UNIVERZITET " SVETI KLIMENT OHRIDSKI" - BITOLA

FAKULTET ZA TURIZAM I UGOSTITELSTVO - OHRID

Prof. d-r Mitre Avramoski

EKONOMIKA
NA
PRETPRIJATIJATA

Ohrid, 2000 godina

Prof. d-r Mitre Avramoski

 EKONOMIKA
NA PRETPRIJATIJATA

IZDAVA^ :

RECENZENTI :
Prof. d-r Nikola Ackoski
Prof. d-r Radoslav Taneski

Tira` : 500 primeroci

ISBN

PE^ATI :

Ne e dozvoleno kopirawe, umno`uvawe ili presnimuvawe vo bilo kakva

forma na ovaa kniga ili del od nea bez prethodna pismena soglasnost od
avtorot

2
 Predgovor

Trudov “Ekonomika na pretprijatijata” nastana kako rezultat na

pripremite za pi{uvawe na eden poobemen trud koj pokraj ekonomikata na
pretprijatijata ja opfa}a i nivnata organizacija. Takviot pak kompleten trud
go pripremav za potrebite na studentite od prva godina na nasokata
osiguruvawe pri Fakultetot za turizam i ugostitelstvo vo Ohrid {to otpo~na
so rabota vo u~ebnata 2000/2001 godina.
Ovoj trud, me|utoa, sam za sebe pretstavuva edna zaokru`ena celina i
mo`e korisno da im poslu`i na golem broj studenti od razli~ni u~ebni godini.
Ova e eden od prvite trudovi vo na{ata zemja vo koj se pravat napori za
prisposobuvawe kon novonastanatite izmeni koi se slu~ija vo poslednava
decenija kaj nas vo pogled na ekonomikata na pretprijatijata. Imeno, po 1990
godina vo na{ata zemja nastanaa promeni koi zna~ea menuvawe na eden
op{testveno-politi~ki sistem so drug op{testveno politi~ki sistem. Toa ne
be{e samo raspa|awe na porane{na Jugoslavija vo ~ij sostav be{e i
Republika Makedonija. Socijalisti~kata terminologija pove}e ne va`i i od
koren se izmeni i raboteweto na pretprijatijata.
Poradi kratkoto vreme koe e izminato ottoga{ , a i poradi toa {to ova
e sé u{te period na nadminuvawe na staroto i prifa}awe na novoto, vo na{ata
zemja sé u{te ne postoi nekoja pobogata literatura od oblasta na
ekonomikata na pretprijatijata koja e prisposobena na novite uslovi.
No i pokraj toa, so izvonredni napori napraviv trud kogo se nadevam
deka javnosta }e go oceni kako izdr`an.
Poradi gorespomenatite pri~ini, mo`no e vo nego da se provle~eni i
odredeni propusti i nedostatoci. Zatoa, }e im bidam blagodaren na korisnicite
dokolku mi uka`at na takvite nedostatoci, koi se nadevam vo nekoe naredno
izdanie }e gi otstranam.
Trudot sekako deka mo`at da go koristat i drugi zainteresirani za ovaa
problematika, a se nadevam deka vo nego }e naidat na dosta korisni raboti.
Ova u{te pove}e {to toj e prisposoben na najnovive zbidnuvawa i promeni vo
stopanskiot `ivot na na{ata zemja.
Trudot se sostoi od nekolku glavi. Vo prvata glava se
razrabotuvaat osnovnite poimi od stopanstvoto, t.e proizvodstvoto, stopanska

3
dejnost, stopanstvo, vidovi stopanski dejnosti i pretprijatieto kako osnovna
kletka na stopanstvoto, t.e. stopanskata dejnost.
Vo ostanatite glavi se obrabotuva ekonomikata na pretprijatijata i vo
tie ramki posebno vnimanie e posveteno na ekonomikata na raboteweto vo
pretprijatieto , ekonomikata na vleznite elementi ( trudot, sredstvata na trudot
i predmetite na trudot) i ekonomikata na oddelnite funkcii vo pretprijatieto.
Osven toa vo ovoj del se obrabotuvaat i tro{ocite, kalkulaciite i cenite,
prihodite i rashodite na pretprijatieto, a i osnovnite ekonomski principi na
raboteweto na pretprijatieto (produktivnosta , ekonomi~nosta i rentabilnosta).
Vo ovaa prilika, sakam da im se zablagodaram i na recenzentite prof.
d-r Nikola Ackoski i prof. d-r Radoslav Taneski za korisnite sugestii za
vreme na pripremaweto i izrabotkata na trudov. Isto taka blagodarnost
izrazuvam i na drugite kolegi i prijateli koi moralno ili materijalno go
pomognaa pripremaweto i izdavaweto na ovoj trud.
So po~it,

Vo Ohrid Prof. d-r Mitre Avramoski

juli, 2000 godina

VOVED

1. Pretprijatieto kako osnovna kletka na stopanstvoto

4
 Vo ramkite na stopanstvoto t.e stopanskite dejnosti, proizvodstvoto na
dobrata za zadovoluvawe na potrebite na lu|eto se vr{i vo stopanski subjekti
koi pretstavuvaat organizacioni edinici vo ramkite na stopanskite dejnosti .
Tie organizacioni edinici ili subjekti koi mo`at da bidat od
najrazli~en organizacionen oblik so zaedni~ko ime se poznati kako
pretprijatija.
Potekloto na poimot pretprijatie odredeni avtori go povrzuvaat so
negovata glagolska osnova " pretpriemam" spored {to poimot pretprijatie bi
zna~el ne{to da se pretprieme, da se otpo~ne i zavr{i odredena rabota.1 )
Inaku, vo literaturata mo`at da se pronajdat pove}e razli~ni definicii
za poimot pretprijatie. Toa doa|a pred se kako posledica na promenite koi
pretprijatieto gi trpi proa|aj}i niz odredeni fazi na svojot razvoj.
Spored francuzinot Ansiaks (Ansiaux) pretprijatieto e pred sé edna
li~nost ili grupa lu|e koi raspolagaat so sredstva za proizvodstvo i koi vrz
sebe primaat odredeni rizici.2 )
Pretprijatieto spored Kursel-Senej (Courcelle Seneuil) pretstavuva "
~ove~ka aktivnost {to ja sreduva upotrebata na raznite sili za ostvaruvawe na
opredelena cel ".3 )
^ampioni (G. L. Championu ) 4 ) veli deka pretprijatieto e
samostoen finansiski organizam koj se osnova za da proizveduva odredeni
dobra ili uslugi za pazar.
Spored angliskiot ekonomski re~nik 5) pretprijatieto izvr{uva
stopanska dejnost koja vklu~uva rizik za vlo`eniot kapital i nade` za
posakuvaniot profit.

1 )
Pretpriema{tvoto vsu{nost pretstavuva " sevkupnost na pretpriema~kite organizaciski,
naso~uva~ki, rakovodni, upravuva~ki i kontrolni funkcii. So pretpriema{tvoto se javuva
pretpriema~ot. Toa e lice koe raspolaga so sredstva potrebni da vleze vo procesot na
stopanisuvawe vo odredena dejnost. Se karakterizira so inventivnost, vnesuvawe inovatorski
sfa}awa vo raboteweto, inicijativa, dinami~nost, smelost, vpu{tawe vo rizik i neizvesnost,
Toj samostojno donesuva odluki vo vrska so dejnosta, samostojno organizira, gi kombinira
proizvodnite faktori, go koordinira nivnoto deluvawe, upravuva, kontrolira i rakovodi so
celata rabota. Golem broj od ovie funkcii pretpriema~ot mo`e da gi prenese na drugi
izvr{iteli.
2 )
Spored M. Dautovi} , " Osnovi ekonomike i organizacije preduze}a", Savremena
administracija, Beograd, 1965 god., str. 10.
3 )
Axi Mitreski K. , Taleska V., cit. delo, str.35.
4 )
Grupa avtori, " Ekonomika privrednih organizacija ", Informator, Zagreb, 1988 g., str.26.
5 )
Isto, str.26.

5
 Spored Marksisti~kata politi~ka ekonomija pretprijatieto e " forma
na organizacija na op{testvenoto proizvodstvo ~ii celi, funkcii i struktura se
usloveni so postoe~kiot na~in na proizvodstvo.6 )
Ovaa definicija na Marksisti~kata politi~ka ekonomija e op{ta
definicija za pretprijatieto koja sodr`i vo sebe pove}e elementi.
Prvo, deka pretprijatieto e forma na organizacija na op{testvenoto
proizvodstvo {to e sosema ispravno i vtoro, deka postoi povrzanost me|u
pretprijatieto, negovite celi, funkcii i struktura i na~inot na proizvodstvo.
Deka e i vtoriot aspekt to~en zboruvaat nizata definicii za
pretprijatieto koi mo`at da se sretnat vo stru~nata literatura kaj avtorite od
porane{na Jugoslavija . Imeno, vo pove}eto od niv se stava akcent na
socijalisti~kiot samoupraven karakter na pretprijatieto. 7) Me|utoa, bidej}i za
nas vo ovaa prilika tie ne se aktuelni }e navedeme samo nekoi koi
nastojuvaat ponepristrasno da go definiraat pretprijatieto.
Taka Kosti} @. pretprijatieto go definira kako zbir na lu|e koi
koristej}i gi sredstvata za proizvodstvo, so svoite organizirani aktivnosti
izvr{uvaat odredeni funkcii vo procesot na op{testvenata reprodukcija vo
svojstvo na organizirana samostojna ekonomska celina.8 )
Kaj Dragi~evi} A. ja sre}avame slednata definicija "pretprijatieto e
samostojna stopanska organizacija koja izvr{uva odredena ekonomska
dejnost zaradi zarabotka, odnosno ostvaruvawe zadovolitelen vi{ok na
prihodi vo sporedba so tro{ocite na raboteweto" 9 )
Spored M. @aja 10) pretprijatieto e samostojna organizacija koja
trajno izvr{uva odredena stopanska dejnost vo procesot na op{testvenata
reprodukcija ( proizvodstvo, kupoproda`ba na stoki i davawe uslugi na
pazarot) zaradi steknuvawe dobivka. Po toa pretprijatieto se razlikuva od
drugite organizacii koi izvr{uvaat nestopanski dejnosti.

6 )
Axi Mitreski K., Taleska V., cit. delo, str. 57.
7 )
Za socijalisti~koto pretprijatie vo porane{na Jugoslavija ili vo drugite zemji ima bogata
literatura. Taka na primer, mo`e da se konsultira "Ekonomika na organizaciite na zdru`en
trud" od profesorite K. Axi Mitreski i V. Taleska, , potoa " Osnovi organizacije" na V.
Kolari], @. Kosti} i @. Stefanovi}, "Ekonomika privrednih organizacija" na grupa avtori
( A. jelavi}, M. Markovi}, F. Radi{i}, P. Ravli}, A. Star~evi}, J. [amanovi} i J. Vu{kovi},
potoa " Ekonomika preduze}a" na S. Kukole}a, " Ekonomika preduze}a" na D. Radunovi},
A. [ahbegovi] i M Vulovi}, " Osnovi ekonomike i organizacije" na S. Kukole}a i B. Stavri},
" Osnovi organizacije preduze}a " na @. kosti}, " Organizacija i poslovawe preduze}a " na
N. Jovanovi} i mnogu drugi.
8 )
Kosti} @., " Osnovi organizacije preduze}a ", Savremena administracija, Beograd, 1973
god., str.6.
9 )
Dragi~evi} A., " Leksikon politi~ke ekonomije", Informator, Zagreb, 1983 god., str. 423.
10 )
M . @aja, citiran trud, str. 13.

6
 Spored drugi avtori 11) pretprijatieto e samostojna ekonomska i
tehni~ka celina koja izvr{uva edna ili pove}e stopanski dejnosti i vo
soglasnost so postoe~kite zakonski propisi ostvaruva odredeni stopanski i
op{testveni celi.
I pokraj razlikite vo definiciite od niv mo`at da se voo~at i nekoi
zaedni~ki obele`ja za pretprijatieto, a pova`ni se : 12 )
- pretprijatijata izvr{uvaat edna ili nekolku stopanski dejnosti,
- svojata dejnost ja izvr{uvaat postojano zaradi ostvaruvawe
ekonomski i op{testveni interesi,
- vo niv kako organizirana i samostojna ekonomska i tehni~ka celina
povrzani se lu|e, sredstva na trudot i predmeti na trudot,
- se osnovaat spored va`e~kite zakonski propisi.
Me|utoa, od razli~nosta na definiciite mo`e da se zaklu~i deka
pretprijatieto e slo`en i dinami~en sistem i istovremeno op{testveno-
ekonomska i istoriska kategorija koja gi sledi promenite vo razvitokot na
op{testvoto i vo soglasnost so niv ja menuva i svojata sodr`ina i svoite
karakteristiki . Ottamu, proizleguvaat i pogolemiot broj razli~nosti vo
definiraweto na negoviot poim.
Edna sintetizirana i seopfatna definicija za pretprijatieto koja vo
na{i dene{ni uslovi }e ni ovozmo`i najdobro da ja sfatime su{tinata na
pretprijatieto ni dava D. Bojaxioski. Spored nego 13)"Pretprijatieto e
osnoven, bazi~en oblik na organizirawe na stopanskata aktivnost. Kako takov
subjekt pretprijatieto pretstavuva samostojna 14) stopanska i tehni~ko-
tehnolo{ka celina vo sopstvenost na odredeni subjekti. Toa proizveduva
proizvodi i uslugi za potrebite na pazarot, koristej}i odredeni resursi i
snosuvaj}i rizik, zaradi ostvaruvawe na dobivka i drugi ekonomski i
op{testveni celi".
Vo sekoj slu~aj, mo`e da se konstatira deka pretprijatieto e eden
slo`en organizam ( sistem) sostaven od sredstva, lu|e, procesi, odnosi i sl.

11 )
Grpa avtori, cit. delo, str. 27.
12 )
Isto, str. 27.
13 )
Bojaxioski D., “Ekonomika na pretprijatie" , Ekonomski fakultet, Skopje, 1999 god., str.
49.
14 )
Vo ramkite na samostojnosta na pretprijatieto vleguvaat ekonomskata i pravnata
samostojnost.
Ekonomskata samostojnost se sostoi vo mo`nosta pretprijatieto samostojno da gi
donesuva bitnite odluki vo svoeto rabotewe i funkcionirawe. Toa se pred sé odluki koi se
odnesuvaat na proizvodstvoto (vid, koli~ina, kvalitet i asortiman), potoa odluki za
snabduvaweto so potrebni resursi, proda`bata na proizvodite , rasporedot na dobivkata i sl.
Pravnata samostojnost se izrazuva vo toa {to pretprijatieto pretstavuva pravno lice
i e nositel na site prava i obvrski vo pravniot promet i samostojno odgovara i vospostavuva
delovni odnosi so drugi pretprijatija.

7
koe kako forma na organizacija na op{testvenoto proizvodstvo i op{testveno
ekonomska i istoriska kategorija postojano e izlo`eno na promeni.

2. Pretprijatieto kako sistem

2.1. Poim i vidovi sistemi

Pod sistem se podrazbiraat golem broj pojavi koi se javuvaat vo

op{testvoto, stopanstvoto, tehnologijata i sl. Zatoa vo literaturata ima i dosta
rali~ni sfa}awa za poimot sistem taka {to razli~ni avtori nego rali~no i go
definiraat.
Taka na primer, Ros E{bi 15) gi definira sistemite kako edna " lista na
promenlivi koi treba da bidat zemeni vo predvid". Hans Rudolf Deniker 16)
pod sistem podrazbira "kombinacija na komponenti zaradi plansko
postignuvawe na odredeni celi". Oskar Lange 17) za sistemot veli deka e toa “
zbir na povrzani aktivni elementi".
Spored Kolari} V. 18) pod sistem treba da se podrazbere zbir na delovi
t.e. podsistemi koi se me|usebno relativno nezavisni i ~ii vrski se regulirani
so odredeni principi. Spored toa za sistemot se karakteristi~ni dve osobini.
Prvo, toj ima sostavni delovi t.e. podsistemi i vtoro, tie delovi i pokraj
relativnata samostojnost se vo odredeni vrski t.e me|usebni odnosi koi se
odredeni vo soglasnost so nekoi principi.
Postojat razni mo`nosti za klasificirawe na sistemite vo zavisnost od
kriteriumot i celta na klasificirawe. Me|utoa za osnovni klasifikacii se smetaat
slednite: 19 )
1. Spored brojot na podsistemite i raznovidnosta na vnatre{nite vrski
tie se delat na prosti i slo`eni sistemi. Spored ovoj kriterium sistemot e
poslo`en dokolku negovata struktura e sostavena od pogolem broj elementi i
dokolku ima pogolem broj na odnosi me|u oddelnite elementi. I obratno,
prost e onoj sistem koj e sostaven od pomal broj na elementi koi se me|
usebno povrzani so ednostavni odnosi.

15 )
Grupa avtori, " Osnovi organizacije", Rad, beograd, 1980 god., str. 88.
16 )
Isto, str.88.
17 )
Isto, str.88.
18 )
Isto , str.88.
19 )
Grupa avtori, " Osnovi organizacije", Rad, Beograd, 1980 god., str.88.

8
 2. Druga podelba na sistemite e podelbata na tehni~ki, prirodni i
organizacioni sistemi. Tehni~kite sistemi se ve{ta~ki sistemi koi gi
konstruiral i izgradil ~ovekot so cel da si olesni sebesi i da osigura
pogolemo proizvodstvo i `ivoten standard. Prirodnite sistemi nastanuvaat i se
razvivaat spored prirodni zakonitosti. Takvi se atmosferskite, biolo{kite ili
dr. sistemi. Organizacionite sistemi se isto taka ve{ta~ki sistemi koi gi sozdal
~ovekot so cel za ostvaruvawe na svoite celi. Tie se sostaveni od biolo{ki,
tehni~ki i drugi sistemi i po svojot karakter spa|aat vo dinami~kite,
nedeterminirani i otvoreni sistemi.
3. Spored odnosot na sistemot so drugite sistemi mo`e da se izvr{i
podelba na informirani, informira~ki i informacioni sistemi. Ovaa podelba
poa|a od faktot {to opstanokot i razvitokot na sistemot pokraj od vnatre{nite
faktori zavisi i od vlijanieto na sredinata. Toa vlijanie na nadvore{nite faktori
se ostvaruva preku vospostavenite vrski me|u sistemot i negovata sredina.
Sistemite se povrzani so svoeto okru`enie preku inputi ( vlezovi) i outputi
( izlezi). Brojot na vlezovite i izlezite e dosta razli~en kaj sekoj oddelen
sistem.
Vo taa smisla, informiranite sistemi se onie koi imaat eden vlez i
relativno se izolirani od svojata sredina. Informira~kiot sistem e relativno
izoliran sistem koj ima barem eden izlez , a dodeka informacioniot sistem
ima barem eden vlez i eden izlez {to zna~i deka toj e povrzan so okru`enieto
so vlez i izlez.
4. Spored podlo`enosta na promeni sistemite se delat na dinami~ki i
stati~ki sistemi. Dinami~kite sistemi se podlo`ni na promeni dodeka kaj
stati~kite sistemi strukturata ne se menuva.
5. Sledna podelba e podelbata na determinirani i nedeterminirani
sistemi. Kaj determiniranite sistemi karakteristi~no e {to nivnata struktura e
poznata i nivnoto funkcionirawe se odviva po prirodnite zakoni. Ovde spa|aat
site prirodni i tehni~ki sistemi. Za razlika od determiniranite sistemi kaj
nedeterminiranite ne e mo`no da se predvidi nivnoto odnesuvawe, duri i koga
e poznata nivnata struktura. Ovdeka spa|aat nedovolno ispitanite prirodni
sistemi i site organizacioni sistemi.
6. Spored odnosot so okru`enieto razlikuvame otvoreni i zatvoreni
sistemi. Otvorenite sistemi odr`uvaat postojana vrska so okru`enieto ( vlez i
izlez) i tie postojano na toj na~in se prilagoduvaat kon promenite na
sredinata. Za razlika od niv, zatvorenite sistemi rabotat izolirano od
okru`uvaweto. Toa se sistemi koi se vsu{nost podsistemi na drugi sistemi i
koi ne doa|aat vo kontakt so nadvore{noto okru`uvawe, tuku nivnite vlezovi i
izlezi se ostvaruvaat vo ramkite na dadeniot sistem.

9
 2.2. Pretprijatieto kako otvoren nedeterminiran sistem

Pretprijatieto pretstavuva mnogu slo`ena i dinami~na struktura. Vo

nego se izvr{uvaat niza razli~ni funkcii kako {to e nabavka, proizvodstvo,
proda`ba, finansii i sl. , se povrzuvaat brojni kategorii od ~ove~ka, tehni~ka,
op{testvena i organizaciona priroda, a sekoja od posebnite kategorii ima i
svoi posebni celi. Taka sopstvenicite imaat edni celi, vrabotenite isto taka
svoi celi, a i op{testvenata zaednica preku pretprijatieto ostvaruva nekoi svoi
celi.
Razvitokot na ovaa slo`ena struktura e razvitok na edna organizirana
struktura koja odreden organizacionen red dobila u{te vo procesot na svoeto
konstituirawe. Taa struktura, t.e. pretprijatieto mo`e da opstane i da
funkcionira i so toa da gi ostvaruva svoite zada~i edinstveno ako go so~uva
toj organizacionen red. Smislata na toj red e vo toa sekoj element na taa
struktura da ima svoe mesto vo strukturata, so {to so drugite elementi }e ~ini
edna strukturalna celina, a voedno da ima i svoja cel, so {to zaedno so drugite
elementi }e ~ini i funkcionalna celina. Strukturalnata i funkcionalnata
kompozicija, odnosno celina, go pravat pretprijatieto eden sistem.
Od druga strana, sekoj od posebnite elementi, kategorii i funkcii vo
pretprijatieto ( ili t.n. me|ustrukturi) ima svoi specifi~ni belezi i razli~no
odnesuvawe po {to se razlikuva od drugite elementi, a i od pretprijatieto kako
globalna struktura. So toa, sekoj od tie elementi e i poseben sistem, sistem na
svoite elementi, a i podsistem na povisokata struktura vo koja se vklopuva
kako element.
Sodr`inata na strukturata na pretprijatieto mo`e da se podeli na
oddelni elementi ili podsistemi spored razni kriteriumi. Eden od niv e vidot,
karakterot i mestoto na elementot vo sodr`inata na strukturata spored koj
imame tehni~ka, ~ove~ka, op{testvena, organizaciona i sl. sodr`ini na
strukturata. Vtoriot kriterium se funkciite vo pretprijatieto spored koj imame
finansirawe, nabavka, proizvodstvo, proda`ba itn. , a tretiot se celite na
funkcioniraweto spored koj imame celi na sopstvenicite, celi na vrabotenite i
celi na dr`avata (op{testvoto), odnosno okru`uvaweto vo koe deluva
pretprijatieto.
So ogled na toa {to edni od celite (i toa najglavni) na podsistemite i
sistemite koi se vo vrska so pretprijatieto se ekonomskite celi mo`eme da
re~eme deka pretprijatieto pretstavuva eden ekonomski sistem. Za razlika od
mikroekonomijata (ekonomijata na poedinecot) i makroekonomijata
( ekonomijata na cela op{testvena zaednica) pretprijatieto kako oblik na eden
deloven ( ekonomski ) sistem se nao|a vo sredinata pome|u spomenatite dva

10
vida ekonomii. Na toj na~in toa pretstavuva mezoekonomija vo koja se
integrirani mikroekonomiite kako negovi komponenti, odnosno, podsistemi,
i koi na toj na~in gi ostvaruvaat svoite ekonomski celi. Od druga strana,
pretprijatieto e del na eden pogolem makroekonomski sistem koj gi ostvaruva
svoite celi tokmu preku mezoekonomijata.
Sistemskiot priod vo sfa}aweto na pretprijatieto ovozmo`uva negovo
sogleduvawe od aspekt na me|uzavisnostite koi postojat vnatre vo ramkite na
pretprijatieto i so negovoto okru`uvawe.
Vrz osnova na seto mo`e da se zaklu~i deka pretprijatieto pretstavuva
me|u drugoto i eden ekonomski sistem, a isto taka i eden organizacionen
sistem. Vo prilog na toa e i neraskinlivata vrska i me|uzavisnost na
ekonomskiot i organizacioniot aspekt vo ramkite na pretprijatieto.

GL. I. SU[TINA NA NAUKATA ZA EKONOMIKA NA

PRETPRIJATIJATA

1. Poim, predmet, zada~i i cel na ekonomikata na

pretprijatijata

11
 Vo literaturata se sre}avaat razli~ni nazivi za Ekonomikata 20) na
pretprijatijata.21) Taka vo SAD i Anglija se upotrebuva terminot Economics,
Microeconomics i Bussiness Economics. Vo evropskite kontinentalni zemji
preovladuva terminot ekonomika na pretprijatijata. Taka na primer, vo
Francija economie de l, entreprise, vo Germanija betriebswirtschaftslehre,
vo Italija economia aziendale, vo Rusija ekonomika predprijatij itn.22)
Vo Makedonija sé do 1974 godina ( do donesuvaweto na ustavot vo
toga{na Jugoslavija so koj se izvr{eni zna~itelni promeni vo op{testveniot i
ekonomskiot `ivot) be{e zastapen terminot ekonomika na pretprijatijata.
Posle toa so ogled na zakonskata terminologija ovoj termin sé pove}e se
zamenuva so terminite ekonomika na zdru`en trud, ekonomika na rabotnite
organizacii, ekonomika na osnovnite organizacii na zdru`en trud i drugi sli~ni
termini.
Vo 1989 godina so donesuvaweto na Zakonot za pretprijatija,
pretprijatieto povtorno stanuva osnoven organizacionen oblik na
stopanstvoto. So toj zakon, se napu{ta “nesopstveni~kiot koncept na
sopstvenosta “, se eliminira pravniot monopol na op{testvenata sopstvenost i
se vospostavuva sorabotka i ramnopravnost na raznite oblici na sopstvenost
(op{testvena, privatna, me{ovita, zadru`na ). Vrz osnova na toa, sozdadeni se
uslovi za voveduvawe na razni oblici na pretprijatija svojstveni na
sovremenoto pazarno stopanstvo kako {to se : akcionersko dru{tvo, dru{tvo
so ograni~ena odgovornost, komanditno dru{tvo, dru{tvo so neograni~ena
odgovornost, site vo razni formi na sopstvenost.
Denes kaj nas, so donesuvaweto na Zakonot za trgovski dru{tva site
stopanski organizacii vo prakti~niot `ivot se podvedeni pod imeto trgovski
dru{tva. Me|utoa, od nastavno - nau~en aspekt smetame deka za
ekonomikata na stopanskite subjekti e podobro da se koristi terminot
ekonomika na pretprijatijata bidej}i na toj na~in se imaat vo predvid edni
po{iroki svetski ramki, odnosno kako doma{nite taka i stranskite
pretprijatija.

20 )
Poimite " ekonimika" i " ekonomija" poteknuvaat od gr~kata slo`enka "oikonomija”
koja nastanala od terminite “ oikos” ( ku}a, stopanstvo ili dr`ava) i “ nomos” {to zna~i
pravilo, red, ili zakon. Bukvalen prevod na izrazot ekonomika bi bil ekonomski pravila
(principi) za rabotewe vo ku}ata, stopanstvoto ili dr`avata. Denes pod poimot “ekonomika”
se podrazbira nauka koja gi prou~uva ekonomskite pojavi, odnosi i dvi`ewa vo nekoja zemja,
dejnost ili granka. Takvi se na primer , Ekonomikata na Makedonija, Francija, Italija i sl. ,
odnosno ekonomika na industrijata, soobra}ajot, ugostitelstvoto i sl. itn. (Ackoski N.,
“Ekonomika i organizacija na ugostitelstvoto”, skripta, Ohrid, 1995 g. , str.6.)
21 )
Pogolem broj avtori vr{at distinkcija me|u izrazite " Ekonomija na pretprijatieto " kako
ekonomska stvarnost na odredeno pretprijatie i izrazot "ekonomika na pretprijatieto" kako
nau~na disciplina koja ja izu~uva taa ekonomska stvarnost.
22 )
Grupa avtori, cit. delo, str.1.

12
 Bez ogled na razli~nite imiwa {to mo`at da se sretnat vo teoretska
smisla, zna~i, sekoga{ se raboti za ista i edinstvena nastavno-nau~na
disciplina koja ja prou~uva ekonomikata na stopanskite organizacii bez
ogled na predmetot na rabotewe, goleminata, karakterot na sopstvenosta i sl.
I vo pogled na definiraweto, odnosno pojmovnoto odreduvawe na
ekonomikata na pretprijatijata vo literaturata postojat pove}e iska`uvawa.
Taka kaj edni avtori naukata ekonomika na pretprijatijata gi prou~uva
ekonomskite problemi na stopanskite organizacii, gi istra`uva faktorite na
nivniot uspeh i gi osoznava zakonitostite na pojavite vo nivnoto rabotewe. 23)
Spored K. Axi Mitreski i V. Taleska 24) naukata za ekonomika na
pretprijatijata gi izu~uva pred sé dejnostite na lu|eto, no i vkupnite odnosi na
proizvodstvo na opredelen stepen od razvitokot na materijalnite proizvodni
sili ne na planot na edna zemja, tuku na planot na pretprijatieto, odnosno
tamu kade {to tie neposredno se odvivaat. 25)
Kako takva taa si ima svoj objekt na nabquduvawe, a toa e
pretprijatieto, a ima i svoj oddelen nau~en metod za sledewe na problemite
na pretprijatieto koj e specifi~en za ovaa nauka.
Spored M. @aja, 26) ekonomikata na pretprijatijata e teoretska i
prakti~na nau~na disciplina 27) koja ja izu~uva konkretnata ekonomska
stvarnost na pretprijatijata zaradi iznao|awe na ekonomskite zakonitosti, so
cel za ostvaruvawe na {to popovolen odnos pome|u rezultatite i vlo`uvawata
vo reprodukcijata na pretprijatieto.
Sledstveno na toa i koga zboruvame za predmetot na ekonomikata
na pretprijatieto mo`eme da spomeneme pove}e razbirawa.

23 )
Isto, str.2.
24 )
K. Axi Mitreski i V. Taleska, cit. delo, str.7.
25 )
Pokraj ekonomikata na pretprijatieto koja go prou~uva konkretnoto pretprijatie kako
odreden stopanski subjekt i gi re{ava negovite problemi, postoi i t.n. teorija za firmata koja
go prou~uva apstraktnoto pretprijatie kako op{ta organizaciona edinica i go objasnuva
negovoto odnesuvawe na pazarot. Vo tie ramki, teorijata na firmata opfa}a razli~ni mislewa,
stojali{ta i soznanija za celite na pretprijatieto, za rizikot i profitot, za tro{ocite i prihodite, za
sopstvenosta i upravuvaweto, za distribucijata na mo}ta vo pretprijatieto i tn. ( Spored
Bojaxioski D., “ Ekonomika na pretprijatie “, Ekonomski fakultet, Skopje, 1999 god., str. 58.
Vo istiov trud mo`e da se vidi pove}e i za razli~nite teorii za firmata kako {to e
neoklasi~nata teorija za firmata, menaxerskata teorija za firmata i bihevioristi~kata teorija za
firmata.).
26 )
M. @aja, cit. trud, str. 10.
27 )
Teoretskata komponenta na ekonomikata na pretprijatieto e vo toa {to taa nastojuva da gi
pro{iri postoe~kite i da dojde do novi soznanija, dodeka pak prakti~nata komponenta e
sodr`ana vo faktot {to taa poa|a od postoe~kite stopanski problemi na pretprijatijata i {to vo
nivnata praksa ja proveruva ispravnosta na sopstvenite pretpostavki i soznanija.

13
 Spored Alfred Mar{al ( Alfred Marshall) 28) ekonomikata se
zanimava so " ~ovekovoto odnesuvawe vo delovniot del od negoviot `ivot" .
Pol A. Samuelson ( Paul A. Samuelson)29) smeta deka ekonomikata izu~uva
" kako gi odbirame nedostatnite resursi koi mo`at alternativno da se
upotrebat za dobivawe na raznovidni dobra i kako so niv se koristime". Hans
Rafe ( Hans Raffée)30) pak smeta deka predmet na ekonomikata na
pretprijatijata e samiot pogon, odnosno, pretprijatieto, potoa deka taa se
zanimava so site procesi koi se odvivaat vo nego i deka pri toa taa poa|a od
na~eloto na ekonomi~nosta .
Spored S. Kukole~a ekonomijata na pretprijatieto e odraz na
ekonomskata stvarnost vo edno konkretno pretprijatie.31)
Spored Axi Mitreski K. i V. Taleska32)ekonomikata na pretprijatijata
pokraj drugoto ja izu~uva slo`enosta na odnosite {to se sozdavaat vo
pretprijatieto vrz osnova na proizvodnata ili uslu`nata dejnost, na pooddelnite
rabotni mesta i vo sevkupnosta na nivnoto celishodno i op{testveno korisno
dejstvuvawe. Ekonomikata na pretprijatijata svoite prou~uvawa gi vr{i
predimno od specifi~en aspekt na ekonomi~nosta i drugite ekonomski
principi od raboteweto, odnosno, re{avaweto na problemite na pretprijatieto
sekoga{ go bara i vr{i imaj}i vo predvid postignuvawe na osnovnata cel na
pretprijatieto koja e ekonomska cel.
M. @aja33) veli deka predmet na ekonomikata na pretprijatieto e
celokupnoto vnatre{no i nadvore{no rabotewe na pretprijatieto. Taa gi
prou~uva postoe~kite i iznao|a novi metodi za podobruvawe na odnosite me|
u rezultatite i vlo`uvawata koe ne{to e nejzino postojano te`neewe. Vo taa
smisla, spored nego prou~uvawata na ekonomikata na pretprijatieto go
opfa}a glavno slednoto :
-vlo`uvawata vo reprodukcijata na pretprijatieto,
-rezultatite od taa reprodukcija,
-odnosite me|u postignatite rezultati i izvr{enite vlo`uvawa,
-faktorite koi vlijaat vrz odnosite me|u rezultatite i vlo`uvawata vo
reprodukcijata na pretprijatieto.
Vrz osnova na seto mo`e da se re~e deka ekonomikata na
pretprijatieto se zanimava so ekonomskite problemi na pretprijatieto,
odnosno so problemite na negoviot razvoj, efektite, tro{ocite, vnatre{nite i
nadvore{nite faktori za pogolema efikasnost itn.
28 )
Grupa avtori, cit. delo, str. 4.
29 )
Isto, str.4.
30 )
Isto, str.4.
31 )
S. Kukole~a i B. Stavri}, " Osnovi ekonomike i organizacije proizvodwe", Sovremena
administracija, Beograd, 1975 god., str. 33.
32 )
K. Axi Mitreski i V. taleska, cit. delo. str.7.
33 )
M. @aja, cit. delo, str.10.

14
 [to se odnesuva pak do zada~ata na ekonomikata na pretprijatieto
taa treba da dade osnovni poznavawa za uspe{no izvr{uvawe na stopanskite
dejnosti, da gi objasnuva ekonomskite pojavi i iznao|a ekonomskite zakoni
koi deluvaat na raboteweto na pretprijatieto i da ovozmo`i celishodno
odlu~uvawe, a seto toa vo funkcija na negovo uspe{no rabotewe.
Celta pak na ekonomikata na pretprijatieto e kako nau~na disciplina
da go razviva i unapreduva nau~niot trud i ekonomskata misla vo oblasta na
stopanisuvaweto vo stopanskite organizacii i kako nastavna disciplina da
dade sodr`ajna naobrazba na ekonomskite prakti~ari, teoreti~ari i kreatori na
delovna politika.

2. Podelba na ekonomikata na pretprijatijata

Naukata za ekonomika na pretprijatijata se deli na op{ta i na oddelni (

posebni) nauki za ekonomika na pretprijatijata.
Zada~a na op{tata nauka za ekonomika na pretprijatijata e da gi sledi
i prou~uva zakonitostite od razvitokot i dejstvuvaweto na pretprijatijata {to
se zaedni~ki za site pretprijatija.
Zada~a pak na oddelnite ( posebnite) nauki za ekonomika na
pretprijatijata e pokraj zaedni~kite zakonitosti vo razvitokot i dejstvuvaweto
na site pretprijatija da gi sledi i osobenostite (specifi~nostite) na sekoe
oddelno pretprijatie od opredelena stopanska oblast ili granka.
Posebnite ekonomii se razvile trgnuvaj}i od pove}e kriteriumi i toa :

1. Spored stopanskata dejnost :

- ekonomika na industriskite pretprijatija,
- ekonomika na trgovskite pretprijatija,
- ekonomika na soobra}ajnite pretprijatija,
- ekonomika na turisti~kite i ugostitelskite pretprijatija,
- ekonomika na bankarskite i osiguritelnite pretprijatija i sl.

2. Spored delovnite funkcii :

- ekonomika na proizvodstvoto,
- ekonomika na nabavka, odnosno uvoz,
- ekonomika na proda`ba, odnosno izvoz,
- ekonomika na transportot,
- ekonomika na magacionirawe i sl.

15
 So kombinirawe na ovie kriteriumi pak naso~enosta na ekonomikata
mo`e u{te pove}e da se naglasi i da se dojde do u{te poposebni disciplini
kako {to se na primer, ekonomika na proizvodstvo vo industriskite
pretprijatija, ekonomika na proda`ba vo trgovskite pretprijatija i sl. Na toj
na~in sé pove}e se stesnuva podra~jeto na prou~uvawe i se dobivaat
specijalisti~ki znaewa i iskustva.
No, vo sekoj slu~aj, analizata na posebnite problemi od oblasta na
spomenatite disciplini e mo`na samo vrz osnova na op{tite soznanija do koi e
dojdena ekonomskata nauka. No isto taka i op{tite soznanija gi baraat i gi
nao|aat svoite upori{ta vo raboteweto na site pretprijatija i site delovni i drugi
funkcii .

3. Odnos na ekonomikata na pretprijatijata

so drugite nauki

[to se odnesuva do mestoto na ekonomikata na pretprijatijata vo

sistemot na naukite i nejziniot odnos so drugite nauki dobro bi bilo
najnapred da se ka`e ne{to za klasifikacijata na naukite voop{to.
Vo vrska so toa, mo`e da se ka`e deka site nauki vo zavisnost od
oblasta na nabquduvawe najnapred se delat na dve golemi grupi i toa prirodni
i op{testveni nauki.34) Prirodnite nauki gi prou~uvaat pojavite , odnosite i
dvi`ewata vo prirodata, 35) a op{testvenite nauki pojavite, odnosite i dvi`ewata
vo op{testvoto.
Jasno e samo po sebe deka ekonomikata spa|a vo ramkite na
op{testvenite nauki.
Vo edna natamo{na generalizirana podelba, op{testvenite nauki mo`at
da se podelat na ekonomski , pravno-politi~ki 36) i filozofsko-filolo{ki
nauki.37)

34 )
Za podelbata na naukite vidi pove}e kaj N. Uzunov, " Primeneta ekonomija", Kultura,
Skopje, 1975 god., str.11-17. i Ackoski N. , "Ekonomika i organizacija na ugostitelstvoto",
FTU, Ohrid, 1995 god. , str.2-6.
35 )
Prirodnite nauki mo`at da bidat od oblasta na neorganskata ( mrtva) priroda , a takvi se
matematikata, fizikata, hemijata i sl. i od organskata ( `iva) priroda kakvi {to se biologijata,
botanikata, anatomijata i sl.
36 )
Ovde spa|aat istorija na dr`avata, istorija na pravoto, ustavno pravo, gra|ansko pravo,
stopansko pravo i sl.
37 )
Ovde spa|aat ~ista filozofija, gra|anska filozofija, sociologija, psihologija, istorija,
kni`evnosta na oddelni narodi, gramatika na oddelni jazici i dr.

16
 Sekoja od ovie grupi nauki opfa}a oddelni pojavi od op{testveniot
`ivot. Vo taa smisla , ekonomskite nauki se zanimavaat so prou~uvawe na
ekonomijata, edna posebna oblast od op{testveniot `ivot. Vo tie ramki tie
nastojuvaat da gi otkrijat zakonite na materijalnoto proizvodstvo na
~ove~koto op{testvo koe pretstavuva osnova vrz koja se zasnovuva
egzistencijata na ~ove~kiot rod i celokupnata op{testvena neproizvodstvena
dejnost .
I ovdeka samo po sebe e jasno deka ekonomikata na pretprijatijata
spa|a vo ramkite na ekonomskite nauki.
Ekonomskite nauki natamu mo`at da se podelat na makroekonomski
i mikroekonomski nauki.
Makroekonomskite nauki gi izu~uvaat ekonomskite pojavi i dvi`ewa
vo ramkite na celi op{testveno-ekonomski formacii, na celi istoriski epohi,
zemji, nacii i podra~ja,38) a dodeka mikroekonomskite nauki gi sledat
nastanite {to se slu~uvaat vnatre vo samite proizvodstveni, prometni i
potro{uva~ki edinici (pretprijatija, doma}instva i sl.).
Ekonomikata na pretprijatijata pri ovaa podrazdelba spa|a vo ramkite
na mikroekonomskite nauki bidej}i gi izu~uva ekonomskite nastani vnatre vo
ramkite na pretprijatieto {to e i osnovna karakteristika na mikroekonomskite
nauki. Pokraj ekonomikata na pretprijatieto vo ovie nauki spa|aat u{te i
organizacijata na pretprijatieto, knigovodstvoto, analizata na raboteweto,
planiraweto, delovnata politika, marketingot, tro{ocite i drugi.
Me|utoa, vakvoto razgrani~uvawe na naukite za koe dosega
zboruvavme ne zna~i deka tie treba da se sfatat kako izolirani disciplini i
sosema nezavisni edni od drugi bidej}i i pojavite koi tie gi prou~uvaat ne se
takvi. No vo sekoj slu~aj, koga se nabquduva konkretna nauka taa nema ist
odnos i povrzanost so site nauki.

38 )
Makroekonomskite nauki mo`at ponataka da se podelat na ekonomska teorija ,
ekonomska istorija, ekonomska geografija, ekonomiki na oddelni zemji i ekonomiki na
oddelni dejnosti i granki. Ekonomskata teorija se sostoi od nauki koi vrz osnova na op{ti
prou~uvawa i apstraktni rasuduvawa gi formuliraat op{tite zakonomernosti na ekonomskite
dvi`ewa. Ekonomskata istorija gi prou~uva i opi{uva ekonomskite nastani od minatoto,
po~nuvaj}i od najstari vremiwa. Ekonomskata geografija ja prou~uva geografskata
rasprostranetost na prirodnite bogatstva i na naselenieto kako faktori na proizvodstvoto i na
geografskata razmestenost na postojnite proizvodni sili. Ekonomikite na oddelnite zemji gi
prou~uvaat ekonomskite pojavi, odnosi i dvi`ewa vo edna zemja i vo relativno pokus period.
Ekonomikite na oddelnite dejnosti i granki gi prou~uvaat ekonomskite pojavi, odnosi i
dvi`ewa vo ramkite na edna konkretna dejnost ili granka. Takvi se na pr. ekonomika na
industrijata, ekonomika na trgovijata, ekonomika na soobra}ajot i sl. Bidej}i dejnostite se
heterogeni, dejnostnite ekonomiki natamu mo`at da se delat u{te podetalno . Taka kaj
industrijata na primer imame: ekonomika na hemiskata industrija, ekonomika na ma{inskata
industrija i sl.

17
 Taka, konkretno za ekonomikata na pretprijatijata mo`e da se ka`e
deka nejzinata vrska e pogolema so op{testvenite otkolku so prirodnite nauki,
a pak vo ramkite na op{testvenite nauki sekako deka nejzinata me|uzavisnost
e pogolema so ekonomskite nauki i toa kako so makroekonomskite taka i so
mikroekonomskite.
Od makroekonomskite nauki bliskosta e pogolema so ekonomskata
teorija, ekonomikata na zemjata, ekonomikite na oddelnite dejnosti i granki
itn.
Soznanijata na makroekonomskite nauki se od golemo zna~ewe za
ekonomikata na pretprijatijata bidej}i i slu`at kako osnoven ( pojdoven)
materijal so koj taa posigurno nastapuva vo prou~uvaweto na raboteweto na
pretprijatieto. No od isto tolkavo zna~ewe se i soznanijata na ekonomikata na
pretprijatijata za site makroekonomski disciplini. Ova bidej}i ekonomikata
na pretprijatijata pred sé najneposredno se soo~uva so praksata na
op{testvenata reprodukcija no i zaradi toa {to ekonomskite pojavi vo
pretprijatijata vlijaat vrz slu~uvawata vo stopanskite granki, vrz regionalnoto
stopanstvo, stopanstvoto na zemjata, no i svetskoto stopanstvo.
Od mikroekonomskite disciplini najbliski na ekonomikata na
pretprijatijata se delovnata politika, organizacijata na pretprijatijata i
smetkovodstvoto.
Od aspekt na delovnata politika za raboteweto, odnosno ekonomikata
na pretprijatijata va`no e utvrduvaweto i donesuvaweto na dolgoro~nite i
kratkoro~nite celi na rabotewe, od aspekt na organizacijata va`na e
koordinacijata i funkcioniraweto na faktorite na rabotniot proces , a od
aspekt na knigovodstvoto va`ni se pravovremeni i sigurni smetkovodstveni
informacii.
Isto taka od ne pomalo zna~ewe e ekonomskata analiza, a i drugite
mikroekonomski disciplini kako {to se marketingot, finansiskoto rabotewe i
sl.
Vo pogled na odnosot na ekonomikata na pretprijatijata so
ekonomskite nauki mo`e da se zaklu~i deka taa se potpira i nadovrzuva na
makroekonomskite nauki , a deka mikroekonomskite nauki pak se
nadovrzuvaat na ekonomikata na pretprijatijata a site zaedno ~inat edna
celina.
No osven so ekonomskite nauki ekonomikata na pretprijatijata e vo
tesna vrska i so golem broj neekonomski disciplini kako {to se tehnologijata,
stopanskoto pravo, trudovoto pravo, sociologijata na trudot , psihologijata na
trudot , medicinata na trudot i sl.
Tehnologijata ja zapoznava ekonomikata na pretprijatijata so novite
proizvodni i rabotni postapki. Stopanskoto pravo gi sledi i prou~uva pravata
i obvrskite na pretprijatijata vo stokoviot promet , a trudovoto pravo se

18
zanimava so ekonomskite i drugite prava na vrabotenite. Sociologijata na
trudot i pru`a na ekonomikata na pretprijatijata va`ni soznanija za odnosite
me|u lu|eto na rabota, a psihologijata na trudot pomaga pri profesionalnata
selekcija, motiviraweto na rabotnicite i izu~uvaweto na odnesuvaweto na
rabotnicite kon rabotata. Va`na e i medicinata na trudot so ~ija pomo{ mo`at
da se smalat otsustvata od rabota i da se zgolemi efikasnosta na raboteweto
na pretprijatieto.
Od neekonomskite nauki treba da se istakne i vrskata na ekonomikata
na pretprijatijata so matematikata i statisti rab koi se koristat pri sledeweto i
analizata na ekonomskite pojavi vo pretprijatieto i na pazarot.
4. Razvoj na ekonomikata na pretprijatijata 39)

Po~etocite na ekonomikata na pretprijatijata mo`at da se najdat u{te

vo najranite pi{ani dela.
Vo Stara Grcija toa se delata na Platon i Aristotel , od koi prviot gi
iznesuva elementite na prvata teorija za parite, a vtoriot razlikuva upotrebna
i pazarna vrednost na stokata.
Vo stariot Rim toa e deloto na Katon " Prira~nik za proizvodstvo " vo
koe toj zboruva za razni vidovi i na~ini na proizvodstvo.
Vo sredniot vek koga dominira crkvata karakteristi~no e op{to
stagnirawe na nau~nata misla i osobeno ekonomskata bidej}i crkvata se
zastapuvala za moralni promeni i bila protiv rasko{en `ivot i bogatewe. Me|
utoa samata taa privlekuvaj}i gi {irokite narodni masi i propagiraj}i im
skromnost i milosrdie istovremeno gi izlo`uvala na davawe razni vredni
pokloni i darovi.
Pretstavnik od ovoj period e Toma Akvinski ( Thomas Aquinus,
1225-1274).
Od ~etirinaesettiot vek imame pojava i na nekoi pozna~ajni avtori i
dela kako {to se F. Pegolotti od Firenca, L. Meder od Nirnberg koi glavno
davaat opis na trgovskite, presmetkovnite i knigovodstvenite tehniki.
Vo petnaesettiot vek toa e Beno Kotruqevi} od Dubrovnik, koj prv
pi{uva za upotrebata na sistemot na dvojnoto knigovodstvo.
Vo sedumnaesettiot vek va`en pridonos za ekonomskata misla dale
Viljam Peti ( Williamu Pettyju , 1623-1687), @. Savari (Jacques Savary ,
1622-1690) i hrvatinot Juraj Kri`ani} ( 1618-1683). Peti i Kri`ani} vo svoite
trudovi uka`uvaat na izvorite na narodnoto bogatstvo, a Savari pi{uva za
vnatre{nata organizacija na trgovskoto pretprijatie, za trgovskoto pravo,
39 )
Poop{irno za razvitokot na ekonomikata na pretprijatijata kako nauka vidi kaj A. Jelavi},
M. Markovi}, F. Radi{i}, P. Ravli}, A. Star~evi}, J. [amanovi} i J. Vu{kovi}, " Ekonomika
privrednih organizacija", Informator, Zagreb, 1988 g., str.14 - 24.

19
nadvore{nata trgovija i ulogata i politikata na dr`avata vo reguliraweto na
uvozot i izvozot.
Na po~etokot na osumnaesettiot vek zna~aen e avtorot Ri~ard
Kantilon ( Richard Cantillon 1680-1734) koj pi{uva za rizicite vo
raboteweto na pretpriema~ite ( manifakturisti, trgovci i sl.).
Karakteristi~no za pove}eto od dosega spomenatite trudovi e {to
odreden broj od niv gi obrabotuvaat makroekonomskite problemi, no isto
taka zna~itelen broj gi obrabotuvaat mikroekonomskite problemi, pri {to
glavno toa se ~ini za trgovskata dejnost.
Ova e i razbirlivo ako se znae deka se dotoga{ trgovijata bila
najzna~ajna stopanska dejnost.
Me|utoa, so samite po~etoci na industriskata revolucija zna~itelno se
smaluva interesot za mikroekonomskite problemi, a preovladuva
izu~uvaweto na op{tite ekonomski problemi kako {to se izvorite na
bogatstvo, rabotnata teorija na vrednosta, teorijata i cenata na proizvodstvoto,
teorijata na raspredelba i sl.). Takvi dela se delata na F. Kvesnajom (
Francoisom Quesnayom, 1694-1774), Adam Smit (1723-1790) i David
Rikardo ( 1772-1823).
Vo devetnaesettiot vek se javuvaat delata na Kursel Senej
(Courcellea Seneuila ), Avgust C. ( Auguste Cournot, 1801-1877), Karl
Marks ( 1818-1883) i Fridrih Engels (1820-1895). Deloto na Kursel Senej
( "Prikaz na raboteweto na industriskite, trgovskite i zemjodelskite
pretprijatija " objaveno 1855 godina) e edno od delata koi nastojuvaat
povtorno da se posvetat na mikroekonomskite problemi. Avgust C. ja razvil
teorijata za pazarno odnesuvawe, a K.Marks i F. Engels prete`no se
zanimavaat so politi~kata ekonomija, odnosno ekonomskite i op{testvenite
odnosi, no opfa}aat i golem broj problemi od podra~jeto na raboteweto na
pretprijatieto.
Kon krajot na devetnaesettiot i po~etokot na dvaesettiot vek od
osobeno zna~ewe za ekonomikata na pretprijatijata se Alfred Mar{al (
Alfred Marshall, 1842-1924), Frederik Tejlor (Frederic W. Teylor, 1856-
1915) , Henri Ford ( Henry Ford, 1863-1947) i Henri Fajol (Henri Fayol ,
1841-1925).
Alfred Mar{al konceptot na politi~kata ekonomija go zamenuva so
konceptot za ekonomika kako ~ista i primeneta nauka, na mikroekonomskata
anliza ja sprotivstavuva makroekonomskata analiza, teorijata na tro{ocite ja
nadopolnuva so grani~nite tro{oci i sl. Mar{al prv ja razvil i teorijata na
firma.
Tejlor, Ford i Fajol se zaslu`ni za pojavata i razvojot na nau~nata
organizacija na rabota koja ovozmo`ila neviden porast na efikasnosta na
pretprijatieto.Za nivnoto delo }e stane pove}e zbor vo vtoriot del od trudov.

20
 Vo ovoj period se javuvaat i prvite visoki delovni {koli,40) a od pe~at
izleguva i prviot vesnik 41) od oblasta na ekonomikata na pretprijatijata.
Site tie raboti pridonele ekonomikata na pretprijatijata od ovoj period
da se izdvoi kako posebna nau~na disciplina.
Vo natamo{niot period va`ni pridonesi za ekonomikata na
pretprijatijata dale osobeno slednive avtori: angli~anite Artur Pigou
( Arthur C. Pigou , 1877-1959), Xon Majnard Kejnz ( John M Keynes,
1883-1947) i Joan V. Robinson ( Joan V. Robinson, 1903), potoa
germancite Eugen [malenbah ( Eugen Schnalenbach , 1873-1955), Erih
Gutenberg ( Erich Gutenberg, 1897-1984) i Edmund Heinen kako i
amerikancite Edvard H. ^emberlen ( Edward H. Chamberlin , 1899-
1967), Vasili Leontiev ( Wassily Leontif, roden vo Rusija 1929 g.) , Pol. A.
Samuelson ( Paul A. Samuelson , 1915), i Nil ^emberlen ( Neil W.
Chamberlain).

40 )
Prvata vakva {kola e Visokata trgovska {kola vo Lajpcig formirana 1898 god. i
Izvoznata akademija vo Viena formirana istata godina.
41 )
Prviot vesnik od oblasta na ekonomikata na pretprijatijata e vesnikot Zeitschrift Fur
betriebswirtschaftliche Forschung izdaden od Eugen [malenbah (Eugen Schmalenbach )
1906 godina koj i denes izleguva pod imeto Schmalenbach, s Zeitschrift.

21
 GL. II . VIDOVI PRETPRIJATIJA

Sovremenoto pretprijatie e rezultat na eden dolgotraen razvoen

proces niz koj se menuvala kako stopanskata struktura na pretprijatijata taka i
samoto nivno funkcionirawe, nivnata slo`enost i sl.
Podelbata na pretprijatijata mo`e da se izvr{i vrz osnova na pove}e
kriteriumi, no pozna~ajni od niv se:
- vo zavisnost od ulogata na pretprijatieto vo procesot na
op{testvenata reprodukcija, odnosno spored funkciite vo procesot
na reprodukcijata (funkcionalno diferencirawe),
- vrz osnova na goleminata,
- vrz osnova na sopstvenosta na kapitalot , i
- vrz osnova na organizacioniot oblik.

a) Vidovi pretprijatija spored ulogata vo op{testvenata reprodukcija

Vo zavisnost od ulogata na pretprijatieto vo procesot na op{testvenata

reprodukcija, vrz osnova na op{testvenata podelba na trudot , tie mo`at da se
podelat na :

- proizvodni pretprijatija,
- trgovski pretprijatija i
- uslu`ni pretprijatija.

1) Proizvodni pretprijatija

Osnovna karakteristika na proizvodnite pretprijatija e {to vo niv se

izvr{uva proizvoden proces koj ima zada~a da se proizvedat proizvodi za
zadovoluvawe na potrebite za {iroka potro{uva~ka i potrebite za
reprodukcija. Spored toa, te`i{teto na procesot na rabota vo proizvodnite
pretprijatija e vo proizvodstvoto.
Me|utoa, vo proizvodnite pretprijatija se izvr{uvaat i raboti od
stokoviot promet, kako {to se nabavka na reprodukcioniot materijal i

22
proda`ba na sopstvenite proizvodi. Vo koj odnos }e bidat proizvodnite i
prometnite (trgovski) 42) raboti vo edno pretprijatie }e zavisi od pove}e
faktori kako {to se tehnolo{kata specifi~nost na pretprijatieto, karakteristikite
na proizvodot, karakteristikite na pazarot, nivoto na op{testvenata podelba na
trudot i sl. 43)
So ogled na karakteristikite i specifi~nostite na procesot na rabota koj
se izvr{uva vo proizvodnite pretprijatija tie mo`at da se podelat na : 44)
- pretprijatija od oblasta na zemjodelstvoto, lovot i {umarstvoto,
- pretprijatija od oblasta na ribarstvoto,
- pretprijatija za vadewe na rudi i kamen,
- pretprijatija od prerabotuva~kata industrija,
- pretprijatija od oblasta na snabduvawe so elektri~na energija, gas i
voda,
- grade`ni{tvo, i
- soobra}aj .

1.1. Pretprijatija od oblasta na zemjodelstvoto, lovot i {umarstvoto

1. Zemjodelskite pretprijatija vr{at raboti od poljodelstvoto,

ovo{tarstvoto, gradinarstvoto, lozarstvoto, livadarstvoto, odgleduvawe na
stoka, , lov, ribolov, p~elarstvo, `ivinarstvo i prerabotka na zemjodelskite
proizvodi.
Zemjodelskoto proizvodstvo se karakterizira so odredeni specifi~nosti
koi gi nema vo drugite sektori od stopanstvoto. Tie specifi~nosti se :
-biolo{kiot karakter na proizvodstvoto,
-zemjata kako nezamenlivo sredstvo za rabota,
-naglasenoto vlijanie na prirodnite faktori,
-heterogenost na zemjodelskoto proizvodstvo,

42 )
Ova e edna od pri~inite poradi koi i na{iot Zakon za trgovski dru{tva site pretprijatija gi
podveduva pod poimot trgovski dru{tva.
43 )
Taka na primer, nekoe proizvodno pretprijatie gi prodava svoite proizvodi na trgovskata
mre`a, a drugo pretprijatie ima i sopstvena trgovska mre`a i svoite proizvodi gi prodava vo
svoite prodavnici.
44 )
Razgrani~uvaweto e napraveno spored na{ata najnova Nacionalna klasifikacija na
dejnostite.

23
 -sopstvenite zemjodelski proizvodi slu`at kako surovina za natamo{no
sopstveno proizvodstvo.
2. Pretprijatijata od oblasta na lovot se zanimavaat so :
- lov i fa}awe na divi `ivotni vo zamki zaradi dobivawe na hrana,
krzno i ko`a ili zaradi koristewe vo istra`uvawa, zoolo{ki gradini ili kako
doma{ni milenici,
- proizvodstvo na krzna, ko`i i sl,
- obnovuvawe na postoe~kite i voveduvawe na novi vidovi dive~ i
odgleduvawe na dive~.
3. Osnovna dejnost na pretprijatijata od oblasta na {umarstvoto e
podignuvawe, odgleduvawe i eksploatacija na {umite. Pokraj toa, ovie
pretprijatija se zanimavaat i so iskoristuvawe na sporedni {umski proizvodi :
sobirawe na kori, smoli, {i{arki, `eladi, pe~urki i sl .

1. 2. Pretprijatija od oblasta na ribarstvoto

Ovie pretprijatija se zanimavaat so ulov na riba, mrestewe na riba i

odgleduvawe na ribi.
Ulovot mo`e da bide ulov na riba vo moriwa, okeani, reki i ezera,
potoa ulov na morski i slatkovodni mekoteli i lu{pari, ulov na vodeni `ivotni,
morski e`ovi i sipi. Isto taka ovie pretprijatija se zanimavaat i so sobirawe na
materijali od more (prirodni biseri, sungeri, korali, algi i sl.).
Mrestili{tata i ribarskite farmi pak se zanimavaat so proizvodsvo na
ikra, odgleduvawe na riba i drugi vodeni `ivotni.

1. 3. Pretprijatija za vadewe na rudi i kamen

Dejnosta na rudnicite i kamenolomite opfa}a vadewe na minerali koi

vo prirodata se javuvaat vo cvrsta ( jaglen i ruda), te~na ( nafta) ili gasovita
( priroden gas) sostojba. Eksploatacijata mo`e da bide jamska , povr{inska ili
od dup~ewa.

24
 Pokraj toa, dejnosta na ovie pretprijatija gi opfa}a i dopolnitelnite
raboti okolu podgotovkata na surovi materijali so cel za nivna proda`ba na
pazarot : melewe, podgotovka na rudata, otsoluvawe i oblagoroduvawe.

1. 4.. Pretprijatija od prerabotuva~kata industrija 45)

Pretprijatijata od prerabotuva~kata industrija se zanimavaat so

prerabotka na surovini od rastitelno, `ivotinsko i mineralno poteklo po
mehani~ki ili hemiski pat vrz osnova na tehni~ka podelba na trudot i vo
golem obem. Toa zna~i deka vo industriskite pretprijatija se izvr{uva
proizvodstvo vo golemi koli~ini za pazarot. Samoto proizvodstvo se
izvr{uva prete`no so ma{ini i vrz osnova na tehni~ka podelba vo
pretprijatieto kade sekoj rabotnik izvr{uva soodvetna operacija.
Proizvodstvenite procesi se izvr{uvaat analiti~ki, sinteti~ki i so prerabotka.
Analiti~kiot proces na proizvodstvo se sostoi vo toa {to surovinite i
materijalite za reprodukcija se razdeluvaat na nekolku ili pove}e razli~ni
proizvodi ( pr. vo rafineriite od nafta se dobivaat razni proizvodi).
Sinteti~kiot proces na proizvodstvo se sostoi vo hemisko i
mehani~ko spojuvawe na surovinite, reprodukcionite materijali i
polufabrikati za da se dobie finalniot proizvod (pr. vo tekstilnite pretprijatija,
proizvodstvoto na {tofovi).
Prerabotuva~kiot proces na proizvodstvo se sostoi vo promenata na
oblikot i namenata na nekoj odreden materijal za da se dobie nov proizvod
koj }e ima podruga upotrebna vrednost ( pr. vo pretprijatijata vo
ma{inogradbata proizvodstvoto na ma{ini i alati).
So ponatamo{na primena na op{testvenata podelba na trudot vo
ramkite na industrijata, se doa|a do natamo{no stesnuvawe na delokrugot na
rabota na oddelni pretprijatija i nivna specijalizacija vo proizvodstvoto, koe
ima za posledica formirawe na granki vo ramkite na sektorot industrija.

45 )
Industrijata zaedno so rudarstvoto pretstavuva industrija vo po{iroka smisla na zborot i
kako takva se deli na ekstraktivna i prerabotuva~ka industrija. Ekstraktivnata industrija se
zanimava so vadewe na rudi i drugi minerali od zemjata, a prerabotuva~kata gi prerabotuva
surovinite i poluproizvodite vo gotovi proizvodi. Predmet na rabota na ekstraktivnata
industrija se materijalnite blaga ( vo cvrsta, te~na i gasovita sostojba) koi gi nudi prirodata, a
se nao|aat vo zemjata ili na nejzinata povr{ina i na koi u{te ne vlijael ~ove~kiot trud. Vo
ekstraktivnata industrija spa|a vkupnoto rudarstvo i proizvodstvoto na minerali od mineralno
poteklo. Ekstraktivnata industrija, {umarstvoto i zemjodelstvoto slu`at kako surovinska baza
za prerabotuva~kata industrija.

25
Pretprijatijata koi pripa|aat na edna granka imaat pove}e me|usebni zaedni~ki
tehni~ki i organizacioni karakteristiki.
Vo sektorot prerabotuva~ka industrija formirani se slednite granki
na pretprijatija :
- proizvodstvo na prehranbeni proizvodi, pijalaci i tutun,
- proizvodstvo na tekstil i tekstilni proizvodi,
- proizvodstvo na ko`a i predmeti od ko`a,
- prerabotka na drvo i proizvodi od drvo,
- proizvodstvo na celuloza, hartija i proizvodi od hartija : izdava~ka
dejnost i pe~atewe,
- proizvodstvo na koks, derivati na nafta i nuklearno gorivo,
- proizvodstvo na hemikalii, hemiski proizvodi i ve{ta~ki i sinteti~ki
vlakna,
- proizvodstvo na proizvodi od guma i proizvodi od plasti~ni masi,
- proizvodstvo na proizvodi od drugi nemetalni minerali,
- proizvodstvo na osnovni metali i standardni metalni proizvodi,
- proizvodstvo na ma{ini i uredi ,
- proizvodstvo na elektri~ni i opti~ki uredi,
- proizvodstvo na soobra}ajni sredstva.
Vo pretprijatija od prerabotuva~kata industrija spa|aat i drugi
pretprijatija koi se zanimavaat so prerabotka na surovini i materijali , a koi ne
se vklu~eni vo pogore nabroenite.
Spored namenata na proizvodot bez ogled na grankata kon koja
pripa|aat pretprijatijata, industriskite pretprijatija mo`at da se podelat na
pretprijatija od te{kata industrija koi proizveduvaat sredstva za proizvodstvo
i pretprijatija od lesnata industrija koi glavno proizveduvaat sredstva za
{iroka potro{uva~ka.
Vrz osnova na slo`enosta na tehnolo{kiot proces, industriskite
pretrpijatija mo`at da bidat specijalizirani i kombinirani. Specijalizacijata na
pretprijatijata proizleguva od natamo{nata op{testvena podelba na trudot i
tehni~kata podelba na trudot.
Specijaliziranite pretprijatija se karakteriziraat po pravilo so
ednostaven tehnolo{ki proces, specijalizirana oprema i proizvodstvo na
srodni proizvodi, eden proizvod, nekoj del od eden slo`en proizvod ili edna
faza od nekoj slo`en tehnolo{ki proces. Specijalizacijata mo`e da bide
predmetna ili specijalizacija za delovi. Kaj predmetnata specijalizacija
pretprijatijata vr{at specijalizirano proizvodstvo na nekoi gotovi proizvodi, a
kaj specijalizacijata za delovi tie izvr{uvaat specijalizirano proizvodstvo na
oddelni fazi od tehnolo{kiot proces ili specijalizirano proizvodstvo na delovi
od nekoj proizvod.

26
 Kombiniranite pretprijatija se vsu{nost golemi slo`eni industriski
pretprijatija vo koi e soedineto proizvodstvoto od razni industriski granki ili
mo`ebi i sektori od stopanstvoto.
Kombinacijata mo`e da odi po vertikala koga imame povrzuvawe vrz
osnova na posledovatelni fazi na proizvodstvoto ( pr. na rudnikot za `elezo se
nadovrzuva topilnica i valalnica na ~elik) ili po horizontala koga imame
povrzuvawe na pogoni od koi sekoj dava razli~en finalen proizvod.

1. 5. Pretprijatija za snabduvawe so elektri~na energija,

gas i voda

Ovdeka gi vbrojuvame pretprijatijata koi se zanimavaat so

proizvodstvo i distribucija na elektri~na energija, gas, parea i topla voda.
Vo ramkite na proizvodstvoto i distribucijata na elektri~na energija
spa|aat proizvodstvoto na hidroelektri~na energija ( hidrocentrali),
proizvodstvoto na termoelektri~na energija ( termoelektrani), proizvodstvoto
na drugi vidovi energija ( nuklearni elektrani, gasni turbini, dizel i
alternativno proizvodstvo na energija), potoa prenos na elektri~na energija i
distribucija na elektri~na energija.
Vo ramkite na proizvodstvoto na gas i distribucija na gasoviti goriva
spa|a proizvodstvoto na gas so karbonizirawe na jaglen od nusproizvodite vo
zemjodelstvoto ili od otpadoci i proizvodstvoto na gasoviti goriva po pat na
~istewe, me{awe ili preku drugi procesi od razli~ni vidovi gasovi
vklu~uvaj}i i biogas.
Ovde vleguva i transportiraweto, distribucijata i snabduvaweto so
gasoviti goriva od site vidovi niz sistemot na glavni cevki.
Me|utoa, ovde ne vleguva : proizvodstvoto na derivati od nafta i
rabotata na koksnite pe~ki koi se vklu~eni kaj prerabotuva~kata industrija
( proizvodstvo na koks, derivati na nafta i nuklearno gorivo), potoa
proizvodstvoto na industriski gas koe e vklu~eno isto taka kaj
prerabotuva~ka industrija ( proizvodstvo na hemikalii, hemiski proizvodi i
ve{ta~ki i sinteti~ki vlakna) i transportot na gasovi niz cevovodi ( osven niz
glavnite cevki).
Snabduvaweto so parea i topla voda go opfa}a proizvodstvoto ,
sobiraweto i distribucijata na parea i topla voda za greewe i podvi`uvawe na
motori i drugi celi i proizvodstvoto i distribucijata na studena voda ili mraz
za razladni celi.
Vo ramkite na ovoj vid pretprijatija spa|aat i pretprijatijata koi se
zanimavaat so sobirawe, pre~istuvawe i distribucija na voda za piewe i
prehranbena voda.

27
 1. 6. Grade`ni pretprijatija

Grade`nite pretprijatija vr{at raboti na proektirawe i izgradba na

grade`ni objekti. Vo ramkite na ovie pretprijatija mo`at da postojat i razni
pogoni kako {to se mehani~ka rabotilnica za odr`uvawe na sredstvata za
rabota, pogon za betonski elementi i razni zanaet~isko-grade`ni pogoni za
molerski i elektroinstalaterski raboti.
Specifi~nost na ovie pretprijatija e {to nivniot proizvod ( zgrada,
most i sl.) e nepodvi`en zaradi {to i sredstvata za rabota i rabotnata sila se vo
postojano dvi`ewe ( od gradili{te do gradili{te).
Grade`nite pretprijatija sé pove}e se specijaliziraat i mehaniziraat taka
{to spored tehni~kata opremenost sé pove}e se pribli`uvaat kon industriskite
pretprijatija. Onamu kade {to e toa mo`no tie preo|aat na serisko
proizvodstvo, a vremeto na proizvodstvo na grade`nite objekti go skratuvaat
pokraj drugoto i so industriskoto proizvodstvo na grade`ni elementi.
Vo ovie pretprijatija gi vbrojuvame grade`nite pretprijatija za
niskogradba ( pr. pretprijatija za izgradba na pati{ta), grade`ni pretprijatija za
visokogradba ( pr. specijalizirani pretprijatija za izgradba na re~ni brani),
grade`ni pretprijatija za izgradba na mostovi, tuneli i dr.

1. 7. Soobra}ajni pretprijatija

Soobra}ajnite pretprijatija vr{at raboti na prevoz na stoka i lu|e kako

i prenos na vesti so pomo{ na specijalni sredstva.
Soobra}ajot vo su{tina pretstavuva prodol`enie na procesot na
proizvodstvo zaradi {to i soobra}ajnite pretprijatija se tretiraat kako
proizvodni pretprijatija. Ova proizleguva ottamu {to stokata {to ja proizvela
soodvetna firma mo`e da se upotrebi duri otkoga }e pristigne na mestoto na
potro{uva~ka i {to vrednosta na stokata se zgolemuva za iznosot na
transportnite tro{oci.
Zna~eweto na ovie pretprijatija vo stopanstvoto e vo toa {to tie
obezbeduvaat kontinuitet na op{testvenata reprodukcija i vlijaat vrz
vremetraeweto na obrtot na obrtnite sredstva vo pretprijatijata od drugite
granki i sektori na stopanstvoto.

28
 Vo soobra}ajni pretprijatija koi izvr{uvaat transport gi vbrojuvame
pretprijatijata od `elezni~kiot soobra}aj, pretprijatijata od drumskiot
soobra}aj, pretprijatijata od pomorskiot soobra}aj, pretprijatijata od re~niot
soobra}aj pretprijatijata od vozdu{niot transport.
Karakteristi~no za ovie pretprijatija e {to vo strukturata na elementite
na proizvodstvo po pravilo anga`iraat vo golema merka osnovni sredstva, a
isto taka i toa {to tie ne proizveduvaat uslugi sekoga{ koga sredstvata im se
vo dvi`ewe tuku samo koga vr{at prevoz na stoka i lu|e. Vo ovie pretprijatija
od posebna va`nost e nivoto na organizacija na rabotata , a i mehanizacijata i
modernizacijata na transportnite sredstva i opremata bidej}i od toa zavisi i
brzinata i sigurnosta na soobra}ajot, a i ekonomi~nosta na raboteweto.
Vo soobra}ajni sredstva koi vr{at prenos na vesti i pratki
(telekomunikacii) gi vbrojuvame pretprijatijata na po{tensko-telegrafsko-
telefonskiot soobra}aj i radioteleviziskite pretprijatija. Karakteristi~ni se
organiziraweto na rabotata , formiraweto na cenite i sl.

1. 8. Zanaet~iski pretprijatija koi vr{at proizvodstvo

Vo proizvodni pretprijatija vo po{iroka smisla na zborot mo`eme da

gi vklu~ime i zanaet~iskite pretprijatija koi vr{at proizvodstvo. Razlikata
pome|u industriskite i zanaet~iskite pretprijatija e vo toa {to zanaet~iskite
pretprijatija proizvodstvoto go izvr{uvaat vo mali koli~ini, nema detalna
podelba na trudot, se raboti glavno po nara~ka i imaat mal broj na vraboteni
lica.

2) Trgovski pretprijatija

Trgovskite pretprijatija vr{at kupoproda`ba na stoka, odnosno

kupuvaat stoka zaradi proda`ba ili izvr{uvaat uslugi vo stokoviot promet t.e.
vr{at posreduvawe i drugi uslugi. Spored toa, niv mo`eme da gi podelime na
trgovski pretprijatija koi vr{at kupoproda`ba na stoka i pretprijatija koi vr{at
uslugi vo stokoviot promet.

29
 Trgovskite pretprijatija koi vr{at kupoproda`ba mo`at da bidat
trgovski pretprijatija na golemo, trgovski pretprijatija na malo i trgovski
pretprijatija na malo i golemo.
Trgovskite pretprijatija na golemo kupuvaat stoka od proizvoditelot i
uvoznicite i ja prodavaat na trgovskite pretprijatija na malo, na proizvodnite
pretprijatija i na drugi pretprijatija koi kupuvaat pogolemi koli~ini stoka.
Ovie pretprijatija naj~esto se specijalizirani.
Se javuvaat naj~esto vo slednive slu~ai:
- koga treba da ja prezemat stokata od pretprijatijata koi izvr{uvaat
uvoz so cel da ja prodadat na trgovskite pretprijatija na malo;
- koga treba da gi soberat proizvodite od brojnite proizvoditeli so cel
da se sozdadat golemi zalihi od koi mo`at da se snabduvaat trgovskite
pretprijatija na malo i razni drugi proizvoditeli. Toa se na primer trgovskite
pretprijatija na golemo koi vr{at otkup na zemjodelski proizvodi, otpad ili
sli~no;
- koga trgovskite pretprijatija na malo kupuvaat stoka vo pomala
koli~ina od onaa koja ja ispora~uvaat fabrikite; i
- koga trgovskite pretprijatija na malo sakaat da nabavat stoka so
{irok asortiman, a fabrikite poedine~no ne proizveduvaat taka {irok
asortiman.
Trgovskite pretprijatija na malo nabavuvaat stoka od proizvoditelite
ili od trgovskite pretprijatija na golemo i preku svoite prodavnici ja prodavaat
na potro{uva~ite. Ovie pretprijatija mo`at da bidat specijalizirani i me{oviti.
Specijaliziranite trgovski pretprijatija na malo prodavaat stoka od
edna struka ili na del od edna struka. So ova se zadovoluva potrebata na
potro{uva~ite da imaat pogolem izbor na stoka od edna struka vo edna
prodavnica.
Me{oviti trgovski pretprijatija na malo prodavaat stoka od pove}e
struki. Poseben oblik na me{oviti pretprijatija na malo se univerzalnite
stokovi ku}i vo koi se prodava stoka od pove}e struki i vo {irok asortiman.
Trgovskite pretprijatija na golemo i malo vr{at kupoproda`ba i na
golemo i na malo.
Trgovskite pretprijatija koi vr{at uslugi vo stokoviot promet se:
posredni~kite pretprijatija, komisionite pretprijatija, skladi{nite pretprijatija,
{pediterskite pretprijatija, pretprijatijata za kontrola na kvalitetot i kvantitetot
na stokata i pretstavni{tvata na stranskite firmi.
Predmet na rabotewe na posredni~kite firmi e posreduvawe, t.e.
doveduvawe vo vrska na strankite koi sakaat da kupat so strankite koi sakaat
da prodadat stoka i davawe izvestuvawa za sostojbata na pazarot.
Predmet na rabotewe na komisionite pretprijatija e proda`ba na stoka
vo svoe ime i za smetka na komitentot ( nalogodava~ot).

30
 Predmet na rabotewe na skladi{nite pretprijatija e skladirawe i
~uvawe na stokata od komitentite, kako i rabotite koi se vo vrska so
smestuvaweto i ~uvaweto na stokata (tovarewe, istovarawe, isporaka na
stokata i dr.).
Predmet na rabotewe na {pediterskite pretprijatija e isporaka i
donesuvawe na stokata vo svoe ime i za smetka na komitentot.
Predmet na rabotewe na pretprijatijata za utvrduvawe na kvalitetot i
kvantitetot na stokata e kontrola na kvalitetot i koli~inata na stokata koe se
izvr{uva vo ime i za smetka na komitentot.
Predmet na rabotewe na pretstavni{tvata na stranskite firmi e
pretstavuvawe na stranskite firmi.

3) Pretprijatija za vr{ewe uslugi

Vo ovaa grupa gi vbrojuvame komunalnite pretprijatija za uslugi

kako {to se: za vodovod, gradska ~istota, oxa~arski uslugi i dr.
Isto taka vo ovaa grupa spa|aat i ugostitelskite pretprijatija
( hotelierstvoto i restoraterstvoto ). Hotelierstvoto nudi uslugi za smestuvawe
, ishrana i razonoda vo hoteli, moteli, odmorali{ta, kampovi i sl, a dodeka
restoraterskite objekti nudat uslugi na hrana i pijalaci i razonoda.
Ovdeka spa|aat i posredni~kite organizacii vo turizmot (turisti~kite
agencii) koi se zanimavaat so posreduvawe me|u korisnicite na ugostitelskite
uslugi i ugostitelskite pretprijatija, no i so organizirawe na patuvawa, izleti vo
zemjata i stranstvo i sl.
Posebni vidovi uslu`ni pretprijatija se i bankite i osiguritelnite pretprijatija.
Bankite se pretprijatija koi za smetka na svoite klienti (ostanati
pretprijatija i gra|ani) vr{at odredeni raboti kako {to se: uplati vo korist na
`iro-smetki , isplati na tovar na `iro-smetki, prenos od edna na druga `iro
smetka, davawe zaemi, krediti, pribirawe vlogovi na {tedewe i sl.
Osiguritelnite pretprijatija vr{at raboti vo vrska so osiguruvawe na
imoti i lica, so isklu~ok na rabotite od socijalnoto osiguruvawe.
Vo uslu`ni pretprijatija se vbrojuvaat i nekoi pretprijatija ~ij predmet
na rabota e specifi~en kako {to se pretprijatijata za prika`uvawe filmovi,
proektantskite pretprijatija i drugi.
Vo uslu`ni pretprijatija vo po{iroka smisla na zborot mo`eme da gi
vklu~ime i zanaet~iskite pretprijatija koi vr{at uslugi.

31
 b) Vidovi pretprijatija spored goleminata

Spored goleminata pretprijatijata mo`at da se podelat na mali, sredni i

golemi. Me|utoa, ne postoi nekoj siguren kriterium za ovaa podelba taka {to
za toa mo`e da poslu`i bilo brojot na vrabotenite, bilo vgradenata pogonska
sila vo pretprijatieto, osnovnite sredstva, ostvareniot prihod, profitot i sl.
Me|utoa, nieden od spomenatite kriteriumi oddelno primenet ne mo`e
da ni dade realna slika za goleminata na pretprijatieto taka {to ovie kriteriumi
ne mo`at da se primenuvaat sekoga{ i na site pretprijatija .
Taka na primer, ako ocenkata se zasnova na brojot na rabotnata sila,
pretprijatijata so avtomatizirano proizvodstvo zaposluvaat pomalku rabotnici
vo odnos na pretprijatijata koi upotrebuvaat pomalku ma{ini, pa mo`e da se
slu~i, edna golema hidrocentrala ili avtomatizirana hemiska fabrika da dojde
vo grupata na mali pretprijatija, dodeka nekoi rudarski ili tekstilni
pretprijatija bi bile klasificirani vo grupata na golemi pretprijatija. Spored
prirodata na tehnolo{kiot proces, elektro-centralite i hemiskite fabriki baraat
visok stepen na mehanizacija i avtomatizacija, taka {to skoro i da nemaat
rabotnici vo proizvodstvo, dodeka za rudarskite i tekstilnite pretprijatija
potreben e relativno golem broj na proizvodni rabotnici. Spored toa , brojot
na rabotnici ne mo`e da slu`i kako realna osnova za podelba na ovie
pretprijatija po golemina.
Isto taka i ostvareniot prihod i profit ne mo`at da slu`at kako op{t
kriterium bidej}i zavisat od uspe{nosta vo raboteweto i vidot na dejnosta i sl.
Zatoa, goleminata na pretprijatieto ne mo`e da se poistovetuva so apsolutnata
golemina na bilo koj od spomenatite kriteriumi, a i site tie zaedno ne mo`at
da se zemat kako kriterium bidej}i tie ne mo`at ni da se sobiraat.
Poradi ova kategorizacijata na pretprijatijata spored goleminata
naj~esto se vr{i spored celta koja so toa treba da se postigne i sledstveno na
toa se odreduvaat i merilata za podelba. Ubavo re{enie mo`e da bide i
kombinacija na pove}e kriteriumi ili koristewe na izvedeni pokazateli vrz
baza na tie kriteriumi. Vo razni zemji se koristat razli~ni merila vo zavisnost
od ekonomskata sila, a mo`at da se diferenciraat i spored vidot na dejnosta.
Podelbata na pretprijatijata na mali, sredni i golemi pove}e e od
konvencionalna priroda {to se zasnova isto taka na konvencionalni
kriteriumi.
I golemite i malite pretprijatija imaat svoi prednosti i nedostatoci za
koi }e stane zbor vo delot za organizacija na sredstvata.

32
 Me|utoa, od stopanski aspekt va`na e t.n. optimalna golemina na
pretprijatieto za koja isto taka }e zboruvame vo delot za organizacija na
sredstvata.
v) Vidovi pretprijatija spored sopstvenosta nad sredstvata za
proizvodstvo

Spored sopstvenosta pretprijatijata glavno mo`eme da gi podelime

na :
-
pretprijatija vo privatna sopstvenost, 46)
-
pretprijatija vo dr`avna sostvenost, 47)
-
pretprijatija vo me{ovita sopstvenost.
Vo ramkite na site ovie vidovi sopstvenosti mo`at da se pojavat
pretprijatija so razli~en organizacionen oblik.

g) Vidovi pretprijatija spored organizacioniot oblik

1. Organizacioni oblici na pretprijatija vo svetot

1. Pretprijatijata vo privatna sopstvenost mo`at da se javat vo razni

organizacioni oblici i toa :
-
kako inokosni pretprijatija (pretprijatija na poedinec)48) ,
-
kako dru{tva ili kompanii , 49) i
-
kako zdru`eni pretprijatija. 50)

46 )
Nekoi avtori ja izdvojuvaat i t.n. zadru`na sopstvenost duri i koga zboruvaat za pazarnite
stopanstva, {to spored nas ne dr`i mesto, bidej}i i tuka se raboti vsu{nost za privatna
sopstvenost.
47 )
Kaj nas porano postoe{e i t.n. op{testvena sopstvenost kade vsu{nost ne se znae{e
titularot na sopstvenosta ili so drugi zborovi sé be{e se~ie i ni~ie.
48 )
Kaj nas spored Zakonot za trgovski dru{tva toa e na primer trgovec poedinec.
49 )
Spored na{iot Zakon za trgovski dru{tva postoi mo`nost dru{tvo so ograni~ena
odgovornost da formira i edno lice {to ne soodvetstvuva na samiot termin dru{tvo bidej}i
poimot dru{tvo obi~no podrazbira pove}e od eden.
50 )
Kaj nas vo vrska so ovaa problematika so Zakonot za trgovski dru{tva se voveduvaat
terminite : dru{tvo koe vo drugo dru{tvo ima zna~ajno u~estvo, mnozinsko u~estvo ili
mnozinsko pravo na odlu~uvawe, zaemno u~estvo, zavisno, vladeja~ko dru{tvo , holding i
dru{tva koi dejstvuvaat zaedni~ki.

33
 Karakteristika na inokosnite pretprijatija e {to tie se vo sopstvenost
na eden t.e. na poedinec. Nivnite sopstvenici sami go organiziraat
raboteweto, so sopstven kapital i za delovnite rizici odgovaraat so celiot svoj
imot.
Vo svetot postojat ~etiri osnovni vida na dru{tva t.e. kompanii, a toa
se : dru{tvo so neograni~ena odgovornost ( javno trgovsko dru{tvo-
ortaklak) , komanditno dru{tvo, akcionersko dru{tvo i dru{tvo so ograni~ena
odgovornost. 51)
Javnite trgovski dru{tva ( ortaklak) vo razni zemji se javuvaat pod
razli~ni imiwa. Taka vo Francija se sre}avaat pod imeto Socie,te,s ge,ne,rales
ili Socie,te,s en nom collectif, vo Anglija partnership, a vo Germanija
handels gesellschaft. Tie pretstavuvaat najstar oblik na zdru`uvawe i se
javuvaat u{te vo sredniot vek, a vo Italija u{te vo 12 vek kako semejni
trgovski dru{tva.
Orta~kite dru{tva nastanuvaat vrz osnova na sloboden dogovor me|u
dve ili pove}e lica. ^lenovite na dru{tvoto vo dogovorot slobodno gi
utvrduvaat me|usebnite prava i obvrski, visinata na u~estvoto vo zaedni~kiot
kapital na sekoj ~len, u~estvoto vo odlu~uvaweto za rabotata, visinata i
na~inot na u~estvoto vo ostvarenata dobivka itn.
Odnosite i odgovornostite na ~lenovite na dru{tvoto kon treti lica se
striktno i rigorozno regulirani vo zakonodavstvata na skoro site zemji. Kon
doveritelite na dru{tvoto ~lenovite na javnite trgovski dru{tva odgovaraat
li~no, solidarno i neograni~eno. 52)
Ovie dru{tva sekoga{ rabotat pod zaedni~ka firma i preku edinstvena
smetka. Imeto na firmata obi~no se sostoi od imiwata na site ortaci ( ako e
nivniot broj mal) ili na nekoi od niv so dopolnitelni zborovi “ i kompanija ”,
“ i sin ” i sl.
Komanditnite dru{tva ( taen ortaklak) se poslo`en vid na zdru`uvawe
i preoden oblik kon akcionerski dru{tva. Imeto doa|a od italijanskiot zbor
“acomandite” {to zna~i vlog vo smisla na glavnica. Vo Francija tie se
narekuvaat Socie,te,s en commandite, vo Anglija limited partnership (
ograni~en ortaklak) , a vo Germanija Kommanditgesellschaft.
Komanditnite dru{tva imaat isti op{ti karakteristiki kako i javnite
trgovski dru{tva vo odnos na celite i reguliraweto na vnatre{nite odnosi. No

51 )
Veqkovi} D., “ Nadvore{notrgovski i devizen sistem ”, Skopje , 1991 god., str. 22.
52 )
Li~nata odgovornost zna~i odgovornost na sekoj ortak oddelno. Solidarnata
odgovornost zna~i odgovornost na sekoj ortak za site, {to zna~i deka doveritelite na firmata
mo`at da baraat od koj i da e ortak da go izmiri celiot iznos na obvrskata, bez ogled na
visinata na negoviot udel, a reguliraweto na negovite odnosi so drugite ortaci e interna rabota
na firmata. Neograni~ena odgovornost zna~i deka sekoj ~len na dru{tvoto odgovara so
celokupniot svoj imot.

34
postojat i brojni su{tinski razliki. Kaj ovie dru{tva pokraj javnite ~lenovi
postojat i t.n. tajni ~lenovi ili komanditori koi vnesuvaat svoj kapital vo
zaedni~kata firma, no ne se zabele`uvaat vo registarot i ne snosat solidarna i
neograni~ena odgovornost kon doveritelite tuku samo do visinata na svojot
vlog i ne u~estvuvaat vo upravuvaweto so firmata. Nivniot udel vo
ostvareniot profit e vo srazmer so visinata na vlogot i se regulira vo me|
usebniot dogovor.
Poseben oblik na ovie dru{tva se t.n. komanditni dru{tva so akcii
kade visinata na komanditniot kapital odnapred se opredeluva i se deli na
akcii koi mo`at da bidat i predmet na kupoproda`ba. Me|utoa, upravuvaweto
go vr{at javnite ~lenovi i snosat solidarna i neograni~ena odgovornost, a
tajnite ~lenovi imaat pravo da u~estvuvaat vo izbor na nadzorniot odbor i
~lenovite imaat uvid samo vo bilansot na akcionerskiot del od kapitalot. Ovie
dru{tva ne izbiraat upraven odbor, tuku rabotite gi vr{at javnite ~lenovi.
Akcionerskite dru{tva pretstavuvaat najrasprostranet oblik na
dru{tva. Vo Francija tie se narekuvaat Socie,te,s anonymes ( S.A.) , vo SAD
- Stock corporation ili incorporated (Corp.) ili (INC.), vo Velika Britanija-
Company limited by shares (“ Limited ” ili “ Ltd. ”) , vo Germanija-
Aktiengesellschaften ( A.G.) itn.
Iznosot na vkupniot osnova~ki kapital kaj ovie dru{tva e odnapred
utvrden i podelen na pogolem broj ednakvi delovi ( akcii- actions, shares,
aktien) i se uplatuvaat vrz osnova na javno zapi{uvawe od strana na
akcionerite (za akcionerskite dru{tva koi se sli~ni so akcionerskite dru{tva od
na{iot Zakon za trgovski dru{tva pove}e }e stane zbor vo delot vo koj }e
govorime za vidovite pretprijatija vo na{ata zemja).
Dru{tvata so ograni~ena odgovornost se razvile od akcionerskite
dru{tva kako specifi~en vid na zdru`uvawe na kapital. Tie se javile najnapred
vo Germanija- Gesellschaft Mit beschrankter Haftung ( G.m.b.H.), potoa
vo Anglija - Private limited company, a podocna vo Francija - Socie,te,
a,responsabilite, limite,e (Srl).
Kaj ovie dru{tva vkupniot kapital ne e podelen na ednakvi delovi,
tuku se formira so vnesuvawe na kapital na pogolem broj kapitalisti vo ista ili
razli~na visina, vrz osnova na me|useben dogovor vo koj se utvrduvaat
upravuva~kite prava. Sekoj od ~lenovite odgovara solidarno, no do visinata
na vlo`eniot kapital.
Kako zdru`eni pretprijatija vo svetot poznati se slednite formi i toa:
karteli, trustovi, koncerni i holding kompanii. 53)
Kartelite se zdru`enija na pretprijatija od ista dejnost osnovani zaradi
steknuvawe na monopolska polo`ba na pazarot. Pretprijatijata ~lenovi na
53 )
So zdru`uvawe na pretprijatijata od pove}e zemji se sozdavaat t.n. multinacionalni
kompanii.

35
kartelot i ponataka ostanuvaat samostojni vo pogled na upravuvaweto,
proizvodstvoto, komercijalnoto i finansiskoto rabotewe. Isklu~ok pretstavuva
specifi~niot vid na kartel t.n. sindikat kade pretprijatijata ja gubat
komercijalnata samostojnost.
Koncernite se zdru`enija na pretprijatija od isti ili razli~ni granki i
dejnosti kade postoi cvrsto finansisko povrzuvawe, a vo drug pogled
pretprijatijata se samostojni. Upravuvaweto so koncernot se izvr{uva preku
kapitalot, zaedni~ka uprava i sl. Za razlika od kartelot koj be{e naso~en kon
pazarot, koncernot e pove}e naso~en kon zaedni~kata organizacija,
proizvodstvoto, upravata, finansiraweto i sl., a so cel za postignuvawe na
poracionalno proizvodstvo, zgolemuvawe na produktivnosta na trudot,
ekonomi~nosta i rentabilnosta na raboteweto.
Trust e oblik na zdru`uvawe kade pretprijatijata skoro vo celost ja
gubat svojata samostojnost. Nastanuva novo pretprijatie so zaedni~ko
rakovodstvo, a porane{nite sopstvenici stanuvaat akcioneri. Trustot te`nee
kon monopolska polo`ba na pazarot preku sozdavawe na vertikalno
proizvodno povrzuvawe. Povrzuvaweto treba da obezbedi maksimalna
produktivnost, ekonomi~nost i rentabilnost so {to }e poevtini proizvodstvoto
i }e se postigne finansiska stabilnost.
Holding kompanii se sli~ni so koncernite, no se zanimavaat isklu~ivo
so upravuvawe so kapitalot.
2. Pretprijatijata vo dr`avna sopstvenost postojat vo site dr`avi so
pazarna ekonomija, a predvideni se i so na{iot Zakon za trgovski dru{tva.
Ovie pretprijatija obi~no se sre}avaat vo oblasta na odbranata (pretprijatija za
proizvodstvo na oru`je i municija), potoa vo prometot so tutun ili alkohol i sl.
, a zaradi obezbeduvawe na stabilni fiskalni izvori , potoa vo odredeni
dejnosti kade treba da se za{titi javniot interes kako na primer elektrocentrali,
vodovod, javen soobra}aj, dr`avni `eleznici , PTT i sl.
Ovie pretprijatija se javuvaat kako dr`avni pretprijatija so poseben
status.
Dr`avnite pretprijatija so poseben status se osnovaat so posebna
odluka i so sredstva od dr`avniot buxet. Vo raboteweto ne gi po~ituvaat
komercijalnite motivi. Opredeluvaweto na na~inot na nivnata rabota i
upravuvaweto so niv e napolno vo ingerencija na dr`avnata administracija.
3. Pretprijatijata vo me{ovita sopstvenost se pretprijatija kade
sopstvenosta e del privatna (na pravni i fizi~ki lica), a del dr`avna
sopstvenost. Vo svetot tie se javuvaat kako me{oviti akcionerski dru{tva so
akcii {to pokraj dr`avata gi zapi{uvaat i privatno pravnite i fizi~kite lica ili
nastanuvaat so otkupuvawe na pogolem del od akciite od nekoe privatno
pretprijatie. Rabotat spored vostanovenite metodi na privatnite pretprijatija,

36
no upravuvaweto so niv go vr{at soodvetnite dr`avni organi ili od niv
imenuvan upraven organ. 54)
Nekoi avtori pod terminot me{ovita sopstvenost ja podveduvaat i
me{ovitata sopstvenost na doma{en i stranski kapital. Vo ovoj slu~aj me|utoa
ne se raboti za me{ovit kapital spored sopstvenosta, tuku spored pripadnosta
kon odredena teritorijalna zaednica.

2. Oblici na pretprijatija vo makedonskoto stopanstvo

Na{iot Zakon za trgovski dru{tva 55) site subjekti koi se zanimavaat

so stopanska aktivnost gi ozna~uva kako trgovci. Inaku, voobi~aeno e pod
poimot trgovec da se podrazbere lice anga`irano vo proda`ba na malo
( prodavnica). No pri ozna~uvaweto na site subjekti kako trgovci, pojdovna
osnova e toa {to site subjekti bilo da se zanimavaat so trgovija na malo ili so
trgovija na golemo , ili so proizvodstvo ili pak so uslugi, na odreden na~in se
involvirani vo trguvawe (kupoproda`ba) na stoki ili uslugi.
Vo taa smisla pod poimot trgovec spored Zakonot e sekoe pravno ili
fizi~ko lice koe samostojno trajno vr{i nekoja od slednive dejnosti:
-
kupuvawe i proda`ba na podvi`ni predmeti bez ogled dali se
prodavaat nepromeneti, obraboteni ili preraboteni;
-
trguvawe so hartii od vrednost;
-
nabavuvawe na podvi`ni predmeti zaradi nivna obrabotka ili
prerabotka za drugi, kako i zanaet~iska dejnost pod uslov
raboteweto da go nadminuva obemot na " pomal zanaet",
-
bankarski dejnosti;
-
osiguruvawe;
-
prevoz na lica i stoki;
-
komisioni raboti, {pedicija, skladirawe i lizing;
-
trgovsko zastapuvawe i posreduvawe;
-
ugostitelsko-turisti~ka dejnost, informativna dejnost, marketing ili
vr{ewe na drugi trgovski uslugi;
-
proizvodstvo na filmovi, video-kaseti, audiovizuelni zapisi,
softver, kako i drugi sli~ni dejnosti;
-
izdava~ka i pe~atarska dejnost i drugi raboti povrzani so trgovija
so knigi i umetni~ki tvorbi, i

54)
Takvi na primer kaj nas so Zakonot za trgovski dru{tva se t.n. dru{tva so u~estvo na
dr`avata.
55 )
Zakon za trgovski dru{tva, Sl. vesnik na RM br. 28/96

37
 -
kupuvawe, izgradba i ureduvawe na nepodvi`ni imoti so cel za
proda`ba.

Pokraj toa, za trgovec se smeta i sekoe lice koe vo vid na zanimawe

vr{i deloven potfat {to spored prirodata i obemot na dejnosta bara da bide
organiziran i voden na na~in na koj se vodat trgovskite dejnosti.
Ne se smetaat za trgovci:
-
fizi~kite lica koi se zanimavaat so zemjodelska dejnost
(zemjodelci) ,
-
zanaet~iite i lica koi vr{at uslugi ili slobodni zanimawa , osven
ako nivnata dejnost mo`e da se opredeli kako deloven potfat koj
spored prirodata i obemot bara da bide organiziran i voden na
na~in na koj se vodat trgovskite dejnosti, i
-
licata koi vr{at ugostitelski uslugi so izdavawe na sobi vo svoite
`iveali{ta.

Zakonot razlikuva mal trgovec, trgovec poedinec i trgovski dru{tva.

2.1. Mal trgovec

Dejnosti koi se smetaat za dejnosti so mal obem ( mal biznis , malo

stopanstvo), na~inot na vodeweto na trgovskite knigi i sl. vo zavisnost od
goleminata na delovniot potfat vo soodvetnata dejnost se ureduvaat so
poseben propis na ministerstvoto nadle`no za rabotite na finansiite.
Toa se dejnosti so nezavisna sopstvenost i nezavisno sopstveno
rabotewe na koe celta mu e pred sé samata operacionalizacija na dejnosta,
odnosno profitot. Ovie trgovci u{te se narekuvaat mali firmi, mali
pretpriema~i ili u{te i semejni firmi bidej}i se poka`ale kako mo{ne pogoden
oblik za vklu~uvawe vo rabota na ~lenovi od semejstvoto na sopstvenikot na
dejnosta.
Mo`e da se ka`e deka kako takvi se: trgovijata na malo, servisnite
uslugi, manifakturite, proda`ba na cve}e, taksi vozewe, knigovodstveni
uslugi i sl.

2. 2.Trgovec poedinec

38
 Trgovec poedinec e fizi~ko lice koe vr{i nekoja od dejnostite
{to pogore gi spomenavme vo vid na zanimawe. Toj e edinstven sopstvenik
na raboteweto, odnosno zanimaweto, koj pokraj toa {to ja vr{i dejnosta na
sopstvenata firma vo vid na zanimawe, ja vr{i i celokupnata kontrola, snosi i
celosna li~na odgovornost za prezemenite obvrski so celiot svoj imot, se
javuva kako glaven pregovara~ vo sklu~uvaweto na dogovori so treti lica ,
siot ostvaren profit od raboteweto e negova li~na sopstvenost i samiot
odlu~uva za raspredelbata. Trgovecot poedinec ne mo`e da bide pravno lice
( na pr. dru{tvo), tuku samo fizi~ko lice.
Dejnosta {to ja vr{i trgovecot poedinec e vo tesna vrska so negovata
profesionalna osposobenost.
Trgovec poedinec se zapi{uva vo trgovskiot registar vrz osnova na
prijava vo koja se naveduva:
- -imeto i prezimeto, mestoto na `iveewe, adresata i mati~niot broj,
- -firmata pod koja }e se vr{i dejnosta,
- sedi{teto i adresa od kade }e se vr{i dejnosta i
- predmetot na rabotewe.
Firmata na trgovec poedinec gi sodr`i negovoto li~no ime, tatkovoto
ime i prezimeto, a mora da ja sodr`i i oznakata "TP".

2.3. Trgovski dru{tva

Spored Zakonot za trgovski dru{tva postojat pove}e oblici na

pretprijatija vo forma na trgovski dru{tva i toa : javno trgovsko dru{tvo,
komanditno dru{tvo, dru{tvo so ograni~ena odgovornost i komanditno
dru{tvo so akcii.
Posebna forma na pretprijatija so ~isto privaten kapital se i t.n. tajni
dru{tva, a so Zakonot za vrabotuvawe na invalidni lica se voveduva i
terminot za{titno dru{tvo.56
Pokraj toa, vo Zakonot za trgovski dru{tva se predviduva i postoewe
na dru{tva vo sopstvenost na dr`avata ( dr`avni pretprijatija), potoa dru{tva
so u~estvo na dr`avata ( me{oviti pretprijatija na privaten i dr`aven kapital) i
stranski trgovski dru{tva.

56 )
Za{titno dru{tvo e dru{tvo koe vrabotuva najmalku pet lica od koi najmalku 40% se
invalidni lica od vkupniot broj na vraboteni, od koi najmalku polovinata se lica so o{teten
vid, so o{teten sluh, telesno invalidni lica, lica so pre~ki vo psihi~kiot razvitok, lica so
kombinirani pre~ki i lica so psihozi koi poradi stepenot na o{tetuvaweto imaat specifi~ni
potrebi pri vrabotuvaweto i raboteweto.( Sl. vesnik na RM., br. 44/2000, str. 2491).

39
 Isto taka postojat i odredeni formi na zdru`uvawa na pretprijatijata
( povrzani dru{tva).

2.3.1. Javno trgovsko dru{tvo

Javnoto trgovsko dru{tvo e zdru`uvawe na dve ili pove}e pravni ili

fizi~ki lica koi na doveritelite za obvrskite na dru{tvoto im odgovaraat li~no i
neograni~eno solidarno so siot svoj imot.
Javnoto dru{tvo se osnova so dogovor za dru{tvo sklu~en me|u
sodru`nicite vo pismena forma pri {to potpisite na sodru`nicite se zaveruvaat
so notarski akt.
Dogovorot za javno dru{tvo sodr`i odredbi za : prezimeto i imeto,
dr`avjanstvoto i mestoto na `iveewe, adresa na sodru`nicite ili firmata i
sedi{teto na sodru`nicite ako se pravni lica; firma i sedi{te na javnoto
dru{tvo; predmet na rabotewe na javnoto dru{tvo; vidot i goleminata na
vlogot na sekoj sodru`nik i procenata na negovata vrednost; na~inot na
li~noto u~estvo vo rabotata na dru{tvoto na sekoj sodru`nik; na~inot na
raspredelba na dobivkata i na~inot na pokrivawe na zagubite; na~inot na
upravuvawe i zastapuvawe na javnoto dru{tvo, na~inot na donesuvawe na
odlukite i drugi pra{awa opredeleni so Zakonot za trgovski dru{tva.
Javnoto dru{tvo mo`e da vr{i dejnost povrzana so opredeleno
zanimawe ako me|u sodru`nicite ili vrabotenite ima lice koe ima soodvetna
kvalifikacija, ako so zakon ne e opredeleno site sodru`nici ili pogolemiot broj
sodru`nici na javnoto dru{tvo da ja imaat propi{anata kvalifikacija za
dejnosta koja e povrzana so opredeleno zanimawe.
Firmata na javnoto dru{tvo gi sodr`i prezimiwata i imiwata, odnosno
firmata ili skratenata firma najmalku na eden sodru`nik na dru{tvoto i
oznakata " i dr.", ako vo firmata ne se sodr`ani prezimiwata i imiwata na site
sodru`nici. Vo firmata se sodr`ani i zborovite " javno trgovsko dru{tvo" ili
kratenkata " JTD".
Javnoto dru{tvo se zapi{uva vo trgovskiot registar. Prijavata za upis
sodr`i firma i sedi{te na dru{tvoto, predmet na rabota, li~no ime, zanimawe i
mesto na `iveewe na sekoj sodru`nik, dr`avjanstvo, a za pravno lice negovata
firma i sedi{te, potoa na~in na upravuvawe i zastapuvawe na dru{tvoto i
na~in na donesuvawe na odlukite.
Sodru`nicite mo`at vo dru{tvoto da vlo`at pari, predmeti, prava, trud i
uslugi , a nivnite vlogovi ne mora da bidat ednakvi. Vrednosta na

40
nepari~niot vlog sodru`nicite spogodbeno ja utvrduvaat vo pari. Udelot vo
dru{tvoto mo`e da se prenesuva na treto lice samo so soglasnost na site
sodru`nici, a prenosot na udelot se vr{i so akt vo pismena forma.
So dru{tvoto upravuvaat site sodru`nici, no ako se dogovorat toa
mo`at da go doverat na eden ili pove}e sodru`nici pri {to drugite vo toj
slu~aj se isklu~eni od upravuvaweto. Sodru`nicite mo`at da go prenesat
ovlastuvaweto za upravuvawe i na treto lice ako e toa predvideno so
dogovorot za dru{tvoto i ako so toa se soglasat drugite sodru`nici, no vo ovoj
slu~aj za rabotata na toa treto lice odgovara sodru`nikot koj go prenesol
upravuvaweto.
Ovlastuvaweto za upravuvawe se dava za raboti koi spa|aat vo
voobi~aenoto rabotewe na dru{tvoto, a za rabotite koi ne spa|aat vo
voobi~aenoto rabotewe neophodno e odlukata da bide donesena od strana na
site sodru`nici bez razlika dali so dogovorot za dru{tvoto upravuvaweto mu e
dovereno na eden ili pove}e sodru`nici ili drugi lica.
Sodru`nikot mo`e da se otka`e od doverenoto upravuvawe ako za toa
postoi zna~ajna pri~ina kako {to e popre~uvaweto od drugite sodru`nici da
go vr{i doverenoto upravuvawe ili koga toa mu e onevozmo`eno poradi
negovata zdravstvena sostojba. Otka`uvaweto se pravi vo opredelen otkazen
rok koj iznesuva najmalku tri meseci, no mo`e i pred toj rok dokolku
navistina postoi opravdana pri~ina.
Upravitelite pod odredeni uslovi mo`at da bidat i otpovikani.
Sodru`nicite koi ne se upraviteli imaat pravo da dobijat izve{taj za
sostojbata na knigite i za spisite na dru{tvoto i da postavat pismeni pra{awa
za upravuvaweto so dru{tvoto na koi mora da im se odgovori pismeno. Vo
vrska so ova tie imaat pravo vo sedi{teto na dru{tvoto samite da se zapoznaat
so trgovskite knigi, so dogovorite, korespondencijata, zapisnicite i so site
drugi spisi i dokumenti, a imaat pravo i da dobijat kopii od tie spisi i
dokumenti, kako i da baraat pomo{ na stru~no lice izbrano od listata
utvrdena od strana na registarskiot sud.
Odlukite vo dru{tvoto se donesuvaat vo soglasnost so site sodru`nici
na koi im e dovereno upravuvaweto ako so dogovorot ne e predvidena i
mo`nosta za mnozinsko odlu~uvawe.
Sekoj sodru`nik e ovlasten za zastapuvawe na dru{tvoto. So
dogovorot za dru{tvoto sodru`nicite mo`at da ovlastat eden ili pove}e
sodru`nici za zastapuvawe pri {to drugite se isklu~eni. Ovlastenite sodru`nici
za zastapuvawe mo`at sekoj samostojno da go zastapuva dru{tvoto, no mo`e
da bide i kolektivno zastapuvawe. Zastapuvaweto mo`e vo opredelen rok od
tri meseci da se otka`e, a mo`e da bide po tu`ba na drugite sodru`nici i
odzemeno.

41
 Dobivkata i zagubata na dru{tvoto se delat me|u sodru`nicite
srazmerno na udelot na sekoj sodru`nik vo dru{tvoto, ako so dogovorot za
dru{tvoto poinaku ne e opredeleno.
Javnoto dru{tvo prestanuva so: istekot na vremeto za koe e
osnovano; odluka na sodru`nicite; otvorawe na ste~ajna postapka nad
dru{tvoto; smrt na bilo koj od sodru`nicite, odnosno so prestanok na
sodru`nik- pravno lice, ako poinaku ne e opredeleno so dogovorot za
dru{tvoto; otvorawe na ste~ajna postapka nad bilo koj od sodru`nicite; otkaz
na nekoj od sodru`nicite; pravosilna sudska odluka i vo drugi slu~ai
opredeleni so zakon i so dogovorot za dru{tvoto.

2.3.2. Komanditno dru{tvo

Komanditno dru{tvo e dru{tvo vo koe se zdru`uvaat dve ili pove}e

lica od koi najmalku eden sodru`nik odgovara za obvrskite na dru{tvoto
solidarno i neograni~eno so siot svoj imot ( t.n. komplementar), a najmalku
eden sodru`nik odgovara za obvrskite na dru{tvoto samo do iznosot na
zapi{aniot vlog vo dru{tvoto ( t.n. komanditor).
Komplementarite u~estvuvaat najmalku so edna pettina vo vkupniot
iznos na vlogovite.
Komanditnoto dru{tvo se osnova so dogovor za dru{tvo koj e vo
pismena forma, a potpisite zavereni so notarski akt.
Dogovorot sodr`i : firma, sedi{te, predmet na rabotewe, imeto i
mestoto na `iveewe, odnosno firmata i nejzinoto sedi{te, dr`avjanstvo i
adresa na sodru`nicite, vkupniot iznos na vlogot, vidot i soodnosot na
oddelnite vlogovi, na~in i vreme na uplata na vlogot, na~inot na raspredelba
na dobivkata i na~inot na pokrivawe na zagubata, na~inot na upravuvawe i
zastapuvawe na dru{tvoto i na~inot na donesuvawe odluki i drugi odredbi so
koi se ureduvaat odnosite me|u sodru`nicite.
Prijavata za upis vo trgovskiot registar ja podnesuvaat
komplementarite. Imiwata na komanditorite pri objavuvaweto na upisot
sudot ne mo`e da gi objavi bez nivna soglasnost.
Firmata na komanditnoto dru{tvo sodr`i prezime i ime, odnosno
firmata ili skratenata firma barem na eden od komplementarite, a ako se
pove}e i oznakata " i dr.", kako i zborovite " komanditno dru{tvo" ili
kratenkata " KD". Prezimeto i imeto na komanditorot ne se zapi{uva vo
firmata.

42
 Pravata i obvrskite me|u sodru`nicite se ureduvaat so dogovorot za
dru{tvoto , a ako toa tamu ne e napraveno za oddelni pra{awa toga{ se
primenuvaat odredbite na Zakonot za trgovski dru{tva.
Na li~no u~estvo vo rabotite na komanditnoto dru{tvo e obvrzan
samo komplementarot, no so dogovorot mo`e da bide obvrzan i
komanditorot.
So komanditnoto dru{tvo upravuvaat komplementarite, a
komanditorite nemaat takvo pravo, nitu pak imaat pravo da im se
sprotvstavuvaat na odlukite i postapkite na komplementarite dokolku tie
odluki ne se nadvor od granicite na redovnoto rabotewe na dru{tvoto. Me|
utoa, komanditorot ima pravo da bara da mu se soop{ti sodr`inata na
trgovskite knigi na dru{tvoto i na spisite, kako i da postavuva pra{awa
pismeno na koi treba da mu se odgovori isto taka pismeno.
Udelite vo komanditnoto dru{tvo mo`at da bidat preneseni na treto
lice samo so soglasnost na site sodru`nici na komanditnoto dru{tvo.
Komanditorot u~estvuva vo raspredelbata na dobivkata na dru{tvoto
srazmerno na uplateniot vlog, a u~estvuva i vo pokrivawe na zagubite na
dru{tvoto do visinata na zapi{aniot vlog.
Komanditorot ne mo`e da go zastapuva dru{tvoto . Toj i ne odgovara
za obvrskite na dru{tvoto samo ako go uplati siot vlog za koj se obvrzal so
dogovorot za dru{tvoto. Ako ne go uplatil siot vlog toga{ odgovara na
doveritelite na dru{tvoto neposredno i solidarno so drugite sodru`nici do
iznosot na dogovoreniot vlog namalen za uplateniot del.
Komanditnoto dru{tvo prestanuva ako : od nego istapat site
komplementari; nad komplementar bide sproveden ste~aj; komplementar ja
zagubi delovnata sposobnost; ako umren komplementar koj bil edinstven
komplementar i na koj site negovi naslednici se maloletnici ne mo`e da bide
zamenet so nov komplementar ili komanditnoto dru{tvo da se preobrazi vo
dru{tvo so ograni~ena odgovornost; sudska odluka i vo drugi slu~ai
opredeleni so zakon i so dogovorot za dru{tvoto.
Site drugi raboti koi ne bea spomenati se isti kako i kaj javnoto
trgovsko dru{tvo.

2.3.3. Dru{tvo so ograni~ena odgovornost

1. Osnovawe, izmeni i prestanok

43
 Dru{tvo so ograni~ena odgovornost e dru{tvo vo koe sodru`nicite
u~estvuvaat so po eden vlog ( osnoven vlog) vo odnapred dogovorenata
osnovna glavnina na dru{tvoto. Dru{tvoto mo`e da ima najmnogu 50
sodru`nici ~ii vlogovi mo`at da bidat razli~ni, no isto taka dru{tvo so
ograni~ena odgovornost mo`e da osnova i edno lice koe se ozna~uva kako
edinstven sodru`nik.
Za obvrskite na dru{tvoto so ograni~ena odgovornost sodru`nicite ne
odgovaraat. No tie se obvrzani sprema dru{tvoto na davawa i drugi obvrski
opredeleni so dogovorot.
Vsu{nost, garancija za nivnoto rabotewe e osnovnata glavnina koja
dokolku se namali od bilo koi pri~ini pod opredeleniot iznos od 5.000 DM
iznosot mora da bide zgolemen do toj iznos vo rok od edna godina osven ako
dru{tvoto so ograni~ena odgovornost vo toj rok ne bide pretvoreno vo
dru{tvo od nekoja druga forma. Ako vo rokot od edna godina iznosot ne bide
zgolemen toga{ sekoe lice koe ima praven interes mo`e so tu`ba da bara
prestanok na dru{tvoto so ograni~ena odgovornost otkako prethodno }e gi
predupredi negovite pretstavnici taa sostojba da ja usoglasat so zakonot. Ako
sostojbata prestane do denot koga sudot }e donese odluka od prv stepen
postapkata se zapira.
Sodru`nicite i upravitelite mu odgovaraat na dru{tvoto so ograni~ena
odgovornost solidarno za {tetata {to mu e pri~ineta so umisla ili od krajno
nevnimanie i koja nastanala poradi nevnesuvawe ili nepravilno vnesuvawe na
vlogovite vo predmeti, poradi previsoka procena na vrednosta na tie vlogovi
ili poradi bilo kakvo drugo {tetno odnesuvawe vo postapkata za osnovawe na
dru{tvoto. Ako nadomestuvaweto na {tetata e nu`no zaradi obezbeduvawe na
obvrskite kon treti lica , dru{tvoto so ograni~ena odgovornost ne mo`e da go
otka`e baraweto za ot{teta, nitu mo`e da se spogoduva vo pogled na toa
barawe.
Dru{tvoto so ograni~ena odgovornost se osnova so dogovor koj go
sklu~uvaat site osnova~i vo pismena forma. Ako dru{tvoto go osnova edno
lice, dogovorot se zamenuva so izjava na osnova~ot. Dogovorot, odnosno
izjavata sodr`i:
- imeto i mestoto na `iveewe, dr`avjanstvo i adresa na sodru`nicite,
odnosno firmata i sedi{teto ako osnova~ot e pravno lice,
- firmata i sedi{teto na dru{tvoto,
- predmetot na rabotewe na dru{tvoto,
- vremetraewe na dru{tvoto,
- iznosot na osnovnata glavnina i iznosot na osnovniot vlog na sekoj
sodru`nik oddelno, ako osnovniot vlog se sostoi od predmeti i prava, mora tie
podrobno da se opi{at i da se nazna~i nivnata vrednost,

44
 - na~inot i vremeto na uplata na pari~nite vlogovi {to se uplatuvaat vo
celost,
- na~inot i merilata na raspredelba na dobivkata i na~inot na
pokrivawe na zagubata,
- upravuvaweto na dru{tvoto,
- pravata i obvrskite {to sodru`nicite gi imaat pokraj uplatata na
osnovniot vlog, i
- zastapuvaweto na dru{tvoto.
So dogovorot za dru{tvoto mo`at da se uredat i drugi pra{awa i
odnosi koi ne se sprotivni na zakonot.
Osnovnata glavnina na dru{tvoto se sostoi od zbirot na osnovnite
vlogovi na sodru`nicite i taa glasi na denari, a mo`e i na stranska valuta vo
denarska protivvrednost. Osnovnata glavnina ne mo`e da bide pomala od
10.000 DM vo denarska protivvrednost .
Iznosot na osnovnite vlogovi mo`e da bide razli~en no tie ne mo`at da
bidat pomali od 200 DM vo denarska protivvrednost. Osnovnite vlogovi
mo`at da se sostojat i od predmeti {to gi prezema dru{tvoto.
Prijavata za upis na osnovaweto na dru{tvoto so ograni~ena
odgovornost vo trgovskiot registar ja potpi{uva upravitelot, odnosno site
upraviteli na dru{tvoto. Kon prijavata se podnesuvaat i dogovor za dru{tvoto,
aktot za nazna~uvawe na upravitel ili upraviteli na dru{tvoto, dokaz deka
sekoj sodru`nik uplatil najmalku edna tretina od osnovniot vlog vo pari i
dokaz deka e uplatena najmalku polovina od osnovnata glavnina.
Sekoj sodru`nik ima pravo da u~estvuva vo upravuvaweto so
dru{tvoto i vo raspredelbata na dobivkata, da bide izvestuvan za raboteweto
na dru{tvoto, da gi razgleduva knigite i spisite na dru{tvoto, kako i pravo na
del od ostatokot na likvidacionata, odnosno ste~ajnata masa. Isto taka,
sodru`nicite imaat pravo na u~estvo vo raspredelbata na dobivkata koja e
utvrdena spored bilansot na uspehot ako so dogovorot za dru{tvoto poinaku
ne e regulirano. Dobivkata se deli me|u sodru`nicite srazmerno spored
u~estvoto na udelite vo osnovnata glavnina, ako dogovorot za dru{tvoto
poinaku ne regulira.
Pokraj upla}awe na osnovniot vlog sodru`nicite mo`at da prezemat
obvrska i za ispolnuvawe na drugi dejstvija od imoten karakter kako {to e
li~no u~estvo vo raboteweto na dru{tvoto, osven kako izbrani funkcioneri.
Goleminata na udelot na sodru`nik vo dru{tvoto se opredeluva
spored goleminata na osnovniot vlog {to go prezel sodru`nikot dokolku so
dogovorot ne e poinaku opredeleno. Sodru`nikot mo`e da ima samo eden udel
vo dru{tvoto. Eden udel mo`e da pripa|a na pove}e sopstvenici , a site tie se
smetaat za eden sodru`nik. Potvrdata za udel izdadena na sodru`nik ne e
hartija od vrednost. No, udelite se prenoslivi i mo`at da se nasleduvaat na

45
na~in i postapka predvideni so dogovorot. Isto taka sodru`nicite mo`at da go
zalo`at svojot udel.
Sodru`ni~kiot odnos vo dru{tvoto mo`e da prestane so smrt na
sodru`nikot, prestanok na pravno lice sodru`nik, istapuvawe na sodru`nikot
od dru{tvoto, isklu~uvawe na sodru`nikot od dru{tvoto i otvorawe na
ste~ajna postapka nad sodru`nikot.
Izmena na dogovorot za dru{tvoto se vr{i so odluka na sobirot na
sodru`nicite, donesena najmalku so tri~etvrtinsko mnozinstvo od vkupniot
broj glasovi ili vo soglasnost so uslovite predvideni vo dogovorot.
Dru{tvoto so ograni~ena odgovornost prestanuva so : istekuvawe na
vremeto opredeleno vo dogovorot za dru{tvoto, so odluka na sodru`nicite, so
odluka za spojuvawe so drugo dru{tvo, odnosno podelba, so sproveduvawe
na ste~aj, so odluka na registarskiot sud, so drugi osnovi predvideni vo
dogovorot ili vo drugi slu~ai opredeleni so zakon.
Dru{tvo osnovano od edno lice vo koe sopstvenik na udelot e fizi~ko
lice prestanuva so smrtta na toa lice, ako so dogovorot ne e opredeleno
poinaku ili ako naslednicite ne baraat dru{tvoto da prodol`i da raboti. Koga
sopstvenik na udel na dru{tvo koe e osnovano od edno lice e pravno lice,
dru{tvoto prestanuva so prestanokot na pravnoto lice.
Dru{tvoto so ograni~ena odgovornost ne prestanuva ako eden ili
pove}e sodru`nici padnat pod ste~aj ili ja zagubat delovnata sposobnost , nitu
kako posledica na smrtta na eden od sodru`nicite ako so dogovorot za
dru{tvoto ne e poinaku opredeleno.

2. Organi na dru{tvoto so ograni~ena odgovornost

Kako organi na dru{tvoto so ograni~ena odgovornost se javuvaat

sobirot na sodru`nicite, upravitel ( upraviteli) i nadzoren odbor.
Sobirot na sodru`nicite go so~inuvaat site sodru`nici. Se svikuva
najmalku edna{ godi{no, a gi vr{i slednive raboti:
- gi razgleduva i usvojuva godi{nata smetka i godi{niot izve{taj i
odlu~uva za raspredelbata na dobivkata i pokrivawe na zagubite ako vo
dogovorot za dru{tvoto poinaku ne e opredeleno;
- gi imenuva i razre{uva upravitelot, odnosno upravitelite, ja utvrduva
nivnata nagrada i go vr{i pravoto na rabotodava~ sprema niv,
- re{ava za izborot i razre{uvaweto na ~lenovite na nadzorniot odbor,
ako spored dogovorot za dru{tvoto e opredeleno ovoj organ da se obrazuva
ili ako se obrazuva spored zakonot,
- donesuva odluka za vra}awe na dopolnitelnite uplati;

46
 -donesuva odluka za vr{ewe kontrola nad raboteweto na dru{tvoto i
gi imenuva kontrolorite;
- gi pokrenuva barawata za nadomest na {tetata {to ja ima dru{tvoto
od {tetata {to nastanala vo vrska so negovoto osnovawe i upravuvawe
sprema upravitelot, odnosno upravitelite, ~lenovite na nadzorniot odbor ili
kontrolorite, i odlu~uva za imenuvaweto zastapnik za vodewe na sporovite
ako dru{tvoto ne mo`e da go zastapuvaat upravitelot, odnosno upravitelite ili
~lenovite na nadzorniot odbor,
- go odobruva sklu~uvaweto na dogovori za nabavka na oprema za
sopstveni potrebi i nepodvi`ni predmeti vo iznos {to e pogolem od edna
pettina od osnovnata glavnina;
- odobruva sklu~uvawe na dogovori koi dru{tvoto gi sklu~uva so svoj
sodru`nik, upravitel ili so nivnite bliski rodnini, osven ako sklu~uvaweto na
ovie dogovori ne spa|a vo voobi~aenata dejnost na dru{tvoto i
- gi vr{i i drugite raboti utvrdeni so Zakonot za trgovski dru{tva, a so
dogovorot za dru{tvoto mo`e da se utvrdi sobirot da odlu~uva i za drugi
pra{awa.
Upravitel , odnosno upravitelite-Se raboti vsu{nost za rakovoditel
( direktor) na dru{tvoto koj rakovodi , a ne upravuva so dru{tvoto. Za
upravitel mo`e da bide imenuvano fizi~ko lice koe e delovno sposobno, ne
mora da bide sodru`nik vo dru{tvoto, a za negovo imenuvawe odlu~uva
sobirot na sodru`nicite.
Ovlastuvawata na upravitelot, odnosno upravitelite se opredeluvaat so
dogovorot za dru{tvoto, a ako toa ne e napraveno tie mo`at da gi izvr{uvaat
site akti i dejstva vo upravuvaweto vo interes na dru{tvoto.
Upravitelot, odnosno upravitelite mo`at da bidat otpovikani so odluka
na sodru`nicite koi pretstavuvaat pove}e od polovina od udelite vo dru{tvoto.
Za otpovikuvaweto treba da bide doka`ana vina inaku vo sprotivno
upravitelot (te) ima pravo na nadomest na {teta. Upravitelot (te) mo`at da
bidat otpovikani i od sudot dokolku toa go bara nekoj od sodru`nicite, no
samo ako se raboti za upravitel koj e vo isto vreme i sodru`nik.
So dru{tvoto so eden sodru`nik upravuva sodru`nikot li~no ili od
nego imenuvan upravitel, odnosno upraviteli. Ako edinstveniot sodru`nik e
pravno lice so dru{tvoto upravuva negoviot upravitel, odnosno upraviteli
imenuvani od pravnoto lice.
Nadzoren odbor- Obrazuvaweto na nadzorniot odbor na dru{tvoto e
zadol`itelno spored zakonot dokolku dru{tvoto ima osnovna glavnina
pogolema od 100.000 DM vo denarska protivrednost, ili ima pove}e od 20
sodru`nici ili ako godi{niot prose~en broj na vraboteni vo dru{tvoto
nadminuva 200.

47
 Ako dru{tvoto ne gi ispolnuva ovie uslovi toga{ vo dru{tvoto mo`e,
no ne mora da postoi nadzoren odbor. Vo toj slu~aj negovoto postoewe treba
da bide predvideno so dogovorot za dru{tvoto. Dokolku vo dru{tvoto ne se
obrazuva nadzoren odbor mo`e da se imenuva kontrolor.
^lenovite na nadzorniot odbor (odnosno kontrolorot) gi imenuva
sobirot na sodru`nicite, a vo dru{tvoto osnovano od edno lice gi imenuva
edinstveniot sodru`nik. Kaj dru{tvoto osnovano od pove}e lica prviot
nadzoren odbor, odnosno kontrolor mo`e da se imenuva so dogovorot za
dru{tvoto.
Nadzorniot odbor se sostoi od najmalku tri ~lena i vo nego ne mo`at
da bidat imenuvani upravitelite, vrabotenite vo dru{tvoto, sopruzite, rodninite
na upravitelite i vrabotenite vo dru{tvoto po prva linija i po strani~na linija
do tret stepen i lica so presuda li{eni od pravoto da vr{at reviziski raboti.
Otpovikuvawe na ~len na nadzoren odbor, odnosno na kontrolor se
vr{i od strana na sobirot na sodru`nicite so dvotretinsko mnozinstvo od site
glasovi.
Nadzorniot odbor se sostanuva najmalku tri pati vo tekot na edna
delovna godina. Negova zada~a e da go sledi sproveduvaweto na dogovorot
za dru{tvoto, se gri`i za raboteweto so imotot na dru{tvoto i negovo
za~uvuvawe i mu podnesuva izve{taj na sobirot na sodru`nicite.

2.3.4. Akcionersko dru{tvo

1. Poim i osnovawe na akcionersko dru{tvo

Akcionersko dru{tvo e dru{tvo koe so statutot ima opredelena i na

ednakvi delovi ( akcii)57) podelena glavnina, vo koja akcionerite u~estvuvaat
57 )
Akciite se hartii od vrednost koi mo`at da glasat na ime i na donositel, a spored
pravata koi tie gi davaat mo`at da bidat obi~ni ili prioritetni. Obi~nite akcii na nivnite
sopstvenici im davaat pravo na glas vo sobranieto na dru{tvoto, pravo na isplata na del od
dobivkata ( dividenda) i pravo na isplata na del od ostatokot od likvidaciskata, odnosno
ste~ajnata masa na dru{tvoto. Prioritetnite akcii pak na nivnite sopstvenici im davaat
mo`nost da nazna~uvaat ili da predlagaat opredelen broj ~lenovi na organite na dru{tvoto, no
pomalku od polovinata ili pak da imaat nekoi imotni prava taka {to imaat posebna korist vo
pogled na dobivkata ili imotot na dru{tvoto ili pak i dvete prava zaedno. Prioritetnite akcii
mo`at da bidat kumulativni i participativni.
Kumulativnata prioritetna akcija na nejziniot sopstvenik mu dava pravo na naplata
na kumuliranite neplateni dividendi pred naplatuvaweto na kakvi i da bilo dividendi na
sopstvenik na udelot na obi~ni akcii, vo soglasnost so odlukata za izdavawe akcii.
Participativnata prioritetna akcija pokraj utvrdenata dividenda dava i pravo na
isplata na dividenda koja im pripa|a na sopstvenicite na obi~ni akcii vo soglasnost so

48
so po edna ili pove}e akcii i ~ii{to obvrski se obezbedeni so siot imot na
dru{tvoto.
Akcionerite imaat obvrski na davawa utvrdeni so statutot i ne
odgovaraat za obvrskite na akcionerskoto dru{tvo.
Firmata na akcionerskoto dru{tvo mora da go izrazuva predmetot na
rabotewe na dru{tvoto po koja sleduvaat zborovite " akcionersko dru{tvo" ili
kratenkata " AD".
Osnovnata glavnina i akciite glasat vo denari , a mo`at vo
protivvrednost da bidat izrazeni i vo stranska valuta. Najmaliot
nominalen iznos na osnovnata glavnina koga akcionerskoto dru{tvo se
osnova preku javen povik iznesuva 50.000 DM vo denarska protivvrednost, a
bez javen povik 20.000 DM vo denarska protivvrednost.58)
Najmaliot nominalen iznos na akcijata ne mo`e da bide pomal od 10
DM vo denarska protivvrednost. Nominalnite iznosi na akciite koi se
pogolemi od 10 DM mora da bidat izrazeni so cel broj koj e deliv so brojot
10, a akciite so nominalen iznos pogolem od 100 moraat da bidat delivi so
brojot 100.
Odluka za izdavawe akcii donesuva osnova~ot, odnosno sobranieto
na dru{tvoto. So odlukata se utvrduva: firmata na izdava~ot na akciite, vidot,
rodot i vkupniot iznos na koj se izdavaat akciite, nominalniot iznos, oznakata
so koja se upatuva deka akciite glasat na donositel ili na ime, broj na
odlukata za izdavawe na akcii.
Sekoja akcija dava pravo na glas vo sobranieto na akcionerskoto dru{tvo.
Prioritetnite akcii soglasno so odredbite na zakonot mo`at da bidat izdadeni kako akcii bez
pravo na glas. Prava na pove}e glasovi ne se dopu{teni osven so odobrenie na Ministerstvoto
za stopanstvo.
Akcijata e sostavena od tri dela:
Prviot del se sostoi od obvivka na akcijata koja mora da gi sodr`i slednite podatoci:
oznaka deka e akcija, oznaka na vidot i rodot na akcijata, firmata i sedi{teto na izdava~ot na
akcijata, prezimeto i imeto, odnosno firmata na sopstvenikot na akcijata ako akcijata glasi na
ime, vkupniot pari~en iznos na koj se izdavaat akciite i brojot na akciite, rokovite za isplata
na dividendite, mestoto, datumot na izdavawe, seriskiot broj so kontrolen broj na akcijata,
potpisite na ovlastenite lica na izdava~ot na akcijata i pravata od akcijata.
Vtoriot del se sostoi od kuponski tabak {to gi sodr`i kuponite za naplatata na
dividendata. Kuponot za naplata na dividendata gi sodr`i slednite podatoci: redniot broj na
kuponot za naplata na dividendata, brojot na akcijata po koja se ispla}a dividendata, firmata
na izdava~ot na akcijata, godinata vo koja se isplatuva dividendata i potpisi na ovlastenite
lica na izdava~ot na akcijata.
Tretiot del na akcijata e talon so koj sopstvenikot na akcijata go
ostvaruva pravoto da dobiva nov kuponski tabak za naplata na dividendata.
58 )
Najmaliot nominalen iznos na osnovnata glavnina ne se odnesuva na akcionersko
dru{tvo koe se osnova za vr{ewe na bankarski raboti i raboti na osiguruvawe, kako i raboti
{to se odnesuvaat na trguvawe so hartii od vrednost. Vo ovie slu~ai najmaliot iznos na
osnovnata glavnina se utvrduva so poseben zakon.

49
glasovite {to gi dava akcijata, na~inot na isplata na dividendata, vremeto i
na~inot na upis na akciite, brojot na akciite, na~inot i rokot na uplata na
zapi{anite akcii, rokot i so koja kamata se vr{i vra}awe na uplatenite sredstva
vo slu~aj na otka`uvawe od izdavaweto akcii, pravoto na prvenstveno
kupuvawe i redosledot na ostvaruvawe na prvenstvoto koga prioritetnite akcii
se izdavaat vo pove}e serii, na~inot na objavuvawe na izdavaweto na akciite,
postapkata za raspredelba i isporaka na akciite, mo`nosta za zamena na
akciite, pravata {to gi steknuva sopstvenikot na prioritetnata akcija,
podnesuvawe na rizikot i drugi pra{awa vo vrska so izdavaweto na akciite.
Akcionersko dru{tvo mo`at da osnovaat najmalku tri fizi~ki i pravni
lica. Po isklu~ok mo`e da bide i edno lice no toa ne smee da bide fizi~ko lice,
tuku smee samo drugo akcionersko dru{tvo, drugo trgovsko dru{tvo,
Republika Makedonija, op{tina ili gradot Skopje.
Aktot za osnovawe na akcionersko dru{tvo sodr`i odredbi za: firmata
i sedi{teto, predmetot na rabotewe, visinata na osnovnata glavnina,
nominalniot iznos na akciite i brojot na akciite spored vidot i rodot, ako se
predviduva izdavawe na akcii od razli~ni vidovi, odnosno rodovi, prednostite
{to za sebe gi zadr`uvaat osnova~ite, nepari~ni vlogovi {to treba da se
napravat od osnova~ite i drugi lica, pravoto na osnova~ite da gi nazna~uvaat
prvite ~lenovi na organite na upravuvawe, odnosno nadzor , ako taka se
predviduva, i drugi pra{awa od zna~ewe za osnovaweto na dru{tvoto.
Akcionersko dru{tvo mo`e da se osnova na dva na~ina i toa preku
t.n. simultano osnovawe i preku t.n. sukcesivno osnovawe. Simultaniot
na~in e koga osnova~ite sami ili zaedno so drugi lica, li~no ili preku
zastapnik, vo edna ili vo pove}e izjavi gi prezemaat bez javno oglasuvawe
site akcii i davaat izjava deka osnovaat dru{tvo. Osnova~ite gi prezemaat
akciite so izjava {to ja davaat deka ja prezemaat obvrskata za uplata na
akciite.
Sukcesivnoto osnovawe pak e koga site ili opredelen broj akcii se
zapi{uvaat vrz osnova na oglas. Oglasot se podgotvuva vo soglasnost so
odredbite na aktot za osnovawe ( odluka za osnovawe, odluka za izdavawe
akcii, plan ili predlog za izdavawe na akcii).
Po zapi{uvaweto na akciite, dva meseca po istekot na rokot opredelen
so oglasot za zapi{uvawe na akciite, osnova~ite gi svikuvaat zapi{uva~ite na
osnova~ko sobranie. Osnova~koto sobranie so posebna odluka konstatira
deka osnovnata glavnina vo celost e zapi{ana i deka akciite se uplateni vo
iznosot {to e opredelen so aktot za osnovawe. Osnova~koto sobranie se
izjasnuva za prifa}awe na statutot i gi imenuva ~lenovite na organot na
upravuvawe i na nadzorniot odbor.

50
 Posle toa se podnesuva barawe za zapi{uvawe na dru{tvoto vo
trgovskiot registar, a go podnesuva imenuvaniot organ na upravuvawe na
dru{tvoto.
Akcionersko dru{tvo mo`e pod odredeni uslovi da se preobrazi vo
dru{tvo od druga forma ( javno dru{tvo, dru{tvo so ograni~ena odgovornost,
komanditno dru{tvo i komanditno dru{tvo so akcii).
Akcionerskoto dru{tvo prestanuva so :
- istekot na vremeto opredeleno so statutot, ako dru{tvoto bilo
osnovano na opredeleno vreme,
- odluka na sobranieto na dru{tvoto koja e donesena so glasovi koi
pretstavuvaat tri ~etvrtini od osnovnata glavnina pretstavena na sobranieto na
dru{tvoto pri donesuvaweto na odlukata, ako so statutot na dru{tvoto ne e
opredeleno pogolemo mnozinstvo ili ispolnuvawe na drugi uslovi,
- pravosilna odluka na sudot so koja se utvrduva deka upisot na
dru{tvoto vo trgovskiot registar bil nezakonit,
- pripojuvawe na dru{tvoto kon drugo dru{tvo i so spojuvawe so
drugo dru{tvo,
- pravosilna odluka na sudot so koja ne se prifa}a sproveduvawe na
ste~ajna postapka zaradi nedostig na sredstvata za pokrivawe na tro{ocite na
postapkata i
- sproveduvawe na ste~ajna postapka.
Isto taka dru{tvoto koe nema imot mo`e da prestane so bri{ewe od
trgovskiot registar na predlog na nadle`niot organ vo oblasta na javnite
prihodi ili po slu`bena dol`nost koga tri godini po red ne gi objavi svoite
godi{ni finansiski izve{tai so propi{anata dokumentacija nitu pak mu gi
dostavi na sudot vo rok od {est meseci od denot na soop{tenieto na sudot.

2. Upravuvawe i rakovodewe so akcionersko dru{tvo

Upravuvaweto so akcionersko dru{tvo mo`e da bide organizirano

spored ednostepen sistem ( odbor na direktori) ili spored dvostepen sistem
( upraven odbor i nadzoren odbor). Akcionerskoto dru{tvo go izbira sistemot
na upravuvawe koj mo`e da bide menuvan i vo tekot na raboteweto so
soodvetna izmena vo statutot.
1. Odbor na direktori- Odborot na direktorite go so~inuvaat neizvr{ni
i izvr{ni ~lenovi ( direktori). Toj mo`e da ima najmalku pet , a najmnogu
petnaeset ~lena. Brojot na neizvr{nite direktori mora da e deliv so tri i da
bide pogolem od brojot na izvr{nite ~lenovi.

51
 Neizvr{nite ~lenovi gi imenuva sobranieto na dru{tvoto, a edna
~etvrtina od niv mo`at da gi imenuvaat i vrabotenite dokolku se raboti za
dru{tvo koe vrabotuva 300 i pove}e od 300 lica i ako toa e opredeleno so
statutot na dru{tvoto. Od redot na neizvr{nite ~lenovi koi gi imenuva
sobranieto odborot izbira pretsedatel.
Izvr{nite ~lenovi na odborot se imenuvaat od strana na neizvr{nite
~lenovi so mnozinstvo glasovi.
Neizvr{en ~len imenuvan od strana na vrabotenite mora da e vo
postojan raboten odnos vo dru{tvoto najmalku dve godini pred negovoto
imenuvawe, osven ako dru{tvoto e osnovano za vreme pokratko od dve
godini. Traeweto na mandatot na ~lenovite na odborot se opredeluva so
statutot, no ne podolgo od {est godini i toj mo`e da se obnovi ako vo statutot
ne e poinaku ka`ano. Dokolku so statutot ne e opredeleno vremeto na
mandatot toj im trae ~etiri godini.
Samo fizi~ki lica koi se delovno sposobni mo`at da bidat imenuvani
za izvr{ni ~lenovi na odborot na direktorite. Za neizvr{en ~len na odborot
mo`e da bide imenuvano i pravno lice koe vo toj slu~aj nazna~uva postojan
zastapnik. Nitu edno lice vo isto vreme ne mo`e da bide neizvr{en i izvr{en
~len na odborot na direktorite.
Odborot na direktorite ima naj{iroki ovlastuvawa za dejstvuvawe vo
site okolnosti vo imeto na dru{tvoto. Izvr{nite ~lenovi na odborot i go
zastapuvaat akcionerskoto dru{tvo vo odnosite so treti lica i se odgovorni za
vodewe na rabotata na dru{tvoto. Najmalku edna{ vo tri meseci tie im
podnesuvaat na neizvr{nite ~lenovi pismen izve{taj za raboteweto na
akcionerskoto dru{tvo.
2. Upraven odbor -Upravniot odbor broi najmalku tri, a najmnogu 11
~lena koi gi imenuva nadzorniot odbor. ^lenovite na prviot upraven odbor
mo`at da bidat imenuvani so aktot za osnovawe ili so statutot. So odlukata za
imenuvawe na eden od ~lenovite na upravniot odbor mu se doveruva
funkcijata pretsedatel na upravniot odbor.
Upravniot odbor upravuva so akcionerskoto dru{tvo pri {to ima
naj{iroki ovlastuvawa da dejstvuva vo site okolnosti vo ime na dru{tvoto vo
ramkite na predmetot na rabotewe na dru{tvoto, so isklu~ok na
ovlastuvawata koi izri~ito mu se dadeni na nadzorniot odbor i na sobranieto
na dru{tvoto.
Pretsedatelot na upravniot odbor go zastapuva i pretstavuva
akcionerskoto dru{tvo vo odnosite so treti lica. So statutot na dru{tvoto
nadzorniot odbor mo`e da ima pravo ovlastuvawe za zastapuvawe na
dru{tvoto da dade na eden ili pove}e ~lenovi na upravniot odbor, koi
toga{ go nosat nazivot generalni direktori.

52
 Upravniot odbor najmalku edna{ vo tri meseci mu podnesuva na
nadzorniot odbor pi{an izve{taj za raboteweto na akcionerskoto dru{tvo, a po
istekot na delovnata godina i nacrt na godi{na smetka i godi{en izve{taj za
raboteweto na dru{tvoto. Na barawe na nadzorniot odbor upravniot odbor
sostavuva poseben izve{taj za sostojbata na dru{tvoto ili za nekoj poseben
aspekt vo negovoto rabotewe.
Upravniot odbor so prethodno odobrenie od nadzorniot odbor
odlu~uva i za : zatvorawe i prenos na pretprijatie ili na negov del,
namaluvawe ili pro{iruvawe na predmetot na rabotewe na dru{tvoto,
organizacioni promeni vo dru{tvoto, sozdavawe na dolgoro~ni kooperacii so
drugi dru{tva ili prestanok na odnosot na kooperacija i osnovawe ili
prestanok na podru`nici na dru{tvoto.
Nadzoren odbor- Nadzorniot odbor e sostaven od najmalku tri, a
najmnogu 11 ~lena . Od niv, vo dru{tvata koi imaat pove}e od 300 vraboteni
i dokolku e toa predvideno so statut edna ~etvrtina gi imenuvaat vrabotenite,
a tri ~etvrtini imenuva sobranieto na dru{tvoto. Vo dru{tvata koi imaat
pomalku od 300 vraboteni, ~lenovite na nadzorniot odbor gi imenuva
sobranieto na dru{tvoto. Vrabotenite so mnozinstvo mo`at da se soglasat da
ne imenuvaat ~lenovi na nadzorniot odbor.
^lenovite na prviot nadzoren odbor se imenuvaat so aktot za
osnovawe ili so statutot.
Za ~len na nadzoren odbor mo`e da bide imenuvano pravno i fizi~ko
lice. Koga e pravno lice toa treba da opredeli postojan zastapnik. ^lenovite na
nadzorniot odbor se imenuvaat za vreme koe ne mo`e da bide podolgo od
{est godini koga se imenuvani od sobranieto na dru{tvoto, odnosno od
vrabotenite, nitu podolgo od ~etiri godini koga se imenuvaat so statutot.
^lenovite vo nadzorniot odbor mo`at da bidat povtorno imenuvani bez
ograni~uvawe na mo`nosta za reizbor. Od redot na ~lenovite koi gi imenuva
sobranieto nadzorniot odbor izbira pretsedatel.
Nadzorniot odbor vr{i nadzor vrz upravuvaweto so akcionerskoto
dru{tvo {to go vr{i upravniot odbor. Mo`e da vr{i uvid vo knigite,
dokumentite i spisite, blagajnata, iznosot na hartiite od vrednost i stokite. Za
nekoi od rabotite mo`e da zadol`i oddelni ~lenovi ili stru~waci. Nadzorniot
odbor go svikuva sobranieto na dru{tvoto koga toa go baraat interesite na
dru{tvoto. Isto taka ~lenovite na nadzorniot odbor go zastapuvaat dru{tvoto
sudski i vonsudski protiv ~lenovi na upravniot odbor.
Sobranie na akcionerskoto dru{tvo- Akcionerite svoite prava vo
akcionerskoto dru{tvo i interesite vo dru{tvoto, a osobeno vo vrska so
utvrduvaweto na godi{nite smetki i upotrebata na ~istata dobivka, kako i
imenuvaweto i razre{uvaweto na ~lenovite na organite na dru{tvoto, gi
ostvaruvaat vo sobranieto, ako so statutot ne e opredeleno poinaku.

53
 ^lenovite na odborot na direktorite, odnosno na nadzorniot odbor i na
upravniot odbor mo`at da u~estvuvaat vo rabotata na sobranieto bez pravo
na glas, osven ako ne se akcioneri.
Sobranieto na dru{tvoto odlu~uva samo vo slu~aite izri~ito utvrdeni
so zakon ili so statut, a osobeno za :
- izmenuvawe i dopolnuvawe na statutot na dru{tvoto,
- zgolemuvawe i namaluvawe na osnovnata glavnina na dru{tvoto,
- promenata na pravata vrzani za oddelni vidovi i rodovi akcii,
- imenuvaweto i razre{uvaweto na neizvr{nite ~lenovi na odborot na
direktori, upravniot i nadzorniot odbor,
- usvojuvaweto na godi{nite smetki i odlu~uvaweto za upotrebata na
dobivkata,
-imenuvaweto na revizori na godi{nite smetki, kako i kontrolori na
upravuvaweto na dru{tvoto,
- preobrazbata na dru{tvoto vo drugo dru{tvo i prestanokot na
dru{tvoto,
- izdavaweto na obvrznici,
- statusnite izmeni na dru{tvoto,
Isto taka sobranieto mo`e da odlu~uva i za pra{awa od oblasta na
upravuvaweto samo ako toa go pobaraat neizvr{nite ~lenovi na odborot na
direktori, odnosno upravniot odbor.
Sobranieto se svikuva najdocna tri meseci po sostavuvaweto na
godi{nite smetki i godi{niot izve{taj, a go svikuva upravniot odbor, odnosno
izvr{nite ~lenovi na odborot na direktori.

2.3.5. Komanditno dru{tvo so akcii

Komanditno dru{tvo so akcii, ~ija osnovna glavnina e razdelena na

akcii, go osnovaat eden ili pove}e komplementari, koi odgovaraat
neograni~eno i solidarno za obvrskite na dru{tvoto so siot svoj imot, i
komanditori koi imaat svojstvo na akcioneri i ne odgovaraat za obvrskite na
dru{tvoto.
Firmata na komanditnoto dru{tvo so akcii gi sodr`i zborovite : "
komanditno dru{tvo so akcii" ili kratenkata "KDA".
Dogovorot za komanditno dru{tvo so akcii go sklu~uvaat najmalku
pet lica, so notarska zaverka na potpisite na dogovorot. Dogovorot gi sodr`i
nominalniot iznos na osnovnata glavnina, iznosot na koj se izdavaat akciite,
vidot i rodot na akciite ako postojat razni vidovi i rodovi na akcii, so podatoci

54
za licata i so nazna~uvawe koj vid, odnosno rod na akcii prezele. Vo
sklu~uvaweto na dogovorot u~estvuvaat i komplementarite i komanditorite.
Dogovorot za komanditno dru{tvo so akcii sodr`i:
- firmata i sedi{teto na dru{tvoto,
- predmetot na rabotewe,
- imeto, prezimeto, dr`avjanstvoto, profesijata i `iveali{teto , odnosno
firmata i sedi{teto na sekoj komplementar,
- visinata na osnovnata glavnina,
- vidot i soodnosot na vlogovite na komplementarite,
- na~in vreme na uplata na vlogot,
- na~in na raspredelba na dobivkata i na~inot na pokrivawe na
zagubite,
- na~inot na upravuvawe i zastapuvawe na komanditnoto dru{tvo so
akcii i na donesuvawe na odlukite,
- drugi odredbi.
Vlo`uvawata na imot na komplementarite vo dogovorot za
komanditno dru{tvo so akcii se utvrdeni spored visinata i vidot. Vlogovite na
komplementarite ne mo`at da bidat pomali od edna desettina od osnovnata
glavnina.
Pri upisot na komanditnoto dru{tvo so akcii vo trgovskiot registar
namesto ~lenovite na upravniot odbor, odnosno, odborot na direktorite, se
naveduvaat komplementarite. Ako dogovorot sodr`i posebni odredbi za
ovlastuvawata na komplementarite za zastapuvawe na komanditnoto dru{tvo
so akcii, tie se zapi{uvaat vo trgovskiot registar.
Kaj komanditnoto dru{tvo so akcii kako organi se javuvaat
sobranieto na komanditnoto dru{tvo, upravitelite i nadzorniot odbor.
Vo sobranieto na komanditnoto dru{tvo so akcii komplementarite
imaat pravo na glas srazmerno na nivnoto u~estvo vo osnovnata glavnina.
Svoeto pravo na glas tie me|utoa ne mo`at da go ostvarat koga se odlu~uva za
imenuvawe i razre{uvawe na nazorniot odbor, odobruvawe na rabotata na
komplementarite i na nadzorniot odbor, imenuvawe na posebni kontrolori,
istaknuvaweto na barawe za nadomest ili otka`uvaweto od pravoto na
nadomest i imenuvaweto na revizori na godi{nite smetki.
So komanditnoto dru{tvo so akcii upravuvaat komplementarite, no
toa tie mo`at da go doverat i na eden ili pove}e upraviteli.
Nadzorniot odbor na komanditnoto dru{tvo so akcii e sostaven od
najmalku trojca akcioneri koi gi imenuva sobranieto na komanditnoto
dru{tvo so akcii. Akcionerite od redot na komplementarite ne mo`at da bidat
imenuvani vo nadzorniot odbor, nitu pak u~estvuvaat vo imenuvaweto na
~lenovite na nadzorniot odbor.

55
 Nadzorniot odbor vr{i postojana kontrola nad upravuvaweto
( rakovodeweto) so komanditnoto dru{tvo so akcii i na sobranieto mu
podnesuva redoven godi{en izve{taj vo koj uka`uva na neregularnosti i
neto~nosti posebno vo godi{nite smetki. Toj samiot mo`e da go svika
sobranieto na dru{tvoto. Isto taka dokolku sobranieto nema izbrano posebni
zastapnici toga{ ~lenovite na nadzorniot odbor gi zastapuvaat komanditorite-
akcioneri vo pravnite sporovi {to tie gi vodat protiv komplementarite ili
obratno komplementarite protiv komanditorite.
^lenovite na nadzorniot odbor ne odgovaraat za aktite na
upravuvawe so komanditnoto dru{tvo so akcii i za nivnite rezultati. Isto taka
tie ne mo`at da bidat proglaseni za odgovorni za delata prezemeni od
komplementarite ili upravitelite, osven ako znaej}i za toa ne go izvestile
sobranieto na dru{tvoto. Tie se odgovorni za gre{kite {to li~no gi storile vo
vr{eweto na nivniot mandat.

2.3.6. Povrzani dru{tva

Samostojnite dru{tva mo`at da se povrzuvaat i da vospostavuvaat me|

usebni odnosi kako :
1. dru{tvo koe vo drugo dru{tvo ima zna~ajno u~estvo, mnozinsko
u~estvo ili mnozinsko pravo na odlu~uvawe i zaemno u~estvo, i
2. zavisno, vladeja~ko dru{tvo i dru{tva koi dejstvuvaat zaedni~ki.
Zna~ajno u~estvo e ona u~estvo koga edno dru{tvo steknalo u~estvo
vo udel odnosno akcii vo drugo dru{tvo koe pretstavuva pove}e od edna
~etvrtina od osnovnata glavnina na drugoto dru{tvo, ili koga vo sobranieto,
odnosno sobirot na sodru`nicite na drugoto dru{tvo mu pripa|a pove}e od
edna ~etvrtina od site glasovi, a steknatoto u~estvo ne se smeta za
mnozinsko.
Mnozinsko e u~estvoto koga edno dru{tvo steknalo udel, odnosno
akcii vo drugo dru{tvo, {to pretstavuva pove}e od polovinata na negovata
osnovna glavnina, ili ako vo sobranieto, odnosno sobirot na sodru`nicite vo
drugoto dru{tvo mu pripa|aat pove}e od polovinata na site glasovi. Dru{tvoto
koe ima mnozinski udel se vika dru{tvo so mnozinski udel , a drugoto
dru{tvo dru{tvo vo mnozinska sopstvenost.
Ako dve dru{tva zaemno steknat udeli, odnosno akcii taka {to sekoe
dru{tvo ima udel, odnosno akcii {to u~estvuvaat so pove}e od edna ~etvrtina
vo osnovnata glavnina vo drugoto dru{tvo ili ako vo sobranieto, odnosno

56
sobirot na sodru`nicite na drugoto dru{tvo mu pripa|aat pove}e od edna
~etvrtina od glasovite toga{ postoi zaemno u~estvo.
Ako edno od dru{tvata so zaemni udeli, odnosno akcii ima mnozinsko
u~estvo so udel, odnosno ako u~estvuva so pove}e od polovinata od
vkupniot broj na akcii vo drugo dru{tvo ili ako edno dru{tvo mo`e da ima
neposredno ili posredno vladeja~ko vlijanie vrz drugo dru{tvo vo toj slu~aj
ednoto dru{tvo se smeta za vladeja~ko, a drugoto za zavisno dru{tvo.
Ako na sekoe od dru{tvata so zaemni udeli, odnosno akcii mu pripa|a
mnozinsko u~estvo so udel, odnosno mnozinstvo akcii vo drugoto dru{tvo ili
ako sekoe od tie dru{tva mo`e da ima neposredno ili posredno vladeja~ko
vlijanie vrz drugoto dru{tvo, dvete dru{tva se smetaat za vladeja~ki i za me|
usebno zavisni dru{tva.
Dru{tvo koe vo drugo dru{tvo ima mnozinski udel, odnosno
poseduva pove}e od polovinata na site akcii se smeta deka e vladeja~ko
dru{tvo.
Trgovsko dru{tvo koe ima vo sopstvenost mnozinski udel vo drugo
pravno samostojno dru{tvo i koe ima za cel pod bilo kakva forma da
u~estvuva vo drugi dru{tva ili vo nivnoto upravuvawe so ili bez vr{ewe na
sopstveno proizvodstvo ili trgovska dejnost e dru{tvo so mnozinski udel
( holding- dru{tvo). Predmet na holdingot mo`e da bide: osnovawe,
upravuvawe i proda`ba na u~estvo vo doma{ni i stranski dru{tva;
pribavuvawe, upravuvawe i proda`ba na obvrznici; pribavuvawe, ocenka i
proda`ba na patenti, otstapuvawe na licenci za iskoristuvawe na patenti na
dru{tvata vo koi holdingot u~estvuva i finansirawe na dru{tvata vo koi
holdingot u~estvuva.
Za dru{tva koi dejstvuvaat zaedni~ki se smetaat dru{tvata koi
sklu~ile spogodba zaradi steknuvawe ili otstapuvawe na pravata na glas ili
zaradi vr{ewe na pravata na glas so cel da se vodi zaedni~ka politika sprema
dru{tvoto.

2.3.7. Dru{tva vo sopstvenost na dr`avata i

dru{tva so u~estvo na dr`avata

Republika Makedonija mo`e da osnova dva vida trgovski dru{tva i

toa :
1. dru{tva so ograni~ena odgovornost vo koi dr`avata e sopstvenik na
site udeli i

57
 2. akcionerski dru{tva vo dr`avna sopstvenost kade isto taka dr`avata
e sopstvenik na site akcii.
Dru{tvata vo sopstvenost na dr`avata mo`at da osnovaat drugi
dru{tva so ograni~ena odgovornost ili akcionerski dru{tva i da sozdavaat
formi na povrzuvawe na dru{tva koi upravuvaat ili ja obedinuvaat i
koordiniraat nivnata dejnost i rabotewe.
Za osnovawe na dru{tva vo sopstvenost na dr`avata odlu~uva
Vladata na Republika Makedonija.
Nastanuvaweto na dru{tvo vo sopstvenost na dr`avata se prijavuva
zaradi upis i objavuvawe vo trgovskiot registar vo rok od 30 dena od denot
na osnovaweto.
Vo dru{tvoto so ograni~ena odgovornost rabotite od nadle`nost na
sobirot na sodru`nicite gi vr{i Vladata vo ime na Republika Makedonija
kako sopstvenik na udelot, a vo akcionerskite dru{tva pravata na sobranieto
na dru{tvoto gi vr{i isto taka Vladata vo ime Republika Makedonija kako
edinstven akcioner. So aktot za osnovawe, odnosno za prezemawe na udelite
ovie prava mo`e da gi vr{i i javno pretprijatie.
So aktot za osnovawe, odnosno so aktot za preobrazba na dru{tvo se
opredeluva liceto koe upravuva so dru{tvoto so ograni~ena odgovornost vo
dr`avna sopstvenost, a ako se obrazuva upraven odbor, se imenuvaat negovite
~lenovi.
Kaj akcionerskoto dru{tvo pak, so aktot za osnovawe odnosno
preobrazba na akcionersko dru{tvo vo dr`avna sopstvenost se opredeluva
sistemot na upravuvawe ( ednostepen ili dvostepen) i se imenuvaat ~lenovite
na prviot nadzoren odbor, odnosno na odborot na direktorite i se opredeluva
nivniot mandat.
Upravuvaweto so dru{tvo vo dr`avna sostvenost mo`e vrz osnova na
dogovor za upravuvawe da mu se doveri na eden ili pove}e upraviteli na
na~in opredelen vo aktot za osnovawe, odnosno preobrazuvawe. Dogovorot
go sklu~uva Vladata na Republika Makedonija. So dogovorot se utvrduvaat
pravata i obvrskite na upravitelot vo upravuvaweto so dru{tvoto.
So aktot za osnovawe, odnosno preobrazba na dru{tvo vo dr`avna
sopstvenost mo`e da se opredeli so dru{tvoto da upravuva upraven odbor od
najmalku pet ~lena, sostaven od pretstavnici na sopstvenikot na udel,
odnosno akcionerot, i od pretstavnici na vrabotenite, kako i ~lenovi
imenuvani poradi svojata stru~nost.
^lenovite na upravniot odbor gi imenuva Vladata na Republika
Makedonija kako sopstvenik na udelot, odnosno akcioner, so svoj akt.
Pretsedatelot na upravniot odbor gi vr{i funkciite na generalen direktor, ako
so aktot za osnovawe, odnosno preobrazba na dru{tvoto ne bide izri~ito
opredeleno deka se imenuva generalen direktor.

58
 Vrabotenite mo`at da bidat pretstaveni so najmnogu edna tretina od
~lenovite na upravniot odbor. Pretstavnicite na vrabotenite se imenuvaat na
predlog na sovetot na vrabotenite ili edna desettina od vrabotenite.
Pokraj ~isto dr`avni dru{tva, dru{tva vo koi dr`avata e edinstven
sopstvenik na kapitalot, taa mo`e da se javi i kako sosopstvenik, odnosno
mo`e da stekne udel i akcii vo nekoi dru{tva pri {to imame dru{tvo so
u~estvo na dr`avata. Dokolku toa u~estvo na dr`avata e pod deset procenti
toga{ za toa dru{tvo ne va`at posebnite odredbi od zakonot koi va`at za
dru{tvata so u~estvo na dr`avata.
Za steknuvawe na udel, odnosno akcii vo nekoe dru{tvo odlu~uva
Vladata na Republika Makedonija. Vo taa smisla, mo`e da se slu~i so zakon
da bide utvrdeno deka postoi javen interes vo dejnosta na nekoe dru{tvo pri
{to Dr`avata mo`e da pobara od soodvetno dru{tvo da i ponudi na proda`ba
udel ili akcii i vrz taa osnova da stekne i posebni prava vo upravuvaweto so
dru{tvoto.
Republika Makedonija vo upravniot odbor, odnosno vo odborot na
direktorite na dru{tvata vo koi ima u~estvo pogolemo od deset procenti od
osnovnata glavnina ima broj na pretstavnici koj e srazmeren na nejzinoto
u~estvo vo osnovnata glavnina. Tie pretstavnici imaat isti prava kako i
drugite ~lenovi na upravniot odbor, odnosno odborot na direktori.
Dru{tvata vo dr`avna sopstvenost i dru{tvata vo koi dr`avata
u~estvuva so najmalku 50 % od osnovnata glavnina se podveduvaat pod
ekonomska i finansiska kontrola od strana na dr`avata pri {to se primenuvaat
odredbite od zakonot so koj se ureduva raboteweto na javnite pretprijatija.

2.3.8. Tajno dru{tvo

Tajnoto dru{tvo nastanuva so dogovor so koe lice ( taen sodru`nik)

vlo`uva, odnosno u~estvuva so imoten vlog vo pretprijatie na drugo lice
sopstvenik na pretprijatieto ( javen sodru`nik) i vrz osnova na vlogot
steknuva pravo da u~estvuva vo dobivkata i zagubata na sopstvenikot na
pretprijatieto.
Vlogot na tajniot sodru`nik mo`e da se sostoi vo pari, predmeti i prava
~ija vrednost mo`e da se izrazi vo pari.
Tajnoto dru{tvo nema praven subjektivitet i nema firma. Toa postoi
samo vo odnosite me|u sodru`nicite i ne nastapuva vo odnosite so treti lica.
Toa zna~i deka vo pravniot promet istapuva javniot sodru`nik koj e
sopstvenik na pretprijatieto so firmata na svoeto pretprijatie i edinstveno toj
odgovara za prezemenite obvrski.

59
 Sodru`nicite slobodno se spogoduvaat za celite, formite i razmerite na
interesite i uslovite na raboteweto na tajnoto dru{tvo. Odnosite me|u niv se
ureduvaat so dogovor.
Ako ne e poinaku dogovoreno vlogot na tajniot sodru`nik vleguva vo
imotot na sopstvenikot na pretprijatieto. Tajniot sodru`nik ima pravo na
dobivka, no i u~estvuva vo pokrivawe na zagubite na dru{tvoto.
Imeto na tajniot sodru`nik ne smee da se nao|a vo firmata na
sopstvenikot na pretprijatieto.
Tajnoto dru{tvo prestanuva so:
- istekot na vremeto za koe e osnovano,
- spogodba na sodru`nicite,
- ostvaruvawe na celite zaradi koi e sklu~en dogovor za tajnoto
dru{tvo ili ako ostvaruvaweto na celite stane nevozmo`no, bez razlika dali
dogovorot e sklu~en na odredeno ili neodredeno vreme.
-so smrtta na sopstvenikot na dru{tvoto, odnosno so prestanok na
sopstvenikot na dru{tvoto, koj ne e fizi~ko lice, ako so dogovorot poinaku ne
e opredeleno, i
- so otvorawe na ste~ajna postapka nad dru{tvoto ili nad taen
sodru`nik.

2.3.9. Stransko trgovsko dru{tvo i stranski trgovec-poedinec

Stransko trgovsko dru{tvo e sekoe dru{tvo osnovano spored pravoto

vo zemjata vo koja go ima registrirano sedi{teto nadvor od teritorijata na
Republika Makedonija.
Stranski trgovec-poedinec e sekoe fizi~ko lice na koe toa svojstvo
mu e priznato nadvor od teritorijata na Republika Makedonija vo zemjata ~ij
dr`avjanin e, vo koja go ima registrirano sedi{teto i vo koja go vodi
raboteweto na pretprijatieto.
Stranski trgovski dru{tva i stranski trgovci-poedinci rabotat spored
uslovite utvrdeni so zakon i vo raboteweto se izedna~eni na teritorijata na
Republika Makedonija so doma{nite fizi~ki i pravni lica, osven ako so
dr`aven dogovor ili so zakon za oddelni vidovi dru{tva i za stranskite trgovci-
poedinci so opredelen predmet na rabotewe poinaku ne e opredeleno.
Stranskite trgovski dru{tva i stranskite trgovci -poedinci ne mo`at da
vr{at dejnost na podra~jeto na Republika Makedonija sé dodeka ne osnovaat
podru`nica.

60
 Stranskoto dru{tvo ima pravo preku svojata podru`nica da gi vr{i
spored formata i predmetot na rabotewe site raboti, da steknuva i da prezema
obvrski, pravo na pristap pred sudovite i drugite organi na Republika
Makedonija pod isti uslovi kako i doma{nite dru{tva od ista ili srodna forma
i predmet na rabotewe, ako so zakon poinaku ne e opredeleno.
Stranskoto dru{tvo ima pravo da osnova i pretstavni{tva kako svoi
organizacioni edinici ili na drug na~in da vr{i opredeleni raboti i da prezema
obvrski, da ostvaruva pravo na pristap pred sudovite i drugite organi na
R.Makedonija pod uslovite opredeleni so zakon.
Stranskoto dru{tvo, odnosno stranski trgovec-poedinec za otvorawe
na podru`nica, pretstavni{tvo i druga organizaciona edinica vo R.
Makedonija dobiva odobrenie od ministerstvoto nadle`no za rabotite na
ekonomskite odnosi za stranstvo.

GL. III. EKONOMSKI ASPEKTI NA OSNOVAWETO I

RABOTEWETO VO PRETPRIJATIETO

61
 1. Uslovi za osnovawe i uspe{na rabota
( ekonomika na investiciite) 59)

Inicijativa za osnovawe na pretprijatieto dava sopstvenikot na

kapitalot ili pretpriema~ot koj se koristi so tu| kapital . Kako inicijatori tie gi
zavr{uvaat site raboti pri osnovaweto ( proda`ba na akciite, registrirawe,
dobivawe dozvoli za rabota i tn.). Osnoven motiv od koj se vodat pri
osnovaweto im e ostatokot od dobivkata ( profitot), a go osnovaat
pretprijatieto vo dejnosta vo koja o~ekuvaat deka nivniot kapital }e im
donese najgolem profit.
Vo sekoj slu~aj, me|utoa, tie pred da osnovaat odredeno pretprijatie
mora da raspolagaat so odredeni soznanija od koi mo`at da odlu~at dali
postojat uslovi za osnovawe i uspe{na rabota na nivnoto idno pretprijatie
dokolku ne sakaat nivnata investicija odnapred da bide osudena na neuspeh.
Vo taa smisla, kako osnovni uslovi za koi treba da se vodi smetka pri
osnovaweto, a zaradi uspe{na rabota na pretprijatieto se :
- stopanskiot potencijal na podra~jeto,
- izvorite na surovini i materijali,
- izvorite na pogonska energija,
- izbor na tehnolo{kiot proces,
- mo`nosti za plasman na proizvedenite proizvodi,
- stru~ni kadri ,
- soobra}ajni uslovi i
- mo`nosti za finansirawe.

Pove}eto od ovie uslovi se sovpa|aat so uslovite i faktorite koi vlijaat

na lokacijata na pretprijatieto, bidej}i pri odlukata za osnovawe na
pretprijatieto donesuvame istovremeno i odluka za negovata lokacija. Zatoa,
za pove}eto od niv poop{irno }e govorime vo vtoriot del pri razgleduvaweto
na organizacijata na sredstvata, a ovdeka }e se osvrneme samo vo najkratki
crti.
Stopanskiot potencijal na podra~jeto na koe deluva pretprijatieto
zna~itelno vlijae na uspe{nosta na rabotata na pretprijatieto. Od razvienosta i
strukturata na stopanstvoto zavisi dali pretprijatieto }e ima vrz kogo da se
59 )
Investiciite se oblik na dolgoro~ni vlo`uvawa pred sé vo osnovni sredstva na
pretprijatijata. Kaj investiciite razlikuvame investitor i izveduva~. Investitor e obi~no
subjektot po ~ij nalog i za ~ija smetka se izveduvaat investicionite raboti. Toa mo`e da bidat
razli~iti subjekti no i pretprijatijata. Izveduva~ na rabotite e subjektot na kogo mu e
dovereno izveduvaweto na investicionite raboti. Na eden objekt mo`at da bidat eden ili
pove}e izveduva~i na rabotite. Toa se obi~no specijalizirani pretprijatija za izveduvawe na
grade`ni raboti, monta`a na oprema, zanaetxiski raboti i tn. Investitorot mo`e da gi izveduva
rabotite i vo sopstvena re`ija.

62
potpre vo svoeto rabotewe. Ako ne se razvieni soodvetni dejnosti od koi
zavisi raboteweto na pretprijatieto toga{ toa }e mora niv samo da gi razviva
{to sekoga{ i ne e racionalno.Dosta e va`na i sinhroniziranosta so dejnostite
od srodnite granki, uslugi i grupacii.
Od mo`nostite za osiguruvawe surovini i materijali zavisi i
normalnata rabota na pretprijatieto. Ova osobeno e zna~ajno za pretprijatijata
od ekstraktivnite dejnosti i za onie koi se zanimavaat so primarna prerabotka
na surovini, a pomalku za pretprijatijata od prerabotuva~kata industrija i
drugite dejnosti. Posebno mesto zazemaat osnovnite surovini i materijali koi
ja ~inat glavninata na potrebnite surovini i materijali. Od osobena va`nost se i
cenite po koi mo`at da se obezbedat surovinite i materijalite.
Pogonskata energija i vodata se mnogu va`ni elementi za sekoe
pretprijatie. Proizvodstvoto bez niv ne mo`e da se zamisli. Izvorite na
pogonsko gorivo i voda mo`at da bidat vo samoto pretprijatie ili nadvor od
nego. Naj~esto pretprijatijata moraat da se priklu~at na postojnite sistemi na
izvori na pogonska energija i voda. I od mo`nostite za priklu~uvawe kon
postojnite izvori zavisi odlukata za osnovawe na edno pretprijatie.
Izborot na tehnolo{kiot proces , a vo soglasnost so toa i oblikot na
organizacija, e od isklu~itelno zna~ewe za uspe{nosta na sekoe pretprijatie
osobeno vo sovremenoto proizvodstvo vo koe tehnikata i tehnologijata
do`ivuvaat revolucionerni promeni. Pri izborot na tehnolo{kiot proces
mo`eme da se odlu~ime za moderna tehnika i tehnlogija so avtomatiziran
proces na proizvodstvo, ili za tehnika i tehnologija so pomala avtomatizacija ,
odnosno so kombiniran ma{insko-ra~en trud. Odlukata za tehnologijata vo
isto vreme zna~i odluka i za normativite na materijali i surovini, pogonska
energija, voda, trud i tn. Isto taka, vo isto vreme se odlu~uvame i za
soodvetna organizacija na trudot uslovena direktno od izbraniot tehnolo{ki
proces ( dali poedine~no, serisko ili masovno proizvodstvo, zanaet~iski,
fabri~ki ili veri`en na~in na proizvodstvo).
Mo`nostite za plasman na predvidenoto proizvodstvo se eden od
odlu~uva~kite faktori pri donesuvaweto na odlukata za osnovawe na
pretprijatieto. Tie mo`nosti se utvrduvaat so istra`uvawe na pazarot. Pri toa se
utvrduvaat : potrebite na potro{uva~ite za odreden asortiman na proizvodi,
kupovnata sila na potro{uva~ite, sega{nite kapaciteti na konkurentskite
pretprijatija i nivnata potencijalna sila i drugi podatoci potrebni za
donesuvawe zaklu~ok za goleminata na kapacitetot i mo`nata proda`ba.
Stru~nite kadri vo dene{ni uslovi se isto taka glaven faktor za
raboteweto. Ova osobeno e va`no pri osnovaweto na novo pretprijatie, bidej}i
dokolku se raboti samo za pro{iruvawe na kapacitetite, postojnite kadri go
~inat jadroto na potrebniot stru~en kadar. Pri osnovaweto na novo

63
pretprijatie go nema toa jadro, pa zatoa u{te na po~etokot treba da se pristapi
kon obezbeduvawe na takov kadar.
Tro{ocite na prevoz ( dovoz na potrebnite surovini i materijali i odvoz
na gotovite proizvodi) se golema stavka vo strukturata na cenata, a so
porastot na goleminata na pretprijatieto imaat tendencija na porast. Tie
tro{oci se osobeno golemi za proizvodite koi se glomazni, eftini i za koi se
tro{at golemi koli~ini na eftini surovini. Lociraweto na pretprijatieto direktno
se odrazuva na visinata na tro{ocite na prevoz. Tro{ocite na prevoz ne mo`at
da se izbegnat, no so pravilen izbor na lokacijata i vidot na prevoznoto
sredstvo mo`at da se svedat na najmala mo`na merka.
Mo`nostite za finansirawe se isto taka eden od bitnite faktori od koi
zavisi odlukata za osnovawe, no i uspe{nosta na raboteweto vo idnina. Ako
ne se obezbedeni sredstvata za investicii vo celost, podolgo }e traat
grade`nite raboti, {to zna~i deka za ist kapacitet }e se potro{at pove}e
sredstva. Preminuvaweto na rokot na gradba i zgolemenite investicii
nepovolno vlijaat vrz uspe{nosta na raboteweto.
Istoto toa se slu~uva i dokolku zaradi nedostatok na finansiski
sredstva gradime kapacitet pod optimalniot u~inok ili koga se odbira
tehnolo{ki proces koj bara pomali vlo`uvawa, no e neracionalen vo odnos na
nekoj drug koj bara pogolemi vlo`uvawa. Nedostatokot na obrtni sredstva i
naru{uvawata vo nivnoto kru`no dvi`ewe go onevozmo`uva pretprijatieto
optimalno da gi koristi svoite kapaciteti.
Pokraj ovie uslovi za koi osnova~ot treba da vodi smetka pred da
donese odluka za osnovawe na pretprijatieto, vo tekot na samata izvedba na
investicionite raboti treba da vodi smetka i za ekonomijata vo pripremaweto
i izveduvaweto na rabotite. Ovaa ekonomija zavisi od pove}e faktori i toa :

- rokovite na izgradba,
- {tedeweto vo investicionite elementi,
- cenite,
- izborot na opremata i izveduva~ot na rabotite,
- od lokacijata na objektot, i
- negoviot kapacitet.

Vremenskiot faktor vo procesot na investirawe ima prvostepeno

zna~ewe. So skratuvawe na rokovite na izgradba se postignuva pobrzo
aktivirawe na vlo`enite sredstva.
Ekonomija na investicionata izgradba se postignuva i so {tedewe kaj
investicionite elementi, izborot na opremata, solidnosta na izveduva~ot na
rabotite, snabdenosta so investicionen materjal i sl.

64
 Tro{ocite zavisat i od cenite po koi se zaklu~eni dogovorite za
izveduvawe na grade`nite raboti i nabavkata na opremata.
Izborot na izveduva~ na rabotite mo`e da se izvr{i so neposredna
spogodba no i so javno naddavawe ( licitacija). So neposredna spogodba
obi~no se otstapuvaat pomali raboti, a dodeka pogolemite raboti se
otstapuvaat so licitacija. Licitacijata ovozmo`uva izbor na najpovolen i
najsposoben izveduva~ na rabotite.

2. RABOTEWE VO PRETPRIJATIETO

2.1. Poim i klasifikacija na raboteweto

Od ekonomska gledna to~ka pod poimot “ rabotewe “ se podrazbira

izvr{uvawe na nekoja stopanska dejnost od strana na oddelni stopanski
subjekti. Toj proces podrazbira najnapred poseduvawe na opredeleni pari~ni
sredstva ( kapital), sredstva za proizvodstvo i rabotna sila, potoa vr{ewe na
samoto proizvodstvo i negov plasman na pazarot so cel da se obnovi procesot
na proizvodstvo, odnosno procesot na vr{ewe uslugi.
Vo zavisnost od aspektot na nabquduvawe se razlikuvaat razni
vidovi rabotewe :60)
1. Vo zavisnost od toa kade se nabquduvaat proizvodnite odnosi
imame vnatre{no ili interno rabotewe i nadvore{no ili eksterno rabotewe.
- Vnatre{no e ona rabotewe koga se nabquduva raboteweto vo
ramkite na edna organizacija me|u raznite rabotni ili ekonomski edinici ili vo
samite takvi rabotni edinici.
- Nadvore{no (eksterno) e ona rabotewe koga se nabquduvaat
ekonomskite odnosi me|u edno pretprijatie od edna strana i drugite
pretprijatija, institucii i sl. od druga strana.
2. Vo zavisnost od toa dali se nabquduva materijalniot (naturalniot ili
finansiskiot aspekt na raboteweto se razlikuva materijalno i finansisko
rabotewe.
3. Isto taka raboteweto mo`e da go nabquduvame i od ekonomski,
praven i op{testven aspekt.
- Raboteweto od ekonomski aspekt poka`uva dali pretprijatieto pri
vr{eweto na svojata rabota ostvarilo dobivka ili pak zaguba.

60 )
Spored Ackoski N., cit. delo, str. 35-38.

65
 - Nabquduvaweto od praven aspekt poka`uva dali i kolku se
ostvaruvaat pravata i obvrskite na pretprijatijata, na korisnicite na nivnite
proizvodi i uslugi, na posrednicite ( trgovijata), na zdru`enijata, bankite,
dr`avata i sl.
- Nabquduvaweto na raboteweto od op{testven aspekt pak ja
poka`uva op{testvenata opravdanost na raboteweto t.e. mo`e da se slu~i
nekoe pretprijatie da ostvaruva golem profit , odnosno da ima ekonomska
opravdanost, od praven aspekt da gi ostvaruva site prava ( da ima pravna
opravdanost), no sepak negovoto rabotewe da nema op{testvena opravdanost.
Takov e slu~ajot koga vo ugostitelskite organizacii se dozvoluva koristewe
na opojni materii, kockawe, prostitucija i sl.

2.2. Predmet, cel i koncepcija na rabotewe

Od ekonomski aspekt61) predmet na raboteweto na nekoe stopansko

pretprijatie e proizvodstvo na opredeleni proizvodi, odnosno vr{ewe na
opredeleni uslugi vo nekoja stopanska dejnost.
Vo uslovi na pazarno stopanisuvawe t.e. vo uslovi na postoewe na
stokovno-pari~ni odnosi, osnovniot motiv i krajna cel na raboteweto na
sekoja stopanska organizacija pretstavuva ostvaruvaweto na kolku e mo`no
relativno pogolem profit, odnosno pozitiven finansiski rezultat t.e. dobivka.62)
Ovaa cel polesno se postignuva vo uslovi koga na pazarot postoi
ograni~ena konkurencija ( mal broj proizvoditeli, ponuduva~i) na stranata na
ponudata, a relativno neograni~ena konkurencija ( relativno golem broj
kupuva~i ) pri {to proizvoditelite imaat monopolska polo`ba na pazarot.
Mnogu pote{ko pak se postignuva koga i na dvete strani ima relativno
slobodna konkurencija pri {to proizvodnite pretprijatija ne se vo mo`nost
zgolemuvaweto na profitot da go vr{at so zgolemuvawe na cenite na svoite
proizvodi i uslugi.
Vo takvi uslovi za ostvaruvawe na pogolem profit tie mora da kreiraat
i prezemaat soodvetna delovna politika (celi i zada~i) i takva strategija i takvi
merki i aktivnosti so koi }e go zgolemat brojot na potro{uva~ite i nivnata
potro{uva~ka. Toa se ostvaruva, od edna strana, so prakti~na primena na
osnovnite ekonomski principi na raboteweto ( zgolemuvawe na
produktivnosta, ekonomi~nosta i rentabilnosta) {to vodi po pravilo kon
61 )
Ackoski N., cit. delo, str. 38.
62 )
Isto, str. 35.

66
namaluvawe na cenite, a od druga strana, so podobruvawe na kvalitetot na
proizvodite i uslugite spored potrebite i `elbite na kupuva~ite.
Za ostvaruvawe na osnovnata cel, sekoja stopanska organizacija si
ima svoja konkretna koncepcija na raboteweto. Stopanstvoto vo industriskite
zemji dosega gi pominalo slednite orientacii, odnosno koncepcii na
raboteweto : 63)
- faza na dominirawe na proizvodstvoto,
- faza na komercijalno-proda`na orientacija,
- faza na marketing orientacija,
- faza na marketing kontrola.

- fazata na dominirawe na proizvodstvoto se odlikuva so orientacija

kon polzuvawe na blizinata na kvalitetni surovini i energetski izvori. Vo ovoj
period ne se obrnuva posebno vnimanie na razvojot na potro{uva~kite centri,
bidej}i poradi nedostigot na proizvedenite stoki ne pretstavuva poseben
problem nivnoto plasirawe na pazarot, vodej}i pri toa smetka samo za
optimalizacija na transportnite tro{oci.
- komercijalno-proda`nata orientacija , spored koja ostvaruvaweto
na {to pogolem finansiski rezultat se nastojuva da se izvr{i so proizvodstvo i
proda`ba na {to pogolem broj proizvodi i uslugi,
- marketing koncepcija so koja ostvaruvaweto na {to pogolema
dobivka se nastojuva da se ostvari so kolku e mo`no pogolemo i pokvalitetno
zadovoluvawe na `elbite i potrebite na gostite , i
- fazata na marketing kontrola pretstavuva kulminacija vo razvojot
na marketingot, so nastojuvawe pretprijatieto da stane marketing pretprijatie
vo koe ne samo {to marketing funkcijata }e bide dominantna, tuku osnovna,
vo koja bi se opfatile dolgoro~nite planirawa i finansiite, odnosno
marketingot da go kontrolira celoto pretprijatie.

2.3. Karakteristiki ( specifi~nosti) na raboteweto

Bez ogled na stopanskata dejnost raboteweto vo oblasta na

stopanstvoto zemeno vo celina, ima mnogubrojni zaedni~ki karakteristiki.
Me|utoa, sekoja stopanska oblast si ima i izvesni karakteristiki
( specifi~nosti).
1. Taka imame pretprijatija vo koi raboteweto ima ~isto proizvoden ili
~isto uslu`en karakter, no imame i dejnosti vo koi raboteweto na
63 )
Ja}oski B., “ Marketing”, NIO Studentski zbor, Skopje , 1979 god.,str. 26.

67
pretprijatijata pretstavuva eden vid kombinacija na proizvodna i uslu`na
dejnost .
2. Isto taka imame pretprijatija vo koi raboteweto dozvoluva primena
na najsovremeni tehnologii i tehniki, no imame i pretprijatija kade
raboteweto pretstavuva kombinacija na industriska i zanaet~iska dejnost.
3. Vo nekoi pretprijatija pove}e do izraz }e doa|aat ma{inite ,odnosno
mo`e da se primeni pogolema tehni~ka opremenost na trudot, a dodeka vo
nekoi pove}e do izraz }e doa|a trudot ( pr. tekstilnata industrija,
ugostitelstvoto i sl.).
4. Vo nekoi pretprijatija pove}e se bara ma{ka rabotna sila , a dodeka
vo drugi pove}e e zastapena `enskata rabotna sila.
5. Vo nekoi pretprijatija se baraat pokvalifikuvani kadri, odnosno so
pogolemo teoretsko i prakti~no znaewe , a dodeka vo drugi tie barawa se
pomali.
6. Vo nekoi pretprijatija pomalku e razviena tehni~kata
( poedine~nata) podelba na trudot, a vo drugi pove}e. Vo drugi pak, ima
pogolema raznovidnost na rabotnite procesi {to ima pozitivnost vo toa {to
stepenot na monotonosta e relativno pomal, pa kaj vrabotenite se javuva
pogolem interes i elan za rabotewe, a negativnost bidej}i e pomala mo`nosta
za steknuvawe na nekoja poizrazita specijalizacija vo raboteweto so {to pak
se namaluva produktivnosta na trudot.
7. Vo nekoi pretprijatija mo`nosta za normirawe na trudot i za
merewe na rezultatite od raboteweto e pomala vo sporedba so stopanstvoto
vo celina, {to ne gi stimulira vrabotenite da ja zgolemuvaat kako
intenzivnosta vo raboteweto taka i produktivnosta na trudot, za razlika od
pretprijatijata kade takvite mo`nosti se pogolemi.
8. Vo nekoi dejnosti ( pretprijatija) e poizrazena promenata na
ritamot na rabotewe, odnosno postojat golemi promeni vo dnevniot,
nedelniot, mese~niot i godi{niot ritam na rabotewe .
9. Vo nekoi pretprijatija e pogolem stepenot na kolektivnosta vo
raboteweto me|u slu`bite, oddelenijata , pogonite i sl., a vo nekoi tie se
ponezavisni.

2.4. Faktori od koi zavisi raboteweto

2.4.1. Op{ti uslovi za rabotewe

68
 Op{tite uslovi za rabotewe se dosta va`en faktor od koj zavisi
raboteweto , odnosno obemot i kvalitetot na proizvodite i uslugite .
Op{tite uslovi za rabotewe mo`at da se podelat vo dve grupi i toa
tehni~ki uslovi i op{testveni uslovi. 64)
a) Vo grupata na tehni~ki uslovi za rabota spa|aat : temperaturata na
vozduhot, osvetluvaweto, stepenot na bu~avata i stepenot na monotonosta,
odnosno na raznovidnosta pri vr{eweto na rabotata.
1. Stepenot na zatopluvaweto na prostoriite kade se raboti ima mo{ne
golemo vlijanie vrz obemot i kvalitetot na proizvodite i uslugite . Toj treba da
odgovara na opredeleni zdravstveno-tehni~ki ulovi.
2. Osvetluvaweto na prostoriite naj~esto so izvesni isklu~oci se bara
da bide normalno pri {to }e se ostvari i pogolem kvantitet i kvalitet na
proizvodi i uslugi.
3. Stepenot na bu~avata vo prostoriite e isto taka zna~aen uslov za
ostvaruvawe opredelen obem i kvalitet na proizvodi i uslugi. Podobri
rezultati sekako se postignuvaat onamu kade stepenot na bu~avata ne e
pogolem od normalata.
4. Pogolemiot stepen na monotonost odnosno, pomalata raznovidnost
na rabotata pridonesuva i rezultatite od toa rabotewe da bidat pomali i
obratno. No toa samo do opredeleni granici bidej}i i preterano raznovidna
rabota go ko~i postignuvaweto na podobri rezultati bidej}i vo toj slu~aj ne se
postignuva nikakva specijalizacija vo raboteweto.
b) Vo grupata na op{testveni uslovi pak spa|aat : stopanskiot sistem i
ekonomskata politika vo celost, odnosno oddelnite podsistemi i podpolitiki
kako {to se: fiskalniot sistem i politika, monetarno-kreditniot sistem i
politika, sistemot i politikata na ekonomski odnosi so stranstvo, devizniot
sistem i politika i sistemot i politikata na investiciite.
1. Stopanskiot sistem i ekonomskata politika- Od toa dali pri
utvrduvaweto na celite na stopanskiot razvoj }e se zacrta i pobrz razvoj na
odredena granka i dejnost vo nekoja zemja i dali so stopanskiot sistem so
razni merki i aktivnosti }e se poddr`i takviot razvoj, tie }e pretstavuvaat
stimulativen, odnosno destimulativen op{testven faktor.
2. Fiskalniot sistem i politika isto taka mo`e da bidat stimulativen i
destimulativen faktor . Ako so niv se dadat razni fiskalni beneficii
( olesnuvawa i osloboduvawa od razni danoci, carini, pridonesi , taksi i sl.
toga{ }e imaat stimulativno vlijanie vrz obemot i kvalitetot na proizvodi i
uslugi. I obratno, pogolemi optovaruvawa }e zna~at i pomalo proizvodstvo i
kvalitet.
3. Monetarno-kreditniot sistem i politika go pretstavuvaat sistemot i
politikata na pari~nata masa, instrumentite na pla}awe i kreditite. Oprede-
64 )
Spored Ackoski N., cit. delo, str. 77-82.

69
luvawe optimalna koli~ina pari so {to }e se odbegnat inflatorni ili deflatorni
dvi`ewa, ovozmo`uvawe pla}awe na me|usebnite obvrski so pove}e
instrumenti i postoewe na krediti so povolni uslovi, }e imaat pozitivno
vlijanie vrz obemot i kvalitetot na proizvodite i uslugite. I obratno.
4. Sistemot i politikata na ekonomski odnosi so stranstvo gi opfa}a
obemot i strukturata na uvozot i izvozot na stoki , uslugi i kapital. Ako ovoj
sistem i politika go stimulira razvojot na ekonomskite odnosi so stranstvo, toa
}e ima i pozitivno vlijanie vrz obemot i kvalitetot na proizvodite i uslugite .
I obratno.
5. So devizniot sistem i politika se vlijae vrz devizniot kurs ( cenata)
na stranskite valuti. Zgolemuvaweto na devizniot kurs ( cenata) na stranskite
pari~ni sredstva vo odnos na doma{nata valuta }e go stimulira izvozot, a so
toa }e pridonese i za razvoj na stopanstvoto. I obratno, ako se potceni
vrednosta na stranskite valuti toa }e dovede do namaluvawe na izvozot,
smalen priliv na devizi i smaluvawe na obemot i kvalitetot na proizvodite i
uslugite , a od druga strana do zgolemuvawe na uvozot.
6. Ako so sistemot i politikata na investicii se stimulira zgolemuvawe
na obemot na kapital za pro{irena reprodukcija, toa }e dovede i do
zgolemuvawe na obemot i kvalitetot na proizvodi i uslugi . I obratno.

2.4.2. Ostanati faktori od koi zavisi raboteweto na

pretprijatieto

Pokraj op{tite uslovi vrz raboteweto, odnosno vrz obemot i kvalitetot

na proizvedenite stoki i uslugi vlijaat i nekoi drugi faktori. Takvi se 65) :

1.Sistemot na normirawe i utvrduvawe ( merewe) na rezultatite od

raboteweto- koj vlijae na toj na~in {to ako za nekoj proizvod , odnosno
usluga mo`e da se izvr{i normirawe i merewe na rezultatite, toga{ po pravilo
se ostvaruva i pogolem kvantitet i kvalitet na proizvodite i uslugite. I obratno.
2. Na~inot na nagraduvawe na vraboteniot personal- isto taka vlijae
so toa {to ako e toj stimulativen za onie koi rabotat pove}e i pokvalitetno, a
destimulativen za onie koi rabotat pomalku i ponekvalitetno, toa }e pridonese
za zgolemuvawe na obemot na proizvodi i uslugi i podobruvawe na nivniot
kvalitet. I obratno.

65 )
Spored Ackoski N., cit. delo, str. 82-86.

70
 3. Stepenot na razvienosta na tehni~kata (poedine~nata) podelba
na trudot- Ako vo edna dejnost, granka i sl., postoi povisok stepen na
tehni~ka podelba na rabotata pri izrabotka na nekoj proizvod ili usluga, toga{
ima mo`nost da se izvr{i i pogolema specijalizacija na vrabotenite i da se
ostvari pogolem obem i kvalitet na proizvodi i uslugi. I obratno.
4. Vrz obemot i kvalitetot na ugostitelskite proizvodi i uslugi vlijae i
obemot i kvalitetot na faktorite za proizvodstvo. Pogolem obem i kvalitet na
predmeti na trudot, sredstva na trudot i trud ( rabotna sila) dava i pogolem
obem i podobar kvalitet na ugostitelski proizvodi i uslugi. I obratno.
5. Organizacijata na raboteweto kako faktor ima najgolema uloga.
Taa treba da bide prisutna od zapo~nuvaweto do zavr{uvaweto na
proizvodite i uslugite. Kakva }e bide organizacijata t.e. zada~ite, aktivnostite
i merkite {to }e se prezemat vo ovoj domen glavno zavisi od taktikata,
strategijata i celite {to se saka da se ostvarat. Glavna uloga vo toa sekako
imaat glavnite menaxeri koi sekako treba raboteweto da go organiziraat taka
{to najoptimalno }e bidat zadovoluvani `elbite na kupuva~ite
( potro{uva~ite ) so {to }e se ostvari i pogolem profit.

2.5. Elementi na procesot na reprodukcija na pretprijatieto kako

deloven sistem

Vo ramkite na pretprijatieto se odviva proces na reprodukcija,

odnosno proces na proizvodstvo vo po{iroka smisla na zorot 66) bidej}i
proizvodstvoto vo potesna smisla na zborot se odnesuva samo na
proizvodnata funkcija vo pretprijatieto t.e. neposrednoto proizvodstvo.
Vkupniot proces na reprodukcija vo pretprijatieto e pod vlijanie i na
vnatre{ni 67) i na nadvore{ni faktori.68) Od stepenot vo koj pretprijatieto }e
mo`e da se soo~i i da gi preovlada kako faktorite koi se nao|aat vnatre vo
66
Vo ramkite na proizvodstvoto vo po{iroka smisla najprvo se utvrduva celta na
proizvodstvoto, odnosno, se odreduvaat koli~inite na proizvodite koi treba da se proizvedat i
nivniot kvalitet , potoa se obezbeduvaat site potrebni preduslovi za izvr{uvawe na
reprodukcioniot proces (razni sredstva, trud i dr.) pa se postavuva kontrola i regulirawe na
procesot na proizvodstvo vo potesna smisla na zborot ( izrabotkata).
67
Eden od osnovnite vnatre{ni uslovi i faktori e postoeweto na soodvetna struktura i
sostojba na pretprijatieto, koja prilagoduvaj}i se na promenite so tek na vremeto, }e bide vo
mo`nost da dade odredena koli~ina efekti, odnosno }e mo`e da ja ostvaruva celta na
pretprijatieto. Taa sposobnost na pretprijatieto vo odredeno vreme da ostvari odredena
koli~ina na proizvodi i uslugi se vika reprodukciona ili delovna sposobnost na
pretprijatieto.

71
pretprijatieto taka i onie koi doa|aat od okru`enieto }e zavisat i pogodnostite
za odvivawe na procesot na reprodukcija.
Procesot na reprodukcija pretstavuva neprekinat proces na
proizvodstvo na proizvodi ( ili uslugi) so koi direktno ili indirektno se
zadovoluvaat potrebite na lu|eto. Ottuka, procesot na reprodukcija ima za
rezultat odredeni efekti koi se javuvaat kako izlezni elementi od
pretprijatieto. Takvi izlezni elementi se obemot na proizvodstvo, vrednosta
na proizvodstvoto i profitot.

2.5.1. Vlezni elementi na procesot na reprodukcija

Za da se napravat soodvetni izlezni efekti vo eden proces na

reprodukcija nu`no mora prethodno da se napravat soodvetni vlo`uvawa.
Elementite na tie vlo`uvawa go so~inuvaat vlezot, t.e. inputot vo
pretprijatieto.
Kako vlezni elementi gledani od naturalen aspekt se javuvaat :
- predmetite na trudot,
- sredstvata na trudot i
- trudot.
Ovie naturalni elementi na vlo`uvawa imaat karakter na funkcionalni
vlo`uvawa bidej}i za sekoj od niv odnapred e odredena funkcijata vo
procesot na reprodukcija , a isto taka i nivnite potrebni koli~ini ( potro{oci)
za odredena koli~ina i kvalitet na u~inok.
Vlo`uvawata vo predmetite na trudot se vr{at so cel tie da se
obrabotat i transformiraat vo novi proizvodi sposobni da zadovolat nekoja
potreba na potro{uva~ite. Vlo`uvawata vo sredstva za rabota se vr{at so cel
~ovekot so nivna pomo{ da dejstvuva vrz predmetite na trudot i na toj na~in
da go izvr{uva procesot na proizvodstvoto. Vlo`uvawata vo rabotna sila se
~inat so cel da se stavat vo funkcija sredstvata na trudot i da bidat obraboteni
predmetite na trudot.
Vlo`uvawata vo predmetite na trudot i sredstvata na trudot mo`at da
se nare~at u{te i kako vlo`uvawa vo materijalni elementi na proizvodstvoto
Pokraj nea, osnovni vnatre{ni uslovi za izvr{uvawe na reprodukcijata se site vlezni
elementi i toa sredstvata na trudot, predmetite na trudot i `iviot trud.
68
Kako glavni nadvore{ni faktori se pobaruva~kata na pazarot za proizvodite na
pretprijatieto i ponudata na pazarot na nabavka od kade pretprijatieto se snabduva so
neophodnite faktori na proizvodstvo ( pazarot na sredtva na trudot, pazarot na predmeti na
trudot, pazarot na rabootna sila i sl).

72
( sredstva za proizvodstvo), a vlo`uvawata vo trudot kako vlo`uvawe vo
subjektivni elementi na proizvodstvoto.
Spomenatite vlo`uvawa vo vleznite elementi mo`at da se vlo`uvaat
vo procesot na reprodukcija na dva na~ini i toa:
- kako tro{ewe i
- kako anga`irawe.
Tro{eweto na vleznite elementi e povrzano so gubewe na nivnata
upotrebna vrednost i prenesuvawe na potro{enata vrednost na noviot
proizvod. Pod vlijanie na rabotnata sila i nejzinoto proizvodstveno tro{ewe
noviot proizvod ima pogolema vrednost od vrednosta na potro{enite elementi
na proizvodstvo.
Anga`iraweto pak e povrzano so obezbeduvaweto na vleznite
elementi, odnosno so nivnoto kupuvawe. Vo toj moment nie sme anga`irale
sredstva za obezbeduvawe na vleznite elementi koi ostanuvaat anga`irani vo
tie elementi sé dodeka ne se prodadat proizvodite koi se rezultat na tie
vlo`uvawa. Toa zna~i deka ovie sredstva se anga`irani pred po~etokot na
procesot na proizvodstvo ( izrabotka, proizvodstvo vo potesna smisla) , potoa
ostanuvaat takvi ( anga`irani) za celoto vreme na nivnoto tro{ewe vo procesot
na proizvodstvo sé do momentot na proda`ba na proizvodot. Anga`iraweto na
sredstvata ne zna~i i nivno tehnolo{ko tro{ewe. Samo vo procesot na
transformacija( proizvodstvo vo potesna smisla) anga`iraweto se poklopuva
so tro{eweto.
Vo stokovopari~noto stopanstvo vleznite elementi osven vo naturalen
se javuvaat i vo pari~en oblik. Naturalnite vlo`uvawa zna~at vnesuvawe vo
procesot na proizvodstvo na supstancata na predmetite na trudot i sredstvata
na trudot i na ~ovekovite fizi~ki i umstveni sposobnosti ( potro{ok).
Dokolku spomenatite elementi na vlo`uvawa gi izrazime vo pari~en
oblik taka {to }e gi pomno`ime so soodvetnite nivni ceni, }e dobieme
vrednosen oblik na potro{okot na tie elementi, odnosno nivnite tro{oci.
Taka }e imame zna~i, tro{oci na predmetite na trudot, tro{oci na sredstvata
na trudot i tro{oci za plati.
Zbirot na site ovie tro{oci go so~inuva zbirot na vkupnite tro{oci, no
samo vo odnos na transformacioniot proces (proizvodstvoto vo potesna
smisla), dodeka vo odnos kon celokupniot proces na reprodukcija na
pretprijatieto ima u{te niza drugi tro{ewa i izdatoci.

2.5.2. Izlezni elementi

73
 Vo procesot na transformacija vleznite elementi se pretvoraat vo
izlezni elementi, odnosno autput na pretprijatieto kako deloven sistem.
Izrazuvaweto na izlezot mo`e da se pretstavi na pove}e na~ini, no pozna~ajni
se slednive pokazateli :

- obemot na proizvodstvo,
- vrednosta na proizvodstvoto i
- dobivkata, odnosno neto dobivkata.

Obemot na proizvodstvo ja pretstavuva vkupnata koli~ina na

proizvedeni upotrebni vrednosti 69) ( proizvodi i uslugi) vo odreden vremenski
interval. Taka sfaten obemot na proizvodstvo e kvantitativna determinanta na
reprodukcijata na pretprijatieto.
Vrednosta na proizvodstvoto go ozna~uva koli~estvoto na
preneseniot i op{testveno potreben trud sodr`an vo vkupnata koli~ina na
proizvedeni proizvodi. Vo uslovi na stokovo-pari~ni odnosi ovaa vrednost vo
zavisnost od ponudata i pobaruva~kata se ostvaruva vo pogolem ili pomal
pari~en iznos. Taka ostvarenata vrednost na proizvodstvo preku konkretna
proda`na cena otstapuva od stvarno proizvedenata vrednost na proizvodstvoto
vo odredena koli~ina na proizvodi.
Dobivkata pretstavuva ekonomski rezultat na op{testveno priznato
tro{ewe na `iviot trud vo op{testvenata reprodukcija. Dobivkata ja ozna~uva
vsu{nost, koli~inata na realiziranata nova vrednost, koja vo uslovi na
stokovopari~ni odnosi otstapuva od vistinski proizvedenata nova vrednost
zaradi razni pri~ini me|u koi se postignatite ceni na pazarot, obemot na
proizvodstvo, koli~inata na potro{eni sredstva i sl.
Dobivkata ( bruto dobivka) se dobiva koga od vkupniot prihod se
odzemat vkupnite rashodi , a neto dobivkata koga od bruto dobivkata se
odzemat u{te i danocite, pridonesite i drugite dava~ki od dobivkata.

2.6. Kru`en tok na reprodukcijata vo pretprijatieto

Anga`iranite sredstva vo procesot na proizvodstvo vo pretprijatieto se

tro{at. So tro{eweto se ovozmo`uva transformacija na anga`iranite sredstva

69
Upotrebnata vrednost na proizvodot ja so~inuvaat negovite fizi~ki i tehnolo{ki
karakteristiki.

74
vo odredeni rezultati , autputi. So ostvarenite rezultati (autputi) se vr{i
reprodukcija na potro{enite sredstva vlo`eni vo nivnoto sozdavawe.
Reprodukcijata na sredstvata vsu{nost, zna~i nadomestuvawe na
vrednosta na potro{enite sredstva preku nivno celosno zamenuvawe i
pro{iruvawe vo sledniot ciklus na proizvodstvo.
Pri toa, anga`iranite sredstva se vo neprekinato kru`no dvi`ewe koe se
manifestira kako proces na pretvorawe na pari~nite sredstva vo materijalni
elementi na proizvodstvo (sredstva za rabota i predmeti za rabota) i plati za
rabotnicite.
Rabotnata sila upotrebuvaj}i gi sredstvata i predmetite za rabota
spored odredena tehnolo{ka postapka proizveduva gotovi proizvodi. So
proda`ba na proizvodite na pazarot i so naplata na proda`nata cena povtorno
doa|a do pretvorawe na odredeni materijalni vrednosti vo pari~en oblik.
Na toj na~in niz procesot na kontinuirano pretvorawe na pari~nite
sredstva vo elementi na proizvodstvo, so koi se sozdavaat novi proizvodi koi
povtorno so proda`ba se pretvoraat vo pari, se ostvaruva kru`no dvi`ewe na
sredstvata , odnosno na reprodukcijata.
Procesot na reprodukcija ( proizvodstvoto vo po{iroka smisla na
zborot) vo pretprijatieto pominuva niz tri fazi i toa : podgotvitelna faza, faza
na proizvodstvo i proda`na faza.
Podgotvitelnata faza se sostoi vo procesot na anga`irawe na
sredstvata zaradi obezbeduvawe na faktorite na proizvodstvoto t.e. nabavka
na sredstva za rabota , predmeti za rabota i rabotna sila. 70) Vo ovaa faza
nastanuva prvata promena (transformacija) na oblikot na sredstvata od
pari~en vo naturalen ( stokov) oblik.
Vo proizvodstvenata faza so vzaemnoto dejstvo na faktorite na
proizvodstvo se sozdavaat novi proizvodi pri {to anga`iranite sredstva vo
sredstva na trudot i predmeti na trudot pod dejstvo na rabotnata sila, ja
prenesuvaat svojata vrednost (sredstvata za rabota delumno, a predmetite na
trudot celosno) na novite proizvodi koi se sozdavaat. Za razlika od sredstvata
i predmetite na trudot koi svojata potro{ena vrednost ja prenesuvaat na noviot
proizvod ,trudot na noviot proizvod mu dodava nova vrednost.

70 )
Sredstvata anga`irani vo rabotna sila se vsu{nost sredstvata anga`irani za platite na
rabotnicite. Bidej}i platite naj~esto se isplatuvaat mese~no i toa vo tekovniot mesec za
izvr{enata rabota vo minatiot mesec, anga`iraweto na sredstvata za rabotna sila, za razlika od
predmetite i sredstvata za rabota, zapo~nuva so preodniot tehnolo{ki oblik . So
zavr{uvaweto na tehnolo{kiot proces anga`iranite sredstva vo rabotna sila preminuvaat vo
zavr{en stokov oblik, a deblokirawe na ovie sredstva nastanuva so proda`ba na gotovite
proizvodi i so naplata na nivnata cena.

75
 Spored toa, zna~i , vo proizvodstvenata faza se slu~uva naredna
transformacija na sredstvata koi pretprijatieto gi anga`iralo vo raboteweto. Pri
toa imame dve podfazi i toa: 71)
- preminuvawe od stokov vo preoden tehnolo{ki oblik {to zna~i
zapo~nuvawe na procesot na proizvodstvo vo koj predmetite za rabota pod
dejstvo na rabotnata sila, so pomo{ na sredstvata za rabota, se transformiraat
vo novi proizvodi.
- preminuvawe od preoden tehnolo{ki oblik vo stokoven oblik koja
izmena nastanuva so zavr{uvawe na tehnolo{kiot proces i so sozdavaweto na
gotovite proizvodi.
Tretata faza od procesot na reprodukcija e fazata na prometot ,
odnosno proda`ba na proizvodite na pazarot i naplata na nivnata proda`na
vrednost pri {to nastanuva deblokirawe na prvobitno anga`iranite pari~ni
sredstva.72)
Ovde zna~i se slu~uva naredna ( ~etvrta) transformacija na
sredstvata i toa od stokov vo pari~en oblik.
Ovie sredstva povtorno se anga`iraat vo faktori na proizvodstvoto za
noviot proces na proizvodstvo, odnosno reprodukcija vo pretprijatieto. Na toj
na~in se obezbeduva neprekinato kru`no dvi`ewe na materijalnite elementi na
proizvodstvoto i reprodukcija na potro{enata rabotna sila.73)
Del od ovie pari~ni sredstva slu`at za pokrivawe na razni obvrski na
pretprijatieto kon dr`avata ( danoci, pridonesi i sl.), a del odi za akumulacija,
odnosno pro{iruvawe na dejnosta na pretprijatieto.

2.7. Ekonomika na raboteweto ( rabotniot proces)

Ekonomikata na rabotniot proces se ogleda niz primenata na

soodvetni tehnolo{ki i rabotni postapki, odreduvaweto na pragot na
korisnosta i uva`uvaweto na ekonomskite zakoni i nivnoto deluvawe.
Ekonomikata na rabotniot proces e celina od ekonomikata na sredstvata na
71 )
Bojaxioski D., “ Ekonomika na pretprijatie” , Ekonomski Fakultet, Skopje, 1999 god., str.
139.
72
Od aspekt na sredstvata za proizvodstvo nastanuva deblokirawe samo na prenesenata
delumna vrednost vo vid na amortizacija ( bidej}i tie se otpi{uvaat za pove}e godini,
odnosno nivniot vek na traewe e podolg od edna godina) .
73
Reprodukcijata na rabotnata sila ima poseben karakter i se sostoi vo toa {to rabotnikot za
dobienata plata ( za koja se sozdadeni finansiski uslovi so proda`bata na proizvodite i
uslugite na pretprijatieto i naplatata na proda`nata cena) kupuva razni proizvodi koi gi tro{i.
So toa gi obnovuva, odnosno gi reproducira svoite fizi~ki i umstveni sposobnosti so {to se
reproducira i rabotnata sila.

76
trudot, ekonomikata na predmetite na trudot i ekonomikata na trudot, koi pak
zavisat od primenata na soodvetni tehnolo{ki i rabotni metodi i
pridr`uvaweto kon ekonomskite zakoni.
Tehnolo{kite i rabotnite metodi pretstavuvaat postapki na
kombinirawe na elementite na rabotniot proces so ~ija pomo{ se nastojuva da
se ostvari {to popovolen odnos pome|u koli~inata na ostvarenite efekti i
potro{enite elementi. Imeno, ostvaruvaweto na odredeno proizvodstvo mo`e
da se postigne so razli~ni kombinacii na elementi koi se vlo`uvaat. No fakt e
deka vo dadeni uslovi najpovolna e samo edna od tie kombinacii i toa onaa
koja ovozmo`uva usoglaseno dopolnuvawe na site elementi koi se anga`irani
vo rabotniot proces.
Poradi postojaniot i silen razvoj na tehnologijata i pojavata na novi
rabotni postapki denes po pravilo mo`no e sekoe proizvodstvo da se izvr{i na
dva ili pove}e na~ini. Sekoe pretprijatie dokolku saka da iznajde
najsoodvetna tehnolo{ka i rabotna postapka mora da gi poznava vo {to
pogolem broj mo`nite takvi re{enija.
Celokupnosta na tehnolo{kite metodi i postapki koi mu se poznati na
pretprijatieto i negoviot kadar se vika tehnolo{ki horizont. Toj mo`e da bide
celosen ( potpoln) dokolku im se poznati site do denes razvieni metodi i
postapki, no mo`e da bide i delumen dokolku poznavaat samo nekoi od niv.
Za site metodi i postapki koi mu se poznati na pretprijatieto, toa mora
da izvr{i soodvetna analiza na funkcijata na proizvodstvoto koja pretstavuva
odnos pome|u edinica proizvod ili usluga ( autput) i koli~inata na faktori
( input) potrebni za negova izrabotka. Toj odnos se izrazuva so formulata :

q = f ( x1 x2 .......xn )

kade : q = edinica efekt ( proizvod ili usluga),

f = funkcija ( rezultat),
x1 x2 .. xn = vlo`uvawa ( inputi, potro{oci) na trud, sredstva na
trud, surovini itn.

Sekoja funkcija na proizvodstvo odgovara na soodvetna tehnolo{ka

ili rabotna metoda. So menuvaweto na postojnite i pojavata na novi
tehnolo{ki i rabotni metodi se menuvaat i koli~inite na oddelnite elementi. 74)
Funkcijata na proizvodstvo mo`e da bide linearna ili nelinearna. Kaj
linearnata funkcija koli~inite na ostvarenite efekti se menuvaat vo ist odnos

74 )
Vo taa smisla prisutno e postojano smaluvawe na delot na `iviot trud i negovo
supstituirawe so rabotata na novi ma{ini, kompjuteri, roboti, mikroprocesori i drugi
sovremeni sredstva za rabota. Isto taka oddelni materijali delumno ili celosno se zamenuvaat
so novi materijali.

77
vo koj se menuvaat i vlo`enite elementi, a kaj nelinearnata nekoi elementi
ostanuvaat konstantni, a nekoi se menuvaat. Linearnata funkcija mnogu retko
se sre}ava vo praksa bidej}i ~esto se menuvaat elementite na proizvodstvo
( pr. vtora smena na istite ma{ini).75)
Vo vrska so tehnolo{kata postapka i metodite na rabota i funkcijata na
proizvodstvo e povrzan i terminot prag na korisnosta. Vsu{nost,
utvrduvaweto na pragot na korisnosta pretstavuva matemati~ki na~in so koj
se utvrduva izborot na tehnolo{kata postapka.
Pragot na korisnosta pretstavuva stepen na vrabotenost na koj
vkupnite tro{oci za ostvaruvawe na odredena koli~ina proizvodi ili uslugi se
ednakvi i po edna i po druga tehnolo{ka metoda. 76)
Osven toa, pragot na korisnosta se definira i kako granica do koja
vkupnite tro{oci se poniski po ednata, a potoa po drugata metoda.77) Na toj
na~in vsu{nost, sme ja odbrale i tehnolo{kata postapka bidej}i sekako deka }
e ja odbereme onaa koja predizvikuva pomali vkupni tro{oci.
Pragot na korisnosta se presmetuva po formulata :

F2 - F 1
Qk =-------------------- pri {to
V1 - V 2

F1 = vkupni fiksni tro{oci spored prvata metoda,

F2 = vkupni fiksni tro{oci spored vtorata metoda,
V1 = prose~ni varijabilni tro{oci vkupno za trud i materijal
pri prvata metoda,
V2 = prose~ni varijabilni tro{oci vkupno za trud i materijal
pri vtorata metoda,
Qk = prag na korisnosta izrazen vo koli~ina na proizvodi
( u~inoci ).

75 )
Na funkcijata na proizvodstvo se nadovrzuvaat i t.n. tehni~ki normativi (koeficienti )
kako normativi na potro{uva~ka na elementite na rabotniot proces za ostvaruvawe na
odredeno proizvodstvo. Vo pogled na promenlivosta tie mo`at da bidat promenlivi i
nepromenlivi. Kaj promenlivite sé u{te ne se iscrpeni mo`nostite za iskoristuvawe ili
supstitucija na oddelnite elementi na rabotniot proces, a kaj nepromenlivite nema drugi
mo`nosti za iskoristuvawe ili supstitucija na elementite na rabotniot proces.
76 )
Sli~en termin so pragot na korisnosta e i terminot prag na rentabilnosta no za razlika od
pragot na korisnosta terminot prag na rentabilnosta ozna~uva stepen na vrabotenost na koj
se izedna~eni vkupnite tro{oci i vkupniot prihod.
77 )
Za ova i za toa kako se presmetuva pragot na korisnosta vidi pove}e kaj A. Jelavi} i dr. ,
cit. delo, str. 157.

78
 2.8. Rabotniot proces i ekonomskite zakoni

Za ekonomikata na rabotniot proces zna~ajno e da se poznavaat,

uva`uvaat i primenuvaat i ekonomskite zakoni. 78)
Od mnogute ve}e formulirani empiriski i kauzalni ekonomski zakoni
vo ramkite na ekonomikata na pretprijatieto mo`at korisno da se primenat
slednive:
- zakon za minimum,
- zakon za maksimum,
- zakon za optimum,
- zakon za masovno proizvodstvo,
- zakon za raste~ki prinosi,
- zakon za opa|a~ki prinosi,
- zakon za supstitucija,
- zakon za minimalni transportni tro{oci i lokacija.
Spored zakonot za minimum nieden efekt ne mo`e da se ostvari bez
minimalni vlo`uvawa na odredeni elementi. Ovoj zakon e jasen sam po sebe.
Zakonot za maksimum uka`uva na toa deka postoi maksimum vo
zgolemuvaweto na proizvodstvoto vo odredena prilika koj ne mo`e da se
premine. So odredeni faktori na proizvodstvoto mo`eme da postigneme eden
maksimum vo proizvodstvoto i se dodeka ne napravime nekoja izmena na
podobro ne mo`eme da postignuvame podobri rezultati.
Spored zakonot za optimum, za zgolemuvawe na proizvodstvoto
nu`no e faktorite na proizvodstvo da bidat usoglaseni po koli~ina i kvalitet.
Ovoj zakon se vika u{te i zakon za proporcionalnosta bidej}i uka`uva na
potrebata faktorite na proizvodstvo da bidat {to poproporcionalni so cel za

78 )
Pod poimot zakon se podrazbira postoeweto na odredeni pravilnosti, pri~insko-
posledi~ni vrski i me|uzavisnosti vo odnosite na prirordnite i op{testvenite pojavi. Prirodnite
zakoni ja izrazuvaat povrzanosta i me|uzavisnosta na prirodnite pojavi, op{testvenite zakoni
ja ozna~uvaat povrzanosta i me|uzavisnosta na op{testvenite pojavi. Eden vid od
op{testvenite zakoni se i ekonomskite zakoni koi uka`uvaat na povrzanosta i me|uzavisnosta
na pojavite vo stopanskiot `ivot. Ekonomskite zakoni mo`at da bidat op{ti i posebni
ekonomski zakoni. Op{ti se onie koi va`at za site op{testveni formacii, a posebni zakonite
koi va`at samo vo odredena op{testvena formacija. Isto taka , ekonomskite zakoni ( a i
drugite op{testveni i prirodni zakoni), mo`at da bidat i empiriski ( iskustveni) i kauzalni
( pri~inski). Empiriski, se pojavi koi se manifestiraat vo `ivotot, no sé u{te ne se nau~no
objasneti. Koga nivnata pravilnost }e bide nau~no objasneta , otkrieni i nau~no objasneti
nivnite pri~ini, toga{ zboruvame za kauzalen zakon.

79
postignuvawe na {to pogolemi efekti. Vsu{nost, su{tinata na ovoj zakon e vo
toa {to nie mo`eme da proizveduvame so razli~ni kombinacii na faktorite za
proizvodstvo, no vo dadeni uslovi samo edna od tie kombinacii e najpovolna.
Nie mo`eme da imame i najsovremeni sredstva za proizvodstvo, no dokolku
nemame soodveten stru~en kadar ne }e mo`eme da gi iskoristime tie
sredstva.
Zakonot za masovno proizvodstvo uka`uva na toa deka kako
posledica na sé pogolemoto proizvodstvo postojano se namaluvaat prose~nite
fiksni, a so toa i prose~nite vkupni tro{oci i toa sé dodeka ne se iskoristat
raspolo`livite kapaciteti, odnosno ne se dostigne granicata na degresija na
vkupnite tro{oci.
Blagodarej}i na masovnoto proizvodstvo doa|a i do degresija na nekoi
varijabilni tro{oci, a pred sé na tro{ocite na `iviot trud za proektirawe i
konstruirawe na proizvodite, za ekonomska propaganda i sl.
Zakonot na raste~ki prinos uka`uva na toa deka so ist ili so malku
pogolem `iv trud, a so pogolemi sredstva na trudot (pogolemi visoki pe~ki
na primer, ili pogolemi transportni sredstva itn. ) mo`eme da ostvarime
pogolemi efekti. Deluvaweto na ovoj zakon ima i soodvetni ograni~uvawa.
Taka na primer, neisplatlivo e da se uporebuvaat pogolemi sredstva ako za
toa nema vistinska potreba imaj}i go vo predvid plasmanot na proizvodite.
Vo toj slu~aj bi se zgolemile vkupnite fiksni tro{oci koi ne mo`at da se
rasporedat na pogolem broj proizvodi. Ponekoga{ pak, iako imame plasman
na zgolemenoto proizvodstvo od tehni~ki pri~ini ne sme vo mo`nost da gi
zgolemime dimenziite na sredstvata za rabota( na primer, pogolemo prevozno
sredstvo ne }e bide vo mo`nost slobodno da se dvi`i po soobra}ajnicite).
Zakonot za opa|a~ki prinos uka`uva na toa deka pri sé pogolemi
vlo`uvawa na trud doa|a do degresiven porast na vkupnoto proizvodstvo i do
postepeno smaluvawe na grani~niot i prose~niot prinos. Taka na primer,
pogolemiot broj rabotnici vo ist pogon, pogolem broj voza~i na ist broj
vozila, pove}e prodava~i vo istite prodavnici do izvesen stepen }e go
zgolemat vkupnoto proizvodstvo, brojot na prevezeni patnici i prometot na
trgovskite stoki, no }e gi namalat vo odnos na eden rabotnik.
Spored zakonot za supstitucija mo`no e i korisno vo odredeni rabotni
i delovni situacii da se zamenuvaat i celite i sredstvata so koi tie celi se
ostvaruvaat. Spored toa, ovoj zakon se manifestira vo dva oblici i toa : kako
supstitucija na celite i kako supstitucija na sredstvata , odnosno bilo koj
faktor koj mo`e da u~estvuva vo ostvaruvaweto na celite.
Vo ramkite na pretprijatieto, supstitucijata na celite se javuva
naj~esto kako izbor na proizvodi i uslugi koi }e se ponudat na pazarot koga
raspolo`livite faktori ili nekoi priliki ne ovozmo`uvaat po{irok, odnosno
planiraniot i sakaniot asortiman.

80
 Pri supstitucijata na faktorite pak, celite ostanuvaat nepromeneti, no
namesto eden vid na trud, sredstva na trudot, energija, materijal, surovini i sl.,
se iskoristuvaat drugi vidovi od tie faktori. Ova e korisno vo slu~ai koga
pretprijatieto }e oceni deka toa za nego e pokorisno i deka so toa ne se
doveduva vo pra{awe kvantitetot i kvalitetot na proizvodite i uslugite, nitu
pak potrebite i interesite na samite kupuva~i i potro{uva~i.
Zakonot za minimalni transportni tro{oci i lokacija dava odgovor na
pra{aweto kako da se locira pretprijatieto vo odnos na izvorite na surovini i
nabavniot pazar voop{to, no isto taka i vo odnos na pazarot na proda`ba na
svoite proizvodi i uslugi. Odgovorot e deka pretprijatieto treba da se locira
taka {to pri toa da se ovozmo`at najniski transportni tro{oci. Imeno,
sekoga{ postoi nekoja to~ka na koja e najdobro da se locira pretprijatieto, a
do taa to~ka treba da se dojde so analiza na pove}e faktori na lokacijata i
prifa}awe na najsoodvetnite re{enija. 79 )

2.9. Efikasnost na rabotniot proces

Osnovna cel na ekonomikata na rabotniot proces e negovata

efikasnost . Efikasnosta pak na rabotniot proces se ogleda vo postignatata
delotvornost na izbranata tehnolo{ka postapka ili rabotna metoda i vrz nea
zasnovanite kombinacii na elementite na rabotniot proces.
Efikasnosta na rabotniot proces mo`e da se sledi, iska`uva i analizira
komparativno vo vreme i prostor na mikro i na makro plan.
Na mikro plan .t.e. na nivo na pretprijatieto efikasnosta se iska`uva
so postignatata produktivnost, ekonomi~nost i rentabilnost sporedeni so
planiranite nivni vrednosti, a i so nivoto {to od toj aspekt go postignale
drugite pretprijatija.
Na makro plan t.e. na nivo na zemjata i svetot efikasnosta na
celokupniot raboten proces se gleda pred sé niz dinamikata na proizvodnost
na faktorite i niz godi{nata stapka na rast. So nivno vremensko i prostorno
sporeduvawe se dobivaat soodvetni rezultati vrz osnova na koi so sigurnost
mo`e da se rasuduva za efikasnosta na sovremenite tipovi na pretprijatija i
stopanstva.

79 )
Faktorite na lokacijata se obraboteni na posebno mesto vo na{iov trud.

81
 GL. IV. EKONOMIKA NA ELEMENTITE NA RABOTNIOT
PROCES

Ekonomikata na elementite na rabotniot proces pretstavuva

stopanisuvawe vo koristeweto na trudot, sredstvata na trudot i predmetite na
trudot. Ova stopanisuvawe se ogleda pred sé vo nastojuvaweto da se ograni~i
nivniot potro{ok po edinica u~inok pri ista tehnolo{ka ili rabotna metoda ili
pak so supstituirawe na oddelni elementi so primena na nekoja druga
popovolna tehnolo{ka i rabotna metoda.

1. RABOTNA SILA - TRUD ( EKONOMIKA NA TRUDOT)

1. Rabotnata sila kako eden od osnovnite faktori

za proizvodstvo

Za da se proizvede bilo koj proizvod, odnosno za da se izvr{i bilo

koja usluga neophodni se tri osnovni elementi ( faktori) i toa : predmeti na
trudot, sredstva na trudot i trud.
Predmetite na trudot se onie predmeti vrz koi deluva ~ovekot so
pomo{ na sredstvata na trudot so cel da se proizvede opredelen proizvod,

82
odnosno da se izvr{i opredelena usluga. Tie mo`at da bidat zemeni direktno
od prirodata bez nikakov prethodno vlo`en trud, a mo`at da bidat i kako
surovini i poluproizvodi so prethodno vlo`en ~ove~ki trud. I ednite i drugite
mo`at da se od mineralno, rastitelno i od `ivotinsko poteklo.
Sredstvata na trudot se onie sredstva so koi ~ovekot deluva vrz
predmetite na trudot. Vo potesna smisla kako sredstva se smetaat samo
ma{inite i alatite, a vo po{iroka smisla u{te i raznite vidovi sadovi, instalacii
i razni drugi uredi.
Tie postojano se usovr{uvaat kako vo pogled na brojot na operaciite
{to mo`at da gi izvr{at taka i vo smaluvawe na kr{ot i otpadocite,
podobruvawe na kvalitetot na proizvedenite proizvodi i uslugi, vo
podobruvawe na nivniot nadvore{en izgled, zgolemuvawe na traeweto
( izdr`livosta, smaluvaweto na potro{uva~kata na energija i sl.).
Pokraj toa, sredstvata na trudot imaat pogolemo vlijanie vrz
op{testveno ekonomskiot razvoj na opredeleni mesta, regioni i zemji. Onie
zemji ( regioni) koi raspolagaat so pogolem obem i pokvalitetni sredstva na
trudot i pokraj toa {to mo`e da imaat pomal obem i kvalitet na predmeti na
trudot dostignuvaat povisok stepen na stopanski razvoj i obratno.
Inaku predmetite na trudot i sredstvata na trudot nosat zaedni~ko ime
sredstva za proizvodstvo i pretstavuvaat materijalen ili objektiven faktor za
proizvodstvo na proizvodi, odnosno vr{ewe uslugi.
Trudot pak pretstavuva li~en ili subjektiven faktor i zaedno so
sredstvata na trudot gi so~inuvaat proizvodnite sili. Trudot mo`e da se
nabquduva od tri aspekti. 80)
Od fizi~ki aspekt, toa e dvi`ewe na ~ovekovoto telo vo celost ili na
negovi delovi pod dejstvo na ~ovekovata sila, ili tro{ewe na rabotnata sila na
~ovekot ili poto~no tro{ewe na fizi~kite i umstvenite sposobnosti na
~ovekot.
Od ekonomska gledna to~ka, toa e celesoobrazna dejnost na lu|eto za
proizvodstvo na opredeleni proizvodi, odnosno za vr{ewe na opredeleni
uslugi so koi se zadovoluvaat nivnite potrebi.
Od socijalen aspekt trudot se nabquduva od gledna to~ka na toa dali
rabotnikot , odnosno negovata rabota e soodvetno vrednuvana, normirana i
platena .
Vo ramkite na ekonomikata na pretprijatijata, predmet na analiza e
pred se ekonomskiot aspekt na trudot i pri toa osobeno sodr`inata, obemot i
kvalitetot na proizvodite {to se proizveduvaat, odnosno na uslugite {to se
vr{at, no isto taka i socijalniot aspekt, odnosno platite na rabotnicite.
Trudot inaku ne e nekoja realna kategorija, ne e materijalen bidej}i ne
se sostoi od nekoja supstanca. Trudot e manifestacija na ~ovekoviot telesen i
80 )
Ackoski N., cit. delo, str. 75.

83
mentalen potencijal, funkcija na negovata rabotna sila. Toj e dvigatel, a vo
dobar del i sozdava~ na ostanatite elementi na rabotniot proces-sredstvata i
predmetite na trudot.
Me|utoa, zna~eweto na trite faktori e podednakvo golemo za
izvr{uvawe na procesot na reprodukcija vo pretprijatieto. Faktorite za
proizvodstvo spored vidot, obemot i kombinacijata se razlikuvaat od dejnost
do dejnost. Vo smisla na toa i od rabotnata sila vo razni stopanski granki se
baraat specifi~ni karakteristiki i osobini kako vo pogled na stru~no
teoretskata taka i vo pogled na stru~no prakti~nata usovr{enost, a i vo pogled
na li~nite osobini na rabotnikot.
Zaradi toa, a i zaradi specifi~nostite na raboteweto vo oddelni
stopanski dejnosti i pretprijatija i pokraj funkcioniraweto na pazarot na
rabotna sila ~esto pati pretprijatijata se soo~eni so odredeni problemi pri
obezbeduvaweto i pri koristeweto na rabotnata sila.
Seto toa se odrazuva i na vospostavuvaweto soodvetna organizaciona
struktura na pretprijatieto , a i vrz ekonomijata na rabotewe na pretprijatieto.
Tie problemi vo zavisnost od dejnosta na pretprijatieto i vo zavisnost od
specifi~nostite koi se baraat od rabotnikot se razli~ni kaj razli~ni
pretprijatija. Niv pretprijatijata gi re{avaat na razli~ni na~ini .

2. Podelba na trudot

Podelbata na trudot e proces na opredeluvawe na lu|eto za sé potesni

i pokonkretni dejnosti i raboti so edinstvena cel za zgolemuvawe na op{tata
efikasnost na ~ovekoviot trud.
Na prirodnata podelba na trudot ( po pol i starost) se nadovrzuva
op{testvenata podelba na trudot : op{ta ( podelbata na dejnosti-
zemjodelstvo, zanaet~istvo, trgovija , industrija i dr. stopanski dejnosti)
posebna ( podelbata na dejnostite na granki) i poedine~na ( vo stopanskite i
drugite organizacii).
Za ekonomikata na pretprijatijata posebno e va`na poedine~nata
podelba na trudot bidej}i taa mo`e i treba da pridonese za nivno pouspe{no
rabotewe.
Podelbata na trudot vo pretprijatieto pretstavuva podelba
( ras~lenuvawe) na celokupnata rabota na pretprijatieto na pogolemi i pomali
organizacioni delovi, a vnatre vo niv na rabotni grupi i poedinci kako
izvr{iteli na odredeni raboti. Toj proces na ras~lenuvawe se odviva vo
horizontalen i vertikalen pravec.

84
 Horizontalnata podelba na trudot e takva podelba pri koja trudot se
deli na dejnosti i raboti koi mo`at da se izvr{uvaat istovremeno i nezavisno
od drugi dejnosti i raboti, odnosno podelba na trudot na isto nivo ( pr.
odgleduvaweto na `itarici, zelen~uk i ovo{je vo zemjodelskite pretprijatija ili
prevozot na surovini, sredstva na trudot i patnici kaj soobra}ajnite
pretprijatija).
Vertikalnata podelba na trudot pak e podelba na trudot na razli~ni
nivoa i se odnesuva na dejnosti i raboti koi me|usebno se nadovrzuvaat taka
{to izvr{uvaweto na ednite e uslov za izvr{uvawe na drugite. Taka na primer
imame proizvodstvo na p~enica, bra{no i leb, potoa tovarewe, prevoz i
istovar i sl.
Kako poseben vid na vertikalna podelba na trudot koja se sproveduva
vo industriskite pretprijatija e tehni~kata podelba na trudot pri koja
obrabotkata na predmetot na trudot i izrabotkata na proizvodot se ras~lenuva
na operacii, zafati, dvi`ewa i mikrodvi`ewa.Tehni~kata podelba na trudot
denes e izvonredno razviena i so toa ovozmo`ila neviden porast na
produktivnosta, ekonomi~nosta i rentabilnosta na raboteweto vo
pretprijatijata.

3. Vidovi trud

Trudot mo`eme da go posmatrame od razni stojali{ta pri {to toj

efektivno ili potencijalno se javuva vo rali~ni vidovi. Taka mo`eme da
imame: 81 )
- telesen i umstven trud,
- apstrakten i konkreten,
- individualen i op{testven,
- poedine~en i kolektiven,
- ednostaven i slo`en,
- proizvoden i neproizvoden,
- korisen i nekorisen,
- direkten i indirekten,
- `iv i minat trud, i
- kreativen i rutinski.

-Podelbata na telesen i umstven trud se vr{i dokolku trudot go

posmatrame od aspekt na prete`noto u~estvo dali na aktivnosta na muskulite
ili pak na nervniot sistem. Inaku mo`e da se re~e deka nema apsolutno

81 )
A. Jelavi} i dr., cit. delo, str. 105.

85
telesen nitu umstven trud bidej}i vo sekoja ~ovekova aktivnost doa|aat do
izraz i aktivnosta na muskulite i aktivnosta na nervniot sistem.
-Apstrakten trud e trudot voop{to, t.e. sekoe tro{ewe na ~ovekovata
energija pri anga`iraweto na negovite telesni i mentalni sposobnosti.
Konkreten trud pak e onoj koj izrabotuva ili pribavuva odredeno prirodno ili
ekonomsko dobro, toj sozdava vrednost i konkretna upotrebna vrednost.
- Individualen trud e trudot potro{en za proizvodstvo na dobra
nameneti za zadovoluvawe na sopstvenite potrebi na proizvoditelot.
Op{testven trud e onoj trud koj e potro{en za izrabotka na proizvodi ili
vr{ewe na uslugi za potrebite na drugi, odnosno za potrebite na pazarot.
- Poedine~en trud e trudot na proizvoditelot koj sam ja izvr{uva
svojata rabota, a kolektiven e onoj kade za ostvaruvawe na odredeno
proizvodstvo ili pru`awe uslugi rabotat zaedno pove}e lu|e.
-Trudot se deli na ednostaven( prost) i slo`en trud vo zavisnost od toa
dali e potrebno i vo kolkava merka prethodno stru~no osposobuvawe i
uve`buvawe za izvr{uvawe na nekoja rabota.
- Proizvoden trud e sekoj trud koj ima za rezultat materijalno dobro
vklu~uvaj}i go tuka i transportot na stokite od mestoto na proizvodstvo do
mestoto na potro{uva~ka. Vo po{iroka smisla pak za proizvoden trud se
smeta i trudot vo trgovijata , ugostitelstvoto, patni~kiot prevoz i vrskite. Vo
naj{iroka smisla pak za proizvoden trud se smeta i trudot vo dejnostite ~ii
u~inoci se prodavaat na pazarot, op{testveno se korisni i mu nosat dobivka
na onoj {to gi realiziral. Neproizvoden trud e siot drug trud t.e. onoj koj
nema za rezultat materijalno dobro, ili u~inocite ne mu se prodavaat na
pazarot ( dr`avnata uprava, odbranata na zemjata, politi~kata i ideolo{kata
dejnost itn.).
-Korisniot trud e trud koj sozdava odreden efekt koj e opravdan i
celishoden od op{testven aspekt, a dodeka nekorisniot trud nema takvi
rezultati i istovremeno e i {teten bidej}i so negovoto izvr{uvawe tro{eni se i
drugi faktori koi go ~inat rabotniot proces. Treba da se pravi razlika pome|u
korisniot i nekorisniot trud i proizvodniot i neproizvodniot. Proizvodniot trud
mo`e da bide nekorisen ako sme napravile proizvod koj ne mo`e nikomu da
mu koristi. Od druga strana neproizvodnite trudovi mo`at da bidat korisni ako
slu`at za razumni celi ( pr. obrazovanie, kultura, nauka, zdravstvena za{tita i
sl.).
- Direkten trud e onoj trud koj gi obrabotuva predmetite na trudot,
izrabotuva proizvodi ili izvr{uva odredeni uslugi, a dodeka indirekten e onoj
trud koj obezbeduva potrebni uslovi za nepre~eno izvr{uvawe na rabotata na
direktniot trud. Direktniot trud ne mora da e sekoga{ manuelen nitu pak
indirektniot da e sekoga{ intelektualen. Taka na primer , dokolku vo
pretprijatieto postoi nekoj centar za usovr{uvawe na rabotnicite

86
toga{ rabotata na nastavnikot e direkten trud , a rabotata na ~ista~kata
indirekten trud.
-@iv trud e siot trud koj se tro{i vo ramkite na odreden raboten
proces, a dodeka minat trud e trudot koj e porano potro{en za ostvaruvawe
na odredeni efekti. @iviot trud e sozdava~ na novostvorenata vrednost, a
minatiot trud na prenesenata vrednost.
-Kreativen trud e trudot koj ima za rezultat novi soznanija, novi
tehnolo{ki i rabotni postapki, novi proizvodi, novi organizacioni i drugi
re{enija, odnosno toj e sozdava~ki trud i toa sé na povisoko i podobro nivo
od prethodnoto. Rutinskata rabota pak, zna~i povtoruva~ka rabota, rabota
{to se povtoruva po isti ve}e poznati obrasci i na isto nivo.
Na krajot treba da se istakne deka sekoj trud se manifestira na
pove}ekraten na~in , a ne samo vo eden oblik. Taka na primer, rabotata na
stolarot vo isto vreme e i fizi~ka i umstvena, i apstraktna i konkretna, mo`e
da bide i individualna i op{testvena, i poedine~en i kolektiven, i ednostaven i
slo`en itn. Pra{awe e samo vo kolkav stepen e toj prost ili slo`en, fizi~ki ili
umstven itn. vo sporedba so nekoj drug trud.

4. Prou~uvawe na trudot

Prou~uvaweto na trudot e kriti~ko preispituvawe na postojniot na~in

na rabota naso~eno kon podobruvawe na dosega{nite i iznao|awe i primena
na novi rabotni postapki.
Celta na prou~uvaweto na rabotata pred sé e : 82)83)
- olesnuvawe na rabotata,
- postignuvawe na {to pogolemi i podobri rezultati,
- podobruvawe na profesionalnata selekcija pri vrabotuvaweto na
rabotnicite, unapreduvawe na pla}aweto na trudot i sl.
Sovremenite prou~uvawa na trudot se naso~eni kon tri osnovni vida
na prou~uvawa i toa:
- studija na rabotata,
- studija na vremeto, i
- studija na dvi`ewata.

82 )
A. Jelavi} i dr., cit. delo, str. 107.
83 )
Tejlor i H. Ford imale poinakov priod kon prou~uvaweto na rabotata. Imeno kaj Tejlor
glavna cel bila ostvaruvawe na {to pogolemi efekti i za{tedi. Istoto va`i i za H. Ford . Duri
Tejloroviot u~enik Frenk B. Galbrajt ( Frank B. Gilbreth, 1868-1924) so svojata sopruga
Lillian psiholog po zanimawe, vo preden plan go stavaat olesnuvaweto na rabotata.

87
 Studijata na rabotata od vremeto na Tejlor koga bila naso~ena samo
kon tehnolo{kiot proces, denes e studija na rabotata voop{to bidej}i gi zafa}a
i drugite dejnosti vo pretprijatieto, a i drugite podra~ja od ~ovekovoto
rabotewe.
So studijata na rabotata se saka da se utvrdi {to se raboti, so koja cel,
koj raboti, kade, koga, so kakvi sredstva raboti i pod kakvi uslovi . So toa se
saka da se dobie uvid vo kvalitetot na postojniot na~in na rabota, a so cel toj
da mo`e da se podobri so otstranuvawe na voo~enite nedostatoci i so
predlagawe i voveduvawe na potrebnite izmeni. Usvojuvaweto i
sproveduvaweto na bilo koja merka za unapreduvawe na postojniot na~in na
rabota e usloveno od edna strana so realnosta na izgledite za ostvaruvawe na
podobri rezultati i od druga strana so finansiskite, kadrovskite i drugite
mo`nosti na pretprijatieto tie merki da gi sprovede vo `ivot.
Studijata na vremeto treba da utvrdi kako se koristi rabotnoto vreme
sfateno kako raboten den, bilo od aspekt na rabotnikot, ili od aspekt na
sredstvata na trudot, a i vremeto za magacionirawe, transport i obrabotka na
predmetite na trudot.
Sepak te`i{teto na studijata na vremeto e skoncentrirano na sledewe i
analizirawe na na~inot na iskoristuvawe na rabotnoto vreme na rabotnikot
bidej}i toj e nositel i izvr{itel na rabotniot proces i so svojata dejnost gi
podvi`uva i iskoristuva sredstvata za rabota i gi obrabotuva predmetite na
trudot. Celta na toa e pak rabotnikot da se podobri ili zameni so nov za so toa
i rabotniot proces da se izvr{i {to podelotvorno i pobrzo.
Vremeto na rabota na sredstvata za rabota se poklopuva so rabotata
na rabotnikot koj rakuva so niv samo pod uslov podelbata na trudot da e tolku
razviena {to rabotnikot ne izvr{uva nikakvi drugi raboti osven onie {to gi
izvr{uva so soodvetnoto sredstvo za rabota. Dokolku podelbata na trudot ne e
dovolno razviena, vremeto na rabota na sredstvata za rabota }e bide
zna~itelno pomalo bidej}i rabotnikot so niv samo povremeno }e se koristi.
Zatoa treba da se vnimava pri nabavkata na skapi ma{ini koi mo`at da
ostvarat golemi efekti, a }e rabotat po nekolku ~asa na den ili pomalku.
Potrebno e rabotnoto vreme na rabotnikot {to podobro da se iskoristi, a so toa
da se prodol`i rabotnoto vreme na sredstvata za rabota i kolku e mo`no
pove}e da se skrati vremeto na magacionirawe, transport i obrabotka na
predmetite na trudot. Na toj na~in, }e se zabrza procesot na transformacija na
predmetite na trudot vo gotovi proizvodi i pari so {to zna~itelno }e se
namalat cela niza na tro{oci i so toa }e se podobrat i rezultatite od raboteweto
na pretprijatieto.
Studijata na dvi`ewata ima za cel sekoja rabota da se izvr{i so {to
pomal broj na dvi`ewa , so {to pogolema lesnotija i so {to pomal potro{ok na

88
energija na rabotnikot. Te`i{teto na ovie studii e vrz prou~uvawe na
operaciite i nivnite delovi (zafati, dvi`ewa, mikrodvi`ewa).
Za razlika od vremeto na Tejlor ovie studii denes se dosta unapredeni
i razvieni blagodarej}i na negovite sledbenici Frenk i Lilian Galbrajt (
Frank i Lillian Gilbreth) i nivnite istra`uva~i Barns, Atzler, Lovri, Valter,
Jotejko i Kipiani (Barnes, Atzler, Lovry, Walther, Yoteyko, Kipiani) koi
gi formulirale temelnite principi na izveduvawe na dvi`ewata i ekonomijata
na motornite akcii.
Vo po{iroka smisla na zborot, studijata na dvi`ewata go opfa}a i
prou~uvaweto na razli~nite polo`bi na teloto pri izvr{uvaweto na rabotata
bidej}i vo sekoja polo`ba na teloto te`i{teto na napregawe e na edni muskuli,
a drugite samo malku ili voop{to ne se optovareni. Zatoa potrebno e da se
menuva polo`bata na teloto bez ogled dali stoeweto na rabotnikot }e mu bide
pote{ko od sedeweto.

5. Pla}awe na trudot- poim i teorii za pla}awe na trudot

Pla}aweto na trudot e eden od najzna~ajnite ekonomsko-socijalni

problemi na pretprijatieto, a i po{iroko. Pla}aweto na trudot e sostaven del na
sistemot na raspredelba na novosozdadenata vrednost, koja raspredelba pak e
del od op{testvenata reprodukcija.
Vo ramkite na procesot na op{testvenata reprodukcija pod vlijanie na
deluvaweto na ekonomskite i op{testvenite zakoni sopstvenicite na kapitalot
odlu~uvaat za raspredelbata na novosozdadenata vrednost.
Vo ramkite na raspredelbata mo`e da se razlikuva makroraspredelba i
mikroraspredelba.
Makroraspredelbata e raspredelba na novosozdadenata vrednost vo
ramkite na celoto op{testvo i stopanstvo na zemjata, a se odviva na pazarot
so posredstvo na ekonomskite zakoni i deluvaweto na instrumentite na
dr`avata. So ovaa raspredelba se zanimavaat pred se ekonomskata teorija i
ekonomikata na zemjata, a ekonomikata na pretprijatieto samo vo onaa
merka vo koja taa raspredelba se odrazuva na goleminata i raspredelbata na
dobivkata i platite vo pretprijatijata.
Mikroraspredelbata e raspredelba na novosozdadenata vrednost
vnatre vo samoto pretprijatie. I taa se odviva vo soglasnost so ekonomskite
zakoni i merki na dr`avata, i se regulira so soodvetni op{ti i drugi propisi vo
sekoe pretprijatie. Vo uslovi na privatna sopstvenost za raspredelbata na
novosozdadenata vrednost i platite na rabotnicite odlu~uvaat sopstvenicite na

89
pretprijatieto. Sepak, tie kako rabotodava~i pregovaraat so rabotni~kite
sindikati i sklu~uvaat kolektivni dogovori i spogodbi za platite. Vo dr`avnite
pretprijatija pak , za visinata na platite na rabotnicite odlu~uvaat dr`avnite
organi.
Vo vrska so pla}aweto na trudot niz istoriskiot razvoj na op{testvoto
se javuvaat razni teorii.
Taka na primer Toma Akvinski ( 1225-1274), se zalagal za
“pravedna naemnina ” koja mu ovozmo`uva na rabotnikot da `ivee, odnosno
da gi pokriva negovite tro{oci na `ivot.
Tomas Mor ( T. Morus, 1478-1535), se zalagal za ednakva
raspredelba na site pripadnici na op{testvoto koe po~iva na javna
sopstvenost.
Adam Smit ( Adam Smith, 1723-1790), smeta deka nadnicata mora
da e dovolna za da go odr`uva rabotnikot i duri ne{to i pogolema zaradi
izdr`uvawe na familijata.Toj smeta deka cenata na trudot zavisi od
pobaruva~kata za trud i cenata na proizvodite potrebni za `ivot . Spored nego
razlikite me|u oddelnite vidovi trud proizleguvaat od slednoto :
- dali e rabotata lesna ili te{ka, ~ista ili valkana, ~esna ili ne~esna ,
- dali e lesno i eftino ili te{ko i skapo da se nau~i rabotata,
- dali e vrabotuvaweto postojano ili ne,
- dali ima potreba od pomala ili pogolema doverba vo rabotnikot, i
- izgledite za uspeh vo oddelnite zanimawa.
David Rikardo ( David Ricardo, 1772-1823) razlikuva dve ceni na
trudot i toa prirodna i pazarna. Prirodnata cena na trudot zavisi od cenata na
hranata i sl., a pazarnata cena zavisi od ponudata i pobaruva~kata na trudot i
spored nego taa ne mo`e da se spu{ti pod `ivotniot minimum potreben za
odr`uvawe na rabotnikot i negovoto semejstvo.
Xon Stjuart Mil ( John Stuart Mill, 1806-1873) go voveduva
poimot na prose~na naemnina i misleweto deka visinata na naemninata zavisi
od me|usebnata mo} na pretpriema~ot i rabotnikot.
Henri Simon ( Henri de Saint-Simon, 1760-1823) se zalaga za
raspredelba spored rabotata i sposobnostite.
Karl Marks ( Karl Marx, 1818-1883) e pretstavnik na
socijalisti~kata koncepcija za pla}aweto na trudot. Toj smeta deka vo
socijalisti~koto op{testvo sekoj poedinec dava pridones kon op{testvenoto
bogatstvo spored svoite sposobnosti, a vo raspredelbata u~estvuva spored
vlo`eniot trud, odnosno spored pridonesot vo negovoto sozdavawe.
V. I. Lenin ( 1870-1921) se zalagal najprvo da se odbie trudot
namenet na op{testveniot fond, a potoa sekoj rabotnik da dobie od
op{testvoto onolku kolku {to i dal.

90
 Xon Majnard Kejnz ( John Maynard Keynes, 1883-1946) , e
pretstavnik na teorijata za kupovnata mo} na naemninite spored koja
zgolemuvaweto na platite na {irokite sloevi na vraboteni, doveduva do
zgolemuvawe na pobaruva~kata na potro{nite dobra, a toa ja pottiknuva
ekonomskata aktivnost i vrabotenosta.
Teorijata na pregovara~ka mo} poa|a od stojali{teto deka
naemninite }e bidat povisoki ili poniski vo zavisnost od mo}ta na
rabotodavcite i sindikatite vo odredena prilika. Vo taa smisla zna~itelna
uloga igraat i va`e~kite zakonski propisi.
I vo ekonomskata teorija na porane{na Jugoslavija pogolem broj
avtori se zanimavaa so problemite na raspredelbata i primawata na
rabotnicite.
Mo`e da se zaklu~i deka niz istoriskiot razvoj glavno se razvile dve
koncepcii za raspredelba i pla}awe na trudot i toa ednata bur`oaska i drugata
socijalisti~ka teorija za raspredelba i pla}awe na trudot.
Spored bur`oaskata teorija izvori na nacionalniot dohod se trudot,
zemjata, kapitalot i pretpriemni{tvoto. So raspredelbata na sekoj sopstvenik
na spomenatite izvori mu se obezbeduva soodveten del od dohodot: na
rabotnikot-naemnina, na zemjoposednikot-renta, na sopstvenikot na
kapitalot-kamata i na pretpriema~ot - profit. So dobrovolno izdvojuvawe od
tie delovi se obezbeduvaat sredstva za pro{irena reprodukcija, a so
odano~uvawe se doa|a do sredstva za zadovoluvawe na zaedni~kite potrebi.
Spored socijalisti~kata koncepcija izvori na nacionalniot dohod se
trudot i prirodata, a so negovata raspredelba se zadovoluvaat potrebite na
rabotnicite, potrebite na op{testvenata reprodukcija i op{toop{testvenite
potrebi.
Socijalisti~kata koncepcija na raspredelba i pla}awe na trudot ne se
poka`a kako uspe{na vo praksata na zemjite koi nea ja primenuvaa, isto kako
i samiot sistem.

6. Praksa na pla}awe na trudot

Dosega{nata praksa isfrlila na povr{ina nekolku kriteriumi i sistemi

na raspredelba spored koi se odreduva zarabotkata na rabotnikot : 84)
84
Inaku, vo zemjite so razvieno pazarno stopanstvo spored Mi{el Darbelet (Michael
Darbelet ) i @an Lo`ini ( Jean Laugineu) se primenuvaat slednite sistemi na pla}awe na
trudot, odnosno slednite sistemi na plati:
- plata spored vreme ( odredeni saati x saatnica = plata);

91
 - pla}awe po vreme ( naemnina od vreme),
- pla}awe po par~e ( naemnina od par~e),
- pla}awe spored na~eloto “ sekomu podednakvo” (egalitarizam ili
uravnilovka).
- sistem na pla}awe na trudot po u~inok,
- kombiniran ( premiski ) sistem, so pla}awe na oddelni nagradi,
premii, i
- sistem na li~ni dohodi .
Sekoj od ovie na~ini na pla}awe si ima svoi tehni~ki, ekonomski i
socijalni implikacii.
Pla}aweto po vreme e sistem spored koj rabotnikot se nagraduva
spored vremeto pominato na rabota ( saat, den - raboten den, nedela ili mesec
i sl.) bez ogled na u~inokot.
Ovoj sistem e ednostaven i pristapen za personalot, a e i stimulativen
za rabotnikot bidej}i e va`no toj da bide prisuten na rabota, a ne kolkav
efekt }e ostvari. Pri ova i rabotnicite na ista rabota so razli~ni efekti dobivaat
za ednakvo vreme i ednakva plata.
Od psiholo{ka gledna to~ka ovoj sistem mu ugoduva i na
rabotodavecot i na rabotnikot bidej}i rabotodavecot nastojuva za
dogovorenoto vreme da izvle~e {to pove}e od rabotnikot , a rabotnikot
nastojuva da mu dade {to pomalku.
Me|utoa, ovoj na~in e neizbe`en kaj rabotite koi ne mo`at da se
normiraat osobeno kaj administrativnite raboti. Taka, slu`benicite obi~no se
plateni od mesec. Isto taka, ovoj sistem se primenuva i vo trgovijata, a i vo
industrijata vo slu~aite koga e potrebna golema preciznost i kvaliteten trud ili
- plata spored par~e ( koli~ina x iznos po par~e = plata);
- premiska plata ( plata po vreme + premija po par~e);
- kolektivna plata ( grupnata zarabotka se deli na poedinci spored
kvalifikacijata, starosta itn.);
- kolektivni dodatoci ( na nivo na pogon ili celo pretprijatie, vo zavisnost od
uspe{nosta vo raboteweto);
- mese~ni plati ( koi gi dobivaat slu`benicite i rakovoditelite).
Pri seto toa, kako podloga za utvrduvawe na visinata na saatnicata, premiite,
dodatocite i iznosot po par~e voop{to slu`at : procenka na rabotata, normite na rabotata,
normativite na potro{ok na materijal, planovite na proizvodstvo, planot na promet, planot na
uslugi itn. ( Spored A. Jelavi} i dr., “ Ekonomika privrednih organizacija ”, Informator,
Zagreb, 1988 god., str. 115.
Vo vrska so odlu~uvaweto za pla}awe na trudot vo zemjite so razviena pazarna
ekonomija vospostaveni se paritetni komisii ( sostaveni od ednakov broj ~lenovi pretstavnici
na rabotodavcite i rabotoprimatelite nadle`ni za sklu~uvawe na tarifni dogovori), potoa vrz
toa ima vlijanie i participacijata na rabotnicite vo upravuvaweto , a i zamenata na na~eloto “
ednakva nagrada za ednakva rabota” so na~eloto “ ednakva nagrada za ednakva
osposobenost”.

92
ako e rabotata povrzana so izvesna opasnost ( pr. proizvodstvo na hemikalii,
eksplozivi, oru`je i sl.).
Pla}aweto po par~e ( akord) 85) e takov sistem vo koj pla}aweto se
vr{i spored izvr{enata rabota, odnosno spored koli~inata na izrabotenoto.
Ovdeka postoi odnapred dogovor me|u rabotodavecot i rabotnikot za cenata
na izrabotuvaweto na odnosnoto par~e, odnosno rabota. Ako vo dogovorot ne
postoi garantirana nadnica, odnosno vreme vo koe }e bide izvr{ena rabotata,
toga{ se raboti za t.n. ~ist ili prost akord. Me|utoa, bidej}i rabotnikot
izrabotuva vo sekoj slu~aj pogolem broj par~iwa, toj e zainteresiran za
odredeno vreme da napravi i pogolem broj par~iwa taka {to vsu{nost,
pla}aweto od par~e e eden vid pla}awe po u~inok. Vistinsko pla}awe po
u~inok imame koga }e se opredeli normata za opredeleno vreme.
I bidej}i i ovoj sistem e eden vid pla}awe po u~inok toj mo`e da bide
progresiven ili degresiven. Kaj progresivnoto pla}awe na trudot od par~e
akordnata plata se zgolemuva srazmerno ( ili pobrzo) od zgolemuvaweto na
u~inokot, dodeka kaj degresivnoto taa raste pobavno od zgolemuvaweto na
u~inokot.
Se smeta deka ovoj sistem na pla}awe na trudot vodi kon prekumerno
iscrpuvawe na rabotnikot , a deka pretpriema~ot so zgolemenite u~inoci
ostvaruva zgolemen profit kako posledica na degresijata na prose~nite fiksni
i nekoi varijabilni tro{oci predizvikani od zgolemenata koli~ina na u~inoci.
Uravnilovkata vo sekoj slu~aj od ekonomski aspekt e celosno
nestimulativna bidej}i trudot nema sekoga{ ista slo`enost ( ednostaven prost
trud i slo`en trud) . Ovoj na~in na raspredelba, odnosno pla}awe na trudot e
kratko vreme primenet vo Pariskata komuna i vo porane{niot Sovetski Sojuz.
Taka, so dekret na Pariskata Komuna od prvi april 1871 god. bilo
propi{ano platata na najvisokite dr`avni funkcioneri da ne smee da bide
povisoka od rabotni~kata plata. Vo Sovetskiot Sojuz vo 1917 godina
doneseno e re{enie so koe platata na ministrite e ista so prose~nata
rabotni~ka plata. Vakviot na~in na pla}awe na rabotata predizvikal niza
nepovolni posledici vo Sovetskiot Sojuz kako {to e nezainteresiranost za
naobrazba, nezainteresiranost na stru~waci od nadvor, opa|awe na
produktivnosta, eksploatacija na ~ovek od ~ovek i sl.86)
85)
Zborot akord ( accord) poteknuva od francuskiot jazik i zna~i soglasnost, dogovor,
spogodba.
86 )
Podocna vo Sovetskiot Sojuz kako osnovna forma na raspredelba spored trudot se
voveduva t.n. “ Zarabotnaja plata ” ~ija golemina zavisi od koli~inata i kvalitetot na
potro{eniot trud zasnovan na normi na izrabotka i norma vreme, potoa na kvalifikacijata na
rabotnikot i slo`enosta na rabotata. Ova se kriteriumi za postojaniot del od platata na
rabotnikot , a imalo i promenliv del vo oblik na premija za inicijativnost , operativnost,
sovesnost i drugi oblici na zalagawe i efikasnost na rabotnikot. Site raboti bile grupirani vo
{est klasi ( tarifi) po profesii, specijalnosti i kvalifikacii i sekoja od tie klasi go ozna~uvala

93
 Vo ponatamo{niot tek na vremeto ovie tri na~ini na pla}awe se
dopolnuvani i modificirani so voveduvawe na normi na trudot i normativi na
materijalot, so premirawe na za{tedite i diferencirawe na rabotite spored
nivnata slo`enost, odgovornost, napor i rabotni uslovi pod koi se izvr{uvaat
rabotite.
Sistemot na pla}awe na trudot po u~inok zna~i na rabotnikot da mu
se pla}a vo zavisnost od realno izrabotenata rabota vo odredena koli~ina i
kvalitet. Ova bara realno i solidno postavuvawe na normi bidej}i ako se tie
previsoki pretstavuvaat tovar za rabotnikot, a ako se preniski pretstavuvaat
tovar za pretprijatieto ( lesno se nadminuvaat, gi zgolemuvaat tro{ocite, raste
cenata na ~inewe na proizvodite,se smaluva konkurentskata sposobnost na
pretprijatieto i sl.) .
Pla}aweto na trudot spored u~inok mo`e da bide direktno i
progresivno. Direktnoto pla}awe e ona kade u~inokot i platata stojat vo
pravo proporcionalen srazmer: za pogolem u~inok-pogolema plata i obratno.
Progresivno pla}awe pak e ona kade za izvr{uvawe na normata - u~inokot,
se primenuva soodveten osnoven stav, a za se ona {to e preku nea se
primenuva izvesen progresiven sistem na pla}awe. Taka na primer, za
nadminuvawe od 1-10% se opredeluva zgolemuvawe na osnovnata stavka za
5 %, za natfrluvawe od 11 do 20 % zgolemuvawe od 10% i tn.
Premiskite sistemi na pla}awe se takvi sistemi na pla}awe na trudot
kade na rabotnicite se davaat premii, nagradi bilo za dobro izvr{uvawe na
rabotata bilo za postignat uspeh vo pogled na kvalitetot na proizvodite, bilo
za ostvareni za{tedi vo vreme i materijal, bilo pak za uspe{no rakovodewe so
rabotite.
Ovie sistemi se eden vid dopolnitelni sistemi na pla}awe na trudot i
naj~esto se upotrebuvaat vo kombinacija so osnovnite sistemi ( vremenskiot,
akordniot i sistemot po u~inok).
Kaj premiskite sistemi vsu{nost postoi podelba na postignatoto nad
normata me|u rabotnikot ( za izvr{eniot pogolem napor) i pretprijatieto ( za
anga`iranite sredstva). Ovaa podelba se vr{i na razni na~ini: 50 : 50, nekoga{
pogolem procent za rabotnikot, ili pak eden del se dava i na nadzorniot
personal.
Davaweto na premiite-nagradite mo`e da se vr{i poedine~no i
toga{ imaat individualen karakter, a mo`e i grupno vo koj slu~aj se raboti za
grupno-premiski sistem.
stepenot na kvalifikacijata. Postoele i tarifni koeficienti koi poka`uvale za kolku mo`e da
bide platata na sekoja klasa povisoka od platata na rabotnikot od prvata klasa.
Osnovni oblici na plati bile: 1. plata na izrabotka so podvidovi i toa: plata po edinica na
individualen u~inok, premiska plata na izrabotka, brigadna ili grupna i akordna plata, i 2.
plata po vreme so podvidovi : ednostavna plata po vrema ( po saat, den i mesec) i premiska
plata po vreme. Pokraj ovie vo odredeni priliki se primenuvale i kombinirani oblici na plati.

94
 Sistem na li~ni dohodi- Ovoj sistem e karakteristi~en za porane{na
Jugoslavija. Osnova na seto toa e op{testvenata sopstvenost i
samoupravuvaweto na rabotnicite. Zatoa se smetalo deka primawata na
rabotnicite ne mo`at da zavisat samo od u~inokot na rabotnoto mesto, tuku tie
treba da bidat povrzani so vkupnite rezultati i na organizacionata edinica na
koja tie i pripa|aat , a i na seta organizacija.
Pokraj toa, se isfrlaat terminite pla}awe ili nagraduvawe na trudot , a
se voveduva poimot raspredelba na dohodot bidej}i rabotnicite sami vrz
osnova na odredeni merila i kriteriumi go raspredeluvale dohodot
(dobivkata).
Ovoj sistem na li~ni dohodi pominal eden podolg evolutiven pat.
Najprvo kako nagraduvawe po edinica proizvod vo sredinata na pedesettite
godini,87) potoa kako nagraduvawe po kompleksen u~inok 88) pa sé do
raspredelba spored rabotniot pridones na rabotnikot. Vo poslednata svoja
faza li~nite dohodi na rabotnicite se utvrduvale spored pridonesot vo rabotata
i zavisno od rezultatite od trudot i raboteweto {to gi ostvaruvala osnovnata
organizacija. ( Poop{irno za sistemot na li~ni dohodi }e stane zbor vo delot
za nagraduvawe na trudot vo Republika Makedonij

7. Nau~ni metodi za pla}awe na trudot

So cel da se sozdade {to poadekvaten sistem na pla}awe na trudot

treba da se nastojuva toj da se temeli na zavisnosta na platata na rabotnikot
od negoviot pridones vo rabotata.
Za da se odredi kolku e mo`no poto~no pridonesot na rabotnikot pak,
mnogu e va`no da se odredi vrednosta na rabotnoto mesto, odnosno
vrednosta na rabotite {to se izvr{uvaat na toa rabotno mesto. Koga ja znaeme
vrednosta na rabotite i kvantitativniot rezultat {to go postignal rabotnikot
mnogu polesno mo`eme da go presmetame i negoviot pridones.
Proizleguva deka normata {to }e ja postigne rabotnikot e samo eden
od na~inite za merewe na kvantitetot na trudot, a pridonesot na rabotnikot e
po{iroka kategorija i ja opfa}a i vrednosta na rabotite. Pokaraj toa, pridonesot
na rabotnikot vo po{iroka smisla opfa}a i drugi kategorii kako {to se
87 )
Kaj ovoj sistem osnoven princip e dokolku se izrabotat pove}e edinici proizvod dotolku e
sozdadena pogolema zarabotuva~ka vo masata. Ovoj metod zna~i, se povrzuva isklu~ivo so
principot na produktivnosta.
88 )
Toa e sistem na nagraduvawe ( raspredelba) koj {to se smetalo deka go stimulira
rabotniot kolektiv pri zgolemuvaweto na proizvodstvoto da vodi smetka i za poekonomi~no i
porentabilno rabotewe.

95
kvalitetot na trudot, za{tedite vo materijali, podobro koristewe na
proizvodnite kapaciteti , odnosot vo rabotnata sredina so drugite vraboteni sl.
Vrednuvaweto na rabotata pretstavuva aktivnost pri koja so primena
na soodvetni kriteriumi ( barawa) se sporeduvaat site raboti {to se izvr{uvaat
vo pretprijatieto i se utvrduva vrednosta ( te`inata) na rabotite na sekoe
oddelno rabotno mesto i vrz taa osnova se vospostavuvaat i soodvetni odnosi
me|u samite rabotni mesta.
Vrednuvaweto, odnosno procenkata na rabotata ( Job Evaluation) ili
kako u{te se narekuva stepenuvawe na rabotata (Job rating) spored Henri
Hodges ( Henryu G. Hodges) e komparativna klasifikacija na rabotite,
nezavisno od rabotnicite koi gi izvr{uvaat. 89
Spored {vajcarecot Vili Bloh ( Willy Bloch ) 90 procenkata na
rabotata e postapka so koja za site raboti vo pretprijatieto , pogonot i sl. se
odreduvaat nivnite vrednosti ( te`ini) i vrz taa osnova se grupiraat vo
odredeni grupi. Osven toa toj naglasuva deka sistemot na procenka na
rabotata ne smee da bide ist za site pretprijatija i od site granki bidej}i sekoe
od niv si ima svoi specifi~nosti koi pri procenkata treba da se uva`uvaat.
Mnogu e va`no da se naglasi deka pri procenkata na rabotite se vr{i
vrednuvawe na rabotite {to se izvr{uvaat na rabotnoto mesto, a ne na
rabotnikot {to niv gi izvr{uva. Vo ovaa smisla, }e ja citirame i napomenata
od eden ameri~ki prira~nik za procenka na rabotata koja glasi : “
Kvalifikacijata, izveduvaweto na rabotata i li~nite kvaliteti na rabotnikot se
faktori koi ne se zemaat vo predvid pri procenkata na negovata rabota. Tie
treba da se imaat vo predvid vo drugite fazi na li~niot trud kako {to se na
primer, vrabotuvaweto, obrazovanieto, unapreduvaweto i procenkata na
rabotniot pridones.” 91
Spored toa mo`e da se konstatira deka pri procenkata na rabotata :
a) se procenuva rabotata , a ne nejziniot izvr{itel,
b) procenkata na rabotata mora da se prisposobi kon potrebite na
sekoe oddelno pretprijatie, i
v) za ednakva rabota treba da se priznae ednakva te`ina bez ogled na
individualnite razliki me|u izvr{itelite.
Vrednuvaweto na rabotata mo`e da se vr{i so pove}e metodi i toa:
- metod na rangirawe,
- metod na klasifikacija na rabotite vo platni grupi,
- metod na sporeduvawe na barawata ili direktna pari~na metoda, i

89
Spored A. Jelavi} i dr., cit. delo, str 117.
90
Isto , str. 117.
91
Spored A. Jelavi} i dr., cit. delo, str117. ( Training Manual, No. 127. Personnel
Management- Job Evaluation, International Corporation Administration, Washington, D.C. ,
str. 2.)

96
 - metod na bodirawe.
Prvite dve metodi se t.n. zbirni metodi bidej}i so niv se procenuva
te`inata na rabotata vo celina. Toa zna~i deka rabotite se vrednuvaat
sumarno, spored site barawa odedna{ (znaewa i sposobnosti, odgovornost,
napori i uslovi za rabota), a ne spored vrednosta na sekoe barawe oddelno.
Razlikata e samo vo toa {to kaj metodot na rangirawe brojot na grupite
( rangovite) ne e odnapred opredelen, a kaj metodot na klasifikacija brojot na
klasite i platite za sekoja klasa e odnapred opredelen pred da se pristapi kon
vrednuvawe na rabotite.
Kaj metodot na rangirawe brojot na grupite mo`e da bide pomal ili
pogolem vo zavisnost od ocenkata na procenitelot na rabotata i od `elbata da
se sprovede poglobalna ili podetalna klasifikacija na rabotite. Ovdeka sekoja
od utvrdenite grupi (rangovi) slu`i kako osnova za odreduvawe na platite na
rabotnicite {to gi izvr{uvaat rabotite opfateni vo tie grupi.
Kaj metodot na klasifikacija vo platni grupi po opredeluvaweto na
brojot na klasite i platite za sekoja klasa, sekoja od niv grubo se definira i se
vr{i opis i popis na rabotite i se utvrduva vo koja klasa vrz osnova na
izvr{eniot opis mo`e da se klasira soodvetnata rabota.
Zbirnite metodi se poednostavni za primena i ne baraat pogolemi
tro{oci pri nivnoto sproveduvawe.
Za razlika od niv drugite dve se t.n. analiti~ki metodi bidej}i do
vkupnata te`ina na rabotata se doa|a so procenka na barawata : stru~nost,
odgovornost, napor i rabotni uslovi. Ovie metodi se posigurni i posoodvetni
za procenka na golem broj raboti.
Kaj metodot na sporeduvawe na barawata najprvo se odreduvaat
barawata ( faktorite spored koi }e se rangiraat i sporeduvaat rabotite.
Naj~esto toa se stru~nosta i ve{tinata, umstvenite napori, fizi~kite napori,
odgovornosta i uslovite za rabota. Potoa se izbiraat nekolku klu~ni raboti koi
se javuvaat vo pretprijatieto i koi na nekoj na~in se reprezentativni raboti za
site raboti {to se javuvaat vo pretprijatieto. Tie reprezentativni raboti detalno
se opi{uvaat i analiziraat i vrz osnova na toa se rangiraat za sekoj faktor , t.e.
barawe oddelno taka {to se dobivaat tolku rang listi kolku faktori t.e. barawa
sme odredile.
Vo ponatamo{nata postapka se utvrduva soodvetna pari~na vrednost
za sekoja rabota kaj sekoj faktor taka {to vkupnata pari~na vrednost na bilo
koja reprezentativna rabota pretstavuva zbir od vrednostite {to kaj
soodvetnite faktori gi dobile soodvetnite raboti.
Ostanatite raboti vo pretprijatieto koi ne se izbrani kako
reprezentativni, se vrednuvaat na toj na~in {to se sporeduvaat so
reprezentativnite raboti, odnosno za sekoj faktor kaj nereprezentativnite
raboti se utvrduva koja reprezentativna rabota e najsli~na i od nea se zema

97
vrednosta na soodvetniot faktor. Zbirot na pari~nite vrednosti za site taka
utvrdeni faktori za soodvetnata nereprezentativna rabota ja dava vrednosta
na nereprezentativnata rabota izrazena vo pari~ni edinici.
Najra{irena primena me|utoa, nao|a bodovnata metoda koja se temeli
na `enevskata {ema za analiti~ka procenka na trudot prifatena 1950 g. 92)
Procesot na vrednuvawe na rabotata so pomo{ na ovaa metoda
pominuva niz slednive fazi :
- popis i opis na rabotite,
- analiza i stepenuvawe, i
- bodirawe i rangirawe.
Pri popisot na rabotite na poseben formular se popi{uva sodr`inata
na rabotata ( {to sé se raboti), a dodeka so opisot rabotite se ras~lenuvaat na
nivnite sostavni aktivnosti na koj na~in se ovozmo`uva nivno opfa}awe vo
vrednuvaweto na trudot. Opi{uvaweto se vr{i so snimawe na rabotite ,
posmatrawe i zabele`uvawe na videnoto ili so dopolnuvawe na izvr{enite
snimawa preku ispituvawe na izvr{itelite na rabotite i nivnite neposredni
rakovoditeli. Opis na rabotite se vr{i za site rabotni mesta i za site raboti koi
tie gi izvr{uvaat.
Vo narednata faza ( analiza na rabotite) najnapred se vr{i izbor na
kriteriumi vrz ~ija osnova }e se vr{i vrednuvaweto na rabotata. Ovie
kriteriumi se zaedni~ki za site raboti, odnosno rabotni mesta. Osnovni takvi
kriteriumi se znaewe i sposobnosti ( slo`enost na rabota) kogo }e go
ozna~ime so “ A”, odgovornost so “ B”, napori so “ V ” i uslovi za rabota
so “ G “ .
Vo ramkite na vaka utvrdenite op{ti kriteriumi se odreduvaat i
poedine~ni kriteriumi i elementi. Ovie poedine~ni kriteriumi se razlikuvaat
kaj oddelni pretprijatija vo zavisnost od negovata dejnost. Taka na primer, za
odredeni pretprijatija kaj kriteriumot znaewe i sposobnosti bi mo`ele da gi
imame slednive poedine~ni kriteriumi: 93
A - Znaewe i sposobnosti
A1- {kolsko znaewe,
A2- stru~nost ( prakti~na obuka),
A3- ume{nost, inicijativa,
A4- iskustva za rakovodewe i koordinacija.
Kaj kriteriumot “B” odgovornost bi mo`ele da imame :
B 1- odgovornost za pravilno izveduvawe na rabotata,
92
Analiti~kata procenka na rabotata poteknuva od Soedinetite Amerikanski Dr`avi u{te od
krajot na 19 vek. Vo Evropa po~nuva da se primenuva od 1918 godina. Do po~etokot na
Vtorata svetska vojna bavno , a posle nea zabrzano se {iri najnapred po razvienite, a potoa i
vo mnogu drugi zemji vo svetot. Vo SAD i vo zapadnoevropskite zemji taa e na zavidno
nivo od nau~en, stru~en i metodolo{ki aspekt.
93 )
Osnovnite i poedine~nite kriteriumi se dadeni spored pove}e trudovi.

98
 B2- odgovornost za sredstvata na trudot,
B3 - odgovornost za procesot na rabota, i
B4- odgovornost za vr{ewe raboti od op{to zna~ewe za pretprijatieto.
Kaj kriteriumot “V” napori , bi mo`ele da gi imame ovie
podkriteriumi :
V1- umstven napor,
V2- napor na setilata,
V3- fizi~ki napor, i
V4- napor vo odnosi so drugi.
Kaj ~etvrtiot kriterium, uslovi za rabota bi mo`ele da gi imame
slednive poedine~ni kriteriumi:
G1- opasnost od nastinki i rabota na otvoreno,
G2- opasnost od nesre}ni slu~ai,
G 3- temperatura,
G4- voda, vlaga, kiselina,
G5- ne~istotija i pra{ina,
G6- plin , parea, neprijatni mirisi,
G7- bu~ava i tresewe, i
G 8- svetlina.

Stepenuvaweto pak, pretstavuva postapka za odreduvawe na stepenot

na intenzitetot ( ja~inata) na sekoe oddelno barawe. Toa se izvr{uva vrz
osnova na podatocite od analizata i definicijata na stepenot na oddelnoto
barawe. Na primer ako za {kolsko znaewe gi imame slednite definicii :
osnovno obrazovanie, potoa sredno obrazovanie, vi{e i visoko. Sekoja od
ovie definicii pretstavuva i soodveten stepen . Kolku e povisoko
obrazovanieto tolku e povisok i stepenot. Na primer, ako za nekoe mesto sme
odredile so opisot i popisot na rabotite deka se bara sredno obrazovanie, toa
zna~i deka za prviot poedine~en kriterium kaj kriteriumot “ A “ se bara vtor
stepen . I taka, za site poedine~ni kriteriumi, za sekoe rabotno mesto,
odreduvame stepen na intenzitet. Intenzitetot kaj drugite poedine~ni
kriteriumi osven {kolskata sprema se izrazuva vo razli~en broj stepeni i na
sledniov na~in:
- prv stepen- nikakov ili nezna~itelen intenzitet,
- vtor stepen- mal,
- tret stepen- sreden,
- ~etvrt stepen - golem, i
- petti stepen -mnogu golem intenzitet.
Na krajot se vr{i bodirawe i rangirawe na rabotite , odnosno rabotnite
mesta. Sekoj kriterium vkupno i sekoj poedine~en kriterium oddelno spored
stepenot nosi odreden broj bodovi. So sobirawe na bodovite za site

99
poedine~ni kriteriumi za soodvetnoto rabotno mesto go dobivame zbirot na
bodovite za toa rabotno mesto. Zbirot na bodovite po site barawa za
oddelnoto rabotno mesto, vsu{nost, pretstavuva procenka na te`inata ili
vrednost na rabotnoto mesto izrazena vo bodovi.
Po izvr{enoto bodirawe na rabotnite mesta se prio|a kon rangirawe na
rabotnite mesta bilo po redosled od rabotnoto mesto so najmnogu bodovi do
rabotnoto mesto so najmalku bodovi ili obratno.

8. Normirawe na rabotata

Pokraj vrednuvaweto na rabotata, va`na komponenta vo aktivnostite

na pretprijatieto kon sozdavawe na efikasen sistem na pla}awe na trudot
pretstavuva i negovoto normirawe.94)
Normiraweto e vsu{nost odmeruvawe na rabotniot u~inok na sekoj
poedinec, odnosno sekoja grupa vo pretprijatieto. Vo taa smisla voveden e i
terminot “ rabotna norma “ pod {to se podrazbira “ rabotniot u~inok ( efekt)
vo opredelena koli~ina i kvalitet na proizvodi {to treba da go postignat eden
ili pove}e rabotnici so racionalna upotreba na sredstvata za proizvodstvo
(pogonskite aparati, surovinite, energijata i drugiot materijal) i vo opredeleno
vreme.” 95)

94 )
Vrz osnova na arheolo{kite naodi se pretpostavuva deka prvi obidi za merewe na trudot
se vr{eni u{te vo stariot Egipet i Kina. Isto taka, od Ksenofonoviot trud ” Higopedija ” vo
koj se prika`uva podelbata na trudot pri izrabotka na ~evli mo`e da se vidi deka i vo stara
Grcija imalo takvi obidi.
So pojavata na manifakturnite pretprijatija se javuva potrebata za {to poto~no merewe na
vremeto na rabota. Vo 19 vek so brziot razvitok na ma{inskata industrija u{te poseriozno se
nametnuva potrebata za merewe na trudot i iznao|awe metodi na rabota koi }e ovozmo`at {to
podobra vremenska usoglasenost na trudot na lu|eto i ma{inite. Ovaa zada~a prv po~nal
prakti~ki da ja re{ava F.V. Tejlor. Toj go ras~lenuva procesot na trudot na soodvetni
komponenti: operacii, podoperacii, dvi`ewa, zafati itn. , i pri toa vr{i selekcija kaj dvi`ewata
na potrebni i nepotrebni. Nepotrebnite gi eliminira, a potrebnite gi hronometrira i vrz osnova
na toa go utvrduva potrebnoto vreme za opredelena rabota, rabotna operacija i sl. Na toj
na~in Tejlor gi utvrduva normite za rabota i vrz osova na taka utvrdenite normi za prv pat
voveduva nov sistem na pla}awe na trudot spored ispolnuvaweto na normite. Denes
normiraweto e dosta naprednato i zbogateno so novi tehniki i metodi na nau~no merewe i
analiza na rabotata koi se zasnovaat na matematsko-statisti~ki metodi i na zakonot na
verojatnosta. ( Spored K.A.Mitreski i V.Taleska , cit.delo, str.221.)
95 )
K. A. Mitreski i V.Taleska, cit. delo, str. 222.

100
 Postojat razli~ni vidovi normi 96) vo zavisnost od metodata {to e
primeneta pri utvrduvaweto na dadenite normi. Taka razlikuvame:
1. Normi spored edinica merka vo koja tie se iska`uvaat pri {to tie
se delat na norma vreme i norma izrabotka.
2. Normi spored brojot na rabotnicite i uredite na rabotnoto mesto
pri {to tie se delat na individualni i grupni ( kolektivni) normi, i
3. Normi spored na~inot, odnosno metodot primenet pri nivnoto
utvrduvawe pri {to tie se delat na empiriski ( iskustveni,
statisti~ki, grubo snimeni i sl.) i tehni~ki normi koi mo`at da bidat
tehni~ki vo op{ta smisla na zborot i standardni normi.
1. Normi po edinica merka - Ovie normi mo`at da bidat norma-
vreme t.e. so baza opredelena vremenska edinica ( den, saat, minuti i sl.) i
norma- izrabotka, t.e. so baza opredelena koli~ina proizvod.
Vremenskata rabotna norma e takva norma {to vodi smetka za
vremeto {to e potrebno za eden rabotnik da ja zavr{i edna postavena rabotna
zada~a pri {to treba da postigne pri dadeni organizaciono-tehni~ki uslovi i
odreden kvalitet. Vremenskata norma e sekoga{ izrazena vo dve merki: na
primer potrebni se 5 minuti za izrabotka na edno par~e, 15 minuti za 1
kilogram od nekoj proizvod ili eden saat za 1 metar od nekoj drug proizvod.
Ako vremenskata norma ja ozna~ime so N, toga{ taa iznesuva N=5
min/par~e, odnosno N=15min/kg, odnosno 60 min/metar.
Vremenskata norma u{te se narekuva i normativ na trudot bidej}i
slu`i za planirawe na rabotnata sila , kako i za sostavuvawe na
pretkalkulaciite {to se odnesuvaat na proizvodstvoto.
Norma-izrabotka, e takva norma koja trgnuva od koli~inata na
proizvodite {to eden rabotnik }e ja proizvede vo opredelena edinica vreme
pri dadeni organizaciono-tehni~ki uslovi i pri baran kvalitet. I ovaa norma e
sekoga{ izrazena so dve merni edinici : par~iwa i vreme, metri i vreme,
kologrami i vreme itn.
Normata vreme i normata izrabotka se komplementarni i mo`at da se
pretvoraat edna vo druga vo zavisnost od toa {to e potrebno vo dadeniot
moment.
2. Normi spored brojot na rabotnicite i uredite na rabotnoto
mesto :
Spored toa dali se odnesuvaat na eden ili na pove}e rabotnici, normite
se delat na individualni i grupni normi.

96 )
Za razlika od poimot norma, postoi i poimot normativ na trudot pod {to se podrazbira
opredeleniot potro{ok na materijali ( gorivo, elektroenergija i sl.) i vremeto po edinica
proizvod ili usluga. Normativite se iska`uvaat vo naturalni i pari~ni edinici i se temel na
racionalnoto proizvodstvo.

101
 Individualnite ( poedine~ni ) normi se utvrduvaat za rabotniot
u~inok na eden rabotnik i nivnoto izvr{uvawe zavisi isklu~ivo od zalagaweto
i ve{tinata na individuata.
Grupnite ( kolektivni) normi se utvrduvaat za rabotniot u~inok na
dva ili pove}e rabotnici. Ovie normi se utvrduvaat koga tehnolo{kiot proces
ne dozvoluva poedine~no merewe na rezultatite od rabotata i vo slu~ai koga
e toa mo`no, no poradi me|uzavisnosta na oddelnite rabotni mesta toa ne e
celishodno (kaj veri`noto proizvodstvo).
Od aspekt na uredite na rabotnoto mesto se diferenciraat i t.n. slo`eni
normi koi se primenuvaat vo slu~aite koga eden rabotnik izvr{uva edna ili
pove}e rabotni operacii na pove}e uredi i ma{ini.
3. Normi spored na~inot na nivnoto utvrduvawe - Ovie normi
mo`at da se podelat vo dve grupi i toa empiriski i tehni~ki normi.
Empiriskite normi se takvi normi koi se zasnovaat na odredeni
podatoci {to se vodat vo pretprijatieto za potro{okot na vremeto, ili se
potpiraat na iskustvoto i praktikata na onie {to gi utvrduvaat ili pak i na
ednoto i na drugoto.
Pod tehni~ki normi pak podrazbirame takvi normi koi se utvrduvaat
po pat na nau~ni metodi so mereweto na vreme-izrabotka so pomo{ na razni
instrumenti so ras~lenuvawe na rabotnite operacii na sostavni elementi, so
studija na vremeto i dvi`eweto i tn. Pri odreduvaweto na ovie normi se prio|a
na eden studisko nau~en na~in pri {to postojat mo`nosti za objektivno
postavuvawe na normata i bez u~estvo na subjektivni elementi.97)
Tehni~kite normi mo`at da bidat : tehni~ki normi vo po{iroka smisla
na zborot i standardni tehni~ki normi.
Tehni~kite normi vo po{iroka smisla na zborot se utvrduvaat po pat
na merewe na trudot, no so prethodni pripremi i analizi na potrebnoto vreme,
snimawe, izbor na zafatite, izbor na rabotnicite, broj na merewe itn., kako bi
se postignala takva metoda na rabota {to ovozmo`uva postignuvawe na
najgolema produktivnost na trudot.
Standardnite tehni~ki normi se baziraat na odnapred ve}e postaveni
standardi - zafati so utvrdeni standardni vremiwa. Ovie normi vsu{nost
pretstavuvaat koristewe na odnapred utvrdeni normi za vreme i za dvi`ewa.
Vremiwata na zafatite mo`at da bidat isti i ako se ovie zafati vo sostavot
na razni operacii {to se izveduvaat na razni proizvodi.

97 )
Celosniot priod kon rabotata i nejzinoto traewe se narekuva studija na rabotata. Taa
prestavuva metoda na nau~no, logi~no i celosno analizirawe na na~inot na rabota so cel da
se iznajde najekonomi~en na~in na rabota i da se odredi vremeto potrebno na eden prose~en
ve{t rabotnik so odredeni kvalifikacii za izvr{uvawe na opredelena rabota so negovo
normalno zalagawe i zamor. ( Pove}e za ova vidi ka K.A.Mitreski i V. Taleska, cit. delo,
str.226-229)

102
 I empiriskite i tehni~kite normi (bilo onie vo po{iroka smisla na
zborot ili standardnite) imaat svoi pozitivni, no i svoi negativni strani .
Empiriskite normi se popovolni koga t.n. hronometrirawe ( merewe
na vremiwata na postapkite so hronometar) dava visoki vremiwa zaradi toa
{to posmatranite rabotnici go sokrivaat normalniot intenzitet na trudot za da
mo`at potoa da postignat povisoki normi. Isto taka tie se popovolni i vo
slu~aite koga ne postoi mo`nost za precizno utvrduvawe na dopolnitelnite
kalkulativni vremiwa ili pak koga elementite vrz osnova na koi se pristapilo
kon hronometrirawe ~esto se menuvaat taka {to normata, iako pravilno
odmerena vo praksa, se poka`uva kako nerealna.
Slabostite pak na ovie metodi se vo toa {to tie se pred se subjektivni
metodi, a postojat i mo`nosti za eventualni gre{ki pri nivnoto utvrduvawe.
Kaj normite odredeni vrz osnova na iskustvo, gre{kite zavisat od
akumuliranoto iskustvo kaj onoj koj niv gi odreduva, a kaj statisti~kite na~ini
na utvrduvawe na normite gre{kite }e zavisat od brzinata so koja se
menuvaat uslovite na rabota. Toa e i eden od nedostatocite na ovie normi
bidej}i pri nivnoto utvrduvawe ne se zemaat vo predvid promenite koi
nastanale vo uslovite za rabota, tuku se zema vremeto na traewe na odredena
rabota vo minatoto kako potrebno vreme za istata rabota vo idnina.
Zaradi vakvite slabosti, prednost im se dava na tehni~kite normi koi
se zasnovaat na sovremeni nau~ni metodi , potoa nudat pogolema
objektivnost, so nivnata preciznost doveduvaat do otkrivawe na rezervi na
rabotna sila, do zgolemuvawe na produktivnosta na trudot, nudat uslovi za
reorganizacija na rabotniot proces, personalot polesno gi prifa}a i pove}e
veruva vo nivnata objektivnost, predizvikuvaat pomali tro{oci za normirawe i
sl.
No, i ovie normi imaat svoi nedostatoci. Pred sé, za nivno
utvrduvawe e potreben visoko tehni~ki izgraden personal. No, najgolemata
zabele{ka na ovie normi pristignuva od rabotnicite li~no, od rabotni~kite
sindikati i od odredeni teoreti~ari. Taa zabele{ka se odnesuva na nivnata
golema preciznost koja bara izvonredni napregawa i zalagawa od strana na
rabotnicite i vnesuva vo niv strav od otpu{tawe i od namaluvawe na brojot na
rabotnicite.

9. Procenka na rabotniot pridones

Platata {to rabotnikot ja dobiva za opredelen period na vreme zavisi

pred sé od vrednosta na rabotite {to toj gi izvr{uva i od rezultatite {to toj gi

103
ostvaruva pri toa. Vrednosta na rabotata na rabotnikot izrazena vo bodovi
pretstavuva startna osnova vo opredeluvaweto na visinata na negovata plata.
Kone~niot iznos na platata }e bide pogolem ili pomal vo zavisnost
od ostvarenite rezultati na rabotnikot mereni pred se so kvantitetot na
rabotata izrazen preku ostvaruvawe na normata, potoa od kvalitetot na
rabotata, koristeweto na sredstvata za rabota, za{tedite pri rabotata i sl.
Seto toa vsu{nost pretstavuva procenka na rabotniot pridones na
rabotnikot. Pod procenka na rabotniot pridones podrazbirame sistematska
valorizacija na delotvornosta na rabotnikot vo izvr{uvaweto na rabotite koi
mu se dovereni. I dodeka procenkata ( vrednuvaweto) na rabotata dava{e
odgovor na pra{aweto kolku e te{ka rabotata, procenkata na rabotniot
pridones dava odgovor na pra{aweto kolkavi i kakvi se rezultatite na rabotata
na rabotnikot.
Pridonesot na rabotnikot gi opfa}a ne samo ekonomsko-tehni~kite
komponenti ( kako {to se na pr. postignatata produktivnost na trudot,
ekonomi~nost, preciznost, kvalitet i sl.), tuku i komponentite so
psihosocijalni obele`ja ( odnos kon rabotata i kon drugite, spremnost za
sorabotka i sl). 98)
I za procenkata na rabotniot pridones stojat na raspolagawe soodvetni
metodi koi isto taka mo`at da se podelat na zbirni i analiti~ki. So pomo{ na
prvite procenkata se izvr{uva zemaj}i ja vo predvid efikasnosta na rabotnikot
vo celina , a so vtorite se vr{i procenka na odredeni elementi na rabotniot
pridones vrz ~ija osnova se dobiva odreden stepen na celokupna uspe{nost na
rabotnikot.
Izborot na komponenti za ocenka na rabotniot pridones zavisi od
pretprijatie do pretprijatie. No bez ogled na toa, na sekoja komponenta treba
da se odredi soodvetna relativna te`ina ( ponder) so ~ija pomo{ }e se izvr{i
presmetka na udelot na oddelnata komponenta vo vkupniot raboten pridones.
Taka na primer, kaj proizvodnite rabotnici najva`ni }e bidat koli~inata i
kvalitetot na proizvedenoto, kaj slu`benicite a`urnosta i to~nosta, a kaj

98
Smislata i potrebata od procenka na rabotniot pridones i na rabotnicite koi rabotat po
u~inok , angliskiot institut za rakovodewe ja objasnuva na sledniov na~in: “ Najbrziot
rabotnik ( ili grupa) mo`at da postignat visok u~inok na smetka na svoite kolegi, da odbivaat
sorabotka, zemaj}i go siot raspolo`liv materijal za sebe, ne vodej}i dovolno smetka za
ma{inite i opremata, proizveduvaj}i golema koli~ina na {kart i najnizok kvalitet koj
kontrolata sé u{te go podnesuva. Najbrzite rabotnici mo`at da ja po~nat rabotata podocna i
so toa da gi zadr`uvaat drugite vo nivnata rabota pa sepak do krajot na denot da ostvarat
potrebna koli~ina so vlo`uvawe na pogolemi napori. Takviot rabotnik mo`e da bide
nekooperativen, da odbiva da raboti prekuvremeno ili da ima svoj udel vo odredeni krizi. A
sepak, ako pla}aweto se vr{i po u~inok, takviot rabotnik mo`e da ima najgolema zarabotka
vo svoeto oddelenie”.

104
rakovoditelite nivnata organizaciona efikasnost i odnosot kon rabotnicite i
drugite lica so koi ima slu`beni kontakti.

10. Pla}awe na trudot vo Republika Makedonija

Vo vrska so pla}aweto na trudot vo Republika Makedonija mo`eme

da razlikuvame dva periodi na posmatrawe. Edniot od niv e periodot do
osamostojuvaweto , odnosno od 1945 do 1991 godina, do koga Makedonija
be{e vo sostav na toga{na socijalisti~ka Jugoslavija ( SFRJ) i vtoriot period
e periodot po osamostojuvaweto do denes.

10.1. Periodot od 1945 do 1991 godina

Prviot period mo`e isto taka da se podeli na dva podperioda od koi

edniot e vo vremeto od 1945 do 1957 godina i mo`e da se nare~e period na
platen sistem i vtoriot podperiod e vo vremeto od 1958 do 1991 godina i e
period na sistem na raspredelba na li~ni dohodi.
Periodot na sistemot na plati , vo negovata prva polovina , vo
godinite od 1945- 1951 , se karakterizira po toa {to platite se utvrduvale so
uredbi i pravilnici na sojuznite organi.
Od 1952 godina pak, platite se odreduvale so tarifni pravilnici na
pretprijatijata, koi pravilnici morale da bidat odobreni , odnosno potvrdeni od
dr`avnite organi. Pri toa, kako osnovni kriteriumi za odreduvawe na platite se
zemale formalnite kvalifikacii, rabotniot sta` i slu`benata polo`ba. Vsu{nost ,
toa bile po pravilo plati po vreme ( na saat ili na mesec), a po isklu~ok i po
norma, dokolku u~inokot mo`el da se meri.
Sistemot na plati od ekonomski aspekt ne e stimulativen bidej}i
vrednuval isklu~ivo stati~ki kriteriumi kako {to se formalnata kvalifikacija,
rabotniot sta` i slu`benata polo`ba, a gi zanemaruva koli~inata i kvalitetot na
ostvarenite u~inoci. Na toj na~in se dava mo`nost i za mnogu dobri, no i za
mnogu slabi poedine~ni rezultati, no so ednakvi formalni kriteriumi da se
dobivaat ednakvi plati {to zna~i zaslugite na edni se prelevale vo korist na

105
drugi rabotnici. Ova bilo zatoa {to vo toa vreme pove}e se veruvalo na
svesta na rabotnicite otkolku na vistinskata materijalna stimulacija.
Za ovoj period e karakeristi~no i toa {to se zabele`uvaat ( 1957 god.)
i prvite obidi platite da se odreduvaat i po analiti~ki pat, so analiti~ka
procenka na trudot.
Vtoriot period, periodot na t.n. li~ni dohodi zapo~nuva formalno od
1958 godina koga pretprijatijata steknale pravo da go raspredeluvaat t.n.
dohod 99) i otpo~nale so primenata na edinstveniot jugoslovenski sistem na
analiti~ka procenka na rabotata. 100)
Sistemot za analiti~ka procenka na rabotata bil zadol`itelen od 1958
do 1961 godina. Negovata primena ne poka`ala nekoi pozna~itelni rezultati
pred sé bidej}i vo negovoto sproveduvawe namesto rabotata se procenuval
nejziniot izvr{itel taka {to za ednakvi raboti vo golem broj slu~ai se dobivala
neednakva te`ina ili broj na bodovi. Vrz taa osnova bile utvrdeni mese~ni
startni osnovi za li~nite dohodi, a relativnite odnosi koi proizlegle od niv bile
osnova za raspredelba na celokupnata masa na dohod, t.e. i na mese~nite
akontacii i na razlikite po zavr{nite smetki. Vo uslovi na takov odnapred
odreden i isklu~ivo vrz osnova na formalni kriteriumi formiran li~en dohod,
bez diferencirawe na vistinskite rezultati na trudot, i najdobrite i najlo{ite
rabotnici na ista rabota dobivale ednakvi zarabotki.
Od 1961 godina namesto porane{nite tarifni pravilnici se donesuvaat
pravilnici za raspredelba na li~ni dohodi koi pove}e ne podle`at na soglasnost
od organite nadvor od pretprijatieto, tuku treba da bidat samo prifateni od
rabotni~kite soveti 101) vo soodvetnoto pretprijatie.
Od 1971 godina otpo~nuva proces na sozdavawe i konstituirawe na
t.n. osnovni organizacii na zdru`en trud (zamena za nazivot pretprijatie).
Ottoga{ se nastojuva dohodot da se utvrduva i raspredeluva na nivo na
ekonomski edinici, a raspredelbata na li~nite dohodi da se temeli na edinica
proizvod, odnosno kompleksen u~inok koj bi gi opfa}al i tro{ocite.
Visinata na li~nite dohodi sé pove}e se povrzuva so efikasnosta na
trudot na rabotnikot , no i so uspehot na celokupnoto rabotewe na

99
Ona {to vsu{nost pretprijatijata steknale pravo da go raspredeluvaat bilo del od dohodot
bidej}i delot za pro{irena reprodukcija , odnosno akumulacijata i natamu se zadr`uvala vo
racete na dr`avata ( dr`avnite organi) ili kako toga{ se narekuvaa op{testveno-politi~ki
zaednici (op{tina, republika, federacija i sl.). Inaku dohodot be{e ramen na vkupnite prihodi
namaleni za vkupnite rashodi, odnosno ona {to denes se narekuva bruto dobivka.
100
Edinstveniot sistem na analiti~ka procenka na trudot e voveden so naredbata za
izvr{uvawe na bodirawe i rangirawe vo postapkata za procenka na trudot vo industriskite
pretprijatija, Sl. List,FNRJ 22/58.
101
Rabotni~ki sovet be{e telo sostaveno od delegati koi gi izbiraa rabotnicite na Sobir na
rabotnicite, a koe telo ima{e upravuva~ki karakter i preku koe se ostvaruva{e t.n. rabotni~ko
samoupravuvawe.

106
organizacijata sogledano preku stapkata na akumulacija. Va`en moment vo
ovoj period e i donesuvaweto na Ustavot od 1974 godina i Zakonot za
zdru`eniot trud od 1976 godina. Spored niv na sekoj rabotnik mu pripa|a
pravo na li~en dohod spored rezultatite od negovata rabota i negoviot li~en
pridones koj go dal so svojot tekoven i minat trud kon zgolemuvawe na
dohodot na osnovnata organizacija.
Pokraj na~eloto za raspredelba spored trudot, rabotnicite primenuvale
i na~elo na solidarnost pred sé so koristewe na sredstvata za zaedni~ka
potro{uva~ka, zaradi u~estvo vo pokrivawe na odredeni socijalni i drugi
potrebi na rabotnicite so poniski li~ni dohodi i ~lenovite na nivnite familii.
Rabotnicite vo osnovnata organizacija na zdru`en trud bile dol`ni da donesat
osnovi i merila za raspredelba na sredstvata za li~ni dohodi i donesuvale
pravilnik za raspredelba na li~ni dohodi.
Pridonesot na rabotnikot se utvrduval zavisno od kvantitetot i
kvalitetot na rabotata zemaj}i gi vo predvid obemot i slo`enosta na rabotata,
kvalitetot na ostvarenite rezultati od trudot, uspe{nosta vo koristeweto na
sredstvata na trudot, ostvarenite za{tedi vo rabotata, koristeweto na rabotnoto
vreme, odgovornosta vo rabotata i uslovite pod koi rabotel rabotnikot kako i
od zgolemuvaweto na dohodot na osnovnata organizacija ostvaren so
upravuvaweto so sredstvata vo op{testvena sopstvenost.
Za objektivizirawe na elementite na trudot i rezultatite od trudot t.e.
za iska`uvawe na vrednosta na rabotnite mesta se koristi t.n. bod sistem koj
voedno gi iska`uva i relativnite odnosi vo raspredelbata na li~nite dohodi. Vo
po~etokot ovoj bod sistem e zasnovan na fiksna vrednost na eden bod, a
potoa na promenliva vrednost vo zavisnost od masata na sredstva za li~ni
dohodi. So toa pridonesot na rabotnikot se doveduva vo vrska so ostvareniot
dohod i ~istiot dohod ( dobivka i neto dobivka ).
Seto ova se elementi na analiti~kata procenka na trudot, pa mo`e da se
zaklu~i deka ovoj sistem nezadol`itelen, no i nataka se primenuva vo
praksata na tie pretprijatija.
Zaradi usoglasuvawe pak na uslovite za steknuvawe i raspredelba na
li~nite dohodi na dr`avno nivo se donesuvale op{testveni dogovori, a na nivo
na rabotni organizacii, slo`eni organizacii na zdru`en trud ( povisoki formi od
Osnovnite organizacii na zdru`en trud), potoa na nivo na grupacii i granki se
donesuvale samoupravni spogodbi.
Od seto mo`e da se zaklu~i deka i pokraj nizata napori da se usovr{i
sistemot na raspredelba, toj i natamu ostanuva nekompleten i neadekvaten
bidej}i ne se temeli na realni osnovi. I nataka se zemaat vo predvid rabotnoto
mesto, formalnite kvalifikacii, rabotniot sta` ( minat trud), potoa
raspredelbata na sredstvata od fondot za zaedni~ka potro{uva~ka i sl.

107
 10.2. Periodot od 1991 godina pa navamu

Pla}aweto na trudot na rabotnicite vo Makedonija vo ovoj period e

reguliran so Ustavot na Republika Makedonija, Zakonot za rabotni odnosi,
Op{tiot kolektiven dogovor za stopanstvoto na Republika Makedonija i
kolektivnite dogovori na nivo na oddelnite stopanski granki.
Spored ~len 32 od Ustavot 102) sekoj vraboten ima pravo na soodvetna
zarabotuva~ka.
Zakonot za rabotni odnosi 103) e pokonkreten i konkretizira deka
sekoj rabotnik ima pravo na plata. Platata se obezbeduva od sredstvata na
rabotodavecot srazmerno na izvr{enata rabota i pridonesot vo sozdavaweto
na dobivkata, a vo soglasnost so uslovite i kriteriumite utvrdeni so zakon i
kolektiven dogovor.
Spored Zakonot na rabotnikot mu pripa|a i nadomest na plata vo
slednive slu~ai:
- za vreme na otsustvo od rabota ( godi{en odmor, praznici,
prekvalifikacija ili dokvalifikacija, stru~no osposobuvawe i usovr{uvawe na
koe e upaten od strana na rabotodavecot,
- za vreme na prekin na rabotata bez vina na rabotnikot (nedostatok na
surovini i materijali, pogonska energija, defekt i sl.).
Na rabotnikot mu pripa|a i zgolemena plata za rabota vo denovite na
praznici, no}na rabota, rabota podolga od 40 ~asa vo nedelata vo visina
utvrdena so kolektiven dogovor.
So op{tiot kolektiven dogovor za stopanstvoto na Republika
Makedonija 104) predvideni se slednive vidovi plati: plata za izvr{ena rabota,
plata od dobivka, plata na rabotovodnite organi i nadomestoci na plata.
Platata za izvr{enata rabota se sostoi od :
-osnovna plata utvrdena vrz baza na slo`enosta na rabotite na
rabotnoto mesto na koe rabotnikot e rasporeden i rabotnite uslovi na
soodvetnoto rabotno mesto,
-zgolemuvawe na osnovnata plata vrz baza na ostvarenite rezultati na
rabotnikot ( stimulativen del),
-zgolemuvawe na osnovnata plata vrz baza na rabotniot sta` i uslovite
za rabota, pote{ki od normalnite, vrednuvani vo osnovnata plata ( dodatoci).
102 )
Ustav na R.Makedonija, NIP “ Magazin 21 ” , Skopje, 1991 god., str. 15.
103 )
T. Beli~anec i drugi, Komentar na Zakonot za rabotni odnosi so modeli na akti za
negova primena , Skopje, 1994 god. str. 75-88. Inaku Zakon za rabotni odnosi e objaven vo
Sl. vesnik na R. Makedonija, br. 80/93.
104 )
Isto, str. 271-280. Op{tiot kolektiven dogovor za stopanstvoto na Republika Makedonija
e objaven vo Sl.vesnik na R.M., br. 29/94.

108
 So ovoj kolektiven dogovor site rabotni mesta se grupiraat vrz osnova
na slo`enosta i normalnite uslovi za rabota vo devet grupi, taka {to odnosot
me|u osnovnata plata na najnisko i najvisoko vrednuvano rabotno mesto ne
mo`e da bide pomal od 1: 3.

I grupa- raboti koi podrazbiraat ednostaven

rutinski trud koj ne bara posebno obrazovanie 1,00
II grupa- pomalku slo`eni raboti i zada~i
so pomo{ na ednostavni sredstva na trud za koi
se dovolni usmeni upatstva 1,20
III grupa- sredno slo`eni raboti i zada~i
na koi rabotata se povtoruva so povremeni
pojavi na novi raboti 1,30
IV grupa- poslo`eni i raznovidni raboti
i zada~i za ~ie izvr{uvawe e potrebna
konsultacija 1,50
V grupa- slo`eni raboti i zada~i koi baraat
povisok stepen na samostojnost vo
nivnoto izvr{uvawe 1,70
VI grupa- raboti koi baraat samostojnost
i visok stepen na kreativnost vo
nivnoto izvr{uvawe 1,90
VII grupa- raboti koi baraat dopolnitelni
poznavawa na podra~jeto na koe se raboti so
samostojnost i kreativnost vo nivnoto
izvr{uvawe 2,30
VIII grupa- slo`eni raboti zavisni od
rabotnata inicijativa i kreativnost na
rabotnikot za proektirawe na rabotata
i zada~ite 2,70
IX grupa-mnogu slo`eni raboti koi baraat
inicijativa i kreativnost na rabotnikot so
dodatni specijalisti~ki znaewa potrebni
za nivno izvr{uvawe 3,00

Osnovnata plata na rabotnikot za polno rabotno vreme i normalen

u~inok, utvrdena vrz osnova na slo`enosta na rabotata na rabotnoto mesto
pretstavuva najniska plata koja rabotodavecot e dol`en da mu ja plati na
rabotnikot. Taa se utvrduva na toj na~in {to iznosot na najniskata plata ( koja
se utvrduva na nivo na celoto stopanstvo najmalku edna{ kvartalno) se mno`i

109
so koeficientot na slo`enost za oddelna grupa na raboti kon koja pripa|a
rabotnoto mesto na koe rabotnikot raboti.
Zgolemuvaweto na osnovnata plata mo`e da nastane vo slednive
slu~ai:
- Vrz osnova na ostvarenite rezultati na rabotnikot - Ova
zgolemuvawe se vr{i so primena na posebni kriteriumi i merila koi gi
utvrduva rabotodavecot, odnosno pretprijatieto vo koe rabotnikot raboti, poa|
aj}i od obemot i kvalitetot na raboteweto, ostvarenata produktivnost na
trudot, za{tedite vo procesot na raboteweto, efikasnosta vo koristeweto na
rabotnoto vreme i sl.
- Isto taka, osnovnata plata se zgolemuva i poradi uslovite za rabota.
Uslovite za rabota pote{ki od normalnite i iznosot na zgolemuvawe na platata
vrz taa osnova gi opredeluva rabotodavecot.
- Isto taka, osnovnata plata se zgolemuva i poradi rabota -podolgo od
polnoto rabotno vreme i za rabota no}e za po 35% zgolemena vrednost na
saatnicata, a za rabota vo turnus za po 5%.
- Za rabota vo praznici vrednosta na saatnicata se zgolemuva za
50% .
- Osnovnata plata na rabotnicite se zgolemuva i za po 0,5 % za sekoja
godina raboten sta`.
Platata od dobivka se utvrduva vo soglasnost so uslovite i
kriteriumite predvideni so kolektiven dogovor na nivo na granka ili na nivo
na rabotodavec. Naj~esto platata od dobivka se presmetuva spored odreden
fiksen iznos koj odnapred se odreduva i spored procent od ostvarenata
dobivka.
Platata na rabotovodniot organ i na rabotnicite so posebni
ovlastuvawa i odgovornosti se utvrduva so poseben dogovor {to se sklu~uva
me|u niv i organot {to gi izbral . So toj dogovor mo`e na direktorot ( glaven
menaxer) ili pretsedatelot na kolegijalniot rabotovoden organ da mu se
prenese pravoto vo ramkite na svoite ovlastuvawa samostojno da gi odreduva
platite na drugite ~lenovi na rabotovodniot organ i na drugite rabotnici so
posebni ovlastuvawa i odgovornosti.
Spored op{tiot kolektiven dogovor za stopanstvoto na R. Makedonija
rabotnikot ima pravo na nadomest na plata vo slednive slu~ai:
- Za vreme na godi{en odmor, praznici, stru~no osposobuvawe i
prekvalifikacija ili dokvalifikacija soglasno potrebite na rabotodavecot,
rabotnikot ima pravo na nadomest na plata vo visina na isplatenata plata vo
poslednite tri meseci.
- Za vreme na prinuden odmor pri {to toj nadomest ne mo`e da bide
pomal od 70 % od osnovnata plata {to rabotnikot ja ostvaril vo prethodniot
mesec.

110
 - Koga ne raboti poradi vremena nesposobnost ili poradi prekin na
rabota bez vina na rabotnikot ( defekt, nemawe surovini, pogonska energija i
sl.).
-Otsutnost poradi bolest i toa do 7 dena nadomest vo visina od 70 %,
do 15 dena nadomest vo visina od 80 % i do 60 dena nadomest vo visina od
90 % od prose~nata plata na rabotnikot isplatena vo prethodniot mesec.
- Vo slu~aj na boleduvawe poradi profesionalno zaboluvawe ili
poradi povreda na rabota rabotnikot ima pravo na nadomest na plata vo visina
od 100 % od prose~nata plata isplatena na rabotnikot vo posledniot mesec.
Kako {to se gleda napu{ten e sistemot na li~ni dohodi i prifaten
sistemot na plati. Ova e kako posledica na vkupnite promeni, preminuvawe
od eden vo drug op{testveno politi~ki sistem, dobivawe titular na
sopstvenosta, privatizacijata i sl. taka {to sega ve}e ne odlu~uva rabotnikot
za raspredelba na dobivkata ( t.n. dohod) tuku sopstvenicite, a na rabotnikot
mu sleduva plata koja kako najniska e zagarantirana so propisite na dr`avata.
Ne{to sli~no e i vo ostanatite zemji so pazarna ekonomija 105) kade isto taka
dr`avata se javuva kako odreduva~ na najniskata plata so sistemot na
minimalni nagradi ( saatnici ) na trudot koi gi propi{uva vladata,odnosno
dr`avata.

11. Obrazovanie na kadri

Obemot i kvalitetot na rabotnata sila, pretstavuva eden od

najzna~ajnite faktori za uspe{no rabotewe.
Pazarnite uslovi na stopanisuvawe podrazbiraat pokraj pazarot na
stoki i uslugi, kapital i sl. postoewe i na pazar na trudot, t.e. pazar na rabotna
sila. Toa zna~i deka i kaj nas ve}e ne mo`eme da zboruvame za

105
Vo zemjite so razviena pazarna ekonomija dodatocite na osnovnata plata se davaat po
razni osnovi. Glavno tie mo`at da se grupiraat vaka: 1. dodatoci {to se davaat za
pottiknuvawe na rabotnikot na pogolemo zalagawe, intenzivnost i produktivnost ( vakvi se
premijata za kvalitet, premijata za za{teda na materijal, premijata za rakovodewe i premijata
spored godinite provedeni na slu`ba vo isto pretprijatie itn). 2. Dodatoci {to se davaat poradi
pogolemo tro{ewe na rabotna sila ( dodatok za prekuvremena i no}na rabota,rabotewe vo
nedeli i praznici, dodatok za izvr{uvawe na te{ki zada~i i rabotewe vo te{ki uslovi kako {to
e digawe te{ki tovari, rabota so gasovi i sl) 3. Dodatoci {to se davaat vrz osnova na socijalna
za{tita na rabotnicite ( detski dodatok, oddelen semeen dodatok, plateno porodilno otsustvo i
sl.). Vo grupata na ovie dodatoci vleguvaat i sistemot na penzija vo odnosnoto pretprijatie,
potoa osnovaweto na razni fondovi za socijalna za{tita, za le~ewe i sl.

111
administrativen model na razvoj na kadrite , 106 ) tuku za pazaren model na
upravuvawe so razvojot na kadrite .
Ovoj model se karakterizira so nesmetano deluvawe na pazarot na
trud ( konkurencija me|u poedincite po znaewe i sposobnosti) kako glaven
regulator na kadrovskata struktura i faktor za rabotna motiviranost,
ovlastuvawa i odgovornost na rakovoditelite za izborot, kontrola na rabotata
na kadrite i sl.
Vo vrska so toa se nametnuva i pra{aweto za odnosot me|u pazarot
na trudot i obrazovanieto. Funkcioniraweto na pazarot na trudot }e go dr`i
postojano otvoren procesot na preraspodelba na u~enicite i studentite kon
deficitarnite struki i zanimawa 107 )
Vo taa smisla postojat tri koncepti za obrazovanie i usovr{uvawe na
kadri : tradicionalen koncept, tehnokratski koncept i koncept na
permanentno obrazovanie.108 )
- Tradicionalniot koncept se zasnova na prenos na {to pogolema
koli~ina sestrani gotovi znaewa koi te{ko mo`at da se primenat vo praksa.
- Spored tehnokratskiot koncept pak, obukata na rabotnicite treba da
e naso~ena isklu~ivo kon rabotite {to gi izvr{uvaat vo proizvodniot proces.
Ova doveduva do strogo funkcionalno naso~uvawe i kon toa sekoe drugo
obrazovanie da se smeta kako nepotrebno teoretizirawe.
- Permanentnoto obrazovanie se sfa}a kako “ filozofija i koncepcija
na do`ivotno obrazovanie “. Ovoj koncept pretstavuva kombinacija na prvite
dva zemaj}i gi od niv samo pozitivnite strani. Spored nego najva`na cel e
106 )
Osnovna karakteristika na administrativniot model na razvoj na kadrite be{e
administrativnoto vodewe na vkupnata kadrovska politika so niza negativni posledici :
nemotiviranost za sopstven obrazoven razvitok i postignuvawe soodvetni rezultati, visok
stepen na neiskoristenost na vrabotenite, socijalno vrabotuvawe, monopol na rabotnoto
mesto, uravnilovka vo raspredelbata i sl., manipulacija so kadrite, stesneti ovlastuvawa na
rakovoditelite pri izborot na sorabotnici i nepostoewe na odgovornost za delovnite neuspesi.
107 )
“ Zanimawe “ - zbir na znaewa, sposobnosti i ve{tini {to gi poseduvaat oddelni lica za
vr{ewe na nekoja konkretna rabota. Zanimaweto ne zna~i {to raboti nekoj, tuku {to mo`e da
raboti t.e. koi raboti i rabotni zada~i mo`e da gi vr{i uspe{no. Zatoa ne treba da se
poistovetuva zanimaweto so rabotata {to nekoj momentalno ja vr{i, odnosno so rabotnoto
mesto. Podobri rezultati vo raboteweto od kvantitativen i kvalitativen aspekt se
postignuvaat ako pri opredeluvaweto na lu|eto (nivnite zada~i) se poa|a od nivnite znaewa,
sposobnosti, umeewa i `elbite za rabota vo svoite zanimawa.
Vo vrska so zanimawata vo sekoja zemja postoi i t.n. nomenklatura na
zanimawa. Pod ovoj poim se podrazbira {ifriran prikaz na zanimawata na site vraboteni lica
vo odredena zemja spored vidot i slo`enosta na raboteweto. Inaku, nomenklaturata na
zanimawata e porazviena vo ekonomski porazvienite zemji otkolku vo
ponerazvienite bidej}i i tehni~kata ( poedine~nata) podelba na raboteweto e vo tesna
korelativna vrska so postignatiot stepen na op{testveno-ekonomskata razvienost vo
oddelnite zemji.( Ackoski N., cit. delo. str.95.)
108 )
Kosar Q., “ Hotelierstvo “, Bawacprint, Beograd, 1993, str. 237.

112
osposobuvawe za samostojna intelektualna rabota i soedinuvawe na rabotata i
obrazovanieto.
Posle osnovnoto obrazovanie kako osnova, steknuvaweto na povisoki
kvalifikacii se povrzuva so rabota, odnosno so postignatite rezultati i
potrebite od povisoki rabotni kvalifikacii . Na toj na~in }e se postigne i
op{testvena opravdanost i valorizacija na efektite od profesionalnoto
obrazovanie.
Obrazovanieto na kadri za rabota za bilo koja od dejnostite se vr{i
vo soodvetni obrazovni institucii ( sredni i vi{i u~ili{ta kako i na razni
fakulteti i drugi visoko-obrazovni institucii kako i vo nekoi posebni
obrazovni centri.

2. EKONOMIKA NA SREDSTVATA
NA PRETPRIJATIETO

Kako {to ve}e istaknavme pokraj trudot kako vlezni elementi

neophodni za izvr{uvawe na procesot na reprodukcijata vo pretprijatieto se i
sredstvata na trudot i predmetite na trudot. Pretprijatieto me|utoa, vo svoeto
rabotewe raspolaga i koristi i drugi sredstva vo razli~ni oblici ( materijalen,
pari~en oblik ili sredstva vo oblik na prava) i od razli~ni izvori.
So cel za pocelosno opfa}awe vo nivnoto prou~uvawe se odlu~ivme
za podelbata na osnovni i obrtni sredstva bidej}i tie vo celost gi opfa}aat site
sredstva na pretprijatieto. A podelbata na osnovni i obrtni sredstva e
napravena spored osnovnata nivna karakteristika koja }e ja sogledame vo

113
narednite izlagawa. Osven toa i na{iot Zakon za smetkovodstvo ja propi{uva
takvata podelba na sredstvata na pretprijatieto .109)
Vo ponatamo{nite izlagawa najnapred }e se zadr`ime na vidovite
sredstva, za potoa oddelno podetalno da ja obrabotime prvo ekonomikata na
osnovnite sredstva ( sredstvata na trudot) , a potoa i ekonomikata na obrtnite
sredstva ( predmetite na trudot).

1. Vidovi sredstva

Osven rabota i rabotna sila za raboteweto na pretprijatija potrebni se i

sredstva na trudot i predmeti na trudot, odnosno sredstva na pretprijatieto koi
ja so~inuvaat materijalnata osnova na raboteweto.
Site sredstva na pretprijatijata mo`at da se podelat spored nivnata
uloga i namena ( funkcija) vo raboteweto na osnovni sredstva, obrtni
sredstva , sredstva na rezervite i sredstva za zaedni~ka potro{uva~ka. Od
niv osnovnite i obrtnite sredstva imaat deloven karakter i se vikaat u{te i
delovni sredstva. Sredstvata na rezervite i sredstvata za zaedni~ka
potro{uva~ka nemaat deloven karakter i se narekuvaat so zaedni~ko ime u{te
i posebni sredstva.
Za da raboti oddelno pretprijatie potrebno e toa da raspolaga so
odredena golemina i odreden sostav na sredstva. Goleminata i sostavot na
109 )
Spored Zakonot za smetkovodstvo vo postojani ( osnovni ) sredstva spa|aat:
nematerijalnite vlo`uvawa, materijalnite vlo`uvawa, dolgoro~ni finansiski vlo`uvawa i
zadol`itelni dolgoro~ni vlo`uvawa. Vo obrtni sredstva pak se vklu~uvaat zalihite,
kratkoro~nite pobaruvawa od raboteweto, kratkoro~nite finansiski vlo`uvawa, drugite
kratkoro~ni pobaruvawa, hartiite od vrednost i pari~nite sredstva.
Dolgoro~nite finansiski vlo`uvawa se sostojat od pari~ni sredstva koi pretprijatieto gi
vlo`ilo vo drugi pretprijatija kako zdru`eni sredstva, potoa vo banki, kaucii, hartii od
vrednost, krediti i dr. dolgoro~ni delovni zdru`uvawa.
Vo kratkoro~ni pobaruvawa od raboteweto vleguvaat pobaruvawata na pretprijatieto {to
proizleguvaat od dadeni avansi, depoziti i kaucii, prodadeni proizvodi na kupuva~ite vo
zemjata i stranstvo, kako i drugi kratkoro~ni pobaruvawa od raboteweto.
Kratkoro~nite finansiski vlo`uvawa gi so~inuvaat slobodni pari~ni sredstva koi se vlo`uvaat
zaradi ostvaruvawe na razli~ni celi i interesi, vo rok od edna godina. Vo ovie sredstva spa|aat
: vlo`uvawa vo zaedni~ki pretprijatija, vlo`uvawa vo banki, vlo`uvawe na sredstvfa vo
slo`eni formi, pozajmeni sredstva vo vid na krediti vo zemjata i stranstvo i dr.
Drugi kratkoro~ni pobaruvawa proizleguvaat od odnosite so dr`avnite i drugite institucii
( pobaruvawa za pove}e plateni danoci i drugi obvrski), od odnosite so rabotnicite
( pobaruvawa za pove}e plateni plati), i razni drugi pobaruvawa.
Vo hartii od vrednost vleguvaat menici, ~ek i pari~ni sredstva.

114
sredstvata zavisi od vidot na dejnosta, predmetot na rabota, karakterot i
obemot na rabotewe i sl.
Sredstvata za rabotewe pretprijatieto mo`e da gi stekne od razli~ni
izvori. Sredstvata potrebni za osnovawe i po~etok na raboteweto gi dobiva od
osnova~ot-ite, a sredstvata potrebni za trajno vr{ewe na dejnosta
pretprijatieto gi ostvaruva so raboteweto. Isto taka , pretprijatieto mo`e da gi
dopolnuva sredstvata so t.n. dopolnitelno emitirawe na akcii ili od drugi
izvori koi pak mo`at da bidat so obvrska i bez obvrska za vra}awe ( zaemi,
krediti, besplaten prenos i sl.)

2. OSNOVNI SREDSTVA

2.1. Poim i sodr`ina na osnovnite ( postojanite) sredstva

Osnovni ( postojani) se onie sredstva na trudot ~ij proces na

transformacija od pari~en vo materijalen ( naturalen) oblik i obratno t.e. od
materijalen vo pari~en oblik trae podolgo od edna godina i ~ija vrednost e
nad opredelena golemina, potoa odredeni prava kako i pari~nite sredstva za
nabavka na tie sredstva i prava.
Pokonkretno tuka spa|aat:110 )
1. Predmeti koi funkcioniraat kako osnovni sredstva (orudija za
rabota, grade`ni objekti, dolgogodi{ni nasadi, osnovno stado),
2. Predmeti koi se nameneti za osnovni sredstva (investicionen
materijal na zaliha namenet za investicii, investicioni raboti vo tek i orudija
za rabota koi sé u{te ne se vo upotreba),
Predmetite koi funkcioniraat kako osnovni sredstva i predmetite koi
se nameneti za osnovni sredstva zaedno gi so~inuvaat osnovnite sredstva vo
oblik na predmeti ( stvari) ili t.n. materijalni vlo`uvawa.111)
3. Pari~ni sredstva nameneti za kupuvawe na osnovni sredstva
( osnovni sredstva vo pari~en oblik) - Ovde vleguva amortizacijata,
pari~nite sredstva od proda`ba na osnovni sredstva, pari~nite sredstva koi so
110 )
Nejkov D., “ Ekonomika i organizacija ugostiteqstva “, Privredni pregled, Beograd,
1973 god., str. 53.
111 )
Materijalnite vlo`uvawa podeleni se vo dve kategorii i toa : prirodni bogatstva i sredstva
za rabota. Vo prirodni bogatstva spa|a zemji{teto i {umite ( grade`noto i zemjodelskoto
zemji{te i zemji{teto za drugi nameni), a vo sredstva za rabota spa|aat grade`nite objekti,
opremata, dolgogodi{nite nasadi, osnovnoto stado i dr. vlo`uvawa za pribavuvawe na
sredstva za rabota.

115
rasporeduvawe na dobivkata se nameneti za kupuvawe na osnovni sredstva,
naplatenoto osiguruvawe na osnovnite sredstva, naemninata (kirijata),
pari~nite sredstva zemeni od drugi subjekti, a nameneti za osnovni sredstva
(zaemi) i drugi sredstva za taa cel.112)
4. Osnovni sredstva vo oblik na prava . Ovie sredstva mo`at da bidat
vo oblik na materijalni prava, osnova~ki vlo`uvawa i pobaruvawa vo vrska so
osnovnite sredstva.
Materijalnite prava se : vlo`uvawa vo patenti , 113) pravo na licenca,
pravo na primerok i na model, pravo na `ig, pravo na koristewe na
proizvodno-tehni~ka dokumentacija, razni vlo`uvawa vo studii, analizi,
ekspertizi, proekti i sl.
Osnova~kite vlo`uvawa gi ~inat izdatocite za studii i istra`uvawa, za
izrabotka i nabavka na proektantska i druga dokumentacija, za stru~no
osposobuvawe i usovr{uvawe na rabotnicite, za kamati i za premii na
osiguruvawe kako i drugi izdatoci vo vrska so osnovaweto na pravniot
subjekt. Isto taka, materijalni prava proizleguvaat i od vlo`uvawa vo osnovni
sredstva na drugi pretprijatija zaradi koristewe na tie sredstva za izvr{uvawe
na dejnosta. 114)
Pobaruvawata od osnovnite sredstva se : pobaruvawa od proda`ba
na osnovni sredstva i sl., kako i avansi dadeni na dobavuva~ite ili
izveduva~ite na osnovnite sredstva , pobaruvawa vrz osnova na zaedni~ka
izgradba na osnovni sredstva so drugi pretprijatija i sl.
Kako {to se gleda osnovnite sredstva ne gi opfa}aat site sredstva na
rabota ( ne gi opfa}aat sredstvata za rabota ~ie traewe e pokratko od edna
godina i sredstvata na trudot ~ija vrednost e pod opredelena golemina koi
vleguvaat vo obrtni sredstva), a pak gi vklu~uvaat i pravata {to zna~i ne se
identi~ni so poimot sredstva na trudot. 115) Pokraj poimot osnovni sredstva i
112 )
Pari~nite sredstva nameneti za vlo`uvawe vo osnovni sredstva sé do povtornoto
vlo`uvawe vo osnovni sredstva mo`at da se nao|aat na `iro-smetka na pretprijatieto i vo toj
slu~aj se koristat privremeno kako obrtni sredstva.
113 )
Patentot mu dava pravo na pronao|a~ot da go iskoristuva svojot patent (odnosno da go
otstapi na drugi na koristewe), a licencata nudi pravo na koristewe na tu|i prava ( tu| patent,
tu|i avtorski prava ili tu|a dokumentacija). Licencata koja se otplatuva od prihodite ostvareni
so proda`ba na proizvodi proizvedeni po licencata nema karakter na osnovno sredstvo.
114)
Materijalnite prava i korisnite efekti koi proizleguvaat od vlo`uvawata vo novi raboti
imaat karakter na osnovni sredstva bidej}i pretprijatieto vrz osnova na sredstvata koi gi
vlo`ilo za postignuvawe na tie prava mo`e niz podol period na godini da gi iskoristuva
steknatite prava. Vrednosta na sredstvata koi bile vlo`eni za postignuvawe na materijalnite
prava i efekti, postepeno niz eden podolg period, se prenesuva na proizvodite i uslugite koi
se dobivaat vrz osnova na steknatite prava.
115 )
Poimot sredstva na trudot ja opfa}a samo opremata ( ma{ini, alati i drugo) so koi
rabotnicite deluvaat vrz predmetite za rabota i toa ne samo onaa oprema koja ima zna~ewe
na osnovno sredstvo, tuku i onoj del od opremata koj kako siten inventar ima karakter na

116
sredstva na trudot se sre}ava i poimot oprema koj se upotrebuva kako
potesen poim za osnovnite sredstva.

2.2. Klasifikacija na osnovnite sredstva

( sredstvata na trudot)

Spored razni kriteriumi se vr{at razli~ni klasifikacii (podelbi) na

osnovnite sredstva.
1.Spored ekonomskata uloga 116) {to ja vr{at vo procesot na
proizvodstvo i davawe uslugi, sredstvata na trudot koi funkcioniraat kako
osnovni sredstva naj~esto se delat na : zemji{te, zgradi i drugi grade`ni
objekti, uredi, ma{ini, transportni sredstva, alati i krupen inventar.
a) Zemji{teto e osnoven uslov za odvivawe na stopanskata aktivnost.
Vo ekonomska smisla pod zemji{te se porazbiraat ne samo kopnenite, tuku i
vodnite povr{ini so koi se koristi pretprijatieto. Zemji{teto kako osnovno
sredstvo , a i kako sredstvo za rabota za nekoi pretprijatija e od pogolemo, a
za nekoi od pomalo zna~ewe. Za zemjodelskite pretprijatija na primer, toa e
vo isto vreme i predmet na rabota, a za site ostanati pretprijatija samo op{t
uslov za tekot na rabotniot proces.
Od aspekt na koristeweto na zemji{teto razlikuvame dve kategorii na
zemji{te i toa : zemji{te za nestopanski celi i zemji{te za stopanski celi koe
pak se deli na zemjodelsko zemji{te i zemji{te koe slu`i za drugi stopanski
dejnosti.
b) Zgradi i drugi grade`ni objekti - se isto taka eden od osnovnite
uslovi za normalno odvivawe na dejnosta. Zgradite se razlikuvaat po namena
i toa :
- zgradi za smestuvawe na energetskite uredi ( kotlarnici,
ma{inski oddelenija i sl.),
- zgradi vo koi se odviva proizvodniot proces ( pogoni,
rabotilnici),
- zgradi za tekovno smestuvawe na sredstvata na trudot,
predmetite na trudot i gotovite proizvodi ( magacini, silosi,
gara`i),
- delovni zgradi ( vo koi se smesteni administrativnite slu`bi),
- drugi zgradi ( menzi, stanbeni zgradi i sl.).
obrtno sredstvo.
116 )
Isto, str. 100.

117
 v) Uredi se takvi sredstva na trudot koi nitu se celosno op{t uslov za
rabotewe nitu se ma{ini vo vistinska smisla na zborot. Vsu{nost, toa se
sredstva koi slu`at za donos na energija, prevoz, tovarewe-istovar,
smestuvawe i obrabotka na predmetite na trudot. Mo`at da bidat :
a) uredi od energetsko zna~ewe koi slu`at za prenos i dovod na
energija ( elektri~na mre`a, dalnovodi i trafostanici, naftovodi, plinovodi,
pumpni stanici i sl.),
b) uredi od proizvodno zna~ewe koi slu`at vo proizvodstvoto ili za
potrebite na proizvodstvoto ( pe~ki, kotli, kazani , cisterni i sl.),
v) uredi od transportno zna~ewe koi slu`at za prevoz i
manipulacija so predmetot na trudot (toa se pati{ta, mostovi, stanici,
pristani{ta, aerodromi, digalki, koli~ki, kranovi i sl.),
g) drugi uredi ( klima uredi, uredi za greewe, ladewe, telefonski
uredi i dr.).
g) Ma{ini - Ma{inite se sredstva za rabota so koi se proizveduva
energija, se podvi`uvaat rabotnite ma{ini ili se obrabotuvaat predmetite na
trudot. Site ma{ini najnapred se grupiraat vo dve grupi i toa : pogonski
ma{ini i rabotni ma{ini.
Pogonskite ma{ini mo`at da bidat primarni ma{ini- pokrenuva~i, koi
sami proizveduvaat energija (pr. parni ma{ini i turbini, dizel motori i
lokomotivi) i sekundarni ma{ini (podvi`uva~i) koi ja primaat pogonskata
energija od primarnite i ja prenesuvaat natamu na rabotnite ma{ini ( pr.
elektromotori, elektrogeneratori, elektrolokomotivi i sl.).
Rabotnite ma{ini pak slu`at za neposredna obrabotka na predmetite
na trudot . Spored na~inot na obrabotka na predmetot na trudot tie se delat na
:
a) ma{ini za mehani~ka obrabotka na predmetite na trudot ( ma{ini
za ostrewe, ma{ini za {iewe, drobilki, dup~alki i sl.),
b) ma{ini za termi~ka obrabotka na predmetite na trudot ( aparati za
avogeno zavaruvawe, razni napravi za varewe i pe~ewe i tn.),
v) ma{ini za hemiska obrabotka na predmetite na trudot (razni
aparati i ma{ini za filtrirawe, destilacija, kristalizacija i drugi
oblici na hemiska obrabotaka na predmetite na trudot ),
Spored {irinata na primena pak rabotnite ma{ini se delat na:
a) op{ti ili univerzalni ma{ini koi mo`at da se primenuvaat vo sekoe
pretprijatie ( ma{ini za pi{uvawe, ma{ini za smetawe, ma{ini za
umno`uvawe, za fotokopirawe itn.),
b) posebni ili specijalni ma{ini koi se upotrbuvaat samo vo oddelni
granki ( ma{ina za pletewe vo tekstilnata industrija, linotip vo
grafi~kata industrija i sl.).

118
 Vo odnos na rabotnikot gledano od aspekt na stepenot na
supstitucija na ~ovekoviot trud so rabotata na ma{inata imame :
a) ra~ni rabotni ma{ini so koi rabotnikot rakuva ili gi poslu`uva
( stepenot na mehanizacija),
b) poluavtomatski rabotni ma{ini koi vo pogolem del rabotat sami, a
rabotnikot so niv upravuva (vklu~uvawe, nadgleduvawe,
isklu~uvawe),
v) superavtomatski rabotni ma{ini koi seta rabota ja izvr{uvaat sami,
a rabotnikot samo gi vklu~uva i intervenira koga signalnite ili
mernite uredi }e opomenat na eventualna disfunkcija vo rabotniot
proces (stepen na avtomatizacija),
g) rabotni ma{ini roboti, so koi upravuvaat mikroprocesori 117 ), a
rabotnikot prakti~no e otsuten od rabotata ( stepen na
kompjuterizacija).
d) Transportni sredstva- slu`at za prevoz na surovini, poluproizvodi,
gotovi proizvodi, mebel, uredi, ma{ini, grade`en materijal i sl. po kopneni ,
vodeni i vozdu{ni pati{ta. Spored na~inot na podvi`uvawe transportnite
sredstva mo`at da bidat :
a) mehani~ki transportni sredstva ( kamioni, kamioni cisterni,
kamioni ladilnici, avtobusi, tovarni i patni~ki `elezni~ki vagoni,
traktori, digalki, motorni brodovi, avioni),
b) zapre`ni transpotrni sredstva ( koli koi gi vle~at doma{ni `ivotni),
v) transportni sredstva koi gi dvi`i ~ovekot ( vagonetki, ra~ni
koli~ki, tricikli).
Vo sovremeniot transport dominiraat mehani~kite transportni
sredstva, a sé pomala e upotrebata na zapre`nite transportni sredstva i
transportnite sredstva {to gi dvi`i ~ovekot.
Ekonomskata razvienost na zemjata i konfiguracijata na terenot vo
odredena prilika se presudni faktori koi odreduvaat dali }e se primenat
mehani~ki ili drugi transportni sredstva.
Pokraj toa vrz izborot na transportnoto sredstvo vlijaat i mo`nostite za
izbor, geografskata oddale~enost, vidot i koli~inata na tovarot, cenata na
prevoz i sl.118 )
|) Alati, modeli i napravi za merewe - slu`at kako pomagala nameneti
za odredena cel vo ramkite na soodvetnata dejnost.

117 )
Mikroprocesorot e male~ka plo~ka na koja se vtisnati site osnovni elementi na
kompjuterot.
118 )
Kako sredstvo za rabota dobitokot vo sovremenite pretprijatija sé pomalku se koristi i
mo`e da se re~e deka e is~eznat od upotreba. Me|utoa, vo zemjodelstvoto toj sé u{te e va`no
i korisno sredstvo za rabota. Isto taka, dobitokot se upotrebuva i pri eksploatacijata na {umite
kade slu`i za prenos na ise~enite drva do pristapnite pati{ta.

119
 Alatite se takvi sredstva na trudot so koi so ma{ini ili ra~no
neposredno se deluva vrz predmetot na trudot. Se delat na ma{inski alati
( razni no`evi i igli za razni ma{ini i sl.) i ra~ni alati ( razni no`evi, pili ,
~ekani , kle{ti i dr.).
Modelite slu`at za oblikuvawe ili olesnuvawe na izrabotkata na
proizvodot. Takvi se kalapite, kuklite, mostrite, {ablonite i sl.
Spravite za merewe mo`at da se ednostavni ( pr. metra, visok, libela),
no i slo`eni koi se narekuvaat merni instrumenti (pr. strujomeri, plinomeri,
vodomeri, manometri i sl.) koi pred sé se primenuvaat vo kontrolni celi.
e) Krupen inventar- se onie sredstva na trudot koi pretstavuvaat
neposreden uslov za vr{ewe na dejnosta na pretprijatieto. Od aspekt na
funkciite za koi e namenet i spored toa kade se nao|a, mo`e da bide pogonski
i deloven inventar.
Pogonskiot inventar se nao|a i se upotrebuva vo pogonskite prostorii
( rabotilnici), a delovniot se nao|a vo kancelariite. Najtipi~ni primeri za
inventar se mebelot, zavesite, tepisite, ma{inite za pi{uvawe i smetawe i sl..
2. Spored mestoto {to go imaat vo procesot na proizvodstvo
sredstvata na trudot, odnosno osnovnite sredstva mo`at da se podelat na
proizvodni i neproizvodni sredstva na trudot. Proizvodni se onie so koi se
izvr{uva procesot na proizvodstvo (ma{inite, uredite, alatite i sl.), a
neproizvodni se onie na koi ili vo koi se izvr{uva procesot na proizvodstvo
( zemji{te , zgradi) ili so koi se vr{i transport na surovini, poluproizvodi,
gotovi proizvodi, i sl.( pr. transportnite sredstva - kamioni, avtobusi, i sl.).
3 Od aspekt na toa dali se koristat ili pak ne se koristat, osnovnite
sredstva se klasificiraat na osnovni sredstva vo priprema , osnovni sredstva
vo upotreba i osnovni sredstva von upotreba. Osnovni sredstva vo upotreba
se onie koi na bilo koj na~in se upotrebuvaat vo procesot na raboteweto, a
osnovni sredstva von upotreba se onie koi se nabaveni, no sé u{te ne se
upotrebuvaat ili poradi razni pri~ini se povle~eni od upotreba. Toa mo`e da
bide poradi namaluvawe na obemot na rabota, poradi tehni~ka (fizi~ka)
zastarenost, poradi ekonomska ( moralna) zastarenost i poradi razni drugi
pri~ini.
Osnovnite sredstva von upotreba i osnovnite sredstva vo priprema ne
davaat efekti i prihodi, a predizvikuvaat tro{oci (osiguruvawe, odr`uvawe,
amortizacija i sl.), taka {to treba da se nastojuva osnovnite sredstva vo
priprema {to pobrzo da se vovedat vo upotreba, a za osnovnite sredstva von
upotreba da se najde soodvetno re{enie.

2.3. Kapacitet na sredstvata na trudot

120
 Terminot kapacitet poteknuva od latinskiot izraz “ capacitas ” {to
zna~i sposobnost ( mo`nost) da se napravi ne{to za opredeleno vreme.
Ako se obezbedeni drugite dva proizvodni elementi ( trud i predmeti
na trudot), obemot na proizvodstvo i prometot na uslugi na pretprijatieto }e
zavisi od kapacitetot na negovite osnovni sredstva vo edinica vreme i vo
vkupniot fond na rabotno vreme predvideno za nivno koristewe.
Pod kapacitet na osnovnite sredstva {to slu`at kako sredstva na trudot
se podrazbira tehni~kata mo`nost za proizvodstvo na proizvodi, odnosno za
vr{ewe na uslugi na ma{inite, uredite, zgradite i drugite sredstva na trudot vo
po{iroka smisla na zborot.
Taka definiraniot kapacitet pretstavuva koli~inski (kvantitativen)
kapacitet za razlika od kvalitativniot kapacitet koj ja ozna~uva sposobnosta
na sredstvata efektite da gi ostvarat i vo soodveten kvalitet . Ova e va`no
bidej}i mo`e da se slu~i nekoja ma{ina koja ima odreden kvantitativen
kapacitet poradi svojata dotraenost ili neispravnost polovinata od proizvodite
da gi dava neispravni.
Kapacitetot na sredstvata na trudot mo`eme da go posmatrame od
pove}e aspekti.
a) Spored vidot na sredstvoto za rabota imame kapacitet na zgradi,
kapacitet na uredite, kapacitet na pogonskite ma{ini, kapacitet na rabotnite
ma{ini, kapacitet na transportnite sredstva i sl.
b) Spored opfatot imame kapacitet na sekoe oddelno sredstvo za
rabota ( poedine~en kapacitet); kapacitet na grupa istovidni, odnosno grupi
istovidni i raznovidni sredstva za rabota, funkcionalno povrzani vo procesot
na rabota ~ij kapacitet e odreden so kapacitetot na najslabata grupa (kapacitet
na grupa ili grupi na sredstva za rabota; i kapacitet na pretprijatieto koj e
odreden so kapacitetot na osnovnata dejnost.
v) Spored faktorite za iskoristuvawe na kapacitetot imame tehni~ki i
ekonomski kapacitet.
Vo tehni~ka smisla kapacitet e onaa sposobnost na sredstvata na
trudot za ostvaruvawe na odredeni efekti koja e uslovena samo od nivnite
tehni~ki osobini i propisi ( zastoi, odr`uvawe i tn.).
Vo ramkite na tehni~kiot kapacitet razlikuvame :
- Maksimalen ( teoretski, idealen ili vgraden) kapacitet e maksimalen
obem na proizvodstvo na proizvodi ili uslugi koj mo`e da se postigne so
postojnite sredstva pod sovr{eni rabotni uslovi bez nikakvi zagubi.
- Instaliran ili vgraden kapacitet koj pretstavuva najgolema
sposobnost za ostvaruvawe na efekti vo uslovi na postoewe na tesni grla i

121
kade nema nikakvi drugi zagubi. Vo takov slu~aj kapacitetot na celata grupa
ma{ini zavisi od tesnoto grlo, {to zna~i deka i kapacitetot na celata grupa
ma{ini iznesuva kolku kapacitetot na ma{inata {to e tesno grlo.
- Realen tehni~ki kapacitet e maksimalniot mo`en kapacitet ili
instaliraniot smalen za zastoite vo raboteweto koi ne mo`at da se izbegnat
( realno iskoristen kapacitet vrz osnova vistinskoto rabotno vreme na
sredstvata).
Ekonomskiot kapacitet pak e nu`no pomal od tehni~kiot kapacitet
bidej}i zavisi i od drugi faktori. Ekonomskiot kapacitet na sredstvata na
trudot e sposobnosta na sredstvata na trudot za ostvaruvawe na odredeni
efekti koja zavisi i od drugi faktori ( lu|e, organizacija, snabdenost so
predmeti na trudot, op{ti rabotni uslovi itn.).
Ekonomskiot kapacitet mo`e da bide:
- Planiran ili raboten kapacitet- toa e kapacitet koj vo postojnite
uslovi vistinski mo`e da se koristi. Ovdeka se vklu~eni i zagubite poradi
redoven odmor na rabotnicite, zastoite poradi prirodata na rabotniot proces i
drugi opravdani zagubi.
-Ostvaren kapacitet koj e pretstaven so vistinskiot stepen na
iskoristenost na realniot raboten kapacitet smalen za site drugi zagubi
nastanati poradi deluvawe na nepovolnite vnatre{ni i nadvore{ni priliki.
-Optimalen kapacitet e onoj koj obezbeduva najpovolno (optimalno )
iskoristuvawe so ogled na potrebite na pazarot i najniski tro{oci po edinica
proizvod ili usluga ( obi~no se smeta okolu 75-90 % od maksimalniot
kapacitet. Koga obemot na proizvodstvo }e go premine optimalniot stepen na
koristewe na kapacitetot vo pravec kon maksimalniot kapacitet, tro{ocite po
edinica proizvod po~nuvaat da rastat i opa|a ekonomi~nosta na pretprijatieto.
Vo vrska so izrazuvaweto na kapacitetot mo`e da se re~e deka
golemata raznovidnost na sredstvata na trudot i golemiot broj na dejnosti go
ote`nuva toa izrazuvawe. Vo sekoj slu~aj me|utoa, site kapaciteti se
izrazuvaat pred sé so u~inokot na soodvetnoto sredstvo i so negovite
tehni~ki svojstva .
Pri iska`uvaweto na kapacitetot glavno se raboti za kapacitet na
oddelno sredstvo, za kapacitet na grupa na sredstva koi se funkcionalno
povrzani i za kapacitet na celoto pretprijatie.
Kapacitetot na oddelno sredstvo se iska`uva so broj na proizvodi ili
broj na operacii koi toa sredstvo gi izvr{uva ( pr. 4oo udari vo minuta).
Kapacitetot na grupa povrzani sredstva se izrazuva so brojot na
operacii ili rabotni u~inoci {to mo`e da gi napravi ma{inata koja pretstavuva
tesno grlo kako najslaba to~ka vo ramkite na grupata.
Kaj kapacitetot na celoto pretprijatie so ogled na raznovidnosta na
sredstvata treba da se razlikuvaat osnoven i pomo{en kapacitet. Taka na pr.

122
kaj hotelsko-turisti~kite pretprijatija osnovnite kapaciteti se sodr`ani vo
brojot na kreveti vo hotelite ili vo brojot na sedi{ta vo restoranite, a
pomo{nite kapaciteti vo prodavnicite za suveniri, sportsko rekreativni objekti
i sl. Kaj pretprijatieto za cement pak osnovnite kapaciteti se sodr`ani vo
ma{inite i uredite za proizvodstvo na cement , a ma{inite za iskop i vozilata
za prevoz na surovinite gi ~inat pomo{nite kapaciteti. Za razlika od hotelsko-
ugostitelskite pretprijatija ovdeka osnovnite kapaciteti namesto vo kreveti i
sedi{ta }e bidat izrazeni vo toni cement.

2.4. Stepen na iskoristenost na kapacitetot

Za efikasno vodewe na delovnata politika na pretprijatieto potrebno e

pokraj izrazuvaweto i utvrduvaweto na kapacitetot na pretprijatieto, da se
odredi i stepenot na iskoristenost na kapacitetot. Ova e va`no bidej}i pome|u
stepenot na koristewe na kapacitetot i tro{ocite na pretprijatieto postoi tesna
korelativna vrska.
Stepenot na iskoristenost na kapacitetot e procentualen odnos me|u
ostvarenite efekti vo odreden vremenski period i mo`nite efekti. Efektite na
pretprijatieto pak mo`at da se izrazat na razni na~ini : vo koli~ina na
proizvodi, vo koli~ina na prerabotena surovina, broj na operacii, vo ma{inski
~asovi i sl.
Se presmetuva taka {to efektite ( vo slu~ajov ostvareniot broj
proizvodi) se mno`at so 100 i rezultatot se deli so mo`nite efekti ( vo
slu~ajov mo`niot broj proizvodi) :

OBP x 100
SIP = -----------------
MBP

kade SIP = stepen na iskoristenost na kapaciteti vo %, OBP = ostvaren broj

proizvodi, MBP = mo`en broj proizvodi.
Kaj uslu`nite pretprijatija , namesto broj na proizvodi bi imale
ostvaren broj na uslugi i mo`en broj na uslugi.
Dokolku pak efektite se izrazeni vo ma{inski ~asovi toga{ mereweto
na iskoristuvaweto na kapacitetot mo`e da se vr{i so utvrduvawe na odnosot
na ostvarenite ~asovi na rabota na ma{inata i kalendarskite ili re`imskite 119),
119 )
Re`imsko rabotno vreme e kalendarskoto rabotno vreme namaleno za vremeto na nedeli,
praznici, odmori i me|usmenski zastoi, koga ma{inata ne raboti.

123
normiranite 120) i planiranite ~asovi 121) na rabota na edna ma{ina ili grupa
ma{ini.
Taka na primer, kaj kalendarskoto rabotno vreme bi imale :

ORV x 100
SIP = -----------------------------
8760

kade SIP = stepen na iskoristenost na kapacitetot vo %, ORV = ostvareno

rabotno vreme vo ~asa, 8760 e vkupniot broj ~asovi vo edna godina ili 365
pomno`eno so 24 ~asa kolku {to ima vo eden den.
Na sli~en na~in mo`eme da go presmetame i stepenot na iskoristenost
na kapacitetot za drugite vidovi rabotno vreme na ma{inata ( re`imskoto,
normiranoto i planiranoto).
Stepenot na iskoristuvawe na kapacitetot zavisi od pove}e faktori. 122)
Sekoe pretprijatie treba da nastojuva da gi usoglasi elementite na procesot na
rabota optimalno t.e. koristeweto na kapacitetot da go pribli`i do optimalnoto
koristewe na kapacitetot so cel da gi namali tro{ocite po edinica proizvod i da
ja zgolemi dobivkata i kvalitetot na svoeto rabotewe.

2.5. Tro{ewe na sredstvata na trudot

Pod poimot tro{ewe na sredstvata na trudot se podrazbira proces na

postojano namaluvawe na vrednosta na tie sredstva kako poradi fizi~ko
abewe taka i poradi ekonomsko ili moralno tro{ewe.
Fizi~koto tro{ewe nastanuva so nivnata upotreba i pod vlijanie na
prirodnite sili ( do`d, sneg, mraz, vlaga i sl.), dodeka ekonomskoto ili
moralnoto tro{ewe nastanuva vo tekot na tehni~ko-tehnolo{kiot i nau~niot
razvoj so toa {to se javuvaat i voveduvaat novi pousovr{eni sredstva na
trudot koi se poproduktivni, poekonomi~ni i porentabilni, pa i relativno
poevtini.

120 )
Normiranoto rabotno vreme e re`imskoto rabotno vreme namaleno za normiranite
zagubi na vreme poradi odr`uvawe i popravka na ma{inata, ~ekawe i drugi zastoi na
ma{inata koi mo`at da se predvidat i normiraat.
121 )
Planiranoto rabotno vreme e ramno na normiranoto rabotno vreme namaleno za
mo`nite vonredni zagubi na vreme poradi dejstvo na vi{a sila, nedostig na energija i sl.
122 )
Za faktorite koi vlijaat vrz stepenot na iskoristenost na kapacitetot pove}e }e zboruvame
vo vtoriot del pri razgleduvaweto na organizacijata na pretprijatijata.

124
 So fizi~koto tro{ewe sredstvata ja gubat i svojata upotrebna vrednost
i svojata vrednost, a so moralnoto tro{ewe tie sé u{te ne ja izgubile ni
upotrebnata vrednost, ni vrednosta, no sepak se povlekuvaat od upotreba,
odnosno se prodavaat na drugi organizacii po poniska cena.
So proda`bata pretprijatieto se osloboduva od tro{ocite za odr`uvawe i
osiguruvawe na osnovnoto sredstvo, a i od tro{okot za amortizacija. Od
druga strana pak, so proda`bata doa|a do pari koi mo`e da gi vlo`i vo nabavka
na novo osnovno sredstvo.
No i kaj fizi~koto tro{ewe potpolno gubewe na upotrebnata vrednost i
vrednosta ne zna~i i nivno fizi~ko is~eznuvawe. Naprotiv, tie fizi~ki i
ponataka postojat, a imaat i izvesna prometna vrednost, a toa e vrednosta na
materijata od koja tie sredstva se napraveni, pa zatoa tie mo`at da
pretstavuvaat sekundarna surovina ( `elezo, bakar i sl.) koja obi~no mo`e da
se prodade vo organizaciite za otkup na sekundarni surovini “otpadi ”. 123)
I vo dvata slu~ai stanuva zbor za t.n. rashoduvawe t.e. stavawe na
osnovnite sredstva nadvor od upotreba. Rashoduvaweto mo`e da bide
redovno ( ako sredstvata se celosno istro{eni t.e. tie se otpi{ani , odnosno im
pominalo vremeto na upotreba), i vonredno rashoduvawe, ako sredstvata
stanale neupotreblivi pred vreme ili se tehni~ki zastareni, pri {to ne mora
dokraj da bidat otpi{ani. Ako se otpi{ani celosno, pri rashoduvaweto
sredstvata se bri{at i od inventarot na pretprijatieto. Dokolku pak ne se
otpi{ani celosno, neotpi{anata vrednost treba da se nadopolni so naplata na
osiguruvawe, proda`ba na otpad ili so sredstva od rezervite.

2.6. Amortizacija na sredstvata na trudot

Pod poimot amortizacija se podrazbira pari~niot iznos t.e. vrednosta

na istro{eniot del od sredstvata na trudot, koj se prenesuva na cenata na
novite proizvodi i pri realizacijata se izdvojuva so cel po potpolnata
istro{enost na tie sredstva da se nabavat novi vo onaa vrednost {to tie ja
imale pri nivnata nabavka. Zna~i, taka izdvoenite pari~ni sredstva se
narekuvaat amortizacija i od tie sredstva se formiraat t.n. amortizacioni
fondovi.
So amortizacijata se ovozmo`uva odr`uvawe na vrednosta na
osnovnite sredstva, nepre~eno rabotewe i iskoristuvawe na kapacitetite, kako
i modernizacija na sredstvata i zgolemuvawe na kapacitetite na pretprijatieto.
123 )
Ackoski N., cit. delo, str.106.

125
 Vo osnova postojat dva sistema na presmetuvawe na amortizacijata.
Toa se vremenskiot i funkcionalniot sistem.
Spored vremenskiot sistem amortizacijata se presmetuva vrz osnova
na prose~niot vek na traewe na sredstvata na trudot, a mo`e da bide
proporcionalna, progresivna i degresivna.
Proporcionalnata e ista za celo vreme i nitu se zgolemuva nitu se
namaluva. Se presmetuva taka {to nabavnata vrednost se deli so vekot na
traewe na sredstvata na trudot

NV
A = ------------
VT

pri {to A = iznos na godi{nata amortizacija, NV = nabavna vrednost, VT=

vremetraewe na sredstvata na trudot ( godini).

Amortizacionata stapka pak se presmetuva taka {to iznosot na

godi{nata amortizacija se mno`i so 100 i dobieniot rezultat se deli so
nabavnata vrednost na sredstvata na trudot:

A x 100
a = ---------------
NV

pri {to a= godi{na amortizaciona stapka, A = godi{na amortizacija, NV =

nabavna vrdnost na sredstvata na trudot.
Progresivna e onaa amortizacija koja postojano apsolutno i relativno
raste. Se primenuva kaj sredstva koi podolgo se uhoduvaat, kaj sredstva kaj
koi doa|a do zgolemeno koristewe, i kaj sredstva ~ija proizvodna sposobnost
raste vo vekot na negovoto traewe.
Degresivna e onaa amortizacija koja apsolutno i relativno postojano
opa|a. Se primenuva za osnovni sredstva ~ija proizvodna sposobnost opa|a so
tek na vreme, a raste investicionoto i tekovnoto odr`uvawe kako tro{ok.
Pozitivna strana na vremenskata amortizacija e toa {to e ednostavna
metoda, odr`uva integritet na sredstvata i ovozmo`uva odreden minimum na
rentabilnost vo raboteweto.
Negativna strana pak e {to iznosot na amortizacijata ne se sovpa|a so
realnoto tro{ewe na tie sredstva i ako opredelena amortizaciona stapka e
poniska od realnata, toga{ ne mo`e da se obezbedi potreben pari~en iznos za
zamena na sredstvata za rabota. Ovaa metoda mo`e uspe{no da se primenuva
kaj grade`nite objekti.

126
 Funkcionalniot sistem na presmetuvawe na amortizacijata se potpira
na toa deka dinamikata na tro{ewe na sredstvata za rabota e uslovena od
intenzitetot na nivnoto koristewe. Pari~niot iznos na amortizacioniot otpis e
vo neposredna zavisnost od stepenot na iskoristenost, odnosno od u~inokot
na sredstvata na trudot.
So ogled na na~inot na evidentirawe na u~inokot, funkcionalnata
amortizacija mo`e da se presmeta na dva na~ini i toa spored koli~inata na
ostvareni u~inoci i spored ~asovite na rabota na osnovnoto sredstvo.
Kaj sistemot na funkcionalna amortizacija ne se primenuva godi{na
kvota na amortizacija. Ovde se vodi smetka za toa kolkav e predvideniot
ekonomski vek na traewe na osnovnoto sredtvo, i iznosot na amortizacija se
presmetuva po edinica u~inok( po edinica proizvod ili po eden ~as kako
edinica na koristewe).
Amortizacijata po edinica u~inok se presmetuva taka {to vrednosta
na sredstvata na trudot se stava vo odnos so vkupniot korisen u~inok na
sredstvata za rabota vo tekot na celiot nivni vek na traewe.

V
a = ----------------
U

pri {to a = amortizacija po edinica u~inok , V = vrednost na sredstvata, U=

korisen u~inok na sredstvata za rabota vo tekot na vekot na traeweto.
Primenata na funkcionalnata amortizacija e poblisko do realnata
procenka na tro{eweto na sredstvata za rabota, vo {to e i nejzinata prednost
nad vremenskata amortizacija.
Ovaa amortizacija naj~esto se primenuva vo pretprijatijata kade
rabotniot proces ne te~e ramnomerno, pa spored toa i ostvaruvaweto na
u~inocite ne e ramnomerno.
No, osnoven problem pri toa e odreduvaweto na u~inokot na
oddelnite sredstva. Isto taka, problem e so sredstvata koi ne se koristat, pa so
toa i ne se otpi{uvaat, a i so sredstvata koi nedovolno se koristat, a se tro{at
bez ogled na stepenot na koristewe ( se tro{at moralno i fizi~ki). So
primenata na ovoj metod nema da uspeeme da go so~uvame integritetot na
sredstvata koi nedovolno se upotrebuvaat i nema da bideme vo mo`nost da ja
vratime nivnata vrednost.
Prifa}aweto na prednostite i nedostatocite na dvata sistema dovelo do
primena na kombiniran sistem na presmetuvawe na amortizacijata koj koristi
elementi i na vremenskiot i na funkcionalniot sistem.

127
 2.7. Vrednost na osnovnite sredstva ( sredstva na trudot)

Vo pretprijatieto postojat razli~ni vidovi sredstva za rabota. Bidej}i e

nemo`no tie da se sobiraat vo naturalni pokazateli potrebno e tie da se iska`at
vo nivnata vrednost, odnosno vo vrednosni pokazateli. Ova e potrebno i
zaradi knigovodstvena i zaradi statisti~ka evidencija. Bez odreduvawe na
vrednosta ne bi mo`elo da se izvr{i nitu presmetka na amortizacijata, nitu
osiguruvawe, nitu pak da se napravi kalkulacija na cenite.
Postojat slednive vidovi vrednosti na osnovnite sredstva : fakturna
vrednost, nabavna, rep i sega{na vrednost na osnovnite sredstva.
1. Fakturnata cena ( vrednost) na osnovnite sredstva e vrednosta
koja e zabele`ana vo fakturata na prodava~ot. Toa e vsu{nost kupovna cena
na osnovnoto sredstvo.
2. Nabavnata vrednost e sostavena od fakturnata vrednost zgolemena
za tro{ocite za transport i monta`a.
3. Sega{nata vrednost ( knigovodstvena vrednost) pretstavuva razlika
me|u nabavnata vrednost i knigovodstveniot otpis t.e. go pretstavuva
preostanatiot del od vrednosta na osnovnoto sredstvo posle izvr{enite otpisi
na ime tehni~ka i ekonomska zastarenost.

SV = NV - OV
Stepenot ( procentot) na istro{enost pak, se presmetuva koga
otpi{anata vrednost se podeli so nabavnata vrednost i toj koeficient se
pomno`i so 100.

OV
S I = --------- x 100
NV

Me|utoa, ovoj na~in na presmetuvawe na sega{nata vrednost e realen

samo vo uslovi koga postoi relativna stabilnost na nacionalnata valuta. Koga
toa ne e slu~aj t.e. koga ima inflacija ili deflacija ( namaluvawe, t.e.
zgolemuvawe na kupovnata vrednost na nacionalnata valuta), za porealno
utvrduvawe na sega{nata vrednost na osnovnite sredstva se vr{i povremena
korekcija na knigovodstvenata vrednost so pazarnata cena ( t.n.
revalorizacija).
4. Reprodukciona vrednost na sredstvata na trudot e onaa vrednost
koja bi ja imale sredstvata na denot na procenkata koga bi bile celosno novi.

128
 2.8. Revalorizacija na osnovnite sredstva

Osnovnite sredstva traat pove}e godini. Vo tekot na nivnoto

koristewe mo`e da dojde do zna~itelni promeni na nivnite ceni na pazarot
taka {to mo`eme da dojdeme vo situacija so otpisite koi sme gi ostvarile na
ime na amortizacija da ne bideme vo mo`nost toa sredstvo da go
nadomestime posle negovata istro{enost.
Do zna~itelni promeni na cenite mo`e da dojde pod dejstvoto na
razni faktori, no osobeno toa se slu~uva vo uslovi na krizi, pri op{t porast
na cenite, vo uslovi na inflacija i sl.
Se postavuva pra{aweto kako da se presmeta tro{eweto na vrednosta
na osnovnoto sredstvo po pooddelni presmetkovni periodi so cel da se
obezbedi nadomestok na vrednosta na potro{enoto sredstvo. Od druga strana,
se postavuva i pra{aweto kako vo vrednosta na proizvodite koi se
proizveduvaat so toa sredstvo da se vklu~at tolkavi tro{oci za osnovnite
sredstva koi odgovaraa na op{tite priliki na periodot za koj se presmetuva
cenata.
So cel da mo`e da se vr{i realna amortizacija na osnovnite sredstva
potrebno e da se usoglasi knigovodstvenata vrednost so vistinskata vrednost
na sredstvata. Toa usoglasuvawe se vr{i po pat na povtorna procenka na
vrednosta na osnovnite sredstva, t.e. po pat na revalorizacija.
Revalorizacijata zna~i, e povtorna procenka na vrednosta na
sredstvata na trudot koja se vr{i so cel za usoglasuvawe na knigovodstvenata
vrednost so vistinskata vrednost na sredstvata.
Revalorizacijata mo`e da se izvr{i na dva na~ina i toa so metodot na
procenka i so metodot na koeficienti. Metodot na procenka se sostoi vo
direktna procenka na sekoe osnovno sredstvo vrz osnova na utvrden cenovnik
i utvrdena postapka. Metodot na koeficienti se potpira na utvrdeni koeficienti
od strana na nadle`en dr`aven organ. Koeficientite mo`at da se dinstveni za
site grupi osnovni sredstva, a mo`at da bidat i razli~ni za pooddelni grupi na
osnovni sredstva.
Revalorizacijata pokraj toa , mo`e da bide op{ta koja gi opfa}a site
osnovni sredstva i delumna koja gi opfa}a samo oddelni vidovi osnovni
sredstva.

129
 2.9. Odr`uvawe na sredstvata na trudot

Upotrebata na osnovnite sredstva vo ugostitelskite pretprijatija bara i

nivno soodvetno odr`uvawe ( ~istewe, podma~kuvawe, popravka i sl.).
Celta na odr`uvaweto na osnovnite sredstva e da gi osposobi
osnovnite sredstva za pravilno funkcionirawe, da gi za{titi od predvremeno
tro{ewe, da gi spre~i rasipuvawata i da obezbedi normalno rabotewe na
pretprijatieto so {to pomalku prekini vo raboteweto.
Spored vidot na rabotite, vremenskoto rastojanie vo koe se vr{at i
nivnoto traewe, odr`uvaweto mo`e da bide tekovno i investiciono.
Pod tekovno odr`uvawe se podrazbiraat redovnite intervencii vrz
sredstvata na trudot kako na primer otstranuvawe na pomali rasipuvawa i
o{tetuvawa, podma~kuvawe, ~istewe i sl. Se vr{i vo od t.e. bez zapirawe na
proizvodstvoto , a negovite tro{oci vleguvaat vo cenata na ~ineweto vo
vremeto na nivnoto nastanuvawe.
Pod investiciono odr`uvawe pak se podrazbiraat pogolemite
intervencii koi po pravilo traat i podolgo vreme i za koi naj~esto e potrebno
da se zapre procesot na rabotewe. Se vr{i povremeno i planski ili pak koga }e
se javi potreba za takva intervencija kako {to se na primer golemite
o{tetuvawa na sredstvata na trudot. Tro{ocite na investicionoto odr`uvawe se
nadomestuvaat od ostvareniot prihod vo tekot na godinata vo koja nastanale.
Ovie tro{oci se utvrduvaat i presmetuvaat po stapka koja se dobiva taka {to
predvidenite ( planirani) tro{oci na investiciono odr`uvawe (TIO) se stavat vo
odnos so osnovicata za amortizacija, odnosno vrednosta na sredstvata po
formulata :

TIO x 100
------------------------------------
V (nabavna vrednost)

Taka na primer, ako tro{ocite za investiciono odr`uvawe se

predvideni vo visina od 400.000 den. , a osnovicata za amortizacija iznesuva
20.000.000 den., toga{ stapkata na investiciono odr`uvawe }e bide:

400.000 x 100
------------------------------------ = 2 %
20.000.000

130
 2.10. Ekonomija na osnovnite sredstva

Celta na ekonomijata na pretprijatieto e so {to pomali vlo`uvawa na

elementi na procesot na trudot da se postignat pogolemi rezultati. Od ova
proizleguva deka pretprijatieto treba da te`nee kon ostvaruvawe na ekonomija
kako so rabotnata sila taka i so osnovnite i obrtnite sredstva.
Celta na ekonomijata na osnovnite sredstva e so ista koli~ina
osnovni sredstva da se proizvedat {to pogolemi koli~ini proizvodi. Dokolku e
delot na osnovnite sredstva {to se prenesuva na noviot proizvod pomal,
pomala e i prenesenata vrednost pa i vrednosta na proizvodot e pomala.
Spored toa, so smaluvawe na goleminata na prenesenata vrednost so isti
osnovni sredstva se dava mo`nost i za smaluvawe na tro{ocite na
proizvodstvo t.e. tro{ocite na amortizacija, se zgolemuva dobivkata, a so toa i
mo`nosta za vr{ewe na pro{irena reprodukcija vo pogolem obem.
Ekonomijata na osnovnite sredstva- smaluvawe na vrednosta koja vo
tekot na godinata se prenesuva od osnovnite sredstva na novite proizvodi se
postignuva so nivno podobro i poracionalno koristewe.
Toa pak se postignuva so:
1. Podobruvawe na koristeweto na osnovnite sredstva po pat na
zgolemuvawe na vremeto na rabota na sredstvata na trudot ( t.n.
ekstenzivno koristewe na ma{inite i uredite), i
2. Podobruvawe na koristeweto na osnovnite sredstva vo edinica
vreme ( t.n. intenzivno koristewe na ma{inite i uredite).
(1) Zgolemuvaweto na vremeto na rabota na sredstvata na trudot pak
naj~esto se postignuva so:
1. Koristewe na osnovnite sredstva vo maksimalno mo`en broj
smeni. Taka , koristeweto na osnovnite sredstva vo tri smeni
ovozmo`uva nivnata vrenost da se reproducira vo pomal broj
obrti, so {to se otstranuva nivnoto brzo ekonomsko zastaruvawe ,
a se ovozmo`uva i so istata masa na osnovni sredstva da se
proizvedat pogolemi koli~ini proizvodi.
2. So otstranuvawe na zastoite na sredstvata za rabota. Pri ova treba
da se razlikuvaat zastoite koi se posledica na lo{ata organizacija
na rabotata ( na primer, lo{a organizacija na nabavkata,
dogovaraweto so dobavuva~ite, transportot i sl.), i zastoite koi
nastanuvaat nezavisno od organizacijata na rabota, a zaradi
objektivni te{kotii vo snabduvaweto so surovini i drugi
repromaterijali.

131
 3. So obezbeduvawe na stru~no i gri`livo rakuvawe so sredstvata na
trudot. Nestru~nosta na rabotnicite, nevnimatelnosta, nedoa|aweto
na rabota mo`at da predizvikaat zastoi vo rabotata na ma{inite i
uredite.
4. So zabrzuvawe na rabotite pri popravkite. Skratuvaweto na
rokovite pri izveduvaweto na popravkite osobeno pri generalnite
remonti, isto taka go zgolemuva vremeto na korisen trud na
odredeno sredstvo za rabota itn.
(2) Ekonomijata na osnovnite sredstva vo edinica vreme t.e.
intenzivnoto koristewe na osnovnite sredstva isto taka mo`e da se postigne na
pove}e na~ini. Me|utoa , naj~esto mo`e da se postigne so:
1. Zgolemuvawe na brzinata na ma{inite vo edinica vreme. Ova se
postignuva so modernizacija na uredite i postrojkite, usovr{uvawe
na tehnolo{kiot proces, so primena na konveeri vo procesot na
rabota, i so mehanizacija i avtomatizacija na procesot na trudot.
2. So podobra organizacija na rabotata. Podobrata organizacija na
rabotata se ogleda vo blagovremenata priprema na proizvodstvoto
so cel rabotnikot da ne ~eka alati i materijali, potoa vo
blagovremeniot remont i osiguruvawe na ispravnosta na ma{inite,
vo otstranuvawe na otsustvata na rabotnicite od rabota i sl.

132
 3. OBRTNI SREDSTVA

3.1. Poim i karakteristiki na obrtnite sredstva

Pod obrtni sredstva se podrazbiraat onie sredstva ~ija transformacija

od pari~en vo naturalen oblik i obratno t.e. od materijalen vo pari~en oblik
trae po pravilo pomalku od edna godina , odnosno onie sredstva na trudot
~ija vrednost e pod opredelena golemina. 124)
Pokraj predmetite na trudot tuka spa|aat i opredeleni sredstva na
trudot ~ij vek na traewe e podolg od edna godina, no nivnata vrednost ne
nadminuva opredelena golemina, potoa sredstva na trudot ~ij vek na traewe e
pokus od edna godina ( ili site tie zaedno obrtni sredstva vo oblik na stvari),
potoa opredeleni prava (obrtni sredstva vo oblik na prava) i opredeleni
pari~ni sredstva ( obrtni sredstva vo oblik na pari).
Pokonkretno vo obrtni sredstva spa|aat 125) : materijali za
reprodukcija ( surovini), nedovr{eni proizvodi, poluproizvodi, gotovi
proizvodi ( na zaliha), pari~ni sredstva za nabavka na tie predmeti,
pobaruvawa vrz osnova na raboteweto so obrtnite sredstva, kako i predmetite
koi slu`at kako orudija za rabota ~ij vek na traewe e pokratok od edna godina
i drugi orudija koi ne se smetaat za osnovni sredstva.
Kako {to se gleda izrazot “ obrtni sredstva ” ima po{iroko zna~ewe
otkolku poimot “ predmeti na trudot ” bidej}i obrtnite sredstva pokraj
predmetite na trudot ( surovini, materijal, poluproizvodi) gi opfa}a i parite,
sitniot inventar i pobaruvawata.
3.2. Klasifikacija na obrtnite sredstva

124 )
Imeto obrtni sredstva doa|a zaradi toa {to ovie sredstva vo oddelen ciklus na
reprodukcijata se tro{at, no ne ja gubat nivnata vrednost tuku go menuvaat samo oblikot t.e .
pominuvaat od edna vo druga faza od raboteweto, odnosno se vrtat. I osnovnite ( postojani)
sredstva se vrtat preku amortizacijata, no vo podolgi vremenski periodi, a dodeka obrtnite toa
go pravat vo mnogu pokratki vremenski periodi.
125 )
Nejkov D., cit. delo, str. 75.

133
 I obrtnite sredstva mo`at da se klasificiraat spored pove}e kriteriumi.
Taka :
1. Spored oblikot se razlikuvaat obrtni sredstva vo stokov oblik,
pari~en oblik i vo oblik na pobaruvawa.
2. Spored namenata t.e. funkcijata {to ja vr{at vo procesot na
raboteweto t.e. spored fazite vo koi tie se nao|aat vo tekot na nivnoto kru`no
dvi`ewe ( transformacija) se razlikuvaat obrtni sredstva vo proizvodstvo i
obrtni sredstva vo prometot.
3. Obrtnite sredstva pak {to slu`at kako predmeti na trudot t.e. kako
reprodukcionen materijal ( zna~i od naturalna gledna to~ka) mo`eme da gi
podelime na: osnoven materijal, pomo{en materijal, gorivo i siten inventar.
a) Osnovniot materijal go so~inuvaat onie predmeti na trudot koi ja
so~inuvaat glavnata supstanca ( materija) na proizvodite. Spored stepenot na
obrabotka se razlikuvaat slednite vidovi osnoven materijal :
-surovini ( se dobivaat direktno od zemjodelstvoto ili indirektno od
trgovijata), i
- poluproizvodi ( predmeti {to edna{ ili pove}e pati bile
prerabotuvani).
b) Pod pomo{en materijal se podrazbiraat predmetite koi slu`at kako
dodatok na osnovniot materijal ili pak kako sredstvo za odr`uvawe na
pogonot. Se razlikuva pomo{en materijal za izrabotka (boja, lepak , {ajki,
sol, biber i sl.) i pomo{en materijal na pogonot koj slu`i za odr`uvawe na
ma{inite, uredite i drugite sredstva na trudot ( pr. masloto za podma~kuvawe,
boite, lakovite, sredstvata za ~istewe i sl.).
v) Pod gorivo se podrazbiraat materijalite koi slu`at za dvi`ewe na
proizvodniot pogon i za zagrevawe na prostoriite kako {to se na pr. drvoto,
jaglenot, naftata, benzinot i sl.
g) Pod siten inventar se podrazbira opremata ~ij vek na traewe e
pokratok od edna godina, bez ogled na iznosot na nivnata poedine~na
nabavna cena, odnosno ~ij vek na traewe e podolg od edna godina, a ~ija
poedine~na nabavna cena e pod opredelena visina. Tuka spa|aat telefonite,
alatite, razni aparati, inventar i dr. sredstva na trudot so navedenite
karakteristiki i sl.

3.3. Kru`no dvi`ewe na obrtnite sredstva

134
 Osnovna karakteristika na obrtnite sredstva e {to tie vo tekot na
raboteweto na pretprijatieto postojano se vrtat t.e. go menuvaat svojot oblik i
se pretvoraat od eden vo drug oblik. Toa permanentno preminuvawe na
obrtnite sredstva od eden vo drug oblik se vr{i kako kru`no dvi`ewe.
Kaj proizvodnite organizacii kru`noto dvi`ewe na obrtnite sredstva se
odviva spored op{to poznatata formula :

P-S ........... Pr ........ S1-P1

Spored ovaa formula, kru`noto dvi`ewe zapo~nuva so parite (P) koi

se pretvoraat vo reprodukcionen materijal (stoka - S ) koj vleguva vo
proizvodstvoto (PR) , po {to izleguva nov proizvod (S1 ), koj so proda`ba se
pretvora povtorno vo pari ( P1 ) koi vo sebe sodr`at zgolemena vrednost.
Kaj uslu`nite organizacii ovaa formula do`ivuva izvesni korekcii pri
{to izostanuva procesot na proizvodstvoto. Pri toa se misli na ~ista proda`ba
na uslugi :

P- S ........ U ......P1

Vo kru`noto dvi`ewe na obrtnite sredstva mo`at da se razgrani~at tri

fazi i toa : faza na priprema ( P-S ) , faza na proizvodstvo (Pr) i faza na
proda`ba ( S1 - P1 ). Pominuvaweto niz trite fazi pretstavuva eden obrt na
sredstvata. Me|utoa, obrtnite sredstva obi~no istovremeno se nao|aat vo site
tri fazi vo soodveten razmer.
Treba da se naglasi deka so kru`noto dvi`ewe na obrtnite sredstva
istovremeno se vr{i i kru`no dvi`ewe na celokupniot kapital na
pretprijatieto, odnosno na site faktori za proizvodstvo. Toa se izvr{uva
preku amortizacijata so koja se vr{i postojano prenesuvawe na del od
vrednosta na osnovnite sredstva vo cenata na novite proizvodi i uslugi.
Celta na kru`noto dvi`ewe na obrtnite sredstva , odnosno na kapitalot
e ostvaruvawe na vi{ok na vrednost koja e sodr`ana vo cenata na noviot
proizvod.
Brzinata na vrtewe na obrtnite sredstva mo`e da se meri so brojot na
vrtewata vo odreden vremenski period, no i so traewe na pooddelno vrtewe
vo denovi. Vo prviot slu~aj se raboti za koeficient na vrtewe na obrtnite
sredstva , a vo vtoriot za traewe na obrtot na obrtnite sredstva.
Vremeto na obrt e razli~no kaj razli~ni tipovi proizvodstvo i davawe
uslugi. Toa se presmetuva taka {to brojot na denovite vo godinata (360) se
deli so koeficientot na vrtewe ili pak prose~no koristenite obrtni sredstva se
mno`at so brojot na denovite vo godinata i rezultatot se deli so ostvareniot
promet.

135
 360 OBS x 360
VO = ----------- ili VO = --------------------
KV PR

kade {to VO = vreme na obrt na obrtnite sredstva, KV = koeficient na vrtewe

na obrtnite sredstva, OBS- prose~no koristeni obrtni sredstva i PR = ostvaren
promet.
Brojot na obrtite na oddelnite vidovi sredstva vo tekot na godinata se
narekuva koeficient na vrtewe na obrtnite sredstva. Se presmetuva taka {to
brojot na denovite vo godinata ( 360) se deli so vremeto na obrtot na
obrtnite sredstva ili pak ostvareniot promet se deli so iznosot na prose~no
koristenite obrtni sredstva.

360 PR
KV = ------------- ili KV = ---------------
VO OBS

Koeficientot na vrtewe kaj obrtnite sredstva e pogolem od 1, a kaj

osnovnite sredstva e 1 ili pomal od 1, {to zna~i deka vremeto na obrtot na
obrtnite sredstva trae pomalku od edna godina, a kaj osnovnite sredstva trae
edna ili podolgo od edna godina. Pri toa koeficientot na vrteweto ( brojot na
obrtite vo tekot na 1 god. ) kaj raznite vidovi osnovni i obrtni sredstva e
razli~en. Kolku e pogolem koeficientot na vrtewe , a {to pomalo vremeto na
vrtewe, tolku e i pogolema brzinata na vrtewe na obrtnite sredstva.
Koeficientot na vrtewe na obrtnite sredstva mo{ne te{ko mo`e da se
utvrdi bidej}i zavisi od mnogu subjektivni i objektivni faktori kako {to se :
- na~inot i vremeto na vlo`uvawe na sredstvata i trudot vo delovniot
proces i vremetraeweto na toj proces,
- uslovite pod koi se vr{i nabavkata i pla}aweto na potrebnite
materijali , energija, tu|i uslugi i sl.,
- uslovite pod koi se vr{i proda`ba i naplata na proizvodite i uslugite,
- masata na platite na vrabotenite i rokovi na nivna isplata,
- visina i rokovi na pla}awe na pridonesite, danocite i drugite
dogovorni i zakonski obvrski i drugo.

3.4. Potreben obem na obrtni sredstva

136
 Planiraweto i utvrduvaweto na potrebniot obem na obrtni sredstva vo
tekot na 1 godina e mo{ne va`na zada~a. Nedovolni obrtni sredstva go ko~at
i smaluvaat obemot na rabotewe, a pregolemi obrtni sredstva gi optovaruvaat
tro{ocite i go namaluvaat uspehot od raboteweto. Kolku e iznosot na obrtnite
sredstva poblizu do potrebniot ( optimalniot) tolku podobro }e mo`at da se
realiziraat i osnovnite ekonomski principi na raboteweto (produktivnosta,
ekonomi~nosta i rentabilnosta).
Iznosot na potrebnite obrtni sredstva e razli~en vo razli~ni
pretprijatija i zavisi od pove}e faktori kako {to se : obemot na promet,
potro{uva~kata na materijali, nabavnata cena na materijalite, brzinata na
obrtot, na~inot na pla}awe i sl. No pred sé, iznosot na obrtnite sredstva zavisi
od :
- obemot na prometot {to treba da se ostvari vrz osnova na
planiraniot obem na proizvodi i planiranite ceni, i
- od vremetraeweto na obrtot, odnosno, koeficientot na vrtewe na
obrtnite sredstva.
Spored toa, visinata na potrebnite obrtni sredstva (POBS) mo`e da se
presmeta vrz osnova na predvideniot promet i brzinata na vrtewe po
formulata:

Pr ( planiran promet )
POBS = ------------------------------------------------ ili
K0 ( koeficient na vrtewe)

Pr (promet) x Vo ( vreme na obrt)

POBS = ---------------------------------------------------------------
360

Od ova mo`e da se zaklu~i deka kolku e pogolema brzinata na vrtewe

na obrtnite sredstva tolku }e bidat potrebni pomalku obrtni sredstva i obratno.

3.5. Ekonomija na obrtnite sredstva

Ekonomijata na obrtnite sredstva zna~i {to pomala masa na obrtni

sredstva da bide vo upotreba, odnosno :
1. kolku e mo`no pomalku obrtni sredstva da se anga`iraat, i
2. {to pomalku obrtni sredstva da se tro{at.

137
 3.5.1. Anga`irawe na obrtnite sredstva

Anga`iraweto na obrtnite sredstva se smaluva so skratuvaweto na

vremeto na obrt na obrtnite sredstva vo oddelnite fazi od kru`noto dvi`ewe,
t.e. so zabrzuvawe na obrtot na obrtnite sredstva, {to zna~i zgolemuvawe na
koeficientot na obrt.
Spored toa, anga`iraweto na obrtnite sredstva }e se smali so
skratuvawe na vremeto na zadr`uvawe na obrtnite sredstva vo pooddelnite
fazi od ciklusot na obrt, odnosno so :
a) skratuvawe na vremeto na kru`ewe na obrtnite sredstva vo fazata
na nabavka,
b) skratuvawe na ciklusot na proizvodstvo, t.e. vremeto na kru`ewe
na obrtnite sredstva vo fazata na proizvodstvo, i
v) so skratuvawe na vremeto na kru`ewe na obrtnite sredstva vo
fazata na proda`ba.

a ) Skratuvawe na vremeto na kru`ewe na obrtnite sredstva vo

fazata na nabavka- Od aspekt na anga`iraweto na obrtnite sredstva kaj
nabavkata najva`no e kolku i koga da se nabavi bidej}i od koli~inata koja se
nabavuva i momentot na nabavka zavisi goleminata na zalihite, a od toa
zavisi i obemot na anga`iranite sredstva.
Nivoto na zalihite ne treba da bide nitu premalo nitu pregolemo.
Sekoe pretprijatie treba da te`nee da raspolaga barem so takanare~enite
minimalni zalihi bidej}i tie sé u{te obezbeduvaat normalno rabotewe. 126)
Pomali zalihi od minimalnite doveduvaat do te{kotii i prekini vo
izvr{uvaweto na zada~ite na pretprijatieto.
Prekumernite zalihi pak isto taka ne se dobri za pretprijatieto bidej}i
bez potreba anga`iraat obrtni sredstva za koi se pla}a kamata, potoa imame
pogolemi tro{oci vo vrska so nivnito magacionirawe i sl.
Najdobra ekonomija na pretprijatieto se obezbeduva so t.n. optimalni
zalihi . Optimalnite zalihi se onie zalihi koi pred se obezbeduvaat normalno
rabotewe, a potoa i najmali tro{oci na nabavka, magacionirawe i kamata po
edinica merka.

126
Goleminata na minimalnite zalihi zavisi od : 1. periodot na nabavka ( d ), t.e. vremeto koe
e potrebno za da se izvr{i nabavkata i 2. od dnevnata potro{uva~ka na materijal ( q ) t.e.
koli~inata na materijalot koja se vlo`uva vo procesot na proizvodstvo odedna{. Minimalnite
zalihi se presmetuvaat po formulata : Q = q x d.

138
 Kolkavi }e bidat zalihite koi }e gi obezbeduvaaat pogore spomenatite
uslovi zavisi od vnatre{nite faktori vo pretprijatieto ( kako {to se promena na
stepenot na vrabotenosta, promena na strukturata na proizvodstvoto i sl.,) i od
nadvore{nite faktori (kako {to se mo`nostite za nabavka , promena na
nabavnite ceni i sl.).
b) Skratuvawe na ciklusot na proizvodstvo- Ova skratuvawe se
postignuva na dva na~ina :
- so voveduvawe na novi tehniki i tehnilogii, i
- so voveduvawe na podobra organizacija na rabota.
Pomoderni ma{ini - avtomati i sl. go skratuvaat potrebnoto vreme za
izvr{uvawe na oddelni operacii vo raboteweto. Dokolku pretprijatieto e vo
mo`nost toa da go napravi toga{ e dobro, no bidej}i ne e sekoga{ vo takva
sostojba toga{ barem treba da prezeme merki za usoglasuvawe na elementite
na procesot na trudot, odnosno otstranuvawe na zastoite zaradi defekti na
ma{inite, nemawe na materijal ili soodvetna rabotna sila.
v) Skratuvawe na vremeto na kru`ewe na obrtnite sredstva vo
fazata na proda`ba i naplata- Vo fazata na proda`ba se sozdavaat zalihi na
gotovi proizvodi koi se spremni za realizacija. Dodeka proizvodite ne se
realiziraat obrtnite sredstva se vrzani vo niv. Kolku e podolgo vremeto od
momentot na izrabotkata na proizvodot do momentot na proda`ba, tolku e
pogolema koli~inata na obrtni sredstva potrebni za izvr{uvawe na
reprodukcionata zada~a.
Najdobro e pretprijatieto da nema nikakvi zalihi na gotovi proizvodi.
Me|utoa, toa ne e mo`no poradi pove}e pri~ini, a pred sé zaradi toa {to ne se
poklopuva procesot na proizvodstvo so procesot na potro{uva~ka, a osven
toa odredeno vreme se gubi i vo pakuvawe i isporaka.
Od aspekt na ekonomikata na obrtnite sredstva i ekonomikata na
pretprijatieto vo celina najdobro e da se ~uvaat optimalni koli~ini na zalihi na
gotovi proizvodi.
Koli~inata na optimalnite zalihi na gotovi proizvodi zavisi od : 127
- kamatite na zalihite na gotovite proizvodi,
- magacinskite tro{oci i
- tro{ocite na amortizacija na neiskoristeniot del od kapacitetot.
127
Vo odredeni periodi od godinata pobaruva~kata e pogolema, a vo drugi pomala.
Ponekoga{ e tolku golema {to gi nadminuva postojnite kapaciteti na pretprijatieto, a
ponekoga{ tolku mala {to doveduva do necelosno koristewe na kapacitetot. Zada~a na
zalihite na gotovi proizvodi e da ovozmo`i zadovoluvawe na potro{uva~kata i istovremeno
da obezbedi ramnomerno koristewe na kapacitetot na pretprijatieto. Koga kapacitetot e
nedovolno iskoristen, amortizacijata na neiskoristeniot kapacitet pretstavuva zaguba, a
dokolku se iskoristi kapacitetot, a ne se ostvari proda`ba poradi namaluvawe na
pobaruva~ka se javuvaat zgolemeni magacinski tro{oci i kamati na vlo`enite sredstva vo
zalihi.

139
 Spored toa mo`e da se re~e deka optimalna koli~ina na zalihi na
gotovi proizvodi e onaa koli~ina koja ovozmo`uva najmal zbir na tro{oci za
kamati, skladirawe i amortizacija na neiskoristeniot del od proizvodniot
kapacitet.

3.5.2. Tro{ewe na obrtnite sredstva

Upotrebata i tro{eweto na predmetite na trudot so cel za izrabotka na

novi proizvodi ima karakter na proizvodna potro{uva~ka i sozdavawe novi
upotrebni vrednosti. Vo novite proizvodi predmetite na trudot vleguvaat i
materijalno i vrednosno ili pak samo vrednosno. Osnovniot materijal i
pomo{niot materijal za izrabotka vleguvaat vo noviot proizvod i kako negov
sostaven del i so svojata vrednost. Za razlika od niv, pogonskiot pomo{en
materijal , potro{enoto gorivo, pogonskata i toplinskata energija itn. ne
vleguvaat materijalno vo proizvodot, tuku ja prenesuvaat na nego samo
svojata vrednost. Sli~no e i so otpadocite koi ne mo`at da se iskoristat na bilo
koj na~in.
Tro{eweto na obrtnite sredstva se smaluva so {tedewe, t.e. so
smaluvawe na tro{eweto na reprodukcioniot materijal vo procesot na
reprodukcija. Vo taa smisla, osobeno treba da se vnimava pri odreduvaweto
na vidovite materijali koi }e se upotrebuvaat, nivnite ceni i sl. i osobeno pri
odreduvaweto na normativite na materijalite. Za seto ova treba da se vnimava
u{te vo fazata na proektirawe na proizvodot.
Vo samiot tehnolo{ki proces pak, pogolemi tro{ewa se izbegnuvaat
so smaluvawe na otpadocite, so {tedewe i otstranuvawe na defektite.
.

3.5.2.1. Normativi na materijali

Normativ e odnapred i na odreden na~in utvrdena koli~ina na

surovina, materijal, energija itn. koja e potrebna da se ostvari odreden
u~inok.
Normativite se dinami~ni kategorii i sekoga{ zavisat od postojnite
tehni~ki i op{ti uslovi vo koi se odviva rabotata.
Tehni~kite normativi na potro{ok na materijali i energija se
utvrduvaat za edinica proizvod so odreden kvalitet. Normativite se povrzani
so rabotnoto mesto i za tenolo{kiot, odnosno rabotniot proces. Zatoa mora

140
da se zasnovaat na to~ni presmetki , formuli, recepti i crte`i so istovremeno
naveduvawe na potro{okot na site materijali i so soodvetno ekonomsko i
tehni~ko obrazlo`enie.
Mo`at da se utvrdat na dva na~ini i toa so iskustven metod i tehni~ki
metod. Iskustveniot normativ mo`e da se odredi so merewe na dimenziite ili
te`inata na ve}e napraven proizvod i koli~inata na preostanatiot otpad, kako i
da ja utvrduvame koli~inata na potro{eniot pomo{en materijal koj ne vlegol
vo noviot proizvod. Isto taka, ovoj normativ mo`e da se odredi i vrz baza na
odnosot me|u vkupno napravenite proizvodi i koli~inata na potro{eniot
materijal. Iskustveniot normativ mo`eme da go utvrdime i so probna
izrabotka na gotov proizvod.
Tehni~kiot normativ se sproveduva u{te od samata konstrukcija na
proizvodot ( nacrt na proizvodot) pri {to se vodi smetka za najsoodvetnite
vidovi potrebni materijali i za nivna za{teda. I ovde se izrabotuva proben
primerok, no spored izvr{enite presmetki i crte`i. So to~no merewe i vagawe
na materijalite, potro{eni za izrabotka na probniot primerok se utvrduva
potrebnata koli~ina na osnovniot i nekoi vidovi pomo{en materijal.
Pogonskiot pomo{en materijal ( maslo, mazivo, materijal za ~istewe i sl) ne
se vrzuva kako potro{ok za edinica proizvod, tuku za edinica vreme na rabota
na ma{inite i uredite.
Tehni~ki normativ se utvrduva i za potro{okot na energija, gorivo,
ambala`a i drugi vidovi materijal so {to se doa|a do normativi na potro{ok na
site predmeti na rabota.
Osven spored na~inot na odreduvawe, normativite na predmetite na
trudot mo`at da se podelat i na osnovni i izvedeni i brutonormativ i
netonormativ.
Osnoven normativ e ona koli~estvo na materijal do koe sme do{le so
presmetki, merewe i izrabotka na proben primerok (zna~i potrebnata koli~ina
na materijali za eden proizvod).
Izveden normativ pak e potrebnata koli~ina za 10, 20 ili 100 takvi
proizvodi.
Bruto normativot go sodr`i celokupnoto koli~estvo na odreden
materijal koe e potrebno za izrabotka na edinica proizvod , kako iskoristeniot
taka i neiskoristeniot del.
Neto normativot pak go opfa}a samo materijalot koj vo tekot na
izrabotkata vlegol vo proizvodot. Razlikata me|u bruto i neto normativot ja
pretstavuva normiranata koli~ina na otpadoci na soodvetniot materijal.

3.5.2.2. Zagubi kaj predmetite na trudot

141
 Zagubite na predmetite na trudot nastanuvaat neminovno kako vo
samiot proizvoden proces taka i pri magacioniraweto, prevozot i sl. Vo
zavisnost od pri~inite zaradi koi se nastanati tie mo`at da se podelat na
prirodni i manipulativni zagubi.
Prirodnite zagubi nastanuvaat pod vlijanie na prirodnite procesi vo
surovinite, materijalite, trgovskata stoka i drugite predmeti na trudot koi
sodr`at pomala ili pogolema koli~ina na vlaga. Takvi zagubi se kaloto i
rasipuvaweto.
Kaloto pretstavuva zaguba vo te`ina {to nastanuva so su{ewe na
ovo{jeto, zelen~ukot, `itata, mesoto i tn., kako i so isparuvawe na te~nostite.
Rasipuvaweto pak e takva prirodna zaguba so koja delumno ili celosno se
upropastuva kvalitetot na predmetot na rabota.
Kaloto i rasipuvaweto mo`at da bidat predizvikani i so neispravno
rakuvawe so predmetite na trudot pri {to dobivaat karakter na prirodno-
manipulativna zaguba.
Site prirodni zagubi ne se nepo`elni bidej}i vo odredeni slu~ai
prirodata na tehnolo{kiot i rabotniot proces bara da se odzeme vlagata od
proizvodot bilo delumno bilo vo celost (pr. kaj proizvodstvoto na sol, suvo
ovo{je, suvo meso, i sl.).
Manipulativnite zagubi se rezultat na fizi~koto manipulirawe so
predmetite na trudot (prevoz, tovarewe, istovar, krevawe, spu{tawe,
obrabotaka i prerabotka i sl.) . Ovie zagubi se dotolku pogolemi dokolku
rabotite se izvr{uvaat so pomalo vnimanie i so nesoodvetni sredstva za
rabota.
Vo manipulativni zagubi spa|aat : otpadocite, sporednite proizvodi,
{kartot, kr{ot, rasipuvaweto i zagubata na energija.
Otpadocite se pomali ili pogolemi ostatoci od surovinata i
poluproizvodite potro{eni pri proizvodniot proces ( pr. par~iwa od {tof,
staklo, drvo, lim itn.). Otpadocite se neizbe`ni zagubi.
Sporednite proizvodi nastanuvaat pri izdvojuvaweto na dragocenata
sodr`ina od oddelni surovini. Taka na primer, so melewe na `itoto se dobiva
glaven proizvod bra{no i sporeden- posije. Sporednite proizvodi obi~no
mo`at i nataka proizvodno da se koristat ili da se prodadat na drugi korisnici
taka {to ne se celosna zaguba.
[kartot e proizvod so gre{ka nastanata zaradi lo{ata konstrukcija,
pogre{en tehnolo{ki recept, nepravilna obrabotka, so o{tetuvawe vo tekot na
izrabotkata ili pri manipulacijata ili pak poradi nekoja druga pri~ina.
Kr{ot e zaguba koja naj~esto nastanuva so pa|awe ili udar na osetlivi
predmeti na trudot. Naj~esto kr{ot se slu~uva kaj staklenite ili porcelanskite

142
stoki pri nevnimatelno rakuvawe so razni aparati i instrumenti so kr{livi
delovi itn.
Rasipuvaweto e zaguba karakteristi~en za manipulirawe so vre}i
bra{no, sol, {e}er, `ito, cement itn., kako i pri preturawe na te~nosti od eden
vo drug sad.
Zagubite na energija nastanuvaat kako poradi neispravna elektri~na
mre`a taka i poradi prazni odovi na ma{inite, nesoodvetni pe~ki i kotli za
zagrevawe, neopravdani prekini na rabotniot proces, neza{titenost na
zagreanite prostorii od vleguvawe na laden vozduh i drugi pri~ini.
Vo vrska so zagubite na predmetite na trudot postojat i t.n. normativi
na zagubi koi za razlika od normativite na potro{ok na predmetite na trudot
pretstavuvaat najgolemi dopu{teni koli~ini na kalo ( na odredena koli~ina i
za odredeno vreme ), otpad, {kart, kr{ itn. za odredeno koli~estvo
proizvedeni proizvodi.

4. POSEBNI SREDSTVA

Vo posebnite sredstva na stopanskite organizacii spa|aat rezervnite

sredstva i sredstvata za zaedni~ka potro{uva~ka.
Spored zakonot za trgovski dru{tva postoi zadol`itelna op{ta rezerva,
t.e. op{t rezerven fond i posebni rezervi zaradi pokrivawe na zagubi ili drugi
izdatoci.
Dru{tvoto ima zadol`itelna op{ta rezerva, kako op{t rezerven fond
koj e formiran po pat na zafa}awe od neto dobivkata. Ovaa rezerva se
presmetuva i izdvojuva kako procent utvrden so dogovorot za dru{tvoto ili so
statutot i ne mo`e da bide pomal od 15 % od dobivkata, sé dodeka rezervite
na dru{tvoto ne dostignat iznos koj e ednakov na edna pettina od osnovnata

143
glavnina. Ako taka sozdadenata rezerva se namali , mora da se dopolni na ist
na~in.
Dodeka op{tata rezerva ne go nadmine so zakonot, odnosno so
statutot na dru{tvoto opredeleniot najmal iznos, mo`e da se upotrebuva samo
za pokrivawe na zagubite.
Koga op{tata rezerva }e go nadmine najmaliot iznos i po pokrivawe
na site zagubi spored godi{nite zavr{ni smetki, so odluka na sobranieto,
odnosno na sobirot na sodru`nicite ili site sodru`nici, vi{okot mo`e da se
upotrebi za dopolnuvawe na dividendata, dokolku taa za delovnata godina ne
go dostignala najmaliot iznos propi{an so Zakonot za trgovski dru{tva ili so
dogovorot za dru{tvoto, odnosno so statutot opredelen pomal del od
uplatenata osnovna glavnina.
Ona {to vo rezervata e vneseno vrz osnova na doplata na sodru`nicite,
odnosno koga zgolemuvawe na osnovnata glavnina e izvr{eno za osobena
korist ili za prvenstveno pravo na dotoga{nite akcii ili udeli, ne mo`e da se
upotrebi za dopolnuvawe na dividendata.
So dogovorot za dru{tvoto, odnosno so statutot mo`e da se predvidi
sozdavawe na posebni rezervi zaradi pokrivawe na opredeleni zagubi ili
drugi izdatoci. Celta, organizacijata i na~inot na upotreba na rezervite to~no
se opredeluvaat so dogovorot za dru{tvoto, odnosno statutot, a mo`at da se
izmenat samo so izmena na dogovorot za dru{tvoto, odnosno statutot.
Ako so dogovorot za dru{tvoto , odnosno so statutot se predvideni
rezervi za penzija, osiguruvawe od rizik ili dobrotvorni celi na vrabotenite vo
dru{tvoto, to~no se opredeluva nivnata cel, na~inot na nivnoto sozdavawe i
vlo`uvawe, organizacijata i na~inot na upotreba.
Ovie rezervi se izdvoeni od op{tiot imot na dru{tvoto, so niv
odvoeno se upravuva i smetkite za niv se vodat odvoeno od drugite smetki na
dru{tvoto. Vo upravuvaweto u~estvuvaat i pretstavnicite na licata na koi
rezervata im e nameneta. Dodeka dru{tvoto postoi, ovie rezervi ne mo`at da
se upotrebuvaat nitu za namiruvawe na dolgovite, nitu za bilo koja druga cel,
osven za onaa koja e opredelena so dogovorot za dru{tvoto, odnosno so
statutot.
Sredstvata za zaedni~ka potro{uva~ka pak, se odnesuvaat na
zaedni~kite potrebi na vrabotenite i toa: za potrebite na domuvawe, za objekti
i zemji{te za zaedni~ka potro{uva~ka, sredstva za solidarnost, zadol`itelni
dolgoro~ni vlo`uvawa, sredstva za razvoj na op{tonarodnata odbrana,
sredstva za za~uvuvawe na ~ovekovata okolina i za drugi nameni.

144
 5. IZVORI NA SREDSTVA

Site sredstva so koi raspolaga i upravuva oddelno pretprijatie

poteknuvaat od nekoj izvor. 128) Pod poimot izvor na sredstva se podrazbira
pravno ili fizi~ko lice od koe pretprijatieto gi dobiva sredstvata, no pri toa
treba da se ima vo predvid deka kako izvor na sredstva se javuva i samoto
pretprijatie za sebe.
Sredstvata potrebni za osnovawe i po~etok so rabota pretprijatieto gi
dobiva od osnova~ot/~ite, a sredstvata potrebni za trajno vr{ewe na dejnosta
gi ostvaruva so raboteweto. Isto taka, pretprijatieto mo`e da gi dopolnuva
sredstvata so t.n. dopolnitelno emitirawe na akcii ili od drugi izvori koi pak
mo`at da bidat so obvrska i bez obvrska za vra}awe ( zaemi, krediti, besplatni
prenosi i sl).
Izvorite na sredstvata se mnogubrojni i raznovidni i kon sekoj od niv
pretprijatieto ima odredena obvrska. Vo taa smisla tie mo`at da bidat sfateni i
kako izvori na finansirawe na pretprijatieto.
Vo zavisnost od koj aspekt se posmatraat, izvorite na sredstvata mo`at
da se grupiraat vo nekolku grupi.
128 )
Vo knigovodstvenata evidencija vo pretprijatieto izvorite na sredstvata se vodat na
pasivnata strana. Vo isto vreme site sredstva na pretprijatieto se vodat na aktivnata strana, a
iznosite na aktivata i pasivata moraat sekoga{ da se izedna~eni.

145
 1.Spored namenata se delat na izvori za postojani sredstva, izvori na
obrtni sredstva, izvori za sredstvata na rezervite, izvori na sredstvata za
zaedni~ka potro{uva~ka, i izvori na sredstva za drugi nameni,
2. Spored traeweto na koristeweto na sredstvata izvorite gi delime na
trajni izvori na sredstva i izvori na sredstva so obvrska za vra}awe
( povremeni izvori na sredstva).
Trajnite izvori na sredstva se onie izvori kon koi pretprijatieto nema
obvrska za vra}awe na sredstvata sé dodeka toa postoi i funkcionira, odnosno
tie sredstva pretprijatieto mo`e trajno da gi koristi. Takvi se akcionerskiot
kapital, trajnite vlogovi na zainteresirani doma{ni i stranski fizi~ki i pravni
lica, dotaciite, preneseni sredstva od drugi pretprijatija bez obvrska za
vra}awe i sl.
Izvorite na sredstva so obvrska za vra}awe se bankite ili drugi
subjekti ( zaemodava~i) koi na pretprijatijata im davaat krediti ( zaemi) so
obvrska za vra}awe vo odreden rok i so pla}awe na opredelena kamata. Kako
drugi zaemodava~i pokraj bankite se javuvaat dobavuva~ite na pretprijatieto
koi nego go snabduvaat so oprema i materijali ili mu vr{at nekoi uslugi.
Imeno, pretprijatieto ~esto pati nabavkite gi pla}a podocna od samata
nabavka, a i samiot dobavuva~ mo`e proda`bata na svoite proizvodi i uslugi
da ja izvr{uva na kredit.
Postojat i drugi slu~ai koga vo pretprijatieto e sozdadeno
zgolemuvawe na vrednosta na sredstvata so koi toa raspolaga, a za toa
zgolemuvawe postoi nenamirena obvrska. Takvi se i stasanite obvrski kon
dr`avata ( danoci i sl.), potoa drugi dogovorni i zakonski obvrski koi se u{te
ne se namireni, potoa nedospeanite prihodi, nepokrienite prihodi, odnapred
vkalkuliranite tro{oci, obvrski za neisplateni plati, obvrski kon kupuva~ite za
primenite akontacii i pretplati za koi sé u{te ne se ispora~ani proizvodi i sl.
3.Spored potekloto gi delime na interni ( vnatre{ni) izvori i eksterni
(nadvore{ni) izvori na sredstva.
Vnatre{ni izvori na finansirawe na pretprijatieto se onie koi
ovozmo`uvaat zgolemuvawe na kapitalot 129) so izdvojuvawe od dobivkata,
odnosno od raboteweto na pretprijatieto.
Nadvore{ni izvori na sredstva pak se onie izvori koi obezbeduvaat
finansirawe na pretprijatieto so kapital koj ne se sozdava so raboteweto na
pretprijatieto. Takvi se vlo`uvawata na sopstvenicite, trajni vlogovi na fizi~ki
i pravni lica, sredstvata od izdavawe na akcii, dividendite na akcionerite koga
tie niv ne gi zemaat, sredstvata od dotacii bez obvrska za vra}awe i site
izvori so obvrska za vra}awe ( krediti, zaemi i sl.).

129 )
Pod kapital na pretprijatieto se podrazbira vrednosta na imotot za koj pretprijatieto
nema obvrski ( dolgovi), zna~i sé ona {to e negovo.

146
 Vo seto ova va`na e i strukturata na izvorite na sredstvata, odnosno
strukturata na sredstvata. Imeno, mnogu e va`no dali pretprijatieto vo
raboteweto raboti so sredstva koi vo pogolem del se negovi i bez obvrska za
vra}awe ili pak raboti so pogolem del na pozajmeni sredstva so obvrska za
vra}awe.
So koristeweto na pogolem del svoi sredstva pretprijatieto so niv
slobodno raspolaga, ne e vremenski ograni~eno vo raspolagaweto, ne postoi
opasnost da ostane bez nego, pomala e zavisnosta od sostojbata na pazarot na
kapital, podobra e likvidnosta na pretprijatieto bidej}i toa ima pomali
obvrski, mo`e da vodi pofleksibilna politika na ceni i so toa da ja zgolemuva
svojata konkurentnost na pazarot itn.
No i koristeweto na tu|i sredstva ponekoga{ mo`e da ima svoi
prednosti. Toa e naj~esto slu~aj koga pretprijatieto nema dovolno sopstven
kapital, a na pazarot postojat mo`nosti za zgolemuvawe na aktivnosta na
pretprijatieto, potoa koga tro{ocite za anga`irawe na tu|iot kapital se poniski
od polzata {to so toj kapital mo`e da se ostvari vo raboteweto i sl.

6. LIKVIDNOST I SOLVENTNOST

Pod poimot likvidnost na pretprijatieto se podrazbira nepre~enoto

cirkulirawe na vrednosta na sredstvata vo kru`niot tek bez zastoj i vo
planiraniot obem na site sredstva : pari~nite sredstva vo sredstva vo
materijalen oblik ( zalihi na surovini, proizvodstvo vo tek i zalihi na gotovi
proizvodi), i preku preodnite oblici ili direktno vo pari.
No pokraj likvidnosta koja se odnesuva na sredstvata treba da se
razlikuva i poimot solventnost. Pod ovoj poim se podrazbira sposobnosta na
pretprijatieto vo sekoj moment da raspolaga so pari~ni sredstva vo visina na
dostasanite obvrski ( na odreden den).
Ova ottamu {to raboteweto na pretprijatieto ne e ograni~eno samo
vnatre vo nego, tuku e povrzano i zavisno od raboteweto na drugite
pretprijatija. Odnosite so drugite pretprijatija se sostojat vo prometot so stoki,
uslugi, prava, t.e. realni upotrebni vrednosti, no i vo pla}awe i naplatuvawe.
Raspolagaweto so obrtni sredstva i toa pred sé so sredstva vo pari~en oblik
mu ovozmo`uva na pretprijatieto da gi re{ava svoite imotno pravni odnosi,
odnosno dol`ni~ko-doveritelni odnosi. Zatoa solventnosta se javuva kako
plate`na sposobnost na pretprijatieto.
Faktot {to pretprijatieto raspolaga so odreden iznos na obrtni sredstva
ne zna~i deka e i solventno bidej}i tie sredstva mo`at da bidat anga`irani vo

147
razni pojavni oblici taka {to vo dadeniot moment ne mo`at da bidat koristeni
za podmiruvawe na dostasanite obvrski dokolku ne se vo pari~en oblik.
Plate`nata sposobnost na edno pretprijatie mo`e da se izrazi so
koeficientot na solventnost :

pari~ni sredstva
Ks = -----------------------------------------
dostasani obvrski

Koeficientot na solventnosta mo`e da se izrazi i vo procenti kako

procent na solventnosta. Toj procent bi trebalo sekoj den da iznesuva barem
100 % {to }e zna~i deka pretprijatieto vo celost mo`e da gi isplati obvrskite
koi dostasale toj den.
Kako pari~ni sredstva koi mo`at da bidat upotrebeni za podmiruvawe
na dostasanite obvrski se smetaat parite vo blagajnata, parite na `iro-
smetkata, stranski valuti ( vo blagajnata ili vo bankata) , hartiite od vrednost (
menici, ~ekovi, devizi, obvrznici i dr.) koi se dostasani za naplata i mo`at
momentalno da se pretvorat vo pari.
Samiot fakt {to pretprijatieto raspolaga so imot koj e povreden od site
negovi obvrski, i faktot {to ostvaruva prihodi pogolemi od rashodite ne zna~i
deka toa pretprijatie e solventno. Ova zatoa {to dospeanosta na obvrskite ne e
ramnomerna , a i prilivot na pari~ni sredstva vo pretprijatieto taka {to
solventnosta mo`e da varira sekojdnevno. Zatoa taa treba da se utvrduva
sekoj den i dobro bi bilo pretprijatieto da raspolaga so odreden vi{ok na
pari~ni sredstva ( kako rezerva za solventnost) za da ne dojde do
nesolventnost i naru{uvawe vo raboteweto koe mo`e od toa da proizleze.
Isto taka, potrebno e odnapred da se voo~uvaat rokovite vo koi
dospevaat obvrskite i rokovite vo koi na pretprijatieto mu pristignuvaat pari.
Mnogu va`no za solventnosta na pretprijatieto e kru`niot tek na
transformirawe na sredstvata da se odviva {to pobrzo, odnosno bez zastoj
bidej}i naru{uvaweto vo vrteweto ( i podolgoto zadr`uvawe na sredstvata vo
pooddelni fazi na reprodukcijata) e naj~esta pri~ina za nedovolna
solventnost. Pokraj toa do nesolventnost mo`e da dovede i raboteweto so
zagubi, anga`iraweto na obrtnite sredstva vo dolgoro~ni finansiski plasmani,
nesolventnosta na kupuva~ite, vlo`uvaweto na obrtnite sredstva vo osnovni,
nedovolni obrtni sredstva itn.
Nesolventnosta pak za posledica }e ima:
- nemo`nost da se podmiruvaat obvrskite kon doveritelite,
- dobavuva~ite nema da ispora~uvaat materijali, energija i uslugi,
- doveritelite }e baraat naplata i na zatezni kamati, a i pokritie na
sudskite tro{oci,

148
 - blokada na `iro-smetkata, zaplenuvawe na imotot i drugi prinudni
merki koi go ograni~uvaat pretprijatieto vo raspolagaweto so
sredstvata i vo vodeweto na raboteweto.
Pokraj toa nesolventnosta doveduva i do novo zgolemuvawe na
obvrskite i tro{ocite {to go smaluva rezultatot na raboteweto, a mo`e da
dovede i do zaguba.
Nekoi od re{enijata na momentalnata nesolventnost mo`at da se :
- zemawe kratkoro~ni zaemi,
- dogovor so dobavuva~ite i drugite doveriteli za odlagawe na
pla}aweto na stasanite obvrski, i
- dogovor so kupuva~ite da uplatat avans ili svoite obvrski da gi
podmirat pred rokot na stasuvawe.
Od seto mo`e da se zaklu~i deka sekoe pretprijatie mora da vodi
smetka ne samo za vkupniot iznos i strukturata na sredstvata, tuku i za
dinamikata na nivnoto dvi`ewe i za rokovite na dostasuvawe na obvrskite i
rokovite za naplata na svoite pobaruvawa.

GL. V. TRO[OCI , KALKULACII I CENI

1. Tro{oci - poim i vidovi

Tro{eweto na oddelnite elementi na rabotewe( trud, predmeti na

trudot i sredstva na trudot) mo`e da se iska`e vo naturalni (fizi~ki, koli~inski)
i finansiski ( pari~ni) pokazateli.

149
 Ako tro{eweto na elementite se iska`e vo naturalni pokazateli
toga{ toa pretstavuva potro{ok na oddelniot element ( na pr. trud vo saati,
materijal vo edinica merka, ma{inite vo rabotni saati ili potro{ena energija i
sl.).
So iska`uvaweto na potro{okot na oddelnite elementi vo finansiski
pokazateli so primena na soodvetni ceni se dobivaat tro{oci 130) na
pretprijatieto vo potesna smisla na zborot. Spored toa tro{ocite na
pretprijatieto vo potesna smisla pretstavuvaat potro{okot na trud, predmeti
na trudot i sredstva na trudot iska`ani vo pari.
Tro{ocite vo po{iroka smisla na zborot gi so~inuvaat pokraj tro{ocite
na trudot , sredstvata na trudot i predmetite na trudot, u{te i izdatocite i
rashodite koi se vo vrska so raboteweto na pretprijatieto kako {to se
obvrskite, pridonesite i sl.
Klasifikacijata na tro{ocite mo`e da se izvr{i spored razli~ni
kriteriumi. Taka :
1. Spored vidot na elementite na proizvodstvoto se razlikuvaat
tro{oci na rabotna sila, tro{oci na sredstva na trudot i tro{oci na predmetite
na trudot. Ovie tro{oci spa|aat i vo t.n. prirodni vidovi na tro{oci so ogled na
prirodata na nivnoto nastanuvawe. Vo prirodni tro{oci u{te spa|aat tro{ocite
za tu|i uslugi i tro{ocite za davawa kon dr`avata (danoci i sl.).
2. Spored mestoto na nastanuvawe, odnosno spored oddelnite
proizvodi i uslugi za koi se odnesuvaat se razlikuvaat tro{oci po mesta na
tro{ewe i tro{oci po nositeli.
- Tro{oci po mesta na tro{ewe- se onie tro{oci koi se odnesuvaat za
oddelni organizacioni celini vo ramkite na eden objekt, vo ramkite na edno
pretprijatie.Ovaa podelba e zna~ajna za sogleduvawe na ekonomijata na
raboteweto vo celina, ekonomi~nosta na oddelnite rabotni edinici ili profitni
centri, nagraduvaweto na rabotnicite i sl.
Ovie tro{oci mo`at da se posmatraat i kako tro{oci po funkcii, pa vo
taa smisla bi imale tro{oci na upravuvawe, tro{oci na rakovodewe, tro{oci na
nabavka, tro{oci na proizvodstvo, tro{oci na proda`ba i sl.
- Tro{oci po nositeli- se onie tro{oci koi se odnesuvaat na oddelnite
proizvodi i uslugi.

130 )
Pokraj poimot tro{ok i potro{ok ~esto se upotrebuvaat i terminite koi im se srodni, no ne
se identi~ni. Takvi se pred sé : isplata, izdatok, rashod i zaguba. Isplata e pari~en izdatok
( od blagajna ili od smetka vo banka). Izdatok e po pravilo sli~en poim so poimot isplata
samo {to vo po{iroka smisla gi opfa}a i izdavawata vo oblik na materijalni vrednosti
( izdavawe na materijali i stoka od magacin i sl.). Rashodot e po{irok poim od tro{ocite i vo
sebe gi vklu~uva pokraj tro{ocite sodr`ani vo prodadenite proizvodi i uslugi u{te i
vonrednite rashodi i izdatocite napraveni vo nedelovni celi. Zaguba e negativen deloven
rezultat t.e. negativna razlika me|u prihodite i rashodite.

150
 3. Spored na~inot ( postapkata) pri presmetuvaweto i
rasporeduvaweto se razlikuvaat direktni ili poedine~ni i indirektni ili op{ti
tro{oci koi se izrabotuvaat vo edno konkretno pretprijatie.
-Direktni ili poedine~ni se onie koi mo`at da se rasporedat na oddelni
mesta na nastanuvawe na tro{ocite ili na oddelnite proizvodi i uslugi,
odnosno na oddelnite grupi na proizvodi i uslugi. Takvi se tro{ocite na
materijalite za izrabotka na oddelnite vidovi proizvodi , platite na vrabotenite
vo oddelni mesta.
- Indirektni ili op{ti se onie tro{oci koi se odnesuvaat na pove}e
mesta na tro{ewe, odnosno na pove}e proizvodi ili uslugi koi po pravilo ne
mo`at direktno da se presmetuvaat za oddelni mesta, odnosno za oddelni
proizvodi i uslugi. Tie po mesta i nositeli se delat so pomo{ na razni
kriteriumi ( klu~evi na raspredelba) i od nivnata realnost zavisi i realnosta na
iska`uvaweto na cenata na ~inewe na oddelnite proizvodi i uslugi.
Indirektnite tro{oci mo`at da se podelat vo dve grupi i toa op{ti tro{oci za
izrabotka ( t.n. tro{oci na pogonska re`ija) 131) i op{ti tro{oci na upravata i
proda`bata t.e. tro{oci na upravno - proda`nata re`ija.132)
4. Od aspekt na dvi`eweto na tro{ocite vo odnos na obemot na
proizvodite i uslugite se razlikuvaat tri grupi na tro{oci i toa fiksni ili
postojani , relativno fiksni i promenlivi ili varijabilni.
- Fiksni ili postojani se onie koi vo masa vkupno ostanuvaat
nepromeneti bez ogled na promenata na obemot na proizvodite i uslugite, pa
duri i koga ugostitelskoto pretprijatie voop{to ne raboti. Tuka spa|aat
tro{ocite na sredstvata na trudot ( amortizacijata), tro{ocite na kancelariski
materijal, tro{ocite na rabota vo priprema na proizvodstvoto, platite na
vrabotenite lica vo administracijata i sl.
Me|utoa, fiksnite tro{oci po edinica proizvod se menuvaat i toa vo
obratna nasoka od porastot ili opa|aweto na obemot na proizvodite i uslugite.
Imeno, vo uslovi koga vkupniot obem na tro{ocite ostanuva ist, a obemot na
131 )
Vo pogonska re`ija vleguvaat tro{ocite {to se povrzani so proizvodstvoto, no ne mo`at ili
e mnogu te{ko neposredno da bidat opfateni vo tro{ocite na oddelnite proizvodi. Ovdeka bi
do{le na primer, platite na tehni~kiot, administrativniot i pomo{niot personal vo pogonot,
tro{ocite vo vrska so vnatre{niot transport vo pogonot, odr`uvaweto na higienata,
zatopluvaweto, osvetluvaweto i vodata za pogonot, kancelariski materijal na pogonot,
kamatata na postojnite obrtni sredstva, kamatata na kreditot za obrtni sredstva na pogonot i
drugo.
132 )
Ovde vleguvaat tro{ocite {to se povrzani so organizacijata i upravuvaweto i onie {to se
zaedni~ki za celoto pretprijatie: plati na administrativno-tehni~kiot personal, vnatre{en
transport {to ne e zafaten na drugo mesto, tro{oci za odr`uvawe na grade`nite objekti,
postrojki i inventar, ~isteweto na kancalariite i voop{to na pretprijatieto , zatopluvaweto i
vodata vo upravnite zgradi i sl. Op{tite tro{oci za izrabotka ( pogonska re`ija) i op{tite
tro{oci na upravata i proda`bata (upravno-proda`na re`ija) zaedno gi so~inuvaat indirektnite
tro{oci ili op{ti, posredni, re`iski tro{oci.

151
proizvodite i uslugite raste, toga{ doa|a do namaluvawe na tro{ocite po
edinica proizvod i usluga. I obratno.
- Relativno fiksnite tro{oci se onie tro{oci ~ija visina e
nepromeneta vo oddelni zoni na anga`iranost na kapacitetot. [tom stepenot na
anga`iranost premine od edna , poniska vo druga povisoka zona na
anga`iranost na kapacitetot se javuvaat novi fiksni tro{oci poradi {to doa|a do
zgolemuvawe na vkupnite fiksni tro{oci. Taka na primer, voveduvaweto na
vtora smena predizvikuva pojava na novi relativno fiksni tro{oci za
osvetluvawe, zagrevawe, amortizacija na novovklu~eni osnovni sredstva,
plati na novite rabotnici i sl. Site ovie novi fiksni tro{oci se dodavaat na
vkupnite fiksni tro{oci, ovozmo`uvaj}i na toj na~in tie da stanat relativno
fiksni.
- Promenlivi ili varijabilni se onie tro{oci ~ij vkupen obem se
menuva vo ista nasoka so promenata na obemot na proizvodstvoto, odnosno
obemot na uslugite. Tuka spa|aat tro{ocite na materijalot za izrabotka,
tro{ocite na pomo{niot materijal, tro{ocite na re`iskiot materijal ( delot {to e
proporcionalen), tro{ocite za funkcionalna amortizacija i tro{ocite na trudot
za izrabotka. Postojat tri vida promenlivi tro{oci i toa:
a) Proporcionalno promenlivi koi rastat ili opa|aat srazmerno so
porastot , odnosno opa|aweto na obemot na proizvodite i uslugite. Pri toa
tro{ocite po edinica na proizvod ostanuvaat isti t.e. ne se menuvaat. Ovde
spa|aat : tro{ocite na materijalite za izrabotka i tro{ocite na trudot za
izrabotka.
b) Progresivno-promenlivi tro{oci se onie ~ij vkupen obem raste
pobrzo od obemot na proizvodite i uslugite. Pri toa tro{ocite po edinica
proizvod, odnosno po edinica na usluga se zgolemuvaat. Ovde spa|aat : kr{ot
na sitniot inventar, dopolnitelnite tro{oci na prekuvremenoto rabotewe,
tro{ocite na sredstvata na trudot poradi preterano koristewe. Ovie tro{oci
negativno vlijaat vrz ekonomi~nosta na raboteweto.
v) Degresivno promenlivi se onie tro{oci ~ij vkupen iznos raste
pobavno od obemot na ugostitelskite proizvodi i uslugi. Vo vakvi uslovi
tro{ocite po edinica proizvod, odnosno po edinica na usluga se namaluvaat.
Ovde spa|aat tro{ocite na materijalite za izrabotka vo uslovi koga tie se
namaluvaat so primena na pousovr{eni sredstva na trudot i pokfalifikuvana
rabotna sila {to pridonesuva za namaluvawe na kaloto, rasturot, kr{ot,
otpadot i sl. So toa ovie tro{oci vlijaat vrz zgolemuvaweto na ekonomi~nosta
vo raboteweto.

2. Kalkulacii

152
 2.1. Poim, zada~a i vidovi kalkulacii

Zborot “ kalkulacija “ doa|a od latinskiot jazik, a zna~i presmetka,

odnosno presmetkovna postapka. Vo stopanstvoto kalkulacijata se odnesuva
na presmetuvawe na cenite na proizvodite i uslugite i toa pred sé na cenata na
~inewe.
Cenata na ~inewe pretstavuva zbir na site tro{oci koi se nastanati
vo vrska so proizvodstvoto na stokite i uslugite po edinica proizvod i
usluga. Tuka spa|aat :
-materijalot za izrabotka,
-amortizacijata,
-platite za izrabotka,
-op{tite tro{oci za izrabotka, i
-op{tite tro{oci na upravata i proda`bata.
Celta na vakvoto presmetuvawe na cenata na ~inewe e sekoj proizvod
ili usluga da se tovari so site vidovi tro{oci koi gi ima proizvoditelot i koi na
odreden na~in se odnesuvaat i na toj proizvod ili usluga. Isto taka , cenata na
~inewe pretstavuva osnova za odreduvawe na proda`nata cena na proizvodite
i uslugite koja pokraj cenata na ~inewe go sodr`i i danokot na promet i
dobivkata ( profitot). Pri toa treba da se ima vo predvid deka kone~nata
proda`na cena zavisi ne samo od tro{ocite tuku i od pazarnite sostojbi t.e.
ponudata i pobaruva~kata.
Vrz osnova na vremeto koga se sostavuvaat kalkulaciite mo`eme da
gi podelime na :
- prethodni ili planski,
- me|ukalkulacija i
- dopolnitelna ili presmetkovna kalkulacija.
Prethodnata ili planska kalkulacija se sostavuva na po~etokot na
presmetkovniot period ( delovna godina). Se sostavuva vrz baza na
statisti~ki podatoci vo pretprijatieto od prethodniot period zemaj}i gi vo
predvid i predviduvawata na dvi`ewata na tro{ocite i prometot vo naredniot
period. Slu`i za sostavuvawe na proda`nata cena, za odreduvawe na planot na
proizvodstvo i za odreduvawe na zada~ite na pretprijatieto na poleto na
ekonomi~nosta. Vo uslovi na stabilen pazar mo`no e dosta realno utvrduvawe
na ovaa kalkulacija.
Me|ukalkulacijata se primenuva vo tekot na procesot na proizvodstvo
so cel da se kontroliraat tro{ocite i ostvaruvaweto na pretpostavkite vrz koi e
zasnovana prethodnata , planska kalkulacija.

153
 Dopolnitelnata ( presmetkovna) kalkulacija se sostavuva po istekot
na presmetkovniot period vrz baza na vistinskite smetkovodstveni podatoci
za raboteweto. Slu`i za utvrduvawe na vistinskite tro{oci.
So sporedba na prethodnata i dopolnitelnata kalkulacija se proveruva
realnosta na planiranite tro{oci i proda`bata so ostvareniot uspeh od
raboteweto.
Spored predmetot za koj se odnesuvaat, kalkulaciite mo`at da bidat
za sekoj pooddelen proizvod ili usluga.
So pomo{ na kalkulaciite mo`e da se ovozmo`i kontrola na
proizvodstvoto i raboteweto voop{to, sledewe na strukturalnite promeni vo
pretprijatieto, presmetuvawe na standardnite tro{oci, analiza na raboteweto
na pretprijatieto, finansisko planirawe, presmetuvawe na cenata na ~inewe,
sporedba na raboteweto na pretprijatieto so raboteweto na konkurentskite
subjekti, utvrduvawe na zagubite kaj nastanatite {teti i sl.

2.2. Metodi za sostavuvawe na kalkulacii

Kalkulativnite metodi pretstavuvaat konkreten na~in na

sproveduvawe na presmetkovnata postapka za utvrduvawe na tro{ocite,
odnosno cenata. Naj~esto gi razlikuvame slednite vidovi kalkulacii :
- diviziona ili delbena kalkulacija,
- adiciona ili dodatna kalkulacija ,
- kalkulacija na ekvivalentni broevi i
- kalkulacija na vrzani proizvodi.
Izborot na metodata pri sostavuvaweto na kalkulacijata zavisi pred sé
od tehnolo{kiot proces i organizacijata na rabota, potoa od vidot na
proizvodot i uslugata za koja se so~inuva kalkulacijata i sl.
Divizionata ( delbena ) kalkulacija naj~esto se primenuva kaj
masovno proizvodstvo samo na eden vid proizvod ili usluga. So ogled {to
ovaa metoda e naso~ena pred sé na presmetka na tro{ocite, taa se sveduva
samo na podelba na vkupnite tro{oci so vkupniot broj poedine~ni proizvodi i
uslugi. So divizionata kalkulacija, vsu{nost, se presmetuva edine~niot iznos
na tro{ocite, odnosno cenata na ~inewe po edinica na proizvod (usluga).
Ovaa metoda se sostoi vo sobirawe na poedine~nite proizvodi (uslugi) zaradi
utvrduvawe na nivnata vkupna koli~ina so koja potoa se deli vkupniot iznos
na tro{ocite. Uslov za primena na ovaa metoda e postoewe na polna
homogenost na asortimanot {to podrazbira istorodni proizvodi , so ist
kvalitet.

154
 Spored ovaa metoda formulite za presmetuvawe na cenata na ~inewe
i proda`nata cena bi bile :

vkupni tro{oci
cena na ~inewe po edinica proizvod = ----------------------------------------------
broj na proizvodi ili uslugi

Na primer : Pretprijatieto vo tekot na mesecot proizvelo 20. 000

par~iwa od eden proizvod so tro{oci i izdatoci vo vkupen iznos od 1.200.000
den. Cenata na ~inewe za edno par~e od proizvodot }e iznesuva 1.200.000 :
20.000 = 60 denari.
Proda`nata cena pak mo`e da se dobie po slednata formula:

vkupni tro{oci + razlika

proda`na cena po edin. proiz. ( usluga) =--------------------------------------------
broj na proizvodi (uslugi)

Razlikata me|u cenata na ~inewe i proda`nata cena se utvrduva imaj}i

go vo vid deluvaweto na pove}e faktori i metodite za formirawe na cenite.
Spored toa , divizionata kalkulacija mo`e da se primeni i za presmetuvawe na
proda`nite ceni, no samo ako e poznata razlikata koja vklu~uva i
akumulacija.
Adicionata ili dodatna kalkulacija. Za utvrduvawe na cenata na
~inewe, odnosno tro{ocite po edinica proizvod ili usluga, potrebno e da se
razgrani~at tro{ocite na direktni i indirektni. Imeno, indirektnite tro{oci kaj
koi ne e poznat edine~niot iznos po edinica na proizvod, ne mo`at direktno da
se presmetaat. Zatoa e potrebno poedine~nite proizvodi i uslugi da se
“optovarat “ so soodveten iznos na indirektni tro{oci koj se presmetuva vo
procenti. Presmetuvaweto e sledno :

cena na ~inewe
po edinica na = direktni tro{oci po edinica + % indirektni tro{oci
proizvod
( usluga)

Podelbata na indirektnite tro{oci po oddelni nositeli se vr{i spored

opredelen klu~ ( kriterium). Kako klu~ mo`e da poslu`i u~estvoto na platite
za izrabotka na oddelnite proizvodi i uslugi, ili tro{ocite na materijalite za
izrabotka na tie proizvodi i uslugi, ili pak naj~esto zbirot na dvata elementi.

155
 Na primer: 133) vo edno pretprijatie se izrabotuvaat tri razli~ni
proizvodi. Vo presmetkovniot period izraboteni se slednive koli~ini :

A = 10.000 kg.
B = 15.000 kg.
V = 20.000 kg.

Od rabotnite nalozi e utvrdeno deka za oddelnite proizvodi e

potro{eno :

proizvod materijal za izrabotka plati

A 100.000 50.000
B 150.000 60.000
V 200.000 70.000

Vkupno: 450.000 180.000

So sobirawe na site op{ti tro{oci utvrdeno e deka op{tite tro{oci za

izrabotka iznesuvaat 63.000, a op{tite tro{oci na upravata i proda`bata
36.000.
Ako zememe kako klu~ za raspredelba da ni slu`at platite za
izrabotaka, toga{ negovata visina ja dobivame so pomo{ na koli~nikot:

op{ti tro{oci x 100

------------------------------------------
plati za izrabotka

Vrz osnova na ovoj obrazec dobivame :

63.000 x 100
- za op{tite tro{oci za izrabotka : -------------------------------- = 35%
180.000

36.000 x 100
-za op{tite tro{oci na upravata i proda`bata: ---------------------- = 20%
180.000

133 )
Radunovi} D. i dr., “ Ekonomika preduze}a “ , Savremena administracija, Beograd, 1973
god., str. 119-120.

156
 Dobienite procenti koi treba da poslu`at kako klu~ za raspredelba na
op{tite tro{oci treba da se primenat na platite za izrabotka po vidovi
proizvodi taka da se dobiva :

za op{tite tro{oci za izrabotka: za op{ti tro{oci na uprava i proda`ba:

50.000 x 35 50.000 x 20
A=--------------------- =17.500 A = ---------------------- = 10.000
100 100

60.000 x 35 60.000 x 20
B= --------------------- = 21.000 B=------------------------ = 12.000
100 100

70.000 x 35 70.000 x 20
V = --------------------- = 24.500 V = ----------------------- = 14.000
100 100
So ova op{tite tro{oci na izrabotka vo vkupen iznos od 63.000 i
op{tite tro{oci na upravata i proda`bata vo vkupen iznos od 36.000 se
rasporedeni na svoite nositeli - proizvodite A,B, i V. Kone~nata kalkulacija
na cenata na ~inewe za site tri proizvodi bi izgledala vaka:

Elementi na 10.000 kg. 15.000 kg. 20.000 kg. Vkupno

cenata na ~inewe A B V

Materijal
za izrabotka 100.000 150.000 200.000 450.000
Plati za
izrabotka 50.000 60.000 70.000 180.000
Op{ti tro{oci
za izrabotka 17.500 21.000 24.500 63.000
Op{ti tro{oci
na uprava i prod. 10.000 12.000 14.000 36.000

Cena na ~inewe
- zbirna 177.500 243.000 309.000 729.000
- za 1 kg. 17,75 16,20 15,45 -

157
 So samoto toa {to se vr{i dodavawe na odreden procentualen del
indirektni tro{oci vrz direktnite, so cel da se utvrdi cenata na ~inewe za
konkretniot vid proizvodi ( uslugi) ja okarakterizira ovaa metoda kako
dodatna, odnosno adiciona. So dodavawe u{te na odredena razlika na cenata
na ~inewe mo`e da se utvrdi i proda`nata cena.

Kalkulacijata na ekvivalentni broevi se primenuva vo uslovi na

pove}e istorodni proizvodi ili uslugi koi se razlikuvaat po kvalitet ili
dimenzija, {to zna~i deka ovie uslugi so ogled na razlikite anga`iraat razli~ni
iznosi na tro{oci po edinica. Me|utoa, tro{ocite na vakvite proizvodi se nao|
aat vo odreden odnos, proporcija. Razlikite vo anga`iraweto na tro{ocite se
pretstavuvaat so ekvivalentni broevi koi gi simboliziraat odnosite me|u
tro{ocite koi proizleguvaat od razli~nosta vo nivoto na proizvodot, odnosno
uslugata.
Na primer : Da pretpostavime deka pretprijatieto za ne’r|osuva~ki
sadovi proizvelo 900 par~iwa {erpi i toa :

artikal A- 500 par~iwa {erpa od 2litri,

artikal B - 300 par~iwa {erpa od 5 litri i
artikal V -100 par~iwa {erpa od 10 litri.

So merewe i analiza e utvrdeno deka tro{ocite za izrabotka na

oddelnite artikli se odnesuvaat kako 1: 1,7 : 2,4 i iznesuvaat 500.000 denari.
Vrz osnova na podatocite kalkulacijata se sostavuva na ovoj na~in:

art. kol. ekviv. proiz. vo tro{. za ed. tro{. cena na ~in.

br. ekviv. ed. ekv. pr. na pr-vo. na 1 par~e

1 2 3 4 5 6 7

A 500 1,0 500 400 200.000 400

B 300 1,7 510 400 204.000 680
V 100 2,4 240 400 96.000 960

Najprvin ekvivalentnite broevi se mno`at so fakti~ki ostvarenoto

proizvodstvo na sekoj artikal i se dobiva obemot na proizvodstvo vo

158
ekvivalentni edinici ( kolona 4). Ponatamu, so delewe na vkupno napravenite
tro{oci ( 500.000) i proizvodstvoto izrazeno vo ekvivalentni edinici ( 1250)
se utvrduva iznosot na tro{ocite za edinica ekvivalentno proizvodstvo
(500.000 : 1250 = 400., kolona 5 ). Za da se utvrdi vkupniot iznos na
tro{ocite za sekoj artikal oddelno, ostvarenoto proizvodstvo pretvoreno vo
ekvivalentni edinici ( kolona 4) se mno`i so 400 den. ( kolona 6). So delewe
na taka dobienite iznosi so fakti~kata koli~ina na sekoj artikal se doa|a do
iznosot na tro{ocite za edinica proizvod za sekoj artikal ( kolona 7).
Razlikata vo proda`nata cena za istorodni proizvodi ili uslugi od
razli~no nivo na kvalitet glavno gi zadr`uvaat odnosite vospostaveni so ovaa
kalkulativna metoda.
Kalkulacija na vrzani proizvodi- Ovaa kalkulacija se primenuva vo
pretprijatija vo koi pokraj osnovnite se izrabotuvaat i sporedni proizvodi.
Su{tinata na ovoj metod e vo toa {to od vkupnite tro{oci za proizvodstvo se
odzema pazarnata vrednost na sporednite proizvodi. Vaka smalenite tro{oci
se delat so primena na soodvetna kalkulativna metoda na osnovnite
proizvodi. Vakviot na~in e od zna~ewe za ekonomi~nosta i konkurentskata
sposobnost na pretprijatieto na pazarot.
Metodite za sostavuvawe na kalkulaciite treba da najdat soodvetno
mesto vo formiraweto na proda`nite ceni, me|utoa nikako ne bi trebalo da se
izedna~at so metodite za formirawe na cenite.

2.3. Osnovi za sostavuvawe na kalkulaciite

Kako osnova za sostavuvawe na kalkulaciite slu`i presmetkovniot

list . Toj za sekoe mesto ( presmetkovna ili ekonomska edinica) gi poka`uva
napravenite tro{oci. Podatocite od presmetkovniot list se dopolnuvaat so
podatocite za proda`bata na proizvodite i uslugite vo naturalni pokazateli.
Dokolku se poznati vkupnite tro{oci po pooddelni mesta na nastanuvawe i po
vidovi proizvodi i uslugi, postoi mo`nost za sostavuvawe na kalkulaciite. Pri
toa, mo`at da se javat te{kotii zaradi brojnosta na proizvodite i uslugite koi
u~estvuvaat vo ostvarenata proda`ba i zaradi drugi faktori koi vlijaat vrz
visinata i dinamikata na tro{ocite vo raboteweto. Zaradi toa e potrebno
napravenite tro{oci da se raspredelat na oddelni grupi proizvodi i uslugi , a
vo ramkite na tie grupi na soodvetni podgrupi i na kraj na oddelni vidovi
proizvodi. Podelbata se vr{i so pomo{ na soodveten klu~ na raspredelba
spored koj mo`at da se tovarat oddelni proizvodi so tro{ocite nastanati vo

159
presmetkovniot period. Za ova pove}e stana zbor kaj metodata na dodatna
kalkulacija.
Planot na prometot i tro{ocite isto taka mo`e da poslu`i za
sostavuvawe na kalkulaciite kako za ugostitelskoto pretprijatie vo celost, taka
i za oddelnite objekti ili presmetkovni edinici. Me|utoa, planiraweto na
obemot na tro{ocite na idniot promet e mo{ne te{ka rabota. Pri toa,
planiraweto na idniot iznos na tro{ocite i prometot , naj~esto se vr{i vrz
osnova na podatocite za izminatiot period i ocenkata na mo`nostite i uslovite
za ostvaruvawe na tro{ocite i prometot vo naredniot period.

3. Ceni

3.1. Poim i vidovi ceni

Vo ramkite na ekonomikata, problematikata na cenite se nametnuva

kako isklu~itelno va`no pole na razgleduvawe. Vo vrska so toa e i raboteweto
spored principite na marketin{kata koncepcija kako pazarno naso~ena
koncepcija koja bez ogled na stopanskata dejnost sé pove}e se nametnuva
kako potreba. Imaj}i go vo centarot na vnimanie potro{uva~ot i
zadovoluvaweto na negovite potrebi, marketin{kata koncepcija vo isto vreme
nastojuva da obezbedi i maksimirawe na ostvarenite finansiski rezultati.
Vo ramkite na instrumentite na marketingot pak, kako eden od
osnovnite e i cenata na proizvodite i uslugite.
Inaku pod poimot “ cena “ se podrazbira odredena koli~ina na pari
{to kupuva~ot mu ja pla}a na prodava~ot za nekoj proizvod, odnosno za
nekoja usluga. Vo uslovi na stokovno-pari~ni odnosi t.e. pazarno stopanstvo,
cenata pretstavuva pari~en izraz na vrednosta na proizvodot, odnosno
uslugata. Toa zna~i deka stokite i uslugite se prodavaat, odnosno se kupuvaat
po svojata vrednost. Pri toa, vrednosta na proizvodite i uslugite zavisi od
op{testveno potrebnoto rabotno vreme za nivno proizvodstvo, a toa e
vremeto {to op{testvoto go priznava za proizvodstvo na nekoj opredelen
proizvod , odnosno za vr{ewe na nekoja opredelena usluga. Toa e vsu{nost
prose~noto vreme {to e potrebno za proizvodstvo na nekoj proizvod ili za
izvr{uvawe na nekoja usluga {to zna~i vrednosta na stokite ne zavisi od
individualnoto, tuku od prose~noto (op{testveno) rabotno vreme.
Vo praksa me|utoa, skoro nikoga{ nema potpolno sovpa|awe me|u
vrednosta i cenite na stokite i uslugite. Toa glavno zavisi od odnosot me|u

160
ponudata i pobaruva~kata. Ako pobaruva~kata e pogolema od ponudata t.e.
ako pari~nite fondovi se pogolemi od stokovnite toga{ i cenata na
proizvodite i uslugite po pravilo e povisoka od vrednosta. I obratno, ako
ponudata e pogolema (stokovnite fondovi) od pobaruva~kata ( pari~nite
fondovi) toga{ i cenite na tie stoki i uslugi po pravilo }e bidat poniski od
nivnata vrednost.
No i cenata na proizvodite i uslugite igra mo{ne va`na uloga vo
formiraweto na ponudata i pobaruva~kata. Taka, ako se namali cenata na
odredena stoka ili usluga po pravilo doa|a i do porast na pobaruva~kata,
odnosno do pa|awe na ponudata. I obratno, ako cenata se zgolemi raste
ponudata, a se namaluva pobaruva~kata za toj proizvod i usluga.
Vo zavisnost od koj aspekt se nabquduva cenata na proizvodite i
uslugite, se razlikuvaat razni vidovi ceni. Taka 134):
1. Od aspekt na stepenot na sovpa|awe me|u ponudata i
pobaruva~kata ima: uramnote`eni ( realni ) ceni, depresirani (namaleni) ceni i
apresirani ( zgolemeni ) ceni.
-Uramnote`eni ( realni) ceni se onie koi se formiraat vo uslovi koga
ima relativno potpolno sovpa|awe me|u ponudata i pobaruva~kata {to
predizvikuva i relativno sovpa|awe me|u vrednosta i cenata na stokite i
uslugite. Ovie ceni se formiraat stihiski na pazarot koga ima relativno
potpolna konkurencija i na stranata na ponudata i na stranata na
pobaruva~kata zaradi {to ovie ceni se vikaat u{te i stihiski ili pazarni. No
vakvi uslovi na pazarot imalo vo liberalniot kapitalizam , a vo sovremeni
uslovi ne postojat.
- Depresirani ( namaleni) ceni se onie koi se poniski od vrednosta na
stokite t.e. uslugite. Se formiraat koga na stranata na ponudata ima relativno
potpolna konkurencija ( golem broj prodava~i), a na stranata na
pobaruva~kata konkurencijata e ograni~ena.
- Apresirani ( zgolemeni) ceni se onie ceni koi se povisoki od
vrednosta na stokite t.e. uslugite. Se formiraat vo uslovi na ograni~ena
konkurencija na stranata na ponudata i vo relativno potpolna konkurencija na
stranata na pobaruva~kata. ^esto ovie ceni se narekuvaat i monopolski bidej}i
takva situacija ima koga na strana na ponudata ima monopoli ( eden
prodava~), duopol ( dva prodava~i) ili oligopoli ( pove}e ili nekolku
prodava~i), a na strana na pobaruva~kata golem broj kupuva~i.
2. Od aspekt na toa dali cenite se formiraat slobodno na pazarot vo
zavisnost od ponudata i pobaruva~kata ili na toa vlijaat i razni dr`avni organi
i organizacii, se razlikuvaat slobodni ili ekonomski ceni i administrativni ili
kontrolirani ceni. Kontroliranite ceni u{te se narekuvaat i politi~ki ceni
bidej}i nivnata kontrola naj~esto ja vr{at razni politi~ki organi.
134 )
Ackoski N., cit. delo, str. 114-148.

161
Administrativnite ceni se sretnuvaat pove}e vo zemjite kade {to pazarnite
elementi na stopanisuvawe se pomalku zastapeni, a toa se obi~no
ponerazvienite zemji, a dodeka ekonomskite ceni se pozastapeni vo zemji
kade {to se stokovno-pari~nite odnosi porazvieni, a toa e naj~esto vo
porazvienite zemji.
3.Od aspekt na toa dali proizvodite i uslugite se prodavaat na fizi~ki i
pravni lica ( pretprijatija) koi tie proizvodi i uslugi gi prodavaat na drugi
fizi~ki i pravni lica koi ne se krajni potro{uva~i ili pak direktno im se
prodavaat na krajnite potro{uva~i se razlikuvaat ceni na golemo i ceni na
malo. Po cenite na golemo naj~esto proizvoditelite im gi prodavaat svoite
proizvodi i uslugi na fizi~kite i pravnite lica koi se zanimavaat so prerabotka
ili trgovija na golemo i malo, pa zatoa ovie ceni se vikaat u{te i ceni na
proizvoditelite, a i grosisti~ki ceni. Cenite na malo pak, se narekuvaat u{te i
detalisti~ki ceni.
4. Od aspekt na toa dali fizi~kite i pravnite lica koi {to proizveduvaat
proizvodi ili vr{at uslugi pravat komparacija me|u toa kolku gi ~inat
proizvodite i uslugite i po koja cena gi prodavaat, se razlikuvaat cena na
~inewe i proda`na cena.
-Cena na ~inewe e onaa {to stvarno gi ~ini fizi~kite i pravnite lica.
Tuka vleguvaat site tro{oci napraveni po edinica proizvod ( usluga) , a toa
se : materijalite za izrabotka, amortizacijata, plati za izrabotka, pridonesite i
danocite od platite za izrabotka, op{tite tro{oci na izrabotka ( pogonska re`ija
) i op{ti tro{oci na uprava i proda`ba ( upravno-proda`na re`ija).
-Proda`na cena e onaa po koja {to opredeleni fizi~ki i pravni lica im
gi prodavaat svoite proizvodi i uslugi na drugi fizi~ki i pravni lica. Nea ja
so~inuvaat cenata na ~inewe, danokot na promet i razlikata vo ceni vo vrska
so realizacijata t.e. finansiskiot rezultat ( dobivka ili zaguba).

3.2. Metodi za formirawe na cenite

Vo literaturata se sretnuvaat brojni metodi za opredeluvawe na cenite.

Me|utoa, mo`e da se re~e deka glavno postojat tri osnovni metodi za
opredeluvawe na cenite i toa :

1. metoda na tro{oci plus dohod ( dobivka),

2. metoda na ponuda i pobaruva~ka t.e. metoda na konkurencija , i

162
 3. metoda na izramnuvawe so najgolemiot ponuduva~ (pazaren
lider).

1.Metodata na tro{oci plus dohod vo opredeluvaweto na cenite poa|a

od postavkata deka so cenata treba da se pokrijat pred sé tro{ocite na
raboteweto na stopanskiot subjekt i na taka presmetanite tro{oci da se dodade
opredelen iznos ( obi~no procent) na dohod koj se smeta za optimalen vo
dadenite uslovi vo koi raboti stopanskata organizacija.
Ovaa metoda se zasnova vrz pretpostavkata deka cenite koi se
formiraat }e bidat prifatlivi za kupuva~ite, pa zatoa na vakov na~in mo`no e
formirawe na cenite edinstveno ako kupuva~ite se gotovi da gi platat imaj}i
ja vo vid i konkurencijata i supstitucijata. Ovaa metoda e primenliva
edinstveno ako ugostitelskata ponuda ima monopolski status na pazarot.
Zatoa mnogu retko i se primenuva bez nekoi korekcii, odnosno modifikacii.
Kaj ovoj metod mo`ni se tri modifikacii :
- Modifikacija so primena na elasti~na mar`a (stapka) na dohod koj
se sostoi vo toa {to na cenata na ~inewe (vkupnite tro{oci) se dodava
razli~en iznos ( stapka) na dohod zavisno od uslovite na pazarot.
- Intuitiven metod koj se sostoi vo kombinirawe na metodot tro{oci
plus so modifikacijata na elasti~na stapka na dohod. Pri toa, na tro{ocite se
dodava stapka na dohod zavisno od konkurencijata i pazarnata cena koja slu`i
kako osnova za primena na ovoj metod, i
- Metod na eksperimentalni ceni koj se primenuva koga se saka da se
izvr{i testirawe na pazarot, pri {to }e se primeni vo praksa onaa cena koja
sozdava optimalen finansiski rezultat.
2.Spored metodata na ponudata i pobaruva~kata ponuduva~ot pri
formiraweto na cenite na svoite proizvodi i uslugi poa|a od ponudata i
pobaruva~kata za takvi proizvodi i uslugi, t.e. od pazarnite uslovi zemaj}i gi
vo predvid konkurentskite odnosi na pazarot. Vo takvi uslovi cenata na
~inewe pretstavuva samo orientaciona golemina, no ne i glaven pokazatel vrz
koj se bazira proda`nata cena.
Ovdeka treba da se ima vo predvid deka proizvodite (uslugite) ne se
odnesuvaat ednakvo pri izmenite vo pobaruva~kata i ponudata poradi
neednakviot stepen na elasti~nost pri opredeluvaweto na cenite.
3.Spored metodata na izramnuvawe so pazarniot lider, cenata na
svoite proizvodi i uslugi oddelnite ponuduva~i nastojuvaat da ja izramnat so
cenata na najgolemiot ponuduva~ koj se vika i ” pazaren lider ”. Toa e slu~aj
koga oddelen proizvoditel nema mo`nosti poradi maloto u~estvo vo
ponudata, da ostvari zna~itelno vlijanie vrz izmenite na pazarnata cena.

163
 3.3. Cenata na proizvodite i uslugite kako instrument
na delovnata politika

Delovnata politika na pretprijatieto pretstavuva odlu~uvawe za

osnovnite celi na raboteweto, odnosno izbor na soodvetni strategii za nivno
ostvaruvawe. Politikata na ceni kako instrument na delovnata politika go
opfa}a procesot na donesuvawe odluki za konkretnite ceni.
Vo ramkite na marketing konceptot, politikata na ceni pretstavuva
koordinirana aktivnost vo forma na merki na delovnata politika naso~eni kon
zadovoluvawe na potrebite na potro{uva~ite, so istovremeno ostvaruvawe na
optimalen finansiski rezultat. Vo tie ramki i cenata na proizvodite i uslugite
se gleda kako instrument na delovnata politika na pretprijatieto.
Vrz formiraweto na cenite vlijaat pove}e vnatre{ni i nadvore{ni
faktori.
Od vnatre{nite toa se : tro{ocite, uslovite na rabota i odnosite vo
pretprijatieto.
Me|u nadvore{nite pak, toa se : pazarnite faktori, op{testvenite
uslovi, nivoto na razvienost na stopanstvoto, uslovite za rabota vo oddelni
dejnosti, merkite na dr`avata, prirodnata sredina ( okru`uvaweto) i dr.Ovdeka
osobeno silno e vlijanieto na pazarnite faktori me|u koi spa|aat : fazata vo
`ivotniot vek na proizvodot, elasti~nost na cenite, konkurencijata, i
diferenciraweto na proizvodite (uslugite).
Pokraj toa vrz formiraweto na cenite vlijaat i : vidot na proizvodot i
uslugata i na~inot na koristewe, vremeto na koristewe (sezona ili vonsezona),
razni segmenti na pobaruva~ka (poedinci, grupi, familii, deca, delovni lu|e i
sl.), mestoto vo kanalot na proda`ba, vreme i na~in na pla}awe, geografski
kriteriumi.
Seto toa vlijae na diferenciraweto na cenite vo zavisnost od
pooddelniot faktor.

164
 GL. VI. OSNOVNI EKONOMSKI PRINCIPI NA
RABOTEWETO VO PRETPRIJATIETO

1. Poim i vidovi principi

Pod princip na raboteweto se podrazbiraat odredeni pravila i normi

na koi treba da se pridr`uvaat vrabotenite so cel so {to e mo`no pomali
vlo`uvawa na trud i sredstva da se postignat {to podobri rezultati vo
raboteweto. 135 ) Ackoski N.136 ) citira pove}e takvi principi kako {to se :
princip na likvidnosta, princip na tehni~ki razvoj, princip na organizacijata na
pretprijatijata (so nekolku poedine~ni principi), principi na reprodukcijata
( isto taka so nekolku poedine~ni principi), potoa principot na produktivnost
na trudot, principot na ekonomi~nost vo raboteweto, principot na rentabilnost
i sl.
Me|utoa, site principi mo`at da se svedat na tri osnovni ekonomski
principi na rabotewe, a toa se : principot na produktivnostta na trudot,
135 )
Tro{eweto na trudot i sredstvata vo pretprijatijata mo`e da se iska`uva vo naturalni
( koli~inski) i finansiski ( pari~ni) pokazateli. Vo prviot slu~aj se zboruva za potro{ok, a vo
vtoriot za tro{oci na trud i sredstva.
Rezultatite od raboteweto isto taka mo`at da se iska`at vo naturalni i finansiski pokazateli.
Vo prviot slu~aj se zboruva za koli~ina ili obem na ostvareno proizvodstvo ili promet na
proizvodi i uslugi, a vo vtoriot za vrednost na ostvareno proizvodstvo ili promet na proizvodi
i uslugi.
136 )
Ackoski N., “ Ekonomika i organizacija na ugostitelstvoto ” , skripta, FTU Ohrid, 1995
god. str.163.

165
principot na ekonomi~nost vo raboteweto i princip na rentabilnost vo
raboteweto.
Sledeweto i mereweto na ostvaruvaweto i primenata na ovie principi
vo raboteweto e od golema va`nost za ekonomikata na pretprijatieto i za
ostvaruvawe na povolni ekonomski rezultati bidej}i tie go poka`uvaat
postignatiot odnos me|u vrednosta na vlo`uvawata i ostvareniot rezultat vo
raboteweto.
Ekonomskite principi me|utoa, ne treba da se gledaat izolirano eden
od drug, tuku vo me|usebno edinstvo, povrzanost i zavisnost. Po mo`nost
treba da se ostvaruvaat site principi zaedno pri {to mo`e i da se zboruva za
kompleksna ekonomika vo raboteweto.

2. Produktivnost na trudot

Produktivnosta e ekonomski princip koj pretstavuva odnos pome|u

ostvarenoto proizvodstvo ili promet i potro{eniot ~ove~ki trud. Ovoj princip
bara so {to pomalku potro{en trud da se ostvari {to pogolem obem na
proizvodstvo, odnosno promet.
Produktivnosta na trudot mo`e da se iska`uva vo naturalni ili vo
vrednosni pokazateli. Vo naturalni pokazateli se iska`uva na toj na~in {to
koli~inata na proizvodite, odnosno uslugite ( no}evawa i sl) se deli so
potro{eniot trud ili so brojot na vrabotenite, t.e.

KP (KU)
Pr. = -----------
PT ( BR)

Pr = produktivnost na trudot,
KP (KU) = koli~ina na proizvodi ili uslugi,
PT (BR) = potro{en trud ( broj na rabotnici).

Dobieniot rezultat poka`uva kolku proizvodi ili uslugi se dobieni po

edinica trud ( ~as, den, sedmica, mesec, godina ), odnosno po eden vraboten.
Mereweto i presmetuvaweto na produktivnosta na trudot vo
vrednosni pokazateli , se sostoi, vo sporedba na ostvareniot promet na uslugi
vo finansiski pokazateli, so potro{eniot trud, odnosno rabotno vreme za
ostvaruvawe na postignatiot promet. Kako rezultat se dobiva ostvaren promet

166
vo pari~ni pokazateli po eden rabotnik ( na saat, dnevno, mese~no ili
godi{no).
Osnovna formula pri toa e 137 ) :
ostvaren promet ( OP)
produktivnost na trudot ( Pr) = ----------------------------------------
potro{en trud (PT)

Na primer, ako edno pretprijatie vo 1996 g. ostvarilo promet od

10.000.000. den. so prose~no 100 vraboteni rabotnici, toga{ produktivnosta
na trudot vo taa godina }e iznesuva

10.000.000
-----------------------------= 100.000 den.
100

Sporeduvaweto na produktivnosta pome|u dva periodi ili dve

pretprijatija ( rabotni edinici) se vr{i so presmetuvawe na indeks na
produktivnosta po formulata :
produktivnost vo tekovniot period (Pr.1 ) x 100
indeks na produktivnosta (Ipr.) = --------------------------------------------------------------------------
produktivnost vo bazniot period ( Pr. 0 )

Taka na primer, ako produktivnosta na edno pretprijatie vo 2000

god. ( tekoven period) bila 100.000 den. po eden rabotnik, a vo 1999 god.
( bazen period) bila 80.000 den. po eden rabotnik, toga{ indeksot na
proizvodnosta }e bide :

100.000 x 100 10.000.000

---------------------------------------- = ----------------- = 125 %
80.000 80.000
{to zna~i deka ostvarenata produktivnost vo 2000 god. e za 25 % pogolema
od onaa vo 1999 god.
So cel da se izbegne zgolemuvaweto na prometot koe e posledica od
zgolemuvaweto na cenite na uslugite {to mo`e da dovede do pogre{na
pretstava za zgolemena produktivnost, prometot treba da se presmetuva vo
postojani ceni ili pak se smaluva prometot za procentualnoto zgolemuvawe
na cenite vo tekovnata godina ( na pr. ako vo prethodniot primer cenite na
uslugi se zgolemile vo 2000 god. za 10 %, toga{ zgolemuvaweto na
produktivnosta sprema 1999 god. e samo 15 %).
137 )
[tambuk M., “ Ugostiteqstvo- ekonomika i organizacija “, [kolska kwiga, Zagreb, 1971,
str. 178.

167
 Vrz produktivnosta na trudot posebno vlijanie imaat vnatre{nite
faktori kako {to se : tehni~kata opremenost i mehanizacija na rabotata,
organizacijata na trudot, stru~nata sprema i sposobnost na vrabotenite,
rabotnata disciplina, sistemot na raspredelba i nagraduvawe, vnatre{nite
odnosi i uslovi na rabota i sl. potoa odredeni neekonomski faktori (klima,
geografska polo`ba i sl.).
Principot na produktivnost ima posebno zna~ewe vo pretprijatija
kade e osobeno golemo u~estvoto na `iviot trud a ograni~ena primenata na
mehanizacijata, i osobeno vo uslu`nite pretprijatija kade doa|a do izraz li~niot
karakter na uslugite i neposredniot kontakt me|u davatelot i korisnikot na
uslugite. Osobena va`nost produktivnosta dobiva vo pretprijatijata kako {to
se onie od turisti~koto ugostitelstvo koi imaat sezonskiot karakter na trudot,
se odlikuvaat so heterogenost na uslugite , a ima i brojnost i raznovidnost na
zanimawata.
Vo nastojuvawata za zgolemuvawe na produktivnosta na trudot treba
da se vnimava toa da ne bide na {teta na izborot i kvalitetot na uslugite.

3. Ekonomi~nost na raboteweto

Ekonomi~nosta pretstavuva odnos pome|u ostvareniot promet na

proizvodi ili uslugi i napravenite tro{oci za ostvaruvawe na toj promet.
Ovoj princip vo ugostitelstvoto bara da se ostvari {to pogolem promet
na uslugi so {to pomali tro{oci na trud, sredstva na trudot i predmeti na
trudot. Ostvareniot promet, a i tro{ocite na trudot, sredstvata na trudot i
predmetite na trudot se iska`uvaat vo finansiski ( pari~ni) pokazateli.
Mereweto na ekonomi~nosta se sostoi vo presmetuvawe na odnosot
me|u vrednosta na ostvareniot promet i napravenite tro{oci. Kako rezultat se
dobiva pokazatel {to go poka`uva odnosot me|u ostvareniot promet i
napravenite tro{oci, odnosno kolku promet otpa|a na edinica tro{oci.
Spored toa, osnovnata formula za vkupno presmetuvawe na
ekonomi~nosta e :
ostvaren promet ( Pr.)
Ekonomi~nost ( E) = -------------------------------------
vkupni tro{oci ( T )

Na primer, ako edno pretprijatie ostvari godi{en promet od

10.000.000 den. so vkupni tro{oci na trud, materijal i sredstva od 8.000.000
den ., toga{ ekonomi~nosta e :

168
 10.000.000 1,25
------------------------------- = ------------ den.
8.000.000 1

{to zna~i deka na 1 denar tro{oci doa|a 1,25 denari promet (tro{ocite
iznesuvaat 80 % od ostvareniot promet).
Ekonomi~nosta mo`e da se presmetuva i za oddelni grupi na tro{oci (
poedine~no presmetuvawe) bilo da e toa trudot, predmetite na trudot ili
sredstvata za rabota i toa po istiot princip kako vo prethodnata formula, so toa
{to namesto vkupnite tro{oci , ostvareniot promet se stava vo odnos na
oddelnite tro{oci. Kako rezultat se dobiva kolkav e prometot vo odnos na
tro{ocite na trudot ( kolku ~ini rabotnata sila) ako se presmetuva
ekonomi~nosta vo odnos na tro{ocite na trudot, ili pak kolku promet doa|a na
edinica tro{oci na materijal ako se presmetuva ekonomi~nosta vo odnos na
tro{ocite na materijal ili pak na krajot kolku promet doa|a na edinica tro{oci
na sredstva na trudot ako se presmetuva ekonomi~nosta vo odnos na
tro{ocite na sredstvata na trudot.
Poedine~noto presmetuvawe na ekonomi~nosta poka`uva kolku
ekonomi~no se rabotelo so oddelen vid tro{oci, {to ovozmo`uva da se
prezemat soodvetni merki za nivno sni`uvawe.
Za sporeduvawe na ostvarenata ekonomi~nost me|u dva periodi vo
raboteweto se upotrebuva formulata :
ekonomi~nost vo tekovniot period (E1 ) x 100
indeks na ekonomi~nosta (IE) = ------------------------------------------------------------------
ekonomi~nost vo bazniot period ( E0 )
Dobieniot indeks poka`uva vo koj razmer (%) e ostvarenata
ekonomi~nost vo sega{niot period sporedena so prethodniot period.
Za iska`uvawe na ostvareniot promet vo finansiski pokazateli se
primenuvaat obi~no postojani ceni.
Mereweto i sporeduvaweto na ekonomi~nosta ima golemo zna~ewe.
Od toa zavisi i cenata na ~inewe i proda`nata cena na proizvodite i uslugite,
kako i polo`bata i delovniot uspeh na pretprijatieto na pazarot.
Na ekonomi~nosta vlijaat site faktori koi vlijaea i na produktivnosta
na trudot, kako i faktori koi vlijaat na tro{eweto na materijalite i sredstvata na
trudot. Bitna uloga kaj tro{ocite na materijalite ima racionalnoto tro{ewe na
materijalite i postavuvawe normativi za potro{uva~ka, dodeka kaj tro{ocite
na sredstvata na trudot zna~ajno e nivnoto {to pogolemo i podobro
iskoristuvawe.
Kaj razni vidovi na pretprijatija postojat i odredeni razliki vo pogled
na ekonomi~nosta. Taka na primer, kaj odredeni pretprijatija vrz

169
ekonomi~nosta na raboteweto pove}e }e vlijaat tro{ocite na sredstvata na
trudot, a kaj drugi pogolema uloga }e imaat tro{ocite na materijalite.
Zatoa, so cel za zgolemuvawe na ekonomi~nosta kaj prvite
pretprijatija treba da se obrne pogolemo vnimanie na ~uvaweto, odr`uvaweto
i upotrebata na sredstvata ( vo {to potpoln kapacitet), a kaj vtorite za taa cel
treba da se obrne pogolemo vnimanie na nabavkata, ~uvaweto i tro{eweto na
materijalite.

4. Rentabilnost na raboteweto

Rentabilnosta pretstavuva odnos pome|u ostvareniot finansiski

rezultat ( profit, bruto op{testven proizvod, op{testven proizvod , nacionalen
dohod i sl.) i vlo`enite sredstva vo raboteweto (osnovni i obrtni). Ova na~elo
bara da se postigne {to podobar finansiski rezultat so {to pomalku vlo`eni
sredstva. Kako ostvaren finansiski rezultat se zemaat ostvareniot profit, bruto
op{testveniot proizvod, op{testveniot proizvod, nacionalniot dohod i sl. Toa
e vi{ok na trudot t.e. novosozdadena vrednost sozdadena so dejstvoto na
trudot. Kako vlo`eni sredstva pak se zemaat osnovnite sredstva (nabavna
vrednost) i vrednosta na prose~no koristenite obrtni sredstva vo tekot na
godinata.
Rentabilnosta se meri so sporeduvawe na ostvareniot finansiski
rezultat i vlo`enite sredstva , a kako rezultat se dobiva iznos, odnosno procent
(%) na ostvaren finansiski rezultat (profit) vo odnos na vlo`enite sredstva.
Vakvi sporedbi mo`at da se pravat me|u razni vremenski periodi, a i me|u
dve pretprijatija, dve edinici i sl.
Rentabilnosta se presmetuva po slednata formula :

ostvaren profit ( P )
rentabilnost ( R ) = ----------------------------------------------- ili vo
vlo`eni sredstva (S )

P x 100
procenti Rp = ----------------------------
S
Dobieniot rezultat poka`uva kolku denari profit se dobieni na eden
denar vlo`eni sredstva.
Sporedbata na ostvarenata rentabilnost vo tekovniot so rentabilnosta
vo prethodniot period se vr{i so primena na formulata :
R t1 x 100

170
 Rt = ------------------------------
Rto

Mereweto i sporeduvaweto na rentabilnosta se isto taka od golema

va`nost vo ugostitelskite pretprijatija.
Glavni faktori koi vlijaat na rentabilnosta se ostvarenata
produktivnost i ekonomi~nost ( koi vlijaat na ostvareniot profit), potoa
iznosot na vlo`enite sredstva i kako tie se koristat, pazarot na koj deluva
pretprijatieto ( doma{en i stranski) i sl.
Kaj nekoi pretprijatija vrz rentabilnosta pove}e }e vlijae iznosot na
vlo`enite osnovni sredstva, dodeka kaj drugi pretprijatija pove}e }e vlijae
iznosot na koristenite obrtni sredstva. Zatoa kaj prvite pretprijatija posebno
va`na }e bide iskoristenosta na kapacitetite na osnovnite sredstva , a kaj
drugite brzinata na vrtewe na obrtnite sredstva.
Za postignuvawe na pogolema rentabilbnost neophodno e postojano
zgolemuvawe na produktivnosta i ekonomi~nosta na raboteweto, kako i
kvalitetno zadovoluvawe na potrebite i barawata na pazarot.

GL.VII. PRIHODI I RASHODI NA PRETPRIJATIETO 138)

So raboteweto stopanskite subjekti ostvaruvaat prihodi. Odnosot me|u

potro{enite pari~ni sredstva i ostvareniot prihod ja poka`uva uspe{nosta vo
raboteweto.

1. Formirawe na vkupen prihod na pretprijatieto

Formiraweto na vkupniot prihod se odviva spored op{tite ekonomski

zakonitosti. Site poedine~ni prihodi go so~inuvaat vkupniot prihod na
pretprijatieto.
138 )
Za ova vidi i vo Avramoski M . , “ Ekonomika na turizmot i ugostitelstvoto “, FTU,
Ohrid, 1997 god., str. 191-193.

171
 Vkupniot prihod se formira od :

A) Prihodi od proda`ba na u~inoci :

1. prihodi od proda`ba na proizvodi i uslugi

- prihodi od proda`ba na proizvodi i uslugi na doma{niot pazar,

- prihodi od proda`ba na proizvodi i uslugi na stranskiot pazar,
- prihodi od subvencii, dotacii, regresi, kompenzacii i povrat na
dava~kite po osnov na proda`ba na proizvodi i uslugi,
- prihodi od pridonesi,
- drugi prihodi od proda`ba na proizvodi i uslugi.

2. prihodi od proda`ba na stoki i materijali

- prihodi od proda`ba na stoki na doma{niot pazar,

- prihodi od proda`ba na stoki na stranskiot pazar,
- prihodi od subvencii, dotacii, regresi, kompenzacii i povrat na
dava~kite po osnov na proda`ba na stoki,
- drugi prihodi od proda`ba na stoki i materijali.

B) Prihodi od finansirawe

- prihodi od finansiraweto od odnosite so povrzani subjekti,

- prihodi od kamati,
- pozitivni kursni razliki,
- drugi prihodi od finansiraweto.
V) Kapitalna dobivka 139 )
G) Vonredni prihodi 140)
Najgolemiot del od vkupniot prihod pretprijatijata go ostvaruvaat so
proda`ba na osnovnite proizvodi i uslugi koi se nivni predmet na rabota i toa
bilo da e toa na doma{niot ili na stranskiot pazar.
139 )
Ovdeka spa|aat : dobivkata od proda`ba na hartii od vrednost i dobivkata od proda`ba na
postojani sredstva.
140 )
Vonrednite prihodi gi opfa}aat onie prihodi koi ne se rezultat na raboteweto vo
osnovnata dejnost na pretprijatieto, tuku nastanuvaat kako posledica na vonredni okolnosti.
Ovde spa|aat : prihodi od proda`ba na osnovni sredstva ( materijalni i nematerijalni
vlo`uvawa) ~ija vrednost e otpi{ana, prihodi od vi{oci, prihodi od nagradi, penali i sl.,
prihodi od naplateni otpi{ani pobaruvawa na doveritelite, ostvareni prihodi od porane{ni
godini i dr.

172
 Vkupniot prihod zna~i e vo pari iska`ana i naplatena vrednost na
realiziranite proizvodi i uslugi na pretprijatieto vo odreden vremenski period
( presmetkoven period). Vo vkupniot prihod vleguvaat i prihodite koi
nastanuvaat vrz osnova na odnosite so povrzani pretprijatija, kako i
vonrednite prihodi, no ne vleguva naplateniot danok na promet na stoki i
uslugi kogo pretprijatieto go naplatuva vo ime i za smetka na dr`avata.
2. Rashodi na pretprijatieto

Site pari~ni sredstva potro{eni vo reprodukcioniot proces se

nadomestuvaat od vkupniot prihod. Vo vrska so toa treba da se razlikuva
poimot rashod od poimot tro{ok. Pod poimot rashod se podrazbiraat ne samo
site tro{oci, tuku i site drugi nedelovni i vonredni rashodi. Nivnata struktura
vo procesot na reprodukcija e sledna:

A) Tro{oci na prodadeni u~inoci

- materijalni tro{oci i amortizacija,

- nematerijalni tro{oci,
- plati,
- po~etni zalihi na proizvodstvoto i gotovite proizvodi,
- zavr{ni zalihi na proizvodstvoto i gotovite proizvodi.

B) Rashodi na finansiraweto 141)

V) Rashodi od redovnoto rabotewe = A + B
G) Kapitalna zaguba 142)
D) Vonredni rashodi 143
\) Vkupno rashodi = V + G + D
E) Dobivka pred oddano~uvawe = Vkupen prihod - vkupni
rashodi,
@) - danoci, pridonesi i drugi dava~ki od dobivkata =
141 )
Rashodi na finansiraweto se site onie rashodi vo pretprijatieto koi nastanuvaat kako
posledica na odredeni finansiski transakcii, a takvi se: rashodite na finansiraweto od odnosite
so povrzani subjekti, kamatite, negativnite kursni razliki po devizni obvrski i pobaruvawa,
dogovorenoto namaluvawe na vrednosta na dolgoro~nite finansiski vlo`uvawa i drugi
rashodi na finansiraweto.
142 )
Kapitalnata zaguba ja opfa}a zagubata od proda`ba na hartii od vrednost i kapitalnata
zaguba od proda`ba na postojani sredstva.
143 )
Vonrednite rashodi ne se rezultat na izvr{uvawe na osnovnata dejnost na pretprijatieto,
tuku nastanuvaat kako rezultat na vonredni okolnosti. Tuka spa|aat : kusocite, kaznite,
penalite, {tetite, otpisot na nenaplatenite pobaruvawa, rashodite od porane{nite godini i dr.

173
 Z) neto dobivka ( dobivka po oddano~uvawe)

3. Raspredeluvawe na neto dobivkata

Neto dobivkata ( dobivkata po oddano~uvawe) se raspredeluva na

sledniot na~in :

A) neto dobivka ( dobivka po oddano~uvawe)

- a) pokrivawe na zagubite od prethodnite godini =

B) ostatok od neto dobivkata za raspredeluvawe.

a) del za zgolemuvawe na trajniot kapital,144 )

b) del za zgolemuvawe na trajnite vlo`uvawa,145 )
v) del za dividendi i drugi nadomestoci na
vlo`uva~ite,146 )
g) del za rezervite,147 )
d) del za bruto plati na vrabotenite spored
presmetka,148 )
|) del za zaedni~ka potro{uva~ka i za drugi nameni,149)
e) neraspredelena dobivka.

Prika`anata struktura na prihodite i rashodite i raspredelbata na neto

dobivkata go otslikuva prilagoduvaweto na na{ite organizacioni formi preku
sopstveni~kata transformacija kon pazarnata ekonomija. Pri toa, pred sé se
misli na akcionerskoto dru{tvo kako eden od naj~estite oblici na
sopstveni~ka transformacija na stopanskite subjekti.

144 )
Zgolemuvawe na trajniot kapital ( dr`aven, akcionerski, inokosen).
145)
Raspored na dobivkata vo korist na zgolemuvawe na vlogot na vlo`uva~ite i raspored na
dobivkata na akcionerite po osnova na koi se izdvojuvaat za novi akcii.
146 )
Dobivka koja se isplatuva na vlo`uva~ite i dobivka koja se isplatuva na akcionerite.
147 )
Zakonski rezervi, statutarni rezervi i slobodni rezervi.
148 )
Se misli na plati koi po zavr{nite smetki od prethodnite godini ostanale neisplateni .
149 )
Dobivka za zaedni~ka potro{uva~ka ( za potrebite na domuvawe, za drugi potrebi -
objekti i zemji{te za zaedni~ka potro{uva~ka, sredstva za solidarnost, zadol`itelni
dolgoro~ni vlo`uvawa, sredstva za razvoj na op{tonarodnata odbrana, i sl.), dobivka za
za~uvuvawe na ~ovekovata okolina, dobivka za drugi nameni.

174
 GL. VII. EKONOMIKA NA FUNKCIITE

1. Poim za ekonomika na funkciite

Ekonomikata na funkciite od edna strana e del od ekonomikata na

pretprijatieto kako nau~na disciplina, a od druga strana vo praksata toa e
stopanisuvawe ( rabotewe) vo oddelnite funkcii t.e. vo oddelnite podra~ja od
rabotniot proces na pretprijatieto.
Kako stopanisuvawe, t.e. rabotewe vo oddelnite funkcii ekonomikata
na funkciite treba da ja razlikuvame i od samite funkcii, odnosno raboteweto
vo soodvetnata funkcija. Vsu{nost ekonomikata na funkciite e skoncentrirana
na sledewe na efektite i tro{ocite koi proizleguvaat od raboteweto vo oddelna
funkcija.
So izvr{uvaweto na rabotata vo sekoja od funkciite vo pretprijatieto
se tro{i soodvetna koli~ina od elementite na trudot (trud, sredstva i predmeti
na trudot). Od druga strana, kako posledica na toa tro{ewe imame soodvetni
rezultati na trudot. Toa ni dava mo`nost da gi stavame vo odnos rezultatite i
tro{ocite i da dobivame uvid vo efikasnosta na soodvetnata funkcija.
Me|utoa, pri utvrduvaweto kako na tro{ocite taka i na rezultatite od
raboteweto kaj oddelni funkcii se javuvaat i odredeni te{kotii. Tie te{kotii
proizleguvaat od :
1. {to site funkcii se odvivaat istovremeno i zaradi ostvaruvawe na
zaedni~kata zada~a na celoto pretprijatie, i
2. kaj nekoi od funkciite uspehot se izrazuva koli~inski i toj polesno
mo`e da se meri, a kaj nekoi vrdnosno {to pretstavuva te{kotija
pri negovoto merewe.
Ekonomikata na oddelnite funkcii e del od celokupnata ekonomika na
pretprijatieto pri {to ekonomikata na sekoja funkcija e sekoga{ podredena na
taa celokupna ekonomija na pretprijatieto. Me|utoa, iako se ekonomikite na
oddelnite funkcii samo delovi od vkupnata ekonomika na pretprijatieto sepak
potrebno i korisno e da se sledi, meri i prou~uva raboteweto i uspe{nosta i na
sekoja funkcija oddelno.

175
 2. Pokazateli na uspe{nosta na funkciite

Pokazatelite za uspe{nosta na pretprijatieto ja poka`uvaat globalnata

uspe{nost vo koja se isprepleteni podobri ili poslabi uspe{nosti na oddelnite
funkcii. Zatoa, sledeweto na ekonomikata i odreduvaweto na delotvornosta
na sekoja funkcija mo`e da bide va`en pridones za zgolemuvawe na
uspe{nosta na pretprijatieto kako celina.
Ekonomikata na funkciite pokraj toa {to se izrazuva kako odnos me|u
nejzinite efekti i nejzinite tro{oci mo`e da se sogleda i niz drugi pokazateli.
Me|u niv se i pokazatelite koi poso~uvaat na u~estvoto na oddelnata funkcija
vo celinata na pretprijatieto. Vsu{nost, ekonomikata na funkciite mo`e da se
meri i izrazuva niz slednive pokazateli : 150)
1. Vrednosni pokazateli :

vkupen prihod vkupen prihod

a) po edinica na tro{oci =------------------------------------------------
na funkcijata tro{oci
na oddelnata funkcija

% na tro{oci vkupni tro{oci na

na odnosnata funkcija oddelnata funkcija
b) vo vkupnite tro{oci = ------------------------------------- x 100
na pretprijatieto vkupni tro{oci na
pretprijatieto

2.Fizi~ki pokazateli :

koli~ina na
koli~ina proizvodi u~inoci
a) po eden vraboten = --------------------------------------
vo funkcijata broj na vraboteni vo
funkcijata

% u~estvo na brojot broj na vraboteni

na vrabotenite od vo oddelna funkcija
b) funkcijata vo vkupniot = -------------------------------------- x 100
broj vraboteni vkupen broj na vraboteni
150 )
A. Jelavi} i dr., cit. delo, str. 333.

176
 vo pretprijatieto

3. Pokazateli za analiza na uspe{nosta :

vkupen prihod
iznos na prihod na na pretprijatieto
a) pretprijatieto vo odnos =------------------------------------------------
na 1 par. ed. na tro{oci vkupni tro{oci
na funkcijata na oddelnata funkcija

broj na rabotnici na vkupen broj rabotnici

b) pretprijatieto vo odnos vo pretprijatieto
na eden rabotnik = ---------------------------------------------
vo funkcijata broj na rabotnici
vo funkcijata

Pokaraj navedenite pokazateli za sekoja oddelna funkcija postojat i

posebni pokazateli koi ja iska`uvaat nejzinata uspe{nost od aspekt na
posebnostite na zada~ite koi taa gi izvr{uva.
Site ovie pokazateli me|utoa zboruvaat za momentalnata sostojba so
uspe{nosta na oddelnata funkcija vo tekovniot period . Za da dobieme
celosen zaklu~ok za ekonomijata na funkcijata treba da go sporedime
ostvarenoto so planiranoto, odnosno ako ostvaruvaweto na edna funkcija go
sporedime so nejzinoto ostvaruvawe vo prethodnite periodi.
Isto taka, mo`eme da ja sporeduvame i uspe{nosta na edna funkcija so
druga funkcija iako ne sekoga{.
LITERATURA

1. Avramoski M., " Organizacija na turizmot" , FTU- Ohrid, 1999

god.
2. Avramoski M., “ Marketing na golemite manifestacii ”,
Grafotehna, Ki~evo, 1996 god.
3. Avramoski M., " Ekonomika na turizmot ", Institut za istra`uvawe
na turizmot, Fakultet za turizam i ugostitelstvo -Ohrid, 1997.
4. Avramoski M.,"Ekonomika na turizmot i ugostitelstvoto", Institut
za istra`uvawe na turizmot, Fakultet za turizam i ugostitelstvo -Ohrid, 1997.
5. Avramoski M., " Hotelierstvo- organizacija i tehnika na rabotewe ",
avtorizirani predavawa, FTU-Ohrid, 1999 god.

177
 6. Avramoski M.,“ Marketing strategija vo uslovi na celosno sloboden
pazar “, koaftorstvo so Miladinoski S., Zbornik na trudovi, FTU-Ohrid, 1993
god.
7. Ackoski N., “Ekonomika i organizacija na ugostitelstvo-to”, FTU-
Ohrid, 1995 god.
8. Ackoski N.," Politika za razvoj na turizmot", Fakultet za turizam i
ugostitelstvo, Ohrid, 1996 god.
9.Axi Mitreski Ko~o i Taleska Vera, " Ekonomika na organizaciite na
zdru`en trud" ZUS, Skopje, 1978 god.
10. Beli~anec T. i drugi, “ Komentar na Zakonot za rabotni odnosi so
modeli na akti za negova primena “, Skopje, 1994 god.
11.Bojaxioski Dimitar, " Ekonomika na pretprijatie", Ekonomski
fakultet, Skopje, 1999 god.
12. Vajner Z., “ Principi organizacije i poslovawe preduze}a “,
Zagreb, 1965 god.
13. Veqkovi} D., “ Nadvore{notrgovski i devizen sistem “, Skopje,
1991 god.
14. Vukoni} B., " Marketing u turizmu", Vjesnik-agencija za
marketing, Zagreb, 1983 god.
15. Ga{parovi} V., " Uvod u ekonomiku i organizaciju proizvodwe",
Informator, Zagreb, 1984 god.
16. Gorupi} D., “ Poslovna politika poduze}a “, Zagreb, 1963 god.
17. Grupa avtori, "Ekonomski leksikon", Savremena administracija,
Beograd, 1975.
18. Grupa avtori, "Ekonomska enciklopedija", Savremena
administracija, Beograd, , 1984.
19. Dautovi} M., “ Osnovi ekonomike i organizacije preduze}a “,
Savremena administracija, Beograd, 1965 god.
20. Dejanovi} Petar, " Organizacija savremenog preduze}a", Ibis,
Beograd, 1994 god.
21. De{i} V., “ Metode nau~ne organizacije rada “, Nau~na kwiga,
Beograd, 1966 god.
22. Doroti K. ( Dorothy Cohen), “ Advertising “, John Wiley & Sons,
Inc. N.Y., 1972.
23. Dragi~evi} A. “ Leksikon politi~ke ekonomije “, Informator,
Zagreb, 1983.
24. Edinstvena klasifikacija na dejnostite, Republi~ki zavod za
statistika, Skopje, 1994 god.
25. @aja Marko, " Ekonomika proizvodwe', [kolska kwiga, Zagreb,
1991 god.
26. Zakon za trgovskite dru{tva, Sl. vesnik na RM br. 28/96.

178
 27. Jaeger A., “ Priru~nik o organizaciji preduze}a “, Zagreb, 1966
god.
28. Ja}oski B., “ Marketing “, NIO Studentski zbor, Skopje , 1979.
29. Jelavi} A. i drugi, " Ekonomika privrednih organizacija",
Informator, Zagreb, 1988 god.
30. Jovanovi} N., " Organizacija i poslovawe preduze}a", Savremena
administracija, Beograd, 1972 god.
31. Koba{i} A., Borkovi} V., “ Poslovawe ugostiteqskih poduze}a “,
Dubrovnik, 1993 god.
32. Kolari} Vojislav i dr., " Osnovi organizacije", Rad, Beograd, 1980
god.
33. Komentar na Zakonot za trgovski dru{tva , Agencija Akademik i
Ekonomist , Skopje, 1996 god.
34. Kosar Q., “ Hotelierstvo “, Bawacprint, Beograd, 1993 god.
35. Kosarkoska D., " Smetkovodstvo", FTU, Ohrid, 2000 god.
36. Kosarkoska D., Konten plan, Ohrid, 1999 god.
37. Kosti} @., " Osnovi organizacie rada i sredstava u udru`enom
radu", Beograd , 1983.
38. Kosti} @ivko, " Osnovi organizacije preduze}a ”, Savremena
administracija, Beograd, 1973 god.
39. Kotler P., " Marketing Management- Analysis, Planing and
Control", Prentice Hall, Inc., Englewood Cliffs, New Jersey, 1967.
40. Kukule~a S., " Ekonomika preduze~a" , Informator, Zagreb, 1968
god.
41. Kukole~a S., " Ekonomika preduze}a", kniga prva , vtor del,
principi i rezultati reprodukcije, Savremena administracija, Beograd, 1976
god.
42. Kukole~a S., " Ekonomika preduze}a", vtora kniga, Sovremena
administracija i Institut za ekonomska istra`ivawa, Beograd, 1971 god.
43.Kukole~a S. i Stavri} Bo`idar, " Osnovi ekonomike i organizacije
proizvodwe", Savremena administracija, Beograd, 1975 god.
44. Mazi M., “ Ekonomika turizma”, Savremena administracija,
Beograd, 1972 g.
45. Markovi} S. i Z., “Ekonomika turizma”, [kolska kwiga, Zagreb,
1972 g.
46. Milanovi} R., “ Osnovi marketinga “ , Sarajevo, 1975
47. Milisavqevi} M., " Marketing ", Savremena administracija,
Beograd, 1975.
48. Nacionalna klasifikacija na dejnostite, Zavod za statistika na R.
Makedonija, Skopje.

179
 49. Nejkov D., “ Ekonomika i organizacija ugostiteqstva “,
Savremena administracija, Beograd, 1981.
50. Nejkov D., " Politika na razvoj na turizmot vo Jugoslavija",
Univerzitet vo Bitola, Bitola, 1983.
51. Novak M., " Organizacija rada u socijalizmu", Informator,
Zagreb, 1987.
52.Objasnuvawa kon Nacionalna klasifikacija na dejnostite.
53. Ore{~anin D., “ Uloga organizacije rada u ekonomskom razvoju
“, Beograd, 1957 god.
54. Radunovi} D. i dr., “ Ekonomika preduze}a “, Savremena
administracija, Beograd, 1973.
55. Roko F., “ Osnove tr`i{nog poslovawa “, Informator, Zagreb,
1974 god.
56.Spasov S. , Taleska V i Markov T. , " Ekonomika i organizacija na
pretprijatijata", u~ebnik za II godina ekonomska struka, Prosvetno delo,
Skopje, 1991 god.
57. Spasov S. , Taleska V i Markov T. , " Ekonomika i organizacija
na pretprijatijata", u~ebnik za II godina ekonomska struka, Prosvetno delo,
Skopje, 1992 god.
58. Stefanovi} @., " Teorija organizacije", Nau~na kwiga, Beograd,
1987 god.
59. Sudar J., “ Promotivne aktivnosti “, Informator, Zagreb, 1979 god.
60. Taleska V., Spasov S. i Markov T., " Ekonomika i organizacija na
pretprijatijata, u~ebnik za I godina ekonomska i trgovska struka, Prosvetno
delo, Skopje, 1997 god.
61. Taleska V., Spasov S. i Markov T., " Ekonomika i organizacija na
pretprijatijata, u~ebnik za I godina ekonomska i trgovska struka, Prosvetno
delo, Skopje, 1991 god.
62. Trajanoski P., “ Ekonomika i organizacija na stokoviot promet “,
ZUS, Skopje, 1978 god.
63. Turk I., “ Ekonomika poduze}a “, 1970 god.
64. Uzunov N., “ Primeneta ekonomija “, Kultura, Skopje, 1975 god.
65. Ustav na R. Makedonija, NIP “ Magazin 21 ”, Skopje, 1991 god.
66. [tambuk M., “ Ekonomika i organizacija u ugostiteqstvu “, [kolska
kniga, Zagreb, 1971.
67. [tambuk M., “ Ugostiteqstvo-ekonomika i organizacija“, [kolska
kniga, Zagreb, 1971 god.

180
 SODR@INA

str.

Predgovor......................................................................................................3

VOVED

1. Pretprijatieto kako osnovna kletka na stopanstvoto...................5

2. Pretprijatieto kako sistem.................................................................9
2.1. Poim i vidovi sistemi...................................................................9
2.2. Pretprijatieto kako otvoren nedeterminiran sistem........11

Gl.I. SU[TINA NA NAUKATA ZA EKONOMIKA NA

PRETPRIJATIJATA...................................................................13
1.Poim, predmet, zada~i i cel na ekonomikata na pretprijatija...13
2.Podelba na ekonomikata na pretprijatijata...................................17
3. Odnos na ekonomikata na pretprijatijata so drugite nauki.......18
4. Razvoj na ekonomikata na pretprijatijata.......................................22

GL. II. VIDOVI PRETPRIJATIJA...................................................25

a) vidovi pretprijatija spored ulogata vo op{testvenata

reprodukcija....................................................................................25
1. Proizvodni pretprijatija.....................................................26

181
 1.1. Pretprijatija od oblasta na zemjodelstvoto,
lovot i {umarstvoto........................................................27
1.2. Pretprijatija od oblasta na ribarstvoto...................27
1.3. Pretprijatija za vadewe na rudi i kamen....................28
1.4. Pretprijatija od prerabotuva~kata industrija........28
1.5. Pretprijatija za snabduvawe so elektri~na
energija, gas i voda............................................................31
1.6. Grade`ni pretprijatija..................................................32
1.7. Soobra}ajni pretprijatija.............................................32
1.8. Zanaet~iski pretprijatija koi vr{at
proizvodstvo......................................................................33
2. Trgovski pretprijatija..........................................................34
3. Pretprijatija za vr{ewe uslugi..........................................35

b) Vidovi pretprijatija spored goleminata................................36

v) Vidovi pretprijatija spored sopstvenosta nad sredstvata
za proizvodstvo................................................................................38
g) Vidovi pretprijatija spored organizacioniot oblik...........38
1. Organizacioni oblici na pretprijatija vo svetot.........38
2. Oblici na pretprijatija vo makedonskoto
stopanstvo.................................................................................42
2.1. Mal trgovec........................................................................44
2.2. Trgovec poedinec..............................................................44
2.3. Trgovski dru{tva..............................................................45
2.3.1. Javno trgovsko dru{tvo.......................................46
2.3.2. Komanditno dru{tvo.............................................48
2.3.3. Dru{tvo so ograni~ena odgovornost.................50
1. Osnovawe, izmeni i prestanok.....................50
2. Organi na dru{tvoto so ograni~ena
odgovornost.......................................................53
2.3.4.Akcionersko dru{tvo..............................................55
1. Poim i osnovawe na akcionerskoto
dru{tvo..............................................................55
2. Upravuvawe i rakovodewe so
akcionerskoto dru{tvo.................................59
2.3.5. Komanditno dru{tvo so akcii............................63
1.3.6. Povrzani dru{tva..................................................65
1.3.7. Dru{tva vo sopstvenost na dr`avata i
dru{tva so u~estvo na dr`avata.........................66
1.3.8. Tajno dru{tvo.........................................................68
1.3.9. Stransko trgovsko dru{tvo i stranski

182
 trgovec - poedinec.................................................69

Gl. III. EKONOMSKI ASPEKTI NA OSNOVAWETO I

RABOTEWETO VO PRETPRIJATIETO...........................71
1. Uslovi za osnovawe i uspe{na rabota............................................71
2. Rabotewe vo pretprijatieto.............................................................75
2.1. Poim i klasifikacija na raboteweto.....................................75
2.2. Predmet, cel i koncepcija na raboteweto.............................76
2.3. Karakteristiki (specifi~nosti) na raboteweto................78
2.4. Faktori od koi zavisi raboteweto..........................................79
2.4.1. Op{ti uslovi za rabotewe..............................................79
2.4.2. Ostanati faktori od koi zavisi raboteweto
na pretprijatieto..............................................................81
2.5. Elementi na procesot na reprodukcija na
pretprijatieto kako deloven sistem........................................82
2.5.1. Vlezni elementi na procesot na reprodukcija...........83
2.5.2. Izlezni elementi..............................................................85
2.6. Kru`en tok na reprodukcijata vo pretprijatieto...............86
2.7. Ekonomika na raboteweto ( rabotniot proces)....................88
2.8. Rabotniot proces i ekonomskite zakoni................................91
2.9. Efikasnost na rabotniot proces..............................................94

Gl.IV. EKONOMIKA NA ELEMENTITE NA

RABOTNIOT PROCES.............................................................95
1. Rabotna sila-trud ( ekonomika na trudot)....................................95
1. Rabotnata sila kako eden od osnovnite faktori
za proizvodstvo...............................................................................95
2. Podelba na trudot..........................................................................97
3. Vidovi trud.....................................................................................98
4. Prou~uvawe na trudot................................................................101
5. Poim i teorii za pla}awe na trudot......................................103
6. Praksa na pla}awe na trudot....................................................106
7. Nau~ni metodi za pla}awe na trudot......................................110
8. Normirawe na rabotata.............................................................116
9. Procenka na rabotniot pridones............................................120
10. Pla}awe na trudot vo Republika Makedonija......................122
10.1. Period od 1945 do 1991 godina.........................................122
10.2. Periodot od 1991 godina pa navamu................................125
11. Obrazovanie na kadri.................................................................129

2. Ekonomika na sredstvata na pretprijatieto...............................132

183
1. Vidovi sredstva..................................................................................133
2. Osnovni sredstva...............................................................................134
2.1 Poim i sodr`ina na osnovnite (postojanite) sredstva......134
2.2 Klasifikacija na osnovnite sredstva ( sredstvata na
trudot)............................................................................................136
2.3 Kapacitet na sredstvata na trudot..........................................140
2.4 Stepen na iskoristenost na kapacitetot..............................143
2.5 Tro{ewe na sredstvata na trudot............................................145
2.6 Amortizacija na sredstvata na trudot....................................146
2.7 Vrednost na osnovnite sredstva ( sredstva na trudot).......149
2.8 Revalorizacija na osnovnite sredstva....................................150
2.9 Odr`uvawe na sredstvata na trudot........................................151
2.10. Ekonomija na osnovnite
sredstva...........................................152
3.Obrtni sredstva....................................................................................155
3.1.Poim i karakteristiki na obrtnite sredstva......................155
3.2.Klasifikacija na obrtnite sredstva......................................156
3.3. Kru`no dvi`ewe na obrtnite sredstva.................................157
3.4. Potreben obem na obrtni sredstva.........................................159
3.5. Ekonomija na obrtnite sredstva.............................................160
3.5.1. Anga`irawe na obrtnite sredstva................................160
3.5.2. Tro{ewe na obrtnite sredstva.......................................163
3.5.2.1. Normativi na materijali....................................163
3.5.2.2. Gubitoci na predmetite na trudot....................165
4. Posebni sredstva.................................................................................167
5.Izvori na sredstva...............................................................................169
6. Likvidnost i solventnost..................................................................171

GL.V. TRO[OCI, KALKULACII I CENI................................174

1. Tro{oci - poim i vidovi..................................................................174
2. Kalkulacii..........................................................................................178
2.1. Poim, zada~a i vidovi kalkulacii.........................................178
2.2. Metodi za sostavuvawe na kalkulaciite...............................179
2.3. Osnovi za sostavuvawe na kalkulaciite...............................185
3. Ceni......................................................................................................186
3.1. Poim i vidovi ceni....................................................................186
3.2. Metodi za formirawe na cenite.............................................189
3.3. Cenata na proizvodite i uslugite kako instrument na
delovnata politika....................................................................190

Gl.VI. OSNOVNI EKONOMSKI PRINCIPI NA

184
 RABOTEWETO VO PRETPRIJATIETO..........................192
1. Poim i vidovi principi..................................................................192
2. Produktivnost na trudot.................................................................193
3. Ekonomi~nost na raboteweto.........................................................195
4. Rentabilnost na raboteweto..........................................................197

Gl.VII. PRIHODI I RASHODI NA PRETPRIJATIETO......199

1. Formirawe na vkupniot prihod na pretprijatieto..................199
2. Rashodi na pretprijatieto...............................................................201
3. Raspredelba na neto dobivkata.......................................................202

Gl.VIII. EKONOMIKA NA FUNKCIITE....................................203

1. Poim za ekonomika na funkciite..................................................203
2. Pokazateli na uspe{nosta na funkciite....................................204

Literatura.................................................................................................206
Sodr`ina...................................................................................................210

185