. Nam.
SINAGOGA EL KAL DE ARI-
BA (Skopje – ?) – evrejska mala si-
nagoga vo Evrejskoto maalo. Bila
aktivna samo na golemite prazni-
ci koga golemata sinagoga ne mo-
`ela da gi primi site vernici. Vo
objektot bile smesteni kancela-
riite na Op{tinata, kako i ver-
skoto u~ili{te.
LIT.: Zeni Lebl, Plima i slom iz istorije Jev-
reja Vardarske Makedonije, Gornji Milanovac,
1990. J. Nam.
SINAGOGA EL KAL DE LOS
MONASTIRLIS (Solun, 1928)
– evrejski hram. Bila edna od naj-
ubavite sinagogi vo Solun, iz-
gradena od Evreite od Bitola do-
seleni po Prvata svetska vojna
(okolu 150 semejstva). Za izgrad-
bata na hramot glaven donator
bilo semejstvoto Aroesti. Taa e
edinstvenata sinagoga vo Solun
{to vo Vtorata svetska vojna os-
tanala neo{tetena, no ograbena.
Germancite odnele s# {to bilo
vredno, vklu~uvaj}i ja i bogatata
biblioteka. Sinagogata e aktiv-
na, se odr`uvaat slu`bi za ~le-
novite na Bitolskata evrejska
zaednica.
1362
LIT.: Mark Cohen, Last Century of a Sephardic
Community. The Jews of Monastir 1839–1943,
New York, 2003. J. Nam.
SINAGOGA EL KAL MUEVO
DE ABA[O (Skopje, krajot na
XIX v.) – evrejski hram. Se nao|a-
la na mestoto na sinagogata „Bet
Jakov# vo sredinata na Evrejsko-
to maalo.
LIT.: Zeni Lebl, Plima i slom iz istorije Jevreja
Vardarske Makedonije, Gornji Milanovac, 1990.
J. Nam.
SINAGOGA PORTUGEZE (Bi-
tola, XVI v.) – centralen hram na
portugalskite Evrei vo Bitola.
Vo Prvata svetska vojna pri bom-
bardiraweto na Bitola (1917) si-
nagogata bila pogodena i izgore-
la do temel. Ne bila obnovena.
LIT.: \or|i Colev Dimovski, Bitolski-
te Evrei, Bitola, 1993; Mark Cohen, Last
Century of a Sephardic Community. The Jews of
Monastir 1839-1943, New York, 2003; EvreŸ-
ski izvori za obÈestveno-ikonomi~esko-
to razvitie na Balkanskite zemi prez
XVII vek, II, SofiÔ, 1960. J. Nam.
SINAGOGATA VO [TIP
(1913–1943) – evrejski hram.
Edinstvenata sinagoga vo Make-
donija {to bila izgradena od dr-
vena konstrukcija, pa zatoa i bi-
la nare~ena „drvena sinagoga#. Se
nao|ala na vlezot vo Evrejskoto
maalo vo [tip na r. Otiwa. Vo
bugarskata okupacija vo Prvata
svetska vojna bila ograbena i
opo`arena. Podocna na istite
temeli bil podignat skromen ob-
jekt {to bil uni{ten vo Vtorata
svetska vojna po deportacijata na
{tipskite Evrei vo Treblinka
(1943).
LIT.: Zeni Lebl, Plima i slom iz istorije Jevreja
Vardarske Makedonije, Gornji Milanovac, 1990.
J. Nam.
SINADIN, Teodor (ok. 1280 – ok.
1346) – vizantiski blagorodnik i
vojskovodec, protostrator, names-
nik na Prilep i na okolnite grat-
~iwa i predeli na Makedonija (do
1320) i na Solun (1340/41–1342).
Vo gra|anskata vojna vo Vizantija
(1321–1328) go poddr`uval Andro-
nik III Paleolog. Kako negov bli-
zok sorabotnik, dvaeset godini
(1321–1342) zazemal visoki dol-
`nosti vo Vizantija.
LIT.: Q. MaksimoviÊ, Posledwe godine
protostratora Teodora Sinadina, ZRVI
10, 1967. K. Ax.
SINADINOVSKI, \or|i (Gos-
tivar, 26. X 1930) – fizi~ar, red.
prof. (1979) na PMF. Diplomi-
ral (1955) na Filozofskiot fa-
kultet na grupata za fizika. Dok-
toriral (1974) na PMF so istra-
`uvawe na faznata dijagrama na
leguri od kadmium i kalaj vrz ba-
za na nivnite elektri~ni svoj-
stva. Specijaliziral vo Zagreb i
[efild. Avtor e na nekolku
sredno{kolski u~ebnici i na
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
univerzitetskiot u~ebnik „Fi-
zika na tvrdo telo#. Publikuval
vo doma{ni i stranski spisanija
od oblasta na fizikata na meta-
lite i legurite, polusprovodni-
cite i tenkite filmovi. Bil
pretsedatel na DFM i prodekan
na Fakultetot za fizika (1977–79).
LIT.: Prirodno-matemati~ki fakultet
– Skopje 1946–1996, Skopje, 1996, str. 170; 60
godini Prirodno-matemati~ki fakul-
tet – Skopje, Skopje, 2006, str. 181. V. Ur.
SINAITSKI, Teodosija ‡ (Doj-
ran, ok. 1780 ‡ Solun, ok. 1844) ‡
knigoizdava~, pe~atar, prevedu-
va~ i publicist. U~el vo Carig-
rad, prestojuval kako monah vo
Sinajskiot manastir (dene{en
Egipet), `iveel i rabotel kako
sve{tenik vo Solun i bil i tak-
sidiot na Sinajskiot manastir.
Go vbrojuvaat me|u prvite pe~a-
tari vo Makedonija, bidej}i so
pripomo{ na tikve{anecot Das-
kal Kam~e, kon 1836 g. otvoril
pe~atnica vo seloto Vata{a, Ka-
vadare~ko, a kon 1838 ja prenel vo
Solun, snabduvaj}i ja so potreb-
nite kirilski bukvi. Vo pe~atni-
cata vo Solun se izdadeni nekol-
ku knigi (†Slu`enie evrejsko#,
†Ute{enie gre{nim# od Kiril
Pej~inovi}, †Na~alnoe u~enie#
od Natanail Zografski, †Kratko
opisanie na dvaesette manastiri
na Sveta Gora#, †Re~nik od tri ja-
zika#). Nekolkupati e palena od
nepoznati storiteli. Avtor e na
kratkiot predgovor kon knigata
†Ute{enie gre{nim# na Kiril
Pej~inovi}. Umrel vo Dojran vo
tragi~ni okolnosti. G. T.
Stranica od Sinajskiot euhologium (XI v.)
SINAJSKI EUHOLOGIUM ‡
glagoli~ki stsl. rakopis od XI v.
so mak. jazi~ni osobenosti. Pogo-
lemiot del od kodeksot se ~uva vo
manastirot †Sv. Katerina# na Si-
naj i zaedno so novootkrienite 28
l. so sign. Sin. Slav. MS 37 tamu ima
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
134 listovi. Vo RNB ‡ porane{na-
ta Publi~na bibl. (GPB) vo
Sankt-Peterburg se ~uvaat pos-
lednite 3 l. {to se doneseni od Si-
naj vo 1853 god. od arhimandritot
Porfirij i N. Krilov. Eden del
se ~uva vo Rakopisniot oddel na
RAN vo Sankt Peterburg, sign. 24.
4. 8. Kodeksot ima vkupno 137 per-
gamentni listovi. Sinajskiot euh.
e najstariot slovenski trebnik.
Po svoite mnogu arhai~ni osobe-
nosti (ne sosema obla glagolica,
kako i po arhai~nite jazi~ni oso-
benosti) nekoi delovi od kodeksot
sekako poteknuvaat od kirilome-
todievskiot period. V. D.
SINAJSKI MAL MINEJ – v.
Fragmenti na glagoli~ki sta-
roslovenski tekstovi.
SINAJSKI MISAL 5/N – gla-
goli~ki rakopis od XI v. (Tarna-
nidis) ili X v. (Vel~eva), koj so-
dr`i 80 lo{o za~uvani listovi.
Otkrien vo 1975 g. vo man. „Sv.
Katarina# na Sinaj, kade {to se
~uva pod sign. Slav. MS 5/N. Tek-
stot se povrzuva so velikomorav-
skiot period (kirilometodiev-
ski prevod na liturgijata na sv.
Petar), a prepisot so Ohrid i so
dejnosta na sv. Kliment. Zasega
rakopisot e poznat samo po poda-
tocite i snimkata vo opisot na
Tarnanidis.
LIT.: I. Tarnanidis, The Slavonic Manuscripts
discovered in 1975 at St Catherine’s Monastery
on Mount Sinai, Thessaloniki, 1988, 103–108
(opis), 194–195 (snimka); I. Tarnanidis,
LiturgiÔta na Sveti PetÍr po si-
naŸskiÔ rÍkopis No 5 N. Srednovekovna
hristiÔnska Evropa: Iztok i Zapad. Cen-
nosti, tradicii, obÈuvane, Medieval Chris-
tian Europe: East and West. Tradition, values,
communications, SofiÔ, 2002, 213–219: Za
datiraweto v. B. Vel~eva, „Palaeobulgarica#
12, 3, 1988, s. 126.
SINAJSKI PALIMPSEST ‡
makedonski rakopis od krajot na
XII – po~. na XIII v. Najden e na Si-
naj, od kade {to go nosi imeto, a
se ~uva vo Ruskata nacionalna
bibl. vo S. Peterburg, sign. Gre~.
70, poradi toa {to delovi od ko-
deksot se ispi{ani vrz izbri{an
gr~ki tekst od XI v., t. e. stanuva
zbor za palimpsest. Kodeksot se
sostoi od tri dela. Prviot (Treb-
nik) i tretiot del (Apokrifi)
imaat jazi~ni belezi na Ohrid-
skata kni`evna {kola. V. D.
SINAJSKI PSALTIR – glago-
li~ki psaltir od XI v., vkupno 207
l. (177 l. Sin + 32 l. Sin). Stari-
ot del e pronajden vo 1850 g. od
arh. Porfirij Uspenski vo man.
†Sv. Katarina# na Sinaj, noviot
del vo 1975 g. vo istiot manastir,
kade {to dvata dela se ~uvaat,
sign. Sin. Slav. MS 38 i Slav. MS
2/N. Sodr`i najstar za~uvan slo-
venski psaltir od arhai~na re-
Od glagoli~kiot rakopis Sinajski psaltir (XI v.)
dakcija, blizok do kirilometodi-
evskiot prevod. Ednovremeno toj
pretstvuva i najstar vid na bogos-
lu`ben psaltir. Vo stariot del
se nao|aat Ps 1–137, vo noviot del
Ps 138–151, bibliski pesni, O~e-
na{, Utrinska pesna (Doxologia
maior) i po~etok od ^inot na ve-
~ernata. Tekstot e prepi{uvan
od pove}e lica i po jazi~nite
Zd. R.
Muzi~kata grupa †Sintezis#
osobenosti se locira vo Zapadna
Makedonija. Srazmerno dobro ja
~uva moravskata jazi~na norma
(sodr`i i nekoi t.n. moravizmi).
Stariot del pove}ekratno e izda-
van, prv pat vo 1883 g. od L. Gaj-
tler (L. Geitler), i za nego postoi
bogata literatura.
LIT. (izbor): S. SeverÏÔnov, SinaŸskaÔ
psaltÎrÏ, glagoli~eskiŸ pamÔtnik XI ve-
ka, Petrograd, 1922, repr. Graz, 1954 (izd.,
star del, kir. transkr., index verborum); V.
von Arnim, Studien zum altbulgarischen Psalteri-
um Sinaiticum, Leipzig, 1930; M. Altbauer,
Sinajski psaltir, Skopje, 1971 (fototip.
izd., star del); I. Kara~orova, KÍm vÍpro-
sa za Kirilo-MetodieviÔ starobÍlgar-
ski prevod na psaltira, Kirilo-Metodi-
†SINTEZIS# S
evski studii 6, SofiÔ, 1989, 130-245 (so bo-
gata bibliografija); C. M. MacRobert, The
textual Tradition of Church Slavonic Psalter up to
the Fifteenth Century, Interpretation of the Bible,
Ljubljana–Sheffield, 1998, 921–942; F. V. Mares
(red.), Psalterii Sinaitici pars nova (monasterii
s.Catharinae codex slav. 2/N). Ad editionem pra-
eparaverunt P. Fetková, Z. Hauptová, V. Konzal,
L. Pacnerová, J. Svabova, sub redactione F. V.
Mares, Wien, 1997 (izd., nov del, kir. tran-
skr., krit. aparat, index verborum). Zd. R.
SINANI, Azir (s. Arnakija,
Skopsko, 1927) ‡ rabotnik. Bil
u~esnik vo NOAVM (1944) i demo-
biliziran kako rezerven poru~nik
na JNA. Po Osloboduvaweto ja za-
vr{il Srednata partiska {kola
vo Skopje i bil na razni dol`nos-
ti vo narodnata vlast (1944‡1951),
a potoa naroden pratenik vo Re-
publi~kiot sobor na Narodnoto
sobranie na NRM. S. Ml.
SINANI, Eti{ (s. Vaksince,
Kumanovsko, 1914) ‡ rudarski
nadzornik vo Rudnikot za hrom
„Lojane#. Pred Vtorata svetska
vojna mu pripa|al na naprednoto
rabotni~ko dvi`ewe. Po Oslo-
boduvaweto, kako rudar, bil na-
roden pratenik vo Soborot na
proizvoditelite na Narodnoto
sobranie na NRM i ~len na Ple-
numot na Sindikatot na metalci-
te na Jugoslavija. S. Ml.
†SINTEZIS“ ‡ makedonska mu-
zi~ka grupa. Formirana e vo 1995
g. (prvoto ime DD †Sintezis#).
Kombiniraj}i ja makedonskata
tradicionalna muzika so moder-
nite aran`mani, sozdava specifi-
~en stil vo koj narodnite instru-
menti (gajda, kaval, zurla, tapan,
tambura) zvu~at zaedno so sovre-
meniot sintesajzer. Grupata odr-
`ala nad 100 koncerti niz celiot
svet i u~estvuvala na golem broj
svetski renomirani festivali.
Od svoeto prvo CD (DD Synthesis,
1997), ima realizirano vkupno pet
CD i DVD-izdanija. M. Kol.
1363
S SION
SION, Isak (Solun, 16. IV 1916
‡ Belgrad, 28. V 1994) ‡ bankar-
ski ~inovnik, komunisti~ki de-
ec, partizanski borec i politi-
~ar; Evrein. Vo 1920 g. so semejs-
tvoto se preselil vo [tip. Ja za-
vr{il Dr`avnata trgovska aka-
demija vo Skopje, studiral na Vi-
sokata ekonomsko-komercijalna
{kola vo Zagreb, a potoa bil
slu`benik vo filijalata na Dr-
`avnata hipotekarna banka vo
Qubqana (od 1936). Bil aktivist
na SBOTI^ i ~len na KPJ (od
1940). Po Aprilskata vojna
(1941) se vratil vo [tip i se
vklu~il vo NOB (1941) kako ~len
na MK na KPM (april 1942 ‡
mart 1943). Go izbegnal sobira-
weto i deportacijata na Evreite
(9. V 1943) i bil borec vo NOPO
†Goce Del~ev# (19 ‡ 21. V 1943),
vo [arplaninskiot NOPO (od
16. IX 1943) i vo Kumanovskiot
NOPO (od 10. XI 1943) i zamenik
politi~ki komesar na ~eta i ba-
taljon na Tretata makedonska
NOUB (od fevruari 1944). Bil
delegat na Prvoto zasedanie na
ASNOM, a potoa e upaten za
~len na Oblasniot komitet na
KPM vo [tip (od avgust 1944) i
bil sekretar na Okru`niot ko-
mitet na KPM vo Strumica. Po
Osloboduvaweto bil ~len na CK
na KPM, generalen sekretar na
pretsedatelot na Vladata na
NRM, odgovoren urednik na orga-
not na CK na KPM †Partiski
`ivot#, viceguverner na Narod-
nata banka na FNRJ vo Belgrad,
pretstavnik na Sojuznata stopan-
ska komora vo London i dr. Av-
tor e na pove}e trudovi od oblas-
ta na monetarniot sistem. Nosi-
tel e na Partizanska spomenica
1941.
LIT.: Strumica i Strumi~ko vo NOV
1943-1945. Materijali od nau~niot sobir
odr`an vo Strumica na 26 i 27 april 1982
godina, Strumica, 1983; D-r Aleksandar
Matkovski, Istorija na Evreite vo Ma-
kedonija, Skopje, 1983; [tip i [tipsko
vo Narodnoosloboditelnata vojna 1941-
1945. Prilozi od nau~niot sobir odr`an
na 17, 18 i 19 maj 1990 vo [tip, kniga 1-4,
Skopje 2000-2001. S. Ml.
SIPKI (Paridae, Aegithalidae, Ti-
malidae, Remizidae) – familii mali
ptici od podre-
dot ptici-peja~-
ki (Oscines), koi
ne se preselni.
Vo Makedonija
se prisutni 10
vidovi.
LIT.: Birds in Europe:
population estimates,
trends and conservation
status, „BirdLife Inter-
national Conservation
Series#, 12, Cambridge,
Sipka 2004; C. Harrison, An
Atlas of the Birds of the Western Palaearctic, Glas-
gow, 1982. Sv. P. – V. Sid.
1364
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
SIRMA VOJVODA (Krsteva ima konceptot na dohodovna (mo-
Strezova) (s. Treson~e, Debarsko, netarna) siroma{tija. Spored
1776 ‡ na pat od Prilep za Varo{, ovoj koncept, poedinecot ili do-
Prilepsko, 1864) ‡ vojvoda na ajdut- ma}instvoto se smeta za siro-
ska dru`ina. Spored narodnite pes- ma{no ako ostvareniot prihod
ni, otkako gi nadminala site 70 ili potro{uva~ka e pod oprede-
svoi soborci vo ajdutskite ve{ti- len prag (linija) na siroma{tija.
ni, bila izbrana za vojvoda. Dejstvu- Nivoto na siroma{tijata se
vala kako naroden za{titnik od presmetuva vrz osnova na utvrden
turskite nasilnici i albanskite apsoluten, relativen i/ili sub-
ka~aci glavno na planinite Stogo- jektiven prag na siroma{tijata.
vo i Kr~in. Poradi stapuvawe vo Naj~esto koristeni dohodovni
brak so bajraktarot na ~etata Vel- (monetarni) merila na siroma{-
ko Spirov (od Kru{evo), se povlek- tijata se: glavniot zbiren indeks,
la od ajdutskiot `ivot (1818) i so indeksot na dlabo~ina na siro-
nego `iveela vo Prilep. So nea, ka- ma{tijata i indeksot na ostrina
ko 80-godi{na starica, se sretnal i na siroma{tijata. Glavniot zbi-
Dimitar Miladinov (1856/7). Bila ren indeks, ili „stapkata na si-
ubiena od prilepskite Turci. Ope- roma{tijata#, go poka`uva pro-
ana e vo nekolku narodni pesni. centot od vkupnoto naselenie,
LIT.: Apostol Pop-Jovanovski, Sirma voj- ~ij prihod ili potro{uva~ka per
voda, Skopje, 1970, 4.; Ilija Jordanovski, capita e pod pragot (linijata) na
Sirma vojvoda, Skopje, 1980, Ivan ^apovski, siroma{tijata. Indeksot na dla-
Sirma vojvoda, †Kulturen `ivot#, br. 10, bo~inata na siroma{tijata pret-
Skopje, 1989 i †Nova Makedonija#, XXXVII, stavuva prose~en deficit na pri-
12240, Skopje, 19. II 1989, 10. S. Ml.
hodot na celata populacija (ne
SIRNA NEDELA ‡ imenuvawe samo na siroma{nite lica), od-
na sedmicata pred Pro~ka, od Me- nosno agregiran deficit na pri-
sopusnata nedela do Pro{teni hodot na siroma{nite lica vo od-
(Veliki) pokladi. Toga{ se za- nos na pragot na siroma{tijata,
postuva za Pro~ka, ne se jade me- podelen so vkupnoto naselenie.
so, tuku samo mle~ni proizvodi. Indeksot na ostrinata na siro-
Poradi toa, ovaa nedela se vika i ma{tijata e blisko i povrzano
Bela nedela. Vo ponedelnikot od merilo so indeksot na dlabo~ina
ovaa nedela (Sirni ponedelnik) na siroma{tijata, so taa razlika
se odi na gumnoto, so topenica i {to pri agregacijata im pridava
kiselo mleko, se tr~a od edniot pogolema te`ina na licata {to
do drugiot kraj na gumnoto i se se podaleku od pragot na siro-
vika: Ela vetre da jajme topej- ma{tijata (najsiroma{nite) vo
nca, / v leto da doj{ da vejme p~ej- odnos na licata {to se poblisku
nca, / jugu, jugu, jugu... Se veruva do nego (pomalku siroma{nite).
deka so toa }e se obezbedi veter Stapkata na siroma{tijata vo
vo letoto koga se vr{i i se vee RM iznesuva okolu 30% i vo od-
`itoto. nos na prettranzicioniot period
LIT.: Naum Celakovski, Debarca, obredi e re~isi dvojno zgolemena. Poda-
i obredni igri, Skopje, 1984 M. Kit. tocite za visinata na glavniot
zbiren indeks i indeksot na dla-
SIROMA[TIJA. Spored sta- bo~inata na siroma{tijata, pri
tisti~kata slu`ba na Evropskata utvrden relativen prag na siro-
unija „Eurostat#, kako siroma{- ma{tijata na nivo od 70% od me-
ni se smetaat lica, doma}instva i dijalnata ekvivalentna potro{u-
grupi lica, ~ii resursi (materi- va~ka na doma}instvata, za perio-
jalni, kulturni i socijalni) se na dot 1997–2004, se dadeni vo sled-
takvo nivo {to gi isklu~uva od nava tabela:
Siroma{tijata vo RM, relativen metod (1997-2004)
1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004
Glaven
zbiren indeks 19,0 20,7 21,0 22,3 22,7 30,2 30,2 29,6
Indeks na dlabo~ina
na siroma{tijata 4,6 5,1 5,7 6,0 5,4 9,3 9,4 9,4
Izvor: Dr`aven zavod za statistika, 2005 g.
minimalno prifatliviot na~in Kon krajot na 2000 g., RM sklu~i
na `iveewe vo zemjata vo koja `i- aran`man so MMF, koj pretstavu-
veat. Problemot na siroma{tija- va{e kombinacija od dva vida zae-
ta vo osnovata e povrzan so ~eti- mi: EFF (Extended Fund Facility) i
ri teoretski koncepti: koncep- PRGF (Poverty Reduction and Growth
Facility), koi vo vkupniot aran`man
tot na dohodovna (monetarna) si-
roma{tija; konceptot na osnovni u~estvuvaa so 70% i 30%, respek-
potrebi; konceptot na sposobnos- tivno. Kako korisnik na kredit od
ti i konceptot na ~ovekov razvoj. MMF pod PRGF uslovi i kreditna
Naj~esta primena vo praktikata linija od Svetskata banka pod IDA
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
uslovi, Makedonija be{e obvrzana
da podgotvi Nacionalna strategi-
ja za namaluvawe na siroma{tija-
ta. No, zaradi voenata kriza od
2001 g., Vladata ne uspea da gi is-
polni zacrtanite targeti postave-
ni vo aran`manot, taka {to vo no-
emvri 2001 g. toj be{e prekinat, a
Makedonija ve}e ne be{e obvrzana
da ja prezentira Strategijata pred
bordovite na MMF i na Svetskata
banka. I pokraj toa, 2002 g., bez
razlika na negoviot status i nas-
lov, pred doma{nata javnost be{e
prezentiran dokumentot „Nacio-
nalna strategija za namaluvawe na
siroma{tijata vo Republika Ma-
kedonija#.
LIT.: M. Ravallion, Poverty – Concepts and
Measures, Development Research Group, The
World Bank, Washington D.C., 2000; E. Thor-
becke, Conceptual and Measurement Issues in
Poverty Analysis, WIDER Discussion Paper No.
2004/04. Helsinki: UNU-WIDER, 2004. D. E.
SIROPAJONCI (Siropaiones) –
pajonsko pleme {to ja naseluvalo
teritorijata na leviot breg na
dolniot tek na r. Strimon. Gi
spomnuva Herodot vo deloto Is-
torija (V v. pr.n.e.). Po persisko-
to pokoruvawe na Pajonija, po na-
redba na persiskiot kral Darej I,
tie bile preseleni vo Azija (511
pr.n.e.). Onie {to ostanale vero-
jatno se priklu~ile kon po{iro-
kata pajonska zaednica, bidej}i
podocna ne se spomnuvaat oddelno.
IZV.: Herodoti, Historia, rec. C. Hude, ed. ter-
tia, Oxonii, 1927.
LIT.: E. Petrova, Pajonija, Skopje, 1999.
K. M.-R.
SIROPUSNA NEDELA ‡ ime-
nuvawe na sedmicata edna nedela
po Mesopusnata nedela. Ovoj
praznik se vika i Veliki ili
Sirni Pokladi ‡ Pro~ka. Toga{
posleden pat se mrsi i se jadat
mle~ni proizvodi pred Veligden-
skiot post. M. Kit.
Kanal za odvodnuvawe vo Skopsko Pole
SISTEMI ZA ODVODNUVA-
WE vo RM – pokrivaat 82.195 ha.
Potrebata za nivna izgradba bila
sogledana odamna na pove}e pod-
ra~ja vo Makedonija. Prvite ra-
boti zapo~nale vo Skopsko Pole,
vo 1929 g., a intenzivno prodol`i-
le vo 1959 (6.600 ha) g. Vo istiot
period se intenzivirani raboti-
te na odvodnuvawe na Pelagonija
(54.150 ha) i na Strumi~ko Pole
(9.000 ha). Pokraj ovie, se izgrade-
ni i sistemite vo Stru{ko Pole
(2.680 ha), Ov~e Pole (1.700 ha),
Prespansko Pole (1.800 ha) i vo
HMS Bregalnica (6.000 ha). Aktu-
elnata sostojba na sistemite za
odvodnuvawe nalaga intenzivni
aktivnosti za odr`uvawe, rekons-
trukcija i rehabilitacija, kako i
dogradba na detalnata mre`a za
odvodnuvawe. St. Dod.
SIFIEVA CRKVA – v. „Sveti
Nikola#.
Domot †Sju Rajder# vo Skopje
„SJU RAJDER# (SUE RYDER CA-
RE) ‡ specijalizirana ustanova vo
Skopje za palijativno zgri`uva-
we, koja obezbeduva humana i dosto-
instvena gri`a na bolni vo ter-
minalniot stadium na bolesta.
Formirana e vo 1998 g. so kapaci-
tet od 75 kreveti so partnerstvo
me|u Vladata na RM, fondacijata
Sue Ryder Care i Evropskata unija.
Od 2007 g. vo nejzin sklop funkci-
onira i palijativno zgri`uvawe
vo doma{ni uslovi za Grad Skopje.
Integrirana e vo zdravstveniot
sistem na dr`avata. D. S.-B.
SKAKULEC, ZELEN (Tettigonia
viridissima L.) – pravokrilen in-
sekt. Ima dobro razvieni treti
noze za skoka-
we. Dostignu-
va dol`ina do
3,5 cm. Pipa-
lata mu se po-
dolgi od telo-
to i se svrte-
ni nanazad.
Teloto mu e
Zelen skakulec
zeleno. Koga e
vo zelena sredina (treva, granki,
lisja) ne se zabele`uva i sosema e
za{titen. Aktiven e preku den.
Se sre}ava po livadi i nivi vo te-
kot na letoto i esenta. Raspros-
tranet e vo cela Makedonija.
LIT.: Jon~e [apkarev, Zoologija na
bez’rbetnite `ivotni, Skopje 1991.
V. T. K. – M. Kr.
SKAKULEC, ITALIJANSKI
(Calliptamus italicus L.) – pravokri-
len insekt. Ima razvien i dolg
tret par noze za skokawe. Teloto
e kafeavo-sivo so svetli damki.
@enkata polaga jajca vo zemja, kade
SKAKULCI S
{to prezimuvaat. Skakulecot e ak-
tiven od juli do oktomvri, se hrani
so razni trevi. Poznat e kako
{tetnik vo
makedonskoto
poljodelstvo
(gi opusto{u-
va poliwata),
Italijanski skakulec
koga vo opti-
malni uslovi
nastanuva prenamno`uvawe na vi-
dot. Rasprostranet e vo Ju`na Ev-
ropa, vo Turcija i vo Sredna Azija.
LIT.: Jon~e [apkarev, Zoologija na bez-
’rbetnite `ivotni, Skopje, 1991.
V. T. K. – M. Kr.
SKAKULEC, MAROKANSKI
(Dociostaurus maroccanus Thunb.) –
pravokrilen insekt. Ima dobro
razvien tret
par noze, pris-
posoben za sko-
kawe. Ovoj ska- Marokanski skakulec
kulec se pojavu-
va vo golemi populacii po poli-
wa, livadi i nivi, kade {to pre-
dizvikuva golemi {teti na kul-
turnite rastenija, kako i na ce-
liot rastitelen svet. Raspros-
tranet e vo Severna Afrika od
Maroko do Egipet. Koga se pre-
namno`uva migrira i vo Makedo-
nija, masovno gi naseluva i gi pus-
to{i poliwata.
LIT.: Jon~e [apkarev, Zoologija na bez-
’rbetnite `ivotni, Skopje, 1991.
V. T. K. – M. Kr.
SKAKULCI (Saltatoria) – pra-
vokrilni insekti. Imaat silno
razvieni zadni noze, debeli i
vdol`eni, prisposobeni za sko-
kawe, po {to i go dobile imeto
(saltare lat. = skoka). Prednite
krilja im se hitinizirani i ko-
`esti, a zadnite se tenki i sklo-
peni pod prednite. Usniot aparat
im e prisposoben za grickawe.
Kaj pove}eto vidovi `enkite
imaat dolga legalica za polaga-
we jajca vo zemja, a ma`jacite
proizveduvaat karakteristi~en
zvuk na crcorewe. Vo svetot se
poznati preku 20.000 vidovi. Vo
Makedonija najpoznati se: zeleni-
ot skakulec (Tettigonia viridissima
L.), marokanskiot skakulec (Do-
ciostaurus maroccanicus Thunb.),
italijanskiot skakulec (Callip-
tamus italicus L.), doma{niot po-
pec (Gryllus domesticus L.), polski-
ot popec (Gryllus campestris L.),
{umskiot popec (Nemobius sylves-
tris Bosc) i rovecot (Gryllotalpa
grylotallpa L.).
LIT.: S. Matvejev, Orthopteroidea (Insecta),
Catalogus Faune Jugoslaviae, Acad. Sci. Art.
Slov., Ljubljana, 1967, III/6: 1-47; Vladimir Kr-
pac, Branislava Mihajlova, Biodiversity of Mace-
donia from a view point of hitherto faunistic in-
vestigations. Participation with Underproject:
Klass Insecta, Macedonian Museum of Natural
History – Ministry of Science, Final Report,
Skopje, 1999, 23-30; Grupa avtori, Country
Stady for biodiversity of the Republic of Macedo-
1365
S SKALOVSKA
nia (first national report), Ministry of environ-
ment and physical planning, Skopje, 2003.
V. T. K. – M. Kr.
Marija
Skalovska-
Mir~ov
SKALOVSKA-MIR^OV, Mari-
ja (Karavukovo, Srbija, 1. III 1929
– Skopje, 24. I 2005) ‡ operska pe-
vica, sopran, prvenka na Operata
na Makedonskiot naroden teatar.
Peewe u~ela privatno, a vo 1950
g. e anga`irana kako solist vo
Operata na Srpsko narodno pozo-
ri{te vo Novi Sad. Vo 1952 dobi-
va anga`man vo Operata na MNT,
kade {to ostanala do 1975 g. Po-
seduvala mek i topol lirski glas,
emotivno bogat vo svojot izraz.
Bila postojan gostin na Belgrad-
skata opera, a gostuvala i vo Roma-
nija, Bugarija i Germanija. Ostva-
rila pove}e od 25 ulogi od klasi~-
niot i doma{niot operski reper-
toar, od koi pozna~ajni se: Dezde-
mona (Otelo), Margareta (Fa-
ust), \ula (Ero od onoj svet), Tat-
jana (Evgenij Onegin), Elizabeta
(Don Karlos), Irena (Car Samu-
il). Se zanimavala i so pedago{ka
dejnost, a realizirala i golem broj
snimki za radio i TV. F. M.
Todor
Skalovski
SKALOVSKI, Todor (Tetovo,
21. I 1909 ‡ Skopje, 1. VII 2003) ‡
kompozitor i dirigent. Eden od
najistaknatite pretstavnici na
prvata generacija makedonski
kompozitori. Svojata dejnost na
poleto na muzikata ja zapo~nal
vedna{ po {koluvaweto vo Bel-
grad (kaj profesorite K. Manoj-
lovi}, M. Miloevi} i J. Slaven-
ski). Rabotel kako nastavnik i
dirigent, a aktiven bil i vo vre-
meto na Vtorata svetska vojna.
Glavniot pridones vo makedon-
1366
skata muzi~ka kultura go dal po
Vojnata, koga u~estvuval vo for-
miraweto i rabotata na klu~nite
muzi~ki institucii vo Makedo-
nija. Vo negoviot dom, kon krajot
na 1944 g., se odr`al osnova~kiot
sostanok na prviot Simfoniski
orkestar od koj podocna (1950) iz-
rasnuva Makedonskata filhar-
monija. Toj e negov prv dirigent.
Vo 1947 g. bil postaven za prv di-
rektor i dirigent na novoformi-
ranata Opera. Istovremeno u~es-
tvuval vo osnovaweto na Dru{-
tvoto na muzi~arite na Makedo-
nija (podocna SOKOM i SMUM).
Od 1975 g. stanal redoven ~len na
MANU. Avtor e na nekolku dese-
tini kompozicii, glavno horski,
no i instrumentalni ‡ kamerni,
solisti~ki i, vo pomala mera, or-
kestarski. Najvisokite dostreli
gi ostvaril na poleto na horska-
ta muzika (†Makedonsko oro#,
1943; †Veli~anija Kirilu i Me-
todiju# i dr.). Od drugite negovi
kompozicii osobeno uspe{na e
Suitata za glas, hor i instrumen-
talen sostav †Baltepe#. Projavil
i bogata izveduva~ka (dirigent-
ska) aktivnost. M. Kol.
Georgi
Kastriot
Skenderbeg
SKENDERBEG, Georgi Kastriot
(Kroja, 1405 – Le{, januari 1468)
– albanski blagorodnik, sin na
Skija~kiot centar Popova [apka
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
Ivan i na Voisava, voda~ na vos-
tanie protiv Osmanliskata Im-
perija (1443–1468). Kako mom~e
bil odnesen kako zalo`nik vo
Carigrad. Tamu go primil isla-
mot i napravil kariera. Bil do-
bar vojskovodec, pa zatoa go do-
bil imeto Skenderbeg (po Alek-
sandar Makedonski). I po prima-
weto na islamot, mu ostanal ve-
ren na hristijanstvoto i na svoja-
ta zemja. Po porazot na osmanlii-
te od Ungarcite kaj Ni{ (1443),
so trista svoi privrzanici se
vratil vo Albanija i krenal vos-
tanie protiv osmanliskata vlast
(1443) so centar vo Kroja, koe za-
fatilo i delovi od Zapadna Ma-
kedonija (Debarsko-stru{kata
oblast). Gi obedinil albanskite
blagorodnici (Duka|ini, Muza-
ki, Topii, Arijaniti i dr.), for-
miral voen sojuz (liga) vo Le{
(1444) i bil proglasen za kapetan
na Albanija. So poddr{ka i so
pomo{ od zapadnoevropskite
hristijanski zemji (Venecija, pa-
pata, Neapolskoto Kralstvo, Un-
garija, Dubrovnik i dr.), dvaeset
i pet godini uspe{no im se spro-
tistavuval na Osmanliite, pobe-
duvaj}i gi vo mnogu bitki. Stanal
vazal na Neapolskoto Kralstvo
(1451), od kade {to mu doa|ala
najgolema pomo{ i poddr{ka.
Po~inal nenadejno vo Le{ (1468)
i bil pogreban vo tamo{nata
crkva „Sv. Nikola#.
LIT.: J. RadowiÊ, –ura— Kastriot Sken-
derbeg i Arbanija u XV veku (istoriska
gra—a), Beograd, 1942; F. Noli, Historia e
Skënderbeut, Gjergj Kastriotit, Mbretit të Shqi-
përisë 1412–1468, Boston, 1921. K. Ax.
SKIJAWETO VO MAKEDO-
NIJA. Se javuva organizirano so
osnovaweto na skija~kite sekcii
vo Skopje, Tetovo, Kru{evo, Gos-
tivar, Bitola, Mavrovo i drugi
mesta (od 1927). Vo 1935 niv gi
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
imalo i vo 4 sokolski dru{tva.
Izgradeni se 9 planinarsko-ski-
ja~ki domovi (1930–1940). Kurse-
vi za u~iteli po skijawe zavr{i-
le Gogo Popov, Franc Petrin i
Aleksandar Baubin, za instruk-
tori 16 lica, me|u koi Kosta Ka-
lamaras, Boris Altiparmak, Co-
ne Avramovski, Mikle Najdenov-
ski i drugi (1938), a za skijawe 14
(1940). Vo ovoj period natpreva-
rite vo tr~awe, spust i slalom
imale pred s# lokalen karakter.
Po Osloboduvaweto se pristapi-
lo kon osnovawe skija~ki organi-
zacii vo Skopje, Tetovo, Bitola,
Kru{evo, Prilep i vo drugi gra-
dovi. Bila vr{ena obnova na do-
movite i nivnoto pro{iruvawe
(1945–1948), izgradba na novi ob-
jekti i na skija~kiot centar vo
Mavrovo †Zare Lazarevski#. Bil
osnovan Skija~ki sojuz na Make-
donija na ~elo so Mihajlo Apos-
toski (1949) – sega Federacija (od
2002). Republi~ki prvenstva se
organiziraat sekoja godina (od
1946) – [arplaninski kup (od
1947), Mavrovski memorijal (od
1960), a bile odr`ani i jugoslo-
venski, balkanski i drugi prven-
stva i natprevari.
LIT.: Mir~o Savoski, Razvojot na skija-
weto vo Vardarska Makedonija od
1919–1957, Skopje, 2002. D. S.
SKLAVINII – teritorii nase-
leni so slovenski plemiwa, sa-
mostojni politi~ko-teritorijal-
ni, poludr`avni organizacii, ne-
zavisni kne`estva. Imale sops-
tvena uprava i posebna voena or-
ganizacija. Na ~elo stoele iz-
brani voda~i, imenuvani kako ar-
honti, egzarsi, reksovi i dr. Vo
sekoja sklavinija obi~no bilo
naseleno samo edno pleme. Vo
Makedonija vo VI–VII v., bile
formirani sklavinii na Berzi-
tite, Sagudatite, Dragovitite,
Vajunitite i dr. Pokraj Sloveni-
te `iveele i starosedelci, koi
vo po~etokot ne se me{ale so
Slovenite. Makedonskite skla-
vinii prezemale zaedni~ki napa-
di na Solun (586, 614–616, 618,
674–677) i na Carigrad (626). Vi-
zantijcite prezele pohodi za
pot~inuvawe na sklaviniite vo
Makedonija (VII–VIII v.). Vo bor-
bite so Vizantija pogolemiot
del od makedonskite sklavinii ja
priznale vizantiskata vrhovna
vlast. Drugite, vo vnatre{nosta,
ja zagubile samostojnosta po pa|a-
weto na Makedonija pod bugarska
vlast (po sred. na IX v.).
LIT.: Stjepan Antoljak, Srednovekovna
Makedonija, I, Skopje, 1985. K. Ax.
„SKOK# ‡ nedelen sportski ilus-
triran magazin, prviot broj se po-
javil na 28 avgust 1991 g. vo Skop-
je. Izdava~: NIP „Nova Makedo-
nija#, glaven urednik Miroslav
Naumovski. Do 8 septemvri 1999 g.
se otpe~ateni 420 broja, po {to
revijata se transformirala vo
dneven sport-
ski vesnik
{to opstanal
do septemvri
2003 g. Glaven
urednik Mi-
odrag Micko-
vi}. Po lik-
vidacijata na
NIP „Nova
Makedonija#,
brendot go ot-
Magazinot †Skok#
kupil Zoran
Mihajlov, izdava~ i glaven ured-
nik, no i negovata revija †Skok
plus# nabrzo zgasnala. Od 28 av-
gust 2006 g. se pojavi elektronsko
izdanie na „Skok#. Izdava~ Dimi-
tar Ta{ev, glaven urednik Mijal-
~o Durgutov. B. P. \.
SKOK, Petar (Jurkovo Selo kaj
@umberk, Hrvatska, 1. III 1881 ‡
Zagreb, 3. IV 1956) ‡ hrvatski lin-
gvist, onomasti~ar so svetski
glas. Od 1892 g. do 1900 g. u~el
gimnazija vo Karlovac. Na Uni-
verzitetot vo Viena (1900‡1904)
studiral romanska i germanska
filologija. Bil sredno{kolski
profesor vo Bawa Luka i biblio-
tekar vo Pokrainskiot kralski
muzej vo Bosna i Hercegovina. Od
1919 g. do penzioniraweto (1952)
rabotel kako univerzitetski pro-
fesor na Filozofskiot fakul-
tet vo Zagreb. Vo mladosta se za-
nimaval so literatura, a podocna
najmnogu so lingvistika. Dal is-
klu~itelen pridones vo pove}e
oblasti: romanistikata, ju`nata
slavistika, kroatistikata, bal-
kanistikata, narodniot latini-
tet, etnoistorijata, kontrastiv-
nata lingvistika. Na nau~en plan
ja doka`uval posebnosta na make-
donskiot jazik vo svetlinata na
balkanskite jazici, bugarskiot i
srpskiot, vo polemika so bugar-
skiot lingvist P. Mladenov.
BIBL.: Etim ologijski rje~nik hrvatskoga ili
srpskoga jezika, Zagreb, JAZU, 1971–1973; nadmorska viso~ina pome|u 220 i
Slavenstvo i rom anstvo na jadranskim otoci- 400 m. Zafa}a povr{ina od 7.820
m a. Toponom asti~ka istra`ivanja, 1–2, Zag- ha. Ima mnogu povolna soobra}aj-
Staro Skopje, gravura (XVII v.)
SKOPJE S
reb, 1950; Iz rum unske literature o balkan-
skim Vlasim a, „Glasnik Skopskog nau~nog
dru{tva#, Skopqe, II, 1–2, 1927; III, 1, 1928.
IZV.: Arhiv na Oddelot za romanistika
na Filozofskiot fakultet na Univerzi-
tetot vo Zagreb, Zbornik u ~ast Petru Skoku
o stotojobljetniciro|enja (1881–1956).
LIT.: Selak Sam ard`ija, Leksikon hrvatskoga
jezika i knji`evnosti, Pergam ena, Zagreb,
2001. Q. Sp.
SKOLII (Scoliidae) – golemi ci-
pokrilni insekti. Nivnite larvi
parazitiraat
na drugi krup-
ni insekti.
@enkite se
razlikuvaat
od ma`jacite
po goleminata
Golema skolija i po formata,
imaat i svie-
ni anteni, po {to go dobile imeto
(skolios gr. = kriv, svien), a kriljata
im se rudimentirani ili se bez
krilja. Naj~est vid vo Makedonija
e golemata skolija (Scolia flavifrons
Fabr.); `enkata od ovoj vid pronao-
|a larvi od krupni tvrdokrilci, gi
paralizira i na niv polaga jajca.
LIT.: Jon~e [apkarev, Zoologija na bez-
’rbetnite `ivotni, Skopje, 1991.
V. T. K. – M. Kr.
SKOLOVRANCI (Sturnus) – rod
mali ptici od familijata skolov-
ranci (Sturnidae), od koi vo Make-
donija se sre-
}avaat dva vi-
da: obi~en
skolovranec
(Sturnus vulga-
ris) i rozov
skolovranec
(Sturnus rose-
Obi~en skolovranec us).
LIT.: Birds in Europe: population estimates,
trends and conservation status, „BirdLife Internati-
onal Conservation Series#, 12, Cambridge, 2004;
C. Harrison, An Atlas of the Birds of the Western
Palaearctic, Glasgow, 1982. Sv. P. – V. Sid.
SKOPJE ‡ glaven i najgolem
grad vo RM, so 467.257 `. (2002).
Se nao|a vo Skopskata Kotlina,
od dvete strani na r. Vardar, na
1367
S SKOPJE
Skopje pred zemjotresot (1963)
no-geografska polo`ba. Toj e
gravitaciski centar na celata
dr`ava. Od nego vodat sovremeni
pati{ta vo pove}e pravci, kako:
avtopati{tata Skopje‡Kumano-
vo, Skopje‡Veles i Skopje‡Teto-
vo‡ Gostivar, potoa, magistral-
niot pat Skopje‡Blace, kako i
regionalniot pat Skopje‡Koz-
jak‡Makedonski Brod. Skopje e
`elezni~ki soobra}aen jazol vo
Makedonija, a kaj Petrovec pos-
toi i sovremen aerodrom. Ima
umereno-kontinentalna klima so
prose~na godi{na temperatura
na vozduhot od 12,0°S i prose~na
godi{na koli~ina na vrne`ite
od 502 mm.
Skopje e star grad. Vo anti~kiot
period bil glaven grad na Darda-
nija. Pod imeto Skupi Ptolomej
go spomnuva vo II v. od n.e. Toga{
gradot le`el pod Zaj~ev Rid po-
me|u dene{nite naselbi Bardov-
ci i Zloku}ani. Vo vremeto na
Rimjanite imal golemo strate{-
ko zna~ewe i vo nego bila smeste-
na sedmata rimska legija. Golema
prirodna katastrofa Skupi go
pogodila vo 518 g., koga bilo raz-
urnato od zemjotres. Naselenieto
ne ja obnovilo starata naselba,
tuku na prostorot me|u Kaleto i
Gazi Baba od dvete strani na r.
Serava podignalo nova naselba.
Taa brzo se razvivala, osobeno vo
vremeto na car Justinijan (527‡
565), koga stanala pove}eiljaden
Sega{na panorama na Skopje
1368
Oficerskiot dom vo Skopje po zemjotresot (1963)
i dobro ureden grad. Pri krajot
na VII v. (695) go zazele Sloveni-
te i mu go dale imeto Skopje. Vo
vremeto na Samuilovata dr`ava
se spomnuva kako episkopsko se-
di{te. Kon krajot na XIII v. (1282)
vleguva vo sostav na srednovekov-
nata srpska dr`ava. Car Du{an
go proglasuva za svoja prestolni-
na i vo nego go donesuva poznati-
ot Du{anov zakonik.
Od 1392‡1395 g. do 1912 g. e pod
vlasta na Turcija. Vo toj period
gradot dobiva tursko-orientalno
obele`je. Stopanski brzo se raz-
viva, osobeno vo XVI i XVII v., ko-
ga stanuva eden od najrazvienite
i najgolemite gradovi vo Evrop-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
ska Turcija. Gradot stanuva zna-
~aen zanaet~iski i trgovski cen-
tar. Za smestuvawe na trgovcite
i nivnata stoka bile podignati
pove}e karavan sarai i anovi, ka-
ko Kur{umli-an, Suli-an, Kapan-
an i dr. Patepisecot Evlija ^e-
lebija Skopskata ~ar{ija ja spo-
reduva so onaa vo Carigrad. Vo S.
imalo 12.000 ku}i so okolu 60.000
`., potoa 2.150 du}ani, eden bezis-
ten, 70 javni amami (bawi), 120
xamii, i pove}e begovski konaci
i sarai. Trgovskite karavani re-
dovno odr`uvale vrski so Solun,
so Belgrad i so Dubrovnik. Me|u-
toa, vo 1689 g., vo vremeto na Av-
stro-turskata vojna, gradot do`i-
vuva vtora katastrofa, bil zapa-
len od strana na avstriskiot ge-
neral Pikolomini i napolno
uni{ten. Naselenieto go napu{-
tilo gradot, pri {to edni (glav-
no Turci) se naselile duri vo Ca-
rigrad, kade {to go osnovale Us-
kub maaloto, a drugi (najgolem
del Makedonci) se pridru`ile
na migraciskiot bran na Arsenie
Crnoevi} i se otselile daleku na
sever vo Panonskata Nizina. Od
tie pri~ini vo tekot na XVIII v.
gradot opadnal, taka {to patepi-
secot Bo`ur naveduva deka imal
samo 5-6000 `.
Vo XIX v. gradot povtorno po~nu-
va da se razviva. Ve}e vo sredina-
ta na vekot stanal golem trgovski
centar, a Han zabele`il deka
broel 20.800 `. Me|u dvete svet-
ski vojni S. bil administrativen
centar na toga{nata Vardarska
banovina. Od bugarskata i ger-
manskata okupacija e osloboden
vo 1944 g. Vo nego e proglasena
prvata narodna vlada na Federal-
na Makedonija i Skopje stanuva
nejzin glaven grad.
Vo 1963 g. gradot ja do`ivuva pos-
lednata katastrofa. Na 26 juli go
pogodil silen zemjotres, koj
uni{til 80% od stanbeniot fond
i zaginale 1.070 `. Blagodarenie
na samopregorot na svoite `ite-
li i nesebi~nata pomo{ od cela
Jugoslavija, kako i od OON i od
87 zemji od svetot, S. bilo brzo
obnoveno. Vo tekot na XX v. nase-
lenieto vo gradot, so mali preki-
ni, e vo postojan porast. Taka, vo
1900 g. vo nego `iveele 31.900 `.,
vo 1953 g. 124.476 `., a vo 2002 g.
467.257 `. Pokraj Makedoncite,
~ij broj, spored posledniot po-
pis, iznesuva 332.778 `., vo S. `i-
veat i pretstavnici na pove}e et-
ni~ki zaednici. Najgolem broj od
niv se od albanskata etni~ka za-
ednica ‡ 71.483 `., potoa sleduva-
at Romite ‡ 23.202 `. pa Srbite ‡
14.251 `., Turcite ‡ 8.549 `.,
Bo{wacite ‡ 6.465 `., Vlasite ‡
2.546 `., a kako ostanati se dekla-
rirale 7.983 `.
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Gradot administrativno-terito-
rijalno e podelen na 10 op{tini,
koi zafa}aat vkupna povr{ina
od 57.146 ha, so 52 naseleni mesta,
vo koi `iveat 506.962 `. Poradi
svojata pogodna geografska po-
lo`ba, burnoto istorisko mina-
to i golemata naselenost, S. de-
nes pretstavuva najrazvien sto-
panski, kulturno-prosveten i po-
liti~ki centar vo RM. Vo nego e
koncentrirana pove}e od edna
tretina od industrijata vo Re-
publikata, tuka od oblasta na cr-
nata metalurgija e @elezarnica-
ta, od hemiskata industrija e
†OHIS#, od petrohemiskata in-
dustrija e Rafinerijata za nafta
†OKTA#, od farmacijata e †Al-
kaloid#, od nemetalnata indus-
trija e Fabrikata za cement †US-
JE# i dr. S. e sedi{te i na brojni
politi~ki, op{testveni, kultur-
no-prosvetni i zdravstveni in-
stitucii, kako: Univerzitetot
†Sv. Kiril i Metodij#, MANU,
pove}e nau~ni institucii i mu-
zei, kako: Muzej na Makedonija ‡
Arheolo{ki, Etnolo{ki i Is-
toriski, Prirodonau~en muzej,
Muzej na Grad Skopje, Muzej na
Starata skopska ~ar{ija, Muzej
na sovremenata umetnost, nekol-
ku umetni~ki galerii, teatri i
biblioteki. Od bogatiot istori-
sko-urban razvitok na gradot, a
kako svedo{tvo od kulturnoto
minato, se za~uvani niza zna~aj-
ni kulturno-istoriski spomeni-
ci: anti~kiot grad Skupi, Kale-
to, Kameniot Most, Akvaduktot,
crkvata †Sv. Spas#, pove}e xa-
mii, Starata ~ar{ija i brojni
spomenici od NOB. Vo okolina-
ta na S. postojat isto taka pove-
}e kulturno-istoriski spomeni-
ci, me|u koi pozna~ajni se: †Sv.
Pantelejmon# vo s. Nerezi (1164),
Markoviot manastir ju`no od s.
Su{ica, manastirot †Sv. Niki-
ta# kaj s. Bawani, manastirot
†Sv. Andrej# na bregot na ezero-
to Matka, manastirskata crkva
†Sv. Arhangel i Gavril# nad s.
Ku~evi{te, crkvata †Sv. Niko-
la# vo s. Quboten i dr.
LIT. : Jovan Haxi Vasiqevi¢, Skopqe i
wegova okolina, Beograd 1930; Antonie
Nikolovski, Dimitar ]ornakov, Kosta
Balabanov, Spomenici na kulturata vo
NR Makedonija, Skopje 1961; Mitko Pa-
nov, Skopje, Geografski vidik, br.1, Skop-
je 1970; Risto Gali}, Tihomir Arsovski,
Skopje 1963-1973, Skopje 1973; Popis na
naselenieto, doma}instvata i stanovite
vo Republika Makedonija, 2002 – kn. X,
DSZ, Skopje 2004. Al. St.
„SKOPJE“, ISELENI^KI KLUB
(Detroit, Mi~igen, SAD, 1999 >)
‡ klub na novodojdeni makedon-
ski doselenici od Skopje i Skop-
sko i drugi doseleni Makedonci,
nivni poznati i prijateli. Razvi-
va razni aktivnosti. Sl. N.-K.
SKOPSKA ARTILERISKA BRI-
GADA (s. Lisi~e, Vele{ko, sep-
temvri ‡ Skopje, vtorata polovi-
na na noemvri 1944) ‡ voena edi-
nica na NOV i POM. Pri pov-
tornoto zazemawe na Prilep od
germanskite sili (20. IX 1944) ar-
tileriskiot divizion na Stjepan
Zlatar se povlekol kon s. Lisi~e
(Vele{ko) i tuka poslu`il kako
jadro za formiraweto na Briga-
data so komandant Kiro Spasov-
ski, a raspolagala so 4 haubici od
105 mm, M-13. U~estvuvala vo Os-
loboduvaweto na Makedonski
Brod, Prilep i Veles, pri {to
kaj s. ’Rlevci zaplenila eden ger-
manski top od 75 mm so kamion i
municija. Po Osloboduvaweto na
Skopje, pri reorganizacijata na
voenite edinici, pristignala vo
Skopje i vlegla vo sostavot na
Prvata makedonska artileriska
brigada.
LIT: D-r Marjan Dimitrijevski, Makedo-
nija vo antifa{isti~kata vojna (1944–
1945), Skopje, 1995; istiot, Makedonskata
vojska 1944–1945 (Pregled na Glavniot
{tab, brigadite, diviziite, korpusite i
V jugoslovenska armija), Skopje, 1999,
157–158. S. Ml.
SKOPSKA EPARHIJA – pra-
voslavna eparhija. Vo IV v. Skupi
bilo mitropolitsko sedi{te,
dolgo vreme pod jurisdikcijata
na solunskiot arhiepiskop. So
povelbata na Justinijan I (15. IV
535) bila osnovana samostojna
crkva Justinijana Prima (do 545
g.). Vo vremeto na Samuilovoto
Carstvo eparhijata $ bila pot~i-
neta na Ohridskata arhiepisko-
pija. So pa|aweto na Skopje pod
Vizantija (1002), eparhijata do{-
la pod jurisdikcijata na Carig-
radskata patrijar{ija. Vo tekot
na 1282 g. Skopskata eparhija ja
osvoil srpskiot kral Milutin.
Po pa|aweto na Makedonija pod
vlasta na osmanliite, eparhijata
do{la vo sostavot na Ohridskata
arhiepiskopija. Pri vozobnovu-
vaweto na Pe}skata patrijar{ija
(1557), Skopskata eparhija $ bila
nejze prisoedineta i ostanala do
nejzinoto ukinuvawe (1766), po
{to $ bila pot~ineta na Cari-
gradskata patrijar{ija. Vo po~e-
tokot na XX v. Skopskata i drugi-
te eparhii od Vardarskiot del na
Makedonija vlegle vo sostavot na
Srpskata pravoslavna crkva, os-
ven vo vremeto na bugarskite oku-
pacii (1915–1918 i 1941–1944), ko-
ga bila pod jurisdikcija na Bu-
garskata pravoslavna crkva. Od
vozobnovuvaweto na Ohridskata
arhiepiskopija (1958, 1967) kako
Makedonska pravoslavna crkva,
Skopskata eparhija e vo nejzini-
ot sostav, a Skopje e sedi{te na
Arhiepiskopijata.
IZV. i LIT.: I. Sn‹garovÍ, Skopska
eparhi®, Sofi®, 1939; L. Mileusni}, Az-
SKOPSKA S
bu~nik Srpske pravoslavne crkve, Beog-
rad, 1993; J. Bel~ovski, Avtokefalnosta
na Makedonskata pravoslavna crkva,
Skopje, 1986. Al. Tr.
SKOPSKA KOTLINA – se pro-
tega vo severniot del na Povar-
darjeto, celosno vo Vardarskata
tektonska zona. Pretstavuva dla-
boka i spu{tena potonatina po
dol`inata na rasednite linii.
Taa e zagradena od site strani so
visoka planinska ramka i toa:
Skopska Crna Gora na sever, @e-
den na zapad i masivot na Jakupi-
ca (Mokra) na jug. Edinstveno
sprema istok e malku poniskata
Gradi{tanska Planina (861 m).
So Polo{kata Kotlina e povrza-
na preku Dervenskata Klisura i
Pregrabenskata Dolina – Tetov-
ska Suvodolica; so Vele{kata
Kotlina preku Taorskata Klisu-
ra, so Kumanovskata Kotlina
preku Romanove~kiot Preval, a
preku Ka~ani~kata Klisura na
P~iwa so Kosovo. Zafa}a povr-
{ina od 1.924 km² i se izdiga od
225 m, kako najniska to~ka vo kot-
linata, do 2.540 m kako najvisoka
to~ka. Ramni~arskiot del ili
dnoto na Kotlinata zafa}a povr-
{ina od 26.100 ha i se nao|a na
p.n.v. od 300 m. So planinata Vod-
no e podelena na dva dela: Skop-
sko Pole na sever so pravec na
protegawe sz–ji i basenot na
Markova Reka na jug so pravec na
protegawe istok–zapad. Skopska-
ta Kotlina e formirana so tek-
tonskite dvi`ewa vo neogen-eo-
cenot, a vo miocenot so dopolni-
telni tektonski dvi`ewa e raz-
drobena na rasedi, a potoa modeli-
rana so dejstvo na egzogenite pro-
cesi. Kotlinata e ispolneta so eo-
censki, miocenski, pliocenski i
kvarterni sedimenti {to na ne-
koi mesta imaat debelina pove}e
od 1.600 m. Vo kotlinata egzisti-
ralo Skopsko Ezero, koe najvisoko
nivo imalo na 900 m, a potoa rit-
mi~ki se spu{talo ostavaj}i tragi
vo vid na abrazioni terasi.
Vo kotlinata se sudiraat dva kli-
matski tipa: kontinentalen od
sever i mediteranski od jug, kon
koi se priklu~uvaat i klimatski-
te vlijanija od planinite. Vo
Kotlinata e razviena gusta hid-
rografska mre`a pri {to rekata
Vardar, so nejzinite pritoki
Treska, Lepenec i P~iwa, e glav-
na odvodna arterija. Raznovidni-
te po~vi i drugite prirodni fak-
tori ovozmo`uvaat odgleduvawe
intenzivni kulturi, vo prv red
industriski rastenija, `ita i dr.
Vo Kotlinata e razviena najgole-
mata gradska naselba Skopje.
LIT.: P. JovanoviÊ, Reqef Skopske kot-
line. GSND, kn. 10, Skopje, 1931; A. Stoj-
milov, Fizi~ka geografija na R. Makedo-
nija, Skopje, 2003. T. And.
1369
S SKOPSKA
Granicite na Skopskata eparhija
SKOPSKA PRAVOSLAVNA
EPARHIJA na MPC (1944 – ) –
prv arhijerej bil Arhiepiskopot
Ohridski i Makedonski Dositej
(1958–1981), a potoa arhiepiskopi-
te Angelarij (1981–1986), Gavril
(1986–1993), Mihail (1993– 1999) i
Stefan (od 1999). Skopskata epar-
hija ima nad 150 hramovi i 20 ma-
Sedi{teto na Skopskata eparhija i Soborniot
hram †Sv. Kliment Ohridski# vo Skopje
nastiri. Najpoznati manastiri se:
„Sv. Pantelejmon# vo Nerezi, „Sv.
Andrej# i „Sv. Bogorodica# na
Matka, „Sv. Nikola# – [i{evo,
„Sv. Dimitrij# – Su{ica, „Sv. Jo-
van# – Kapi{tec, „Sv. Trifun# –
Govrlevo, „Sv. Nikita# – Bawani,
„Sv. Ilija# – Mirkovci, „Sv. Bo-
gorodica# – Pobo`je, „Sv. Niko-
la# – Qubanci, „Sv. \or|i# – Ku~-
kovo i dr. Eparhijata ima 700.000
vernici, 70 sve{tenoslu`iteli i
20 monasi i monahiwi.
LIT.: Ratomir Grozdanoski, Stefan Ar-
hiepiskop Ohridski i Makedonski, Skop-
je, 2000. Rat. Gr.
Skopska Crna Gora
1370
SKOPSKA SOCIJALDEMOK-
RATSKA ORGANIZACIJA
(Skopje, 7. I 1909 – Skopje, 1918) –
politi~ka partija so osnovna zada-
~a urivawe na bur`oaskiot pore-
dok i vospostavuvawe socijalen de-
mokratski poredok, zasnovan vrz
op{testvena sopstvenost na sreds-
tvata za proizvodstvo. Vo 1910 g. go
izdavala v. „Socijalisti~ka zora#
i potoa gi osudila zavojuva~kite
vojni i podelbata na Makedonija.
LIT.: Rabotni~ko i komunisti~ko dvi-
`ewe vo Makedonija, Skopje 1970. O. Iv.
Programa za
pretstavata
†Len~e
Kumanov~e#
vo vesnikot
†Skopska
scena#
„SKOPSKA SCENA# (Skopje,
4. XI 1935 ‡ 5. IV 1937) ‡ ilustri-
ran umetni~ki i op{testven ves-
nik, na srpski jazik. Izdava~i bi-
le mesniot Naroden teatar, kina-
ta, varieteata i Op{tinskiot
dom. Sopstvenik i odgovoren
urednik: Milivoj Sokolovi} i
Branko Besari}.
LIT.: D-r Boro Mokrov ‡ M-r Tome Gru-
evski, Pregled na makedonskiot pe~at
(1885‡1992), Skopje, 1993, 105. S. Ml.
SKOPSKA CRNA GORA – sred-
novisoka planina, koja na terito-
rijata od RM se protega so svojot
ju`en del. Se izdiga kako horst
pome|u: Skopskata Kotlina od jug,
Kumanovskata od istok, Gnilan-
skata od sever vo Kosovo, Repub-
lika Srbija, i dolinata na rekata
Lepenec od zapad. Po nejzinoto
bilo se protega i granicata pome-
|u RM i RS. Planinata se protega
vo pravec jz–si, so najvisok vrv
Ramno (1.651 m). Taa e nastanata
so pomestuvawe. Po dol`inata na
eden takov rased vo okolinata na
Niku{tak do{lo do izlevawe na
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
lava. Sostavena e od kristalesti
{krilci i eruptivni karpi, pre-
ku koi le`at mezozojski karpi i
tercierni sedimenti. So dolina-
ta na Lipkovska Reka e podelena
na dva dela: zapaden povisok i is-
to~en ponizok, poznat pod imeto
Karadak. Na Skopska Crna Gora
se nao|aat izvori na pogolem broj
re~ni tekovi.
LIT.: T. Andonovski, I. Milevski, Geo-
morfolo{ki karakteristiki na Kuma-
novskata Kotlina, „Geografski razgle-
di#, kn. 36, Skopje, 2001. T. And.
SKOPSKI VILAET ‡ v. Kosov-
ski vilaet.
SKOPSKI ZABAVEN FESTI-
VAL ‡ prv festival na popular-
na muzika vo Makedonija, prvpat
odr`an vo 1968 g. Svoite prvi ~e-
kori i afirmacija na nego napra-
vile golem broj avtori (D. Masev-
ski, S. Dimitrov, Q. Konstanti-
nov, K. Kostov, A. Xambazov, Q.
Bran|olica, D. \akonovski, V.
Dimitrov i dr.), kako i najgole-
miot broj od peja~ite {to vo {e-
esettite i sedumdesettite godini
na XX v. ja zapo~naa i ja gradea
svojata kariera (D. Mijalkovski,
S. Petkovska, D. Pan~etovi}, M.
Oxaklievska i dr.). Festivalot
vo 1979 g. go ima{e svoeto posled-
no izdanie od prvata etapa. Vo
1994 g. SZF be{e obnoven i so
prekini se odr`uva{e do 2004 g.
Vo ovoj period na nego u~estvuvaa
plejada mladi avtori i peja~i (Q.
Mirkovski, G. Koprov, D. Dimit-
rov, kako i O. Hristovska, L. Ko-
~ovska, Kaliopi, Tijana, A. Ja-
nevska, T. Proeski). M. Kol.
SKOPSKI ZEMJOTRES (Sko-
pje, 26. VII 1963, 5 ~asot i 17 minu-
ti) & tret tektonski zemjotres vo
ova epicentralno podra~je, po na-
straduvaweto na gradot Skupi vo
neposrednata blizina (518) i
Skopje (1555), ovoj pat so lokalna
magnituda 6.1. Istiot den bile
registrirani u{te 122 zemjotre-
sa. Od zemjotresot ima{e 1.070
zaginati i 3.330 povredeni gra|a-
ni (1.200 trajni invalidi), a 85%
od objektite bea urnati ili te{-
ko o{teteni. Gradot be{e obno-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Razru{enata @elezni~ka stanica vo Skopje (1963)
ven so sesrdna solidarnost i po-
mo{ od drugite toga{ni jugoslo-
venski republiki, OON i 87 dr-
`avi od svetot.
LIT.: D-r Aleksandar Matkovski, Hroni-
ka na zemjotresot vo Skopje (26 juli 1963),
Skopje, 1964. S. Ml.
SKOPSKI KONGRES NA
TMORO (nad s. Kne`evo, Kratov-
sko, 2/15. ‡ 9/22. I 1905). Pretseda-
val Efrem ^u~kov. Raspraval za
idejnata dejnost na Organizacija-
ta, proekt-ustavite, pravilnici-
te za ~etite, finansiraweto,
nadvore{nite vlijanija i odno-
sot kon propagandite. Bile raz-
gleduvani i ekonomski i socijal-
ni pra{awa, sostojbite vo osnov-
^estvuvawe na mestoto na formiraweto na Skopskiot narodnoosloboditelen partizanski odred (22. VIII 2007)
noto obrazovanie, higienata i
zdravjeto na naselenieto.
LIT.: Dimitar Dimeski, Kongresot na Skop-
skiot okrug na MRO (januari 1905 godina),
sp. „Istorija#, 1-2, Skopje, 1992. M. Min.
SKOPSKI NARODNOOSLO-
BODITELEN PARTIZANSKI
ODRED (mesnosta ^iflik vo
Skopskiot park, 22. VIII 1941 ‡ kaj
s. Zloku}ani, Skopsko, 2. XI 1941)
‡ prva partizanska edinica na
NOB. Bil formiran po odlukata
na ilegalnoto Junsko partisko
sovetuvawe na Skopskata organi-
zacija na KP vo Makedonija (22.
VI 1941) za po~etok na oru`enoto
vostanie. Odredot bil formiran
od 12 ili 13 borci, glavno od sos-
SKOPSKI S
tavot na pette dotoga{ni skop-
ski diverzantski grupi. Vo nego-
viot borben pat mu se priklu~ile
vkupno 42 borci, so me{ovit na-
cionalen sostav ‡ Makedonci,
Srbi, Albanci, Turci, Crnogor-
ci, Hrvati i ^esi. Vedna{ po
formiraweto Odredot izvr{il
diverzija na rudnikot Radu{a, po
{to zaminal na pl. Vodno, potoa
vo starata diverzantska baza pok-
raj Vardar (9. IX), pa se prefrlil
na pl. Skopska Crna Gora (10. IX),
kade {to prestojuval vo malata
pe{tera Lazarov Kamen kaj s. ^u-
~er, Skopsko (od 11. IX ‡ prvata
polovina na septemvri) i vo ma-
nastirot †Blagove{tenie„ (18.
IX ‡ sredinata na oktomvri). Vo
mesnosta Gorne Bav~e (28. IX) bil
odr`an zaedni~ki sostanok na ak-
tivistite na NOD od selata vo
Skopska Crna Gora, bil formi-
ran prviot makedonski Mesten
NOO vo s. ^u~er (4. X), gi ispro-
bale ilegalno izrabotenite ra~ni
bombi vo Skopje, gi ispitale ob-
jektite na `elezni~kata linija vo
Ka~ani~kata Klisura za eventual-
no minirawe, ubile eden {umar,
vodele borba so bugarskata vojska
vo reonot na \or~e Petrov i ja pod-
gotvile i ja izvele akcijata za lik-
vidirawe na bugarskite policiski
agenti Mane Ma~kov i Krume Pan-
kov (7. X). Vo mesnosta Bela Voda,
od desnata strana na r. Lepenec, po-
lo`ile zakletva (18. X). Ote`na-
tite uslovi za dejstvuvawe od pri-
tisokot na bugarskata vojska i po-
licija, surovata okupatorska pres-
metka so kumanovskite odredi
(Kozja~kiot i Karada~kiot) i Pr-
viot prilepski NOPO †Goce Del-
~ev#, kako i pretstojnata zima, vo
[tabot na Odredot predizvikale
kolebawa vo odnos na prodol`uva-
weto na dejstvuvaweto na Odredot
i bila donesena odluka da bide ras-
formiran (30. X 1941), pa ilegalno
vlegle i se rasturile niz gradot.
LIT.: Aleksandar Spasovski, Skopski
NOP odred, Beograd, 1971; Boro Trajkov-
ski, Formiraweto na Prviot skopski par-
tizanski odred, †13 Noemvri#, br. 10, Skop-
je, 1973, 11; Skopje vo NOV 1941, Materijali
od Nau~niot sobir odr`an na 13 i 14 juni
1972 godina vo Skopje, Skopje, 1973; Mitre
Inadeski, Prvata godina na NOV i Revo-
lucijata, Skopje, 1973; Mitre Inadeski,
Hronologija na Skopje, Skopje, 1974; Stoil-
ko Ivanovski, Vasil Antevski‡Dren,
Skopje, 1981; Krsto Zdravkovski, Da ne se
zaboravi, Spomenici i spomen belezi od
NOV vo Skopje, Skopje, 1982. S. Ml.
SKOPSKI PRAZNI^EN MI-
NEJ ‡ pergamenten kirilski ra-
kopis od XIII‡XIV v., povrzan so
glagolskata pismena tradicija.
Vo minatoto se ~uval vo biblio-
tekata na Skopskata mitropoli-
ja, no podocna e odnesen vo Buga-
rija i se nao|a vo rakopisnata
zbirka na sofiskata Narodna
biblioteka †Kiril i Metodij#
1371
S SKOPSKI
Faksimil od Skopskiot prazni~en minej (XIII-XIV v.)
(br. 468, Conev, II, 522). Ima 279
listovi i sodr`i, pokraj prevod-
nite himnografski tekstovi i
originalni literaturni dela od
`anrot na crkovnata poezija: Az-
bu~ni stihiri za denovite pred
Ro`destvo Hristovo i za denovi-
te pred Bogojavlenie, so glagol-
ska podredba na bukvite, Slu`ba
za sv. Konstantin‡Kiril Filo-
zof, Slu`ba za sv. Metodij, Me-
todieviot kanon za Dimitrija
Solunski, Kanon za sv. Kliment
Rimski, Pretprazni~ni tripes-
neci za Ro`destvo Hristovo od
Kliment Ohridski, Kanon za pre-
nesuvaweto na mo{tite na sv. Jo-
van Zlatoust (mo`ebi Naumov),
Kanon za arhangel Mihail od
Konstantin Prezviter, Kanon za
Bogojavlenie i Kanon za Vovede-
nie Bogorodi~no.
LIT.: B. Conev, Opis na slavxnskite
rqkopisi v Sofijskata narodna bib-
lioteka, II, Sofix, 1923, 52‡53; Klimen-
tina Ivanova–Konstantinova, Dva ne-
izvestni azbu=ni akrostiha s glagolska
podredba na bukvite v srednobqlgarski
prazni=en minej, zb.: Konstantin–Ki-
ril filozof. Dokladi ot Simpoziuma,
posveten na 1100-godi[ninata ot smqrt-
ta mu, Sofix, 1971, 341‡365; Stefan
Ko/uharov, phti dostoitY arhistratiga
(Novootkrito proizvedenie na Kon-
stantin Preslavski), Literaturozna-
nie i folkloristika. V =est na 70-go-
di[ninata na akademik Petqr Dine-
kov, Sofix, 983, 59‡62; Stoja Pop-Atana-
sova, Prepis od originalno Klimentovo
delo vo Skopskiot prazni~en minej, „Ma-
kedonski jazik#, LIII, 2002, 55-66. \. P. At.
SKOPSKI XEZ FESTIVAL ‡
eden e od najpoznatite muzi~ki
festivali vo Makedonija {to
stekna me|unarodna reputacija.
Pokrenat e vo 1982 g. i od toga{
se odr`uva vo svojot redoven ter-
min vo tretata nedela od oktom-
vri. Svojot evropski ugled go
stekna blagodarenie na izvonred-
1372
Plakat od jubilejnoto 25-to izdanie
na Skopskiot xez festival (2006)
nite svetski xez-muzi~ari {to vo
~etvrtvekovnata istorija na fes-
tivalot nastapija na scenata vo
Skopje. Me|u drugite vo SXF
nastapija i Rej ^arls, Tito Puen-
te, Herbi Henkok, ^ik Koria, Al
Di Meola, Ornet Kolmen i u{te
niza velikani na svetskite xez-
sceni. SXF be{e i promotor na
golem broj evropski xez-muzi~a-
ri, kako Jan Garbarek, Joakim
Kun, Ri~ard Galiano i dr. M. Kol.
SKOPSKO KRAI[TE – priv-
remena osmanliska voeno-admi-
nistrativna edinica, osnovana
po 1391/92 g. Prv krai{nik (u~-
beg) bil pa{ata Jigit-beg, nasle-
den od potomcite Ishak-beg i
Isa-beg. Postepeno se pro{iri-
lo nad Ra{ka i vo nekoi delovi
od Srbija i od Bosna (sostaveno
od sedum vilaeti). Rasformirano
po zazemaweto na Bosna (1463).
LIT.: D. \or|iev, Skopje od turskoto os-
vojuvawe do krajot na XVII vek, Skopje,
1997. B. Petr.
SKOPSKO LETO ‡ kulturna
manifestacija. Se odr`uva sekoe
leto vo Skopje (od 21. VI do 2.
VIII), na brojni lokacii vo gra-
dot. Opfa}a pove}e oblasti: kla-
si~na muzika, xez i soul, fol-
klor, balet, teatar, film, arhi-
tektura, likovni izlo`bi, fo-
Plakat od †Skopsko leto# (2007)
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
tografija. Osnovana vo 1980 g. od
Kulturno-prosvetnata zaednica
na grad Skopje, koja e transfor-
mirana (1997) vo Direkcija za
umetnost i kultura. Manifesta-
cijata e osobeno otvorena kon
sovremenite tekovi vo umetnos-
ta, kako i kon mladite izveduva~i
od RM i od regionot. Vo site ob-
lasti nastapuvale umetnici od
~etiriesetina zemji od site kon-
tinenti. Sn. ^.-An.
SKOPSKO NAU^NO DRU[-
TVO (Skopje, 25. III 1921) – osno-
vano po inicijativa i so anga`i-
rawe na Tihomir \or|evi}, pro-
fesor na Belgradskiot univerzi-
tet. Za prv pretsedatel bil iz-
bran Tihomir Ostoi}, dekan na
Filozofskiot fakultet vo
Skopje, a po negovata smrt bil iz-
bran Radoslav Grui}, isto taka
dekan na Filozofskiot fakul-
tet vo Skopje. Do 1925 g. Dru{-
tvoto nemalo redovna organizi-
rana dejnost. Vo april 1925 g.
Dru{tvoto bilo registrirano i
do 1941 g. razvivalo nau~na i kul-
turno-prosvetna dejnost za doka-
`uvawe na srpskiot karakter na
makedonskiot jazik, odnosno deka
istorijata, folklorot i etnogra-
fijata se srpski.
LIT.: Vladan Jovanovi}, Jugoslovenska dr-
`ava iJu`na Srbija 1918-1929, Beograd, 2002.
N. Cv.
SKOPSKO-PRIZRENSKA BI-
JA NA RIMOKATOLI^KATA
CRKVA ‡ organizacija na kato-
li~koto naselenie od Makedoni-
ja, Kosovo i Metohija, osnovana
kon krajot na XIX v., so centar vo
Prizren. Bila organizirana za
potrebite na katoli~koto nase-
lenie od rimskiot obred, no vo
tekot na XX v., vo kontekst na
mnogubrojnite politi~ki prome-
ni vo podra~jeto, povremeno pod
nejzina nadle`nost bilo i kato-
li~koto naselenie od Jugoisto~-
na Makedonija od vizantiskiot
obred. Od 1991 g. Katoli~kata
crkva oficijalno e registrirana
vo RM kako Katoli~ka crkva, so
dve edinici: Skopska biskupija,
nadle`na za vernicite od rimski-
ot obred, i Apostolski egzarhat
vo Makedonija, nadle`en za ver-
nicite od vizantiskiot obred.
LIT.: G aspar G jini, Skopsko-prizrenska bis-
kupija kroz stole}a, Zagreb, 1986. M. Ta{.
SKORPII (Scorpiones) – naj-
krupni pajakovidni organizmi.
Vo narodot se poznati i kako ak-
repi. Naseluvaat topli i suvi
mesta. Teloto im e izdol`eno, na
glavata imaat dobro razvieni vi-
li~ni no`iwa (pedipalpi), koi
zavr{uvaat so kle{ti za prifa-
}awe na hranata. Stomakot na
predniot del e po{irok, a vo zad-
niot e tesen i zavr{uva so hitin-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
ska otrovna
bocka {to
slu`i za na-
pad i za od-
brana. Kaj ne-
koi vidovi,
osobeno trop-
skite, otro-
vot e smrto-
nosen duri i
za ~ovekot.
Poznati se
okolu 800 vi-
Italijanska skorpija
dovi. Kaj nas
`iveat dva
vida od rodot Euscorpius: karpat-
ska (Euscorpius carpaticus Herbst.) i
italijanska skorpija (Euscorpius
italicus Herbst.). Od rodot Mesobut-
hus e registriran samo eden vid –
golemata skorpija (Mesobuthus gi-
bosus Herbst.).
LIT.: Jon~e [apkarev, Zoologija na bez-
’rbetnite `ivotni, Skopje, 1991; Vladi-
mir Krpac, Branislava Mihajlova, Biodiversity of
Macedonia from a view point of hitherto faunis-
tic investigations. Participation with Underpro-
ject: Klass Insecta, Macedonian Museum of Na-
tural History – Ministry of Science, Final Report,
Skopje, 1999, 23–30. V. T. K. – M. Kr.
SKORPII, LA@NI (Pseudos-
corpiones) – sitni organizmi {to
li~at na skor-
pii, no se bez
otroven apa-
rat. Gi ima
okolu 1.500
vidovi. Pose-
duvaat sitni
kle{ti so koi
ja prifa}aat
hranata. Naj-
~esto gi nase-
Kni`na la`na skorpija
luvaat movo-
vite, rastitelnite otpadoci vo
{umite, pod kamewa, a ~esto se
sre}avaat i vo ~ove~ki domovi
(pod stari knigi, sliki i sl.). Se
hranat so sitni insekti. Vo Ma-
kedonija ovoj red e pretstaven so
37 taksoni (36 vidovi i 1 podvid)
so visok stepen na endemizam, 27
endemiti. ^est vid kaj nas e kni`-
nata la`na skorpija (Chelifer can-
croides L.), koja se sre}ava vo bib-
liote~ni {kafovi, herbariumi i
insektariumi. Ne e {tetnik. Se
hrani so sitni insekti i krle`i.
LIT.: Bo`idar P. M. ^ur~i}, Arachnoidea-Pse-
udoscorpiones. Catalogus Faunae Jugoslaviae,
Ljubljana, 1974, III/4: 1-34; Bo`idar ^ur~i}, P.
M., R ajko N. Dim itrijevi}, Slobodan E. Mar-
kov, Lukar R . Lu~i}, Ozren S. Karam ata, New
and little-known false scorpions from the Balkan
Peninsula, principlally from caves, belong to the
families Chthoniidae and Neobisiidae (Pseudos-
corpiones, Arachnida). Monographs, Institute of
zoology, Belgrade, 1997, II(2): 1-159; Grupa
avtori, Country Stady for biodiversity of the Re-
public of Macedonia (first national report), Mi-
nistry of environment and physical planning,
Skopje, 2003, pp.1-217. V. T. K. – M. Kr.
SKOTI, \akomo (Giacomo Scotti)
(Savijano, kaj Neapol, Italija, 8.
VI 1928) ‡ italijanski poet, pre-
\akomo
Skoti
veduva~, literaturen kriti~ar i
antologi~ar. Ima objaveno nad
sto literaturni dela. Prevedu-
va~ od makedonski na italijanski
na prvata Antologija objavena vo
stranstvo (Siena, 1965). Potoa vo
prevod na italijanski gi objavil
i knigite: Makedonski raska`u-
va~i (Siena, 1967), Makedonski
narodni pesni (Milano, 1971),
Sko~ivirskata Klisura
Vezilka od B. Koneski (1967);
Magli i zalezi od M. Matevski
(1969), Vino`ito od B. Vi{in-
ski (1971); Beli mugri od K. Ra-
cin (1975) i dela od drugi make-
donski pisateli. Vo 2006 g. izleze
od pe~at negovata kniga Makedo-
nija raska`uva. P. Gil.
SKO^IBUBI (Elateridae) – tvr-
dokrilni insekti so izdol`eno i
spleskano telo.
Poznati se po spo-
sobnosta za karak-
teristi~no otskok-
nuvawe (so poseben
sko~en aparat) koga
se prevrteni na grb
za da se vratat vo
normalna polo`ba.
Vo stadium na li-
@iten skoka~ ~inka se {tetnici
SKRI@OVSKI S
za `itnite rastenija. Poznat vid
vo Makedonija e `itniot sko-
ka~ (Agriotes lineatus L.).
LIT.: Jon~e [apkarev, Zoologija na bez-
’rbetnite `ivotni, Skopje, 1991.
V. T. K. – M. Kr.
SKO^IVIRSKA KLISURA –
najdolga klisura vo RM so dol`i-
na od 80 km. Se protega od s. Sko-
~ivir vo jugoisto~niot del na
Pelagonija do s. Vozarci vo Tik-
ve{kata Kotlina. Crna Reka vo
klisurata e vse~ena glavno vo
kristalesti {krilci – gnajsevi,
a samo na nekoi mesta vo graniti.
Vo klisurata vo morfolo{ki
pogled se izdvojuvaat tri celini.
Prvata ja pretstavuva pregradata
pome|u Pelagoniskata i Mariov-
skata Kotlina, kade {to dolin-
skite strani se visoki pove}e od
900 m; vtorata e vo prostranoto
plato na Mariovskata Kotlina;
tretata se protega od utokata na
r. Bla{ica do s. Vozarci. Najim-
presivniot i najatraktivniot
del od klisurata se nao|a pome|u
utokite na Bela Reka i Kowarka,
kade {to se formirani pove}e
xinovski lonci, brzaci i slapovi
visoki do 3 m. T. And.
SKRI@OVSKI, Georgi (Georgi
Radev Ivanov) (s. Skri`ovo,
Dramsko, Egejskiot del na Make-
donija, 1882 ‡ Svilengrad, Buga-
rija, 25. II 1925) ‡ deec na TMO-
RO/VMRO. Go zavr{il Pedago{-
koto u~ili{te vo Ser, kade {to
stanal ~len na TMORO, a potoa
u~itelstvuval vo pove}e sela ‡
Gorni Poroj (Demirhisarsko), s.
Gorno Brodi (Sersko) i s. Skri-
`ovo. Bil rakovoditel na TMO-
RO za Dramska okolija, borec vo
~etata na Dimitar Gu{tanov,
1373
S SKR[ENA
sekretar na Jane Sandanski
(1902), a potoa razlo{ki vojvoda.
So ~etata na Ilija Argirov-Kr-
~ovalijata u~estvuval vo minira-
weto na mostot na r. Angista.
Bil ~len na Serskiot okru`en
revolucioneren komitet na
TMORO (1904), privrzanik na
t.n. Serska grupa i razlo{ki oko-
liski vojvoda na VMORO (1907).
Po Mladoturskata revolucija
bil eden od osnova~ite na Narod-
nata federativna partija (1908-
1910). Vo Balkanskite i vo Prva-
ta svetska vojna dejstvuval vo zad-
ninata kako potkrepa na bugar-
skata armija. Bil ~len na Priv-
remenoto pretstavni{tvo na
Obedinetata biv{a VMRO i pot-
pisnik na Apelot (9. III 1919). Gi
prifatil socijalisti~kite idei
i stanal ~len na BKP. Ubien e vo
vrhovisti~kite ~istki.
LIT.: D-r Bla`e Ristovski, Procesi od
makedonskata literaturna i nacional-
na istorija, III, Skopje, 1990, 226, 512; is-
tiot, Makedonija i makedonskata nacija,
Skopje, 1995, 305.
SKR[ENA XAMIJA (Prilep,
po~. na XV v.) – edna od najstari-
te xamii vo Makedonija. Gradite-
lot nepoznat. Pretstavuvala har-
moni~na zgrada so kalota i pri-
dru`no minare. Vo ruinirana
sostojba.
LIT.: Bo{ko Babi}, Kratok pregled na
spomenicite na kulturata na Prilep i
Prilepskiot kraj, Prilep (b.g.); Ayverdi
Ekrem Hakki, Avrupa’da Osmanlý Mimarý Eser-
leri. Yugoslavya, lll cild, 3. kitab, Ýstanbul, 1981.
SKULPTURATA VO XX VEK ‡
makedonskata sovremena skulptu-
ra vistinskiot razvoj go ima po
1945 g., pojavuvaj}i se kako samos-
tojna forma, kako objekt ili vo
pro{irena smisla (instalacija
na objekti). Prvite realisti~ki
skulpturi imaat intimen i kame-
ren karakter (D. Todorovski). Vo
50-tite godini B. Avramova, P.
Haxi-Bo{kov i J. Grabul ja usvo-
juvaat estetikata na modernizmot
(stilizirani antropomorfni ili
apstraktno asocijativni obli-
ci). Ovaa linija ja sledat S. Ma-
nevski, B. Mitri}eski, D. Popo-
ski, B. Nikoloski, V. Vasilev, A.
Ivanovski. Jazikot na praktiki-
1374
Georgi
Skri`ovski
D. Todorovski: †Kliment Ohridski# (1967)
te vo postmodernizmot go prifa-
}aat A. Svetieva, G. Stefanov, P.
Nikoloski, S. Pavlevski, T.
Axievski, I. Dimitrova, A. Ata-
nasoski, B. Angelkoski.
LIT.: Vladimir Veli~kovski, Sovremena
makedonska skulptura, Skopje, 1989; So-
wa Abaxieva, Preobrazbi 2, Skopje, 2002.
M. B.-P.
SKUPI (SCUPI ‡ Colonia Flavia Scu-
pinorum) ‡ rimski grad lociran na
5 km severozapadno od Skopje kaj
s. Zloku}ani, na jugozapadnata pa-
dina od Zaj~ev Rid, levo od utokata
na Lepenec vo Vardar. To~nata lo-
S. Ml. kacija ja odredil A. Evans vo 1883
g. Arheolo{kite naodi uka`uvaat
na kontinuirano `iveewe vo bron-
zenoto i `eleznoto vreme do VI
vek pr. n. e. Po~etocite na rim-
skiot grad se povrzani so probivot
Dr. \.
Lokalitetot Skupi
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
na rimskite legii kon krajot na I
vek p.n.e. i formiraweto na pro-
vincijata Mezija vo 15 g. n.e. Vo
vremeto na Flavievcite, verojatno
pri vladeeweto na Domicijan 84/5
g. dobiva rang na samoupravna de-
duktivna kolonija (Colonia Flavia
Scupinorum) so naseluvawe na vete-
rani, glavno od legijata VII Claudia.
Prvobitnata naselba se transfor-
mira vo kompleksen urban rimski
grad so site civilni i verski ob-
jekti koji odgovarale na novite us-
lovi i priliki. Se razviva kako
va`en administrativen, stopanski,
kulturen i tranziten centar na
provincijata Gorna Mezija. Gradot
go spomenuva Ptolomej (Geog. III,
9, 4) vo II vek. Vo vremeto na Mark
Avrelij, vo 170 g. pominuva dakis-
koto pleme Kostoboki pri prodo-
rot kon Egeja. Vo 268/69 e opusto-
{en od silni gotski i herulski od-
redi. Vo Skupi prestojuvale ili
pominale carevite Hadrijan (124/5
g.), Septimij Sever so sinot Kara-
kala (202 g.) i Filip Arabjaninot
(244 g.). Kon krajot na III vek sta-
nuva metropola na novoosnovanata
provincijata Dardanija, a vo IV
vek povtorno do`ivuva golem eko-
nomski i urbanisti~ki podem. Na
Tabula Peuntengeriana (IV v.), e pret-
staven so viweta na glaven pro-
vinciski grad. Carot Teodosij I
pri prestoite vo Skupi vo 379 i
388 g. izdal dva carski ukaza. Vo
Sinegdemot na Hierokle (VI v.), e
ozna~en kako glaven grad na pro-
vincijata Dardanija. Vo IV vek sta-
nuva episkopija (mitropolija).
Poznati se episkopite Paregorij
koj u~estvuval na saborot vo Ser-
dika (343 g.), Ursilij (458 g.) i Jo-
van (494 g.). Vo 518 g. nastradal vo
katastrofalen zemjotres zabele-
`an vo Hronikata na Marcelin
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Komes. Po obnovata vo VI vek, ur-
banoto `iveewe zamira kon krajot
na vekot, vo vremeto na Mavrikij
Tiberij (kolektiven naod na mo-
neti koj zavr{uva vo 582/3 g.). Kako
pomala ruralna naselba opstojuva
do X‡XI vek. Od stratigrafijata i
urbanizmot po osnovaweto na ko-
lonijata do krajot na III v., otkrie-
ni se delovi od obyidieto, kontu-
rite na teatarot, nekolku ulici i
yidovi od nekolku nedefinirani
objekti. Obyidieto ima forma na
nepravilen ~etiriagolnik (738 h
590 m) so povr{ina od 43 ha. Gradot
e planiran spored ortogonalen
sistem. Ulicite se paralelni so
yidovite na obyidieto (sz/ji-jz/si)
i se se~at pod prav agol. Od grad-
bite istra`uvan e samo teatarot,
vo severniot del na gradot. Impo-
zanten objekt od koj se otkrieni
glavnite konturi (skenata, delovi
od teatarskata zgrada i gledali{-
teto) so luksuzna mermerna arhi-
tektonska dekoracija. Podignat e
vo vremeto na Hadrijan (II v.). Niz
celiot istoriski razvoj gradot }e
ja zadr`i osnovnata urbanisti~ka
{ema so ista postavenost na gra-
de`nite kompleksi i gradbi, no
dimenziite i sodr`inata na grad-
skite kvartovi se menuvale vo raz-
li~nite vremenski periodi. Koga
se zboruva za urbanisti~kiot iz-
gled na Skupi, toa prvenstveno se
odnesuva na izgledot na gradot vo
docno anti~kiot period (III‡VI v.).
Celosno ili delumno se istra`eni
nekolku grade`ni kompleksi i
gradbi: horeum (javen objekt so pro-
fana funkcija-skladi{te, kraj na
III v.), gradska vila-domus (privaten
stanben objekt so luksuzno ukra-
seni yidovi so fresko dekoracija
i sopstveno podno greewe, kraj na
III–IV vek), civilna bazilika (rep-
rezentativen monumentalen javen
objekt so luksuzna arhitektonska
dekoracija i mozai~en pod, IV vek),
gradska bawa (IV–V vek), rano hris-
tijanska bazilika (kraj na V ‡ po-
~etok na VI vek), mikrostamben
kompleks (privatni stambeni grad-
bi, VI vek), nekolku gradbi so ne-
definirana funkcija i del od
uli~nata mre`a (cardo maximus,
krstosnicite so dva dekumana, u{-
te eden kardo i dekuman, IV–VI vek).
Nadvor od obyidieto na site ~eti-
ri strani se nao|ale nekropolite
i drugi pridru`ni gradbi. Istra-
`eni se okolu 1000 grobovi (I–IV
vek) od jugoisto~nata i severo-za-
padnata nekropola, otkrieni de-
lovi od anti~kiot most na Vardar,
privatna vila i hristijanska bazi-
lika vo s. Bardovci.
LIT: B. Dragojevi} Josifovska, Inscriptions de
la Mésie Supérieure (IMS), vol. VI, Scupi et la
région de Kumanovo, Beograd, 1982; I. Mikul-
~i}, Skopje so okolnite tvrdini, Skopje,
1982; D. Kora~evi}, SKUPI, Gradska teri-
torija, Skopje, 2002. L. J.
SLAV S
Severozapadnata nekropola vo Skupi
LIT.: L. Jovanova, Colonia Flavia Scupinorum -
SKUPSKA SEVEROZAPAD-
NA NEKROPOLA (s. Zloku}a- Western necropolis grave forms and rituals, His-
tria Antiqua, vol. 8, Pula 2002, 193 - 207; ista-
ni, Skopje) – pove}eslojno nao|a- ta, Colonia Flavia Scupinorum „Topography,
li{te so nekolku kulturni hori- disposition and structure of the city and its nec-
zonti od bronzenoto vreme do ropolises from the 1st to the 3rd century AD#,
docnata antika: nekropola so bi- Homage to Milutin Garasanin, Beograd, 2006,
617–638. L. J.
ritualno pogrebuvawe od docnata
bronza do ranoto `elezno vreme;
ranorimska nekropola so biritu-
alno pogrebuvawe (II–III v.); arhi-
tektonski strukturi i sloevi od
ranorimskiot period (I–II v.); an-
ti~ki pat (II–V v.); otpadna depo-
nija od zanaet~iskiot centar,
pokraj zapadniot bedem (III i pr-
vata polovina na IV v.); docno-
rimska nekropola so skeletno
pogrebuvawe (IV – po~etok na V
v.) i arhitektonski strukturi i
sloevi od docnoanti~kiot period
(V–VI v.). Se istra`uva od 1990 g.,
na prostor (40 × 18 m) {to se nao-
|a na okolu 120 m od severozapad-
niot bedem. Isklu~itelno zna-
~ajna e ranorimskata nekropola.
Istra`en e mal segment od arhi-
tektonski planiranata gradska
nekropola, ~ii{to dimenzii i
granici ne se utvrdeni. Organi-
Skuta~a od Kumanovsko
zirana e pred severozapadniot
bedem, kako aleja pokraj anti~ki- SKUTA^A (BOV^A)‡ predna
ot pat {to vodel vo Skupi (od za- prestilka vrzana za pojasot. Vo Ku-
pad) i se povrzuval so decumanus manovsko se sre}avaat nekolku vi-
maximus. Otkrieni se sedum in- dovi: skuta~a edinarka (edenica,
taktno za~uvani nadgrobni spo- edeni~na), skuta~a {amijarka ili
menici, od koi pet steli i dva od crvena {amijarka, alova skuta~a,
tipot na t. n. monumenti so fune- bitovija skuta~a i skuta~a du-
rarni ari. Postaveni se vo ~eti- garka. Vo nevestinskata skuta~a,
ri reda, dijagonalno eden na drug, poznata kako skuta~a edini~arka
frontalno svrteni kon patot. ili edenica dominira crvenata bo-
Pogrebuvaweto e biritualno, so ja, vo kombinacija so crnata, so ak-
grobovi postaveni vo paralelni centi na `olta i bela boja. Zasta-
redovi, so pribli`no ista orien- peni se motivite kola ‡ kolca. Bi-
tacija sz–ji, identi~na so nad- le izrabotuvani sè do po~etokot na
grobnite spomenici i so urbanis- minatiot vek. Za~uvano e veruva-
ti~kata {ema na gradot. Nezavis- weto deka devojkata-kandidatka za
no od vidot i od primenetiot ri- ma`ewe, trebalo kako del od svoe-
tual na pogrebuvaweto, prisutna to nevestinsko ruvo posledna da ja
e ista religioznost vo sfa}awe- istkae nevestinskata skuta~a „edi-
to na zadgrobniot `ivot, kako i
narka#, koja za prvpat se oblekuva
avtohtoni elementi kaj pogrebu- na denot na ven~avaweto. J. R.-P.
vaweto, italski vlijanija vo tek-
tonikata i orientalni vlijanija SLAV, Aleksij (XII – XIII v.) – ma-
kaj imiwata. kedonski blagorodnik, despot, sa-
1375
S SLAVEI
mostoen vladetel (1207–ok. 1230)
so centar vo Melnik, rodnina na
bugarskata vladeja~ka familija.
Po smrtta na carot Kalojan
(1207) odbil da ja priznae vlasta
na uzurpatorot Boril, se osamos-
toil vo Rodopskata oblast so cen-
tar vo Cepena. Nabrgu go premes-
til svoeto sedi{te vo gradot
Melnik, vo dolinata na rekata
Struma, kade {to formiral neza-
visno vladenie. Vodel mudra i
vnimatelna politika kon svoite
sosedi. Vo borbata protiv Boril,
sklu~il sojuz so Latinskoto Car-
stvo (1208) i se o`enil so }erka-
ta na latinskiot car Henrih I
(1206–1216). Po smrtta na Hen-
rih, sklu~il sojuz so epirskiot
vladetel Teodor I Angel (1214–
1230), a po porazot na Epircite
vo bitkata kaj Klokotnica (1230),
ja priznal vrhovnata vlast na bu-
garskiot car Ivan II Asen
(1218–1241), koj go ostavil i nata-
mu samostojno da gi vladee svoite
teritorii, s# do smrtta.
LIT.: K. Axievski, Despot Aleksij Slav –
samostoen feudalen vladetel vo Makedo-
nija, „Godi{en zbornik na Filozofskiot
fakultet#, 3 (29), Skopje, 1977. K. Ax.
SLAVEI (Luscinia) – rod na naj-
dobri pojni ptici od familijata
drozdovi (Tur-
didae). Kaj nas
se registri-
rani tri vida:
sinogu{ka
(Luscinia sveci-
ca), slavej (Lu-
scinia megarin-
chos) i seve-
ren slavej (Lu-
scinia luscinia).
LIT.: Birds in Eu-
Slavej
rope: population es-
timates, trends and conservation status, „BirdLi-
fe International Conservation Series#, 12, Cam-
bridge, 2004; C. Harrison, An Atlas of the Birds
of the Western Palaearctic, Glasgow, 1982.
Sv. P. – V. Sid.
Petko
Slavejkov
SLAVEJKOV, Petko Ra~ev (Tr-
novo, Bugarija, 17. XI 1827 – So-
fija, 1. VII 1895) – najistaknatiot
bugarski prerodbenski kulturno-
nacionalen deec, dr`avnik, po-
liti~ar i op{testvenik vo vto-
rata polovina na XIX v., poet,
1376
preveduva~, publicist i folklo-
rist. Toj e najaktivniot deec vo
crkovnite i nacionalno-poli-
ti~kite borbi, osobeno vo vrska
so Makedonija, makedonskiot ja-
zik i makedonskite nacionalni
projavi. Redaktor na v. „Makedo-
niÔ# (Carigrad, 1866–1872) i na
drugi bugarski periodi~ni izda-
nija. Pretsedatel na Komisijata
za podgotovka na bugarski u~eb-
nici na „makedonskoto nare~je#
(1869) i avtor na statijata za
„Makedonskoto pra{awe# (18. I
1871) {to prvpat javno go otvora
problemot na „makedonizmot# i
„nacionalniot separatizam#.
BIBL.: SÍ~ineniÔ. PÍlno sÍbranie v 10
toma. SÍst. S. Baeva, El. Dilovska, Cv.
Makedonska. Pod red,. na G. Canev, P. Di-
nekov, St. Bo`kov, I–V, SofiÔ, 1963–1977
(polnoto sobranie nikoga{ ne e doobjave-
no); SÍ~ineniÔ v 8 toma. Red. kolegiÔ: S.
Baeva, D. Lekov, St. MihaŸlova, P. Totev
i Cv. Und`ieva. S predg. ot P. Dinekov,
SofiÔ, 1978–1981.
LIT.: D. Kosev, Petko Ra~ev SlaveŸkov,
1–2, SofiÔ, 1947–1949; Sv. SlaveŸkova,
DÔdo SlaveŸkov. Slu~ki iz negoviÔ `i-
vot, SofiÔ, 1957; istata, Petko R. Sla-
veŸkov, SofiÔ, 1959. Bl. R.
SLAVENSKI, Josip (^akovec,
Hrvatska, 11. V 1896 ‡ Belgrad,
30. XI 1955) ‡ kompozitor. Vo svo-
ite dela dava simbioza na muzi~-
ki elementi, vtemeleni vo tradi-
cionalnite vrednosti na balkan-
skata muzika, so eden sovremen
muzi~ki govor, zasnovan vrz sme-
li i, za ona vreme, revolucioner-
ni izrazni sredstva. Vo negoviot
opus se izdvojuvaat „^etiri bal-
kanski igri#, za orkestar (1938),
delo so posebno zna~ewe za make-
donskata muzika. Pi{uvano vrz
tematika od srpskiot i makedon-
skiot folklor, kompozicijata
zavr{uva so simbolot na make-
donskiot muzi~ki folklor ‡ na-
rodnata igra „Te{koto#, koja niz
postepena gradacija se izvi{uva
do edna veli~estvena tancuva~ka
ekstaza. B. Ort.
SLAVESKA, Qubica Borisova
(Prilep, 23. II 1930) ‡ farmacevt,
redoven prof. na Farm. f. vo
Skopje. Rakovoditel na Katedra-
ta po bromatologija. Prethodno
vrabotena vo Republi~kiot Za-
vod za zdravstvena za{tita na Od-
delot za kontrola na prehranbe-
nite proizvodi. L. P.-T.
SLAVESKI, Trajko (Ohrid, 22.
IX 1960) – ekonomist, univerzitet-
ski profesor, minister za finan-
sii vo Vladata na Republika
Makedonija. Diplomiral (1983),
magistriral (1988) i doktoriral
(1997) na Ekonomskiot fakultet
vo Skopje. Zavr{il i postdiplom-
ski studii na Kaliforniskiot
dr`aven univerzitet vo ^iko,
SAD (1986&1987) i na Univerzi-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
Trajko
Slaveski
tetot Harvard (1989 &1990). Bil
viziting profesor na Dr`avniot
univerzitet vo Arizona (1997) i
profesor na postdiplomskite stu-
dii na South Easteren European Studies
na Nacionalniot kapodistriski
univerzitet vo Atina, Grcija
(1999&2006). Izbran e vo zvaweto
vonreden profesor (mart 2003) na
Ekonomskiot fakultet vo Skopje
po predmetite Makroekonomija i
Dr`avna regulacija. U~estvuval
na golem broj me|unarodni nau~ni
sobiri. Avtor i koavtor e na pet
knigi i golem broj statii objaveni
vo zemjata i vo stranstvo od oblas-
ta na mikroekonomijata i makro-
ekonomijata, politi~kata ekono-
mija na tranzicijata, privatizaci-
jata i ekonomskoto prestrukturi-
rawe, biznisot i vladata, ekonom-
skiot raste` i razvojot, ekonom-
skite i socijalnite funkcii na
dr`avata, ekonomikata na rabot-
nata sila i dr. Bil rakovoditel
na pove}e vladini proekti od koi
proizlegle vladinata Srednoro~-
na strategija za razvoj i reformi
†Makedonija 2003# (2000) i Nacio-
nalnata strategija za namaluvawe
na siroma{tijata (2002). ^len e na
nekolku me|unarodni istra`uva~-
ki mre`i i pretsedatel na Izvr{-
niot odbor na nevladinata orga-
nizacija AME (Asocijacija za mo-
derna ekonomija) so sedi{te vo Sko-
pje i Tetovo. Bil minister za razvoj
vo Vladata na RM (1999&2000), so-
vetnik na ministerot za finansii
(2000&2002), nacionalen koordina-
tor za podgotovka na Nacionalnata
strategija za namaluvawe na siroma{-
tijata (noemvri 2000 –septemvri 2002),
potpretsedatel na VMRO-DPMNE
(16. V 2005 & 17. III 2007) i minister za
finansii vo Vladata na RM
(2006&2009). S. Ml.
SLAVISTIKA ‡ nau~na dis-
ciplina {to se zanimava so is-
tra`uvawe na slovenskite jazici
i kulturi; univerzitetski studii
od taa oblast. Konvencionalno za
slavist se smeta nau~nik {to
prou~uva i nekoj drug (ne maj~in)
slov. jazik i kultura, zna~i: ako
nekoj se zanimava so makedonski
jazik, na pr., vo Polska, }e go oce-
nime kako slavist makedonist, no
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
U~esnici na Pettiot me|unaroden seminar za makedonski jazik, literatura i kultura vo Ohrid (1971)
ako nekoj Makedonec go prou~uva
makedonskiot jazik, toj e za nas
ednostavno makedonist.
Na Filolo{kiot fakultet na
UKiM od 1946/47 ima Katedra za
slavistika so razvieni tri linii
na specijalizacija: rusistika (od
1949/50), polonistika (od 1983/84)
i bohemistika (od 1993/94). Na
site tri pravci ima trigodi{ni
studii (kako vtor glaven pred-
met), a na rusistika i na polonis-
tika i ~etirigodi{ni studii (ka-
ko prv glaven predmet). Katedra-
ta za slavistika koordinira stu-
dii po isto~nite i zapadnite slo-
venski jazici, dodeka studiite na
ju`noslovenskite jazici se povr-
zani soodvetno so Katedrata za
makedonski jazik i Katedrata za
makedonska kni`evnost. Nau~na-
ta slavisti~ka produkcija naj~es-
to ne izleguva od krugot na razni-
te tipovi nastavni pomagala
(prira~nici, re~nici, ~itanki i
sl.) i statii objavuvani vo speci-
jalisti~ki spisanija vo zemjata i
vo stranstvo. Od 1976 Katedrata
za slavistika izdava sp. †Slavis-
ti~ki studii# (dosega se izlezeni
11 toma). So Filolo{kiot fa-
kultet e povrzano i sp. †Folia phi-
lologica macedono-polonica#, koe iz-
leguva naizmeni~no vo Makedo-
nija i vo Polska i objavuva mate-
rijali od makedonsko-polski na-
u~ni konferencii. Pri MANU
izleguva sp. †Studia linguistica polo-
no-meridianoslavica# (do 1991 g.:
†Studia linguistica polono-jugoslavi-
ca#), koe isto taka se izdava naiz-
meni~no vo Makedonija i vo Pol-
ska. Nau~nata aktivnost vo ob-
lasta na slavistikata ja pottik-
nuva i Me|unarodniot seminar
za makedonski jazik, literatura
i kultura, koj periodi~no orga-
nizira nau~ni makedonsko-ruski,
makedonsko-~e{ki, makedonsko-
polski, makedonsko-slovene~ki i
drugi sredbi. Z. T.
„SLAVISTI^KI STUDII#
(Skopje, 1976–2006) – spisanie za
rusistika, polonistika i bohe-
mistika, organ na Katedrata za
slavistika pri FlF na UKiM.
Oddelni broevi se posveteni na
profesorite: Vera Janeva-Stoja-
novi} (1985), Margarita Pa{o-
ska (1999/2000), Zuzana Topoliw-
ska (2001), Milan \ur~inov
(2004) i Rina Pavlovna Usikova
(2006). M. Mirk.
SLAVI[KA KOTLINA – se
nao|a na krajniot severoisto~en
del na RM. Nao|aj}i se vo izvo-
ri{niot i sredi{niot tek od
slivnoto podra~je na Kriva Reka,
kotlinata e kako vmetnata tvor-
ba pome|u Osogovskite Planini
na jug i planinata German na se-
ver. Vkupnata povr{ina iznesuva
768 km², a samo 7.000 ha e ramni-
~arsko zemji{te. Taa e formira-
na po tektonski pat vo tekot na
tercierot. Ramkata na kotlinata
e ograni~ena so rasedi. Slavi{-
ko Pole e ispolneto so pliocen-
ski ezerski sedimenti. Vo plio-
censkite sedimenti vo atarite na
selata Rankovci, Ginovci i dr. se
javuvaat debeli plastovi na beto-
nitski glini. Vo zemjodelskoto
proizvodstvo dominiraat pla-
ninskite `ita: ’r`, ja~men, oves,
a se odgleduva i kvaliteten kom-
pir. T. And.
SLAVJANOMAKEDONSKI S
SLAVJANOMAKEDONSKA
OSLOBODITELNA VOJSKA
(SNOV) (1943 – 1944) – makedon-
ska vojska vo Egejskiot del na Ma-
kedonija, formirana na planina-
ta Vi~o so obedinuvawe na edini-
cite {to dejstvuvale vo pove}e
reoni vo Kostursko. SNOV se bo-
rela protiv okupatorskite sili
i kolaboracionisti~koto komit-
sko dvi`ewe, za osloboduvawe i
priznavawe na nacionalnite pra-
va so pravoto na samoopredeluva-
we na Makedoncite. Vo maj 1944 g.
SNOV bila rasformirana od
KPG.
LIT.: Istorija na Makedonskiot narod,
V, Skopje, 2003; Hr. Andonovski, Make-
doncite vo Grcija vo borbata protiv
fa{izmot (1940–1944), Skopje, 1968.
St. Kis.
„SLAVJANO-MAKEDONSKI
GLAS# (s. Kr~i{ta, Kostursko,
dekemvri 1943 – juli 1944) – ves-
nik, organ na Okru`niot komi-
tet na SNOF za Kostursko, na
makedonski jazik, kirilica. Od-
govoren urednik bil Lazo Popla-
zarov. Objaveni se vkupno 8 broja
(eden vonreden), na {apirograf,
vo tira` od okolu 500 primeroci.
Negovoto izleguvawe prestanalo
so zabranata na SNOF od strana
na rakovodstvoto na KPG.
LIT.: D-r Boro Mokrov, Razvojot na make-
donskiot pe~at i novinarstvo (od prvite
po~etoci do 1945 godina), Skopje, 1980,
453–456; D-r Boro Mokrov – M-r Tome
Gruevski, Pregled na makedonskiot pe~at
(1885–1992), Skopje, 1993, 49. S. Ml.
SLAVJANOMAKEDONSKI
NARODNOOSLOBODITELEN
FRONT (SNOF) (1943) – make-
donsko nacionalnoosloboditel-
no dvi`ewe vo Egejskiot del na
Makedonija. SNOF vo Kostursko
bil formiran vo s. Kr~i{ta, a vo
Lerinsko vo s. Belkamen. Za sek-
retar na SNOF za Kostursko bil
izbran Paskal Mitrevski, a za
Lerinsko Petre Pilaev.
U~esnici na konferencijata na SNOF,
(s. D'mbeni, april 1944)
1377
S SLAGARKA MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

LIT.: Istorija na Makedonskiot narod, ko i bogati kerami~ki naodi: sa- SLEP^ENSKI APOSTOL ‡
V, Skopje, 2003; Hr. Andonovski, Makedon- dovi, grnci, askosi, ~inii, peha- poln izboren apostol od XII v.,
cite vo Grcija vo borbata protiv fa{iz-
mot (1940–1944), Skopje, 1968. St. Kis. ri, amfori; kultni predmeti – pergament, makedonska redakcija,
`rtvenici, antropomorfni i zo- 154 listovi. Ustavno kirilsko
SLAGARKA ‡ v. Dvojanka. omorfni statuetki i dr. pismo, pi{uvano so mastilo i ki-
LIT.: R. Galovi}, Zelenikovo, †Zbornik novar. Inicijalite se od zoomor-
Narodnog muzeja#, V, Beograd, 1967, 127; M. fen tip. Nekoi od listovite se
Gara{anin – G. Spasovska, Novi iskopu- palimpsest, slovenskiot tekst e
vawa vo Zelenikovo kaj Skopje, †MAA#, 2, pi{uvan vrz gr~ki. Tekstot na
Prilep, 1976, 85; M. Gara{anin – M. Bil-
bija, Ku}a 1 vo Zelenikovo, †MAA#, 9, Slep~enskiot ap. go pi{uvale
Skopje, 1988, 31–41. D. Z. dvajca pi{uva~i, edniot pi{uval
sitno i pravo, drugiot krupno i
SLATINO – ve{ta~ka akumula- koso. Poteknuva od Ohridskata
cija vo slivot na Mramore~ka Re- kni`evna {kola i prvobitno mu
ka, vo Debarca. Branata e visoka pripa|al na manastirot Slep~e
15,5 m, dolga 100 m, a {iro~inata (Demirhisarsko). Deneska nego-
na krunata iznesuva 3 m. Ezeroto viot najgolem del se ~uva vo Rus-
e dolgo 1.000 m, {iroko do 300 m kata nacionalna biblioteka vo
i zafa}a povr{ina od 0,27 km2. Sankt-Peterburg, sign. F.n. I. 101
Jagoda
Slaneva Vkupnata zafatnina na vodata vo (130 l.), i vo Plovdivskiot muzej,
SLANEVA, Jagoda (Skopje, 2. X
1949) ‡ balerina i koreograf.
Balet u~i vo MBUC „Ilija Ni-
kolovski-Luj# vo Skopje (vo kla-
sata na J. Mja~in). ^len e na ba-
letskiot ansambl pri MNT
(1962-1992) kako solistka, a od
1974 g. i prvenka. Izrazito lir-
ska balerina, so emotivna eks-
presivnost vo kreiraweto na
ulogite. Od 1986 g. se zanimava so
koreografska dejnost.
ULOGI: [irin (A. Melikov, „Legenda za
qubovta#), Marija (B. Asafjev, „Bah~isa-
rajska fontana#), Julija (S. Prokofjev,
„Romeo i Julija#) i dr.
KOREOGRAFII: „Mansarda# (Z. Ori-
|anski), „Siljan povtorno leta# (Q. Bran-
xolica) i dr. Em. X.
Ve{ta~kata akumulacija Slatino
SLANICA – srednovekovna na-
selba, utvrduvawe, eparhisko se- akumulacijata iznesuva 1.400.000 a negovi pomali delovi od 1 do 6
di{te vo ramkite na Ohridskata m3, od koja korisnata zafatnina e lista vo Moskva i vo Kiev.
arhiepiskopija, kartularat, kako 1.280.000 m3. Se koristi za navod-
del od provincijata Ber (Verija). nuvawe na obrabotlivite zemjo-
Se locira na ok. 50 km severoza- delski povr{ini vo Sredna De-
padno od Solun, na ju`nite padi- barca, za ribolov, za sport i rek-
ni na pl. Pajak, kaj Pazar (Enixe reacija. Dr. V.
Vardar, \anica).
LIT.: T. Tomoski, Bele{ki za nekolku
malku poznati mesta vo srednovekovna
Makedonija. Makedonija niz vekovite,
Skopje, 1999. K. Ax.
SLATINA (s. Zelenikovo) ‡ neo-
litska naselba locirana na tera-
sa nad staroto korito na r. Var-
dar. Evidentirani se kulturni
sloevi od sredniot i od docniot
neolit, hronolo{ki paralelni
so Anzabegovo – Vr{nik II-IV.
Spored docnoneolitskiot sloj e
definirana kako kulturna grupa Stela
Slejanska-
Zelenikovo II. Otkrieni se ku}i Stojanoska
so kalotesti pe~ki i ogni{ta, ka-
SLEJANSKA-STOJANOSKA,
Stela ([tip, 12. XII 1944) ‡ pija-
nist. Diplomirala na Redovnata
muzi~ka {kola vo Pariz (@. Faksimil od Slep~enskiot apostol (XIIv.)
Blankar, T. de Brunof, 1967). Ma-
gistrirala vo istata institucija LIT.: G. A. IlÏinskiŸ, Slep~enskiŸ apos-
Ku}a model (T. de Brunof, 1969). Koncerti- tol XII veka, Moskva, 1912. K. Bic.
na oltar, rala vo RM i vo pove}e evropski
Slatina,
s. Zelenikovo zemji. Sn. ^.-An.

1378
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
SLIVA (Prunus domestica L.) – do demski {koluvani slikari. Se
1975 g. po brojot na steblata be{e razvivaat varijanti na umereni-
vode~ka kul- ot modernizam (ekspresionizam,
tura, a na vto- postkubizam, poetski realizam),
ro mesto be{e a od 50-tite godini nadrealizmot,
jabolkoto. Se- enformelot, novata figuracija,
ga e obratno. varijantite na pop-artot, foto-
Vo 2005 g. se realizmot, konceptualizmot (S.
registrirani Kunovski, R. Anastasov, R. Kal-
1,3 milioni ~evski, D. Kondovski, P. Mazev,
Crni slivi rodni stebla G. ^emerski, S. [emov i dr.), so
i proizvodstvo od 25,3 iljadi t. koi prodol`il procesot na in-
Najmnogu se koristi za doma{na ternacionalizacijata na slikar-
prerabotka vo rakija i dr., po- skiot jazik. Ovoj proces go dos-
malku za jadewe i za industriski tignuva svojot vrv so postmoder-
prerabotki. B. R. nisti~kite praktiki od sredina-
ta na 80-tite godini na XX v.
SLIVA (Prunus Mill., fam. Rosace-
LIT.: Boris Petkovski, Sovremeno make-
ae) – od ovoj rod vo RM prirodno se donsko slikarstvo, Skopje, 1981; Sowa
zastapeni: Abaxieva, Preobrazbi. Modaliteti na
xankata (P. cer- makedonskoto moderno i sovremeno sli-
asifera Ehrh.), karstvo, Skopje, 2000. L. N.
malo drvo so
elipsesti lis-
tovi i so raz-
li~na boja na
plodovite;
trn(en)kata
(P. spinosa L.),
grmu{ka so
Sliva trnka sitni listovi
i so mali, modri plodovi, i divata
sliva (P. cocomilia Ten.), visokopla-
ninska grmu{ka ili malo drvo, so
krupni, `olti plodovi vrz kusa
dr{ka. Al. And.
SLIVNI^KI MANASTIR – v.
„Sveta Bogorodica#.
Sobir na oslobodenata teritorija vo Debarca (1943)
SLIKARSTVOTO VO XX VEK
‡ vo makedonskoto slikarstvo,
SLOBODNI TERITORII VO
koe do 1912 g. se razvivalo glavno NOV NA MAKEDONIJA (1943–
vo ramkite na religioznata umet-
1944 g.) – teritorii sozdadeni vo
nost, modernizmot (impresioni- 1943 g. vo Debarca i Kopa~ka,
zam, ekspresionizam, fovizam, Mavrovo i Bistra, Prespa, Ko-
postkubizam) navlegol preku `uv i Kozjak, koi postepeno bile
dejstvuvaweto na nekolku likov- {ireni i zafa}ale prostrani te-
ni umetnici, {koluvani nadvor ritorii. So povrzuvaweto na slo-
od zemjata (D. Pandilov, N. Mar- bodnata teritorija na Ko`uv so
tinoski, L. Li~enoski i drugi). slobodnata teritorija sozdadena
Po 1945 g. se javuvaat plejada aka- od ELAS na Pajak Planina i Ka-
raxova, slobodnata teritorija se
pro{irila i kon Gevgelija, Tik-
ve{ i Mariovo. Slobodnata teri-
torija od Kozjak Planina se {i-
rela kon Krivopalane~ko, kon
Ruen Planina i Kumanovo. Vo za-
padniot del po kapitulacijata na
Italija do{lo do obedinuvawe na
slobodnite teritorii i bila soz-
dadena edinstvena teritorija so
dva slobodni grada: Ki~evo i De-
bar. Malata slobodna teritorija
vo Prespa slu`ela za vrski me|u
slobodnata teritorija vo Zapadna
Makedonija i taa vo reonot na Ko-
`uv. Na slobodnite teritorii se
sozdavale voenozadninski organi,
organi na narodnata vlast, bile
otvoreni i prvite u~ili{ta na
makedonski jazik i se vr{ele pod-
gotovki za odr`uvawe na Prvoto
zasedanie na ASNOM.
S. Kunovski: †@ena vo oblaci# (1976)
SLOVENOMAKEDONSKA S
LIT.: Mile Mihajlov, Voenozadninskite
organi vo Narodnoosloboditelnata voj-
na na Makedonija 1941-1944, Skopje, 1992.
M. Mih.
SLOVA NA SV. EFREM SI-
RIN ‡ makedonski rakopis od
vtorata ~etvrtina na XIV v. Frag-
menti od rakopisot se nao|aat vo
pove}e biblioteki pod razli~ni
bibliote~ni oznaki. Najgolemi-
ot del e od manastirot De~ani, br.
77 (od nego e otkinat 1 l. i od 1956
god. se ~uva vo Nar. bibl. na Srbi-
ja, RS 426). Vo RNB vo Sankt-Pe-
terburg se ~uvaat pod sign. Giqf.
20 (prviot del se Slovata na sv. E.
Sirin) i Giqf. 60. V. D.
SLOVENE^KO-MAKEDON-
SKI VRSKI I ODNOSI. Po-
~etocite se glavno od polovinata
na XIX v., no poseben pottik im
dava u~estvoto na slovene~kiot
dobrovolec Miroslav Hubmaer
vo organiziraweto i vodeweto na
Kresnenskoto vostanie (1878–1879),
kako i interesot za makedonskata
dijalektologija i voop{to za ma-
kedonskoto pra{awe na filolo-
got Vatroslav Oblak („Macedonis-
he studien#, Wien 1896), stavovite
na Henrih Tuma – socijalist, po-
liti~ar i publicist („Na{i za-
piski#, Qubqana 1912) i aktiv-
nostite na Terezina Jenkova, koja
vo vremeto na Ilindenskoto vos-
tanie patuva vo Sofija za da se
zapoznae so vistinskata sostojba,
a po vra}aweto inicira formi-
rawe komitet (4. XII 1903) so {i-
roka promakedonska aktivnost,
koga i A{kerc pi{uva stihovi za
Makedonija.
RM ja priznava RSl na 11. II 1992
g., a RSl ja priznava RM na 12. II
1992 g. RSl e prvata dr`ava so ko-
ja RM vospostavuva diplomatski
odnosi (17. III 1992). Prv vonreden
i opolnomo{ten ambasador na
RSl vo RM e Jo`efa Puhar. Prv
vonreden i opolnomo{ten amba-
sador na RM vo RSl e Dimitar
Mir~ev. Vo 2005 g. RSl otvora
konzulat vo Bitola.
LIT.: Hristo Andonov-Poljanski, Make-
donija i Slovenija, Skopje, 1978; istiot,
Odglasot na Ilindenskoto vostanie
sred jugoslovenskite narodi, Odbrani de-
la, 5, Skopje, 1981; Ahil Tunte, Republi-
ka Makedonija – prva dekada (1990–1999),
Skopje, 2005. T. Petr.
SLOVENOMAKEDONSKO
NACIONALNO-PROSVETNO
DRU[TVO „SV. KIRIL I ME-
TODIJ# (S.-Peterburg, 27. VI –
31. H 1912) – makedonska nacio-
nalno-politi~ka asocijacija vo
S.-Peterburg {to pretstavuva
vsu{nost preimenuvano prodol-
`enie na MNLD zaradi dobivawe
praven legitimitet vo Rusija
pred o~ekuvanite nastani na Bal-
kanot. Osnova~kiot akt so Usta-
vot e potpi{an od Dimitrija
1379
S SLOVENSKA
Pavle (^upovski), Gavril Kon-
stantinovi~ i Nace Dimov, no vo
posledniot raspolo`iv dokument
od Ministerstvoto za vnatre{ni
raboti na Rusija se odgovara deka
Dru{tvoto „presleduva zada~i od
politi~ki karakter, rasprostra-
nuvaj}i ja istovremeno svojata
dejnost nadvor od predelite na
Ruskata Imperija# i zatoa smeta
deka „ne e mo`na registracija na
predviduvanoto dru{tvo#. Vsu{-
nost, tokmu Rusija be{e faktorot
vo podgotvuvanata vojna, pa i za
podelbata na Makedonija.
Od ~l. 1 od Ustavot na Dru{tvoto
se gledaat istite celi i zada~i
{to gi ima{e i Drugarstvoto: „da
go pomaga duhovnoto preroduvawe
i obedinuvawe na Makedonskite
Sloveni i nivnoto slobodno naci-
onalno-bitovo samoopredeluva-
we# i deka „svojata dejnost }e ja
rasprostira vo predelite na Rus-
kata Imperija i vo Makedonija#.
Isti se i sredstvata za realizaci-
jata na ovie celi (~l. 2), pa i vove-
duvaweto na makedonskiot jazik vo
slu`bena upotreba (~l. 31): „Me|u
~lenovite na Dru{tvoto razgovo-
ren i pismen jazik se smeta slove-
nomakedonskiot jazik#, a ve}e „ce-
loto delovodstvo na Upravata na
Dru{tvoto se vodi na ruski jazik i
na slovenomakedonski#.
Mo{ne rigorozen e ~l. 4 od Usta-
vot vo vrska so odnosot kon Make-
doncite privrzanici na tu|ite na-
cionalni propagandi: „Makedon-
cite i Makedonkite od slovensko
poteklo {to ne go ispovedaat
nacionalno samobitnoto edin-
stvo na Makedonskite Sloveni,
tuku se narekuvaat Srbi, Bugari
i Grci – ne mo`at da bidat re-
dovni ~lenovi na Dru{tvoto#.
LIT.: D-r Bla`e Ristovski, Dimitrija
^upovski (1878–1940) i Makedonskoto
nau~no-literaturno drugarstvo vo
Petrograd, II, Skopje, 1978, 5–25. Bl. R.
SLOVENSKA PISMENOST.
Poradi trgovski, verski i drugi
potrebi Slovenite se obiduvale
da pi{uvaat slovenska re~ so la-
tinsko i gr~ko pismo, kako {to
veli Crnorizaec Hrabar, „bez
oustroenia#. Prvoto uredeno
slovensko pismo, glagolicata,
bilo sozdadeno od Konstantin-
Kiril Filosof. Me|utoa, pra-
{awata koga, kade, kako, za kogo i
sl. bilo izmisleno toa, i denes se
s# u{te aktuelni, kako i pred 200
godini, koga so niv se zarodila
slavistikata. Panonskata teza na
Kopitar i Miklo{i~, spored ko-
ja za osnova na st.slov. mu poslu-
`il eden govor od Panonija, bila
otfrlena vo krajot na XIX v. Po
terenskite dijalektolo{ki is-
tra`uvawa vo Solunsko, V. Ob-
lak (1896) kategori~ki tvrdi (i
1380
Tome Serafimovski: portret na Konstantin
Filosof, vo crkvata †San Klemente# vo Rim
V. Jagi} se soglasuva) deka „bez
precizno poznavawe na jugo-is-
to~nite makedonski dijalekti ne
e vozmo`no razre{uvawe na po-
tekloto na st. slov. jazik#. Zbo-
rovite od gl. 8 na @K, deka Kon-
stantin Filozof na pat za Haza-
rija vo Herson na Krim na{ol
evangelie i psaltir napi{ani so
„ruski bukvi#, se pisarska gre{-
ka so metateza na slogot sur(ski)
so rous(ki). Tezata za t.n. Bregal-
ni~ka misija na Bra}ata po~iva
na kratkite `itija na sv. Kiril,
koi se od podocne{no vreme, so
tendenciozni interpolacii. Mes-
toto na sozdavaweto na sloven-
skoto pismo dolgo bilo tretira-
no. Istoriskite okolnosti i ne-
koi indirektni podatoci od naj-
starite i najverodostojnite izvo-
ri uka`uvaat deka toa bilo sozda-
deno vo manastirot Polihron,
kade {to Konstantin Filosof
po Hazarskata misija (861/2)
prestojuval kaj brata si Metodija
vo Bitinija (Mala Azija do Bos-
for). Tamu imalo deportirano
mnogubrojni slovenski semejstva
od Solunsko, a vo manastirot i
monasi Sloveni, me|u koi Bra}a-
ta si izbrale i u~enici – pomo{-
nici. Za datata koga to~no bilo
pismoto oformeno dolgo se ras-
pravalo vo naukata. Vo @K gl. 15
se veli deka koga do{le prateni-
cite od Rastislav vo Carigrad,
imperatorot mu ja predlo`il na
Konstantin Filosof taa misija,
a ovoj, otkako se pomolil, Bog mu
gi †otkril# bukvite i zapo~nal
da go zapi{uva prevodot: †vo po-
~etokot be{e Slovoto...# (Jn.1,1).
Vsu{nost toa e hagiografsko
preuveli~uvawe. Takva golema i
te{ka rabota ne stanuva vedna{.
Bez somnenie, Bra}ata i porano
razmisluvale za slov. pismo. Ko-
ristej}i go prethodniot opit,
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
Konstantin Filosof definitiv-
no ja oformil glagolicata malku
pred trgnuvaweto za Moravija. I
drugi otkritija isto taka obi~no
se datirani so momentot koga bi-
la rabotata zavr{ena, iako pred
toa se rabotelo dolgo. Poradi
minimalnite dijalektni razliki
vo st.slov. od toa vreme, pismoto
i prevodite vrz osnova na jugo-
ist. maked. dijalekti mo`elo da
se upotrebuva na celata sloven-
ska teritorija (Balkanot, Mora-
vija, Panonija, Kiev, Novgorod).
No po~nuvaj}i od krajot na XI v.
vo nego zapo~nale da proniknuva-
at osobenosti od lokalnite dija-
lekti, koi so vreme bile s# poo-
setni. Makedonskata varijanta
mo`e da se sledi vrz pismeni iz-
vori niz eden period dolg okolu
1000 godini.
LIT.: V. Jagic, Entstehungsgeschichte der Kir-
chenslavischen Sprache, Berlin 1913; G. A. Il-
ÏinskiŸ, Gde, kogda, kem i s kakoŸ celÓ
glagolica bila zamenena kiriliceŸ? BSl,
3, 1935, 79-88; H. R. Cooper, Slavic Scriptures.
The formation of the Church Slavonic Version of
the Holy Bible, Madison-Teaneck, 2003; Z. Ri-
barova, Jazikot na makedonskite crkov-
noslov. tekstovi, MANU, 2005; P. Hr.
Ilievski, Pojava i razvoj na pismoto, 2
izd., 2006, 120-132. P. Hr. Il.
SLOVENSKOMAKEDONSKA
KNI@EVNA DRU@INA vo
Sofija – prvata poznata make-
donska kni`evna asocijacija, os-
novana vo 1888 g. od emigranti
Makedonci, pod pretsedatelstvo
na \or|ija M. Pulevski, koja, spo-
red svedo~eweto na D. ^upovski,
imala cel „da ja prerodi narodna-
ta makedonska literatura#. Ras-
turena bila od bugarskata vlada,
a „mnogu nejzini ~lenovi bile iz-
goneti od Kne`evstvoto#.
IZV.: Upravda, K‹mÍ bÎla BolgariÔ dlÔ
Makedonii, MG, I, 5, 5. IX 1913, 77. Bl. R.
SLOVI], Dragoqub (Jagodina,
Srbija, 1. III 1911) – agronom,
prof. po ovo{tarstvo, istaknat
stru~wak {to imal zna~itelen
pridones za obnova i unapreduva-
we na ovo{tarstvoto vo RM. Za-
vr{il Zemjodelsko u~ili{te, a
potoa polagal gimnaziska matura
za da mo`e da se zapi{e na fakul-
tet. Diplomiral na Zemjodelski-
ot fakultet vo Zemun. Pominal
pove}e godini vo ovo{tarskata
struka. Avtor e na prvata kniga
„Ovo{ten rasadnik#, koja odigra
golema uloga vo unapreduvaweto
na rasadni~koto proizvodstvo vo
stara Jugoslavija. Na 1. II 1949 g. e
primen na Zemjodelsko-{umar-
skiot fakultet vo Skopje, kako
nastavnik po predmetot ovo{tar-
stvo i prerabotka. Na ova rabot-
no mesto e do 30. VI 1959 g., koga e
izbran za profesor po ovo{tar-
stvo na Zemjodelskiot fakultet
vo Novi Sad. Publikuval pove}e
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
nau~ni trudovi od oblasta na `i-
votniot ciklus i dolgove~nosta
na ovo{nite rastenija. B. R.
SLOPIM – srednovekovno utvr-
duvawe vo Makedonija. Vizantis-
kiot imperator Aleksij I Kom-
nin tuka (1106) se podgotvuval za
borba protiv Normanite. Se lo-
cira kaj s. Slopinci, na okolu 77
km od Solun, ju`no od Gevgelija,
od desnata strana na r. Vardar, na
vlezot na rekata vo Ciganskata
Klisura.
LIT.: T. Tomoski, Bele{ki za nekolku
malku poznati mesta vo srednovekovna
Makedonija. Makedonija niz vekovite,
Skopje, 1999. K. Ax.
SLU^AJOT SIDIROPULOS
I DRUGITE PROTIV R. GRCI-
JA – slu~aj pred Evropskiot sud
za ~ovekovi prava vo Strazbur,
poveden so `alba dostavena do
Komisijata na 16.XI 1994 g. od gru-
pa gra|ani, pripadnici na make-
donskoto malcinstvo vo R Grcija
(Hristos Sidiropulos i drugi),
protiv R Grcija poradi povreda
na pravoto na pravi~no sudewe,
slobodata na mislata, sovesta i
veroispovedta, slobodata na iz-
razuvaweto, slobodata na mirno
sobirawe i zdru`uvawe i zabra-
nata na diskriminacija. Sudot
konstatira povreda na slobodata
na zdru`uvawe i ja zadol`uva
Vladata na R. Grcija vo rok od 3
meseci na aplikantite da im is-
plati 4 mil. drahmi.
LIT.: Tatjana Petru{evska, Slu~ajot
Hristos Sidiropulos i drugite protiv
RG pred organite vo Strazbur, „Bezbed-
nost#, br. 4, Skopje, 1999. T. Petr.
SMATRAKALEV, Ivan D. (s.
Gorno Brodi, Sersko, 9. III 1878 –
Plovdiv, 4. VI 1946) – u~itel,
~len na TMORO. Zavr{il Peda-
go{ko u~ili{te vo Ser. U~i-
telstvuval vo rodnoto selo, vo s.
Kru{evo (Sersko) i vo s. Proso-
~en (Dramsko). Tuka bil punktov
na~alnik na TMORO (1901–1902).
Od 1903 g. bil osuden i vo zatvor
ostanal do Mladoturskata revo-
lucija. Bil sekretar na Serskata
mitropolija (1910–1912).
LIT.: V. „Makedonsko zname#, br. 49, So-
fi®, 1946. Al. Tr.
SMATRAKALEV, Mihail (Se-
rez, Egejskiot del na Makedonija,
15. XII 1910 ‡ Sofija, 16. IV 1998)
‡ poet, raska`uva~, novinar, pub-
licist, revolucioner. Zavr{il
pravo na Sofiskiot univerzi-
tet. Eden od najprojavenite akti-
visti na naprednata makedonska
emigracija vo Bugarija me|u dve-
te svetski vojni. Na dvapati
VMRO (na V. Mihajlov) go osudi-
la na smrt. Bil ~len na VMRO
(Obedineta), na dru{tvoto „Na-
cija i kultura# i na MONSS
(Makedonski op{tonaroden stu-
Mihail
Smatrakalev
dentski sojuz). Eden od urednici-
te na „Makedonski studentski
list#, na „Makedonska student-
ska tribuna#, na „Makedonsko
zname#, na „Makedonski vesti# i
na „Literaturen kritik#. ^len
na rakovodnoto jadro na Make-
donskiot literaturen kru`ok
(1938‡1941), pretsedatel na Ma-
kedonskiot literaturen kru`ok
„Nikola Vapcarov# (1945‡1948)
i na Literaturniot kru`ok na
studentite od Pirinska Makedo-
nija (1950‡1951). Pi{uval na bu-
garski jazik. Stihozbirkata „Bu-
ra nad rodinata# (1935) makedon-
skata kni`evna kritika ja odre-
duva kako kniga {to na „golema
vrata vo literaturata ja vnesuva
makedonskata tematika#. Poseb-
nosta na makedonskata nacija i
borbata na makedonskiot narod
za nacionalni i socijalni prava
i slobodi e tema vo negoviot
{estdeceniski novinarski i
publicisti~ki anga`man.
BIBL: Bura nad rodinata, Sof.,1935; Iz-
brani stihovi, Sk., 1991; Makedonskiot
literaturen kru`ok, Sk., 1993; Modrite
{iro~ini na tatkovinata, Sk., 1994; Na
makedonski temi, Sk., 1999.
LIT.: Gane Todorovski, Zvu~niot zdiv na
tatkovinata, Sk, 1992; Bla`e Ristov-
ski, Prilog kon makedonskata litera-
turna istorija, †Sovremenost#. XIV, 5,
Skopje, maj 1964, 512–514; istiot: Make-
donski letopis, kn. 2, Sk., 1993; Vasil To-
cinovski, @arov buntar i burevesnik,
Sk., 1994. V. Toc.
Bo{ko
Sma}oski
SMA]OSKI, Bo{ko (s. Mod-
ri~, Debarsko, 18. IX 1938 ‡ Skop-
je, 1998) ‡ poet, raska`uva~, ro-
mansier, dramski avtor, pisatel
za deca, novinar. Avtor {to
privlekuva vnimanie so `anrov-
SMILEVO S
ska raznovidnost i eruptivna
tvore~ka energija.
BIBL.: Majski yvon~iwa, 1959; Dodeka
rosi, 1962; Rasproda`ba na ostatocite
od proletta, 1963; Usvojuvawe na dnevni-
ot red; Vsu{nost s# e ubava balada, 1968;
Vleguvawe vo Ohrid, 1972; Pesni od Mod-
ri~, 1977; Taa i tatkovinata, 1983; Ob-
leka na du{ata, 1986; Niz Zelenovo, niz
Rumenovo, 1986; Leto gospodovo, leto |a-
volovo, 1998 i dr. G. T.
@ivoinov smil
SMIL, @IVOINOV (Helichry-
sum zivojinii ^ernj. –So{ka) – loka-
len makedonski kalcifilen flo-
risti~ki endemit od fam. Asterace-
ae, poznat samo za planinata Ga-
li~ica. Vl. M.
Dimitar
Smilev
SMILEV, Dimitar Aleksov (Ve-
les, 17. X 1909 ‡ Skopje, 6. XI 1996)
‡ spec. po bolesti na ustata, zabi-
te i vilicata, prof. na St. f. vo
Skopje. Habilitiral vo 1956 g.
Bil u~esnik vo NOB kako sanita-
ren referent. Bil inicijator i
~len na Mati~nata komisija za
formiraweto na Stomatolo{ki-
ot oddel na Med. f. i e osnova~ i
prv upravnik na Stomatolo{ki-
te kliniki. Bil direktor na Sto-
matolo{kite kliniki i rakovo-
ditel na Klinikata za maksilo-
facijalna hirurgija. Publikuval
100 statii. E. M.
SMILEVO – mija~ko selo vo De-
mirhisarsko. Se nao|a vo jugois-
to~nite padini na planinata Big-
la, vo izvori{niot del na Stara
Reka, na nadmorska viso~ina od
okolu 880 m. So lokalen pat e po-
vrzano so regionalniot pat Bito-
la–Demir Hisar–Ki~evo. Toa e
edinstveno selo vo Demirhisar-
sko i Pelagonija naseleno so Mi-
jaci, dojdeni od mija~kiot predel
kon krajot na XVIII i na po~eto-
1381
S SMILEVSKI
Panorama na seloto Smilevo
kot na XIX v. Vo minatoto nasele-
nieto se zanimavalo so sto~ar-
stvo i yidarstvo, i seloto bilo
golemo. Potoa lu|eto go napu{-
tile sto~arstvoto i se oddale na
pe~albarstvo. Kon sredinata na
minatiot vek toa s# u{te opstoju-
valo kako golema naselba, nasele-
na samo so Makedonci. Vo 1961 g.
S. imalo 1.158 `. i bilo najgole-
mo selo vo Demirhisarsko. Vo
slednite godini smilev~ani po~-
nale naglo da go napu{taat selo-
to, taka {to vo 1971 g. naselenie-
to se namalilo na 732 `., a vo 2002
g. vo nego ostanale da `iveat 321
`. Preseluvaweto se odvivalo
glavno kon Bitola, vo koja for-
mirale posebno Smilevsko Maa-
lo, potoa kon Demir Hisar, a vo
golem del i kon Avstralija, Ka-
nada i SAD. Vo Smilevo se veli
deka nema ku}a {to nema svoj `i-
tel vo Avstralija. Bidej}i ima
sosema malku obrabotlivi povr-
{ini, naselenieto {to ostanalo
vo seloto se zanimava so edno spe-
cijalno zanimawe – pravewe }u-
mur, potoa so grade`ni{tvo i so-
birawe {umski plodovi, posebno
smreklinki i pe~urki. Smilevo
ima slavno minato. Toa e rodnoto
selo na Dame Gruev, eden od stol-
bovite na makedonskoto revolu-
cionerno dvi`ewe. Vo nego e odr-
`an Smilevskiot kongres (2.–7. V
1903), na koj e donesena odlukata
za krevawe na Ilindenskoto vos-
tanie. Deneska vo Smilevo pos-
toi spomen ku}a na Dame Gruev,
vo koja posetitelite mo`e da se
zapoznaat so burnoto minato na
seloto. Al. St.
SMILEVSKI KONGRES (s.
Smilevo, Bitolsko, 19. IV / 2. V ‡
24. IV / 7. V 1903) ‡ kongres na Bi-
tolskiot revolucioneren okrug
na TMORO. Na nego u~estvuvale
1382
32 delegati, pod pretsedatelstvo
na Damjan (Dame) Gruev. Za obez-
beduvawe na Kongresot bile an-
ga`irani okolu 2000 vooru`eni
lica; na pristapite kon Smilevo
bile postaveni zasileni stra`i,
mestoto go obezbeduvala selskata
milicija, a vrskite so revolucio-
nernite centri gi odr`uvala ku-
rirska slu`ba. Bil usvoen Vosta-
ni~kiot disciplinski ustav (20.
IV / 3. V) i bila vospostavena
struktura od voeni i od upravni
tela i bile opredeleni nivnite
dol`nosti do i vo vremeto na
Vostanieto. Organite na MRO vo
gradovite i vo selata dobile
funkcija na zadninski organi: da
izvr{uvaat razuznava~ka dejnost
(za koncentracijata i za dvi`e-
weto na neprijatelskite sili), da
Faksimil od planot za Ilindenskoto vostanie,
usvoen na Smilevskiot kongres (maj 1903)
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
go odr`uvaat moralot kaj naro-
dot i da mu vlevaat sigurnost, da
obezbedat zgri`uvawe na nebo-
re~koto naselenie od reonite na
borbenite dejstva; da se prenesu-
va oru`je, municija i drugi bor-
beni sredstva, nivno skladirawe
vo tajni skladi{ta i obezbeduva-
we; snabduvawe i sozdavawe re-
zervi od hrana, obleka, obuvki,
sanitetski materijali i drugi
potrebi za vostanicite. Selski-
te doma}instva bile zadol`eni
da obezbedat `ito za ishrana na
vostanicite. Pri krajna potreba
bila predvidena rekvizicija so
izdavawe dokument za nadomest
po osloboduvaweto od makedon-
skata dr`ava. Ustavot go reguli-
ral statusot na vostanikot, obvr-
zan so zakletva da gi brani inte-
resite na svojata tatkovina Ma-
kedonija <do posledna kapka krv.#
Kongresot donel odluka za kreva-
we op{to vostanie i za na~inot
na negovoto vodewe. So tajno gla-
sawe izbral Glaven vostani~ki
{tab vo sostav: Dame Gruev, Bo-
ris Sarafov i Anastas Lozan~ev.
Glavniot {tab bil opolnomo{-
ten da go opredeli denot i vreme-
to za zapo~nuvawe na vostani~ki-
te dejstva.
LIT.: Dokumenti za borbata na makedon-
skiot narod za samostojnost i za nacio-
nalna dr`ava, II, Skopje, 1981; Manol Pan-
devski, Programski i statutarni doku-
menti na Vnatre{nata makedonska re-
volucionerna organizacija (1904-1908),
Skopje, 1998. M. Min.
Bla`e
Smilevski
SMILEVSKI, Bla`e (s. Laza-
ropole, 16. VIII 1935) ‡ lekar-
specijalist, novinar i publi-
cist. Osnovno obrazovanie zavr-
{il vo rodnoto selo, a potoa
sredno medicinsko u~ili{te i
Medicinski fakultet vo Skopje
(1964). Podocna zavr{il i dve
specijalizacii, kako eden od pr-
vite specijalisti vo Makedonija
po sportska medicina (1973) i
prv specijalist vo Makedonija
po vozduhoplovna medicina
(1975). Toj e eden od osnovopo-
lo`nicite na MTV, makedonsko-
to televizisko novinarstvo i
eden od osnovopol`nicite na
Nau~nata programa na MTV, od
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
sorabotnik do odgovoren ured-
nik. Vo MRTV (1967‡1998) reali-
ziral golem broj serii, reporta-
`i, patepisi i sl. od oblasta na
naukata i obrazovanieto, posebno
od istorijata i geografijata („Via
egnacia#, „So ~amci po Vardar#,
„Po dolinata na Treska#, „Po te-
kot na Crni Drim# i dr.), kako i
prvata TV „Makedonska enciklo-
pedija# so pove}egodi{no emitu-
vawe. Projavil i bogata publi-
cisti~ka dejnost.
BIBL.: Samopregled na dojka, Skopje,
1975 (medicinska studija); Srcepis za La-
zaropole, 1995, Skopje; Crkvata „Sveti
\or|ija# vo Lazaropole, Skopje, 1996; Po
dolinata na Radika, Skopje, 1998 ; Dvi`i
se, za da ne zaboravi{ da odi{, Skopje,
2000; Te{koto od Lazaropole, Skopje,
2006. S. Ml.
Vele
Smilevski
SMILEVSKI, Vele (Novo Se-
lo, Demirhisarsko, 6. V 1949) ‡
poet, eseist, literaturen kriti-
~ar i nau~en rabotnik. Zavr{il
Filolo{ki fakultet na Univer-
zitetot „Sv. Kiril i Metodij# vo
Skopje, kade {to i doktoriral.
Raboti kako nau~en sovetnik vo
Institutot za makedonska lite-
ratura i e vonreden profesor na
Studiite po novinarstvo. Bil
pretsedatel na SVP i pretseda-
tel na DPM vo dva mandata. Gla-
ven urednik e na spisanieto
„Sintezi#.
BIBL.: Slika {to sogoruva, poezija,
1974; Kafez, poezija, 1978; Di{i dlaboko,
poezija, 1985; Aspekti na makedonskata
kni`evnost 1945-1985, doktorska diser-
tacija, 1993; Pedeset pesni, 2000; Novi-
narski leksikon, 2001; Esei, 2002.
LIT.: R. Siljan: Poetskiot identitet
na V. Smilevski, vo knigata Makedonska
poezija, 2001. P. Gil.
SMILEVSKI, Goce (Skopje, 20.
IV 1975) ‡ raska`uva~, romansi-
er. Diplomiral na Filolo{kiot
fakultet vo Skopje (Studii po
op{ta i komparativna kni`ev-
nost), a magistriral na Katedra-
ta za Gender Studies na Centralno-
evropskiot univerzitet vo Bu-
dimpe{ta. Osobeno so vtoroto
delo postignuva golem uspeh, koe,
prevedeno na nekolku jazici, mu
nosi reputacija na eden od najta-
lentiranite avtori vo ponovata
makedonska literatura.
Goce
Smilevski
BIBL.: Planetata na neiskustvoto,
2000; Razgovor so Spinoza, 2002. P. Gil.
SMILEVSKI, Kuzman (s. Tre-
son~e, 1924) – kontraadmiral na
JNA. Pred Vtorata svetska vojna
bil u~enik. Od 1944 g. se vklu~il
vo NOVM i stanal ~len na KPJ.
Vo vojnata bil politi~ki kome-
sar na ~eta i na bataljon, a potoa
pomo{nik na politi~ki komesar
na brigada. Ja vr{el dol`nosta
na~alnik na oddelenie vo armija-
ta i vo SSNO, na~alnik na kated-
ra vo VM i vo VVA. Zavr{il Vi-
{a voena pomorska akademija na
JNA. Od 1973 g. e vo penzija.
LIT.: Vojni leksikon, Beograd, 1981. V. St.
Cvetko
Smilevski
SMILEVSKI, Cvetko Ven~ov
(s. Slivovo, Ohridsko, 30. III
1947) – pedagog, univerzitetski
profesor. Zavr{il sredno teh-
ni~ko u~ili{te vo Bitola i Fa-
kultet za industriska pedagogija
(Rieka, 1969), kade {to i magis-
triral (1973). Doktoriral na Fi-
lozofskiot fakultet vo Skopje
(1982). Bil direktor na Repub-
li~kiot zavod za unapreduvawe
na obrazovanieto i vospitanieto
i rakovoditel na Centarot za
razvoj na menaxmentot i ~ove~ki-
te resursi pri Institutot za so-
ciolo{ki i politi~ko-pravni
istra`uvawa. Sega e redoven pro-
fesor na Pedago{kiot fakultet
vo Bitola. Avtor e na preku 200
nau~ni i stru~ni trudovi.
BIBL.: Proizvodno-tehni~ko obrazova-
nie, 1982; Metodika na tehni~koto ob-
razovanie, 1998; Predizvikot i maj-
storstvoto na organizaciskite prome-
ni, 2000; Metodologija na istra`uvawe,
2006. K. Kamb.
SMILEVSKI-BATO S
SMILEVSKI-BATO, Vidoe (s.
Nikiforovo, Gostivarsko, 14.
VIII 1915 ‡ Skopje, 8. IX 1979) ‡ ko-
munisti~ki deec, prvoborec, na-
roden heroj, politi~ar i dr`av-
nik. Zavr{il trgovska akademija
vo Belgrad, kade {to se vklu~il
vo komunisti~koto dvi`ewe
(1935). Bil ~inovnik vo Dr`avna-
ta hipotekarna banka. Vo negovi-
ot dom rabotela partiska tehni-
ka (1939). Kako ~len na KPJ (od
17. IV 1940), poradi policiski
progon, se ilegaliziral (fevrua-
Vidoe
Smilevski-
Bato
ri 1941). Po Aprilskata vojna
bil sekretar na }elija, na reon-
ski komitet, ~len na MK i na Ok-
ru`niot komitet na KPJ vo Bel-
grad. Podocna bil ispraten za
sekretar na okru`nite komiteti
na KPJ vo Leskovac (od januari
1943), Vrawe (od januari 1944) i
Pirot i bil instruktor na PK na
KPJ za Srbija (od april 1944).
Potoa bil upaten na partiska ra-
bota vo Makedonija kako sekre-
tar na ^etvrtiot oblasten komi-
tet na KPM (od juli 1944). Bil
u~esnik na Prvoto zasedanie na
ASNOM, izbran za ~len na CK
na KPM i sekretar na Oblasniot
komitet na KPM vo Skopje (kon
krajot na oktomvri 1944). Po Os-
loboduvaweto bil organizacio-
nen sekretar na CK na KPM,
pretsedatel na Prezidiumot na
Narodnoto sobranie na NRM,
~len na Sojuzniot izvr{en sovet,
~len na Pretsedatelstvoto na
CK na SKJ, republi~ki i sojuzen
naroden pratenik, ~len na Sojuz-
niot odbor na SSRNJ, potpretse-
datel na Izvr{niot sovet na
NRM i ~len na Sojuzniot izvr-
{en sovet, potpretsedatel na
Centralniot odbor na SZB na
NOVJ, pretsedatel na Glavniot
odbor na Sojuzot na borcite od
NOVM i pretsedatel na Pretse-
datelstvoto na SRM. Avtor e na
golem broj prilozi za aktuelnite
politi~ki i stopanski problemi
vo dnevniot i periodi~niot pe-
~at. Nositel e na Partizanska
spomenica 1941 i Orden Naroden
heroj na Jugoslavija (7. VII 1953).
BIBL.: Organizacionen izve{taj na CK
KPM, Referat odr`an na I kongres na
1383
S SMILJANI]-BRADINA
KPM, Skopje, 1949; Odlukite na
ASNOM se izraz na izvojuvanite prido-
bivki vo Narodnoosloboditelnata bor-
ba, †Pravna misla#, XIII, 4, Skopje, 1964,
1–19; Dr`avnosta na makedonskiot na-
rod e plod na te{ki i dolgotrajni bor-
bi, ASNOM. Zbornik, Skopje, 1966, 21–23;
Nepresu{ni izvori na Revolucijata,
Skopje, 1981 (so kompletna bibliografi-
ja na avtorot i za nego); Nacionalnata re-
alnost ‡ dlaboka realnost (Del od govo-
rot po povod godi{ninata od formirawe-
to na IV albanska udarna brigada na NOV
I POM, Debar, 8. IX 1974), †Komunist#,
XLII, 1435, Skopje, 14. IX 1984, 23.
LIT.: Vidoe Podgorec, Smilevski Uro{
Vidoe-Bato (1915), Narodni heroi od Ma-
kedonija, Skopje, 1973, 330–335. S. Ml.
Tomo
Smiljani}-
Bradina
SMILJANI]-BRADINA, To-
mo (s. Treson~e, Debarsko, 13. VI
1888 – Belgrad, 10. V 1969) – et-
nograf, filolog, poet, prozaist,
dramski avtor i publicist. Os-
novnoto bugarsko i srpsko u~i-
li{te go zavr{uva vo rodnoto
selo i vo Bitola, a Srpskata gim-
nazija vo Solun (1906). U~itels-
tvuva vo selata Treson~e, Dolno
Melni~ani i Gali~nik (1906-
1911). Se zapi{uva na Filozof-
skiot fakultet vo Belgrad, no
vedna{ gi prekinuva studiite i,
vo podgotovkite za vojnata so
Turcija, se vra}a vo Makedonija
kako srpski ~etnik (1911–1912).
U~estvuva vo site srpski vojni i
od Krf e ispraten vo Francija,
kade {to gi zavr{uva studiite po
geografija i istorija vo Kler-
mon Feran (1917–1919). Po vra}a-
weto predava vo gimnaziite vo
Tetovo (1920/21) i Skopje (1921–
1927), a potoa vo Trgovskata aka-
demija vo Skopje (1927–1931). Vo
Francija ja odbranuva doktorska-
ta disertacija „Na{ite stari
plemiwa Mijacite i Brsjacite vo
Ju`na Srbija# (1930). Potoa e na-
roden pratenik za Gali~ko-de-
barskata okolija (1931–1934), pa
inspektor (1935–1939) i na~alnik
na Prosvetnoto oddelenie na
Vardarska banovina. Patuva po
Evropa (1940–1941), a potoa pak
se vklu~uva vo vojnata protiv
Germancite kaj Prizren, no se
povlekuva vo Srbija i raboti vo
U~itelskata {kola vo Aleksi-
nac, a po 1946 g. kako penzioner
`ivee vo Belgrad.
1384
Istra`uva~kata i literaturnata
dejnost ja zapo~nuva u{te kako
srpski u~itel. Sorabotuva vo
razni vesnici i spisanija, no i vo
ugledni nau~ni zbornici na skop-
skiot Filozofski fakultet i na
SAN vo Belgrad. Vr{i istori-
sko-etnografski istra`uvawa na
Mija~ijata i na `ivotot i dejnos-
ta na poistaknatite Mijaci (P.
Zografski, \. Pulevski i dr.), a
gi prosleduva i delata na P. Dra-
ganov, K. Misirkov i D. ^upov-
ski. So izdanija na svoite teksto-
vi vo Skopje ja zapo~nuva serijata
„Biblioteka Ma}edonija# (1924–
1928), a ja prodol`uva pod imeto
„Starovremska biblioteka# (1929),
vo koja ja objavuva stihozbirkata
„Pesmarica# {to sodr`i i 7 pes-
ni na makedonski jazik, naslove-
ni kako „Starovremski motivi#.
Vo rakopis se ostanati: romanot
„Gorjani#, raskazite za deca „Smi-
qe i bosiqe#, memoarite „Moje
uspomene do 1912# i dr.
BIBL.: Na planini i druge pripovetke
iz Makedonije, Skopqe, 1924; Stojna i
druge pripovetke iz Makedonije, Skop-
qe, 1924; Sedi kraq, Skopqe, 1925; Kanon-
ska vizitacija Reka, Skopqe, 1925; Maÿe-
donski pe~albari. Drama u pet ~inova s
pevawem, Prilep, 1927); Pesmarica, Skop-
qe, 1929; Kraq slobodar – Kraq miro-
tvorac, Skopqe, 1936; Idealisti (prvi-
ot ~in od dramata), „Ju`ni pregled#,
Skopqe, 1937.
LIT.: D-r Bla`e Ristovski, Makedonsko-
to poetsko delo na Tomo Smiljani}-Bra-
dina (1888–1969), †Sovremenost#, XXIV, 4,
1974, 307–327; istiot, Makedonskiot stih
1900–1944. Istra`uvawa i materijali, I,
Skopje, 1980, 133–164; D-r Jovanka Stojanov-
ska, Kni`evnoto i nau~no delo na Tomo
Smiqani}-Bradina, Skopje, 1994. Bl. R.
Hristo
Smirnenski
SMIRNENSKI, Hristo Dimit-
rov (Kuku{, Egejskiot del na Ma-
kedonija, 29. IX 1898 ‡ Sofija, 18.
VI 1923) ‡ poet, raska`uva~, hu-
morist, karikaturist, patopisec,
preveduva~, novinar. Poteknuva
od makedonsko revolucionerno
semejstvo. Tatko mu Dimitar,
slatkar po profesija, bil eden od
prvite ~lenovi na VMRO vo Ku-
ku{. Presudno tvore~ko vlijanie
vrz nego imal postariot brat To-
ma Izmirliev. Go pokrenal spi-
sanieto „SmÔh i sÍlzi# („Smea i
solzi#, 1917). Vo tvore~kite i op-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
{testvenite anga`irawa `ivo se
dopiral i do Makedonija. Rakovo-
ditel na poznatiot „Makedonski
krug# vo Sofija, vo koj se i brat
mu Toma Izmirliev, Srebro Ja-
nakiev i Krum ]ulavkov. Negova-
ta poezija se odlikuva so visoki
estetski vrednosti i gi vospeva
socijalnite i herojskite nastani
na svoeto vreme (Oktomvriskata
revolucija) i izvr{i golemo vli-
janie vo razvojot na bugarskata
literatura. Taa bila povik i ver-
ba vo senarodnata borba, nade` za
bednite i porobenite, potvrda za
ispolnuvawe na kopne`ot po
„svetlina, ubavina, viso~ini#.
DELA: Raznokalibreni vÍzdi{ki v sti-
hove i proza, SofiÔ, 1918; Da bÍde den!,
SofiÔ, 1922; Volni pesni, SofiÔ, 1924 i
Zimni ve~eri, SofiÔ, 1924. V. Toc.
SMI^KOV, Georgi (Prilep,
vtora pol. na XIX v. ‡ prva pol. na
XX v.) ‡ makedonski melograf i
muzi~ki deec. Eden od sedumtemi-
nata makedonski melografi na
narodni pesni od krajot na XIX v.
Negovite trudovi se pe~ateni vo
sofiskite zbornici na narodni
umotvorbi (1890‡1900). Zaedno so
A. Badev, toj e eden od osnova~ite
i dirigent na Gradskoto pea~ko
dru{tvo vo Prilep (1879). Dr. O.
Smokvi
SMOKVA (Ficus carica L. fam. Mo-
raceae) – listopadna grmu{ka do
malo drvo od zapadna Azija. Ima
siva i mazna kora, sna`ni, vlakna-
vi letorasti, celi ili dlaboko
vre`ani, ko`esti listovi, bogati
so mle~en sok. Zbirniot plod e
smokva. Kaj nas se odgleduva zara-
di slatkite plodovi, no i supspon-
tano se {iri vo zonata na subme-
diteranskata vegetacija. Al. And.
SMOKVARSKI, Gligor (s. Bu-
dinarci, Berovsko, 8. V 1914 –
Skopje, 15. III 1974) – kompozitor.
Pretstavnik na Vtorata genera-
cija makedonski kompozitori. Se
{koluval vo Voenoto muzi~ko
{kolo vo Vr{ac. Najnapred bil
klarinetist vo Simfoniskiot
orkestar, a potoa i kompozitor i
pedagog. Vo istorijata na make-
donskata muzika }e ostane zabe-
le`an kako avtor na prviot make-
donski balet †Makedonska po-
vest# (1952). Pokraj toa, napi{al
u{te niza orkestarski kompozi-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Gligor
Smokvarski
cii i drugi dela, pedesetina kom-
pozicii za kamerni sostavi, za
horski ansambli, kako i golem
broj obrabotki na narodni pesni
za simfoniski orkestar. Pi{u-
val i muzika za film. Se zanima-
val i so melografija na narodni
pesni. Vo svoeto tvore{tvo glav-
no se inspiriral od bogatiot ma-
kedonski folklor. Vo tekot na
svojot `ivot izvr{uval i drugi
va`ni funkcii (prv sekretar na
SOKOM i dr.). Delata na S. mo-
`at da se smetaat kako bitno ska-
lilo vo razvojot na makedonskoto
muzi~ko tvore{tvo. Pogolemiot
del od niv vo poslednata decenija
na XX vek imaa svoevidna rene-
sansa, i se snimeni i izdadeni na
nosa~i na zvuk.
DELA: Makedonska povest, balet (1952);
orkestarski kompozicii i drugi dela:
Fantazija br. 1 (1945), Skerco (1951), 11
Oktomvri, simfoniska poema (1955),
Rapsodija br. 1 (1956), Stihija, simfonis-
ka poema (1970), Bolen Doj~in, balet vo
tri ~ina (1971); kompozicii za kamerni
sostavi: Guda~ki kvartet (1954), Duva~ki
kvintet (1974); za horski ansambli i dr.;
muzika za film (†Selskiot u~itel#, 1953;
†Freski#, 1957). M. Kol.
SMOKOVI (Colubridae) – golema
familija zmii, vo koja se vklu~eni
najgolem del
od evropskite
zmii, so dol-
`ina od 10 -
350 sm. Vo Ev-
ropa se sre}a-
vaat 24 vidovi,
a kaj nas 11 vi-
Smok
dovi, me|u koi
i dve poluotrovnici (ma~ja zmija –
Telescopus fallax i dlabo~elen smok
– Malpolon monspessulanus).
LIT.: E. N. Arnold, A Field Guide to the Repti-
les and Amphibians of Britain and Europe, Lon-
don, 2002. Sv. P. – V. Sid.
SMOLJANI – slovensko pleme
naseleno (VI–VII v.) vo dolniot
tek na r. Struma, vo dolinata na
r. Mesta i vo Zapadnite Rodopi.
Kon sredinata na IX v. eden del od
teritoriite na Smoljanite bil
osvoen od Bugarite, a drugite bi-
le pod vizantiskata vlast. Epis-
kopijata na Smoljanite potpa|a-
la pod jurisdikcija na mitropo-
lijata vo Plovdiv (X v.).
SMR^A S
LIT.: T. @ivkoviÊ, Ju`ni Sloveni pod
vizantijskom vla{Êu (600–1025), Beog-
rad, 2002. K. Ax.
SMRDE[ – niska no dosta pros-
trana planina {to se nao|a vo is-
to~niot del na RM. Se protega po-
me|u Radovi{kata Kotlina od is-
to~nata strana i Lakavi~kata od
zapadnata. Na severozapad zapo~-
nuva ju`no od [tip, a zavr{uva
blizu do Strumica kaj dolinata
na reka Vodo~nica. Najvisok vrv
e Ele{nica (971 m). Taa e razbie-
na masa bez istaknati vrvovi, a
disecirana so pove}e suvodolici
i kratki re~ni tekovi {to preku
letoto presu{uvaat. Geolo{kiot
sostav e pretstaven so kristales-
ti {krilci, andeziti, fli{ni i
ezerski sedimenti. Delumno e
pokriena so dabova {uma. T. And.
SMRDIVRANI (Coraciidae) – fa- Smreka (Juniperus L.)
milija ptici od redot sivovrano-
vidni ptici lu{pi. Kaj nas, avtohtoni se: mod-
(Coraciiformes), rata smreka (J. communis L.), gr-
so cvrsto gra- mu{ka do malo drvo so sini plo-
deno telo i dovi, kosmopolit; planinskata J.
klun. Vo Evro- nana Willd., polegnata grmu{ka so
pa i kaj nas e sini plodovi, kosmopolit; crve-
prisuten samo nata smreka (J. oxycedrus L.), is-
eden vid smr- pravena grmu{ka so crveni plo-
divrana (Cora- dovi, mediteranski vid. Plodovi-
Smrdivrana cias garrulus). te im se bogati so eterski masla.
LIT.: Birds in Europe: population estimates, Al. And.
trends and conservation status, „BirdLife Interna-
tional Conservation Series#, 12, Cambridge, 2004; SMRTNATA KAZNA VO DFM/
C. Harrison, An Atlas of the Birds of the Western NRM/SRM/RM – krivi~na san-
Palaearctic, Glasgow, 1982. Sv. P. – V. Sid. kcija za najte{kite krivi~ni de-
la protiv narodot i dr`avata, so-
cijalisti~koto samoupravno ure-
duvawe i bezbednosta na dr`ava-
ta, protiv bezbednosta i me|una-
rodnoto pravo, protiv vooru`e-
nite sili i vo slu~aj na pove}ek-
ratno ubistvo. Vo periodot od
1978 do 1988 g. vo SR Makedonija
se izre~eni 12 smrtni kazni, od
koi samo dve se izvr{eni, a 9 se
zameneti so 15, odnosno 20 godini
zatvor; samo vo eden slu~aj osude-
Smrdlika niot e pomiluvan. Poslednata
SMRDLIKA (SMRDE[) (Pista- smrtna kazna e izvr{ena na 29. III
cia terebinthus L., fam. Anacardiace- 1988 g. Smrtnata kazna e ukinata
ae) – listopadna grmu{ka do malo so Ustavot na RM od 1991 g.
Izv.: Arhiva na Vrhovniot sud na Repub-
drvo od Mediteranot i Submedi-
lika Makedonija, Skopje. Gor. L.-B.
teranot. Ima slo`eni, neparno
peresti listovi. Dvodomen vid, SMR^A (Picea abies Karst. syn. P. ex-
cvetovite se sobrani vo metlesti celsa Link., fam. Pinaceae) – evrop-
socvetija. Plodot e mala, metal- ski vid drvo. Visoko drvo so ko-
nosiva kosli~ka. Sodr`i smolni
kanali i smola vo vegetativnite
delovi. Edine~na ili grupna pri-
mesa vo poizrazito termofilni-
te {umski zaednici. Al. And.
SMREKA (Juniperus L., fam. Cup-
ressaceae) – bogat rod so okolu 60
vida drvja i grmu{ki, so iglovid-
ni i lu{povidni listovi. Ova
ime kaj nas se odnesuva na iglo-
vidnite smreki (sect. oxycedrus).
Plodovite se globuli (smreklin-
ki) so mesesti, srasnati, plodni Smr~a
1385
S SMR^KA
nusna forma na krunata, stebloto
e pravo, so provisnati granki. Ig-
li~kite se ~etirirabni, bodlivi.
Cvetovite se ednopolni i sobrani
vo ispraveni resi. Od `enskite se
formira krupna, provisnata {i-
{arka, bez sterilni lu{pi. Vo
RM vrvi ju`nata granica od nejzi-
niot areal. Vo slivovite na reki-
te Pena i Radika gradi kompaktni
{umi, a vo Berovsko, vo mesnosta
Murite, e otkrieno malo, izoli-
rano nao|ali{te. Al. And.
SMR^KA (Morchella esculenta (L.)
Pers.) – {irokoras-
prostranet prole-
ten vid gaba. Edna e
od najvkusnite i se
sobira za proda`-
ba, a posebno za iz-
Smr~ka voz. M. K.
SMUGRESKI, Dime Jankulev (s.
Obr{ani, Prilepsko, 1871 – s.
Obr{ani, 2. VI 1906) – u~esnik vo
Ilindenskoto vostanie, selski
vojvoda. Bil ~len na TMORO
(1896). Vo Ilindenskoto vosta-
nie predvodel selska ~eta od 40
vostanici vo odredot na vojvoda-
ta Todor Hristov-Oficer~eto.
Se istaknal vo bitkata na Sliva
(13. VIII 1903).
LIT.: Istorija na Kru{evo i Kru{ev-
sko, I, Kru{evo, 1978. Al. Tr.
SMUGRESKI, Nove Nedanov (s.
Obr{ani, Prilepsko, 1866 –
Me~kin Kamen, 13. VIII 1903) –
u~esnik vo Ilindenskoto vosta-
nie kako selski vojvoda. Predvo-
del selani od rodnoto selo Obr-
{ani vo ~etata na vojvodata Pitu
Guli. Bil pomo{nik-znamenosec
vo ~etata na Pitu Guli na Me~-
kin Kamen, kade {to herojski za-
ginal so vostanicite i vojvodata.
LIT.: Istorija na Kru{evo i Kru{ev-
sko, Kru{evo, 1978. Al. Tr.
Karolina
Snajvli
SNAJVLI, Karolina S. (Snively
Carolyn S.) (Masilion, Ohajo,
SAD, 1947) ‡ arheolog. Zavr{ila
Klasi~ni studii na Mi~igenski-
ot dr`aven univerzitet (1969).
Magistrirala na Univerzitetot
„Teksas# vo Ostin vo 1973, a vo
1979 g. doktorirala na temata
„Ranohristijanski baziliki vo
1386
Stobi#. Bila ~len na ekipa za
istra`uvawe na Stobi (proekt
1971‡1981), konsultant vo isko-
puvawata na Crkvi{te-Morod-
vis (1983‡1989), kodirektor i ra-
kovoditel na istra`uvawata na
Golemo Gradi{te vo s. Kowuh
(Proekt na Muzejot na Makedoni-
ja i Getisburg kolexot, 1998‡
2006). Redoven profesor na Odde-
lot za klasi~ni studii na Getis-
burg kolexot vo Getisburg.
BIBL.: Interrelated Aspects of Form and Functi-
on in the Early Christian Churches of Stobi, vo:
Actes de Xe Congrès International d’Archeologie
Cretienne, Thessalonique, 1980; Archaeological
Investigations at Konjuh, Republic of Macedo-
nia, in 2000, „Dumbarton Oaks Papers#, 56,
2002, 297‡306. V. S.
Ivan
Snegarov
SNEGAROV, Ivan Jon~ev (Oh-
rid, 12. H 1883 – Sofija, 1. III
1971) – istaknat slavist, istori-
~ar, univerzitetski profesor i
akademik. Osnovnoto u~ili{te
go zavr{uva vo rodniot grad, Du-
hovnata seminarija vo Carigrad
(1906), a Duhovnata akademija vo
Kiev so diplomska rabota za Oh-
ridskata arhiepiskopija (1912).
U~itel vo Solunskata gimnazija
(1912/13), potoa vo U~itelskata
{kola vo Jambol, pa vo Semina-
rijata i vo gimnaziite vo Sofija.
Kako u~enik vo Carigradskata
duhovna seminarija e rakovodi-
tel na organizaciona struktura
na MRO, a po I svetska vojna e re-
daktor (so d-r Vladislav Kova-
~ev) na organot na Makedonskata
federativna emigrantska orga-
nizacija vo Bugarija „Avtonomna
MakedoniÔ# (1920–1923). Izbran
e za docent po crkovna istorija
(1926) i profesor na Bogoslov-
skiot fakultet vo Sofija (1933),
za dopisen (1933) i redoven ~len
na BAN (1943) i ~len na Make-
donskiot nau~en institut. Prv
direktor na Institutot za isto-
rija (1947–1950) i direktor na
Nau~niot arhiv na BAN (1951–
1959). Avtor e na 660 bibliog-
rafski edinici – knigi, studii i
statii, povrzani glavno so isto-
rijata, crkvata i kulturata na
Makedonija.
BIBL.: IstoriÔ na Ohridskata arhie-
piskopiÔ (otÍ osnovaneto $ do zavlad-
Ôvaneto na BalkanskiÔ poluostrovÍ
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
otÍ turcit‹), I, SofiÔ, 1924; Sv. Kli-
mentÍ Ohridski, S., 1927; IstoriÔ na
Ohridskata arhiepiskopiÔ-patriar-
{iÔ. OtÍ padaneto $ podÍ turcit‹ do
neŸnoto uniÈo`enie (1394–1767), II, S.,
1931; SolunÍ vÍ bÍlgarskata duhovna
kultura. Istori~eski o~erkÍ i dokumen-
ti, S., 1937; PÍrvata bÍlgarska pe~at-
nica, S., 1940; GradÍ OhridÍ, 1943; Krat-
ka istoriÔ na sÍvremennite pravoslavni
cÍrkvi, I–II, S., 1944–1945; Duhovno-kul-
turni vrÍzki me`du BÍlgariÔ i RusiÔ
prez srednite vekove (X–XV v.), S., 1950;
Prinos kÍm biografiÔta na Neofit
Rilski (GrÍcki pisma do nego), S., 1951;
Kulturni i politi~eski vrÍzki me`du
BÍlgariÔ i RusiÔ prez XVI–XVIII v., S.
1953; Kodeks (kondika) na cÍrkvata Sv.
Georgi v Struga. Uvod i dokumenti
1792–1912 g., S., 1964.
LIT.: D. Angelov, J. Nikolov, Nau~noto
delo na akademik Ivan Snegarov, †Izves-
tiÔ na Instituta za istoriÔ#, 14–15,
(Sbornik ot trudove, posveteni na akade-
mik Ivan Snegarov po slu~aŸ 80-godi{ni-
nata mu), 1964; M. Kova~ev, Pova`ni tru-
dove i statii na akademik Ivan Snega-
rov, na ist.m., 27-35; J. Nikolov, Akade-
mik Ivan Snegarov, „Istori~eski preg-
led#, 3, 1971. Bl. R.
SNE@NIK ‡ narodno imenuva-
we na dvanaesettiot mesec vo go-
dinata ‡ Dekemvri. S. Ml.
SOBRANIE VO AMFIPOL
(167 g. pr. n.e.) – sobir na pretstav-
nici na makedonskite gradovi, na
koe konzulot Emilij Pavel im go
soop{til re{enieto na Rimskiot
senat za natamo{niot status na
nivnata zemja. Makedonija bila
podelena na ~etiri oblasti (me-
ridi), koi zadr`ale izvesna vnat-
re{na samouprava, no nemale ni-
kakvi me|usebni politi~ki i eko-
nomski vrski. Na ~elo na sekoja
oblast se nao|alo sobranie od
pretstavnicite na gradovite. Bi-
la zabraneta trgovijata pome|u
oddelnite oblasti, eksploataci-
jata na rudnicite, se~eweto drven
materijal za korabi, kako i sklu-
~uvaweto brakovi me|u `itelite
na oddelnite oblasti.
LIT.: N. Proeva, Studii za Anti~kite
Makedonci, Skopje, 1997. K. Ax.
SOBRANIE NA RM ‡ pretstav-
ni~ki organ na gra|anite i nosi-
tel na zakonodavnata vlast vo
RM. Sostaveno e od 120 prateni-
ci, izbrani na op{ti i neposred-
ni izbori so tajno glasawe, za
mandaten period od ~etiri godi-
ni. Prvoto Sobranie na RM e
formirano vo dekemvri 1990 g.,
vrz mnozinskiot princip, po
sprovedenite parlamentarni iz-
bori vo dva kruga (11. i 25. XI
1990). Vtoriot sostav na Sobra-
nieto na RM e formiran vrz mno-
zinskiot princip vo noemvri
1994 g., po parlamentarnite izbo-
ri od 14 i 24. X 1994 g. Tretiot
sostav na Sobranieto na RM e
formiran vo noemvri 1998 g., po
parlamentarnite izbori vo dva
kruga (18. X i 1. XI 1998). Sobra-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Konstitutivnata sednica na Sobranieto na RM (8. I 1991)
nieto be{e sostaveno od 85 prate-
nici, izbrani vrz mnozinskiot
princip, i 35 pratenici izbrani
vrz proporcionalniot princip.
^etvrtiot sostav na Sobranieto na
RM e formiran vo oktomvri 2002 g.,
vrz proporcionalniot princip, po
parlamentarnite izbori od 15 IX
2002 g. Pettiot sostav na Sobranie-
to na RM e formiran vrz proporci-
onalniot princip, vo juli 2006 g., po
sprovedenite parlamentarni izbo-
ri na 9. VII 2006 g. [estiot sostav na
Sobranieto e formiran vrz pro-
porcionalniot princio po pred-
vremenite parlamentarni izbori
od 2008 g. Pretsedateli na Sobrani-
eto na RM: Stojan Andov (1991‡
1996; 2000‡2002); Tito Petkovski
(1996‡1998); Savo Klimovski
(1998‡2000); Nikola Popovski
(2002‡2003); Qup~o Jordanovski
(2003‡2006); Qubi{a Georgievski
(2006‡2008); Trajko Veljanovski
(2008‡)
LIT.: Svetomir [kari}, Ustavno pravo,
Skopje, 2000; Makedonija od ASNOM do
denes, Skopje, 2005. Sv. [.
Zgradata na Sobranieto na Republika Makedonija
SOBRANIE NA SRM ‡ najvi-
sok organ na vlasta i organ na op-
{testvenoto samoupravuvawe vo
ramkite na pravata i dol`nosti-
te na SRM. Spored Ustavot na
SRM od 1963 g., Sobranieto na
SRM e delegatsko telo sostaveno
od pet sobori: Republi~ki, Sto-
panski, Prosvetno-kulturen, So-
cijalno-zdravstven i Op{testve-
no-politi~ki. Na izborite odr-
`ani vo 1963 g. se izbrani vkupno
340 delegati, od koi 100 za Repub-
li~kiot sobor i po 60 za sekoj so-
bor na rabotnite zaednici. Spo-
red Ustavot na SRM od 1974 g.,
Sobranieto na SRM e sostaveno
od tri sobora: Sobor na zdru`e-
niot trud, Sobor na op{tinite i
Op{testveno-politi~ki sobor.
Na izborite odr`ani vo 1974 g.
vo Sobranieto na SRM se izbra-
ni vkupno 236 delegati, od koi vo
Soborot na zdu`eniot trud 117,
vo Soborot na op{tinite 59 i vo
Op{testveno-politi~kiot sobor
60. Pretsedateli na Sobranieto
SOBRANIE S
na SRM bea: Vidoe Smilevski
(1963‡1967), Mito Haxivasilev
(1967‡1968), Nikola Min~ev
(1968‡1974), Blagoja Talevski
(1974‡1982), Bo{ko Stankovski
(1984), Kata Lahtova (1984‡1985),
Stanko Mladenovski (1985‡1986)
i Vulnet Starova (1986‡1991).
IZV.: Pretsedateli na Sobranieto na
Republika Makedonija (1944‡2004), Skop-
je, 2004.
LIT.: Svetomir [kari}, Ustavno pravo na
SFRJ, Kniga vtora, Skopje, 2006. Sv. [.
SOBRANIE NA FNRJ/SFRJ ‡
najvisok organ na dr`avnata
vlast vo vtorata Jugoslavija. Po
donesuvaweto na Ustavot na
FNRJ, Ustavotvornoto sobranie
so svoja odluka se pretvori vo
Narodno sobranie na FNRJ, zadr-
`uvaj}i ja istata struktura (So-
juzen sobor i Sobor na narodite).
Sobranieto na FNRJ e definira-
no kako vrhoven organ na dr`av-
nata vlast i pretstavnik na suve-
renitetot na FNRJ. Sojuzniot so-
bor e izbiran od site gra|ani na
FNRJ so izbira~ko pravo, so kvo-
ta ‡ 50.000 gra|ani za eden prate-
nik. Vo Soborot na narodite gra-
|anite na sekoja republika izbi-
raa po 30, Vojvodina 20, a Kosovo
i Metohija 15 pratenici. Sojuz-
niot ustaven zakon od 1953 g. vo-
veduva nova struktura na Narod-
noto sobranie na FNRJ. Soborot
na narodite e ukinat kako pose-
ben dom, a na negovo mesto e vove-
den Soborot na proizvoditelite,
kako pretstavni~ko telo na pro-
izvoditelite vraboteni vo pro-
izvodstvoto, transportot i trgo-
vijata. Sojuzniot sobor ostana i
ponatamu da funkcionira, no vo
negoviot sostav bea vklu~eni i
pratenicite delegirani od re-
publi~kite i pokrainskite sob-
ranija. Ustavot na SFRJ od 1963
g. Sobranieto na SFRJ go oprede-
luva kako najvisok organ na vlas-
ta i organ na op{testvenoto sa-
moupravuvawe, vo ramkite na pra-
vata i dol`nostite na Federaci-
jata. Sobranieto na SFRJ go so-
~inuvaa Sojuzniot sobor, kako so-
bor na delegati na gra|anite vo
op{tinite i republikite, i Sto-
panskiot sobor, Prosvetno-kul-
turniot sobor, Socijalno-zdravs-
tveniot sobor i Organizaciono-
politi~kiot sobor, kako sobori
na delegati na rabotnite lu|e vo
rabotnite zaednici. Ustavot na
SFRJ od 1974 g. Sobranieto na
SFRJ go definira kako organ na
op{testvenoto samoupravuvawe
i najvisok organ na vlasta vo ram-
kite na pravata i dol`nostite na
Federacijata. Strukturata na
Sobranieto na SFRJ e izgradena
vrz samoupravna osnova i vrz de-
legatski sistem, so ramnopravna
zastapenost na republikite i so-
1387
S SOBRI
Zgradata na Sobranieto na FNRJ/SFRJ
odvetna zastapenost na avtonom-
nite pokraini. Namesto pet, vo-
vedeni se samo dva sobora: Soju-
zen sobor i Sobor na republiki-
te i pokrainite. Sojuzniot sobor
go so~inuvaa delegatite na samo-
upravnite organizacii i zaedni-
ci i op{testveno-politi~kite
organizacii vo republikite i
pokrainite, a Soborot na repub-
likite i pokrainite be{e sosta-
ven od delegaciite na sobranija-
ta na republikite i na avtonom-
nite pokraini. Vo Sojuzniot so-
bor od sekoja republika se izbi-
raa po 30, a od avtonomnite pok-
raini po 20 delegati. Vo Soborot
na republikite i pokrainite de-
legacijata na sobranieto na seko-
ja republika broe{e po 12, a de-
legacijata na pokrainskoto sob-
ranie po osum delegati.
IZV.: Ustav na FNRJ od 1946 godina,
Skopje, 1946; Ustav na SFRJ od 1963 godi-
na, Skopje, 1963; Ustav na SFRJ od 1974
godina, Skopje, 1974.
LIT.: Svetomir [kari}, Ustavno pravo
na SFRJ, Prva i Vtora kniga, Skopje,
1986, 1987. Sv. [.
Rekonstrukcija na Sobri, spored crte`ot na
I. Mikul~i}
SOBRI – docnosrednovekoven
grad so podgradie i naselba (os-
manliskiot popisen defter od
1467/1468). Se nao|al na mesnosta
Gradi{te, na tri km jugoisto~no
od s. Ora{je vo Polog (arheolo{-
ki naodi). Vo XIV-XV v. bil glavna
1388
tvrdina i stopanski centar na re-
gionot, so `ivi spomeni za postoe-
we na gradot do XIX v. (\. Petrov).
LIT.: T. Tomoski, Srednovekovni grado-
vi vo Polog, Makedonija niz vekovite.
Gradovi, tvrdini, komunikacii, Skopje,
1999, 129-149; I. Mikul~i}, Srednovekov-
ni gradovi i tvrdini vo Makedonija,
Kniga 5, Skopje, 1996. B. Petr.
SOVICI (Noctuidae) – no}ni pe-
perugi so prekrasni {ari na
kriljata. Imaat silno i debelo
telo so gusti vlakna. Vo miruva-
we predni-
te krilja gi
preklopuva-
at zadnite
so {to in-
sektot sta-
nuva nezabe-
le`liv za
Sovica, no}na peperuga neprijate-
lot. Se hra-
nat so nektar. Gasenicite se
{tetnici na kulturnite i {um-
skite rastenija. Vo Makedonija
sovicite se pretstaveni so 468
taksoni, od koi 8 se endemi~ni.
Popoznat e vidot Noctua pronuba
L., koj e mnogu varijabilen vo od-
nos na obojuvaweto; edinkite od
ista populacija mo`e da bidat
temni, bledi, kafeavo-crni, cr-
venikavo-kafeavi i so drugi boi,
koe{to se dol`i na nivnata spo-
sobnost za kriewe.
LIT.: Josef Thurner, Die Lepidopterenfauna
Jugoslawish Mazedoniens. I. Rhopalocera, Gry-
pocera und Noctuidae, Posebno Izdanie, Acta.
Mus. Mac. Sci. Nat., Skopje, 1964; Grupa avto-
ri, Country Stady for biodiversity of the Repub-
lic of Macedonia (first national report), Ministry
of environment and physical planning, Skopje,
V. T. K. – M. Kr.
2003.
SOEDINETITE AMERIKAN-
SKI DR@AVI I MAKEDONI-
JA (VRSKI I ODNOSI) (1876–).
Ako se isklu~i dejnosta na ameri-
kanskite protestantski misione-
ri vo Makedonija, SAD projavile
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
ponaglasen interes vo vremeto na
Isto~nata kriza vrz osnova na iz-
vestuvawata na Amerikanskoto
konzulsko agentstvo vo Solun za
nastanite vo Makedonija i za Ca-
rigradskata konferencija (1876–
1877), koga bil podgotven i bil
pretstaven predlog za avtonomija
na Makedonija. Na odnosot na
SAD kon Makedonija i kon make-
donskoto pra{awe vo po~etokot
na XX v. povlijaele: nastanot
†Mis Ston# (1901) – plenuvaweto
na amerikanskata misionerka
Elen Stoun od revolucionerite
na MRO; akcijata na †Gemixiite#
vo Solun i osobeno Ilindenskoto
vostanie (1903). Vo SAD se poja-
vilo promakedonsko dvi`ewe i
diplomatijata na SAD po Vosta-
nieto se zastapila za poradikal-
ni reformi vo Makedonija, no di-
rektno ne se anga`irala. Vo vre-
meto na odr`uvaweto na Mirov-
nata konferencija vo Bukure{t
(1913) SAD intervenirale so no-
ta do vladite-u~esni~ki so bara-
we vo dogovorot za mir da se vne-
se odredba za garantirawe na pra-
vata (gra|anski i verski) na anek-
tiranite teritorii od balkan-
skite dr`avi. Vo Vtorata svetska
vojna SAD ispratile svoja voena
misija pri Glavniot {tab na Ma-
kedonskata vojska, go poddr`ale i
go priznale sozdavaweto na make-
donskata nacionalna dr`ava De-
mokratska Federalna Makedonija
vo DFJ (1944), oficijalno soop-
{teno od {efot na Misijata na
Vtoroto zasedanieto na ASNOM.
Po proglasuvaweto na dr`avnata
samostojnost na RM, SAD se soli-
dariziraa so Grcija za neprizna-
vawe na dr`avnata nezavisnost
pod ustavnoto ime i za nejzin pri-
em vo OON pod imeto Porane{na
Jugoslovenska Republika Make-
donija, pod koe ime i vospostavija
diplomatski odnosi. Po promena-
ta na stavot, i SAD ja priznaa RM
pod ustavnoto ime.
LIT.: Hristo Andonov-Poljanski, Odno-
sot na Soedinetite Amerikanski Dr`a-
vi kon Makedonija i kon makedonskoto
pra{awe vo XIX vek i vo periodot na Ilin-
denskoto vostanie, Makedonskoto pra-
{awe, Skopje. 1990; Mihajlo Minoski, Soe-
dinetite Amerikanski Dr`avi i Makedo-
nija (1869-1919), Skopje, 1994; ASNOM, do-
kumenti I, 2, Skopje, 1984. M. Min.
SOJUZ ZA PREVENTIVA OD
ALKOHOLIZMOT, NIKOTI-
NIZMOT I NARKOMANIJA-
TA NA MAKEDONIJA, SKOP-
JE ‡ op{testvena, dobrovolna,
socijalno-humanitarna organiza-
cija so vospitni, obrazovni i
zdravstveni celi za primarna
prevencija od alkoholizmot, ni-
kotinizmot i narkomaniite. Se-
ga{noto ime go nosi od 1991 g., a
dotoga{ postoe{e so imeto So-
juz na organizaciite za suzbiva-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
we na alkoholizmot, narkomani-
ite i nikotinizmot vo Makedo-
nija. Po~etokot na postoeweto
na Sojuzot datira od 1952 g., koga
e formirana organizacija pro-
tiv alkoholizmot, a podocna vo
imeto se vklu~eni i nikotiniz-
mot i narkomaniite, a me|u prvi-
te vo Makedonija zapo~nuva da ja
istaknuva i preventivata od SI-
DA. Sojuzot ima 17 osnovni (op-
{tinski i regionalni) organiza-
cii. Sedi{teto na Sojuzot e vo
Domot na humanitarnite organi-
zacii „Dare Xambaz# vo Skopje.
Organizira i sproveduva {iroka
preventivna dejnost protiv za-
visnostite kaj pove}e grupacii
od naselenieto, vo prv red me|u
decata i mladincite; gi koordi-
nira aktivnostite na zaintere-
siranite i odgovornite faktori
{to rabotat na ista ili sli~na
dejnost; dejstvuva samostojno i
vo tesna programska koordina-
cija i sorabotka so brojni rele-
vantni NVO, organi, organiza-
cii i institucii; dejstvuva vrz
jakneweto na javnata svest za
vistinata, opasnostite i posle-
dicite od zavisnostite; organi-
zira i u~estvuva vo nastapi na
mas-mediumite i vo drugi formi
za permanentno i aktuelno in-
formirawe; vr{i izdava~ka dej-
nost; ima edukativni i kongres-
ni aktivnosti; podnesuva inici-
jativi za zakonski i drugi pro-
pisi i aktivnosti. Osnoven pro-
ekt na Sojuzot e „Mir i zdravje
bez tutun, alkohol i drogi# {to
se realizira kontinuirano ve}e
15 godini. Sojuzot sorabotuva so
srodni NVO, so Crveniot krst
na Makedonija, so Makedonskata
pravoslavna crkva, so edinicite
na lokalnata samouprava i mes-
nite zaednici, so Sojuzot na iz-
vidnicite, sportskite organiza-
cii i so pove}e stopanski i pro-
izvodstveni organizacii. For-
mata klubovi na lekuvani alko-
holi~ari proizleze od ovoj So-
juz i denes tie funkcioniraat
zdru`eni kako Sojuz na klubovi-
te na lekuvani alkoholi~ari.
Sojuzot ima pove}e od 1200 re-
gistrirani ~lenovi. D. D.
SOJUZ NA BUGARSKITE KON-
STITUCIONI KLUBOVI (1908
‡1909). Po pobedata na Mlado-
turskata revolucija i po vospos-
tavuvaweto ustavno ureduvawe so
direktno anga`irawe na Vladata
na Bugarija i na Bugarskata eg-
zarhija vo Makedonija bile osno-
vani bugarskite konstitucioni
klubovi, koi se obedinile vo So-
juz kako edinstvena politi~ka
organizacija, eksponent na bugar-
skata dr`avna politika. Sojuzot
oficijalno deklariral deka }e
dejstvuva za za~uvuvawe na celos-
ta i na op{tite interesi na os-
manliskata dr`ava. Glavni prog-
ramski barawa bile: nova admi-
nistrativna podelba, so grupira-
we na naselenieto spored nacio-
nalnata pripadnost, i op{tinska
samouprava.
LIT.: Manol Pandevski, Politi~kite
partii i organizacii vo Makedonija
(1908-1912), Skopje, 1965. M. Min.
SOJUZ NA DRU[TVATA NA
ISTORI^ARITE NA RM
(SDIRM) (Skopje, 1952‡) ‡ aso-
cijacija na istori~arite vo RM.
Bil formiran kako Istorisko
dru{tvo na NRM (Skopje, 22-25.
XI 1952 ‡ 1961), so zada~a da ja
afirmira istorijata na makedon-
skiot narod, da vodi gri`a i da ja
unapreduva nastavata po istorija
vo osnovnite i vo srednite u~i-
li{ta, da organizira predavawa
na aktuelni temi od minatoto i
da propagira sobirawe i ~uvawe
na arhivskata gra|a. Podocna pr-
vin bilo preimenuvano vo Sojuz
na istoriskite dru{tva na RM
(1961), potoa vo Dru{tvo na is-
tori~arite na SRM (1974), a po
osamostojuvaweto na RM vo Sojuz
na dru{tvata na istori~arite
na RM. Organizaciono Sojuzot
ima pove}e regionalni dru{tva,
na ~elo so Pretsedatelstvo i
pretsedatel. Go izdava svojot or-
gan sp. †Istorija# (od 1965), a
povremeno i oddelni knigi.
IZV.: Arhiva na Sojuzot na dru{tvata
na istori~arite na Republika Makedo-
nija, INI, Skopje. S. Ml.
SOJUZ NA DRU[TVATA NA
MATEMATI^ARITE OD SRM
(SDM) (1977-1990) – zdru`enie,
naslednik na DMF od SRM. Izda-
va spisanija („Matemati~ki bil-
ten#, „Sigma# i „Numerus#), se
gri`i za sproveduvawe na siste-
mot natprevari po matematika i
za odr`uvawe matemati~ki {ko-
li za u~enicite sekoja godina, or-
ganizira kongresi, seminari i
drugi nau~ni i stru~ni sobiri.
Vo periodot 1990-2000 g. rabote-
{e pod imeto Sojuz na dru{tvata
na matemati~arite i informati-
~arite na Makedonija, a vo 2000 g.
se razdeli na dve dru{tva: Sojuz
na matemati~arite na Makedoni-
ja i Zdru`enie na informati~a-
rite na Makedonija, so analogni
zada~i i aktivnosti kako SDM.
LIT.: „Matemati~ki bilten#, kn. 14 (XL),
Skopje, 1990. N. C.
SOJUZ NA MUZI^KITE UMET-
NICI NA MAKEDONIJA ‡ or-
ganizacija na muzi~kite umetni-
ci; od 1997 g. so status na zdru`e-
nie na gra|ani. Formiran na 19. I
1947 g., vo sklop na Zdru`enieto
na muzi~arite na RM. Od 1949 g.
dejstvuva samostojno, kako Dru{-
tvo na reproduktivnite umetnici
(podocna Sojuz na muzi~kite umet-
SOJUZ S
nici). Odigra zna~ajna uloga vo
vtemeluvaweto na muzi~kite in-
stitucii i na koncertniot `ivot
vo RM. Ja dodeluva nagradata
†Zlatna lira# za najistaknat ma-
kedonski muzi~ki umetnik vo go-
dinata. Ostvaruva i muzi~ko-izda-
va~ka dejnost, kako i profesio-
nalna komunikacija so srodni or-
ganizacii i institucii vo zemjata
i vo stranstvo. Sn. ^.-An.
SOJUZ NA PEDAGO[KITE
DRU[TVA NA MAKEDONIJA
‡ stru~no-nau~na organizacija na
pedagozite vo RM, konstituiran
(21. XII 1974) na godi{noto sobra-
nie na dotoga{noto (v.) Pedago{-
ko dru{tvo na Makedonija, so os-
novni zada~i: da ja sledi, da ja pro-
u~uva, da ja unapreduva i da ja po-
pularizira pedago{kata teorija i
praktika; da ja kordinira i da ja
pomaga rabotata na pedago{kite
dru{tva i dr. Formi na dejstvuva-
we: godi{ni sobranija; organizi-
rawe nau~ni sobiri, sovetuvawa,
seminari, trkalezni masi i sl.
Organizaciskata struktura ja so-
~inuvaat gradskite i regionalni-
te pedago{ki dru{tva (Ohrid,
Bitola, Prilep, Veles, [tip, Te-
tovo i Skopje). Ima organizirano
pove}e nau~ni sobiri, me|u koi i
nau~niot simpozium „^etirieset
godini sloboden razvoj na vospi-
tanieto i obrazovanieto vo Make-
donija, 1943–1983# (Ki~evo ‡
Struga, 13–15. X 1983, publikuvan
zbornik). Sojuzot go izdava spisa-
nieto za pedago{ki pra{awa (v.)
Prosvetno delo. K. Kamb.
SOJUZ NA PIONERITE NA
MAKEDONIJA – v. Detski or-
ganizacii.
SOJUZ NA RABOTNI^KITE
I NARODNITE UNIVERZI-
TETI NA MAKEDONIJA ‡ op-
{testveno-stru~no zdru`enie,
osnovano vo 1959 g. (so sedi{te vo
Skopje) so zada~a da ja koordini-
ra i da ja unapreduva dejnosta na
(v.) narodnite i rabotni~kite
univerziteti i da gi zastapuva
nivnite interesi. Sojuzot ~esto
se javuva i kako organizator na
andrago{ki sobiri od regiona-
len i me|unaroden karakter (kon-
ferencii, tribini, simpoziumi,
sovetuvawa, seminari i sl.) na ak-
tuelni temi od oblasta na obrazo-
vanieto na vozrasnite. Ostvaruva
aktivnost i na planot na izdava~-
kata dejnost i informiraweto od
svojot domen. Poslednive godini
se vodat seriozni diskusii za ne-
gova transformacija i osovreme-
nuvawe na dejnosta. K. Kamb.
SOJUZ NA SPORTSKITE FE-
DERACII NA MAKEDONI-
JA. So Uredba na Ministerstvo-
to za prosveta bil formiran
1389
S SOJUZ
Inicijativen fiskulturen od-
bor na Makedonija (IFOM,
1945). Negoviot sostav: pretseda-
tel, Gustav Vlahov, trojca pot-
pretsedateli, trojca sekretari,
dvajca blagajnici i ekonom, so re-
ferati i odgovorni lica: Osnov-
no vospitanie i ve`bi na spravi
– Gan~o Pajtonxiev, Lesna i te{-
ka atletika – Pero Dimovski,
Fudbal – Dragan Ivanovski i Sa-
vo Cvetkovi}, Ra~na topka, ping-
pong i tenis – Pan~e Polenakov,
Sport na voda – Dragan Stojanov,
Zimski sport i turizam – Risto
Dukovski i Gogo Popov, Velosi-
pedizam i motorizam – Kiro Va-
silevski, Propaganda i kultura –
Dragan Gerov i Ilija Xuvalekov-
ski, Zdravstvena slu`ba – d-r \o-
{e Gavrilovski, Java~ki sport –
Dim~e Bocev, Edrili~arstvo –
Bla`o Tro{anovski, Statistika
– Du{ko Kirovski i Jordan Mra-
morec. Bil formiran i Discip-
linski odbor, Rabotno i drugi te-
la. Potoa IFOM se nare~e Fis-
kulturen odbor na Makedonija
(FISOM, 1946) so sportski od-
bori, (so pretsedatel Strahil
Gigov i sekretar Strate Arsov-
ski), Sojuz na organizaciite za
fizi~ka kultura na Makedonija
(SOFKM, 1961), Sojuz za fizi~-
ka kultura na Makedonija
(SFKM, 1972), Sportski sojuz na
Makedonija (SSM, 1996) i Sojuz
na sportskite federacii na Ma-
kedonija (SSFM, od 2002). Nego-
vi ~lenovi se 39 republi~ki fe-
deracii i 14 op{tinski sojuzi.
LIT.: 30 godini fizi~ka kultura i
sport, 1945–1975 vo SR Makedonija, Skop-
je, 1976. D. S.
SOJUZ NA HEMI^ARITE I
TEHNOLOZITE NA MAKE-
DONIJA – nau~na i stru~na aso-
cijacija na hemi~arite i tehno-
lozite od RM. Otprvin bil
Dru{tvo na hemi~arite i tehno-
lozite na Makedonija. Organiza-
tor e na sovetuvawa i kongresi na
hemi~arite i tehnolozite na Ma-
kedonija na koi u~estvuvaat i na-
u~ni rabotnici od stranstvo, ka-
ko i na kongresite za studenti po
~ista i primeneta hemija. Organ
na Sojuzot e nau~noto spisanie
†Glasnik na hemi~arite i tehno-
lozite na Makedonija# (od 2007
izleguva pod nazivot †Macedonian
Journal of Chemistry and Chemical
Engineering#). Vo organite i tela-
ta na Sojuzot se zastapeni nau~ni
i stru~ni rabotnici od visoko{-
kolskite institucii i od indus-
trijata. B. [.
SOKAJ ‡ nevestinsko pokrivalo
za na glavata. Spored formata, toj
pretstvuva dolgo, potpojasno pra-
voagolno par~e, izraboteno od ~o-
ja ili platno, bogato ornamenti-
1390
Sokaj od gali~ka `enska nevestinska nosija
rano so vez, srmeni {iriti, volne-
ni ili svileni kitki, monistra i
pari. Se nosel sè do krajot na XIX
i po~etokot na XX v. J. R.-P.
†SOKOL# (Kumanovo, 1909–1911)
‡ gimnasti~ko dru{tvo. Uprava-
ta ja so~inuvale glavno u~iteli:
Jovan Dovezenski – pretsedatel,
\or|e Bo`inovi}, na~alnik, Mi-
loe Zaki} i An|elko Risti}, ka-
ko i aptekarot Ilija Vukoti}, i
drugi. ^lenovi na Dru{tvoto bi-
le glavno u~enici, imale uni-
formi, ve`bale na otvoreno slo-
bodni, stroevi i ve`bi so pod-
vi`ni spravi, a se zanimavale i
so nekoi sportski aktivnosti. Po
razni povodi prireduvale javni
nastapi vo gradot, vo okolnite
mesta i vo Skopje, so gimnasti~ki
i sportski elementi i kulturno-
umetni~ka sodr`ina. ^lenovi na
Dru{tvoto nastapile na sokol-
skite sletovi vo manastirite
Gra~anica (1910) i Devi~ kaj Sr-
bica na Kosovo (1911) i na Seslo-
venskiot sokolski slet vo Bel-
grad (1910). D. S.
SOKOL (Falconidae) – ptica od
familijata mali do sredno gole-
mi ptici od redot
ptici-grablivki
(Falconiformes);
dobri i brzi le-
ta~i {to go lovat
plenot vo let.
Podeleni se vo
dve grupi: vistin-
ski sokoli i vet-
ru{ki. Vo Make-
donija od vistin-
skite sokoli se Sokol
prisutni 6 vida, a
od vetru{kite 3
vida.
LIT.: Birds in Europe: population estimates,
trends and conservation status, „BirdLife Interna-
tional Conservation Series#, 12, Cambridge, 2004;
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
C. Harrison, An Atlas of the Birds of the Western
Palaearctic, Glasgow, 1982. Sv. P. – V. Sid.
SOKOLOV, Lazar (Kumanovo, 18.
III 1914 ‡ Skopje, 3. I 1984) ‡ naci-
onalen deec, ekonomist i univer-
sitetski profesor. Kako student
na Ekonomskiot fakultet vo Zag-
reb bil eden od voda~ite na make-
donskoto studentsko dvi`ewe,
sekretar na Kulturno-prosvetno-
to dru{tvo “Vardar# vo Zagreb i
aktivist na MANAPO (1936‡
1938), poradi {to bil uapsen i
potoa suspendiran od rabota. Vo
vremeto na NOAVM bil ~len na
KPJ (1941), na ANOK (od esenta
1943), na Agit-prop pri G[ na
NOV i POM (od april 1944) i
~len na Inicijativniot odbor za
svikuvaweto na Prvoto zasedanie
na ASNOM. Bil izbran za ~len
na Prezidiumot na ASNOM i za
~len na AVNOJ, a potoa i pretse-
datel na Privremenoto narodno
sobranie na DFJ. Po Oslobodu-
vaweto doktoriral od oblasta na
ekonomskite nauki, bil pomo{-
nik na ministerot za trgovija i
snabduvawe vo Vladata na DFJ,
v.d. direktor na Institutot za
me|unarodna politika i stopan-
stvo i profesor na Ekonomskiot
fakultet vo Belgrad. Poradi op-
redelbata za Informbiroto, bil
isklu~en od KPJ (juni 1949) i
naskoro potoa ispraten vo logo-
rot na Goli Otok (1949‡1951).
Izvesen period bil direktor na
Ekonomskiot institut vo Skopje.
Avtor e na pogolem broj nau~ni
trudovi za stopanskata istorija
na Makedonija i promenite vo
strukturata na jugoslovenskoto
stopanstvo. Nagraden e za nau~ni-
ot trud †Rezervite na rabotnata
sila na oddelni podra~ja na Ma-
kedonija# (Skopje, 1964).
BIBL.: Industrijata na teritorijata
na NR Makedonija za vreme na voeniot
period (1941‡1944), Industrija na NRM,
Skopje, 1961, 123‡126; Kulturno-prosvet-
noto zdru`enie †Vardar# vo Zagreb i ne-
govata politi~ka dejnost, †Istorija#,
VIII, 2, Skopje, 1972, 120‡126; Prilog za ma-
kedonskoto studentsko dvi`ewe vo Zag-
reb, †Istorija#, XII, 1‡2, Skopje, 1976, 1‡27;
Op{testveno-ekonomskata i nacional-
no-politi~kata polo`ba vo Kumanovo i
Kumanovsko me|u dvete svetski vojni, Ku-
manovo i Kumanovsko vo NOV 1941‡1942
godina, Kumanovo, 1979, 444‡467.
IZV.: Dokumenti. Kumanovo vo NOV
1941‡1942, Kumanovo, 1980.
LIT.: Kumanovo i Kumanovsko vo NOV
1941‡1942 godina, Kumanovo, 1979; D-r
Bla`e Ristovski, Projavi i profili od
oblasta na literaturnata istorija, 2,
Skopje, 1982; Golooto~ki svedo{tva.
Zbornik, kniga vtora: Li~nosti i sudbi-
ni. Tekstovi ‡ redakcija Dim~e Naj~eski,
Skopje, 2002, 65‡97, i kniga treta: Posle-
dici, Skopje, 2006, 27. S. Ml.
SOKOLOV(I])-QAMEV, Gli-
gor (s. Nebregovo, Prilepsko, 17. I
1870 – Prilep, 29. VII 1910) – u~es-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
nik vo Ilindenskoto vostanie i
srpski ~etni~ki vojvoda. ^etnik
vo ~etata na S. Pavlov vo Kratov-
sko (1897) i na M. Acev vo Prilep-
sko (1901). Vojvoda na ~eta vo Pri-
lepsko (1902). Po Ilindenskoto
vostanie stanal srpski ~etni~ki
vojvoda vo Azot i vo Pore~e.
LIT.: H. Sil®nov, Osvoboditelnite borbi
na Makedoni®, t. 2, Sofi®, 1983. Al. Tr.
Viktorija
Sokolovska
SOKOLOVSKA, Viktorija (Sje-
nica, Srbija, 14. XI 1931) ‡ arheo-
log. Zavr{ila Filozofski fa-
kultet vo Belgrad, Grupa za arhe-
ologija (1954). Raboti vo Arheo-
lo{kiot muzej vo Skopje (od
1955). Doktorirala od oblasta na
anti~kata arheologija vo Bel-
grad (1984). Od 1991 do 1995 e di-
rektor na Muzejot na Makedonija.
Ja prou~uva anti~kata istorija
na Pajoncite vo domenot na mate-
rijalnata i duhovnata kultura; se
zanimava so prou~uvawe na an-
ti~kata skulptura i keramikata
i pokrenuva pra{awa vo vrska so
lociranosta na anti~kite plemi-
wa i na gradovite i ezerata. Vr-
{i iskopuvawa vo Stobi, Demir
Kapija, Dojran, Tetovo, @da-
nec‡Skopje, a osobeno sistemat-
ski go istra`uva anti~kiot grad
kaj Marvinci – Gevgelija.
BIBL.: Isar-Marvinci i Povardarieto
vo anti~ko vreme, Skopje, 1986; Anti~ka
skulptura vo SR Makedonija, Skopje,
1987; Pajonskoto pleme Agrijani i vrski-
te so Damastion, MAA, 11, Skopje, 1990,
9‡34. V. B.-Gr.
SOKOLOVSKI, Borivoe Iva-
nov (Skopje, 22. XI 1930 ‡ Skopje,
30. VII 1999) ‡ polkovnik, spec.
epidemiolog, redoven prof. po
epidemiologija na VMA i na
Med. f. vo Skopje. Medicina za-
vr{il vo Skopje (1955), a dokto-
riral na VMA (1968). Dolgogo-
di{en upravnik na ZPMZ
(IPM) i upravnik na VB
(1989‡1993). Publikuval nad 100
trudovi. Sl. M. P.
SOKOLOVSKI, Jan (Sokoqowski,
Jan) (Tarnogura, Polska, 14. X
1944) ‡ polski lingvist-slavist,
rusist, makedonist, specijalist
vo oblasta na zboroobrazuvawe.
Avtor na niza statii posveteni
Jan
Sokolovski
na makedonisti~ka problemati-
ka. Negovata monografija „Demi-
nutivi w j&zyku polskim i macedov-
skim# se pe~ati vo serijata Make-
donsko-polska gramati~ka kon-
frontacija. Z. T.
SOKOLSKA @UPA VO SKOP-
JE (1923–1941) ‡ asocijacija os-
novana od delegati na pet sokol-
ski dru{tva, koi izbrale: Uprava
so stare{ina – Todor @ivkovi},
polkovnik, Jaroslav Vo{ta – na-
~elnik, Lazar Doki} – sekretar,
Rudolf Vo{ta – blagajnik, Sud
na ~esta i Prosveten odbor. Te-
ritorijata na @upata ja opfa}a-
la Vardarska Makedonija, Koso-
vo i del od Ju`na Srbija. Podoc-
na e nare~ena Sokolska `upa
†Kralevi} Marko# vo Skopje
(1925). Upravata se anga`irala za
zgolemuvawe na brojot na sokol-
skite dru{tva i na ~lenstvoto,
nabavka na spravi i rekviziti,
izgradba na sokolski domovi vo
Skopje i vo drugite gradovi, os-
posobuvawe na stru~ni kadri,
u~estvo i organizirawe na `up-
ski i pokrainski sletovi i drugi
manifestacii. D. S.
SOKOLSTVOTO VO VARDAR-
SKA MAKEDONIJA ‡ srpsko
sportsko dvi`ewe. Organizirano
se javuva so formiraweto na
dru{tvata vo Kumanovo (1909),
Skopje (1910), Tetovo (1910) i
Kriva Palanka (1912). Nivnite
upravi gi oformuvale glavno
prosvetnite rabotnici i drugi
ugledni Srbi, a ~lenstvoto ‡ pre-
te`no u~enici. Dru{tvata bile
~lenovi na Sojuzot na srpskite
sokolski dru{tva †Du{an Sil-
ni# vo Belgrad. Imale isti uni-
formi, isti sodr`ini za rabota,
isti komandi i dr. Srpskite dr-
`avni organi i Sojuzot im davale
finansiska, stru~na i druga po-
mo{. Rajko Karaklai}, u~itel po
gimnastika, bil ispraten od Sr-
bija na rabota vo Skopskata gim-
nazija (1909). U~itelite \or|e
Bo`inovi} i Miloe Zaki} od Ku-
manovo stru~no se usovr{uvale
vo Ni{ i Belgrad (1909 i 1910).
Dru{tvata ve`bale na otvoren
prostor, povremeno prireduvale
javni nastapi i priredbi so gim-
SOKOLARSTVOTO S
nasti~ki, sportski i kulturno-
umetni~ki sodr`ini. Nekoi
u~estvuvale i na sletovite na Ko-
sovo, vo Belgrad i vo Praga
(1910–1912). Po vojnite (1912–1918)
aktivnosta na dru{tvata bila ob-
novuvana i bile osnovani novi.
Bila formirana Sokolska `upa
vo Skopje (1923). Brojot na dru{-
tvata vo Makedonija bil: 1923 g. –
{est so 1.514 pripadnici od dvata
pola (dobrotvori, po~esni i re-
dovni ~lenovi, podmladok i de-
ca), 1929 – trinaeset so 2.285 pri-
padnici. Po osnovaweto na Soju-
zot na sokolite na Kralstvoto Ju-
goslavija (SSKJ, 1929) na ~elo so
prestolonaslednikot Petar II,
nivniot broj zna~itelno se zgo-
lemil i bile osnovani golem broj
selski ~eti. Niv gi imalo vo:
1935 g. – 32 dru{tva i 90 ~eti so
7.797 pripadnici, 1939 – 32 dru{t-
va i 108 ~eti so 13.198 pripadni-
ci. ^lenovite na upravite na
dru{tvata bile glavno od redovi-
te na Srbite, a stare{inite – naj-
~esto vi{i oficeri, istaknati
~inovnici i prosvetni rabotni-
ci. Finansiskite sredstva vo naj-
golema mera bile pribirani od
sopstveni izvori, a za @upata i
od buxetot na dr`avata, koi po-
docna bile zgolemeni (od 1930).
Glavno od sopstvenite izvori i
so izvesna pomo{ od dr`avata,
bile izgradeni sokolski domovi
vo: Skopje dva, a po eden vo Kuma-
novo, Prilep, Gostivar, Ko~ani,
Ki~evo, Radovi{, Kratovo, Bero-
vo, Bitola, Debar i drugi grado-
vi, kako i vo selata: Miravci,
Negorci, Smokvica, Pirava, Ros-
tu{e i dr. Vo nekoi mesta (Veles,
Strumica i dr.) domovite bile
obezbedeni so adaptacija na sta-
ri zgradi. Domovi imalo: 1930 –
{est, 1935 – sedumnaeset, 1940 –
trieset i ~etiri. Tie vo osnova
bile opremeni so gimnasti~ki
spravi i rekviziti. Istovremeno
bile gradeni i letni ve`bali{-
ta (od 1921). Nedostigot na stru~-
ni kadri bil re{avan so odr`u-
vawe na sojuzni i `upski pred-
wa~ki kursevi. Aktivnite ~leno-
vi redovno ve`bale so spravi, na
spravi, prosti, stroevi ve`bi,
mar{irawe i drugo, imale aktiv-
nosti i od atletikata, a vo poraz-
vienite dru{tva vo pomala mera
i od strela{tvoto, velosipediz-
mot, ko{arkata, odbojkata, skija-
weto i dr. Povremeno, po razni
povodi, bile prireduvani i javni
~asovi, defilea, akademii, nat-
prevari, `upski i pokrainski
(jugoslovenski) sletovi. Sokoli
od Makedonija u~estvuvale na si-
te sokolski sletovi vo dr`avata
i vo Praga, kako i na juna~kite vo
Sofija. Pokraj toa, sistematski
se neguvani i nekoi kulturno-
prosvetni aktivnosti vo dru{-
1391
S SOLANA
Del od prisutnite na denot na pu{taweto vo upotreba na Sokolskiot dom vo Kumanovo
tvata i vo ~etite (od 1923, a oso-
beno po 1930 g.): razni predavawa,
analfabetski kursevi, bile os-
novani biblioteki so ~italni,
razni orkestri, horovi, dramski
sekcii i dr. Vo sokolskite ~eti
bilo posvetuvano vnimanie i na
izgradbata na higienski objekti,
nabavkata na sovremeni alati,
nabavkata na novi vidovi semiwa,
sadnici, dobitok, na po{umuva-
weto (osobeno od 1935). Bile os-
novani zemjodelski, zdravstveni
i drugi selski zadrugi. Sokolska-
ta organizacija odr`uvala tesni
vrski so site dr`avni organi, so
vojskata i so u~ili{tata. Trgnu-
vaj}i od utvrdeni principi, nej-
ziniot odnos kon verskite zaed-
nici bil zasnovan vrz po~it kon
sekoe versko ubeduvawe, kon `e-
nite bil zasnovan odnos vrz na~e-
lata na ednakvost i ramnoprav-
nost, se protivstavuvala na poli-
tizacijata vo svoite redovi i na
u~estvoto vo politikata; kon ma-
kedonskoto nacionalno pra{awe
imala negatorski i asimilator-
ski odnos. Vlastite kon sokols-
tvoto se odnesuvale kako kon zna-
~ajna organizacija vo realizaci-
jata na svojata osnovna, golemodr-
`avna i nacionalisti~ka poli-
tika (ososbeno od 1930).
IZV.: Du{an Stanim irovi}, Sokolstvo u Var-
darskoj Makedoniji –nastanak i razvoj, Zag-
reb, 1986 (doktorska disertacija). D. S.
SOLANA, Havier Francisko
Madarijada (Javier Francisco Mada-
riada Solana) (Madrid, [panija, 14.
VII 1942) – {panski i evropski
politi~ar i diplomat. Univerzi-
tetski profesor po fizika. Vo
1968 g., kako socijalist, u~estvuva
vo protestite vo [panija protiv
NATO, a podocna e Generalen
sekretar na NATO (1995–1999),
koga e izvr{ena agresijata vrz
SRJ. Visok pretstavnik na EU za
1392
zaedni~ka nadvore{na i bezbed-
nosna politika (od Evropskiot
sovet vo Keln, 3–4. X 1999). Vo ova
svojstvo ostvaruva serija sredbi
so instituciite na RM vo tekot
na vojnata od 2001 g., vo funkcija
na nejzino zavr{uvawe, a po nea
vo funkcija na stabilizirawe na
situacijata i gradewe merki za
doverba. Na sednicata na Nastav-
no-nau~niot sovet na Pravniot
fakultet „Justinijan Prvi# vo
Havier
Solana
Skopje na 11. V 2006 g. e usvoen
predlog da mu bide dodelena titu-
lata „po~esen doktor na politi~-
kite nauki# na Univerzitetot
„Sv. Kiril i Metodij# – Skopje,
vo znak na blagodarnost za toa
{to go storil za RM vo 2001 g.
IZV.: Arhiva na Praven fakultet „Justi-
nijan Prvi# ‡ Skopje, Skopje 2007. T. Petr.
SOLDATOV, Nikola (Skopje, 25.
XII 1926 – Sremska Kamenica, Sr-
bija, 2. XI 1989) ‡ sportski novi-
nar. Zavr{il gimnazija vo Skop-
je (1946) i u~estvuval vo NOB (od
1944). Vo Radio–Skopje bil re-
daktor i urednik na Mladinska-
ta, Sportskata i na drugi redak-
cii, a bil i spiker, komentator i
radio–reporter (od 1946). Vr{el
prenosi od golem broj sportski
natprevari i drugi manifesta-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
Nikola
Soldatov
cii. Preminal vo Sportskata re-
dakcija na TV Skopje (1966–
1986). Izvr{il okolu 1000 TV
prenosi od sportski i od drugi
nastani. Pi{uval tekstovi za
Kukleniot teatar, za †Osten# i
za radio–emisii. D. S.
Dimitar
Solev
SOLEV, Dimitar (Veles, 24. V
1930 - Skopje, 24. IX 2003) - raska-
`uva~, romansier, dramski avtor,
eseist, kni`even kriti~ar, pre-
veduva~ i op{testvenik. Diplo-
miral na Filozofskiot fakul-
tet vo Skopje. Bil ~len na DPM
(od 1956), ~len na SKM (od 1956),
~len na Komisijata za kultura na
Pretsedatelstvoto na SKJ, pret-
sedatel na DPM i ~len na Make-
donskiot PEN centar. Isto taka,
bil urednik na sp. „Mlada litera-
tura#, dolgogodi{en glaven ured-
nik na sp. „Razgledi#, urednik i
direktor na RTV Skopje, direk-
tor na NUB „Sv. Kliment Ohrid-
ski# i sovetnik vo Izvr{niot
sovet na SRM. Bil osobeno aktiv-
en vo kni`evnata konfrontacija,
zastapuvaj}i se za estetski plu-
ralizam. Preveduvan e na srpski,
albanski, romanski i ruski jazik.
BIBL.: Okopneti snegovi, Skopje, 1956
(raskazi); Kraj prole}a, Novi Sad, 1963 (ras-
kazi, na srpski jazik); Pod usvitenost,
Skopje, 1957 (roman); Pod u`arenim nebom ,
Zagreb, 1963 (roman, na hrvatski jazik);
Po rekata i sproti nea, Skopje, 1960
(raskazi); Ograda, Skopje, 1963 (ras-
kazi); Kratkata prolet na Mono Samo-
nikov, Skopje, 1964 (roman); Zima na slo-
bodata, Skopje, 1968 (raskazi); Slovo za
Igora, Skopje, 1969 (raskazi); Quo vadis
scriptor?, Skopje, 1970, (esei); Odbrani
raskazi, Skopje, 1970; Pol`avi, Skopje,
1975 (raskazi); Dren, Skopje, 1980 (ro-
man); Odbrani raskazi, Skopje, 1981;
Zora zad agolot, Skopje, 1984 (roman);
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Crno ogledalo, Skopje, 1985 (raskazi);
Dreni, Shkup, 1986 (roman, na albanski
jazik); Dubler, Skopje, 1988 (roman);
Kru`no patuvawe na senkata, Skopje,
1988; Odumirawe na dr`avata, Skopje,
1990 (raskazi); Promena na sistemot,
Skopje, 1993 (raskazi); Prvata zima na
slobodata, Skopje, 1995; Mrtva trka,
Skopje, 1997 (roman); ]elav {turec,
Skopje, 2001. Avtor e i na pove}e radio i
TV drami: Bamja ili Hibiskus esculentus
(1967); Patot na senkata (1968), Dev-
stvenici (1969); Mrtva stra`a (1969);
Pu{ka v ezero (1996). S. Ml.
SOLECKA, Marija Kazimjera
(Solecka, Maria Kazimiera) (Rzesz[w
/ @e{uv, Polska, 5. I 1947) ‡ pol-
ski lingvist-slavist, makedo-
nist, sintaksi~ar, leksikolog,
sociolingvist. Re~isi dve treti-
ni od nejzinite nau~ni trudovi
se posveteni na gramati~kata
problematika na makedonskiot
jazik, glavno sintaksata na make-
donskite glagoli i makedonsko-
polskata gramati~ka konfron-
tacija.
BIBL.: Semantyka czasownik[w ruchu w
j&zyku macedovskim, Katowice, 1983; Make-
donsko-polski sintaksi~ki re~nik na
glagolite i bliskozna~nite perifras-
ti~ni izrazi (vovedna tetratka), t. 4 od
serijata Makedonsko-polska gramati~ka
konfrontacija, Skopje, 2001. Z. T.
Robert
Solter
SOLTER, Robert Brus (Robert
Bruce Salter) (Ontario, Kanada, 15.
XII 1924) ‡ ortoped-hirurg, univ.
prof. vo Toronto (od 1986), aka-
demik. Diplomiral na Med. f. vo
Toronto (1947), a specijaliziral
ortopedija vo 1955 g. Doktoriral
vo 1957 g. i vo istata godina ja di-
zajniral „pelvi~nata osteotomi-
ja# za hirur{ko lekuvawe na ace-
tabularnata displazija kaj deca-
ta. Inovator e na „kontinuirano-
to pasivno dvi`ewe#. Vo 1962 g. ja
razvil Salter-Harris klasifikaci-
jata na ortopedskite povredi.
Predaval kako viziting profe-
sor na 177 univerziteti. Napi-
{al pove}e od 110 nau~ni trudovi
i brojni poglavja za knigi. Do-
bitnik e na mnogu zna~ajni nagra-
di. Za ~len na MANU nadvor od
rabotniot sostav e izbran na 21.
IV 1994.
BIBL.: Poremetuvawa i povredi na mus-
kuloskeletniot sistem ‡ voved vo orto-
pedija, skr{enici i povredi na zglobovi-
te, revmatologija, metabolni bolesti
na koskite i rehabilitacija; Etiology,
pathogenesis and possible prevention of congeni-
tal dislocation of the hip, „Canadian Medical As-
sociation Journal#,18, 98 (20), 1968, 933‡45; M.
Ferreti, R. Salter et all., Anti-inflamatory effects
of continuous passive motion on meniscal fibro-
cartilage, „Journal of Orthopaedic Research#,
23/5, 2005, 1165‡71; CPM: From origination to
research to clinical applications, „Journal of
Rheumatology#, 31/11, November 2004,
2104‡2106. \. Z.
SOLUN (Tesaloniki) ‡ grad vo
Egejskiot del na Makedonija
(RGr), so 407.900 `. (2002). Se
prostira pokraj severniot breg
na Solunskiot Zaliv i na zapad-
nite padini na pl. Horta~. Naj-
dobra kopnena vrska kon sever
odr`uva po dolinata na r. Vardar,
kon zapad po dolinata na r. Bis-
trica, a preku pl. Horta~ so is-
to~niot del na Egejskiot del na
Makedonija. S. e eden od najgole-
mite i najzna~ajnite drevnomake-
donski gradovi. Go osnoval make-
donskiot vojskovodec, podocna
kral, Kasandar vo 315 g. pr. n.e.
Noviot grad go narekol po imeto
na svojata sopruga Tesaloniki,
sestra na Aleksandar Makedon-
ski. Brz razvitok gradot do`ivu-
va vo vremeto na Rimjanite i vo I
v. va`el za eden od najgolemite
gradovi na Balkanot. Vo IV v. iz-
rasnuva vo vtor po golemina vi-
zantiski grad (po Carigrad), a od
krajot na VI v. e izlo`en na posto-
jani napadi od Slovenite i od
Avarite. Me|utoa, gradot gi izdr-
`al site opsadi i ostanal edins-
tveno vizantisko upori{te vo
ovoj del na Balkanskiot Poluos-
trov. Sepak, pod vlijanie na slo-
venskata okolina, S. postepeno se
sloveniziral i vo IX v., spored
Panonskoto `itie na Metodij,
†site Solun~ani zboruvaat ~isto
Panorama na dene{en Solun
SOLUN S
Crkvata †Sv. Dimitrija# vo Solun
slovenski#. So izvesni prekini,
gradot se razvival vo ramkite na
Vizantiskata Imperija s# do 1430
g., koga potpa|a pod turska vlast.
Od 1912 g. pretstavuva sostaven
del na gr~kata dr`ava. Grcite
prezemaat zasilena denacionali-
zacija na slovenskoto naselenie,
osobeno naglasena vo 1923 g. so
naseluvaweto na golem broj gr~-
ki kolonisti od Mala Azija. Ta-
ka, vo 1928 g. S. imal 236.524 `. od
koi, 117.031 `. bile kolonisti.
Populaciski gradot mnogu e zgo-
lemen po Gra|anskata vojna vo Gr-
cija, koga vo nego se doseluvaat
brojni `iteli od site delovi na
Severna Grcija. Denes e vtor grad
po golemina vo Grcija (po Atina)
i pretstavuva najrazvien indus-
triski, kulturno-prosveten i so-
obra}aen centar, so najgolemo
pristani{te vo Egejskiot del na
Makedonija. Od 1923 do 1973 g. Ju-
goslavija imala slobodna trgov-
ska zona od 94.000 m , koja za make-
2
donskata nadvore{na trgovija
imala naglaseno zna~ewe. I de-
nes ova golemo prekuokeansko
pristani{te, od kade {to vodi
naftovod do Skopje, za makedon-
1393
S SOLUNSKA
skoto stopanstvo ima isklu~i-
telna va`nost. S. e univerzitet-
ski grad i ima golem broj kultur-
no-istoriski spomenici kako
crkvite †Sv. Dimitrija# (za{-
titnik na gradot), †Sv. Sofija#,
†Sv. Dvanaest Apostoli#, potoa
Solunskata tvrdina, Arheolo{-
kiot muzej i dr.
LIT.: Todor Simovski, Naseleni mesta vo Egej-
ska Makedonija, kn. I, Skopje 1978. A. St.
SOLUNSKA GIMNAZIJA ‡
prva polna gimnazija vo Makedo-
nija, osnovana od Bugarskata eg-
zarhija, otvorena vo 1881 g. vo So-
lun pod imeto Bugarska ma{ka
gimnazija „Sv. Kiril i Metodij#,
iako rabotata ja zapo~nala u{te
vo u~ebnata 1879/80 g. Za prv di-
rektor bil nazna~en u~itelot i
u~ebnikar Kuzman [apkarev, koj
po samo edna godina, poradi sudir
so Egzarhijata i nejzinata politi-
ka, bil prinuden da si podnese os-
tavka. Polna gimnazija stanuva vo
u~ebnata 1885/86 g. so otvoraweto
na VII klas. Vo ramkite na gimna-
zijata, od u~ebnata 1887/88 do
1895/96 g., rabotelo i Pedago{ko
oddelenie za podgotovka na u~ite-
li. Ova oddelenie go zavr{ile 129
u~enici, najmnogu od Bitolskiot
vilaet (54). Zaedno so ma{kata,
bila otvorena i @enska gimnazi-
ja, koja stanuva {estoklasna vo
u~ebnata 1890/91 g. I ma{kata i
`enskata gimnazija imale svoi
internati (pansioni). Vo perio-
dot 1885/86‡1911/12 g. Solunskata
(ma{ka i `enska) gimnazija ja za-
vr{ile okolu 600 u~enici od Ma-
kedonija, me|u koi i poznati make-
donski revolucionerni dejci od
vremeto na nacionalnooslobodi-
telnoto dvi`ewe. Najgolemiot
del stanale u~iteli. Tuka preda-
vale Grigor Prli~ev, Petar Dra-
ganov i dr. Egzarhijata bila po-
sebno zainteresirana za razvojot
i rabotata na ovaa gimnazija, bi-
dej}i vo nea gledala vlijatelen
faktor za realizacija na nejzini-
te nacionalno-politi~ki intere-
si i pretenzii vo Makedonija.
LIT.: R. Kantarxiev, Makedonskoto prerod-
bensko u~ili{te, Skopje, 1985. K. Kamb.
SOLUNSKA SOCIJALISTI^-
KA FEDERACIJA (Solun, 24.
VII 1909 – 1918) – legalna partija
{to dejstvuvala za klasno i sindi-
kalno obedinuvawe na osmanlis-
kiot proletarijat i za osvojuvawe
na politi~kata vlast. Nejzin pra-
tenik vo Osmanliskiot parla-
ment bil Dimitar Vlahov. Gi iz-
davala vesnicite „Rabotnik# i
„Rabotni~eski vesnik# na 4 jazici
(turski, evrejski, gr~ki i bugar-
ski). Sorabotuvala so Internaci-
onalnoto socijalisti~ko biro.
LIT.: Dimitar Vlahov, Memoari, Skopje,
1970; Rabotni~ko i komunisti~ko dvi-
`ewe vo Makedonija, Skopje, 1970. O. Iv.
1394
Solun vo osmanliskiot period
SOLUNSKI VILAET (1867–1912)
– administrativno-teritorijalna
edinica vo Osmanliskata Imperi-
ja, formirana vo 1867 g., so centar
vo Solun. Vo po~etokot bil sosta-
ven od sanxacite: Solun, Tirhala,
Serez i Drama. S# do formirawe-
to na Bitolskiot (1873) i Kosov-
skiot (Skopskiot) vilaet (1877),
vo negov sostav povremeno vleguva-
le i sanxacite: Bitola, Debar, El-
basan i Skopje. Podocna ovoj vila-
et bil sostaven samo od tri sanxa-
ci: Solun, Serez i Drama i se pros-
tiral isklu~ivo na makedonskata
teritorija. Vo 1885 g. vo nego `ive-
ele okolu eden milion `iteli, od
koi 51% bile muslimani, 45%
hristijani i okolu 4% Evrei. Vo
sostav na sanxakot Solun vleguva-
le vkupno 14 kazi: Solun so nahii-
te Vardar i Kalamarija; Enixe
Vardar so nahijata Karaxa Abad;
Ber so nahijata Agustos (Negu{);
Katerini; Voden so nahiite Kara-
xa Abad i Ostrovo; Tikve{; Veles
so nahijata Bogomila; Strumica;
Dojran; Gevgelija; Avret Hisar
(Kuku{) so nahijata Kara Dag; Lan-
gaza, Kasandra so poluostrovot
Halkidik i Sveta Gora so 30 ma-
nastiri. Sanxakot Serez bil sos-
taven od 8 kazi: Serez, Zihna, De-
mir Hisar, Petri~, Melnik, Nev-
rokop, Razlog, Gorna Xumaja, dode-
ka vo ramkite na sanxakot Drama
vleguvale samo 4 kazi: Drama, Pra-
vi{te, Sari [aban i Kavala. Ovoj
vilaet postoel do krajot na osman-
liskoto vladeewe na Balkanot.
LIT.: Selanik vilayeti salnamesi, 10 defa, H.
1307 (1889/1890); Ýslam Ansiklopedisi, 104 cüz,
Ýstanbul 1964, 337349–876; Die Provinzen des
Osmanischen Reiches von Andreas Birken, Wi-
esbaden, 1976; Ahmed Alicic, Uredba o organi-
zaciji vilajeta 1867 godine, „Prilozi za orijental-
nu filologiju#, XII‡XIII/1962/63, Sarajevo,
1965. Dr. \.
†SOLUNSKI JUNAK# ‡ gim-
nasti~ka organizacija (1908–1912).
Upravata ja so~inuvale: I. Vas-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
kov – pretsedatel, D. Malinov –
potpretsedatel, Daniel Blan-
{ud, u~itel po gimnastika vo So-
lunskata gimnazija – glavatar
(na~elnik), D. Angelov – sekre-
tar, P. Man~ev – doma}in, M. Bog-
danov i T. Bo{kov – sovetnici.
^lenovite, glavno u~enici, ima-
le uniformi i redovno ve`bale
na otvoreno, a se natprevaruvale
i vo nekoi sportovi. Formirale
svoj orkestar od 35 duva~ki ins-
trumenti i nekolku kultur-
no–umetni~ki sekcii. ^esto nas-
tapuvale javno i davale priredbi.
Se izdr`uvale od sopstveni pri-
hodi i od donacii od Egzarhijata.
Organizirale dva kursa za na~al-
nici vo Solun (1909 i 1912). So
edna ~eta nastapile na Sletot vo
Sofija (1910), a so 10 ~lenovi na
Sletot vo Praga (1912).
LIT.: Dragan Petkovski, Prilog kon
pra{aweto za osnovawe i dejnosta na
gimnasti~kite dru{tva †Junak# vo Ma-
kedonija vo vremeto od 1908 – 1912 godi-
na. „Prilozi za istorijata na fizi~kata
kultura na Makedonija#, Skopje, 1976,
95–106. D. S.
SOLUNSKI KONGRES NA
TMORO (1903) – op{t kongres na
Organizacijata, na koj bila done-
sena odlukata za krevawe vosta-
nie vo Makedonija vo 1903 god.
Kongresot bil svikan od Ivan
Garvanov (vo svojstvo na pretse-
datel na CK) so pismeno izvestu-
vawe od 24. XII 1902 / 6. I 1903 g.
Kongresot se odr`al na 2–4/15–
17. I 1903 g. vo Solun, so 17 u~esni-
ci: ~lenovite na CK Ivan Garva-
nov, Spas Martinov i Dimitar
Mir~ev, i delegatite: Hristo P.
Kocev, Todor Lazarov, Nikola
Petrov, Velko Dumev, Lazar Di-
mitrov, Hristo Vlahov, Ivan Sa-
punarov, Nikola Hrlev, Dimitar
Zane{ev, Todor Pejkov, Dimitar
Gan~ev, Ivan Ingilizov, Anastas
Lozan~ev i Georgi Varnaliev.
Pretsedaval I. Garvanov, a sek-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
retar bil D. Mir~ev. Ne prisus-
tvuvale vode~kite li~nosti na
TMORO i nemalo srazmerna zas-
tapenost od okruzite. Po predlog
od I. Garvanov, so poddr{ka i od
Anastas Lozan~ev (delegat od Bi-
tolskiot okrug), Kongresot do-
nel odluka za vostanie vo 1903 g.,
bez da go opredeli datumot. Pro-
tiv bil Lazar Dimitrov (delegat
od Serskiot okrug). Poradi na~i-
not na svikuvaweto i na odr`uva-
weto na Kongresot, bila osporu-
vana legitimnosta na odlukata za
vostanie.
LIT.: Van~o \or|iev, Solunskiot kon-
gres na TMORO od 1903 godina i pra{a-
weto za vostanie, Istorija, 1-2, Skopje,
2004. V. \.
SOLUNSKI PROCES (20. III – 5.
VI 1917) – proces vo koj Srpskiot
voen sud vo Solun im sudel na vo-
da~ite na tajnoto zdru`enie
„Obedinuvawe ili smrt#, pod ob-
vinenie deka se obidele da izvr-
{at prevrat i atentat vrz presto-
lonaslednikot Aleksandar Kara-
|or|evi}. Sedummina od obvineti-
te bile osudeni na smrt. Od niv
trojca bile pogubeni, me|u koi i
polkovnikot Dragutin Dimitrie-
vi}-Apis. Po Vtorata svetska voj-
na sudskiot proces bil obnoven, a
izre~enite presudi bile ukinati.
LIT.: Karlo Sforca, Nikola Pa{i¢, Be-
ograd, 1991; Milivoje Alimpi¢, Solunski
front, Beograd, 1967. D. Jov.
Georgi
Solunski
SOLUNSKI, Georgi (s. Kosala,
Radomirsko, R. Bugarija, 3. III
1939) – pretsedatel na Tradicio-
nalnata makedonska organizacija
VMRO (Nezavisna) „Ilinden#, so
sedi{te vo Sofija. Poteknuva od
makedonsko sve{teni~ko semej-
stvo, doseleno vo Bugarija od
Egejskiot del na Makedonija. @i-
vee vo Sofija kako artist i asis-
tent po re`ija. Borec za nacio-
nalnite prava na Makedoncite vo
Republika Bugarija. V. Jot.
SOLUNSKI, Koce (Prilep, 30.
III 1922 - Skopje, 3. V 2006) ‡ pro-
zaist i poet. U~esnik vo NOB.
Zavr{il Filozofski fakultet
vo Skopje. Vr{el razni op{tes-
tveni funkcii. Bil pretsedatel
na DPM.
Koce
Solunski
BIBL.: Tragite ne se zaveani, roman,
1960; Vtorata makedonska, povest, 1963;
Mir~e Acev, romanizirana biografija,
1968; Bo`ana, radio-drama, 1970; Fakelot
drama, 1971; Kuzman, romanizirana biog-
rafija, 1973; Tragite se zavevaat, roman,
1983; Mihajlo Apostolski, ramanizirana
biografija, 1993; Iskri, poezija, 1998; Ne-
zaborav, poezija, 1998. P. Gil.
SOLUNSKITE ATENTATI
(1903) – dinamitni akcii vo So-
lun, izvedeni od mladi makedon-
ski revolucioneri – gemixii za
da go svrtat vnimanieto na Evro-
pa kon sostojbata vo Makedonija
pod vlasta na Osmanliskata Im-
perija. Vo grupata gemixii bile:
Slave Merxanov, Petar Manxu-
kov, Jordan Pop Jordanov (Orce),
Konstantin Kirkov, Todor Bog-
danov, Ilija Tr~kov, Vladimir
Pingov, Todor Organxiev, Dimi-
tar Me~ev, Georgi Bogdanov, Mi-
lan Arsov, Pavel [atev i Marko
Bo{wakov. Materijalno bile
poddr`uvani od Boris Sarafov i
od Goce Del~ev. Vo plan bilo i
urivawe na Otomanskata banka
Sudeweto na solunskite atentatori (1903)
vo Carigrad i vo Solun. Po ot-
krivaweto na kanalot vo Cari-
grad (1901), celosno se koncent-
rirale na Solun. Izvr{ile aten-
tati (15/28 i 16/29. IV 1903) i bile
uni{teni francuskiot parabrod
„Gvadilkivir“, mostot vo Solun
pod koj minuvale vodovodot i ga-
sovodot za gradskoto osvetluva-
SOLUNSKO S
we i Otomanskata banka. Bombi
bile frleni vo kafeanite „Egi-
pet“, „Alhambra“ i „Nowo“. Ne
uspeala akcijata za uni{tuvawe
na Po{tata i atentatot za likvi-
dirawe na solunskiot valija. Pri
izveduvaweto na atentatite nas-
tradale samo nekolku civili. Vo
Solun bil voveden policiski
~as. Vojskata i policijata izvr-
{ile masakr vrz hristijanskoto
naselenie (nad stotina ubieni).
Masakrot prestanal po interven-
cijata so vplovuvaweto na stran-
ski voeni brodovi vo Solunskoto
pristani{te. Vo borbata so voj-
skata i so policijata nekoi od
atentatorite zaginale, a drugi se
samoubile. Pre`iveanite P. [a-
tev, G. Bogdanov, M. Arsov i M.
Bo{wakov bile osudeni na smrt,
a podocna kaznata im bila zame-
neta so do`ivotno zato~enie. Na
zato~enie bile sprovedeni vo
Fezan vo Afrika (maj 1906), kade
{to umrele M. Arsov i M. Bo{-
wakov. Po Mladoturskata revo-
lucija P. [atev i G. Bogdanov bi-
le amnestirani.
LIT.: Krste Bitoski, Solunskite aten-
tati, Skopje, 1985. V. \.
SOLUNSKO KRALSTVO (1204–
1224) – latinska krstonosna dr-
`ava, so centar vo Solun, ja osno-
val glavniot voda~ na ^etvrtiot
krstonosen pohod markizot Boni-
facij Monferatski (1204–1207).
Gi opfa}ala Ju`na i Isto~na
Makedonija, Tesalija, Sredna Gr-
cija i Peloponez. Po smrtta na
Bonifacij, na prestolot do{ol
negoviot maloleten sin Dimit-
rij (1207–1224), koj bil krunisan
za kral (1209) i vladeel so regen-
ti. Po smrtta na latinskiot car
Henrih (1216), golem broj ricari
se vratile na zapad, a Solun go
napu{tila i kralicata Margari-
te, koja se vratila vo Ungarija
(1223). Kralstvoto nemalo sili
1395
S SOLUNSKO
Karta na Solunskoto kralstvo (1204)
da se odbrani od epirskite napa-
di, zatoa papata Honorij III
(1216–1227) go zel pod svoj patro-
nat. Odbranata na gradot mu ja do-
veril na markizot Gij Palavi~i-
no, a organiziral i krstonosna
vojna za odbrana na Solun (1224),
koja zavr{ila bez uspeh. Opsaden
od Epircite, Solun mu se predal
na epirskiot vladetel Teodor I
Angel (krajot na 1224).
LIT.: B. Ferjan~iÊ, Po~eci solunske kra-
qevine (1204–1209), ZRVI, VIII/2, 1964; D.
Nicol, The Despotate of Epiros, Oxford, 1957; K.
Axievski, Pot~inuvawe na Makedonija
od strana na Teodor I Angel i formira-
weto na Solunskoto Carstvo, „Istori-
ja#, XVIII/1–2, Skopje, 1982. K. Ax.
SOLUNSKO CARSTVO (DES-
POTSTVO) – epirska dr`ava,
proglasena za carstvo (1225/1226),
otkako epirskiot vladetel Teodor
I go zazel Solun (1224) i go likvi-
diral Solunskoto latinsko kral-
stvo. Bil krunisan od Ohridskiot
arhiepiskop Dimitrij Homatijan,
so pretenzii toj da se pretstavi ka-
ko naslednik i obnovuva~ na Vi-
zantija. Podem bele`elo do bitka-
ta kaj Klokotnica so porazot na
Teodor (1230), a vlasta ja prezel
Manoil, koj dr`avata ja zadr`al
na teritorijata: Solun – Tesalija –
Epir. Naslednikot Jovan Angel
bil prinuden od strana na nikej-
skiot vladetel Jovan III Vatac da se
otka`e od carskata kruna i da ja
prifati titulata despot (1242), a
dr`avata da stane despotstvo. Pos-
ledniot vladetel, despotot Dimit-
rij (sin na Teodor I), po voenite ne-
uspesi, gradot Solun mu go predal
bez borba na Jovan Vatac (dekem-
vri 1246). Kako zarobenik bil od-
veden vo Mala Azija i so toa solun-
skata dr`ava prestanala da postoi.
LIT.: D. M. Nicol, The Despotate of Epiros,
Oxford, 1957; K. Axievski, Prvite nikej-
ski osvojuvawa vo Makedonija i likvidi-
rawe na Solunskoto carstvo, „Istori-
ja#, XIX/1, Skopje, 1983. B. Petr.
SOMATOFILAKSI (somatofi-
lakes) – telesna stra`a, telohra-
niteli od najvisok rang vo vreme-
1396
to na Aleksandar III Makedonski.
Se smetala za osobeno po~esna
dol`nost za hetajrite. Tie deno-
no}no ~uvale stra`a okolu kra-
lot. Najprvin bile sedum, a po
vra}aweto od Indija osum.
LIT.: F. Papazoglu, Istorija na heleni-
sti~kiot period, Skopje, 1995; N. Proe-
va, Istorija na Argeadite, Skopje, 2004.
K. M. R.
SOMOVI (Siluridae) – golema fa-
milija slatkovodni ribi od re-
dot somovidni ribi (Siluriformes),
od koi vo Makedonija e registri-
ran eden
vid: som (Si-
lurus glanis).
LIT.: M. Beaz-
ley, Guide to
Freshwater Fish
of Britain and Eu-
Som
rope, London; J.
Crivelli, The Freshwater fish endemic to the Nor-
thern Mediterranean Region, Tour du Valat Publi-
cation, 1996; M. Naumovski, Ribite vo Ma-
kedonija, Skopje, 1995; S. Georgiev, Klu~ za
odreduvawe na ribite (Osteichtyes) i zmi-
jorkite (Cephalaspidomorpha) vo Republika
Makedonija, Skopje, 1998. Sv. P. – V. Sid.
Albert
Soniksen
SONIKSEN, Albert (Albert Son-
niksen) (1878 ‡ 1931) ‡ amerikanski
pisatel i novinar. Vo 1906 g., se
priklu~il kon ~etata na L. Ivanov,
koja dejstvuvala vo Voden i so nea
minal niz mnogu krai{ta na Make-
donija. Vpe~atocite gi zapi{al vo
knigata „Ispoved na eden makedon-
ski ~etnik# (Wujork, 1909). Preku
nea amerikanskata javnost mo`ela
da se zapoznae so vistinite za bor-
bata na narodot vo Makedonija za
negovite nacionalni i socijalni
prava i slobodi. V. Toc.
SON^ARKA (Macrolepiota procera
(Scop.) Singer) –
~est i {iroko-
rasprostranet
vid gaba, pri-
sutna vo ishra-
nata na nasele-
nieto vo Make-
Gaba son~arka donija. M. Kr.
SOOBRA]AJ – zna~ajna dejnost
za razvoj na vkupnoto stopanstvo,
koja vo izminatiot period bele-
`i mo{ne neramnomeren razvoj.
Do Vtorata svetska vojna edins-
tveno be{e razvien `elezni~ki-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
ot soobra}aj. Patniot soobra}aj,
po{tata i telekomunikaciite
bea slabo razvieni, primitivno
organizirani i se odvivaa po zem-
jeni pati{ta i so zapre`ni sred-
stva. Vo povoeniot period, op-
{tiot razvoj na soobra}ajnata
dejnost be{e neramnomeren, po-
ve}e od onoj na vkupnoto stopan-
stvo. Vodniot (ezerskiot) soob-
ra}aj be{e nerazvien, a cevkovod-
niot ne postoe{e. Zna~ajni soob-
ra}ajni granki vo Makedonija
bea: `elezni~kiot, patniot, grad-
skiot, vozdu{niot, po{tenskiot
i telekomunikaciskiot soobra-
}aj. Glavnite `elezni~ki linii
vo Makedonija bile izgradeni
u{te vo vtorata polovina na XIX
v. Toa bea `elezni~kite linii:
Solun–Skopje (1874), Skop-
je–Ristovac (1888), Solun–Bito-
la (1894), Veles–[tip–Ko~ani
(1926) i Veles–Bitola (1936). Po
Vtorata svetska vojna e izgradena
linijata Skopje–Ki~evo (1952) i
Bakarno Gumno–Sopotnica (1955).
Vkupnata dol`ina na izgradeni-
te linii so normalen kolosek iz-
nesuva 697 km. Dol`inata na
elektrificiranata `eleznica
iznesuva samo 189 km (Risto-
vac–Skopje–Gevgelija). @elezni-
cata raspolaga so okolu 2.400 va-
goni, so tendencija za nivno na-
maluvawe. Prevozeniot broj pat-
nici bil najgolem vo 1965 g.
(8.455.000), a potoa, so razvojot na
patniot soobra}aj, zna~ajno se na-
maluva. Prevozot na stoki bil
najgolem vo 1984 g. (9.896.000 to-
ni), a vo naredniot period i toj se
namaluva. Poradi op{tite objek-
tivni okolnosti, `elezni~kiot
soobra}aj vleze vo kriza, pa zatoa
opa|a zna~eweto na ovaa dejnost.
Nekoi linii se napu{teni od
eksploatacija.
Po Vtorata svetska vojna Make-
donija nasledi mnogu slabo raz-
vien paten soobra}aj: vo 1945 g.
ima{e samo 5 km asfaltiran pat
i 30 km pati{ta so kameni kocki.
Drugite pati{ta bea zemjeni ili
makadamski. Vo Makedonija vo
1947 g. soobra}aa samo 856 kamio-
ni, 53 avtobusi i 286 avtomobili.
Podemot na razvojot na patniot
soobra}aj zapo~na vo {eesettite
godini na minatiot vek, a potoa
te~e{e brzo i daleku go nadmina
`elezni~kiot. Vo 2005 g. vo Ma-
kedonija ima 906 km magistralni
pati{ta, 3.643 km regionalni,
216 km avtopati, 548 km me|una-
rodni „E# pati{ta i 8.566 km lo-
kalni pati{ta; ima 14.702 kamio-
ni, 2.269 avtobusi, 253.234 avto-
mobili. Brojot na prevozenite
patnici vo javniot soobra}aj za
2005 g. iznesuva 1.990 milioni, a
koli~estvata na prevozeni stoki
se 4.460 milioni toni. Brz ras-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Soobra}ajnata infrastruktura vo Republika Makedonija
te` do`ivuva i brojot na avtomo-
bilite, a so toa i prevozot so niv.
Vo 1950 g. bile registrirani 353
patni~ki avtomobili, vo 1984 g. –
235.311, a vo 2005 g. – 253.234.
Gradskiot soobra}aj najmnogu se
razvi vo pogolemite gradovi, pred
s# vo Skopje i vo Bitola. Vo ve}e
navedenata godina ima nad 202 av-
tobuski linii i okolu 806 avtobu-
si za prevoz na patnici. Avion-
skiot soobra}aj vo izminatiot
period bele`e{e slab razvoj.
Dvata aerodroma (vo Skopje i vo
Ohrid) nisko se rangirani i ne gi
zadovoluvaat potrebite. Vo tekot
na 1999 g. se prevozeni 1.052.000
patnici, a 2005 g. samo 575.000.
Po{tata vo Makedonija ima{e ba-
ven porast, no be{e glavno sred-
stvo za vrski s# do sedumdesettite
godini na minatiot vek. Maliot
broj po{ti opslu`uvaa pogolem
broj korisnici vo sporedba so ev-
ropskite i svetskite standardi.
Telekomunikaciskiot soobra}aj,
posebno mobilnata telefonija, vo
poslednive godini do`ivea vis-
tinski „bum#. Vo tekot na 2005 g.
brojot na telefonskite pretplat-
nici (fiksni priklu~oci) dostig-
na 553.185, a brojot na mobilnite
priklu~oci 1.261.328. Poslednive
godini brzo se razviva i elektron-
skata komunikacija, brojot na in-
ternet-korisnicite na krajot od
2006 g. go nadmina iznosot od
390.000 (19% od vkupnata popula-
cija na Makedonija). U~estvoto na
soobra}ajot, skladiraweto i vrs-
kite vo vkupniot BDP na zemjata
iznesuva: 8,4% (2002), 8,4% (2003) i
7,8% (2004).
IZV.: Statisti~ki godi{nik na Repub-
lika Makedonija, Dr`aven zavod za sta-
tistika, za soodvetnite godini.
LIT.: Nikola Uzunov, Stopanstvoto na
Republika Makedonija 1945–1950, MANU,
Skopje, 2001. D. N.
Hisni
Sopaj
SOPAJ, Hisni Nehas (Sopaj, Hisni
Nehas) (s. Slup~ane, Kumanovsko,
19. VII 1954) ‡ poet, prozaist, pre-
veduva~, literaturen kriti~ar,
univ. profesor. Osnovno obrazo-
vanie zavr{il vo s. Opae, a gim-
nazija vo Kumanovo. Vo 1977 g.
diplomiral na Katedrata za al-
banski jazik i kni`evnost na Fi-
lolo{kiot fakultet vo Skopje.
Postdiplomskite studii od ob-
lasta na albanskata kni`evnost
gi zavr{il vo Pri{tina, a dok-
toriral na Filolo{kiot fakul-
tet vo Skopje (1994). Rabotel ka-
ko preveduva~ vo „Flaka e velaze-
rimit#. Od 1979 g. raboti kako
asistent, predava~ i profesor po
Sovremena albanska kni`evnost
na Katedrata za albanski jazik i
kni`evnost na Filolo{kiot fa-
kultet vo Skopje. Objavil pove}e
prilozi od oblasta na kni`ev-
nosta i eseistikata. ^len e na
DPM (1979). Preveduvan i pre-
zentiran vo nekolku antologii
na albanskata poezija i raskazi
vo zemjata i vo stranstvo.
SOROS S
BIBL.: Algje (Algi), poezija, 1973; Zeleni
pesni, 1973; T[ fala nga h[na (Pozdrav od
Mese~inata), poezija, 1975; V krug, 1979;
Gjys[mh[na (Polumese~ina), poezija, 1980;
Himeret e humbura (Razredeni himeri),
1987; Gj[mat e gj[mis[ (Krikot na brodot),
raskazi, 1985; Let[r Lirijes (Pismo na Liri-
ja), raskazi, 1987; Shi mbi Shqip[ri (Do`d
nad Albanija), poezija, 1997; Fluturimi mbi
Sllup]an (Let nad Slup~ane), roman, 1997;
N[ fund t[ Akeronit (Vo dnoto na Aheron),
raskazi, 1993; Rruga e Gafores (Patot na
rakot), roman, 1998; Unaza e humbur (Izgu-
beniot prsten), proza, 2000; Naracijata
vo albanskiot roman (studija) 1996; Kni-
`evni paraleli, eseistika, 1998; Let[rsia
p[r f[mij[ (Kni`evnost za deca), univerzi-
tetski u~ebnik, 2000; Antologija na al-
banskata ~ista lirika, izbor od alban-
skata poezija, 2002; Energjia negative (Nega-
tivna energija), raskazi, 2006. A. P.
SOPI[TE – selo vo Skopsko. Se
nao|a na jugoisto~nite padini na
planinata Vodno, na nadmorska
viso~ina od okolu 500 m. So Skop-
je e povrzano so redovna gradska
avtobuska linija. Ima 5.325 `., od
koi 5.255 se Makedonci, 39 Srbi i
11 Vlasi. Naselenieto se zanima-
va so odgleduvawe `itni kulturi
Selo Sopi{te
i lozarstvo. Toa e sedi{te na op-
{tina {to zafa}a povr{ina od
22.210 ha, so 13 naseleni mesta, vo
koi `iveat 9.522 `. Vo seloto pos-
toi osumgodi{no u~ili{te i
zdravstvena stanica. Al. St.
Xorx
Soros
SOROS, Xorx (Budimpe{ta, Un-
garija, 1930) – investitor, filan-
trop i filozof. Na sedumnaeset-
godi{na vozrast emigriral vo
Anglija (1947), kade {to diplo-
miral na presti`nata The London
School of Economics. Tuka se zapoz-
nal so teorijata za otvoreno op-
{testvo na filozofot Karl Po-
per i ja prifatil kako nejzin
postojan poddr`uva~. Podocna se
1397
S SOSK
preselil vo SAD (1956), kade {to
go osnoval Me|unarodniot inves-
ticionen fond †Quantum Group#.
Potoa sledelo osnovaweto na ne-
govata prva fondacija – Fondot
otvoreno op{testvo vo Wujork
(1979) i na prvata Isto~noevrop-
ska fondacija vo Budimpe{ta
(1984). Naskoro stanal svoeviden
sinonim za filantropija vo svet-
skata istorija na donatorstvoto.
Vo mre`ata na negovite fonda-
cii za otvoreno op{testvo sega se
vklu~eni 31 dr`ava od Centralna
i Isto~na Evropa, od nekoga{ni-
ot Sovetski Sojuz i Centralna
Azija (Mongolija), kako i od Ju`-
na Afrika, Haiti, Gvatemala i
SAD. Fondaciite imaat cel da ja
gradat i odr`uvaat infrastruktu-
rata i instituciite na otvoreno-
to op{testvo. A osven fondacii-
te, ima osnovano i nekolku drugi
zna~ajni institucii, kako {to se
Centralnoevropskiot univerzi-
tet vo Budimpe{ta i Me|unarod-
nata fondacija za nauka. Za taa
cel od 1994 g. se potro{eni nad 2
milijardi dolari. Avtor e na go-
lem broj objaveni prilozi za po-
liti~kite i ekonomskite prome-
ni vo Isto~na Evropa i vo Sovet-
skiot Sojuz. Za negovite napori
da go promovira i poddr`uva ot-
vorenoto op{testvo, proglasen e
za po~esen doktor na naukite na
univerzitetite Jejl, Oksford,
Novata {kola za socijalni istra-
`uvawa i na Ekonomskiot univer-
zitet vo Budimpe{ta, a e dobit-
nik i na najvisokata po~est na
Univerzitetot vo Bolowa – Laurea
Honoris Causa. Negovoto ime e
strav i trepet za finansiskite
pazari niz svetot. Toj e eden od
najbogatite lu|e. Poznato e nego-
voto urivawe na britanskata fun-
ta vo po~etokot na devedesettite,
negovata zakana za maleziskata va-
luta i dr. Preku filijalata vo
Skopje finansira niza proekti na
gra|ani i organizacii od RM.
BIBL.: The Alchemy of Finance, 1987; Ope-
ning the Soviet System, l990; Underwriting De-
mocracy, 199l; Soros on Soros: Staying Ahead of
the Curve, 1995; The Crisis of Global Capita-
lism, noemvri 1998. S. Ml.
SOSK – srednovekoven grad, te-
ma, razurnat po naredba na carot
Vasilij II (1018), dodelen na upra-
va na vizantiskiot blagorodnik
Sfrances Paleolog (1334). Se
locira na patot pome|u Ostrovo
i Kajlari, vo podno`jeto na pl.
Karakamen, kaj seloto Katranica
(Pirgi), kade {to i denes e za~u-
van toponimot Grad.
LIT.: T. Tomoski, Kade le`el srednove-
kovniot grad Sosk?, Makedonija niz ve-
kovite, Skopje, 1999. K. Ax.
SOTIROVI] (SOTIROVSKI),
Kuzman (s. Sten~e, Tetovsko, 1908
‡ Pariz, 1990) ‡ fudbaler. Igral
1398
Kuzman
Sotirovi}
fudbal vo Belgradskiot sport-
ski klub (BSK), koj ~etiripati
go osvojuval prvenstvoto na Ju-
goslavija (1923–1941). Bil najdo-
bar strelec vo Prvata liga vo
1927 g., so sedum gola. Spored do-
sega{nite soznanija, toj e prv
sportist od Makedonija {to sta-
nal reprezentativec na Jugoslavi-
ja (1928–1931), za koja igral petpa-
ti i dal dva gola na natprevarot
Jugoslavija–Romanija 3:1 (3:0) vo
Belgrad (6. V 1928). Bil prv u~es-
nik i na Olimpiskite igri vo
Amsterdam (1928). Po porazot od
Portugalija so 2:1, Jugoslavija
otpadnala od natamo{nite nat-
prevaruvawa.
LIT.: Pero Zlatar, Zvone Mornar i Roman
Garber: Na 5 kontinenta, 1920–1962, Zagreb,
1962.
Nikola
Sotirovski
SOTIROVSKI, Nikola (Bito-
la, 30. VIII 1925 ‡ Belgrad, 10. IX
2000) ‡ univerzitetski profesor,
pravnik. Osnovno i sredno u~i-
li{te zavr{il vo rodniot grad, a
Praven fakultet vo Belgrad
(1948). Diplomiral i istorija na
Filozofskiot fakultet vo Bel-
grad (1953). Bil izbran za asis-
tent vo Istoriskiot institut na
SANU (1951). Odbranil doktor-
ska disertacija na Pravniot fa-
kultet vo Belgrad na tema „Razvo-
jot na upravnata vlast vo Srbija
vo vremeto na knezot Milo{
(1815‡1830)# (1958). Po doktori-
raweto stanuva docent na Prav-
niot fakultet vo Skopje (1959‡
1965), a potoa vonreden i redoven
profesor po predmetot Istorija
na dr`avata i pravoto. Vo me|uv-
reme, vo tekot na letnite meseci
na 1959, 1960 i 1961 g. zavr{il i
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
tret fakultet, steknuvaj}i dip-
loma na Me|unarodniot fakul-
tet za sporedbeno pravo vo evrop-
skite gradovi Luksemburg, Straz-
bur, Helsinki i Madrid. Po for-
miraweto na Pravniot fakultet
vo Kraguevac, raboti kako redo-
ven profesor na fakultetot s#
do penzioniraweto (1987/88). Bil
~len na Nau~niot sovet na In-
stitutot za nacionalna istorija
vo Skopje i profesor na postdip-
lomski studii po dr`avno-pravna
istorija na Makedonija na Prav-
niot fakultet vo Skopje. Obja-
vil pogolem broj nau~ni trudovi
od oblasta na istorijata na pra-
voto i za makedonskata nacional-
na istorija.
BIBL.: U{te eden prilog kon prou~uva-
weto na pojavata i razvitokot na make-
donskata nacija, Skopje, 1969; Zakon Sud-
nij qudem, Skopje, 1977.
LIT.: Zbornik vo ~est na Nikola So-
tirovski i Vladimir Kartov, Skopje,
2001. Sv. [.
D. S.
Paskal
Sotirovski
SOTIROVSKI, Paskal (s. Vr-
ben, Gostivarsko, 23. XI 1927 - Pa-
riz, 20. II 2003) – astronom, ~len
na MANU nadvor od rabotniot
sostav (1991). Diplomiral na Fi-
lozofskiot fakultet vo Skopje
na Grupata za fizika (1957), a po-
toa i za astrofizika vo Pariz
(1964). Doktoriral (1971) vo Pa-
riz so tema od oblasta na fizika-
ta na Sonceto. Pred zaminuvawe-
to vo Francija, kratko vreme ra-
botel na PMF, no i potoa bil vo
postojan kontakt so tatkovinata.
Rabotel vo Opservatorijata vo
Medon kraj Pariz, glavno na izu-
~uvaweto na zra~eweto {to po-
teknuva od povr{inata na Sonce-
to. Objavil tablici na spektrite
od dvoatomni molekuli prisutni
na son~evata povr{ina.
LIT.: 60 godini Prirodno-matemati~ki
fakultet – Skopje, Skopje, 2006, str. 203.
V. Ur.
SOFA DOGOVOR – dogovor
sklu~en pome|u RM i dogovorni-
te strani na Severnoatlanskiot
sojuz za ureduvawe na statusot na
nivnite sili na teritorijata na
RM, so koj RM stanuva ~lenka na
Partnerstvoto za mir. Se zasno-
vuva vrz Severnoatlanskata spo-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
godba (London, 19. VI 1951) i Ram-
kovniot dokument za partnerstvo
i mir (Brisel, 10. I 1994). Sofa
dogovorot sklu~en so RM stapuva
vo sila na 19. VII 1996 g.
LIT.: Svetomir Skaric, The SOFA Agreement
(Macedonia-NATO’s territory), Law, Force and
Peace, Skopje, 2002. T. Petr.
Nikola
Sofijanov
SOFIJANOV, Nikola \or|iev
(Skopje, 14. III 1934) ‡ pedijatar,
nevrolog, redoven prof. na Med.
f. vo Skopje. Med. f. (1959) i spe-
cijalizacija (1966) zavr{il vo
Skopje. Doktoriral od oblasta na
detskata nevrologija (1978). Nas-
tavnik po pedijatrija stanal vo
1982 g. Se usovr{uval vo SAD i
vo Francija. U~estvuval vo ne-
kolku me|unarodni nau~ni proek-
ti. Avtor e na dve knigi i na nad
150 trudovi vo doma{ni i stran-
ski spisanija. Bil dolgogodi{en
direktor na Klinikata za detski
bolesti. Bil pretsedatel na Pe-
dijatriskoto zdru`enie na Make-
donija. N. P.-J.
Sofora
SOFORA (Sophora japonica L., fam.
Fabaceae) – visoko, listopadno dr-
vo od isto~na Azija (Kina i Kore-
ja). Grankite do tretata godina se
zeleni, listovite slo`eni, nepar-
no peresti, sli~ni na bagremovi-
te. Cvetovite se `oltenikavo-be-
li, sobrani vo terminalni, met-
lesti socvetija (medonosni). Plo-
dovite se `olto-zeleni me{unki,
ispolneti so lepliva masa. Deko-
rativen i medonosen vid, mnogu
~est vo na{ite parkovi. Al. And.
Tomo
Sofronievski
SOFRONIEVSKI, Tomo (Teto-
vo, 18 IV 1920 ‡ Skopje, noemvri
2007) – rabotnik, prvoborec i po-
liti~ar. Kako pripadnik na ra-
botni~koto dvi`ewe (1938), bil
~len na KPJ (1940), eden od orga-
nizatorite na NOB vo Tetovo i
Tetovsko (1941), sekretar na MK
na KPJ i ~len na Voeniot {tab
na MK na KPJ vo Tetovo. Podoc-
na bil i ~len na OK na KPJ
(1942–1943) i na Prviot oblasten
komitet na KPM, zamenik poli-
ti~ki komesar na [tabot na Pr-
vata operativna zona na NOV i
POM, politi~ki komesar na NO
bataljon „Orce Nikolov# (1943) i
komandant na Voenoto podra~je za
Ki~evo i Tetovo (1944). Po Oslo-
boduvaweto izvr{uval razni op-
{testveni funkcii. Bil pretse-
datel na SZB od NOVM. Nositel
e na Partizanska spomenica 1941.
LIT.: DARM - Skopje, rakopisna biogra-
fija, f. „Biografii#. Vl. Iv.
SOFRONIJ ‡ ohridski arhie-
piskop (ok. 1567‡1572). Bil nas-
lednik na arhiepiskopot Paisij.
Poznato e negovo pismo do carig-
radskiot patrijarh Jeremij II
(1572), vo koe se `ali za negoduva-
weto na arhijereite protiv nego.
Spomnat e i vo eden natpis na yi-
dot nad zapadnata crkovna vrata
vo Ki~evskiot manastir †Sv.
Pre~ista#.
LIT.: Ivan Snegarov, Istorix na Oh-
ridskata arhiepiskopix, t. 2. Ot pada-
neto $ pod turcite do nejnoto uni]o-
`enie (1394–1767), Sofix, 1931; Jovan
Bel~ovski, Hronolo{ki spisok na pogla-
varite na Ohridskata arhiepiskopija
(patrijar{ija), „Godi{en zbornik# na Bo-
goslovski fakultet †Sveti Kliment Oh-
ridski#, kn. 8, Skopje, 2002, 68. S. Ml.
SOCIJALDEMOKRATSKI
ORGANIZACII VO MAKE-
DONIJA (1909) – osnovani po vo-
veduvaweto na ustavnoto parla-
mentarno ureduvawe vo osmanlis-
kata dr`ava. Bile formirani
†SOCIJALISTI^KA ZORA# S
Skopskata socijalisti~ka orga-
nizacija i Solunskata federaci-
ja, a takvi organizacii bile for-
mirani i vo Bitola, Veles, Stru-
mica, Gevgelija i Tetovo, koi dejs-
tvuvale samostojno i projavile za-
bele`itelna socijalna i sindi-
kalna dejnost. Vo 1910 g. vo Solun
bil svikan kongres za formirawe
Socijalisti~ka partija, no, pora-
di me{aweto na nadvore{nite
partii, ne bila formirana.
LIT.: Rabotni~ko i komunisti~ko dvi-
`ewe vo Makedonija, Skopje, 1970. O. Iv.
Amblemot na SDSM
SOCIJALDEMOKRATSKI SO-
JUZ NA MAKEDONIJA ‡ poli-
ti~ka partija, osnovana na 20. IV
1990 g. kako naslednik na Sojuzot
na komunistite na Makedonija.
Vo prviot parlamentaren sostav
(1990‡1994) Partijata ima{e 31
pratenik, vo vtoriot (1994‡1998)
62, vo tretiot (1998‡2002) 28, vo
~etvrtiot (2002‡2006) 38 i vo
pettiot sostav (2006‡2008) 23
pratenici. SDSM ja formira
Vladata na RM od 1992 do 1998 g.,
kako i vo periodot od 2002 do 2006
g, a u~estvuva{e i vo Vladata na
{irokata koalicija (2001‡2002).
Pretsedatel na SDSM, od nejzi-
noto formirawe do 24. XI 2004 g.,
be{e Branko Crvenkovski, po ne-
go dojde Vlado Bu~kovski, koj na
5. XI 2006 g. be{e zamenet od Rad-
mila [e}erinska. Preku otcepu-
vawe od SDSM, se formirani De-
mokratskata partija (1993), na ~e-
lo so Petar Go{ev, i Novata so-
cijaldemokratska partija (2006),
na ~elo so Tito Petkovski.
SDSM e polnopraven ~len na So-
cijalisti~kata internacionala i
e asocijativen ~len na Partijata
na evropskite socijalisti.
LIT.: Svetomir Skaric, Democratic Elections in
Macedonia, 1990–2002, Editions Sigma, Berlin,
2005; Gordana Siljanovska-Davkova, Makedon-
ske politi~ke partije kroz prizm u ideologije, Fri-
edrich Ebert Stiftung, Beograd, 2007. \or. Iv.
„SOCIJALISTI^KA ZORA#
(Skopje, 1. X 1910 ‡ 6. IX 1912) ‡
vesnik, organ na Socijal-demok-
ratskata partija na Skopje. Osno-
va~i i urednici bile Du{an Ce-
ki}, Petre Georgiev i Mihail
Cokov. Izvestuval glavno za par-
tiskiot i sindikalniot `ivot.
Se zalagal za klasna rabotni~ka
borba protiv kapitalistite, bez
razlika na nivnoto nacionalno
poteklo.
1399
S †SOCIJALISTI^KA ZORA#
LIT.: Ivan Katarxiev, Eden dvobroj na
„Socijalisti~ka zora# od 1912 g., Razgle-
di, III, 1, Skopje, 1956, 17; D-r Boro Mok-
rov, Razvojot na makedonskiot pe~at i
novinarstvo (od prvite po~etoci do
1945 godina), Skopje, 1980, 251–252; D-r
Boro Mokrov ‡ M-r Tome Gruevski, Preg-
led na makedonskiot pe~at (1885–1992),
Skopje, 1993, 106. S. Ml.
Faksimil od vesnikot †Socijalisti~ka zora# (1920)
†SOCIJALISTI^KA ZORA#
(Skopje, 10. II ‡ 10. XII 1920) ‡ ne-
delen, a potoa dneven vesnik (16.
VIII), organ na Oblasniot sekre-
tarijat na Socijalisti~kata ra-
botni~ka partija na Jugoslavija
(komunisti) za Makedonija i Sta-
ra Srbija, na srpski, a potoa i na
turski jazik (10 IX). Objaveni se
vkupno 130 broja. Imal cel da gi
informira, da gi organizira i
revolucionerno-komunisti~ki
da gi vospituva rabotnicite i se-
lanite. So Obznanata bilo zabra-
neto i negovoto izleguvawe.
LIT.: D-r Boro Mokrov, Razvojot na ma-
kedonskiot pe~at i novinarstvo (od pr-
vite po~etoci do 1945 godina), Skopje,
1980, 379-382-463; istiot, Zbor, pe~at,
vreme. Zbornik trudovi od istorijata
na makedonskiot pe~at, Skopje, 1987,
199-205; D-r Boro Mokrov ‡ M-r Tome
Gruevski, Pregled na makedonskiot pe-
~at (1885-1992), Skopje, 1993, 107. S. Ml.
Amblemot na SPM
SOCIJALISTI^KA PARTI-
JA NA MAKEDONIJA ‡ poli-
ti~ka partija, osnovana na 14. IX
1990 g. Vo prviot parlamentaren
sostav (1990‡1994) ima{e ~etvo-
rica pratenici, vo vtoriot (1994‡
1998) {estmina, vo tretiot (1998
‡2002) i vo ~etvrtiot (2002‡2006)
po eden pratenik i vo pettiot
parlamentaren sostav (2006‡2008)
trojca pratenici. SPM be{e del
od Vladata na RM od 1994 do 1998
g., vo periodot na {irokata koa-
licija (2001‡2002), kako i od 2006
g. Prv pretsedatel na SPM be{e
Kiro Popovski (1990‡1996), a
vtor Qubi{a Ivanov (od 1996).
LIT.: Svetomir Skaric, Democratic Elections in
Macedonia, 1990 – 2002, Edition Sigma, Berlin,
2005; Gordana Siljanovska-Davkova, Makedon-
ske politicke partije, Friedrich Ebert Stiftung, Be-
ograd, 2007. \or. Iv.
1400
SOCIJALISTI^KI SOJUZ
NA RABOTNIOT NAROD NA
MAKEDONIJA (1953‡1991) –
masovna op{testveno-politi~ka
organizacija proizlezena od or-
ganizacijata Naroden front. Po-
radi insistiraweto na socijalis-
ti~koto ureduvawe vo op{testvo-
to, vo 1953 g. negovoto ime bilo
promeneto vo Socijalisti~ki so-
juz na rabotniot narod na Make-
donija (SSRNM). Bila prodol-
`ena raka na SKM za ostvaruvawe
na nejzinite propagandni celi,
osobeno vo vremeto na ednopar-
tiskite izbori. Vo nadle`nost $
bile davani i razni drugi poli-
ti~ki i propagandni zada~i. Po-
radi toa, vo aktite opisno bila
narekuvana „organiziran front
na socijalisti~kite sili na ~elo
so SKM“. Vo 1991 g., kako rezul-
tat na noviot pove}epartiski
sistem vo RM se transformirala
vo nova politi~ka partija so ime-
to Socijalisti~ka partija na Ma-
kedonija.
LIT.: D-r Lazar Lazarov, Op{testveno-
politi~kite organizacii vo obnovata i
izgradbata na NR Makedonija 1944-1948,
Skopje, 1979; Op{testveno-ekonomski-
ot razvoj na NR Makedonija vo periodot
na obnovata i industrijalizacijata
(1944-1957), Skopje, 1988; D-r Novica Vel-
janovski (so koavtori), Zapoznajte ja Ma-
kedonija, Skopje, 2001. N. V.
28-ta narodna kujna na Ministerstvoto za trud
i socijalna politika
SOCIJALNA ZA[TITA ‡ or-
ganizirana dejnost od dr`avata
za spre~uvawe i nadminuvawe na
osnovnite socijalni rizici na
koi e izlo`en gra|aninot, semejs-
tvoto i grupi naselenie vo tekot
na `ivotot, kako {to se: rizici
za zdravjeto (bolest, povreda i te-
lesna spre~enost), rizici na sta-
reeweto (starost i pre`ivuva-
we), rizici na maj~instvo i se-
mejstvo, rizici od nevrabotenost
i profesionalna neadaptiranost
i rizici od neadaptiranost kon
socijalnata sredina. Socijalnata
za{tita vklu~uva uslugi {to vo
ramkite na dolgotrajna stacio-
narna i institucionalna za{ti-
ta vo socijalni institucii, kom-
binirani so uslugi za zgri`uva-
we vo zaednicata preku centri za
dnevno zgri`uvawe i socijalni
uslugi za hroni~ni bolni, stari
lica i drugi grupacii so speci-
jalni potrebi, kako {to se: du-
{evnite bolni, mentalno hendi-
kepiranite lica i licata so fi-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
zi~ki nedostatoci. Sekoja Vlada
po pravilo donesuva programa za
socijalna za{tita na site nivoa,
koja slu`i kako osnova za pomo{
na licata vo nevolja zaradi odr-
`uvawe na osnovniot `ivoten
standard, preku finansiska po-
mo{, bonovi za hrana ili speci-
jalni vau~eri za zdravstveni us-
lugi ‡ onamu kade {to ovie ne se
univerzalno dostapni. Granicata
me|u zdravstvenata i socijalnata
za{tita varira od edna do druga
zemja, osobeno vo odnos na soci-
jalnite uslugi {to vklu~uvaat i
zna~itelna, no ne dominantna
komponenta na zdravstvena za{-
tita, kako, na pr., dolgotrajna
za{tita na postari lica zavisni
od tu|a pomo{ i nega. Pokraj mer-
kite za socijalna za{tita i soci-
jalna sigurnost na gra|anite ut-
vrdeni so Zakonot za socijalnata
za{tita, gri`ata na dr`avata za
spre~uvawe na nastanuvawe soci-
jalen rizik se ostvaruva i preku
prezemawe merki vo dano~nata
politika, vrabotuvaweto, poli-
tikata na stipendirawe, politi-
kata za stanovi i semejstva,
zdravstvoto, vospituvaweto i ob-
razovanieto i na drugite podra~-
ja vo soglasnost so zakon.
LIT.: Ministerstvo za trud i socijalna
politika na R. Makedonija. Zakon za soci-
jalnata za{tita, „Sl. vesnik na RM#,
50/1997, 16/2000 65/2004 i 62/2005. D. D.
SO[KA, Teodor (1876–1948) – bo-
tani~ar, koj vo periodot me|u dve-
te svetski vojni ja prou~uval flo-
rata na klisurite vo Makedonija
i objavil nekolku floristi~ki
trudovi {to se odnesuvaat na kli-
surite na rekite Vardar, Treska,
P~iwa, Bregalnica, Crna Reka,
kako i na lokalitetite Jama-Bis-
tra, Kr~in, Bukovi} kaj Gostivar
i okolinata na Prilep. Vl. M.
SPANA] (Spinacia oleracea L.) –
ednogodi{no rastenie. Poteknu-
va od aziskite predeli. Vo Evro-
pa i na Bal-
kanot e pre-
nesen vo XII v.
Se odgleduva
zaradi listo-
vite, koi se
bogati so mi-
neralni ma-
terii, poseb-
no so `elezo.
Se konsumi-
raat gotveni
Spana} i prerabote-
ni. Studoot-
porno rastenie, se odgleduva nae-
sen, v zima i rano naprolet so di-
rektna seidba. Zastapen e na mali
povr{ini. D. J.
SPAN^EVO – rudnik na opal-
ski bre~i, koj se nao|a severoza-
padno od s. Span~evo, Ko~ansko.
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Lociran e vo andezitski tufovi
i bre~i dopolnitelno zafateni
so hidrotermalni rastvori i opa-
lizirani. Opalskite masi imaat
nepravilno izdol`ena forma so
protegawe ssz–jji vo dol`ina na
okolu 2 km, {irina od 400 m, i de-
belina pome|u 25–50 m. Pointen-
zivna opalizacija se zabele`uva
vo isto~niot del na zonata. Opa-
litite imaat crvena boja – opal-
ska bre~a, a opalitiziranite tu-
fovi `oltenikava boja. Sodr`i-
nata na SiO2 e od 42 do 85%. Eks-
ploatiraniot opal se koristi
glavno kako dodatok vo cementna-
ta industrija.
LIT.: Milorad Stojanovi}, Nao|ali{ta
na nemetalni mineralni surovini vo Ma-
kedonija, Skopje, 2005. T. Ser.
Ilinden
Spase
SPASE, Ilinden Sterjo (Ilinden
Spasse Sterjo) (s. Globo~ani, Mala
Prespa, Republika Albanija,
1942) ‡ pedagog i pisatel. Osnov-
no obrazovanie zavr{il vo rod-
noto mesto, a diplomiral filo-
logija na Univerzitetot vo Tira-
na. Doktoriral od oblasta na pe-
dagogijata. Bil stru~en sorabot-
nik vo Institutot za filologija
i obrazovanie i vi{ nau~en so-
vetnik vo Institutot za pedago-
gija vo Tirana. Sin na poznatiot
albanski pisatel od makedonsko
poteklo – Sterjo Spase. Od 1964
g. povremeno pi{uva proza (na al-
banski i na makedonski jazik).
BIBL.: Devojkata od paviljonot, 1970;
Obnova, 1972; Im at[ Sterjo, Tiranë, 1995; Mo-
jot tatko, Sterjo, 1995. A. P.
Sterjo
Spase
SPASE, Sterjo (s. Globo~ani,
Mala Prespa, Republika Albani-
ja, 14. VIII 1914 ‡ Tirana, 12. XI
1989) ‡ albanski pisatel i kriti-
~ar od makedonsko poteklo. Os-
novno u~ili{te zavr{il na al-
banski i na gr~ki jazik vo rodno-
to mesto i vo Kor~a. Obrazovani-
eto go prodol`il vo Kor~a i vo
Elbasan. Pred Vtorata svetska
vojna bil sorabotnik na poznati-
te spisanija vo Tirana i vo Roma-
nija, kako {to se „ABC#, „Bota e
Re# („Nov svet#), „ARS# i dr. Po
Vtorata svetska vojna zavr{il
visok kurs za kni`evnost vo In-
stitutot za jazik i kni`evnost
„Maksim Gorki# (1960). Svojata
naobrazba ja dovr{il vo Firenca
(Italija) i vo Moskva (Rusija).
Vo eden period bil prosveten in-
spektor, urednik na „Litaratura jo-
ne# („Na{a literatura#), „Nënto-
ri# („Noemvri#), „Shkolla e Re#
(„Novo u~ili{te#) i dr. Avtor e
na proza & raskazi, romani, u~eb-
nici i reporta`ni zapisi. Poz-
nat e i kako antologi~ar, preve-
duva~, u~ebnikar i sobira~ na ma-
kedonski narodni umotvorbi. Ne-
govite dela se preveduvani na ne-
kolku svetski jazici.
BIBL.: Zo{to?, 1935; Venec na mlados-
ta, 1938; Nevestata bez duvek, 1944; Af-
rodita, 1944; Tie ne bea sami, 1952; Afro-
dita povtorno na selo, 1954; Kraj ezero,
1960; Ognovi, 1972; Budewe, 1974; Faklo-
nosci, 1975; Sloboda ili smrt, 1978; Vos-
tanici, 1983; Denes ili nikoga{, 1989;
ciklus od pet istoriski romani so naslov
Prerodbenici; Pismata na mojot vnuk
Arijan vo Tirana, 1992; Ubavicata na
Prespa, 1992.
LIT.: Gjata Fatmir, Shkrimtari Sterjo Spasse, nr.
12, Tiran[ 1964; Jorgaqi Nasho, Krfijimtaria letra-
re e Sterjo Spasses para [lirimit, studim n[ librin
Nga jeta n[ jet[ , Pse?, Prishtin[, 1968; Qosja Rex-
hep, Episode letrare, Prishtin[, 1967. A. P.
SPASI], Vladimir (Pirot, Sr-
bija, 2. X 1892 – Belgrad, 16. IV
1972) – pedagog, univerzitetski
profesor. Zavr{il u~itelska
{kola (Jagodina) i Vi{a peda-
go{ka {kola (Zagreb, 1923). Pe-
dago{ki nauki studiral na Uni-
verzitetot vo Jena (Germanija),
kade {to i doktoriral (1927). Ra-
botel kako sredno{kolski i uni-
verzitetski profesor. Na Filo-
zofskiot fakultet vo Skopje
predaval Metodika na osnovno-
{kolskata nastava (1958–1967),
vr{ej}i ja istovremeno i fun-
kcijata rakovoditel na Grupata
za pedagogija. Najpoznatite tru-
dovi gi napi{al me|u dvete svet-
ski vojni.
BIBL.: Uvod u novu pedagogiku i savreme-
no vaspitawe, 1929; Uvod u novu {kolu i
savremenu nastavu, 1930; Pedago{ki pojam
rada ili rad kao op{te vaspitno sred-
stvo, 1930; Stara i nova {kola, 1935 i dr.
LIT.: Filozofski fakultet 1946–1976,
Skopje, 1976, 75. K. Kamb.
SPASOV, Aleksandar (Skopje,
18. VII 1925 ‡ Skopje, 27. V 2003) ‡
SPASOV S
Aleksandar
Spasov
literaturen kriti~ar, literatu-
ren istori~ar, eseist, antologi-
~ar, univerzitetski profesor,
prv redaktor na spisanieto „Li-
teraturen zbor#, ~len na DPM od
1951 g., ~len na MANU i na Make-
donskiot PEN centar. So svojata
kriti~arska aktivnost se javuva
kon krajot na ~etiriesettite go-
dini na XX v., so prilog za ostav-
ninata na Ko~o Racin. Sudej}i
spored temite {to gi opfa}a ne-
goviot opus, kako i spored pos-
tapkata {to ja primenuva pri
nivnoto elaborirawe, S. e pred
s# literaturen istori~ar, pa po-
toa kriti~ar i toa so istoriska
svest. Negovite trajni nau~ni in-
teresirawa se vrzuvaat za R.
@inzifov, bra}ata Petkovi~ i
K. Racin.
DELA: Pati{ta na zborot (kritiki i
ogledi, 1956), Antologija na sovremena-
ta makedonska poezija (1961), Antologi-
ja na sovremenata makedonska poezija i
proza (na srpski jazik, 1961), Sovremena
makedonska poezija (na slovene~ki jazik,
1963), Sovremena makedonska poezija (na
srpski jazik, 1967), Za makedonskata li-
teratura (studii, ogledi i kritiki,
1969), Na{eto prepoznavawe (1971), Is-
tra`uvawa i komentari (1977), Zada~a
na denot (1979), Ko~o Racin (monografi-
ja na francuski jazik, UNESKO, Pariz,
1986), Ko~o Racin (kni`evno-istoriski
prilozi, 1995), Bra}ata Andreja i Kon-
stantin Petkovi~ (studija, 1996), Make-
donsko-slovene~ki kni`evno kulturni
relacii (1998).
LIT.: Miodrag Drugovac, Istorija na
makedonskata kni`evnost XX vek (1990).
V. M.-^.
SPASOV, Andrej (Prilep, 11.
VIII 1936) – in`. arh., red. prof.
na Grade`niot fakultet vo
Skopje (od 1981 do penzionirawe-
to vo 2001 g.) po predmeti od ob-
lasta na betonskite konstrukcii
(na Arhitektonskiot fakultet),
kako i na grade`nite konstruk-
cii. Magistriral vo IZIIS
(1970), a doktoriral vo Belgrad
(1979). Objavil pove}e trudovi,
me|u koi i ~etiri u~ebnici za
Arhitektonskiot i Grade`niot
fakultet. Prorektor na Univer-
zitetot (1988–1990). Q. T.
SPASOV, Atanas (Taskata Ser-
ski) (s. Vrawa, Melni~ko, fevru-
ari 1876 ‡ Sofija, 7 VII 1923) ‡
1401
S SPASOV
Atanas
Spasov
vojvoda na TMORO/VMORO. Po
zavr{uvaweto na Pedago{koto
u~ili{te vo Ser, bil u~itel i
okru`en vojvoda vo Sersko. U~es-
tvuval vo bitkata vo s. Banica ko-
ga zaginal Goce Del~ev (21. IV/4. V
1903). Po Ilindenskoto vostanie
bil ~len na Serskiot okru`en ko-
mitet i serski vojvoda (1904). Po
Mladoturskata revolucija stanal
~len na Narodnata federativna
partija (1908‡1910). Se zalagal za
avtonomija i celovitost na Make-
donija, kako piemont na Balkan-
skata federacija. Zel u~estvo vo
Balkanskite (1912‡1913) i vo Pr-
vata svetska vojna (1915-1918). Bil
~len na Privremenoto pretstav-
ni{tvo na Obedinetata biv{a
VMRO i potpisnik na Apelot (9.
III 1919). Ubien e od privrzanici
na Todor Aleksandrov (pri hirur-
{ka operacija).
LIT.: Makedonski vozro`denci i revolu-
cioneri. Album, Skopje, juni 1950, 45; K.
Mihajlov, Taskata Serski, †Struma#,
No 2, Sofix, 1985, 93–106; C. Serafi-
mov, Carxt na poleto, 60 godini od
smqrtta na Taskata Serski, †Pirin-
sko delo#, No 158, Blagoevgrad, 7 \li
1983. S. Ml.
Dragan
Spasov
SPASOV, Dragan (Dac) (Skopje,
20. IV 1963) ‡ akter. Diplomiral
na Otsekot za akterska igra na
Fakultetot za dramska umetnost
vo Skopje (1991). Od 1992 g. e vo
Dramskiot teatar vo Skopje. Nas-
tapuval i na drugi sceni.
ULOGI: Rozenkranc (†Rozenkranc i Gil-
dersten se mrtvi#), Zganarel (†Don @u-
an#), Hlestakov (†Revizor#), Xango i Cr-
ni (†Grev ili {pricer#), Ferdinand
(†Bura#), Mocart (†Amadeus#), Platonov
(vo istoimenoto delo), Simon (†Divo me-
so#), Tase (†Demonot od Debar maalo#) i
1402
dr.; kako i vo filmovite: †Svetlo sivo#,
†Zbogum na dvaesettiot vek#, †Preku eze-
roto#. R. St.
SPASOV, Jordan (s. Kne`e,
[tipsko, 1875 – Kratovsko, 25.
VII 1908) – kratovski reonski voj-
voda. ^etnik vo ~etata na Dimo
Dedoto. U~estvuval vo Melni~-
koto vostanie (1895). Bil uapsen
i ispraten na zato~enie. Po am-
nestijata vlegol vo ~etata na voj-
vodata M. Acev (1901). Potoa sta-
nal dolgogodi{en kratovski re-
onski vojvoda.
LIT.: A. Martulkov, Moeto u~estvo vo
revolucionernite borbi na Makedonija,
Skopje, 1954. Al. Tr.
Qudmil
Spasov
SPASOV, Qudmil Aleksandrov
(Skopje, 31. H 1952) ‡ lingvist,
makedonist, profesor na Kated-
rata za makedonski jazik i ju`-
noslovenski jazici na Filolo{-
kiot fakultet „Bla`e Koneski#
vo Skopje. Diplomiral (1974),
magistriral („Leksikata na ma-
kedonskata narodna poezija#,
1977) i doktoriral („Preodnosta
na glagolite vo makedonskiot ja-
zik#, 1982) na Filolo{kiot fa-
kultet „Bla`e Koneski# vo Skop-
je, kade {to gi dobil site zvawa:
pomlad asistent (1976), asistent
(1980), docent (1982), vonreden
profesor (1987) i redoven pro-
fesor (1992). Gi predaval pred-
metite sovremen makedonski ja-
zik, fonologija na makedonskiot
jazik, istorija na makedonskiot
jazik i op{ta lingvistika. U~es-
tvuval na razni me|unarodni i do-
ma{ni simpoziumi, seminari i
proekti. ^len e na Makedonskata
komisija za fonetika i fonolo-
gija i pretsedatel na Me|unarod-
nata aspektolo{ka komisija pri
Me|unarodniot slavisti~ki ko-
mitet. Bil prodekan na Filo-
lo{kiot fakultet vo Skopje, {ef
na Katedrata za makedonski jazik
i ju`noslovenski jazici i pretse-
datel na Sovetot za razvoj i fi-
nansirawe na visokoto obrazova-
nie na RM. Avtor e na pove}e na-
u~ni i stru~ni trudovi, me|u koi
(vo koavtorstvo so I. Savicka) i
na prvata „Fonologija na sovre-
meniot makedonski standarden ja-
zik# (1991).
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
BIBL.: Pogled vo jazikot, Skopje, 1982;
Konstantin M. Petkovi~ (jazi~ni i
kni`evno-istoriski prilozi), Skopje,
1990; (i Irena Savicka) Fonologija na
sovremeniot makedonski jazik, Skopje,
1991; (i Irena Savicka) Fonologija na
sovremeniot makedonski jazik, segmen-
talna i suprasegmentalna, Skopje, 1997;
Zna~eweto na gramatikata na Horas G.
Lant za afirmacijata na makedonskiot
jazik. Serija Pottikot Koneski, 6,
Skopje, 2002; Izbrani poglavja od isto-
rijata na makedonskiot jazik. Bojata na
jazikot. 1–2, Skopje, 2005–2006. G. Cv.
SPASOV, Miroslav (Skopje, 2.
XII 1964) ‡ kompozitor i diri-
gent. Diplomiral kompozicija i
dirigirawe na Fakultetot za mu-
zi~ka umetnost vo Skopje (1992).
Predaval na Univerzitetot vo
Kalgari, Kanada (2002‡2003) i na
Isto~nomediteranskiot univer-
zitet vo Famagusta, Kipar
(2003‡2005). Od 2005 g. raboti ka-
ko profesor na Univerzitetot vo
Kil, Velika Britanija. Brojni
negovi dela se izveduvani i nag-
raduvani na festivali vo Evropa
i Amerika. B. Ort.
SPASOVDEN ‡ hristijanski
pravoslaven praznik Voznesenie
Hristovo (Spasovden). Spa|a vo
golemite Gospodovi praznici, se
praznuva 40 dena po Veligden i
sekoga{ e vo ~etvrtok. ^etirie-
set dena po Voskresenieto Isus
im se javuval na svoite u~enici i
gi podgotvuval za nivnata idna
aktivnost. Vo ovoj period lu|eto
s# u{te se pozdravuvaat so poz-
dravot †Hristos voskresna# i si
otpozdravuvaat so †Vistina vos-
kresna#. Iako kako praznik bil
vostanoven u{te vo apostolskite
vremiwa, dolgo vreme ne se praz-
nuval oddelno na ~etiriesettiot
den od Voskresenieto, tuku vo
Ikona: †Voznesenie Hristovo#,
crkva †Sv. Petka#, Malovi{ta (XIX v.)
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Pedesetnicata, kade {to bile
sleani pove}e spomeni. Na ovoj
den lu|eto gi posetuvaat crkvite
{to go nosat imeto †Sv. Spas# i
nosat podaroci, a nekoi prespi-
vaat pod ikonata.
LIT.: Lazar Mirkovi}, Heortologija,
Beograd, 1961. M. Kit.
Suzana
Spasovska
SPASOVSKA, Suzana (Skopje,
24. VIII 1964) – interpretatorka na
narodna i popularna muzika. U{te
od dete nastapuvala vo golem broj
horski ansambli i peja~ki grupi.
Podocna postignala izvonredna
peja~ka kariera, interpretiraj}i
nekolku stotini narodni i avtor-
ski folk pesni. Gostuvala vo ne-
kolku desetini zemji od celiot
svet, a nastapuvala i so ansamblot
†Tanec# vo mnogu svetski koncer-
tni sali, me|u koi i vo Sidnejska-
ta operska ku}a (2003). Nejziniot
kristalno ~ist glas, besprekorna-
ta intonativna sigurnost i ~uvs-
tvoto za interpretacija ja promo-
viraa vo vrvna interpretatorka
na biserite na makedonskiot mu-
zi~ki folklor. M. Kol.
SPASOVSKI, Mijal~o (s. Od-
reno, Kriva Palanka, 1. X 1935) –
grad. in`., red. prof. na Grade`-
niot fakultet vo Skopje (od 1990
do penzioniraweto vo 2001 g.) po
predmetite od oblasta na `elez-
nicite. Na Fakultetot do{ol vo
1975 g. od Makedonskite `elezni-
ci, vo ~ii proekti u~estvuval i
ponatamu, kako konsultant. Uso-
vr{il metod za sanacija na drve-
ni pragovi, a patentiral i nov
vid prag (1994), uspe{no prime-
nuvan od M@. Q. T.
SPASOVSKI, Milan (Skopje,
24. III 1951) ‡ kajakar na divi vo-
di. Zavr{il Elektroma{inski
u~ili{ten centar vo Skopje (1970).
Bil ~len na KK †Mir~e Acev# vo
Skopje (od 1965). Toj e pove}ekra-
ten juniorski i seniorski prvak
na Jugoslavija vo spust i slalom
na divi vodi (1968–1974). Uspe{-
no nastapil na sedum me|unarod-
ni natprevari (1969–1974). Bil
u~esnik na nekolku svetski pr-
venstva, a negov najdobar rezul-
tat e {estoto mesto vo slalom 3 ×
Milan
Spasovski
K-1 vo Skopje (1975). Na olimpis-
kite igri vo Augzburg (Germani-
ja, 1972) zazel devetto mesto. Bil
izbran za najdobar sportist na
Makedonija (1972). D. S.
Stevo
Spasovski
SPASOVSKI, Stevo (Skopje, 25.
XI 1940 ‡ 30. III 20008) ‡ akter.
^len vo Mladinsko-detskiot teatar
(1959‡1962), vo Dramata na MNT
(1962‡1964), a od 1964 g. do penzio-
niraweto vo Dramskiot teatar vo
Skopje. Nastapuval i vo TV drami,
vo serii, na radioto i na filmot.
ULOGI: Aleksej (†Sre}en pat#), Bo{ko
(†Begalka#), Vladimir (†Vladimir i Ko-
sara#), Hercog (†Divo meso#), Ice Terzija-
ta (†Jane Zadrogaz#), Strezo (†Tetovirani
du{i#), Petar (†Kula Vavilonska#), Haxi
Slavkovi} (†Kosan~i}ev venec#). R. St.
Mustafa
Spahiu
SPAHIU, Mustafa (Mustafa Spa-
hiu) (s. Mu~ivrce, Kosovska Mit-
rovica, Kosovo, 1948) ‡ novinar i
pisatel na albanski jazik. Osnov-
no obrazovanie zavr{il vo rod-
noto mesto, a sredno u~ili{te vo
Pri{tina. Diplomiral na Peda-
go{kata akademija vo Skopje
(Grupa za albanski jazik i kni-
SPECIJALNI S
`evnost). Raboti vo Makedonsko
radio (vo emisiite za deca na al-
banski jazik). Pi{uva poezija i
proza za deca i za vozrasni. ^len
e na DPM (1984).
BIBL.: Nasmevka na okarinite, poezija,
1981; Vino`ito na slobodata, poezija,
1982; Bumbari na zelenilo, 1984; Decata
minuvaat pod vino`ito, poezija, 1988;
Nobelovci za decata, proza, 1989; Mojata
livada, poezija, 1989; Nad izvorot, 1992;
Decata igraat pod sonceto, 1994; Taga za
detstvoto, 1995; ^asovnikot na det-
skite sni{ta, 1996. A. P.
SPECIJALIZACIJA VO ZEM-
JODELSTVOTO – raspredelba
na zemjodelskoto proizvodstvo po
granki, na proizvodite vo sekoja
granka i utvrduvawe na nivniot
odnos vo vkupnoto pazarno proiz-
vodstvo. Zavisi od prirodnite us-
lovi, od rasporedot na prerabotu-
va~kata industrija, od vnatre{-
nata i me|unarodnata razmena na
zemjodelskite proizvodi itn. In-
deksot na specijalizacija se pres-
metuva po formulata, kade {to
pretstavuva zbir na kvadratite
na procentualnoto u~estvo na od-
delni proizvodi vo vrednosta na
proizvodstvoto. Dr. \o{.
SPECIJALNA PEDAGOGIJA
– v. defektologija.
SPECIJALNI BOLNICI VO
RM: a) Ginekolo{ko-aku{erski:
1) Specijalnata bolnica za gine-
kologija i aku{erstvo „^air#
vo Skopje ja prodol`uva rabotata
na Gradskiot rodilen dom (for-
miran vo 1945/46 g. i urnat vo zem-
jotresot), od 1964 raboti vo novo-
izgraden sovremen objekt kako
Ginekolo{ko-aku{ersko odd. vo
sostav na Gradskata bolnica. Taa
e i nastavna baza na Med. f.; 2)
Specijalnata bolnica za gineko-
logija i aku{erstvo ,,Mala Bo-
gorodica# ‡ Sistina vo Skopje e
prvata privatna specijalisti~ka
ustanova so site sovremeni funk-
cionalni odd. i odd. za humana
reprodukcija i embriologija. b)
JZO Gerontolo{ki zavod „13
Noemvri# vo Skopje, od 1958 g. ka-
ko Dom za stari, a vo 1964 g. vo
Zloku}ani e izgraden nov (so do-
nacija od [vedska) pod rakovod-
Specijalnata bolnica za ginekologija
i aku{erstvo †^air# vo Skopje
1403
S SPECIJALNI
stvo na Roza Nol~eva. Vo 1981 g.
vo \. Petrov e izgraden Centar za
zgri`uvawe na stari lica so di-
rektor Slobodanka Kostova. Od
1988 g. toj prerasnuva vo Geronto-
lo{ki zavod ‡ denes Referenten
centar za JIE. v) Detski: 1) In-
stitutot za belodrobni zabo-
luvawa kaj decata vo Skopje ja
prodol`uva rabotata na Speci-
jalnata detska bolnica za TBC,
formirana vo 1952 g. od d-r K.
Milo{evi}. Vo 1970 g. prerasnu-
va vo Institut (direktor: d-r D.
Teodosievski). Nastavna baza na
Med. f.; 2) Specijalnata detska
bolnica „Sv. Stefan# vo Ohrid,
formirana vo 1960/61 g. kako
Centar za rehabilitacija na deca
zaboleni od revmati~ni bolesti.
Denes e Centar za prodol`eno
bolni~ko lekuvawe i rehabili-
tacija na deca. g) Nevropsihijat-
riski: 1) Nevropsihijatriskata
bolnica vo Demir Hisar (formi-
rana vo 1952 g.); 2) JZO Psihijat-
riska bolnica „Skopje# vo Skop-
je, kako nevropsihijatriska bol-
nica „Bardovci# (raboti od 1955
g. pod rakovodstvo na d-r B. Nike-
ti}). Ima pove}e funkcionalni
celini; nastavna baza na Med. f.;
3) Nevropsihijatriskata bolni-
ca vo Negorci, raboti od 1970/71.
d) JZO Specijalna bolnica za or-
topedija i traumatologija „Sv.
Erazmo# vo Ohrid (od 2000), iz-
gradena kako lekuvali{te za
TBC na koskite vo 1948 g. Od 1950
g. raboti kako Specijalna bolni-
ca za kosnozglobna TBC so 80
posteli. Vo 1978 g. e preimenuva-
na vo Specijalna bolnica za or-
topedska traumatologija i kos-
nozglobna TBC (so 350 posteli).
Od 1980 vo svojot sostav ima i
Centar za paraplegii. |) Kardi-
ohirur{ka klinika „Filip
Vtori# vo Skopje, formirana vo
2002 g. so oddeluvawe na Oddele-
nie za kardiohirurgija od VB. e)
JZO Zavod za fizikalna medi-
cina i rehabilitacija vo Skop-
je, formiran vo 1956 g. vo „Star
ured# pod imeto Zavod za rehabi-
litacija. Prv direktor d-r B.
Pop-Trajkovi}. Od 1963 e vo nov
objekt. Nastavna baza na Med. f.
LIT.: Zlatan Xikov, Ginekolo{ko-aku-
{erska klinika: 1947-1992, Skopje, 1992;
Pet godini `ivoten blesok, Skopje,
2006; M. [umkovski, Kozle gi pomiri
[vedska i Norve{ka, „Vox Medici#, mart
2006, Skopje; JZO Specijalna bolnica
„Sv. Erazmo#‡Ohrid, Bitola, 2000; 50 Go-
dini JZO Zavod za fizikalna medicina i
rehabilitacija, Skopje, 2006. Sl. M. P.
SPECIJALNI U^ILI[TA
VO MAKEDONIJA – vospitno-
obrazovni ustanovi nameneti za
decata i mladite so posebni pot-
rebi, odnosno so pre~ki vo fi-
zi~kiot i psihi~kiot razvitok.
Specijalnoto {kolstvo vo Make-
1404
U~enici od u~ili{teto za rehabilitacija na deca
i mladinci so o{teten vid †Dimitar Vlahov#
donija bele`i poseben razvoj po
Osloboduvaweto. Donesena e so-
odvetna normativno-pravna regu-
lativa, sozdadena e mre`a na us-
tanovi za socijalna za{tita i za
vospitanie i obrazovanie na ovie
lica, vospostaven e sistem na
stru~na kategorizacija, osposo-
ben e soodveten stru~en kadar,
razre{eni se i pove}e drugi
problemi. Prvata ustanova za
specijalno vospitanie i obrazo-
vanie vo Makedonija e osnovana
vo 1949 g. vo Skopje (s. Petrovec),
od 1951 g. dislocirana vo Bitola
pod imeto Zavod za defektni de-
ca, vo koja organizirano vospita-
nie i obrazovanie dobivale re~i-
si site kategorii deca so pre~ki
vo razvojot (gluvi, slepi, logopa-
ti i mentalno retardirani). Po-
docna kon vospitanieto i obrazo-
vanieto na ovie deca se pristapu-
va diferencirano. Vo 1954 g. e os-
novano U~ili{te za slepi deca.
Se otvoraat i specijalni osnovni
u~ili{ta za lesno mentalno re-
tardirani deca vo Prilep, vo Bi-
tola, vo Skopje, vo Veles i vo
strumi~koto Novo Selo. Vo 1961
g. e donesen poseben Zakon za spe-
cijalnite u~ili{ta, so koj se re-
guliraat pra{awata na specijal-
noto vospitanie i obrazovanie.
Vo 1993 g. pri Institutot za pe-
dagogija na Filozofskiot fakul-
tet se otvoraat studii po defek-
tologija, koi po nekolku godini
se osamostojuvaat vo Institut za
defektologija. Vo 1998 g. rabotat
9 ustanovi za mentalno retardi-
rani lica (2.005 u~enici), 4 usta-
novi za lica so o{teten sluh
(1.484 u~enici), edna ustanova za
deca i mladinci so o{teten vid
(46 u~enici) i edna ustanova za
rehabilitacija na telesno inva-
lidni lica (60 u~enici). Vo u~eb-
nata 2001/02 g. vo specijalnite os-
novni u~ili{ta i vo specijalni-
te paralelki na osnovnite u~i-
li{ta se {koluvaat 1.290 u~eni-
ci (243 nastavnici), a vo 4 speci-
jalni sredni u~ili{ta (Skopje –
3 i [tip – 1) 297 u~enici so 64
nastavnici.
LIT.: Q. Ajdinski, V. Andreevski, 50 godi-
ni za{tita, rehabilitacija i obrazova-
nie na lica so pre~ki vo razvojot vo Repub-
lika Makedonija, Skopje, 2001. K. Kamb.
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
Ilinka
Spirevska
SPIREVSKA, Ilinka Mitova
(s. Velmevci, Ki~evsko, 15. VII
1940) – hemi~ar, redoven profe-
sor na PMF, Institut za hemija
(1994), vo penzija od 2005 g. Dip-
lomirala (1965) na TMF vo Skop-
je, magistrirala (1976) na PMF
vo Belgrad, a doktorirala (1982)
na TMF vo Belgrad. Za docent na
Hemiskiot fakultet e izbrana vo
1967 g. Izveduvala dodiplomska i
postdiplomska nastava po pred-
meti od oblasta na analiti~kata
hemija i `ivotnata sredina. Av-
tor/koavtor e na 3 univerzitet-
ski u~ebnici i u~ebni pomagala i
na dva sredno{kolski u~ebnika.
Glaven interes vo nau~nata rabo-
ta $ se instrumentalnite (elek-
troanaliti~ki, spektrofotomet-
riski, hromatografski) metodi
za analiza na tragi, kako i prou-
~uvaweto na odnesuvaweto i re-
akciite na organski soedinenija
vo nevodni rastvori. Ima objave-
no {eesetina nau~ni trudovi (ed-
na tretina vo internacionalni
spisanija), a na nau~ni sobiri
prezentirala nad 110 soop{teni-
ja. U~estvuvala vo obrabotkata
na 17 nau~noistra`uva~ki proek-
ti (na 3 bila rakovoditel). Bila
rakovoditel na Zavodot za anali-
ti~ka hemija i na dvopredmetnite
studii po biologija-hemija.
LIT.: Prirodno-matemati~ki fakultet
– Skopje, 1946–1996, Skopje, 1996, 221; 60 go-
dini Prirodno-matemati~ki fakultet
– Skopje, Skopje, 2006, 245–246. B. [.
Blagoja
Spirkoski-
Xumerko
SPIRKOSKI-XUMERKO, Bla-
goja (Prilep, 6. II 1946) ‡ dramski
i filmski akter. Vo Narodniot
teatar †Vojdan ^ernodrinski# vo
Prilep e od 1966 g. Nastapuva i
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
vo proekti na drugi sceni niz Re-
publikata. Publikata go poznava
kako komi~ar, iako vo negoviot
akterski sta` ima uspe{no tol-
kuvano i dramski likovi.
ULOGI: Cvetko (†Od glaata si patime#),
Simon (†Divo meso#), Itar Pejo (†Solun-
ski patrdii#), Siljan [trkot (†Letni
Siljane#), Kosta Sarufte (vo istoimeno-
to delo), Jon~e (†Gradskiot saat#) i dr.
Nastapil vo filmovite: †Olovna briga-
da#; †Neli ti rekov#; †Jazol# i dr. R. St.
SPIROV, Aleksandar Hristov
(Bitola, 27. VII 1928) ‡ polkovnik,
spec. po ORL, redoven prof. na
VMA. Medicina zavr{il vo Skop-
je (1955) i specijalizacija na VMA
vo Belgrad (1965). Doktoriral vo
1975 g. na Med. f. vo Skopje. Na-
~alnik na ORL odd. vo VB (1965‡
1988). Izveduval nastava i na Med.
f. vo Skopje. Ima objaveno nad 80
stru~ni trudovi. Sl. M. P.
Boris
Spirov
SPIROV, Boris (s. Br`dani,
Ki~evsko, 22. IX 1897 ‡ Sofija,
Bugarija 19. X 1974) ‡ lekar, revo-
lucioner, redoven prof. na Med.
f. vo Skopje. Med. f. zavr{il vo
Lajpcig (Germanija) vo 1928 g.
Eden od prvite 19 nastavnici na
novoformiraniot Med. f. vo
Skopje, kade {to predaval isto-
rija na medicinata. Patriot i re-
volucioner, koj bugarskite vlas-
ti go osudile na smrt (1943), no
smrtnata kazna mu bila zameneta
so do`ivotna robija. ^len na
ASNOM (1944), sekretar na
Pretsedatelstvoto na Prezidiu-
mot na ASNOM, Minister za so-
cijalni gri`i, pretsedatel na
MLD (1945‡1948), a vo 1946 g. bil
izbran za pretsedatel na Ustavot-
vornoto sobranie na RM. Br. N.
SPIROVA, Nina (Prilep, 26. X
1938) – interpretatorka na popu-
larna muzika. Ispolnuvala i sni-
mila poznati hitovi od svetski
avtori (X. Ger{vin, G. Erol, Li-
vingston, K. Porter i dr.), peela
obrabotki na makedonski narod-
ni pesni (†Bog da bie koj prv
spomna#, †Pileto mi pee#, †Ne si
go prodavaj Koqo# i dr.), no glav-
niot beleg go ostavila na poleto
na popularnata muzika. U~estvu-
vala na prvite izdanija na Skop-
skiot zabaven festival. Sorabo-
Nina
Spirova
tuvala so najpoznatite makedon-
ski avtori i aran`eri (D. \.-[pa-
to, Q. Bran|olica i dr.). Snimila
nad 80 kompozicii za muzi~kata
produkcija na MRT, od koi pogo-
lemiot broj stanale hitovi (†Eze-
ro moe#, †Dale~en kraj#, †Pelis-
terski o~i#, †Na ovoj den#, †Mol-
~i i ti# i dr.). M. Kol.
SPIROVSKI, Aleksandar (Pri-
lep 1927) – general-polkovnik na
JNA. Zavr{il [kola za aktivni
oficeri na PAA vo 1951 g. Ofi-
cerskata dol`nost vo JNA ja za-
po~nal kako komandir na vod i na
~eta. Bil komandant na divizion i
na polk, na~alnik na {tab i ko-
mandant na divizija. Zavr{il
VVA na JNA i [kola na narodna-
ta odbrana. Vr{el dol`nost ko-
mandant na Prvata armija na JNA.
LIT.: Vojni leksikon, Beograd, 1981, 1058. V. St.
Kiril
Spirovski
SPIROVSKI, Kiril (Veles, 14.
II 1918 – Skopje, 9. I 2004) ‡ diri-
gent. Studiite po dirigirawe gi
zapo~nal vo Praga, a gi zavr{il
vo 1950 g. na Muzi~kata akademija
zo Zagreb. Dirigent vo Operata i
Baletot na MNT od 1950 do 1956 i
od 1982 do 1984 g. Vo periodot
1963‡1977 g. bil direktor na Kon-
certnata direkcija na Makedoni-
ja, a izvesno vreme rabotel vo
Kulturno-prosvetnata zaednica
na Makedonija. Pri svojot anga`-
man vo Operata na MNT postavil
i dirigiral pove}e operski (Ni-
kola [ubi}-Zrinski, Aida, Evge-
nij Onegin, Ero od onoj svet) i
baletski dela (Valpurgiska no},
Polovecki logor, Makedonska
povest, Bah~isarajska fontana).
U~estvuval vo muzi~koto ofor-
SPOGODBA S
muvawe na pove}e dramski pret-
stavi. Gostuval vo nekolku evrop-
ski zemji (Avstrija, Germanija,
^e{ka), kade {to izveduval i
snimil dela od makedonski kom-
pozitori. F. M.
SPIROSKI, Mirko @ivkov (s.
Le{ok, Tetovsko, 3. II 1948) ‡ fi-
ziolog, redoven prof. po imuno-
logija i humana genetika na Med.
f. vo Skopje. Medicina zavr{il
vo Skopje. Magistriral i dokto-
riral na Institutot za fiziolo-
gija pri Med. f. vo Skopje. Osno-
va~ e i direktor na Institutot za
imunologija (2000). Objavil nad
100 truda, 3 monografii i 4 prak-
tikumi. D. S.-B.
SPOGODBA ZA STABILIZA-
CIJA I ASOCIJACIJA – nov
tip dogovor, razli~en od spogod-
bata za asocijacija, so koj pravno
se voobli~uva odnosot na stabi-
lizacija i asocijacija na dr`avi-
te od Zapadniot Balkan so EZ i
dr`avite-~lenki na EU. Prvata
vakva spogodba ja sklu~uva RM.
Vo svetlinata na ulogata {to RM
ja ima vo tekot na napadite na
NATO vrz SRJ, na 8. IV 1999 g.
Ministerskiot sovet ja pokanuva
Evropskata komisija da podgotvi
izve{taj za podignuvawe na dogo-
vornite odnosi pome|u RM i EU.
Sleduvaat zaklu~ocite na Mi-
nisterskiot sovet od 31. V 1999 g.
vo koi e konstatirana „namerata
na Komisijata na pretstojnata
sednica na Sovetot na 21. VI 1999
g. da podnese studija-izve{taj za
podobnosta na RM za zapo~nuva-
we pregovori za nov vid dogovor –
spogodba za stabilizacija i aso-
cijacija#. Na 24. I 2000 g. Minis-
terskiot sovet gi odobruva pred-
log-upatstvata na Komisijata za
dobivawe mandat za po~etok na
pregovori so RM. Pregovorite se
otvoraat na 8. III 2000 g., vo vreme-
to na prestojot na Komesarot za
nadvore{ni odnosi na EU Kris
Paten vo Skopje. Spogodbata se
parafira na marginite na Zag-
repskiot samit (24. XI 2000), se
potpi{uva na marginite na Mi-
nisterskiot sovet vo Luksemburg
(10. IV 2001) i po zaokru`uvaweto
na neophodnite ratifikacioni
proceduri stapuva vo sila na 1. IV
2004 g.
LIT.: Tatjana Petru{evska, Me|unarod-
no-pravni aspekti na Spogodbata za
stabilizirawe i pridru`uvawe na RM so
EZ i so dr`avite-~lenki na EU, „Delov-
no pravo#, br.3-4, Skopje, 2001. T. Petr.
SPOGODBA ME\U KPG I MA-
KEDONSKIOT NARODNOOS-
LOBODITELEN FRONT NA
EGEJSKIOT DEL NA MAKE-
DONIJA (NOF, 1946) – spogodba
sklu~ena za obedinuvawe za zaed-
ni~ka borba za prezemawe na
1405
S SPOGODBA
vlasta i za re{avawe na makedon-
skoto nacionalno pra{awe vo
Grcija. Po Spogodbata (21. XI
1946) NOF se stavil pod rako-
vodstvoto na KPG, NOMS se obe-
dinil so EPON, makedonskite
partizanski edinici se obedini-
le so gr~kite pod rakovodstvoto
na KPG. Zaradi postignuvawe na
postavenata nacionalna cel,
NOF se otka`al od avtonomnos-
ta vo politi~koto dejstvuvawe,
prifa}aj}i ja rakovodnata uloga
na KPG.
LIT.: R. Kirjazovski, Makedoncite i od-
nosite na KPJ i KPG (1945–1949), Skop-
je, 1995. St. Kis.
SPOGODBA ME\U KPJ I KPG
(14. X 1946) – so cel makedonskata
partiska organizacija od Egejski-
ot del na Makedonija da se stavi
pod rakovodstvo na KPG, da se vos-
postavi edinstvo na makedonskoto
i na gr~koto partizansko dvi`e-
we i da se formira centralno ra-
kovodstvo na NOF na ~elo so Mi-
hajlo Keramit~iev i Paskal Mit-
revski. So Spogodbata makedon-
skoto nacionalno dvi`ewe bilo
celosno pot~ineto na KPG.
LIT.: R. Kirjazovski, Makedoncite i od-
nosite na KPJ i KPG (1945–1949), Skop-
je, 1995. St. Kis.
Spomen-kapela, Kajmak~alan
SPOMEN-KAPELI ‡ sakralni
objekti {to vo svojata arhitek-
tonska struktura obedinuvaat
elementi od crkovnoto graditel-
stvo, nadgradeni so slobodni
(~esto ekspresivni) formi, kako
i so formi od folklornata arhi-
tektura, komponirani slobodno i
bez obvrzuva~ka konotacija. Vo
golem broj se gradeni kako sak-
ralni objekti (crkvi), so prepoz-
natliva ikonografska dispozi-
cija, no ~esto sodr`at razni ele-
menti, poradi {to pove}e upatu-
vaat na spomenici otkolku na
sakralni objekti. Ovoj vid objek-
ti pretstavuvale omileno izraz-
no sredstvo za arhitektite vo
Makedonija od periodot me|u dve-
te svetski vojni, koga i bile broj-
no gradeni. K. Gr.
SPOMEN-KOSTURNICI ‡
specifi~en vid objekti, koi vo
svojata struktura obedinuvaat
formalno-oblikovni iskustva
od crkovnoto graditelstvo, no
1406
P. Mazev: detaq od Monumentalniot mozaik
vo Spomen-kosturnicata vo Veles (1980)
nadgradeno vo estetska smisla so
slobodno interpretirani ele-
menti {to pridonesuvaat za niv-
nata simboli~na sodr`ina. Tie
pretstavuvaat poseben vid kape-
li-crkvi-grobnici, vo koi se po-
lo`eni koski na padnati vojni-
ci ili na civili {to bile `rt-
vi na odredeni voeni dejstva. Vo
Makedonija po~nuvaat da se gra-
dat vo periodot me|u dvete svet-
ski vojni (1919‡1940), koga ima-
le funkcija na maksimalna
afirmacija na golemosrpskata
nacionalna komponenta na novo-
sozdadenata dr`ava, preku koja
se iska`uvale otvorenite aspi-
racii za celosno vladeewe so ma-
kedonskiot duhoven prostor. Ka-
ko tip objekti, svojata afirma-
cija ja do`ivuvaat posebno po za-
vr{uvaweto na Vtorata svetska
vojna (1945), koga se primenuvani
vo podolg vremenski period ka-
ko omileno sredstvo za glorifi-
kacija na odredeni istoriski na-
stani svrzani za NOB. Kako dela
na novite vremiwa, naj~esto se
vo korelacija so sovremenite te-
kovi na likovnata monumentalna
umetnost. K. Gr.
SPOMEN-CRKVI ‡ sakralni
objekti (crkvi), izgradeni kako
zadu`bini ili vo spomen na odre-
deni istoriski nastani. Naj~esto
po~ituvaat arhitektonska logika
i prostorna ikonografija celos-
no prezemena od crkovnoto gradi-
telstvo. Vo Makedonija, poradi
specifi~nosta na op{tite isto-
riski sostojbi, ovoj vid objekti
vo najgolem broj se gradeni vo
periodot me|u dvete svetski voj-
ni (1919-1940). K. Gr.
SPOROT ZA IMETO NA RE-
PUBLIKA GRCIJA SO RM –
nesoglasuvawe, zaemno protiv-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
re~no tvrdewe na RG i RM {to se
izrazuva vo konkretno pobaruva-
we na RGr kon RM da ne go upotre-
buva imeto Republika Makedoni-
ja ne samo vo bilateralnata, tuku
i vo sekoja druga me|unarodna ko-
munikacija, odnosno branewe na
me|unarodno-pravno zagaranti-
ranoto pravo na makedonskiot
narod (politi~ki organiziran vo
RM) na samoopredeluvawe ({to
go vklu~uva i pravoto na slobo-
den izbor na imeto na dr`avata),
t.e. insistirawe na nediskrimi-
nacija vo odnos na RM. Sporot
postoi od rekonstituiraweto na
RM. Sporot RM vo 2008 g. go izne-
se za re{avawe pred Me|unarod-
niot sud na pravdata vo Hag. Za
negovoto re{avawe se primenuva
politi~ki (diplomatski) metod –
pregovori pod pokrovitelstvo na
OON, so Rezolucijata 817 (1993)
na Sovetot za bezbednost na
OON, definirani kako uslov RM
da bide primena vo ~lenstvo na
OON i obvrska tie da te~at dode-
ka se upotrebuva privremenata
referenca PJRM.
LIT.: Tatjana Petru{evska, Nekolku
fakti vo vrska so vidovite postapki za
~ie sproveduvawe e nadle`en Me|unarod-
niot sud na pravdata – nekolku zaklu~o-
ci vo vrska so vidot na postapkata {to
(ne) bi mo`ela da bide prezemena po povod
makedonsko-gr~kiot spor okolu imeto,
Zbornik: Evrointegracija – idei-sostoj-
bi-realizacija, Skopje, 2002. T. Petr.
Makedonskite reprezentativci na 13-te
Paraolimpiski igri vo Peking, Kina (2008)
SPORT I REKREACIJA NA
INVALIDITE VO MAKEDO-
NIJA. Tie organizirano zapo~-
nale so formiraweto na Sojuzot
za sport i rekreacija na invali-
dite na Makedonija vo Ohrid
(1965) i so osnovaweto na dru{-
tvata vo Skopje, Kumanovo, [tip,
Veles, Gostivar, Tetovo, a podoc-
na i vo 11 drugi gradovi. Aktiv-
nostite vo niv se odvivale vo po-
ve}e sportski sekcii vo gradovi-
te, vo Republikata i na me|una-
rodnite prvenstva i turniri.
Najuspe{ni natprevaruva~i se:
Branimir Jovanovski, Van~o Ka-
ranfilovski, Olivera Nikolov-
ska, Mitko Fidanovski, Toni Sa-
kanarski, Stra{o Kocevski, Ne-
boj{a To{i}, Ruben~o Risteski,
Vangel @abev, Jovo Momirovski,
Ragmi Arifovski, Vladimir Tr-
kaljanov i drugi. B. J.
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
SPORTSKI VE@BI NA PRI-
PADNICITE NA TMORO/
VMORO. Od osnovaweto na MRO
gradskite i selskite komiteti
obrnale pogolemo vnimanie kon
narodnite formi na sportskite
aktivnosti. U~enicite bile pot-
tiknuvani sistematski da gi ne-
guvaat, a gra|anite masovno da se
natprevaruvaat na crkovnite i na
drugi masovni sobori. So formi-
raweto na vooru`enite ~eti, vo
niv povremeno bile organizira-
ni natprevaruvawa vo tr~awe,
skokawe od mesto, so zalet i tris-
kok, frlawe kamen, borewe, me-
~uvawe i borba so stapovi, stre-
lawe so kamen i so oru`je i dr.
Bile izveduvani i voeni i tak-
ti~ki ve`bi (talimi) i vo u~i-
li{tata. Vo ovie aktivnosti
predni~ele komitetite i ~etite
od Bitolskiot vilaet.
LIT.: Du{an Konstantinov, Sportski i
voeni ve`bi na pripadnicite na oru`e-
nite sili na Vnatre{nata makedonska
revolucionerna organizacija od ilinden-
skata epopeja (1903) „Prilozi za istori-
jata na fizi~kata kultura na Makedoni-
ja#, Skopje, 1978, 91–100. D. S.
SPORTSKI JAVNI GLASI-
LA. U{te vo osmanliskiot peri-
od vesnicite objavuvale infor-
macii za sportski nastani vo Ma-
kedonija, kako †Carigradski ves-
tnik# i †Carigradski glasnik#
vo Carigrad, †Vardar# i †Zako-
nitost# vo Skopje, †Rabotni~e-
ska iskra# vo Bitola, †Ote~e-
stvo# vo Solun i drugi. So †Fis-
kulturen glasnik# vo Skopje (od
1946) zapo~nalo izleguvaweto i
na specijalizirani sportski ves-
nici, podocna pod razni imiwa.
Sportot nao|a svoe mesto i vo
elektronskite mediumi, vedna{
po nivnata pojava. Preku dopis-
ni{tva, sportskite nastani od
ovie prostori bile objavuvani
vo javnite glasila i vo drugite
jugoslovenski centri. Vo nekoi
od mnogubrojnite dnevni vesnici
i vo elektronskite mediumi pos-
tojat i posebni sportski redak-
cii. Vo minatoto se afirmirale
golem broj sportski novinari,
reporteri i dopisnici: Stojan
Trajkovski, Nikola Soldatov,
Branko Davidovski, Ivko Pan-
govski, Goce Sipkovski, Antun
Sere~i, Aleksandar Stikov, Ni-
kola Kova~evski, Miodrag Mic-
kovi}, Voin Trajkovski, Zoran
Mihajlov, Miroslav Naumovski,
Boris Pop-\or~ev, \or|i Stoj-
menski, Slav~o Tro{anovski,
Pavle Damjanov, Slobodan Si-
mi}, Atanas Kostovski, Bo{ko
Trpevski, Ivan Mirovski, Zlat-
ko Kalinski i drugi. D. S.
SPORTSKI PEDAGOZI ‡
stru~ni kadri po fizi~ka kultu-
ra. U{te vo pedesettite godini
SRBINOVSKI S
bile formirani gradski zdru`e-
nija i Sojuz na pedagozite po fi-
zi~ka kultura na Makedonija, na
~elo so pretsedatel (Blagoja
Cvetkovski), sega Federacija (od
2002), koja se gri`i za unapredu-
vawe na fizi~koto vospitanie,
za sportskite i sportsko-rekrea-
tivnite aktivnosti, za stru~noto
usovr{uvawe na svoite ~lenovi i
za razvojot na naukata i primena-
ta na nau~nite soznanija. Vo iz-
minatiot period Sojuzot ima or- Mladen
ganizirano i golem broj stru~ni Srbinovi}
i nau~ni sobiri i me|unarodni
simpoziumi, a go izdava i stru~-
noto i nau~no spisanie †Fizi~ka
kultura# (od 1975). D. S.
SPORTSKI SREDBI NA SOLI-
DARNOSTA (Skopje, 1964–1971) ‡
igri vo znak na poddr{ka na gra-
|anite od razurnatoto Skopje vo
katastrofalniot zemjotres (1963).
Prvite sredbi zapo~nale so sve-
~eno defile na brigadirite-
sportisti od Jugoslavija i od sve-
tot {to u~estvuvale vo izgradba-
ta na gradot, a potoa bile odr`a-
ni sportski natprevaruvawa vo:
atletika, vaterpolo, velosipedi-
zam, rakomet, ko{arka, gimnasti-
ka i plivawe, a vo narednite sred-
bi i vo: padobranstvo, borewe, ka-
jakarstvo, me~uvawe, moderna
gimnastika, strelawe i {ah. Na
natprevarite nastapuvale i pove-
}e poznati sportisti od zemjata i M. Srbinovi}: Bogorodica so Hristos, mozaik (1992)
od stranstvo. Od 1971 g. sredbite
se odr`uvaat samo vo me~uvawe, NOB (1944). Diplomiral na Aka-
demijata za likovni umetnosti vo
vo organizacija na Me~uva~kiot
klub †Rabotni~ki# od Skopje. Belgrad (1951), a podocna rabotel
kako asistent po grafika, profe-
LIT.: 30 godini fizi~ka kultura i
sport vo SR Makedonija (1945–1975), sor i dekan na istiot fakultet.
U~estvuval na golem broj grupni
Skopje, 1976, 12–13. D. S.
izlo`bi i priredil golem broj sa-
SPROSTRANOV, Evtim (Oh- mostojni izlo`bi. @ivee i raboti
rid, 15. I 1868 ‡ Sofija, 5. VII vo Belgrad.
1931) ‡ bugarski publicist, lite- LIT.: Sowa Abaxieva, Mladen Srbino-
raturen i nau~en rabotnik vo re- vi}, Skopje, 2004. S. Ml.
dovite na makedonskata emigra-
cija vo Bugarija. Se projavuva ka- SRBINOVSKI, Jovan (Nepro{-
ko dvojazi~nik, pi{uvaj}i na bu- teno, Tetovsko, 1948) – in`. meta-
garski i na makedonski jazik. Av- lurg, dolgogodi{en direktor na
tor e na zna~aen †Dnevnik#, osta- HEK „Jugohrom# – Jegunovce.
nat vo rakopis (se ~uva vo trezo- Diplomiral na Tehnolo{ko-me-
rite na Narodnata biblioteka talur{kiot fakultet vo Skopje
†Kiril i Metodij# i vo Nau~ni- (1972). Vo „Jugohrom# e od 1972 g.,
ot arhiv na BAN vo Sofija, od kako in`ener, direktor na razvo-
~ija celina e objaven samo eden jot, tehni~ki direktor i genera-
del). Negoviot literaturen i na- len direktor (od 1991). Izvr{u-
u~en opus e mo{ne bogat i se val pove}e funkcii vo organite
prostira vrz pove}e oblasti: po- na SFRJ. Bil pratenik vo Sobra-
ezija, proza, esej, lingvistika, nieto na RM. Avtor e na stru~ni
etnografija, istorija, folklo- trudovi i inovacii. Sv. H. J.
ristika, prevod. G. T.
SRBINOVSKI, Lazar Spasov
SRBINOVI], Mladen (s. Su{i- (s. Qubojno, Prespansko 25. III
ca, Gostivarsko, 29. XI 1925 – Bel- 1933) ‡ spec. internist, kardio-
grad, 2009) – akademski slikar, re- log, redoven prof. na Med. f. vo
doven ~len na SANU i ~len na Skopje. Osnovopolo`nik na pr-
MANU nadvor od rabotniot sostav vata koronarna edinica vo RM i
(26. VI 1997). Koga imal pet godini, dolgogodi{en direktor na Kli-
negovoto semejstvo se preselilo vo nikata za kardiologija. Prv vo
Belgrad (1930). Bil u~esnik vo RM po~nal implantacija na pejs
1407
S SRBITE
Lazar
Srbinovski
mejkeri, prv po~nal so elektri~-
na stimulacija na srceto, defib-
rilacija i kardioverzija. Bil
{ef na Katedrata po interna me-
dicina. Ja izgradil i sovremeno
ja opremil Klinikata za kardio-
logija vo Skopje. Avtor e na broj-
ni stru~ni i nau~ni trudovi i or-
ganizator na golem broj doma{ni
i internacionalni simpoziumi i
kongres po kardiologija. Po pen-
zioniraweto otvoril privatna
Kardiolo{ka klinika. Br. N.
SRBITE VO RM ‡ etni~ka zaed-
nica vo RM. Po Balkanskite
(1912-1913) i po Prvata svetska
vojna (1914‡1918), Vardarskiot
del na Makedonija (25.000 km2)
bil anektiran od strana na
Kralstvoto SHS. Po anektira-
weto, preku
politikata na
kolonizacija,
srpskite vlas-
ti se stremele
da formiraat
srpsko mal-
cinstvo vo
Makedonija.
Vo periodot
me|u dvete
svetski vojni
Koricata na †Pogled#, (1919‡1939),
prvoto spisanie preku t.n. sel-
na srpski jazik vo RM
ska (zemjodel-
ska) i t.n. administativna kolo-
nizacija, vo Vardarskiot del na
Makedonija bile kolonizirani
re~isi 100.000 Srbi, {to pretsta-
vuvalo 10% od celokupnoto nase-
lenie. Vo periodot na Vtorata
svetska vojna Bugarija go anekti-
rala pogolemiot del od ovoj del na
Makedonija. Bugarskite vlasti
vodele politika na proteruvawe
na srpskoto kolonizirano nasele-
nie od Makedonija. Vo periodot
na Vtorata svetska vojna od Var-
darskiot del na Makedonija bile
proterani 70.000 Srbi i toa od
Skopsko, Kumanovsko, Vele{ko,
Strumi~ko, Negotinsko, Kratov-
sko, [tipsko i itn. Po Vtorata
svetska vojna zapo~nal procesot
na obnovuvawe na srpskoto mal-
cinstvo vo Makedonija. Vo 1948 g.
vo RM `iveele 29.721 Srbi (ili
2,6%), vo 1961 ‡ 42.728 (3,1%), 1971
1408
‡ 46.465 (2,8%), 1994 ‡ 40.228
(2,07%), a vo 2002 g. ‡ 35.939 Srbi
(ili 1,78%) od celokupnoto nase-
lenie. Najgolem broj Srbi `iveat
vo Skopje (14.298), Kumanovo
(9.062), ^u~er-Sandevo (2.426),
Staro Nagori~ani (926), Valando-
vo (639), Tetovo (604), Rosoman
(409), Bitola (541) i [tip (297).
Za razlika od drugite malcinstva,
vo periodot na DFJ/FNRJ/SFRJ
Srbite imaa status na narod. So
Ustavot od 2001 g., po privremeni-
ot status na malcinstvo, dobija
status na etni~ka zaednica vo RM,
so priznati i zagarantirani naci-
onalni prava. Srpskiot jazik e
prisuten vo prosvetata, vo dr`av-
nite elektronski medii (radioto
i televizijata) i imaat svoj praz-
nik („Sv Sava“). Organizirani se
vo politi~ki partii: „Demokrat-
ska partija na Srbite# (DPS),
„Demokratskiot sojuz na Srbite“
(DSS) i „Radikalnata partija na
Srbite vo Makedonija“ (RPS).
LIT.: Zavod za statistika na SR Make-
donija. Popis na naselenieto, doma}ins-
tvata i stanovite, 1981, Skopje, 1984;
Zavod za statistika na R. Makedonija.
Popis na naselenieto od 1994 g, Skopje,
1997; Zavod za statistika na R. Makedo-
nija. Popis na naselenieto, doma}inst-
vata i stanovite vo R. Makedonija,
Skopje, 2004; D-r Stojan Kiselinovski,
Etni~kite promeni vo Makedonija
(1913–1995), Skopje, 2000; D-r Stojan Ki-
selinovski ‡ d-r Irena Stavovi-Kavka,
Malcinstvata na Balkanot (XX vek),
Skopje, 2004. St. Kis.
SRBI^KA EPARHIJA na Oh-
ridskata arhiepiskopija (X – XI
v.) – eparhija {to se prostirala
do najju`niot grad na etni~kata
granica me|u Makedonija i Tesa-
lija, so crkovno sedi{te vo Sr-
bica (den. Serfixe). Se spomnuva
vo povelbata na Vasilij II kako
del od Ohridskata arhiepiskopi-
ja, na ju`nata granica. Vo XI v. bi-
la odzemena od Ohridskata arhie-
piskopija i prezemena od Solun-
skata mitropolija na Carigrad-
skata patrijar{ija.
LIT.: Ivan Snegarov, IstoriÔ na Oh-
ridskata arhiepiskopiÔ, I–II, vtoro fo-
totipno izdanie, SofiÔ, 1995; Jovan Bel-
~ovski, Ohridska arhiepiskopija od osno-
vaweto do pa|aweto na Makedonija pod
turska vlast, Skopje, 1997. Rat. Gr.
SREBROV, Orce (Veles, 16. XII
1909 – Skopje, 1995) – pripadnik
na rabotni~koto i komunisti~ko-
to dvi`ewe, u~esnik vo NOB.
^len na SKOJ od 1924, a na KPJ od
1928 g. Organizator na oru`enoto
vostanie vo Veles (1941). Bil uap-
sen (1942) i interniran vo ^u~u-
ligovo, Bugarija, kade {to osta-
nal do 1944. Borec na Pettata i na
Osmata MNOUB. Po Osloboduva-
weto vr{el razni dr`avni fun-
kcii. Osuden bil po IB i kaznata
ja izdr`uval na Goli Otok.
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
IZV.: Dim~e Naj~eski, Golooto~ki sve-
do{tva, kn. treta, Skopje, 2003. \. Malk.
SREBROVA-ILIEVSKA, Pav-
lina (Skopje, 26. IX 1948) ‡ pija-
nist. Diplomirala na FMU vo
Skopje (V. Krpan, 1972), kade
{to i magistrirala (V. Krpan,
1982). Koncertirala kako solist
i kameren muzi~ar (Pijano-duo
^akar‡Srebrova i dr.). Od 1972
g. nastavnik na MBUC †Ilija
Nikolovski-Luj#. Od 1994 g. oso-
beno istaknat pedago{ki rabot-
nik na RM. Sn. ^.-An.
^as vo Srednoto veterinarno u~ili{te
†Bra}a Miladinovci# vo Dra~evo, Skopsko
SREDNI VETERINARNI U^I-
LI[TA. Prvoto veterinarno
u~ili{te (tehnikum) e otvoreno
vo Skopje (1946‡1954), potoa pre-
mesteno vo Bitola (1954‡1968).
U~ili{teto go zavr{ile vkupno
665 veterinarni tehni~ari, od
koi 261 se vrabotile kako veteri-
narni tehni~ari, a ostanatite 90
zavr{ile Fakultet za veterinar-
na medicina i drugi fakulteti.
Vo u~ebnata 1980/81 g. se otvore-
ni dve paralelki za veterinarni
tehni~ari vo srednite zemjodel-
ski u~ili{ta vo Bitola i Teto-
vo, a vo narednata u~ebna godina
po edna paralelka vo Bitola i
Tetovo i dve paralelki vo Sveti
Nikole. Isto taka, otvoreno e
sredno veterinarno u~ili{te i
vo Dra~evo, Skopsko. M. D. ‡ J. B.
SREDNI U^ILI[TA VO MA-
KEDONIJA – vospitno-obrazov-
ni ustanovi za sredno obrazova-
nie. Mo`at da bidat javni i pri-
vatni. Javni sredni u~ili{ta os-
novaat sovetite na op{tinite,
Sovetot na grad Skopje i Vlada-
ta. Privatno sredno u~ili{te
mo`e da osnove doma{no i stran-
sko pravno i fizi~ko lice so
odobrenie od Vladata. Vospitno-
obrazovnata dejnost vo srednite
u~ili{ta se ostvaruva spored
nastavni planovi i programi {to
po predlog na (v.) Biroto za ob-
razovanie gi donesuva resorniot
minister. Vo Makedonija posto-
jat slednite vidovi sredni u~i-
li{ta: (v.) gimnazija, sredno
stru~no u~ili{te, sredno umet-
ni~ko u~ili{te i specijalno
sredno u~ili{te (za mladite so
posebni potrebi). Vo srednite
u~ili{ta se zapi{uvaat u~enici
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Gimnazijata †Josip Broz Tito# vo Bitola
so zavr{eno osnovno obrazova-
nie. [koluvaweto e zadol`itel-
no (od 2008 g.) i trae 4 godini (sa-
mo vo nekoi stru~ni u~ili{ta e
tri godini) i zavr{uva so polaga-
we zavr{en ispit ili matura.
Nameneti se za populacijata na
vozrast od 16 do 20 godini. Brojot
na srednite u~ili{ta vo Makedo-
nija se dvi`i me|u 91 i 95 u~i-
li{ta. Vo u~ebnata 2005/06 g. ra-
botele 91 javni sredni u~ili{ta
i 3 privatni sredni u~ili{ta. Vo
tekot na istoriskiot razvoj pos-
toele pove}e vidovi sredni u~i-
li{ta, razli~no organizirani i
so razli~no vremetraewe na {ko-
luvaweto. Vo periodot na (v.) na-
so~enoto obrazovanie bilo kon-
stituirano edinstveno sredno
u~ili{te (u~ili{ten centar),
koe davalo i op{to i stru~no ob-
razovanie (v. Gimnazija; Stru~no
obrazovanie).
LIT.: K. Kamberski, Srednoto obrazova-
nie vo Republika Makedonija, „Godi{en
zbornik na Filozofskiot fakultet#,
Skopje, 55, 2002. K. Kamb.
SREDNO MUZI^KO U^ILI[-
TE, [TIP ‡ osnovano so Re{e-
nie na Narodniot okoliski od-
bor na gr. [tip, doneseno na 29.
VI 1961 g. Za prv direktor e pos-
taven Sergej Mihajlov (1885-
1975). U{te od prvata u~ebna go-
dina se izu~uvale teoriski pred-
meti (solfe`, teorija na muzika-
ta, harmonija, kontrapunkt) i
svirewe na muzi~ki instrumenti
(violina, violon~elo, kontrabas,
pijano, flejta, oboa, klarinet,
fagot, truba, horna i trombon),
kamerna muzika, kako i niza op-
{toobrazovni predmeti. Od 2004
g. direktor na ova u~ili{te e Di-
mitar Mitevski. So svoite javni
nastapi go zbogatuva muzi~kiot
`ivot vo gradot. J. T.
SREDNOVEKOVNA MAKEDON-
SKA DR@AVA – v. Samuilovo
Carstvo.
SREDNOVEKOVNIOT NAKIT
OD MAKEDONIJA, pokraj ke-
rami~kiot i numizmati~kiot ar-
heolo{ki materijal, spa|a me|u
najzastapenite i relativno ~esto
prou~uvanite arheolo{ki osta-
toci od toa vreme. Toj poteknuva
glavno od stotinata istra`eni
nekropoli vo koi pretstavuva do-
minanten naod, poretko od nasel-
binskite sloevi, dodeka najluk-
suznite primeroci se najdeni vo
nekolkute depoa so skapocenosti
sokrieni vo nemirnite vremiwa
na XIV vek. Negovata upotreba ja
ozna~uva estetskata, bra~nata,
statusnata ili hierarhiskata
uloga, profesionalnata, heral-
di~kata i sfragisti~kata name-
na, konfesionalnata, amuletska-
ta i memorijalnata simbolika.
Lit.: E. Maneva, Srednovekoven nakit od
Makedonija, Skopje 1992; Ead., Ancient
Jewellry from Macedonia, Middel Ages, Skopje,
2005; Ead., Ancient Jewellry from Macedonia,
Vodoca Necropolis, Skopje 2007 etc. E. M.
Artilercite na Petnaesettiot (makedonski) korpus na NOVJ na Sremskiot front (1945)
SREMSKI FRONT vo Jugosla-
vija (1945) – voen front formi-
ran po Osloboduvaweto na Bel-
grad, stabiliziran vo vtorata po-
lovina na januari 1945 na linija-
ta Mohovo – isto~no od Tovarnik
– zapadno od [id – Ilinci – reka
Bosut – Batrovci. Vo januari
1945 g. so naredba na VK na NOVJ
SRIVASTAVA S
bile formirani I, II i III, a na 1.
mart i IV armija na NOVJ. Vo ja-
nuari 1945 g. XV MNOUK bil
prefrlen vo Zemun za Sremskiot
front. Formaciski vlegol vo
sostavot na Prvata armija. Broj-
nata sostojba na korpusot na 21 ja-
nuari iznesuvala 15.400 borci i
stare{ini. Vo tekot na mart 1945
g. na korpusot formaciski mu se
pridodadeni I i II makedonska ar-
tileriska brigada. Borcite bile
vooru`eni so novo, posovremeno
oru`je dobieno od sovetskata ar-
mija. Makedonskiot XV korpus vo
sostav od 42. i 48. makedonska di-
vizija i I i II Makedonska artile-
riska brigada na Sremskiot
front u~estvuvale so okolu
25.000 borci i stare{ini. Fron-
tot bil probien na 13. IV 1945,
edinicite gi prodol`ile borbi-
te do kone~noto osloboduvawe na
Jugoslavija.
LIT.: Boro Mitrovski, Petnaesti (Ma-
kedonski) udarni korpus NOVJ, Beograd,
1983. V. St.
†SRE]NA NOVA ’49# ‡ igran
film vo re`ija na Stole Popov.
Eden od najdobrite makedonski
filmovi, problemski, stilski i
narativno doveden do sovr{en-
stvo. Dejstvoto e locirano vo pr-
vite povoeni godini, koga vo zem-
jata divee{e fantomot na In-
formbiroto i koga vo imeto na
za{titata na dr`avnosta se
uni{tuva{e opstanokot na celi
semejstva. Dobitnik na Golemata
zlatna arena. G. V.
SRIVASTAVA, Hari M. (Indi-
ja, 1940) – profesor na Oddelot za
matematika i statistika na Uni-
verzitetot Viktorija vo Kanada.
Nau~niot interes naso~en kon
realna i kompleksna analiza, te-
orija na analiti~kite broevi i
dr. Zaedni~ki trudovi so brojni
matemati~ari, fizi~ari, statis-
1409
S SREDNOVEKOVEN NAKIT MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

SREDNOVEKOVEN NAKIT

Nau{nici, s. Kore{nica, Demirkapisko Nau{nica, Crkvi{te, s. Orizari, Ko~anansko Nau{nica, Crkvi{te, s. Orizari, Ko~ansko
(srebro, X-XI v.) (pozlata, polubesceneti kamewa, XIV v.) (pozlata, polubesceneti kamewa, XIV v.)

Nau{nica, s. Usje, Skopsko Nau{nici, s. Vitoli{te, Mariovsko Nau{nici, Crkvi{te, s. Orizari, Ko~ansko
Muzej na Makedonija (XIV v.) Muzejot vo Prilep (emajl, XII v.) (pozlata, polubesceneti kamewa, XIV v.)

Nau{nica, \uri{te, Svetinikolsko Agrafa, depo †Sv. Atanas#, Varo{, Prilepsko Medaljon, \uri{te, Svetinikolsko
(zlato, XIV v.) (srebro, ukrasni kamewe, XIV v.) (zlato, alamandini, XIV v.)
Uredila: prof. d-r Elica Maneva

Blagorodni~ki prsten-pe~at so grb Prsten-pe~at na vitezot Vojni~ki prsten-pe~at, so amblem na posadata od

(volk, {tit i bode`) i natpis so imeto Hlpen, od redot na Drakonot, frla~kite postrojki †Skorpioni#, Muzejot vo
Muzejot vo Strumica (XIV v.) Muzejot vo Strumica (XV v.) Strumica (krajot na XIV – po~etokot na XV v.)

1410
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
ti~ari, hemi~ari i dr. Ima obja-
veno 17 knigi i monografii. Ci-
tati od negovite trudovi se nao-
|aat vo mnogu knigi i spisanija.
Matemati~ki koncepti i objekti
go nosat negovoto ime, kako, na
pr., Srivastavovi polinomi i
funkcii, operatori na Srivas-
tava, metoda na Srivastava i
dr. ^len e na Indiskata nacio-
nalna akademija, na Belgiskata
akademija na naukite i na MANU
nadvor od rabotniot sostav.
LIT: „Bilten – Petnaesetto izborno
Sobranie#, Prilozi na kandidati za izbor
na ~lenovi na MANU nadvor od rabotniot
sostav, Skopje 2006, 143‡178. Bl. P.
SRNA (Capreolus capreolus) – par-
nokopiten cica~ od familijata
eleni (Cervidae),
so dol`ina na
teloto do 120 cm
i te`ina do 35
kg. Kaj nas se sre-
}ava vo ridsko-
Srna
planinskite re-
gioni.
LIT.: S. Petkovski – B. Krystufek, Cica~i
na Makedonija, Skopje, 1998; A. J. Mitchell-
Jones, G. Amori, W. Bogdanovicz, B. Krystufek,
P. J. H. Reijnders, F. Spitzenberger, M. Stubbe, J.
B. M. Thissen, V. Vohralik, J. Zima, The Atlas of
European Mammals, London–San Diego, 1999.
Sv. P. – V. Sid.
SRODSTVO ‡ kulturno defini-
rani odnosi pome|u individuite,
obi~no vospostaveni niz fami-
lijarni vrski, no i preku srod-
stvo so brak ili po mleko. Vo
srodstvoto po brak ili svatov-
stvo doa|a do socijalno zdru`uva-
we preku dve li~nosti, so koi se
povrzuvaat i site ~lenovi na niv-
nite potesni i po{iroki semej-
stva. Srodstvoto po mleko, pak, e
duhovno srodstvo, nastanato kako
rezultat na zadojuvaweto na no-
vorodeno dete od strana na druga
`ena, a ne od negovata majka. V. P.
SRPSKA DEMOKRATSKA LI-
GA (avgust 1908 ‡ 1909) ‡ organi-
zacija za politi~ko-propagandno
dejstvuvawe vo Makedonija. Po
pobedata na Mladoturskata revo-
lucija i po voveduvaweto ustavno
ureduvawe, Vladata na Srbija go
organizirala sozdavaweto na
ovaa srpska politi~ka organiza-
cija za politi~ko-propagandno
dejstvuvawe vo Makedonija. Liga-
ta barala priznavawe na srpska
nacionalnost, srpski vladici na
Vele{ko-debarskata i na Ohrid-
skata eparhija za ome|uvawe na
srpskite teritorijalni preten-
zii vo Makedonija.
LIT.: Manol Pandevski, Politi~ki par-
tii i organizacii vo Makedonija (1908–
1912), Skopje, 1965. M. Min.
SRPSKA NACIONALNA OM-
LADINA (SRNAO) (Belgrad,
13. XII 1922 – III 1929) – srpska or-
ganizacija formirana od Radi-
kalnata partija kako reakcija na
protivstavuvawata na proektot
za Golema Srbija. Propagirala
deka Kralstvoto na SHS pretsta-
vuvalo samo Golema Srbija. Za
po~esen pretsedatel vo 1925 g.
bil izbran Nikola Pa{i}. SR-
NAO bila raspu{tena vo mart
1929 g.
LIT.: Vladan Jovanovi}, Jugoslovenska
dr`ava i Ju`na Srbija 1918–1929, Beograd,
2002. N. Cv.
SRPSKO-BUGARSKI TAEN
DOGOVOR ZA SOJUZ (Belgrad,
30. III / 12. IV 1904). Ilindenskoto
vostanie i reformskata akcija
na evropskite Golemi sili vo
Makedonija povlijaele za spogo-
duvawe na Srbija i na Bugarija za
sklu~uvawe dogovor za sojuz. So
Dogovorot se obvrzale zaedni~-
ki, so site raspolo`livi sili, da
go branat teritorijalniot integ-
ritet, neprikosnovenosta na vla-
deja~kite dinastii i teritori-
jalnoto status kvo na Balkanot,
da se sprotivstavat na okupacija-
ta na trite vilaeti: Solunskiot,
Bitolskiot i Skopskiot od koja
bilo dr`ava. Zazele edinstven
stav da ne se dozvoli avtonomija
na Makedonija i †od Makedonski-
te Sloveni da se sozdava nova slo-
venska dr`avi~ka# na Balkanot, a
trite makedonski vilaeti da gi
imenuvaat Makedonija i Stara
Srbija, bez teritorijalno razgra-
ni~uvawe. So toa Srbija si obez-
bedila ednostrano interpretira-
we za {ireweto i za pretenziite
vo Makedonija. Za spornite pra-
{awa se dogovorile da gi podne-
suvaat za re{avawe pred ruskiot
car. Vo istiot den Srbija i Buga-
rija potpi{ale i javen Dogovorot
za prijatelstvo i za ekonomska so-
rabotka i Zaklu~en protokol.
LIT.: Makedonija vo bilateralnite i mul-
tilateralni dogovori na balkanskite dr-
`avi, Skopje, 2000; V. ›orovi¢, Pregovori o
balkanskim savezima, Godi{wica Nikole
^upi¢a, XLVII , Beograd, 1938. M. Min.
SRPSKO-MAKEDONSKI VRS-
KI I ODNOSI – edni od najsta-
rite i najraznovidnite. Se razvi-
vaat niz zgolemeniot interes na
srpskite vladeteli za osvojuvawe
delovi od Makedonija (vo vtorata
polovina na XII v.). Vo 1219 g.
eparhiite vo Srbija pod Ohrid-
skata arhiepiskopija se stavaat
pod jurisdikcija na novata Srp-
ska crkva, {to predizvikuva os-
tra reakcija na ohridskiot arhi-
episkop Dimitrij Homatijan i
vlijae vrz odnosite na dvete crk-
vi s# do denes. Vo 1345 g. srpskiot
kral Stefan Du{an vo Skopje se
krunisuva za car na Srbite i na
Grcite. Vo dvete srpski vostani-
ja (1804 i 1815) u~estvuvaat i Ma-
kedonci kako borci (bra}ata
Vel~o i Kuzman Xiki}, \or|i
SRPSKO-MAKEDONSKI S
^ipqak, Vlajko Stojkovi}, Trim-
~e Trpkovi}, Deli \or|i Niko-
laevi}, Jovan Popovi}, Marko
Krsti}, Konda Bimba{i, \or|i
Zagla, Hekim Toma) i kako ve{ti
diplomati (Petar Novakovi}-
^ardaklija) vo misii vo Petrog-
rad (1804) i vo Carigrad (1805),
Petar I~ko (vo misija vo Carig-
rad, kade {to go sklu~uva I~ko-
viot mir, 1806). Vo srpsko-tur-
skite vojni u~estvuvaat Dimitar
Popgeorgiev-Berovski, Iqo Ma-
le{evski, Hristo Makedonski,
Petar Nikolov Mi{ajkov, \or-
|ija Pulevski, Grigor Ognenov,
\or|i Andonov, Dimitar Trifu-
nov Arnautot itn.
Vo XVIII i vo XIX v. se intenzivi-
raat ekonomskite i kulturno-
prosvetnite odnosi: Jovan Ne{-
kovi} u~itelstvuva vo Veles
(1897–1859); Makedonci pe~atat
knigi vo Belgrad (Kostadin Din-
gov „Vra~eskija molitvi#, 1849;
Gor|ija Pulevski „Re~nik od ~e-
tiri jezika#, 1873, i „Re~nik od
tri jezika#, 1875; Makedonci do-
bivaat obrazovanie vo Srbija
(Dame Gruev, Krste Misirkov,
Dimitrija ^upovski, Petar Po-
parsov i dr.); srpski politi~ari
i nau~nici pi{uvaat za Makedo-
nija (Stojan Novakovi}, Andra
Gavrilovi}, Jovan Cvii} i dr.).
Formiraweto na Kne`evstvoto
Srbija zna~i i po~etok na orga-
niziranata propaganda kon Make-
donija vrz baza na „Na~ertanieto
na Ilija Gara{anin# (1844), koga
se intenzivira otvoraweto srp-
ski u~ili{ta, distribucijata na
srpski u~ebnici, postavuvaweto
srpski u~iteli, popovi i vladi-
ci, formiraweto srpski dru{tva
za propaganda („Sv. Sava#, 1886),
Teritorijalnoto pro{iruvawe na Srbija (1804&1913)
1411
S SRPSKO-CRNOGORSKIOT
otvoraweto konzulati (Solun i
Skopje, 1887, i Bitola, 1888);
spre~uvaweto na rabotata na
U~eni~kata dru`ina „Vardar#,
(Belgrad, 1893/1894) ili osnova-
weto na makedonskite emigrant-
ski dru{tva (Makedonskiot klub
vo Belgrad, 1902 i 1905) i zabrana
na nivnite vesnici („Balkanski
glasnik# i „Avtonomna Makedo-
nija#). Popularizacija na Ilin-
denskoto vostanie vo Srbija vr-
{i Srpskata socijaldemokratska
partija, nasproti mitinzite na
reakcionerno-ekspanzionisti~-
kite sili. Po Vostanieto se vo-
dat pregovori pome|u pretstav-
nici na MRO i Vladata na Srbi-
ja, no ne e dogovorena nikakva so-
rabotka, nitu e dozvoleno otvo-
rawe pretstavni{tvo na TMORO
vo Belgrad.
Vo periodot 1904–1908 g. vooru-
`eni srpski ~etni~ki grupi (poz-
nati voda~i se Vasilie Trbi}, Jo-
van Babunski, Jovan Pe{i}, Jo-
van Dovezenski i dr.) krstosuvaat
niz Makedonija. Od 1908 do 1912 g.
srpskata propaganda razviva po-
liti~ka i kulturno-sportska ak-
tivnost. Bukure{kiot dogovor
(10. VIII 1913) ja potvrduva podel-
bata na Makedonija. Vardarskiot
del na Makedonija $ pripa|a na
Srbija, a po Prvata svetska vojna
– na Kralstvoto na SHS. Veliko-
to antifa{isti~ko narodnoos-
loboditelno sobranie na Fede-
ralna Srbija na zasedanieto od
9–12. XI 1944 g. vo Belgrad go poz-
dravuva konstituiraweto na ma-
kedonskata dr`ava vo Jugosloven-
skata federacija i usvojuva doku-
ment za priznavawe na makedon-
skata dr`ava.
Po raspa|aweto na SFRJ odnosi-
te Skopje–Belgrad se komplek-
sni: povlekuvawe na JNA od RM
(fevruari–mart 1992), igri na
srpskiot pretsedatel Slobodan
Milo{evi} za podelba na RM,
pravna obvrska za po~ituvawe na
sankciite izre~eni od Sovetot
za bezbednost na OON kon SRJ
(maj 1992) i fakti~ka potreba za
pre`ivuvawe na krevkata ekono-
mija na RM, rasporeduvaweto na
mirovnite sili na OON na gra-
nicata kon SRJ (dekemvri 1992),
grani~niot incident kaj ^upino
Brdo vo blizinata na Kriva Pa-
lanka (juli 1994) – s# do potpi{u-
vaweto na Spogodbata za reguli-
rawe na odnosite i unapreduvawe
na sorabotkata pome|u RM i SRJ
(8. IV 1996). So nea se vospostavu-
vaat diplomatski odnosi na amba-
sadorsko nivo (prv vonreden i
opolnomo{ten ambasador na RM
vo SRJ e Slavko Milosavlevski,
a na SRJ vo RM e Zoran Jana~ko-
vi}) i se predviduva formirawe
me{ovita ekspertska komisija
1412
zaradi podgotovka na dogovor za
opis na dr`avnata granica me|u
RM i SRJ. Prvata faza od postap-
kata na utvrduvawe na grani~nata
linija pome|u RM i SRJ/RSiCG/
RSr e nejzinoto utvrduvawe vo
Dogovorot za protegaweto i opi-
sot na dr`avnata granica (Skop-
je, 23. II 2001 – 16. VI 2001 g., Traj-
kovski – Ko{tunica), preku de-
finirawe i tekstualno opi{uva-
we (vrz osnova na topografska
karta vo razmer 1 : 25000) od tro-
me|eto RM, SRJ i RA (grani~na
piramida D 24, trigonometriska
to~ka so kota (TT k. 2092) do tro-
me|eto RM, SRJ i RB (grani~na
piramida 106), vo vkupna dol`ina
od ok. 280 km. Vtorata faza od
postapkata na utvrduvawe na gra-
ni~nata linija se sostoi od ots-
tranuvawe na starite znakovi i
postavuvawe novi, obele`uvawe,
razgrani~uvawe na grani~nata
linija me|u RM i SRJ/RSiCG/RSr,
odnosno sproveduvawe na Dogovo-
rot za protegawe i opis na dr`av-
nata granica me|u RM i SRJ so
nejzino povlekuvawe na terenot,
t.e. razgrani~uvawe na dr`avnite
teritorii na dvete dr`avi preku
postavuvawe grani~ni znakovi od
strana na Me{ovitata komisija
formirana vrz osnova na samiot
dogovor. Od simboli~noto posta-
vuvawe na grani~niot kamen na
trome|eto RM – RB – RSr (noem-
vri 2002) vo predvideniot rok za
demarkacija vo samiot dogovor
(dve godini od stapuvaweto vo si-
la) grani~ni stolbovi se postave-
ni samo po dol`inata na grani~-
nata linija me|u RM i RSr. Priv-
remenoto sobranie na Kosovo na
23. V 2002 nosi Rezolucija za nep-
riznavawe na Dogovorot za prote-
gawe i opis na granicata. Sobra-
nieto na RM (29. V 2002) nosi Dek-
laracija za sostojbite na del od
severnata granica na RM kon SRJ
so koja ja otfrla Rezolucijata.
Procesot na odbele`uvaweto na
grani~nata linija so Kosovo
(dol`ina ok. 180 km) e izvr{en
po steknuvaweto na nezavisnosta
na Kosovo (2008).
IZV.: Gligor Todorovski, Srpski izvori
za istorijata na makedonskiot narod, t.
1 1912–1914, t. 2 1914–1917, Skopje, 1981; t.
3 1890-1912, Skopje, 1985; Ahil Tunte, Re-
publika Makedonija – prva dekada (1990–
1999), Skopje, 2005. T. Petr.
SRPSKO-CRNOGORSKIOT
VOEN SOJUZ (1876) I MAKE-
DONIJA – dogovor za vojna za os-
loboduvawe na hristijanite. Ne-
posredna cel – osloboduvawe na
srpskiot narod od vlasta na os-
manliskata dr`ava. So dogovore-
nite strategiski pravci na dejs-
tvuvawe se predviduvalo vojnata
da se vodi na celata teritorija na
nejzinite balkanski vladenija, a
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
prioriteten pravec za dejstvuva-
we na Srpskata armija bil kon i
na teritorijata na Makedonija.
Za postignuvawe na celta vo Taj-
niot dogovor za sojuz (potpi{an
vo Venecija, 3. VI 1876) se predvi-
duvalo sozdavawe i balkanski so-
juz so Romanija i so Grcija. Obi-
dot da se pridobijat tie dve bal-
kanski dr`avi bil neuspe{en.
LIT.: Makedonija vo bilateralnite i
multilateralnite dogovori na balkan-
skite dr`avi, Skopje, 2000. M. Min.
Irena
Stavovi-
Kavka
STAVOVI-KAVKA, Irena (Kra-
kov, Polska, 1951) – istori~ar, di-
rektor na Institutot za politi~-
ki studii i me|unarodni odnosi na
Jagelonskiot univerzitet. Ja pro-
u~uva sovremenata istorija na bal-
kanskite narodi i posebno poli-
tikata na Germanija kon Balkanot
vo periodot me|u dvete svetski
vojni; istra`uva~ na minatoto na
Makedonija i makedonskoto pra-
{awe, aspiraciite na sosednite
dr`avi i politikata na golemite
sili. Osven nekolkute knigi, av-
tor e i na nekolku desetici sta-
tii, delovi od monografii i drugi
prilozi na oddelni temi od sovre-
menata istorija na Makedonija i
makedonskiot narod. Rakovoditel
e na Komisijata za najnovata isto-
rija na slovenskite narodi pri
Me|unarodniot slavisti~ki komi-
tet. Nejzinata obemna †Istorija
na Makedonija# (na polski jazik) e
objavena i na makedonski.
BIBL.: Macedonia w polityce panstw balkan-
skich w XX wieku, Kraków, 1993; Historia Ma-
cedonii, Wrocqaw-Warszawa-Kraków, 2000;
Istorija na Makedonija, Skopje, 2002;
Malcinstvata na Balkanot vo XX vek,
Skopje 2004 (so koavtor). S. Ml.
STAVREV, Branko (Strumica, 1.
II 1939) ‡ re`iser, scenograf, di-
rektor na Dramata na MNT
(1979‡1983). Gi zavr{il studiite
na Grupata za makedonski jazik so
jugoslovenska kni`evnost na Fi-
lozofskiot fakultet vo Skopje.
Vo MNT e od 1965 g., a pred toa ra-
botel vo Strumi~kiot teatar ka-
ko akter i re`iser (1965‡ 1966).
RE@II: †Obidi se vo nade`#, †Nedoraz-
birawe#, †Tawa#, †Smea niz sokacite#,
†Damki#, †Vekutumu veka ili `itie Ada-
movo#, †Golemiot skok#, †Senkata#, †Pus-
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Branko
Stavrev
ta zemja#, †Stolovi#, †Pilikatnik#, †Pe-
~albari#, †Vitel#, †Zajdisonce#, †Ken-
gurski skok#, †Yidot, vodata#, †Potop#,
†@ivotot na Galilej#, †@enidba#, †Revi-
zor#, †Galeb#, †Idiot# i dr. Gi re`iral
operite †Brazda# i †Car Samuil#. Re`i-
ral vo: Slova~ka, Italija, SSSR, Bugari-
ja, Srbija i Crna Gora. Avtor e na knigi-
te †Delos ili ostrov {to plovi# i †Zat-
vorenik vo oreova lu{pa# i na dramite
†Obidi se vo nade`# i †Leto#. R. St.
Dragoqub
Stavrev
STAVREV, Dragoqub (Skopje,
28. VI 1932 – Skopje, 23. XII 2003)
– politi~ar, op{testvenik i dr-
`avnik. Diplomiral na Prav-
niot fakultet vo Skopje (1957).
Bil ~len na SKM (od 1950), ~len
na Univerzitetskiot odbor i
~len na Centralniot odbor na
Sojuzot na studentite na Jugo-
slavija, glaven i odgovoren
urednik na v. „Studentski zbor“,
sekretar i pretsedatel na CK na
Sojuzot na mladinata na Make-
donija, ~len na Pretsedatel-
stvoto na Narodnata mladina na
Jugoslavija, ~len na Univerzi-
tetskiot komitet na SKM, ~len
na Organizaciono-politi~kiot
sekretarijat i na Izvr{niot
komitet na CK na SKM, pretse-
datel na Gradskiot komitet na
SKM – Skopje, potpretsedatel i
pretsedatel na Sobranieto na
grad Skopje vo vremeto na obno-
vata i izgradbata po katastro-
falniot zemjotres vo Skopje
(1963), ~len na Pretsedatelstvo-
to i ~len na Izvr{niot komitet
na Pretsedatelstvoto na CK na
SKJ, pratenik vo Sobranieto na
SRM i pratenik vo Soborot na
narodite na Sobranieto na
SFRJ, potpretsedatel na Sojuz-
niot Izvr{en sovet, pretseda-
tel na Izvr{niot sovet na So-
branieto na SRM (28. IV 1982 –
24. IV 1984) i pretsedatel na
Pretsedatelstvoto na SRM (26.
IV 1986, dva mandati).
BIBL.: Dr`avna uprava u delegatskom sis-
tem u , Beograd, 1978; Politi~kiot sis-
tem na socijalisti~koto samoupravu-
vawe, Skopje, 1981; Makedonski sovre-
meni politi~ki temi, Skopje, 1995;
Nemir i razmisli. Za makedonckite
raboti 2001 godina. Zapisi za „kon-
fliktot vo 2001 godina“ vo Republika
Makedonija, Skopje. 2002.
LIT.: Makedonski vladi, Skopje, 2005,
66-68. S. Ml.
STAVRIDIS, Aleksandar Gli-
gorov (Skopje, 15. V 1878 ‡ Skopje,
17. I 1953) ‡ oftalmolog. Diplo-
miral medicina vo Bejrut (1904).
Osnova~ i sopstvenik na prviot
sanatorium ‡ privatna bolnica vo
Skopje (1912). Noviot sanatorium
(1930) e komforna moderna zgrada
so prizemje i tri kata, so 20 poste-
li, dve operacioni sali, rentgen
aparat, poliklini~ko‡priemen
del i laboratorija. Al.Stavr.
STAVRIDIS, Aleksandar So-
tirov (Kwa`evac, Srbija 22. IX
1944) ‡ hirurg-urolog, doktor na
medicinskite nauki (1986), redo-
ven prof. na Med. f. vo Skopje
(od 1998). Bil direktor na Kli-
nikata za urologija (2002‡2004).
Vovel ekstrakorporalna litot-
ripsija (1991). Objavil dve knigi
od oblasta na urolitijazata i nad
80 nau~no-stru~ni truda.
BIBL.: Kalkuloza na bubrezi i nejzino-
to lekuvawe, Skopje, 1989; Kalkuloza na
urogenitalniot trakt, Ko~ani, 2003.
Al. Stavr.
STAVRIDIS, Sotir Epaminon-
dov (Skopje, 10. XI 1904 ‡ Skopje,
26. I 1961) ‡ hirurg, profesor i
eden od osnova~ite na Med. f. vo
Skopje. Vovel endoskopija vo uro-
logijata (1947). Osnova~ na Hirur-
{kata i na Urolo{kata klinika i
bil direktor na Hirur{kata
(1953‡1954) i na Urolo{kata kli-
nika (1954‡1961). Napravil prva
totalna cistektomija so uretero-
sigmoidostomija kaj tumor i trau-
ma na mo~niot meur. Al. Stavr.
STAVRI], \or|i Dimitriev
(Skopje, 4. I 1933) ‡ spec. po pato-
lo{ka anatomija, redoven prof.
na Med. f. vo Skopje (od 1990).
Diplomiral medicina vo Skopje
(1958), a specijaliziral patolo{-
ka anatomija (1965). Habilitiral
na temata za evaluacija na mo`-
nostite za eradikacija na Carcino-
ma planocellulare invasivum cervicis
uteri vo citolo{ki protektirana
populacija (1970). Se usovr{uval
vo Qubqana, Var{ava, Stokholm i
Kil. Formiral i organiziral prva
laboratorija za citopatologija,
~ija dejnost e prika`ana vo kumu-
STAVRI] S
lativni pregledi na sistematizi-
rani i kompjuterski obraboteni
analizi spored nomenklaturata vo
patologijata. Vovel novi tehniki
za vizualizacija na histopatolo{-
kite i citopatolo{kite odliki so
primena na imunoperoksidazniot
metod i hibridizacijata in situ. Po-
seben stru~en interes projavil za
ranoto otkrivawe na Ca mammae i
za rana detekcija na tiroidnata ne-
oplazija kaj populacija so struma.
Direktor na Institutot za radio-
logija (1987‡1990). ^len na Inter-
nacionalnata akademija za citopa-
tologija. K. K.-P.
Krsto
Stavri}
STAVRI], Krsto Nikolov (Bi-
tola, 17. IV 1893 – Skopje, 7. VIII
1960) – eden od prvite univerzi-
tetski nastavnici po hemija vo
Skopje. Za da mo`e da se zapi{e
na Farmacevtskiot fakultet vo
Istanbul, kako gimnazijalec ra-
botel kako aptekarski pomo{-
nik, a takvo svojstvo imal (1914–
1917) i vo Bitolskata i Solun-
skata voena bolnica. Vo tekot na
Prvata svetska vojna go prekinal
studiraweto, a vo 1917 g. se zapi-
{al na Farmacevtskiot fakul-
tet vo @eneva, paralelno studi-
raj}i i hemija, fizika i minera-
logija na Filozofskiot fakul-
tet. Vo 1920 g. zavr{il farmaci-
ja, a vo 1921 g. na Filozofskiot
fakultet dobil zvawe doktor po
hemija. Bil {ef na laboratorija
vo Belgrad, kade {to rabotel na
poleto na toksikologijata, bro-
matologijata i biohemijata. Vo
1923 g. bil nazna~en za {ef na La-
boratorijata i Aptekata pri
Skopskata okru`na bolnica, a dve
godini podocna ja otvoril i sops-
tvenata apteka i laboratorija
†Nada#, vo koja, me|u drugoto, pri-
gotvuval sopstveni patentirani
lekarstva i ja rakovodel s# do
1948 g., koga stanal docent na
PMF. Vo po~etniot period na ra-
botata na Katedrata po hemija ne-
sebi~no ja snabduval so inventar i
hemikalii od svojata apteka. Nas-
tradal vo soobra}ajna nesre}a.
LIT.: Prirodno-matemati~ki fakultet
– Skopje, 1946–1996, Skopje, 1996, 249; 60 go-
dini Prirodno-matemati~ki fakultet
– Skopje, Skopje, 2006, 263-264. B. [.
1413
S STAVRI]-HRISOHO
STAVRI]-HRISOHO, Radmila
Krstova (Skopje, 21. IV 1930) ‡ bi-
ohemi~ar, redoven prof. na Med.
f. vo Skopje (od 1986). Diplomi-
rala hemija na PMF vo Skopje
(1953). Osnova~ i {ef na Labora-
torijata pri Internata klinika
(1953) i stru~en sorabotnik za
interna medicina (1958). Speci-
jalist po medicinska biohemija
(1961). Doktorirala za kvantita-
tivno odreduvawe na jodnite spo-
evi vo krvta (1965). Se usovr{u-
vala vo Zagreb i Belgrad, kako i
vo Anglija, Avstrija i Danska.
Direktor na Institutot za kli-
ni~ka biohemija od formirawe-
to (1975). Vovela primena na sov-
remeni analizi i metodi vo kli-
ni~kata medicina i kontinuira-
na seminarska edukacija. Rakovo-
dela istra`uva~ki proekti i
publikuvala nad 80 trudovi.
BIBL.: Razvoj na biohemisko-laborato-
riskata dejnost vo Makedonija (povod 50
godini), Skopje, 2000. K. K.-P.
Trajko
Stamatoski
STAMATOSKI, Trajko (Skopje,
6. V 1925) – lingvist, dolgogodi-
{en direktor na Institutot za
makedonski jazik „Krste Misir-
kov“ vo Skopje. Diplomiral na
Filozofskiot fakultet (prva
generacija na grupata Makedon-
ski jazik) vo Skopje (1950), po~e-
sen doktor po filolo{kite
nauki na Univerzitetot „Sv.
Kiril i Metodij“ – Skopje. Bil
lektor-urednik i na~alnik na
Programskoto oddelenie na Ra-
dio Skopje (1946–1954), prevedu-
va~ vo Tanjug (1947–1948) i sora-
botnik (1. X 1954–1986), rakovo-
ditel na Oddelenieto za onomas-
tika (od osnovaweto 1966), nau-
~en sovetnik i direktor (1973-
1986) na Institutot za make-
donski jazik „Krste Misirkov“.
Vo Radio Skopje bil osnova~,
urednik i sorabotnik na emisi-
jata „Makedonskiot jazik niz
istorijata i praktikata“ (1951-
1962). Ostvaril studiski pres-
toi vo Polska (1958) i ^ehoslo-
va~ka (1961). Bil urednik na spi-
sanijata „Literaturen zbor“
(1961–1976), „Onomastica jugoslavi-
ca“ (1969–1982), „Makedonski ja-
zik“ (1970–1984) i osnova~ i od-
1414
govoren urednik na sp. „Makedo-
nistika“ (1977–1985). Osven toa,
bil pretsedatel na Dru{tvoto
na preveduva~ite na Makedonija
(1955–1956), sekretar na Dru{-
tvoto za makedonski jazik (1956-
1958), sekretar na Makedonskiot
slavisti~ki komitet (od osnova-
weto 1968–1988) i pretsedatel na
Sojuzot na slavisti~kite dru{-
tva na Jugoslavija (1979–1982).
Avtor e na pove}e knigi i okolu
400 stru~ni i nau~ni prilozi.
BIBL.: Gradskiot tetovski govor, MJ,
Skopje, 1956–1957; Re~nik na makedon-
skiot jazik, tom I-III, Skopje, 1961, 1965 i
1966 (koavtor so Todor Dimitrovski i
Blagoja Korubin, vo redakcija na Bla`e
Koneski); Grafiskiot sistem vo Make-
donija vo XIX vek, habilitaciski trud,
Skopje, 1970; Borba za makedonski lite-
raturen jazik, Skopje, 1986; Makedonska
onomastika, Skopje, 1990; Re~nik na
prezimiwata kaj Makedoncite, tom I
(A-Q) i II (M-[), Skopje, 1994 i 2001
(koavtor i redaktor); Kon likot na
Bla`e Koneski, Skopje, 1995; [vedsko-
makedonski re~nik (Svensk-Makedonskt
Lexkon), Statens Skolverk, 1995; Kontinui-
tetot na makedonskiot literaturen
jazik, Skopje, 1998; Macedonian-English
Dictionary, London and New York, 1998;
Jazikot na imiwata, Skopje, 2000 (koav-
tor so Marinko Mitkov); Vo odbrana na
makedonskiot literaturen jazik,
Skopje, 2001; Na onomasti~ki temi,
Skopje, 2002; Mislata na Bla`e Kones-
ki, Skopje, 2006.
LIT.: 50 godini Institut za makedon-
ski jazik „Krste Misirkov“ 1953–2003,
Skopje, 2003, 84-86. S. Ml.
STAMBOLIEV, Dimitar Kos-
tov (Strumica 1926) – diplomi-
ral na Ma{inskiot fakultet vo
Belgrad (1951). Se vrabotil vo
MZ „Tito# vo Fabrikata za pum-
pi, a potoa vo Fabrikata za alat-
ni ma{ini. Vo 1959/60 g. e izbran
za honoraren asistent, vo 1964 za
predava~, a vo 1977 g. za redoven
profesor. Doktoriral (1978) vo
Skopje. Predaval i na Rudarsko-
geolo{kiot fakultet vo [tip i
na Tehni~kiot fakultet vo Bito-
la. Toj e osnova~ i rakovoditel
na Institutot za MMV. Studiski
prestoi imal vo Germanija, [vaj-
carija i Francija. Vo 1986 g. e iz-
bran za ekspert vo ISO i IFTOMM.
U~estvuval na me|unarodni kon-
ferencii i kongresi vo SAD,
Kina, Japonija, Indija, Jugosla-
vija, Italija, [panija, Germani-
ja, Holandija, Anglija, Norve{-
ka, Finska i Bugarija. ^len e na
Komisijata za terminologija pri
MANU i avtor na pove}e osnovni
u~ebnici i na terminolo{ki
bilteni na MANU. Toj e osnova~
i donator na Fondacijata „Prof.
d-r Dimitar Stamboliev#. Pen-
zioniran e vo 1987. Sl. A.
STAMBOLIEV, Hristo (Stru-
mica, 1920 – Skopje, 1989) – redo-
ven profesor i eden od osnova~i-
te na Tehnolo{ko-metalur{kiot
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
fakultet vo Skopje. Se {koluval
vo Strumica, [tip, Veles i Les-
kovac. Studiral na Tehni~kiot
fakultet vo Belgrad, a diplomi-
ral na Fiziko-matemati~kiot
fakultet vo Sofija (1944). Rabo-
tel vo Institutot za geolo{ki
istra`uvawa, vo Biroto za unap-
reduvawe na proizvodstvoto i vo
Institutot za nau~ni istra`uva-
wa vo industrijata vo Skopje. Na
Tehni~kiot fakultet vo Skopje e
asistent od 1949, docent od 1953,
od 1959 g. e na Tehnolo{kiot od-
del, a redoven profesor e od 1966
g. Bil na pove}e studiski prestoi
vo Evropa i vo SAD. Na Tehno-
lo{ko-metalur{kiot fakultet
vo Skopje e od 1959 g., prv dekan na
Fakultetot i osnova~ na Kated-
rata za neorganska hemija. Bil di-
rektor na Institutot za nau~ni
istra`uvawa vo industrijata na
SR Makedonija. Vo penzija e od
1984 g. Podra~ja: neorganska hemi-
ja, hemija i tehnologija na sili-
katni materijali. Avtor e na na-
u~ni trudovi, studii i proekti.
LIT.: „Bilten UKIM# br. 159, od 11. VI
1965 g., str. 29; 40 godini Tehnolo{ko-meta-
lur{ki fakultet – Skopje, monografija,
TMF Skopje, 2000 g., str. 110. Sv. H. J.
Metodi
Stamboliski
STAMBOLISKI, Metodi Jova-
nov (s. Ma~evo, Berovsko, 10. IV
1947) – general na ARM, na~alnik
na G[ na ARM. Voena akademija
zavr{il vo rodot artilerija.
Oficerskata kariera ja zapo~-
nal kako komandir na baterija,
bil zamenik na komandant na
polk i komandant na polk na
JNA. Vo ARM gi vr{el dol`nos-
tite komandant na grani~na bri-
gada i komandant na korpus. Od
povisokite rakovodni dol`nosti
bil na~alnik na operacii vo G[,
zamenik na na~alnik na G[, a po
zavr{uvaweto na dol`nosta na-
~alnik na G[, bil sovetnik na
Pretsedatelot na RM za voeni
pra{awa. V. St.
STAMENIN-ORLOV, Najdo (s.
Dubrovo, Negotinsko, 1. I 1910 ‡
Skopje, 1993) ‡ }umurxija, komu-
nisti~ki deec, prvoborec i koman-
dant na brigada. Bil ~len na KPJ
(od septemvri 1941) i na Voeniot
{tab na MK na KPJ vo Negotino,
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
a potoa pu{komitralezec na NO-
PO †Sava Mihajlov#, komandir na
~eta, komandant na NO bataljon
†Stra{o Pinxur# i komandant na
Devettata makedonska NO briga-
da. Bil delegat na Prvoto zaseda-
nie na ASNOM. Po Osloboduva-
weto bil na razni dol`nosti vo
voenite podra~ja na Prilep, Nego-
tino i Skopje i vo UDB. Nositel e
na Partizanska spomenica 1941.
LIT.: Rade Gogov, Orlov raska`uva, Kava-
darci, 1983; Tikve{ijata vo NOV 1941-
1945, kniga prva ‡ sedma, Kavadarci‡Ne-
gotino, 1984-1985; S. Ml.
Verica
Stamenkova-
Trajkova
STAMENKOVA-TRAJKOVA,
Verica Ivanova (Ko~ani, 4. VI
1944) ‡ psiholog, univerzitetski
profesor. Diplomirala psiholo-
gija na Filozofskiot fakultet
vo Belgrad (1967), magistrirala
na Fakultetot za politi~ki nau-
ki vo Belgrad (1981), a doktori-
rala na Filozofskiot fakultet
vo Skopje (1986). Zavr{ila broj-
ni obuki od sferata na psihoso-
cijalnata za{tita. Na Institu-
tot za socijalna rabota i socijal-
na politika raboti od 1975 g. (re-
doven profesor od 1997) i ja rea-
lizira nastavata po predmetite:
psihologija, razvojna psihologi-
ja, socijalna psihologija, mental-
na higiena, preventivna socijal-
na rabota i dr. Bila rakovoditel
i koordinator na golem broj na-
u~noistra`uva~ki proekti.
BIBL.: Psihologija, 1995; Mentalna hi-
giena, 1997; Struktura na vrednosnite
sistemi kaj razli~nite socijalni grupi
vo Republika Makedonija, 2000; Klini~ka
socijalna rabota, 2002; Studija za istra-
`uva~kite rezultati za sostojbata na
zdravstvenoto osiguruvawe kaj romskata
populacija vo Republika Makedonija, 2004.
LIT.: Filozofski fakultet vo Skopje:
1920–1946–2006, Skopje, 2006, 289. V. Arn.
STAMENOV, Janko (s. Dolna
Ribnica, Petri~ko – mesnost
Trnkata, nad. s. Dolna Ribnica, 7.
II 1908) – petri~ki selski vojvoda.
Bil vojvoda na ~eta od rodnoto
selo. Zaginal vo sudir so osman-
liskata vojska i ba{ibozukot
(zaedno so vojvodata M. Georgiev
i so 21 ~etnik) nad rodnoto selo.
IZV. i LIT.: CDA, F. 777, op. 1, a.e. 74, l.
93; v. „Makedoni®#, br. 1130-1131, Sofi®,
1930. Al. Tr.
Sne`ana
Stameska
STAMESKA, Sne`ana (Skopje,
1. I 1946) ‡ teatarska i filmska
akterka. Teatarska akademija za-
vr{ila vo Belgrad (1970). Od 1971
g. e vo Dramskiot teatar vo Skop-
je i edna od vode~kite akterki.
Nastapuvala na filmot, radioto
i TV, kako i na scenata na MNT.
ULOGI: Zlata (†Svadba#), An|a (†Ham-
let od Dolno Ga{tani#), Armanda (†U~e-
ni `eni#), Cena (†Jane Zadrogaz#), Smil-
ka (†Divo meso#), Zoja (†Zojkiniot stan#),
Meri (†Dolgo patuvawe vo no}ta#), Kejt
(†Igranka vo vremeto na Lunasa#), Mica
(†Sili vo vozduhot#). R. St.
STAN – srednovekoven grad, te-
ma vo prvata pol. na XIII v., so ne-
utvrdena lokacija. Tamu se zasol-
nil Manuil Kamica (1201), im
pripadnal na krstonoscite (1204).
Vo izvorite naj~esto se spomnuva
zaedno so Prilep, Pelagonija,
Sosk i Molisk, pa zatoa se smeta
deka se nao|al vo blizina ili po-
me|u ovie gradovi.
LIT.: T. Tomoski, Stan ne e Stag, „Isto-
rija# XX/2, Skopje, 1984. K. Ax.
STANBENATA ARHITEKTU-
RA – objektite za domuvawe (od
razli~en vid), sozdavani vo razni
istoriski periodi, kreirani za
specifi~na namena. Vo istoris-
kiot pregled na arhitektonskiot
razvoj vo Makedonija, so svoite
estetski i funkcionalni vred-
nosti, posebno se istaknuva stan-
benata arhitektura od vtorata
polovina na XIX v., koja so svojata
sodr`ina, funkcija i oblikovni
komponenti dostignuva najvisok
stepen na razvojot. Takvata sos-
tojba po~nuva poleka da se tran-
sformira kon krajot na XIX v., ko-
ga vo arhitekturata na makedon-
Ku}ata na Bekte{ovci vo Prilep (1912)
STANIMIROVI] S
skite gradovi po~nuvaat da pro-
diraat evropskite arhitekton-
sko-stilski vlijanija {to prido-
nesuva da dojde do funkcionalna,
konstruktivna i formalno-obli-
kovna transformacija. Stanbena-
ta arhitektura bele`i specifi-
~en razvoj i vo periodot od po~e-
tokot na XX v. i vo periodot me|u
dvete svetski vojni i go obele`u-
va svojot najzabele`itelen razvoj
po Vtorata svetska vojna, sledej}i
gi site slu~uvawa na op{testven
i umetni~ki plan, koi direktno ja
profiliraat stanbenata arhitek-
tura i gi bele`at oscilaciite vo
nejziniot razvoj.
LIT.: Kokan Gr~ev, Arhitektonskite
stilovi vo Makedonija od krajot na XIX
vek i periodot me|u dvete svetski vojni,
Skopje, 2003; Boris, ^ipan, Makedonski-
te gradovi vo XIX vek i nivnata urbana
perspektiva, Skopje, 1978; istiot, Stara-
ta makedonska ku}a: vrednosti na kul-
turnata tradicija, Skopje, 1964. K. Gr.
Nikita
Stanesku
STANESKU, Nikita (Nichita
Stanescu) (Ploe{ti, 7. V 1933 ‡
Bukure{t, 17. XI 1983) ‡ roman-
ski poet, urednik na spisanija.
U{te so svojata prva zbirka
Smislata na qubovta (1960) sta-
nal poznat. So sekoja nova poet-
ska kniga gi potvrduval novite
stihovi oslobodeni od tovarot na
minatoto. Vo 1982 g. go dobil
Zlatniot venec na SVP.
BIBL.: Edna vizija na ~uvstvata (1964),
Pravoto na vreme (1965), Jajceto i sfera-
ta (1967), Crveno vertikalno (1967),
Nezborovite (1969), Vo slatkiot klasi-
~en stil (1970), Veli~inata na studot
(1972), Jasnosta na srceto (1975); Kniga
za prepro~ituvawe (1972).
LIT.: Marin Mincu: Avantura dramatica a sem-
mificantului, „Poezija#, Sk., SVP, Struga,
1982. P. Gil.
STANIMIROVI], Du{an (Ku-
manovo, 27. VIII 1934) ‡ istori~ar
na fizi~kata kultura, univ. pro-
fesor. Zavr{il VP[ (Grupa is-
torija i geografija) vo Ni{
(1955) i Filozofski fakultet
(Grupa istorija) vo Skopje (1962).
Magistriral na Medicinskiot
fakultet vo Skopje (1978), na te-
ma „Sokolstvoto vo Vardarska
Makedonija od 1919 do 1929 g.#.
Doktoriral na Fakultetot za fi-
zi~ka kultura vo Zagreb (1986), na
tema: „Sokolstvo u Vardarskoj
1415
S STANISLAVOV
Du{an
Stanimirovi}
Makedoniji – nastanak i razvoj#.
Bil nastavnik vo Kumanovo (1955
–1960) i vo Skopje, direktor vo
osnovnite u~ili{ta i na~alnik
vo op{tina (1960–1969), samosto-
en sovetnik vo Republi~kiot za-
vod, vo Republi~kiot komitet za
fizi~ka kultura i vo Minister-
stvoto za obrazovanie i fizi~ka
kultura (1969–1984). Na Fakulte-
tot za fizi~ka kultura vo Skopje
bil izbran za predava~, a potoa i
za redoven profesor po predme-
tot istorija na fizi~kata kultu-
ra (1984–1997). Bil v.d. dekan na
Fakultetot (1989) i e osnovopo-
lo`nik na predmetot istorija na
fizi~kata kultura vo Makedoni-
ja. Bil pretsedatel na Republi~-
kata komisija za istorija na fi-
zi~koto vospitanie i sportot na
Makedonija (1992–2002), ~len na
Balkanskoto (BAHPES) i na
Svetskoto zdru`enie na istori-
~arite na sportot (ISHPES).
Objavil golem broj stru~ni i na-
u~ni trudovi. D. P.
Stranica od Stanislavoviot (Lesnovski) prolog (XIV v.)
STANISLAVOV (LESNOV-
SKI) PROLOG – kirili~ki ra-
kopis, prepi{an od pisecot Sta-
nislav vo 1330 god. vo Lesnovski-
ot manastir. Sodr`i I+320 l. i se
~uva vo Arhivot na SANU, br. 53.
1416
Rakopisot e ednoerov so bezjusov
ra{ki (do str. 68v) i so jusov kra-
tovski sistem (od poslednite 4
reda na str. 68v, pa sè do 320 list).
Toj e od tipot na celosni prolozi
i sodr`i kratki `itija na sveti-
teli, za site denovi i meseci vo
godinata. Se spomnuvaat ruski
svetiteli od I i II sloj na prvata
redakcija na prolo`nite teksto-
vi, a od ju`noslovenskite sv. Ki-
ril Solunski, zaedni~kiot pomen
na sv. Kiril i Metodij, `itieto
na pustino`itelot Gavril Les-
novski i `itieto na car Petar.
LIT: B. Koneski, Za Stanislavoviot
prolog, †Prilozi#, MANU–OLLN, II, 1‡
2, Skopje, 1977; R. Pavlova‡V. @el®zkova,
Stanislavov (Lesnovski) prolog ot 1330
godina, Veliko T†rnovo, 1999; K. Trajko-
va, Leksikata na Stanislavoviot pro-
log, Skopje, 2002. K. Trajk.
Nako
Stani{ev
STANI[EV, Nako (Kuku{, 1810
– Kuku{, 1876) – makedonski deec,
zastapnik za emancipacijata od
Carigradskata patrijar{ija, is-
taknat pretstavnik na Kuku{ka-
ta unija. Dolgogodi{en pretseda-
tel na Kuku{kata crkovno-u~i-
li{na op{tina. Bil vo vrska so
D. Miladinov i so episkopot
Partenija Zografski. Podocna ja
napu{til unijata.
LIT.: A. Trajanovski, Borbata za eman-
cipacija od Carigradskata patrijar{i-
ja i grcizmot vo Poljanskata eparhija vo
krajot na 50-tite i vo tekot na 60-ti-
te godini na HH vek, †Istorija#, HH, 2,
Skopje, 1984. Al. Tr.
STANI[EV, Hristo (Kuku{,
24. XII 1863 ‡ Sofija, 12. XII 1952)
‡ deec na makedonskoto revolu-
cionerno dvi`ewe. Zavr{il os-
novno u~ili{te vo Kuku{, kla-
si~na gimnazija vo Sofija i in-
`enerstvo vo Belgija. Bil pret-
sedatel na Makedonskoto dru{-
tvo vo Burgas (1895), blagajnik na
Makedonskata organizacija vo
Bugarija (1896) i pretsedatel na
VMK vo Sofija (1896‡1899), koj
po negova zasluga se priklonil
kon TMORO. Bil ~len na Vrhov-
noto telo na makedonskata emig-
racija (1902). Pri rascepot na
Organizacijata (1902), se priklu-
~il kon privrzanicite na St.
Mihajlovski. Po Prvata svetska
vojna bil vo rakovodstvoto na So-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
juzot na makedonskite emigrant-
ski dru{tva vo Sofija. Bil ~len
na Makedonskiot nau~en insti-
tut vo Sofija i pretsedaval na
Velikiot makedonski sobor vo
Gorna Xumaja (1933).
LIT.: Tu{e Vlahov, Kuku{ i negovoto is-
tori~esko minalo, Istor. o~erk, 2 izd., So-
fix, 1969; Dimitar Vlahov, Memoari,
Skopje, 1970; Koi b‹ha rškovoditelit‹
na Makedonskata emigracix vq Bqlga-
rix. Otkqsq otq tomq =etvqrti †Spo-
meni# na Ivanq Mihajlovq, †Makedon-
ska trubuna#, vol. 70, No. 3223, 3. S. Ml.
Mina
Stankov(i})
STANKOV(I]), Mina \. (Mino
Vojvodata) (s. Lukovo, Kratovsko,
1895 ‡ ^ikago, SAD, 1988) ‡ srp-
ski ~etni~ki vojvoda. Kako ~len
na Zdru`enieto protiv bugarski-
te banditi, ja formiral Kratov-
skata ~eta za gonewe na ~etite na
VMRO. Bil unapreden vo kapetan
(1935) i `iveel kako penzioner
vo Zletovo. Na parlamentarnite
izbori vo Vardarskiot del na
Makedonija (11. XII 1938) bil iz-
bran za pratenik od Okolija kra-
tovska. Po Aprilskata vojna
emigriral vo Turcija (1941), a po
zavr{uvaweto na Vtorata svet-
ska vojna vo SAD.
IZV.: Rezultati izbora na dan 11 decem-
bar 1938, Vardarska banovina, pregled po
celokupnom glasawu, †Ju`na Srbija#, I,
46, Skopqe, 18. XII 1938, 3.
LIT.: d-r Nade`da Cvetkovska, Gra|anski-
te partii vo Vardarskiot del na Make-
donija (1935‡1941), Skopje, 1996. S. Ml.
Sini{a
Stankovi}
STANKOVI], Sini{a (Zae~ar,
26. III 1892 – Belgrad, 24. II 1974) –
srpski biolog, redoven ~len na
SANU i JAZU, dopisen ~len na
Akademijata vo Nansi i Masari-
kovata akademija vo Praga i
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
~len na MANU nadvor od rabot-
niot sostav (25. XII 1969), osno-
vopolo`nik na ekologijata i
limnologijata vo RM. Studiral
na Belgradskiot univerzitet i vo
Grenobl (Francija), kade ja od-
branil i doktorskata disertaci-
ja. Site stepeni na univerzitet-
skata kariera, od asistent (1921)
do redoven profesor (1934) gi mi-
nal na Belgradskiot univerzi-
tet. Kako antifa{ist, bil uap-
sen i sproveden vo logorot Bawi-
ca (1941–1943), a po uspe{noto
begstvo bil izbran za ~len na
Glavniot NOO na Srbija. No
povtorno bil uapsen i sproveden
vo istiot logor (1943–1944). Bil
pretsedatel na Gradskiot odbor
na Edinstveniot narodnooslobo-
ditelen front na Belgrad, pret-
sedatel na Prezidiumot na
ASNOS i Narodnoto sobranie
na NR Srbija (1944–1953). Bil
pretsedatel na Sovetot na akade-
miite na SFRJ i direktor na
Biolo{kiot institut na SR
Srbija. Ima zna~aen pridones vo
prou~uvaweto na `iviot svet vo
Ohridskoto Ezero i ja osnoval
Hidrobiolo{kata stanica vo
Ohrid (1935), koja po Oslobodu-
vaweto prerasnala vo Hidrobio-
lo{ki zavod. Avtor e na golem
broj nau~ni i stru~ni trudovi od
oblasta na ekologijata i bio-
geografijata.
BIBL.: Ohridsko Jezero i njegov `ivi svet,
Skoplje, 1957; Ohridskoto Ezero i nego-
viot `iv svet, Skopje, 1959. S. Ml.
Branka
Stankovska
STANKOVSKA, Branka (Skopje,
30. IV 1931) ‡ radio i tv spiker i
voditel. Vo Makedonskata radio-
televizija go pominala celiot ra-
boten vek (1948-1987). Nejzinata
najava na prviot teleleviziski
prenos od Crn Vrv na 5 juni 1964 g.
e po~etok na programata na TV
Skopje, emituvana preku sopstve-
nata televiziska mre`a. Nekolku
meseci podocna (na 14 dekemvri)
Stankovska gi ~ita{e vestite na
prviot televiziski †Vesnik#,
{to go ozna~i po~etokot na emi-
tuvaweto na redovnata programa
na Makedonskata televizija. Be-
{e edna od najpoznatite spikerki
i voditelki na maliot ekran. J. F.
Qubica
Stankovska
STANKOVSKA, Qubica (Teto-
vo, 10. II 1943) ‡ filolog, nau~en
sovetnik vo IMJ „Krste Misir-
kov# i potoa vo Institutot za
staroslovenska kultura vo Pri-
lep. Magistrirala na temata
„Zastapenosta na sufiksot -ec
(-ovec/-evec) vo makedonskata to-
ponimija# (1974), a doktorirala
na „Makedonskiot toponimiski
sistem do XVI vek# (1985). Nau~na
preokupacija: makedonskata ono-
mastika. Studiski prestoi vo
^e{ka (1968), Rusija (1970) i
Polska (1979). Avtor e na nad sto
bibliografski edinici.
BIBL.: Re~nik na li~nite imiwa kaj Ma-
kedoncite, Skopje, 1992; Makedonska ojko-
nimija, kniga prva, Skopje, 1995; Makedon-
ska ojkonimija, kniga vtora, Skopje, 1997;
Toponimite so sufiksot -ica vo Makedo-
nija, Skopje-Prilep 2001; Sufiksite -jÏ, -
ÏjÏ, -Í vo makedonskata toponimija, Pri-
lep, 2002; Imiwata na naselenite mesta
vo Kumanovsko, Prilep, 2003. E. J.-U.
STANKOVSKI, Aleksandar (Ki-
~evo, 26. I 1959) ‡ slikar, klu~en
umetnik na alternativnata li-
kovna scena vo 80-tite i 90-tite
godini. Ironizira so tabu-temi-
te vo makedonskoto op{testvo.
Diplomiral na Fakultetot za li-
A. Stankovski: †Free Jazz# (2005)
STANKOVSKI S
kovni umetnosti vo Skopje (1985).
^len na grupata Zero. Pokraj sa-
mostojnite izlo`bi (Skopje,
Podgorica, Zagreb, Breda, Mon-
trej, Keln), izveduva performan-
si, raboti video i film, objavuva
knigi i stripovi. M. B.-P.
Bo{ko
Stankovski
STANKOVSKI, Bo{ko (s. Brus-
nik, Bitolsko, 26. X 1925 – Skop-
je, 1987) – prvoborec, politi~ar i
dr`avnik. Kako u~esnik vo NOB
(1941), bil ~len na KPJ (1943),
~len na bataljonski, brigaden i
diviziski komitet na SKOJ,
~len na PK na SKOJ za Makedo-
nija i ~len na Glavniot odbor na
NOMSM. Po Osloboduvaweto
studiral na Institutot za op-
{testveni nauki vo Belgrad. Bil
sekretar na Gradskiot komitet
na SKOJ – Skopje, ~len na Grad-
skiot komitet na KPM – Skopje,
~len na Sekretarijatot na Repub-
li~koto sobranie na SSM, pot-
pretsedatel na Glavniot odbor
na SSRNM, zamenik na upravni-
kot na Srednata partiska {kola
na CK na KPM, rakovoditel na
Republi~kiot centar na CK na
SKM za marksisti~ko obrazova-
nie, ~len na Ideolo{kata komi-
sija na CK na SKM, ~len na CK
na SKJ, sekretar na Izvr{niot
komitet na CK na SKM (noemvri
1966 – noemvri 1968), potpretse-
datel i potoa pretsedatel na Re-
publi~kata konferencija na
SSRNM, pratenik i pretsedatel
na Sobranieto na SRM (1982-
1984) i pretsedatel na Univerzi-
tetskiot sovet na Skopskiot uni-
verzitet. Nositel e na Partizan-
ska spomenica 1941.
BIBL.: Zadaden i izminat pat, Skopje,
1983. S. Ml.
STANKOVSKI, Jovica (Kuma-
novo, 13. I 1949) – ma{inski in-
`ener, op{testvenik i arheolog.
Diplomiral na Ma{inskiot fa-
kultet (1975) i na grupata Istori-
ja na umetnost so arheologija na
Filozofskiot fakultet vo Skop-
je (1986). Bil pretsedatel na Re-
publi~kata SIZ za kultura
(1983–1984), direktor na Narodni-
ot teatar vo Kumanovo (1986–1989)
i direktor na Narodniot muzej –
1417
S STANKOVSKI
Jovica
Stankovski
Kumanovo (1999–2003), sega NU
Muzej – Kumanovo (od dekemvri
2006-). Bil rakovoditel na 8 arhe-
olo{ki istra`uvawa vo Kumanov-
sko, me|u koi i na arheolo{kiot
lokalitet Tati}ev Kamen vo s.
Kokino.
BIBL.: Kokino, Kumanovo, 2005 (so koav-
tor); Kokino, tvrdina na sonceto,
Kumanovo, 2007. S. Ml.
Qup~o
Stankovski
STANKOVSKI, Qup~o Vladi-
mirov (Skopje, 23. IX 1959) –
sportski novinar i urednik-izda-
va~. Osnovnoto obrazovanie go
zavr{il vo Skopje, a srednoto i
visokoto vo Kanada. Kako sport-
ski novinar vo Kanada i Avstra-
lija izvestuval od olimpijadi i
od pove}e svetski prvenstva vo
fudbal, kako i od izborite vo
RM. Od 1991 g. e sportski urednik
vo v. †Australian-Macedonian weekly
– Avstralisko-makedonski ne-
delnik# vo Melburn (Avstrali-
ja), sopstvenost na A. i P. Georgi-
evi. Kosopstvenik (so Zlatko
Blaer) na AMN stanuva vo noem-
vri 1993, a sopstvenik na ovoj naj-
Panorama na Star Dojran
1418
tira`en makedonski vesnik nad-
vor od RM e od juni 1999 g. Bl. R.
STANKOVSKI, Metodija Si-
monov (Prilep, 14. X 1917 ‡ Skop-
je, 18. IV 1989) ‡ ginekolog-aku-
{er, redoven prof. na Med. f. vo
Skopje. Med. f. zavr{il vo Bel-
grad (1947). Specijaliziral na
Ginekolo{ko-aku{erskata kli-
nika vo Skopje (1952), kade {to i
habilitiral. Se usovr{uval vo
pove}e centri vo Evropa. Poseb-
no se zanimaval so konzervativna
i funkcionalna ginekologija.
Ima osoben pridones vo osovre-
menuvaweto i organiziraweto na
pove}e supspecijalisti~ki dej-
nosti na Klinikata. Z. X.
Dimitar
Stankoski
STANKOSKI, Dimitar (Pri-
lep, 11. X 1946 ‡ Skopje, 3. I 2007) ‡
re`iser. Diplomiral na Teatar-
skata akademija vo Sofija (1970).
Od 1970 g. e vo Dramskiot teatar
vo Skopje, a dvapati i negov direk-
tor (1999-2001 i 2004-2005). Re`i-
ral i vo: Sombor, Zrewanin, Kra-
guevac, Ni{, Novi Sad.
RE@II: †Bolen Doj~in#, †Na`alena fa-
milija#, †Revizor#, †Kosan~i}ev venec#,
†Partija remi#, †Let vo mesto#, †Haj-faj#,
†Crnila#, †Tartif#, †[uabi ap#, †Vujko
Vawa#, †Crni kukli~ki#, †Bamji#, †Sara
Bernar#, †Klaustrofobi~na komedija#,
†^ija si#, †Grev ili {pricer#, †Plato-
nov#, †Trite visoki `eni# i dr. R. St.
STANOEVSKI, Cvetan (s. Za{-
le, Demirhisarsko, 5. III 1934) ‡
filmski kriti~ar, novinar, pub-
licist i dopisnik na †Nova Ma-
kedonija# od Moskva. Eden od ge-
neracijata {to vo {eesettite go-
dini od XX v. gi postavi temeli-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
Cvetan
Stanoevski
te na avtenti~nata makedonska
filmska kritika. Avtor e na
knigata †Isku{enieto ‡ film#
(1986 g., esei za makedonskiot
film), kako i na knigi od make-
donskata istorija. Scenarist na
dokumentarniot film †Vesnici,
vesnici# (re`iser Aleksandar
\ur~inov, 1965). Bil pretsedatel
na Sojuzot na filmskite kriti-
~ari na Jugoslavija i sekretar za
kultura vo ISM. Izdava~ na sp.
†Zbor#. Il. P.
STAORCI (Rattus) – rod mali ci-
ca~i od potfamilijata vistinski
gluvci (Murinae), so
dol`ina na teloto
do 30 cm i te`ina
do 500 g. Vo RM se
sre}avaat dva vida:
doma{en, crn ili Doma{en
staorec
brodski staorec
(Rattus rattus) i staorec skitnik
ili siv staorec (Rattus norvegicus).
LIT.: S. Petkovski – B. Krystufek, Cica-
~i na Makedonija, Skopje, 1998; A. J. Mit-
chell-Jones, G. Amori, W. Bogdanovicz, B.
Krystufek, P. J. H. Reijnders, F. Spitzenberger,
M. Stubbe, J. B. M. Thissen, V. Vohralik, J. Zi-
ma, The Atlas of European Mammals, Lon-
don–San Diego, 1999. Sv. P. – V. Sid.
STAR DOJRAN – naselba vo Doj-
ransko. Se nao|a pokraj jugozapad-
niot breg na Dojranskoto Ezero,
na nadmorska viso~ina od okolu
160 m. So regionalen pat na seve-
rozapad e povrzana so Valandovo,
a na jugoistok so Kuku{ vo Grcija.
Do Prvata svetska vojna tuka pos-
toel gradot Star Dojran, koj imal
okolu 8.000 `., no bil bombardi-
ran i celosno razurnat. Deneska
vo naselbata `iveat 363 `., od koi
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
255 se Makedonci, 57 Turci i 32
Srbi. Naselenieto se zanimava so
turizam i ribolov. Taa e sedi{te
na op{tina {to zafa}a povr{ina
od 12.916 ha, ima 13 naseleni mesta
so 3.426 `. Vo seloto ima pove}e
hoteli i pove}e od 1.000 vikendi~-
ki. Od Dojran poteknuvaat nekol-
ku poznati li~nosti od na{ata is-
torija i kni`evnost, kako Hris-
tofor @efarovi~, \or|i Abaxi-
ev, Anton Panov i dr.
LIT.: Todor Konde, Nov Dojran ‡ izrazi-
to ribarska naselba i Star Dojran ‡ tu-
risti~ka naselba, „Geografski razgle-
di#, kn. 4, Skopje, 1966. Al. St.
Georgi
Stardelov
STARDELOV, Georgi Dimitrov
(Gevgelija, 28. VIII 1930) ‡ filo-
zof, esteti~ar, kulturolog, kni-
`even kriti~ar, teoreti~ar i is-
tori~ar na kulturata. Poteknuva
od poznato trgovsko semejstvo od
Gevgelija. Osnovnoto u~ili{te
go zavr{il vo rodnoto mesto, a
gimnaziskoto obrazovanie vo
Skopje („Cvetan Dimov“, 1949).
Vo istata godina se zapi{uva na
studiite po filozofija na Fi-
lozofskiot fakultet vo Bel-
grad. Diplomira (1953) so trudot
„Odnosot na filozofijata, umet-
nosta i estetikata“ vo koj se ob-
rabotuvaat su{testvenite pra-
{awa na esteti~kata teorija. Po
otslu`uvaweto na voeniot rok
(1954) se vrabotuva vo MNT kako
sekretar-dramaturg. Vo periodot
(1956–1958) e urednik vo Knigo-
izdatelstvoto „Ko~o Racin“. Vo
1956 g. stanuva ~len na Redakcija-
ta na spisanieto „Sovremenost“,
kade {to postojano objavuva este-
ti~ki esei i kriti~ki ogledi.
Za asistent na Grupata za filo-
zofija pri Filozofskiot fakul-
tet vo Skopje e izbran vo 1958 g.
(kaj prof. d-r Pavao Vuk-Pavlo-
vi}, koj vo istata godina doa|a vo
Skopje kako profesor po esteti-
ka i etika). Pod negovo mentor-
stvo go izrabotuva doktoratot od
oblasta na estetikata i esteti~-
kata tradicija na balkanskite
narodi: „Razvitokot na estetika-
ta kaj jugoslovenskite narodi“
(odbranet vo 1965 g. vo Skopje).
Prerabotenata verzija na ovaa
disertacija e objavena vo 1991 g.
pod naslovot Summa Aestheticae.
Vo 1966 g. e izbran za docent, a vo
1976 g. za redoven profesor po es-
tetika na Filozofskiot fakul-
tet vo Skopje, predmet {to go
predaval do penzioniraweto (1995).
Bil rakovoditel na Institutot
po filozofija vo tri navrati
(1974–1975, 1987–1989 i 1993–1995);
dekan na Filozofskiot fakul-
tet (1975–1977); prv dekan na In-
terdisciplinarnite studii po
novinarstvo i gostin profesor
na pove}e jugoslovenski, evrop-
ski i amerikanski unverziteti.
Za dopisen ~len na MANU e iz-
bran vo 1986, a za redoven vo 1991
g. Potpretsedatel (2000-2003), a
vo 2008 g. e izbran za pretsedatel
na MANU. Bil pretsedatel na
DPM i na Makedonskiot PEN-
centar i pretsedatel na Dru{-
tvoto na filozofite na Makedo-
nija i na Jugoslavija.
Potesna specijalnost mu se este-
tikata, filozofijata i istorija-
ta na kulturata i sociologijata
na umetnosta. Prvin e zastapnik
na marksisti~kata estetika od
pozicii na teorijata na tvore{-
tvoto, no najzna~ajni rezultati
ostvaruva na planot na primena-
ta na filozofskata hermenevti-
ka pri analizata na fenomenite
na kni`evnosta. Primenata na
hermenevtikata vo negoviot tvo-
re~ki opus e i teoriska i prak-
ti~na. Teoriska, za{to se nado-
vrzuva na filozofskite diskursi
na najzna~ajnite filozofi na XX
v. Martin Hajdeger i Hans Georg
Gadamer, za da sozdade, vo tvore~-
ki dijalog so niv, i edna sopstve-
na i samosvojna hermenevtika; a
prakti~na, za{to taa hermenev-
tika {tedro ja primenuva pri
analizata na kni`evnite dela ne
samo na vtemeluva~ite na sovre-
menata makedonska literatura
(Slavko Janevski, Bla`e Kone-
ski, Aco [opov i Ante Popov-
ski), tuku i na pogolem broj make-
donski pisateli od razni genera-
cii. Obemnoto i raznovidno delo
na G. S. se oformuva pove}e od
pet decenii i e vkotveno vo te-
melnite pridobivki na evropska-
ta filozofija, kultura i litera-
tura. Toa ne samo {to e so niv vo
postojan tvore~ki dijalog, tuku,
u{te pove}e, se vrzuva za sto`er-
nite problesoci na makedonskata
kultura i literatura, od damni-
ni, pa s# do denes i na toj na~in i
samoto stanuva neodminliv del
od nejziniot razvoj vo vtorata po-
lovina na HX v. Deloto na S. ne
samo {to ja sledi i ja vrednuva,
tuku i neposredno u~estvuva vo
razvojot na makedonskata kultura
i toa najmnogu na planot na nejzi-
noto filozofsko promisluvawe
vo dobata na protivre~nosti.
STARDELOV S
G. Stardelov:
†Nebesen
klu~ar#
Kni`evnoto
nasledstvo
na Slavko
Janevski
Od druga strana, ogromnata qu-
bov kon literaturata nu`no ja
oformuva i to~kata na presekot
me|u literaturata i filozofija-
ta. Toa mesto, kade {to najnepos-
redno se ostvaruva dopirot i
preklopuvaweto, sekako e esteti-
kata ili filozofijata na umet-
nosta, za {to svedo~at najgolemi-
ot broj esei i studii, prikazi i
recenzii, kritiki, sogledbi, ka-
ko i pove}eto od nad dvaesette do-
sega objaveni knigi, od prvata
„Esei“ (1958), pa s# do „No}en
gradinar“ (2006). Ova poka`uva
deka osnovnata tvore~ka preoku-
pacija mu bila i mu e estetikata,
iako i negovite istra`uvawa vo
domenot na filozofijata i soci-
ologijata na kulturata, istorija-
ta i teorijata na literaturata,
kako i na literaturnata kritika,
sekako, se vtemeluva~ki i nesom-
neni. S. e avtor na nad 20 filo-
zofski knigi, a Izbrani dela vo
9 toma mu se objaveni vo 2000 g.
Potoa objavuva u{te nekolku
mo{ne zna~ajni dela od oblasta
na estetikata, istorijata na este-
tikata i eseistikata. S. e avtor i
na pogolem broj poetski i prozni
antologii. Prevel i priredil
brojni kapitalni filozofski
dela i avtori.
BIBL.: Esei, 1957; Modernoto i moder-
nizmot, esei, 1962; Svetovi, esei, 1969;
Antej bara po~va, esei i kritiki, 1971;
Doba na protivre~nosti, filozofski
esei, 1977; Me|u literaturata i `ivo-
tot, esei, ogledi i kritiki, 1981; Experi-
mentum Macedonicum, hermenevtika, 1983;
Izmorena avangarda, raspravi, 1985; Vo-
ved vo idninata, filozofija, 1986; Isku-
stva, izbor, 1987; Odzemawe na silata –
Poezijata na Bla`e Koneski, 1989; Summa
Aesteticae, istorija na estetikata, 1991;
Antej ja dopira zemjata, 1993; Deset, li-
teraturni portreti i profili, 1994; Ke-
rubinovo pleme, hermenevtika, 1994; Keru-
bin’s Tribe, na angliski jazik, 1998; Veli~a-
nija – Poezijata i poetskoto iskustvo
na Ante Popovski, 1997; Nebidninata –
Poezijata i poetskoto iskustvo na Aco
[opov, 2000; Isku{enijata na esteti~-
kiot um – 20 vek, istorija na estetikata,
2003; Balkanska estetika edna druga es-
tetika, estetika, 2004; Angelus Novus,
komparativistika, 2004; No}en gradinar,
hermenevtika, 2006; Nebesen klu~ar, 2008;
Hermenevtika na novata mekedonska
1419
S STARO MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

kni`evnost, 2008. Sobrani dela vo devet

toma, makedonska kni`evnost, 2000. An-
tologii: Povoeni makedonski prozaisti,
na makedonski i na srpski jazik, 1960; ^e-
tiri poetski kruga / ^etiri pesni~ka
kruga, dvojazi~no makedonsko i srpsko iz-
danie, 1974; Sloboda ili smrt, ilinden-
ska poetska antologija, 1978; Kambanite
na Kru{evo, 1983; SÍvremenni makedon-
ski poeti, na bugarski jazik, 1998.
LIT.: Ivan~o Atanasovski, Esteti~ki-
te, kulturolo{kite i literaturnokri-
ti~kite koncepcii na Georgi Stardelov,
doktorska disertacija, Skopje, 1997; Kiril
Temkov, Georgi Stardelov, Izbrani dela,
IX, 2000; Ivan Xeparovski, Deloto na Ge-
orgi Stardelov, Izbrani dela, IX, 2000;
Vlada Uro{evi}, Kritikata kako dopol- Panorama na Staro Nagori~ane
nuvawe na deloto, Astrolab, Skopje, 2000;
Olivera ]orveziroska, Sra`enie na voz- pat M–2. Ima 555 `. od koi 100 se
mo`noto i nevozmo`noto, Otvoraat li Makedonci i 452 se Srbi. Toa e
sni{tata rabota (1999); Katica sedi{te na op{tina {to zafa}a
]ulavkova, Hermenevti~kiot iden- povr{ina od 43.341 ha so 39 nase-
titet na Georgi Stardelov: hermenevti-
ka na su{nosta (2008). Iv. X. leni mesta vo koi `iveat 4.840 `.
Ima osumgodi{no u~ili{te,
zdravstvena stanica i vo nego se
nao|a mnogu poznatiot manastir
„Sv. \or|i# od XIV v. Al. St.

Grobnica vo Staro Bon~e, Prilepsko
STARO BON^E ‡ grobnica od
makedonski tip so dromos i komo-
ra {to se nao|a jugoisto~no od
Prilep na oddale~enost od 20 km.
Na po{irokiot prostor od Staro
Bon~e, vo blagata padina na Se-
le~ka Planina se vse~eni grob-
nata komora i delumno dromosot
pred vlezot vo nea. Dromosot i
komorata se obyidani so pravil-
no ise~eni kameni blokovi, pok-
rieni so sloj od zemja vo pre~nik
od 30 m. Pri otkrivaweto grob-
nicata bila so urnata pokrivna
konstrukcija na kamarata i op-
qa~kana, a e za~uvan samo pogole-
miot del od dromosot. Dromosot
bil dolg 20 m, {irok 2,15 m i vi-
sok 2,95 m, a pravoagolnata komo-
ra so dim. 8 × 6,6 m. Blokovite od
koi e izyidan dromosot se so pra-
voagolna forma, fino izdelkani,
a nekoi od niv dostignuvaat dol-
`ina i do 3 m. Grobnicata e iz-
gradena vo IV v. pr.n.e. za nekoj od
lokalnite dinasti od ovoj del na
Pelagonija.
LIT.: N. VuliÊ, „Spomenik SAN#, XCVI-
II, Beograd, 1941‡1948, 197; I. Mikul~i}, Pe-
lagonija u svetlostiarheolo{kih naoda, Skop-
je, 1966, 62. K. Kep.
STARO NAGORI^ANE – selo
vo Kumanovsko. Se nao|a vo jugo-
isto~niot ridest del na Ruen
Planina, od desnata strana na r.
P~iwa, na nadmorska viso~ina od
okolu 500 m. Preku regionalen
pat e povrzano so magistralniot
Vulnet
Starova
STAROVA, Vulnet (Pogradec,
Albanija, 6. V 1934 ‡ Skopje, 5. VI-
II 1994) ‡ pedijatar, redoven prof
na Med. f. Diplomiral na Med. f.
vo Skopje (1959), specijaliziral
pedijatrija na Klinikata za det-
ski bolesti (1965), a doktoratot
po socijalna pedijatrija go odbra-
nil vo Pri{tina (1975). Specijal-
nost mu bila socijalnata pedijat-
rija i organizacija na zdravstve-
nata slu`ba. Bil na visoki op-
{testveni funkcii vo Sindika-
tot na op{testvenite dejnosti, vo
Univerzitetskiot sovet, vo Statu-
tarnata komisija na CK na SKM,
republi~ki sekretar za zdravstvo
i socijalna politika, ~len na Iz-
vr{niot sovet, kako i Pretseda-
tel na Sobranieto na SRM. Trudo-
vite mu se od oblasta na pulmolo-
gijata i socijalnata pedijatrija.
BIBL.: Acido-bazna ramnote`a, Skopje,
1989. N. P.-J.
STAROVA, G’zime (Skopje, 1946)
‡ univerzitetski profesor, prav-
nik. Osnovno i sredno obrazova-
nie zavr{ila vo rodniot grad.
Diplomirala na Pravniot fa-
kultet vo Skopje (1971), kade {to
i magistrirala (1978). Doktori-
rala na Pravniot fakultet vo
G’zime
Starova
Qubqana, na tema „Ureduvaweto
na rabotnite odnosi vo SFRJ i
negovite oblici# (1991). Za asis-
tent po predmetot Trudovo pravo
e izbrana na Pravniot fakultet
vo Skopje (1971), a potoa za docent
(1992), za vonreden (1997) i za re-
doven profesor (2002). Objavila
u~ebnik i pogolem broj trudovi
od oblasta na trudovoto pravo i
socijalnata politika. Preveduva
trudovi od francuski i od alban-
ski jazik na makedonski.
BIBL. Me|unarodno trudovo pravo i za-
konodavstvo, Skopje, 1999; Trudovo pra-
vo, Skopje, 2004.
LIT.: Praven fakultet ‡ pedeset godi-
ni 1951 ‡ 2001, Skopje, 2001. Sv. [.
Luan
Starova
STAROVA, Luan Emin (Luan
Emin Starova) (Pogradec, Republi-
ka Albanija 14. VIII 1941) ‡ univ.
profesor, akademik, diplomat,
raska`uva~, romansier, poet, ese-
ist, preveduva~ i literaturen
kriti~ar. Zavr{il Filolo{ki
fakultet vo Skopje, a magistri-
ral i doktoriral vo Zagreb, na te-

1420
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
mi od oblasta na francuskata i
komparativnata kni`evnost.
Predaval Francuska kni`evnost
na Filolo{kiot fakultet „Bla-
`e Koneski# vo Skopje. Bil amba-
sador na RM vo Tunis i vo Franci-
ja, [panija, Portugalija i vo Une-
sko). ^len e na makedonskiot
PEN centar, na DPM (1970) i na
MANU. Negoviot nau~en opus od
oblasta na kni`evnosta, kompara-
tivnata kni`evnost i eseistikata
e mo{ne bogat. U~estvuval na
mnogu nau~ni sobiri, simpoziumi
i kongresi vo zemjata i stranstvo.
BIBL.: Lu|e i mostovi, patopisna proza,
1971; Granicite na proletta, roman,
1971; Barikadite na vremeto, patopisi,
1976; Dobli`uvawa, esei i kni`evni stu-
dii, 1977; Relacii, esei i kni`evni stu-
dii od balkanskite literaturi, 1982; Ki-
neska prolet, patopisna proza, 1984; Pri-
jateli, patopisi i esei, 1986; Kontinui-
teti, kni`evni esei, 1988; Mitska pti-
ca, kratok roman, 1991; Pesni od Karta-
gina, poezija, 1991; Mostot na qubovta,
roman, 1992; Tatkovite knigi, roman,
1992; Vreme na kozite, roman, 1993; Bal-
kanski klu~, raskazi, 1995; Francuski
kni`evni studii – 20 vek, esei i kni`ev-
ni studii, 1995; Ateisti~ki muzej, roman,
1997; Patot na jagulite, roman, 2000;
Tvrdina od pepel, roman, 2002; Balkanski
`rtven jarec, roman, 2003. A. P.
STAROGRADSKI NARODNI
PESNI ‡ pesni nastanati vo
gradska sredina i koi go opevaat
gradskiot `ivot. Vo niv se pee za
kaldrmisani ulici, za zanaet~i-
ski du}ani, za razni zanaeti, za qu-
bovta me|u mladite zanaet~ii i
ubavite devojki i sl. Vo procesot
na nivnoto sozdavawe zna~aen udel
imalo i oroto, †tova u~ili{te
k’de se usovr{enstvuvala narodna-
ta ni poezija#, kako {to zapi{al
K. Miladinov. Vo na{eto narodno
tvore{tvo posebno zna~ajno mesto
imaat ohridskite, vele{kite,
{tipskite i bitolskite staro-
gradski pesni. Vo niv ~esto se ~uv-
stvuva i kni`evnoto vlijanie,
vlijanieto na gra|anskata poezija
na sosednite narodi, no i vlijani-
eto na orientalniot folklor.
LIT.: Bla`e Koneski, Za makedonskata
literatura, Skopje, 1967; Haralampie
Polenakovi}, Srpskata gra|anska poezi-
ja vo Makedonija vo XIX vek, Izbrani dela,
2, Skopje, 1988; Lenka Tatarovska, Sta-
rogradskata narodna pesna vo Makedoni-
ja, Skopje, 2001; Borivoje Ximrevski,
Gradskata instrumentalna muzi~ka
tradicija vo Makedonija (1900–1941),
Skopje, 2005. M. Kit.
STAROSLOVENSKI JAZIK ‡
kni`even jazik, vo ~ija{to osno-
va le`i dijalektniot govor na
makedonskite Sloveni od Solun-
skiot kraj. Leksi~kiot fond na
ovoj govor e zbogaten so nova lek-
sika, direktno prezemena od gr~-
kiot jazik ili sozdadena po obra-
zec na gr~ki zborovi. Spored gla-
sovniot sistem na ovoj jazik sv.
bra}a Kiril i Metodij ja sozdale
Ikona: D. Zograf, Slovenskite prosvetiteli
†Sv. Kiril i Metodij# (detaq)
prvata slovenska azbuka ‡ glago-
licata. Oformuvaweto na sta-
roslovenskiot jazik i sozdavawe-
to na slovenskoto pismo se pravi
po konkreten povod: preveduva-
weto na bibliskite i bogoslu`-
benite knigi od gr~ki na sloven-
ski jazik za potrebite na Morav-
skata misija.
Staroslovenskiot jazik postepe-
no se izdignuva na nivo na kni`e-
ven jazik za site pravoslavni slo-
venski narodi. Vo novite jazi~ni
sredini toj se menuva pod vlija-
nie na mesnite dijalektni govori,
so {to se formiraat oddelni va-
rijanti na staroslovenskiot kni-
`even jazik, poznati vo naukata
kako oddelni negovi redakcii/re-
cenzii (moravska, makedonska, bu-
garska, ruska, srpska itn.).
Izvori za prou~uvaweto na sta-
roslovenskiot jazik se za~uvanite
staroslovenski rakopisi, kako i
nekoi epigrafski spomenici, pi-
{uvani so glagolsko ili so kiril-
sko pismo. So prou~uvaweto na
ovie izvorni tekstovi se sledi
razvojot na staroslovenskiot ja-
zik na site nivoa, a se dobivaat i
relevantni informacii za prome-
nite vo staroslovenskoto pismo.
LIT.: A. Vaillant, Manuel du vieux-slave, Paris,
1948; A. Seli]ev, Staroslavxnkij
xzyk, Moskva, 1951; J. Kurz, U~ebnice jezy-
ka staroslovenského, Praha, 1969; R. M. Cej-
tlin, Leksika staroslavxnskogo xzyka,
Moskva, 1977; Radmila Ugrinova-Ska-
lovska, Staroslovenski jazik, Skopje,
1979. \. P. At.
STAFILOV, Traj~e Zdravkov (s.
^emersko, Kavadarci, 20. X 1949)
– redoven profesor (1997) na
PMF (Institut za hemija). Dip-
lomiral (1972) kako najdobar stu-
dent na generacijata, magistriral
(1977) i doktoriral (1985) vo
Skopje. Rabotel (1975–1978) na
PMF vo Skopje, bil rakovoditel
STAFILOV S
Traj~e
Stafilov
(1978–1985) na laboratorijata vo
kombinatot †Feni# vo Kavadarci
i nau~en sorabotnik (1985–1988)
vo Institutot za rudarstvo i me-
talurgija pri Rudnici i `elezar-
nica †Skopje#. Od 1988 e nastav-
nik na PMF. Odr`uval nastava
po predmeti od oblasta na hemis-
kata tehnologija, toksikolo{ka-
ta hemija, hemijata na `ivotnata
sredina i spektroskopskite i ra-
diohemiskite metodi za analiza.
Glavniot nau~en interes mu e na-
so~en kon analiti~kata hemija
(osobeno so primena na atomskata
apsorpciona spektrometrija i na
hromatografijata), no vo nau~na-
ta rabota koristel i metodi na
infracrvenata i ramanskata
spektroskopija. Aktivno se zani-
mava so analiza na tragi od ele-
menti vo razli~ni objekti, osobe-
no vo `ivotnata sredina i tuka se
zdobil so me|unarodno renome.
Objavil okolu 250 pe~ateni tru-
dovi (okolu 150 vo spisanija nad-
vor od Makedonija). Na nau~ni so-
biri prezentiral pove}e od 340
soop{tenija i predavawa (pove}e
od 200 na sobiri nadvor od Make-
donija). Avtor/koavtor e na ne-
kolku univerzitetski u~ebni po-
magala, na edna monografija, na
tri inovacii i 7 patenti. Glaven
urednik e na me|unarodnoto spi-
sanie †International Journal of Anal-
ytical Chemistry# i ~len na redakci-
jata na sp. †International Journal of
Pure and Applied Chemistry#. Bil
glaven urednik na sp. †Glasnik na
hemi~arite i tehnolozite na Ma-
kedonija# i ~len na negoviot Ure-
duva~ki odbor i Izdava~ki sovet.
Bil ~len na ureduva~kiot odbor i
na spisanieto †International Journal
of Molecular Sciences#. U~estvuval
vo obrabotkata na 63 nau~nois-
tra`uva~ki proekti (20 me|una-
rodni, na 6 kako rakovoditel).
Imal studiski prestoi vo Lozana,
Frajburg, Hajdelberg, Tokio i
Bursa. Bil pretsedatel na Sove-
tot na PMF, {ef na Institutot
za hemija na PMF, rakovoditel
na Zavodot za fizi~ka hemija pri
Institutot i rakovoditel na post-
diplomskite studii. Izbran e za
redoven ~len na Academy for Envi-
ronmental Sciences. ^len e na Soju-
1421
S †STEVAN MOKRAWAC#
zot na hemi~arite i tehnolozite
na Makedonija, na Amerikansko-
to hemisko dru{tvo, na Makedon-
skoto ekolo{ko dru{tvo i na
Dru{tvoto na medicinskite bio-
hemi~ari na RM. Dobil pove}e
priznanija za inovacii i patenti
(nekolku zlatni, vklu~uvaj}i ja i
Zlatnata diploma na 52nd World Ex-
hibition of Innovation Research and
New Technology vo Brisel).
LIT.: Prirodno-matemati~ki fakultet
– Skopje, 1946–1996, Skopje, 1996, 238; 60 go-
dini Prirodno-matemati~ki fakultet
– Skopje, Skopje, 2006, 276-277. B. [.
†STEVAN MOKRAWAC#, MU-
ZI^KO U^ILI[TE, Skopje
(1934‡1941) ‡ osnovano prvin kako
privatna Ni`a muzi~ka {kola (27.
IX 1934) po inicijativa na prof. d-
r Voislav Radovanovi}, prof. Du-
{an Kowevi} i srpskiot kompozi-
tor Miodrag Vasilevi}. Prv di-
rektor bil Henri Vere{, voen ka-
pelnik od skopskiot 21. pe{adiski
polk. Me|u prviot profesorski
kadar bile: F. Hercog, M. Vasile-
vi}, Vl. Jeci}, J. Brnobi}, Tr. Pro-
kopiev i T. Skalovski. U~ili{te-
to bilo organizirano spored pri-
merot na Muzi~kata {kola vo Bel-
grad: A) Otsek za op{to muzi~ko
obrazovanie i B) Otsek za stru~no
muzi~ko obrazovanie. Vo prviot
otsek se izu~uvale predmetite:
solfe`, teorija na muzikata, hor-
sko peewe, istorija na muzikata,
obligatno pijano, estetika na mu-
zikata, vokalna tehnika, izgovor i
recitacija i dirigirawe. Vo vto-
riot otsek se izu~uvale predmeti-
te: solo peewe i svirewe na nekol-
ku muzi~ki instrumenti, zaedno so
teoriski predmeti (harmonija,
kontrapunkt i komponirawe). Si-
te javni koncerti na ova u~ili{te
bile recenzirani vo dnevnite ves-
nici i spisanija od toa vreme. J. T.
Miroslava
Stevanovi}
STEVANOVI], Miroslava
Trajanova (Belgrad 3. IV 1942) ‡
spec. po bolesti na ustata i zabi-
te, redoven prof. na St. f. Habi-
litirala vo 1979 g., a doktorira-
la vo 1991. Bila rakovoditel na
Klinikata za bolesti na ustata i
zabite, a vo dva mandata prode-
kan na St. f. Publikuvala 90
statii. E. M.
1422
†@rtvenik na Golemata majka#, naod od Sten~e
STEN^E ‡ TUMBA POTSELO
‡ neolitska naselba kaj s. Sten~e,
na leviot breg na r. Vardar. So
istra`uvawa se otkrieni kultur-
ni sloevi od raniot, sredniot i
od docniot neolit. Materijalna-
ta kultutra se odlikuva so karak-
teristi~na keramika slikana so
bela i so kafeava boja i so bogata
kultna plastika (`rtvenici od
tipot na Golemata Majka). Loka-
litetot pripa|a na Anzabegovo –
vr{ni~kata kulturna grupa.
LIT.: D. Zdravkovski, Neolitska nasel-
ba Potselo Tumba s. Sten~e, I, †Zbornik
na Muzejot na Makedonija ‡ arheologija#,
2, Skopje, 2006, 25-31. D. Z.
STEPOLIKA VEGETACIJA
NA RM – specifi~na trevesta
vegetacija na golemi povr{ini
vo centralnite delovi na RM
(me|u Veles, [tip i Negotino),
vo ~ij sostav vleguvaat dosta
stepski vidovi (Hedysarum mace-
donicum, Convolvulus holosericeus,
Artemisia maritima, Camphorosma
monspeliaca, Capparis sicula, Morina
persica, Eurotia ceratoides, Astragalus
parnasii, Onobrychis hypargyrea i
dr.). Od nekoi postari botani~a-
ri od po~etokot na XIX v. e ozna-
~uvana kako stepa ili duri polu-
pustina (Ko{anin, ^erwavski,
Rudski, So{ka i dr.). Spored kla-
si~nata definicija, stepa e kli-
mazonalna trevesta vegetacija
bez drva {to se razviva vrz crno-
zem i se karakterizira so speci-
fi~na stepska klima. Trevestata
vegetacijata {to se razviva vo
ova podra~je od Makedonija ima
sekundarno poteklo i e rezultat
na dolgovekovnoto uni{tuvawe
na primarnite dabovi {umi. Po-
radi toa, ne postoi vistinska
stepska vegetacija vo Makedoni-
ja, tuku vegetacija {to so svojata
fizionomija potsetuva na stepa i
ja ozna~uvame kako stepolika
(stepovidna) vegetacija. Vl. M.
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
STEFAN (XIV v.) – sevast, na-
mesnik na kralot Volka{in vo
Ju`na Pelagonija so sedi{te vo
Lerin. Kovel sopstveni moneti
vo Ohridskata kovnica. Pokraj ne-
govoto ime i imeto na gradot Le-
rin, na monetite se pretstaveni i
vrhovniot vladetel i vladetelka,
t.e. kralot Volka{in (1365–1371)
i negovata `ena Elena.
LIT.: S. Dimitrijevi}, Nova serija novih vrs-
ta srpskog sredwovekovnog novca, III, „Stari-
nar#, XVIII (1967), Beograd, 1968. K. Ax.
Arhiepiskop Ohridski i Makedonski g. g. Stefan
STEFAN, Arhiepiskop Ohrid-
ski i Makedonski (Stojan Velja-
novski) (s. Dobru{evo, Bitolsko,
1. V 1955) – petti poglavar na Ma-
kedonskata pravoslavna crkva. Ja
zavr{il Makedonskata pravoslav-
na bogoslovija vo Dra~evo, Skopje
(1974), Bogoslovskiot fakultet vo
Belgrad (1979) i postdiplomski
studii vo Bari, Italija. Bil pro-
fesor vo Bogoslovijata i preda-
va~ na Bogoslovskiot fakultet vo
Skopje. Za arhijerej bil izbran i
zamona{en (3. VII 1986) vo manas-
tirot „Sv. Naum Ohridski# vo Oh-
rid, hirotonisan (12. VII 1986) vo
hramot „Sv. Dimitrija# vo Skopje
i postaven za mitropolit Ameri-
kansko-kanadski (1986–1988), a vo
1988 g. za Zletovsko-strumi~ki,
odnosno Bregalni~ki (1989) po
preimenuvaweto na eparhijata vo
Bregalni~ka. Bil i rektor na Ma-
kedonskata pravoslavna bogoslo-
vija vo Skopje. Na 9–10. X 1999 g. vo
Soborniot hram „Sveta Sofija#
vo Ohrid be{e izbran i vostoli-
~en za Arhiepiskop Ohridski i
Makedonski, petti po red Pogla-
var na Makedonskata pravoslavna
crkva od vozobnovuvaweto na Oh-
ridskata arhiepiskopija. Pri iz-
borot be{e najmlad poglavar me|u
site poglavari na pravoslavnite
crkvi vo svetot. Vo negovo vreme
Svetiot sinod na MPC najbrojno
se podmladi so novi ~lenovi.
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
LIT.: Ratomir Grozdanoski, Stefan Ar-
hiepiskop Ohridski i Makedonski, Skop-
je, 2000. Rat. Gr.
STEFAN Uro{ I (1220–1277) –
srpski kral (1246–1276), najmal
sin na kralot Stefan Prvoven-
~ani. Se zame{al vo nikejsko-
epirskiot sudir, ispratil vojska
vo Makedonija (1257), kako sojuz-
nik na Epircite, no vo Pelago-
niskata bitka (1259) zastanal na
stranata na Nikeja. Vo negovo
vreme, do{le rudarite Sasi i za-
po~nal ekonomski podem. Po~i-
nal vo manastirot „Sopo}ani#.
LIT.: S. StanojeviÊ, Kraq Uro{, Godi{-
wica Nikole ^upiÊa, XLIV, 1935. K. Ax.
STEFAN Uro{ III De~anski (ok.
1285–?) – srpski kral (1321–1331),
sin na kralot Milutin. Vo Gra-
|anskata vojna vo Vizantija
(1321–1328) go poddr`uval An-
dronik II, koj ja zagubil vojnata.
Vizantija i Bugarija sklu~ile
sojuz protiv nego. Vo bitka kaj
Velbu`d (1330) gi porazil Buga-
rite, a Vizantijcite se otka`ale
od napadot. Go izgradil manasti-
rot De~ani, od prestolot go sim-
nal sinot Du{an.
LIT.: M. Ze~eviÊ, @ivot i vladavina
Stevana De~anskog, Beograd, 1903. K. Ax.
Dragi
Stefanija
STEFANIJA, Dragi (Ohrid, 10.
XI 1933) – lingvist i folklorist.
Diplomiral na Filozofskiot
fakultet vo Skopje (1958), zavr-
{il prv stepen na Pravniot fa-
kultet (1960) i doktoriral na
Filozofskiot fakultet vo Qub-
qana (1980). Rabotel kako dopis-
nik na Radio Skopje (od 1965),
lektor po makedonski jazik
(1967) i profesor po makedonski
jazik i literatura na Filozof-
skiot fakultet vo Qubqana
(1990). Predaval makedonska lite-
ratura na Filozofskiot fakul-
tet vo Zagreb i na Pedago{kata
akademija vo Maribor i predava
balkanska slavistika na Tehni~-
ko-humanisti~kata akademija vo
Bjelsko Bjala. ^len e na Helsin-
{kiot komitet na Slovenija i
po~esen ~len na DPM (2007).
Avtor e na dvaesetina knigi,
zbirki makedonsko narodno tvo-
re{tvo i stotina statii. Nad 30
godini `ivee vo Qubqana. Na
slovene~ki jazik objavil pove}e
izbori od makedonskata litera-
tura i od narodnoto tvore{tvo.
BIBL.: A Text-Book of The Macedonian
Language, Skopje, 1965 (koavtor so K.
Tošev); Makedonska ~itanka, Ljubljana, 1972;
Brata Miladinova, Ljubljana, 1984; Glosarij
Zbornika bratov Miladinovih, Nova Gorica,
1985; Makedonski razgovornik, Dubrovnik-
Zagreb, 1984; Makedonski le~ebnik od
XIX vek, Skopje, 1985; Viktorija pop
Stefanija, Ohrid-Struga, 1987; Vikto-
rija pop Stefanija, Narodno tvore-
{tvo, Ohrid-Struga, 1987; Prli~eviot
panslavizam, Ohrid, 1988; Makedonska
knji`evnost, Zagreb, 1991 (koavtor); Osnovni
frekven~ni slovar Nove Makedonije, Ljubljana,
1991; Makedonsko-~e{ki i ~e{ko-make-
donski re~nik, Brno, 1994 (vtoro izda-
nie 1995 i treto izdanie 2002, so koavtor
Ivan Dorovski); Makedonsko-slovenski slo-
var in mali slovensko-makedonski slovar,
Ljubljana, 1998 (koavtor so T. Pretner); Mal
makedonsko-polski re~ik, Katowice, 2001
(koavtor so E. Tokarz); Mal makedonsko-
bugarski i bÍlgarsko-makedonski re~-
nik, Blagoevgrad, 2004; Mal makedonsko-
hrvatski re~nik, Pula, 2006 (koavtor so
B. Pavlovski).
LIT.: Ivan Dorovski – Emilija Crven-
kovska, Leksikon na stranski make-
donisti, XX i XXI vek, Skopje, 2008, 101-
103. S. Ml.
Gligor
Stefanov
STEFANOV, Gligor (Kavadar-
ci, 3. VII 1956) ‡ skulptor, zna~a-
en za inovacijata na skulpturata
vo osumdesettite godini i za nej-
zinata promocija vo drugi sredi-
ni. @ivee i sozdava vo Kanada.
Diplomiral na Akademijata za
likovni umetnosti vo Belgrad
(1981). Izlagal na Bienaleto vo
Venecija (1993). Skulpturata ja
tolkuva na fleksibilen na~in,
koristi prirodni materijali
G. Stefanov: †Grabewe od prostorot# (1985)
(seno, slama, drvo, pamuk), a soz-
dava i instalacii (Linearna in-
tervencija, 1983; Heruvimi i se-
rafimi, 1993). S. Ab.-D.
STEFANOVSKI S
STEFANOV, Dimitar (s. Mar-
~ino, Kratovsko, 16. VIII 1899 –
Skopje, H 1970) – ~len na VMRO.
Vo 1922 g. izbegal vo Bugarija,
stapil vo redovite na VMRO, bil
vo ~etite na Ivan Janev-Brlo, po-
docna vo obezbeduvaweto na To-
dor Aleksandov. Vo Milano go
ubil P. ^aulev (1924), u~estvuval
vo ubistvoto na A. Protogerov
(1928). Do 1941 g. `iveel vo ]us-
tendil, vo Vtorata svetska vojna
se vratil vo Makedonija, kade
{to i po~inal.
IZV. i LIT.: DARM, Fond Republi~ki
sekretarijat za vnatre{ni raboti, Po-
pisnik II, Materijal br. 27; Zoran Todo-
rovski, Vnatre{nata makedonska revo-
lucionerna organizacija 1924–1934,
Skopje, 1997. Z. Tod.
STEFANOV, Dimitar G. (s. Ka-
raaga~, Bolgradsko, Besarabija,
18. VIII 1871 – Burgas, 11. XI 1940) –
u~esnik vo makedonskoto revolu-
cionerno osloboditelno dvi`e-
we. Zavr{il voeno u~ili{te vo
Kiev, a pravo vo Moskva. Bil di-
rektor na Egzarhiskata gimnazija
vo Bitola (1900), zadgrani~en
pretstavnik na TMORO vo Sofi-
ja (1901–1903), ~etnik vo ~etata na
J. Sandanski (maj 1903), pretseda-
tel na OK na Serskiot revoluci-
oneren okrug. U~estvuval vo
Ilindenskoto vostanie vo Raz-
lo{ko. Na Rilskiot kongres
(1905) bil povtorno izbran za
~len na Zadgrani~noto pretstav-
ni{tvo na VMORO.
IZV. i LIT.: Borbite v Makedoni® i
Odrinsko 1878–1912 – Spomeni, Sofi®,
1981. Al. Tr.
STEFANOVI], Branimir (Gni-
lane, Srbija, 22. III 1949 – Skopje,
14. I 1991) ‡ operski pevec, bas. Vo
1975 g. diplomiral solo-peewe na
Fakultetot za muzi~ka umetnost
vo Skopje (prof. B. Nikolovski),
a magistriral vo 1989 g. na Sofis-
kata muzi~ka akademija. Toj e ~len
na solisti~kiot sostav na Opera-
ta na MNT od 1977 do 1991 g., kade
{to ostvaril pove}e od 30 oper-
ski ulogi. Poseduval sonoren glas
so posebna smisla za komika na
scenata.
POZNA^AJNI ULOGI: Golemiot in-
kvizitor (†Don Karlos#), Don Bartolo
(†Sevilskiot berber#), Kon~ak (†Knez
Igor#), Gremin (†Evgenij Onegin#), Raj-
mondo (†Lu~ija di Lamermur#), Marko
(†Ero od onoj svet#), Goce Del~ev
(†Ilinden#). F. M.
STEFANOVSKI, Aco (Bitola
10. XII 1922 ‡ Bitola 10. III 1985)
‡ dramski akter i re`iser, eden
od osnovopolo`nicite na Na-
rodniot teatar vo Bitola. Sil-
na akterska li~nost, ~ii krea-
cii se trajni vrednosti vo na{a-
ta teatarska umetnost. Kariera-
ta ja zapo~nal vo NT vo Bitola
(1943/ 44).
1423
S STEFANOVSKI
Aco
Stefanovski
ULOGI: Hamlet i Edip (vo istoimenite
dela), Mitke (†Ko{tana#), Axi Trajko
(†Begalka#), Satin (†Na dnoto#), Fezli-
ev (†Crnila#), Lomen (†Smrtta na trgov-
skiot patnik#) i dr.
RE@II: †Mrtvite ne pla}aat danok#,
†G-|a ministerka# i dr. R. St.
Blagoja
Stefanovski
STEFANOVSKI, Blagoja (Ba-
ge) (Bitola, 7. III 1953) ‡ akter,
dolgogodi{en direktor na Na-
rodniot teatar vo Bitola (1980-
2002). Diplomiral na Visokata
muzi~ka {kola vo Skopje, na Ot-
sekot za dramski akteri. Pod ne-
govo rakovodstvo Bitolskiot te-
atar be{e vode~ka ku}a vo Repub-
likata. Pratenik vo Sobranieto
na RM, pretsedatel na Odborot za
kultura vo Sobranieto; minister
za kultura vo Vladata na RM
(2002-2006). U~estvuval vo pret-
stavite: †Vreme za peewe#; †Pi-
rej#; †Preno}i{te#; †Agamem-
non#; †Elektra# i dr. R. St.
Valeri
Stefanovski
STEFANOVSKI, Valeri (Oh-
rid, 14. VIII 1947) ‡ pijanist.
Diplomiral na Bugarskiot dr-
`aven konzervatorium (Q. En-
~eva, 1970). Specijaliziral na
1424
Dr`avniot konzervatorium †P.
I. ^ajkovski# vo Moskva (M.
Me`dlumov, J. Zak, 1974). Magis-
triral na Muzi~kata akademija
vo Qubqana (D. Tom{i~, 1979).
Od 1970 g. profesor na FMU vo
Skopje i direktor na Makedon-
skata filharmonija. Koncerti-
ral vo RM i vo pove}e evropski
zemji. Sn. ^.-An.
STEFANOVSKI, Velko (Skop-
je, 3. IV 1931) – profesor i nau~en
rabotnik vo drvnoindustriskata
oblast. Diplomiral na [umar-
skiot oddel na Zemjodelsko-{u-
marskiot fakultet vo Skopje
(1956). Doktoriral na [umarski-
ot fakultet vo Skopje (1965) na
temata „Prou~uvawe na fizi~ko-
mehani~kite svojstva na drvoto i
drvnite proizvodi na platanot
(Platanus orientalis)#. Bil izbran za
asistent (1961), a potoa i za redo-
ven profesor (1973). Imal plo-
den raboten vek kako univerzi-
tetski profesor i specijalist vo
praktikata, osobeno vo pogled na
prerabotkata i obrabotkata na
drvoto. Ostvaril pove}e usovr-
{uvawa vo zemjata i vo stranstvo
(vo periodot 1963–1988). Bil op-
{testveno aktiven. Se penzioni-
ral vo 1996 g. Objavil 83 nau~ni i
stru~ni trudovi. B. Il.
Vlatko
Stefanovski
STEFANOVSKI, Vlatko (Pri-
lep, 1957) & gitarist i kompozi-
tor. Eden od osnova~ite na grupa-
ta †Leb i sol#, so koja nabrzo sta-
na poznat na toga{nata jugoslo-
venska scena, osobeno po u~estvo-
to na Opatiskiot festival, koga
so obrabotkata na pesnata †Aber
dojde Donke# ja osvoi prvata nag-
rada na rok-ve~erta. Po raspa|a-
weto na grupata, S. ostvari iz-
vonredna solisti~ka kariera.
Kon krajot na XX vek formira i
svoe trio, so koe uspe{no nasta-
puva po svetskite sceni. Realizi-
ra golem broj diskografski izda-
nija (so †Leb i sol# – 13). Albu-
mot †Kru{evo#, koj pretstavuva
izvonredna obrabotka na make-
donski folklorni motivi za dve
gitari, go realizira so Miroslav
Tadi}. Sorabotuva so del od naj-
poznatite balkanski muzi~ari
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
(Teodosij Spasov i dr.). Osven ka-
ko instrumentalist, se istakna i
kako avtor na muzika za pove}e
filmovi (†[me}er#, 1985, †Xip-
si mexik#, 1997, †Serafin#, 2002
i dr.) i za teatarski i baletski
pretstavi (†Zodijak#, †Vakuum#,
†Dabova {uma#). M. Kol.
Goran
Stefanovski
STEFANOVSKI, Goran (Bito-
la, 27. IV 1952) ‡ dramski avtor,
univ. profesor, akademik. Dip-
lomiral na Filozofskiot fa-
kultet vo Skopje, na Grupata za
angliski jazik (1974). Magistri-
ral na Filolo{kiot fakultet vo
Belgrad. Rabotel vo Dramskata
redakcija na MTV (1974–1978);
bil asistent na Filolo{kiot
fakultet vo Skopje i profesor
po dramaturgija na FDU vo Skop-
je (1986–1998). @ivee i raboti vo
Kenterberi (Velika Britanija),
kade {to predava dramaturgija na
Christ Church College na Univerzi-
tetot vo Kent. Istovremeno pre-
dava i na Institutot za drama vo
Stokholm ([vedska). Izbran za
~len na MANU nadvor od rabot-
miot sostav (2004). Pretstavnik
na modernata makedonska drama-
turgija i eden od najzna~ajnite i
najizveduvani makedonski dram-
ski avtori voop{to. Avtor e na
scenarija za TV serii, TV filmo-
vi i drami, kako i na scenarijata
za igrani filmovi (†Haj-faj# i
†Prikazna za diviot istok#).
DRAMSKI TEKSTOVI: †Jane Zadro-
gaz#, †Divo meso#, †Let vo mesto#, †Haj-
faj#, †Duplo dno#, †Tetovirani du{i#,
†Crna dupka#, †Long-plej#, †Kula Vavi-
lonska#, †Travijata# (rok-opera), †Zodi-
jak# (rok-balet), †^ernodrinski se vra}a
doma#, †Saraevo#, †Old man dragging ston#
(koreodrama), †Kazabalkan#, †Euralien#
(scenario za teatarski proekt vo izvedba
na 50 akteri i 13 re`iseri), †Na pat za
Bagdad#, †Hotel Evropa#, †Demonot od
Debar maalo# i dr. R. St.
STEFANOVSKI, Dimitar (Bi-
tola, 16. V 1921 ‡ Bitola 9. IV
1978) ‡ dramski i filmski akter,
re`iser i vo dva perioda direk-
tor na Teatarot vo Bitola. Vo
NOB bil organizator na kultur-
no-prosvetnata dejnost. Po Oslo-
boduvaweto e eden od organizato-
rite za formirawe na Narodniot
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Dimitar
Stefanovski
teatar vo Bitola. Nastapuval i
na film, radio i TV.
RE@II: †Kuzman Kapidan#, †Ivec#,
†Antica#, †^orbaxi Teodos#, †Pe~alba-
ri#, †Crnila#, †Revizor#, †Skup# i dr.
ULOGI: Jerotie (†Somnitelno lice#), Aga-
ton (†Na`alena familija#), Axi Trajko
(†Begalka#). Velko (†Vejka na vetrot#), Po-
lonij (†Hamlet#), Tartif (vo istoimenoto
delo), Gradona~alnikot (†Revizor#), Dokto-
rot (†Svadbata na Mara#) i dr. R. St.
Ilko
Stefanovski
STEFANOVSKI, Ilko (Bito-
la, 4. XI 1952) ‡ akter. Diplomi-
ral akterska igra na FDU vo
Skopje (1986). Od 1976 g. e ~len na
Narodniot teatar vo Bitola.
Ulogi: Jon (†Pirej#), Efto (†Let vo mes-
to#), Anastas (†Jugoslovenska antiteza#),
Lopahin (†Vi{novata gradina#), Klaudij
(†Hamlet#), Osman-beg (†Balkanot ne e
mrtov#), Makdaf (†Magbet#), Axi Trajko
(†Begalka#), Koqo (†Tetovirani du{i#),
Potkaqosin (†@enidba#), Poco (†^ekaj-
}i go Godo#) i dr. R. St.
Jovan
Stefanovski
STEFANOVSKI, Jovan (@an)
(Skopje, 9. VI 1948) – arhitekt.
Diplomiral na Arhitektonsko-
grade`niot fakultet vo Skopje
(1973). Se zanimava so arhitek-
tonsko proektirawe. Realiziral
pove}e objekti od op{testven,
trgovski i ugostitelski karak-
ter. Posebno vnimanie posvetil
na stanbenata arhitektura. Rabo-
tel vo pove}e proektantski bi-
roa i vo sopstveno proektantsko
studio „Euroart# vo Skopje. Se
zanimava so publicistika. Obja-
vil preku 60 napisi posveteni na
arhitekturata. Pozna~ajni rea-
lizacii: Bankata vo Probi{tip
(1986), Domot na zanaet~iite vo
Starata ~ar{ija vo Skopje
(1990), Delovniot distributiven
centar „Ma{inopromet# vo Skop-
je (1990), fabri~kiot kompleks
„Inospektar# vo Skopje (1998) i
pove}e individualni ku}i vo
Skopje. Kr. T.
Jovo
Stefanovski
STEFANOVSKI, Jovo Angelov
(s. German, Krivopalane~ko, 19. XI
1946) – profesor po matematika,
u~ebnikar i izdava~. Zavr{il gim-
nazija vo Kumanovo (1965), Vi{a
pedago{ka {kola (Grupa matema-
tika) vo Vrawe (1966‡ 1968) i Pri-
rodno-matemati~ki fakultet (Gru-
pa matematika) vo Skopje (1975). Vo
me|uvreme rabotel kako nastavnik
vo selata Rankovce (Krivopalane~-
ko), Sandevo (Skopsko) i Skopje.
Bil osnova~ i glaven i odgovoren
urednik na sp. „Numerus# (1976‡
2002). Izvesen period bil sistem-
programer vo SIZ za domuvawe na
grad Skopje (1978). Podocna bil
dolgogodi{en sovetnik po matema-
tika na Biroto za razvoj na obrazo-
vanieto na SRM (1979‡2003), po
{to ja formiral privatnata izda-
va~ka ku}a „Albi#, specijalizira-
na za izdavawe u~ebnici i u~ebni
pomagala. Avtor i koavtor e na
okolu 80 u~ebnici, rabotni tetrat-
ki i zbirki po matematika za os-
novnoto i srednoto obrazovanie.
Negovata izdava~ka ku}a ima obja-
veno okolu 110 u~ebnici od razni
avtori i tematski podra~ja. S. Ml.
STEFANOVSKI, Metodija (Pri-
lep, 1926) – general-polkovnik na
JNA. Pred Vtorata svetska vojna
rabotel kako pomo{en trgovski
rabotnik. Vo NOVM bil od 1943,
~len na KPJ od 1944 g. Vo vojnata
bil oficer za OZN vo brigada i
vo divizija. Po vojnata vr{el raz-
ni dol`nosti vo organite za bez-
STEFANOVSKI S
Metodija
Stefanovski
bednost, sekretar za Narodna od-
brana na NR i SRM, pomo{nik na
komandant na armija, sekretar na
Komitetot na Konferencijata na
SKJ vo JNA i drugi. Zavr{il
VVA i Voena {kola na JNA.
LIT.: Vojni leksikon, Beograd, 1981. V. St.
Mirko
Stefanovski
STEFANOVSKI, Mirko (Skop-
je, 7. IX 1921 ‡ Skopje, 31. X 1981)
‡ akter i re`iser. Eden od osno-
va~ite na MNT; ~len na predvoe-
noto Moderno pozori{te; ~len
na patuva~kiot teatar †Dim~e
Trajkovski#; rakovoditel na kul-
turno-zabavnata trupa na XLII di-
vizija vo NOB. Do 1951 g. bil
~len na Dramata vo MNT; stanuva
re`iser vo NT vo Bitola
(1951‡1954); artist, re`iser i di-
rektor na NT vo Prilep (1954‡
1960); direktor na Rabotni~kiot
dom vo Skopje (1960‡1962); po-
mo{nik-upravnik na MNT (1962‡
1964); postojan re`iser vo Teata-
rot na narodnostite vo Skopje
(1965‡1981). Zna~ajno e negovoto
gostuvawe vo Ptuj (Slovenija),
bidej}i toa e prvo gostuvawe na
makedonski re`iser i prvo make-
donsko delo odigrano tamu (†Vej-
ka na vetrot#). Re`iser e na devet
praizvedbi od makedonski avtori.
RE@II: †Otelo#, †Vol~jak#, †Malogra-
|ani#, †Pesna#, †G-|a ministerka#, †Vujko
Vawa#, †U~enikot na |avolot#, †Site moi
sinovi#, †Bludnica dostojna za po~it#,
†Bez vina vinovni#, †[uma#, †Monserat#
i dr. R. St.
STEFANOVSKI, Risto (Skop-
je, 5. XII 1928) ‡ teatrolog, isto-
ri~ar na teatarot vo Makedonija,
dolgogodi{en direktor na tea-
tar. Ja zavr{il Dr`avnata tea-
1425
S STEFANOVSKI
Risto
Stefanovski
tarska {kola vo Skopje (1947‡
1949) i Otsekot za organizacija
na Fakultetot za dramski umet-
nosti vo Belgrad. Stanal ~len na
Dramskiot ansambl vo MNT
(1951‡1960), a od 1957 g. direktor
na Kukleniot teatar vo Skopje.
Pod negovo rakovodstvo ovoj tea-
tar prerasnuva vo Mladinsko-
detski (1958), a podocna vo Dram-
ski teatar (1967). Dramskiot tea-
tar go rakovodel vo negovite naj-
uspe{ni godini, koga se afirmi-
ra kako vode~ka teatarska ku}a
vo Makedonija i nadvor od nejzi-
nite granici. Ja vr{el funkcija-
ta generalen direktor na MNT
(1983-1988). Avtor e na knigite:
†Teatarot vo Makedonija#, †Tea-
tarot vo Makedonija od anti~ki-
ot teatar do 1944 godina#, †Od
Herakleja do Naroden teatar Bi-
tola#, †Teatarot vo Makedonija ‡
Sovremeni tendencii#, †Teata-
rot vo Makedonija ‡ Nova esteti-
ka# (1 i 2); †Letopis na makedon-
skata drama i teatarot vo Make-
donija# (1 i 2), †Teatarot vo Ma-
kedonija ‡ Sovremeni tenden-
cii#. Koavtor na †30 godini
Dramski teatar# (so Milo{ i
Du{ko Konstantinov); †Letopis
na MNT 1945‡1995# (so Slavko
Marinkovi}). Osnova~ e i glaven
i odgovoren urednik na spisanie-
to †Teatarski glasnik#. R. St.
Stefan
Stefanovski
STEFANOVSKI, Stefan Sla-
vev (Skopje, 11. III 1924 ‡ Skopje,
26. VIII 2002) ‡ nevropsihijatar,
redoven prof. na Med. f. vo
Skopje. Med. f. zavr{il vo Bel-
grad (1950) i se vrabotil na Ner-
vnata klinika (1950‡1987). Spe-
cijalisti~ki ispit polo`il vo
1426
1953 g., a habilitiral (1958) od
oblasta na nevrologijata. Toj e
eden od osnova~ite na Nervnata
klinika, nejzin direktor (1978‡
1987), dolgogodi{en {ef na Od-
delot za op{ta nevrologija i edu-
kator na brojni kadri nevrolozi
vo RM. Avtor e na pove}e od 100
nau~ni truda od oblasta na nevro-
logijata i psihijatrijata i na
u~ebni pomagala.
BIBL.: U~ebnik za sredno medicinsko u~i-
li{te: Nevrologija, Skopje, 1986. Il. X.
Tome
Stefanovski
STEFANOVSKI, Tome Blagoev
(Skopje, 12. IV 1949) ‡ spec. in-
ternist, pulmolog, alergolog, re-
doven prof. na Med. f. vo Skopje.
Bil direktor na Klini~kiot
centar, direktor na Klinikata za
pulmologija i alergologija i
{ef na Odelot za invazivna di-
jagnostika na Klinikata za pul-
mologija i alergologija. Avtor
na brojni stru~ni i nau~ni trudo-
vi i koavtor na knigata „Sovre-
mena dijagnostika i terapija vo
medicinata“ (2000) i na u~ebni-
kot po interna medicina. Br. N.
Stefan
Stefkov
STEFKOV, Stefan Dimitrov
(Skopje, 18. XI 1920 ‡ Skopje, 1. III
2003) ‡ mikrobiolog, redoven
prof. na Med. f. vo Skopje (od
1978). Diplomiral medicina vo
Belgrad (1948), a specijaliziral
mikrobiologija i parazitologija
(1955). Habilitiral za fizio-
lo{kite osobini na bakteriite
Klebsiela-Aerobacter i nivniot od-
nos kon antibioticite (1958). Se
usovr{uval vo Zagreb, Belgrad,
Pariz i Lion. Bil direktor na
Institutot i {ef na Katedrata
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
po mikrobiologija so parazitolo-
gija (1978‡1985). Pridonel vo pri-
menata na serolo{kite metodi kaj
streptokoknite infekcii i tu-
berkulozata. Bil profesor i {ef
na Infektivnata klinika vo Al-
`ir vo dva intervala (1967‡1972).
Avtor e na skripta za parazitolo-
gija i mikrobiologija. Publiku-
val nad 60 trudovi. K. K.-P.
Blagoja
Stefkovski
STEFKOVSKI, Blagoja (Goj~o;
psevd. G. Mintan) (Kumanovo,
1905 ‡ Skopje, 3. XII 1965) ‡ mlad
poet, komunisti~ki deec, organi-
zator na NOB, general-major na
JNA. Zavr{il vtori klas gimna-
zija, a potoa go izu~uval kroja~-
kiot zanaet. Kako aktivist na
sindikalnoto dvi`ewe, stanal
~len na SKOJ i na KPJ (od 1935),
~len na MK na SKOJ i na MK na
KPJ vo Kumanovo (1938). Bil so-
rabotnik na v. †Na{a re~# (Skop-
je, 1939), kade {to objavil i sti-
hotvorbi na makedonski jazik.
Bil izbran delegat na V zemska
konferencija na KPJ (Zagreb,
1940), no bil spre~en da otpatuva.
Kako ~len na Voeniot {tab na
MK (1941), bil eden od organiza-
torite na Kozja~kiot i Karada~-
kiot NOPO, a po nivnoto razbi-
vawe, bil izbran za sekretar na
MK (januari 1942). Avtor na pove-
}e statii vo organot na MK na
KPJ vo Kumanovo †Oktobris#
(oktomvri‡noemvri 1942). Nasko-
ro bil uapsen (1943), a potoa in-
terniran vo Eni}oj, kade {to or-
ganiziral jadro na KPM. Po vra-
}aweto (oktomvri 1943) zaminal
vo partizanskite edinici kako
politi~ki komesar na Kumanov-
skiot NOPO (1944), ~len na Ob-
lasniot komitet na KPM i podoc-
na politi~ki komesar na Bregal-
ni~ko-strumi~kiot (makedonski)
korpus na NOVJ. Po Osloboduva-
weto zavr{il praven fakultet,
bil pretsedatel na Sovetot na Vr-
hovniot sud na Makedonija, preda-
va~ po strategija na Vi{ata voena
akademija, republi~ki naroden
pratenik i izvr{uval visoki dol-
`nosti vo Skopskata armiska ob-
last. Od negovoto literaurno tvo-
re{tvo, poznato e deka bil avtor
na edno~inkata †@enata umira#
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
(izvedena vo Kumanovo, 1938) i na
pove}e stihotvorbi na makedon-
ski jazik so socijalna tematika.
BIBL.: Re~ na bolnata tutunska argat-
ka, †Na{a re~#, I, 4, Skopje, 8. IV 1939, 7;
Qubov, na ist. mesto, II, 13, Skopje, 27. II
1940, 6; ^irak, na ist. mesto, II, 16-17, 26. IV
1940, 15; Drvari, na ist. mesto, II, 13, 27. II
1940, 8; Krvava prolet, †Beseda#, I, 1, Ku-
manovo, juni 1972, 78.
LIT.: Radivoe Pe{i}, Toga{ koga se ra-
|a{e sovremenata makedonska poezija,
†Nova Makedonija#, XV, 4575, Skopje, 19.
IV 1959, 5; Umre general-majorot Blagoja
Stefkovski ‡ Goj~o, †Nova Makedonija#,
XXI, 6873, Skopje, 4. XII, 1965, 1‡2; Blagoj
Stefkovski vo makedonskata literatu-
ra, †Beseda#, I, 1, Kumanovo, 1972, 74‡79; D-r
Bla`e Ristovski, Kon prou~uvaweto na
literaturnoto tvore{tvo na progre-
sivnata mladina vo Kumanovo do Oslobo-
duvaweto, †Beseda#, VIII, 17‡18, Kumano-
vo, 1979, 21‡25 i 30‡35; Kumanovo i Kuma-
novsko vo NOV 1941‡1942 godina (Mate-
rijali od Nau~niot sobir odr`an na 12, 13
i 14 dekemvri 1978 godina), Kumanovo, de-
kemvri 1979; Dokumenti za narodnooslo-
boditelnata vojna i narodnata revolu-
cija vo Kumanovo i Kumanovsko, 1941-1942
(Vtoro dopolneto izdanie), Kumanovo,
maj 1980; D-r Bla`e Ristovski, Makedon-
skiot stih 1900‡1944. Materijali i is-
tra`uvawa, Skopje, 1980, 295‡300; Kuma-
novo i Kumanovsko vo NOV 1941‡1945.
Dokumenti, Kumanovo, 1988; Jordan Ce-
kov-Dane, Kumanovsko vo NOV 1941‡1945
(Prilozi za istorijata na Kumanovo i Ku-
manovsko vo NOV 1941‡1945), Kumanovo,
1989. S. Ml.
STIBERA (Styberra), s. ^epigo-
vo ‡ anti~ki grad, ~ii {to osta-
toci le`at na 16 km. zapadno od
Prilep, nad vlivot na rekata
Blato vo Crna Reka (Erigon). Za
gradot najstar e podatokot na Po-
libij, a podetalni podatoci za
nego davaat T. Livij i Strabon,
koj veli deka Stibera le`i na re-
kata Erigon i pripa|a na Derio-
pite. Od starite itinerariumi se
doznava deka Stibera le`i na pa-
tot Stobi ‡ Herakleja. Vo Tabu-
la Poitingerijana stanicata
Stibera e ispu{tena, me|utoa,
kaj geografot Ravenacki taa e za-
bele`ena kako Istubera po ovaj
Bista na Filoksen, Stibera, s. ^epigovo (II v.)
Bedem & Styberra, s. ^epigovo, od otkrivaweto na Gimnazionot (1957)
redosled: Eristion, Ceramij, Is-
tubera, Herakleja. So arheolo{-
kite istra`uvawa na ridot „Be-
dem# se otkrieni delovi od grad-
skiot bedem, hramot na boginkata
Tihe i delovi od kompleksot
Gimnazion. Gradskiot bedem, ~ii
ostatoci se otkrieni vo severni-
ot i zapadniot del od ridot, e yi-
dan od kr{en lokalen kamen vo
suvoyid, so {ir. 3,00 m. Hramot na
boginkata Tihe ‡ za{titni~ka na
gradot, e so dimenzii 10 × 10 m so-
lidno izyidan so masivni yidovi
od kr{en kamen, tuli i varov
malter. Ima centralna poluk-
ru`na ni{a vo isto~niot i bo~ni
ni{i vo ju`niot i severniot yid,
vo koi se smesteni darodavni nat-
pisi. Vo hramot se najdeni por-
tretni bisti na Orest i Filok-
sen – tatko i sin, zaslu`ni gra|a-
ni na gradot i kultna skulptura
na bogot Bahus-dete. Natpisot vo
centralnata ni{a zboruva za ob-
nova na hramot vo II v. n. e. so
sredstva podareni od Antestija
Fuska. Od kompleksot Gimnazion
se istra`eni objektite: peristi-
lot so atriumot, polukru`nata
eksedra, heroonot i temenos, koi
zafa}aat prostor ok. 1000 m2. Vo
objektite heroon i temenos, koi
od isto~nata strana le`at vrz os-
tatocite od bedemot, se otkrieni
najgolemiot broj mermerni spo-
menici so natpisi i kultna i por-
KUD †Stiv Naumov# od Bitola
†STIV NAUMOV# S
tretna mermerna plastika. Vo
Stibera se najdeni 28 spomenici
so natpisi so imiwa na efebi,
imiwa na bogovi i imiwa na dona-
tori i 27 statui od kultna i por-
tretna plastika. Od kultnata
mermerna plastika se otkrieni
statui na bogovite Asklepij, Her-
mes i Bahus, a od portretnata ‡
statui na `eni od tipot herku-
lanki, na ma`i ‡ kosmeti, torza
od efebi, edna imperatorska i ed-
na statua na makedonijarh ‡ gra|a-
nin na Stibera. Mermernata
plastika pripa|a na raniot rim-
ski period. Od dvi`niot arheo-
lo{ki materijal naj~esti se nao-
dite od fragmenti od kerami~ki
sadovi od helenisti~kiot i rani-
ot rimski period. Gradot Stibe-
ra svojot procut go do`iveal vo II
v. n.e. Negovite po~etoci se vo IV
v. p.n.e, a `ivotot vo nego zgasnal
vo vtorata polovina na III v. n.e.
LIT.: N. VuliÊ, „Spomenik SAN#, XCVIII,
Beograd, 1941‡1948, 184‡189; D. Vu~koviÊ-
TodoroviÊ, Styberra ‡ anti~noe poselenie v
sele ^epigove v okresnostÔh Prilepa, „Ar-
chaeologia Iugoslavica#, IV, Beograd, 1963,
59‡101; L. Kepeska ‡ K. Kepeski, Istra`u-
vawa na sektorot „V# Stibera, „Maced. acta
archaeol.#, 11, Skopje, 1990, 161‡170. K. Kep.
†STIV NAUMOV#, KULTUR-
NO-UMETNI^KO DRU[TVO,
BITOLA ‡ osnovano vo 1945 g. so
Horska, Dramska i Folklorna
sekcija, kako i so Mandolinski
1427
S STOBI MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA

orkestar. Edno od najaktivnite

dru{tva vo RM i mo{ne zaslu`no
za visokoto nivo na muzi~kiot
amaterizam. Dirigenti na Me{a-
niot i na @enskiot hor bile: N.
Sav~enko, St. Dragomanski, M.
Nikolovski i T. Hrisik. So Man-
dolinskiot orkestar dirigiral
T. Hrisik, a od 2006 g. Niko Nau-
mov. Od 1962 do 2006 g. so Me{a-
niot hor dirigirale Qubomir
Trifunovski i Petar Sidovski.
@enskiot mladinski hor, pod di-
rigentsvoto na Q. Trifunovski,
bil osnovan vo 1971 g. J. T.
STOBI (Στο′βοι, Stobi) ‡ gradska
naselba od anti~ko vreme na uto-
kata na Erigon (Crna Reka) vo Axi-
os (Vardar). Na ova mesto se vkrs-
tuvale i dvete va`ni patni~ki
ruti na Balkanot (Tesaloni-
ka‡Sirmium, Herakleja Linkes-
tis‡Stobi‡Pautalija‡Serdika).
Stobi od malo pajonsko naseleno
mesto vo helenisti~kiot, a oso-
beno vo rimskiot period, preras- Panorama na lokalitetot Stobi
nal vo ekonomski i kulturen cen-
tar. Lokalitetot e ubiciran od J. na prviot vek pr.n.e. (42‡43 g.) na- ko ¹ Στοβαι′ων πο′λις. Populacija-
G. Hahn (1850) i L. Heuzey (1860), a selbata dobiva status na oppidum ta se sostoela od domicilno nase-
od po~etokot na XX v., pa s# do de- civium Romanorum (Plinius Secun- lenie, rimski gra|ani, naselenie
neska kontinuirano se istra`u- dus, Historia Naturalis, IV, 10, 34). dojdeno od teritoriite na Mala
va. Prviot pomen vo pi{anite iz- Okolu sredinata na I v., bil pro- Azija i do IV v. vo gradot postoe-
vori e kaj rimskiot istori~ar moviran vo municipium {to re- la evrejska zaednica. Religiozni-
Tit Livij vo 197 g. pr.n.e. (Ab urbe zultiralo so zgolemuvawe na bro- ot `ivot na gradot e posvedo~en
condita libri, XXXIII, 19, 3; XXXIX, jot na `itelite, pa urbanoto jad- so epigrafski spomenici i sta-
53, 15; XL, 21, 1). Spored arheo- ro na gradot zapo~nalo da se {i- tui so pretstavi na bo`estva (As-
lo{kiot materijal, pronajden ri od centralnoto gradsko pod- klepij, Higeija, Telesfor, Arte-
pod nekolkute gradbi vo central- ra~je kon jug i zapad, a gra|anite mida Lohija, Afrodita, Apolon
noto gradsko podra~je, S. dobil imale pravo na ius italicum ‡ pri- Klarios Jupiter Liberator i
gradska urbanizacija vo helenis- vilegiran status i dano~ni pri- dr.). Najreprezentativen spome-
ti~koto vreme (III&II v.). Naselba- vilegii (Digest, L. 15.8.8) i pripa- nik od ovoj period e rimskiot Te-
ta vo ovoj period se nao|ala na se- |ale na plemiwata Aemilia i Tro- atar, iako vo periodot od I v. n.e.
verniot kraj na re~nata terasa na mentina. Statusot na Stobi vo do po~etokot IV v. n.e. spa|aat re-
sviokot na Vardar i stariot ra- rang na municipium e posvedo~en ~isi site pozna~ajni objekti ka-
kavec na Erigon i zafa}ala pros- na bakarnite moneti kovani vo ko: Casa Romana, Termite, ras-
tor od 3 ha, a ju`no od nea se pro- sopstvenata kovnica vo periodot ko{nite ku}i‡palati, evrejskata
tegala nekropolata. So doa|awe- od Vespazijan (69‡79) do Elaga- Sinagoga. Vo vtorata polovina
to na Rimjanite S. pripa|al na bal (218‡222) i na tri epigraf- na III v. n.e. naselbata verojatno
~etvrtata merida i bil centar za ski spomenici posveteni na kul- ne bila po{tedena od gotskoto
izvoz na sol od Dardanija vo Ma- tot na imperatorot. Osven ovie navleguvawe. Vo IV v. gradot sta-
kedonija (Titi Livii, Ab urbe condita statutarni nazivi, vo epigraf- nal episkopsko sedi{te, a od kra-
libri, XLV, 29, 13), a od sredinata skite spomenici se pojavuva i ka- jot na V do po~etokot na VI v. bil

Mozaikot vo krstilnicata vo Stobi Mozaikot vo Poliharmovata palata, Ku}a na psalmite, Stobi

1428
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
Mermerna glava od statua na egipetskiot
vladetel na podzemjeto Serapis, Stobi
glaven grad na provincijata Ma-
cedonia Secunda. Vo ovoj period
(388) gradot go posetil i impera-
torot Teodosij I, koj izdal dva
edikta (Codex Theodosianus XVI. 4.
2, XVI. 5. 15). Vo krajot na IV v.
bil napadnat i od Vizigotite,
predvodeni od Alarih, dodeka
okolu 440 g. i od Atila. Posled-
nata invazija e vo 479 g. n.e., koga
niz gradot pominuvaat trupite na
Gotite predvodeni od Teodorih.
Vo IV v. teritorijata na gradot
bila delumno reducirana i bil
izgraden vnatre{niot odbranben
yid (vrz temelite na postara rim-
ska palata), poradi varvarskite
napadi i poplavite na Crna Reka.
Centralnoto gradsko podra~je
bilo na najvisokata terasa na
gradot, kade {to bila Episkop-
ska bazilika i polukru`niot
plo{tad, a toga{ bile izgradeni
i drugite ranohristijanski ba-
zilki i profani gradbi (vidlivi
denes). Dvete glavni ulici (Via
Principalis Superior i Via Principalis
Inferior) bile trasirani spored ge-
ografskata dispozicija na tere-
Sinagoga, centralna bazilika, Stobi
Planinata Stogovo
not, a nekolkute pomali ulici gi
presekuvale glavnite ruti na
mestata, kade {to se nao|ale pa-
latite i javnite objekti. Kako
episkopski centar, vo istoriski-
te izvori se spomnuvaat nekolku
episkopi od Stobi: Budios (u~es-
nik na Ekumenskiot sobor vo Ni-
keja vo 325), Nikola (u~esnik na
^etvrtiot ekumenski sobor, Hal-
kedon), Ioannes (Konstantinopol,
680) i Margaritus (Trulo, 692) i Ev-
statij i Filip (ktitori na Epis-
kopskata bazilika). Gradot egzis-
tiral do krajot na VI v. Vo sred-
novekovniot period se spomnuva
pobedata na Vasilij II (1014) nad
voenata posada vo Stobi, a del od
gradot slu`el kako nekropola za
bliskata slovenska naselba.
LIT.: J. G. von Hahn, Reise von Belgrad nach
Salonik, Wien, 1861, 175-236; F. Papazoglou,
Les Villes de Macédoine à l’epoque romaine,
BCH, Supl. 14, Athenes, 1988, 313–323; E. Kit-
zinger, Survey of the early Christian Town of Sto-
bi, DOP, 3, Washington, 1946, 81–161; Studies
of the Antiquites of Stobi, I-III, Beograd-Titov
Veles, 1973–1981; V. R. Anderson-Stojanovic,
Stobi. The Hellenistic and Roman Pottery, Prin-
ceton, 1992; P. Josifovski, Rimskata mo-
netarnica vo Stobi, Skopje, 2001; J. Mi-
kul~i}, Stobi: anti~ki grad, Skopje,
2003. A. V.-M.
STOILOV S
STOGOVO – visoka vene~na pla-
nina vo Zapadna Makedonija, koja
se formirala vo vremeto na alp-
skata orogeneza. Taa se nao|a po-
me|u dolinata na Crni Drim od
zapad, dolinite na rekite Radika
i Mala Reka od sever i istok, pre-
ku tektonskiot preslap Jama
(1.507 m) e odvoena od planinata
Bistra, a na jug morfolo{ki pre-
ku prevalot Rudine se nadovrzuva
na planinata Karaorman. Se pro-
tega vo pravecot sz–ji. Najgolem
vrv e Golem Rid (2.273 m), a na bi-
loto ima u{te deset vrvovi povi-
soki od 2.000 m. Vo geolo{kiot
sostav na Stogovo u~estvuvaat: fi-
liti, trijaski i kredni sedimenti.
Na visokite delovi na planinata
se nao|aat izvorite na Jamska Re-
ka, Garska, Bele{nica, Ehlove~ka
Reka, Radomirska, Peso~anska i
dr. Visokoplaninskite delovi vo
pleistocenot bile zafateni so
glacijacija i denes se sre}avaat
fosilni glacijalni formi, kako:
cirkovi, valovi i moreni. Niski-
te delovi se pod {uma, a nad nea se
protegaat prostrani planinski
pasi{ta {to se solidna baza za
razvoj na sto~arstvoto.
LIT.: Andonovski T., Abrazioni i fluvi-
jalni elementi vo Ki~evskata kotlina,
„Godi{en zbornik na IG#, kn. 27-28, Skop-
je, 1984. T. And.
STOILOV, Milan Trajkov (Ku-
ku{, 14. I 1881 – s. Vito{a, Ko~an-
sko, 6. IX 1903) – ~len-osnova~ na
TMOK (1900–1903) i ~len-osno-
va~ i sekretar na MNLD vo S.-
Peterburg (1902–1903). Po zavr-
{uvaweto na osnovnoto (1892) i
triklasnoto u~ili{te vo Kuku{
(1895) i Bugarskata duhovna semi-
narija vo Carigrad (juli 1902), na
14 avgust 1902 g. e ve}e vo S.-Pe-
terburg i vo septemvri se zapi-
{uva na Voenomedicinskata aka-
demija. Vedna{ stanuva ~len na
TMOK, a me|u prvite i potpis-
nik na osnova~kiot akt na
1429
S STOIQKOVI]
Milan
Stoilov
MNLD. Na vtoroto zasedanie na
Drugarstvoto (29. XII 1902) e iz-
bran i za sekretar-zapisni~ar.
Po objavuvaweto na Ilindensko-
to vostanie, zaedno so nekolcina
drugi ~lenovi, zaminuva vo Make-
donija i zaginuva kako vostanik
vo borba so Turcite kaj ko~ansko-
to selo Vito{a.
LIT.: D-r Bla`e Ristovski, Dimitrija
^upovski (1878–1940) i Makedonskoto
nau~no-literaturno drugarstvo vo
Petrograd, I, Sk., 1978, 147-148; „Avto-
nomna MakedoniÔ#, I, 21, SofiÔ, 23. XI
1903, 3. Bl. R.
Ivan
Stoiqkovi}
STOIQKOVI], Ivan (Kumano-
vo, 15. II 1962) – politi~ar. Dip-
lomiral na Pravniot fakultet vo
Skopje. Pretsedatel na Demokrat-
skata partija na Srbite vo Make-
donija. Pratenik vo tri parlamen-
tarni sostavi na Sobranieto na
RM (2002–2009). R.
STOIMENOV, Pavle (s. Dolno
Tlamino, Bosilegrad, 12. IV 1931)
– grad. in`., red. prof. na Gra-
de`niot fakultet vo Skopje (od
1986 do penzioniraweto vo 1996
g.) po predmeti od oblasta na pa-
ti{tata. Napi{al u~ebnik po
predmetot pati{ta, a preku apli-
kativnata rabota pridonesol za
oformuvaweto na patnata mre`a
i gradskite soobra}ajnici vo na-
{ata zemja. Q. T.
STOJANOV, Dimitar (Dim~e,
Mire) (Prilep, 1910 – Skopje,
1991) – u~esnik vo predvoenoto
studentsko i komunisti~ko dvi-
`ewe i vo NOB, makedonski po-
liti~ar i dr`avnik, istori~ar i
arhivist. Po zavr{uvaweto na
studiite po istorija na Belgrad-
1430
Dimitar
Stojanov-
Mire
skiot univerzitet (1935) profe-
soruva vo Gimnazijata vo Prilep
(1935-1940), vo Pe} (do april
1941) i vo Kratovo (1941/42). Vo
slednata u~ebna godina (1942/43)
e ispraten vo Love~ (Bugarija),
no poradi antifa{isti~kata dej-
nost, zaedno so ^ento i drugi pri-
lep~ani, e interniran vo logorot
^u~uligovo (Pirinskiot del na
Makedonija). Po vra}aweto (po-
~etokot na 1944) stanuva borec
prvin vo II, a potoa vo V makedon-
ska narodnoosloboditelna briga-
da. ^len na ASNOM (od avgust
1944), a od II zasedanie na AS-
NOM ~len i na Prezidiumot i
poverenik za prosveta vo DFM.
Po Osloboduvaweto vr{i razni
dr`avni i op{testveno-politi~-
ki funkcii, pa i pretsedatel na
Narodnoto sobranie (1951–1955),
a do penzioniraweto e direktor
na Dr`avniot arhiv na Makedo-
nija (1960–1978). Bl. R.
STOJANOV, Zafir (Del~evo, 7.
X 1930) – fizi~ar, red. prof.
(1981) na PMF. Diplomiral
(1957) na PMF, kade {to dokto-
riral (1974) so tema vo koja se
izu~uvaat sinteruvani metali i
leguri so pomo{ na ultrazvuk.
Za taa cel oformil Laboratori-
ja za primena na ultrazvukot za
istra`uvawa na tvrdite tela.
Specijaliziral vo Getingen i
Ahen. Dr`el nastava od Op{ta
fizika, glavno za studentite po
hemija, no i na drugi fakulteti
vo Skopje i vo Bitola. Objavil
nekolku sredno{kolski i uni-
verzitetski u~ebnici („Op{ta
fizika I i II#) i okolu 30 nau~ni
statii vo doma{ni i stranski
spisanija.
LIT.: Prirodno-matemati~ki fakultet
– Skopje 1946–1996, Skopje, 1996, str. 172; 60
godini Prirodno-matemati~ki fakul-
tet – Skopje, Skopje, 2006, str. 183. V. Ur.
STOJANOV, Krste (s. Drmeni,
Resensko, 1880 – s. Kriveni, Re-
sensko, 3. II 1905) – pe~atar, revo-
lucioner, pripadnik na TMORO.
Bil pe~atar vo Carigrad i ~len
na Carigradskiot RK (1900–1903).
Od 1904 g. vlegol vo ~etata na voj-
vodata S. Ol~ev, koja dejstvuvala
vo Prespansko. Zaginal vo borba
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
so osmanliska vojska vo Resensko.
IZV. i LIT.: CDA, f. 892, op. 1, a.e., 16,
l. 60; v. „Reformi#, br. 11, Sofi®,
1899–1905. Al. Tr.
Krum
Stojanov
STOJANOV, Krum (Skopje, 6. III
1917 ‡ Skopje, 4. XII 1996) ‡ dram-
ski akter i re`iser. Go posetu-
val Studioto na umetni~kiot te-
atar vo Belgrad (1939-1941). Sta-
nal akter vo Narodniot teatar vo
Skopje (1942-1944). Eden od osnova-
~ite na Makedonskiot naroden te-
atar i vo Gorna Xumaja (Blagoev-
grad, Bugarija). Bil ~len na Dra-
mata na MNT (1945-1952 i 1961-
1964), a od 1964 g. do penzionirawe-
to akter vo Dramskiot teatar vo
Skopje. Bil akter i vo belgradsko-
to Dramsko pozori{te (1952-
1961). Za nego kritikata pi{uva
deka e eden od najgolemite akteri
na ovoj del od svetot, deka toj ne sa-
mo {to poseduva izvoren talent,
tuku ima izvori vo du{ata.
ULOGI: Stjopa (†Platon Kre~et#), Va-
ler (†Tartif#), Orlando (†Kako {to mi-
luvate#), Petar (†Malogra|ani#), Gene-
ral (†U~enikot na |avolot#), Henri Hi-
gins (†Pigmalion#), Nu{i} (†Avtobiog-
rafija#), Porfirij (†Zlo~in i kazna#),
Spasoe (†Pokojnik#), Kain I i II (†Patri-
turata za eden Miron#), Bog (†Adam i
Eva#), Tode Mudreco (†Jane Zadrogaz#),
El Ilustrimo (†Karipskiot minister#),
Dimitrie (†Divo meso#) i dr.
RE@II: †Golemiot no`# (i scenografi-
ja), †Mande#, †Krvavi svadbi#, †Fizi~a-
ri#, †Dundo Maroe#, †Bumerang#. R. St.
Petar
Stojanov
STOJANOV, Petar (Veles, 17. VI
1922 ‡ Skopje, 8. X 1995) ‡ istori-
~ar, nau~en sovetnik vo INI. Ka-
ko gimnazijalec mu pristapil na
komunisti~koto mladinsko dvi-
`ewe i stanal ~len na SKOJ
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
(1941). Bil u~esnik vo NOAVM
(od 1944). Po Osloboduvaweto sta-
nal ~len na KPJ (od 1945) i diplo-
miral na Filozofskiot fakultet
vo Skopje (juni 1950). Izvesno vre-
me bil profesor po istorija vo
Vele{kata gimnazija, go osnoval
i go rakovodel tamo{noto Arhiv-
sko sredi{te, podocne{niot Is-
toriski arhiv na Veles. Se vrabo-
til kako asistent vo INI (1956)
i go prou~uval minatoto na Make-
donija vo vremeto na Balkanskite
i vo Prvata svetska vojna.
BIBL.: Petar Pop Arsov vo nacionalno-
revolucionernoto dvi`ewe na makedon-
skiot narod (1868–1919), Skopje, 1963;
Trojnata podelba na Makedonija, Skopje,
1968; Makedonija vo vremeto na Balkan-
skite i Prvata svetska vojna (1912–
1918), Skopje, 1969; Makedonija vo politi-
kata na golemite sili vo vremeto na Bal-
kanskite vojni 1912–1913 godina, Skopje,
1979; Veles i Vele{ko vo Narodnooslobo-
ditelnata vojna 1941–1945. Spomen kniga
na zaginatite borci vo NOV i `rtvite
na fa{isti~kiot teror od Veles i Ve-
le{ko, Titov Veles, 1985 (so koavtor).
LIT.: 50 godini Institut za nacional-
na istorija 1948–1998, Skopje, 1998,
210–212. S. Ml.
STOJANOV, Risto (Kavadarci,
1927) – geolog, univ. profesor. Os-
novno i sredno obrazovanie zavr-
{il vo Kavadarci, a Rudarsko-geo-
lo{ki fakultet vo Belgrad (1952).
Po diplomiraweto, vo Geolo{ki-
ot zavod na Makedonija raboti ka-
ko geolog vrz problemite na sozda-
vaweto na geolo{kite podlogi pri
realizacijata na hidrotehni~kite
objekti vo Makedonija, kako {to
se akumulaciite na Mavrovo – Vru-
tok i Raven; Crna Reka, Vardar,
Crni Drim i dr. Re~isi 20 g. nepre-
kinato raboti na proektot OGK na
Makedonija. Postdiplomski stu-
dii zavr{il vo Imperial Kolex
vo London, kade {to ja brani i svo-
jata magisterska rabota pod naslov
„Fengitite na Pelagoniskiot ma-
siv#. Doktoriral vo 1972 g. na RGF
vo Belgrad na tema „Petrolo{ki
karakteristiki na magmatskite i
metamorfnite karpi od po{iro-
kata okolina na Prilep#. Para-
lelno so istra`uva~kite aktiv-
nosti, R. S. se vklu~uva i vo me|u-
narodnata sorabotka na poleto na
geologijata i toa preku telata na
UNESKO. Toj e ~len na Jugoslo-
venskiot komitet na UNESKO
(1976), i pretsedatel na Makedon-
skiot komitet na UNESKO (1995)
vo ramkite na Programata za kore-
lacija vo geologijata IGCP, pre-
ku koja e koordinator na pogolem
broj me|unarodni proekti. Vospos-
tavil sorabotka so Rusija, Franci-
ja, Germanija, Italija, Grcija,
[panija, Romanija i drugi dr`avi.
BIBL.: Kreden i polekreden magmatizam
vo Dinaridite i na Kavkaz; Magmatizam,
metamorfizam, metalogenija i geotermi-
ja na Vardarskata zona i Srpsko-makedon-
skiot masiv; Morfostrukturna analiza
na prostorot na R. Makedonija. Bl. B.
STOJANOV, Sofronij (s. Cer,
Demirhisarsko, 8. X 1871 – s. Gab-
rovo, Gornoxumajsko, 15. IV 1903)
– vrhovisti~ki vojvoda, poru~nik
vo Bugarskata armija. Zavr{il
voeno u~ili{te vo Sofija (1892).
Ja napu{til armijata (1900) za da
dejstvuva vo Makedonija. Kako
vojvoda dejstvuval vo Male{ev-
sko, Gornoxumajsko i vo Ki~evsko
(1901). Zaginal vo borba so os-
manliskata vojska.
IZV. i LIT.: Borbite v MakedoniÔ i Od-
rinsko 1878–1912 – Spomeni, SofiÔ, 1981;
v. „Makedono-odrinsko kurierÍ#, br. 22,
Sofi®, 1903. Al. Tr.
Done
Stojanov-
[tipjan~eto
STOJANOV-[TIPJAN^ETO,
Done To{ev (s. Erxelija, [tip-
sko, 1867 – ]ustendil, 15. IV 1931)
– pripadnik na MRO, akter na
Donevata afera (1896). Bil kurir
na Organizacijata. Na 19. IV 1896
g., na izlezot od Bitola kaj crkva-
ta „Sv. Nedela#, vo negovite vre-
}i so oriz vlastite prona{le
bombi, naboi za revolveri i ba-
rut. Vo zatvorot vo Bitola proja-
vil granitna cvrstina, ne go iz-
dal svetoto delo. Opean vo narod-
nite pesni.
LIT.: D. Dimeski, Aferata na Don~o
[tipjan~eto, 1896 godina, „Delo 74#,
XIII/5, [tip, 1986. Al. Tr.
Kornelija
Stojanova
STOJANOVA, Kornelija Strahi-
lova ([tip, 24. XII 1936) – redoven
profesor (1993) na PMF, Insti-
tut za hemija (vo penzija od 2001).
Diplomirala (1960), magistrirala
(1978) i doktorirala vo Skopje. Ra-
botniot vek go zapo~nala vo Elek-
trohemiskiot kombinat †Jegunov-
STOJANOVA-BRMBREVSKA S
ce#, a od 1962 g. e, sukcesivno, od
asistent do redoven profesor na
Institutot za hemija. Odr`uvala
nastava po predmeti od fizi~kata
hemija za studenti od RGF vo [tip,
za studenti po hemija i za studenti
od dvopredmetnite studii po bio-
logija-hemija, kako i na postdip-
lomskite studii po hemija. Glavni-
ot nau~en interes $ e kon elektro-
hemijata i analiti~kata hemija, a
specijalnost $ e polarografskiot
metod. Objavila pove}e od 30 trudo-
vi, a na nau~ni sobiri prezentira-
la okolu 70 soop{tenija. U~estvu-
vala vo obrabotkata na 15 nau~no-
istra`uva~ki proekti (3 me|una-
rodni), a na dva bila rakovoditel.
Bila rakovoditel na Zavodot za
fizi~ka hemija pri Institutot za
hemija na Prirodno-matemati~ki-
ot fakultet i na dvopredmetnite
studii biologija-hemija.
LIT.: Prirodno-matemati~ki fakul-
tet – Skopje, 1946–1996, Skopje, 1996, 228;
60 godini Prirodno-matemati~ki fa-
kultet – Skopje, Skopje, 2006, 248. B. [.
Milica
Stojanova
STOJANOVA, Milica (Kriva
Palanka, 6. VI 1932) ‡ akterka,
~ii kreacii se rezultat na talent
i kultiviran pristap vo prezen-
tirawe na igraniot lik. Po zavr-
{uvaweto na Srednata teatarska
{kola vo Skopje, raboti vo Radi-
odramata vo Skopje, a potoa vo
Dramata na MNT (1953-1964). Od
1964 g. do penzioniraweto e vo
Dramskiot teatar vo Skopje.
ULOGI: Ana Frank (†Dnevnikot na Ana
Frank#), Eliza (†Pigmalion#), Petruwe-
la (†Dundo Maroe#), Ledi Magbet (†Mag-
bet#), Majkata (†Divo meso#), Cveta
(†Svadba#), Donka (†Begalka#), Sarka
(†Na`alena familija#), Beatrisa (†Dejs-
tvoto na gama zracite vrz seni{nite ne-
veni#), Malina (†Erigon#), Sowa Marma-
ladova (†Zlostorstvo i kazna#), Paraske-
va (†Duplo dno#), Pustija (†Bogunemili#),
Bosica (†Hamlet od Dolno Ga{tani), Fi-
lamenta (†U~eni `eni#) i dr. R. St.
STOJANOVA-BRMBESKA,
Delka Bogdanova (Debar, 5. VII
1934) ‡ farmakolog, redoven
prof. na Med. f. vo Skopje. Vra-
botena vo Institutot za farma-
kologija i toksikologija pri
Med. f. vo Skopje. Pridonela za
unapreduvaweto na pedago{kite
osnovi na sovremenata bazi~na i
klini~ka farmakologija. Bila
1431
S STOJANOVI]
{ef na katedrata, prodekan,
u~esnik vo institutskite proek-
ti i dolgogodi{en glaven ured-
nik na MMP. D. S.-B.
Aleksandar
Stojanovi}
STOJANOVI], Aleksandar
(Belgrad, 2. VIII 1934) ‡ baletski
igra~. Baletskoto obrazovanie go
steknuva vo u~ili{teto „Luj Da-
vi~o# vo Belgrad i vo Baletskoto
u~ili{te vo Skopje, vo klasata na
N. Kirsanova. ^len e na Balet-
skiot ansambl pri MNT i negov
prvenec (1954-1982). Tan~er so iz-
razena artisti~ka kreativnost.
ULOGI: Don Kihot (L. Minkus, „Don
Kihot#), Tibald (S. Prokofjev, „Romeo
i Julija#), Albert (A. Adam, „@izel#) i
dr. Em. X.
STOJANOVI], Aleksandar To-
dorov (Skopje, 2. III 1955) ‡ spec. in-
ternist, hematolog, redoven prof.
na Med. f. vo Skopje. Rakovoditel
na Dnevnata bolnica pri Klinika-
ta za hematologija, pretsedatel na
Zdru`enieto na hematolozite na
RM, ~len na Evropskata asocijaci-
ja za hematologija. Osoben interes
i zaslugi ima za razvojot na trans-
plantacijata na koskenata srcevi-
na vo RM, kako i za unapreduva-
weto na terapijata na malignite
zaboluvawa na krvta. Br. N.
Lidija
Stojanovi}-
Lafazanovska
STOJANOVI]-LAFAZANOV-
SKA, Lidija Aleksandrova (Skop-
je, 1965) ‡ filolog, nau~en sovet-
nik. istra`uva~ na narodnata po-
ezija vo Institutot za folklor
„Marko Cepenkov# vo Skopje.
Diplomirala na Filolo{kiot
fakultet vo Skopje ‡ Grupa op-
{ta i komparativna kni`evnost
(1989). Magistrirala na Filo-
1432
lo{kiot fakultet vo Belgrad na
temata „Motiv `rtvovawa u ma-
kedonskoj narodnoj kwi`evnos-
ti# (11. II 1993) i doktorirala na
Filolo{kiot fakultet „Bla`e
Koneski# vo Skopje na tema „Fe-
nomenot na inicijacijata vo ma-
kedonskata narodna kni`evnost#
(11. I 1999). ^len e na Redakcijata
na sp. „Makedonski folklor#.
BIBL.: Tanatalo{kiot pravzor na `ivo-
tot. Fenomenot `rtvuvawe vo makedon-
skata narodna kni`evnost, Skopje, 1996;
Homo initiatus. Fenomenot na inicijacijata
vo makedonskata narodna literatura,
Skopje, 2001; Egzodusot na Makedoncite
od Grcija. @enskite prikazni za Vtorata
svetska vojna i nivniot egzodus, Skopje,
2002 (so koavtor); Metodi na istra`uva-
we na folklorot, Skopje, 2005; Horizon-
ti na narodnata kultura, Skopje, 2006..
IZVORI: 50 godini Institut za fol-
klor. Bibliografija na izdanijata na In-
stitutot za folklor „Marko Cepenkov#
‡ Skopje i na magisterskite i doktorski-
te disertacii na sorabotnicite 1950‡
2000. Podgotvila Mirjana Anastasova,
Skopje, 2000, 101-102, 126-127 i 150; Refe-
rat za izbor na nau~en sovetnik za rabot-
noto mesto istra`uva~ na narodnata po-
ezija vo Institutot za folklor „Marko
Cepenkov# vo Skopje, „Bilten# na Univer-
zitetot „Sv. Kiril; i Metodij# vo Skopje,
br. 927, Skopje, 1. X 2007, 102-104. S. Ml.
Aleksandar
Stojanovski
STOJANOVSKI, Aleksandar (Ku-
manovo, 11. VIII 1929 ‡ Skopje, 19. V
2009) – istori~ar – turkolog. Dip-
lomiral na katedrata po istorija na
Filizofskiot fakultet vo Skopje
i se vrabotil vo Institutot za na-
cionalna istorija, vo Oddelenieto
za osmanlisko-turskiot period
(1955). Doktroriral na temata „Der-
venxistvoto vo Makedonija# (1963).
Se usovr{uval i vr{el arhivski is-
tra`uvawa vo Istanbul, Ankara,
Pariz, Sofija i Saraevo, u~estvu-
val na pove}e kongresi i simpoziu-
mi vo zemjata i vo stranstvo i bil
~len na redakcii na pove}e nau~ni
spisanija i zbornici. Preveduva~ e
na pove}e tomovi turski dokumenti
za istorijata na makedonskiot na-
rod od XV i XVI v., avtor e na pove}e
monografii i statii od istorijata
na Makedonija vo osmanliskiot
period i glaven redaktor i avtor na
vtoriot tom od Istorijata na make-
donskiot narod. Dr. \.
STOJANOVSKI, Zoran Miluti-
nov (Tomino Selo, Makedonski
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
Brod, 28. X 1937) ‡ psiholog, uni-
verzitetski profesor. Osnovno
obrazovanie zavr{il vo Dolni Ma-
nastirec, a u~itelska {kola vo
Skopje. Diplomiral na Filozof-
skiot fakultet vo Belgrad (1965), a
magistriral vo Centarot za multi-
disciplinarni studii vo Belgrad
(1975). Doktoriral na Filozof-
skiot fakultet vo Skopje (1986).
Rabotel kako psiholog vo Zavodot
za vrabotuvawe vo Kumanovo i kako
sovetnik vo Republi~kiot zavod za
unapreduvawe na vospitanieto i
obrazovanieto. Za asistent na Fi-
lozofskiot fakultet e izbran vo
1971, a redoven profesor e od 1992
g. Izveduval nastava po predmetot
pedago{ka psihologija na Filo-
zofskiot i na Pedago{kiot fa-
kultet vo Skopje i na Fakultetot
za u~iteli i vospituva~i vo Bito-
la. Bil rakovoditel na Institutot
za psihologija, prodekan na Filo-
zofskiot fakultet i prorektor za
nastava i nauka na Univerzitetot
„Sv. Kiril i Metodij# vo Skopje.
Objavil pove}e od osumdeset nau~-
ni i stru~ni trudovi od oblasta na
psihologijata na obrazovanieto i
u~ili{nata psihologija.
BIBL.: Izrabotuvawe i koristewe na
neformalni testovi na znaewa, 1973; Tes-
tovi na znaewe, 1988; Socijalniot sta-
tus na u~enicite i li~nite osobini,
1988; Vekslerov individualen test na in-
teligencija za makedonskata populacija,
1989; Inventory of European Longitudinal Studi-
es in the Behavioural and Medical Science, 1990.
LIT.: Filozofski fakultet 1946–1976,
Skopje, 1976, 77; Filozofski fakultet:
1976–1996, Skopje, 1996, 91. V. Arn.
Kiril
Stojanovski
STOJANOVSKI, Kiril (s. Zlesti,
Debarca, 1909 ‡ 31. I 1971) ‡ sve{te-
nik i istaknat u~esnik vo NO-
AVM. Po Aprilskata vojna (1941)
mu pristapil na NOD. Bil sve{te-
nik na ^okovskata parohija, a potoa
kako brigaden sve{tenik go osve-
til znameto na Prvata makedonska
NOUB (11. XI 1943). Bil izbran za
~len na Verskoto poverenstvo pri
G[ na NOV i POM i u~esnik na
Prvoto zasedanie na ASNOM. Ka-
ko osobeno istaknat protojerej, po
Osloboduvaweto bil organizator
na crkovniot `ivot vo Makedonija.
LIT.: Slavko Dimevski, Istorija na ma-
kedonskata pravoslavna crkva, Skopje,
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
1989; Jovan Bel~ovski, Istoriskite osno-
vi na avtokefalnosta na Makedonskata
pravoslavna crkva, Skopje, 1986. S. Ml.
Koce
Stojanovski
STOJANOVSKI, Koce Nikolov
(Koce Metalec) (Skopje, 12. V 1914
‡ s. Strma{evo, Kavadare~ko, 12. VI
1944) ‡ komunisti~ki deec i borec.
Kako aktivist vo Metalskata pod-
ru`nica na Ursovite sindikati,
stanal ~len na KPJ (od letoto
1939) i na obnoveniot MK na KPJ
vo Skopje (od proletta 1940). Kako
sekretar na Sindikalnata podru`-
nica na metalskite rabotnici bil
organizator na pove}e {trajkovi
(1940), a potoa stanal i sekretar na
MK na KPJ vo Skopje (letoto 1940
‡ avgust 1941) Na Pokrainskata
konferencija vo Skopje (8. IX 1940)
bil izbran za ~len na PK na KP vo
Makedonija i za delegat na V zem-
ska konferencija na KPJ (Zagreb,
1940). Bil apsen vo Prilep (po~e-
tok na 1941 ‡ april 1941) i vo Skop-
je (kon krajot na 1941), no poradi
nedostig na dokazi na sudeweto (9.
V 1942), bil interniran na 6 meseci
vo s. Arda~, na bugarsko-gr~kata
granica. Nekolku meseci po vra}a-
weto, pak bil interniran vo Buga-
rija, a po vra}aweto stanal borec
na Vtorata makedonska NOUB
(proletta na 1944), kade {to bil za-
menik politi~ki komesar i sekre-
tar na Organizacijata na KPM na
Vtoriot bataljon. Zaginal vo bor-
ba so bugarskata policija.
LIT.: Koce Stojanovski-Metalec, †Ve-
~er#, VII, 1986, Skopje, 15. X 1969, 13; Boro
Kralevski, Bea, zaginaa, ostanaa, Skopje,
1969, 136; Koce Nikolov Stojanovski-Me-
talec, †13 Noemvri#, IX, 9, Skopje, 1970, 20;
Quben Apostolski, Koce Stojanovski-Me-
talec, Skopje, 1973; Krsto Zdravkovski, Da
ne se zaboravi. Spomenici i spomen belezi
od NOV vo Skopje, Skopje, 1982. S. Ml.
STOJANOVSKI, Miroslav Du-
{anov (Skopje, 10. VII 1959) – gene-
ral-potpolkovnik, na~alnik na
G[ na ARM. Zavr{il Voena akade-
mija, vo rodot pe{adija vo JNA.
Oficerskata kariera ja zapo~nal
kako komandir na vod i na ~eta, bil
zamenik na komandant na bataljon,
na~alnik na otsek za Voena polici-
ja i komandant na VI odred. Zavr{il
Komandno{tabna akademija i [ko-
la za narodna odbrana. Od povisoki-
te rakovodni dol`nosti gi vr{el
Miroslav
Stojanovski
slednive: pomo{nik na na~alnik na
oddelenie za strategiski istra`u-
vawa, rakovoditel na Katedrata za
fizi~ko vospituvawe pri VA, ko-
mandant na pe{adiska brigada, ko-
mandant na silite za borba protiv
terorizam i zamenik na NG[ na
ARM za borbena gotovnost.
IZV.: Arhiv na G[, dos. „Generali na
ARM#. V. St.
Nenad
Stojanovski
STOJANOVSKI, Nenad (Skopje,
19. VIII 1952 ‡ Skopje, 14. VII 1998)
‡ akter. Diplomiral na Vi{ata
muzi~ka {kola, na Otsekot za
dramski akteri vo Skopje (1976).
^len e na Dramskiot teatar vo
Skopje (1976-1998). So svojata iz-
vonredna scenska pojava u{te vo
po~etokot na karierata rasko{-
no go demonstrira{e svojot ta-
lent. Vo Dramata na MNT gi rea-
lizira{e ulogite Pigi (†Sre}na
Nova ‘49#) i Siljan (†Crna dup-
ka#). Be{e gostin vo proekti na
Dubrovni~kite i Splitskite let-
ni igri. Nastapuva{e i vo niza
TV drami, TV serii, TV filmovi
i radiodramski ostvaruvawa.
ULOGI: Andreja (†Divo meso#), Mihajlo
(†Let vo mesto#), Matej (†Haj-faj#), Jakov
(†Duplo dno#), Vojdan (†Tetovirani du-
{i#), Danton (†Smrtta na Danton#), Mile
(†Sili vo vozduhot#), Damjan (†Kula Va-
vilonska#). R. St.
STOJANOVSKI, Nikola Alek-
sov (s. Ska~inci, Vele{ko, 8. II
1923) ‡ pedijatar, hematolog. Med.
f. zavr{il vo Belgrad (1952), a
specijalizacija po pedijatrija vo
Zagreb (1958). Vo Veles go otvo-
ril Pedijatriskoto oddelenie i
go rakovodel s# do odeweto v pen-
zija (1987). Istovremeno bil Up-
STOJANOVSKI S
ravnik na Medicinskiot centar
vo Veles od negovoto formirawe
(1964‡1987). Doktoriral na tema
„Talasemii vo Vele{kiot regi-
on# (1983). Objavil nad 90 stru~ni
trudovi, vo 2000 g. ja objavil kni-
gata „Zdravstvenata kultura vo
Veles i Vele{ko od minatiot do
krajot na XX vek#, a vo 2003 „D-r
Pan~e Vaskov: `ivot i delo#. Bil
pratenik vo Sobranie na RM.
IZV.: D-r Pan~e Vaskov: `ivot i delo,
Veles, 2003. N. P.-J.
STOJANOVSKI, Pane (Skopje, 8.
VI 1946) – grad. in`., red. prof. na
Grade`niot fakultet vo Skopje
(od 1992 g.) po predmeti od oblasta
na teorijata na konstrukciite.
Magistriral na Grade`niot fa-
kultet vo Skopje (1977), kade {to i
doktoriral (1982). Se usovr{uval
vo Velika Britanija so stipendija
na Britanskiot sovet (1977/78), vo
Stanford (SAD) so Fulbrajtova
stipendija (1989/ 90). Glavna ob-
last na nau~noistra`uva~kata ra-
bota mu e optimizacijata na ram-
kovnite konstrukcii i upravuvawe
so seizmi~ki rizik. Od 1992 g. `i-
vee i raboti vo SAD. Q. T.
Pan~e
Stojanovski
STOJANOVSKI, Pan~e (Stru-
mica, 14. I 1940) – osnovopolo`nik
na makedonskata dijatomolo{ka
{kola. Dolgogodi{en profesor
na Institutot za biologija pri
PMF kade {to ima i nekolku ra-
kovodni funkcii. Doktorskata
disertacija „Perifitonot na Doj-
ranskoto Ezero – negoviot sostav
i produkcija# ja odbranil vo
Skopje (1977). Avtor e na pove}e
od 50 nau~ni trudovi od oblasta na
presnovodnata algologija, pro-
dukcija i saprobiologija. Sv. K.
STOJANOVSKI, Cvetan (Bito-
la, 5. V 1965) ‡ operski pevec, te-
nor, prvenec na Operata na MNT.
Vo 1985 g. diplomiral solo-pee-
we na Fakultetot za muzi~ka
umetnost vo Skopje (prof. M.
Eftimova), a specijaliziral vo
Zagreb, Hrvatska. Vo Operata na
MNT rabotel od 1989 do 1992 i
povtorno od 1996 godina. Vo me-
|uvreme (1992–1996) e anga`iran
kako solist vo Zagrepskata ope-
ra. Na operskata scena na MNT
1433
S STOJANOSKI
Cvetan
Stojanovski
debitiral so ulogata na Nemori-
no vo operata †Quboven napi-
tok#. U~estvuval vo izvedbata na
pove}e vokalno-instrumentalni
dela. Gostuval vo operskite cen-
tri na porane{na Jugoslavija, vo
Bugarija, Grcija, Rusija, Romani-
ja, [panija, Albanija. Se zanima-
val i so operska re`ija. Od 1998
do 2000 g. bil umetni~i direktor
na Operata i Baletot na MNT.
ULOGI: Mario Kavaradosi (†Toska#),
Manriko (†Trubadur#), Alfred @ermon
(†Travijata#), Don Hoze (†Karmen#), Rada-
mes (†Aida#), Rudolfo (†Boemi#), Otelo,
Don Karlos, Alvaro (†Mo} na sudbina-
ta#), Vasilij II (†Car Samuil#). F. M.
STOJANOSKI, Boris Bo{kov
(Prilep, 27.XII 1941) – general ma-
jor na ARM. Osnovno i sredno u~i-
li{te zavr{il vo Prilep, a Voena
akademija na JNA vo Belgrad i Sa-
raevo. Vr{el pove}e komandirski,
komandantski i voeno-politi~ki
dol`nosti. Komandno-{tabna {ko-
la i [kola za narodna odbrana za-
vr{il vo Belgrad. Bil komandant
na gradski {tab na TO, komandant
na korpus na ARM i pomo{nik na
Na~alnikot na General{tabot na
ARM. Vo ~inot general-major unap-
reden na 29. XII 1993 g. a vo penzija
zaminal na 11. II 2000 g.
IZV.: Arhiv na G[, dos. „Generali na
ARM#. V. St.
Kiro
Stojanoski
STOJANOSKI, Kiro Vladov
(Kru{evo, 7. IV 1949) – redoven
profesor (1998) na PMF, Insti-
tut za hemija. Diplomiral (1973),
magistriral (1979) i doktoriral
(1988) na PMF vo Skopje. Izvedu-
val nastava po predmeti od oblas-
ta na organskata hemija i biohe-
mijata. Nau~nata aktivnost mu e
1434
predimno od oblasta na struktur-
nata hemija, so posebno vnimanie
na organskite soedinenija i bio-
molekulite. Objavil pove}e od 25
truda vo me|unarodni i (pomalku)
vo doma{ni spisanija, a na nau~ni
sobiri prezentiral triesetina
soop{tenija. Rakovodel ili bil
u~esnik vo pove}e nau~noistra`u-
va~ki proekti. Koavtor e na eden
univerzitetski i na ~etiri sred-
no{kolski u~ebnici. Od 1983 do
1988 g. tripati bil na studiski
prestoi vo Upsala ([vedska). Bil
{ef na Institutot za hemija na
PMF i rakovoditel na Zavodot za
organska hemija i biohemija.
LIT.: Prirodno-matemati~ki fakul-
tet – Skopje, 1946–1996, Skopje, 1996, 239;
60 godini Prirodno-matemati~ki fa-
kultet – Skopje, Skopje, 2006, 248. B. [.
Metodija
Stojkov
STOJKOV, Metodija (s. Bezikovo,
Ko~ansko, 12. II 1945) – ekonomist,
univerzitetski profesor, op{te-
stvenik. Osnovno obrazovanie
zavr{il vo s. Blatec, Vini~ko, a
sredno vo Berovo (1965). Na Eko-
nomskiot fakultet na Univerzi-
tetot ,,Sv. Kiril i Metodij“ vo
Skopje diplomiral (1969), magis-
triral (1975) i doktoriral (1980)
na temi od oblasta na ekonomskiot
razvoj na RM. Za asistent na
Ekonomskiot fakultet vo Skopje
(po predmetot Istorija na poli-
ti~kata ekonomija) e izbran vo
1969, za predava~ (po predmetot
Politi~ka ekonomija) vo 1978, za
docent (po predmetot ekonomski
doktrini) vo 1980, za vonreden
profesor (po istiot predmet) vo
1986 i za redoven profesor (po
predmetot Razvoj na ekonomskata
misla) vo 1991 g. Na dodiplomski-
te studii gi predaval predmetite
Razvojot na ekonomskata misla i
Op{testveno bogatstvo i nacio-
nalni smetki. Pokraj nastavnata
dejnost na mati~niot fakultet, iz-
veduval nastava na dodiplomskite
studii na nekolku fakulteti vo
zemjata (Filozofskiot fakultet,
Zemjodelskiot fakultet, Inter-
disciplinarnite studii po nov-
inarstvo vo Skopje i na Eko-
nomskiot fakultet vo Prilep).
Na postdiplomskite studii pre-
daval: Ekonomija na javniot iz-
MAKEDONSKA ENCIKLOPEDIJA
bor, Javna administracija i javna
odgovornost, Sovremeni koncep-
cii i politiki. Bil pretsedatel
na Sovetot na fakultetot, {ef
na Katedrata po ekonomija, pret-
sedatel na redakcioniot odbor
na Godi{nikot na Ekonomskiot
fakultet, bil i prodekan na Eko-
nomskiot fakultet vo Skopje
(1982–1984). Vo 1986/1987 godina
bil dekan na Interdisciplinar-
nite studii po novinastvo vo
Skopje. ^len e na Evropskoto
dru{tvo za kultura.
Bil direktor na Marksisti~ki-
ot centar ,,Mito Haxi Vasilev-
Jasmin“ vo Skopje, ~len na CK na
SKM, ~len na komisii pri So-
branieto na SR Makedonija, se-
kretar na spisanieto ,,Stopanski
pregled“.
Aktiven bil vo samostojni i tim-
ski istra`uvawa vo nau~nois-
tra`uva~ki proekti na Ekonom-
skiot fakultet i vo drugi insti-
tucii. Avtor e na pove}e od 100
nau~ni i stru~ni trudovi: knigi,
u~ebnici, statii, proekti i dr.
Koncipiral i razvil sovremen
u~ebnik po predmetot Razvoj na
ekonomskata misla, a u~estvuval
i vo komisii za odbrana na magis-
terski i doktorski disertacii.
Negovata nau~noistra`uva~ka
dejnost e fokusirana vo tri pod-
ra~ja: sovremenata ekonomska
misla, ekonomskiot razvoj (po-
sebno ekonomskiot razvoj na RM)
i sistemot na nacionalnite smet-
ki, ima osoben pridones vo
prou~uvaweto na kriteriumite
za klasifikacija na ekonomskite
{koli i vo istra`uvaweto na
nivnite osnovni postulati.
BIBL.: P ozna~ajni knigi i u~eb nici:
Stopanskiot razvitok na op{tinata
Resen (koavtor), Skopje, 1978; Why and Whe-
re to Invest in Macedonia – A Guide to
Cooperation with the Rising Private Sector
(koavtor),Skopje, 1992; Menaxmentot i
pretpriemni{tvoto vo Makedonija (ko-
avtor), Skopje, 1993; Razvoj na ekonomska-
ta misla, Skopje (1994, 2002 i 2008); Eko-
nomija – makroekonomski pristap (koav-
tor), Skopje, 1997; Nobelovci po ekono-
mija (koavtor), Skopje, 2000. U ~est vo vo
pozna~ajni proekti: Mehanizmi i in-
strumenti za sproveduvawe na nau~nata
i tehnolo{kata politika na stopan-
skiot razvoj na SR Makedonija, Eko-
nomski fakultet, Skopje, 1977; Neram-
nomeren regionalen razvoj vo ekonomska-
ta teorija i poltika, Skopje, 1980. P oz-
na~ajni st at ii: Ekonomskite pogledi
na Xon K. Galbrajt za karakteristiki-
te i perspektivata na kapitalizmot,
„Godi{nik na Ekonomskiot fakultet“,
Skopje, 1983; Pristapi i koncepcii za
izu~uvawe na razvojot na ekonomskata
misla, „Godi{nik na Ekonomskiot fakul-
tet“, Skopje, 1996; Postkejnzijanskata
ekonomska teorija, „Godi{nik na
Ekonomskiot fakultet“, Skopje, 1998;
Prilog za Nobelovata nagrada i za eko-
nomskoto tvore{tvo na Amartja Sen,
„Godi{nik na Ekonomskiot fakultet“,
Skopje, 1998; Ponovi sintezi vo ekonom-
skata nauka, „Godi{nik na Ekonomskiot
MANU LEKSIKOGRAFSKI CENTAR
fakultet“, Skopje, 2000; Nekoi otvoreni
pra{awa na ekonomskata nauka, „Godi{-
nik na Ekonomskiot fakultet“, Skopje,
2001; Specifi~nostite na koncepcijata
na Fridrih fon Hajek za spontaniot
ekonomski napredok, „Prilozi“, XXXIV,
1-2/2003, MANU, Skopje, 2003; Razmislu-
vawata na Piter Draker za op{testvo-
to na znaewa i za pretpriema~koto
op{testvo, „Godi{nik na Ekonomskiot
fakultet“, Skopje, 2005; Primena na pris-
tapot javen izbor na primerot na eko-
nomskite slobodi so poseben osvrt na Re-
publika Makedonija, „Godi{nik na
Ekonomskiot fakultet“, Skopje, 2007;
Novata institucionalna ekonomija –
nova sinteza na ekonomskata misla,
„Prilozi“, MANU, Skopje, 2007, Nobelov-
STOJKOVSKI S
nar, urednik na Kulturnata rubri-
ka i urednik na dodatokot †Lik#
(1985&1998), novinar vo †Utrinski
vesnik# (1999&2001), glaven ured-
nik (2001&2007) i sega{en izvr{en
direktor na †Kultura#. Avtor e
na pove}e knigi poezija i publi-
cistika. Preveduvan na angliski,
italijanski, romanski, bugarski,
srpski i hrvatski jazik.
BIBL.: †Po~inka vo ~isti ~esti~ki#
(1979), †Pajak# (1984), †O~no dno# (1990),
†Iskrvaveni mugri - kako zagina Ko~o
Stojan Racin# (1992), †Studena minuta# (1993),
Stojkov
†Zad bilkata, molk# (1995), †Zemjata sama
vra}aweto vo