D-r Mitre Avramoski

MARKETING
NA GOLEMITE
MANIFESTACII

Ohrid, 1996
 D-r MITRE AVRAMOSKI

MARKETING
NA GOLEMITE MANIFESTACII

O hrid, 1996

2
Izdava~ :
“ Grafotehna” - Ki~evo

Za izdava~ot :
]ire Siljanoski

Recenzenti :
Prof. d-r Sofronija Miladinoski
Prof. d-r Naume Marinoski

Lektura :
Rada Milanoska-Avramoska
Zdenko Milas

Tehni~ki urednik :
Goran Naumovski

CIP- Katalogizacija vo publikacija

Narodna i univerzitetska biblioteka
“Kliment Ohridski”, Skopje

Se zabranuva preslikuvawe po bilo koj osnov,

osven so soglasnost na avtorot

Pe~ati: “ Grafotehna “ - Ki~evo

Tira`: 500 primeroci

3
Po povod stogodi{ninata
od modernite OLIMPISKI IGRI

4
 Panem et circenzes

(“Leb i igri ” -latinska pogovorka)

5
6
 PREDGOVOR

Ovoj trud vsu{nost, pretstavuva prerabotena i skratena

verzija na doktorskata disertacija na avtorot, od koja eden origi-
nalen primerok e izlo`en vo muzejot na Olimpiskite igri vo Lo-
zana, [vajcarija, a eden zazema po~esno mesto vo bibliotekata na
Internacionalnata fudbalska federacija (FIFA) vo Cirih.
Neposreden povod za izdavaweto na trudov e odbele`uvawe-
to na stogodi{ninata od osnovaweto na modernite Olimpiski
igri i odr`uvaweto na Olimpiskite igri vo Atlanta .
Na ovoj na~in sakam da dadam skromen pridones kon taa
godi{nina, bidej}i Olimpiskite igri kako najgolema mani-
festacija zazemaat zna~ajno mesto vo trudov.
Pi{uvaweto na eden taka da se ka`e pionerski trud, za edna
slo`ena pojava kakva {to se manifestaciite, sekako deka e te{ka ,
naporna i odgovorna zada~a.
Me|utoa, se zafativ za ova istra`uvawe i pokraj toa {to bev
svesen za seta {irina i slo`enost na ovaa problematika, za ne-
dostatokot na stru~na literatura i za mnogubrojnite izvori od koi
treba{e da se pribiraat informaciite i podatocite.
Pri toa sakav da dadam eden zaokru`en koncept za golemite
manifestacii, bez ogled na vidot na manifestacijata. Nastojuvav da
dadam {to poslikovita pretstava za sekoj moment svrzan so mani-
festaciite i toa da go potkrepam pri sekoja prilika so soodveten
primer ili podatok.
Podatocite koi se koristeni, se sobirani spored mo`nosti-
te i od edna po{iroka niza na trudovi i izvori na podatoci. Tie se
grupirani na site mo`ni na~ini za koi smetav deka mo`at da
osvetlat oddelna specifi~nost na manifestaciite. Mo`ebi zatoa,
knigata i pokraj site nastojuvawa }e ima i svoi nedostatoci .
Nekoi delovi od problematikata mo`ebi se nedore~eni ili
dokraj neras~isteni. No, bi bil zadovolen dokolku pogolem broj od
niv se istaknati, taka {to se sozdadeni mo`nosti vo idnina na niv
da se raboti pove}e.

7
 Se nadevam deka so izleguvaweto na trudov od pe~at, }e se
dade eden mal prilog kon zbogatuvaweto na nau~nata literatura
voop{to, a }e pretstavuva i pottik za natamo{ni istra`uvawa na
ovaa problematika.
Isto taka, se nadevam deka toj }e bide interesen i za edna
po{iroka ~itatelska publika, za delovnite lu|e od stopanskite i
vonstopanskite dejnosti i za site koi na odreden na~in se vo nekoja
vrska so manifestaciite.
Posebna blagodarnost mu izrazuvam na Sveu~ili{teto vo
Zagreb, na Ekonomskiot fakultet vo Zagreb, a osobeno na prof. d-r
Boris Vukoni} za uka`anite zabele{ki vo podobruvaweto na
kvalitetot na ovoj trud, kako i na moeto semejstvo za dolgogodi{no-
to trpenie i potkrepa pri izrabotkata na disertacijata i pripre-
mata na ovoj trud.
Isto taka, najsrde~no im se zablagodaruvam na recenzentite
za nivnata pomo{ pri kone~noto oblikuvawe na tekstot, a i na site
koi go potpomognaa objavuvaweto na knigava.

Ohrid, maj 1996 god. Avtorot

8
 VOVED

Manifestaciite voop{to, i vo tie ramki golemite mani-

festacii se specifi~ni op{testveni pojavi koi imaat za cel pred
sé zadovoluvawe na odredeni konkretni op{testveni potrebi. Vo
zavisnost od toa, tie imaat i svoj specifi~en karakter i sodr`ina (
kulturen, sportski, stopanski itn.).
Me|utoa, golemite manifestacii se kompleksni pojavi taka
{to svoite vlijanija gi prostiraat i na mnogu drugi oblasti od
`ivotot i deluvaweto na lu|eto. Zatoa, vo organiziraweto na
manifestaciite podocna se pridru`ile i razni drugi motivi i
celi, a ne samo zadovoluvaweto na odredeni konkretni op{testveni
potrebi.
Golemite manifestacii najneposredno i nu`no se povrzani i
so dvi`eweto na lu|e, a so toa i so turizmot i imaat ogromno
vlijanie vrz turizmot, vrz turisti~kiot promet i potro{uva~ka na
odredeno mesto, region ,pa i zemja vo celina. Kako atraktiven fak-
tor i kako motiv tie pottiknuvaat edno celo turisti~ko dvi`ewe so
{to sozdavaat i eden specifi~en vid na turizam - manifestacionen
turizam. So toa, tie gi imaat za posledica i site efekti koi gi
predizvikuva i sovremeniot turizam, kako eden od najgolemite
op{testveno ekonomski fenomeni.
Golemite manifestacii pretstavuvaat silno sredstvo vo sé
pogolemata konkurentska borba na turisti~kiot pazar, vo sé
po`estokata borba za privlekuvawe na turisti i potrebata za
zadovoluvawe na nivnite sé pogolemi i poisprefineti potrebi i
barawa.
Osobeno e va`na ulogata na golemite manifestacii vo pre-
mostuvaweto , odnosno ubla`uvaweto na problemite koi proiz-
leguvaat od sezonskiot karakter na turizmot.
Posebno zna~ewe imaat za podra~jata kade nedostasuvaat
prirodni atraktivni faktori ili niv voop{to gi nema i kade tie
pridonesuvaat ovie destinacii da stanat interesni za turizmot
kako destinacii so t.n. “ izgradena atraktivnost “.
Manifestaciite i vo idnina }e dobivaat na zna~ewe i kako
proizvod za zadovoluvawe na konkretni op{testveni potrebi i kako

9
forma ( proizvod) za postignuvawe na razni drugi celi na
op{testvoto i poedincite.
Imaj}i go vo predvid od edna strana zna~eweto na mani-
festaciite i od druga strana ogromnite materijalni i finansiski
sredstva koi obi~no gi baraat vakvite manifestacii, nivnata or-
ganizacija ne smee da se prepu{ti na slu~aj ,tuku e potreben sood-
veten koncept koj }e obezbedi i adekvatni efekti.
Vo praksata o~igledna e sé pogolemata primena na mar-
ketin{kata koncepcija vo site dejnosti, kako sovremena koncepcija
so koja se postignuva maksimalno zadovoluvawe na potrebite i
`elbite na potro{uva~ite, so istovremeno ostvaruvawe na maksi-
malni ekonomski i drugi efekti.
Od druga strana , vo literaturata zabele`liva e periferna
obrabotka na problematikata svrzana so manifestaciite, a re~isi ñ
ne postoi nau~en trud koj go tretira nivniot marketing.
Celta na ovoj trud e popolnuvawe na edna takva praznina so
eden zaokru`en marketin{ki koncept za golemite manifestacii.
Za toa dali uspeav vo namerite neka prosudi sekoj ~itatel
posle ~itaweto na knigava.

10
 Gl. I. POJMOVNO OPREDELUVAWE NA GOLEMITE
MANIFESTACII

1. Istoriski aspekt na golemite manifestacii

Golemite manifestacii imaat svoi korewa u{te vo

dale~noto minato. I vo najstarite vremiwa od istorijata na ~o-
ve{tvoto postoele razli~ni manifestacii i priredbi so sportski
i zabavni karakteristiki.
Vo stariot vek se organizirale razni sportsko-zabavni i
verski manifestacii. Takvi se na primer vo Stara Grcija verskite
manifestacii na Delfi i religiozno-sportskite manifestacii na
Olimp. 1) Sli~ni manifestacii postoele i vo Egipet, Vavilon,
Palestina, Persija i Asir. 2)
Najzabele`itelen primer za pojava skoro ista so dene{nite
golemi manifestacii pretstavuvaat istoriskite olimpiski igri vo
Anti~ka Grcija. 3) So svojata sodr`ina vo koja pokraj odredeni
sportski disciplini, imalo i natprevari od oblasta na poezijata,
dramata i komedijata, a i soodvetni muzi~ki priredbi, tie nagolemo
potsetuvaat na dene{nite golemi sportski manifestacii i raznite
masovni kulturni manifestacii.
Vo stariot Rim isto taka, se odr`uvale kako verski mani-
festacii , taka i odredeni golemi javni priredbi. Ovie priredbi se
poznati pod imeto “circenzes”, a go dobile po “circu” (cirkus)
posebno izgraden prostor na koj se odr`uvale. 4)
Vo periodot na feudalizmot vo vrska so manifestaciite
zna~ajna e ulogata pred sé na katoli~kata crkva. Vo ovoj period

1 )
Jovi~i} @., “ Turisti~ka geografija “, Nau~na kwiga, Beograd, 1981,
str.17.
2 )
Markovi} S.i Z. “Osnove Turizma”, [kolska kwiga, Zagreb, 1972, str.16.
3 )
Isto, str. 15.
4)
Markovi} Z., “ Osnove turizma ”, [kolska kwiga, Zagreb, 1980, str.17.

11
poznati se golemite axilaci vo oddelni centri, patuvawata vo Rim
po povod svetite godini, a i drugi organizirani dvi`ewa na golem
broj lu|e. [panskiot grad Santjago de Kompostela (Santiago de
Compostele) vo 11 i 12 vek bil eden od najjakite centri na evropskite
axilaci. 5) Golemi axilaci imalo i kaj drugite religii i mesta kako
{to se : Lurd (Lourdes), Rim, Meka, Benares, Lasa (Lassa) i dr.
So prvite znaci na odumirawe na feudalizmot nastapuva i
popovolna sostojba vo vrska so organiziraweto na zna~ajni mani-
festacii. Presvrtnica za toa se istite faktori koi dovele i do
op{testvenata i industriskata revolucija ( novite nau~ni i teh-
ni~ki otkritija, ekonomskite misli, politi~kite idei i sl.). Po-
golem odraz na ovie promeni nastapil kon sredinata na 19 vek. A.
Travis (A.Travis) i J.C.Kroize (J.C.Croize) 6) konstatiraat deka od
sredinata na 19 vek vo Evropa se zna~ajni dve raboti i toa : enormno
zgolemuvawe na brojot, goleminata i vidovite golemi novokreirani
turisti~ki atrakcii i vtoro, golem broj nastani zasnovani vrz tie
atrakcii.
Ekonomskata ekspanzija uslovila pogolem broj me|unarodni
stopanski izlo`bi. Prvata zna~ajna izlo`ba se odr`ala vo London
1851 god., a potoa sledat izlo`bite vo Wu Jork (1853), Pariz (1867),
Viena (1873), Filadelfija (1876), Kopenhagen (1888) itn. 7)
Razvitokot na sportot a so toa i na sportsko-turisti~kite
zdru`enija i klubovi zna~itelno pridonelo za razvoj i zgolemuvawe
na brojot i vidovite manifestacii. Obnovuvaweto na Olim-
piskite igri 1896 god. pretstavuva presvrtnica vo toj pogled, a tie i
deneska zaedno so Zimskite olimpiski igri i Svetskite fudbalski
prvenstva pretstavuvaat najgolemi manifestacii voop{to i
osobeno sportski. 8)

5)
Markovi} S. i Z., cit.delo, str. 18.
6)
Travis S.A., J.C.Croize, “ The role and Impact of Mega Events and Attractions on
Tourism Development in Europe: A Micro Perspective “, Edition AIEST, St.Gall, Swit-
zerland, vol.28.1987 , str. 59.
7)
The World Almanac and Book of Facts, An Imprint of Pharos Books-A Scripps How-
ard Company, Wu Jork, 1974 i 1991, str. 56o.
8)
Zaslugata za pobedata na olimpiskata ideja i o`ivuvaweto na olimpiski-
te igri mu pripa|a na francuzinot Pjer de Kuberten. Toj e roden vo Pariz
1863 god. Od svojata 24-ta godina aktivno u~estvuval vo re{avaweto na
problemite na vospituvaweto na mladinata, osobeno problemite od
fizi~koto vospituvawe i sportot. Za tie pra{awa napi{al i pove}e za-
bele`itelni napisi, a izdal i nekolku bro{uri. Bil ~len na Upravniot
Odbor na Francuskiot atletski sojuz. Svojata ideja za obnovuvawe na
olimpiskite igri prvpat ja isnesol 1892 god. na godi{noto sobranie na toj

12
 Vo vtorata polovina na 19 vek zapo~nuvaat i drugi golemi
tradicionalni priredbi : Karnevalot vo Rio 1854, Sve~enite igri
vo Bajrot (Bayreuth)1876, golemite Pasion{pile (Passionspiele) vo
Oberamergau, teniskiot turnir vo Vimbldon 1877, velosipedskata
trka “Tur d’ Frans “ 1891, Bostonskiot maraton 1897, dodeluvaweto
na Nobelovite nagradi 1901 god. i dr.
Pome|u Prvata i Vtorata svetska vojna doa|a do pona-
tamo{no zgolemuvawe na brojot i vidovite golemi manifestacii.
Golemite op{testveni promeni, kulturniot, nau~niot, tehni~kiot i
stopanskiot napredok na ~ove{tvoto vo ovoj period, ovozmo`ile da
se javat i razvijat pogolem broj va`ni kulturni, stopanski i
ostanati nastani. Svoeto postoewe go po~nale kulturnite mani-
festacii kako {to se : Dodeluvaweto na Oskar za film na
Ameri~kata filmska akademija (1929), Filmskiot festival vo Kan
(1938), Filmskiot festival vo Berlin (1941) i dr.
Natamo{niot razvoj na sportot voop{to, ovozmo`uva or-
ganizirawe na u{te pogolem broj i toa najgolemi manifestacii. Vo
ovoj period vlegle vo `ivot i Zimskite olimpiski igri (1924), i
Svetskoto fudbalsko prvenstvo (1932) 9), Novogodi{nata atletska
trka “ Sao Silvester” vo Sao Paolo (1926) i drugi.

sojuz. Izlegol so predlogot deka po primerot na olimpiskite igri na

starite grci treba da se osnovaat moderni olimpiski igri. Me|utoa, ovoj
obid nemal uspeh . Kuberten prodol`il da raboti na svojata ideja
propagiraj}i ja me|u poznati li~nosti od oblasta na sportot i fizi~koto
vospituvawe. Na povtorna inicijativa od Kuberten vo 1894 god Fran-
cuskiot atletski sojuz svikal kongres na koj bil prifaten predlogot na
Kuberten za osnovawe na novo me|unarodno natprevaruvawe: Moderni
olimpiski igri. I samiot kongres go dobol imeto: Kongres za vostanovu-
vawe na olimpiskite igri. Taka, modernite olimpiski igri skoro po sé se
formirani po zamislite na Pjer de Kuberten.
Kongresot odlu~il Olimpiskite igri da se odr`uvaat isto kako vo
Stara Grcija, na sekoi ~etiri godini, vo razni zemji i vo natprevarite da
se vklu~at site sovremeni sportovi. Mo`ele da u~estvuvaat samo amateri.
Formiran e i Me|unaroden olimpiski komitet od sedum ~lenovi so
sedi{te vo Lozana.So cel da se podvle~e vrskata so klasi~nite Olimpiski
igri se odlu~ilo prvite moderni Olimpiski igri da se odr`at vo Atina vo
1896 godina.
9)
Na osnovaweto na FIFA( Federation Internationale do Football Association)
1904 god. se rodila idejata i za Svetskite fudbalski prvenstva, deneska
edna od najgolemite manifestacii. Idejata za`iveala duri 1928 god, a
prvoto Svetsko prvenstvo se odr`alo vo 1932 god. vo Urugvaj. Najgolemi
zaslugi za osnovaweto i za opstanokot na “Svetskiot kup” (kako {to se
vikalo prvenstvoto do 1946 god.) mu pripa|aat na @il Rime. Vo negova ~est

13
 Pojavata na avtomobilot vo po~etokot na 2o vek i negovoto
ponatamo{no usovr{uvawe pretstavuva nov revolucioneren moment
i kako sredstvo za prevoz, no i kako sredstvo za sportski natprevari
i za organizirawe golemi manifestacii. Posle Vtorata svetska
vojna (195o) zapo~nala edna od pogolemite sportski manifestacii -
Svetskoto prvenstvo vo avtomobilizam “ Formula 1”, no se pojavile
i brojni drugi sportski, kulturni i drugi manifestacii kako {to se
: Dodeluvaweto na Zlatniot globus (1944), Filmskiot festival vo
Venecija (1944), Festivalot vo Edinburg (1947), Filmskiot
festival vo Manhajm (1951), Filmskiot festival vo San Sebastijan
(1953), Filmskiot festival vo Oberhauzen (1955), festivalot “ Dva
Sveta” ( Dei Due Mondi ) vo Spoleto ( 1958), Svetskiot ekonomski
forum vo Davos ( 1970), Svetskoto atletsko prvenstvo (1973),
Svetskiot festival na filmot vo Montreal (1976), Avto relito
Pariz-Dakar (1979) itn. itn.
Vo tekot na celiot ovoj period od sredinata na 19 vek , na
brojot i vidovite manifestacii vlijaele i politi~kite priliki vo
svetot ( pred sé na brojot na politi~kite manifestacii), potoa
ekonomskiot rast vo svetot na pojavata i brojot na stopanskite
manifestacii, nau~niot napredok na brojot na nau~nite mani-
festacii itn.
Osven toa, sogleduvaj}i ja mo}ta na golemite manifestacii
vo pogled na efektite, politi~arite i dr`avnicite svesno go po-
magaat kreiraweto, organiziraweto i odr`uvaweto na odredeni
golemi manifestacii. Vo po~etokot tie toa go koristat za podig-
nuvawe na ugledot, imixot i identitetot na gradovite, regionite
ili zemjite vo celina ili pak so cel da ja unapredat pozicijata na
svojata ideologija. Me|utoa podocna, se javuva i drug interes na
dr`avata, bidej}i turizmot dobil stopansko zna~ewe. Sogleduvaj}i
ja golemata stopanska korist kako od doma{niot, taka posebno od
stranskiot turizam i ulogata na golemite manifestacii vo toj po-
gled, dr`avata zazema sé poaktiven odnos i sprema golemite mani-
festacii.
Za zgolemuvawe na brojot i vidovite golemi manifestacii,
zna~ajni za turizmot, odredena uloga odigrale i ve}e izgradenite

na kongresot vo Luksemburg 1946 god. imeto e promeneto taka {to ova

natprevaruvawe se vika “Svetsko prvenstvo Kup na @il Rime” Vakvoto
ime ostanalo do 1970 god. koga Brazil vo Meksiko po tret pat go osvoil
naslovot Svetski prvak. Toga{ e odlu~eno Svetskoto prvenstvo da dobie
novo ime “Svetski kup FIFA”. (Spored Stevovi} D., Vekecki @.,
“Mondijal na dlanu”, NI@P “Dnevnik”, Novi Sad,1990, str.9 ).

14
objekti za nekoja druga manifestacija ili sli~ni potrebi. Arm-
strong J.L. ( Armstrong J.L.) 10) vo svoite doktorski tezi konstatira
deka zgolemuvaweto na brojot na golemite turisti~ki nastani odi
zaedno so zgolemuvaweto na sovremenite xinovski centri od koi
nekoi bile izgradeni pred sé za nekoi umetni~ki i kulturni
potrebi, nekoi za izlo`bi, konferencii i sostanoci, drugi za
zna~ajni sportski nastani ( kako {to se Letnite i Zimskite olim-
pijadi itn.).
Pokraj toa, turizmot ne samo {to trpi vlijanija od golemite
manifestacii, tuku toj pridonesuva da se pojavat odredeni mani-
festacii koi povtorno povratno }e vlijaat na negoviot razvoj.
Turizmot vr{i sé pogolemo vlijanie vrz raboteweto na niza
dejnosti ( stopanski i nestopanski) , doa|a do promeni kako vo
nacionalnata, taka i vo ekonomskata struktura na turistite, kako
po koli~ina, taka i po na~inot na koj sakaat da gi potro{at parite
vo tekot na patuvaweto i prestojot, a sé pogolemo zna~ewe vo
ramkite na rekreacijata dobiva faktorot na razonoda, pa seto
toa ja pot-tiknuva i pojavata na golem broj nastani.
Se poizrazenata konkurencija vo turizmot ( kako vertikalna
taka i horizontalna) i izrazeniot sezonski karakter na turizmot,
isto taka go stimuliraat razvitokot na brojni manifestacii. Vo
toa golemite manifestacii se javuvaat kako sredstvo ( proizvod) za
pridobivawe na potro{uva~ite ( turistite) od edna strana , i od
druga strana kako sredstvo za ubla`uvawe na sezonskite problemi.
Seto toa , a i nekoi drugi ekonomski i neekonomski pri~ini
vlijaele na scena da se pojavat brojni manifestacii koi razdvi`u-
vaat ogromni turisti~ki masi.
Brojot na manifestacii koi denes se odr`uvaat vo svetot
bilo kako tradicionalni ili ednokratni, e golem. Prosto ne e
mo`no da se ka`e kolkav e nivniot broj. Taka na primer, spored ne-
koi procenki 11) samo manifestaciite vo oblik na razni vidovi
sostanoci vo tekot na sekoja godina se odr`uvaat po okolu 1,5 mil.
so nacionalen karakter i pove}e od 300 iljadi so me|unaroden
karakter, so konstantna tendencija na zgolemuvawe. Me|unarodnoto
zdru`enie na saemi i izlo`bi obedinuva 5.100 ~lenki , samo Evrop-

10)
Armstrong J.L., “Contemporary Prstige Centres for Art and Culture, Exibi-
tion,Sports and Conferences: An International Survey,Doctoral Thesis of the Centre for
Urban and Regional Studies, University of Birmingham, Birmingham, England
(spored A.Travis i J.C.Croize, cit. delo, str. 59-79.)
11 )
Frani} A., “ Me|unarodni kongrsni turizam “, Stopanska komora za
Dalmacija, ispostava Dubrovnik, Dubrovnik, str.25.

15
skoto zdru`enie na karnevalski gradovi 2.000 gradovi,
Me|unarodnoto zdru`enie na teatarski manifestacii obedinuva
okolu 500 teatarski festivali, a ogromen e brojot i na muzi~kite,
sportskite i drugi vidovi manifestacii. Nivniot broj postojano se
zgolemuva paralelno so stopanskiot, kulturniot, sportskiot,
nau~no-tehni~kiot i drug napredok na svetskata op{testvena zaed-
nica. Svoj pridones ima i sozdavaweto novi dr`avi, zbli`uvaweto i
podvojuvaweto na zemjite, sé pogolemata ispolitiziranost na
op{testvoto itn.
Postoeweto na razni vidovi i formi manifestacii {to se
odr`uvaat denes vo svetot i golemiot broj manifestacii kaj sekoj
pooddelen vid i forma, i od druga strana nepostoeweto na nekoja
oficijalna statisti~ka evidencija vo pogled na vidovite i brojot,
go pravi prakti~ki nemo`no dinami~koto sledewe na mani-
festaciite. Golem problem pri toa pretstavuva osobeno
nemo`nosta da se stavat ostri granici pome|u golemite i pomalite
manifestacii ( duri i vo samoto pojmovno odreduvawe).

Tabela 1. Pojava na golemite manifestacii od I red

period manifestacija godina na prvoto

odr`uvawe

-Do I Sv. vojna -Svetski izlo`bi 1851 g.

-Letniolimpiski igri 1896 g.
-Pome|u dvete svetski -Zimski olimpiski igri 1924 g.
vojni -Sv. fud. prvenstva 1932 g.
-Posle Vtorata sv.vojna - -

Me|utoa, o~igledno e deka najgolemi , pome|u site tie se

samo nekolku a toa se: Letnite olimpiski igri, Svetskoto fudbal-
sko prvenstvo, EKSPO izlo`bite i Zimskite olimpiski igri. Site
tie se pojavile vo periodot od 1851 god. t.e. sredinata na 19 vek pa
do pred Vtorata svetska vojna, odnosno , do 1932 god.
Spored toa, i na{ite glavni istra`uvawa }e bidat posvete-
ni tokmu na ovie manifestacii koi nie u{te gi klasificiravme i
kako manifestacii od prv (I) red.
Me|utoa, so `elba da dobieme i edna kompleksna pretstava, a
osven toa i da ne go zanemarime zna~enieto na pooddelni drugi
manifestacii , svoite analizi }e gi pro{irime i vrz eden po{irok

16
krug manifestacii. Tie vo sekoj slu~aj ne mo`at da se ramnat po
goleminata so prvospomenatite no nivnoto vkupno u~estvo vo
svetskiot turisti~ki promet e zabele`itelno, a osven toa tie vo
mnogu pridonele i za celokupniot i osobeno turisti~ki-
ot razvoj na regionite doma}ini. Zatoa, smetame deka spored nivnata
golemina, odnosno, predizvikanite efekti niv mo`eme da gi
vklu~ime vo t.n. vtora i treta kategorija na manifestacii. 12)
Za taa cel, a so ogled deka ne postoi nekoja posebna statis-
tika vo toj pogled, se obidovme vrz osnova na vnimatelno sledewe,
evidentirawe i analiza na podatoci od razli~ni izvori da odvoime
izvesen broj manifestacii koi na odreden na~in postignale nekoj
svetski publicitet kako eden od osnovnite kriteriumi pri
odreduvaweto na goleminata na nekoja manifestacija (prilog br. 5).

2. Poim na golemite manifestacii

Vo stru~nata literatura , a i vo sekojdnevniot `ivot, se

sre}avaat razni termini za ozna~uvawe na pojavata predmet na
na{evo istra`uvawe. Taka, pokraj terminot “golema mani-
festacija”, “ golema priredba”, “ golem nastan”, odnosno “ mega
priredba”, “ mega nastan” ( na angliski “ big event”, francuski “
grand evenement”, germanski “ gros veranstaltungen “ ) it.n . Isto taka,
mo`e da se sretne i terminot “ spektakl”, odnosno, “ spektaku-
larna manifestacija” (pretstava, priredba, nastan ), a namesto
“golem” mo`e da se sretne i zborot zna~aen, specijalen ili
bele`it itn. ( na angliski : hallmark event ).
Kako {to se gleda, pojavata e obi~no ozna~ena so atribut i
imenka. Atributot “ golema” ozna~uva “... ne{to {to e zna~ajno po
dimenziite, po goleminata, po koli~inata, odnosno va`no, bele`ito
“. 13) Konkretno ovdeka toa e manifestacijata, t.e. priredbata,
pretstavata i nastanot.

12 )
I manifestaciite od I red me|utoa, ne se od ista golemina, zna~ewe i
sl., a postojat razliki i vo pogled na predizvikanite efekti. Taka na
primer, se smeta deka Zimskite olimpiski igri se samo tretina od Letnite
olimpiski igri. (Laine Piere, “Prolegomenes a L’etablissement d’etudes prevision-
nelles et prospectives des impacts sur le tourisme regional et national des Jeux olim-
piques d’Albertville (1992)”, Special reports, 37 congrs of AIEST , Calgary, Can-
ada,1987, Edition AIEST, St.Gall, Switzerland, 1987,str. 199-213).
13 )
“ Re~nik na makedonskiot jazik “ , Grafi~ki Zavod “ Goce Del~ev”,

17
 Me|utoa, zborovite “manifestacija”, “priredba”, “ pret-
stava” i “ nastan “ i pokraj toa {to se upotrebuvaat za ozna~uvawe na
edna ista pojava, tie bez atributot “ golema “ ili “ golem ” se so
razli~no zna~ewe.
Vo Enciklopedijata na Leksikografskiot zavod 14) pod poi-
mot manifestacija (pr. lat. manifestare - ogleduvawe, jasno poka`u-
vawe) se podrazbira: 1. objavuvawe, vidlivo (nadvore{no) poka`u-
vawe na nekoja vnatre{na sostojba, slu~uvawe, raspolo`enie
(`ivotni, psihi~ki manifestacii-manifestacii na radost, strav,
bes) i pod 2. (obi~no vo mno`ina: manifestacii), kolektivna akcija
vo koja nekoe mno{tvo poka`uva so vosklik i sl., izrazi na svoeto
voodu{evuvawe po povod nekoj nastan, ja odobruva nekoja odluka,
iska`uva po~est i simpatii na nekoja li~nost.
Vo re~nikot 15) pod “ manifestacija “ se podrazbira “ ...
javen masoven nastap i javno izrazuvawe na ~uvstva, odnosi “.
Poimot “ pretstava” 16) pokraj drugoto (psiholo{koto i
filozofskoto zna~ewe), zna~i i “ ... prika`uvawe na nekoe delo vo
teatar, film vo kino i sl.”.
Za poimot “ priredba” se veli “...zabava, sve~enost, kulturno-
obrazovna priredba ...”. 17)
Vo ve}e spomenatiot re~nik 18) pod poimot “nastan “ se pod-
razbira samo nastan od istorisko zna~ewe, a samiot poim ne se
definira.
Me|utoa B. [e{i} 19) veli deka nastan e “ ... relativno izdvo-
iva , celosna i individualna pojava, osobeno vo op{testveno-is-
toriskata stvarnost. Za nastanot e bitno deka toa e pojava koja
pretstavuva to~ka na vkrstuvawe na pove}e procesi ili tekovi na
slu~uvawa koi vo odreden vremenski interval i na odredeno mesto
se sretnale vo edna celosna pojava koja pretstavuva ba{ odreden
nastan vo `ivotot bilo na poedinec -~ovek, bilo na nekoj ~ove~ki
kolektiv ili op{testvena zaednica “.
Vo taa smisla , postoi razlika i pome|u “ priroden “ i

Skopje, 1986, str.107.

14 )
Grupa Avtori, “ Enciklopedija leksikografskog zavoda “ ,Zagreb, 1967,
tom 4, str.22o.
15 )
Citiran re~nik, str. 4o1.
16 )
“ Mala enciklopedija prosveta “, Prosveta, beograd, 1978, str.908.
17 )
Citiran re~nik, str. 1038.
18 )
Isto, str. 467.
19)
[e{i} Bogdan, “Osnovi metodologije dru{tvenih nauka “, Nau~na kwiga,
Beograd, 1988, str. 51.

18
“ op{testveno-istoriski nastan”. Vo “ prirodnite nastani ” ne
u~estvuva ~ovekot kako osnoven ~initel, dodeka pak vo
“op{testveno-istoriskite pojavi, procesi, nastani i slu~uvawa”
~ovekot e osnoven ~initel. Pokraj toa, “ op{testvenite nastani “
imaat i svoja smisla, svoe zna~ewe i svoja vrednost kako bitni od-
liki, dodeka “ prirodnite nastani “ mo`at da imaat odredeno
zna~ewe samo dokolku vlijaat na ~ovekoviot `ivot, ~ovekovata ak-
tivnost i negovata istorija.
Op{testvenite nastani se rezultat na pove}e prethodni
nastani, taka {to pretstavuvaat pove}e ili pomalku kompleksni
pojavi.

3. Definirawe na golemite manifestacii

Vo literaturata golemite manifestacii kako poim ne se

definiraat. Edinstveno eden broj na stranski avtori se zanimava so
definirawe na “ golemite nastani “ podrazbiraj}i pod toj poim
samo odredeni oblici (formi) na manifestacii.
No i tuka ne postoi edinstveno stojali{te okolu
definicijata. Razni avtori davaat razni, svoi definicii za toj
poim. Toa proizleguva pred sé od toa {to goleminata na ne{toto,
odnosno, zna~ajnosta, va`nosta i bele`itosta e {irok poim, i ne
postoi edinstven kriterium za odreduvawe na taa golemina taka {to
i taa golemina se sfa}a razli~no.
Taka, J.R.B. Ri~i ( J.R.B.Ritchie) 20) , gi definira golemite
“nastani “ kako “ glaven ednokraten ili nastan koj se povtoruva, so
ograni~eno vreme na traewe, kreiran pred sé za zgolemuvawe na
soznanieto, privle~nosta i rentabilnosta na dadenata destinacija
na kratok i/ili podolg period na vreme “. Spored nego,ovie nastani
svojot uspeh go zabele`uvaat vrz unikatnosta, statusot i vremen-
skoto zna~ewe, a so cel da osiguraat interes i da privle~at vni-
manie.

20 )
Ritchie J.R.Brent, “ Assessing the Impact of Hallmark Event’s : Conceptual and
Research Issues “, Journal of Travel Research, vol.23, No 1 , summer,1984. str. 2.

19
 D-r Karl Socher i D-r Paul Tschurtschenthaler 21) gi defini-
raat golemite nastani kako a) nastani so golem broj u~esnici ili
posetiteli i b) nastani koi imaat svetski publicitet.
Profesorite Anthony S. Travis i Jean Claude Croize 22) na-
glasuvaat deka diferencirawe na golemite nastani mo`e da se
izvr{i sprema brojot na u~esnicite, odnosno posetitelite, i gi
naveduvaat trkata “ 24 ~asa Le Man ” (Le Mans) i festivalot vo
Aviwon kako nastani koi privlekuvaat 100-200.000 posetiteli, od-
nosno 500.000 posetiteli. Ako kako glavna osnova se zemat ekonom-
skite efekti , toga{ vrz osnova na 100.000 posetiteli kako dolna
granica za organizirawe na eden golem nastan ili 500.000
posetiteli ako se prifati vtoroto stojali{te, treba da predizvi-
kaat efekti od najmalku 1 milion funti.
Burns J.P.A., Hatch J.H. i Mules T.J. 23) vaka gi definiraat
golemite nastani : “ edinstven nastan ili po{iroko eden nepovtor-
liv nastan so nekolku klu~ni karakteristiki. Tie se:
1.Glavnata pobaruva~ka koja e predizvikana od specijalniot
nastan vo pogolem del ne e pobaruva~ka za samiot nastan tuku po-
baruva~kaa za niza adekvatni uslugi : obi~no smestuvawe, hrana,
prevoz i zabava.
2. Ovaa pobaruva~ka e skoncentrirana vo relativno kratok
period na vreme i toa od eden den do nekolku nedeli i bidej}i us-
lugite ne mo`at da bidat proizvedeni odnapred i skladirani, seto
toa vodi kon tipi~no zaostruvawe na problemite vo odnos na
grankite koi se spomenati.
3. Izostruvawe na vlijanijata kako na nivoto, taka i na dis-
tribucijata na efektite koi se o~ekuvaat.
4. Neto efektite kako posledica na prenaso~uvaweto na lo-
kalnite investicii kon specijalniot nastan se relativno mali.
Glavnite koristi proizleguvaat od privlekuvaweto na novi inves-
ticii (kapital) nadvor od regionot vrz osnova na izvozot na stoki i
uslugi, a osobeno uslugi. ”

21 )
Socher K., Tschurtschenthaler P., “ The Role and Impact of Mega Events :
Economic Perspectives - The case of the Winter Olimpic Games 1964 and 1976 at
Insbruck “, Edition AIEST, St-Gall, Switzerland, vol.28,1987, str. 103.
22 )
Travis S.Anthony, Jean Claude Croize,cit. delo,str. 59-79.
23 )
Burns J.P.A., Hatch J.H., Mules T.J., “The Adelaide Grand prix -The Impact of a
Special Event ”, The Centre for South Australian Economic Studies,
Adelaide,
Australia,1986.

20
 Spored spomenatite avtori, tokmu po ovie karakteristiki
se razlikuvaat t.n. “specijalni nastani” od “nespecijalnite” ili
“neosobeni ” nastani.
Na 37 kongres na AIEST nau~nite eksperti za turizam i
~lenovi na AIEST zazele i odredeni stojali{ta po pra{aweto na
definirawe na golemite nastani . 24)
Sprema tie stojali{ta postojat nekolku mo`nosti za
definirawe na golemite “ priredbi “ :

1. Spored ednata mo`nost kako osnova se zema obemot na

priredbata (nastanot).
2. Spored vtorata, merilo se sredstvata (parite) dodeka,
3. Tretata mo`nost gi prifa}a psiholo{kite uslovi.

Spored prvata mo`nost se postavil kako kriterium

u~estvoto na najmalku 1 milion posetiteli ( sé pod toa ne bi se
smetalo za golema priredba).
Definiraweto spored vrednosta (cenata) ja zema za merilo
visinata na ostvarenite prihodi vo doti~noto mesto, a nekoi od
u~esnicite predlagale kako kriterium da se zeme i visinata na
sredstvata potrebni za izgradba na soodvetnite objekti. Kako ori-
entacija bile zemeni 5oo milioni SAD dolari, odnosno 750 milioni
DM, ili okolu 2.500 milioni Ffr.
Tretata mo`nost koja gi uva`uva psiholo{kite momenti e
izvedena od ~uvstvata na turistite koi ja posetuvaat odredena pri-
redba. Ako e taa tolku va`na {to turistite ja stavaat na listata na
svoite prioritetni motivi ( od kategorijata “ must see”, “ il faut abso-
lument voir “, “ muss miterlebt werden “) {to zna~i “ ne{to {to mora da
se vidi ” , toga{ stanuva zbor za golem nastan.
Kako {to mo`e da se zabele`i od prilo`enite definicii
avtorite nemaat edinstveno stojali{te vo vrska so definiraweto
na golemite nastani.
Vo vrska so toa, smetame deka definiraweto na golemite
manifestacii e vo vrska so nivnata kategorizacija. Taa pak, mo`e
da se vr{i vo ramkite na oddelnite vidovi manifestacii spored
razni kriteriumi i toa : spored zna~eweto na nivnata sodr`ina,
zna~eweto na u~esnicite, obemot na potrebnite sredstva koi se
potrebni za nivno organizirawe, goleminata na efektite koi

24 )
^uli} D., “ Uticaj velikih priredbi na razvitak nacionalnog i regionalnog
turizma”,rezolucii na 37-miot kongres na AIEST, “ Turizam ”, br. 9, Zag-
reb, 1988, str. 235.

21
proizleguvaat od manifestacijata i sl. Nekoi od ovie kriteriumi
se merlivi pomalku ili pove}e, nekoi voop{to ne, a od druga strana
pak i sekoja manifestacija ne zna~i deka go poseduva odredeniot
kriterium spored koj go vr{ime kategoriziraweto. Zatoa mo`e da
se re~e deka , goleminata na “nastanite” , odnosno, manifestaciite,
ne mo`e da se meri samo spored odreden pokazatel i spored toa da se
kategoriziraat site manifestacii , odnosno da se dade i edinstvena
definicija.
Taka , ne mo`e da bide edinstveno merilo samo brojot na
posetitelite i pokraj toa {to i od pojmovnoto odreduvawe na
zborot “ manifestacija” proizleguva odredena masovnost vo nasta-
pot , bilo na u~esnicite, bilo na posetitelite (gleda~ite).
Masovnosta e relativna rabota, taka {to ponekoga{ i po-
malku posetenite manifestacii, ili so pomalku u~esnici, mo`at da
imaat takvo zna~ewe ili kvalitet na sodr`inata i da postignat
takov odek, {to slobodno bi mo`elo da se re~e deka se raboti za
golema manifestacija, odnosno “ nastan “.
I drugite kriteriumi koi gi zemaat spomenatite avtori
razgleduvaj}i gi golemite nastani, ne mo`at da bidat edinstveno
merilo za goleminata. Taka, kriteriumot na vlo`eni sredstva za
izgradba na objektite mo`e, no i ne mora da bide relevanten, bidej}i
nekoi golemi manifestacii se odr`uvaat, odnosno za nivnoto
odr`uvawe se koristat objekti koi se ve}e izgradeni od porano za
ista ili sli~na manifestacija ili nekoja druga namena, (nekoi
golemi manifestacii se odr`uvaat i po vtor ili tret pat vo ista
zemja i region, pr. Zimskite olimpiski igri vo Insbruk 1964 i 1976
god.). Istoto toa va`i i za nekoi kulturni manifestacii koi se
odr`uvaat sekoga{ vo isto mesto i objekti pa duri i vo prirodni
ambienti.
I samo efektite (ekonomski i drugi) ne mo`at da se
edinstveno merilo na goleminata na nastanot ( manifestacijata), a
i misleweto deka samo psiholo{kite momenti mo`at da bidat
kriterium, ne e prifatlivo bidej}i ne se znae za kolkav broj lu|e e
toa nastan od kategorijata “ I must see”.
Seto toa zna~i deka ne mo`eme da prifatime eden edinstven
kriterium za iska`uvawe na goleminata na manifestacijata
(nastanot).
Vo praksata postojat odredeni obidi za kategorizirawe na
nekoi vidovi manifestacii spored ve}e odredeni me|unarodni
normi i pravila vo pogled na oddelni karakteristiki za soodvet-
nata oblast doneseni od strana na nadle`ni me|unarodni institucii
i organizaciii i sl. Taka na primer , kaj filmskite festivali se

22
pravi podelba na manifestacii od A-kategorija, manifestacii od
B-kategorija, C-kategorija itn. ( kako {to se na pr. od A -kategorija
filmskite festivali vo Kan, Venecija i San Sebastijan), potoa kaj
{ahovskite turniri na prva, vtora , treta i t.n. kategorija, kaj
tenisot na Grand Slem turniri i obi~ni ATP turniri i sl.
Me|utoa, kako kategorizacijata e vo tesna vrska so vidovite
na manifestacii, odnosno so nivnata klasifikacija, koja pak mo`e
isto taka da se izvr{i spored pove}e kriteriumi , neophodno e i
toa da se ima vo predvid pri definiraweto.
Vrz osnova na seto toa , voop{teno mo`e da se re~e deka go-
lemite manifestacii pretstavuvaat javen “ masoven” nastap i javno
izrazuvawe na ~uvstvata, odnosite itn. koi u{te se zna~ajni i po
razmerot, po goleminata, po koli~inata, odnosno , se va`ni,
bele`iti. Tie , po pravilo se organizirani op{testveni pojavi
(tradicionalni ili ednokratni) so odredena sodr`ina (programa) i
vreme na traewe koi se karakteriziraat bilo so golemoto zna~ewe
na sodr`inata, bilo so va`nosta na u~esnicite ili zna~eweto na
rezultatite so {to kreiraat i zna~itelen (svetski ) publicitet za
mestoto/regionot ili pak, pokraj zna~ajnosta, se karakteriziraat i
so masovna posetenost, so {to i oddelni drugi efekti doa|aat
posilno do izraz.

23
 4 . Vidovi golemi manifestacii

Vo literaturata se sre}avaat razli~ni podelbi na mani-

festaciite voop{to, dodeka posebno golemite manifestacii vo taa
smisla ne se obrabotuvaat. Razli~itosta na podelbite zavisi glavno
od avtorot koj ja vr{i takvata podelba.
Taka, Markovi} S. i Z. 25) zboruvaj}i za manifestaciite kako
atraktiven faktor na turisti~kata ponuda gi spomenuvaat:
- kulturnite manifestacii ( kade gi vbrojuvaat fes-
tivalite i drugite sli~ni priredbi so seriozna sodr`ina, folk-
lornite manifestacii, vite{kite i istoriskite igri, kongresite i
sovetuvawata),
- zabavni manifestacii ( festivali na zabavna muzika),
-sportski manifestacii (osobeno golemite i va`ni nat-
prevari i sportski manifestacii kako {to se Olimpijadite, Bal-
kanijadite, Spartakijadite, Univerzijadite i razni Svetski,
Kontinentalni i nacionalni prvenstva ( posebno stalni-postojani),
- atraktivnite sportsko-razonodni priredbi i nekoi tradi-
cionalni zabavni priredbi i obi~ai kako {to se karnevalite, i
- stopanski priredbi (velesaemi) i Svetski izlo`bi.

Vukoni} B. 26) razgleduvaj}i gi saemite, izlo`bite i mani-

festaciite vo ramkite na turisti~kite propagandni mediumi i
izdvojuvaj}i gi kako eden od takvite mediumi, istaknuva deka tie vo
osnova mo`at da bidat od stopanski, kulturen, zabaven, sportski
i kombiniran karakter. No, istiot avtor istaknuva i toa deka
sekoja od tie priredbi ima cela niza podvidovi spored celite i
sodr`inata, no istite ne gi naveduva.

Jovi}i} @. 27) zboruva za kulturni, politi~ki, umetni~ki,

sportski i zabavni priredbi i manifestacii.

S. Nikoli}, J. Sekuli} i M. Petrovi} 28) manifestaciite gi

delat na :

25)
Markovi} S. i Z., cit. delo, str. 97-105.
26)
Vukoni} B., “ Turisti~ka propaganda “ , [kolska kwiga, Zagreb,
1973,str.61.
27)
Jovi~i} @.,“Turisti~ka geografija “,Nau~na kwiga,Beograd,1981,str.127.

24
 - kulturni manifestacii so podvidovi i toa:
-manifestacii koi imaat za cel sogleduvawe na umet -
ni~kiot rezultat,
-manifestacii koi se odraz na tradicijata,
-manifestacii koi se pove}e odraz na odnosot kon
tradicijata, ili potsetuvawe i dolg kon velikani na
kulturata i istorijata,
-priredbi nastanati kako `elba po povod nekoj sto -
panski nastan da se poka`e (prezentira) nekoj kraj
ili da se pretstavi nekoe novo turisti~ko podra~je.
-manifestacii so zabaven karakter ( koncerti i festivali
na zabavna i narodna muzika, folklorni priredbi, priredbi so re-
vijalen karakter i sl.,
- saemi i izlo`bi kako javni manifestacii od stopanski,
kulturen i tehni~ki karakter.

J.R.B. Ritchie 29) ima podrug priod od dosega{nite podelbi i

zboruva za zna~ajni/golemi nastani pri {to se zanimava so nabro-
juvawe na pooddelni nastani koi vo su{tina pretstavuvaat samo
odredeni formi na manifestacii koi gi svrstuva vo sedum grupi i
toa:
- svetski saemi i izlo`bi,
- edinstveni (unikatni) karnevali i festivali,
- golemi sportski nastani,
- zna~ajni kulturni i religiozni nastani,
- proslavi na godi{nini,
- klasi~ni komercijalni i zemjodelski nastani, i
- zna~ajni politi~ki nastani vo vrska so odredeni li~no-
sti.

Kako {to se gleda, postojat sli~nosti, no i odredeni razliki

vo odreduvaweto na vidovite manifestacii. Edna od osnovnite
zabele{ na pove}eto avtori e {to tie poa|aj}i od odredeno
stojali{te ne gi zemaat vo vid site vidovi manifestacii. Taka, do-
deka Markovi} S. i Z. gi zemaat vo predvid i kongresite i sovetu-
vawata, toa ne go ~ini ni Ritchie , a ni ostanatite avtori. Od druga
strana, Markovi} S.i Z., a i S. Nikoli} i dr. ne gi zemaat vo predvid

28)
Nikoli} S.,Sekuli} J., Petrovi} M., “ Rekreativna i kulturna turis-
tika”, Praktikum, Institut za turizam i prostorno planirawe, VT[.
Beograd, 1974. str.59.
29 )
Ritchie J.R.B. , cit. delo str. 2.

25
raznite politi~ki, nau~ni i verski manifestacii. Sli~no mo`e da
se zabele`i i kaj drugite avtori koi se zanimavaat so ovaa
problematika.
Smetame deka za edna kompleksna i detalna pretstava za
manifestaciite, nivnata klasifikacija treba da se izvr{i spored
pove}e kriteriumi, pooddelno.
-Najzna~aen i osnoven e sekako kriteriumot sodr`ina, od-
nosno oblasta od koja e sodr`inata na manifestacijata.Vo ramkite
na takvata podelba pak, mo`no e da se izvr{at natamo{ni podelbi
vrz osnova na drugi kriteriumi kako {to se :
-potekloto na u~esnicite,
-dali manifestacijata ima natprevaruva~ki karakter ili
ne,
-dali manifestacijata e vrz komercijalna osnova ili ne,
-spored celta koja se saka da se postigne ili poddr`i,
-spored kontinuitetot vo odr`uvaweto,
-spored mestoto na odr`uvawe,
-spored zna~eweto na sodr`inata,
-spored efektite za mestoto,regionot i zemjata vo koja se
odr`uva manifestacijata,
-spored barawata na manifestacijata vo pogled na potreb-
nite objekti i druga manifestaciono-turisti~ka ponuda itn.
Vo taa smisla spored oddelnite kriteriumi manifestaciite
bi mo`ele da se klasificiraat na sledniot na~in:

1.Spored sodr`inata, odnosno oblasta od op{testvenoto

deluvawe od koja e sodr`inata na manifestacijata, niv mo`eme da gi
podelime na :

- kulturni ( zabavni,umetni~ki,verski/religiozni i sl.),

- sportski,
- stopanski,
- politi~ki ,
- nau~ni i sl. i
- kombinirani manifestacii.

Me|utoa, postavuvaweto ostri granici pome|u oddelnite vi-

dovi vo ovoj slu~aj ponekoga{ e mnogu te{ko, bidej}i mnogu ~esto vo
edna manifestacija se sodr`ani elementi i od edna i od druga pa i
od treta manifestacija (oblast).Umetni~kite, zabavnite i verskite
manifestacii sodr`at elementi na kulturnite manifestacii,
kulturnite manifestacii istovremeno imaat i zabaven i umetni~ki

26
karakter. Osven toa, i site manifestacii pomalku ili pove}e
sodr`at i politi~ki komponenti.
Seto ova e potencirano pred sé i od toa {to poimot na kul-
tura od druga strana , vo po{iroka smisla na zborot, opfa}a sé ona
{to ~ovekot go postignal vo site oblasti od `ivotot na odreden
stepen na razvitok.
No, so ogled deka ova razgrani~uvawe e pote{ko da se
napravi pome|u kulturnite (vo potesna smisla), zabavnite i
umetni~kite, vo ponatamo{nite razrabotki niv }e gi vklu~ime vo
edna grupa kako kulturni ( vo po{iroka smisla na zborot) mani-
festacii, dodeka religioznite ( verskite) manifestacii }e gi
razgleduvame odvoeno bidej}i tie se dovolno prepoznatlivi.
Manifestaciite ~esto i svesno se kombiniraat. Taka na
primer, sportskite manifestacii se kombiniraat so kulturni pri-
redbi, nau~nite isto taka so kulturni, zabavni i sl. priredbi, a po-
nekoga{ duri i politi~kite manifestacii se prosledeni so kul-
turni pa duri i verski manifestacii kako propratni delovi. Zatoa
~esto mo`e da se sretne i nazivot na manifestacijata kako {to e:
kulturno-nau~na manifestacija, nau~no-kulturna , kulturno-sport-
ska manifestacija itn. koi ~inat u{te edna grupa {to nie ja
izdvoivme kako kombinirani manifestacii.
2. Spored potekloto na u~esnicite manifestaciite mo`at
da bidat:
-nacionalni 30) i
-me|unarodni “ nastani”.

Me|unarodnite “ nastani “ ( manifestacii) mo`at da bidat :

regionalni ( so u~esnici od doti~niot region) , potoa kontinen-
talni ( kade se zastapeni u~esnici od eden kontinent) kako {to se
kontinentalnite prvenstva, kontinentalnite igri i sl., i svetski
manifestacii kade se prisutni u~esnici od site kontinenti
(Olimpiski igri, Svetski prvenstva i sl.). ^esto vakvata podelba se
poklopuva i so zna~eweto t.e. goleminata na manifestacijata i

30 )
Kako primer za golema manifestacija so nacionalen karakter na
u~esnicite mo`e da ni poslu`i amerikanskiot “NASCAR” ili kako u{te go
vikaat “ STOCK-CAR”. Toa e nacionalen {ampionat na Amerika i golema
voza~ka priredba koja vkupno ja sledat preku 2o mil. gleda~i pokraj
patekite i skoro pola milijarda pokraj TV. Na pooddelno vozewe od ovaa
manifestacija se prodavaat po okolu 150.000 vleznici dodeka obi~no koga
se vozi “ FORMULA 1” vo Amerika na trkite doa|aat po okolu stotina
iljadi gleda~i.

27
publicitetot, a i so ostanatite efekti koi gi predizvikuva mani-
festacijata.
3. Golemite manifestacii mo`eme da gi podelime i sprema
toa dali tie imaat natprevaruva~ki karakter ili ne ,odnosno dali
se od revijalen karakter.
4. Isto taka, tie mo`at da imaat i komercijalen ili
nekomercijalen karakter (pr. za nekomercijalen karakter e
krunisuvaweto na Papata).
5. ^esto golemite manifestacii dobivaat ime i sprema mo-
tivot ( povodot) koj bil pri~ina za nivnoto odr`uvawe taka {to
tie i se odr`uvaat pod toa geslo kako na primer mirovna mani-
festacija i sl., ili ekolo{ka, dobrotvorna (pr. “ Life Aid ”) od 1985
god., golem koncert za pomo{ na gladnite vo Afrika, potoa “ Simple
Truth “ golem koncert za pomo{ na Kurdite itn. ) manifestacija i sl.

6. Sprema kontinuitetot vo odr`uvaweto mo`eme da gi

podelime na :
-golemi manifestacii koi se odr`ale, odnosno, se odr`uvaat
samo edna{ ( ednokratni manifestacii),kako {to se na primer
proslavite na nekoja godi{nina, nekoja muzi~ka manifestacija,
nekoj politi~ki nastan i dr.,
-Tradicionalni golemi manifestacii koi se odr`uvaat ili
sekoja godina, ili sekoja vtora godina (bienale), ili sekoja treta
godina(trienale), ili sekoja ~etvrta godina itn. ili pak se
odr`uvaat na neodredeni vremenski rastojanija.
7. Spored mestoto na odr`uvawe ( kaj tradicionalnite
manifestacii) ima manifestacii koi se odr`uvaat sekoga{ vo edno
isto mesto (mesta) i manifestacii koi sekoe naredno odr`uvawe se
prireduvaat vo drugo mesto, region ili zemja ( kako {to e slu~ajot
na primer i so Olimpiskite igri, Svetskite fudbalski prvenstva,
EKSPO izlo`bite itn.
8. Od aspekt na efektite za mestoto, regionot i zemjata
kade se odr`uva manifestacijata i pred sé od aspekt na
turisti~kite i ekonomskite efekti, manifestaciite mo`at da se
podelat na :
- manifestacii koi blagodarej}i na zna~eweto na
sodr`inata, va`nosta na u~esnicite, zna~eweto na rezultatite itn.
kreiraat zna~itelen publicitet za mestoto, regionot i zemjata
(svetsko zna~ewe i publicitet), i koi ne moraat da imaat posebno
golemi direktni ekonomsko-finansiski i drugi efekti ( na pr. go-
lemi, zna~ajni politi~ki sobiri), i Comment [71]:

28
 [ema 1.

Vidovi golemi manifestacii

1. kulturni
2. zabavni
3. umetni~ki
4. verski
5. sportski
6. stopanski
7. politi~ki
8. nau~ni
9. kombinirani

1. so nacionalen karakter na u~esnicite

regionalni
2. so me|unaroden karakter na u~esnicite kontinentalni
svetski

1. so natprevaruva~ki karakter (poedine~no, ekipno, oficijalno i prija-

telski itn.)
2. bez natprevaruva~ki karakter

1. na komercijalna osnova
2. na nekomercijalna osnova

1. mirovni
2. ekolo{ki
3. dobrotvorni itn.

1. ednokratni
sekoja godina
2. tradicionalni sekoja vtora godina ( bienale)
sekoja treta godina (trienale ) itn.

1. manifestacii koi se odr`uvaat sekoga{ vo isto mesto/mesta (zemja)

2.manifestacii koi se odr`uvaat sekoj nareden pat vo drugo mesto/zemja

1.manifestacii zna~ajni po publicitetot za mestoto/zemjata

manifestacii od I red
2.manifestacii zna~ajni i po
publicitetot i po ostanati- manifestacii od II red
te direktni i indirektni
(ekonomski i dr.) efekti manifestacii od III red

29
 - golemi manifestacii koi gi poseduvaat dvete karakteris-
tiki, odnosno, pokraj publicitetot prosledeni se i so zna~itelni
direktni ekonomsko-finansiski i drugi efekti za mestoto, re-
gionot i zemjata.
9. Tesno vo vrska so prethodnata podelba, a isto taka od as-
pekt na mestoto, odnosno, zemjata , mo`e da bide i kriteriumot na
potrebnite fizi~ki objekti neophodni za odvivawe na rabotniot
del na manifestacijata, odnosno, potrebnata vkupna mani-
festaciono turisti~ka ponuda ili potrtebnite vlo`uvawa vo
obezbeduvaweto na takvite objekti, odnosno, ponuda. Od ovoj aspekt
mo`eme da razlikuvame:

a)manifestacii za koi se potrebni golemi vlo`uvawa vo

objekti, i
b)manifestacii za koi se potrebni pomali vlo`uvawa
Vo ramkite na vakvite vidovi manifestacii mo`e da se vr{i
nivna kategorizacija spored goleminata, odnosno zna~eweto na
nivnata sodr`ina, zna~eweto na u~esnicite, obemot na potrebnite
sredstva koi se potrebni za nivno organizirawe, goleminata na
efektite koi proizleguvaat od manifestacijata ili spored
odredeni me|unarodni normi i pravila za soodvetnata oblast done-
seni od strana na nadle`ni me|unarodni institucii i organizacii i
sl.
Taka , kaj kriteriumot efekti za mestoto, manifestaciite
koi se karakteriziraat so zna~itelni direktni ekonomski i drugi
efekti za koi e potrebna i masovna posetenost mo`eme i popre-
cizno da gi kategorizirame vo odredeni grupi, vklu~uvajki go i
brojot na posetitelite kako eden od pokazatelite za goleminata na
manifestacijata, a imaj}i go na um i samoto zna~ewe i publicite-
tot na manifestacijata koj odi zaedno so toa.
Imeno, smetame deka mo`e da se izvr{i kategorizacija na :
a) manifestacii od prv red ( toa bi bila onaa mani-
festacija koja }e ja posetat nad eden milion posetiteli, retko pod
toa, a osven toa ima i svetsko zna~ewe i svetski publicitet;
takvi se na primer Olimpiskite igri, Svetskite fudbalski prven-
stva i EKSPO izlo`bite ),
b) manifestacii od vtor red ( onaa koja ja posetu-
vaat nad 5oo iljadi posetiteli, kakvi se na primer kontinentalnite
igri, Svetskite prvenstva vo atletika itn.) i
v) manifestacii od tret red koi gi posetuvaat od
100-500 iljadi posetiteli ( ili ne{to pove}e), a kakvi {to se na
primer glavnite prvenstva vo nekoi sportovi kako {to se golf,

30
tenis, potoa Univerzijadite, nekoi kulturni manifestacii, kon-
certi, festivali, izlo`bi itn.
I pokraj toa {to manifestaciite od vtor i tret red ne go
imaat istiot stepen na atraktivnost kako onie od prv red , mnogu od
niv kreirale zna~itelna reputacija za mestata doma}ini a {to e
dosta va`no od turisti~ka gledna to~ka.
I vo ramkite na podelbata spored kriteriumot na potrebni
fizi~ki objekti e mo`no da se vr{i soodvetna kategorizacija no ,
ve}e naglasivme deka vo ovaa smisla ponekoga{ i Olimpiskite igri
mo`eme da gi tretirame kako manifestacii za koi se potrebni
relativno mali vlo`uvawa dokolku zemjata/mestoto doma}in ve}e
raspolaga so potrebnite objekti i infrastruktura. Seto toa
treba da se ima vo predvid pri odreduvaweto na goleminata na
odredena manifestacija.

31
32
 Gl. II. OSOBENOSTI (BELEZI) NA GOLEMITE
MANIFESTACII

Vo vtorata glava predmet na analiza se odredeni osobenosti

(belezi ) na golemite manifestacii kako {to se : sodr`inata,
formite (oblicite) vo koi se pojavuvaat golemite manifestacii,
tradicionalnosta, me|unarodnosta, zastapenosta na pooddelni vi-
dovi manifestacii, promenlivosta na mestoto (zemjata ) na
odr`uvawe, potoa geografskata rasporedenost na manifestaciite ,
nivnata organizacija i finansirawe kako i motivite za nivno or-
ganizirawe.

1. Sodr`ina na golemite manifestacii

Golemite manifestacii bilo kulturni, bilo sportski, sto-

panski, politi~ki, nau~ni i sl. proizleguvaat pred se kako posle-
dica na potrebata za razre{uvawe na odredeni op{testveni potrebi
( kulturni, sportski, stopanski i sl.) koi tie so svojata sodr`ina
treba da ja razre{at (zadovolat).
Pokraj sodr`inata vo po{iroka smisla na zborot spored
po{irokata oblast kon koja pripa|a sodr`inata na manifestacijata
( kultura, sport, stopanstvo, nauka, i sl.), treba da razlikuvame i
sodr`ina vo potesna smisla na zborot, odnosno, pooddelni
podoblasti vo ramkite na tie oblasti.
So ogled deka e toa bitna karakteristika na manifestaciite,
mnogu ~esto tie nosat ime po taa sodr`ina kako na primer filmska
manifestacija, muzi~ka manifestacija, fudbalska manifestacija
itn.
Ovaa sodr`ina (vo potesna smisla) mo`e da bide razli~na.
Taka, kulturnite manifestacii, odnosno, kulturno-zabavnite i
umetni~kite, mo`at da bidat od podoblasta na filmot ( na pr. Kan-

33
ski filmski festival i nekoi drugi) , teatarskata umetnost, muzi-
kata ( klasi~na, zabavna, narodna itn.), literaturata, modata,
likovnata umetnost itn. Ovie manifestacii mo`at da imaat i kom-
binirana sodr`ina, odnosno, vo sodr`inata da imaat i razli~ni
muzi~ki priredbi i teatarski pretstavi i sl. ( kako {to se na pr.
pove}eto festivali i sl. ) itn.
Sodr`inata na edna golema sportska manifestacija mo`e
da bide od pooddelni sportovi, kako {to se na primer nogomet,
ko{arka, atletika, avtomobilizam, tenis. i sl., no isto taka i kom-
binirano, odnosno od pove}e razli~ni sportovi i disciplini.
(kako {to se na primer Olimpiskite igri).
Stopanskite manifestacii mo`at da bidat op{ti i speci-
jalizirani po pooddelni granki, proizvodi i sl.
Nau~nite manifestacii isto taka mo`at da bidat od
razli~ni podoblasti na naukata. ^esto pati golemite nau~ni
manifestacii se sodr`ani vo odredeni stopanski manifestacii
kako izlo`bi na nekoi tehni~ki dostignuvawa i sl. ( na pr. izlo`ba
na avioni, roboti, kompjuteri i sl.). Inaku, obi~no, nau~nite i
politi~kite manifestacii se odr`uvaat kako konferencii,
kongresi i razni drugi vidovi sobiri.

2. Formi ( oblici) na golemite manifestacii

So poslednata misla za nau~nite manifestacii navlegovme

vo edno drugo obele`je na golemite nastani, a toa e pojavnata
forma vo koja se izrazuva edna golema manifestacija.
Postojat pove}e razli~ni no i sli~ni formi vo koi se izra-
zuvaat pooddelni vidovi golemi manifestacii.
Taka, kulturno-zabavnite i umetni~kite manifestacii
se odr`uvaat kako:
- festivali,
- karnevali,
- izlo`bi,
- koncerti,
- proslavi i dr.
Takvi se na primer, festivalite na seriozna muzika ( na pr.
Salcburg i dr.), festivalite na zabavna muzika ( San Remo i dr.),
filmski festivali ( Kan i dr. ), karnevali ( Rio), izlo`bi ( Rem-
brant, Van Gog), koncerti (Vudstok), proslavi ( proslavata na100
godi{ninata od smrtta na golemiot slikar Van Gog 1890-1990 god.,

34
proslavata na 100- godi{ninata na Ajfelovata Kula 1889-1989 god. i
sl.).
Religioznite ( verski) manifestacii isto taka mo`at da
poprimat razni formi kako {to se :
- izvr{uvawe na razni ceremonii po povod nekoj obi~aj ( na
pr. krunisuvaweto na Papata, krunisuvaweto na Japonskiot Car i
sl.),
-odbele`uvawe i proslava na verski datumi, odnosno
praznici i izvr{uvawe na razni obi~ai ( na pr. axilaci i sl.),
- bogoslu`bi i sli~ni sobiri na vernicite,
- razni sobiri na verski stare{ini,
- pogrebi na verski stare{ini itn.
Golemite sportski manifestacii se odr`uvaat kako :
- Olimpiski igri ( Letni i Zimski),
- Svetski prvenstva vo pooddelni sportovi,
- Kontinentalni igri,
- Univerzijadi,
- razni turniri i dr.

Olimpiskite igri se odr`uvaat kako Letni i Zimski dodeka

svetskite prvenstva vo oddelni sportovi se brojni. Takvi se na
primer: Svetskoto fudbalsko prvenstvo,Svetskoto prvenstvo vo
skijawe, Svetskoto prvenstvo vo avtomobilizam “ Formula l “,
Svetskoto prvenstvo vo pliva~ki sportovi itn.
Golemite stopanski manifestacii obi~no se odr`uvaat
kako :
-saemi ( op{ti i specijalizirani ),
-izlo`bi,
-saloni,
-proslavi i dr.
Me|u najpoznatite op{ti me|unarodni saemi spa|aat: saemot
vo Lajpcig, Viena, Barselona, Milano, Lion, Budimpe{ta, San
Francisko, Toronto, Zagreb i dr. Od specijaliziranite saemi
najgolemi i najpoznati se saemite vo Berlin (saem na tehni~ka
stoka) , Hanover (te{ka industrija), Moskva (zemjodelski ma{ini),
London (ko`a i ko`na galanterija),Keln (name{taj) i dr.

35
 [ema 2. Vidovi i oblici na manifestacii

oblast podoblasti oblici

- film - festivali ( na seriozna,zabavna, narodna muzika,

- teatar filmski festivali i sl.)
- muzika (zab., narodna, klasi~na i sl.) - karnevali,
1. kulturni - literatura - izlo`bi,
- umetnost - proslavi,
- moda itn. - koncerti itn.

- pravoslavni - rituali na ustoli~uvawe,

2.religiozni - katoli~ki - axilak,
(verski ) - muslimanski itn. - bogoslu`bi i sl. sobiri na vernici,
- razni sobiri na verski stare{ini,
- pogrebi na verski stare{ini i sl.

- fudbal - Olimpiski igri,

- atletika -Svetski prvenstva vo poedine~ni sportovi,
- ko{arka -Kontinentalnim igri,
3.sportski - zimski sportovi - Univerzijadi, ,
- pliva~ki sportovi - turniri i sl.,
- avtomobilizam itn. - i drugo,

- saemi,
- op{ti - izlo`bi,
4. stopanski - specijalizirani (po pooddelni granki, - saloni
proizvodi i sl, - razni sobiri na stopanstvenici,biznismeni i sl.

- konferencii, kongresi i sl.,

5.politi~ki - pogrebi na dr`avnici,
- proslavi,
- sredbi na dr`avnici ,
- razni drugi sobiri, sostanoci i sl.

-izlo`bi, demonstracii i sl.

6. nau~ni - razni nau~ni oblasti -nau~ni sobiri (konferencii,kongresi, seminari )

34
 Od salonite najpoznati se salonite na avtomobili vo
Pariz, Torino, Brisel, Wu Jork, Tokio i dr. Izlo`bite mo`at da
bidat postojani ili povremeni. Sekako, najzna~ajna i najgolema e
Svetskata izlo`ba ( EX-PO ) koja se organizira na neodredeni vre-
menski rastojanija kako izlo`ba na dostignuvawata na site zemji vo
svetot.
Ovdeka spa|aat i odredeni proda`ni rituali kako {to se
proda`bata na vino vo Beaune vo Francija, na cve}e “ Floridae “ vo
Amsterdam i sl.
Pojavni oblici na golemite politi~ki manifestacii se :
- site vidovi na sostanoci ( kongresi, konferencii i sl.),
- proslavi ( pr. obedinuvaweto na dvete Germanii i sl.),
- pogrebi na istaknati politi~ari odnosno dr`avnici
(Indira Gandi, Bre`wev,Tito i dr. )
- pretsedatelski ustoli~uvawa t. e. inauguracii ( na pr.
davaweto zakletva na pretsedatelot na SAD),
- posetite na Papata na oddelni zemji,
- zna~ajni sredbi na dr`avnici i politi~ari i sl.

Ovdeka bi bilo dobro da se istakne i toa deka ~esto

spomenuvaniot i prou~uvan t.n. “ kongresen turizam” spored ova bi
bil samo del od manifestacioniot turizam koj proizleguva od edna
od formite preku koi se izrazuvaat golemite manifestacii.

3. Tradicionalnost na golemite manifestaci

Site golemi manifestacii od prv red, Olimpiskite igri

(Letni i Zimski), Svetskite fudbalski prvenstva i izlo`bite EX-
PO se od tradicionalen karakter.
Letnite i Zimskite olimpiski igri se odr`uvaat na rasto-
janie od ~etiri godini. Do 1992 god. se odr`uvaa i ednite i drugite
vo ista godina, no ottoga{ se menuva terminot taka {to pome|u niv
postoi vremensko rastojanie od dve godini.
Od po~etokot, odnosno od prvite sovremeni Olimpiski igri
1896 god. vo Atina do denes se odr`ani 23 Letni igri, dodeka
{estite vo 1916 god., 12-tite vo 1940 god. i 13-tite vo 1944 god. ne se
odr`ani zaradi I i II Svetska vojna.
Od ZOI koi po~nale da se odr`uvaat vo 1924 god. dosega se
odr`ani 16 Igri na sekoi ~etiri godini, so isklu~ok pome|u 1936 i

35
1948 god., koga pome|u ~etvrtite i pettite ZOI zaradi II Svetska
vojna se pauziralo 12 godini.

Tabela 2. Tradicionalnost na golemite manifestacii

manifestacija karakter vremensko rastojanie

od edno do drugo
odr`uvawe

- LOI tradicionalni 4 god.

- ZOI tradicionalni 4 god.
- Sv. fud. prvenstva tradicionalni 4 god.
- Izlo`bi EH-RO tradicionalni neodredeno vremensko
rastojanie

Prvoto Sv. fudbalsko prvenstvo e odr`ano vo 1930 god. vo

Urugvaj i dosega se odr`ani 15 vakvi prvenstva. Golemiot prekin
napraven e isto kako i kaj Olimpiskite igri poradi II Sv.vojna i toa
od 1938 god. koga e odr`ano tretoto Sv. prvenstvo do 1950 god. (12
godini ) koga e odr`ano ~etvrtoto Sv. prvenstvo vo Brazil.
Svetskite izlo`bi se tradicionalni golemi manifestacii
koi se odr`uvaat vo neednakvi vremenski rastojanija.

Tabela 3. Golemite manifestacii od II i III red spored

kontinuitetot vo odr`uvaweto 31)

vo %
vid i m-cii kult. sport. stop. polit. nau~ni
karakter vkupno
tradicio-
nalni 83,8 88,9 100,o 100.o 14,3 5o,o

ednokratni 16,2 11,1 - - 85,7 50,o

Vkupno: 100,o 100,o 100,o 100,o 100,o 100,o

(Tradicionalnosta na manifestaciite inaku, pome|u drugoto mnogu

~esto e presmetana na povtoruvawe na efektite-kako za zado-

31 )
Istra`uvawata se odnesuvaat na 1991 god.

36
voluvawe na odredeni konkretni op{testveni potrebi, taka i na
ostanatite efekti koi proizleguvaat od manifestacijata ).
Golemite manifestacii od vtor i tret red za koi na
primerok od 165 vakvi manifestacii izvr{ivme sli~ni analizi gi
poka`aa slednite rezultati vo pogled na tradicionalnosta : 83,8 %
od site vidovi se so tradicionalen karakter, a samo 16,2 % se ed-
nokratni manifestacii. Po pooddelni vidovi, tradicionalni se
naj~esto sportskite, stopanskite i kulturnite manifestacii, do-
deka ednokratni naj~esto se politi~kite i nau~nite manifestacii.
U~estvoto na ednokratnite manifestacii od 16,2 % vo vkupniot
broj bi bilo zna~itelno pomalo koga politi~kite manifestacii ne
bi bile naj~esto ednokratni, a zna~itelen procent takvi mani-
festacii ima i kaj nau~nite i verskite manifestacii.

4. Me|unarodnost na manifestaciite

I vo odnos na ovaa osobina, site golemi manifestacii od I

red se so me|unaroden karakter. I ne samo toa, tuku tie se i od svet-
ski karakter, odnosno, skoro na site niv u~estvuvaat najgolemiot
broj zemji od svetot.

Tabela 4. Golemite manifestacii od I red spored karakterot

na u~esnicite

manifestacija karakter na u~esnicite

- LOI me|unaroden
- ZOI me|unaroden
- Sv. fud. prvenstva me|unaroden
- Izlo`bi EH-RO me|unaroden

Za razlika od Anti~kite olimpiski igri koi bile nameneti

isklu~ivo na gr~kite dr`avjani, sovremenite Olimpiski igri se
otvoreni za site zemji vo svetot. Od prvite Igri vo 1896 god. vo
Atina koga brojot na zemjite u~esni~ki bil samo 13, nivniot broj
postojano se zgolemuval ( so odredeni isklu~oci poradi politi~ki
pri~ini ili golema oddale~enost na mestoto na odr`uvawe i slabo
razvienite soobra}ajni mo`nosti), taka {to na poslednite igri vo
Barselona 1992 god. nivniot broj e duri 172 zemji u~esnici.

37
 Brojot na zemji u~esnici na ZOI isto taka se zgolemuva, taka
{to na poslednite Igri vo Albertvil bea 64 zemji ( deset pove}e
otkolku na prethodnite Igri vo Kalgari 1988 god.). Vo odnos na
LOI brojot na zemji u~esnici na ZOI e zna~itelno pomal i poradi
specifi~nostite na ZOI, odnosno, sportovite koi se zastapeni.
Na Svetskoto fudbalsko prvenstvo vo Urugvaj
u~esrtvuvale 13 zemji, dodeka na poslednoto vo Italija 1990 god.
duri 86 zemji zedoa u~estvo vo kvalifikaciite.
Golem broj zemji u~esnici se isto taka i na Svetskite
izlo`bi.
Istra`uvawata na spomenatiot primerok kaj golemite
manifestacii od II i III red gi poka`uvaat ovie rezultati :

Tabela 5. Karakter na u~esnicite kaj manifestaciite

od II i III red

vo %
karakter m-cii kult. sport. stop. polit. nau~ni
vkupno
so
me|unaroden
karakter 95,2 85,8 1oo,o 1oo,o 1oo,o 1oo,o
so
nacionalen
karakter 4,8 14,5 - - - -

Vkupno : 1oo,o 1oo,o 1oo,o 1oo,o 1oo,o 1oo,o

Kako {to se gleda duri 95,2 % od site manifestacii se so

me|unaroden karakter, a samo 4,8 % so nacionalen karakter i toa
isklu~ivo zaradi nekoi kulturni manifestacii, dodeka golemite
sportski manifestacii, stopanskite, politi~kite i nau~nite se
skoro sekoga{ so me|unaroden karakter na u~esnicite.
Me|unarodnosta na manifestaciite za razlika od tradi-
cionalnosta e presmetana pokraj drugoto , glavno na pogolema
atraktivnost na manifestacijata.

38
 5. Zastapenost na oddelnite vidovi manifestacii
(spored sodr`inata)

Od ~etirite manifestacii koi gi kategoriziravme kako

manifestacii od I red, duri tri se sportski, a edna stopanska
(nau~na ) manifestacija. Toa ne e slu~ajno, tuku rezultat na toa {to
sportskite manifestacii imaat po{iroka osnova na spektaku-
larnost i ne baraat nekoe visoko nivo na kultura.

Tabela 6. Manifestaciite od I red spored sodr`inata

vo %
manifestacija vid u~estvo

- LOI sportska
- ZOi sportska 75
- Sv.fud. pr. sportska
- Izl. EKSPO stopansko-nau~na 25

Na spomenatiot primerok od 165 manifestacii, najzastapeni

se kulturnite manifestacii so 32 %, sportskite so 28 %, stopan-
skite 21 %, politi~kite 8,4 %, nau~nite 6,o % i verskite so 4,6 %.
(tabela 7).

Tabela 7. Procentualno u~estvo na oddelnite vidovi

manifestacii od II i III red

vo %
vid na manifestacija u~estvo

- kulturni 32,o
- sportski 28,o
- stopanski 21,o
- politi~ki 8,4
- nau~ni 6,o
- verski 4,6
Vkupno : 1oo,o

39
 6. Promenlivost na mestoto (zemjata) na odr`uvawe

Edna od karakteristikite na golemite manifestacii, oso-

beno onie najgolemite, e i promenlivosta na mestoto, odnosno zem-
jata na odr`uvawe, bidej}i tie sekoe naredno odr`uvawe, se
organiziraat vo drugo mesto/zemja. Toa proizleguva pred sé od niv-
nata osnovna karakteristika za koja zboruvavme, odnosno , od
me|unarodnosta.
Taka, mestoto/zemjata na odr`uvawe ja menuvaat i Letnite
olimpiski igri i Zimskite olimpiski igri i Svetskite fudbalski
prvenstva, a i Svetskite izlo`bi.
Za razlika od toa, kaj manifestaciite od II i III red pogolem
broj se manifestacii koi tradicionalno i postojano se odr`uvaat
vo edno isto mesto, odnosno zemja.Taka , 72,5 % ili skoro 3/4 od site
vidovi manifestacii se odr`uvaat vo isto mesto, a samo 27,5 % ili
1/4 go menuvaat mestoto na odr`uvawe. Po pooddelni vidovi
manifestacii pak , naj~esto stopanskite se odr`uvaat sekoga{ vo
isto mesto, a po niv sleduvaat kulturnite so 94 % vo isto mesto i
samo 6 % vo razli~ni /drugi mesta, potoa sportskite so 46,9 % vo
isto mesto i 53,1 % vo drugi mesta/zemji, a kaj politi~kite
manifestacii pogolem procent e vo korist na manifestaciite koi
se odr`uvaat vo razli~ni mesta t.e. skoro 83,3 % sprema onie koi ne
go menuvaat mestoto na odr`uvawe ~ij procent e 16,7 %. Isto e i kaj
nau~nite manifestacii kaj koi duri 89 % se odr`uvaat vo razli~ni
mesta, a samo 11 % se odr`uvaat sekoga{ vo edno isto mesto.

Tabela 8. Promenlivost na mestoto na odr`uvawe

vo %
m-cija i m-cii kult. sport. stop. polit. nau~ni
odr`uvawe vkupno
-sekoga{
vo isto 72,5 94,0 46,9 1oo,o 16,7 11,o
mesto/zemja
-go menuva
mestoto/ 27,5 6,o 53,1 - 83,3 89,o
zemjata

Vkupno : 1oo,o 1oo,o 1oo,o 1oo,o 1oo,o 1oo,o

40
 Promenlivosta na mestoto na odr`uvawe kaj najgolemite
manifestacii proizleguva kako od nivnata me|unarodnost, taka i od
drugi nivni specifi~nosti, a pome|u drugoto i od potrebnite
materijalni i finansiski sredstva za nivno organizirawe, odnosno,
potrebnata manifestaciono - turisti~ka ponuda.

7. Geografska rasporedenost na golemite manifestacii

Vo neposredna vrska so mestoto na odr`uvawe na mani-

festaciite e i nivnata geografska rasporedenost vo svetski raz-
meri.
Analizata poka`uva deka pogolemiot broj golemi mani-
festacii se odr`ale ( se odr`uvaat) pred se na severnata polovina
od zemjata, a osven toa i pogolemiot del od niv se odr`uvaat vo Ev-
ropa i Severna Amerika.
Taka na primer, od vkupno 23 LOI samo tri, odnosno 13 % od
vkupniot broj, se odr`ale pod ekvatorot i toa 1956 god. vo Melburn
(Avstralija), 1968 god. vo Meksiko i 1988 god. vo Seul (J. Korea),
dodeka 2o olimpijadi ili 87 % se odr`ani na severnata polutopka.
Po kontinenti sostojbata e sledna: 14 olimpijadi ili 61 % se
odr`ani vo Evropa, 5 (21,7%) vo S. Amerika, 2 (8,7 %) vo Azija, 1
ili 4,3 % vo Ju`na i Centralna Amerika i 1 (4,3%) vo Avstralija,
dodeka sé u{te nitu edna Letna olimpijada ne se odr`ala na
Afri~kiot kontinent.

Tabela 9. Geografska rasporedenost na Letnite olimpiski igri

vo %
kontinent broj na igri u~estvo

- Evropa 14 61,o
- S. Amerika 5 21,7
- Azija 2 8,7
- J. i C. Amerika 1 4,3
- Avstralija 1 4,3
- Afrika o -

Vkupno : 23 1oo,o

41
 Od Zimskite olimpiski igri nitu edna ne e odr`ana na
ju`nata polovina od zemjata, odnosno na ju`nite kontinenti. Od
vkupno 16 vakvi Olimpijadi, 11 od niv ili 68,7 % se odr`ani vo
Evropa, 4 (25%) na Severno-Ameri~kiot kontinent i samo edna
(6,3%) e odr`ana vo Azija, poto~no vo Japonija (Saporo 1972 god.).
So odr`uvaweto i na narednata ZOI vo Evropa (Lilehamer-
Norve{ka 1994 god. ) u~estvoto na Evropa u{te pove}e se zgolemuva.

Tabela 10. Geografska rasporedenost na Zimskite

olimpiski igri

kontinent broj na igri u~estvo vo %

- Evropa 11 68,7
- S. Amerika 4 25,o
- Azija 1 6,3
- J. i C. Amerika - -
- Avstralija - -
- Afrika - -
Vkupno 16 100,0

Analiziraj}i gi i Svetskite fudbalski prvenstva doa|ame

do sli~ni konstatacii osobeno vo odnos na Evropa, a dodeka po od-
nos na S. Amerika , nejzinoto mesto go prezema Ju`noameri~kiot
kontinent, bidej}i i fudbalot kako sport e isklu~ivo popularen vo
zemjite na J. Amerika, a pomalku vo zemjite na S. Amerika.Taka, od
vkupno 14 Svetski prvenstva 8 od niv ili 57% se odigrani vo Ev-
ropa, 2 (14,3%) vo S.Amerika (Meksiko 1970 i 1986 god.), i 4 (28,6%)
vo J.i Centralna Amerika, a nitu edno vo Azija, Avstralija i
Afrika (tabela 11).

Tabela 11. Geografska rasporedenost na Sv. fud. prvenstva

kontinent broj na prvenstva u~estvo vo %

- Evropa 8 57,0
- S. Amerika 2 14,3
- J.i C. Amerika 4 28,6
- Azija - -
- Avstralija - -
- Afrika - -
Vkupno : 14 1oo,o

42
 Analizata na Svetskite izlo`bi od 1851 godina koga e
odr`ana prva takva izlo`ba pa do 1992 god. koga e odr`ana posled-
nata izlo`ba vo Sevilja, poka`uva deka od vkupno 43 takvi izlo`bi,
29 od niv ili 67,4 %, odnosno 2/3 se organizirani vo Severna
Amerika (prete`no vo SAD), 11 (25,7%) vo Evropa i po edna t.e. 2,3
% vo J.Amerika ( Brazil 1922-23 god.) i edna ( 2,3%) vo Avstralija,
dodeka vo Afrika ne e odr`ana nitu edna takva izlo`ba.

Tabela 12. Geografska rasporedenost na zna~ajnite

izlo`bi po kontinenti

kontinent broj na izlo`bi u~estvo vo %

- Evropa 11 25,7
- S. Amerika 29 67,7
- J. i C. Amerika 1 2,3
- Azija 1 2,3
- Avstralija 1 2,3
- Afrika - -
Vkupno : 43 1oo,o

Analizata na ve}e spomenatiot primerok od 165 zna~ajni

manifestacii od II i III red dadoa razli~ni rezultati koi se
prika`ani vo slednata tabela:

Tabela 13. Geografska rasporedenost na zna~ajnite

manifestacii od II i III red

vo %
kontinent m-cii kult. sport. stop. polit. nau~ni
vkupno

Evropa 62,3 61,8 51,5 77,7 78,7 8o,0

S.Amerika 2o,0 2o,3 19,2 11,1 1o,1 1o,o
J. i C. Amerika 4,2 5,5 8,3 - - -
Azija 8,1 1o,8 8,4 4,1 4,1 1o,o
Avstralija 3,o 1,7 8,4 - - -
Afrika 2,4 - 4,2 7,1 7,1 -
Vkupno : 100,o 1oo,0 1oo,o 1oo,o 1oo,o 1oo,o

43
 Od dosega{nite izlagawa, evidentno e deka Evropa dominira
po brojot na odr`anite manifestacii od I red i osobeno sportskite
- LOI 61 %, ZOI 68,7 %, Sv. fud. prvenstva 57 %, (osven Svetskite
izlo`bi), a i po manifestaciite od vtor i tret red od koi skoro 2/3
(64 %) od site niv se odr`uvaat vo Evropa. Odma posle Evropa po
brojot na manifestaciite od prv red (sportski) sledi S. Amerika
koja e pak uverlivo prva po Svetskite izlo`bi, a kade se
organiziraat i zna~itelen broj drugi manifestacii. Ostanatite
kontinenti dosta zaostanuvaat i koga se raboti za manifestaciite
od prv red ( so isklu~ok na J. i C. Amerika kaj Sv. fud. prvenstva), a
i koga se raboti za manifestaciite od vtor i tret red, kade
edinstveno ne{to pogolemo e u~estvoto na Azija i osobeno Japonija
kade se odr`uvaat pogolem broj stopanski, nau~ni i sportski
manifestacii ( Salon na avtomobili-Tokio, Interkontinentalen
Kup- Tojota, Saem na roboti itn.).
Vakvata uloga na Evropa e rezultat glavno na nekolku fak-
tori :

-taa ima svetsko-tranzitna polo`ba,

-ima najgolem broj na dr`avi,
-bogata e i so prirodni i osobeno op{testveni atraktivni
faktori,
-so Severna Amerika ~inat i dva najrazvieni kontinenti,
kako vo stopanski, taka i vo kulturen , sportski i nau~en pogled.

Osven toa, ulogata na Evropa i S. Amerika vo pogled na go-

lemite manifestacii e potencirana i so toa {to na ovie dva kon-
tinenti se nao|aat i politi~ki najvlijatelni zemji, tuka se nao|aat
golemi, milionski gradovi, golemi kulturni i politi~ki centri,
tuka se i sedi{tata na skoro site me|unarodni politi~ki insti-
tucii i organizacii, sedi{tata na pove}eto kulturni, nau~ni,
sportski me|unarodni institucii i organizacii, i na kraj tuka se i
gradovite koi kako takvi raspolagaat so uslovi i objekti i so sé
drugo so {to se ovozmo`uva nepre~eno odr`uvawe na edna golema
manifestacija.
Od druga strana, i najgolemiot del na me|unarodniot
turisti~ki promet se vr{i na ovie dva kontinenti. Spored sta-
tisti~kite podatoci 32) za 1990 god. od vkupno cca 332 mil. turisti
vo me|unarodniot turizam, 292 mil. ili 88 % otpa|a na ovie dva
kontinenti- Evropa i S.Amerika. Osven toa, so ne{to pove}e od 3/4

32 )
Statisti~ki Godi{nici na Makedonija, 1989, 1990 i 1991 god.

44
me|unaroden turisti~ki promet ( 242 mil.) Evropa e uverlivo na
prvo mesto.
Brojot na manifestaciite koi se odr`uvaat vo Evropa i
nejzinata dominacija vo toj pogled se samo u{te edna potvrda deka
golemite manifestacii se vo najneposredna vrska so turizmot, so
va`nite turisti~ki pravci i podra~ja vo svetot i so svetsko-
tranzitnite mesta. Spored toa, mo`e da se re~e deka mani-
festacionite dvi`ewa i mestata kade se odr`uvaat golemite
manifestacii glavno se poklopuvaat so va`nite turisti~ki pravci
i podra~ja vo svetot.
Od druga strana, kako {to e nesomneno deka pogolemiot broj
zna~ajni manifestacii se odr`uvaat vo ovie dva regioni, isto taka e
nesomneno deka i golemite manifestacii od svoja strana kako takvi
dale svoj pridones kon takvata uloga na ovie regioni i nivniot
sestran razvoj.
Me|utoa, imaj}i vo vid deka golemite manifestacii prido-
nesuvaat za sestraniot razvitok na mestata/zemjite, toga{ vakvata
nivna geografska rasporedenost sekako deka e nepovolna i za-
gri`uva~ka. U{te pove}e toa se poka`uva ako gi analizirame zem-
jite kade se odr`ani najgolemite manifestacii.

Tabela 14. Broj na LOI odr`ani vo pooddelni zemji i procentualno

u~estvo vo vkupniot broj Olimpijadi

zemja broj na Olimpijadi u~estvo vo %

- SAD 3 13,0
- Francija 2 8,7
- Grcija 2 8,7
- Britanija 2 8,7
- Germanija 2 8,7
- [vedska 1 4,3
- Holandija 1 4,3
- Finska 1 4,3
- Avstralija 1 4,3
- Italija 1 4,3
- Japonija 1 4,3
- Meksiko 1 4,3
- Kanada 1 4,3
- SSSR (biv{i) 1 4,3
- J. Koreja 1 4,3
- [panija 1 4,3
- Belgija 1 4,3
Vkupno : 23 1oo,o

45
 Taka, vkupno 23 LOI se odr`ani vo vkupno 17 zemji, a samo vo
5 zemji odr`ani se vkupno 11 LOI od koi pak samo vo SAD tri
(3), odnosno, 13 %, vo Francija , Grcija, Britanija i Germanija po 2
(8,7 %) a vo ostanatite 11 zemji po edna Letna olimpijada.
ZOI vkupno 16, se odr`ale vo 10 zemji, a duri 10 od niv vo
samo 4 zemji i toa SAD i Francija po 3 t.e. po 18,75 % ,
[vajcarija i Avstrija po 2 (12,5 %) i ostanatite {est zemji po edna
( 6,25 %).

Tabela 15. Broj na ZOI, zemji i u~estvo

zemja broj na Olimpijadi u~estvo vo %

- SAD 3 18,75
- Francija 3 18,75
- [vajcarija 2 12,50
- Avstrija 2 12,50
- Norve{ka 1 6,25
- Germanija 1 6,25
- Italija 1 6,25
- Kanada 1 6,25
- Japonija 1 6,25
- Jugoslavija (biv{a) 1 6,25
Vkupno : 16 100,00

Kaj Svetskite fudbalski prvenstva pak, site 14 se

odr`ani vo vkupno 12 razni zemji od koi samo vo Italija i Meksiko
po 2 pati.
Tabela.16. Broj na Sv.fud. prvenstva, zemji i u~estvo

zemja broj na prvenstva u~estvo vo %

- Italija 2 14,3
- Meksiko 2 14,3
- Francija 1 7,1
- Britanija 1 7,1
- [vajcarija 1 7,1
- [vedska 1 7,1
- Germanija 1 7,1
- [panija 1 7,1
- Urigvaj 1 7,1
- Argentina 1 7,1
- ^ile 1 7,1
- Brazil 1 7,1
Vkupno : 14 100,0

46
 Tabela 17. Broj na golemi sportski manifestacii
(LOI,ZOI i Sv. fud.pr.) odr`ani po
pooddelni zemji i procentualno u~estvo

1 2 3
zemja broj na manifestacii u~estvo vo %

1.SAD 6 11,3
2.Francija 6 11,3
3. Italija 4 7,5
4. Germanija 4 7,5
5. Britanija 3 5,7
6. Kanada 3 5,7
7. Meksiko 3 5,7
8. [panija 2 3,8
9. Grcija 2 3,8
10. [vedska 2 3,8
11. Japonija 2 3,8
12. [vajcarija 2 3,8
13. Avstrija 2 3,8
14. Norve{ka 1 1,9
15. Holandija 1 1,9
16. Finska 1 1,9
17. Belgija 1 1,9
18. Urugvaj 1 1,9
19. Argentina 1 1,9
2o. ^ile 1 1,9
21. Brazil 1 1,9
22. J. Koreja 1 1,9
23. SSSR (biv{i) 1 1,9
24. Jugoslavija (biv{a) 1 1,9
25. Avstralija 1 1,9

Vkupno : 53 100,0

Posmatraj}i gi ovie tri golemi sportski manifestacii

zaedno, nivniot vkupen broj od 53 se ima odr`ano vo vkupno 25
zemji, odnosno, na sekoja zemja prose~no po 2,12 vakvi mani-
festacii, odnosno 79,5 % od vkupniot broj na ovie tri najgolemi
manifestacii se ima odr`ano vo vkupno 14 zemji od vkupno cca
180 zemji vo svetot.

47
Tabela 18. Broj na zemji i broj na golemi sportski manifestacii
(LOI,ZOI, Sv.fud.pr.) odr`ani vo niv

br.na m-cii br.na zemji br.na zemji br.na zemji br.na zemji
kade se odr- kade se odr- kade se odr- i site tri
`ani LOI `ani ZOI `aniS.F.P. m-cii
-po 1 m-cija 12 6 1o 11
-po 2 m-cii 4 2 2 7
-po 3 m-cii 1 2 - 4
-po 4 m-cii - - - 1
-po 5 m-cii - - - -
-po 6 m-cii - - - 2
Vkupno : 17 10 12 25

Poedine~no gledano pak, vo SAD i Francija, koi zna~itelno

predni~at, se odr`ale duri po 6 vakvi manifestacii, Italija i
Germanija po 4, Britanija 3 itn. Ako dodademe deka i naredniot pat
ovie manifestacii treba da se odr`at vo ovie zemji (LOI vo SAD-
Atlanta 1996 god., ZOI vo Norve{ka- Lilehamer 1994 god., a Sv.
fud. prvenstvo vo Francija 1998 god.) toga{ pretstavata e sosema
pojasna.Toa poka`uva deka monopol nad ovie manifestacii imaat
najrazvienite zemji vo ekonomski pogled, {to mo`e i da ne e lo{o
dokolku nema drugi kandidati koi bi sakale da gi privle~at ovie
manifestacii ( ako znaeme deka nivnata organizacija pokraj drugoto
bara i isklu~ivo golemi finansiski sredstva ). Me|utoa, izborot
na kandidat za organizator potvrduva deka interesot ne e ba{ mal, a
toa potvrduva deka i korista od golemata manifestacija e zna~ajna
pa ottamu i interesot za nivnoto organizirawe.

8. Organizacija na golemite manifestacii

Organizacijata na golemite manifestacii e osnoven ele-

ment od koj zavisi ne samo uspehot na samata manifestacija vo po-
gled na rabotniot del tuku i efektite koi od nea }e proizlezat.
Vo vrska so toa tri pra{awa zaslu`uvaat posebno vnimanie:

48
 1. Koi sé subjekti mo`at da se javat kako organizatori na
golemite manifestacii,
2. Koi sé aktivnosti gi opfa}a procesot na organizacijata
na edna golema manifestacija, i
3. Neposrednata organizacija na manifestacijata t. e.
organizacijata na konkretnoto izvr{uvawe na rabotite koi treba
da se izvr{at.

8.1. Subjekti-organizatori na golemite nastani

Po odnos na ova pra{awe mo`e da se re~e deka postoi eden

{irok dijapazon na subjekti koi se javuvaat vo uloga na organiza-
tori na golemi manifestacii. Taka, toa mo`at da bidat:

-dr`avni organi ( vladi, ministerstva, sekretarijati,

komiteti i sl.
-javni organizacii vo poodelni dejnosti ( kultura, sport,
stopanstvo, nauka, turizam i sl.),
-samostojni organizacii ( zdru`enija na javni organizacii)
na poedini struki na lokalno, regionalno i nacionalno nivo,
-stopanski organizacii i nivni zdru`enija ( lokalni, re-
gionalni i nacionalni),
-me|unarodni organizacii od oddelni oblasti ( na
regionalno, kontinentalno ili svetsko nivo ) 33)
- me|unarodni javni organizacii ( isto taka na regionalno,
kontinentalno i svetsko nivo ) 34) ,
- poedinci itn.

33 )
Vo oblasta na sportot na primer takvi se : FIFA- Me|unarodna fud-
balska federacija,FISA-Me|unarodna avtomobilska federacija, ITF-
Me|unarodna teniska federacija, FINA- Me|unarodna pliva~ka federa-
cija, IAAF- Me|unarodna atletska federacija i dr. Ovde spa|aat i
me|unarodnite organizacii koi naj~esto samo gi koordiniraat i usoglasu-
vaat pooddelnite pra{awa vo vrska so manifestaciite od soodvetnata
oblast. Takvi se na primer : Me|unarodnata festivalska asocijacija
(International Festival Association ), Me|unarodnata asocijacija na saemi i
izlo`bi ( International Association of Fairs and Expositions ) i dr.
34 )
Edna od me|unarodnite javni organizacii na primer se i Obedinetite
nacii vo ~ija organizacija za primer se odr`a i “ Svetskata konferencija
za ~ovekovata sredina “, vo juni 1992 god. vo Brazil, koja pretstavuva eden
od najgolemite sobiri odr`ani dosega.

49
 Koj se }e se javi kako organizator na edna golema mani-
festacija najpove}e zavisi od vidot na manifestacijata, no i od
niza drugi faktori me|u koi i od karakteristikite na op{testveno-
ekonomskiot i politi~kiot sistem na zemjata kade taa se odr`uva i
stavot na dr`avnite organi kon pooddelnite dejnosti i konkretno
kon pooddelnite manifestacii itn.
Vo vrska so organizacijata na saemite na primer, Veqkovi}
D. 35) veli : “ Za organizacijata na saemite se gri`at posebni pret-
prijatija ili zdru`enija, koi vo kapitalisti~kite zemji rabotat
kako akcionerski dru{tva ili dr`avni pretprijatija ...”.
Bitno e isto taka {to dr`avnite organi pokraj toa {to se
javuvaat kako organizatori, naj~esto na politi~ki manifestacii,
skoro vo sekoja pogolema manifestacija se javuvaat kako aktivni
u~esnici vo nejzinata organizacija i nejzinoto finansirawe.
Konkretno me|utoa, vo organizacijata na pooddelna mani-
festacija kako organizatori ili soorganizatori mo`at da se javat:

- poedine~ni subjekti od spomenatite ( nacionalni ili

me|unarodni), a
- ~esto pove}e subjekti i toa :
a) pove}e nacionalni subjekti,
b) eden ili pove}e subjekti od edna zemja i eden
ili pove}e subjekti od druga ili drugi zemji, ili
v) nekoj me|unaroden subjekt ili subjekti i eden ili
pove}e nacionalni od edna ili pove}e zemji.

Vo vrska so organizacijata na manifestaciite, zna~ajno e i

postoeweto na odredeni organi i organizacii ( na nacionalno, re-
gionalno, kontinentalno i svetsko nivo), a vo ramkite na oddelnite
vidovi manifestacii, a koi obi~no gi usoglasuvaat poodelnite
pra{awa vo vrska so odr`uvaweto na manifestacijata. Takvi se na
primer: Me|unarodniot komitet za saemi, ili Me|unarodnata
asocijacija za saemi i izlo`bi ( International Association of Fairs and
Expositions ), potoa Me|unarodnata festivalska asocijacija
(International Festival Association ) itn. Za ulogata na Me|unarodniot
komitet za saemi Veqkovi} D. 36) veli : “Zaradi brziot porast na
brojot na me|unarodnite saemi vo tekot na poslednite nekolku
decenii, a so cel da se usoglasi vremeto na nivnoto odr`uvawe i da
se ovozmo`i pogolema zastapenost na proizvoditelite i pogolema
posetenost od zainteresiranite kupuva~i i posetiteli, formiran e

35 )
Veqkovi} D., “ Nadvore{no trgovski i devizen sistem “ , Partner
Invest, Skopje, 1991, str. 74.
36 )
Isto, str. 74.

50
Me|unaroden komitet za saemi koj go utvrduva redosledot i gi
re{ava site sporni pra{awa vo vrska so odr`uvaweto na saemite”.

8.2. Aktivnosti vo procesot na organizirawe na golemite

manifestacii

Site aktivnosti i raboti okolu organiziraweto i

uspe{noto odr`uvawe na golemata manifestacija ( osobeno od I red
:LOI, ZOI, Sv.fud.pr. i EKSPO izlo`bite) mo`eme da gi pode-
lime vo slednite tri grupi:

- aktivnosti na organizirawe na rabotniot del

(sodr`inskiot del na manifestacijata),
- aktivnosti od tehni~ki karakter (obezbeduvawe,
izgradba i sl. na objektite, obezbeduvawe na tehnika i drugi slu`bi,
odnosno, obezbeduvawe i organizacija na manifestaciono-
tehni~kata ponuda vo potesna smisla na zborot (specifi~na mani-
festaciono-turisti~ka ponuda ) i drugi aktivnosti koi se vo vrska
so odr`uvaweto na manifestacijata i koi proizleguvaat od samoto
odr`uvawe.
- aktivnosti okolu obezbeduvawe i organizacija na
ostanatata ponuda koja slu`i za zadovoluvawe na site drugi
potrebi na u~esnicite i posetitelite (infrastruktura, uslugi i
sl.), odnosno, ponuda koja ja kompletira specifi~nata mani-
festaciona ponuda i ja formira manifestaciono-turisti~kata
ponuda vo po{iroka smisla na zborot i vo ~ie obezbeduvawe se
vklu~eni pokraj organizatorot i nekoi dr`avni organi, javni or-
ganizacii, site nositeli na turisti~kata ponuda itn.
Od druga strana, vo celokupniot proces na organizirawe na
manifestacijata , a i vo pooddelni grupi aktivnosti {to gi
spomenavme pogore , oddelno mo`eme da razlikuvame i :

- aktivnosti vo pripremnata faza,

- aktivnosti na sproveduvawe, i
- aktivnosti za ocenka na celokupnata rabota ili
pooddelni raboti.

51
 8.3. Neposredna organizacija na manifestacijata

Vo vrska so ova pra{awe obi~no nema nekoi posebni

specifi~nosti kaj tradicionalnite manifestacii koi osven toa se
odr`uvaat sekoga{ vo edno te isto mesto i ~ija organizacija ja
vr{at specijalizirani javni organizacii so ve}e vospostavena
vnatre{na struktura. Taka na primer, vo vrska so spomenatite
saemski pretprijatija istiot avtor 37) go istaknuva slednoto : ”Na
~elo na saemskata organizacija se nao|a uprava koja se gri`i za site
pripremi na saemot i gi prezema site neophodni merki za negovo
uspe{no odr`uvawe. Upravata gradi ili iznajmuva izlo`beni
paviljoni i drugi neophodni prostorii, sklu~uva dogovori so
zainteresiranite izlaga~i, vr{i tehni~ko opremuvawe i raspored
na {tandovite vo halite, gi organizira site nu`ni slu`bi i servisi
kako {to se PTT slu`bata, slu`bata za informacii, za propaganda,
za smestuvawe, za bankarski i carinski uslugi, tehni~ki servisi
itn.”
Me|utoa, kaj ednokratnite manifestacii, a i tradicional-
nite (obi~no kulturnite, sportskite, no i drugi) koi se obi~no vo
nadle`nost na nekoja me|unarodna asocijacija i koi go menuvaat
mestoto/zemjata pri sekoe naredno odr`uvawe ( kako {to se i LOI,
ZOI, Sv.fud.pr. i sl.), ili se sostojat od pove}e odvoeni priredbi
koi se odr`uvaat vo razli~ni mesta/zemji, a postoi interes na
pove}e mesta/zemji ~lenki na taa me|unarodna asocijacija da bidat
doma}ini na celata manifestacija ili pooddelna priredba, postojat
odredeni specifi~nosti i toa:
- bilo vo pogled na izborot na mestoto ( mestata), odnosno,
zemjata (zemjite) vo koi }e se odr`i ( }e se odr`uva) golemata
manifestacija ili oddelni nejzini priredbi, odnosno, koj }e bide
doma}in na manifestacijata/priredbata,
ili
- vo vrska so konstituiraweto na organizacionata forma
koja }e gi vr{i site ili oddelni (del) aktivnosti i raboti vo ram-
kite na vkupnite organizacioni raboti, ili pak
- i ednata i drugata specifi~nost.

37 )
Veqkovi} D., cit. delo, str. 74.

52
 8.3.1. Izbor na mestoto/zemjata na odr`uvawe

Po odnos na ovaa specifi~nost postojat pove}e mo`nosti :

- mestoto e odnapred odredeno pa manifestacijata se kreira

sprema toa mesto,
- spored sopstveniot izbor na organizatorot,
- mestoto ili zemjata na odr`uvawe mo`at da se odredat i vrz
osnova na pobednikot na prethodno odr`anata manifestacija (ako
e taa so natprevaruva~ki karakter- kako {to e na primer “Pesnata
na Evrovizija”),
-toa mo`e da bide i so ednostavno prifa}awe na ponudata da
se bide doma}in, odnosno organizator na celata manifestacija ili
na nejzin del, a
- ponekoga{ e dovolno i samo ispolnuvawe na odredeni
uslovi vo pogled na odr`uvaweto ( objekti, tehnika i sl.) ili
- toa mo`e da bide i spored utvrden redosled na zemjite
u~esni~ki na soodvetnata golema manifestacija, ili pak
- toa da se odreduva so metod na kandidatura.

Ovoj metod e najkarakteristi~en i se primenuva i kaj najgo-

lemite manifestacii (LOI, ZOI i dr.). 38) Su{tinata na ovoj metod
e vo prijavuvaweto (kandidaturata) na zainteresiranite zemji
(preku nivnite nacionalni organizacii ~lenki na me|unarodnata
organizacija pod ~ie pokrovitelstvo se odr`uva konkretnata
manifestacija), koi sakaat da bidat organizatori ( doma}ini) na
manifestacijata i kade so glasawe vo nadle`niot organ ( so odluka
na organot) na nadle`nata organizacija se opredeluva mestoto
(zemjata) koe ja dobiva kandidaturata. Me|utoa, sekako deka ovie
zemji kandidati, treba pokraj drugoto da ispolnuvaat i odredeni
nu`ni preduslovi vo pogled na odr`uvaweto na manifestacijata
ili barem da dadat odredeni garancii deka takvi uslovi }e
obezbedat vo blagovremen rok.

38 )
Kaj Olimpiskite igri na primer, koi se odr`uvaat pod zakrilata na
IOK (Internacionalniot Olimpiski Komitet) na sekoi ~etiri godini
({est do sedum godini pred odr`uvaweto na Igrite), Olimpiskiot
Komitet vr{i izbor na mestoto/zemjata vo koja }e se odr`at slednite
Igri, a vrz osnova na kandidaturata na pooddelnite mesta/zemji, odnosno na
adekvatnite organi i organizacii od tie zemji i regioni. I samiot izbor
ovdeka e svoevidna manifestacija vo koja se vlo`uvaat ogromni sredstva i
trud.

53
 8.3.2. Konstituirawe na organizacionata forma za
neposredno sproveduvawe na manifestacijata

Ovaa forma ~esto e vo vrska so vidot na manifestacijata,

voobi~aenite pravila, celite {to se saka da se postignat, obemot i
vidot na rabotite koi treba da se izvr{at, no i so op{testveno-
politi~koto ureduvawe na zemjata i zna~eweto koe se pridava na
soodvetnata manifestacija.
Vo toj pogled, kaj golemite manifestacii, naj~esto se for-
mira:
- organizacionen komitet, ili
- organizacionen sovet, ili
- organizacionen odbor

so svoi izvr{ni organi :

- izvr{en komitet,
- odbor,
- sovet ili sl. i
rabotna zaednica koja isto taka ima svoja vnatre{na organizaciona
struktura :
- sektori,
- komisii,
- rabotni grupi ili sli~no
po pooddelni pra{awa ili grupi na aktivnosti .
Organizacioniot komitet, sovet, odbor ili sl., mo`e vo
svojot domen da ja ima celokupnata organizacija na manifestacijata,
odnosno, site aktivnosti koi treba da se izvr{at vo vrska so
pripremata i odr`uvaweto na manifestacijata (odnosno i rabot-
niot del i ostanatite aktivnosti), no mo`e da gi ima i samo aktiv-
nostite od obezbeduvaweto na objekti, tehnika itn. i drugi aktiv-
nosti koi se vo vrska so odr`uvaweto na manifestacijata, a
u~estvuva i vo aktivnostite od obezbeduvaweto i organiziraweto na
ostanatata ponuda ( vo sorabotka i koordinacija so ostanatite
nositeli na turisti~kata ponuda).
Vo toj pogled mo`eme da zboruvame i za organizator na
manifestacijata vo po{iroka smisla na zborot i za organizator na
manifestacijata vo potesna smisla na zborot, koga so posebni akti
se ureduvaat pravata, dol`nostite i obvrskite na sekoj od niv, kako
vo pogled na brojot i vidovite aktivnosti koi treba sekoj od niv da
gi izvr{i, taka i vo pogled na pra{awata vo vrska so finan-
siraweto na manifestacijata i podelbata na prihodite.

54
 ORGANIZACIONEN KOMITET
(ODBOR, SOVET I SL .)

IZVR[EN KOMITET
( ODBOR, SOVET I SL.)

RABOTNA ZAEDNICA

RAKOVODITEL NA RABOTNATA ZAEDNICA

KOMISII, SEKTORI PO POODDELNI PRA[AWA

ILI GRUPI AKTIVNOSTI

[ema 3. Voop{tena organizaciona {ema na golemite

( obi~no sportski ) manifestacii

55
 Od ulogata na organizacioniot komitet ( sovet, odbor)
zavisi i brojot i vidot na sektori ( slu`bi, komisii) koi ja ~inat
rabotnata zaednica. Me|utoa, glavno tuka bi moral da bide sektor
(slu`ba ili komisija-i) koj e zadol`en za kreirawe na rabotniot
del, odnosno, za vr{ewe na aktivnostite koi se vo neposredna vrska
so rabotniot del na manifestacijata ( vakvi sektori ili komisii
mo`e da bidat bilo eden ili pove}e, na pr. kaj nekoi festivali :
komisija za muzika, komisija za drama i sl.), potoa, sektor ili
komisija koja gi vr{i aktivnostite okolu obezbeduvaweto na te-
hni~kite uslovi za nepre~eno odvivawe na manifestacijata ( ob-
jekti, oprema i sl.), finansiski sektor, sektor za pravno-kadrovski
pra{awa, komercijala (marketing sektor) itn.
Kaj organizatorite koi ne go prifatile marketin{kiot
koncept, aktivnostite koi se vo vrska so promocijata, proda`bata
na manifestacijata, istra`uvaweto, planiraweto i sli~ni aktiv-
nosti, se vr{at vo pooddelni sektori /sli`bi ili komisii od pos-
toe~kite ili postojat posebni slu`bi/sektori, komisii za oddelni
grupi od ovie aktivnosti.
Za razlika od toa, kaj organizatorite koi go imaat pri-
fateno marketin{kiot koncept, site marketin{ki aktivnosti bi
trebalo da bidat izvr{uvani od strana na marketin{kiot sektor.
Vakov sektor mo`e da bide organiziran na pove}e razli~ni na~ini i
spored razni kriteriumi {to zavisi povtorno od vidot, tipot,
formata i specifi~nostite na samata manifestacija. 39)

9. Finansirawe na golemite manifestacii

Finansiraweto na golemite manifestacii go vr{i organi-

zatorot (organizatorite) na manifestacijata i vo toj pogled posto-
jat razni na~ini i pove}e izvori za obezbeduvawe na sredstva .
Seto toa zavisi najnapred od :
- prirodata na manifestacijata ( dali e toa kulturna,
sportska, stopanska ili nekoja druga manifestacija),
- od formata ( oblikot) na manifestacijata,

39 )
Za organizacijata na marketingot voop{to i za modalitetite na orga-
nizirawe na marketin{kiot sektor pove}e vidi kaj: Vukoni} B.
” Osnove tr`i{nog poslovawa-marketinga u turizmu”, [kolska kwiga,
Zagreb, 1981, str. 50-55; Koba{i} A., Sene~i} J., “ Marketing u turizmu”,
[kolska kwiga, Zagreb,1989, str. 132-142; Milisavqevi} M. “ Marketing”,
Savremena administracija, Beograd, 1975, str.188-200 i drugi.

56
 - od toa dali se raboti za ednokratna ili tradicionalna
manifestacija,
- od toa koj e organizator na manifestacijata ( negovata
finansiska mo}),
- na~inot na koj se organizira manifestacijata i na~inot
na koj se regulirani pravata i obvrskite pome|u nivoata na organi-
zacija,
- od mo`nostite dali manifestacijata mo`e da se plasira
kako medium na pazarno komunicirawe,
- od stavot na op{testvenata zaednica kon odredeniot
vid manifestacii i poprecizno kon konkretnata manifestacija itn.
Taka na primer, koga stanuva zbor za tradicionalnite
manifestacii, a vo vrska so finansiraweto na saemskite tro{oci
(stopanskite manifestacii) D. Veqkovi} 40) veli : ”Finansirawe-
to na saemskite tro{oci se vr{i od prihodite na saemot od zakupot
na izlo`beniot prostor, od taksi za reklami i drugi uslugi, od
vleznici na posetitelite, od u~estvoto na gradot, komorata i
drugite zdru`enija “.
Me|utoa, ~esto pati osobeno kaj ednokratnite manifestacii
(samo za mestoto ili pak voop{to) finansiraweto ne mo`e da se
vr{i od prihodite koi poteknuvaat od neposrednoto odr`uvawe na
manifestacijata (bidej}i sé u{te gi nema), a izvori na finan-
sirawe mora da se obezbedat. Spored toa, vo spomenatata
smisla, ponekoga{ treba da se pravi razlika pome|u izvorite
na finansirawe i prihodite, odnosno, izvorite na
finansirawe i izvorite na prihodi.
Karakteristi~no e (naj~esto kaj golemite sportski mani-
festacii od I red - LOI, ZOI i dr. ) {to dr`avata, odnosno lo-
kalnite, regionalnite i federalnite vlasti preku svoite organi, se
javuva kako glaven izvor na sredstva koi se potrebni kako za
izgradba na objektite taka i za celokupnoto odvivawe na mani-
festacijata. Toa pred sé, zatoa {to obi~no se potrebni golemi
sredstva, a i obemot na rabotite e golem ,taka {to na vakvite
manifestacii naj~esto im se pridava zna~ewe na nastani od poseben
op{testven interes.
Me|utoa, i pokraj toa {to vo vakvite slu~ai dr`avnata or-
ganizacija dominira vo organizacioniot komitet i {to taa

40 )
Veqkovi} D., cit. delo, str. 74.

57
 Tabela 19. Na~ini i izvori na finansirawe na Olimpiskite igri

manifestacija na~in na finansirawe odnos na u~estvata na poedinite finansieri vo %

1. LOI Amsterdam 1928 g. - dobrovolni prilozi na --------------

privatni lica

2. LOI Minhen 1972 g. - dr`aven kapital centralni vlasti regionalni vlasti lokalni vlasti
5o % 25 % 25%

3.ZOI Insbruk 1976 g. - dr`aven kapital centralni lokalni Olimp. Organ. cent. i lok.
vlasti vlasti stadion komitet vlasti zaedno
22,9 % 2,3 % 1,14 % 38,25 5 35,4%

4.Zoi Sarajevo 1984 g. - dr`aven kapital centralni vlasti regionalni i lokalni vlasti zaedno
14,2 5 85,8 %

5. LOI L. Angeles 1984 g. - privaten kapital -------------

6.ZOI Albertvil 1992 g. - dr`aven i privaten dr`avni ( 5 ) : privatni (2)

kapital

7. LOI Barselona 1992 g. - dr`aven i privaten dr`avni ( 5 ) : privatni (2)

kapital

64
takare~i e osnoven finansier na manifestacijata,organizacioniot
komitet mora da ima tretman na proizvoditel na odreden proizvod
(igri, manifestacija), bidej}i tro{ocite na krajot sepak mora da
bidat plateni od strana na site proizvoditeli vo odnosnata
zemja/region i od domicilnoto naselenie.

Tabela 20. Izvori na finansirawe na Univerzijadata vo

Zagreb 1987 g. 41)
vo %
izvori u~estvo
1. u~estvo na Republikata 3,7
2. sredstva od buxetot na gradot 2,0
3. sredstva od buxetot na op{tinata 1,3
4. u~estvo na stopanstvoto i vonsto-
panskite dejnosti i naselenieto 70,2
5. Organizacioniot Komitet na Univerzijadata 0,8
6. krediti 20,9
7. ostanati izvori 1,1

Me|utoa, ne navleguvaj}i vo detalna razrabotka i

specifi~nosti na izvorite na finansirawe za sekoj vid i forma na
manifestacija, }e se obideme da gi generalizirame izvorite na
finansirawe na :
- sredstva koi ne pretstavuvaat prihod od odr`uvaweto
na manifestacijata ( naj~esto kaj ednokratnite manifestacii ), i
- prihodi na organizatorot vo vrska so organiziraweto i
odr`uvaweto na manifestacijata.
Pokonkretno, sredstvata za organizirawe na manifestaci -
jata mo`at da poteknuvaat od:
- ~lenarina ili pristapnina na u~esnicite i nivnata
pridru`ba, nadomestoci za iznajmen prostor kaj stopanskite mani-
festacii na primer i sl.,
-prihodi od proda`ba na vleznici,
-pari~na pomo{ od strana na dr`avata doma}in na mani-
festacijata, lokalnite vlasti, drugite javni vlasti, turisti~kite
organizacii i subvencii od stopanskite organizacii, razni drugi
institucii i sl., potoa
-pari~na pomo{ od strana na me|unarodni organizacii,

41 )
Galoga`a Milan, “ Marketing velikih sportskih igara “, spisanie
“Marketing” , JUMA, br. 2-3, Zagreb, 1985, str. 41.

65
stranski dr`avi, odnosno, nivni organi, nacionalni grupi na
me|unarodnite organizacii,
-pomo{ vo natura od strana na gorespomenatite insti-
tucii koja se javuva kako besplatno otstapuvawe na objektite,
opremata i sl., i pomo{ koja mo`e da bide dadena i na u~esnicite
kako {to se na primer nagradite i sl.,
- sponzorstva,
- pokrovitelstva,
- otstapuvawe na licencni prava,
- prihodi od strana na specijalni dobavuva~i,
- prihodi od proda`ba na pravata za prenos preku radio i TV
stanicite,
- prihodi od oglasuva~kite prava, pravata za izrabotka na
medali,metalni kovanici, posebni znakovi, proda`bata na zna~ki
i suveniri, naplata na parking itn.
- prihodi koi poteknuvaat od proda`ba na pe~ateni ma-
terijali,
- prihodi od nekoi uslugi koi se davaat na u~esnicite i
posetitelite itn.
Po odnos na prihodite na organizatorot, zna~ajno e {to po-
golemiot del od niv vo ponovo vreme se ostvaruvaat po pat na
proda`ba na golemata manifestacija kako medium na pazarno
komunicirawe. Toa se ovozmo`uva preku sponzorstva-pokrovitel-
stva, otstapuvawe na licencni prava, specijalni dobavuva~i, dona-
torstva-darovatelstvo, preku proda`ba na stopansko-propagandni
povr{ini, proizvodstvo i sl., proda`ba na zna~ki i suveniri itn., a
eden del od proda`ba na TV, radio i drugi prava na informirawe.

Tabela 21 . O~ekuvani prihodi na Ol.igri vo Barselona

- u~estvo na oddelnite pozicii vo vkupnite prihodi 42)
vo %
izvori na prihodi u~estvo

- TV i radio prava 43,9

- vleznici 2,7
- licenci 14,7
- participacija 19,4
- loto 6,6
- ostanato 13,4
Vkupno : 1oo,0

42 )
Travis S.A., J. C. Croize, cit. delo,str.59-79. i “ Officina Olimpica Barcelona
‘92 “,Guide to the Barcelona ‘92 Games, Olimpic Office , Barcelona , Spain, 1985.

66
 Tabela 22. Planirano u~estvo na oddelnite prihodi vo
vkupnite prihodi za ZOI Insbruk 1976 god. 43)

vo %
izvori na prihodi u~estvo

- TV prava 51,4
- vleznici 29,6
- participacija 5,5
- specijalni izdanija 5,5
- ostanato 8,0

Vkupno : 100,0

Tabela 23. Primer na prihodi na organizator na

kongres 44)
vo %

izvori na prihodi u~estvo vkupno

- pristapnini
-od u~esnicite 80,6
- licata vo pridru`ba 8,0
- dopolnitelni tro{oci
poradi zakasnuvawe
so registracijata 3,2 91,8

- dotacii
- od vladata i op{tinata 3,3
- od industrijata 1,7 5,0

- prihodi od izlo`bi
vo vrska so kongresot 3,2 3,2

Vkupno : 100,0 100,0

43 )
Schulmeister, “Olimpic games and Tourism in Monatsberichte des Oesterreichishen
“ , Institutes fur Wirtschafts Forschung, vol.8, Vienna, Austria.
44 )
Frani} A., cit. delo.str.186.

67
 Deka prihodite od proda`bata na TV pravata u~estvuvaat
zna~itelno i vo pokrivaweto na vkupnite tro{oci se gleda i od
slednata tabela :

Tabela. 24. U~estvo na prihodite od TV prava vo

vkupnite tro{oci na manifestacijata

manifestacija iznos vo mil. SAD & u~estvo vo %

- ZOI Insbruk ‘76 13,1 16,0

- LOI Montreal ‘76 25,0 8,0
- LOI Moskva ‘80 75,0 8,0
- LOI L.Anxeles ‘84 276,0 55,2
- ZOI Kalgari ‘ 88 309,0 38,0
- LOI Seul ‘ 88 402,1 33,0
- ZOI Albertvil ‘ 92 300,0 41,0
- LOI Barselona ‘92 610,0 33,0

Vo zavisnost od visinata na tro{ocite zavisi i procentot na

u~estvoto na prihodite od TV pravata . Taka na primer, za
Olimpijadata vo Los Anxeles ‘84 , koga ne e investirano vo kapi-
talni objekti i koga vkupnite tro{oci iznesuvale samo 500 mil.
SAD dolari , iznosot od 276 mil. dolari ostvaren od proda`bata na
TV pravata u~estvuva duri so 55,2 % vo pokrivaweto na vkupnite
tro{oci.
Me|utoa, evidentno e deka vo posledno vreme kaj site olim-
pijadi vo apsoluten iznos sé pove}e se pla}a za prezemawe na ovie
prava. Toa se gleda od istata tabela dokolku gi posmatrame apso-
lutnite iznosi. Taka na primer, dodeka za Olimpijadata vo Los
Anxeles ‘84 e plateno 276 mil. SAD dolari, za Olimpijadata vo
Seul ‘88 god. plateno e 4o2,1 mil. SAD dolari, odnosno 52 % pove}e
otkolku vo Seul.
Vakvite prihodi od TV prava, potoa prihodite ostvareni od
proda`bata na propagandnite povr{ini, od sponzorstvata, pok-
rovitelstvata i sl., a i drugite prihodi {to se ostvaruvaat tokmu
zaradi zgolemenata atraktivnost na golemite manifestacii, koja
proizleguva kako rezultat od sledeweto na golemata manifestacija
preku TV vo celiot svet pridonesuva ovie golemi manifestacii da
se sé pointeresni za privatniot kapital.

68
 Zatoa, dodeka do skoro dr`avata svesno vleguva{e vo nega-
tiven saldo finansiraj}i vakvi manifestacii koi baraat golemi
vlo`uvawa rakovodena od drugi motivi ( pred sé od publicitetot za
mestoto/zemjata i sl.), a ne od ekonomskite efekti, sega, a posebno
posle Olimpijadata vo Los Anxeles ‘ 84 god. , privatniot kapital
sé pove}e poka`uva interes za vklu~uvawe vo finansiraweto na
ovie manifestacii. Kako {to se gleda i od tabelata br. 19 do 1980
god. ( Olimpijadata vo Moskva), prete`no se raboti za dr`aven
kapital, dodeka od 1984 god. ( Olimpijadata vo Los Anxeles) koga vo
celost bil privaten kapital, sé pove}e po~nuva prodiraweto na
privatniot kapital. Za Zimskite olimpiski igri vo Albertvil
odnosot me|u dr`avniot i privatniot kapital e 5: 2. Istiot odnos e
i za Letnite olimpiski igri vo Barselona, a zgolemuvawe na
odnosot vo korist na privatniot kapital, ako ne i vo celost pri-
vaten kapital kako za Olimpijadata vo Los Anxeles se o~ekuva za
Letnite olimpiski igri vo Atlanta 1996 godina.

10. Motivi (pri~ini) za organizirawe na golemite

manifestacii

I pokraj toa {to golemite manifestacii proizleguvaat pred

se kako posledica na potrebata za razre{uvawe na odredeni
op{testveni potrebi (kulturni, sportski, stopanski, politi~ki i
dr.), mnogu brzo se uvidelo deka tie nosat mnogustrani propratni
efekti koi se od korist kako za mestoto vo koe se odr`uvaat, taka i
za regionot i zemjata vo celina.
Zatoa, mnogu mesta, regioni i zemji, po~nale da organiziraat
razni vidovi i formi manifestacii , a porasnala i “borbata” za
privlekuvawe na ve}e postojnite manifestacii.
Taa “borba” vo sovremeni uslovi odi do tamu {to vo prido-
bivaweto na organizacijata na golemite manifestacii se vme{ani i
kapitalot i biznisot i golemite multinacionalni kompanii.
Ottamu, mo`eme da re~eme, deka denes vo sovremeni uslovi,
pozadi nastojuvawata da se osnova ili privle~e nekoja golema
manifestacija, stojat pokraj zadovoluvaweto na odredenite
op{testveni potrebi i pove}e drugi pri~ini, odnosno, motivi.
Vo taa smisla, mo`eme da zboruvame za :
- ekonomski motivi.
- turisti~ko-komercijalni motivi ( publicitet),
- sociokulturni motivi,

69
 - fizi~ki i
- politi~ki motivi.

Na {emata na strana 71 podetalno se prika`ani ovie motivi.

Ekonomskite motivi, se odnesuvaat na zgolemuvawe na
op{tata ekonomska aktivnost i zgolemuvawe na prihodite ( kako
poradi zgolemeniot turisti~ki promet i potro{uva~ka, taka i po-
radi zgolemenite prihodi vo ostanatite granki na stopanstvoto) i
zgolemuvawe na zaposlenosta vo mestoto, regionot i zemjata. Od
turisti~ki aspekt, golemite manifestacii mnogu ~esto se upotre-
buvaat so cel za ubla`uvawe na sezonskite problemi, a i so cel za
sozdavawe novi turisti~ki destinacii ili stavawe vo funkcija na
prirodnite i op{testvenite atraktivnosti so koi raspolaga me-
stoto/regionot.
Vtorata grupa na motivi, turisti~ko-komercijalnite, se
odnesuvaat na `elbata za zgolemuvawe na poznatosta na mestoto i
svesnosta kaj turistite za mestoto, regionot ili zemjata kako
turisti~ki destinacii i `elbata da se privle~at odredeni in-
vestirawa i odredeni komercijalni aktivnosti vo regionot.
Eden od motivite mo`e da bide i toa da se ponudi nov proiz-
vod kako na doma{nite taka i na stranskite turisti, a ~esto pati i
toa so pomo{ na edna golema manifestacija da im se otvori pat na
drugi zna~ajni manifestacii koi bi se odr`uvale vo idnina.
Osven toa, kako pri~ina mo`e da poslu`i i motivot za
postignuvawe na edinstvo-sloga i socijalen i kulturen napredok
vo regionot. Socio-kulturnite motivi se sostojat i vo `elbata za
postojano zgolemuvawe na nivoto na lokalniot interes i u~estvo vo
aktivnosti kakvi {to se vo sodr`inata na manifestacijata, a osven
toa i vo jaknewe na regionalnite tradicii i vrednosti.
Fizi~kite (ekolo{ki) motivi se sostojat od edna strana vo
`elbata so pomo{ na manifestacijata da se dojde do objekti koi bez
edna vakva manifestacija ne bi bile izgradeni ili bi bile
izgradeni mnogu podocna, i od druga strana motivot za za{tita na
retkite prirodni i kulturni resursi {to bi se postignalo so
kreiraweto na edna manifestacija.
Osnovna dvi`e~ka sila za formirawe ili prifa}awe na or-
ganizacijata na nekoja manifestacija, me|utoa, mo`at da bidat
iodredeni politi~ki motivi i pri~ini. Ovie motivi vodat po-
teklo u{te od Anti~ka Grcija i Stariot Rim. “Vo Stariot Rim,

70
 [ema br. 4. Motivi ( pri~ini ) za organizirawe- osnovawe ili privlekuvawe na golemite
manifestacii

-ekonomski motivi -publicitet za -sociokulturni - fizi~ki - politi~ki

mestoto/zemjata motivi (ekolo{ki) motivi
motivi

a) zgolemuvawe na a) za turizmot a) postignuvawe a) izgradba na a) makro nivo

prihodite na pogolemo objekti (unapredu-
b) za privlekuvawe edinstvo/sloga (preureduvawe vawe na
1. vo turizmot na kapital i b) socijalen i na infrastruk- pozicijata
investicii kulturen turata ) na svojata
2. vo drugite granki napredok vo ideologija
regionot b) za{tita na
b) zgolemuvawe na v) zgolemuvawe na prirodnite i b) mikro nivo
vrabotenosta interesot i kulturnite (zgolemuvawe
u~estvoto na retkosti na politi~-
lokalnoto nase- kata i vkup-
lenie vo aktivnos- nata karie-
tite koi se sodr- ra na poe -
`ani vo manifes- dinci ili
tacijata mali elitni
g) jaknewe na regio- grupi
nalnite tradicii
i vrednosti

71
Igrite ne vr{ele samo rekreativna i ekonomska funkcija tuku bile
i sredstvo na vospitno i osobeno politi~ko vlijanie. Tie slu`ele
za veli~ewe na poedini uspesi na dr`avata ili dr`avnicite kako
{to se na primer pobedite vo vojnite. No, organizatorite ~esto
pati se koristele so tie masovni priredbi i za da go odvratat
vnimanieto na lu|eto od vnatre{nite krizi i od revolucionernite
idei, koi po~nale da se razvivaat vo poslednite dva veka od `ivotot
na toga{nata Rimska vlast i so toa da se ni{aat temelite na
robovladetelskoto op{testvo.” 45)
I sovremenite golemi manifestacii ne se po{tedeni od
vakvite motivi. Vo sovremeni uslovi ovie motivi mo`at da se
razgleduvaat od dve stojali{ta i toa od makro i od mikro aspekt.
Vo prviot slu~aj vladite ili odredeni nacionalni grupi nastoju-
vaat kratkoro~no ili dolgoro~no da go zgolemat dobriot glas na
regionot za turisti~ki i komercijalni celi. Osven toa, tie mo`at
da imaat za cel i unapreduvawe na poziciite na konkretnata
ideologija. 46)
Za razlika od toa, mikro nivoto, se odnesuva na `elbite na
odredeni individui ili nekoi mali elitni grupi za zgolemuvawe na
nivnata politi~ka i vkupna kariera.

45 )
Markovi} S. i Z., cit. delo, str. 17.
46 )
I dodeka za pove}eto motivi otvoreno se zboruva pri prifa}aweto na
kandidaturite ili osnovaweto (formiraweto) na nekoja golema
manifestacija, politi~kite motivi naj~esto se premol~uvaat. Ne{to
pootvoreno za nekoi takvi motivi se zboruva vo izve{tajot za
Olimpiskite igri vo Seul ‘88. Imeno, se zboruva za mo`nostite koi gi
davaat Olimpiskite igri za zgolemuvawe na me|unarodnata pozicija na J.
Koreja, zgolemuvaweto na diplomatskite kontakti i za postignuvawe na
odredena superiornost na J. Koreja vo odnos na S. Koreja vo sekoj pogled.
Isto taka, se istaknuvaat i mo`nostite za jaknewe na nacionalnata
harmonija i smaluvawe na nemirite i podelenosta so S. Korejskiot narod,
jaknewe na odnosite na J. Koreja so tradicionalno bliskite zemji i
vospostavuvawe na diplomatski odnosi so komunisti~kiot blok itn. (Ahn
Jong- Yun, “ The Role and Impact of Mega Events and Attractions on Tourism
Development in Asia “,Edition AIEST,St-Gall, Switzerland, vol.28, 1987, str.133-
177).

72
 Gl.III . TURIZMOT I GOLEMITE MANIFESTACII

So golemite manifestacii e povrzano patuvawe kako na

pogolem broj u~esnici taka i na pogolem broj posetiteli ( gleda~i).
Toa zna~i deka golem del na u~esnicite i posetitelite na golemata
manifestacija pretstavuvaat vsu{nost turisti. Spored toa, zna~i,
proizleguva deka turizmot i golemite manifestacii se nerazdelno
povrzani.

1. Vlijanie na golemite manifestacii vrz razvojot na

sovremeniot turizam

Me|utoa, se patuvalo i na manifestacii sli~ni na

dene{nite, a koi postoele vo dale~noto minato za koi isto taka se
povrzani kratki, no za toga{ni priliki masovni dvi`ewa. Na razni
manifestacii se patuvalo i vo stariot vek. Na Olimpiskite igri
vo Anti~ka Grcija patuvale skoro site gr~ki familii. Vo Stariot
Rim verskite manifestacii i golemite javni priredbi bile naj~est
povod za patuvawe zaradi odmor i rekreacija i pretstavuvale
najmasoven na~in za razonoda. Vo periodot na feudalizmot na
axilaci i drugi verski priredbi patuvale zna~itelen broj lu|e. 47)
Vo pooddelni godini na axilacite vo Santjago de Kompostela odele
i preku stotina iljadi vernici. 48)

47 )
Vo vrska so ovie manifestacii e i prvoto razgleduvawe na turizmot ( vo
toga{na smisla) koe imalo sli~en karakter na dene{nata turisti~ka
statistika, a koe e izvr{eno pome|u 1478 i 1480 god. za vreme na eden
masoven axilak pri osvetuvaweto na edna nova golema crkva vo Minhen.
(Markovi} S. i Z. , cit. delo , str. 222).
48 )
Markovi} S. i Z. , cit. delo, str. 18.

73
 Site ovie manifestacioni dvi`ewa do sredinata na 19 vek
ne se razlikuvaat mnogu od sli~nite patuvawa denes. Kaj pove}eto od
niv, osven psihi~ko rekreaciski zastapeni bile i odredeni
ekonomski funkcii. Kako posledica na masovnata posetenost na
Olimpiskite igri vo Stara Grcija na primer se razvile brojni
aktivnosti vo vrska so prifa}aweto, informiraweto, zabavata i
ostanatite potrebi na u~esnicite i posetitelite. Patnicite vo
Santjago de Kompostela zna~itelen del od uslugite gi primale
besplatno, no zatoa pak bile pod postojan pritisok za davawe razni
darovi i pridonesi koi vo celina gi preminuvale nivnite
tro{oci. 49 )
Me|utoa, i pokraj toa, site tie dvi`ewa ni spored
masovnosta, a ni spored pri~inite ne mo`at da se ozna~at kako
turisti~ki dvi`ewa. Nivniot masoven karakter se zasnova pred sé
na ~ovekovoto neznaewe za prirodnite pojavi, misticizmot i sjajot
na toga{nite politi~ki i verski u~ewa so {to se vr{elo vlijanie i
vrz odredeni dvi`ewa na po{irokite sloevi. 50) Osven toa, glavno,
site tie patuvawa po~ivale pred sé na gostoqubivosta, a ne na
komercijalni momenti. Vsu{nost, do toga{ i ne mo`e da se zboruva
ni za vistinski turizam voop{to vo dene{na smisla na zborot, a
spored toa ni za manifestacionen turizam.
Me|utoa, od sredinata na 19 vek, paralelno so
industriskata i op{testvenata revolucija se javuvaat i sovremenite
golemi manifestacii, a i sovremeniot turizam. Ottoga{
manifestaciite vo zna~itelen del vlijaele vrz razvojot na
sovremeniot turizam.
Svetskite izlo`bi koi se odr`uvaat od 1851 god.
privlekuvale i privlekuvaat sekoga{ golem broj na u~esnici i
posetiteli, kako doma{ni taka i stranski. Izlo`bata vo London,
1851 godina ja posetile 6 mil. lu|e, izlo`bata vo Pariz 1867 god. 11
mil. lu|e (poodelni Pariski izlo`bi bile isto taka dosta poseteni.
Na pr. izlo`bata vo 1870 god. ja posetile 16 mil. , a 1884 god. duri 33
mil. lu|e zaedno so lokalnite posetiteli.) 51)
Me|unarodnata izlo`ba vo Kopenhagen 1888 god. gi
iniciralaprvite turisti~ki dvi`ewa i kon Skandinavija. 52)

49 )
Isto, str.18.
50 )
Isto , str. 19.
51 )
Isto , str. 32.
52 )
Svetskite izlo`bi i denes privlekuvaat najgolem broj posetiteli. Taka,
Sv. izlo`ba vo Sevilja 1992 god. ja posetile okolu 20 mil. lu|e.

74
 Seto toa e ovozmo`eno i od novite tehni~ki mo`nosti,
osobeno vo industrijata i soobra}ajot, no i od porastot na
produktivnosta i proizvodstvoto so {to se pro{iril i krugot
na onie koi raspolagale so vreme i sredstva za rekreacija. Za
turizmot od vtorata polovina na 19 vek i godinite pred Prvata sv.
vojna zna~ajna e i pojavata na prvata agencija i po~etokot na
mo`nostite za organizirani turisti~ki patuvawa. Kuk na
Svetskata izlo`ba vo Pariz 1888 godina preku svojata agencija
odnesol duri 200 iljadi patnici. Za ovoj period karakteristi~na e
i preobrazbata na smestuva~kite kapaciteti ( pojavata na
hotelot), pojavata na turisti~kite mesta, prvite edicii na
turisti~ki vodi~i i turisti~kite organizacii, pojavata na
dr`avnite organi vo turizmot itn.
No, me|u najzna~ajnite karakteristiki koi vlijaele na
natamo{niot razvoj na turizmot sekako se smetaat razvitokot na
sportot i obnovuvaweto na Olimpiskite igri vo 1896 godina, no
i pojavata i razvitokot na nizata kulturni manifestacii.
Golemite manifestacii koi vlegle vo `ivot pome|u Prvata
i Vtorata sv. vojna dale natamo{en potstrek za razvoj na turizmot
(Zimskite olimpiski igri, Svetskite fudbalski prvenstva i dr.).
Posle Vtorata sv. vojna , i osobeno vo poslednive
triesettina godini golem broj zna~ajni nastani prosledeni pokraj
drugoto i so brz razvoj na soobra}ajot koj ovozmo`uva brzi,
masovni i dale~ni patuvawa pridonele za ponatamo{niot razvoj na
turizmot.
Vlijanieto na golemite manifestacii vrz turizmot se gleda
niz pove}e efekti, a ne samo niz privlekuvaweto na odreden broj
u~esnici i posetiteli koi pretstavuvaat turisti. Imeno, se raboti
pred se za direktni vlijanija : turisti~ki promet, za ekonomski
efekti ( zgolemuvawe na prihodite kaj nositelite na turisti~kata
ponuda, potoa zgolemuvawe na zaposlenosta vo turizmot, za tehni~ki
efekti vo turizmot, fizi~ki efekti ( novi hoteli), novi
turisti~ki destinacii itn., a i za indirektni turisti~ki i drugi
efekti ( publicitet i sl. ).
Site ovie efekti }e gi razgledame vo posebno poglavje kako
efekti za mestoto/regionot i zemjata doma}in na manifestacijata.
Ovdeka }e uka`eme samo na edna razlika pome|u
manifestaciite od I red i manifestaciite od II i III red vo
pogled na intenzitetot na ovie vlijanija i toa pred se po odnos
na turisti~kiot promet i publicitetot.

75
 Vo taa smisla, poedine~no gledano to~no e deka
manifestaciite od I red ( LOI, ZOI, Sv. fud. prvenstva, EKSPO
izlo`bite) privlekuvaat pogolem broj turisti otkolku bilo
koja druga manifestacija ( LOI Seul ‘88 na pr. 5,2 mil., ZOI
Albertvil ‘92 1 mil. , EKSPO Sevilja 2o mil. ,Sv. fud. prvenstva
obi~no okolu 5 mil. i sl. ).
Me|utoa, gledano vkupno site tie privlekuvaat okolu 30
mil. posetiteli ( glavno turisti) i toa vo najpovolen slu~aj koga bi
se odr`ale site ~etiri vo ista godina. Blisku do toa e 1992 godina
koga tri od ovie manifestacii se odr`aa vo ista godina ( LOI
Barselona, ZOI Albertvil i EKSPO Sevilja) i koga privlekoa
okolu 26 mil. turisti. Me|utoa, toa se slu~uva retko, a u{te
pote{ko }e bide posle 1992 godina koga se odlu~i LOI i ZOI
pove}e da ne se odr`uvaat vo ista godina tuku me|u niv da postoi
vremensko rastojanie od 2 godini. No, i vo slu~ajot od 1992 god. mo`e
da se re~e deka turisti~ki promet od 26 mil. turisti e malku vo
odnos na vkupniot svetski turisti~ki promet vo koj se vklu~eni
blizu 4 mlrd. lu|e. Malku e i za svetskiot me|unaroden turisti~ki
promet vo koj na primer vo 1990 god. bile vklu~eni 323 mil. Ako od
ovie 26 mil. vo najpovolen slu~aj 30% pretstavuvaat stranski
turisti ( kolku {to se smeta deka obi~no na golemite manifestacii
se stranski turisti) toga{ toa e 7,8 mil. ili 2,2 % od vkupniot
stranski turisti~ki promet. No, mora da se ima vo predvid deka
narednite nekolku godini nema da se odr`uvaat ovie manifestacii.
Zna~eweto od aspekt na svetskiot turizam se smaluva u{te
pove}e ako se imaat vo vid i supstitucionite efekti vo pogled na
turisti~kiot promet , a koi gi predizvikuvaat tokmu ovie
manifestacii i toa kako prostorni, taka i vremenski
supstitucioni efekti.
Od druga strana, vo pogled na vkupnoto u~estvo vo svetskiot
turisti~ki promet, pozna~ajni se manifestaciite od II i III red se
razbira ne poedine~no, no vkupno sekako, bidejki pred se se raboti
za pogolem broj manifestacii, no i manifestacii koi naj~esto se
odr`uvaat sekoja godina,odnosno, vo pove}eto slu~ai se so
tradicionalen karakter.
Taka na primer, spored presmetkite za 165-te
manifestacii odr`ani vo 1991 god. tie predizvikale okolu 40 mil.
poseti. No toa e sekoja godina.
Gledano poedine~no pak, a vo odnos na manifestaciite od I
red, ovie manifestacii predizvikuvaat mali efekti bilo po odnos
na turisti~kiot promet, bilo po odnos na publicitetot kako za
mestoto taka i za turizmot voop{to. Mnogu pozna~ajni, za mestoto,

76
regionot i zemjata kade se odr`uvaat se manifestaciite od I red i
toa bilo vo pogled na ostvareniot turisti~ki promet za vreme na
odr`uvaweto,a u{te pove}e vo pogled na publicitetot koj
proizleguva od ovie manifestacii i koj se odrazuva na turisti~kiot
promet od momentot na dobivawe na kandidaturata pa dolgi godini
posle odr`uvaweto na manifestacijata.
Osven toa, manifestaciite od I red se pozna~ajni i po
goleminata na ostanatite efekti koi drugite manifestacii
te{ko deka mo`at da gi predizvikaat. Konkretno za mestoto/zemjata
doma}in toa se fizi~kite efekti ( kreirawe na novi atrakcii),
tehni~ki, sociokulturni, psiholo{ki, politi~ki i sl., a vo pogled
na celokupnata svetska zaednica sekako najva`en e politi~kiot
aspekt na ovie manifestacii i nivnata uloga vo {ireweto na
me|usebnoto razbirawe me|u lu|eto od celiot svet i nivnata uloga
na “paso{ na mirot”.
Vo sekoj slu~aj, mo`e da se re~e deka i ednite i drugite
manifestacii se zna~ajni za turizamot , za negovoto prostorno i
sodr`insko {irewe na pogolem broj mesta, podra~ja i zemji i za
sozdavawe na manifestacioniot turizam kako eden od oblicite na
turizmot so site negovi propratni efekti bilo za mestata i zemjite
doma}ini, bilo za op{testvenata zaednica vo celost.
Zna~eweto na manifestaciite vo toj pogled e u{te
poevidentno ako se ima vo predvid deka takov oblik na turizam
(manifestacionen) se razvil duri i vo destinacii koi ne poseduvaat
nikakvi prirodni atraktivnosti, tuku se potpiraat vrz taka
nare~enata “ izgradena atraktivnost”. 53)

2. Tretman na golemite manifestacii vo teorijata i praksata

na sovremeniot turizam

Vo osnova, vo literaturata zabele`liva e periferna

obrabotka na problematikata povrzana so manifestaciite voop{to
i posebno so golemite manifestacii. Glavno, tie se obrabotuvaat
samo kako prezentanti na odredena sodr`ina i toa sekoj vid ili
manifestacija poedine~no. Taka na primer, odredeni kulturni
manifestacii se obrabotuvaat kako prezentanti na soodvetni
(muzi~ki, teatarski, filmski, umetni~ki i sl. ) sodr`ini i

53 )
Baki} Ognen, “ Strategisko planirawe turisti~kog proizvoda “, Nau~na
kwiga, Beograd, 1988.

77
dostignuvawa; sportskite manifestacii kako prezentanti na
sportski sodr`ini; stopanskite manifestacii kako forma ( mesto i
sl.) kade se sre}avaat ponudata i pobaruva~kata itn. , a pooddelni
manifestacii voop{to i ne se obrabotuvaat.
Vo turisti~kata literatura pak , ne se tretiraat
posebno golemite manifestacii, tuku se zboruva za manifestaciite
ili kako eden od atraktivnite faktori na ponudata, ili kako
eden od pokrenuva~kite faktori na turisti~kite dvi`ewa (
motivi) ili se tretiraat kako edna od aktivnostite za
zbogatuvawe na sodr`inata na turisti~kiot prestoj ili pak na
krajot se obrabotuvaat samo oddelni nivni aspekti ( pr.
manifestaciite kako propagandno sredstvo) ili se dopiraat
odredeni nivni efekti. Posebno se obrabotuva turizmot vo vrska so
razli~nite vidovi sostanoci ( kongresi, konferencii i sl.) kako
eden od vidovite na turizam ( kongresen turizam).
Dodu{a, vo stranskata literatura vo posledno vreme se
posvetuva izvesno pogolemo vnimanie na poodelni formi od
golemite manifestacii ( izlo`bi, festivali, olimpijadi i dr.)
tretiraj}i gi kako golemi nastani. No i tamu izostanuva edna
potemelna analiza na manifestaciite vo nivnata celokupnost i
kompleksnost, a se obrabotuvaat samo oddelni efekti na tie formi
( nastani) i osobeno nivnoto vlijanie vrz turisti~kiot razvoj na
destinaciite.
Me|utoa , edna potemelna analiza pokraj dosega{nite
izlagawa za golemite manifestacii bara i analiza na nivniot
tretman pred se vo turisti~kata literatura.
Za taa cel vo narednite izlagawa }e go analizirame kako
tretmanot na manifestaciite kako turisti~ki motiv, taka i
tretmanot kako atraktiven faktor na turisti~kata ponuda , a
so ogled na predmetot na na{iov trud }e se obideme da koncipirame
i koncept na golemite manifestacii kako turisti~ki proizvod
(poedine~en, a i sostaven del na integralniot turisti~ki
proizvod bilo od aspekt na turisti~kiot proizvod na
mestoto/zemjata ili od aspekt na potro{uva~ot/turistot).

78
 [ema 5. Tretman na golemite manifestacii

manifestaciite -m-ciite vo stopanskiot `ivot

-
voop{to kako:
-m-ciite kako medium za pa-
-kulturen, golemite manifestacii vo turizmot zarno komunicirawe
-sportski, . -propagandno sredstvo
-stopanski i sl na stopanskite subjekti
proizvod

-golemite m-cii - golemite m-cii -kako turisti~ki - kako sredstvo za

kako motiv na kako atraktiven proizvod propaganda na
turisti~kite faktor na turis- turizmot
dvi`ewa ti~kata ponuda

-poseben turisti~ki -sostaven del -sostaven del

proizvod na nosite- na integralniot na integral-
lot na turisti~ka turisti~ki pro- niot turisti-
ponuda (organizatorot) izvod od aspekt ~ki proizvod
na mestoto/zemjata od aspekt na
turistot/po-
setitelot

79
 2.1. Golemite manifestacii kako motiv na turisti~kite
dvi`ewa

Ako trgneme od toa deka turisti~kite motivi se “

atraktivni pojavi i predmeti vo prirodata i op{testvoto i deka
se osnovni pottiknuva~i na dvi`ewata vo koi se realiziraat kako
kulturnite taka i rekreaciskite potrebi “ 54) , toga{ golemite
manifestacii mo`eme isto taka da gi tretirame kako eden od
motivite za turisti~ki patuvawa, a oblikot na dvi`ewe koj e vo
vrska so niv da go nare~eme manifestaciono dvi`ewe.
Me|utoa, ovdeka vedna{ treba da naglasime deka poimot “
motiv” i “ turisti~ki motiv “ vaka se tretira samo vo
turisti~kata geografija i turizmologijata. Za razlika od toa,
vo psihologijata, a so toa i vo “psihologijata na turizmot”
postojat podrugi poimawa za motivite. Taka, Bunta{evski B. 55)
istaknuva deka motivite se “ ... psihi~ki procesi koi gi
pottiknuvaat lu|eto na odredena aktivnost ili odnesuvawe . “ I
ponataka “ Motivi se vnatre{ni pokrenuva~i koi go pottiknuvaat
organizmot na aktivnost. “
I vo teorijata na marketingot pove}e se prifa}a ova
psiholo{ko sfa}awe za poimot motiv. Taka , F. Roko 56) veli deka
toa e “ ... zbiren poim za vnatre{nite sili koi go pottiknuvaat
~ovekot kon odredena aktivnost “, a pak A. Bazala 57) deka toa e “...
pojava na neramnote`na situacija vo organizmot, koja ima za
posledica spremnost za vr{ewe na odredena aktivnost, ~ija krajna
cel e vospostavuvawe na ramnote`a...”.
So cel razbiraweto na motivite da go povrzeme so “
potrebite” }e go citirame povtorno Bunta{evski B. 58) koj veli :
“Turisti~kite potrebi se raznovidni i zavisat od subjektivnite
vkusovi na posetitelite. Turisti~kite potrebi sé u{te ne se
dovolni za prezemawe na odredeno turisti~ko dvi`ewe. Za taa cel,
potrebata treba da se do`ivee vo svesta na ~ovekot i da se zamisli
celta koja }e se postigne so patuvaweto. Na toj na~in se javuva
motivot kako vnatre{en pokrenuva~.”

54 )
Jovi~i} @., “Turisti~ka geografija”,Nau~na kwiga,Beograd,1981,str.58
55 )
Bunta{evski B., “ Psihologija na turizmot i ugostitelstvoto “, FTU
Ohrid, Ohrid, 1988,str.62
56 )
Roko F., “ Teorija i primjena istra`ivawa marketinga “ , [kolska
kwiga, Zagreb, 1976, str.174
57 )
Bazala A.,“Metodi istra`ivawa tr`i{ta “,Progres,Zagreb,1970,str.96
58 )
Bunta{evski B., cit. delo, str. 68

80
 Istiot avtor naveduva deka turisti~kite motivi se javuvaat
pod vlijanie na potrebite i nadvore{nite pottiknuva~i koi se cel
na turisti~kite patuvawa i deka turisti~kite motivi se javuvaat
koga }e se soedinat vnatre{nite potrebi i predmetite na tie
potrebi. Bez vakov odnos nema akcija, odnosno patuvawe.
Vukoni} B. 59)veli deka“Vo turisti~kata teorija za
turisti~ki motivi se smetaat vnatre{nite pottiknuvawa,pri~inite
za turisti~koto odnesuvawe na lu|eto koi se sostojat od
fiziolo{ki uslovi, interesi, stojali{ta i o~ekuvawa na
turistite.”
Po{irok poim od motivot vo psihologijata e poimot “
motivacija “. Pod ovoj poim se podrazbira procesot na aktivirawe
za postignuvawe na odredena cel, naso~uvawe na aktivnosta kon
odredeni objekti i regulirawe na na~inot na koj }e se postapi.
Postojat pove}e klasifikacii na turisti~kite motivi vo
psihologijata. ]e navedeme samo nekolku. Mek Into{ (Mc Intosh) 60)
gi klasificira kako fizi~ki, kulturni, interpersonalni i
statusni i presti`ni motivi. Tomas ( Thomas) 61) naveduva isto taka
~etiri grupi i toa : obrazovni i kulturni, relaksacija i
zadovolstvo, etni~ki motivi i drugi motivi.
Za razlika od psiholo{kiot tretman na motivite, Jovi~i}
@. 62) tretiraj}i gi motivite na turisti~ki dvi`ewa kako “ pojavi i
predmeti” gi deli niv na prirodni i antropogeni, a sprema
atraktivnoto dejstvo na rekreaciski i kulturni. Pri toa, naveduva
deka vo turisti~kite dvi`ewa postoi zaedni{tvo pome|u
kulturnoto i rekreaciskoto {to bi zna~elo deka i kulturnite
motivi mo`at da imaat rekreacisko obele`je i obratno.
Antropogenite motivi ponataka pak gi deli na etno-sociolo{ki,
umetni~ki, ambientalni, manifestacioni i pejsa`ni.
Spored toa, prifa}ajki go vo ovoj naslov, tretmanot na
motivite kako atraktivni pojavi ili predmeti..., mo`eme da re~eme
deka i golemite manifestacii u{te pove}e se motiv i toa
antropogen motiv, bilo kulturen bilo rekreaciski. Zna~i, golemata
manifestacija kako motiv e nadvore{na drazba koja pottiknuva i
razre{uva bilo kulturna bilo rekreaciska potreba na turistot i
deluva nadraznuva~ki i na psihi~kite funkcii na ~ovekot, dodeka

59 )
Vukoni} B., “ Osnove tr`i{nog poslovawa- marketinga u turizmu “,
[kolska kwiga, Zagreb, 1981,str.76.
60 )
Prevzemeno od Bunta{eski B., cit. delo, str.65.
61 )
Isto, str. 66.
62 )
Jovi~i} J., cit. delo, str.58.

81
kako rekreaciski motiv ima povolno fiziolo{ko i psiholo{ko
vlijanie na ~ovekot.
Vo vrska so toa, golemite manifestacii pretstavuvaat
kompleksen motiv koj poseduva pove}e atraktivni atributi.
Nivnata atraktivnost sekako deka ja zajaknuvaat i niza drugi
samostojni i komplementarni motivi vo mestoto, regionot ili
zemjata, a od druga strana i golemata manifestacija ja zajaknuva
atraktivnosta na drugite motivi.
Za golemite manifestacii kako kulturni motivi naj~esto se
vrzani atributi na estetsko i znamenito no neizbe`noto
protkajuvawe na kulturnite i rekreativnite elementi podrazbira i
~isto rekreativni efekti (zabavna prirerdba, sportska priredba
itn.)
Bidej}i atraktivnite atributi se relativni i promenlivi na
niv mo`e i da se vlijae so {to i edna ista manifestacija mo`e da se
napravi turisti~ki poatraktivna {to od marketin{ko stojali{te e
i toa kako zna~ajno.
Manifestacionite motivi se odredeni so vidot i
zna~eweto na priredbata t.e. manifestacijata. Taka, imame
kulturni, zabavni, politi~ki, umetni~ki, sportski i drugi
manifestacioni motivi, dodeka spored zna~eweto treba da se
istakne deka motivi voop{to ne pretstavuvaat priredbite od
lokalno zna~ewe koi mo`at da deluvaat na prodol`uvawe na
prestojot, a ne vlijaat mnogu na goleminata na posetata.
Intenzitetot na vlijanie na kulturnite motivi e vo
neposredna zavisnost od kulturnoto i obrazovnoto nivo na
turisti~kata klientela.
Kako motiv golemite manifestacii treba pokraj
atraktivnosta da poseduvaat i drugi osnovni elementi za
turisti~ka valorizacija so {to }e dobijat i povisoka turisti~ka
vrednost, a so toa }e predizvikaat i pomasoven promet. Toa se
geografskata polo`ba i oddale~enosta na mati~nite podra~ja
(disperzija). Me|utoa, ekonomskite efekti od toj promet zavisat i
od politikata i sistemot na stopanisuvawe ( organizacija, kadri,
propisi itn.).
Od manifestaciite kako motivi ( a posebno od golemite
manifestacii) proizleguva i manifestacionoto dvi`ewe. I
bidej}i pak sekoj oblik na dvi`ewe istovremeno e i eden vid
turizam, toga{ i od manifestacionoto dvi`ewe proizleguva
manifestacioniot turizam.
Ovoj turizam mo`e da ima i kulturno i rekreativno obele`je
(isto kako i kaj motivite), no naj~esto stanuva zbor za kombinirano

82
dvi`ewe. Toa zavisi od vidot na turisti~kata manifestacija t.e.
dali se raboti za sportsko-zabavna manifestacija ( rekreativno
obele`je) ili za izlo`ba i kulturen festival (kulturno obele`je)
itn.

2.2. Golemite manifestacii kako atraktiven faktor na

turisti~kata ponuda

Pokraj tretiraweto na golemite manifestacii kako motiv

na turisti~kite dvi`ewa, mo`eme da zboruvame i za nivni tretman
kako atraktiven op{testven faktor na turisti~kata ponuda.
Taka, Markovi} S. i Z. 63) kompleksot na turisti~kata ponuda
go posmatraat kako sistem od tri osnovni grupi faktori i toa :
-privle~ni ili atraktivni,
-soobra}ajni ili komunikativni, i
-prifatni ili receptivni faktori.
Atraktivnite faktori go pravat turisti~kiot kvalitet
na prostorot i stepenot na negovata privle~nost, no i mo`nosta za
negova ekonomska valorizacija so pomo{ na turizmot.
Ovie faktori mo`at da bidat odraz na geografskata sredina
ili pak na ~ovekovata aktivnost spored {to i gi razlikuvame na
prirodni (biotropni) i op{testveni ili antropogeni faktori. 64)
I prirodnite i op{testvenite atraktivni faktori deluvaat
zaedni~ki so ostanatite faktori na ponudata, soobra}ajnite i
receptivnite, a ovie pak, bez atraktivnite faktori ( prirodni i
op{testveni) voop{to ne mo`at da deluvaat.
Op{testvenite atraktivni faktori pretstavuvaat onie
faktori koi vo zna~itelen broj privlekuvaat turisti, a ne se odraz
na prirodnite uslovi, tuku gi sozdale lu|eto so svojata fizi~ka ili
umstvena rabota.
Brojni se op{testvenite faktori na ponudata preku koi e
mo`no ponudata da se napravi {to poraznovidna i da se odgovori na
razli~nite vkusovi na turistite.
Markovi} S. i Z. 65) ovie faktori gi delat na :
- kulturno-istoriski spomenici,
- kulturni ustanovi i kulturni manifestacii,
- zabavni, sportski, stopanski i drugi atraktivni
priredbi i ustanovi.

63 )
Markovi} S. i Z., cit. delo, str. 61.
64 )
Isto, str. 62.
65 )
Isto, str. 81

83
 I pokraj toa {to prirodnite atraktivni faktori obi~no se
smetaat kako glavni faktori koi gi privlekuvaat turistite vo
nekoe mesto, brgu se uvidelo deka turizmot koj se potpira samo na
niv, pa kolku i da se tie kvalitetni, nikoga{ ne donesuva efekti
kakvi {to se postignuvaat onamu kade osven prirodnite uslovi
turistite gi privlekuvaat i nekoi drugi faktori.
Vo taa smisla, op{testvenite faktori, a so toa posebno
golemite manifestacii mo`at ~esto da go nadminat dejstvoto na
prirodnite atraktivni faktori, a nekoi manifestacii
pridonesuvaat i za steknuvawe so takanare~ena izgradena
atraktivnost na mestoto (regionot), koja ima svoj poseben pridones
kako faktor na turisti~kata ponuda.
Atraktivnosta na manifestacijata e odredena so vidot
i zna~eweto na priredbata, mestoto na odr`uvawe i vremeto na
odr`uvawe,
Po odnos na vidot na manifestacijata, pogolema
atraktivnost imaat zabavnite i sportskite priredbi bidej}i tie
imaat po{iroka osnova na spektakularnost i ne baraat nekoe visoko
nivo na kultura.
Zna~eweto na manifestacijata dejstvuva na goleminata na
kontraktivnata zona i na geografskata struktura na posetitelite.
Kolku e nekoja manifestacija pozna~ajna, pogolema e i
kontraktivnata turisti~ka zona, a poheterogena e i geografskata
struktura na posetitelite. Taka na primer, golemite manifestacii
kako {to se Olimpiskite igri ili Svetskite izlo`bi, sekako deka
se i turisti~ki najatraktivni i se odlikuvaat so golema
kontraktivna zona i geografski najheterogena struktura na
u~esnici i posetiteli.
Va`ni elementi za turisti~kata atraktivnost i
vrednost na manifestacijata se i nejzinoto mesto i vreme na
odr`uvawe. (Za ova pove}e vo Gl.VI).
Atraktivnosta na golemite manifestacii e osnova na koja se
podreduvaat i turisti~kata izgradba i cenite na uslugite, i
oblikot na propagandata i se drugo na relacija: manifestacija
(nositeli na uslugi) - turisti ( korisnici). Zatoa kaj golemite
manifestacii imame mo`nosti i za pogolemi ceni na uslugite, za
poskapa turisti~ka izgradba, razni oblici na propaganda i sl.
Osven toa, atraktivnosta na manifestacijata vo isto vreme
se reflektira i vrz obemot na dvi`eweto, turisti~kata
vrednost na manifestacijata, a pretstavuva i osnova za
ekonomski smetki vo vrska so nejzinoto odr`uvawe.

84
 2.3. Golemite manifestacii kako poseben turisti~ki proizvod i
sostaven del na integralniot turisti~ki proizvod

Poa|aj}i od marketin{kiot koncept i prifatenata

terminologija vo marketingot kade proizvodot e osnoven objekt
na prometot, manifestacijata pred sé mo`eme da ja tretirame kako
proizvod od aspekt na odredeni op{testveni potrebi koi taa treba
da gi zadovoli so svojata sodr`ina.
Me|utoa, prifa}aj}i go marketin{kiot koncept i vo
turizmot, a istovremeno imaj}i gi na um i vrskite na
manifestaciite so turizmot, smetame deka manifestaciite, a so toa
i golemite manifestacii koi se predmet na na{evo istra`uvawe,
mo`at da se tretiraat kako turisti~ki proizvod.
Toa istoto proizleguva kako zaklu~ok i od analizata na
teoretskite stojali{ta za poimot i definiraweto na
turisti~kiot proizvod 66) , osobeno {to vo svetot se pojavi i
tretmanot na turizmot kako industrija sporeduvaj}i go so drugite
industriski granki, i {to vrz osnova na toa se razvila i teorija za
turisti~kata industrija. 67)
Bidej}i turisti~kiot proizvod se definira od razli~ni
gledi{ta i toa : od gledi{te na prodava~ot-nositelot na
ponudata, od gledi{te na mestoto i od gledi{te na turistot-
kupuva~ot, toga{ i golemata manifestacija mo`eme da ja
posmatrame od aspekt na tie gledi{ta.
Od gledi{te na nositelot na turisti~ka ponuda kade sekoj
nositel na pazarot iznesuva svoj celovit proizvod ili usluga , i
golemata manifestacija e proizvod za nejziniot organizator,
odnosno za site onie subjekti koi u~estvuvaat vo nejzinoto
organizirawe. Ovdeka zna~i , organizatorot na manifestacijata e
nositel na turisti~ka ponuda isto kako {to e toa hotelot so svojot

66 )
Poop{irno za poimot i definiraweto na proizvodot vo turizmot kaj :
Vukoni} B., “ Osnove tr`i{nog poslovawa-marketinga u turizmu “,
[kolska Kwiga, Zagreb, 1981 god. ,str. 91-97; Koba{i} A., “ Marketing-
primjena u turisti~koj privredi “, F.T.V.T. -Dubrovnik, Dubrovnik, 1977,
ili Koba{i} A., Sene~i} J., “ Marketing u turizmu “ , [kolska Kwiga,
Zagreb, 1989, ili Ja}oski B. , Miladinoski S., “ Marketing vo turizmot “,
F.T.U. - Ohrid, Ohrid, 1990 god.
67 )
Todorovi} A., “ Teorije turizma i kulturno-umjetni~ke vrednosti “,
Turisti~ka [tampa, Beograd, 1990, str. 65

85
proizvod, agencijata so svojot proizvod ili bilo koj drug nositel na
turisti~kata ponuda. Turisti~kata agencija na pazarot nudi paket
na uslugi koi se delumno izvorni, a delumno prezemeni od drugi
proizvoditeli, no gi nudi kako edna celina-proizvod ili usluga na
turisti~kata agencija. 68) Vo taa smisla i manifestacijata ili
pooddelni nejzini pretstavi, mo`at da se javat i obi~no se javuvaat
kako sostavni delovi na turisti~kiot proizvod koj go nudi
agencijata, a koe ne{to e vo vrska so distribucijata na
turisti~kiot proizvod koja nie posebno }e ja razgledame (vidi Gl.
VI).
Bidej}i od gledi{te na mestoto vo koe se davaat uslugi na
turistite, turisti~kiot proizvod pretstavuva zbir na site ponudi
na turistite vo odredeno mesto ( podra~je) i odredeno vreme, toa
zna~i deka i golemata manifestacija pretstavuva sostaven del na
turisti~kiot proizvod {to go nudi toa mesto, region ili zemja.
I pokraj toa {to ova sé u{te ne zna~i deka odreden turist i
}e ja poseti manifestacijata, va`no e {to taa kako zaseben
proizvod i del na turisti~kiot proizvod na turisti~koto mesto,
region ili zemja, e stavena na raspolagawe kako na turistite koi
do{le specijalno za da ja posetat manifestacijata, taka i na
ostanatite potencijalni turisti-kupuva~i koi prestojuvaat ili
privremeno go posetuvaat mestoto i go koristat ( ili se spremni da
go koristat) raspolo`liviot turisti~ki proizvod ili samo nekoi
negovi komponenti.( Na primer, Svetskoto fudbalsko prvenstvo vo
Italija ‘90 god. e sostaven del na turisti~kiot proizvod na Italija,
regionite i gradovite vo koi se igraa oddelni natprevari, no toa ne
zna~i deka bilo del i od turisti~kiot proizvod na nekoj poedine~en
turist, koj mo`ebi samo bil vo toa vreme vo Italija no ne posetil
nitu eden natprevar).
Bidej}i marketing konceptot vo centarot na vnimanieto go
stava potro{uva~ot i negovite potrebi, vo teoretskite
razgleduvawa koi go definiraat proizvodot od gledi{te na
marketingot, prioritet se dava na gledaweto na turisti~kiot
proizvod od aspekt na potro{uva~ot-turistot.
Taka gledan proizvodot e odreden od turisti~kite potrebi , a
toa zna~i deka turisti~kiot proizvod opfa}a razli~ni pogodnosti,
dobra i uslugi koi gi zadovoluvaat turisti~kite potrebi na
kupuva~ite.
Vo taa smisla prifatliva e podelbata na turisti~kiot
proizvod na poedine~ni ( parcijalni) i integralni proizvodi {to ja

68 )
Koba{i} A. , Sene~i} J., cit. delo, str.91

86
vr{i J. Planina 69) i kade parcijalen proizvod pretstavuva onoj {to
go sozdava eden proizvoditel, a integralen, gledan od aspekt na
turistot e onoj proizvod {to e sostaven od nekolku poedine~ni
proizvodi koi gi sostavuva ( “montira”) turistot spored svoite
`elbi, za vreme na negovoto patuvawe i prestoj vo odredi{tata.
Spored J. Planina 70) integralniot turisti~ki proizvod kako
proizvod sostaven od nekolku poedine~ni proizvodi se javuva i od
gledi{te na odredeno podra~je na koe doa|a do zadovoluvawe na
`elbite na kupuva~ite.
Seto toa naveduva na toa deka golemata manifestacija e
sostaven del na integralniot turisti~ki proizvod na turistot
koj taa manifestacija ja posetil (“ montiral “ proizvod spored
svoite `elbi ), a od druga strana taa e i sostaven del na
integralniot turisti~ki proizvod na toa mesto, region ili zemja.
Taka na primer, ZOI Sarajevo ‘84 bile sostaven del na
integralniot turisti~ki proizvod na u~esnicite i posetitelite
koi ja posetile manifestacijata ili nejzini pooddelni pretstavi, a
bile i sostaven del na integralniot turisti~ki proizvod na gradot
Saraevo, Bosna i Hercegovina, a i toga{na Jugoslavija vo celina.
Me|utoa, manifestaciite, ne pretstavuvaat samo kulturen,
sportski, stopanski i sl. proizvod i vo vrska so turizmot
turisti~ki proizvod, tuku tie se i mediumski proizvod,odnosno
medium za pazarno komunicirawe koj go koristat razni subjekti za
svoja promocija.
Vo vrska so toa, Vukoni} B. 71) veli : “ Vo grupata na
turisti~kite propagandni mediumi mo`at da se vbrojat i saemite,
izlo`bite i manifestaciite. So pomo{ na tie mediumi se
vospostavuva kontakt so pazarot i so pomo{ na razni propagandni
sredstva se lansiraat propagandni poraki ”.
I ne samo toa. Istiot avtor ponataka dodava : “ Bidej}i,
u~estvoto na odredena organizacija na izlo`bata, saemot,
manifestacijata i sl. za nea e i propaganden akt, vo stru~nata
literatura tie mediumi ne retko se klasificiraat vo propagandni
sredstva “. 72)

69 )
Isto, str. 89
70 )
Spored Koba{i} A. i Sene~i} J., cit. delo, str 89
71 )
Vukoni} B., “ Turisti~ka propaganda “, [kolska Kwiga, Zagreb, 1973,
str.69
72 )
Isto, str. 69.

87
 Vo taa smisla, manifestaciite ( spored S. Petriwak i J.
Sudar stopanskite manifestacii 73)) pretstavuvaat i sredstvo za
propaganda na turizmot na doti~noto mesto, region i zemja kade
taa se odr`uva, na koe nie pove}e se zadr`uvame vo naslovot “
Indirektni ekonomski efekti-publicitet za mestoto,regionot i
zemjata “.
Vrz osnova na toa {to golemata manifestacija e turisti~ki
proizvod i ima specifi~nosti tipi~ni za eden takov proizvod,
nivniot marketin{ki koncept nu`no mora da nosi karakteristiki
na marketingot na nositelite na turisti~ka ponuda koj pak se
razlikuva od onoj na stopanskite proizvoditeli, no ima i nekoi
~isto svoi specifi~ni karakteristiki koi proizleguvaat od samata
priroda na proizvodot.

73 )
Petriwak S., Sudar J., “ Propagirawe turizma “, Vjesnik, Zagreb, 1979,
str. 225.

88
 Gl. IV. NEOPHODNOST OD PRIMENA NA MARKETIN[KI
PRIOD PRI ORGANIZIRAWETO I SPROVEDUVAWETO
NA GOLEMITE MANIFESTACII

Vo osnova celta na delovnata politika na organizatorot

na manifestacijata e ista so celta na bilo koe pretprijatie vo
ostanatite dejnosti. Organizatorite na manifestacii isto taka
nastojuvaat da privle~at {to pogolem broj kupuva~i (interesenti,
u~esnici) za svoite proizvodi i uslugi, da realiziraat {to pogo-
lema potro{uva~ka, kako bi so zadovoluvaweto na tie potrebi ost-
varile optimalni efekti.
Spored toa, i kaj organizatorite na manifestaciite kako
nositeli na proizvod (kulturen, sportski, stopanski i sl)
uspe{nosta vo raboteweto zavisi isto taka pred sé od sposobnosta
za negovo prilagoduvawe kon sovremenite barawa na pazarot i od
stepenot na zadovoluvawe na `elbite i potrebite na u~esnicite,
posetitelite/turistite i ostanatite kupuva~i.
Spored toa , i kaj nego e nu`no iznao|awe na adekvaten kon-
cept na delovnata politika koj }e ovozmo`i takvo rabotewe. Toa
se odnesuva kako na organizatorite na tradicionalni manifestacii
taka i na organizatorite na ednokratni manifestacii kaj koi isto
taka rezultatite i uspehot na manifestacijata zavisat od
soodvetniot koncept vo pripremaweto i izveduvaweto na samata
manifestacija.
Ottamu, marketin{kata koncepcija koja vo site dejnosti se
nalaga kako sovremena koncepcija so koja se postignuva maksimalno
zadovoluvawe na potrebite i `elbite na kupuva~ite / potro{uva~-
ite so istovremeno ostvaruvawe na maksimalni ekonomski i drugi
efekti nu`no se nalaga i kaj organizatorite na manifestaci-
ite.
Primenata na marketin{kiot koncept pri organiziraweto i
sproveduvaweto na golemite manifestacii, osven toa, naglasena e i
od specifi~nite karakteristiki na samata manifestacija kako
proizvod. Pokraj drugoto, toa se golemi i zna~ajni manifestacii

89
koi obi~no sobiraat mnogu u~esnici i posetiteli, so samoto toa
slo`eni se i za organizirawe, so golem broj razli~ni aktivnosti i
lu|e koi tie aktivnosti treba da gi izvr{at, anga`iraat ogromni
sredstva, a organizacioniot neuspeh bi zna~el sosema obratni
efekti od onie koi obi~no dobro organizirana i koncipirana
manifestacija gi nosi, taka {to seto toa ne dozvoluva bilo kakov
priod pri organiziraweto na golemite manifestacii. Posebno e
seto toa izrazeno kaj ednokratnite manifestacii ( voop{to ili
samo za mestoto) kade site tie slo`enosti i aktivnosti se javuvaat
po prv pat i seto se vr{i takare~i od nula.
Marketingot na manifestaciite, me|utoa, ima i odredeni
specifi~nosti vo odnos na marketingot na bilo koi drugi subjekti
i proizvodi, a posebno koga se raboti za najgolemite manifestacii.
Tie specifi~nosti proizleguvaat od samata specifi~nost na
manifestacijata kako proizvod i brojnite dejnosti i subjekti koi se
so nea na izvesen na~in vo vrska.
Vo sklop na toa , se javuva potrebata od skladno deluvawe i
koordinirawe na delovnata politika na organizatorot so poli-
tikite na dr`avata vo oblasta na manifestaciite, potoa poli-
tikite vo pooddelni oblasti ( kultura, sport, stopanstvo i sl.); so
delovnite politiki na drugite organizatori na manifestacii i
razni subjekti vo poedini oblasti, i osobeno kako nositel na turis-
ti~ka ponuda so turisti~kata politika i delovnite politiki na
ostanatite nositeli na turisti~kata ponuda.
Delovnata politika na organizatorot i turisti~kata
politika moraat da deluvaat skladno za da se stvorat uslovi vo koi
turisti~kata ponuda }e mo`e da postigne maksimalno povolni
rezultati.
Me|utoa, ovoj slo`en sistem na odnosi i interesi ja nalaga i
potrebata, od vodewe kako na marketin{ki aktivnosti na mikro
nivo taka i marketin{ki aktivnosti na makro nivo, a pro-
izleguva i potrebata za koordinacija na marketin{kite aktivnosti
kako po horizontala taka i po vertikala.

90
 1. Marketin{ki aktivnosti na mikro nivo

Organizatorot na golemata manifestacija ( bilo da e toa

nekoja ve}e formirana posebna organizacija ili nekoja institucija
i sl., ili pak organizacionen komitet, odbor ili drugo ) treba da gi
ostvaruva marketin{kite aktivnosti kontinuirano vo tekot
na svoeto rabotewe ( odnosno, za vreme od koga e formiran
komitetot i sl.) sozdavaj}i na toj na~in sopstven marketin{ki de-
loven sistem.
Za da se ostvari integralno deluvawe na marketingot, or-
ganizatorot na manifestacijata mora da gi ostvaruva site mar-
ketin{ki aktivnosti.
Me|utoa, konkretnoto ostvaruvawe na marketin{kite
funkcii i aktivnosti, organizatorot na manifestacijata mo`e da
gi ostvaruva :
-neposredno sam,
-posredno, so pomo{ na razni profesionalni institucii,
ili
-kombinirano.
Koj na~in }e bide zastapen zavisi od niza okolnosti i fak-
tori. Me|utoa, presudno vlijanie ima vidot i formata na mani-
festacijata od {to zavisi najpove}e i obemot na rabotite, a i
nejzinata organizaciona postavenost i na~inot na ostvaruvawe na
marketin{kite funkcii i aktivnosti.
Taka na primer, ako e toa tradicionalna manifestacija
koja se odr`uva vo edno mesto, sekako deka organizatorot pove}e od
aktivnostite }e gi izvr{uva sam ( neposredno), odnosno, delumno
koristej}i i specijalizirani institucii i organizacii ili
anga`iraj}i odredeni stru~waci od pooddelni oblasti (kombini-
rano). Me|utoa, ako se raboti za ednokratna manifestacija, aktiv-
nostite mo`at vo celost da se doverat na specijalizirani organi-
zacii ( edna ili pove}e). Takvi se na primer, kaj kongresnite mani-
festacii, kongresnite biroa.
Vsu{nost, retko koj organizator na edna golema mani-
festacija gi vr{i marketin{kite funkcii i aktivnosti vo celost
sam. No site aktivnosti moraat da se ostvaruvaat (bez ogled dali
tie se ostvaruvaat kaj organizatorot ili kaj specijalizirani or-
ganizacii i institucii) so cel da se ostvari integralno deluvawe
na marketingot. Samo na toj na~in, kako rezultat na uspe{nata

91
primena na marketin{kiot koncept, mo`no e ostvaruvawe na
uspe{na organizacija na edna golema manifestacija.
Me|utoa, ostvaruvaj}i gi marketin{kite aktivnosti, or-
ganizatorot mora da gi zeme vo predvid i site merki na
op{testvenata politika koja se odnesuva na :
-oblasta na manifestaciite voop{to,
-oblasta na koja pripa|a sodr`inata na manifestaci-
jata,
-merkite na op{testvenata zaednica vo razni oblasti i
osobeno
-merkite na op{testvenata politika koi se odnesuvaat
na turizmot.
Zemjite obi~no vodat odredena politika vo vrska so mani-
festaciite kaja se odnesuva kako na vidovite manifestacii koi
mo`at da se organiziraat, subjektite koi mo`at da gi organiziraat,
na~inite na organizirawe, na~inite i izvorite na finansirawe
itn. i mestoto i ulogata na op{testvenata zaednica vo toj domen. Vo
vrska so najgolemite manifestacii, (Ol. igri i sl.) koga zemjata }e
ja dobie kandidaturata, ~esto se donesuvaat i posebni zakonski
propisi kade site tie pra{awa se konkretno i popodrobno reguli-
rani. Organizatorot ( Komitetot i sl.) vo ostvaruvaweto na svoite
marketin{ki aktivnosti mora da gi zeme vo predvid pred se ovie
merki na op{testvenata zaednica.
Organizatorot mora da gi zeme vo predvid i merkite na
zdru`enijata i zaednicite na pooddelni vidovi manifestacii, a
i niza drugi merki i akcii na op{testvoto koi ja so~inuvaat
op{testvenata sredina t.e. okolinata vo koja se razviva marketin-
got na manifestacijata kade sekako najzna~ajni se merkite vo obla-
sta na koja pripa|a sodr`inata na manifestacijata (kultura, sport
i sl.).
Marketin{kite postapki na organizatorot na manifestaci-
jata, se prilagoduvaat i na merkite na op{testvenata zaednica vo
drugite oblasti. Taka, toa se merkite od podra~jeto na fiskalnata
politika i razni dr`avni intervencii koi }e vlijaat na cenite i
politikata na cenite (posebno za vreme na pripremaweto,
izgradbata na objektite i samoto odr`uvawe na golemata
manifestacija ), potoa, dano~nite olesnuvawa, kontrolata vrz
cenite itn.; merkite na finansiskata politika (raspolo`livosta so
investicioni sredstva, uslovi na kreditirawe, stimulacii za
investitorite itn.).
Pokraj toa, sproveduvaj}i gi marketin{kite aktivnosti or-
ganizatorot mora da gi zeme vo predvid i site merki na

92
op{testvenata politika koja se odnesuva na turizmot, bidej}i
golemata manifestacija e i turisti~ki proizvod. Site tie merki
koi se odnesuvaat na nositelite na turisti~kata ponuda imaat
odredeno zna~ewe i vlijanie i na marketin{kata politika i
raboteweto na organizatorot.
Vo zavisnost od tipot i vidot na manifestacijata,
organizatorot mora da gi zeme vo predvid i nekoi me|unarodni
merki, normi i propisi na pooddelni institucii, organi i
zdru`enija od me|unaroden karakter kako {to se Me|unarodniot
olimpiski komitet, FIFA i dr.

2. Marketin{ki aktivnosti na makro nivo

Pokraj odredeni merki na po{irokata op{testvena zaednica

vo oddelni oblasti ili merki, propisi i sl. na zdru`enija
(nacionalni i me|unarodni ), a koi organizatorot mora da gi zeme vo
predvid pri koncipiraweto i ostvaruvaweto na svoite mar-
ketin{ki aktivnosti , vo slu~ajot na manifestaciite, se javuvaat
i odredeni specifi~ni marketin{ki aktivnosti koi se
izvr{uvaat na po{irok plan.
Ovie aktivnosti, se javuvaat na nivo na lokalnite, region-
alnite, nacionalnite i me|unarodnite organi, organizacii i
zdru`enija.
Taka na primer, so kreiraweto i sproveduvaweto na
merkite na op{testvenata politika vo oblasta na kulturata,
sportot, stopanstvoto, naukata i sl. odredeni organi,
organizacii, ustanovi i institucii u~estvuvaat vo ostvaruvaweto
na odredeni marketin{ki aktivnosti i funkcii na nivo na zemjata
ili odredena regija, a koi se vo vrska so manifestacijata (na pr.
odredeni aktivnosti na promocija na kulturata ili podob-
last na kulturata, primer filmot, a vo pra{awe e nekoja filmska
manifestacija i sl.).
Isto taka, bidej}i manifestacijata e i turisti~ki proizvod,
vo ostvaruvaweto na odredeni marketin{ki aktivnosti i funkcii
na makro nivo u~estvuvaat i organi, organizacii, ustanovi i in-
stitucii koi gi kreiraat i gi sproveduvaat merkite na
op{testvenata politika vo oblasta na turizmot osobeno ak-
tivnostite od podra~jeto na istra`uvaweto na turisti~kiot pazar i
promocijata na turisti~kata ponuda.

93
 Me|utoa, op{testvenata politika voop{to i vo tie ramki
turisti~kata politika, moraat da zazemat poseben stav kon golemite
manifestacii, kako za onie koi kontinuirano se odr`uvaat, taka
posebno ako se raboti za golemi manifestacii kako {to se
Olimpiskite igri, Svetskite fudbalski prvenstva ili EKSPO
izlo`bite.
Vo tie slu~ai, nekoi od spomenatite merki i aktivnosti do-
bivaat posebno mesto i zna~ewe. Isto taka, i anga`manot na
dr`avnite organi, ustanovi i institucii vo sproveduvaweto na ovie
merki, a i odredeni aktivnosti, e posebno potencirano okolu
organiziraweto i finansiraweto na manifestacijata itn.
Odredeni marketin{ki aktivnosti se izvr{uvaat i na
nivo na zdru`enija na oddelni vidovi manifestacii, a koi mo`at
da bidat kako nacionalni taka i me|unarodni ( na pr. Zdru`enie na
muzi~kite festivali).
No , ne samo zdru`enijata i nivnite organi , tuku i odredeni
drugi me|unarodni organi, organizacii i institucii
u~estvuvaat vo ostvaruvaweto na odredeni marketin{ki funk-
cii i aktivnosti vo vrska so odredeni golemi manifestacii, {to
zavisi povtorno od vidot i formata na manifestacijata. I tie
kreiraat i sproveduvaat odredeni merki vo ramkite na svoite
nadle`nosti , so {to i u~estvuvaat vo ostvaruvaweto na odredeni
marketin{ki funkcii na doti~nata manifestacija.

3. Horizontalen i vertikalen sistem na vrski

na marketingot na golemite manifestacii

I pokraj toa {to marketingot na golemite manifestacii

glavno se gradi kaj organizatorot na manifestacijata, zaradi ve}e
spomenatata povrzanost pome|u delovnata politika na organizato-
rot i politikite na op{testvenata zaednica vo odredeni oblasti i
delovnite politiki na raznite subjekti, nu`no se uka`uva potre-
bata od uskladuvawe i koordinirawe na ovie politiki.
Osven toa, bidej}i odredeni marketin{ki aktivnosti se
ostvaruvaat i na mnogu po{iroko nivo i vo ramki na razni nacio-
nalni i me|unarodni organi, organizacii, asocijacii i institucii,
marketing konceptot na organizatorot ne mo`e integralno da se
ostvari samo vo ramkite na nositelot na golemata manifestacija i
ostanatite poedine~ni nositeli na razni delovni politiki, ako
seto toa ne se povrze na razni nivoa.

94
 Nekoordiniraweto na aktivnostite ne }e ovozmo`i ost-
varuvawe na optimalen interes i optimalna korist.
Vo toj pogled odredena koordinativna uloga imaat sood-
vetni institucii.
Za organizatorot na manifestacijata, kako nositel na odre-
den proizvod, vo taa smisla bi trebalo da bidat zna~ajni pred se
instituciite koi se vospostavuvaat na razni nivoa , a zaradi
pocelosna koordinacija pome|u marketingot na nositelite na
ponudata ( vo oblasta na kulturata, sportot, stopanstvoto i
sl.) so akciite na nositelite na politikite vo oddelni oblasti
( kultura, sport, stopanstvo i sl.). Ovie institucii treba da
imaat konkretni zada~i vo procesot na koordinativnoto
ostvaruvawe na dvete politiki ( delovnite i politikata na
op{testvoto).
Vo ovoj sistem na institucii se vklu~uva i sistemot na in-
stitucii koi imaat koordinativna uloga vo oblasta na turiz-
mot, a koi se zna~ajni za organizatorot na manifestacijata kako
nositel na turisti~kata ponuda.
Takva uloga dobivaat i instituciite od drugite oblasti
kako {to e ekologijata, socijalnite ustanovi i institucii i
dr.
Koga stanuva zbor za golemite manifestacii, koordinativna
uloga i u~estvo vo kreiraweto i sproveduvaweto imaat i odredeni
me|unarodni organi, organizacii, ustanovi i insitucii od od-
delni oblasti.
Koordinacijata vo aktivnostite mora da postoi i po hori-
zontala i po vertikala i toa kako pome|u organizatorite na
isti ili razli~ni manifestacii, taka i pome|u organizatorite
i pred se drugite nositeli na turisti~kata ponuda.
Na takov na~in se ostvaruvaat i odredeni vrski na horizon-
talno nivo. Taka na primer, evropskite festivali vo svoj li~en
interes i interes na publikata rabotat mnogu neposredno,
zaedni~ki sorabotuvaat, se pomagaat i go unapreduvaat svoeto
rabotewe. Osven bilateralna sorabotka, tie ostvaruvaat i niza
zaedni~ki aktivnosti na po{irok plan. 74)
Horizontalniot i vertikalniot sistem na vrski pridonesuva
za razvitokot na eden koordinativen marketing kako vo pogled na
efikasnoto organizirawe i sproveduvawe na golemite
manifestacii, taka i vo pogled na unapreduvawe na odredeni

74 )
“ Festivals ‘91 “ - European Association of Music festivals, Geneve, 1991,str.2.

95
dejnosti na koi mu pripa|a sodr`inata na manifestacijata i vo
ramki na toa na turizmot kako posebna dejnost.
So povrzuvawe na aktivnostite na organizatorot na
manifestacijata so aktivnostite na drugite organizatori na
manifestaciite i razli~nite nositeli na turisti~kata
ponuda, potoa raznite organi, organizacii, institucii i drugi
organizmi od pove}e oblasti i na razni nivoa, se sozdava eden
sistem na zaedni~ko dejstvuvawe kon pazarot, {to e zna~ajna
pretpostavka za uspeh na golemata manifestacija.

96
 Gl. V. PAZAROT NA GOLEMITE MANIFESTACII I
KARAKTERISTIKI NA NEGOVATA PONUDA I
POBARUVA^KA

I na pazarot na golemite manifestacii, odnosno,

manifestacioniot turizam, koj proizleguva od niv, se ostvaruva
kontakt pome|u ponuduva~ite i pobaruva~ite.
Me|utoa, pazarot na golemite manifestacii mo`eme da go
posmatrame od razni aspekti {to vo izvesna merka pretstavuva
negova specifi~nost.
Vo eden slu~aj, toa e kontakt koga organizatorite na
manifestaciite se javuvaat na stranata na pobaruva~kata baraj}i
objekti i drugi uslugi, a od druga strana manifestaciono
turisti~kata ponuda nudej}i objekti i drugi uslugi na
organizatorot, u~esnicite i posetitelite ( makro aspekt).
Vo drugiot slu~aj, toa e kontakt koga organizatorot na
manifestacijata se javuva na stranata na zbirnata manifestaciono-
turisti~ka ponuda nudej}i go svojot proizvod zaedno so ostanatata
turisti~ka ponuda na posetitelite na manifestacijata. Ovoj vtor
slu~aj, me|utoa, mo`e da bide posmatran i od makro i od mikro as-
pekt. Od mikro aspekt e koga se raboti za pazarot na konkretna
manifestacija, odnosno, konkretna manifestaciono turisti~ka
ponuda i konkretna manifestaciono-turisti~ka pobaruva~ka. Od
makro aspekt, e koga se raboti za brojni manifestacii vo svetot i
nivnite manifestaciono-turisti~ki ponudi, nasproti zbirnata
( vkupna ) manifestaciono-turisti~ka pobaruva~ka na posetite-
lite i drugite korisnici na manifestacijata.
Od dosega{nite izlagawa mo`e{e da se uo~at nekoi za-
bele{ki po odnos na oddelni pra{awa kako od makro, taka i od
mikro aspektot. Vo ponatamo{nite izlagawa, me|utoa, pred se po-
detalno }e se zadr`ime na mikro aspektot na manifestacioniot
pazar, pri {to dosta fakti }e bidat dopreni i po odnos na
ostanatite aspekti na manifestacioniot pazar.

97
 Osven toa, sogleduvaj}i go mikro aspektot na manifestacio-
niot pazar, odnosno, komponentite na manifestaciono-turisti~-
kata ponuda i manifestaciono-turisti~kata pobaruva~ka na edna
manifestacija, }e bidat sogledani, pokraj turisti~kata poba-
ruva~ka, odnosno turisti~kiot promet i potro{uva~ka kako
eden od efektite na golemite manifestacii i ostanatite brojni
efekti koi gi sledat vakvite nastani.

1. Manifestaciono-turisti~ka ponuda

Za potrebite na odr`uvawe na edna golema manifestacija,

mestata ( regionite) vo koi tie se odr`uvaat, osnovaat ili priv-
lekuvaat, treba da raspolagaat so adekvatni objekti, so potrebnite
tehni~ki instalacii, slu`bi itn., potoa so odredeni hotelski
kapaciteti kako na najdobar na~in bi obezbedile smestuvawe na
u~esnicite i posetitelite, so dovolni soobra}ajni sredstva po
kvalitet i kapacitet, mo`nosti za kvalitetna razonoda na
u~esnicite i posetitelite itn.
Kako {to se gleda, ponudata na mestoto ( regionot) treba
pokraj standardnite turisti~ki potrebi da zadovoluva i odredeni
specifi~ni potrebi, a site i na odredeno povisoko nivo.
Toa doa|a ottamu {to za odr`uvawe na edna golema mani-
festacija ( za pripremite, samoto odr`uvawe ,zatvoraweto i seto
ona {to e vo vrska so odvivaweto na rabotniot del na manifestaci-
jata) potrebna e specifi~na ponuda koja mo`eme da ja nare~eme
u{te i manifestaciona ponuda ili manifestaciono-turisti~ka
ponuda vo potesna smisla na zborot.
Ako na toj del na ponudata ja dodademe i ostanatata ponuda
koja {to slu`i za zadovoluvawe na site drugi potrebi na u~esnicite
i posetitelite, toga{ mo`eme da zboruvame i za manifestaciono-
turisti~ka ponuda vo po{iroka smisla na zborot.
Spored toa, bez ogled dali organizatorot poseduva izvesni
objekti i drugi potrebni slu`bi ili objektite gi iznajmuva,ili niv
mu gi otstapuva op{testvenata zaednica ili nekoj drug kako svoe
u~estvo vo organiziraweto i sproveduvaweto na manifestacijata,
mo`eme voop{teno da re~eme deka pod poimot manifestaciono-
turisti~ka ponuda ja podrazbirame onaa koli~ina na mani-
festaciono turisti~ki dobra i uslugi koja stoi na raspolagawe
i se saka da se prodade na organizatorite, nivnite u~esnici i
posetiteli po odredeni ceni ili po odreden kurs.

98
 1.1. Manifestaciono-turisti~ka ponuda
vo potesna smisla na zborot

Ovoj del na manifestaciono-turisti~kata ponuda se odnesuva

na rabotniot del na golemata manifestacija i gi opfa}a site
vidovi objekti i razni uslu`ni slu`bi koi go ovozmo`uvaat nor-
malnoto odvivawe na manifestacijata.
Vo ovoj del se sodr`ani niza uslugi ~ija cena zavisi od
mestopolo`bata, kvalitetot, funkcionalnosta, estetskoto obliku-
vawe na objektite, ostanatite nivni osobini, pomo{nite prostorii,
tehni~kata opremenost itn.
Nivoto na ovaa ponuda ima posebno zna~ewe vo privleku-
vaweto na odredeni manifestacii vo edno mesto ili region.
Oblikot i goleminata na ovaa ponuda treba da bide vo so-
glasnost so turisti~kata infrastruktura vo mestoto ( regionot),
odnosno, objektite za odr`uvawe na golemata manifestacija moraat
da bidat uskladeni so objektite za smestuvawe, ishrana, trgovija i
sl.
Ovoj del od manifestaciono-turisti~kata ponuda mo`e da se
podeli na prostori ( objekti) za odr`uvawe i manifestaciono
uslu`ni slu`bi.

1.1.1. Prostori ( objekti ) za odr`uvawe na manifestacija

Objektite ( prostorite ) za odr`uvawe na golemite

manifestacii mo`at da bidat izgradeni od porano ili se gradat
novi za potrebite na aktuelnata manifestacija. I novite objekti
potoa ostanuvaat kako nasledstvo koe }e se koristi za potrebite na
naselenieto, a pome|u drugoto i za organizirawe na drugi mani-
festacii. ^esto pati so svojata golemina, na~inot na izvedba,
oblikot i sl. objektite slu`at i kako posebni turisti~ki atrak-
tivnosti.
Novite objekti ili podobruvawata na postojnite, zaedno so
podobruvawata na vkupnata infrastruktura napraveni po povod
manifestacijata, naj~esto se vo vrska so pozitivnite fizi~ki
( ekolo{ki ) vlijanija i efekti na edna golema manifestacija za
mestoto/regionot i zemjata.
Razni manifestacii, me|utoa imaat i razli~ni barawa vo
pogled na brojot i vidovite objekti vo koi se odr`uvaat.

99
 Taka na primer, golemite kulturni manifestacii mo`at da
se odr`uvaat bilo na otvoreni prostori (Vudstok, Karneval vo Rio),
bilo vo zatvoreni prostori ili pak nekoi pretstavi od
manifestacijata na otvoreni , a nekoi vo zatvoreni prostori ( na
pr. nekoi muzi~ki festivali).
Zatvorenite prostori za potrebite na kulturnite mani-
festacii mo`at da bidat : gradski sali, gradski ku}i, teatarski i
operski ku}i, gradski kulturni, umetni~ki i drugi centri, sali za
razni celi, adaptacii na kulturno-istoriski spomenici, potoa
kongresni centri i centri za konferencii, adaptacii vo hoteli itn.
Pove}eto od ovie objekti me|utoa, se koristat i za site
drugi vidovi manifestacii ( nau~ni, politi~ki, stopanski i sl.) a
koi se naj~esto vo oblik na sostanoci, konferencii, kongresi i
razni drugi vidovi sobiri.
Od druga strana, za potrebite na kulturnite manifestacii,
~esto slu`at i razni sportski objekti, saemski prostori i sl.
Sportskite manifestacii isto taka mo`at da se odr`uvaat
nekoi od niv na otvoreno, a nekoi vo zatvoreni objekti. Za nekoi
sportski manifestacii potrebni se pomalku izgradeni objekti
(kako {to e na primer trkata Sao Silvester, koja se odr`uva na ot-
voreno i po ulicite na gradot Sao Paolo, potoa velosipedskata trka
“ Tour d’France “ i nekoi drugi manifestacii , pa duri i
”formila 1 “ vo Monako se vozi po gradskite ulici na Monako itn.).

100
 [ema 6 . Objekti za odr`uvawe na pooddelni vidovi manifestacii

kulturni sportski stopanski politi~ki nau~ni

-otvoreni i zat- -otvoreni prostori -za stopanski ma- -za politi~kite -za nau~nite ma-
voreni prostori na kopno, vo voda i nifestacii vo manifestacii nifestacii vo
vo vozduh oblik na razni vo oblik na raz- oblik na razni
(gradski sali, vidovi sobiri :po- ni vidovi sobi- vidovi sobiri :
gradski kultur- -zatvoreni prostori golem del objekti ri : pogolem del pogolem del od
ni,umetni~ki i kako i kaj kultur- objekti kako i objektite kako
dr. centri,sali (fudbalski stadi- nite manifesta - kaj kulturnite i kaj kulturnite
za razni celi, dioni,sportski cii. manifestacii manifestaci
teatarski i sali,teniski kom-
operski ku}i, pleksi,regatni pate-
kongresni cen- ki,pateki za alpski -saemski prostori, -na otvoreno -za izlo`bi,de-
tri i centri za i nordiski disci - otvoreni i zatvo- monstracii i
konferencii, plini, pisti za br- reni izlo`beni sl. : otvoreni
adaptacii vo ho- zo lizgawe itn. prostori ( sali - i zatvoreni
teli,razni sport- paviljoni i sl.) izlo`beni
ski objekti,saem- prostori
ski prostori,
adaptacii vo kul-
turni,istoriski
i dr. vidovi spo-
menici i sl.)

101
 Me|utoa, za pove}eto sportski golemi manifestacii 75),
potrebni se vo zavisnost od vidot na sportot-ovite i posebni
specifi~ni objekti. Taka na primer, fudbalot bara stadioni so
odredeni dimenzii, sedi{ta, tehni~ka opremenost i sl., potoa
manifestaciite so zimski sportovi (pr. Zimskite olimpiski igri),
baraat pateki za skijawe, slalom, veleslalom, skokalnici, sali so
mraz, pateki za bob, stadioni za brzo lizgawe itn., tenisot bara
specijalni teniski igrali{ta, pliva~kite sportovi isto taka
posebni prostori i objekti, avtomobilizmot posebni trka~ki
pateki itn. itn. Golemite manifestacii ( LOI, ZOI, Sv.fud.pr.)
koi vo sebe vklu~uvaat natprevari vo pove}e sportski disciplini
baraat i pove}e razli~ni objekti zaedno, odnosno, eden cel kom-
pleks na golemi i skapi sportski objekti . 76 )
I za odr`uvawe na stopanskite, a i nekoi formi od
politi~kite i nau~nite manifestacii potrebni se golemi kvadra-
turi, isto taka specijalno pripremeni i opremeni objekti. Taka, za
stopanskite, a i nau~nite vo forma na izlo`bi na primer, potrebni
se bilo zatvoreni prostori ( sali ) bilo pak otvoreni prostori ili
nivna kombinacija, no vo sekoj slu~aj posebno pripremeni i
opremeni za takvi nameni. Voobi~aeno e isto taka, temata na
golemite saemi i izlo`bi vizuelno da se zajaknuva so nekoi
arhitektonski sredstva koi go simboliziraat gradot vo koj se
odr`uvaat ili samata tema i koi kako i samite objekti slu`at kako
odredeni turisti~ki atraktivnosti. 77)

75 )
Za ZOI Saraevo ‘84 izgradeni se niza specijalni objekti na Bela{nica,
Jahorina, Igman, Trebevi}, (pateki za alpski i nordiski disciplini,
biatlon i skokovi, pateki za bob i skijawe), potoa sportskiot centar “
Skenderija “ ( sala so mraz), “ Zetra” ( sala so mraz, pista za brzo lizgawe)
itn.
76 )
Za potrebite na Univerzijadata vo Zagreb ‘ 87 god. na primer, za
natprevarite vo 12 sportovi bilo potrebno da se osposobat 41 sala, 23
otvoreni tereni, 3 stadioni, 5 bazeni, 4 teniski kompleksi i 1 regatna
pateka.
77 )
Taka e na primer i so Ajfelovata kula, konstruirana 1889 god. po povod
Svetskiot saem vo Pariz, potoa so Svemirskata igla ( Space Needle) vo
Sietl, Energetskata kula ( Energy Tower) vo Noksvil, a vo Sevilja po povod
izlo`bata EKSPO ‘92 koja se poklopuva{e so proslavata na 5oo-
godi{ninata od patuvaweto na Kolumbo vo Amerika, izgradeni bea niza
objekti koi bea oblikuvani taka da potsetuvaat na kolumboviot brod.

102
 Golemite manifestacii od I red ( LOI,ZOI,Sv. fud. pr., i
EKSPO izlo`bite) se izdvojuvaat od site ostanati manifestacii
po toa {to baraat pogolem broj golemi i skapi objekti za odvivawe
na nivniot raboten del ( LOI- razni stadioni i igrali{ta za razni
sportovi, ZOI- isto taka, Sv. fudbalsko prvenstvo - pove}e dobro
uredeni stadioni so odreden kapacitet, Svetskite izlo`bi- golemi
kvadraturi pokrien i otvoren izlo`ben prostor) taka {to mo`e da
se re~e deka se toa kompleksni manifestacii vo pogled na
potrebnite objekti, {to zna~i deka voedno baraat i ogromni fi-
nansiski sredstva od organizatorot za izgradba ili adaptacija na
takvi objekti, a koi sredstva sekoja zemja ne e vo mo`nost da gi
obezbedi. 78)
Toa pridonesuva da ne mo`e sekoja zemja da se javi kako or-
ganizator na vakvi manifestacii ( ne samo zaradi prirodnite i
klimatskite uslovi kaj ZOI ) tuku i zaradi kapitalot potreben za
investirawe. Tokmu toa e i edna od pri~inite poradi koi pood-
delni manifestacii se odr`uvaat i po vtor i po tret pat vo ista
zemja, obi~no razviena .
Tro{ocite za izgradba na objektite se obi~no glavna i
najgolema stavka vo vkupnite tro{oci okolu organiziraweto na
golemite manifestacii, osobeno dokolku tie se gradat kako novi.
Toa se gleda i od tabelata 25 kade e prika`ano u~estvoto na inves-
ticiite vo izgradbata na objekti neposredno potrebni za izvedu-
vawe na manifestacijata.

Tabela 25. U~estvo na investiciite za izgradba na objekti vo

vkupnite tro{oci
vo %
manifestacija u~estvo

- ZOI Saraevo ‘84 67,45

- ZOI Kalgari ‘88 65,03
- ZOI Insbruk ‘76 84,90
- LOI Seul ‘88 45,00

Vo svetot postojat i odredeni nastojuvawa da se definiraat

prostorite za odr`uvawe na oddelni golemi manifestacii, odnosno,
tipovite objekti vo koi tie }e se odr`uvaat .

78 )
Armstrong vrz osnova na 30 objekti presmetal prose~na vrednost po
objekt od 146 milioni dolari .

103
 Vo sklad so toa, se nastojuva i da se normiraat odredeni ele-
menti na funkcionalnosta, komforot i sigurnosta vo tie ob-
jekti. Za nekoi golemi manifestacii, odnosno, za odvivawe na niv-
niot raboten del, postojat i strogo propi{ani pravila i normi vo
vrska so dimenziite, izgledot, tehni~kata opremenost, sigurnosta na
objektite i vo niv, brojot na sedi{tata itn. ( {to e naj~est slu~aj
kaj sportskite manifestacii, a od strana na nadle`ni me|unarodni
sportski asocijacii i organizacii).
Vakvi nastojuvawa ima i kaj objektite koi slu`at za mani-
festaciite vo forma na sostanoci, konferencii, kongresi i sl., a
slu`at i za odredeni kulturno-zabavni i umetni~ki manifestacii
itn. Taka na primer, British Tourist Authority 79) so u{te nekoi insti-
tucii vo Britanija izdal “ Prepora~livi minimalni barawa za
kongresnite kapaciteti “ ( Recomended minimum Requirements for
Conference Facilities“), vo koi se normiraat site glavni potrebni
tehni~ki elementi pri izgradbata na kongresnite kapaciteti. Tuka
se opfateni : neto povr{inata za sedewe, ventilacijata, greeweto,
strujata, osvetluvaweto, zvu~nosta, protivpo`arnite merki, plat-
formi za govornicite, garderobi, ozvu~uvawe, vlezovi-izlezi,
potrebnata sitna oprema i sl.
Za potrebite na golemata manifestacija, eden vakov objekt, a
i drugite objekti vo koi tie se odr`uvaat, pokraj navedenoto bi
trebalo da bidat proprateni i so adekvatni turisti~ko-informa-
tivni biroa, banki i menuva~nici, patni~ki agencii, po{ti, pro-
davnici,barovi,restorani, pres-konferenciski sali, parkinzi,
izlo`beni prostorii itn.
Nekoi golemi manifestacii ( kako na pr. kulturni,sportski
i dr. ) ne moraat da se odr`uvaat samo vo eden objekt,stadion,sala i
sl. Pooddelni priredbi mo`at da se odr`uvaat i vo drugi objekti vo
mestoto, pa duri i vo drugi mesta, vo koj slu~aj se raboti za
manifestaciona ponuda ne samo na mestoto tuku i regionot ili
zemjata vo celina. Taka na primer, natprevarite na Univerzijadata
vo Zagreb ‘87, koi se odr`uvaa vo ve}e spomenatite objekti, se
nao|aaat ne samo vo Zagreb tuku i vo deset drugi gradovi na Repub-
lika Hrvatska, ili Svetskoto fudbalsko prvenstvo vo Italija ‘90,
~ii utakmici se igraa osven vo Rim, u{te vo edinaeset drugi gradovi
{irum Italija itn.
Ne navleguvaj}i podlaboko vo strukturata na objektite za
sekoj poedine~en vid golemi manifestacii, treba da se re~e deka vo
sekoj slu~aj potrebno e da se definira soodvetna ponuda kako na

79 )
Frani} A., cit. delo , str. 135

104
prostor, taka i na negova tehni~ka opremenost i funkcionalnost.
Na toj na~in se ovozmo`uva i definirawe i oblikuvawe na toj del
od specifi~nata manifestaciona ponuda.
Vistina e me|utoa i toa deka pred organizatorot na gole-
mata manifestacija se postavuvaat sekoga{ novi barawa vo pogled
na funkcionalnosta na objektite, a i vo pogled na nivnata tehni~ka
opremenost.
Za odvivawe na rabotniot del na manifestacijata, me|utoa ne
se dovolni samo objekti. Ovozmo`uvawe na rabotni uslovi, pokraj
soodvetno definiraniot prostor vo tehni~ka i funkcionalna
smisla, podrazbira i razna druga tehnika, organizacija i kadri
koi se potrebni za edna manifestacija da se odr`i i da gi ima site
uslovi za rabota.
Organizatorot na manifestacijata, pri seto toa, vo
zna~itelna merka gi koristi i manifestaciono-uslu`nite
slu`bi {to mu stojat na raspolagawe.

1.1.2. Manifestaciono-uslu`ni slu`bi

Postojat brojni slu`bi koi se specijalizirani za davawe

niza uslugi, pa vo toj pogled i na organizatorite na golemite
manifestacii.
Ve}e afirmirani manifestaciono-turisti~ki mesta, a i go-
lemite gradovi raspolagaat so site tie slu`bi koi davaj}i im na
organizatorite na manifestacii {to pove}e razni uslugi pretsta-
vuvaat va`en faktor vo kompleksot na manifestacionata ponuda.
Ovdeka bi trebalo da se spomenat pred sé raznite
specijalizirani organizacii i institucii, odnosno, slu`bi za
davawe stru~no-intelektualni i administrativni uslugi i
razni slu`bi koi pru`aat tehni~ka pomo{ od sekakov vid, a so cel
za podgotovka na objektite za nesmetano odvivawe na odredeni
manifestacii. Isto taka, treba da se spomenat i slu`bite koi gi
spomenuva i A. Frani} 80) govorej}i za me|unarodniot kongresen
turizam, a toa se : uslu`ni biroa, informativni biroa,
zdru`enija na turisti~ki vodi~i, zdru`enija na preveduva~i
itn.
-[to se odnesuva do specijaliziranite organizacii za
pooddelni oblasti ( na pr. propaganda) ili pak anga`iraweto na

80 )
Frani} A. , cit. delo, str. 137

105
oddelni stru~waci, vo porane{nite izlagawa ve}e iznesovme deka
vo sproveduvaweto na marketingot organizatorot se koristi i so
uslugi na takvi organizacii ili poedinci.
- Osven toa, organizatorot, za tehni~ko opremuvawe na ob-
jektite i nepre~eno odvivawe na manifestacijata anga`ira razni
vidovi slu`bi koi pru`aat takvi uslugi ( na pr. ozvu~uvawe,
signalizacija, opremuvawe na enterierot, izrabotka i monta`a na
{tandovi i sl.).
- Isto taka, organizatorot se koristi i so uslugite na razni
pe~atarski organizacii zaradi izrabotka na pokani, programi,
pofalnici, priznanici, potoa organizacii koi izrabotuvaat
zna~ki, amblemi , medali itn.
- Organizatorot gi koristi i uslugite na site komunalni
pretprijatija,potoa PTT, trgovijata i sl.
- Uslu`nite biroa, mo`at da davaat edna ili pove}e uslugi.
Za potrebite na kongresniot turizam, tie mo`at da gi pru`aat
skoro site raboti okolu pripremite za odr`uvawe na manifestaci-
jata ( sostanokot, sobirot i sl.). Tuka, spored spomenatiot avtor,
spa|aat rabotite okolu obezbeduvaweto na prostorii,rezervacii
na hotelski sobi, pe~atewe na programi, izrabotka na zna~ki,
vodewe na finansiski raboti, izrabotka na plan na rabota, davawe
tehni~ki lica, organizacija na poseti na industriski i drugi or-
ganizacii i institucii za u~esnicite, izleti i sl. Uslu`nite biroa
na toj na~in go osloboduvaat organizatorot na sobirot od golem broj
raboti i podrobnosti okolu odr`uvaweto na sobirot, a i stru~no ja
izvr{uvaat rabotata.
Sekako deka odredeni uslugi od ovie biroa mo`at da koris-
tat i organizatorite na bilo koja manifestacija.
-Informativni biroa se specijalizirani oddeli vo mestoto
ili vo ramkite na slu`benite i poluslu`benite turisti~ki
organizacii, koi pred sé im davaat informacii na organizatorite
na sobirite bez nekoi prihodi.
- Zdru`enijata na turisti~kite vodi~i, gi sobiraat
profesionalnite turisti~ki vodi~i i za potrebite na organizato-
rot na golemata manifestacija pru`aat uslugi na vodewe na
u~esnicite.
- Golemite manifestacii, isto taka imaat potreba od koris-
tewe na uslugite na profesionalnite preveduva~i koi prete`no na
golemite nau~ni i politi~ki manifestacii gi preveduvaat
izlagawata i diskusiite na u~esnicite.
- Posebni oddeli vo pogolemite patni~ki agencii mo`at da

106
izvr{uvaat bilo samo odredeni aktivnosti, bilo pak
celokupnata organizacija na nekoi manifestacii.
- A. Frani} 81) naveduva i brojni drugi biroa, kancelarii,
pretstavni{tva na golemite hotelski sistemi, na aviokompanii, na
`eleznici , na turisti~kite agencii vo zemjata, na ministerstva i
sli~ni kancelarii koi rabotat na davawe uslugi na organizatorite
i u~esnicite na me|unarodnite sobiri. Soodvetno na toa, sekako
deka site ovie kategorii mo`at da im gi davaat svoite uslugi i na
organizatorite i u~esnicite na bilo koja golema manifestacija.

Tabela 26. Broj na anga`irani lu|e za obezbeduvawe na

manifestacijata i tro{oci vo vrska so toa

obezbeduvawe- tro{oci vo u~estvo vo

manifestacija broj na lu|e vrska so toa vkup.tr.vo
%

-LOI Montreal ‘76 16.000 policajci 1 mil. -

SAD dol.
-LOI Los Anxeles ‘84 - 100 mil. 20
SAD dol.
-LOI Seul ‘88 140.000 poli- -
cajci i vojska -
-LOI Barselona ’92 45.000 policaj- 200 mil.
ci i vojska SAD dol. 11
-ZOI Albertvil ‘92 9.000 - -

-Vonredna konferencija 10.000 - -

na KEBS, Pariz ‘90
-EKSPO Sevilja ‘92 3.500 policajci - -
i vojska
-Evropsko fudbalsko 4.700 policajci 23 mil. -
prvenstvo, [vedska ‘92 SAD dol.
-Univerzijada 1.000 policajci 14 mil. -
Bafalo, SAD, ‘93 SAD dol.

- Me|utoa, specifi~nosta na golemite manifestacii e i vo

toa {to nivnite organizatori pokraj seto spomenato vo zna~itelna

81 )
Frani} A., cit. delo, str 137

107
mera gi koristat i uslugite na vojskata, policijata,
po`arnikarite, medicinskite ustanovi i sl., {to isto taka
u~estvuva so odreden procent vo vkupnite tro{oci.
Na prethodnata tabela se prika`ani odredeni podatoci za
brojot na anga`iranite lu|e na rabotite na obezbeduvawe na od-
delni manifestacii, potoa iznosot na finansiskite sredstva po-
tro{eni za toa i u~estvoto na tie iznosi vo vkupnite tro{oci na
organizatorot. Kako {to mo`e da se zabele`i, brojot na lu|e
anga`irani za obezbeduvawe e ~esto pogolem i od brojot na samite
u~esnici ( osobeno kaj politi~kite sobiri na dr`anicite), a i
tro{ocite za nivnoto anga`irawe zafa}aat zna~itelen del od
sredstvata.

1.2. Manifestaciono-turisti~ka ponuda vo po{iroka smisla

na zborot

Manifestaciono-turisti~kata ponuda vo po{iroka

smisla na zborot, ja opfa}a ponudata koja slu`i kako za
zadovoluvawe na odvivaweto na rabotniot del na manifestacijata,
taka i ponudata koja slu`i za zadovoluvawe na site drugi potrebi na
organizatorot, u~esnicite i posetitelite.
Ve}e istaknavme deka mestoto/regionot vo koj se odr`uva
golemata manifestacija, pokraj objektite za odr`uvawe na mani-
festacijata, so soodvetni tehni~ki instalacii i uslu`ni slu`bi,
treba da raspolaga i so soodvetni hotelski kapaciteti za
smestuvawe na organizatorot, u~esnicite,gostite i posetitelite,
potoa, so soobra}ajni sredstva, mo`nosti za kvalitetna razonoda na
u~esnicite i posetitelite i sl. Isto taka, istaknavme deka taa
nadgradba mora da bide vo soglasnost so goleminata i oblikot na
specifi~nata manifestaciona ponuda t.e. so goleminata na
manifestacijata.
Ponudata koja slu`i za zadovoluvawe na “ ostanatite “
potrebi na organizatorot, u~esnicite i posetitelite vo pogled na
smestuvaweto, ishranata, razonodata, zabavata, agenciskite uslugi i
drugo, mo`eme da ja nare~eme turisti~ka ponuda. No, bidej}i od ovoj
del na ponudata se baraat posebni pogodnosti, bidej}i toj slu`i
kako za zadovoluvawe na potrebite na organizatorot, taka i na
u~esnicite i posetitelite na golemata manifestacija, nea mo`eme
da ja nare~eme poprecizno manifestaciono-turisti~ka ponuda.

108
 1.2.1. Komunikativni (soobra}ajni) faktori na
manifestaciono-turisti~kata ponuda

Komunikativniot (soobra}aen) faktor na manifestaci-

ono-turisti~kata ponuda e sostaven element na taa ponuda i
eden od faktorite koj ima posebna va`nost.
Ovoj faktor, ~esto pati igra i pozna~ajna uloga pri odredu-
vaweto na mestoto na odr`uvawe na nekoja golema manifestacija
od onaa koja ja imaat geografskata polo`ba i prirodnite osobini na
mestoto, izgradenite objekti itn.
Vo otsustvo na kvaliteten komunikativen faktor, ne
mo`e da dojde do izraz ni turisti~kata atraktivnost na mani-
festacijata kako faktor koj treba da vlijae vrz prostornoto i vre-
menskoto naso~uvawe na turisti~kata pobaruva~ka. No, i kaj go-
lemite manifestacii za koi ne e karakteristi~na masovna
posetenost (kako {to se zna~ajnite politi~ki, nau~ni i sl. manife-
stacii vo oblik na kongresi, konferencii i drugi vidovi sobiri )
no pridonesuvaat za poznatosta na mestoto, soobra}ajniot (komuni-
kativniot) faktor zna~itelno vlijae vrz samiot izbor na mestoto
kade }e se odr`i toj sobir.
Odredeni mesta vo svetot ve}e raspolagaat so site potrebni
i dobro razvieni komunikativni faktori koi mo`at da gi zadovolat
potrebite na oddelni vidovi golemi manifestacii
( kulturni, sportski i sl.). Me|utoa, ~esto pati vo takvi mesta
sproti odr`uvaweto na manifestacijata se vr{at pomali ili po-
golemi promeni i podobruvawa vo vrska so komunikativniot fak-
tor.
Me|utoa,za manifestaciite kakvi {to se LOI,ZOI,Sv. fud.
prvenstva i EKSPO izlo`bite, koi vo edno mesto/region se
odr`uvaat obi~no po prv pat i koga se javuvaat specifi~ni potrebi
vo vrska so komunikativniot faktor, kako po vidot taka i po obe-
mot, potrebni se i pogolemi pripremi i vlo`uvawa okolu
obezbeduvaweto na tie kapaciteti. No, i koga takvite manifesta-
cii se odr`uvaat ne samo po prv pat, tuku i po koj bilo pat ( vtor,
tret itn.), vo isto mesto/region, bidej}i obi~no postoi podolg vre-
menski period pome|u tie dve odr`uvawa, a vo koj evoluirale kako
samiot proizvod ( manifestacijata) vo svojot koncept i sl., a se
promenile i brojot i barawata na turistite, nivnite naviki, potoa,
promeni nastanale i vo tehni~ko-tehnolo{ka smisla itn., seto toa
povtorno bara novi vlo`uvawa i obezbeduvawe na najsovremena,

109
najmoderna, a i po kvantitet i vidovi, dovolni komunikativni
faktori.
Gradovite /regionite i zemjite doma}ini, obi~no za vakvi
manifestacii toa i go obezbeduvaat, so {to vo izvesna smisla vo
tie mesta do`ivuva preporod celiot komunikaciski sistem na
gradot/regionot. Tuka e vklu~ena kako patnata mre`a, taka i soo-
bra}ajnite sredstva, reguliraweto na soobra}ajot, signalizaci-
jata, PTT mre`ata, mo`nostite za TV prenosi itn. 82)
Vo ramkite na ovie faktori spa|aat : mo`nostite za
prevoz na lu|e do odredi{teto (u~esnici,pridru`ba, posetiteli
i sl.), potoa mo`nostite za prevoz na stoki, lokalniot soo-
bra}aj vo mestoto, PTT soobra}ajot itn.
Mo`nostite za prevoz do odredi{teto se va`ni kako za
organizatorot i u~esnicite na golemite sobiri ( konferencii,
kongresi i sl.) taka i za organizatorite, u~esnicite, a i
posetitelite kaj manifestaciite za koi e karakteristi~na
posetenost. Vo dvata slu~ai pred sé, neobi~no e va`no
manifestacijata da se odr`uva vo mesta koi se nao|aat vo
neposredna blizina na prometni pati{ta.
Za u~esnicite na golemite sobiri 83) ( konferencii, kongresi
i sl., nau~ni, politi~ki i drugi manifestacii, zab. M.A.), dobrite i
brzi soobra}ajni vrski ovozmo`uvaat pred sé pomali otsustva od
rabotnite mesta, a i udobno i pomalku zamorno patuvawe.
Za turisti~ki atraktivnite manifestacii, soobra}ajot
treba pokra spomenatoto da ovozmo`i i masovno doa|awe na
posetiteli, a voedno toa da bide bez rizici za prepre~uvawe na
soobra}ajot i soobra}ajni nesre}i.
So organizacija na soobra}ajot se zanimavaat pred se
soobra}ajnite pretprijatija, soobra}ajnite agencii, no toa mo`e
da bide i samiot organizator na manifestacijata.
Tro{ocite za patuvawe na u~esnicite i posetitelite
pretstavuvaat zna~itelna stavka, pa interes za tie prihodi
poka`uvaat skoro site koi se zanimavaat so prevoz.
Vrz izborot na soobra}ajnoto sredstvo odlu~uva~ka uloga
imaat negovite karakteristiki, potrebite na korisnicite, cenite,

82 )
Promenite vo komunikativnite kapaciteti vo najgolem del spa|aat vo
takanare~enite “ fizi~ki “ efekti (vlijanija) na golemite manifestacii
koi }e gi razgledame vo posebno poglavje.
83 )
Frani} A., cit. delo, str. 150

110
brzinata na soobra}ajnoto sredstvo, klimatskite (vremenski)
priliki, turisti~kata vrednost na odredena komunikacija i sl. 84)
Posebna prednost za site golemi manifestacii ima
vozdu{niot prevoz. Gradovite so aerodromi imaat posebna prednost,
no isto taka neophodni se i dobri patni i `elezni~ki vrski kako so
ostanatite mesta vo regionot i zemjata, taka i od aerodromot do
mestoto na odr`uvawe na manifestacijata.
Isto taka, soobra}ajniot faktor, ja opfa}a ne samo po-
lo`bata na mestoto vo odnos na vozdu{niot, `elezni~kiot, patniot
i dr. soobra}aj tuku i toa kakvi se tie vrski ( direktni i ~esti),
potoa, kakva e povrzanosta od terminalot do hotelot (ili
olimpiskoto selo) , potoa, od hotelot do objektot kade se odr`uva-
at priredbite, od eden do drug natprevaruva~ki objekt i sl.
Poslednoto vleguva vo takanare~eniot lokalen soobra}aj vo
mestoto koj go so~inuvaat avtobuskiot, tramvajskiot, trolejbuski-
ot, podzemniot, taksi slu`bata, slu`bata za iznajmuvawe na avtomo-
bili (rent a kar) itn.
Pod soobra}ajni faktori vo manifestacioniot turizam ( za
potrebite na golemite manifestacii), me|utoa, ne bi trebalo da se
podrazbira samo prevozot na lu|e (u~esnici i posetiteli) tuku i
prevozot na stoki ( razen materijal na pr. za potrebite na nekoja
stopanska manifestacija ili bilo koja druga) kako i prenos na
vesti. Zatoa, vo manifestacionoto mesto (region) biten e i PTT
soobra}ajot, odnosno, telefonsko-telegrafskite vrski, nivnata
brojnost i mo`nosta da se razgovara so celiot svet, a i prenosot na
pisma i paketi i ednostavnosta na nivnoto ispra}awe.
Problemot so PTT komunikaciite so seta svoja `estina se
postavuva za vreme na golemite manifestacii koga “ armija” novi-
nari i dopisnici izvestuvaat od nastanite na manifestacijata.
Site tie sakaat dovolni mo`nosti po kvantitet, no i brzi i
kvalitetni vrski. Obezbeduvaweto na vakvi mo`nosti e i od interes
za mestoto smetaj}i na efektite po odnos na publicitetot. Vo toj
kontekst se postavuva i problemot na obezbeduvawe na kvaliteten
TV prenos od nastanot. ( Francija na primer, neposred-
no pred Olimpijadata vo Albertvil go zabrza lansiraweto na sate-
litot so koj e ovozmo`en prenos na prvata evropska televiziska
slika so visoka definicija od Olimpijadata).
Lucijanovi} L. 85) govorej}i za kongresniot turizam, ja
potencira i va`nosta na carinskata postapka vo vrska so

84 )
Jovi~i} @., cit. delo, str. 42
85 )
Lucijanovi} L., “ Kongresni turizam “, Svjetlost, Sarajevo, 1980,str.43

111
ispra}aweto na potrebnite materijali na u~esnicite na kongresi i
razni drugi sobiri, pa istaknuva deka carinskite organi treba da
bidat {to e mo`no pofleksibilni vo carinskata postapka vo tie
priliki.
Mo`eme da dodademe deka toa e duri u{te pova`no i kaj site
drugi manifestacii so ogled deka skoro kaj site se raboti za ispo-
raka na pogolem obem i vrednost na razen materijal, predmeti,
dokumenti i sl. ( kako kaj saemite i izlo`bite na primer i sl.).
Pra{aweto za soobra}ajnite ( komunikativnite) faktori
spa|a vo organizacionite faktori na manifestacionoto mesto
(region) i e eden od najva`nite organizacioni faktori . Zaedno so
ostanatite faktori na ponudata toj pridonesuva za popravilno i
pobrzo funkcionirawe na celokupniot manifestacionen mehani-
zam, a so toa i kon ostvaruvawe na pogolemi pozitivni efekti od
manifestacijata.

1.2.2. Receptivni manifestaciono-turisti~ki faktori

Maniferstaciono-turisti~kata pobaruva~ka bara i soodvet-

na ponuda na receptivni, smestuva~ki, prehranbeni i drugi mo`-
nosti.
Receptivnite faktori, kako del na manifestaciono-
turisti~kata ponuda, nameneti se za prifa}awe na organizatorot,
gostite, u~esnicite i nivnata pridru`ba i posetitelite na edna go-
lema manifestacija vo mestoto/regionot na nejzinoto odr`uvawe.
Osven toa, tie treba da im pru`at na spomenatite kategorii i
soodvetna rekreativna sodr`ina.
Raspolagaweto so dovolna koli~ina i besprekornost vo
funkcioniraweto na receptivnite kapaciteti e zna~ajno i od as-
pekt na efektite koi }e se ostvarat od golemata manifestacija, a
osobeno ekonomskite.
Goleminata, vidovite, kvalitetot i sl. na receptivnite fak-
tori zavisi najnapred od vidot i goleminata na samata manifesta-
cija, nejzinata atraktivnost ( koja vr{i odlu~uva~ko vlijanie na
doa|aweto na turistite), rasporedot na priredbite, traeweto na
manifestacijata, komunikativniot faktor itn.
Taka na primer, odredeni manifestacii se karakteriziraat
samo so u~esnici (kongresi, konferencii i sl.) i so nivna
pridru`ba, a bez prisustvo na gleda~i koga receptivnite

112
kapaciteti za prifa}awe za nekoi mesta i ne treba da bidat nekoj
pogolem problem, i pokraj toa {to i vo takvi slu~ai ponekoga{
imame odredeni adaptacii, promena na opremi i sl.
No i vo slu~aite na golemi manifestacii, koi pokraj so
pogolem broj na u~esnici, se karakteriziraat i so pogolem priliv
na gleda~i/posetiteli (turisti), pred ponudata se postavuva
poslo`ena zada~a za obezbeduvawe golemi smestuva~ki kapaciteti
za eden relativno kratok prestoj.
Smestuva~kiot problem se postavuva kako vo pogled na
u~esnicite i nivnata pridru`ba taka i vo pogled na posetitelite.
Organizatorite na golemite manifestacii ~esto pati
nastojuvaat u~esnicite da gi smestat zaedno ili vo pove}e objekti vo
neposredna blizina na objektite kade }e se odr`uvaat priredbi-
te (rabotniot del). Duri, stanalo voobi~aeno kaj Olimpiskite igri
na primer, da se gradat i posebni takanare~eni olimpiski sela kade
se smestuvaat site natprevaruva~i-u~esnici na Olimpiskite igri. 86)
Izgradbata na ovie objekti (olimpiski sela) e zna~ajna stavka vo
vkupnite tro{oci za olimpijadite. Vo Barselona na primer,
izgradbata na vakvoto selo ~inela duri 1, 5 mlrd. SAD dolari
( 20 % od vkupnite tro{oci od okolu 7,5 mlrd. dolari ili 83, 3% od
vkupnite sredstva neposredno potro{eni za Olimpijadata, a koi
iznesuvale 1, 8 mlrd. dolari).
Za smestuvawe na posetitelite se koristat obi~no postojni-
te ili adaptirani, pro{ireni hotelski objekti i sl., a se anga`ira
i privatnoto smestuvawe, no i drugi objekti ili pak se gradat i novi
smestuva~ki kapaciteti/hoteli i sl. 87)
Me|utoa, izgradbata na novi hoteli za potrebite na
u~esnicite i posetitelite na golemata manifestacija, bez ogled
dali e vo pra{awe dr`aven ili privaten kapital, e diskutabilna i
ne so zadovolstvo prifatena od strana na hotelierite. Ova, bidej}i
so golemata manifestacija koja obi~no trae samo nekolku dena ili
nedeli i se postignuva nekoja nova pobaruva~ka, no glavno se
postignuva odredena supstitucija ( osobeno ako manifestacijata se
odr`uva vo tekot na glavnata sezona) na redovnite turisti so

86 )
Prvoto takvo selo e izgradeno za potrebite na 10-tata Olimpijada vo
Los Anxeles 1932 god. so cel natprevaruva~ite da se spasat od voznemiruva-
wata na voodu{evenite prijateli i simpatizeri.
87 )
Promenite vo receptivnite kapaciteti po povod golemata manifesta-
cija spa|aat isto taka vo taka nare~enite “fizi~ki” i “tehni~ki” efekti
( vlijanija) na golemite manifestacii koi }e gi razgledame vo posebno
poglavje.

113
posetitelite i u~esnicite {to e eden problem pove}e za
hotelierite kon redovnite turisti. ( Imeno, dokolku za niv ne e
interesna manifestacijata postoi mo`nost da gi izgubat i niv
bidej}i tie vo me|uvreme }e se orientiraat kon konkurentni
destinacii i hoteli).
Zatoa, izgradbata na novi kapaciteti koi vo idnina }e pre-
dizvikuvaat samo zagubi dokolku posetenosta ostane voobi~aena, ne
e atraktivna za kapitalot. 88)
[to se odnesuva pak do kvalitetot na smestuva~kite ka-
paciteti, osobeno za u~esnicite i gostite ( za bilo koja mani-
festacija) tie treba da bidat od podobra kategorija i dobro
opremeni so ogled deka u~esnicite i gostite na golemite mani-
festacii se lu|e koi baraat eden povisok nivo ne samo vo pogled na
smestuvaweto tuku i na site ostanati uslugi. Nivnoto smestuvawe ne
bi trebalo da bide mnogu oddale~eno od mestoto na odr`uvawe na
manifestacijata (priredbite).
Kapacitetite za ishrana, osobeno za u~esnicite, isto taka
treba da bidat vo blizina na objektite za pretstavite, a i po gole-
mina i struktura da odgovaraat na brojot na u~esnicite i posetite-
lite.
Koga hotelskite kapaciteti za smestuvawe bilo na u~esnici-
te bilo za posetitelite se oddale~eni od objektite kade se
odr`uvaat natprevarite (priredbite) , se postavuva problemot na
lokalniot soobra}aj i negoviot kvantitet i kvalitet.
Mestoto na odr`uvawe na manifestacijata, pokraj so di-
rektni, treba da raspolaga i so indirektni receptivni kapaci-
teti kako {to se ugostitelski du}ani, trgovii, zanaetxiski
rabotilnici i servisi, objekti za zbogatuvawe na sodr`inata na
prestojot ( no}ni klubovi, barovi i sl.), so po{tenski i telekomu-
nikacioni uredi, turisti~ki biroa, agencii, parkinzi, so kvalitet-
na i dobro organizirana slu`ba za adravstvena za{tita itn.
I ovdeka mo`e da se re~e deka odredeni mesta ( golemite
gradovi na primer) ve}e raspolagaat za pooddelni manifestacii so
dovolen broj kvalitetni vakvi kapaciteti. Me|utoa, bidej}i pot-
88 )
Vo vrska so toa Travis go postavuva pra{aweto dali pod pretpostavka
deka rokot na vra}awe na investiciite }e bide od 15 do 30 godini vo
zavisnost od tipot i lokacijata na objektot e mo`no da se ostvarat 150-250
no}evawa po edno leglo godi{no, pa konstatira deka garancijata za polna
sezona od dva do dvaeset dena ( kolku {to obi~no traat nastanite) e
osnovna pri~ina za maliot interes za investirawe vo hoteli i sli~ni
smestuva~ki kapaciteti. (Travis S.Anthony, Jean Claude Croize, cit. delo,
str.59).

114
rebite postojano se menuvaat, a oddelni manifestacii se karakte-
riziraat i so posebni barawa vo ovoj domen ( kako po odnos na
kvalitetot taka i po odnos na kvantitetot) mestata doma}ini sko-
ro sekoga{ sproti manifestacijata vr{at {iroki pripremi i niza
aktivnosti za {to podobro funkcionirawe na ovaa ponuda.
Za potrebite na golemata manifestacija pokraj so direktni
i indirektni receptivni kapaciteti izrazeni vo materijalni ob-
jekti, receptivniot faktor treba da odgovara i vo pogled na
li~niot trud {to e vklu~en vo sekoj poedine~en kapacitet od re-
ceptivata. Li~niot trud t.e. ~ove~kiot faktor ( i osobeno negovata
uslu`nost) e od osobeno zna~ewe za vreme na odr`uvaweto na gole-
mata manifestacija od pove}e pri~ini. Toj vlijae kako na
dol`inata na manifestacioniot prestoj, taka i na obemot i struk-
turata na potro{uva~kata na u~esnicite i posetitelite, a ima i
zna~itelno vlijanie po odnos na publicitetot na mestoto.
Vlijanieto na receptivnite faktori e vo vrska so organi-
zacijata na turizmot voop{to. Me|utoa, sproti odr`uvaweto na
manifestacijata, vladite na zemjite doma}ini, ~esto ovie pra{awa
gi reguliraat i so posebni zakonski akti kako na pr. vladata na J.
Koreja koja pred Olimpijadata vo Seul ‘ 88 donesla “Zakon za pomo{
na turizmot i domuvaweto “ so koj se regulirani standardite vo
hotelskite objekti, kvalifikaciite na vrabotenite vo uslu`nite
dejnosti, a i cenite na uslugite. 89)

1.2.3. Atraktivni faktori na manifestaciono-turisti~kata

ponuda

Atraktivnite faktori na manifestaciono-turisti~kata

ponuda pretstavuvaat odredeni prirodni i op{testveni faktori
koi ja nadopolnuvaat atraktivnosta na golemata manifestacija i ja
zbogatuvaat vkupnata manifestaciono-turisti~ka ponuda na
mestoto,regionot i zemjata vo celina.
^esto pati prirodnite i op{testvenite atraktivnosti
vlijaat kako na vidot na golemata manifestacija koja }e se osnova vo
nekoe mesto, taka i na izborot na mestoto vo koe }e se odr`uva

89 )
Ahn Jong- Yun, “ The Role and Impact of Mega Events and Attractions on
Tourism Development in Asia “, Edition AIEST, St-Gall, Switzerland, vol.28, 1987,
str.133-177.

115
nekoja od ve}e osnovanite golemi manifestacii ili nekoja
ednokratna manifestacija.
Vo tekot na odr`uvaweto na manifestacijata pak,
atraktivnite faktori se nao|aat vo pove}ekratna uloga. Pred sé,
toa se odnesuva na zbogatuvaweto na sodr`inata na prestojot na
u~esnicite i posetitelite.
Prestojot na u~esnicite i posetitelite vo manifestaciono-
to mesto e pred se odreden od vidot, osobinite, karakterot i atrak-
tivnosta na manifestacijata, no na nego vlijaat pokraj plate`nite
mo`nosti na u~esnicite i posetitelite, kvalitetot na uslugite,
vremenskite priliki i sodr`inata na prestojot.
Obi~no, prestojot so rekreativni obele`ja, se dopolnuva so
oblici so kulturna sodr`ina i obratno, prestojot so kulturni
obele`ja se dopolnuva so oblici od turisti~ka rekreacija.
Od op{testvenite atraktivni faktori vo toj pogled posebna
uloga imaat kulturno-istoriskite spomenici, raznite kulturni
ustanovi (muzei, galerii i sl.), drugi atraktivni objekti, potoa,
propratnite kulturni priredbi i manifestacii itn. 90)
Na planot na prirodnite atraktivni faktori vo toj pogled
mo`at da vlijaat site takvi faktori so koi raspolaga soodvetnoto
mesto, odnosno region.
Kolku e sodr`inata na prestojot pobogata i poraznovidna,
pogolema e i mo`nosta za podolgo zadr`uvawe na u~esnicite i
posetitelite na golemata manifestacija, a vo vrska so toa se
zgolemuva i obemot, a se menuva i strukturata na pobaruva~kata.
Manifestacionoto mesto (region) vo koj se sre}avaat
op{testvenite i prirodnite atraktivnosti koi ja nadopolnuvaat
atraktivnosta na manifestacijata i koi vo isto vreme se uskladeni
so ostanatite faktori na ponudata, }e ostvari i popovolni ekonom-
ski i drugi efekti.
Pokraj toa, so manifestacijata, bez ogled dali se raboti za
golema kulturna, sportska, stopanska, politi~ka, nau~na ili druga
i bez ogled dali taa se karakterizira so posetenost ili ne na
atraktivnite faktori vo mestoto/regionot i zemjata im se dava
nepovratna mo`nost da dojdat do izraz, odnosno da se stavat vo
funkcija.

90 )
Vo Seul ‘88 god. na primer, se odr`ale kulturni manifestacii vo 29
razli~ni gradovi, a niv gi posetile 2,5 mil. lu|e-turisti samo 200.000
pomalku otkolku sportskite priredbi kade imalo 2,7 mil. posetiteli-
turisti. (Ahn Jong- Yun, cit. delo.)

116
 Sepak toa e od posebno zna~ewe kaj manifestaciite koi se
masovno poseteni i kade vo golem del se prisutni stranski
posetiteli i u~esnici (LOI, ZOI, Sv. fud.prvenstvo, EKSPO
izlo`bite i sl.).
Osobeno, toa e bitno vo odnos na stranskite posetiteli i
u~esnici bidej}i treba da se imaat vo vid ne samo direktnite
ekonomski efekti od toa, tuku i efektite po odnos na publicite-
tot na manifestacijata i publicitetot na mestoto/regionot kako
turisti~ka destinacija.
Od druga strana, manifestaciono-turisti~kata ponuda treba
sekoga{ da bide spremna da gi istakne site atraktivnosti koi mo`e
da gi dade i na soodveten na~in da gi realizira. Vo tie ramki
potrebno e kako prostorno taka i vremensko soglasuvawe na
razli~nite uslugi na nositelite na turisti~kata ponuda za vreme na
traeweto na golemata manifestacija, koe na krajot }e se odrazi i
vrz masovnosta na posetata i u~estvoto, i vrz dol`inata na pre-
stojot, a i vrz site drugi efekti {to proizleguvaat od odr`uva-
weto na manifestacijata.
Vo ovaa smisla S. Petriwak i J. Sudar 91) govorej}i za ulogata
na stopanskite manifestacii vo propagiraweto na turizmot go
istaknuvaat slednoto:” Ekonomskoto i propagandnoto zna~ewe na
saemite mo`e vo celost da se iskoristi edinstveno ako nivnata
manifestacija e sinhronizirana so niza drugi ~ekori, kako {to se
sportski i kulturni manifestacii, so pointenzivna propagandna za
poseta na razni drugi turisti~ki i kulturni atrakcii i sl. Takov
koordiniran potfat mo`e uspe{no da sozdade specifi~na
turisti~ka atmosfera i da gi mobilizira site faktori kon
intenzivno koristewe na prednostite na turisti~kiot pazar.”
Stavaweto vo funkcija na site raspolo`livi atrak-
tivnosti pred i osobeno za vreme na odr`uvaweto na mani-
festacijata mora da zazeme posebno mesto vo strategijata na
op{testvenata zaednica, a vo vrska so manifestacijata. Za taa cel
~esto i se privlekuvaat postojnite svetski manifestacii ili se
organiziraat novi, ednokratni i tradicionalni manifestacii koi
}e ovozmo`at vo idniot period regionot da stane turisti~ka des-
tinacija vo koja turistite }e doa|aat tokmu zaradi postojnite
atraktivnosti.

91 )
S. Petriwak i J. Sudar, cit. delo, str. 226-227

117
 2. Efekti (vlijanija ) na golemite manifestacii

Razgleduvaj}i gi efektite od golemite manifestacii pred

se morame da konstatirame deka se tie vo toj pogled kompleksni po-
javi so {irok spektar na oblasti i subjekti vrz koi deluvaat i
so razni efekti po vidovi i intenzitet.
Taka, glavno mo`eme da zboruvame za slednite vlijanija :
-vlijanija vrz oblasta od koja e sodr`inata na
manifestacijata (sodr`inski efekti),
-vlijanija po odnos na u~esnicite,
-vlijanija vrz turisti~kite tekovi,
-vlijanija ( efekti ) za mestoto , regionot i zemjata
doma}in, i
-efekti za emitivnite podra~ja.
Vo ramkite na vakvite oblasti, se javuvaat isto taka
razli~ni podoblasti i subjekti vrz koi se reflektiraat i
raznite vidovi efekti.
Taka na primer, vlijanijata (efektite) za mestoto mo`at
da se odnesuvaat na domicilnoto naselenie, na nositelite na
turisti~ka ponuda, drugite granki i dejnosti, lokalnite
vlasti itn.
Efektite pak, mo`at da bidat od ekonomska priroda,
sociokulturni, psiholo{ki, politi~ki ili pak, po odnos na pub-
licitetot za razni dejnosti i subjekti.
Me|utoa, bitno e deka po pravilo ne doa|a do pojava na site
efekti kaj site manifestacii ili barem ne so ist intenzitet. Seto
toa zavisi najnapred od vidot i formata na manifestacijata,
mestoto na odr`uvawe na manifestacijata , efikasnosta vo
organiziraweto i planiraweto na manifestacijata i sl., a i od niza
drugi objektivni i subjektivni faktori. Taka na primer, sekako
deka efektite na eden kongres, kolku i da e toj golem ( i osobeno
ekonomskite efekti za nositelite na turisti~kata ponuda - nivnite
prihodi ), }e bidat pomali vo odnos na edna golema manifestacija
koja se karakterizira so posetenost i kade prisustvuvaat stotina
iljadi gleda~i.

118
 EFEKTI NA GOLEMITE MANIFESTACII

efekti po odnos na efekti za u~esnicite efekti vrz efekti za mestoto, efekti za

sodr`inata i turisti~kite regionot i zemjata emitivnite
(sodr`inski efekti) posetitelite tekovi doma}in podra~ja

[ema 7. Efekti na golemite manifestacii

119
 2.1. Efekti na manifestaciite po odnos na sodr`inata

Sekoja golema manifestacija po pravilo e zna~ajna pred se

zaradi rezultatite koi proizleguvaat od odvivaweto na nejziniot
raboten del, odnosno, od prezentiraweto na nejzinata sodr`ina.
Vo toj pogled, golemite manifestacii pretstavuvaat odreden
prelomen moment, nastan ( duri i istoriski nastan).
I atraktivnosta na edna golema manifestacija, vsu{nost,
pretstavuva nejzinata sodr`ina i rezultatite od {to kako posle-
dica proizleguvaat, odnosno se nadovrzuvaat i drugite efekti vo
drugite oblasti, regioni itn.
Goleminata na ovie efekti, odnosno, pridonesot kon
pripa|a~kata oblast, mo`e da bide razli~en i mo`e da se dvi`i od
ednostavno prezentirawe na nekoja sodr`ina, so {to se odr`uva
odreden kontinuitet i se pridonesuva odredeni dostigawa na
~ove~koto op{testvo da se neguvaat i da ne izumrat, pa do novi
zna~ajni dostignuvawa, nau~ni otkritija, sportski rekordi, napre-
dok vo politi~kite odnosi vo svetot i sl.
Taka na primer, kulturnite manifestacii kako {to se
filmskite festivali, pretstavuvaat verifikacija na novite
~ovekovi dostignuvawa vo taa oblast od umetnosta, odnosno, kul-
turata, a od druga strana i pottik za novi zalagawa i novi dostignu-
vawa vo idnina.
I muzi~kite festivali imaat svoi efekti vo toj pogled
bilo da se toa festivali koi imaat natprevaruva~ki karakter ili
ne. Za tie {to nemaat natprevaruva~ki karakter i koi se zanimavaat
so reprodukcija na umetnosta, uspe{nata prezentacija na osvedo~eni
~ovekovi vrednosti i od strana na vrvni umetnici vo tie oblasti
pretstavuva isto taka sodr`inski efekt.
Golemite sportski manifestacii, isto taka imaat svoi
sodr`inski efekti kade sekoj rezultat ili nov rekord ima svoe
posebno zna~ewe i odi vo istorijata na soodvetniot sport i sportot
voop{to i vo istorijata na ~ove{tvoto kako dostignuvawe na toa
vreme. Toa go imaat vo svojata sodr`ina i Olimpiskite igri, bilo
Letni bilo Zimski, i Svetskite fudbalski prvenstva i site svetski
prvenstva vo poedine~nite sportovi i sl.
Golemite stopanski manifestacii ( saemi i izlo`bi) isto
taka pred se gi imaat za cel efektite po odnos na nivnata sodr`ina.
Sklu~enite dogovori, izvr{enite razgovori so delovnite partneri
za natamo{nata sorabotka, steknatiot imix i pozicija na oddelnite
u~esnici na saemot ili izlo`bata, se napredok ne samo za

120
pooddelnite u~esnici tuku i za soodvetnata granka i stopanstvoto
voop{to, potoa prezentaciite i zapoznavaweto na delovniot svet so
novite dostigawa i nivnata natamo{na prakti~na primena,
zapoznavaweto so novite proizvodi, novite tehnolo{ki linii i
postapki, mo`nostite za proizvodstvo, plasman itn. itn. {to seto
gi pretstavuva efektite na stopanskite manifestacii po odnos na
sodr`inata bilo da se raboti za op{ta ili specijalizirana
manifestacija.
Zna~ajnite politi~ki manifestacii ne bi bile golemi i
zna~ajni ako nivnite rezultati nemaat vlijanie i ako ne se odnesu-
vaat na novi dogovori i spogodbi za dobrobit na ~ove{tvoto, za
napredok vo me|unarodnite politi~ki odnosi itn.
Istoto toa se odnesuva i na nau~nite manifestacii ~ii
rezultati go pokrenuvaat napred celoto ~ove{tvo kon podobro i
pobogato `iveewe.
Me|utoa, i pokraj site zna~ajni pozitivni rezultati i
efekti po odnos na sodr`inata na manifestacijata, treba da se na-
glasi deka ponekoga{ se slu~uva odredena manifestacija da bide
prosledena i so oddelni negativni efekti po odnos na
sodr`inata, {to proizleguva od nesoodvetnite pripremi vo or-
ganiziraweto, nesoodvetnata prezentacija i odvivawe na
sodr`inata i sl., {to doveduva i do neuspeh na samata manifestacija
po toj osnov i kako posledica na toa do negativni efekti i za
u~esnicite, i za mestoto, regionot i zemjata kade taa se odr`uva.

2.2. Efekti na manifestaciite po odnos na u~esnicite

Ovie efekti mo`at da se odnesuvaat na u~esnicite bilo kako

poedinci, bilo kako grupi (ekipi), pretprijatija (firmi) i razni
drugi organizacii i institucii, odnosno subjekti.
Pokraj ekonomskite efekti, 92) pozitivni , kako {to se na-
gradite, sklu~enite raboti na stopanskite manifestacii ili drugi

92 )
Ekonomskite efekti za u~esnicite mo`at da bidat zna~ajni. Taka na
primer, samo kako nadomestok za u~estvo i od nagradi spored edna rang
lista na najplateni sportisti za 1990 god. dobile kako {to sledi : Xejm
Baster Daglas (bokser vo super te{ka kategorija ) 29 mil. dolari, Majk
Tajson (bokser) 21 mil., Airiton Sena (voza~ na formula) 15 mil.dolari,
Najxel Mensel (voza~ na formula) 12 mil. dolari, Alan Prost (voza~ na

121
direktni i indirektni primawa ( pr. od sponzorirawe, reklamirawe
93)
i sl.) ili negativni ekonomski efekti kako {to se pari~nite
kazni na primer i sl., tuka se i brojni drugi pozitiv-
ni i negativni efekti.
Pozitivnite se odnesuvaat pred se na steknatiot imix,
renome, poznatost na poedincite ili firmata, grupata, organizaci-
jata ili institucijata i sl. kako rezultat od osvoenata pobeda, do-
delenoto priznanie ili od samoto u~estvo.
Negativnite pak , se odnesuvaat na smaluvaweto na imixot i
renometo kako posledica na lo{iot nastap, potoa razni kazni vo
odnos na odzemawe pravo na nastap i sl., a tuka se i razni
zdravstveni, pred sé psiholo{ki efekti, ~esto i efekti koi se od-
nesuvaat i na samiot `ivot na u~esnicite, osobeno kaj sportskite
manifestacii ( na pr. kaj “Formula 1”, potoa brojni primeri so
skija~kite skokovi i sl., problemot so dopingot koj isto taka ostava
kako psiholo{ki , taka i fizi~ki posledici itn.).
Steknatiot imix kako rezultat na pobedata i dobriot nastap,
ponataka rezultira vo novi ekonomski efekti, novi raboti,
anga`mani itn.
Me|utoa,efektite po odnos na sodr`inata i efektite po od-
nos na u~esnicite nema da bidat predmet na na{a podetalna
razrabotka tuku vo natamo{nite izlagawa }e se osvrneme
poop{irno na drugite efekti i osobeno na efektite za
mestoto/regionot (zemjata) organizator (doma}in).

formula) 11 mil.dolari, Evander Holifild (bokser) 10,5 mil. dolari,

Gerhard Berger ( voza~ na formula) 9 mil dolari itn.
Ona {to e me|utoa pozna~ajno od na{ aspekt, a koe od ova mo`eme
da go izvle~eme kako zaklu`ok ,toa e {to troocite na organizatorot za
anga`irawe na u~esnicite ( osobeno kaj sportskite manifestacii) i toa na
najdobrite u`esnici, so cel da se dobie {to podobar proizvod-
manifestacija, se zabele`itelna stavka vo vkupnite tro{oci.
93 )
Zna~itelni ekonomski efekti na u~esnicite ( osobeno kaj sportistite)
poteknuvaat i od reklamirawe. Spored edna rang lista (taka nare~ena
marketing lista) objavena vo avgust ‘91 god. na primer teniserkata
Gabriela Sabatini ostvarila 12,1 mil. DM od reklamirawe, Boris Beker
7,8 mil. DM itn., {to pak od druga strana zna~i i efekti za odredeni
firmi bilo vo mestoto/zemjata organizator, bilo vo drugi zemji.

122
 2.3. Vlijanie na golemite manifestacii vrz nacionalnite i
me|unarodnite turisti~ki tekovi

Pove}eto golemi manifestacii kako nastani od izvonredno

zna~ewe se karakteriziraat so masovna posetenost na lu|e
(turisti) od koi nekoi po prv pat se vklu~uvaat vo turisti~kite
tekovi, a nekoi go supstituiraat svoeto patuvawe vo drugi
mesta/zemji so patuvaweto vo mestoto/zemjata doma}in na mani-
festacijata.
Seto toa zboruva deka golemite manifestacii ne samo {to
pokrenuvaat ogromni masi na lu|e da se vklu~at vo turizmot,
tuku tie vr{at vlijanie i na ve}e vospostavenite turisti~ki tekovi
vo svetot.
Vo toj pogled golemite manifestacii sekako deka }e prido-
nesat pred se pogolem del od doma{noto naselenie namesto da ot-
patuva vo stranstvo, svojot odmor da go pomine vo svojata zemja so
istovremena poseta na manifestacijata, a sekako deka zemjata
doma}in }e ja posetat i pogolem broj stranski turisti.
No, ovie dve raboti, vo isto vreme }e dovedat i do smaluvawe
na turisti~kiot promet i potro{uva~ka vo nekoi drugi zemji koi
stranskite i doma{nite turisti gi supstituiraat so posetata na
golemata manifestacija. Od druga strana, mo`e da dojde i do odreden
porast na posetite i vo sosednite zemji na zemjata doma}in, koi
poradi bliskosta i odredenite atraktivnosti }e gi posetat
zna~itelen broj posetiteli na golemata manifestacija.
Stephen F. Witt i Christine A. Martin 94 ) vrz osnova na odredeni
analizi koi se vr{eni vo svetot vo pogled na vlijanijata na go-
lemite nastani vrz turisti~kite tekovi, gi sistematiziraat vli-
janijata vo tri to~ki :
- smaluvawe na patuvawata na domicilnoto naselenie na
zemjata doma}in vo stranstvo,
- porast na doma{niot turisti~ki promet vo zemjata vo
koja se odr`uva nastanot, i
- porast ili smaluvawe na turizmot vo zemjite koi
grani~at so zemjata vo koja se odr`uva nastanot.
Pogolem broj svetski stru~waci se obidele vrz osnova na
odredeni svoi konstruirani modeli, da go utvrdat vlijanieto koe

94 )
Witt F. Stephen, Christine A. Martin, “ Measuring the Impact of Mega Events on
tourism Flows “, Edition AIEST, St-Gall, Switzerland, vol. 28, 1987, str.213

123
golemite nastani go vr{at vrz nacionalnite i me|unarodnite tur-
isti~ki tekovi.
Taka na primer Artus 95) go ispituval vlijanieto na Svetskiot
saem vo Brisel od 1958 god., Olimpiskite igri vo Rim 1960 god., i
Svetskata izlo`ba EKSPO ‘67 vo Montreal. Pri toa, vo vrska so
Svetskiot saem vo Brisel utvrdil deka izdatocite na naselenieto
na Belgija/Luksemburg za me|unaroden turizam vo 1958 god. se
smalile za 52 % so {to se potvrduva i visokiot stepen na supsti-
tucija na patuvawata na doma{noto naselenie vo stranstvo za
smetka na patuvawata vo zemjata. Nasproti toa, priemite na stran-
ski turisti vo Belgija/Luksemburg se zgolemile za 57 %.
Vo vrska so Olimpiskite igri pak vo Rim 1960 god., toj gi
ispituva tro{ocite na ameri~koto naselenie za patuvawe vo Za-
padna Evropa pri {to utvrdil deka tie tro{oci se zgolemile za 12
%.
Po odnos na Svetskata izlo`ba EKSPO Montreal ‘67, se
do{lo do konstatacija deka tro{ocite na kanadskoto naselenie za
patuvawa vo SAD opadnale za 17 %, za Zapadna Evropa za 11 % i za
ostatokot na svetot za 13 %.
Nasproti toa, se zgolemile turisti~kite tro{oci na nase-
lenieto na SAD, Zapadna Evropa i ostatokot na svetot za patuvawe
vo Kanada i toa po red za 47 %, 31%, i 84 % {to zna~i deka ima go-
lem priliv na turisti od ovie regioni vo Kanada, a Kana|anite se
vozdr`uvale od patuvawe vo stranstvo.
No, Artus vo vrska so EKSPO ‘67 utvrdil i izvesno zgolemu-
vawe od 6 % i na priemite vo SAD od zapadnoevropskite zemji so
{to go potvrduva faktot deka nekoi evropski turisti individualno
ili preku ekskurzioni grupi gi posetile i SAD {to im e
ovozmo`eno poradi blizinata na Kanada i SAD.
Me|utoa, vkupnite prihodi vo SAD od me|unarodniot turi-
zam se smalile za 6 % {to go potvrduva eden drug istra`uva~
Kwack. 96)

95 )
Artus J. R.. “ An Econometric analysis of international travel “, IMF, Staf Papers,
vol. 19, , 1972, pp 579-614
96 )
Kwack S. Y., “ Effects of income and prices on travel spending abroad “, 1960
III - 1967 IV, International Economic Review, vol. 13, No -2, June, 1972, pp 245-256.

124
 Tabela 27. Procentualno smaluvawe na patuvawata na
doma{noto naselenie vo stranstvo kaj zemjata doma}in

s t u d i j a
manifestacija
Artus Gunadhi i Boey
( tro{oci) ( poseti)

-Sv. saem, Brisel ’58 52%

-EKSPO ‘67 Montreal 17 %(patuvawa od
Kanada vo SAD)
11%(patuvawa od Ka-
nada vo Z.Evropa
13%(patuvawa od Ka-
nada vo ostatokot
od svetot

-EKSPO ‘70 Tokio 49%(patuvawa od

Japonija za
Singapur

Toj vo vrska so Svetskata izlo`ba EKSPO ‘67 vo Mont-

real gi ispituval vkupnite izdatoci na amerikancite za patuvawa
vo stranstvo i vkupnite izdatoci na stranskite turisti vo SAD, pri
{to utvrdil deka Svetskata izlo`ba e pri~ina za zgolemuvawe na
vkupnite amerikanski izdatoci vo me|unarodniot turizam za 23 %
i za smaluvawe na vkupnite turisti~ki prihodi od me|unarodniot
turizam vo SAD za 6 %.

125
 Tabela 28. Procentualno zgolemuvawe na stranskiot turizam
vo zemjata doma}in

s t u d i j a
manifestacija
Artus (doa|awa) Little ( doa|awa)

-Sv. saem Brisel ‘58 57 %

-EKSPO‘67 Montreal 47 %(patuvawa od 63%(patuvawa od SAD )
SAD
31%(patuvawa od
Z.Evropa
84%(patuvawa od
drugite zemji
-Oberammergau (1960) 39%(patuvawa od SAD)
-Oberammergau (1970) 17%(patuvawa od SAD)

I Little 97) go ispituval vlijanieto na EKSPO ‘67 vo Mont-

real, no samo na izdatocite na amerikanskoto naselenie za patuvawa
vo Kanada, pri {to utvrdil deka tie se zgolemile za 63 %.Toj gi
istra`uval i igrite vo Oberamergau i toa vo 1960 i 1970 god. koga
konstatiral deka izdatocite na amerikanskoto naselenie za
patuvawa vo Germanija vo 1960 god. se zgolemile za 39%, a 1970 god.
za 17 %. Osven toa, amerikancite pove}e patuvale i vo [vajcarija i
toa 1960 god. za 22 %, a 1970 god. za 26 %, a poradi blizinata na
[vajcarija so Germanija.
Spored Loeb 98) EKSPO ‘67 vo Montreal ima silno negativno
vlijanie vrz turisti~kata pobaruva~ka vo SAD od strana na
angliskite turisti koi ja supstituiraat Kanada za SAD , pri {to
priemite vo SAD na angliski turisti se smalile za 55 %. Istovre-
meno porasnale priemite na meksikanskite turisti vo SAD za 3 %.
Loeb gi ispituva i Olimpiskite igri vo Montreal 1976
god., koga isto taka utvrduva zgolemuvawe na izdatocite na meksi-
kanskite turisti vo SAD za 35 %, no sega i zgolemuvawe na pri-

97 )
Little J. S. , “ International Travel in the US balance of Payments “, New
England Economic Review, May/June, 1980, pp 42-55.
98 )
Loeb P., “ International Travel to the United States : an econometrics evaluation
“, Annals of Tourism Research , vol. 9, 1982, pp 5-20.

126
hodite od angliskite turisti za 43 % koi doa|aj}i vo Kanada isko-
ristile prilika da gi posetat i SAD.
Gunadhy i Boey 99) utvrdile deka EKSPO ‘70 vo Tokio prido-
nesol za smaluvawe na brojot na japonskite turisti vo Singapur za
49%.
Kako {to se gleda i od prilo`enite tabeli , odr`uvaweto na
golemite manifestacii mo`e zna~itelno da go reducira tekot na
turistite od zemjata doma}in za vo stranstvo, odnosno, izdatocite za
patuvawa na doma{noto naselenie za vo stranstvo (Belgija i
Japonija duri za 5o %), a vlijae i na skrenuvawe na ostanatite
turisti~ki tekovi, pri {to se pojavuva i golema verojatnost za zgo-
lemuvawe na posetenosta na mestoto/zemjata koja e doma}in na go-
lemata manifestacija.
Me|utoa, zgolemeniot broj posetiteli vo mestoto koe e
doma}in na manifestacijata e usloveno pred se so postoeweto na
slobodni, odnosno, dovolni kapaciteti za smestuvawe za vreme na
odr`uvaweto na manifestacijata. Pra{aweto za slobodnite ka-
paciteti K.Socher 100) go postavuva razgleduvaj}i gi nadvore{nite
efekti za mestoto doma}in na golemite nastani i vo toj kontekst
zgolemuvaweto na turisti~kata pobaruva~ka kako nadvore{en efekt
na nastanot. Pri toa toj konstatira deka direktnite efekti vrz
turisti~kata pobaruva~ka, mo`at da se smetaat kako nadvore{ni
efekti od nastanot, samo pod uslov na postoewe na slobodni
kapaciteti koi se upotrebuvaat samo zaradi zna~ajniot nastan.
Me|utoa, za golemite manifestacii za koi e karakteristi~na
masovna posetenost, a se odr`uvaat vo polna sezona ( kako {to se na
pr. ZOI) voobi~aeno e pokraj intenzivnoto koristewe na site
postojni kapaciteti za smestuvawe vo mestoto/regionot, da se
aktiviraat i pomo{ni kapaciteti koi inaku slu`at za drugi
nameni, a se dograduvaat i novi kapaciteti. Seto toa zavisi od vidot
na manifestacijata i posetenosta koja se o~ekuva.
Zna~i, va`ni se dve raboti vo toj pogled: ili se gradat novi
dodatni smestuva~ki kapaciteti , a se koristat i site mo`ni
kapaciteti ili pak golemata manifestacija se odr`uva vo von-
sezona. Vo sprotivno, se postignuva samo polna iskoristenost na
postojnite kapaciteti vo sezonata koe ponekoga{ e tokmu i odreden
motiv na organizatorot na manifestacijata.

99 )
Gunadhi H. and Boey C. K. , “ Demand Elasticities of Tourism in Singapore”,
Tourism Management, vol.7, No 4 , december ‘86, pp. 239-253.
100 )
Socher K., Tschurtschenthaler P., cit. delo.

127
 Me|utoa, odr`uvaweto na manifestacijata vo vonsezona i
privlekuvaweto na turistite vo toj period vlijae na turisti~kite
tekovi ne samo vo kvantitativen pogled tuku i vo vremenski pogled.
Osobeno e zna~ajno {to toa mo`e da se odrazi i na samoto toa mesto
doma}in. Taka, mo`e da se slu~i pogolem broj turisti koi sakale da
go posetat mestoto/zemjata vo sezonata, da se odlu~at za poseta vo
vreme na odr`uvawe na manifestacijata ( vo vonsezonata), pa del od
kapacitetite vo sezonata mo`at da ostanat neiskoristeni.
Vlijanieto na manifestaciite vrz turisti~kite tekovi
mo`e da se oseti i vo narednite godini i pokraj toa {to mo`e da
stanuva zbor za ednokratna manifestacija za soodvetnoto me-
sto/zemja. Sekako, mo`ebi ne tolku izrazito, no vo sekoj slu~aj vrz
osnova na publicitetot ( turisti~kite efekti od manifestacijata)
koj taa go predizvikala, soodvetnoto mesto/zemja i vo narednite
godini }e bide meta na odreden krug posetiteli. 101)

2.4.. Efekti na golemite manifestacii za mestoto/regionot

i zemjata vo koja se odr`uva manifestacijata

Golemite manifestacii kako {to se Olimpiskite igri

(Letni i Zimski), Sv.fud. prvenstva i EKSPO izlo`bite se karak-
teriziraat so zna~itelen intenzitet na razni efekti za me-
stoto,regionot i zemjata doma}in na manifestacijata.
Ovie efekti, a osobeno nekoi od niv, se sekako najva`ni
efekti koi go motiviraat edno mesto/region ili zemja da se zafa-
tat za organizirawe na odredena golema i zna~ajna manifestacija ,
odnosno, na razni na~ini da gi pomagaat i poddr`uvaat organiza-
torite na manifestacii ili pak da vlo`uvaat napori i sredstva vo
privlekuvawe na odredeni manifestacii.
Vo ovaa smisla, vo zavisnost pred sé od sodr`inata, no i
voop{to, manifestaciite davaat mo`nost da se pretstavi
kulturata, istorijata, umetnosta, sportskite, stopanskite i drugite
vrednosti na doma}inot na edna po{iroka svetska publika i nivno
vklu~uvawe vo svetskite tekovi.

101 )
Taka na primer, Organizacioniot komitet na Olimpiskite igri vo
Seul, predvidel deka turisti~kiot promet vo godinite od dobivaweto na
kandidaturata pa se do pet godini po Igrite }e se zgolemuva po stapka od
8,6 % godi{no, a turisti~kata potro{uva~ka duri za 14,9 % godi{no. Ahn
Jong- Yun, cit. delo,str.133-177.

128
 Osven toa, stanuva zbor i za eden po{irok spektar na drugi
zna~ajni efekti koi se ostvaruvaat vo:
-vremeto od momentot na odreduvawe na edno mesto za me-
sto vo koe }e se odr`uva odredena manifestacija ( pa duri i od
momentot na kandidatura) dokolku se raboti za ednokratna mani-
festacija, potoa za vremeto dodeka manifestacijata se odr`uva i
izvesno vreme posle zavr{etokot na manifestacijata, ili
-kontinuirano, za vreme na `ivotniot vek na manifesta-
cijata (a izvesno vreme i posle toa), dokolku se raboti za tradi-
cionalna manifestacija koja postojano se odr`uva vo edno isto me-
sto.
Vo taa smisla avtorite koi se zanimavaat so analiza na go-
lemite nastani iznesuvaat pomalku ili pove}e sli~ni gledi{ta i
klasifikacii na ovie efekti.
Taka, Ritchie J.R.B. i Ju Yangzhou 102 ) gi spomenuvaat :
ekonomskite, turisti~ko-komercijalnite, fizi~kite, socio-
kulturnite, psiholo{kite i politi~kite efekti so svoite
pozitivni i negativni strani. Socher K. i Paul T. 103 ) gi istaknuvaat :
ekonomskite, turisti~kite, socijalnite i psiholo{kite efekti.
Jong-yun Ahn 104) analiziraj}i gi Olimpiskite igri vo Seul gi
nabrojuva : politi~kite, ekonomskite, socijalnite, kulturnite,
tehni~kite i turisti~kite efekti isto taka so svoite pozitivni i
negativni strani.
^uli} D. 105) sumiraj}i gi rezultatite od 37- miot kongres na
AIEST (Me|unarodno zdru`enie na eksperti za turizam) efektite gi
rezimira vaka:
-turisti~ki aspekt-koli~ina, kvalitet,
-ekonomski aspekt- ostanati stopanski granki: koli~ina,
-tehni~ki aspekt- ostanati stopanski granki: kvalitet,
-fizi~ki aspekt- okolina,za~uvuvawe (ekologija),
-socijalen aspekt- familijarni obvrski, naviki,
-kulturen aspekt- tradicii,verski na~ela,
-psiholo{ki aspekt- gordost, stepen na poznatost,
-politi~ki aspekt - lokalen, nacionalen, globalen.

102 )
Ritchie J .R. Brent , Ju Yangzhou ,“ The Role and Impact of Mega Events and
Attractions on National and Regional Tourism : A Conceptual and Methodological
Overview”, Edition AIEST, St-Gall, Switzerland, vol. 28, 1987. str.26
103 )
Karl Socher i Paul T., cit. delo, str 103.
104 )
Jong-yun Ahn, cit. delo,str.133-177.
105 )
^uli} D., cit. delo, str. 236

129
 Spomenatiot avtor istaknuva deka vsu{nost imame rabota so
{esnaeset efekti, bidej}i sekoj od navedenite ima i pozitivna i
negativna strana.
I pokraj sli~nostite, od edna podetalna analiza mo`at da se
zabele`at i izvesni razijduvawa vo spomenative klasifikacii na
efektite. Taka, Ritchie gi izdvojuva turisti~ko-komercijalnite
efekti kako posebna grupa efekti pokraj ekonomskite, fizi~kite,
socio-kulturnite,psiholo{kite i politi~kite. Pri toa, toj misli
na indirektnite efekti , odnosno, publicitetot za turizmot kako
turisti~ki efekt, a publicitetot za vlo`uvawa vo ostanatite
granki i dejnosti go tretira kako komercijalen efekt. Me|utoa,
komercijalnite efekti (investicii/vlo`uvawa) od stranski i drugi
firmi mo`at da bidat i vo turizmot, a ne samo vo drugite dejnosti
vo zemjata doma}in. Pokraj toa, Ritchie ne gi spomenuva ni
tehni~kite efekti od golemite manifestacii.
Od druga strana, Socher zanimavaj}i se so tro{kovno-pri-
hodnata analiza (CBA-Cost Benefit Analyse) voop{to ne se vpu{ta vo
nabrojuvawe i analiza na site efekti, dodeka Jong Yhn-Ahn gi odvo-
juva turisti~kite od ekonomskite efekti kako turisti~kite da ne
se ekonomski. ^uli} D., ne go spomenuva publicitetot kako efekt
niti kaj turizmot niti kaj drugite granki i dejnosti, osven {to
zboruva za odreden stepen na poznatost vo ramkite na psiholo{kite
efekti.
Vo obid da se sintetiziraat site tie razli~ni priodi i da se
eliminiraat odredenite razliki me|u niv, smetame deka najzgodno }e
bide efektite da se grupiraat na sledniov na~in:

vo turizmot
direktni
-ekonomski efekti vo drugite granki i dejnosti
za turizmot
indirektni
( publicitet)
za ostanatite granki i dejnosti

vo turizmot
-tehni~ki efekti
vo drugite granki i dejnosti
vo turizmot
-fizi~ki efekti
vo ostanatite granki i dejnosti

130
-sociokulturni efekti
-psiholo{ki efekti
-politi~ki efekti

Kako {to se gleda , i vo ramkite na edna vakva klasi-

fikacija mo`no e da se izdvoi turizmot kako posebna dejnost so koja
golemite manifestacii i nivnite efekti se vo najneposredna vrska.
Ovdeka bi trebalo da se spomene i toa deka pri analizata na
efektite za mestoto/regionot , odnosno zemjata doma}in mo`eme da
prijdeme od makro i od mikro aspekt. Makro aspektot gi po-
drazbira efektite (korisnostite) nasproti vlo`uvawata na nivo na
nacionalnata ekonomija, odnosno, op{testvenata zaednica vo
celina.
Mikro aspektot opfa}a dve nivoa. Edno, koe gi stava efek-
tite na golemata manifestacija za mestoto t.e. efektite vo
“ lokalnata ekonomija” nasproti nacionalnata ekonomija i vtoro
nivo koe vsu{nost e mikro nivo vo klasi~na smisla na zborot i koe
gi opfa}a tro{ocite i korisnostite za poedine~nite nositeli na
ponudata t.e. poedine~nite firmi i pretprijatija vo odnos na vkup-
nite interesi.
Od mikro aspekt na nivo na mestoto, me|utoa, efektite
mo`eme da gi posmatrame i po odnos na korisnostite na vlastite,
a i na naselenieto.
Razlikuvaweto na makro i mikro nivo e osobeno va`no kaj
najgolemite manifestacii (LOI,ZOI i dr.) kade u~estvoto na
op{testvenata zaednica vo finansiraweto na manifestacijata e
zna~itelno kako tro{ok pa ako gi posmatrame efektite od mikro
aspekt, tie tro{oci (vlo`uvawa) na po{irokata zaednica se javu-
vaat kako koristi za mestoto i toa mnogu zna~ajni, a od makro aspekt
tie ne pretstavuvaat nekoja nova vrednost.

2.4.1. Ekonomski efekti za mestoto/regionot i zemjata

doma}in na manifestacijata

I pokraj toa {to ponekoga{ vo preden plan na organizi-

raweto na nekoja manifestacija mo`at da se nao|aat nekoi
politi~ki ili drugi efekti, ( {to e vo sklad so motivite za organ-
izirawe na nekoj zna~aen nastan) ekonomskite efekti va`at kako
pozna~ajni efekti za koi e zainteresirana zemjata doma}in na
manifestacijata i osobeno subjektite koi imaat izdatoci vo vrska

131
so organiziraweto, no i site koi na odreden na~in mo`at da ost-
varat nekoja dobivka.
Ekonomskite efekti od golemite manifestacii mo`at da
bidat direktni 106) i indirektni, no i pozitivni i negativni. Tie
se javuvaat za organizatorot na manifestacijata, vo turizmot,
no i vo ostanatite granki i dejnosti.
Direktnite pozitivni ekonomski efekti vo turizmot se
sogleduvaat niz : zgolemuvaweto na prihodite kaj nositelite na
turisti~kata ponuda kako rezultat na zgolemenata posetenost, zgo-
lemenata potro{uva~ka, pogolemite ceni i sl., potoa, niz zgole-
menata vrabotenost, 107) zgolemeniot priliv na stranski i doma{en
kapital ( investicii vo turizmot), niz razvitokot na turisti~koto
stopanstvo (novi tehnologii i sl.) na kratok i dolg rok, pottiknat
od manifestacijata i sl.

Tabela 29. Ekonomski efekti na golemite manifestacii

(direktni)

pozitivni
-razvoj,porast na proizvodstvo-
to i zgolemeni prihodi vo tu -
rizmot
-zgolemen priliv na kapital vo
turizmot
-zgolemuvawe na vrabotenosta
vo turizmot
-razvoj,porast na proizvodstvo-
to i prihodite vo industriite
koi se direktno i indirektno
vo vrska so manifestacijata
-zgolemen priliv na kapital vo
ostanatite dejnosti
-zgolemena vrabotenost vo osta-
natite dejnosti
-prihodi za lokalnite,regional-
nite i centralnite vlasti
negativni
-mo`nost zaodreden deficit vo or-
ganizacijata na manifestacija
-porast na cenite
-razni {pekulacii
-ekonomski fluktuacii
-porast na potro{uva~kata orien-
tiranost na naselenieto
-sezonalnost
-mo`nosti za voveduvawe protek-
cionizam kon zemjata doma}in
-mo`nosti za neednakva distribu-
cija na bogatstvoto
-mo`nost za inflatorni dvi`e-
wa

106 )
Direktnite ekonomski efekti niz svoite natamo{ni vrtewa
proizveduvaat indirektni i inducirani ekonomski efekti.
107 )
J.R.B. Ritchie, cit. delo, str 5.

132
 Indirektnite ekonomski efekti pak, se gledaat niz efek-
tite koi proizleguvaat od publicitetot postignat so manifestaci-
jata za mestoto/regionot i zemjata kako turisti~ka destinacija vo
celina ili za odredeni subjekti nositeli na turisti~ka ponuda, a i
kako region vo koj mo`e da se vlo`uva vo turisti~kata dejnost.

Tabela 30. Ekonomski efekti kaj oddelni manifestacii

manifestacija neto koristi za lokalnata ekonomija

-Festival vo Edinburg ‘75 5,735 mil. SAD dol. (3,7 mil.funti)

-Internacionalen festival vo
Liverpul ‘84
-Grand Pri Adelaida ‘86
-Pert-Ameri~ki kup ‘86
-Me|unaroden Xez festival vo
Wu Fild ‘86
-ZOI Kalgari ‘88
10,075 mil. SAD dol. (6,5 mil.funti)
8,300 mil. AUS dol
1,117 mil AUS dol.
0,077 mil. SAD dol.
- 363,0 mil. SAD dol

Pozitivnite komponenti na ekonomskite efekti vo drugite

granki i dejnosti go opfa}aat pred se zgolemuvaweto na proiz-
vodstvoto i razvitokot na industriite koi se direktno i indirek-
tno vo vrska so manifestacijata. Takvi se : grade`ni{tvoto,
ma{inogradbata, elektronikata, uslu`nata industrija i drugi koi
na odreden na~in stanuvaat aktivni niz manifestacijata.
Druga komponenta e zgolemeniot priliv na stranski kapi-
tal (investicii) vo proizvodnite i uslu`nite dejnosti. Seto toa }e
pridonese i do zgolemuvawe na vrabotenosta kako eden od
ekonomskite efekti 108) , a kako najdirekten ekonomski efekt i do
zgolemuvawe na prihodite (dohodot) zaradi zgolemenata
ekonomska aktivnost. Pokraj toa, voveduvaweto odredeni pogod-
nosti vo ekonomskata sfera od strana na dr`avnite vlasti i
voveduvaweto otvorena politika mo`e isto taka da ja stimulira
aktivnosta na ekonomijata, zgolemuvaweto na izvozot i sl.

108 )
Taka, vlijanieto na Ol. igri vo Seul vrz vrabotenosta vo prosek
iznesuva cca 105.000 lica godi{no. Za razlika od toa, ZOI vo Kalgari
pridonele vrabotenosta vo prosek vo godinite pred, za vreme i posle
Olimpijadata da se zgolemi za po okolu 18.500 lica.

133
 Tabela 31. Ekonomski efekti na Ol.igri vo Seul ‘88 109)

god. inducirani efekti inducirani efekti

vo proizvodstvoto*) vo dohodot
vo 100 mil. % po vo 100 mil. % po % od
SAD dol. godini SAD dol. godini VNP∗)
1982 1,85 3,3 o,99 4,5 0,1
1983 6,41 11,5 2,47 11,3 0,3
1984 9,76 17,5 3,75 17,1 0,5
1985 14,14 25,4 5,44 24,8 0,6
1986 10,93 19,6 4,25 19,4 0,5
1987 6,98 12,5 2,67 12,2 0,3
1988 5,63 10,1 2,34 10,7 0,2
Vkupno: 55,72 100,0 21,61 100,0

∗) Voobi~aeni efekti vo proizvodstvoto bi bile 3,076 mlrd.dol.

∗) VNP-vkupen nacionalen proizvod

Tabela 32. Vlijanie na Ol.igri vo Seul vrz vrabotenosta

god. vo 10.000 lica % po godini % od vkupnata

vrabotenost
-1982 2,0 2,7 0,1
-1983 7,2 9,8 0,5
-1984 11,4 15,5 0,7
-1985 17,5 23,8 1,1
-1986 14,7 19,9 0,9
-1987 9,4 12,8 0,6
-1988 11,4 15,5 0,7
Vkupno : 73,6 100,0 0,7

109 )
Ahn Jong- Yun, cit. delo, str.133-177.

134
 Tabela 33. Inducirani efekti vo vrabotenosta
(odnos LOI sprema ZOI )

manifestacija lica godi{no vo prosek

-LOI Seul ‘88 105.000

-ZOI Kalgari ‘88 18.500

Pokraj toa, prisutni se i indirektni ekonomski efekti koi

se gledaat niz voveduvaweto na novi tehni~ko-tehnolo{ki re{enija,
a i preku zgolemeniot imix (publicitet) na soodvetnite
proizvoditeli koi do{le do izraz preku manifestacijata. Toa
mo`at da bidat na primer, elektronskata industrija ili tekstil-
nata ~ii proizvodi bile upotrebeni za vreme na manifestacijata, so
{to do{le do izraz, {to }e dovede i do prepoznatlivost za tie
proizvodi, a so toa i zgolemen izvoz i sl.
Negativnite ekonomski efekti, se ogledaat niz
mo`nostite za pojava na odreden deficit kako {to e slu~ajot i kaj
Olimpiskite igri vo Kalgari 110) , potoa, niz poka~uvaweto na
cenite kako na turisti~kite uslugi taka i na site ostanati stoki i
uslugi, pojava na razni {pekulacii bilo so nedvi`nini (poradi
atraktivnosta na mestoto) 111), so vleznicite, so proizvodstvoto na
razni suveniri i sl., porast na potro{uva~kata orientiranost na
naselenieto, mo`nosti za voveduvawe na protekcionizam kon zem-
jata doma}in, a i mo`nosti za neednakva distribucija na nacional-
noto bogatstvo. 112)
Indirektnite negativni ekonomski efekti mo`at da pro-
izlezat i od negativno intoniraniot publicitet.
Vo vrska so ekonomskite efekti i nivnoto utvrduvawe
( merewe) }e stane pove}e zbor vo poseben naslov. Ovde samo bi se
osvrnale na problemot na nivnata sporedlivost me|u edna i druga
manifestacija ili kaj edna ista manifestacija vo razli~no vreme.
Vo vrska so toa pak, mo`e da se re~e deka e te{ko da se
sporedat ovie efekti pome|u oddelnite vidovi manifestacii, no i

110 )
DPA Group Inc., “ Economic Impact of the XV Olympic Winter Games “, Alberta
Tourism and Small Business “ , Edmonton, Alberta, Canada, 1985.
111 )
J.R.B. Ritchie , cit. delo,str. 5.
112 )
Ahn Jong- Yun, cit. delo,str.133-177.

135
kaj edna ista manifestacija, od edno do drugo odr`uvawe. U{te
pove}e, ako sakame vrz osnova na toa da doneseme odluka dali nekoja
manifestacija da se organizira ili ne i osobeno ako seto toa se
posmatra od makro aspekt (na nivo na zemjata) pri {to se raboti
sekako za pogolema manifestacija. Za takva odluka na analizite na
ekonomskite efekti mora da se dodade i politi~ka odluka.
Sporeduvaweto go ote`nuvaat niza specifi~nosti, no
glavno e toa {to sekoga{ se raboti za nov proizvod, novi priliki i
okolnosti itn. Razgleduvaj}i gi pooddelnite specifi~nosti mo`e
da se re~e deka vo taa smisla treba da se vodi smetka pred se za :
1. Da se pravi razlika pome|u manifestacii koi se kapitaloin-
tenzivni, odnosno baraat golemi po~etni vlo`uvawa vo objekti i
vo infrastruktura kako {to se Olimpiskite igri i sl., od mani-
festaciite koi ne se povrzani so izgradba na vakvi objekti i
infrastruktura. 113) Ne zna~i deka ako edna manifestacija ima po-
golemi tro{oci, }e rezultira i vo pogolemi prihodi vo relativna
smisla. Toa zna~i deka ekonomskite efekti ( kako prihod,odnosno
dodatna vrednost) ne mo`at da se sporeduvaat za razli~ni
manifestacii vo apsoluten iznos, pri toa ne zemaj}i gi vo obyir i
tro{ocite napraveni za organizacijata. Vo toj pogled, obi~no
manifestaciite kaj koi vlo`uvawata se pomali ( i koi obi~no se
tradicionalni) nosat pogolemi prihodi vo odnos na vlo`uvawata
(tabela 28). 114)

113 )
Vo taa smisla, Olimpiskite igri kako pretstavnici na prvata grupa
~esto imaat za posledica negativni zbirni ekonomski efekti , odnosno
pove}e se tro{i otkolku {to e spe~aleno ( na pr. vo Kalgari vkupnite
tro{oci bile 812,5 mil. dolari a prihodite 449 mil. dolari, odnosno
napraven e deficit od 363,5 mil. dolari , ili na primer Svetskoto Ski
prvenstvo vo Krans Montana ‘87 koe ostavilo deficit od 2,7 mil. dolari).
Za razlika od toa eden festival vo Edinburg ‘76 god. so vkupni tro{oci od
cca 300 iljadi dolari predizvikal neto dodatna vrednost za lokalnata
ekonomija od okolu 5,5 mil. dolari .Od druga strana, manifestaciite koi
baraat izgradba na skapi objekti i infrastruktura kako rezultat na
mestoto mu ostavaat vo nasledstvo zna~ajni fizi~ki efekti (objekti) i
infrastruktura, a osven toa i kaj niv e podruga situacijata vo pogled na
tro{ocite dokolku se odr`uvaat vo ve}e izgradeni objekti od porano kako
{to se na primer Olimpiskite igri vo Los Anxeles.
114 )
Taka na pr. festivalot vo Edinburg ‘75 donesol duri 18 pati pogolemi
prihodi od vlo`uvawata,ili pak Xez festivalot vo Wu Fild ‘86 koj
donesol 2,67 pati pogolemi prihodi. Nasproti toa, vo Seul ‘88 god.
ostvareni se samo 7% pogolemi prihodi vo odnos na neposrednite tro{oci
za Olimpijadata koi bile 1,7 mlrd. dolari ( vkupni tro{oci so

136
 2. Pokraj toa, mora da se pravi razlika dali se raboti za
tradicionalna ili ednokratna manifestacija. Na primer,
ekonomskite efekti na eden festival vo Edinburg ne se rezultat
samo na vlo`uvawata vo taa godina tuku na niza godini nanazad.
3. Kaj golemite manifestacii (osobeno od I red) direktnite
ekonomski efekti se protegaat/javuvaat vo zna~itelen iznos vo eden
podolg period. Taka na primer, kaj Olimpiskite igri vo Seul
efektite vo proizvodstvoto i dohodot po~nale da se javuvaat u{te
so dobivaweto na kandidaturata (tabela 29). 115)
4. [irinata na grankite, dejnostite i firmite koi se
zafateni od vlijanieto na manifestaciite e isto taka razli~na,
{to u{te pove}e go ote`nuva utvrduvaweto na direktnite ekonom-
ski efekti. Osobeno toa e karakteristi~no za golemite mani-
festacii od I red.
5. Traeweto na manifestacijata koe isto taka e specifi~no
za sekoja manifestacija go ote`nuva sporeduvaweto na ekonomskite
efekti . 116)
6. Seto toa zna~i deka na ekonomskite efekti vlijae i
atraktivnosta na manifestacijata, posetenosta, prose~niot
prestoj, prose~nata potro{uva~ka na u~esnicite i posetite-

infrastrukturata 3,1 mlrd. dolari) ili zaedno so induciraniot dohod vo

vkupnoto stopanstvo na zemjata vo tekot na sedum godini ( 82-87 god.) 2,191
mlrd. dol. i ostvaren profit od samo 120 mil. dol. {to iznesuva 2,311 mlrd.
dol., a toa e 35 % pogolemi prihodi vo odnos na neposrednite tro{oci ( ne
zemaj}i ja vo predvid pri toa infrastrukturata i drugite efekti).
Me|utoa, vo apsoluten iznos, vo Seul e ostvareno pove}e . Isto taka i vo
Los Anxeles, apsolutniot iznos na profitot koj go ostvaril samo
organizatorot od 215 mil.dol. e mnogu pove}e otkolku neto dodatnata
vrednost za cela ekonomija na Edinburg, no toa e samo 43 % pogolem prihod
vo odnos na tro{ocite napraveni vo Los Anxeles.
115 )
Isto taka , se zabele`uva deka vlijanieto vrz ekonomijata vo prvite
godini e pomalo (‘82 god. 3,3%) i deka toa se zgolemuva za vo sredinata na
posmatraniot period da dostigne maksimum (‘85 god. 25,4 %) , a potoa
povtorno po~nuva da se smaluva vo godinite neposredno pred odr`uvaweto.
Toa se zabele`uva kako kaj proizvodstvoto, taka i kaj dohodot, a i kaj
vrabotenosta. Ova, vsu{nost, vo izvesna smisla go poka`uva i tekot na
pripremite za samiot nastan.
116 )
Taka na primer, Internacionalniot festival vo Liverpul ‘84 za 6 i
pol meseci traewe predizvikal 3,4 mil. poseti, 48.000 ekstra turisti~ki
no}evawa, neto dodatna vrednost za lokalnata ekonomija od 6,5 mil. funti
i za 25 % pogolema anga`iranost na hotelskite kapaciteti vo tekot na
celata sezona. Nasproti toa, Grand Pri Adelaida za 4 dena predizvikal
direktna neto dodatna vrednost od 8,3 mil. AUS dolari t.e. 3,6 mil.funti.

137
lite, nivoto na ponudata, cenite na uslugite itn.
7. I na kraj sekako, zavisi od nivoto od koe gi posmatrame
ekonomskite efekti , dali od nivo na mestoto ili od aspekt na
zemjata vo celina, bidej}i ne zna~i ako ekonomskite efekti na nivo
na zemjata se negativni deka se negativni i od aspekt na mestoto, a
osobeno kaj najgolemite manifestacii kade u~estvoto na central-
nite i regionalnite vlasti e zna~itelno.
Seto pogore zboruva za nesporedlivosta na ekonomskite
efekti kaj bilo koja manifestacija, no i za te`inata na nivnoto
utvrduvawe.Me|utoa, od aspekt na po{irokata zaednica, za toa koja
manifestacija da ja privlekuva zemjata i dali da gi privlekuva
manifestaciite od I red, mo`e da se izvle~e zaklu~ok deka toa
zavisi najnapred od nejzinata ekonomska sila i od nejzinite in-
teresi i celi. Vo soglasnost so toa, ponekoga{ i pokraj odredeni
negativni vkupni ekonomski efekti, a imaj}i go vo vid dol-
goro~niot povrat i site drugi efekti ( publicitetot, sozdavaweto
novi turisti~ki destinacii, odredeni politi~ki motivi i celi
itn.), zemjata mo`e da prifati organizacija duri i na Olimpiskite
igri.
Od aspekt na mestoto pak, poseben interes mo`at da pret-
stavuvaat zdobivaweto so novi objekti, nova infrastruktura i sl., a
pri toa da se iskoristat finansiskite sredstva t.e. pomo{ta na
centralnite vlasti, odnosno celata zaednica.
Osnoven t.e. glaven ~initel na ekonomskite efekti e
manifestaciono-turisti~kata potro{uva~ka (potro{uva~kata
na organizatorot i potro{uva~kata na u~esnicite i posetitelite )
poradi {to taa zaslu`uva i posebno vnimanie.

2.4..1.1. Manifestaciono-turisti~ka potro{uva~ka

Del od direktnite ekonomski efekti za mestoto/regio-

not i zemjata t.e. zgolemuvaweto na prihodite, najdobro mo`e da se
sogleda niz bilansot na rashodite i prihodite na organizatorot na
manifestacijata, potoa niz manifestaciono-turisti~kata potro-
{uva~ka na u~esnicite i nivnata pridru`ba i niz manifestaciono-
turisti~kata potro{uva~ka na posetitelite.
Bidej}i prihodite na organizatorot gi razgledavme pri

138
razgleduvaweto na pra{aweto za finansirawe na golemata mani-
festacija, ovdeka }e se osvrneme pred se na rashodite na organi-
zatorot t.e. negovata manifestaciono-turisti~ka pot-
ro{uva~ka i potro{uva~kata na u~esnicite, pridru`bata i
posetitelite.
Del od ovaa potro{uva~ka pretstavuvaat prihodi na
ostanatite granki i dejnosti, no najzna~ajniot del se odnesuva na
prihodite za nositelite na manifestaciono-turisti~kata
ponuda, a me|u niv i na prihodite na organizatorot na manifesta-
cijata, kako eden od nositelite na taa ponuda.
Me|utoa, so cel da se razgrani~i {to se od prihodite i po-
tro{uva~kata na organizatorot, potro{uva~kata na u~esnicite i
potro{uva~kata na posetitelite se javuva kako ekonomski efekt za
mestoto, neophodno e najnapred da izvr{ime odredeni pojasnuvawa
koi se odnesuvaat na potekloto na organizatorot i negovata po-
tro{uva~ka, i da ras~istime odredeni pra{awa vo vrska so po-
tro{uva~kata na u~esnicite i posetitelite.
Vo vrska so organizatorot na manifestacijata i negovite
prihodi i rashodi treba da se naglasi deka vo odredeni slu~ai
organizatorot mo`e da bide i od drugi zemji, a ne od zemjata kade se
odr`uva manifestacijata, pri {to taa zemja se javuva samo kako
doma}in i nema nikakva vrska so organizacijata i finansiraweto na
manifestacijata . Takvi mo`at da bidat na pr. nekoi mirovni
konferencii, nekoj nau~en sobir i sl.(pr. Me|unarodnata konfer-
encija za za{tita na zemjata, Buenos Aires, 1992 god. vo organizacija
na OON). 117) Vo vakvi slu~ai kako ekonomski efekt ( prihod) za
mestoto i zemjata se javuvaat samo tro{ocite na organizatorot koi
toj gi ima vo toa mesto, odnosno zemja (pred se iznajmuvawe na
objekti, a i ostanatata manifestaciono-turisti~ka potro{uva~ka
na organizatorot vo mestoto/zemjata doma}in na manifestacijata).
Ovoj stav va`i bilo efektite da se posmatraat od mikro aspekt (
mestoto) bilo od makro aspekt ( na nivo na zemjata).
Me|utoa, i koga organizatorot e od mestoto kade se odr`uva
manifestacijata , eden del od tro{ocite toj gi pravi vo svoeto me-
sto i tie se javuvaat kako prihodi kaj drugite subjekti, dodeka eden
del gi pravi nadvor od svoeto mesto. Isto taka i negovite prihodi
poteknuvaat kako od subjektite od mestoto taka i od subjektite nad-
vor od mestoto. Nova vrednost za mestoto }e pretstavuva samo

117 )
Sli~ni pra{awa moraat da se ras~istuvaat i vo slu~aite koga eden ili
nekolku od organizatorite ( soorganizatorite ) se od zemjata doma}in, no
nekoj od soorganizatorite e od nekoja druga zemja.

139
razlikata pome|u prihodite koi poteknuvaat nadvor od mestoto i
rashodite koi se napraveni nadvor od mestoto.
Vo sporedba so makro aspektot, kade isto taka prihod za
zemjata pretstavuva razlikata pome|u nadvore{nite prihodi i nad-
vore{nite rashodi, od mikro aspekt ( od aspekt na mestoto) gledano ,
mo`e da se javi odreden del prihodi koi se prihod za mestoto , a ne
se za zemjata vo celina ( na pr. prihodot od vleznicite na doma{nite
turisti, pomo{ta od firmite nadvor od mestoto, pomo{ta od
centralnite vlasti itn. Ova e zna~ajno pred se po odnos na
ekonomskite i fizi~kite efekti kade na pr. vlo`uvawata na
regionalnite i centralnite vlasti t.e. vlo`uvawata na po{irokata
zaednica vo objektite i voop{to vo organizacijata i
finansiraweto na manifestacijata se javuvaat od mikro aspekt kako
nova vrednost za mestoto, no ne i za po{irokata zaednica. Imeno, na
nivo na zemjata ovie sredstva ne pretstavuvaat dodatna vrednost.
Taka napr., Olimpiskite igri vo Minhen ‘72 118) kade 50 % od
investiciite gi prezela federalnata dr`ava, Bavarska 25%, a na
samiot grad ostanale samo 25%, {to zna~i deka 75 % od
vlo`uvawata poteknuvaat odnadvor taka {to golem del od seto toa
se javuva kako nova crednost za mestoto ( ekonomski, fizi~ki, te-
hni~ki i sl. efekti.)
Isto taka, treba da se ras~isti i pra{aweto vo vrska so po-
tro{uva~kata na u~esnicite i posetitelite.
Kaj niv redovno, del od nivnata potro{uva~ka nastanuva vo
domicilnoto mesto vo oblik na razni tro{oci, a del od po-
tro{uva~kata i vo oblik na tro{oci za patuvawe.
Me|utoa, raznite tro{oci na organizatorot napraveni vo
negovoto domicilno mesto koga toj ne e od mestoto/zemjata doma}in,
potoa raznite tro{oci na u~esnicite i posetitelite vo nivnite
mesta, ne se zna~ajni od aspekt na razgleduvaweto na efektite za
mestoto,regionot i zemjata doma}in. Tie spa|aat vo kompleksot na
op{tata potro{uva~ka na proizvodi i uslugi vo mestata koi se
nivni sedi{ta, odnosno mesta na nivniot stalen prestoj.
No, tro{ocite za patuvawe predizvikuvaat golem interes
kaj site vidovi prevoznici. Samo za ilustracija }e navedeme deka
spored nekoi istra`uvawa 119) vo prosek za site u~esnici, tro{ocite
za patuvawe na edna me|unarodna konferencija u~estvuvale so 59,1
% od vkupnite tro{oci, dodeka na tro{ocite vo samiot grad
otpa|aat 32 %, a 8,9 % za pristapnina. Toa poka`uva deka golem del

118 )
Travis S.Anthony, Jean Claude Croize, cit. delo,str.59-79.
119 )
Frani} A., cit. delo, str. 169.

140
od svojata potro{uva~ka u~esnicite, a i posetitelite go tro{at na
prevozot.
Alkajer 120) procenuva deka samo deset najgolemi me|unarodni
avionski kompamii zarabotuvaat vo prosek okolu 15 % od svojot
vkupen prihod od prevozot na patnici na kongresi, izlo`bi i saemi.
Me|utoa, i ostanatite prevoznici imaat zna~itelen del od
prevozot na u~esnicite i posetitelite na zna~ajnite manifesta-
cii.
I pokraj se, golem del od potro{uva~kata na u~esnicite i
posetitelite nastanuva vo samoto manifestaciono mesto kako
ekonomski efekti na stranata na manifestaciono-tur-
isti~kata ponuda vo po{iroka smisla na zborot, a i kako
ekonomski efekti za ostanatite granki i dejnosti.
Del od manifestaciono-turisti~kata potro{uva~ka na
u~esnicite i posetitelite koja nastanuva vo manifestacionoto me-
sto se javuva kako prihod na organizatorot. Toa se na primer, ko-
taciite ili sli~ni pla}awa na organizatorot od strana na
u~esnicite, a i tro{ocite na posetitelite za vleznici i sl.
Me|utoa,prihodite od u~esnicite i posetitelite vo mestoto,
ne treba da se precenuvaat pred se zaradi toa {to so novite pos-
etiteli glavno se supstituira zna~itelen del od redovnite turisti.

a) Potro{uva~ka na organizatorot

Potro{uva~kata na organizatorot, kako i negovite pri-

hodi, zavisi od niza okolnosti. Koi pozicii }e se javat na stranata
na rashodite, kolkavi }e bidat poedini tro{oci kako i toa kolkavi
}e bidat vkupnite tro{oci i sl. zavisi najnapred od :
-vidot i formata na manifestacijata,
-na~inot na organizirawe i finansirawe,
-dali se raboti za ednokratna ili tradicionalna
manifestacija,
-dali se odr`uva sekoga{ vo isto mesto ili ne,
-zna~eweto na manifestacijata,
-zemjata i mestoto na odr`uvawe,
-brojot na u~esnici,

120 )
Spored Frani} A., cit. delo, str. 169.

141
 -vremeto na odr`uvawe,
-mo`nostite na organizatorot itn.

Vrz osnova na toa, postojat golemi razliki od edna do druga

manifestacija. 121) Tro{ocite za organizacija se razlikuvaat i kaj
edna ista tradicionalna manifestacija od edno do drugo nejzino
odr`uvawe bilo taa da se odr`uva vo isto mesto ili ne i toa kako vo
pogled na visinata na tro{ocite, taka i vo pogled na nivnata
struktura. 122 )
Vo pogled na visinata na tro{ocite, najanga`irani se
sekako najgolemite manifestacii (LOI,ZOI, Sv.fud.prvenstva i
EKSPO izlo`bite). Osobeno toa koga tie se odr`uvaat po prv pat
vo edno mesto i kade objektite se gradat odnovo ( bez ogled na toa
dali vo tro{ocite }e ja vklu~ime samo amortizacijata ili i ka-
matata na predvremeno anga`iranite sredstva), a osobeno dokolku
me|u objektite ima i takvi koi posle toa ostanuvaat delumno ili
celosno beskorisni.
I strukturata na tro{ocite e razli~na bilo kaj sekoj
razli~en vid manifestacija bilo kaj edna ista manifestacija, od
edno do drugo nejzino odr`uvawe. Toa zavisi od niza faktori. Kaj
Olimpiskite igri na primer, najgolem del od tro{ocite odi na
objekti, a vo posledno vreme se pove}e i na fizi~ko obezbedu-
vawe na u~esnicite i objektite. Kaj istite, samo ceremonijata na
sve~enoto otvorawe go ~ini organizatorot milioni dolari. Taka
na primer, vo Montreal ‘76 toj ceremonijal ~inel 4 mil. dolari,
vo Los Anxeles duri 7 mil. dolari itn.dodeka kaj Samitot na
EZ vo Edinburg (dekemvri ‘92) pove}e od 2/3 od tro{ocite (6,9 mil.
SAD dolari ili 69 % ) e dadeno za fizi~ko obezbeduvawe na
u~esnicite i na obezbeduvawe na tehnika za izvestuva~ite.

121 )
Taka na primer, kako {to se gleda od tabelata 32, tro{ocite za
Olimpiskite gri vo Barselona iznesuvale 1848 mil. SAD dol. (vkupnite
duri 7,5 mlrd. dol.), za Zimskite olimpiski igri vo Albertvil 717 mil.
dol., Karnevalot vo Rio predizvikal okolu 400 mil. dol., Festivalot vo
Edinburg ‘75 god. 205.900 funti, odnosno cca 319.000 SAD dol., a Festivalot
vo Wu Fild ‘86 god. samo 18.700 funti, odnosno 28.000 dolari.
122 )
Taka na primer, dodeka Olimpiskite igri vo Barselona anga`irale
1848 mil. SAD dolari kako direktni tro{oci ( vkupni cca 7,5 mlrd SAD
dol. , vo Seul direktnite tro{oci iznesuvale 1.700 mil. dol. (vkupni 3,1
mlrd SAD dol. ), a vo Los Anxeles samo 500 mil. dolari ( isto i vkupno
bidej}i ne se gradeni novi objekti).

142
 Tabela 34. Visina na tro{ocite, prihodite i ostvareniot
profit kaj pooddelni vidovi manifestacii

vo mil.SAD dol.
manifestacija dir. tro{oci. prihod profit

-ZOI Albertvil‘92 717,0 -∗ -

-LOI Barselona ‘88 1848,0 - -
-LOI Seul ‘88 1700,0 1820,0 12o,0
-LOI Los Anxeles ‘84 500,0 715,0 215,0
-ZOI Kalgari ‘88 812,5 449,0 -363,5
-LOI Atlanta ‘96 (plan) 1400,0 1500,0 100,0 (7%)
-Karneval vo Rio ‘92 400,0 - -
-Festival Edinburg ‘75 0,319 5,7 5,4 (18%)
-Xez festival Wu Fild’86 0,028 0,077 0,048 (267%)
-Sv.ski pr. K.Montana ’87 - - 2,7
-Vimbldon ‘92 - - 21,45

Tabela 35. Struktura na tro{ocite za Zimskite ol. igri

vid na tro{ok Insbruk ‘76 Saraevo ‘84 Kalgari ‘88

-izdatoci za izgradba i moder-

nizacija na objektite (sport -
ski i drugi) 84,90 87,30 65,0
-site drugi tro{oci 15,09 12,70 34,98

Kaj kongresite na primer, vkupnite izdatoci za personalot,

prostoriite i objektite iznesuva 33,8 %29). Sli~no na toa, 1/5 t.e.
20% od vkupnite tro{oci ( ili 100 mil . SAD dol . ) za
Olimpijadata vo Los Anxeles dadeno e za obezbeduvawe, a vo
Barselona duri 200 mil. SAD dol. ili 11 % od vkupnite tro{oci
na organizatorot.

143
 Tabela 36. Primer na struktura na tro{oci na
organizatorot na kongres 123)

vo %
vid na tro{ok u~estvo
poedine~no kumulativno
-Vkupni stalni tro{oci

1. prostorii i oprema 4,7

2. dokumenti i publikacii 7,4
3. administrativni tro{oci 5,9
4. personal 29,1
5. pokani 9,0 56,1

-Promenlivi tro{oci

6. zabaven program 24,7

7. program za dami 4,2
8. obvrski kon zdru`enieto ili grupata
koja go pomaga kongresot 5,2
9.rezerva za nepredvidlivi tro{oci 9,8 43,9

Vkupno : 100,0 100,0

Zna~itelen del od tro{ocite na organizatorot, a kaj nekoi

manifestacii i glavniot del odi na nagradi za u~esnicite koi kaj
teniskite turniri na primer, dostigaat i pove}e milioni dolari
(Gren Slem vo Melburn ‘93 na pr. 4,8 mil. SAD dolari vkupni na-
gradi) itn., a kaj Zimskite olimpiski igri (kade i medalite spored
propisite se izraboteni so minimum 6 % zlato,srebro i bronza ) na
pr. Kalgari stotina mil. dolari odat na nagradite.
Isto taka, karakteristi~no e {to tro{ocite na organiza-
torot mo`at da bidat upotrebeni i potro{eni za vreme na nasta-
not ( kako {to se na pr. tro{ocite za dekoracija kaj nekoi
proslavi, potoa pregradi za Grand Pri trkite) ili mo`at da bidat
upotrebeni za vreme, no i posle manifestacijata ( stadioni, gale-
rii, izlo`beni sali itn.).

123 )
Frani} A., cit. delo, str. 174.

144
 Tabela 37. Tro{oci na Ol. igri vo Barselona

vid na tro{ok iznos vo mlrd. dol.(cca) u~estvo vo %

- Olimpisko selo 1,50 20,0

- modernizacija na pati{ta 2,50 33,0
- pro{iruvawe na tel.mre`a 0,77 10,3
- tehnika 0,90 12,0
-obezbeduvawe 0,20 2,7
-ostanato 1,70 22,7
Vkupno : cca 7,50 100,0

Tabela 38. Struktura na tro{ocite na Samitot na EZ

vo Edinburg (dekemvri ‘92)

vid na tro{ok iznos vo mil.dol. u~estvo vo %

-tro{oci za adaptacija
na palatata “Halirud” 3,1 31,0
-obezbeduvawe i tehnika
za pe~atewe 6,9 69,0

Vkupno : 10,0 100,0

[to se odnesuva do tro{ocite, i pokraj golemite

razli~nosti vo vrska so nivnata strukturata kaj razli~ni organi-
zatori i manifestacii, vrz osnova na odredeni zaedni~ki elementi
koi postojat pomalku ili pove}e vo aktivnostite vo koi se pravat
tie tro{oci, mo`eme da se obideme da napravime edno nivno gener-
alno pretstavuvawe.
Vo taa smisla, voop{teno, rashodite na organizatorot, od-
nosno negovite tro{oci, mo`eme da gi posmatrame kako grupa na
fiksni i grupa na varijabilni tro{oci. Fiksnite tro{oci se vo
pogolema zavisnost od vidot na manifestacijata, a ne{to pomalku
od drugite faktori, dodeka varijabilnite tro{oci se vo pogolema
zavisnost od brojot na u~esnicite.
Vo fiksni tro{oci mo`eme da gi vbroime :

145
 -tro{ocite za iznajmuvawe na objektite ili amorti-
zacijata na svoite objekti ili objektite staveni na usluga od
strana na lokalnite,regionalnite i centralnite vlasti i
tro{ocite za nivno opremuvawe, odnosno, amortizacija na opremata.
Vo ovaa grupa spa|aat tro{ocite za iznajmuvawe na potreb-
nite objekti i prostorii dokolku organizatorot ne e sopstvenik na
objektite, a dokolku e sopstvenik toga{ toa se tro{ocite za niv-
nata amortizacija i odr`uvawe. Amortizacijata se tretira kako
tro{ok i vo slu~aite koga objektite se otstapeni od strana na
dr`avnite vlasti ili nekoi organizacii i institucii kako nivno
u~estvo vo prilog na organiziraweto na manifestacija-
ta. Ova se odnesuva kako na ve}e postojnite objekti taka i na novo-
izgradenite objekti. Me|utoa, kaj novoizgradenite objekti postojat
i odredeni posebnosti. Taka na primer, dokolku se raboti za objekt
specijalno izgraden za potrebite na manifestacijata i koj posle toa
ostanuva beskorisen t.e. neupotrebliv vo celost ili delumno, treba
da se vklu~i kako tro{ok nivnata cela vrednost. Za novite objekti
koi se porano izgradeni otkolku {to bi bile bez manifestacijata,
treba da se vklu~i pokraj amortizacijata i kamatata na
anga`iranite sredstva za vremeto za koe tie se porano izgradeni.
Isto taka, ovdeka spa|aat i tro{ocite za oprema
(kompjuterska oprema, audio-vizuelna oprema, signalizacija, se-
mafori, interna televizija, smeta~i za merewe na rezultatite) i
druga oprema za prostoriite ( dekoracija, name{taj, patokazi,
oprema za interen transport, oprema za obezbeduvawe i ostanata
potrebna oprema), obezbeduvawe i sli~ni drugi tro{oci.

-tro{oci za sve~eno otvorawe i zatvorawe na manifes-

tacijata,
-tro{oci za pehari, medali, pari~ni nagradi, diplomi za
u~esnicite i pobednicite i sl.,
-tro{oci predvideni so pravilata na me|unarodnite or-
ganizacii i institucii,
-tro{oci za pomagawe na u~estvoto na oddelni u~esnici
(zemji i sl.),
-tro{oci za pokaneti (govornici, izvestuva~i i drugi
gosti) kade spa|aat izdatocite za pokrivawe na nivnite tro{oci,
tro{ocite za patuvawe i smestuvawe ili honorari, izdatocite za
patuvawe i smestuvawe na ~lenovite na Organizacioniot komitet,
Sekretarijatot , Komisijata i sl.,
-izdatocite za izrabotka na razni dokumenti i publik-
acii, tro{oci za prethodnata, privremenata i kone~nata programa,

146
za popis na u~esnicite, pokani, razni umno`eni materijali i
dokumenti i nivni fotokopii, kartici za u~estvo, izve{tai i sl.,
-tro{oci za zdravstvena za{tita na u~esnicite,
-administrativni tro{oci kade spa|aat tro{ocite na or-
ganizatorot, odnosno organizacioniot komitet,odbor,sovet i sl.,
rabotni sostanoci, PTT tro{oci, tro{oci za kancelariski ma-
terijal itn.,
-tro{oci za intelektualni uslugi od anga`iranite speci-
jalizirani organizacii i stru~waci,
-tro{oci za vrabotenite kade spa|aat tro{ocite za plati
na vrabotenite, odnosno na rabotnata zaednica, a i tro{oci za
privremeno vrabotenite koi se koristat samo za vreme na odr`uva-
weto na manifestacijata (redari, tehni~ari,obezbeduvawe,prevedu-
va~i, turisti~ki vodi~i, lu|e za registrirawe na rabotata, ste-
nografi i sl.), potoa tro{oci za opremuvawe na slu`benite lica (
uniformi ) i sl.,
-tro{oci za posebno obezbeduvawe ( policija, vojska i sl.),
Vo promenlivi (varijabilni) tro{oci naj~esto mo`eme da
gi vklu~ime :
-tro{ocite za kokteli, sve~eni ve~eri, banketi, ru~eci.
Obi~no ovdeka se raboti za tro{oci za iznajmuvawe na sali, pi-
jalaci, tro{oci za priredbi i orkestri ili sli~en program za
u~esnicite, potoa poslugata, prevozot i sl.,
-tro{oci za pro{etki niz gradot, vleznici za muzei i sl.,
izleti, pokloni i sl.,
-rezerva za nepredvidlivi tro{oci koi se javuvaat dopol-
nitelno.

b) Potro{uva~ka na u~esnicite

Potro{uva~kata na u~esnicite na golemite manifestacii

pretstavuva eden del od ekonomskite efekti po odnos na niv
(pokraj nivnite prihodi), a i eden del od vkupnite efekti po
odnos na niv (pokraj sociokulturnite , psiholo{kite,
politi~kite i drugi efekti).
No,potro{uva~kata na u~esnicite e i va`en del od vkupnata
manifestaciono-turisti~ka potro{uva~ka i va`en del od
prihodite vo manifestacionoto mesto.
Inaku, vkupnata potro{uva~ka na u~esnicite i nivnata
pridru`ba e sostavena od nivnata potro{uva~ka vo mestoto na niv-

147
niot postojan prestoj (sedi{te), potoa, tro{ocite za vreme na
patuvaweto, kako i za samoto patuvawe i tro{ocite vo mani-
festacionoto mesto.
Tro{ocite koi u~esnicite gi pravat vo manifestaciono-
to mesto, t.e. ona {to od nivnata vkupna potro{uva~ka se javuva
kako ekonomski efekt za manifestacionoto mesto go so~inuvaat
slednite komponenti :
-tro{ocite za prevoz ( dokolku e toj izvr{en so naciona-
len prevoznik- od toa mesto, no delot za lokalen prevoz sekako),
potoa,
-tro{ocite za pristapnina-kotacija (dokolku se pla}aat
na organizatorot i ako e toj od mestoto kade se odr`uva mani-
festacijata), odnosno tro{ocite za u~estvo (iznajmen prostor i
drugi uslugi) koi tie gi pla}aat na organizatorot, i na krajot
-site tro{oci koi u~esnicite gi pravat za vreme na niv-
niot prestoj, a proizleguvaat vrz osnova na koristeweto uslugi od
manifestaciono-turisti~kata ponuda vo po{iroka smisla na
zborot, odnosno pokonkretno turisti~kata ponuda.
Po{iroki istra`uvawa za turisti~kata potro{uva~kata
voop{to, ima malku , a vo pogled na potro{uva~kata na u~esnicite
na golemite manifestacii i nejzinata struktura mo`e da se re~e
deka postojat u{te pomalku i toa poedine~ni,izdvoeni i nedovolno
prodlabo~eni istra`uvawa i toa pred sé za u~esnicite na kon-
gresnite manifestacii.
Istra`uvawata 124) koi se vr{eni posle II Sv. vojna i oso-
beno vo sedumdesettite godini, a se odnesuvaat na manifestaciite
vo vid na kongrsi, konferencii i sl., poka`uvaat deka prose~nata
dnevna potro{uva~ka na u~esnicite se dvi`ela po edna nagorna
linija, od 30 dolari vo prvite godini do okolu 50 dolari vo
sredinata na sedumdesettite godini. Isto taka, odnosot pome|u
prose~nata dnevna potro{uva~ka na turistite i u~esnicite se
dvi`el okolu 1 : 3 vo edna razviena turisti~ka ponuda.
Vo pogled na strukturata na potro{uva~kata od ovie
istra`uvawa, uo~livo e deka odnosot na u~estvoto na ugos-
titelstvoto sprema ostanatata potro{uva~ka bil 59 : 41. Isto taka,
i relativnoto u~estvo na trgovijata e golemo.

124 )
Frani} A., cit. delo, str. 174.

148
Tabela 39. Struktura na potro{uva~kata na u~esnicite na kongresite 125)

vo %
vid tro{oci u~estvo
poedine~no kumulativno
- hoteli 34,0
- restorani 25,0 59,0
- lokalen soobra}aj 5,0
- trgovija 15,0
- razonoda 8,0
- razno 13,0 41,0
Vkupno : 100,0 100,0

Prose~niot prestoj na u~esnicite na me|unarodnite sosta-

noci, konferencii i kongresi, spored spomenatite istra`uvawa se
dvi`el od 2,7 - 5 dena.
Me|utoa, kako prose~niot prestoj taka i visinata i struktu-
rata na potro{uva~kata na u~esnicite, razli~ni se za razli~ni
manifestacii, a i kaj edna ista manifestacija od edno do drugo
nejzino odr`uvawe. Potro{uva~kata na u~esnicite za vreme na
prestojot e specifi~na kategorija bidej}i se raboti za posebna
kategorija na lu|e, lu|e koi glavno se sekoga{ vo dvi`ewe: spor-
tisti, muzi~ari i glumci, profesionalni organizatori, pretstav-
nici na mediumite itn. Voglavno nivnata potro{uva~ka zavisi od :

-vidot na manifestacijata,
-tipot na u~esnicite, odnosno nivnoto zanimawe,
-traeweto na manifestacijata, odnosno dol`inata na
prestojot na u~esnicite,
-vidot na manifestacionoto mesto,
-vremeto na odr`uvawe na manifestacijata,
-programata na manifestacijata i rasporedot na
priredbite,
-cenite na turisti~kite uslugi,
-{iro~inata na turisti~kata ponuda vo mestoto itn.

Taka poedine~nata, a i vkupnata manifestaciono-turisti~-

ka potro{uva~ka na u~esnicite vo zavisnost od manifestacijata
mo`e da se dvi`i od takare~i nikakvi izdatoci vo manifestacio-

125 )
Ibid, str. 174.

149
noto mesto ( na pr. kaj nekoi politi~ki manifestacii - va`ni
sredbi na dr`avnici ) pa do milioni dolari vkupni prihodi na
turisti~koto stopanstvo od u~esnicite kaj najgolemite
manifestacii.
Od vidot na manifestacijata zavisi i brojot na u~esnicite
koj ja odreduva i vkupnata potro{uva~ka na u~esnicite.

Tabela 40. Broj na direktni u~esnici na pooddelni manifestacii

manifestacija br. na u~esnici

-LOI Barselona ‘92 15.000

-ZOI Albertvil ‘92 2.280
-Trkata Sao Silvester ‘92 13.000
-Izlo`ba na jahti i brodovi
Amsterdam ‘85 (ekipa`i) 20.000
-Kongresi,konferencii i sl. naj~esto do 500
-Samitot na EZ vo Edinburg,’92 12
-Univerzijada, Bafalo ‘93 6000

Najgolemite manifestacii ( LOI, ZOI, Sv.fud. pr., i

EKSPO izlo`bite) obi~no se karakteriziraat i so najgolem broj
u~esnici, koi osven toa za razlika od drugite manifestacii imaat i
podolg prestoj vo mestoto na odr`uvawe na manifestacijata. Taka
na primer, na poslednata Olimpijada vo Barselona, imalo duri
15.000 u~esnici, a na Zimskata olimpijada vo Albertvil 2.280
u~esnici. Pokraj toa, na Olimpijadata vo Barselona imalo i okolu
100.000 lu|e kako pomo{en personal i kako pridru`ba na
u~esnicite, potoa gosti i sportski rabotnici i sl., dodeka vo Al-
bertvil zaedno so sportistite imalo okolu 40.000 lu|e kako
pridru`ba na sportistite. Imeno, se raboti za zna~itelen broj lu|e
koi glavno se skoncentrirani vo edno mesto i vo isto vreme i ~ija
potro{uva~ka osven toa, za razlika od potro{uva~kata na obi~nite
turisti se karakterizira i so odredeni specifi~nosti.
Za razlika od ovie, drugite manifestacii ( manifestacii-
te od II i III red - bilo kulturni, bilo sportski, stopanski itn.) se
karakteriziraat so pomal broj u~esnici i nivna pridru`ba koe {to
gi odreduva i nivnite efekti vo ovoj pogled.

150
 Pokraj toa, treba da se istakne deka u~esnicite na
zna~ajnite nastani ~esto ( vo zavisnost od manifestacijata) se javu-
vaat i kako potro{uva~i koi gi subvencionira delumno ili vo ce-
lost nekoja organizacija,institucija i sl. {to gi ispra}a ( ili or-
ganizatorot i sl.), a i kako potro{uva~i na svoi li~ni sredstva.
Isto taka, treba da se ima na um i toa deka ima golemi
razliki vo visinata na potro{uva~kata, a i vo nejzinata struk-
tura so ogled na potekloto na u~esnicite. Vo zavisnost od toa, se
javuvaat i razli~ni kategorii potro{uva~i, so razli~na ekonomska
mo}, {to predizvikuva i razli~ni ekonomski efekti vo mani-
festacionoto mesto, odnosno kaj manifestaciono turisti~kata
ponuda. Pri toa, treba da se pravi razlika pome|u u~esnicite od
samoto mesto kade se odr`uva manifestacijata, u~esnicite od
ostanatite delovi na zemjata doma}in, u~esnicite od drugite zemji
od istiot kontinent i u~esnicite od ostanatite kontinenti. Na-
jheterogeni vo toj pogled povtorno se najgolemite manifestacii (
LOI, ZOI, Sv.fud.pr. i EKSPO izlo`bite) kade kako u~esnici se
javuvaat subjekti od site kontinenti i skoro od site zemji na svetot .

v) Potro{uva~ka na posetitelite

Posetenosta e karakteristi~na i voobi~aena za manifesta-

ciite koi ne se vo nekoja od formite na razni vidovi sostanoci i
sobiri kako {to se konferencii, kongresi itn.
Posetitelite na golemite manifestacii isto kako i
u~esnicite se izlo`eni na brojni efekti koi proizleguvaat od
samoto patuvawe,prestojot, posetata na manifestacijata ili pood-
delni priredbi, potoa, od posetata na drugite prirodni i
op{testveni atraktivnosti vo mestoto/regionot, kontaktite so
domicilnoto naselenie, kontaktite so drugite posetiteli itn.
Tie efekti mo`at da bidat isto taka ekonomski ( potro{u-
va~kata na posetitelite), rekreativni, kulturni, psiholo{ki i
drugi. Vra}aj}i se vo svoite mesta/podra~ja, posetitelite prenesu-
vaat odredeni vlijanija taka {to odredeni efekti od golemite
manifestacii se reflektiraat i vo emitivnite podra~ja.
Potro{uva~kata na posetitelite e osnoven ekonomski
efekt po odnos na niv, i od druga strana va`en konstitutiven del
od vkupnata manifestaciono-turisti~ka potro{uva~ka, odnosno od
prihodite na turisti~kata ponuda i ostanatite granki i dejnosti.

151
 Situacijata so odredeni postojni istra`uvawa vo pogled na
potro{uva~kata na posetitelite na golemite manifestacii e
sli~na kako i so istra`uvawata na potro{uva~kata na u~esnicite.
Na raspolagawe se samo nekolku takvi istra`uvawa vrz koi }e se
potpreme pri natamo{noto razgleduvawe na ovaa oblast.
Inaku i vkupnata potro{uva~ka na posetitelite e sostavena
od potro{uva~kata vo mestoto na nivniot postojan prestoj,
potoa, tro{ocite za vreme na patuvaweto i za samoto patuva-
we i tro{ocite vo manifestacionoto mesto. Karakteristi~no e
{to za razlika od u~esnicite, posetitelite se javuvaat kako po-
tro{uva~i isklu~ivo na svoi sredstva {to e eden od ograni~u-
va~kite faktori za visinata i strukturata na nivnata potro{uva~-
ka.
Ekonomskite efekti za manifestacionoto mesto od
vkupnata potro{uva~ka na posetitelite, pretstavuvaat tro{ocite
za prevoz ( dokolku e toj izvr{en so prevoznik od toa mesto), potoa,
tro{ocite za vleznici na priredbite ( dokolku organizato-
rot e od toa mesto ) i site tro{oci vo vrska so ostanatite uslugi
koristeni od manifestacionoto - turisti~kata ponuda na mestoto
vo po{iroka smisla na zborot.
Vkupnite efekti od posetitelite zavisat najnapred od bro-
jot, a potoa i od strukturata na posetitelite koi gi priv-
lekuva manifestacijata. Vo pogled na brojot na posetitelite oso-
beno se va`ni manifestaciite koi se karakteriziraat so masovna
posetenost, a toa se golemite manifestacii od I red : EKSPO
izlo`bite, Sv. fud. pr. , LOI, ZOI, no i nekoi drugi kulturni,
sportski manifestacii, stopanski izlo`bi i saemi, verski , a i
politi~ki manifestacii.
Brojot na posetiteli e razli~en kaj razli~ni manifesta-
cii i e vo zavisnost najnapred od vidot ( sodr`inata ) na manifes-
tacijata, nejzinata atraktivnost, mestoto na odr`uvawe, komunika-
tivnite faktori, vremeto na odr`uvawe, rasporedot na priredbi-
te, traeweto na manifestacijata, promotivnite aktivnosti itn.
No i kaj edna ista manifestacija brojot na posetiteli e raz-
li~en od edno do drugo nejzino odr`uvawe, bez ogled dali taa tradi-
cionalna manifestacija se odr`uva vo isto mesto ili ne.

152
 Tabela 41. Broj na posetiteli na pooddelni manifestacii

manifestacija posetiteli ( cca)

-EKSPO Sevilja ‘92 20,00

-LOI Seul ‘88 2,70
-LOI Barselona ‘92 3,50
-ZOI Albertvil ‘92 0,95
-ZOI Kalgari ‘88 0,97
-ZOI Lejk Plesid ‘80 0,43
-ZOI Saporo ‘72 0,64
-Izlo`ba na dela od Vinsent Van Gog,Amsterdam ‘90 1,30
-Festival “ Vudstok “ 0,30
-Axilak vo Xeda 2,00
-”Formula 1 “ (Monca) 0,25
-Izlo`ba na jahti i brodovi Amsterdam ‘85 4,50
-Poseta na Papata na Polska ‘90 (misa) 1,00
-Festival “Liverpul ” ‘84 3,40
-Teniski turnir “ Rolan Garos “ 0,34

Za manifestaciite koi go menuvaat mestoto na

odr`uvawe ( na pr. ZOI ) ovoj broj e vo zavisnost pred se od
geografskata i geoprometnata polo`ba na mestoto/zemjata, razvi-
enosta na turisti~koto stopanstvo i turizmot voop{to, blizinata
na turisti~ki razvienite zemji, komunikaciskata povrzanost na
mestoto itn.
Za manifestaciite koi tradicionalno se odr`uvaat vo
edno isto mesto, brojot na posetiteli e isto taka razli~en od edno
do drugo odr`uvawe, kako posledica na permanentnite promeni kako
vo proizvodot ( manifestacijata) i ostanatite instrumenti na
marketingot, taka i vo integralniot turisti~ki proizvod.

153
 Tabela 42.Geografsko poteklo na posetitelite na tri konkretni
manifestacii

m-cija ZOI Kalgari ‘88 126) National Stock Izlo`ba na jah-

istra`uvawe Show ti i brodovi
Denver’86 127) Amsterdam
Nichols‘82 DPA ‘85 ’85 128)
-podra~je
% % % %
-grad-
doma}in Kalgari 40,0 52,4 Denver 69,0 -Amsterdam 22,o
po{irok ostatok Kolorado 18,0
region na
Alberta 20,0 6,2
-ostatok -ostatok nadvor od ostanati
na na Kolorado 11,0 Holan|ani 70,0
zemjata Kanada 18,0 8,5
doma}in
-stranci -vkupno 22,0 32,9 2,0 8,0
SAD 15,0 28,8
drugi 7,0 4,1

Vkupno : 887.000 100,0 100,0 357.726 100,0 4,5 mil. 100,0

Od site gorespomenati pri~ini zavisi ne samo brojot tuku i

geografskata struktura na posetitelite koja mora da se ima vo
predvid pri istra`uvawata na visinata i strukturata na po-
tro{uva~kata na posetitelite vo manifestacionoto mesto. Vo ovaa
smisla, isto kako i kaj u~esnicite treba da se pravi razlika pome|u
posetiteli od mestoto ( koi ne se tretiraat kako turisti), potoa,
posetiteli od drugi mesta vo zemjata i posetiteli od drugi zemji i
kontinenti.

126 )
Ritchie J .R. Brent , Ju Yangzhou , cit. delo,str.7-59.
127 )
Goeldner R.Charles, Long T. Patrick, “The Role and Impact of Mega Events and
Attractions on Tourism Development in Nort America “,Edition AIEST, St-Gall,
Switzerland , vol.28, 1987,str. 125.
128 )
Kosters J. Martinus, “ Big International Events of Tall Ships and their coastal -
sisters “ , special reports, 37-Congres of AIEST, Calgary, Canada, 1987, St-
Gall,Switzerland, Edition AIEST, 1987, str.189-198.

154
 Kako {to se gleda i od prilo`enata tabela u~estvoto na
posetitelite od mestoto doma}in, varira vo zavisnost od
sodr`inata na manifestacijata, vkupniot broj na posetiteli, go-
leminata na mestoto ( broj na `iteli) i sl. Taka, dodeka kaj ZOI
Kalgari ‘88 toa u~estvo e 40 % ( odnosno) 52,4 % ), kaj Izlo`bata vo
Denver toa e 69 % , a kaj Izlo`bata na jahti i brodovi vo Amsterdam
22 %. No, zabele`livo e i toa deka vo vkupniot broj posetiteli
zna~itelno e u~estvoto na posetiteli od mestoto i zemjata doma}in
na manifestacijata, dodeka e pomalo u~estvoto na strancite. No
, pomaloto relativno u~estvo na stranci ne mora sekoga{ da zna~i i
pomalo u~estvo vo apsoluten iznos kaj edna vo odnos na druga
manifestacija. Taka, dodeka kaj Izlo`bata na jahti i brodovi 8 %
stranci od vkupno 4,5 mil. posetiteli pretstavuva 360.000
posetiteli, {to e dvojno pove}e otkolku kaj Olimpiskite igri, iako
tamu procentot na u~estvo na stranci e pogolem, i kade 22 %
stranci pretstavuvaat 195.000 vo apsoluten broj.
Istra`uvawata za Edinbur{kiot festival ‘75 129)
poka`ale deka i u~estvoto na doma{noto naselenie vo vkupnite
neto prihodi za mestoto e zna~itelno i deka iznesuva 32 5 % , dodeka
na turisti se odnesuva 68 % od neto prihodite.
I istra`uvawata za Denver poka`uvaat golemo u~estvo na
doma{noto naselenie ( od mestoto) vo vkupnite prihodi i toa 30 %
dodeka na turistite otpa|a 70 % od vkupnite prihodi.
Vakvoto diferencirawe na posetitelite e va`no zaradi toa
{to sekoja od spomenatite grupi e posebna kategorija na po-
tro{uva~i so podruga ekonomska mo}, pa spored toa, predizvikuva i
razli~ni ekonomski efekti kaj manifestaciono-turisti~kata
ponuda, a se razlikuva i nivnata struktura na potro{uva~ka.
Taka na pr. istra`uvawata za edna zna~ajna manifestacija vo
pogled na koristeweto na preno}i{te gi poka`ala slednite
rezultati (tabela 41). 130)
Kako {to se gleda, doma{nite posetiteli vo 60 % slu~ai
koristele no}evawe kaj svoite rodnini, dodeka hotelite gi koris-
tele samo 8% od niv. Nasproti toa, nadvore{nite posetiteli
rodninite gi koristele samo vo 14 % slu~ai, a hotelite vo 37 %
slu~ai. Kaj niv e pogolemo i u~estvoto vo koristeweto na kampovi i
mladinski odmorali{ta.

129 )
.Travis S.Anthony, Jean Claude Croize, cit.delo, str. 59-77
130 )
Kosters J. Martinus, cit.delo, str. 196.

155
 Tabela 43.Vidovi smestuvawe koristeno od strana na
posetitelite na edna manifestacija55)

% % %
-hoteli i
privatno
smestuvawe 37
-mladinski
stranci 38 odmorali{ta 7
-kampovi 16
-rodnini 14
-ostanato 16

-no}evale vo gradot 18

-hoteli 8
-mladinski
doma{ni odmorali{ta 1
turisti 62 -kampovi 9
-rodnini 60
-ostanato 22

Me|utoa, brojot i strukturata na posetitelite, a i visinata i

strukturata na nivnata potro{uva~ka mo`e da se posmatraat i od
drugi aspekti ( preku kupovnata mo} na primer i sl.), a ne samo
preku geografskiot aspekt, a osven toa visinata i strukturata na
potro{uva~kata zavisi i od niza drugi faktori, a pome|u drugoto i
od {irinata na turisti~kata ponuda na mestoto, regionot i zemjata
doma}in, dol`inata na prestojot itn.
Kako {to se gleda od tabelata 44, National Stock Show
ostvaril 38,9 mil. SAD dol. promet samo so 357.726 posetiteli od
koi samo 2 % stranski, dodeka Izlo`bata na jahti i brodovi so
okolu 4,5 mil. posetiteli od koi 8 % stranski, ostvarila samo 76,608
mil. dol.Toa e posledica pred sé na niskata prose~na potro{uva~ka
vo Amsterdam od samo 17,02 SAD dol po eden posetitel za razlika od
Denver kade prose~nata potro{uva~ka e 108,7 dol. Vo isto vreme,
Izlo`bata vo Denver traela 12 dena, a prose~nata dol`ina na
prestojot bila 3,7 dena, a Izlo`bata na jahti traela 6 dena, a
prose~nata dol`ina na prestojot bila 1,18 dena.

156
 Tabela 44. Prose~na potro{uva~ka kaj rali~ni manifestacii

m a n i f e s t a c i j a
Denver national Izlo`ba na jahti i brodovi
Stock Show ‘86 131 ) Amsterdam ‘85 132)
% prose~na vkupen broj % pros. vkupen
-posetiteli broj potro- promet vo potro- promet
{uva~ka mil. mil. {uva~ka mil.
SAD dol. dol.. SAD dol . dol.

-doma{ni 350.571 98 4,14 92

108,7 38,9 17,02 76,6

-stranski 7.154 2 0,36 8

Vkupno : 357.726 100 4,50 100

I posetitelite na golemite manifestacii zna~itelen del od

svoite sredstva tro{at na stan, hrana i razonoda. Podatocite za
Denver poka`uvaat deka na tie uslugi e posveteno duri 59,22 % od
tro{ocite. Zna~itelno e i u~estvoto na trgovijata, no i na
ostanatite uslugi.

Tabela 45. Struktura na potro{uva~kata na posetitelite na

Izlo`bata na jahti i brodovi vo Amsterdam ‘85 133)

vid na tro{ok poedine~no u~estvo kumulativno

-stan 22,22
-hrana i zabava 37,00 59,22
-trgovija 25,90
-ostanati uslugi 14,80 40,70
Vkupno 100,00 100,00

131 )
Goeldner R.Charles, Long T. Patrick, cit.delo, str.119-128.
132 )
Kosters J. Martinus,cit.delo, str.189-198.
133 )
Ibid, str. 189-198.

157
 Me|utoa, vo ovoj domen zna~ajna uloga igra i {iro~inata na
turisti~kata ponuda na mestoto, regionot i zemjata doma}in
na manifestacijata, so ogled deka pogolem del od posetitelite ja
kombiniraat svojata poseta na manifestacijata so drugi aktivnosti.
Vo Denver od 3,7 dena prose~en prestoj samo 2,6 dena bile vo vrska so
Izlo`bata, dodeka 1,1 den bile posveteni na drugi aktivnosti vo
gradot. Istra`uvawata na D-r. Kostners 134) vo vrska so Izlo`bata na
jahti i brodovi vo Amsterdam poka`uvaat isto taka deka 50 % od
posetitelite ja kombinirale svojata poseta na dokovite so
aktivnosti vo gradot i toa :

Tabela 46. Drugi aktivnosti so koi se zanimavale

posetitelite na Izlo`bata vo Amsterdam

vo %
aktivnost u~estvo

-poseta na barovi 33
-trgovija 17
-pro{etki 16
-dansing/barovi 11
-muzei 7
-rodnini i prijateli 6
-pro{etki so ~amci niz kanalite 2
-drugo 8

Me|utoa, korisnostite vo pogled na turisti~kiot promet i

potro{uva~ka , od strana na nekoi avtori 135) se stavaat pod znak na
pra{awe, a so ogled na toa deka prifa}aweto na zgolemen broj gosti
e usloveno pred se od postoeweto na slobodni, odnosno, dovolni
kapaciteti za smestuvawe za vreme na odr`uvaweto na mani-
festacijata, a i so ogled na supstitucionite efekti.
No, vo prilog na opravduvawe na ovoj promet, mo`eme da is-
takneme deka vo toj pogled se zna~ajni slednite konstatacii :

-se postignuva polna iskoristenost na postojnite kapa-

citeti,
-se koristat i novoizgradenite kapaciteti ili se anga-

134 )
Isto, str.197.
135 )
Socher K., Tschurtschenthaler P., cit.delo, str.103-119.

158
`iraat dopolnitelni kapaciteti i privatnoto smestuvawe,
-golemata manifestacija e vo vonsezona koga i postojat
odredeni vlijanija vrz turisti~kite tekovi vo vremenski po-
gled, no i vo kvantitativen pogled,
-golem broj posetiteli ne no}evaat vo mestoto tuku is-
tiot den se vra}aat vo emitivnoto mesto ili no}evaat vo
drugi mesta.

Taka na pr. istra`uvawata na Kostners 136) poka`uvaat deka na

golemata Izlo`ba na jahti i brodovi vo Amsterdam duri 82 % od
posetitelite ne preno}evale vo Amsterdam, a samo 18 %
preno}evale . Me|utoa , ova ne zna~i deka od ovie 82 % ( 3,7 mil.
posetiteli) nemalo nikakva korist za nositelite na turisti~kata
ponuda ili ostanatite granki i dejnosti. Ili na primer, na ve}e
spomenatiot Natonal Stock Show vo Denver kade samo 22 % od pos-
etitelite preno}ile vo Denver i negovite predgradija.
Razvienite komunikacii i blizinata na razvienite podra~ja
ovozmo`uvaat odredeni posetiteli pove}e pati da ja posetat
odredena manifestacija bez preno}evawe, {to povtorno e dokaz za
toa deka efektite za prometot ne treba da se posmatraat samo niz
preno}evaweto vo mestoto. Na spomenatata izlo`ba na jahti i bro-
dovi vo Amsterdam ‘85 god. na primer, prose~niot broj poseti na
strancite bil 2,48 , na holan|anite 1,87, a na naselenieto od Am-
sterdam 2,8 poseti, ili prose~en broj poseti za site posetiteli 2,38.

g) Op{ti karakteristiki na potro{uva~kata na

organizatorot, u~esnicite i posetitelite

-Karakteristi~no za potro{uva~kata na ovie subjekti e

pred se, toa {to kako predmet na nivnata potro{uva~ka, pokraj
site uslugi so koi se koristat i voobi~aenite turisti, se nao|aat i
nekoi posebni dobra i uslugi.
Voobi~aenite uslugi se odnesuvaat na smestuvaweto,
ishranata, razonodata, kupuvaweto vo trgovijata, soobra}ajot itn.,
dodeka posebnite uslugi se odnesuvaat na uslugite koi gi bara i
pla}a organizatorot na manifestacijata, a se sostojat od objekti i

136 )
Kosters J. Martinus, cit. delo, str.189-198.

159
drugi uslu`ni slu`bi, potoa, dodatni uslugi vo ugostitelskite de-
jnosti kade se odr`uvaat kokteli, banketi, sve~eni ru~eci i ve~eri
itn.
-Potro{uva~kata na organizatorot i u~esnicite, a
ne{to pomalku i na posetitelite, se karakterizira i so zgolemeni
barawa vo pogled na nivoto na kvalitetot na uslugite {to pro-
izleguva od odredeni barawa i normi, op{testvenata polo`ba i
ekonomskata sila, od `elbata za presti` itn.
Zgolemenite barawa kaj u~esnicite i posetitelite mo`at da
bidat kako vo pogled na smestuvaweto i ishranata taka i po odnos na
razonodata, a kaj organizatorot u{te i po odnos na site uslugi koi
toj gi koristi.
-Druga karakteristika za nivnata potro{uva~ka e i taa {to
taa se ostvaruva vo odreden termin i vo relativno kratko vreme na
traewe na manifestacijata koga ima i intenzivno koristewe na
uslugite i koga ponudata gi ostvaruva svoite prihodi.
-Sledna karakteristika e {to potro{uva~kata ne se ost-
varuva samo vo manifestacionoto mesto ili region , tuku i vo drugi
mesta vo zemjata doma}in na manifestacijata, bidej|i vo niv
posetitelite i u~esnicite ~esto prestojuvaat pri doa|aweto i
odeweto od manifestacijata.
-Zna~itelen broj posetiteli, u~esnici i nivna pridru`-
ba, go povrzuvaat svoeto prisustvo na manifestacijata so svojot
godi{en odmor koj }e go pominat vo mestoto, so {to se prodol`uva i
nivniot prestoj.
-Pogolem del od manifestaciono-turisti~kata potro-
{uva~ka se ostvaruva vo trgovijata kade posetitelite i
u~esnicite ( osobeno stranski) se javuvaat kako kupuva~i na razni
proizvodi.
-Pokraj toa, izvesen del od potro{uva~kata ostvaruva i
lokalniot soobra}aj, nositelite na po{tenski, telefonski i tele-
grafski uslugi , a i instituciite i subjektite kako {to se muzeite,
teatrite i sl.
-Zna~itelen del od potro{uva~kata na posetitelite i
u~esnicite e devizen, vo koj slu~aj se raboti i za prelevawe na del
od dohodot od nivnite zemji vo zemjata kade se odr`uva mani-
festacijata.
-Mnogu ~esto posetitelite i u~esnicite na golemite
manifestacii se vra}aat kako turisti povtorno vo toa mesto i
zemja.
-Golemite manifestacii, osobeno tradicionalni, se
planiraat na podolg rok, ~esto i na pove}e godini {to i dava

160
mo`nost na manifestaciono-turisti~kata ponuda podobro da ja
planira proda`bata i koristeweto na kapacitetite.

d) Faktori na manifestaciono-turisti~kata potro{uva~ka

Kako {to i od samiot naslov mo`e da se vidi, ovdeka se

raboti za dve komponenti na potro{uva~kata, odnosno od edna
strana za manifestacionata potro{uva~ka i od druga strana za
turisti~ka potro{uva~ka.
Od toa proizleguva deka se raboti i za dve grupi na faktori
koi treba da se posmatraat odvoeno.
Taka, }e imame faktori koi vlijaat vrz manifestacionata
potro{uva~ka ( pobaruva~ka), t.e. pobaruva~ka za objekti so site
tehni~ki pogodnosti i site uslu`ni slu`bi vo vrska so odvivaweto
na rabotniot del na manifestacijata , odnosno nejzinoto odr`uva-
we i faktori koi vlijaat vrz turisti~kata potro{uva~ka.
Manifestacionata potro{uva~ka e pred sé odredena od
objektivni faktori, a najnapred od vidot i formata na samata
manifestacija. Vo vrska so toa, ve}e zboruvavme za razli~nite
barawa kaj pooddelni manifestacii, a vo pogled na potrebnite ob-
jekti za odvivawe na manifestacijata i raznite uslu`ni slu`bi.
No i niza drugi faktori vlijaat vrz visinata, obemot i
strukturata na ovaa potro{uva~ka. Me|u najva`nite se :

-stepenot na op{tata razvienost na op{testvoto i ne-

govata materijalna osnova,
-razvienosta na turizmot voop{to i posebno razvienos-
ta na manifestacionata ponuda,
-stepenot na razvienost na pooddelni oblasti kon koi
pripa|a sodr`inata na manifestacijata ( stepenot na kulturna,
sportska, stopanska, nau~na i politi~ka razvienost na op{testvo-
to),
-politi~kite priliki vo svetot ili pooddelni regioni,
-mo`nostite na samiot organizator itn.
Stepenot na op{tata razvienost na op{testvoto i ne-
govata materijalna osnova e ograni~uva~ki faktor vo privleku-
vaweto na golemite manifestacii i osobeno najgolemite ( LOI,
ZOI i dr. ). Zatoa, kaj niv se zabele`uva i toa tie da se odr`uvaat i

161
po vtor i tret itn. pat vo edna ista zemja, nasproti potrebata na
site zemji da im se dade mo`nost da bidat doma}ini na vakvi mani-
festacii. Osven toa, taka golemite manifestacii se javuvaat samo
kako u{te edna forma ( proizvod) koj vr{i preraspredelba na svet-
skiot dohod.
Vo odnos na razvienosta na pooddelni op{testveni
oblasti , za manifestacionen turizam i manifestaciona potro{u-
va~ka vo tie ramki, a vo pogled, na primer, na nau~ni ili politi~-
ki manifestacii, pokraj op{ti uslovi koi go oddelile turizmot
kako posebna dejnost, mo`e da se zboruva samo na odreden stepen na
razvienost na naukata, odnosno, samo vo uslovi na visoka politiza-
cija na op{testvoto voop{to.
Manifestacionata potro{uva~ka koja e svrzana so
rabotniot del na manifestacijata, e zna~ajna komponenta vo
vkupnata manifestaciono-turisti~ka potro{uva~ka kaj pove-
}eto golemi kulturni, sportski, stopanski, nau~ni i politi~ki
manifestacii. Osven toa, ovaa potro{uva~ka se karakterizira i so
barawa od isklu~ivo slo`ena priroda.
Poa|aj}i od vakvite barawa, i vtorata komponenta na mani-
festaciono-turisti~kata potro{uva~ka t.e. turisti~kata po-
tro{uva~ka, mo`eme da ja podelime na dva dela, odnosno, tur-
isti~ka potro{uva~ka na organizatorot i u~esnicite i tur-
isti~ka potro{uva~ka na posetitelite. Turisti~kata po-
tro{uva~ka na organizatorot i u~esnicite (smestuvawe, no i
drugite uslugi) se karakterizira pove}e so ve}e spomenatite barawa
od slo`ena priroda, a na nea pomalku e izrazeno i vlijanieto na
nekoi faktori koi vlijaat vrz turisti~kata potro{uva~ka
voop{to.
Ova go naglasuvame zaradi toa {to kaj odredeni mani-
festacii kako {to se nau~nite i politi~kite i site onie koi se vo
forma na konferencii, kongresi i sl. doa|a do izraz samo mani-
festacionata potro{uva~ka i turisti~kata potro{uva~ka na or-
ganizatorot, u~esncite i nivnata pridru`ba.
Me|utoa, kaj manifestaciite koi se karakteriziraat pokraj
drugoto i so masovna posetenost ( kako {to se kulturnite,sportski-
te i stopanskite manifestacii) doa|a do izraz i turisti~kata po-
tro{uva~ka na posetitelite kade i faktorite koi voobi~aeno de-
luvaat vrz turisti~kata podvi`nost i turisti~kata potro{uva~-
ka pove}e doa|aat do izraz.
Imeno, se raboti za istite faktori koi deluvaat vrz
turisti~kata potro{uva~ka voop{to, kako vrz turisti~kata po-
tro{uva~ka na organizatorot, u~esnicite i nivnata pridru`ba taka

162
i vrz turisti~kata potro{uva~ka na posetitelite, no in-
tenzitetot na deluvawe na pooddelnite faktori e razli~en kaj
organizatorot, u~esnicite i pridru`bata, a razli~en kaj posetite-
lite. Taka na primer, ekonomskite faktori kako {to e dohodot ili
tro{ocite na prestoj, tro{ocite za patuvawe i sl., sekako deka po-
malku }e vlijaat na u~esnicite bidej}i za pove}eto od niv tie
tro{oci gi podnesuva onoj koj gi ispra}a ili odreden sponzor itn., a
posetitelot gi podnesuva sam itn.
Inaku, koga gi razgleduvame faktorite na turisti~kata po-
tro{uva~ka vo celost, kako edna od komponentite na mani-
festaciono-turisti~kata potro{uva~ka mo`eme da zboruvame za
niza faktori koi deluvaat kako vo emitivnite podra~ja , t.e. zemji
od koi poteknuvaat u~esnicite i posetitelite, taka i za odredeni
faktori koi deluvaat vo mestata , regionite, odnosno, zemjata vo
koja se odr`uva manifestacijata.
Od faktorite koi deluvaat vo receptivnite, odnosno,
mestata vo koi se odr`uva samata manifestacija mo`eme da gi
spomeneme slednite faktori : vidot i oblikot na samata mani-
festacija, atraktivnosta na manifestacijata, mestoto kade
taa se odr`uva, uspe{nosta na organiziraweto, vremenskite
priliki, site ostanati atraktivni,receptivni i komunika-
tivni ( soobra}ajni) faktori, a vo vrska so toa i tro{ocite na
prevoz ( cenite na uslugite), uslu`nosta, sodr`inata na tur-
isti~kiot prestoj, promotivnata aktivnost na destinacijata
i sl. So eden zbor, se se toa faktori koi glavno ja ~inat
manifestaciono-turisti~kata ponuda, pa bi rekle deka ponudata od
svoja strana vlijae vrz manifestaciono-turisti~kata po-
tro{uva~ka.
Od faktorite koi vlijaat vrz turisti~kata potro{uva~ka,
a deluvaat vo emitivnite podra~ja ili na pravcite i podra~jata
koi se vo vrska so manifestacionite mesta bi gi spomenale slednite
: slobodnoto vreme, slobodnite sredstva ( `ivotniot
standard), tro{ocite za patuvawe do destinacijata, turis-
ti~kata kultura, razvienosta na inicijativnite organizacii,
propagandno-informativnata slu`ba vo emitivnite podra~ja,
potoa i odredeni subjektivni faktori na potro{uva~ka
(racionalni i iracionalni 137)) kako {to se modata, emitira-
weto, presti`ot, snobizmot itn.

137 )
Markovi} S . i Z. subjektivnite faktorite na turisti~kata potro{u-
va~ka voop{to , gi delat na racionalni i iracionalni .(Markovi} S. i Z.,
cit. delo , str.60.)

163
 Pove}eto od dosega spomenatite faktori, osobeno onie od
sklopot na ponudata se obraboteni kako faktori koi ja ~inat taa
ponuda i vo ramkite na razrabotkata na taa ponuda, taka {to vo
ovaa prilika ne bi se zadr`uvale na taa problematika. Isto i
faktorite koi deluvaat vo emitivnite podra~ja vsu{nost se fak-
tori na pobaruva~ka koi vo turisti~kata literatura se ve}e
obraboteni.
Me|utoa, eden od faktorite koj deluva kako vrz manifesta-
cionata taka i vrz turisti~kata potro{uva~ka i koj zaslu`uva
posebno vnimanie e politi~kiot faktor.
Politi~kite faktori na manifestaciono-turisti~kata
potro{uva~ka mo`at da deluvaat kako vo mestoto, regionot t.e.
zemjata vo koja se odr`uva nekoja zna~ajna manifestacija i toa pred
i za vreme na nejzinoto odr`uvawe, taka mo`at da deluvaat i na
odredeni pravci i podra~ja koi se vo vrska so manifestacionoto
mesto (zemja) ili region, no i vo emitivnite zemji.
Bilo kakvi incidenti vo mestoto, i osoben o politi~ka-
ta situacija vo manifestacionoto mesto (region, zemja) se re-
flektiraat na brojot i strukturata na posetitelite i u~esnici-
te, a i na nivnata potro{uva~ka. Ponekoga{, nepovolnite politi~-
ki sostojbi ({trajkovi, diktaturi, nasilstvo, voeni sostojbi itn.
silno go paraliziraat prilivot na u~esnici i posetiteli {to mo`e
da dovede i do otka`uvawe, odnosno, neodr`uvawe na i taka zna~ajna
i golema manifestacija.
Naprotiv, stabilna politi~ka sostojba go stimulira
prilivot na u~esnici i posetiteli i ja zgolemuva atraktivnosta na
manifestacijata.
Ovie politi~ki faktori mo`at da vlijaat ne samo vrz
turisti~kata, tuku i vrz manifestacionata pobaruva~ka.
Taka na primer, pri izborot na mesto za odr`uvawe na nekoja
manifestacija, odnosno, pri donesuvawe na odlukata na organiza-
torot za mestoto vo koe }e se organizira manifestacijata, treba da

164
 Tabela 47. Vlijanie na politi~kiot faktor vrz atraktivnosta na
manifestacijata preku smaluvaweto na brojot na
u~esnicite i vrz odr`uvaweto ili neodr`uvaweto na
manifestacijata

% smaluvawe % smaluvawe
manifestacija na brojot na na brojot na pri~ina
zemji u~esnici
u~esni~ki sportisti
-LOI 1916 g.
ne se odr`ani - - I Sv. vojna
-LOI 1940 i 1944 g.
ne se odr`ani - - II Sv. vojna
-ZOI 1940 i 1944 g.
ne se odr`ani - - II Sv. vojna
-Sv. fud. pr. 1942 i
1946 g. ne se odr`a-
ni - - II Sv. vojna
-Ne e odr`ana nitu
edna golema Sv.iz-
lo`ba pome|u 1915
i 1922 g. i pome|u
1940 i 1957 g.
- - I i II Sv.vojna
-LOI Montreal Nastapot na eden
‘76 vo odnos na Novozelandski
Minhen ‘72 ragbi klub vo Joha-
27 % 9% nesburg, J. Afrika.
Epilog:otka`uvawe
t.e.bojkot na u~est-
voto na 21 afri~ka
zemja
-LOI Moskva ‘80 Sovetskata invaz-
vo odnos na ija vo Avganistan.
Montreal ‘76 10 % 15 % Epilog: bojkot na
zapadnite zemji
-LOI Moskva ‘80
vo odnos na Ista pri~ina
Minhen ‘72. 34 % 23 %
-Sv. prvenstvo vo Ne e odr`ano Vojnata pome|u so-
alpsko skijawe, sve~enoto ot- juzni~kite sili i
Avstrija ‘91 g. vorawe zaradi Irak
strav od di-
verzija

165
se vnimava pome|u drugoto i na toa kakva e politi~kata sostojba vo
doti~noto mesto, odnosno zemja. 138)
Me|unarodnite politi~ki odnosi, politi~kite grupacii i
blokovskata podelenost isto taka vlijaat vrz manifestaciono-
turisti~kata potro{uva~ka. Tie mo`at isto taka da vlijaat na
obemot i strukturata na posetenosta i u~estvoto, a mo`at da dovedat
duri i do otka`uvawe na golemata manifestacija vo zavisnost od
toa dali se raboti za odnosi pome|u dve ili pove}e zemji ili vo
celiot svet ( pr. Ol. igri za vreme na I i II Sv. vojna).

2.4..1.2. Direktni ekonomski efekti vo drugite granki i

dejnosti

Zna~ajna karakteristika na golemite manifestacii e niv-

noto vlijanie vrz ostanatite granki i dejnosti, a ne samo vrz
turizmot. Vo toj pogled osobeno se istaknuvaat povtorno mani-
festaciite od I red (LOI, ZOI, Sv. fud.prvenstva i EKSPO
izlo`bite) koi se najvlijatelni kako po odnos na {iro~inata na
grankite i dejnostite vrz koi vlijaat taka i vo pogled na in-
tenzitetot na tie vlijanija.
Glavno se raboti za efekti kaj lokalnite firmi, no ~esto i
kaj nelokalni firmi . Me|utoa, dali firmite koi investiraat i
profitiraat od nastanot }e bidat lokalni ili ne, zavisi od pove}e
faktori vklu~uvaj}i gi i slednite3) :
- prirodata na organizacijata i finansiraweto na nas-
tanot,
- tipot na uslugite ili proizvodite koi se vo pra{awe, i
- silinata na lokalnata ekonomija.
Ovie efekti mo`at da bidat vo vid na direktni ekonomski
efekti i vo vid na indirektni ekonomski efekti. 139)

138)
Takvi problemi, na primer, ima{e i Barselona pri izborot vo 1986 god.
za organizator na Olimpiskite igri ‘92 koga zaradi poznatite politi~ki
nepriliki so Baskiskite separatisti, morala da doka`uva deka 1992 god za
vreme na odr`uvaweto na Olimpijadata se }e bide vo najdobar red itn.
139 )
D.^uli} , sumiraj}i gi rezultatite na 37-miot kongres na AIEST, a po
odnos na efektite za drugite granki , gi rezimira niv kako efekti od
ekonomski aspekt koi se odnesuvaat na koli~inata (prodadena, zab.M.A.) i
efekti od tehni~ki karakter koi se odnesuvaat na kvalitetot, a zaradi
podobrenata kompjuterizacija i drugi know-how. (cit. delo, str.236)

166
 Direktnite ekonomski efekti se ogledaat niz tro{ocite i
prihodite koi gi imaat firmite od drugite granki i dejnosti pred,
za vreme i posle odr`uvaweto na manifestacijata i se vo vrska
so manifestacijata.
Toa se pred se efektite vo vrska so organizatorot na mani-
festacijata koi se javuvaat obi~no u{te so samata izgradba na ob-
jektite za manifestacijata kade u~estvuvaat niza proektantski,
grade`ni, instalaterski i mnogu drugi organizacii koi u~estvuvaat
vo opremaweto na tie objekti so razna oprema i potreb{tini (
elektronskata industrija na primer).
Taka, po povod Olimpijadata vo Seul ‘88 140)presmetani se
slednite efekti (vidi tabela 44).
Kako {to se gleda, od vkupno 5,572 mlrd. SAD dolari in-
ducirano proizvodstvo, na primarnata industrija otpa|a 0,11 mlrd.
ili 1,98 %, na prerabotuva~kata industrija 35,08 % ( od koi na
elektronikata 4,62 %), infrastrukturnite dejnosti 40,62 % ( od koi
na grade`ni{tvoto 35,88 %) i na uslugite 22,31 %.

Tabela 48. Ekonomski efekti na Olimpiskite igri vo Seul

po pooddelni sektori*)

vo %
sektori inducirano induciran inducirana
proizvodstvo dohod zaposlenost

-primarna industrija 1,98 3,63 4,28

-prerabotuva~ka ind. 35,08 2o,54 18,96
(elektronika) (4,62) (3,14) (5,13)
-infrastruktura 4o,62 44,13 35,62
(grade`ni{tvo) (35,88) (38,10) (31,85)
-uslugi 22,31 31,69 41,13

Vkupno : 100,00 100,00 100,00

*)Efektite se zbirni podatoci za periodot 1982-1988 godina.

Isto taka, zabele`livo e deka u~estvoto na site sektori e

zabele`itelno i vo induciraniot dohod, no i vo efektite vo
vrabotenosta. Me|utoa, najgolema vrabotenost dobile uslu`nite
dejnosti (41,13 %) , a potoa i grade`ni{tvoto (31,85%).

140 )
Jong - yun Ahn , cit. delo, str.168.

167
 Efektite vo drugite granki se javuvaat i za vreme na samoto
odr`uvawe na manifestacijata. I ovdeka se raboti prete`no za
direktni ekonomski efekti koi se posledica na zgolemenata
proda`ba, odnosno, realizacija, a i na odredeni tro{oci vo vrska so
sponzoriraweto, pokrovitelstvoto, koristeweto na propagandnite
povr{ini itn.
Golemata manifestacija ( bilo koja ) , so prisustvoto na po-
golem broj funkcioneri, rakovoditeli i sl., skoro sekoga{ funk-
cionira kako pazar na stoki i uslugi. Zatoa i site lokalni firmi
obi~no gi intenziviraat svoite komercijalni raboti pri {to go-
lemata manifestacija pretstavuva isklu~itelna mo`nost za
prezentirawe i nastap na novi proizvodi ( na pr.firmata Autrang za
vreme na Olimpijadata vo Grenobl, ili firmata Col des Saisies za
vreme na Olimpijadata vo Albertvil 141 )).
Od druga strana, poznato e deka pogolem broj granki
u~estvuvaat vo formiraweto na manifestaciono-turisti~kata
ponuda vo po{iroka smisla na zborot, plasiraj}i gi svoite proiz-
vodi na hotelsko-ugostitelskite objekti (hrana, pijalaci i sl.), a
nekoi gi prodavaat svoite proizvodi i preku trgovijata.
Osven toa, u~esnicite i posetitelite na manifestacijata se
javuvaat kako potro{uva~i od suveniri pa do krajni potro{ni do-
bra. I u{te pove}e, nekoi firmi ne samo {to gi prodavaat svoite
proizvodi na posetitelite i u~esnicite tuku, niv i gi izvezuvaat vo
golemi koli~ini za proda`ba vo drugite zemji. 142)
Sekako deka zna~ajni direktni ekonomski efekti ostvaru-
vaat i soobra}ajot (drumski,`elezni~ki,vozdu{en), potoa, PTT
soobra}ajot, lokalniot soobra}aj i sl. Tuka se i organizaciite
koi izrabotuvaat zna~ki, amblemi, medali itn.

141 )
.Travis S.Anthony, Jean Claude Croize, cit. delo, str.59-76.
142 )
Vo godinata na Mocart (1991) po povod 200- godi{ninata od negovata
smrt, japonskite uvoznici masovno se orientirale kon Avstrija, od kade
uvezuvale se {to potsetuvalo na slavniot kompozitor od kukli do
“slavnite Mocart topki ”.Samo firmata “ Kenig” uspeala na Japoncite da
im prodade vo tekot na ‘91 god. 54.000 minijaturni {i{enca od svojot liker
samo poradi toa {to na niv se nao|ala etiketa so likot na Mocart. So toa,
izvozot na liker od ovaa firma e zgolemen za tri pati. Golem uspeh na
japonskiot pazar imale i site drugi proizvodi “etiketirani” so Mocart:
skii, ~okoladi,parfemi,suvomesnati proizvodi itn. Podatocite u{te
poka`uvaat deka 65 firmi od rodniot grad na Mocart vo Japonija izvezle
stoka vo vrednost od 526 mil. SAD dolari.

168
 Duri i pe~atarskite i novinskite pretprijatija kako vo
mestoto/zemjata doma}in na manifestacijata, taka i vo drugite zemji
vo svetot , za vreme na odr`uvaweto na zna~ajnite manifesta-
cii ostvaruvaat pogolema realizacija i prihodi. Nekoi od niv
pe~atej}i razni materijali (pokani , rabotni materjali, bilteni i
sl.) nu`ni za potrebite na organizatorot, a nekoi i so samoto zgo-
lemuvawe na dnevniot tira` na vesnicite objavuvaj}i gi vestite i
napisite od nastanot. 143)
Me|utoa, direktnite ekonomski efekti vo drugite granki i
dejnosti mo`at da bidat i negativni osobeno kaj pretprijatijata
koi ne se vo vrska so manifestacijata ( nitu direktno, nitu indi-
rektno). Vakvi efekti mo`at da nastanat na primer, kako posledica
na pregolemata gu`va i popre~uvaweto na soobra}ajot i komu-
nikaciite. Zatoa, mo`e da dojde i do sprotivnosti vo interesite na
po{irokata zaednica i tie lokalni firmi koi ne se raspolo`eni
kon golemata manifestacija. No, tie vo sekoj slu~aj bi trebalo da
bidat svesni za efektite vo odnos na publicitetot za mestoto koj vo
krajna linija se odnesuva i na niv, potoa na efektite po odnos na
gordosta i entuzijazmot na naselenieto koj }e se odrazi i na pro-
duktivnosta kaj niv, a sekako moraat da bidat svesni i na toa deka
golemata manifestacija skoro sekoga{ dava nekoi mo`nosti na se-
koj proizvoditel ( da stapi vo kontakti so odredeni li~nosti, da
prezentira nekoj svoj nov proizvod itn. ). Zatoa, potreben e eden
sinergetski efekt po odnos na organizacijata na manifestacijata
na site subjekti vo mestoto/regionot i zemjata.
Indirektnite ekonomski efekti vo drugite granki i de-
jnosti se ogledaat niz odreden publicitet koj go dobivaat fir-
mite kako posledica na sponzoriraweto, pokrovitelstvoto,
davaweto darovi ili koristeweto na propagandnite povr{ini {to
potoa rezultira vo zgolemen promet i prihodi, a i niz zgolemeniot
kvalitet na proizvodstvoto koj proizleguva ili od pottikot, zane-
sot i entuzijazmot na naselenieto dobien od pobedata/uspehot na
manifestacijata ili od priznanijata i pofalbite kon zaednicata
za uspe{nata organizacija na manifestacijata itn.
Podobreniot kvalitet i kvantitet na proizvodstvo mo`e da
bide rezultat i na tehni~kiot aspekt zaradi podobrenata
kompjuterizacija ili drugi know-how.

143 )
Taka na primer, za vreme na 14 Sv. fud. prvenstvo vo Italija 1990 god.
tira`ot na dnevniot vesnik “ Gazeta dela Sporto “ vo Italija, zgolemen e
od 600.000 na 900.000 primeroci ( ili za celi 5o %) pove}e so tendencija za
natamo{no zgolemuvawe.58)

169
 2.4.2. Publicitet

Pokraj direktnite ekonomski efekti , golemata manifesta-

cija e pri~initel i na indirektni ekonomski efekti za mestoto,
regionot i zemjata doma}in. Ovie efekti mo`at da proizlezat od
nekolku drugi direktni efekti, a toa se pred se : publicitetot, po-
toa tehni~ko-tehnolo{kite efekti, a i socio-kulturnite,
psiholo{kite i fizi~kite efekti. 144)
Publicitetot za mestoto,regionot i zemjata kade se
odr`uva golemata manifestacija, va`i kako eden od pozna~ajnite
efekti . Manifestaciite ne samo {to vo zavisnost od sodr`inata
davaat mo`nost za prezentirawe, a so toa i promovirawe na kul-
turnite, istoriskite, umetni~kite, stopanskite, sportskite i drugi
vrednosti i dostigawa na lokalnoto naselenie, tuku bez ogled na
sodr`inata tie davaat i mo`nost za prezentirawe na site prirodni
i op{testveni atraktivnosti na mestoto, regionot i zemjata vo
celina. So toa tie go pottiknuvaat i vkupniot publicitet na me-
stoto/zemjata so {to toa/taa se javuva kako potencijalna destinacija
za pogolem broj posetiteli i posle odr`uvaweto na mani-
festacijata.
Armstrong 145) vo svoite doktorski tezi istaknuva deka
izgradbata na objekti i osnovawe na nastani “ ... sekoga{ po~nuvalo
i se neguvalo pred se poradi unapreduvawe na ugledot, imixot i
identitetot na gradovite od strana na nivnite politi~ari i
re`imi.”

144 )
Indireknite, a i induciranite ekonomski efekti vo mestoto/zemjata
doa|aat i kako rezultat na direknite ekonomski efekti vo tekot na
nivnite natamo{ni obrti .( Vanhove N., “ Interrelation Between benefits and
costs of tourist resources -an economic approach in interrelation between benefits
and costs of tourist resources “ , vol. 23 , Edition AIEST, St-Gall, Switzerland, 1982,
str.29-45.
145 )
Armstrong J . L. , cit. delo,

170
 Tabela 49. Efekti po odnos na publicitetot od
manifestacijata 146 , 147 , 148 )

pozitivni negativni
-mestoto, regionot i zemjata kako -slaba reputacija kako rezultat
sportski, kulturen i sl.region na nesoodvetna organizacija vo
celost ili na oddelni raboti
-zgolemena svesnost za regionot -negativni reakcii na lokalni-
kako turisti~ka destinacija te pretprijatija kon vleguvawe-
to na stranskite firmi
-zgolemuvawe na nacionalniot
imix i presti` na zemjata so toa
{to e doma}in ili pobednik
-zgolemena svesnost za potenci -
jalnite mo`nosti za investira-
we vo komercijalni aktivnosti
vo regionot.
-publicitet za proizvodite na
doma{nite firmi koi se upotre-
buvaat od strana na u~esnicite
-publicitet za proizvoditelite
koi do{le do izraz preku igri-
te (elektronska,tekstilna ind -
dustrija, industrijata za sports-
ki artikli i sl.).

Inaku, do skoro na direktnite ekonomski efekti ne se pri-

davalo pogolemo vnimanie, tuku tie bile od sekundarno zna~ewe, a
vo preden plan bil publicitetot od nastanot. 149) Duri vo polovi-
nata na osumdesettite godini, pottiknato od na{iroko propagi-
ranoto finansirawe na Olimpiskite igri vo Los Anxeles ’84,
po~nalo da se dava pogolemo zna~ewe na sponzoriraweto na nekoj
nastan i golemite ekonomski efekti {to proizleguvaat od toa.
Me|utoa , toa ne zna~i deka publicitetot i ponataka ne
ostanal kako zna~ajna komponenta na vkupnite efekti naedna mani-

146 )
Ritchie J .R. Brent , Ju Yangzhou ,cit. delo, str.17-59.
147 )
Ahn Jong- Yun,cit. delo, str.133-178.
148 )
Socher K., Tschurtschenthaler P., cit. delo, str. 103-119.
149 )
Socher K. me|u drugoto istaknuva deka glavna pri~ina za re`imite da
potro{at pogolema suma pari za Olimpiskite igri vo Garmi{ (Garmish) i
vo Berlin 1936 god. bila tokmu zgolemuvaweto na nacionalniot imix na
zemjata.Socher K., Tschurtschenthaler P.,cit. delo, str . 103-119.

171
festacija, a ponekoga{ duri i odlu~uva~ka pri donesuvaweto na
odlukata da se prifati organizacijata na nekoja manifestacija ili
ne.
Vkupniot publicitet {to go sozdava edna golema
manifestacija, mo`e da se odnesuva na razni oblasti, a mo`e da
vklu~uva i pozitivni i negativni komponenti. Taka, pokraj
publicitetot za samata manifestacija kako odreden proizvod i
publicitetot za pooddelnite oblasti koi se sodr`ina na
manifestacijata, publicitetot za mestoto/regionot i zemjata se
odnesuva i na slednite oblasti : tabela 49.
Efektite po odnos na publicitetot glavno se od pozitivna
priroda pa i sponzoriraweto na pove}eto nastani naj~esto se pot-
pira tokmu na pretpostavkata deka nastanot vodi kon zgolemuvawe
na poznatosta i dobriot glas za mestoto vo koe se odr`uva nastanot
i toa kako od turisti~ka gledna to~ka, taka i od komercijalna
gledna to~ka. Me|utoa, vo pogled na komercijalnite efekti, iako
promoviraweto vo celina zemeno e od korist za soodvetniot region,
toa mo`e da se odrazi i negativno na oddelni lokalni firmi na koi
so privlekuvaweto na stranskite investicii koi }e se
natprevaruvaat za lokalnite raboti, im e popre~ena pomo{ta od
nivnata vlada. Zatoa, lokalnite firmi mo`at da nastojuvaat da gi
spre~at nastojuvawata za privlekuvawe na nadvore{ni investitori.
Isto taka, negativniot publicitet kako od turisti~ka taka i od
komercijalna gledna to~ka mo`e vo odredeni slu~ai da proizleze
kako rezultat na nesoodvetnata organizacija i neuspehot na
manifestacijata voop{to ili na oddelni raboti.
Intenzitetot na publicitetot koj go sozdavaat mani-
festaciite e razli~en i zavisi pred se od vidot , zna~eweto i gole-
minata na manifestacijata. Vo taa smisla, sekako deka
predni~atgolemite sportski manifestacii od I red (LOI, ZOI,
Sv. fud. prvenstva), a poradi ve}e istaknatite pri~ini. I pokraj
toa {to istra`uvawata vo toj pogled se skromni i razli~ni vo po-
gled na pokazatelite, edna naporedna tabela }e ni dade barem
pribli`na pretstava za intenzitetot na publicitetot za
mestoto/regionot,odnosno zemjata doma}in (tabela 50). 150, 151 , 152 )

150 )
Socher K., Tschurtschenthaler P., cit.delo, str.103-119.
151 )
Jong-yun Ahn, cit. delo, str. 133-177.
152 )
Travis S.A., J.C.Croize, cit. delo, str. 59-79.

172
 Tabela 50. Nekoi istra`uvawa za publicitetot od golemite manifestacii

manifes- Jong-yun Ahn S.Travis, J.C.Croize Brunemann M.

tacija (spored K. Socher)
8,6% god. zgolemuvawe na tu-
-LOI Seul risti~kiot promet od dobiva-
‘88 weto na kandidaturata i pet
god. posle Igrite
14,9% god. zgolemuvawe na
turisti~kite prihodi
-Spomenuvawata na Avignon vo me-
-Festival diumite (pe~at i TV) po povod fes-
Avignon’85 tivalot se ednakvi na publicitet od
kampawa vredna 1,3 mil. dol.
(vkupni tro{oci na festivalot
700.000 dol. )
-Sv. pr. vo -odglasite na aktivnostite na spon-
skijawe zorite vredni kako 16 mil. vlo`eni
Krans vo publicitet ili 40 pati pove}e od
Montana ‘87 godi{niot buxet utvrden za publi-
citet ( vo isto vreme prvenstvoto
ostavilo deficit od 2,7 mil. dol.)
-Kandidatura -Vredna na publicitet od 25 mil.
naBirmingem funti, a samata ponuda vredela
za LOI ‘92 5 mil. funti.
-Sv.kowi~ki -Samo 4-12% izve{tai od
kup ‘80 god nastanot imale sodr`ina
povrzana so regionot i
negovata ponuda.

173
 Za dobivawe na pojasna pretstava za intenzitetot na pub-
licitetot, sekako deka se potrebni pokompletni analizi koi bi gi
vklu~uvale kako site vlo`uvawa (tro{oci) napraveni za mani-
festacijata, taka i site efekti koi se rezultat na taa mani-
festacija. Me|utoa, evidentno e deka i so pomali vlo`uvawa
(kako {to e festivalot vo Avignon) mo`e da se postigne mnogu
povreden publicitet otkolku vkupnite vlo`uvawa vo organizaci-
jata. No, sekako deka i toa ima odreden prag i deka ne mo`e da bide
ramno na publicitetot i vkupnite efekti na edni Ol. igri.
Inaku, Vukoni} B. 153) smeta deka manifestaciite kako {to se
kongresite i simpoziumite ( a i ostanatite golemi manifesta-
cii, zab. M. A.) kako turisti~ko propagandni mediumi mo`at da se
upotrebat na tri osnovni na~ini:
- Kako manifestacii kade so publicirawe na nivnata organ-
izacija i postignati rezultati posredno se propagira zemjata, od-
nosno mestoto vo koe takov kongres ili simpozium se odr`uva,
- Kako manifestacija na koja vrz u~esnicite se vr{i odre-
deno propagandno vlijanie, koe posle mo`e na razni na~ini poz-
itivno da se odrazi vrz turisti~kiot promet na zemjata organizator
na kongrsot ili simpoziumot, i
- Kako manifestacija koja treba da privle~e odreden broj
doma{ni i stranski u~esnici i na toj na~in neposredno da vlijae vrz
zgolemuvaweto na turisti~kiot promet.
Me|utoa, za razlika od vaka sfatenata funkcija na kon-
gresite i simpoziumite , kaj golemite manifestacii i samiot fakt
{to edno mesto , region i zemja e mesto na odr`uvawe na edna golema
manifestacija ja zgolemuva nivnata privle~nost, taka {to ~esto
manifestacijata se javuva kako prethodnica na op{ti turisti~ki
dvi`ewa. Takvi efekti nastanuvaat ako ne so samoto kandidirawe,
toga{ sekako u{te so samiot izbor na mestoto za mesto na
odr`uvawe na manifestacijata preku najavite i komentarite za
manifestacijata preku pe~atot, radioto, TV, ili nekoj drug
medium.
Publicitetot za mestoto/zemjata nastanuva i vo tekot na
vremeto do odr`uvaweto na manifestacijata, za vreme na nejzinoto
odr`uvawe i izvesno vreme posle toa. Nego go sozdavaat novinarite
posetitelite, u~esnicite, gostite itn. preku svoite izve{tai,
izjavi i sli~ni pi{uvawa i nastapi vo dnevnite vesnici i spisanija,
na radio ,TV ili nekoj drug medium, no i so samite prenosi od

153 )
. Vukoni} B., “ Turisti~ka propaganda “ , [kolska kwiga, Zagreb, 1973,
str. 70.

174
priredbite na manifestacijata, osobeno preku TV. Ulogata na
televizijata koja ovozmo`uva golem broj lu|e vo celiot svet da gi
sledat nastanite i so toa da bidat izlo`eni na odredeni promotivni
aktivnosti dobiva se pove}e na zna~ewe, a osobeno so razvitokot na
satelitskata TV.

Tabela 51. Broj na TV gleda~i kaj pooddelni manifestacii

i procentualno u~estvo od vkupniot broj na
svetsko naselenie

br. na TV gleda~i % od vkupnoto sv.

manifestacija (vo mlrd) naselenie

-Lajf Eid ‘85 1,500 30

-LOI Los Anxeles ‘84 0,522 10
-Sv.fud. pr. Meksiko ’86 0,650 13
-LOI Seul ‘88 1,000 2o
-Sv. fud. pr. Italija ‘90 1,060 20
-ZOI Albertvil ‘92 2,000 40
-LOI Barselona ‘92 3,500 70

I samiot fakt {to edna manifestacija ja sledele 3,5 mlrd,

lu|e ili 70 % od vkupnoto svetsko naselenie, pri {to makar samo da
dobile podatok deka soodvetnata manifestacija se odr`uva vo
odredeno mesto/region, odnosno zemja, zboruva za goleminata na
publicitetot za toa mesto i region. Spored toa, i interesot na
televizijata za prezemawe na pravata na TV prenos od pooddelna
manifestacija ( a {to mo`e da se sogleda od sredstvata koi taa gi
pla}a na organizatorot za tie prava) vo nekoja raka pretstavuva i
pokazatel za goleminata na soodvetnata manifestacija i nejzinite
efekti ( osobeno po odnos na publicitetot ).
Publicitetot pretstavuva op{tonarodno dobro 154) no
tro{ocite za negovoto finansirawe moraat da gi podnesat onie koi
od nego profitiraat , a toa se pred se regionot i osobeno tur-
isti~kiot sektor na toj region.

154 )
Socher K., Tschurtschenthaler P., cit. delo, str.103-119.

175
 Publicitetot od manifestacijata ima dve prednosti vo od-
nos na oglasuvaweto. Prvo, toj e besplaten i vtoro, toj e posiguren.
Me|utoa, od druga strana toj ne e naso~en kon nekoja posebna grupa
na potencijalni potro{uva~i i turisti taka {to ponekoga{
izve{taite od manifestacijata mo`at da ostavat i negativni
vpe~atoci za nastanot, regionot ili odreden proizvodi-
tel.

2.4.3. Drugi vlijanija vrz turisti~kiot sistem

Pokraj ekonomskite vlijanija i publicitetot, golemite ma-

nifestacii (i osobeno Ol.igri, Sv. fud. pr. i EKSPO izlo`bite)
~esto pati se pri~ina i za pojavata na niza drugi efekti i vlijanija
vo turisti~kata sfera. Stanuva zbor za pogolem broj kako pozitiv-
ni, taka i negativni vlijanija.
Od pozitiven aspekt kako najzna~ajni se nametnuvaat:
- Zdobivaweto so novi turisti~ki smestuva~ki kapaci-
teti ({to spa|a vo t.n. fizi~ki efekti od golemite manifesta-
cii) - Vo vrska so izgradbata na novi hoteli nu`no e da se istakne
deka neposrednite reperkusii od nastanot t.e. vo pove}eto slu~ai
rabotna aktivnost od nekolku dena ili nedeli ne mo`at da prediz-
vikaat nekoi pogolemi vlo`uvawa vo kvantitativnata ponuda, od-
nosno te{ko e da se pottiknat dolgoro~nite investicii za proekti
koi imaat pobaruva~ka mnogu mal period na vreme. Za taa cel kaj
golemite manifestacii ~esto se odi na varijantata da se pomagaat i
organizaciite specijalizirani za davawe na vremeni smestuva~ki
kapaciteti, a zna~itelna aktivnost poka`uva i privatnoto smestu-
vawe.
Me|utoa, kaj Olimpiskite igri, skoro redovno se gradi
Olimpisko selo nameneto za smestuvawe na u~esnicite a koe
podocna voobi~aeno se koristi kako hotel. Osven toa, kaj Olimpis-
kite igri, no i kaj drugi manifestacii koi gi privlekuvaat zemjite
~ija strategija e kreirawe na novi turisti~ki destinacii ~esto
pati ne se pre~ka napred spomenatite pri~ini za izgradba na novi
hoteli, a osven toa tuka e i u~estvoto i pomo{ta na dr`avata pogo-
lema.

176
 Tabela 52. Ostanati vlijanija vrz turisti~kiot sistem

pozitivni negativni

-izgradba na novi hoteli -gubewe na redovnata klientela vo hote-

-voveduvawe svetski standardi kaj
turisti~kite objekti30)
-razvoj na institucii i slu`bi koi se vo
vrska so turizmot(agencii i sl.)
-golemata manifestacija kako presvrt-
nica za turisti~ki razvoj na mestoto/
inicijator za razvoj na turizmot28)
-promena na eden vid turizam so drug
-{irewe na turisti~kiot pazar30)
-jaknewe na me|unarodnata konkurent -
nost na turizmot
-unapreduvawe na turizmot/zgolemuvawe
na mo`nostite za investirawe
-diverzifikacija na turisti~kiot pazar
-podignuvawe na turisti~kite atrakcii
vo zemjata na edno svetsko nivo, a so po-
mo{ na edna nova postavenost na turis-
ti~kata politika.30)
lite3)
-nedostatok na uslu`ni slu`bi (vodi~i
i sl.) i nepriliki vo vrska so toa3)
-problemi vo vrskite/komuniciraweto,
soobra}ajna gu`va i gu`va kaj smestu -
va~kite kapaciteti i nepriliki koi }e
proizlezat od toa30)
-pregolema ponuda na smestuva~ki kapa-
citeti koi }e ostanat neiskoristeni
posle manifestacijata-zgolemuvawe na
zagubite3)
-zagadenost na okolinata i nejzino
uni{tuvawe
-mo`nosti za voveduvawe na ekstra izda-
toci30)
-vlo{uvawe na imixot na zemjata zaradi
site negativni pojavi

-Unapreduvawe na raboteweto na hotelite i drugite

nositeli na turisti~ka ponuda vo kvalitativna smisla, odnosno,
zdobivawe so svetski standardi vo raboteweto, voveduvawe
posovremeni tehnologii na rabotewe (tehni~ki aspekt na golemite
manifestacii) - Vo kvalitativna smisla golemite manifestacii
~esto se povod za preureduvawe i podobruvawe na opremata vo pos-
tojnite hoteli so cel za steknuvawe so pokomforna sredina za
u~esnicite i posetitelite, a toa istoto e i kaj novoizgradenite
objekti.

177
 Toa voedno zna~i i podignuvawe na kvalitetot na tur-
isti~kata ponuda na edno svetsko nivo. 155)
So cel za {to pouspe{no odr`uvawe na manifestacijata i
{to podobro pretstavuvawe, osobeno pred stranskite turisti , mes-
tata i zemjite doma}ini obi~no prezemaat {iroki merki za efi-
kasno turisti~ko planirawe koe }e go vklu~uva razvojot na tur-
isti~kite kapaciteti kako vo kvantitativna smisla taka i vo
kvalitativna. Zaradi toa ~esto vladite na zemjite donesuvaat i
posebni zakonski akti kako {to e na primer slu~ajot so Korejskata
vlada koja po povod Ol. igri go donela “ Zakonot za poddr{ka na
turizmot i domuvaweto“ 156 ) so koj na poseben na~in se regulirani
standardite za hotelskite objekti, kvalifikaciite na vrabotenite
vo uslu`nite dejnosti, a i voveduvawe na posebni ceni za no}evawe.
-[irewe na site institucii i slu`bi koi se vo vrska so
turizmot - I dodeka kaj izgradbata na novi hoteli se postavuvaat
odredeni pra{awa, golemite manifestacii skoro redovno go stim-
uliraat razvojot i inovaciite vo operativnite dejnosti
(turoperatori, patni~ki agencii,drugi uslu`ni slu`bi i dejnosti)
koi vo manifestacijata nao|aat mo`nost za zarabotka.
-Golemite manifestacii im davaat mo`nost na site tur-
isti~ki atraktivnosti, ne samo da se stavat vo funkcija za vreme
na manifestacijata, tuku so nivnoto posebno mesto vo strategijata
na zemjata i vo turisti~kata politika da se izdignat na edno
svetsko nivo koe }e privlekuva turisti i vo narednite godini.
-Golemata manifestacija mo`e da poslu`i kako prethodni-
ca (presvrtnica) za turisti~ki razvitok na mestoto/regionot
( na pr. Saraevo), kako mo`nost za promena na eden vid turizam so
drug, ili so cel za {irewe na turisti~kiot pazar, jaknewe na me|u-
narodnata konkurentnost na turisti~kiot pazar i zgolemuvawe na
mo`nostite za investirawe vo turizmot itn.
Vo vrska so toa, treba da se naglasi deka golemite manifes-
tacii skoro sekoga{ se povrzani so razvitok na oddelni formi na
turizam. Taka na primer, sportskite manifestacii (LOI, ZOI)

155 )
Travis go naveduva primerot so hotelite vo Grenobl koi za 10-tite ZOI
napravile odredeni podobruvawa na instalaciite za centralno greewe, ili
na primer Krans Montana i Svetskoto ski prvenstvo ‘87 koga kompaniite
za ski-liftovi investirale vo podobruvaweto i modernizacijata 38 mil.
dolari {to pretstavuvalo pove}e od polovinata na dr`avnite i
privatnite investicii zaedno. (Travis S.Anthony, Jean Claude Croize, cit.
delo, str.59-79.)
156)
Ahn Jong- Yun, cit. delo, str. 133-177.

178
~esto zna~at i po~etok na razvoj na sportski turizam vo doti~noto
mesto/region, stopanskite manifestacii (saemi i izlo`bi) ~esto
vodat kon razvoj na delovniot turizam itn.
Od druga strana, kako negativni pojavi naj~esto mo`at da se
javat :
-neiskoristenost na smestuva~kite kapaciteti posle
nastanot zaradi pregolemata ponuda i so toa zgolemuvawe na zagu-
bite vo turisti~kata oblast,
-golemite manifestacii mo`at da dovedat i do toa hotelie-
rite koi obezbeduvaat smestuvawe za u~esnicite i posetitelite,
specijalno samo za vreme na manifestacijata, da gi izgubat svoite
redovni mu{terii koi za toa vreme }e se preorientiraat kon
konkurentnite mesta i hoteli.Ovaa opasnost osobeno doa|a do izraz
kaj zimskite centri za vreme na odr`uvaweto na ZOI. 157)
-nedostatok na uslu`ni slu`bi kako {to se na primer
vodi~i i sl. i nepriliki vo vrska so toa,
-zagadenost i o{tetuvawe na okolinata i turisti~kite
atrakcii,
-problemi vo komuniciraweto, soobra}ajot i gu`vi kako
vo soobra}ajot taka i vo smestuva~kite kapaciteti,
-mo`nost za voveduvawe na ekstra izdatoci (obi~no od
strana na vlastite a koi turistite moraat da |i pla}aat),
-seto gorespomenato vo vrska so negativnite pojavi }e
sozdade i neprijatnost kaj turistite i vlo{uvawe na imixot
na zemjata.

2.4..4. Vlijanija od tehni~ki karakter

Golemite manifestacii, a osobeno Ol.igri (i Letnite i

Zimskite) , potoa Sv. fud. prvenstva i EKSPO izlo`bite pokraj
drugoto imaat i zna~iteleno vlijanie vo tehni~ko-tehnolo{ka
smisla kako vo turizmot, taka i vo ostanatite granki i dejnosti.
I ovie efekti mo`at da imaat svoi pozitivni i negativni
strani.
Pozitivnite vlijanija se odnesuvaat pred sé na toa {to
golemite manifestacii kako {to se Ol.igri na pr., skoro sekoga{
zna~at i voveduvawe na sovremena tehnologija kako vo industriite

157 )
Travis S.Anthony, Jean Claude Croize, cit. delo, str.59-79.

179
koi se vo neposredna vrska so pripremite za manifestacijata, taka i
voveduvawe na tehnologija vo samite objekti kade }e se odviva
rabotniot del od manifestacijata (pr. smeta~i za merewe na rezul-
tatite, druga nu`na elektronska oprema, elektronski semafori ,
interna televizija, oprema za interen transport i sl.). Isto taka,
tie redovno zna~at i voveduvawe (instalirawe) na sovremen
kompjuterski informacionen sistem (obezbeduvawe na kapaciteti
za prenos od natprevarite,obezbeduvawe na PTT vrski za novi-
narite,u~esnicite i posetitelite) koi }e ovozmo`at pobrz i
pokvaliteten prenos na vesti od manifestacijata, a }e gi ovozmo`at
i dugite brojni kontakti na novinarite,u~esnicite i posetitelite
so svetot.

Tabela 53. Tehni~ko-tehnolo{ki efekti na golemite

manifestacii

pozitivni negativni

-voveduvawe na industriska tehnologija -promeni vo tradicionalnite vrednosni

za potrebite na manifestacijata30) sistemi30)
-razvoj na masovni komunikacii,odnosno -dehumanizacija poradi voveduvaweto na
unapreduvawe na informacionite sis - tehnologijata (tehnologija i dehumani-
temi vo komuniciraweto (kompjuterski zacija)30) ,odnosno problemi vo vrska so
sistemi kako informacioni sistemi), ramnote`ata pome|u visokata tehnolo-
gija i humanosta (materija i duh)30)
-mo`nosti za razvoj na moderna/kompju-
terska tehnologija i elektronski pro-
cesi30)
-tehnolo{ki razvoj na patnata mre`a i
sredstvata za prevoz,smestuva~kite ka-
paciteti i objektite za odr`uvawe na
manifestacijata,
-presvrtnica za inovacii vo razvojot na
nau~nata tehnologija

Isto taka , vo tehnolo{ka smisla se usovr{uva i reguli-

raweto na soobra}ajot i soobra}ajnite sredstva, a i smes-
tuva~kite kapaciteti (hoteli i sl.).
Organizatorite na golemite manifestacii prosto se nat-
prevaruvaat koj }e obezbedi podobar komunikacionen sistem. Od

180
edna do druga Olimpijada gradovite doma}ini se opremaat so se
pousovr{en tehnolo{ki hardver. 158)
Odredeni vlo`uvawa kako vo kvantitativno taka i vo
kvalitativno podobruvawe na svoeto rabotewe pravat ne samo
firmite i subjektite koi se vo neposredna vrska so manifestacijata
ili vo turizmot, tuku i firmite koi se indirektno vo vrska so
turizmot. Od turizmot koj proizleguva od golemata manifestacija i
takvite kompanii ostvaruvaat odredeni ekonomski efekti.
Site vlijanija od tehni~ki karakter, potoa vlijaat vrz
podobruvaweto na kvalitetot na proizvodstvoto na stoki i
davaweto na uslugi, no i na zgolemuvawe na koli~inata so {to doa|a
i do pojava na indirektni ekonomski efekti vo soodvetnite granki
i dejnosti.
Negativnata strana na tehni~kite efekti pak , se ogleda
vo opasnostite od naru{uvawe na ramnote`ata pome|u visokata
tehnologija i humanosta (materija i duh), odnosno, opasnosta od de-
humanizacija kako posledica na visokata tehnologija, no i promeni
vo tradicionalnite vrednosni sistemi . 159)

2.4..5. Fizi~ki (ekolo{ki) vlijanija na golemite

manifestacii

Edna od kategoriite na vlijanija, a kako rezultat na

odr`uvaweto na nekoja golema manifestacija se itn. fizi~ki vli-
janija i efekti.
Ovie efekti kako i drugite, se reflektiraat kako vo
pozitivna taka i vo negativna smisla, no za razlika od drugite
tie se dosta poprepoznatlivi.
158 )
Vo kompjuterizacijata i osovremenuvaweto na telekomunikacioniot
sistem na Barselona na pr. ,investirani se duri 900 mil. SAD dolari ili
12 % od vkupnite tro{oci koi iznesuvale 7,5 mlrd. dol. Instalirani se
3.500 kompjuterski terminali za novinari koi davale momentalna mo`nost
za informirawe za sé {to se slu~uvalo na Olimpijadata. So kompjuteri e
reguliran i soobra}ajot vo Barselona. So toa Olimpiskite igri bile vo
celost kompjuterski pokrieni taka {to Barselona postavila rekord nad
ostanatite golemi nastani vo ovoj pogled.
159 )
Ahn Jong- Yun, cit. delo, str. 133-177.

181
 Tabela 54. Fizi~ki efekti od golemite manifestacii

pozitivni negativni

-novi objekti -opasnosti od o{tetuvawe na okolina-

ta
-podobruvawe na lokalnata infrastruk- -pregolema gu`va
tura

Pozitivnite vlijanija naj~esto se poklopuvaat so : novite

kapaciteti (objekti) izgradeni za potrebite na odr`uvawe na
samata manifestacija (sportski i sl.), 160) odnosno za potrebite na
odvivawe na rabotniot del na manifestacijata, potoa so
turisti~kite objekti (objekti za smestuvawe i sl.), a i so
podobruvawata na vkupnata lokalna infrastruktura {to seto
zaedno ne bi bilo ni finansiski ni politi~ki izvodlivo bez
odr`uvawe na soodvetnata manifestacija ili barem ne vo toj
moment.
Skoro za site golemi manifestacii nu`ni se specijalni
kapaciteti (objekti) za odvivawe na nivniot raboten del.
Najizrazeni se tie povtorno kaj golemite sportski manifestacii,
no i kaj stopanskite, a ne{to pomalku kaj politi~kite,nau~nite i
kulturnite manifestacii. Obi~no se poizraziti dokolku
mestata/regionite ne raspolagaat so ve}e izgradeni objekti i so
razviena infrastruktura. Me|utoa, vo sekoj slu~aj sepak doa|a do
odredeni investirawa vo ovaa smisla, {to zna~i,deka objektite ili
se gradat odnovo ili se renoviraat, pro{iruvaat i
moderniziraat. 161)
Pokraj toa, sproti odr`uvaweto na nekoja golema
manifestacija imame i obnova na celi urbanisti~ki celini.
Mestata doma}ini, glavno, do skoro vo golemite manifestacii
gledale mo`nost da dojdat do resursi koi zna~at unapreduvawe na
samiot grad pri {to }e se iskoristat vlo`uvawata na po{irokata
op{testvena zaednica. 162)

160 )
Glypties Sue, “ Sports and Tourism in Western Europe “, British Educational
Trust, London, 1981.
161 )
Saraevo na pr. za Olimpijadata gi dobi: Sportskiot centar Skenderija,
salata Zetra, specijalni objekti za zimski sportovi na Bela{nica,
Jahorina, Igman i Trebevi} itn.
162 )
Minhen na primer, ne dobil samo novi sportski objekti tuku i novi
stanovi, pati{ta, podzemna `eleznica, razvoj na vozdu{niot prevoz itn.

182
 Deka tro{ocite za izgradba na objektite za rabotniot del se
zna~itelni poka`uva i edno istra`uvawe na Armstrong 163) vr{eno
na 30 objekti, pri {to se poka`alo deka prose~niot po~eten
kapital za sekoj od objektite bil 146 mil. SAD dolari. Ako na toa
se dodadat i vlo`uvawata vo vkupnata infrastruktura, toga{ se
doa|a do konstatacija deka fizi~kite efekti na golemite
manifestacii se glaven absorbent na finansiskite tro{oci. Toa
mo`e da se sogleda i od slednata tabela:

Tabela 55. U~estvo na investiciite vo objekti i infrastruk-

struktura (kapitalni objekti) vo vkupnite izdatoci

manifestacija investicii vo objekti i

infrastruktura

-Minhen ‘72 75,00

-Saraevo ‘84 87,30
-Seul ‘88 45,00
-Kalgari ‘88 65,00
-Barselona ‘92 74,00
-Insbruk ‘76 82,2o

Izgradbata na objektite i obnovata na infrastrukturata od

svoja strana, ja nalaga i potrebata za razgleduvawe na odnosot
pome|u prihodite (korisnostite) koi proizleguvaat od taa izgradba
od edna strana i od druga strana mo`nostite za degradirawe na
okolinata predizvikano so izgradbata na tie objekti, odr`uvaweto
na manifestacijata, podocne`nata upotreba na objektite itn. Vo
ovaa smisla, za sekoj konkreten slu~aj, sekoja odluka mora da go

(Zrnc Vjekoslav (priredil), “ Olimpijske Igre i sme{taj u Minhenu “,

Turizam, br. 2-3, Zagreb, 1972.)
Tri ~etvrtini od investiciite za Olimpijadata vo 1972 god. bile
nameneti za izgradba na objekti koi bi bile nu`ni porano ili podocna.
Me|utoa, Olimpijadata ovozmo`ila bavarskiot kapital da startuva 10
godini ponapred so svojot razvoen program i po najniski ceni. Od druga
strana, Igrite se postaveni kako predmet na nacionalen interes so {to
federalnata dr`ava prifatila 50% od investiciite, Bavarska 25%, a na
tovar na samiot grad ostanalo 25% od investiciite ( Socher K.,
Tschurtschenthaler P.,cit. delo,str. 103-119.).
163 )
Spored Travis S.Anthony, Jean Claude Croize, cit. delo, str.79-103.

183
izrazuva edinstvoto na ekonomskite i drugite efekti, stepenot na
razvoj, prirodnite resursi/~ovekovi vrednosti i drugo.
Korista {to mu ostanuva vo nasledstvo na mestoto a koja
proizleguva od izgradenite objekti se sostoi vo mo`nostite za
nejzino koristewe od strana na lokalnoto naselenie posle
odr`uvaweto na manifestacijata, no i vo vrabotuvaweto na odreden
broj lu|e vo tie objekti. 164) Me|utoa, utvrduvaweto na korisnostite
vo ovoj domen prosledeno e so odredeni te{kotii bidej}i pred se e
dosta te{ko da se utvrdi stepenot do koj ovie objekti i
infrastruktura se direkten rezultat na nastanot ili nekoi
kapaciteti bi bile izgradeni i bez ovoj nastan.
Po odnos na koristeweto na kapacitetite pak, mnogu e
te{ko da se proceni vrednosta na korisnostite od ovie objekti,
bidej}i odredeni visoko specijalizirani objekti mo`at da bidat bez
zna~ewe i bez interes za odreden del od naselenieto, a i samata
golemina i specifi~nost na objektite mo`at da gi nadminuvaat
potrebite na lokalnoto naselenie. Odredeni problemi na
iskoristenost se postavuvaat i vo vrska so novite turisti~ki
kapaciteti (hotelite) za {to ve}e ne{to govorevme.
Me|utoa, seto toa ne treba da zna~i deka objektite }e bidat
beskorisni. Vo pove}eto slu~ai tie slu`at za organizirawe na
drugi isti ili sli~ni manifestacii vo eden podolg period, potoa
za zabava i rekreacija na naselenieto vo tekot na pove}e godini, a
nekoi kapaciteti pridonesuvaat i za zabrzuvawe na razvojot na novi
ekonomski, kulturni, sportski i drugi nastani. Brziot porast na
razni kulturni, sportski i drugi manifestacii karakteristi~en za
poslednive decenii se dol`i tokmu na ve}e izgradenite objekti i
kapaciteti za nekoja golema manifestacija.
Vo vrska so iskoristenosta na objektite izgradeni za
golemite nastani A.Travis i J.C. Croize 165) gi naveduvaat
istra`uvawata na Armstrong. Spored nego stepenot na
iskoristenost e vo soodvetna vrska so tro{ocite za koristewe, a od
seto toa zaedno zavisi i stepenot na povrat, {to zna~i deka ovie tri
pokazateli se vo soodvetna korelacija, odnosno kolku se pogolemi
neto tro{ocite po eden korisnik i stepenot na povrat e pomal.

164 )
Ritchie J .R. Brent , Ju Yangzhou ,cit. delo. str.17-59.
165 )
Travis S.Anthony, Jean Claude Croize, cit. delo, str. 68.

184
 Tabela 56. Stepen na iskoristenost na objektite

objekt stepen na isko- stepen na neto tro{oci

ristenost posle povrat po eden koris-
nastanot nik - SAD dol.
-Centar ”Pompidu”
vo Pariz 85,00 7,00 10,90
-“Festival Hall ”
vo London 30,00 46,00 5,80
-Objektite za “ Igrite
na Komonveltot “ vo 80,00 26,00 2,90
Edinburg
-”Olimpiski park “
vo Minhen 60,00 87,00 0,40
-” Olimpija “ -London 75,00 100,00 0,00

Statisti~kite podatoci vo spomenatite istra`uvawa na

Armstrong ( objaveni za triesettina objekti so svetsko zna~ewe i od
koi desetina se od Evropa) poka`uvaat deka tro{ocite za
odr`uvawe na objektite posle nastanot se dosta golemi i deka
iznesuvaat vo prosek okolu 12 % godi{no od vkupnite kapitalni
tro{oci.
Me|utoa, vo ramkite na seto toa mora da se smeta i na
publicitetot {to go postignalo mestoto, i vo ramkite na toa deka,
objektite izgradeni za manifestacija (kako atraktivnost pokraj
samata manifestacija-na pr. Ajfelovata Kula i sl.) ili samite
objekti za potrebite na manifestacijata , ~esto pati pretstavuvaat
soodvetna turisti~ka atrakcija, privlekuvaj}i golem broj
posetiteli-turisti. Vo ta smisla podatocite na Armstrong
poka`uvaat deka, vkupnite godi{ni prihodi od turisti vo vakva
destinacija vo prosek se okolu 50 % od kapitalnite tro{oci za
objektot, odnosno, podatocite za dolgoro~nite inducirani turis-
ti~ki prihodi za ovie 30 objekti poka`uvaat deka godi{nite
turisti~ki prihodi odgovaraat na ekvivalent od 1/5 (20%) do blizu
tri pati (300 %) od vrednosta na po~etnite kapitalni tro{oci.
Vo ramkite na fizi~kite efekti bi trebalo da se spomenat i
odredeni negativni vlijanija koi proizleguvaat od odr`uvaweto
na manifestacijata. Od toj aspekt, vnimanieto e svrteno pred se na
o{tetuvaweto na okolinata i osobeno na nekoj edinstven priroden

185
resurs koj e vo ograni~eno raspolagawe, taka {to postoi rizik
razvojot predizvikan so manifestacijata (izgradbata na objektite)
da predizvika negovo seriozno o{tetuvawe pa duri i uni{tuvawe.
Pokraj toa, golemite manifestacii so masovna posetenost vo
eden kratok period na vreme prosledeni se i so niza drugi negativni
efekti po odnos na okolinata. Tie se vo vrska so pojavite na
kontrakultura ( alkoholizmot, kockata, tepa~ki, ru{e-
we i drugi sli~ni pojavi) ~ija mo`nost za pojava kaj golemite
manifestacii e zna~itelno zgolemena. Ovdeka bi gi vklu~ile pred
se golemite sportski manifestacii (Sv. fud. prvenstvo na primer),
no i ne samo niv, tuku i nekoi kulturni 166 ) , verski, politi~ki itn.
manifestacii.
Osven toa, golemite manifestacii skoro redovno nosat
zagri`enost vo vrska so nekontroliranata prepolnetost na
kapacitetite i implikaciite koi mo`at da proizlezat od toa vo
pogled na gleda~ite (poznati se primeri na ru{ewe na celi tribini
na fudbalskite stadioni i stradaweto na golem broj posetiteli), no
i implikacii za okolinata vo mestoto na odr`uvawe.
Pokraj toa, posetitelite vo golem broj doa|aat i so
avtomobili so {to pokraj zagaduvaweto na vozduhot problem e i
parkiraweto za {to vo tie priliki za taa cel se koristat duri i
hortikulturno uredenite prostori. Vo primorskite mesta pak, i
vodenite povr{ini se prenatrupani so motorni plovni objekti.
Zaradi seto pogore re~eno, organizatorite na golemite
manifestacii pokraj obezbeduvaweto na soodvetni objekti za
priredbite, parkinzi itn. skoro sekoga{ prezemaat i seopfatni
merki na bezbednost so cel odr`uvaweto na manifestacijata da
pomine vo najdobar red. 167)
Me|utoa, ~esto i pokraj site preventivni merki sepak doa|a
do odredeni negativni pojavi.

166 )
Za vreme na odr`uvaweto na legendarniot Vudstok vo dr`avata Wu Jork
celiot teren bil potpolno uni{ten pred se zaradi lo{oto vreme, no
sekako i zaradi negri`ata na okolu 300.000 prisutni. Sli~no e i so drugite
golemi rok festivali kako {to se na pr. onoj vo Reding, Glastonberi,
festivalot “ Monstrumi na Rokot” vo Kesel Donington, festivalot vo
Nebvort itn. Vo site ovie slu~ai evidentni se problemite na op{tinskite
vlasti pri nivnoto organizirawe.
167 )
Zajaknati merki na bezbednost se prezemaat kako zaradi mo`nosti od
kontrakulturni pojavi i opasnosti po okolinata, taka i zaradi mo`nosti
od zloupotreba na manifestacijata od strana na oddelni subjekti vo
politi~ki celi.

186
 2.4 .6. Sociokulturni efekti na golemite manifestacii

Sociokulturnite efekti od golemite manifestacii se

edni od pozna~ajnite vlijanija koi tie gi predizvikuvaat. Imeno,
manifestaciite ne smeeme da gi posmatrame samo niz
ekonomskiot,turisti~ko-komercijalniot (publicitet) i fizi~kiot
moment tuku i niz socio-kulturniot aspekt. Vo taa smisla,
manifestacijata najnapred e proizvod koj so svojata sodr`ina,
samoto odr`uvawe i posmatrawe od strana na domicilnoto
naselenie vr{i vlijanija vo sociolo{ko-kulturna smisla. Me|utoa,
manifestacijata voedno morame da ja posmatrame i kako dopiri i
me{awe na lu|e so razli~ni moralni, kulturni, politi~ki, verski i
drugi uveruvawa {to vsu{nost e tipi~no i za turizmot voop{to, i
koga od site kontakti koi se vospostavuvaat pome|u doma{noto
naselenie i turistite doa|a do vzaemno vlijanie i usvojuvawe na
vrednosti od razli~ni kulturi.
Vo sklad so toa, golemite manifestacii, pokraj efektite koi
vo ovaa smisla gi predizvikuva i turizmot voop{to, se pri~ina i za
u{te nekoi specifi~ni sociokulturni efekti za mestoto,
regionot i zemjata doma}in na manifestacijata.
Me|utoa, mora da se ima vo vid i toa deka vidot na
manifestacijata, zna~eweto na efektite, masovnosta na posetenos-
ta, prirodata na kontaktite, razli~nite profili na lu|e koi
doa|aat vo kontakt, a i drugi razli~itosti doveduvaat i do razli~ni
socio-kulturni vlijanija. Obi~no, socio-kulturnite efekti se
pobrojni i poizrazeni kaj manifestaciite koi se i pomasovno
poseteni, a toa povtorno se manifestaciite od I red i pred sé
sportskite manifestacii (LOI, Sv. fud. pr., ZOI.).
Glavno socio-kulturnite efekti od golemite manifestacii
za mestoto/regionot mo`eme da gi rezimirame kako {to e
prika`ano na tabela 52.
Kako {to mo`e da se vidi ovie vlijanija mo`at da bidat
pozitivni i negativni.
Pozitivnite, prvenstveno mo`at da se sogledaat vo
{iro~inata so koja manifestacijata pridonesuva kon socijalniot i
kulturniot razvitok na regionot.
Od socijalen aspekt, golemite manifestacii vlijaat pred sé
na podobruvawe na kvalitetot na li~nite odnosi {to proizleguva
od {iro~inata na dobronamernite nastojuvawa naj~esto

187
 Tabela 57. Socio-kulturni efekti na golemite manifestacii

pozitivni negativni

-zdobivawe so ponapredni soznanija, -komercijalizacija na odredeni ak-

promeni vo moralniot poredok i
gostoqubivosta,samododoverbata i
samopo{tovaweto
-sozdavawe naviki,praksa i sprem-
nost kaj lokalnoto naselenie za
pre~ek na pogolem broj gosti
-zgolemen interes kaj lokalnoto
naselenie za u~estvo vo aktivnosti-
te koi se sodr`ani vo manifestaci-
jata
-jaknewe na regionalnite tradicii
i vrednosti
-razvoj na `ivotnata sredina (oko -
lina), na zdravstvenite i higiens -
kite uslovi
tvnosti koi mo`at da bidat od li~na
t.e. privatna priroda
-komercijalizacija na kulturata ,
religijata i umetnosta
-promena na prirodata na nastanot
{to mo`e da dovede do naru{uvawe
na nivoto na turisti~kiot promet
-promeni vo tradicionalniot
moral
-promeni vo socijalniot vrednosen
sistem
-zgolemuvawe na kriminalot
-prostitucija,stereotipnost,nesog-
lasnosti,ksenofobija, sudiri

povrzani so vakvite manifestacii,na {to kako posledica doa|a i do

zabrzuvawe na op{testvenoto proizvodstvo. Osven toa,
manifestacijata vlijae i na razvoj na `ivotnata sredina,
zdravstvenite i higienskite uslovi, a i na mo`nostite za
otpo~nuvawe ili zabrzuvawe na nekoi aktivnosti i raboti koi
doveduvaat do napredok na zaednicata.Toa mo`e da bide na primer,
zgolemuvawe na nivoto na u~estvo vo sportskite aktivnosti kako
rezultat na odr`uvaweto na edna golema sportska manifestacija
{to obi~no e i slu~aj.
Golemite manifestacii pru`aat pove}e mo`nosti i za
kulturen razvoj. 168) Pred se, tie davaat stimulans za zabrzuvawe na
kulturnite aktivnosti vo regionot i razvivawe na kulturnite
vidokruzi na naselenieto. Vsu{nost, kulturata sfatena vo svojata

168 )
Thomason S. Pamela and Richard R. Perdue, “ Festivals and Special Events “,
Leisure Today, april, 1987.

188
po{iroka smisla na zborot gi podrazbira site vidovi na
manifestacii (kulturni, sportski, stopanski, nau~ni, politi~ki i
sl.) koi so svojata sodr`ina pridonesuvaat kon kulturen razvoj na
regionot vo po{iroka smisla na zborot. No i bez toa, zabrzuvaweto
na kulturnite aktivnosti ne doa|a samo ako se raboti samo za golema
kulturna manifestacija i posebno tradicionalna, tuku i ostanatite
manifestacii skoro sekoga{ se prosledeni so golem broj
pridru`ni kulturni nastani i aktivnosti. Na niv obi~no
u~estvuvaat prvoklasni kulturni grupi i izveduva~i koi bez
glavnata manifestacija voop{to ne bi bile ni prisutni vo toa
mesto i region . 169)
Me|utoa, dokolku pri seto toa ne se vodi dovolno gri`a so
cel da se obezbedi aktivnostite na nastanot da bidat vo soglasnost
so vrednostite na doma{noto naselenie mo`e da dojde i do
negativni posledici na planot na socio-kulturnite efekti,
odnosno, mo`nosti za socijalni sudiri i pojava na odreden
kulturen elitizam. 170) Prekumernoto komercijalizirawe na
golemite nastani mo`e da dovede i do uni{tuvawe na
sociokulturnite vrednosti i tradicii. I u{te pove}e, odredeni
manifestacii mo`at da nametnat i odreden `ivoten stil ili
odnesuvawe koe }e ottu|i zna~itelen del od naselenieto. 171)
Pokraj toa, za vreme na golemite manifestacii skoro
redovno se zgolemuva nivoto na kriminalni dejstvija, a i
prostitucijata doa|a do pogolem izraz, potoa razni sudiri itn.
Ottuka, potrebno e da se unapredi priodot i u~estvoto vo
site aktivnosti koi gi dava manifestacijata, a odgovornite za
manifestacijata treba maksimalno da gi vklu~at postoe~kite
op{testveni i kulturni strukturi na zaednicata, namesto da
razvivaat novi paralelni takvi strukturi. I pokraj toa {to, eden
vakov priod mo`e da predizvika funkcionalna neusoglasenost i
bara pove}e trud, toj obezbeduva zadr`uvawe na osnovnata cel na
golemata manifestacija, a toa e razitokot na zaednicata. 172)

169 )
Vo J. Koreja na primer, za vreme na LOI Seul ‘88, razni kulturni
aktivnosti se odr`ale vo 29 razli~ni mesta, a niv gi sledele 2,5 milioni
turisti, samo 200.000 pomalku otkolku {to bile sportski turisti. (Ahn
Jong- Yun, cit. delo, str.133-177)
170 )
Ritchie J .R. Brent , Ju Yangzhou, cit. delo, str. 17-59.
171 )
Ritchie J.R.Brent, cit. delo, str . 5.
172 )
Ritchie J .R. Brent , Ju Yangzhou, cit. delo. str. 17-59.

189
 2.4 .7. Psiholo{ki vlijanija na golemite nastani

Na prou~uvaweto na psiholo{kite efekti od golemite

manifestacii posveteno e mnogu malku vnimanie .
Ovie efekti vo zna~itelna merka se vo vrska so kulturnite
efekti i niv mo`eme da gi sistematizirame glavno na sledniot
na~in:

Tabela 58. Psiholo{ki efekti od golemite manifestacii

pozitivni negativni

-porast na lokalnata gordost, entu - -nastojuvawa kon defanzivno dr`e-

zijazam i duh na zaedni{tvo we na doma{noto naselenie
-zgolemena svesnost za zaedni~kite -golemi mo`nosti za nerazbirawe
nelokalni poimi koe vodi kon razli~ni stepeni na
gostoqubivost

Eden od pozitivnite psiholo{ki efekti e zgolemuvaweto na

nivoto na gordost i entuzijazmot koj obi~no proizleguva kako
rezultat na ugledot vo vrska so uspehot na golemiot nastan, a sli~ni
efekti, no vo pomala mera predizvikuvaat i priznanijata i
pofalbite na zaednicata i regionot od strana na stranskite
zemji. 173)
Intenzitetot na ovie efekti e vo vrska so goleminata i
zna~eweto na manifestacijata i nejzinite rezultati. Nivnoto
zna~ewe pak , se ogleda vo toa {to tie od svoja strana mo`at da
rezultiraat vo podobruvawe na proizvodnata samouverenost i
produktivnosta na naselenieto i vo razvoj na eden pogolem
kosmopolitski pogled na svetot. Kako primer obi~no se naveduvaat
relativno malite i izolirani gradovi koi razvile eden takov
pogled na svetot, tokmu blagodarej}i na mati~niot zna~aen
nastan ( na pr. nekoj svetski saem 174)).

173 )
Postignuvawe na odredeni sociokulturni i psiholo{ki efekti bilo
motiv i cel i na Svetskata izlo`ba vo Viena u{te dale~nata 1873 god., koga
taa bila me|u drugoto postavena i so cel so svoite socijalni i psiholo{ki
efekti da se sprotivstavi na ekonomskata kriza koja se javila taa godina i
se ra{irila niz celiot industrijaliziran svet.
174 )
Ritchie J .R. Brent , Ju Yangzhou, cit. delo, str. 17-59.

190
 Me|utoa, postojat i odredeni rizici vo vrska so
psiholo{kite efekti. Taka na primer, ako samouverenosta na
lokalnoto naselenie ne e dovolno razviena, toga{ nadvore{nite
komentari i kritiki mo`at da dovedat pove}e do defanziva i
somnitelnost otkolku do gordost i entuzijazam.
Vo odnos na gostoqubivosta, doa|aweto na pogolem broj
gosti-turisti (osobeno vo pomalite mesta) so razli~ni vrednosti i
odnesuvawa mo`e da predizvika razli~ni stepeni na odnosi na
relacija doma}in-gostin. Toa zavisi pred sé od relativnata va`nost
na li~nata satisfakcija za razni segmenti na lokalnoto naselenie,
koja proizleguva od sredbata i pre~ekot na posetitelite i
u~esnicite, potoa od stepenot vo koj jazikot, vrednostite,
stojali{tata i odnesuvaweto na u~esnicite i posetitelite se vo
soglasnost so onie kaj lokalnoto naselenie i od stepenot do koj
~lenovite na lokalnoto naselenie mo`at da vospostavat li~ni
prijatelstva kako trajna vrednost.
Odnosite doma}in - gostin mo`at da se dvi`at od
neprijatelstvo do podobrena gostoqubivost. Vo toj pogled
organizatorite na golemite manifestacii moraat da ja osoznaat
potrebata za kreirawe i izgradba na pozitivni momenti na doverba
koe od svoja strana }e ovozmo`i neophodni osnovi za sozdavawe na
spremnost kaj gostite za doa|awe vo toa mesto, region i zemja.

2.4 .8.Politi~ki efekti na golemite manifestacii

Politi~kite efekti na manifestaciite mnogu ~esto se vo

korelacija so politi~kite motivi. Me|utoa, tie mo`at da bidat i
po{irok poim od politi~kite motivi.
Politi~kite efekti mo`eme da gi posmatrame kako od
makro, taka i od mikro aspekt, a i kaj dvata aspekti mo`eme da
razlikuvame pozitivni i negativni politi~ki efekti.
Od makro aspekt, pozitivnite efekti naj~esto se
ogledaat vo stepenot do koj golemata manifestacija pridonesla za
me|unarodnata poznatost na zemjata/regionot i mestoto i na nivnite
vrednosti, potoa, vo propagiraweto na mo`nostite, statusot i
vrednostite na odredena politi~ka ideologija {to ja zastapuva
vladata (zemjata) , vo jakneweto na odnosite so drugite zemji,
jakneweto na nacionalnata harmonija i sl.

191
 Tabela 59. Politi~ki efekti na golemite manifestacii

pozitivni negativni

makro nivo

-zgolemuvawe na me|unarodnata poz- -ekonomska eksploatacija na lokal-

natost na zemjata i nejzinite vred-
nosti.
-propagirawe na politi~kite vred-
nosti {to gi zastapuva vladata
-jaknewe na odnosite so drugite zem-
ji
-jaknewe na nacionalnata harmonija
i pridones kon svetskiot mir
-jaknewe na me|unarodniot mir i so-
rabotkata me|u zemjite
noto naselenie poradi zadovoluva-
we na ambiciite na politi~kite
eliti
-iskrivuvawe na vistinskata priro-
da na manifestacijata zaradi ref-
lektirawe na vrednostite na mo-
mentalniot politi~ki sistem
-politi~ka kriza povrzana so eko-
nomskite problemi zaradi golemi-
te tro{oci okolu organiziraweto
na manifestacijata
-razni mo`nosti na zloupotreba od
strana na razni subjekti, a vo poli-
ti~ki celi

mikro nivo

-zgolemuvawe na individualnata po- -smaluvawe na individualnata poli-

liti~ka i vkupna kariera ti~ka kariera pa duri i smena od
vlasta
-obezbeduvawe pogolemi mo`nosti
za svoite u~esnici za visoko kvali-
tetni natprevari i me|unarodna
prezentacija

Na mikro nivo tie se ogledaat vo stepenot do koj

odr`uvaweto na manifestacijata pridoneslo za zgolemuvawe na
individualnata politi~ka i vkupna kariera, odnosno, stepenot do
koj manifestacijata gi odrazuva `elbite na poedincite i malite
elitni grupi koi svoite interesi gi gledaat vo zaedni~kiot razoj i
stepenot do koj manifestacijata uspeala da pru`i mo`nosti za
u~estvo na lokalnite pretstavnici vo aktivnostite na
manifestacijata ili mo`nosti za u~ewe od manifestacijata.

192
 Tabela 60. Primeri na politi~ki efekti kaj golemite manifestacii

manifestacija efekti

zloupotreba na manifestacijata

-LOI Sent Luis 1904 god. -sprotivnosti so politi~ka priroda

-LOI Berlin 1936 god.
-LOI Meksiko 1968 god.
-LOI Minhen 1972 god.
-Axilak vo Xeda 1987 god.
-LOI Los Anxeles 1984 god.
/Fincite i Ircite odbile da nasta-
pat pod rusko,odnosno britansko
zname
-igrite vo slu`ba na nac-propagan-
data
-politi~ki nemiri
-ubieni 11 izraelski sportisti vo
Ol. selo od strana na palestinskite
komandosi
-nemiri na iranskite vernici
-bojkot od zemjite na Isto~na Evro-
pa,Iran,Libija,Albanija iBolivija

pozitivni efekti

-LOI Barselona 1992 god. -spored nekoi izjavi Ol.igri pove-

-Axilak vo Xeda 1991 god.
-Aziski igri, Peking 1991 god.
-LOI Seul 1988 god.
}e pridonele za poznatosta na Bas-
kija otkolku seta nivna dotoga{na
borba
-normalizirawe na odnosite na S.
Arabija so Iran i biv{iot SSSR
-Mislewa deka Aziskite igri vo’90
god. vo Peking, ja unapredile posto-
e~kata ideologija i ja izmile fle-
kata od brutalnoto voeno zadu{uva
we na studentskoto i narodnoto
prodemokratsko dvi`ewe ‘89 god.
-podobruvawe na odnosite na J. Ko -
reja so Kina i Rusija vo tekot na
1992 godina, a izvesni podobruvawa
i vo odnosite so S. Koreja

Me|utoa,politi~kite efekti mo`at da bidat i negativni.

Nivnata negativna strana se ogleda vo odredena mo`nost za
eksploatacija na lokalnoto naselenie, iskrivuvawe na vistinskata

193
priroda na manifestacijata, pojava na politi~ka kriza zaradi
ekonomskite problemi koj bi mo`ele da proizlezat od golemite
tro{oci okolu organiziraweto na manifestacijata, a i razni
mo`nosti na zloupotreba na manifestacijata od razni subjekti vo
politi~ki celi.
Politi~kite efekti na golemite manifestacii obi~no se
zapostavuvaat pri razgleduvaweto na nivnite efekti, isto kako i
politi~kite motivi koi ~esto se nao|aat vo pozadinata na
sponzoriraweto i organiziraweto na manifestaciite. Toa e
posledica kako na otsustvoto na `elbata za nivno utvrduvawe taka i
na ~esto pati podolgoto vreme potrebno ovie efekti da se
pojavat. 175)
Za razlika od toa , odredeni negativni efekti koi se
javuvaat kako odredeni zloupotrebi na manifestaciite vo
politi~ki celi ~esto direktno i jasno izleguvaat na svetlinata na
denot i vo tekot na samoto odvivawe na manifestacijata, pred
nejzinoto otpo~nuvawe ili duri i posle nejzinoto zavr{uvawe(vo
tabelata 55 navedeni se nekolku primeri za nekoi politi~ki
efekti).

2..5.. Efekti na golemite manifestacii vo emitivnite

podra~ja

Golemite manifestacii kako va`ni nastani ne bi bile toa

dokolku nemaat zna~ewe i za ostanatiot svet ili nekoj po{irok
region. Olimpizmot na primer, pod parolata “ citius, artius, fortius “
(pobrzo,povisoko,posilno), pretstavuva najvisoka “religija” na
dvaesettiot vek ~ie dvi`ewe go krasi zdru`enosta na celiot svet ,
{to vsu{nost go simbolizira i samiot znak na Olimpiskite igri.
Vlijanieto na golemite manifestacii vrz emitivnite po-
dra~ja se ogleda najnapred vo sodr`inskoto zna~ewe koe go ima
odredena manifestacija (kulturna,sportska, stopanska, politi~ka
ili pak nau~na) za ostanatite zemji,regioni pa i celiot svet i
efektite koi direktno i indirektno od toa proizleguvaat.

175 )
Taka na pr. posmatraj}i gi motivite na Ol. igri vo Seul ‘88, duri sega
nekoi od tie motivi navistina se reflektiraat kako efekti (mo`ebi ne vo
potpolnost kako efekt na Ol. igri, no vo eden del sekako). J. Koreja vo taa
smisla, vo tekot na 1992 god. ostvari kontakti (poseta) so Kina, a i Ruskiot
pretsedatel ja poseti J.Koreja.

194
 Me|utoa, osven sodr`inskite efekti koi se zna~ajni kako
odredeno dostignuvawe, kako rezultat ili odluka koja gi tangira i
drugite zemji, regioni ili svetot vo celina i so toa predizvikuva
propratni efekti, golemite manifestacii ( osobeno onie koi se
masovno poseteni) se pri~ina i vo emitivnite podra~ja da se
pojavat sli~ni efekti (sekako ne vo tolkav stepen) kako i kaj
mestata/regionite vo koi se odr`ala manifestacijata, a za koi
zboruvavme dosega.
Toa se odnesuva kako na ekonomskite efekti, taka i na
sociokulturnite, psiholo{kite, politi~kite pa i fizi~kite
efekti. I ovie efekti mo`at da bidat pozitivni i negativni.
[to se odnesuva do pozitivnite ekonomski efekti stanuva
zbor pred sé za zgolemeni prihodi kaj odredeni dejnosti zaradi
zgolemena potro{uva~ka na organizatorot ili soorganizatorot
(dokolku se tie od toa mesto/zemja , a ne se od mestoto/zemjata
doma}in na manifestacijata), potoa potro{uva~kata na u~esnicite
i posetitelite koja tie ja imaat vo svoite mesta/zemji.
Bidej}i organizatorot ili soorganizatorot mo`e da bide od
edna zemja, a manifestacijata da se odr`uva vo druga zemja toga{
organizatorot ili soorganizatorot koj e od druga zemja sekako deka
pravi odredeni tro{oci vo svoeto mesto/zemja koi pak se javuvaat
kako prihodi na razni granki i dejnosti.
Isto taka,takviot organizator ili soorganizator imaat i
odredeni prihodi koi gi ostvaruvaat od samata organizacija, a koi
potoa se javuvaat kako prihodi za negovoto mesto.
Me|utoa i bez toa, sekoj organizator (kolku i da e naso~en na
nabavka i anga`irawe na dobavuva~i od svojata zemja) sepak toj
pravi odredeni tro{oci ( na pr. nabavka na razna oprema i sl.) i vo
drugi zemji koi se javuvaat kako prihodi vo tie zemji. Kaj nekoi
manifestacii, duri i vkupniot prihod na organizatorot e namenet
za drugi zemji i regioni. Toa se dobrotvornite manifestacii,
naj~esto golemite koncerti i sl. 176)

176)
Taka na primer, vkupniot prihod od golemiot koncert “ The Simple Truth
“ ( posveten na Kurdite) od 34 mil. SAD dolari ( od koi 17 mil. dotacii na
Britanskata vlada i 17 mil. dotacii na lu|e od celiot svet) otide za pomo{
na Kurdite vo Irak. Sli~en koncert odr`an e vo 1985 godina (Vudstok).

195
 Tabela 61.Efekti na golemite manifestacii vo emitivnite podra~ja

pozitivni negativni
ekonomski
-zgolemeni prihodi na odredeni dejnosti za- -odliv na kapital preku potro{uva~kata na
radi potro{uva~kata na organizatorot,u~es- u~esnicite,posetitelite,sponzorite,daruva-
nicite i posetitelite koja ja imaat vo weto i pomagaweto na manifestacijata,vlo-
svoeto `uvawa na odredeni firmi vo manifestaci-
mesto onoto mesto i sl.
-zgolemeni prihodi na mestoto ako orga- -smaluvawe na prihodite zaradi smalen
nizatorot e od taa zemja i negoviot bi - turisti~ki promet, a zaradi vlijanieto
lans e pozitiven na manifestacijata vrz tur. tekovi
-prihodi od zgolemen turisti~ki -odliv na kapital za organizirawe na mani-
promet kako rezultat na svrtuvawe festacijata ako organizatorot e od taa zemja
na turisti~kite tekovi
-prihodi na u~esnicite koi poteknuvaat
od u~estvoto
-efektite koi gi imaat sponzorite na
manifestacijata
-zgolemena produktivnost na rekre-
iranite u~esnici i posetiteli
sociokulturni

-zgolemen interes na naselenieto za -elementi na kontra kultura koi gi nosat so

u~estvo vo aktivnosti koi se predmet na sebe u~esnicite i posetitelite
sodr`inata na manifestacijata
-zgolemuvawe na stepenot na kulturen -porast na kriminalot
razvoj
-efekti koi vo toj pogled gi predizviku-
va i turizmot voop{to, a vo ovoj slu~aj
zgolemuvawe na turisti~kiot promet
kako posledica na svrtuvaweto na turi-
sti~kite tekovi
-efekti koi gi nosat u~esnicite i
posetitelite kako rezultat na kontaktite na
razli~ni kulturi
psiholo{ki

-zgolemuvawe na nacionalnata gordost ka- -smaluvawe na nacionalnata gordost kako

ko rezultat na postignatiot uspeh
-zgolemena svesnost za zaedni~kite
nelokalni poimi
fizi~ki
-izgradba na nekoj atraktiven objekt
koj }e potsetuva na manifestacijata
politi~ki
-podobruvawe i jaknewe na odnosite so
zemjata doma}in,no i so drugite zemji
-zgolemuvawe na me|unarodnata poznatost na
zemjata kako rezultat na postignatiot uspeh
-jaknewe na nacionalnata harmonija kako re-
zultat na u~estvoto i uspehot na nastanot
rezultat na neuspehot
-degradacija na okolinata kako posledica na
psiholo{kite efekti i kontrakulturnite
pojavi
-u{te pogolemo zaladuvawe na odnosite
so drugite zemji dokolku doti~nata zemja
go bojkotira u~estvoto
-razni politi~ki manifestacii (demonstra-
cii i sl.) zaradi u~estvoto ili neu~estvoto
na manifestacijata ili neuspehot na nea
-iskoristuvawe na manifestacijata vo
politi~ki celi

196
 Potro{uva~kata na u~esnicite i posetitelite se odnesuva
pred sé na pripremite za na pat, a i za samoto patuvawe. Tro{ocite
za prevoz do odredi{teto isto taka se javuvaat kako prihodi na
razni prevoznici.
Vo golem del i efektite koi se odnesuvaat na u~esnicite
(nagradite) mo`at da se pripi{at kako efekti za emitivnite
podra~ja od kade se i tie u~esnici (bilo firmi na stopanskite
manifestacii ili sportisti na sportskite manifestacii i sl.).
Od druga strana kako negativni ekonomski efekti za
emitivnite podra~ja se javuvaat pred se potro{uva~kata na
organizatorot koja toj ja pravi vo mestoto/zemjata doma}in na
manifestacijata, a toj ne e od toa mesto/zemja, a i seta potro{uva~ka
na u~esnicite i posetitelite vo toa mesto. I dodeka seta ovaa
potro{uva~ka se javuva kako korist za zemjata/mestoto doma}in, taa
vo isto vreme pretstavuva i negativen ekonomski efekt za
emitivnite podra~ja.
Pokraj toa, emitivnite zemji ili odredeni organizacii ili
institucii od tie zemji ~esto pati se javuvaat kako daruva~i
pomagaj}i go organiziraweto na nekoja zna~ajna manifestacija.
Zna~ajni direktni ili indirektni, pozitivni i negativni
ekonomski efekti za emitivnite podra~ja pretstavuvaat i efektite
na stopanskite i drugite organizacii koi se javuvaat kako sponzori
na manifestacijata ili u~esnicite, ili pak manifestacijata e
povod za odredeni vlo`uvawa vo manifestacionoto mesto/zemja ili
na bilo koj drug na~in imaat vrska so mestoto/zemjata i
manifestacijata.
Zna~ajni ekonomski (turisti~ki i dr.) efekti vo emitivnite
podra~ja, mo`at da se ogledaat i niz smaluvaweto ili
zgolemuvaweto na turisti~kiot promet i potro{uva~ka kako
rezultat na odr`uvaweto na manifestacijata i nejzinoto vlijanie
vrz turisti~kite tekovi na po{irokiot region. Odredeni
istra`uvawa koi gi vr{el Artus 177 ) poka`uvaat deka na primer,
EKSPO Montreal ‘67 predizvikala 6 % zgolemuvawe na patuvawata
od Evropa vo SAD kako sosedna zemja na Kanada koja bila doma}in
na izlo`bata.
Vo isto vreme patuvawata od Kanada vo Sad se smalile za
17%.

177 )
Artus J. R., cit. delo, str. 579-614.

197
 Tabela 62. Procent na zgolemuvawe/smaluvawe na turisti~kiot promet vo sosednite zemji
na zemjata doma}in na manifestacijata

s t u d i j a

manifestacija Artus Kwack Little Loeb

(doa|awa) (doa|awa) (doa|awa ) (doa|awa)

-EKSPO ‘ 67 Montreal + 6 % (patuvawa od - 6% (patuvawa +3%(patuvawa od

Z.Evropa vo SAD) vo SAD ) Meksiko voSAD
+17% (patuvawa od -55%(patuvawa od
Kanada vo SAD Anglija voSAD

-Oberamergau (1960) +22%(patuvawa od

SAD vo
[vajcarija

-Oberamergau (1970) +26%(patuvawa od

SAD vo
[vajcarija

-LOI Montreal ‘70 +35%(patuvawa od

Meksiko vo SAD

+43%(patuvawa od
Anglija vo SAD

198
 Po povod EKSPO Montreal ‘67 ,Kwack 178) doa|a do po
kazateli deka vkupnite doa|awa vo SAD se smalile za 6 %.
Little 179) , istra`uvaj}i gi Igrite vo Oberamergau ‘60 i ‘70
godina utvrdil deka 6o -ta godina doa|awata na amerikanskite
turisti vo [vajcarija poradi blizinata so Germanija se zgolemile
za 22 % , a 70-ta godina za 26 %.
Loeb 180) go istra`uval EKSPO Montreal ‘67 pri {to utvrdil
deka patuvawata od Meksiko vo Sad se zgolemile za 3 %, a
patuvawata od Britanija vo SAD se smalile za 55 %. Toj ja
ispituval i Olimpijadata vo Montreal ‘76 koga utvrdil
zgolemuvawe na patuvawata od Meksiko vo Sad za 55 % i
zgolemuvawe na patuvawata od Britanija vo SAD za 43 %.
Kako posledica na vakvite vlijanija vrz turisti~kiot
promet vo drugite ( pred sé sosedni zemji) doa|a i do odredeni
pozitivni i negativni ekonomski i drugi efekti.
Osven toa, vo emitivnite mesta/zemji doa|aat do izraz i
odredeni sociokulturni efekti koi pred se gi nosat posetitelite
i u~esnicite na manifestacijata, a kako rezultat na kontaktite so
domicilnoto naselenie i drugite posetiteli od drugite zemji i
regioni, odnosno, kako posledica na akulturacijata i turisti~kata
integracija. Posetitelite osven toa , se vra}aat i rekreirani so
{to im se podobruva i nivnoto zdravje, a so toa i produktivnosta.
Me|utoa i bez toa, i so samoto soznanie deka se odr`uva
nekoja zna~ajna manifestacija od socijalen aspekt, vo emitivnite
podra~ja mo`e da dojde do zgolemuvawe na u~estvoto vo sportskite,
kulturnite ili drugi aktivnosti {to zavisi od vidot na
manifestacijata, odnosno, manifestacijata mo`e da deluva kako
pottik za zabrzuvawe i zgolemuvawe na u~estvoto vo tie aktivnosti.
Manifestacijata mo`e da vlijae i na kulturniot razvitok
kaj drugite zemji i regioni. Seto toa e zajaknato i so vlijanieto i
ulogata na televizijata, a osobeno satelitskata TV, so ~ija pomo{
naselenieto skoro od celiot svet e vo mo`nost da ja sledi celata
manifestacija, ili barem vo kratki crti da vidi i slu{ne {to se
slu~uvalo i {to e aktuelno vo svetot vo dadeniot moment (taka na
primer, ZOI Albertvil preku TV ja sledea okolu 2 mlrd. lu|e,
dodeka na primer Barselona ja sledea duri 3, 5 mlrd. lu|e vo celiot
svet).

178 )
Kwack S. Y., cit. delo, str. 245-256.
179 )
Little J. S. , cit. delo, str.42-55.
180 )
Loeb P.,cit. delo, str.5-20

199
 Vo vrska so prethodnite efekti se i psiholo{kite efekti
vo emitivnite podra~ja, koi isto taka mo`at da bidat bilo
pozitivni bilo negativni. Pozitivnite se ogledaat vo
zgolemuvaweto na nacionalnata gordost i entuzijazam kako rezultat
na postignatiot uspeh na manifestacijata, a negativnite vo
smaluvaweto na taa gordost kako rezultat na neuspehot i osobeno
ako dotoga{ odredena zemja va`ela za dominantna vo odredena
oblast i ako toa bilo nejzina gordost. 181)
Vo tesna vrska so prethodnite efekti se i fizi~kite
efekti, odnosno efektite po okolinata koi glavno ne se javuvaat
kako novi objekti, tuku pred sé kako posledica na odredeni
psiholo{ki efekti i kontrakulturni pojavi. Krajniot efekt e
degradacija na okolinata, a takvi primeri ima isto taka mnogu, a
osobeno vo vrska so sportskite manifestacii. 182)
Spomenatite primeri me|utoa, sodr`at i politi~ki efekti
{to zna~i deka vo emitivnite podra~ja doa|a i do politi~ki efekti.
Osven politi~kite manifestacii koi so svoite odluki direktno
proizveduvaat takvi efekti, toa mo`at da go napravat i drugite
golemi manifestacii. Pozitivnite politi~ki efekti mo`at da se
ogledaat niz podobruvaweto i jakneweto na odnosite so zemjata
doma}in, a i so drugite zemji, potoa, zgolemuvawe na me|unarodnata
poznatost na zemjata zaradi u~estvoto i uspehot, jaknewe na
nacionalnata harmonija kako rezultat na uspehot i sl. Taka na
primer i Axilakot vo Xeda bil pri~ina za normalizirawe na
politi~kite odnosi na Saudiska Arabija so Iran i porane{niot
SSSR. Potoa i vojnata vo Liban na primer, bila privremeno
stopirana za vreme na Mundijalot vo Italija ‘90-ta godina.
Negativnite politi~ki efekti, se ogledaat vo
zaladuvaweto na odnosite so drugite zemji koe mo`e da dojde na
primer zaradi bojkotot na u~estvoto (presmetano na odredeni celi),
potoa, mo`e da dojde do razni iskoristuvawa na manifestacijata od
strana na razni grupi vo politi~ki celi itn. Za zemjite na Latinska

181 )
Taka na primer, po povod osvojuvaweto na titulata Svetski prvak vo
fudbal na 14-toto Svetsko prvenstvo “Italija ‘90 “ od strana na
germanskata reprezentacija cela Germanija bila “na noga” i go
proslavuvala osvojuvaweto na titulata, a dodeka na primer kostarikancite
denot na pobedata nad [kotskata reprezentacija go proglasile za
nacionalen praznik. Slaveweto go predvodel li~no pretsedatelot
Kalderon.
182 )
Na primer, sudirite na angliskite i irskite naviva~i vo London posle
zavr{uvaweto na natprevarot Anglija-Irska na Svetskoto prvenstvo vo
Italija ‘90 -ta godina i {tetite koi se napraveni pri toa.

200
Amerika na primer, fudbalot e pra{awe na `ivot ili politi~ka
smrt na golem broj bilo demokratski bilo militantni vlasti.
Grcija na primer ja iskoristila olimpijadata (Olimpiskite igri)
t.e. kandidaturata na Peking za organizator na Olimpiskite igri vo
2000 godina, kako bi go popre~ila priznavaweto na Makedonija od
strana na OON (koga i ja vetila svojata poddr{ka na Kina, odnosno
na Peking, a Kina e stalen ~len na Sovetot za bezbedbost).

2.6. Merewe na efektite od golemite manifestacii

Mereweto na goleminata (stepenot) na efektite od golemite

manifestacii e mnogu va`na, no kompleksna i prakti~no te{ko
izvodliva zada~a.
Ispituvaweto i istra`uvaweto na ovie efekti e najnapred
va`no za organizatorot na manifestacijata , odnosno za
mestoto/regionot i zemjata kade taa se odr`uva.
Va`nosta e pogolema dokolku vrednuvaweto se izvr{i
odnapred so {to }e se dobie i odgovor pred sé na pra{aweto dali
mestoto/regionot, odnosno zemjata da se zafati so organiziraweto
na nekoja zna~ajna manifewstacija ili ne.
I pokraj ve}e golemiot broj razni vidovi i oblici na
manifestacii koi denes se odr`uvaat vo svetot, samo mal broj od
niv se bideni predmet na prethodni i post analizi i studii so cel da
se sogledaat nivnite razli~ni efekti.

2.6.1. Merewe na efektite vrz turisti~kite tekovi

D-r.Steohen F.Witt i Christine A.M. 183) konstatiraat deka

golemiot nastan ( kako {to se Olimpiskite igri ili EKSPO
izlo`bite, zab. M.A.) mo`at da koincidiraat so 30% porast na
turisti~kiot priliv vo regionot kade se odr`uva nastanot, a vo
sporedba so minatata godina. No, 2/3 od ova zgolemuvawe, smetaat
tie, mo`e da bide pripi{ano na drugi faktori kako {to se porast
na nivoto na dohodot, promena na turisti~kite tro{oci vo
destinacijata, promeni vo tro{ocite za patuvawe do destinacijata
itn.

183 )
Witt F. Stephen, Christine A. Martin, cit. delo , str. 213-220.

201
 So cel da se utvrdi samo vlijanieto na golemiot nastan
vrz turisti~kite tekovi, potrebno e da se eliminiraat vlijanijata
na ostanatite faktori, {to spomenatite avtori go postignuvaat so
upotreba na ekonometriski modeli kade funkcijata na pobaruva~ka
e dadena vo oblik:

Y= f ( x1, x2 , ........... x k ) (1)

kade Y e pobaruva~ka od me|unaroden turizam, x1 ,........xk promenlivi

koi vlijaat i f ozna~uva odredena funkcija.
Kako {to se gleda, funkcijata se odnesuva na me|unarodniot
turizam, no sli~na funkcija mo`e da se konstruira i za
objasnuvawe na doma{nite tekovi. Osven toa, predlo`enata
funkcija mo`e da se odnesuva na pobaruva~kata samo od edna zemja, a
mo`e i na vkupnata stranska pobaruva~ka, odnosno promenlivite da
se odnesuvaat na vkupnite patuvawa vo zemjata, vlezovi-izlezi.
Vo natamo{nata razrabotka na funkcijata vklu~uvaj}i gi i
faktorite kako {to se dohodot, tro{ocite za prestoj, tro{ocite za
patuvawe, vkusovite, promotivnite aktivnosti na destinacijata i
promotivnite aktivnosti na konkurentskite destinacii, se doa|a do
slednata funkcija :

ln Y = a + b 1 ln x 1 + b 2 ln x2 + ..........+ bk ln xk + u (2)

kade u = slu~ajno promenlivi uslovi, a, b1, b2, ..., bk nepoznati

parametri i ln = priroden logaritam.
Objasnuvaweto za bj kade j =1,2,3 ...., k e deka eden procent
promena vo promenlivata x, pri site ostanati promenlivi
konstantni, rezultira vo promena na stranata na Y za bj procenti.
So cel da se utvrdi vlijanieto na golemiot nastan, vo
formulata, osven kvantitativnite promenlivi x1, .... , xk , se
vklu~uvaat i kvalitativni promenlivi kako {to se golemite
nastani pri {to tie poprimaat vrednost 1 ili 0, vo zavisnost od toa
dali se o~ekuva tie da ja zgolemat turisti~kata pobaruva~ka vo
dadeniot period ili ne. Ako se o~ekuva zgolemuvawe toga{ “
ve{ta~kata promenliva “ zazaema edine~na vrednost, a ako ne se
o~ekuva toga{ taa zazema vrednost “ 0 “.
So dodavaweto na kvalitativnite promenlivi “ ve{ta~ki
promenlivi “, funkcijata go dobiva sledniot oblik :

ln Y = a + b1 lnx1 + ... + bk lnxk + bk+1 xk+1 + ... +bm xm + u (3)

202
kade : xk+1, .... , xm se ve{ta~ki promenlivi koi ja zgolemuvaat
me|unarodnata turisti~ka potro{uva~ka, a, bk+1 , .... , bm se nepoznati
parametri.
Vlijanieto na nepoznatite promenlivi koeficienti bp,
p=k+1 , ... , m vo ravenkata ( 3 ) avtorite go objasnuvaat na sledniot
na~in : ako golemiot nastan na koj se odnesuva promenlivata xk+1 se
odr`uva vo dadeniot period toga{ i xk+1 = 1, a ako ne se odr`uva
toga{ e xk+1 = 0. Vo slu~aj da se odr`uva nastanot, toga{ negovoto
vlijanie so site ostanati promenlivi konstantni }e rezultira so
porast na ln Y za bk+1.Taka, ako vo ravenkata ( 3 ) se pretpostavi deka
vrednosta za bk+1 = 0,25 toga{ golemiot nastan }e predizvika
zgolemuvawe na me|unarodnata pobaruva~ka za 28 %. Toa se objasnuva
na sledniot na~in : ako Y1 e turisti~ka pobaruva~ka vo periodot
koga se odviva nastanot , a Yo = turisti~ka pobaruva~ka vo
ostanatite periodi, toga{ od ravenkata (3 ) se dobiva :

ln Y1 = ........ + 0,25 + ..... (4)

ln Yo = ....... + 0 + ..... (5)

od kade imame :

ln ( Y1/Yo ) = 0,25 (6)

i Y1 / Yo = 1,28 (7)

Odovde se gleda deka golemiot nastan odgovara na porast na

pobaruva~kata za me|unaroden turizam za 28%.
I nekoi drugi avtori ( Artus, Little, Loeb, Gunadhu i Boey ) go
ispituvale vlijanieto na zna~ajnite nastani vrz turisti~kite
tekovi pri {to konstruirale i sopstveni modeli za taa cel. No i kaj
niv kako i ovde, ne e vospostaven i daden eden koeficient za
nepoznatite promenlivi, so {to i efektite od nastanot vrz
turisti~kite tekovi ne mo`at precizno da se odredat.
Osven toa, generalno mo`e da se re~e deka ne e mo`no da se
odredi nekoj op{t, zaedni~ki procent za site manifestacii.
Osobeno za nastanite od vtor i tret red kaj koi ne se izrazeni tolku
ni nivnoto zna~ewe, ni efektite ( bilo vrz turisti~kite tekovi,
bilo ekonomskite, socijalnite ili drugi). Me|utoa, ovde treba da se
potencira deka odredeni efekti od ovie manifestacii (od vtor i
tret red) kako na primer ( politi~ki, psiholo{ki i sl.) ponekoga{

203
mo`at da bidat i pogolemi i pozna~ajni otkolku kaj manifestaciite
od prv red. Isto taka, ne zna~i deka i manifestaciite od I red }e
predizvikaat isti efekti ( pr. LOI i ZOI predizvikuvaat
razli~ni efekti vrz turisti~kite tekovi). Pokraj toa, nivoto na
ovie efekti zavisi i od zemjata vo koja se odr`uva manifestacijata.
Taka na primer, ne mo`at Letnite olimpiski igri da imaat
podednakvo vlijanie bilo na turisti~kite tekovi ( nivoto na priliv
na turisti vo zemjata doma}in) koga tie se odr`uvaat vo edna
turisti~ki razviena sredina i nasproti toa vo edna pomalku
turisti~ki razviena i ponepoznata zemja ( na pr. Francija i
Makedonija). I dodeka za Makedonija, Olimpiskite igri }e zna~at
pokrenuva~ na op{tiot i posebno turisti~kiot razvoj, toa nema da
bidat sigurno za edna Francija i osobeno ako se odr`uvaat vo eden
nejzin razvien region. Ova pak ne naveduva na zaklu~okot deka
nivoto na efektite }e zavisi najnapred od op{tata razienost i
bogatstvo na zemjata , a i toa deka i nivnata va`nost e pogolema
dokolku nivnoto relativno u~estvo vo vkupnoto bogatstvo na
zemjata e pogolemo.
Ottamu, nivoto na efektite zna~i e razli~no i zavisi od
slu~aj do slu~aj, od eden do drug vid manifestacija, od edna do druga
zemja, a i od niza drugi faktori ( politi~ki i dr. ) itn. {to
pridonesuva kon toa deka te{ko mo`e da se unificira nekoj
matemati~ki model za to~no presmetuvawe na bilo koi efekti i
osobeno eks-ante.

2.6.2. Merewe na ostanatite efekti od

golemite manifestacii

I vo pogled na vrednuvaweto i mereweto na ostanatite

efekti (ekonomskite, turisti~ko-komercijalnite, sociokulturni-
te, psiholo{kite, fizi~kite i politi~kite ) koi se javuvaat vo
mestoto/regionot i zemjata doma}in na manifestacijata, vo
stranskata literatura i praksa postojat odredeni iako skromni
obidi. Osobeno toa se odnesuva na ekonomskite efekti {to se
predmet na analiza na pove}emina avtori pri {to obi~no se
koristat tehnikite 184) koi ni stojat na raspolagawe i pri mereweto

184 )
Lawrence S. Davidson and William A. Schaffer , “ A Discusion of Methods
Employed in Analyzing the Impact of Short-Term Entertainment Events”, Journal
of Travel Research, vol. 18, No 3, winter,1980.

204
na vlijanijata od vlo`uvawata vo turizmot voop{to i nivnite
efekti za regionot.
Vo taa smisla, na raspolagawe se pred se standardnite
tehniki na input-autput modelot koj go razrabotuva i O’Connor
R. i Henry E.W. (1975) 185) vo svoeto delo “ Input-Output Analysis and
it’s applications “. Ovaa metoda na primer, upotrebena e od Blass W. i
dr. 186 ) (1984) za analizirawe na efektite od “ Grand Pri “ na
Avstrija, a i od Laventhol i Horwat 187 ) za merewe na ekonomskite
efekti vo hotelierstvoto i ugostitelstvoto po povod Olimpiskite
igri vo Los Anxeles ‘84 godina.
Vanhove N.(1982) 188 ) vo svojata studija “ Interrelation between
Benefits and Costs of Tourism Resources - An Economic Approach “ dava
detalna razrabotka na vlo`uvawata vo turizmot i ekonomskite
korisnosti za pooddelni subjekti i vrz osnova na toa detalno ja
razrabotuva kost-benefit analizata (tro{kovno-prihodna analiza)
kako sporedba me|u vlo`uvawata vo turizmot i korisnostite. Ovaa
negova studija im poslu`ila na pove}emina avtori da ja primenat vo
slu~aite na golemite nastani. Takva e na primer i studijata na K.
Socher i P. Tschurtshenthaler (1987) 189) za Olimpiskite igri vo
Insbruk ‘76 god. (makro perspektiva).
Drugi avtori pak, pri mereweto na efektite upotrebuvaat
kombinacija na ovie dve metodi input-autput i kost benefit
analizata. Takvi se na primer, Burns J.P.A., Hatch J.H., Mules T.J.
(1966) 190) pri prou~uvaweto na Grand Pri Adelaida ili na primer,
Gratton C. i Taylor P. (1986) 191 ) za Me|unarodniot xez festival vo Wu

185 )
O’connor R. and Henry E.W., “ Input-Output Analysis and its Aplications “,
Charles Griffin, 1975, London, England.
186 )
Blass W-Rusch G.-Schonback W., (Hsg, 1984) “ Regional Okonomische
Analysen fur Oesterreich “, Wien : O rac.
187 )
. Laventhol and Horwath, “ The impact of the 1984 Summer Olympic Games on
the Loading and the Restaurant undustry in Southern California - Los Angeles”,
Horwath and Horwath, Sydney, Australia, 1985.
188 )
Vanhove N.,cit. delo, str.29-45.
189 )
Socher K., Tschurtschenthaler P., cit. delo.
190 )
Burns J.P.A. , Hatch J.H., Mules T.J., “ The Adelaide Grand prix - The impact of
a special events “, The Centre for South Australian Economic Studies, Adelaide,
Australia, 1986.
191 )
Gratton C. and Taylor p. ( 1986), “ Economic Impact study - Hayfield
International Jazz Festival “, in Leisure Management, october 1986, London England.

205
Fild ( Hay Field) i trudot na Teylor D.F. (1983) 192) koj gi prou~uva
ekonomskite efekti na turizmot vo Hong Kong. Karakteristi~no vo
ovoj pogled e istra`uvaweto na Schulmeister (1976) 193) kade {to
istra`uvaj}i gi “ Olimpiskite igri i turizmot “ avtorot posebno se
koncentrira na neto efektite i strukturnite ili supstitucioni
efekti .
Drugi avtori pak, kost-benefit (Cost-Benefit Analysis)
analizata ja kombiniraat so upotrebata na realniot dohodoven
multiplikator nadopolnet so upotrebata na lokalniot dohodoven
koeficient za razni sektori. Upotrebuvaj}i vakvi sredstva vo
mo`nost sme da gi merime kako direktnite taka i indirektnite i
induciranite efekti. Takvi se studiite na Vaughan D.R. (1977) i
(1979) 194) po povod na Edinburg{kiot festival ‘76 , potoa, studijata
na Archer i dr. 195 ) i studijata na Duffield, Handerson i dr. So isklu~ok
na prvata, ostanatite ne se vo vrska so manifestaciite tuku so
op{tite ekonomski efekti vo turizmot. Me|utoa, vo site se
obraboteni neto dodatnata vrednost, lokalniot dohodoven
koeficient na oddelni sektori i faktorite na konverzija so cel da
se postigne vrabotenost.
Pokraj so primenata na spomenatite metodi i tehniki vo
praksata, imalo obidi efektite od golemite manifestacii da se
merat i so pomo{ na subjektivno vrednuvawe vo celost. Takvi se
na primer, obidite na C.H.Kirchner 196) koj so pomo{ na edna
klasifikacija i podreduvawe na site tro{oci i prihodi i so pomo{
na edno subjektivno vrednuvawe se obidel da gi odredi efektite na
Olimpiskite igri vo Insbruk.
Me|utoa, ovaa metoda ne dava nau~no objasnuvawe na
rezultatite, odnosno, vrednostite, bidej}i se raboti za subjektivno
vrednuvawe.

192 )
Taylor D.F. (1983), “ Economic Impact of Tourism in Hong kong “, in
Workshop on Measuring the Impacts of Tourism Report, P.A.T.A., San Francisko,
U.S.A.
193 )
Schulmeister (1976), “ Olympic Games and Tourism “, in Monats Berichte des
Osterreich ischen Institutes fur Wirtschaftsforschung, vol. 8, Vienna, Austria.
194 )
Vaughan D. R. (1977), “ The Economic Impact of the Edinburg Festival 1976 “,
Scottish Tourist Board, Edinburg, Scotland.
195 )
Archer B. , Shea and de Vane R., (1974), “ Tourism in Gwynedd and Economic
Study ”, Cardiff, Wales.
196 )
Kircher Ch. (1980), “ Auswirkungen von Internationalen Grossveranstaltungen
auf die regionale Entwicklung - dar Gestelt am Beispiel der IX und XII
Olympischen Winter-Spiele, Insbruck 1964 und 1976 “, Bergheim: Doepgen.

206
 I input-autput metodata primeneta na golemite
manifestacii se soo~uva so niza pote{kotii i nedostatoci. Pred
se, tuka se pote{kotiite vo pogled na smetkovodstvenite problemi,
no sekako deka najzna~ajno e zapostavuvaweto na publicitetot kako
efekt na golemite manifestacii. Osven toa, postojat i problemi vo
pogled na vremeto koe e potrebno za dobivawe na statisti~kite
podatoci koe e ponekoga{ mnogu dolgo, no i problemi vo pogled na
ragrani~uvaweto na regionalnite me|uzavisnosti. Taka na primer, i
Laventhol i Horwath vo svoite analizi do{le do nepovolni rezultati
vo pogled na efektite za ugostitelstvoto i hotelierstvoto za i taka
pogoden nastan kako {to se Olimpiskite igri vo Los Anxeles. Vo
sekoj slu~aj , input-autput metodata e pogodna za kratkoro~ni
analizi na merlivite efekti vo razni sektori.
Tro{kovno-prihodnata analiza (CBA) koja obi~no se
primenuva za analiza na efektite na makro nivo, isto taka se
sretnuva so niza prepreki vo slu~ajot so golemite manifestacii.
Imeno i so nejzina pomo{, ne e izvodlivo da se presmeta vrednosta
na apstraktnite i nemerlivi tro{oci i prihodi ( kakov {to e
publicitetot na primer , koj kaj golemite manifestacii e i toa
kako zna~aen).
Isto taka, so odredeni nedostatoci se i studiite koi go
upotrebuvaat lokalniot dohodoven koeficient ( pr. Vaughan-ovata
studija za Edinburg{kiot festival). Nedostatokot na ovie studii e
{to tie ne gi zemaat vo predvid porane{nite vlo`uvawa , odnosno
neto dodatnite efekti se zemaat kako da se rezultat samo na edno
konkretno odr`uvawe na manifestacijata - nastanot ( konkretno vo
slu~ajot so Edinburg{kiot festival samo na odr`uvaweto vo tekot
na ‘76 god.) {to e sosema sporno kaj tradicionalnite manifestacii
kakov {to e Edinbur{kiot festival koj se odr`uva u{te od 1947 g.
Zatoa, mo`eme da konstatirame deka mereweto na efektite
od golemite manifestacii se soo~uva so nekolku seriozni problemi
:
- Najnapred, se postavuva pra{awe dali e toa ednokraten
nastan ( voop{to ili samo za mestoto/zemjata) ili e pak
tradicionalen nastan koj sekoga{ se odr`uva vo edno isto mesto.
Vo vtoriov slu~aj, efektite ne se rezultat samo na vlo`uvawata vo
poslednoto odr`uvawe na manifestacijata za koe go vr{ime
mereweto tuku i na site dotoga{ni vlo`uvawa od koga postoi
manifestacijata.
Me|utoa i vo prviot slu~aj, koga se raboti za ednokratna
manifestacija samo za mestoto ( pr. Ol. igri) ne zna~i deka
efektite se rezultat samo na vlo`uvawata koi gi ~ini toa

207
mesto/zemja vo toa posledno odr`uvawe na Igrite. Prethodno,
pove}e zemji ve}e vlo`uvale so {to Olimpiskite igri na pr. i
postignale odredena golemina, zna~ewe i atraktivnost, taka {to
efektite, a osobeno po odnos na publicitetot, sociokulturnite i
psiholo{kite efekti koi gi predizvikuva manifestacijata se
rezultat i na prethodnite vlo`uvawa. 197) Samo koga se raboti za
apsolutno ednokratna manifestacija, ovoj problem voop{to ne
postoi, no toga{ pak, potrebni se pogolemi napori i sredstva za
pribirawe na podatocite koi se i nedovolno precizni , taka {to
seto toa e opravdano samo dokolku se raboti za navistina golem
nastan.
-Osven razlikuvawe na ednokraten od tradicionalen nastan
za sekoj konkreten slu~aj efektite mora da bidat kompletirani i so
efektite za vremeto koe mu prethodi na nastanot ( kaj Ol. igri
pove}e godini nanazad), efektite za vreme na odvivaweto na
nastanot i efektite kratko ili dolgoro~no posle nastanot.
-Ekonomskite efekti moraat da gi so~inuvaat kako
direktnite taka i indirektnite i induciranite efekti.
-Isto taka, problem pri mereweto pretstavuvaat i
razli~nite pozicii koi se na dobrovolna osnova (neplatena ili
pomalku platena osnova 198)) kako {to e u~estvoto na vojskata,
policijata, u~estvoto na lokalnoto naselenie vo aktivnostite na
manifestacijata itn.
-Poseben problem pretstavuvaat nedopirlivite efekti
kako {to e publicitetot, no i sociokulturnite, psiholo{kite,
politi~kite i sl. efekti.
Seto toa do krajni granici go uslo`nuva mereweto na
efektite od golemite manifestacii.
Me|utoa, problemot mo`e da se re{i edinstveno so
primenata i na kvantitativnite metodi i tehniki ( za
merlivite efekti ) i so kvalitativnite ocenki i opisi ( za
nemerlivite efekti),, odnosno koga na presmetkovnata {ema bi se
dodal kvalitativen opis za nemerlivite efekti.

197 )
Me|utoa, ova e od pogolemo zna~ewe samo ako efektite za takvite
manifestacii se razgleduvaat od svetski aspekt, dodeka e bezna~ajno,
odnosno pomalku zna~ajno koga tie se razgleduvaat od aspekt na
mestoto/zemjata doma}in.
198 )
Skoro site olimpijadi ( bilo letni ili zimski ) se potpiraat vo
zna~itelna merka i na volonterskata osnova za pogolem broj na aktivnosti,
a i na va`nosta na smestuva~kite kapaciteti vo privatnite ku}i za
smestuvawe na u~esnicite i gleda~ite ( za Loi Barselona na pr. imalo
30.000 volonteri, za ZOI Albertvil duri 40.000 itn.).

208
 Vanhove, koj detalno ja razrabotuva CBA na turizmot
voop{to , veli deka CBA ne e ni{to pove}e tuku korisen
instrument vo donesuvaweto na odlukite. Zatoa, duri i ako se
tro{ocite na organizacija pogolemi od direktnite korisnosti, ne
mora da zna~i da ne se ostvari odreden proekt. I obratno,
ponekoga{ ne mora da se ostvari i proekt koj donesuva pogolemi
direktni korisnosti od tro{ocite. Onoj {to odlu~uva, (kaj
golemite manifestacii naj~esto i dr`avnite organi) mora da zeme
vo predvid i drugi faktori pri donesuvaweto odluka kako, {to se
pojavite koi ne se merlivi (publicitetot), potoa raspolo`iviot
kapital, od aspekt na dr`avata i vospostavuvaweto na op{ta
ekonomska i socijalna politika, nekoj politi~ki motiv(efekt) i sl.

2.6.3. Nekoi specifi~nosti pri mereweto na pooddelni

efekti od golemite manifestacii

Pokraj ve}e izlo`enite pote{kotii vo prethodniot naslov,

ovdeka }e izlo`ime u{te nekoi pote{kotii i specifi~nosti koi se
javuvaat pri mereweto na efektite od golemite manifestacii
Najnapred treba da se naglasi deka pred da se pristapi kon
vrednuvawe na bilo koi efekti nu`no e da se rav~istat problemite
vo vrska so prirodata na promenlivite koi treba da se izmerat i
tipot na podatoci koi se potrebni za procenuvawe na efektite.
Vo pogled pak na pooddelnite efekti stojat slednite
pote{kotii:
1.[to se odnesuva do ekonomskite efekti naj~esto koristeni
podatoci se za brojot i potekloto na u~esnicite i posetitelite,
vidot na prevozot i za turisti~kiot promet i
potro{uva~ka.Nivnoto pribirawe koncepciski e ednostavno, no
vistinskoto sobirawe na informaciite e isklu~itelno te{ko. Tie
te{kotii proizleguvaat od uslovite pod koi ovie podatoci mora da
se sobiraat, no i od golemiot broj razli~ni izvori od koi se
sobiraat so cel da se obezbedi sestrano prezentirawe na
ekonomskite efekti. 199)
Podatocite mo`at da se sobiraat direktno od samite
u~esnici i posetiteli i indirektno od organizaciite ~ii
aktivnosti i dejnosti se vo vrska so nastanot koj se istra`uva.

199
Ritchie J .R. Brent , cit. delo, str. 6

209
Promenite vo aktivnostite obi~no se opfateni od strana na
statistikata koja se vodi na voobi~aen na~in. 200)
No, na metodologijata na istra`uvawe kaj sekoja poedine~na
manifestacija, vlijaat i odredeni posebni uslovi kako {to se :
dano~nata politika, stepenot na sorabotka pri sobiraweto na
podatocite, geografskite priliki, klimata itn. 201)
2. Vrednuvaweto na efektite po odnos na publicitetot od
golemata manifestacija e mnogu te{ko so ogled deka ne e mo`no
bilo kakvo merewe na publicitetot, a i na pobaruva~kata koja e
posledica na toj publicitet. Ova e osobeno te{ko dokolku toa
vrednuvawe sakame da go napravime pred odr`uvaweto na
manifestacijata, so cel da sogledame kolku taa }e vlijae na idnata
pobaruva~ka po odr`uvaweto na nastanot. Dokolku vrednuvaweto go
pravime posle odr`uvaweto na nastanot, rabotata donekade e
olesneta so eliminiraweto na site drugi faktori koi ja
predizvikuvaat pobaruva~kata. Socher K. i Paul T. 202 ) sugeriraat deka
vrednosta na ovoj publicitet mo`e da bide merena so soodvetnite
tro{oci za kreirawe na ist porast na pobaruva~kata kako onoj koj e
kreiran so publicitetot od golemiot nastan, no sega so drugi
instrumenti na marketigot, posebno so oglasuvawe. Pri toa, mora da
se napravat dve smetki : kolku zgolemuvaweto vo potro{uva~kata
mo`e da se pripi{e na publicitetot od golemiot nastan i kolkav
iznos mora da se potro{i za oglasuvawe za da bi se dobil ist porast
na pobaruva~kata. Me|utoa i vaka dobienite rezultati ne bi
trebalo da se preuveli~uvaat i precenuvaat.
Ritchie 203 ) potencira deka ocenkata na turisti~ko-
komercijalnite efekti se soo~uva so nekolku metodolo{ki
problemi i toa :
- Potrebata, mereweto na poznatosta i svesnosta da se
izvr{i vo pove}e zemji vo svetot, {to pak e svrzano so odredeni
te{kotii vo koordiniraweto na pribiraweto na podatocite,
potrebata da se preminat jazi~kite barieri, a i visokite edini~ni
tro{oci po eden ispitanik.
-Te{kotii pri odreduvaweto na vistinskite celni grupi
kako od turisti~ka taka i od komercijalna gledna to~ka, bidej}i

200 )
Della Bitta, Albert J., David L. London, Geoffrey G. Booth and Richard R. Weeks,
“ Estimating the economic Impact of a short term Tourist Event “, Journal of Travel
Research, vol. 16, No 2, 1977.
201 )
Ritchie J.R.B., cit. delo, str.5
202 )
Socher K., Tschurtschenthaler P., cit. delo, str. 110.
203 )
Ritchie, J.R.B., cit. delo. str. 5.

210
pogolem del od naselenieto i industrijata na odreden region nudat
malku ili voop{to nemaat mo`nost za aktuelnata rabota. Zatoa,
mora da se obrne posebno vnimanie na odlukata kako da se soberat
podatocite za poznatosta i svesnosta.
-Potrebata od stalno sledewe na nivoto na svesnosta i
poznatosta vo tekot na vremeto, i
-Te{kotii vo odnos na izmerenite promeni na nivoto na
svesnosta i poznatosta kade se javuvaat dva posebni problemi i toa :
prvo, promenite vo svesnosta i poznatosta mo`at da se rezultat i od
drugi nastani koi nemaat vrska so golemiot nastan, kako {to se na
pr. prirodni katastrofi, politi~ki skandali i sl. i vtoro, za
odredeni popoznati destinacii mnogu te{ko e da se oddeli
pridonesot na golemiot nastan kon vkupnata poznatost na toj
region.
3. Mereweto i utvrduvaweto na sociokulturnite efekti i vo
koncepciski i vo metodolo{ki pogled e isto taka povrzano so
pogolem broj te{kotii. Spored Ritchie 204) ovie te{kotii
proizleguvaat pred sé od toa {to ovie vlijanija se odredeni kako od
strana na kolektivniot (zaedni~kiot), taka i od strana na
individualniot vrednosen sistem.Vo taa smisla, vo zaednicata i
pokraj postoeweto na odredeni soglasnosti za nekoi vlijanija, sepak
se prisutni razli~ni pogledi na socijalnite i kulturnite celi.
Poradi toa, te{ko mo`e da se definira mereweto na uspe{nosta vo
vrska so ovie efekti . Zatoa, pogolemo vnimanie mora da se posveti
na poednostavnata dokumentacija i na opi{uvaweto na vlijanijata.
Duri i koga postoi soglasnost vo pogledite, prou~uvaweto na
sociokulturnite efekti povtorno e ote`nato zaradi nedostatoci na
soodvetni merila. Toa ja potvrduva potrebata od seopfatno
opi{uvawe na rezultatite od istra`uvaweto na ovie efekti so
{to tie bi bile od korist, a za koe opi{uvawe pak, potrebni se
podolgoro~ni istra`uvawa, pokompletno prou~uvawe na pove}e
izvori itn.
4. Vo pogled na ocenuvaweto na fizi~kite efekti 205)
te{kotiite se ogledaat vo utvrduvaweto na stepenot do koj
izgradenite objekti i infrastruktura se direkten rezultat na
zna~ajniot nastan i dali nekoi od niv ne bi bile izgradeni i bez toj
nastan.
Od druga strana, te{ko mo`e da se proceni i samata vred-

204 )
Ritchie J.R.Brent, cit. delo, str.8.
205 )
Isto, str.7.

211
nost na korista od ovie objekti bidej}i nekoi visoko
specijalizirani objekti mo`at da bidat neinteresni za del od
naselenieto, ili pak samata golemina i specifi~nost na objektite
mo`at da gi nadminat potrebite na lokalnoto naselenie.
Utvrduvaweto na prirodata i {irinata na vlijanijata na
golemiot nastan vrz okolinata ja nalaga potrebata pri toa da se
primenat {irok krug na metodi i znaewa. Taka, za prou~uvawe na
ovie vlijanija neophodno e u~estvoto na in`eneri, biolozi,
geometri itn., a vo urbanite sredini bitni se i stojali{tata na
in`enerite i arhitektite.
5. Vrednuvaweto na psiholo{kite efekti, opfa}a ocenka na
stojali{tata i mislewata kako na doma{noto naselenie taka i na
posetitelite. 206) Vo vrska so toa, obi~no se merat odredeni
promenlivi po odnos na faktorot ugled, odnosno presti` i
odredeni faktori po odnos na gostoqubivosta.
Istra`uvaweto na stavovite na doma{noto naselenie za
razlika od istra`uvaweto na stavovite na posetitelite e polesno
bidej}i samite respondenti lesno se lociraat i se intervjuiraat
doma. Pri ovie istra`uvawa se upotrebuvaat i odredeni skali za
rangirawe na stavovite na naselenieto (obi~no vrednosta na
gostoqubivosta na naselenieto kon posetitelite i u~esnicite).
Razni individui poka`uvaat razli~no zadovolstvo od sredbite i
priemot na posetitelite. Soznanijata dobieni od vakvite
istra`uvawa pomagaat pri prezemaweto na odredeni merki zaradi
prilagoduvawe na manifestacijata so {to go pravat organizatorot
spremen da se soo~i i so odredeni negativni reakcii na naselenieto.
6.Vo odnos na politi~kite efekti vo mestoto, regionot,
odnosno zemjata doma}in na manifestacijata i nivnoto vrednuvawe
spored Ritchie 207) ima dve pri~ini poradi koi ovie efekti te{ko
mo`at da se dokumentiraat. Toa se :
-Nepostoewe na `elba za nivno precizno prou~uvawe (bilo
na makro bilo na mikro nivo), {to e posledica ne samo na slabiot
pottik da se prezemat vakvi istra`uvawa, tuku pove}e na
nastojuvawata vo obratna nasoka, i
-Prou~uvaweto na politi~kite efekti, odnosno
kvantitativnoto merewe na celite, kako {to se zgolemuvaweto na
statusot ili prifatenosta na ideologijata te{ko mo`e da se
ostvari vo kratok vremenski period.

206 )
Isti, str.9
207 )
Isto, str.10.

212
 Gl.VI. ELEMENTI (FUNKCII) NA MARKETINGOT
NA GOLEMITE MANIFESTACII

Vo ova poglavje, predmet na analiza se osnovnite elementi

( funkcii), odnosno, instrumenti na marketingot na golemite
manifestacii : proizvodot t.e. golemata manifestacija kako
proizvod, potoa cenata, distribucijata i promocijata na golemite
manifestacii.

1. Proizvodot (manifestacijata) kako eden od osnovnite

instrumenti na nivniot marketing

U{te vo porane{nite izlagawa konstatiravme deka golemite

manifestacii se odreden proizvod, a pove}eto manifestacii sami
po sebe i slo`en proizvod sostaven od niza poedine~ni proizvodi (
pr. niza odvoeni priredbi).
Me|utoa, isto taka, konstatiravme i toa deka tie se i
turisti~ki proizvod na odreden nositel ( organizatorot), a i del
od integralniot turisti~ki proizvod bilo od aspekt na mestoto,
regionot ili zemjata, bilo od aspekt na posetitelot ( turistot).
Isto taka, konstatiravme deka manifestaciite ne
pretstavuvaat samo kulturen, sportski, stopanski i sl. proizvod i so
toa vo vrska i turisti~ki proizvod tuku i proizvod pogoden za
pazarno komunicirawe, odnosno vo isto vreme i sredstvo i medium
za ekonomska i turisti~ka propaganda.
Vo vrska so proizvodot kako instrument na marketingot,
ovdeka }e razgledame nekoi od osnovnite elementi koi ja ~inat
turisti~kata atraktivnost i vrednost na manifestacijata.
Pokraj vidot/sodr`inata na manifestacijata i nejzinoto
zna~ewe, nejziniot kvalitet, kvalitetot na u~esnicite i
kvalitetot na organizacijata vo sekoj domen toa se i :

213
 - mestoto na odr`uvawe na golemata manifestacija,
- vremeto na odr`uvawe i
- traeweto na golemata manifestacija.

Isto taka, }e gi razgledame i nekoi aspekti kako {to se

planiraweto na proizvodot ( golemata manifestacija), potoa
politikata na proizvodot i elementite na taa politika.

1.1. Elementi na turisti~kata atraktivnost i vrednost na

manifestacijata

Kako pova`ni elementi na turisti~kata atraktivnost i

vrdnost na manifestacijata pokraj sodr`inata,nejziniot kvalitet,
kvalitetot na u~esnicite i kvalitetot na organizacijata mo`eme da
gi smetame: mestoto na odr`uvawe (od makro i mikro aspekt), potoa
vremeto na odr`uvawe na manifestacijata i nejzinoto traewe.

1.1.1. Mesto na odr`uvawe na golemata manifestacija

Mestoto na odr`uvawe na manifestacijata, odnosno

turisti~ko-geografskata polo`ba na mestoto i negovata
oddale~enost od mati~nite podra~ja se va`en element za
turisti~kata valorizacija na edna manifestacija.
Mestoto na odr`uvawe na manifestacijata ~esto zavisi od
pravecot, a pokraj toa i od radiusot i strukturnite osobini na
turisti~kite dvi`ewa voop{to. Me|utoa, toa i gi odreduva
pravcite, radiusite i strukturnite osobini na dvi`eweto vo
vrska so manifestacijata, a so toa i na vkupnite turisti~ki
dvi`ewa.
Vo soglasnost so toa , mestata so adekvatna turisti~ka
atraktivnost i razvien soobra}aj i ostanata infrastruktura
i mestata ( regionite, zemjite) koi se nao|aat na va`nite
pravci na turisti~kite dvi`ewa, se najpogodni za odr`uvawe na
razni priredbi i manifestacii.
Pokraj toa, sosema e sigurno deka raznite kulturni
manifestacii ({to go poka`uvaat i analizite) }e se odr`uvaat

214
pred se vo mestata ( regionite) koi pretstavuvaat odredeni
kulturni i istoriski centri, mestata vo koi se nao|aat razni
kulturni i istoriski atraktivnosti, kulturni i sli~ni institucii
i organizacii itn.
Vo odnos na sportskite manifestacii, toa }e bidat pred sé
mestata ( regionite) koi raspolagaat so adekvatni prirodni,
vremenski i drugi pogodnosti, a i so objekti koi se potrebni za
odredena manifestacija ili pak mestata se spremni da vlo`at
sredstva i napori vo izgradba na potrebnite objekti. 208)
Stopanskite manifestacii }e se odr`uvaat glavno vo
stopanski razvieni regioni i vo gradski centri, koi istovremeno
pretstavuvaat i trgovski, upravni i delovni centri.
Politi~kite manifestacii ( vo forma na zna~ajni
sostanoci, sobiri i sl.) mo`at da se opredelat za razni mesta
( turisti~ki ili golemi gradovi). Me|utoa, naj~esto vo ovie slu~ai
e zna~ajna me|unarodnata komponenta na mestoto/gradot, koja se
ogleda niz raznite uslugi, gostoqubivosta, razbiraweto
(pove}ejazi~nosta), a i samoto politi~ko zna~ewe na gradot
(glavnite gradovi i svetskite politi~ki sedi{ta) e isto taka
zna~aen faktor.
Za nekoi manifestacii ( bilo od koj vid) odlu~uva~ka uloga
za mestoto na odr`uvawe mo`e da ima ako e toa mesto sedi{te na
nekoja me|unarodna institucija ili organizacija. Ponekoga{
pak , odlu~uva~ka uloga za mestoto na odr`uvawe mo`at da imaat i
momentalnite politi~ki priliki vo odredeno mesto i po{iroko vo
odreden region (naj~esto vo negativna politi~ka konstelacija).
Temata (sodr`inata ) na manifestacijata pokraj seto
spomenato, mo`e da ima isto taka odredena uloga pri izborot i
odreduvaweto na mestoto na odr`uvawe. Toa e naj~esto slu~aj kaj
kulturnite manifestacii, nau~nite, a i nekoi drugi manifestacii
koi se odr`uvaat tokmu vo mesta koi se karakteristi~ni i po
nekoja vrska so tematikata na golemata manifestacija.
Vo sklad so seto toa, mestata vo koi se organiziraat i
odr`uvaat golemite manifestacii mo`eme da gi grupirame vo tri
grupi i toa :
1. Razvieni turisti~ki mesta, kako mesta koi raspolagaat
so atraktivni, receptivni i soobra}ajni (komunikativni) faktori

208 )
Potrebni se i drugi pogodnosti i uslovi i ne samo za sportskite tuku i
za drugite vidovi manifestacii. Site tie uslovi i pogodnosti ja ~inat
manifestaciono-turisti~kata ponuda vo po{iroka smisla na zborot koe
ne{to nie go obrabotivme podetalno vo posebno poglavje.

215
na turisti~kata ponuda, a i so specifi~na manifestaciona ponuda
za pooddelni vidovi manifestacii.
2. Mesta koi imaat odredena kulturna tradicija i
nasledstvo,mesta koi ovozmo`uvaat nu`ni uslovi i podobnosti za
potrebite na manifestacijata (Zimski olimpiski igri na pr.),
mesta koi pretstavuvaat istoriski i religiozni centri i mesta vo
koi se razvila odredena tradicija vo vrska so nekoj proizvod i
obi~aj i sl.
So eden zbor, ovie mesta se karakteristi~ni po nekoja vrska
so tematikata na manifestacijata. Podocna me|utoa, i ovie mesta
blagodarej}i na golemata manifestacija i osobeno {to vo ovie
slu~ai se raboti za tradicionalni manifestacii, stanale razvieni
turisti~ki mesta.
3. Golemite gradovi kako mesta vo koi naj~esto i se
organiziraat i odr`uvaat pove}eto zna~ajni manifestacii.
Mestoto na odr`uvawe me|utoa, ne samo {to direktno vlijae
na turisti~kata valorizacija na manifestacijata preku svojata
turisti~ko-geografska polo`ba i oddale~enost od mati~nite
podra~ja tuku toa i indirektno vlijae na nea preku svoeto vlijanie
na atraktivnosta na manifestacijata, koja e isto taka eden od
bitnite elementi na turisti~kata valorizacija.
Govorej}i, za manifestaciite kako atraktiven faktor na
ponudata, nie ka`avme deka atraktivnosta na manifestacijata e
odredena pokraj od vidot i zna~eweto na manifestacijata i od
mestoto i vremeto na odr`uvawe.
Zna~eweto na mestoto na odr`uvawe se ogleda pred sé vo
raspolagaweto so soodvetni direktni i indirektni receptivni
kapaciteti kako i so odredeni prirodni i op{testveni
atraktivnosti koi }e ja nadopolnat atraktivnosta na
manifestacijata {to e bitno za celokupnata nejzina atraktivnost i
privlekuvaweto na turistite, a od {to zavisat i ostanatite efekti
posebno ekonomskite.
Osven toa, mestoto mo`e da vlijae na brojot na u~esnicite i
nivniot kvalitet, a so toa i na atraktivnosta na manifestacijata,
na brojot na posetitelite, odnosno turistite voop{to, a i na
intenzitetot na ostanatite efekti od manifestacijata
(ekonomski, publicitet i dr.). Eve na primer, kako vlijaelo mestoto
na odr`uvawe ( primer so Olimpiskite igri) na brojot na
u~esnicite ( zemji i sportisti) odreduvaj}i go so toa i kvalitetot
na manifestacijata i nejzinata atraktivnost (tabela 63).
Kako {to se gleda od tabelata, sekoga{ koga Olimpiskite
igri se odr`uvale nadvor od Evropa ( na Severno-Ameri~kiot

216
kontinent ili vo Avstralija ) brojot na zemji u~esni~ki i brojot na
sportisti u~esnici bil zna~itelno pomal. Toa e osobeno o~igledno
do pred II Sv. vojna koga i soobra}ajot bil na ponisko nivo na
razvienost, dodeka posle II Sv. vojna so se pogolemoto usovr{uvawe
na transportnite sredstva, osobeno na vozdu{niot soobra}aj, se
zabele`uva smaluvawe na vlijanieto na faktorot mesto na
odr`uvawe t.e. dale~inata na mestoto vrz brojot na u~esnici ( zemji
i sportisti na primer).

217
 Tabela 63. Vlijanie na mestoto na odr`uvawe (oddale~enost na mestoto)
vrz brojot na u~esnicite na manifestacijata (pr. so Ol. igri)

% na smaluvawe na % na smaluvawe % na zgole- % na zgolemu-

brojot na zemji na brojot na muvawe na vawe na brojot
Igri u~esni~ki sportisti brojot na na sportisti
u~esnici zemjite u~esnici
u~esni~ki

-Sent Luis 1904 : Pariz 1900 45,46 54,00 - -

-London 1908 : S. Luis 1904 - - 92,oo 227,00
-London 1908 : Pariz 1900 - - 5,00 53,00

-Los Anxeles’32 : Amsterdam ‘ 28 20,00 53,20 - -

-Berlin ‘36 : L. Anxeles ‘32 - - 32,00 189,00
-Berlin ‘ 36 : Amsterdam ‘ 28 - - 6,50 34,90

-Melburn ‘56 : Helsinki ‘52 3,00 35,3 - -

-Rim ‘60 : Melburn ‘56 - - 24,00 68,00
-Rim ‘60 : Helsinki ‘52 - - 2o,00 8,60

218
 Soobra}ajot, vsu{nost odigral klu~na uloga vo davaweto
mo`nosti za da se organiziraat golemite manifestacii i vo
zgolemuvaweto na atraktivnosta na manifestaciite.
Me|utoa, mestoto na odr`uvawe, poslednive godini e se
pove}e va`no vo pogled na plasmanot na manifestacijata,
konkretno proda`bata na TV pravata koi vo posledno vreme
~inat golem del od prihodite na organizatorot i so toa zna~itelno
u~estvuvaat vo pokrivaweto na tro{ocite. Taka na primer,
odr`uvaweto na Olimpiskite igri vo Barselona ovozmo`ilo da se
vr{i TV prenos mnogu saati i toa vo udarno vreme, ne samo vo
Evropa tuku i vo Severna Amerika, a toa ja zgolemuva
zainteresiranosta na TV kompaniite za prezemawe na pravata za TV
prenos ( {to go potvrduva i faktot deka organizatorot vo
Barselona od toa ostvaril 610 mil. SAD dolari, od koi okolu 2/3
od ameri~kiot gigant NBC ).
So zgolemenata mo`nost za TV prenosi i na po{iroko
podra~je, se zgolemuva i zainteresiranosta na sponzorite, odnosno
privle~nosta za sponzorirawe {to e sekako vo vrska i so TV
prenosite.

1.1.1.1. Golemite gradovi kako mesta na odr`uvawe na

golemite manifestacii

Golemite gradovi se naj~esti mesta vo koi se odr`uvale i

se odr`uvaat razli~ni zna~ajni manifestacii.
Taka, od analizata na Letnite i Zimskite olimpiski igri,
Sv. fud. prvenstva i golemite izlo`bi, se gleda deka so isklu~ok na
ZOI, koi vo 83,3 % slu~ai se odr`ale vo mali mesta, a 16,7 % vo
golemi gradovi, site ostanati tri formi manifestacii se
odr`uvale isklu~ivo vo golemi gradovi. Toa e slu~aj i kaj Letnite
Olimpiski igri i kaj Sv. fudbalski prvenstva , a i kaj golemite
izlo`bi.
Taka na primer, LOI se odr`ale vo : Atina, Pariz, Sent
Luis, London, Stokholm, Antverpen, povtorno vo Pariz, Amster-
dam, Los Anxeles, Berlin, pa povtorno vo London, potoa vo
Helsinki, Melburn, Rim, Tokio, Meksiko Siti, Minhen, Moskva,
Los Anxeles, Seul i Barselona.
Svetskite fudbalski prvenstva se odr`uvaat vo pove}e
gradovi vo zemjata doma}in, no povtorno vo pogolemite gradovi.

219
 Golemite izlo`bi se odr`ale vo London, Wu Jork, Pariz,
Viena, ^ikago, Brisel, San Francisko, Rio de @aneiro, Sietel,
Va{ington, Vankuver, Amsterdam itn.

Tabela 64. U~estvo na golemite gradovi kako mesta vo koi se

odr`ale najgolemite manifestacii

mesta LOI ZOI Sv. fud. pr. Gol. izl.

-golemi gradovi 100,0 16,7 100,0 100,0

-ostanato - 83,3 - -

Vkupno : 100,0 100,0 100,0 100,0

Edinstveno kako {to istaknavme ZOI se odr`uvaat vo

pomali mesta koi se nao|aat vo blizina na pogodni sportski
borili{ta. Takvi se na primer, Albertvil koj ima samo 16.000
`iteli, potoa [amoni, Sent Moric, Skvo Veli ( Squaw Valley), Leik
Plesid (Lake Plesid), Kortina d ‘Ampezo ( Kortina d’Ampezo) i dr. No i
ovie Igri vo izvesen broj se odr`ale vo neposredna blizina na
golemi gradovi. Takvi se : Oslo (1952), Saporo(1972), Saraevo (1984)
i dr.
Isto taka i ostanatite manifestacii vrz koi se izvr{eni
istra`uvawata poka`uvaat sli~ni rezultati. Imeno, vo 82,5 %
slu~ai od site manifestacii se odr`ale vo golemite gradovi, 15 %
vo pomali, a dodeka samo 2,5 % se odr`ale kombinirano, pod {to se
podrazbira deka ili odredeni priredbi od manifestacijata se
odr`ale vo pomalite mesta ili pak deka manifestacijata e od takov
karakter ( kako {to se na primer reli natprevarite) {to se
odr`uva niz pove}e mesta.

220
 Tabela 65. U~estvo na golemite gradovi kako mesta vo koi se
odr`uvaat zna~ajnite manifestacii od II i III red

mesta m-cii kult. stop. sport. nau~ni polit.

vkupno m-cii m-cii m-cii m-cii m-cii
-golemi
gradovi 82,5 75,4 97,6 76,4 80,0 85,7
-drugi
mesta 15,0 24,6 2,4 11,8 20,0 14,3
-kombi-
nirano 2,5 - - 11,8 - -

Vkupno : 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0

Gledano po pooddelnite vidovi manifestacii, zna~ajno e

golemoto u~estvo na stopanskite manifestacii vo golemite
gradovi od 97,6 %, a dodeka kaj drugite manifestacii odreden
procent zazemaat i malite mesta. Taka, kaj kulturnite skoro 1/4 se
odr`uvaat vo pomalite mesta, kaj nau~nite 20 %, politi~kite 14,3
% i sportskite 11,8 %.
Koi se pri~inite za vakvata dominacija na golemite gradovi
vo organiziraweto na zna~ajnite manifestacii?
Pred sé , golemite gradovi se nao|aat na va`ni soobra}ajni
raskrsnici. Tie vo isto vreme pretstavuvaat i stopanski i
trgovski centri, politi~ki , a i nau~ni sredi{ta kade vo
najgolem del se skoncentrirani stopanstvoto, trgovijata,
politi~kite organizacii i institucii, a i odredeni me|unarodni
organizacii i institucii.
Golemite gradovi naj~esto pretstavuvaat i najgolemi
kulturni centri vo pove}eto zemji, kade se skoncentrirani pokraj
drugoto i najgolemiot broj kulturni organizacii i institucii.
Golemite gradovi, glavno imaat razviena soobra}ajna
( drumska, `elezni~ka i vozdu{na) vrska so ostanatiot svet {to
e zna~ajno kako za prevoz na lu|e taka i za prevoz na stoki.
Pokraj toa {to tie naj~esto se nao|aat na va`ni soobra}ajni
raskrsnici, vo niv ~esto se se~at i pova`nite turisti~ki
pravci, so {to dobivaat i najgolema vrednost vo pogled na
turisti~ko-geografskata polo`ba.
Tie glavno raspolagaat i so objekti, a i so site potrebni
uslu`ni slu`bi {to ja ~inat manifestacionata ponuda.

221
 Vo niv e na visina i lokalniot soobra}aj, potoa PTT
soobra}ajot itn.
Tie obiluvaat i so drugi atraktivnosti, pred se so
op{testveni, koi ja pravat pobogata sodr`inata na prestojot na
u~esnicite i posetitelite.
Smestuva~kite kapaciteti isto taka obi~no ne se
problem.
Seto toa pridoneslo tie denes , prezentiraj}i gi site svoi
vrednosti da se javuvaat naj~esto na me|unarodnata scena, od edna
strana natprevaruvaj}i se vo pridobivaweto na pravoto da
organiziraat nekoja zna~ajna manifestacija , i od druga strana kako
stvarni organizatori i mesta vo koi se organiziraat i odr`uvaat
zna~ajni bilo kulturni, bilo sportski, stopanski, a posebno
politi~ki i nau~ni manifestacii.
Od druga strana, golemite manifestacii koi se odr`uvaat vo
golemite gradovi sé i faktor koj pridonesuva tie ostvaruvaj}i
zna~itelni direktni i indirektni ekonomski i drugi efekti, u{te
pove}e turisti~ki da se razvivaat i stanuvaat sé pozna~ajni
manifestacioni centri i turisti~ki centri voop{to.
Brojnite objekti izgradeni po povod odr`uvaweto na
nekoja zna~ajna manifestacija ( hoteli, sportski kompleksi,
kongresni centri, saemski prostori i sl.) ostanuvaat na
raspolagawe na tie gradovi i u{te pove}e im davaat mo`nosti za
organizirawe i odr`uvawe na sli~ni ili i drugi golemi nastani vo
idnina.
Pokraj toa, nekoi objekti izgradeni po povod nekoja zna~ajna
manifestacija i sami po sebe se soodvetna turisti~ka atrakcija
koja privlekuva brojni turisti vo tekot na celata godina.
So eden zbor, mo`e da se re~e deka golemite gradovi se
razvile vo silni manifestaciono-turisti~ki centri koi
postojano ja pro{iruvaat svojata materijalna osnova gradej}i
objekti i naso~uvaj}i go razvojot i na drugite stopanski, komunalni
i op{testveni dejnosti, sé so cel kon pogolemi mo`nosti za razvoj
na manifestacioniot turizam i turizmot voop{to.
Golemite gradovi se tokmu tie mesta koi najpove}e im
dol`at na golemite manifestacii za zna~ajniot udel vo nivniot se
pogolem turisti~ki promet i potro{uva~ka, nivniot publicitet
itn.

222
 1.1.2. Vreme na odr`uvawe na golemite manifestacii

Vremeto na odr`uvawe na manifestacijata e isto taka eden

od pova`nite elementi za nivnata turisti~ka atraktivnost i
vrednost.
Negovoto zna~ewe se ogleda pred sé vo toa {to toa go
odreduva brojot na u~esnicite i posetitelite, a so toa i direktnite
ekonomski efekti, kako za organizatorot taka i za samoto mesto,
region i zemjata vo celina.
Me|utoa, vremeto na odr`uvawe e vo zavisnost od nekoi
faktori kako {to se :
-vidot i formata na manifestacijata,
-povrzanosta so odreden datum, obi~aj ili nekoi pravila,
-celite na organizatorot koi toj saka da gi ostvari ( pr.
zajaknuvawe na sezonata, predsezonata ili posezonata ),
-klimata kako faktor na op{tata turisti~ka razdvi`e-
nost, ,
-odredeni organizacioni problemi.
-od vremeto na odr`uvawe na drugi manifestacii ( bilo
sli~ni bilo razli~iti ),
-vremenskite priliki vo dadeniot period,
-politi~kite priliki vo dadeniot region i po{iroko itn.

Vo ovaa smisla i vremeto na odr`uvawe se prilagoduva kon

spomenatite faktori, pri {to za pooddelni vidovi manifestacii se
zabele`uvaat i odredeni karakteristi~nosti (tabela 66).
Od tabelata se gleda deka kaj manifestaciite vkupno, najjaki
meseci se : juni so 10,4% od site manifestacii, juli so 12,4 %,
septemvri isto taka so 12,4% i oktomvri so 11.9 %, a poslab e avgust
so 8,3 % od site manifestacii. Zemaj}i gi vo vid samo ovie pet
meseci (juni -oktomvri ) vo niv se odr`uvaat vkupno 56 % od site
manifestacii. I ostanatite meseci vo ovaa kolona, me|utoa, imaat
odreden procent koj mnogu i ne zaostanuva zad spomenatite.
No, kaj pooddelnite vidovi manifestacii ve}e se
zabele`uvaat ( negde pove}e negde pomalku ) i odredeni pozna~ajni
razliki po pooddelni meseci {to e posledica na ve}e spomenatite
faktori.
Taka, manifestaciite so kulturni obele`ja, na primer,
mo`at da se odr`uvaat vo bilo koe vreme od godinata bidej}i i
nivnoto atraktivno deluvawe e postojano vo tekot na celata godina,
nezavisno od vremenskite promeni. U{te pove}e, se nastojuva i ovie,

223
a i drugi manifestacii koi se odr`uvaat vo turisti~kite mesta da
se organiziraat vo vonsezonata ( kolku e toa mo`no) {to e svrzano
so nastojuvawata za zajaknuvawe na predsezonata i posezonata.

Tabela 66. Vreme na odr`uvawe na zna~ajnite manifestacii

od II i III red

m-cii kult. sport. stop. polit. nau~. verski

mesec vkupo

-I 4,1 2,3 8,0 4,8 5,5 - -

-II 5,7 5,7 4,0 4,8 5,5 20,0 -
-III 8,3 5,7 10,0 14,3 11,1 10,0 -
-IV 6,7 6,9 6,0 14,3 - 10,0 -
-V 5,2 6,9 4,0 - 5,5 10,0 -
-VI 10,4 10,3 12,0 4,8 11,2 - 40,0
-VII 12,4 16,1 18,0 - 5,5 - -
-VIII 8,8 11,5 10,0 4,8 - - 40,0
-IX 12,4 10,3 10,0 19,0 22,2 20,0 -
-X 11,9 10,3 8,0 14,3 16,7 20,0 20,0
-XI 8,3 8,0 6,0 19,0 11,2 - -
-XII 5,7 8,0 4,0 - 5,5 10,0 -

Vkupno: 100,0 100.0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0

Odredena sezonska skoncentriranost na ovie manifestacii

(juni, juli i avgust) e posledica sekako na vlijanieto na
sezonalnosta na turizmot t.e. vlijanieto na klimata kako faktor na
op{tata turisti~ka razdvi`enost, a i so cel vo sezonata da se
privle~at {to pogolem broj turisti i posetiteli i na site gosti da
im se pru`i pobogato i poatraktivno ~uvstvo.
Imeno, toa e obi~no izrazeno kaj muzi~kite festivali koi
na primer, samo vo trite meseci ( juni, juli i avgust) se odr`uva-
at 52, 5% ( od vkupno 52 analizirani festivali), a dodeka od maj
zaklu~no so septemvri se odr`uvaat 79,2 % od niv (tabela 67).

224
 Tabela 67. Vremenska disperzija na zna~ajnite
muzi~ki festivali vo Evropa

mesec % na festivali ~ie odr`uvawe

se prostira vo soodvetniot mesec
-I 0,80
-II 0,80
-III 4,20
-IV 5,80
-V 11,70
_ -VI 16,70
_ -VII 52,50 18,30 79,20
_ -VIII 17,50
-IX 15,00
-X 5,90
-XI 3,30
-XII 0,00
-Vkupno : 100,00

Me|utoa, vremeto na odr`uvawe na kulturnite manifesta-

cii mo`e da bide i vo vrska so nekoj va`en istoriski datum za
doti~niot narod, zemja, vo vrska so nekoja li~nost i sl.
Isto taka, dokolku e kulturnata manifestacija vo vrska so
nekoe godi{no vreme ili proizvod, toa }e go odredi i vremeto na
odr`uvawe na taa manifestacija.
Vo ramkite na manifestaciite so kulturno obele`je, koga se
zboruva za verskite manifestacii i nivnoto vreme na odr`uvawe,
treba da se imaat na um i odredeni verski, mitolo{ki datumi,
pravila i obi~ai.
Kaj sportskite manifestacii pak, koga zboruvame za gole-
mite manifestacii kako {to se LOI, ZOI i Sv. fud. prvenstva,
sezonskata skoncentriranost e najizrazita. Ovde mo`eme da
zboruvame za izrazita zimska i izrazita letna skoncentriranost.
Letnite olimpiski igri se odr`uvaat glavno vo letnite
meseci, odnosno, vo tretiot kvartal (juli i avgust) koga se
odr`uvale vo Evropa i S. Amerika ( kade se imaat i najpove}e pati
odr`ano dosega) i vo ~etvrtiot kvartal, no isto taka vo letnite
meseci , koga se odr`uvale na ju`nata hemisfera ( noemvri-
dekemvri, 16-tata Olimpijada vo Melburn i septemvri-oktomvri,
24-tata Olimpijada vo Seul).

225
 Tabela 68. Vreme na odr`uvawe na golemite manifestacii
od I red

kvartal/m-cija LOI ZOI Sv.fud.pr. EKSPO izl.

I - + - -
II - - + +
III + - + +
IV + - - -

Za razlika od Letnite, Zimskite olimpiski igri, {to e i

normalno, se organiziraat vo zimskite meseci, a toa e obi~no
prviot kvartal vo godinata. Za toa pridonesuva i faktot {to tie
obi~no se odr`uvaat na severnata polutopka kade se i uslovite za
toa najpovolni.
Svetskite fudbalski prvenstva pak, kako i Letnite
olimpiski igri obi~no se odr`uvaat ( odnosno go prostiraat svoeto
odr`uvawe ) vo letnite meseci (maj 16,7 %, juni 58,3 % i juli 25 % ) ,
bez ogled dali se igrale na severnata ili ju`nata polutopka. Toa
mo`e da se objasni pred sé so faktot {to nogometot mo`e da se igra
i vo posve`o vreme i na nastojuvawata na zemjite na J. Amerika
Prvenstvoto da se poklopi so vremeto na koristewe na godi{nite
odmori na lu|eto od severnata polutopka, odnosno koga e turisti~ka
sezona, kako bi tie do{le vo {to pogolem broj da gi posetat.
[to se odnesuva pak do drugite sportski zna~ajni
manifestacii i kaj niv e zabele`liva izvesna blaga sezonska
skoncentriranost, za {to pridonesuva glavno vidot na sportot koj e
vo vrska so samata manifestacija. Taka, manifestaciite koi se vo
vrska so zimskite sportovi, sekako deka }e se odr`uvaat vo zima,
koga postojat nu`ni uslovi za nivno odr`uvawe ( pr. Svetskiot kup
vo skijawe i dr. ) . Sprotivno na toa, manifestaciite koi baraat
podrugi klimatski uslovi, se odr`uvaat koga za toa postojat
najblagoprijatni uslovi ( osven ako ne se raboti za manifestacii
koi se odr`uvaat vo zatvoreni prostorii kako {to e na primer
Svetskoto atletsko prvenstvo vo sala).
Kaj nekoi golemi sportski manifestacii vremeto na
odr`uvawe ponekoga{ kolku {to e toa mo`no se prilagoduva i na
fiziolo{kite potrebi na u~esnicite kako tie ne bi se izlo`ile
na golemi klimatski promeni vo kratko vreme.

226
 Osven toa, vremeto na odr`uvawe na nekoja manifestacija
ili poedine~na priredba od odredena manifestacija, ponekoga{ vo
tekot na denot e nu`no da se prilagodi i na TV gleda~ite od
drugite meridijani.
[to se odnesuva do stopanskite manifestacii, tie obi~no
se odr`uvaat vo proletnite ili esenskite meseci bidej}i toga{
postojat najblagoprijatni uslovi za nivno odr`uvawe. Imeno,od
tabelata 61 se gleda deka poizraziti meseci se : mart so 14,3 %,
april isto taka so 14,3 %, septemvri so 19,0 %, oktomvri so 14,3 % i
noemvri so 19,0 %. Vsu{nost, vo ovie meseci delovniot svet raboti,
sé u{te ne gi koristi svoite godi{ni odmori , od druga strana i
soobra}ajnite vrski funkcioniraat normalno ( ne se izlo`eni na
vremenski nepriliki), a mo`e da gi poseti i eden po{irok
auditorium na eden ili nekolku dena. No, koga se raboti za
stopanska manifestacija koja trae podolgo ( kako {to e Svetskata
izlo`ba EKSPO) , nejzinoto traewe obi~no se protega od prolet
(april,maj) pa se do esen (septemvri, oktomvri), odnosno vo vtoriot
i tretiot kvartal ( tabela 63). Zafa}aj}i ja proletta, letoto i
esenta e ovozmo`eno na ovie izlo`bi od edna strana da dojdat golem
broj na delovni lu|e od celiot svet ( prolet i esen), a i da ja posetat
ogromen broj turisti-posetiteli od celiot svet vo letnite meseci.
I vremeto na odr`uvawe na nekoja stopanska manifestacija
mo`e da bide povrzano so godi{noto vreme na nekoj proizvod ( na
pr. cve}e, vino i sl.)
Zna~ajnite nau~ni manifestacii bilo da se odr`uvaat vo
forma na konferencii, kongresi ili razni drugi vidovi sobiri ili
pak vo oblik na izlo`bi, isto taka se skoncentrirani vo proletnite
i esenskite meseci, bidej}i kako i za stopanskite i za niv toga{
postojat najsoodvetni uslovi.
[to se odnesuva do politi~kite manifestacii, tuka nema
nekoi ograni~uva~ki klimatski i drugi uslovi, i pokraj toa {to ako
se i tie vo oblik na konferencii, kongresi i sl. se odr`uvaat vo
proletnite i esenskite meseci od istite pri~ini kako i
stopanskite i nau~nite manifestacii. Me|utoa , ako se raboti za
poseta, odnosno, za va`na sredba na dr`avnici ili nekoja proslava,
tuka pred sé vremeto go odreduvaat politi~kite priliki vo svetot
ili samiot datum koj se proslavuva.
Vo vrska so faktorite koi go odreduvaat vremeto na
odr`uvawe na manifestaciite, treba da se spomene i vremeto na
odr`uvawe na drugite manifestacii ( bilo sli~ni bilo
razli~ni), a {to va`i podednakvo za site vidovi manifestacii. Vo
toj pogled treba da se vnimava, vremeto na odr`uvawe na edna

227
manifestacija da ne se poklopuva so vremeto na odr`uvawe na druga
golema manifestacija od bilo koj vid, bidej}i toa mo`e vo mnogu da
se odrazi na efektite, obi~no na pomalku atraktivnata
manifestacija. 209)
Vremeto na odr`uvawe na manifestaciite e mnogu va`en
element, osobeno vo pogled na efektite {to }e se postignat. Vo
najmala raka, od nego zavisi i brojot na u~esnicite i brojot na
posetitelite, a so toa i direktnite ekonomski efekti kako za
organizatorot taka i za mestoto i regionot vo celina. Me|utoa,
imaj}i gi vo vid i supstitucionite efekti vo turisti~kiot promet
do koi mo`e da dovede golemata manifestacija, nejzinoto vreme na
odr`uvawe ne bi bilo najdobro koga bi bilo vo glavnata sezona na
edno turisti~ko mesto/region. Vo glavnata sezona postavena golema
manifestacija mo`ebi i }e donese nekoi pogolemi prihodi vo taa
sezona ili za vreme dodeka se odr`uva manifestacijata, no na
podolg rok toa mo`e negativno da se odrazi i osobeno dokolku e toa
ednokraten nastan.Ova zatoa {to mnogu turisti koi bile redovni
gosti izbegnuvaj}i go nastanot i so toa gu`vata , }e pronajdat novi
destinacii i hoteli kade }e go pominuvaat svojot odmor.
Ottuka, najdobro bi bilo koga vo takvi mesta (turisti~ki)
golemite manifestacii da se odr`uvaat vo posezonata, odnosno von
sezonata, so {to bi se pridonelo i za kreirawe na “ nova sezona “.
Me|utoa, dokolku vremeto na odr`uvawe sepak mora da bide
vo glavnata sezona ( pr. kaj LOI ) toga{ bi trebalo da se naso~at
site sili kon promena na faktorite koi ja odreduvaat glavnata
sezona ( taka na pr. organizatorot na Olimpijadata vo Albertvil
‘ 92 , go promenil datumot na {kolskiot raspust koj obi~no nosel
masoven priliv na turisti . 210)
Od druga strana, mestata/regionite koi nemaat “ {pic “
sezona ili imaat zimska, a ne letna i obratno, pokraj napred
navedenite faktori koi go odreduvaat vremeto na odr`uvawe, treba
da izberat datum i vreme koe bi doneslo najgolema posetenost,
odnosno vo slu~aj na kulturen nastan na primer, i dokolku mestoto
se nao|a popatno kon turisti~ki destinacii, najdobro bi bilo

209 )
Taka na primer, za vreme na odr`uvaweto na Sv. fudbalsko prvenstvo
vo Italija ‘90 god. se odr`uva{e i Otvorenoto prvenstvo vo tenis vo
Vimbldon. Dobrata igra na angliskata reprezentacija na Svetskoto
prvenstvo, zna~itelno ja smalilo posetenosta na turnirot vo odnos na
minatata godina i toa duri za 20 5, odnosno bile prodadeno 60.000 vleznici
pomalku.
210 )
Anthony S. Travis, Jean - Claude Croize, cit. delo, str. 59-79.

228
vremeto koga tie turisti odat na odmor, so {to bi ja iskoristile
prilikata da svratat i vo mestoto na zna~ajnata manifestacija.
Taka na primer, Avignon go postavil svojot festival vo juli i
avgust koga brojni turisti odat kon mediteranskite zemji. 211)

1.1.3. Traewe na golemite manifestacii

Vremetraeweto na golemite manifestacii e isto taka

nivni va`en element.
I toa e pred sé odredeno od :
- vidot i formata na manifestacijata,
- obemot na sodr`inata,
- brojot na u~esnicite,
- odredeni pravila i propisi koi se utvrdeni i postojat
po odnos na poedini manifestacii ( pr. kaj Olimpiskite
igri),
- nekoi obi~ai ( pr. kaj verskite manifestacii ),
- odredeni organizacioni mo`nosti ili nemo`nosti,
- vremenskite priliki vo tekot na odr`uvaweto na mani-
festacijata,
- politi~kite priliki itn.
Pove}eto golemi manifestacii mo`at da se okarakterizi-
raat kako relativno kratkotrajni nastani ~ie traewe se dvi`i
od nekolku sati ( eden den), nekolku dena, nedela, dve nedeli ili
mesec dena, mnogu retko i pove}e od mesec pa do nekolku meseci, a
samo kaj ponekoi manifestacii toa e vo tekot na celata godina . 212)

211)
Ibid, str. 59-79.
212 )
Na primer , proslavata na 100-godi{ninata od smrtta na Van Gog vo
Holandija trae{e vo tekot na celata 1990 godina, za koe vreme se organi-
zirani niza pooddelni priredbi.

229
 Tabela 69. Traewe na golemite manifestaci od I red

manifestacija traewe

- LOI 16 dena
- ZOI 16 dena
- Sv. fud. pr. cca 1 mesec
- Sv. izlo`bi cca 6 meseci

Taka na primer, najgolemite manifestacii , Olimpiskite

igri ( Letnite i Zimskite) traat po {esnaeset dena, Sv. fud.
prvenstva mesec dena, a Svetskite izlo`bi celi {est meseci.

Tabela 70 . Traewe na zna~ajnite manifestacii od II i III red

vo %
m-cii kulturni sport. stop. nau~.
traewe vkupno zaedno so
muzi~kite
festivali

-1 den 14,2 17,2 15,6 - 10,0

-2 do 3 dena 14,8 8,6 3,1 2,8 90,0
-do 1 nedela 29,0 27,6 25,0 91,6 -
-od 1 do 2 ned. 13,5 10,3 40,6 5,6 -
-od2ned.do1m 9,0 17,2 12,5 - -
-nad 1 mesec 9,5 17,2 3,1 - -

Vkupno : 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0

Analiziraj}i gi me|utoa i ostanatite zna~ajni

manifestacii (tabela 70), se gleda deka najgolem broj
manifestacii pripa|aat na grupata manifestacii koi traat po 1
sedmica. Od oddelnite vidovi manifestacii pak, kulturnite
naj~esto traat po edna sedmica ( 27,6 %), sportskite 1-2 sedmici (
40,6 %), stopanskite vo najgolem del traat po edna sedmica (91,6
%), dodeka nau~nite naj~esto se odr`uvaat vo rok od 2-3 dena, a
verskite vo tekot na 1 den.
Analiziraj}i gi pak muzi~kite festivali posebno, kako
edna od karakteristi~nite grupi na kulturni manifestacii se

230
zabele`uva deka nivnoto traewe e ~esto pati podolgo od prosekot
na kulturnite manifestacii voop{to. Taka, samo 5,8 % od niv traat
do 1 nedela, dodeka naj~esto traat od 3 do 4 nedeli , odnosno mesec
dena (28,8 % ) i od 1 - 1,5 meseci ( 23,1 % ) t.e. vo ovie dve grupi
vkupno se odr`uvaat 51,9 % od muzi~kite festivali ( tabela 71).

Tabela 71. Traewe na muzi~kite festivali

traewe %
- do edna sedmica 5,8
- do 2 sedmici 11,5
- od 2-3 sedmici 15,4
- do mesec dena 28,8
- od 1-1,5 meseci 23,1
- do 2 meseci 7,7
- od 2-2,5 meseci 1,9
- pove}e od 2,5 meseci 5,8
Vkupno : 100,0

Vo zavisnost od vremeto na traewe, nekoi avtori se

obiduvaat da gi klasificiraat “ golemite nastani ” vo odredeni
grupi. Taka , A. Travis i J. C. Croize 213 ) toa go pravat vo tri
karakteristi~ni grupi i toa:
- mnogu kratki nastani od 1-4 dena,
- kratkotrajni nastani vo serija od 2- 3 sedmici,
- sredno trajni nastani od 3-6 meseci.
Traeweto na manifestacijata e nejzin va`en element ~ie
zna~ewe se ogleda vo toa {to toa naj~esto ja odreduva i dol`inata
na prestojot na u~esnicite i posetitelite, a so toa i ekonomskite i
drugi efekti. Traeweto go odreduva i rasporedot na pooddelnite
priredbi, {to e zna~ajno ne samo zaradi posetenosta tuku i za
proda`bata na manifestacijata kako medium na pazarno
komunicirawe. Osven toa, mo`nosta za zgolemen broj TV prenosi i
podobar raspored vo prenosite ovozmo`uva manifestacijata da ja
vidat zna~itelno pogolem broj lu|e, {to pak se reflektira vo
zgolemen publicitet za mestoto, regionot i zemjata.
Traeweto na tradicionalnite golemi manifestacii vo tekot
na vremeto evoluiralo i sekoga{ se prilagoduvalo kako kon obemot

213 )
.Travis S.Anthony, Jean Claude Croize, cit. delo, str. 62-63.

231
na sodr`inata taka i kon potrebite na u~esnicite, organizacionite
problemi, soobra}ajnite mo`nosti i sl. (Olimpiskite igri na pr.
nekoga{ traele i po nekolku meseci, vo Pariz 1900 godina duri 5 i
pol meseci . Me|utoa, so tek na vreme doneseni se i odredeni
propisi vo pogled na vremetraeweto taka {to toa se ograni~ilo na
odreden broj dena.).
No , organizatorite i na takvite manifestacii , imaj}i go vo
vid zna~eweto na vremetraeweto na manifestacijata ~esto pati
nastojuvaat da go prodol`at traeweto koristej}i go toa kako eden
vid strategija za zgolemuvawe kako na kratkoro~nite taka i na
dolgoro~nite korisnosti. Za taa cel, tie nastojuvaat da dobijat i
odredena soglasnost od me|unarodnata organizacija, pod ~ie
pokrovitelstvo se odr`uva soodvetnata manifestacija. 214 )
No i ovde, a i kaj manifestaciite kade organizatorot e
sloboden vo pogled na odreduvaweto na vremetraeweto na
manifestacijata, mora da se imaat vo vid ne samo pozitivnite tuku
i negativnite strani na toa prodol`uvawe bidej}i pregolemata
dol`ina mo`e da se odrazi negativno pred se na atraktivnosta na
manifestacijata, a toa pak povlekuva i drugi reperkusii vo
negativna smisla.
Taka na primer, kritiki poradi dolgo traewe, a i monotonost
i neinteresnost pretrpea i ZOI vo Albertvil ‘92.
Traeweto na manifestaciite, a osobeno na manifestaciite
koi imaat golemi po~etni investicii, a traat samo nekolku dena ili
nedeli ( kako {to se i Olimpiskite igri i Sv. fud.prvenstva), od
aspekt na po{irokata zaednica dobiva posebno na zna~ewe.
Vo tie slu~ai, traeweto od nekolku dena ili nedeli ne bi
mo`elo da dade zadovolitelni rezultati za po{irokata
op{testvena zaednica. Ottamu, po{irokata zaednica mora da ima vo
svojata strategija i odredeni alternativni re{enija so {to bi se
zajaknale efektite na glavnata manifestacija. Vo toj pogled,
strategijata mora da vklu~uva bilo prethodni bilo nastani posle
glavniot, odnosno i ednoto i drugoto i toa kako vo godinata koga se
odr`uva glavniot nastan taka i vo tekot na nekolku prethodni i
nekolku idni godini. Dokolku pak se raboti za tradicionalen
glaven nastan koj se odr`uva vo edno isto mesto, pogodno e
kreirawe na soodvetni nastani vo site ~etiri sezoni vo tekot na
godinata.

214 )
Taka na pr. dodeka ZOI vo Saraevo traeja 12 dena, Kalgari uspea da
dobie dozvola od MOK za da go prodol`i traeweto na ZOI na 16 dena so
{to toa i se normalizira, taka {to i ZOI vo Albertvil traeja 16 dena.

232
 1.2.Planirawe na manifestacijata

Imaj}i gi vo predvid od edna strana site specifi~nosti i

slo`enosti vo organiziraweto ( osobeno na ednokratnite golemi
manifestacii), potoa zna~itelnite sredstva ( tro{oci) za
organizirawe, golemiot obem na raboti {to treba da se zavr{at vo
odredeno vreme, golemiot broj subjekti koi go ~inat
manifestaciono-turisti~kiot proizvod i potrebata od postojano
sledewe na `elbite i potrebite na kupuva~ite ( u~esnicite,
posetitelite i drugite) i od druga strana site negativnosti koi
mo`at da dojdat do izraz, se nalaga potrebata od gri`livo
planirawe na golemata manifestacija do najsitni detali.
Inicijatorite, osnova~ite, organizatorite na golemata
manifestacija moraat da bidat na~isto so toa koj i {to }e raboti,
so koi sredstva , za kogo i za{to i koi efekti se o~ekuvaat. 215)
Planiraweto se odnesuva na sé ona {to go pravi proizvodot kako
vo potesna smisla na zborot taka i vo po{iroka smisla na zborot.
Toa e pred sé sodr`inata, u~esnicite, mestata na odr`uvawe,
objekti, vremeto na odr`uvawe, traeweto, raspored na
priredbite pa se do takvi pra{awa kako {to se parkiraweto na
avtomobilite, na~inot na dvi`ewe na lu|eto, naklonetosta na
domicilnoto naselenie itn.
Planiraweto na golemite manifestacii mo`eme da go
posmatrame od dva aspekti. Od edna strana, toa e planirawe na
manifestacijata kako poseben proizvod na nejziniot organizator
kako nositel na ponudata i od druga strana, so ogled na toa {to
krajniot turisti~ki proizvod se sostavuva na pazarot od brojnite
komponenti koi pretstavuvaat poedine~ni proizvodi i aktivnosti
na razni subjekti, proizleguva potrebata od planirawe na
slo`eniot turisti~ki proizvod, a ~ij sostaven del e i golemata
manifestacija.
Planiraweto na manifestacijata kako poseben proizvod e
del od integralnata celina na marketing planiraweto kaj
organizatorot koe opfa}a i drugi podra~ja kako {to se i
planiraweto na distributivnite kanali na manifestacijata, potoa

215 )
Vo Barselona na primer, organizatorot anga`iral voza~i na avtobusi
od drugite gradovi vo [panija koi ne ba{ najdobro ja poznavale Barselona.
Toa dovelo do golemi problemi i zadocnuvawa na natprevaruva~ite na
terenite i revolt kaj u~esnicite poradi toa.

233
planirawe na promotivnite aktivnosti, planirawe na cenite,
planirawe na organizacijata na marketingot i sl.
Od druga strana, planiraweto na marketingot pak e del od
cellokupnoto planirawe na organizatorot kako odreden
proizvoditel.
Procesot na planirawe kaj ednokratnite manifestacii e
ograni~en na vremeto do zavr{uvaweto na manifestacijata, dodeka
kaj tradicionalnite manifestacii se odviva kontinuirano vo tekot
na celoto vreme na postoewe na manifestacijata, i toa kako
kratkoro~no, srednoro~no i dolgoro~no planirawe.
Planiraweto na manifestaciite od svoja strana, bara
detalni analizi pred odr`uvaweto, posmatrawe za vreme na
odr`uvaweto, ocenka posle odr`uvaweto i vo celiot tek eden
kvaliteten informativen sistem.
Pra{aweto na nositelot na planiraweto e vo vrska so
vidot i formata na manifestacijata, odnosno, vo vrska so
specifi~nostite na sekoja pooddelna manifestacija vo pogled na
brojot na subjektite koi u~estvuvaat vo organiziraweto i
sproveduvaweto na manifestacijata. Vo vrska so toa se i
nadle`nostite i aktivnostite koi sekoj subjekt gi izvr{uva po
odnos na planiraweto, koi pak vo sekoj slu~aj moraat da bidat
koordinirani i dobro usoglaseni. Me|utoa,planiraweto na
golemite manifestacii kako poseben proizvod, nu`no se vr{i i na
edno po{iroko nivo ( region, zemja). Toa proizleguva pred sé od
tamu {to odr`uvaweto i organizacijata na golemata manifestacija
obi~no bara golemi i skapi objekti i infrastruktura, a koe ne{to
gi nadminuva ramkite i mo`nostite na organizatorot.
Osven toa, slo`enosta na planiraweto na manifestacijata
kako zaseben proizvod ja nadopolnuva u{te poslo`enoto planirawe
na zbirniot turisti~ki proizvod na mestoto i podra~jeto,
bidej}i posetitelite prestojuvaat i vo drugite mesta i sl., a u{te
pove}e dokolku manifestacijata se odr`uva vo pove}e mesta so {to
se formira eden slo`en proizvod na pove}eto mesta, odnosno,
celata zemja.
Vo vrska so planiraweto na integralniot manifestacio-
no-turisti~ki proizvod ~ij del e i golemata manifestacija,
odredeni institucionalni problemi vo pogled na uskladuvaweto
na celokupnata ponuda i pokraj nepostoeweto na zaedni~ki nositel
na planiraweto i politikata na proizvodot na nivo na podra~je, se
smaluvaat so aktivnata uloga na dr`avata (nejzinite organi), a i so
dejstvuvaweto na niza op{testveni institucii i organizacii koi

234
site zaedno se gri`at za pocelosno funkcionirawe na odvoenite
elementi na ponudata.
Problemot e ubla`en i so toa {to golemata manifestacija
kako takva, ima svojstvo da gi povrzuva site nositeli na
ponudata.Vo izvesna smisla site imaat zaedni~ki interes da gi
vlo`at site napori kako bi go do~ekale po~etokot na
manifestacijata spremni so cel da gi zadovolat `elbite i
potrebite na kupuva~ite i so toa da prodadat {to pove}e od svoite
poedine~ni proizvodi. Za site nositeli na ponudata
manifestacijata se javuva kako “izvoren” - osnoven element na
ponudata vrz koj se potpiraat site, kako direktnite taka i
indirektnite nositeli na turisti~kata ponuda. Toa go ~inat i
hotelite, i turisti~kite agencii, turisti~kite biroa, a ni{to
pomalku i ostanatite proizvoditeli na razni dobra nameneti za
turistite, suveniri, potoa trgovijata, ugostitelstvoto i nositelite
na sli~ni uslugi. So podobruvaweto na svojot proizvod, sekoj od niv
dava zgolemen kvalitet na zbirniot proizvod, a osven toa sekoj od
niv e stimuliran da vodi smetka i za ostanatite komponenti i da go
pottiknuva nivniot kvalitet bidej}i pokompleten i pokvaliteten
turisti~ki proizvod na manifestacionoto mesto ( podra~je/zemja)
ovozmo`uva i podobar plasman na poedine~nite komponenti.
Golemite manifestacii, osven toa, pridonesuvaat za
turisti~ka valorizacija i na ostanatite elementi na ponudata
kako {to se prirodnite faktori, kulturno-istoriskoto blago,
ambientalnite karakteristiki i drugi elementi i vrednosti na
edno podra~je i zemja.
Ottuka, planiraweto i na posebniot i na integralniot
manifestacionen proizvod ne mo`e da se oddeli i da zavr{i samo na
nivo na organizatorot i na organizaciite vo manifestacionoto
mesto. Toa mora da se potpira i na po{irokite regionalni ,
nacionalni pa i me|unarodni relacii. Samo na takov na~in bi se
postignal eden sinergetski efekt i bi se iskoristile site
prednosti koi gi dava edna golema manifestacija.

1.3. Politika na manifestaciite

I ovdeka mo`eme da zboruvame za vodewe politika na

golemite manifestacii od aspekt na subjektite koi u~estvuvaat
neposredno vo nivnoto organizirawe i sproveduvawe kako odredeni
proizvoditeli t.e. nositeli na ponudata i za politika na
kompleksniot turisti~ki proizvod ~ij sostaven del e i

235
manifestacijata, odnosno za politika na proizvodot od integralen
aspekt.
Subjektite koi u~estvuvaat vo organizacijata i
sproveduvaweto na manifestacijata, te`i{teto na svojata politika
sekako deka najpove}e }e go naso~at kon sopstveniot proizvod. Pri
toa treba da se zemat vo predvid nekolku faktori:
-konkretnite uslugi koi naposredno se davaat na
korisnicite ( za posetitelite na primer toa e prisustvoto na
priredbata, natprevarot,izlo`bata i sl.), i koi se vo tesna vrska so
sodr`inata na manifestacijata, kvalitetot na u~esnicite i sl.,
-sredstvata (objekti i drugi sredstva) koi gi koristi
organizatorot,
-mestoto na odr`uvawe i prirodnite i ambientalni
faktori koi se vgraduvaat vo manifestacijata,
-vremeto na odr`uvawe na manifestacijata,
-traeweto i
-~ove~kiot faktor koj ja oblikuva i konkretizira
manifestacijata.
Sodr`inata na manifestacijata, kvalitetot na
u~esnicite i sl. ima golema va`nost vo vodeweto na nejzinata
politika. Atraktivnosta na sodr`inata i kvalitetot na u~esnicite
ja predodreduva i atraktivnosta na samata manifestacija, a so toa i
posetenosta,proda`bata na propagandni povr{ini, pravata na
informirawe, cenite itn. 216)
Sredstvata koi ja obele`uvaat manifestacijata, t.e. gi
~inat nejzinite osobini, pretstavuvaat sredstvata koi se
neposredno vklu~eni vo proizvodot (manifestacijata). Taka na
primer, od konstrukcijata, komforot i funkcionalnosta na salata,
stadionot ili drugite objekti vo mnogu }e zavisi i krajniot
kvalitet na uslugite ( proizvodot-manifestacijata) so {to ovie
elementi pripa|aat na obele`jata na manifestacijata, a gi

216 )
Taka na pr. televizijata CBS ( Si-Bi-Es) koja ja prenesuva{e
Olimpijadata vo Albertvil imala golemi problemi da go zadr`i
vnimanieto na gleda~ite i so toa i marketingot na golemite firmi vo
denovite koga nemalo pogolem broj natprevari na koi se dodeluvale
medali. Ili na primer, slu~ajot so Mediteranskite igri vo Atina ‘91
godina i slabiot interes na posetitelite ( skoro prazni tribini), a ne
bila prisutna ni televizijata. Toa se slu~ilo i pokraj izvonrednata
organizacija, a poradi slabite sportski rezultati predizvikani od
golemata neizedna~enost na kvalitetot pome|u sportistite od raznite
zemji.

236
odreduvaat i upotrebnite, estetskite, tehni~kite i ekonomskite
svojstva na proizvodot.
Mestoto so svoite prirodni i ambientalni
karakteristiki vo zna~itelna merka ja odreduva i atraktivnosta
na manifestacijata.Zatoa organizatorite pri vodeweto na
politikata na manifestacijata mora da go imaat vo predvid mestoto
na odr`uvawe kako vo makro taka i vo mikro aspekt, t.e. da go imaat
vo predvid postoeweto i razvienosta na ostanatite elementi na
ponudata, potoa vklopuvaweto na manifestacijata vo izbranata
sredina i sl.
Zna~ajni faktori koi organizatorite treba isto taka da gi
imaat vo predvid pri vodeweto na politikata na manifestacijata se
i vremeto na odr`uvawe i traeweto na manifestacijata a za
koi ponapred ve}e zboruvavme.
Site pogore nabroeni faktori vo najgolem del go
opredeluvaat kone~niot kvalitet na manifestacijata. Me|utoa, na
seto toa mora da se dodade i li~niot trud koj ja oblikuva i
konkretizira manifestacijata. Vo toj pogled, politikata koja se
odnesuva na kvalitetot na li~niot trud e isto tolku va`na kako del
na vkupnata politika na manifestacijata.
Po odnos na politikata na kompleksniot turisti~ki
proizvod pak, mo`e da se re~e deka vo vakvi slu~ai ( imaj}i go vo vid
op{testvenoto zna~ewe koe im se pridava na golemite
manifestacii ), se raboti za subjekti (organizatori) koi se dr`avni
ili op{testveni organi, organizacii i institucii ili nivnata
uloga i u~estvo vo celokupnata organizacija i sproveduvawe na
manifestacijata e zna~itelno, pa i nivnite nastojuvawa se vo
zna~itelna merka naso~eni kon vodeweto i na politikata na
kompleksniot proizvod.
So ova delumno se smaluva ras~ekorot pome|u potrebata za
vodewe zaedni~ka politika na slo`eniot proizvod od edna strana i
prakti~noto parcijalno vodewe na politiki za sopstvenite
proizvodi na odvoenite nositeli na ponudata, koe obi~no postoi vo
turizmot, voop{to. No, imaj}i ja vo vid brojnosta na nositelite na
ponudata, odredeni problemi vo vodeweto na politikata na
integralniot turisti~ki proizvod sepak ostanuvaat.
Vo vodeweto na zaedni~kata politika na slo`eniot
turisti~ki proizvod, golemite manifestacii se javuvaat kako
zna~ajna mo`nost za diferencirawe na postojniot proizvod na
podra~jeto vo odnos na drugi podra~ja.
So ogled na pogolemata ili pomalata sli~nost na
izvornite elementi duri i na po{iroki podra~ja, so formiraweto

237
ili privlekuvaweto na odredena manifestacija mo`at da se
postignat zna~itelni prednosti vo odnos na drugi mesta ( zemji ).
Me|utoa, pri toa mora dobro da se razmisli koja
manifestacija da ja privle~eme t.e za koja manifestacija da ja
prifatime organizacijata, odnosno kakva manifestacija da
formirame. Dali toa da bide manifestacija koja ima minimalni
infra i suprastrukturni potrebi, a dava maksimalen povrat, ili
pak manifestacija koja ima golemi po~etni kapitalni barawa za
objekti i infrastruktura i obi~no ima mali po~etni efekti, a
dolgoro~no pogolemi pozitivni efekti. Seto toa }e zavisi od
celite i motivite na po{irokata zaednica.
Politikata na manifestaciite po odnos na site faktori
zapo~nuva so prifa}aweto na idejata t.e. prifa}aweto na
organizacijata, a prodol`uva podocna vo tekot na nejziniot
`ivoten vek, koga taa mora da vodi smetka za prilagoduvawe na
manifestacijata kon nova kompozicija na obele`ja koi }e gi bara
sovremeniot pazar.

1.3.1. Elementi na politikata na golemite manifestacii

Osobeno va`ni podra~ja vo politikata na golemite

manifestacii se :

-utvrduvaweto na karakteristikite ( osobinite ) na

manifestacijata,
-razvojot i samoto odr`uvawe na manifestacijata,
-modificirawe na postojnata tradicionalna manifes-
tacija,
-planirawe na zastarenosta i nu`nosta od inovacii, i
-uskladuvawe na manifestacijata kako proizvod so
cenite, distribucijata i promocijata kako ostanati
elementi od marketing miksot.

Planskiot razvoj na karakteristikite na

manifestacijata e efikasen na~in za sozdavawe na nejziniot
presti`, a postojanoto prilagoduvawe na nejzinite karakteristiki
(osobini) kon barawata na korisnicite e neophodno so ogled na se
pobrzoto menuvawe na tie barawa. Za taa cel, osobinite na
manifestacijata moraat da bidat elasti~no sredstvo za takvo
prilagoduvawe i sozdavawe na prednosti. Vo tie ramki na primer,
mo`at da bidat i promenite vo kvalitetot na sodr`inata na

238
manifestacijata, zbogatuvawe so propratni sodr`ini i sl.
Osobinite na odredena manifestacija }e mo`at da se prilagoduvaat
samo dokolku se postaveni fleksibilno i ako takvo prilagoduvawe
ovozmo`uva nejzinata po~etna koncepcija.
I golemite manifestacii, osobeno ednokratnite, gi
zadr`uvaat site specifi~nosti na turisti~kiot proizvod, taka
{to i vo nivniot razvoj nedostasuvaat nekoi fazi tipi~ni za
industriskite proizvodi, so {to se naglasuva i odgovornosta vo
postapkata, odnosno vo nivnata politika. Pravoto testirawe na
manifestacijata }e se izvr{i duri vo fazata na nejzinoto
odr`uvawe koga e ve}e docna za bilo kakvi popravki. Vo ovie slu~ai
osobeno e va`no uskladuvaweto na sodr`inskoto (programsko) i
tehni~ko dovr{uvawe na manifestacijata so pripremite na
marketin{kiot program i organizacijata na marketingot. Seto toa
podrazbira i usoglasuvawe na programskoto i tehni~koto
dovr{uvawe na manifestacijata so proda`bata, kanalite na
proda`ba i promocija so otpo~nuvaweto na odr`uvaweto na
manifestacijata. Ako eden od ovie faktori ne bide vremenski
usoglasen so ostanatite elementi, rezultatot sekako ne }e bide
optimalen, a mo`e da bide i negativen.
Navistina, kaj tradicionalnite manifestacii mo`ni se
popravki i korekcii vo narednite godini , no prviot vpe~atok koj
ne bil zadovolitelen, mnogu te{ko }e mo`e da se koregira vo
narednite godini, a osobeno za manifestaciite koi od po~etok bile
promovirani kako “ golemi manifestacii “.
No i bez toa, kaj tradicionalnite manifestacii koi ve}e
va`at za zna~ajni nastani, vo tekot na nivniot `ivoten vek
potrebno e ~esto da se pravat prilagoduvawa na odredeni osobini
spored promenite vo barawata na korisnicite. Ovie prilagoduvawa
naj~esto se javuvaat vo vid na razni modifikacii na
manifestacijata, a naj~esto kako soodvetni promeni vo kvalitetot
na sodr`inata, osobinite na sodr`inata i sl. so {to e mo`no da se
odr`i i atraktivnosta na manifestacijata.
Taka na primer, pokraj postojanite promeni vo brojot na
zemjite u~esni~ki, promenite na u~esnicite poedinci ( sportisti),
promenite na mestoto/zemjata na odr`uvawe, promenite vo vremeto
na odr`uvawe i na traeweto, postojanoto usovr{uvawe na objektite
i nivnata tehni~ka opremenost, promenite vo pravilata za nastap i
natprevaruvawe i t.n. Olimpiskite igri vo svoeto 100-godi{no
postoewe pretrpele niza promeni i vo samata sodr`ina, odnosno
vo brojot i vidot na sportovite i disciplinite koi se
zastapeni na niv (tabela 72 ).

239
 Tabela 72. Promeni vo odredeni karakteristiki koi go ~inat
proizvodot kaj Olimpiskite igri

u~esnici broj brojna

Ol. igri vo: na disciplini
zemji sportisti sportovi

-Atina 1896 g. 13 311 9 17

-Pariz 1900 g. 22 1.314 17 85
-Sent Luis 1904 g. 12 629 15 88
-Pariz 1924 g. 44 3.083 20 140
-Amsterdam 1928 g. 46 3.o14 20 140
-Los Anxeles 1932 g. 37 1.408 17 -
-Helsinki 1952 g. 69 4.920 20 151
-Tokio 1964 g. 93 5.140 21 167
-Seul 1988 g. 160 9.581 23 237
-Barselona 1992 g. 172 15.000 28 -
-Atlanta 1996 g. vovedeni kvalifikacii

Od prvite Igri vo Atina 1896 god. pa sé do poslednite vo

Barselona 1992 god., brojot na zemji u~esni~ki se zgolemil za 13,2
pati, brojot na sportisti u~esnici za 48,23 pati, a brojot na
sportovite za 3 pati.
Postojanite promeni na proizvodot ( Olimpiskite igri)
oti{le duri i do voveduvawe na profesionalizmot so {to
Olimpiskite igri otstapile i od svojata povelba spored koja na niv
mo`at da u~estvuvaat samo sportisti amateri.
No, seto toa e odredeno i od neophodnosta za zadovoluvawe
na sovremenite barawa na korisnicite i odr`uvawe na
atraktivnosta na manifestacijata, nejzinata prifatlivost i
trajnost.
Iako so po~etniot koncept na manifestacijata se odreduva i
nejzinata polo`ba na pazarot na podolg rok, sepak so soodvetni
marketin{ki postapki taa mo`e zna~itelno da se prisposobi kon
pazarnata situacija. Prilagoduvaweto na manifestacijata so
nejzino modificirawe treba da se izvr{uva kontinuirano.
Zastaruvaweto na manifestacijata se javuva na
razli~ni podra~ja, taka {to toa mora da se planira, a vrz osnova
pred sé na analizata na oblasta od koja e sodr`inata na
manifestacijata, analizata na zastarenosta ( aktuelnosta ) na
temata na manifestacijata, no i na tehni~ko-tehnolo{kata
opremenost (objekti), potoa na analizata na pobaruva~kata

240
(barawata) i predviduvawe na idninata vo oblasta od koja e
sodr`inata na manifestacijata, tehni~ko-tehnolo{kata idnina i
sl.
Me|utoa, pokraj seto toa, soodveten uspeh so organizirawe-
to na manifestacijata mo`e da se postigne samo so soodvetena
ombinacija na site instrumenti na marketing miksot, me|u koi
proizvodot ima samo primarno zna~ewe i kon kogo se prilagoduvaat
ostanatite instrumenti : cenite, distribucijata i promocijata.

2. Cenata kako element na marketingot na golemite

manifestacii

Golemata manifestacija kako proizvod pretstavuva samo

eden od instrumentite na nivniot marketing,odnosno nivniot
marketing miks.
Iako kako proizvod manifestacijata ima primarno zna~ewe
vo nejziniot marketin{ki koncept, ne e mo`no postignuvawe na
dobar deloven uspeh bez soodvetna kombinacija so ostanatite
instrumenti koi go ~inat nejziniot miks (mix), odnosno bez
soodvetna kombinacija so cenite , distribucijata, proda`bata i
promocija na manifestacijata.
Od druga strana, cenata na proizvodot-manifestacijata t.e.
nejzinite komponenti ( uslugi) i pokraj toa {to pretstavuva
posebno podra~je od delovnata politika, taa e nedeliva od
politikata na manifestacijata kako proizvod. Taa pretstavuva
va`en element vo politikata na golemite manifestacii i ima
zna~ajna uloga vo strategijata na plasmanot.
Govorej}i za cenite na manifestacijata ne mislime samo na
pristapninite i drugite pla}awa koi gi imaat u~esnicite na
manifestacijata, ili samo cenite na vleznicite i drugite uslugi
koi im se davaat na posetitelite, tuku i na cenite na site drugi
proizvodi i uslugi so ~ija proda`ba organizatorot ostvaruva
prihodi. Taka, tuka pokraj drugoto spa|aat : cenite (
nadomestocite) za sponzorstvo, cenite na licencnite prava
(otstapuvawe na pravata za koristewe na simbolot na
manifestacijata-znakot, logotipot, maskotata ili nivnata
kombinacija), potoa cenite za koristewe na propagandnite
povr{ini vo slu`benite izdanija (bilteni, bro{uri, programi i
sl.) i na objektite, cenite za proda`ba na pravata na izdava~kata,
muzi~kata, filmskata i video industrijata, cenite za pravata za

241
televiziski prenosi od manifestacijata, cenite na nadomestocite
za proizvodstvo i proda`ba na zna~ki i suveniri itn.
Osven toa, imaj}i ja vo vid pripadnosta na manifestacijata
kon integralniot proizvod na odredeno podra~je i vo vrska so toa
pripadnosta kon marketingot na toj integralen proizvod, cenite na
manifestacijata i cenite na ostanatite nositeli na ponudata
se javuvaat kako element na marketingot na integralniot
manifestacionen proizvod i va`en element vo politikata na toj
integralen proizvod na manifestacionoto mesto, region, odnosno
zemjata.

2. 1. Politika na cenite ( faktori na politikata na ceni)

Vo svojata politika na ceni, organizatorite na golemite

manifestacii treba da vodat smetka za pogolem broj kako
vnatre{ni taka i nadvore{ni faktori. Me|u niv se i :
- atraktivnosta na manifestacijata ili oddelni nejzini
komponenti,
- fazata vo `ivotniot ciklus na manifestacijata,
- motivite koi se pri~ina za organizirawe ili prifa}awe
na organizacijata na odredena manifestacija ( turisti~ki,
politi~ki i sl.),
- celite na organizatorot,
- mestoto na odr`uvawe na manifestacijata ili oddelni
nejzini priredbi ( so site elementi, pokraj drugoto i
raspolo`ivosta i bogatstvoto so elementi od izvornata i
izvedenata ponuda),
- kvalitetot i vrednosta na pooddelnite uslugi koi gi
pru`a organizatorot ( razni oblici na koristewe; zbor e me|u
drugoto i za vrednosta za subjektite koi gi koristat propagandnite
povr{ini na primer ili sli~no, {to povtorno zavisi od niza fak-
tori, a pred sé od atraktivnosta na manifestacijata, mestopolo`-
bata na propagandnata povr{ina i sl.),
- na~inite na kupuvawe,
- tro{ocite koi gi ima organizatorot (iznajmuvawe ili
izgradba na objektite, koristeweto na manifestaciono-uslu`nite
slu`bi i sl.
- kapacitetot na objektite itn.

242
 2.1.1.Atraktivnosta na manifestacijata i cenite

Atraktivnosta na manifestacijata koja glavno se

poklopuva so `ivotniot ciklus na manifestacijata, vlijae na
cenite vo pravoproporcionalen odnos, osven ako ne e posilno
vlijanieto na nekoi drugi faktori, kako {to se na primer motivite
za organizirawe.
Toa se odnesuva kako na cenite na organizatorot, taka i na
cenite na ostanatite uslugi, odnosno proizvodi na ostanatite
nositeli na turisti~kata ponuda, no i na cenite na site stoki i
uslugi vo mestoto /regionot.
[to se odnesuva do cenite na uslugite koi gi pru`a
organizatorot, toa mo`eme da go sogledame bilo niz cenite na
vleznicite za posetitelite, bilo niz iznosot {to go pla}aat
u~esnicite kako participacija , ili pak cenite za iznajmuvawe na
prostorot, bilo niz cenite za otstapuvawe na pravata za TV prenosi
itn. Isto taka, ovie odnosi ( atraktivnosta i cenite) mo`eme da gi
sogledame kako kaj raznite vidovi i oblici na manifestacii, taka i
kaj edna ista manifestacija vo tekot na vremeto vo koe se menuva
nejzinata atraktivnost.
[to se odnesuva do raznite vidovi manifestacii, mo`eme da
istakneme deka sportskite manifestacii naj~esto imaat i
pogolema atraktivnost so {to davaat mo`nost i za postignuvawe na
pogolemi ceni za pooddelni uslugi, bilo onie na organizatorot
bilo na drugite uslugi.
Taka na primer, dodeka do 1992 godina Vienskata
filharmonija za pravata za TV prenos od Novogodi{niot koncert
dobivala samo po 4,6 mil, {ilinzi ( okolu 400 iljadi SAD dolari)
od Avstriskata televizija ORF (ORF) , za pravata za prenos od
Svetskoto atletsko prvenstvo ‘91 god. od Tokio, plateno e 29 mil.
SAD dolari.
Me|utoa i kaj sportskite manifestacii , razli~ni formi
imaat razli~na atraktivnost, pa postignuvaat i razli~ni ceni.
Kako {to se gleda od tabelata 73, dodeka Igrite na
Komonveltot ‘86 god., donele samo 1 mil. SAD dolari za TV prava,
Sv. atletsko prvenstvo vo Rim ‘87 god. donelo 13 mil., odnosno 13
pati pove}e. ZOI vo Albertvil, gi naplatile ovie prava 300 mil.
USA dolari ili 10 pati pove}e otkolku Sv. atletsko prvenstvo vo
Tokio ‘91 koga e dobieno 29 mil. USA dolari. Vrv na seto toa
pretstavuvaat Letnite olimpiski igri koi vo Barselona na
primer, inkasirale 610 mil. USA dolari .

243
 Tabela 73. Ceni ( prihodi od TV prava) vo zavisnost od atraktivnosta
na razli~ni formi sportski manifestacii

manifestacija cena vo mil.SAD dol. indeks

- Igri na Komonveltot ‘86 1 100

- Sv. atl. pr.’87 13 1300
- Sv.atl. pr. ‘91 29 2900
- ZOI Albertvil ’92 300 30000
- LOI Barselona ‘92 610 61000

Vlijanieto na atraktivnosta vrz cenite mo`eme da go

sogledame i na edna konkretna manifestacija. Taka na primer,
spomenatata Vienska filharmonija, za razlika od 1992 god. koga
primila za TV pravata 4,6 mil. {ilinzi, za 1993 god. zaklu~ila
dogovor na 11 mil. {ilinzi ( okolu 1 mil. SAD dolari) so
planirano zgolemuvawe za sekoja naredna godina, kako bi toj iznos
vo 1998 god. dostignal 20 mil. {ilinzi.

Tabela 74. Atraktivnosta i cenite kaj edna manifestacija

iznos platen za TV prava vo mil. {ilinzi

manifestacija
1992 g. 1993 g. 1998 g.
Novogodi{en koncert
na 4,6 11,0 20,0
Vienskata filharmonija

Svetskoto atletsko prvenstvo vo 1983 g. ( prvo Sv. atl.

prvenstvo) dobilo samo 7,5 mil. SAD dolari od proda`ba na TV
pravata. Slednoto ( vtoro) vo Rim 1987 god. 13 mil. dolari ili za 73
% pove}e otkolku prvoto, dodeka za tretoto Sv. atl. prvenstvo TV
kompaniite platile 29 mil. SAD dolari, odnosno skoro ~etiri pati
pove}e vo odnos na prvoto prvenstvo. Na ovoj primer, me|utoa,
mo`at da se sogledaat i odredeni me|uodnosi pome|u atraktivnosta
na manifestacijata, fazite vo `ivotniot ciklus na proizvodot
(manifestacijata) i cenite.

244
 Tabela 75. Prihodi od TV prava vo zavisnost od
atraktivnosta na edna ista manifestacija

Sv. atl.pr iznos vo mil. indeks veri`en indeks

SAD dol.

-ISv. at. pr.

Helsinki ‘83 7,5 100 100
-II Sv. atl. pr.
Rim ‘ 87 13,0 173 173
-III Sv. atl. pr.
Tokio ‘91 29,0 387 223

Sli~en primer mo`e da se dade i so Letnite ol. igri.

Dodeka za Montreal ‘ 76 god. TV pravata se prodadeni za 25 mil.
SAD dolari, za Moskva 1980 god. toa e storeno za tri pati pogolema
cena t.e. za 75 mil. dolari. Za Los Anxeles ‘84 god. za 276 mil.
dolari, skoro ~etiri pati pove}e otkolku za Moskva. Vo Seul 1988
god. toa iznesuva 402,1 mil. dolari, odnosno 46 % pove}e od
prethodnite Igri, a vo Barselona za 610 mil. dolari ili za 52 %
pove}e vo odnos na Seul.

Tabela 76. Atraktivnosta na Ol. igri i prihodite od TV prava

Ol. igri iznos vo mil. dol indeks veri`en

-Montreal ‘76 25,0 100 100
-Moskva ‘80 75,0 300 300
-Los Angeles ‘84 276,0 368 1104
-Seul ‘88 4o2,1 145 1608
-Barselona ‘92 610,0 152 2440

Taka, cenite ostvareni za pooddelni uslugi, a koi se predmet

na dogovor, se javuvaat i kako pokazatel za postignatiot stepen na
atraktivnost na manifestacijata.
I cenite na vleznicite se pokazatel za atraktivnosta na
manifestacijata, odnosno, od atraktivnosta na manifestacijata
zavisat i cenite na vleznicite za posetitelite. Taka na primer,

245
dodeka prose~nata cena na vleznicite za priredbite na “ Igrite na
dobra voqa ” vo Sietel ‘ 90 god. bila 15 dolari, vo Barselona taa
bila 30,61 dolar.
Atraktivnosta na pooddelni komponenti na
manifestacijata i nivnite ceni mo`eme da ja sogledame na primerot
na cenite na vleznicite za pooddelnite priredbi na Ol. igri vo
Barselona ‘ 92. Tie tamu se dvi`ele od 5 dolari za natprevarite vo
veslawe do 500 dolari za sve~enoto otvorawe i sve~enoto
zatvorawe( tabela 77).
I cenite na ostanatite uslugi, odnosno proizvodi na
drugite nositeli na turisti~kata ponuda zavisat od
atraktivnosta na manifestacijata , a ne samo od kvalitetot na
poedine~nata usluga. Taka na primer, vo Monako za vreme na
odr`uvaweto na Grand Pri trkata vo “ Formula 1 “ cenite na site
uslugi koi se ionaka golemi skokaat za tri-~etiri pati .

Tabela 77. Cenite na vleznicite vo zavisnost od atraktivnosta

na pooddelnite priredbi na Ol. igri vo Barselona ‘92 g.

priredba cena na vleznicite USA dol.

- ko{arkarski turnir I kolo 7,65

- ma{ko finale (ko{arka) 91,84
- sve~eno otvorawe 500,00
- sve~eno zatvorawe 500,00
- veslawe 5,00
- natprevari vo plivawe 35,00
- natprevari vo gimnastika 41,00
- atletski natprevari 90,00

Me|utoa, deka ne mo`e da se odi vo beskone~nost i deka mora

da postoi odredena ramnote`a na cenite, ne samo za uslugite na
organizatorot tuku i za uslugite na ostanatite nositeli na
turisti~kata ponuda, potvrduva i faktot {to poradi visokite ceni
vo hotelite vo Barselona mnogu sponzori go otka`ale svoeto
doa|awe na Letnite olimpiski igri. Spored pretsedatelot na
Organizacioniot komitet Pedro Fontani, glavnata pri~ina za toa
bile visokite ceni za no}evawe ( 450 SAD dolari ).

246
 Cenite na manifestacionite uslugi, a osobeno na site drugi
uslugi i stoki koi obi~no rastat za vreme na odr`uvaweto na
manifestacijata, ~esto pati sozdavaat i odreden revolt kaj
lokalnoto naselenie. No, morame da imame vo predvid deka postojat
i odredeni korisnosti za naselenieto ( na pr. sledewe na u~esnicite
i odredeni priredbi ili pak cela manifestacija po poniski ceni na
vleznicite ili besplatno ), a osven toa ne smeeme da gi zanemarime i
zaedni~kite korisnosti za zaednicata. Vo sekoj slu~aj ovoj problem
koj i doveduva do odredeni posledici vo preraspredelbata na
dohodot, spa|a vo domenot na politi~kite odluki na vladinite
organi, kako stojali{te na lokalnoto naselenie dali odredena
manifestacija da se prifati ili ne.
Vo zavisnost od atraktivnosta na manifestacijata i fazata
vo nejziniot `ivoten ciklus, organizatorite na manifestacijata
nu`no vodat i soodvetna politika na ceni. Vo faza na voveduvawe (
na tradicionalna manifestacija) nova ili modernizirana i vo faza
na zastaruvawe na celokupnata manifestacija ili samo na
pooddelni nejzini komponenti, odnosno, koga od bilo koi pri~ini
opa|a interesot na kupuva~ite ( posetitelite i sl. ) ulogata na
cenite vo taa politika e osobeno va`na. Vo tie slu~ai, cenite na
uslugite se obi~no poniski otkolku koga e manifestacijata osobeno
atraktivna.
Isto taka i razni promeni vo manifestacijata, so cel za
zgolemuvawe na atraktivnosta, ne mora da zna~at i pogolemi ceni za
uslugite. ^esto pati promenite se neophodni poradi opa|aweto na
interesot za dotoga{niot koncept na manifestacijata i zaradi
zadr`uvawe na dotoga{niot broj na posetiteli ili interesenti
( u~esnici), odnosno, dotoga{niot stepen na posetenost, a i zaradi
zadr`uvawe na korisnicite na ostanatite uslugi koi gi dava
organizatorot.
I pokraj toa {to promenite obi~no se proprateni so
pogolemi investicioni izdatoci, cenite moraat da bidat poniski
zaradi privlekuvawe na vnimanieto na korisnicite i posrednicite
koi se anga`irani vo proda`bata i koi pokraj drugoto pravat i
odredeni vlo`uvawa vo promotivnite aktivnosti koi se vo vrska so
manifestacijata.
Koga e manifestacijata vo faza na zrelost, odnosno vo
svojata najgolema atraktivnost mo`no e i formirawe na povisoki
ceni, {to pak od svoja strana dava i mo`nost za izgradba na podobri
objekti za manifestacijata i voop{to vo turisti~kata izgradba i
infrastrukturata, formirawe i na povisoki ceni na uslugite na
ostanatite nositeli na turisti~kata ponuda, pogolemi vlo`uvawa

247
vo propagandata itn. Vo soglasnost so toa, poimot “golema
manifestacija “ vo su{tina bi trebalo da se poklopuva so ovaa faza
od `ivotniot ciklus i pokraj toa {to golemite manifestacii imaat
isto taka svoj `ivoten ciklus.

2.1.2. Drugi faktori na politikata na cenite

a) Pokraj atraktivnosta na manifestacijata vrz cenite

vlijaat i motivite i celite na organizatorot. Organizatorot
ponekoga{ mo`e i svesno da odi so poniski ili povisoki ceni
nameravaj}i da postigne odredeni celi koi gi zacrtal, odnosno koi
ima namera da gi postigne.
Taka, sni`uvaweto na cenite na uslugite na golemata
manifestacija za razlika od drugite proizvoditeli mo`e da odi
duri i pod granicata na tro{ocite, a kaj nekoi manifestacii tie se
davaat i besplatno bidej}i se raboti za finansirawe od strana na
dr`avata, nejzinite organi, organizacii i institucii ( no i bez
toa), a so ogled na ostanatite korisnosti koi se o~ekuvaat od
manifestacijata ( pr. turisti~ki efekti). Toa se raboti duri i
koga vlo`uvawata vo manifestacijata (investicioni i drugi ) se
osobeno golemi i koga odnapred se znae deka so prihodite ne mo`e da
se pokrijat site tro{oci.
b) Na~inot i vremeto na kupuvawe za pooddelni uslugi na
organizatorot isto taka vlijaat vrz formiraweto na cenite
( direktno ili indirektno kupuvawe, poedine~no ili grupno
kupuvawe, odnosno poseta, vreme na kupuvawe itn.
v) Mestoto (mestata) vo koi se odr`uva
manifestacijata ima isto taka vlijanie vrz cenite. Blagodarej}i
na toa {to nekoja manifestacija se odr`uva vo mesto koe ima
natprose~ni prirodni, istoriski, ambientalni, komunikativni i
drugi kvaliteti, taa mo`e da postigne i popovolni ceni za svoite
uslugi.
g) Konkurencijata , kako horizontalna ( konkurencijata so
drugite isti, sli~ni ili razli~ni manifestacii) i vertikalna
( konkurencijata so drugite vidovi turisti~ki proizvodi, drugite
vidovi turizam) kako faktor koj }e vlijae vrz cenite, pomalku e
izrazena kaj golemite manifestacii, osobeno onie od prvata grupa
na atraktivnost, a so ogled deka zboruvame za golemi manifestacii,
koi pokraj toa se i so svetska atraktivnost) . I u{te pove}e,
golemite manifestacii se konkurentsko sredstvo za ostanatoto

248
turisti~ko stopanstvo na soodvetnoto mesto, region i zemja.
Me|utoa, sekako deka ova ne ja isklu~uva ponekoga{ i pojavata ili
postoeweto na konkurentski manifestacii od sli~en ili drug vid (
go spomenavme 14 Sv. fud. pr. i Vimbldon) na {to treba da se
vnimava pri odreduvaweto na vremeto i mestoto na odr`uvawe, a
posebno i na cenite na uslugite. Toa vsu{nost e i edena od
pri~inite zaradi koi na primer i Ol. igri i Sv. fud. pr. se
odr`uvaat na vremensko rastojanie od dve godini pome|u niv.
d) Diferenciraweto na cenite na uslugite na golemata
manifestacija mo`e da se izvr{i na razni na~ini i toa:

- vrz osnova na vremenskiot kriterium ( koga se kupuva?),

- vrz osnova na kategorijata na kupuva~ite ( poedinci,
grupi, deca i sl.),
- koli~inata na uslugite ( broj na priredbi koi }e se
posetat i sl.),
- mestoto vo kanalot na proda`ba,
- vremeto na pla}awe,
- geografskiot kriterium ( razli~ni ceni za doma{nite i
za stranskite posetiteli i sl.),
- vrz osnova na razni drugi pogodnosti koi gi pru`a ili ne
odreden korisnik na nekoja usluga, 217)
|) Razgleduvaj}i gi cenite na golemite manifestacii, treba
da se spomenat i {pekulaciite od site vidovi {to se javuvaat i
pokraj site zabrani. Edna od oblastite vo koja doa|aat do izraz se i
vleznicite za priredbite. Vo vrska so toa vo eden napis stoi i ova :
“ Sekoj posetitel na koncertite vo SAD dobro znae deka pred “
rasprodadenite sali “ , sekoga{ mo`e da kupi vleznica, no po daleku
pogolema cena... . “Skalpiraweto” (na publikata , zab. M.A. ) kako
popularno se vika ovoj biznis... godi{no donesuva ekstra profit
duri od 1 milijarda dolari. Vo biznisot se vklu~eni duri i samite
izveduva~i ”. 218) Vleznicite na primer za sve~enoto otvorawe i

217 )
Kompanijata {to go otkupila pravoto za prenos od tretoto Sv. atl.
prvenstvo od Tokio, go dobila toa pravo i pokraj toa {to vo trkata bile
vklu~eni i firmi kako {to e “Fuxi” koja ponudila duri 500.000 SAD
dolari pove}e, no spogodbata so NTV garantirala pove}e ~asa prenos, a
slikata besplatno bila ponudena i na mnogu zemji vo Afrika i drugi zemji
vo razvoj.
218 )
“ Ekstra profit od skalpot na publikata “, Nova makedonija, 23.03.
1991, str. 23.

249
zatvorawe na Olimpiskite igri vo Barselona koi ~inele 500 dolari
se preprodavani duri za 1.600 dolari.
Cenata pokraj proizvodot e eden od osnovnite faktori na
pobaruva~kata. Me|uzavisnosta na cenite i proizvodot
(manifestacijata) se ogleda na pazarot, kade tie se javuvaat kako
faktori na konkurencija. Vo taa smisla, konkurentskata sposobnost
mo`e da se zgolemi ili so zgolemuvawe na atraktivnosta na
manifestacijata ( sozdavawe na nekoi prednosti vo odnos na sli~ni,
isti ili drugi manifestacii) ili so promena na cenite. Me|utoa ,
vo ovoj vtor slu~aj, se raboti za pomiruvawe so faktot za gubewe na
atraktivnosta i pojava na poatraktivni manifestacii, so {to se
postavuva pra{awe, kolku smaluvaweto na cenata }e pomogne vo
plasmanot na manifestacijata i pokraj toa {to so sni`uvaweto na
cenite mo`e da se zadr`i odredena posetenost ili drugi korisnici.
Vo tie ramki i sekoe podobruvawe na manifestacijata ne
zna~i i direktno zgolemuvawe na cenite, bidej}i ponekoga{ e
pova`no da se zadr`i odredeno nivo na posetenost ( kupuva~i).
Me|utoa, vo sekoj slu~aj cenata ostanuva kako dosta va`en
moment vo politikata na proizvodot.
Zatoa vo politikata na cenite na golemite manifestacii
mora da se vodi smetka za site spomenati faktori i okolnosti.
Osven toa, zaradi integralniot turisti~ki proizvod na
podra~jeto, potrebno e i vodewe na zaedni~ka politika na ceni na
site nositeli na turisti~kata ponuda , t.e. me|usebno usoglasuvawe
na politikite, a {to e te{ko ostvarlivo.

3. Proda`ba i proda`ni kanali

Proda`bata na manifestacijata, odnosno nejzinite

pooddelni komponenti ( uslugi) na u~esnicite i posetitelite, ili
proda`bata na manifestacijata kako medium na pazarno
komunicirawe, pretstavuva edna od osnovnite marketin{ki
funkcii na organizatorot na manifestacijata.
Od vidot i formata na manifestacijata, glavno zavisi :
dali i {to }e se komercijalizira, odnosno, {to }e se prodava od
manifestacijata, t.e. mo`nostite i na~inite na koi mo`e taa da se
plasira, potoa koe nivo vo organizacijata {to }e prodava,
politikata na proda`ba na manifestacijata (proizvodot), na~inite
na proda`ba ( direktno ili indirektno), kanalite na proda`ba i
organizacijata na proda`ba.

250
 3.1. Politika na proda`ba

Proda`nata politika na organizatorot e del od negovata

pazarna politika. Taa e i eden od elementite na marketing miksot
pa i ne mo`e da se vodi oddelno od politikata kon ostanatite
elementi. Taa neophodno go opfa}a i izborot i funkcioniraweto
na kanalite na proda`ba, bidej}i od funkcioniraweto na tie
kanali vo mnogu zavisi i uspe{nosta vo ostvaruvaweto na
proda`bata. Uslovno e i vo vrska so politikata na proda`ba
bidej}i proda`bata se ostvaruva po odredeni ceni, a tie od svoja
strana pak zna~itelno vlijaat vrz obemot na proda`ba.
Zaradi me|usebnata isprepletenost na site poedine~ni
pazarni politiki na manifestacijata ( politikata na proizvodot,
politikata na proda`bata, politikata na cenite, a i politikata na
promocija) potrebno e organizatorot na manifestacijata da vodi
smetka za adekvatna koordinacija na tie politiki, potoa za
nivno me|usebno usoglasuvawe pri donesuvaweto na odlukite od
oblasta na bilo koja od ovie politiki.
Proda`nata politika na organizatorot se sostoi od :
formuliawe na celi na proda`bata, utvrduvawe na~ela od koi }e se
rakovodi nositelot vo procesot na proda`ba i utvrduvawe na
sredstva koi ovozmo`uvaat ostvaruvawe na postavenite celi. 219)
Celta na proda`nata politika na organizatorot na
manifestacijata e sozdavawe na uslovi koi }e ovozmo`at proda`ba
na onie uslugi na u~esnicite, onaa posetenost i onie uslugi na
drugite korisnici koi taa mo`e da gi pru`i i so toa da ostvari
povolni finansiski rezultati.
Ostvaruvaweto na takvata cel zavisi od raspolo`livosta so
kvalitetni informacii koi slu`at za utvrduvawe na proda`nata
politika, a i od sposobnosta na proda`niot kadar.
Zaradi dobivawe na kvalitetni informacii koi se uslov za
dobra proda`na politika, neophodno e istra`uvawe na
proda`niot pazar. Toa istra`uvawe mora da odgovori pred sé na
pra{awata kako {to se : {to se prodava, kade, komu, kako, koga se
prodava i koi to~ki treba da gi opfati analizata na op{tata
delovna, pazarna i proda`na politika. 220 )
Organizatorite na golemite manifestacii koi smetaat na
masovna posetenost, treba da kreiraat manifestacija, odnosno takvi

219 )
Koba{i} A., Sene~i} J. , cit. delo, str. 124.
220 )
Isto, str. 124.

251
nejzini komponenti ( pretstavi i sl.) t.e. kombinacija i struktura
na pretstavi koi se najprifatlivi za posetitelite, odnosno da se
prilagodeni na razli~ni posetiteli.
Kvalitetot na pretstavite, treba da gi zadovoli site
barawa na posetitelite ili barem najgolem broj od barawata.
Osven toa, tehni~kite faktori ( objekti, oprema i sl.)
treba da bidat takvi {to }e ovozmo`at odr`uvawe na
manifestacijata so istovremeno ispolnuvawe na prethodnite
napomeni, a osven toa da se ostvari i najniska cena na ~inewe.
Spored specifi~nostite na manifestacijata treba da se odbere i
takva struktura i kvalitet na tehni~kite faktori ( skapi sredstva
i objekti, ili golemi kirii od edna strana i od druga strana
nedovolnoto nivno iskoristuvawe ja optovaruva cenata na ~inewe
na manifestacijata, nefunkcionalnite objekti i sredstva isto taka
ja optovaruvaat cenata i ne davaat soodveten kvalitet na
manifestacijata, odnosno, ne obezbeduvaat kvalitetno izveduvawe
itn.).
Pokraj toa, so promotivnite aktivnosti mora da se
istaknat site prednosti i korisnosti na raznite oblici na
koristewe na manifestacijata.
Proda`nata politika na organizatorot dobiva na zna~ewe
koga opa|a atraktivnosta na tradicionalnite manifestacii,
no so toa ne e mo`no podolgo vreme da se zadr`i odredena
posetenost ili koristewe na drugite oblici na potro{uva~ka ako
brzo ne se prezemat i soodvetni promeni vo manifestacijata kako
proizvod so {to }e se zadr`i ili povrati nivoto na atraktivnost na
manifestacijata.
Proda`nata politika ja utvrduva organizatorot na
manifestacijata. Me|utoa, taa ne smee da bide kruta i
{ablonizirana, tuku dovolno elasti~na i kreativna za brzo
prilagoduvawe kon uslovite na pazarot.

3.2. Na~ini na proda`ba

Proda`bata na manifestacijata se ostvaruva na nekolku

na~ini i toa :
- proda`ba na manifestacijata, odnosno, nejzinite oblici na
koristewe, neposredno ili posredno vo mestoto na korisnikot na
tie oblici ( mestoto koe e sedi{te na u~esnikot ili mestoto na
postojan prestoj na posetitelot ili mestoto koe e sedi{te na

252
korisnikot na manifestacijata kako medium na pazarno
komunicirawe). Ovaa proda`ba ja vr{at ili direktno
organizatorot na manifestacijata ili pak taa se vr{i preku
posrednici, koga na posetitelite im se prodava i vo oblik na
kompleten aran`man. Na ovoj na~in, no glavno direktno preku
svoite posrednici se vr{i i li~nata proda`ba na pr. na
izlo`beniot prostor na u~esnicite na saemot ili izlo`bata.
Glavno direktno na ovoj na~in mo`e da se vr{i i proda`ba na
manifestacijata kako medium na pazarno komunicirawe.
-Proda`ba neposredno ili posredno po pat na po{ta.
-Proda`ba, neposredno ili posredno vo mestoto na
odr`uvawe na manifestacijata.

Proda`bata na manifestacijata po bilo koj na~in, gi

zadr`uva op{tite karakteristiki na proda`bata vo turizmot,
odnosno, proda`bata mu prethodi na “ proizvodstvoto”. Vo taa
smisla, proda`bata na manifestacijata mu prethodi na nejzinoto
odr`uvawe, ponekoga{ duri i po edna, dve ili pove}e godini
ponapred. So toa se prodava “ proizvod “ koj sé u{te ne e proizveden
pa i kupuva~ot ne e siguren vo negoviot kvalitet, tuku za nego samo
pretpostavuva vrz osnova na propagandata, predo~enite vrednosti,
li~noto iskustvo i soznanija od porane{nite godini ( kaj
tradicionalnite manifestacii) ili prisustvoto ( u~estvoto) na
sli~ni manifestacii itn.

3.3. Pati{ta na proda`ba

Organizatorite na manifestacijata pri proda`bata na

svoite uslugi gi koristat direktnite i indirektnite kanali na
proda`ba.
Direktniot kanal na proda`ba naj~esto se koristi vo
kontaktite so u~esnicite i korisnicite na manifestacijata kako
medium na pazarno komunicirawe. Toa proizleguva od samata
specifi~nost na tie oblici na koristewe na manifestacijata. Tuka
obi~no se potrebni direktni razgovori i pregovori pome|u
kupuva~ite i organizatorite za proda`bata da se izvr{i na
najefikasen na~in.
Me|utoa, direktniot kanal na proda`ba se koristi i pri
proda`bata na uslugite na posetitelite ( vleznici i sl.), no vo
zna~itelen del proda`bata na posetitelite se izvr{uva po

253
indirekten pat, odnosno, preku posrednicite vo indirektniot kanal
na proda`ba kade postoi edna {iroka lepeza na posrednici
koi se vklu~eni vo proda`bata na golemata manifestacija.
Ovdeka mo`at da bidat vklu~eni : odredeni dr`avni organi i
organizacii ( kako doma{ni taka i stranski), preku sponzori,
pokroviteli, specijalni dobavuva~i i sl., pretprijatija vo
turisti~koto posreduvawe, organizatori na patuvawa, op{testveni
organizacii vo turizmot (doma{ni i stranski), op{testveni
organizacii vo pooddelni oblasti (struki) kako {to e kultura,
sport, nauka itn. ( {to najpove}e zavisi od vidot na
manifestacijata), potoa specijalizirani posredni~ki organizacii
koi se zanimavaat so organizacija i posreduvawe ( kongresni biroa,
kongresni centri i uredi i sl.) i razni drugi delovni i stru~ni
zdru`enija ( doma{ni, stranski i me|unarodni).
Kako {to se gleda, duri i potro{uva~ite na
manifestacijata (sponzorite i sl.) se javuvaat kako subjekt vo
kanalite na proda`ba na posetitelite.
Me|utoa, vo pogled na brojot i tipot na posrednicite,
postojat specifi~nosti od edna do druga manifestacija. Eden od
faktorite koi vlijaat na toa e dali za manifestacijata e
karakteristi~na posetenost ili ne. Taka na primer, kongresnite
biroa i kongresnite centri koi }e se javat kako posrednici kaj
manifestaciite vo oblik na razni vidovi sostanoci, nema da se javat
na primer kaj edna sportska ili kulturna manifestacija i sl.
Osven toa, organizatorot mo`e da se orientira kon
koristewe na site raspolo`livi kanali na proda`ba, odnosno da
vr{i edna intenzivna distribucija, no mo`e da se orientira i na
eden ograni~en broj posrednici. Taka na primer, za Olimpijadata vo
Barselona oficijalna turisti~ka agencija koja ja pokriva{e
Olimpijadata be{e “ Sports Travel “ koja vo taa uloga se javi i vo
Kalgari i vo Seul.
Organizatorite na patuvawa i turisti~kite agencii se
javuvaat i kako edinka vo indirektniot kanal na proda`ba, no i
kako proizvoditeli, nudej}i sopstven program ( proizvod) vo koj e
sodr`ana i poseta na manifestacijata.
Ulogata na golemite posrednici ( turoperatori ) vo
indirektniot kanal na proda`ba e golema. Tie im nudat na
posetitelite kompleten paket, a ne samo poseta ( vleznici) za
manifestacijata. Od druga strana, tie prezemaat i po{iroki
propagandni aktivnosti za da go plasiraat aran`manot so poseta na
manifestacijata, {to e od golema korist i za samiot organizator.
Osven toa, ni{to pomalku ne e va`na ni ulogata na turoperatorite,

254
turisti~kite agencii i posrednicite voop{to na planot na
istra`uvaweto na pazarot, koga organizatorite na manifestacijata
se koristat so zna~ajni informacii sobrani od strana na razni
agencii (turoperatori i sl.), i so pomo{ na niv donesuvaat odluki
za izbor na soodvetna strategija, propagandna akcija itn.
Op{testvenite turisti~ki organizacii ( turisti~kite
dru{tva i sojuzi ), razni institucii ( turisti~ki informativni
centri, biroa i sl.), razni zdru`enija i sl. pretstavuvaat isto taka
od edna strana proizvoditeli na turisti~ki uslugi, a od druga
strana i posrednici vo turisti~kiot promet.
Vo zavisnost od vidot na manifestacijata, odredena uloga i
mesto vo kanalite na proda`ba zazemaat i op{testvenite
organizacii vo pooddelni oblasti kako {to se kultura, sport,
stopanstvo, nauka, politi~kite op{testveni organizacii i sl.
Isto taka, kaj manifestaciite koi obi~no se odr`uvaat vo
oblik na konferencii, kongresi i razni drugi vidovi sostanoci,
svoe mesto dobivaat i kongresnite kancelarii, kongresnite
centri i biroa i drugi uslu`ni centri i biroa koi se
specijalizirani za pru`awe od najsitni uslugi pa do kompletno
organizirawe na odreden sobir.
Va`nosta na indirektnite kanali na proda`ba za
organizatorot na manifestacijata ( osobeno kaj masovno posetenite
manifestacii) e golema, bidej}i se raboti za golem broj posetiteli
koi osven toa se nao|aat i daleku od organizatorot i na edno {iroko
geografsko podra~je, a proda`bata glavno se vr{i zna~itelno vreme
ponapred.

3. 4. Izbor na pati{tata na proda`ba

Brojni se prednostite, kako za kupuva~ot taka i za

organizatorot, koi proizleguvaat so koristeweto na indirektniot
kanal na proda`ba. Vo literaturata, obi~no, pokraj brojnite
prednosti za dvete strani, indirektniot kanal se istaknuva i kako
poracionalen za turisti~kite uslugi voop{to. Me|utoa, so ogled na
specifi~nostite na manifestacijata kako proizvod, proizleguvaat
i nekoi specifi~nosti vo pogled na izborot na kanalite na
proda`ba.
Pri izborot na kanalite na proda`ba za golemata
manifestacija treba da gi imame vo vid kako prednostite i
nedostatocite koi proizleguvaat od koristeweto na direktniot ili

255
indirektniot kanal na proda`ba taka i karakteristikite na samata
manifestacija i nejzinite poedini oblici na koristewe. Od
karakteristikite na pooddelnite oblici na koristewe na
manifestacijata zavisat i mo`nostite ili nemo`nostite za nejzina
proda`ba preku direktniot ili indirektniot pat , taka {to samo
vrz osnova na toa mo`e se izvr{i i soodveten izbor na kanalot na
proda`ba.
Taka, proda`bata na posetenosta mo`ebi i bi bila
poracionalna preku indirektniot pat so site negovi prednosti. Za
razlika od toa, dogovaraweto i proda`bata na u~esnicite, a i
proda`bata na manifestacijata kako medium na pazarno
komunicirawe }e bide poracionalna, a mo`ebi duri i edinstveno
mo`na preku indirektniot pat.
Vo sekoj slu~aj, organizatorite na manifestaciite treba da
gi poznavaat karakteristikite na posrednicite vo prometot i
prednostite i korisnostite koi mu gi dava koristeweto bilo na
edniot ili drugiot na~in na proda`ba.

3.5. Organizacija na proda`bata

Funkcijata na proda`bata kaj organizatorot na

manifestacijata mo`e da bide organizirana na pove}e na~ini. Toa
vo mnogu zavisi od :

- vidot i formata na manifestacijata,

- vkupnata organizaciona postavenost na organizatorot,
- uslugite koi gi prodava pooddelen organizator,
- na~inot na rabota na organizatorot,
- dejnosta na koja pripa|a ( kultura, sport, stopanstvo,
nauka i sl.) itn.

Nositelite na manifestaciite vo sekoja od ovie dejnosti

imaat i svoi posebnosti i sprema toa specifi~no ja organiziraat i
svojata proda`ba.
Glavno, rabotite vo vrska so proda`bata na manifestacijata
se izvr{uvaat na dva na~ina i toa :
- preku posebna slu`ba kade se vr{i dogovarawe bilo so
u~esnicite, bilo so posrednicite, golemite kupuva~i
(turoperatori, agencii, golemi rabotni kolektivi i sl.),bilo so

256
korisnicite na manifestacijata kako medium na pazarno
komunicirawe,
- neposredno na korisnicite ( posetitelite) koi se obra}aat
direktno na organizatorot ( preku po{ta) ili na isturenite
punktovi ( {alteri , pred vlezovite na salite, stadionite, na
vlezovite na saemite i drugite objekti) itn.
Pri nepostoewe na marketin{ki sektor, proda`bata mo`e
da bide organizirana kako slu`ba ili oddelenie vo nekoja od
postojnite slu`bi koe }e se gri`i za proda`bata i izvr{uvaweto
na konkretnite aktivnosti vo vrska so toa.
Vo uslovi na postoewe na marketing sektor, proda`bata se
vr{i kako funkcija na marketingot vo ramkite na takviot sektor.

4. Primena na oblicite na promocija kaj golemite

manifestacii

Promocijata na golemite manifestacii gi opfa}a

aktivnostite naso~eni kon privlekuvawe na :

- u~esnicite ( izveduva~ite) i posetitelite,

- sponzorite-pokrovitelite,
- korisnicite na licencnite prava,
- specijalnite dobavuva~i,
- donatorite,
- korisnicite na stopansko-propagandnite povr{ini,
- TV stanicite i drugite korisnici na pravata na
informirawe ( izdava~kata,muzi~kata, filmskata i
video industrijata),
- proizvoditelite na zna~ki i suveniri itn.,

a so cel da u~estvuvaat, da ja posetat manifestacijata ili pak da gi

koristat drugite oblici na uslugi koi gi nudi odr`uvaweto na
golemata manifestacija.
Promocijata na manifestacijata pretstavuva neophodna
aktovnost vo politikata na proda`ba, a i va`en element na
marketing miksot na manifestacijata.
Pokraj informiraweto vo vrska so sodr`inata i u~esnicite
( izveduva~ite) na manifestacijata, promocijata treba da gi
zapoznae u~esnicite, posetitelite i ostanatite korisnici na
uslugite i so :

257
 - mestoto na odr`uvawe,
- objektite vo koi se odr`uva manifestacijata,
- vremeto na odr`uvawe i rasporedot na priredbite,
- traeweto na manifestacijata,
- so ostanatite uslugi koi gi pru`a organizatorot,
- mo`nostite koi gi pru`a koristeweto na poedine~na
usluga,
- so cenite na pooddelnite uslugi,
- so na~inot na distribucijata,
- da mu pru`i niza informacii vo vrska so komunikativni-
te, receptivnite i atraktivnite faktori vo mestoto/regionot, i
- niza drugi informacii kako bi tie polesno donele odluka
za svoeto u~estvo, poseta ili koristewe na bilo koja druga usluga.
Promocijata na manifestacijata se sostoi, odnosno mo`e da
se vr{i preku ve}e poznatite oblici na komunicirawe so
potencijalnite korisnici, potro{uva~i. Toa se : turisti~kata , no i
stopanskata propaganda, potoa li~nata proda`ba, unapreduvaweto
na proda`bata, publicitetot i odnosite so javnosta.
Akciite so promotiven karakter vo vrska so
manifestacijata ne gi sproveduva samo organizatorot i
soorganizatorite. Vo zavisnost od karakterot na manifestacijata
ovie aktivnosti gi sproveduvaat i :
- odredeni dr`avni organi i institucii, razni delovni i
stru~ni zdru`enija, op{testveni organizacii vo turizmot, no i vo
kulturata, sportot, naukata itn., vo zavisnost od vidot na
manifestacijata ( turisti~ki dru{tva i sojuzi, sportski dru{tva i
sojuzi, kulturni, nau~ni i drugi ustanovi itn. ) i preku razni drugi
institucii, organizacii i zaednici.
- Isto taka, promocija na manifestacijata vr{at i
korisnicite na uslugite kako {to se : sponzorite-pokrovitelite,
korisnicite na licencnite prava, korisnicite na pravata na
informirawe itn. Koristej}i se so pravata koi proizleguvaat od
sklu~enite dogovori za koristewe odredeno pravo, ovie korisnici
vsu{nost indirektno vr{at i promocija na manifestacijata.
- Posetitelite i u~esnicite isto taka vr{at zna~ajna
uloga vo promoviraweto na manifestacijata {to e osobeno va`no
kaj tradicionalnite manifestacii. Tie, ne samo {to vr{at
propaganda na mestoto, regionot i zemjata ({to se javuva kako
turisti~ki efekt na golemata manifestacija za mestoto, regionot i
zemjata kade taa se odr`uva), tuku vr{at i promocija na samata
manifestacija bez ogled dali taa se odr`uva stalno vo isto mesto
ili ne.

258
 [ema 8. Subjekti-nositeli na promocijata na golemite manifestacii

subjekti - nositeli na promocijata na golemite manifestacii

organizato- razni dr`avni razni delovni op{testveni korisnicite posetitelite drugi orga-
rite i soor- organi i i stru~ni organizacii na uslugite : i nizacii i
ganizatorite institucii zdru`enija vo pooddelni -sponzori u~esnicite institucii
oblasti (tu- -pokroviteli kako {to se
rizam,kultu- -korisnici sredstvata
ra,sport,nau- na licencni na infor -
ka itn. prava mirawe i sl.
-korisnici na
prava na in-
formirawe
-specijalni
dobavuva~i
-i drugi

259
 4.1. Propaganda na golemite manifestacii

Propagandata na golemite manifestacii se vr{i preku:

- propagandnite aktivnosti koi gi prezemaat samite

organizatori na manifestacijata,
- preku op{tata turisti~ka propaganda,
- indirektno, so pomo{ na propagandnite aktivnosti na
posrednicite vo kanalite na proda`ba,
- preku propagandnite aktivnosti na drugite nositeli na
turisti~kata ponuda,
- preku propagandnite i drugi aktivnosti na korisnicite na
manifestacijata kako medium na pazarno komunici-
rawe,
-so pomo{ na propagandata “ od usta do usta “ koja ja vr-
{at u~esnicite i posetitelite na manifestacijata i tn.

Propagandata koja ja sproveduvaat organizatorite na

manifestacijata naso~ena e sprema u~esnicite i posetitelite, no i
sprema stopanskite i drugite subjekti koi se javuvaat vo razli~ni ulogi
vo vrska so manifestacijata, poradi {to mo`e da se re~e deka taa ne e
samo turisti~ka tuku i stopanska propaganda, odnosno deka organizatorot
mora da sproveduva kako turisti~ka taka i stopanska propaganda.
Celta na propagandata na organizatorot e da gi privle~e
potencijalnite u~esnici, posetiteli, a i drugi korisnici na nejzinite
uslugi da zemat u~estvo vo manifestacijata, da ja posetat, odnosno, da
bidat nejzini sponzori/pokroviteli, korisnici na propagandni povr{ini
i sl.
Propagandata na organizatorot se javuva kako instrument na
negovata delovna politika, odnosno kako instrument na negoviot
marketing miks.
Aktivnostite na organizatorot vo ovaa smisla, treba da bidat
odnapred smisleni i svesno odredeni kon celite, odnosno propagandata
mora da bide planska i dobro organizirana. Taa treba da prenesuva do
potencijalnite korisnici na uslugite to~ni i vistiniti informacii, a

260
so po~ituvawe na odredeni na~ela na propagirawe 221), so propagandnite
poraki treba da se postignat najdobri mo`ni efekti.
Ovaa propaganda, organizatorite na manifestacijata mo`at da ja
organiziraat samostojno ili preku specijalizirani agencii, razni
posrednici ili delovni zdru`enija.
- Propagirawe na golemite manifestacii se vr{i i so pomo{ na
op{tata t.e. specifi~nata turisti~ka propaganda, koga kako
nositeli na propagandni aktivnosti se javuvaat dr`avni ili op{testveni
organizacii, odnosno organi koi voedno i ja finansiraat takvata
propaganda.
Propagiraweto na golemata manifestacija mora da bide vklu~eno
i vo turisti~kata politika na zemjata i vo op{tata turisti~ka
propaganda bidej}i taa postignuva pogolemi efekti od delovnata
propaganda koja ja vodat samite organizatori na manifestacijata. Ovaa
propaganda dava idealna mo`nost za pravovremeno informirawe na
doma{nite i posebno stranskite turisti za zna~eweto, goleminata,
va`nosta na manifestacijata, potoa mestoto na odr`uvawe, uslovite na
prestoj, drugite pogodnosti vo zemjata, ostanatite atraktivnosti,
soobra}ajnite mo`nosti i za site drugi detali vo vrska so
manifestacijata.
- Propaganda na golemite manifestacii, vr{at i posrednicite
vo kanalite na proda`ba vo turizmot. Taka na primer, u{te vo 1888
godina Kuk za organizirawe na patuvawe na Svetskata izlo`ba vo Pariz
otpe~atil 12 milioni prospekti koi mu privlekle 200.000 patnici za
Pariz. Me|utoa, i denes ne e ni{to pomalku va`na propagandata koja ja
sproveduvaat posrednicite (turoperatorite i drugite) koi gi
propagiraat svoite programi vo koi e vklu~ena i poseta na nekoja
zna~ajna manifestacija.
-Korisnicite na manifestacijata kako medium na pazarno
komunicirawe, isto taka vr{at propaganda na manifestacijata. Tie,
propagiraj}i gi svoite proizvodi i uslugi, odnosno upotrebuvaj}i go i
istaknuvaj}i go nazivot “ sponzor na manifestacijata “, ili koristej}i
go znakot, logotipot i maskotata na manifestacijata ili nivnata
kombinacija vo sopstvenata ekonomska propaganda, potoa koristej}i go
nazivot “dobavuva~ na manifestacijata “, ili istaknuvaj}i go nazivot
“donator “ vo sredstvata na komunicirawe ili koristej}i gi drugite
prava, vsu{nost indirektno ja propagiraat i samata manifestacija, a so
toa i mestoto kade taa se odr`uva.

221)
Poop{irno za na~elata voop{to vo propagandata koi gi dava D. Ogilvy vidi
kaj Sene~i} J. i Koba{i} A., cit. delo, str. 113.

261
 Vo pogled na propagandata na manifestacijata i site aktivnosti
koi vo toj pogled se prezemaat, mora da se istakne i neophodnosta od
odredena koordiniranost na ovie aktivnosti koi gi prezemaat raznite
subjekti.
Za taa cel, osobeno e potrebna koordiniranost na aktivnostite na
op{tata turisti~ka propaganda i propagandata na samite
organizatori na manifestacijata. Tie se vo tesna vrska bidej}i
prvata, propagiraj}i ja zemjata, regionot i mestoto, ja propagira i
manifestacijata, a vtorata propagiraj}i ja manifestacijata, go
propagira i mestoto i regionot i zemjata.
Od druga strana, imaj}i go vo vid integralniot turisti~ki
proizvod na mestoto/regionot i zemjata, se nalaga neophodnosta od
sogleduvawe na zaedni~kiot interes so drugite nositeli na
turisti~kata ponuda vo mestoto, regionot , odnosno zemjata, i vrz
osnova na toa i neophodnosta od koordinacija na propagandnite
aktivnosti na site nositeli na turisti~kata ponuda. Neophodno e
zdru`uvawe na naporite, vklu~uvaj}i gi i finansiskite sredstva za
propagirawe na manifestacionoto mesto/regionot i zemjata kako celina,
na {to se kompletira i globalniot manifestaciono-turisti~ki
proizvod.

4.1.1. Planirawe i sredstva na propagandata

Kako instrument na marketing miksot na organizatorot na

manifestacijata, negovata propaganda mora da se planira. Toa pla-
nirawe treba da ima dolgoro~en karakter (kaj tradicionalnite
manifestacii) i da pretstavuva sostaven del na dolgoro~nite planovi za
razvoj na manifestacijata.
Vo vrska so toa mo`at da se razlikuvaat dolgoro~ni
(perspektivni), tekovni planovi i planovi na propagandni kampawi.
Perspektivniot plan, za osnova go ima razvitokot na
manifestacijata i nejziniot organizator, a naso~en e kon obezbeduvawe
na porast na posetenosta, brojot na u~esnicite i korisnicite na
manifestacijata kako medium na pazarno komunicirawe. Ovie planovi se
temelat na prethodno sogleduvawe na kowukturnite dvi`ewa i procenka
na razvojnite tendencii na pooddelni pazari i oblasti. Od toa
proizleguvaat i celite koi se saka da se postignat so takvoto planirawe
na propagandata.

262
 So tekovniot plan, organizatorot go odreduva etapnoto
(parcijalnoto) realizirawe na postavenite celi so dolgoro~niot plan.
Propagandnite aktivnosti na golemite manifestacii treba da se
odvivaat kontinuirano i kon dolgoro~nite celi za {to e potrebna
odredena dinamika vo propagiraweto koja se obezbeduva so tekovniot
plan.
So propagandnite kampawi, akcii, organizatorot obezbeduva
odredeni efekti vo pokratki vremenski periodi. Dinami~kata
razrabotka na kampawite sodr`ana e vo tekovniot plan.
Planiraweto na propagandnite aktivnosti na organizatorot treba
da se potpira vrz nekoi op{ti na~ela na planirawe na propagandata i da
gi opfati neophodnite elementi kako {to se 222) :

-identifikacija na javnosta do koja treba da se dopre,

-utvrduvawe i kreirawe na specifi~na propagandna pora-
ka koja treba da se isprati do javnosta,
-izbor na najcelishodni i najekonomi~ni prenosnici preku
koi mo`e da se dopre do taa javnost,
-detalna razrabotka na akciite za sekoj izbran medium
kako bi se predvidelo najsoodvetnoto vreme, za~este-
nost i ubedlivost na porakata,
-utvrduvawe na tro{ocite na propagandata, i
-merewe na rezultatite od propagandata.

Vo vrska so planot na propagandata na manifestacijata va`ni

pra{awa se : definirawe na prenosnicite ( mediumite ), planirawe na
tro{ocite na propagandata i nivno rasporeduvawe po pooddelni
sredstva i mediumi i odreduvawe na sredstva preku koi }e se isprati
porakata na onie za koi e nameneta.
Izborot na mediumite na propagandata, odnosno donesuvawe na
odluka za nivniot izbor treba isto taka da se potpira vrz odredeni
elementi. 223 )
Me|utoa, organizatorot na manifestacijata mo`e svojata
propaganda da ja doveri i na posebni propagandni agencii koi
profesionalno se zanimavaat so kreirawe i vodewe na propaganda.

222 )
Vidi gi na primer elementite koi gi predlaga Roko F. za izbor na mediumi
vo turisti~kata propaganda voop{to, A.Koba{i}, J. Sene~i}, cit. delo, str. 115.
223 )
Vidi gi na primer elementite koi gi predlaga Roko F. za izbor na mediumi
vo turisti~kata propaganda voop{to. ( A.Koba{i}, J. Sene~i}, cit. delo,
str.116.)

263
 Tro{ocite na propagandata treba da se planiraat po pooddelni
regioni, po pooddelni sredstva i mediumi i po pooddelni akcii.
Tro{ocite na propagandata organizatorot mo`e da gi planira
primenuvaj}i gi op{to poznatite metodi na koi ovdeka nema posebno da
se zadr`uvame.
Istoto se odnesuva i na metodite za ocenka na efektite od
propagandata.
Propagandata na manifestaciite se slu`i so site sredstva i
mediumi so koi se slu`i i turisti~kata i ekonomskata propaganda
voop{to. 224)
Od grafi~kite sredstva mo`at da bidat koristeni : prospekti
(bro{uri, letci, programi, kalendari na priredbite, kartografski
edicii i sl.) ; publicisti~ki izdanija ( napisi, reporta`i, spisanija,
novini, vodi~i, vozni redovi itn.); plakati (razni plakati, nalepnici,
etiketi i dr.); fotografii ( razgledni-
ci, albumi, reprodukcii), potoa natpisi, za{titni znaci, ~estitki i sl.
Od oglasnite sredstva organizatorot mo`e da gi koristi
pi{anite oglasi ( oglasi vo vesnicite, reporta`i, oglasni dijapo-
zitivi, oglasni plo~i) i zvu~ni oglasi ( preku radio, televizija,
dijatonski oglasi i sl.).
Od proekcionite sredstva na raspolagawe mu stojat : filmot
(crtan, dokumentaren, igran, turisti~ki, trik-film i sl.); televiziski
emisii ( televiziski film, emisii vo `ivo, pretstavi i sl.);
dijapozitivi ( dijapozitiv, dijafilm, plan film i sl.).
Organizatorot na manifestacijata so zadovolstvo gi koristi i
prostorno-plasti~nite sredstva kako {to se : opremenite prostorii
(saemi, paviljoni, izlo`bi, izlozi, enterieri i sl.) i razni predmeti (
suveniri, maketi, zna~ki, modeli, privrzoci i sekako ~esto koristenata
maskota).
Pokraj toa, ne pomala uloga imaat i razni predavawa kako li~ni
sredstva na propagandata ( koi spa|aat i vo odnosite so javnosta) i toa
radio predavawa, javni nastapi, televiziski predavawa, predavawa so
proekcii i sl., potoa konferencii za pe~at, kontakti so poedinci,
studiski i informativni patuvawa, priemi, vrski so masovnite mediumi-
TV, radio , pe~at itn.

224 )
Vidi : Vukoni} B., “ Turisti~ka propaganda “, [kolska kwiga, Zagreb, 1973
god., str. 61-67, isto i Vukoni} B., “ Osnove tr`i{nog poslovawa- marketinga u
turizmu “, [kolska kwiga, Zagreb, 1981 god., str. 164-173, S. Petriwak i J. Sudar,
“ Propaganda turizma “, Vjesnik-agencija za marke-ting, Zagreb, 1979 god. itn.

264
 4.1.2. U~esnicite i posetitelite na golemite manifestacii
kako mediumi na propagandata

I samoto u~estvo na kvalitetni u~esnici ili prisustvo na

poznati li~nosti me|u posetitelite zna~i odredena propaganda za
manifestacionoto mesto/region i zemja.
Me|utoa i mislewata i zaklu~ocite na posetitelite i
u~esnicite za mestoto i zemjata, za toa kako bile prifateni, za
receptivnite uslovi, manifestacionata ponuda, za samata manifestacija
i ostanatite efekti, se osobeno va`ni so ogled na toa {to tie se mnogu
dobri mediumi na individualna propaganda. Nivnite vpe~atoci mo`at da
imaat presudna vrednost kaj pove}eto nivni rodnini, prijateli,
op{testven sloj vo koj se dvi`at i voop{to vo javnosta.
Osobeno e zna~ajno {to kako u~esnici, a ~esto pati i kako
posetiteli na golemite manifestacii se javuvaat popularni i
vlijatelni li~nosti vo razni oblasti od op{testvenite
aktivnosti (kultura, sport, stopanstvo, nauka, politika i sl.). Spored
toa, nivnite vpe~atoci za golemata manifestacija i manifestacionoto
mesto se zna~aen propaganden faktor.
Nastapite, intervjuata, izjavite na u~esnicite i
posetitelite ( osobeno na vlijatelni li~nosti) preku razni mediumi
(vesnici, radio, TV i sl.) imaat seriozno vlijanie na javnosta, so {to
propagandniot delokrug na u~esnicite i posetitelite ne mo`e da se
ograni~i samo na tesen krug prijateli.
Sprotivno na toa {to u~esnicite i posetitelite se odli~en
medium na propaganda, dokolku zadovolni go napu{tat manifestacionoto
mesto, tie mo`at da bidat i nositeli na anti propaganda, dokolku si
zaminat od mestoto nezadovolni i gnevni.

4.1.3. Propagandni efekti so trajna vrednost

I pokraj toa {to u~esnicite i posetitelite se va`ni medium na

propaganda na manifestacijata, nivnite vpe~atoci i mislewa imaat
propagandna vrednost samo odredeno vreme t.e. dodeka ne izbledat.
Me|utoa, eden del na propagandni sredstva imaat trajna vrednost
i za manifestacijata i za mestoto na odr`uvawe, a nivnite efekti se

265
povtoruvaat vo relativno podolg vremenski period. Zatoa, niv ovde }e gi
oddelime i posebno }e gi nabroime.
Taka , tuka spa|aat:

- maskotata na golemata manifestacija, 225)

- propagandnite pesni ( kako {to e na primer pesnata
“Barselona “ vo izvedba na Monserat Kabaqe i Fredi Merkjuri ),
- nagradi, pehari, medali i sl.,
- monografii, knigi i drugi pe~ateni raboti vo vrska so
manifestacijata ili na koi se nao|a imeto na manifestacijata i mestoto
kade taa se odr`uva,
- rezultatite koi u~esnicite gi postignuvaat na odredena
manifestacija isto taka mo`at da imaat traen propaganden efekt. Kaj
politi~kite manifestacii na primer, nivnite zaklu~oci ~esto pati go
nosat imeto na mestoto kade se doneseni, pr. “ Briselski “, “ Pariski “,
“Berlinski “ dogovor, deklaracija i sl. ( i samoto ime na konferencijata,
kongresot i sl. ~esto pati go nosi imeto spored mestoto na odr`uvawe : “
Ha{ka konferencija “ na pr. ).
-fotografii napraveni pri odr`uvaweto na manifestaci-
jata,
- filmovi vo vrska so manifestacijata,
- po{tenski pe~ati, posebni obvivki, marki i sl. svrzani so
imeto na golemata manifestacija i mestoto na odr`uvawe, a koi obi~no
se ~uvaat kako filatelisti~ka vrednost,
- prigodni darovi koi so nekoj svoj simbol, znak ili natpis
potsetuvaat na manifestacijata i nejzinoto mesto na odr`uva-
we (plakati, zna~ki, crte`i, albumi so fotografii i sl.),
- suveniri na koi isto taka e ispi{ano imeto na golemata
manifestacija, mestoto, a duri i datumot na nejzinoto odr`uvawe ili pak
so nekoj znak i natpis potsetuvaat na manifestacijata i nejzinoto mesto
na odr`uvawe.

225)
Maskotite obi~no se izrabotuvaat po povod golemite sportski manifestacii
i obi~no dosega po primerot na Diznievite likovi koi poprimaat ponekoi od
karakteristikite na zemjata vo koja se odr`uva manifestacijata. Na primer,
simbol na Olimpijadata vo Moskva bilo me~eto “ Mi{o “ koj potsetuval na
ruskite zimi; Amerikancite za Olimpijadata vo Los Anxeles izbrale maskota na
orelot “Sem “ ( nacionalen amblem na SAD). Za Olimpijadata vo Saraevo izbran
e “VU^KO “ so objasnuvawe deka qubovta, dobrata volja i me|usebnoto
uva`uvawe mo`at da pripitomat i divo `ivotno. Za Univerzijadata vo Zagreb,
maskota bila ververi~kata koja `ivee vo zagrepskite parkovi. Simbol na
Olimpijadata vo Barselona 1992 god. bilo ku~eto “ KOBI “ (skratenica za
Olimpiski organizacionen komitet na Barselona) itn.

266
 Me|utoa i pokraj toa {to deluvaweto na ovie sredstva ne mo`e da
se izmeri, tie sekako deka imaat zna~itelno propagandno vlijanie na
eden podolg vremenski period, koj neprekinato se povtoruva sekoga{
koga nekoj }e ja vidi maskotata, slikata, filmot, suvenirot ili ja slu{ne
pesnata i sl. itn.

4.2. Drugi oblici na promocija

Osven preku propagandata, promocijata na golemite manifestacii

se ostvaruva i preku drugi promotivni aktivnosti kako {to se : li~nata
proda`ba, unapreduvaweto na proda`ba-
ta, publicitetot i odnosite so javnosta.
Ovie aktivnosti glavno gi sproveduvaat organizatorite na
manifestaciite, no postojat i brojni aktivnosti koi mo`at uspe{no da
se prezemaat i na nivo na zemjata ili regionot. Taka, toa mo`e da bidat
: unapreduvaweto na proda`bata ( pe~atewe plakati, prireduvawe
izlo`bi vo vrska so manifestacijata), potoa, odnosite so javnosta ( public
relations) so pomo{ na razni tehniki na komunicirawe, organizirawe
informativni patuvawa za novinari, vraboteni vo agencii i sl., razni
izlo`bi i manifestacii vo vrska so golemata manifestacija, radio i TV
emisii zaradi zapoznavawe so manifestacijata i mestoto na odr`uvawe,
negovata istorija, istorijata na zemjata, postigawata na zemjata itn.
Site ovie aktivnosti, kako i aktivnostite koi gi prezema
organizatorot, nivniot obem na koristewe i nivnite efekti se razli~ni
za sekoj od tie oblici na promocija. No, sekako deka najdobri efekti se
postignuvaat so kombinirawe na ovie aktivnosti niz takanare~eniot
promotiven miks.
Spomenatite aktivnosti se razlikuvaat pome|u sebe po oblikot i
na~inot na komunicirawe so javnosta. Nekoi od niv mo`at vo
potpolnost da se planiraat ( naso~uvaat) od strana na organizatorot ( pr.
li~nata proda`ba, unapreduvaweto na proda`ba-
ta, a odnosite so javnosta ne vo celost), dodeka na nekoi mo`e samo
delumno da se vlijae bidej}i se pod golemo vlijanie na okolinata (pr.
publicitetot).

267
 4.2.1. Li~na proda`ba

Kako oblik na promocijata organizatorot ja ostvaruva preku

svojata proda`na slu`ba ,preku licata zadol`eni za direktna
proda`ba, potoa na {alterite i sl.
Li~nata proda`ba pretstavuva samo eden del od vkupnite
proda`ni napori na organizatorot i del od negovite pazarni aktivnosti,
no mo`e da ima silen promotiven efekt. Toa se ogleda pred se vo
neposredniot kontakt koj se vospostavuva pome|u organizatorot i
korisnicite na raznite uslugi koi gi dava manifestacijata. Seto toa
ovozmo`uva podobro i poubedlivo uka`uvawe na prednostite, visinata na
cenite, zna~eweto na manifestacijata i prate~kite uslugi i sl.
Organizatorot na manifestacijata voedno ima mo`nost na korisnikot da
mu sugerira odredena kombinacija na uslugi, pretstavi itn. koi toj mo`e
da gi koristi, odnosno da gi poseti.
Organizatorot na manifestacijata na ovie kontakti treba da
posveti posebno vnimanie, pokraj drugoto i zaradi toa {to vo turizmot
voop{to, e naglasena va`nosta na li~nite kontakti i od aspekt na
promotivnite efekti.

4.2.2. Unapreduvawe na proda`bata

Aktivnostite od ovoj tip so koi mo`e da se vlijae na privlekuvawe

na korisnicite na uslugite na organizatorot se razli~ni i toa :
sni`uvawe na cenite, specijalni propagandni ceni ( popust za postojani
korisnici, posetiteli i sl.), sni`uvawe na cenite na vleznicite za
poslabo posetenite pretstavi, popust za grupi pogolemi od predvidenite,
so privlekuvawe na odredeni kategorii posetiteli preku posebni
bonifikacii i preku razni drugi aktivnosti. Sostaven del na ovie
aktivnosti e i sozdavaweto na prijatna atmosfera vo prostoriite kade se
odr`uvaat pretstavite, a i vo prate~kite objekti i sl. Atmosferata ja
pravi samiot ambient, enterierot, dekoracijata na salata i odnosot
na vrabotenite lu|e.
Oblicite na unapreduvawe na proda`bata ne se potrebni samo kaj
organizatorot na manifestacijata, tuku i kaj site mesta kade
u~esnicite i posetitelite na manifestacijata se javuvaat kako
kupuva~i i korisnici na uslugite vo mestoto na odr`uvawe na
manifestacijata. Posetitelite i u~esnicite na manifestacijata so

268
svoite vpe~atoci se najsilni propagatori, pa zatoa i ulogata na
unapreduvaweto na proda`bata kako oblik na promocija e najsigurna i
najuspe{na, zaradi {to i organizatorot na manifestacijata treba i mora
{to podobro da ja iskoristi.

4.2.3. Publicitet

Kako besplaten oblik na javno izvestuvawe vo vrska so

manifestacijata, publicitetot pretstavuva zna~ajna forma na
nejzina promocija. No, za organizatorot na manifestacijata toj }e bide
od korist samo dokolku ne e negativno intoniran.
Prednostite na publicitetot, se pred sé vo toa {to
primatelot go smeta za poobjektiven vo odnos na drugite oblici na
promocija kade vlijanieto na organizatorot e pogolemo.
Konkretno, vo vrska so manifestacijata prednostite bi bile:
sozdavawe pozitivna pretstava za organizatorot na manifestacijata i za
samata manifestacija, vlijanie za zgolemuvawe na simpatiite i
sklonostite kon manifestacijata, objavuvawe poraki na stranicite na
vesnicite i vo radio i TV emisiite nadvor od prostorot i vremeto vo koe
se javuvaat propagandnite poraki za golemata manifestacija,
nenametlivo vklu~uvawe na odredeni propagandni elementi i besplatno
objavuvawe i sl.
Ovaa forma na promocija se ostvaruva preku : pi{uvawe vo
dnevnite vesnici i spisanija, emisii i nastapi na odredeni lica na radio
i televizija, {irewe na razni informacii vo vrska so manifestacijata
itn.
Golemite manifestacii obi~no gi sledi zna~itelen broj
novinari koi pridonesuvaat za nejziniot publicitet i publicitetot na
mestoto, a i TV prenosite imaat sli~na uloga. Na pooddelni zna~ajni
manifestacii brojot na novinari e pove}ekratno pogolem od brojot na
samite u~esnici ( poedinci) i osobeno kaj politi~kite manifestacii, a i
vo odnos na posetitelite relativnoto u~estvo na novinarite e
zna~itelno. Na primer, vo Albertvil ‘92, brojot na novinari bil skoro 1
% vo odnos na posetitelite. I na ostanatite golemi manifestacii
prisustvuvaat golem broj pretstavnici na novinarite.

269
 Tabela 78. Broj na novinari na pooddelni manifestacii i
odnos vo sporedba so brojot na u~esnici

manifestacija br.na br. na % vo odnos

novinari u~esnici na br.na
u~esnici

-Rolan Garos ‘91 1.100 5o 2200

-Albertvil ‘92 7.000 2280 307
-Montreal ‘76 7.886 7164 110
-Los Anxeles ‘84 8.000 7800 102
-Seul ‘88 10.600 9571 111
-Samit na EU, Edinburg ‘92 2.000 12 16670

Osven toa, zna~ajna vo ovoj pogled e i ulogata na televizijata.

Niz slika i zbor na reporterot mo`e da se ostvari visok stepen na
vlijanie na milionski, a duri i auditorium vo milijardi lu|e niz celiot
svet.

4.2.4. Odnosi so javnosta

Odnosite so javnosta na organizatorot na manifestacijata se

sostojat od razni postapki naso~eni vo rali~ni pravci, a so cel da se
sozdade povolno raspolo`enie kon organizatorot i samata
manifestacija.
Ovie postapki organizatorot gi naso~uva i kon posetitelite i
kon u~esnicite i kon korisnicite na manifestacijata kako medium na
pazarno komunicirawe, a i kon razni dobavuva~i na oprema i drugi
dobavuva~i, finansiski institucii, javni slu`bi i organi, sredstvata za
javno informirawe itn.
Za ovaa namena organizatorot se slu`i pred se so standardnite
mediumi na komunicirawe ( TV, radio, vesnici, film, saemi, izlo`bi ),
no i so posebni kontakti so javni li~nosti, vlijatelni lica, popularni
lica ili so nivno pokanuvawe kako (gosti) posetiteli na

270
manifestacijata, potoa javni konferencii, prigodni manifestacii itn.
Za taa cel, organizatorite ~esto pati anga`iraat i poznati li~nosti od
javniot `ivot ( kulturniot, sportskiot, stopanskiot, politi~kiot,
nau~niot) vo uloga na promoteri na golemata manifestacija.
Osven vo formite koi slu`at za razvivawe na odnosite so
dobavuva~ite, so razni institucii i op{testveni organi, vo site drugi
formi na odnosite so javnosta naso~eni kon pazarot, ima primesi na
propaganda na manifestacijata.

271
272
 Gl. VII. STRATEGIJA NA MARKETINGOT NA
GOLEMITE MANIFESTACII

Za postignuvawe na postavenite celi so delovnata politika,

organizatorot na manifestacijata se koristi so soodvetna
strategija.
Od mo`nite strategii, za ostvaruvawe na celite vo odredeno
vreme toj ja izbira najpovolnata.
So nea, toj obezbeduva efikasno koristewe na instrumen-
tite od marketing miksot, {to podrazbira ne samo iznao|awe na
optimalna kombinacija na marketing miksot, tuku i primenlivost niz
sproveduvaweto vo praksa na poedine~nite odluki koi pridonesuvaat za
ostvaruvawe na celite na organizatorot. So strategijata se naso~uvaat i
koordiniraat site aktivnosti vo pravec kon ostvaruvawe na postavenata
cel. Osven toa, so nea mora da se obezbedi brzo reagirawe na
organizatorot kon pazarnite situacii.
Kako na~in na koristewe na sredstvata zaradi ostvaruvawe na
celite i voedno kako racionalno reagirawe na organizatorot na
nastanite na pazarot, so adekvatni strategii se koristat i
organizatorite na ednokratnite i organizatorite na tradicionalnite
manifestacii.
Organizatorot koj ja prifatil marketin{kata koncepcija vo
svoeto rabotewe utvrduva i svoja marketin{ka strategija.
Vo praksata se gradat razli~ni strategii koi se odbiraat sprema
specifi~nostite na celite koi organizatorot saka da gi postigne.
Me|utoa, strategijata mora da vodi smetka za toa deka potrebite i
`elbite na posetitelite, u~esnicite i korisnicite na uslugite za
pazarno komunicirawe postojano se menuvaat.
Dinami~nite nau~no-tehnolo{ki promeni, promenite vo
pooddelni oblasti od `ivotot kon koi pripa|a soodvetna manifestacija,
potoa promenite vo na~inite na zadovoluvawe na potrebite voop{to i
poedine~no, pa so toa i na turisti~kite potrebi, baraat zna~itelni
prilagoduvawa na manifestacijata kon novite barawa na site nejzini
korisnici.

273
 Osven toa, marketin{kata koncepcija vo organiziraweto i
sproveduvaweto na manifestacijata, bara i anticipacija na idnite
potrebi i `elbi na u~esnicite, posetitelite i korisnicite na
komunikaciskite uslugi.
Zatoa, marketin{kata strategija na organizatorot, posebno na
tradicionalnite manifestacii , mora da ovozmo`i postojano
podobruvawe na polo`bata na organizatorot i na manifestacijata na
pazarot, a osobeno i pred sé zadr`uvawe na ve}e postignatata
atraktivnost na manifestacijata.
Pokraj toa, strategijata na manifestacijata mora vo sebe da
vklu~uva ne samo ostvaruvawe na celite na organizatorot kako poseben
proizvoditel, tuku i ostvaruvawe na celite po odnos na vkupniot
region i zemjata, odnosno celite koi se od vkupen interes. Za taa cel
manifestaciite ~esto pati i se koristat vo globalnite strategii kako
edno od sredstvata na po{irokata zaednica zaradi razvoj na pooddelni
oblasti ( pr. turizam) ili kako impuls na op{t razvoj ili ostvaruvawe na
drugi celi.

1. Izbor na strategija

Kako {to e ve}e istaknato, zaradi postignuvawe na svoite celi,

organizatorot na manifestacijata se slu`i so odredena marketin{ka
strategija.
Pokraj brojnite strategii koi se spomenuvaat vo marketin{kata
literatura voop{to i posebno vo turizmot, a koi im stojat na
raspolagawe na proizvoditelite na dobra i uslugi, odnosno nositelite na
turisti~ka ponuda voop{to, 226) na organizatorite na golemite
manifestacii im stojat na raspolagawe i nekoi specifi~ni strategii
kako {to se na primer, promenata na sezonata na odr`uvawe na
manifestacijata, razoj na prate~ki manifestacii, promena na
vremeto na traewe na manifestacijata itn.

226 )
Vidi :Vukoni} B. “Osnove tr`i{nog poslovawa-marketinga u turizmu “,
[kolska kwiga,Zagreb,1981 god.,str. 134; Milisavqevi} M. “ Marketing “,
Savremena administracija, Beograd, 1975 god. , str. 150-173; Ja}oski B.
“Marketing “ , NIO “ Studentski zbor “, Skopje, 1979 god., str. 220-225; Koba{i}
A., Sene~i} J., “ Marketing u turizmu “, [kolska kwiga , Zagreb , 1989 god., str.
179-184; Ja}oski B., Miladinoski S., “ Marketing vo turizmot”, FTU Ohrid,
Ohrid, 1990 god. i dr.

274
 Vo teoretskite analizi obi~no se me{aat strategiite na
manifestaciite so strategiite i celite na po{irokata zaednica kade
manifestacijata e samo eden od elementite koj mo`e da poslu`i za
ostvaruvawe na tie celi.
Vo odnos na organizatorot i negovite strategii, najsistemati~en e
J. R.B. Ritchie koj zboruvaj}i za “ golemite nastani “ predlaga duri 15
mo`ni strategii 227) :

- promena na vremetraeweto na nastanot,

- promena na sezonata,
- kreirawe na prethodni i postnastani,
- kreirawe na prate~ki nastani,
- teritorjalno ras~lenuvawe na nastanot,
- zgolemuvawe na za~estenosta na nastanot,
- postojana promena na mestoto,
- zgolemuvawe na zna~eweto i obemot na nastanot,
- zgolemuvawe na intenzitetot na samiot nastan,
- zgolemuvawe na penetracijata na nastanot,
- imitirawe na nastanot,
- razvoj na prate~ki nastani,
- razvoj na {irinata na nastanot,
- maksimirawe na dobrovolnite vklu~uvawa vo nastanot, i
- kreirawe na visoko profilni nasledstva.

Site ovie strategii mo`at da vlijaat kako na kratkoro~nite

efekti po odnos na organizxatorot i mestoto na odr`uvawe, taka i na
dolgoro~nite efekti isto taka i po odnos na organizatorot i
manifestacijata, a i po odnos na efektite za mestoto i regionot/zemjata.
Me|utoa, izborot na strategijata zavisi pred se od :

- vidot na manifestacijata ( kulturna, sportska, stopanska,

politi~ka i sl.),
-dali se raboti za ednokratna ili tradicionalna
manifestacija,
-od nivoto na organizacija, odnosno dali se raboti samo za
nacionalen organizator koj ja vr{i neposrednata organizacija na
izveduvawe na edno odr`uvawe na nekoja manifestacija koja se odr`uva
tradicionalno, no vo razli~ni zemji ili za me|unarodna organizacija
kako glaven organizator na taa manifestacija.

227 )
J.R.B. Ritchie, Ju Yangzhou, cit. delo, str. 49.

275
 - od toa dali voop{to mestoto,regionot/zemjata i negovite
organi,organizacii i institucii se javuvaat vo samata organizacija
ili se samo doma}ini na soodvetnata manifestacija bez nekoe posebno
u~estvo vo organizacijata na manifestacijata itn. itn.
Vo posledniot slu~aj obi~no se raboti za nekoi politi~ki ili
nau~ni manifestacii koga organizatorot organiziraj}i ja
manifestacijata voedno nema za cel i postignuvawe na propratni efekti
koi go sledat i turizmot, tuku tie se javuvaat i bez toa, no se od interes
samo za mestoto, regionot i zemjata ( pr. Mirovnata konferencija za
Bliskiot Istok, odr`ana vo Madrid, vo noemvri 1991 god. koga [panija
se javuva samo kako doma}in, a ne i kako u~esnik ili organizator).
Me|utoa, koga odredeno mesto ili zemja, odnosno institucii i
organizacii od toa mesto/zemja, se javuvaat kako organizatori na odredeni
manifestacii vo toa mesto, odnosno zemja ili pak prifa}aat
organizacija na neposredno izveduvawe na nekoi manifestacii, toga{ vo
strategijata moraat da gi imaat vo vid i efektite koi ja sledat sekoja
takva manifestacija, i se od interes za soodvetnoto mesto t.e. zemja.
Vo soglasnost so toa, obi~no se zna~ajni dolgoro~nite korisnosti
za mestoto, regionot i zemjata kako {to se: zgolemuva-
we na me|unarodnata poznatost na regionot/zemjata, potoa zgolemuvawe
(privlekuvawe ) na ekonomskite aktivnosti vo regionot/zemjata,
zgolemuvawe na brojot na objekti i obemot na infrastruktura,
zgolemuvawe na socijalnite i kulturnite povolnosti itn., a koi i
organizatorot mora da gi ima vo predvid pri izborot i gradeweto na
svojata strategija.
So cel za ostvaruvawe na celite na po{irokata op{testvena
zaednica, zna~ajni se slednite strategii :

- prifa}awe na odbrani manifestacii koi mo`at da imaat

minimalni infrastrukturni ili suprastrukturni razvojni potrebi, no
davaat maksimalni efekti,
- dokolku pak celta e da se kreiraat visoko profilni nasledstva
i obnova na infrastrukturata ili golem publici-
tet, toga{ doa|a vo obyir i prifa}awe na manifestacii koi go imaat za
posledica tokmu toa,
-prifa}awe na manifestacii so podolgo vremetraewe kako bi se
maksimirale korisnostite,
-neprifa}awe na manifestacii vo {picot na sezonata i
dokolku ima dolgoro~ni rezultatski zagubi,
-mudar izbor na datumot na odr`uvawe i vremetraeweto na
manifestacijata,
-kreirawe na prate~ki manifestacii,

276
 -kreirawe na prethodni i manifestacii {to sledat (taka na
pr. kaj Olimpiskite igri, regionot mo`e nekolku godini pred
odr`uvaweto na Olimpijadata da sponzorira odredeni nastani so {to }e
go zajakne i svojot imix na odreden centar; regionot na Savoja na primer,
vo o~ekuvawe na ZOI ‘92, organiziral serija svetski prvenstva : Kanu ‘87,
velosipedizam ‘89 i sl.; isto taka mo`no e i kreirawe nastani za site
~etiri sezoni vo tekot na edna godina kako {to e slu~ajot so Le Touquet
koj ima trka so motori, regionalen cveten festival i sl.), 228)

- teritorjalno ras~lenuvawe na manifestacijata,

-zgolemuvawe na zna~eweto i obemot na manifestacijata itn.

Me|utoa, sekoja strategija na po{irokata zaednica vo odnos na

manifestacijata mora da go vklu~uva vo sebe i stavaweto vo funkcija
na site raspolo`livi atraktivni i receptivni faktori. Tuka pred
sé treba da se ima vo vid : vklu~uvawe na razni kulturni atraktivnosti (
otvorawe za poseta razni industriski retkosti, kulturni galerii,
istoriski mesta, sozdavawe mo`nosti za prou~uvawe na nacionalnata
kultura); sozdavawe mo`nosti za raznovidna rekreacija na posetitelite,
u~esnicite i gostite vo specifi~ni nacionalni sportovi, muzika,
organizirawe pro{etki i zapoznavawe so tradicionalniot `ivot;
specifi~nostite na pripremawe raznovidna hrana i karakteristikite za
soodvetniot region, treba isto taka da poslu`at kako element na
strategijata so koja manifestacijata }e se iskoristi za pogolemi efekti
vo turisti~kiot razvoj. Isto taka, proda`bata na suveniri, prika`u-
vawe na tradicionalni veselbi, svadbi, poseti vo sosednite zemji ,
sozdavawe prijatna i komotna sredina (okru`uvawe) mora da vleze
vo strategijata.
Seto spomenato , povratno }e vlijae i na pogolemi efekti za
organizatorot na manifestacijata, a pak manifestacijata vo ovaa smisla
}e se javi samo kako edno od sredstvata vo na~inite (strategiite) za
postignuvawe na odredeni celi na po{irokata op{testvena zaednica
(ovie celi se po{iroko obraboteni vo naslovot “ Motivi za
organizirawe na golemite manifestacii “).

228 )
Anthony S. Travis, Jean-Claude Croize, cit. delo, str. 76.

277
 2. Karakteristiki na pooddelni strategii
na organizatorot na manifestacijata 229)

So ogled na toa {to za promenata na vremetraeweto ne{to ve}e

zboruvavme vo naslovot “ Traewe na manifestaciite” ovdeka }e se
zadr`ime na u{te nekolku od ovie strategii.

-Kreirawe prethodni i postnastani e edna od strategiite koja

ovozmo`uva zna~ajni korisnosti. So nea mo`e da se postigne kreirawe na
dopolnitelna poznatost i zajaknuvawe na imixot na regionot. Voedno, se
dava mo`nost za vklu~uvawe vo tie nastani i na eden po{irok krug od
naselenieto, a se dobiva i na za~uvuvawe na entuzijazmot vo regionot za
aktivnostite koi se sodr`ani vo tie nastani.
- Kreirawe na satelitski ( prate~ki) nastani, koi glavno treba
da im dadat mo`nost na zainteresiranite posetiteli koi ne uspeale da
dobijat vleznici za glavniot nastan, da prisustvuvaat na ovie prate~ki
nastani, so {to ne }e se ~uvstvuvaat frustrirani.
-Zgolemuvawe na zna~eweto i obemot na nastanot- opfa}a
sistematsko vklu~uvawe na drugi aktivnosti koi }e gi kompletiraat i
zgolemat sociokulturnite efekti na manifestacijata vo regionot koj e
doma}in. Taka na primer, kaj golemite sportski manifestacii se
vklu~uvaat pogolem broj kulturni nastani i aktivnosti, potoa
konferencii i seminari koi }e se vo vrska so glavnata manifestacija
itn.
- Zgolemuvawe na intenzitetot na manifestacijata- se
odnesuva na zbogatuvawe na nejzinata sodr`ina, odnosno vklu~uvawe na
pogolem broj disciplini i aktivnosti kako {to e na primer kaj
sportskite manifestacii ( Olimpiskite igri ) vklu~uvaweto na pogolem
broj sportski disciplini vo koi }e se natprevaruvaat u~esnicite. Ova }e
gi zgolemi efektite na manifestacijata i }e mu obezbedi na
organizatorot pogolemo podra~je so koe mo`e da izleze vo presret na
po{irok krug posetiteli. Me|utoa, sekoe takvo zgolemuvawe na
aktivnostite mora vnimatelno da se isplanira zaradi obezbeduvawe na
soodveten kvalitet vo sekoja odbrana sfera, no i kriti~ki vo odnos na
tro{ocite.
- Imitirawe na nastanot (manifestacijata)- So ogled na toa
deka golemite manifestacii, posebno sportskite, baraat izgradba na
golemi i skapi objekti koi voedno imaat i ograni~ena namena, nu`no se
uka`uva i potreba od kreirawe na nastani i aktivnosti koi }e gi

229 )
Vidi poop{irno vo J.R.B. Ritchie, Ju Yangzhou, cit. delo, str.48-52.

278
upotrebat ovie objekti bilo zaradi razonoda na lokalnoto naselenie,
bilo za ostvaruvawe na dobivka. Toa se nastani koi pretstavuvaat
imitacija na manifestacijata za koja bile nameneti tie objekti. Ako se
raboti na primer, za objekti izgradeni za nekoja olimpijada, ima
mo`nosti za kreirawe na “Mladinska olimpijada” bilo na me|unarodno,
bilo na nacionalno ili lokalno nivo, ili “ specijalni olimpijadi ”
kreirani da im pru`at mo`nost na primer na licata koi se vo nekoj
pogled hendikepirani, so cel da se natprevaruvaat vo aktivnostite
pogodni za nivnite mo`nosti ( pr. Olimpiski igri za invalidi,
Barselona, 3-15.09.1992 god. ).
- Maksimirawe na dobrovolnite vklu~uvawa vo nastanot {to
podrazbira `elba i interes na brojni grupi i poedinci od lokalnoto
naselenie da se vklu~at na nekoj na~in i da u~estvuvaat vo uspehot na taka
zna~ajna manifestacija. I pokraj toa {to ovaa strategija e ispravna vo
pogled na minimizirawe na tro{ocite svrzani so odr`uvaweto na
manifestacijata, taa e svrzana i so niza rizici dokolku brojot na
dobrovolci se zgolemi nad odredeno nivo.
- Kreiraweto na visoko profilni nasledstva e zna~ajna i
najtrajna forma vo odnos na `ivotot na regionot doma}in na
manifestacijata. Toa se fizi~kite objekti koi mu ostanuvaat vo
nasledstvo na regionot, koi me|utoa , za da ostanat kako evidentni, mora
gri`livo da se odr`uvaat i postojano da se obnovuvaat.
- Druga forma na ovie nasledstva e na primer, formirawe-
to na obrazovni i/ili istra`uva~ki instituti zaradi pomaga-
we i unapreduvawe na studiite vo oblasta koja e vo vrska so
manifestacijata. Taka, vo vrska so sportskite manifestacii toa mo`e da
bide sportska medicina, turizam i sl.). Seto toa }e pridonese kon
sozdavawe na nau~en kadar koj }e mo`e idnite takvi manifestacii da gi
napravi u{te podobri i poefikasni.

279
 3. Kombinirawe na elementite na marketingot kako osnova
na strategijata na golemata manifestacija 230)

Pri formiraweto na svoite politiki, planovi i postavuvaweto i

razrabotkata na svoite strategii, organizatorite moraat da se potpiraat
na osnovnite elementi na marketingot- proizvodot, cenata,
distribucijata i promocijata, odnosno da se koristat so soodvetna
kombinacija na ovie instrumenti. 231 )
Pri toa moraat da ja imaat na um nivnata optimalna kombinacija
koja najcelosno }e gi zadovoli potrebite na u~esnicite, posetitelite i
drugite korisnici na manifestacijata i voedno }e ovozmo`i ostvaruvawe
na celite na delovnata politika.
Kombinacijata na instrumentite e razli~na kaj sekoj organizator,
pa duri i kaj konkreten organizator taa }e se razlikuva za sekoj oblik na
koristewe t.e. za sekoja grupa na korisnici.
Spored toa, od vidot i formata na manifestacijata, nejziniot
karakter, potoa, od postavenite celi na organizatorot, konkretnata
situacija, polo`bata na pazarot, vnatre{nite faktori ( konkretnite
mo`nosti) na organizatorot, od vidot na korisnicite na manifestacijata
itn., zavisi najpove}e i koristeweto na pooddelni od ovie instrumenti i
sozdavawe na optimalna kombinacija na marketing miks.
Od toa zavisi i potrebata za poznavawe na pazarnata situacija,
potoa tro{ocite i efektite na sekoj instrument posebno, a i vo
konkretnata kombinacija itn. itn.
Kaj nekoi manifestacii i vo odredeni slu~ai pove}e se
istaknuvaat osobinite na manifestacijata, a pomalku drugite
instrumenti i obratno. Manifestacijata kako poseben proizvod e
osnoven instrument na marketing miksot za organizatorot na
manifestacijata. Razvojot i evolucijata vo pooddelni oblasti od `ivotot
na koi pripa|a i soodvetnata manifestacija , potoa evolucijata vo
barawata na turistite-posetitelite i drugite korisnici na
manifestacijata, gi prinuduvaat i organizatorite na manifestaciite

230 )
Vukoni} B. zboruva za posebna strategija na “ marketin{kiot splet “ (miks)
, kako eden od mo`nite strate{ki pravci koi im stojat na raspolagawe na
nositelite na marketingot vo turizmot. ( Vukoni} B., “Osnove tr`i{nog
poslovawa- marketinga u turizmu “ [kolska kwiga ”, Zagreb, 1981, str. 134).
231 )
Poop{irno za marketing miksot i negovite instrumenti vidi : Vukoni} B. “
Osnove tr`i{nog poslovawa- marketinga u turizmu”, [kolska kwiga, Zagreb,
1981 god. , str. 59-72 i 133-137 i drugi.

280
kon postojano prilagoduvawe na tie barawa. Toa se odnesuva kako na
ednokratnite taka i na tradicionalnite manifestacii. Pokraj toa,
prilagoduvaweto se vr{i kako na dolg period ( posebno kaj
tradicionalnite manifestacii), taka i na pokratki vremenski
intervali.
Prilagoduvaweto mo`e da se izvr{i naj~esto so promena na
odredeni elementi i osobini vo samata sodr`ina na manifestacijata.
Ostanatite elementi kako {to se kanalite na proda`ba, promocijata i
politikata na ceni pretstavuvaat podinami~ni elementi na delovnata
politika i delovnata strategija kaj sekoj organizator na manifestacija
taka da tie brzo i uspe{no mo`at da se prilagodat i za pokratko vreme.
Po pravilo, kaj ednokratnite manifestacii ( osobeno
kulturnite, sportskite, stopanskite ) vlo`uvawata se golemi kako vo
samiot proizvod, taka i vo promocijata ( pogolema propagandna aktivnost
i merki od unapreduvaweto na proda`bata), a i vo proda`bata so ogled na
orientacijata kon site raspolo`livi kanali na distribucija i
zgolemenata stimulacija na posrednicite, potoa i so fleksibilnata
politika na ceni.
Vlo`uvawata se golemi i kaj tradicionalnite manifestacii,
no tie mo`at da se pravat vo eden relativno podolg period na vreme.
Pokraj toa, kaj tradicionalnite manifestacii koi se odr`uvaat vo isto
mesto, organizatorot }e nastojuva da go zadr`i i podobri kvalitetot na
manifestacijata, no }e izvr{i i selekcija na pati{tata na proda`ba,
promotivnite aktivnosti }e gi svede vo standardni ramki, a i cenite }e
gi prilagodi kon porazviena pobaruva~ka i posetenost.
Vremeto i na~inot na kupuvawe na nekoi oblici na koristewe na
manifestacijata kako proizvod ( pr. posetenosta), koe mora da bide
usoglaseno so vremeto i na~inot na kupuvawe na ostanatite turisti~ki
uslugi, pretstavuva svoevidno ograni~uvawe na mo`nostite za brzo
reagirawe ( pr. koga posetenosta na manifestacijata e vklu~ena vo
aran`manite na turisti~kite agencii, koi pak se prodavaat dosta porano
).
Zatoa, so prethodno zapoznavawe na navikite na kupuva~ite na
pooddelnite uslugi na manifestacijata i na pooddelnite pazari, a i so
predviduvawe na razvojot na situacijata, se ovozmo`uva pravovremeno
reagirawe i postignuvawe na soodveten uspeh.
No, ni pravovremenoto reagirawe ne }e obezbedi deloven uspeh,
ako ne e odbrana vistinska strategija i vistinska kombina-
cija na elementite na marketing miksot na organizatorot na
manifestacijata.
Osven toa, uspe{noto ostvaruvawe na celite i strategiite na
po{irokata op{testvena zaednica, bara i kombinacija na

281
instrumentite na makro nivo. Bidej}i golemata manifestacija voedno
pretstavuva i turisti~ki proizvod koj osven kako poseben proizvod se
javuva i kako sostaven del na kompleksniot turisti~ki proizvod na
soodvetnoto podra~je, potreben e i soodveten priod vo kombiniraweto na
instrumentite na marketingot na makro nivo t.e. pred sé so ostanatite
sostavni elementi na toj kompleksen turisti~ki proizvod, a potoa i so
cenite, distribucijata i promotivnite aktivnosti na tie drugi
komponenti na zaedni~kiot proizvod, so {to bi se postignala i edna
sinergeti~nost.
Me|utoa i pokraj seto toa, sekoja manifestacija }e ostane bez
uspeh, bez optimalni i trajni efekti i bez idnina, dokolku ne se obezbedi
i edna druga va`na komponenta, a toa e povolniot stav na doma{noto
naselenie , “ op{ta mobilizacija “ kon ostvaruvawe na zacrtanite
celi i ubedenost kaj pogolemiot del od naselenieto deka
privlekuvaweto na posetitelite e osnovno za idninata na regionot.

282
P R I L O Z I

283
 Prilog br. 1. Letni olimpiski igri

r.br. godina na mesto zemja

odr`uvawe

1. 1896 Atina Grcija

2. 1900 Pariz Francija
3. 1904 Sent Luis SAD
4. 1906 Atina Grcija
5. 1908 London Britanija
6. 1912 Stokholm [vedska
7. 1916 ne se odr`ani (I Sv.vojna)
8. 1920 Antverpen Belgija
9. 1924 Pariz Francija
10. 1928 Amsterdam Holandija
11. 1932 Los Anxeles SAD
12. 1936 Berlin Germanija
13. 1940 ne se odr`ani (II Sv.vojna)
14. 1944 ne se odr`ani (II Sv.vojna)
15. 1948 London Britanija
16. 1952 Helsinki Finska
17. 1956 Melburn Avstralija
18. 1960 Rim Italija
19. 1964 Tokio Japonija
20. 1968 Meksiko Siti Meksiko
21. 1972 Minhen Germanija
22. 1976 Montreal Kanada
23. 1980 Moskva biv{i SSSR
24. 1984 L.Anxeles SAD
25. 1988 Seul J.Koreja
26. 1992 Barselona [panija
27. 1996 Atlanta SAD

284
 Prilog br. 2. Zimski olimpiski igri

r.br. godina na mesto na odr`uvawe zemja na

odr`uvawe odr`uvawe

1. 1924 [amoni Francija

2. 1928 Sent Moric [vajcarija
3. 1932 Lejk Plesid SAD
4. 1936 G.Partenkirhen Germanija
5. 1940 ne se odr`ani (II Sv.vojna)
6. 1944 ne se odr`ani (II Sv. vojna)
7. 1948 Sent Moric [vajcarija
8. 1952 Oslo Norve{ka
9. 1956 Kortina d’Ampezo Italija
10. 1960 Skvo Veli (Squaw Valley) SAD
11. 1964 Insbruk Avstrija
12. 1968 Grenobl Francija
13. 1972 Saporo Japonija
14. 1976 Insbruk Avstrija
15. 1980 Lejk Plesid SAD
16. 1984 Saraevo biv{a SFRJ
17. 1988 Kalgari Kanada
18. 1992 Albertvil Francija
19. 1994 Lilehamer Norve{ka
20. 1998 Nagano Japonija

285
 Prilog br. 3. Svetski fudbalski prvenstva ∗ )

r.br. godina na zemja na

odr`uvawe odr`uvawe

1 Sv. fud. prvenstvo 1930 Urugvaj

2 - // - 1934 Italija
3 - // - 1938 Francija
4 - // - 1950 Brazil
5 - // - 1954 [vajcarija
6 - // - 1958 [vedska
7 - // - 1962 ^ile
8 - // - 1966 Britanija
9 - // - 1970 Meksiko
10 - // - 1974 Germanija
11 - // - 1978 Argentina
12 - // - 1982 [panija
13 - // - 1986 Meksiko
14 - // - 1990 Italija
15 - // - 1994 SAD
16 - // - 1998 Francija

∗)
Poradi Vtorata svetska vojna vo 1942 i 1946 godina ne se odr`ani
Svetskite fudbalski prvenstva

286
 Prilog br. 4. Svetski saemi i izlo`bi

godina na ime na izlo`bata i mesto na odr`uvawe

odr`uvawe

1851 Great Exibition Opened,Crystal Palace Hyde Park,

London
1853 New York World’s Fair Opened, Crystal Palace, New York
1867 International Exibition, Paris
1873 International Exibition , Vienna
1876 Centennial Exposition, Philadelphia
1889 Universal Exposition, Paris
1893 World’s Columbian Exposition, Chicago
1898 Trans Mississipi International Exposition, Omaha
1900 International Exposition, Paris
1901 Pan American Exposition, Buffalo
1904 Louisiana Purchase Exposition. St. Luis
1905 Lewis and Clark Centennial Exposition, Portland, Oregon
1907 Jamestown V. Tercentenary Expo
1909 Alaska, Yukon, Pacific Expo Seattle
1910 International Exibition, Brusseles
1913 International Expo. Ghent. Belgium
1915 Panama Pacific International Exposition, S. Francisko
1915 Panama-California Exposition, San Diego
1922-23 Brazillian Expo , Rio de janeiro
1924-25 British Empire Expo, Wembley
1926 Sesquicentennial Expo, Philadelphia
1931 International Colonial and Overseas Expo, Paris
1933 Century of Progres, Chicago
1934 Century of Progres, Chicago
1936 Texas centennial Exposition, Dallas
1936-37 Great Lakes Exposition, Cleveland
1939 Golden Gate International Exposition, S. Francisko
1939 New York World’s Fair , New York
1940 New York World’s Fair , New York
1957 Jamestown Va., 350-th Anniversary
1958 World’s fair, Brusseles
1962 Century 21 Exposition, Seattle
1964 New York World’s Fair, New York
1965 New York World’s Fair, New York
1967 Universal and international Exibition/ EXPO’ 67, Montreal

287
1968 Hemis Fair 1968, San Antonio
1970 EXPO ‘70 ( Japan World’s Exposition), Osaka, Japan
1974 EXPO ‘74 , Spokane, Wash.
1982 EXPO ‘82 , Knoksvil
1984 EXPO ‘84 , New orleans
1986 EXPO ‘86 , Vancouver, Canada
1990 EXPO ‘90 , Amsterdam, Nederland
1992 EXPO ‘92 , Sevile, Espana
2000 EXPO 2000 , Hanover, Germany

288
 Prilog br. 5. Zna~ajni manifestacii vo svetot odr`ani
vo tekot na 1991 godina

kulturni

1. Sve~enost po povod dodeluvaweto na “ Zlatniot globus “ za film,

Holivud, Los Anxeles, januari,
2.Karneval vo Rio, Rio de @aneiro, Brazil, fevruari,
3. Proslava po povod Praznikot na proletta vo Kina,
4. Me|unaroden Filmski festival, Berlin, fevruari,
5. Filmski festival vo Oberhauzen, april,
6. Me|unaroden festival, Osaka, Japonija, april,
7. Detski me|unaroden folkloren festival “ ^oxuk Bajram “ (“ Praznik
na deteto “), Ankara, Turcija, april,
8. Izbor na “ Pesna na Evrovizija “, maj,
9. Festival na zabavna muzika “ San Remo “, Italija, fevruari-mart,
10. “Izraelski festival “, Erusalim, Izrael, maj-juni,
11. Kanski filmski festival, Kan, Francija, maj,
12. “Holland Festival “, Holand, Holandija, juni,
13. “Kvantas Folklorik Festival “, Sidnej, Avstralija, juni,
14. “Minhen Film Fest “ , Minhen, juni,
15. “Istanbulski me|unaroden muzi~ki festival”, Istanbul, juni-juli,
16. “Atinski festival ” Atina, juni-juli,
17. ”Spoleto Festival Dei Due Mondi “, Spoleto, Italija, juni-juli,
18. Me|unaroden umetni~ki festival, Wu Jork, juni,juli,avgust,
19. Me|unaroden Edinbur{ki festival, muzika,balet i teatar,Edinburg,
juli,
20. Me|unaroden folkloren festival, Luksemburg, juli,
21. “Munchen Opernfestpiele “, Minhen, juli,
22. “Svetski festival na filmot”, Montreal, avgust,
23. “Dubrovni~ki festival “, Dubrovnik, juni,juli i avgust,
24. “Richard-Vagner Festival Bayreuth “, Bajreyth,juli-avgust,
25. “Salzburger Festspiele “, Salzburg, juli-avgust,
26. “Me|unaroden festival na muzikata, igrata i teatarot ”, Santander,
juli - avgust,
27.Filmski festival, San Sebastijan, [panija, septemvri,
28. Filmski festival, Venecija, septemvri,
29.Muzi~ki festival “Quincena-musical-Musica Hama-Bostaldia”,
San Sebastijan, avgust-septemvri,
30. “Berliner Festwochen ‘, Berlin, septemvri,
31.Filmski festival vo Toronto, Kanada, septemvri,
32. Muzi~ki festival “Festival de tardor “, Barselona, septemvri-oktomvri,
33. “Oktoberfest”, Minhen, oktomvri,

289
34. Filmski festival, Porto Alegre, Brazil, oktomvri,
35. Svetski festival na sovremenata muzika, Kiev, oktomvri,
36. Me|unaroden filmski festival, Manhajm,oktomvri,
37. Defile na folklorot, obi~aite i tradiciite, Wu Jork, oktomvri,
38. Me|unaroden folkloren festival, Konde, Francija, oktomvri,
39. Muzi~ki festival “Festival de Otono”, Madrid, oktomvri-noemvri,
40. Izbor na “ Mis na Svetot”, Xorxija, SAD, dekemvri,
41. “ Moj dragi Buenos Aires “ Festival vo Buenos Aires, dekemvri,
42.Sve~eno dodeluvawe na Evropskite nagradi za film “Feliks “, Potsdam,
Germanija, dekemvri,
43. Sve~eno dodeluvawe na nagradite “ EMI “, Wu Jork, dekemvri,
44. Svetski muzi~ki festival “ Zlaten zmej “ , Malezija, dekemvri,
45. Rok festival vo Reding, Britanija,
46. Rok festival vo Glastonberi, Britanija,
47. 200-godini od smrtta na Mocart “ Gradovite na Mocart ”,
48. Izlo`ba “ Od Van Gog do Pikaso “ , London, Britanija,
49. Izlo`ba “ Za estetskite dostignuvawa na Keltite “, Venecija, Italija,
50. Sve~eno dodeluvawe na filmski nagradi “ Oskar “, Los Anxeles,
51. “ The Simple Truth “, golem rok koncert posveten na Kurdite, London,
52. Me|unaroden filmski festival, Tokio, Japonija, septemvri-oktomvri,
53. 33-ti Qubqanski xez festival, Qubqana,
54. Xez festival vo Hag, Holandija,
55. “ ^udovi{tata na rokot “, Kesl Donington, avgust,
56. Evropska godina na kulturata, razni mesta i zemji vo tekot na celata
godina,
57. Internacionalen cirkuski festival, Monte Karlo, mart.

verski

58. Axilak vo Xeda, S. Arabija, juni.

59. Poseta na Papata na Polska, juni,
60. Poseta na Papata na Polska, avgust,
61. Poseta na Papata na Ungarija, avgust,
62. Pogreb na pravoslavniot Patrijarh Dimitrios vo Istanbul, oktomvri,

sportski

63. Novogodi{na atletska trka “Sao Silvester”, Sao Paolo, januari,

64. Svetsko prvenstvo vo vaterpolo, plivawe, sinhronizirano plivawe i
skokovi vo voda (Svetsko prvenstvo vo pliva~ki sportovi), Pert, Avs-
tralija, januari,
65. 13-to Avto reli “ Pariz-Dakar “, januari,
66. Otvoreno prvenstvo na Avstralija vo tenis, Melburn, januari,
67. Svetsko rakometno prvenstvo za `eni, Seul, J. Koreja, fevruari,
68. [ahovski super turnir vo Linares, [panija, fevruari-mart,

290
 69. Treto Svetsko atletsko prvenstvo vo sala, Sevilja, [panija, mart,
70. Svetsko prvenstvo vo “ Formula 1 “, mart-noemvri,
71. Svetsko prvenstvo vo umetni~ko lizgawe, Minhen, mart,
72. Teniski “ Devis Cup “, mart-dekemvri,
73. Reli “Safari “, Kenija, mart,
74. 41-vo Svetsko prvenstvo vo ping - pong, ^iba, Tokio, Japonija, april,
75. 95-ti “ Bostonski maraton “, Boston, april,
76. Teniski turnir “ Rolan Garos “, Pariz, maj,
77. Teniski turnir vo Vimbldon, Britanija, juni,
78. “ 24 - ~asa Le Man “ , Francija, juni,
79. Evropsko prvenstvo vo ko{arka, Rim, juni,
80. Mediteranski igri, Atina, Grcija, juni-juli,
81. Profesionalna velosipedska trka “ Tur d’ Frans “, juli,
82. 16-ta “ Univerzijada “, [efild, Britanija, juli,
83. Teniski “ Federej{en Kup “, Notingem, Britanija, juli,
84. Pan - ameri~ki igri, Havana, Kuba, avgust,
85. Treto “ Svetsko atletsko prvenstvo “ na otvoreno,Tokio, Japonija,
avgust,
86. Otvoreno prvenstvo na Amerika vo tenis, Wu Jork, , avgust,
87. Svetsko prvenstvo vo gimnastika, Indijanopolis, SAD, septemvri,
88. Seafri~ki sportski igri, Kairo, septemvri,
89. Aziski sportski igri, Malezija, oktomvri,
90. 15-to Svetsko prvenstvo vo ritmi~ka gimnastika, Atina, oktomvri,
91. Svetsko prvenstvo vo borewe, Varna, Bugarija, oktomvri,
92. “Golema Pardubi~ka”, kowi~ka trka , Pardubica , ^ehoslova~ka,
oktomvri
93. 6-to Svetsko prvenstvo vo boks, Sidnej, noemvri,
94. Wujork{ki maraton, Wu Jork, januari,
95. Teniski turnir “Virxinija Slims “, Wu Jork, oktomvri,
96. Interkontinentalen fudbalski kup “ Tojota “ , Tokio, Japonija,
dekemvri,
97 .Avtomobilska trka “ INDY “, Indijanopolis, SAD, dekemvri,
98. Velosipedska trka “ Xiro di Italija “, Italija, dekemvri,
99. Svetsko prvenstvo vo motociklizam,
100. Svetsko prvenstvo vo alpsko skijawe,
101. Svetski kup vo strela{tvo,
102. Svetski pliva~ki kup,
103. Kowi~ka trka “ Grand National “, Liverpul,
104. Kowi~ka trka “ Francuski Stipl~ez ‘, OTEJ, Francija,
105. Svetsko prvenstvo vo velosipedizam,
106. Svetsko prvenstvo vo moto sport,
107. Teniski turnir vo Montreal,
108. Atletski miting vo Wu Jork,
109. Atletski miting vo Toronto,

291
 stopanski

110. Me|unarodna turisti~ka berza, Berlin, mart,

111. @enevski salon na avtomobili, @eneva, mart,
112. Tokiski salon na avtomobili, Tokio, oktomvri-noemvri,
113. Saem na telekomunikacii “ Telekom “ , @eneva,
114. Aeronauti~ki saem, Bur`e, Pariz,
115. Frankfurtski avtomobilisti~ki saem, Frankfurt, septemvri,
116.Kelnski saem, (Svetski saem na hrana), Keln, oktomvri,
117. Saem na malo stopanstvo, Minhen, mart,
118. Saem na avtomobili, Pariz,
119. Saem na knigi, Wu Jork, avgust,
120. Me|unaroden saem vo Lajpcig,
121. Esenski Zagrepski velesaem, Zagreb, septemvri,
122. Me|unaroden saem na oprema za hoteli, Istanbul, noemvri,
123. Saem na knigi , Frankfurt, oktomvri,
124. Me|unaroden saem na tehnologija, Tel Aviv, septemvri,
125. Me|unaroden saem za turizam, Solun, noemvri,
126. Saem na cve}eto vo Alsmer, Holandija, noemvri,
127. Me|unaroden saem na knigi, Kairo, januari,
128. Me|unaroden saem za turizam “ Top Reza “, Pariz, fevruari,
129. Saem na zemjodelski proizvodi i ma{ini, Pariz, mart,
130. Svetska izlo`ba na kozmetika i parfimerija, Pariz, april,
131. Izlo`ba na prehranbeni proizvodi i alkohol, [tudgart, mart,
132. Saem na pronajdoci, @eneva,
133. Me|unaroden saem vo Milano, ( op{t),
134. Me|unaroden saem vo Budimpe{ta , ( op{t),
135. Me|unaroden saem vo San Francisko , ( op{t),
136. Me|unaroden saem vo Toronto, ( op{t),
137. Me|unaroden saem vo Viena, ( op{t),
138. Me|unaroden saem vo Berlin , ( saem na tehni~ka stoka),
139. Me|unaroden saem, Hanover ( te{ka industrija),
140. Me|unaroden saem, Moskva ( zemjodelski ma{ini),
141. Me|unaroden saem, London ( ko`a i ko`na galanterija),
142. Me|unaroden saem za name{taj, Keln,
143. Salon na avtomobili, Torino,
144. Salon na avtomobili, Brisel,
145. Salon na avtomobili, Wu Jork,

politi~ki

146. Svetski ekonomski forum, Davos, [vajcarija, januari-fevruari,

147. Me|unarodna parlamentarna konferencija, Budimpe{ta, mart,
148. Trkalezna masa na Evropa za malcinstvata, nacionalnostite i
regionite vo novata arhitektura na Evropa, Viena, mart,

292
149. Pogreb (kremirawe) na posmrtnite ostanki na Indiskiot Pretsedatel
Raxif Gandi, Wu Delhi, Indija, maj,
150. Ministerski sostanok na KEBS vo Brisel, juni,
151. Samit na Evropskata zaednica vo Luksemburg, juni,
152. Samit na liderite na sedumte najrazvieni zemji , London, juli,
153. Mirovna konferencija za Jugoslavija, Hag, septemvri,oktomvri,noem-
ri,
154. Ministerska konferencija na nevrzanite zemji, Akra,Gana, septemvri,
155. Konferencija na KEBS za ~ovekovite prava, Moskva, septemvri,
156. 46-to Redovno zasedanie na Generalnoto Sobranie na ON, Wu Jork,
septemvri,
157. Mirovna konferencija za Bliskiot Istok, Madrid,oktomvri-noemvri,
158. Istoriskiot Samit na EZ vo Mastriht, Holandija, dekemvri,

nau~ni

159. Prv Evropski kongres za genetski in`enering, Nica, februar,

160. Me|unaroden nau~en sobir posveten na kandistikata, Grenau, Minhen,
fevruari,
161. Konferencija za imigracijata, Rim, mart,
162. Nau~en sobir za Bezbednosta vo Isto~na Evropa po raspu{taweto na
Var{avskiot pakt, Budimpe{ta, april,
163. Me|unarodna konferencija za nafta, Isfahan, Iran, maj,
164. 10-ta Svetska konferencija za {umarstvo, Pariz, septemvri,
165. Me|unaroden simpozium na tema “ Nacionalnata i evropskata svest za
slovenskite, balkanskite i balti~kite literaturi vo XX vek “,Pariz,
septemvri,
166. Dodeluvawe na Nobelovite nagradi, Oslo, oktomvri,
167. Evropska konferencija na lozarskite regioni, Barselona, oktomvri,
168. Me|unarodna konferencija za ekonomskiot razvoj i `ivotnata sredi-
na, Pariz, dekemvri.

293
294
 L I T E R A T U R A

1. Archer B. , Shea and de Vane R., (1974), “ Tourism in Gwynedd and Economic
Study ”, Cardiff, Wales.
2. Armstrong J . L. , “ Contemporary prestige Centres for Art and Culture,
Exibition , Sports and Conferences : An International Survey “ , Doctoral
Thesis of the Centre for Urban and Regional Studies , University of
Birmingham , Birmingham , England .
3. Artus J. R.. “ An Econometric analysis of international travel “, IMF, Staf
Papers, vol. 19, pp 579-614 , 1972.
4. Bazala A., “ Metodi istra`ivawa tr`i{ta “, Progres, Zagreb, 1970.
5. Baki} Ognen, “ Strategisko planirawe turisti~kog proizvoda“,
Nau~na Kwiga, Beograd, 1988.
6. Blass W-Rusch G.-Schonback W., (Hsg, 1984) “ Regional Okonomische Analysen
fur Oesterreich “, Wien : O rac.
7. Boulogne , Yves Pierre , “ Olimpiski duh Pijera de Kubertena “, Narodna
Kwiga , Beograd, 1984.
8. Bunta{eski B., “ Psihologija na turizmot i ugostitelstvoto “, FTU-
Ohrid, Ohrid, 1988.
9. Bunc Mirko, “ Integralni marketing u turizmu “, Delo, Qubqana, 1986.
10. Burns J.P.A., Hatch J.H., Mules T.J., “The Adelaide Grand prix -The Impact of a
Special Event”, The Centre for South Australian Economic Studies, Adelaide, Aus-
tralia,1986.
11. Vanhove N., “ Interrelation Between benefits and costs of tourist resources -an
economic approach in interrelation between benefits and costs of tourist resources “ ,
vol. 23 , Edition AIEST, St-Gall, Switzerland, 1982.
12.Vaughan D. R. (1977), “The Economic Impact of the Edinburg Festival1976 “,
Scottish Tourist Board, Edinburg, Scotland.
13. Veqkovi} D., “ Nadvore{no-trgovski i devizen sistem “ , Partner In-
vest, Skopje, 1991.
14. Veqkovi} D .,“ Tehnika na nadvore{na trgovija so devizen sistem “,
Univerzitet “ Kiril i Metodij “ , Skopje , 1974.
15. Vesovi} Velimir, “ Olimpijske igre ” , Partizan , Beograd, 1966.
16. Vukoni} B., “ Turisti~ka propaganda “ , [kolska Kwiga, Zagreb, 1973.
17. Vukoni} B., “ Osnove tr`i{nog poslovawa - Marketinga u turizmu “,
[kolska Kwiga, Zagreb, 1981.
18. Vukoni} B., “ Marketing u turizmu ”, Vjesnik-Agencija za marketing,
Zagreb, 1982
19. Galoga`a M., “ Marketing velikih sportskih igara “, “ Marketing “,
br.2-3, Zagreb, 1985.
20. Glypties Sue, “ Sports and Tourism in Western Europe “, British Educational
Trust, London, 1981.

295
21. Goeldner R. Charles, Long T. Patrick, “ The Role and Impact of Mega Events
and Attractions on Tourism Development in Nort America “,Edition AIEST, St-
Gall, Switzerland , vol.28, 1987.
22. Gratton C.and Taylor p. (1986), “ Economic Impact study - Hayfield Internatio-
nal Jazz Festival “, in Leisure Management, october 1986, London England.
23. Grupa avtori, “ Enciklopedija Leksikografskog Zavoda Hrvatske “,
Zagreb, 1967.
24. Gunadhi H. and Boey C. K. , “ Demand Elasticities of Tourism in Singapore”,
Tourism Management, vol.7, No 4 , december ‘86, pp. 239-253.
25. Della Bitta, Albert J., David L. London, Geoffrey G. Booth and Richard R. Weeks, “
Estimating the economic Impact of a short term Tourist Event “, Journal of Travel
Research, vol. 16, No 2, 1977.
26. DPA Group Inc., “ Economic Impact of the XV Olympic Winter Games “, Alberta
Tourism and Small Business “ , Edmonton, Alberta, Canada, 1985.
27. Dujmovi} I.,“ Marketing-suvremena koncepcija tr`i{nog poslovawa “,
[kolska Kwiga, Zagreb, 1987.
28. “Ekstra profit od skalpot na publikata “, Nova Makedonija, 23.03.1991, str.
23.
29. @ivkovi} R.,“ Bu|ewe velikih gradova “, Turisri~ke novine, br.1288/89.
30. Zrnc Vjekoslav (priredil), “ Olimpijske Igre i sme{taj u Minhenu “,
Turizam, br. 2-3, Zagreb, 1972.
31. Ja}oski B. , “ Marketing “, NIO Studentski Zbor, Skopje, 1979.
32. Ja}oski B., Miladinoski S., “ Marketing vo turizmot “, FTU- Ohrid, Ohrid,
1990.
33. Jafari Jafar, “ Understanding the structure of tourism - An Avant Propos to Studying
its Cost and benefits” , Proceedings of the 32 Congress of AIEST , Edition AIEST , St-
Gall, Suisse , 1982.
34. Jerrold M. Peterson, “ Festival of the Arts Survey ‘, Duluth, Minnesota : University of
Minnesota, 1984.
35. Jovi~i} @., “ Turisti~ka Geografija “, Nau~na Kwiga, Beograd,1981.
36. Jovi~i} @., “ Turisti~ka Kretawa “, Nau~na Kwiga, Beograd, 1966.
37. Jovi~i} @., “ Osnovi Turizmologije “, Nau~na Kwiga, Beograd, 1982
38. Jong- yun Ahn , “ The Role and Impact of Mega Events and Attractions on Tourism
Development in Asia “, Edition AIEST, St-Gall, Switzerland, vol.28,
39. Kircher Ch. (1980), “ Auswirkungen von Internationalen Grossveranstaltungen auf die
regionale Entwicklung - dar Gestelt am Beispiel der IX und XII Olympischen Winter-
Spiele, Insbruck 1964 und 1976 “, Bergheim: Doepgen.
40. Koba{i} A., Sene~i} J., “ Marketing u turizmu “ , [kolska Kwiga,
Zagreb, 1989.
41. Koba{i} A., “Marketing u turizmu” (primjena u turisti~koj privredi),
FTVT - Dubrovnik, 1977.

296
42. Kosters J. Martinus, “ Big International Events of Tall Ships and their coastal -sisters “
, special reports, 37-Congres of AIEST, Calgary, Canada, 1987, St-Gall,Switzerland,
Edition AIEST, 1987.
43. Kwack S. Y., “ Effects of income and prices on travel spending abroad “, 1960 III -
1967 IV, pp 245-256., International Economic Review, vol. 13, No -2, June, 1972.
44.Laine Piere, “Prolegomenes a L’etablissement d’etudes previsionnelles et pros-
pectives des impacts sur le tourisme regional et national des Jeux Olimpiques
d’Albertville (1992)”, special reports, 37 congres of AIEST,Calgary, Canada. 1987,
Edition AIEST, St-Gall, Switzerland, 1987.
45. Laventhol and Horwath, “ The impact of the 1984 Summer Olympic Games on the
Loading and the Restaurant undustry in Southern California - Los Angeles”, Horwath
and Horwath, Sydney, Australia, 1985.
46. Lawrence S. Davidson and William A. Schaffer ,“A Discusion of Methods Employ-
ed in Analyzing the Impact of Short -Term Entertainment Events”, Journal of
Travel Research, vol. 18, No 3, winter,1980.
47. Little J. S. , “ International Travel in the US balance of Payments “, New Eng-
land Economic Review, May/June, 1980, pp 42-55.
48. Loeb P., “ International Travel to the United States : an econometrics evalua-
tion “, Annals of Tourism Research , vol. 9, pp 5-20, 1982.
49. Lucijanovi} L., “ Kongresni turizam “, Svjetlost, Sarajevo, 1980.
50. “ Mala Enciklopedija Prosveta “, Prosveta, Beograd, 1979.
51. Markovi} S. i Z. , “ Osnovi turizma “ , [kolska Kwiga, Zagreb, 1972.
52. Markovi} Z., “ Osnove Turizma” , [kolska Kwiga, Zagreb ,1980.
53. Matheison A. and Wall G. , “ Tourism, economic, physical and social Impact “,
Longman, London, England, 1982.
54. Milisavqevi} M. , “ Marketing “, Savremena administracija, Beograd, 1975.
55. Mishan E. J., “ Cost -benefit -Analysis “, London, England, Allen and Unwin Ltd., 1971.
56. “ MOK ja brani dol`inata na Igrite “, Nova Makedonija, 26.02.1992 g.
57. Montana M., “ Me|usektorski odnosi i multiplikativni efekti
turisti~ke potro{we “, Istarska Naklada, Pula, 1981.
58. Nikoli} S., Sekuli} J., Petrovi} M., “ Rekreativna i kulturna turis-
tika”, Praktikum, Institut za turizam i prostorno planirawe, VT[,
Beograd, 1974.
59. Obradovi} Petar, “ Od Montevidea do Minhena-Svetska fudbalska
prvenstva od 1930-1974 “ , BIGZ, Beograd, 1974.
60. O’connor R. and Henry E.W., “ Input-Output Analysis and its Aplications “,
Charles griffin, 1975, London, England.
61. “ Officina Olimpica Barcelona ‘ 92 “, Guide to the Barcelona ‘92 Games, Olimpic
Office , Barcelona , Spain , 1985.
62. Pauko F., “ Integralni turisti~ki marketing “, VEK[, Maribor,1984.
63. Petriwak S., Sudar J., “ Propagirawe turizma “, Vjesnik, Zagreb, 1973.

297
64. “Po zavr{uvaweto na Azijadata vo Peking, Kina kandidat za Olimpija-
data 2000 godina “, Nova Makedonija , 10.10.1990 g., str. 15,
65. “ Prvite medaqi pred prazni tribini “, Nova Makedonija, 01.07.1991 g.
str. 12.
66. “ Re~nik na makedonskiot jazik “ , Grafi~ki Zavod “ Goce Del~ev”,
Skopje, 1986.
67. Ritchie J.R.Brent, “ Assessing the Impact of Hallmark Event’s : Conceptual and
Research Issues “, Journal of Travel Research, vol.23, No 1 , summer,1984.
68. Ritchie J.R.B. , Catherine E. Aitken, “ Assessing the Impact of the 1988 Olympic Winter
Games : The Research Program and initial Results “ , Journal of Travel Research , vol.
22, No 3 , winter, 1984.
69. Ritchie J.R.B., Donald Beliveau, “ Hallmark Events ; An Evaluation of Strategic
Response to Seasonality in the Travel Market “, Journal of Travel Research, vol.
22, No 3 , 1984.
70. Ritchie J .R. Brent , Ju Yangzhou ,“ The Role and Impact of Mega Events and
Attractions on National and Regional Tourism : A Conceptual and Methodological
Overview”, Edition AIEST, St-Gall, Switzerland, vol. 28, 1987.
71. Roko F., “ Teorija i primjena istra`ivawa marketinga “, [kolska Kwiga,
Zagreb, 1976.
72. Sini} M., “ Kongresni Turizam Jugoslavije “, Turizam, br. 10, Zagreb,
1975.
73. Slooc, “ The 24-th Seoul Olympics Report of Planning”, Seoul ; Slooc, p.s., Jong-Yun
Ahn.
74. Socher K., Tschurtschenthaler P., “ The Role and Impact of Mega Events :Econo-
mic Perspectives - The case of the Winter Olimpic Games 1964 and 1976 at
Insbruck “, Edition AIEST, St-Gall, Switzerland, vol.28,1987.
75. Statisti~ki Godi{nici na Makedonija, 1989, 1990 i 1991 god.
76.Stevovi} D., Vekecki @., “ Mondijal na dlanu “, NI@P “ Dnevnik “,
Novi Sad, 1990.
77. Shaw Bian J., “ Freementle W. A. and the America’s cup - The Impact of Hallmark
Events “, Working Paper , No 11, Australian Studies Centre, Institute of Commonwealth
Studies, University of London, London, England, 1986.
78. Schulmeister, (1976) “Olimpic games and Tourism in Monatsberichte des
Oesterreichishen “ , Institutes fur Wirtschafts Forschung, vol.8, Vienna, Austria.
79. Taylor D.F. (1983), “ Economic Impact of Tourism in Hong kong “, in Workshop on
Measuring the Impacts of Tourism Report, P.A.T.A., San Francisko, U.S.A.
80. Tihi B., “ Olimpijski i postolimpijski marketing “, Marketing, br. 1, 1984.
81. Todorovi} A., “ Teorije turizma i kulturno-umjetni~ke vrednosti “,
Turisti~ka [tampa, Beograd, 1990.
82. “ Tomas Kuk - tatko na sovremeniot turizam : sé za propagandata “, Nova
Makedonija, 12.09.1991 g., str. 13.

298
83.Travis S.Anthony, Jean Claude Croize,“The Role and Impact of Mega Events and
Attractions on Tourism Development in Europe : A Micro Perspective”, Edition
AIEST, St. Gall, Switzwrland, vol.28,1987.
84. The World Almanac and Book of Facts, An Imprint of Pharos Books- A Scripps Howard
Company, New York, 1974, 1991.
85. Thomason S. Pamela and Richard R. Perdue, “ Festivals and Special Events “, Leisure
Today, april, 1987.
86. “ Univerzijada ‘87 - veliki izazov za JU-turizam “, Turizam, br .6,
Zagreb, 1987.
87. “ Festivals ‘91 “ - European Association of Music festivals, Geneve, 1991.
88. Frani} A.,“Me|unarodni Kongresni Turizam “, Izd. Privredna Komora
za Dalmacija, ispostava Dubrovnik, Dubrovnik, 1977.
89. Frani} A., “ Pola stoqe~a me|unarodnog kongresnog turizma u
Dubrovniku”, Dubrovnik, 1975.
90. Franc Jupo , “ The story of sports- from bow and arrow to baseball bat “, New
York,1960.
91. Frances Shemanski , “ A guide to World Fairs and Festivals “ Westport,
Connecticut : Greenwood Press, 1985.
92. Cohen Eric, “ Utjecaj turizma na fizi~ku okolinu “, Turizam, br. 11, Zagreb,
1984.
93. ^uliÊ D., “ Utjecaj velikih priredbi na razvitak nacionalnog i regional-
nog turizma”, rezolucii na 37-miot kongres na AIEST, “ Turizam “,
br. 9, Zagreb, 1988.
94. [arenac Darko, “ Svi zimski sportovi : Olimpijske i druge igre ”,
Xepni leksikon, Sportska Kwiga, Beograd, 1980.
95. [arenac D., “ Leksikon 40 -sportova : Olimpijske igre, Univerzijada,
Mediteranske igre ” , Sportska Kwiga, Beograd, 1986.
96. [e{i} B., “ Osnovi metodologije dru{tvenih nauka “, Nau~na Kwiga,
Beograd, 1988.
97. Witt F. Stephen, Christine A. Martin, “ Measuring the Impact of Mega Events on
tourism Flows “, Edition AIEST, St-Gall, Switzerland, vol. 28, 1987.

299
 Marketing of the Great Manifestations

Dr. Mitre Avramoski

S u m m a r y

These appear is the author’s pH. Dissertation summary presentation

that is being issued as a contribution to the one hundred anniversary of the
modern Olympic Games, celebrated this current 1996 year.
The paper deals with the manifestations, as a specific social notion and
completed marketing concept, which has specific character, content, complex
influences and effects, motives for organisation etc.
In the first chapter the author turns toward the historical aspect of the great
manifestations, the notion, its definition and the types of manifestations.
In the second chapter certain distinctions of the great manifestations are
being presented. The following distinctions are listed : content, forms, tradi-
tion,internationalism, presence of certain types of manifestations, change of
place ( country) , maintenance, geographic distribution, organisation,
finance and the motives for their organising.
In the third chapter the author analyses the relation between the tourism
and the great manifestations, that is the influence of the great manifestations on
the development of the modern tourism and their place in the theory and
practice in the modern tourism. In this context, the great manifestations are
being viewed as motive of the tourist movements, as an attractive factor and
integral part of the tourist product.
The forth chapter deals with the necessity of the marketing approach in or-
ganising and running the great manifestations where a co-ordination of market-
ing activities on micro plan with the marketing activities on macro plan is
needed.
In the fifth chapter the author deals with the market of the great manifesta-
tions that is its components and factors of the offer and demand. The effects
that are result of the great manifestations are being analysed and the
possibilities of measuring them.
The sixth chapter deals with the analyses of the basic elements
(instruments) of the marketing of the great manifestations (product, price,
distribution and promotion).
The last chapter deals with the choice of the appropriate strategy of the
great manifestations and a special attention has been put on the marketing mix
as basis of the great manifestation's strategy.

300
 S O D R @ I N A

Predgovor .................................................................................................. 11

Voved............................................................................................................. 13

I. POJMOVNO OPREDELUVAWE NA GOLEMITE

MANIFESTACII............................................................................... 15

1. Istoriski aspekt na golemite manifestacii..................... 15

2. Poim na golemite manifestacii.............................................21
3. Definirawenagolemite manifestacii.................................23
4. Vidovi golemi manifestacii...................................................28

II. OSOBENOSTI ( BELEZI ) NA GOLEMITE

MANIFESTACII............................................................................. 37

1. Sodr`ina na golemite manifestacii................................... 37

2. Formi ( oblici ) na golemite manifestacii...................... 38
3. Tradicionalnost na golemite manifestacii.......................41
4. Me|unarodnost na manifestaciite.........................................43
5. Zastapenost na oddelnite vidovi manifestacii
( spored sodr`inata )..................................................................44
6. Promenlivost na mestoto ( zemjata ) na odr`uvawe............45
7. Geografska rasporedenost na golemite manifestacii......47
8.Organizacija na golemite manifestacii................ ...............54
8.1. Subjekti - organizatori na golemite nastani......... 55
8.2. Aktivnosti vo procesot na organizirawe na
golemite manifestacii....................................................57
8.3. Neposredna organizacija na manifestacijata............58
8.3.1. Izbor na mestoto/zemjata na odr`uvawe.............. 59
8.3.2. Konstituirawe na organizacionata forma
za sproveduvawe na manifestacijata.....................60
9. Finansirawe na golemite manifestacii...............................62
10. Motivi ( pri~ini ) za organizirawe na
golemite manifestacii............................................................ 69

301
III. TURIZMOT I GOLEMITE MANIFESTACII.......................73

1. Vlijanie na golemite manifestacii vrz razvoj na

sovremeniot turizam................................................................ 73
2. Tretman na golemite manifestacii vo teorijata i
praksata na sovremeniot turizam..........................................77
2.1. Golemite manifestacii kako motiv na
turisti~kite dvi`ewa...................................................80
2.2. Golemite manifestacii kako atraktiven
faktor na turisti~kata ponuda ...............................83
2.3. Golemite manifestacii kako poseben
turisti~ki proizvod i sostaven del
na integralniot turisti~ki proizvod ....................85

IV. NEOPHODNOST OD PRIMENA NA MARKETIN[KI

PRIOD PRI ORGANIZIRAWETO I
SPROVEDUVAWETO NA GOLEMITE NASTANI.................89

1. Marketin{ki aktivnosti na mikro nivo.............................91

2. Marketin{ki aktivnosti na makro nivo............................93
3. Horizontalen i vertikalen sistem na vrski
na marketingot na golemite manifestacii..........................94

V. PAZAROT NA GOLEMITE MANIFESTACII I

KARAKTERISTIKI NA NEGOVATA PONUDA I
POBARUVA^KA...................................................................................97
1. Manifestaciono-turisti~ka ponuda......................................98
1.1. Manifestaciono-turisti~ka ponuda vo potesna
smisla na zborot...............................................................99
1.1.1. Prostori (objekti) za odr`uvawe na
manifestacijata......................................................100
1.1.2. Manifestaciono-uslu`ni slu`bi.....................105
1.2. Manifestaciono-turisti~ka ponuda vo
po{iroka smisla na zborot.......................................108
1.2.1. Komunikativni ( soobra}ajni) faktori na
manifestaciono-turisti~kata ponuda............. 109
1.2.2. Receptivni manifestaciono-turisti~ki
faktori....................................................................112

302
 1.2.3. Atraktivni faktori na manifestaciono-
turisti~kata ponuda.............................................116

2.Efekti (vlijanija )od golemite manifestacii.................. 118

2.1. Efekti na manifestaciite po odnos na sodr`inata..120

2.2. Efekti na manifestaciite po odnos na u~esnicite..122
2.3. Vlijanie na golemite manifestacii vrz nacional-
nite i me|unarodnite turisti~ki tekovi.....................123
2.4. Efekti na golemite manifestacii za mestoto/
regionot i zemjata vo koja se odr`uvaat.......................128

2.4.1. Ekonomski efekti za mestoto/regionot

i zemjata doma}in na manifestacijata................ 132
2.4.1.1. Manifestaciono turisti~ka
potro{uva~ka................................................139

a) Potro{uva~ka na organizatorot.....142
b) Potro{uva~ka na u~esnicite..............148
v) Potro{uva~ka na posetitelite.......151
g) Op{ti karakteristiki na potro-
{uva~kata na organizatorot, u~es-
nicite i posetitelite.......................... 159
d) Faktori na manifestaciono-
turisti~kata potro{uva~ka................161

2.4.1.2. Direktni ekonomski efekti vo drugite

granki i dejnosti........................................166
2.4.2. Publicitet.................................................................170
2.4.3. Drugi vlijanija vrz turisti~kiot sistem...........176
2.4.4. Vlijanija od tehni~ki karakter............................179
2.4.5. Fizi~ki (ekolo{ki) vlijanija na golemite
manifestacii.............................................................181
2.4.6. Sociokulturni efekti na golemite manifes-
tacii............................................................................187
2.4.7. Psiholo{ki vlijanija na golemite nastani...... 190
2.4.8. Politi~ki efekti na golemite manifesta-
cii................................................................................191

303
 2.5. Efekti na golemite manifestacii vo emitivnite
podra~ja.............................................................................194

2.6.Merewe na efektite od golemite manifestacii....201

2.6.1. Merewe na efektite vrz turisti~kite
tekovi.........................................................................201
2.6.2. Merewe na ostanatite efekti od golemite
manifestacii.............................................................204
2.6.3. Nekoi specifi~nosti pri mereweto na pood-
delni efekti od golemite manifestacii............209

VI. ELEMENTI (FUNKCII) NA MARKETINGOT NA

GOLEMITE MANIFESTACII.................................................213

1. Proizvodot (manifestacijata) kako eden od osnov-

nite instrumenti na nivniot marketing.............................213
1.1. Elementi na turisti~kata atraktivnost i
vrednost na manifestacijata......................................214
1.1.1. Mesto na odr`uvawe na golemata
manifestacija.............................................................214
1.1.1.1. Golemite gradovi kako mesta na odr-
`uvawe na golemite manifestacii........219
1.1.2. Vreme na odr`uvawe na golemite
manifestacii............................................................222
1.1.3. Traewe na golemite manifestacii......................228

1.2. Planirawe na manifestacijata.................................232

1.3. Politika na manifestaciite.....................................235

1.3.1. Elementi na politikata na golemite

manifestacii............................................................238
2. Cenata kako element na marketingot na golemite
manifestacii.............................................................................240
2.1. Politika na cenite (faktori na politikata
na ceni).................................................................................241
2.1.1. Atraktivnosta na manifestacijata i cenite... 242
2.1.2. Drugi faktori na politikata na cenite............247

304
 3. Proda`ba i proda`ni kanali.............................................250
3.1. Politika na proda`ba....................................................250
3.2. Na~ini na proda`ba......................................................... 252
3.3. Pati{ta na proda`ba.................................................... 253
3.4. Izbor na pati{tata na proda`ba..............................255
3.5. Organizacija na proda`bata......................................... 256
4. Primena na oblicite na promocija kaj golemite
manifestacii.............................................................................257
4.1. Propaganda na golemite manifestacii.....................260
4.1.1. Planirawe i sredstva na propagandata..............262
4.1.2. U~esnicite i posetitelite na golemite
manifestacii kako medium na propagandata.....265
4.1.3. Propagandni efekti so trajna vrednost..............266
4.2. Drugi oblici na promocija..............................................267
4.2.1. Li~na proda`ba........................................................268
4.2.2. Unapreduvawe na proda`bata.................................268
4.2.3. Publicitet..................................................................269
4.2.4. Odnosi so javnosta.....................................................271

VII. STRATEGIJA NA MARKETINGOT NA GOLEMITE

MANIFESTACII....................................................................... 273

1. Izbor na strategija..................................................................274
2. Karakteristiki na poedini strategii na
organizatorot na manifestacijata...................................... 278
3. Kombinirawe na elementite na marketingot kako
osnova na strategijata na golemata manifestacija..........280

P R I L O Z I .............................................................................. 283

L I T E R A T U R A .....................................................................295

S U M M A R Y...................................................................................300

S O D R @ I N A ......................................................................... 301

305
306