P. 1
EKONOMIKA NA PRETPRIJATIJATA

EKONOMIKA NA PRETPRIJATIJATA

|Views: 2,832|Likes:
Published by Mitre

More info:

Published by: Mitre on May 18, 2010
Copyright:Attribution Non-commercial No-derivs

Availability:

Read on Scribd mobile: iPhone, iPad and Android.
download as DOC, PDF, TXT or read online from Scribd
See more
See less

06/16/2013

pdf

text

original

UNIVERZITET " SVETI KLIMENT OHRIDSKI" - BITOLA FAKULTET ZA TURIZAM I UGOSTITELSTVO - OHRID

Prof. d-r Mitre Avramoski

EKONOMIKA
NA PRETPRIJATIJATA

Ohrid, 2000 godina

Prof. d-r Mitre Avramoski EKONOMIKA NA PRETPRIJATIJATA IZDAVA^ : RECENZENTI : Prof. d-r Nikola Ackoski Prof. d-r Radoslav Taneski

Tira` : 500 primeroci ISBN PE^ATI :

Ne e dozvoleno kopirawe, umno`uvawe ili presnimuvawe vo bilo kakva forma na ovaa kniga ili

2

del od nea bez prethodna pismena soglasnost od avtorot

Predgovor Trudov “Ekonomika na pretprijatijata” nastana kako rezultat na pripremite za pi{uvawe na eden poobemen trud koj pokraj ekonomikata na pretprijatijata ja opfa}a i nivnata organizacija. Takviot pak kompleten trud go pripremav za potrebite na studentite od prva godina na nasokata osiguruvawe pri Fakultetot za turizam i ugostitelstvo vo Ohrid {to otpo~na so rabota vo u~ebnata 2000/2001 godina.

3

Ovoj trud, me|utoa, sam za sebe pretstavuva edna zaokru`ena celina i mo`e korisno da im poslu`i na golem broj studenti od razli~ni u~ebni godini. Ova e eden od prvite trudovi vo na{ata zemja vo koj se pravat napori za prisposobuvawe kon novonastanatite izmeni koi se slu~ija vo poslednava decenija kaj nas vo pogled na ekonomikata na pretprijatijata. Imeno, po 1990 godina vo na{ata zemja nastanaa promeni koi zna~ea menuvawe na eden op{testveno-politi~ki sistem so drug op{testveno politi~ki sistem. Toa ne be{e samo raspa| awe na porane{na Jugoslavija vo ~ij sostav be{e i Republika Makedonija. Socijalisti~kata terminologija pove}e ne va`i i od koren se izmeni i raboteweto na pretprijatijata. Poradi kratkoto vreme koe e izminato ottoga{ , a i poradi toa {to ova e sé u{te period na nadminuvawe na staroto i prifa}awe na novoto, vo na{ata zemja sé u{te ne postoi nekoja pobogata literatura od oblasta na ekonomikata na pretprijatijata koja e prisposobena na novite uslovi. No i pokraj toa, so izvonredni napori napraviv trud kogo se nadevam deka javnosta }e go oceni kako izdr`an. Poradi gorespomenatite pri~ini, mo`no e vo nego da se provle~eni i odredeni propusti i nedostatoci. Zatoa, }e im bidam blagodaren na korisnicite dokolku mi uka`at na takvite nedostatoci, koi se nadevam vo nekoe naredno izdanie }e gi otstranam. Trudot sekako deka mo`at da go koristat i drugi zainteresirani za ovaa problematika, a se nadevam deka vo nego }e naidat na dosta korisni raboti. Ova u{te pove}e {to toj e prisposoben na najnovive zbidnuvawa i promeni vo stopanskiot `ivot na na{ata zemja. Trudot se sostoi od nekolku glavi. Vo prvata glava se razrabotuvaat osnovnite poimi od stopanstvoto, t.e proizvodstvoto, stopanska dejnost, stopanstvo, vidovi stopanski dejnosti i pretprijatieto kako osnovna kletka na stopanstvoto, t.e. stopanskata dejnost. Vo ostanatite glavi se obrabotuva ekonomikata na pretprijatijata i vo tie ramki posebno vnimanie e posveteno na ekonomikata na raboteweto vo pretprijatieto , ekonomikata na vleznite elementi ( trudot, sredstvata na

4

trudot i predmetite na trudot) i ekonomikata na oddelnite funkcii vo pretprijatieto. Osven toa vo ovoj del se obrabotuvaat i tro{ocite, kalkulaciite i cenite, prihodite i rashodite na pretprijatieto, a i osnovnite ekonomski principi na raboteweto na pretprijatieto (produktivnosta , ekonomi~nosta i rentabilnosta). Vo ovaa prilika, sakam da im se zablagodaram i na recenzentite prof. d-r Nikola Ackoski i prof. d-r Radoslav Taneski za korisnite sugestii za vreme na pripremaweto i izrabotkata na trudov. Isto taka blagodarnost izrazuvam i na drugite kolegi i prijateli koi moralno ili materijalno go pomognaa pripremaweto i izdavaweto na ovoj trud. So po~it,

Vo Ohrid Avramoski juli, 2000 godina

Prof. d-r Mitre

VOVED

5

1. Pretprijatieto kako osnovna kletka na stopanstvoto Vo ramkite na stopanstvoto t.e stopanskite dejnosti, proizvodstvoto na dobrata za zadovoluvawe na potrebite na lu|eto se vr{i vo stopanski subjekti koi pretstavuvaat organizacioni edinici vo ramkite na stopanskite dejnosti . Tie organizacioni edinici ili subjekti koi mo`at da bidat od najrazli~en organizacionen oblik so zaedni~ko ime se poznati kako pretprijatija. Potekloto na poimot pretprijatie odredeni avtori go povrzuvaat so negovata glagolska osnova " pretpriemam" spored {to poimot pretprijatie bi zna~el ne{to da se pretprieme, da se otpo~ne i zavr{i odredena rabota.1 ) Inaku, vo literaturata mo`at da se pronajdat pove}e razli~ni definicii za poimot pretprijatie. Toa doa|a pred se kako posledica na promenite koi pretprijatieto gi trpi proa|aj}i niz odredeni fazi na svojot razvoj. Spored francuzinot Ansiaks (Ansiaux) pretprijatieto e pred sé edna li~nost ili grupa lu|e koi raspolagaat so sredstva za proizvodstvo i koi vrz sebe primaat odredeni rizici.2 ) Pretprijatieto spored Kursel-Senej (Courcelle Seneuil) pretstavuva " ~ove~ka aktivnost {to ja sreduva upotrebata na raznite sili za ostvaruvawe na opredelena cel ".3 )

1

Pretpriema{tvoto vsu{nost pretstavuva " sevkupnost na pretpriema~kite organizaciski, naso~uva~ki, rakovodni, upravuva~ki i kontrolni funkcii. So pretpriema{tvoto se javuva pretpriema~ot. Toa e lice koe raspolaga so sredstva potrebni da vleze vo procesot na stopanisuvawe vo odredena dejnost. Se karakterizira so inventivnost, vnesuvawe inovatorski sfa}awa vo raboteweto, inicijativa, dinami~nost, smelost, vpu{tawe vo rizik i neizvesnost, Toj samostojno donesuva odluki vo vrska so dejnosta, samostojno organizira, gi kombinira proizvodnite faktori, go koordinira nivnoto deluvawe, upravuva, kontrolira i rakovodi so celata rabota. Golem broj od ovie funkcii pretpriema~ot mo`e da gi prenese na drugi izvr{iteli. 2 ) Spored M. Dautovi} , " Osnovi ekonomike i organizacije preduze}a", Savremena administracija, Beograd, 1965 god., str. 10. 3 ) Axi Mitreski K. , Taleska V., cit. delo, str.35.

)

6

^ampioni (G. L. Championu ) 4 ) veli deka pretprijatieto e samostoen finansiski organizam koj se osnova za da proizveduva odredeni dobra ili uslugi za pazar. Spored angliskiot ekonomski re~nik 5) pretprijatieto izvr{uva stopanska dejnost koja vklu~uva rizik za vlo`eniot kapital i nade` za posakuvaniot profit. Spored Marksisti~kata politi~ka ekonomija pretprijatieto e " forma na organizacija na op{testvenoto proizvodstvo ~ii celi, funkcii i struktura se usloveni so postoe~kiot na~in na proizvodstvo.6 ) Ovaa definicija na Marksisti~kata politi~ka ekonomija e op{ta definicija za pretprijatieto koja sodr`i vo sebe pove}e elementi. Prvo, deka pretprijatieto e forma na organizacija na op{testvenoto proizvodstvo {to e sosema ispravno i vtoro, deka postoi povrzanost me|u pretprijatieto, negovite celi, funkcii i struktura i na~inot na proizvodstvo. Deka e i vtoriot aspekt to~en zboruvaat nizata definicii za pretprijatieto koi mo`at da se sretnat vo stru~nata literatura kaj avtorite od porane{na Jugoslavija . Imeno, vo pove}eto od niv se stava akcent na socijalisti~kiot samoupraven karakter na pretprijatieto.7) Me|utoa, bidej}i za nas vo ovaa prilika tie ne se aktuelni }e navedeme samo nekoi koi nastojuvaat ponepristrasno da go definiraat pretprijatieto. Taka Kosti} @. pretprijatieto go definira kako zbir na lu|e koi koristej}i gi sredstvata za proizvodstvo, so svoite
4 ) Grupa avtori, " Ekonomika privrednih organizacija ", Informator, Zagreb, 1988 g., str.26. 5 ) Isto, str.26. 6 ) Axi Mitreski K., Taleska V., cit. delo, str. 57. 7 ) Za socijalisti~koto pretprijatie vo porane{na Jugoslavija ili vo drugite zemji ima bogata literatura. Taka na primer, mo`e da se konsultira "Ekonomika na organizaciite na zdru`en trud" od profesorite K. Axi Mitreski i V. Taleska, , potoa " Osnovi organizacije" na V. Kolari], @. Kosti} i @. Stefanovi}, "Ekonomika privrednih organizacija" na grupa avtori ( A. jelavi}, M. Markovi}, F. Radi{i}, P. Ravli}, A. Star~evi}, J. [amanovi} i J. Vu{kovi}, potoa " Ekonomika preduze}a" na S. Kukole}a, " Ekonomika preduze}a" na D. Radunovi}, A. [ahbegovi] i M Vulovi}, " Osnovi ekonomike i organizacije" na S. Kukole}a i B. Stavri}, " Osnovi organizacije preduze}a " na @. kosti}, " Organizacija i poslovawe preduze}a " na N. Jovanovi} i mnogu drugi.

7

organizirani aktivnosti izvr{uvaat odredeni funkcii vo procesot na op{testvenata reprodukcija vo svojstvo na organizirana samostojna ekonomska celina.8 ) Kaj Dragi~evi} A. ja sre}avame slednata definicija "pretprijatieto e samostojna stopanska organizacija koja izvr{uva odredena ekonomska dejnost zaradi zarabotka, odnosno ostvaruvawe zadovolitelen vi{ok na prihodi vo sporedba so tro{ocite na raboteweto" 9 ) Spored M. @aja 10) pretprijatieto e samostojna organizacija koja trajno izvr{uva odredena stopanska dejnost vo procesot na op{testvenata reprodukcija ( proizvodstvo, kupoproda`ba na stoki i davawe uslugi na pazarot) zaradi steknuvawe dobivka. Po toa pretprijatieto se razlikuva od drugite organizacii koi izvr{uvaat nestopanski dejnosti. Spored drugi avtori 11) pretprijatieto e samostojna ekonomska i tehni~ka celina koja izvr{uva edna ili pove}e stopanski dejnosti i vo soglasnost so postoe~kite zakonski propisi ostvaruva odredeni stopanski i op{testveni celi. I pokraj razlikite vo definiciite od niv mo`at da se voo~at i nekoi zaedni~ki obele`ja za pretprijatieto, a pova`ni se : 12 ) - pretprijatijata izvr{uvaat edna ili nekolku stopanski dejnosti, - svojata dejnost ja izvr{uvaat postojano zaradi ostvaruvawe ekonomski i op{testveni interesi, - vo niv kako organizirana i samostojna ekonomska i tehni~ka celina povrzani se lu|e, sredstva na trudot i predmeti na trudot, - se osnovaat spored va`e~kite zakonski propisi. Me|utoa, od razli~nosta na definiciite mo`e da se zaklu~i deka pretprijatieto e slo`en i dinami~en sistem i istovremeno op{testveno-ekonomska i istoriska kategorija koja gi sledi promenite vo razvitokot na op{testvoto i vo soglasnost so niv ja menuva i svojata sodr`ina i svoite
8

Kosti} @., " Osnovi organizacije preduze}a ", Savremena administracija, Beograd, 1973 god., str.6. 9 ) Dragi~evi} A., " Leksikon politi~ke ekonomije", Informator, Zagreb, 1983 god., str. 423. 10 ) M . @aja, citiran trud, str. 13. 11 ) Grpa avtori, cit. delo, str. 27. 12 ) Isto, str. 27.

)

8

karakteristiki . Ottamu, proizleguvaat i pogolemiot broj razli~nosti vo definiraweto na negoviot poim. Edna sintetizirana i seopfatna definicija za pretprijatieto koja vo na{i dene{ni uslovi }e ni ovozmo`i najdobro da ja sfatime su{tinata na pretprijatieto ni dava D. Bojaxioski. Spored nego 13)"Pretprijatieto e osnoven, bazi~en oblik na organizirawe na stopanskata aktivnost. Kako takov subjekt pretprijatieto pretstavuva samostojna 14) stopanska i tehni~ko-tehnolo{ka celina vo sopstvenost na odredeni subjekti. Toa proizveduva proizvodi i uslugi za potrebite na pazarot, koristej}i odredeni resursi i snosuvaj}i rizik, zaradi ostvaruvawe na dobivka i drugi ekonomski i op{testveni celi". Vo sekoj slu~aj, mo`e da se konstatira deka pretprijatieto e eden slo`en organizam ( sistem) sostaven od sredstva, lu|e, procesi, odnosi i sl. koe kako forma na organizacija na op{testvenoto proizvodstvo i op{testveno ekonomska i istoriska kategorija postojano e izlo`eno na promeni.

2. Pretprijatieto kako sistem 2.1. Poim i vidovi sistemi

13 )

Bojaxioski D., “Ekonomika na pretprijatie" , Ekonomski fakultet, Skopje, 1999 god., str. 49. 14 ) Vo ramkite na samostojnosta na pretprijatieto vleguvaat ekonomskata i pravnata samostojnost. Ekonomskata samostojnost se sostoi vo mo`nosta pretprijatieto samostojno da gi donesuva bitnite odluki vo svoeto rabotewe i funkcionirawe. Toa se pred sé odluki koi se odnesuvaat na proizvodstvoto (vid, koli~ina, kvalitet i asortiman), potoa odluki za snabduvaweto so potrebni resursi, proda`bata na proizvodite , rasporedot na dobivkata i sl. Pravnata samostojnost se izrazuva vo toa {to pretprijatieto pretstavuva pravno lice i e nositel na site prava i obvrski vo pravniot promet i samostojno odgovara i vospostavuva delovni odnosi so drugi pretprijatija.

9

Pod sistem se podrazbiraat golem broj pojavi koi se javuvaat vo op{testvoto, stopanstvoto, tehnologijata i sl. Zatoa vo literaturata ima i dosta rali~ni sfa}awa za poimot sistem taka {to razli~ni avtori nego rali~no i go definiraat. Taka na primer, Ros E{bi 15) gi definira sistemite kako edna " lista na promenlivi koi treba da bidat zemeni vo predvid". Hans Rudolf Deniker 16) pod sistem podrazbira "kombinacija na komponenti zaradi plansko postignuvawe na odredeni celi". Oskar Lange 17) za sistemot veli deka e toa “ zbir na povrzani aktivni elementi". Spored Kolari} V. 18) pod sistem treba da se podrazbere zbir na delovi t.e. podsistemi koi se me| usebno relativno nezavisni i ~ii vrski se regulirani so odredeni principi. Spored toa za sistemot se karakteristi~ni dve osobini. Prvo, toj ima sostavni delovi t.e. podsistemi i vtoro, tie delovi i pokraj relativnata samostojnost se vo odredeni vrski t.e me|usebni odnosi koi se odredeni vo soglasnost so nekoi principi. Postojat razni mo`nosti za klasificirawe na sistemite vo zavisnost od kriteriumot i celta na klasificirawe. Me|utoa za osnovni klasifikacii se smetaat slednite: 19 ) 1. Spored brojot na podsistemite i raznovidnosta na vnatre{nite vrski tie se delat na prosti i slo`eni sistemi. Spored ovoj kriterium sistemot e poslo`en dokolku negovata struktura e sostavena od pogolem broj elementi i dokolku ima pogolem broj na odnosi me|u oddelnite elementi. I obratno, prost e onoj sistem koj e sostaven od pomal broj na elementi koi se me|usebno povrzani so ednostavni odnosi. 2. Druga podelba na sistemite e podelbata na tehni~ki, prirodni i organizacioni sistemi. Tehni~kite sistemi se ve{ta~ki sistemi koi gi konstruiral i izgradil ~ovekot so cel da si olesni sebesi i da osigura pogolemo proizvodstvo i `ivoten standard. Prirodnite sistemi nastanuvaat i se razvivaat spored prirodni zakonitosti. Takvi se atmosferskite, biolo{kite ili dr. sistemi. Organizacionite sistemi se isto taka ve{ta~ki sistemi koi gi sozdal ~ovekot so
15 ) 16 ) 17 ) 18 ) 19 )

Grupa avtori, " Osnovi organizacije", Rad, beograd, 1980 god., str. 88. Isto, str.88. Isto, str.88. Isto , str.88. Grupa avtori, " Osnovi organizacije", Rad, Beograd, 1980 god., str.88.

10

cel za ostvaruvawe na svoite celi. Tie se sostaveni od biolo{ki, tehni~ki i drugi sistemi i po svojot karakter spa|aat vo dinami~kite, nedeterminirani i otvoreni sistemi. 3. Spored odnosot na sistemot so drugite sistemi mo`e da se izvr{i podelba na informirani, informira~ki i informacioni sistemi. Ovaa podelba poa|a od faktot {to opstanokot i razvitokot na sistemot pokraj od vnatre{nite faktori zavisi i od vlijanieto na sredinata. Toa vlijanie na nadvore{nite faktori se ostvaruva preku vospostavenite vrski me|u sistemot i negovata sredina. Sistemite se povrzani so svoeto okru`enie preku inputi ( vlezovi) i outputi ( izlezi). Brojot na vlezovite i izlezite e dosta razli~en kaj sekoj oddelen sistem. Vo taa smisla, informiranite sistemi se onie koi imaat eden vlez i relativno se izolirani od svojata sredina. Informira~kiot sistem e relativno izoliran sistem koj ima barem eden izlez , a dodeka informacioniot sistem ima barem eden vlez i eden izlez {to zna~i deka toj e povrzan so okru`enieto so vlez i izlez. 4. Spored podlo`enosta na promeni sistemite se delat na dinami~ki i stati~ki sistemi. Dinami~kite sistemi se podlo`ni na promeni dodeka kaj stati~kite sistemi strukturata ne se menuva. 5. Sledna podelba e podelbata na determinirani i nedeterminirani sistemi. Kaj determiniranite sistemi karakteristi~no e {to nivnata struktura e poznata i nivnoto funkcionirawe se odviva po prirodnite zakoni. Ovde spa|aat site prirodni i tehni~ki sistemi. Za razlika od determiniranite sistemi kaj nedeterminiranite ne e mo`no da se predvidi nivnoto odnesuvawe, duri i koga e poznata nivnata struktura. Ovdeka spa|aat nedovolno ispitanite prirodni sistemi i site organizacioni sistemi. 6. Spored odnosot so okru`enieto razlikuvame otvoreni i zatvoreni sistemi. Otvorenite sistemi odr`uvaat postojana vrska so okru`enieto ( vlez i izlez) i tie postojano na toj na~in se prilagoduvaat kon promenite na sredinata. Za razlika od niv, zatvorenite sistemi rabotat izolirano od okru`uvaweto. Toa se sistemi koi se vsu{nost podsistemi na drugi sistemi i koi ne doa|aat vo kontakt so nadvore{noto

11

okru`uvawe, tuku nivnite vlezovi i izlezi se ostvaruvaat vo ramkite na dadeniot sistem.

2.2. Pretprijatieto kako otvoren nedeterminiran sistem Pretprijatieto pretstavuva mnogu slo`ena i dinami~na struktura. Vo nego se izvr{uvaat niza razli~ni funkcii kako {to e nabavka, proizvodstvo, proda`ba, finansii i sl. , se povrzuvaat brojni kategorii od ~ove~ka, tehni~ka, op{testvena i organizaciona priroda, a sekoja od posebnite kategorii ima i svoi posebni celi. Taka sopstvenicite imaat edni celi, vrabotenite isto taka svoi celi, a i op{testvenata zaednica preku pretprijatieto ostvaruva nekoi svoi celi. Razvitokot na ovaa slo`ena struktura e razvitok na edna organizirana struktura koja odreden organizacionen red dobila u{te vo procesot na svoeto konstituirawe. Taa struktura, t.e. pretprijatieto mo`e da opstane i da funkcionira i so toa da gi ostvaruva svoite zada~i edinstveno ako go so~uva toj organizacionen red. Smislata na toj red e vo toa sekoj element na taa struktura da ima svoe mesto vo strukturata, so {to so drugite elementi }e ~ini edna strukturalna celina, a voedno da ima i svoja cel, so {to zaedno so drugite elementi }e ~ini i funkcionalna celina. Strukturalnata i funkcionalnata kompozicija, odnosno celina, go pravat pretprijatieto eden sistem. Od druga strana, sekoj od posebnite elementi, kategorii i funkcii vo pretprijatieto ( ili t.n. me|ustrukturi) ima svoi specifi~ni belezi i razli~no odnesuvawe po {to se razlikuva od drugite elementi, a i od pretprijatieto kako globalna struktura. So toa, sekoj od tie elementi e i poseben sistem, sistem na svoite elementi, a i podsistem na povisokata struktura vo koja se vklopuva kako element. Sodr`inata na strukturata na pretprijatieto mo`e da se podeli na oddelni elementi ili podsistemi spored razni kriteriumi. Eden od niv e vidot, karakterot i mestoto na elementot vo sodr`inata na strukturata spored koj imame

12

tehni~ka, ~ove~ka, op{testvena, organizaciona i sl. sodr`ini na strukturata. Vtoriot kriterium se funkciite vo pretprijatieto spored koj imame finansirawe, nabavka, proizvodstvo, proda`ba itn. , a tretiot se celite na funkcioniraweto spored koj imame celi na sopstvenicite, celi na vrabotenite i celi na dr`avata (op{testvoto), odnosno okru`uvaweto vo koe deluva pretprijatieto. So ogled na toa {to edni od celite (i toa najglavni) na podsistemite i sistemite koi se vo vrska so pretprijatieto se ekonomskite celi mo`eme da re~eme deka pretprijatieto pretstavuva eden ekonomski sistem. Za razlika od mikroekonomijata (ekonomijata na poedinecot) i makroekonomijata ( ekonomijata na cela op{testvena zaednica) pretprijatieto kako oblik na eden deloven ( ekonomski ) sistem se nao|a vo sredinata pome|u spomenatite dva vida ekonomii. Na toj na~in toa pretstavuva mezoekonomija vo koja se integrirani mikroekonomiite kako negovi komponenti, odnosno, podsistemi, i koi na toj na~in gi ostvaruvaat svoite ekonomski celi. Od druga strana, pretprijatieto e del na eden pogolem makroekonomski sistem koj gi ostvaruva svoite celi tokmu preku mezoekonomijata. Sistemskiot priod vo sfa}aweto na pretprijatieto ovozmo`uva negovo sogleduvawe od aspekt na me| uzavisnostite koi postojat vnatre vo ramkite na pretprijatieto i so negovoto okru`uvawe. Vrz osnova na seto mo`e da se zaklu~i deka pretprijatieto pretstavuva me|u drugoto i eden ekonomski sistem, a isto taka i eden organizacionen sistem. Vo prilog na toa e i neraskinlivata vrska i me|uzavisnost na ekonomskiot i organizacioniot aspekt vo ramkite na pretprijatieto.

13

GL. I. SU[TINA NA NAUKATA ZA EKONOMIKA NA PRETPRIJATIJATA 1. Poim, predmet, zada~i i cel na ekonomikata na pretprijatijata Vo literaturata se sre}avaat razli~ni nazivi za Ekonomikata20) na pretprijatijata.21) Taka vo SAD i Anglija se upotrebuva terminot Economics, Microeconomics i Bussiness Economics. Vo evropskite kontinentalni zemji preovladuva terminot ekonomika na pretprijatijata. Taka na primer, vo Francija economie de l, entreprise, vo Germanija betriebswirtschaftslehre, vo Italija economia aziendale, vo Rusija ekonomika predprijatij itn.22) Vo Makedonija sé do 1974 godina ( do donesuvaweto na ustavot vo toga{na Jugoslavija so koj se izvr{eni zna~itelni promeni vo op{testveniot i ekonomskiot `ivot)
20 ) Poimite " ekonimika" i " ekonomija" poteknuvaat od gr~kata slo`enka "oikonomija” koja nastanala od terminite “ oikos” ( ku}a, stopanstvo ili dr`ava) i “ nomos” {to zna~i pravilo, red, ili zakon. Bukvalen prevod na izrazot ekonomika bi bil ekonomski pravila (principi) za rabotewe vo ku}ata, stopanstvoto ili dr`avata. Denes pod poimot “ekonomika” se podrazbira nauka koja gi prou~uva ekonomskite pojavi, odnosi i dvi`ewa vo nekoja zemja, dejnost ili granka. Takvi se na primer , Ekonomikata na Makedonija, Francija, Italija i sl. , odnosno ekonomika na industrijata, soobra}ajot, ugostitelstvoto i sl. itn. (Ackoski N., “Ekonomika i organizacija na ugostitelstvoto”, skripta, Ohrid, 1995 g. , str.6.) 21 ) Pogolem broj avtori vr{at distinkcija me|u izrazite " Ekonomija na pretprijatieto " kako ekonomska stvarnost na odredeno pretprijatie i izrazot "ekonomika na pretprijatieto" kako nau~na disciplina koja ja izu~uva taa ekonomska stvarnost. 22 ) Grupa avtori, cit. delo, str.1.

14

be{e zastapen terminot ekonomika na pretprijatijata. Posle toa so ogled na zakonskata terminologija ovoj termin sé pove}e se zamenuva so terminite ekonomika na zdru`en trud, ekonomika na rabotnite organizacii, ekonomika na osnovnite organizacii na zdru`en trud i drugi sli~ni termini. Vo 1989 godina so donesuvaweto na Zakonot za pretprijatija, pretprijatieto povtorno stanuva osnoven organizacionen oblik na stopanstvoto. So toj zakon, se napu{ta “nesopstveni~kiot koncept na sopstvenosta “, se eliminira pravniot monopol na op{testvenata sopstvenost i se vospostavuva sorabotka i ramnopravnost na raznite oblici na sopstvenost (op{testvena, privatna, me{ovita, zadru`na ). Vrz osnova na toa, sozdadeni se uslovi za voveduvawe na razni oblici na pretprijatija svojstveni na sovremenoto pazarno stopanstvo kako {to se : akcionersko dru{tvo, dru{tvo so ograni~ena odgovornost, komanditno dru{tvo, dru{tvo so neograni~ena odgovornost, site vo razni formi na sopstvenost. Denes kaj nas, so donesuvaweto na Zakonot za trgovski dru{tva site stopanski organizacii vo prakti~niot `ivot se podvedeni pod imeto trgovski dru{tva. Me|utoa, od nastavno - nau~en aspekt smetame deka za ekonomikata na stopanskite subjekti e podobro da se koristi terminot ekonomika na pretprijatijata bidej}i na toj na~in se imaat vo predvid edni po{iroki svetski ramki, odnosno kako doma{nite taka i stranskite pretprijatija. Bez ogled na razli~nite imiwa {to mo`at da se sretnat vo teoretska smisla, zna~i, sekoga{ se raboti za ista i edinstvena nastavno-nau~na disciplina koja ja prou~uva ekonomikata na stopanskite organizacii bez ogled na predmetot na rabotewe, goleminata, karakterot na sopstvenosta i sl. I vo pogled na definiraweto, odnosno pojmovnoto odreduvawe na ekonomikata na pretprijatijata vo literaturata postojat pove}e iska`uvawa. Taka kaj edni avtori naukata ekonomika na pretprijatijata gi prou~uva ekonomskite problemi na stopanskite organizacii, gi istra`uva faktorite na nivniot

15

uspeh i gi osoznava zakonitostite na pojavite vo nivnoto rabotewe. 23) Spored K. Axi Mitreski i V. Taleska 24) naukata za ekonomika na pretprijatijata gi izu~uva pred sé dejnostite na lu|eto, no i vkupnite odnosi na proizvodstvo na opredelen stepen od razvitokot na materijalnite proizvodni sili ne na planot na edna zemja, tuku na planot na pretprijatieto, odnosno tamu kade {to tie neposredno se odvivaat. 25) Kako takva taa si ima svoj objekt na nabquduvawe, a toa e pretprijatieto, a ima i svoj oddelen nau~en metod za sledewe na problemite na pretprijatieto koj e specifi~en za ovaa nauka. Spored M. @aja, 26) ekonomikata na pretprijatijata e teoretska i prakti~na nau~na disciplina 27) koja ja izu~uva konkretnata ekonomska stvarnost na pretprijatijata zaradi iznao|awe na ekonomskite zakonitosti, so cel za ostvaruvawe na {to popovolen odnos pome|u rezultatite i vlo`uvawata vo reprodukcijata na pretprijatieto. Sledstveno na toa i koga zboruvame za predmetot na ekonomikata na pretprijatieto mo`eme da spomeneme pove}e razbirawa.

23 ) 24 )

Isto, str.2. K. Axi Mitreski i V. Taleska, cit. delo, str.7. 25 ) Pokraj ekonomikata na pretprijatieto koja go prou~uva konkretnoto pretprijatie kako odreden stopanski subjekt i gi re{ava negovite problemi, postoi i t.n. teorija za firmata koja go prou~uva apstraktnoto pretprijatie kako op{ta organizaciona edinica i go objasnuva negovoto odnesuvawe na pazarot. Vo tie ramki, teorijata na firmata opfa}a razli~ni mislewa, stojali{ta i soznanija za celite na pretprijatieto, za rizikot i profitot, za tro{ocite i prihodite, za sopstvenosta i upravuvaweto, za distribucijata na mo}ta vo pretprijatieto i tn. ( Spored Bojaxioski D., “ Ekonomika na pretprijatie “, Ekonomski fakultet, Skopje, 1999 god., str. 58. Vo istiov trud mo`e da se vidi pove}e i za razli~nite teorii za firmata kako {to e neoklasi~nata teorija za firmata, menaxerskata teorija za firmata i bihevioristi~kata teorija za firmata.). 26 ) M. @aja, cit. trud, str. 10. 27 ) Teoretskata komponenta na ekonomikata na pretprijatieto e vo toa {to taa nastojuva da gi pro{iri postoe~kite i da dojde do novi soznanija, dodeka pak prakti~nata komponenta e sodr`ana vo faktot {to taa poa| a od postoe~kite stopanski problemi na pretprijatijata i {to vo nivnata praksa ja proveruva ispravnosta na sopstvenite pretpostavki i soznanija.

16

Spored Alfred Mar{al ( Alfred Marshall) 28) ekonomikata se zanimava so " ~ovekovoto odnesuvawe vo delovniot del od negoviot `ivot" . Pol A. Samuelson ( Paul A. Samuelson)29) smeta deka ekonomikata izu~uva " kako gi odbirame nedostatnite resursi koi mo`at alternativno da se upotrebat za dobivawe na raznovidni dobra i kako so niv se koristime". Hans Rafe ( Hans Raffée)30) pak smeta deka predmet na ekonomikata na pretprijatijata e samiot pogon, odnosno, pretprijatieto, potoa deka taa se zanimava so site procesi koi se odvivaat vo nego i deka pri toa taa poa|a od na~eloto na ekonomi~nosta . Spored S. Kukole~a ekonomijata na pretprijatieto e odraz na ekonomskata stvarnost vo edno konkretno pretprijatie.31) Spored Axi Mitreski K. i V. Taleska32)ekonomikata na pretprijatijata pokraj drugoto ja izu~uva slo`enosta na odnosite {to se sozdavaat vo pretprijatieto vrz osnova na proizvodnata ili uslu`nata dejnost, na pooddelnite rabotni mesta i vo sevkupnosta na nivnoto celishodno i op{testveno korisno dejstvuvawe. Ekonomikata na pretprijatijata svoite prou~uvawa gi vr{i predimno od specifi~en aspekt na ekonomi~nosta i drugite ekonomski principi od raboteweto, odnosno, re{avaweto na problemite na pretprijatieto sekoga{ go bara i vr{i imaj}i vo predvid postignuvawe na osnovnata cel na pretprijatieto koja e ekonomska cel. M. @aja33) veli deka predmet na ekonomikata na pretprijatieto e celokupnoto vnatre{no i nadvore{no rabotewe na pretprijatieto. Taa gi prou~uva postoe~kite i iznao|a novi metodi za podobruvawe na odnosite me|u rezultatite i vlo`uvawata koe ne{to e nejzino postojano te`neewe. Vo taa smisla, spored nego prou~uvawata na ekonomikata na pretprijatieto go opfa}a glavno slednoto : -vlo`uvawata vo reprodukcijata na pretprijatieto, -rezultatite od taa reprodukcija,
28 ) 29 )

Grupa avtori, cit. delo, str. 4. Isto, str.4. 30 ) Isto, str.4. 31 ) S. Kukole~a i B. Stavri}, " Osnovi ekonomike i organizacije proizvodwe", Sovremena administracija, Beograd, 1975 god., str. 33. 32 ) K. Axi Mitreski i V. taleska, cit. delo. str.7. 33 ) M. @aja, cit. delo, str.10.

17

-odnosite me|u postignatite rezultati i izvr{enite vlo`uvawa, -faktorite koi vlijaat vrz odnosite me|u rezultatite i vlo`uvawata vo reprodukcijata na pretprijatieto. Vrz osnova na seto mo`e da se re~e deka ekonomikata na pretprijatieto se zanimava so ekonomskite problemi na pretprijatieto, odnosno so problemite na negoviot razvoj, efektite, tro{ocite, vnatre{nite i nadvore{nite faktori za pogolema efikasnost itn. [to se odnesuva pak do zada~ata na ekonomikata na pretprijatieto taa treba da dade osnovni poznavawa za uspe{no izvr{uvawe na stopanskite dejnosti, da gi objasnuva ekonomskite pojavi i iznao|a ekonomskite zakoni koi deluvaat na raboteweto na pretprijatieto i da ovozmo`i celishodno odlu~uvawe, a seto toa vo funkcija na negovo uspe{no rabotewe. Celta pak na ekonomikata na pretprijatieto e kako nau~na disciplina da go razviva i unapreduva nau~niot trud i ekonomskata misla vo oblasta na stopanisuvaweto vo stopanskite organizacii i kako nastavna disciplina da dade sodr`ajna naobrazba na ekonomskite prakti~ari, teoreti~ari i kreatori na delovna politika.

2. Podelba na ekonomikata na pretprijatijata Naukata za ekonomika na pretprijatijata se deli na op{ta i na oddelni ( posebni) nauki za ekonomika na pretprijatijata. Zada~a na op{tata nauka za ekonomika na pretprijatijata e da gi sledi i prou~uva zakonitostite od razvitokot i dejstvuvaweto na pretprijatijata {to se zaedni~ki za site pretprijatija. Zada~a pak na oddelnite ( posebnite) nauki za ekonomika na pretprijatijata e pokraj zaedni~kite zakonitosti vo razvitokot i dejstvuvaweto na site pretprijatija da gi sledi i osobenostite (specifi~nostite) na sekoe oddelno pretprijatie od opredelena stopanska oblast ili granka.

18

Posebnite ekonomii se razvile trgnuvaj}i od pove}e kriteriumi i toa : 1. -

Spored stopanskata dejnost : ekonomika na industriskite pretprijatija, ekonomika na trgovskite pretprijatija, ekonomika na soobra}ajnite pretprijatija, ekonomika na turisti~kite i ugostitelskite pretprijatija, ekonomika na bankarskite i osiguritelnite pretprijatija i sl.

2. Spored delovnite funkcii : ekonomika ekonomika ekonomika ekonomika ekonomika na na na na na proizvodstvoto, nabavka, odnosno uvoz, proda`ba, odnosno izvoz, transportot, magacionirawe i sl.

So kombinirawe na ovie kriteriumi pak naso~enosta na ekonomikata mo`e u{te pove}e da se naglasi i da se dojde do u{te poposebni disciplini kako {to se na primer, ekonomika na proizvodstvo vo industriskite pretprijatija, ekonomika na proda`ba vo trgovskite pretprijatija i sl. Na toj na~in sé pove}e se stesnuva podra~jeto na prou~uvawe i se dobivaat specijalisti~ki znaewa i iskustva. No, vo sekoj slu~aj, analizata na posebnite problemi od oblasta na spomenatite disciplini e mo`na samo vrz osnova na op{tite soznanija do koi e dojdena ekonomskata nauka. No isto taka i op{tite soznanija gi baraat i gi nao|aat svoite upori{ta vo raboteweto na site pretprijatija i site delovni i drugi funkcii . 3. Odnos na ekonomikata na pretprijatijata so drugite nauki

19

[to se odnesuva do mestoto na ekonomikata na pretprijatijata vo sistemot na naukite i nejziniot odnos so drugite nauki dobro bi bilo najnapred da se ka`e ne{to za klasifikacijata na naukite voop{to. Vo vrska so toa, mo`e da se ka`e deka site nauki vo zavisnost od oblasta na nabquduvawe najnapred se delat na dve golemi grupi i toa prirodni i op{testveni nauki.34) Prirodnite nauki gi prou~uvaat pojavite , odnosite i dvi`ewata vo prirodata, 35) a op{testvenite nauki pojavite, odnosite i dvi`ewata vo op{testvoto. Jasno e samo po sebe deka ekonomikata spa|a vo ramkite na op{testvenite nauki. Vo edna natamo{na generalizirana podelba, op{testvenite nauki mo`at da se podelat na ekonomski , pravno-politi~ki 36) i filozofsko-filolo{ki nauki.37) Sekoja od ovie grupi nauki opfa}a oddelni pojavi od op{testveniot `ivot. Vo taa smisla , ekonomskite nauki se zanimavaat so prou~uvawe na ekonomijata, edna posebna oblast od op{testveniot `ivot. Vo tie ramki tie nastojuvaat da gi otkrijat zakonite na materijalnoto proizvodstvo na ~ove~koto op{testvo koe pretstavuva osnova vrz koja se zasnovuva egzistencijata na ~ove~kiot rod i celokupnata op{testvena neproizvodstvena dejnost . I ovdeka samo po sebe e jasno deka ekonomikata na pretprijatijata spa|a vo ramkite na ekonomskite nauki. Ekonomskite nauki natamu mo`at da se podelat na makroekonomski i mikroekonomski nauki. Makroekonomskite nauki gi izu~uvaat ekonomskite pojavi i dvi`ewa vo ramkite na celi op{testveno-ekonomski
34 )

Za podelbata na naukite vidi pove}e kaj N. Uzunov, " Primeneta ekonomija", Kultura, Skopje, 1975 god., str.11-17. i Ackoski N. , "Ekonomika i organizacija na ugostitelstvoto", FTU, Ohrid, 1995 god. , str.2-6. 35 ) Prirodnite nauki mo`at da bidat od oblasta na neorganskata ( mrtva) priroda , a takvi se matematikata, fizikata, hemijata i sl. i od organskata ( `iva) priroda kakvi {to se biologijata, botanikata, anatomijata i sl. 36 ) Ovde spa|aat istorija na dr`avata, istorija na pravoto, ustavno pravo, gra|ansko pravo, stopansko pravo i sl. 37 ) Ovde spa|aat ~ista filozofija, gra|anska filozofija, sociologija, psihologija, istorija, kni`evnosta na oddelni narodi, gramatika na oddelni jazici i dr.

20

formacii, na celi istoriski epohi, zemji, nacii i podra~ja,38) a dodeka mikroekonomskite nauki gi sledat nastanite {to se slu~uvaat vnatre vo samite proizvodstveni, prometni i potro{uva~ki edinici (pretprijatija, doma}instva i sl.). Ekonomikata na pretprijatijata pri ovaa podrazdelba spa|a vo ramkite na mikroekonomskite nauki bidej}i gi izu~uva ekonomskite nastani vnatre vo ramkite na pretprijatieto {to e i osnovna karakteristika na mikroekonomskite nauki. Pokraj ekonomikata na pretprijatieto vo ovie nauki spa|aat u{te i organizacijata na pretprijatieto, knigovodstvoto, analizata na raboteweto, planiraweto, delovnata politika, marketingot, tro{ocite i drugi. Me|utoa, vakvoto razgrani~uvawe na naukite za koe dosega zboruvavme ne zna~i deka tie treba da se sfatat kako izolirani disciplini i sosema nezavisni edni od drugi bidej}i i pojavite koi tie gi prou~uvaat ne se takvi. No vo sekoj slu~aj, koga se nabquduva konkretna nauka taa nema ist odnos i povrzanost so site nauki. Taka, konkretno za ekonomikata na pretprijatijata mo`e da se ka`e deka nejzinata vrska e pogolema so op{testvenite otkolku so prirodnite nauki, a pak vo ramkite na op{testvenite nauki sekako deka nejzinata me|uzavisnost e
38

Makroekonomskite nauki mo`at ponataka da se podelat na ekonomska teorija , ekonomska istorija, ekonomska geografija, ekonomiki na oddelni zemji i ekonomiki na oddelni dejnosti i granki. Ekonomskata teorija se sostoi od nauki koi vrz osnova na op{ti prou~uvawa i apstraktni rasuduvawa gi formuliraat op{tite zakonomernosti na ekonomskite dvi`ewa. Ekonomskata istorija gi prou~uva i opi{uva ekonomskite nastani od minatoto, po~nuvaj}i od najstari vremiwa. Ekonomskata geografija ja prou~uva geografskata rasprostranetost na prirodnite bogatstva i na naselenieto kako faktori na proizvodstvoto i na geografskata razmestenost na postojnite proizvodni sili. Ekonomikite na oddelnite zemji gi prou~uvaat ekonomskite pojavi, odnosi i dvi`ewa vo edna zemja i vo relativno pokus period. Ekonomikite na oddelnite dejnosti i granki gi prou~uvaat ekonomskite pojavi, odnosi i dvi`ewa vo ramkite na edna konkretna dejnost ili granka. Takvi se na pr. ekonomika na industrijata, ekonomika na trgovijata, ekonomika na soobra}ajot i sl. Bidej}i dejnostite se heterogeni, dejnostnite ekonomiki natamu mo`at da se delat u{te podetalno . Taka kaj industrijata na primer imame: ekonomika na hemiskata industrija, ekonomika na ma{inskata industrija i sl.

)

21

pogolema so ekonomskite nauki i toa kako so makroekonomskite taka i so mikroekonomskite. Od makroekonomskite nauki bliskosta e pogolema so ekonomskata teorija, ekonomikata na zemjata, ekonomikite na oddelnite dejnosti i granki itn. Soznanijata na makroekonomskite nauki se od golemo zna~ewe za ekonomikata na pretprijatijata bidej}i i slu`at kako osnoven ( pojdoven) materijal so koj taa posigurno nastapuva vo prou~uvaweto na raboteweto na pretprijatieto. No od isto tolkavo zna~ewe se i soznanijata na ekonomikata na pretprijatijata za site makroekonomski disciplini. Ova bidej}i ekonomikata na pretprijatijata pred sé najneposredno se soo~uva so praksata na op{testvenata reprodukcija no i zaradi toa {to ekonomskite pojavi vo pretprijatijata vlijaat vrz slu~uvawata vo stopanskite granki, vrz regionalnoto stopanstvo, stopanstvoto na zemjata, no i svetskoto stopanstvo. Od mikroekonomskite disciplini najbliski na ekonomikata na pretprijatijata se delovnata politika, organizacijata na pretprijatijata i smetkovodstvoto. Od aspekt na delovnata politika za raboteweto, odnosno ekonomikata na pretprijatijata va`no e utvrduvaweto i donesuvaweto na dolgoro~nite i kratkoro~nite celi na rabotewe, od aspekt na organizacijata va`na e koordinacijata i funkcioniraweto na faktorite na rabotniot proces , a od aspekt na knigovodstvoto va`ni se pravovremeni i sigurni smetkovodstveni informacii. Isto taka od ne pomalo zna~ewe e ekonomskata analiza, a i drugite mikroekonomski disciplini kako {to se marketingot, finansiskoto rabotewe i sl. Vo pogled na odnosot na ekonomikata na pretprijatijata so ekonomskite nauki mo`e da se zaklu~i deka taa se potpira i nadovrzuva na makroekonomskite nauki , a deka mikroekonomskite nauki pak se nadovrzuvaat na ekonomikata na pretprijatijata a site zaedno ~inat edna celina. No osven so ekonomskite nauki ekonomikata na pretprijatijata e vo tesna vrska i so golem broj neekonomski disciplini kako {to se tehnologijata, stopanskoto pravo,

22

trudovoto pravo, sociologijata na trudot , psihologijata na trudot , medicinata na trudot i sl. Tehnologijata ja zapoznava ekonomikata na pretprijatijata so novite proizvodni i rabotni postapki. Stopanskoto pravo gi sledi i prou~uva pravata i obvrskite na pretprijatijata vo stokoviot promet , a trudovoto pravo se zanimava so ekonomskite i drugite prava na vrabotenite. Sociologijata na trudot i pru`a na ekonomikata na pretprijatijata va`ni soznanija za odnosite me|u lu|eto na rabota, a psihologijata na trudot pomaga pri profesionalnata selekcija, motiviraweto na rabotnicite i izu~uvaweto na odnesuvaweto na rabotnicite kon rabotata. Va`na e i medicinata na trudot so ~ija pomo{ mo`at da se smalat otsustvata od rabota i da se zgolemi efikasnosta na raboteweto na pretprijatieto. Od neekonomskite nauki treba da se istakne i vrskata na ekonomikata na pretprijatijata so matematikata i statisti rab koi se koristat pri sledeweto i analizata na ekonomskite pojavi vo pretprijatieto i na pazarot. 4. Razvoj na ekonomikata na pretprijatijata
39)

Po~etocite na ekonomikata na pretprijatijata mo`at da se najdat u{te vo najranite pi{ani dela. Vo Stara Grcija toa se delata na Platon i Aristotel , od koi prviot gi iznesuva elementite na prvata teorija za parite, a vtoriot razlikuva upotrebna i pazarna vrednost na stokata. Vo stariot Rim toa e deloto na Katon " Prira~nik za proizvodstvo " vo koe toj zboruva za razni vidovi i na~ini na proizvodstvo. Vo sredniot vek koga dominira crkvata karakteristi~no e op{to stagnirawe na nau~nata misla i osobeno ekonomskata bidej}i crkvata se zastapuvala za moralni promeni i bila protiv rasko{en `ivot i bogatewe. Me| utoa samata taa privlekuvaj}i gi {irokite narodni masi i
39 )

Poop{irno za razvitokot na ekonomikata na pretprijatijata kako nauka vidi kaj A. Jelavi}, M. Markovi}, F. Radi{i}, P. Ravli}, A. Star~evi}, J. [amanovi} i J. Vu{kovi}, " Ekonomika privrednih organizacija", Informator, Zagreb, 1988 g., str.14 - 24.

23

propagiraj}i im skromnost i milosrdie istovremeno gi izlo`uvala na davawe razni vredni pokloni i darovi. Pretstavnik od ovoj period e Toma Akvinski ( Thomas Aquinus, 1225-1274). Od ~etirinaesettiot vek imame pojava i na nekoi pozna~ajni avtori i dela kako {to se F. Pegolotti od Firenca, L. Meder od Nirnberg koi glavno davaat opis na trgovskite, presmetkovnite i knigovodstvenite tehniki. Vo petnaesettiot vek toa e Beno Kotruqevi} od Dubrovnik, koj prv pi{uva za upotrebata na sistemot na dvojnoto knigovodstvo. Vo sedumnaesettiot vek va`en pridonos za ekonomskata misla dale Viljam Peti ( Williamu Pettyju , 16231687), @. Savari (Jacques Savary , 1622-1690) i hrvatinot Juraj Kri`ani} ( 1618-1683). Peti i Kri`ani} vo svoite trudovi uka`uvaat na izvorite na narodnoto bogatstvo, a Savari pi{uva za vnatre{nata organizacija na trgovskoto pretprijatie, za trgovskoto pravo, nadvore{nata trgovija i ulogata i politikata na dr`avata vo reguliraweto na uvozot i izvozot. Na po~etokot na osumnaesettiot vek zna~aen e avtorot Ri~ard Kantilon ( Richard Cantillon 1680-1734) koj pi{uva za rizicite vo raboteweto na pretpriema~ite ( manifakturisti, trgovci i sl.). Karakteristi~no za pove}eto od dosega spomenatite trudovi e {to odreden broj od niv gi obrabotuvaat makroekonomskite problemi, no isto taka zna~itelen broj gi obrabotuvaat mikroekonomskite problemi, pri {to glavno toa se ~ini za trgovskata dejnost. Ova e i razbirlivo ako se znae deka se dotoga{ trgovijata bila najzna~ajna stopanska dejnost. Me|utoa, so samite po~etoci na industriskata revolucija zna~itelno se smaluva interesot za mikroekonomskite problemi, a preovladuva izu~uvaweto na op{tite ekonomski problemi kako {to se izvorite na bogatstvo, rabotnata teorija na vrednosta, teorijata i cenata na proizvodstvoto, teorijata na raspredelba i sl.). Takvi dela se delata na F. Kvesnajom ( Francoisom Quesnayom, 1694-1774), Adam Smit (1723-1790) i David Rikardo ( 1772-1823). Vo devetnaesettiot vek se javuvaat delata na Kursel Senej (Courcellea Seneuila ), Avgust C. ( Auguste Cournot, 1801-

24

1877), Karl Marks ( 1818-1883) i Fridrih Engels (18201895). Deloto na Kursel Senej ( "Prikaz na raboteweto na industriskite, trgovskite i zemjodelskite pretprijatija " objaveno 1855 godina) e edno od delata koi nastojuvaat povtorno da se posvetat na mikroekonomskite problemi. Avgust C. ja razvil teorijata za pazarno odnesuvawe, a K.Marks i F. Engels prete`no se zanimavaat so politi~kata ekonomija, odnosno ekonomskite i op{testvenite odnosi, no opfa}aat i golem broj problemi od podra~jeto na raboteweto na pretprijatieto. Kon krajot na devetnaesettiot i po~etokot na dvaesettiot vek od osobeno zna~ewe za ekonomikata na pretprijatijata se Alfred Mar{al ( Alfred Marshall, 1842-1924), Frederik Tejlor (Frederic W. Teylor, 1856-1915) , Henri Ford ( Henry Ford, 1863-1947) i Henri Fajol (Henri Fayol , 18411925). Alfred Mar{al konceptot na politi~kata ekonomija go zamenuva so konceptot za ekonomika kako ~ista i primeneta nauka, na mikroekonomskata anliza ja sprotivstavuva makroekonomskata analiza, teorijata na tro{ocite ja nadopolnuva so grani~nite tro{oci i sl. Mar{al prv ja razvil i teorijata na firma. Tejlor, Ford i Fajol se zaslu`ni za pojavata i razvojot na nau~nata organizacija na rabota koja ovozmo`ila neviden porast na efikasnosta na pretprijatieto.Za nivnoto delo }e stane pove}e zbor vo vtoriot del od trudov. Vo ovoj period se javuvaat i prvite visoki delovni {koli,40) a od pe~at izleguva i prviot vesnik 41) od oblasta na ekonomikata na pretprijatijata. Site tie raboti pridonele ekonomikata na pretprijatijata od ovoj period da se izdvoi kako posebna nau~na disciplina. Vo natamo{niot period va`ni pridonesi za ekonomikata na pretprijatijata dale osobeno slednive avtori: angli~anite Artur Pigou ( Arthur C. Pigou , 1877-1959), Xon Majnard Kejnz ( John M Keynes, 1883-1947) i Joan V.
40 )

Prvata vakva {kola e Visokata trgovska {kola vo Lajpcig formirana 1898 god. i Izvoznata akademija vo Viena formirana istata godina. 41 ) Prviot vesnik od oblasta na ekonomikata na pretprijatijata e vesnikot Zeitschrift Fur betriebswirtschaftliche Forschung izdaden od Eugen [malenbah (Eugen Schmalenbach ) 1906 godina koj i denes izleguva pod imeto Schmalenbach, s Zeitschrift.

25

Robinson ( Joan V. Robinson, 1903), potoa germancite Eugen [malenbah ( Eugen Schnalenbach , 1873-1955), Erih Gutenberg ( Erich Gutenberg, 1897-1984) i Edmund Heinen kako i amerikancite Edvard H. ^emberlen ( Edward H. Chamberlin , 1899-1967), Vasili Leontiev ( Wassily Leontif, roden vo Rusija 1929 g.) , Pol. A. Samuelson ( Paul A. Samuelson , 1915), i Nil ^emberlen ( Neil W. Chamberlain).

GL. II . VIDOVI PRETPRIJATIJA

Sovremenoto pretprijatie e rezultat na eden dolgotraen razvoen proces niz koj se menuvala kako stopanskata struktura na pretprijatijata taka i samoto nivno funkcionirawe, nivnata slo`enost i sl.

26

Podelbata na pretprijatijata mo`e da se izvr{i vrz osnova na pove}e kriteriumi, no pozna~ajni od niv se: - vo zavisnost od ulogata na pretprijatieto vo procesot na op{testvenata reprodukcija, odnosno spored funkciite vo procesot na reprodukcijata (funkcionalno diferencirawe), - vrz osnova na goleminata, - vrz osnova na sopstvenosta na kapitalot , i - vrz osnova na organizacioniot oblik. a) Vidovi pretprijatija spored ulogata vo op{testvenata reprodukcija Vo zavisnost od ulogata na pretprijatieto vo procesot na op{testvenata reprodukcija, vrz osnova na op{testvenata podelba na trudot , tie mo`at da se podelat na :
-

-

proizvodni pretprijatija, trgovski pretprijatija i uslu`ni pretprijatija.

1) Proizvodni pretprijatija Osnovna karakteristika na proizvodnite pretprijatija e {to vo niv se izvr{uva proizvoden proces koj ima zada~a da se proizvedat proizvodi za zadovoluvawe na potrebite za {iroka potro{uva~ka i potrebite za reprodukcija. Spored toa, te`i{teto na procesot na rabota vo proizvodnite pretprijatija e vo proizvodstvoto. Me|utoa, vo proizvodnite pretprijatija se izvr{uvaat i raboti od stokoviot promet, kako {to se nabavka na reprodukcioniot materijal i proda`ba na sopstvenite proizvodi. Vo koj odnos }e bidat proizvodnite i prometnite (trgovski) 42) raboti vo edno pretprijatie }e zavisi od pove}e faktori kako
42 )

Ova e edna od pri~inite poradi koi i na{iot Zakon za trgovski dru{tva site pretprijatija gi podveduva pod poimot trgovski dru{tva.

27

{to se tehnolo{kata specifi~nost na pretprijatieto, karakteristikite na proizvodot, karakteristikite na pazarot, nivoto na op{testvenata podelba na trudot i sl. 43) So ogled na karakteristikite i specifi~nostite na procesot na rabota koj se izvr{uva vo proizvodnite pretprijatija tie mo`at da se podelat na : 44) - pretprijatija od oblasta na zemjodelstvoto, lovot i {umarstvoto, - pretprijatija od oblasta na ribarstvoto, - pretprijatija za vadewe na rudi i kamen, - pretprijatija od prerabotuva~kata industrija, - pretprijatija od oblasta na snabduvawe so elektri~na energija, gas i voda, - grade`ni{tvo, i - soobra}aj .

1.1. Pretprijatija od oblasta na zemjodelstvoto, lovot i {umarstvoto 1. Zemjodelskite pretprijatija vr{at raboti od poljodelstvoto, ovo{tarstvoto, gradinarstvoto, lozarstvoto, livadarstvoto, odgleduvawe na stoka, , lov, ribolov, p~elarstvo, `ivinarstvo i prerabotka na zemjodelskite proizvodi. Zemjodelskoto proizvodstvo se karakterizira so odredeni specifi~nosti koi gi nema vo drugite sektori od stopanstvoto. Tie specifi~nosti se : -biolo{kiot karakter na proizvodstvoto, -zemjata kako nezamenlivo sredstvo za rabota, -naglasenoto vlijanie na prirodnite faktori,
43 )

Taka na primer, nekoe proizvodno pretprijatie gi prodava svoite proizvodi na trgovskata mre`a, a drugo pretprijatie ima i sopstvena trgovska mre`a i svoite proizvodi gi prodava vo svoite prodavnici. 44 ) Razgrani~uvaweto e napraveno spored na{ata najnova Nacionalna klasifikacija na dejnostite.

28

-heterogenost na zemjodelskoto proizvodstvo, -sopstvenite zemjodelski proizvodi slu`at kako surovina za natamo{no sopstveno proizvodstvo. 2. Pretprijatijata od oblasta na lovot se zanimavaat so : - lov i fa}awe na divi `ivotni vo zamki zaradi dobivawe na hrana, krzno i ko`a ili zaradi koristewe vo istra`uvawa, zoolo{ki gradini ili kako doma{ni milenici, - proizvodstvo na krzna, ko`i i sl, - obnovuvawe na postoe~kite i voveduvawe na novi vidovi dive~ i odgleduvawe na dive~. 3. Osnovna dejnost na pretprijatijata od oblasta na {umarstvoto e podignuvawe, odgleduvawe i eksploatacija na {umite. Pokraj toa, ovie pretprijatija se zanimavaat i so iskoristuvawe na sporedni {umski proizvodi : sobirawe na kori, smoli, {i{arki, `eladi, pe~urki i sl .

1. 2. Pretprijatija od oblasta na ribarstvoto

Ovie pretprijatija se zanimavaat so ulov na riba, mrestewe na riba i odgleduvawe na ribi. Ulovot mo`e da bide ulov na riba vo moriwa, okeani, reki i ezera, potoa ulov na morski i slatkovodni mekoteli i lu{pari, ulov na vodeni `ivotni, morski e`ovi i sipi. Isto taka ovie pretprijatija se zanimavaat i so sobirawe na materijali od more (prirodni biseri, sungeri, korali, algi i sl.). Mrestili{tata i ribarskite farmi pak se zanimavaat so proizvodsvo na ikra, odgleduvawe na riba i drugi vodeni `ivotni.

1. 3. Pretprijatija za vadewe na rudi i kamen

29

Dejnosta na rudnicite i kamenolomite opfa}a vadewe na minerali koi vo prirodata se javuvaat vo cvrsta ( jaglen i ruda), te~na ( nafta) ili gasovita ( priroden gas) sostojba. Eksploatacijata mo`e da bide jamska , povr{inska ili od dup~ewa. Pokraj toa, dejnosta na ovie pretprijatija gi opfa}a i dopolnitelnite raboti okolu podgotovkata na surovi materijali so cel za nivna proda`ba na pazarot : melewe, podgotovka na rudata, otsoluvawe i oblagoroduvawe.

1. 4.. Pretprijatija od prerabotuva~kata industrija
45)

Pretprijatijata od prerabotuva~kata industrija se zanimavaat so prerabotka na surovini od rastitelno, `ivotinsko i mineralno poteklo po mehani~ki ili hemiski pat vrz osnova na tehni~ka podelba na trudot i vo golem obem. Toa zna~i deka vo industriskite pretprijatija se izvr{uva proizvodstvo vo golemi koli~ini za pazarot. Samoto proizvodstvo se izvr{uva prete`no so ma{ini i vrz osnova na tehni~ka podelba vo pretprijatieto kade sekoj rabotnik izvr{uva soodvetna operacija.
Proizvodstvenite procesi se izvr{uvaat analiti~ki, sinteti~ki i so prerabotka.

Analiti~kiot proces na proizvodstvo se sostoi vo toa {to surovinite i materijalite za reprodukcija se razdeluvaat na
45 )

Industrijata zaedno so rudarstvoto pretstavuva industrija vo po{iroka smisla na zborot i kako takva se deli na ekstraktivna i prerabotuva~ka industrija. Ekstraktivnata industrija se zanimava so vadewe na rudi i drugi minerali od zemjata, a prerabotuva~kata gi prerabotuva surovinite i poluproizvodite vo gotovi proizvodi. Predmet na rabota na ekstraktivnata industrija se materijalnite blaga ( vo cvrsta, te~na i gasovita sostojba) koi gi nudi prirodata, a se nao|aat vo zemjata ili na nejzinata povr{ina i na koi u{te ne vlijael ~ove~kiot trud. Vo ekstraktivnata industrija spa|a vkupnoto rudarstvo i proizvodstvoto na minerali od mineralno poteklo. Ekstraktivnata industrija, {umarstvoto i zemjodelstvoto slu`at kako surovinska baza za prerabotuva~kata industrija.

30

nekolku ili pove}e razli~ni proizvodi ( pr. vo rafineriite od nafta se dobivaat razni proizvodi). Sinteti~kiot proces na proizvodstvo se sostoi vo hemisko i mehani~ko spojuvawe na surovinite, reprodukcionite materijali i polufabrikati za da se dobie finalniot proizvod (pr. vo tekstilnite pretprijatija, proizvodstvoto na {tofovi). Prerabotuva~kiot proces na proizvodstvo se sostoi vo promenata na oblikot i namenata na nekoj odreden materijal za da se dobie nov proizvod koj }e ima podruga upotrebna vrednost ( pr. vo pretprijatijata vo ma{inogradbata proizvodstvoto na ma{ini i alati). So ponatamo{na primena na op{testvenata podelba na trudot vo ramkite na industrijata, se doa|a do natamo{no stesnuvawe na delokrugot na rabota na oddelni pretprijatija i nivna specijalizacija vo proizvodstvoto, koe ima za posledica formirawe na granki vo ramkite na sektorot industrija. Pretprijatijata koi pripa|aat na edna granka imaat pove}e me| usebni zaedni~ki tehni~ki i organizacioni karakteristiki. Vo sektorot prerabotuva~ka industrija formirani se slednite granki na pretprijatija : - proizvodstvo na prehranbeni proizvodi, pijalaci i tutun, - proizvodstvo na tekstil i tekstilni proizvodi, - proizvodstvo na ko`a i predmeti od ko`a, - prerabotka na drvo i proizvodi od drvo, - proizvodstvo na celuloza, hartija i proizvodi od hartija : izdava~ka dejnost i pe~atewe, - proizvodstvo na koks, derivati na nafta i nuklearno gorivo, - proizvodstvo na hemikalii, hemiski proizvodi i ve{ta~ki i sinteti~ki vlakna, - proizvodstvo na proizvodi od guma i proizvodi od plasti~ni masi, - proizvodstvo na proizvodi od drugi nemetalni minerali, - proizvodstvo na osnovni metali i standardni metalni proizvodi, - proizvodstvo na ma{ini i uredi , - proizvodstvo na elektri~ni i opti~ki uredi, - proizvodstvo na soobra}ajni sredstva.

31

Vo pretprijatija od prerabotuva~kata industrija spa|aat i drugi pretprijatija koi se zanimavaat so prerabotka na surovini i materijali , a koi ne se vklu~eni vo pogore nabroenite. Spored namenata na proizvodot bez ogled na grankata kon koja pripa|aat pretprijatijata, industriskite pretprijatija mo`at da se podelat na pretprijatija od te{kata industrija koi proizveduvaat sredstva za proizvodstvo i pretprijatija od lesnata industrija koi glavno proizveduvaat sredstva za {iroka potro{uva~ka. Vrz osnova na slo`enosta na tehnolo{kiot proces, industriskite pretrpijatija mo`at da bidat specijalizirani i kombinirani. Specijalizacijata na pretprijatijata proizleguva od natamo{nata op{testvena podelba na trudot i tehni~kata podelba na trudot. Specijaliziranite pretprijatija se karakteriziraat po pravilo so ednostaven tehnolo{ki proces, specijalizirana oprema i proizvodstvo na srodni proizvodi, eden proizvod, nekoj del od eden slo`en proizvod ili edna faza od nekoj slo`en tehnolo{ki proces. Specijalizacijata mo`e da bide predmetna ili specijalizacija za delovi. Kaj predmetnata specijalizacija pretprijatijata vr{at specijalizirano proizvodstvo na nekoi gotovi proizvodi, a kaj specijalizacijata za delovi tie izvr{uvaat specijalizirano proizvodstvo na oddelni fazi od tehnolo{kiot proces ili specijalizirano proizvodstvo na delovi od nekoj proizvod. Kombiniranite pretprijatija se vsu{nost golemi slo`eni industriski pretprijatija vo koi e soedineto proizvodstvoto od razni industriski granki ili mo`ebi i sektori od stopanstvoto. Kombinacijata mo`e da odi po vertikala koga imame povrzuvawe vrz osnova na posledovatelni fazi na proizvodstvoto ( pr. na rudnikot za `elezo se nadovrzuva topilnica i valalnica na ~elik) ili po horizontala koga imame povrzuvawe na pogoni od koi sekoj dava razli~en finalen proizvod. 1. 5. Pretprijatija za snabduvawe so elektri~na energija, gas i voda

32

Ovdeka gi vbrojuvame pretprijatijata koi se zanimavaat so proizvodstvo i distribucija na elektri~na energija, gas, parea i topla voda. Vo ramkite na proizvodstvoto i distribucijata na elektri~na energija spa|aat proizvodstvoto na hidroelektri~na energija ( hidrocentrali), proizvodstvoto na termoelektri~na energija ( termoelektrani), proizvodstvoto na drugi vidovi energija ( nuklearni elektrani, gasni turbini, dizel i alternativno proizvodstvo na energija), potoa prenos na elektri~na energija i distribucija na elektri~na energija. Vo ramkite na proizvodstvoto na gas i distribucija na gasoviti goriva spa|a proizvodstvoto na gas so karbonizirawe na jaglen od nusproizvodite vo zemjodelstvoto ili od otpadoci i proizvodstvoto na gasoviti goriva po pat na ~istewe, me{awe ili preku drugi procesi od razli~ni vidovi gasovi vklu~uvaj}i i biogas. Ovde vleguva i transportiraweto, distribucijata i snabduvaweto so gasoviti goriva od site vidovi niz sistemot na glavni cevki. Me|utoa, ovde ne vleguva : proizvodstvoto na derivati od nafta i rabotata na koksnite pe~ki koi se vklu~eni kaj prerabotuva~kata industrija ( proizvodstvo na koks, derivati na nafta i nuklearno gorivo), potoa proizvodstvoto na industriski gas koe e vklu~eno isto taka kaj prerabotuva~ka industrija ( proizvodstvo na hemikalii, hemiski proizvodi i ve{ta~ki i sinteti~ki vlakna) i transportot na gasovi niz cevovodi ( osven niz glavnite cevki). Snabduvaweto so parea i topla voda go opfa}a proizvodstvoto , sobiraweto i distribucijata na parea i topla voda za greewe i podvi`uvawe na motori i drugi celi i proizvodstvoto i distribucijata na studena voda ili mraz za razladni celi. Vo ramkite na ovoj vid pretprijatija spa|aat i pretprijatijata koi se zanimavaat so sobirawe, pre~istuvawe i distribucija na voda za piewe i prehranbena voda. 1. 6. Grade`ni pretprijatija

33

Grade`nite pretprijatija vr{at raboti na proektirawe i izgradba na grade`ni objekti. Vo ramkite na ovie pretprijatija mo`at da postojat i razni pogoni kako {to se mehani~ka rabotilnica za odr`uvawe na sredstvata za rabota, pogon za betonski elementi i razni zanaet~isko-grade`ni pogoni za molerski i elektroinstalaterski raboti. Specifi~nost na ovie pretprijatija e {to nivniot proizvod ( zgrada, most i sl.) e nepodvi`en zaradi {to i sredstvata za rabota i rabotnata sila se vo postojano dvi`ewe ( od gradili{te do gradili{te). Grade`nite pretprijatija sé pove}e se specijaliziraat i mehaniziraat taka {to spored tehni~kata opremenost sé pove}e se pribli`uvaat kon industriskite pretprijatija. Onamu kade {to e toa mo`no tie preo|aat na serisko proizvodstvo, a vremeto na proizvodstvo na grade`nite objekti go skratuvaat pokraj drugoto i so industriskoto proizvodstvo na grade`ni elementi. Vo ovie pretprijatija gi vbrojuvame grade`nite pretprijatija za niskogradba ( pr. pretprijatija za izgradba na pati{ta), grade`ni pretprijatija za visokogradba ( pr. specijalizirani pretprijatija za izgradba na re~ni brani), grade`ni pretprijatija za izgradba na mostovi, tuneli i dr.

1. 7. Soobra}ajni pretprijatija Soobra}ajnite pretprijatija vr{at raboti na prevoz na stoka i lu|e kako i prenos na vesti so pomo{ na specijalni sredstva. Soobra}ajot vo su{tina pretstavuva prodol`enie na procesot na proizvodstvo zaradi {to i soobra}ajnite pretprijatija se tretiraat kako proizvodni pretprijatija. Ova proizleguva ottamu {to stokata {to ja proizvela soodvetna firma mo`e da se upotrebi duri otkoga }e pristigne na mestoto na potro{uva~ka i {to vrednosta na stokata se zgolemuva za iznosot na transportnite tro{oci.

34

Zna~eweto na ovie pretprijatija vo stopanstvoto e vo toa {to tie obezbeduvaat kontinuitet na op{testvenata reprodukcija i vlijaat vrz vremetraeweto na obrtot na obrtnite sredstva vo pretprijatijata od drugite granki i sektori na stopanstvoto. Vo soobra}ajni pretprijatija koi izvr{uvaat transport gi vbrojuvame pretprijatijata od `elezni~kiot soobra}aj, pretprijatijata od drumskiot soobra}aj, pretprijatijata od pomorskiot soobra}aj, pretprijatijata od re~niot soobra}aj pretprijatijata od vozdu{niot transport. Karakteristi~no za ovie pretprijatija e {to vo strukturata na elementite na proizvodstvo po pravilo anga`iraat vo golema merka osnovni sredstva, a isto taka i toa {to tie ne proizveduvaat uslugi sekoga{ koga sredstvata im se vo dvi`ewe tuku samo koga vr{at prevoz na stoka i lu| e. Vo ovie pretprijatija od posebna va`nost e nivoto na organizacija na rabotata , a i mehanizacijata i modernizacijata na transportnite sredstva i opremata bidej}i od toa zavisi i brzinata i sigurnosta na soobra}ajot, a i ekonomi~nosta na raboteweto. Vo soobra}ajni sredstva koi vr{at prenos na vesti i pratki (telekomunikacii) gi vbrojuvame pretprijatijata na po{tensko-telegrafsko-telefonskiot soobra}aj i radioteleviziskite pretprijatija. Karakteristi~ni se organiziraweto na rabotata , formiraweto na cenite i sl.

1. 8. Zanaet~iski proizvodstvo

pretprijatija

koi

vr{at

Vo proizvodni pretprijatija vo po{iroka smisla na zborot mo`eme da gi vklu~ime i zanaet~iskite pretprijatija koi vr{at proizvodstvo. Razlikata pome|u industriskite i zanaet~iskite pretprijatija e vo toa {to zanaet~iskite pretprijatija proizvodstvoto go izvr{uvaat vo mali koli~ini, nema detalna podelba na trudot, se raboti glavno po nara~ka i imaat mal broj na vraboteni lica.

35

2) Trgovski pretprijatija Trgovskite pretprijatija vr{at kupoproda`ba na stoka, odnosno kupuvaat stoka zaradi proda`ba ili izvr{uvaat uslugi vo stokoviot promet t.e. vr{at posreduvawe i drugi uslugi. Spored toa, niv mo`eme da gi podelime na trgovski pretprijatija koi vr{at kupoproda`ba na stoka i pretprijatija koi vr{at uslugi vo stokoviot promet. Trgovskite pretprijatija koi vr{at kupoproda`ba mo`at da bidat trgovski pretprijatija na golemo, trgovski pretprijatija na malo i trgovski pretprijatija na malo i golemo. Trgovskite pretprijatija na golemo kupuvaat stoka od proizvoditelot i uvoznicite i ja prodavaat na trgovskite pretprijatija na malo, na proizvodnite pretprijatija i na drugi pretprijatija koi kupuvaat pogolemi koli~ini stoka. Ovie pretprijatija naj~esto se specijalizirani. Se javuvaat naj~esto vo slednive slu~ai: - koga treba da ja prezemat stokata od pretprijatijata koi izvr{uvaat uvoz so cel da ja prodadat na trgovskite pretprijatija na malo; - koga treba da gi soberat proizvodite od brojnite proizvoditeli so cel da se sozdadat golemi zalihi od koi mo`at da se snabduvaat trgovskite pretprijatija na malo i razni drugi proizvoditeli. Toa se na primer trgovskite pretprijatija na golemo koi vr{at otkup na zemjodelski proizvodi, otpad ili sli~no; - koga trgovskite pretprijatija na malo kupuvaat stoka vo pomala koli~ina od onaa koja ja ispora~uvaat fabrikite; i - koga trgovskite pretprijatija na malo sakaat da nabavat stoka so {irok asortiman, a fabrikite poedine~no ne proizveduvaat taka {irok asortiman. Trgovskite pretprijatija na malo nabavuvaat stoka od proizvoditelite ili od trgovskite pretprijatija na golemo i preku svoite prodavnici ja prodavaat na potro{uva~ite. Ovie pretprijatija mo`at da bidat specijalizirani i me{oviti.

36

Specijaliziranite trgovski pretprijatija na malo prodavaat stoka od edna struka ili na del od edna struka. So ova se zadovoluva potrebata na potro{uva~ite da imaat pogolem izbor na stoka od edna struka vo edna prodavnica. Me{oviti trgovski pretprijatija na malo prodavaat stoka od pove}e struki. Poseben oblik na me{oviti pretprijatija na malo se univerzalnite stokovi ku}i vo koi se prodava stoka od pove}e struki i vo {irok asortiman. Trgovskite pretprijatija na golemo i malo vr{at kupoproda`ba i na golemo i na malo. Trgovskite pretprijatija koi vr{at uslugi vo stokoviot promet se: posredni~kite pretprijatija, komisionite pretprijatija, skladi{nite pretprijatija, {pediterskite pretprijatija, pretprijatijata za kontrola na kvalitetot i kvantitetot na stokata i pretstavni{tvata na stranskite firmi. Predmet na rabotewe na posredni~kite firmi e posreduvawe, t.e. doveduvawe vo vrska na strankite koi sakaat da kupat so strankite koi sakaat da prodadat stoka i davawe izvestuvawa za sostojbata na pazarot. Predmet na rabotewe na komisionite pretprijatija e proda`ba na stoka vo svoe ime i za smetka na komitentot ( nalogodava~ot). Predmet na rabotewe na skladi{nite pretprijatija e skladirawe i ~uvawe na stokata od komitentite, kako i rabotite koi se vo vrska so smestuvaweto i ~uvaweto na stokata (tovarewe, istovarawe, isporaka na stokata i dr.). Predmet na rabotewe na {pediterskite pretprijatija e isporaka i donesuvawe na stokata vo svoe ime i za smetka na komitentot. Predmet na rabotewe na pretprijatijata za utvrduvawe na kvalitetot i kvantitetot na stokata e kontrola na kvalitetot i koli~inata na stokata koe se izvr{uva vo ime i za smetka na komitentot. Predmet na rabotewe na pretstavni{tvata na stranskite firmi e pretstavuvawe na stranskite firmi.

3) Pretprijatija za vr{ewe uslugi

37

Vo ovaa grupa gi vbrojuvame komunalnite pretprijatija za uslugi kako {to se: za vodovod, gradska ~istota, oxa~arski uslugi i dr. Isto taka vo ovaa grupa spa|aat i ugostitelskite pretprijatija ( hotelierstvoto i restoraterstvoto ). Hotelierstvoto nudi uslugi za smestuvawe , ishrana i razonoda vo hoteli, moteli, odmorali{ta, kampovi i sl, a dodeka restoraterskite objekti nudat uslugi na hrana i pijalaci i razonoda. Ovdeka spa|aat i posredni~kite organizacii vo turizmot (turisti~kite agencii) koi se zanimavaat so posreduvawe me|u korisnicite na ugostitelskite uslugi i ugostitelskite pretprijatija, no i so organizirawe na patuvawa, izleti vo zemjata i stranstvo i sl.
Posebni vidovi uslu`ni pretprijatija se i bankite i osiguritelnite pretprijatija.

Bankite se pretprijatija koi za smetka na svoite klienti (ostanati pretprijatija i gra|ani) vr{at odredeni raboti kako {to se: uplati vo korist na `iro-smetki , isplati na tovar na `irosmetki, prenos od edna na druga `iro smetka, davawe zaemi, krediti, pribirawe vlogovi na {tedewe i sl. Osiguritelnite pretprijatija vr{at raboti vo vrska so osiguruvawe na imoti i lica, so isklu~ok na rabotite od socijalnoto osiguruvawe. Vo uslu`ni pretprijatija se vbrojuvaat i nekoi pretprijatija ~ij predmet na rabota e specifi~en kako {to se pretprijatijata za prika`uvawe filmovi, proektantskite pretprijatija i drugi. Vo uslu`ni pretprijatija vo po{iroka smisla na zborot mo`eme da gi vklu~ime i zanaet~iskite pretprijatija koi vr{at uslugi.

b) Vidovi pretprijatija spored goleminata Spored goleminata pretprijatijata mo`at da se podelat na mali, sredni i golemi. Me|utoa, ne postoi nekoj siguren kriterium za ovaa podelba taka {to za toa mo`e da poslu`i bilo brojot na vrabotenite, bilo vgradenata pogonska 38

sila vo pretprijatieto, osnovnite sredstva, ostvareniot prihod, profitot i sl. Me|utoa, nieden od spomenatite kriteriumi oddelno primenet ne mo`e da ni dade realna slika za goleminata na pretprijatieto taka {to ovie kriteriumi ne mo`at da se primenuvaat sekoga{ i na site pretprijatija . Taka na primer, ako ocenkata se zasnova na brojot na rabotnata sila, pretprijatijata so avtomatizirano proizvodstvo zaposluvaat pomalku rabotnici vo odnos na pretprijatijata koi upotrebuvaat pomalku ma{ini, pa mo`e da se slu~i, edna golema hidrocentrala ili avtomatizirana hemiska fabrika da dojde vo grupata na mali pretprijatija, dodeka nekoi rudarski ili tekstilni pretprijatija bi bile klasificirani vo grupata na golemi pretprijatija. Spored prirodata na tehnolo{kiot proces, elektro-centralite i hemiskite fabriki baraat visok stepen na mehanizacija i avtomatizacija, taka {to skoro i da nemaat rabotnici vo proizvodstvo, dodeka za rudarskite i tekstilnite pretprijatija potreben e relativno golem broj na proizvodni rabotnici. Spored toa , brojot na rabotnici ne mo`e da slu`i kako realna osnova za podelba na ovie pretprijatija po golemina. Isto taka i ostvareniot prihod i profit ne mo`at da slu`at kako op{t kriterium bidej}i zavisat od uspe{nosta vo raboteweto i vidot na dejnosta i sl. Zatoa, goleminata na pretprijatieto ne mo`e da se poistovetuva so apsolutnata golemina na bilo koj od spomenatite kriteriumi, a i site tie zaedno ne mo`at da se zemat kako kriterium bidej}i tie ne mo`at ni da se sobiraat. Poradi ova kategorizacijata na pretprijatijata spored goleminata naj~esto se vr{i spored celta koja so toa treba da se postigne i sledstveno na toa se odreduvaat i merilata za podelba. Ubavo re{enie mo`e da bide i kombinacija na pove}e kriteriumi ili koristewe na izvedeni pokazateli vrz baza na tie kriteriumi. Vo razni zemji se koristat razli~ni merila vo zavisnost od ekonomskata sila, a mo`at da se diferenciraat i spored vidot na dejnosta. Podelbata na pretprijatijata na mali, sredni i golemi pove}e e od konvencionalna priroda {to se zasnova isto taka na konvencionalni kriteriumi.

39

I golemite i malite pretprijatija imaat svoi prednosti i nedostatoci za koi }e stane zbor vo delot za organizacija na sredstvata. Me|utoa, od stopanski aspekt va`na e t.n. optimalna golemina na pretprijatieto za koja isto taka }e zboruvame vo delot za organizacija na sredstvata. v) Vidovi pretprijatija spored sopstvenosta nad sredstvata za proizvodstvo Spored sopstvenosta pretprijatijata glavno mo`eme da gi podelime na : - pretprijatija vo privatna sopstvenost, 46) - pretprijatija vo dr`avna sostvenost, 47) - pretprijatija vo me{ovita sopstvenost. Vo ramkite na site ovie vidovi sopstvenosti mo`at da se pojavat pretprijatija so razli~en organizacionen oblik.

g) oblik

Vidovi

pretprijatija

spored

organizacioniot

1. Organizacioni oblici na pretprijatija vo svetot 1. Pretprijatijata vo privatna sopstvenost mo`at da se javat vo razni organizacioni oblici i toa : - kako inokosni pretprijatija (pretprijatija na 48) poedinec) , - kako dru{tva ili kompanii , 49) i
46 )

Nekoi avtori ja izdvojuvaat i t.n. zadru`na sopstvenost duri i koga zboruvaat za pazarnite stopanstva, {to spored nas ne dr`i mesto, bidej}i i tuka se raboti vsu{nost za privatna sopstvenost. 47 ) Kaj nas porano postoe{e i t.n. op{testvena sopstvenost kade vsu{nost ne se znae{e titularot na sopstvenosta ili so drugi zborovi sé be{e se~ie i ni~ie. 48 ) Kaj nas spored Zakonot za trgovski dru{tva toa e na primer trgovec poedinec.

40

kako zdru`eni pretprijatija. 50) Karakteristika na inokosnite pretprijatija e {to tie se vo sopstvenost na eden t.e. na poedinec. Nivnite sopstvenici sami go organiziraat raboteweto, so sopstven kapital i za delovnite rizici odgovaraat so celiot svoj imot. Vo svetot postojat ~etiri osnovni vida na dru{tva t.e. kompanii, a toa se : dru{tvo so neograni~ena odgovornost ( javno trgovsko dru{tvo-ortaklak) , komanditno dru{tvo, akcionersko dru{tvo i dru{tvo so ograni~ena odgovornost. 51) Javnite trgovski dru{tva ( ortaklak) vo razni zemji se javuvaat pod razli~ni imiwa. Taka vo Francija se sre}avaat pod imeto Socie,te,s ge,ne,rales ili Socie,te,s en nom collectif, vo Anglija partnership, a vo Germanija handels gesellschaft. Tie pretstavuvaat najstar oblik na zdru`uvawe i se javuvaat u{te vo sredniot vek, a vo Italija u{te vo 12 vek kako semejni trgovski dru{tva. Orta~kite dru{tva nastanuvaat vrz osnova na sloboden dogovor me|u dve ili pove}e lica. ^lenovite na dru{tvoto vo dogovorot slobodno gi utvrduvaat me|usebnite prava i obvrski, visinata na u~estvoto vo zaedni~kiot kapital na sekoj ~len, u~estvoto vo odlu~uvaweto za rabotata, visinata i na~inot na u~estvoto vo ostvarenata dobivka itn. Odnosite i odgovornostite na ~lenovite na dru{tvoto kon treti lica se striktno i rigorozno regulirani vo zakonodavstvata na skoro site zemji. Kon doveritelite na dru{tvoto ~lenovite na javnite trgovski dru{tva odgovaraat li~no, solidarno i neograni~eno. 52)
49 )

Spored na{iot Zakon za trgovski dru{tva postoi mo`nost dru{tvo so ograni~ena odgovornost da formira i edno lice {to ne soodvetstvuva na samiot termin dru{tvo bidej}i poimot dru{tvo obi~no podrazbira pove}e od eden. 50 ) Kaj nas vo vrska so ovaa problematika so Zakonot za trgovski dru{tva se voveduvaat terminite : dru{tvo koe vo drugo dru{tvo ima zna~ajno u~estvo, mnozinsko u~estvo ili mnozinsko pravo na odlu~uvawe, zaemno u~estvo, zavisno, vladeja~ko dru{tvo , holding i dru{tva koi dejstvuvaat zaedni~ki. 51 ) Veqkovi} D., “ Nadvore{notrgovski i devizen sistem ”, Skopje , 1991 god., str. 22. 52 ) Li~nata odgovornost zna~i odgovornost na sekoj ortak oddelno. Solidarnata odgovornost zna~i odgovornost na sekoj ortak za site, {to zna~i deka doveritelite na firmata mo`at da baraat od koj i da e ortak da go izmiri celiot iznos na obvrskata, bez ogled na visinata na negoviot

41

Ovie dru{tva sekoga{ rabotat pod zaedni~ka firma i preku edinstvena smetka. Imeto na firmata obi~no se sostoi od imiwata na site ortaci ( ako e nivniot broj mal) ili na nekoi od niv so dopolnitelni zborovi “ i kompanija ”, “ i sin ” i sl. Komanditnite dru{tva ( taen ortaklak) se poslo`en vid na zdru`uvawe i preoden oblik kon akcionerski dru{tva. Imeto doa|a od italijanskiot zbor “acomandite” {to zna~i vlog vo smisla na glavnica. Vo Francija tie se narekuvaat Socie,te,s en commandite, vo Anglija limited partnership ( ograni~en ortaklak) , a vo Germanija Kommanditgesellschaft. Komanditnite dru{tva imaat isti op{ti karakteristiki kako i javnite trgovski dru{tva vo odnos na celite i reguliraweto na vnatre{nite odnosi. No postojat i brojni su{tinski razliki. Kaj ovie dru{tva pokraj javnite ~lenovi postojat i t.n. tajni ~lenovi ili komanditori koi vnesuvaat svoj kapital vo zaedni~kata firma, no ne se zabele`uvaat vo registarot i ne snosat solidarna i neograni~ena odgovornost kon doveritelite tuku samo do visinata na svojot vlog i ne u~estvuvaat vo upravuvaweto so firmata. Nivniot udel vo ostvareniot profit e vo srazmer so visinata na vlogot i se regulira vo me|usebniot dogovor. Poseben oblik na ovie dru{tva se t.n. komanditni dru{tva so akcii kade visinata na komanditniot kapital odnapred se opredeluva i se deli na akcii koi mo`at da bidat i predmet na kupoproda`ba. Me|utoa, upravuvaweto go vr{at javnite ~lenovi i snosat solidarna i neograni~ena odgovornost, a tajnite ~lenovi imaat pravo da u~estvuvaat vo izbor na nadzorniot odbor i ~lenovite imaat uvid samo vo bilansot na akcionerskiot del od kapitalot. Ovie dru{tva ne izbiraat upraven odbor, tuku rabotite gi vr{at javnite ~lenovi. Akcionerskite dru{tva pretstavuvaat najrasprostranet oblik na dru{tva. Vo Francija tie se narekuvaat Socie,te,s anonymes ( S.A.) , vo SAD - Stock corporation ili incorporated (Corp.) ili (INC.), vo Velika Britanija- Company limited by shares (“ Limited ” ili “ Ltd. ”) , vo GermanijaAktiengesellschaften ( A.G.) itn.

udel, a reguliraweto na negovite odnosi so drugite ortaci e interna rabota na firmata. Neograni~ena odgovornost zna~i deka sekoj ~len na dru{tvoto odgovara so celokupniot svoj imot.

42

Iznosot na vkupniot osnova~ki kapital kaj ovie dru{tva e odnapred utvrden i podelen na pogolem broj ednakvi delovi ( akcii- actions, shares, aktien) i se uplatuvaat vrz osnova na javno zapi{uvawe od strana na akcionerite (za akcionerskite dru{tva koi se sli~ni so akcionerskite dru{tva od na{iot Zakon za trgovski dru{tva pove}e }e stane zbor vo delot vo koj }e govorime za vidovite pretprijatija vo na{ata zemja). Dru{tvata so ograni~ena odgovornost se razvile od akcionerskite dru{tva kako specifi~en vid na zdru`uvawe na kapital. Tie se javile najnapred vo Germanija- Gesellschaft Mit beschrankter Haftung ( G.m.b.H.), potoa vo Anglija - Private limited company, a podocna vo Francija - Socie,te, a,responsabilite, limite,e (Srl). Kaj ovie dru{tva vkupniot kapital ne e podelen na ednakvi delovi, tuku se formira so vnesuvawe na kapital na pogolem broj kapitalisti vo ista ili razli~na visina, vrz osnova na me|useben dogovor vo koj se utvrduvaat upravuva~kite prava. Sekoj od ~lenovite odgovara solidarno, no do visinata na vlo`eniot kapital. Kako zdru`eni pretprijatija vo svetot poznati se slednite formi i toa: karteli, trustovi, koncerni i holding kompanii. 53) Kartelite se zdru`enija na pretprijatija od ista dejnost osnovani zaradi steknuvawe na monopolska polo`ba na pazarot. Pretprijatijata ~lenovi na kartelot i ponataka ostanuvaat samostojni vo pogled na upravuvaweto, proizvodstvoto, komercijalnoto i finansiskoto rabotewe. Isklu~ok pretstavuva specifi~niot vid na kartel t.n. sindikat kade pretprijatijata ja gubat komercijalnata samostojnost. Koncernite se zdru`enija na pretprijatija od isti ili razli~ni granki i dejnosti kade postoi cvrsto finansisko povrzuvawe, a vo drug pogled pretprijatijata se samostojni. Upravuvaweto so koncernot se izvr{uva preku kapitalot, zaedni~ka uprava i sl. Za razlika od kartelot koj be{e naso~en kon pazarot, koncernot e pove}e naso~en kon zaedni~kata organizacija, proizvodstvoto, upravata, finansiraweto i sl., a so cel za postignuvawe na poracionalno
53 )

So zdru`uvawe na pretprijatijata od pove}e zemji se sozdavaat t.n. multinacionalni kompanii.

43

proizvodstvo, zgolemuvawe na produktivnosta na trudot, ekonomi~nosta i rentabilnosta na raboteweto. Trust e oblik na zdru`uvawe kade pretprijatijata skoro vo celost ja gubat svojata samostojnost. Nastanuva novo pretprijatie so zaedni~ko rakovodstvo, a porane{nite sopstvenici stanuvaat akcioneri. Trustot te`nee kon monopolska polo`ba na pazarot preku sozdavawe na vertikalno proizvodno povrzuvawe. Povrzuvaweto treba da obezbedi maksimalna produktivnost, ekonomi~nost i rentabilnost so {to }e poevtini proizvodstvoto i }e se postigne finansiska stabilnost. Holding kompanii se sli~ni so koncernite, no se zanimavaat isklu~ivo so upravuvawe so kapitalot. 2. Pretprijatijata vo dr`avna sopstvenost postojat vo site dr`avi so pazarna ekonomija, a predvideni se i so na{iot Zakon za trgovski dru{tva. Ovie pretprijatija obi~no se sre}avaat vo oblasta na odbranata (pretprijatija za proizvodstvo na oru`je i municija), potoa vo prometot so tutun ili alkohol i sl. , a zaradi obezbeduvawe na stabilni fiskalni izvori , potoa vo odredeni dejnosti kade treba da se za{titi javniot interes kako na primer elektrocentrali, vodovod, javen soobra}aj, dr`avni `eleznici , PTT i sl. Ovie pretprijatija se javuvaat kako dr`avni pretprijatija so poseben status. Dr`avnite pretprijatija so poseben status se osnovaat so posebna odluka i so sredstva od dr`avniot buxet. Vo raboteweto ne gi po~ituvaat komercijalnite motivi. Opredeluvaweto na na~inot na nivnata rabota i upravuvaweto so niv e napolno vo ingerencija na dr`avnata administracija. 3. Pretprijatijata vo me{ovita sopstvenost se pretprijatija kade sopstvenosta e del privatna (na pravni i fizi~ki lica), a del dr`avna sopstvenost. Vo svetot tie se javuvaat kako me{oviti akcionerski dru{tva so akcii {to pokraj dr`avata gi zapi{uvaat i privatno pravnite i fizi~kite lica ili nastanuvaat so otkupuvawe na pogolem del od akciite od nekoe privatno pretprijatie. Rabotat spored vostanovenite metodi na privatnite pretprijatija, no upravuvaweto so niv go

44

vr{at soodvetnite dr`avni organi ili od niv imenuvan upraven organ. 54) Nekoi avtori pod terminot me{ovita sopstvenost ja podveduvaat i me{ovitata sopstvenost na doma{en i stranski kapital. Vo ovoj slu~aj me|utoa ne se raboti za me{ovit kapital spored sopstvenosta, tuku spored pripadnosta kon odredena teritorijalna zaednica. 2. Oblici stopanstvo na pretprijatija vo makedonskoto

Na{iot Zakon za trgovski dru{tva 55) site subjekti koi se zanimavaat so stopanska aktivnost gi ozna~uva kako trgovci. Inaku, voobi~aeno e pod poimot trgovec da se podrazbere lice anga`irano vo proda`ba na malo ( prodavnica). No pri ozna~uvaweto na site subjekti kako trgovci, pojdovna osnova e toa {to site subjekti bilo da se zanimavaat so trgovija na malo ili so trgovija na golemo , ili so proizvodstvo ili pak so uslugi, na odreden na~in se involvirani vo trguvawe (kupoproda`ba) na stoki ili uslugi. Vo taa smisla pod poimot trgovec spored Zakonot e sekoe pravno ili fizi~ko lice koe samostojno trajno vr{i nekoja od slednive dejnosti: - kupuvawe i proda`ba na podvi`ni predmeti bez ogled dali se prodavaat nepromeneti, obraboteni ili preraboteni; - trguvawe so hartii od vrednost; - nabavuvawe na podvi`ni predmeti zaradi nivna obrabotka ili prerabotka za drugi, kako i zanaet~iska dejnost pod uslov raboteweto da go nadminuva obemot na " pomal zanaet", - bankarski dejnosti; - osiguruvawe; - prevoz na lica i stoki; - komisioni raboti, {pedicija, skladirawe i lizing;
Takvi na primer kaj nas so Zakonot za trgovski dru{tva se t.n. dru{tva so u~estvo na dr`avata. 55 ) Zakon za trgovski dru{tva, Sl. vesnik na RM br. 28/96
54)

45

-

trgovsko zastapuvawe i posreduvawe; ugostitelsko-turisti~ka dejnost, informativna dejnost, marketing ili vr{ewe na drugi trgovski uslugi; proizvodstvo na filmovi, video-kaseti, audiovizuelni zapisi, softver, kako i drugi sli~ni dejnosti; izdava~ka i pe~atarska dejnost i drugi raboti povrzani so trgovija so knigi i umetni~ki tvorbi, i kupuvawe, izgradba i ureduvawe na nepodvi`ni imoti so cel za proda`ba.

Pokraj toa, za trgovec se smeta i sekoe lice koe vo vid na zanimawe vr{i deloven potfat {to spored prirodata i obemot na dejnosta bara da bide organiziran i voden na na~in na koj se vodat trgovskite dejnosti. Ne se smetaat za trgovci: - fizi~kite lica koi se zanimavaat so zemjodelska dejnost (zemjodelci) , - zanaet~iite i lica koi vr{at uslugi ili slobodni zanimawa , osven ako nivnata dejnost mo`e da se opredeli kako deloven potfat koj spored prirodata i obemot bara da bide organiziran i voden na na~in na koj se vodat trgovskite dejnosti, i - licata koi vr{at ugostitelski uslugi so izdavawe na sobi vo svoite `iveali{ta. Zakonot razlikuva mal trgovec, trgovec poedinec i trgovski dru{tva. 2.1. Mal trgovec

Dejnosti koi se smetaat za dejnosti so mal obem ( mal biznis , malo stopanstvo), na~inot na vodeweto na trgovskite knigi i sl. vo zavisnost od goleminata na delovniot potfat vo soodvetnata dejnost se ureduvaat so poseben propis na ministerstvoto nadle`no za rabotite na finansiite. Toa se dejnosti so nezavisna sopstvenost i nezavisno sopstveno rabotewe na koe celta mu e pred sé samata

46

operacionalizacija na dejnosta, odnosno profitot. Ovie trgovci u{te se narekuvaat mali firmi, mali pretpriema~i ili u{te i semejni firmi bidej}i se poka`ale kako mo{ne pogoden oblik za vklu~uvawe vo rabota na ~lenovi od semejstvoto na sopstvenikot na dejnosta. Mo`e da se ka`e deka kako takvi se: trgovijata na malo, servisnite uslugi, manifakturite, proda`ba na cve}e, taksi vozewe, knigovodstveni uslugi i sl.

2. 2.Trgovec poedinec Trgovec poedinec e fizi~ko lice koe vr{i nekoja od dejnostite {to pogore gi spomenavme vo vid na zanimawe. Toj e edinstven sopstvenik na raboteweto, odnosno zanimaweto, koj pokraj toa {to ja vr{i dejnosta na sopstvenata firma vo vid na zanimawe, ja vr{i i celokupnata kontrola, snosi i celosna li~na odgovornost za prezemenite obvrski so celiot svoj imot, se javuva kako glaven pregovara~ vo sklu~uvaweto na dogovori so treti lica , siot ostvaren profit od raboteweto e negova li~na sopstvenost i samiot odlu~uva za raspredelbata. Trgovecot poedinec ne mo`e da bide pravno lice ( na pr. dru{tvo), tuku samo fizi~ko lice. Dejnosta {to ja vr{i trgovecot poedinec e vo tesna vrska so negovata profesionalna osposobenost. Trgovec poedinec se zapi{uva vo trgovskiot registar vrz osnova na prijava vo koja se naveduva: - -imeto i prezimeto, mestoto na `iveewe, adresata i mati~niot broj, - -firmata pod koja }e se vr{i dejnosta, - sedi{teto i adresa od kade }e se vr{i dejnosta i - predmetot na rabotewe. Firmata na trgovec poedinec gi sodr`i negovoto li~no ime, tatkovoto ime i prezimeto, a mora da ja sodr`i i oznakata "TP". 2.3. Trgovski dru{tva

47

Spored Zakonot za trgovski dru{tva postojat pove}e oblici na pretprijatija vo forma na trgovski dru{tva i toa : javno trgovsko dru{tvo, komanditno dru{tvo, dru{tvo so ograni~ena odgovornost i komanditno dru{tvo so akcii. Posebna forma na pretprijatija so ~isto privaten kapital se i t.n. tajni dru{tva, a so Zakonot za vrabotuvawe na invalidni lica se voveduva i terminot za{titno dru{tvo.56 Pokraj toa, vo Zakonot za trgovski dru{tva se predviduva i postoewe na dru{tva vo sopstvenost na dr`avata ( dr`avni pretprijatija), potoa dru{tva so u~estvo na dr`avata ( me{oviti pretprijatija na privaten i dr`aven kapital) i stranski trgovski dru{tva. Isto taka postojat i odredeni formi na zdru`uvawa na pretprijatijata ( povrzani dru{tva).

2.3.1. Javno trgovsko dru{tvo Javnoto trgovsko dru{tvo e zdru`uvawe na dve ili pove}e pravni ili fizi~ki lica koi na doveritelite za obvrskite na dru{tvoto im odgovaraat li~no i neograni~eno solidarno so siot svoj imot. Javnoto dru{tvo se osnova so dogovor za dru{tvo sklu~en me|u sodru`nicite vo pismena forma pri {to potpisite na sodru`nicite se zaveruvaat so notarski akt. Dogovorot za javno dru{tvo sodr`i odredbi za : prezimeto i imeto, dr`avjanstvoto i mestoto na `iveewe, adresa na sodru`nicite ili firmata i sedi{teto na sodru`nicite ako se pravni lica; firma i sedi{te na javnoto dru{tvo;
56 )

Za{titno dru{tvo e dru{tvo koe vrabotuva najmalku pet lica od koi najmalku 40% se invalidni lica od vkupniot broj na vraboteni, od koi najmalku polovinata se lica so o{teten vid, so o{teten sluh, telesno invalidni lica, lica so pre~ki vo psihi~kiot razvitok, lica so kombinirani pre~ki i lica so psihozi koi poradi stepenot na o{tetuvaweto imaat specifi~ni potrebi pri vrabotuvaweto i raboteweto.( Sl. vesnik na RM., br. 44/2000, str. 2491).

48

predmet na rabotewe na javnoto dru{tvo; vidot i goleminata na vlogot na sekoj sodru`nik i procenata na negovata vrednost; na~inot na li~noto u~estvo vo rabotata na dru{tvoto na sekoj sodru`nik; na~inot na raspredelba na dobivkata i na~inot na pokrivawe na zagubite; na~inot na upravuvawe i zastapuvawe na javnoto dru{tvo, na~inot na donesuvawe na odlukite i drugi pra{awa opredeleni so Zakonot za trgovski dru{tva. Javnoto dru{tvo mo`e da vr{i dejnost povrzana so opredeleno zanimawe ako me|u sodru`nicite ili vrabotenite ima lice koe ima soodvetna kvalifikacija, ako so zakon ne e opredeleno site sodru`nici ili pogolemiot broj sodru`nici na javnoto dru{tvo da ja imaat propi{anata kvalifikacija za dejnosta koja e povrzana so opredeleno zanimawe. Firmata na javnoto dru{tvo gi sodr`i prezimiwata i imiwata, odnosno firmata ili skratenata firma najmalku na eden sodru`nik na dru{tvoto i oznakata " i dr.", ako vo firmata ne se sodr`ani prezimiwata i imiwata na site sodru`nici. Vo firmata se sodr`ani i zborovite " javno trgovsko dru{tvo" ili kratenkata " JTD". Javnoto dru{tvo se zapi{uva vo trgovskiot registar. Prijavata za upis sodr`i firma i sedi{te na dru{tvoto, predmet na rabota, li~no ime, zanimawe i mesto na `iveewe na sekoj sodru`nik, dr`avjanstvo, a za pravno lice negovata firma i sedi{te, potoa na~in na upravuvawe i zastapuvawe na dru{tvoto i na~in na donesuvawe na odlukite. Sodru`nicite mo`at vo dru{tvoto da vlo`at pari, predmeti, prava, trud i uslugi , a nivnite vlogovi ne mora da bidat ednakvi. Vrednosta na nepari~niot vlog sodru`nicite spogodbeno ja utvrduvaat vo pari. Udelot vo dru{tvoto mo`e da se prenesuva na treto lice samo so soglasnost na site sodru`nici, a prenosot na udelot se vr{i so akt vo pismena forma. So dru{tvoto upravuvaat site sodru`nici, no ako se dogovorat toa mo`at da go doverat na eden ili pove}e sodru`nici pri {to drugite vo toj slu~aj se isklu~eni od upravuvaweto. Sodru`nicite mo`at da go prenesat ovlastuvaweto za upravuvawe i na treto lice ako e toa predvideno so dogovorot za dru{tvoto i ako so toa se

49

soglasat drugite sodru`nici, no vo ovoj slu~aj za rabotata na toa treto lice odgovara sodru`nikot koj go prenesol upravuvaweto. Ovlastuvaweto za upravuvawe se dava za raboti koi spa|aat vo voobi~aenoto rabotewe na dru{tvoto, a za rabotite koi ne spa|aat vo voobi~aenoto rabotewe neophodno e odlukata da bide donesena od strana na site sodru`nici bez razlika dali so dogovorot za dru{tvoto upravuvaweto mu e dovereno na eden ili pove}e sodru`nici ili drugi lica. Sodru`nikot mo`e da se otka`e od doverenoto upravuvawe ako za toa postoi zna~ajna pri~ina kako {to e popre~uvaweto od drugite sodru`nici da go vr{i doverenoto upravuvawe ili koga toa mu e onevozmo`eno poradi negovata zdravstvena sostojba. Otka`uvaweto se pravi vo opredelen otkazen rok koj iznesuva najmalku tri meseci, no mo`e i pred toj rok dokolku navistina postoi opravdana pri~ina. Upravitelite pod odredeni uslovi mo`at da bidat i otpovikani. Sodru`nicite koi ne se upraviteli imaat pravo da dobijat izve{taj za sostojbata na knigite i za spisite na dru{tvoto i da postavat pismeni pra{awa za upravuvaweto so dru{tvoto na koi mora da im se odgovori pismeno. Vo vrska so ova tie imaat pravo vo sedi{teto na dru{tvoto samite da se zapoznaat so trgovskite knigi, so dogovorite, korespondencijata, zapisnicite i so site drugi spisi i dokumenti, a imaat pravo i da dobijat kopii od tie spisi i dokumenti, kako i da baraat pomo{ na stru~no lice izbrano od listata utvrdena od strana na registarskiot sud. Odlukite vo dru{tvoto se donesuvaat vo soglasnost so site sodru`nici na koi im e dovereno upravuvaweto ako so dogovorot ne e predvidena i mo`nosta za mnozinsko odlu~uvawe. Sekoj sodru`nik e ovlasten za zastapuvawe na dru{tvoto. So dogovorot za dru{tvoto sodru`nicite mo`at da ovlastat eden ili pove}e sodru`nici za zastapuvawe pri {to drugite se isklu~eni. Ovlastenite sodru`nici za zastapuvawe mo`at sekoj samostojno da go zastapuva dru{tvoto, no mo`e da bide i kolektivno zastapuvawe. Zastapuvaweto mo`e vo

50

opredelen rok od tri meseci da se otka`e, a mo`e da bide po tu`ba na drugite sodru`nici i odzemeno. Dobivkata i zagubata na dru{tvoto se delat me|u sodru`nicite srazmerno na udelot na sekoj sodru`nik vo dru{tvoto, ako so dogovorot za dru{tvoto poinaku ne e opredeleno. Javnoto dru{tvo prestanuva so: istekot na vremeto za koe e osnovano; odluka na sodru`nicite; otvorawe na ste~ajna postapka nad dru{tvoto; smrt na bilo koj od sodru`nicite, odnosno so prestanok na sodru`nik- pravno lice, ako poinaku ne e opredeleno so dogovorot za dru{tvoto; otvorawe na ste~ajna postapka nad bilo koj od sodru`nicite; otkaz na nekoj od sodru`nicite; pravosilna sudska odluka i vo drugi slu~ai opredeleni so zakon i so dogovorot za dru{tvoto.

2.3.2. Komanditno dru{tvo Komanditno dru{tvo e dru{tvo vo koe se zdru`uvaat dve ili pove}e lica od koi najmalku eden sodru`nik odgovara za obvrskite na dru{tvoto solidarno i neograni~eno so siot svoj imot ( t.n. komplementar), a najmalku eden sodru`nik odgovara za obvrskite na dru{tvoto samo do iznosot na zapi{aniot vlog vo dru{tvoto ( t.n. komanditor). Komplementarite u~estvuvaat najmalku so edna pettina vo vkupniot iznos na vlogovite. Komanditnoto dru{tvo se osnova so dogovor za dru{tvo koj e vo pismena forma, a potpisite zavereni so notarski akt. Dogovorot sodr`i : firma, sedi{te, predmet na rabotewe, imeto i mestoto na `iveewe, odnosno firmata i nejzinoto sedi{te, dr`avjanstvo i adresa na sodru`nicite, vkupniot iznos na vlogot, vidot i soodnosot na oddelnite vlogovi, na~in i vreme na uplata na vlogot, na~inot na raspredelba na dobivkata i na~inot na pokrivawe na zagubata, na~inot na upravuvawe i zastapuvawe na dru{tvoto i na~inot na donesuvawe odluki i drugi odredbi so koi se ureduvaat odnosite me|u sodru`nicite.

51

Prijavata za upis vo trgovskiot registar ja podnesuvaat komplementarite. Imiwata na komanditorite pri objavuvaweto na upisot sudot ne mo`e da gi objavi bez nivna soglasnost. Firmata na komanditnoto dru{tvo sodr`i prezime i ime, odnosno firmata ili skratenata firma barem na eden od komplementarite, a ako se pove}e i oznakata " i dr.", kako i zborovite " komanditno dru{tvo" ili kratenkata " KD". Prezimeto i imeto na komanditorot ne se zapi{uva vo firmata. Pravata i obvrskite me|u sodru`nicite se ureduvaat so dogovorot za dru{tvoto , a ako toa tamu ne e napraveno za oddelni pra{awa toga{ se primenuvaat odredbite na Zakonot za trgovski dru{tva. Na li~no u~estvo vo rabotite na komanditnoto dru{tvo e obvrzan samo komplementarot, no so dogovorot mo`e da bide obvrzan i komanditorot. So komanditnoto dru{tvo upravuvaat komplementarite, a komanditorite nemaat takvo pravo, nitu pak imaat pravo da im se sprotvstavuvaat na odlukite i postapkite na komplementarite dokolku tie odluki ne se nadvor od granicite na redovnoto rabotewe na dru{tvoto. Me| utoa, komanditorot ima pravo da bara da mu se soop{ti sodr`inata na trgovskite knigi na dru{tvoto i na spisite, kako i da postavuva pra{awa pismeno na koi treba da mu se odgovori isto taka pismeno. Udelite vo komanditnoto dru{tvo mo`at da bidat preneseni na treto lice samo so soglasnost na site sodru`nici na komanditnoto dru{tvo. Komanditorot u~estvuva vo raspredelbata na dobivkata na dru{tvoto srazmerno na uplateniot vlog, a u~estvuva i vo pokrivawe na zagubite na dru{tvoto do visinata na zapi{aniot vlog. Komanditorot ne mo`e da go zastapuva dru{tvoto . Toj i ne odgovara za obvrskite na dru{tvoto samo ako go uplati siot vlog za koj se obvrzal so dogovorot za dru{tvoto. Ako ne go uplatil siot vlog toga{ odgovara na doveritelite na dru{tvoto neposredno i solidarno so drugite sodru`nici do iznosot na dogovoreniot vlog namalen za uplateniot del.

52

Komanditnoto dru{tvo prestanuva ako : od nego istapat site komplementari; nad komplementar bide sproveden ste~aj; komplementar ja zagubi delovnata sposobnost; ako umren komplementar koj bil edinstven komplementar i na koj site negovi naslednici se maloletnici ne mo`e da bide zamenet so nov komplementar ili komanditnoto dru{tvo da se preobrazi vo dru{tvo so ograni~ena odgovornost; sudska odluka i vo drugi slu~ai opredeleni so zakon i so dogovorot za dru{tvoto. Site drugi raboti koi ne bea spomenati se isti kako i kaj javnoto trgovsko dru{tvo. 2.3.3. Dru{tvo so ograni~ena odgovornost 1. Osnovawe, izmeni i prestanok Dru{tvo so ograni~ena odgovornost e dru{tvo vo koe sodru`nicite u~estvuvaat so po eden vlog ( osnoven vlog) vo odnapred dogovorenata osnovna glavnina na dru{tvoto. Dru{tvoto mo`e da ima najmnogu 50 sodru`nici ~ii vlogovi mo`at da bidat razli~ni, no isto taka dru{tvo so ograni~ena odgovornost mo`e da osnova i edno lice koe se ozna~uva kako edinstven sodru`nik. Za obvrskite na dru{tvoto so ograni~ena odgovornost sodru`nicite ne odgovaraat. No tie se obvrzani sprema dru{tvoto na davawa i drugi obvrski opredeleni so dogovorot. Vsu{nost, garancija za nivnoto rabotewe e osnovnata glavnina koja dokolku se namali od bilo koi pri~ini pod opredeleniot iznos od 5.000 DM iznosot mora da bide zgolemen do toj iznos vo rok od edna godina osven ako dru{tvoto so ograni~ena odgovornost vo toj rok ne bide pretvoreno vo dru{tvo od nekoja druga forma. Ako vo rokot od edna godina iznosot ne bide zgolemen toga{ sekoe lice koe ima praven interes mo`e so tu`ba da bara prestanok na dru{tvoto so ograni~ena odgovornost otkako prethodno }e gi predupredi negovite pretstavnici taa sostojba da ja usoglasat

53

so zakonot. Ako sostojbata prestane do denot koga sudot }e donese odluka od prv stepen postapkata se zapira. Sodru`nicite i upravitelite mu odgovaraat na dru{tvoto so ograni~ena odgovornost solidarno za {tetata {to mu e pri~ineta so umisla ili od krajno nevnimanie i koja nastanala poradi nevnesuvawe ili nepravilno vnesuvawe na vlogovite vo predmeti, poradi previsoka procena na vrednosta na tie vlogovi ili poradi bilo kakvo drugo {tetno odnesuvawe vo postapkata za osnovawe na dru{tvoto. Ako nadomestuvaweto na {tetata e nu`no zaradi obezbeduvawe na obvrskite kon treti lica , dru{tvoto so ograni~ena odgovornost ne mo`e da go otka`e baraweto za ot{teta, nitu mo`e da se spogoduva vo pogled na toa barawe. Dru{tvoto so ograni~ena odgovornost se osnova so dogovor koj go sklu~uvaat site osnova~i vo pismena forma. Ako dru{tvoto go osnova edno lice, dogovorot se zamenuva so izjava na osnova~ot. Dogovorot, odnosno izjavata sodr`i: - imeto i mestoto na `iveewe, dr`avjanstvo i adresa na sodru`nicite, odnosno firmata i sedi{teto ako osnova~ot e pravno lice, - firmata i sedi{teto na dru{tvoto, - predmetot na rabotewe na dru{tvoto, - vremetraewe na dru{tvoto, - iznosot na osnovnata glavnina i iznosot na osnovniot vlog na sekoj sodru`nik oddelno, ako osnovniot vlog se sostoi od predmeti i prava, mora tie podrobno da se opi{at i da se nazna~i nivnata vrednost, - na~inot i vremeto na uplata na pari~nite vlogovi {to se uplatuvaat vo celost, - na~inot i merilata na raspredelba na dobivkata i na~inot na pokrivawe na zagubata, - upravuvaweto na dru{tvoto, - pravata i obvrskite {to sodru`nicite gi imaat pokraj uplatata na osnovniot vlog, i - zastapuvaweto na dru{tvoto. So dogovorot za dru{tvoto mo`at da se uredat i drugi pra{awa i odnosi koi ne se sprotivni na zakonot. Osnovnata glavnina na dru{tvoto se sostoi od zbirot na osnovnite vlogovi na sodru`nicite i taa glasi na denari, a

54

mo`e i na stranska valuta vo denarska protivvrednost. Osnovnata glavnina ne mo`e da bide pomala od 10.000 DM vo denarska protivvrednost . Iznosot na osnovnite vlogovi mo`e da bide razli~en no tie ne mo`at da bidat pomali od 200 DM vo denarska protivvrednost. Osnovnite vlogovi mo`at da se sostojat i od predmeti {to gi prezema dru{tvoto. Prijavata za upis na osnovaweto na dru{tvoto so ograni~ena odgovornost vo trgovskiot registar ja potpi{uva upravitelot, odnosno site upraviteli na dru{tvoto. Kon prijavata se podnesuvaat i dogovor za dru{tvoto, aktot za nazna~uvawe na upravitel ili upraviteli na dru{tvoto, dokaz deka sekoj sodru`nik uplatil najmalku edna tretina od osnovniot vlog vo pari i dokaz deka e uplatena najmalku polovina od osnovnata glavnina. Sekoj sodru`nik ima pravo da u~estvuva vo upravuvaweto so dru{tvoto i vo raspredelbata na dobivkata, da bide izvestuvan za raboteweto na dru{tvoto, da gi razgleduva knigite i spisite na dru{tvoto, kako i pravo na del od ostatokot na likvidacionata, odnosno ste~ajnata masa. Isto taka, sodru`nicite imaat pravo na u~estvo vo raspredelbata na dobivkata koja e utvrdena spored bilansot na uspehot ako so dogovorot za dru{tvoto poinaku ne e regulirano. Dobivkata se deli me|u sodru`nicite srazmerno spored u~estvoto na udelite vo osnovnata glavnina, ako dogovorot za dru{tvoto poinaku ne regulira. Pokraj upla}awe na osnovniot vlog sodru`nicite mo`at da prezemat obvrska i za ispolnuvawe na drugi dejstvija od imoten karakter kako {to e li~no u~estvo vo raboteweto na dru{tvoto, osven kako izbrani funkcioneri. Goleminata na udelot na sodru`nik vo dru{tvoto se opredeluva spored goleminata na osnovniot vlog {to go prezel sodru`nikot dokolku so dogovorot ne e poinaku opredeleno. Sodru`nikot mo`e da ima samo eden udel vo dru{tvoto. Eden udel mo`e da pripa|a na pove}e sopstvenici , a site tie se smetaat za eden sodru`nik. Potvrdata za udel izdadena na sodru`nik ne e hartija od vrednost. No, udelite se prenoslivi i mo`at da se nasleduvaat na na~in i postapka predvideni so dogovorot. Isto taka sodru`nicite mo`at da go zalo`at svojot udel.

55

Sodru`ni~kiot odnos vo dru{tvoto mo`e da prestane so smrt na sodru`nikot, prestanok na pravno lice sodru`nik, istapuvawe na sodru`nikot od dru{tvoto, isklu~uvawe na sodru`nikot od dru{tvoto i otvorawe na ste~ajna postapka nad sodru`nikot. Izmena na dogovorot za dru{tvoto se vr{i so odluka na sobirot na sodru`nicite, donesena najmalku so tri~etvrtinsko mnozinstvo od vkupniot broj glasovi ili vo soglasnost so uslovite predvideni vo dogovorot. Dru{tvoto so ograni~ena odgovornost prestanuva so : istekuvawe na vremeto opredeleno vo dogovorot za dru{tvoto, so odluka na sodru`nicite, so odluka za spojuvawe so drugo dru{tvo, odnosno podelba, so sproveduvawe na ste~aj, so odluka na registarskiot sud, so drugi osnovi predvideni vo dogovorot ili vo drugi slu~ai opredeleni so zakon. Dru{tvo osnovano od edno lice vo koe sopstvenik na udelot e fizi~ko lice prestanuva so smrtta na toa lice, ako so dogovorot ne e opredeleno poinaku ili ako naslednicite ne baraat dru{tvoto da prodol`i da raboti. Koga sopstvenik na udel na dru{tvo koe e osnovano od edno lice e pravno lice, dru{tvoto prestanuva so prestanokot na pravnoto lice. Dru{tvoto so ograni~ena odgovornost ne prestanuva ako eden ili pove}e sodru`nici padnat pod ste~aj ili ja zagubat delovnata sposobnost , nitu kako posledica na smrtta na eden od sodru`nicite ako so dogovorot za dru{tvoto ne e poinaku opredeleno. 2. Organi odgovornost na dru{tvoto so ograni~ena

Kako organi na dru{tvoto so ograni~ena odgovornost se javuvaat sobirot na sodru`nicite, upravitel ( upraviteli) i nadzoren odbor. Sobirot na sodru`nicite go so~inuvaat site sodru`nici. Se svikuva najmalku edna{ godi{no, a gi vr{i slednive raboti:

56

- gi razgleduva i usvojuva godi{nata smetka i godi{niot izve{taj i odlu~uva za raspredelbata na dobivkata i pokrivawe na zagubite ako vo dogovorot za dru{tvoto poinaku ne e opredeleno; - gi imenuva i razre{uva upravitelot, odnosno upravitelite, ja utvrduva nivnata nagrada i go vr{i pravoto na rabotodava~ sprema niv, - re{ava za izborot i razre{uvaweto na ~lenovite na nadzorniot odbor, ako spored dogovorot za dru{tvoto e opredeleno ovoj organ da se obrazuva ili ako se obrazuva spored zakonot, - donesuva odluka za vra}awe na dopolnitelnite uplati; -donesuva odluka za vr{ewe kontrola nad raboteweto na dru{tvoto i gi imenuva kontrolorite; - gi pokrenuva barawata za nadomest na {tetata {to ja ima dru{tvoto od {tetata {to nastanala vo vrska so negovoto osnovawe i upravuvawe sprema upravitelot, odnosno upravitelite, ~lenovite na nadzorniot odbor ili kontrolorite, i odlu~uva za imenuvaweto zastapnik za vodewe na sporovite ako dru{tvoto ne mo`e da go zastapuvaat upravitelot, odnosno upravitelite ili ~lenovite na nadzorniot odbor, - go odobruva sklu~uvaweto na dogovori za nabavka na oprema za sopstveni potrebi i nepodvi`ni predmeti vo iznos {to e pogolem od edna pettina od osnovnata glavnina; - odobruva sklu~uvawe na dogovori koi dru{tvoto gi sklu~uva so svoj sodru`nik, upravitel ili so nivnite bliski rodnini, osven ako sklu~uvaweto na ovie dogovori ne spa|a vo voobi~aenata dejnost na dru{tvoto i - gi vr{i i drugite raboti utvrdeni so Zakonot za trgovski dru{tva, a so dogovorot za dru{tvoto mo`e da se utvrdi sobirot da odlu~uva i za drugi pra{awa. Upravitel , odnosno upravitelite-Se raboti vsu{nost za rakovoditel ( direktor) na dru{tvoto koj rakovodi , a ne upravuva so dru{tvoto. Za upravitel mo`e da bide imenuvano fizi~ko lice koe e delovno sposobno, ne mora da bide sodru`nik vo dru{tvoto, a za negovo imenuvawe odlu~uva sobirot na sodru`nicite. Ovlastuvawata na upravitelot, odnosno upravitelite se opredeluvaat so dogovorot za dru{tvoto, a ako toa ne e

57

napraveno tie mo`at da gi izvr{uvaat site akti i dejstva vo upravuvaweto vo interes na dru{tvoto. Upravitelot, odnosno upravitelite mo`at da bidat otpovikani so odluka na sodru`nicite koi pretstavuvaat pove}e od polovina od udelite vo dru{tvoto. Za otpovikuvaweto treba da bide doka`ana vina inaku vo sprotivno upravitelot (te) ima pravo na nadomest na {teta. Upravitelot (te) mo`at da bidat otpovikani i od sudot dokolku toa go bara nekoj od sodru`nicite, no samo ako se raboti za upravitel koj e vo isto vreme i sodru`nik. So dru{tvoto so eden sodru`nik upravuva sodru`nikot li~no ili od nego imenuvan upravitel, odnosno upraviteli. Ako edinstveniot sodru`nik e pravno lice so dru{tvoto upravuva negoviot upravitel, odnosno upraviteli imenuvani od pravnoto lice. Nadzoren odbor- Obrazuvaweto na nadzorniot odbor na dru{tvoto e zadol`itelno spored zakonot dokolku dru{tvoto ima osnovna glavnina pogolema od 100.000 DM vo denarska protivrednost, ili ima pove}e od 20 sodru`nici ili ako godi{niot prose~en broj na vraboteni vo dru{tvoto nadminuva 200. Ako dru{tvoto ne gi ispolnuva ovie uslovi toga{ vo dru{tvoto mo`e, no ne mora da postoi nadzoren odbor. Vo toj slu~aj negovoto postoewe treba da bide predvideno so dogovorot za dru{tvoto. Dokolku vo dru{tvoto ne se obrazuva nadzoren odbor mo`e da se imenuva kontrolor. ^lenovite na nadzorniot odbor (odnosno kontrolorot) gi imenuva sobirot na sodru`nicite, a vo dru{tvoto osnovano od edno lice gi imenuva edinstveniot sodru`nik. Kaj dru{tvoto osnovano od pove}e lica prviot nadzoren odbor, odnosno kontrolor mo`e da se imenuva so dogovorot za dru{tvoto. Nadzorniot odbor se sostoi od najmalku tri ~lena i vo nego ne mo`at da bidat imenuvani upravitelite, vrabotenite vo dru{tvoto, sopruzite, rodninite na upravitelite i vrabotenite vo dru{tvoto po prva linija i po strani~na linija do tret stepen i lica so presuda li{eni od pravoto da vr{at reviziski raboti. Otpovikuvawe na ~len na nadzoren odbor, odnosno na kontrolor se vr{i od strana na sobirot na sodru`nicite so dvotretinsko mnozinstvo od site glasovi.

58

Nadzorniot odbor se sostanuva najmalku tri pati vo tekot na edna delovna godina. Negova zada~a e da go sledi sproveduvaweto na dogovorot za dru{tvoto, se gri`i za raboteweto so imotot na dru{tvoto i negovo za~uvuvawe i mu podnesuva izve{taj na sobirot na sodru`nicite. 2.3.4. Akcionersko dru{tvo 1. Poim i osnovawe na akcionersko dru{tvo Akcionersko dru{tvo e dru{tvo koe so statutot ima opredelena i na ednakvi delovi ( akcii)57) podelena glavnina,
57 )

Akciite se hartii od vrednost koi mo`at da glasat na ime i na donositel, a spored pravata koi tie gi davaat mo`at da bidat obi~ni ili prioritetni. Obi~nite akcii na nivnite sopstvenici im davaat pravo na glas vo sobranieto na dru{tvoto, pravo na isplata na del od dobivkata ( dividenda) i pravo na isplata na del od ostatokot od likvidaciskata, odnosno ste~ajnata masa na dru{tvoto. Prioritetnite akcii pak na nivnite sopstvenici im davaat mo`nost da nazna~uvaat ili da predlagaat opredelen broj ~lenovi na organite na dru{tvoto, no pomalku od polovinata ili pak da imaat nekoi imotni prava taka {to imaat posebna korist vo pogled na dobivkata ili imotot na dru{tvoto ili pak i dvete prava zaedno. Prioritetnite akcii mo`at da bidat kumulativni i participativni. Kumulativnata prioritetna akcija na nejziniot sopstvenik mu dava pravo na naplata na kumuliranite neplateni dividendi pred naplatuvaweto na kakvi i da bilo dividendi na sopstvenik na udelot na obi~ni akcii, vo soglasnost so odlukata za izdavawe akcii. Participativnata prioritetna akcija pokraj utvrdenata dividenda dava i pravo na isplata na dividenda koja im pripa|a na sopstvenicite na obi~ni akcii vo soglasnost so odlukata za izdavawe na akcii. Sekoja akcija dava pravo na glas vo sobranieto na akcionerskoto dru{tvo. Prioritetnite akcii soglasno so odredbite na zakonot mo`at da bidat izdadeni kako akcii bez pravo na glas. Prava na pove}e glasovi ne se dopu{teni osven so odobrenie na Ministerstvoto za stopanstvo. Akcijata e sostavena od tri dela: Prviot del se sostoi od obvivka na akcijata koja mora da gi sodr`i slednite podatoci: oznaka deka e akcija, oznaka na vidot i rodot na akcijata, firmata i sedi{teto na izdava~ot na akcijata, prezimeto i imeto, odnosno firmata na sopstvenikot na akcijata ako akcijata glasi na ime, vkupniot pari~en iznos na koj se izdavaat akciite i brojot na akciite, rokovite za isplata na dividendite, mestoto, datumot na izdavawe, seriskiot broj so kontrolen broj na akcijata, potpisite na ovlastenite lica na izdava~ot na akcijata i pravata od akcijata.

59

vo koja akcionerite u~estvuvaat so po edna ili pove}e akcii i ~ii{to obvrski se obezbedeni so siot imot na dru{tvoto. Akcionerite imaat obvrski na davawa utvrdeni so statutot i ne odgovaraat za obvrskite na akcionerskoto dru{tvo. Firmata na akcionerskoto dru{tvo mora da go izrazuva predmetot na rabotewe na dru{tvoto po koja sleduvaat zborovite " akcionersko dru{tvo" ili kratenkata " AD". Osnovnata glavnina i akciite glasat vo denari , a mo`at vo protivvrednost da bidat izrazeni i vo stranska valuta. Najmaliot nominalen iznos na osnovnata glavnina koga akcionerskoto dru{tvo se osnova preku javen povik iznesuva 50.000 DM vo denarska protivvrednost, a bez javen povik 20.000 DM vo denarska protivvrednost.58) Najmaliot nominalen iznos na akcijata ne mo`e da bide pomal od 10 DM vo denarska protivvrednost. Nominalnite iznosi na akciite koi se pogolemi od 10 DM mora da bidat izrazeni so cel broj koj e deliv so brojot 10, a akciite so nominalen iznos pogolem od 100 moraat da bidat delivi so brojot 100. Odluka za izdavawe akcii donesuva osnova~ot, odnosno sobranieto na dru{tvoto. So odlukata se utvrduva: firmata na izdava~ot na akciite, vidot, rodot i vkupniot iznos na koj se izdavaat akciite, nominalniot iznos, oznakata so koja se upatuva deka akciite glasat na donositel ili na ime, broj na glasovite {to gi dava akcijata, na~inot na isplata na dividendata, vremeto i na~inot na upis na akciite, brojot na akciite, na~inot i rokot na uplata na zapi{anite akcii, rokot i
Vtoriot del se sostoi od kuponski tabak {to gi sodr`i kuponite za naplatata na dividendata. Kuponot za naplata na dividendata gi sodr`i slednite podatoci: redniot broj na kuponot za naplata na dividendata, brojot na akcijata po koja se ispla}a dividendata, firmata na izdava~ot na akcijata, godinata vo koja se isplatuva dividendata i potpisi na ovlastenite lica na izdava~ot na akcijata.

Tretiot del na akcijata e talon so koj sopstvenikot na akcijata go ostvaruva pravoto da dobiva nov kuponski tabak za naplata na dividendata.
58 )

Najmaliot nominalen iznos na osnovnata glavnina ne se odnesuva na akcionersko dru{tvo koe se osnova za vr{ewe na bankarski raboti i raboti na osiguruvawe, kako i raboti {to se odnesuvaat na trguvawe so hartii od vrednost. Vo ovie slu~ai najmaliot iznos na osnovnata glavnina se utvrduva so poseben zakon.

60

so koja kamata se vr{i vra}awe na uplatenite sredstva vo slu~aj na otka`uvawe od izdavaweto akcii, pravoto na prvenstveno kupuvawe i redosledot na ostvaruvawe na prvenstvoto koga prioritetnite akcii se izdavaat vo pove}e serii, na~inot na objavuvawe na izdavaweto na akciite, postapkata za raspredelba i isporaka na akciite, mo`nosta za zamena na akciite, pravata {to gi steknuva sopstvenikot na prioritetnata akcija, podnesuvawe na rizikot i drugi pra{awa vo vrska so izdavaweto na akciite. Akcionersko dru{tvo mo`at da osnovaat najmalku tri fizi~ki i pravni lica. Po isklu~ok mo`e da bide i edno lice no toa ne smee da bide fizi~ko lice, tuku smee samo drugo akcionersko dru{tvo, drugo trgovsko dru{tvo, Republika Makedonija, op{tina ili gradot Skopje. Aktot za osnovawe na akcionersko dru{tvo sodr`i odredbi za: firmata i sedi{teto, predmetot na rabotewe, visinata na osnovnata glavnina, nominalniot iznos na akciite i brojot na akciite spored vidot i rodot, ako se predviduva izdavawe na akcii od razli~ni vidovi, odnosno rodovi, prednostite {to za sebe gi zadr`uvaat osnova~ite, nepari~ni vlogovi {to treba da se napravat od osnova~ite i drugi lica, pravoto na osnova~ite da gi nazna~uvaat prvite ~lenovi na organite na upravuvawe, odnosno nadzor , ako taka se predviduva, i drugi pra{awa od zna~ewe za osnovaweto na dru{tvoto. Akcionersko dru{tvo mo`e da se osnova na dva na~ina i toa preku t.n. simultano osnovawe i preku t.n. sukcesivno osnovawe. Simultaniot na~in e koga osnova~ite sami ili zaedno so drugi lica, li~no ili preku zastapnik, vo edna ili vo pove}e izjavi gi prezemaat bez javno oglasuvawe site akcii i davaat izjava deka osnovaat dru{tvo. Osnova~ite gi prezemaat akciite so izjava {to ja davaat deka ja prezemaat obvrskata za uplata na akciite. Sukcesivnoto osnovawe pak e koga site ili opredelen broj akcii se zapi{uvaat vrz osnova na oglas. Oglasot se podgotvuva vo soglasnost so odredbite na aktot za osnovawe ( odluka za osnovawe, odluka za izdavawe akcii, plan ili predlog za izdavawe na akcii). Po zapi{uvaweto na akciite, dva meseca po istekot na rokot opredelen so oglasot za zapi{uvawe na akciite,

61

osnova~ite gi svikuvaat zapi{uva~ite na osnova~ko sobranie. Osnova~koto sobranie so posebna odluka konstatira deka osnovnata glavnina vo celost e zapi{ana i deka akciite se uplateni vo iznosot {to e opredelen so aktot za osnovawe. Osnova~koto sobranie se izjasnuva za prifa}awe na statutot i gi imenuva ~lenovite na organot na upravuvawe i na nadzorniot odbor. Posle toa se podnesuva barawe za zapi{uvawe na dru{tvoto vo trgovskiot registar, a go podnesuva imenuvaniot organ na upravuvawe na dru{tvoto. Akcionersko dru{tvo mo`e pod odredeni uslovi da se preobrazi vo dru{tvo od druga forma ( javno dru{tvo, dru{tvo so ograni~ena odgovornost, komanditno dru{tvo i komanditno dru{tvo so akcii). Akcionerskoto dru{tvo prestanuva so : - istekot na vremeto opredeleno so statutot, ako dru{tvoto bilo osnovano na opredeleno vreme, - odluka na sobranieto na dru{tvoto koja e donesena so glasovi koi pretstavuvaat tri ~etvrtini od osnovnata glavnina pretstavena na sobranieto na dru{tvoto pri donesuvaweto na odlukata, ako so statutot na dru{tvoto ne e opredeleno pogolemo mnozinstvo ili ispolnuvawe na drugi uslovi, - pravosilna odluka na sudot so koja se utvrduva deka upisot na dru{tvoto vo trgovskiot registar bil nezakonit, - pripojuvawe na dru{tvoto kon drugo dru{tvo i so spojuvawe so drugo dru{tvo, - pravosilna odluka na sudot so koja ne se prifa}a sproveduvawe na ste~ajna postapka zaradi nedostig na sredstvata za pokrivawe na tro{ocite na postapkata i - sproveduvawe na ste~ajna postapka. Isto taka dru{tvoto koe nema imot mo`e da prestane so bri{ewe od trgovskiot registar na predlog na nadle`niot organ vo oblasta na javnite prihodi ili po slu`bena dol`nost koga tri godini po red ne gi objavi svoite godi{ni finansiski izve{tai so propi{anata dokumentacija nitu pak mu gi dostavi na sudot vo rok od {est meseci od denot na soop{tenieto na sudot.

62

2. Upravuvawe i rakovodewe so akcionersko dru{tvo

Upravuvaweto so akcionersko dru{tvo mo`e da bide organizirano spored ednostepen sistem ( odbor na direktori) ili spored dvostepen sistem ( upraven odbor i nadzoren odbor). Akcionerskoto dru{tvo go izbira sistemot na upravuvawe koj mo`e da bide menuvan i vo tekot na raboteweto so soodvetna izmena vo statutot. 1. Odbor na direktori- Odborot na direktorite go so~inuvaat neizvr{ni i izvr{ni ~lenovi ( direktori). Toj mo`e da ima najmalku pet , a najmnogu petnaeset ~lena. Brojot na neizvr{nite direktori mora da e deliv so tri i da bide pogolem od brojot na izvr{nite ~lenovi. Neizvr{nite ~lenovi gi imenuva sobranieto na dru{tvoto, a edna ~etvrtina od niv mo`at da gi imenuvaat i vrabotenite dokolku se raboti za dru{tvo koe vrabotuva 300 i pove}e od 300 lica i ako toa e opredeleno so statutot na dru{tvoto. Od redot na neizvr{nite ~lenovi koi gi imenuva sobranieto odborot izbira pretsedatel. Izvr{nite ~lenovi na odborot se imenuvaat od strana na neizvr{nite ~lenovi so mnozinstvo glasovi. Neizvr{en ~len imenuvan od strana na vrabotenite mora da e vo postojan raboten odnos vo dru{tvoto najmalku dve godini pred negovoto imenuvawe, osven ako dru{tvoto e osnovano za vreme pokratko od dve godini. Traeweto na mandatot na ~lenovite na odborot se opredeluva so statutot, no ne podolgo od {est godini i toj mo`e da se obnovi ako vo statutot ne e poinaku ka`ano. Dokolku so statutot ne e opredeleno vremeto na mandatot toj im trae ~etiri godini. Samo fizi~ki lica koi se delovno sposobni mo`at da bidat imenuvani za izvr{ni ~lenovi na odborot na direktorite. Za neizvr{en ~len na odborot mo`e da bide imenuvano i pravno lice koe vo toj slu~aj nazna~uva postojan zastapnik. Nitu edno lice vo isto vreme ne mo`e da bide neizvr{en i izvr{en ~len na odborot na direktorite. Odborot na direktorite ima naj{iroki ovlastuvawa za dejstvuvawe vo site okolnosti vo imeto na dru{tvoto.

63

Izvr{nite ~lenovi na odborot i go zastapuvaat akcionerskoto dru{tvo vo odnosite so treti lica i se odgovorni za vodewe na rabotata na dru{tvoto. Najmalku edna{ vo tri meseci tie im podnesuvaat na neizvr{nite ~lenovi pismen izve{taj za raboteweto na akcionerskoto dru{tvo. 2. Upraven odbor -Upravniot odbor broi najmalku tri, a najmnogu 11 ~lena koi gi imenuva nadzorniot odbor. ^lenovite na prviot upraven odbor mo`at da bidat imenuvani so aktot za osnovawe ili so statutot. So odlukata za imenuvawe na eden od ~lenovite na upravniot odbor mu se doveruva funkcijata pretsedatel na upravniot odbor. Upravniot odbor upravuva so akcionerskoto dru{tvo pri {to ima naj{iroki ovlastuvawa da dejstvuva vo site okolnosti vo ime na dru{tvoto vo ramkite na predmetot na rabotewe na dru{tvoto, so isklu~ok na ovlastuvawata koi izri~ito mu se dadeni na nadzorniot odbor i na sobranieto na dru{tvoto. Pretsedatelot na upravniot odbor go zastapuva i pretstavuva akcionerskoto dru{tvo vo odnosite so treti lica. So statutot na dru{tvoto nadzorniot odbor mo`e da ima pravo ovlastuvawe za zastapuvawe na dru{tvoto da dade na eden ili pove}e ~lenovi na upravniot odbor, koi toga{ go nosat nazivot generalni direktori. Upravniot odbor najmalku edna{ vo tri meseci mu podnesuva na nadzorniot odbor pi{an izve{taj za raboteweto na akcionerskoto dru{tvo, a po istekot na delovnata godina i nacrt na godi{na smetka i godi{en izve{taj za raboteweto na dru{tvoto. Na barawe na nadzorniot odbor upravniot odbor sostavuva poseben izve{taj za sostojbata na dru{tvoto ili za nekoj poseben aspekt vo negovoto rabotewe. Upravniot odbor so prethodno odobrenie od nadzorniot odbor odlu~uva i za : zatvorawe i prenos na pretprijatie ili na negov del, namaluvawe ili pro{iruvawe na predmetot na rabotewe na dru{tvoto, organizacioni promeni vo dru{tvoto, sozdavawe na dolgoro~ni kooperacii so drugi dru{tva ili prestanok na odnosot na kooperacija i osnovawe ili prestanok na podru`nici na dru{tvoto. Nadzoren odbor- Nadzorniot odbor e sostaven od najmalku tri, a najmnogu 11 ~lena . Od niv, vo dru{tvata koi imaat pove}e od 300 vraboteni i dokolku e toa predvideno so statut edna ~etvrtina gi imenuvaat vrabotenite, a tri

64

~etvrtini imenuva sobranieto na dru{tvoto. Vo dru{tvata koi imaat pomalku od 300 vraboteni, ~lenovite na nadzorniot odbor gi imenuva sobranieto na dru{tvoto. Vrabotenite so mnozinstvo mo`at da se soglasat da ne imenuvaat ~lenovi na nadzorniot odbor. ^lenovite na prviot nadzoren odbor se imenuvaat so aktot za osnovawe ili so statutot. Za ~len na nadzoren odbor mo`e da bide imenuvano pravno i fizi~ko lice. Koga e pravno lice toa treba da opredeli postojan zastapnik. ^lenovite na nadzorniot odbor se imenuvaat za vreme koe ne mo`e da bide podolgo od {est godini koga se imenuvani od sobranieto na dru{tvoto, odnosno od vrabotenite, nitu podolgo od ~etiri godini koga se imenuvaat so statutot. ^lenovite vo nadzorniot odbor mo`at da bidat povtorno imenuvani bez ograni~uvawe na mo`nosta za reizbor. Od redot na ~lenovite koi gi imenuva sobranieto nadzorniot odbor izbira pretsedatel. Nadzorniot odbor vr{i nadzor vrz upravuvaweto so akcionerskoto dru{tvo {to go vr{i upravniot odbor. Mo`e da vr{i uvid vo knigite, dokumentite i spisite, blagajnata, iznosot na hartiite od vrednost i stokite. Za nekoi od rabotite mo`e da zadol`i oddelni ~lenovi ili stru~waci. Nadzorniot odbor go svikuva sobranieto na dru{tvoto koga toa go baraat interesite na dru{tvoto. Isto taka ~lenovite na nadzorniot odbor go zastapuvaat dru{tvoto sudski i vonsudski protiv ~lenovi na upravniot odbor. Sobranie na akcionerskoto dru{tvo- Akcionerite svoite prava vo akcionerskoto dru{tvo i interesite vo dru{tvoto, a osobeno vo vrska so utvrduvaweto na godi{nite smetki i upotrebata na ~istata dobivka, kako i imenuvaweto i razre{uvaweto na ~lenovite na organite na dru{tvoto, gi ostvaruvaat vo sobranieto, ako so statutot ne e opredeleno poinaku. ^lenovite na odborot na direktorite, odnosno na nadzorniot odbor i na upravniot odbor mo`at da u~estvuvaat vo rabotata na sobranieto bez pravo na glas, osven ako ne se akcioneri. Sobranieto na dru{tvoto odlu~uva samo vo slu~aite izri~ito utvrdeni so zakon ili so statut, a osobeno za : - izmenuvawe i dopolnuvawe na statutot na dru{tvoto,

65

- zgolemuvawe i namaluvawe na osnovnata glavnina na dru{tvoto, - promenata na pravata vrzani za oddelni vidovi i rodovi akcii, - imenuvaweto i razre{uvaweto na neizvr{nite ~lenovi na odborot na direktori, upravniot i nadzorniot odbor, - usvojuvaweto na godi{nite smetki i odlu~uvaweto za upotrebata na dobivkata, -imenuvaweto na revizori na godi{nite smetki, kako i kontrolori na upravuvaweto na dru{tvoto, - preobrazbata na dru{tvoto vo drugo dru{tvo i prestanokot na dru{tvoto, - izdavaweto na obvrznici, - statusnite izmeni na dru{tvoto, Isto taka sobranieto mo`e da odlu~uva i za pra{awa od oblasta na upravuvaweto samo ako toa go pobaraat neizvr{nite ~lenovi na odborot na direktori, odnosno upravniot odbor. Sobranieto se svikuva najdocna tri meseci po sostavuvaweto na godi{nite smetki i godi{niot izve{taj, a go svikuva upravniot odbor, odnosno izvr{nite ~lenovi na odborot na direktori.

2.3.5. Komanditno dru{tvo so akcii Komanditno dru{tvo so akcii, ~ija osnovna glavnina e razdelena na akcii, go osnovaat eden ili pove}e komplementari, koi odgovaraat neograni~eno i solidarno za obvrskite na dru{tvoto so siot svoj imot, i komanditori koi imaat svojstvo na akcioneri i ne odgovaraat za obvrskite na dru{tvoto. Firmata na komanditnoto dru{tvo so akcii gi sodr`i zborovite : " komanditno dru{tvo so akcii" ili kratenkata "KDA". Dogovorot za komanditno dru{tvo so akcii go sklu~uvaat najmalku pet lica, so notarska zaverka na potpisite na dogovorot. Dogovorot gi sodr`i nominalniot iznos

66

na osnovnata glavnina, iznosot na koj se izdavaat akciite, vidot i rodot na akciite ako postojat razni vidovi i rodovi na akcii, so podatoci za licata i so nazna~uvawe koj vid, odnosno rod na akcii prezele. Vo sklu~uvaweto na dogovorot u~estvuvaat i komplementarite i komanditorite. Dogovorot za komanditno dru{tvo so akcii sodr`i: - firmata i sedi{teto na dru{tvoto, - predmetot na rabotewe, - imeto, prezimeto, dr`avjanstvoto, profesijata i `iveali{teto , odnosno firmata i sedi{teto na sekoj komplementar, - visinata na osnovnata glavnina, - vidot i soodnosot na vlogovite na komplementarite, - na~in vreme na uplata na vlogot, - na~in na raspredelba na dobivkata i na~inot na pokrivawe na zagubite, - na~inot na upravuvawe i zastapuvawe na komanditnoto dru{tvo so akcii i na donesuvawe na odlukite, - drugi odredbi. Vlo`uvawata na imot na komplementarite vo dogovorot za komanditno dru{tvo so akcii se utvrdeni spored visinata i vidot. Vlogovite na komplementarite ne mo`at da bidat pomali od edna desettina od osnovnata glavnina. Pri upisot na komanditnoto dru{tvo so akcii vo trgovskiot registar namesto ~lenovite na upravniot odbor, odnosno, odborot na direktorite, se naveduvaat komplementarite. Ako dogovorot sodr`i posebni odredbi za ovlastuvawata na komplementarite za zastapuvawe na komanditnoto dru{tvo so akcii, tie se zapi{uvaat vo trgovskiot registar. Kaj komanditnoto dru{tvo so akcii kako organi se javuvaat sobranieto na komanditnoto dru{tvo, upravitelite i nadzorniot odbor. Vo sobranieto na komanditnoto dru{tvo so akcii komplementarite imaat pravo na glas srazmerno na nivnoto u~estvo vo osnovnata glavnina. Svoeto pravo na glas tie me| utoa ne mo`at da go ostvarat koga se odlu~uva za imenuvawe i razre{uvawe na nazorniot odbor, odobruvawe na rabotata na komplementarite i na nadzorniot odbor, imenuvawe na posebni kontrolori, istaknuvaweto na barawe

67

za nadomest ili otka`uvaweto od pravoto na nadomest i imenuvaweto na revizori na godi{nite smetki. So komanditnoto dru{tvo so akcii upravuvaat komplementarite, no toa tie mo`at da go doverat i na eden ili pove}e upraviteli. Nadzorniot odbor na komanditnoto dru{tvo so akcii e sostaven od najmalku trojca akcioneri koi gi imenuva sobranieto na komanditnoto dru{tvo so akcii. Akcionerite od redot na komplementarite ne mo`at da bidat imenuvani vo nadzorniot odbor, nitu pak u~estvuvaat vo imenuvaweto na ~lenovite na nadzorniot odbor. Nadzorniot odbor vr{i postojana kontrola nad upravuvaweto ( rakovodeweto) so komanditnoto dru{tvo so akcii i na sobranieto mu podnesuva redoven godi{en izve{taj vo koj uka`uva na neregularnosti i neto~nosti posebno vo godi{nite smetki. Toj samiot mo`e da go svika sobranieto na dru{tvoto. Isto taka dokolku sobranieto nema izbrano posebni zastapnici toga{ ~lenovite na nadzorniot odbor gi zastapuvaat komanditorite-akcioneri vo pravnite sporovi {to tie gi vodat protiv komplementarite ili obratno komplementarite protiv komanditorite. ^lenovite na nadzorniot odbor ne odgovaraat za aktite na upravuvawe so komanditnoto dru{tvo so akcii i za nivnite rezultati. Isto taka tie ne mo`at da bidat proglaseni za odgovorni za delata prezemeni od komplementarite ili upravitelite, osven ako znaej}i za toa ne go izvestile sobranieto na dru{tvoto. Tie se odgovorni za gre{kite {to li~no gi storile vo vr{eweto na nivniot mandat.

2.3.6. Povrzani dru{tva Samostojnite dru{tva mo`at da se povrzuvaat i da vospostavuvaat me|usebni odnosi kako : 1. dru{tvo koe vo drugo dru{tvo ima zna~ajno u~estvo, mnozinsko u~estvo ili mnozinsko pravo na odlu~uvawe i zaemno u~estvo, i

68

2. zavisno, vladeja~ko dru{tvo i dru{tva koi dejstvuvaat zaedni~ki. Zna~ajno u~estvo e ona u~estvo koga edno dru{tvo steknalo u~estvo vo udel odnosno akcii vo drugo dru{tvo koe pretstavuva pove}e od edna ~etvrtina od osnovnata glavnina na drugoto dru{tvo, ili koga vo sobranieto, odnosno sobirot na sodru`nicite na drugoto dru{tvo mu pripa|a pove}e od edna ~etvrtina od site glasovi, a steknatoto u~estvo ne se smeta za mnozinsko. Mnozinsko e u~estvoto koga edno dru{tvo steknalo udel, odnosno akcii vo drugo dru{tvo, {to pretstavuva pove}e od polovinata na negovata osnovna glavnina, ili ako vo sobranieto, odnosno sobirot na sodru`nicite vo drugoto dru{tvo mu pripa|aat pove}e od polovinata na site glasovi. Dru{tvoto koe ima mnozinski udel se vika dru{tvo so mnozinski udel , a drugoto dru{tvo dru{tvo vo mnozinska sopstvenost. Ako dve dru{tva zaemno steknat udeli, odnosno akcii taka {to sekoe dru{tvo ima udel, odnosno akcii {to u~estvuvaat so pove}e od edna ~etvrtina vo osnovnata glavnina vo drugoto dru{tvo ili ako vo sobranieto, odnosno sobirot na sodru`nicite na drugoto dru{tvo mu pripa|aat pove}e od edna ~etvrtina od glasovite toga{ postoi zaemno u~estvo. Ako edno od dru{tvata so zaemni udeli, odnosno akcii ima mnozinsko u~estvo so udel, odnosno ako u~estvuva so pove}e od polovinata od vkupniot broj na akcii vo drugo dru{tvo ili ako edno dru{tvo mo`e da ima neposredno ili posredno vladeja~ko vlijanie vrz drugo dru{tvo vo toj slu~aj ednoto dru{tvo se smeta za vladeja~ko, a drugoto za zavisno dru{tvo. Ako na sekoe od dru{tvata so zaemni udeli, odnosno akcii mu pripa|a mnozinsko u~estvo so udel, odnosno mnozinstvo akcii vo drugoto dru{tvo ili ako sekoe od tie dru{tva mo`e da ima neposredno ili posredno vladeja~ko vlijanie vrz drugoto dru{tvo, dvete dru{tva se smetaat za vladeja~ki i za me|usebno zavisni dru{tva. Dru{tvo koe vo drugo dru{tvo ima mnozinski udel, odnosno poseduva pove}e od polovinata na site akcii se smeta deka e vladeja~ko dru{tvo.

69

Trgovsko dru{tvo koe ima vo sopstvenost mnozinski udel vo drugo pravno samostojno dru{tvo i koe ima za cel pod bilo kakva forma da u~estvuva vo drugi dru{tva ili vo nivnoto upravuvawe so ili bez vr{ewe na sopstveno proizvodstvo ili trgovska dejnost e dru{tvo so mnozinski udel ( holding- dru{tvo). Predmet na holdingot mo`e da bide: osnovawe, upravuvawe i proda`ba na u~estvo vo doma{ni i stranski dru{tva; pribavuvawe, upravuvawe i proda`ba na obvrznici; pribavuvawe, ocenka i proda`ba na patenti, otstapuvawe na licenci za iskoristuvawe na patenti na dru{tvata vo koi holdingot u~estvuva i finansirawe na dru{tvata vo koi holdingot u~estvuva. Za dru{tva koi dejstvuvaat zaedni~ki se smetaat dru{tvata koi sklu~ile spogodba zaradi steknuvawe ili otstapuvawe na pravata na glas ili zaradi vr{ewe na pravata na glas so cel da se vodi zaedni~ka politika sprema dru{tvoto.

2.3.7. Dru{tva vo sopstvenost na dr`avata i dru{tva so u~estvo na dr`avata Republika Makedonija mo`e da osnova dva vida trgovski dru{tva i toa : 1. dru{tva so ograni~ena odgovornost vo koi dr`avata e sopstvenik na site udeli i 2. akcionerski dru{tva vo dr`avna sopstvenost kade isto taka dr`avata e sopstvenik na site akcii. Dru{tvata vo sopstvenost na dr`avata mo`at da osnovaat drugi dru{tva so ograni~ena odgovornost ili akcionerski dru{tva i da sozdavaat formi na povrzuvawe na dru{tva koi upravuvaat ili ja obedinuvaat i koordiniraat nivnata dejnost i rabotewe. Za osnovawe na dru{tva vo sopstvenost na dr`avata odlu~uva Vladata na Republika Makedonija. Nastanuvaweto na dru{tvo vo sopstvenost na dr`avata se prijavuva zaradi upis i objavuvawe vo trgovskiot registar vo rok od 30 dena od denot na osnovaweto.

70

Vo dru{tvoto so ograni~ena odgovornost rabotite od nadle`nost na sobirot na sodru`nicite gi vr{i Vladata vo ime na Republika Makedonija kako sopstvenik na udelot, a vo akcionerskite dru{tva pravata na sobranieto na dru{tvoto gi vr{i isto taka Vladata vo ime Republika Makedonija kako edinstven akcioner. So aktot za osnovawe, odnosno za prezemawe na udelite ovie prava mo`e da gi vr{i i javno pretprijatie. So aktot za osnovawe, odnosno so aktot za preobrazba na dru{tvo se opredeluva liceto koe upravuva so dru{tvoto so ograni~ena odgovornost vo dr`avna sopstvenost, a ako se obrazuva upraven odbor, se imenuvaat negovite ~lenovi. Kaj akcionerskoto dru{tvo pak, so aktot za osnovawe odnosno preobrazba na akcionersko dru{tvo vo dr`avna sopstvenost se opredeluva sistemot na upravuvawe ( ednostepen ili dvostepen) i se imenuvaat ~lenovite na prviot nadzoren odbor, odnosno na odborot na direktorite i se opredeluva nivniot mandat. Upravuvaweto so dru{tvo vo dr`avna sostvenost mo`e vrz osnova na dogovor za upravuvawe da mu se doveri na eden ili pove}e upraviteli na na~in opredelen vo aktot za osnovawe, odnosno preobrazuvawe. Dogovorot go sklu~uva Vladata na Republika Makedonija. So dogovorot se utvrduvaat pravata i obvrskite na upravitelot vo upravuvaweto so dru{tvoto. So aktot za osnovawe, odnosno preobrazba na dru{tvo vo dr`avna sopstvenost mo`e da se opredeli so dru{tvoto da upravuva upraven odbor od najmalku pet ~lena, sostaven od pretstavnici na sopstvenikot na udel, odnosno akcionerot, i od pretstavnici na vrabotenite, kako i ~lenovi imenuvani poradi svojata stru~nost. ^lenovite na upravniot odbor gi imenuva Vladata na Republika Makedonija kako sopstvenik na udelot, odnosno akcioner, so svoj akt. Pretsedatelot na upravniot odbor gi vr{i funkciite na generalen direktor, ako so aktot za osnovawe, odnosno preobrazba na dru{tvoto ne bide izri~ito opredeleno deka se imenuva generalen direktor. Vrabotenite mo`at da bidat pretstaveni so najmnogu edna tretina od ~lenovite na upravniot odbor. Pretstavnicite

71

na vrabotenite se imenuvaat na predlog na sovetot na vrabotenite ili edna desettina od vrabotenite. Pokraj ~isto dr`avni dru{tva, dru{tva vo koi dr`avata e edinstven sopstvenik na kapitalot, taa mo`e da se javi i kako sosopstvenik, odnosno mo`e da stekne udel i akcii vo nekoi dru{tva pri {to imame dru{tvo so u~estvo na dr`avata. Dokolku toa u~estvo na dr`avata e pod deset procenti toga{ za toa dru{tvo ne va`at posebnite odredbi od zakonot koi va`at za dru{tvata so u~estvo na dr`avata. Za steknuvawe na udel, odnosno akcii vo nekoe dru{tvo odlu~uva Vladata na Republika Makedonija. Vo taa smisla, mo`e da se slu~i so zakon da bide utvrdeno deka postoi javen interes vo dejnosta na nekoe dru{tvo pri {to Dr`avata mo`e da pobara od soodvetno dru{tvo da i ponudi na proda`ba udel ili akcii i vrz taa osnova da stekne i posebni prava vo upravuvaweto so dru{tvoto. Republika Makedonija vo upravniot odbor, odnosno vo odborot na direktorite na dru{tvata vo koi ima u~estvo pogolemo od deset procenti od osnovnata glavnina ima broj na pretstavnici koj e srazmeren na nejzinoto u~estvo vo osnovnata glavnina. Tie pretstavnici imaat isti prava kako i drugite ~lenovi na upravniot odbor, odnosno odborot na direktori. Dru{tvata vo dr`avna sopstvenost i dru{tvata vo koi dr`avata u~estvuva so najmalku 50 % od osnovnata glavnina se podveduvaat pod ekonomska i finansiska kontrola od strana na dr`avata pri {to se primenuvaat odredbite od zakonot so koj se ureduva raboteweto na javnite pretprijatija. 2.3.8. Tajno dru{tvo Tajnoto dru{tvo nastanuva so dogovor so koe lice ( taen sodru`nik) vlo`uva, odnosno u~estvuva so imoten vlog vo pretprijatie na drugo lice sopstvenik na pretprijatieto ( javen sodru`nik) i vrz osnova na vlogot steknuva pravo da u~estvuva vo dobivkata i zagubata na sopstvenikot na pretprijatieto.

72

Vlogot na tajniot sodru`nik mo`e da se sostoi vo pari, predmeti i prava ~ija vrednost mo`e da se izrazi vo pari. Tajnoto dru{tvo nema praven subjektivitet i nema firma. Toa postoi samo vo odnosite me|u sodru`nicite i ne nastapuva vo odnosite so treti lica. Toa zna~i deka vo pravniot promet istapuva javniot sodru`nik koj e sopstvenik na pretprijatieto so firmata na svoeto pretprijatie i edinstveno toj odgovara za prezemenite obvrski. Sodru`nicite slobodno se spogoduvaat za celite, formite i razmerite na interesite i uslovite na raboteweto na tajnoto dru{tvo. Odnosite me|u niv se ureduvaat so dogovor. Ako ne e poinaku dogovoreno vlogot na tajniot sodru`nik vleguva vo imotot na sopstvenikot na pretprijatieto. Tajniot sodru`nik ima pravo na dobivka, no i u~estvuva vo pokrivawe na zagubite na dru{tvoto. Imeto na tajniot sodru`nik ne smee da se nao|a vo firmata na sopstvenikot na pretprijatieto. Tajnoto dru{tvo prestanuva so: - istekot na vremeto za koe e osnovano, - spogodba na sodru`nicite, - ostvaruvawe na celite zaradi koi e sklu~en dogovor za tajnoto dru{tvo ili ako ostvaruvaweto na celite stane nevozmo`no, bez razlika dali dogovorot e sklu~en na odredeno ili neodredeno vreme. -so smrtta na sopstvenikot na dru{tvoto, odnosno so prestanok na sopstvenikot na dru{tvoto, koj ne e fizi~ko lice, ako so dogovorot poinaku ne e opredeleno, i - so otvorawe na ste~ajna postapka nad dru{tvoto ili nad taen sodru`nik.

2.3.9. Stransko trgovsko dru{tvo i stranski trgovecpoedinec Stransko trgovsko dru{tvo e sekoe dru{tvo osnovano spored pravoto vo zemjata vo koja go ima registrirano sedi{teto nadvor od teritorijata na Republika Makedonija.

73

Stranski trgovec-poedinec e sekoe fizi~ko lice na koe toa svojstvo mu e priznato nadvor od teritorijata na Republika Makedonija vo zemjata ~ij dr`avjanin e, vo koja go ima registrirano sedi{teto i vo koja go vodi raboteweto na pretprijatieto. Stranski trgovski dru{tva i stranski trgovci-poedinci rabotat spored uslovite utvrdeni so zakon i vo raboteweto se izedna~eni na teritorijata na Republika Makedonija so doma{nite fizi~ki i pravni lica, osven ako so dr`aven dogovor ili so zakon za oddelni vidovi dru{tva i za stranskite trgovcipoedinci so opredelen predmet na rabotewe poinaku ne e opredeleno. Stranskite trgovski dru{tva i stranskite trgovci -poedinci ne mo`at da vr{at dejnost na podra~jeto na Republika Makedonija sé dodeka ne osnovaat podru`nica. Stranskoto dru{tvo ima pravo preku svojata podru`nica da gi vr{i spored formata i predmetot na rabotewe site raboti, da steknuva i da prezema obvrski, pravo na pristap pred sudovite i drugite organi na Republika Makedonija pod isti uslovi kako i doma{nite dru{tva od ista ili srodna forma i predmet na rabotewe, ako so zakon poinaku ne e opredeleno. Stranskoto dru{tvo ima pravo da osnova i pretstavni{tva kako svoi organizacioni edinici ili na drug na~in da vr{i opredeleni raboti i da prezema obvrski, da ostvaruva pravo na pristap pred sudovite i drugite organi na R.Makedonija pod uslovite opredeleni so zakon. Stranskoto dru{tvo, odnosno stranski trgovec-poedinec za otvorawe na podru`nica, pretstavni{tvo i druga organizaciona edinica vo R. Makedonija dobiva odobrenie od ministerstvoto nadle`no za rabotite na ekonomskite odnosi za stranstvo.

74

GL. III. EKONOMSKI ASPEKTI NA OSNOVAWETO I RABOTEWETO VO PRETPRIJATIETO 1. Uslovi za osnovawe i uspe{na rabota ( ekonomika na investiciite) 59) Inicijativa za osnovawe na pretprijatieto dava sopstvenikot na kapitalot ili pretpriema~ot koj se koristi so tu| kapital . Kako inicijatori tie gi zavr{uvaat site raboti pri osnovaweto ( proda`ba na akciite, registrirawe, dobivawe dozvoli za rabota i tn.). Osnoven motiv od koj se vodat pri osnovaweto im e ostatokot od dobivkata ( profitot), a go osnovaat pretprijatieto vo dejnosta vo koja o~ekuvaat deka nivniot kapital }e im donese najgolem profit.
59 )

Investiciite se oblik na dolgoro~ni vlo`uvawa pred sé vo osnovni sredstva na pretprijatijata. Kaj investiciite razlikuvame investitor i izveduva~. Investitor e obi~no subjektot po ~ij nalog i za ~ija smetka se izveduvaat investicionite raboti. Toa mo`e da bidat razli~iti subjekti no i pretprijatijata. Izveduva~ na rabotite e subjektot na kogo mu e dovereno izveduvaweto na investicionite raboti. Na eden objekt mo`at da bidat eden ili pove}e izveduva~i na rabotite. Toa se obi~no specijalizirani pretprijatija za izveduvawe na grade`ni raboti, monta`a na oprema, zanaetxiski raboti i tn. Investitorot mo`e da gi izveduva rabotite i vo sopstvena re`ija.

75

Vo sekoj slu~aj, me|utoa, tie pred da osnovaat odredeno pretprijatie mora da raspolagaat so odredeni soznanija od koi mo`at da odlu~at dali postojat uslovi za osnovawe i uspe{na rabota na nivnoto idno pretprijatie dokolku ne sakaat nivnata investicija odnapred da bide osudena na neuspeh. Vo taa smisla, kako osnovni uslovi za koi treba da se vodi smetka pri osnovaweto, a zaradi uspe{na rabota na pretprijatieto se : - stopanskiot potencijal na podra~jeto, - izvorite na surovini i materijali, - izvorite na pogonska energija, - izbor na tehnolo{kiot proces, - mo`nosti za plasman na proizvedenite proizvodi, - stru~ni kadri , - soobra}ajni uslovi i - mo`nosti za finansirawe. Pove}eto od ovie uslovi se sovpa|aat so uslovite i faktorite koi vlijaat na lokacijata na pretprijatieto, bidej}i pri odlukata za osnovawe na pretprijatieto donesuvame istovremeno i odluka za negovata lokacija. Zatoa, za pove}eto od niv poop{irno }e govorime vo vtoriot del pri razgleduvaweto na organizacijata na sredstvata, a ovdeka }e se osvrneme samo vo najkratki crti. Stopanskiot potencijal na podra~jeto na koe deluva pretprijatieto zna~itelno vlijae na uspe{nosta na rabotata na pretprijatieto. Od razvienosta i strukturata na stopanstvoto zavisi dali pretprijatieto }e ima vrz kogo da se potpre vo svoeto rabotewe. Ako ne se razvieni soodvetni dejnosti od koi zavisi raboteweto na pretprijatieto toga{ toa } e mora niv samo da gi razviva {to sekoga{ i ne e racionalno.Dosta e va`na i sinhroniziranosta so dejnostite od srodnite granki, uslugi i grupacii. Od mo`nostite za osiguruvawe surovini i materijali zavisi i normalnata rabota na pretprijatieto. Ova osobeno e zna~ajno za pretprijatijata od ekstraktivnite dejnosti i za onie koi se zanimavaat so primarna prerabotka na surovini, a pomalku za pretprijatijata od prerabotuva~kata industrija i drugite dejnosti. Posebno mesto zazemaat

76

osnovnite surovini i materijali koi ja ~inat glavninata na potrebnite surovini i materijali. Od osobena va`nost se i cenite po koi mo`at da se obezbedat surovinite i materijalite. Pogonskata energija i vodata se mnogu va`ni elementi za sekoe pretprijatie. Proizvodstvoto bez niv ne mo`e da se zamisli. Izvorite na pogonsko gorivo i voda mo`at da bidat vo samoto pretprijatie ili nadvor od nego. Naj~esto pretprijatijata moraat da se priklu~at na postojnite sistemi na izvori na pogonska energija i voda. I od mo`nostite za priklu~uvawe kon postojnite izvori zavisi odlukata za osnovawe na edno pretprijatie. Izborot na tehnolo{kiot proces , a vo soglasnost so toa i oblikot na organizacija, e od isklu~itelno zna~ewe za uspe{nosta na sekoe pretprijatie osobeno vo sovremenoto proizvodstvo vo koe tehnikata i tehnologijata do`ivuvaat revolucionerni promeni. Pri izborot na tehnolo{kiot proces mo`eme da se odlu~ime za moderna tehnika i tehnlogija so avtomatiziran proces na proizvodstvo, ili za tehnika i tehnologija so pomala avtomatizacija , odnosno so kombiniran ma{insko-ra~en trud. Odlukata za tehnologijata vo isto vreme zna~i odluka i za normativite na materijali i surovini, pogonska energija, voda, trud i tn. Isto taka, vo isto vreme se odlu~uvame i za soodvetna organizacija na trudot uslovena direktno od izbraniot tehnolo{ki proces ( dali poedine~no, serisko ili masovno proizvodstvo, zanaet~iski, fabri~ki ili veri`en na~in na proizvodstvo). Mo`nostite za plasman na predvidenoto proizvodstvo se eden od odlu~uva~kite faktori pri donesuvaweto na odlukata za osnovawe na pretprijatieto. Tie mo`nosti se utvrduvaat so istra`uvawe na pazarot. Pri toa se utvrduvaat : potrebite na potro{uva~ite za odreden asortiman na proizvodi, kupovnata sila na potro{uva~ite, sega{nite kapaciteti na konkurentskite pretprijatija i nivnata potencijalna sila i drugi podatoci potrebni za donesuvawe zaklu~ok za goleminata na kapacitetot i mo`nata proda`ba. Stru~nite kadri vo dene{ni uslovi se isto taka glaven faktor za raboteweto. Ova osobeno e va`no pri osnovaweto na novo pretprijatie, bidej}i dokolku se raboti samo za pro{iruvawe na kapacitetite, postojnite kadri go ~inat jadroto na potrebniot stru~en kadar. Pri osnovaweto na novo

77

pretprijatie go nema toa jadro, pa zatoa u{te na po~etokot treba da se pristapi kon obezbeduvawe na takov kadar. Tro{ocite na prevoz ( dovoz na potrebnite surovini i materijali i odvoz na gotovite proizvodi) se golema stavka vo strukturata na cenata, a so porastot na goleminata na pretprijatieto imaat tendencija na porast. Tie tro{oci se osobeno golemi za proizvodite koi se glomazni, eftini i za koi se tro{at golemi koli~ini na eftini surovini. Lociraweto na pretprijatieto direktno se odrazuva na visinata na tro{ocite na prevoz. Tro{ocite na prevoz ne mo`at da se izbegnat, no so pravilen izbor na lokacijata i vidot na prevoznoto sredstvo mo`at da se svedat na najmala mo`na merka. Mo`nostite za finansirawe se isto taka eden od bitnite faktori od koi zavisi odlukata za osnovawe, no i uspe{nosta na raboteweto vo idnina. Ako ne se obezbedeni sredstvata za investicii vo celost, podolgo }e traat grade`nite raboti, {to zna~i deka za ist kapacitet }e se potro{at pove}e sredstva. Preminuvaweto na rokot na gradba i zgolemenite investicii nepovolno vlijaat vrz uspe{nosta na raboteweto. Istoto toa se slu~uva i dokolku zaradi nedostatok na finansiski sredstva gradime kapacitet pod optimalniot u~inok ili koga se odbira tehnolo{ki proces koj bara pomali vlo`uvawa, no e neracionalen vo odnos na nekoj drug koj bara pogolemi vlo`uvawa. Nedostatokot na obrtni sredstva i naru{uvawata vo nivnoto kru`no dvi`ewe go onevozmo`uva pretprijatieto optimalno da gi koristi svoite kapaciteti. Pokraj ovie uslovi za koi osnova~ot treba da vodi smetka pred da donese odluka za osnovawe na pretprijatieto, vo tekot na samata izvedba na investicionite raboti treba da vodi smetka i za ekonomijata vo pripremaweto i izveduvaweto na rabotite. Ovaa ekonomija zavisi od pove}e faktori i toa : -

rokovite na izgradba, {tedeweto vo investicionite elementi, cenite, izborot na opremata i izveduva~ot na rabotite, od lokacijata na objektot, i negoviot kapacitet.

78

Vremenskiot faktor vo procesot na investirawe ima prvostepeno zna~ewe. So skratuvawe na rokovite na izgradba se postignuva pobrzo aktivirawe na vlo`enite sredstva. Ekonomija na investicionata izgradba se postignuva i so {tedewe kaj investicionite elementi, izborot na opremata, solidnosta na izveduva~ot na rabotite, snabdenosta so investicionen materjal i sl. Tro{ocite zavisat i od cenite po koi se zaklu~eni dogovorite za izveduvawe na grade`nite raboti i nabavkata na opremata. Izborot na izveduva~ na rabotite mo`e da se izvr{i so neposredna spogodba no i so javno naddavawe ( licitacija). So neposredna spogodba obi~no se otstapuvaat pomali raboti, a dodeka pogolemite raboti se otstapuvaat so licitacija. Licitacijata ovozmo`uva izbor na najpovolen i najsposoben izveduva~ na rabotite.

2. RABOTEWE VO PRETPRIJATIETO 2.1. Poim i klasifikacija na raboteweto Od ekonomska gledna to~ka pod poimot “ rabotewe “ se podrazbira izvr{uvawe na nekoja stopanska dejnost od strana na oddelni stopanski subjekti. Toj proces podrazbira najnapred poseduvawe na opredeleni pari~ni sredstva ( kapital), sredstva za proizvodstvo i rabotna sila, potoa vr{ewe na samoto proizvodstvo i negov plasman na pazarot so cel da se obnovi procesot na proizvodstvo, odnosno procesot na vr{ewe uslugi. Vo zavisnost od aspektot na nabquduvawe se razlikuvaat razni vidovi rabotewe :60)

60 )

Spored Ackoski N., cit. delo, str. 35-38.

79

1. Vo zavisnost od toa kade se nabquduvaat proizvodnite odnosi imame vnatre{no ili interno rabotewe i nadvore{no ili eksterno rabotewe. - Vnatre{no e ona rabotewe koga se nabquduva raboteweto vo ramkite na edna organizacija me|u raznite rabotni ili ekonomski edinici ili vo samite takvi rabotni edinici. - Nadvore{no (eksterno) e ona rabotewe koga se nabquduvaat ekonomskite odnosi me|u edno pretprijatie od edna strana i drugite pretprijatija, institucii i sl. od druga strana. 2. Vo zavisnost od toa dali se nabquduva materijalniot (naturalniot ili finansiskiot aspekt na raboteweto se razlikuva materijalno i finansisko rabotewe. 3. Isto taka raboteweto mo`e da go nabquduvame i od ekonomski, praven i op{testven aspekt. - Raboteweto od ekonomski aspekt poka`uva dali pretprijatieto pri vr{eweto na svojata rabota ostvarilo dobivka ili pak zaguba. - Nabquduvaweto od praven aspekt poka`uva dali i kolku se ostvaruvaat pravata i obvrskite na pretprijatijata, na korisnicite na nivnite proizvodi i uslugi, na posrednicite ( trgovijata), na zdru`enijata, bankite, dr`avata i sl. - Nabquduvaweto na raboteweto od op{testven aspekt pak ja poka`uva op{testvenata opravdanost na raboteweto t.e. mo`e da se slu~i nekoe pretprijatie da ostvaruva golem profit , odnosno da ima ekonomska opravdanost, od praven aspekt da gi ostvaruva site prava ( da ima pravna opravdanost), no sepak negovoto rabotewe da nema op{testvena opravdanost. Takov e slu~ajot koga vo ugostitelskite organizacii se dozvoluva koristewe na opojni materii, kockawe, prostitucija i sl.

2.2. Predmet, cel i koncepcija na rabotewe

80

Od ekonomski aspekt61) predmet na raboteweto na nekoe stopansko pretprijatie e proizvodstvo na opredeleni proizvodi, odnosno vr{ewe na opredeleni uslugi vo nekoja stopanska dejnost. Vo uslovi na pazarno stopanisuvawe t.e. vo uslovi na postoewe na stokovno-pari~ni odnosi, osnovniot motiv i krajna cel na raboteweto na sekoja stopanska organizacija pretstavuva ostvaruvaweto na kolku e mo`no relativno pogolem profit, odnosno pozitiven finansiski rezultat t.e. dobivka.62) Ovaa cel polesno se postignuva vo uslovi koga na pazarot postoi ograni~ena konkurencija ( mal broj proizvoditeli, ponuduva~i) na stranata na ponudata, a relativno neograni~ena konkurencija ( relativno golem broj kupuva~i ) pri {to proizvoditelite imaat monopolska polo`ba na pazarot. Mnogu pote{ko pak se postignuva koga i na dvete strani ima relativno slobodna konkurencija pri {to proizvodnite pretprijatija ne se vo mo`nost zgolemuvaweto na profitot da go vr{at so zgolemuvawe na cenite na svoite proizvodi i uslugi. Vo takvi uslovi za ostvaruvawe na pogolem profit tie mora da kreiraat i prezemaat soodvetna delovna politika (celi i zada~i) i takva strategija i takvi merki i aktivnosti so koi }e go zgolemat brojot na potro{uva~ite i nivnata potro{uva~ka. Toa se ostvaruva, od edna strana, so prakti~na primena na osnovnite ekonomski principi na raboteweto ( zgolemuvawe na produktivnosta, ekonomi~nosta i rentabilnosta) {to vodi po pravilo kon namaluvawe na cenite, a od druga strana, so podobruvawe na kvalitetot na proizvodite i uslugite spored potrebite i `elbite na kupuva~ite. Za ostvaruvawe na osnovnata cel, sekoja stopanska organizacija si ima svoja konkretna koncepcija na raboteweto. Stopanstvoto vo industriskite zemji dosega gi pominalo slednite orientacii, odnosno koncepcii na raboteweto : 63) - faza na dominirawe na proizvodstvoto,
61 ) 62 ) 63 )

Ackoski N., cit. delo, str. 38. Isto, str. 35. Ja}oski B., “ Marketing”, NIO Studentski zbor, Skopje , 1979 god.,str.

26.

81

- faza na komercijalno-proda`na orientacija, - faza na marketing orientacija, - faza na marketing kontrola. - fazata na dominirawe na proizvodstvoto se odlikuva so orientacija kon polzuvawe na blizinata na kvalitetni surovini i energetski izvori. Vo ovoj period ne se obrnuva posebno vnimanie na razvojot na potro{uva~kite centri, bidej}i poradi nedostigot na proizvedenite stoki ne pretstavuva poseben problem nivnoto plasirawe na pazarot, vodej}i pri toa smetka samo za optimalizacija na transportnite tro{oci. - komercijalno-proda`nata orientacija , spored koja ostvaruvaweto na {to pogolem finansiski rezultat se nastojuva da se izvr{i so proizvodstvo i proda`ba na {to pogolem broj proizvodi i uslugi, - marketing koncepcija so koja ostvaruvaweto na {to pogolema dobivka se nastojuva da se ostvari so kolku e mo`no pogolemo i pokvalitetno zadovoluvawe na `elbite i potrebite na gostite , i - fazata na marketing kontrola pretstavuva kulminacija vo razvojot na marketingot, so nastojuvawe pretprijatieto da stane marketing pretprijatie vo koe ne samo {to marketing funkcijata }e bide dominantna, tuku osnovna, vo koja bi se opfatile dolgoro~nite planirawa i finansiite, odnosno marketingot da go kontrolira celoto pretprijatie.

2.3. Karakteristiki ( specifi~nosti) na raboteweto Bez ogled na stopanskata dejnost raboteweto vo oblasta na stopanstvoto zemeno vo celina, ima mnogubrojni zaedni~ki karakteristiki. Me|utoa, sekoja stopanska oblast si ima i izvesni karakteristiki ( specifi~nosti). 1. Taka imame pretprijatija vo koi raboteweto ima ~isto proizvoden ili ~isto uslu`en karakter, no imame i dejnosti vo koi raboteweto na pretprijatijata pretstavuva eden vid kombinacija na proizvodna i uslu`na dejnost .

82

2. Isto taka imame pretprijatija vo koi raboteweto dozvoluva primena na najsovremeni tehnologii i tehniki, no imame i pretprijatija kade raboteweto pretstavuva kombinacija na industriska i zanaet~iska dejnost. 3. Vo nekoi pretprijatija pove}e do izraz }e doa|aat ma{inite ,odnosno mo`e da se primeni pogolema tehni~ka opremenost na trudot, a dodeka vo nekoi pove}e do izraz }e doa|a trudot ( pr. tekstilnata industrija, ugostitelstvoto i sl.). 4. Vo nekoi pretprijatija pove}e se bara ma{ka rabotna sila , a dodeka vo drugi pove}e e zastapena `enskata rabotna sila. 5. Vo nekoi pretprijatija se baraat pokvalifikuvani kadri, odnosno so pogolemo teoretsko i prakti~no znaewe , a dodeka vo drugi tie barawa se pomali. 6. Vo nekoi pretprijatija pomalku e razviena tehni~kata ( poedine~nata) podelba na trudot, a vo drugi pove}e. Vo drugi pak, ima pogolema raznovidnost na rabotnite procesi {to ima pozitivnost vo toa {to stepenot na monotonosta e relativno pomal, pa kaj vrabotenite se javuva pogolem interes i elan za rabotewe, a negativnost bidej}i e pomala mo`nosta za steknuvawe na nekoja poizrazita specijalizacija vo raboteweto so {to pak se namaluva produktivnosta na trudot. 7. Vo nekoi pretprijatija mo`nosta za normirawe na trudot i za merewe na rezultatite od raboteweto e pomala vo sporedba so stopanstvoto vo celina, {to ne gi stimulira vrabotenite da ja zgolemuvaat kako intenzivnosta vo raboteweto taka i produktivnosta na trudot, za razlika od pretprijatijata kade takvite mo`nosti se pogolemi. 8. Vo nekoi dejnosti ( pretprijatija) e poizrazena promenata na ritamot na rabotewe, odnosno postojat golemi promeni vo dnevniot, nedelniot, mese~niot i godi{niot ritam na rabotewe . 9. Vo nekoi pretprijatija e pogolem stepenot na kolektivnosta vo raboteweto me|u slu`bite, oddelenijata , pogonite i sl., a vo nekoi tie se ponezavisni.

2.4. Faktori od koi zavisi raboteweto

83

2.4.1. Op{ti uslovi za rabotewe Op{tite uslovi za rabotewe se dosta va`en faktor od koj zavisi raboteweto , odnosno obemot i kvalitetot na proizvodite i uslugite . Op{tite uslovi za rabotewe mo`at da se podelat vo dve grupi i toa tehni~ki uslovi i op{testveni uslovi. 64) a) Vo grupata na tehni~ki uslovi za rabota spa|aat : temperaturata na vozduhot, osvetluvaweto, stepenot na bu~avata i stepenot na monotonosta, odnosno na raznovidnosta pri vr{eweto na rabotata. 1. Stepenot na zatopluvaweto na prostoriite kade se raboti ima mo{ne golemo vlijanie vrz obemot i kvalitetot na proizvodite i uslugite . Toj treba da odgovara na opredeleni zdravstveno-tehni~ki ulovi. 2. Osvetluvaweto na prostoriite naj~esto so izvesni isklu~oci se bara da bide normalno pri {to }e se ostvari i pogolem kvantitet i kvalitet na proizvodi i uslugi. 3. Stepenot na bu~avata vo prostoriite e isto taka zna~aen uslov za ostvaruvawe opredelen obem i kvalitet na proizvodi i uslugi. Podobri rezultati sekako se postignuvaat onamu kade stepenot na bu~avata ne e pogolem od normalata. 4. Pogolemiot stepen na monotonost odnosno, pomalata raznovidnost na rabotata pridonesuva i rezultatite od toa rabotewe da bidat pomali i obratno. No toa samo do opredeleni granici bidej}i i preterano raznovidna rabota go ko~i postignuvaweto na podobri rezultati bidej}i vo toj slu~aj ne se postignuva nikakva specijalizacija vo raboteweto. b) Vo grupata na op{testveni uslovi pak spa|aat : stopanskiot sistem i ekonomskata politika vo celost, odnosno oddelnite podsistemi i podpolitiki kako {to se: fiskalniot sistem i politika, monetarno-kreditniot sistem i politika, sistemot i politikata na ekonomski odnosi so stranstvo, devizniot sistem i politika i sistemot i politikata na investiciite.
64 )

Spored Ackoski N., cit. delo, str. 77-82.

84

1. Stopanskiot sistem i ekonomskata politika- Od toa dali pri utvrduvaweto na celite na stopanskiot razvoj }e se zacrta i pobrz razvoj na odredena granka i dejnost vo nekoja zemja i dali so stopanskiot sistem so razni merki i aktivnosti }e se poddr`i takviot razvoj, tie }e pretstavuvaat stimulativen, odnosno destimulativen op{testven faktor. 2. Fiskalniot sistem i politika isto taka mo`e da bidat stimulativen i destimulativen faktor . Ako so niv se dadat razni fiskalni beneficii ( olesnuvawa i osloboduvawa od razni danoci, carini, pridonesi , taksi i sl. toga{ }e imaat stimulativno vlijanie vrz obemot i kvalitetot na proizvodi i uslugi. I obratno, pogolemi optovaruvawa }e zna~at i pomalo proizvodstvo i kvalitet. 3. Monetarno-kreditniot sistem i politika go pretstavuvaat sistemot i politikata na pari~nata masa, instrumentite na pla}awe i kreditite. Opredeluvawe optimalna koli~ina pari so {to }e se odbegnat inflatorni ili deflatorni dvi`ewa, ovozmo`uvawe pla}awe na me|usebnite obvrski so pove}e instrumenti i postoewe na krediti so povolni uslovi, }e imaat pozitivno vlijanie vrz obemot i kvalitetot na proizvodite i uslugite. I obratno. 4. Sistemot i politikata na ekonomski odnosi so stranstvo gi opfa}a obemot i strukturata na uvozot i izvozot na stoki , uslugi i kapital. Ako ovoj sistem i politika go stimulira razvojot na ekonomskite odnosi so stranstvo, toa }e ima i pozitivno vlijanie vrz obemot i kvalitetot na proizvodite i uslugite . I obratno. 5. So devizniot sistem i politika se vlijae vrz devizniot kurs ( cenata) na stranskite valuti. Zgolemuvaweto na devizniot kurs ( cenata) na stranskite pari~ni sredstva vo odnos na doma{nata valuta }e go stimulira izvozot, a so toa }e pridonese i za razvoj na stopanstvoto. I obratno, ako se potceni vrednosta na stranskite valuti toa }e dovede do namaluvawe na izvozot, smalen priliv na devizi i smaluvawe na obemot i kvalitetot na proizvodite i uslugite , a od druga strana do zgolemuvawe na uvozot. 6. Ako so sistemot i politikata na investicii se stimulira zgolemuvawe na obemot na kapital za pro{irena reprodukcija, toa }e dovede i do zgolemuvawe na obemot i kvalitetot na proizvodi i uslugi . I obratno.

85

2.4.2. Ostanati faktori od koi zavisi raboteweto na pretprijatieto

Pokraj op{tite uslovi vrz raboteweto, odnosno vrz obemot i kvalitetot na proizvedenite stoki i uslugi vlijaat i nekoi drugi faktori. Takvi se 65) : 1.Sistemot na normirawe i utvrduvawe ( merewe) na rezultatite od raboteweto- koj vlijae na toj na~in {to ako za nekoj proizvod , odnosno usluga mo`e da se izvr{i normirawe i merewe na rezultatite, toga{ po pravilo se ostvaruva i pogolem kvantitet i kvalitet na proizvodite i uslugite. I obratno. 2. Na~inot na nagraduvawe na vraboteniot personal- isto taka vlijae so toa {to ako e toj stimulativen za onie koi rabotat pove}e i pokvalitetno, a destimulativen za onie koi rabotat pomalku i ponekvalitetno, toa }e pridonese za zgolemuvawe na obemot na proizvodi i uslugi i podobruvawe na nivniot kvalitet. I obratno. 3. Stepenot na razvienosta na tehni~kata (poedine~nata) podelba na trudot- Ako vo edna dejnost, granka i sl., postoi povisok stepen na tehni~ka podelba na rabotata pri izrabotka na nekoj proizvod ili usluga, toga{ ima mo`nost da se izvr{i i pogolema specijalizacija na vrabotenite i da se ostvari pogolem obem i kvalitet na proizvodi i uslugi. I obratno. 4. Vrz obemot i kvalitetot na ugostitelskite proizvodi i uslugi vlijae i obemot i kvalitetot na faktorite za proizvodstvo. Pogolem obem i kvalitet na predmeti na trudot, sredstva na trudot i trud ( rabotna sila) dava i pogolem obem i podobar kvalitet na ugostitelski proizvodi i uslugi. I obratno. 5. Organizacijata na raboteweto kako faktor ima najgolema uloga. Taa treba da bide prisutna od
65 )

Spored Ackoski N., cit. delo, str. 82-86.

86

zapo~nuvaweto do zavr{uvaweto na proizvodite i uslugite. Kakva }e bide organizacijata t.e. zada~ite, aktivnostite i merkite {to }e se prezemat vo ovoj domen glavno zavisi od taktikata, strategijata i celite {to se saka da se ostvarat. Glavna uloga vo toa sekako imaat glavnite menaxeri koi sekako treba raboteweto da go organiziraat taka {to najoptimalno }e bidat zadovoluvani `elbite na kupuva~ite ( potro{uva~ite ) so {to }e se ostvari i pogolem profit.

2.5. Elementi na procesot na reprodukcija na pretprijatieto kako deloven sistem Vo ramkite na pretprijatieto se odviva proces na reprodukcija, odnosno proces na proizvodstvo vo po{iroka smisla na zorot 66) bidej}i proizvodstvoto vo potesna smisla na zborot se odnesuva samo na proizvodnata funkcija vo pretprijatieto t.e. neposrednoto proizvodstvo. Vkupniot proces na reprodukcija vo pretprijatieto e pod vlijanie i na vnatre{ni 67) i na nadvore{ni faktori.68) Od
Vo ramkite na proizvodstvoto vo po{iroka smisla najprvo se utvrduva celta na proizvodstvoto, odnosno, se odreduvaat koli~inite na proizvodite koi treba da se proizvedat i nivniot kvalitet , potoa se obezbeduvaat site potrebni preduslovi za izvr{uvawe na reprodukcioniot proces (razni sredstva, trud i dr.) pa se postavuva kontrola i regulirawe na procesot na proizvodstvo vo potesna smisla na zborot ( izrabotkata). 67 Eden od osnovnite vnatre{ni uslovi i faktori e postoeweto na soodvetna struktura i sostojba na pretprijatieto, koja prilagoduvaj}i se na promenite so tek na vremeto, }e bide vo mo`nost da dade odredena koli~ina efekti, odnosno }e mo`e da ja ostvaruva celta na pretprijatieto. Taa sposobnost na pretprijatieto vo odredeno vreme da ostvari odredena koli~ina na proizvodi i uslugi se vika reprodukciona ili delovna sposobnost na pretprijatieto. Pokraj nea, osnovni vnatre{ni uslovi za izvr{uvawe na reprodukcijata se site vlezni elementi i toa sredstvata na trudot, predmetite na trudot i `iviot trud. 68 Kako glavni nadvore{ni faktori se pobaruva~kata na pazarot za proizvodite na pretprijatieto i ponudata na pazarot na nabavka od kade pretprijatieto se snabduva so neophodnite faktori na proizvodstvo ( pazarot na sredtva na trudot, pazarot na predmeti na trudot, pazarot na rabootna sila i sl).
66

87

stepenot vo koj pretprijatieto }e mo`e da se soo~i i da gi preovlada kako faktorite koi se nao|aat vnatre vo pretprijatieto taka i onie koi doa|aat od okru`enieto }e zavisat i pogodnostite za odvivawe na procesot na reprodukcija. Procesot na reprodukcija pretstavuva neprekinat proces na proizvodstvo na proizvodi ( ili uslugi) so koi direktno ili indirektno se zadovoluvaat potrebite na lu|eto. Ottuka, procesot na reprodukcija ima za rezultat odredeni efekti koi se javuvaat kako izlezni elementi od pretprijatieto. Takvi izlezni elementi se obemot na proizvodstvo, vrednosta na proizvodstvoto i profitot.

2.5.1. Vlezni reprodukcija

elementi

na

procesot

na

Za da se napravat soodvetni izlezni efekti vo eden proces na reprodukcija nu`no mora prethodno da se napravat soodvetni vlo`uvawa. Elementite na tie vlo`uvawa go so~inuvaat vlezot, t.e. inputot vo pretprijatieto. Kako vlezni elementi gledani od naturalen aspekt se javuvaat : - predmetite na trudot, - sredstvata na trudot i - trudot. Ovie naturalni elementi na vlo`uvawa imaat karakter na funkcionalni vlo`uvawa bidej}i za sekoj od niv odnapred e odredena funkcijata vo procesot na reprodukcija , a isto taka i nivnite potrebni koli~ini ( potro{oci) za odredena koli~ina i kvalitet na u~inok. Vlo`uvawata vo predmetite na trudot se vr{at so cel tie da se obrabotat i transformiraat vo novi proizvodi sposobni da zadovolat nekoja potreba na potro{uva~ite. Vlo`uvawata vo sredstva za rabota se vr{at so cel ~ovekot so nivna pomo{ da dejstvuva vrz predmetite na trudot i na toj na~in da go izvr{uva procesot na proizvodstvoto.

88

Vlo`uvawata vo rabotna sila se ~inat so cel da se stavat vo funkcija sredstvata na trudot i da bidat obraboteni predmetite na trudot. Vlo`uvawata vo predmetite na trudot i sredstvata na trudot mo`at da se nare~at u{te i kako vlo`uvawa vo materijalni elementi na proizvodstvoto ( sredstva za proizvodstvo), a vlo`uvawata vo trudot kako vlo`uvawe vo subjektivni elementi na proizvodstvoto. Spomenatite vlo`uvawa vo vleznite elementi mo`at da se vlo`uvaat vo procesot na reprodukcija na dva na~ini i toa: - kako tro{ewe i - kako anga`irawe. Tro{eweto na vleznite elementi e povrzano so gubewe na nivnata upotrebna vrednost i prenesuvawe na potro{enata vrednost na noviot proizvod. Pod vlijanie na rabotnata sila i nejzinoto proizvodstveno tro{ewe noviot proizvod ima pogolema vrednost od vrednosta na potro{enite elementi na proizvodstvo. Anga`iraweto pak e povrzano so obezbeduvaweto na vleznite elementi, odnosno so nivnoto kupuvawe. Vo toj moment nie sme anga`irale sredstva za obezbeduvawe na vleznite elementi koi ostanuvaat anga`irani vo tie elementi sé dodeka ne se prodadat proizvodite koi se rezultat na tie vlo`uvawa. Toa zna~i deka ovie sredstva se anga`irani pred po~etokot na procesot na proizvodstvo ( izrabotka, proizvodstvo vo potesna smisla) , potoa ostanuvaat takvi ( anga`irani) za celoto vreme na nivnoto tro{ewe vo procesot na proizvodstvo sé do momentot na proda`ba na proizvodot. Anga`iraweto na sredstvata ne zna~i i nivno tehnolo{ko tro{ewe. Samo vo procesot na transformacija( proizvodstvo vo potesna smisla) anga`iraweto se poklopuva so tro{eweto. Vo stokovopari~noto stopanstvo vleznite elementi osven vo naturalen se javuvaat i vo pari~en oblik. Naturalnite vlo`uvawa zna~at vnesuvawe vo procesot na proizvodstvo na supstancata na predmetite na trudot i sredstvata na trudot i na ~ovekovite fizi~ki i umstveni sposobnosti ( potro{ok). Dokolku spomenatite elementi na vlo`uvawa gi izrazime vo pari~en oblik taka {to }e gi pomno`ime so

89

soodvetnite nivni ceni, }e dobieme vrednosen oblik na potro{okot na tie elementi, odnosno nivnite tro{oci. Taka }e imame zna~i, tro{oci na predmetite na trudot, tro{oci na sredstvata na trudot i tro{oci za plati. Zbirot na site ovie tro{oci go so~inuva zbirot na vkupnite tro{oci, no samo vo odnos na transformacioniot proces (proizvodstvoto vo potesna smisla), dodeka vo odnos kon celokupniot proces na reprodukcija na pretprijatieto ima u{te niza drugi tro{ewa i izdatoci.

2.5.2. Izlezni elementi

Vo procesot na transformacija vleznite elementi se pretvoraat vo izlezni elementi, odnosno autput na pretprijatieto kako deloven sistem. Izrazuvaweto na izlezot mo`e da se pretstavi na pove}e na~ini, no pozna~ajni se slednive pokazateli : obemot na proizvodstvo, vrednosta na proizvodstvoto i dobivkata, odnosno neto dobivkata.

Obemot na proizvodstvo ja pretstavuva vkupnata koli~ina na proizvedeni upotrebni vrednosti 69) ( proizvodi i uslugi) vo odreden vremenski interval. Taka sfaten obemot na proizvodstvo e kvantitativna determinanta na reprodukcijata na pretprijatieto. Vrednosta na proizvodstvoto go ozna~uva koli~estvoto na preneseniot i op{testveno potreben trud sodr`an vo vkupnata koli~ina na proizvedeni proizvodi. Vo uslovi na stokovo-pari~ni odnosi ovaa vrednost vo zavisnost od ponudata i pobaruva~kata se ostvaruva vo pogolem ili pomal pari~en iznos. Taka ostvarenata vrednost na proizvodstvo preku konkretna proda`na cena otstapuva od
69

Upotrebnata vrednost na proizvodot ja so~inuvaat negovite fizi~ki i tehnolo{ki karakteristiki.

90

stvarno proizvedenata vrednost na proizvodstvoto vo odredena koli~ina na proizvodi. Dobivkata pretstavuva ekonomski rezultat na op{testveno priznato tro{ewe na `iviot trud vo op{testvenata reprodukcija. Dobivkata ja ozna~uva vsu{nost, koli~inata na realiziranata nova vrednost, koja vo uslovi na stokovopari~ni odnosi otstapuva od vistinski proizvedenata nova vrednost zaradi razni pri~ini me|u koi se postignatite ceni na pazarot, obemot na proizvodstvo, koli~inata na potro{eni sredstva i sl. Dobivkata ( bruto dobivka) se dobiva koga od vkupniot prihod se odzemat vkupnite rashodi , a neto dobivkata koga od bruto dobivkata se odzemat u{te i danocite, pridonesite i drugite dava~ki od dobivkata.

2.6. Kru`en pretprijatieto

tok

na

reprodukcijata

vo

Anga`iranite sredstva vo procesot na proizvodstvo vo pretprijatieto se tro{at. So tro{eweto se ovozmo`uva transformacija na anga`iranite sredstva vo odredeni rezultati , autputi. So ostvarenite rezultati (autputi) se vr{i reprodukcija na potro{enite sredstva vlo`eni vo nivnoto sozdavawe. Reprodukcijata na sredstvata vsu{nost, zna~i nadomestuvawe na vrednosta na potro{enite sredstva preku nivno celosno zamenuvawe i pro{iruvawe vo sledniot ciklus na proizvodstvo. Pri toa, anga`iranite sredstva se vo neprekinato kru`no dvi`ewe koe se manifestira kako proces na pretvorawe na pari~nite sredstva vo materijalni elementi na proizvodstvo (sredstva za rabota i predmeti za rabota) i plati za rabotnicite. Rabotnata sila upotrebuvaj}i gi sredstvata i predmetite za rabota spored odredena tehnolo{ka postapka proizveduva gotovi proizvodi. So proda`ba na proizvodite na pazarot i so naplata na proda`nata cena povtorno doa|a do

91

pretvorawe na odredeni materijalni vrednosti vo pari~en oblik. Na toj na~in niz procesot na kontinuirano pretvorawe na pari~nite sredstva vo elementi na proizvodstvo, so koi se sozdavaat novi proizvodi koi povtorno so proda`ba se pretvoraat vo pari, se ostvaruva kru`no dvi`ewe na sredstvata , odnosno na reprodukcijata. Procesot na reprodukcija ( proizvodstvoto vo po{iroka smisla na zborot) vo pretprijatieto pominuva niz tri fazi i toa : podgotvitelna faza, faza na proizvodstvo i proda`na faza. Podgotvitelnata faza se sostoi vo procesot na anga`irawe na sredstvata zaradi obezbeduvawe na faktorite na proizvodstvoto t.e. nabavka na sredstva za rabota , predmeti za rabota i rabotna sila.70) Vo ovaa faza nastanuva prvata promena (transformacija) na oblikot na sredstvata od pari~en vo naturalen ( stokov) oblik. Vo proizvodstvenata faza so vzaemnoto dejstvo na faktorite na proizvodstvo se sozdavaat novi proizvodi pri {to anga`iranite sredstva vo sredstva na trudot i predmeti na trudot pod dejstvo na rabotnata sila, ja prenesuvaat svojata vrednost (sredstvata za rabota delumno, a predmetite na trudot celosno) na novite proizvodi koi se sozdavaat. Za razlika od sredstvata i predmetite na trudot koi svojata potro{ena vrednost ja prenesuvaat na noviot proizvod ,trudot na noviot proizvod mu dodava nova vrednost. Spored toa, zna~i , vo proizvodstvenata faza se slu~uva naredna transformacija na sredstvata koi pretprijatieto gi anga`iralo vo raboteweto. Pri toa imame dve podfazi i toa: 71) - preminuvawe od stokov vo preoden tehnolo{ki oblik {to zna~i zapo~nuvawe na procesot na proizvodstvo
70

Sredstvata anga`irani vo rabotna sila se vsu{nost sredstvata anga`irani za platite na rabotnicite. Bidej}i platite naj~esto se isplatuvaat mese~no i toa vo tekovniot mesec za izvr{enata rabota vo minatiot mesec, anga`iraweto na sredstvata za rabotna sila, za razlika od predmetite i sredstvata za rabota, zapo~nuva so preodniot tehnolo{ki oblik . So zavr{uvaweto na tehnolo{kiot proces anga`iranite sredstva vo rabotna sila preminuvaat vo zavr{en stokov oblik, a deblokirawe na ovie sredstva nastanuva so proda`ba na gotovite proizvodi i so naplata na nivnata cena. 71 ) Bojaxioski D., “ Ekonomika na pretprijatie” , Ekonomski Fakultet, Skopje, 1999 god., str. 139.

)

92

vo koj predmetite za rabota pod dejstvo na rabotnata sila, so pomo{ na sredstvata za rabota, se transformiraat vo novi proizvodi. - preminuvawe od preoden tehnolo{ki oblik vo stokoven oblik koja izmena nastanuva so zavr{uvawe na tehnolo{kiot proces i so sozdavaweto na gotovite proizvodi. Tretata faza od procesot na reprodukcija e fazata na prometot , odnosno proda`ba na proizvodite na pazarot i naplata na nivnata proda`na vrednost pri {to nastanuva deblokirawe na prvobitno anga`iranite pari~ni sredstva.72) Ovde zna~i se slu~uva naredna ( ~etvrta) transformacija na sredstvata i toa od stokov vo pari~en oblik. Ovie sredstva povtorno se anga`iraat vo faktori na proizvodstvoto za noviot proces na proizvodstvo, odnosno reprodukcija vo pretprijatieto. Na toj na~in se obezbeduva neprekinato kru`no dvi`ewe na materijalnite elementi na proizvodstvoto i reprodukcija na potro{enata rabotna sila.73) Del od ovie pari~ni sredstva slu`at za pokrivawe na razni obvrski na pretprijatieto kon dr`avata ( danoci, pridonesi i sl.), a del odi za akumulacija, odnosno pro{iruvawe na dejnosta na pretprijatieto. 2.7. proces) Ekonomika na raboteweto ( rabotniot

Ekonomikata na rabotniot proces se ogleda niz primenata na soodvetni tehnolo{ki i rabotni postapki, odreduvaweto na pragot na korisnosta i uva`uvaweto na ekonomskite zakoni i nivnoto deluvawe. Ekonomikata na rabotniot proces e celina od ekonomikata na sredstvata na
Od aspekt na sredstvata za proizvodstvo nastanuva deblokirawe samo na prenesenata delumna vrednost vo vid na amortizacija ( bidej}i tie se otpi{uvaat za pove}e godini, odnosno nivniot vek na traewe e podolg od edna godina) . 73 Reprodukcijata na rabotnata sila ima poseben karakter i se sostoi vo toa {to rabotnikot za dobienata plata ( za koja se sozdadeni finansiski uslovi so proda`bata na proizvodite i uslugite na pretprijatieto i naplatata na proda`nata cena) kupuva razni proizvodi koi gi tro{i. So toa gi obnovuva, odnosno gi reproducira svoite fizi~ki i umstveni sposobnosti so {to se reproducira i rabotnata sila.
72

93

trudot, ekonomikata na predmetite na trudot i ekonomikata na trudot, koi pak zavisat od primenata na soodvetni tehnolo{ki i rabotni metodi i pridr`uvaweto kon ekonomskite zakoni. Tehnolo{kite i rabotnite metodi pretstavuvaat postapki na kombinirawe na elementite na rabotniot proces so ~ija pomo{ se nastojuva da se ostvari {to popovolen odnos pome|u koli~inata na ostvarenite efekti i potro{enite elementi. Imeno, ostvaruvaweto na odredeno proizvodstvo mo`e da se postigne so razli~ni kombinacii na elementi koi se vlo`uvaat. No fakt e deka vo dadeni uslovi najpovolna e samo edna od tie kombinacii i toa onaa koja ovozmo`uva usoglaseno dopolnuvawe na site elementi koi se anga`irani vo rabotniot proces. Poradi postojaniot i silen razvoj na tehnologijata i pojavata na novi rabotni postapki denes po pravilo mo`no e sekoe proizvodstvo da se izvr{i na dva ili pove}e na~ini. Sekoe pretprijatie dokolku saka da iznajde najsoodvetna tehnolo{ka i rabotna postapka mora da gi poznava vo {to pogolem broj mo`nite takvi re{enija. Celokupnosta na tehnolo{kite metodi i postapki koi mu se poznati na pretprijatieto i negoviot kadar se vika tehnolo{ki horizont. Toj mo`e da bide celosen ( potpoln) dokolku im se poznati site do denes razvieni metodi i postapki, no mo`e da bide i delumen dokolku poznavaat samo nekoi od niv. Za site metodi i postapki koi mu se poznati na pretprijatieto, toa mora da izvr{i soodvetna analiza na funkcijata na proizvodstvoto koja pretstavuva odnos pome|u edinica proizvod ili usluga ( autput) i koli~inata na faktori ( input) potrebni za negova izrabotka. Toj odnos se izrazuva so formulata : q = f ( x1 x2 .......xn ) kade : q = f = x1 x2 .. xn = na edinica efekt ( proizvod ili usluga), funkcija ( rezultat), vlo`uvawa ( inputi, potro{oci) na trud, sredstva trud, surovini itn.

94

Sekoja funkcija na proizvodstvo odgovara na soodvetna tehnolo{ka ili rabotna metoda. So menuvaweto na postojnite i pojavata na novi tehnolo{ki i rabotni metodi se menuvaat i koli~inite na oddelnite elementi. 74) Funkcijata na proizvodstvo mo`e da bide linearna ili nelinearna. Kaj linearnata funkcija koli~inite na ostvarenite efekti se menuvaat vo ist odnos vo koj se menuvaat i vlo`enite elementi, a kaj nelinearnata nekoi elementi ostanuvaat konstantni, a nekoi se menuvaat. Linearnata funkcija mnogu retko se sre}ava vo praksa bidej}i ~esto se menuvaat elementite na proizvodstvo ( pr. vtora smena na istite ma{ini).75) Vo vrska so tehnolo{kata postapka i metodite na rabota i funkcijata na proizvodstvo e povrzan i terminot prag na korisnosta. Vsu{nost, utvrduvaweto na pragot na korisnosta pretstavuva matemati~ki na~in so koj se utvrduva izborot na tehnolo{kata postapka. Pragot na korisnosta pretstavuva stepen na vrabotenost na koj vkupnite tro{oci za ostvaruvawe na odredena koli~ina proizvodi ili uslugi se ednakvi i po edna i po druga tehnolo{ka metoda. 76) Osven toa, pragot na korisnosta se definira i kako granica do koja vkupnite tro{oci se poniski po ednata, a potoa po drugata metoda.77) Na toj na~in vsu{nost, sme
74 )

Vo taa smisla prisutno e postojano smaluvawe na delot na `iviot trud i negovo supstituirawe so rabotata na novi ma{ini, kompjuteri, roboti, mikroprocesori i drugi sovremeni sredstva za rabota. Isto taka oddelni materijali delumno ili celosno se zamenuvaat so novi materijali. 75 ) Na funkcijata na proizvodstvo se nadovrzuvaat i t.n. tehni~ki normativi (koeficienti ) kako normativi na potro{uva~ka na elementite na rabotniot proces za ostvaruvawe na odredeno proizvodstvo. Vo pogled na promenlivosta tie mo`at da bidat promenlivi i nepromenlivi. Kaj promenlivite sé u{te ne se iscrpeni mo`nostite za iskoristuvawe ili supstitucija na oddelnite elementi na rabotniot proces, a kaj nepromenlivite nema drugi mo`nosti za iskoristuvawe ili supstitucija na elementite na rabotniot proces. 76 ) Sli~en termin so pragot na korisnosta e i terminot prag na rentabilnosta no za razlika od pragot na korisnosta terminot prag na rentabilnosta ozna~uva stepen na vrabotenost na koj se izedna~eni vkupnite tro{oci i vkupniot prihod. 77 ) Za ova i za toa kako se presmetuva pragot na korisnosta vidi pove}e kaj A. Jelavi} i dr. , cit. delo, str. 157.

95

ja odbrale i tehnolo{kata postapka bidej}i sekako deka }e ja odbereme onaa koja predizvikuva pomali vkupni tro{oci. Pragot na korisnosta se presmetuva po formulata : F2 - F 1 Qk =-------------------- pri {to V1 - V 2 F1 = vkupni fiksni tro{oci spored prvata metoda, F2 = vkupni fiksni tro{oci spored vtorata metoda, V1 = prose~ni varijabilni tro{oci vkupno za trud i materijal pri prvata metoda, V2 = prose~ni varijabilni tro{oci vkupno za trud i materijal pri vtorata metoda, Qk = prag na korisnosta izrazen vo koli~ina na proizvodi ( u~inoci ).

2.8. Rabotniot proces i ekonomskite zakoni Za ekonomikata na rabotniot proces zna~ajno e da se poznavaat, uva`uvaat i primenuvaat i ekonomskite zakoni.
78)

78 )

Pod poimot zakon se podrazbira postoeweto na odredeni pravilnosti, pri~insko- posledi~ni vrski i me|uzavisnosti vo odnosite na prirordnite i op{testvenite pojavi. Prirodnite zakoni ja izrazuvaat povrzanosta i me| uzavisnosta na prirodnite pojavi, op{testvenite zakoni ja ozna~uvaat povrzanosta i me|uzavisnosta na op{testvenite pojavi. Eden vid od op{testvenite zakoni se i ekonomskite zakoni koi uka`uvaat na povrzanosta i me|uzavisnosta na pojavite vo stopanskiot `ivot. Ekonomskite zakoni mo`at da bidat op{ti i posebni ekonomski zakoni. Op{ti se onie koi va`at za site op{testveni formacii, a posebni zakonite koi va`at samo vo odredena op{testvena formacija. Isto taka , ekonomskite zakoni ( a i drugite op{testveni i prirodni zakoni), mo`at da bidat i empiriski ( iskustveni) i kauzalni ( pri~inski). Empiriski, se pojavi koi se manifestiraat vo `ivotot, no sé u{te ne se nau~no objasneti. Koga nivnata pravilnost }e bide nau~no objasneta , otkrieni i nau~no objasneti nivnite pri~ini, toga{ zboruvame za kauzalen zakon.

96

Od mnogute ve}e formulirani empiriski i kauzalni ekonomski zakoni vo ramkite na ekonomikata na pretprijatieto mo`at korisno da se primenat slednive: - zakon za minimum, - zakon za maksimum, - zakon za optimum, - zakon za masovno proizvodstvo, - zakon za raste~ki prinosi, - zakon za opa|a~ki prinosi, - zakon za supstitucija, - zakon za minimalni transportni tro{oci i lokacija. Spored zakonot za minimum nieden efekt ne mo`e da se ostvari bez minimalni vlo`uvawa na odredeni elementi. Ovoj zakon e jasen sam po sebe. Zakonot za maksimum uka`uva na toa deka postoi maksimum vo zgolemuvaweto na proizvodstvoto vo odredena prilika koj ne mo`e da se premine. So odredeni faktori na proizvodstvoto mo`eme da postigneme eden maksimum vo proizvodstvoto i se dodeka ne napravime nekoja izmena na podobro ne mo`eme da postignuvame podobri rezultati. Spored zakonot za optimum, za zgolemuvawe na proizvodstvoto nu`no e faktorite na proizvodstvo da bidat usoglaseni po koli~ina i kvalitet. Ovoj zakon se vika u{te i zakon za proporcionalnosta bidej}i uka`uva na potrebata faktorite na proizvodstvo da bidat {to poproporcionalni so cel za postignuvawe na {to pogolemi efekti. Vsu{nost, su{tinata na ovoj zakon e vo toa {to nie mo`eme da proizveduvame so razli~ni kombinacii na faktorite za proizvodstvo, no vo dadeni uslovi samo edna od tie kombinacii e najpovolna. Nie mo`eme da imame i najsovremeni sredstva za proizvodstvo, no dokolku nemame soodveten stru~en kadar ne }e mo`eme da gi iskoristime tie sredstva. Zakonot za masovno proizvodstvo uka`uva na toa deka kako posledica na sé pogolemoto proizvodstvo postojano se namaluvaat prose~nite fiksni, a so toa i prose~nite vkupni tro{oci i toa sé dodeka ne se iskoristat raspolo`livite kapaciteti, odnosno ne se dostigne granicata na degresija na vkupnite tro{oci.

97

Blagodarej}i na masovnoto proizvodstvo doa|a i do degresija na nekoi varijabilni tro{oci, a pred sé na tro{ocite na `iviot trud za proektirawe i konstruirawe na proizvodite, za ekonomska propaganda i sl. Zakonot na raste~ki prinos uka`uva na toa deka so ist ili so malku pogolem `iv trud, a so pogolemi sredstva na trudot (pogolemi visoki pe~ki na primer, ili pogolemi transportni sredstva itn. ) mo`eme da ostvarime pogolemi efekti. Deluvaweto na ovoj zakon ima i soodvetni ograni~uvawa. Taka na primer, neisplatlivo e da se uporebuvaat pogolemi sredstva ako za toa nema vistinska potreba imaj}i go vo predvid plasmanot na proizvodite. Vo toj slu~aj bi se zgolemile vkupnite fiksni tro{oci koi ne mo`at da se rasporedat na pogolem broj proizvodi. Ponekoga{ pak, iako imame plasman na zgolemenoto proizvodstvo od tehni~ki pri~ini ne sme vo mo`nost da gi zgolemime dimenziite na sredstvata za rabota( na primer, pogolemo prevozno sredstvo ne }e bide vo mo`nost slobodno da se dvi`i po soobra}ajnicite). Zakonot za opa|a~ki prinos uka`uva na toa deka pri sé pogolemi vlo`uvawa na trud doa|a do degresiven porast na vkupnoto proizvodstvo i do postepeno smaluvawe na grani~niot i prose~niot prinos. Taka na primer, pogolemiot broj rabotnici vo ist pogon, pogolem broj voza~i na ist broj vozila, pove}e prodava~i vo istite prodavnici do izvesen stepen }e go zgolemat vkupnoto proizvodstvo, brojot na prevezeni patnici i prometot na trgovskite stoki, no }e gi namalat vo odnos na eden rabotnik. Spored zakonot za supstitucija mo`no e i korisno vo odredeni rabotni i delovni situacii da se zamenuvaat i celite i sredstvata so koi tie celi se ostvaruvaat. Spored toa, ovoj zakon se manifestira vo dva oblici i toa : kako supstitucija na celite i kako supstitucija na sredstvata , odnosno bilo koj faktor koj mo`e da u~estvuva vo ostvaruvaweto na celite. Vo ramkite na pretprijatieto, supstitucijata na celite se javuva naj~esto kako izbor na proizvodi i uslugi koi }e se ponudat na pazarot koga raspolo`livite faktori ili nekoi priliki ne ovozmo`uvaat po{irok, odnosno planiraniot i sakaniot asortiman.

98

Pri supstitucijata na faktorite pak, celite ostanuvaat nepromeneti, no namesto eden vid na trud, sredstva na trudot, energija, materijal, surovini i sl., se iskoristuvaat drugi vidovi od tie faktori. Ova e korisno vo slu~ai koga pretprijatieto }e oceni deka toa za nego e pokorisno i deka so toa ne se doveduva vo pra{awe kvantitetot i kvalitetot na proizvodite i uslugite, nitu pak potrebite i interesite na samite kupuva~i i potro{uva~i. Zakonot za minimalni transportni tro{oci i lokacija dava odgovor na pra{aweto kako da se locira pretprijatieto vo odnos na izvorite na surovini i nabavniot pazar voop{to, no isto taka i vo odnos na pazarot na proda`ba na svoite proizvodi i uslugi. Odgovorot e deka pretprijatieto treba da se locira taka {to pri toa da se ovozmo`at najniski transportni tro{oci. Imeno, sekoga{ postoi nekoja to~ka na koja e najdobro da se locira pretprijatieto, a do taa to~ka treba da se dojde so analiza na pove}e faktori na lokacijata i prifa}awe na najsoodvetnite re{enija. 79 ) 2.9. Efikasnost na rabotniot proces Osnovna cel na ekonomikata na rabotniot proces e negovata efikasnost . Efikasnosta pak na rabotniot proces se ogleda vo postignatata delotvornost na izbranata tehnolo{ka postapka ili rabotna metoda i vrz nea zasnovanite kombinacii na elementite na rabotniot proces. Efikasnosta na rabotniot proces mo`e da se sledi, iska`uva i analizira komparativno vo vreme i prostor na mikro i na makro plan. Na mikro plan .t.e. na nivo na pretprijatieto efikasnosta se iska`uva so postignatata produktivnost, ekonomi~nost i rentabilnost sporedeni so planiranite nivni vrednosti, a i so nivoto {to od toj aspekt go postignale drugite pretprijatija.

79 )

Faktorite na lokacijata se obraboteni na posebno mesto vo na{iov

trud.

99

Na makro plan t.e. na nivo na zemjata i svetot efikasnosta na celokupniot raboten proces se gleda pred sé niz dinamikata na proizvodnost na faktorite i niz godi{nata stapka na rast. So nivno vremensko i prostorno sporeduvawe se dobivaat soodvetni rezultati vrz osnova na koi so sigurnost mo`e da se rasuduva za efikasnosta na sovremenite tipovi na pretprijatija i stopanstva.

GL. IV. EKONOMIKA NA ELEMENTITE NA RABOTNIOT PROCES

Ekonomikata na elementite na rabotniot proces pretstavuva stopanisuvawe vo koristeweto na trudot, sredstvata na trudot i predmetite na trudot. Ova stopanisuvawe se ogleda pred sé vo nastojuvaweto da se ograni~i nivniot potro{ok po edinica u~inok pri ista tehnolo{ka ili rabotna metoda ili pak so supstituirawe na oddelni elementi so primena na nekoja druga popovolna tehnolo{ka i rabotna metoda.

100

1. RABOTNA SILA - TRUD ( EKONOMIKA NA TRUDOT)

1. Rabotnata sila kako eden od osnovnite faktori za proizvodstvo

Za da se proizvede bilo koj proizvod, odnosno za da se izvr{i bilo koja usluga neophodni se tri osnovni elementi ( faktori) i toa : predmeti na trudot, sredstva na trudot i trud. Predmetite na trudot se onie predmeti vrz koi deluva ~ovekot so pomo{ na sredstvata na trudot so cel da se proizvede opredelen proizvod, odnosno da se izvr{i opredelena usluga. Tie mo`at da bidat zemeni direktno od prirodata bez nikakov prethodno vlo`en trud, a mo`at da bidat i kako surovini i poluproizvodi so prethodno vlo`en ~ove~ki trud. I ednite i drugite mo`at da se od mineralno, rastitelno i od `ivotinsko poteklo. Sredstvata na trudot se onie sredstva so koi ~ovekot deluva vrz predmetite na trudot. Vo potesna smisla kako sredstva se smetaat samo ma{inite i alatite, a vo po{iroka smisla u{te i raznite vidovi sadovi, instalacii i razni drugi uredi. Tie postojano se usovr{uvaat kako vo pogled na brojot na operaciite {to mo`at da gi izvr{at taka i vo smaluvawe na kr{ot i otpadocite, podobruvawe na kvalitetot na proizvedenite proizvodi i uslugi, vo podobruvawe na nivniot nadvore{en izgled, zgolemuvawe na traeweto ( izdr`livosta, smaluvaweto na potro{uva~kata na energija i sl.). Pokraj toa, sredstvata na trudot imaat pogolemo vlijanie vrz op{testveno ekonomskiot razvoj na opredeleni mesta, regioni i zemji. Onie zemji ( regioni) koi raspolagaat so pogolem obem i pokvalitetni sredstva na trudot i pokraj toa {to mo`e da imaat pomal obem i kvalitet na predmeti na trudot dostignuvaat povisok stepen na stopanski razvoj i obratno.

101

Inaku predmetite na trudot i sredstvata na trudot nosat zaedni~ko ime sredstva za proizvodstvo i pretstavuvaat materijalen ili objektiven faktor za proizvodstvo na proizvodi, odnosno vr{ewe uslugi. Trudot pak pretstavuva li~en ili subjektiven faktor i zaedno so sredstvata na trudot gi so~inuvaat proizvodnite sili. Trudot mo`e da se nabquduva od tri aspekti. 80) Od fizi~ki aspekt, toa e dvi`ewe na ~ovekovoto telo vo celost ili na negovi delovi pod dejstvo na ~ovekovata sila, ili tro{ewe na rabotnata sila na ~ovekot ili poto~no tro{ewe na fizi~kite i umstvenite sposobnosti na ~ovekot. Od ekonomska gledna to~ka, toa e celesoobrazna dejnost na lu|eto za proizvodstvo na opredeleni proizvodi, odnosno za vr{ewe na opredeleni uslugi so koi se zadovoluvaat nivnite potrebi. Od socijalen aspekt trudot se nabquduva od gledna to~ka na toa dali rabotnikot , odnosno negovata rabota e soodvetno vrednuvana, normirana i platena . Vo ramkite na ekonomikata na pretprijatijata, predmet na analiza e pred se ekonomskiot aspekt na trudot i pri toa osobeno sodr`inata, obemot i kvalitetot na proizvodite {to se proizveduvaat, odnosno na uslugite {to se vr{at, no isto taka i socijalniot aspekt, odnosno platite na rabotnicite. Trudot inaku ne e nekoja realna kategorija, ne e materijalen bidej}i ne se sostoi od nekoja supstanca. Trudot e manifestacija na ~ovekoviot telesen i mentalen potencijal, funkcija na negovata rabotna sila. Toj e dvigatel, a vo dobar del i sozdava~ na ostanatite elementi na rabotniot processredstvata i predmetite na trudot. Me|utoa, zna~eweto na trite faktori e podednakvo golemo za izvr{uvawe na procesot na reprodukcija vo pretprijatieto. Faktorite za proizvodstvo spored vidot, obemot i kombinacijata se razlikuvaat od dejnost do dejnost. Vo smisla na toa i od rabotnata sila vo razni stopanski granki se baraat specifi~ni karakteristiki i osobini kako vo pogled na stru~no teoretskata taka i vo pogled na stru~no prakti~nata usovr{enost, a i vo pogled na li~nite osobini na rabotnikot. Zaradi toa, a i zaradi specifi~nostite na raboteweto vo oddelni stopanski dejnosti i pretprijatija i pokraj
80 )

Ackoski N., cit. delo, str. 75.

102

funkcioniraweto na pazarot na rabotna sila ~esto pati pretprijatijata se soo~eni so odredeni problemi pri obezbeduvaweto i pri koristeweto na rabotnata sila. Seto toa se odrazuva i na vospostavuvaweto soodvetna organizaciona struktura na pretprijatieto , a i vrz ekonomijata na rabotewe na pretprijatieto. Tie problemi vo zavisnost od dejnosta na pretprijatieto i vo zavisnost od specifi~nostite koi se baraat od rabotnikot se razli~ni kaj razli~ni pretprijatija. Niv pretprijatijata gi re{avaat na razli~ni na~ini .

2. Podelba na trudot Podelbata na trudot e proces na opredeluvawe na lu| eto za sé potesni i pokonkretni dejnosti i raboti so edinstvena cel za zgolemuvawe na op{tata efikasnost na ~ovekoviot trud. Na prirodnata podelba na trudot ( po pol i starost) se nadovrzuva op{testvenata podelba na trudot : op{ta ( podelbata na dejnosti- zemjodelstvo, zanaet~istvo, trgovija , industrija i dr. stopanski dejnosti) posebna ( podelbata na dejnostite na granki) i poedine~na ( vo stopanskite i drugite organizacii). Za ekonomikata na pretprijatijata posebno e va`na poedine~nata podelba na trudot bidej}i taa mo`e i treba da pridonese za nivno pouspe{no rabotewe. Podelbata na trudot vo pretprijatieto pretstavuva podelba ( ras~lenuvawe) na celokupnata rabota na pretprijatieto na pogolemi i pomali organizacioni delovi, a vnatre vo niv na rabotni grupi i poedinci kako izvr{iteli na odredeni raboti. Toj proces na ras~lenuvawe se odviva vo horizontalen i vertikalen pravec. Horizontalnata podelba na trudot e takva podelba pri koja trudot se deli na dejnosti i raboti koi mo`at da se izvr{uvaat istovremeno i nezavisno od drugi dejnosti i raboti, odnosno podelba na trudot na isto nivo ( pr. odgleduvaweto na `itarici, zelen~uk i ovo{je vo zemjodelskite pretprijatija ili

103

prevozot na surovini, sredstva na trudot i patnici kaj soobra}ajnite pretprijatija). Vertikalnata podelba na trudot pak e podelba na trudot na razli~ni nivoa i se odnesuva na dejnosti i raboti koi me|usebno se nadovrzuvaat taka {to izvr{uvaweto na ednite e uslov za izvr{uvawe na drugite. Taka na primer imame proizvodstvo na p~enica, bra{no i leb, potoa tovarewe, prevoz i istovar i sl. Kako poseben vid na vertikalna podelba na trudot koja se sproveduva vo industriskite pretprijatija e tehni~kata podelba na trudot pri koja obrabotkata na predmetot na trudot i izrabotkata na proizvodot se ras~lenuva na operacii, zafati, dvi`ewa i mikrodvi`ewa.Tehni~kata podelba na trudot denes e izvonredno razviena i so toa ovozmo`ila neviden porast na produktivnosta, ekonomi~nosta i rentabilnosta na raboteweto vo pretprijatijata. 3. Vidovi trud Trudot mo`eme da go posmatrame od razni stojali{ta pri {to toj efektivno ili potencijalno se javuva vo rali~ni vidovi. Taka mo`eme da imame: 81 ) - telesen i umstven trud, - apstrakten i konkreten, - individualen i op{testven, - poedine~en i kolektiven, - ednostaven i slo`en, - proizvoden i neproizvoden, - korisen i nekorisen, - direkten i indirekten, - `iv i minat trud, i - kreativen i rutinski. -Podelbata na telesen i umstven trud se vr{i dokolku trudot go posmatrame od aspekt na prete`noto u~estvo dali na aktivnosta na muskulite ili pak na nervniot sistem. Inaku mo`e da se re~e deka nema apsolutno telesen nitu umstven trud bidej}i vo sekoja ~ovekova aktivnost doa|
81 )

A. Jelavi} i dr., cit. delo, str. 105.

104

aat do izraz i aktivnosta na muskulite i aktivnosta na nervniot sistem. -Apstrakten trud e trudot voop{to, t.e. sekoe tro{ewe na ~ovekovata energija pri anga`iraweto na negovite telesni i mentalni sposobnosti. Konkreten trud pak e onoj koj izrabotuva ili pribavuva odredeno prirodno ili ekonomsko dobro, toj sozdava vrednost i konkretna upotrebna vrednost. - Individualen trud e trudot potro{en za proizvodstvo na dobra nameneti za zadovoluvawe na sopstvenite potrebi na proizvoditelot. Op{testven trud e onoj trud koj e potro{en za izrabotka na proizvodi ili vr{ewe na uslugi za potrebite na drugi, odnosno za potrebite na pazarot. - Poedine~en trud e trudot na proizvoditelot koj sam ja izvr{uva svojata rabota, a kolektiven e onoj kade za ostvaruvawe na odredeno proizvodstvo ili pru`awe uslugi rabotat zaedno pove}e lu|e. -Trudot se deli na ednostaven( prost) i slo`en trud vo zavisnost od toa dali e potrebno i vo kolkava merka prethodno stru~no osposobuvawe i uve`buvawe za izvr{uvawe na nekoja rabota. - Proizvoden trud e sekoj trud koj ima za rezultat materijalno dobro vklu~uvaj}i go tuka i transportot na stokite od mestoto na proizvodstvo do mestoto na potro{uva~ka. Vo po{iroka smisla pak za proizvoden trud se smeta i trudot vo trgovijata , ugostitelstvoto, patni~kiot prevoz i vrskite. Vo naj{iroka smisla pak za proizvoden trud se smeta i trudot vo dejnostite ~ii u~inoci se prodavaat na pazarot, op{testveno se korisni i mu nosat dobivka na onoj {to gi realiziral. Neproizvoden trud e siot drug trud t.e. onoj koj nema za rezultat materijalno dobro, ili u~inocite ne mu se prodavaat na pazarot ( dr`avnata uprava, odbranata na zemjata, politi~kata i ideolo{kata dejnost itn.). -Korisniot trud e trud koj sozdava odreden efekt koj e opravdan i celishoden od op{testven aspekt, a dodeka nekorisniot trud nema takvi rezultati i istovremeno e i {teten bidej}i so negovoto izvr{uvawe tro{eni se i drugi faktori koi go ~inat rabotniot proces. Treba da se pravi razlika pome|u korisniot i nekorisniot trud i proizvodniot i neproizvodniot. Proizvodniot trud mo`e da bide nekorisen ako sme napravile proizvod koj ne mo`e nikomu da mu koristi. Od

105

druga strana neproizvodnite trudovi mo`at da bidat korisni ako slu`at za razumni celi ( pr. obrazovanie, kultura, nauka, zdravstvena za{tita i sl.). - Direkten trud e onoj trud koj gi obrabotuva predmetite na trudot, izrabotuva proizvodi ili izvr{uva odredeni uslugi, a dodeka indirekten e onoj trud koj obezbeduva potrebni uslovi za nepre~eno izvr{uvawe na rabotata na direktniot trud. Direktniot trud ne mora da e sekoga{ manuelen nitu pak indirektniot da e sekoga{ intelektualen. Taka na primer , dokolku vo pretprijatieto postoi nekoj centar za usovr{uvawe na rabotnicite toga{ rabotata na nastavnikot e direkten trud , a rabotata na ~ista~kata indirekten trud. -@iv trud e siot trud koj se tro{i vo ramkite na odreden raboten proces, a dodeka minat trud e trudot koj e porano potro{en za ostvaruvawe na odredeni efekti. @iviot trud e sozdava~ na novostvorenata vrednost, a minatiot trud na prenesenata vrednost. -Kreativen trud e trudot koj ima za rezultat novi soznanija, novi tehnolo{ki i rabotni postapki, novi proizvodi, novi organizacioni i drugi re{enija, odnosno toj e sozdava~ki trud i toa sé na povisoko i podobro nivo od prethodnoto. Rutinskata rabota pak, zna~i povtoruva~ka rabota, rabota {to se povtoruva po isti ve}e poznati obrasci i na isto nivo. Na krajot treba da se istakne deka sekoj trud se manifestira na pove}ekraten na~in , a ne samo vo eden oblik. Taka na primer, rabotata na stolarot vo isto vreme e i fizi~ka i umstvena, i apstraktna i konkretna, mo`e da bide i individualna i op{testvena, i poedine~en i kolektiven, i ednostaven i slo`en itn. Pra{awe e samo vo kolkav stepen e toj prost ili slo`en, fizi~ki ili umstven itn. vo sporedba so nekoj drug trud.

4. Prou~uvawe na trudot

106

Prou~uvaweto na trudot e kriti~ko preispituvawe na postojniot na~in na rabota naso~eno kon podobruvawe na dosega{nite i iznao|awe i primena na novi rabotni postapki. Celta na prou~uvaweto na rabotata pred sé e : 82)83) - olesnuvawe na rabotata, - postignuvawe na {to pogolemi i podobri rezultati, - podobruvawe na profesionalnata selekcija pri vrabotuvaweto na rabotnicite, unapreduvawe na pla}aweto na trudot i sl. Sovremenite prou~uvawa na trudot se naso~eni kon tri osnovni vida na prou~uvawa i toa: - studija na rabotata, - studija na vremeto, i - studija na dvi`ewata. Studijata na rabotata od vremeto na Tejlor koga bila naso~ena samo kon tehnolo{kiot proces, denes e studija na rabotata voop{to bidej}i gi zafa}a i drugite dejnosti vo pretprijatieto, a i drugite podra~ja od ~ovekovoto rabotewe. So studijata na rabotata se saka da se utvrdi {to se raboti, so koja cel, koj raboti, kade, koga, so kakvi sredstva raboti i pod kakvi uslovi . So toa se saka da se dobie uvid vo kvalitetot na postojniot na~in na rabota, a so cel toj da mo`e da se podobri so otstranuvawe na voo~enite nedostatoci i so predlagawe i voveduvawe na potrebnite izmeni. Usvojuvaweto i sproveduvaweto na bilo koja merka za unapreduvawe na postojniot na~in na rabota e usloveno od edna strana so realnosta na izgledite za ostvaruvawe na podobri rezultati i od druga strana so finansiskite, kadrovskite i drugite mo`nosti na pretprijatieto tie merki da gi sprovede vo `ivot. Studijata na vremeto treba da utvrdi kako se koristi rabotnoto vreme sfateno kako raboten den, bilo od aspekt na rabotnikot, ili od aspekt na sredstvata na trudot, a i vremeto za magacionirawe, transport i obrabotka na predmetite na trudot.
82 )

A. Jelavi} i dr., cit. delo, str. 107. Tejlor i H. Ford imale poinakov priod kon prou~uvaweto na rabotata. Imeno kaj Tejlor glavna cel bila ostvaruvawe na {to pogolemi efekti i za{tedi. Istoto va`i i za H. Ford . Duri Tejloroviot u~enik Frenk B. Galbrajt ( Frank B. Gilbreth, 1868-1924) so svojata sopruga Lillian psiholog po zanimawe, vo preden plan go stavaat olesnuvaweto na rabotata.
83 )

107

Sepak te`i{teto na studijata na vremeto e skoncentrirano na sledewe i analizirawe na na~inot na iskoristuvawe na rabotnoto vreme na rabotnikot bidej}i toj e nositel i izvr{itel na rabotniot proces i so svojata dejnost gi podvi`uva i iskoristuva sredstvata za rabota i gi obrabotuva predmetite na trudot. Celta na toa e pak rabotnikot da se podobri ili zameni so nov za so toa i rabotniot proces da se izvr{i {to podelotvorno i pobrzo. Vremeto na rabota na sredstvata za rabota se poklopuva so rabotata na rabotnikot koj rakuva so niv samo pod uslov podelbata na trudot da e tolku razviena {to rabotnikot ne izvr{uva nikakvi drugi raboti osven onie {to gi izvr{uva so soodvetnoto sredstvo za rabota. Dokolku podelbata na trudot ne e dovolno razviena, vremeto na rabota na sredstvata za rabota }e bide zna~itelno pomalo bidej}i rabotnikot so niv samo povremeno }e se koristi. Zatoa treba da se vnimava pri nabavkata na skapi ma{ini koi mo`at da ostvarat golemi efekti, a }e rabotat po nekolku ~asa na den ili pomalku. Potrebno e rabotnoto vreme na rabotnikot {to podobro da se iskoristi, a so toa da se prodol`i rabotnoto vreme na sredstvata za rabota i kolku e mo`no pove}e da se skrati vremeto na magacionirawe, transport i obrabotka na predmetite na trudot. Na toj na~in, }e se zabrza procesot na transformacija na predmetite na trudot vo gotovi proizvodi i pari so {to zna~itelno }e se namalat cela niza na tro{oci i so toa }e se podobrat i rezultatite od raboteweto na pretprijatieto. Studijata na dvi`ewata ima za cel sekoja rabota da se izvr{i so {to pomal broj na dvi`ewa , so {to pogolema lesnotija i so {to pomal potro{ok na energija na rabotnikot. Te`i{teto na ovie studii e vrz prou~uvawe na operaciite i nivnite delovi (zafati, dvi`ewa, mikrodvi`ewa). Za razlika od vremeto na Tejlor ovie studii denes se dosta unapredeni i razvieni blagodarej}i na negovite sledbenici Frenk i Lilian Galbrajt ( Frank i Lillian Gilbreth) i nivnite istra`uva~i Barns, Atzler, Lovri, Valter, Jotejko i Kipiani (Barnes, Atzler, Lovry, Walther, Yoteyko, Kipiani) koi gi formulirale temelnite principi na izveduvawe na dvi`ewata i ekonomijata na motornite akcii.

108

Vo po{iroka smisla na zborot, studijata na dvi`ewata go opfa}a i prou~uvaweto na razli~nite polo`bi na teloto pri izvr{uvaweto na rabotata bidej}i vo sekoja polo`ba na teloto te`i{teto na napregawe e na edni muskuli, a drugite samo malku ili voop{to ne se optovareni. Zatoa potrebno e da se menuva polo`bata na teloto bez ogled dali stoeweto na rabotnikot }e mu bide pote{ko od sedeweto.

5. Pla}awe na trudot- poim i teorii za pla}awe na trudot Pla}aweto na trudot e eden od najzna~ajnite ekonomsko-socijalni problemi na pretprijatieto, a i po{iroko. Pla}aweto na trudot e sostaven del na sistemot na raspredelba na novosozdadenata vrednost, koja raspredelba pak e del od op{testvenata reprodukcija. Vo ramkite na procesot na op{testvenata reprodukcija pod vlijanie na deluvaweto na ekonomskite i op{testvenite zakoni sopstvenicite na kapitalot odlu~uvaat za raspredelbata na novosozdadenata vrednost. Vo ramkite na raspredelbata mo`e da se razlikuva makroraspredelba i mikroraspredelba. Makroraspredelbata e raspredelba na novosozdadenata vrednost vo ramkite na celoto op{testvo i stopanstvo na zemjata, a se odviva na pazarot so posredstvo na ekonomskite zakoni i deluvaweto na instrumentite na dr`avata. So ovaa raspredelba se zanimavaat pred se ekonomskata teorija i ekonomikata na zemjata, a ekonomikata na pretprijatieto samo vo onaa merka vo koja taa raspredelba se odrazuva na goleminata i raspredelbata na dobivkata i platite vo pretprijatijata. Mikroraspredelbata e raspredelba na novosozdadenata vrednost vnatre vo samoto pretprijatie. I taa se odviva vo soglasnost so ekonomskite zakoni i merki na dr`avata, i se regulira so soodvetni op{ti i drugi propisi vo sekoe pretprijatie. Vo uslovi na privatna sopstvenost za raspredelbata na novosozdadenata vrednost i platite na

109

rabotnicite odlu~uvaat sopstvenicite na pretprijatieto. Sepak, tie kako rabotodava~i pregovaraat so rabotni~kite sindikati i sklu~uvaat kolektivni dogovori i spogodbi za platite. Vo dr`avnite pretprijatija pak , za visinata na platite na rabotnicite odlu~uvaat dr`avnite organi. Vo vrska so pla}aweto na trudot niz istoriskiot razvoj na op{testvoto se javuvaat razni teorii. Taka na primer Toma Akvinski ( 1225-1274), se zalagal za “pravedna naemnina ” koja mu ovozmo`uva na rabotnikot da `ivee, odnosno da gi pokriva negovite tro{oci na `ivot. Tomas Mor ( T. Morus, 1478-1535), se zalagal za ednakva raspredelba na site pripadnici na op{testvoto koe po~iva na javna sopstvenost. Adam Smit ( Adam Smith, 1723-1790), smeta deka nadnicata mora da e dovolna za da go odr`uva rabotnikot i duri ne{to i pogolema zaradi izdr`uvawe na familijata.Toj smeta deka cenata na trudot zavisi od pobaruva~kata za trud i cenata na proizvodite potrebni za `ivot . Spored nego razlikite me|u oddelnite vidovi trud proizleguvaat od slednoto : - dali e rabotata lesna ili te{ka, ~ista ili valkana, ~esna ili ne~esna , - dali e lesno i eftino ili te{ko i skapo da se nau~i rabotata, - dali e vrabotuvaweto postojano ili ne, - dali ima potreba od pomala ili pogolema doverba vo rabotnikot, i - izgledite za uspeh vo oddelnite zanimawa. David Rikardo ( David Ricardo, 1772-1823) razlikuva dve ceni na trudot i toa prirodna i pazarna. Prirodnata cena na trudot zavisi od cenata na hranata i sl., a pazarnata cena zavisi od ponudata i pobaruva~kata na trudot i spored nego taa ne mo`e da se spu{ti pod `ivotniot minimum potreben za odr`uvawe na rabotnikot i negovoto semejstvo. Xon Stjuart Mil ( John Stuart Mill, 1806-1873) go voveduva poimot na prose~na naemnina i misleweto deka visinata na naemninata zavisi od me|usebnata mo} na pretpriema~ot i rabotnikot.

110

Henri Simon ( Henri de Saint-Simon, 1760-1823) se zalaga za raspredelba spored rabotata i sposobnostite. Karl Marks ( Karl Marx, 1818-1883) e pretstavnik na socijalisti~kata koncepcija za pla}aweto na trudot. Toj smeta deka vo socijalisti~koto op{testvo sekoj poedinec dava pridones kon op{testvenoto bogatstvo spored svoite sposobnosti, a vo raspredelbata u~estvuva spored vlo`eniot trud, odnosno spored pridonesot vo negovoto sozdavawe. V. I. Lenin ( 1870-1921) se zalagal najprvo da se odbie trudot namenet na op{testveniot fond, a potoa sekoj rabotnik da dobie od op{testvoto onolku kolku {to i dal. Xon Majnard Kejnz ( John Maynard Keynes, 18831946) , e pretstavnik na teorijata za kupovnata mo} na naemninite spored koja zgolemuvaweto na platite na {irokite sloevi na vraboteni, doveduva do zgolemuvawe na pobaruva~kata na potro{nite dobra, a toa ja pottiknuva ekonomskata aktivnost i vrabotenosta. Teorijata na pregovara~ka mo} poa|a od stojali{teto deka naemninite }e bidat povisoki ili poniski vo zavisnost od mo}ta na rabotodavcite i sindikatite vo odredena prilika. Vo taa smisla zna~itelna uloga igraat i va`e~kite zakonski propisi. I vo ekonomskata teorija na porane{na Jugoslavija pogolem broj avtori se zanimavaa so problemite na raspredelbata i primawata na rabotnicite. Mo`e da se zaklu~i deka niz istoriskiot razvoj glavno se razvile dve koncepcii za raspredelba i pla}awe na trudot i toa ednata bur`oaska i drugata socijalisti~ka teorija za raspredelba i pla}awe na trudot. Spored bur`oaskata teorija izvori na nacionalniot dohod se trudot, zemjata, kapitalot i pretpriemni{tvoto. So raspredelbata na sekoj sopstvenik na spomenatite izvori mu se obezbeduva soodveten del od dohodot: na rabotnikotnaemnina, na zemjoposednikot-renta, na sopstvenikot na kapitalot-kamata i na pretpriema~ot - profit. So dobrovolno izdvojuvawe od tie delovi se obezbeduvaat sredstva za pro{irena reprodukcija, a so odano~uvawe se doa|a do sredstva za zadovoluvawe na zaedni~kite potrebi. Spored socijalisti~kata koncepcija izvori na nacionalniot dohod se trudot i prirodata, a so negovata

111

raspredelba se zadovoluvaat potrebite na rabotnicite, potrebite na op{testvenata reprodukcija i op{toop{testvenite potrebi. Socijalisti~kata koncepcija na raspredelba i pla}awe na trudot ne se poka`a kako uspe{na vo praksata na zemjite koi nea ja primenuvaa, isto kako i samiot sistem.

6. Praksa na pla}awe na trudot Dosega{nata praksa isfrlila na povr{ina nekolku kriteriumi i sistemi na raspredelba spored koi se odreduva zarabotkata na rabotnikot : 84) - pla}awe po vreme ( naemnina od vreme), - pla}awe po par~e ( naemnina od par~e), - pla}awe spored na~eloto “ sekomu podednakvo” (egalitarizam ili uravnilovka). - sistem na pla}awe na trudot po u~inok,
Inaku, vo zemjite so razvieno pazarno stopanstvo spored Mi{el Darbelet (Michael Darbelet ) i @an Lo`ini ( Jean Laugineu) se primenuvaat slednite sistemi na pla}awe na trudot, odnosno slednite sistemi na plati: - plata spored vreme ( odredeni saati x saatnica = plata); - plata spored par~e ( koli~ina x iznos po par~e = plata); - premiska plata ( plata po vreme + premija po par~e); - kolektivna plata ( grupnata zarabotka se deli na poedinci spored kvalifikacijata, starosta itn.); - kolektivni dodatoci ( na nivo na pogon ili celo pretprijatie, vo zavisnost od uspe{nosta vo raboteweto); - mese~ni plati ( koi gi dobivaat slu`benicite i rakovoditelite). Pri seto toa, kako podloga za utvrduvawe na visinata na saatnicata, premiite, dodatocite i iznosot po par~e voop{to slu`at : procenka na rabotata, normite na rabotata, normativite na potro{ok na materijal, planovite na proizvodstvo, planot na promet, planot na uslugi itn. ( Spored A. Jelavi} i dr., “ Ekonomika privrednih organizacija ”, Informator, Zagreb, 1988 god., str. 115. Vo vrska so odlu~uvaweto za pla}awe na trudot vo zemjite so razviena pazarna ekonomija vospostaveni se paritetni komisii ( sostaveni od ednakov broj ~lenovi pretstavnici na rabotodavcite i rabotoprimatelite nadle`ni za sklu~uvawe na tarifni dogovori), potoa vrz toa ima vlijanie i participacijata na rabotnicite vo upravuvaweto , a i zamenata na na~eloto “ ednakva nagrada za ednakva rabota” so na~eloto “ ednakva nagrada za ednakva osposobenost”.
84

112

kombiniran ( premiski ) sistem, so pla}awe na oddelni nagradi, premii, i - sistem na li~ni dohodi . Sekoj od ovie na~ini na pla}awe si ima svoi tehni~ki, ekonomski i socijalni implikacii. Pla}aweto po vreme e sistem spored koj rabotnikot se nagraduva spored vremeto pominato na rabota ( saat, den - raboten den, nedela ili mesec i sl.) bez ogled na u~inokot. Ovoj sistem e ednostaven i pristapen za personalot, a e i stimulativen za rabotnikot bidej}i e va`no toj da bide prisuten na rabota, a ne kolkav efekt }e ostvari. Pri ova i rabotnicite na ista rabota so razli~ni efekti dobivaat za ednakvo vreme i ednakva plata. Od psiholo{ka gledna to~ka ovoj sistem mu ugoduva i na rabotodavecot i na rabotnikot bidej}i rabotodavecot nastojuva za dogovorenoto vreme da izvle~e {to pove}e od rabotnikot , a rabotnikot nastojuva da mu dade {to pomalku. Me|utoa, ovoj na~in e neizbe`en kaj rabotite koi ne mo`at da se normiraat osobeno kaj administrativnite raboti. Taka, slu`benicite obi~no se plateni od mesec. Isto taka, ovoj sistem se primenuva i vo trgovijata, a i vo industrijata vo slu~aite koga e potrebna golema preciznost i kvaliteten trud ili ako e rabotata povrzana so izvesna opasnost ( pr. proizvodstvo na hemikalii, eksplozivi, oru`je i sl.). Pla}aweto po par~e ( akord) 85) e takov sistem vo koj pla}aweto se vr{i spored izvr{enata rabota, odnosno spored koli~inata na izrabotenoto. Ovdeka postoi odnapred dogovor me|u rabotodavecot i rabotnikot za cenata na izrabotuvaweto na odnosnoto par~e, odnosno rabota. Ako vo dogovorot ne postoi garantirana nadnica, odnosno vreme vo koe }e bide izvr{ena rabotata, toga{ se raboti za t.n. ~ist ili prost akord. Me|utoa, bidej}i rabotnikot izrabotuva vo sekoj slu~aj pogolem broj par~iwa, toj e zainteresiran za odredeno vreme da napravi i pogolem broj par~iwa taka {to vsu{nost, pla}aweto od par~e e eden vid pla}awe po u~inok. Vistinsko pla}awe po u~inok imame koga }e se opredeli normata za opredeleno vreme.
-

85)

Zborot akord ( accord) poteknuva od francuskiot jazik i zna~i soglasnost, dogovor, spogodba.

113

I bidej}i i ovoj sistem e eden vid pla}awe po u~inok toj mo`e da bide progresiven ili degresiven. Kaj progresivnoto pla}awe na trudot od par~e akordnata plata se zgolemuva srazmerno ( ili pobrzo) od zgolemuvaweto na u~inokot, dodeka kaj degresivnoto taa raste pobavno od zgolemuvaweto na u~inokot. Se smeta deka ovoj sistem na pla}awe na trudot vodi kon prekumerno iscrpuvawe na rabotnikot , a deka pretpriema~ot so zgolemenite u~inoci ostvaruva zgolemen profit kako posledica na degresijata na prose~nite fiksni i nekoi varijabilni tro{oci predizvikani od zgolemenata koli~ina na u~inoci. Uravnilovkata vo sekoj slu~aj od ekonomski aspekt e celosno nestimulativna bidej}i trudot nema sekoga{ ista slo`enost ( ednostaven prost trud i slo`en trud) . Ovoj na~in na raspredelba, odnosno pla}awe na trudot e kratko vreme primenet vo Pariskata komuna i vo porane{niot Sovetski Sojuz. Taka, so dekret na Pariskata Komuna od prvi april 1871 god. bilo propi{ano platata na najvisokite dr`avni funkcioneri da ne smee da bide povisoka od rabotni~kata plata. Vo Sovetskiot Sojuz vo 1917 godina doneseno e re{enie so koe platata na ministrite e ista so prose~nata rabotni~ka plata. Vakviot na~in na pla}awe na rabotata predizvikal niza nepovolni posledici vo Sovetskiot Sojuz kako {to e nezainteresiranost za naobrazba, nezainteresiranost na stru~waci od nadvor, opa|awe na produktivnosta, eksploatacija na ~ovek od ~ovek i sl.86)
Podocna vo Sovetskiot Sojuz kako osnovna forma na raspredelba spored trudot se voveduva t.n. “ Zarabotnaja plata ” ~ija golemina zavisi od koli~inata i kvalitetot na potro{eniot trud zasnovan na normi na izrabotka i norma vreme, potoa na kvalifikacijata na rabotnikot i slo`enosta na rabotata. Ova se kriteriumi za postojaniot del od platata na rabotnikot , a imalo i promenliv del vo oblik na premija za inicijativnost , operativnost, sovesnost i drugi oblici na zalagawe i efikasnost na rabotnikot. Site raboti bile grupirani vo {est klasi ( tarifi) po profesii, specijalnosti i kvalifikacii i sekoja od tie klasi go ozna~uvala stepenot na kvalifikacijata. Postoele i tarifni koeficienti koi poka`uvale za kolku mo`e da bide platata na sekoja klasa povisoka od platata na rabotnikot od prvata klasa. Osnovni oblici na plati bile: 1. plata na izrabotka so podvidovi i toa: plata po edinica na individualen u~inok, premiska plata na izrabotka, brigadna
86 )

114

Vo ponatamo{niot tek na vremeto ovie tri na~ini na pla}awe se dopolnuvani i modificirani so voveduvawe na normi na trudot i normativi na materijalot, so premirawe na za{tedite i diferencirawe na rabotite spored nivnata slo`enost, odgovornost, napor i rabotni uslovi pod koi se izvr{uvaat rabotite. Sistemot na pla}awe na trudot po u~inok zna~i na rabotnikot da mu se pla}a vo zavisnost od realno izrabotenata rabota vo odredena koli~ina i kvalitet. Ova bara realno i solidno postavuvawe na normi bidej}i ako se tie previsoki pretstavuvaat tovar za rabotnikot, a ako se preniski pretstavuvaat tovar za pretprijatieto ( lesno se nadminuvaat, gi zgolemuvaat tro{ocite, raste cenata na ~inewe na proizvodite,se smaluva konkurentskata sposobnost na pretprijatieto i sl.) . Pla}aweto na trudot spored u~inok mo`e da bide direktno i progresivno. Direktnoto pla}awe e ona kade u~inokot i platata stojat vo pravo proporcionalen srazmer: za pogolem u~inok-pogolema plata i obratno. Progresivno pla}awe pak e ona kade za izvr{uvawe na normata u~inokot, se primenuva soodveten osnoven stav, a za se ona {to e preku nea se primenuva izvesen progresiven sistem na pla}awe. Taka na primer, za nadminuvawe od 1-10% se opredeluva zgolemuvawe na osnovnata stavka za 5 %, za natfrluvawe od 11 do 20 % zgolemuvawe od 10% i tn. Premiskite sistemi na pla}awe se takvi sistemi na pla}awe na trudot kade na rabotnicite se davaat premii, nagradi bilo za dobro izvr{uvawe na rabotata bilo za postignat uspeh vo pogled na kvalitetot na proizvodite, bilo za ostvareni za{tedi vo vreme i materijal, bilo pak za uspe{no rakovodewe so rabotite. Ovie sistemi se eden vid dopolnitelni sistemi na pla}awe na trudot i naj~esto se upotrebuvaat vo kombinacija so osnovnite sistemi ( vremenskiot, akordniot i sistemot po u~inok). Kaj premiskite sistemi vsu{nost postoi podelba na postignatoto nad normata me|u rabotnikot ( za izvr{eniot
ili grupna i akordna plata, i 2. plata po vreme so podvidovi : ednostavna plata po vrema ( po saat, den i mesec) i premiska plata po vreme. Pokraj ovie vo odredeni priliki se primenuvale i kombinirani oblici na plati.

115

pogolem napor) i pretprijatieto ( za anga`iranite sredstva). Ovaa podelba se vr{i na razni na~ini: 50 : 50, nekoga{ pogolem procent za rabotnikot, ili pak eden del se dava i na nadzorniot personal. Davaweto na premiite-nagradite mo`e da se vr{i poedine~no i toga{ imaat individualen karakter, a mo`e i grupno vo koj slu~aj se raboti za grupno-premiski sistem. Sistem na li~ni dohodiOvoj sistem e karakteristi~en za porane{na Jugoslavija. Osnova na seto toa e op{testvenata sopstvenost i samoupravuvaweto na rabotnicite. Zatoa se smetalo deka primawata na rabotnicite ne mo`at da zavisat samo od u~inokot na rabotnoto mesto, tuku tie treba da bidat povrzani so vkupnite rezultati i na organizacionata edinica na koja tie i pripa|aat , a i na seta organizacija. Pokraj toa, se isfrlaat terminite pla}awe ili nagraduvawe na trudot , a se voveduva poimot raspredelba na dohodot bidej}i rabotnicite sami vrz osnova na odredeni merila i kriteriumi go raspredeluvale dohodot (dobivkata). Ovoj sistem na li~ni dohodi pominal eden podolg evolutiven pat. Najprvo kako nagraduvawe po edinica proizvod vo sredinata na pedesettite godini,87) potoa kako 88) nagraduvawe po kompleksen u~inok pa sé do raspredelba spored rabotniot pridones na rabotnikot. Vo poslednata svoja faza li~nite dohodi na rabotnicite se utvrduvale spored pridonesot vo rabotata i zavisno od rezultatite od trudot i raboteweto {to gi ostvaruvala osnovnata organizacija. ( Poop{irno za sistemot na li~ni dohodi }e stane zbor vo delot za nagraduvawe na trudot vo Republika Makedonij

7. Nau~ni metodi za pla}awe na trudot
87 )

Kaj ovoj sistem osnoven princip e dokolku se izrabotat pove}e edinici proizvod dotolku e sozdadena pogolema zarabotuva~ka vo masata. Ovoj metod zna~i, se povrzuva isklu~ivo so principot na produktivnosta. 88 ) Toa e sistem na nagraduvawe ( raspredelba) koj {to se smetalo deka go stimulira rabotniot kolektiv pri zgolemuvaweto na proizvodstvoto da vodi smetka i za poekonomi~no i porentabilno rabotewe.

116

So cel da se sozdade {to poadekvaten sistem na pla}awe na trudot treba da se nastojuva toj da se temeli na zavisnosta na platata na rabotnikot od negoviot pridones vo rabotata. Za da se odredi kolku e mo`no poto~no pridonesot na rabotnikot pak, mnogu e va`no da se odredi vrednosta na rabotnoto mesto, odnosno vrednosta na rabotite {to se izvr{uvaat na toa rabotno mesto. Koga ja znaeme vrednosta na rabotite i kvantitativniot rezultat {to go postignal rabotnikot mnogu polesno mo`eme da go presmetame i negoviot pridones. Proizleguva deka normata {to }e ja postigne rabotnikot e samo eden od na~inite za merewe na kvantitetot na trudot, a pridonesot na rabotnikot e po{iroka kategorija i ja opfa}a i vrednosta na rabotite. Pokaraj toa, pridonesot na rabotnikot vo po{iroka smisla opfa}a i drugi kategorii kako {to se kvalitetot na trudot, za{tedite vo materijali, podobro koristewe na proizvodnite kapaciteti , odnosot vo rabotnata sredina so drugite vraboteni sl. Vrednuvaweto na rabotata pretstavuva aktivnost pri koja so primena na soodvetni kriteriumi ( barawa) se sporeduvaat site raboti {to se izvr{uvaat vo pretprijatieto i se utvrduva vrednosta ( te`inata) na rabotite na sekoe oddelno rabotno mesto i vrz taa osnova se vospostavuvaat i soodvetni odnosi me|u samite rabotni mesta. Vrednuvaweto, odnosno procenkata na rabotata ( Job Evaluation) ili kako u{te se narekuva stepenuvawe na rabotata (Job rating) spored Henri Hodges ( Henryu G. Hodges) e komparativna klasifikacija na rabotite, nezavisno od rabotnicite koi gi izvr{uvaat. 89 Spored {vajcarecot Vili Bloh ( Willy Bloch ) 90 procenkata na rabotata e postapka so koja za site raboti vo pretprijatieto , pogonot i sl. se odreduvaat nivnite vrednosti ( te`ini) i vrz taa osnova se grupiraat vo odredeni grupi. Osven toa toj naglasuva deka sistemot na procenka na rabotata ne smee da bide ist za site pretprijatija i od site

89 90

Spored A. Jelavi} i dr., cit. delo, str 117. Isto , str. 117.

117

granki bidej}i sekoe od niv si ima svoi specifi~nosti koi pri procenkata treba da se uva`uvaat. Mnogu e va`no da se naglasi deka pri procenkata na rabotite se vr{i vrednuvawe na rabotite {to se izvr{uvaat na rabotnoto mesto, a ne na rabotnikot {to niv gi izvr{uva. Vo ovaa smisla, }e ja citirame i napomenata od eden ameri~ki prira~nik za procenka na rabotata koja glasi : “ Kvalifikacijata, izveduvaweto na rabotata i li~nite kvaliteti na rabotnikot se faktori koi ne se zemaat vo predvid pri procenkata na negovata rabota. Tie treba da se imaat vo predvid vo drugite fazi na li~niot trud kako {to se na primer, vrabotuvaweto, obrazovanieto, unapreduvaweto i procenkata na rabotniot pridones.” 91 Spored toa mo`e da se konstatira deka pri procenkata na rabotata : a) se procenuva rabotata , a ne nejziniot izvr{itel, b) procenkata na rabotata mora da se prisposobi kon potrebite na sekoe oddelno pretprijatie, i v) za ednakva rabota treba da se priznae ednakva te`ina bez ogled na individualnite razliki me|u izvr{itelite. Vrednuvaweto na rabotata mo`e da se vr{i so pove}e metodi i toa: - metod na rangirawe, - metod na klasifikacija na rabotite vo platni grupi, - metod na sporeduvawe na barawata ili direktna pari~na metoda, i - metod na bodirawe. Prvite dve metodi se t.n. zbirni metodi bidej}i so niv se procenuva te`inata na rabotata vo celina. Toa zna~i deka rabotite se vrednuvaat sumarno, spored site barawa odedna{ (znaewa i sposobnosti, odgovornost, napori i uslovi za rabota), a ne spored vrednosta na sekoe barawe oddelno. Razlikata e samo vo toa {to kaj metodot na rangirawe brojot na grupite ( rangovite) ne e odnapred opredelen, a kaj metodot na klasifikacija brojot na klasite i platite za sekoja

91

Spored A. Jelavi} i dr., cit. delo, str117. ( Training Manual, No. 127. Personnel Management- Job Evaluation, International Corporation Administration, Washington, D.C. , str. 2.)

118

klasa e odnapred opredelen pred da se pristapi kon vrednuvawe na rabotite. Kaj metodot na rangirawe brojot na grupite mo`e da bide pomal ili pogolem vo zavisnost od ocenkata na procenitelot na rabotata i od `elbata da se sprovede poglobalna ili podetalna klasifikacija na rabotite. Ovdeka sekoja od utvrdenite grupi (rangovi) slu`i kako osnova za odreduvawe na platite na rabotnicite {to gi izvr{uvaat rabotite opfateni vo tie grupi. Kaj metodot na klasifikacija vo platni grupi po opredeluvaweto na brojot na klasite i platite za sekoja klasa, sekoja od niv grubo se definira i se vr{i opis i popis na rabotite i se utvrduva vo koja klasa vrz osnova na izvr{eniot opis mo`e da se klasira soodvetnata rabota. Zbirnite metodi se poednostavni za primena i ne baraat pogolemi tro{oci pri nivnoto sproveduvawe. Za razlika od niv drugite dve se t.n. analiti~ki metodi bidej}i do vkupnata te`ina na rabotata se doa|a so procenka na barawata : stru~nost, odgovornost, napor i rabotni uslovi. Ovie metodi se posigurni i posoodvetni za procenka na golem broj raboti. Kaj metodot na sporeduvawe na barawata najprvo se odreduvaat barawata ( faktorite spored koi }e se rangiraat i sporeduvaat rabotite. Naj~esto toa se stru~nosta i ve{tinata, umstvenite napori, fizi~kite napori, odgovornosta i uslovite za rabota. Potoa se izbiraat nekolku klu~ni raboti koi se javuvaat vo pretprijatieto i koi na nekoj na~in se reprezentativni raboti za site raboti {to se javuvaat vo pretprijatieto. Tie reprezentativni raboti detalno se opi{uvaat i analiziraat i vrz osnova na toa se rangiraat za sekoj faktor , t.e. barawe oddelno taka {to se dobivaat tolku rang listi kolku faktori t.e. barawa sme odredile. Vo ponatamo{nata postapka se utvrduva soodvetna pari~na vrednost za sekoja rabota kaj sekoj faktor taka {to vkupnata pari~na vrednost na bilo koja reprezentativna rabota pretstavuva zbir od vrednostite {to kaj soodvetnite faktori gi dobile soodvetnite raboti. Ostanatite raboti vo pretprijatieto koi ne se izbrani kako reprezentativni, se vrednuvaat na toj na~in {to se sporeduvaat so reprezentativnite raboti, odnosno za sekoj

119

faktor kaj nereprezentativnite raboti se utvrduva koja reprezentativna rabota e najsli~na i od nea se zema vrednosta na soodvetniot faktor. Zbirot na pari~nite vrednosti za site taka utvrdeni faktori za soodvetnata nereprezentativna rabota ja dava vrednosta na nereprezentativnata rabota izrazena vo pari~ni edinici. Najra{irena primena me|utoa, nao|a bodovnata metoda koja se temeli na `enevskata {ema za analiti~ka procenka na trudot prifatena 1950 g. 92) Procesot na vrednuvawe na rabotata so pomo{ na ovaa metoda pominuva niz slednive fazi : - popis i opis na rabotite, - analiza i stepenuvawe, i - bodirawe i rangirawe. Pri popisot na rabotite na poseben formular se popi{uva sodr`inata na rabotata ( {to sé se raboti), a dodeka so opisot rabotite se ras~lenuvaat na nivnite sostavni aktivnosti na koj na~in se ovozmo`uva nivno opfa}awe vo vrednuvaweto na trudot. Opi{uvaweto se vr{i so snimawe na rabotite , posmatrawe i zabele`uvawe na videnoto ili so dopolnuvawe na izvr{enite snimawa preku ispituvawe na izvr{itelite na rabotite i nivnite neposredni rakovoditeli. Opis na rabotite se vr{i za site rabotni mesta i za site raboti koi tie gi izvr{uvaat. Vo narednata faza ( analiza na rabotite) najnapred se vr{i izbor na kriteriumi vrz ~ija osnova }e se vr{i vrednuvaweto na rabotata. Ovie kriteriumi se zaedni~ki za site raboti, odnosno rabotni mesta. Osnovni takvi kriteriumi se znaewe i sposobnosti ( slo`enost na rabota) kogo }e go ozna~ime so “ A”, odgovornost so “ B”, napori so “ V ” i uslovi za rabota so “ G “ . Vo ramkite na vaka utvrdenite op{ti kriteriumi se odreduvaat i poedine~ni kriteriumi i elementi. Ovie poedine~ni kriteriumi se razlikuvaat kaj oddelni pretprijatija vo zavisnost od negovata dejnost. Taka na primer, za
92

Analiti~kata procenka na rabotata poteknuva od Soedinetite Amerikanski Dr`avi u{te od krajot na 19 vek. Vo Evropa po~nuva da se primenuva od 1918 godina. Do po~etokot na Vtorata svetska vojna bavno , a posle nea zabrzano se {iri najnapred po razvienite, a potoa i vo mnogu drugi zemji vo svetot. Vo SAD i vo zapadnoevropskite zemji taa e na zavidno nivo od nau~en, stru~en i metodolo{ki aspekt.

120

odredeni pretprijatija kaj kriteriumot znaewe i sposobnosti bi mo`ele da gi imame slednive poedine~ni kriteriumi: 93 A - Znaewe i sposobnosti A1- {kolsko znaewe, A2- stru~nost ( prakti~na obuka), A3- ume{nost, inicijativa, A4- iskustva za rakovodewe i koordinacija. Kaj kriteriumot “B” odgovornost bi mo`ele da imame : B 1- odgovornost za pravilno izveduvawe na rabotata, B2- odgovornost za sredstvata na trudot, B3 - odgovornost za procesot na rabota, i B4- odgovornost za vr{ewe raboti od op{to zna~ewe za pretprijatieto. Kaj kriteriumot “V” napori , bi mo`ele da gi imame ovie podkriteriumi : V1- umstven napor, V2- napor na setilata, V3- fizi~ki napor, i V4- napor vo odnosi so drugi. Kaj ~etvrtiot kriterium, uslovi za rabota bi mo`ele da gi imame slednive poedine~ni kriteriumi: G1- opasnost od nastinki i rabota na otvoreno, G2- opasnost od nesre}ni slu~ai, G 3- temperatura, G4- voda, vlaga, kiselina, G5- ne~istotija i pra{ina, G6- plin , parea, neprijatni mirisi, G7- bu~ava i tresewe, i G 8- svetlina. Stepenuvaweto pak, pretstavuva postapka za odreduvawe na stepenot na intenzitetot ( ja~inata) na sekoe oddelno barawe. Toa se izvr{uva vrz osnova na podatocite od analizata i definicijata na stepenot na oddelnoto barawe. Na primer ako za {kolsko znaewe gi imame slednite definicii : osnovno obrazovanie, potoa sredno obrazovanie, vi{e i visoko. Sekoja od ovie definicii pretstavuva i soodveten stepen . Kolku e povisoko obrazovanieto tolku e povisok i stepenot. Na primer, ako za nekoe mesto sme odredile so
93 )

Osnovnite i poedine~nite kriteriumi se dadeni spored pove}e trudovi.

121

opisot i popisot na rabotite deka se bara sredno obrazovanie, toa zna~i deka za prviot poedine~en kriterium kaj kriteriumot “ A “ se bara vtor stepen . I taka, za site poedine~ni kriteriumi, za sekoe rabotno mesto, odreduvame stepen na intenzitet. Intenzitetot kaj drugite poedine~ni kriteriumi osven {kolskata sprema se izrazuva vo razli~en broj stepeni i na sledniov na~in: - prv stepen- nikakov ili nezna~itelen intenzitet, - vtor stepen- mal, - tret stepen- sreden, - ~etvrt stepen - golem, i - petti stepen -mnogu golem intenzitet. Na krajot se vr{i bodirawe i rangirawe na rabotite , odnosno rabotnite mesta. Sekoj kriterium vkupno i sekoj poedine~en kriterium oddelno spored stepenot nosi odreden broj bodovi. So sobirawe na bodovite za site poedine~ni kriteriumi za soodvetnoto rabotno mesto go dobivame zbirot na bodovite za toa rabotno mesto. Zbirot na bodovite po site barawa za oddelnoto rabotno mesto, vsu{nost, pretstavuva procenka na te`inata ili vrednost na rabotnoto mesto izrazena vo bodovi. Po izvr{enoto bodirawe na rabotnite mesta se prio|a kon rangirawe na rabotnite mesta bilo po redosled od rabotnoto mesto so najmnogu bodovi do rabotnoto mesto so najmalku bodovi ili obratno.

8. Normirawe na rabotata Pokraj vrednuvaweto na rabotata, va`na komponenta vo aktivnostite na pretprijatieto kon sozdavawe na efikasen sistem na pla}awe na trudot pretstavuva i negovoto normirawe.94)
94 )

Vrz osnova na arheolo{kite naodi se pretpostavuva deka prvi obidi za merewe na trudot se vr{eni u{te vo stariot Egipet i Kina. Isto taka, od Ksenofonoviot trud ” Higopedija ” vo koj se prika`uva podelbata na trudot pri izrabotka na ~evli mo`e da se vidi deka i vo stara Grcija imalo takvi obidi.

122

Normiraweto e vsu{nost odmeruvawe na rabotniot u~inok na sekoj poedinec, odnosno sekoja grupa vo pretprijatieto. Vo taa smisla voveden e i terminot “ rabotna norma “ pod {to se podrazbira “ rabotniot u~inok ( efekt) vo opredelena koli~ina i kvalitet na proizvodi {to treba da go postignat eden ili pove}e rabotnici so racionalna upotreba na sredstvata za proizvodstvo (pogonskite aparati, surovinite, energijata i drugiot materijal) i vo opredeleno vreme.” 95) Postojat razli~ni vidovi normi 96) vo zavisnost od metodata {to e primeneta pri utvrduvaweto na dadenite normi. Taka razlikuvame: 1. Normi spored edinica merka vo koja tie se iska`uvaat pri {to tie se delat na norma vreme i norma izrabotka. 2. Normi spored brojot na rabotnicite i uredite na rabotnoto mesto pri {to tie se delat na individualni i grupni ( kolektivni) normi, i 3. Normi spored na~inot, odnosno metodot primenet pri nivnoto utvrduvawe pri {to tie se delat na empiriski ( iskustveni, statisti~ki, grubo snimeni i sl.) i tehni~ki normi koi mo`at da bidat
So pojavata na manifakturnite pretprijatija se javuva potrebata za {to poto~no merewe na vremeto na rabota. Vo 19 vek so brziot razvitok na ma{inskata industrija u{te poseriozno se nametnuva potrebata za merewe na trudot i iznao|awe metodi na rabota koi }e ovozmo`at {to podobra vremenska usoglasenost na trudot na lu|eto i ma{inite. Ovaa zada~a prv po~nal prakti~ki da ja re{ava F.V. Tejlor. Toj go ras~lenuva procesot na trudot na soodvetni komponenti: operacii, podoperacii, dvi`ewa, zafati itn. , i pri toa vr{i selekcija kaj dvi`ewata na potrebni i nepotrebni. Nepotrebnite gi eliminira, a potrebnite gi hronometrira i vrz osnova na toa go utvrduva potrebnoto vreme za opredelena rabota, rabotna operacija i sl. Na toj na~in Tejlor gi utvrduva normite za rabota i vrz osova na taka utvrdenite normi za prv pat voveduva nov sistem na pla}awe na trudot spored ispolnuvaweto na normite. Denes normiraweto e dosta naprednato i zbogateno so novi tehniki i metodi na nau~no merewe i analiza na rabotata koi se zasnovaat na matematsko-statisti~ki metodi i na zakonot na verojatnosta. ( Spored K.A.Mitreski i V.Taleska , cit.delo, str.221.) 95 ) K. A. Mitreski i V.Taleska, cit. delo, str. 222. 96 ) Za razlika od poimot norma, postoi i poimot normativ na trudot pod {to se podrazbira opredeleniot potro{ok na materijali ( gorivo, elektroenergija i sl.) i vremeto po edinica proizvod ili usluga. Normativite se iska`uvaat vo naturalni i pari~ni edinici i se temel na racionalnoto proizvodstvo.

123

tehni~ki vo op{ta smisla na zborot i standardni normi. 1. Normi po edinica merka - Ovie normi mo`at da bidat norma-vreme t.e. so baza opredelena vremenska edinica ( den, saat, minuti i sl.) i norma- izrabotka, t.e. so baza opredelena koli~ina proizvod. Vremenskata rabotna norma e takva norma {to vodi smetka za vremeto {to e potrebno za eden rabotnik da ja zavr{i edna postavena rabotna zada~a pri {to treba da postigne pri dadeni organizaciono-tehni~ki uslovi i odreden kvalitet. Vremenskata norma e sekoga{ izrazena vo dve merki: na primer potrebni se 5 minuti za izrabotka na edno par~e, 15 minuti za 1 kilogram od nekoj proizvod ili eden saat za 1 metar od nekoj drug proizvod. Ako vremenskata norma ja ozna~ime so N, toga{ taa iznesuva N=5 min/par~e, odnosno N=15min/kg, odnosno 60 min/metar. Vremenskata norma u{te se narekuva i normativ na trudot bidej}i slu`i za planirawe na rabotnata sila , kako i za sostavuvawe na pretkalkulaciite {to se odnesuvaat na proizvodstvoto. Norma-izrabotka, e takva norma koja trgnuva od koli~inata na proizvodite {to eden rabotnik }e ja proizvede vo opredelena edinica vreme pri dadeni organizacionotehni~ki uslovi i pri baran kvalitet. I ovaa norma e sekoga{ izrazena so dve merni edinici : par~iwa i vreme, metri i vreme, kologrami i vreme itn. Normata vreme i normata izrabotka se komplementarni i mo`at da se pretvoraat edna vo druga vo zavisnost od toa {to e potrebno vo dadeniot moment. 2. Normi spored brojot na rabotnicite i uredite na rabotnoto mesto : Spored toa dali se odnesuvaat na eden ili na pove}e rabotnici, normite se delat na individualni i grupni normi. Individualnite ( poedine~ni ) normi se utvrduvaat za rabotniot u~inok na eden rabotnik i nivnoto izvr{uvawe zavisi isklu~ivo od zalagaweto i ve{tinata na individuata. Grupnite ( kolektivni) normi se utvrduvaat za rabotniot u~inok na dva ili pove}e rabotnici. Ovie normi se utvrduvaat koga tehnolo{kiot proces ne dozvoluva poedine~no merewe na rezultatite od rabotata i vo slu~ai

124

koga e toa mo`no, no poradi me|uzavisnosta na oddelnite rabotni mesta toa ne e celishodno (kaj veri`noto proizvodstvo). Od aspekt na uredite na rabotnoto mesto se diferenciraat i t.n. slo`eni normi koi se primenuvaat vo slu~aite koga eden rabotnik izvr{uva edna ili pove}e rabotni operacii na pove}e uredi i ma{ini. 3. Normi spored na~inot na nivnoto utvrduvawe Ovie normi mo`at da se podelat vo dve grupi i toa empiriski i tehni~ki normi. Empiriskite normi se takvi normi koi se zasnovaat na odredeni podatoci {to se vodat vo pretprijatieto za potro{okot na vremeto, ili se potpiraat na iskustvoto i praktikata na onie {to gi utvrduvaat ili pak i na ednoto i na drugoto. Pod tehni~ki normi pak podrazbirame takvi normi koi se utvrduvaat po pat na nau~ni metodi so mereweto na vreme-izrabotka so pomo{ na razni instrumenti so ras~lenuvawe na rabotnite operacii na sostavni elementi, so studija na vremeto i dvi`eweto i tn. Pri odreduvaweto na ovie normi se prio|a na eden studisko nau~en na~in pri {to postojat mo`nosti za objektivno postavuvawe na normata i bez u~estvo na subjektivni elementi.97) Tehni~kite normi mo`at da bidat : tehni~ki normi vo po{iroka smisla na zborot i standardni tehni~ki normi. Tehni~kite normi vo po{iroka smisla na zborot se utvrduvaat po pat na merewe na trudot, no so prethodni pripremi i analizi na potrebnoto vreme, snimawe, izbor na zafatite, izbor na rabotnicite, broj na merewe itn., kako bi se postignala takva metoda na rabota {to ovozmo`uva postignuvawe na najgolema produktivnost na trudot. Standardnite tehni~ki normi se baziraat na odnapred ve}e postaveni standardi - zafati so utvrdeni standardni vremiwa. Ovie normi vsu{nost pretstavuvaat
97 )

Celosniot priod kon rabotata i nejzinoto traewe se narekuva studija na rabotata. Taa prestavuva metoda na nau~no, logi~no i celosno analizirawe na na~inot na rabota so cel da se iznajde najekonomi~en na~in na rabota i da se odredi vremeto potrebno na eden prose~en ve{t rabotnik so odredeni kvalifikacii za izvr{uvawe na opredelena rabota so negovo normalno zalagawe i zamor. ( Pove}e za ova vidi ka K.A.Mitreski i V. Taleska, cit. delo, str.226-229)

125

koristewe na odnapred utvrdeni normi za vreme i za dvi`ewa. Vremiwata na zafatite mo`at da bidat isti i ako se ovie zafati vo sostavot na razni operacii {to se izveduvaat na razni proizvodi. I empiriskite i tehni~kite normi (bilo onie vo po{iroka smisla na zborot ili standardnite) imaat svoi pozitivni, no i svoi negativni strani . Empiriskite normi se popovolni koga t.n. hronometrirawe ( merewe na vremiwata na postapkite so hronometar) dava visoki vremiwa zaradi toa {to posmatranite rabotnici go sokrivaat normalniot intenzitet na trudot za da mo`at potoa da postignat povisoki normi. Isto taka tie se popovolni i vo slu~aite koga ne postoi mo`nost za precizno utvrduvawe na dopolnitelnite kalkulativni vremiwa ili pak koga elementite vrz osnova na koi se pristapilo kon hronometrirawe ~esto se menuvaat taka {to normata, iako pravilno odmerena vo praksa, se poka`uva kako nerealna. Slabostite pak na ovie metodi se vo toa {to tie se pred se subjektivni metodi, a postojat i mo`nosti za eventualni gre{ki pri nivnoto utvrduvawe. Kaj normite odredeni vrz osnova na iskustvo, gre{kite zavisat od akumuliranoto iskustvo kaj onoj koj niv gi odreduva, a kaj statisti~kite na~ini na utvrduvawe na normite gre{kite }e zavisat od brzinata so koja se menuvaat uslovite na rabota. Toa e i eden od nedostatocite na ovie normi bidej}i pri nivnoto utvrduvawe ne se zemaat vo predvid promenite koi nastanale vo uslovite za rabota, tuku se zema vremeto na traewe na odredena rabota vo minatoto kako potrebno vreme za istata rabota vo idnina. Zaradi vakvite slabosti, prednost im se dava na tehni~kite normi koi se zasnovaat na sovremeni nau~ni metodi , potoa nudat pogolema objektivnost, so nivnata preciznost doveduvaat do otkrivawe na rezervi na rabotna sila, do zgolemuvawe na produktivnosta na trudot, nudat uslovi za reorganizacija na rabotniot proces, personalot polesno gi prifa}a i pove}e veruva vo nivnata objektivnost, predizvikuvaat pomali tro{oci za normirawe i sl. No, i ovie normi imaat svoi nedostatoci. Pred sé, za nivno utvrduvawe e potreben visoko tehni~ki izgraden personal. No, najgolemata zabele{ka na ovie normi

126

pristignuva od rabotnicite li~no, od rabotni~kite sindikati i od odredeni teoreti~ari. Taa zabele{ka se odnesuva na nivnata golema preciznost koja bara izvonredni napregawa i zalagawa od strana na rabotnicite i vnesuva vo niv strav od otpu{tawe i od namaluvawe na brojot na rabotnicite.

9. Procenka na rabotniot pridones Platata {to rabotnikot ja dobiva za opredelen period na vreme zavisi pred sé od vrednosta na rabotite {to toj gi izvr{uva i od rezultatite {to toj gi ostvaruva pri toa. Vrednosta na rabotata na rabotnikot izrazena vo bodovi pretstavuva startna osnova vo opredeluvaweto na visinata na negovata plata. Kone~niot iznos na platata }e bide pogolem ili pomal vo zavisnost od ostvarenite rezultati na rabotnikot mereni pred se so kvantitetot na rabotata izrazen preku ostvaruvawe na normata, potoa od kvalitetot na rabotata, koristeweto na sredstvata za rabota, za{tedite pri rabotata i sl. Seto toa vsu{nost pretstavuva procenka na rabotniot pridones na rabotnikot. Pod procenka na rabotniot pridones podrazbirame sistematska valorizacija na delotvornosta na rabotnikot vo izvr{uvaweto na rabotite koi mu se dovereni. I dodeka procenkata ( vrednuvaweto) na rabotata dava{e odgovor na pra{aweto kolku e te{ka rabotata, procenkata na rabotniot pridones dava odgovor na pra{aweto kolkavi i kakvi se rezultatite na rabotata na rabotnikot. Pridonesot na rabotnikot gi opfa}a ne samo ekonomsko-tehni~kite komponenti ( kako {to se na pr. postignatata produktivnost na trudot, ekonomi~nost, preciznost, kvalitet i sl.), tuku i komponentite so psihosocijalni obele`ja ( odnos kon rabotata i kon drugite, spremnost za sorabotka i sl). 98)
98

Smislata i potrebata od procenka na rabotniot pridones i na rabotnicite koi rabotat po u~inok , angliskiot institut za rakovodewe ja objasnuva na

127

I za procenkata na rabotniot pridones stojat na raspolagawe soodvetni metodi koi isto taka mo`at da se podelat na zbirni i analiti~ki. So pomo{ na prvite procenkata se izvr{uva zemaj}i ja vo predvid efikasnosta na rabotnikot vo celina , a so vtorite se vr{i procenka na odredeni elementi na rabotniot pridones vrz ~ija osnova se dobiva odreden stepen na celokupna uspe{nost na rabotnikot. Izborot na komponenti za ocenka na rabotniot pridones zavisi od pretprijatie do pretprijatie. No bez ogled na toa, na sekoja komponenta treba da se odredi soodvetna relativna te`ina ( ponder) so ~ija pomo{ }e se izvr{i presmetka na udelot na oddelnata komponenta vo vkupniot raboten pridones. Taka na primer, kaj proizvodnite rabotnici najva`ni }e bidat koli~inata i kvalitetot na proizvedenoto, kaj slu`benicite a`urnosta i to~nosta, a kaj rakovoditelite nivnata organizaciona efikasnost i odnosot kon rabotnicite i drugite lica so koi ima slu`beni kontakti.

10. Pla}awe na trudot vo Republika Makedonija

Vo vrska so pla}aweto na trudot vo Republika Makedonija mo`eme da razlikuvame dva periodi na posmatrawe. Edniot od niv e periodot do osamostojuvaweto , odnosno od 1945 do 1991 godina, do koga Makedonija be{e vo sostav na toga{na socijalisti~ka Jugoslavija ( SFRJ) i vtoriot period e periodot po osamostojuvaweto do denes.
sledniov na~in: “ Najbrziot rabotnik ( ili grupa) mo`at da postignat visok u~inok na smetka na svoite kolegi, da odbivaat sorabotka, zemaj}i go siot raspolo`liv materijal za sebe, ne vodej}i dovolno smetka za ma{inite i opremata, proizveduvaj}i golema koli~ina na {kart i najnizok kvalitet koj kontrolata sé u{te go podnesuva. Najbrzite rabotnici mo`at da ja po~nat rabotata podocna i so toa da gi zadr`uvaat drugite vo nivnata rabota pa sepak do krajot na denot da ostvarat potrebna koli~ina so vlo`uvawe na pogolemi napori. Takviot rabotnik mo`e da bide nekooperativen, da odbiva da raboti prekuvremeno ili da ima svoj udel vo odredeni krizi. A sepak, ako pla}aweto se vr{i po u~inok, takviot rabotnik mo`e da ima najgolema zarabotka vo svoeto oddelenie”.

128

10.1. Periodot od 1945 do 1991 godina Prviot period mo`e isto taka da se podeli na dva podperioda od koi edniot e vo vremeto od 1945 do 1957 godina i mo`e da se nare~e period na platen sistem i vtoriot podperiod e vo vremeto od 1958 do 1991 godina i e period na sistem na raspredelba na li~ni dohodi. Periodot na sistemot na plati , vo negovata prva polovina , vo godinite od 1945- 1951 , se karakterizira po toa {to platite se utvrduvale so uredbi i pravilnici na sojuznite organi. Od 1952 godina pak, platite se odreduvale so tarifni pravilnici na pretprijatijata, koi pravilnici morale da bidat odobreni , odnosno potvrdeni od dr`avnite organi. Pri toa, kako osnovni kriteriumi za odreduvawe na platite se zemale formalnite kvalifikacii, rabotniot sta` i slu`benata polo`ba. Vsu{nost , toa bile po pravilo plati po vreme ( na saat ili na mesec), a po isklu~ok i po norma, dokolku u~inokot mo`el da se meri. Sistemot na plati od ekonomski aspekt ne e stimulativen bidej}i vrednuval isklu~ivo stati~ki kriteriumi kako {to se formalnata kvalifikacija, rabotniot sta` i slu`benata polo`ba, a gi zanemaruva koli~inata i kvalitetot na ostvarenite u~inoci. Na toj na~in se dava mo`nost i za mnogu dobri, no i za mnogu slabi poedine~ni rezultati, no so ednakvi formalni kriteriumi da se dobivaat ednakvi plati {to zna~i zaslugite na edni se prelevale vo korist na drugi rabotnici. Ova bilo zatoa {to vo toa vreme pove}e se veruvalo na svesta na rabotnicite otkolku na vistinskata materijalna stimulacija. Za ovoj period e karakeristi~no i toa {to se zabele`uvaat ( 1957 god.) i prvite obidi platite da se odreduvaat i po analiti~ki pat, so analiti~ka procenka na trudot.

129

Vtoriot period, periodot na t.n. li~ni dohodi zapo~nuva formalno od 1958 godina koga pretprijatijata 99) steknale pravo da go raspredeluvaat t.n. dohod i otpo~nale so primenata na edinstveniot jugoslovenski sistem na analiti~ka procenka na rabotata. 100) Sistemot za analiti~ka procenka na rabotata bil zadol`itelen od 1958 do 1961 godina. Negovata primena ne poka`ala nekoi pozna~itelni rezultati pred sé bidej}i vo negovoto sproveduvawe namesto rabotata se procenuval nejziniot izvr{itel taka {to za ednakvi raboti vo golem broj slu~ai se dobivala neednakva te`ina ili broj na bodovi. Vrz taa osnova bile utvrdeni mese~ni startni osnovi za li~nite dohodi, a relativnite odnosi koi proizlegle od niv bile osnova za raspredelba na celokupnata masa na dohod, t.e. i na mese~nite akontacii i na razlikite po zavr{nite smetki. Vo uslovi na takov odnapred odreden i isklu~ivo vrz osnova na formalni kriteriumi formiran li~en dohod, bez diferencirawe na vistinskite rezultati na trudot, i najdobrite i najlo{ite rabotnici na ista rabota dobivale ednakvi zarabotki. Od 1961 godina namesto porane{nite tarifni pravilnici se donesuvaat pravilnici za raspredelba na li~ni dohodi koi pove}e ne podle`at na soglasnost od organite nadvor od pretprijatieto, tuku treba da bidat samo prifateni od rabotni~kite soveti 101) vo soodvetnoto pretprijatie. Od 1971 godina otpo~nuva proces na sozdavawe i konstituirawe na t.n. osnovni organizacii na zdru`en trud (zamena za nazivot pretprijatie). Ottoga{ se nastojuva dohodot da se utvrduva i raspredeluva na nivo na ekonomski edinici, a raspredelbata na li~nite dohodi da se temeli na
99

Ona {to vsu{nost pretprijatijata steknale pravo da go raspredeluvaat bilo del od dohodot bidej}i delot za pro{irena reprodukcija , odnosno akumulacijata i natamu se zadr`uvala vo racete na dr`avata ( dr`avnite organi) ili kako toga{ se narekuvaa op{testveno-politi~ki zaednici (op{tina, republika, federacija i sl.). Inaku dohodot be{e ramen na vkupnite prihodi namaleni za vkupnite rashodi, odnosno ona {to denes se narekuva bruto dobivka. 100 Edinstveniot sistem na analiti~ka procenka na trudot e voveden so naredbata za izvr{uvawe na bodirawe i rangirawe vo postapkata za procenka na trudot vo industriskite pretprijatija, Sl. List,FNRJ 22/58. 101 Rabotni~ki sovet be{e telo sostaveno od delegati koi gi izbiraa rabotnicite na Sobir na rabotnicite, a koe telo ima{e upravuva~ki karakter i preku koe se ostvaruva{e t.n. rabotni~ko samoupravuvawe.

130

edinica proizvod, odnosno kompleksen u~inok koj bi gi opfa}al i tro{ocite. Visinata na li~nite dohodi sé pove}e se povrzuva so efikasnosta na trudot na rabotnikot , no i so uspehot na celokupnoto rabotewe na organizacijata sogledano preku stapkata na akumulacija. Va`en moment vo ovoj period e i donesuvaweto na Ustavot od 1974 godina i Zakonot za zdru`eniot trud od 1976 godina. Spored niv na sekoj rabotnik mu pripa|a pravo na li~en dohod spored rezultatite od negovata rabota i negoviot li~en pridones koj go dal so svojot tekoven i minat trud kon zgolemuvawe na dohodot na osnovnata organizacija. Pokraj na~eloto za raspredelba spored trudot, rabotnicite primenuvale i na~elo na solidarnost pred sé so koristewe na sredstvata za zaedni~ka potro{uva~ka, zaradi u~estvo vo pokrivawe na odredeni socijalni i drugi potrebi na rabotnicite so poniski li~ni dohodi i ~lenovite na nivnite familii. Rabotnicite vo osnovnata organizacija na zdru`en trud bile dol`ni da donesat osnovi i merila za raspredelba na sredstvata za li~ni dohodi i donesuvale pravilnik za raspredelba na li~ni dohodi. Pridonesot na rabotnikot se utvrduval zavisno od kvantitetot i kvalitetot na rabotata zemaj}i gi vo predvid obemot i slo`enosta na rabotata, kvalitetot na ostvarenite rezultati od trudot, uspe{nosta vo koristeweto na sredstvata na trudot, ostvarenite za{tedi vo rabotata, koristeweto na rabotnoto vreme, odgovornosta vo rabotata i uslovite pod koi rabotel rabotnikot kako i od zgolemuvaweto na dohodot na osnovnata organizacija ostvaren so upravuvaweto so sredstvata vo op{testvena sopstvenost. Za objektivizirawe na elementite na trudot i rezultatite od trudot t.e. za iska`uvawe na vrednosta na rabotnite mesta se koristi t.n. bod sistem koj voedno gi iska`uva i relativnite odnosi vo raspredelbata na li~nite dohodi. Vo po~etokot ovoj bod sistem e zasnovan na fiksna vrednost na eden bod, a potoa na promenliva vrednost vo zavisnost od masata na sredstva za li~ni dohodi. So toa pridonesot na rabotnikot se doveduva vo vrska so ostvareniot dohod i ~istiot dohod ( dobivka i neto dobivka ).

131

Seto ova se elementi na analiti~kata procenka na trudot, pa mo`e da se zaklu~i deka ovoj sistem nezadol`itelen, no i nataka se primenuva vo praksata na tie pretprijatija. Zaradi usoglasuvawe pak na uslovite za steknuvawe i raspredelba na li~nite dohodi na dr`avno nivo se donesuvale op{testveni dogovori, a na nivo na rabotni organizacii, slo`eni organizacii na zdru`en trud ( povisoki formi od Osnovnite organizacii na zdru`en trud), potoa na nivo na grupacii i granki se donesuvale samoupravni spogodbi. Od seto mo`e da se zaklu~i deka i pokraj nizata napori da se usovr{i sistemot na raspredelba, toj i natamu ostanuva nekompleten i neadekvaten bidej}i ne se temeli na realni osnovi. I nataka se zemaat vo predvid rabotnoto mesto, formalnite kvalifikacii, rabotniot sta` ( minat trud), potoa raspredelbata na sredstvata od fondot za zaedni~ka potro{uva~ka i sl. 10.2. Periodot od 1991 godina pa navamu Pla}aweto na trudot na rabotnicite vo Makedonija vo ovoj period e reguliran so Ustavot na Republika Makedonija, Zakonot za rabotni odnosi, Op{tiot kolektiven dogovor za stopanstvoto na Republika Makedonija i kolektivnite dogovori na nivo na oddelnite stopanski granki. Spored ~len 32 od Ustavot 102) sekoj vraboten ima pravo na soodvetna zarabotuva~ka. Zakonot za rabotni odnosi 103) e pokonkreten i konkretizira deka sekoj rabotnik ima pravo na plata. Platata se obezbeduva od sredstvata na rabotodavecot srazmerno na izvr{enata rabota i pridonesot vo sozdavaweto na dobivkata, a vo soglasnost so uslovite i kriteriumite utvrdeni so zakon i kolektiven dogovor.
102 ) 103

Ustav na R.Makedonija, NIP “ Magazin 21 ” , Skopje, 1991 god., str. 15. T. Beli~anec i drugi, Komentar na Zakonot za rabotni odnosi so modeli na akti za negova primena , Skopje, 1994 god. str. 75-88. Inaku Zakon za rabotni odnosi e objaven vo Sl. vesnik na R. Makedonija, br. 80/93.
)

132

Spored Zakonot na rabotnikot mu pripa|a i nadomest na plata vo slednive slu~ai: - za vreme na otsustvo od rabota ( godi{en odmor, praznici, prekvalifikacija ili dokvalifikacija, stru~no osposobuvawe i usovr{uvawe na koe e upaten od strana na rabotodavecot, - za vreme na prekin na rabotata bez vina na rabotnikot (nedostatok na surovini i materijali, pogonska energija, defekt i sl.). Na rabotnikot mu pripa|a i zgolemena plata za rabota vo denovite na praznici, no}na rabota, rabota podolga od 40 ~asa vo nedelata vo visina utvrdena so kolektiven dogovor. So op{tiot kolektiven dogovor za stopanstvoto na Republika Makedonija 104) predvideni se slednive vidovi plati: plata za izvr{ena rabota, plata od dobivka, plata na rabotovodnite organi i nadomestoci na plata. Platata za izvr{enata rabota se sostoi od : -osnovna plata utvrdena vrz baza na slo`enosta na rabotite na rabotnoto mesto na koe rabotnikot e rasporeden i rabotnite uslovi na soodvetnoto rabotno mesto, -zgolemuvawe na osnovnata plata vrz baza na ostvarenite rezultati na rabotnikot ( stimulativen del), -zgolemuvawe na osnovnata plata vrz baza na rabotniot sta` i uslovite za rabota, pote{ki od normalnite, vrednuvani vo osnovnata plata ( dodatoci). So ovoj kolektiven dogovor site rabotni mesta se grupiraat vrz osnova na slo`enosta i normalnite uslovi za rabota vo devet grupi, taka {to odnosot me|u osnovnata plata na najnisko i najvisoko vrednuvano rabotno mesto ne mo`e da bide pomal od 1: 3. I grupa- raboti koi podrazbiraat ednostaven rutinski trud koj ne bara posebno obrazovanie 1,00 II grupa- pomalku slo`eni raboti i zada~i so pomo{ na ednostavni sredstva na trud za koi

104 )

Isto, str. 271-280. Op{tiot kolektiven dogovor za stopanstvoto na Republika Makedonija e objaven vo Sl.vesnik na R.M., br. 29/94.

133

se 1,20

dovolni

usmeni

upatstva

III grupa- sredno slo`eni raboti i zada~i na koi rabotata se povtoruva so povremeni pojavi na novi raboti 1,30 IV grupa- poslo`eni i raznovidni raboti i zada~i za ~ie izvr{uvawe e potrebna konsultacija 1,50 V grupa- slo`eni raboti i zada~i koi baraat povisok stepen na samostojnost vo nivnoto izvr{uvawe 1,70 VI grupa- raboti koi baraat samostojnost i visok stepen na kreativnost vo nivnoto 1,90 VII grupa- raboti koi baraat dopolnitelni poznavawa na podra~jeto na koe se raboti so samostojnost i kreativnost vo nivnoto izvr{uvawe 2,30 VIII grupa- slo`eni raboti zavisni od rabotnata inicijativa i kreativnost na rabotnikot za proektirawe na rabotata i 2,70 IX grupa-mnogu slo`eni raboti koi baraat inicijativa i kreativnost na rabotnikot so dodatni specijalisti~ki znaewa potrebni za nivno 3,00 Osnovnata plata na rabotnikot za polno rabotno vreme i normalen u~inok, utvrdena vrz osnova na slo`enosta na rabotata na rabotnoto mesto pretstavuva najniska plata koja rabotodavecot e dol`en da mu ja plati na rabotnikot. Taa se utvrduva na toj na~in {to iznosot na najniskata plata ( koja se utvrduva na nivo na celoto stopanstvo najmalku izvr{uvawe

zada~ite

izvr{uvawe

134

edna{ kvartalno) se mno`i so koeficientot na slo`enost za oddelna grupa na raboti kon koja pripa|a rabotnoto mesto na koe rabotnikot raboti. Zgolemuvaweto na osnovnata plata mo`e da nastane vo slednive slu~ai: - Vrz osnova na ostvarenite rezultati na rabotnikot Ova zgolemuvawe se vr{i so primena na posebni kriteriumi i merila koi gi utvrduva rabotodavecot, odnosno pretprijatieto vo koe rabotnikot raboti, poa|aj}i od obemot i kvalitetot na raboteweto, ostvarenata produktivnost na trudot, za{tedite vo procesot na raboteweto, efikasnosta vo koristeweto na rabotnoto vreme i sl. - Isto taka, osnovnata plata se zgolemuva i poradi uslovite za rabota. Uslovite za rabota pote{ki od normalnite i iznosot na zgolemuvawe na platata vrz taa osnova gi opredeluva rabotodavecot. - Isto taka, osnovnata plata se zgolemuva i poradi rabota -podolgo od polnoto rabotno vreme i za rabota no}e za po 35% zgolemena vrednost na saatnicata, a za rabota vo turnus za po 5%. - Za rabota vo praznici vrednosta na saatnicata se zgolemuva za 50% . - Osnovnata plata na rabotnicite se zgolemuva i za po 0,5 % za sekoja godina raboten sta`. Platata od dobivka se utvrduva vo soglasnost so uslovite i kriteriumite predvideni so kolektiven dogovor na nivo na granka ili na nivo na rabotodavec. Naj~esto platata od dobivka se presmetuva spored odreden fiksen iznos koj odnapred se odreduva i spored procent od ostvarenata dobivka. Platata na rabotovodniot organ i na rabotnicite so posebni ovlastuvawa i odgovornosti se utvrduva so poseben dogovor {to se sklu~uva me|u niv i organot {to gi izbral . So toj dogovor mo`e na direktorot ( glaven menaxer) ili pretsedatelot na kolegijalniot rabotovoden organ da mu se prenese pravoto vo ramkite na svoite ovlastuvawa samostojno da gi odreduva platite na drugite ~lenovi na rabotovodniot organ i na drugite rabotnici so posebni ovlastuvawa i odgovornosti.

135

Spored op{tiot kolektiven dogovor za stopanstvoto na R. Makedonija rabotnikot ima pravo na nadomest na plata vo slednive slu~ai: - Za vreme na godi{en odmor, praznici, stru~no osposobuvawe i prekvalifikacija ili dokvalifikacija soglasno potrebite na rabotodavecot, rabotnikot ima pravo na nadomest na plata vo visina na isplatenata plata vo poslednite tri meseci. - Za vreme na prinuden odmor pri {to toj nadomest ne mo`e da bide pomal od 70 % od osnovnata plata {to rabotnikot ja ostvaril vo prethodniot mesec. - Koga ne raboti poradi vremena nesposobnost ili poradi prekin na rabota bez vina na rabotnikot ( defekt, nemawe surovini, pogonska energija i sl.). -Otsutnost poradi bolest i toa do 7 dena nadomest vo visina od 70 %, do 15 dena nadomest vo visina od 80 % i do 60 dena nadomest vo visina od 90 % od prose~nata plata na rabotnikot isplatena vo prethodniot mesec. - Vo slu~aj na boleduvawe poradi profesionalno zaboluvawe ili poradi povreda na rabota rabotnikot ima pravo na nadomest na plata vo visina od 100 % od prose~nata plata isplatena na rabotnikot vo posledniot mesec. Kako {to se gleda napu{ten e sistemot na li~ni dohodi i prifaten sistemot na plati. Ova e kako posledica na vkupnite promeni, preminuvawe od eden vo drug op{testveno politi~ki sistem, dobivawe titular na sopstvenosta, privatizacijata i sl. taka {to sega ve}e ne odlu~uva rabotnikot za raspredelba na dobivkata ( t.n. dohod) tuku sopstvenicite, a na rabotnikot mu sleduva plata koja kako najniska e zagarantirana so propisite na dr`avata. Ne{to sli~no e i vo ostanatite zemji so pazarna ekonomija 105) kade
105

Vo zemjite so razviena pazarna ekonomija dodatocite na osnovnata plata se davaat po razni osnovi. Glavno tie mo`at da se grupiraat vaka: 1. dodatoci {to se davaat za pottiknuvawe na rabotnikot na pogolemo zalagawe, intenzivnost i produktivnost ( vakvi se premijata za kvalitet, premijata za za{teda na materijal, premijata za rakovodewe i premijata spored godinite provedeni na slu`ba vo isto pretprijatie itn). 2. Dodatoci {to se davaat poradi pogolemo tro{ewe na rabotna sila ( dodatok za prekuvremena i no}na rabota,rabotewe vo nedeli i praznici, dodatok za izvr{uvawe na te{ki zada~i i rabotewe vo te{ki uslovi kako {to e digawe te{ki tovari, rabota so gasovi i sl) 3. Dodatoci {to se davaat vrz osnova na socijalna za{tita na rabotnicite ( detski dodatok, oddelen semeen

136

isto taka dr`avata se javuva kako odreduva~ na najniskata plata so sistemot na minimalni nagradi ( saatnici ) na trudot koi gi propi{uva vladata,odnosno dr`avata. 11. Obrazovanie na kadri Obemot i kvalitetot na rabotnata sila, pretstavuva eden od najzna~ajnite faktori za uspe{no rabotewe. Pazarnite uslovi na stopanisuvawe podrazbiraat pokraj pazarot na stoki i uslugi, kapital i sl. postoewe i na pazar na trudot, t.e. pazar na rabotna sila. Toa zna~i deka i kaj nas ve}e ne mo`eme da zboruvame za administrativen model na razvoj na kadrite , 106 ) tuku za pazaren model na upravuvawe so razvojot na kadrite . Ovoj model se karakterizira so nesmetano deluvawe na pazarot na trud ( konkurencija me|u poedincite po znaewe i sposobnosti) kako glaven regulator na kadrovskata struktura i faktor za rabotna motiviranost, ovlastuvawa i odgovornost na rakovoditelite za izborot, kontrola na rabotata na kadrite i sl. Vo vrska so toa se nametnuva i pra{aweto za odnosot me|u pazarot na trudot i obrazovanieto. Funkcioniraweto na pazarot na trudot }e go dr`i postojano otvoren procesot na preraspodelba na u~enicite i studentite kon deficitarnite struki i zanimawa 107 )
dodatok, plateno porodilno otsustvo i sl.). Vo grupata na ovie dodatoci vleguvaat i sistemot na penzija vo odnosnoto pretprijatie, potoa osnovaweto na razni fondovi za socijalna za{tita, za le~ewe i sl. 106 ) Osnovna karakteristika na administrativniot model na razvoj na kadrite be{e administrativnoto vodewe na vkupnata kadrovska politika so niza negativni posledici : nemotiviranost za sopstven obrazoven razvitok i postignuvawe soodvetni rezultati, visok stepen na neiskoristenost na vrabotenite, socijalno vrabotuvawe, monopol na rabotnoto mesto, uravnilovka vo raspredelbata i sl., manipulacija so kadrite, stesneti ovlastuvawa na rakovoditelite pri izborot na sorabotnici i nepostoewe na odgovornost za delovnite neuspesi. 107 ) “ Zanimawe “ - zbir na znaewa, sposobnosti i ve{tini {to gi poseduvaat oddelni lica za vr{ewe na nekoja konkretna rabota. Zanimaweto ne zna~i {to raboti nekoj, tuku {to mo`e da raboti t.e. koi raboti i rabotni zada~i mo`e da gi vr{i uspe{no. Zatoa ne treba da se poistovetuva zanimaweto so rabotata {to nekoj momentalno ja vr{i,

137

Vo taa smisla postojat tri koncepti za obrazovanie i usovr{uvawe na kadri : tradicionalen koncept, tehnokratski koncept i koncept na permanentno obrazovanie.108 ) - Tradicionalniot koncept se zasnova na prenos na {to pogolema koli~ina sestrani gotovi znaewa koi te{ko mo`at da se primenat vo praksa. - Spored tehnokratskiot koncept pak, obukata na rabotnicite treba da e naso~ena isklu~ivo kon rabotite {to gi izvr{uvaat vo proizvodniot proces. Ova doveduva do strogo funkcionalno naso~uvawe i kon toa sekoe drugo obrazovanie da se smeta kako nepotrebno teoretizirawe. - Permanentnoto obrazovanie se sfa}a kako “ filozofija i koncepcija na do`ivotno obrazovanie “. Ovoj koncept pretstavuva kombinacija na prvite dva zemaj}i gi od niv samo pozitivnite strani. Spored nego najva`na cel e osposobuvawe za samostojna intelektualna rabota i soedinuvawe na rabotata i obrazovanieto. Posle osnovnoto obrazovanie kako osnova, steknuvaweto na povisoki kvalifikacii se povrzuva so rabota, odnosno so postignatite rezultati i potrebite od povisoki rabotni kvalifikacii . Na toj na~in }e se postigne i op{testvena opravdanost i valorizacija na efektite od profesionalnoto obrazovanie. Obrazovanieto na kadri za rabota za bilo koja od dejnostite se vr{i vo soodvetni obrazovni institucii ( sredni i vi{i u~ili{ta kako i na razni fakulteti i drugi visoko-obrazovni institucii kako i vo nekoi posebni obrazovni centri.
odnosno so rabotnoto mesto. Podobri rezultati vo raboteweto od kvantitativen i kvalitativen aspekt se postignuvaat ako pri opredeluvaweto na lu|eto (nivnite zada~i) se poa|a od nivnite znaewa, sposobnosti, umeewa i `elbite za rabota vo svoite zanimawa. Vo vrska so zanimawata vo sekoja zemja postoi i t.n. nomenklatura na zanimawa. Pod ovoj poim se podrazbira {ifriran prikaz na zanimawata na site vraboteni lica vo odredena zemja spored vidot i slo`enosta na raboteweto. Inaku, nomenklaturata na

zanimawata e porazviena vo ekonomski porazvienite zemji otkolku vo ponerazvienite bidej}i i tehni~kata ( poedine~nata) podelba na raboteweto e vo tesna korelativna vrska so postignatiot stepen na op{testveno-ekonomskata razvienost vo oddelnite zemji.( Ackoski
N., cit. delo. str.95.) 108 ) Kosar Q., “ Hotelierstvo “, Bawacprint, Beograd, 1993, str. 237.

138

2. EKONOMIKA NA SREDSTVATA NA PRETPRIJATIETO

Kako {to ve}e istaknavme pokraj trudot kako vlezni elementi neophodni za izvr{uvawe na procesot na reprodukcijata vo pretprijatieto se i sredstvata na trudot i predmetite na trudot. Pretprijatieto me|utoa, vo svoeto rabotewe raspolaga i koristi i drugi sredstva vo razli~ni oblici ( materijalen, pari~en oblik ili sredstva vo oblik na prava) i od razli~ni izvori. So cel za pocelosno opfa}awe vo nivnoto prou~uvawe se odlu~ivme za podelbata na osnovni i obrtni sredstva bidej}i tie vo celost gi opfa}aat site sredstva na pretprijatieto. A podelbata na osnovni i obrtni sredstva e napravena spored osnovnata nivna karakteristika koja }e ja sogledame vo narednite izlagawa. Osven toa i na{iot Zakon za smetkovodstvo ja propi{uva takvata podelba na sredstvata na pretprijatieto .109)
109 )

Spored Zakonot za smetkovodstvo vo postojani ( osnovni ) sredstva spa|aat: nematerijalnite vlo`uvawa, materijalnite vlo`uvawa, dolgoro~ni finansiski vlo`uvawa i zadol`itelni dolgoro~ni vlo`uvawa. Vo obrtni sredstva pak se vklu~uvaat zalihite, kratkoro~nite pobaruvawa od raboteweto, kratkoro~nite finansiski vlo`uvawa, drugite kratkoro~ni

139

Vo ponatamo{nite izlagawa najnapred }e se zadr`ime na vidovite sredstva, za potoa oddelno podetalno da ja obrabotime prvo ekonomikata na osnovnite sredstva ( sredstvata na trudot) , a potoa i ekonomikata na obrtnite sredstva ( predmetite na trudot).

1. Vidovi sredstva Osven rabota i rabotna sila za raboteweto na pretprijatija potrebni se i sredstva na trudot i predmeti na trudot, odnosno sredstva na pretprijatieto koi ja so~inuvaat materijalnata osnova na raboteweto. Site sredstva na pretprijatijata mo`at da se podelat spored nivnata uloga i namena ( funkcija) vo raboteweto na osnovni sredstva, obrtni sredstva , sredstva na rezervite i sredstva za zaedni~ka potro{uva~ka. Od niv osnovnite i obrtnite sredstva imaat deloven karakter i se vikaat u{te i delovni sredstva. Sredstvata na rezervite i sredstvata za zaedni~ka potro{uva~ka nemaat deloven
pobaruvawa, hartiite od vrednost i pari~nite sredstva. Dolgoro~nite finansiski vlo`uvawa se sostojat od pari~ni sredstva koi pretprijatieto gi vlo`ilo vo drugi pretprijatija kako zdru`eni sredstva, potoa vo banki, kaucii, hartii od vrednost, krediti i dr. dolgoro~ni delovni zdru`uvawa. Vo kratkoro~ni pobaruvawa od raboteweto vleguvaat pobaruvawata na pretprijatieto {to proizleguvaat od dadeni avansi, depoziti i kaucii, prodadeni proizvodi na kupuva~ite vo zemjata i stranstvo, kako i drugi kratkoro~ni pobaruvawa od raboteweto. Kratkoro~nite finansiski vlo`uvawa gi so~inuvaat slobodni pari~ni sredstva koi se vlo`uvaat zaradi ostvaruvawe na razli~ni celi i interesi, vo rok od edna godina. Vo ovie sredstva spa|aat : vlo`uvawa vo zaedni~ki pretprijatija, vlo`uvawa vo banki, vlo`uvawe na sredstvfa vo slo`eni formi, pozajmeni sredstva vo vid na krediti vo zemjata i stranstvo i dr. Drugi kratkoro~ni pobaruvawa proizleguvaat od odnosite so dr`avnite i drugite institucii ( pobaruvawa za pove}e plateni danoci i drugi obvrski), od odnosite so rabotnicite ( pobaruvawa za pove}e plateni plati), i razni drugi pobaruvawa. Vo hartii od vrednost vleguvaat menici, ~ek i pari~ni sredstva.

140

karakter i se narekuvaat so zaedni~ko ime u{te i posebni sredstva. Za da raboti oddelno pretprijatie potrebno e toa da raspolaga so odredena golemina i odreden sostav na sredstva. Goleminata i sostavot na sredstvata zavisi od vidot na dejnosta, predmetot na rabota, karakterot i obemot na rabotewe i sl. Sredstvata za rabotewe pretprijatieto mo`e da gi stekne od razli~ni izvori. Sredstvata potrebni za osnovawe i po~etok na raboteweto gi dobiva od osnova~ot-ite, a sredstvata potrebni za trajno vr{ewe na dejnosta pretprijatieto gi ostvaruva so raboteweto. Isto taka , pretprijatieto mo`e da gi dopolnuva sredstvata so t.n. dopolnitelno emitirawe na akcii ili od drugi izvori koi pak mo`at da bidat so obvrska i bez obvrska za vra}awe ( zaemi, krediti, besplaten prenos i sl.)

2. OSNOVNI SREDSTVA 2.1. Poim i sodr`ina na osnovnite ( postojanite) sredstva Osnovni ( postojani) se onie sredstva na trudot ~ij proces na transformacija od pari~en vo materijalen ( naturalen) oblik i obratno t.e. od materijalen vo pari~en oblik trae podolgo od edna godina i ~ija vrednost e nad opredelena golemina, potoa odredeni prava kako i pari~nite sredstva za nabavka na tie sredstva i prava. Pokonkretno tuka spa|aat:110 ) 1. Predmeti koi funkcioniraat kako osnovni sredstva (orudija za rabota, grade`ni objekti, dolgogodi{ni nasadi, osnovno stado), 2. Predmeti koi se nameneti za osnovni sredstva (investicionen materijal na zaliha namenet za investicii,
110

Nejkov D., “ Ekonomika i organizacija ugostiteqstva “, Privredni pregled, Beograd, 1973 god., str. 53.

)

141

investicioni raboti vo tek i orudija za rabota koi sé u{te ne se vo upotreba), Predmetite koi funkcioniraat kako osnovni sredstva i predmetite koi se nameneti za osnovni sredstva zaedno gi so~inuvaat osnovnite sredstva vo oblik na predmeti ( stvari) ili t.n. materijalni vlo`uvawa.111) 3. Pari~ni sredstva nameneti za kupuvawe na osnovni sredstva ( osnovni sredstva vo pari~en oblik) Ovde vleguva amortizacijata, pari~nite sredstva od proda`ba na osnovni sredstva, pari~nite sredstva koi so rasporeduvawe na dobivkata se nameneti za kupuvawe na osnovni sredstva, naplatenoto osiguruvawe na osnovnite sredstva, naemninata (kirijata), pari~nite sredstva zemeni od drugi subjekti, a nameneti za osnovni sredstva (zaemi) i drugi sredstva za taa cel.112) 4. Osnovni sredstva vo oblik na prava . Ovie sredstva mo`at da bidat vo oblik na materijalni prava, osnova~ki vlo`uvawa i pobaruvawa vo vrska so osnovnite sredstva. Materijalnite prava se : vlo`uvawa vo patenti , 113) pravo na licenca, pravo na primerok i na model, pravo na `ig, pravo na koristewe na proizvodno-tehni~ka dokumentacija, razni vlo`uvawa vo studii, analizi, ekspertizi, proekti i sl. Osnova~kite vlo`uvawa gi ~inat izdatocite za studii i istra`uvawa, za izrabotka i nabavka na proektantska i druga dokumentacija, za stru~no osposobuvawe i usovr{uvawe na rabotnicite, za kamati i za premii na osiguruvawe kako i drugi
111

Materijalnite vlo`uvawa podeleni se vo dve kategorii i toa : prirodni bogatstva i sredstva za rabota. Vo prirodni bogatstva spa|a zemji{teto i {umite ( grade`noto i zemjodelskoto zemji{te i zemji{teto za drugi nameni), a vo sredstva za rabota spa|aat grade`nite objekti, opremata, dolgogodi{nite nasadi, osnovnoto stado i dr. vlo`uvawa za pribavuvawe na sredstva za rabota. 112 ) Pari~nite sredstva nameneti za vlo`uvawe vo osnovni sredstva sé do povtornoto vlo`uvawe vo osnovni sredstva mo`at da se nao|aat na `irosmetka na pretprijatieto i vo toj slu~aj se koristat privremeno kako obrtni sredstva. 113 ) Patentot mu dava pravo na pronao|a~ot da go iskoristuva svojot patent (odnosno da go otstapi na drugi na koristewe), a licencata nudi pravo na koristewe na tu|i prava ( tu| patent, tu|i avtorski prava ili tu|a dokumentacija). Licencata koja se otplatuva od prihodite ostvareni so proda`ba na proizvodi proizvedeni po licencata nema karakter na osnovno sredstvo.

)

142

izdatoci vo vrska so osnovaweto na pravniot subjekt. Isto taka, materijalni prava proizleguvaat i od vlo`uvawa vo osnovni sredstva na drugi pretprijatija zaradi koristewe na tie sredstva za izvr{uvawe na dejnosta. 114) Pobaruvawata od osnovnite sredstva se : pobaruvawa od proda`ba na osnovni sredstva i sl., kako i avansi dadeni na dobavuva~ite ili izveduva~ite na osnovnite sredstva , pobaruvawa vrz osnova na zaedni~ka izgradba na osnovni sredstva so drugi pretprijatija i sl. Kako {to se gleda osnovnite sredstva ne gi opfa}aat site sredstva na rabota ( ne gi opfa}aat sredstvata za rabota ~ie traewe e pokratko od edna godina i sredstvata na trudot ~ija vrednost e pod opredelena golemina koi vleguvaat vo obrtni sredstva), a pak gi vklu~uvaat i pravata {to zna~i ne se identi~ni so poimot sredstva na trudot. 115) Pokraj poimot osnovni sredstva i sredstva na trudot se sre}ava i poimot oprema koj se upotrebuva kako potesen poim za osnovnite sredstva.

2.2. Klasifikacija na osnovnite sredstva ( sredstvata na trudot)

Spored razni kriteriumi se vr{at razli~ni klasifikacii (podelbi) na osnovnite sredstva.

114)

Materijalnite prava i korisnite efekti koi proizleguvaat od vlo`uvawata vo novi raboti imaat karakter na osnovni sredstva bidej}i pretprijatieto vrz osnova na sredstvata koi gi vlo`ilo za postignuvawe na tie prava mo`e niz podol period na godini da gi iskoristuva steknatite prava. Vrednosta na sredstvata koi bile vlo`eni za postignuvawe na materijalnite prava i efekti, postepeno niz eden podolg period, se prenesuva na proizvodite i uslugite koi se dobivaat vrz osnova na steknatite prava. 115 ) Poimot sredstva na trudot ja opfa}a samo opremata ( ma{ini, alati i drugo) so koi rabotnicite deluvaat vrz predmetite za rabota i toa ne samo onaa oprema koja ima zna~ewe na osnovno sredstvo, tuku i onoj del od opremata koj kako siten inventar ima karakter na obrtno sredstvo.

143

1.Spored ekonomskata uloga 116) {to ja vr{at vo procesot na proizvodstvo i davawe uslugi, sredstvata na trudot koi funkcioniraat kako osnovni sredstva naj~esto se delat na : zemji{te, zgradi i drugi grade`ni objekti, uredi, ma{ini, transportni sredstva, alati i krupen inventar. a) Zemji{teto e osnoven uslov za odvivawe na stopanskata aktivnost. Vo ekonomska smisla pod zemji{te se porazbiraat ne samo kopnenite, tuku i vodnite povr{ini so koi se koristi pretprijatieto. Zemji{teto kako osnovno sredstvo , a i kako sredstvo za rabota za nekoi pretprijatija e od pogolemo, a za nekoi od pomalo zna~ewe. Za zemjodelskite pretprijatija na primer, toa e vo isto vreme i predmet na rabota, a za site ostanati pretprijatija samo op{t uslov za tekot na rabotniot proces. Od aspekt na koristeweto na zemji{teto razlikuvame dve kategorii na zemji{te i toa : zemji{te za nestopanski celi i zemji{te za stopanski celi koe pak se deli na zemjodelsko zemji{te i zemji{te koe slu`i za drugi stopanski dejnosti. b) Zgradi i drugi grade`ni objekti - se isto taka eden od osnovnite uslovi za normalno odvivawe na dejnosta. Zgradite se razlikuvaat po namena i toa : zgradi za smestuvawe na energetskite uredi ( kotlarnici, ma{inski oddelenija i sl.), zgradi vo koi se odviva proizvodniot proces ( pogoni, rabotilnici), zgradi za tekovno smestuvawe na sredstvata na trudot, predmetite na trudot i gotovite proizvodi ( magacini, silosi, gara`i), delovni zgradi ( vo koi se smesteni administrativnite slu`bi), drugi zgradi ( menzi, stanbeni zgradi i sl.). v) Uredi se takvi sredstva na trudot koi nitu se celosno op{t uslov za rabotewe nitu se ma{ini vo vistinska smisla na zborot. Vsu{nost, toa se sredstva koi slu`at za donos na energija, prevoz, tovarewe-istovar, smestuvawe i obrabotka na predmetite na trudot. Mo`at da bidat : a) uredi od energetsko zna~ewe koi slu`at za prenos i dovod na energija ( elektri~na mre`a, dalnovodi i trafostanici, naftovodi, plinovodi, pumpni stanici i sl.),
116 )

Isto, str. 100.

144

b) uredi od proizvodno zna~ewe koi slu`at vo proizvodstvoto ili za potrebite na proizvodstvoto ( pe~ki, kotli, kazani , cisterni i sl.), v) uredi od transportno zna~ewe koi slu`at za prevoz i manipulacija so predmetot na trudot (toa se pati{ta, mostovi, stanici, pristani{ta, aerodromi, digalki, koli~ki, kranovi i sl.), g) drugi uredi ( klima uredi, uredi za greewe, ladewe, telefonski uredi i dr.). g) Ma{ini - Ma{inite se sredstva za rabota so koi se proizveduva energija, se podvi`uvaat rabotnite ma{ini ili se obrabotuvaat predmetite na trudot. Site ma{ini najnapred se grupiraat vo dve grupi i toa : pogonski ma{ini i rabotni ma{ini. Pogonskite ma{ini mo`at da bidat primarni ma{inipokrenuva~i, koi sami proizveduvaat energija (pr. parni ma{ini i turbini, dizel motori i lokomotivi) i sekundarni ma{ini (podvi`uva~i) koi ja primaat pogonskata energija od primarnite i ja prenesuvaat natamu na rabotnite ma{ini ( pr. elektromotori, elektrogeneratori, elektrolokomotivi i sl.). Rabotnite ma{ini pak slu`at za neposredna obrabotka na predmetite na trudot . Spored na~inot na obrabotka na predmetot na trudot tie se delat na : a) ma{ini za mehani~ka obrabotka na predmetite na trudot ( ma{ini za ostrewe, ma{ini za {iewe, drobilki, dup~alki i sl.), b) ma{ini za termi~ka obrabotka na predmetite na trudot ( aparati za avogeno zavaruvawe, razni napravi za varewe i pe~ewe i tn.), v) ma{ini za hemiska obrabotka na predmetite na trudot (razni aparati i ma{ini za filtrirawe, destilacija, kristalizacija i drugi oblici na hemiska obrabotaka na predmetite na trudot ), Spored {irinata na primena pak rabotnite ma{ini se delat na: a) op{ti ili univerzalni ma{ini koi mo`at da se primenuvaat vo sekoe pretprijatie ( ma{ini za pi{uvawe, ma{ini za smetawe, ma{ini za umno`uvawe, za fotokopirawe itn.),

145

b) posebni ili specijalni ma{ini koi se upotrbuvaat samo vo oddelni granki ( ma{ina za pletewe vo tekstilnata industrija, linotip vo grafi~kata industrija i sl.). Vo odnos na rabotnikot gledano od aspekt na stepenot na supstitucija na ~ovekoviot trud so rabotata na ma{inata imame : a) ra~ni rabotni ma{ini so koi rabotnikot rakuva ili gi poslu`uva ( stepenot na mehanizacija), b) poluavtomatski rabotni ma{ini koi vo pogolem del rabotat sami, a rabotnikot so niv upravuva (vklu~uvawe, nadgleduvawe, isklu~uvawe), v) superavtomatski rabotni ma{ini koi seta rabota ja izvr{uvaat sami, a rabotnikot samo gi vklu~uva i intervenira koga signalnite ili mernite uredi }e opomenat na eventualna disfunkcija vo rabotniot proces (stepen na avtomatizacija), g) rabotni ma{ini roboti, so koi upravuvaat mikroprocesori 117 ), a rabotnikot prakti~no e otsuten od rabotata ( stepen na kompjuterizacija). d) Transportni sredstva- slu`at za prevoz na surovini, poluproizvodi, gotovi proizvodi, mebel, uredi, ma{ini, grade`en materijal i sl. po kopneni , vodeni i vozdu{ni pati{ta. Spored na~inot na podvi`uvawe transportnite sredstva mo`at da bidat : a) mehani~ki transportni sredstva ( kamioni, kamioni cisterni, kamioni ladilnici, avtobusi, tovarni i patni~ki `elezni~ki vagoni, traktori, digalki, motorni brodovi, avioni), b) zapre`ni transpotrni sredstva ( koli koi gi vle~at doma{ni `ivotni), v) transportni sredstva koi gi dvi`i ~ovekot ( vagonetki, ra~ni koli~ki, tricikli). Vo sovremeniot transport dominiraat mehani~kite transportni sredstva, a sé pomala e upotrebata na zapre`nite transportni sredstva i transportnite sredstva {to gi dvi`i ~ovekot. Ekonomskata razvienost na zemjata i konfiguracijata na terenot vo odredena prilika se presudni faktori koi
117 )

Mikroprocesorot e male~ka plo~ka na koja se vtisnati site osnovni elementi na kompjuterot.

146

odreduvaat dali }e se primenat mehani~ki ili drugi transportni sredstva. Pokraj toa vrz izborot na transportnoto sredstvo vlijaat i mo`nostite za izbor, geografskata oddale~enost, vidot i koli~inata na tovarot, cenata na prevoz i sl.118 ) |) Alati, modeli i napravi za merewe - slu`at kako pomagala nameneti za odredena cel vo ramkite na soodvetnata dejnost. Alatite se takvi sredstva na trudot so koi so ma{ini ili ra~no neposredno se deluva vrz predmetot na trudot. Se delat na ma{inski alati ( razni no`evi i igli za razni ma{ini i sl.) i ra~ni alati ( razni no`evi, pili , ~ekani , kle{ti i dr.). Modelite slu`at za oblikuvawe ili olesnuvawe na izrabotkata na proizvodot. Takvi se kalapite, kuklite, mostrite, {ablonite i sl. Spravite za merewe mo`at da se ednostavni ( pr. metra, visok, libela), no i slo`eni koi se narekuvaat merni instrumenti (pr. strujomeri, plinomeri, vodomeri, manometri i sl.) koi pred sé se primenuvaat vo kontrolni celi. e) Krupen inventar- se onie sredstva na trudot koi pretstavuvaat neposreden uslov za vr{ewe na dejnosta na pretprijatieto. Od aspekt na funkciite za koi e namenet i spored toa kade se nao|a, mo`e da bide pogonski i deloven inventar. Pogonskiot inventar se nao|a i se upotrebuva vo pogonskite prostorii ( rabotilnici), a delovniot se nao|a vo kancelariite. Najtipi~ni primeri za inventar se mebelot, zavesite, tepisite, ma{inite za pi{uvawe i smetawe i sl.. 2. Spored mestoto {to go imaat vo procesot na proizvodstvo sredstvata na trudot, odnosno osnovnite sredstva mo`at da se podelat na proizvodni i neproizvodni sredstva na trudot. Proizvodni se onie so koi se izvr{uva procesot na proizvodstvo (ma{inite, uredite, alatite i sl.), a neproizvodni se onie na koi ili vo koi se izvr{uva procesot na proizvodstvo ( zemji{te , zgradi) ili so koi se vr{i transport
118 )

Kako sredstvo za rabota dobitokot vo sovremenite pretprijatija sé pomalku se koristi i mo`e da se re~e deka e is~eznat od upotreba. Me| utoa, vo zemjodelstvoto toj sé u{te e va`no i korisno sredstvo za rabota. Isto taka, dobitokot se upotrebuva i pri eksploatacijata na {umite kade slu`i za prenos na ise~enite drva do pristapnite pati{ta.

147

na surovini, poluproizvodi, gotovi proizvodi, i sl.( pr. transportnite sredstva - kamioni, avtobusi, i sl.). 3 Od aspekt na toa dali se koristat ili pak ne se koristat, osnovnite sredstva se klasificiraat na osnovni sredstva vo priprema , osnovni sredstva vo upotreba i osnovni sredstva von upotreba. Osnovni sredstva vo upotreba se onie koi na bilo koj na~in se upotrebuvaat vo procesot na raboteweto, a osnovni sredstva von upotreba se onie koi se nabaveni, no sé u{te ne se upotrebuvaat ili poradi razni pri~ini se povle~eni od upotreba. Toa mo`e da bide poradi namaluvawe na obemot na rabota, poradi tehni~ka (fizi~ka) zastarenost, poradi ekonomska ( moralna) zastarenost i poradi razni drugi pri~ini. Osnovnite sredstva von upotreba i osnovnite sredstva vo priprema ne davaat efekti i prihodi, a predizvikuvaat tro{oci (osiguruvawe, odr`uvawe, amortizacija i sl.), taka {to treba da se nastojuva osnovnite sredstva vo priprema {to pobrzo da se vovedat vo upotreba, a za osnovnite sredstva von upotreba da se najde soodvetno re{enie.

2.3. Kapacitet na sredstvata na trudot

Terminot kapacitet poteknuva od latinskiot izraz “ capacitas ” {to zna~i sposobnost ( mo`nost) da se napravi ne{to za opredeleno vreme. Ako se obezbedeni drugite dva proizvodni elementi ( trud i predmeti na trudot), obemot na proizvodstvo i prometot na uslugi na pretprijatieto }e zavisi od kapacitetot na negovite osnovni sredstva vo edinica vreme i vo vkupniot fond na rabotno vreme predvideno za nivno koristewe. Pod kapacitet na osnovnite sredstva {to slu`at kako sredstva na trudot se podrazbira tehni~kata mo`nost za proizvodstvo na proizvodi, odnosno za vr{ewe na uslugi na ma{inite, uredite, zgradite i drugite sredstva na trudot vo po{iroka smisla na zborot.

148

Taka definiraniot kapacitet pretstavuva koli~inski (kvantitativen) kapacitet za razlika od kvalitativniot kapacitet koj ja ozna~uva sposobnosta na sredstvata efektite da gi ostvarat i vo soodveten kvalitet . Ova e va`no bidej}i mo`e da se slu~i nekoja ma{ina koja ima odreden kvantitativen kapacitet poradi svojata dotraenost ili neispravnost polovinata od proizvodite da gi dava neispravni. Kapacitetot na sredstvata na trudot mo`eme da go posmatrame od pove}e aspekti. a) Spored vidot na sredstvoto za rabota imame kapacitet na zgradi, kapacitet na uredite, kapacitet na pogonskite ma{ini, kapacitet na rabotnite ma{ini, kapacitet na transportnite sredstva i sl. b) Spored opfatot imame kapacitet na sekoe oddelno sredstvo za rabota ( poedine~en kapacitet); kapacitet na grupa istovidni, odnosno grupi istovidni i raznovidni sredstva za rabota, funkcionalno povrzani vo procesot na rabota ~ij kapacitet e odreden so kapacitetot na najslabata grupa (kapacitet na grupa ili grupi na sredstva za rabota; i kapacitet na pretprijatieto koj e odreden so kapacitetot na osnovnata dejnost. v) Spored faktorite za iskoristuvawe na kapacitetot imame tehni~ki i ekonomski kapacitet. Vo tehni~ka smisla kapacitet e onaa sposobnost na sredstvata na trudot za ostvaruvawe na odredeni efekti koja e uslovena samo od nivnite tehni~ki osobini i propisi ( zastoi, odr`uvawe i tn.). Vo ramkite na tehni~kiot kapacitet razlikuvame : - Maksimalen ( teoretski, idealen ili vgraden) kapacitet e maksimalen obem na proizvodstvo na proizvodi ili uslugi koj mo`e da se postigne so postojnite sredstva pod sovr{eni rabotni uslovi bez nikakvi zagubi. - Instaliran ili vgraden kapacitet koj pretstavuva najgolema sposobnost za ostvaruvawe na efekti vo uslovi na postoewe na tesni grla i kade nema nikakvi drugi zagubi. Vo takov slu~aj kapacitetot na celata grupa ma{ini zavisi od tesnoto grlo, {to zna~i deka i kapacitetot na celata grupa ma{ini iznesuva kolku kapacitetot na ma{inata {to e tesno grlo.

149

- Realen tehni~ki kapacitet e maksimalniot mo`en kapacitet ili instaliraniot smalen za zastoite vo raboteweto koi ne mo`at da se izbegnat ( realno iskoristen kapacitet vrz osnova vistinskoto rabotno vreme na sredstvata). Ekonomskiot kapacitet pak e nu`no pomal od tehni~kiot kapacitet bidej}i zavisi i od drugi faktori. Ekonomskiot kapacitet na sredstvata na trudot e sposobnosta na sredstvata na trudot za ostvaruvawe na odredeni efekti koja zavisi i od drugi faktori ( lu|e, organizacija, snabdenost so predmeti na trudot, op{ti rabotni uslovi itn.). Ekonomskiot kapacitet mo`e da bide: - Planiran ili raboten kapacitet- toa e kapacitet koj vo postojnite uslovi vistinski mo`e da se koristi. Ovdeka se vklu~eni i zagubite poradi redoven odmor na rabotnicite, zastoite poradi prirodata na rabotniot proces i drugi opravdani zagubi. -Ostvaren kapacitet koj e pretstaven so vistinskiot stepen na iskoristenost na realniot raboten kapacitet smalen za site drugi zagubi nastanati poradi deluvawe na nepovolnite vnatre{ni i nadvore{ni priliki. -Optimalen kapacitet e onoj koj obezbeduva najpovolno (optimalno ) iskoristuvawe so ogled na potrebite na pazarot i najniski tro{oci po edinica proizvod ili usluga ( obi~no se smeta okolu 75-90 % od maksimalniot kapacitet. Koga obemot na proizvodstvo }e go premine optimalniot stepen na koristewe na kapacitetot vo pravec kon maksimalniot kapacitet, tro{ocite po edinica proizvod po~nuvaat da rastat i opa|a ekonomi~nosta na pretprijatieto. Vo vrska so izrazuvaweto na kapacitetot mo`e da se re~e deka golemata raznovidnost na sredstvata na trudot i golemiot broj na dejnosti go ote`nuva toa izrazuvawe. Vo sekoj slu~aj me|utoa, site kapaciteti se izrazuvaat pred sé so u~inokot na soodvetnoto sredstvo i so negovite tehni~ki svojstva . Pri iska`uvaweto na kapacitetot glavno se raboti za kapacitet na oddelno sredstvo, za kapacitet na grupa na sredstva koi se funkcionalno povrzani i za kapacitet na celoto pretprijatie.

150

Kapacitetot na oddelno sredstvo se iska`uva so broj na proizvodi ili broj na operacii koi toa sredstvo gi izvr{uva ( pr. 4oo udari vo minuta). Kapacitetot na grupa povrzani sredstva se izrazuva so brojot na operacii ili rabotni u~inoci {to mo`e da gi napravi ma{inata koja pretstavuva tesno grlo kako najslaba to~ka vo ramkite na grupata. Kaj kapacitetot na celoto pretprijatie so ogled na raznovidnosta na sredstvata treba da se razlikuvaat osnoven i pomo{en kapacitet. Taka na pr. kaj hotelsko-turisti~kite pretprijatija osnovnite kapaciteti se sodr`ani vo brojot na kreveti vo hotelite ili vo brojot na sedi{ta vo restoranite, a pomo{nite kapaciteti vo prodavnicite za suveniri, sportsko rekreativni objekti i sl. Kaj pretprijatieto za cement pak osnovnite kapaciteti se sodr`ani vo ma{inite i uredite za proizvodstvo na cement , a ma{inite za iskop i vozilata za prevoz na surovinite gi ~inat pomo{nite kapaciteti. Za razlika od hotelsko-ugostitelskite pretprijatija ovdeka osnovnite kapaciteti namesto vo kreveti i sedi{ta }e bidat izrazeni vo toni cement.

2.4. Stepen na iskoristenost na kapacitetot Za efikasno vodewe na delovnata politika na pretprijatieto potrebno e pokraj izrazuvaweto i utvrduvaweto na kapacitetot na pretprijatieto, da se odredi i stepenot na iskoristenost na kapacitetot. Ova e va`no bidej}i pome|u stepenot na koristewe na kapacitetot i tro{ocite na pretprijatieto postoi tesna korelativna vrska. Stepenot na iskoristenost na kapacitetot e procentualen odnos me|u ostvarenite efekti vo odreden vremenski period i mo`nite efekti. Efektite na pretprijatieto pak mo`at da se izrazat na razni na~ini : vo koli~ina na proizvodi, vo koli~ina na prerabotena surovina, broj na operacii, vo ma{inski ~asovi i sl.

151

Se presmetuva taka {to efektite ( vo slu~ajov ostvareniot broj proizvodi) se mno`at so 100 i rezultatot se deli so mo`nite efekti ( vo slu~ajov mo`niot broj proizvodi) : OBP x 100 SIP = ----------------MBP kade SIP = stepen na iskoristenost na kapaciteti vo %, OBP = ostvaren broj proizvodi, MBP = mo`en broj proizvodi. Kaj uslu`nite pretprijatija , namesto broj na proizvodi bi imale ostvaren broj na uslugi i mo`en broj na uslugi. Dokolku pak efektite se izrazeni vo ma{inski ~asovi toga{ mereweto na iskoristuvaweto na kapacitetot mo`e da se vr{i so utvrduvawe na odnosot na ostvarenite ~asovi na rabota na ma{inata i kalendarskite ili re`imskite 119), normiranite 120) i planiranite ~asovi 121) na rabota na edna ma{ina ili grupa ma{ini. Taka na primer, kaj kalendarskoto rabotno vreme bi imale : ORV x 100 SIP = ----------------------------8760 kade SIP = stepen na iskoristenost na kapacitetot vo %, ORV = ostvareno rabotno vreme vo ~asa, 8760 e vkupniot broj ~asovi vo edna godina ili 365 pomno`eno so 24 ~asa kolku {to ima vo eden den.

119

Re`imsko rabotno vreme e kalendarskoto rabotno vreme namaleno za vremeto na nedeli, praznici, odmori i me|usmenski zastoi, koga ma{inata ne raboti. 120 ) Normiranoto rabotno vreme e re`imskoto rabotno vreme namaleno za normiranite zagubi na vreme poradi odr`uvawe i popravka na ma{inata, ~ekawe i drugi zastoi na ma{inata koi mo`at da se predvidat i normiraat. 121 ) Planiranoto rabotno vreme e ramno na normiranoto rabotno vreme namaleno za mo`nite vonredni zagubi na vreme poradi dejstvo na vi{a sila, nedostig na energija i sl.

)

152

Na sli~en na~in mo`eme da go presmetame i stepenot na iskoristenost na kapacitetot za drugite vidovi rabotno vreme na ma{inata ( re`imskoto, normiranoto i planiranoto). Stepenot na iskoristuvawe na kapacitetot zavisi od pove}e faktori. 122) Sekoe pretprijatie treba da nastojuva da gi usoglasi elementite na procesot na rabota optimalno t.e. koristeweto na kapacitetot da go pribli`i do optimalnoto koristewe na kapacitetot so cel da gi namali tro{ocite po edinica proizvod i da ja zgolemi dobivkata i kvalitetot na svoeto rabotewe.

2.5. Tro{ewe na sredstvata na trudot Pod poimot tro{ewe na sredstvata na trudot se podrazbira proces na postojano namaluvawe na vrednosta na tie sredstva kako poradi fizi~ko abewe taka i poradi ekonomsko ili moralno tro{ewe. Fizi~koto tro{ewe nastanuva so nivnata upotreba i pod vlijanie na prirodnite sili ( do`d, sneg, mraz, vlaga i sl.), dodeka ekonomskoto ili moralnoto tro{ewe nastanuva vo tekot na tehni~ko-tehnolo{kiot i nau~niot razvoj so toa {to se javuvaat i voveduvaat novi pousovr{eni sredstva na trudot koi se poproduktivni, poekonomi~ni i porentabilni, pa i relativno poevtini. So fizi~koto tro{ewe sredstvata ja gubat i svojata upotrebna vrednost i svojata vrednost, a so moralnoto tro{ewe tie sé u{te ne ja izgubile ni upotrebnata vrednost, ni vrednosta, no sepak se povlekuvaat od upotreba, odnosno se prodavaat na drugi organizacii po poniska cena. So proda`bata pretprijatieto se osloboduva od tro{ocite za odr`uvawe i osiguruvawe na osnovnoto sredstvo, a i od tro{okot za amortizacija. Od druga strana pak, so proda`bata doa|a do pari koi mo`e da gi vlo`i vo nabavka na novo osnovno sredstvo.
122 )

Za faktorite koi vlijaat vrz stepenot na iskoristenost na kapacitetot pove}e }e zboruvame vo vtoriot del pri razgleduvaweto na organizacijata na pretprijatijata.

153

No i kaj fizi~koto tro{ewe potpolno gubewe na upotrebnata vrednost i vrednosta ne zna~i i nivno fizi~ko is~eznuvawe. Naprotiv, tie fizi~ki i ponataka postojat, a imaat i izvesna prometna vrednost, a toa e vrednosta na materijata od koja tie sredstva se napraveni, pa zatoa tie mo`at da pretstavuvaat sekundarna surovina ( `elezo, bakar i sl.) koja obi~no mo`e da se prodade vo organizaciite za otkup na sekundarni surovini “otpadi ”. 123) I vo dvata slu~ai stanuva zbor za t.n. rashoduvawe t.e. stavawe na osnovnite sredstva nadvor od upotreba. Rashoduvaweto mo`e da bide redovno ( ako sredstvata se celosno istro{eni t.e. tie se otpi{ani , odnosno im pominalo vremeto na upotreba), i vonredno rashoduvawe, ako sredstvata stanale neupotreblivi pred vreme ili se tehni~ki zastareni, pri {to ne mora dokraj da bidat otpi{ani. Ako se otpi{ani celosno, pri rashoduvaweto sredstvata se bri{at i od inventarot na pretprijatieto. Dokolku pak ne se otpi{ani celosno, neotpi{anata vrednost treba da se nadopolni so naplata na osiguruvawe, proda`ba na otpad ili so sredstva od rezervite.

2.6. Amortizacija na sredstvata na trudot

Pod poimot amortizacija se podrazbira pari~niot iznos t.e. vrednosta na istro{eniot del od sredstvata na trudot, koj se prenesuva na cenata na novite proizvodi i pri realizacijata se izdvojuva so cel po potpolnata istro{enost na tie sredstva da se nabavat novi vo onaa vrednost {to tie ja imale pri nivnata nabavka. Zna~i, taka izdvoenite pari~ni sredstva se narekuvaat amortizacija i od tie sredstva se formiraat t.n. amortizacioni fondovi. So amortizacijata se ovozmo`uva odr`uvawe na vrednosta na osnovnite sredstva, nepre~eno rabotewe i iskoristuvawe na kapacitetite, kako i modernizacija na sredstvata i zgolemuvawe na kapacitetite na pretprijatieto.
123 )

Ackoski N., cit. delo, str.106.

154

Vo osnova postojat dva sistema na presmetuvawe na amortizacijata. Toa se vremenskiot i funkcionalniot sistem. Spored vremenskiot sistem amortizacijata se presmetuva vrz osnova na prose~niot vek na traewe na sredstvata na trudot, a mo`e da bide proporcionalna, progresivna i degresivna. Proporcionalnata e ista za celo vreme i nitu se zgolemuva nitu se namaluva. Se presmetuva taka {to nabavnata vrednost se deli so vekot na traewe na sredstvata na trudot NV A = -----------VT pri {to A = iznos na godi{nata amortizacija, NV = nabavna vrednost, VT= vremetraewe na sredstvata na trudot ( godini). Amortizacionata stapka pak se presmetuva taka {to iznosot na godi{nata amortizacija se mno`i so 100 i dobieniot rezultat se deli so nabavnata vrednost na sredstvata na trudot: A x 100 a = --------------NV pri {to a= godi{na amortizaciona stapka, A = godi{na amortizacija, NV = nabavna vrdnost na sredstvata na trudot. Progresivna e onaa amortizacija koja postojano apsolutno i relativno raste. Se primenuva kaj sredstva koi podolgo se uhoduvaat, kaj sredstva kaj koi doa|a do zgolemeno koristewe, i kaj sredstva ~ija proizvodna sposobnost raste vo vekot na negovoto traewe. Degresivna e onaa amortizacija koja apsolutno i relativno postojano opa|a. Se primenuva za osnovni sredstva ~ija proizvodna sposobnost opa|a so tek na vreme, a raste investicionoto i tekovnoto odr`uvawe kako tro{ok. Pozitivna strana na vremenskata amortizacija e toa {to e ednostavna metoda, odr`uva integritet na

155

sredstvata i ovozmo`uva odreden minimum na rentabilnost vo raboteweto. Negativna strana pak e {to iznosot na amortizacijata ne se sovpa|a so realnoto tro{ewe na tie sredstva i ako opredelena amortizaciona stapka e poniska od realnata, toga{ ne mo`e da se obezbedi potreben pari~en iznos za zamena na sredstvata za rabota. Ovaa metoda mo`e uspe{no da se primenuva kaj grade`nite objekti. Funkcionalniot sistem na presmetuvawe na amortizacijata se potpira na toa deka dinamikata na tro{ewe na sredstvata za rabota e uslovena od intenzitetot na nivnoto koristewe. Pari~niot iznos na amortizacioniot otpis e vo neposredna zavisnost od stepenot na iskoristenost, odnosno od u~inokot na sredstvata na trudot. So ogled na na~inot na evidentirawe na u~inokot, funkcionalnata amortizacija mo`e da se presmeta na dva na~ini i toa spored koli~inata na ostvareni u~inoci i spored ~asovite na rabota na osnovnoto sredstvo. Kaj sistemot na funkcionalna amortizacija ne se primenuva godi{na kvota na amortizacija. Ovde se vodi smetka za toa kolkav e predvideniot ekonomski vek na traewe na osnovnoto sredtvo, i iznosot na amortizacija se presmetuva po edinica u~inok( po edinica proizvod ili po eden ~as kako edinica na koristewe). Amortizacijata po edinica u~inok se presmetuva taka {to vrednosta na sredstvata na trudot se stava vo odnos so vkupniot korisen u~inok na sredstvata za rabota vo tekot na celiot nivni vek na traewe. V a = ---------------U pri {to a = amortizacija po edinica u~inok , V = vrednost sredstvata, U= korisen u~inok na sredstvata za rabota tekot na vekot na traeweto. Primenata na funkcionalnata amortizacija e poblisko realnata procenka na tro{eweto na sredstvata za rabota, {to e i nejzinata prednost nad vremenskata amortizacija. na vo do vo

156

Ovaa amortizacija naj~esto se primenuva vo pretprijatijata kade rabotniot proces ne te~e ramnomerno, pa spored toa i ostvaruvaweto na u~inocite ne e ramnomerno. No, osnoven problem pri toa e odreduvaweto na u~inokot na oddelnite sredstva. Isto taka, problem e so sredstvata koi ne se koristat, pa so toa i ne se otpi{uvaat, a i so sredstvata koi nedovolno se koristat, a se tro{at bez ogled na stepenot na koristewe ( se tro{at moralno i fizi~ki). So primenata na ovoj metod nema da uspeeme da go so~uvame integritetot na sredstvata koi nedovolno se upotrebuvaat i nema da bideme vo mo`nost da ja vratime nivnata vrednost. Prifa}aweto na prednostite i nedostatocite na dvata sistema dovelo do primena na kombiniran sistem na presmetuvawe na amortizacijata koj koristi elementi i na vremenskiot i na funkcionalniot sistem.

2.7. Vrednost na osnovnite sredstva ( sredstva na trudot) Vo pretprijatieto postojat razli~ni vidovi sredstva za rabota. Bidej}i e nemo`no tie da se sobiraat vo naturalni pokazateli potrebno e tie da se iska`at vo nivnata vrednost, odnosno vo vrednosni pokazateli. Ova e potrebno i zaradi knigovodstvena i zaradi statisti~ka evidencija. Bez odreduvawe na vrednosta ne bi mo`elo da se izvr{i nitu presmetka na amortizacijata, nitu osiguruvawe, nitu pak da se napravi kalkulacija na cenite. Postojat slednive vidovi vrednosti na osnovnite sredstva : fakturna vrednost, nabavna, rep i sega{na vrednost na osnovnite sredstva. 1. Fakturnata cena ( vrednost) na osnovnite sredstva e vrednosta koja e zabele`ana vo fakturata na prodava~ot. Toa e vsu{nost kupovna cena na osnovnoto sredstvo.

157

2. Nabavnata vrednost e sostavena od fakturnata vrednost zgolemena za tro{ocite za transport i monta`a. 3. Sega{nata vrednost ( knigovodstvena vrednost) pretstavuva razlika me|u nabavnata vrednost i knigovodstveniot otpis t.e. go pretstavuva preostanatiot del od vrednosta na osnovnoto sredstvo posle izvr{enite otpisi na ime tehni~ka i ekonomska zastarenost. SV = NV - OV Stepenot ( procentot) na istro{enost pak, se presmetuva koga otpi{anata vrednost se podeli so nabavnata vrednost i toj koeficient se pomno`i so 100. OV S I = --------- x 100 NV Me|utoa, ovoj na~in na presmetuvawe na sega{nata vrednost e realen samo vo uslovi koga postoi relativna stabilnost na nacionalnata valuta. Koga toa ne e slu~aj t.e. koga ima inflacija ili deflacija ( namaluvawe, t.e. zgolemuvawe na kupovnata vrednost na nacionalnata valuta), za porealno utvrduvawe na sega{nata vrednost na osnovnite sredstva se vr{i povremena korekcija na knigovodstvenata vrednost so pazarnata cena ( t.n. revalorizacija). 4. Reprodukciona vrednost na sredstvata na trudot e onaa vrednost koja bi ja imale sredstvata na denot na procenkata koga bi bile celosno novi.

2.8. Revalorizacija na osnovnite sredstva Osnovnite sredstva traat pove}e godini. Vo tekot nivnoto koristewe mo`e da dojde do zna~itelni promeni nivnite ceni na pazarot taka {to mo`eme da dojdeme situacija so otpisite koi sme gi ostvarile na ime na na vo na

158

amortizacija da ne bideme vo mo`nost toa sredstvo da go nadomestime posle negovata istro{enost. Do zna~itelni promeni na cenite mo`e da dojde pod dejstvoto na razni faktori, no osobeno toa se slu~uva vo uslovi na krizi, pri op{t porast na cenite, vo uslovi na inflacija i sl. Se postavuva pra{aweto kako da se presmeta tro{eweto na vrednosta na osnovnoto sredstvo po pooddelni presmetkovni periodi so cel da se obezbedi nadomestok na vrednosta na potro{enoto sredstvo. Od druga strana, se postavuva i pra{aweto kako vo vrednosta na proizvodite koi se proizveduvaat so toa sredstvo da se vklu~at tolkavi tro{oci za osnovnite sredstva koi odgovaraa na op{tite priliki na periodot za koj se presmetuva cenata. So cel da mo`e da se vr{i realna amortizacija na osnovnite sredstva potrebno e da se usoglasi knigovodstvenata vrednost so vistinskata vrednost na sredstvata. Toa usoglasuvawe se vr{i po pat na povtorna procenka na vrednosta na osnovnite sredstva, t.e. po pat na revalorizacija. Revalorizacijata zna~i, e povtorna procenka na vrednosta na sredstvata na trudot koja se vr{i so cel za usoglasuvawe na knigovodstvenata vrednost so vistinskata vrednost na sredstvata. Revalorizacijata mo`e da se izvr{i na dva na~ina i toa so metodot na procenka i so metodot na koeficienti. Metodot na procenka se sostoi vo direktna procenka na sekoe osnovno sredstvo vrz osnova na utvrden cenovnik i utvrdena postapka. Metodot na koeficienti se potpira na utvrdeni koeficienti od strana na nadle`en dr`aven organ. Koeficientite mo`at da se dinstveni za site grupi osnovni sredstva, a mo`at da bidat i razli~ni za pooddelni grupi na osnovni sredstva. Revalorizacijata pokraj toa , mo`e da bide op{ta koja gi opfa}a site osnovni sredstva i delumna koja gi opfa}a samo oddelni vidovi osnovni sredstva.

2.9. Odr`uvawe na sredstvata na trudot

159

Upotrebata na osnovnite sredstva vo ugostitelskite pretprijatija bara i nivno soodvetno odr`uvawe ( ~istewe, podma~kuvawe, popravka i sl.). Celta na odr`uvaweto na osnovnite sredstva e da gi osposobi osnovnite sredstva za pravilno funkcionirawe, da gi za{titi od predvremeno tro{ewe, da gi spre~i rasipuvawata i da obezbedi normalno rabotewe na pretprijatieto so {to pomalku prekini vo raboteweto. Spored vidot na rabotite, vremenskoto rastojanie vo koe se vr{at i nivnoto traewe, odr`uvaweto mo`e da bide tekovno i investiciono. Pod tekovno odr`uvawe se podrazbiraat redovnite intervencii vrz sredstvata na trudot kako na primer otstranuvawe na pomali rasipuvawa i o{tetuvawa, podma~kuvawe, ~istewe i sl. Se vr{i vo od t.e. bez zapirawe na proizvodstvoto , a negovite tro{oci vleguvaat vo cenata na ~ineweto vo vremeto na nivnoto nastanuvawe. Pod investiciono odr`uvawe pak se podrazbiraat pogolemite intervencii koi po pravilo traat i podolgo vreme i za koi naj~esto e potrebno da se zapre procesot na rabotewe. Se vr{i povremeno i planski ili pak koga }e se javi potreba za takva intervencija kako {to se na primer golemite o{tetuvawa na sredstvata na trudot. Tro{ocite na investicionoto odr`uvawe se nadomestuvaat od ostvareniot prihod vo tekot na godinata vo koja nastanale. Ovie tro{oci se utvrduvaat i presmetuvaat po stapka koja se dobiva taka {to predvidenite ( planirani) tro{oci na investiciono odr`uvawe (TIO) se stavat vo odnos so osnovicata za amortizacija, odnosno vrednosta na sredstvata po formulata : TIO x 100 -----------------------------------V (nabavna vrednost) Taka na primer, ako tro{ocite za investiciono odr`uvawe se predvideni vo visina od 400.000 den. , a osnovicata za amortizacija iznesuva 20.000.000 den., toga{ stapkata na investiciono odr`uvawe }e bide:

160

400.000 x 100 ------------------------------------ = 2 % 20.000.000

2.10. Ekonomija na osnovnite sredstva Celta na ekonomijata na pretprijatieto e so {to pomali vlo`uvawa na elementi na procesot na trudot da se postignat pogolemi rezultati. Od ova proizleguva deka pretprijatieto treba da te`nee kon ostvaruvawe na ekonomija kako so rabotnata sila taka i so osnovnite i obrtnite sredstva. Celta na ekonomijata na osnovnite sredstva e so ista koli~ina osnovni sredstva da se proizvedat {to pogolemi koli~ini proizvodi. Dokolku e delot na osnovnite sredstva {to se prenesuva na noviot proizvod pomal, pomala e i prenesenata vrednost pa i vrednosta na proizvodot e pomala. Spored toa, so smaluvawe na goleminata na prenesenata vrednost so isti osnovni sredstva se dava mo`nost i za smaluvawe na tro{ocite na proizvodstvo t.e. tro{ocite na amortizacija, se zgolemuva dobivkata, a so toa i mo`nosta za vr{ewe na pro{irena reprodukcija vo pogolem obem. Ekonomijata na osnovnite sredstva- smaluvawe na vrednosta koja vo tekot na godinata se prenesuva od osnovnite sredstva na novite proizvodi se postignuva so nivno podobro i poracionalno koristewe. Toa pak se postignuva so: 1. Podobruvawe na koristeweto na osnovnite sredstva po pat na zgolemuvawe na vremeto na rabota na sredstvata na trudot ( t.n. ekstenzivno koristewe na ma{inite i uredite), i 2. Podobruvawe na koristeweto na osnovnite sredstva vo edinica vreme ( t.n. intenzivno koristewe na ma{inite i uredite). (1) Zgolemuvaweto na vremeto na rabota na sredstvata na trudot pak naj~esto se postignuva so:

161

Koristewe na osnovnite sredstva vo maksimalno mo`en broj smeni. Taka , koristeweto na osnovnite sredstva vo tri smeni ovozmo`uva nivnata vrenost da se reproducira vo pomal broj obrti, so {to se otstranuva nivnoto brzo ekonomsko zastaruvawe , a se ovozmo`uva i so istata masa na osnovni sredstva da se proizvedat pogolemi koli~ini proizvodi. 2. So otstranuvawe na zastoite na sredstvata za rabota. Pri ova treba da se razlikuvaat zastoite koi se posledica na lo{ata organizacija na rabotata ( na primer, lo{a organizacija na nabavkata, dogovaraweto so dobavuva~ite, transportot i sl.), i zastoite koi nastanuvaat nezavisno od organizacijata na rabota, a zaradi objektivni te{kotii vo snabduvaweto so surovini i drugi repromaterijali. 3. So obezbeduvawe na stru~no i gri`livo rakuvawe so sredstvata na trudot. Nestru~nosta na rabotnicite, nevnimatelnosta, nedoa|aweto na rabota mo`at da predizvikaat zastoi vo rabotata na ma{inite i uredite. 4. So zabrzuvawe na rabotite pri popravkite. Skratuvaweto na rokovite pri izveduvaweto na popravkite osobeno pri generalnite remonti, isto taka go zgolemuva vremeto na korisen trud na odredeno sredstvo za rabota itn. (2) Ekonomijata na osnovnite sredstva vo edinica vreme t.e. intenzivnoto koristewe na osnovnite sredstva isto taka mo`e da se postigne na pove}e na~ini. Me|utoa , naj~esto mo`e da se postigne so: 1. Zgolemuvawe na brzinata na ma{inite vo edinica vreme. Ova se postignuva so modernizacija na uredite i postrojkite, usovr{uvawe na tehnolo{kiot proces, so primena na konveeri vo procesot na rabota, i so mehanizacija i avtomatizacija na procesot na trudot. 2. So podobra organizacija na rabotata. Podobrata organizacija na rabotata se ogleda vo blagovremenata priprema na proizvodstvoto so cel rabotnikot da ne ~eka alati i materijali, potoa vo blagovremeniot remont i osiguruvawe na
1.

162

ispravnosta na ma{inite, vo otstranuvawe otsustvata na rabotnicite od rabota i sl.

na

3. OBRTNI SREDSTVA 3.1. Poim i karakteristiki na obrtnite sredstva Pod obrtni sredstva se podrazbiraat onie sredstva ~ija transformacija od pari~en vo naturalen oblik i obratno t.e. od materijalen vo pari~en oblik trae po pravilo pomalku

163

od edna godina , odnosno onie sredstva na trudot ~ija vrednost e pod opredelena golemina. 124) Pokraj predmetite na trudot tuka spa|aat i opredeleni sredstva na trudot ~ij vek na traewe e podolg od edna godina, no nivnata vrednost ne nadminuva opredelena golemina, potoa sredstva na trudot ~ij vek na traewe e pokus od edna godina ( ili site tie zaedno obrtni sredstva vo oblik na stvari), potoa opredeleni prava (obrtni sredstva vo oblik na prava) i opredeleni pari~ni sredstva ( obrtni sredstva vo oblik na pari). Pokonkretno vo obrtni sredstva spa|aat 125) : materijali za reprodukcija ( surovini), nedovr{eni proizvodi, poluproizvodi, gotovi proizvodi ( na zaliha), pari~ni sredstva za nabavka na tie predmeti, pobaruvawa vrz osnova na raboteweto so obrtnite sredstva, kako i predmetite koi slu`at kako orudija za rabota ~ij vek na traewe e pokratok od edna godina i drugi orudija koi ne se smetaat za osnovni sredstva. Kako {to se gleda izrazot “ obrtni sredstva ” ima po{iroko zna~ewe otkolku poimot “ predmeti na trudot ” bidej}i obrtnite sredstva pokraj predmetite na trudot ( surovini, materijal, poluproizvodi) gi opfa}a i parite, sitniot inventar i pobaruvawata. 3.2. Klasifikacija na obrtnite sredstva

I obrtnite sredstva mo`at da se klasificiraat spored pove}e kriteriumi. Taka : 1. Spored oblikot se razlikuvaat obrtni sredstva vo stokov oblik, pari~en oblik i vo oblik na pobaruvawa. 2. Spored namenata t.e. funkcijata {to ja vr{at vo procesot na raboteweto t.e. spored fazite vo koi tie se nao| aat vo tekot na nivnoto kru`no dvi`ewe ( transformacija) se
124

Imeto obrtni sredstva doa|a zaradi toa {to ovie sredstva vo oddelen ciklus na reprodukcijata se tro{at, no ne ja gubat nivnata vrednost tuku go menuvaat samo oblikot t.e . pominuvaat od edna vo druga faza od raboteweto, odnosno se vrtat. I osnovnite ( postojani) sredstva se vrtat preku amortizacijata, no vo podolgi vremenski periodi, a dodeka obrtnite toa go pravat vo mnogu pokratki vremenski periodi. 125 ) Nejkov D., cit. delo, str. 75.

)

164

razlikuvaat obrtni sredstva vo proizvodstvo i obrtni sredstva vo prometot. 3. Obrtnite sredstva pak {to slu`at kako predmeti na trudot t.e. kako reprodukcionen materijal ( zna~i od naturalna gledna to~ka) mo`eme da gi podelime na: osnoven materijal, pomo{en materijal, gorivo i siten inventar. a) Osnovniot materijal go so~inuvaat onie predmeti na trudot koi ja so~inuvaat glavnata supstanca ( materija) na proizvodite. Spored stepenot na obrabotka se razlikuvaat slednite vidovi osnoven materijal : -surovini ( se dobivaat direktno od zemjodelstvoto ili indirektno od trgovijata), i - poluproizvodi ( predmeti {to edna{ ili pove}e pati bile prerabotuvani). b) Pod pomo{en materijal se podrazbiraat predmetite koi slu`at kako dodatok na osnovniot materijal ili pak kako sredstvo za odr`uvawe na pogonot. Se razlikuva pomo{en materijal za izrabotka (boja, lepak , {ajki, sol, biber i sl.) i pomo{en materijal na pogonot koj slu`i za odr`uvawe na ma{inite, uredite i drugite sredstva na trudot ( pr. masloto za podma~kuvawe, boite, lakovite, sredstvata za ~istewe i sl.). v) Pod gorivo se podrazbiraat materijalite koi slu`at za dvi`ewe na proizvodniot pogon i za zagrevawe na prostoriite kako {to se na pr. drvoto, jaglenot, naftata, benzinot i sl. g) Pod siten inventar se podrazbira opremata ~ij vek na traewe e pokratok od edna godina, bez ogled na iznosot na nivnata poedine~na nabavna cena, odnosno ~ij vek na traewe e podolg od edna godina, a ~ija poedine~na nabavna cena e pod opredelena visina. Tuka spa|aat telefonite, alatite, razni aparati, inventar i dr. sredstva na trudot so navedenite karakteristiki i sl.

3.3. Kru`no dvi`ewe na obrtnite sredstva Osnovna karakteristika na obrtnite sredstva e {to tie vo tekot na raboteweto na pretprijatieto postojano se vrtat t.e.

165

go menuvaat svojot oblik i se pretvoraat od eden vo drug oblik. Toa permanentno preminuvawe na obrtnite sredstva od eden vo drug oblik se vr{i kako kru`no dvi`ewe. Kaj proizvodnite organizacii kru`noto dvi`ewe na obrtnite sredstva se odviva spored op{to poznatata formula : P-S ........... Pr ........ S1-P
1

Spored ovaa formula, kru`noto dvi`ewe zapo~nuva so parite (P) koi se pretvoraat vo reprodukcionen materijal (stoka - S ) koj vleguva vo proizvodstvoto (PR) , po {to izleguva nov proizvod (S1 ), koj so proda`ba se pretvora povtorno vo pari ( P1 ) koi vo sebe sodr`at zgolemena vrednost. Kaj uslu`nite organizacii ovaa formula do`ivuva izvesni korekcii pri {to izostanuva procesot na proizvodstvoto. Pri toa se misli na ~ista proda`ba na uslugi : P- S ........ U ......P1

Vo kru`noto dvi`ewe na obrtnite sredstva mo`at da se razgrani~at tri fazi i toa : faza na priprema ( P-S ) , faza na proizvodstvo (Pr) i faza na proda`ba ( S1 - P1 ). Pominuvaweto niz trite fazi pretstavuva eden obrt na sredstvata. Me|utoa, obrtnite sredstva obi~no istovremeno se nao|aat vo site tri fazi vo soodveten razmer. Treba da se naglasi deka so kru`noto dvi`ewe na obrtnite sredstva istovremeno se vr{i i kru`no dvi`ewe na celokupniot kapital na pretprijatieto, odnosno na site faktori za proizvodstvo. Toa se izvr{uva preku amortizacijata so koja se vr{i postojano prenesuvawe na del od vrednosta na osnovnite sredstva vo cenata na novite proizvodi i uslugi. Celta na kru`noto dvi`ewe na obrtnite sredstva , odnosno na kapitalot e ostvaruvawe na vi{ok na vrednost koja e sodr`ana vo cenata na noviot proizvod. Brzinata na vrtewe na obrtnite sredstva mo`e da se meri so brojot na vrtewata vo odreden vremenski period, no i so traewe na pooddelno vrtewe vo denovi. Vo prviot slu~aj se raboti za koeficient na vrtewe na obrtnite sredstva , a vo vtoriot za traewe na obrtot na obrtnite sredstva. 166

Vremeto na obrt e razli~no kaj razli~ni tipovi proizvodstvo i davawe uslugi. Toa se presmetuva taka {to brojot na denovite vo godinata (360) se deli so koeficientot na vrtewe ili pak prose~no koristenite obrtni sredstva se mno`at so brojot na denovite vo godinata i rezultatot se deli so ostvareniot promet. 360 VO = ----------KV ili OBS x 360 VO = -------------------PR

kade {to VO = vreme na obrt na obrtnite sredstva, KV = koeficient na vrtewe na obrtnite sredstva, OBS- prose~no koristeni obrtni sredstva i PR = ostvaren promet. Brojot na obrtite na oddelnite vidovi sredstva vo tekot na godinata se narekuva koeficient na vrtewe na obrtnite sredstva. Se presmetuva taka {to brojot na denovite vo godinata ( 360) se deli so vremeto na obrtot na obrtnite sredstva ili pak ostvareniot promet se deli so iznosot na prose~no koristenite obrtni sredstva. 360 KV = ------------VO ili PR KV = --------------OBS

Koeficientot na vrtewe kaj obrtnite sredstva e pogolem od 1, a kaj osnovnite sredstva e 1 ili pomal od 1, {to zna~i deka vremeto na obrtot na obrtnite sredstva trae pomalku od edna godina, a kaj osnovnite sredstva trae edna ili podolgo od edna godina. Pri toa koeficientot na vrteweto ( brojot na obrtite vo tekot na 1 god. ) kaj raznite vidovi osnovni i obrtni sredstva e razli~en. Kolku e pogolem koeficientot na vrtewe , a {to pomalo vremeto na vrtewe, tolku e i pogolema brzinata na vrtewe na obrtnite sredstva. Koeficientot na vrtewe na obrtnite sredstva mo{ne te{ko mo`e da se utvrdi bidej}i zavisi od mnogu subjektivni i objektivni faktori kako {to se : - na~inot i vremeto na vlo`uvawe na sredstvata i trudot vo delovniot proces i vremetraeweto na toj proces,

167

- uslovite pod koi se vr{i nabavkata i pla}aweto na potrebnite materijali , energija, tu|i uslugi i sl., - uslovite pod koi se vr{i proda`ba i naplata na proizvodite i uslugite, - masata na platite na vrabotenite i rokovi na nivna isplata, - visina i rokovi na pla}awe na pridonesite, danocite i drugite dogovorni i zakonski obvrski i drugo.

3.4. Potreben obem na obrtni sredstva Planiraweto i utvrduvaweto na potrebniot obem na obrtni sredstva vo tekot na 1 godina e mo{ne va`na zada~a. Nedovolni obrtni sredstva go ko~at i smaluvaat obemot na rabotewe, a pregolemi obrtni sredstva gi optovaruvaat tro{ocite i go namaluvaat uspehot od raboteweto. Kolku e iznosot na obrtnite sredstva poblizu do potrebniot ( optimalniot) tolku podobro }e mo`at da se realiziraat i osnovnite ekonomski principi na raboteweto (produktivnosta, ekonomi~nosta i rentabilnosta). Iznosot na potrebnite obrtni sredstva e razli~en vo razli~ni pretprijatija i zavisi od pove}e faktori kako {to se : obemot na promet, potro{uva~kata na materijali, nabavnata cena na materijalite, brzinata na obrtot, na~inot na pla}awe i sl. No pred sé, iznosot na obrtnite sredstva zavisi od : - obemot na prometot {to treba da se ostvari vrz osnova na planiraniot obem na proizvodi i planiranite ceni, i od vremetraeweto na obrtot, odnosno, koeficientot na vrtewe na obrtnite sredstva. Spored toa, visinata na potrebnite obrtni sredstva (POBS) mo`e da se presmeta vrz osnova na predvideniot promet i brzinata na vrtewe po formulata: Pr ( planiran promet ) POBS = -----------------------------------------------K0 ( koeficient na vrtewe) ili

168

Pr (promet) x Vo ( vreme na obrt) POBS = --------------------------------------------------------------360 Od ova mo`e da se zaklu~i deka kolku e pogolema brzinata na vrtewe na obrtnite sredstva tolku }e bidat potrebni pomalku obrtni sredstva i obratno.

3.5. Ekonomija na obrtnite sredstva Ekonomijata na obrtnite sredstva zna~i {to pomala masa na obrtni sredstva da bide vo upotreba, odnosno : 1. kolku e mo`no pomalku obrtni sredstva da se anga`iraat, i 2. {to pomalku obrtni sredstva da se tro{at. 3.5.1. Anga`irawe na obrtnite sredstva Anga`iraweto na obrtnite sredstva se smaluva so skratuvaweto na vremeto na obrt na obrtnite sredstva vo oddelnite fazi od kru`noto dvi`ewe, t.e. so zabrzuvawe na obrtot na obrtnite sredstva, {to zna~i zgolemuvawe na koeficientot na obrt. Spored toa, anga`iraweto na obrtnite sredstva }e se smali so skratuvawe na vremeto na zadr`uvawe na obrtnite sredstva vo pooddelnite fazi od ciklusot na obrt, odnosno so : a) skratuvawe na vremeto na kru`ewe na obrtnite sredstva vo fazata na nabavka, b) skratuvawe na ciklusot na proizvodstvo, t.e. vremeto na kru`ewe na obrtnite sredstva vo fazata na proizvodstvo, i v) so skratuvawe na vremeto na kru`ewe na obrtnite sredstva vo fazata na proda`ba.

169

a ) Skratuvawe na vremeto na kru`ewe na obrtnite sredstva vo fazata na nabavka- Od aspekt na anga`iraweto na obrtnite sredstva kaj nabavkata najva`no e kolku i koga da se nabavi bidej}i od koli~inata koja se nabavuva i momentot na nabavka zavisi goleminata na zalihite, a od toa zavisi i obemot na anga`iranite sredstva. Nivoto na zalihite ne treba da bide nitu premalo nitu pregolemo. Sekoe pretprijatie treba da te`nee da raspolaga barem so takanare~enite minimalni zalihi bidej}i tie sé u{te obezbeduvaat normalno rabotewe.126) Pomali zalihi od minimalnite doveduvaat do te{kotii i prekini vo izvr{uvaweto na zada~ite na pretprijatieto. Prekumernite zalihi pak isto taka ne se dobri za pretprijatieto bidej}i bez potreba anga`iraat obrtni sredstva za koi se pla}a kamata, potoa imame pogolemi tro{oci vo vrska so nivnito magacionirawe i sl. Najdobra ekonomija na pretprijatieto se obezbeduva so t.n. optimalni zalihi . Optimalnite zalihi se onie zalihi koi pred se obezbeduvaat normalno rabotewe, a potoa i najmali tro{oci na nabavka, magacionirawe i kamata po edinica merka. Kolkavi }e bidat zalihite koi }e gi obezbeduvaaat pogore spomenatite uslovi zavisi od vnatre{nite faktori vo pretprijatieto ( kako {to se promena na stepenot na vrabotenosta, promena na strukturata na proizvodstvoto i sl.,) i od nadvore{nite faktori (kako {to se mo`nostite za nabavka , promena na nabavnite ceni i sl.). b) Skratuvawe na ciklusot na proizvodstvo- Ova skratuvawe se postignuva na dva na~ina : - so voveduvawe na novi tehniki i tehnilogii, i - so voveduvawe na podobra organizacija na rabota. Pomoderni ma{ini - avtomati i sl. go skratuvaat potrebnoto vreme za izvr{uvawe na oddelni operacii vo raboteweto. Dokolku pretprijatieto e vo mo`nost toa da go napravi toga{ e dobro, no bidej}i ne e sekoga{ vo takva sostojba toga{ barem treba da prezeme merki za
126

Goleminata na minimalnite zalihi zavisi od : 1. periodot na nabavka ( d ), t.e. vremeto koe e potrebno za da se izvr{i nabavkata i 2. od dnevnata potro{uva~ka na materijal ( q ) t.e. koli~inata na materijalot koja se vlo`uva vo procesot na proizvodstvo odedna{. Minimalnite zalihi se presmetuvaat po formulata : Q = q x d.

170

usoglasuvawe na elementite na procesot na trudot, odnosno otstranuvawe na zastoite zaradi defekti na ma{inite, nemawe na materijal ili soodvetna rabotna sila. v) Skratuvawe na vremeto na kru`ewe na obrtnite sredstva vo fazata na proda`ba i naplata- Vo fazata na proda`ba se sozdavaat zalihi na gotovi proizvodi koi se spremni za realizacija. Dodeka proizvodite ne se realiziraat obrtnite sredstva se vrzani vo niv. Kolku e podolgo vremeto od momentot na izrabotkata na proizvodot do momentot na proda`ba, tolku e pogolema koli~inata na obrtni sredstva potrebni za izvr{uvawe na reprodukcionata zada~a. Najdobro e pretprijatieto da nema nikakvi zalihi na gotovi proizvodi. Me|utoa, toa ne e mo`no poradi pove}e pri~ini, a pred sé zaradi toa {to ne se poklopuva procesot na proizvodstvo so procesot na potro{uva~ka, a osven toa odredeno vreme se gubi i vo pakuvawe i isporaka. Od aspekt na ekonomikata na obrtnite sredstva i ekonomikata na pretprijatieto vo celina najdobro e da se ~uvaat optimalni koli~ini na zalihi na gotovi proizvodi. Koli~inata na optimalnite zalihi na gotovi proizvodi zavisi od : 127 - kamatite na zalihite na gotovite proizvodi, - magacinskite tro{oci i - tro{ocite na amortizacija na neiskoristeniot del od kapacitetot. Spored toa mo`e da se re~e deka optimalna koli~ina na zalihi na gotovi proizvodi e onaa koli~ina koja ovozmo`uva najmal zbir na tro{oci za kamati, skladirawe i amortizacija na neiskoristeniot del od proizvodniot kapacitet.

127

Vo odredeni periodi od godinata pobaruva~kata e pogolema, a vo drugi pomala. Ponekoga{ e tolku golema {to gi nadminuva postojnite kapaciteti na pretprijatieto, a ponekoga{ tolku mala {to doveduva do necelosno koristewe na kapacitetot. Zada~a na zalihite na gotovi proizvodi e da ovozmo`i zadovoluvawe na potro{uva~kata i istovremeno da obezbedi ramnomerno koristewe na kapacitetot na pretprijatieto. Koga kapacitetot e nedovolno iskoristen, amortizacijata na neiskoristeniot kapacitet pretstavuva zaguba, a dokolku se iskoristi kapacitetot, a ne se ostvari proda`ba poradi namaluvawe na pobaruva~ka se javuvaat zgolemeni magacinski tro{oci i kamati na vlo`enite sredstva vo zalihi.

171

3.5.2. Tro{ewe na obrtnite sredstva Upotrebata i tro{eweto na predmetite na trudot so cel za izrabotka na novi proizvodi ima karakter na proizvodna potro{uva~ka i sozdavawe novi upotrebni vrednosti. Vo novite proizvodi predmetite na trudot vleguvaat i materijalno i vrednosno ili pak samo vrednosno. Osnovniot materijal i pomo{niot materijal za izrabotka vleguvaat vo noviot proizvod i kako negov sostaven del i so svojata vrednost. Za razlika od niv, pogonskiot pomo{en materijal , potro{enoto gorivo, pogonskata i toplinskata energija itn. ne vleguvaat materijalno vo proizvodot, tuku ja prenesuvaat na nego samo svojata vrednost. Sli~no e i so otpadocite koi ne mo`at da se iskoristat na bilo koj na~in. Tro{eweto na obrtnite sredstva se smaluva so {tedewe, t.e. so smaluvawe na tro{eweto na reprodukcioniot materijal vo procesot na reprodukcija. Vo taa smisla, osobeno treba da se vnimava pri odreduvaweto na vidovite materijali koi }e se upotrebuvaat, nivnite ceni i sl. i osobeno pri odreduvaweto na normativite na materijalite. Za seto ova treba da se vnimava u{te vo fazata na proektirawe na proizvodot. Vo samiot tehnolo{ki proces pak, pogolemi tro{ewa se izbegnuvaat so smaluvawe na otpadocite, so {tedewe i otstranuvawe na defektite. . 3.5.2.1. Normativi na materijali Normativ e odnapred i na odreden na~in utvrdena koli~ina na surovina, materijal, energija itn. koja e potrebna da se ostvari odreden u~inok. Normativite se dinami~ni kategorii i sekoga{ zavisat od postojnite tehni~ki i op{ti uslovi vo koi se odviva rabotata. Tehni~kite normativi na potro{ok na materijali i energija se utvrduvaat za edinica proizvod so odreden kvalitet. Normativite se povrzani so rabotnoto mesto i za tenolo{kiot, odnosno rabotniot proces. Zatoa mora da se

172

zasnovaat na to~ni presmetki , formuli, recepti i crte`i so istovremeno naveduvawe na potro{okot na site materijali i so soodvetno ekonomsko i tehni~ko obrazlo`enie. Mo`at da se utvrdat na dva na~ini i toa so iskustven metod i tehni~ki metod. Iskustveniot normativ mo`e da se odredi so merewe na dimenziite ili te`inata na ve}e napraven proizvod i koli~inata na preostanatiot otpad, kako i da ja utvrduvame koli~inata na potro{eniot pomo{en materijal koj ne vlegol vo noviot proizvod. Isto taka, ovoj normativ mo`e da se odredi i vrz baza na odnosot me|u vkupno napravenite proizvodi i koli~inata na potro{eniot materijal. Iskustveniot normativ mo`eme da go utvrdime i so probna izrabotka na gotov proizvod. Tehni~kiot normativ se sproveduva u{te od samata konstrukcija na proizvodot ( nacrt na proizvodot) pri {to se vodi smetka za najsoodvetnite vidovi potrebni materijali i za nivna za{teda. I ovde se izrabotuva proben primerok, no spored izvr{enite presmetki i crte`i. So to~no merewe i vagawe na materijalite, potro{eni za izrabotka na probniot primerok se utvrduva potrebnata koli~ina na osnovniot i nekoi vidovi pomo{en materijal. Pogonskiot pomo{en materijal ( maslo, mazivo, materijal za ~istewe i sl) ne se vrzuva kako potro{ok za edinica proizvod, tuku za edinica vreme na rabota na ma{inite i uredite. Tehni~ki normativ se utvrduva i za potro{okot na energija, gorivo, ambala`a i drugi vidovi materijal so {to se doa|a do normativi na potro{ok na site predmeti na rabota. Osven spored na~inot na odreduvawe, normativite na predmetite na trudot mo`at da se podelat i na osnovni i izvedeni i brutonormativ i netonormativ. Osnoven normativ e ona koli~estvo na materijal do koe sme do{le so presmetki, merewe i izrabotka na proben primerok (zna~i potrebnata koli~ina na materijali za eden proizvod). Izveden normativ pak e potrebnata koli~ina za 10, 20 ili 100 takvi proizvodi. Bruto normativot go sodr`i celokupnoto koli~estvo na odreden materijal koe e potrebno za izrabotka na edinica proizvod , kako iskoristeniot taka i neiskoristeniot del.

173

Neto normativot pak go opfa}a samo materijalot koj vo tekot na izrabotkata vlegol vo proizvodot. Razlikata me|u bruto i neto normativot ja pretstavuva normiranata koli~ina na otpadoci na soodvetniot materijal.

3.5.2.2. Zagubi kaj predmetite na trudot Zagubite na predmetite na trudot nastanuvaat neminovno kako vo samiot proizvoden proces taka i pri magacioniraweto, prevozot i sl. Vo zavisnost od pri~inite zaradi koi se nastanati tie mo`at da se podelat na prirodni i manipulativni zagubi. Prirodnite zagubi nastanuvaat pod vlijanie na prirodnite procesi vo surovinite, materijalite, trgovskata stoka i drugite predmeti na trudot koi sodr`at pomala ili pogolema koli~ina na vlaga. Takvi zagubi se kaloto i rasipuvaweto. Kaloto pretstavuva zaguba vo te`ina {to nastanuva so su{ewe na ovo{jeto, zelen~ukot, `itata, mesoto i tn., kako i so isparuvawe na te~nostite. Rasipuvaweto pak e takva prirodna zaguba so koja delumno ili celosno se upropastuva kvalitetot na predmetot na rabota. Kaloto i rasipuvaweto mo`at da bidat predizvikani i so neispravno rakuvawe so predmetite na trudot pri {to dobivaat karakter na prirodno-manipulativna zaguba. Site prirodni zagubi ne se nepo`elni bidej}i vo odredeni slu~ai prirodata na tehnolo{kiot i rabotniot proces bara da se odzeme vlagata od proizvodot bilo delumno bilo vo celost (pr. kaj proizvodstvoto na sol, suvo ovo{je, suvo meso, i sl.). Manipulativnite zagubi se rezultat na fizi~koto manipulirawe so predmetite na trudot (prevoz, tovarewe, istovar, krevawe, spu{tawe, obrabotaka i prerabotka i sl.) . Ovie zagubi se dotolku pogolemi dokolku rabotite se izvr{uvaat so pomalo vnimanie i so nesoodvetni sredstva za rabota. Vo manipulativni zagubi spa|aat : otpadocite, sporednite proizvodi, {kartot, kr{ot, rasipuvaweto i zagubata na energija.

174

Otpadocite se pomali ili pogolemi ostatoci od surovinata i poluproizvodite potro{eni pri proizvodniot proces ( pr. par~iwa od {tof, staklo, drvo, lim itn.). Otpadocite se neizbe`ni zagubi. Sporednite proizvodi nastanuvaat pri izdvojuvaweto na dragocenata sodr`ina od oddelni surovini. Taka na primer, so melewe na `itoto se dobiva glaven proizvod bra{no i sporeden- posije. Sporednite proizvodi obi~no mo`at i nataka proizvodno da se koristat ili da se prodadat na drugi korisnici taka {to ne se celosna zaguba. [kartot e proizvod so gre{ka nastanata zaradi lo{ata konstrukcija, pogre{en tehnolo{ki recept, nepravilna obrabotka, so o{tetuvawe vo tekot na izrabotkata ili pri manipulacijata ili pak poradi nekoja druga pri~ina. Kr{ot e zaguba koja naj~esto nastanuva so pa|awe ili udar na osetlivi predmeti na trudot. Naj~esto kr{ot se slu~uva kaj staklenite ili porcelanskite stoki pri nevnimatelno rakuvawe so razni aparati i instrumenti so kr{livi delovi itn. Rasipuvaweto e zaguba karakteristi~en za manipulirawe so vre}i bra{no, sol, {e}er, `ito, cement itn., kako i pri preturawe na te~nosti od eden vo drug sad. Zagubite na energija nastanuvaat kako poradi neispravna elektri~na mre`a taka i poradi prazni odovi na ma{inite, nesoodvetni pe~ki i kotli za zagrevawe, neopravdani prekini na rabotniot proces, neza{titenost na zagreanite prostorii od vleguvawe na laden vozduh i drugi pri~ini. Vo vrska so zagubite na predmetite na trudot postojat i t.n. normativi na zagubi koi za razlika od normativite na potro{ok na predmetite na trudot pretstavuvaat najgolemi dopu{teni koli~ini na kalo ( na odredena koli~ina i za odredeno vreme ), otpad, {kart, kr{ itn. za odredeno koli~estvo proizvedeni proizvodi.

175

4. POSEBNI SREDSTVA

Vo posebnite sredstva na stopanskite organizacii spa|aat rezervnite sredstva i sredstvata za zaedni~ka potro{uva~ka. Spored zakonot za trgovski dru{tva postoi zadol`itelna op{ta rezerva, t.e. op{t rezerven fond i posebni rezervi zaradi pokrivawe na zagubi ili drugi izdatoci. Dru{tvoto ima zadol`itelna op{ta rezerva, kako op{t rezerven fond koj e formiran po pat na zafa}awe od neto dobivkata. Ovaa rezerva se presmetuva i izdvojuva kako procent utvrden so dogovorot za dru{tvoto ili so statutot i ne mo`e da bide pomal od 15 % od dobivkata, sé dodeka rezervite na dru{tvoto ne dostignat iznos koj e ednakov na edna pettina od osnovnata glavnina. Ako taka sozdadenata rezerva se namali , mora da se dopolni na ist na~in. Dodeka op{tata rezerva ne go nadmine so zakonot, odnosno so statutot na dru{tvoto opredeleniot najmal iznos, mo`e da se upotrebuva samo za pokrivawe na zagubite. Koga op{tata rezerva }e go nadmine najmaliot iznos i po pokrivawe na site zagubi spored godi{nite zavr{ni smetki, so odluka na sobranieto, odnosno na sobirot na sodru`nicite ili site sodru`nici, vi{okot mo`e da se upotrebi za dopolnuvawe na dividendata, dokolku taa za delovnata godina ne go dostignala najmaliot iznos propi{an so Zakonot za trgovski dru{tva ili so dogovorot za dru{tvoto, odnosno so statutot opredelen pomal del od uplatenata osnovna glavnina. Ona {to vo rezervata e vneseno vrz osnova na doplata na sodru`nicite, odnosno koga zgolemuvawe na osnovnata glavnina e izvr{eno za osobena korist ili za prvenstveno

176

pravo na dotoga{nite akcii ili udeli, ne mo`e da se upotrebi za dopolnuvawe na dividendata. So dogovorot za dru{tvoto, odnosno so statutot mo`e da se predvidi sozdavawe na posebni rezervi zaradi pokrivawe na opredeleni zagubi ili drugi izdatoci. Celta, organizacijata i na~inot na upotreba na rezervite to~no se opredeluvaat so dogovorot za dru{tvoto, odnosno statutot, a mo`at da se izmenat samo so izmena na dogovorot za dru{tvoto, odnosno statutot. Ako so dogovorot za dru{tvoto , odnosno so statutot se predvideni rezervi za penzija, osiguruvawe od rizik ili dobrotvorni celi na vrabotenite vo dru{tvoto, to~no se opredeluva nivnata cel, na~inot na nivnoto sozdavawe i vlo`uvawe, organizacijata i na~inot na upotreba. Ovie rezervi se izdvoeni od op{tiot imot na dru{tvoto, so niv odvoeno se upravuva i smetkite za niv se vodat odvoeno od drugite smetki na dru{tvoto. Vo upravuvaweto u~estvuvaat i pretstavnicite na licata na koi rezervata im e nameneta. Dodeka dru{tvoto postoi, ovie rezervi ne mo`at da se upotrebuvaat nitu za namiruvawe na dolgovite, nitu za bilo koja druga cel, osven za onaa koja e opredelena so dogovorot za dru{tvoto, odnosno so statutot. Sredstvata za zaedni~ka potro{uva~ka pak, se odnesuvaat na zaedni~kite potrebi na vrabotenite i toa: za potrebite na domuvawe, za objekti i zemji{te za zaedni~ka potro{uva~ka, sredstva za solidarnost, zadol`itelni dolgoro~ni vlo`uvawa, sredstva za razvoj na op{tonarodnata odbrana, sredstva za za~uvuvawe na ~ovekovata okolina i za drugi nameni.

177

5. IZVORI NA SREDSTVA

Site sredstva so koi raspolaga i upravuva oddelno pretprijatie poteknuvaat od nekoj izvor. 128) Pod poimot izvor na sredstva se podrazbira pravno ili fizi~ko lice od koe pretprijatieto gi dobiva sredstvata, no pri toa treba da se ima vo predvid deka kako izvor na sredstva se javuva i samoto pretprijatie za sebe. Sredstvata potrebni za osnovawe i po~etok so rabota pretprijatieto gi dobiva od osnova~ot/~ite, a sredstvata potrebni za trajno vr{ewe na dejnosta gi ostvaruva so raboteweto. Isto taka, pretprijatieto mo`e da gi dopolnuva sredstvata so t.n. dopolnitelno emitirawe na akcii ili od drugi izvori koi pak mo`at da bidat so obvrska i bez obvrska za vra}awe ( zaemi, krediti, besplatni prenosi i sl). Izvorite na sredstvata se mnogubrojni i raznovidni i kon sekoj od niv pretprijatieto ima odredena obvrska. Vo taa smisla tie mo`at da bidat sfateni i kako izvori na finansirawe na pretprijatieto. Vo zavisnost od koj aspekt se posmatraat, izvorite na sredstvata mo`at da se grupiraat vo nekolku grupi. 1.Spored namenata se delat na izvori za postojani sredstva, izvori na obrtni sredstva, izvori za sredstvata na
128

Vo knigovodstvenata evidencija vo pretprijatieto izvorite na sredstvata se vodat na pasivnata strana. Vo isto vreme site sredstva na pretprijatieto se vodat na aktivnata strana, a iznosite na aktivata i pasivata moraat sekoga{ da se izedna~eni.

)

178

rezervite, izvori na sredstvata za zaedni~ka potro{uva~ka, i izvori na sredstva za drugi nameni, 2. Spored traeweto na koristeweto na sredstvata izvorite gi delime na trajni izvori na sredstva i izvori na sredstva so obvrska za vra}awe ( povremeni izvori na sredstva). Trajnite izvori na sredstva se onie izvori kon koi pretprijatieto nema obvrska za vra}awe na sredstvata sé dodeka toa postoi i funkcionira, odnosno tie sredstva pretprijatieto mo`e trajno da gi koristi. Takvi se akcionerskiot kapital, trajnite vlogovi na zainteresirani doma{ni i stranski fizi~ki i pravni lica, dotaciite, preneseni sredstva od drugi pretprijatija bez obvrska za vra}awe i sl. Izvorite na sredstva so obvrska za vra}awe se bankite ili drugi subjekti ( zaemodava~i) koi na pretprijatijata im davaat krediti ( zaemi) so obvrska za vra}awe vo odreden rok i so pla}awe na opredelena kamata. Kako drugi zaemodava~i pokraj bankite se javuvaat dobavuva~ite na pretprijatieto koi nego go snabduvaat so oprema i materijali ili mu vr{at nekoi uslugi. Imeno, pretprijatieto ~esto pati nabavkite gi pla}a podocna od samata nabavka, a i samiot dobavuva~ mo`e proda`bata na svoite proizvodi i uslugi da ja izvr{uva na kredit. Postojat i drugi slu~ai koga vo pretprijatieto e sozdadeno zgolemuvawe na vrednosta na sredstvata so koi toa raspolaga, a za toa zgolemuvawe postoi nenamirena obvrska. Takvi se i stasanite obvrski kon dr`avata ( danoci i sl.), potoa drugi dogovorni i zakonski obvrski koi se u{te ne se namireni, potoa nedospeanite prihodi, nepokrienite prihodi, odnapred vkalkuliranite tro{oci, obvrski za neisplateni plati, obvrski kon kupuva~ite za primenite akontacii i pretplati za koi sé u{te ne se ispora~ani proizvodi i sl. 3.Spored potekloto gi delime na interni ( vnatre{ni) izvori i eksterni (nadvore{ni) izvori na sredstva. Vnatre{ni izvori na finansirawe na pretprijatieto se onie koi ovozmo`uvaat zgolemuvawe na kapitalot 129) so

129 )

Pod kapital na pretprijatieto se podrazbira vrednosta na imotot za koj pretprijatieto nema obvrski ( dolgovi), zna~i sé ona {to e negovo.

179

izdvojuvawe od dobivkata, odnosno od raboteweto na pretprijatieto. Nadvore{ni izvori na sredstva pak se onie izvori koi obezbeduvaat finansirawe na pretprijatieto so kapital koj ne se sozdava so raboteweto na pretprijatieto. Takvi se vlo`uvawata na sopstvenicite, trajni vlogovi na fizi~ki i pravni lica, sredstvata od izdavawe na akcii, dividendite na akcionerite koga tie niv ne gi zemaat, sredstvata od dotacii bez obvrska za vra}awe i site izvori so obvrska za vra}awe ( krediti, zaemi i sl.). Vo seto ova va`na e i strukturata na izvorite na sredstvata, odnosno strukturata na sredstvata. Imeno, mnogu e va`no dali pretprijatieto vo raboteweto raboti so sredstva koi vo pogolem del se negovi i bez obvrska za vra}awe ili pak raboti so pogolem del na pozajmeni sredstva so obvrska za vra}awe. So koristeweto na pogolem del svoi sredstva pretprijatieto so niv slobodno raspolaga, ne e vremenski ograni~eno vo raspolagaweto, ne postoi opasnost da ostane bez nego, pomala e zavisnosta od sostojbata na pazarot na kapital, podobra e likvidnosta na pretprijatieto bidej}i toa ima pomali obvrski, mo`e da vodi pofleksibilna politika na ceni i so toa da ja zgolemuva svojata konkurentnost na pazarot itn. No i koristeweto na tu|i sredstva ponekoga{ mo`e da ima svoi prednosti. Toa e naj~esto slu~aj koga pretprijatieto nema dovolno sopstven kapital, a na pazarot postojat mo`nosti za zgolemuvawe na aktivnosta na pretprijatieto, potoa koga tro{ocite za anga`irawe na tu|iot kapital se poniski od polzata {to so toj kapital mo`e da se ostvari vo raboteweto i sl.

6. LIKVIDNOST I SOLVENTNOST Pod poimot likvidnost na pretprijatieto se podrazbira nepre~enoto cirkulirawe na vrednosta na sredstvata vo kru`niot tek bez zastoj i vo planiraniot obem na site sredstva : pari~nite sredstva vo sredstva vo materijalen

180

oblik ( zalihi na surovini, proizvodstvo vo tek i zalihi na gotovi proizvodi), i preku preodnite oblici ili direktno vo pari. No pokraj likvidnosta koja se odnesuva na sredstvata treba da se razlikuva i poimot solventnost. Pod ovoj poim se podrazbira sposobnosta na pretprijatieto vo sekoj moment da raspolaga so pari~ni sredstva vo visina na dostasanite obvrski ( na odreden den). Ova ottamu {to raboteweto na pretprijatieto ne e ograni~eno samo vnatre vo nego, tuku e povrzano i zavisno od raboteweto na drugite pretprijatija. Odnosite so drugite pretprijatija se sostojat vo prometot so stoki, uslugi, prava, t.e. realni upotrebni vrednosti, no i vo pla}awe i naplatuvawe. Raspolagaweto so obrtni sredstva i toa pred sé so sredstva vo pari~en oblik mu ovozmo`uva na pretprijatieto da gi re{ava svoite imotno pravni odnosi, odnosno dol`ni~kodoveritelni odnosi. Zatoa solventnosta se javuva kako plate`na sposobnost na pretprijatieto. Faktot {to pretprijatieto raspolaga so odreden iznos na obrtni sredstva ne zna~i deka e i solventno bidej}i tie sredstva mo`at da bidat anga`irani vo razni pojavni oblici taka {to vo dadeniot moment ne mo`at da bidat koristeni za podmiruvawe na dostasanite obvrski dokolku ne se vo pari~en oblik. Plate`nata sposobnost na edno pretprijatie mo`e da se izrazi so koeficientot na solventnost : pari~ni sredstva Ks = ----------------------------------------dostasani obvrski Koeficientot na solventnosta mo`e da se izrazi i vo procenti kako procent na solventnosta. Toj procent bi trebalo sekoj den da iznesuva barem 100 % {to }e zna~i deka pretprijatieto vo celost mo`e da gi isplati obvrskite koi dostasale toj den. Kako pari~ni sredstva koi mo`at da bidat upotrebeni za podmiruvawe na dostasanite obvrski se smetaat parite vo blagajnata, parite na `iro-smetkata, stranski valuti ( vo blagajnata ili vo bankata) , hartiite od vrednost ( menici,

181

~ekovi, devizi, obvrznici i dr.) koi se dostasani za naplata i mo`at momentalno da se pretvorat vo pari. Samiot fakt {to pretprijatieto raspolaga so imot koj e povreden od site negovi obvrski, i faktot {to ostvaruva prihodi pogolemi od rashodite ne zna~i deka toa pretprijatie e solventno. Ova zatoa {to dospeanosta na obvrskite ne e ramnomerna , a i prilivot na pari~ni sredstva vo pretprijatieto taka {to solventnosta mo`e da varira sekojdnevno. Zatoa taa treba da se utvrduva sekoj den i dobro bi bilo pretprijatieto da raspolaga so odreden vi{ok na pari~ni sredstva ( kako rezerva za solventnost) za da ne dojde do nesolventnost i naru{uvawe vo raboteweto koe mo`e od toa da proizleze. Isto taka, potrebno e odnapred da se voo~uvaat rokovite vo koi dospevaat obvrskite i rokovite vo koi na pretprijatieto mu pristignuvaat pari. Mnogu va`no za solventnosta na pretprijatieto e kru`niot tek na transformirawe na sredstvata da se odviva {to pobrzo, odnosno bez zastoj bidej}i naru{uvaweto vo vrteweto ( i podolgoto zadr`uvawe na sredstvata vo pooddelni fazi na reprodukcijata) e naj~esta pri~ina za nedovolna solventnost. Pokraj toa do nesolventnost mo`e da dovede i raboteweto so zagubi, anga`iraweto na obrtnite sredstva vo dolgoro~ni finansiski plasmani, nesolventnosta na kupuva~ite, vlo`uvaweto na obrtnite sredstva vo osnovni, nedovolni obrtni sredstva itn. Nesolventnosta pak za posledica }e ima: - nemo`nost da se podmiruvaat obvrskite kon doveritelite, - dobavuva~ite nema da ispora~uvaat materijali, energija i uslugi, - doveritelite }e baraat naplata i na zatezni kamati, a i pokritie na sudskite tro{oci, - blokada na `iro-smetkata, zaplenuvawe na imotot i drugi prinudni merki koi go ograni~uvaat pretprijatieto vo raspolagaweto so sredstvata i vo vodeweto na raboteweto. Pokraj toa nesolventnosta doveduva i do novo zgolemuvawe na obvrskite i tro{ocite {to go smaluva rezultatot na raboteweto, a mo`e da dovede i do zaguba.

182

Nekoi od re{enijata na momentalnata nesolventnost mo`at da se : - zemawe kratkoro~ni zaemi, - dogovor so dobavuva~ite i drugite doveriteli za odlagawe na pla}aweto na stasanite obvrski, i - dogovor so kupuva~ite da uplatat avans ili svoite obvrski da gi podmirat pred rokot na stasuvawe. Od seto mo`e da se zaklu~i deka sekoe pretprijatie mora da vodi smetka ne samo za vkupniot iznos i strukturata na sredstvata, tuku i za dinamikata na nivnoto dvi`ewe i za rokovite na dostasuvawe na obvrskite i rokovite za naplata na svoite pobaruvawa.

GL. V. TRO[OCI , KALKULACII I CENI 1. Tro{oci - poim i vidovi Tro{eweto na oddelnite elementi na rabotewe( trud, predmeti na trudot i sredstva na trudot) mo`e da se iska`e vo naturalni (fizi~ki, koli~inski) i finansiski ( pari~ni) pokazateli. Ako tro{eweto na elementite se iska`e vo naturalni pokazateli toga{ toa pretstavuva potro{ok na oddelniot

183

element ( na pr. trud vo saati, materijal vo edinica merka, ma{inite vo rabotni saati ili potro{ena energija i sl.). So iska`uvaweto na potro{okot na oddelnite elementi vo finansiski pokazateli so primena na soodvetni ceni se dobivaat tro{oci 130) na pretprijatieto vo potesna smisla na zborot. Spored toa tro{ocite na pretprijatieto vo potesna smisla pretstavuvaat potro{okot na trud, predmeti na trudot i sredstva na trudot iska`ani vo pari. Tro{ocite vo po{iroka smisla na zborot gi so~inuvaat pokraj tro{ocite na trudot , sredstvata na trudot i predmetite na trudot, u{te i izdatocite i rashodite koi se vo vrska so raboteweto na pretprijatieto kako {to se obvrskite, pridonesite i sl. Klasifikacijata na tro{ocite mo`e da se izvr{i spored razli~ni kriteriumi. Taka : 1. Spored vidot na elementite na proizvodstvoto se razlikuvaat tro{oci na rabotna sila, tro{oci na sredstva na trudot i tro{oci na predmetite na trudot. Ovie tro{oci spa|aat i vo t.n. prirodni vidovi na tro{oci so ogled na prirodata na nivnoto nastanuvawe. Vo prirodni tro{oci u{te spa|aat tro{ocite za tu|i uslugi i tro{ocite za davawa kon dr`avata (danoci i sl.). 2. Spored mestoto na nastanuvawe, odnosno spored oddelnite proizvodi i uslugi za koi se odnesuvaat se razlikuvaat tro{oci po mesta na tro{ewe i tro{oci po nositeli. - Tro{oci po mesta na tro{ewe- se onie tro{oci koi se odnesuvaat za oddelni organizacioni celini vo ramkite na eden objekt, vo ramkite na edno pretprijatie.Ovaa podelba e zna~ajna za sogleduvawe na ekonomijata na raboteweto vo celina, ekonomi~nosta na oddelnite rabotni edinici ili profitni centri, nagraduvaweto na rabotnicite i sl.
130 )

Pokraj poimot tro{ok i potro{ok ~esto se upotrebuvaat i terminite koi im se srodni, no ne se identi~ni. Takvi se pred sé : isplata, izdatok, rashod i zaguba. Isplata e pari~en izdatok ( od blagajna ili od smetka vo banka). Izdatok e po pravilo sli~en poim so poimot isplata samo {to vo po{iroka smisla gi opfa}a i izdavawata vo oblik na materijalni vrednosti ( izdavawe na materijali i stoka od magacin i sl.). Rashodot e po{irok poim od tro{ocite i vo sebe gi vklu~uva pokraj tro{ocite sodr`ani vo prodadenite proizvodi i uslugi u{te i vonrednite rashodi i izdatocite napraveni vo nedelovni celi. Zaguba e negativen deloven rezultat t.e. negativna razlika me|u prihodite i rashodite.

184

Ovie tro{oci mo`at da se posmatraat i kako tro{oci po funkcii, pa vo taa smisla bi imale tro{oci na upravuvawe, tro{oci na rakovodewe, tro{oci na nabavka, tro{oci na proizvodstvo, tro{oci na proda`ba i sl. - Tro{oci po nositeli- se onie tro{oci koi se odnesuvaat na oddelnite proizvodi i uslugi. 3. Spored na~inot ( postapkata) pri presmetuvaweto i rasporeduvaweto se razlikuvaat direktni ili poedine~ni i indirektni ili op{ti tro{oci koi se izrabotuvaat vo edno konkretno pretprijatie. -Direktni ili poedine~ni se onie koi mo`at da se rasporedat na oddelni mesta na nastanuvawe na tro{ocite ili na oddelnite proizvodi i uslugi, odnosno na oddelnite grupi na proizvodi i uslugi. Takvi se tro{ocite na materijalite za izrabotka na oddelnite vidovi proizvodi , platite na vrabotenite vo oddelni mesta. - Indirektni ili op{ti se onie tro{oci koi se odnesuvaat na pove}e mesta na tro{ewe, odnosno na pove}e proizvodi ili uslugi koi po pravilo ne mo`at direktno da se presmetuvaat za oddelni mesta, odnosno za oddelni proizvodi i uslugi. Tie po mesta i nositeli se delat so pomo{ na razni kriteriumi ( klu~evi na raspredelba) i od nivnata realnost zavisi i realnosta na iska`uvaweto na cenata na ~inewe na oddelnite proizvodi i uslugi. Indirektnite tro{oci mo`at da se podelat vo dve grupi i toa op{ti tro{oci za izrabotka ( t.n. tro{oci na pogonska re`ija) 131) i op{ti tro{oci na upravata i proda`bata t.e. tro{oci na upravno - proda`nata re`ija.132)
131

Vo pogonska re`ija vleguvaat tro{ocite {to se povrzani so proizvodstvoto, no ne mo`at ili e mnogu te{ko neposredno da bidat opfateni vo tro{ocite na oddelnite proizvodi. Ovdeka bi do{le na primer, platite na tehni~kiot, administrativniot i pomo{niot personal vo pogonot, tro{ocite vo vrska so vnatre{niot transport vo pogonot, odr`uvaweto na higienata, zatopluvaweto, osvetluvaweto i vodata za pogonot, kancelariski materijal na pogonot, kamatata na postojnite obrtni sredstva, kamatata na kreditot za obrtni sredstva na pogonot i drugo. 132 ) Ovde vleguvaat tro{ocite {to se povrzani so organizacijata i upravuvaweto i onie {to se zaedni~ki za celoto pretprijatie: plati na administrativno-tehni~kiot personal, vnatre{en transport {to ne e zafaten na drugo mesto, tro{oci za odr`uvawe na grade`nite objekti, postrojki i inventar, ~isteweto na kancalariite i voop{to na pretprijatieto , zatopluvaweto i vodata vo upravnite zgradi i sl. Op{tite tro{oci za izrabotka ( pogonska re`ija) i op{tite tro{oci na upravata i proda`bata (upravno-proda`na re`ija) zaedno gi so~inuvaat indirektnite tro{oci ili

)

185

4. Od aspekt na dvi`eweto na tro{ocite vo odnos na obemot na proizvodite i uslugite se razlikuvaat tri grupi na tro{oci i toa fiksni ili postojani , relativno fiksni i promenlivi ili varijabilni. - Fiksni ili postojani se onie koi vo masa vkupno ostanuvaat nepromeneti bez ogled na promenata na obemot na proizvodite i uslugite, pa duri i koga ugostitelskoto pretprijatie voop{to ne raboti. Tuka spa|aat tro{ocite na sredstvata na trudot ( amortizacijata), tro{ocite na kancelariski materijal, tro{ocite na rabota vo priprema na proizvodstvoto, platite na vrabotenite lica vo administracijata i sl. Me|utoa, fiksnite tro{oci po edinica proizvod se menuvaat i toa vo obratna nasoka od porastot ili opa|aweto na obemot na proizvodite i uslugite. Imeno, vo uslovi koga vkupniot obem na tro{ocite ostanuva ist, a obemot na proizvodite i uslugite raste, toga{ doa|a do namaluvawe na tro{ocite po edinica proizvod i usluga. I obratno. - Relativno fiksnite tro{oci se onie tro{oci ~ija visina e nepromeneta vo oddelni zoni na anga`iranost na kapacitetot. [tom stepenot na anga`iranost premine od edna , poniska vo druga povisoka zona na anga`iranost na kapacitetot se javuvaat novi fiksni tro{oci poradi {to doa|a do zgolemuvawe na vkupnite fiksni tro{oci. Taka na primer, voveduvaweto na vtora smena predizvikuva pojava na novi relativno fiksni tro{oci za osvetluvawe, zagrevawe, amortizacija na novovklu~eni osnovni sredstva, plati na novite rabotnici i sl. Site ovie novi fiksni tro{oci se dodavaat na vkupnite fiksni tro{oci, ovozmo`uvaj}i na toj na~in tie da stanat relativno fiksni. - Promenlivi ili varijabilni se onie tro{oci ~ij vkupen obem se menuva vo ista nasoka so promenata na obemot na proizvodstvoto, odnosno obemot na uslugite. Tuka spa|aat tro{ocite na materijalot za izrabotka, tro{ocite na pomo{niot materijal, tro{ocite na re`iskiot materijal ( delot {to e proporcionalen), tro{ocite za funkcionalna amortizacija i tro{ocite na trudot za izrabotka. Postojat tri vida promenlivi tro{oci i toa:
op{ti, posredni, re`iski tro{oci.

186

a) Proporcionalno promenlivi koi rastat ili opa|aat srazmerno so porastot , odnosno opa|aweto na obemot na proizvodite i uslugite. Pri toa tro{ocite po edinica na proizvod ostanuvaat isti t.e. ne se menuvaat. Ovde spa|aat : tro{ocite na materijalite za izrabotka i tro{ocite na trudot za izrabotka. b) Progresivno-promenlivi tro{oci se onie ~ij vkupen obem raste pobrzo od obemot na proizvodite i uslugite. Pri toa tro{ocite po edinica proizvod, odnosno po edinica na usluga se zgolemuvaat. Ovde spa|aat : kr{ot na sitniot inventar, dopolnitelnite tro{oci na prekuvremenoto rabotewe, tro{ocite na sredstvata na trudot poradi preterano koristewe. Ovie tro{oci negativno vlijaat vrz ekonomi~nosta na raboteweto. v) Degresivno promenlivi se onie tro{oci ~ij vkupen iznos raste pobavno od obemot na ugostitelskite proizvodi i uslugi. Vo vakvi uslovi tro{ocite po edinica proizvod, odnosno po edinica na usluga se namaluvaat. Ovde spa|aat tro{ocite na materijalite za izrabotka vo uslovi koga tie se namaluvaat so primena na pousovr{eni sredstva na trudot i pokfalifikuvana rabotna sila {to pridonesuva za namaluvawe na kaloto, rasturot, kr{ot, otpadot i sl. So toa ovie tro{oci vlijaat vrz zgolemuvaweto na ekonomi~nosta vo raboteweto.

2. Kalkulacii 2.1. Poim, zada~a i vidovi kalkulacii Zborot “ kalkulacija “ doa|a od latinskiot jazik, a zna~i presmetka, odnosno presmetkovna postapka. Vo stopanstvoto kalkulacijata se odnesuva na presmetuvawe na cenite na proizvodite i uslugite i toa pred sé na cenata na ~inewe. Cenata na ~inewe pretstavuva zbir na site tro{oci koi se nastanati vo vrska so proizvodstvoto na stokite i uslugite po edinica proizvod i usluga. Tuka spa|aat : -materijalot za izrabotka,

187

-amortizacijata, -platite za izrabotka, -op{tite tro{oci za izrabotka, i -op{tite tro{oci na upravata i proda`bata. Celta na vakvoto presmetuvawe na cenata na ~inewe e sekoj proizvod ili usluga da se tovari so site vidovi tro{oci koi gi ima proizvoditelot i koi na odreden na~in se odnesuvaat i na toj proizvod ili usluga. Isto taka , cenata na ~inewe pretstavuva osnova za odreduvawe na proda`nata cena na proizvodite i uslugite koja pokraj cenata na ~inewe go sodr`i i danokot na promet i dobivkata ( profitot). Pri toa treba da se ima vo predvid deka kone~nata proda`na cena zavisi ne samo od tro{ocite tuku i od pazarnite sostojbi t.e. ponudata i pobaruva~kata. Vrz osnova na vremeto koga se sostavuvaat kalkulaciite mo`eme da gi podelime na : - prethodni ili planski, - me|ukalkulacija i - dopolnitelna ili presmetkovna kalkulacija. Prethodnata ili planska kalkulacija se sostavuva na po~etokot na presmetkovniot period ( delovna godina). Se sostavuva vrz baza na statisti~ki podatoci vo pretprijatieto od prethodniot period zemaj}i gi vo predvid i predviduvawata na dvi`ewata na tro{ocite i prometot vo naredniot period. Slu`i za sostavuvawe na proda`nata cena, za odreduvawe na planot na proizvodstvo i za odreduvawe na zada~ite na pretprijatieto na poleto na ekonomi~nosta. Vo uslovi na stabilen pazar mo`no e dosta realno utvrduvawe na ovaa kalkulacija. Me|ukalkulacijata se primenuva vo tekot na procesot na proizvodstvo so cel da se kontroliraat tro{ocite i ostvaruvaweto na pretpostavkite vrz koi e zasnovana prethodnata , planska kalkulacija. Dopolnitelnata ( presmetkovna) kalkulacija se sostavuva po istekot na presmetkovniot period vrz baza na vistinskite smetkovodstveni podatoci za raboteweto. Slu`i za utvrduvawe na vistinskite tro{oci. So sporedba na prethodnata i dopolnitelnata kalkulacija se proveruva realnosta na planiranite tro{oci i proda`bata so ostvareniot uspeh od raboteweto.

188

Spored predmetot za koj se odnesuvaat, kalkulaciite mo`at da bidat za sekoj pooddelen proizvod ili usluga. So pomo{ na kalkulaciite mo`e da se ovozmo`i kontrola na proizvodstvoto i raboteweto voop{to, sledewe na strukturalnite promeni vo pretprijatieto, presmetuvawe na standardnite tro{oci, analiza na raboteweto na pretprijatieto, finansisko planirawe, presmetuvawe na cenata na ~inewe, sporedba na raboteweto na pretprijatieto so raboteweto na konkurentskite subjekti, utvrduvawe na zagubite kaj nastanatite {teti i sl.

2.2. Metodi za sostavuvawe na kalkulacii Kalkulativnite metodi pretstavuvaat konkreten na~in na sproveduvawe na presmetkovnata postapka za utvrduvawe na tro{ocite, odnosno cenata. Naj~esto gi razlikuvame slednite vidovi kalkulacii : - diviziona ili delbena kalkulacija, - adiciona ili dodatna kalkulacija , - kalkulacija na ekvivalentni broevi i - kalkulacija na vrzani proizvodi. Izborot na metodata pri sostavuvaweto na kalkulacijata zavisi pred sé od tehnolo{kiot proces i organizacijata na rabota, potoa od vidot na proizvodot i uslugata za koja se so~inuva kalkulacijata i sl. Divizionata ( delbena ) kalkulacija naj~esto se primenuva kaj masovno proizvodstvo samo na eden vid proizvod ili usluga. So ogled {to ovaa metoda e naso~ena pred sé na presmetka na tro{ocite, taa se sveduva samo na podelba na vkupnite tro{oci so vkupniot broj poedine~ni proizvodi i uslugi. So divizionata kalkulacija, vsu{nost, se presmetuva edine~niot iznos na tro{ocite, odnosno cenata na ~inewe po edinica na proizvod (usluga). Ovaa metoda se sostoi vo sobirawe na poedine~nite proizvodi (uslugi) zaradi utvrduvawe na nivnata vkupna koli~ina so koja potoa se deli vkupniot iznos na tro{ocite. Uslov za primena na ovaa

189

metoda e postoewe na polna homogenost na asortimanot {to podrazbira istorodni proizvodi , so ist kvalitet. Spored ovaa metoda formulite za presmetuvawe na cenata na ~inewe i proda`nata cena bi bile :
cena na ~inewe po ---------------------------------------------vkupni tro{oci edinica proizvod broj na proizvodi ili uslugi =

Na primer : Pretprijatieto vo tekot na mesecot proizvelo 20. 000 par~iwa od eden proizvod so tro{oci i izdatoci vo vkupen iznos od 1.200.000 den. Cenata na ~inewe za edno par~e od proizvodot }e iznesuva 1.200.000 : 20.000 = 60 denari. Proda`nata cena pak mo`e da se dobie po slednata formula:
vkupni tro{oci + razlika proda`na cena po edin. proiz. ( usluga) =-------------------------------------------broj na proizvodi (uslugi)

Razlikata me|u cenata na ~inewe i proda`nata cena se utvrduva imaj}i go vo vid deluvaweto na pove}e faktori i metodite za formirawe na cenite. Spored toa , divizionata kalkulacija mo`e da se primeni i za presmetuvawe na proda`nite ceni, no samo ako e poznata razlikata koja vklu~uva i akumulacija. Adicionata ili dodatna kalkulacija. Za utvrduvawe na cenata na ~inewe, odnosno tro{ocite po edinica proizvod ili usluga, potrebno e da se razgrani~at tro{ocite na direktni i indirektni. Imeno, indirektnite tro{oci kaj koi ne e poznat edine~niot iznos po edinica na proizvod, ne mo`at direktno da se presmetaat. Zatoa e potrebno poedine~nite proizvodi i uslugi da se “optovarat “ so soodveten iznos na indirektni tro{oci koj se presmetuva vo procenti. Presmetuvaweto e sledno :
cena na ~inewe po edinica na proizvod

=

direktni tro{oci po edinica + % indirektni tro{oci

190

( usluga)

Podelbata na indirektnite tro{oci po oddelni nositeli se vr{i spored opredelen klu~ ( kriterium). Kako klu~ mo`e da poslu`i u~estvoto na platite za izrabotka na oddelnite proizvodi i uslugi, ili tro{ocite na materijalite za izrabotka na tie proizvodi i uslugi, ili pak naj~esto zbirot na dvata elementi. Na primer: 133) vo edno pretprijatie se izrabotuvaat tri razli~ni proizvodi. Vo presmetkovniot period izraboteni se slednive koli~ini :
A = 10.000 kg. B = 15.000 kg. V = 20.000 kg.

Od rabotnite nalozi e utvrdeno deka za oddelnite proizvodi e potro{eno :
proizvod A 50.000 B 60.000 V 70.000 Vkupno: 180.000 450.000 200.000 150.000 materijal za izrabotka plati 100.000

So sobirawe na site op{ti tro{oci utvrdeno e deka op{tite tro{oci za izrabotka iznesuvaat 63.000, a op{tite tro{oci na upravata i proda`bata 36.000. Ako zememe kako klu~ za raspredelba da ni slu`at platite za izrabotaka, toga{ negovata visina ja dobivame so pomo{ na koli~nikot:
op{ti tro{oci x 100 -----------------------------------------133

Radunovi} D. i dr., “ Ekonomika preduze}a “ , Savremena administracija, Beograd, 1973 god., str. 119-120.

)

191

plati za izrabotka

Vrz osnova na ovoj obrazec dobivame :
63.000 x 100 - za op{tite tro{oci za izrabotka : -------------------------------- = 35% 180.000 36.000 x 100 -za op{tite tro{oci na upravata i proda`bata: 20% 0 ---------------------- = 180.00

Dobienite procenti koi treba da poslu`at kako klu~ za raspredelba na op{tite tro{oci treba da se primenat na platite za izrabotka po vidovi proizvodi taka da se dobiva :
za op{tite tro{oci za izrabotka: za op{ti tro{oci na uprava i proda`ba:

50.000 x 35 A=--------------------- =17.500 10.000 100

50.000 x 20 A = ---------------------- = 100

60.000 x 35 B= --------------------12.000 100

= 21.000

60.000 x 20 B=------------------------ = 100 70.000 x 20 V = ----------------------- = 100

70.000 x 35 V = --------------------- = 24.500 14.000 100

So ova op{tite tro{oci na izrabotka vo vkupen iznos od 63.000 i op{tite tro{oci na upravata i proda`bata vo vkupen iznos od 36.000 se rasporedeni na svoite nositeli -

192

proizvodite A,B, i V. Kone~nata kalkulacija na cenata na ~inewe za site tri proizvodi bi izgledala vaka:

Elementi na Vkupno cenata na ~inewe Materijal za izrabotka 450.000 Plati za izrabotka 180.000 Op{ti tro{oci za izrabotka 63.000 Op{ti tro{oci na uprava i prod. 36.000 Cena na ~inewe - zbirna 729.000 - za 1 kg. -

10.000 kg. A

15.000 kg. B

20.000 kg. V

100.000 50.000 17.500 10.000

150.000 60.000 21.000 12.000

200.000 70.000 24.500 14.000

177.500 17,75

243.000 16,20

309.000 15,45

So samoto toa {to se vr{i dodavawe na odreden procentualen del indirektni tro{oci vrz direktnite, so cel da se utvrdi cenata na ~inewe za konkretniot vid proizvodi ( uslugi) ja okarakterizira ovaa metoda kako dodatna, odnosno adiciona. So dodavawe u{te na odredena razlika na cenata na ~inewe mo`e da se utvrdi i proda`nata cena. Kalkulacijata na ekvivalentni broevi se primenuva vo uslovi na pove}e istorodni proizvodi ili uslugi koi se razlikuvaat po kvalitet ili dimenzija, {to zna~i deka ovie

193

uslugi so ogled na razlikite anga`iraat razli~ni iznosi na tro{oci po edinica. Me|utoa, tro{ocite na vakvite proizvodi se nao|aat vo odreden odnos, proporcija. Razlikite vo anga`iraweto na tro{ocite se pretstavuvaat so ekvivalentni broevi koi gi simboliziraat odnosite me|u tro{ocite koi proizleguvaat od razli~nosta vo nivoto na proizvodot, odnosno uslugata. Na primer : Da pretpostavime deka pretprijatieto za ne’r|osuva~ki sadovi proizvelo 900 par~iwa {erpi i toa :
artikal A- 500 par~iwa {erpa od 2litri, artikal B - 300 par~iwa {erpa od 5 litri i artikal V -100 par~iwa {erpa od 10 litri.

So merewe i analiza e utvrdeno deka tro{ocite za izrabotka na oddelnite artikli se odnesuvaat kako 1: 1,7 : 2,4 i iznesuvaat 500.000 denari. Vrz osnova na podatocite kalkulacijata se sostavuva na ovoj na~in:
art. kol. na ~in. na 1 par~e 1 7 A B 680 V 960 500 400 300 100 1,0 1,7 2,4 500 510 240 400 400 400 200.000 204.000 96.000 2 3 4 5 6 ekviv. br. proiz. vo tro{. za ed. ekv. pr. tro{. cena na pr-vo.

ekviv. ed.

Najprvin ekvivalentnite broevi se mno`at so fakti~ki ostvarenoto proizvodstvo na sekoj artikal i se dobiva obemot na proizvodstvo vo ekvivalentni edinici ( kolona 4). Ponatamu, so delewe na vkupno napravenite tro{oci ( 500.000) i proizvodstvoto izrazeno vo ekvivalentni edinici 194

( 1250) se utvrduva iznosot na tro{ocite za edinica ekvivalentno proizvodstvo (500.000 : 1250 = 400., kolona 5 ). Za da se utvrdi vkupniot iznos na tro{ocite za sekoj artikal oddelno, ostvarenoto proizvodstvo pretvoreno vo ekvivalentni edinici ( kolona 4) se mno`i so 400 den. ( kolona 6). So delewe na taka dobienite iznosi so fakti~kata koli~ina na sekoj artikal se doa|a do iznosot na tro{ocite za edinica proizvod za sekoj artikal ( kolona 7). Razlikata vo proda`nata cena za istorodni proizvodi ili uslugi od razli~no nivo na kvalitet glavno gi zadr`uvaat odnosite vospostaveni so ovaa kalkulativna metoda. Kalkulacija na vrzani proizvodi- Ovaa kalkulacija se primenuva vo pretprijatija vo koi pokraj osnovnite se izrabotuvaat i sporedni proizvodi. Su{tinata na ovoj metod e vo toa {to od vkupnite tro{oci za proizvodstvo se odzema pazarnata vrednost na sporednite proizvodi. Vaka smalenite tro{oci se delat so primena na soodvetna kalkulativna metoda na osnovnite proizvodi. Vakviot na~in e od zna~ewe za ekonomi~nosta i konkurentskata sposobnost na pretprijatieto na pazarot. Metodite za sostavuvawe na kalkulaciite treba da najdat soodvetno mesto vo formiraweto na proda`nite ceni, me|utoa nikako ne bi trebalo da se izedna~at so metodite za formirawe na cenite.

2.3. Osnovi za sostavuvawe na kalkulaciite Kako osnova za sostavuvawe na kalkulaciite slu`i presmetkovniot list . Toj za sekoe mesto ( presmetkovna ili ekonomska edinica) gi poka`uva napravenite tro{oci. Podatocite od presmetkovniot list se dopolnuvaat so podatocite za proda`bata na proizvodite i uslugite vo naturalni pokazateli. Dokolku se poznati vkupnite tro{oci po pooddelni mesta na nastanuvawe i po vidovi proizvodi i uslugi, postoi mo`nost za sostavuvawe na kalkulaciite. Pri toa, mo`at da se javat te{kotii zaradi brojnosta na proizvodite i uslugite koi u~estvuvaat vo ostvarenata

195

proda`ba i zaradi drugi faktori koi vlijaat vrz visinata i dinamikata na tro{ocite vo raboteweto. Zaradi toa e potrebno napravenite tro{oci da se raspredelat na oddelni grupi proizvodi i uslugi , a vo ramkite na tie grupi na soodvetni podgrupi i na kraj na oddelni vidovi proizvodi. Podelbata se vr{i so pomo{ na soodveten klu~ na raspredelba spored koj mo`at da se tovarat oddelni proizvodi so tro{ocite nastanati vo presmetkovniot period. Za ova pove}e stana zbor kaj metodata na dodatna kalkulacija. Planot na prometot i tro{ocite isto taka mo`e da poslu`i za sostavuvawe na kalkulaciite kako za ugostitelskoto pretprijatie vo celost, taka i za oddelnite objekti ili presmetkovni edinici. Me|utoa, planiraweto na obemot na tro{ocite na idniot promet e mo{ne te{ka rabota. Pri toa, planiraweto na idniot iznos na tro{ocite i prometot , naj~esto se vr{i vrz osnova na podatocite za izminatiot period i ocenkata na mo`nostite i uslovite za ostvaruvawe na tro{ocite i prometot vo naredniot period.

3. Ceni 3.1. Poim i vidovi ceni Vo ramkite na ekonomikata, problematikata na cenite se nametnuva kako isklu~itelno va`no pole na razgleduvawe. Vo vrska so toa e i raboteweto spored principite na marketin{kata koncepcija kako pazarno naso~ena koncepcija koja bez ogled na stopanskata dejnost sé pove}e se nametnuva kako potreba. Imaj}i go vo centarot na vnimanie potro{uva~ot i zadovoluvaweto na negovite potrebi, marketin{kata koncepcija vo isto vreme nastojuva da obezbedi i maksimirawe na ostvarenite finansiski rezultati. Vo ramkite na instrumentite na marketingot pak, kako eden od osnovnite e i cenata na proizvodite i uslugite. Inaku pod poimot “ cena “ se podrazbira odredena koli~ina na pari {to kupuva~ot mu ja pla}a na prodava~ot

196

za nekoj proizvod, odnosno za nekoja usluga. Vo uslovi na stokovno-pari~ni odnosi t.e. pazarno stopanstvo, cenata pretstavuva pari~en izraz na vrednosta na proizvodot, odnosno uslugata. Toa zna~i deka stokite i uslugite se prodavaat, odnosno se kupuvaat po svojata vrednost. Pri toa, vrednosta na proizvodite i uslugite zavisi od op{testveno potrebnoto rabotno vreme za nivno proizvodstvo, a toa e vremeto {to op{testvoto go priznava za proizvodstvo na nekoj opredelen proizvod , odnosno za vr{ewe na nekoja opredelena usluga. Toa e vsu{nost prose~noto vreme {to e potrebno za proizvodstvo na nekoj proizvod ili za izvr{uvawe na nekoja usluga {to zna~i vrednosta na stokite ne zavisi od individualnoto, tuku od prose~noto (op{testveno) rabotno vreme. Vo praksa me|utoa, skoro nikoga{ nema potpolno sovpa|awe me|u vrednosta i cenite na stokite i uslugite. Toa glavno zavisi od odnosot me|u ponudata i pobaruva~kata. Ako pobaruva~kata e pogolema od ponudata t.e. ako pari~nite fondovi se pogolemi od stokovnite toga{ i cenata na proizvodite i uslugite po pravilo e povisoka od vrednosta. I obratno, ako ponudata e pogolema (stokovnite fondovi) od pobaruva~kata ( pari~nite fondovi) toga{ i cenite na tie stoki i uslugi po pravilo }e bidat poniski od nivnata vrednost. No i cenata na proizvodite i uslugite igra mo{ne va`na uloga vo formiraweto na ponudata i pobaruva~kata. Taka, ako se namali cenata na odredena stoka ili usluga po pravilo doa|a i do porast na pobaruva~kata, odnosno do pa|awe na ponudata. I obratno, ako cenata se zgolemi raste ponudata, a se namaluva pobaruva~kata za toj proizvod i usluga. Vo zavisnost od koj aspekt se nabquduva cenata na proizvodite i uslugite, se razlikuvaat razni vidovi ceni. Taka 134) : 1. Od aspekt na stepenot na sovpa|awe me|u ponudata i pobaruva~kata ima: uramnote`eni ( realni ) ceni, depresirani (namaleni) ceni i apresirani ( zgolemeni ) ceni. -Uramnote`eni ( realni) ceni se onie koi se formiraat vo uslovi koga ima relativno potpolno sovpa|awe me|u ponudata i pobaruva~kata {to predizvikuva i relativno sovpa| awe me|u vrednosta i cenata na stokite i uslugite. Ovie ceni
134 )

Ackoski N., cit. delo, str. 114-148.

197

se formiraat stihiski na pazarot koga ima relativno potpolna konkurencija i na stranata na ponudata i na stranata na pobaruva~kata zaradi {to ovie ceni se vikaat u{te i stihiski ili pazarni. No vakvi uslovi na pazarot imalo vo liberalniot kapitalizam , a vo sovremeni uslovi ne postojat. - Depresirani ( namaleni) ceni se onie koi se poniski od vrednosta na stokite t.e. uslugite. Se formiraat koga na stranata na ponudata ima relativno potpolna konkurencija ( golem broj prodava~i), a na stranata na pobaruva~kata konkurencijata e ograni~ena. - Apresirani ( zgolemeni) ceni se onie ceni koi se povisoki od vrednosta na stokite t.e. uslugite. Se formiraat vo uslovi na ograni~ena konkurencija na stranata na ponudata i vo relativno potpolna konkurencija na stranata na pobaruva~kata. ^esto ovie ceni se narekuvaat i monopolski bidej}i takva situacija ima koga na strana na ponudata ima monopoli ( eden prodava~), duopol ( dva prodava~i) ili oligopoli ( pove}e ili nekolku prodava~i), a na strana na pobaruva~kata golem broj kupuva~i. 2. Od aspekt na toa dali cenite se formiraat slobodno na pazarot vo zavisnost od ponudata i pobaruva~kata ili na toa vlijaat i razni dr`avni organi i organizacii, se razlikuvaat slobodni ili ekonomski ceni i administrativni ili kontrolirani ceni. Kontroliranite ceni u{te se narekuvaat i politi~ki ceni bidej}i nivnata kontrola naj~esto ja vr{at razni politi~ki organi. Administrativnite ceni se sretnuvaat pove}e vo zemjite kade {to pazarnite elementi na stopanisuvawe se pomalku zastapeni, a toa se obi~no ponerazvienite zemji, a dodeka ekonomskite ceni se pozastapeni vo zemji kade {to se stokovno-pari~nite odnosi porazvieni, a toa e naj~esto vo porazvienite zemji. 3.Od aspekt na toa dali proizvodite i uslugite se prodavaat na fizi~ki i pravni lica ( pretprijatija) koi tie proizvodi i uslugi gi prodavaat na drugi fizi~ki i pravni lica koi ne se krajni potro{uva~i ili pak direktno im se prodavaat na krajnite potro{uva~i se razlikuvaat ceni na golemo i ceni na malo. Po cenite na golemo naj~esto proizvoditelite im gi prodavaat svoite proizvodi i uslugi na fizi~kite i pravnite lica koi se zanimavaat so prerabotka ili trgovija na golemo i malo, pa zatoa ovie ceni se vikaat u{te i ceni na proizvoditelite, a i

198

grosisti~ki ceni. Cenite na malo pak, se narekuvaat u{te i detalisti~ki ceni. 4. Od aspekt na toa dali fizi~kite i pravnite lica koi {to proizveduvaat proizvodi ili vr{at uslugi pravat komparacija me|u toa kolku gi ~inat proizvodite i uslugite i po koja cena gi prodavaat, se razlikuvaat cena na ~inewe i proda`na cena. -Cena na ~inewe e onaa {to stvarno gi ~ini fizi~kite i pravnite lica. Tuka vleguvaat site tro{oci napraveni po edinica proizvod ( usluga) , a toa se : materijalite za izrabotka, amortizacijata, plati za izrabotka, pridonesite i danocite od platite za izrabotka, op{tite tro{oci na izrabotka ( pogonska re`ija ) i op{ti tro{oci na uprava i proda`ba ( upravno-proda`na re`ija). -Proda`na cena e onaa po koja {to opredeleni fizi~ki i pravni lica im gi prodavaat svoite proizvodi i uslugi na drugi fizi~ki i pravni lica. Nea ja so~inuvaat cenata na ~inewe, danokot na promet i razlikata vo ceni vo vrska so realizacijata t.e. finansiskiot rezultat ( dobivka ili zaguba).

3.2. Metodi za formirawe na cenite

Vo literaturata se sretnuvaat brojni metodi za opredeluvawe na cenite. Me|utoa, mo`e da se re~e deka glavno postojat tri osnovni metodi za opredeluvawe na cenite i toa : 1. metoda na tro{oci plus dohod ( dobivka), 2. metoda na ponuda i pobaruva~ka t.e. metoda na konkurencija , i 3. metoda na izramnuvawe so najgolemiot ponuduva~ (pazaren lider). 1.Metodata na tro{oci plus dohod vo opredeluvaweto na cenite poa|a od postavkata deka so cenata treba da se pokrijat pred sé tro{ocite na raboteweto

199

na stopanskiot subjekt i na taka presmetanite tro{oci da se dodade opredelen iznos ( obi~no procent) na dohod koj se smeta za optimalen vo dadenite uslovi vo koi raboti stopanskata organizacija. Ovaa metoda se zasnova vrz pretpostavkata deka cenite koi se formiraat }e bidat prifatlivi za kupuva~ite, pa zatoa na vakov na~in mo`no e formirawe na cenite edinstveno ako kupuva~ite se gotovi da gi platat imaj}i ja vo vid i konkurencijata i supstitucijata. Ovaa metoda e primenliva edinstveno ako ugostitelskata ponuda ima monopolski status na pazarot. Zatoa mnogu retko i se primenuva bez nekoi korekcii, odnosno modifikacii. Kaj ovoj metod mo`ni se tri modifikacii : - Modifikacija so primena na elasti~na mar`a (stapka) na dohod koj se sostoi vo toa {to na cenata na ~inewe (vkupnite tro{oci) se dodava razli~en iznos ( stapka) na dohod zavisno od uslovite na pazarot. - Intuitiven metod koj se sostoi vo kombinirawe na metodot tro{oci plus so modifikacijata na elasti~na stapka na dohod. Pri toa, na tro{ocite se dodava stapka na dohod zavisno od konkurencijata i pazarnata cena koja slu`i kako osnova za primena na ovoj metod, i - Metod na eksperimentalni ceni koj se primenuva koga se saka da se izvr{i testirawe na pazarot, pri {to }e se primeni vo praksa onaa cena koja sozdava optimalen finansiski rezultat. 2.Spored metodata na ponudata i pobaruva~kata ponuduva~ot pri formiraweto na cenite na svoite proizvodi i uslugi poa|a od ponudata i pobaruva~kata za takvi proizvodi i uslugi, t.e. od pazarnite uslovi zemaj}i gi vo predvid konkurentskite odnosi na pazarot. Vo takvi uslovi cenata na ~inewe pretstavuva samo orientaciona golemina, no ne i glaven pokazatel vrz koj se bazira proda`nata cena. Ovdeka treba da se ima vo predvid deka proizvodite (uslugite) ne se odnesuvaat ednakvo pri izmenite vo pobaruva~kata i ponudata poradi neednakviot stepen na elasti~nost pri opredeluvaweto na cenite. 3.Spored metodata na izramnuvawe so pazarniot lider, cenata na svoite proizvodi i uslugi oddelnite ponuduva~i nastojuvaat da ja izramnat so cenata na

200

najgolemiot ponuduva~ koj se vika i ” pazaren lider ”. Toa e slu~aj koga oddelen proizvoditel nema mo`nosti poradi maloto u~estvo vo ponudata, da ostvari zna~itelno vlijanie vrz izmenite na pazarnata cena.

3.3. Cenata instrument

na

proizvodite

i

uslugite

kako

na delovnata politika Delovnata politika na pretprijatieto pretstavuva odlu~uvawe za osnovnite celi na raboteweto, odnosno izbor na soodvetni strategii za nivno ostvaruvawe. Politikata na ceni kako instrument na delovnata politika go opfa}a procesot na donesuvawe odluki za konkretnite ceni. Vo ramkite na marketing konceptot, politikata na ceni pretstavuva koordinirana aktivnost vo forma na merki na delovnata politika naso~eni kon zadovoluvawe na potrebite na potro{uva~ite, so istovremeno ostvaruvawe na optimalen finansiski rezultat. Vo tie ramki i cenata na proizvodite i uslugite se gleda kako instrument na delovnata politika na pretprijatieto. Vrz formiraweto na cenite vlijaat pove}e vnatre{ni i nadvore{ni faktori. Od vnatre{nite toa se : tro{ocite, uslovite na rabota i odnosite vo pretprijatieto. Me|u nadvore{nite pak, toa se : pazarnite faktori, op{testvenite uslovi, nivoto na razvienost na stopanstvoto, uslovite za rabota vo oddelni dejnosti, merkite na dr`avata, prirodnata sredina ( okru`uvaweto) i dr.Ovdeka osobeno silno e vlijanieto na pazarnite faktori me|u koi spa|aat : fazata vo `ivotniot vek na proizvodot, elasti~nost na cenite, konkurencijata, i diferenciraweto na proizvodite (uslugite). Pokraj toa vrz formiraweto na cenite vlijaat i : vidot na proizvodot i uslugata i na~inot na koristewe, vremeto na koristewe (sezona ili vonsezona), razni segmenti na pobaruva~ka (poedinci, grupi, familii, deca, delovni lu|e i sl.),

201

mestoto vo kanalot na proda`ba, vreme i na~in na pla}awe, geografski kriteriumi. Seto toa vlijae na diferenciraweto na cenite vo zavisnost od pooddelniot faktor.

GL. VI. OSNOVNI EKONOMSKI PRINCIPI NA RABOTEWETO VO PRETPRIJATIETO 1. Poim i vidovi principi Pod princip na raboteweto se podrazbiraat odredeni pravila i normi na koi treba da se pridr`uvaat vrabotenite so cel so {to e mo`no pomali vlo`uvawa na trud i sredstva da se

202

postignat {to podobri rezultati vo raboteweto. 135 ) Ackoski N.136 ) citira pove}e takvi principi kako {to se : princip na likvidnosta, princip na tehni~ki razvoj, princip na organizacijata na pretprijatijata (so nekolku poedine~ni principi), principi na reprodukcijata ( isto taka so nekolku poedine~ni principi), potoa principot na produktivnost na trudot, principot na ekonomi~nost vo raboteweto, principot na rentabilnost i sl. Me|utoa, site principi mo`at da se svedat na tri osnovni ekonomski principi na rabotewe, a toa se : principot na produktivnostta na trudot, principot na ekonomi~nost vo raboteweto i princip na rentabilnost vo raboteweto. Sledeweto i mereweto na ostvaruvaweto i primenata na ovie principi vo raboteweto e od golema va`nost za ekonomikata na pretprijatieto i za ostvaruvawe na povolni ekonomski rezultati bidej}i tie go poka`uvaat postignatiot odnos me|u vrednosta na vlo`uvawata i ostvareniot rezultat vo raboteweto. Ekonomskite principi me|utoa, ne treba da se gledaat izolirano eden od drug, tuku vo me|usebno edinstvo, povrzanost i zavisnost. Po mo`nost treba da se ostvaruvaat site principi zaedno pri {to mo`e i da se zboruva za kompleksna ekonomika vo raboteweto.

2. Produktivnost na trudot Produktivnosta e ekonomski princip koj pretstavuva odnos pome|u ostvarenoto proizvodstvo ili promet i potro{eniot ~ove~ki trud. Ovoj princip bara so {to pomalku
135

Tro{eweto na trudot i sredstvata vo pretprijatijata mo`e da se iska`uva vo naturalni ( koli~inski) i finansiski ( pari~ni) pokazateli. Vo prviot slu~aj se zboruva za potro{ok, a vo vtoriot za tro{oci na trud i sredstva. Rezultatite od raboteweto isto taka mo`at da se iska`at vo naturalni i finansiski pokazateli. Vo prviot slu~aj se zboruva za koli~ina ili obem na ostvareno proizvodstvo ili promet na proizvodi i uslugi, a vo vtoriot za vrednost na ostvareno proizvodstvo ili promet na proizvodi i uslugi. 136 ) Ackoski N., “ Ekonomika i organizacija na ugostitelstvoto ” , skripta, FTU Ohrid, 1995 god. str.163.

)

203

potro{en trud da se ostvari {to pogolem obem na proizvodstvo, odnosno promet. Produktivnosta na trudot mo`e da se iska`uva vo naturalni ili vo vrednosni pokazateli. Vo naturalni pokazateli se iska`uva na toj na~in {to koli~inata na proizvodite, odnosno uslugite ( no}evawa i sl) se deli so potro{eniot trud ili so brojot na vrabotenite, t.e. KP (KU) Pr. = ----------PT ( BR) Pr = produktivnost na trudot, KP (KU) = koli~ina na proizvodi ili uslugi, PT (BR) = potro{en trud ( broj na rabotnici). Dobieniot rezultat poka`uva kolku proizvodi ili uslugi se dobieni po edinica trud ( ~as, den, sedmica, mesec, godina ), odnosno po eden vraboten. Mereweto i presmetuvaweto na produktivnosta na trudot vo vrednosni pokazateli , se sostoi, vo sporedba na ostvareniot promet na uslugi vo finansiski pokazateli, so potro{eniot trud, odnosno rabotno vreme za ostvaruvawe na postignatiot promet. Kako rezultat se dobiva ostvaren promet vo pari~ni pokazateli po eden rabotnik ( na saat, dnevno, mese~no ili godi{no). Osnovna formula pri toa e 137 ) : ostvaren promet ( OP) produktivnost na trudot ( Pr) = ---------------------------------------potro{en trud (PT) Na primer, ako edno pretprijatie vo 1996 g. ostvarilo promet od 10.000.000. den. so prose~no 100 vraboteni rabotnici, toga{ produktivnosta na trudot vo taa godina }e iznesuva 10.000.000 -----------------------------=
137 )

100.000 den.

[tambuk M., “ Ugostiteqstvo- ekonomika i organizacija “, [kolska kwiga, Zagreb, 1971, str. 178.

204

100 Sporeduvaweto na produktivnosta pome|u dva periodi ili dve pretprijatija ( rabotni edinici) se vr{i so presmetuvawe na indeks na produktivnosta po formulata :
produktivnost vo tekovniot period (Pr.1 ) x 100 indeks na produktivnosta (Ipr.) = -------------------------------------------------------------------------produktivnost vo bazniot period ( Pr. 0 )

Taka na primer, ako produktivnosta na edno pretprijatie vo 2000 god. ( tekoven period) bila 100.000 den. po eden rabotnik, a vo 1999 god. ( bazen period) bila 80.000 den. po eden rabotnik, toga{ indeksot na proizvodnosta }e bide : 100.000 x 100 10.000.000 ---------------------------------------- = ----------------- = 125 % 80.000 80.000 {to zna~i deka ostvarenata produktivnost vo 2000 god. e za 25 % pogolema od onaa vo 1999 god. So cel da se izbegne zgolemuvaweto na prometot koe e posledica od zgolemuvaweto na cenite na uslugite {to mo`e da dovede do pogre{na pretstava za zgolemena produktivnost, prometot treba da se presmetuva vo postojani ceni ili pak se smaluva prometot za procentualnoto zgolemuvawe na cenite vo tekovnata godina ( na pr. ako vo prethodniot primer cenite na uslugi se zgolemile vo 2000 god. za 10 %, toga{ zgolemuvaweto na produktivnosta sprema 1999 god. e samo 15 %). Vrz produktivnosta na trudot posebno vlijanie imaat vnatre{nite faktori kako {to se : tehni~kata opremenost i mehanizacija na rabotata, organizacijata na trudot, stru~nata sprema i sposobnost na vrabotenite, rabotnata disciplina, sistemot na raspredelba i nagraduvawe, vnatre{nite odnosi i uslovi na rabota i sl. potoa odredeni neekonomski faktori (klima, geografska polo`ba i sl.). Principot na produktivnost ima posebno zna~ewe vo pretprijatija kade e osobeno golemo u~estvoto na `iviot trud a ograni~ena primenata na mehanizacijata, i osobeno vo 205

uslu`nite pretprijatija kade doa|a do izraz li~niot karakter na uslugite i neposredniot kontakt me|u davatelot i korisnikot na uslugite. Osobena va`nost produktivnosta dobiva vo pretprijatijata kako {to se onie od turisti~koto ugostitelstvo koi imaat sezonskiot karakter na trudot, se odlikuvaat so heterogenost na uslugite , a ima i brojnost i raznovidnost na zanimawata. Vo nastojuvawata za zgolemuvawe na produktivnosta na trudot treba da se vnimava toa da ne bide na {teta na izborot i kvalitetot na uslugite.

3. Ekonomi~nost na raboteweto Ekonomi~nosta pretstavuva odnos pome|u ostvareniot promet na proizvodi ili uslugi i napravenite tro{oci za ostvaruvawe na toj promet. Ovoj princip vo ugostitelstvoto bara da se ostvari {to pogolem promet na uslugi so {to pomali tro{oci na trud, sredstva na trudot i predmeti na trudot. Ostvareniot promet, a i tro{ocite na trudot, sredstvata na trudot i predmetite na trudot se iska`uvaat vo finansiski ( pari~ni) pokazateli. Mereweto na ekonomi~nosta se sostoi vo presmetuvawe na odnosot me|u vrednosta na ostvareniot promet i napravenite tro{oci. Kako rezultat se dobiva pokazatel {to go poka`uva odnosot me|u ostvareniot promet i napravenite tro{oci, odnosno kolku promet otpa|a na edinica tro{oci. Spored toa, osnovnata formula za vkupno presmetuvawe na ekonomi~nosta e : ostvaren promet ( Pr.) Ekonomi~nost ( E) = ------------------------------------vkupni tro{oci ( T ) Na primer, ako edno pretprijatie ostvari godi{en promet od 10.000.000 den. so vkupni tro{oci na trud, materijal i sredstva od 8.000.000 den ., toga{ ekonomi~nosta e :

206

10.000.000 1,25 ------------------------------- = ------------ den. 8.000.000 1 {to zna~i deka na 1 denar tro{oci doa|a 1,25 denari promet (tro{ocite iznesuvaat 80 % od ostvareniot promet). Ekonomi~nosta mo`e da se presmetuva i za oddelni grupi na tro{oci ( poedine~no presmetuvawe) bilo da e toa trudot, predmetite na trudot ili sredstvata za rabota i toa po istiot princip kako vo prethodnata formula, so toa {to namesto vkupnite tro{oci , ostvareniot promet se stava vo odnos na oddelnite tro{oci. Kako rezultat se dobiva kolkav e prometot vo odnos na tro{ocite na trudot ( kolku ~ini rabotnata sila) ako se presmetuva ekonomi~nosta vo odnos na tro{ocite na trudot, ili pak kolku promet doa|a na edinica tro{oci na materijal ako se presmetuva ekonomi~nosta vo odnos na tro{ocite na materijal ili pak na krajot kolku promet doa|a na edinica tro{oci na sredstva na trudot ako se presmetuva ekonomi~nosta vo odnos na tro{ocite na sredstvata na trudot. Poedine~noto presmetuvawe na ekonomi~nosta poka`uva kolku ekonomi~no se rabotelo so oddelen vid tro{oci, {to ovozmo`uva da se prezemat soodvetni merki za nivno sni`uvawe. Za sporeduvawe na ostvarenata ekonomi~nost me|u dva periodi vo raboteweto se upotrebuva formulata :
ekonomi~nost vo tekovniot period (E1 ) x 100 indeks na ekonomi~nosta (IE) = -----------------------------------------------------------------ekonomi~nost vo bazniot period ( E0 )

Dobieniot indeks poka`uva vo koj razmer (%) e ostvarenata ekonomi~nost vo sega{niot period sporedena so prethodniot period. Za iska`uvawe na ostvareniot promet vo finansiski pokazateli se primenuvaat obi~no postojani ceni. Mereweto i sporeduvaweto na ekonomi~nosta ima golemo zna~ewe. Od toa zavisi i cenata na ~inewe i

207

proda`nata cena na proizvodite i uslugite, kako i polo`bata i delovniot uspeh na pretprijatieto na pazarot. Na ekonomi~nosta vlijaat site faktori koi vlijaea i na produktivnosta na trudot, kako i faktori koi vlijaat na tro{eweto na materijalite i sredstvata na trudot. Bitna uloga kaj tro{ocite na materijalite ima racionalnoto tro{ewe na materijalite i postavuvawe normativi za potro{uva~ka, dodeka kaj tro{ocite na sredstvata na trudot zna~ajno e nivnoto {to pogolemo i podobro iskoristuvawe. Kaj razni vidovi na pretprijatija postojat i odredeni razliki vo pogled na ekonomi~nosta. Taka na primer, kaj odredeni pretprijatija vrz ekonomi~nosta na raboteweto pove}e }e vlijaat tro{ocite na sredstvata na trudot, a kaj drugi pogolema uloga }e imaat tro{ocite na materijalite. Zatoa, so cel za zgolemuvawe na ekonomi~nosta kaj prvite pretprijatija treba da se obrne pogolemo vnimanie na ~uvaweto, odr`uvaweto i upotrebata na sredstvata ( vo {to potpoln kapacitet), a kaj vtorite za taa cel treba da se obrne pogolemo vnimanie na nabavkata, ~uvaweto i tro{eweto na materijalite. 4. Rentabilnost na raboteweto Rentabilnosta pretstavuva odnos pome|u ostvareniot finansiski rezultat ( profit, bruto op{testven proizvod, op{testven proizvod , nacionalen dohod i sl.) i vlo`enite sredstva vo raboteweto (osnovni i obrtni). Ova na~elo bara da se postigne {to podobar finansiski rezultat so {to pomalku vlo`eni sredstva. Kako ostvaren finansiski rezultat se zemaat ostvareniot profit, bruto op{testveniot proizvod, op{testveniot proizvod, nacionalniot dohod i sl. Toa e vi{ok na trudot t.e. novosozdadena vrednost sozdadena so dejstvoto na trudot. Kako vlo`eni sredstva pak se zemaat osnovnite sredstva (nabavna vrednost) i vrednosta na prose~no koristenite obrtni sredstva vo tekot na godinata. Rentabilnosta se meri so sporeduvawe na ostvareniot finansiski rezultat i vlo`enite sredstva , a kako rezultat se dobiva iznos, odnosno procent (%) na ostvaren

208

finansiski rezultat (profit) vo odnos na vlo`enite sredstva. Vakvi sporedbi mo`at da se pravat me|u razni vremenski periodi, a i me|u dve pretprijatija, dve edinici i sl. Rentabilnosta se presmetuva po slednata formula : ostvaren profit ( P ) rentabilnost ( R ) = ----------------------------------------------vlo`eni sredstva (S ) ili vo

P x 100 procenti Rp = ---------------------------S Dobieniot rezultat poka`uva kolku denari profit se dobieni na eden denar vlo`eni sredstva. Sporedbata na ostvarenata rentabilnost vo tekovniot so rentabilnosta vo prethodniot period se vr{i so primena na formulata : R t1 x 100 Rt = -----------------------------Rto Mereweto i sporeduvaweto na rentabilnosta se isto taka od golema va`nost vo ugostitelskite pretprijatija. Glavni faktori koi vlijaat na rentabilnosta se ostvarenata produktivnost i ekonomi~nost ( koi vlijaat na ostvareniot profit), potoa iznosot na vlo`enite sredstva i kako tie se koristat, pazarot na koj deluva pretprijatieto ( doma{en i stranski) i sl. Kaj nekoi pretprijatija vrz rentabilnosta pove}e }e vlijae iznosot na vlo`enite osnovni sredstva, dodeka kaj drugi pretprijatija pove}e }e vlijae iznosot na koristenite obrtni sredstva. Zatoa kaj prvite pretprijatija posebno va`na }e bide iskoristenosta na kapacitetite na osnovnite sredstva , a kaj drugite brzinata na vrtewe na obrtnite sredstva. Za postignuvawe na pogolema rentabilbnost neophodno e postojano zgolemuvawe na produktivnosta i ekonomi~nosta na raboteweto, kako i kvalitetno zadovoluvawe na potrebite i barawata na pazarot.

209

GL.VII. PRIHODI

I RASHODI NA PRETPRIJATIETO

138)

So raboteweto stopanskite subjekti ostvaruvaat prihodi. Odnosot me|u potro{enite pari~ni sredstva i ostvareniot prihod ja poka`uva uspe{nosta vo raboteweto. 1. Formirawe na vkupen prihod na pretprijatieto Formiraweto na vkupniot prihod se odviva spored op{tite ekonomski zakonitosti. Site poedine~ni prihodi go so~inuvaat vkupniot prihod na pretprijatieto. Vkupniot prihod se formira od : A) Prihodi od proda`ba na u~inoci : 1. prihodi od proda`ba na proizvodi i uslugi 138 )

prihodi od proda`ba na proizvodi i uslugi na doma{niot pazar, prihodi od proda`ba na proizvodi i uslugi na stranskiot pazar, prihodi od subvencii, dotacii, regresi, kompenzacii i povrat na dava~kite po osnov na proda`ba na proizvodi i uslugi, prihodi od pridonesi, drugi prihodi od proda`ba na proizvodi i uslugi.
turizmot i

Za ova vidi i vo Avramoski M . , “ Ekonomika na ugostitelstvoto “, FTU, Ohrid, 1997 god., str. 191-193.

210

2. prihodi od proda`ba na stoki i materijali prihodi od proda`ba na stoki na doma{niot pazar, prihodi od proda`ba na stoki na stranskiot pazar, prihodi od subvencii, dotacii, regresi, kompenzacii i povrat na dava~kite po osnov na proda`ba na stoki, drugi prihodi od proda`ba na stoki i materijali.

B) Prihodi od finansirawe prihodi od finansiraweto od odnosite so povrzani subjekti, - prihodi od kamati, - pozitivni kursni razliki, - drugi prihodi od finansiraweto. V) Kapitalna dobivka 139 ) G) Vonredni prihodi 140)
-

Najgolemiot del od vkupniot prihod pretprijatijata go ostvaruvaat so proda`ba na osnovnite proizvodi i uslugi koi se nivni predmet na rabota i toa bilo da e toa na doma{niot ili na stranskiot pazar. Vkupniot prihod zna~i e vo pari iska`ana i naplatena vrednost na realiziranite proizvodi i uslugi na pretprijatieto vo odreden vremenski period ( presmetkoven period). Vo vkupniot prihod vleguvaat i prihodite koi nastanuvaat vrz osnova na odnosite so povrzani pretprijatija, kako i vonrednite prihodi, no ne vleguva naplateniot danok na promet na stoki i uslugi kogo pretprijatieto go naplatuva vo ime i za smetka na dr`avata. 2. Rashodi na pretprijatieto
139

Ovdeka spa|aat : dobivkata od proda`ba na hartii od vrednost i dobivkata od proda`ba na postojani sredstva. 140 ) Vonrednite prihodi gi opfa}aat onie prihodi koi ne se rezultat na raboteweto vo osnovnata dejnost na pretprijatieto, tuku nastanuvaat kako posledica na vonredni okolnosti. Ovde spa|aat : prihodi od proda`ba na osnovni sredstva ( materijalni i nematerijalni vlo`uvawa) ~ija vrednost e otpi{ana, prihodi od vi{oci, prihodi od nagradi, penali i sl., prihodi od naplateni otpi{ani pobaruvawa na doveritelite, ostvareni prihodi od porane{ni godini i dr.

)

211

Site pari~ni sredstva potro{eni vo reprodukcioniot proces se nadomestuvaat od vkupniot prihod. Vo vrska so toa treba da se razlikuva poimot rashod od poimot tro{ok. Pod poimot rashod se podrazbiraat ne samo site tro{oci, tuku i site drugi nedelovni i vonredni rashodi. Nivnata struktura vo procesot na reprodukcija e sledna: A) Tro{oci na prodadeni u~inoci materijalni tro{oci i amortizacija, nematerijalni tro{oci, plati, po~etni zalihi na proizvodstvoto i gotovite proizvodi, zavr{ni zalihi na proizvodstvoto i gotovite proizvodi.

B) Rashodi na finansiraweto 141) V) Rashodi od redovnoto rabotewe = A + B G) Kapitalna zaguba 142) D) Vonredni rashodi 143 \) Vkupno rashodi = V + G + D E) Dobivka pred oddano~uvawe = Vkupen prihod - vkupni rashodi, @) - danoci, pridonesi i drugi dava~ki od dobivkata = Z) neto dobivka ( dobivka po oddano~uvawe)

141 )

Rashodi na finansiraweto se site onie rashodi vo pretprijatieto koi nastanuvaat kako posledica na odredeni finansiski transakcii, a takvi se: rashodite na finansiraweto od odnosite so povrzani subjekti, kamatite, negativnite kursni razliki po devizni obvrski i pobaruvawa, dogovorenoto namaluvawe na vrednosta na dolgoro~nite finansiski vlo`uvawa i drugi rashodi na finansiraweto. 142 ) Kapitalnata zaguba ja opfa}a zagubata od proda`ba na hartii od vrednost i kapitalnata zaguba od proda`ba na postojani sredstva. 143 ) Vonrednite rashodi ne se rezultat na izvr{uvawe na osnovnata dejnost na pretprijatieto, tuku nastanuvaat kako rezultat na vonredni okolnosti. Tuka spa|aat : kusocite, kaznite, penalite, {tetite, otpisot na nenaplatenite pobaruvawa, rashodite od porane{nite godini i dr.

212

3. Raspredeluvawe na neto dobivkata Neto dobivkata ( dobivkata po oddano~uvawe) se raspredeluva na sledniot na~in : A) neto dobivka ( dobivka po oddano~uvawe) a) pokrivawe na zagubite od prethodnite godini =

B) ostatok od neto dobivkata za raspredeluvawe. a) del za zgolemuvawe na trajniot kapital,144 ) b) del za zgolemuvawe na trajnite vlo`uvawa,145 ) v) del za dividendi i drugi nadomestoci na vlo`uva~ite,146 ) g) del za rezervite,147 ) d) del za bruto plati na vrabotenite spored presmetka,148 ) |) del za zaedni~ka potro{uva~ka i za drugi nameni,149) e) neraspredelena dobivka. Prika`anata struktura na prihodite i rashodite i raspredelbata na neto dobivkata go otslikuva prilagoduvaweto na na{ite organizacioni formi preku sopstveni~kata transformacija kon pazarnata ekonomija. Pri toa, pred sé se misli na akcionerskoto dru{tvo kako eden od
144 ) 145)

Zgolemuvawe na trajniot kapital ( dr`aven, akcionerski, inokosen). Raspored na dobivkata vo korist na zgolemuvawe na vlogot na vlo`uva~ite i raspored na dobivkata na akcionerite po osnova na koi se izdvojuvaat za novi akcii. 146 ) Dobivka koja se isplatuva na vlo`uva~ite i dobivka koja se isplatuva na akcionerite. 147 ) Zakonski rezervi, statutarni rezervi i slobodni rezervi. 148 ) Se misli na plati koi po zavr{nite smetki od prethodnite godini ostanale neisplateni . 149 ) Dobivka za zaedni~ka potro{uva~ka ( za potrebite na domuvawe, za drugi potrebi - objekti i zemji{te za zaedni~ka potro{uva~ka, sredstva za solidarnost, zadol`itelni dolgoro~ni vlo`uvawa, sredstva za razvoj na op{tonarodnata odbrana, i sl.), dobivka za za~uvuvawe na ~ovekovata okolina, dobivka za drugi nameni.

213

naj~estite oblici na stopanskite subjekti.

sopstveni~ka

transformacija

na

GL. VII. EKONOMIKA NA FUNKCIITE 1. Poim za ekonomika na funkciite Ekonomikata na funkciite od edna strana e del od ekonomikata na pretprijatieto kako nau~na disciplina, a od druga strana vo praksata toa e stopanisuvawe ( rabotewe) vo oddelnite funkcii t.e. vo oddelnite podra~ja od rabotniot proces na pretprijatieto. Kako stopanisuvawe, t.e. rabotewe vo oddelnite funkcii ekonomikata na funkciite treba da ja razlikuvame i od samite funkcii, odnosno raboteweto vo soodvetnata funkcija. Vsu{nost ekonomikata na funkciite e skoncentrirana na sledewe na efektite i tro{ocite koi proizleguvaat od raboteweto vo oddelna funkcija. So izvr{uvaweto na rabotata vo sekoja od funkciite vo pretprijatieto se tro{i soodvetna koli~ina od elementite na trudot (trud, sredstva i predmeti na trudot). Od druga strana, kako posledica na toa tro{ewe imame soodvetni rezultati na trudot. Toa ni dava mo`nost da gi stavame vo odnos rezultatite i tro{ocite i da dobivame uvid vo efikasnosta na soodvetnata funkcija. Me|utoa, pri utvrduvaweto kako na tro{ocite taka i na rezultatite od raboteweto kaj oddelni funkcii se javuvaat i odredeni te{kotii. Tie te{kotii proizleguvaat od : 1. {to site funkcii se odvivaat istovremeno i zaradi ostvaruvawe na zaedni~kata zada~a na celoto pretprijatie, i

214

2. kaj nekoi od funkciite uspehot se izrazuva koli~inski i toj polesno mo`e da se meri, a kaj nekoi vrdnosno {to pretstavuva te{kotija pri negovoto merewe. Ekonomikata na oddelnite funkcii e del od celokupnata ekonomika na pretprijatieto pri {to ekonomikata na sekoja funkcija e sekoga{ podredena na taa celokupna ekonomija na pretprijatieto. Me|utoa, iako se ekonomikite na oddelnite funkcii samo delovi od vkupnata ekonomika na pretprijatieto sepak potrebno i korisno e da se sledi, meri i prou~uva raboteweto i uspe{nosta i na sekoja funkcija oddelno.

2. Pokazateli na uspe{nosta na funkciite Pokazatelite za uspe{nosta na pretprijatieto ja poka`uvaat globalnata uspe{nost vo koja se isprepleteni podobri ili poslabi uspe{nosti na oddelnite funkcii. Zatoa, sledeweto na ekonomikata i odreduvaweto na delotvornosta na sekoja funkcija mo`e da bide va`en pridones za zgolemuvawe na uspe{nosta na pretprijatieto kako celina. Ekonomikata na funkciite pokraj toa {to se izrazuva kako odnos me|u nejzinite efekti i nejzinite tro{oci mo`e da se sogleda i niz drugi pokazateli. Me|u niv se i pokazatelite koi poso~uvaat na u~estvoto na oddelnata funkcija vo celinata na pretprijatieto. Vsu{nost, ekonomikata na funkciite mo`e da se meri i izrazuva niz slednive pokazateli : 150) 1. Vrednosni pokazateli :
vkupen prihod a) =-----------------------------------------------na funkcijata funkcija % na tro{oci
150 )

po

vkupen prihod edinica na tro{oci tro{oci na oddelnata

vkupni tro{oci na

A. Jelavi} i dr., cit. delo, str. 333.

215

na odnosnata funkcija b) vo vkupnite tro{oci 100 na pretprijatieto 2.Fizi~ki pokazateli : koli~ina proizvodi a) po eden vraboten -------------------------------------vo funkcijata

oddelnata funkcija = ------------------------------------vkupni tro{oci na pretprijatieto

x

koli~ina na u~inoci = broj na vraboteni vo funkcijata broj na vraboteni vo oddelna funkcija = vkupen broj na vo pretprijatieto

% u~estvo na brojot na vrabotenite od b) funkcijata vo vkupniot -------------------------------------- x 100 broj vraboteni vraboteni

3. Pokazateli za analiza na uspe{nosta :
vkupen prihod iznos na prihod na a) =-----------------------------------------------na 1 par. ed. na tro{oci na funkcijata funkcija broj na rabotnici na rabotnici b) pretprijatieto vo odnos na eden rabotnik --------------------------------------------vo funkcijata na pretprijatieto pretprijatieto vo odnos vkupni tro{oci na oddelnata

vkupen broj vo pretprijatieto = broj na rabotnici vo funkcijata

216

Pokaraj navedenite pokazateli za sekoja oddelna funkcija postojat i posebni pokazateli koi ja iska`uvaat nejzinata uspe{nost od aspekt na posebnostite na zada~ite koi taa gi izvr{uva. Site ovie pokazateli me|utoa zboruvaat za momentalnata sostojba so uspe{nosta na oddelnata funkcija vo tekovniot period . Za da dobieme celosen zaklu~ok za ekonomijata na funkcijata treba da go sporedime ostvarenoto so planiranoto, odnosno ako ostvaruvaweto na edna funkcija go sporedime so nejzinoto ostvaruvawe vo prethodnite periodi. Isto taka, mo`eme da ja sporeduvame i uspe{nosta na edna funkcija so druga funkcija iako ne sekoga{. LITERATURA

1. Avramoski M., " Organizacija na turizmot" , FTUOhrid, 1999 god. 2. Avramoski M., “ Marketing na golemite manifestacii ”, Grafotehna, Ki~evo, 1996 god. 3. Avramoski M., " Ekonomika na turizmot ", Institut za istra`uvawe na turizmot, Fakultet za turizam i ugostitelstvo -Ohrid, 1997. 4. Avramoski M.,"Ekonomika na turizmot i ugostitelstvoto", Institut za istra`uvawe na turizmot, Fakultet za turizam i ugostitelstvo -Ohrid, 1997. 5. Avramoski M., " Hotelierstvo- organizacija i tehnika na rabotewe ", avtorizirani predavawa, FTU-Ohrid, 1999 god. 6. Avramoski M.,“ Marketing strategija vo uslovi na celosno sloboden pazar “, koaftorstvo so Miladinoski S., Zbornik na trudovi, FTU-Ohrid, 1993 god. 7. Ackoski N., “Ekonomika i organizacija na ugostitelstvo-to”, FTU-Ohrid, 1995 god. 8. Ackoski N.," Politika za razvoj na turizmot", Fakultet za turizam i ugostitelstvo, Ohrid, 1996 god. 9.Axi Mitreski Ko~o i Taleska Vera, " Ekonomika na organizaciite na zdru`en trud" ZUS, Skopje, 1978 god.

217

10. Beli~anec T. i drugi, “ Komentar na Zakonot za rabotni odnosi so modeli na akti za negova primena “, Skopje, 1994 god. 11.Bojaxioski Dimitar, " Ekonomika na pretprijatie", Ekonomski fakultet, Skopje, 1999 god. 12. Vajner Z., “ Principi organizacije i poslovawe preduze}a “, Zagreb, 1965 god. 13. Veqkovi} D., “ Nadvore{notrgovski i devizen sistem “, Skopje, 1991 god. 14. Vukoni} B., " Marketing u turizmu", Vjesnik-agencija za marketing, Zagreb, 1983 god. 15. Ga{parovi} V., " Uvod u ekonomiku i organizaciju proizvodwe", Informator, Zagreb, 1984 god. 16. Gorupi} D., “ Poslovna politika poduze}a “, Zagreb, 1963 god. 17. Grupa avtori, "Ekonomski leksikon", Savremena administracija, Beograd, 1975. 18. Grupa avtori, "Ekonomska enciklopedija", Savremena administracija, Beograd, , 1984. 19. Dautovi} M., “ Osnovi ekonomike i organizacije preduze}a “, Savremena administracija, Beograd, 1965 god. 20. Dejanovi} Petar, " Organizacija savremenog preduze}a", Ibis, Beograd, 1994 god. 21. De{i} V., “ Metode nau~ne organizacije rada “, Nau~na kwiga, Beograd, 1966 god. 22. Doroti K. ( Dorothy Cohen), “ Advertising “, John Wiley & Sons, Inc. N.Y., 1972. 23. Dragi~evi} A. “ Leksikon politi~ke ekonomije “, Informator, Zagreb, 1983. 24. Edinstvena klasifikacija na dejnostite, Republi~ki zavod za statistika, Skopje, 1994 god. 25. @aja Marko, " Ekonomika proizvodwe', [kolska kwiga, Zagreb, 1991 god. 26. Zakon za trgovskite dru{tva, Sl. vesnik na RM br. 28/96. 27. Jaeger A., “ Priru~nik o organizaciji preduze}a “, Zagreb, 1966 god. 28. Ja}oski B., “ Marketing “, NIO Studentski zbor, Skopje , 1979.

218

29. Jelavi} A. i drugi, " Ekonomika privrednih organizacija", Informator, Zagreb, 1988 god. 30. Jovanovi} N., " Organizacija i poslovawe preduze}a", Savremena administracija, Beograd, 1972 god. 31. Koba{i} A., Borkovi} V., “ Poslovawe ugostiteqskih poduze}a “, Dubrovnik, 1993 god. 32. Kolari} Vojislav i dr., " Osnovi organizacije", Rad, Beograd, 1980 god. 33. Komentar na Zakonot za trgovski dru{tva , Agencija Akademik i Ekonomist , Skopje, 1996 god. 34. Kosar Q., “ Hotelierstvo “, Bawacprint, Beograd, 1993 god. 35. Kosarkoska D., " Smetkovodstvo", FTU, Ohrid, 2000 god. 36. Kosarkoska D., Konten plan, Ohrid, 1999 god. 37. Kosti} @., " Osnovi organizacie rada i sredstava u udru`enom radu", Beograd , 1983. 38. Kosti} @ivko, " Osnovi organizacije preduze}a ”, Savremena administracija, Beograd, 1973 god. 39. Kotler P., " Marketing Management- Analysis, Planing and Control", Prentice Hall, Inc., Englewood Cliffs, New Jersey, 1967. 40. Kukule~a S., " Ekonomika preduze~a" , Informator, Zagreb, 1968 god. 41. Kukole~a S., " Ekonomika preduze}a", kniga prva , vtor del, principi i rezultati reprodukcije, Savremena administracija, Beograd, 1976 god. 42. Kukole~a S., " Ekonomika preduze}a", vtora kniga, Sovremena administracija i Institut za ekonomska istra`ivawa, Beograd, 1971 god. 43.Kukole~a S. i Stavri} Bo`idar, " Osnovi ekonomike i organizacije proizvodwe", Savremena administracija, Beograd, 1975 god. 44. Mazi M., “ Ekonomika turizma”, Savremena administracija, Beograd, 1972 g. 45. Markovi} S. i Z., “Ekonomika turizma”, [kolska kwiga, Zagreb, 1972 g. 46. Milanovi} R., “ Osnovi marketinga “ , Sarajevo, 1975 47. Milisavqevi} M., " Marketing ", Savremena administracija, Beograd, 1975.

219

48. Nacionalna klasifikacija na dejnostite, Zavod za statistika na R. Makedonija, Skopje. 49. Nejkov D., “ Ekonomika i organizacija ugostiteqstva “, Savremena administracija, Beograd, 1981. 50. Nejkov D., " Politika na razvoj na turizmot vo Jugoslavija", Univerzitet vo Bitola, Bitola, 1983. 51. Novak M., " Organizacija rada u socijalizmu", Informator, Zagreb, 1987. 52.Objasnuvawa kon Nacionalna klasifikacija na dejnostite. 53. Ore{~anin D., “ Uloga organizacije rada u ekonomskom razvoju “, Beograd, 1957 god. 54. Radunovi} D. i dr., “ Ekonomika preduze}a “, Savremena administracija, Beograd, 1973. 55. Roko F., “ Osnove tr`i{nog poslovawa “, Informator, Zagreb, 1974 god. 56.Spasov S. , Taleska V i Markov T. , " Ekonomika i organizacija na pretprijatijata", u~ebnik za II godina ekonomska struka, Prosvetno delo, Skopje, 1991 god. 57. Spasov S. , Taleska V i Markov T. , " Ekonomika i organizacija na pretprijatijata", u~ebnik za II godina ekonomska struka, Prosvetno delo, Skopje, 1992 god. 58. Stefanovi} @., " Teorija organizacije", Nau~na kwiga, Beograd, 1987 god. 59. Sudar J., “ Promotivne aktivnosti “, Informator, Zagreb, 1979 god. 60. Taleska V., Spasov S. i Markov T., " Ekonomika i organizacija na pretprijatijata, u~ebnik za I godina ekonomska i trgovska struka, Prosvetno delo, Skopje, 1997 god. 61. Taleska V., Spasov S. i Markov T., " Ekonomika i organizacija na pretprijatijata, u~ebnik za I godina ekonomska i trgovska struka, Prosvetno delo, Skopje, 1991 god. 62. Trajanoski P., “ Ekonomika i organizacija na stokoviot promet “, ZUS, Skopje, 1978 god. 63. Turk I., “ Ekonomika poduze}a “, 1970 god. 64. Uzunov N., “ Primeneta ekonomija “, Kultura, Skopje, 1975 god.

220

65. Ustav na R. Makedonija, NIP “ Magazin 21 ”, Skopje, 1991 god. 66. [tambuk M., “ Ekonomika i organizacija u ugostiteqstvu “, [kolska kniga, Zagreb, 1971. 67. [tambuk M., “ Ugostiteqstvo-ekonomika i organizacija“, [kolska kniga, Zagreb, 1971 god.

SODR@INA str. Predgovor.................................................................. ....................................3 VOVED 1. Pretprijatieto kako osnovna kletka na stopanstvoto...................5 2. Pretprijatieto kako sistem.................................................................9

221

2.1. Poim i vidovi sistemi...................................................................9 2.2. Pretprijatieto kako otvoren nedeterminiran sistem........11 Gl.I. SU[TINA NA NAUKATA ZA EKONOMIKA NA PRETPRIJATIJATA............................................... ....................13 1.Poim, predmet, zada~i i cel na ekonomikata na pretprijatija...13 2.Podelba na ekonomikata na pretprijatijata...................................17 3. Odnos na ekonomikata na pretprijatijata so drugite nauki.......18 4. Razvoj na ekonomikata na pretprijatijata.......................................22 GL. II. VIDOVI PRETPRIJATIJA...................................................25 a) vidovi pretprijatija spored ulogata vo op{testvenata reprodukcija.................................................................... ................25 1. Proizvodni pretprijatija.................................................... .26 1.1. Pretprijatija od oblasta na zemjodelstvoto, lovot i {umarstvoto........................................................27 1.2. Pretprijatija od oblasta na ribarstvoto...................27 1.3. Pretprijatija za vadewe na rudi i kamen....................28 1.4. Pretprijatija od prerabotuva~kata industrija........28 1.5. Pretprijatija za snabduvawe so elektri~na energija, gas i voda............................................................31 1.6. Grade`ni pretprijatija..................................................32

222

Soobra}ajni pretprijatija.............................................32 1.8. Zanaet~iski pretprijatija koi vr{at proizvodstvo........................................................ ..............33 2. Trgovski pretprijatija.................................................... ......34 3. Pretprijatija za vr{ewe uslugi..........................................35
1.7.

Vidovi pretprijatija spored goleminata................................36 v) Vidovi pretprijatija spored sopstvenosta nad sredstvata za proizvodstvo......................................................................... .......38 g) Vidovi pretprijatija spored organizacioniot oblik...........38 1. Organizacioni oblici na pretprijatija vo svetot.........38 2. Oblici na pretprijatija vo makedonskoto stopanstvo................................................................ .................42 2.1. Mal trgovec.................................................................. ......44 2.2. Trgovec poedinec.............................................................. 44 2.3. Trgovski dru{tva..............................................................45 2.3.1. Javno trgovsko dru{tvo.......................................46 2.3.2. Komanditno dru{tvo.............................................48 2.3.3. Dru{tvo so ograni~ena odgovornost.................50 1. Osnovawe, izmeni i prestanok.....................50 2. Organi na dru{tvoto so ograni~ena
b)

223

odgovornost............................................ ...........53 2.3.4.Akcionersko dru{tvo..............................................55 1. Poim i osnovawe na akcionerskoto dru{tvo.................................................... ..........55 2. Upravuvawe i rakovodewe so akcionerskoto dru{tvo.................................59 2.3.5. Komanditno dru{tvo so akcii............................63 1.3.6. Povrzani dru{tva..................................................65 1.3.7. Dru{tva vo sopstvenost na dr`avata i dru{tva so u~estvo na dr`avata.........................66 1.3.8. Tajno dru{tvo......................................................... 68 1.3.9. Stransko trgovsko dru{tvo i stranski trgovec poedinec.................................................69 Gl. III. EKONOMSKI ASPEKTI NA OSNOVAWETO I RABOTEWETO VO PRETPRIJATIETO...........................71 1. Uslovi za osnovawe i uspe{na rabota............................................71 2. Rabotewe vo pretprijatieto.............................................................75 2.1. Poim i klasifikacija na raboteweto.....................................75 2.2. Predmet, cel i koncepcija na raboteweto.............................76 2.3. Karakteristiki (specifi~nosti) na raboteweto................78 2.4. Faktori od koi zavisi raboteweto..........................................79

224

2.4.1. Op{ti uslovi za rabotewe..............................................79 2.4.2. Ostanati faktori od koi zavisi raboteweto na pretprijatieto.......................................................... ....81 2.5. Elementi na procesot na reprodukcija na pretprijatieto kako deloven sistem........................................82 2.5.1. Vlezni elementi na procesot na reprodukcija...........83 2.5.2. Izlezni elementi..............................................................8 5 2.6. Kru`en tok na reprodukcijata vo pretprijatieto...............86 2.7. Ekonomika na raboteweto ( rabotniot proces)....................88 2.8. Rabotniot proces i ekonomskite zakoni................................91 2.9. Efikasnost na rabotniot proces..............................................94 Gl.IV. EKONOMIKA NA ELEMENTITE NA RABOTNIOT PROCES.............................................................95 1. Rabotna sila-trud ( ekonomika na trudot)....................................95 1. Rabotnata sila kako eden od osnovnite faktori za proizvodstvo.................................................................... ...........95 2. Podelba na trudot..........................................................................97 3. Vidovi trud.................................................................................. ...98 4. Prou~uvawe na trudot................................................................101

225

5. Poim i teorii za pla}awe na trudot......................................103 6. Praksa na pla}awe na trudot....................................................106 7. Nau~ni metodi za pla}awe na trudot......................................110 8. Normirawe na rabotata.............................................................116 9. Procenka na rabotniot pridones............................................120 10. Pla}awe na trudot vo Republika Makedonija......................122 10.1. Period od 1945 do 1991 godina.........................................122 10.2. Periodot od 1991 godina pa navamu................................125 11. Obrazovanie na kadri.................................................................129 2. Ekonomika na sredstvata na pretprijatieto...............................132 1. Vidovi sredstva............................................................................... ...133 2. Osnovni sredstva............................................................................... 134 2.1 Poim i sodr`ina na osnovnite (postojanite) sredstva......134 2.2 Klasifikacija na osnovnite sredstva ( sredstvata na trudot)............................................................................. ...............136 2.3 Kapacitet na sredstvata na trudot..........................................140 2.4 Stepen na iskoristenost na kapacitetot..............................143 2.5 Tro{ewe na sredstvata na trudot............................................145 2.6 Amortizacija na sredstvata na trudot....................................146

226

2.7 Vrednost na osnovnite sredstva ( sredstva na trudot).......149 2.8 Revalorizacija na osnovnite sredstva....................................150 2.9 Odr`uvawe na sredstvata na trudot........................................151 2.10. Ekonomija na osnovnite sredstva...........................................152 3.Obrtni sredstva.................................................................................... 155 3.1.Poim i karakteristiki na obrtnite sredstva......................155 3.2.Klasifikacija na obrtnite sredstva......................................156 3.3. Kru`no dvi`ewe na obrtnite sredstva.................................157 3.4. Potreben obem na obrtni sredstva.........................................159 3.5. Ekonomija na obrtnite sredstva.............................................160 3.5.1. Anga`irawe na obrtnite sredstva................................160 3.5.2. Tro{ewe na obrtnite sredstva.......................................163 3.5.2.1. Normativi na materijali....................................163 3.5.2.2. Gubitoci na predmetite na trudot....................165 4. Posebni sredstva.................................................................................1 67 5.Izvori na sredstva...............................................................................16 9 6. Likvidnost i solventnost..................................................................171 GL.V. TRO[OCI, KALKULACII I CENI................................174

227

1. Tro{oci - poim i vidovi..................................................................174 2. Kalkulacii.............................................................................. ............178 2.1. Poim, zada~a i vidovi kalkulacii.........................................178 2.2. Metodi za sostavuvawe na kalkulaciite...............................179 2.3. Osnovi za sostavuvawe na kalkulaciite...............................185 3. Ceni...................................................................................... ................186 3.1. Poim i vidovi ceni....................................................................186 3.2. Metodi za formirawe na cenite.............................................189 3.3. Cenata na proizvodite i uslugite kako instrument na delovnata politika....................................................................190 Gl.VI. OSNOVNI EKONOMSKI PRINCIPI NA RABOTEWETO VO PRETPRIJATIETO..........................192 1. Poim i vidovi principi..................................................................192 2. Produktivnost na trudot.................................................................193 3. Ekonomi~nost na raboteweto.........................................................195 4. Rentabilnost na raboteweto..........................................................197 Gl.VII. PRIHODI I RASHODI NA PRETPRIJATIETO......199 1. Formirawe na vkupniot prihod na pretprijatieto..................199 2. Rashodi na pretprijatieto...............................................................201 3. Raspredelba na neto dobivkata.......................................................202

228

Gl.VIII. EKONOMIKA NA FUNKCIITE....................................203 1. Poim za ekonomika na funkciite..................................................203 2. Pokazateli na uspe{nosta na funkciite....................................204 Literatura................................................................... ..............................206 Sodr`ina..................................................................... ..............................210

229

You're Reading a Free Preview

Download
scribd
/*********** DO NOT ALTER ANYTHING BELOW THIS LINE ! ************/ var s_code=s.t();if(s_code)document.write(s_code)//-->