Poštnina plačana pri pošti 3102 Celje

34
Specializirana revija za embalažo in okolje / Specialist magazine for packaging and environment
Spremembe v Uredbi o ravnanju z embalažo in
odpadno embalažo
Najprej ena, nato še tri bioplinarne
Kako hitreje do evropskih ciljev pri ravnanju z odpadki?

Changes in the Regulations on Packaging and Waste

Packaging Treatment
First One, then Three More Biogas Plants Later
promocija
EO-34-julij-July-07
Uvodnik Editorial Ambiciozni cilji,
izvedba šepa
Okoljski kazalci malodane na vseh področjih
bijejo plat zvona. EU zanje ni gluha. Nikakor,
postavlja si celo zelo ambiciozne cilje. Žal cilji
niso dovolj, potrebna je izvedba. Tu pa ne gre
gladko. Kako tudi ne, saj je vse, res vse povezano
z denarjem. Ko pa gre za denar, so interesi zelo
hitro konfliktni.
Tudi v Sloveniji je tako. Okoljski kazalci, ki jih
je letos pomladi objavila Agencija RS za okolje,
odstirajo sliko, kako daleč vsaksebi so cilji in
dejansko stanje. V tej številki odpiramo nekaj
vprašanj, zakaj je temu tako. Zakaj se več kot
80 % odpadkov še vedno neobdelanih odlaga
na odlagališča? Zakaj ne zaživi predelava? Ali se
v sistemu ravnanja z odpadno embalažo obve-
znosti in denar delijo po napačnem ključu? Je
čas za sistemsko spremembo, ne samo za koz-
metične popravke?
Dotaknili smo se tudi obnovljivih virov energije
in konkretne možnosti, da bi njihova proizvo-
dnja in uporaba v Sloveniji dosegli višji odsto-
tek. Tudi tu je ključna prepreka denar, a ne le
to. Eden izmed razpravljavcev na okrogli mizi
namreč trdi, da nam predvsem manjka pameti
na ključnih mestih.
No, še nekaj besed o embalaži, ki še ni odpa-
dek. Kar precej novosti smo zabeležili, kako se
podjetja trudijo, da bi svoje izdelke bolj pribli-
žala kupcu. Tudi tako, da je embalaža lažja, da
je iz bio razgradljivega materiala. Pa smo spet
pri okolju. Vsako razvojno vprašanje mora biti
povezano z okoljem. Kdor to dovolj dobro in
dovolj zgodaj razume, bo to dejstvo obrnil v po-
slovno priložnost.
Prijazno poletje želim!
Jože Volfand,
Glavni urednik
Uvodnik 3
Ambitious Goals
with Shabby Implementation
Environmental indicators are raising concern
in almost all areas, but the EU is not oblivious
to them. By no means. Rather, it is setting itself
highly ambitious goals. Unfortunately, just setting
these goals is not enough, their implementation is
also required. But this is where things turn sour.
Of course they do, for everything and anything
is connected with money. And when it comes to
money, interests can quickly become conflicting.
This also holds true for Slovenia. The environ-
mental indicators published this spring by the
Environmental Agency of the Republic of Slove-
nia are revealing a telling picture of the difference
between the goals and the actual state-of-affairs.
In this issue, we are raising certain questions as
to why things are as they are. Why is it that more
than 80% of waste is still deposited untreated into
dumping grounds? Why does the processing of
waste not develop? Are the obligations and mon-
ey in the system for the management of packaging
waste being allocated according to the wrong key?
Has the time come for systemic changes rather
than just cosmetic alterations?
We have also touched upon the subject of renew-
able energy sources and the concrete possibilities
of their production and use in Slovenia to attain
a higher percentage. Again, the key obstacle is
money, but it is not the only one. One of the par-
ticipants in the round table asserts that primarily
we are missing sound judgment in key areas.
Well, let us also devote a few words to packag-
ing that has not yet become waste. We have noted
quite a few novelties in how companies are striv-
ing to present their products to the buyers. They
also do so by making the packaging lighter and
using biodegradable materials. And thus we have
come full circle, returning to the issue of the envi-
ronment. Each question of development must be
associated with the environment. The ones who
come to understand this well enough and fast
enough will be able to transform this fact into a
business opportunity.
I wish you a caring summer!
Jože Volfand,
Editor-in-Chief
4 Novosti EO-34-junij-June-07

Embalaža - okolje / Specializirana revija za embalažo in okolje, št. VII/34, junij 2007
34 Packaging - Environment / Specialist magazine for packaging and environment, Issue VII/34, June 2007

Vsebina / Contents

10 Moderni trendi pakiranja živil

13 Mesni industriji kaže dobro

14 Pristop »celovite« varnosti

17 V sinergiji s Cetisom za višjo dodano vrednost

Spremembe v Uredbi o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo

18 Changes in the Regulations on Packaging and Waste Packaging Treatment
Odpadki kot tržne dobrine
20 Waste as Marketing Goods
Najprej ena, nato še tri bioplinarne
22 First One, then Three More Biogas Plants Later

26 Kako hitreje do evropskih ciljev pri ravnanju z odpadki?

32 Kako visoko lahko Slovenija seže pri reciklaži in predelavi?

35 Vračljiva embalaža – koliko je je?

36 Ekošola kot način življenja

39 Ekonomski vidik investicij v obnovljive vire energije - kje je ekonomičnost?

42 Evropska politika na področju logistike

Impresum  Embalaža - okolje, specializirana revija za embalažo in okolje / Specialist magazine for packaging and environment - izdala in založila / published and issued by:
fit media d.o.o., Celje – glavni urednik / Editor-in-Chief: JožeVolfand – odgovorna urednica / Editor: mag. Vanesa Čanji – prelom in grafična priprava / Layout and graphic
design: Andrej Mohorič, s.p. – tisk / Printed by: Eurograf, Velenje – oglasno trženje / Marketing: fit media d.o.o. (Kidričeva ulica 25, 3000 Celje, tel.: 03/42 66 700, e-mail:
info@fitmedia.si)
Uredniški odbor / Editorial Board: Marko Cedilnik (Mercator d.d.), Vesna Fabjan (Dinos d.d.), Rudi Horvat (Saubermacher Slovenija d.o.o.), dr. Lucija Jukić Soršak
(Ministrstvo za okolje in prostor), Marjan Lasič (Ultrapac d.d.), Rade Mijatović (Valkarton d.d.), dr. Marko Notar (Gorenje d.d.), Marko Omahen (Omaplast), dr. Andrej
Plestenjak (Biotehniška fakulteta), Andrej Sotelšek (Slopak d.o.o.), Saša Stropnik (Koding d.o.o.), Emil Šehič (Zeos).
Celje, junij / June 2007
Revija je brezplačna.

Partnerja pri izdajanju revije Embalaža - okolje sta Ministrstvo za okolje in prostor in Dinos d.d..
EO-34-junij-June-07 Novosti 5

 Krki nagrada Cropak 2007

Krka je za oblikovanje nove dermokozmetične linije Vitaskin Pharma Age Formula
osvojila nagrado Cropak 2007 za najboljšo embalažo izdelka tujega proizvajalca na
hrvaškem tržišču. Idejna zasnova embalažnega koncepta Vitaskin Pharma je nastala v
tesnem sodelovanju z zunanjo kreativno agencijo na podlagi predhodne tržne raziskave,
ki je pokazala želene smeri in pozicijo nove blagovne znamke.
Nagrado Cropak 2007 za industrijsko oblikovanje in embalažo na Hrvaškem je podelil
Institut za embalažo in tiskarstvo skupaj s strokovnima publikacijama Ambalaža in
CroPrint. Na natečaju je sodelovalo 49 posameznih izdelkov in 31 serij izdelkov, skupno
pa več kot 200 izdelkov v devetih kategorijah.
Nagrajena embalaža dermokozmetične linije Vitaskin Pharma Age Formula je
sestavljena iz treh zunanjih in treh notranjih embalaž. Blagovna znamka Vitaskin
Pharma odraža dvojnost, medicinskost in kozmetičnost. Ravnotežje je doseženo s
čistimi linijami, prevladujočo belo barvo, omejenim številom ostalih barv, tipografijo ter
srebrnimi pasicami. Nosilni element na zunanji embalaži je Krkin pečat.

 Potrjena reciklabilnost
Biorazgradljive plastične filme, ki se reciklirajo,
razvilo pa jih je podjetje Sleever International,
so po dveletnih raziskavah ratificirala
štiri vodilna podjetija s področja zbiranja
in recikliranja odpadkov. To so britanski
Cleanaway, nemški Unisort, švedski Returpack
in avstralski Visy. Teste so v omenjenih štirih
državah izvajali na standardnih plastenkah
za pasterizirane in druge pijače v postopkih
recikliranja. Raziskave so pokazale, da  Žvečenje po novem
zahvaljujoč nižji gostoti kot 1 (v primerjavi Blagovne znamke žvečilnih gumijev Schweppes, francoski Hollywood, španski Trident in
s povprečno gostoto za PET 1,3) PETsleeve severnoevropski Stimorol so predstavile inovativno novo okroglo embalažo, ki vsebuje
s plastenke pade avtomatično in v celoti 70 kosov žvečilnega gumija, v dosedanjih embalažah pa jih je bilo le 10 ali 20. S to novo
s silo gravitacije in zato je možno 100 % embalažo so želeli razviti nov vzorec uporabe žvečilnih gumijev. Menijo, da potrošniki
reciklirati PET za proizvodnjo novih plastenk ne bodo embalaže z žvečilnimi gumiji nosili več s seboj, ampak jih bodo puščali na
identične kakovosti. PETsleeve je danes edina določenih mestih, kot so dom, pisarna, avto ipd., in jih uživali kot del dnevne rutine.
dekorativna rešitev za PET na svetu, katere S tem novim produktom omenjene blagovne znamke želijo izkoristiti hitro rastoč trg
reciklabilnost je ratificirana. žvečilnih gumijev, ki je samo v prvih osmih mesecih leta 2006 beležil 16 % rast.
6 Novosti EO-34-junij-June-07

KRATKO,
ZANIMIVO
Okoljski ministri EU o odpadkih
Okoljske ministre
EU, med njimi
slovenskega mi-
nistra za okolje in
prostor Janeza Po-
dobnika, je 28. ju-
nija na zasedanju
v Luksembourgu
precej zaposloval
predlog direktive
o odpadkih.
Janez Podobnik je  Smehci pomagajo reciklirati
povedal, da je »Slovenija na tem področju v Podjetje Morrisons je izdelalo novo shemo
dobri kondiciji« in da bo morala spremeni- etiket za embalažo svoje blagovne znamke.
ti zgolj en pravilnik o ravnanju z odpadki. Imenuje jo Recyclopedia, saj želi povečati
Veliko govora je bilo sicer o izvozu in uvozu zavedanje, kaj se lahko reciklira in kje.
odpadkov med članicami povezave, pred- Ta shema je bila zelo dobro sprejeta s
vsem nekatere manjše članice pa se bojijo strani nacionalne (britanske) kampanje za
odpadkov iz bogatejših članic. recikliranje, ki so jo predstavili v okviru
posebnega tedna, namenjenega recikliranju.
Odpadki so blago, s katerim se Vodnik Recyclopedia predstavlja tri enostavne
simbole za pakiranje:
trguje • velik nasmeh: 100 % reciklabilnost oziroma
Odpadke je treba obravnavati kot blago, s
domače kompostiranje
katerim se trguje, naj bi po pojasnilih diplo-
• nasmeh: delna reciklabilnost
matskih virov odločilo Sodišče Evropskih
• resen obraz: ni reciklabilno, vendar se za to
skupnosti. Posledica tega je morebitni izvoz
trudimo
odpadkov iz ene v drugo državo, pri čemer
Vsak simbol ima svoj mehurček, v katerem
sta predvsem Češka in Slovaška izpostavili
so informacije, kaj se lahko reciklira in kje.
bojazen, da bi lahko prišlo do uvoza odpad-
Primer, kjer so uporabili smejoč simbol, je bila
kov iz nekaterih bogatejših članic. Ministri
embalaža iz kartona. Na njej so napisali: Če bi
so se zato načelno dogovorili, da imajo dr-
se vsaka taka embalaža, ki jo potrošniki kupijo
žave možnost predpisa posebnih pogojev za
v enem letu, reciklirala, bi bilo več kot 6 ton
uvoz odpadkov iz tujine.
embalaže manj na odlagališčih.
Slovenija gradi sežigalnico trdnih
odpadkov v Celju
V tem okviru so se ministri pogovarjali o
sežigalnicah trdnih odpadkov, kjer bo v pri-
hodnje pomembno vlogo odigrala »formula
za energetsko učinkovitost«. Omenjeno je
namreč povezano z visoko energetsko vre-
dnostjo določenih odpadkov, kar bi lahko
sežigalnice izkoriščale za pridobivanje ener-
gije. Minister Janez Podobnik je svojim ko-
legom povedal, da je Slovenija »že pričela z
gradnjo prve sežigalnice trdnih odpadkov«,
ki je locirana v Celju.
Direktiva o odpadkih predvideva petsto-
penjsko hierarhijo ravnanja z odpadki: pre-
prečevanje, ponovna uporaba, recikliranje,
predelava in odstranjevanje odpadkov. Prav
pri zadnjih dveh stopnjah pride do izraza
nova vloga sežigalnic, pojasnjujejo viri.

Okolju prijazni avtomobili morda

drugo leto
Ministri so sprejeli tudi sklep o omejitvah
izpustov ogljikovega dioksida iz osebnih in
lahkih tovornih vozil do leta 2012. Janez Po-
 Pri injekcijah dve funkciji hkrati
dobnik je napovedal, da bo slovenska vlada
Podjetje Gerresheimer je razvilo inovativen zapiralni sistem za napolnjene brizgalke, ki se
poskušala že drugo leto spomladi pri naba-
prodajajo skupaj z nameščenimi iglami. Ta inovativen produkt ima več prednosti za uporabnike,
vi novih vozil upoštevati njihove izpuste.
kar je pokazala raziskava med 110 zdravniki, medicinskimi sestrami in pacienti. Novi proizvod,
»Letošnje leto nam je pri tem ušlo, a bomo
imenujejo ga TELC (Tamper Evident Luerlock Closure), je sestavljen iz dveh elastomernih
zgodbo poskušali popraviti prihodnje leto,«
plastik in v primerjavi z dosedaj znanimi omogoča dve funkciji v enem: deluje kot zapiralo in za
je povedal.
prilagoditev igle.
EO-34-junij-June-07
 Atraktivno in potrošnikom še prijaznejše
Tetra Pak je svojo novo embalažo Tetra Gemina predstavil
na španskem trgu, in sicer kot embalažo za pomarančni sok.
Ta nova embalaža, tako trdijo španske trgovske verige, ima
številne prednosti. Raziskava med potrošniki je pokazala, da ima
embalaža atraktiven design, odlično funkcionalnost in omogoča
izdelčno diferenciacijo. Embalažo Tetra Gemina je sicer Tetra Pak
predstavil na sejmu Anuga Food Tec 2006 kot najnovejši pakirni
sistem z aseptičnim kartonom, ki ga trži v Evropi in osrednji Aziji.
 EGO v novih lončkih
Ljubljanske mlekarne so pet novih okusov probiotičnih jogurtov
potrošnikom predstavile v novih 150-gramskih lončkih iz polistirena
v kartonastem ovoju, kar omogoča uspešno recikliranje.
Novosti 7
KRATKO,
ZANIMIVO
Skladiščenje živega srebra
Ministri so imeli na dnevnem redu tudi di-
rektivo o varnem skladiščenju živega srebra,
saj naj bi EU do leta 2011 opustila njegov
izvoz. »Tema ni aktualna za Slovenijo,« je
ocenil Janez Podobnik, saj je država ru-
dnik živega srebra v Idriji že zaprla. Se pa
v Idriji pripravlja »informacijski center za
živo srebro«, kjer bi spremljali vplive nek-
danjih tovrstnih rudnikov na okolje, je po-
jasnil minister. Pri tem projektu Slovenija
sodeluje z Evropsko komisijo, obisk njenih
predstavnikov v Idriji pa minister pričakuje
septembra.
Bruselj predstavil načrte za okolju
prijazen letalski promet
Evropski komisar za znanost in raziskave dr.
Janez Potočnik je junija na pariškem letal-
skem šovu predstavil načrte za obsežen pro-
jekt v okviru javno-zasebnega partnerstva
za okolju prijaznejši letalski promet. Namen
tehnološke pobude Čisto nebo je zmanjšati
izpuste ogljikovega dioksida letal za okoli
40 odstotkov, emisije dušikovega oksida do
60 odstotkov in hrup za 50 odstotkov.
EU prispeva tudi potrebne naložbe
v tehnološki razvoj
»EU ne ostaja samo pri besedah, kako se bo
soočila s podnebnimi spremembami, tem-
več prispeva tudi potrebne naložbe v tehno-
loški razvoj,« je ob predstavitvi načrtov po-
vedal Janez Potočnik. Po njegovih besedah
so študije Evropske komisije pokazale, da
letalska industrija na leto prispeva štiri od-
stotke izpustov toplogrednih plinov. Pobuda
Čisto nebo bo združila zasebne in javne vire
za razvoj čistejših in manj hrupnih letal, ko-
risti pa bodo imela tudi področja znanosti,
ki se ukvarjajo z materiali, računalniškimi
simulacijami in energetiko, je dodal.
Namen pobude Čisto nebo je razviti napre-
dne tehnologije za prihodnjo generacijo le-
tal, ki bi tvorila inovativen in konkurenčen
sistem zračnega prometa.
Obsežna prenova evropske flote
do leta 2015
Tehnološki preboj naj bi bil nared do leta
2015, ko je predvidena obsežna prenova
evropske letalske flote, zajemala pa bo tri
glavne kategorije letal: letala, ki letijo na dol-
8 Novosti EO-34-junij-June-07

KRATKO,
ZANIMIVO

ge proge, letala na regionalnih linijah, letala z

rotorji ter motorje. EU bo za projekt prispe-
vala 800 milijonov evrov iz sedmega okvir-
nega programa za raziskave in razvoj, enak  V roke potrošnikov kakovostnejši izdelki
znesek pa bo prispevala tudi industrija. Vsako leto se zaradi slabe kakovosti pakiranja velika količina blaga uniči. Švedsko
podjetje Billerut se je zato odločilo ustanoviti lasten razvojni center za raziskave
s področja pakiranja, ki se bo še posebej specializiral na embalažo iz kartona. Po
Eurobarometer: Nujno ukrepanje podatkih podjetja bo to prvi tovrstni center na svetu. Njegov cilj je, zagotoviti
EU glede segrevanja ozračja potrošnikom sadje in zelenjavo ter druge sveže izdelke z višjo kakovostjo.
V raziskavi Eurobarometer kar 88 odstot- Pakiranje je pogosto najšibkejši člen izvoza. V Evropi se vsako leto pokvari za
kov vprašanih meni, da bi morala Evropska približno 10 milijard evrov sadja in zelenjave, ker so pakirani v škatle, ki se med
unija nujno ukrepati na področju globalne- transportom poškodujejo. Pridelovalci se skušajo izogniti tem težavam z obiranjem
ga segrevanja ozračja - 57 odstotkov jih je ne dovolj zrelega sadja in zelenjave oziroma s pridelki, ki so trši in tako bolj
menilo, da je ukrepanje zelo nujno, 31 od- odporni na razne vrste udarcev pri transportu. To pa pomeni, da na primer ljudje
stotkov pa, da je to dokaj nujno. Evropejci v Skandinaviji jejo manj kakovostno sadje in zelenjavo, saj ni zadosti dozorelo.
tudi podpirajo cilj EU za znižanje izpustov Billerut zato še posebej usmerja raziskave v transportno embalažo. Že pred uradnim
toplogrednih plinov, še kaže spomladanski odprtjem novega laboratorija v Stockholmu je podjetje izvajalo raziskave na
Eurobarometer. področju transportne embalaže z močnejšimi vlakninami. Sedaj bodo te in podobne
Mnenje, da mora EU nujno ukrepati glede raziskave še pospešili in razvijali karseda optimalen design embalaže za ekstremne
globalnega segrevanja ozračja, je najbolj razmere pri transportu.
prevladujoče v Grčiji in na Cipru (87 od-
stotkov) ter na Švedskem (76 odstotkov),
najmanj pa v Estoniji (35 odstotkov).
Državljani EU podpirajo tudi cilj unije, ki
predvideva znižanje izpustov toplogrednih
plinov za najmanj 20 odstotkov do leta
2020. Kar 89 odstotkov tistih, ki so sodelo-
vali v raziskavi, se je strinjalo, da bi morala
povezava nujno vzpostaviti politiko za do-
sego tega cilja.

Geopedia, namenjena ozaveščanju

Geopedia je prvi tematski atlas v Sloveniji,
ki uporabnikom omogoča dodajanje in ure-
janje vsebin o naši državi. Geopedia je sku-
pni projekt Umanotere, Slovenske fundacije
za trajnostni razvoj, in podjetja Cosylab, d.
d. ter je med drugim namenjen ozaveščanju
javnosti o podnebnih spremembah in varo-  Nagrajena bio razgradljiva plastika
vanju okolja. Bio razgradljiva plastika Ecoflex in Ecovio, ki ju izdeluje podjetje BASF, je junija prejela nagrado iF
Prvi interaktivni atlas Slovenije predstavlja (International Forum Design). Ta nagrada omogoča izdelovalcem, oblikovalcem in inženirjem, da
v posnetke Slovenije iz zraka, karte in anali- predstavijo svoje ideje v štirih kategorijah: material in njegove aplikacije, izdelki, ideje in procesi.
ze o naravi ter okolju Slovenije, ter prikazuje Ecoflex in Ecovio po mnenju strokovne žirije nudita oblikovalcem številne možnosti. Uporabna sta
vzroke in učinke problematiko podnebnih kot embalažna materiala, nanju je možen potisk v osmih barvah in imata hkrati veliko mehansko
sprememb na lokalnem nivoju. Ko boste moč. Ecovio, ki pomeni višjo razvojno stopnjo Ecoflexa, je prva plastika, ki jo proizvaja BASF in
vstopili v aplikacijo Geopedije, boste našli temelji na obnovljivih surovinah. Plastika vsebuje skoraj 50 % PLA, pridobljenega iz koruze.
EO-34-junij-June-07 Novosti 9

 Lepše in lažje
V želji, da bi zmanjšali težo embalaže in hkrati KRATKO,
oblikovali nov izgled za tržno zanimivo blagovno
znamko THOR, je podjetje RPC Containers
izdelalo novo embalažo. Posebej pomembna
ZANIMIVO
lastnost te nove, lažje embalaže je njena obroba, ki
nadomešča veliko večji »žleb« prvotnega designa. podatke o taljenju Triglavskega ledenika, si-
S tem so privarčevali pri materialu in tudi znižali mulacijo morebitnega dviga morske gladine
skupno težo embalaže. Hkrati nov izgled daje na slovenski obali, analize o stanju okolja v
pridih modernosti. Sloveniji in še in še.
Geopedia je začela delovati na dan boja pro-
ti podnebnim spremembam 15. maja.
Vstop v Geopedijo je omogočen na: http://
portal.geopedia.si/

Nevladne organizacije kritične do

 Natoči si sam!
Maja je Pivovarna Laško lansirala na trg pivo
Zlatorog v 5-litrskem sodčku z integrirano
pipo. Gre za nepovratno embalažo, ki
spominja na »mega« pločevinko. Integrirana
pipa omogoča enostavno uporabo, po
odprtju pa ostane pivo sveže kar tri dni.
S tem so se približali tistim potrošnikom
laškega piva, ki so ljubitelji točenega piva in si
ga sedaj lahko natočijo kar sami.
 Nov rekord pri izdelovanju plastenk
Linija Combi, ki lahko pakira vse vrste pijač z različno hitrostjo, je sad 10-letnega
razvojnega dela podjetja Sidel. Z njo so podrli dosedanji hitrostni rekord, saj lahko
izdelajo tudi do 61.200 plastenk na uro. Linija Combi vključuje izdelovanje plastenk,
polnjenje in zapiranje plastenk PET. S tem zadnjim proizvodom podjetje Sidel
zadovoljuje povpraševanje izdelovalcev pijač po hitrih pakirnih linijah in rešitvah za
plastenke manjše velikosti, zlasti za vodo.
Ta visoko učinkovita linija je z vidika proizvodnih stroškov zelo racionalna.
odločitve glede odpadkov
Nevladne organizacije za varovanje oko-
lja so se kritično odzvale na zasedanje
okoljskih ministrov EU, ki so se zavzeli za
sežiganje odpadkov in tako po mnenju ne-
vladnih organizacij zamudili priložnost za
modernizacijo politike EU glede ravnanja
z odpadki.
Organizacije European Enviromental Bu-
reau, Friends of the Earth Europe in He-
alth Care Without Harm so v sporočilu za
javnost tako zasedanje označile za »resen
korak nazaj« v evropski politiki ravnanja z
odpadki.
Ministri so obravnavali direktivo o odpad-
kih, ki predvideva petstopenjsko hierarhijo
ravnanja z odpadki: preprečevanje, ponov-
na uporaba, recikliranje, predelava in od-
stranjevanje odpadkov. Pri zadnjih dveh
stopnjah pride do izraza nova vloga seži-
galnic, zaradi česar nevladne organizacije
ministrom očitajo, da so sežiganju odpad-
kov dali večji pomen in mu pripisali okolju
prijaznejšo podobo.
Kritične so tudi do odločitve ministrov, da
sežiganje opredelijo kot predelavo. Po njiho-
vem mnenju, je ta odločitev »kratkovidna«
in ne odgovarja na strateški izziv ravnanja
z odpadki v Evropi na srednji oz. dolgi rok.
Ob tem nevladne organizacije v današnjem
sporočilu pozivajo Evropski parlament,
»naj v drugem branju oživi evropski pristop
in vizijo direktive o odpadkih«.

Odslej samo Saubermacher

Slovenija
Kot smo v reviji E&O že pisali, je avstrij-
ska družba Saubermacher DAG v letu 2006
pripojila družbo Rumpold AG, prav tako iz
Avstrije. Obe družbi, tako Saubermacher
kot Rumpold, sta na področju ravnanja z
nevarnimi in nenevarnimi odpadki imeli
podjetja v Sloveniji, tako da je bilo priča-
kovati skupni nastop na slovenskem trgu.
To se je zgodilo 2. julija, ko je družba Sa-
ubermacher Slovenija prevzela vse pravice
in obveznosti družb letnik Saubermacher
in Eko-Les. Podjetje Saubermacher Slove-
nija je tudi sicer med ključnimi okoljskimi
igralci v Sloveniji, saj je med drugim lastnik
ali delni lastnik Komunale v Murski So-
boti, družb PUP – Saubermacher Velenje,
Saubermacher Puconci, Čisto mesto Ptuj
in Karbon iz Velenja. V upravi družbe Sau-
bermacher Slovenija so Rudi Horvat, Mojca
Letnik in Vilko Pešec.
 PAKIRANJE
10 Pakiranje živil EO-34-junij-June-07

Dr. Andrej Plestenjak

ŽIVIL
Moderni trendi
pakiranja živil

Pakiranje živil ima odločilno

vlogo v preskrbovalni verigi z
hrano in predstavlja integralni
del tako proizvodnega procesa
kot logistike preskrbe z
živili. Pakiranje živil mora
izpolnjevati številne naloge in
izpolnjevati veliko zahtev in
pogojev. Pakirana živila naj
bi omogočila lažjo preskrbo.
Pakirano živilo naj bi bilo
zaščiteno pred vplivi okolja,
kot so svetloba, kisik, vlaga,
mikroorganizmi, insekti,
glodalci, prah, mehanski
stresi itd.

Druge pomembne funkcije embalaže so še pri-

merne označbe, ki natančno informirajo po-
trošnika o izdelku in praktičnost (angl. conve-
nience) embalažne enote, kot na primer lahko
odpiranje, ponovno zapiranje, lahko doziranje,
segrevanje v mikrovalovni pečici itd. Embalaža
lahko predstavlja odlično tržno orodje, mora
biti relativno poceni (ekonomsko upravičljiva),
tehnično lahko izvedljiva (primerna za avtomat-
sko pakiranje), inertna v stiku z živili in okolju
prijazna (sposobna recikliranja ali ponovne
uporabe). Vsem tem zahtevam mora embalaža
odgovarjati v funkcionalnem kot ekonomskem
pogledu.

Embalaža ima že dolgo časa pomembno in ak-

tivno vlogo v proizvodnji, zaščiti in ohranjanju
kakovosti živil. Neprekinjena rast potrošniko-
vih zahtev po povečani varnosti, kakovosti in
trajnosti pakiranih živil, ki je tudi posledica
modernega načina življenja (celodnevna zapo-
slitev, naraščajoče število samskih gospodinj-
stev, uporaba mikrovalovnih pečic itd.), silijo
proizvajalce, distributerje in trgovce k neneh-
nim izboljšavam. Potrošniki želijo, da embalaža
zagotavlja živilu kakovost, svežost in varnost.
Trendi zmanjševanja aditivov in konzervasov v
živilih v zadnjem času še dodatno nalagajo nove
funkcije embalaži in načinom pakiranja.
Razen že uveljavljenih modernih načinov pa-
kiranja živil (aseptično pakiranje, pakiranje v
modificirano atmosfero, vakuumsko pakiranje,
sous vide pakiranje, pakiranje v modificirani
atmosferi ...) se v svetu vedno bolj uveljavljata
tako imenovano aktivno pakiranje (angl. acti-
ve packaging) in inteligentno pakiranje (angl.
smart ali intelligent packaging).
• Aktivno pakiranje spreminja pogoje v em-
balaži pakiranega živila z namenom, da se
podaljša njegova trajnost, poveča njegova
varnost ali izboljšajo njegove senzorične la-
stnosti.
• Inteligentno pakiranje pa omogoča nadzor
nad kakovostjo pakiranega živila, da infor-
mira potrošnika o spremembah njegove ka-
EO-34-junij-June-07
kovosti med transportom, skladiščenjem in
prodajo.
Aktivno pakiranje
Pogoji, ki vladajo v embalaži pakiranega živi-
la, vplivajo na trajnost živila, v katerem lahko
potekajo številni procesi: fiziološki (npr. diha-
nje sadja in zelenjave), kemični (npr. oksidacija
maščob), fizikalni (npr. staranje kruha, suše-
nje), mikrobiološki (mikrobiološki kvar živila),
razmnoževanje insektov. Z uporabo odgovarja-
jočega sistema aktivnega pakiranja se ti procesi
lahko bistveno upočasnijo ali celo preprečijo.
Tehnike aktivnega pakiranja za ohranjanje ali
celo izboljšanje kakovosti živil se na osnovi nji-
hovega aktivnega delovanja delijo ne tri skupi-
ne: absorbente, generatorje in ostale sisteme.
Sistemi z absorbenti (angl. scavengers) odstra-
njujejo v embalaži nezaželene snovi, kot so
kisik, za katerega se uporabljajo železni opilki,
askorbinska kislina, encimi glukoza-oksidaza in
alkohol-oksidaza itd. za pakirane sire in mesni-
ne, gotove jedi, kavo, pekovske izdelke, mlečni
prah itd. Preprečujejo rast plesni, aerobnih bak-
terij in insektov, preprečujejo oksidacijo ma-
ščob, vitaminov in barvil. V embalažno enoto
se dodajajo v obliki prepustnih vrečk, na kate-
rih so opozorila, da so neužitne in je navedena
njihova funkcija. Lahko so tudi vgrajeni v same
embalažne materiale, v pokrovčke ali etikete.
Absorbenti ogljikovega dioksida (kalcijev oksid,
kalcijev hidroksid v vrečkah) vežejo prebitni
ogljikov dioksid v pakiranem sadju in zelenjavi,
sveže praženi kavi in preprečujejo napihovanje
embalaže. Absorbenti etilena (aluminijev oksid
in kalijev permanganat, aktivno oglje, zeolit...) v
vrečkah ali vgrajeni v embalažne materiale pre-
prečujejo prehitro zorenje in mehčanje sadja in
zelenjave.
Absorbenti vlage (poliakrilati, propilen glikol,
silika gel...) v obliki pivnikov, filmov ali vrečk
naj bi preprečevali prebitno vodo in zniževali
vodno aktivnost na površini živil in tako pre-
prečevali prehiter kvar mesa, pekovskih izdel-
kov, sadja in zelenjave. Absorbenti tujih vonjev,
aminov ali aldehidov (celuloza acetat, posebno
obdelani polimeri, vgrajeni encimi v plastič-
ne mase …) naj bi izboljševali aromo živil, ki
vsebujejo ribe, maščobe ali grenke snovi (sok
iz grenivk). Absorberji UV svetlobe, ki so vgra-
jeni v plastične mase, preprečujejo oksidacijske
reakcije, ki jih pospešuje svetloba, na primer v
pijačah, pršutih. Z vgradnjo encima laktaze na
površino plastičnih mas je omogočena pretvor-
ba laktoze v mleku in mlečnih izdelkih v slad-
korje, ki jih lahko uživajo na laktozo občutljivi
ljudje. Podobno delujejo tudi plastične embala-
že, ki imajo vgrajen encim holesterol redukta-
zo, ki zmanjša vsebnost holesterola v mlečnih
izdelkih.
Generatorji (angl. emitters) v embalaži spro-
ščajo določene snovi, kot so na primer ogljikov
dioksid, antioksidanti, konzervansi, ki v emba-
laži pozitivno vplivajo na kakovost ali trajnost
pakiranega živila. Za preprečevanje rasti plesni
in aerobnih bakterij se v embalažo pakiranega
sadja, rib, mesa in perutnine dodajajo vrečke z
Pakiranje živil 11
zmesmi sode in askorbinske kisline, ki v emba-
laži zvišajo koncentracijo ogljikovega dioksida.
Za podaljšano trajnost pakiranih pekovskih in
kondetorskih izdelkov se v embalažo dodaja-
jo vrečke z generatorji alkohola (na kremenov
prah adsorbiran alkohol), ki uspešno zavira rast
plesni. Obstoja in načrtuje se še cela vrsta gene-
ratorjev (antimikrobna sredstva, konzervansi,
pesticidi, žveplov dioksid, antioksidanti), ki se
v posebnih vrečkah dodajajo k pakiranim živi-
lom, ali pa se vgrajujejo na embalažni material
ali v njega.
Med ostale moderne sisteme pa spadajo različni
sistemi pakiranja, ki naj bi izpolnjevali določene
funkcije, kot na primer samoogrevalna in samo-
hladilna embalaža za pijače in jedi, embalažni
materiali z vgrajenimi konzervansi ali encimi.
V praksi so že zelo razširjeni tako imenovani
mikrovalovni sprejemniki (microwave suspec-
tors), ki so v bistvu v plastične mase ali papir
vgrajeni fini kovinski delci, ki med segrevanjem
v mikrovalovni pečici omogočajo pakiranim
živilom, da se zapeče njihova površina. Veliko
poskusov se dela na plastičnih folijah, ki jih ob-
delujejo z laserjem in plazmo, s čimer dosežejo
antimikrobne lastnosti folije in s tem podaljšajo
trajnost pakiranih živil. Posebno področje pred-
stavljajo biorazgradljivi embalažni materiali.
Inteligentno pakiranje
Kot je razvidno iz predhodne definicije, je smi-
sel inteligentnega pakiranja v možnosti nad-
zora nad kakovostjo pakiranega živila, ki ga
omogočajo številni indikatorji, ki so vgrajeni v
promocija
12 Pakiranje živil EO-34-junij-June-07

embalažni material ali nanj. Sem štejemo tako

imenovane TTI indikatorje (time-temperature
indicators) v obliki barvnih pik na embalaži, ki s
spremembo barve opozarjajo kupca, da je pote-
kel rok uporabe ali da je prišlo v transportni ve-
rigi do sprememb predpisane temperature. Dru-
ge vrste indikatorjev opozarjajo na spremembe
v embalaži, na primer na spremembe predpisa-
ne atmosfere. Obstojajo že tudi indikatorji, ki
opozarjajo na mikrobiološke spremembe paki-
ranega živila. Posebno skupino inteligentnega
pakiranja predstavljajo tako imenovana radio-
frekvenčna identifikacija pakiranih izdelkov, ki
pa je zaradi visokih stroškov še vedno omeje-
na na večje embalažne enote (palete, zabojniki
...). Razvojni strokovnjaki obljubljajo, da bodo
kmalu razvili cenejše variante, ki bodo sestavni
del tiskalnega procesa, kar bo omogočilo hitro
širjenje na maloprodajno embalažo.

Uporaba naštetih modernih načinov pakiranja

je v svetu še zelo omejena. Kriva je predvsem
zakonodaja, ki se nanaša na omejevanje migra-
cij iz embalažnih materialov na pakirana živila.
Te probleme so že v veliki meri rešili v ZDA,
na Japonskem, v Avstraliji in delno z lokalni-
mi pravilniki v Španiji in Franciji. Zakonodaja
EU predstavlja še vedno glavno oviro za prenos
teh modernih tehnologij v prakso. Posebna ko-
misija EU, ki se s to problematiko intenzivno
ukvarja, pa obljublja, da bodo te ovire kmalu
odstranjene.

Ko potrebujete strokovnjake na področju: Sodobne rešitve na področju tehtanja

in označevanja v:
 pakiranja prehrambenih in drugih izdelkov,  živilski industriji
 tehtanja (kontrole mase) predpakiranih izdelkov, 1. pekarne, mlini
 označevanja oziroma etiketiranja izdelkov, 2. proizvodnja pripravljene hrane
je LIBELA ELSI partner z izkušnjami in rešitvami, ki 3. mesna industrija
bodo zadovoljile vaša pričakovanja. 4. proizvodnja slaščic
5. začimbe, čaji in prehranski dodatki
Z našimi kontrolnimi tehtnicami boste enostavno izpolnjevali vse zahteve zakona o predpakiranih 6. proizvodnja pijač
izdelkih. Tehtnice imajo vse zakonsko predpisane ''METROLOŠKE CERTIFIKATE''.  kemični industriji
1. gradbeni materiali
2. barve in laki
3. kozmetika in čistila
4. umetna gnojila, škropiva, zemeljski substrati,…
 kontroli mase sestavljenih izdelkov
1. iz plastike in kovine
2. avtomobilska industrija
3. lesna industrija

Za več informacij
pokličite našo
prodajno službo
in z veseljem vam Opekarniška 2, 3000 Celje, Slovenija
bomo svetovali. tel.: (+386)3 427 11 00
Skupaj bomo našli fax: (+386)3 427 11 04
ustrezno rešitev! e-mail: info@libela-elsi.si, http://www.libela-elsi.si
promocija
EO-34-junij-June-07 Pakiranje živil 13

Sejem IFFA Mesni industriji

kaže dobro

pripomočke za meso in salame (31 %) ter opre-

mo za mesnice (28 %).
Napoved za to področje je izjemno dobra. Na
sejmu je bil ugotovljen pozitiven ekonomski
pogled v mesni industriji in spremljajočih de-
javnostih.
Podjetje MAAR d.o.o. iz Trzina se je kot proizva-
jalec visokokakovostnih embalažnih mrež letos
prvič udeležilo tega sejma kot edini predstavnik
iz Slovenije, v sodelovanju s partnerjem in dis-
tributerjem za nemški trg in države Beneluks.
Kot proizvajalec plastičnih embalažnih mrež na
globalni ravni je podjetje na sejmu predstavilo
specifične mreže različnih barv in dimenzij, ki
so namenjene pakiranju umetnih potiskanih
in nepotiskanih, kakor tudi naravnih ovitkov
za salame. Mreža se uporablja v proizvodni
verigi kot transportna embalaža od konfekcije
ovitkov do mesno predelovalnih podjetij. Tu se
z nastavitvijo ovitka na polnilne linije odstrani
in zavrže.
Podjetje se je v zadnjih letih specializiralo za
ta del embalaže. Z lastnim razvojem izdelkov
je doseglo kvaliteto, ki je v tem segmentu trga
vodilna. To podjetju odpira možnosti nadaljnje
širitve trga in rasti poslovanja.

Od 5. do 10. maja letos je v

Frankfurtu potekal sejem IFFA,
tradicionalni in največji sejem
na področju mesne industrije.
Organizirajo ga vsako tretje www.maar.eu
ekstrudirane mreže
leto in je že več kot 50 let embalažne mreže
vodilni na svetovnem tržišču v
tej panogi. pletene mreže

Letos se je sejma udeležilo 913 podjetij in pre-

ko 60.000 obiskovalcev iz več kot 100 držav. Na
sejmu različna podjetja predstavljajo celoten
proces v mesni industriji, od pridelave mesa, do MAAR d.o.o.
pakiranja in prodaje mesa in mesnih izdelkov, Brodišče 36, OIC Trzin za mesno industrijo
ter mesarske pripomočke. 1236 Trzin, Slovenija
Letošnji sejem je bil največji v zadnjih letih.
Razdeljen je bil na tri sklope: stroji in naprave
Tel.: +386(1) 530 80 80
za predelavo in pakiranje, embalažni materiali
za pakiranje ter prodaja mesnih izdelkov. Fax: +386(1) 530 80 82
Število obiskovalcev je bilo v primerjavi s pre- E-mail: info@maar.si
teklimi leti večje. Največje zanimanje je bilo za
stroje in opremo za proizvodnjo in pakiranje
promocija

mesnih izdelkov (35 %), za začimbe, dodatke in

 VARNA ŽIVILA
14 Varna živila in materiali v stiku z živili EO-34-junij-June-07

IN MATERIALI V
STIKU Z ŽIVILI Pristop »celovite« varnosti
Sandra Beer Gregorc, SIQ

Zavedanje o pomenu varnih

živil narašča tako v svetu kot
pri nas. Varno živilo je končni
proizvod, ki je prešel mnoge
faze stikanja z materiali tekom
priprave ali proizvodnje. Le-
ti lahko vplivajo nanj tudi
negativno.

S ciljem razširiti zavedanje iz živila – hrane na

t.i. kontaktne materiale, je SIQ je povabil k sode-
lovanju 9 strokovnjakov, ki so 22. maja 2007 na
strokovnem posvetu ”Varna živila in materiali v
stiku z živili” udeležencem predstavili aktualne
teme in odgovorili na njihova vprašanja.

Dr. Marjeta Recek, vodja Sektorja za varnost

in zdravstveno ustreznost hrane (Direktorat za
javno zdravje, Ministrstvo za zdravje RS) je v
uvodnem nagovoru poudarila pomen celovite
varnosti živil, ki je bila uzakonjena leta 2000
s krovnim dokumentom Zakon o zdravstveni
ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki priha-
jajo v stik z živili (ZZUZIS, Ur.l.RS 52/2000 z
dopolnitvami) in v nadaljevanju z ostalimi ho-
rizontalnimi predpisi. Varnost je nepogrešljiva
”lastnost” živila v celotni prehranski verigi od
vil do vilic.
V nadaljevanju predstavljamo strokovne pri-
spevke avtorjev.
www.petruzalek.si
Janez Praprotnik, univ. dipl. inž. živil.
tehnologije in mag. Martin Bauer univ. dipl.
org. dela (Visoka šola za zdravstvo, Katedra za
sanitarno inženirstvo)
Regulativa na področju materialov v
stiku z živili
Predpise s področja materialov v stiku z živili
v osnovi delimo na predpise EU in predpise
Republike Slovenije. Evropske predpise lah-
ko razčlenimo na: uredbe, direktive, odločbe
in sklepe ter priporočila. Temeljni predpis je
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št.
1935/2004 z dne 27. oktobra 2004 o materialih
in izdelkih, namenjenih za stik z živili in o raz-
veljavitvi direktiv 80/590/EGS in 89/109/EGS.
Osnovno načelo je, da mora biti vsak material
ali izdelek, ki prihaja z živili v neposreden ali
posreden stik dovolj inerten, da njegove sesta-
vine ne prehajajo v živila, da ne povzročajo ne-
sprejemljive spremembe v sestavi živil in da ne
poslabšajo njihovih organoleptičnih lastnosti.

Pakiranje s sistemom
Tržaška cesta 43
2000 MARIBOR
Tel./fax: 02/330 13 40

V začetku leta smo našo  meni posodice različnih velikosti

ponudbo dopolnili z artikli, ki so 
namenjeni pakiranju hrane. 
Posodice so iz EPS materiala, 
kar pomeni, da vsebina, ohranja 
svojo prvotno temperaturo. 
promocija
posodice za hamburgerje, krompirček,…
posodice za omake, dresing, juhe, enolončnice,…
posodice za solate, sladice, kekse,…
plastični pribor, krožniki, serviete, alu in gospodinjske folije
stroji za pakiranje hrane in temu pripadajoče EPS posodice
EO-34-junij-June-07
Materiale, ki so v stiku z živili, delimo na tra-
dicionalne, aktivne in inteligentne. Po navedeni
uredbi je določen tudi znak za izdelke v stiku z
živili, zagotovljena mora biti sledljivost in po-
stopek odobritve novih materialov. Z Uredbo o
izvajanju Uredbe o materialih in izdelkih, na-
menjenih za stik z živili (Ur.l. RS št. 53/2005 in
66/2006) je Republika Slovenija zagotovila ob-
vezno izvajanje obravnavane evropske uredbe
ter določila pristojne organe in sankcije.
Na področju materialov v stiku z živili so spre-
jete še številne druge uredbe, direktive, odloč-
be, sklepi in priporočila. Ocenjujemo, da je
regulativa na področju materialov in izdelkov
za stik z živili zelo obsežna, razvejana, se hitro
spreminja, terja sprotno spremljanje in je dokaj
nepregledna.
Mag. Viviana Golja, univ. dipl. kemije (IVZ, RS).
Materiali v stiku z živili - preskušanje
in nadzor nad zagotavljanjem
ustreznosti
Živila na svoji poti od vil do vilic prihajajo v stik
z zelo različnimi materiali; kovinami in zlitina-
mi, laki in premazi, gumo, papirjem in lepenko,
lepili, tiskarskimi barvami, regenerirano celu-
lozo, tekstilom, plastičnimi masami, silikoni,
voski, steklom, keramiko, pluto, smolami za
ionsko izmenjavo, lesom in tudi z najnovejšimi
materiali, kot so aktivni in inteligentni materia-
li. Stik je lahko dolgotrajen, se večkrat ponavlja.
Temperature izpostavljenosti živil materialom
so lahko visoke, v stik lahko prihajajo velike po-
vršine materialov. Zato lahko v živila migrirajo
različne toksične snovi, ki so v materialih pri-
sotne kot ostanki izhodnih snovi (monomerov,
aditivov, njihovih reakcijskih produktov), ali
nečistoč. Materiale zaradi njihove poenostavi-
tve preskušamo z uporabo migracijskih presku-
sov v modelne raztopine, s simulacijo najstrož-
jih predvidljivih pogojev uporabe. Laboratoriji
za uradni nadzor so za preskušanje akreditirani
po določilih standarda SIST ISO IEC 17025.
Uradni nadzor se izvaja s planiranimi vzorčenji
(monitoringi), vzorčenjem pošiljk na slovenski
meji in vzorčenjem materialov, na katere opo-
zarjajo v evropskem sistemu hitrega obveščanja
(Rapid alert).
Jelka Podbevšek Rozman, univ. dipl. bilogije,
vodja sistema kakovosti in HACCP sistema,
ŽITO d.d.
Sandra Beer Gregorc, univ. dipl. inž. živil.
tehnologije, vodja produkta sistemi vodenja
varnosti živil, SIQ
Zahteve živilskih podjetij v vlogi
kupca materialov v stiku z živili
Živilska industrija ne razpolaga s specifičnim
strokovnim znanjem iz področja materialov
v stiku z živili in zato zaupa svojim dobavite-
ljem. Od njih pričakuje, da zadostijo osnovnim
zahtevam opreme, kot so npr. dobra dostopnost
v procesu, enostavno čiščenje in vzdrževanje,
preprečitev niš, ki omogočajo zastajanje umaza-
nije in posledično mikroorganizmov, da so brez
odpuščanja materialov (problematika fizikalne-
ga tveganja) in da so vgrajeni primerni mate-
Varna živila in materiali v stiku z živili 15
riali za stik z živili ter zagotovljena sledljivost
le-teh. Na tržišču se je izoblikovala potreba po
dokumentu, ki bi živilski industriji zagotavljal
primernost teh materialov v skladu s sistemom
HACCP. V praksi ni zagotovljenega prenosa
informacij o značilnih tveganjih od proizvajal-
ca teh materialov do kupca. Med proizvajalci
prevladuje mnenje, da sistema HACCP ne po-
trebujejo. Vendarle pa upoštevanje 7 principov
HACCP sistema ob dobri proizvodni praksi in
osnovnih spremljajočih programih ponuja ob-
vladovanje tveganj. Cilj dobaviteljev materialov
v stiku z živili naj bo, da dokažejo ustreznost
svojih proizvodov. Tržna prednost so certifikati
kakovosti, globalni standard ISO 22000:2005 pa
se je izkazal kot edini uporaben na področju ce-
lotne prehranske verige.
Dr. Peter Raspor, redni profesor za
biotehnologijo in industrijsko mikrobiologijo,
Biotehniška fakulteta, oddelek za živilstvo
“Hygienic design” – higiensko
oblikovanje opreme za varno
proizvodnjo živil
Problematika higiene je vedno bolj pomembna;
odkar je evropska zakonodaja postavila ta ele-
ment kot ključen element v zakonodajo in pra-
kso. Zgodovinsko gledano je najprej posvečala
pozornost prostorom, šele nato delavcem, da bi
v zadnjih desetletjih posvečala vse več pozorno-
sti oblikovanju strojev in naprav v živilski pri-
delavi, predelavi in pripravi živil. Problematika
varnosti si je tako pridobila dve dimenziji, in
sicer varnost proizvodnje in varnost končnega
promocija
16 Varna živila in materiali v stiku z živili
proizvoda. Obe varnosti sta tesno povezani z
oblikovanjem strojev in naprav v cilju dosega-
nja funkcionalnega delovanja v procesnem delu
kot tudi izdela proizvodov, ki so varni v konte-
kstu fizikalnega/fizičnega, kemijskega in bio-
loškega tveganja. Vsi ti elementi so analizirani
in demonstrirani na primerih, ki so teoretično
pojasnjeni in tudi praktično podprti s primeri
od zahtevnih termičnih procesov, naprav za
pretakanje tekočin in površin za obdelavo živil
in transport živil. Prav tako so pojasnjeni z vidi-
ka uporabe materialov, »pravi material na pravo
mesto«, ki tako zahtevajo varno delo in pravilno
čiščenje in vzdrževanje. Celotna povezava vseh
elementov v procesu proizvodnje in distribucije
živil mora upoštevati številne pogoje dela, na-
čine dela in tradicionalne recepture, ki pogosto
zahtevajo specifične operacije, ki jih ni mogoče
vedno poenostaviti, še posebej, ko je pomem-
ben tako imenovaniaseptični dizajn. Ker pa so
varna živila in materiali v konstantnem stiku
z živili, je potrebno tej problematiki posvetiti
dovolj prostora, da bi bila v strokovnih krogih
primerno obdelana in bi ponujala primerne re-
šitve, ki bi zadovoljevale standarde današnjega
časa na področju živilstva in prehrane.
Dr. Viljem Kozic, univ. dipl. inž. kem.
tehnologije, svetovalec direktorja družbe
RADENSKA d.d.
Vpliv embalažnih materialov na
mineralne vode in brezalkoholne
napitke
Preden pridejo živila do končnega potrošnika,
se na svoji poti embaliranja srečujejo z različni-
mi materiali. Razen embalažnih materialov mo-
rajo biti tudi naprave, ki prihajajo v neposredni
stik z živili, iz primernega materiala. Pred časom
je prevladovalo steklo kot primarni embalažni
material. Dandanes pa so materiali kot primar-
na embalaža zelo različni in je nujno potrebno
dobro poznavanje njihove sestave. Bistveno je
poznavanje uporabljenih aditivov k osnovnemu
materialu za izdelavo embalaže. Tako so tudi
mineralne vode in brezalkoholni napitki bodisi
v tehnologiji bodisi v procesu polnjenja in pa-
kiranja v kontaktu z materiali, kot so: poliester,
promocija
polivinil klorid, polietilen, etilen – propen –
dien – monomer, polietilentereftalat, polikarbo-
nat, epoksidni premazi, steklo, nerjaveče jeklo
(AISI 316L, AISI 304) itd. Tako PET plastenka
ni samo iz polietilen tereftalata, polietilenski za-
mašek ni samo iz polietilena, ampak se zaradi
lažje izdelave in aplikacije dodajajo aditivi raz-
lične sestave. Ti pa lahko ob neprimernem vo-
denju procesa ali pri neprimernem skladiščenju
proizvoda vplivajo na končni proizvod. Pri sami
aplikaciji ali tekom skladiščenja lahko prihaja
do tako imenovane migracije določenih aditiv-
nih komponent, ki spremenijo organoleptične
lastnosti proizvoda, v višjih koncentracijah so
lahko zdravstveno oporečne, imajo vpliv na po-
spešeno staranje proizvoda itd. Da bi uporabili
določen embalažni material moramo predho-
dno dobro poznati njegovo sestavo in kompa-
tibilnost z živilom, da bi se izognili posledicam,
ki pri tem lahko nastanejo.
Miro Rkman, univ. dipl. inž. živil. tehnologije,
direktor BRM d.o.o., Finalizacija izdelkov iz
plastičnih mas
Dobra proizvodna praksa
proizvodnega program Bag – in – box
Na podlagi zakonske regulative smo v družbi
BRM d.o.o. pripravili dobro proizvodno pra-
kso (DPP) v operativni obliki, ki vključuje tudi
zahteve 3. člena Uredbe ES št. 1935/27.10.04.
Embalažni materiali se proizvajajo skladno z
DPP proizvajalca, tako da v normalnih in pred-
vidljivih pogojih uporabe, sestavine embalažnih
materialov ne prehajajo v živila v količinah, ki
bi lahko ogrožale zdravje ljudi, povzročale ne-
sprejemljive spremembe v sestavi živil ali pov-
zročale poslabšanje organoleptičnih lastnosti
predpakiranih živil.
V BRM d.o.o. so najprej analizirali vse glavne
činitelje, ki kakor koli vplivajo na izvajanje DPP
oziroma posledično, na njihovo proizvodnjo
polietilenskih embalažnih materialov, jih rangi-
rali in ovrednotili ter pripravili dokumentirane
postopke obvladovanja, vključno s preverja-
njem učinkovitosti.
Postopki DPP so pripravljeni v obliki splošnih
ali deklarativnih načel, dnevnih in mesečnih
EO-34-junij-June-07
aktivnosti, ki jih izvajajo vodje procesov (za-
posleni) ter letnih aktivnosti (dokumentacija
in korespondenca na relaciji kupci-dobavitelj-
pogodbeniki dobavitelja), ki so v glavnem v
domeni nosilca dejavnosti proizvodnje emba-
lažnih materialov za potrebe kupcev v živilsko
predelovalni industriji.
Andrej Balantič, univ. dipl. inž. živil. tehnologije,
tehnični svetovalec ECOLAB d.o.o.
Čiščenje in vzdrževanje kontaktnih
površin
Čiščenje je odstranjevanje nezaželenih snovi s
površin. Glavna kriterija za izbor pravega čistila
sta predvsem vrsta materiala, ki ga želimo oči-
stiti in vrsta nečistoč, ki jih želimo odstraniti.
Kakovost čiščenja določajo štirje dejavniki:
pravilno izbrano čistilno sredstvo, temperatura
pri delovanju, kontaktni čas in mehanske sile.
Z izbiro nepravilnega čistila lahko povzročimo
tudi korozijo na površini. Problematične so raz-
topine kloridov, bromidov in hipokloritov, ki
povzročajo točkasto korozijo. Za vsako površi-
no moramo izbrati sredstvo, ki ne poškoduje ali
spremeni lastnosti površin in dobro odstranjuje
nečistoče.
Večina uporabnikov primerja čistilna sredstva
samo po ceni, ki pa ni edino merilo. Na tržišču
imamo na voljo čistilne postopke, ki zmanjšajo
porabo vode in energije. Zanimiv je Ecolabov
patentirani postopek ADVANTIS, ki izredno
skrajša čas čiščenja in zniža temperaturo pranja
ter je izvedljiv z montažo dodatne opreme.
Kakovostno pranje in dezinfekcijo lahko dose-
žemo samo z uporabo pripravljenih čistil, na-
menjenih za točno določeno področje čiščenja.
Zaključek
Udeleženci prehranske verige lahko z aktivnim
sodelovanjem prispevajo k celoviti varnosti ži-
vil, tako da se zavedajo značilnih tveganj in jih
sistemsko obladujejo. Kadar v medijih odmeva-
jo novice o novi aferi, postanejo »nepomemb-
ne« stvari najbolj pomembne.
Ni zaman, da pregovor pravi: »Šteje tisto, česar
se naučiš, potem ko že vse veš.« (John Wooden)
 OBRAZ
EO-34-junij-June-07 Obraz 17

Rok Škrbinc V sinergiji s Cetisom

za višjo dodano vrednost

Ko je pred nekaj meseci Rok

Rok Škrbinc
Škrbinc, direktor podjetja
Amba Co., ob navzočnosti
znanih imen multinacionalk
na svetovnem tekmovanju Du
Pont Grand Prix Cyrel prejemal
priznanje za tretje mesto, ki
ga je njegovo podjetje zasedlo
v tiskanju embalaže v flekso
tiskarski tehniki, je bila to
zanj zagotovo zgolj postaja na
poti med najbolj uspešne. Eno
izmed poglavitnih vodil tega
štiridesetletnega poslovneža,
strojnika in ekonomista, je
namreč trdno prepričanje,
da v poslovnem svetu ni
končnih postaj in dokončnih
samozadovoljnih postankov.
Sam zase pravi, da je aktiven, odločen človek, ki
si postavlja cilje, od katerih nerad odstopa. Pri
tem je neizprosen do sebe in do drugih. »Podje-
tje je nekakšna družina. Avtoriteto pri vodenju
lahko izkazuješ na različne načine - z avtoriteto
znanja, pa tudi z avtoriteto moči, kar pa je dvo- je, da vlečeš prave poteze ob pravem času. To ustvarjen kapital je bil podlaga za nova vlaganja
mljivo in brezperspektivno,« pravi in poudarja, je poglavitno vodilo njegovega celotnega delo- v proizvodnjo embalaže. Potrebe po sodobni in
da sam prisega na avtoriteto znanja. Predvsem vanja, vse od začetkov devetdesetih let, ko se je kvalitetni embalaži so bile čedalje večje, nič več
pa tisto, kar govori, tudi dela. S svojim delom začel ukvarjati s podjetništvom. niso zadoščale zgolj srebrne ali zlate vrečke, po-
je zadovoljen, to pa je - tako je prepričan - tudi lepljene z etiketami. Hkrati so bili dotlej glavni
bistveni pogoj za uspešnost. »Če si zadovoljen Od kave do pakiranja dobavitelji embalaže skoncentrirani v Bosni in
s tistim, kar delaš, bistveno laže dosegaš tudi Ob razpadu Jugoslavije je (leta 1992) skupaj s Hercegovini ter Srbiji, tam pa so vladale nenor-
rezultate. Če imaš zaupanje vase, če imaš ustre- kolegom ustanovil podjetje Amba Co. za uvoz malne in vojne razmere, tako da je bila oskrba
zno stopnjo samozavesti, se drugače lotevaš surove kave iz Južne Amerike in Afrike. Tedaj z njihove strani tako rekoč nemogoča. Oskrbo z
problemov in tudi drugače postavljaš cilje. Pri v glavnem centralizirana oskrba Jugoslavije embalažo je bilo treba postaviti na povsem nove
tem je pomembno, da ne segaš previsoko ali s surovo kavo je propadla in v tem je našla tr- temelje. Kupila sta prvi večji tiskarski stroj, ti-
prenizko. Previsoko postavljeni, tako rekoč ne- žno priložnost Amba. Dve leti kasneje sta Rok skarsko rotacijo. V letih 1995 in 1996 se je tako
izvedljivi cilji, povzročajo frustracijo, po drugi Škrbinc in njegov poslovni partner kupila dva zgodil dejanski »vstop« Ambe na embalažni
strani pa preskromni cilji silijo k životarjenju, manjša pakirna stroja in Amba se je začela trg.
saj ni pravih motivov in pravega zagona za na- ukvarjati tudi z izdelovanjem embalaže za paki-
predovanje.« Ob tem pa Rok Škrbinc poudarja, ranje kave. Takrat je na trgu s kavo nastala veli- Partnerski odnos s kupci
da je treba imeti občutek za čas in za vse, kar se ka kriza, zaradi slabe letine v Braziliji se je kava »Bili smo resnični pionirji,« pravi Rok Škrbinc,
dogaja. Treba je skratka znati prepoznati tisto, podražila za 100 odstotkov. Škrbinc in njegov ko obuja spomin na tisti čas. »Odločili smo se za
kar ponuja trg. V poslovnem svetu zanj ni naj- partner sta nove razmere pričakala z zadostni- flekso tisk, za tehniko tiska, ki se je tedaj pravza-
pomembnejše izigravanje nekakšnega »muče- mi zalogami kave in to jima je omogočilo, da sta prav šele pojavila.« Škrbinc pravi, da so si takrat
ništva« s štirinajst in več urnim delom. Bistveno s prodajo dosegla izjemno dobre rezultate. Tako za poglavitno usmeritev izbrali »fleksibilnost,

18 Predpisi
nizke naklade, visoko kakovost in kratke dobav-
ne roke«. Odločitev je bila očitno prava, saj so
hitro rasli in si pridobili pomemben tržni delež
na slovenskem in jugoslovanskem trgu. Zdaj 40
odstotkov svoje proizvodnje prodajo doma, 60
odstotkov pa izvozijo, predvsem v visoko razvi-
te države Evropske unije in Švice.
S kupci so vzpostavili partnerski in ne zgolj
kupoprodajni odnos. »Reševanje problemov
naših kupcev je že od vsega začetka naša kon-
kurenčna prednost. Svoje vloge ne vidimo samo
v dobavah embalaže za nove proizvode, ampak
v našem sodelovanju in pomoči pri njihovem
nastajanju, pri reševanju problemov v zvezi s
pakiranjem. To pomeni, da kupcu ponujamo
storitev, ne samo izdelek. Predvsem pa jim do-
povedujemo, da je embalaža sestavni del v veri-
gi vsakega razvoja in ne samo strošek.«
Sinergija s Cetisom
Rok Škrbinc poudarja, da želi biti Amba nosilec
novih proizvodov in hiter sledilec vseh novosti,
ki se pojavljajo na trgu. Leta 2005 so začeli te-
danji trije večinski lastniki, med njimi tudi Rok
Škrbinc, iskati strateškega partnerja, ker so ugo-
tovili, da postajajo ob hitri rasti premajhni in da
so za nadaljnje razvojne korake kapitalsko pre-
šibki. Med tremi možnimi partnerji - eno tujo
multinacionalko in dvema slovenskima proi-
zvajalcema - so se odločili za celjski Cetis, ki je
postal večinski lastnik Ambe. »Odločitev sploh
ni bila težka,« pravi Rok Škrbinc, ki po poveza-
vi s Cetisom ni več lastnik, ampak samo glavni
menedžer. Ta položaj je zanj nov izziv. Trdno je
prepričan, da povezava s Cetisom prinaša nove
razvojne možnosti. »Poleg novega kapitala, ki
bo podprl realizacijo naše vizije izdelovanja
napredne embalaže (ekološka embalaža, vedno
tanjši materiali in bio razgradljiva embalaža),
ima Cetis tudi dodatna znanja, s katerimi bomo
našo embalažo še dodatno oplemenitili«. Pri
tem Rok Škrbinc misli na potencialne možno-
sti zagotavljanja večje sledljivosti in varovanja
embalaže pred ponaredki, kar postaja čedalje
večjega pomena, še zlasti v farmacevtski indu-
striji. To bi bila nova konkurenčna prednost
Ambe Co.
Nova, moderna tovarna
Rok Škrbinc pogumno postavlja nove cilje. V
Celju se pripravljajo na izgradnjo nove, moder-
ne tovarne, iz katere bodo prihajali na trg izdel-
ki višjega cenovnega razreda. Nasploh naj bi v
tovarni nastal razvojno - tehnološki center, ki
bi razvijal nove proizvode za farmacijo, elektro
industrijo, avio industrijo. Z leti naj bi proizvo-
dnja teh zahtevnejših in dražjih izdelkov nara-
ščala, medtem ko bi proizvodnja bolj preprostih
in cenejših izdelkov upadala. Rok Škrbinc pri-
hodnost Ambe Co. vidi v proizvodnji izdelkov
vrhunske kvalitete. Hkrati izrazito računa na
rast storitev, predvsem tudi na storitveno emba-
liranje za proizvajalce manjših količin izdelkov,
za katere izgradnja lastnih polnilnih linij ne bi
bila rentabilna. To bi bil nekakšen pakirni ser-
vis za določene segmente proizvodnje, kakršnih
doslej pri nas, pa tudi marsikje po Evropi še ni.
Amba bi se rada še bolj integralno vključila v
reševanje vseh problemov kupcev njene emba-
laže, s katerimi se srečujejo na pakirnih linijah
in nasploh v zvezi s pakiranjem.
Predpisi
Dr. Lucija Jukić Soršak
Ministrstvo za okolje in prostor
je pripravilo osnutek Uredbe
o spremembah in dopolnitvah
Uredbe o ravnanju z embalažo
in odpadno embalažo. Uredba
spreminja 3., 6., 8., 9., 12.,
16., 17., 18., 19., 20., 24.,
25., 34., 36., 39., 41. in 49.
člen ter Prilogo I.
V skladu z Direktivo 94/62/ES o embalaži in
odpadni embalaži je treba Evropsko komisijo,
še pred sprejetjem kakršnih koli ukrepov, ki
jih država članica namerava sprejeti, obvesti-
ti o osnutkih teh ukrepov, da se lahko ugotovi
njihova skladnost z omenjeno direktivo. Zato je
bil tudi za predlog tega predpisa začet postopek
notifikacije, rok mirovanja pa je določen do 24.
8. 2007. Po poteku tega roka bo potrebno osnu-
tek uredbe uskladiti z morebitnimi pripombami
komisije in drugih držav članic. Podatki o noti-
fikaciji so dostopni na spletni strani:
http://ec.europa.eu/enterprise/tris
Predlog, ki je bil posredovan v notifikacijo, pri-
naša spremembe nekaterih izrazov – odpadna
embalaža, ki je komunalni odpadek in odpadna
embalaža, ki to ni (v to skupino bo sodila tudi
odpadna prodajna embalaža fitofarmacevtskih
sredstev), embaler, trgovec ter končni uporab-
nik. Na novo bo definirana pošiljka odpadne
embalaže, in sicer kot količina istovrstne od-
padne embalaže, za katero družba za ravnanje
z odpadno embalažo, ali v njenem imenu podi-
zvajalec ali druga oseba, s katero družba zago-
tavlja prevzemanje odpadne embalaže, zagotovi
prevzem v posameznem koledarskem mesecu.
Določba, ki ureja označevanje embalaže zaradi
prepoznavanja embalažnega materiala, je uskla-
jena z Odločbo 97/129/ES. Le-ta določa, da je
sistem prepoznavanja embalažnega materiala
treba uporabiti za označevanje tiste embalaže,
ki je izdelana iz embalažnih materialov, navede-
nih v tej odločbi.
Izpolnjevanje zahtev glede izdelave in sestave
embalaže ter njene primernosti za ponovno
uporabo in predelavo, bodo morali z izjavo o
EO-34-junij-June-07
Spremembe v Uredbi o
ravnanju z embalažo in
odpadno embalažo
skladnosti dokazovati proizvajalci embalaže in
tisti pridobitelji embalaže, ki jo uvažajo iz tre-
tjih držav (z izjemo držav EGP). Vzorec izjave
o skladnosti bo ministrstvo objavilo na svoji
spletni strani, proizvajalci in pridobitelji em-
balaže pa bodo morali zagotoviti, da bo izjava
dostopna embalerjem ali trgovcem, ki embala-
žo le-tem dobavljajo. Verodostojnost svoje iz-
jave bodo proizvajalci in pridobitelji embalaže
dokazovali z ustrezno dokumentacijo, katero
bodo, na zahtevo, posredovali pristojnemu in-
špektorju ali ministrstvu. Embalerji bodo lahko
embalirali blago le v tisto embalažo, ki bo izpol-
njevala vse bistvene zahteve in bodo zanjo tudi
pridobili izjavo o skladnosti, kopijo te izjave pa
bodo morali, na zahtevo, predložiti pristojnemu
inšpektorju.
V sedaj veljavni uredbi velja izjema v zvezi s
poročanjem o dajanju embalaže v promet, če
letna količina embalaže, dane na trg, ne presega
10.000 kg. S spremembo uredbe bo uveljavljena
izjema tudi za primere, ko letna količina em-
balaže, v katero je embalirano nevarno blago,
ne bo presegla 100 kg. Hkrati bo v uredbi ek-
splicitno določeno, da kadar ista oseba nastopa
kot embaler, pridobitelj embaliranega blaga ali
proizvajalec ali pridobitelj embalaže, ki ni na-
menjena embalerjem, se za letno količino em-
balaže, ki jo da ta oseba v promet ali jo sama
uporabi, šteje celotna količina embalaže, ki jo
proizvede, pridobi ali uporabi za embaliranje v
posameznem letu.
Obveznostim izvajalcev javne službe se bo pri-
družila dodatna obveznost prevzema ostankov
razvrščanja odpadne embalaže, ki ga zagotavlja
družba za ravnanje z odpadno embalažo, če so
ti ostanki mešani komunalni odpadki.
Ker ravnanje z odpadno embalažo, ki je komu-
nalni odpadek, ureja več družb za ravnanje z
odpadno embalažo, bodo morali izvajalci javne
službe vsaki od družb zagotoviti prevzem odpa-
dne embalaže po deležih, ki jih bo določilo mi-
nistrstvo. Družba pa bo morala za prevzeto od-
padno embalažo pred njeno oddajo v ponovno
uporabo ali predelavo na svoje stroške zagotovi-
ti tako zbiranje, skladiščenje in razvrščanje, da
zaradi dodatnega razvrščanja pri osebi, ki odpa-
dno embalažo ponovno uporablja ali predeluje,
ne bodo nastajali ostanki, ki bi jih bilo potrebno
odstraniti. Za tovrstne ostanke bo morala druž-
ba na svoje stroške zagotoviti odstranjevanje.
EO-34-junij-June-07
Ne glede na že sedaj veljavne določbe o brez-
plačni oddaji odpadne embalaže, ki je komu-
nalni odpadek, družbi ter o brezplačnem pre-
vzemu te embalaže od izvajalca javne službe, bo
morala družba za prevzeto odpadno embalažo
plačati izvajalcu javne službe tiste stroške, ki
presegajo obseg storitev javne službe, določen s
predpisom, ki ureja ravnanje z ločeno zbranimi
frakcijami.
Med primere predmetov, ki se razvrščajo med
embalažo na podlagi merila, da so predmeti em-
balaža, če ustrezajo pomenu pojma embalaža,
ne da bi to posegalo v morebitne druge funkcije
embalaže, so poleg škatel za slaščice in ovitkov
škatel za zgoščenke iz folije dodane še nagrobne
sveče. Ravnanje z odpadno embalažo, ki ostane
po uporabi nagrobnih sveč, bo urejeno s poseb-
nim predpisom, v katerem bo prav tako določe-
no, da se za odpadne nagrobne sveče ne bodo
uporabljale določbe Uredbe o embalaži, ampak
določbe tega novega posebnega predpisa.
Regulations
Changes in the Regulations on
Packaging and Waste Packaging
Treatment
The Ministry of the Environment and Spatial
Planning has prepared a draft regulation
on changes and amendments to the regula-
tions on packaging and waste packaging
treatment. The new regulation is to change
articles 3, 6, 8, 9, 12, 16, 17, 18, 19, 20, 24,
25, 34, 36, 39, 41 and 49 as well as Annex I.
The fulfilling of the criteria on the production
and composition of packaging and its suitability
for re-usage and recycling will have to be proven
by packaging makers and acquirers who supply
packaging from the third world countries (with
the exception of the EPG countries) by signing a
declaration of conformity. A sample of the decla-
ration will be published on the Ministry’s web page
and the makers and recipients will need to make
sure that the declaration is available to packaging
Predpisi 19
fillers and suppliers. The makers and acquirers
will have to prove the credibility of the declara-
tion with appropriate documentation, which they
shall submit to the competent inspector or to the
Ministry if necessary. Packaging fillers are only
allowed to fill goods into packaging that fulfils all
the key criteria and has acquired the declaration
of conformity. A copy of the declaration will have
to be submitted if the inspector requests it.
In the current legislation, there is an exception
in reporting the market circulation of packag-
ing that does not exceed 10,000 kg. With the new
amendment to the legislation, the exception will
be tightened to only cover cases where the annual
quantity of the packaging containing dangerous
goods does not exceed 100 kg. The regulation will
also explicitly state that the annual quantity of
packaging for the package filler, the acquirer of
the packaged goods or the maker or acquirer of
the packaging itself, which can be placed on the
market or used by the entity is equal to the total
quantity of packaging made, acquired or used for
filling each year.
 RAVNANJE
20 Ravnanje z opadki EO-34-junij-June-07

Mojca Drčar Murko

Z ODPADKI
Odpadki kot
tržne dobrine

V Mahlsdorfu, predmestni odpadke, hkrati pa pospešili razvoj tehnologij Nekoč je bilo treba plačati tistim, ki so hoteli od-
industrijskega ločevanja in predelave odpadkov. peljati uporabljene stisnjene plastenke, lončke
četrti Berlina, se je pred Oboje skupaj je omogočilo nastanek trga sekun- za jogurte ali aluminijeve folije, zdaj pa prede-
nedavnim zgodila nenavadna darnih surovin. lovalna podjetja odpadkov zanje dobijo denar. S
Ko postanejo odpadki dobrina s tržno vredno- kovinami se je, ko postanejo odpadna embalaža,
kraja. Na dvorišče podjetja, stjo, ki jo je mogoče z dobičkom prodati, je do- zaradi visokih cen nafte skoraj izenačila tudi od-
ki se industrijsko ukvarja seženo dvoje: varčujemo z naravnimi viri in se padna plastika. V gospodarskem jeziku bi se to
hkrati znebimo kupov odpadkov. To prav po- glasilo takole: trg sekundarnih surovin že deluje
z ločevanjem odpadkov, je sebej velja za embalažo, na katere povečevanje in ko je postal globalen, so se odprle široke mo-
pripeljal tovornjak, naložil več med drugim vplivajo tudi sociološka in demo- žnosti uporabe ločenih in recikliranih odpad-
svežnjev stisnjenih odpadnih grafska dejstva v Evropi. Prebivalstvo se stara, kov. Strategije trajnostnega ravnanja z naravni-
družine manjšajo, vedno več ljudi živi samih. mi viri so prenehale biti le akademske razprave,
plastenk in - izginil. Ljudje vedno bolj posegajo po blagu v manjših oprejo se že lahko na primere dobre prakse v
Za lastnika odpada, ki ločuje embalažah, zato se njihov delež v celotnih od- posameznih državah, pri katerih se zgledujemo
padkih ne zmanjšuje. tudi pri pripravljanju evropske zakonodaje.
embalažne odpadke za
približno 4,4 milijona ljudi iz
Berlina in okolice - od voznika
smetarskega avtomobila se je
povzpel do lastnika trenutno
najsodobnejše naprave za
ločevanje odpadkov v Nemčiji
- je bila kraja veselo razodetje.
Bila je namreč otipljiv dokaz,
da je predelana embalaža
dobila tržno vrednost. Z
odpadki je mogoče zaslužiti.

Je po tem incidentu mogoče sklepati, da se

bliža konec tipa razsipne industrijske družbe,
ki ustvarja vedno več odpadkov in nesmotrno
meče na odpad blago, v katerem so nenadome-
stljivi naravni viri? Največji delež celotnih od-
padkov v Evropi predstavlja namreč prav odpa-
dna embalaža.
Če je tako, si lahko postavimo še eno vprašanje.
Kaj je tako korenito spremenilo poglede na em-
balažo, za katero je doslej veljalo, da je koristna
le dotlej, dokler ne dostavi embaliranega proi-
zvoda do potrošnika, nato pa postane breme?
Vzrok je preprost, a k temu, da smo ga dojeli, je
prispeval duh časa. Počasi se začenjamo zave-
dati, da surovine na Zemlji niso neomejene in
da bo z njimi treba varčevati. V različnih emba-
lažnih materialih so surovine in ker te postajajo
dražje, so proizvajalci začeli razmišljati, da bi
jih še enkrat oziroma večkrat uporabili. Najprej
so v najbolj razvitih evropskih državah spod-
budili prebivalstvo, da marljivo zbira in ločuje
EO-34-junij-June-07
Toda, ali je vsaka krajevno-uspešna rešitev tako
primerna, da jo prekopira vsa Evropa?
Dosedanja praksa pove, da so v nekaterih drža-
vah pri odpravljanju embalažnih odpadkov naj-
prej postavili najvišje ekološke cilje, včasih celo
neodvisno od ekonomskega računa, v drugih pa
so pustili odprtih več možnosti.
V Nemčiji so se med drugim z naraščajočimi
kupi plastenk soočili tako, da so uvedli takso za
proizvajalce in privabili potrošnike, da plastenk
niso zavrgli, temveč jih oddali na zbirna mesta
za nadaljnjo predelavo. Recikliranje odpadne
plastike, ki se je začelo razvijati na podlagi ad-
ministrativnega ukrepa, je bilo sprva močno
kritizirano, a rezultati so zelo dobri. V Nemčiji
deset let po uvedbi sheme 'zelene pike' trenu-
tno predelajo 30 odstotkov odpadne plastike,
medtem ko je v evropskem povprečju predela-
mo le 10 odstotkov. Nemški sistem 'zelene pike'
pa ima slabo stran, ko na problem pogledamo
s stališča smotrnega embaliranja proizvodov:
potrošnikov namreč ni odvrnil od tega, da ne bi
kupovali proizvodov v zapravljivih embalažah
oziroma da od proizvajalcev ne bi pričakovali
razkošnega embaliranja.
'Trajnostna potrošnja'
Podatki za leto 2006 povedo, da je Belgija sve-
tovna rekorderka v recikliranju celotne odpa-
dne embalaže. Kar 84 odstotkom embalaže je
zagotovljeno najmanj še eno novo življenje kot
sekundarna surovina! Najboljše rezultate so
Belgijci in Belgijke dosegli v kategoriji papirja in
kartona, nato pri steklu, plastiki, zlasti plasten-
kah, pa tudi pri kovinah; 3,4 odstotka odpadne
embalaže se spremeni v energijo za ogrevanje
oziroma elektriko.
Ta dosežek je skupek dolgoročno načrtovanih
ukrepov na področju zbiranja in ločevanja od-
padkov, spodbud prebivalstvu in kampanj za
povečanje občutka odgovornosti do okolja, vse-
ga tistega torej, čemur je mogoče reči navajanje
državljanov in državljank na 'trajnostne načine
potrošnje'. Med njimi sta nabava in trošenje
dobrin z mislijo na to, kako bi jih bilo mogoče
najbolj smiselno vnovič uporabiti v proizvodnji
oziroma odstraniti, tako da je pri tem okolje
čim manj prizadeto.
V obeh navedenih uspešnih primerih je bila od-
ločilna vloga politike. Politiki so izbrali cilj, ki
ga želijo doseči s 'prevzgojo' državljanov k manj
zapravljivi potrošnji in so prevzeli tveganje za
uspeh ali neuspeh sprva nepriljubljenih pose-
gov v življenjske navade. Uspeh je bil odvisen
od tega, ali se bo v doglednem času izoblikoval
trg predelanih odpadkov, ki 'nagradi' proizvajal-
ce, ko razvijajo ekološko ustreznejše proizvode
oziroma uporabljajo materiale, ki jih je po kon-
čani življenjski dobi proizvodov najlaže ponov-
no predelati in razgraditi.
Svoje opravi tudi konkurenca med proizvajalci,
a evropski primeri kažejo, da če ne bi bili proi-
zvajalci nagrajeni z dobičkom, ko razmišljajo o
novih načinih pakiranja proizvodov, verjetno
pozivom ne bi sledili. Na področju plastične
embalaže, ki jo je teže reciklirati kot druge ma-
teriale, je v zvezi s tem veliko dilem.
Trg ne nastane brez političnih
spodbud
Ali naj za vso Evropo naredimo lestvico ukrepov,
ki jih morajo predelovalci embalaže uporabiti
najprej, preden lahko preidejo k drugim meto-
dam? Ali je tudi uporaba odpadne embalaže za
energijo – v modernih sežigalnicah seveda, ki v
okolico ne izpuščajo skoraj nobenega dioksina
več – zaželena oblika predelave odpadkov?
Odgovori niso enoznačni, nasprotno, mnenja
se, medtem ko poteka postopek noveliranja
dvajset let stare evropske direktive o ravnanju z
odpadki, razlikujejo tako v Svetu ministrov kot
tudi v Evropskem parlamentu. Videti pa je že,
kako nastaja večinsko mnenje.
Politični posegi so nujni na začetku, ko je treba
povečati zavest prebivalstva do okolja. 'Razsve-
tljenih' promocijskih kampanj ne more izvesti
nihče drug kot državne oblasti. Ko pa se obli-
kuje trg ločenih odpadkov, je koristno pobudo
prepustiti – evropskemu trgu, da ta izbere naj-
boljše poti. Tudi sežig ostanka ločenih odpad-
kov, zlasti v bližini velikih mest, ko jih lahko
oskrbimo z elektriko in energijo za ogrevanje,
je smiselno uvrstiti med možnosti, če se drugi
načini izkažejo za premalo gospodarne. Vse je
bolje kot odlaganje odpadne, le enkrat upora-
bljene embalaže na odlagališčih.
Interesi bodo po vsej verjetnosti povezali evrop-
ske državljane in državljanke s koristmi indu-
strijskih proizvajalcev in trgovcev. Idealni cilj je
trajnostna uporaba surovin, njena izvedba pa
je mreža konkretnih interesov, ki jih je mogoče
tudi materialno opredeliti. Zaščita našega oko-
lja ni več zgolj breme. Tudi izplača se.
Ravnanje z opadki 21
Mojca Drčar Murko
Waste as Marketing Goods
As the data for 2006 shows, Belgium is
the world champion in the recycling total
for waste packaging. At least 84% of all
packaging will get at least one new life as
a secondary raw material! The citizens of
Belgium achieved the best results in the
categories of paper and cardboard, glass,
plastic (particularly plastic bottles) and
metal recycling. 3.4 percent of the waste
packaging is turned into heating energy or
electricity.
This is the result of carefully planned and long-
term measures in the field of waste collecting and
waste separation, of incentives for the citizens and
campaigns to increase the sense of environmental
awareness – all activities that could be summed
up as getting the citizens used to ‘sustainable con-
sumerism’. This includes making purchases and
spending money on products with consideration
of how they can be reused or discarded in the way
that is the least damaging for the environment.
In both the success stories stated above, politics
plays a key role. It is the politicians who set the
goal to ‘re-educate’ the residents to be less con-
suming consumers, taking on the risk of success
or failure in making what are at first very un-
popular intrusions into deeply rooted everyday
habits. Success depended on weather the market
for processed waste would be established within
reasonable time and on ‘awarding’ makers who
are developing ecologically more appropriate
products, which are easy to decompose or recycle
after their life has expired.
Competition among the producers also plays its
role, despite European data showing that if they
were not awarded with profit when developing
new ways of packaging goods, then they would
probably not respond to the appeals. There are
many dilemmas in this field, particularly in con-
nection with plastic packaging, which is more dif-
ficult to recycle than other materials.
Should we first draft a list of measures for all
European packaging recyclers, before they are
able to turn to other methods? Is the use of waste
packaging for energy – naturally in modern in-
cineration plants that no longer release dioxins
into the environment – also a desired form of
waste recycling?
The answers are not in tune. Quite the opposite,
in fact, as the amendment of the 20-year-old Eu-
ropean waste treatment directive is underway
and opinions differ in both the Council of Min-
isters and in the European parliament. It does
seem, however, that a prevailing opinion is taking
shape.
 Okolje kot
22 Okolje kot poslovna priložnost EO-34-junij-June-07

poslovna
priložnost Najprej ena,
nato še tri bioplinarne

Od njive do njive, pravi Matjaž nato pa smo se lotili problema pri ravnanju z
odpadki. V svetu je primerov dobre prakse do-
Durič, direktor podjetja

Panvita Ekoteh, in najprej
kaže na velike kupe zelenega
plevela iz jagod, preden
jih uporabijo kot surovino,
energent za bioplinarno, nato
pa se ustavimo ob ostankih na
urejenem betonskem dvorišču,
sredi prostranih njiv. To pa
je gnoj, ki ostane in ga spet
vrnemo v zemljo, poudari mlad,
razsoden direktor, po poklicu
agronom. Sklenjen krog. Tako
deluje bioplinarna v Nemščaku,
prva izmed štirih, ki jih bodo
zgradili do konca leta 2009.
Načrt, kakršnih v Sloveniji
ni veliko, Panvita pa se je
zanj že odločila. Matjaž Durič
premišljeno razlaga odločitev
za naložbe v obnovljive vire
energije, ki jih Slovenija nujno
potrebuje.
Zakaj ste se odločili za izgradnjo
energetskega centra, Bioplinarne
Nemščak?
Družba Panvita Ekoteh je mlada, nastala je
pred tremi leti, še nedavno pa se je imenovala
KG Rakičan – Ekoteh. V povezanih družbah
Skupine Panvita smo se morali lotiti problema
odvoza in predelave odpadkov. Ali, če hočete,
celovito rešiti okoljsko problematiko.
Mislite na problem svinjske farme?
Da, tudi svinjske farme v Nemščaku, še pose-
bej pa mesnopredelovalnih obratov, ki sodijo v
Skupino Panvita. MIR Gornja Radgona, mesno-
predelovalna industrija s klavnico, s 30% tržnim
deležem v Sloveniji, s farmo svinj v Nemščaku
tako ali drugače obremenjuje okolje. Najprej
smo morali zagotoviti čiščenje odpadnih voda,
volj, tudi pri sosedih. V Panviti smo se odloči-
li, da bomo odpadke uporabili kot energent, se
pravi, da bomo iz njih pridobili bioplin, ki bo
služil kot energetski vir. Poslovni izziv je bil ja-
sen, izračuni pa tudi. Z bioplinarno moramo
proizvesti toliko toplote in električne energije,
da družba posluje rentabilno.
Kdo je financiral podjetje in kdo
bioplinarno?
Osnovni kapital sta dali družba KG Rakičan
d.d. in Intering Holding d.o.o. Družba mora
poslovati po ekonomskih merilih. Lastnik pa se
za naložbo v obnovljivi vir energije ni odločil
na pamet. Strokovne ekipe Intering Holdinga
so že imele dovolj izkušenj pri gradnji okoljskih
objektov, kot so čistilne naprave, pa tudi pri
drugih. Razgledovali smo se po Evropi, študi-
rali tehnologije, ker smo pri bioplinarni našega,
industrijskega tipa, potrebovali različne vrste
tehnologij. Predvsem pa je bil ključ odločitve
v izračunih donosnosti. Investitor je Panvita
Ekoteh d.o.o., nekaj kredita pa nam je odobril
Ekološki sklad.
In, se je izračun izšel?
Seveda. V naši bioplinarni uporabljamo kot
energente mesne odpadke (SŽP), koruzno sila-
žo in gnojevko. Te je največ. Koruzna silaža pa
je energetsko najvrednejša. Za potrebe biopli-
narne gojimo koruzo na 300 ha, gre za 15.000
kubikov silaže letno, gnojevke je 170 kubikov,
mesnega odpada pa 25 ton dnevno. Surovin
je dovolj. Naložba je ovrednotena na 7,5 mio
evrov, proizvedemo pa 1,4 MW/h elektrike. V
omrežje pošljemo 10 mio kilovatov letno. Bio-
plinarna deluje nemoteno, brez težav.
Proizvedete več, kot v resnici
potrebujete?
Da. Prodajamo električno in toplotno energijo.
Generatorji morajo delovati ves čas. Po naših
izračunih bi se naj naložba povrnila v desetih
letih.
Zakaj se je zapletlo pri kreditu, ki ste ga
dobili pri Ekološkem skladu?
Kredit Ekološkega sklada, takšna je razlaga zdaj,
pri odobritvi ni bilo tako rečeno, naj bi bil neka-
kšna državna pomoč. Zato, ker so kreditni po-
goji ugodnejši kot pri bankah. Bili smo zavedeni,
kajti sedaj, ko bi morali dobiti na osnovi uredbe
Matjaž Durič
0,0833 evra državne premije za kilovatno uro,
pravijo, da so primorani premijo zmanjšati. Ko
so nam odobrili kredit, so dejali, da odbitka ne
bo. Če premijo zmanjšajo, je kredit Ekološkega
sklada slabši kot pri komercialnih bankah. Tako
vsako leto izgubimo okrog 50.000 do 60.000
evrov. Sedaj razmišljamo, da kredit z najemom
ugodnejšega kredita poplačamo.
Koliko energije prodate v omrežje?
Bioplinarno smo odprli lani v avgustu. Lani smo
prodali 2 mio KW ur, letos pa v prvih petih me-
secih 4,8 milijona. Delamo s polno zmogljivostjo.
V celoti pa pokrivamo lastne potrebe po toploti,
s katero nadomestimo kurilno olje, ki se je upo-
rabljalo na Farmi Nemščak za ogrevanje hlevov.
Tako smo zmanjšali ta strošek v višini 650.000 l
kurilnega olja letno. To, kar želi doseči država na
področju obnovljivih virov energije, počnemo.
Kot kaže, je projekt uspešen, zato načrtujemo iz-
gradnjo ene bioplinarne vsako leto. Panvita Eko-
teh bo investitor, Intering Holding pa bo izdelal
projekte. Projekte vodi Roland Tušar.
Za kakšna naložbena sredstva gre?
Najprej naj povem, da ima Panvita dovolj povr-
šin za pridelavo koruze in za odvoz presnovlje-
ne gošče nazaj na polje. Teh površin je 3.400 ha,
imamo tudi dovolj gnojevke, torej dovolj suro-
vin. In okolju smo z vsem tem vsak dan prija-
znejši. Do leta 2009 bi upravljali 4 bioplinarne.
V omrežje bomo takrat prodali 31 mio KW ur
na leto. Vsaka bioplinarna stane okrog 3,6 mio
evrov, kar pomeni vrednost naložb v višini 18
EO-34-junij-June-07 Okolje kot poslovna priložnost 23

mio evrov. Seveda vemo, kakšna je ekonomič-

nost obnovljivih virov energije. Toda Slovenija
je sprejela obveznosti in usmeritve EU, torej
mora ta delež v energetski bilanci zagotoviti. Za
Panvito in njene naložbe v bioplinarne je ključ-
no, da država ne bo spremenila politike premij
za energijo iz bioplinarne. Naj še dodam. Mesne
odpadke bomo uporabljali kot surovino samo v
Nemščakih, drugje silažo in gnojevko.

Prav mesni odpadki zahtevajo posebne

tehnologije.
To smo upoštevali pri uvozu tehnologije z dan-
skimi partnerji. Potrebna je sterilizacija mesnih
odpadkov. Pri takšnem projektu so okoljski
predpisi zahtevni, še posebej kar zadeva klavni-
ške odpadke.

Ste imeli težave pri umeščanju

bioplinarne v okolje?
V Nemščakih obstaja farma že 30 let. Z inve-
sticijo smo pričeli leta 2005. Mislim na pripra-
vo dokumentacije, na okoljevarstvena in druga
dovoljenja. Odvijalo se je razmeroma hitro. Bi-
oplinarna pomeni hkrati sanacijo okolja, saj so
bile prej vonjave hujše kot so sedaj. Za Skupino
Panvita je izgradnja bioplinarne ekonomski in
okoljski projekt. Bioplinarne so zanimive nalož-
be, saj se interesenti in bodoči investitorji poja-
vljajo kar sami.

Koliko delavcev skrbi za čistilno napravo

in bioplinarno?
Zdaj nas je štirinajst sodelavcev. Skrbimo tako
za proizvodnjo električne energije kot tudi za
čistejšo in ekološko bolj sprejemljivo prašičerej-
sko proizvodnjo.

The Environment as a Business Opportunity

First One, then Three More Biogas

Plants Later
From the field back to the field, as Matjaž Durič,
Head of the Panvita Ekoteh Company puts it
as we make a stop by the leftovers on a well ar-
ranged concrete courtyard in the midst of wide
fields. He is pointing at large piles of green straw-
berry weeds, which are to be used as raw materi-
als, the energy feedstock for a biogas plant. The
young and sensible manager, an agronomist by
profession, explains that this is the leftover ferti-
liser, which shall be returned to the soil. The full
circle. This is how the biogas plant in Nemščak
works – the first of the four that are to be built
promocija

by the end of 2009. Such a plan is quite a rar-

ity in Slovenia, but Panvita has already made its
decision. Matjaž Durič is carefully explaining the
decision to invest in renewable energy sources, an
increasing necessity in Slovenia.
How Much Energy do you Sell into the
Network?
The biogas plant started operating in August
2006. Last year we sold 2 million KW hours and
in the first five months of this year we sold 4.8
million. We are operating at full capacity. We
provide for our own heating in place of fuel oil,
which had previously been used in the Nemščak
Farm for heating the stables. We have cut the
heating expenses by the cost of 650,000 litres of
fuel a year. We are putting the planned Slovenian
projects on renewable energy into practice. As the
figures show, the project is a success, which is why
we are planning to build a new biogas plant each
year. Panvita Ekoteh is the investor, while Inter-
ing Holding is to design the plans. Roland Tušar
is the project leader.
What Sort of Investments are we Looking
at Here?
First of all, I should mention that Panvita has suf-
ficient land to grow corn maize and transport the
processed sludge back to the fields. The land cov-
ers around 3400 ha. We have sufficient liquid ma-
nure and therefore we have all the necessary raw
materials. Also, these raw materials are increas-
ingly kind to the environment. By 2009 we are to
manage 4 biogas plants, selling approximately 31
million KW hours a year into the network. Each
biogas plant costs around 3.6 million EUR, which
means the investments will amount to 18 million
EUR. We are aware of the business returns from
the renewable energy, but the Slovenian govern-
ment has taken on commitments and EU Direc-
tives to dedicate its share to the energy balance
sheet. It is of key importance for Panvita and its
investments that the government does not change
the biogas energy premiums. I would also like to
add that meat offal will only be processed in the
Nemščaki plant, other plants will only process si-
lage and liquid manure.
24 EO-34-junij-June-07

Odpadna embalaža
iz gospodinjstev

V Sloveniji je 56 komunal, ki
pobirajo odpadno embalažo iz
gospodinjstev. Predajajo jo
družbi za ravnanje z odpadno
embalažo Slopak. Kljub temu,
da druga podjetja svoje
storitve zavezancem
predstavljajo kot enakovredne
družbi Slopak, je dejstvo, da V zabojnik z napisom STEKLO sodi samo V zabojnik, na katerem največkrat piše
prazna steklena embalaža ( predvsem EMBALAŽA, v nekaterih občinah pa tudi
samo družba Slopak prevzema
steklenice in kozarci za vlaganje), NIKAKOR PLASTIKA, kjer se zbira odpadna plastična
odpadno embalažo iz pa vanj ne sodijo druge vrste stekla, ker embalaža, pločevinke in kartonska embalaža
gospodinjstev iz celotne imajo različne sestave in motijo predelavo za tekočine, sodi samo izpraznjena
odpadne steklene embalaže. V zabojnikih embalaža. Vanj ne sodijo ostali plastični
Slovenije. Druga podjetja za
smo našli različne snovi, ki vanje ne sodijo: predmeti. Na žalost smo pri pregledu našli
ravnanje z odpadki nimajo razbita okenska stekla, ogledala, pleksi pokvarjene telefone, hladilne skrinje in
urejenih odnosov z vsemi steklo, keramiko. precej polomljenih igrač.
izvajalci javnih služb, zato
pokrivajo manjši del
prebivalstva Slovenije. Družba
Slopak celovito in na celotnem
ozemlju zagotavlja izvajanje
storitev ravnanja z odpadno
embalažo.

V mesecu maju je družba Slopak izvedla

intenzivno kontrolno akcijo vsebin zabojnikov, v
katere prebivalci odvržejo odpadno embalažo.
Kot kažeta sliki, se v zabojnikih za ločeno zbiranje odpadne embalaže znajde celo hladilnik
Rezultati so zelo različni. V nekaterh okoljih je
motorja in preluknjana kolesarska guma.
nečistoč v zabojnikih kar 20 odstotkov.
Nečistoče so vse tisto, kar ni odpadna embalaža
npr. polomljena hladilna skrinja, hladilnik
avtomobila, kolesarska guma, polomljena očala,
razbito okensko steklo, pa celo kruh, čebula in
solata. Na desetih sortirnih linijah, ki jih ima družba Na sortirnih linijah izmed embalaže, ki jo
Slopak razporejene po vsej državi, se vsebina prebivalci odvržejo v zabojnik za odpadno
V zabojnikih iz določenih predelov Slovenije zabojnikov s komunalno odpadno embalažo embalažo, pa se izsortira kar osem frakcij:
skoraj ni bilo nečistoč. Eden takih je ljubljanski sortira. Vsebino zabojnika za stekleno embalažo železna embalaža, aluminijasta embalaža, HDPE,
predel Prule, Trnovo, kjer zabojnike prazni javno se pregleda in odstrani onesnažen del, iz LDPE, PET barvni, PET brezbarvni, kartonska
podjetje Snaga Ljubljana, ter vsebino predaja zabojnika za papir se izloči kartonsko in papirno embalaža za tekočine ( Tetra Pak embalaža) in
družbi Slopak. To kaže na to, da smo Slovenci embalažo od ostalega papirja – časopisnega, mešana plastika. Sortirano po materialu se balira,
lahko precej ozaveščen narod tudi pri ločenem pisarniškega itd., ki ga komunale tržijo za svoj transportira k predelovalcu in predela. Vse na
zbiranju odpadne embalaže. račun. stroške družbe Slopak.
EO-34-junij-June-07 25

Otroci izdelali predloge za nalepke

za zabojnike za ločeno zbiranje
odpadne embalaže
Slopak, družba za ravnanje z odpadno embalažo d.o.o.
Vodovodna 100, 1000 Ljubljana
tel.: 01 560 02 50, fax: 01 560 02 70

www.slopak.si
Tisto, kar vidi vsak, ko se sprehodi po Sloveniji in gleda
zabojnike za ločeno zbiranje odpadne embalaže, so opazili tudi
osnovnošolci, ki so letos sodelovali v nagradnem natečaju
družbe Slopak z naslovom Embalaža je vsepovsod okrog nas.
V svojih predlogih za etikete zabojnikov za ločeno zbiranje
odpadne embalaže so poskušali povečati njihovo razumljivost,
nedvoumnost in opaznost.

V natečaju je sodelovalo 20.000 osnovnošolcev iz 210 osnovnih šol iz vse Slovenije. Podali so
kar nekaj koristnih predlogov. Na etiketi za ločeno zbiranje steklene embalaže naj namesto STEKLO

Državni zmagovalci druge triade ( 4. – 6.
piše raje STEKLENICE. Šolarjem se to zdi bolj jasno in razumljivo, nekatere občine pa so tudi tega razred) so postali učenci OŠ Križe.
mnenja, na Jesenicah na etiketah zabojnikov tako že piše STEKLENICE.
Državni zmagovalci druge triade, učenci OŠ
KRIŽE, so izdelali celovito serijo etiket za
Državni zmagovalci v najvišji starostni skupini so
zabojnike za ločeno zbiranje odpadne embalaže.
postali učenci OŠ Valentina Vodnika, ki so
V likovno rešitev so vključili ilustracijo sveta, saj
predlagali, da bi etikete na zabojnikih za ločeno
ločeno zbiranje odpadne embalaže pomaga
zbiranje sporočale še več praktičnih nasvetov,
ohranjati okolje. V ilustraciji pa so predvideli tudi
kako pripraviti odpadno embalažo, pred oddajo
znak Zelena pika, ki je najbolj razširjen ekološki
v zabojnik.
znak na svetu. Na svojih izdelkih ga uporablja
preko 130.000 podjetij, ki uporabljajo znak
Državni zmagovalci tretje triade, učenci OŠ
Zelena pika na embalažah preko 460 miljardah
Valentina Vodnika iz Ljubljane, so izdelali
izdelkov. Znak Zelena pika potrošniku simbolizira
računalniške nalepke za zabojnike za ločeno
dejstvo, da podjetje, ki embalirane izdelke plasira
zbiranje odpadne embalaže, ki pozivajo
na slovenski trg, plačuje stroške ravnanja z
 občane k stiskanju odpadne embalaže.
odpadno embalažo svojih izdelkov.
Najmlajši, učenci prvega, drugega in tretjega
razreda podružnične šole Svibno iz OŠ

RADEČE, so predlagali, da bi bili zabojniki
polepljeni z risbami odpadne embalaže, ki vanje
sodijo. Strokovna žirija natečaja je predlog
ocenila kot izvrsten in zato so učenci postali
državni zmagovalci prve triade. Za nagrado so
odpotovali v Gardaland.

Državni zmagovalci v starostni kategoriji

od 1. do 3. razreda, učenci OŠ RADEČE, PŠ
SVIBNO, predlagajo, da bi zabojniki za
ločeno zbiranje bili polepljeni z nalepkami
risb embalaž, ki vanje sodijo.
promocija
 Okrogla miza
26 Okrogla miza EO-34-junij-June-07

Kako hitreje do evropskih ciljev

pri ravnanju z odpadki?

Stanje na področju ravnanja z odpadki zahteva ukrepe, ki Danes beležimo znižanje količine odpadkov od
35 do 40 odstotkov. To je zelo dober podatek,
bodo zagotavljali izpolnjevanje evropskih ciljev glede ponovne a z njim nismo zadovoljni. Hkrati ugotavljamo,
uporabe, reciklaže, snovne in termične izrabe odpadkov oziroma da podjetje zelo slabo finančno posluje, kajti v
štirih letih, ko smo gradili nove objekte, cene
njihovega odlaganja. Za doseganje želenih ciljev je potrebna nismo uspeli dvigniti. Dodatno smo zaposlovali
dobra organizacija lokalnih skupnosti, vključno z zagotavljanjem in stroški so zrasli. To je eden od razlogov, zakaj
sistem ravnanja z odpadki ne zaživi bolje.
finančnih virov, pri vzpostavljanju potrebne infrastrukture. Nujni Več dejavnikov je, da se okoljski cilji ne dose-
pa so sodelovanje, pripravljenost in ozaveščenost občanov pri gajo. Če začnem pri ločevanju odpadkov, lah-
načrtovanju in izvedbi infrastrukture, pa tudi v času, ko naprave
obratujejo.
Kaj je treba storiti? Zakaj so v Sloveniji tako velike razlike med
regijami in občinami pri zbiranju odpadkov in kje so v Sloveniji
primeri dobre prakse? Kaj lahko prispevajo naložbe v centre za
ravnanje z odpadki v Sloveniji za okolje? O teh in drugih aktualnih
vprašanjih so na okrogli mizi Kako hitreje do evropskih ciljev
pri ravnanju z odpadki?, ki je bila 11. junija v Celju, razpravljali
udeleženci: Rudi Horvat, Saubermacher Slovenija, mag. Barbara
Tišler, Slopak, Gabrijel Omerza, Dinos, Mirko Ulčar, Infrastruktura
Bled, Zoran Omerzu, Kostak, Slavko Marš, Javne naprave Celje,
Jozef Varga, Surovina. Pogovor je vodila mag. Vanesa Čanji,
odgovorna urednica revije Embalaža & Okolje.

Za začetek razprave nekaj izhodišč. V 5. okolj- odpadki veliko uspešnejši kot s

skem akcijskem programu EU je postavljen cilj,
da bo EU do leta 2000 stabilizirala nastajanje
komunalnih odpadkov na prebivalca – in sicer
300 kg na prebivalca na leto. Ta cilj se ne izpol-
njuje, saj je povprečna količina na ravni EU-25
leta 2004 znašala 530 kg/prebivalca na leto. V
Sloveniji naj bi bilo zbranih približno 403 kg na
prebivalca letno (leta 2004) – ta številka bolj ali
manj stagnira – v večini drugih državah članic
narašča. Največ je t.i. komunalnih odpadkov
(več kot 80 %). Največji delež odpadkov, pripe-
ljanih na odlagališča nenevarnih komunalnih
odpadkov, se odloži (približno 96  %), le zelo
majhen delež se torej odda v postopke predelave
ali odstranjevanje.
Gospod Horvat, imate dolgoletne
izkušnje, kako komentirate nadaljevanje
naraščanja količine odpadkov in dejstvo,
da smo pri ravnanju z industrijskimi
komunalnimi?
Rudi Horvat: Prihajam iz podjetja Sauberma-
cher Slovenija ter podjetij Ekoles in Čisto me-
sto Ptuj, ki sta v zadnjem mesecu postali naši.
Skupaj pokrivamo 15 odstotkov Slovenije. V
letu 1991 smo dobili prvo nagrado za integral-
ni koncept ravnanja z odpadki. Na predstavitvi
našega koncepta je gospod Hans Roth, lastnik
Saubermacherja, rekel približno takole: »Potre-
bovali boste še deset do petnajst let, da boste
postavili sistem. Najprej boste pisali različne pa-
pirje, na tone papirjev, potem pa se boste strate-
ško odločili za določeno smer.« In danes, ko sem
pridobil podatke o ločevanju odpadkov v naših
centrih oziroma v mestih, kjer delamo, lahko
potrdim te ugotovitve. Dilem je več. Naj povem
primer. Na Ptuju je zgrajen center za ravnanje
z odpadki za 100.000 prebivalcev, ki obsega
objekte za obdelavo odpadkov, od kompostarne
do sortirnice, mehanskega ločevanja odpadkov.
EO-34-junij-June-07
ko trdim, da v Sloveniji nismo uspeli slediti
zakonskim normativom z izgradnjo potrebne
komunalne infrastrukture. Na prste lahko pre-
štejemo kompostarne, ki lahko najbolj zmanj-
šajo količine odpadkov: na Ptuju s kapaciteto 3
do 4 tisoč ton, potem na Vrhniki z 10 tisoč ton,
v Grosuplju, kjer je zgrajena, vendar na vem, ali
funkcionira, pa kompostarna v Luki Koper, ki je
industrijskega značaja.
Drugo dejstvo je, ki ga velja poudariti, da pri vse
sodobnejšem gospodarjenju z odpadki nastajajo
vse večji stroški. Tu je paradoks ali pravi obraz
ločevanja odpadkov. Stroški postajajo vse bolj
znani, javni in primerljivi. Žal pa je težavneje
pravilno in korektno ovrednotiti oziroma oce-
niti nenadzorovane posege v prostor z odlaga-
njem odpadkov. Tu opozarjam na dejstvo, da je
še vedno dovoljeno odlaganje odpadkov in da
je cena odlaganja še vedno najnižja. Zato se v
zelo visokem odstotku odlaganje izvaja v vseh
občinah. Za primer naj povem, da je v Avstriji
leta 2004 začela veljati novela, ki je prepovedala
odlaganje neobdelanih odpadkov. Vse odpadke
je potrebno obdelati! Tako je tudi v Nemčiji. Do-
kler ne bo začel veljati naš pravilnik za odlaganje
odpadkov, ki bo določil kriterije za odlaganje,
tako dolgo bo zadeva taka, kot je sedaj. Izva-
jalci namreč ne vidijo ekonomskega interesa za
obdelovanje odpadkov. Vse storitve: obdelava,
ločeno zbiranje odpadkov, različne tehnologije
ipd. pomenijo višjo ceno, ki je nihče ne prizna.
Država bi morala zelo jasno povedati svojo stra-
tegijo. Danes te strategije ni, vprašanje se rešuje
različno od občine do občine. Celje si je izborilo
izjemo, ko je dobilo možnost mehansko biolo-
ške in termične obdelave odpadkov, čeprav je bil
Rudi Horvat: “Dokler ne bo
začel veljati naš pravilnik za
odlaganje odpadkov, ki bo
določil kriterije za odlaganje,
tako dolgo bo zadeva taka, kot
je sedaj. Izvajalci namreč ne
vidijo ekonomskega interesa
za obdelovanje odpadkov.
Vse storitve: obdelava, ločeno
zbiranje odpadkov, različne
tehnologije ipd. pomenijo višjo
ceno, ki je nihče ne prizna.”
v zadnjih letih govor o dveh, treh sežigalnicah v
Sloveniji. Torej – potrebujemo zelo jasno stra-
tegijo, na kateri se bodo razvijale tehnologije,
za razvoj teh tehnologij pa je potrebno zadosti
časa, potrebni so strokovnjaki in objekti.
Okrogla miza 27
Odprli ste več vprašanj. Ostanimo najprej
pri ločenem zbiranju odpadkov. Zakaj so
tako različni kazalci po regijah? Kakšne
so izkušnje v celjski regiji?
Slavko Marš: Za celjsko regijo s 120.000 prebi-
valci lahko povem, da smo resneje začeli z loče-
nim zbiranjem leta 2000. Seveda so bili poskusi
že prej. Količine so bile na začetku zelo majhne,
iz leta v leto pa so bistveno večje. Zdaj beležimo
20 do 30% povečanje ločeno zbranih odpadkov
glede na predhodna leta. Še vedno pa ostaja
odprto vprašanje, zakaj občani bolj ne upora-
bljajo infrastrukture za ločeno zbiranje odpad-
kov? Veliko vlagamo v osveščanje prebivalcev
z medijskimi akcijami, poskušamo pri mlajših
generacijah, vodimo jih na odlagališča, jim raz-
lagamo, kakšne so prednosti ločenega zbiranja.
Odgovora na to, zakaj so tako različni rezultati
glede na posamezne regije, nimam, jasno pa je,
da bomo v Celju poskušali maksimalno intenzi-
virati to dejavnost.
Kot primer dobre prakse na tem področju
se navaja Gorenjska. Znotraj Gorenjske
omenjajo Bled kot svetlo točko. Gospod
Mirko Ulčar, ali je res časovni vidik tisti, ki
je bistven za doseganje dobrih rezultatov,
ali je še kaj drugega?
Mirko Ulčar: Nismo tekmovali za mesto naj-
boljšega, a v časopisih tako piše in bo že res. V
občini smo sprejeli dolgoročni plan ravnanja z
28 Okrogla miza
odpadki. Relativno mlado podjetje smo, z od-
padki smo se začeli ukvarjati leta 2002. Po raz-
padu »velikih« občin so razpadle tudi komuna-
le. Leta 2002 smo prišli v zagato. Od Komunale
Radovljica smo dobili dva stara tovornjaka in
ko smo iskali po Sloveniji tovornjak za pametno
ceno, so vsi hoteli plačilo v zlatu. Takrat smo
se srečali s predstavniki Saubermacherja, kon-
kretno podjetja Letnik Saubermacher, ki je bilo
edino, ki je dalo v najem tovornjak po človeških
cenah. Na tej osnovi se je razvilo poslovno so-
delovanje. In še nekaj nas je sililo v nov poslov-
ni dogovor. Sosednja občina, kamor smo vozili
odpadke na deponiranje, nas je s ceno »drla
na živo«. Plačevali smo skoraj dvojno ceno. Z
Letnikom Saubermacherjem smo dogovorili
dobro poslovno sodelovanje in zdaj smo edina
občina na Gorenjskem, ki ne razmišlja o lastni
deponiji. Na Bledu tudi ni veliko prostora. Kot
turistični kraj nimamo lokacije za to, sedaj pa
tudi ni nobene potrebe. Drago deponiranje nas
je sililo v ločeno zbiranje. Sedaj naše odpadke
vozimo v Lenart, pri tem pazimo, da čim manj
odpeljemo in da nas čim manj stane.
V občini imamo 80 ekoloških otokov, prebival-
cev pa je 12.000 ljudi. Dvakrat mesečno odvaža-
mo plastiko od gospodinjstev in enkrat meseč-
no papir. Ob upravni zgradbi našega podjetja
imamo na dokaj dobri lokaciji odprto zbirno
dvorišče vsak dan do sedmih zvečer, ob sobotah
dopoldan. Občani Bleda to možnost uporablja-
jo in dovažajo vse. Gotovo je precej pločevink
tudi od turistov, toda dokler nismo začeli loče-
no zbirati, so te velike količine pločevink roma-
le na deponijo.
Imamo dolgoročni program ravnanja z odpadki
in veliko informativnih gradiv za šole, gospodinj-
stva pa vsako leto dobijo koledar z urnikom od-
vozov gospodinjskih odpadkov, plastike, papirja.
Kakšne izkušnje imate v Krškem?
Zoran Omerzu: V Krškem imamo okrog 130
ekoloških otokov. Sistem ravnanja z odpadki se
je leta 2001 začel z razvojnim planom za rav-
nanje z odpadki, v tem programu smo obdelali
celoten sistem ravnanja z odpadki. Takrat smo
naše odlagališče zaprli in poskrbeti bomo mo-
rali, da bodo ljudje na samem izvoru odpadkov
čim več ločili.
Barbara Tišler: “Izredno si
želimo, da bi čimprej vzpostavil
kliring center v Sloveniji, da
bi bilo ravnanje z odpadno
embalažo bolj transparentno in
da bi se vedelo, kaj kdo sploh
dela.”
Odprli smo vprašanje ločenega zbiranja,
ki je zelo pomembno za nadaljnjo
predelavo odpadkov. Gospod Gabrijel
Omerza, zakaj je komunalni del taka črna
luknja v primerjavi z industrijskim delom
odpadkov?
Gabrijel Omerza: Mi smo zadnji, ki predelu-
jemo odpadke, ki prihajajo iz industrije in iz
komunalnih podjetij. Dinos ima 60-letno tradi-
cijo. Že leta 1990 smo poskušali ločeno zbirati
določene vrste odpadkov. Ena takih projekcij je
bilo zbiranje stekla. Postavili smo zabojnike za
steklo, pa so ostali prazni, kajti osveščenost ni
bila na taki ravni, da bi bili ljudje pripravljeni
karkoli zbirati. Primer: v Šentjurju smo postavi-
li zabojnik za steklo, ampak ljudje so v vrečkah
puščali ob zabojniku vse, kar so prinesli. Naslov
v časopisu je bil Dinos onesnažuje okolje. Pri-
morani smo bili zabojnike počasi umakniti. V
Švici se je steklo leta 1990 normalno zbiralo po
EO-34-junij-June-07
frakcijah, barvah tudi po lokalnih skupnostih.
Če lokalno vodstvo ni sposobno občane ozave-
stiti, potem je treba lokalno vodstvo zamenjati.
Zanimivo je, da je leta 1999 analiza na vzorcu
tisoč gospodinjstev pokazala večjo osveščenost,
kako sortirati, kam odložiti odpadke kot leta
2001. Dobra ozaveščenost je bila posledica akcij,
ki jih je izvedla takrat naša občina oziroma ko-
munala. Nismo pa nadaljevali s tako vnemo, kot
smo začeli. Steklo, ki smo ga takrat začeli ločeno
zbirati, smo zaradi onesnaženosti peljali nazaj
na deponijo. Odziv ljudi je bil izredno negati-
ven. Takrat smo se dogovorili z lokalno skupno-
stjo, kar je bilo edinstveno v Sloveniji, da bo dal
Dinos več poudarka industrijskem delu in da bo
komunala prevzela vsa gospodinjstva. Dogovor
je bil, da si bomo pomagali, ne konkurirali. To
je bil pameten dogovor, saj smo vsak na svojem
področju naredili bistveno več kot druge regije
v Sloveniji. Kolikor poznam celjsko področje, je
komunala naredila zelo velik korak. Je pa res, da
ozaveščenost ni takšna, kot bi želeli. Včasih je
potrebna cela generacija, da se dobi občutek do
narave, do ločenega zbiranja odpadkov.
Komunalno podjetje Vrhnika, take so
informacije, pregleduje zabojnike in
vsakega, ki ne ločuje ustrezno, najprej
opozori, potem ga kaznuje z globo. Je to
rešitev?
Rudi Horvat: To v Avstriji deluje in je ustrezno.
Zakaj se vi tega ne poslužujete?
Rudi Horvat: Zato ker pravijo, da ni zakonske
osnove in ne moreš kaznovati.
Slavko Marš: Zaenkrat to niti ni mogoče.
Rudi Horvat: Pred desetimi leti smo predlagali
izobraževanje takoimenovanih svetovalcev za
odpadke, ki so občinski uslužbenci. Vsaka malo
večja občina v Avstriji ima svetovalca, torej tega
dela ne opravljamo izvajalci, saj se nam lahko
Jozef Varga in Zoran Omerzu
EO-34-junij-June-07
hitro pripišejo drugi interesi.
Jozef Varga: V Surovini se šestdeset let ukvarja-
mo z odpadki, imamo res bogate izkušnje in tudi
uspehe. Vzroke za takšno stanje, kot ga imamo
danes, so sogovorniki že navedli: zakonodaja
in cena. Industrijo je lažje prisiliti, zmanjševati
delež komunalnih odpadkov pa je težko. Naša
posebna izkušnja je sinteza.
Mesto Maribor se je jeseni leta 2001 odločilo
za takoimenovani reciklažni center. Vsi mešani
komunalni odpadki so prihajali na naše dvori-
šče, v jašek in preko sortirne linije se je sortiralo
na frakcije. Pričakovanih rezultatov ni bilo, ker
so bili odpadki onesnaženi. Vsakega prebivalca
bi morali poslati za en dan v letu na sortirno li-
nijo, da bi videl, kaj se vse meče. Tudi to je način
izobraževanja. Kaj se da tu narediti? Potrebna
je restriktivna politika, tako republiška kot ob-
činska. Toda problem lokalne politike je odnos
županov »ne takrat, ko sem jaz na oblasti«.
Drug problem je svetovno znan »čimbolj stran
Rudi Horvat
od mene«. To sta dva svetovno znana problema.
Treba je najti pametno rešitev, represija je ena od
možnih poti. Verjetno so na Vrhniki sprejeli ob-
činski odlok, na vsak način pa je potrebno uspo-
sabljanje, kot to počnemo na industrijskem delu:
izobražujemo, usposabljamo, pomagamo. Nekje
sem slišal, da bodo stroški celotnega ravnanja
z odpadki še in še narasli. Tu bo ena od rešitev
celjska, sežigalnici se ne bomo mogli izogniti.
Poseben del trga z odpadki je odpadna
embalaža. O tem je v zadnjih letih veliko
govora. Mag. Barbara Tišler, vi ste imeli
v času vzpostavitve sistema v nekem
smislu monopolni položaj, zlasti pri
komunalni odpadni embalaži. Kaj se zdaj
s sistemom dogaja, glede na to, da so
sedaj v igri novi igralci?
Barbara Tišler: Prihajam iz Slopaka, ki je za-
čel s svojo dejavnostjo leta 2003 in leto kasneje
spravil stvari v tek pri ločenem prevzemanju
tel.: +386 1 8370 020, tel./fax: +386 1 8367 021, fax: +386 1 8370 021
e-mail: anis@anis-trend.si
Okrogla miza 29
odpadne emabalaže. V letih 2004, 2005 in 2006
je Slopak uspešno dosegel in celo presegel cilje,
ki jih Sloveniji narekuje evropska direktiva za
ločeno zbiranje. S svojim delovanjem smo za-
dovoljni. Slopak predstavlja reprezentativen na-
cionalni sistem, ker imamo v sistem vključenih
600 podjetij, ki dajejo na trg 156.000 ton emba-
laže od 180.000 ton, skratka, resnično združuje-
mo veliko zavezancev.
Iz letnega poročila lahko razberemo, da je bila
količina odpadne embalaže na prebivalca, ki je
bila zbrana leta 2005, 36 kilogramov na prebi-
valca, leta 2006 pa 38 kilogramov. Ta porast dva
kilograma na prebivalca je prišel v glavnini iz
komunalnega dela odpadne embalaže. Družba
Slopak se tudi zelo trudi z ozaveščanjem prebi-
valcev, tako z odraslimi kot z otroki.
Sistem ravnanja z odpadno embalažo v Sloveniji
vsi, ki tukaj sedimo, poznamo. V letošnjem letu
se trg odpira, zaenkrat v Slopaku ne opažamo
odpada zavezancev, ki bi prehajali h konkurenč-
nim družbam. Veseli smo, da so nam lojalni, si
pa želimo, prav zato, ker je nov sistem začel de-
lovati pod drugačnimi pogoji v letošnjem letu,
da bi zakonodajalec bolj natančno opredelil po-
goje dela - odnos družbe za ravnanje z odpadno
embalažo do komunal. Izredno si želimo, da bi
čimprej vzpostavil kliring center v Sloveniji, da
bi bilo ravnanje z odpadno embalažo bolj tran-
sparentno in da bi se vedelo, kaj kdo sploh dela.
Kje gre za slabo opredelitev odnosov?
Barbara Tišler: Po veljavni uredbi o ravnanju
z odpadno embalažo sta dve ključni točki, kjer
piše, da bo parametre določil zakonodajalec.
Upamo, da se bo čimprej sestala strokovna ko-
misija, kjer bodo parametri v resnici določeni.
Zdaj se namreč dogaja zmeda tako pri komu-
nalnih podjetjih kot tudi pri nas, ki odpadno
embalažo prevzemamo. Konkurenčne družbe
se predstavljajo kot enakovredne, v resnici pa
Slopak prevzema odpadno embalažo od vseh
komunal, konkurenčne družbe pa ne. Želimo si
preglednost, kaj kdo v resnici dela.
Gabrijel Omerza: Malo bi posegel nazaj. Slopak
je bil v bistvu kopija avstrijske tovrstne družbe,
vendar ne dobesedno. Zaradi tega so nasta-
le napake in problemi, ki jih občutimo. V tem
Mali Log 2a, 1318 Loški potok, Slovenija
www.anis-trend.si
promocija
30 Okrogla miza EO-34-junij-June-07

trenutku so v ustanavljanju še nekatere družbe,

nekatere so že ustanovljene, med drugim tudi
naša družba Ekodin. Zakaj se je povečalo števi-
lo družb za ravnanje z odpadno embalažo? Sis-
tem Slopak embalažne tokove beleži in je toliko
močan, da lahko določa podizvajalca v sistemu.
Določanje podizvajalca je bilo zelo enostransko,
kar je pomenilo, da Dinos, Surovina in še ka-
kšen kvaliteten zbiralec na tem prostoru ni imel
več kaj delati. Zato smo se bili prisiljeni aktivi-
rati in ustanoviti družbo. Sistem lahko postane
obvladljiv, če bodo na Ministrstvu za okolje in
prostor znali narediti formulo, po kateri bodo
imele posamezne družbe določen vpliv ali svoje
tržne deleže.
Svojo družbo za ravnanje z odpadno embalažo
smo ustanovili tudi zato, ker nam Slopak ni že-
lel prisluhniti v smislu kvalitetnega prevzema
materiala. Ne kritiziram te družbe, saj je morala
shoditi v slovenskem prostoru.
Pred vzpostavitvijo sistema smo obvladovali
vse velike trgovske sisteme. Ko je prišel sistem
Slopak, je del sredstev, ki so bila rezervirana za
podizvajalce, razdelil na dva dela. En del so do-
bili imetniki, ki so jim prepuščali embalažo, na
primer trgovci, industrija in drugi, drugi del pa Gabrijel Omerza
smo dobili podizvajalci. Mislim, da to ni prav.
Od vsega začetka smo se dogovorili, da sistem Prvič, da pri odpadni embalaži od trgovcev ni verjamemo - celo do 15 %. Bili pa so določeni
čimbolj pocenimo. Tisti, ki pa so prepuščali bilo več kot dva, tri odstotke nečistoč. Šlo je za predeli, na primer ljubljansko Trnovo in Prule,
Slopaku embalažo, zaradi tega ne morejo dobiti človeški faktor. Človeških napak se ne da popol- kjer v zabojnikih ni bilo nečistoč. Osveščenost
plačila. noma izničiti, ampak 2 % nečistoč pri trgovcih prebivalcev je po Sloveniji res na različnih rav-
Barbara Tišler: Imam dve repliki. Slopak je del se nam zdi izredno dober rezultat. Večje število neh, kar se kaže tudi v številu nečistoč v zaboj-
evropske organizacije za ravnanje z odpadno nečistoč je bilo pri zabojnikih iz komunalnega nikih.
embalažo in v sistemu Slopak so zavezanci za dela. Tam se resnično vidi osveščenost prebival- Rudi Horvat: Prepričan sem, da ne more biti
plačilo stroškov ravnanja z odpadno embalažo, cev. Iz določenih predelov so bili v zabojnikih, naročnik in izvajalec v isti osebi. Ne more imeti
se pravi proizvajalci, izvozniki in pridobitelji namenjenih odpadni embalaži iz plastike, plo- državni izvajalec monopolnega izvajalca v hiši,
izdelkov. Maja, ko smo delali kontrolo na dveh čevink in trgovske embalaže za tekočine, kruh, kot ga ima oziroma, kot je pogodba Slopaka s
večjih komunalah, sta se izkazala dva podatka. solata, čebula, polomljeni telefoni, očala - težko Papirservisom. Če bo treba, bomo šli v Bruselj.

Slako Marš in mag.Barbara Tišler

EO-34-junij-June-07
Potem se dogaja v praksi to, da iz najsodobnej-
šega centra na Ptuju vozijo plastiko sortirat v
Lenart. Vprašajmo se, kaj se dogaja. Kam gre
pogača? Najprej si trgovci odrežejo polovico
kruha, nekaj gre za delovanje sistema, del pa
ostane za izvajalce.
Kar se tiče komunalnih podjetij, lahko povem,
da kakovostnejšo odpadno embalažo prodajajo,
slabšo pa dajejo v Slopak. Dobro torej dajejo
sami na trg. Ko se je pred štirimi leti ta sistem
uvajal, sem bil proti njemu, ker je breme pri ko-
munalni embalaži na občini in na izvajalcu te
službe. Občina mora izvajalcu priznati strošek v
odvozu odpadkov, cene so pa že zadnja štiri leta
omejene. Kako postaviti ekološke otoke, zbira-
ti, sortirati …, potem pa daš embalažo zastonj!
Kako to dopovedati občinskim svetnikom? Mi
sodelujemo s približno 40 občinami. Teh argu-
mentov ne sprejmejo, saj vedo, kakšen pritisk
je z Japonske oziroma s Kitajske za plastiko in
podobno. Breme je prenešeno na občane: občan
najprej plača, ko kupi steklenico in potem še pri
odvozu odpadkov.
Mirko Ulčar: Mi smo v sistemu Slopak in zelo
dobro sodelujemo, ni večjih težav. Rad pa bi po-
vedal, da je zelo pomembna lokalna skupnost.
Vsi bi radi evropsko raven ravnanja z odpadki,
cene pa čim nižje. Gotovo pa imajo lokalne sku-
pnosti prevelik vpliv. Javnih podjetij niso usta-
novili zato, da bi poslovala ekonomično, ampak
da se spelje tudi kakšna reč, ki ni povsem eko-
nomična. Cene občanom so socialne. V Slove-
niji imamo neprimerljive cene, na Gorenjskem
ima vsaka občina svojo metodologijo in tudi
približnega interesa ni, da bi se to izenačilo.
V zadnji publikaciji Agencije RS za okolje
je objavljen podatek, da več kot 80 %
zbranih komunalnih odpadkov obleži ali
pristane na deponiji. Ta kazalec daleč
odstopa od tega, da bi naj se vsaj 65 %
odpadkov kakorkoli predelalo, preden bi
se srečali z deponijo. Kako konkretno iz
vaših izkušenj ta trend obrniti?
Zoran Omerzu: Začeti je treba pri otrocih v
osnovnih šolah. Glede na to, kar se zdaj doga-
Mirko Ulčar
ja, smo že malo pozni, nikoli pa ni prepozno.
Ogromno časa posvečamo otrokom v osnovnih
šolah, ves čas ljudi spodbujamo k ločenemu
zbiranju odpadkov na ta način, da več ko bodo
izločali, cenejša bo storitev. Po drugi strani bi
bilo potrebno ljudi nekako stimulirati in razmi-
šljamo o tem, da bi uvedli fiksni in variabilni del
cene.
Jozef Varga: Prvo je usposabljanje in izobra-
ževanje na vseh ravneh. To pa mora spremljati
ustrezna infrastruktura, zakonodaja bi morala
določati stimulacijo ali represijo.V končni fazi
gre za naše stroške, naše denarnice. Država
mora zagotoviti enake pogoje vsem.
Rudi Horvat: “Kar se tiče
komunalnih podjetij, lahko
povem, da kakovostnejšo
odpadno embalažo prodajajo,
slabšo pa dajejo v Slopak.”
Mislite, da bo ukrep, ki ga je napovedal
MOP, uvedba nove takse, namenjene
občinam za neločeno zbiranje
komunalnih odpadkov, prinesel prave
rezultate?
Jozef Varga: Šli smo v ta sistem, na to, ali bo
deloval ali ne, ne moremo gledati enostransko.
Pomembna sta izvedba in nadzor. Konkretno
nadzirajo samo nas, komunalce, Surovino, Di-
nos …
Gabrijel Omerza: Imamo zelo slabe izkušnje s
šolami. Vsako leto smo imeli po šolah ogromno
akcij po vsej Sloveniji. Moto vseh otrok je bil
dobiti denar za izlet. V papir so zavijali kovinske
predmete, tudi železo. Žal zbiranje ni odraz pra-
ve osveščenost, ki jo želimo v slovenskem pro-
storu. Mislim, da se otroci oblikujejo v glavnem
po starših. Verjetno bodo morali starši plačati
kazen. Strinjam se z Vrhniko, ki je zaračunala
neustrezno ločevanje ali da ima možnost to ne-
komu zaračunati. Ko smo decembra poslali in-
špekcijo k malemu obrtniku, so samo čakali, kje
Okrogla miza 31
je kakšen odprt keson, kje je ekološki otok in so
vse svoje nevarne odpadke odložili, ne glede na
to, kaj so. Z inšpekcijo smo uspeli te odpadke
pobrati in storilca kaznovati. In ta je vpil po vsej
gostilni in soseski, da so vsi vedeli, da se konču-
jejo časi divjega odlaganja. Tako se je začel pre-
mik tudi v malem gospodarstvu. To je formula
za vse nas. In če bo nekdo v ulici glasno vpil, da
je bil kaznovan, bodo počasi vsi začeli pametno
sortirati in ločeno zbirati.
Barbara Tišler: Strinjam sem z gospodom
Omerzo, potrebno je dolgoročno zastaviti dru-
gačen plačilni sistem pri ravnanju z odpadki,
vključno s sankcijami. Velik pomen pa ima tudi
informiranje. Če piše na zabojniku plastenka,
je to mnogo premalo informacij za potrošnika.
Treba je ozaveščati, obveščati, razlagati, kaj v re-
snici sodi v zabojnik.
Slavko Marš: Potrebna je kombinacija osvešča-
nja in nagrajevanja, ki lahko da pozitivne rezul-
tate. Izgradnja Regionalnega centra za ravnanje
z odpadki Celje, ki ga sofinancira EU iz Kohe-
zijskega sklada, - prepričan sem, da ga vsi dobro
poznate, lahko k temu pripomore. Z izgradnjo
centra bo za skoraj 250 tisoč prebivalcev v re-
giji rešeno odlaganje komunalnih odpadkov za
naslednjih trideset do petdeset let. Regionalni
center za ravnanje z odpadki v Celju bo obsegal
naslednje objekte in opremo: sprejemni objekt
s tehtnico, zbirni center, zaprto kompostarno
za biogene/zelene odpadke, sortirnico ločeno
zbranih frakcij, stiskalnico odpadkov, demonta-
žo in vmesno skladišče kosovnih odpadkov in
vmesno skladišče nevarnih odpadkov ter novo
odlagališče preostankov.
Za koliko bo potem manjša direktna
obremenitev odlagališča?
Slavko Marš: Za 40 %.
Rudi Horvat: Najprej mora država zelo jasno
povedati, kdaj bo začel veljati pravilnik o odla-
ganju odpadkov. Pred 15 leti smo govorili, da
moramo zanamcem pustiti čisto okolje in da se
lahko odložijo le obdelani odpadki, ne aktivni
odpadki. Dokler ne bo zakonodajalec jasno po-
vedal, ali se to začne 1. 1. 2009 ali leta 2011, tako
dolgo bo tako, kot je. Dokler je odlaganje najce-
nejše, je tako. Pri tem mora biti dovolj časa, da
lahko občine, regije ali t.i. smetarske regije pri-
pravijo potrebno infrastrukturo. Država mora
povedati, ali bomo gradili sežigalnice ali ne. Če
jih bomo gradili, bomo ločeno zbrali odpadke
in jih vozili v termično obdelavo, ki je bila načr-
tovana v Kidričevem in Ljubljani. Ali pa bomo
gradili centre za mehansko biološko obdelavo
odpadkov.
Ko bo to jasno, je potrebno osveščanje. Otro-
ci so najboljša populacija, ki vplivajo na svoje
starše. Imeli smo igrice, kjer smo pokazali, kaj
delamo v naravi, in otroci so jokali. Občane je
treba ozaveščati. Občine ali pokrajine bi morale
imeti svetovalce za odpadke, ki bi profesionalno
delali v tem sistemu.
Mirko Ulčar: Država in občine morajo spreje-
ti čimbolj jasna pravila igre. Z odločitvami, ne
priporočili. Ko se na lokalni ravni pripravljajo
odloki, s le-ti velikokrat megleni, upravljavci pa
nismo zakonopisci. Občinski odlok mora biti
tak, da ga samo še izvajaš. Osveščanje ima meje
in osebno ne razmišljam o nagrajevanju. Tudi
policija samo osvešča in kaznuje, nič ne nagra-
juje.
 RAVNANJE
32 Ravnanje z odpadki EO-34-junij-June-07

Helena Kojnik
Z ODPADKI Kako visoko lahko Slovenija
seže pri reciklaži in predelavi?

Povpraševanje po sekundarnih surovinah

je v Sloveniji v porastu. Hkrati s
povpraševanjem rastejo tudi cene
sekundarnih surovin, najbolj papirja in
kartona. Tako je na primer odkupna cena
odpadne papirne embalaže v primerjavi z
lanskim letom zrasla kar za 20 odstotkov,
trend rasti povpraševanja in cen pa je
zaznati tudi pri ostali odpadni embalaži,
zlasti plastični. Razveseljivi so tudi podatki
o zbrani odpadni embalaži. Zavezanci, ki so
vključeni v sistem družbe Slopak, so v letu
2006 dali na slovenski trg 12,5 odstotka več
odpadne embalaže kot v letu 2005, skupaj
zbrane in predelane pa je bilo 76.522 ton
odpadne embalaže, kar predstavlja 49,5
odstotka vse odpadne embalaže. Spodbudni
podatki tako z okoljskega kot ekonomskega
vidika pa še vedno ne opravičujejo visokih
investicij v postavitev novih reciklažnih
obratov, saj so količine trenutno zbranih
odpadnih surovin še vedno prenizke.

Po mnenju predelovalcev je največ rezerv se-
kundarnih surovin v komunalni odpadni em-
balaži. Barbara Tišler iz Slopaka meni, da pre-
bivalci še ne ločujejo v zadostni meri odpadne
embalaže od ostalih odpadkov. »Kljub temu je
porast ločeno zbrane odpadne embalaže, ki jo je
družba Slopak prevzela od izvajalcev javne služ-
be v letu 2006, glede na prevzeto v letu 2005,
precejšen, kar 1,4 kg na prebivalca. V letu 2005
je tako družba Slopak prevzela 24.235 ton od-
padne embalaže iz gospodinjstev, v letu 2006
pa že  26.720 ton,« pojasnjuje Tišlerjeva. Priča-
kuje tudi spremembe na plačilnem področju v
odnosu med izvajalci javne službe in končnimi
uporabniki – gospodinjstvi ter opozarja, da je
potrebno še več časa in energije posvetiti osve-
ščanju prebivalstva.
Da javne komunalne službe, ki zbirajo gospo-
dinjske odpadke, zberejo premajhne količine,
meni tudi Vesna Fabjan iz Ekodina. Poleg ko-
ličine je po njenem problematična tudi kvaliteta
zbranih odpadkov iz ločenih frakcij ter neloče-
vanje embalaže od ostalih odpadkov.
Predragi in premalo fleksibilni
izvajalci
»Glede na to, da je področje ravnanja z odpadki
čedalje močnejša panoga, je v Sloveniji premalo
dobrih izvajalcev in infrastrukture na področju
zbiranja odpadkov. Na ta način so obstoječi iz-
vajalci predragi in premalo fleksibilni, da bi sle-
dili potrebam na področju zbiranja odpadkov,«
je kritična Mateja Mikec iz Interseroha. Trenu-
tno družba še sodelujejo z obstoječimi zbiralci
odpadkov, toda istočasno razvijajo infrastruk-
turo za zbiranje odpadne embalažo, tako da
vključujejo male prevoznike, ki nato pridobi-
vajo ustrezna dovoljenja za prevoz odpadkov
na ARSO kot njihovi podizvajalci. »Poleg tega
bomo verjetno tudi vlagali v lastno infrastruk-
turo,« je povedala direktorica Interseroha.
Avtomatizirati obstoječe naprave
Barbara Tišler iz Slopaka glede na trenutne
količine odpadkov ne vidi potrebe v postavitvi
dodatnih obratov za reciklažo. Potrebna pa se ji
zdi predvsem avtomatizacija obstoječih naprav,
ki se uporabljajo pri procesu pred reciklažo in
med njo. »Ročno delo je drago, avtomatske li-
nije pa zahtevajo velike količine. Zato menimo,
da je na tem področju potrebna premišljena
politika nakupa sortirnih in proizvodnih linij.
Nesmiselno bi bilo imeti preveč obratov, saj bi
se količine razdrobile, kar bi povzročilo še slab-
šo zasedenost in izkoriščenost linij. Tudi istega
vidika je konkurenca na trgu družb za ravnanje
z odpadno embalažo vprašljiva,« je prepričana
Tišlerjeva.
»Absolutno pa bi bilo potrebno čimprej vzpo-
stavili kliring center, ki bi uravnaval masne in fi-
nančne tokove med družbami za ravnanje z od-
padno embalažo. Družba Slopak namreč edina
EO-34-junij-June-07
prevzema vso odpadno embalažo od izvajalcev
javnih služb iz vse Slovenije, ostali dve družbi pa
imata dogovore zgolj z delom izvajalcev javnih
služb. Zato stroške ravnanja z odpadno embala-
žo krije družba Slopak tudi v primeru, da je em-
balažnina plačana drugi družbi. To seveda ni po-
šteno do družbe Slopak, zato je preglednost na
področju finančnih tokov nujna,« je še dodala.
Visoka rast cen surovin
Medtem ko se ta hip v Sloveniji še ne kažejo po-
trebe po postavitvi novih obratih za predelavo in
reciklažo, pa velja industrija recikliranih odpad-
kov v svetu za hitro rastočo gospodarsko pano-
go in pomembno dobaviteljico surovin; najmanj
50 odstotkov papirja in kartona ter kovin, 43
odstotkov stekla in 40 odstotkov neželeznih ko-
vinskih izdelkov proizvajajo v EU že iz reciklira-
nih materialov. Nekaj držav se lahko pohvali, da
predelajo in reciklirajo celo 90 odstotkov svojih
industrijskih odpadkov, navaja slovenska po-
slanka v Evropskem parlamentu Mojca Drčar
Murko v referatu z naslovom Embalaža kot pro-
tislovje, ki je nastal lani ob sejmu Inpak.
Uporaba sekundarnih surovin pa ni koristna
samo z okoljskega vidika, temveč ima tudi po-
membne ekonomske razsežnosti – po podatkih
Gospodarske zbornice Slovenije o konjukturnih
trendih, objavljenimi konec letošnjega maja,
bodo svetovne cene surovin v letih 2007-2008 še
rasle, vendar nekoliko bolj umirjeno kot v pre-
teklih letih. Rast cen surovin na svetovnih trgih
je bila namreč v preteklih dveh letih izjemno
visoka, saj so v povprečju porasle za 28 odstot-
kov v letu 2005 in lani za dodatnih 21 odstotkov.
Cene svetovnih surovin, ki so po ocenah lani pri
večini surovin že dosegle vrh, bodo rasle tudi
letos in prihodnje leto. Njihova rast se umirja,
vendar pa bo raven cen ostala še naprej visoka.
Naraščajo, kot že omenjeno v uvodu, tudi cene
sekundarnih surovin.
Predelati bo potrebno še več
embalaže
Za predelovalce je razveseljivo to, da bo potreb-
no delež embalaže, ki jo je treba zbrati in nato
reciklirati, še povečati. Nova evropska direktiva
zahteva, da je treba do leta 2012 zbrati najmanj
60 odstotkov embalaže, dane na trg. Te mora biti
nato od 55 do 80 odstotkov tudi reciklirane.
Evropski poslanci so namreč februarja letos iz-
glasovali, da mora vsaka država članica do leta
2020 reciklirati 50 odstotkov trdnih komunal-
nih odpadkov ter 70 odstotkov industrijskih,
predelovalnih in gradbenih odpadkov. Parla-
ment od držav članic zahteva, da v letu in pol
od veljavnosti direktive pripravijo nacionalne
programe preprečevanja nastajanja novih koli-
čin odpadkov in do leta 2012 zmanjšajo nasta-
janje odpadkov na količine iz leta 2008. Do leta
2010 naj bi določili tudi cilje za zmanjševanje
nastajanja odpadkov do leta 2020 ter pripravi-
li akcijski načrt za nadaljnje ukrepe na evrop-
ski ravni. Evropska komisija je za opredelitev
evropske politike ravnanja z odpadki pripravila
dva dokumenta:
1. Predlog direktive o odpadkih, ki bo predvido-
ma začela veljati v drugi polovici prihodnjega
leta, in
2. Tematsko strategijo o preprečevanju in re-
cikliranju odpadkov, katere cilj je zmanjšati
Ravnanje z odpadki 33
količino odpadkov in jih izkoristiti kot vir
surovin in energije.
V povprečju vsak Evropejec letno pusti za seboj
približno pol tone odpadkov, od tega se jih reci-
klira manj kot tretjina, obenem pa je zaskrblju-
joče, da količina odpadkov raste hitreje kot rast
BDP. Zato je komisija v novi evropski direktivi
o odpadkih poleg posodobitve zakonodaje tudi
postavila pravila za recikliranje odpadkov in
države članice zavezala, da zmanjšajo količino
odpadkov. Parlamentarci so mnenja, da je tre-
ba ohraniti petstopenjsko hierarhijo ravnanja z
odpadki, ki je usmerjena v zmanjševanje koli-
čin odpadkov in postavlja prednostni vrstni red
ravnanja z njimi:
• preprečevanje in zmanjševanje nastajanja od-
padkov;
• ponovna uporaba odpadkov;
• recikliranje odpadkov;
• drugi postopki predelave;
• varno in okolju prijazno odstranjevanje od-
padkov.
Tematsko strategijo o preprečevanju in reci-
kliranju odpadkov pa je komisija predstavila
decembra 2005 in je ena od sedmih tematskih
strategij 6. okoljskega akcijskega programa
za obdobje 2002-2012. Njen cilj je prispevati
k doseganju učinkovite in trajnostne upora-
be naravnih virov, da bi se zmanjšal negativen
vpliv odpadkov na okolje. Med ukrepe sodijo
zmanjševanje odpadkov, več recikliranja, poe-
nostavitev zakonodaje in njeno boljše izvajanje.
Države članice naj bi pripravile nacionalne pro-
grame preprečevanja odpadkov in spodbujale
njihovo predelavo.
promocija
34 Ravnanje z odpadki
Ker v strategiji ni predlogov za novo zakonoda-
jo, se poslanci med drugim zavzemajo, da komi-
sija predlaga revizijo direktive o odlagališčih, ki
bi vključevala naslednji časovni razpored:
• od leta 2010 prepoved odlaganja odpadkov,
ki niso bili predhodno obdelani in pri katerih
lahko določeni deli fermentirajo;
• od leta 2015 prepoved odlaganja papirja, kar-
tona, stekla, tekstila, lesa, plastike, kovine,
gume, plute, lončenine, betona, opeke in plo-
ščic;
• od leta 2020 prepoved odlaganja vseh odpad-
kov, ki jih je možno reciklirati;
• od leta 2025 prepoved odlaganja vseh preo-
stalih odpadkov, razen kjer se temu ni mo-
goče izogniti ali predstavlja nevarnost (npr.
filtrski pepel).
Izjava o skladnosti
Poleg dolgoročnih sprememb, ki jih napove-
dujejo pravilniki in uredbe, pa je tu še ena, ki
se je že letos neposredno dotaknila podjetij, ki
proizvajajo embalažo. Gre za izjavo o skladno-
sti, s katero proizvajalec jamči, da embalaža, ki
jo proizvaja, ustreza vsem zahtevam iz uredbe o
ravnanju z embalažo in odpadno embalažo. Že
pravilnik, ki je pred uredbo urejal to področje,
je določal, da sme proizvajalec ali uvoznik dati
embalažo v promet le, če ustreza natančno do-
ločenim pogojem. Pošiljki embalaže ali embala-
žnega materiala, ki jo je dal v promet, je moral
priložiti informacijo, da so ti pogoji izpolnjeni.
S tem je jamčil, da je embalaža ali embalažni
material skladen z zahtevami pravilnika. Zdaj
mora to narediti s posebno izjavo. Mnogi so
mnenja, da bo izjava pripomogla k večji pre-
glednosti, saj naj bi podjetja zavezala k dajanju
točnih informacij o količini embalaže, z njeno
pomočjo pa bomo tudi dobili pregled, koliko
embalaže se dejansko vrne v predelavo.
Največ komunalne embalaže gre za
prehrano
Nekih natančnih in ažurnih podatkov zaradi
mladosti sistema ravnanja z odpadno embalažo
žal ni. Za približno oceno, koliko je posamezne
embalaže po materialih in po izdelkih, nam lah-
ko pomaga podrobna Analiza stanja na podro-
čju ravnanja z embalažo in odpadno embalažo
iz leta 1999, ki jo je financiralo Ministrstvo za
okolje in prostor. Po podatkih analize so glav-
ni proizvodi, ki generirajo odpadno embalažo,
predvsem izdelki vsakodnevne rabe. Prehram-
beni izdelki prispevajo kar 64 odstotkov vse
odpadne embalaže, sledijo jim drugi izdelki
vsakodnevne rabe, kot so čistila in kozmetični
izdelki, zdravila, tobačni izdelki. Trajne dobri-
ne, kot so gospodinjski aparati, zabavna elek-
tronika, stanovanjska oprema in avtomobili, pa
po navedbah avtorja omenjene analize dr. Petra
Stanovnika prispevajo le dobro desetino odpa-
dne embalaže.
RECIKLAŽA: 5 Z NAJVEČ SKUPNIMI PRIHODKI (v 1000 sit)
Ime podjetja Prihodki
2000 2005
Dinos, d.d. 2.228.245 10.961.478
Surovina, d.d. 3.879.146 9.908.457
MPI Reciklaža, d.o.o. 1.821.898 4.057.219
Odpad, d.o.o., Pivka 559.295 4.163.185
J & R Filmeta 949.506 2.340.427
EO-34-junij-June-07
Struktura komunalne odpadne embalaže po Papir in plastika, sicer različnih vrst, sta najbolj
izdelkih je razvidna tudi iz spodnjega grafa. univerzalna embalažna materiala, saj se poja-
vljata pri vseh skupinah izdelkov.
ostali izdelki
22% pijače Viri nabave embalažnih materialov
27% Zanimivi so tudi podatki, v kakšnem obse-
tekstilni in
gu slovenski proizvajalci nabavljajo embalažo
usnjeni za svoje izdelke na domačem trgu, pri katerih
izdelki embalažnih materialih pa se večji del embalaže
2% uvozi. Podatki raziskovalne naloge Analiza sta-
nja na področju ravnanja z embalažo in odpa-
kemični dno embalažo izkazujejo naslednje stanje:
izdelki • Večina proizvajalcev nabavlja embalažo iz
12% plastičnih mas in papirja, pa tudi lesa, med-
tem ko druge embalažne materiale potrebuje
živila le del proizvajalcev.
37% • Stekleno embalažo nabavlja razmeroma malo
število proizvajalcev, saj se uporablja le za ne-
Odpadna embalaža je odvisna od demografskih katere proizvode. Velika večina proizvajalcev
sprememb, načina življenja in vzorcev porabe, jo uvaža, ker v Sloveniji ni večje proizvodnje
saj se v embaliranju zrcalijo življenjski slogi standardnega votlega stekla.
ljudi. Zdaj denimo več ljudi kot kdaj prej živi • 72 % anketiranih podjetij kupuje embalažo iz
samih. V Franciji število singlov narašča mno- plastike pretežno v Sloveniji, le dobra deseti-
go hitreje, kakor raste prebivalstvo, podobno v na jo v glavnem uvaža.
Veliki Britaniji in drugod. To je izziv za embala- • Pri plastiki ima tudi nekaj proizvajalcev la-
žno industrijo, zlasti za prehrambno. Povečuje stno proizvodnjo embalaže, predvsem za PET
se tudi število zaposlenih žensk, manj časa je za plastenke, ali pa je ta organizirana v drugem
skupna kosila, ljudje več pozornosti posvečajo podjetju v neposredni bližini polnilnice.
• Papirna oziroma kartonska embalaža se ob
rekreaciji in kuhajo manj kot nekoč. Embalažne
veliki domači proizvodnji te embalaže in za-
enote so vedno manjše in hitra hrana mora biti
radi neekonomičnega transporta na večjih
zapakirana tako, da jo je mogoče odpreti brez
razdaljah kupuje v veliki meri na domačem
specialnega orodja.
trgu. Nekatera podjetja pa del te embalaže
tudi uvozijo.
Struktura komunalne odpadne • Od proizvajalcev, ki uporabljajo večslojni
embalaže glede na material karton za tekočine, ga večina uvaža.
• Pri kovinski embalaži so proizvajalci razdelje-
4%
ni na dva dela. Več kot polovica anketirancev
9% 19% jo sicer pretežno kupuje v Sloveniji, drug del
proizvajalcev pa jo v glavnem uvaža. Na to v
2%
veliki meri vpliva, kakšno kovinsko embalažo
6% proizvajalci potrebujejo, saj proizvodnja do-
ločenih vrst ni razvita v Sloveniji.
• Manjši del proizvajalcev kupuje embalažo iz
sestavljenih materialov, od katerih jih tretjina
18% embalažo uvaža, ostali pa jo kupujejo v glav-
nem na domačem trgu.
• Lesena embalaža se večinoma kupuje v Slove-
niji.
Kako pa je s podjetji, ki se ukvarjajo
42%
z reciklažo?
Da je snovne predelave materialov vse več, po-
trjujejo tudi podatki podjetij, ki se ukvarjajo
Steklo
z reciklažo. V Ibonu smo jih našteli 45 za leto
Plastika 2005, za podrobnejšo primerjavo pa izbrali pet
Papir tistih z najvišjimi prihodki: Dinos, Surovina,
Karton za pijače MPI Reciklaža, Odpad Pivka in J & R Filmeta.
Sestavljeni mat. Kot je razvidno iz tabele, so vsa navedena pod-
jetja nekajkrat povečala svoje prihodke, hkrati
Kovina
pa tudi čisti dobiček.
Les
Če odpadkov torej ni mogoče preprečiti, naj
bi jih predelali in uporabili kot nove vire. Za
zmanjševanje količine odloženih odpadkov je
potrebno zagotoviti dobro delujoč trg recikla-
Čisti dobiček Bonitetna tov, zagotoviti je treba odjemalce reciklatov,
2000 2005 ocena kateremu pa moramo jamčiti zadostno količi-
96.141 497.063 7 no, kvaliteto in redno dobavo materiala. Vsak
127.722 386.930 8 kilogram odpadkov, ki ga recikliramo, pomeni
40.289 385.124 9 zmanjševanje stroškov odlaganja. Recikliranje
stane, lahko pa je ekonomsko sprejemljivo, ko
51.359 81.237 8
stroški zbiranja in recikliranja ostajajo nižji od
2.829 24.827 6 stroškov odlaganja odpadkov.
EO-34-junij-June-07
Pred leti smo prazne steklenice
piva, vina, vode, olja ipd.
pridno zbirali in jih vračali v
trgovine. Danes so živila vse
pogosteje pakirana v embalažo
za enkratno uporabo, celo
večina steklene embalaže je
nevračljive. O obsegu vračljive
embalaže so spregovorili
trgovci v Sloveniji.
Vračljivo embalažo še vedno sprejemajo v Spa-
rovih, Mercatorjevih in Tuševih trgovinah. Gre
predvsem za stekleno embalažo, kar pomeni
steklenice od vina, vode, piva, olja ipd. Oddati
je možno tudi PVC nosilne palete in kovinske
sode.
Sprejeta vračljiva embalaža od potrošnikov in
ostalih kupcev je skoraj enaka obsegu prodane-
ga blaga v tej embalaži. Kljub temu pa količina
Vračljiva embalaža –
koliko je je?
vračljive embalaže, predvsem steklenic, vztraj-
no upada zaradi proizvajalcev oz. dobaviteljev
blaga, ki prehajajo iz vračljive embalaže v nepo-
vratno.
Pomena skrbnega ravnanja z embalažo in oko-
ljem se še posebej zavedajo v Tušu, kjer pravijo,
da je spodbujanje zavedanja o pomenu človeko-
vih dejanj in aktivnosti za ohranjanje ravnoves-
ja v naravi ena od pomembnih idej, s katerimi
želijo vplivati tako na zaposlene kot na kupce. V
podjetju tako že dalj časa spodbujajo zaposlene
k večji ekološki ozaveščenosti, ki jo poleg dru-
gih ukrepov udejanjajo s striktnim ločevanjem
odpadkov v vseh delih podjetja. Družba En-
grotuš je tudi dobitnica več ekoloških priznanj,
med njimi pa so najbolj ponosni na priznanje
za energetsko učinkovito podjetje, ki so ga pri-
dobili z investicijo projekta lastne proizvodnje
toplote, elektrike in hladu, ki se izvaja v Planetu
Tuš Celje.
Vračljivo embalažo sprejemajo že od vsega za-
četka in jo nameravajo sprejemati tudi v priho-
dnje, ob trgovinah pa so postavljeni tudi zaboj-
niki za ločeno odlaganje drugih vrst odpadkov.
Ravnanje z odpadki 35
V nasprotju z njimi pa tuje diskontne trgovske
verige, ki v zadnjih letih prodirajo na slovensko
tržišče, ne sprejemajo vračljive embalaže.
V Hoferju zatrjujejo, da sta organizacija po-
slovanja in logistika v njihovem podjetju zelo
specifični in kot taki ne omogočata ravnanja z
vračljivo embalažo. Zato so v okviru veljavne
zakonodaje z dobavitelji sklenili dogovor o ne-
sprejemanju vračljive embalaže in o tem na pri-
meren način tudi obvestili svoje stranke.
V njihovih poslovalnicah je na prodajnih poli-
cah ter na vseh vinskih steklenicah (1 l) napisa-
no, da gre za nepovratno embalažo, kar pomeni,
da prodajna cena že vsebuje ceno embalaže.
Podobno je v podjetju Eurospin, kjer pravijo,
da pomeni sprejemanje vračljive embalaže za
diskontne prodajalne izgubo časa ter povzroča
dodatne stroške. Z dobavitelji imajo v vseh po-
godbah definirano, da je embalaža nevračljiva.
Za embalažo, ki jo dajejo na trg, pa plačujejo
podjetju, ki ima koncesijo za ravnanje z odpa-
dno embalažo.
 OKOLJSKA
36 Okoljska ozaveščenost EO-34-junij-June-07

Nada Pavšer,
OZAVEŠČENOST Ekošola kot način življenja
nacionalna koordinatorka
ekošol

Ozaveščanje - vzgoja in
izobraževanje mladih lahko
omogoča kar največjo
Nada Pavšer
učinkovitost upravljanja z
odpadki, kot npr. navajanje
na ločeno zbiranje odpadkov,
vključno z odpadno embalažo.

Z vstopanjem Slovenije v EU je bila po letu 1998

sprejeta zakonodaja, ki ureja področje ravnanja
z odpadki. Pri izvajanju in uresničevanju pro-
gramov na področju ravnanja z odpadki so
prednostni cilji, kako zmanjševati količino od-
padkov na viru nastanka, ponovna uporaba od-
padkov v koristne namene, obdelava odpadkov
za predelavo v sestavine, ki niso več nevarne za
okolje, termična obdelava odpadkov ter odlaga-
nje preostankov odpadkov.

Zavedanje, da z ločenim zbiranjem ohranjamo

okolje, lahko ločeno zbrano odpadno embalažo
usmeri v predelavo. Zato se iz nje že izdelujejo
različni tlakovci, vlakna za izdelavo tekstilnih iz-
delkov, vrečke, kartoni in embalažno steklo. Vsa
količina ločeno oddane odpadne embalaže se
predela, zato ne zapolnjuje slovenskih deponij.

Odpadna embalaža se s snovno predelavo, re-

ciklažnim postopkom, ki praviloma poteka pri
zelo visokih temperaturah, lahko ponovno upo-
rabi na zelo enak način kot osnovni material.
Odpadna embalaža, ki se zbira tudi po slo-
venskih ekošolah, prispeva k uporabi cenejše
surovine, ki nastane s predelavo. Žal, količina
odpadne embalaže v svetu narašča, zato se v
slovenskih ekošolah trudimo, da bi bilo odpa-
dnega materiala čim manj, istočasno pa, da bi
ta odpadna embalaža služila namenu kot sekun-
darna surovina.

Zato je zelo pomembno vsestransko sodelovanje

med podjetji, šolami, društvi, občino in državo,
za katerega si samo želimo, da bi se nadaljeval
tudi v prihodnje. Z akcijo Ločujmo, varujmo so
podjetja pomagala pri izvajanju projekta v šo-
lah, kako pravilno ravnati z odpadno embalažo
in s tem k varovanju našega okolja. V Sloveniji
imamo že 307 ekošol. Ta številka zajema osnov-
ne šole, srednje šole, vrtce in domove Centra za
šolske in obšolske dejavnosti, ki vzgajajo mlade,
da jim bo skrb za okolje in naravo morda nekoč
postala del življenja. Spoznali so namreč, da tudi
v poklicnih šolah, kjer se mladi usposabljajo za
določene poklice, lahko nekatere znanstvene
resnice povezujejo z okoljskimi vrednotami in
zdravim življenjem. Program Ekošola kot način
življenja se vključuje v vse ravni. Prav to je tisto
bistveno, kar ekošole razlikuje od ostalih. Ne
gre le za obravnavo nekaterih tem pri biologiji
ali kakem drugem naravoslovnem predmetu,
ampak za način, kako šola živi in diha. Pri pro-
gramu sodelujejo tudi kuharice, ki pripravljajo
zdravo prehrano, pa hišniki in čistilke, ki skr-
bijo za majhno porabo čistil, in to takšnih, ki so
okolju prijazna.
To nam daje upanje, da bo v prihodnosti zago-
tovljena tudi kakovost našega bivanja. Slovenija
EO-34-junij-June-07 Okoljska ozaveščenost 37

je naravno lepa in bogata, biotsko pestra dežela,

zato se moramo toliko bolj potruditi, da bo taka
tudi ostala, k temu pa lahko največ pripomore-
jo tisti, ki bodo snovali njeno prihodnost – naši
najmlajši.

Program Ekošola kot način življenja zastopa

Društvo za okoljevarstveno vzgojo DOVES.
Slovenija je že kmalu po osamosvojitvi iskala
različne programe in projekte EU. Takrat smo se
povezali z Mednarodnim združenjem za okolje-
varstveno izobraževanje, ki je nastalo na pobu-
do EU z namenom, da razvija različne projekte,
vključno s projektom Eco Scools.

Prepričani smo, da slovenski program prispeva

k celostnemu okoljskemu osveščanju šole, njene
okolice in tudi širšega prostora. Ekošola pome-
ni uresničitev ciljev vzgoje in izobraževanja za
trajnostni razvoj, ki so opredeljeni v nacional-
nem učnem programu okoljske vzgoje ter naci-
onalne strategije vzgoje in izobraževanja za traj-
nostni razvoj. Tu se cilji uresničujejo v praksi, v
življenju. To je najbolj konkreten primer, kako
lahko učni načrt v življenju šole zaživi.

Mlade in tudi učitelje navajamo na povezovanje

vsebine z vsakdanjim življenjem, kar je temelj
šole prihodnosti. Posredovanje zgolj abstraktne-
ga znanja iz posameznih predmetov je vse bolj
preživeto. Narava je celostna, predmeti so samo
poti, ki nam jo pomagajo spoznavati. Prav zato
je lahko program Ekošola kot način življenja
sestavni del vzgojnega načrta šole.

Ekološka osveščenost se iz šole prenaša na oko-

lico, najprej z otrok na starše, in potem tudi na
lokalno skupnost, ki jo poskušajo šole od vsega
začetka pritegniti k sodelovanju. Prav tako se
sem vključujejo drugi projekti za zdrav način
življenja, zdravo prehrano in podobno.

Vse navedeno je vzrok, da smo v tem letu v so-

delovanju z revijo Zdravje, ob podpori Ministr-
stva za okolje in prostor, Ministrstva za šolstvo
in šport ter Ministrstva za zdravje začeli z vse-
slovensko, ozaveščevalno akcijo »Očistimo Slo-
venijo nevarnih odpadkov«.

Velik problem za okolje in zdravje ljudi so še ve-

dno številna črna odlagališča nevarnih odpad-
kov, vključno z azbestnimi ploščami, ki nasta-
jajo ob malomarnem ravnanju pri menjavanju
kritin in drugih objektov širom po Sloveniji.

Namen akcije je dobiti okvirno število, velikost

(obsežnost) in lokacije odlagališč za kasnejšo sa-
nacijo le-teh v okviru občin, oziroma komunal-
nih podjetij. Učencem, delavcem šole, staršem in
krajanom želimo na ta način prikazati pravilen
odnos do okolja, do ravnanja z odpadki, pred-
vsem pa vzpodbuditi mišljenje, da je potrebno
proizvesti čim manjšo količino odpadkov, kajti
le s tem in z njihovim pravilnim ločevanjem ter
odlaganjem se bo število zmanjšalo.

Primer take akcije je lahko dober začetek ure-

sničevanja 7 korakov, ki jih mora vzgojno izo-
braževalna ustanova uresničiti, da dobi naziv
ekošola.

Metodološko je program ekošole sestavljen iz

sedmih korakov, usklajen je s standardi ISO
38 Okoljska ozaveščenost EO-34-junij-June-07

14001, prilagojenimi za vzgojno-izobraževalni

program.

Pobudniki, da se šola vključi v ekološki pro-

gram, so lahko učenci, učitelji ali ravnatelji. Ko
šola začuti, da želi nekaj narediti na tem podro-
čju in se znotraj nje pojavi neko zdravo jedro,
se prijavi nacionalni koordinaciji. S tem pridobi
začetne informacije, da lahko aktivnosti stečejo
in pride do usposabljanja učiteljev ter podobne-
ga. Šole morajo najprej ustanoviti programski
svet, ki vključuje nekaj učencev, učiteljev, ravna-
telja, predstavnika lokalne skupnosti in včasih
še kakšnega sponzorja, ki je vedno dobrodošel.
Ti potem skupaj naredijo analizo stanja in za-
snujejo okoljski program za šolsko leto. Pri ana-
lizi stanja ne gre za velike, papirnate projekte,
ampak za pregled potreb, kaj v šoli ali okolici
manjka, in na katerem področju bi lahko ure-
sničevali program občine. Pri tem šole izbirajo
teme z železnega repertoarja, ki je predpisan,
in jih prenesejo v svoje lokalno okolje. Najbolj
nujne so:
– klimatske spremembe,
– ohranjanje biotske pestrosti,
– voda, varčevanje z njo in preprečevanje one-
snaževanja,
– odpadki, zmanjšanje njihove količine, ločeno
zbiranje, čiščenje,
– energija, varčevanje z njo in uporaba alterna-
tivnih virov,
– zdrava prehrana
– promet in okolje.

Temo si torej izberejo glede na to, kaj je na šoli,

v kraju in okolju najbolj pomembno. Tako se
naučijo razmišljati o tem, kaj je treba izboljša-
ti, odkrivajo, spoznavajo, ocenjujejo, kritično
razmišljajo in iščejo rešitve. Projekti niso zgolj
teoretični, ampak v praksi in življenju dejansko
pomenijo izboljšanje. V časopisu ekošol in pri-
spevkov šol lahko preberemo vrsto idej, ki ima-
jo tudi po besedah ministra za okolje in prostor,
Janeza Podobnika (Časopis ekošol 2006) dobre
možnosti, saj sedem korakov omenja kot priza-
devanje za pravične odnose in aktivno sodelo-
vanje pri reševanju vprašanj, ne samo na šoli,
ampak tudi širše. Minister za šolstvo in šport,
dr. Milan Zver, pa je prepričan, da bo pro-
gram Ekošola kot način življenja postajal vse
pomembnejši del našega šolskega vsakdanjika
(Časopis ekošol 2006).
Na naših šolah so tudi prej počeli marsikaj
dobrega, a je ostalo zgolj pri raziskavah, saj ni
izhajalo iz dejanskega stanja. Tudi letošnji časo-
pis Ekošol predstavlja vrsto dejavnosti po slo-
venskih ustanovah. Takšne so npr. ugotovitve,
da šola pozimi porabi ogromno energije, da so
vrata in okna neprimerna, da je izolacija slaba,
da je azbestna kritina starejša od 30 let in po-
škodovana … Še pred začetkom šolskega leta
na šoli pripravijo program, v katerem so točno
opredeljene naloge. Gre za organizirano delo. S
projekti se spremembe načrtujejo konkretno.
Na šoli morajo imeti občutek, da se resnično
ŠTEVILO EKOŠOL V SLOVENIJI PO LETIH:
Šol. l. 95/96 96/97
*Regist. 2 37
*Nagraj. 0 0
*Registrirane ekošole, pomeni, da so vključene v program Ekošola kot način življenja.
*Nagrajene ekošole, pomeni, da so za šolsko leto zapolnile nacionalne kriterije za pridobitev ekozastave.
nekaj premika, dogaja, in da k temu prispevajo
tudi sami. V zadnjem koraku na šoli napišejo
kratko poročilo in nato ob svetovnem dnevu
okolja dobijo oziroma potrdijo mednarodno
ekozastavo. Program je zanimiv. V njem ne gre
za posebne novosti, za velika odkritja, gre pa za
drugačen in osvežujoč pristop.
Slovenija ima v okviru mednarodnega projekta
ekošol poseben status, saj nas postavljajo v sam
vrh, celo za zgled drugim. Naša velika prednost
je, da smo majhni, in da je naša pokrajina pe-
stra. Pestrost slovenske pokrajine se kaže tudi
v raznolikosti programov. Kraška, panonska,
gorenjska, primorska, notranjska, dolenjska, ali
mestna šola se med seboj razlikujejo. Ne želimo,
da se projekt danes začne in konec leta konča, s
tem pa se zgodba pospravi in obtiči. Pri nas je
projekt zgolj metoda dela, pot, po kateri hodi-
mo do cilja. Projekt za posamezno temo v eko-
šoli je lahko zastavljen tako, da so rezultati mer-
ljivi, vendar morajo biti usmerjeni v vrednostno
97/98 98/99 99/00 00/01 2001/2 02/03
47 54 59 78 105 170
17 33 43 56 79 127
bogatitev samega izobraževanja. Ekošola je kot
način življenja dejanski odraz posamezne šole
in kraja, kjer deluje kot individuum.
V programu je poudarjeno vnašanje osnovnih
človekovih vrednot. Zavedamo se, da se vsi
ekološki projekti začnejo v nas samih. Na šolah
so zato pomembni medsebojni odnosi in tudi
zdrav način življenja, prehrana ter podobno.
Zdrav način življenja lahko poteka le v zdravem
okolju, iz njega črpamo vse, tudi zrak in hrano.
Program ekošola kot način življenja je ome-
njen tudi v novi šolski zakonodaji kot možnost
priprave vzgojnega načrta šole ali vrtca. Agen-
cija RS za okolje je ekošole uvrstila med kazal-
ce okolja za leto 2005. Se pravi, da je njihovo
število eden od pokazateljev zavzemanja Slo-
venije za ohranjanje narave in varstvo okolja.
Cilj programa ekošol je razvijanje in razu-
mevanje trajnostnega razvoja v vseh porah
življenja.
03/04 04/5 05/6 06/07
206 209 263 307
159 175 199 237
 Okrogla miza
EO-34-junij-June-07
V okviru okoljskega simpozija
Okolju prijazna uporaba
energije kot izziv in nove
energetske usmeritve EU, ki je
bil maja v Celju, je potekala
okrogla miza, na kateri so
sodelovali: mag. Hinko Šolinc,
Ministrstvo za okolje in prostor,
Franko Nemac, Agencija za
prestrukturiranje energetike,
mag. Djordje Žebeljan, Holding
Slovenske elektrarne d.o.o.,
prof. dr. Peter Novak, Visoka
šola za tehnologijo in sisteme
Novo mesto, Lidija Živčič,
Focus, društvo za sonaraven
razvoj, Bojan Voh, Premogovnik
Velenje, Vladimir Bizjak,
Komunala Kočevje, Matjaž
Malovrh, ZRMK Holding d.d.
Okroglo mizo je vodil Jože
Volfand, glavni urednik revije
Embalaža & Okolje.
Ekonomski vidik investicij v obnovljive
vire energije - kje je ekonomičnost?
Kje lahko dosežemo ekonomičnost
obnovljivih virov energije oziroma kaj
bi bilo treba v Sloveniji storiti, da bi bile
investicije v OVE upravičene?
Franko Nemac: Kot je bilo rečeno z obeh strani,
s tiste, ki postavlja pogoje, pa tudi s stališča inve-
stitorjev, se investicije v OVE ne splačajo, ker so
fosilna goriva prepoceni. To so izredno kakovo-
stna goriva v omejenih zalogah in materi Zemlji
ne plačujemo za enkratnost zanje. Plačujemo
samo direktne stroške za izrabo. Glede na to,
da je to svetovni problem, je težko dvigniti cene
in vključiti v te stroške takoimenovane eksterne
stroške. Imamo drugo možnost. Obnovljivim
virom energije, vsak izmed njih pomeni drugo
zgodbo, tako sončna energija, biomasa itd., gre
za razpršene vire, je treba določiti take odkupne
cene in pogoje, da se tistemu, ki je pripravljen
prevzeti rizik za naložbo, le-ta splača vsaj na
ravni vlaganja v trajne naložbe. Mislim na skla-
de, državne obveznice itn. To je minimum, da
lahko vse obnovljive vire energije spravimo na
enako raven. Če se bo v bodoče ta trg razvil, se
bodo tehnologije izpopolnile in sčasoma same
postale konkurenčne fosilnim gorivom. Nekate-
re ovire bo treba odpraviti.
Naložbe se torej ne izplačajo. To ste
povedali tudi v Velenju, kjer ste pred
veliko naložbo v prvo sončno elektrarno.
Zakaj ste se pa potem odločili?
Bojan Voh: Za dva cilja gre: eden je promo-
cijski, drugi šolsko učni. Pričakujemo, da bo
Okrogla miza 39
mogoče iz tega naslova zaslužiti nekaj denarja.
Vendar na ta denar ne računamo, v Premogov-
niku Velenje računamo predvsem na to, da se
bo cena električne energije v doglednem času
začela pozitivno spreminjati.
Vendar vaša analiza glede investicije
tudi jasno kaže, da se vlaganje v sončno
energijo ne splača.
Bojan Voh: Brez podpore investiciji ne.
Vaše mnenje o biomasi, gospod Bizjak,
je nekoliko drugačno, čeprav nekateri
v Sloveniji pravijo, da je tudi biomasa z
vidika ekonomičnosti problematična.
Vladimir Bizjak: Sistem daljinskega ogrevanja,
prva faza, ki jo imamo trenutno v Kočevju, je
ekonomična zgolj pogojno. Brez pomoči države
ne gre. Taki sistemi so brez nepovratnih sred-
stev neizvedljivi. Ko smo se odločali za to, smo
imeli obstoječi sistem in glavne kotlovnice na
kurilno olje. Drugo dejstvo pa je, da smo sredi
gozda in je lesnih ostankov ogromno. Zavedali
smo se, da se bo cena nafte zelo dvigala, da bo
to potegnilo za sabo tudi ceno lesne biomase.
Upoštevati pa je treba, da bo razmerje med
ceno lesne biomase in nafto vedno obstajalo. Če
se cena lesne biomase preveč podraži, se porab-
niki odločajo za prehod na kurilno olje. Govo-
rim o teh dveh, ker plina v Kočevju nimamo.
Ekonomično je, da je država pomagala finan-
cirati projekt. Če primerjam cene ogrevanja, ki
so zdaj na osnovi lesne biomase in če bi imeli
40 Okrogla miza
samo kurilno olje, kot smo ga imeli prej, bi bila
ta cena dosti višja. Ni pa toliko ekonomična, da
bi bil projekt zanimiv za družbenike, ki hočejo
svoj denar oplemenititi, ker imamo za pokriva-
nje stroškov tako visoko ceno, če bi pa sprejeli
kakšnega družbenika, ki hoče imeti čisti dobi-
ček od tega, pa sploh.
Ali vse to, kar zdaj v Sloveniji počnemo
z biomaso, pomeni, da so vsi ti projekti
neekonomični, če država ne bo
pomagala z nepovratnim denarjem?
Vladimir Bizjak: Gotovo. Poleg ekonomičnosti
je treba upoštevati še eno dejstvo - varovanje
okolja, ki je tudi velikega pomena. V Kočevju
tega projekta brez podpore države ni.
Gospod Malovrh, kakšni so vaši pogledi
in izkušnje?
Matjaž Malovrh: Tudi drugi, sekundarni učin-
ki, so pomembni. Kočevje je zdaj neodvisno z
oskrbo z gorivom, ker - naj se nafta podraži ali
ne, nanje ne vpliva. Varnost občanov je. Opa-
žamo pa osnovni problem: ljudje so ozaveščeni,
hočejo, težava je denar. Mi vodimo projekt sa-
mogradnje, da zberemo štirideset ljudi na pred-
stavitev, petnajst jih pa to lahko uresniči. Potem
ko so iskali ponudbe tovarniških dobaviteljev, je
cena padla pod njihovo realno ceno samo zato,
da so uspeli pridobiti tak projekt. Bojim se, da
so obnovljivi viri tudi interes dobaviteljev, pro-
izvajalcev po zaslužku, večjem, kot je dovoljen,
če sem lahko malo nesramen. Naprave za obno-
vljive vire so tudi predmet zaslužkarstva.
Gospa Lidija Živčič, vi menite, da denar
ne predstavlja ene in edine težave.
Direktor pomembnega slovenskega
podjetja je med drugim rekel: ko
govorimo o malih elektrarnah, se zgodi,
da potencialni investitor prej umre,
preden dobi vsa dovoljenja.
Lidija Živčič: V našem društvu so ljudje sezna-
njeni z obnovljivimi viri energije, težave pa se
začno, ko začno zbirati dovoljenja. Ko jih čez
nekaj mesecev pokličem, ugotovim, da je volja
za vlaganje upadla. Dokler bo ta država zah-
tevala dvajset dokumentov za to, da se postavi
neka fotocelica na strehi, tudi zasebniki ne bodo
imeli interesa. Še ekonomski vidiki so, eden so
delovna mesta - do določene mere.
Dr. Novak, kako bi lahko postali obnovljivi
viri energije ekonomični?
Peter Novak: Z več uporabe pameti. Nam
manjka pameti na najvišjih mestih, saj nekate-
re stvari, ki smo jih zapisali leta 1977 v knjiži-
ci, veljajo v celoti še danes, pa je minilo že 32
let. Kopijo bom dal kolegu Šolincu, ki tega še
ni doživel. Hočem povedati: Slovenija ne po-
trebuje več energije, ampak več pameti, da bi
postali obnovljivi viri bolj ekonomični. Prvič,
v stavbah smo že zamudili enajst let, ker ni
bil sprejet predpis o povečani toplotni zaščiti.
Toplotno zaščitene stavbe lahko uporabljajo
obnovljive vire, ne samo za toplo vodo, ampak
tudi za ogrevanje z uporabo nizkotempera-
turnih sistemov, toda vse stavbe, ki jih danes
gradijo takoimenovani »investitorji«, gradijo z
minimalno zaščito in to predstavlja živo kata-
strofo. Za sprejetje takega predpisa je potreb-
nih zgolj pet minut. Pripravil sem ga deset let
nazaj, lansko leto smo ga ponovno ponudili, še
prof. dr. Peter Novak
danes ga nimamo, ker se preveč ukvarjamo z
nekaterimi evropskimi zadevami, kot da res ne
bi imeli lastne pameti.
Drugič, za obnovljive vire, kot so male hidroe-
lektrarne, vetrne in sončne elektrarne, nas nih-
če ne sili, da tako komplicirano pripravimo vso
dokumentacijo, kot smo si jo zamislili. Ni res,
da nas Evropa sili v komplicirane postopke. Res
je to, da smo si sami zagrenili življenje. Kakšne
papirje morate priskrbeti za to, da dobite tisoč
evrov pomoči. Vse mogoče zadeve je treba na-
rediti. Nekdo mi je rekel, ne potrebujemo več
tistih 14 milijard, ker jih ne bomo mogli razde-
liti, saj nas je premalo. Moj odgovor je bil, da bi
ga sam razdelil v treh mesecih. Treba je zaupati
ljudem, da bodo denar uporabili pravilno in če
ga ne bodo, imamo 35 energetskih svetovalcev.
Ko smo začeli dajati poudarek obnovljivim
virom, je bila Slovenija največji proizvajalec
sprejemnikov sončne energije v Jugoslaviji. Na
Balkanu smo gradili največje sisteme, potem pa
smo zaradi politike cen fosilnih goriv spravili to
industrijo na dno in jo skušamo sedaj ponovno
usposabljamo.
Glede sončnih celic, ki so se razvile v Velenju,
vsa čast kolegom, ki so postavili tovarno. Sedaj
nas čaka druga faza, to je proizvodnja silicija,
in nove tehnologije, ki prihajajo in nam bodo
prinašale dobiček. Treba se je dogovoriti s fi-
nančnim ministrom, kako bomo stvari v bo-
doče uravnavali. Ni problem Ministrstvo za
gospodarstvo, najmanjši problem je Ministrstvo
za okolje in prostor, prvi problem v Sloveniji je
Ministrstvo za finance. Ker stvari tam niso do-
rečene in urejene, so neizvedljive.
Vseeno bi vas nekaj prosil: Slovenija
bo zdaj morala v skladu z energetskimi
usmeritvami EU sprejeti načrt, kar zadeva
OVE. Katerim obnovljivim virom bi morali
dati z vidika interesantnosti investitorjev
in z vidika ekonomičnosti prednost?
Kje lahko Slovenija v prihodnjih letih
najhitreje dobi določen delež obnovljivih
virov? Kateri viri so lahko najbolj
atraktivni?
EO-34-junij-June-07
Peter Novak: Slovenija bi se morala odločiti,
da nameni takso za CO2 za subvencioniranje
obnovljivih virov. To je bilo predlagano, spre-
jeto, Ministrstvo za finance je to onemogočilo.
Področje, ki ga danes skoraj nihče ni omenil, je
geotermalna energija. Slovenija je izjemno bo-
gata s plitvo in globoko geotermalno energijo.
In to je eden naših najbolj pomembnih virov
za jutrišnji dan. Naložba je nekoliko večja, toda
rentabilnost je visoka. Imeli smo projekt, ki smo
ga morali odpovedati, žal, zaradi kapric investi-
torja in vlade, ki se nista zmenila.
Kaj pa je manj atraktivno med vsemi temi
viri?
Peter Novak: Poznamo težave z malimi hidro-
elektrarnami. Pri vetrnicah imamo deset, dvaj-
set zanesenjakov, ki preprečujejo vse. Imamo
Naturo 2000, za katero bomo predlagali njeno
spremembo, ki je zasedla vsa mesta, ki bi se lo-
gično še lahko uporabila za postavitev vetrnic v
Sloveniji pa jih ne smemo postavljati. Sami sebi
delamo škodo. In tretja je izjemno elegantna re-
šitev, to je biomasa, trenutno pa so cene tiste, ki
onemogočajo zelo široko uporabo. Ne gre poza-
biti biomase: skoraj tretjino tistega, kar manjka,
bi lahko dobili. Toda, dragi tovariši in gospodje,
sam sem tedaj, ko smo začeli to uveljavljati, jav-
no rekel - les so znali kuriti stari Slovani, mi mo-
ramo iz lesa narediti več. Daljinska ogrevanja so
bila narejena po vzoru avstrijskih in pod vpli-
vom avstrijskih konceptov. Če bi pa mi gradili
večje naprave, kjer bi najprej dobili elektriko,
odpadna toplota pa bi bila uporabljena za ogre-
vanje, bi danes več ali manj delali vsi rentabilno.
Menim, da je treba v Sloveniji narediti dve veliki
napravi za uporabo lesne biomase, to je bodoča
termoelektrarna v Trbovljah, ljubljanska toplar-
na in v tistih mestih, kjer imamo velike možno-
sti za napravo za daljinsko ogrevanje z biomaso,
kot je Kočevje, pa mogoče Črnomelj in še kdo.
Če imajo ceno megavatne ure vsi naši sosedje
po 150 evrov, je mi ne moremo imeti le 90 evro-
vr. To je stvar enega samega človeka, da se o tem
odloča. Za to ne potrebujemo ne znanosti in ne
študije.
Gotovo je Holding Slovenskih elektrarn
zainteresiran, da se na tem področju
veliko naredi. Prej ste izrekli zanimiv
stavek, da se zavzemate za distribucijo in
proizvodnjo. Kaj to pomeni in kakšna je
tu politika holdinga?
Djordje Žebeljan: Pri obnovljivih virih imamo
včasih občutek, da dobavitelji opreme na tem
področju neupravičeno služijo. Na holdingu
želimo uresničiti rentabilne projekte. Poskusili
bomo sanirati daljinsko ogrevanje. Rekli smo
država, država, država, pa še enkrat država. Dr-
žavi moramo povedati, kaj želimo, če ona želi
toliko odstotkov tega in tega, točno s številkami.
Ključno je, da se ve, kakšne pogoje potrebuje
kapital, da stvar steče. Kar pa zadeva dvajsetih
papirjev, tudi mi imamo težave z eno elektrar-
no, ampak spet, če se nekdo fokusira v to, kaj
hoče, bo tudi v imenu majhnega človeka za do-
ločen denar znal pridobiti tistih dvajset papir-
jev. Če pa prepustimo, da to dela le ena oseba,
bo potrebovala res dvajset let, saj ji to ni služ-
ba, ampak hobi. Podjetja so tista, ki se morajo
zavedati, kako pripraviti šest metrov papirja.
Ključno je, da želijo investitorji speljati stvar do
konca. Kot holding vidimo, da je to potrebno.
EO-34-junij-June-07
Kar se ekonomike tiče, v Sloveniji primanjkuje
30 odstotkov električne energije. Nimamo na
razpolago veliko novih lokacij. Kaj se da nare-
diti? Nekaj lahko dosežemo samo z učinkovito
uporabo obstoječih lokacij ali z iskanjem novih
malih lokacij, in to koordinirano, ker če tega ne
bo, ne bo optimalnega vpliva.
Če govorimo o kapitalu in interesih
investitorjev, kdo je lahko v tem času
glavni?
Franko Nemac: Kapital se vedno dobi. Bom
dal primer sončnih elektrarn, ki je v primerjavi
z drugimi obnovljivimi viri očitno spodbuden.
Cene niso tako slabe. V zadnjih dveh letih ima-
mo pri sončnih elektrarnah stoodstotno rast
trga, pri geotermalni energiji tega ni. Očitno
so cene za geotermalno energijo preslabe in
konkretnih investitorjev ne dajejo. Lahko teo-
retiziramo, da je to zelo donosen in dober vir
energije. Investitorja zanima, ali se mu to res
splača ali ne. Za primer sončnih elektrarn se po-
leg klasičnih investitorjev, ki so se doslej pojavili
na elektroenergetskem področju, energetskega
podjetja predvsem, pojavil zelo širok krog in-
vestitorjev, od zasebnikov, privatnih, trgovskih
podjetij, ki na tem področju energetike doslej
niso bili prisotni. Če obstajajo ustrezni pogoji,
denar ni problem.
Peter Novak: Prvič, Slovenija ima 30 odstotkov
hidro potenciala neizkoriščenega v megavatih
in ni nobene dileme za vlaganja, ki jih mora
HSE narediti. Ima dovolj kapitala. Če kupuje
staro premogovno elektrarno nekje v Romuniji
ali Bolgariji, potem ima tudi kapital za izgradnjo
elektrarn na Muri in Savi in še akumulacijo, kjer
je potrebna.
Djordje Žebeljan: Holding želi izvesti investi-
cije v hidro potencial, toda vedeti moramo, če
se holdingu naroči izjemno občutljivo ravnanje
z okoljem, nenormalno občutljivo, mi se pa za-
vedamo, da je treba z okoljem ravnati pravilno
in z njim gospodariti, se je treba stvari pravilno
lotiti. To zahteva svoj čas in tisto, kar pogrešam
od uradne politike, je tudi naša širitev v Bolga-
rijo. Gre za nakup potencialne energetske loka-
cije za fosilna goriva, ki bodo še aktualna, ker v
Sloveniji lokacij ni ali so zelo redka. Pogrešam
osebno tri do pet stavkov ključnih temeljev
energetske politike.
Hinko Šolinc: Žal jih ne bom povedal. Strinja-
ti se moram z večino vsega, kar so kolegi pred
mano povedali. Žal tudi s tem, da nimamo te-
meljev energetske politike na eni ali petih stra-
neh. Dokument, ki obravnava objekte z imeni
elektrarn, je že preveč konkreten, premalo stra-
teški in predolg. Ključni temelji, ki jih nimamo,
ne bi smeli vsebovati niti besede tolar niti be-
sede evro niti besede kilovatna ura niti kilovat,
ampak bi morali biti bolj široki, tako široki, da
ne bi bili odvisni od nobene vlade, od nobenega
državnega zbora in da bi bil stoodstotni kon-
senz, da so dobri za naslednjih trideset in več
let. Žal jih nimamo.
Zakaj ne?
Hinko Šolinc: Ker jih ni nihče naredil in sprejel.
Djordje Žebeljan: Energetska politika ni del
volilne politike. Ni mogoče vsake štiri leta me-
njati energetske politike.
Hinko Šolinc: Dokler je program dela ener-
getskega ministrstva odvisen od koalicijske po-
godbe, nismo presegli tega, kar je pravkar rekel
kolega Žebeljan. Mogoče bomo te temelje dobili
zdaj, ko bomo evropsko energetsko politiko na
nek način prenašali v naš upravni red, Kar zade-
va papirjev, jih je res preveč. Vetrnih elektrarn
sploh ne moremo spraviti v prostor. Sami sebi
smo si kot država na glavi, da ne bom kaj grde-
ga rekel. Za malo hidroelektrarno res trajajo po-
stopki več let. Na srečo se da sončne kolektorje
postaviti brez papirjev.
Okrogla miza 41
Kar zadeva cen subvencij, so res nižje kot v so-
sednjih državah, nekatere so razmeroma dobre.
Tega ne bi komentiral, navsezadnje cene elek-
trike niso v pristojnosti našega ministrstva. Bi
pa povedal dve dejstvi: eno je splošni očitek, ki
ga vsi očitamo Nemčiji, da so oni s svojo zelo
visoko ceno odkupili električno energijo, kar
povzroča to, da proizvajalci opreme ne spusti-
jo cene, ker nemški trg absorbira vse posledice,
ki jih v svetu naredimo po tisti visoki ceni in
se trg ne more oblikovati. Drugo dejstvo so mi
zaupali španski potencialni investitorji za ve-
trne elektrarne pri nas, ko so rekli: vsaka cena
vetrne elektrike je dobra, ker nam, kot tistim,
ki elektrarne gradimo, dajo proizvajalci sami
različne cene. Ko damo povpraševanje za 80
kilovatov vetrnih elektrarn, točno vedo, zaradi
česa to sprašujemo in cena za Nemčijo je več kot
dvakrat višja kot cena za Indijo. Oni vračunajo
10 do 12-odstotni donos, vedo, kakšni so stroški
gradnje in cene se lahko razlikujejo.
Kar zadeva ukrepov, bi jih komentiral na splo-
šno. Pred kratkim smo bili na ekskurziji, ki jo je
britansko veleposlaništvo organiziralo v Londo-
nu. Gledali smo tehnologije, ki za nas niso več
znanstvena fantastika, vse to poznamo. Gledali
smo mehanizme, ki jih imajo Angleži. Tudi me-
hanizmi niso nobena novost in je edini know
how, ki nam ga lahko Angleži dajo. Vse drugo
znamo in se zavedamo.
Z dr. Novakom se moram tudi strinjati. Celo
njegovi prva in druga točka sta prva točka, vse
je pamet, z majhnim dodatkom, ki pa nikakor
ni zanikanje, fotovoltaika je mogoče bolj po-
membna za nas, kot to morda izgleda na prvi
pogled. To je odvisno od tega, kako fotovoltaiko
razumemo. Dokler jo kupujemo kot Siemens, ni
tako pomembna, kot se zdi. Ko pa bo na njej pi-
salo Ruše, bo postala izredno pomembna tudi za
nas, čeprav potencial kratkoročno ni tak, da bi
lahko ujeli vso elektriko. Dolgoročno je pa po-

42 Logistika
tencial fotovoltaike tak - samo južno obrnjenih
streh in fasad v Sloveniji je dovolj, da proizvede-
mo nekajkratno količino električne energije, ki
jo v Sloveniji kupujemo z upoštevanjem tega, da
sije sonce samo tisoč ur na leto.
Na vsak način se strinjam z geotermalno ener-
gijo. To je edina stvar, kjer se mogoče ne morem
strinjati s kolegom Nemcem, da je za to, da ni-
mamo električne energije iz geotermalne ener-
gije, kriva cena odkupa. Pri tej energiji se pojavi
druga težava: ni samo cena, ampak rizik. Geo-
termalna elektrarna pomeni, kot če bi imel ve-
trno elektrarno, kjer bi moral najprej 80 metrov
visok stolp postaviti za milijon evrov, potem pa
zlesti na vrh in pogledati, če tam slučajno kaj
piha. Zaradi tega so potencialni investitorji v
težavah, ne samo pri nas - ker je rizik. Investi-
torji so zainteresirani, cena električne energije
je dovolj visoka, če bi nekdo lahko jamčil, tukaj
bo stoosemdesetstopinjska voda. Te težave se
zavedamo in bomo poskusili z denarjem iz ko-
hezijskega sklada. Če bi bila ena, bi tudi za dru-
go investitorji ugotovili, da je rizik obvladljivo
majhen. Zaenkrat se zdi, da je rizik ena izmed
ključnih težav.
Evropska unija si ni zadala cilja, da bo konku-
renčna na nizkocenovnih velikoserijskih kitaj-
skih izdelkih. Če je to naš cilj, bomo propadli
jutri zjutraj. Cilj Evropske unije je, da bo kon-
kurenčna na visokotehnoloških izdelkih in da
bodo Kitajci vedno za nami. Potem je skoraj
vseeno, koliko energija stane za te izdelke, ker
vsebujejo veliko znanja. In ni problem, da de-
lamo aluminij v Talumu. Problem je, v kakšni
obliki in po kakšni ceni ta aluminij izvozimo.
Izvozimo palice, stebre in pločevino. To je maj-
hen korak naprej od golega ingota. Japonci
tudi izvažajo aluminij, pa imajo vse uvoženo:
premog, rudo, vse, pa v tujino izvažajo, ampak
najcenejši košček aluminija, ki ga izvozijo, je v
uri ali v walkmanu neka kljukica. Tisti košček je
najcenejši, vsi drugi so dražji. Mi pa to izvozimo
v »štangah«.
Bojan Voh: Pri nas gledamo dobre primere
v Španiji in Nemčiji. Na začetku je treba neko
stvar podpreti. Iz tega nastanejo delovna mesta.
Fotovoltaika se letno povečuje za 42 odstotkov.
To pomeni, da bo enkrat prišlo tudi do konku-
renčne cene. Do leta 2010 bo ta sončna energija
konkurenčna kateri koli energiji danes. Če bomo
igrali na te karte, potem je treba vložiti 10 mili-
jonov evrov. Vemo, kje je tista točka, ki pomeni
prelom. Prelom je dvostranski, ena stran cenitev,
druga pa zmanjševanje določene podpore.
Kaj pa bo MOP spodbujal?
Hinko Šolinc: Ko ste se omejili na MOP, ste is-
točasno povedali dva primera električne ener-
gije. Kar se tiče MOP, bo spodbujal tisto, kar je
najbolj realno. V najkrajšem času bomo spod-
bujali tri stvari. Ena je energetska sanacija stavb.
Če bi imeli sklad za regionalni razvoj na MOP,
bi lahko dajali denar fizičnim osebam. Stavbe so
prvo, druga je učinkovita raba električne ener-
gije v vseh sektorjih. In tretji so sistemi za lokal-
no energetsko oskrbo, se pravi daljinski sistemi
na lesno biomaso, na geotermalno in sončno
energijo. In To so bistvene stvari za začetek.
Potem bomo nadaljevali, kolikor bo denarja
na razpolago, s spodbujanjem ukrepov pri ob-
čanih: biomasa, sončni kolektorji za ogrevanje
prostorov ipd.
Logistika
EO-34-junij-June-07
Evropski ekonomsko-socialni odbor
o evropski politiki na področju logistike Evropska politika
(raziskovalno mnenje)
na področju logistike
Finska ministrica za zunanjo krepitev in izkoriščanje sinergij med varstvom
okolja in konkurenčnostjo. To je mogoče doseči
trgovino in razvoj je v pismu z z optimizacijo racionalne uporabe vozil in in-
dne 17. novembra 2005, v imenu frastrukture, da se zmanjša nepotreben prevoz.
Zato so po mnenju EESO potrebna razvojna
finskega predsedstva Svetu EU prizadevanja, ki lahko izkoristijo znanje vseh
Evropski ekonomsko-socialni akterjev – logističnih podjetij in njihovih sode-
odbor v skladu s členom 262 lavcev, podjetij uporabnic in njihovih zaposle-
nih ter javnih oblasti in združenj.
Pogodbe o ustanovitvi Evropske 1.3  Podlaga takšnih razvojnih prizadevanj bi
skupnosti zaprosila za pripravo lahko bil strateški načrt za spodbujanje rasti in
konkurenčnosti s pomočjo logistike, ki naj bi ga
raziskovalnega mnenja o pripravila Komisija. Načrt mora jasno določati
naslednji temi: Evropska naloge javnih oblasti in gospodarskega sektor-
ja, nanašati se mora na vse načine prevoza ter
politika na področju logistike. temeljiti na gospodarskih, prometnopolitičnih,
Strokovna skupina za promet, socialnih in okoljskih interesih ter regionalnih
energijo, infrastrukturo in dejavnikih.
1.4  Logistika prevoza je delovno intenzivna
informacijsko družbo, zadolžena dejavnost, ki zahteva strokovno in dobro izo-
za pripravo dela Odbora na tem braženo osebje ter vodstvo. Načrt mora zato
poglobljeno obravnavati temeljne pogoje za
področju, je mnenje sprejela 11. šolanje in nadaljnje izobraževanje na področju
januarja 2007. logistike. Proučiti mora tudi možnosti za spod-
bujanje raziskav in razvoja na področju infra-
Evropski ekonomsko-socialni strukture.
odbor je mnenje sprejel na 433. 1.5  V okviru tega bi lahko trgi dela igrali
plenarnem zasedanju 15. in pomembno vlogo pri ohranjanju in razvoju
logističnih storitev, ki služijo potrebam konku-
16. februarja 2007 (seja z dne renčnosti in industrije. Socialni partnerji lahko
15. februarja) z 82 glasovi za, s stalnim dialogom pospešujejo postopke in de-
lovanje trga dela na področju logistike. Zagota-
5 glasovi proti in 10 vzdržanimi vljanje stalnih delovnih mest in dobrega počutja
glasovi. na delovnem mestu ter povečanje učinkovitosti
bi lahko obravnavali kot skupne cilje.
1.6  Zdi se, da predhodni pristop Komisije k
1. Priporočila in sklepi reševanju problemov preobremenjenosti neka-
1.1  Učinkovit prevozni sistem je temeljni po- terih prometnih poti v EU, ki temelji na uravna-
goj za ohranjanje in krepitev konkurenčnosti vanju deležev načina prevoza glede na promet
Evrope. Le z visoko učinkovitimi načini pre- iz leta 1998, ni v skladu z današnjim razvojem
voza in celovitim sodelovanjem med njimi je prevoznega trga.
mogoče obvladovati kompleksnost prometnih 1.7  Sedaj je glavna naloga doseči usklajenost
tokov v sodobni družbi. Napredne in celostne med načini prevoza, kjer je to možno in kjer se
logistične rešitve lahko prispevajo k izboljšanju lahko popolnoma izkoristi učinkovitost ter pri-
storitev za prevoz tovora in s tem k spodbujanju mernost vsakega posameznega načina prevoza,
rasti in povečanju konkurenčnosti Evrope na za kar morajo biti izpolnjeni ustrezni tehnični,
svetovni ravni. praktični in gospodarski predpogoji. Izziv za
1.2  Pobuda finskega predsedstva Svetu in spo- EU je oblikovati skupno politiko, ki bo ustvari-
ročilo Komisije11, objavljeno junija letos, kaže- la ali razvila te pogoje. Prihodnja politika se bo
ta, da je učinkovita logistika lahko sredstvo za morala osredotočiti tudi na zagotavljanje var-
1 Logistika tovornega prometa v Evropi - ključ do trajnostne nih, okolju prijaznih in učinkovitih prevoznih
mobilnosti, COM(2006) 336 konč. z dne 28. 6. 2006. sistemov.
EO-34-junij-June-07
2. Splošni okvir
2.1  Finska je EESO zaprosila za pripravo raz-
iskovalnega mnenja o evropski politiki na po-
dročju logistike in navedla vrsto razlogov, zakaj
je to področje tako pomembno za evropsko
konkurenčnost, ter med drugim opozorila na
naslednje:
2.2  Svetovno gospodarstvo se nahaja v pre-
hodnem obdobju. Zadnja faza globalizacije se
je začela v devetdesetih letih, ko se je rastoče
gospodarstvo Azije odprlo mednarodnemu tr-
žnemu gospodarstvu. To je povzročilo preselje-
vanje tako na področju industrijske proizvodnje
kot tudi pri zagotavljanju storitev. V industrijski
proizvodnji in na trgih storitev v Evropi so se
pojavile strukturne spremembe, ki pa so posle-
dica širitev EU, gospodarske rasti v sosednjih
državah EU in oživitve gospodarstva Rusije. EU
se mora hitro in odločno odzvati na te izzive,
kot je načrtovano v lizbonski strategiji.
2.3  Ta razvoj vpliva tudi na evropski prevozni
sektor. Prvič, prevozne trge vseh držav članic je
treba uspešno vključiti v prevozni trg Skupnosti.
EESO glede tega priporoča posebno pozornost
do tistih držav, ki so še vedno tehnično vključe-
ne v prometni sistem nekdanje Sovjetske zveze.
Drugič, odpraviti je treba preostale ovire na po-
dročju prevoza v EU in učinkovito organizirati
prevozne dejavnosti. Tretjič, razviti je treba pro-
metne povezave, da bi lahko popolnoma izkori-
stili gospodarske možnosti sosednjih držav EU.
Ozka grla na skupnih mejah s tretjimi državami
kažejo, kako pomembno je prizadevanje, da bi
te težave odpravili. V številnih primerih tovorni
promet poteka prek meje EU, zaradi česar se je
še toliko pomembneje posvečati razvoju tehno-
logije in ustrezne infrastrukture tako v državah
članicah kot v tretjih državah.
2.4  Eden od ciljev lizbonske strategije je raz-
viti Evropo v najbolj konkurenčno gospodar-
stvo na svetu. Sodoben, dobro delujoč in učin-
kovit prevozni sistem je odločilnega pomena
za trajnosten gospodarski razvoj. Povečanje
konkurenčnosti podjetij v EU pa zahteva tudi
izboljšanje kakovosti, točnosti in učinkovitosti
prevoznega sistema. Hkrati pa hitro naraščanje
prevoza blaga – zlasti na cestah – povzroča pro-
metno preobremenjenost v mnogih delih Evro-
pe. To pa pomeni dodatne stroške za evropsko
industrijo. Takšen nezaželen razvoj ima nega-
tivne posledice za naravno življenjsko okolje.
2.5  EU si je začela močno prizadevati za od-
prtje trgov logističnih storitev in integracijo
prometnih omrežij v Evropi. Kljub temu rezul-
tati še vedno niso zadovoljivi in številne ovire
preprečujejo nadaljnji napredek. V prometni
politiki Skupnosti logistiki ni namenjene do-
volj pozornosti, čeprav so logistični stroški za
industrijo in trgovino visoki in predstavljajo
precejšen delež celotnega prihodka podjetij.
Sektor logistike je tudi pomemben delodajalec
v Evropi.
2.6  Učinkovita logistika je sredstvo za krepi-
tev in izkoriščanje sinergij med varstvom okolja
in konkurenčnostjo. To je mogoče doseči z opti-
mizacijo racionalne uporabe vozil in infrastruk-
ture, da se zmanjša nepotreben prevoz.
2.7  Izboljšana logistika lahko pozitivno vpliva
na regionalni razvoj v EU, saj zmanjšuje pomen
geografske lege in tako povečuje regionalni go-
spodarski razvoj in konkurenčnost; logistika
prevoza bi lahko igrala pomembno vlogo za
trajnostno mobilnost.
3. Uvod
3.1  Kot rezultat stikov med Finsko in Evrop-
sko komisijo je bilo junija 2006 objavljeno spo-
ročilo Komisije o logistiki tovornega prometa v
Evropi - ključ do trajnostne mobilnosti22. Do-
kument obravnava temeljne pogoje za tesnejšo
povezanost logistike in prometne politike.
3.2  V posvetovalnem dokumentu33, objavlje-
nem marca 2006, je Komisija obravnavala ne-
katera vprašanja v zvezi s tem sporočilom, ki se
nanašajo na prihodnji razvoj na področju logi-
stike in njenega pomena za nemoteno delovanje
prevoznega sektorja v EU z odločnim poudar-
kom na intermodalnosti oz. sodelovanju med
različnimi načini prevoza.
3.3  V dokumentu je navedena primerjava
BDP in logističnih stroškov (vključno s prevo-
zom) med Evropo (EU-15) in Severno Ameriko,
ki kaže, da se je delež BDP, namenjen logistiki, v
Evropi v letu 2002 povečal z 12,2 % na 13,3 %. V
enakem časovnem obdobju so se logistični stro-
ški v Severni Ameriki znižali z 11 % na 9,9 %.
3.4  Komisija v posvetovalnem dokumentu
navaja tudi predhodne ukrepe, ki jih je spreje-
la. V okviru raziskav in tehnološkega razvoja
(RTR) je bilo v zadnjih letih oblikovanih mnogo
projektov, ki so po eni strani obravnavali inter-
modalnost, po drugi pa logistiko. Cilj teh pro-
jektov je razviti boljše razumevanje vzajemnih
povezav med odločitvami na področju logistike
in prevoznimi storitvami44.
3.5  Bela knjiga Komisije iz leta 20015 vsebuje
temeljna dejstva o prevoznem sistemu EU ter
zamisli in predloge za izboljšanje prometa do
leta 2010. V njej so navedeni kvantitativni ci-
lji za različne načine prevoza. Do leta 2010 naj
bi tržni deleži različnih načinov prevoza spet
dosegli enako vrednost kot leta 1998. Močno
je poudarjen pomen intermodalnosti, to je na-
čin sodelovanja različnih vrst prevoza, zlasti na
daljših progah prevoza tovora v Evropi. Cilj je
preusmeriti več tovora na prevoz po železnicah
in vodnih poteh. Program Marco-Polo je del
tega cilja. Predpogoj za to je najti prilagodljive
tehnične in logistične rešitve, ki bodo omo-
gočale celovit koncept »od vrat do vrat«. Bela
knjiga navaja, da izgubljeni čas in višji stroški,
povezani s pretovarjanjem, ovirajo konkurenč-
nost. Pri tem ima prednost cestni prevoz tovora,
ker najbolj razvejano omrežje cestnega prometa
omogoča prevoz tovora skoraj do vsakega kra-
ja. Navedene ugotovitve glede razvitosti cestne
infrastrukture se v glavnem nanašajo na EU-
15. Cestno omrežje v novih državah članicah
je slabše razvito in pogosto slabe kakovosti. V
teh državah obstajajo velike možnosti za razvoj
prevoznega sistema, ki bi ga bilo treba izkoristiti
s spodbujanjem naložb v infrastrukturo.
3.6  Sporočilo Komisije6 o vmesnem pregledu
bele knjige, ki potrjuje pomen »somodalnosti«,
se zdi bolj pragmatično glede ravnovesja med
različnimi načini prevoza.
4. Osredotočenost finskega
predsedstva na prihodnjo evropsko
2 Logistika tovornega prometa v Evropi - ključ do trajnostne
mobilnosti, COM(2006) 336 konč. z dne 28. 6. 2006.
3 Posvetovalni dokument o logistiki za spodbujanje intermo-
dalnega prevoza tovora.
4 Zlasti gre za projekte kot so: SULOGTA, PROTRANS, EU-
TRALOG, FREIGHTWISE, POLLOCO itd.
5 Bela knjiga o evropski prometni politiki za leto 2010: Čas za
odločitev, COM(2001) 370 z dne 12. 9. 2001.
6 Glej opombo 2.
Logistika 43
politiko na področju logistike in
trendi v tem sektorju
4.1  Pripravljalna dela, ki jih je Finska predlo-
žila Komisiji, obsegajo raziskavo novih razvojev
v sektorju logistike in pregled t. i. projekta Eu-
LOG (Euregionales Netzwerk Logistik). Glavni
cilj tega projekta je bil pripraviti dokument za
razpravo, ki vsebuje obsežen pregled najboljše-
ga globalnega znanja o želenem prihodnjem ra-
zvoju evropske prometne logistike ter ukrepov,
potrebnih za dosego tega cilja.
4.2  Industrijska proizvodnja bo naraščala
predvsem v državah v razvoju: na Kitajskem, v
Indiji, Braziliji in Rusiji. Količina tovora za pre-
voz in dolžina prevoznih poti se bosta poveče-
vali. Nadzor svetovne dobavne verige je zahte-
ven, zato obstaja možnost, da se bo sprejemanje
odločitev preselilo v Azijo. Ker konkurenca med
gospodarskimi regijami narašča, postaja zmo-
gljivost infrastruktur vedno bolj pomemben de-
javnik konkurenčnosti. Naraščanje proizvodnje
in potrošnje v Vzhodni Evropi sili k temu, da
se del prevoza tovora po cestah preusmeri na
druge vrste prevoza, zaradi česar postaja izre-
dno pomemben razvoj intermodalnih centrov
za distribucijo tovora na mejah držav članic EU
v tej regiji. To bo omogočilo tudi optimizacijo
stroškov poslovanja prevoznega sistema EU. In-
stitucije EU morajo spodbujati ta pozitiven ra-
zvoj ter v okviru trajnostnega razvoja podpirati
okolju prijazne načine prevoza.
Fakulteta za logistiko s
predmeti embaliranja
Fakulteta za logistiko Univerze v Mari-
boru s sedežem v Celju in s stalno di-
slocirano enoto v Krškem bo v šolskem
letu 2007/8 izvajala dva predmeta, ki
sta neposredno povezana z embalažno
branžo. V okviru študijskega programa
Logistika sistemov bodo izvajali pred-
met Tehnike in tehnologije embaliranja,
v študijskem programu Gospodarska in
tehniška logistika pa predmet Embali-
ranje. Nosilec obeh predmetov je dr.
Andrej Lisec.
Fakulteta se želi tesneje povezati z go-
spodarstvom in je po besedah dr. An-
dreja Lisca odprta za sodelovanje tudi
na področju raziskav in razvoja.
44 Logistika EO-34-junij-June-07

4.3  Na področju industrijske proizvodnje in trgovine in industrije. Pravna ureditev je po- 5. Splošne ugotovitve
storitev je za strukturo dobavne verige odločil- memben del socialnega tržnega gospodarstva 5.1  Pojem logistika se pogosto uporablja
nega pomena usmerjenost k strankam. Dobav- Evrope, vendar mora potekati inteligentno ter brez natančno opredeljene vsebine in pomena.
ne verige se med seboj ne razlikujejo le na pod- spodbujati razvoj in konkurenčnost. Usklajeva- Enotne opredelitve pojma ni. Logistika tovora
lagi različnih značilnosti proizvodov, temveč nje politik, predpisov in naložb v infrastrukturo (ali prevozna logistika) se lahko opredeli kot
tudi glede na potrebe in pričakovanja strank. je predpogoj za odstranjevanje ovir pri dokonč- proces načrtovanja, izvajanja, nadzorovanja in
Integracija sistema se nanaša tako na tehnolo- nem oblikovanju notranjega trga. Čeprav regio- usklajevanja učinkovitih in stroškovno učinko-
ške kot tudi na organizacijske vidike in temelji nalne oblasti igrajo vedno pomembnejšo vlogo vitih dvosmernih tokov surovin, polizdelkov in
na znanju. Razvoj distribucijskih mrež zahteva pri pravnih predpisih in naložbah na področju končnih izdelkov od kraja izvora do kraja upo-
inovativnost, tako glede proizvodov kot tudi prevoza, morajo tudi one upoštevati razvoj sve- rabe za zadovoljitev potreb strank. Ta opredeli-
postopkov. V zahodnem svetu bodo storitve na- tovnega okolja, v katerem delujejo. tev zajema tudi definicijo pojma, ki ga Komisija
raščale, medtem ko se bo proizvodnja preselila 4.7  Oblasti bodo spodbujale naložbe in nji- uporablja v posvetovalnem dokumentu.
v druge dele mreže. Potrebni so natančni po- hovo uporabo. Z logističnega stališča so upra- 5.2  V uvodu EESO ugotavlja, da finsko pred-
datki o okoljskih vplivih proizvodov in storitev. vljanje dobavne verige in novi poslovni modeli sedstvo navaja številne razloge za podporo
To bo povečalo tudi pomen iskanja in sledenja najpomembnejša razvojna področja. Dobavne dobro delujočega evropskega trga logistike in
v okviru povečanja učinkovitosti in zmanjšanja verige je na primer treba naprej razvijati na prepričljivo pojasnjuje, da je logistiki treba dati
odpadkov. Pomen povratne logistike (reverse področju varnosti, iskanja in sledenja ter inter- precej večji pomen v evropski prometni politiki.
logistic) bo naraščal, ker bo porabljene proizvo- modalnih postopkov. V logistični panogi so po- Odbor se strinja s to oceno in je zato pripravljen
de treba nadzorovano reciklirati ali odlagati. trebne nove sposobnosti, npr. pri sodelovanju in v celoti podpreti to pobudo.
4.4  Informacijski in komunikacijski sistemi delitvi tveganja. 5.3  Prenovljena lizbonska strategija je glav-
omogočajo spremljanje odločilnih informacij-
skih tokov med načrtovanjem, upravljanjem in
izvajanjem logistične verige. IKT omogočajo iz-
boljšanje varnostne ravni in logističnih storitev
ob sočasnem znižanju stroškov. Za to so potreb-
ne nove inteligentne tehnologije in standardizi-
rani vmesniki. Zaradi razširjenosti zaznavanja
visokih frekvenc obstaja velika možnost za iz-
boljšanje iskanja in sledenja pošiljk.
4.5  Stroškovna učinkovitost je vedno po-
membna. Prevozni stroški naraščajo zaradi
povečanja stroškov delovne sile in cen nafte ter
stroškov zastojev, uporabnin za infrastrukturo
in vedno večjih varnostih zahtev. Povratna lo-
gistika vpliva na stroškovno učinkovitost. Lo-
gistični stroški niso dovolj poznani in zato od-
ločitve temeljijo na nepopolnih informacijah.
Izdelati je treba modele za izračunavanje real-
nih stroškov. Logistični stroški morajo postati
del kazalnikov učinkovitosti podjetij. V zvezi s
tem bo za izračun dejanskih stroškov logistike
ključnega pomena model za izračun stroškov, ki
ga je Evropska komisija pripravila v okviru iz-
vajanja direktive o evrovinjeti in ki med drugim
upošteva zunanje stroške in stroške uporabe in-
frastrukture.
4.6  Cilj političnih ukrepov je oblikovati pri-

promocija
merno okolje, ki bo spodbujalo konkurenčnost
promocija
EO-34-junij-June-07
ni izziv in njena uresničitev je odvisna od go-
spodarske rasti v Evropi, za kar pa je potrebno
povečanje trgovine, nadaljnja racionalizacija in
inovacije v gospodarstvu. To je vedno bolj od-
visno od mednarodnih vplivov in dejavnikov
konkurenčnosti.
5.4  Na skoraj vseh družbenih področjih pred-
stavljata potniški in tovorni promet temeljni
pogoj za gospodarske dejavnosti, proizvodnjo
in trgovino. Čas in stroškovni dejavniki niso
odločilni le za strateške odločitve o lokalizaciji,
temveč tudi za posamezne odločitve. Prav tako
kot strukturne spremembe v družbi vplivajo
na prevozne potrebe, tudi na spremembe vpli-
va nastajanje – ali odsotnost – novih možnosti
prevoza.
5.5  EESO meni, da v vedno bolj globalizira-
nem gospodarstvu logistika in logistični stro-
ški postajajo vedno bolj pomembni dejavniki
za konkurenčnost in racionalizacijo, in hkrati
vedno bolj pomembni tudi za varstvo okolja.
Zagotavljanje dostopa do trgov, zaposlitve, iz-
obraževanja, storitev itd. s pomočjo povečane
mobilnosti je odvisno od bistvenega merila: ob-
stoja učinkovitega prevoznega sistema.
5.6  EESO se zato strinja s stališčem Komisije,
da je prevoz odločilni dejavnik za ohranjanje in
povečanje konkurenčnosti Evrope. Le z visoko
učinkovitimi načini prevoza in uspešnim so-
delovanjem med njimi je mogoče obvladovati
kompleksnost prevoznih tokov v sodobni druž-
bi. Napredne in celostne logistične rešitve lahko
prispevajo k optimizaciji storitev za prevoz to-
vora in s tem k spodbujanju rasti in povečanju
svetovne konkurenčnosti v Evropi.
5.7  V zvezi s tem je treba spomniti, da je logi-
stika gospodarska dejavnost, ki temelji na pod-
jetjih in povpraševanju potrošnikov, pri čemer
mora trg ponuditi ustrezne storitve. To pomeni,
da razvoj v tem sektorju v bistvu usmerjajo po-
trebe potrošnikov po prevozu in njihovo izva-
janje. Pri tem lahko za primer navedemo pre-
delovalno industrijo, pri kateri povpraševanje
po prevoznih storitvah neprestano raste, da bi
zmanjšali skladiščenje tako polizdelkov kot tudi
končnih izdelkov. Naraščajoča internetna trgo-
Logistika 45
vina in liberaliziran poštni trg v Evropi sta še
dve področji, kjer bo potreba po hitrih in točnih
prevoznih storitvah in s tem logistike naraščala.
Prav tako je treba poudariti, da mora takšen ra-
zvoj potekati na trajnosten način, pri čemer je
treba določiti posebna pravila za varstvo social-
nih in okoljskih zahtev.
5.8  Na odločitev strank glede prevoznih sto-
ritev vplivajo številni dejavniki, odvisne pa so
seveda od vrste prevoznega blaga. Dragoceno,
lomljivo ali lahko pokvarljivo blago se prevaža
s tovornjakom ali letalom. Manjvredno blago,
težki ali razsuti tovor pa se prevaža po vodnih
poteh ali železnici. Časovni vidiki (just in time)
ter število zamenjav načinov prevoza so dodatni
dejavniki, ki vplivajo na izbiro načina prevoza.
5.9  Ta pristop je zaznamoval tudi sporočilo
o vmesnem pregledu bele knjige in ga EESO
pozdravlja. EESO namerava obravnavati sporo-
čilo v posebej pripravljenem mnenju, kar pa ga
seveda ne odvrača od tega, da že sedaj navede
nekaj ugotovitev v zvezi s tem. Posvetovalni do-
kument, ki je bil pripravljen pred sporočilom, je
promocija
46 Logistika
bil osredotočen izključno na intermodalnost v
skladu z zahtevami bele knjige iz leta 2001, da je
treba del obsega prevoza preusmeriti iz cest na
železnice in vodne poti.
5.10  EESO z zadovoljstvom opaža, da Komi-
sija ne obravnava več intermodalnosti kot cilja
samega po sebi, temveč kot sredstvo za usklaje-
vanje različnih načinov prevoza.
5.11  Komisija je v posvetovalnem dokumentu
o vmesnem pregledu bele knjige potrdila cilj,
da je treba vzpostaviti ravnovesje med načini
prevoza, ki je obstajalo leta 1998. V beli knjigi
iz leta 2001 je bilo poudarjeno, da mora Evrop-
ska unija sprejeti ukrepe proti naraščajočemu
neravnovesju med načini prevoza. Vedno ve-
čja priljubljenost cestnega in zračnega prometa
povzroča naraščajočo preobremenjenost mre-
že. Hkrati pa pomanjkljiva izraba zmogljivosti
železnic in obalne plovbe ovira razvoj drugih
možnosti za cestni prevoz tovora. Težave s pro-
metno preobremenjenostjo v nekaterih delih
Evropske unije vendarle ne bi smele skriti dej-
stva, da obrobne regije nimajo ustreznega do-
stopa do osrednjih trgov.
5.12  Po mnenju Komisije je to sčasoma pov-
zročilo neravnovesje v porazdelitvi prometa, ki
vodi v preobremenjenost zlasti najpomembnej-
ših vseevropskih koridorjev in mest. Ena od
rešitev tega problema predvideva, da je treba
najkasneje do leta 2010 doseči dva glavna cilja:
• zagotavljanje nadzorovane konkurence med
različnimi načini prevoza;
• skupne strategije za različne načine prevoza,
da bi dosegli uspeh na področju intermodal-
nosti.
5.13  EESO je v svojem mnenju o beli knjigi iz
leta 20027 kritično ocenil to stališče. Glede prve
točke je Odbor poudaril: »Pri problemu pro-
metne preobremenjenosti, osrednji temi bele
knjige, je Komisija spregledala, da se to nanaša
le na majhen del ozemlja Skupnosti, čeprav je
seveda res, da gre pri tem za območja z veliko
gostoto prebivalstva (ki je eden od razlogov tega
problema). Kot je navedeno že zgoraj, je zato
neprimerno oblikovati splošno, enotno prome-
tno politiko za celotno Skupnost; nasprotno pa
je za vsako od teh območij potrebna posebna
politika.« EESO potrjuje to stališče.
5.14  Zavajajoče je imeti razdelitve tržnih
deležev kot kvantitativni cilj za različne nači-
ne prevoza. Celotni obseg prevoza blaga v EU
preko različnih načinov prevoza ne daje ustre-
znih informacij o tem, kako na trgu med seboj
konkurirajo ceste, železnice, prevozi po morju
na kratke razdalje, prevoz po celinskih plovnih
poteh in cevovodi. Statistični podatki, ki se tre-
nutno uporabljajo in ki tržne deleže različnih
načinov prevoza primerjajo na podlagi obsega
prevoza blaga, ne odražajo dejanskih razmer
na prevoznem trgu. Treba je spodbujati razvoj
naprednejših statističnih metod, ki omogočajo
razlikovanje med prevozom na dolgih in krat-
kih razdaljah.
5.15  Glavna naloga pa je doseči sodelovanje
načinov prevoza, kjer je le mogoče, in kjer je
mogoče polno izkoristiti učinkovitost in pri-
mernost vsakega posameznega načina prevo-
za. Na splošno to zahteva napredne logistične
rešitve. Dolgoročno gledano lahko rezultat teh
prizadevanj prinese bistveno razumnejše in
7 Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o beli knji-
gi o evropski prometni politiki do leta 2010: čas za odločitev,
COM(2001) 370 konč., UL C 241, 7. 10. 2002.
okolju prijaznejše izkoriščanje vseh prevoznih
zmogljivosti, kar bi lahko na nekaterih cestah
razmeroma zmanjšalo ozka grla. Pri tem ne
smemo pozabiti na to, da je sodobna in dobro
delujoča infrastruktura temeljni predpogoj za
uresničitev tega cilja.
5.16  EESO ugotavlja, da je Komisija v svo-
jem sporočilu o vmesnem pregledu bele knjige
iz leta 2001, ki je bilo objavljeno med pripravo
tega mnenja, sedaj poudarek preusmerila na ce-
lostni pristop, v katerem ima vsak način prevoza
ustrezno mesto, da bi ustvarili prometno politi-
ko, ki lahko poveča mednarodno konkurenč-
nost kombiniranega prevoza in ponudi rešitve,
ki bi vključevale več načinov prevoza, s katerimi
bi odstranili prometne zastoje in pomanjkljivo-
sti v logistični verigi.
6. Pomen učinkovitega trga logistike
6.1  Prevoz je – neodvisno od načinov prevo-
za – fizično najbolj opazen del logistične verige.
Zato je neizbežno, da je pri obravnavanju teme
logistika vedno v ospredju.
6.2  Logistika je gonilo oskrbovalne verige in-
dustrijskih izdelkov in informacij ter distribu-
cije končnih izdelkov. Cilj te verige dejavnosti
je zadovoljiti povpraševanje in pričakovanja
strank, pri tem pa ohraniti okoljsko in socialno
trajnost.
6.3  Sodelovanje in povezovanje sta ključna
pojma za prevozni sektor. Materialno sodelo-
vanje vključuje tudi pretovarjanje, kar podraži
prevoz tovora in prinaša tudi tveganja. Da ta-
kšno sodelovanje lahko poteka uspešno, mora
biti sistem nakladalnih enot enostaven. To je
tako tehnično kot tudi organizacijsko vpraša-
nje.
6.4  Za uresničitev sodelovanja so potrebne
dejavnosti na več področjih. Potrebno je orga-
nizacijsko sodelovanje med različnimi načini
prevoza, celostni pristop k razvoju prometnih
vozlišč, intermodalnih nakladalnih enot in
multimodalnih sistemov. Ta pristop je treba
še naprej razvijati za uresničitev učinkovitega,
konkurenčnega sistema logistike in trajnosten
prevoz.
EO-34-junij-June-07
6.5  Zato je logistika del dejavnosti industrije
in trgovine. Razvoj je treba preusmeriti iz do-
bave, ki temelji na zmogljivosti, k dobavi, ki te-
melji na naročilih. Proizvode je treba prilagoditi
strankam. Visoke zahteve so vezane na kratke
roke in pravočasno dobavo ter natančnost in
prilagodljivost. Trgovina se vedno bolj globali-
zira in v dobavno verigo se vključujejo številni
podizvajalci. Vrednost blaga v obtoku narašča v
enakem razmerju, kot podjetja omejujejo zalo-
ge za zmanjšanje vezanega kapitala.
6.6  Na podlagi tega so potrebne hitre in toč-
ne dobave tako med proizvodnim procesom
kot tudi pri distribuciji med končne porabnike,
in tudi v obratno smer. Potreba po učinkoviti
logistiki vedno bolj narašča. Sposobnost opti-
malnega izkoriščanja in povezovanja dobavnih
verig je ključno vprašanje za uspešno vodenje
in usmerjanje materialnih tokov in tokov izdel-
kov.
6.7  Vsi načini prevoza so pomembni in tre-
ba je spodbujati njihovo sodelovanje. Za takšne
intermodalne prevoze so deloma potrebni novi
načini razmišljanja, da se lahko različni načini
prevoza optimalno povežejo med seboj.
6.8  Vzpostavitev terminalov, mrež, obdelava
elektronskih podatkov ter vzajemno zaupanje
ustvarjajo nove možnosti sodelovanja med ak-
terji na prevoznem trgu.
6.9  Vsak način prevoza ima svojo zgodbo.
Spremembe v smeri liberalizacije so odvisne od
tehničnih, gospodarskih in trgovinskih pogojev.
EU je igrala in še vedno igra pomembno vlogo v
tem stalnem procesu sprememb.
6.10  Vsa podjetja se zavedajo velikega pome-
na, ki ga ima učinkovita logistika za proizvodno
in prevozno verigo. V mnogih sektorjih na tem
področju potekajo intenzivna prizadevanja, ki
jih je treba podpirati in spodbujati, da bodo
lahko pozitivno vplivala tudi na širši okvir traj-
nostne mobilnosti.
6.11  Iz vseh teh razlogov Evropski ekonom-
sko-socialni odbor podpira pobudo finskega
predsedstva Svetu, da je na dnevni red treba
uvrstiti vprašanja evropske politike na področju
logistike.
Informacije za izvoznike
Izobraževanje za mednarodno
poslovanje - International Trade
Management - ITM - sprejemamo
prijave
� Vidite izziv pri delu v malem
ali srednjem podjetju?
� Želite nadgraditi konkretna znanja, ki
vam bodo pomagala pri širjenju izvoza
in organizaciji izvoznih aktivnosti?
� Želite biti del mednarodne mreže
podjetnic in podjetnikov ter svetovno
priznanih profesorjev, ki bodo z vami
delili svoje znanje in izkušnje?
� Ste stari do 35 let, imate univerzitetno
/ visokošolsko izobrazbo in aktivno
govorite angleški jezik?
Če ste odgovorili pritrdilno, vas Javna
agencija RS za podjetništvo in tuje
investicije (JAPTI), v sodelovanju s
Švedskim trgovinskim svetom (Swedish
Trade Council), vabi, da se skupaj s
predstavniki sorodnih podjetij iz tujine
vključite v program izobraževanja za
mednarodno poslovanje.
Udeleženci pridobite:
� edinstveno priložnost udeležbe
v mednarodnih seminarjih, ki jih
izvajajo mednarodno priznani
profesorji,
� konkretna znanja o izvoznem
poslovanju v okviru seminarjev
v Sloveniji,
� mednarodno mrežo poznanstev,
� individualno svetovanje pri pripravi
izvoznega načrta,
� mednarodno diplomo.
Seminarji bodo večinoma potekali v
septembru in v oktobru, okvirno 15
delovnih dni.
Stroške organizacije, predavateljev,
najema dvoran in svetovanja krije JAPTI,
podjetje krije prevozne stroške in stroške
nastanitve v Franciji (okvirno 990 EUR)
ter kotizacijo.
Prijavni obrazec je dosegljiv na
www.izvoznookno.si v rubriki Aktualno.
Prijave za udeležbo v programu
sprejemamo do torka, 10. julija 2007
na kontaktni naslov:
JAPTI - Javna agencija RS za podjetništvo
in tuje investicije
Sektor za internacionalizacijo
Dunajska cesta 156
1000 Ljubljana
Za več informacij se lahko obrnete na:
mag. Sonjo Klemenčič
tel: 01 5309 823
fax: 01 8309 885
e-mail: sonja.klemencic@japti.si
Poslovne priložnosti na tujih trgih
Južnokorejsko podjetje išče dobavitelje
lesenih škatel različnih dimenzij za
shranjevanje nakita, ročnih ur ali daril.
Slovaško podjetje išče dobavitelje
kartona in folij za produkcijo.
Podjetje, ki deluje na področju izdaje knjig
in fotografije, želi uvoziti 2.000 kosov
kartonastih škatel (poravnanih, ne
zlepljenih oziroma spetih):
• siv karton, debeline 1,5 mm,
• luknjan/rezan,
• prazen za potisk.
Predmet javnega razpisa v Belgiji je
dobava izdelkov za pakiranje iz
plastičnih mas. Ponudba mora biti
veljavna 180 dni po roku oddaje ponudb.
Kriterij za izbiro bo najugodnejša
ponudba. Razpisna dokumentacija je proti
plačilu 40 EUR dosegljiva na naslovu
naročnika do 31.7.2007. Več informacij
o razpisu pod številko dokumenta (Doc
number) 131940-2007 in na naslovu
naročnika.

Več informacij: www.izvoznookno.si,

rubrika Poslovne priložnosti.

Sejmi v tujini
� Moskva, Rusija - International Packaging Industry Fair – ROSUPAK, 26.06.2007 - 29.06.2007
� Shanghai, Kitajska - International Processing, Packaging and printing Exhibition - ProPak China, 10.07.2007 - 12.07.2007
� Arad, Romunija - Packaging Exhibition - Smart Pack, 06.09.2007 - 09.09.2007
� Kijev, Ukrajina - International Trade Fair for Packaging Technology – UPAKOVKA, 11.09.2007 - 14.09.2007
� Zagreb, Hrvaška - International Packing Exhibition – MODERNPAK, 11.09.2007 - 16.09.2007
� Poznan, Poljska - Fair of Packaging for Food Industry – PAKFOOD, 15.09.2007 - 19.09.2007

Več informacij: www.izvoznookno.si, rubrika Izvoznikov imenik, Sejmi.

promocija
promocija