P. 1
MARKETING NA GOLEMITE MANIFESTACII (MARKETING OF THE GREAT MANIFESTATIONS-BIG EVENTS)

MARKETING NA GOLEMITE MANIFESTACII (MARKETING OF THE GREAT MANIFESTATIONS-BIG EVENTS)

|Views: 370|Likes:
Published by Mitre

More info:

Published by: Mitre on Jun 10, 2010
Copyright:Attribution Non-commercial

Availability:

Read on Scribd mobile: iPhone, iPad and Android.
download as PDF, TXT or read online from Scribd
See more
See less

11/30/2012

pdf

text

original

D-r Mitre Avramoski

MARKETING NA GOLEMITE MANIFESTACII

Ohrid, 1996

D-r MITRE AVRAMOSKI

MARKETING NA GOLEMITE MANIFESTACII

O hrid, 1996

2

Izdava~ : “ Grafotehna” - Ki~evo Za izdava~ot : ]ire Siljanoski Recenzenti : Prof. d-r Sofronija Miladinoski Prof. d-r Naume Marinoski

Lektura : Rada Milanoska-Avramoska Zdenko Milas

Tehni~ki urednik : Goran Naumovski

CIP- Katalogizacija vo publikacija Narodna i univerzitetska biblioteka “Kliment Ohridski”, Skopje

Se zabranuva preslikuvawe po bilo koj osnov, osven so soglasnost na avtorot

Pe~ati: “ Grafotehna “ - Ki~evo Tira`: 500 primeroci 3

Po povod stogodi{ninata od modernite OLIMPISKI IGRI

4

Panem et circenzes
(“Leb i igri ” -latinska pogovorka)

5

6

PREDGOVOR

Ovoj trud vsu{nost, pretstavuva prerabotena i skratena verzija na doktorskata disertacija na avtorot, od koja eden originalen primerok e izlo`en vo muzejot na Olimpiskite igri vo Lozana, [vajcarija, a eden zazema po~esno mesto vo bibliotekata na Internacionalnata fudbalska federacija (FIFA) vo Cirih. Neposreden povod za izdavaweto na trudov e odbele`uvaweto na stogodi{ninata od osnovaweto na modernite Olimpiski igri i odr`uvaweto na Olimpiskite igri vo Atlanta . Na ovoj na~in sakam da dadam skromen pridones kon taa godi{nina, bidej}i Olimpiskite igri kako najgolema manifestacija zazemaat zna~ajno mesto vo trudov. Pi{uvaweto na eden taka da se ka`e pionerski trud, za edna slo`ena pojava kakva {to se manifestaciite, sekako deka e te{ka , naporna i odgovorna zada~a. Me|utoa, se zafativ za ova istra`uvawe i pokraj toa {to bev svesen za seta {irina i slo`enost na ovaa problematika, za nedostatokot na stru~na literatura i za mnogubrojnite izvori od koi treba{e da se pribiraat informaciite i podatocite. Pri toa sakav da dadam eden zaokru`en koncept za golemite manifestacii, bez ogled na vidot na manifestacijata. Nastojuvav da dadam {to poslikovita pretstava za sekoj moment svrzan so manifestaciite i toa da go potkrepam pri sekoja prilika so soodveten primer ili podatok. Podatocite koi se koristeni, se sobirani spored mo`nostite i od edna po{iroka niza na trudovi i izvori na podatoci. Tie se grupirani na site mo`ni na~ini za koi smetav deka mo`at da osvetlat oddelna specifi~nost na manifestaciite. Mo`ebi zatoa, knigata i pokraj site nastojuvawa }e ima i svoi nedostatoci . Nekoi delovi od problematikata mo`ebi se nedore~eni ili dokraj neras~isteni. No, bi bil zadovolen dokolku pogolem broj od niv se istaknati, taka {to se sozdadeni mo`nosti vo idnina na niv da se raboti pove}e.

7

Se nadevam deka so izleguvaweto na trudov od pe~at, }e se dade eden mal prilog kon zbogatuvaweto na nau~nata literatura voop{to, a }e pretstavuva i pottik za natamo{ni istra`uvawa na ovaa problematika. Isto taka, se nadevam deka toj }e bide interesen i za edna po{iroka ~itatelska publika, za delovnite lu|e od stopanskite i vonstopanskite dejnosti i za site koi na odreden na~in se vo nekoja vrska so manifestaciite. Posebna blagodarnost mu izrazuvam na Sveu~ili{teto vo Zagreb, na Ekonomskiot fakultet vo Zagreb, a osobeno na prof. d-r Boris Vukoni} za uka`anite zabele{ki vo podobruvaweto na kvalitetot na ovoj trud, kako i na moeto semejstvo za dolgogodi{noto trpenie i potkrepa pri izrabotkata na disertacijata i pripremata na ovoj trud. Isto taka, najsrde~no im se zablagodaruvam na recenzentite za nivnata pomo{ pri kone~noto oblikuvawe na tekstot, a i na site koi go potpomognaa objavuvaweto na knigava.

Ohrid, maj 1996 god.

Avtorot

8

VOVED

Manifestaciite voop{to, i vo tie ramki golemite manifestacii se specifi~ni op{testveni pojavi koi imaat za cel pred sé zadovoluvawe na odredeni konkretni op{testveni potrebi. Vo zavisnost od toa, tie imaat i svoj specifi~en karakter i sodr`ina ( kulturen, sportski, stopanski itn.). Me|utoa, golemite manifestacii se kompleksni pojavi taka {to svoite vlijanija gi prostiraat i na mnogu drugi oblasti od `ivotot i deluvaweto na lu|eto. Zatoa, vo organiziraweto na manifestaciite podocna se pridru`ile i razni drugi motivi i celi, a ne samo zadovoluvaweto na odredeni konkretni op{testveni potrebi. Golemite manifestacii najneposredno i nu`no se povrzani i so dvi`eweto na lu|e, a so toa i so turizmot i imaat ogromno vlijanie vrz turizmot, vrz turisti~kiot promet i potro{uva~ka na odredeno mesto, region ,pa i zemja vo celina. Kako atraktiven faktor i kako motiv tie pottiknuvaat edno celo turisti~ko dvi`ewe so {to sozdavaat i eden specifi~en vid na turizam - manifestacionen turizam. So toa, tie gi imaat za posledica i site efekti koi gi predizvikuva i sovremeniot turizam, kako eden od najgolemite op{testveno ekonomski fenomeni. Golemite manifestacii pretstavuvaat silno sredstvo vo sé pogolemata konkurentska borba na turisti~kiot pazar, vo sé po`estokata borba za privlekuvawe na turisti i potrebata za zadovoluvawe na nivnite sé pogolemi i poisprefineti potrebi i barawa. Osobeno e va`na ulogata na golemite manifestacii vo premostuvaweto , odnosno ubla`uvaweto na problemite koi proizleguvaat od sezonskiot karakter na turizmot. Posebno zna~ewe imaat za podra~jata kade nedostasuvaat prirodni atraktivni faktori ili niv voop{to gi nema i kade tie pridonesuvaat ovie destinacii da stanat interesni za turizmot kako destinacii so t.n. “ izgradena atraktivnost “. Manifestaciite i vo idnina }e dobivaat na zna~ewe i kako proizvod za zadovoluvawe na konkretni op{testveni potrebi i kako
9

forma ( proizvod) za postignuvawe na razni drugi celi na op{testvoto i poedincite. Imaj}i go vo predvid od edna strana zna~eweto na manifestaciite i od druga strana ogromnite materijalni i finansiski sredstva koi obi~no gi baraat vakvite manifestacii, nivnata organizacija ne smee da se prepu{ti na slu~aj ,tuku e potreben soodveten koncept koj }e obezbedi i adekvatni efekti. Vo praksata o~igledna e sé pogolemata primena na marketin{kata koncepcija vo site dejnosti, kako sovremena koncepcija so koja se postignuva maksimalno zadovoluvawe na potrebite i `elbite na potro{uva~ite, so istovremeno ostvaruvawe na maksimalni ekonomski i drugi efekti. Od druga strana , vo literaturata zabele`liva e periferna obrabotka na problematikata svrzana so manifestaciite, a re~isi ñ ne postoi nau~en trud koj go tretira nivniot marketing. Celta na ovoj trud e popolnuvawe na edna takva praznina so eden zaokru`en marketin{ki koncept za golemite manifestacii. Za toa dali uspeav vo namerite neka prosudi sekoj ~itatel posle ~itaweto na knigava.

10

Gl. I. POJMOVNO OPREDELUVAWE NA GOLEMITE MANIFESTACII

1. Istoriski aspekt na golemite manifestacii

Golemite manifestacii imaat svoi korewa u{te vo dale~noto minato. I vo najstarite vremiwa od istorijata na ~ove{tvoto postoele razli~ni manifestacii i priredbi so sportski i zabavni karakteristiki. Vo stariot vek se organizirale razni sportsko-zabavni i verski manifestacii. Takvi se na primer vo Stara Grcija verskite manifestacii na Delfi i religiozno-sportskite manifestacii na Olimp. 1) Sli~ni manifestacii postoele i vo Egipet, Vavilon, Palestina, Persija i Asir. 2) Najzabele`itelen primer za pojava skoro ista so dene{nite golemi manifestacii pretstavuvaat istoriskite olimpiski igri vo Anti~ka Grcija. 3) So svojata sodr`ina vo koja pokraj odredeni sportski disciplini, imalo i natprevari od oblasta na poezijata, dramata i komedijata, a i soodvetni muzi~ki priredbi, tie nagolemo potsetuvaat na dene{nite golemi sportski manifestacii i raznite masovni kulturni manifestacii. Vo stariot Rim isto taka, se odr`uvale kako verski manifestacii , taka i odredeni golemi javni priredbi. Ovie priredbi se poznati pod imeto “circenzes”, a go dobile po “circu” (cirkus) posebno izgraden prostor na koj se odr`uvale. 4) Vo periodot na feudalizmot vo vrska so manifestaciite zna~ajna e ulogata pred sé na katoli~kata crkva. Vo ovoj period
1 )

Jovi~i} @., “ Turisti~ka geografija “, Nau~na kwiga, Beograd, 1981, str.17. 2 ) Markovi} S.i Z. “Osnove Turizma”, [kolska kwiga, Zagreb, 1972, str.16. 3 ) Isto, str. 15. 4) Markovi} Z., “ Osnove turizma ”, [kolska kwiga, Zagreb, 1980, str.17.

11

poznati se golemite axilaci vo oddelni centri, patuvawata vo Rim po povod svetite godini, a i drugi organizirani dvi`ewa na golem broj lu|e. [panskiot grad Santjago de Kompostela (Santiago de Compostele) vo 11 i 12 vek bil eden od najjakite centri na evropskite axilaci. 5) Golemi axilaci imalo i kaj drugite religii i mesta kako {to se : Lurd (Lourdes), Rim, Meka, Benares, Lasa (Lassa) i dr. So prvite znaci na odumirawe na feudalizmot nastapuva i popovolna sostojba vo vrska so organiziraweto na zna~ajni manifestacii. Presvrtnica za toa se istite faktori koi dovele i do op{testvenata i industriskata revolucija ( novite nau~ni i tehni~ki otkritija, ekonomskite misli, politi~kite idei i sl.). Pogolem odraz na ovie promeni nastapil kon sredinata na 19 vek. A. Travis (A.Travis) i J.C.Kroize (J.C.Croize) 6) konstatiraat deka od sredinata na 19 vek vo Evropa se zna~ajni dve raboti i toa : enormno zgolemuvawe na brojot, goleminata i vidovite golemi novokreirani turisti~ki atrakcii i vtoro, golem broj nastani zasnovani vrz tie atrakcii. Ekonomskata ekspanzija uslovila pogolem broj me|unarodni stopanski izlo`bi. Prvata zna~ajna izlo`ba se odr`ala vo London 1851 god., a potoa sledat izlo`bite vo Wu Jork (1853), Pariz (1867), Viena (1873), Filadelfija (1876), Kopenhagen (1888) itn. 7) Razvitokot na sportot a so toa i na sportsko-turisti~kite zdru`enija i klubovi zna~itelno pridonelo za razvoj i zgolemuvawe na brojot i vidovite manifestacii. Obnovuvaweto na Olimpiskite igri 1896 god. pretstavuva presvrtnica vo toj pogled, a tie i deneska zaedno so Zimskite olimpiski igri i Svetskite fudbalski prvenstva pretstavuvaat najgolemi manifestacii voop{to i osobeno sportski. 8)
Markovi} S. i Z., cit.delo, str. 18. Travis S.A., J.C.Croize, “ The role and Impact of Mega Events and Attractions on Tourism Development in Europe: A Micro Perspective “, Edition AIEST, St.Gall, Switzerland, vol.28.1987 , str. 59. 7) The World Almanac and Book of Facts, An Imprint of Pharos Books-A Scripps Howard Company, Wu Jork, 1974 i 1991, str. 56o. 8) Zaslugata za pobedata na olimpiskata ideja i o`ivuvaweto na olimpiskite igri mu pripa|a na francuzinot Pjer de Kuberten. Toj e roden vo Pariz 1863 god. Od svojata 24-ta godina aktivno u~estvuval vo re{avaweto na problemite na vospituvaweto na mladinata, osobeno problemite od fizi~koto vospituvawe i sportot. Za tie pra{awa napi{al i pove}e zabele`itelni napisi, a izdal i nekolku bro{uri. Bil ~len na Upravniot Odbor na Francuskiot atletski sojuz. Svojata ideja za obnovuvawe na olimpiskite igri prvpat ja isnesol 1892 god. na godi{noto sobranie na toj
6) 5)

12

Vo vtorata polovina na 19 vek zapo~nuvaat i drugi golemi tradicionalni priredbi : Karnevalot vo Rio 1854, Sve~enite igri vo Bajrot (Bayreuth)1876, golemite Pasion{pile (Passionspiele) vo Oberamergau, teniskiot turnir vo Vimbldon 1877, velosipedskata trka “Tur d’ Frans “ 1891, Bostonskiot maraton 1897, dodeluvaweto na Nobelovite nagradi 1901 god. i dr. Pome|u Prvata i Vtorata svetska vojna doa|a do ponatamo{no zgolemuvawe na brojot i vidovite golemi manifestacii. Golemite op{testveni promeni, kulturniot, nau~niot, tehni~kiot i stopanskiot napredok na ~ove{tvoto vo ovoj period, ovozmo`ile da se javat i razvijat pogolem broj va`ni kulturni, stopanski i ostanati nastani. Svoeto postoewe go po~nale kulturnite manifestacii kako {to se : Dodeluvaweto na Oskar za film na Ameri~kata filmska akademija (1929), Filmskiot festival vo Kan (1938), Filmskiot festival vo Berlin (1941) i dr. Natamo{niot razvoj na sportot voop{to, ovozmo`uva organizirawe na u{te pogolem broj i toa najgolemi manifestacii. Vo ovoj period vlegle vo `ivot i Zimskite olimpiski igri (1924), i Svetskoto fudbalsko prvenstvo (1932) 9), Novogodi{nata atletska trka “ Sao Silvester” vo Sao Paolo (1926) i drugi.
sojuz. Izlegol so predlogot deka po primerot na olimpiskite igri na starite grci treba da se osnovaat moderni olimpiski igri. Me|utoa, ovoj obid nemal uspeh . Kuberten prodol`il da raboti na svojata ideja propagiraj}i ja me|u poznati li~nosti od oblasta na sportot i fizi~koto vospituvawe. Na povtorna inicijativa od Kuberten vo 1894 god Francuskiot atletski sojuz svikal kongres na koj bil prifaten predlogot na Kuberten za osnovawe na novo me|unarodno natprevaruvawe: Moderni olimpiski igri. I samiot kongres go dobol imeto: Kongres za vostanovuvawe na olimpiskite igri. Taka, modernite olimpiski igri skoro po sé se formirani po zamislite na Pjer de Kuberten. Kongresot odlu~il Olimpiskite igri da se odr`uvaat isto kako vo Stara Grcija, na sekoi ~etiri godini, vo razni zemji i vo natprevarite da se vklu~at site sovremeni sportovi. Mo`ele da u~estvuvaat samo amateri. Formiran e i Me|unaroden olimpiski komitet od sedum ~lenovi so sedi{te vo Lozana.So cel da se podvle~e vrskata so klasi~nite Olimpiski igri se odlu~ilo prvite moderni Olimpiski igri da se odr`at vo Atina vo 1896 godina. 9) Na osnovaweto na FIFA( Federation Internationale do Football Association) 1904 god. se rodila idejata i za Svetskite fudbalski prvenstva, deneska edna od najgolemite manifestacii. Idejata za`iveala duri 1928 god, a prvoto Svetsko prvenstvo se odr`alo vo 1932 god. vo Urugvaj. Najgolemi zaslugi za osnovaweto i za opstanokot na “Svetskiot kup” (kako {to se vikalo prvenstvoto do 1946 god.) mu pripa|aat na @il Rime. Vo negova ~est

13

Pojavata na avtomobilot vo po~etokot na 2o vek i negovoto ponatamo{no usovr{uvawe pretstavuva nov revolucioneren moment i kako sredstvo za prevoz, no i kako sredstvo za sportski natprevari i za organizirawe golemi manifestacii. Posle Vtorata svetska vojna (195o) zapo~nala edna od pogolemite sportski manifestacii Svetskoto prvenstvo vo avtomobilizam “ Formula 1”, no se pojavile i brojni drugi sportski, kulturni i drugi manifestacii kako {to se : Dodeluvaweto na Zlatniot globus (1944), Filmskiot festival vo Venecija (1944), Festivalot vo Edinburg (1947), Filmskiot festival vo Manhajm (1951), Filmskiot festival vo San Sebastijan (1953), Filmskiot festival vo Oberhauzen (1955), festivalot “ Dva Sveta” ( Dei Due Mondi ) vo Spoleto ( 1958), Svetskiot ekonomski forum vo Davos ( 1970), Svetskoto atletsko prvenstvo (1973), Svetskiot festival na filmot vo Montreal (1976), Avto relito Pariz-Dakar (1979) itn. itn. Vo tekot na celiot ovoj period od sredinata na 19 vek , na brojot i vidovite manifestacii vlijaele i politi~kite priliki vo svetot ( pred sé na brojot na politi~kite manifestacii), potoa ekonomskiot rast vo svetot na pojavata i brojot na stopanskite manifestacii, nau~niot napredok na brojot na nau~nite manifestacii itn. Osven toa, sogleduvaj}i ja mo}ta na golemite manifestacii vo pogled na efektite, politi~arite i dr`avnicite svesno go pomagaat kreiraweto, organiziraweto i odr`uvaweto na odredeni golemi manifestacii. Vo po~etokot tie toa go koristat za podignuvawe na ugledot, imixot i identitetot na gradovite, regionite ili zemjite vo celina ili pak so cel da ja unapredat pozicijata na svojata ideologija. Me|utoa podocna, se javuva i drug interes na dr`avata, bidej}i turizmot dobil stopansko zna~ewe. Sogleduvaj}i ja golemata stopanska korist kako od doma{niot, taka posebno od stranskiot turizam i ulogata na golemite manifestacii vo toj pogled, dr`avata zazema sé poaktiven odnos i sprema golemite manifestacii. Za zgolemuvawe na brojot i vidovite golemi manifestacii, zna~ajni za turizmot, odredena uloga odigrale i ve}e izgradenite
na kongresot vo Luksemburg 1946 god. imeto e promeneto taka {to ova natprevaruvawe se vika “Svetsko prvenstvo Kup na @il Rime” Vakvoto ime ostanalo do 1970 god. koga Brazil vo Meksiko po tret pat go osvoil naslovot Svetski prvak. Toga{ e odlu~eno Svetskoto prvenstvo da dobie novo ime “Svetski kup FIFA”. (Spored Stevovi} D., Vekecki @., “Mondijal na dlanu”, NI@P “Dnevnik”, Novi Sad,1990, str.9 ).

14

objekti za nekoja druga manifestacija ili sli~ni potrebi. Armstrong J.L. ( Armstrong J.L.) 10) vo svoite doktorski tezi konstatira deka zgolemuvaweto na brojot na golemite turisti~ki nastani odi zaedno so zgolemuvaweto na sovremenite xinovski centri od koi nekoi bile izgradeni pred sé za nekoi umetni~ki i kulturni potrebi, nekoi za izlo`bi, konferencii i sostanoci, drugi za zna~ajni sportski nastani ( kako {to se Letnite i Zimskite olimpijadi itn.). Pokraj toa, turizmot ne samo {to trpi vlijanija od golemite manifestacii, tuku toj pridonesuva da se pojavat odredeni manifestacii koi povtorno povratno }e vlijaat na negoviot razvoj. Turizmot vr{i sé pogolemo vlijanie vrz raboteweto na niza dejnosti ( stopanski i nestopanski) , doa|a do promeni kako vo nacionalnata, taka i vo ekonomskata struktura na turistite, kako po koli~ina, taka i po na~inot na koj sakaat da gi potro{at parite vo tekot na patuvaweto i prestojot, a sé pogolemo zna~ewe vo ramkite na rekreacijata dobiva faktorot na razonoda, pa seto toa ja pot-tiknuva i pojavata na golem broj nastani. Se poizrazenata konkurencija vo turizmot ( kako vertikalna taka i horizontalna) i izrazeniot sezonski karakter na turizmot, isto taka go stimuliraat razvitokot na brojni manifestacii. Vo toa golemite manifestacii se javuvaat kako sredstvo ( proizvod) za pridobivawe na potro{uva~ite ( turistite) od edna strana , i od druga strana kako sredstvo za ubla`uvawe na sezonskite problemi. Seto toa , a i nekoi drugi ekonomski i neekonomski pri~ini vlijaele na scena da se pojavat brojni manifestacii koi razdvi`uvaat ogromni turisti~ki masi. Brojot na manifestacii koi denes se odr`uvaat vo svetot bilo kako tradicionalni ili ednokratni, e golem. Prosto ne e mo`no da se ka`e kolkav e nivniot broj. Taka na primer, spored nekoi procenki 11) samo manifestaciite vo oblik na razni vidovi sostanoci vo tekot na sekoja godina se odr`uvaat po okolu 1,5 mil. so nacionalen karakter i pove}e od 300 iljadi so me|unaroden karakter, so konstantna tendencija na zgolemuvawe. Me|unarodnoto zdru`enie na saemi i izlo`bi obedinuva 5.100 ~lenki , samo EvropArmstrong J.L., “Contemporary Prstige Centres for Art and Culture, Exibition,Sports and Conferences: An International Survey,Doctoral Thesis of the Centre for Urban and Regional Studies, University of Birmingham, Birmingham, England (spored A.Travis i J.C.Croize, cit. delo, str. 59-79.) 11 ) Frani} A., “ Me|unarodni kongrsni turizam “, Stopanska komora za Dalmacija, ispostava Dubrovnik, Dubrovnik, str.25.
10)

15

skoto zdru`enie na karnevalski gradovi 2.000 gradovi, Me|unarodnoto zdru`enie na teatarski manifestacii obedinuva okolu 500 teatarski festivali, a ogromen e brojot i na muzi~kite, sportskite i drugi vidovi manifestacii. Nivniot broj postojano se zgolemuva paralelno so stopanskiot, kulturniot, sportskiot, nau~no-tehni~kiot i drug napredok na svetskata op{testvena zaednica. Svoj pridones ima i sozdavaweto novi dr`avi, zbli`uvaweto i podvojuvaweto na zemjite, sé pogolemata ispolitiziranost na op{testvoto itn. Postoeweto na razni vidovi i formi manifestacii {to se odr`uvaat denes vo svetot i golemiot broj manifestacii kaj sekoj pooddelen vid i forma, i od druga strana nepostoeweto na nekoja oficijalna statisti~ka evidencija vo pogled na vidovite i brojot, go pravi prakti~ki nemo`no dinami~koto sledewe na manifestaciite. Golem problem pri toa pretstavuva osobeno nemo`nosta da se stavat ostri granici pome|u golemite i pomalite manifestacii ( duri i vo samoto pojmovno odreduvawe).
Tabela 1. Pojava na golemite manifestacii od I red

period

manifestacija

godina na prvoto odr`uvawe 1851 g. 1896 g. 1924 g. 1932 g. -

-Do I Sv. vojna -Pome|u dvete svetski vojni -Posle Vtorata sv.vojna

-Svetski izlo`bi -Letniolimpiski igri -Zimski olimpiski igri -Sv. fud. prvenstva -

Me|utoa, o~igledno e deka najgolemi , pome|u site tie se samo nekolku a toa se: Letnite olimpiski igri, Svetskoto fudbalsko prvenstvo, EKSPO izlo`bite i Zimskite olimpiski igri. Site tie se pojavile vo periodot od 1851 god. t.e. sredinata na 19 vek pa do pred Vtorata svetska vojna, odnosno , do 1932 god. Spored toa, i na{ite glavni istra`uvawa }e bidat posveteni tokmu na ovie manifestacii koi nie u{te gi klasificiravme i kako manifestacii od prv (I) red. Me|utoa, so `elba da dobieme i edna kompleksna pretstava, a osven toa i da ne go zanemarime zna~enieto na pooddelni drugi manifestacii , svoite analizi }e gi pro{irime i vrz eden po{irok

16

krug manifestacii. Tie vo sekoj slu~aj ne mo`at da se ramnat po goleminata so prvospomenatite no nivnoto vkupno u~estvo vo svetskiot turisti~ki promet e zabele`itelno, a osven toa tie vo mnogu pridonele i za celokupniot i osobeno turisti~kiot razvoj na regionite doma}ini. Zatoa, smetame deka spored nivnata golemina, odnosno, predizvikanite efekti niv mo`eme da gi vklu~ime vo t.n. vtora i treta kategorija na manifestacii. 12) Za taa cel, a so ogled deka ne postoi nekoja posebna statistika vo toj pogled, se obidovme vrz osnova na vnimatelno sledewe, evidentirawe i analiza na podatoci od razli~ni izvori da odvoime izvesen broj manifestacii koi na odreden na~in postignale nekoj svetski publicitet kako eden od osnovnite kriteriumi pri odreduvaweto na goleminata na nekoja manifestacija (prilog br. 5).

2. Poim na golemite manifestacii

Vo stru~nata literatura , a i vo sekojdnevniot `ivot, se sre}avaat razni termini za ozna~uvawe na pojavata predmet na na{evo istra`uvawe. Taka, pokraj terminot “golema manifestacija”, “ golema priredba”, “ golem nastan”, odnosno “ mega priredba”, “ mega nastan” ( na angliski “ big event”, francuski “ grand evenement”, germanski “ gros veranstaltungen “ ) it.n . Isto taka, mo`e da se sretne i terminot “ spektakl”, odnosno, “ spektakularna manifestacija” (pretstava, priredba, nastan ), a namesto “golem” mo`e da se sretne i zborot zna~aen, specijalen ili bele`it itn. ( na angliski : hallmark event ). Kako {to se gleda, pojavata e obi~no ozna~ena so atribut i imenka. Atributot “ golema” ozna~uva “... ne{to {to e zna~ajno po dimenziite, po goleminata, po koli~inata, odnosno va`no, bele`ito “. 13) Konkretno ovdeka toa e manifestacijata, t.e. priredbata, pretstavata i nastanot.
I manifestaciite od I red me|utoa, ne se od ista golemina, zna~ewe i sl., a postojat razliki i vo pogled na predizvikanite efekti. Taka na primer, se smeta deka Zimskite olimpiski igri se samo tretina od Letnite olimpiski igri. (Laine Piere, “Prolegomenes a L’etablissement d’etudes previsionnelles et prospectives des impacts sur le tourisme regional et national des Jeux olimpiques d’Albertville (1992)”, Special reports, 37 congrs of AIEST , Calgary, Canada,1987, Edition AIEST, St.Gall, Switzerland, 1987,str. 199-213). 13 ) “ Re~nik na makedonskiot jazik “ , Grafi~ki Zavod “ Goce Del~ev”,
12 )

17

Me|utoa, zborovite “manifestacija”, “priredba”, “ pretstava” i “ nastan “ i pokraj toa {to se upotrebuvaat za ozna~uvawe na edna ista pojava, tie bez atributot “ golema “ ili “ golem ” se so razli~no zna~ewe. Vo Enciklopedijata na Leksikografskiot zavod 14) pod poimot manifestacija (pr. lat. manifestare - ogleduvawe, jasno poka`uvawe) se podrazbira: 1. objavuvawe, vidlivo (nadvore{no) poka`uvawe na nekoja vnatre{na sostojba, slu~uvawe, raspolo`enie (`ivotni, psihi~ki manifestacii-manifestacii na radost, strav, bes) i pod 2. (obi~no vo mno`ina: manifestacii), kolektivna akcija vo koja nekoe mno{tvo poka`uva so vosklik i sl., izrazi na svoeto voodu{evuvawe po povod nekoj nastan, ja odobruva nekoja odluka, iska`uva po~est i simpatii na nekoja li~nost. Vo re~nikot 15) pod “ manifestacija “ se podrazbira “ ... javen masoven nastap i javno izrazuvawe na ~uvstva, odnosi “. Poimot “ pretstava” 16) pokraj drugoto (psiholo{koto i filozofskoto zna~ewe), zna~i i “ ... prika`uvawe na nekoe delo vo teatar, film vo kino i sl.”. Za poimot “ priredba” se veli “...zabava, sve~enost, kulturnoobrazovna priredba ...”. 17) Vo ve}e spomenatiot re~nik 18) pod poimot “nastan “ se podrazbira samo nastan od istorisko zna~ewe, a samiot poim ne se definira. Me|utoa B. [e{i} 19) veli deka nastan e “ ... relativno izdvoiva , celosna i individualna pojava, osobeno vo op{testveno-istoriskata stvarnost. Za nastanot e bitno deka toa e pojava koja pretstavuva to~ka na vkrstuvawe na pove}e procesi ili tekovi na slu~uvawa koi vo odreden vremenski interval i na odredeno mesto se sretnale vo edna celosna pojava koja pretstavuva ba{ odreden nastan vo `ivotot bilo na poedinec -~ovek, bilo na nekoj ~ove~ki kolektiv ili op{testvena zaednica “. Vo taa smisla , postoi razlika i pome|u “ priroden “ i
Skopje, 1986, str.107. 14 ) Grupa Avtori, “ Enciklopedija leksikografskog zavoda “ ,Zagreb, 1967, tom 4, str.22o. 15 ) Citiran re~nik, str. 4o1. 16 ) “ Mala enciklopedija prosveta “, Prosveta, beograd, 1978, str.908. 17 ) Citiran re~nik, str. 1038. 18 ) Isto, str. 467. 19) [e{i} Bogdan, “Osnovi metodologije dru{tvenih nauka “, Nau~na kwiga, Beograd, 1988, str. 51.

18

“ op{testveno-istoriski nastan”. Vo “ prirodnite nastani ” ne u~estvuva ~ovekot kako osnoven ~initel, dodeka pak vo “op{testveno-istoriskite pojavi, procesi, nastani i slu~uvawa” ~ovekot e osnoven ~initel. Pokraj toa, “ op{testvenite nastani “ imaat i svoja smisla, svoe zna~ewe i svoja vrednost kako bitni odliki, dodeka “ prirodnite nastani “ mo`at da imaat odredeno zna~ewe samo dokolku vlijaat na ~ovekoviot `ivot, ~ovekovata aktivnost i negovata istorija. Op{testvenite nastani se rezultat na pove}e prethodni nastani, taka {to pretstavuvaat pove}e ili pomalku kompleksni pojavi.

3. Definirawe na golemite manifestacii

Vo literaturata golemite manifestacii kako poim ne se definiraat. Edinstveno eden broj na stranski avtori se zanimava so definirawe na “ golemite nastani “ podrazbiraj}i pod toj poim samo odredeni oblici (formi) na manifestacii. No i tuka ne postoi edinstveno stojali{te okolu definicijata. Razni avtori davaat razni, svoi definicii za toj poim. Toa proizleguva pred sé od toa {to goleminata na ne{toto, odnosno, zna~ajnosta, va`nosta i bele`itosta e {irok poim, i ne postoi edinstven kriterium za odreduvawe na taa golemina taka {to i taa golemina se sfa}a razli~no. Taka, J.R.B. Ri~i ( J.R.B.Ritchie) 20) , gi definira golemite “nastani “ kako “ glaven ednokraten ili nastan koj se povtoruva, so ograni~eno vreme na traewe, kreiran pred sé za zgolemuvawe na soznanieto, privle~nosta i rentabilnosta na dadenata destinacija na kratok i/ili podolg period na vreme “. Spored nego,ovie nastani svojot uspeh go zabele`uvaat vrz unikatnosta, statusot i vremenskoto zna~ewe, a so cel da osiguraat interes i da privle~at vnimanie.

20 )

Ritchie J.R.Brent, “ Assessing the Impact of Hallmark Event’s : Conceptual and Research Issues “, Journal of Travel Research, vol.23, No 1 , summer,1984. str. 2.

19

D-r Karl Socher i D-r Paul Tschurtschenthaler 21) gi definiraat golemite nastani kako a) nastani so golem broj u~esnici ili posetiteli i b) nastani koi imaat svetski publicitet. Profesorite Anthony S. Travis i Jean Claude Croize 22) naglasuvaat deka diferencirawe na golemite nastani mo`e da se izvr{i sprema brojot na u~esnicite, odnosno posetitelite, i gi naveduvaat trkata “ 24 ~asa Le Man ” (Le Mans) i festivalot vo Aviwon kako nastani koi privlekuvaat 100-200.000 posetiteli, odnosno 500.000 posetiteli. Ako kako glavna osnova se zemat ekonomskite efekti , toga{ vrz osnova na 100.000 posetiteli kako dolna granica za organizirawe na eden golem nastan ili 500.000 posetiteli ako se prifati vtoroto stojali{te, treba da predizvikaat efekti od najmalku 1 milion funti. Burns J.P.A., Hatch J.H. i Mules T.J. 23) vaka gi definiraat golemite nastani : “ edinstven nastan ili po{iroko eden nepovtorliv nastan so nekolku klu~ni karakteristiki. Tie se: 1.Glavnata pobaruva~ka koja e predizvikana od specijalniot nastan vo pogolem del ne e pobaruva~ka za samiot nastan tuku pobaruva~kaa za niza adekvatni uslugi : obi~no smestuvawe, hrana, prevoz i zabava. 2. Ovaa pobaruva~ka e skoncentrirana vo relativno kratok period na vreme i toa od eden den do nekolku nedeli i bidej}i uslugite ne mo`at da bidat proizvedeni odnapred i skladirani, seto toa vodi kon tipi~no zaostruvawe na problemite vo odnos na grankite koi se spomenati. 3. Izostruvawe na vlijanijata kako na nivoto, taka i na distribucijata na efektite koi se o~ekuvaat. 4. Neto efektite kako posledica na prenaso~uvaweto na lokalnite investicii kon specijalniot nastan se relativno mali. Glavnite koristi proizleguvaat od privlekuvaweto na novi investicii (kapital) nadvor od regionot vrz osnova na izvozot na stoki i uslugi, a osobeno uslugi. ”

Socher K., Tschurtschenthaler P., “ The Role and Impact of Mega Events : Economic Perspectives - The case of the Winter Olimpic Games 1964 and 1976 at Insbruck “, Edition AIEST, St-Gall, Switzerland, vol.28,1987, str. 103. 22 ) Travis S.Anthony, Jean Claude Croize,cit. delo,str. 59-79. 23 ) Burns J.P.A., Hatch J.H., Mules T.J., “The Adelaide Grand prix -The Impact of a Special Event ”, The Centre for South Australian Economic Studies, Adelaide, Australia,1986.

21 )

20

Spored spomenatite avtori, tokmu po ovie karakteristiki se razlikuvaat t.n. “specijalni nastani” od “nespecijalnite” ili “neosobeni ” nastani. Na 37 kongres na AIEST nau~nite eksperti za turizam i ~lenovi na AIEST zazele i odredeni stojali{ta po pra{aweto na definirawe na golemite nastani . 24) Sprema tie stojali{ta postojat nekolku mo`nosti za definirawe na golemite “ priredbi “ : 1. Spored ednata mo`nost kako osnova se zema obemot na priredbata (nastanot). 2. Spored vtorata, merilo se sredstvata (parite) dodeka, 3. Tretata mo`nost gi prifa}a psiholo{kite uslovi. Spored prvata mo`nost se postavil kako kriterium u~estvoto na najmalku 1 milion posetiteli ( sé pod toa ne bi se smetalo za golema priredba). Definiraweto spored vrednosta (cenata) ja zema za merilo visinata na ostvarenite prihodi vo doti~noto mesto, a nekoi od u~esnicite predlagale kako kriterium da se zeme i visinata na sredstvata potrebni za izgradba na soodvetnite objekti. Kako orientacija bile zemeni 5oo milioni SAD dolari, odnosno 750 milioni DM, ili okolu 2.500 milioni Ffr. Tretata mo`nost koja gi uva`uva psiholo{kite momenti e izvedena od ~uvstvata na turistite koi ja posetuvaat odredena priredba. Ako e taa tolku va`na {to turistite ja stavaat na listata na svoite prioritetni motivi ( od kategorijata “ must see”, “ il faut absolument voir “, “ muss miterlebt werden “) {to zna~i “ ne{to {to mora da se vidi ” , toga{ stanuva zbor za golem nastan. Kako {to mo`e da se zabele`i od prilo`enite definicii avtorite nemaat edinstveno stojali{te vo vrska so definiraweto na golemite nastani. Vo vrska so toa, smetame deka definiraweto na golemite manifestacii e vo vrska so nivnata kategorizacija. Taa pak, mo`e da se vr{i vo ramkite na oddelnite vidovi manifestacii spored razni kriteriumi i toa : spored zna~eweto na nivnata sodr`ina, zna~eweto na u~esnicite, obemot na potrebnite sredstva koi se potrebni za nivno organizirawe, goleminata na efektite koi
^uli} D., “ Uticaj velikih priredbi na razvitak nacionalnog i regionalnog turizma”,rezolucii na 37-miot kongres na AIEST, “ Turizam ”, br. 9, Zagreb, 1988, str. 235.
24 )

21

proizleguvaat od manifestacijata i sl. Nekoi od ovie kriteriumi se merlivi pomalku ili pove}e, nekoi voop{to ne, a od druga strana pak i sekoja manifestacija ne zna~i deka go poseduva odredeniot kriterium spored koj go vr{ime kategoriziraweto. Zatoa mo`e da se re~e deka , goleminata na “nastanite” , odnosno, manifestaciite, ne mo`e da se meri samo spored odreden pokazatel i spored toa da se kategoriziraat site manifestacii , odnosno da se dade i edinstvena definicija. Taka , ne mo`e da bide edinstveno merilo samo brojot na posetitelite i pokraj toa {to i od pojmovnoto odreduvawe na zborot “ manifestacija” proizleguva odredena masovnost vo nastapot , bilo na u~esnicite, bilo na posetitelite (gleda~ite). Masovnosta e relativna rabota, taka {to ponekoga{ i pomalku posetenite manifestacii, ili so pomalku u~esnici, mo`at da imaat takvo zna~ewe ili kvalitet na sodr`inata i da postignat takov odek, {to slobodno bi mo`elo da se re~e deka se raboti za golema manifestacija, odnosno “ nastan “. I drugite kriteriumi koi gi zemaat spomenatite avtori razgleduvaj}i gi golemite nastani, ne mo`at da bidat edinstveno merilo za goleminata. Taka, kriteriumot na vlo`eni sredstva za izgradba na objektite mo`e, no i ne mora da bide relevanten, bidej}i nekoi golemi manifestacii se odr`uvaat, odnosno za nivnoto odr`uvawe se koristat objekti koi se ve}e izgradeni od porano za ista ili sli~na manifestacija ili nekoja druga namena, (nekoi golemi manifestacii se odr`uvaat i po vtor ili tret pat vo ista zemja i region, pr. Zimskite olimpiski igri vo Insbruk 1964 i 1976 god.). Istoto toa va`i i za nekoi kulturni manifestacii koi se odr`uvaat sekoga{ vo isto mesto i objekti pa duri i vo prirodni ambienti. I samo efektite (ekonomski i drugi) ne mo`at da se edinstveno merilo na goleminata na nastanot ( manifestacijata), a i misleweto deka samo psiholo{kite momenti mo`at da bidat kriterium, ne e prifatlivo bidej}i ne se znae za kolkav broj lu|e e toa nastan od kategorijata “ I must see”. Seto toa zna~i deka ne mo`eme da prifatime eden edinstven kriterium za iska`uvawe na goleminata na manifestacijata (nastanot). Vo praksata postojat odredeni obidi za kategorizirawe na nekoi vidovi manifestacii spored ve}e odredeni me|unarodni normi i pravila vo pogled na oddelni karakteristiki za soodvetnata oblast doneseni od strana na nadle`ni me|unarodni institucii i organizaciii i sl. Taka na primer , kaj filmskite festivali se

22

pravi podelba na manifestacii od A-kategorija, manifestacii od B-kategorija, C-kategorija itn. ( kako {to se na pr. od A -kategorija filmskite festivali vo Kan, Venecija i San Sebastijan), potoa kaj {ahovskite turniri na prva, vtora , treta i t.n. kategorija, kaj tenisot na Grand Slem turniri i obi~ni ATP turniri i sl. Me|utoa, kako kategorizacijata e vo tesna vrska so vidovite na manifestacii, odnosno so nivnata klasifikacija, koja pak mo`e isto taka da se izvr{i spored pove}e kriteriumi , neophodno e i toa da se ima vo predvid pri definiraweto. Vrz osnova na seto toa , voop{teno mo`e da se re~e deka golemite manifestacii pretstavuvaat javen “ masoven” nastap i javno izrazuvawe na ~uvstvata, odnosite itn. koi u{te se zna~ajni i po razmerot, po goleminata, po koli~inata, odnosno , se va`ni, bele`iti. Tie , po pravilo se organizirani op{testveni pojavi (tradicionalni ili ednokratni) so odredena sodr`ina (programa) i vreme na traewe koi se karakteriziraat bilo so golemoto zna~ewe na sodr`inata, bilo so va`nosta na u~esnicite ili zna~eweto na rezultatite so {to kreiraat i zna~itelen (svetski ) publicitet za mestoto/regionot ili pak, pokraj zna~ajnosta, se karakteriziraat i so masovna posetenost, so {to i oddelni drugi efekti doa|aat posilno do izraz.

23

4 . Vidovi golemi manifestacii

Vo literaturata se sre}avaat razli~ni podelbi na manifestaciite voop{to, dodeka posebno golemite manifestacii vo taa smisla ne se obrabotuvaat. Razli~itosta na podelbite zavisi glavno od avtorot koj ja vr{i takvata podelba. Taka, Markovi} S. i Z. 25) zboruvaj}i za manifestaciite kako atraktiven faktor na turisti~kata ponuda gi spomenuvaat: - kulturnite manifestacii ( kade gi vbrojuvaat festivalite i drugite sli~ni priredbi so seriozna sodr`ina, folklornite manifestacii, vite{kite i istoriskite igri, kongresite i sovetuvawata), - zabavni manifestacii ( festivali na zabavna muzika), -sportski manifestacii (osobeno golemite i va`ni natprevari i sportski manifestacii kako {to se Olimpijadite, Balkanijadite, Spartakijadite, Univerzijadite i razni Svetski, Kontinentalni i nacionalni prvenstva ( posebno stalni-postojani), - atraktivnite sportsko-razonodni priredbi i nekoi tradicionalni zabavni priredbi i obi~ai kako {to se karnevalite, i - stopanski priredbi (velesaemi) i Svetski izlo`bi. Vukoni} B. 26) razgleduvaj}i gi saemite, izlo`bite i manifestaciite vo ramkite na turisti~kite propagandni mediumi i izdvojuvaj}i gi kako eden od takvite mediumi, istaknuva deka tie vo osnova mo`at da bidat od stopanski, kulturen, zabaven, sportski i kombiniran karakter. No, istiot avtor istaknuva i toa deka sekoja od tie priredbi ima cela niza podvidovi spored celite i sodr`inata, no istite ne gi naveduva. Jovi}i} @. 27) zboruva za kulturni, politi~ki, umetni~ki, sportski i zabavni priredbi i manifestacii. S. Nikoli}, J. Sekuli} i M. Petrovi} 28) manifestaciite gi delat na :

Markovi} S. i Z., cit. delo, str. 97-105. Vukoni} B., “ Turisti~ka propaganda “ , [kolska kwiga, Zagreb, 1973,str.61. 27) Jovi~i} @.,“Turisti~ka geografija “,Nau~na kwiga,Beograd,1981,str.127.
26)

25)

24

- kulturni manifestacii so podvidovi i toa: -manifestacii koi imaat za cel sogleduvawe na umet ni~kiot rezultat, -manifestacii koi se odraz na tradicijata, -manifestacii koi se pove}e odraz na odnosot kon tradicijata, ili potsetuvawe i dolg kon velikani na kulturata i istorijata, -priredbi nastanati kako `elba po povod nekoj sto panski nastan da se poka`e (prezentira) nekoj kraj ili da se pretstavi nekoe novo turisti~ko podra~je. -manifestacii so zabaven karakter ( koncerti i festivali na zabavna i narodna muzika, folklorni priredbi, priredbi so revijalen karakter i sl., - saemi i izlo`bi kako javni manifestacii od stopanski, kulturen i tehni~ki karakter. J.R.B. Ritchie 29) ima podrug priod od dosega{nite podelbi i zboruva za zna~ajni/golemi nastani pri {to se zanimava so nabrojuvawe na pooddelni nastani koi vo su{tina pretstavuvaat samo odredeni formi na manifestacii koi gi svrstuva vo sedum grupi i toa: - svetski saemi i izlo`bi, - edinstveni (unikatni) karnevali i festivali, - golemi sportski nastani, - zna~ajni kulturni i religiozni nastani, - proslavi na godi{nini, - klasi~ni komercijalni i zemjodelski nastani, i - zna~ajni politi~ki nastani vo vrska so odredeni li~nosti. Kako {to se gleda, postojat sli~nosti, no i odredeni razliki vo odreduvaweto na vidovite manifestacii. Edna od osnovnite zabele{ na pove}eto avtori e {to tie poa|aj}i od odredeno stojali{te ne gi zemaat vo vid site vidovi manifestacii. Taka, dodeka Markovi} S. i Z. gi zemaat vo predvid i kongresite i sovetuvawata, toa ne go ~ini ni Ritchie , a ni ostanatite avtori. Od druga strana, Markovi} S.i Z., a i S. Nikoli} i dr. ne gi zemaat vo predvid
Nikoli} S.,Sekuli} J., Petrovi} M., “ Rekreativna i kulturna turistika”, Praktikum, Institut za turizam i prostorno planirawe, VT[. Beograd, 1974. str.59. 29 ) Ritchie J.R.B. , cit. delo str. 2.
28)

25

raznite politi~ki, nau~ni i verski manifestacii. Sli~no mo`e da se zabele`i i kaj drugite avtori koi se zanimavaat so ovaa problematika. Smetame deka za edna kompleksna i detalna pretstava za manifestaciite, nivnata klasifikacija treba da se izvr{i spored pove}e kriteriumi, pooddelno. -Najzna~aen i osnoven e sekako kriteriumot sodr`ina, odnosno oblasta od koja e sodr`inata na manifestacijata.Vo ramkite na takvata podelba pak, mo`no e da se izvr{at natamo{ni podelbi vrz osnova na drugi kriteriumi kako {to se : -potekloto na u~esnicite, -dali manifestacijata ima natprevaruva~ki karakter ili ne, -dali manifestacijata e vrz komercijalna osnova ili ne, -spored celta koja se saka da se postigne ili poddr`i, -spored kontinuitetot vo odr`uvaweto, -spored mestoto na odr`uvawe, -spored zna~eweto na sodr`inata, -spored efektite za mestoto,regionot i zemjata vo koja se odr`uva manifestacijata, -spored barawata na manifestacijata vo pogled na potrebnite objekti i druga manifestaciono-turisti~ka ponuda itn. Vo taa smisla spored oddelnite kriteriumi manifestaciite bi mo`ele da se klasificiraat na sledniot na~in: 1.Spored sodr`inata, odnosno oblasta od op{testvenoto deluvawe od koja e sodr`inata na manifestacijata, niv mo`eme da gi podelime na : - kulturni ( zabavni,umetni~ki,verski/religiozni i sl.), - sportski, - stopanski, - politi~ki , - nau~ni i sl. i - kombinirani manifestacii. Me|utoa, postavuvaweto ostri granici pome|u oddelnite vidovi vo ovoj slu~aj ponekoga{ e mnogu te{ko, bidej}i mnogu ~esto vo edna manifestacija se sodr`ani elementi i od edna i od druga pa i od treta manifestacija (oblast).Umetni~kite, zabavnite i verskite manifestacii sodr`at elementi na kulturnite manifestacii, kulturnite manifestacii istovremeno imaat i zabaven i umetni~ki

26

karakter. Osven toa, i site manifestacii pomalku ili pove}e sodr`at i politi~ki komponenti. Seto ova e potencirano pred sé i od toa {to poimot na kultura od druga strana , vo po{iroka smisla na zborot, opfa}a sé ona {to ~ovekot go postignal vo site oblasti od `ivotot na odreden stepen na razvitok. No, so ogled deka ova razgrani~uvawe e pote{ko da se napravi pome|u kulturnite (vo potesna smisla), zabavnite i umetni~kite, vo ponatamo{nite razrabotki niv }e gi vklu~ime vo edna grupa kako kulturni ( vo po{iroka smisla na zborot) manifestacii, dodeka religioznite ( verskite) manifestacii }e gi razgleduvame odvoeno bidej}i tie se dovolno prepoznatlivi. Manifestaciite ~esto i svesno se kombiniraat. Taka na primer, sportskite manifestacii se kombiniraat so kulturni priredbi, nau~nite isto taka so kulturni, zabavni i sl. priredbi, a ponekoga{ duri i politi~kite manifestacii se prosledeni so kulturni pa duri i verski manifestacii kako propratni delovi. Zatoa ~esto mo`e da se sretne i nazivot na manifestacijata kako {to e: kulturno-nau~na manifestacija, nau~no-kulturna , kulturno-sportska manifestacija itn. koi ~inat u{te edna grupa {to nie ja izdvoivme kako kombinirani manifestacii. 2. Spored potekloto na u~esnicite manifestaciite mo`at da bidat: -nacionalni 30) i -me|unarodni “ nastani”. Me|unarodnite “ nastani “ ( manifestacii) mo`at da bidat : regionalni ( so u~esnici od doti~niot region) , potoa kontinentalni ( kade se zastapeni u~esnici od eden kontinent) kako {to se kontinentalnite prvenstva, kontinentalnite igri i sl., i svetski manifestacii kade se prisutni u~esnici od site kontinenti (Olimpiski igri, Svetski prvenstva i sl.). ^esto vakvata podelba se poklopuva i so zna~eweto t.e. goleminata na manifestacijata i

30

) Kako primer za golema manifestacija so nacionalen karakter na u~esnicite mo`e da ni poslu`i amerikanskiot “NASCAR” ili kako u{te go vikaat “ STOCK-CAR”. Toa e nacionalen {ampionat na Amerika i golema voza~ka priredba koja vkupno ja sledat preku 2o mil. gleda~i pokraj patekite i skoro pola milijarda pokraj TV. Na pooddelno vozewe od ovaa manifestacija se prodavaat po okolu 150.000 vleznici dodeka obi~no koga se vozi “ FORMULA 1” vo Amerika na trkite doa|aat po okolu stotina iljadi gleda~i.

27

publicitetot, a i so ostanatite efekti koi gi predizvikuva manifestacijata. 3. Golemite manifestacii mo`eme da gi podelime i sprema toa dali tie imaat natprevaruva~ki karakter ili ne ,odnosno dali se od revijalen karakter. 4. Isto taka, tie mo`at da imaat i komercijalen ili nekomercijalen karakter (pr. za nekomercijalen karakter e krunisuvaweto na Papata). 5. ^esto golemite manifestacii dobivaat ime i sprema motivot ( povodot) koj bil pri~ina za nivnoto odr`uvawe taka {to tie i se odr`uvaat pod toa geslo kako na primer mirovna manifestacija i sl., ili ekolo{ka, dobrotvorna (pr. “ Life Aid ”) od 1985 god., golem koncert za pomo{ na gladnite vo Afrika, potoa “ Simple Truth “ golem koncert za pomo{ na Kurdite itn. ) manifestacija i sl. 6. Sprema kontinuitetot vo odr`uvaweto mo`eme da gi podelime na : -golemi manifestacii koi se odr`ale, odnosno, se odr`uvaat samo edna{ ( ednokratni manifestacii),kako {to se na primer proslavite na nekoja godi{nina, nekoja muzi~ka manifestacija, nekoj politi~ki nastan i dr., -Tradicionalni golemi manifestacii koi se odr`uvaat ili sekoja godina, ili sekoja vtora godina (bienale), ili sekoja treta godina(trienale), ili sekoja ~etvrta godina itn. ili pak se odr`uvaat na neodredeni vremenski rastojanija. 7. Spored mestoto na odr`uvawe ( kaj tradicionalnite manifestacii) ima manifestacii koi se odr`uvaat sekoga{ vo edno isto mesto (mesta) i manifestacii koi sekoe naredno odr`uvawe se prireduvaat vo drugo mesto, region ili zemja ( kako {to e slu~ajot na primer i so Olimpiskite igri, Svetskite fudbalski prvenstva, EKSPO izlo`bite itn. 8. Od aspekt na efektite za mestoto, regionot i zemjata kade se odr`uva manifestacijata i pred sé od aspekt na turisti~kite i ekonomskite efekti, manifestaciite mo`at da se podelat na : - manifestacii koi blagodarej}i na zna~eweto na sodr`inata, va`nosta na u~esnicite, zna~eweto na rezultatite itn. kreiraat zna~itelen publicitet za mestoto, regionot i zemjata (svetsko zna~ewe i publicitet), i koi ne moraat da imaat posebno golemi direktni ekonomsko-finansiski i drugi efekti ( na pr. golemi, zna~ajni politi~ki sobiri), i

Comment [71]:

28

[ema 1.

Vidovi golemi manifestacii

1. kulturni 2. zabavni 3. umetni~ki 4. verski 5. sportski 6. stopanski 7. politi~ki 8. nau~ni 9. kombinirani 1. so nacionalen karakter na u~esnicite regionalni kontinentalni svetski

2. so me|unaroden karakter na u~esnicite

1. so natprevaruva~ki karakter (poedine~no, ekipno, oficijalno i prijatelski itn.) 2. bez natprevaruva~ki karakter 1. na komercijalna osnova 2. na nekomercijalna osnova 1. mirovni 2. ekolo{ki 3. dobrotvorni itn. 1. ednokratni 2. tradicionalni sekoja godina sekoja vtora godina ( bienale) sekoja treta godina (trienale ) itn.

1. manifestacii koi se odr`uvaat sekoga{ vo isto mesto/mesta (zemja) 2.manifestacii koi se odr`uvaat sekoj nareden pat vo drugo mesto/zemja

1.manifestacii zna~ajni po publicitetot za mestoto/zemjata manifestacii od I 2.manifestacii zna~ajni i po publicitetot i po ostanatite direktni i indirektni (ekonomski i dr.) efekti manifestacii od II red red

manifestacii od III red

29

- golemi manifestacii koi gi poseduvaat dvete karakteristiki, odnosno, pokraj publicitetot prosledeni se i so zna~itelni direktni ekonomsko-finansiski i drugi efekti za mestoto, regionot i zemjata. 9. Tesno vo vrska so prethodnata podelba, a isto taka od aspekt na mestoto, odnosno, zemjata , mo`e da bide i kriteriumot na potrebnite fizi~ki objekti neophodni za odvivawe na rabotniot del na manifestacijata, odnosno, potrebnata vkupna manifestaciono turisti~ka ponuda ili potrtebnite vlo`uvawa vo obezbeduvaweto na takvite objekti, odnosno, ponuda. Od ovoj aspekt mo`eme da razlikuvame: a)manifestacii za koi se potrebni golemi vlo`uvawa vo objekti, i b)manifestacii za koi se potrebni pomali vlo`uvawa Vo ramkite na vakvite vidovi manifestacii mo`e da se vr{i nivna kategorizacija spored goleminata, odnosno zna~eweto na nivnata sodr`ina, zna~eweto na u~esnicite, obemot na potrebnite sredstva koi se potrebni za nivno organizirawe, goleminata na efektite koi proizleguvaat od manifestacijata ili spored odredeni me|unarodni normi i pravila za soodvetnata oblast doneseni od strana na nadle`ni me|unarodni institucii i organizacii i sl. Taka , kaj kriteriumot efekti za mestoto, manifestaciite koi se karakteriziraat so zna~itelni direktni ekonomski i drugi efekti za koi e potrebna i masovna posetenost mo`eme i poprecizno da gi kategorizirame vo odredeni grupi, vklu~uvajki go i brojot na posetitelite kako eden od pokazatelite za goleminata na manifestacijata, a imaj}i go na um i samoto zna~ewe i publicitetot na manifestacijata koj odi zaedno so toa. Imeno, smetame deka mo`e da se izvr{i kategorizacija na : a) manifestacii od prv red ( toa bi bila onaa manifestacija koja }e ja posetat nad eden milion posetiteli, retko pod toa, a osven toa ima i svetsko zna~ewe i svetski publicitet; takvi se na primer Olimpiskite igri, Svetskite fudbalski prvenstva i EKSPO izlo`bite ), b) manifestacii od vtor red ( onaa koja ja posetuvaat nad 5oo iljadi posetiteli, kakvi se na primer kontinentalnite igri, Svetskite prvenstva vo atletika itn.) i v) manifestacii od tret red koi gi posetuvaat od 100-500 iljadi posetiteli ( ili ne{to pove}e), a kakvi {to se na primer glavnite prvenstva vo nekoi sportovi kako {to se golf,

30

tenis, potoa Univerzijadite, nekoi kulturni manifestacii, koncerti, festivali, izlo`bi itn. I pokraj toa {to manifestaciite od vtor i tret red ne go imaat istiot stepen na atraktivnost kako onie od prv red , mnogu od niv kreirale zna~itelna reputacija za mestata doma}ini a {to e dosta va`no od turisti~ka gledna to~ka. I vo ramkite na podelbata spored kriteriumot na potrebni fizi~ki objekti e mo`no da se vr{i soodvetna kategorizacija no , ve}e naglasivme deka vo ovaa smisla ponekoga{ i Olimpiskite igri mo`eme da gi tretirame kako manifestacii za koi se potrebni relativno mali vlo`uvawa dokolku zemjata/mestoto doma}in ve}e raspolaga so potrebnite objekti i infrastruktura. Seto toa treba da se ima vo predvid pri odreduvaweto na goleminata na odredena manifestacija.

31

32

Gl. II. OSOBENOSTI (BELEZI) NA GOLEMITE MANIFESTACII

Vo vtorata glava predmet na analiza se odredeni osobenosti (belezi ) na golemite manifestacii kako {to se : sodr`inata, formite (oblicite) vo koi se pojavuvaat golemite manifestacii, tradicionalnosta, me|unarodnosta, zastapenosta na pooddelni vidovi manifestacii, promenlivosta na mestoto (zemjata ) na odr`uvawe, potoa geografskata rasporedenost na manifestaciite , nivnata organizacija i finansirawe kako i motivite za nivno organizirawe.

1. Sodr`ina na golemite manifestacii

Golemite manifestacii bilo kulturni, bilo sportski, stopanski, politi~ki, nau~ni i sl. proizleguvaat pred se kako posledica na potrebata za razre{uvawe na odredeni op{testveni potrebi ( kulturni, sportski, stopanski i sl.) koi tie so svojata sodr`ina treba da ja razre{at (zadovolat). Pokraj sodr`inata vo po{iroka smisla na zborot spored po{irokata oblast kon koja pripa|a sodr`inata na manifestacijata ( kultura, sport, stopanstvo, nauka, i sl.), treba da razlikuvame i sodr`ina vo potesna smisla na zborot, odnosno, pooddelni podoblasti vo ramkite na tie oblasti. So ogled deka e toa bitna karakteristika na manifestaciite, mnogu ~esto tie nosat ime po taa sodr`ina kako na primer filmska manifestacija, muzi~ka manifestacija, fudbalska manifestacija itn. Ovaa sodr`ina (vo potesna smisla) mo`e da bide razli~na. Taka, kulturnite manifestacii, odnosno, kulturno-zabavnite i umetni~kite, mo`at da bidat od podoblasta na filmot ( na pr. Kan-

33

ski filmski festival i nekoi drugi) , teatarskata umetnost, muzikata ( klasi~na, zabavna, narodna itn.), literaturata, modata, likovnata umetnost itn. Ovie manifestacii mo`at da imaat i kombinirana sodr`ina, odnosno, vo sodr`inata da imaat i razli~ni muzi~ki priredbi i teatarski pretstavi i sl. ( kako {to se na pr. pove}eto festivali i sl. ) itn. Sodr`inata na edna golema sportska manifestacija mo`e da bide od pooddelni sportovi, kako {to se na primer nogomet, ko{arka, atletika, avtomobilizam, tenis. i sl., no isto taka i kombinirano, odnosno od pove}e razli~ni sportovi i disciplini. (kako {to se na primer Olimpiskite igri). Stopanskite manifestacii mo`at da bidat op{ti i specijalizirani po pooddelni granki, proizvodi i sl. Nau~nite manifestacii isto taka mo`at da bidat od razli~ni podoblasti na naukata. ^esto pati golemite nau~ni manifestacii se sodr`ani vo odredeni stopanski manifestacii kako izlo`bi na nekoi tehni~ki dostignuvawa i sl. ( na pr. izlo`ba na avioni, roboti, kompjuteri i sl.). Inaku, obi~no, nau~nite i politi~kite manifestacii se odr`uvaat kako konferencii, kongresi i razni drugi vidovi sobiri.

2. Formi ( oblici) na golemite manifestacii

So poslednata misla za nau~nite manifestacii navlegovme vo edno drugo obele`je na golemite nastani, a toa e pojavnata forma vo koja se izrazuva edna golema manifestacija. Postojat pove}e razli~ni no i sli~ni formi vo koi se izrazuvaat pooddelni vidovi golemi manifestacii. Taka, kulturno-zabavnite i umetni~kite manifestacii se odr`uvaat kako: - festivali, - karnevali, - izlo`bi, - koncerti, - proslavi i dr. Takvi se na primer, festivalite na seriozna muzika ( na pr. Salcburg i dr.), festivalite na zabavna muzika ( San Remo i dr.), filmski festivali ( Kan i dr. ), karnevali ( Rio), izlo`bi ( Rembrant, Van Gog), koncerti (Vudstok), proslavi ( proslavata na100 godi{ninata od smrtta na golemiot slikar Van Gog 1890-1990 god.,

34

proslavata na 100- godi{ninata na Ajfelovata Kula 1889-1989 god. i sl.). Religioznite ( verski) manifestacii isto taka mo`at da poprimat razni formi kako {to se : - izvr{uvawe na razni ceremonii po povod nekoj obi~aj ( na pr. krunisuvaweto na Papata, krunisuvaweto na Japonskiot Car i sl.), -odbele`uvawe i proslava na verski datumi, odnosno praznici i izvr{uvawe na razni obi~ai ( na pr. axilaci i sl.), - bogoslu`bi i sli~ni sobiri na vernicite, - razni sobiri na verski stare{ini, - pogrebi na verski stare{ini itn. Golemite sportski manifestacii se odr`uvaat kako : - Olimpiski igri ( Letni i Zimski), - Svetski prvenstva vo pooddelni sportovi, - Kontinentalni igri, - Univerzijadi, - razni turniri i dr. Olimpiskite igri se odr`uvaat kako Letni i Zimski dodeka svetskite prvenstva vo oddelni sportovi se brojni. Takvi se na primer: Svetskoto fudbalsko prvenstvo,Svetskoto prvenstvo vo skijawe, Svetskoto prvenstvo vo avtomobilizam “ Formula l “, Svetskoto prvenstvo vo pliva~ki sportovi itn. Golemite stopanski manifestacii obi~no se odr`uvaat kako : -saemi ( op{ti i specijalizirani ), -izlo`bi, -saloni, -proslavi i dr. Me|u najpoznatite op{ti me|unarodni saemi spa|aat: saemot vo Lajpcig, Viena, Barselona, Milano, Lion, Budimpe{ta, San Francisko, Toronto, Zagreb i dr. Od specijaliziranite saemi najgolemi i najpoznati se saemite vo Berlin (saem na tehni~ka stoka) , Hanover (te{ka industrija), Moskva (zemjodelski ma{ini), London (ko`a i ko`na galanterija),Keln (name{taj) i dr.

35

[ema 2. Vidovi i oblici na manifestacii oblast podoblasti - film - teatar - muzika (zab., narodna, klasi~na i sl.) - literatura - umetnost - moda itn. - pravoslavni - katoli~ki - muslimanski itn. oblici - festivali ( na seriozna,zabavna, narodna muzika, filmski festivali i sl.) - karnevali, - izlo`bi, - proslavi, - koncerti itn. - rituali na ustoli~uvawe, - axilak, - bogoslu`bi i sl. sobiri na vernici, - razni sobiri na verski stare{ini, - pogrebi na verski stare{ini i sl. - Olimpiski igri, -Svetski prvenstva vo poedine~ni sportovi, -Kontinentalnim igri, - Univerzijadi, , - turniri i sl., - i drugo, - saemi, - izlo`bi, - saloni - razni sobiri na stopanstvenici,biznismeni i sl. - konferencii, kongresi i sl., - pogrebi na dr`avnici, - proslavi, - sredbi na dr`avnici , - razni drugi sobiri, sostanoci i sl. -izlo`bi, demonstracii i sl. -nau~ni sobiri (konferencii,kongresi, seminari )

1. kulturni

2.religiozni (verski )

3.sportski

- fudbal - atletika - ko{arka - zimski sportovi - pliva~ki sportovi - avtomobilizam itn.

4. stopanski

- op{ti - specijalizirani (po pooddelni granki, proizvodi i sl,

5.politi~ki

6. nau~ni

- razni nau~ni oblasti

34

Od salonite najpoznati se salonite na avtomobili vo Pariz, Torino, Brisel, Wu Jork, Tokio i dr. Izlo`bite mo`at da bidat postojani ili povremeni. Sekako, najzna~ajna i najgolema e Svetskata izlo`ba ( EX-PO ) koja se organizira na neodredeni vremenski rastojanija kako izlo`ba na dostignuvawata na site zemji vo svetot. Ovdeka spa|aat i odredeni proda`ni rituali kako {to se proda`bata na vino vo Beaune vo Francija, na cve}e “ Floridae “ vo Amsterdam i sl. Pojavni oblici na golemite politi~ki manifestacii se : - site vidovi na sostanoci ( kongresi, konferencii i sl.), - proslavi ( pr. obedinuvaweto na dvete Germanii i sl.), - pogrebi na istaknati politi~ari odnosno dr`avnici (Indira Gandi, Bre`wev,Tito i dr. ) - pretsedatelski ustoli~uvawa t. e. inauguracii ( na pr. davaweto zakletva na pretsedatelot na SAD), - posetite na Papata na oddelni zemji, - zna~ajni sredbi na dr`avnici i politi~ari i sl. Ovdeka bi bilo dobro da se istakne i toa deka ~esto spomenuvaniot i prou~uvan t.n. “ kongresen turizam” spored ova bi bil samo del od manifestacioniot turizam koj proizleguva od edna od formite preku koi se izrazuvaat golemite manifestacii.

3. Tradicionalnost na golemite manifestaci

Site golemi manifestacii od prv red, Olimpiskite igri (Letni i Zimski), Svetskite fudbalski prvenstva i izlo`bite EXPO se od tradicionalen karakter. Letnite i Zimskite olimpiski igri se odr`uvaat na rastojanie od ~etiri godini. Do 1992 god. se odr`uvaa i ednite i drugite vo ista godina, no ottoga{ se menuva terminot taka {to pome|u niv postoi vremensko rastojanie od dve godini. Od po~etokot, odnosno od prvite sovremeni Olimpiski igri 1896 god. vo Atina do denes se odr`ani 23 Letni igri, dodeka {estite vo 1916 god., 12-tite vo 1940 god. i 13-tite vo 1944 god. ne se odr`ani zaradi I i II Svetska vojna. Od ZOI koi po~nale da se odr`uvaat vo 1924 god. dosega se odr`ani 16 Igri na sekoi ~etiri godini, so isklu~ok pome|u 1936 i

35

1948 god., koga pome|u ~etvrtite i pettite ZOI zaradi II Svetska vojna se pauziralo 12 godini.
Tabela 2. Tradicionalnost na golemite manifestacii

manifestacija

karakter

vremensko rastojanie od edno do drugo odr`uvawe 4 god. 4 god. 4 god. neodredeno vremensko rastojanie

- LOI - ZOI - Sv. fud. prvenstva - Izlo`bi EH-RO

tradicionalni tradicionalni tradicionalni tradicionalni

Prvoto Sv. fudbalsko prvenstvo e odr`ano vo 1930 god. vo Urugvaj i dosega se odr`ani 15 vakvi prvenstva. Golemiot prekin napraven e isto kako i kaj Olimpiskite igri poradi II Sv.vojna i toa od 1938 god. koga e odr`ano tretoto Sv. prvenstvo do 1950 god. (12 godini ) koga e odr`ano ~etvrtoto Sv. prvenstvo vo Brazil. Svetskite izlo`bi se tradicionalni golemi manifestacii koi se odr`uvaat vo neednakvi vremenski rastojanija.
Tabela 3. Golemite manifestacii od II i III red spored kontinuitetot vo odr`uvaweto 31)
vo % nau~ni

vid i karakter tradicionalni ednokratni Vkupno:

m-cii vkupno 83,8 16,2 100,o

kult.

sport.

stop.

polit.

88,9 11,1 100,o

100,o 100,o

100.o 100,o

14,3 85,7 100,o

5o,o 50,o 100,o

(Tradicionalnosta na manifestaciite inaku, pome|u drugoto mnogu ~esto e presmetana na povtoruvawe na efektite-kako za zado-

31 )

Istra`uvawata se odnesuvaat na 1991 god.

36

voluvawe na odredeni konkretni op{testveni potrebi, taka i na ostanatite efekti koi proizleguvaat od manifestacijata ). Golemite manifestacii od vtor i tret red za koi na primerok od 165 vakvi manifestacii izvr{ivme sli~ni analizi gi poka`aa slednite rezultati vo pogled na tradicionalnosta : 83,8 % od site vidovi se so tradicionalen karakter, a samo 16,2 % se ednokratni manifestacii. Po pooddelni vidovi, tradicionalni se naj~esto sportskite, stopanskite i kulturnite manifestacii, dodeka ednokratni naj~esto se politi~kite i nau~nite manifestacii. U~estvoto na ednokratnite manifestacii od 16,2 % vo vkupniot broj bi bilo zna~itelno pomalo koga politi~kite manifestacii ne bi bile naj~esto ednokratni, a zna~itelen procent takvi manifestacii ima i kaj nau~nite i verskite manifestacii.

4. Me|unarodnost na manifestaciite

I vo odnos na ovaa osobina, site golemi manifestacii od I red se so me|unaroden karakter. I ne samo toa, tuku tie se i od svetski karakter, odnosno, skoro na site niv u~estvuvaat najgolemiot broj zemji od svetot.
Tabela 4. Golemite manifestacii od I red spored karakterot na u~esnicite

manifestacija - LOI - ZOI - Sv. fud. prvenstva - Izlo`bi EH-RO

karakter na u~esnicite me|unaroden me|unaroden me|unaroden me|unaroden

Za razlika od Anti~kite olimpiski igri koi bile nameneti isklu~ivo na gr~kite dr`avjani, sovremenite Olimpiski igri se otvoreni za site zemji vo svetot. Od prvite Igri vo 1896 god. vo Atina koga brojot na zemjite u~esni~ki bil samo 13, nivniot broj postojano se zgolemuval ( so odredeni isklu~oci poradi politi~ki pri~ini ili golema oddale~enost na mestoto na odr`uvawe i slabo razvienite soobra}ajni mo`nosti), taka {to na poslednite igri vo Barselona 1992 god. nivniot broj e duri 172 zemji u~esnici.

37

Brojot na zemji u~esnici na ZOI isto taka se zgolemuva, taka {to na poslednite Igri vo Albertvil bea 64 zemji ( deset pove}e otkolku na prethodnite Igri vo Kalgari 1988 god.). Vo odnos na LOI brojot na zemji u~esnici na ZOI e zna~itelno pomal i poradi specifi~nostite na ZOI, odnosno, sportovite koi se zastapeni. Na Svetskoto fudbalsko prvenstvo vo Urugvaj u~esrtvuvale 13 zemji, dodeka na poslednoto vo Italija 1990 god. duri 86 zemji zedoa u~estvo vo kvalifikaciite. Golem broj zemji u~esnici se isto taka i na Svetskite izlo`bi. Istra`uvawata na spomenatiot primerok kaj golemite manifestacii od II i III red gi poka`uvaat ovie rezultati :

Tabela 5. Karakter na u~esnicite kaj manifestaciite od II i III red

karakter so me|unaroden karakter so nacionalen karakter Vkupno :

m-cii vkupno

kult.

sport.

stop.

polit.

vo % nau~ni

95,2

85,8

1oo,o

1oo,o

1oo,o

1oo,o

4,8 1oo,o

14,5 1oo,o

1oo,o

1oo,o

1oo,o

1oo,o

Kako {to se gleda duri 95,2 % od site manifestacii se so me|unaroden karakter, a samo 4,8 % so nacionalen karakter i toa isklu~ivo zaradi nekoi kulturni manifestacii, dodeka golemite sportski manifestacii, stopanskite, politi~kite i nau~nite se skoro sekoga{ so me|unaroden karakter na u~esnicite. Me|unarodnosta na manifestaciite za razlika od tradicionalnosta e presmetana pokraj drugoto , glavno na pogolema atraktivnost na manifestacijata.

38

5. Zastapenost na oddelnite vidovi manifestacii (spored sodr`inata)

Od ~etirite manifestacii koi gi kategoriziravme kako manifestacii od I red, duri tri se sportski, a edna stopanska (nau~na ) manifestacija. Toa ne e slu~ajno, tuku rezultat na toa {to sportskite manifestacii imaat po{iroka osnova na spektakularnost i ne baraat nekoe visoko nivo na kultura.
Tabela 6. Manifestaciite od I red spored sodr`inata vo % manifestacija - LOI - ZOi - Sv.fud. pr. - Izl. EKSPO vid sportska sportska sportska stopansko-nau~na u~estvo

75 25

Na spomenatiot primerok od 165 manifestacii, najzastapeni se kulturnite manifestacii so 32 %, sportskite so 28 %, stopanskite 21 %, politi~kite 8,4 %, nau~nite 6,o % i verskite so 4,6 %. (tabela 7).
Tabela 7. Procentualno u~estvo na oddelnite vidovi manifestacii od II i III red

vo % vid na manifestacija - kulturni - sportski - stopanski - politi~ki - nau~ni - verski Vkupno : u~estvo 32,o 28,o 21,o 8,4 6,o 4,6 1oo,o

39

6. Promenlivost na mestoto (zemjata) na odr`uvawe

Edna od karakteristikite na golemite manifestacii, osobeno onie najgolemite, e i promenlivosta na mestoto, odnosno zemjata na odr`uvawe, bidej}i tie sekoe naredno odr`uvawe, se organiziraat vo drugo mesto/zemja. Toa proizleguva pred sé od nivnata osnovna karakteristika za koja zboruvavme, odnosno , od me|unarodnosta. Taka, mestoto/zemjata na odr`uvawe ja menuvaat i Letnite olimpiski igri i Zimskite olimpiski igri i Svetskite fudbalski prvenstva, a i Svetskite izlo`bi. Za razlika od toa, kaj manifestaciite od II i III red pogolem broj se manifestacii koi tradicionalno i postojano se odr`uvaat vo edno isto mesto, odnosno zemja.Taka , 72,5 % ili skoro 3/4 od site vidovi manifestacii se odr`uvaat vo isto mesto, a samo 27,5 % ili 1/4 go menuvaat mestoto na odr`uvawe. Po pooddelni vidovi manifestacii pak , naj~esto stopanskite se odr`uvaat sekoga{ vo isto mesto, a po niv sleduvaat kulturnite so 94 % vo isto mesto i samo 6 % vo razli~ni /drugi mesta, potoa sportskite so 46,9 % vo isto mesto i 53,1 % vo drugi mesta/zemji, a kaj politi~kite manifestacii pogolem procent e vo korist na manifestaciite koi se odr`uvaat vo razli~ni mesta t.e. skoro 83,3 % sprema onie koi ne go menuvaat mestoto na odr`uvawe ~ij procent e 16,7 %. Isto e i kaj nau~nite manifestacii kaj koi duri 89 % se odr`uvaat vo razli~ni mesta, a samo 11 % se odr`uvaat sekoga{ vo edno isto mesto.

Tabela 8. Promenlivost na mestoto na odr`uvawe vo % nau~ni

m-cija i odr`uvawe -sekoga{ vo isto mesto/zemja -go menuva mestoto/ zemjata Vkupno :

m-cii vkupno 72,5

kult.

sport.

stop.

polit.

94,0

46,9

1oo,o

16,7

11,o

27,5

6,o

53,1

-

83,3

89,o

1oo,o

1oo,o

1oo,o

1oo,o

1oo,o

1oo,o

40

Promenlivosta na mestoto na odr`uvawe kaj najgolemite manifestacii proizleguva kako od nivnata me|unarodnost, taka i od drugi nivni specifi~nosti, a pome|u drugoto i od potrebnite materijalni i finansiski sredstva za nivno organizirawe, odnosno, potrebnata manifestaciono - turisti~ka ponuda.

7. Geografska rasporedenost na golemite manifestacii Vo neposredna vrska so mestoto na odr`uvawe na manifestaciite e i nivnata geografska rasporedenost vo svetski razmeri. Analizata poka`uva deka pogolemiot broj golemi manifestacii se odr`ale ( se odr`uvaat) pred se na severnata polovina od zemjata, a osven toa i pogolemiot del od niv se odr`uvaat vo Evropa i Severna Amerika. Taka na primer, od vkupno 23 LOI samo tri, odnosno 13 % od vkupniot broj, se odr`ale pod ekvatorot i toa 1956 god. vo Melburn (Avstralija), 1968 god. vo Meksiko i 1988 god. vo Seul (J. Korea), dodeka 2o olimpijadi ili 87 % se odr`ani na severnata polutopka. Po kontinenti sostojbata e sledna: 14 olimpijadi ili 61 % se odr`ani vo Evropa, 5 (21,7%) vo S. Amerika, 2 (8,7 %) vo Azija, 1 ili 4,3 % vo Ju`na i Centralna Amerika i 1 (4,3%) vo Avstralija, dodeka sé u{te nitu edna Letna olimpijada ne se odr`ala na Afri~kiot kontinent.

Tabela 9. Geografska rasporedenost na Letnite olimpiski igri

vo % kontinent broj na igri u~estvo

- Evropa - S. Amerika - Azija - J. i C. Amerika - Avstralija - Afrika Vkupno :

14 5 2 1 1 o 23

61,o 21,7 8,7 4,3 4,3 1oo,o

41

Od Zimskite olimpiski igri nitu edna ne e odr`ana na ju`nata polovina od zemjata, odnosno na ju`nite kontinenti. Od vkupno 16 vakvi Olimpijadi, 11 od niv ili 68,7 % se odr`ani vo Evropa, 4 (25%) na Severno-Ameri~kiot kontinent i samo edna (6,3%) e odr`ana vo Azija, poto~no vo Japonija (Saporo 1972 god.). So odr`uvaweto i na narednata ZOI vo Evropa (LilehamerNorve{ka 1994 god. ) u~estvoto na Evropa u{te pove}e se zgolemuva.
Tabela 10. Geografska rasporedenost na Zimskite olimpiski igri

kontinent - Evropa - S. Amerika - Azija - J. i C. Amerika - Avstralija - Afrika Vkupno

broj na igri 11 4 1 16

u~estvo vo % 68,7 25,o 6,3 100,0

Analiziraj}i gi i Svetskite fudbalski prvenstva doa|ame do sli~ni konstatacii osobeno vo odnos na Evropa, a dodeka po odnos na S. Amerika , nejzinoto mesto go prezema Ju`noameri~kiot kontinent, bidej}i i fudbalot kako sport e isklu~ivo popularen vo zemjite na J. Amerika, a pomalku vo zemjite na S. Amerika.Taka, od vkupno 14 Svetski prvenstva 8 od niv ili 57% se odigrani vo Evropa, 2 (14,3%) vo S.Amerika (Meksiko 1970 i 1986 god.), i 4 (28,6%) vo J.i Centralna Amerika, a nitu edno vo Azija, Avstralija i Afrika (tabela 11).
Tabela 11. Geografska rasporedenost na Sv. fud. prvenstva

kontinent - Evropa - S. Amerika - J.i C. Amerika - Azija - Avstralija - Afrika Vkupno :

broj na prvenstva 8 2 4 14

u~estvo vo % 57,0 14,3 28,6 1oo,o

42

Analizata na Svetskite izlo`bi od 1851 godina koga e odr`ana prva takva izlo`ba pa do 1992 god. koga e odr`ana poslednata izlo`ba vo Sevilja, poka`uva deka od vkupno 43 takvi izlo`bi, 29 od niv ili 67,4 %, odnosno 2/3 se organizirani vo Severna Amerika (prete`no vo SAD), 11 (25,7%) vo Evropa i po edna t.e. 2,3 % vo J.Amerika ( Brazil 1922-23 god.) i edna ( 2,3%) vo Avstralija, dodeka vo Afrika ne e odr`ana nitu edna takva izlo`ba.
Tabela 12. Geografska rasporedenost na zna~ajnite izlo`bi po kontinenti

kontinent - Evropa - S. Amerika - J. i C. Amerika - Azija - Avstralija - Afrika Vkupno :

broj na izlo`bi 11 29 1 1 1 43

u~estvo vo % 25,7 67,7 2,3 2,3 2,3 1oo,o

Analizata na ve}e spomenatiot primerok od 165 zna~ajni manifestacii od II i III red dadoa razli~ni rezultati koi se prika`ani vo slednata tabela:

Tabela 13. Geografska rasporedenost na zna~ajnite manifestacii od II i III red

kontinent

m-cii vkupno 62,3 2o,0 4,2 8,1 3,o 2,4 100,o

kult.

sport.

stop.

polit.

vo % nau~ni

Evropa S.Amerika J. i C. Amerika Azija Avstralija Afrika Vkupno :

61,8 2o,3 5,5 1o,8 1,7 1oo,0

51,5 19,2 8,3 8,4 8,4 4,2 1oo,o

77,7 11,1 4,1 7,1 1oo,o

78,7 1o,1 4,1 7,1 1oo,o

8o,0 1o,o 1o,o 1oo,o

43

Od dosega{nite izlagawa, evidentno e deka Evropa dominira po brojot na odr`anite manifestacii od I red i osobeno sportskite - LOI 61 %, ZOI 68,7 %, Sv. fud. prvenstva 57 %, (osven Svetskite izlo`bi), a i po manifestaciite od vtor i tret red od koi skoro 2/3 (64 %) od site niv se odr`uvaat vo Evropa. Odma posle Evropa po brojot na manifestaciite od prv red (sportski) sledi S. Amerika koja e pak uverlivo prva po Svetskite izlo`bi, a kade se organiziraat i zna~itelen broj drugi manifestacii. Ostanatite kontinenti dosta zaostanuvaat i koga se raboti za manifestaciite od prv red ( so isklu~ok na J. i C. Amerika kaj Sv. fud. prvenstva), a i koga se raboti za manifestaciite od vtor i tret red, kade edinstveno ne{to pogolemo e u~estvoto na Azija i osobeno Japonija kade se odr`uvaat pogolem broj stopanski, nau~ni i sportski manifestacii ( Salon na avtomobili-Tokio, Interkontinentalen Kup- Tojota, Saem na roboti itn.). Vakvata uloga na Evropa e rezultat glavno na nekolku faktori : -taa ima svetsko-tranzitna polo`ba, -ima najgolem broj na dr`avi, -bogata e i so prirodni i osobeno op{testveni atraktivni faktori, -so Severna Amerika ~inat i dva najrazvieni kontinenti, kako vo stopanski, taka i vo kulturen , sportski i nau~en pogled. Osven toa, ulogata na Evropa i S. Amerika vo pogled na golemite manifestacii e potencirana i so toa {to na ovie dva kontinenti se nao|aat i politi~ki najvlijatelni zemji, tuka se nao|aat golemi, milionski gradovi, golemi kulturni i politi~ki centri, tuka se i sedi{tata na skoro site me|unarodni politi~ki institucii i organizacii, sedi{tata na pove}eto kulturni, nau~ni, sportski me|unarodni institucii i organizacii, i na kraj tuka se i gradovite koi kako takvi raspolagaat so uslovi i objekti i so sé drugo so {to se ovozmo`uva nepre~eno odr`uvawe na edna golema manifestacija. Od druga strana, i najgolemiot del na me|unarodniot turisti~ki promet se vr{i na ovie dva kontinenti. Spored statisti~kite podatoci 32) za 1990 god. od vkupno cca 332 mil. turisti vo me|unarodniot turizam, 292 mil. ili 88 % otpa|a na ovie dva kontinenti- Evropa i S.Amerika. Osven toa, so ne{to pove}e od 3/4

32 )

Statisti~ki Godi{nici na Makedonija, 1989, 1990 i 1991 god.

44

me|unaroden turisti~ki promet ( 242 mil.) Evropa e uverlivo na prvo mesto. Brojot na manifestaciite koi se odr`uvaat vo Evropa i nejzinata dominacija vo toj pogled se samo u{te edna potvrda deka golemite manifestacii se vo najneposredna vrska so turizmot, so va`nite turisti~ki pravci i podra~ja vo svetot i so svetskotranzitnite mesta. Spored toa, mo`e da se re~e deka manifestacionite dvi`ewa i mestata kade se odr`uvaat golemite manifestacii glavno se poklopuvaat so va`nite turisti~ki pravci i podra~ja vo svetot. Od druga strana, kako {to e nesomneno deka pogolemiot broj zna~ajni manifestacii se odr`uvaat vo ovie dva regioni, isto taka e nesomneno deka i golemite manifestacii od svoja strana kako takvi dale svoj pridones kon takvata uloga na ovie regioni i nivniot sestran razvoj. Me|utoa, imaj}i vo vid deka golemite manifestacii pridonesuvaat za sestraniot razvitok na mestata/zemjite, toga{ vakvata nivna geografska rasporedenost sekako deka e nepovolna i zagri`uva~ka. U{te pove}e toa se poka`uva ako gi analizirame zemjite kade se odr`ani najgolemite manifestacii.
Tabela 14. Broj na LOI odr`ani vo pooddelni zemji i procentualno u~estvo vo vkupniot broj Olimpijadi

zemja - SAD - Francija - Grcija - Britanija - Germanija - [vedska - Holandija - Finska - Avstralija - Italija - Japonija - Meksiko - Kanada - SSSR (biv{i) - J. Koreja - [panija - Belgija Vkupno :

broj na Olimpijadi 3 2 2 2 2 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 23

u~estvo vo % 13,0 8,7 8,7 8,7 8,7 4,3 4,3 4,3 4,3 4,3 4,3 4,3 4,3 4,3 4,3 4,3 4,3 1oo,o

45

Taka, vkupno 23 LOI se odr`ani vo vkupno 17 zemji, a samo vo 5 zemji odr`ani se vkupno 11 LOI od koi pak samo vo SAD tri (3), odnosno, 13 %, vo Francija , Grcija, Britanija i Germanija po 2 (8,7 %) a vo ostanatite 11 zemji po edna Letna olimpijada. ZOI vkupno 16, se odr`ale vo 10 zemji, a duri 10 od niv vo samo 4 zemji i toa SAD i Francija po 3 t.e. po 18,75 % , [vajcarija i Avstrija po 2 (12,5 %) i ostanatite {est zemji po edna ( 6,25 %).
Tabela 15. Broj na ZOI, zemji i u~estvo zemja - SAD - Francija - [vajcarija - Avstrija - Norve{ka - Germanija - Italija - Kanada - Japonija - Jugoslavija (biv{a) Vkupno : broj na Olimpijadi 3 3 2 2 1 1 1 1 1 1 16 u~estvo vo % 18,75 18,75 12,50 12,50 6,25 6,25 6,25 6,25 6,25 6,25 100,00

Kaj Svetskite fudbalski prvenstva pak, site 14 se odr`ani vo vkupno 12 razni zemji od koi samo vo Italija i Meksiko po 2 pati.
Tabela.16. Broj na Sv.fud. prvenstva, zemji i u~estvo zemja - Italija - Meksiko - Francija - Britanija - [vajcarija - [vedska - Germanija - [panija - Urigvaj - Argentina - ^ile - Brazil Vkupno : broj na prvenstva 2 2 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 14 u~estvo vo % 14,3 14,3 7,1 7,1 7,1 7,1 7,1 7,1 7,1 7,1 7,1 7,1 100,0

46

Tabela 17. Broj na golemi sportski manifestacii (LOI,ZOI i Sv. fud.pr.) odr`ani po pooddelni zemji i procentualno u~estvo

1 zemja 1.SAD 2.Francija 3. Italija 4. Germanija 5. Britanija 6. Kanada 7. Meksiko 8. [panija 9. Grcija 10. [vedska 11. Japonija 12. [vajcarija 13. Avstrija 14. Norve{ka 15. Holandija 16. Finska 17. Belgija 18. Urugvaj 19. Argentina 2o. ^ile 21. Brazil 22. J. Koreja 23. SSSR (biv{i) 24. Jugoslavija (biv{a) 25. Avstralija Vkupno :

2 broj na manifestacii 6 6 4 4 3 3 3 2 2 2 2 2 2 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 53

3 u~estvo vo % 11,3 11,3 7,5 7,5 5,7 5,7 5,7 3,8 3,8 3,8 3,8 3,8 3,8 1,9 1,9 1,9 1,9 1,9 1,9 1,9 1,9 1,9 1,9 1,9 1,9 100,0

Posmatraj}i gi ovie tri golemi sportski manifestacii zaedno, nivniot vkupen broj od 53 se ima odr`ano vo vkupno 25 zemji, odnosno, na sekoja zemja prose~no po 2,12 vakvi manifestacii, odnosno 79,5 % od vkupniot broj na ovie tri najgolemi manifestacii se ima odr`ano vo vkupno 14 zemji od vkupno cca 180 zemji vo svetot.

47

Tabela 18. Broj na zemji i broj na golemi sportski manifestacii (LOI,ZOI, Sv.fud.pr.) odr`ani vo niv

br.na m-cii

-po 1 m-cija -po 2 m-cii -po 3 m-cii -po 4 m-cii -po 5 m-cii -po 6 m-cii Vkupno :

br.na zemji kade se odr`ani LOI 12 4 1 17

br.na zemji kade se odr`ani ZOI 6 2 2 10

br.na zemji kade se odr`aniS.F.P. 1o 2 12

br.na zemji i site tri m-cii 11 7 4 1 2 25

Poedine~no gledano pak, vo SAD i Francija, koi zna~itelno predni~at, se odr`ale duri po 6 vakvi manifestacii, Italija i Germanija po 4, Britanija 3 itn. Ako dodademe deka i naredniot pat ovie manifestacii treba da se odr`at vo ovie zemji (LOI vo SADAtlanta 1996 god., ZOI vo Norve{ka- Lilehamer 1994 god., a Sv. fud. prvenstvo vo Francija 1998 god.) toga{ pretstavata e sosema pojasna.Toa poka`uva deka monopol nad ovie manifestacii imaat najrazvienite zemji vo ekonomski pogled, {to mo`e i da ne e lo{o dokolku nema drugi kandidati koi bi sakale da gi privle~at ovie manifestacii ( ako znaeme deka nivnata organizacija pokraj drugoto bara i isklu~ivo golemi finansiski sredstva ). Me|utoa, izborot na kandidat za organizator potvrduva deka interesot ne e ba{ mal, a toa potvrduva deka i korista od golemata manifestacija e zna~ajna pa ottamu i interesot za nivnoto organizirawe.

8. Organizacija na golemite manifestacii

Organizacijata na golemite manifestacii e osnoven element od koj zavisi ne samo uspehot na samata manifestacija vo pogled na rabotniot del tuku i efektite koi od nea }e proizlezat. Vo vrska so toa tri pra{awa zaslu`uvaat posebno vnimanie:

48

1. Koi sé subjekti mo`at da se javat kako organizatori na golemite manifestacii, 2. Koi sé aktivnosti gi opfa}a procesot na organizacijata na edna golema manifestacija, i 3. Neposrednata organizacija na manifestacijata t. e. organizacijata na konkretnoto izvr{uvawe na rabotite koi treba da se izvr{at.

8.1. Subjekti-organizatori na golemite nastani

Po odnos na ova pra{awe mo`e da se re~e deka postoi eden {irok dijapazon na subjekti koi se javuvaat vo uloga na organizatori na golemi manifestacii. Taka, toa mo`at da bidat: -dr`avni organi ( vladi, ministerstva, sekretarijati, komiteti i sl. -javni organizacii vo poodelni dejnosti ( kultura, sport, stopanstvo, nauka, turizam i sl.), -samostojni organizacii ( zdru`enija na javni organizacii) na poedini struki na lokalno, regionalno i nacionalno nivo, -stopanski organizacii i nivni zdru`enija ( lokalni, regionalni i nacionalni), -me|unarodni organizacii od oddelni oblasti ( na regionalno, kontinentalno ili svetsko nivo ) 33) - me|unarodni javni organizacii ( isto taka na regionalno, kontinentalno i svetsko nivo ) 34) , - poedinci itn.

Vo oblasta na sportot na primer takvi se : FIFA- Me|unarodna fudbalska federacija,FISA-Me|unarodna avtomobilska federacija, ITFMe|unarodna teniska federacija, FINA- Me|unarodna pliva~ka federacija, IAAF- Me|unarodna atletska federacija i dr. Ovde spa|aat i me|unarodnite organizacii koi naj~esto samo gi koordiniraat i usoglasuvaat pooddelnite pra{awa vo vrska so manifestaciite od soodvetnata oblast. Takvi se na primer : Me|unarodnata festivalska asocijacija (International Festival Association ), Me|unarodnata asocijacija na saemi i izlo`bi ( International Association of Fairs and Expositions ) i dr. 34 ) Edna od me|unarodnite javni organizacii na primer se i Obedinetite nacii vo ~ija organizacija za primer se odr`a i “ Svetskata konferencija za ~ovekovata sredina “, vo juni 1992 god. vo Brazil, koja pretstavuva eden od najgolemite sobiri odr`ani dosega.

33 )

49

Koj se }e se javi kako organizator na edna golema manifestacija najpove}e zavisi od vidot na manifestacijata, no i od niza drugi faktori me|u koi i od karakteristikite na op{testvenoekonomskiot i politi~kiot sistem na zemjata kade taa se odr`uva i stavot na dr`avnite organi kon pooddelnite dejnosti i konkretno kon pooddelnite manifestacii itn. Vo vrska so organizacijata na saemite na primer, Veqkovi} D. 35) veli : “ Za organizacijata na saemite se gri`at posebni pretprijatija ili zdru`enija, koi vo kapitalisti~kite zemji rabotat kako akcionerski dru{tva ili dr`avni pretprijatija ...”. Bitno e isto taka {to dr`avnite organi pokraj toa {to se javuvaat kako organizatori, naj~esto na politi~ki manifestacii, skoro vo sekoja pogolema manifestacija se javuvaat kako aktivni u~esnici vo nejzinata organizacija i nejzinoto finansirawe. Konkretno me|utoa, vo organizacijata na pooddelna manifestacija kako organizatori ili soorganizatori mo`at da se javat: - poedine~ni subjekti od spomenatite ( nacionalni ili me|unarodni), a - ~esto pove}e subjekti i toa : a) pove}e nacionalni subjekti, b) eden ili pove}e subjekti od edna zemja i eden ili pove}e subjekti od druga ili drugi zemji, ili v) nekoj me|unaroden subjekt ili subjekti i eden ili pove}e nacionalni od edna ili pove}e zemji. Vo vrska so organizacijata na manifestaciite, zna~ajno e i postoeweto na odredeni organi i organizacii ( na nacionalno, regionalno, kontinentalno i svetsko nivo), a vo ramkite na oddelnite vidovi manifestacii, a koi obi~no gi usoglasuvaat poodelnite pra{awa vo vrska so odr`uvaweto na manifestacijata. Takvi se na primer: Me|unarodniot komitet za saemi, ili Me|unarodnata asocijacija za saemi i izlo`bi ( International Association of Fairs and Expositions ), potoa Me|unarodnata festivalska asocijacija (International Festival Association ) itn. Za ulogata na Me|unarodniot komitet za saemi Veqkovi} D. 36) veli : “Zaradi brziot porast na brojot na me|unarodnite saemi vo tekot na poslednite nekolku decenii, a so cel da se usoglasi vremeto na nivnoto odr`uvawe i da se ovozmo`i pogolema zastapenost na proizvoditelite i pogolema posetenost od zainteresiranite kupuva~i i posetiteli, formiran e
Veqkovi} D., “ Nadvore{no trgovski i devizen sistem “ , Partner Invest, Skopje, 1991, str. 74. 36 ) Isto, str. 74.
35 )

50

Me|unaroden komitet za saemi koj go utvrduva redosledot i gi re{ava site sporni pra{awa vo vrska so odr`uvaweto na saemite”.

8.2. Aktivnosti vo procesot na organizirawe na golemite manifestacii

Site aktivnosti i raboti okolu organiziraweto i uspe{noto odr`uvawe na golemata manifestacija ( osobeno od I red :LOI, ZOI, Sv.fud.pr. i EKSPO izlo`bite) mo`eme da gi podelime vo slednite tri grupi: - aktivnosti na organizirawe na rabotniot del (sodr`inskiot del na manifestacijata), - aktivnosti od tehni~ki karakter (obezbeduvawe, izgradba i sl. na objektite, obezbeduvawe na tehnika i drugi slu`bi, odnosno, obezbeduvawe i organizacija na manifestacionotehni~kata ponuda vo potesna smisla na zborot (specifi~na manifestaciono-turisti~ka ponuda ) i drugi aktivnosti koi se vo vrska so odr`uvaweto na manifestacijata i koi proizleguvaat od samoto odr`uvawe. - aktivnosti okolu obezbeduvawe i organizacija na ostanatata ponuda koja slu`i za zadovoluvawe na site drugi potrebi na u~esnicite i posetitelite (infrastruktura, uslugi i sl.), odnosno, ponuda koja ja kompletira specifi~nata manifestaciona ponuda i ja formira manifestaciono-turisti~kata ponuda vo po{iroka smisla na zborot i vo ~ie obezbeduvawe se vklu~eni pokraj organizatorot i nekoi dr`avni organi, javni organizacii, site nositeli na turisti~kata ponuda itn. Od druga strana, vo celokupniot proces na organizirawe na manifestacijata , a i vo pooddelni grupi aktivnosti {to gi spomenavme pogore , oddelno mo`eme da razlikuvame i : - aktivnosti vo pripremnata faza, - aktivnosti na sproveduvawe, i - aktivnosti za ocenka na celokupnata rabota ili pooddelni raboti.

51

8.3. Neposredna organizacija na manifestacijata

Vo vrska so ova pra{awe obi~no nema nekoi posebni specifi~nosti kaj tradicionalnite manifestacii koi osven toa se odr`uvaat sekoga{ vo edno te isto mesto i ~ija organizacija ja vr{at specijalizirani javni organizacii so ve}e vospostavena vnatre{na struktura. Taka na primer, vo vrska so spomenatite saemski pretprijatija istiot avtor 37) go istaknuva slednoto : ”Na ~elo na saemskata organizacija se nao|a uprava koja se gri`i za site pripremi na saemot i gi prezema site neophodni merki za negovo uspe{no odr`uvawe. Upravata gradi ili iznajmuva izlo`beni paviljoni i drugi neophodni prostorii, sklu~uva dogovori so zainteresiranite izlaga~i, vr{i tehni~ko opremuvawe i raspored na {tandovite vo halite, gi organizira site nu`ni slu`bi i servisi kako {to se PTT slu`bata, slu`bata za informacii, za propaganda, za smestuvawe, za bankarski i carinski uslugi, tehni~ki servisi itn.” Me|utoa, kaj ednokratnite manifestacii, a i tradicionalnite (obi~no kulturnite, sportskite, no i drugi) koi se obi~no vo nadle`nost na nekoja me|unarodna asocijacija i koi go menuvaat mestoto/zemjata pri sekoe naredno odr`uvawe ( kako {to se i LOI, ZOI, Sv.fud.pr. i sl.), ili se sostojat od pove}e odvoeni priredbi koi se odr`uvaat vo razli~ni mesta/zemji, a postoi interes na pove}e mesta/zemji ~lenki na taa me|unarodna asocijacija da bidat doma}ini na celata manifestacija ili pooddelna priredba, postojat odredeni specifi~nosti i toa: - bilo vo pogled na izborot na mestoto ( mestata), odnosno, zemjata (zemjite) vo koi }e se odr`i ( }e se odr`uva) golemata manifestacija ili oddelni nejzini priredbi, odnosno, koj }e bide doma}in na manifestacijata/priredbata, ili - vo vrska so konstituiraweto na organizacionata forma koja }e gi vr{i site ili oddelni (del) aktivnosti i raboti vo ramkite na vkupnite organizacioni raboti, ili pak - i ednata i drugata specifi~nost.

37 )

Veqkovi} D., cit. delo, str. 74.

52

8.3.1. Izbor na mestoto/zemjata na odr`uvawe

Po odnos na ovaa specifi~nost postojat pove}e mo`nosti : - mestoto e odnapred odredeno pa manifestacijata se kreira sprema toa mesto, - spored sopstveniot izbor na organizatorot, - mestoto ili zemjata na odr`uvawe mo`at da se odredat i vrz osnova na pobednikot na prethodno odr`anata manifestacija (ako e taa so natprevaruva~ki karakter- kako {to e na primer “Pesnata na Evrovizija”), -toa mo`e da bide i so ednostavno prifa}awe na ponudata da se bide doma}in, odnosno organizator na celata manifestacija ili na nejzin del, a - ponekoga{ e dovolno i samo ispolnuvawe na odredeni uslovi vo pogled na odr`uvaweto ( objekti, tehnika i sl.) ili - toa mo`e da bide i spored utvrden redosled na zemjite u~esni~ki na soodvetnata golema manifestacija, ili pak - toa da se odreduva so metod na kandidatura. Ovoj metod e najkarakteristi~en i se primenuva i kaj najgolemite manifestacii (LOI, ZOI i dr.). 38) Su{tinata na ovoj metod e vo prijavuvaweto (kandidaturata) na zainteresiranite zemji (preku nivnite nacionalni organizacii ~lenki na me|unarodnata organizacija pod ~ie pokrovitelstvo se odr`uva konkretnata manifestacija), koi sakaat da bidat organizatori ( doma}ini) na manifestacijata i kade so glasawe vo nadle`niot organ ( so odluka na organot) na nadle`nata organizacija se opredeluva mestoto (zemjata) koe ja dobiva kandidaturata. Me|utoa, sekako deka ovie zemji kandidati, treba pokraj drugoto da ispolnuvaat i odredeni nu`ni preduslovi vo pogled na odr`uvaweto na manifestacijata ili barem da dadat odredeni garancii deka takvi uslovi }e obezbedat vo blagovremen rok.

38 )

Kaj Olimpiskite igri na primer, koi se odr`uvaat pod zakrilata na IOK (Internacionalniot Olimpiski Komitet) na sekoi ~etiri godini ({est do sedum godini pred odr`uvaweto na Igrite), Olimpiskiot Komitet vr{i izbor na mestoto/zemjata vo koja }e se odr`at slednite Igri, a vrz osnova na kandidaturata na pooddelnite mesta/zemji, odnosno na adekvatnite organi i organizacii od tie zemji i regioni. I samiot izbor ovdeka e svoevidna manifestacija vo koja se vlo`uvaat ogromni sredstva i trud.

53

8.3.2. Konstituirawe na organizacionata forma za neposredno sproveduvawe na manifestacijata

Ovaa forma ~esto e vo vrska so vidot na manifestacijata, voobi~aenite pravila, celite {to se saka da se postignat, obemot i vidot na rabotite koi treba da se izvr{at, no i so op{testvenopoliti~koto ureduvawe na zemjata i zna~eweto koe se pridava na soodvetnata manifestacija. Vo toj pogled, kaj golemite manifestacii, naj~esto se formira: - organizacionen komitet, ili - organizacionen sovet, ili - organizacionen odbor so svoi izvr{ni organi : - izvr{en komitet, - odbor, - sovet ili sl. i rabotna zaednica koja isto taka ima svoja vnatre{na organizaciona struktura : - sektori, - komisii, - rabotni grupi ili sli~no po pooddelni pra{awa ili grupi na aktivnosti . Organizacioniot komitet, sovet, odbor ili sl., mo`e vo svojot domen da ja ima celokupnata organizacija na manifestacijata, odnosno, site aktivnosti koi treba da se izvr{at vo vrska so pripremata i odr`uvaweto na manifestacijata (odnosno i rabotniot del i ostanatite aktivnosti), no mo`e da gi ima i samo aktivnostite od obezbeduvaweto na objekti, tehnika itn. i drugi aktivnosti koi se vo vrska so odr`uvaweto na manifestacijata, a u~estvuva i vo aktivnostite od obezbeduvaweto i organiziraweto na ostanatata ponuda ( vo sorabotka i koordinacija so ostanatite nositeli na turisti~kata ponuda). Vo toj pogled mo`eme da zboruvame i za organizator na manifestacijata vo po{iroka smisla na zborot i za organizator na manifestacijata vo potesna smisla na zborot, koga so posebni akti se ureduvaat pravata, dol`nostite i obvrskite na sekoj od niv, kako vo pogled na brojot i vidovite aktivnosti koi treba sekoj od niv da gi izvr{i, taka i vo pogled na pra{awata vo vrska so finansiraweto na manifestacijata i podelbata na prihodite.

54

ORGANIZACIONEN KOMITET (ODBOR, SOVET I SL .)

IZVR[EN KOMITET ( ODBOR, SOVET I SL.)

RABOTNA ZAEDNICA

RAKOVODITEL NA RABOTNATA ZAEDNICA

KOMISII, SEKTORI PO POODDELNI PRA[AWA ILI GRUPI AKTIVNOSTI

[ema 3. Voop{tena organizaciona {ema na golemite ( obi~no sportski ) manifestacii

55

Od ulogata na organizacioniot komitet ( sovet, odbor) zavisi i brojot i vidot na sektori ( slu`bi, komisii) koi ja ~inat rabotnata zaednica. Me|utoa, glavno tuka bi moral da bide sektor (slu`ba ili komisija-i) koj e zadol`en za kreirawe na rabotniot del, odnosno, za vr{ewe na aktivnostite koi se vo neposredna vrska so rabotniot del na manifestacijata ( vakvi sektori ili komisii mo`e da bidat bilo eden ili pove}e, na pr. kaj nekoi festivali : komisija za muzika, komisija za drama i sl.), potoa, sektor ili komisija koja gi vr{i aktivnostite okolu obezbeduvaweto na tehni~kite uslovi za nepre~eno odvivawe na manifestacijata ( objekti, oprema i sl.), finansiski sektor, sektor za pravno-kadrovski pra{awa, komercijala (marketing sektor) itn. Kaj organizatorite koi ne go prifatile marketin{kiot koncept, aktivnostite koi se vo vrska so promocijata, proda`bata na manifestacijata, istra`uvaweto, planiraweto i sli~ni aktivnosti, se vr{at vo pooddelni sektori /sli`bi ili komisii od postoe~kite ili postojat posebni slu`bi/sektori, komisii za oddelni grupi od ovie aktivnosti. Za razlika od toa, kaj organizatorite koi go imaat prifateno marketin{kiot koncept, site marketin{ki aktivnosti bi trebalo da bidat izvr{uvani od strana na marketin{kiot sektor. Vakov sektor mo`e da bide organiziran na pove}e razli~ni na~ini i spored razni kriteriumi {to zavisi povtorno od vidot, tipot, formata i specifi~nostite na samata manifestacija. 39)

9. Finansirawe na golemite manifestacii

Finansiraweto na golemite manifestacii go vr{i organizatorot (organizatorite) na manifestacijata i vo toj pogled postojat razni na~ini i pove}e izvori za obezbeduvawe na sredstva . Seto toa zavisi najnapred od : - prirodata na manifestacijata ( dali e toa kulturna, sportska, stopanska ili nekoja druga manifestacija), - od formata ( oblikot) na manifestacijata,

Za organizacijata na marketingot voop{to i za modalitetite na organizirawe na marketin{kiot sektor pove}e vidi kaj: Vukoni} B. ” Osnove tr`i{nog poslovawa-marketinga u turizmu”, [kolska kwiga, Zagreb, 1981, str. 50-55; Koba{i} A., Sene~i} J., “ Marketing u turizmu”, [kolska kwiga, Zagreb,1989, str. 132-142; Milisavqevi} M. “ Marketing”, Savremena administracija, Beograd, 1975, str.188-200 i drugi.

39 )

56

- od toa dali se raboti za ednokratna ili tradicionalna manifestacija, - od toa koj e organizator na manifestacijata ( negovata finansiska mo}), - na~inot na koj se organizira manifestacijata i na~inot na koj se regulirani pravata i obvrskite pome|u nivoata na organizacija, - od mo`nostite dali manifestacijata mo`e da se plasira kako medium na pazarno komunicirawe, - od stavot na op{testvenata zaednica kon odredeniot vid manifestacii i poprecizno kon konkretnata manifestacija itn. Taka na primer, koga stanuva zbor za tradicionalnite manifestacii, a vo vrska so finansiraweto na saemskite tro{oci (stopanskite manifestacii) D. Veqkovi} 40) veli : ”Finansiraweto na saemskite tro{oci se vr{i od prihodite na saemot od zakupot na izlo`beniot prostor, od taksi za reklami i drugi uslugi, od vleznici na posetitelite, od u~estvoto na gradot, komorata i drugite zdru`enija “. Me|utoa, ~esto pati osobeno kaj ednokratnite manifestacii (samo za mestoto ili pak voop{to) finansiraweto ne mo`e da se vr{i od prihodite koi poteknuvaat od neposrednoto odr`uvawe na manifestacijata (bidej}i sé u{te gi nema), a izvori na finan-

sirawe mora da se obezbedat. Spored toa, vo spomenatata smisla, ponekoga{ treba da se pravi razlika pome|u izvorite na finansirawe i prihodite, odnosno, izvorite na finansirawe i izvorite na prihodi.
Karakteristi~no e (naj~esto kaj golemite sportski manifestacii od I red - LOI, ZOI i dr. ) {to dr`avata, odnosno lokalnite, regionalnite i federalnite vlasti preku svoite organi, se javuva kako glaven izvor na sredstva koi se potrebni kako za izgradba na objektite taka i za celokupnoto odvivawe na manifestacijata. Toa pred sé, zatoa {to obi~no se potrebni golemi sredstva, a i obemot na rabotite e golem ,taka {to na vakvite manifestacii naj~esto im se pridava zna~ewe na nastani od poseben op{testven interes. Me|utoa, i pokraj toa {to vo vakvite slu~ai dr`avnata organizacija dominira vo organizacioniot komitet i {to taa

40 )

Veqkovi} D., cit. delo, str. 74.

57

Tabela 19. Na~ini i izvori na finansirawe na Olimpiskite igri

manifestacija

na~in na finansirawe

odnos na u~estvata na poedinite finansieri vo %

1. LOI Amsterdam 1928 g.

- dobrovolni prilozi na privatni lica

--------------

2. LOI Minhen 1972 g.

- dr`aven kapital

centralni vlasti 5o % centralni lokalni vlasti vlasti 22,9 % 2,3 % centralni vlasti 14,2 5

regionalni vlasti 25 % Olimp. stadion 1,14 % Organ. komitet 38,25 5

lokalni vlasti 25% cent. i lok. vlasti zaedno 35,4%

3.ZOI Insbruk 1976 g.

- dr`aven kapital

4.Zoi Sarajevo 1984 g.

- dr`aven kapital

regionalni i lokalni vlasti zaedno 85,8 % -------------

5. LOI L. Angeles 1984 g.

- privaten kapital

6.ZOI Albertvil 1992 g.

- dr`aven i privaten kapital - dr`aven i privaten kapital

dr`avni ( 5 )

:

privatni

(2)

7. LOI Barselona 1992 g.

dr`avni ( 5 ) :

privatni

(2)

64

takare~i e osnoven finansier na manifestacijata,organizacioniot komitet mora da ima tretman na proizvoditel na odreden proizvod (igri, manifestacija), bidej}i tro{ocite na krajot sepak mora da bidat plateni od strana na site proizvoditeli vo odnosnata zemja/region i od domicilnoto naselenie.
Tabela 20. Izvori na finansirawe na Univerzijadata vo Zagreb 1987 g. 41) vo % izvori u~estvo 1. u~estvo na Republikata 3,7 2. sredstva od buxetot na gradot 2,0 3. sredstva od buxetot na op{tinata 1,3 4. u~estvo na stopanstvoto i vonstopanskite dejnosti i naselenieto 70,2 5. Organizacioniot Komitet na Univerzijadata 0,8 6. krediti 20,9 7. ostanati izvori 1,1

Me|utoa, ne navleguvaj}i vo detalna razrabotka i specifi~nosti na izvorite na finansirawe za sekoj vid i forma na manifestacija, }e se obideme da gi generalizirame izvorite na finansirawe na : - sredstva koi ne pretstavuvaat prihod od odr`uvaweto na manifestacijata ( naj~esto kaj ednokratnite manifestacii ), i - prihodi na organizatorot vo vrska so organiziraweto i odr`uvaweto na manifestacijata. Pokonkretno, sredstvata za organizirawe na manifestaci jata mo`at da poteknuvaat od: - ~lenarina ili pristapnina na u~esnicite i nivnata pridru`ba, nadomestoci za iznajmen prostor kaj stopanskite manifestacii na primer i sl., -prihodi od proda`ba na vleznici, -pari~na pomo{ od strana na dr`avata doma}in na manifestacijata, lokalnite vlasti, drugite javni vlasti, turisti~kite organizacii i subvencii od stopanskite organizacii, razni drugi institucii i sl., potoa -pari~na pomo{ od strana na me|unarodni organizacii,

41 ) Galoga`a Milan, “ Marketing velikih sportskih igara “, spisanie “Marketing” , JUMA, br. 2-3, Zagreb, 1985, str. 41.

65

stranski dr`avi, odnosno, nivni organi, nacionalni grupi na me|unarodnite organizacii, -pomo{ vo natura od strana na gorespomenatite institucii koja se javuva kako besplatno otstapuvawe na objektite, opremata i sl., i pomo{ koja mo`e da bide dadena i na u~esnicite kako {to se na primer nagradite i sl., - sponzorstva, - pokrovitelstva, - otstapuvawe na licencni prava, - prihodi od strana na specijalni dobavuva~i, - prihodi od proda`ba na pravata za prenos preku radio i TV stanicite, - prihodi od oglasuva~kite prava, pravata za izrabotka na medali,metalni kovanici, posebni znakovi, proda`bata na zna~ki i suveniri, naplata na parking itn. - prihodi koi poteknuvaat od proda`ba na pe~ateni materijali, - prihodi od nekoi uslugi koi se davaat na u~esnicite i posetitelite itn. Po odnos na prihodite na organizatorot, zna~ajno e {to pogolemiot del od niv vo ponovo vreme se ostvaruvaat po pat na proda`ba na golemata manifestacija kako medium na pazarno komunicirawe. Toa se ovozmo`uva preku sponzorstva-pokrovitelstva, otstapuvawe na licencni prava, specijalni dobavuva~i, donatorstva-darovatelstvo, preku proda`ba na stopansko-propagandni povr{ini, proizvodstvo i sl., proda`ba na zna~ki i suveniri itn., a eden del od proda`ba na TV, radio i drugi prava na informirawe.
Tabela 21 . O~ekuvani prihodi na Ol.igri vo Barselona - u~estvo na oddelnite pozicii vo vkupnite prihodi 42) vo % izvori na prihodi u~estvo - TV i radio prava - vleznici - licenci - participacija - loto - ostanato Vkupno : 43,9 2,7 14,7 19,4 6,6 13,4 1oo,0

42 ) Travis S.A., J. C. Croize, cit. delo,str.59-79. i “ Officina Olimpica Barcelona ‘92 “,Guide to the Barcelona ‘92 Games, Olimpic Office , Barcelona , Spain, 1985.

66

Tabela 22. Planirano u~estvo na oddelnite prihodi vo vkupnite prihodi za ZOI Insbruk 1976 god. 43)
vo % izvori na prihodi - TV prava - vleznici - participacija - specijalni izdanija - ostanato Vkupno : u~estvo 51,4 29,6 5,5 5,5 8,0 100,0

Tabela 23. Primer na prihodi na organizator na kongres 44)
vo % izvori na prihodi - pristapnini -od u~esnicite - licata vo pridru`ba - dopolnitelni tro{oci poradi zakasnuvawe so registracijata - dotacii - od vladata i op{tinata - od industrijata - prihodi od izlo`bi vo vrska so kongresot Vkupno : u~estvo vkupno

80,6 8,0

3,2

91,8

3,3 1,7

5,0

3,2 100,0

3,2 100,0

43 )

Schulmeister, “Olimpic games and Tourism in Monatsberichte des Oesterreichishen “ , Institutes fur Wirtschafts Forschung, vol.8, Vienna, Austria. 44 ) Frani} A., cit. delo.str.186.

67

Deka prihodite od proda`bata na TV pravata u~estvuvaat zna~itelno i vo pokrivaweto na vkupnite tro{oci se gleda i od slednata tabela :
Tabela. 24. U~estvo na prihodite od TV prava vo vkupnite tro{oci na manifestacijata

manifestacija - ZOI Insbruk ‘76 - LOI Montreal ‘76 - LOI Moskva ‘80 - LOI L.Anxeles ‘84 - ZOI Kalgari ‘ 88 - LOI Seul ‘ 88 - ZOI Albertvil ‘ 92 - LOI Barselona ‘92

iznos vo mil. SAD & 13,1 25,0 75,0 276,0 309,0 402,1 300,0 610,0

u~estvo vo % 16,0 8,0 8,0 55,2 38,0 33,0 41,0 33,0

Vo zavisnost od visinata na tro{ocite zavisi i procentot na u~estvoto na prihodite od TV pravata . Taka na primer, za Olimpijadata vo Los Anxeles ‘84 , koga ne e investirano vo kapitalni objekti i koga vkupnite tro{oci iznesuvale samo 500 mil. SAD dolari , iznosot od 276 mil. dolari ostvaren od proda`bata na TV pravata u~estvuva duri so 55,2 % vo pokrivaweto na vkupnite tro{oci. Me|utoa, evidentno e deka vo posledno vreme kaj site olimpijadi vo apsoluten iznos sé pove}e se pla}a za prezemawe na ovie prava. Toa se gleda od istata tabela dokolku gi posmatrame apsolutnite iznosi. Taka na primer, dodeka za Olimpijadata vo Los Anxeles ‘84 e plateno 276 mil. SAD dolari, za Olimpijadata vo Seul ‘88 god. plateno e 4o2,1 mil. SAD dolari, odnosno 52 % pove}e otkolku vo Seul. Vakvite prihodi od TV prava, potoa prihodite ostvareni od proda`bata na propagandnite povr{ini, od sponzorstvata, pokrovitelstvata i sl., a i drugite prihodi {to se ostvaruvaat tokmu zaradi zgolemenata atraktivnost na golemite manifestacii, koja proizleguva kako rezultat od sledeweto na golemata manifestacija preku TV vo celiot svet pridonesuva ovie golemi manifestacii da se sé pointeresni za privatniot kapital.

68

Zatoa, dodeka do skoro dr`avata svesno vleguva{e vo negativen saldo finansiraj}i vakvi manifestacii koi baraat golemi vlo`uvawa rakovodena od drugi motivi ( pred sé od publicitetot za mestoto/zemjata i sl.), a ne od ekonomskite efekti, sega, a posebno posle Olimpijadata vo Los Anxeles ‘ 84 god. , privatniot kapital sé pove}e poka`uva interes za vklu~uvawe vo finansiraweto na ovie manifestacii. Kako {to se gleda i od tabelata br. 19 do 1980 god. ( Olimpijadata vo Moskva), prete`no se raboti za dr`aven kapital, dodeka od 1984 god. ( Olimpijadata vo Los Anxeles) koga vo celost bil privaten kapital, sé pove}e po~nuva prodiraweto na privatniot kapital. Za Zimskite olimpiski igri vo Albertvil odnosot me|u dr`avniot i privatniot kapital e 5: 2. Istiot odnos e i za Letnite olimpiski igri vo Barselona, a zgolemuvawe na odnosot vo korist na privatniot kapital, ako ne i vo celost privaten kapital kako za Olimpijadata vo Los Anxeles se o~ekuva za Letnite olimpiski igri vo Atlanta 1996 godina.

10. Motivi (pri~ini) za organizirawe na golemite manifestacii

I pokraj toa {to golemite manifestacii proizleguvaat pred se kako posledica na potrebata za razre{uvawe na odredeni op{testveni potrebi (kulturni, sportski, stopanski, politi~ki i dr.), mnogu brzo se uvidelo deka tie nosat mnogustrani propratni efekti koi se od korist kako za mestoto vo koe se odr`uvaat, taka i za regionot i zemjata vo celina. Zatoa, mnogu mesta, regioni i zemji, po~nale da organiziraat razni vidovi i formi manifestacii , a porasnala i “borbata” za privlekuvawe na ve}e postojnite manifestacii. Taa “borba” vo sovremeni uslovi odi do tamu {to vo pridobivaweto na organizacijata na golemite manifestacii se vme{ani i kapitalot i biznisot i golemite multinacionalni kompanii. Ottamu, mo`eme da re~eme, deka denes vo sovremeni uslovi, pozadi nastojuvawata da se osnova ili privle~e nekoja golema manifestacija, stojat pokraj zadovoluvaweto na odredenite op{testveni potrebi i pove}e drugi pri~ini, odnosno, motivi. Vo taa smisla, mo`eme da zboruvame za : - ekonomski motivi. - turisti~ko-komercijalni motivi ( publicitet), - sociokulturni motivi,

69

- fizi~ki i - politi~ki motivi. Na {emata na strana 71 podetalno se prika`ani ovie motivi. Ekonomskite motivi, se odnesuvaat na zgolemuvawe na op{tata ekonomska aktivnost i zgolemuvawe na prihodite ( kako poradi zgolemeniot turisti~ki promet i potro{uva~ka, taka i poradi zgolemenite prihodi vo ostanatite granki na stopanstvoto) i zgolemuvawe na zaposlenosta vo mestoto, regionot i zemjata. Od turisti~ki aspekt, golemite manifestacii mnogu ~esto se upotrebuvaat so cel za ubla`uvawe na sezonskite problemi, a i so cel za sozdavawe novi turisti~ki destinacii ili stavawe vo funkcija na prirodnite i op{testvenite atraktivnosti so koi raspolaga mestoto/regionot. Vtorata grupa na motivi, turisti~ko-komercijalnite, se odnesuvaat na `elbata za zgolemuvawe na poznatosta na mestoto i svesnosta kaj turistite za mestoto, regionot ili zemjata kako turisti~ki destinacii i `elbata da se privle~at odredeni investirawa i odredeni komercijalni aktivnosti vo regionot. Eden od motivite mo`e da bide i toa da se ponudi nov proizvod kako na doma{nite taka i na stranskite turisti, a ~esto pati i toa so pomo{ na edna golema manifestacija da im se otvori pat na drugi zna~ajni manifestacii koi bi se odr`uvale vo idnina. Osven toa, kako pri~ina mo`e da poslu`i i motivot za postignuvawe na edinstvo-sloga i socijalen i kulturen napredok vo regionot. Socio-kulturnite motivi se sostojat i vo `elbata za postojano zgolemuvawe na nivoto na lokalniot interes i u~estvo vo aktivnosti kakvi {to se vo sodr`inata na manifestacijata, a osven toa i vo jaknewe na regionalnite tradicii i vrednosti. Fizi~kite (ekolo{ki) motivi se sostojat od edna strana vo `elbata so pomo{ na manifestacijata da se dojde do objekti koi bez edna vakva manifestacija ne bi bile izgradeni ili bi bile izgradeni mnogu podocna, i od druga strana motivot za za{tita na retkite prirodni i kulturni resursi {to bi se postignalo so kreiraweto na edna manifestacija. Osnovna dvi`e~ka sila za formirawe ili prifa}awe na organizacijata na nekoja manifestacija, me|utoa, mo`at da bidat iodredeni politi~ki motivi i pri~ini. Ovie motivi vodat poteklo u{te od Anti~ka Grcija i Stariot Rim. “Vo Stariot Rim,

70

[ema br. 4. Motivi ( pri~ini ) za organizirawe- osnovawe ili privlekuvawe na golemite manifestacii

-ekonomski motivi

-publicitet za mestoto/zemjata

-sociokulturni motivi

- fizi~ki (ekolo{ki) motivi

- politi~ki motivi

a) zgolemuvawe na prihodite 1. vo turizmot 2. vo drugite granki b) zgolemuvawe na vrabotenosta

a) za turizmot b) za privlekuvawe na kapital i investicii

a) postignuvawe a) izgradba na a) makro nivo na pogolemo objekti (unapreduedinstvo/sloga (preureduvawe vawe na b) socijalen i na infrastrukpozicijata kulturen turata ) na svojata napredok vo ideologija regionot b) za{tita na v) zgolemuvawe na prirodnite i b) mikro nivo interesot i kulturnite (zgolemuvawe u~estvoto na retkosti na politi~lokalnoto nasekata i vkuplenie vo aktivnosnata karietite koi se sodrra na poe `ani vo manifesdinci ili tacijata mali elitni g) jaknewe na regiogrupi nalnite tradicii i vrednosti

71

Igrite ne vr{ele samo rekreativna i ekonomska funkcija tuku bile i sredstvo na vospitno i osobeno politi~ko vlijanie. Tie slu`ele za veli~ewe na poedini uspesi na dr`avata ili dr`avnicite kako {to se na primer pobedite vo vojnite. No, organizatorite ~esto pati se koristele so tie masovni priredbi i za da go odvratat vnimanieto na lu|eto od vnatre{nite krizi i od revolucionernite idei, koi po~nale da se razvivaat vo poslednite dva veka od `ivotot na toga{nata Rimska vlast i so toa da se ni{aat temelite na robovladetelskoto op{testvo.” 45) I sovremenite golemi manifestacii ne se po{tedeni od vakvite motivi. Vo sovremeni uslovi ovie motivi mo`at da se razgleduvaat od dve stojali{ta i toa od makro i od mikro aspekt. Vo prviot slu~aj vladite ili odredeni nacionalni grupi nastojuvaat kratkoro~no ili dolgoro~no da go zgolemat dobriot glas na regionot za turisti~ki i komercijalni celi. Osven toa, tie mo`at da imaat za cel i unapreduvawe na poziciite na konkretnata ideologija. 46) Za razlika od toa, mikro nivoto, se odnesuva na `elbite na odredeni individui ili nekoi mali elitni grupi za zgolemuvawe na nivnata politi~ka i vkupna kariera.

Markovi} S. i Z., cit. delo, str. 17. I dodeka za pove}eto motivi otvoreno se zboruva pri prifa}aweto na kandidaturite ili osnovaweto (formiraweto) na nekoja golema manifestacija, politi~kite motivi naj~esto se premol~uvaat. Ne{to pootvoreno za nekoi takvi motivi se zboruva vo izve{tajot za Olimpiskite igri vo Seul ‘88. Imeno, se zboruva za mo`nostite koi gi davaat Olimpiskite igri za zgolemuvawe na me|unarodnata pozicija na J. Koreja, zgolemuvaweto na diplomatskite kontakti i za postignuvawe na odredena superiornost na J. Koreja vo odnos na S. Koreja vo sekoj pogled. Isto taka, se istaknuvaat i mo`nostite za jaknewe na nacionalnata harmonija i smaluvawe na nemirite i podelenosta so S. Korejskiot narod, jaknewe na odnosite na J. Koreja so tradicionalno bliskite zemji i vospostavuvawe na diplomatski odnosi so komunisti~kiot blok itn. (Ahn Jong- Yun, “ The Role and Impact of Mega Events and Attractions on Tourism Development in Asia “,Edition AIEST,St-Gall, Switzerland, vol.28, 1987, str.133177).
46 )

45 )

72

Gl.III . TURIZMOT I GOLEMITE MANIFESTACII

So golemite manifestacii e povrzano patuvawe kako na pogolem broj u~esnici taka i na pogolem broj posetiteli ( gleda~i). Toa zna~i deka golem del na u~esnicite i posetitelite na golemata manifestacija pretstavuvaat vsu{nost turisti. Spored toa, zna~i, proizleguva deka turizmot i golemite manifestacii se nerazdelno povrzani.

1. Vlijanie na golemite manifestacii vrz razvojot na sovremeniot turizam

Me|utoa, se patuvalo i na manifestacii sli~ni na dene{nite, a koi postoele vo dale~noto minato za koi isto taka se povrzani kratki, no za toga{ni priliki masovni dvi`ewa. Na razni manifestacii se patuvalo i vo stariot vek. Na Olimpiskite igri vo Anti~ka Grcija patuvale skoro site gr~ki familii. Vo Stariot Rim verskite manifestacii i golemite javni priredbi bile naj~est povod za patuvawe zaradi odmor i rekreacija i pretstavuvale najmasoven na~in za razonoda. Vo periodot na feudalizmot na axilaci i drugi verski priredbi patuvale zna~itelen broj lu|e. 47) Vo pooddelni godini na axilacite vo Santjago de Kompostela odele i preku stotina iljadi vernici. 48)
47 )

Vo vrska so ovie manifestacii e i prvoto razgleduvawe na turizmot ( vo toga{na smisla) koe imalo sli~en karakter na dene{nata turisti~ka statistika, a koe e izvr{eno pome|u 1478 i 1480 god. za vreme na eden masoven axilak pri osvetuvaweto na edna nova golema crkva vo Minhen. (Markovi} S. i Z. , cit. delo , str. 222). 48 ) Markovi} S. i Z. , cit. delo, str. 18.

73

Site ovie manifestacioni dvi`ewa do sredinata na 19 vek ne se razlikuvaat mnogu od sli~nite patuvawa denes. Kaj pove}eto od niv, osven psihi~ko rekreaciski zastapeni bile i odredeni ekonomski funkcii. Kako posledica na masovnata posetenost na Olimpiskite igri vo Stara Grcija na primer se razvile brojni aktivnosti vo vrska so prifa}aweto, informiraweto, zabavata i ostanatite potrebi na u~esnicite i posetitelite. Patnicite vo Santjago de Kompostela zna~itelen del od uslugite gi primale besplatno, no zatoa pak bile pod postojan pritisok za davawe razni darovi i pridonesi koi vo celina gi preminuvale nivnite tro{oci. 49 ) Me|utoa, i pokraj toa, site tie dvi`ewa ni spored masovnosta, a ni spored pri~inite ne mo`at da se ozna~at kako turisti~ki dvi`ewa. Nivniot masoven karakter se zasnova pred sé na ~ovekovoto neznaewe za prirodnite pojavi, misticizmot i sjajot na toga{nite politi~ki i verski u~ewa so {to se vr{elo vlijanie i vrz odredeni dvi`ewa na po{irokite sloevi. 50) Osven toa, glavno, site tie patuvawa po~ivale pred sé na gostoqubivosta, a ne na komercijalni momenti. Vsu{nost, do toga{ i ne mo`e da se zboruva ni za vistinski turizam voop{to vo dene{na smisla na zborot, a spored toa ni za manifestacionen turizam. Me|utoa, od sredinata na 19 vek, paralelno so industriskata i op{testvenata revolucija se javuvaat i sovremenite golemi manifestacii, a i sovremeniot turizam. Ottoga{ manifestaciite vo zna~itelen del vlijaele vrz razvojot na sovremeniot turizam. Svetskite izlo`bi koi se odr`uvaat od 1851 god. privlekuvale i privlekuvaat sekoga{ golem broj na u~esnici i posetiteli, kako doma{ni taka i stranski. Izlo`bata vo London, 1851 godina ja posetile 6 mil. lu|e, izlo`bata vo Pariz 1867 god. 11 mil. lu|e (poodelni Pariski izlo`bi bile isto taka dosta poseteni. Na pr. izlo`bata vo 1870 god. ja posetile 16 mil. , a 1884 god. duri 33 mil. lu|e zaedno so lokalnite posetiteli.) 51) Me|unarodnata izlo`ba vo Kopenhagen 1888 god. gi iniciralaprvite turisti~ki dvi`ewa i kon Skandinavija. 52)

49 ) 50 )

Isto, str.18. Isto , str. 19. 51 ) Isto , str. 32. 52 ) Svetskite izlo`bi i denes privlekuvaat najgolem broj posetiteli. Taka, Sv. izlo`ba vo Sevilja 1992 god. ja posetile okolu 20 mil. lu|e.

74

Seto toa e ovozmo`eno i od novite tehni~ki mo`nosti, osobeno vo industrijata i soobra}ajot, no i od porastot na produktivnosta i proizvodstvoto so {to se pro{iril i krugot na onie koi raspolagale so vreme i sredstva za rekreacija. Za turizmot od vtorata polovina na 19 vek i godinite pred Prvata sv. vojna zna~ajna e i pojavata na prvata agencija i po~etokot na mo`nostite za organizirani turisti~ki patuvawa. Kuk na Svetskata izlo`ba vo Pariz 1888 godina preku svojata agencija odnesol duri 200 iljadi patnici. Za ovoj period karakteristi~na e i preobrazbata na smestuva~kite kapaciteti ( pojavata na hotelot), pojavata na turisti~kite mesta, prvite edicii na turisti~ki vodi~i i turisti~kite organizacii, pojavata na dr`avnite organi vo turizmot itn. No, me|u najzna~ajnite karakteristiki koi vlijaele na natamo{niot razvoj na turizmot sekako se smetaat razvitokot na sportot i obnovuvaweto na Olimpiskite igri vo 1896 godina, no i pojavata i razvitokot na nizata kulturni manifestacii. Golemite manifestacii koi vlegle vo `ivot pome|u Prvata i Vtorata sv. vojna dale natamo{en potstrek za razvoj na turizmot (Zimskite olimpiski igri, Svetskite fudbalski prvenstva i dr.). Posle Vtorata sv. vojna , i osobeno vo poslednive triesettina godini golem broj zna~ajni nastani prosledeni pokraj drugoto i so brz razvoj na soobra}ajot koj ovozmo`uva brzi, masovni i dale~ni patuvawa pridonele za ponatamo{niot razvoj na turizmot. Vlijanieto na golemite manifestacii vrz turizmot se gleda niz pove}e efekti, a ne samo niz privlekuvaweto na odreden broj u~esnici i posetiteli koi pretstavuvaat turisti. Imeno, se raboti pred se za direktni vlijanija : turisti~ki promet, za ekonomski efekti ( zgolemuvawe na prihodite kaj nositelite na turisti~kata ponuda, potoa zgolemuvawe na zaposlenosta vo turizmot, za tehni~ki efekti vo turizmot, fizi~ki efekti ( novi hoteli), novi turisti~ki destinacii itn., a i za indirektni turisti~ki i drugi efekti ( publicitet i sl. ). Site ovie efekti }e gi razgledame vo posebno poglavje kako efekti za mestoto/regionot i zemjata doma}in na manifestacijata. Ovdeka }e uka`eme samo na edna razlika pome|u manifestaciite od I red i manifestaciite od II i III red vo pogled na intenzitetot na ovie vlijanija i toa pred se po odnos na turisti~kiot promet i publicitetot.

75

Vo taa smisla, poedine~no gledano to~no e deka manifestaciite od I red ( LOI, ZOI, Sv. fud. prvenstva, EKSPO izlo`bite) privlekuvaat pogolem broj turisti otkolku bilo koja druga manifestacija ( LOI Seul ‘88 na pr. 5,2 mil., ZOI Albertvil ‘92 1 mil. , EKSPO Sevilja 2o mil. ,Sv. fud. prvenstva obi~no okolu 5 mil. i sl. ). Me|utoa, gledano vkupno site tie privlekuvaat okolu 30 mil. posetiteli ( glavno turisti) i toa vo najpovolen slu~aj koga bi se odr`ale site ~etiri vo ista godina. Blisku do toa e 1992 godina koga tri od ovie manifestacii se odr`aa vo ista godina ( LOI Barselona, ZOI Albertvil i EKSPO Sevilja) i koga privlekoa okolu 26 mil. turisti. Me|utoa, toa se slu~uva retko, a u{te pote{ko }e bide posle 1992 godina koga se odlu~i LOI i ZOI pove}e da ne se odr`uvaat vo ista godina tuku me|u niv da postoi vremensko rastojanie od 2 godini. No, i vo slu~ajot od 1992 god. mo`e da se re~e deka turisti~ki promet od 26 mil. turisti e malku vo odnos na vkupniot svetski turisti~ki promet vo koj se vklu~eni blizu 4 mlrd. lu|e. Malku e i za svetskiot me|unaroden turisti~ki promet vo koj na primer vo 1990 god. bile vklu~eni 323 mil. Ako od ovie 26 mil. vo najpovolen slu~aj 30% pretstavuvaat stranski turisti ( kolku {to se smeta deka obi~no na golemite manifestacii se stranski turisti) toga{ toa e 7,8 mil. ili 2,2 % od vkupniot stranski turisti~ki promet. No, mora da se ima vo predvid deka narednite nekolku godini nema da se odr`uvaat ovie manifestacii. Zna~eweto od aspekt na svetskiot turizam se smaluva u{te pove}e ako se imaat vo vid i supstitucionite efekti vo pogled na turisti~kiot promet , a koi gi predizvikuvaat tokmu ovie manifestacii i toa kako prostorni, taka i vremenski supstitucioni efekti. Od druga strana, vo pogled na vkupnoto u~estvo vo svetskiot turisti~ki promet, pozna~ajni se manifestaciite od II i III red se razbira ne poedine~no, no vkupno sekako, bidejki pred se se raboti za pogolem broj manifestacii, no i manifestacii koi naj~esto se odr`uvaat sekoja godina,odnosno, vo pove}eto slu~ai se so tradicionalen karakter. Taka na primer, spored presmetkite za 165-te manifestacii odr`ani vo 1991 god. tie predizvikale okolu 40 mil. poseti. No toa e sekoja godina. Gledano poedine~no pak, a vo odnos na manifestaciite od I red, ovie manifestacii predizvikuvaat mali efekti bilo po odnos na turisti~kiot promet, bilo po odnos na publicitetot kako za mestoto taka i za turizmot voop{to. Mnogu pozna~ajni, za mestoto,

76

regionot i zemjata kade se odr`uvaat se manifestaciite od I red i toa bilo vo pogled na ostvareniot turisti~ki promet za vreme na odr`uvaweto,a u{te pove}e vo pogled na publicitetot koj proizleguva od ovie manifestacii i koj se odrazuva na turisti~kiot promet od momentot na dobivawe na kandidaturata pa dolgi godini posle odr`uvaweto na manifestacijata. Osven toa, manifestaciite od I red se pozna~ajni i po goleminata na ostanatite efekti koi drugite manifestacii te{ko deka mo`at da gi predizvikaat. Konkretno za mestoto/zemjata doma}in toa se fizi~kite efekti ( kreirawe na novi atrakcii), tehni~ki, sociokulturni, psiholo{ki, politi~ki i sl., a vo pogled na celokupnata svetska zaednica sekako najva`en e politi~kiot aspekt na ovie manifestacii i nivnata uloga vo {ireweto na me|usebnoto razbirawe me|u lu|eto od celiot svet i nivnata uloga na “paso{ na mirot”. Vo sekoj slu~aj, mo`e da se re~e deka i ednite i drugite manifestacii se zna~ajni za turizamot , za negovoto prostorno i sodr`insko {irewe na pogolem broj mesta, podra~ja i zemji i za sozdavawe na manifestacioniot turizam kako eden od oblicite na turizmot so site negovi propratni efekti bilo za mestata i zemjite doma}ini, bilo za op{testvenata zaednica vo celost. Zna~eweto na manifestaciite vo toj pogled e u{te poevidentno ako se ima vo predvid deka takov oblik na turizam (manifestacionen) se razvil duri i vo destinacii koi ne poseduvaat nikakvi prirodni atraktivnosti, tuku se potpiraat vrz taka nare~enata “ izgradena atraktivnost”. 53)

2. Tretman na golemite manifestacii vo teorijata i praksata na sovremeniot turizam

Vo osnova, vo literaturata zabele`liva e periferna obrabotka na problematikata povrzana so manifestaciite voop{to i posebno so golemite manifestacii. Glavno, tie se obrabotuvaat samo kako prezentanti na odredena sodr`ina i toa sekoj vid ili manifestacija poedine~no. Taka na primer, odredeni kulturni manifestacii se obrabotuvaat kako prezentanti na soodvetni (muzi~ki, teatarski, filmski, umetni~ki i sl. ) sodr`ini i
53 ) Baki} Ognen, “ Strategisko planirawe turisti~kog proizvoda “, Nau~na kwiga, Beograd, 1988.

77

dostignuvawa; sportskite manifestacii kako prezentanti na sportski sodr`ini; stopanskite manifestacii kako forma ( mesto i sl.) kade se sre}avaat ponudata i pobaruva~kata itn. , a pooddelni manifestacii voop{to i ne se obrabotuvaat. Vo turisti~kata literatura pak , ne se tretiraat posebno golemite manifestacii, tuku se zboruva za manifestaciite ili kako eden od atraktivnite faktori na ponudata, ili kako eden od pokrenuva~kite faktori na turisti~kite dvi`ewa ( motivi) ili se tretiraat kako edna od aktivnostite za zbogatuvawe na sodr`inata na turisti~kiot prestoj ili pak na krajot se obrabotuvaat samo oddelni nivni aspekti ( pr. manifestaciite kako propagandno sredstvo) ili se dopiraat odredeni nivni efekti. Posebno se obrabotuva turizmot vo vrska so razli~nite vidovi sostanoci ( kongresi, konferencii i sl.) kako eden od vidovite na turizam ( kongresen turizam). Dodu{a, vo stranskata literatura vo posledno vreme se posvetuva izvesno pogolemo vnimanie na poodelni formi od golemite manifestacii ( izlo`bi, festivali, olimpijadi i dr.) tretiraj}i gi kako golemi nastani. No i tamu izostanuva edna potemelna analiza na manifestaciite vo nivnata celokupnost i kompleksnost, a se obrabotuvaat samo oddelni efekti na tie formi ( nastani) i osobeno nivnoto vlijanie vrz turisti~kiot razvoj na destinaciite. Me|utoa , edna potemelna analiza pokraj dosega{nite izlagawa za golemite manifestacii bara i analiza na nivniot tretman pred se vo turisti~kata literatura. Za taa cel vo narednite izlagawa }e go analizirame kako tretmanot na manifestaciite kako turisti~ki motiv, taka i tretmanot kako atraktiven faktor na turisti~kata ponuda , a so ogled na predmetot na na{iov trud }e se obideme da koncipirame i koncept na golemite manifestacii kako turisti~ki proizvod (poedine~en, a i sostaven del na integralniot turisti~ki proizvod bilo od aspekt na turisti~kiot proizvod na mestoto/zemjata ili od aspekt na potro{uva~ot/turistot).

78

[ema 5. Tretman na golemite manifestacii

manifestaciite voop{to kako: -kulturen, -sportski, . -stopanski i sl proizvod

-m-ciite vo stopanskiot `ivot

-m-ciite kako medium za pagolemite manifestacii vo turizmot zarno komunicirawe -propagandno sredstvo na stopanskite subjekti

-golemite m-cii kako motiv na turisti~kite dvi`ewa

- golemite m-cii -kako turisti~ki kako atraktiven proizvod faktor na turisti~kata ponuda

- kako sredstvo za propaganda na turizmot

-poseben turisti~ki -sostaven del proizvod na nositena integralniot lot na turisti~ka turisti~ki proponuda (organizatorot) izvod od aspekt na mestoto/zemjata

-sostaven del na integralniot turisti~ki proizvod od aspekt na turistot/posetitelot

79

2.1. Golemite manifestacii kako motiv na turisti~kite dvi`ewa Ako trgneme od toa deka turisti~kite motivi se “ atraktivni pojavi i predmeti vo prirodata i op{testvoto i deka se osnovni pottiknuva~i na dvi`ewata vo koi se realiziraat kako kulturnite taka i rekreaciskite potrebi “ 54) , toga{ golemite manifestacii mo`eme isto taka da gi tretirame kako eden od motivite za turisti~ki patuvawa, a oblikot na dvi`ewe koj e vo vrska so niv da go nare~eme manifestaciono dvi`ewe. Me|utoa, ovdeka vedna{ treba da naglasime deka poimot “ motiv” i “ turisti~ki motiv “ vaka se tretira samo vo turisti~kata geografija i turizmologijata. Za razlika od toa, vo psihologijata, a so toa i vo “psihologijata na turizmot” postojat podrugi poimawa za motivite. Taka, Bunta{evski B. 55) istaknuva deka motivite se “ ... psihi~ki procesi koi gi pottiknuvaat lu|eto na odredena aktivnost ili odnesuvawe . “ I ponataka “ Motivi se vnatre{ni pokrenuva~i koi go pottiknuvaat organizmot na aktivnost. “ I vo teorijata na marketingot pove}e se prifa}a ova psiholo{ko sfa}awe za poimot motiv. Taka , F. Roko 56) veli deka toa e “ ... zbiren poim za vnatre{nite sili koi go pottiknuvaat ~ovekot kon odredena aktivnost “, a pak A. Bazala 57) deka toa e “... pojava na neramnote`na situacija vo organizmot, koja ima za posledica spremnost za vr{ewe na odredena aktivnost, ~ija krajna cel e vospostavuvawe na ramnote`a...”. So cel razbiraweto na motivite da go povrzeme so “ potrebite” }e go citirame povtorno Bunta{evski B. 58) koj veli : “Turisti~kite potrebi se raznovidni i zavisat od subjektivnite vkusovi na posetitelite. Turisti~kite potrebi sé u{te ne se dovolni za prezemawe na odredeno turisti~ko dvi`ewe. Za taa cel, potrebata treba da se do`ivee vo svesta na ~ovekot i da se zamisli celta koja }e se postigne so patuvaweto. Na toj na~in se javuva motivot kako vnatre{en pokrenuva~.”
54 )

Jovi~i} @., “Turisti~ka geografija”,Nau~na kwiga,Beograd,1981,str.58 Bunta{evski B., “ Psihologija na turizmot i ugostitelstvoto “, FTU Ohrid, Ohrid, 1988,str.62 56 ) Roko F., “ Teorija i primjena istra`ivawa marketinga “ , [kolska kwiga, Zagreb, 1976, str.174 57 ) Bazala A.,“Metodi istra`ivawa tr`i{ta “,Progres,Zagreb,1970,str.96 58 ) Bunta{evski B., cit. delo, str. 68
55 )

80

Istiot avtor naveduva deka turisti~kite motivi se javuvaat pod vlijanie na potrebite i nadvore{nite pottiknuva~i koi se cel na turisti~kite patuvawa i deka turisti~kite motivi se javuvaat koga }e se soedinat vnatre{nite potrebi i predmetite na tie potrebi. Bez vakov odnos nema akcija, odnosno patuvawe. Vukoni} B. 59)veli deka“Vo turisti~kata teorija za turisti~ki motivi se smetaat vnatre{nite pottiknuvawa,pri~inite za turisti~koto odnesuvawe na lu|eto koi se sostojat od fiziolo{ki uslovi, interesi, stojali{ta i o~ekuvawa na turistite.” Po{irok poim od motivot vo psihologijata e poimot “ motivacija “. Pod ovoj poim se podrazbira procesot na aktivirawe za postignuvawe na odredena cel, naso~uvawe na aktivnosta kon odredeni objekti i regulirawe na na~inot na koj }e se postapi. Postojat pove}e klasifikacii na turisti~kite motivi vo psihologijata. ]e navedeme samo nekolku. Mek Into{ (Mc Intosh) 60) gi klasificira kako fizi~ki, kulturni, interpersonalni i statusni i presti`ni motivi. Tomas ( Thomas) 61) naveduva isto taka ~etiri grupi i toa : obrazovni i kulturni, relaksacija i zadovolstvo, etni~ki motivi i drugi motivi. Za razlika od psiholo{kiot tretman na motivite, Jovi~i} @. 62) tretiraj}i gi motivite na turisti~ki dvi`ewa kako “ pojavi i predmeti” gi deli niv na prirodni i antropogeni, a sprema atraktivnoto dejstvo na rekreaciski i kulturni. Pri toa, naveduva deka vo turisti~kite dvi`ewa postoi zaedni{tvo pome|u kulturnoto i rekreaciskoto {to bi zna~elo deka i kulturnite motivi mo`at da imaat rekreacisko obele`je i obratno. Antropogenite motivi ponataka pak gi deli na etno-sociolo{ki, umetni~ki, ambientalni, manifestacioni i pejsa`ni. Spored toa, prifa}ajki go vo ovoj naslov, tretmanot na motivite kako atraktivni pojavi ili predmeti..., mo`eme da re~eme deka i golemite manifestacii u{te pove}e se motiv i toa antropogen motiv, bilo kulturen bilo rekreaciski. Zna~i, golemata manifestacija kako motiv e nadvore{na drazba koja pottiknuva i razre{uva bilo kulturna bilo rekreaciska potreba na turistot i deluva nadraznuva~ki i na psihi~kite funkcii na ~ovekot, dodeka
59 )

Vukoni} B., “ Osnove tr`i{nog poslovawa- marketinga u turizmu “, [kolska kwiga, Zagreb, 1981,str.76. 60 ) Prevzemeno od Bunta{eski B., cit. delo, str.65. 61 ) Isto, str. 66. 62 ) Jovi~i} J., cit. delo, str.58.

81

kako rekreaciski motiv ima povolno fiziolo{ko i psiholo{ko vlijanie na ~ovekot. Vo vrska so toa, golemite manifestacii pretstavuvaat kompleksen motiv koj poseduva pove}e atraktivni atributi. Nivnata atraktivnost sekako deka ja zajaknuvaat i niza drugi samostojni i komplementarni motivi vo mestoto, regionot ili zemjata, a od druga strana i golemata manifestacija ja zajaknuva atraktivnosta na drugite motivi. Za golemite manifestacii kako kulturni motivi naj~esto se vrzani atributi na estetsko i znamenito no neizbe`noto protkajuvawe na kulturnite i rekreativnite elementi podrazbira i ~isto rekreativni efekti (zabavna prirerdba, sportska priredba itn.) Bidej}i atraktivnite atributi se relativni i promenlivi na niv mo`e i da se vlijae so {to i edna ista manifestacija mo`e da se napravi turisti~ki poatraktivna {to od marketin{ko stojali{te e i toa kako zna~ajno. Manifestacionite motivi se odredeni so vidot i zna~eweto na priredbata t.e. manifestacijata. Taka, imame kulturni, zabavni, politi~ki, umetni~ki, sportski i drugi manifestacioni motivi, dodeka spored zna~eweto treba da se istakne deka motivi voop{to ne pretstavuvaat priredbite od lokalno zna~ewe koi mo`at da deluvaat na prodol`uvawe na prestojot, a ne vlijaat mnogu na goleminata na posetata. Intenzitetot na vlijanie na kulturnite motivi e vo neposredna zavisnost od kulturnoto i obrazovnoto nivo na turisti~kata klientela. Kako motiv golemite manifestacii treba pokraj atraktivnosta da poseduvaat i drugi osnovni elementi za turisti~ka valorizacija so {to }e dobijat i povisoka turisti~ka vrednost, a so toa }e predizvikaat i pomasoven promet. Toa se geografskata polo`ba i oddale~enosta na mati~nite podra~ja (disperzija). Me|utoa, ekonomskite efekti od toj promet zavisat i od politikata i sistemot na stopanisuvawe ( organizacija, kadri, propisi itn.). Od manifestaciite kako motivi ( a posebno od golemite manifestacii) proizleguva i manifestacionoto dvi`ewe. I bidej}i pak sekoj oblik na dvi`ewe istovremeno e i eden vid turizam, toga{ i od manifestacionoto dvi`ewe proizleguva manifestacioniot turizam. Ovoj turizam mo`e da ima i kulturno i rekreativno obele`je (isto kako i kaj motivite), no naj~esto stanuva zbor za kombinirano

82

dvi`ewe. Toa zavisi od vidot na turisti~kata manifestacija t.e. dali se raboti za sportsko-zabavna manifestacija ( rekreativno obele`je) ili za izlo`ba i kulturen festival (kulturno obele`je) itn. 2.2. Golemite manifestacii kako atraktiven faktor na turisti~kata ponuda Pokraj tretiraweto na golemite manifestacii kako motiv na turisti~kite dvi`ewa, mo`eme da zboruvame i za nivni tretman kako atraktiven op{testven faktor na turisti~kata ponuda. Taka, Markovi} S. i Z. 63) kompleksot na turisti~kata ponuda go posmatraat kako sistem od tri osnovni grupi faktori i toa : -privle~ni ili atraktivni, -soobra}ajni ili komunikativni, i -prifatni ili receptivni faktori. Atraktivnite faktori go pravat turisti~kiot kvalitet na prostorot i stepenot na negovata privle~nost, no i mo`nosta za negova ekonomska valorizacija so pomo{ na turizmot. Ovie faktori mo`at da bidat odraz na geografskata sredina ili pak na ~ovekovata aktivnost spored {to i gi razlikuvame na prirodni (biotropni) i op{testveni ili antropogeni faktori. 64) I prirodnite i op{testvenite atraktivni faktori deluvaat zaedni~ki so ostanatite faktori na ponudata, soobra}ajnite i receptivnite, a ovie pak, bez atraktivnite faktori ( prirodni i op{testveni) voop{to ne mo`at da deluvaat. Op{testvenite atraktivni faktori pretstavuvaat onie faktori koi vo zna~itelen broj privlekuvaat turisti, a ne se odraz na prirodnite uslovi, tuku gi sozdale lu|eto so svojata fizi~ka ili umstvena rabota. Brojni se op{testvenite faktori na ponudata preku koi e mo`no ponudata da se napravi {to poraznovidna i da se odgovori na razli~nite vkusovi na turistite. Markovi} S. i Z. 65) ovie faktori gi delat na : - kulturno-istoriski spomenici, - kulturni ustanovi i kulturni manifestacii, - zabavni, sportski, stopanski i drugi atraktivni priredbi i ustanovi.
63 ) 64 )

Markovi} S. i Z., cit. delo, str. 61. Isto, str. 62. 65 ) Isto, str. 81

83

I pokraj toa {to prirodnite atraktivni faktori obi~no se smetaat kako glavni faktori koi gi privlekuvaat turistite vo nekoe mesto, brgu se uvidelo deka turizmot koj se potpira samo na niv, pa kolku i da se tie kvalitetni, nikoga{ ne donesuva efekti kakvi {to se postignuvaat onamu kade osven prirodnite uslovi turistite gi privlekuvaat i nekoi drugi faktori. Vo taa smisla, op{testvenite faktori, a so toa posebno golemite manifestacii mo`at ~esto da go nadminat dejstvoto na prirodnite atraktivni faktori, a nekoi manifestacii pridonesuvaat i za steknuvawe so takanare~ena izgradena atraktivnost na mestoto (regionot), koja ima svoj poseben pridones kako faktor na turisti~kata ponuda. Atraktivnosta na manifestacijata e odredena so vidot i zna~eweto na priredbata, mestoto na odr`uvawe i vremeto na odr`uvawe, Po odnos na vidot na manifestacijata, pogolema atraktivnost imaat zabavnite i sportskite priredbi bidej}i tie imaat po{iroka osnova na spektakularnost i ne baraat nekoe visoko nivo na kultura. Zna~eweto na manifestacijata dejstvuva na goleminata na kontraktivnata zona i na geografskata struktura na posetitelite. Kolku e nekoja manifestacija pozna~ajna, pogolema e i kontraktivnata turisti~ka zona, a poheterogena e i geografskata struktura na posetitelite. Taka na primer, golemite manifestacii kako {to se Olimpiskite igri ili Svetskite izlo`bi, sekako deka se i turisti~ki najatraktivni i se odlikuvaat so golema kontraktivna zona i geografski najheterogena struktura na u~esnici i posetiteli. Va`ni elementi za turisti~kata atraktivnost i vrednost na manifestacijata se i nejzinoto mesto i vreme na odr`uvawe. (Za ova pove}e vo Gl.VI). Atraktivnosta na golemite manifestacii e osnova na koja se podreduvaat i turisti~kata izgradba i cenite na uslugite, i oblikot na propagandata i se drugo na relacija: manifestacija (nositeli na uslugi) - turisti ( korisnici). Zatoa kaj golemite manifestacii imame mo`nosti i za pogolemi ceni na uslugite, za poskapa turisti~ka izgradba, razni oblici na propaganda i sl. Osven toa, atraktivnosta na manifestacijata vo isto vreme se reflektira i vrz obemot na dvi`eweto, turisti~kata vrednost na manifestacijata, a pretstavuva i osnova za ekonomski smetki vo vrska so nejzinoto odr`uvawe.

84

2.3. Golemite manifestacii kako poseben turisti~ki proizvod i sostaven del na integralniot turisti~ki proizvod

Poa|aj}i od marketin{kiot koncept i prifatenata terminologija vo marketingot kade proizvodot e osnoven objekt na prometot, manifestacijata pred sé mo`eme da ja tretirame kako proizvod od aspekt na odredeni op{testveni potrebi koi taa treba da gi zadovoli so svojata sodr`ina. Me|utoa, prifa}aj}i go marketin{kiot koncept i vo turizmot, a istovremeno imaj}i gi na um i vrskite na manifestaciite so turizmot, smetame deka manifestaciite, a so toa i golemite manifestacii koi se predmet na na{evo istra`uvawe, mo`at da se tretiraat kako turisti~ki proizvod. Toa istoto proizleguva kako zaklu~ok i od analizata na teoretskite stojali{ta za poimot i definiraweto na turisti~kiot proizvod 66) , osobeno {to vo svetot se pojavi i tretmanot na turizmot kako industrija sporeduvaj}i go so drugite industriski granki, i {to vrz osnova na toa se razvila i teorija za turisti~kata industrija. 67) Bidej}i turisti~kiot proizvod se definira od razli~ni gledi{ta i toa : od gledi{te na prodava~ot-nositelot na ponudata, od gledi{te na mestoto i od gledi{te na turistotkupuva~ot, toga{ i golemata manifestacija mo`eme da ja posmatrame od aspekt na tie gledi{ta. Od gledi{te na nositelot na turisti~ka ponuda kade sekoj nositel na pazarot iznesuva svoj celovit proizvod ili usluga , i golemata manifestacija e proizvod za nejziniot organizator, odnosno za site onie subjekti koi u~estvuvaat vo nejzinoto organizirawe. Ovdeka zna~i , organizatorot na manifestacijata e nositel na turisti~ka ponuda isto kako {to e toa hotelot so svojot
Poop{irno za poimot i definiraweto na proizvodot vo turizmot kaj : Vukoni} B., “ Osnove tr`i{nog poslovawa-marketinga u turizmu “, [kolska Kwiga, Zagreb, 1981 god. ,str. 91-97; Koba{i} A., “ Marketingprimjena u turisti~koj privredi “, F.T.V.T. -Dubrovnik, Dubrovnik, 1977, ili Koba{i} A., Sene~i} J., “ Marketing u turizmu “ , [kolska Kwiga, Zagreb, 1989, ili Ja}oski B. , Miladinoski S., “ Marketing vo turizmot “, F.T.U. - Ohrid, Ohrid, 1990 god. 67 ) Todorovi} A., “ Teorije turizma i kulturno-umjetni~ke vrednosti “, Turisti~ka [tampa, Beograd, 1990, str. 65
66 )

85

proizvod, agencijata so svojot proizvod ili bilo koj drug nositel na turisti~kata ponuda. Turisti~kata agencija na pazarot nudi paket na uslugi koi se delumno izvorni, a delumno prezemeni od drugi proizvoditeli, no gi nudi kako edna celina-proizvod ili usluga na turisti~kata agencija. 68) Vo taa smisla i manifestacijata ili pooddelni nejzini pretstavi, mo`at da se javat i obi~no se javuvaat kako sostavni delovi na turisti~kiot proizvod koj go nudi agencijata, a koe ne{to e vo vrska so distribucijata na turisti~kiot proizvod koja nie posebno }e ja razgledame (vidi Gl. VI). Bidej}i od gledi{te na mestoto vo koe se davaat uslugi na turistite, turisti~kiot proizvod pretstavuva zbir na site ponudi na turistite vo odredeno mesto ( podra~je) i odredeno vreme, toa zna~i deka i golemata manifestacija pretstavuva sostaven del na turisti~kiot proizvod {to go nudi toa mesto, region ili zemja. I pokraj toa {to ova sé u{te ne zna~i deka odreden turist i }e ja poseti manifestacijata, va`no e {to taa kako zaseben proizvod i del na turisti~kiot proizvod na turisti~koto mesto, region ili zemja, e stavena na raspolagawe kako na turistite koi do{le specijalno za da ja posetat manifestacijata, taka i na ostanatite potencijalni turisti-kupuva~i koi prestojuvaat ili privremeno go posetuvaat mestoto i go koristat ( ili se spremni da go koristat) raspolo`liviot turisti~ki proizvod ili samo nekoi negovi komponenti.( Na primer, Svetskoto fudbalsko prvenstvo vo Italija ‘90 god. e sostaven del na turisti~kiot proizvod na Italija, regionite i gradovite vo koi se igraa oddelni natprevari, no toa ne zna~i deka bilo del i od turisti~kiot proizvod na nekoj poedine~en turist, koj mo`ebi samo bil vo toa vreme vo Italija no ne posetil nitu eden natprevar). Bidej}i marketing konceptot vo centarot na vnimanieto go stava potro{uva~ot i negovite potrebi, vo teoretskite razgleduvawa koi go definiraat proizvodot od gledi{te na marketingot, prioritet se dava na gledaweto na turisti~kiot proizvod od aspekt na potro{uva~ot-turistot. Taka gledan proizvodot e odreden od turisti~kite potrebi , a toa zna~i deka turisti~kiot proizvod opfa}a razli~ni pogodnosti, dobra i uslugi koi gi zadovoluvaat turisti~kite potrebi na kupuva~ite. Vo taa smisla prifatliva e podelbata na turisti~kiot proizvod na poedine~ni ( parcijalni) i integralni proizvodi {to ja
68 )

Koba{i} A. , Sene~i} J., cit. delo, str.91

86

vr{i J. Planina 69) i kade parcijalen proizvod pretstavuva onoj {to go sozdava eden proizvoditel, a integralen, gledan od aspekt na turistot e onoj proizvod {to e sostaven od nekolku poedine~ni proizvodi koi gi sostavuva ( “montira”) turistot spored svoite `elbi, za vreme na negovoto patuvawe i prestoj vo odredi{tata. Spored J. Planina 70) integralniot turisti~ki proizvod kako proizvod sostaven od nekolku poedine~ni proizvodi se javuva i od gledi{te na odredeno podra~je na koe doa|a do zadovoluvawe na `elbite na kupuva~ite. Seto toa naveduva na toa deka golemata manifestacija e sostaven del na integralniot turisti~ki proizvod na turistot koj taa manifestacija ja posetil (“ montiral “ proizvod spored svoite `elbi ), a od druga strana taa e i sostaven del na integralniot turisti~ki proizvod na toa mesto, region ili zemja. Taka na primer, ZOI Sarajevo ‘84 bile sostaven del na integralniot turisti~ki proizvod na u~esnicite i posetitelite koi ja posetile manifestacijata ili nejzini pooddelni pretstavi, a bile i sostaven del na integralniot turisti~ki proizvod na gradot Saraevo, Bosna i Hercegovina, a i toga{na Jugoslavija vo celina. Me|utoa, manifestaciite, ne pretstavuvaat samo kulturen, sportski, stopanski i sl. proizvod i vo vrska so turizmot turisti~ki proizvod, tuku tie se i mediumski proizvod,odnosno medium za pazarno komunicirawe koj go koristat razni subjekti za svoja promocija. Vo vrska so toa, Vukoni} B. 71) veli : “ Vo grupata na turisti~kite propagandni mediumi mo`at da se vbrojat i saemite, izlo`bite i manifestaciite. So pomo{ na tie mediumi se vospostavuva kontakt so pazarot i so pomo{ na razni propagandni sredstva se lansiraat propagandni poraki ”. I ne samo toa. Istiot avtor ponataka dodava : “ Bidej}i, u~estvoto na odredena organizacija na izlo`bata, saemot, manifestacijata i sl. za nea e i propaganden akt, vo stru~nata literatura tie mediumi ne retko se klasificiraat vo propagandni sredstva “. 72)

Isto, str. 89 Spored Koba{i} A. i Sene~i} J., cit. delo, str 89 71 ) Vukoni} B., “ Turisti~ka propaganda “, [kolska Kwiga, Zagreb, 1973, str.69 72 ) Isto, str. 69.
70 )

69 )

87

Vo taa smisla, manifestaciite ( spored S. Petriwak i J. Sudar stopanskite manifestacii 73)) pretstavuvaat i sredstvo za propaganda na turizmot na doti~noto mesto, region i zemja kade taa se odr`uva, na koe nie pove}e se zadr`uvame vo naslovot “ Indirektni ekonomski efekti-publicitet za mestoto,regionot i zemjata “. Vrz osnova na toa {to golemata manifestacija e turisti~ki proizvod i ima specifi~nosti tipi~ni za eden takov proizvod, nivniot marketin{ki koncept nu`no mora da nosi karakteristiki na marketingot na nositelite na turisti~ka ponuda koj pak se razlikuva od onoj na stopanskite proizvoditeli, no ima i nekoi ~isto svoi specifi~ni karakteristiki koi proizleguvaat od samata priroda na proizvodot.

73 )

Petriwak S., Sudar J., “ Propagirawe turizma “, Vjesnik, Zagreb, 1979, str. 225.

88

Gl. IV. NEOPHODNOST OD PRIMENA NA MARKETIN[KI
PRIOD PRI ORGANIZIRAWETO I SPROVEDUVAWETO NA GOLEMITE MANIFESTACII

Vo osnova celta na delovnata politika na organizatorot na manifestacijata e ista so celta na bilo koe pretprijatie vo ostanatite dejnosti. Organizatorite na manifestacii isto taka nastojuvaat da privle~at {to pogolem broj kupuva~i (interesenti, u~esnici) za svoite proizvodi i uslugi, da realiziraat {to pogolema potro{uva~ka, kako bi so zadovoluvaweto na tie potrebi ostvarile optimalni efekti. Spored toa, i kaj organizatorite na manifestaciite kako nositeli na proizvod (kulturen, sportski, stopanski i sl) uspe{nosta vo raboteweto zavisi isto taka pred sé od sposobnosta za negovo prilagoduvawe kon sovremenite barawa na pazarot i od stepenot na zadovoluvawe na `elbite i potrebite na u~esnicite, posetitelite/turistite i ostanatite kupuva~i. Spored toa , i kaj nego e nu`no iznao|awe na adekvaten koncept na delovnata politika koj }e ovozmo`i takvo rabotewe. Toa se odnesuva kako na organizatorite na tradicionalni manifestacii taka i na organizatorite na ednokratni manifestacii kaj koi isto taka rezultatite i uspehot na manifestacijata zavisat od soodvetniot koncept vo pripremaweto i izveduvaweto na samata manifestacija. Ottamu, marketin{kata koncepcija koja vo site dejnosti se nalaga kako sovremena koncepcija so koja se postignuva maksimalno zadovoluvawe na potrebite i `elbite na kupuva~ite / potro{uva~ite so istovremeno ostvaruvawe na maksimalni ekonomski i drugi efekti nu`no se nalaga i kaj organizatorite na manifestaciite. Primenata na marketin{kiot koncept pri organiziraweto i sproveduvaweto na golemite manifestacii, osven toa, naglasena e i od specifi~nite karakteristiki na samata manifestacija kako proizvod. Pokraj drugoto, toa se golemi i zna~ajni manifestacii

89

koi obi~no sobiraat mnogu u~esnici i posetiteli, so samoto toa slo`eni se i za organizirawe, so golem broj razli~ni aktivnosti i lu|e koi tie aktivnosti treba da gi izvr{at, anga`iraat ogromni sredstva, a organizacioniot neuspeh bi zna~el sosema obratni efekti od onie koi obi~no dobro organizirana i koncipirana manifestacija gi nosi, taka {to seto toa ne dozvoluva bilo kakov priod pri organiziraweto na golemite manifestacii. Posebno e seto toa izrazeno kaj ednokratnite manifestacii ( voop{to ili samo za mestoto) kade site tie slo`enosti i aktivnosti se javuvaat po prv pat i seto se vr{i takare~i od nula. Marketingot na manifestaciite, me|utoa, ima i odredeni specifi~nosti vo odnos na marketingot na bilo koi drugi subjekti i proizvodi, a posebno koga se raboti za najgolemite manifestacii. Tie specifi~nosti proizleguvaat od samata specifi~nost na manifestacijata kako proizvod i brojnite dejnosti i subjekti koi se so nea na izvesen na~in vo vrska. Vo sklop na toa , se javuva potrebata od skladno deluvawe i koordinirawe na delovnata politika na organizatorot so politikite na dr`avata vo oblasta na manifestaciite, potoa politikite vo pooddelni oblasti ( kultura, sport, stopanstvo i sl.); so delovnite politiki na drugite organizatori na manifestacii i razni subjekti vo poedini oblasti, i osobeno kako nositel na turisti~ka ponuda so turisti~kata politika i delovnite politiki na ostanatite nositeli na turisti~kata ponuda. Delovnata politika na organizatorot i turisti~kata politika moraat da deluvaat skladno za da se stvorat uslovi vo koi turisti~kata ponuda }e mo`e da postigne maksimalno povolni rezultati. Me|utoa, ovoj slo`en sistem na odnosi i interesi ja nalaga i potrebata, od vodewe kako na marketin{ki aktivnosti na mikro nivo taka i marketin{ki aktivnosti na makro nivo, a proizleguva i potrebata za koordinacija na marketin{kite aktivnosti kako po horizontala taka i po vertikala.

90

1. Marketin{ki aktivnosti na mikro nivo

Organizatorot na golemata manifestacija ( bilo da e toa nekoja ve}e formirana posebna organizacija ili nekoja institucija i sl., ili pak organizacionen komitet, odbor ili drugo ) treba da gi ostvaruva marketin{kite aktivnosti kontinuirano vo tekot na svoeto rabotewe ( odnosno, za vreme od koga e formiran komitetot i sl.) sozdavaj}i na toj na~in sopstven marketin{ki deloven sistem. Za da se ostvari integralno deluvawe na marketingot, organizatorot na manifestacijata mora da gi ostvaruva site marketin{ki aktivnosti. Me|utoa, konkretnoto ostvaruvawe na marketin{kite funkcii i aktivnosti, organizatorot na manifestacijata mo`e da gi ostvaruva : -neposredno sam, -posredno, so pomo{ na razni profesionalni institucii, ili -kombinirano. Koj na~in }e bide zastapen zavisi od niza okolnosti i faktori. Me|utoa, presudno vlijanie ima vidot i formata na manifestacijata od {to zavisi najpove}e i obemot na rabotite, a i nejzinata organizaciona postavenost i na~inot na ostvaruvawe na marketin{kite funkcii i aktivnosti. Taka na primer, ako e toa tradicionalna manifestacija koja se odr`uva vo edno mesto, sekako deka organizatorot pove}e od aktivnostite }e gi izvr{uva sam ( neposredno), odnosno, delumno koristej}i i specijalizirani institucii i organizacii ili anga`iraj}i odredeni stru~waci od pooddelni oblasti (kombinirano). Me|utoa, ako se raboti za ednokratna manifestacija, aktivnostite mo`at vo celost da se doverat na specijalizirani organizacii ( edna ili pove}e). Takvi se na primer, kaj kongresnite manifestacii, kongresnite biroa. Vsu{nost, retko koj organizator na edna golema manifestacija gi vr{i marketin{kite funkcii i aktivnosti vo celost sam. No site aktivnosti moraat da se ostvaruvaat (bez ogled dali tie se ostvaruvaat kaj organizatorot ili kaj specijalizirani organizacii i institucii) so cel da se ostvari integralno deluvawe na marketingot. Samo na toj na~in, kako rezultat na uspe{nata

91

primena na marketin{kiot koncept, mo`no e ostvaruvawe na uspe{na organizacija na edna golema manifestacija. Me|utoa, ostvaruvaj}i gi marketin{kite aktivnosti, organizatorot mora da gi zeme vo predvid i site merki na op{testvenata politika koja se odnesuva na : -oblasta na manifestaciite voop{to, -oblasta na koja pripa|a sodr`inata na manifestacijata, -merkite na op{testvenata zaednica vo razni oblasti i osobeno -merkite na op{testvenata politika koi se odnesuvaat na turizmot. Zemjite obi~no vodat odredena politika vo vrska so manifestaciite kaja se odnesuva kako na vidovite manifestacii koi mo`at da se organiziraat, subjektite koi mo`at da gi organiziraat, na~inite na organizirawe, na~inite i izvorite na finansirawe itn. i mestoto i ulogata na op{testvenata zaednica vo toj domen. Vo vrska so najgolemite manifestacii, (Ol. igri i sl.) koga zemjata }e ja dobie kandidaturata, ~esto se donesuvaat i posebni zakonski propisi kade site tie pra{awa se konkretno i popodrobno regulirani. Organizatorot ( Komitetot i sl.) vo ostvaruvaweto na svoite marketin{ki aktivnosti mora da gi zeme vo predvid pred se ovie merki na op{testvenata zaednica. Organizatorot mora da gi zeme vo predvid i merkite na zdru`enijata i zaednicite na pooddelni vidovi manifestacii, a i niza drugi merki i akcii na op{testvoto koi ja so~inuvaat op{testvenata sredina t.e. okolinata vo koja se razviva marketingot na manifestacijata kade sekako najzna~ajni se merkite vo oblasta na koja pripa|a sodr`inata na manifestacijata (kultura, sport i sl.). Marketin{kite postapki na organizatorot na manifestacijata, se prilagoduvaat i na merkite na op{testvenata zaednica vo drugite oblasti. Taka, toa se merkite od podra~jeto na fiskalnata politika i razni dr`avni intervencii koi }e vlijaat na cenite i politikata na cenite (posebno za vreme na pripremaweto, izgradbata na objektite i samoto odr`uvawe na golemata manifestacija ), potoa, dano~nite olesnuvawa, kontrolata vrz cenite itn.; merkite na finansiskata politika (raspolo`livosta so investicioni sredstva, uslovi na kreditirawe, stimulacii za investitorite itn.). Pokraj toa, sproveduvaj}i gi marketin{kite aktivnosti organizatorot mora da gi zeme vo predvid i site merki na

92

op{testvenata politika koja se odnesuva na turizmot, bidej}i golemata manifestacija e i turisti~ki proizvod. Site tie merki koi se odnesuvaat na nositelite na turisti~kata ponuda imaat odredeno zna~ewe i vlijanie i na marketin{kata politika i raboteweto na organizatorot. Vo zavisnost od tipot i vidot na manifestacijata, organizatorot mora da gi zeme vo predvid i nekoi me|unarodni merki, normi i propisi na pooddelni institucii, organi i zdru`enija od me|unaroden karakter kako {to se Me|unarodniot olimpiski komitet, FIFA i dr.

2. Marketin{ki aktivnosti na makro nivo

Pokraj odredeni merki na po{irokata op{testvena zaednica vo oddelni oblasti ili merki, propisi i sl. na zdru`enija (nacionalni i me|unarodni ), a koi organizatorot mora da gi zeme vo predvid pri koncipiraweto i ostvaruvaweto na svoite marketin{ki aktivnosti , vo slu~ajot na manifestaciite, se javuvaat i odredeni specifi~ni marketin{ki aktivnosti koi se izvr{uvaat na po{irok plan. Ovie aktivnosti, se javuvaat na nivo na lokalnite, regionalnite, nacionalnite i me|unarodnite organi, organizacii i zdru`enija. Taka na primer, so kreiraweto i sproveduvaweto na merkite na op{testvenata politika vo oblasta na kulturata, sportot, stopanstvoto, naukata i sl. odredeni organi, organizacii, ustanovi i institucii u~estvuvaat vo ostvaruvaweto na odredeni marketin{ki aktivnosti i funkcii na nivo na zemjata ili odredena regija, a koi se vo vrska so manifestacijata (na pr. odredeni aktivnosti na promocija na kulturata ili podoblast na kulturata, primer filmot, a vo pra{awe e nekoja filmska manifestacija i sl.). Isto taka, bidej}i manifestacijata e i turisti~ki proizvod, vo ostvaruvaweto na odredeni marketin{ki aktivnosti i funkcii na makro nivo u~estvuvaat i organi, organizacii, ustanovi i institucii koi gi kreiraat i gi sproveduvaat merkite na op{testvenata politika vo oblasta na turizmot osobeno aktivnostite od podra~jeto na istra`uvaweto na turisti~kiot pazar i promocijata na turisti~kata ponuda.

93

Me|utoa, op{testvenata politika voop{to i vo tie ramki turisti~kata politika, moraat da zazemat poseben stav kon golemite manifestacii, kako za onie koi kontinuirano se odr`uvaat, taka posebno ako se raboti za golemi manifestacii kako {to se Olimpiskite igri, Svetskite fudbalski prvenstva ili EKSPO izlo`bite. Vo tie slu~ai, nekoi od spomenatite merki i aktivnosti dobivaat posebno mesto i zna~ewe. Isto taka, i anga`manot na dr`avnite organi, ustanovi i institucii vo sproveduvaweto na ovie merki, a i odredeni aktivnosti, e posebno potencirano okolu organiziraweto i finansiraweto na manifestacijata itn. Odredeni marketin{ki aktivnosti se izvr{uvaat i na nivo na zdru`enija na oddelni vidovi manifestacii, a koi mo`at da bidat kako nacionalni taka i me|unarodni ( na pr. Zdru`enie na muzi~kite festivali). No , ne samo zdru`enijata i nivnite organi , tuku i odredeni drugi me|unarodni organi, organizacii i institucii u~estvuvaat vo ostvaruvaweto na odredeni marketin{ki funkcii i aktivnosti vo vrska so odredeni golemi manifestacii, {to zavisi povtorno od vidot i formata na manifestacijata. I tie kreiraat i sproveduvaat odredeni merki vo ramkite na svoite nadle`nosti , so {to i u~estvuvaat vo ostvaruvaweto na odredeni marketin{ki funkcii na doti~nata manifestacija.

3. Horizontalen i vertikalen sistem na vrski na marketingot na golemite manifestacii

I pokraj toa {to marketingot na golemite manifestacii glavno se gradi kaj organizatorot na manifestacijata, zaradi ve}e spomenatata povrzanost pome|u delovnata politika na organizatorot i politikite na op{testvenata zaednica vo odredeni oblasti i delovnite politiki na raznite subjekti, nu`no se uka`uva potrebata od uskladuvawe i koordinirawe na ovie politiki. Osven toa, bidej}i odredeni marketin{ki aktivnosti se ostvaruvaat i na mnogu po{iroko nivo i vo ramki na razni nacionalni i me|unarodni organi, organizacii, asocijacii i institucii, marketing konceptot na organizatorot ne mo`e integralno da se ostvari samo vo ramkite na nositelot na golemata manifestacija i ostanatite poedine~ni nositeli na razni delovni politiki, ako seto toa ne se povrze na razni nivoa.

94

Nekoordiniraweto na aktivnostite ne }e ovozmo`i ostvaruvawe na optimalen interes i optimalna korist. Vo toj pogled odredena koordinativna uloga imaat soodvetni institucii. Za organizatorot na manifestacijata, kako nositel na odreden proizvod, vo taa smisla bi trebalo da bidat zna~ajni pred se instituciite koi se vospostavuvaat na razni nivoa , a zaradi pocelosna koordinacija pome|u marketingot na nositelite na ponudata ( vo oblasta na kulturata, sportot, stopanstvoto i sl.) so akciite na nositelite na politikite vo oddelni oblasti ( kultura, sport, stopanstvo i sl.). Ovie institucii treba da imaat konkretni zada~i vo procesot na koordinativnoto ostvaruvawe na dvete politiki ( delovnite i politikata na op{testvoto). Vo ovoj sistem na institucii se vklu~uva i sistemot na institucii koi imaat koordinativna uloga vo oblasta na turizmot, a koi se zna~ajni za organizatorot na manifestacijata kako nositel na turisti~kata ponuda. Takva uloga dobivaat i instituciite od drugite oblasti kako {to e ekologijata, socijalnite ustanovi i institucii i dr. Koga stanuva zbor za golemite manifestacii, koordinativna uloga i u~estvo vo kreiraweto i sproveduvaweto imaat i odredeni me|unarodni organi, organizacii, ustanovi i insitucii od oddelni oblasti. Koordinacijata vo aktivnostite mora da postoi i po horizontala i po vertikala i toa kako pome|u organizatorite na isti ili razli~ni manifestacii, taka i pome|u organizatorite i pred se drugite nositeli na turisti~kata ponuda. Na takov na~in se ostvaruvaat i odredeni vrski na horizontalno nivo. Taka na primer, evropskite festivali vo svoj li~en interes i interes na publikata rabotat mnogu neposredno, zaedni~ki sorabotuvaat, se pomagaat i go unapreduvaat svoeto rabotewe. Osven bilateralna sorabotka, tie ostvaruvaat i niza zaedni~ki aktivnosti na po{irok plan. 74) Horizontalniot i vertikalniot sistem na vrski pridonesuva za razvitokot na eden koordinativen marketing kako vo pogled na efikasnoto organizirawe i sproveduvawe na golemite manifestacii, taka i vo pogled na unapreduvawe na odredeni

74 )

“ Festivals ‘91 “ - European Association of Music festivals, Geneve, 1991,str.2.

95

dejnosti na koi mu pripa|a sodr`inata na manifestacijata i vo ramki na toa na turizmot kako posebna dejnost. So povrzuvawe na aktivnostite na organizatorot na manifestacijata so aktivnostite na drugite organizatori na manifestaciite i razli~nite nositeli na turisti~kata ponuda, potoa raznite organi, organizacii, institucii i drugi organizmi od pove}e oblasti i na razni nivoa, se sozdava eden sistem na zaedni~ko dejstvuvawe kon pazarot, {to e zna~ajna pretpostavka za uspeh na golemata manifestacija.

96

Gl. V. PAZAROT NA GOLEMITE MANIFESTACII I KARAKTERISTIKI NA NEGOVATA PONUDA I POBARUVA^KA

I na pazarot na golemite manifestacii, odnosno, manifestacioniot turizam, koj proizleguva od niv, se ostvaruva kontakt pome|u ponuduva~ite i pobaruva~ite. Me|utoa, pazarot na golemite manifestacii mo`eme da go posmatrame od razni aspekti {to vo izvesna merka pretstavuva negova specifi~nost. Vo eden slu~aj, toa e kontakt koga organizatorite na manifestaciite se javuvaat na stranata na pobaruva~kata baraj}i objekti i drugi uslugi, a od druga strana manifestaciono turisti~kata ponuda nudej}i objekti i drugi uslugi na organizatorot, u~esnicite i posetitelite ( makro aspekt). Vo drugiot slu~aj, toa e kontakt koga organizatorot na manifestacijata se javuva na stranata na zbirnata manifestacionoturisti~ka ponuda nudej}i go svojot proizvod zaedno so ostanatata turisti~ka ponuda na posetitelite na manifestacijata. Ovoj vtor slu~aj, me|utoa, mo`e da bide posmatran i od makro i od mikro aspekt. Od mikro aspekt e koga se raboti za pazarot na konkretna manifestacija, odnosno, konkretna manifestaciono turisti~ka ponuda i konkretna manifestaciono-turisti~ka pobaruva~ka. Od makro aspekt, e koga se raboti za brojni manifestacii vo svetot i nivnite manifestaciono-turisti~ki ponudi, nasproti zbirnata ( vkupna ) manifestaciono-turisti~ka pobaruva~ka na posetitelite i drugite korisnici na manifestacijata. Od dosega{nite izlagawa mo`e{e da se uo~at nekoi zabele{ki po odnos na oddelni pra{awa kako od makro, taka i od mikro aspektot. Vo ponatamo{nite izlagawa, me|utoa, pred se podetalno }e se zadr`ime na mikro aspektot na manifestacioniot pazar, pri {to dosta fakti }e bidat dopreni i po odnos na ostanatite aspekti na manifestacioniot pazar.

97

Osven toa, sogleduvaj}i go mikro aspektot na manifestacioniot pazar, odnosno, komponentite na manifestaciono-turisti~kata ponuda i manifestaciono-turisti~kata pobaruva~ka na edna manifestacija, }e bidat sogledani, pokraj turisti~kata pobaruva~ka, odnosno turisti~kiot promet i potro{uva~ka kako eden od efektite na golemite manifestacii i ostanatite brojni efekti koi gi sledat vakvite nastani.

1. Manifestaciono-turisti~ka ponuda

Za potrebite na odr`uvawe na edna golema manifestacija, mestata ( regionite) vo koi tie se odr`uvaat, osnovaat ili privlekuvaat, treba da raspolagaat so adekvatni objekti, so potrebnite tehni~ki instalacii, slu`bi itn., potoa so odredeni hotelski kapaciteti kako na najdobar na~in bi obezbedile smestuvawe na u~esnicite i posetitelite, so dovolni soobra}ajni sredstva po kvalitet i kapacitet, mo`nosti za kvalitetna razonoda na u~esnicite i posetitelite itn. Kako {to se gleda, ponudata na mestoto ( regionot) treba pokraj standardnite turisti~ki potrebi da zadovoluva i odredeni specifi~ni potrebi, a site i na odredeno povisoko nivo. Toa doa|a ottamu {to za odr`uvawe na edna golema manifestacija ( za pripremite, samoto odr`uvawe ,zatvoraweto i seto ona {to e vo vrska so odvivaweto na rabotniot del na manifestacijata) potrebna e specifi~na ponuda koja mo`eme da ja nare~eme u{te i manifestaciona ponuda ili manifestaciono-turisti~ka ponuda vo potesna smisla na zborot. Ako na toj del na ponudata ja dodademe i ostanatata ponuda koja {to slu`i za zadovoluvawe na site drugi potrebi na u~esnicite i posetitelite, toga{ mo`eme da zboruvame i za manifestacionoturisti~ka ponuda vo po{iroka smisla na zborot. Spored toa, bez ogled dali organizatorot poseduva izvesni objekti i drugi potrebni slu`bi ili objektite gi iznajmuva,ili niv mu gi otstapuva op{testvenata zaednica ili nekoj drug kako svoe u~estvo vo organiziraweto i sproveduvaweto na manifestacijata, mo`eme voop{teno da re~eme deka pod poimot manifestacionoturisti~ka ponuda ja podrazbirame onaa koli~ina na manifestaciono turisti~ki dobra i uslugi koja stoi na raspolagawe i se saka da se prodade na organizatorite, nivnite u~esnici i posetiteli po odredeni ceni ili po odreden kurs.

98

1.1. Manifestaciono-turisti~ka ponuda vo potesna smisla na zborot

Ovoj del na manifestaciono-turisti~kata ponuda se odnesuva na rabotniot del na golemata manifestacija i gi opfa}a site vidovi objekti i razni uslu`ni slu`bi koi go ovozmo`uvaat normalnoto odvivawe na manifestacijata. Vo ovoj del se sodr`ani niza uslugi ~ija cena zavisi od mestopolo`bata, kvalitetot, funkcionalnosta, estetskoto oblikuvawe na objektite, ostanatite nivni osobini, pomo{nite prostorii, tehni~kata opremenost itn. Nivoto na ovaa ponuda ima posebno zna~ewe vo privlekuvaweto na odredeni manifestacii vo edno mesto ili region. Oblikot i goleminata na ovaa ponuda treba da bide vo soglasnost so turisti~kata infrastruktura vo mestoto ( regionot), odnosno, objektite za odr`uvawe na golemata manifestacija moraat da bidat uskladeni so objektite za smestuvawe, ishrana, trgovija i sl. Ovoj del od manifestaciono-turisti~kata ponuda mo`e da se podeli na prostori ( objekti) za odr`uvawe i manifestaciono uslu`ni slu`bi.

1.1.1. Prostori ( objekti ) za odr`uvawe na manifestacija

Objektite ( prostorite ) za odr`uvawe na golemite manifestacii mo`at da bidat izgradeni od porano ili se gradat novi za potrebite na aktuelnata manifestacija. I novite objekti potoa ostanuvaat kako nasledstvo koe }e se koristi za potrebite na naselenieto, a pome|u drugoto i za organizirawe na drugi manifestacii. ^esto pati so svojata golemina, na~inot na izvedba, oblikot i sl. objektite slu`at i kako posebni turisti~ki atraktivnosti. Novite objekti ili podobruvawata na postojnite, zaedno so podobruvawata na vkupnata infrastruktura napraveni po povod manifestacijata, naj~esto se vo vrska so pozitivnite fizi~ki ( ekolo{ki ) vlijanija i efekti na edna golema manifestacija za mestoto/regionot i zemjata. Razni manifestacii, me|utoa imaat i razli~ni barawa vo pogled na brojot i vidovite objekti vo koi se odr`uvaat.

99

Taka na primer, golemite kulturni manifestacii mo`at da se odr`uvaat bilo na otvoreni prostori (Vudstok, Karneval vo Rio), bilo vo zatvoreni prostori ili pak nekoi pretstavi od manifestacijata na otvoreni , a nekoi vo zatvoreni prostori ( na pr. nekoi muzi~ki festivali). Zatvorenite prostori za potrebite na kulturnite manifestacii mo`at da bidat : gradski sali, gradski ku}i, teatarski i operski ku}i, gradski kulturni, umetni~ki i drugi centri, sali za razni celi, adaptacii na kulturno-istoriski spomenici, potoa kongresni centri i centri za konferencii, adaptacii vo hoteli itn. Pove}eto od ovie objekti me|utoa, se koristat i za site drugi vidovi manifestacii ( nau~ni, politi~ki, stopanski i sl.) a koi se naj~esto vo oblik na sostanoci, konferencii, kongresi i razni drugi vidovi sobiri. Od druga strana, za potrebite na kulturnite manifestacii, ~esto slu`at i razni sportski objekti, saemski prostori i sl. Sportskite manifestacii isto taka mo`at da se odr`uvaat nekoi od niv na otvoreno, a nekoi vo zatvoreni objekti. Za nekoi sportski manifestacii potrebni se pomalku izgradeni objekti (kako {to e na primer trkata Sao Silvester, koja se odr`uva na otvoreno i po ulicite na gradot Sao Paolo, potoa velosipedskata trka “ Tour d’France “ i nekoi drugi manifestacii , pa duri i ”formila 1 “ vo Monako se vozi po gradskite ulici na Monako itn.).

100

[ema 6 . Objekti za odr`uvawe na pooddelni vidovi manifestacii

kulturni -otvoreni i zatvoreni prostori (gradski sali, gradski kulturni,umetni~ki i dr. centri,sali za razni celi, teatarski i operski ku}i, kongresni centri i centri za konferencii, adaptacii vo hoteli,razni sportski objekti,saemski prostori, adaptacii vo kulturni,istoriski i dr. vidovi spomenici i sl.)

sportski -otvoreni prostori na kopno, vo voda i vo vozduh -zatvoreni prostori (fudbalski stadidioni,sportski sali,teniski kompleksi,regatni pateki,pateki za alpski i nordiski disci plini, pisti za brzo lizgawe itn.

stopanski -za stopanski manifestacii vo oblik na razni vidovi sobiri :pogolem del objekti kako i kaj kulturnite manifesta cii.

politi~ki -za politi~kite manifestacii vo oblik na razni vidovi sobiri : pogolem del objekti kako i kaj kulturnite manifestacii

nau~ni -za nau~nite manifestacii vo oblik na razni vidovi sobiri : pogolem del od objektite kako i kaj kulturnite manifestaci

-saemski prostori, otvoreni i zatvoreni izlo`beni prostori ( sali paviljoni i sl.)

-na otvoreno

-za izlo`bi,demonstracii i sl. : otvoreni i zatvoreni izlo`beni prostori

101

Me|utoa, za pove}eto sportski golemi manifestacii 75), potrebni se vo zavisnost od vidot na sportot-ovite i posebni specifi~ni objekti. Taka na primer, fudbalot bara stadioni so odredeni dimenzii, sedi{ta, tehni~ka opremenost i sl., potoa manifestaciite so zimski sportovi (pr. Zimskite olimpiski igri), baraat pateki za skijawe, slalom, veleslalom, skokalnici, sali so mraz, pateki za bob, stadioni za brzo lizgawe itn., tenisot bara specijalni teniski igrali{ta, pliva~kite sportovi isto taka posebni prostori i objekti, avtomobilizmot posebni trka~ki pateki itn. itn. Golemite manifestacii ( LOI, ZOI, Sv.fud.pr.) koi vo sebe vklu~uvaat natprevari vo pove}e sportski disciplini baraat i pove}e razli~ni objekti zaedno, odnosno, eden cel kompleks na golemi i skapi sportski objekti . 76 ) I za odr`uvawe na stopanskite, a i nekoi formi od politi~kite i nau~nite manifestacii potrebni se golemi kvadraturi, isto taka specijalno pripremeni i opremeni objekti. Taka, za stopanskite, a i nau~nite vo forma na izlo`bi na primer, potrebni se bilo zatvoreni prostori ( sali ) bilo pak otvoreni prostori ili nivna kombinacija, no vo sekoj slu~aj posebno pripremeni i opremeni za takvi nameni. Voobi~aeno e isto taka, temata na golemite saemi i izlo`bi vizuelno da se zajaknuva so nekoi arhitektonski sredstva koi go simboliziraat gradot vo koj se odr`uvaat ili samata tema i koi kako i samite objekti slu`at kako odredeni turisti~ki atraktivnosti. 77)

Za ZOI Saraevo ‘84 izgradeni se niza specijalni objekti na Bela{nica, Jahorina, Igman, Trebevi}, (pateki za alpski i nordiski disciplini, biatlon i skokovi, pateki za bob i skijawe), potoa sportskiot centar “ Skenderija “ ( sala so mraz), “ Zetra” ( sala so mraz, pista za brzo lizgawe) itn. 76 ) Za potrebite na Univerzijadata vo Zagreb ‘ 87 god. na primer, za natprevarite vo 12 sportovi bilo potrebno da se osposobat 41 sala, 23 otvoreni tereni, 3 stadioni, 5 bazeni, 4 teniski kompleksi i 1 regatna pateka. 77 ) Taka e na primer i so Ajfelovata kula, konstruirana 1889 god. po povod Svetskiot saem vo Pariz, potoa so Svemirskata igla ( Space Needle) vo Sietl, Energetskata kula ( Energy Tower) vo Noksvil, a vo Sevilja po povod izlo`bata EKSPO ‘92 koja se poklopuva{e so proslavata na 5oogodi{ninata od patuvaweto na Kolumbo vo Amerika, izgradeni bea niza objekti koi bea oblikuvani taka da potsetuvaat na kolumboviot brod.

75 )

102

Golemite manifestacii od I red ( LOI,ZOI,Sv. fud. pr., i EKSPO izlo`bite) se izdvojuvaat od site ostanati manifestacii po toa {to baraat pogolem broj golemi i skapi objekti za odvivawe na nivniot raboten del ( LOI- razni stadioni i igrali{ta za razni sportovi, ZOI- isto taka, Sv. fudbalsko prvenstvo - pove}e dobro uredeni stadioni so odreden kapacitet, Svetskite izlo`bi- golemi kvadraturi pokrien i otvoren izlo`ben prostor) taka {to mo`e da se re~e deka se toa kompleksni manifestacii vo pogled na potrebnite objekti, {to zna~i deka voedno baraat i ogromni finansiski sredstva od organizatorot za izgradba ili adaptacija na takvi objekti, a koi sredstva sekoja zemja ne e vo mo`nost da gi obezbedi. 78) Toa pridonesuva da ne mo`e sekoja zemja da se javi kako organizator na vakvi manifestacii ( ne samo zaradi prirodnite i klimatskite uslovi kaj ZOI ) tuku i zaradi kapitalot potreben za investirawe. Tokmu toa e i edna od pri~inite poradi koi pooddelni manifestacii se odr`uvaat i po vtor i po tret pat vo ista zemja, obi~no razviena . Tro{ocite za izgradba na objektite se obi~no glavna i najgolema stavka vo vkupnite tro{oci okolu organiziraweto na golemite manifestacii, osobeno dokolku tie se gradat kako novi. Toa se gleda i od tabelata 25 kade e prika`ano u~estvoto na investiciite vo izgradbata na objekti neposredno potrebni za izveduvawe na manifestacijata.
Tabela 25. U~estvo na investiciite za izgradba na objekti vo vkupnite tro{oci vo % manifestacija u~estvo - ZOI - ZOI - ZOI - LOI Saraevo Kalgari Insbruk Seul ‘84 ‘88 ‘76 ‘88 67,45 65,03 84,90 45,00

Vo svetot postojat i odredeni nastojuvawa da se definiraat prostorite za odr`uvawe na oddelni golemi manifestacii, odnosno, tipovite objekti vo koi tie }e se odr`uvaat .
78 )

Armstrong vrz osnova na 30 objekti presmetal prose~na vrednost po objekt od 146 milioni dolari .

103

Vo sklad so toa, se nastojuva i da se normiraat odredeni elementi na funkcionalnosta, komforot i sigurnosta vo tie objekti. Za nekoi golemi manifestacii, odnosno, za odvivawe na nivniot raboten del, postojat i strogo propi{ani pravila i normi vo vrska so dimenziite, izgledot, tehni~kata opremenost, sigurnosta na objektite i vo niv, brojot na sedi{tata itn. ( {to e naj~est slu~aj kaj sportskite manifestacii, a od strana na nadle`ni me|unarodni sportski asocijacii i organizacii). Vakvi nastojuvawa ima i kaj objektite koi slu`at za manifestaciite vo forma na sostanoci, konferencii, kongresi i sl., a slu`at i za odredeni kulturno-zabavni i umetni~ki manifestacii itn. Taka na primer, British Tourist Authority 79) so u{te nekoi institucii vo Britanija izdal “ Prepora~livi minimalni barawa za kongresnite kapaciteti “ ( Recomended minimum Requirements for Conference Facilities“), vo koi se normiraat site glavni potrebni tehni~ki elementi pri izgradbata na kongresnite kapaciteti. Tuka se opfateni : neto povr{inata za sedewe, ventilacijata, greeweto, strujata, osvetluvaweto, zvu~nosta, protivpo`arnite merki, platformi za govornicite, garderobi, ozvu~uvawe, vlezovi-izlezi, potrebnata sitna oprema i sl. Za potrebite na golemata manifestacija, eden vakov objekt, a i drugite objekti vo koi tie se odr`uvaat, pokraj navedenoto bi trebalo da bidat proprateni i so adekvatni turisti~ko-informativni biroa, banki i menuva~nici, patni~ki agencii, po{ti, prodavnici,barovi,restorani, pres-konferenciski sali, parkinzi, izlo`beni prostorii itn. Nekoi golemi manifestacii ( kako na pr. kulturni,sportski i dr. ) ne moraat da se odr`uvaat samo vo eden objekt,stadion,sala i sl. Pooddelni priredbi mo`at da se odr`uvaat i vo drugi objekti vo mestoto, pa duri i vo drugi mesta, vo koj slu~aj se raboti za manifestaciona ponuda ne samo na mestoto tuku i regionot ili zemjata vo celina. Taka na primer, natprevarite na Univerzijadata vo Zagreb ‘87, koi se odr`uvaa vo ve}e spomenatite objekti, se nao|aaat ne samo vo Zagreb tuku i vo deset drugi gradovi na Republika Hrvatska, ili Svetskoto fudbalsko prvenstvo vo Italija ‘90, ~ii utakmici se igraa osven vo Rim, u{te vo edinaeset drugi gradovi {irum Italija itn. Ne navleguvaj}i podlaboko vo strukturata na objektite za sekoj poedine~en vid golemi manifestacii, treba da se re~e deka vo sekoj slu~aj potrebno e da se definira soodvetna ponuda kako na
79 )

Frani} A., cit. delo , str. 135

104

prostor, taka i na negova tehni~ka opremenost i funkcionalnost. Na toj na~in se ovozmo`uva i definirawe i oblikuvawe na toj del od specifi~nata manifestaciona ponuda. Vistina e me|utoa i toa deka pred organizatorot na golemata manifestacija se postavuvaat sekoga{ novi barawa vo pogled na funkcionalnosta na objektite, a i vo pogled na nivnata tehni~ka opremenost. Za odvivawe na rabotniot del na manifestacijata, me|utoa ne se dovolni samo objekti. Ovozmo`uvawe na rabotni uslovi, pokraj soodvetno definiraniot prostor vo tehni~ka i funkcionalna smisla, podrazbira i razna druga tehnika, organizacija i kadri koi se potrebni za edna manifestacija da se odr`i i da gi ima site uslovi za rabota. Organizatorot na manifestacijata, pri seto toa, vo zna~itelna merka gi koristi i manifestaciono-uslu`nite slu`bi {to mu stojat na raspolagawe.

1.1.2. Manifestaciono-uslu`ni slu`bi

Postojat brojni slu`bi koi se specijalizirani za davawe niza uslugi, pa vo toj pogled i na organizatorite na golemite manifestacii. Ve}e afirmirani manifestaciono-turisti~ki mesta, a i golemite gradovi raspolagaat so site tie slu`bi koi davaj}i im na organizatorite na manifestacii {to pove}e razni uslugi pretstavuvaat va`en faktor vo kompleksot na manifestacionata ponuda. Ovdeka bi trebalo da se spomenat pred sé raznite specijalizirani organizacii i institucii, odnosno, slu`bi za davawe stru~no-intelektualni i administrativni uslugi i razni slu`bi koi pru`aat tehni~ka pomo{ od sekakov vid, a so cel za podgotovka na objektite za nesmetano odvivawe na odredeni manifestacii. Isto taka, treba da se spomenat i slu`bite koi gi spomenuva i A. Frani} 80) govorej}i za me|unarodniot kongresen turizam, a toa se : uslu`ni biroa, informativni biroa, zdru`enija na turisti~ki vodi~i, zdru`enija na preveduva~i itn. -[to se odnesuva do specijaliziranite organizacii za pooddelni oblasti ( na pr. propaganda) ili pak anga`iraweto na
80 )

Frani} A. , cit. delo, str. 137

105

oddelni stru~waci, vo porane{nite izlagawa ve}e iznesovme deka vo sproveduvaweto na marketingot organizatorot se koristi i so uslugi na takvi organizacii ili poedinci. - Osven toa, organizatorot, za tehni~ko opremuvawe na objektite i nepre~eno odvivawe na manifestacijata anga`ira razni vidovi slu`bi koi pru`aat takvi uslugi ( na pr. ozvu~uvawe, signalizacija, opremuvawe na enterierot, izrabotka i monta`a na {tandovi i sl.). - Isto taka, organizatorot se koristi i so uslugite na razni pe~atarski organizacii zaradi izrabotka na pokani, programi, pofalnici, priznanici, potoa organizacii koi izrabotuvaat zna~ki, amblemi , medali itn. - Organizatorot gi koristi i uslugite na site komunalni pretprijatija,potoa PTT, trgovijata i sl. - Uslu`nite biroa, mo`at da davaat edna ili pove}e uslugi. Za potrebite na kongresniot turizam, tie mo`at da gi pru`aat skoro site raboti okolu pripremite za odr`uvawe na manifestacijata ( sostanokot, sobirot i sl.). Tuka, spored spomenatiot avtor, spa|aat rabotite okolu obezbeduvaweto na prostorii,rezervacii na hotelski sobi, pe~atewe na programi, izrabotka na zna~ki, vodewe na finansiski raboti, izrabotka na plan na rabota, davawe tehni~ki lica, organizacija na poseti na industriski i drugi organizacii i institucii za u~esnicite, izleti i sl. Uslu`nite biroa na toj na~in go osloboduvaat organizatorot na sobirot od golem broj raboti i podrobnosti okolu odr`uvaweto na sobirot, a i stru~no ja izvr{uvaat rabotata. Sekako deka odredeni uslugi od ovie biroa mo`at da koristat i organizatorite na bilo koja manifestacija. -Informativni biroa se specijalizirani oddeli vo mestoto ili vo ramkite na slu`benite i poluslu`benite turisti~ki organizacii, koi pred sé im davaat informacii na organizatorite na sobirite bez nekoi prihodi. - Zdru`enijata na turisti~kite vodi~i, gi sobiraat profesionalnite turisti~ki vodi~i i za potrebite na organizatorot na golemata manifestacija pru`aat uslugi na vodewe na u~esnicite. - Golemite manifestacii, isto taka imaat potreba od koristewe na uslugite na profesionalnite preveduva~i koi prete`no na golemite nau~ni i politi~ki manifestacii gi preveduvaat izlagawata i diskusiite na u~esnicite. - Posebni oddeli vo pogolemite patni~ki agencii mo`at da

106

izvr{uvaat bilo samo odredeni aktivnosti, bilo pak celokupnata organizacija na nekoi manifestacii. - A. Frani} 81) naveduva i brojni drugi biroa, kancelarii, pretstavni{tva na golemite hotelski sistemi, na aviokompanii, na `eleznici , na turisti~kite agencii vo zemjata, na ministerstva i sli~ni kancelarii koi rabotat na davawe uslugi na organizatorite i u~esnicite na me|unarodnite sobiri. Soodvetno na toa, sekako deka site ovie kategorii mo`at da im gi davaat svoite uslugi i na organizatorite i u~esnicite na bilo koja golema manifestacija.

Tabela 26. Broj na anga`irani lu|e za obezbeduvawe na manifestacijata i tro{oci vo vrska so toa

manifestacija

obezbeduvawebroj na lu|e

tro{oci vo vrska so toa

u~estvo vo vkup.tr.vo % 20

-LOI Montreal ‘76 -LOI Los Anxeles ‘84 -LOI Seul ‘88 -LOI Barselona ’92 -ZOI Albertvil ‘92 -Vonredna konferencija na KEBS, Pariz ‘90 -EKSPO Sevilja ‘92 -Evropsko fudbalsko prvenstvo, [vedska ‘92 -Univerzijada Bafalo, SAD, ‘93

16.000 policajci 140.000 policajci i vojska 45.000 policajci i vojska 9.000 10.000 3.500 policajci i vojska 4.700 policajci 1.000 policajci

1 mil. SAD dol. 100 mil. SAD dol. 200 mil. SAD dol. 23 mil. SAD dol. 14 mil. SAD dol.

11 -

- Me|utoa, specifi~nosta na golemite manifestacii e i vo toa {to nivnite organizatori pokraj seto spomenato vo zna~itelna
81 )

Frani} A., cit. delo, str 137

107

mera gi koristat i uslugite na vojskata, policijata, po`arnikarite, medicinskite ustanovi i sl., {to isto taka u~estvuva so odreden procent vo vkupnite tro{oci. Na prethodnata tabela se prika`ani odredeni podatoci za brojot na anga`iranite lu|e na rabotite na obezbeduvawe na oddelni manifestacii, potoa iznosot na finansiskite sredstva potro{eni za toa i u~estvoto na tie iznosi vo vkupnite tro{oci na organizatorot. Kako {to mo`e da se zabele`i, brojot na lu|e anga`irani za obezbeduvawe e ~esto pogolem i od brojot na samite u~esnici ( osobeno kaj politi~kite sobiri na dr`anicite), a i tro{ocite za nivnoto anga`irawe zafa}aat zna~itelen del od sredstvata.

1.2. Manifestaciono-turisti~ka ponuda vo po{iroka smisla na zborot

Manifestaciono-turisti~kata ponuda vo po{iroka smisla na zborot, ja opfa}a ponudata koja slu`i kako za zadovoluvawe na odvivaweto na rabotniot del na manifestacijata, taka i ponudata koja slu`i za zadovoluvawe na site drugi potrebi na organizatorot, u~esnicite i posetitelite. Ve}e istaknavme deka mestoto/regionot vo koj se odr`uva golemata manifestacija, pokraj objektite za odr`uvawe na manifestacijata, so soodvetni tehni~ki instalacii i uslu`ni slu`bi, treba da raspolaga i so soodvetni hotelski kapaciteti za smestuvawe na organizatorot, u~esnicite,gostite i posetitelite, potoa, so soobra}ajni sredstva, mo`nosti za kvalitetna razonoda na u~esnicite i posetitelite i sl. Isto taka, istaknavme deka taa nadgradba mora da bide vo soglasnost so goleminata i oblikot na specifi~nata manifestaciona ponuda t.e. so goleminata na manifestacijata. Ponudata koja slu`i za zadovoluvawe na “ ostanatite “ potrebi na organizatorot, u~esnicite i posetitelite vo pogled na smestuvaweto, ishranata, razonodata, zabavata, agenciskite uslugi i drugo, mo`eme da ja nare~eme turisti~ka ponuda. No, bidej}i od ovoj del na ponudata se baraat posebni pogodnosti, bidej}i toj slu`i kako za zadovoluvawe na potrebite na organizatorot, taka i na u~esnicite i posetitelite na golemata manifestacija, nea mo`eme da ja nare~eme poprecizno manifestaciono-turisti~ka ponuda.

108

1.2.1. Komunikativni (soobra}ajni) faktori na manifestaciono-turisti~kata ponuda

Komunikativniot (soobra}aen) faktor na manifestaciono-turisti~kata ponuda e sostaven element na taa ponuda i eden od faktorite koj ima posebna va`nost. Ovoj faktor, ~esto pati igra i pozna~ajna uloga pri odreduvaweto na mestoto na odr`uvawe na nekoja golema manifestacija od onaa koja ja imaat geografskata polo`ba i prirodnite osobini na mestoto, izgradenite objekti itn. Vo otsustvo na kvaliteten komunikativen faktor, ne mo`e da dojde do izraz ni turisti~kata atraktivnost na manifestacijata kako faktor koj treba da vlijae vrz prostornoto i vremenskoto naso~uvawe na turisti~kata pobaruva~ka. No, i kaj golemite manifestacii za koi ne e karakteristi~na masovna posetenost (kako {to se zna~ajnite politi~ki, nau~ni i sl. manifestacii vo oblik na kongresi, konferencii i drugi vidovi sobiri ) no pridonesuvaat za poznatosta na mestoto, soobra}ajniot (komunikativniot) faktor zna~itelno vlijae vrz samiot izbor na mestoto kade }e se odr`i toj sobir. Odredeni mesta vo svetot ve}e raspolagaat so site potrebni i dobro razvieni komunikativni faktori koi mo`at da gi zadovolat potrebite na oddelni vidovi golemi manifestacii ( kulturni, sportski i sl.). Me|utoa, ~esto pati vo takvi mesta sproti odr`uvaweto na manifestacijata se vr{at pomali ili pogolemi promeni i podobruvawa vo vrska so komunikativniot faktor. Me|utoa,za manifestaciite kakvi {to se LOI,ZOI,Sv. fud. prvenstva i EKSPO izlo`bite, koi vo edno mesto/region se odr`uvaat obi~no po prv pat i koga se javuvaat specifi~ni potrebi vo vrska so komunikativniot faktor, kako po vidot taka i po obemot, potrebni se i pogolemi pripremi i vlo`uvawa okolu obezbeduvaweto na tie kapaciteti. No, i koga takvite manifestacii se odr`uvaat ne samo po prv pat, tuku i po koj bilo pat ( vtor, tret itn.), vo isto mesto/region, bidej}i obi~no postoi podolg vremenski period pome|u tie dve odr`uvawa, a vo koj evoluirale kako samiot proizvod ( manifestacijata) vo svojot koncept i sl., a se promenile i brojot i barawata na turistite, nivnite naviki, potoa, promeni nastanale i vo tehni~ko-tehnolo{ka smisla itn., seto toa povtorno bara novi vlo`uvawa i obezbeduvawe na najsovremena,

109

najmoderna, a i po kvantitet i vidovi, dovolni komunikativni faktori. Gradovite /regionite i zemjite doma}ini, obi~no za vakvi manifestacii toa i go obezbeduvaat, so {to vo izvesna smisla vo tie mesta do`ivuva preporod celiot komunikaciski sistem na gradot/regionot. Tuka e vklu~ena kako patnata mre`a, taka i soobra}ajnite sredstva, reguliraweto na soobra}ajot, signalizacijata, PTT mre`ata, mo`nostite za TV prenosi itn. 82) Vo ramkite na ovie faktori spa|aat : mo`nostite za prevoz na lu|e do odredi{teto (u~esnici,pridru`ba, posetiteli i sl.), potoa mo`nostite za prevoz na stoki, lokalniot soobra}aj vo mestoto, PTT soobra}ajot itn. Mo`nostite za prevoz do odredi{teto se va`ni kako za organizatorot i u~esnicite na golemite sobiri ( konferencii, kongresi i sl.) taka i za organizatorite, u~esnicite, a i posetitelite kaj manifestaciite za koi e karakteristi~na posetenost. Vo dvata slu~ai pred sé, neobi~no e va`no manifestacijata da se odr`uva vo mesta koi se nao|aat vo neposredna blizina na prometni pati{ta. Za u~esnicite na golemite sobiri 83) ( konferencii, kongresi i sl., nau~ni, politi~ki i drugi manifestacii, zab. M.A.), dobrite i brzi soobra}ajni vrski ovozmo`uvaat pred sé pomali otsustva od rabotnite mesta, a i udobno i pomalku zamorno patuvawe. Za turisti~ki atraktivnite manifestacii, soobra}ajot treba pokra spomenatoto da ovozmo`i i masovno doa|awe na posetiteli, a voedno toa da bide bez rizici za prepre~uvawe na soobra}ajot i soobra}ajni nesre}i. So organizacija na soobra}ajot se zanimavaat pred se soobra}ajnite pretprijatija, soobra}ajnite agencii, no toa mo`e da bide i samiot organizator na manifestacijata. Tro{ocite za patuvawe na u~esnicite i posetitelite pretstavuvaat zna~itelna stavka, pa interes za tie prihodi poka`uvaat skoro site koi se zanimavaat so prevoz. Vrz izborot na soobra}ajnoto sredstvo odlu~uva~ka uloga imaat negovite karakteristiki, potrebite na korisnicite, cenite,

Promenite vo komunikativnite kapaciteti vo najgolem del spa|aat vo takanare~enite “ fizi~ki “ efekti (vlijanija) na golemite manifestacii koi }e gi razgledame vo posebno poglavje. 83 ) Frani} A., cit. delo, str. 150

82 )

110

brzinata na soobra}ajnoto sredstvo, klimatskite (vremenski) priliki, turisti~kata vrednost na odredena komunikacija i sl. 84) Posebna prednost za site golemi manifestacii ima vozdu{niot prevoz. Gradovite so aerodromi imaat posebna prednost, no isto taka neophodni se i dobri patni i `elezni~ki vrski kako so ostanatite mesta vo regionot i zemjata, taka i od aerodromot do mestoto na odr`uvawe na manifestacijata. Isto taka, soobra}ajniot faktor, ja opfa}a ne samo polo`bata na mestoto vo odnos na vozdu{niot, `elezni~kiot, patniot i dr. soobra}aj tuku i toa kakvi se tie vrski ( direktni i ~esti), potoa, kakva e povrzanosta od terminalot do hotelot (ili olimpiskoto selo) , potoa, od hotelot do objektot kade se odr`uvaat priredbite, od eden do drug natprevaruva~ki objekt i sl. Poslednoto vleguva vo takanare~eniot lokalen soobra}aj vo mestoto koj go so~inuvaat avtobuskiot, tramvajskiot, trolejbuskiot, podzemniot, taksi slu`bata, slu`bata za iznajmuvawe na avtomobili (rent a kar) itn. Pod soobra}ajni faktori vo manifestacioniot turizam ( za potrebite na golemite manifestacii), me|utoa, ne bi trebalo da se podrazbira samo prevozot na lu|e (u~esnici i posetiteli) tuku i prevozot na stoki ( razen materijal na pr. za potrebite na nekoja stopanska manifestacija ili bilo koja druga) kako i prenos na vesti. Zatoa, vo manifestacionoto mesto (region) biten e i PTT soobra}ajot, odnosno, telefonsko-telegrafskite vrski, nivnata brojnost i mo`nosta da se razgovara so celiot svet, a i prenosot na pisma i paketi i ednostavnosta na nivnoto ispra}awe. Problemot so PTT komunikaciite so seta svoja `estina se postavuva za vreme na golemite manifestacii koga “ armija” novinari i dopisnici izvestuvaat od nastanite na manifestacijata. Site tie sakaat dovolni mo`nosti po kvantitet, no i brzi i kvalitetni vrski. Obezbeduvaweto na vakvi mo`nosti e i od interes za mestoto smetaj}i na efektite po odnos na publicitetot. Vo toj kontekst se postavuva i problemot na obezbeduvawe na kvaliteten TV prenos od nastanot. ( Francija na primer, neposredno pred Olimpijadata vo Albertvil go zabrza lansiraweto na satelitot so koj e ovozmo`en prenos na prvata evropska televiziska slika so visoka definicija od Olimpijadata). Lucijanovi} L. 85) govorej}i za kongresniot turizam, ja potencira i va`nosta na carinskata postapka vo vrska so
84 ) 85 )

Jovi~i} @., cit. delo, str. 42 Lucijanovi} L., “ Kongresni turizam “, Svjetlost, Sarajevo, 1980,str.43

111

ispra}aweto na potrebnite materijali na u~esnicite na kongresi i razni drugi sobiri, pa istaknuva deka carinskite organi treba da bidat {to e mo`no pofleksibilni vo carinskata postapka vo tie priliki. Mo`eme da dodademe deka toa e duri u{te pova`no i kaj site drugi manifestacii so ogled deka skoro kaj site se raboti za isporaka na pogolem obem i vrednost na razen materijal, predmeti, dokumenti i sl. ( kako kaj saemite i izlo`bite na primer i sl.). Pra{aweto za soobra}ajnite ( komunikativnite) faktori spa|a vo organizacionite faktori na manifestacionoto mesto (region) i e eden od najva`nite organizacioni faktori . Zaedno so ostanatite faktori na ponudata toj pridonesuva za popravilno i pobrzo funkcionirawe na celokupniot manifestacionen mehanizam, a so toa i kon ostvaruvawe na pogolemi pozitivni efekti od manifestacijata.

1.2.2. Receptivni manifestaciono-turisti~ki faktori

Maniferstaciono-turisti~kata pobaruva~ka bara i soodvetna ponuda na receptivni, smestuva~ki, prehranbeni i drugi mo`nosti. Receptivnite faktori, kako del na manifestacionoturisti~kata ponuda, nameneti se za prifa}awe na organizatorot, gostite, u~esnicite i nivnata pridru`ba i posetitelite na edna golema manifestacija vo mestoto/regionot na nejzinoto odr`uvawe. Osven toa, tie treba da im pru`at na spomenatite kategorii i soodvetna rekreativna sodr`ina. Raspolagaweto so dovolna koli~ina i besprekornost vo funkcioniraweto na receptivnite kapaciteti e zna~ajno i od aspekt na efektite koi }e se ostvarat od golemata manifestacija, a osobeno ekonomskite. Goleminata, vidovite, kvalitetot i sl. na receptivnite faktori zavisi najnapred od vidot i goleminata na samata manifestacija, nejzinata atraktivnost ( koja vr{i odlu~uva~ko vlijanie na doa|aweto na turistite), rasporedot na priredbite, traeweto na manifestacijata, komunikativniot faktor itn. Taka na primer, odredeni manifestacii se karakteriziraat samo so u~esnici (kongresi, konferencii i sl.) i so nivna pridru`ba, a bez prisustvo na gleda~i koga receptivnite

112

kapaciteti za prifa}awe za nekoi mesta i ne treba da bidat nekoj pogolem problem, i pokraj toa {to i vo takvi slu~ai ponekoga{ imame odredeni adaptacii, promena na opremi i sl. No i vo slu~aite na golemi manifestacii, koi pokraj so pogolem broj na u~esnici, se karakteriziraat i so pogolem priliv na gleda~i/posetiteli (turisti), pred ponudata se postavuva poslo`ena zada~a za obezbeduvawe golemi smestuva~ki kapaciteti za eden relativno kratok prestoj. Smestuva~kiot problem se postavuva kako vo pogled na u~esnicite i nivnata pridru`ba taka i vo pogled na posetitelite. Organizatorite na golemite manifestacii ~esto pati nastojuvaat u~esnicite da gi smestat zaedno ili vo pove}e objekti vo neposredna blizina na objektite kade }e se odr`uvaat priredbite (rabotniot del). Duri, stanalo voobi~aeno kaj Olimpiskite igri na primer, da se gradat i posebni takanare~eni olimpiski sela kade se smestuvaat site natprevaruva~i-u~esnici na Olimpiskite igri. 86) Izgradbata na ovie objekti (olimpiski sela) e zna~ajna stavka vo vkupnite tro{oci za olimpijadite. Vo Barselona na primer, izgradbata na vakvoto selo ~inela duri 1, 5 mlrd. SAD dolari ( 20 % od vkupnite tro{oci od okolu 7,5 mlrd. dolari ili 83, 3% od vkupnite sredstva neposredno potro{eni za Olimpijadata, a koi iznesuvale 1, 8 mlrd. dolari). Za smestuvawe na posetitelite se koristat obi~no postojnite ili adaptirani, pro{ireni hotelski objekti i sl., a se anga`ira i privatnoto smestuvawe, no i drugi objekti ili pak se gradat i novi smestuva~ki kapaciteti/hoteli i sl. 87) Me|utoa, izgradbata na novi hoteli za potrebite na u~esnicite i posetitelite na golemata manifestacija, bez ogled dali e vo pra{awe dr`aven ili privaten kapital, e diskutabilna i ne so zadovolstvo prifatena od strana na hotelierite. Ova, bidej}i so golemata manifestacija koja obi~no trae samo nekolku dena ili nedeli i se postignuva nekoja nova pobaruva~ka, no glavno se postignuva odredena supstitucija ( osobeno ako manifestacijata se odr`uva vo tekot na glavnata sezona) na redovnite turisti so
86 )

Prvoto takvo selo e izgradeno za potrebite na 10-tata Olimpijada vo Los Anxeles 1932 god. so cel natprevaruva~ite da se spasat od voznemiruvawata na voodu{evenite prijateli i simpatizeri. 87 ) Promenite vo receptivnite kapaciteti po povod golemata manifestacija spa|aat isto taka vo taka nare~enite “fizi~ki” i “tehni~ki” efekti ( vlijanija) na golemite manifestacii koi }e gi razgledame vo posebno poglavje.

113

posetitelite i u~esnicite {to e eden problem pove}e za hotelierite kon redovnite turisti. ( Imeno, dokolku za niv ne e interesna manifestacijata postoi mo`nost da gi izgubat i niv bidej}i tie vo me|uvreme }e se orientiraat kon konkurentni destinacii i hoteli). Zatoa, izgradbata na novi kapaciteti koi vo idnina }e predizvikuvaat samo zagubi dokolku posetenosta ostane voobi~aena, ne e atraktivna za kapitalot. 88) [to se odnesuva pak do kvalitetot na smestuva~kite kapaciteti, osobeno za u~esnicite i gostite ( za bilo koja manifestacija) tie treba da bidat od podobra kategorija i dobro opremeni so ogled deka u~esnicite i gostite na golemite manifestacii se lu|e koi baraat eden povisok nivo ne samo vo pogled na smestuvaweto tuku i na site ostanati uslugi. Nivnoto smestuvawe ne bi trebalo da bide mnogu oddale~eno od mestoto na odr`uvawe na manifestacijata (priredbite). Kapacitetite za ishrana, osobeno za u~esnicite, isto taka treba da bidat vo blizina na objektite za pretstavite, a i po golemina i struktura da odgovaraat na brojot na u~esnicite i posetitelite. Koga hotelskite kapaciteti za smestuvawe bilo na u~esnicite bilo za posetitelite se oddale~eni od objektite kade se odr`uvaat natprevarite (priredbite) , se postavuva problemot na lokalniot soobra}aj i negoviot kvantitet i kvalitet. Mestoto na odr`uvawe na manifestacijata, pokraj so direktni, treba da raspolaga i so indirektni receptivni kapaciteti kako {to se ugostitelski du}ani, trgovii, zanaetxiski rabotilnici i servisi, objekti za zbogatuvawe na sodr`inata na prestojot ( no}ni klubovi, barovi i sl.), so po{tenski i telekomunikacioni uredi, turisti~ki biroa, agencii, parkinzi, so kvalitetna i dobro organizirana slu`ba za adravstvena za{tita itn. I ovdeka mo`e da se re~e deka odredeni mesta ( golemite gradovi na primer) ve}e raspolagaat za pooddelni manifestacii so dovolen broj kvalitetni vakvi kapaciteti. Me|utoa, bidej}i pot88 ) Vo vrska so toa Travis go postavuva pra{aweto dali pod pretpostavka deka rokot na vra}awe na investiciite }e bide od 15 do 30 godini vo zavisnost od tipot i lokacijata na objektot e mo`no da se ostvarat 150-250 no}evawa po edno leglo godi{no, pa konstatira deka garancijata za polna sezona od dva do dvaeset dena ( kolku {to obi~no traat nastanite) e osnovna pri~ina za maliot interes za investirawe vo hoteli i sli~ni smestuva~ki kapaciteti. (Travis S.Anthony, Jean Claude Croize, cit. delo, str.59).

114

rebite postojano se menuvaat, a oddelni manifestacii se karakteriziraat i so posebni barawa vo ovoj domen ( kako po odnos na kvalitetot taka i po odnos na kvantitetot) mestata doma}ini skoro sekoga{ sproti manifestacijata vr{at {iroki pripremi i niza aktivnosti za {to podobro funkcionirawe na ovaa ponuda. Za potrebite na golemata manifestacija pokraj so direktni i indirektni receptivni kapaciteti izrazeni vo materijalni objekti, receptivniot faktor treba da odgovara i vo pogled na li~niot trud {to e vklu~en vo sekoj poedine~en kapacitet od receptivata. Li~niot trud t.e. ~ove~kiot faktor ( i osobeno negovata uslu`nost) e od osobeno zna~ewe za vreme na odr`uvaweto na golemata manifestacija od pove}e pri~ini. Toj vlijae kako na dol`inata na manifestacioniot prestoj, taka i na obemot i strukturata na potro{uva~kata na u~esnicite i posetitelite, a ima i zna~itelno vlijanie po odnos na publicitetot na mestoto. Vlijanieto na receptivnite faktori e vo vrska so organizacijata na turizmot voop{to. Me|utoa, sproti odr`uvaweto na manifestacijata, vladite na zemjite doma}ini, ~esto ovie pra{awa gi reguliraat i so posebni zakonski akti kako na pr. vladata na J. Koreja koja pred Olimpijadata vo Seul ‘ 88 donesla “Zakon za pomo{ na turizmot i domuvaweto “ so koj se regulirani standardite vo hotelskite objekti, kvalifikaciite na vrabotenite vo uslu`nite dejnosti, a i cenite na uslugite. 89)

1.2.3. Atraktivni faktori na manifestaciono-turisti~kata ponuda

Atraktivnite faktori na manifestaciono-turisti~kata ponuda pretstavuvaat odredeni prirodni i op{testveni faktori koi ja nadopolnuvaat atraktivnosta na golemata manifestacija i ja zbogatuvaat vkupnata manifestaciono-turisti~ka ponuda na mestoto,regionot i zemjata vo celina. ^esto pati prirodnite i op{testvenite atraktivnosti vlijaat kako na vidot na golemata manifestacija koja }e se osnova vo nekoe mesto, taka i na izborot na mestoto vo koe }e se odr`uva
89 ) Ahn Jong- Yun, “ The Role and Impact of Mega Events and Attractions on Tourism Development in Asia “, Edition AIEST, St-Gall, Switzerland, vol.28, 1987, str.133-177.

115

nekoja od ve}e osnovanite golemi manifestacii ili nekoja ednokratna manifestacija. Vo tekot na odr`uvaweto na manifestacijata pak, atraktivnite faktori se nao|aat vo pove}ekratna uloga. Pred sé, toa se odnesuva na zbogatuvaweto na sodr`inata na prestojot na u~esnicite i posetitelite. Prestojot na u~esnicite i posetitelite vo manifestacionoto mesto e pred se odreden od vidot, osobinite, karakterot i atraktivnosta na manifestacijata, no na nego vlijaat pokraj plate`nite mo`nosti na u~esnicite i posetitelite, kvalitetot na uslugite, vremenskite priliki i sodr`inata na prestojot. Obi~no, prestojot so rekreativni obele`ja, se dopolnuva so oblici so kulturna sodr`ina i obratno, prestojot so kulturni obele`ja se dopolnuva so oblici od turisti~ka rekreacija. Od op{testvenite atraktivni faktori vo toj pogled posebna uloga imaat kulturno-istoriskite spomenici, raznite kulturni ustanovi (muzei, galerii i sl.), drugi atraktivni objekti, potoa, propratnite kulturni priredbi i manifestacii itn. 90) Na planot na prirodnite atraktivni faktori vo toj pogled mo`at da vlijaat site takvi faktori so koi raspolaga soodvetnoto mesto, odnosno region. Kolku e sodr`inata na prestojot pobogata i poraznovidna, pogolema e i mo`nosta za podolgo zadr`uvawe na u~esnicite i posetitelite na golemata manifestacija, a vo vrska so toa se zgolemuva i obemot, a se menuva i strukturata na pobaruva~kata. Manifestacionoto mesto (region) vo koj se sre}avaat op{testvenite i prirodnite atraktivnosti koi ja nadopolnuvaat atraktivnosta na manifestacijata i koi vo isto vreme se uskladeni so ostanatite faktori na ponudata, }e ostvari i popovolni ekonomski i drugi efekti. Pokraj toa, so manifestacijata, bez ogled dali se raboti za golema kulturna, sportska, stopanska, politi~ka, nau~na ili druga i bez ogled dali taa se karakterizira so posetenost ili ne na atraktivnite faktori vo mestoto/regionot i zemjata im se dava nepovratna mo`nost da dojdat do izraz, odnosno da se stavat vo funkcija.

Vo Seul ‘88 god. na primer, se odr`ale kulturni manifestacii vo 29 razli~ni gradovi, a niv gi posetile 2,5 mil. lu|e-turisti samo 200.000 pomalku otkolku sportskite priredbi kade imalo 2,7 mil. posetitelituristi. (Ahn Jong- Yun, cit. delo.)

90 )

116

Sepak toa e od posebno zna~ewe kaj manifestaciite koi se masovno poseteni i kade vo golem del se prisutni stranski posetiteli i u~esnici (LOI, ZOI, Sv. fud.prvenstvo, EKSPO izlo`bite i sl.). Osobeno, toa e bitno vo odnos na stranskite posetiteli i u~esnici bidej}i treba da se imaat vo vid ne samo direktnite ekonomski efekti od toa, tuku i efektite po odnos na publicitetot na manifestacijata i publicitetot na mestoto/regionot kako turisti~ka destinacija. Od druga strana, manifestaciono-turisti~kata ponuda treba sekoga{ da bide spremna da gi istakne site atraktivnosti koi mo`e da gi dade i na soodveten na~in da gi realizira. Vo tie ramki potrebno e kako prostorno taka i vremensko soglasuvawe na razli~nite uslugi na nositelite na turisti~kata ponuda za vreme na traeweto na golemata manifestacija, koe na krajot }e se odrazi i vrz masovnosta na posetata i u~estvoto, i vrz dol`inata na prestojot, a i vrz site drugi efekti {to proizleguvaat od odr`uvaweto na manifestacijata. Vo ovaa smisla S. Petriwak i J. Sudar 91) govorej}i za ulogata na stopanskite manifestacii vo propagiraweto na turizmot go istaknuvaat slednoto:” Ekonomskoto i propagandnoto zna~ewe na saemite mo`e vo celost da se iskoristi edinstveno ako nivnata manifestacija e sinhronizirana so niza drugi ~ekori, kako {to se sportski i kulturni manifestacii, so pointenzivna propagandna za poseta na razni drugi turisti~ki i kulturni atrakcii i sl. Takov koordiniran potfat mo`e uspe{no da sozdade specifi~na turisti~ka atmosfera i da gi mobilizira site faktori kon intenzivno koristewe na prednostite na turisti~kiot pazar.” Stavaweto vo funkcija na site raspolo`livi atraktivnosti pred i osobeno za vreme na odr`uvaweto na manifestacijata mora da zazeme posebno mesto vo strategijata na op{testvenata zaednica, a vo vrska so manifestacijata. Za taa cel ~esto i se privlekuvaat postojnite svetski manifestacii ili se organiziraat novi, ednokratni i tradicionalni manifestacii koi }e ovozmo`at vo idniot period regionot da stane turisti~ka destinacija vo koja turistite }e doa|aat tokmu zaradi postojnite atraktivnosti.

91 )

S. Petriwak i J. Sudar, cit. delo, str. 226-227

117

2. Efekti (vlijanija ) na golemite manifestacii

Razgleduvaj}i gi efektite od golemite manifestacii pred se morame da konstatirame deka se tie vo toj pogled kompleksni pojavi so {irok spektar na oblasti i subjekti vrz koi deluvaat i so razni efekti po vidovi i intenzitet. Taka, glavno mo`eme da zboruvame za slednite vlijanija : -vlijanija vrz oblasta od koja e sodr`inata na manifestacijata (sodr`inski efekti), -vlijanija po odnos na u~esnicite, -vlijanija vrz turisti~kite tekovi, -vlijanija ( efekti ) za mestoto , regionot i zemjata doma}in, i -efekti za emitivnite podra~ja. Vo ramkite na vakvite oblasti, se javuvaat isto taka razli~ni podoblasti i subjekti vrz koi se reflektiraat i raznite vidovi efekti. Taka na primer, vlijanijata (efektite) za mestoto mo`at da se odnesuvaat na domicilnoto naselenie, na nositelite na turisti~ka ponuda, drugite granki i dejnosti, lokalnite vlasti itn. Efektite pak, mo`at da bidat od ekonomska priroda, sociokulturni, psiholo{ki, politi~ki ili pak, po odnos na publicitetot za razni dejnosti i subjekti. Me|utoa, bitno e deka po pravilo ne doa|a do pojava na site efekti kaj site manifestacii ili barem ne so ist intenzitet. Seto toa zavisi najnapred od vidot i formata na manifestacijata, mestoto na odr`uvawe na manifestacijata , efikasnosta vo organiziraweto i planiraweto na manifestacijata i sl., a i od niza drugi objektivni i subjektivni faktori. Taka na primer, sekako deka efektite na eden kongres, kolku i da e toj golem ( i osobeno ekonomskite efekti za nositelite na turisti~kata ponuda - nivnite prihodi ), }e bidat pomali vo odnos na edna golema manifestacija koja se karakterizira so posetenost i kade prisustvuvaat stotina iljadi gleda~i.

118

EFEKTI NA GOLEMITE MANIFESTACII

efekti po odnos na sodr`inata (sodr`inski efekti)

efekti za u~esnicite i posetitelite

efekti vrz turisti~kite tekovi

efekti za mestoto, regionot i zemjata doma}in

efekti za emitivnite podra~ja

[ema 7. Efekti na golemite manifestacii

119

2.1. Efekti na manifestaciite po odnos na sodr`inata

Sekoja golema manifestacija po pravilo e zna~ajna pred se zaradi rezultatite koi proizleguvaat od odvivaweto na nejziniot raboten del, odnosno, od prezentiraweto na nejzinata sodr`ina. Vo toj pogled, golemite manifestacii pretstavuvaat odreden prelomen moment, nastan ( duri i istoriski nastan). I atraktivnosta na edna golema manifestacija, vsu{nost, pretstavuva nejzinata sodr`ina i rezultatite od {to kako posledica proizleguvaat, odnosno se nadovrzuvaat i drugite efekti vo drugite oblasti, regioni itn. Goleminata na ovie efekti, odnosno, pridonesot kon pripa|a~kata oblast, mo`e da bide razli~en i mo`e da se dvi`i od ednostavno prezentirawe na nekoja sodr`ina, so {to se odr`uva odreden kontinuitet i se pridonesuva odredeni dostigawa na ~ove~koto op{testvo da se neguvaat i da ne izumrat, pa do novi zna~ajni dostignuvawa, nau~ni otkritija, sportski rekordi, napredok vo politi~kite odnosi vo svetot i sl. Taka na primer, kulturnite manifestacii kako {to se filmskite festivali, pretstavuvaat verifikacija na novite ~ovekovi dostignuvawa vo taa oblast od umetnosta, odnosno, kulturata, a od druga strana i pottik za novi zalagawa i novi dostignuvawa vo idnina. I muzi~kite festivali imaat svoi efekti vo toj pogled bilo da se toa festivali koi imaat natprevaruva~ki karakter ili ne. Za tie {to nemaat natprevaruva~ki karakter i koi se zanimavaat so reprodukcija na umetnosta, uspe{nata prezentacija na osvedo~eni ~ovekovi vrednosti i od strana na vrvni umetnici vo tie oblasti pretstavuva isto taka sodr`inski efekt. Golemite sportski manifestacii, isto taka imaat svoi sodr`inski efekti kade sekoj rezultat ili nov rekord ima svoe posebno zna~ewe i odi vo istorijata na soodvetniot sport i sportot voop{to i vo istorijata na ~ove{tvoto kako dostignuvawe na toa vreme. Toa go imaat vo svojata sodr`ina i Olimpiskite igri, bilo Letni bilo Zimski, i Svetskite fudbalski prvenstva i site svetski prvenstva vo poedine~nite sportovi i sl. Golemite stopanski manifestacii ( saemi i izlo`bi) isto taka pred se gi imaat za cel efektite po odnos na nivnata sodr`ina. Sklu~enite dogovori, izvr{enite razgovori so delovnite partneri za natamo{nata sorabotka, steknatiot imix i pozicija na oddelnite u~esnici na saemot ili izlo`bata, se napredok ne samo za

120

pooddelnite u~esnici tuku i za soodvetnata granka i stopanstvoto voop{to, potoa prezentaciite i zapoznavaweto na delovniot svet so novite dostigawa i nivnata natamo{na prakti~na primena, zapoznavaweto so novite proizvodi, novite tehnolo{ki linii i postapki, mo`nostite za proizvodstvo, plasman itn. itn. {to seto gi pretstavuva efektite na stopanskite manifestacii po odnos na sodr`inata bilo da se raboti za op{ta ili specijalizirana manifestacija. Zna~ajnite politi~ki manifestacii ne bi bile golemi i zna~ajni ako nivnite rezultati nemaat vlijanie i ako ne se odnesuvaat na novi dogovori i spogodbi za dobrobit na ~ove{tvoto, za napredok vo me|unarodnite politi~ki odnosi itn. Istoto toa se odnesuva i na nau~nite manifestacii ~ii rezultati go pokrenuvaat napred celoto ~ove{tvo kon podobro i pobogato `iveewe. Me|utoa, i pokraj site zna~ajni pozitivni rezultati i efekti po odnos na sodr`inata na manifestacijata, treba da se naglasi deka ponekoga{ se slu~uva odredena manifestacija da bide prosledena i so oddelni negativni efekti po odnos na sodr`inata, {to proizleguva od nesoodvetnite pripremi vo organiziraweto, nesoodvetnata prezentacija i odvivawe na sodr`inata i sl., {to doveduva i do neuspeh na samata manifestacija po toj osnov i kako posledica na toa do negativni efekti i za u~esnicite, i za mestoto, regionot i zemjata kade taa se odr`uva.

2.2. Efekti na manifestaciite po odnos na u~esnicite

Ovie efekti mo`at da se odnesuvaat na u~esnicite bilo kako poedinci, bilo kako grupi (ekipi), pretprijatija (firmi) i razni drugi organizacii i institucii, odnosno subjekti. Pokraj ekonomskite efekti, 92) pozitivni , kako {to se nagradite, sklu~enite raboti na stopanskite manifestacii ili drugi
92 )

Ekonomskite efekti za u~esnicite mo`at da bidat zna~ajni. Taka na primer, samo kako nadomestok za u~estvo i od nagradi spored edna rang lista na najplateni sportisti za 1990 god. dobile kako {to sledi : Xejm Baster Daglas (bokser vo super te{ka kategorija ) 29 mil. dolari, Majk Tajson (bokser) 21 mil., Airiton Sena (voza~ na formula) 15 mil.dolari, Najxel Mensel (voza~ na formula) 12 mil. dolari, Alan Prost (voza~ na

121

direktni i indirektni primawa ( pr. od sponzorirawe, reklamirawe 93) i sl.) ili negativni ekonomski efekti kako {to se pari~nite kazni na primer i sl., tuka se i brojni drugi pozitivni i negativni efekti. Pozitivnite se odnesuvaat pred se na steknatiot imix, renome, poznatost na poedincite ili firmata, grupata, organizacijata ili institucijata i sl. kako rezultat od osvoenata pobeda, dodelenoto priznanie ili od samoto u~estvo. Negativnite pak , se odnesuvaat na smaluvaweto na imixot i renometo kako posledica na lo{iot nastap, potoa razni kazni vo odnos na odzemawe pravo na nastap i sl., a tuka se i razni zdravstveni, pred sé psiholo{ki efekti, ~esto i efekti koi se odnesuvaat i na samiot `ivot na u~esnicite, osobeno kaj sportskite manifestacii ( na pr. kaj “Formula 1”, potoa brojni primeri so skija~kite skokovi i sl., problemot so dopingot koj isto taka ostava kako psiholo{ki , taka i fizi~ki posledici itn.). Steknatiot imix kako rezultat na pobedata i dobriot nastap, ponataka rezultira vo novi ekonomski efekti, novi raboti, anga`mani itn. Me|utoa,efektite po odnos na sodr`inata i efektite po odnos na u~esnicite nema da bidat predmet na na{a podetalna razrabotka tuku vo natamo{nite izlagawa }e se osvrneme poop{irno na drugite efekti i osobeno na efektite za mestoto/regionot (zemjata) organizator (doma}in).

formula) 11 mil.dolari, Evander Holifild (bokser) 10,5 mil. dolari, Gerhard Berger ( voza~ na formula) 9 mil dolari itn. Ona {to e me|utoa pozna~ajno od na{ aspekt, a koe od ova mo`eme da go izvle~eme kako zaklu`ok ,toa e {to troocite na organizatorot za anga`irawe na u~esnicite ( osobeno kaj sportskite manifestacii) i toa na najdobrite u`esnici, so cel da se dobie {to podobar proizvodmanifestacija, se zabele`itelna stavka vo vkupnite tro{oci. 93 ) Zna~itelni ekonomski efekti na u~esnicite ( osobeno kaj sportistite) poteknuvaat i od reklamirawe. Spored edna rang lista (taka nare~ena marketing lista) objavena vo avgust ‘91 god. na primer teniserkata Gabriela Sabatini ostvarila 12,1 mil. DM od reklamirawe, Boris Beker 7,8 mil. DM itn., {to pak od druga strana zna~i i efekti za odredeni firmi bilo vo mestoto/zemjata organizator, bilo vo drugi zemji.

122

2.3. Vlijanie na golemite manifestacii vrz nacionalnite i me|unarodnite turisti~ki tekovi

Pove}eto golemi manifestacii kako nastani od izvonredno zna~ewe se karakteriziraat so masovna posetenost na lu|e (turisti) od koi nekoi po prv pat se vklu~uvaat vo turisti~kite tekovi, a nekoi go supstituiraat svoeto patuvawe vo drugi mesta/zemji so patuvaweto vo mestoto/zemjata doma}in na manifestacijata. Seto toa zboruva deka golemite manifestacii ne samo {to pokrenuvaat ogromni masi na lu|e da se vklu~at vo turizmot, tuku tie vr{at vlijanie i na ve}e vospostavenite turisti~ki tekovi vo svetot. Vo toj pogled golemite manifestacii sekako deka }e pridonesat pred se pogolem del od doma{noto naselenie namesto da otpatuva vo stranstvo, svojot odmor da go pomine vo svojata zemja so istovremena poseta na manifestacijata, a sekako deka zemjata doma}in }e ja posetat i pogolem broj stranski turisti. No, ovie dve raboti, vo isto vreme }e dovedat i do smaluvawe na turisti~kiot promet i potro{uva~ka vo nekoi drugi zemji koi stranskite i doma{nite turisti gi supstituiraat so posetata na golemata manifestacija. Od druga strana, mo`e da dojde i do odreden porast na posetite i vo sosednite zemji na zemjata doma}in, koi poradi bliskosta i odredenite atraktivnosti }e gi posetat zna~itelen broj posetiteli na golemata manifestacija. Stephen F. Witt i Christine A. Martin 94 ) vrz osnova na odredeni analizi koi se vr{eni vo svetot vo pogled na vlijanijata na golemite nastani vrz turisti~kite tekovi, gi sistematiziraat vlijanijata vo tri to~ki : - smaluvawe na patuvawata na domicilnoto naselenie na zemjata doma}in vo stranstvo, - porast na doma{niot turisti~ki promet vo zemjata vo koja se odr`uva nastanot, i - porast ili smaluvawe na turizmot vo zemjite koi grani~at so zemjata vo koja se odr`uva nastanot. Pogolem broj svetski stru~waci se obidele vrz osnova na odredeni svoi konstruirani modeli, da go utvrdat vlijanieto koe
94 )

Witt F. Stephen, Christine A. Martin, “ Measuring the Impact of Mega Events on tourism Flows “, Edition AIEST, St-Gall, Switzerland, vol. 28, 1987, str.213

123

golemite nastani go vr{at vrz nacionalnite i me|unarodnite turisti~ki tekovi. Taka na primer Artus 95) go ispituval vlijanieto na Svetskiot saem vo Brisel od 1958 god., Olimpiskite igri vo Rim 1960 god., i Svetskata izlo`ba EKSPO ‘67 vo Montreal. Pri toa, vo vrska so Svetskiot saem vo Brisel utvrdil deka izdatocite na naselenieto na Belgija/Luksemburg za me|unaroden turizam vo 1958 god. se smalile za 52 % so {to se potvrduva i visokiot stepen na supstitucija na patuvawata na doma{noto naselenie vo stranstvo za smetka na patuvawata vo zemjata. Nasproti toa, priemite na stranski turisti vo Belgija/Luksemburg se zgolemile za 57 %. Vo vrska so Olimpiskite igri pak vo Rim 1960 god., toj gi ispituva tro{ocite na ameri~koto naselenie za patuvawe vo Zapadna Evropa pri {to utvrdil deka tie tro{oci se zgolemile za 12 %. Po odnos na Svetskata izlo`ba EKSPO Montreal ‘67, se do{lo do konstatacija deka tro{ocite na kanadskoto naselenie za patuvawa vo SAD opadnale za 17 %, za Zapadna Evropa za 11 % i za ostatokot na svetot za 13 %. Nasproti toa, se zgolemile turisti~kite tro{oci na naselenieto na SAD, Zapadna Evropa i ostatokot na svetot za patuvawe vo Kanada i toa po red za 47 %, 31%, i 84 % {to zna~i deka ima golem priliv na turisti od ovie regioni vo Kanada, a Kana|anite se vozdr`uvale od patuvawe vo stranstvo. No, Artus vo vrska so EKSPO ‘67 utvrdil i izvesno zgolemuvawe od 6 % i na priemite vo SAD od zapadnoevropskite zemji so {to go potvrduva faktot deka nekoi evropski turisti individualno ili preku ekskurzioni grupi gi posetile i SAD {to im e ovozmo`eno poradi blizinata na Kanada i SAD. Me|utoa, vkupnite prihodi vo SAD od me|unarodniot turizam se smalile za 6 % {to go potvrduva eden drug istra`uva~ Kwack. 96)

95 )

Artus J. R.. “ An Econometric analysis of international travel “, IMF, Staf Papers, vol. 19, , 1972, pp 579-614 96 ) Kwack S. Y., “ Effects of income and prices on travel spending abroad “, 1960 III - 1967 IV, International Economic Review, vol. 13, No -2, June, 1972, pp 245-256.

124

Tabela 27. Procentualno smaluvawe na patuvawata na doma{noto naselenie vo stranstvo kaj zemjata doma}in

s t u manifestacija Artus ( tro{oci) -Sv. saem, Brisel ’58 -EKSPO ‘67 Montreal

d

i

j

a

Gunadhi i Boey ( poseti)

52% 17 %(patuvawa od Kanada vo SAD) 11%(patuvawa od Kanada vo Z.Evropa 13%(patuvawa od Kanada vo ostatokot od svetot 49%(patuvawa od Japonija za Singapur

-EKSPO ‘70 Tokio

Toj vo vrska so Svetskata izlo`ba EKSPO ‘67 vo Montreal gi ispituval vkupnite izdatoci na amerikancite za patuvawa vo stranstvo i vkupnite izdatoci na stranskite turisti vo SAD, pri {to utvrdil deka Svetskata izlo`ba e pri~ina za zgolemuvawe na vkupnite amerikanski izdatoci vo me|unarodniot turizam za 23 % i za smaluvawe na vkupnite turisti~ki prihodi od me|unarodniot turizam vo SAD za 6 %.

125

Tabela 28. Procentualno zgolemuvawe na stranskiot turizam vo zemjata doma}in

s manifestacija

t

u

d i j

a

Artus (doa|awa)

Little ( doa|awa)

-Sv. saem Brisel ‘58 57 % -EKSPO‘67 Montreal 47 %(patuvawa od 63%(patuvawa od SAD ) SAD 31%(patuvawa od Z.Evropa 84%(patuvawa od drugite zemji -Oberammergau (1960) 39%(patuvawa od SAD) -Oberammergau (1970) 17%(patuvawa od SAD)

I Little 97) go ispituval vlijanieto na EKSPO ‘67 vo Montreal, no samo na izdatocite na amerikanskoto naselenie za patuvawa vo Kanada, pri {to utvrdil deka tie se zgolemile za 63 %.Toj gi istra`uval i igrite vo Oberamergau i toa vo 1960 i 1970 god. koga konstatiral deka izdatocite na amerikanskoto naselenie za patuvawa vo Germanija vo 1960 god. se zgolemile za 39%, a 1970 god. za 17 %. Osven toa, amerikancite pove}e patuvale i vo [vajcarija i toa 1960 god. za 22 %, a 1970 god. za 26 %, a poradi blizinata na [vajcarija so Germanija. Spored Loeb 98) EKSPO ‘67 vo Montreal ima silno negativno vlijanie vrz turisti~kata pobaruva~ka vo SAD od strana na angliskite turisti koi ja supstituiraat Kanada za SAD , pri {to priemite vo SAD na angliski turisti se smalile za 55 %. Istovremeno porasnale priemite na meksikanskite turisti vo SAD za 3 %. Loeb gi ispituva i Olimpiskite igri vo Montreal 1976 god., koga isto taka utvrduva zgolemuvawe na izdatocite na meksikanskite turisti vo SAD za 35 %, no sega i zgolemuvawe na priLittle J. S. , “ International Travel in the US balance of Payments “, New England Economic Review, May/June, 1980, pp 42-55. 98 ) Loeb P., “ International Travel to the United States : an econometrics evaluation “, Annals of Tourism Research , vol. 9, 1982, pp 5-20.
97 )

126

hodite od angliskite turisti za 43 % koi doa|aj}i vo Kanada iskoristile prilika da gi posetat i SAD. Gunadhy i Boey 99) utvrdile deka EKSPO ‘70 vo Tokio pridonesol za smaluvawe na brojot na japonskite turisti vo Singapur za 49%. Kako {to se gleda i od prilo`enite tabeli , odr`uvaweto na golemite manifestacii mo`e zna~itelno da go reducira tekot na turistite od zemjata doma}in za vo stranstvo, odnosno, izdatocite za patuvawa na doma{noto naselenie za vo stranstvo (Belgija i Japonija duri za 5o %), a vlijae i na skrenuvawe na ostanatite turisti~ki tekovi, pri {to se pojavuva i golema verojatnost za zgolemuvawe na posetenosta na mestoto/zemjata koja e doma}in na golemata manifestacija. Me|utoa, zgolemeniot broj posetiteli vo mestoto koe e doma}in na manifestacijata e usloveno pred se so postoeweto na slobodni, odnosno, dovolni kapaciteti za smestuvawe za vreme na odr`uvaweto na manifestacijata. Pra{aweto za slobodnite kapaciteti K.Socher 100) go postavuva razgleduvaj}i gi nadvore{nite efekti za mestoto doma}in na golemite nastani i vo toj kontekst zgolemuvaweto na turisti~kata pobaruva~ka kako nadvore{en efekt na nastanot. Pri toa toj konstatira deka direktnite efekti vrz turisti~kata pobaruva~ka, mo`at da se smetaat kako nadvore{ni efekti od nastanot, samo pod uslov na postoewe na slobodni kapaciteti koi se upotrebuvaat samo zaradi zna~ajniot nastan. Me|utoa, za golemite manifestacii za koi e karakteristi~na masovna posetenost, a se odr`uvaat vo polna sezona ( kako {to se na pr. ZOI) voobi~aeno e pokraj intenzivnoto koristewe na site postojni kapaciteti za smestuvawe vo mestoto/regionot, da se aktiviraat i pomo{ni kapaciteti koi inaku slu`at za drugi nameni, a se dograduvaat i novi kapaciteti. Seto toa zavisi od vidot na manifestacijata i posetenosta koja se o~ekuva. Zna~i, va`ni se dve raboti vo toj pogled: ili se gradat novi dodatni smestuva~ki kapaciteti , a se koristat i site mo`ni kapaciteti ili pak golemata manifestacija se odr`uva vo vonsezona. Vo sprotivno, se postignuva samo polna iskoristenost na postojnite kapaciteti vo sezonata koe ponekoga{ e tokmu i odreden motiv na organizatorot na manifestacijata.

99 ) Gunadhi H. and Boey C. K. , “ Demand Elasticities of Tourism in Singapore”, Tourism Management, vol.7, No 4 , december ‘86, pp. 239-253. 100 ) Socher K., Tschurtschenthaler P., cit. delo.

127

Me|utoa, odr`uvaweto na manifestacijata vo vonsezona i privlekuvaweto na turistite vo toj period vlijae na turisti~kite tekovi ne samo vo kvantitativen pogled tuku i vo vremenski pogled. Osobeno e zna~ajno {to toa mo`e da se odrazi i na samoto toa mesto doma}in. Taka, mo`e da se slu~i pogolem broj turisti koi sakale da go posetat mestoto/zemjata vo sezonata, da se odlu~at za poseta vo vreme na odr`uvawe na manifestacijata ( vo vonsezonata), pa del od kapacitetite vo sezonata mo`at da ostanat neiskoristeni. Vlijanieto na manifestaciite vrz turisti~kite tekovi mo`e da se oseti i vo narednite godini i pokraj toa {to mo`e da stanuva zbor za ednokratna manifestacija za soodvetnoto mesto/zemja. Sekako, mo`ebi ne tolku izrazito, no vo sekoj slu~aj vrz osnova na publicitetot ( turisti~kite efekti od manifestacijata) koj taa go predizvikala, soodvetnoto mesto/zemja i vo narednite godini }e bide meta na odreden krug posetiteli. 101)

2.4.. Efekti na golemite manifestacii za mestoto/regionot i zemjata vo koja se odr`uva manifestacijata

Golemite manifestacii kako {to se Olimpiskite igri (Letni i Zimski), Sv.fud. prvenstva i EKSPO izlo`bite se karakteriziraat so zna~itelen intenzitet na razni efekti za mestoto,regionot i zemjata doma}in na manifestacijata. Ovie efekti, a osobeno nekoi od niv, se sekako najva`ni efekti koi go motiviraat edno mesto/region ili zemja da se zafatat za organizirawe na odredena golema i zna~ajna manifestacija , odnosno, na razni na~ini da gi pomagaat i poddr`uvaat organizatorite na manifestacii ili pak da vlo`uvaat napori i sredstva vo privlekuvawe na odredeni manifestacii. Vo ovaa smisla, vo zavisnost pred sé od sodr`inata, no i voop{to, manifestaciite davaat mo`nost da se pretstavi kulturata, istorijata, umetnosta, sportskite, stopanskite i drugite vrednosti na doma}inot na edna po{iroka svetska publika i nivno vklu~uvawe vo svetskite tekovi.
Taka na primer, Organizacioniot komitet na Olimpiskite igri vo Seul, predvidel deka turisti~kiot promet vo godinite od dobivaweto na kandidaturata pa se do pet godini po Igrite }e se zgolemuva po stapka od 8,6 % godi{no, a turisti~kata potro{uva~ka duri za 14,9 % godi{no. Ahn Jong- Yun, cit. delo,str.133-177.
101 )

128

Osven toa, stanuva zbor i za eden po{irok spektar na drugi zna~ajni efekti koi se ostvaruvaat vo: -vremeto od momentot na odreduvawe na edno mesto za mesto vo koe }e se odr`uva odredena manifestacija ( pa duri i od momentot na kandidatura) dokolku se raboti za ednokratna manifestacija, potoa za vremeto dodeka manifestacijata se odr`uva i izvesno vreme posle zavr{etokot na manifestacijata, ili -kontinuirano, za vreme na `ivotniot vek na manifestacijata (a izvesno vreme i posle toa), dokolku se raboti za tradicionalna manifestacija koja postojano se odr`uva vo edno isto mesto. Vo taa smisla avtorite koi se zanimavaat so analiza na golemite nastani iznesuvaat pomalku ili pove}e sli~ni gledi{ta i klasifikacii na ovie efekti. Taka, Ritchie J.R.B. i Ju Yangzhou 102 ) gi spomenuvaat : ekonomskite, turisti~ko-komercijalnite, fizi~kite, sociokulturnite, psiholo{kite i politi~kite efekti so svoite pozitivni i negativni strani. Socher K. i Paul T. 103 ) gi istaknuvaat : ekonomskite, turisti~kite, socijalnite i psiholo{kite efekti. Jong-yun Ahn 104) analiziraj}i gi Olimpiskite igri vo Seul gi nabrojuva : politi~kite, ekonomskite, socijalnite, kulturnite, tehni~kite i turisti~kite efekti isto taka so svoite pozitivni i negativni strani. ^uli} D. 105) sumiraj}i gi rezultatite od 37- miot kongres na AIEST (Me|unarodno zdru`enie na eksperti za turizam) efektite gi rezimira vaka: -turisti~ki aspekt-koli~ina, kvalitet, -ekonomski aspekt- ostanati stopanski granki: koli~ina, -tehni~ki aspekt- ostanati stopanski granki: kvalitet, -fizi~ki aspekt- okolina,za~uvuvawe (ekologija), -socijalen aspekt- familijarni obvrski, naviki, -kulturen aspekt- tradicii,verski na~ela, -psiholo{ki aspekt- gordost, stepen na poznatost, -politi~ki aspekt - lokalen, nacionalen, globalen.

102 )

Ritchie J .R. Brent , Ju Yangzhou ,“ The Role and Impact of Mega Events and Attractions on National and Regional Tourism : A Conceptual and Methodological Overview”, Edition AIEST, St-Gall, Switzerland, vol. 28, 1987. str.26 103 ) Karl Socher i Paul T., cit. delo, str 103. 104 ) Jong-yun Ahn, cit. delo,str.133-177. 105 ) ^uli} D., cit. delo, str. 236

129

Spomenatiot avtor istaknuva deka vsu{nost imame rabota so {esnaeset efekti, bidej}i sekoj od navedenite ima i pozitivna i negativna strana. I pokraj sli~nostite, od edna podetalna analiza mo`at da se zabele`at i izvesni razijduvawa vo spomenative klasifikacii na efektite. Taka, Ritchie gi izdvojuva turisti~ko-komercijalnite efekti kako posebna grupa efekti pokraj ekonomskite, fizi~kite, socio-kulturnite,psiholo{kite i politi~kite. Pri toa, toj misli na indirektnite efekti , odnosno, publicitetot za turizmot kako turisti~ki efekt, a publicitetot za vlo`uvawa vo ostanatite granki i dejnosti go tretira kako komercijalen efekt. Me|utoa, komercijalnite efekti (investicii/vlo`uvawa) od stranski i drugi firmi mo`at da bidat i vo turizmot, a ne samo vo drugite dejnosti vo zemjata doma}in. Pokraj toa, Ritchie ne gi spomenuva ni tehni~kite efekti od golemite manifestacii. Od druga strana, Socher zanimavaj}i se so tro{kovno-prihodnata analiza (CBA-Cost Benefit Analyse) voop{to ne se vpu{ta vo nabrojuvawe i analiza na site efekti, dodeka Jong Yhn-Ahn gi odvojuva turisti~kite od ekonomskite efekti kako turisti~kite da ne se ekonomski. ^uli} D., ne go spomenuva publicitetot kako efekt niti kaj turizmot niti kaj drugite granki i dejnosti, osven {to zboruva za odreden stepen na poznatost vo ramkite na psiholo{kite efekti. Vo obid da se sintetiziraat site tie razli~ni priodi i da se eliminiraat odredenite razliki me|u niv, smetame deka najzgodno }e bide efektite da se grupiraat na sledniov na~in: vo turizmot direktni -ekonomski efekti indirektni ( publicitet) za ostanatite granki i dejnosti vo turizmot -tehni~ki efekti vo drugite granki i dejnosti vo turizmot -fizi~ki efekti vo ostanatite granki i dejnosti vo drugite granki i dejnosti za turizmot

130

-sociokulturni efekti -psiholo{ki efekti -politi~ki efekti Kako {to se gleda , i vo ramkite na edna vakva klasifikacija mo`no e da se izdvoi turizmot kako posebna dejnost so koja golemite manifestacii i nivnite efekti se vo najneposredna vrska. Ovdeka bi trebalo da se spomene i toa deka pri analizata na efektite za mestoto/regionot , odnosno zemjata doma}in mo`eme da prijdeme od makro i od mikro aspekt. Makro aspektot gi podrazbira efektite (korisnostite) nasproti vlo`uvawata na nivo na nacionalnata ekonomija, odnosno, op{testvenata zaednica vo celina. Mikro aspektot opfa}a dve nivoa. Edno, koe gi stava efektite na golemata manifestacija za mestoto t.e. efektite vo “ lokalnata ekonomija” nasproti nacionalnata ekonomija i vtoro nivo koe vsu{nost e mikro nivo vo klasi~na smisla na zborot i koe gi opfa}a tro{ocite i korisnostite za poedine~nite nositeli na ponudata t.e. poedine~nite firmi i pretprijatija vo odnos na vkupnite interesi. Od mikro aspekt na nivo na mestoto, me|utoa, efektite mo`eme da gi posmatrame i po odnos na korisnostite na vlastite, a i na naselenieto. Razlikuvaweto na makro i mikro nivo e osobeno va`no kaj najgolemite manifestacii (LOI,ZOI i dr.) kade u~estvoto na op{testvenata zaednica vo finansiraweto na manifestacijata e zna~itelno kako tro{ok pa ako gi posmatrame efektite od mikro aspekt, tie tro{oci (vlo`uvawa) na po{irokata zaednica se javuvaat kako koristi za mestoto i toa mnogu zna~ajni, a od makro aspekt tie ne pretstavuvaat nekoja nova vrednost.

2.4.1. Ekonomski efekti za mestoto/regionot i zemjata doma}in na manifestacijata

I pokraj toa {to ponekoga{ vo preden plan na organiziraweto na nekoja manifestacija mo`at da se nao|aat nekoi politi~ki ili drugi efekti, ( {to e vo sklad so motivite za organizirawe na nekoj zna~aen nastan) ekonomskite efekti va`at kako pozna~ajni efekti za koi e zainteresirana zemjata doma}in na manifestacijata i osobeno subjektite koi imaat izdatoci vo vrska

131

so organiziraweto, no i site koi na odreden na~in mo`at da ostvarat nekoja dobivka. Ekonomskite efekti od golemite manifestacii mo`at da bidat direktni 106) i indirektni, no i pozitivni i negativni. Tie se javuvaat za organizatorot na manifestacijata, vo turizmot, no i vo ostanatite granki i dejnosti. Direktnite pozitivni ekonomski efekti vo turizmot se sogleduvaat niz : zgolemuvaweto na prihodite kaj nositelite na turisti~kata ponuda kako rezultat na zgolemenata posetenost, zgolemenata potro{uva~ka, pogolemite ceni i sl., potoa, niz zgolemenata vrabotenost, 107) zgolemeniot priliv na stranski i doma{en kapital ( investicii vo turizmot), niz razvitokot na turisti~koto stopanstvo (novi tehnologii i sl.) na kratok i dolg rok, pottiknat od manifestacijata i sl.

Tabela 29. Ekonomski efekti na golemite manifestacii (direktni) pozitivni -razvoj,porast na proizvodstvoto i zgolemeni prihodi vo tu rizmot -zgolemen priliv na kapital vo turizmot -zgolemuvawe na vrabotenosta vo turizmot -razvoj,porast na proizvodstvoto i prihodite vo industriite koi se direktno i indirektno vo vrska so manifestacijata -zgolemen priliv na kapital vo ostanatite dejnosti -zgolemena vrabotenost vo ostanatite dejnosti -prihodi za lokalnite,regionalnite i centralnite vlasti negativni -mo`nost zaodreden deficit vo organizacijata na manifestacija -porast na cenite -razni {pekulacii -ekonomski fluktuacii -porast na potro{uva~kata orientiranost na naselenieto -sezonalnost -mo`nosti za voveduvawe protekcionizam kon zemjata doma}in -mo`nosti za neednakva distribucija na bogatstvoto -mo`nost za inflatorni dvi`ewa

106 ) Direktnite ekonomski efekti niz svoite natamo{ni vrtewa proizveduvaat indirektni i inducirani ekonomski efekti. 107 ) J.R.B. Ritchie, cit. delo, str 5.

132

Indirektnite ekonomski efekti pak, se gledaat niz efektite koi proizleguvaat od publicitetot postignat so manifestacijata za mestoto/regionot i zemjata kako turisti~ka destinacija vo celina ili za odredeni subjekti nositeli na turisti~ka ponuda, a i kako region vo koj mo`e da se vlo`uva vo turisti~kata dejnost.

Tabela 30. Ekonomski efekti kaj oddelni manifestacii

manifestacija -Festival vo Edinburg ‘75 -Internacionalen festival vo Liverpul ‘84 -Grand Pri Adelaida ‘86 -Pert-Ameri~ki kup ‘86 -Me|unaroden Xez festival vo Wu Fild ‘86 -ZOI Kalgari ‘88

neto koristi za lokalnata ekonomija 5,735 mil. SAD dol. (3,7 mil.funti) 10,075 mil. SAD dol. (6,5 mil.funti) 8,300 mil. AUS dol 1,117 mil AUS dol. 0,077 mil. SAD dol. - 363,0 mil. SAD dol

Pozitivnite komponenti na ekonomskite efekti vo drugite granki i dejnosti go opfa}aat pred se zgolemuvaweto na proizvodstvoto i razvitokot na industriite koi se direktno i indirektno vo vrska so manifestacijata. Takvi se : grade`ni{tvoto, ma{inogradbata, elektronikata, uslu`nata industrija i drugi koi na odreden na~in stanuvaat aktivni niz manifestacijata. Druga komponenta e zgolemeniot priliv na stranski kapital (investicii) vo proizvodnite i uslu`nite dejnosti. Seto toa }e pridonese i do zgolemuvawe na vrabotenosta kako eden od ekonomskite efekti 108) , a kako najdirekten ekonomski efekt i do zgolemuvawe na prihodite (dohodot) zaradi zgolemenata ekonomska aktivnost. Pokraj toa, voveduvaweto odredeni pogodnosti vo ekonomskata sfera od strana na dr`avnite vlasti i voveduvaweto otvorena politika mo`e isto taka da ja stimulira aktivnosta na ekonomijata, zgolemuvaweto na izvozot i sl.

108 )

Taka, vlijanieto na Ol. igri vo Seul vrz vrabotenosta vo prosek iznesuva cca 105.000 lica godi{no. Za razlika od toa, ZOI vo Kalgari pridonele vrabotenosta vo prosek vo godinite pred, za vreme i posle Olimpijadata da se zgolemi za po okolu 18.500 lica.

133

Tabela 31. Ekonomski efekti na Ol.igri vo Seul ‘88 109)

god.

1982 1983 1984 1985 1986 1987 1988 Vkupno:

inducirani efekti vo proizvodstvoto*) vo 100 mil. % po SAD dol. godini 1,85 3,3 6,41 11,5 9,76 17,5 14,14 25,4 10,93 19,6 6,98 12,5 5,63 10,1 55,72 100,0

inducirani efekti vo dohodot vo 100 mil. % po % od SAD dol. godini VNP∗) o,99 4,5 0,1 2,47 11,3 0,3 3,75 17,1 0,5 5,44 24,8 0,6 4,25 19,4 0,5 2,67 12,2 0,3 2,34 10,7 0,2 21,61 100,0

∗) Voobi~aeni efekti vo proizvodstvoto bi bile 3,076 mlrd.dol. ∗) VNP-vkupen nacionalen proizvod

Tabela 32. Vlijanie na Ol.igri vo Seul vrz vrabotenosta

god. -1982 -1983 -1984 -1985 -1986 -1987 -1988 Vkupno :

vo 10.000 lica 2,0 7,2 11,4 17,5 14,7 9,4 11,4 73,6

% po godini 2,7 9,8 15,5 23,8 19,9 12,8 15,5 100,0

% od vkupnata vrabotenost 0,1 0,5 0,7 1,1 0,9 0,6 0,7 0,7

109 )

Ahn Jong- Yun, cit. delo, str.133-177.

134

Tabela 33. Inducirani efekti vo vrabotenosta (odnos LOI sprema ZOI )

manifestacija -LOI Seul ‘88 -ZOI Kalgari ‘88

lica godi{no vo prosek 105.000 18.500

Pokraj toa, prisutni se i indirektni ekonomski efekti koi se gledaat niz voveduvaweto na novi tehni~ko-tehnolo{ki re{enija, a i preku zgolemeniot imix (publicitet) na soodvetnite proizvoditeli koi do{le do izraz preku manifestacijata. Toa mo`at da bidat na primer, elektronskata industrija ili tekstilnata ~ii proizvodi bile upotrebeni za vreme na manifestacijata, so {to do{le do izraz, {to }e dovede i do prepoznatlivost za tie proizvodi, a so toa i zgolemen izvoz i sl. Negativnite ekonomski efekti, se ogledaat niz mo`nostite za pojava na odreden deficit kako {to e slu~ajot i kaj Olimpiskite igri vo Kalgari 110) , potoa, niz poka~uvaweto na cenite kako na turisti~kite uslugi taka i na site ostanati stoki i uslugi, pojava na razni {pekulacii bilo so nedvi`nini (poradi atraktivnosta na mestoto) 111), so vleznicite, so proizvodstvoto na razni suveniri i sl., porast na potro{uva~kata orientiranost na naselenieto, mo`nosti za voveduvawe na protekcionizam kon zemjata doma}in, a i mo`nosti za neednakva distribucija na nacionalnoto bogatstvo. 112) Indirektnite negativni ekonomski efekti mo`at da proizlezat i od negativno intoniraniot publicitet. Vo vrska so ekonomskite efekti i nivnoto utvrduvawe ( merewe) }e stane pove}e zbor vo poseben naslov. Ovde samo bi se osvrnale na problemot na nivnata sporedlivost me|u edna i druga manifestacija ili kaj edna ista manifestacija vo razli~no vreme. Vo vrska so toa pak, mo`e da se re~e deka e te{ko da se sporedat ovie efekti pome|u oddelnite vidovi manifestacii, no i
DPA Group Inc., “ Economic Impact of the XV Olympic Winter Games “, Alberta Tourism and Small Business “ , Edmonton, Alberta, Canada, 1985. 111 ) J.R.B. Ritchie , cit. delo,str. 5. 112 ) Ahn Jong- Yun, cit. delo,str.133-177.
110 )

135

kaj edna ista manifestacija, od edno do drugo odr`uvawe. U{te pove}e, ako sakame vrz osnova na toa da doneseme odluka dali nekoja manifestacija da se organizira ili ne i osobeno ako seto toa se posmatra od makro aspekt (na nivo na zemjata) pri {to se raboti sekako za pogolema manifestacija. Za takva odluka na analizite na ekonomskite efekti mora da se dodade i politi~ka odluka. Sporeduvaweto go ote`nuvaat niza specifi~nosti, no glavno e toa {to sekoga{ se raboti za nov proizvod, novi priliki i okolnosti itn. Razgleduvaj}i gi pooddelnite specifi~nosti mo`e da se re~e deka vo taa smisla treba da se vodi smetka pred se za : 1. Da se pravi razlika pome|u manifestacii koi se kapitalointenzivni, odnosno baraat golemi po~etni vlo`uvawa vo objekti i vo infrastruktura kako {to se Olimpiskite igri i sl., od manifestaciite koi ne se povrzani so izgradba na vakvi objekti i infrastruktura. 113) Ne zna~i deka ako edna manifestacija ima pogolemi tro{oci, }e rezultira i vo pogolemi prihodi vo relativna smisla. Toa zna~i deka ekonomskite efekti ( kako prihod,odnosno dodatna vrednost) ne mo`at da se sporeduvaat za razli~ni manifestacii vo apsoluten iznos, pri toa ne zemaj}i gi vo obyir i tro{ocite napraveni za organizacijata. Vo toj pogled, obi~no manifestaciite kaj koi vlo`uvawata se pomali ( i koi obi~no se tradicionalni) nosat pogolemi prihodi vo odnos na vlo`uvawata (tabela 28). 114)
Vo taa smisla, Olimpiskite igri kako pretstavnici na prvata grupa ~esto imaat za posledica negativni zbirni ekonomski efekti , odnosno pove}e se tro{i otkolku {to e spe~aleno ( na pr. vo Kalgari vkupnite tro{oci bile 812,5 mil. dolari a prihodite 449 mil. dolari, odnosno napraven e deficit od 363,5 mil. dolari , ili na primer Svetskoto Ski prvenstvo vo Krans Montana ‘87 koe ostavilo deficit od 2,7 mil. dolari). Za razlika od toa eden festival vo Edinburg ‘76 god. so vkupni tro{oci od cca 300 iljadi dolari predizvikal neto dodatna vrednost za lokalnata ekonomija od okolu 5,5 mil. dolari .Od druga strana, manifestaciite koi baraat izgradba na skapi objekti i infrastruktura kako rezultat na mestoto mu ostavaat vo nasledstvo zna~ajni fizi~ki efekti (objekti) i infrastruktura, a osven toa i kaj niv e podruga situacijata vo pogled na tro{ocite dokolku se odr`uvaat vo ve}e izgradeni objekti od porano kako {to se na primer Olimpiskite igri vo Los Anxeles. 114 ) Taka na pr. festivalot vo Edinburg ‘75 donesol duri 18 pati pogolemi prihodi od vlo`uvawata,ili pak Xez festivalot vo Wu Fild ‘86 koj donesol 2,67 pati pogolemi prihodi. Nasproti toa, vo Seul ‘88 god. ostvareni se samo 7% pogolemi prihodi vo odnos na neposrednite tro{oci za Olimpijadata koi bile 1,7 mlrd. dolari ( vkupni tro{oci so
113 )

136

2. Pokraj toa, mora da se pravi razlika dali se raboti za tradicionalna ili ednokratna manifestacija. Na primer, ekonomskite efekti na eden festival vo Edinburg ne se rezultat samo na vlo`uvawata vo taa godina tuku na niza godini nanazad. 3. Kaj golemite manifestacii (osobeno od I red) direktnite ekonomski efekti se protegaat/javuvaat vo zna~itelen iznos vo eden podolg period. Taka na primer, kaj Olimpiskite igri vo Seul efektite vo proizvodstvoto i dohodot po~nale da se javuvaat u{te so dobivaweto na kandidaturata (tabela 29). 115) 4. [irinata na grankite, dejnostite i firmite koi se zafateni od vlijanieto na manifestaciite e isto taka razli~na, {to u{te pove}e go ote`nuva utvrduvaweto na direktnite ekonomski efekti. Osobeno toa e karakteristi~no za golemite manifestacii od I red. 5. Traeweto na manifestacijata koe isto taka e specifi~no za sekoja manifestacija go ote`nuva sporeduvaweto na ekonomskite efekti . 116) 6. Seto toa zna~i deka na ekonomskite efekti vlijae i atraktivnosta na manifestacijata, posetenosta, prose~niot prestoj, prose~nata potro{uva~ka na u~esnicite i posetiteinfrastrukturata 3,1 mlrd. dolari) ili zaedno so induciraniot dohod vo vkupnoto stopanstvo na zemjata vo tekot na sedum godini ( 82-87 god.) 2,191 mlrd. dol. i ostvaren profit od samo 120 mil. dol. {to iznesuva 2,311 mlrd. dol., a toa e 35 % pogolemi prihodi vo odnos na neposrednite tro{oci ( ne zemaj}i ja vo predvid pri toa infrastrukturata i drugite efekti). Me|utoa, vo apsoluten iznos, vo Seul e ostvareno pove}e . Isto taka i vo Los Anxeles, apsolutniot iznos na profitot koj go ostvaril samo organizatorot od 215 mil.dol. e mnogu pove}e otkolku neto dodatnata vrednost za cela ekonomija na Edinburg, no toa e samo 43 % pogolem prihod vo odnos na tro{ocite napraveni vo Los Anxeles. 115 ) Isto taka , se zabele`uva deka vlijanieto vrz ekonomijata vo prvite godini e pomalo (‘82 god. 3,3%) i deka toa se zgolemuva za vo sredinata na posmatraniot period da dostigne maksimum (‘85 god. 25,4 %) , a potoa povtorno po~nuva da se smaluva vo godinite neposredno pred odr`uvaweto. Toa se zabele`uva kako kaj proizvodstvoto, taka i kaj dohodot, a i kaj vrabotenosta. Ova, vsu{nost, vo izvesna smisla go poka`uva i tekot na pripremite za samiot nastan. 116 ) Taka na primer, Internacionalniot festival vo Liverpul ‘84 za 6 i pol meseci traewe predizvikal 3,4 mil. poseti, 48.000 ekstra turisti~ki no}evawa, neto dodatna vrednost za lokalnata ekonomija od 6,5 mil. funti i za 25 % pogolema anga`iranost na hotelskite kapaciteti vo tekot na celata sezona. Nasproti toa, Grand Pri Adelaida za 4 dena predizvikal direktna neto dodatna vrednost od 8,3 mil. AUS dolari t.e. 3,6 mil.funti.

137

lite, nivoto na ponudata, cenite na uslugite itn. 7. I na kraj sekako, zavisi od nivoto od koe gi posmatrame ekonomskite efekti , dali od nivo na mestoto ili od aspekt na zemjata vo celina, bidej}i ne zna~i ako ekonomskite efekti na nivo na zemjata se negativni deka se negativni i od aspekt na mestoto, a osobeno kaj najgolemite manifestacii kade u~estvoto na centralnite i regionalnite vlasti e zna~itelno. Seto pogore zboruva za nesporedlivosta na ekonomskite efekti kaj bilo koja manifestacija, no i za te`inata na nivnoto utvrduvawe.Me|utoa, od aspekt na po{irokata zaednica, za toa koja manifestacija da ja privlekuva zemjata i dali da gi privlekuva manifestaciite od I red, mo`e da se izvle~e zaklu~ok deka toa zavisi najnapred od nejzinata ekonomska sila i od nejzinite interesi i celi. Vo soglasnost so toa, ponekoga{ i pokraj odredeni negativni vkupni ekonomski efekti, a imaj}i go vo vid dolgoro~niot povrat i site drugi efekti ( publicitetot, sozdavaweto novi turisti~ki destinacii, odredeni politi~ki motivi i celi itn.), zemjata mo`e da prifati organizacija duri i na Olimpiskite igri. Od aspekt na mestoto pak, poseben interes mo`at da pretstavuvaat zdobivaweto so novi objekti, nova infrastruktura i sl., a pri toa da se iskoristat finansiskite sredstva t.e. pomo{ta na centralnite vlasti, odnosno celata zaednica. Osnoven t.e. glaven ~initel na ekonomskite efekti e manifestaciono-turisti~kata potro{uva~ka (potro{uva~kata na organizatorot i potro{uva~kata na u~esnicite i posetitelite ) poradi {to taa zaslu`uva i posebno vnimanie.

2.4..1.1. Manifestaciono-turisti~ka potro{uva~ka

Del od direktnite ekonomski efekti za mestoto/regionot i zemjata t.e. zgolemuvaweto na prihodite, najdobro mo`e da se sogleda niz bilansot na rashodite i prihodite na organizatorot na manifestacijata, potoa niz manifestaciono-turisti~kata potro{uva~ka na u~esnicite i nivnata pridru`ba i niz manifestacionoturisti~kata potro{uva~ka na posetitelite. Bidej}i prihodite na organizatorot gi razgledavme pri

138

razgleduvaweto na pra{aweto za finansirawe na golemata manifestacija, ovdeka }e se osvrneme pred se na rashodite na organizatorot t.e. negovata manifestaciono-turisti~ka potro{uva~ka i potro{uva~kata na u~esnicite, pridru`bata i posetitelite. Del od ovaa potro{uva~ka pretstavuvaat prihodi na ostanatite granki i dejnosti, no najzna~ajniot del se odnesuva na prihodite za nositelite na manifestaciono-turisti~kata ponuda, a me|u niv i na prihodite na organizatorot na manifestacijata, kako eden od nositelite na taa ponuda. Me|utoa, so cel da se razgrani~i {to se od prihodite i potro{uva~kata na organizatorot, potro{uva~kata na u~esnicite i potro{uva~kata na posetitelite se javuva kako ekonomski efekt za mestoto, neophodno e najnapred da izvr{ime odredeni pojasnuvawa koi se odnesuvaat na potekloto na organizatorot i negovata potro{uva~ka, i da ras~istime odredeni pra{awa vo vrska so potro{uva~kata na u~esnicite i posetitelite. Vo vrska so organizatorot na manifestacijata i negovite prihodi i rashodi treba da se naglasi deka vo odredeni slu~ai organizatorot mo`e da bide i od drugi zemji, a ne od zemjata kade se odr`uva manifestacijata, pri {to taa zemja se javuva samo kako doma}in i nema nikakva vrska so organizacijata i finansiraweto na manifestacijata . Takvi mo`at da bidat na pr. nekoi mirovni konferencii, nekoj nau~en sobir i sl.(pr. Me|unarodnata konferencija za za{tita na zemjata, Buenos Aires, 1992 god. vo organizacija na OON). 117) Vo vakvi slu~ai kako ekonomski efekt ( prihod) za mestoto i zemjata se javuvaat samo tro{ocite na organizatorot koi toj gi ima vo toa mesto, odnosno zemja (pred se iznajmuvawe na objekti, a i ostanatata manifestaciono-turisti~ka potro{uva~ka na organizatorot vo mestoto/zemjata doma}in na manifestacijata). Ovoj stav va`i bilo efektite da se posmatraat od mikro aspekt ( mestoto) bilo od makro aspekt ( na nivo na zemjata). Me|utoa, i koga organizatorot e od mestoto kade se odr`uva manifestacijata , eden del od tro{ocite toj gi pravi vo svoeto mesto i tie se javuvaat kako prihodi kaj drugite subjekti, dodeka eden del gi pravi nadvor od svoeto mesto. Isto taka i negovite prihodi poteknuvaat kako od subjektite od mestoto taka i od subjektite nadvor od mestoto. Nova vrednost za mestoto }e pretstavuva samo
117 )

Sli~ni pra{awa moraat da se ras~istuvaat i vo slu~aite koga eden ili nekolku od organizatorite ( soorganizatorite ) se od zemjata doma}in, no nekoj od soorganizatorite e od nekoja druga zemja.

139

razlikata pome|u prihodite koi poteknuvaat nadvor od mestoto i rashodite koi se napraveni nadvor od mestoto. Vo sporedba so makro aspektot, kade isto taka prihod za zemjata pretstavuva razlikata pome|u nadvore{nite prihodi i nadvore{nite rashodi, od mikro aspekt ( od aspekt na mestoto) gledano , mo`e da se javi odreden del prihodi koi se prihod za mestoto , a ne se za zemjata vo celina ( na pr. prihodot od vleznicite na doma{nite turisti, pomo{ta od firmite nadvor od mestoto, pomo{ta od centralnite vlasti itn. Ova e zna~ajno pred se po odnos na ekonomskite i fizi~kite efekti kade na pr. vlo`uvawata na regionalnite i centralnite vlasti t.e. vlo`uvawata na po{irokata zaednica vo objektite i voop{to vo organizacijata i finansiraweto na manifestacijata se javuvaat od mikro aspekt kako nova vrednost za mestoto, no ne i za po{irokata zaednica. Imeno, na nivo na zemjata ovie sredstva ne pretstavuvaat dodatna vrednost. Taka napr., Olimpiskite igri vo Minhen ‘72 118) kade 50 % od investiciite gi prezela federalnata dr`ava, Bavarska 25%, a na samiot grad ostanale samo 25%, {to zna~i deka 75 % od vlo`uvawata poteknuvaat odnadvor taka {to golem del od seto toa se javuva kako nova crednost za mestoto ( ekonomski, fizi~ki, tehni~ki i sl. efekti.) Isto taka, treba da se ras~isti i pra{aweto vo vrska so potro{uva~kata na u~esnicite i posetitelite. Kaj niv redovno, del od nivnata potro{uva~ka nastanuva vo domicilnoto mesto vo oblik na razni tro{oci, a del od potro{uva~kata i vo oblik na tro{oci za patuvawe. Me|utoa, raznite tro{oci na organizatorot napraveni vo negovoto domicilno mesto koga toj ne e od mestoto/zemjata doma}in, potoa raznite tro{oci na u~esnicite i posetitelite vo nivnite mesta, ne se zna~ajni od aspekt na razgleduvaweto na efektite za mestoto,regionot i zemjata doma}in. Tie spa|aat vo kompleksot na op{tata potro{uva~ka na proizvodi i uslugi vo mestata koi se nivni sedi{ta, odnosno mesta na nivniot stalen prestoj. No, tro{ocite za patuvawe predizvikuvaat golem interes kaj site vidovi prevoznici. Samo za ilustracija }e navedeme deka spored nekoi istra`uvawa 119) vo prosek za site u~esnici, tro{ocite za patuvawe na edna me|unarodna konferencija u~estvuvale so 59,1 % od vkupnite tro{oci, dodeka na tro{ocite vo samiot grad otpa|aat 32 %, a 8,9 % za pristapnina. Toa poka`uva deka golem del
118 ) 119 )

Travis S.Anthony, Jean Claude Croize, cit. delo,str.59-79. Frani} A., cit. delo, str. 169.

140

od svojata potro{uva~ka u~esnicite, a i posetitelite go tro{at na prevozot. Alkajer 120) procenuva deka samo deset najgolemi me|unarodni avionski kompamii zarabotuvaat vo prosek okolu 15 % od svojot vkupen prihod od prevozot na patnici na kongresi, izlo`bi i saemi. Me|utoa, i ostanatite prevoznici imaat zna~itelen del od prevozot na u~esnicite i posetitelite na zna~ajnite manifestacii. I pokraj se, golem del od potro{uva~kata na u~esnicite i posetitelite nastanuva vo samoto manifestaciono mesto kako ekonomski efekti na stranata na manifestaciono-turisti~kata ponuda vo po{iroka smisla na zborot, a i kako ekonomski efekti za ostanatite granki i dejnosti. Del od manifestaciono-turisti~kata potro{uva~ka na u~esnicite i posetitelite koja nastanuva vo manifestacionoto mesto se javuva kako prihod na organizatorot. Toa se na primer, kotaciite ili sli~ni pla}awa na organizatorot od strana na u~esnicite, a i tro{ocite na posetitelite za vleznici i sl. Me|utoa,prihodite od u~esnicite i posetitelite vo mestoto, ne treba da se precenuvaat pred se zaradi toa {to so novite posetiteli glavno se supstituira zna~itelen del od redovnite turisti.

a) Potro{uva~ka na organizatorot

Potro{uva~kata na organizatorot, kako i negovite prihodi, zavisi od niza okolnosti. Koi pozicii }e se javat na stranata na rashodite, kolkavi }e bidat poedini tro{oci kako i toa kolkavi }e bidat vkupnite tro{oci i sl. zavisi najnapred od : -vidot i formata na manifestacijata, -na~inot na organizirawe i finansirawe, -dali se raboti za ednokratna ili tradicionalna manifestacija, -dali se odr`uva sekoga{ vo isto mesto ili ne, -zna~eweto na manifestacijata, -zemjata i mestoto na odr`uvawe, -brojot na u~esnici,
120 )

Spored Frani} A., cit. delo, str. 169.

141

-vremeto na odr`uvawe, -mo`nostite na organizatorot itn. Vrz osnova na toa, postojat golemi razliki od edna do druga manifestacija. 121) Tro{ocite za organizacija se razlikuvaat i kaj edna ista tradicionalna manifestacija od edno do drugo nejzino odr`uvawe bilo taa da se odr`uva vo isto mesto ili ne i toa kako vo pogled na visinata na tro{ocite, taka i vo pogled na nivnata struktura. 122 ) Vo pogled na visinata na tro{ocite, najanga`irani se sekako najgolemite manifestacii (LOI,ZOI, Sv.fud.prvenstva i EKSPO izlo`bite). Osobeno toa koga tie se odr`uvaat po prv pat vo edno mesto i kade objektite se gradat odnovo ( bez ogled na toa dali vo tro{ocite }e ja vklu~ime samo amortizacijata ili i kamatata na predvremeno anga`iranite sredstva), a osobeno dokolku me|u objektite ima i takvi koi posle toa ostanuvaat delumno ili celosno beskorisni. I strukturata na tro{ocite e razli~na bilo kaj sekoj razli~en vid manifestacija bilo kaj edna ista manifestacija, od edno do drugo nejzino odr`uvawe. Toa zavisi od niza faktori. Kaj Olimpiskite igri na primer, najgolem del od tro{ocite odi na objekti, a vo posledno vreme se pove}e i na fizi~ko obezbeduvawe na u~esnicite i objektite. Kaj istite, samo ceremonijata na sve~enoto otvorawe go ~ini organizatorot milioni dolari. Taka na primer, vo Montreal ‘76 toj ceremonijal ~inel 4 mil. dolari, vo Los Anxeles duri 7 mil. dolari itn.dodeka kaj Samitot na EZ vo Edinburg (dekemvri ‘92) pove}e od 2/3 od tro{ocite (6,9 mil. SAD dolari ili 69 % ) e dadeno za fizi~ko obezbeduvawe na u~esnicite i na obezbeduvawe na tehnika za izvestuva~ite.

Taka na primer, kako {to se gleda od tabelata 32, tro{ocite za Olimpiskite gri vo Barselona iznesuvale 1848 mil. SAD dol. (vkupnite duri 7,5 mlrd. dol.), za Zimskite olimpiski igri vo Albertvil 717 mil. dol., Karnevalot vo Rio predizvikal okolu 400 mil. dol., Festivalot vo Edinburg ‘75 god. 205.900 funti, odnosno cca 319.000 SAD dol., a Festivalot vo Wu Fild ‘86 god. samo 18.700 funti, odnosno 28.000 dolari. 122 ) Taka na primer, dodeka Olimpiskite igri vo Barselona anga`irale 1848 mil. SAD dolari kako direktni tro{oci ( vkupni cca 7,5 mlrd SAD dol. , vo Seul direktnite tro{oci iznesuvale 1.700 mil. dol. (vkupni 3,1 mlrd SAD dol. ), a vo Los Anxeles samo 500 mil. dolari ( isto i vkupno bidej}i ne se gradeni novi objekti).

121 )

142

Tabela 34. Visina na tro{ocite, prihodite i ostvareniot profit kaj pooddelni vidovi manifestacii vo mil.SAD dol. profit 12o,0 215,0 -363,5 100,0 (7%) 5,4 (18%) 0,048 (267%) 2,7 21,45

manifestacija -ZOI Albertvil‘92 -LOI Barselona ‘88 -LOI Seul ‘88 -LOI Los Anxeles ‘84 -ZOI Kalgari ‘88 -LOI Atlanta ‘96 (plan) -Karneval vo Rio ‘92 -Festival Edinburg ‘75 -Xez festival Wu Fild’86 -Sv.ski pr. K.Montana ’87 -Vimbldon ‘92

dir. tro{oci. 717,0 1848,0 1700,0 500,0 812,5 1400,0 400,0 0,319 0,028 -

prihod -∗ 1820,0 715,0 449,0 1500,0 5,7 0,077 -

Tabela 35. Struktura na tro{ocite za Zimskite ol. igri

vid na tro{ok -izdatoci za izgradba i modernizacija na objektite (sport ski i drugi) -site drugi tro{oci

Insbruk ‘76

Saraevo ‘84

Kalgari ‘88

84,90 15,09

87,30 12,70

65,0 34,98

Kaj kongresite na primer, vkupnite izdatoci za personalot, prostoriite i objektite iznesuva 33,8 %29). Sli~no na toa, 1/5 t.e. 20% od vkupnite tro{oci ( ili 100 mil . SAD dol . ) za Olimpijadata vo Los Anxeles dadeno e za obezbeduvawe, a vo Barselona duri 200 mil. SAD dol. ili 11 % od vkupnite tro{oci na organizatorot.

143

Tabela 36. Primer na struktura na tro{oci na organizatorot na kongres 123) vo % vid na tro{ok -Vkupni stalni tro{oci 1. prostorii i oprema 2. dokumenti i publikacii 3. administrativni tro{oci 4. personal 5. pokani -Promenlivi tro{oci 6. zabaven program 7. program za dami 8. obvrski kon zdru`enieto ili grupata koja go pomaga kongresot 9.rezerva za nepredvidlivi tro{oci Vkupno : 24,7 4,2 5,2 9,8 100,0 4,7 7,4 5,9 29,1 9,0 u~estvo poedine~no kumulativno

56,1

43,9 100,0

Zna~itelen del od tro{ocite na organizatorot, a kaj nekoi manifestacii i glavniot del odi na nagradi za u~esnicite koi kaj teniskite turniri na primer, dostigaat i pove}e milioni dolari (Gren Slem vo Melburn ‘93 na pr. 4,8 mil. SAD dolari vkupni nagradi) itn., a kaj Zimskite olimpiski igri (kade i medalite spored propisite se izraboteni so minimum 6 % zlato,srebro i bronza ) na pr. Kalgari stotina mil. dolari odat na nagradite. Isto taka, karakteristi~no e {to tro{ocite na organizatorot mo`at da bidat upotrebeni i potro{eni za vreme na nastanot ( kako {to se na pr. tro{ocite za dekoracija kaj nekoi proslavi, potoa pregradi za Grand Pri trkite) ili mo`at da bidat upotrebeni za vreme, no i posle manifestacijata ( stadioni, galerii, izlo`beni sali itn.).

123 )

Frani} A., cit. delo, str. 174.

144

Tabela 37. Tro{oci na Ol. igri vo Barselona

vid na tro{ok - Olimpisko selo - modernizacija na pati{ta - pro{iruvawe na tel.mre`a - tehnika -obezbeduvawe -ostanato Vkupno :

iznos vo mlrd. dol.(cca) 1,50 2,50 0,77 0,90 0,20 1,70 7,50

u~estvo vo % 20,0 33,0 10,3 12,0 2,7 22,7 100,0

cca

Tabela 38. Struktura na tro{ocite na Samitot na EZ vo Edinburg (dekemvri ‘92)

vid na tro{ok -tro{oci za adaptacija na palatata “Halirud” -obezbeduvawe i tehnika za pe~atewe Vkupno :

iznos vo mil.dol.

u~estvo vo %

3,1 6,9 10,0

31,0 69,0 100,0

[to se odnesuva do tro{ocite, i pokraj golemite razli~nosti vo vrska so nivnata strukturata kaj razli~ni organizatori i manifestacii, vrz osnova na odredeni zaedni~ki elementi koi postojat pomalku ili pove}e vo aktivnostite vo koi se pravat tie tro{oci, mo`eme da se obideme da napravime edno nivno generalno pretstavuvawe. Vo taa smisla, voop{teno, rashodite na organizatorot, odnosno negovite tro{oci, mo`eme da gi posmatrame kako grupa na fiksni i grupa na varijabilni tro{oci. Fiksnite tro{oci se vo pogolema zavisnost od vidot na manifestacijata, a ne{to pomalku od drugite faktori, dodeka varijabilnite tro{oci se vo pogolema zavisnost od brojot na u~esnicite. Vo fiksni tro{oci mo`eme da gi vbroime :

145

-tro{ocite za iznajmuvawe na objektite ili amortizacijata na svoite objekti ili objektite staveni na usluga od strana na lokalnite,regionalnite i centralnite vlasti i tro{ocite za nivno opremuvawe, odnosno, amortizacija na opremata. Vo ovaa grupa spa|aat tro{ocite za iznajmuvawe na potrebnite objekti i prostorii dokolku organizatorot ne e sopstvenik na objektite, a dokolku e sopstvenik toga{ toa se tro{ocite za nivnata amortizacija i odr`uvawe. Amortizacijata se tretira kako tro{ok i vo slu~aite koga objektite se otstapeni od strana na dr`avnite vlasti ili nekoi organizacii i institucii kako nivno u~estvo vo prilog na organiziraweto na manifestacijata. Ova se odnesuva kako na ve}e postojnite objekti taka i na novoizgradenite objekti. Me|utoa, kaj novoizgradenite objekti postojat i odredeni posebnosti. Taka na primer, dokolku se raboti za objekt specijalno izgraden za potrebite na manifestacijata i koj posle toa ostanuva beskorisen t.e. neupotrebliv vo celost ili delumno, treba da se vklu~i kako tro{ok nivnata cela vrednost. Za novite objekti koi se porano izgradeni otkolku {to bi bile bez manifestacijata, treba da se vklu~i pokraj amortizacijata i kamatata na anga`iranite sredstva za vremeto za koe tie se porano izgradeni. Isto taka, ovdeka spa|aat i tro{ocite za oprema (kompjuterska oprema, audio-vizuelna oprema, signalizacija, semafori, interna televizija, smeta~i za merewe na rezultatite) i druga oprema za prostoriite ( dekoracija, name{taj, patokazi, oprema za interen transport, oprema za obezbeduvawe i ostanata potrebna oprema), obezbeduvawe i sli~ni drugi tro{oci. -tro{oci za sve~eno otvorawe i zatvorawe na manifestacijata, -tro{oci za pehari, medali, pari~ni nagradi, diplomi za u~esnicite i pobednicite i sl., -tro{oci predvideni so pravilata na me|unarodnite organizacii i institucii, -tro{oci za pomagawe na u~estvoto na oddelni u~esnici (zemji i sl.), -tro{oci za pokaneti (govornici, izvestuva~i i drugi gosti) kade spa|aat izdatocite za pokrivawe na nivnite tro{oci, tro{ocite za patuvawe i smestuvawe ili honorari, izdatocite za patuvawe i smestuvawe na ~lenovite na Organizacioniot komitet, Sekretarijatot , Komisijata i sl., -izdatocite za izrabotka na razni dokumenti i publikacii, tro{oci za prethodnata, privremenata i kone~nata programa,

146

za popis na u~esnicite, pokani, razni umno`eni materijali i dokumenti i nivni fotokopii, kartici za u~estvo, izve{tai i sl., -tro{oci za zdravstvena za{tita na u~esnicite, -administrativni tro{oci kade spa|aat tro{ocite na organizatorot, odnosno organizacioniot komitet,odbor,sovet i sl., rabotni sostanoci, PTT tro{oci, tro{oci za kancelariski materijal itn., -tro{oci za intelektualni uslugi od anga`iranite specijalizirani organizacii i stru~waci, -tro{oci za vrabotenite kade spa|aat tro{ocite za plati na vrabotenite, odnosno na rabotnata zaednica, a i tro{oci za privremeno vrabotenite koi se koristat samo za vreme na odr`uvaweto na manifestacijata (redari, tehni~ari,obezbeduvawe,preveduva~i, turisti~ki vodi~i, lu|e za registrirawe na rabotata, stenografi i sl.), potoa tro{oci za opremuvawe na slu`benite lica ( uniformi ) i sl., -tro{oci za posebno obezbeduvawe ( policija, vojska i sl.), Vo promenlivi (varijabilni) tro{oci naj~esto mo`eme da gi vklu~ime : -tro{ocite za kokteli, sve~eni ve~eri, banketi, ru~eci. Obi~no ovdeka se raboti za tro{oci za iznajmuvawe na sali, pijalaci, tro{oci za priredbi i orkestri ili sli~en program za u~esnicite, potoa poslugata, prevozot i sl., -tro{oci za pro{etki niz gradot, vleznici za muzei i sl., izleti, pokloni i sl., -rezerva za nepredvidlivi tro{oci koi se javuvaat dopolnitelno.

b) Potro{uva~ka na u~esnicite

Potro{uva~kata na u~esnicite na golemite manifestacii pretstavuva eden del od ekonomskite efekti po odnos na niv (pokraj nivnite prihodi), a i eden del od vkupnite efekti po odnos na niv (pokraj sociokulturnite , psiholo{kite, politi~kite i drugi efekti). No,potro{uva~kata na u~esnicite e i va`en del od vkupnata manifestaciono-turisti~ka potro{uva~ka i va`en del od prihodite vo manifestacionoto mesto. Inaku, vkupnata potro{uva~ka na u~esnicite i nivnata pridru`ba e sostavena od nivnata potro{uva~ka vo mestoto na niv-

147

niot postojan prestoj (sedi{te), potoa, tro{ocite za vreme na patuvaweto, kako i za samoto patuvawe i tro{ocite vo manifestacionoto mesto. Tro{ocite koi u~esnicite gi pravat vo manifestacionoto mesto, t.e. ona {to od nivnata vkupna potro{uva~ka se javuva kako ekonomski efekt za manifestacionoto mesto go so~inuvaat slednite komponenti : -tro{ocite za prevoz ( dokolku e toj izvr{en so nacionalen prevoznik- od toa mesto, no delot za lokalen prevoz sekako), potoa, -tro{ocite za pristapnina-kotacija (dokolku se pla}aat na organizatorot i ako e toj od mestoto kade se odr`uva manifestacijata), odnosno tro{ocite za u~estvo (iznajmen prostor i drugi uslugi) koi tie gi pla}aat na organizatorot, i na krajot -site tro{oci koi u~esnicite gi pravat za vreme na nivniot prestoj, a proizleguvaat vrz osnova na koristeweto uslugi od manifestaciono-turisti~kata ponuda vo po{iroka smisla na zborot, odnosno pokonkretno turisti~kata ponuda. Po{iroki istra`uvawa za turisti~kata potro{uva~kata voop{to, ima malku , a vo pogled na potro{uva~kata na u~esnicite na golemite manifestacii i nejzinata struktura mo`e da se re~e deka postojat u{te pomalku i toa poedine~ni,izdvoeni i nedovolno prodlabo~eni istra`uvawa i toa pred sé za u~esnicite na kongresnite manifestacii. Istra`uvawata 124) koi se vr{eni posle II Sv. vojna i osobeno vo sedumdesettite godini, a se odnesuvaat na manifestaciite vo vid na kongrsi, konferencii i sl., poka`uvaat deka prose~nata dnevna potro{uva~ka na u~esnicite se dvi`ela po edna nagorna linija, od 30 dolari vo prvite godini do okolu 50 dolari vo sredinata na sedumdesettite godini. Isto taka, odnosot pome|u prose~nata dnevna potro{uva~ka na turistite i u~esnicite se dvi`el okolu 1 : 3 vo edna razviena turisti~ka ponuda. Vo pogled na strukturata na potro{uva~kata od ovie istra`uvawa, uo~livo e deka odnosot na u~estvoto na ugostitelstvoto sprema ostanatata potro{uva~ka bil 59 : 41. Isto taka, i relativnoto u~estvo na trgovijata e golemo.

124 )

Frani} A., cit. delo, str. 174.

148

Tabela 39. Struktura na potro{uva~kata na u~esnicite na kongresite 125) vo % u~estvo poedine~no kumulativno 34,0 25,0 59,0 5,0 15,0 8,0 13,0 41,0 100,0 100,0

vid tro{oci - hoteli - restorani - lokalen soobra}aj - trgovija - razonoda - razno Vkupno :

Prose~niot prestoj na u~esnicite na me|unarodnite sostanoci, konferencii i kongresi, spored spomenatite istra`uvawa se dvi`el od 2,7 - 5 dena. Me|utoa, kako prose~niot prestoj taka i visinata i strukturata na potro{uva~kata na u~esnicite, razli~ni se za razli~ni manifestacii, a i kaj edna ista manifestacija od edno do drugo nejzino odr`uvawe. Potro{uva~kata na u~esnicite za vreme na prestojot e specifi~na kategorija bidej}i se raboti za posebna kategorija na lu|e, lu|e koi glavno se sekoga{ vo dvi`ewe: sportisti, muzi~ari i glumci, profesionalni organizatori, pretstavnici na mediumite itn. Voglavno nivnata potro{uva~ka zavisi od : -vidot na manifestacijata, -tipot na u~esnicite, odnosno nivnoto zanimawe, -traeweto na manifestacijata, odnosno dol`inata na prestojot na u~esnicite, -vidot na manifestacionoto mesto, -vremeto na odr`uvawe na manifestacijata, -programata na manifestacijata i rasporedot na priredbite, -cenite na turisti~kite uslugi, -{iro~inata na turisti~kata ponuda vo mestoto itn. Taka poedine~nata, a i vkupnata manifestaciono-turisti~ka potro{uva~ka na u~esnicite vo zavisnost od manifestacijata mo`e da se dvi`i od takare~i nikakvi izdatoci vo manifestacio125 )

Ibid, str. 174.

149

noto mesto ( na pr. kaj nekoi politi~ki manifestacii - va`ni sredbi na dr`avnici ) pa do milioni dolari vkupni prihodi na turisti~koto stopanstvo od u~esnicite kaj najgolemite manifestacii. Od vidot na manifestacijata zavisi i brojot na u~esnicite koj ja odreduva i vkupnata potro{uva~ka na u~esnicite.
Tabela 40. Broj na direktni u~esnici na pooddelni manifestacii

manifestacija -LOI Barselona ‘92 -ZOI Albertvil ‘92 -Trkata Sao Silvester ‘92 -Izlo`ba na jahti i brodovi Amsterdam ‘85 (ekipa`i) -Kongresi,konferencii i sl. -Samitot na EZ vo Edinburg,’92 -Univerzijada, Bafalo ‘93

br. na u~esnici 15.000 2.280 13.000 20.000 500 12 6000

naj~esto do

Najgolemite manifestacii ( LOI, ZOI, Sv.fud. pr., i EKSPO izlo`bite) obi~no se karakteriziraat i so najgolem broj u~esnici, koi osven toa za razlika od drugite manifestacii imaat i podolg prestoj vo mestoto na odr`uvawe na manifestacijata. Taka na primer, na poslednata Olimpijada vo Barselona, imalo duri 15.000 u~esnici, a na Zimskata olimpijada vo Albertvil 2.280 u~esnici. Pokraj toa, na Olimpijadata vo Barselona imalo i okolu 100.000 lu|e kako pomo{en personal i kako pridru`ba na u~esnicite, potoa gosti i sportski rabotnici i sl., dodeka vo Albertvil zaedno so sportistite imalo okolu 40.000 lu|e kako pridru`ba na sportistite. Imeno, se raboti za zna~itelen broj lu|e koi glavno se skoncentrirani vo edno mesto i vo isto vreme i ~ija potro{uva~ka osven toa, za razlika od potro{uva~kata na obi~nite turisti se karakterizira i so odredeni specifi~nosti. Za razlika od ovie, drugite manifestacii ( manifestaciite od II i III red - bilo kulturni, bilo sportski, stopanski itn.) se karakteriziraat so pomal broj u~esnici i nivna pridru`ba koe {to gi odreduva i nivnite efekti vo ovoj pogled.

150

Pokraj toa, treba da se istakne deka u~esnicite na zna~ajnite nastani ~esto ( vo zavisnost od manifestacijata) se javuvaat i kako potro{uva~i koi gi subvencionira delumno ili vo celost nekoja organizacija,institucija i sl. {to gi ispra}a ( ili organizatorot i sl.), a i kako potro{uva~i na svoi li~ni sredstva. Isto taka, treba da se ima na um i toa deka ima golemi razliki vo visinata na potro{uva~kata, a i vo nejzinata struktura so ogled na potekloto na u~esnicite. Vo zavisnost od toa, se javuvaat i razli~ni kategorii potro{uva~i, so razli~na ekonomska mo}, {to predizvikuva i razli~ni ekonomski efekti vo manifestacionoto mesto, odnosno kaj manifestaciono turisti~kata ponuda. Pri toa, treba da se pravi razlika pome|u u~esnicite od samoto mesto kade se odr`uva manifestacijata, u~esnicite od ostanatite delovi na zemjata doma}in, u~esnicite od drugite zemji od istiot kontinent i u~esnicite od ostanatite kontinenti. Najheterogeni vo toj pogled povtorno se najgolemite manifestacii ( LOI, ZOI, Sv.fud.pr. i EKSPO izlo`bite) kade kako u~esnici se javuvaat subjekti od site kontinenti i skoro od site zemji na svetot .

v) Potro{uva~ka na posetitelite

Posetenosta e karakteristi~na i voobi~aena za manifestaciite koi ne se vo nekoja od formite na razni vidovi sostanoci i sobiri kako {to se konferencii, kongresi itn. Posetitelite na golemite manifestacii isto kako i u~esnicite se izlo`eni na brojni efekti koi proizleguvaat od samoto patuvawe,prestojot, posetata na manifestacijata ili pooddelni priredbi, potoa, od posetata na drugite prirodni i op{testveni atraktivnosti vo mestoto/regionot, kontaktite so domicilnoto naselenie, kontaktite so drugite posetiteli itn. Tie efekti mo`at da bidat isto taka ekonomski ( potro{uva~kata na posetitelite), rekreativni, kulturni, psiholo{ki i drugi. Vra}aj}i se vo svoite mesta/podra~ja, posetitelite prenesuvaat odredeni vlijanija taka {to odredeni efekti od golemite manifestacii se reflektiraat i vo emitivnite podra~ja. Potro{uva~kata na posetitelite e osnoven ekonomski efekt po odnos na niv, i od druga strana va`en konstitutiven del od vkupnata manifestaciono-turisti~ka potro{uva~ka, odnosno od prihodite na turisti~kata ponuda i ostanatite granki i dejnosti.

151

Situacijata so odredeni postojni istra`uvawa vo pogled na potro{uva~kata na posetitelite na golemite manifestacii e sli~na kako i so istra`uvawata na potro{uva~kata na u~esnicite. Na raspolagawe se samo nekolku takvi istra`uvawa vrz koi }e se potpreme pri natamo{noto razgleduvawe na ovaa oblast. Inaku i vkupnata potro{uva~ka na posetitelite e sostavena od potro{uva~kata vo mestoto na nivniot postojan prestoj, potoa, tro{ocite za vreme na patuvaweto i za samoto patuvawe i tro{ocite vo manifestacionoto mesto. Karakteristi~no e {to za razlika od u~esnicite, posetitelite se javuvaat kako potro{uva~i isklu~ivo na svoi sredstva {to e eden od ograni~uva~kite faktori za visinata i strukturata na nivnata potro{uva~ka. Ekonomskite efekti za manifestacionoto mesto od vkupnata potro{uva~ka na posetitelite, pretstavuvaat tro{ocite za prevoz ( dokolku e toj izvr{en so prevoznik od toa mesto), potoa, tro{ocite za vleznici na priredbite ( dokolku organizatorot e od toa mesto ) i site tro{oci vo vrska so ostanatite uslugi koristeni od manifestacionoto - turisti~kata ponuda na mestoto vo po{iroka smisla na zborot. Vkupnite efekti od posetitelite zavisat najnapred od brojot, a potoa i od strukturata na posetitelite koi gi privlekuva manifestacijata. Vo pogled na brojot na posetitelite osobeno se va`ni manifestaciite koi se karakteriziraat so masovna posetenost, a toa se golemite manifestacii od I red : EKSPO izlo`bite, Sv. fud. pr. , LOI, ZOI, no i nekoi drugi kulturni, sportski manifestacii, stopanski izlo`bi i saemi, verski , a i politi~ki manifestacii. Brojot na posetiteli e razli~en kaj razli~ni manifestacii i e vo zavisnost najnapred od vidot ( sodr`inata ) na manifestacijata, nejzinata atraktivnost, mestoto na odr`uvawe, komunikativnite faktori, vremeto na odr`uvawe, rasporedot na priredbite, traeweto na manifestacijata, promotivnite aktivnosti itn. No i kaj edna ista manifestacija brojot na posetiteli e razli~en od edno do drugo nejzino odr`uvawe, bez ogled dali taa tradicionalna manifestacija se odr`uva vo isto mesto ili ne.

152

Tabela 41. Broj na posetiteli na pooddelni manifestacii

manifestacija -EKSPO Sevilja ‘92 -LOI Seul ‘88 -LOI Barselona ‘92 -ZOI Albertvil ‘92 -ZOI Kalgari ‘88 -ZOI Lejk Plesid ‘80 -ZOI Saporo ‘72 -Izlo`ba na dela od Vinsent Van Gog,Amsterdam ‘90 -Festival “ Vudstok “ -Axilak vo Xeda -”Formula 1 “ (Monca) -Izlo`ba na jahti i brodovi Amsterdam ‘85 -Poseta na Papata na Polska ‘90 (misa) -Festival “Liverpul ” ‘84 -Teniski turnir “ Rolan Garos “

posetiteli ( cca) 20,00 2,70 3,50 0,95 0,97 0,43 0,64 1,30 0,30 2,00 0,25 4,50 1,00 3,40 0,34

Za manifestaciite koi go menuvaat mestoto na odr`uvawe ( na pr. ZOI ) ovoj broj e vo zavisnost pred se od geografskata i geoprometnata polo`ba na mestoto/zemjata, razvienosta na turisti~koto stopanstvo i turizmot voop{to, blizinata na turisti~ki razvienite zemji, komunikaciskata povrzanost na mestoto itn. Za manifestaciite koi tradicionalno se odr`uvaat vo edno isto mesto, brojot na posetiteli e isto taka razli~en od edno do drugo odr`uvawe, kako posledica na permanentnite promeni kako vo proizvodot ( manifestacijata) i ostanatite instrumenti na marketingot, taka i vo integralniot turisti~ki proizvod.

153

Tabela 42.Geografsko poteklo na posetitelite na tri konkretni manifestacii

m-cija

ZOI Kalgari ‘88 126) istra`uvawe Nichols‘82 DPA ‘85

National Stock Show Denver’86 127)

Izlo`ba na jahti i brodovi Amsterdam ’85 128) % -Amsterdam 22,o

-podra~je % -graddoma}in po{irok region -ostatok na zemjata doma}in -stranci Kalgari 40,0 ostatok na Alberta 20,0 -ostatok na Kanada 18,0 -vkupno SAD drugi 887.000 22,0 15,0 7,0 100,0 % 52,4 Denver Kolorado % 69,0 18,0

6,2 nadvor od Kolorado 8,5 32,9 28,8 4,1 100,0 357.726 2,0 8,0 11,0 ostanati Holan|ani 70,0

Vkupno :

100,0

4,5 mil.

100,0

Od site gorespomenati pri~ini zavisi ne samo brojot tuku i geografskata struktura na posetitelite koja mora da se ima vo predvid pri istra`uvawata na visinata i strukturata na potro{uva~kata na posetitelite vo manifestacionoto mesto. Vo ovaa smisla, isto kako i kaj u~esnicite treba da se pravi razlika pome|u posetiteli od mestoto ( koi ne se tretiraat kako turisti), potoa, posetiteli od drugi mesta vo zemjata i posetiteli od drugi zemji i kontinenti.

Ritchie J .R. Brent , Ju Yangzhou , cit. delo,str.7-59. Goeldner R.Charles, Long T. Patrick, “The Role and Impact of Mega Events and Attractions on Tourism Development in Nort America “,Edition AIEST, St-Gall, Switzerland , vol.28, 1987,str. 125. 128 ) Kosters J. Martinus, “ Big International Events of Tall Ships and their coastal sisters “ , special reports, 37-Congres of AIEST, Calgary, Canada, 1987, StGall,Switzerland, Edition AIEST, 1987, str.189-198.
127 )

126 )

154

Kako {to se gleda i od prilo`enata tabela u~estvoto na posetitelite od mestoto doma}in, varira vo zavisnost od sodr`inata na manifestacijata, vkupniot broj na posetiteli, goleminata na mestoto ( broj na `iteli) i sl. Taka, dodeka kaj ZOI Kalgari ‘88 toa u~estvo e 40 % ( odnosno) 52,4 % ), kaj Izlo`bata vo Denver toa e 69 % , a kaj Izlo`bata na jahti i brodovi vo Amsterdam 22 %. No, zabele`livo e i toa deka vo vkupniot broj posetiteli zna~itelno e u~estvoto na posetiteli od mestoto i zemjata doma}in na manifestacijata, dodeka e pomalo u~estvoto na strancite. No , pomaloto relativno u~estvo na stranci ne mora sekoga{ da zna~i i pomalo u~estvo vo apsoluten iznos kaj edna vo odnos na druga manifestacija. Taka, dodeka kaj Izlo`bata na jahti i brodovi 8 % stranci od vkupno 4,5 mil. posetiteli pretstavuva 360.000 posetiteli, {to e dvojno pove}e otkolku kaj Olimpiskite igri, iako tamu procentot na u~estvo na stranci e pogolem, i kade 22 % stranci pretstavuvaat 195.000 vo apsoluten broj. Istra`uvawata za Edinbur{kiot festival ‘75 129) poka`ale deka i u~estvoto na doma{noto naselenie vo vkupnite neto prihodi za mestoto e zna~itelno i deka iznesuva 32 5 % , dodeka na turisti se odnesuva 68 % od neto prihodite. I istra`uvawata za Denver poka`uvaat golemo u~estvo na doma{noto naselenie ( od mestoto) vo vkupnite prihodi i toa 30 % dodeka na turistite otpa|a 70 % od vkupnite prihodi. Vakvoto diferencirawe na posetitelite e va`no zaradi toa {to sekoja od spomenatite grupi e posebna kategorija na potro{uva~i so podruga ekonomska mo}, pa spored toa, predizvikuva i razli~ni ekonomski efekti kaj manifestaciono-turisti~kata ponuda, a se razlikuva i nivnata struktura na potro{uva~ka. Taka na pr. istra`uvawata za edna zna~ajna manifestacija vo pogled na koristeweto na preno}i{te gi poka`ala slednite rezultati (tabela 41). 130) Kako {to se gleda, doma{nite posetiteli vo 60 % slu~ai koristele no}evawe kaj svoite rodnini, dodeka hotelite gi koristele samo 8% od niv. Nasproti toa, nadvore{nite posetiteli rodninite gi koristele samo vo 14 % slu~ai, a hotelite vo 37 % slu~ai. Kaj niv e pogolemo i u~estvoto vo koristeweto na kampovi i mladinski odmorali{ta.

129 ) 130 )

.Travis S.Anthony, Jean Claude Croize, cit.delo, str. 59-77 Kosters J. Martinus, cit.delo, str. 196.

155

Tabela 43.Vidovi smestuvawe koristeno od strana na posetitelite na edna manifestacija55)

%

%

stranci

38

% -hoteli i privatno smestuvawe 37 -mladinski odmorali{ta 7 -kampovi 16 -rodnini 14 -ostanato 16

-no}evale vo gradot 18 -hoteli -mladinski odmorali{ta -kampovi -rodnini -ostanato 8 1 9 60 22

doma{ni turisti

62

Me|utoa, brojot i strukturata na posetitelite, a i visinata i strukturata na nivnata potro{uva~ka mo`e da se posmatraat i od drugi aspekti ( preku kupovnata mo} na primer i sl.), a ne samo preku geografskiot aspekt, a osven toa visinata i strukturata na potro{uva~kata zavisi i od niza drugi faktori, a pome|u drugoto i od {irinata na turisti~kata ponuda na mestoto, regionot i zemjata doma}in, dol`inata na prestojot itn. Kako {to se gleda od tabelata 44, National Stock Show ostvaril 38,9 mil. SAD dol. promet samo so 357.726 posetiteli od koi samo 2 % stranski, dodeka Izlo`bata na jahti i brodovi so okolu 4,5 mil. posetiteli od koi 8 % stranski, ostvarila samo 76,608 mil. dol.Toa e posledica pred sé na niskata prose~na potro{uva~ka vo Amsterdam od samo 17,02 SAD dol po eden posetitel za razlika od Denver kade prose~nata potro{uva~ka e 108,7 dol. Vo isto vreme, Izlo`bata vo Denver traela 12 dena, a prose~nata dol`ina na prestojot bila 3,7 dena, a Izlo`bata na jahti traela 6 dena, a prose~nata dol`ina na prestojot bila 1,18 dena.

156

Tabela 44. Prose~na potro{uva~ka kaj rali~ni manifestacii

m

-posetiteli broj

a n i f e s t a c i j a Denver national Izlo`ba na jahti i brodovi Amsterdam ‘85 132) Stock Show ‘86 131 ) % prose~na vkupen broj % pros. vkupen potro- promet vo potropromet {uva~ka mil. mil. {uva~ka mil. SAD dol. dol.. SAD dol . dol. 4,14 108,7 38,9 0,36 8 92 17,02 76,6

-doma{ni

350.571 98

-stranski Vkupno :

7.154

2

357.726 100

4,50 100

I posetitelite na golemite manifestacii zna~itelen del od svoite sredstva tro{at na stan, hrana i razonoda. Podatocite za Denver poka`uvaat deka na tie uslugi e posveteno duri 59,22 % od tro{ocite. Zna~itelno e i u~estvoto na trgovijata, no i na ostanatite uslugi.

Tabela 45. Struktura na potro{uva~kata na posetitelite na Izlo`bata na jahti i brodovi vo Amsterdam ‘85 133)

vid na tro{ok -stan -hrana i zabava -trgovija -ostanati uslugi Vkupno

poedine~no u~estvo 22,22 37,00 25,90 14,80 100,00

kumulativno

59,22 40,70 100,00

131 ) 132 )

Goeldner R.Charles, Long T. Patrick, cit.delo, str.119-128. Kosters J. Martinus,cit.delo, str.189-198. 133 ) Ibid, str. 189-198.

157

Me|utoa, vo ovoj domen zna~ajna uloga igra i {iro~inata na turisti~kata ponuda na mestoto, regionot i zemjata doma}in na manifestacijata, so ogled deka pogolem del od posetitelite ja kombiniraat svojata poseta na manifestacijata so drugi aktivnosti. Vo Denver od 3,7 dena prose~en prestoj samo 2,6 dena bile vo vrska so Izlo`bata, dodeka 1,1 den bile posveteni na drugi aktivnosti vo gradot. Istra`uvawata na D-r. Kostners 134) vo vrska so Izlo`bata na jahti i brodovi vo Amsterdam poka`uvaat isto taka deka 50 % od posetitelite ja kombinirale svojata poseta na dokovite so aktivnosti vo gradot i toa :
Tabela 46. Drugi aktivnosti so koi se zanimavale posetitelite na Izlo`bata vo Amsterdam vo % aktivnost -poseta na barovi -trgovija -pro{etki -dansing/barovi -muzei -rodnini i prijateli -pro{etki so ~amci niz kanalite -drugo u~estvo 33 17 16 11 7 6 2 8

Me|utoa, korisnostite vo pogled na turisti~kiot promet i potro{uva~ka , od strana na nekoi avtori 135) se stavaat pod znak na pra{awe, a so ogled na toa deka prifa}aweto na zgolemen broj gosti e usloveno pred se od postoeweto na slobodni, odnosno, dovolni kapaciteti za smestuvawe za vreme na odr`uvaweto na manifestacijata, a i so ogled na supstitucionite efekti. No, vo prilog na opravduvawe na ovoj promet, mo`eme da istakneme deka vo toj pogled se zna~ajni slednite konstatacii : -se postignuva polna iskoristenost na postojnite kapaciteti, -se koristat i novoizgradenite kapaciteti ili se anga134 ) 135 )

Isto, str.197. Socher K., Tschurtschenthaler P., cit.delo, str.103-119.

158

`iraat dopolnitelni kapaciteti i privatnoto smestuvawe, -golemata manifestacija e vo vonsezona koga i postojat odredeni vlijanija vrz turisti~kite tekovi vo vremenski pogled, no i vo kvantitativen pogled, -golem broj posetiteli ne no}evaat vo mestoto tuku istiot den se vra}aat vo emitivnoto mesto ili no}evaat vo drugi mesta. Taka na pr. istra`uvawata na Kostners 136) poka`uvaat deka na golemata Izlo`ba na jahti i brodovi vo Amsterdam duri 82 % od posetitelite ne preno}evale vo Amsterdam, a samo 18 % preno}evale . Me|utoa , ova ne zna~i deka od ovie 82 % ( 3,7 mil. posetiteli) nemalo nikakva korist za nositelite na turisti~kata ponuda ili ostanatite granki i dejnosti. Ili na primer, na ve}e spomenatiot Natonal Stock Show vo Denver kade samo 22 % od posetitelite preno}ile vo Denver i negovite predgradija. Razvienite komunikacii i blizinata na razvienite podra~ja ovozmo`uvaat odredeni posetiteli pove}e pati da ja posetat odredena manifestacija bez preno}evawe, {to povtorno e dokaz za toa deka efektite za prometot ne treba da se posmatraat samo niz preno}evaweto vo mestoto. Na spomenatata izlo`ba na jahti i brodovi vo Amsterdam ‘85 god. na primer, prose~niot broj poseti na strancite bil 2,48 , na holan|anite 1,87, a na naselenieto od Amsterdam 2,8 poseti, ili prose~en broj poseti za site posetiteli 2,38.

g) Op{ti karakteristiki na potro{uva~kata na organizatorot, u~esnicite i posetitelite

-Karakteristi~no za potro{uva~kata na ovie subjekti e pred se, toa {to kako predmet na nivnata potro{uva~ka, pokraj site uslugi so koi se koristat i voobi~aenite turisti, se nao|aat i nekoi posebni dobra i uslugi. Voobi~aenite uslugi se odnesuvaat na smestuvaweto, ishranata, razonodata, kupuvaweto vo trgovijata, soobra}ajot itn., dodeka posebnite uslugi se odnesuvaat na uslugite koi gi bara i pla}a organizatorot na manifestacijata, a se sostojat od objekti i
136 )

Kosters J. Martinus, cit. delo, str.189-198.

159

drugi uslu`ni slu`bi, potoa, dodatni uslugi vo ugostitelskite dejnosti kade se odr`uvaat kokteli, banketi, sve~eni ru~eci i ve~eri itn. -Potro{uva~kata na organizatorot i u~esnicite, a ne{to pomalku i na posetitelite, se karakterizira i so zgolemeni barawa vo pogled na nivoto na kvalitetot na uslugite {to proizleguva od odredeni barawa i normi, op{testvenata polo`ba i ekonomskata sila, od `elbata za presti` itn. Zgolemenite barawa kaj u~esnicite i posetitelite mo`at da bidat kako vo pogled na smestuvaweto i ishranata taka i po odnos na razonodata, a kaj organizatorot u{te i po odnos na site uslugi koi toj gi koristi. -Druga karakteristika za nivnata potro{uva~ka e i taa {to taa se ostvaruva vo odreden termin i vo relativno kratko vreme na traewe na manifestacijata koga ima i intenzivno koristewe na uslugite i koga ponudata gi ostvaruva svoite prihodi. -Sledna karakteristika e {to potro{uva~kata ne se ostvaruva samo vo manifestacionoto mesto ili region , tuku i vo drugi mesta vo zemjata doma}in na manifestacijata, bidej|i vo niv posetitelite i u~esnicite ~esto prestojuvaat pri doa|aweto i odeweto od manifestacijata. -Zna~itelen broj posetiteli, u~esnici i nivna pridru`ba, go povrzuvaat svoeto prisustvo na manifestacijata so svojot godi{en odmor koj }e go pominat vo mestoto, so {to se prodol`uva i nivniot prestoj. -Pogolem del od manifestaciono-turisti~kata potro{uva~ka se ostvaruva vo trgovijata kade posetitelite i u~esnicite ( osobeno stranski) se javuvaat kako kupuva~i na razni proizvodi. -Pokraj toa, izvesen del od potro{uva~kata ostvaruva i lokalniot soobra}aj, nositelite na po{tenski, telefonski i telegrafski uslugi , a i instituciite i subjektite kako {to se muzeite, teatrite i sl. -Zna~itelen del od potro{uva~kata na posetitelite i u~esnicite e devizen, vo koj slu~aj se raboti i za prelevawe na del od dohodot od nivnite zemji vo zemjata kade se odr`uva manifestacijata. -Mnogu ~esto posetitelite i u~esnicite na golemite manifestacii se vra}aat kako turisti povtorno vo toa mesto i zemja. -Golemite manifestacii, osobeno tradicionalni, se planiraat na podolg rok, ~esto i na pove}e godini {to i dava

160

mo`nost na manifestaciono-turisti~kata ponuda podobro da ja planira proda`bata i koristeweto na kapacitetite.

d) Faktori na manifestaciono-turisti~kata potro{uva~ka

Kako {to i od samiot naslov mo`e da se vidi, ovdeka se raboti za dve komponenti na potro{uva~kata, odnosno od edna strana za manifestacionata potro{uva~ka i od druga strana za turisti~ka potro{uva~ka. Od toa proizleguva deka se raboti i za dve grupi na faktori koi treba da se posmatraat odvoeno. Taka, }e imame faktori koi vlijaat vrz manifestacionata potro{uva~ka ( pobaruva~ka), t.e. pobaruva~ka za objekti so site tehni~ki pogodnosti i site uslu`ni slu`bi vo vrska so odvivaweto na rabotniot del na manifestacijata , odnosno nejzinoto odr`uvawe i faktori koi vlijaat vrz turisti~kata potro{uva~ka. Manifestacionata potro{uva~ka e pred sé odredena od objektivni faktori, a najnapred od vidot i formata na samata manifestacija. Vo vrska so toa, ve}e zboruvavme za razli~nite barawa kaj pooddelni manifestacii, a vo pogled na potrebnite objekti za odvivawe na manifestacijata i raznite uslu`ni slu`bi. No i niza drugi faktori vlijaat vrz visinata, obemot i strukturata na ovaa potro{uva~ka. Me|u najva`nite se : -stepenot na op{tata razvienost na op{testvoto i negovata materijalna osnova, -razvienosta na turizmot voop{to i posebno razvienosta na manifestacionata ponuda, -stepenot na razvienost na pooddelni oblasti kon koi pripa|a sodr`inata na manifestacijata ( stepenot na kulturna, sportska, stopanska, nau~na i politi~ka razvienost na op{testvoto), -politi~kite priliki vo svetot ili pooddelni regioni, -mo`nostite na samiot organizator itn. Stepenot na op{tata razvienost na op{testvoto i negovata materijalna osnova e ograni~uva~ki faktor vo privlekuvaweto na golemite manifestacii i osobeno najgolemite ( LOI, ZOI i dr. ). Zatoa, kaj niv se zabele`uva i toa tie da se odr`uvaat i

161

po vtor i tret itn. pat vo edna ista zemja, nasproti potrebata na site zemji da im se dade mo`nost da bidat doma}ini na vakvi manifestacii. Osven toa, taka golemite manifestacii se javuvaat samo kako u{te edna forma ( proizvod) koj vr{i preraspredelba na svetskiot dohod. Vo odnos na razvienosta na pooddelni op{testveni oblasti , za manifestacionen turizam i manifestaciona potro{uva~ka vo tie ramki, a vo pogled, na primer, na nau~ni ili politi~ki manifestacii, pokraj op{ti uslovi koi go oddelile turizmot kako posebna dejnost, mo`e da se zboruva samo na odreden stepen na razvienost na naukata, odnosno, samo vo uslovi na visoka politizacija na op{testvoto voop{to. Manifestacionata potro{uva~ka koja e svrzana so rabotniot del na manifestacijata, e zna~ajna komponenta vo vkupnata manifestaciono-turisti~ka potro{uva~ka kaj pove}eto golemi kulturni, sportski, stopanski, nau~ni i politi~ki manifestacii. Osven toa, ovaa potro{uva~ka se karakterizira i so barawa od isklu~ivo slo`ena priroda. Poa|aj}i od vakvite barawa, i vtorata komponenta na manifestaciono-turisti~kata potro{uva~ka t.e. turisti~kata potro{uva~ka, mo`eme da ja podelime na dva dela, odnosno, turisti~ka potro{uva~ka na organizatorot i u~esnicite i turisti~ka potro{uva~ka na posetitelite. Turisti~kata potro{uva~ka na organizatorot i u~esnicite (smestuvawe, no i drugite uslugi) se karakterizira pove}e so ve}e spomenatite barawa od slo`ena priroda, a na nea pomalku e izrazeno i vlijanieto na nekoi faktori koi vlijaat vrz turisti~kata potro{uva~ka voop{to. Ova go naglasuvame zaradi toa {to kaj odredeni manifestacii kako {to se nau~nite i politi~kite i site onie koi se vo forma na konferencii, kongresi i sl. doa|a do izraz samo manifestacionata potro{uva~ka i turisti~kata potro{uva~ka na organizatorot, u~esncite i nivnata pridru`ba. Me|utoa, kaj manifestaciite koi se karakteriziraat pokraj drugoto i so masovna posetenost ( kako {to se kulturnite,sportskite i stopanskite manifestacii) doa|a do izraz i turisti~kata potro{uva~ka na posetitelite kade i faktorite koi voobi~aeno deluvaat vrz turisti~kata podvi`nost i turisti~kata potro{uva~ka pove}e doa|aat do izraz. Imeno, se raboti za istite faktori koi deluvaat vrz turisti~kata potro{uva~ka voop{to, kako vrz turisti~kata potro{uva~ka na organizatorot, u~esnicite i nivnata pridru`ba taka

162

i vrz turisti~kata potro{uva~ka na posetitelite, no intenzitetot na deluvawe na pooddelnite faktori e razli~en kaj organizatorot, u~esnicite i pridru`bata, a razli~en kaj posetitelite. Taka na primer, ekonomskite faktori kako {to e dohodot ili tro{ocite na prestoj, tro{ocite za patuvawe i sl., sekako deka pomalku }e vlijaat na u~esnicite bidej}i za pove}eto od niv tie tro{oci gi podnesuva onoj koj gi ispra}a ili odreden sponzor itn., a posetitelot gi podnesuva sam itn. Inaku, koga gi razgleduvame faktorite na turisti~kata potro{uva~ka vo celost, kako edna od komponentite na manifestaciono-turisti~kata potro{uva~ka mo`eme da zboruvame za niza faktori koi deluvaat kako vo emitivnite podra~ja , t.e. zemji od koi poteknuvaat u~esnicite i posetitelite, taka i za odredeni faktori koi deluvaat vo mestata , regionite, odnosno, zemjata vo koja se odr`uva manifestacijata. Od faktorite koi deluvaat vo receptivnite, odnosno, mestata vo koi se odr`uva samata manifestacija mo`eme da gi spomeneme slednite faktori : vidot i oblikot na samata manifestacija, atraktivnosta na manifestacijata, mestoto kade taa se odr`uva, uspe{nosta na organiziraweto, vremenskite priliki, site ostanati atraktivni,receptivni i komunikativni ( soobra}ajni) faktori, a vo vrska so toa i tro{ocite na prevoz ( cenite na uslugite), uslu`nosta, sodr`inata na turisti~kiot prestoj, promotivnata aktivnost na destinacijata i sl. So eden zbor, se se toa faktori koi glavno ja ~inat manifestaciono-turisti~kata ponuda, pa bi rekle deka ponudata od svoja strana vlijae vrz manifestaciono-turisti~kata potro{uva~ka. Od faktorite koi vlijaat vrz turisti~kata potro{uva~ka, a deluvaat vo emitivnite podra~ja ili na pravcite i podra~jata koi se vo vrska so manifestacionite mesta bi gi spomenale slednite : slobodnoto vreme, slobodnite sredstva ( `ivotniot standard), tro{ocite za patuvawe do destinacijata, turisti~kata kultura, razvienosta na inicijativnite organizacii, propagandno-informativnata slu`ba vo emitivnite podra~ja, potoa i odredeni subjektivni faktori na potro{uva~ka (racionalni i iracionalni 137)) kako {to se modata, emitiraweto, presti`ot, snobizmot itn.
137 )

Markovi} S . i Z. subjektivnite faktorite na turisti~kata potro{uva~ka voop{to , gi delat na racionalni i iracionalni .(Markovi} S. i Z., cit. delo , str.60.)

163

Pove}eto od dosega spomenatite faktori, osobeno onie od sklopot na ponudata se obraboteni kako faktori koi ja ~inat taa ponuda i vo ramkite na razrabotkata na taa ponuda, taka {to vo ovaa prilika ne bi se zadr`uvale na taa problematika. Isto i faktorite koi deluvaat vo emitivnite podra~ja vsu{nost se faktori na pobaruva~ka koi vo turisti~kata literatura se ve}e obraboteni. Me|utoa, eden od faktorite koj deluva kako vrz manifestacionata taka i vrz turisti~kata potro{uva~ka i koj zaslu`uva posebno vnimanie e politi~kiot faktor. Politi~kite faktori na manifestaciono-turisti~kata potro{uva~ka mo`at da deluvaat kako vo mestoto, regionot t.e. zemjata vo koja se odr`uva nekoja zna~ajna manifestacija i toa pred i za vreme na nejzinoto odr`uvawe, taka mo`at da deluvaat i na odredeni pravci i podra~ja koi se vo vrska so manifestacionoto mesto (zemja) ili region, no i vo emitivnite zemji. Bilo kakvi incidenti vo mestoto, i osoben o politi~kata situacija vo manifestacionoto mesto (region, zemja) se reflektiraat na brojot i strukturata na posetitelite i u~esnicite, a i na nivnata potro{uva~ka. Ponekoga{, nepovolnite politi~ki sostojbi ({trajkovi, diktaturi, nasilstvo, voeni sostojbi itn. silno go paraliziraat prilivot na u~esnici i posetiteli {to mo`e da dovede i do otka`uvawe, odnosno, neodr`uvawe na i taka zna~ajna i golema manifestacija. Naprotiv, stabilna politi~ka sostojba go stimulira prilivot na u~esnici i posetiteli i ja zgolemuva atraktivnosta na manifestacijata. Ovie politi~ki faktori mo`at da vlijaat ne samo vrz turisti~kata, tuku i vrz manifestacionata pobaruva~ka. Taka na primer, pri izborot na mesto za odr`uvawe na nekoja manifestacija, odnosno, pri donesuvawe na odlukata na organizatorot za mestoto vo koe }e se organizira manifestacijata, treba da

164

Tabela 47. Vlijanie na politi~kiot faktor vrz atraktivnosta na manifestacijata preku smaluvaweto na brojot na u~esnicite i vrz odr`uvaweto ili neodr`uvaweto na manifestacijata

manifestacija

% smaluvawe na brojot na zemji u~esni~ki -

% smaluvawe na brojot na u~esnici sportisti -

pri~ina

-LOI 1916 g. ne se odr`ani -LOI 1940 i 1944 g. ne se odr`ani -ZOI 1940 i 1944 g. ne se odr`ani -Sv. fud. pr. 1942 i 1946 g. ne se odr`ani -Ne e odr`ana nitu edna golema Sv.izlo`ba pome|u 1915 i 1922 g. i pome|u 1940 i 1957 g. -LOI Montreal ‘76 vo odnos na Minhen ‘72

I Sv. vojna II Sv. vojna II Sv. vojna

-

-

II Sv. vojna

-

-

27 %

9%

-LOI Moskva ‘80 vo odnos na Montreal ‘76 -LOI Moskva ‘80 vo odnos na Minhen ‘72. -Sv. prvenstvo vo alpsko skijawe, Avstrija ‘91 g.

10 %

15 %

I i II Sv.vojna Nastapot na eden Novozelandski ragbi klub vo Johanesburg, J. Afrika. Epilog:otka`uvawe t.e.bojkot na u~estvoto na 21 afri~ka zemja Sovetskata invazija vo Avganistan. Epilog: bojkot na zapadnite zemji Ista pri~ina

34 % Ne e odr`ano sve~enoto otvorawe zaradi strav od diverzija

23 % Vojnata pome|u sojuzni~kite sili i Irak

165

se vnimava pome|u drugoto i na toa kakva e politi~kata sostojba vo doti~noto mesto, odnosno zemja. 138) Me|unarodnite politi~ki odnosi, politi~kite grupacii i blokovskata podelenost isto taka vlijaat vrz manifestacionoturisti~kata potro{uva~ka. Tie mo`at isto taka da vlijaat na obemot i strukturata na posetenosta i u~estvoto, a mo`at da dovedat duri i do otka`uvawe na golemata manifestacija vo zavisnost od toa dali se raboti za odnosi pome|u dve ili pove}e zemji ili vo celiot svet ( pr. Ol. igri za vreme na I i II Sv. vojna).

2.4..1.2. Direktni ekonomski efekti vo drugite granki i dejnosti

Zna~ajna karakteristika na golemite manifestacii e nivnoto vlijanie vrz ostanatite granki i dejnosti, a ne samo vrz turizmot. Vo toj pogled osobeno se istaknuvaat povtorno manifestaciite od I red (LOI, ZOI, Sv. fud.prvenstva i EKSPO izlo`bite) koi se najvlijatelni kako po odnos na {iro~inata na grankite i dejnostite vrz koi vlijaat taka i vo pogled na intenzitetot na tie vlijanija. Glavno se raboti za efekti kaj lokalnite firmi, no ~esto i kaj nelokalni firmi . Me|utoa, dali firmite koi investiraat i profitiraat od nastanot }e bidat lokalni ili ne, zavisi od pove}e faktori vklu~uvaj}i gi i slednite3) : - prirodata na organizacijata i finansiraweto na nastanot, - tipot na uslugite ili proizvodite koi se vo pra{awe, i - silinata na lokalnata ekonomija. Ovie efekti mo`at da bidat vo vid na direktni ekonomski efekti i vo vid na indirektni ekonomski efekti. 139)
138)

Takvi problemi, na primer, ima{e i Barselona pri izborot vo 1986 god. za organizator na Olimpiskite igri ‘92 koga zaradi poznatite politi~ki nepriliki so Baskiskite separatisti, morala da doka`uva deka 1992 god za vreme na odr`uvaweto na Olimpijadata se }e bide vo najdobar red itn. 139 ) D.^uli} , sumiraj}i gi rezultatite na 37-miot kongres na AIEST, a po odnos na efektite za drugite granki , gi rezimira niv kako efekti od ekonomski aspekt koi se odnesuvaat na koli~inata (prodadena, zab.M.A.) i efekti od tehni~ki karakter koi se odnesuvaat na kvalitetot, a zaradi podobrenata kompjuterizacija i drugi know-how. (cit. delo, str.236)

166

Direktnite ekonomski efekti se ogledaat niz tro{ocite i prihodite koi gi imaat firmite od drugite granki i dejnosti pred, za vreme i posle odr`uvaweto na manifestacijata i se vo vrska so manifestacijata. Toa se pred se efektite vo vrska so organizatorot na manifestacijata koi se javuvaat obi~no u{te so samata izgradba na objektite za manifestacijata kade u~estvuvaat niza proektantski, grade`ni, instalaterski i mnogu drugi organizacii koi u~estvuvaat vo opremaweto na tie objekti so razna oprema i potreb{tini ( elektronskata industrija na primer). Taka, po povod Olimpijadata vo Seul ‘88 140)presmetani se slednite efekti (vidi tabela 44). Kako {to se gleda, od vkupno 5,572 mlrd. SAD dolari inducirano proizvodstvo, na primarnata industrija otpa|a 0,11 mlrd. ili 1,98 %, na prerabotuva~kata industrija 35,08 % ( od koi na elektronikata 4,62 %), infrastrukturnite dejnosti 40,62 % ( od koi na grade`ni{tvoto 35,88 %) i na uslugite 22,31 %.
Tabela 48. Ekonomski efekti na Olimpiskite igri vo Seul po pooddelni sektori*) vo % inducirana zaposlenost 4,28 18,96 (5,13) 35,62 (31,85) 41,13 100,00

sektori

inducirano proizvodstvo 1,98 35,08 (4,62) 4o,62 (35,88) 22,31 100,00

induciran dohod 3,63 2o,54 (3,14) 44,13 (38,10) 31,69 100,00

-primarna industrija -prerabotuva~ka ind. (elektronika) -infrastruktura (grade`ni{tvo) -uslugi Vkupno :

*)Efektite se zbirni podatoci za periodot 1982-1988 godina.

Isto taka, zabele`livo e deka u~estvoto na site sektori e zabele`itelno i vo induciraniot dohod, no i vo efektite vo vrabotenosta. Me|utoa, najgolema vrabotenost dobile uslu`nite

dejnosti (41,13 %) , a potoa i grade`ni{tvoto (31,85%).
140 )

Jong - yun Ahn , cit. delo, str.168.

167

Efektite vo drugite granki se javuvaat i za vreme na samoto odr`uvawe na manifestacijata. I ovdeka se raboti prete`no za direktni ekonomski efekti koi se posledica na zgolemenata proda`ba, odnosno, realizacija, a i na odredeni tro{oci vo vrska so sponzoriraweto, pokrovitelstvoto, koristeweto na propagandnite povr{ini itn. Golemata manifestacija ( bilo koja ) , so prisustvoto na pogolem broj funkcioneri, rakovoditeli i sl., skoro sekoga{ funkcionira kako pazar na stoki i uslugi. Zatoa i site lokalni firmi obi~no gi intenziviraat svoite komercijalni raboti pri {to golemata manifestacija pretstavuva isklu~itelna mo`nost za prezentirawe i nastap na novi proizvodi ( na pr.firmata Autrang za vreme na Olimpijadata vo Grenobl, ili firmata Col des Saisies za vreme na Olimpijadata vo Albertvil 141 )). Od druga strana, poznato e deka pogolem broj granki u~estvuvaat vo formiraweto na manifestaciono-turisti~kata ponuda vo po{iroka smisla na zborot, plasiraj}i gi svoite proizvodi na hotelsko-ugostitelskite objekti (hrana, pijalaci i sl.), a nekoi gi prodavaat svoite proizvodi i preku trgovijata. Osven toa, u~esnicite i posetitelite na manifestacijata se javuvaat kako potro{uva~i od suveniri pa do krajni potro{ni dobra. I u{te pove}e, nekoi firmi ne samo {to gi prodavaat svoite proizvodi na posetitelite i u~esnicite tuku, niv i gi izvezuvaat vo golemi koli~ini za proda`ba vo drugite zemji. 142) Sekako deka zna~ajni direktni ekonomski efekti ostvaruvaat i soobra}ajot (drumski,`elezni~ki,vozdu{en), potoa, PTT soobra}ajot, lokalniot soobra}aj i sl. Tuka se i organizaciite koi izrabotuvaat zna~ki, amblemi, medali itn.

.Travis S.Anthony, Jean Claude Croize, cit. delo, str.59-76. Vo godinata na Mocart (1991) po povod 200- godi{ninata od negovata smrt, japonskite uvoznici masovno se orientirale kon Avstrija, od kade uvezuvale se {to potsetuvalo na slavniot kompozitor od kukli do “slavnite Mocart topki ”.Samo firmata “ Kenig” uspeala na Japoncite da im prodade vo tekot na ‘91 god. 54.000 minijaturni {i{enca od svojot liker samo poradi toa {to na niv se nao|ala etiketa so likot na Mocart. So toa, izvozot na liker od ovaa firma e zgolemen za tri pati. Golem uspeh na japonskiot pazar imale i site drugi proizvodi “etiketirani” so Mocart: skii, ~okoladi,parfemi,suvomesnati proizvodi itn. Podatocite u{te poka`uvaat deka 65 firmi od rodniot grad na Mocart vo Japonija izvezle stoka vo vrednost od 526 mil. SAD dolari.
142 )

141 )

168

Duri i pe~atarskite i novinskite pretprijatija kako vo mestoto/zemjata doma}in na manifestacijata, taka i vo drugite zemji vo svetot , za vreme na odr`uvaweto na zna~ajnite manifestacii ostvaruvaat pogolema realizacija i prihodi. Nekoi od niv pe~atej}i razni materijali (pokani , rabotni materjali, bilteni i sl.) nu`ni za potrebite na organizatorot, a nekoi i so samoto zgolemuvawe na dnevniot tira` na vesnicite objavuvaj}i gi vestite i napisite od nastanot. 143) Me|utoa, direktnite ekonomski efekti vo drugite granki i dejnosti mo`at da bidat i negativni osobeno kaj pretprijatijata koi ne se vo vrska so manifestacijata ( nitu direktno, nitu indirektno). Vakvi efekti mo`at da nastanat na primer, kako posledica na pregolemata gu`va i popre~uvaweto na soobra}ajot i komunikaciite. Zatoa, mo`e da dojde i do sprotivnosti vo interesite na po{irokata zaednica i tie lokalni firmi koi ne se raspolo`eni kon golemata manifestacija. No, tie vo sekoj slu~aj bi trebalo da bidat svesni za efektite vo odnos na publicitetot za mestoto koj vo krajna linija se odnesuva i na niv, potoa na efektite po odnos na gordosta i entuzijazmot na naselenieto koj }e se odrazi i na produktivnosta kaj niv, a sekako moraat da bidat svesni i na toa deka golemata manifestacija skoro sekoga{ dava nekoi mo`nosti na sekoj proizvoditel ( da stapi vo kontakti so odredeni li~nosti, da prezentira nekoj svoj nov proizvod itn. ). Zatoa, potreben e eden sinergetski efekt po odnos na organizacijata na manifestacijata na site subjekti vo mestoto/regionot i zemjata. Indirektnite ekonomski efekti vo drugite granki i dejnosti se ogledaat niz odreden publicitet koj go dobivaat firmite kako posledica na sponzoriraweto, pokrovitelstvoto, davaweto darovi ili koristeweto na propagandnite povr{ini {to potoa rezultira vo zgolemen promet i prihodi, a i niz zgolemeniot kvalitet na proizvodstvoto koj proizleguva ili od pottikot, zanesot i entuzijazmot na naselenieto dobien od pobedata/uspehot na manifestacijata ili od priznanijata i pofalbite kon zaednicata za uspe{nata organizacija na manifestacijata itn. Podobreniot kvalitet i kvantitet na proizvodstvo mo`e da bide rezultat i na tehni~kiot aspekt zaradi podobrenata kompjuterizacija ili drugi know-how.
143 )

Taka na primer, za vreme na 14 Sv. fud. prvenstvo vo Italija 1990 god. tira`ot na dnevniot vesnik “ Gazeta dela Sporto “ vo Italija, zgolemen e od 600.000 na 900.000 primeroci ( ili za celi 5o %) pove}e so tendencija za natamo{no zgolemuvawe.58)

169

2.4.2. Publicitet

Pokraj direktnite ekonomski efekti , golemata manifestacija e pri~initel i na indirektni ekonomski efekti za mestoto, regionot i zemjata doma}in. Ovie efekti mo`at da proizlezat od nekolku drugi direktni efekti, a toa se pred se : publicitetot, potoa tehni~ko-tehnolo{kite efekti, a i socio-kulturnite, psiholo{kite i fizi~kite efekti. 144) Publicitetot za mestoto,regionot i zemjata kade se odr`uva golemata manifestacija, va`i kako eden od pozna~ajnite efekti . Manifestaciite ne samo {to vo zavisnost od sodr`inata davaat mo`nost za prezentirawe, a so toa i promovirawe na kulturnite, istoriskite, umetni~kite, stopanskite, sportskite i drugi vrednosti i dostigawa na lokalnoto naselenie, tuku bez ogled na sodr`inata tie davaat i mo`nost za prezentirawe na site prirodni i op{testveni atraktivnosti na mestoto, regionot i zemjata vo celina. So toa tie go pottiknuvaat i vkupniot publicitet na mestoto/zemjata so {to toa/taa se javuva kako potencijalna destinacija za pogolem broj posetiteli i posle odr`uvaweto na manifestacijata. Armstrong 145) vo svoite doktorski tezi istaknuva deka izgradbata na objekti i osnovawe na nastani “ ... sekoga{ po~nuvalo i se neguvalo pred se poradi unapreduvawe na ugledot, imixot i identitetot na gradovite od strana na nivnite politi~ari i re`imi.”

Indireknite, a i induciranite ekonomski efekti vo mestoto/zemjata doa|aat i kako rezultat na direknite ekonomski efekti vo tekot na nivnite natamo{ni obrti .( Vanhove N., “ Interrelation Between benefits and costs of tourist resources -an economic approach in interrelation between benefits and costs of tourist resources “ , vol. 23 , Edition AIEST, St-Gall, Switzerland, 1982, str.29-45. 145 ) Armstrong J . L. , cit. delo,

144 )

170

Tabela 49. Efekti po odnos na publicitetot od manifestacijata 146 , 147 , 148 ) pozitivni -mestoto, regionot i zemjata kako sportski, kulturen i sl.region -zgolemena svesnost za regionot kako turisti~ka destinacija -zgolemuvawe na nacionalniot imix i presti` na zemjata so toa {to e doma}in ili pobednik -zgolemena svesnost za potenci jalnite mo`nosti za investirawe vo komercijalni aktivnosti vo regionot. -publicitet za proizvodite na doma{nite firmi koi se upotrebuvaat od strana na u~esnicite -publicitet za proizvoditelite koi do{le do izraz preku igrite (elektronska,tekstilna ind dustrija, industrijata za sportski artikli i sl.). negativni -slaba reputacija kako rezultat na nesoodvetna organizacija vo celost ili na oddelni raboti -negativni reakcii na lokalnite pretprijatija kon vleguvaweto na stranskite firmi

Inaku, do skoro na direktnite ekonomski efekti ne se pridavalo pogolemo vnimanie, tuku tie bile od sekundarno zna~ewe, a vo preden plan bil publicitetot od nastanot. 149) Duri vo polovinata na osumdesettite godini, pottiknato od na{iroko propagiranoto finansirawe na Olimpiskite igri vo Los Anxeles ’84, po~nalo da se dava pogolemo zna~ewe na sponzoriraweto na nekoj nastan i golemite ekonomski efekti {to proizleguvaat od toa. Me|utoa , toa ne zna~i deka publicitetot i ponataka ne ostanal kako zna~ajna komponenta na vkupnite efekti naedna mani146 ) 147 )

Ritchie J .R. Brent , Ju Yangzhou ,cit. delo, str.17-59. Ahn Jong- Yun,cit. delo, str.133-178. 148 ) Socher K., Tschurtschenthaler P., cit. delo, str. 103-119. 149 ) Socher K. me|u drugoto istaknuva deka glavna pri~ina za re`imite da potro{at pogolema suma pari za Olimpiskite igri vo Garmi{ (Garmish) i vo Berlin 1936 god. bila tokmu zgolemuvaweto na nacionalniot imix na zemjata.Socher K., Tschurtschenthaler P.,cit. delo, str . 103-119.

171

festacija, a ponekoga{ duri i odlu~uva~ka pri donesuvaweto na odlukata da se prifati organizacijata na nekoja manifestacija ili ne. Vkupniot publicitet {to go sozdava edna golema manifestacija, mo`e da se odnesuva na razni oblasti, a mo`e da vklu~uva i pozitivni i negativni komponenti. Taka, pokraj publicitetot za samata manifestacija kako odreden proizvod i publicitetot za pooddelnite oblasti koi se sodr`ina na manifestacijata, publicitetot za mestoto/regionot i zemjata se odnesuva i na slednite oblasti : tabela 49. Efektite po odnos na publicitetot glavno se od pozitivna priroda pa i sponzoriraweto na pove}eto nastani naj~esto se potpira tokmu na pretpostavkata deka nastanot vodi kon zgolemuvawe na poznatosta i dobriot glas za mestoto vo koe se odr`uva nastanot i toa kako od turisti~ka gledna to~ka, taka i od komercijalna gledna to~ka. Me|utoa, vo pogled na komercijalnite efekti, iako promoviraweto vo celina zemeno e od korist za soodvetniot region, toa mo`e da se odrazi i negativno na oddelni lokalni firmi na koi so privlekuvaweto na stranskite investicii koi }e se natprevaruvaat za lokalnite raboti, im e popre~ena pomo{ta od nivnata vlada. Zatoa, lokalnite firmi mo`at da nastojuvaat da gi spre~at nastojuvawata za privlekuvawe na nadvore{ni investitori. Isto taka, negativniot publicitet kako od turisti~ka taka i od komercijalna gledna to~ka mo`e vo odredeni slu~ai da proizleze kako rezultat na nesoodvetnata organizacija i neuspehot na manifestacijata voop{to ili na oddelni raboti. Intenzitetot na publicitetot koj go sozdavaat manifestaciite e razli~en i zavisi pred se od vidot , zna~eweto i goleminata na manifestacijata. Vo taa smisla, sekako deka predni~atgolemite sportski manifestacii od I red (LOI, ZOI, Sv. fud. prvenstva), a poradi ve}e istaknatite pri~ini. I pokraj toa {to istra`uvawata vo toj pogled se skromni i razli~ni vo pogled na pokazatelite, edna naporedna tabela }e ni dade barem pribli`na pretstava za intenzitetot na publicitetot za mestoto/regionot,odnosno zemjata doma}in (tabela 50). 150, 151 , 152 )

150 ) 151 )

Socher K., Tschurtschenthaler P., cit.delo, str.103-119. Jong-yun Ahn, cit. delo, str. 133-177. 152 ) Travis S.A., J.C.Croize, cit. delo, str. 59-79.

172

Tabela 50. Nekoi istra`uvawa za publicitetot od golemite manifestacii
manifestacija -LOI Seul ‘88 Jong-yun Ahn 8,6% god. zgolemuvawe na turisti~kiot promet od dobivaweto na kandidaturata i pet god. posle Igrite 14,9% god. zgolemuvawe na turisti~kite prihodi -Spomenuvawata na Avignon vo mediumite (pe~at i TV) po povod festivalot se ednakvi na publicitet od kampawa vredna 1,3 mil. dol. (vkupni tro{oci na festivalot 700.000 dol. ) -odglasite na aktivnostite na sponzorite vredni kako 16 mil. vlo`eni vo publicitet ili 40 pati pove}e od godi{niot buxet utvrden za publicitet ( vo isto vreme prvenstvoto ostavilo deficit od 2,7 mil. dol.) -Vredna na publicitet od 25 mil. funti, a samata ponuda vredela 5 mil. funti. -Samo 4-12% izve{tai od nastanot imale sodr`ina povrzana so regionot i negovata ponuda. S.Travis, J.C.Croize Brunemann M. (spored K. Socher)

-Festival Avignon’85

-Sv. pr. vo skijawe Krans Montana ‘87

-Kandidatura naBirmingem za LOI ‘92 -Sv.kowi~ki kup ‘80 god

173

Za dobivawe na pojasna pretstava za intenzitetot na publicitetot, sekako deka se potrebni pokompletni analizi koi bi gi vklu~uvale kako site vlo`uvawa (tro{oci) napraveni za manifestacijata, taka i site efekti koi se rezultat na taa manifestacija. Me|utoa, evidentno e deka i so pomali vlo`uvawa (kako {to e festivalot vo Avignon) mo`e da se postigne mnogu povreden publicitet otkolku vkupnite vlo`uvawa vo organizacijata. No, sekako deka i toa ima odreden prag i deka ne mo`e da bide ramno na publicitetot i vkupnite efekti na edni Ol. igri. Inaku, Vukoni} B. 153) smeta deka manifestaciite kako {to se kongresite i simpoziumite ( a i ostanatite golemi manifestacii, zab. M. A.) kako turisti~ko propagandni mediumi mo`at da se upotrebat na tri osnovni na~ini: - Kako manifestacii kade so publicirawe na nivnata organizacija i postignati rezultati posredno se propagira zemjata, odnosno mestoto vo koe takov kongres ili simpozium se odr`uva, - Kako manifestacija na koja vrz u~esnicite se vr{i odredeno propagandno vlijanie, koe posle mo`e na razni na~ini pozitivno da se odrazi vrz turisti~kiot promet na zemjata organizator na kongrsot ili simpoziumot, i - Kako manifestacija koja treba da privle~e odreden broj doma{ni i stranski u~esnici i na toj na~in neposredno da vlijae vrz zgolemuvaweto na turisti~kiot promet. Me|utoa, za razlika od vaka sfatenata funkcija na kongresite i simpoziumite , kaj golemite manifestacii i samiot fakt {to edno mesto , region i zemja e mesto na odr`uvawe na edna golema manifestacija ja zgolemuva nivnata privle~nost, taka {to ~esto manifestacijata se javuva kako prethodnica na op{ti turisti~ki dvi`ewa. Takvi efekti nastanuvaat ako ne so samoto kandidirawe, toga{ sekako u{te so samiot izbor na mestoto za mesto na odr`uvawe na manifestacijata preku najavite i komentarite za manifestacijata preku pe~atot, radioto, TV, ili nekoj drug medium. Publicitetot za mestoto/zemjata nastanuva i vo tekot na vremeto do odr`uvaweto na manifestacijata, za vreme na nejzinoto odr`uvawe i izvesno vreme posle toa. Nego go sozdavaat novinarite posetitelite, u~esnicite, gostite itn. preku svoite izve{tai, izjavi i sli~ni pi{uvawa i nastapi vo dnevnite vesnici i spisanija, na radio ,TV ili nekoj drug medium, no i so samite prenosi od
153 )

. Vukoni} B., “ Turisti~ka propaganda “ , [kolska kwiga, Zagreb, 1973, str. 70.

174

priredbite na manifestacijata, osobeno preku TV. Ulogata na televizijata koja ovozmo`uva golem broj lu|e vo celiot svet da gi sledat nastanite i so toa da bidat izlo`eni na odredeni promotivni aktivnosti dobiva se pove}e na zna~ewe, a osobeno so razvitokot na satelitskata TV.

Tabela 51. Broj na TV gleda~i kaj pooddelni manifestacii i procentualno u~estvo od vkupniot broj na svetsko naselenie

manifestacija

br. na TV gleda~i (vo mlrd)

% od vkupnoto sv. naselenie

-Lajf Eid ‘85 -LOI Los Anxeles ‘84 -Sv.fud. pr. Meksiko ’86 -LOI Seul ‘88 -Sv. fud. pr. Italija ‘90 -ZOI Albertvil ‘92 -LOI Barselona ‘92

1,500 0,522 0,650 1,000 1,060 2,000 3,500

30 10 13 2o 20 40 70

I samiot fakt {to edna manifestacija ja sledele 3,5 mlrd, lu|e ili 70 % od vkupnoto svetsko naselenie, pri {to makar samo da dobile podatok deka soodvetnata manifestacija se odr`uva vo odredeno mesto/region, odnosno zemja, zboruva za goleminata na publicitetot za toa mesto i region. Spored toa, i interesot na televizijata za prezemawe na pravata na TV prenos od pooddelna manifestacija ( a {to mo`e da se sogleda od sredstvata koi taa gi pla}a na organizatorot za tie prava) vo nekoja raka pretstavuva i pokazatel za goleminata na soodvetnata manifestacija i nejzinite efekti ( osobeno po odnos na publicitetot ). Publicitetot pretstavuva op{tonarodno dobro 154) no tro{ocite za negovoto finansirawe moraat da gi podnesat onie koi od nego profitiraat , a toa se pred se regionot i osobeno turisti~kiot sektor na toj region.
154 )

Socher K., Tschurtschenthaler P., cit. delo, str.103-119.

175

Publicitetot od manifestacijata ima dve prednosti vo odnos na oglasuvaweto. Prvo, toj e besplaten i vtoro, toj e posiguren. Me|utoa, od druga strana toj ne e naso~en kon nekoja posebna grupa na potencijalni potro{uva~i i turisti taka {to ponekoga{ izve{taite od manifestacijata mo`at da ostavat i negativni vpe~atoci za nastanot, regionot ili odreden proizvoditel.

2.4.3. Drugi vlijanija vrz turisti~kiot sistem

Pokraj ekonomskite vlijanija i publicitetot, golemite manifestacii (i osobeno Ol.igri, Sv. fud. pr. i EKSPO izlo`bite) ~esto pati se pri~ina i za pojavata na niza drugi efekti i vlijanija vo turisti~kata sfera. Stanuva zbor za pogolem broj kako pozitivni, taka i negativni vlijanija. Od pozitiven aspekt kako najzna~ajni se nametnuvaat: - Zdobivaweto so novi turisti~ki smestuva~ki kapaciteti ({to spa|a vo t.n. fizi~ki efekti od golemite manifestacii) - Vo vrska so izgradbata na novi hoteli nu`no e da se istakne deka neposrednite reperkusii od nastanot t.e. vo pove}eto slu~ai rabotna aktivnost od nekolku dena ili nedeli ne mo`at da predizvikaat nekoi pogolemi vlo`uvawa vo kvantitativnata ponuda, odnosno te{ko e da se pottiknat dolgoro~nite investicii za proekti koi imaat pobaruva~ka mnogu mal period na vreme. Za taa cel kaj golemite manifestacii ~esto se odi na varijantata da se pomagaat i organizaciite specijalizirani za davawe na vremeni smestuva~ki kapaciteti, a zna~itelna aktivnost poka`uva i privatnoto smestuvawe. Me|utoa, kaj Olimpiskite igri, skoro redovno se gradi Olimpisko selo nameneto za smestuvawe na u~esnicite a koe podocna voobi~aeno se koristi kako hotel. Osven toa, kaj Olimpiskite igri, no i kaj drugi manifestacii koi gi privlekuvaat zemjite ~ija strategija e kreirawe na novi turisti~ki destinacii ~esto pati ne se pre~ka napred spomenatite pri~ini za izgradba na novi hoteli, a osven toa tuka e i u~estvoto i pomo{ta na dr`avata pogolema.

176

Tabela 52. Ostanati vlijanija vrz turisti~kiot sistem

pozitivni -izgradba na novi hoteli -voveduvawe svetski standardi kaj turisti~kite objekti30) -razvoj na institucii i slu`bi koi se vo vrska so turizmot(agencii i sl.)

negativni -gubewe na redovnata klientela vo hotelite3) -nedostatok na uslu`ni slu`bi (vodi~i i sl.) i nepriliki vo vrska so toa3) -problemi vo vrskite/komuniciraweto, soobra}ajna gu`va i gu`va kaj smestu va~kite kapaciteti i nepriliki koi }e proizlezat od toa30) -pregolema ponuda na smestuva~ki kapaciteti koi }e ostanat neiskoristeni posle manifestacijata-zgolemuvawe na zagubite3) -zagadenost na okolinata i nejzino uni{tuvawe -mo`nosti za voveduvawe na ekstra izdatoci30) -vlo{uvawe na imixot na zemjata zaradi site negativni pojavi

-golemata manifestacija kako presvrtnica za turisti~ki razvoj na mestoto/ inicijator za razvoj na turizmot28) -promena na eden vid turizam so drug -{irewe na turisti~kiot pazar30) -jaknewe na me|unarodnata konkurent nost na turizmot -unapreduvawe na turizmot/zgolemuvawe na mo`nostite za investirawe -diverzifikacija na turisti~kiot pazar -podignuvawe na turisti~kite atrakcii vo zemjata na edno svetsko nivo, a so pomo{ na edna nova postavenost na turisti~kata politika.30)

-Unapreduvawe na raboteweto na hotelite i drugite nositeli na turisti~ka ponuda vo kvalitativna smisla, odnosno, zdobivawe so svetski standardi vo raboteweto, voveduvawe posovremeni tehnologii na rabotewe (tehni~ki aspekt na golemite manifestacii) - Vo kvalitativna smisla golemite manifestacii ~esto se povod za preureduvawe i podobruvawe na opremata vo postojnite hoteli so cel za steknuvawe so pokomforna sredina za u~esnicite i posetitelite, a toa istoto e i kaj novoizgradenite objekti.

177

Toa voedno zna~i i podignuvawe na kvalitetot na turisti~kata ponuda na edno svetsko nivo. 155) So cel za {to pouspe{no odr`uvawe na manifestacijata i {to podobro pretstavuvawe, osobeno pred stranskite turisti , mestata i zemjite doma}ini obi~no prezemaat {iroki merki za efikasno turisti~ko planirawe koe }e go vklu~uva razvojot na turisti~kite kapaciteti kako vo kvantitativna smisla taka i vo kvalitativna. Zaradi toa ~esto vladite na zemjite donesuvaat i posebni zakonski akti kako {to e na primer slu~ajot so Korejskata vlada koja po povod Ol. igri go donela “ Zakonot za poddr{ka na turizmot i domuvaweto“ 156 ) so koj na poseben na~in se regulirani standardite za hotelskite objekti, kvalifikaciite na vrabotenite vo uslu`nite dejnosti, a i voveduvawe na posebni ceni za no}evawe. -[irewe na site institucii i slu`bi koi se vo vrska so turizmot - I dodeka kaj izgradbata na novi hoteli se postavuvaat odredeni pra{awa, golemite manifestacii skoro redovno go stimuliraat razvojot i inovaciite vo operativnite dejnosti (turoperatori, patni~ki agencii,drugi uslu`ni slu`bi i dejnosti) koi vo manifestacijata nao|aat mo`nost za zarabotka. -Golemite manifestacii im davaat mo`nost na site turisti~ki atraktivnosti, ne samo da se stavat vo funkcija za vreme na manifestacijata, tuku so nivnoto posebno mesto vo strategijata na zemjata i vo turisti~kata politika da se izdignat na edno svetsko nivo koe }e privlekuva turisti i vo narednite godini. -Golemata manifestacija mo`e da poslu`i kako prethodnica (presvrtnica) za turisti~ki razvitok na mestoto/regionot ( na pr. Saraevo), kako mo`nost za promena na eden vid turizam so drug, ili so cel za {irewe na turisti~kiot pazar, jaknewe na me|unarodnata konkurentnost na turisti~kiot pazar i zgolemuvawe na mo`nostite za investirawe vo turizmot itn. Vo vrska so toa, treba da se naglasi deka golemite manifestacii skoro sekoga{ se povrzani so razvitok na oddelni formi na turizam. Taka na primer, sportskite manifestacii (LOI, ZOI)
155 )

Travis go naveduva primerot so hotelite vo Grenobl koi za 10-tite ZOI napravile odredeni podobruvawa na instalaciite za centralno greewe, ili na primer Krans Montana i Svetskoto ski prvenstvo ‘87 koga kompaniite za ski-liftovi investirale vo podobruvaweto i modernizacijata 38 mil. dolari {to pretstavuvalo pove}e od polovinata na dr`avnite i privatnite investicii zaedno. (Travis S.Anthony, Jean Claude Croize, cit. delo, str.59-79.) 156) Ahn Jong- Yun, cit. delo, str. 133-177.

178

~esto zna~at i po~etok na razvoj na sportski turizam vo doti~noto mesto/region, stopanskite manifestacii (saemi i izlo`bi) ~esto vodat kon razvoj na delovniot turizam itn. Od druga strana, kako negativni pojavi naj~esto mo`at da se javat : -neiskoristenost na smestuva~kite kapaciteti posle nastanot zaradi pregolemata ponuda i so toa zgolemuvawe na zagubite vo turisti~kata oblast, -golemite manifestacii mo`at da dovedat i do toa hotelierite koi obezbeduvaat smestuvawe za u~esnicite i posetitelite, specijalno samo za vreme na manifestacijata, da gi izgubat svoite redovni mu{terii koi za toa vreme }e se preorientiraat kon konkurentnite mesta i hoteli.Ovaa opasnost osobeno doa|a do izraz kaj zimskite centri za vreme na odr`uvaweto na ZOI. 157) -nedostatok na uslu`ni slu`bi kako {to se na primer vodi~i i sl. i nepriliki vo vrska so toa, -zagadenost i o{tetuvawe na okolinata i turisti~kite atrakcii, -problemi vo komuniciraweto, soobra}ajot i gu`vi kako vo soobra}ajot taka i vo smestuva~kite kapaciteti, -mo`nost za voveduvawe na ekstra izdatoci (obi~no od strana na vlastite a koi turistite moraat da |i pla}aat), -seto gorespomenato vo vrska so negativnite pojavi }e sozdade i neprijatnost kaj turistite i vlo{uvawe na imixot na zemjata.

2.4..4. Vlijanija od tehni~ki karakter

Golemite manifestacii, a osobeno Ol.igri (i Letnite i Zimskite) , potoa Sv. fud. prvenstva i EKSPO izlo`bite pokraj drugoto imaat i zna~iteleno vlijanie vo tehni~ko-tehnolo{ka smisla kako vo turizmot, taka i vo ostanatite granki i dejnosti. I ovie efekti mo`at da imaat svoi pozitivni i negativni strani. Pozitivnite vlijanija se odnesuvaat pred sé na toa {to golemite manifestacii kako {to se Ol.igri na pr., skoro sekoga{ zna~at i voveduvawe na sovremena tehnologija kako vo industriite
157 )

Travis S.Anthony, Jean Claude Croize, cit. delo, str.59-79.

179

koi se vo neposredna vrska so pripremite za manifestacijata, taka i voveduvawe na tehnologija vo samite objekti kade }e se odviva rabotniot del od manifestacijata (pr. smeta~i za merewe na rezultatite, druga nu`na elektronska oprema, elektronski semafori , interna televizija, oprema za interen transport i sl.). Isto taka, tie redovno zna~at i voveduvawe (instalirawe) na sovremen kompjuterski informacionen sistem (obezbeduvawe na kapaciteti za prenos od natprevarite,obezbeduvawe na PTT vrski za novinarite,u~esnicite i posetitelite) koi }e ovozmo`at pobrz i pokvaliteten prenos na vesti od manifestacijata, a }e gi ovozmo`at i dugite brojni kontakti na novinarite,u~esnicite i posetitelite so svetot.
Tabela 53. Tehni~ko-tehnolo{ki efekti na golemite manifestacii

pozitivni -voveduvawe na industriska tehnologija za potrebite na manifestacijata30) -razvoj na masovni komunikacii,odnosno unapreduvawe na informacionite sis temi vo komuniciraweto (kompjuterski sistemi kako informacioni sistemi), -mo`nosti za razvoj na moderna/kompjuterska tehnologija i elektronski procesi30)

negativni -promeni vo tradicionalnite vrednosni sistemi30) -dehumanizacija poradi voveduvaweto na tehnologijata (tehnologija i dehumanizacija)30) ,odnosno problemi vo vrska so ramnote`ata pome|u visokata tehnologija i humanosta (materija i duh)30)

-tehnolo{ki razvoj na patnata mre`a i
sredstvata za prevoz,smestuva~kite kapaciteti i objektite za odr`uvawe na manifestacijata,

-presvrtnica za inovacii vo razvojot na
nau~nata tehnologija

Isto taka , vo tehnolo{ka smisla se usovr{uva i reguliraweto na soobra}ajot i soobra}ajnite sredstva, a i smestuva~kite kapaciteti (hoteli i sl.). Organizatorite na golemite manifestacii prosto se natprevaruvaat koj }e obezbedi podobar komunikacionen sistem. Od

180

edna do druga Olimpijada gradovite doma}ini se opremaat so se pousovr{en tehnolo{ki hardver. 158) Odredeni vlo`uvawa kako vo kvantitativno taka i vo kvalitativno podobruvawe na svoeto rabotewe pravat ne samo firmite i subjektite koi se vo neposredna vrska so manifestacijata ili vo turizmot, tuku i firmite koi se indirektno vo vrska so turizmot. Od turizmot koj proizleguva od golemata manifestacija i takvite kompanii ostvaruvaat odredeni ekonomski efekti. Site vlijanija od tehni~ki karakter, potoa vlijaat vrz podobruvaweto na kvalitetot na proizvodstvoto na stoki i davaweto na uslugi, no i na zgolemuvawe na koli~inata so {to doa|a i do pojava na indirektni ekonomski efekti vo soodvetnite granki i dejnosti. Negativnata strana na tehni~kite efekti pak , se ogleda vo opasnostite od naru{uvawe na ramnote`ata pome|u visokata tehnologija i humanosta (materija i duh), odnosno, opasnosta od dehumanizacija kako posledica na visokata tehnologija, no i promeni vo tradicionalnite vrednosni sistemi . 159)

2.4..5. Fizi~ki (ekolo{ki) vlijanija na golemite manifestacii

Edna od kategoriite na vlijanija, a kako rezultat na odr`uvaweto na nekoja golema manifestacija se itn. fizi~ki vlijanija i efekti. Ovie efekti kako i drugite, se reflektiraat kako vo pozitivna taka i vo negativna smisla, no za razlika od drugite tie se dosta poprepoznatlivi.
158 )

Vo kompjuterizacijata i osovremenuvaweto na telekomunikacioniot sistem na Barselona na pr. ,investirani se duri 900 mil. SAD dolari ili 12 % od vkupnite tro{oci koi iznesuvale 7,5 mlrd. dol. Instalirani se 3.500 kompjuterski terminali za novinari koi davale momentalna mo`nost za informirawe za sé {to se slu~uvalo na Olimpijadata. So kompjuteri e reguliran i soobra}ajot vo Barselona. So toa Olimpiskite igri bile vo celost kompjuterski pokrieni taka {to Barselona postavila rekord nad ostanatite golemi nastani vo ovoj pogled. 159 ) Ahn Jong- Yun, cit. delo, str. 133-177.

181

Tabela 54. Fizi~ki efekti od golemite manifestacii

pozitivni -novi objekti -podobruvawe na lokalnata infrastruktura

negativni -opasnosti od o{tetuvawe na okolinata -pregolema gu`va

Pozitivnite vlijanija naj~esto se poklopuvaat so : novite kapaciteti (objekti) izgradeni za potrebite na odr`uvawe na samata manifestacija (sportski i sl.), 160) odnosno za potrebite na odvivawe na rabotniot del na manifestacijata, potoa so turisti~kite objekti (objekti za smestuvawe i sl.), a i so podobruvawata na vkupnata lokalna infrastruktura {to seto zaedno ne bi bilo ni finansiski ni politi~ki izvodlivo bez odr`uvawe na soodvetnata manifestacija ili barem ne vo toj moment. Skoro za site golemi manifestacii nu`ni se specijalni kapaciteti (objekti) za odvivawe na nivniot raboten del. Najizrazeni se tie povtorno kaj golemite sportski manifestacii, no i kaj stopanskite, a ne{to pomalku kaj politi~kite,nau~nite i kulturnite manifestacii. Obi~no se poizraziti dokolku mestata/regionite ne raspolagaat so ve}e izgradeni objekti i so razviena infrastruktura. Me|utoa, vo sekoj slu~aj sepak doa|a do odredeni investirawa vo ovaa smisla, {to zna~i,deka objektite ili se gradat odnovo ili se renoviraat, pro{iruvaat i moderniziraat. 161) Pokraj toa, sproti odr`uvaweto na nekoja golema manifestacija imame i obnova na celi urbanisti~ki celini. Mestata doma}ini, glavno, do skoro vo golemite manifestacii gledale mo`nost da dojdat do resursi koi zna~at unapreduvawe na samiot grad pri {to }e se iskoristat vlo`uvawata na po{irokata op{testvena zaednica. 162)
160 )

Glypties Sue, “ Sports and Tourism in Western Europe “, British Educational Trust, London, 1981. 161 ) Saraevo na pr. za Olimpijadata gi dobi: Sportskiot centar Skenderija, salata Zetra, specijalni objekti za zimski sportovi na Bela{nica, Jahorina, Igman i Trebevi} itn. 162 ) Minhen na primer, ne dobil samo novi sportski objekti tuku i novi stanovi, pati{ta, podzemna `eleznica, razvoj na vozdu{niot prevoz itn.

182

Deka tro{ocite za izgradba na objektite za rabotniot del se zna~itelni poka`uva i edno istra`uvawe na Armstrong 163) vr{eno na 30 objekti, pri {to se poka`alo deka prose~niot po~eten kapital za sekoj od objektite bil 146 mil. SAD dolari. Ako na toa se dodadat i vlo`uvawata vo vkupnata infrastruktura, toga{ se doa|a do konstatacija deka fizi~kite efekti na golemite manifestacii se glaven absorbent na finansiskite tro{oci. Toa mo`e da se sogleda i od slednata tabela:
Tabela 55. U~estvo na investiciite vo objekti i infrastrukstruktura (kapitalni objekti) vo vkupnite izdatoci manifestacija investicii vo objekti i infrastruktura 75,00 87,30 45,00 65,00 74,00 82,2o

-Minhen ‘72 -Saraevo ‘84 -Seul ‘88 -Kalgari ‘88 -Barselona ‘92 -Insbruk ‘76

Izgradbata na objektite i obnovata na infrastrukturata od svoja strana, ja nalaga i potrebata za razgleduvawe na odnosot pome|u prihodite (korisnostite) koi proizleguvaat od taa izgradba od edna strana i od druga strana mo`nostite za degradirawe na okolinata predizvikano so izgradbata na tie objekti, odr`uvaweto na manifestacijata, podocne`nata upotreba na objektite itn. Vo ovaa smisla, za sekoj konkreten slu~aj, sekoja odluka mora da go
(Zrnc Vjekoslav (priredil), “ Olimpijske Igre i sme{taj u Minhenu “, Turizam, br. 2-3, Zagreb, 1972.) Tri ~etvrtini od investiciite za Olimpijadata vo 1972 god. bile nameneti za izgradba na objekti koi bi bile nu`ni porano ili podocna. Me|utoa, Olimpijadata ovozmo`ila bavarskiot kapital da startuva 10 godini ponapred so svojot razvoen program i po najniski ceni. Od druga strana, Igrite se postaveni kako predmet na nacionalen interes so {to federalnata dr`ava prifatila 50% od investiciite, Bavarska 25%, a na tovar na samiot grad ostanalo 25% od investiciite ( Socher K., Tschurtschenthaler P.,cit. delo,str. 103-119.). 163 ) Spored Travis S.Anthony, Jean Claude Croize, cit. delo, str.79-103.

183

izrazuva edinstvoto na ekonomskite i drugite efekti, stepenot na razvoj, prirodnite resursi/~ovekovi vrednosti i drugo. Korista {to mu ostanuva vo nasledstvo na mestoto a koja proizleguva od izgradenite objekti se sostoi vo mo`nostite za nejzino koristewe od strana na lokalnoto naselenie posle odr`uvaweto na manifestacijata, no i vo vrabotuvaweto na odreden broj lu|e vo tie objekti. 164) Me|utoa, utvrduvaweto na korisnostite vo ovoj domen prosledeno e so odredeni te{kotii bidej}i pred se e dosta te{ko da se utvrdi stepenot do koj ovie objekti i infrastruktura se direkten rezultat na nastanot ili nekoi kapaciteti bi bile izgradeni i bez ovoj nastan. Po odnos na koristeweto na kapacitetite pak, mnogu e te{ko da se proceni vrednosta na korisnostite od ovie objekti, bidej}i odredeni visoko specijalizirani objekti mo`at da bidat bez zna~ewe i bez interes za odreden del od naselenieto, a i samata golemina i specifi~nost na objektite mo`at da gi nadminuvaat potrebite na lokalnoto naselenie. Odredeni problemi na iskoristenost se postavuvaat i vo vrska so novite turisti~ki kapaciteti (hotelite) za {to ve}e ne{to govorevme. Me|utoa, seto toa ne treba da zna~i deka objektite }e bidat beskorisni. Vo pove}eto slu~ai tie slu`at za organizirawe na drugi isti ili sli~ni manifestacii vo eden podolg period, potoa za zabava i rekreacija na naselenieto vo tekot na pove}e godini, a nekoi kapaciteti pridonesuvaat i za zabrzuvawe na razvojot na novi ekonomski, kulturni, sportski i drugi nastani. Brziot porast na razni kulturni, sportski i drugi manifestacii karakteristi~en za poslednive decenii se dol`i tokmu na ve}e izgradenite objekti i kapaciteti za nekoja golema manifestacija. Vo vrska so iskoristenosta na objektite izgradeni za golemite nastani A.Travis i J.C. Croize 165) gi naveduvaat istra`uvawata na Armstrong. Spored nego stepenot na iskoristenost e vo soodvetna vrska so tro{ocite za koristewe, a od seto toa zaedno zavisi i stepenot na povrat, {to zna~i deka ovie tri pokazateli se vo soodvetna korelacija, odnosno kolku se pogolemi neto tro{ocite po eden korisnik i stepenot na povrat e pomal.

164 ) 165 )

Ritchie J .R. Brent , Ju Yangzhou ,cit. delo. str.17-59. Travis S.Anthony, Jean Claude Croize, cit. delo, str. 68.

184

Tabela 56. Stepen na iskoristenost na objektite

objekt

stepen na iskoristenost posle nastanot 85,00 30,00 80,00

stepen povrat

na

neto tro{oci po eden korisnik - SAD dol. 10,90 5,80 2,90

-Centar ”Pompidu” vo Pariz -“Festival Hall ” vo London -Objektite za “ Igrite na Komonveltot “ vo Edinburg -”Olimpiski park “ vo Minhen -” Olimpija “ -London

7,00 46,00 26,00

60,00 75,00

87,00 100,00

0,40 0,00

Statisti~kite podatoci vo spomenatite istra`uvawa na Armstrong ( objaveni za triesettina objekti so svetsko zna~ewe i od koi desetina se od Evropa) poka`uvaat deka tro{ocite za odr`uvawe na objektite posle nastanot se dosta golemi i deka iznesuvaat vo prosek okolu 12 % godi{no od vkupnite kapitalni tro{oci. Me|utoa, vo ramkite na seto toa mora da se smeta i na publicitetot {to go postignalo mestoto, i vo ramkite na toa deka, objektite izgradeni za manifestacija (kako atraktivnost pokraj samata manifestacija-na pr. Ajfelovata Kula i sl.) ili samite objekti za potrebite na manifestacijata , ~esto pati pretstavuvaat soodvetna turisti~ka atrakcija, privlekuvaj}i golem broj posetiteli-turisti. Vo ta smisla podatocite na Armstrong poka`uvaat deka, vkupnite godi{ni prihodi od turisti vo vakva destinacija vo prosek se okolu 50 % od kapitalnite tro{oci za objektot, odnosno, podatocite za dolgoro~nite inducirani turisti~ki prihodi za ovie 30 objekti poka`uvaat deka godi{nite turisti~ki prihodi odgovaraat na ekvivalent od 1/5 (20%) do blizu tri pati (300 %) od vrednosta na po~etnite kapitalni tro{oci. Vo ramkite na fizi~kite efekti bi trebalo da se spomenat i odredeni negativni vlijanija koi proizleguvaat od odr`uvaweto na manifestacijata. Od toj aspekt, vnimanieto e svrteno pred se na o{tetuvaweto na okolinata i osobeno na nekoj edinstven priroden

185

resurs koj e vo ograni~eno raspolagawe, taka {to postoi rizik razvojot predizvikan so manifestacijata (izgradbata na objektite) da predizvika negovo seriozno o{tetuvawe pa duri i uni{tuvawe. Pokraj toa, golemite manifestacii so masovna posetenost vo eden kratok period na vreme prosledeni se i so niza drugi negativni efekti po odnos na okolinata. Tie se vo vrska so pojavite na kontrakultura ( alkoholizmot, kockata, tepa~ki, ru{ewe i drugi sli~ni pojavi) ~ija mo`nost za pojava kaj golemite manifestacii e zna~itelno zgolemena. Ovdeka bi gi vklu~ile pred se golemite sportski manifestacii (Sv. fud. prvenstvo na primer), no i ne samo niv, tuku i nekoi kulturni 166 ) , verski, politi~ki itn. manifestacii. Osven toa, golemite manifestacii skoro redovno nosat zagri`enost vo vrska so nekontroliranata prepolnetost na kapacitetite i implikaciite koi mo`at da proizlezat od toa vo pogled na gleda~ite (poznati se primeri na ru{ewe na celi tribini na fudbalskite stadioni i stradaweto na golem broj posetiteli), no i implikacii za okolinata vo mestoto na odr`uvawe. Pokraj toa, posetitelite vo golem broj doa|aat i so avtomobili so {to pokraj zagaduvaweto na vozduhot problem e i parkiraweto za {to vo tie priliki za taa cel se koristat duri i hortikulturno uredenite prostori. Vo primorskite mesta pak, i vodenite povr{ini se prenatrupani so motorni plovni objekti. Zaradi seto pogore re~eno, organizatorite na golemite manifestacii pokraj obezbeduvaweto na soodvetni objekti za priredbite, parkinzi itn. skoro sekoga{ prezemaat i seopfatni merki na bezbednost so cel odr`uvaweto na manifestacijata da pomine vo najdobar red. 167) Me|utoa, ~esto i pokraj site preventivni merki sepak doa|a do odredeni negativni pojavi.

166 ) Za vreme na odr`uvaweto na legendarniot Vudstok vo dr`avata Wu Jork celiot teren bil potpolno uni{ten pred se zaradi lo{oto vreme, no sekako i zaradi negri`ata na okolu 300.000 prisutni. Sli~no e i so drugite golemi rok festivali kako {to se na pr. onoj vo Reding, Glastonberi, festivalot “ Monstrumi na Rokot” vo Kesel Donington, festivalot vo Nebvort itn. Vo site ovie slu~ai evidentni se problemite na op{tinskite vlasti pri nivnoto organizirawe. 167 ) Zajaknati merki na bezbednost se prezemaat kako zaradi mo`nosti od kontrakulturni pojavi i opasnosti po okolinata, taka i zaradi mo`nosti od zloupotreba na manifestacijata od strana na oddelni subjekti vo politi~ki celi.

186

2.4 .6. Sociokulturni efekti na golemite manifestacii

Sociokulturnite efekti od golemite manifestacii se edni od pozna~ajnite vlijanija koi tie gi predizvikuvaat. Imeno, manifestaciite ne smeeme da gi posmatrame samo niz ekonomskiot,turisti~ko-komercijalniot (publicitet) i fizi~kiot moment tuku i niz socio-kulturniot aspekt. Vo taa smisla, manifestacijata najnapred e proizvod koj so svojata sodr`ina, samoto odr`uvawe i posmatrawe od strana na domicilnoto naselenie vr{i vlijanija vo sociolo{ko-kulturna smisla. Me|utoa, manifestacijata voedno morame da ja posmatrame i kako dopiri i me{awe na lu|e so razli~ni moralni, kulturni, politi~ki, verski i drugi uveruvawa {to vsu{nost e tipi~no i za turizmot voop{to, i koga od site kontakti koi se vospostavuvaat pome|u doma{noto naselenie i turistite doa|a do vzaemno vlijanie i usvojuvawe na vrednosti od razli~ni kulturi. Vo sklad so toa, golemite manifestacii, pokraj efektite koi vo ovaa smisla gi predizvikuva i turizmot voop{to, se pri~ina i za u{te nekoi specifi~ni sociokulturni efekti za mestoto, regionot i zemjata doma}in na manifestacijata. Me|utoa, mora da se ima vo vid i toa deka vidot na manifestacijata, zna~eweto na efektite, masovnosta na posetenosta, prirodata na kontaktite, razli~nite profili na lu|e koi doa|aat vo kontakt, a i drugi razli~itosti doveduvaat i do razli~ni socio-kulturni vlijanija. Obi~no, socio-kulturnite efekti se pobrojni i poizrazeni kaj manifestaciite koi se i pomasovno poseteni, a toa povtorno se manifestaciite od I red i pred sé sportskite manifestacii (LOI, Sv. fud. pr., ZOI.). Glavno socio-kulturnite efekti od golemite manifestacii za mestoto/regionot mo`eme da gi rezimirame kako {to e prika`ano na tabela 52. Kako {to mo`e da se vidi ovie vlijanija mo`at da bidat pozitivni i negativni. Pozitivnite, prvenstveno mo`at da se sogledaat vo {iro~inata so koja manifestacijata pridonesuva kon socijalniot i kulturniot razvitok na regionot. Od socijalen aspekt, golemite manifestacii vlijaat pred sé na podobruvawe na kvalitetot na li~nite odnosi {to proizleguva od {iro~inata na dobronamernite nastojuvawa naj~esto

187

Tabela 57. Socio-kulturni efekti na golemite manifestacii

pozitivni -zdobivawe so ponapredni soznanija, promeni vo moralniot poredok i gostoqubivosta,samododoverbata i samopo{tovaweto -sozdavawe naviki,praksa i spremnost kaj lokalnoto naselenie za pre~ek na pogolem broj gosti -zgolemen interes kaj lokalnoto naselenie za u~estvo vo aktivnostite koi se sodr`ani vo manifestacijata -jaknewe na regionalnite tradicii i vrednosti -razvoj na `ivotnata sredina (oko lina), na zdravstvenite i higiens kite uslovi

negativni -komercijalizacija na odredeni aktvnosti koi mo`at da bidat od li~na t.e. privatna priroda -komercijalizacija na kulturata , religijata i umetnosta -promena na prirodata na nastanot {to mo`e da dovede do naru{uvawe na nivoto na turisti~kiot promet -promeni vo tradicionalniot moral -promeni vo socijalniot vrednosen sistem -zgolemuvawe na kriminalot -prostitucija,stereotipnost,nesoglasnosti,ksenofobija, sudiri

povrzani so vakvite manifestacii,na {to kako posledica doa|a i do zabrzuvawe na op{testvenoto proizvodstvo. Osven toa, manifestacijata vlijae i na razvoj na `ivotnata sredina, zdravstvenite i higienskite uslovi, a i na mo`nostite za otpo~nuvawe ili zabrzuvawe na nekoi aktivnosti i raboti koi doveduvaat do napredok na zaednicata.Toa mo`e da bide na primer, zgolemuvawe na nivoto na u~estvo vo sportskite aktivnosti kako rezultat na odr`uvaweto na edna golema sportska manifestacija {to obi~no e i slu~aj. Golemite manifestacii pru`aat pove}e mo`nosti i za kulturen razvoj. 168) Pred se, tie davaat stimulans za zabrzuvawe na kulturnite aktivnosti vo regionot i razvivawe na kulturnite vidokruzi na naselenieto. Vsu{nost, kulturata sfatena vo svojata
168 )

Thomason S. Pamela and Richard R. Perdue, “ Festivals and Special Events “, Leisure Today, april, 1987.

188

po{iroka smisla na zborot gi podrazbira site vidovi na manifestacii (kulturni, sportski, stopanski, nau~ni, politi~ki i sl.) koi so svojata sodr`ina pridonesuvaat kon kulturen razvoj na regionot vo po{iroka smisla na zborot. No i bez toa, zabrzuvaweto na kulturnite aktivnosti ne doa|a samo ako se raboti samo za golema kulturna manifestacija i posebno tradicionalna, tuku i ostanatite manifestacii skoro sekoga{ se prosledeni so golem broj pridru`ni kulturni nastani i aktivnosti. Na niv obi~no u~estvuvaat prvoklasni kulturni grupi i izveduva~i koi bez glavnata manifestacija voop{to ne bi bile ni prisutni vo toa mesto i region . 169) Me|utoa, dokolku pri seto toa ne se vodi dovolno gri`a so cel da se obezbedi aktivnostite na nastanot da bidat vo soglasnost so vrednostite na doma{noto naselenie mo`e da dojde i do negativni posledici na planot na socio-kulturnite efekti, odnosno, mo`nosti za socijalni sudiri i pojava na odreden kulturen elitizam. 170) Prekumernoto komercijalizirawe na golemite nastani mo`e da dovede i do uni{tuvawe na sociokulturnite vrednosti i tradicii. I u{te pove}e, odredeni manifestacii mo`at da nametnat i odreden `ivoten stil ili odnesuvawe koe }e ottu|i zna~itelen del od naselenieto. 171) Pokraj toa, za vreme na golemite manifestacii skoro redovno se zgolemuva nivoto na kriminalni dejstvija, a i prostitucijata doa|a do pogolem izraz, potoa razni sudiri itn. Ottuka, potrebno e da se unapredi priodot i u~estvoto vo site aktivnosti koi gi dava manifestacijata, a odgovornite za manifestacijata treba maksimalno da gi vklu~at postoe~kite op{testveni i kulturni strukturi na zaednicata, namesto da razvivaat novi paralelni takvi strukturi. I pokraj toa {to, eden vakov priod mo`e da predizvika funkcionalna neusoglasenost i bara pove}e trud, toj obezbeduva zadr`uvawe na osnovnata cel na golemata manifestacija, a toa e razitokot na zaednicata. 172)

Vo J. Koreja na primer, za vreme na LOI Seul ‘88, razni kulturni aktivnosti se odr`ale vo 29 razli~ni mesta, a niv gi sledele 2,5 milioni turisti, samo 200.000 pomalku otkolku {to bile sportski turisti. (Ahn Jong- Yun, cit. delo, str.133-177) 170 ) Ritchie J .R. Brent , Ju Yangzhou, cit. delo, str. 17-59. 171 ) Ritchie J.R.Brent, cit. delo, str . 5. 172 ) Ritchie J .R. Brent , Ju Yangzhou, cit. delo. str. 17-59.

169 )

189

2.4 .7. Psiholo{ki vlijanija na golemite nastani

Na prou~uvaweto na psiholo{kite efekti od golemite manifestacii posveteno e mnogu malku vnimanie . Ovie efekti vo zna~itelna merka se vo vrska so kulturnite efekti i niv mo`eme da gi sistematizirame glavno na sledniot na~in:
Tabela 58. Psiholo{ki efekti od golemite manifestacii

pozitivni -porast na lokalnata gordost, entu zijazam i duh na zaedni{tvo -zgolemena svesnost za zaedni~kite nelokalni poimi

negativni -nastojuvawa kon defanzivno dr`ewe na doma{noto naselenie -golemi mo`nosti za nerazbirawe koe vodi kon razli~ni stepeni na gostoqubivost

Eden od pozitivnite psiholo{ki efekti e zgolemuvaweto na nivoto na gordost i entuzijazmot koj obi~no proizleguva kako rezultat na ugledot vo vrska so uspehot na golemiot nastan, a sli~ni efekti, no vo pomala mera predizvikuvaat i priznanijata i pofalbite na zaednicata i regionot od strana na stranskite zemji. 173) Intenzitetot na ovie efekti e vo vrska so goleminata i zna~eweto na manifestacijata i nejzinite rezultati. Nivnoto zna~ewe pak , se ogleda vo toa {to tie od svoja strana mo`at da rezultiraat vo podobruvawe na proizvodnata samouverenost i produktivnosta na naselenieto i vo razvoj na eden pogolem kosmopolitski pogled na svetot. Kako primer obi~no se naveduvaat relativno malite i izolirani gradovi koi razvile eden takov pogled na svetot, tokmu blagodarej}i na mati~niot zna~aen nastan ( na pr. nekoj svetski saem 174)).
Postignuvawe na odredeni sociokulturni i psiholo{ki efekti bilo motiv i cel i na Svetskata izlo`ba vo Viena u{te dale~nata 1873 god., koga taa bila me|u drugoto postavena i so cel so svoite socijalni i psiholo{ki efekti da se sprotivstavi na ekonomskata kriza koja se javila taa godina i se ra{irila niz celiot industrijaliziran svet. 174 ) Ritchie J .R. Brent , Ju Yangzhou, cit. delo, str. 17-59.
173 )

190

Me|utoa, postojat i odredeni rizici vo vrska so psiholo{kite efekti. Taka na primer, ako samouverenosta na lokalnoto naselenie ne e dovolno razviena, toga{ nadvore{nite komentari i kritiki mo`at da dovedat pove}e do defanziva i somnitelnost otkolku do gordost i entuzijazam. Vo odnos na gostoqubivosta, doa|aweto na pogolem broj gosti-turisti (osobeno vo pomalite mesta) so razli~ni vrednosti i odnesuvawa mo`e da predizvika razli~ni stepeni na odnosi na relacija doma}in-gostin. Toa zavisi pred sé od relativnata va`nost na li~nata satisfakcija za razni segmenti na lokalnoto naselenie, koja proizleguva od sredbata i pre~ekot na posetitelite i u~esnicite, potoa od stepenot vo koj jazikot, vrednostite, stojali{tata i odnesuvaweto na u~esnicite i posetitelite se vo soglasnost so onie kaj lokalnoto naselenie i od stepenot do koj ~lenovite na lokalnoto naselenie mo`at da vospostavat li~ni prijatelstva kako trajna vrednost. Odnosite doma}in - gostin mo`at da se dvi`at od neprijatelstvo do podobrena gostoqubivost. Vo toj pogled organizatorite na golemite manifestacii moraat da ja osoznaat potrebata za kreirawe i izgradba na pozitivni momenti na doverba koe od svoja strana }e ovozmo`i neophodni osnovi za sozdavawe na spremnost kaj gostite za doa|awe vo toa mesto, region i zemja.

2.4 .8.Politi~ki efekti na golemite manifestacii

Politi~kite efekti na manifestaciite mnogu ~esto se vo korelacija so politi~kite motivi. Me|utoa, tie mo`at da bidat i po{irok poim od politi~kite motivi. Politi~kite efekti mo`eme da gi posmatrame kako od makro, taka i od mikro aspekt, a i kaj dvata aspekti mo`eme da razlikuvame pozitivni i negativni politi~ki efekti. Od makro aspekt, pozitivnite efekti naj~esto se ogledaat vo stepenot do koj golemata manifestacija pridonesla za me|unarodnata poznatost na zemjata/regionot i mestoto i na nivnite vrednosti, potoa, vo propagiraweto na mo`nostite, statusot i vrednostite na odredena politi~ka ideologija {to ja zastapuva vladata (zemjata) , vo jakneweto na odnosite so drugite zemji, jakneweto na nacionalnata harmonija i sl.

191

Tabela 59. Politi~ki efekti na golemite manifestacii

pozitivni makro nivo -zgolemuvawe na me|unarodnata poznatost na zemjata i nejzinite vrednosti. -propagirawe na politi~kite vrednosti {to gi zastapuva vladata

negativni

-jaknewe na odnosite so drugite zemji

-jaknewe na nacionalnata harmonija i pridones kon svetskiot mir -jaknewe na me|unarodniot mir i sorabotkata me|u zemjite mikro nivo -zgolemuvawe na individualnata politi~ka i vkupna kariera -obezbeduvawe pogolemi mo`nosti za svoite u~esnici za visoko kvalitetni natprevari i me|unarodna prezentacija

-ekonomska eksploatacija na lokalnoto naselenie poradi zadovoluvawe na ambiciite na politi~kite eliti -iskrivuvawe na vistinskata priroda na manifestacijata zaradi reflektirawe na vrednostite na momentalniot politi~ki sistem -politi~ka kriza povrzana so ekonomskite problemi zaradi golemite tro{oci okolu organiziraweto na manifestacijata -razni mo`nosti na zloupotreba od strana na razni subjekti, a vo politi~ki celi

-smaluvawe na individualnata politi~ka kariera pa duri i smena od vlasta

Na mikro nivo tie se ogledaat vo stepenot do koj odr`uvaweto na manifestacijata pridoneslo za zgolemuvawe na individualnata politi~ka i vkupna kariera, odnosno, stepenot do koj manifestacijata gi odrazuva `elbite na poedincite i malite elitni grupi koi svoite interesi gi gledaat vo zaedni~kiot razoj i stepenot do koj manifestacijata uspeala da pru`i mo`nosti za u~estvo na lokalnite pretstavnici vo aktivnostite na manifestacijata ili mo`nosti za u~ewe od manifestacijata.

192

Tabela 60. Primeri na politi~ki efekti kaj golemite manifestacii

manifestacija zloupotreba -LOI Sent Luis 1904 god.

efekti na manifestacijata -sprotivnosti so politi~ka priroda /Fincite i Ircite odbile da nastapat pod rusko,odnosno britansko zname -igrite vo slu`ba na nac-propagandata -politi~ki nemiri -ubieni 11 izraelski sportisti vo Ol. selo od strana na palestinskite komandosi -nemiri na iranskite vernici -bojkot od zemjite na Isto~na Evropa,Iran,Libija,Albanija iBolivija efekti -spored nekoi izjavi Ol.igri pove}e pridonele za poznatosta na Baskija otkolku seta nivna dotoga{na borba -normalizirawe na odnosite na S. Arabija so Iran i biv{iot SSSR -Mislewa deka Aziskite igri vo’90 god. vo Peking, ja unapredile postoe~kata ideologija i ja izmile flekata od brutalnoto voeno zadu{uva we na studentskoto i narodnoto prodemokratsko dvi`ewe ‘89 god. -podobruvawe na odnosite na J. Ko reja so Kina i Rusija vo tekot na 1992 godina, a izvesni podobruvawa i vo odnosite so S. Koreja

-LOI Berlin 1936 god. -LOI Meksiko 1968 god. -LOI Minhen 1972 god.

-Axilak vo Xeda 1987 god. -LOI Los Anxeles 1984 god.

pozitivni -LOI Barselona 1992 god.

-Axilak vo Xeda 1991 god. -Aziski igri, Peking 1991 god.

-LOI Seul 1988 god.

Me|utoa,politi~kite efekti mo`at da bidat i negativni. Nivnata negativna strana se ogleda vo odredena mo`nost za eksploatacija na lokalnoto naselenie, iskrivuvawe na vistinskata

193

priroda na manifestacijata, pojava na politi~ka kriza zaradi ekonomskite problemi koj bi mo`ele da proizlezat od golemite tro{oci okolu organiziraweto na manifestacijata, a i razni mo`nosti na zloupotreba na manifestacijata od razni subjekti vo politi~ki celi. Politi~kite efekti na golemite manifestacii obi~no se zapostavuvaat pri razgleduvaweto na nivnite efekti, isto kako i politi~kite motivi koi ~esto se nao|aat vo pozadinata na sponzoriraweto i organiziraweto na manifestaciite. Toa e posledica kako na otsustvoto na `elbata za nivno utvrduvawe taka i na ~esto pati podolgoto vreme potrebno ovie efekti da se pojavat. 175) Za razlika od toa , odredeni negativni efekti koi se javuvaat kako odredeni zloupotrebi na manifestaciite vo politi~ki celi ~esto direktno i jasno izleguvaat na svetlinata na denot i vo tekot na samoto odvivawe na manifestacijata, pred nejzinoto otpo~nuvawe ili duri i posle nejzinoto zavr{uvawe(vo tabelata 55 navedeni se nekolku primeri za nekoi politi~ki efekti).

2..5.. Efekti na golemite manifestacii vo emitivnite podra~ja Golemite manifestacii kako va`ni nastani ne bi bile toa dokolku nemaat zna~ewe i za ostanatiot svet ili nekoj po{irok region. Olimpizmot na primer, pod parolata “ citius, artius, fortius “ (pobrzo,povisoko,posilno), pretstavuva najvisoka “religija” na dvaesettiot vek ~ie dvi`ewe go krasi zdru`enosta na celiot svet , {to vsu{nost go simbolizira i samiot znak na Olimpiskite igri. Vlijanieto na golemite manifestacii vrz emitivnite podra~ja se ogleda najnapred vo sodr`inskoto zna~ewe koe go ima odredena manifestacija (kulturna,sportska, stopanska, politi~ka ili pak nau~na) za ostanatite zemji,regioni pa i celiot svet i efektite koi direktno i indirektno od toa proizleguvaat.

175 ) Taka na pr. posmatraj}i gi motivite na Ol. igri vo Seul ‘88, duri sega nekoi od tie motivi navistina se reflektiraat kako efekti (mo`ebi ne vo potpolnost kako efekt na Ol. igri, no vo eden del sekako). J. Koreja vo taa smisla, vo tekot na 1992 god. ostvari kontakti (poseta) so Kina, a i Ruskiot pretsedatel ja poseti J.Koreja.

194

Me|utoa, osven sodr`inskite efekti koi se zna~ajni kako odredeno dostignuvawe, kako rezultat ili odluka koja gi tangira i drugite zemji, regioni ili svetot vo celina i so toa predizvikuva propratni efekti, golemite manifestacii ( osobeno onie koi se masovno poseteni) se pri~ina i vo emitivnite podra~ja da se pojavat sli~ni efekti (sekako ne vo tolkav stepen) kako i kaj mestata/regionite vo koi se odr`ala manifestacijata, a za koi zboruvavme dosega. Toa se odnesuva kako na ekonomskite efekti, taka i na sociokulturnite, psiholo{kite, politi~kite pa i fizi~kite efekti. I ovie efekti mo`at da bidat pozitivni i negativni. [to se odnesuva do pozitivnite ekonomski efekti stanuva zbor pred sé za zgolemeni prihodi kaj odredeni dejnosti zaradi zgolemena potro{uva~ka na organizatorot ili soorganizatorot (dokolku se tie od toa mesto/zemja , a ne se od mestoto/zemjata doma}in na manifestacijata), potoa potro{uva~kata na u~esnicite i posetitelite koja tie ja imaat vo svoite mesta/zemji. Bidej}i organizatorot ili soorganizatorot mo`e da bide od edna zemja, a manifestacijata da se odr`uva vo druga zemja toga{ organizatorot ili soorganizatorot koj e od druga zemja sekako deka pravi odredeni tro{oci vo svoeto mesto/zemja koi pak se javuvaat kako prihodi na razni granki i dejnosti. Isto taka,takviot organizator ili soorganizator imaat i odredeni prihodi koi gi ostvaruvaat od samata organizacija, a koi potoa se javuvaat kako prihodi za negovoto mesto. Me|utoa i bez toa, sekoj organizator (kolku i da e naso~en na nabavka i anga`irawe na dobavuva~i od svojata zemja) sepak toj pravi odredeni tro{oci ( na pr. nabavka na razna oprema i sl.) i vo drugi zemji koi se javuvaat kako prihodi vo tie zemji. Kaj nekoi manifestacii, duri i vkupniot prihod na organizatorot e namenet za drugi zemji i regioni. Toa se dobrotvornite manifestacii, naj~esto golemite koncerti i sl. 176)

176)

Taka na primer, vkupniot prihod od golemiot koncert “ The Simple Truth “ ( posveten na Kurdite) od 34 mil. SAD dolari ( od koi 17 mil. dotacii na Britanskata vlada i 17 mil. dotacii na lu|e od celiot svet) otide za pomo{ na Kurdite vo Irak. Sli~en koncert odr`an e vo 1985 godina (Vudstok).

195

Tabela 61.Efekti na golemite manifestacii vo emitivnite podra~ja
pozitivni ekonomski -zgolemeni prihodi na odredeni dejnosti zaradi potro{uva~kata na organizatorot,u~esnicite i posetitelite koja ja imaat vo svoeto mesto -zgolemeni prihodi na mestoto ako organizatorot e od taa zemja i negoviot bi lans e pozitiven -prihodi od zgolemen turisti~ki promet kako rezultat na svrtuvawe na turisti~kite tekovi -prihodi na u~esnicite koi poteknuvaat od u~estvoto -efektite koi gi imaat sponzorite na manifestacijata -zgolemena produktivnost na rekreiranite u~esnici i posetiteli sociokulturni -zgolemen interes na naselenieto za u~estvo vo aktivnosti koi se predmet na sodr`inata na manifestacijata -zgolemuvawe na stepenot na kulturen razvoj -efekti koi vo toj pogled gi predizvikuva i turizmot voop{to, a vo ovoj slu~aj zgolemuvawe na turisti~kiot promet kako posledica na svrtuvaweto na turisti~kite tekovi -efekti koi gi nosat u~esnicite i posetitelite kako rezultat na kontaktite na razli~ni kulturi psiholo{ki -zgolemuvawe na nacionalnata gordost kako rezultat na postignatiot uspeh -zgolemena svesnost za zaedni~kite nelokalni poimi fizi~ki -izgradba na nekoj atraktiven objekt koj }e potsetuva na manifestacijata politi~ki -podobruvawe i jaknewe na odnosite so zemjata doma}in,no i so drugite zemji -zgolemuvawe na me|unarodnata poznatost na zemjata kako rezultat na postignatiot uspeh -jaknewe na nacionalnata harmonija kako rezultat na u~estvoto i uspehot na nastanot negativni -odliv na kapital preku potro{uva~kata na u~esnicite,posetitelite,sponzorite,daruvaweto i pomagaweto na manifestacijata,vlo`uvawa na odredeni firmi vo manifestacionoto mesto i sl. -smaluvawe na prihodite zaradi smalen turisti~ki promet, a zaradi vlijanieto na manifestacijata vrz tur. tekovi -odliv na kapital za organizirawe na manifestacijata ako organizatorot e od taa zemja

-elementi na kontra kultura koi gi nosat so sebe u~esnicite i posetitelite -porast na kriminalot

-smaluvawe na nacionalnata gordost kako rezultat na neuspehot

-degradacija na okolinata kako posledica na psiholo{kite efekti i kontrakulturnite pojavi -u{te pogolemo zaladuvawe na odnosite so drugite zemji dokolku doti~nata zemja go bojkotira u~estvoto -razni politi~ki manifestacii (demonstracii i sl.) zaradi u~estvoto ili neu~estvoto na manifestacijata ili neuspehot na nea -iskoristuvawe na manifestacijata vo politi~ki celi

196

Potro{uva~kata na u~esnicite i posetitelite se odnesuva pred sé na pripremite za na pat, a i za samoto patuvawe. Tro{ocite za prevoz do odredi{teto isto taka se javuvaat kako prihodi na razni prevoznici. Vo golem del i efektite koi se odnesuvaat na u~esnicite (nagradite) mo`at da se pripi{at kako efekti za emitivnite podra~ja od kade se i tie u~esnici (bilo firmi na stopanskite manifestacii ili sportisti na sportskite manifestacii i sl.). Od druga strana kako negativni ekonomski efekti za emitivnite podra~ja se javuvaat pred se potro{uva~kata na organizatorot koja toj ja pravi vo mestoto/zemjata doma}in na manifestacijata, a toj ne e od toa mesto/zemja, a i seta potro{uva~ka na u~esnicite i posetitelite vo toa mesto. I dodeka seta ovaa potro{uva~ka se javuva kako korist za zemjata/mestoto doma}in, taa vo isto vreme pretstavuva i negativen ekonomski efekt za emitivnite podra~ja. Pokraj toa, emitivnite zemji ili odredeni organizacii ili institucii od tie zemji ~esto pati se javuvaat kako daruva~i pomagaj}i go organiziraweto na nekoja zna~ajna manifestacija. Zna~ajni direktni ili indirektni, pozitivni i negativni ekonomski efekti za emitivnite podra~ja pretstavuvaat i efektite na stopanskite i drugite organizacii koi se javuvaat kako sponzori na manifestacijata ili u~esnicite, ili pak manifestacijata e povod za odredeni vlo`uvawa vo manifestacionoto mesto/zemja ili na bilo koj drug na~in imaat vrska so mestoto/zemjata i manifestacijata. Zna~ajni ekonomski (turisti~ki i dr.) efekti vo emitivnite podra~ja, mo`at da se ogledaat i niz smaluvaweto ili zgolemuvaweto na turisti~kiot promet i potro{uva~ka kako rezultat na odr`uvaweto na manifestacijata i nejzinoto vlijanie vrz turisti~kite tekovi na po{irokiot region. Odredeni istra`uvawa koi gi vr{el Artus 177 ) poka`uvaat deka na primer, EKSPO Montreal ‘67 predizvikala 6 % zgolemuvawe na patuvawata od Evropa vo SAD kako sosedna zemja na Kanada koja bila doma}in na izlo`bata. Vo isto vreme patuvawata od Kanada vo Sad se smalile za 17%.

177 )

Artus J. R., cit. delo, str. 579-614.

197

Tabela 62. Procent na zgolemuvawe/smaluvawe na turisti~kiot promet vo sosednite zemji na zemjata doma}in na manifestacijata s manifestacija t u d i j a

Artus
(doa|awa)

Kwack
(doa|awa)

Little
(doa|awa )

Loeb
(doa|awa)

-EKSPO ‘ 67 Montreal + 6 % (patuvawa od
Z.Evropa vo SAD) +17% (patuvawa od Kanada vo SAD

- 6% (patuvawa vo SAD )

+3%(patuvawa od Meksiko voSAD -55%(patuvawa od Anglija voSAD

-Oberamergau (1960)

+22%(patuvawa od SAD vo [vajcarija

-Oberamergau (1970)

+26%(patuvawa od SAD vo [vajcarija +35%(patuvawa od Meksiko vo SAD +43%(patuvawa od Anglija vo SAD

-LOI Montreal ‘70

198

Po povod EKSPO Montreal ‘67 ,Kwack 178) doa|a do po kazateli deka vkupnite doa|awa vo SAD se smalile za 6 %. Little 179) , istra`uvaj}i gi Igrite vo Oberamergau ‘60 i ‘70 godina utvrdil deka 6o -ta godina doa|awata na amerikanskite turisti vo [vajcarija poradi blizinata so Germanija se zgolemile za 22 % , a 70-ta godina za 26 %. Loeb 180) go istra`uval EKSPO Montreal ‘67 pri {to utvrdil deka patuvawata od Meksiko vo Sad se zgolemile za 3 %, a patuvawata od Britanija vo SAD se smalile za 55 %. Toj ja ispituval i Olimpijadata vo Montreal ‘76 koga utvrdil zgolemuvawe na patuvawata od Meksiko vo Sad za 55 % i zgolemuvawe na patuvawata od Britanija vo SAD za 43 %. Kako posledica na vakvite vlijanija vrz turisti~kiot promet vo drugite ( pred sé sosedni zemji) doa|a i do odredeni pozitivni i negativni ekonomski i drugi efekti. Osven toa, vo emitivnite mesta/zemji doa|aat do izraz i odredeni sociokulturni efekti koi pred se gi nosat posetitelite i u~esnicite na manifestacijata, a kako rezultat na kontaktite so domicilnoto naselenie i drugite posetiteli od drugite zemji i regioni, odnosno, kako posledica na akulturacijata i turisti~kata integracija. Posetitelite osven toa , se vra}aat i rekreirani so {to im se podobruva i nivnoto zdravje, a so toa i produktivnosta. Me|utoa i bez toa, i so samoto soznanie deka se odr`uva nekoja zna~ajna manifestacija od socijalen aspekt, vo emitivnite podra~ja mo`e da dojde do zgolemuvawe na u~estvoto vo sportskite, kulturnite ili drugi aktivnosti {to zavisi od vidot na manifestacijata, odnosno, manifestacijata mo`e da deluva kako pottik za zabrzuvawe i zgolemuvawe na u~estvoto vo tie aktivnosti. Manifestacijata mo`e da vlijae i na kulturniot razvitok kaj drugite zemji i regioni. Seto toa e zajaknato i so vlijanieto i ulogata na televizijata, a osobeno satelitskata TV, so ~ija pomo{ naselenieto skoro od celiot svet e vo mo`nost da ja sledi celata manifestacija, ili barem vo kratki crti da vidi i slu{ne {to se slu~uvalo i {to e aktuelno vo svetot vo dadeniot moment (taka na primer, ZOI Albertvil preku TV ja sledea okolu 2 mlrd. lu|e, dodeka na primer Barselona ja sledea duri 3, 5 mlrd. lu|e vo celiot svet).

178 ) 179 )

Kwack S. Y., cit. delo, str. 245-256. Little J. S. , cit. delo, str.42-55. 180 ) Loeb P.,cit. delo, str.5-20

199

Vo vrska so prethodnite efekti se i psiholo{kite efekti vo emitivnite podra~ja, koi isto taka mo`at da bidat bilo pozitivni bilo negativni. Pozitivnite se ogledaat vo zgolemuvaweto na nacionalnata gordost i entuzijazam kako rezultat na postignatiot uspeh na manifestacijata, a negativnite vo smaluvaweto na taa gordost kako rezultat na neuspehot i osobeno ako dotoga{ odredena zemja va`ela za dominantna vo odredena oblast i ako toa bilo nejzina gordost. 181) Vo tesna vrska so prethodnite efekti se i fizi~kite efekti, odnosno efektite po okolinata koi glavno ne se javuvaat kako novi objekti, tuku pred sé kako posledica na odredeni psiholo{ki efekti i kontrakulturni pojavi. Krajniot efekt e degradacija na okolinata, a takvi primeri ima isto taka mnogu, a osobeno vo vrska so sportskite manifestacii. 182) Spomenatite primeri me|utoa, sodr`at i politi~ki efekti {to zna~i deka vo emitivnite podra~ja doa|a i do politi~ki efekti. Osven politi~kite manifestacii koi so svoite odluki direktno proizveduvaat takvi efekti, toa mo`at da go napravat i drugite golemi manifestacii. Pozitivnite politi~ki efekti mo`at da se ogledaat niz podobruvaweto i jakneweto na odnosite so zemjata doma}in, a i so drugite zemji, potoa, zgolemuvawe na me|unarodnata poznatost na zemjata zaradi u~estvoto i uspehot, jaknewe na nacionalnata harmonija kako rezultat na uspehot i sl. Taka na primer i Axilakot vo Xeda bil pri~ina za normalizirawe na politi~kite odnosi na Saudiska Arabija so Iran i porane{niot SSSR. Potoa i vojnata vo Liban na primer, bila privremeno stopirana za vreme na Mundijalot vo Italija ‘90-ta godina. Negativnite politi~ki efekti, se ogledaat vo zaladuvaweto na odnosite so drugite zemji koe mo`e da dojde na primer zaradi bojkotot na u~estvoto (presmetano na odredeni celi), potoa, mo`e da dojde do razni iskoristuvawa na manifestacijata od strana na razni grupi vo politi~ki celi itn. Za zemjite na Latinska
Taka na primer, po povod osvojuvaweto na titulata Svetski prvak vo fudbal na 14-toto Svetsko prvenstvo “Italija ‘90 “ od strana na germanskata reprezentacija cela Germanija bila “na noga” i go proslavuvala osvojuvaweto na titulata, a dodeka na primer kostarikancite denot na pobedata nad [kotskata reprezentacija go proglasile za nacionalen praznik. Slaveweto go predvodel li~no pretsedatelot Kalderon. 182 ) Na primer, sudirite na angliskite i irskite naviva~i vo London posle zavr{uvaweto na natprevarot Anglija-Irska na Svetskoto prvenstvo vo Italija ‘90 -ta godina i {tetite koi se napraveni pri toa.
181 )

200

Amerika na primer, fudbalot e pra{awe na `ivot ili politi~ka smrt na golem broj bilo demokratski bilo militantni vlasti. Grcija na primer ja iskoristila olimpijadata (Olimpiskite igri) t.e. kandidaturata na Peking za organizator na Olimpiskite igri vo 2000 godina, kako bi go popre~ila priznavaweto na Makedonija od strana na OON (koga i ja vetila svojata poddr{ka na Kina, odnosno na Peking, a Kina e stalen ~len na Sovetot za bezbedbost).

2.6. Merewe na efektite od golemite manifestacii

Mereweto na goleminata (stepenot) na efektite od golemite manifestacii e mnogu va`na, no kompleksna i prakti~no te{ko izvodliva zada~a. Ispituvaweto i istra`uvaweto na ovie efekti e najnapred va`no za organizatorot na manifestacijata , odnosno za mestoto/regionot i zemjata kade taa se odr`uva. Va`nosta e pogolema dokolku vrednuvaweto se izvr{i odnapred so {to }e se dobie i odgovor pred sé na pra{aweto dali mestoto/regionot, odnosno zemjata da se zafati so organiziraweto na nekoja zna~ajna manifewstacija ili ne. I pokraj ve}e golemiot broj razni vidovi i oblici na manifestacii koi denes se odr`uvaat vo svetot, samo mal broj od niv se bideni predmet na prethodni i post analizi i studii so cel da se sogledaat nivnite razli~ni efekti.

2.6.1. Merewe na efektite vrz turisti~kite tekovi D-r.Steohen F.Witt i Christine A.M. 183) konstatiraat deka golemiot nastan ( kako {to se Olimpiskite igri ili EKSPO izlo`bite, zab. M.A.) mo`at da koincidiraat so 30% porast na turisti~kiot priliv vo regionot kade se odr`uva nastanot, a vo sporedba so minatata godina. No, 2/3 od ova zgolemuvawe, smetaat tie, mo`e da bide pripi{ano na drugi faktori kako {to se porast na nivoto na dohodot, promena na turisti~kite tro{oci vo destinacijata, promeni vo tro{ocite za patuvawe do destinacijata itn.
183 )

Witt F. Stephen, Christine A. Martin, cit. delo , str. 213-220.

201

So cel da se utvrdi samo vlijanieto na golemiot nastan vrz turisti~kite tekovi, potrebno e da se eliminiraat vlijanijata na ostanatite faktori, {to spomenatite avtori go postignuvaat so upotreba na ekonometriski modeli kade funkcijata na pobaruva~ka e dadena vo oblik: Y= f ( x1, x2 , ........... x k ) (1)

kade Y e pobaruva~ka od me|unaroden turizam, x1 ,........xk promenlivi koi vlijaat i f ozna~uva odredena funkcija. Kako {to se gleda, funkcijata se odnesuva na me|unarodniot turizam, no sli~na funkcija mo`e da se konstruira i za objasnuvawe na doma{nite tekovi. Osven toa, predlo`enata funkcija mo`e da se odnesuva na pobaruva~kata samo od edna zemja, a mo`e i na vkupnata stranska pobaruva~ka, odnosno promenlivite da se odnesuvaat na vkupnite patuvawa vo zemjata, vlezovi-izlezi. Vo natamo{nata razrabotka na funkcijata vklu~uvaj}i gi i faktorite kako {to se dohodot, tro{ocite za prestoj, tro{ocite za patuvawe, vkusovite, promotivnite aktivnosti na destinacijata i promotivnite aktivnosti na konkurentskite destinacii, se doa|a do slednata funkcija : ln Y = a + b 1 ln x 1 + b 2 ln x2 + ..........+ bk ln xk + u (2)

kade u = slu~ajno promenlivi uslovi, a, b1, b2, ..., bk nepoznati parametri i ln = priroden logaritam. Objasnuvaweto za bj kade j =1,2,3 ...., k e deka eden procent promena vo promenlivata x, pri site ostanati promenlivi konstantni, rezultira vo promena na stranata na Y za bj procenti. So cel da se utvrdi vlijanieto na golemiot nastan, vo formulata, osven kvantitativnite promenlivi x1, .... , xk , se vklu~uvaat i kvalitativni promenlivi kako {to se golemite nastani pri {to tie poprimaat vrednost 1 ili 0, vo zavisnost od toa dali se o~ekuva tie da ja zgolemat turisti~kata pobaruva~ka vo dadeniot period ili ne. Ako se o~ekuva zgolemuvawe toga{ “ ve{ta~kata promenliva “ zazaema edine~na vrednost, a ako ne se o~ekuva toga{ taa zazema vrednost “ 0 “. So dodavaweto na kvalitativnite promenlivi “ ve{ta~ki promenlivi “, funkcijata go dobiva sledniot oblik : ln Y = a + b1 lnx1 + ... + bk lnxk + bk+1 xk+1 + ... +bm xm + u (3)

202

kade : xk+1, .... , xm se ve{ta~ki promenlivi koi ja zgolemuvaat me|unarodnata turisti~ka potro{uva~ka, a, bk+1 , .... , bm se nepoznati parametri. Vlijanieto na nepoznatite promenlivi koeficienti bp, p=k+1 , ... , m vo ravenkata ( 3 ) avtorite go objasnuvaat na sledniot na~in : ako golemiot nastan na koj se odnesuva promenlivata xk+1 se odr`uva vo dadeniot period toga{ i xk+1 = 1, a ako ne se odr`uva toga{ e xk+1 = 0. Vo slu~aj da se odr`uva nastanot, toga{ negovoto vlijanie so site ostanati promenlivi konstantni }e rezultira so porast na ln Y za bk+1.Taka, ako vo ravenkata ( 3 ) se pretpostavi deka vrednosta za bk+1 = 0,25 toga{ golemiot nastan }e predizvika zgolemuvawe na me|unarodnata pobaruva~ka za 28 %. Toa se objasnuva na sledniot na~in : ako Y1 e turisti~ka pobaruva~ka vo periodot koga se odviva nastanot , a Yo = turisti~ka pobaruva~ka vo ostanatite periodi, toga{ od ravenkata (3 ) se dobiva : ln Y1 = ........ + 0,25 + ..... ln Yo = ....... + 0 od kade imame : ln ( Y1/Yo ) = 0,25 i Y1 / Yo = 1,28 (6) (7) + ..... (4) (5)

Odovde se gleda deka golemiot nastan odgovara na porast na pobaruva~kata za me|unaroden turizam za 28%. I nekoi drugi avtori ( Artus, Little, Loeb, Gunadhu i Boey ) go ispituvale vlijanieto na zna~ajnite nastani vrz turisti~kite tekovi pri {to konstruirale i sopstveni modeli za taa cel. No i kaj niv kako i ovde, ne e vospostaven i daden eden koeficient za nepoznatite promenlivi, so {to i efektite od nastanot vrz turisti~kite tekovi ne mo`at precizno da se odredat. Osven toa, generalno mo`e da se re~e deka ne e mo`no da se odredi nekoj op{t, zaedni~ki procent za site manifestacii. Osobeno za nastanite od vtor i tret red kaj koi ne se izrazeni tolku ni nivnoto zna~ewe, ni efektite ( bilo vrz turisti~kite tekovi, bilo ekonomskite, socijalnite ili drugi). Me|utoa, ovde treba da se potencira deka odredeni efekti od ovie manifestacii (od vtor i tret red) kako na primer ( politi~ki, psiholo{ki i sl.) ponekoga{

203

mo`at da bidat i pogolemi i pozna~ajni otkolku kaj manifestaciite od prv red. Isto taka, ne zna~i deka i manifestaciite od I red }e predizvikaat isti efekti ( pr. LOI i ZOI predizvikuvaat razli~ni efekti vrz turisti~kite tekovi). Pokraj toa, nivoto na ovie efekti zavisi i od zemjata vo koja se odr`uva manifestacijata. Taka na primer, ne mo`at Letnite olimpiski igri da imaat podednakvo vlijanie bilo na turisti~kite tekovi ( nivoto na priliv na turisti vo zemjata doma}in) koga tie se odr`uvaat vo edna turisti~ki razviena sredina i nasproti toa vo edna pomalku turisti~ki razviena i ponepoznata zemja ( na pr. Francija i Makedonija). I dodeka za Makedonija, Olimpiskite igri }e zna~at pokrenuva~ na op{tiot i posebno turisti~kiot razvoj, toa nema da bidat sigurno za edna Francija i osobeno ako se odr`uvaat vo eden nejzin razvien region. Ova pak ne naveduva na zaklu~okot deka nivoto na efektite }e zavisi najnapred od op{tata razienost i bogatstvo na zemjata , a i toa deka i nivnata va`nost e pogolema dokolku nivnoto relativno u~estvo vo vkupnoto bogatstvo na zemjata e pogolemo. Ottamu, nivoto na efektite zna~i e razli~no i zavisi od slu~aj do slu~aj, od eden do drug vid manifestacija, od edna do druga zemja, a i od niza drugi faktori ( politi~ki i dr. ) itn. {to pridonesuva kon toa deka te{ko mo`e da se unificira nekoj matemati~ki model za to~no presmetuvawe na bilo koi efekti i osobeno eks-ante.

2.6.2. Merewe na ostanatite efekti od golemite manifestacii

I vo pogled na vrednuvaweto i mereweto na ostanatite efekti (ekonomskite, turisti~ko-komercijalnite, sociokulturnite, psiholo{kite, fizi~kite i politi~kite ) koi se javuvaat vo mestoto/regionot i zemjata doma}in na manifestacijata, vo stranskata literatura i praksa postojat odredeni iako skromni obidi. Osobeno toa se odnesuva na ekonomskite efekti {to se predmet na analiza na pove}emina avtori pri {to obi~no se koristat tehnikite 184) koi ni stojat na raspolagawe i pri mereweto
184 )

Lawrence S. Davidson and William A. Schaffer , “ A Discusion of Methods Employed in Analyzing the Impact of Short-Term Entertainment Events”, Journal of Travel Research, vol. 18, No 3, winter,1980.

204

na vlijanijata od vlo`uvawata vo turizmot voop{to i nivnite efekti za regionot. Vo taa smisla, na raspolagawe se pred se standardnite tehniki na input-autput modelot koj go razrabotuva i O’Connor R. i Henry E.W. (1975) 185) vo svoeto delo “ Input-Output Analysis and it’s applications “. Ovaa metoda na primer, upotrebena e od Blass W. i dr. 186 ) (1984) za analizirawe na efektite od “ Grand Pri “ na Avstrija, a i od Laventhol i Horwat 187 ) za merewe na ekonomskite efekti vo hotelierstvoto i ugostitelstvoto po povod Olimpiskite igri vo Los Anxeles ‘84 godina. Vanhove N.(1982) 188 ) vo svojata studija “ Interrelation between Benefits and Costs of Tourism Resources - An Economic Approach “ dava detalna razrabotka na vlo`uvawata vo turizmot i ekonomskite korisnosti za pooddelni subjekti i vrz osnova na toa detalno ja razrabotuva kost-benefit analizata (tro{kovno-prihodna analiza) kako sporedba me|u vlo`uvawata vo turizmot i korisnostite. Ovaa negova studija im poslu`ila na pove}emina avtori da ja primenat vo slu~aite na golemite nastani. Takva e na primer i studijata na K. Socher i P. Tschurtshenthaler (1987) 189) za Olimpiskite igri vo Insbruk ‘76 god. (makro perspektiva). Drugi avtori pak, pri mereweto na efektite upotrebuvaat kombinacija na ovie dve metodi input-autput i kost benefit analizata. Takvi se na primer, Burns J.P.A., Hatch J.H., Mules T.J. (1966) 190) pri prou~uvaweto na Grand Pri Adelaida ili na primer, Gratton C. i Taylor P. (1986) 191 ) za Me|unarodniot xez festival vo Wu

O’connor R. and Henry E.W., “ Input-Output Analysis and its Aplications “, Charles Griffin, 1975, London, England. 186 ) Blass W-Rusch G.-Schonback W., (Hsg, 1984) “ Regional Okonomische Analysen fur Oesterreich “, Wien : O rac. 187 ) . Laventhol and Horwath, “ The impact of the 1984 Summer Olympic Games on the Loading and the Restaurant undustry in Southern California - Los Angeles”, Horwath and Horwath, Sydney, Australia, 1985. 188 ) Vanhove N.,cit. delo, str.29-45. 189 ) Socher K., Tschurtschenthaler P., cit. delo. 190 ) Burns J.P.A. , Hatch J.H., Mules T.J., “ The Adelaide Grand prix - The impact of a special events “, The Centre for South Australian Economic Studies, Adelaide, Australia, 1986. 191 ) Gratton C. and Taylor p. ( 1986), “ Economic Impact study - Hayfield International Jazz Festival “, in Leisure Management, october 1986, London England.

185 )

205

Fild ( Hay Field) i trudot na Teylor D.F. (1983) 192) koj gi prou~uva ekonomskite efekti na turizmot vo Hong Kong. Karakteristi~no vo ovoj pogled e istra`uvaweto na Schulmeister (1976) 193) kade {to istra`uvaj}i gi “ Olimpiskite igri i turizmot “ avtorot posebno se koncentrira na neto efektite i strukturnite ili supstitucioni efekti . Drugi avtori pak, kost-benefit (Cost-Benefit Analysis) analizata ja kombiniraat so upotrebata na realniot dohodoven multiplikator nadopolnet so upotrebata na lokalniot dohodoven koeficient za razni sektori. Upotrebuvaj}i vakvi sredstva vo mo`nost sme da gi merime kako direktnite taka i indirektnite i induciranite efekti. Takvi se studiite na Vaughan D.R. (1977) i (1979) 194) po povod na Edinburg{kiot festival ‘76 , potoa, studijata na Archer i dr. 195 ) i studijata na Duffield, Handerson i dr. So isklu~ok na prvata, ostanatite ne se vo vrska so manifestaciite tuku so op{tite ekonomski efekti vo turizmot. Me|utoa, vo site se obraboteni neto dodatnata vrednost, lokalniot dohodoven koeficient na oddelni sektori i faktorite na konverzija so cel da se postigne vrabotenost. Pokraj so primenata na spomenatite metodi i tehniki vo praksata, imalo obidi efektite od golemite manifestacii da se merat i so pomo{ na subjektivno vrednuvawe vo celost. Takvi se na primer, obidite na C.H.Kirchner 196) koj so pomo{ na edna klasifikacija i podreduvawe na site tro{oci i prihodi i so pomo{ na edno subjektivno vrednuvawe se obidel da gi odredi efektite na Olimpiskite igri vo Insbruk. Me|utoa, ovaa metoda ne dava nau~no objasnuvawe na rezultatite, odnosno, vrednostite, bidej}i se raboti za subjektivno vrednuvawe.

Taylor D.F. (1983), “ Economic Impact of Tourism in Hong kong “, in Workshop on Measuring the Impacts of Tourism Report, P.A.T.A., San Francisko, U.S.A. 193 ) Schulmeister (1976), “ Olympic Games and Tourism “, in Monats Berichte des Osterreich ischen Institutes fur Wirtschaftsforschung, vol. 8, Vienna, Austria. 194 ) Vaughan D. R. (1977), “ The Economic Impact of the Edinburg Festival 1976 “, Scottish Tourist Board, Edinburg, Scotland. 195 ) Archer B. , Shea and de Vane R., (1974), “ Tourism in Gwynedd and Economic Study ”, Cardiff, Wales. 196 ) Kircher Ch. (1980), “ Auswirkungen von Internationalen Grossveranstaltungen auf die regionale Entwicklung - dar Gestelt am Beispiel der IX und XII Olympischen Winter-Spiele, Insbruck 1964 und 1976 “, Bergheim: Doepgen.

192 )

206

I input-autput metodata primeneta na golemite manifestacii se soo~uva so niza pote{kotii i nedostatoci. Pred se, tuka se pote{kotiite vo pogled na smetkovodstvenite problemi, no sekako deka najzna~ajno e zapostavuvaweto na publicitetot kako efekt na golemite manifestacii. Osven toa, postojat i problemi vo pogled na vremeto koe e potrebno za dobivawe na statisti~kite podatoci koe e ponekoga{ mnogu dolgo, no i problemi vo pogled na ragrani~uvaweto na regionalnite me|uzavisnosti. Taka na primer, i Laventhol i Horwath vo svoite analizi do{le do nepovolni rezultati vo pogled na efektite za ugostitelstvoto i hotelierstvoto za i taka pogoden nastan kako {to se Olimpiskite igri vo Los Anxeles. Vo sekoj slu~aj , input-autput metodata e pogodna za kratkoro~ni analizi na merlivite efekti vo razni sektori. Tro{kovno-prihodnata analiza (CBA) koja obi~no se primenuva za analiza na efektite na makro nivo, isto taka se sretnuva so niza prepreki vo slu~ajot so golemite manifestacii. Imeno i so nejzina pomo{, ne e izvodlivo da se presmeta vrednosta na apstraktnite i nemerlivi tro{oci i prihodi ( kakov {to e publicitetot na primer , koj kaj golemite manifestacii e i toa kako zna~aen). Isto taka, so odredeni nedostatoci se i studiite koi go upotrebuvaat lokalniot dohodoven koeficient ( pr. Vaughan-ovata studija za Edinburg{kiot festival). Nedostatokot na ovie studii e {to tie ne gi zemaat vo predvid porane{nite vlo`uvawa , odnosno neto dodatnite efekti se zemaat kako da se rezultat samo na edno konkretno odr`uvawe na manifestacijata - nastanot ( konkretno vo slu~ajot so Edinburg{kiot festival samo na odr`uvaweto vo tekot na ‘76 god.) {to e sosema sporno kaj tradicionalnite manifestacii kakov {to e Edinbur{kiot festival koj se odr`uva u{te od 1947 g. Zatoa, mo`eme da konstatirame deka mereweto na efektite od golemite manifestacii se soo~uva so nekolku seriozni problemi : - Najnapred, se postavuva pra{awe dali e toa ednokraten nastan ( voop{to ili samo za mestoto/zemjata) ili e pak tradicionalen nastan koj sekoga{ se odr`uva vo edno isto mesto. Vo vtoriov slu~aj, efektite ne se rezultat samo na vlo`uvawata vo poslednoto odr`uvawe na manifestacijata za koe go vr{ime mereweto tuku i na site dotoga{ni vlo`uvawa od koga postoi manifestacijata. Me|utoa i vo prviot slu~aj, koga se raboti za ednokratna manifestacija samo za mestoto ( pr. Ol. igri) ne zna~i deka efektite se rezultat samo na vlo`uvawata koi gi ~ini toa

207

mesto/zemja vo toa posledno odr`uvawe na Igrite. Prethodno, pove}e zemji ve}e vlo`uvale so {to Olimpiskite igri na pr. i postignale odredena golemina, zna~ewe i atraktivnost, taka {to efektite, a osobeno po odnos na publicitetot, sociokulturnite i psiholo{kite efekti koi gi predizvikuva manifestacijata se rezultat i na prethodnite vlo`uvawa. 197) Samo koga se raboti za apsolutno ednokratna manifestacija, ovoj problem voop{to ne postoi, no toga{ pak, potrebni se pogolemi napori i sredstva za pribirawe na podatocite koi se i nedovolno precizni , taka {to seto toa e opravdano samo dokolku se raboti za navistina golem nastan. -Osven razlikuvawe na ednokraten od tradicionalen nastan za sekoj konkreten slu~aj efektite mora da bidat kompletirani i so efektite za vremeto koe mu prethodi na nastanot ( kaj Ol. igri pove}e godini nanazad), efektite za vreme na odvivaweto na nastanot i efektite kratko ili dolgoro~no posle nastanot. -Ekonomskite efekti moraat da gi so~inuvaat kako direktnite taka i indirektnite i induciranite efekti. -Isto taka, problem pri mereweto pretstavuvaat i razli~nite pozicii koi se na dobrovolna osnova (neplatena ili pomalku platena osnova 198)) kako {to e u~estvoto na vojskata, policijata, u~estvoto na lokalnoto naselenie vo aktivnostite na manifestacijata itn. -Poseben problem pretstavuvaat nedopirlivite efekti kako {to e publicitetot, no i sociokulturnite, psiholo{kite, politi~kite i sl. efekti. Seto toa do krajni granici go uslo`nuva mereweto na efektite od golemite manifestacii. Me|utoa, problemot mo`e da se re{i edinstveno so primenata i na kvantitativnite metodi i tehniki ( za merlivite efekti ) i so kvalitativnite ocenki i opisi ( za nemerlivite efekti),, odnosno koga na presmetkovnata {ema bi se dodal kvalitativen opis za nemerlivite efekti.
197 ) Me|utoa, ova e od pogolemo zna~ewe samo ako efektite za takvite manifestacii se razgleduvaat od svetski aspekt, dodeka e bezna~ajno, odnosno pomalku zna~ajno koga tie se razgleduvaat od aspekt na mestoto/zemjata doma}in. 198 ) Skoro site olimpijadi ( bilo letni ili zimski ) se potpiraat vo zna~itelna merka i na volonterskata osnova za pogolem broj na aktivnosti, a i na va`nosta na smestuva~kite kapaciteti vo privatnite ku}i za smestuvawe na u~esnicite i gleda~ite ( za Loi Barselona na pr. imalo 30.000 volonteri, za ZOI Albertvil duri 40.000 itn.).

208

Vanhove, koj detalno ja razrabotuva CBA na turizmot voop{to , veli deka CBA ne e ni{to pove}e tuku korisen instrument vo donesuvaweto na odlukite. Zatoa, duri i ako se tro{ocite na organizacija pogolemi od direktnite korisnosti, ne mora da zna~i da ne se ostvari odreden proekt. I obratno, ponekoga{ ne mora da se ostvari i proekt koj donesuva pogolemi direktni korisnosti od tro{ocite. Onoj {to odlu~uva, (kaj golemite manifestacii naj~esto i dr`avnite organi) mora da zeme vo predvid i drugi faktori pri donesuvaweto odluka kako, {to se pojavite koi ne se merlivi (publicitetot), potoa raspolo`iviot kapital, od aspekt na dr`avata i vospostavuvaweto na op{ta ekonomska i socijalna politika, nekoj politi~ki motiv(efekt) i sl.

2.6.3. Nekoi specifi~nosti pri mereweto na pooddelni efekti od golemite manifestacii

Pokraj ve}e izlo`enite pote{kotii vo prethodniot naslov, ovdeka }e izlo`ime u{te nekoi pote{kotii i specifi~nosti koi se javuvaat pri mereweto na efektite od golemite manifestacii Najnapred treba da se naglasi deka pred da se pristapi kon vrednuvawe na bilo koi efekti nu`no e da se rav~istat problemite vo vrska so prirodata na promenlivite koi treba da se izmerat i tipot na podatoci koi se potrebni za procenuvawe na efektite. Vo pogled pak na pooddelnite efekti stojat slednite pote{kotii: 1.[to se odnesuva do ekonomskite efekti naj~esto koristeni podatoci se za brojot i potekloto na u~esnicite i posetitelite, vidot na prevozot i za turisti~kiot promet i potro{uva~ka.Nivnoto pribirawe koncepciski e ednostavno, no vistinskoto sobirawe na informaciite e isklu~itelno te{ko. Tie te{kotii proizleguvaat od uslovite pod koi ovie podatoci mora da se sobiraat, no i od golemiot broj razli~ni izvori od koi se sobiraat so cel da se obezbedi sestrano prezentirawe na ekonomskite efekti. 199) Podatocite mo`at da se sobiraat direktno od samite u~esnici i posetiteli i indirektno od organizaciite ~ii aktivnosti i dejnosti se vo vrska so nastanot koj se istra`uva.

199

Ritchie J .R. Brent , cit. delo, str. 6

209

Promenite vo aktivnostite obi~no se opfateni od strana na statistikata koja se vodi na voobi~aen na~in. 200) No, na metodologijata na istra`uvawe kaj sekoja poedine~na manifestacija, vlijaat i odredeni posebni uslovi kako {to se : dano~nata politika, stepenot na sorabotka pri sobiraweto na podatocite, geografskite priliki, klimata itn. 201) 2. Vrednuvaweto na efektite po odnos na publicitetot od golemata manifestacija e mnogu te{ko so ogled deka ne e mo`no bilo kakvo merewe na publicitetot, a i na pobaruva~kata koja e posledica na toj publicitet. Ova e osobeno te{ko dokolku toa vrednuvawe sakame da go napravime pred odr`uvaweto na manifestacijata, so cel da sogledame kolku taa }e vlijae na idnata pobaruva~ka po odr`uvaweto na nastanot. Dokolku vrednuvaweto go pravime posle odr`uvaweto na nastanot, rabotata donekade e olesneta so eliminiraweto na site drugi faktori koi ja predizvikuvaat pobaruva~kata. Socher K. i Paul T. 202 ) sugeriraat deka vrednosta na ovoj publicitet mo`e da bide merena so soodvetnite tro{oci za kreirawe na ist porast na pobaruva~kata kako onoj koj e kreiran so publicitetot od golemiot nastan, no sega so drugi instrumenti na marketigot, posebno so oglasuvawe. Pri toa, mora da se napravat dve smetki : kolku zgolemuvaweto vo potro{uva~kata mo`e da se pripi{e na publicitetot od golemiot nastan i kolkav iznos mora da se potro{i za oglasuvawe za da bi se dobil ist porast na pobaruva~kata. Me|utoa i vaka dobienite rezultati ne bi trebalo da se preuveli~uvaat i precenuvaat. Ritchie 203 ) potencira deka ocenkata na turisti~kokomercijalnite efekti se soo~uva so nekolku metodolo{ki problemi i toa : - Potrebata, mereweto na poznatosta i svesnosta da se izvr{i vo pove}e zemji vo svetot, {to pak e svrzano so odredeni te{kotii vo koordiniraweto na pribiraweto na podatocite, potrebata da se preminat jazi~kite barieri, a i visokite edini~ni tro{oci po eden ispitanik. -Te{kotii pri odreduvaweto na vistinskite celni grupi kako od turisti~ka taka i od komercijalna gledna to~ka, bidej}i
200 )

Della Bitta, Albert J., David L. London, Geoffrey G. Booth and Richard R. Weeks, “ Estimating the economic Impact of a short term Tourist Event “, Journal of Travel Research, vol. 16, No 2, 1977. 201 ) Ritchie J.R.B., cit. delo, str.5 202 ) Socher K., Tschurtschenthaler P., cit. delo, str. 110. 203 ) Ritchie, J.R.B., cit. delo. str. 5.

210

pogolem del od naselenieto i industrijata na odreden region nudat malku ili voop{to nemaat mo`nost za aktuelnata rabota. Zatoa, mora da se obrne posebno vnimanie na odlukata kako da se soberat podatocite za poznatosta i svesnosta. -Potrebata od stalno sledewe na nivoto na svesnosta i poznatosta vo tekot na vremeto, i -Te{kotii vo odnos na izmerenite promeni na nivoto na svesnosta i poznatosta kade se javuvaat dva posebni problemi i toa : prvo, promenite vo svesnosta i poznatosta mo`at da se rezultat i od drugi nastani koi nemaat vrska so golemiot nastan, kako {to se na pr. prirodni katastrofi, politi~ki skandali i sl. i vtoro, za odredeni popoznati destinacii mnogu te{ko e da se oddeli pridonesot na golemiot nastan kon vkupnata poznatost na toj region. 3. Mereweto i utvrduvaweto na sociokulturnite efekti i vo koncepciski i vo metodolo{ki pogled e isto taka povrzano so pogolem broj te{kotii. Spored Ritchie 204) ovie te{kotii proizleguvaat pred sé od toa {to ovie vlijanija se odredeni kako od strana na kolektivniot (zaedni~kiot), taka i od strana na individualniot vrednosen sistem.Vo taa smisla, vo zaednicata i pokraj postoeweto na odredeni soglasnosti za nekoi vlijanija, sepak se prisutni razli~ni pogledi na socijalnite i kulturnite celi. Poradi toa, te{ko mo`e da se definira mereweto na uspe{nosta vo vrska so ovie efekti . Zatoa, pogolemo vnimanie mora da se posveti na poednostavnata dokumentacija i na opi{uvaweto na vlijanijata. Duri i koga postoi soglasnost vo pogledite, prou~uvaweto na sociokulturnite efekti povtorno e ote`nato zaradi nedostatoci na soodvetni merila. Toa ja potvrduva potrebata od seopfatno opi{uvawe na rezultatite od istra`uvaweto na ovie efekti so {to tie bi bile od korist, a za koe opi{uvawe pak, potrebni se podolgoro~ni istra`uvawa, pokompletno prou~uvawe na pove}e izvori itn. 4. Vo pogled na ocenuvaweto na fizi~kite efekti 205) te{kotiite se ogledaat vo utvrduvaweto na stepenot do koj izgradenite objekti i infrastruktura se direkten rezultat na zna~ajniot nastan i dali nekoi od niv ne bi bile izgradeni i bez toj nastan. Od druga strana, te{ko mo`e da se proceni i samata vred-

204 ) 205 )

Ritchie J.R.Brent, cit. delo, str.8. Isto, str.7.

211

nost na korista od ovie objekti bidej}i nekoi visoko specijalizirani objekti mo`at da bidat neinteresni za del od naselenieto, ili pak samata golemina i specifi~nost na objektite mo`at da gi nadminat potrebite na lokalnoto naselenie. Utvrduvaweto na prirodata i {irinata na vlijanijata na golemiot nastan vrz okolinata ja nalaga potrebata pri toa da se primenat {irok krug na metodi i znaewa. Taka, za prou~uvawe na ovie vlijanija neophodno e u~estvoto na in`eneri, biolozi, geometri itn., a vo urbanite sredini bitni se i stojali{tata na in`enerite i arhitektite. 5. Vrednuvaweto na psiholo{kite efekti, opfa}a ocenka na stojali{tata i mislewata kako na doma{noto naselenie taka i na posetitelite. 206) Vo vrska so toa, obi~no se merat odredeni promenlivi po odnos na faktorot ugled, odnosno presti` i odredeni faktori po odnos na gostoqubivosta. Istra`uvaweto na stavovite na doma{noto naselenie za razlika od istra`uvaweto na stavovite na posetitelite e polesno bidej}i samite respondenti lesno se lociraat i se intervjuiraat doma. Pri ovie istra`uvawa se upotrebuvaat i odredeni skali za rangirawe na stavovite na naselenieto (obi~no vrednosta na gostoqubivosta na naselenieto kon posetitelite i u~esnicite). Razni individui poka`uvaat razli~no zadovolstvo od sredbite i priemot na posetitelite. Soznanijata dobieni od vakvite istra`uvawa pomagaat pri prezemaweto na odredeni merki zaradi prilagoduvawe na manifestacijata so {to go pravat organizatorot spremen da se soo~i i so odredeni negativni reakcii na naselenieto. 6.Vo odnos na politi~kite efekti vo mestoto, regionot, odnosno zemjata doma}in na manifestacijata i nivnoto vrednuvawe spored Ritchie 207) ima dve pri~ini poradi koi ovie efekti te{ko mo`at da se dokumentiraat. Toa se : -Nepostoewe na `elba za nivno precizno prou~uvawe (bilo na makro bilo na mikro nivo), {to e posledica ne samo na slabiot pottik da se prezemat vakvi istra`uvawa, tuku pove}e na nastojuvawata vo obratna nasoka, i -Prou~uvaweto na politi~kite efekti, odnosno kvantitativnoto merewe na celite, kako {to se zgolemuvaweto na statusot ili prifatenosta na ideologijata te{ko mo`e da se ostvari vo kratok vremenski period.

206 ) 207 )

Isti, str.9 Isto, str.10.

212

Gl.VI. ELEMENTI (FUNKCII) NA MARKETINGOT NA GOLEMITE MANIFESTACII

Vo ova poglavje, predmet na analiza se osnovnite elementi ( funkcii), odnosno, instrumenti na marketingot na golemite manifestacii : proizvodot t.e. golemata manifestacija kako proizvod, potoa cenata, distribucijata i promocijata na golemite manifestacii.

1. Proizvodot (manifestacijata) kako eden od osnovnite instrumenti na nivniot marketing

U{te vo porane{nite izlagawa konstatiravme deka golemite manifestacii se odreden proizvod, a pove}eto manifestacii sami po sebe i slo`en proizvod sostaven od niza poedine~ni proizvodi ( pr. niza odvoeni priredbi). Me|utoa, isto taka, konstatiravme i toa deka tie se i turisti~ki proizvod na odreden nositel ( organizatorot), a i del od integralniot turisti~ki proizvod bilo od aspekt na mestoto, regionot ili zemjata, bilo od aspekt na posetitelot ( turistot). Isto taka, konstatiravme deka manifestaciite ne pretstavuvaat samo kulturen, sportski, stopanski i sl. proizvod i so toa vo vrska i turisti~ki proizvod tuku i proizvod pogoden za pazarno komunicirawe, odnosno vo isto vreme i sredstvo i medium za ekonomska i turisti~ka propaganda. Vo vrska so proizvodot kako instrument na marketingot, ovdeka }e razgledame nekoi od osnovnite elementi koi ja ~inat turisti~kata atraktivnost i vrednost na manifestacijata. Pokraj vidot/sodr`inata na manifestacijata i nejzinoto zna~ewe, nejziniot kvalitet, kvalitetot na u~esnicite i kvalitetot na organizacijata vo sekoj domen toa se i :

213

- mestoto na odr`uvawe na golemata manifestacija, - vremeto na odr`uvawe i - traeweto na golemata manifestacija. Isto taka, }e gi razgledame i nekoi aspekti kako {to se planiraweto na proizvodot ( golemata manifestacija), potoa politikata na proizvodot i elementite na taa politika.

1.1. Elementi na turisti~kata atraktivnost i vrednost na manifestacijata

Kako pova`ni elementi na turisti~kata atraktivnost i vrdnost na manifestacijata pokraj sodr`inata,nejziniot kvalitet, kvalitetot na u~esnicite i kvalitetot na organizacijata mo`eme da gi smetame: mestoto na odr`uvawe (od makro i mikro aspekt), potoa vremeto na odr`uvawe na manifestacijata i nejzinoto traewe.

1.1.1. Mesto na odr`uvawe na golemata manifestacija

Mestoto na odr`uvawe na manifestacijata, odnosno turisti~ko-geografskata polo`ba na mestoto i negovata oddale~enost od mati~nite podra~ja se va`en element za turisti~kata valorizacija na edna manifestacija. Mestoto na odr`uvawe na manifestacijata ~esto zavisi od pravecot, a pokraj toa i od radiusot i strukturnite osobini na turisti~kite dvi`ewa voop{to. Me|utoa, toa i gi odreduva pravcite, radiusite i strukturnite osobini na dvi`eweto vo vrska so manifestacijata, a so toa i na vkupnite turisti~ki dvi`ewa. Vo soglasnost so toa , mestata so adekvatna turisti~ka atraktivnost i razvien soobra}aj i ostanata infrastruktura i mestata ( regionite, zemjite) koi se nao|aat na va`nite pravci na turisti~kite dvi`ewa, se najpogodni za odr`uvawe na razni priredbi i manifestacii. Pokraj toa, sosema e sigurno deka raznite kulturni manifestacii ({to go poka`uvaat i analizite) }e se odr`uvaat

214

pred se vo mestata ( regionite) koi pretstavuvaat odredeni kulturni i istoriski centri, mestata vo koi se nao|aat razni kulturni i istoriski atraktivnosti, kulturni i sli~ni institucii i organizacii itn. Vo odnos na sportskite manifestacii, toa }e bidat pred sé mestata ( regionite) koi raspolagaat so adekvatni prirodni, vremenski i drugi pogodnosti, a i so objekti koi se potrebni za odredena manifestacija ili pak mestata se spremni da vlo`at sredstva i napori vo izgradba na potrebnite objekti. 208) Stopanskite manifestacii }e se odr`uvaat glavno vo stopanski razvieni regioni i vo gradski centri, koi istovremeno pretstavuvaat i trgovski, upravni i delovni centri. Politi~kite manifestacii ( vo forma na zna~ajni sostanoci, sobiri i sl.) mo`at da se opredelat za razni mesta ( turisti~ki ili golemi gradovi). Me|utoa, naj~esto vo ovie slu~ai e zna~ajna me|unarodnata komponenta na mestoto/gradot, koja se ogleda niz raznite uslugi, gostoqubivosta, razbiraweto (pove}ejazi~nosta), a i samoto politi~ko zna~ewe na gradot (glavnite gradovi i svetskite politi~ki sedi{ta) e isto taka zna~aen faktor. Za nekoi manifestacii ( bilo od koj vid) odlu~uva~ka uloga za mestoto na odr`uvawe mo`e da ima ako e toa mesto sedi{te na nekoja me|unarodna institucija ili organizacija. Ponekoga{ pak , odlu~uva~ka uloga za mestoto na odr`uvawe mo`at da imaat i momentalnite politi~ki priliki vo odredeno mesto i po{iroko vo odreden region (naj~esto vo negativna politi~ka konstelacija). Temata (sodr`inata ) na manifestacijata pokraj seto spomenato, mo`e da ima isto taka odredena uloga pri izborot i odreduvaweto na mestoto na odr`uvawe. Toa e naj~esto slu~aj kaj kulturnite manifestacii, nau~nite, a i nekoi drugi manifestacii koi se odr`uvaat tokmu vo mesta koi se karakteristi~ni i po nekoja vrska so tematikata na golemata manifestacija. Vo sklad so seto toa, mestata vo koi se organiziraat i odr`uvaat golemite manifestacii mo`eme da gi grupirame vo tri grupi i toa : 1. Razvieni turisti~ki mesta, kako mesta koi raspolagaat so atraktivni, receptivni i soobra}ajni (komunikativni) faktori
Potrebni se i drugi pogodnosti i uslovi i ne samo za sportskite tuku i za drugite vidovi manifestacii. Site tie uslovi i pogodnosti ja ~inat manifestaciono-turisti~kata ponuda vo po{iroka smisla na zborot koe ne{to nie go obrabotivme podetalno vo posebno poglavje.
208 )

215

na turisti~kata ponuda, a i so specifi~na manifestaciona ponuda za pooddelni vidovi manifestacii. 2. Mesta koi imaat odredena kulturna tradicija i nasledstvo,mesta koi ovozmo`uvaat nu`ni uslovi i podobnosti za potrebite na manifestacijata (Zimski olimpiski igri na pr.), mesta koi pretstavuvaat istoriski i religiozni centri i mesta vo koi se razvila odredena tradicija vo vrska so nekoj proizvod i obi~aj i sl. So eden zbor, ovie mesta se karakteristi~ni po nekoja vrska so tematikata na manifestacijata. Podocna me|utoa, i ovie mesta blagodarej}i na golemata manifestacija i osobeno {to vo ovie slu~ai se raboti za tradicionalni manifestacii, stanale razvieni turisti~ki mesta. 3. Golemite gradovi kako mesta vo koi naj~esto i se organiziraat i odr`uvaat pove}eto zna~ajni manifestacii. Mestoto na odr`uvawe me|utoa, ne samo {to direktno vlijae na turisti~kata valorizacija na manifestacijata preku svojata turisti~ko-geografska polo`ba i oddale~enost od mati~nite podra~ja tuku toa i indirektno vlijae na nea preku svoeto vlijanie na atraktivnosta na manifestacijata, koja e isto taka eden od bitnite elementi na turisti~kata valorizacija. Govorej}i, za manifestaciite kako atraktiven faktor na ponudata, nie ka`avme deka atraktivnosta na manifestacijata e odredena pokraj od vidot i zna~eweto na manifestacijata i od mestoto i vremeto na odr`uvawe. Zna~eweto na mestoto na odr`uvawe se ogleda pred sé vo raspolagaweto so soodvetni direktni i indirektni receptivni kapaciteti kako i so odredeni prirodni i op{testveni atraktivnosti koi }e ja nadopolnat atraktivnosta na manifestacijata {to e bitno za celokupnata nejzina atraktivnost i privlekuvaweto na turistite, a od {to zavisat i ostanatite efekti posebno ekonomskite. Osven toa, mestoto mo`e da vlijae na brojot na u~esnicite i nivniot kvalitet, a so toa i na atraktivnosta na manifestacijata, na brojot na posetitelite, odnosno turistite voop{to, a i na intenzitetot na ostanatite efekti od manifestacijata (ekonomski, publicitet i dr.). Eve na primer, kako vlijaelo mestoto na odr`uvawe ( primer so Olimpiskite igri) na brojot na u~esnicite ( zemji i sportisti) odreduvaj}i go so toa i kvalitetot na manifestacijata i nejzinata atraktivnost (tabela 63). Kako {to se gleda od tabelata, sekoga{ koga Olimpiskite igri se odr`uvale nadvor od Evropa ( na Severno-Ameri~kiot

216

kontinent ili vo Avstralija ) brojot na zemji u~esni~ki i brojot na sportisti u~esnici bil zna~itelno pomal. Toa e osobeno o~igledno do pred II Sv. vojna koga i soobra}ajot bil na ponisko nivo na razvienost, dodeka posle II Sv. vojna so se pogolemoto usovr{uvawe na transportnite sredstva, osobeno na vozdu{niot soobra}aj, se zabele`uva smaluvawe na vlijanieto na faktorot mesto na odr`uvawe t.e. dale~inata na mestoto vrz brojot na u~esnici ( zemji i sportisti na primer).

217

Tabela 63. Vlijanie na mestoto na odr`uvawe (oddale~enost na mestoto) vrz brojot na u~esnicite na manifestacijata (pr. so Ol. igri)

Igri

% na smaluvawe na brojot na zemji u~esni~ki

% na smaluvawe na brojot na sportisti u~esnici

% na zgolemuvawe na brojot na zemjite u~esni~ki 92,oo 5,00

% na zgolemuvawe na brojot na sportisti u~esnici

-Sent Luis 1904 : Pariz 1900 -London 1908 : S. Luis 1904 -London 1908 : Pariz 1900

45,46 -

54,00 -

227,00 53,00

-Los Anxeles’32 : Amsterdam ‘ 28 -Berlin ‘36 : L. Anxeles ‘32 -Berlin ‘ 36 : Amsterdam ‘ 28

20,00 -

53,20 -

32,00 6,50

189,00 34,90

-Melburn ‘56 -Rim ‘60 -Rim ‘60

: Helsinki ‘52 : Melburn ‘56 : Helsinki ‘52

3,00 -

35,3 -

24,00 2o,00

68,00 8,60

218

Soobra}ajot, vsu{nost odigral klu~na uloga vo davaweto mo`nosti za da se organiziraat golemite manifestacii i vo zgolemuvaweto na atraktivnosta na manifestaciite. Me|utoa, mestoto na odr`uvawe, poslednive godini e se pove}e va`no vo pogled na plasmanot na manifestacijata, konkretno proda`bata na TV pravata koi vo posledno vreme ~inat golem del od prihodite na organizatorot i so toa zna~itelno u~estvuvaat vo pokrivaweto na tro{ocite. Taka na primer, odr`uvaweto na Olimpiskite igri vo Barselona ovozmo`ilo da se vr{i TV prenos mnogu saati i toa vo udarno vreme, ne samo vo Evropa tuku i vo Severna Amerika, a toa ja zgolemuva zainteresiranosta na TV kompaniite za prezemawe na pravata za TV prenos ( {to go potvrduva i faktot deka organizatorot vo Barselona od toa ostvaril 610 mil. SAD dolari, od koi okolu 2/3 od ameri~kiot gigant NBC ). So zgolemenata mo`nost za TV prenosi i na po{iroko podra~je, se zgolemuva i zainteresiranosta na sponzorite, odnosno privle~nosta za sponzorirawe {to e sekako vo vrska i so TV prenosite.

1.1.1.1. Golemite gradovi kako mesta na odr`uvawe na golemite manifestacii

Golemite gradovi se naj~esti mesta vo koi se odr`uvale i se odr`uvaat razli~ni zna~ajni manifestacii. Taka, od analizata na Letnite i Zimskite olimpiski igri, Sv. fud. prvenstva i golemite izlo`bi, se gleda deka so isklu~ok na ZOI, koi vo 83,3 % slu~ai se odr`ale vo mali mesta, a 16,7 % vo golemi gradovi, site ostanati tri formi manifestacii se odr`uvale isklu~ivo vo golemi gradovi. Toa e slu~aj i kaj Letnite Olimpiski igri i kaj Sv. fudbalski prvenstva , a i kaj golemite izlo`bi. Taka na primer, LOI se odr`ale vo : Atina, Pariz, Sent Luis, London, Stokholm, Antverpen, povtorno vo Pariz, Amsterdam, Los Anxeles, Berlin, pa povtorno vo London, potoa vo Helsinki, Melburn, Rim, Tokio, Meksiko Siti, Minhen, Moskva, Los Anxeles, Seul i Barselona. Svetskite fudbalski prvenstva se odr`uvaat vo pove}e gradovi vo zemjata doma}in, no povtorno vo pogolemite gradovi.

219

Golemite izlo`bi se odr`ale vo London, Wu Jork, Pariz, Viena, ^ikago, Brisel, San Francisko, Rio de @aneiro, Sietel, Va{ington, Vankuver, Amsterdam itn.

Tabela 64. U~estvo na golemite gradovi kako mesta vo koi se odr`ale najgolemite manifestacii

mesta -golemi gradovi -ostanato Vkupno :

LOI 100,0 100,0

ZOI 16,7 83,3 100,0

Sv. fud. pr. 100,0 100,0

Gol. izl. 100,0 100,0

Edinstveno kako {to istaknavme ZOI se odr`uvaat vo pomali mesta koi se nao|aat vo blizina na pogodni sportski borili{ta. Takvi se na primer, Albertvil koj ima samo 16.000 `iteli, potoa [amoni, Sent Moric, Skvo Veli ( Squaw Valley), Leik Plesid (Lake Plesid), Kortina d ‘Ampezo ( Kortina d’Ampezo) i dr. No i ovie Igri vo izvesen broj se odr`ale vo neposredna blizina na golemi gradovi. Takvi se : Oslo (1952), Saporo(1972), Saraevo (1984) i dr. Isto taka i ostanatite manifestacii vrz koi se izvr{eni istra`uvawata poka`uvaat sli~ni rezultati. Imeno, vo 82,5 % slu~ai od site manifestacii se odr`ale vo golemite gradovi, 15 % vo pomali, a dodeka samo 2,5 % se odr`ale kombinirano, pod {to se podrazbira deka ili odredeni priredbi od manifestacijata se odr`ale vo pomalite mesta ili pak deka manifestacijata e od takov karakter ( kako {to se na primer reli natprevarite) {to se odr`uva niz pove}e mesta.

220

Tabela 65. U~estvo na golemite gradovi kako mesta vo koi se odr`uvaat zna~ajnite manifestacii od II i III red

mesta -golemi gradovi -drugi mesta -kombinirano Vkupno :

m-cii vkupno 82,5 15,0 2,5 100,0

kult. m-cii 75,4 24,6 100,0

stop. m-cii 97,6 2,4 100,0

sport. m-cii 76,4 11,8 11,8 100,0

nau~ni m-cii 80,0 20,0 100,0

polit. m-cii 85,7 14,3 100,0

Gledano po pooddelnite vidovi manifestacii, zna~ajno e golemoto u~estvo na stopanskite manifestacii vo golemite gradovi od 97,6 %, a dodeka kaj drugite manifestacii odreden procent zazemaat i malite mesta. Taka, kaj kulturnite skoro 1/4 se odr`uvaat vo pomalite mesta, kaj nau~nite 20 %, politi~kite 14,3 % i sportskite 11,8 %. Koi se pri~inite za vakvata dominacija na golemite gradovi vo organiziraweto na zna~ajnite manifestacii? Pred sé , golemite gradovi se nao|aat na va`ni soobra}ajni raskrsnici. Tie vo isto vreme pretstavuvaat i stopanski i trgovski centri, politi~ki , a i nau~ni sredi{ta kade vo najgolem del se skoncentrirani stopanstvoto, trgovijata, politi~kite organizacii i institucii, a i odredeni me|unarodni organizacii i institucii. Golemite gradovi naj~esto pretstavuvaat i najgolemi kulturni centri vo pove}eto zemji, kade se skoncentrirani pokraj drugoto i najgolemiot broj kulturni organizacii i institucii. Golemite gradovi, glavno imaat razviena soobra}ajna ( drumska, `elezni~ka i vozdu{na) vrska so ostanatiot svet {to e zna~ajno kako za prevoz na lu|e taka i za prevoz na stoki. Pokraj toa {to tie naj~esto se nao|aat na va`ni soobra}ajni raskrsnici, vo niv ~esto se se~at i pova`nite turisti~ki pravci, so {to dobivaat i najgolema vrednost vo pogled na turisti~ko-geografskata polo`ba. Tie glavno raspolagaat i so objekti, a i so site potrebni uslu`ni slu`bi {to ja ~inat manifestacionata ponuda.

221

Vo niv e na visina i lokalniot soobra}aj, potoa PTT soobra}ajot itn. Tie obiluvaat i so drugi atraktivnosti, pred se so op{testveni, koi ja pravat pobogata sodr`inata na prestojot na u~esnicite i posetitelite. Smestuva~kite kapaciteti isto taka obi~no ne se problem. Seto toa pridoneslo tie denes , prezentiraj}i gi site svoi vrednosti da se javuvaat naj~esto na me|unarodnata scena, od edna strana natprevaruvaj}i se vo pridobivaweto na pravoto da organiziraat nekoja zna~ajna manifestacija , i od druga strana kako stvarni organizatori i mesta vo koi se organiziraat i odr`uvaat zna~ajni bilo kulturni, bilo sportski, stopanski, a posebno politi~ki i nau~ni manifestacii. Od druga strana, golemite manifestacii koi se odr`uvaat vo golemite gradovi sé i faktor koj pridonesuva tie ostvaruvaj}i zna~itelni direktni i indirektni ekonomski i drugi efekti, u{te pove}e turisti~ki da se razvivaat i stanuvaat sé pozna~ajni manifestacioni centri i turisti~ki centri voop{to. Brojnite objekti izgradeni po povod odr`uvaweto na nekoja zna~ajna manifestacija ( hoteli, sportski kompleksi, kongresni centri, saemski prostori i sl.) ostanuvaat na raspolagawe na tie gradovi i u{te pove}e im davaat mo`nosti za organizirawe i odr`uvawe na sli~ni ili i drugi golemi nastani vo idnina. Pokraj toa, nekoi objekti izgradeni po povod nekoja zna~ajna manifestacija i sami po sebe se soodvetna turisti~ka atrakcija koja privlekuva brojni turisti vo tekot na celata godina. So eden zbor, mo`e da se re~e deka golemite gradovi se razvile vo silni manifestaciono-turisti~ki centri koi postojano ja pro{iruvaat svojata materijalna osnova gradej}i objekti i naso~uvaj}i go razvojot i na drugite stopanski, komunalni i op{testveni dejnosti, sé so cel kon pogolemi mo`nosti za razvoj na manifestacioniot turizam i turizmot voop{to. Golemite gradovi se tokmu tie mesta koi najpove}e im dol`at na golemite manifestacii za zna~ajniot udel vo nivniot se pogolem turisti~ki promet i potro{uva~ka, nivniot publicitet itn.

222

1.1.2. Vreme na odr`uvawe na golemite manifestacii

Vremeto na odr`uvawe na manifestacijata e isto taka eden od pova`nite elementi za nivnata turisti~ka atraktivnost i vrednost. Negovoto zna~ewe se ogleda pred sé vo toa {to toa go odreduva brojot na u~esnicite i posetitelite, a so toa i direktnite ekonomski efekti, kako za organizatorot taka i za samoto mesto, region i zemjata vo celina. Me|utoa, vremeto na odr`uvawe e vo zavisnost od nekoi faktori kako {to se : -vidot i formata na manifestacijata, -povrzanosta so odreden datum, obi~aj ili nekoi pravila, -celite na organizatorot koi toj saka da gi ostvari ( pr. zajaknuvawe na sezonata, predsezonata ili posezonata ), -klimata kako faktor na op{tata turisti~ka razdvi`enost, , -odredeni organizacioni problemi. -od vremeto na odr`uvawe na drugi manifestacii ( bilo sli~ni bilo razli~iti ), -vremenskite priliki vo dadeniot period, -politi~kite priliki vo dadeniot region i po{iroko itn. Vo ovaa smisla i vremeto na odr`uvawe se prilagoduva kon spomenatite faktori, pri {to za pooddelni vidovi manifestacii se zabele`uvaat i odredeni karakteristi~nosti (tabela 66). Od tabelata se gleda deka kaj manifestaciite vkupno, najjaki meseci se : juni so 10,4% od site manifestacii, juli so 12,4 %, septemvri isto taka so 12,4% i oktomvri so 11.9 %, a poslab e avgust so 8,3 % od site manifestacii. Zemaj}i gi vo vid samo ovie pet meseci (juni -oktomvri ) vo niv se odr`uvaat vkupno 56 % od site manifestacii. I ostanatite meseci vo ovaa kolona, me|utoa, imaat odreden procent koj mnogu i ne zaostanuva zad spomenatite. No, kaj pooddelnite vidovi manifestacii ve}e se zabele`uvaat ( negde pove}e negde pomalku ) i odredeni pozna~ajni razliki po pooddelni meseci {to e posledica na ve}e spomenatite faktori. Taka, manifestaciite so kulturni obele`ja, na primer, mo`at da se odr`uvaat vo bilo koe vreme od godinata bidej}i i nivnoto atraktivno deluvawe e postojano vo tekot na celata godina, nezavisno od vremenskite promeni. U{te pove}e, se nastojuva i ovie,

223

a i drugi manifestacii koi se odr`uvaat vo turisti~kite mesta da se organiziraat vo vonsezonata ( kolku e toa mo`no) {to e svrzano so nastojuvawata za zajaknuvawe na predsezonata i posezonata.

Tabela 66. Vreme na odr`uvawe na zna~ajnite manifestacii od II i III red

mesec -I -II -III -IV -V -VI -VII -VIII -IX -X -XI -XII Vkupno:

m-cii vkupo 4,1 5,7 8,3 6,7 5,2 10,4 12,4 8,8 12,4 11,9 8,3 5,7 100,0

kult.

sport.

stop.

polit.

nau~.

verski

2,3 5,7 5,7 6,9 6,9 10,3 16,1 11,5 10,3 10,3 8,0 8,0 100.0

8,0 4,0 10,0 6,0 4,0 12,0 18,0 10,0 10,0 8,0 6,0 4,0 100,0

4,8 4,8 14,3 14,3 4,8 4,8 19,0 14,3 19,0 100,0

5,5 5,5 11,1 5,5 11,2 5,5 22,2 16,7 11,2 5,5 100,0

20,0 10,0 10,0 10,0 20,0 20,0 10,0 100,0

40,0 40,0 20,0 100,0

Odredena sezonska skoncentriranost na ovie manifestacii (juni, juli i avgust) e posledica sekako na vlijanieto na sezonalnosta na turizmot t.e. vlijanieto na klimata kako faktor na op{tata turisti~ka razdvi`enost, a i so cel vo sezonata da se privle~at {to pogolem broj turisti i posetiteli i na site gosti da im se pru`i pobogato i poatraktivno ~uvstvo. Imeno, toa e obi~no izrazeno kaj muzi~kite festivali koi na primer, samo vo trite meseci ( juni, juli i avgust) se odr`uvaat 52, 5% ( od vkupno 52 analizirani festivali), a dodeka od maj zaklu~no so septemvri se odr`uvaat 79,2 % od niv (tabela 67).

224

Tabela 67. Vremenska disperzija na zna~ajnite
muzi~ki festivali vo Evropa

mesec -I -II -III -IV -V _ -VI _ -VII _ -VIII -IX -X -XI -XII -Vkupno :

% na festivali ~ie odr`uvawe se prostira vo soodvetniot mesec 0,80 0,80 4,20 5,80 11,70 16,70 52,50 18,30 79,20 17,50 15,00 5,90 3,30 0,00 100,00

Me|utoa, vremeto na odr`uvawe na kulturnite manifestacii mo`e da bide i vo vrska so nekoj va`en istoriski datum za doti~niot narod, zemja, vo vrska so nekoja li~nost i sl. Isto taka, dokolku e kulturnata manifestacija vo vrska so nekoe godi{no vreme ili proizvod, toa }e go odredi i vremeto na odr`uvawe na taa manifestacija. Vo ramkite na manifestaciite so kulturno obele`je, koga se zboruva za verskite manifestacii i nivnoto vreme na odr`uvawe, treba da se imaat na um i odredeni verski, mitolo{ki datumi, pravila i obi~ai. Kaj sportskite manifestacii pak, koga zboruvame za golemite manifestacii kako {to se LOI, ZOI i Sv. fud. prvenstva, sezonskata skoncentriranost e najizrazita. Ovde mo`eme da zboruvame za izrazita zimska i izrazita letna skoncentriranost. Letnite olimpiski igri se odr`uvaat glavno vo letnite meseci, odnosno, vo tretiot kvartal (juli i avgust) koga se odr`uvale vo Evropa i S. Amerika ( kade se imaat i najpove}e pati odr`ano dosega) i vo ~etvrtiot kvartal, no isto taka vo letnite meseci , koga se odr`uvale na ju`nata hemisfera ( noemvridekemvri, 16-tata Olimpijada vo Melburn i septemvri-oktomvri, 24-tata Olimpijada vo Seul).

225

Tabela 68. Vreme na odr`uvawe na golemite manifestacii od I red

kvartal/m-cija I II III IV

LOI + +

ZOI + -

Sv.fud.pr. + + -

EKSPO izl. + + -

Za razlika od Letnite, Zimskite olimpiski igri, {to e i normalno, se organiziraat vo zimskite meseci, a toa e obi~no prviot kvartal vo godinata. Za toa pridonesuva i faktot {to tie obi~no se odr`uvaat na severnata polutopka kade se i uslovite za toa najpovolni. Svetskite fudbalski prvenstva pak, kako i Letnite olimpiski igri obi~no se odr`uvaat ( odnosno go prostiraat svoeto odr`uvawe ) vo letnite meseci (maj 16,7 %, juni 58,3 % i juli 25 % ) , bez ogled dali se igrale na severnata ili ju`nata polutopka. Toa mo`e da se objasni pred sé so faktot {to nogometot mo`e da se igra i vo posve`o vreme i na nastojuvawata na zemjite na J. Amerika Prvenstvoto da se poklopi so vremeto na koristewe na godi{nite odmori na lu|eto od severnata polutopka, odnosno koga e turisti~ka sezona, kako bi tie do{le vo {to pogolem broj da gi posetat. [to se odnesuva pak do drugite sportski zna~ajni manifestacii i kaj niv e zabele`liva izvesna blaga sezonska skoncentriranost, za {to pridonesuva glavno vidot na sportot koj e vo vrska so samata manifestacija. Taka, manifestaciite koi se vo vrska so zimskite sportovi, sekako deka }e se odr`uvaat vo zima, koga postojat nu`ni uslovi za nivno odr`uvawe ( pr. Svetskiot kup vo skijawe i dr. ) . Sprotivno na toa, manifestaciite koi baraat podrugi klimatski uslovi, se odr`uvaat koga za toa postojat najblagoprijatni uslovi ( osven ako ne se raboti za manifestacii koi se odr`uvaat vo zatvoreni prostorii kako {to e na primer Svetskoto atletsko prvenstvo vo sala). Kaj nekoi golemi sportski manifestacii vremeto na odr`uvawe ponekoga{ kolku {to e toa mo`no se prilagoduva i na fiziolo{kite potrebi na u~esnicite kako tie ne bi se izlo`ile na golemi klimatski promeni vo kratko vreme.

226

Osven toa, vremeto na odr`uvawe na nekoja manifestacija ili poedine~na priredba od odredena manifestacija, ponekoga{ vo tekot na denot e nu`no da se prilagodi i na TV gleda~ite od drugite meridijani. [to se odnesuva do stopanskite manifestacii, tie obi~no se odr`uvaat vo proletnite ili esenskite meseci bidej}i toga{ postojat najblagoprijatni uslovi za nivno odr`uvawe. Imeno,od tabelata 61 se gleda deka poizraziti meseci se : mart so 14,3 %, april isto taka so 14,3 %, septemvri so 19,0 %, oktomvri so 14,3 % i noemvri so 19,0 %. Vsu{nost, vo ovie meseci delovniot svet raboti, sé u{te ne gi koristi svoite godi{ni odmori , od druga strana i soobra}ajnite vrski funkcioniraat normalno ( ne se izlo`eni na vremenski nepriliki), a mo`e da gi poseti i eden po{irok auditorium na eden ili nekolku dena. No, koga se raboti za stopanska manifestacija koja trae podolgo ( kako {to e Svetskata izlo`ba EKSPO) , nejzinoto traewe obi~no se protega od prolet (april,maj) pa se do esen (septemvri, oktomvri), odnosno vo vtoriot i tretiot kvartal ( tabela 63). Zafa}aj}i ja proletta, letoto i esenta e ovozmo`eno na ovie izlo`bi od edna strana da dojdat golem broj na delovni lu|e od celiot svet ( prolet i esen), a i da ja posetat ogromen broj turisti-posetiteli od celiot svet vo letnite meseci. I vremeto na odr`uvawe na nekoja stopanska manifestacija mo`e da bide povrzano so godi{noto vreme na nekoj proizvod ( na pr. cve}e, vino i sl.) Zna~ajnite nau~ni manifestacii bilo da se odr`uvaat vo forma na konferencii, kongresi ili razni drugi vidovi sobiri ili pak vo oblik na izlo`bi, isto taka se skoncentrirani vo proletnite i esenskite meseci, bidej}i kako i za stopanskite i za niv toga{ postojat najsoodvetni uslovi. [to se odnesuva do politi~kite manifestacii, tuka nema nekoi ograni~uva~ki klimatski i drugi uslovi, i pokraj toa {to ako se i tie vo oblik na konferencii, kongresi i sl. se odr`uvaat vo proletnite i esenskite meseci od istite pri~ini kako i stopanskite i nau~nite manifestacii. Me|utoa , ako se raboti za poseta, odnosno, za va`na sredba na dr`avnici ili nekoja proslava, tuka pred sé vremeto go odreduvaat politi~kite priliki vo svetot ili samiot datum koj se proslavuva. Vo vrska so faktorite koi go odreduvaat vremeto na odr`uvawe na manifestaciite, treba da se spomene i vremeto na odr`uvawe na drugite manifestacii ( bilo sli~ni bilo razli~ni), a {to va`i podednakvo za site vidovi manifestacii. Vo toj pogled treba da se vnimava, vremeto na odr`uvawe na edna

227

manifestacija da ne se poklopuva so vremeto na odr`uvawe na druga golema manifestacija od bilo koj vid, bidej}i toa mo`e vo mnogu da se odrazi na efektite, obi~no na pomalku atraktivnata manifestacija. 209) Vremeto na odr`uvawe na manifestaciite e mnogu va`en element, osobeno vo pogled na efektite {to }e se postignat. Vo najmala raka, od nego zavisi i brojot na u~esnicite i brojot na posetitelite, a so toa i direktnite ekonomski efekti kako za organizatorot taka i za mestoto i regionot vo celina. Me|utoa, imaj}i gi vo vid i supstitucionite efekti vo turisti~kiot promet do koi mo`e da dovede golemata manifestacija, nejzinoto vreme na odr`uvawe ne bi bilo najdobro koga bi bilo vo glavnata sezona na edno turisti~ko mesto/region. Vo glavnata sezona postavena golema manifestacija mo`ebi i }e donese nekoi pogolemi prihodi vo taa sezona ili za vreme dodeka se odr`uva manifestacijata, no na podolg rok toa mo`e negativno da se odrazi i osobeno dokolku e toa ednokraten nastan.Ova zatoa {to mnogu turisti koi bile redovni gosti izbegnuvaj}i go nastanot i so toa gu`vata , }e pronajdat novi destinacii i hoteli kade }e go pominuvaat svojot odmor. Ottuka, najdobro bi bilo koga vo takvi mesta (turisti~ki) golemite manifestacii da se odr`uvaat vo posezonata, odnosno von sezonata, so {to bi se pridonelo i za kreirawe na “ nova sezona “. Me|utoa, dokolku vremeto na odr`uvawe sepak mora da bide vo glavnata sezona ( pr. kaj LOI ) toga{ bi trebalo da se naso~at site sili kon promena na faktorite koi ja odreduvaat glavnata sezona ( taka na pr. organizatorot na Olimpijadata vo Albertvil ‘ 92 , go promenil datumot na {kolskiot raspust koj obi~no nosel masoven priliv na turisti . 210) Od druga strana, mestata/regionite koi nemaat “ {pic “ sezona ili imaat zimska, a ne letna i obratno, pokraj napred navedenite faktori koi go odreduvaat vremeto na odr`uvawe, treba da izberat datum i vreme koe bi doneslo najgolema posetenost, odnosno vo slu~aj na kulturen nastan na primer, i dokolku mestoto se nao|a popatno kon turisti~ki destinacii, najdobro bi bilo
Taka na primer, za vreme na odr`uvaweto na Sv. fudbalsko prvenstvo vo Italija ‘90 god. se odr`uva{e i Otvorenoto prvenstvo vo tenis vo Vimbldon. Dobrata igra na angliskata reprezentacija na Svetskoto prvenstvo, zna~itelno ja smalilo posetenosta na turnirot vo odnos na minatata godina i toa duri za 20 5, odnosno bile prodadeno 60.000 vleznici pomalku. 210 ) Anthony S. Travis, Jean - Claude Croize, cit. delo, str. 59-79.
209 )

228

vremeto koga tie turisti odat na odmor, so {to bi ja iskoristile prilikata da svratat i vo mestoto na zna~ajnata manifestacija. Taka na primer, Avignon go postavil svojot festival vo juli i avgust koga brojni turisti odat kon mediteranskite zemji. 211)

1.1.3. Traewe na golemite manifestacii

Vremetraeweto na golemite manifestacii e isto taka nivni va`en element. I toa e pred sé odredeno od : - vidot i formata na manifestacijata, - obemot na sodr`inata, - brojot na u~esnicite, - odredeni pravila i propisi koi se utvrdeni i postojat po odnos na poedini manifestacii ( pr. kaj Olimpiskite igri), - nekoi obi~ai ( pr. kaj verskite manifestacii ), - odredeni organizacioni mo`nosti ili nemo`nosti, - vremenskite priliki vo tekot na odr`uvaweto na manifestacijata, - politi~kite priliki itn. Pove}eto golemi manifestacii mo`at da se okarakteriziraat kako relativno kratkotrajni nastani ~ie traewe se dvi`i od nekolku sati ( eden den), nekolku dena, nedela, dve nedeli ili mesec dena, mnogu retko i pove}e od mesec pa do nekolku meseci, a samo kaj ponekoi manifestacii toa e vo tekot na celata godina . 212)

Ibid, str. 59-79. Na primer , proslavata na 100-godi{ninata od smrtta na Van Gog vo Holandija trae{e vo tekot na celata 1990 godina, za koe vreme se organizirani niza pooddelni priredbi.
212 )

211)

229

Tabela 69. Traewe na golemite manifestaci od I red

manifestacija - LOI - ZOI - Sv. fud. pr. - Sv. izlo`bi

traewe 16 16 cca 1 cca 6 dena dena mesec meseci

Taka na primer, najgolemite manifestacii , Olimpiskite igri ( Letnite i Zimskite) traat po {esnaeset dena, Sv. fud. prvenstva mesec dena, a Svetskite izlo`bi celi {est meseci.

Tabela 70 . Traewe na zna~ajnite manifestacii od II i III red vo % nau~.

traewe

m-cii vkupno

kulturni zaedno so muzi~kite festivali 17,2 8,6 27,6 10,3 17,2 17,2 100,0

sport.

stop.

-1 den -2 do 3 dena -do 1 nedela -od 1 do 2 ned. -od2ned.do1m -nad 1 mesec Vkupno :

14,2 14,8 29,0 13,5 9,0 9,5 100,0

15,6 3,1 25,0 40,6 12,5 3,1 100,0

2,8 91,6 5,6 100,0

10,0 90,0 100,0

Analiziraj}i gi me|utoa i ostanatite zna~ajni manifestacii (tabela 70), se gleda deka najgolem broj manifestacii pripa|aat na grupata manifestacii koi traat po 1 sedmica. Od oddelnite vidovi manifestacii pak, kulturnite naj~esto traat po edna sedmica ( 27,6 %), sportskite 1-2 sedmici ( 40,6 %), stopanskite vo najgolem del traat po edna sedmica (91,6 %), dodeka nau~nite naj~esto se odr`uvaat vo rok od 2-3 dena, a verskite vo tekot na 1 den. Analiziraj}i gi pak muzi~kite festivali posebno, kako edna od karakteristi~nite grupi na kulturni manifestacii se

230

zabele`uva deka nivnoto traewe e ~esto pati podolgo od prosekot na kulturnite manifestacii voop{to. Taka, samo 5,8 % od niv traat do 1 nedela, dodeka naj~esto traat od 3 do 4 nedeli , odnosno mesec dena (28,8 % ) i od 1 - 1,5 meseci ( 23,1 % ) t.e. vo ovie dve grupi vkupno se odr`uvaat 51,9 % od muzi~kite festivali ( tabela 71).
Tabela 71. Traewe na muzi~kite festivali

traewe - do edna sedmica - do 2 sedmici - od 2-3 sedmici - do mesec dena - od 1-1,5 meseci - do 2 meseci - od 2-2,5 meseci - pove}e od 2,5 meseci Vkupno :

% 5,8 11,5 15,4 28,8 23,1 7,7 1,9 5,8 100,0

Vo zavisnost od vremeto na traewe, nekoi avtori se obiduvaat da gi klasificiraat “ golemite nastani ” vo odredeni grupi. Taka , A. Travis i J. C. Croize 213 ) toa go pravat vo tri karakteristi~ni grupi i toa: - mnogu kratki nastani od 1-4 dena, - kratkotrajni nastani vo serija od 2- 3 sedmici, - sredno trajni nastani od 3-6 meseci. Traeweto na manifestacijata e nejzin va`en element ~ie zna~ewe se ogleda vo toa {to toa naj~esto ja odreduva i dol`inata na prestojot na u~esnicite i posetitelite, a so toa i ekonomskite i drugi efekti. Traeweto go odreduva i rasporedot na pooddelnite priredbi, {to e zna~ajno ne samo zaradi posetenosta tuku i za proda`bata na manifestacijata kako medium na pazarno komunicirawe. Osven toa, mo`nosta za zgolemen broj TV prenosi i podobar raspored vo prenosite ovozmo`uva manifestacijata da ja vidat zna~itelno pogolem broj lu|e, {to pak se reflektira vo zgolemen publicitet za mestoto, regionot i zemjata. Traeweto na tradicionalnite golemi manifestacii vo tekot na vremeto evoluiralo i sekoga{ se prilagoduvalo kako kon obemot
213 )

.Travis S.Anthony, Jean Claude Croize, cit. delo, str. 62-63.

231

na sodr`inata taka i kon potrebite na u~esnicite, organizacionite problemi, soobra}ajnite mo`nosti i sl. (Olimpiskite igri na pr. nekoga{ traele i po nekolku meseci, vo Pariz 1900 godina duri 5 i pol meseci . Me|utoa, so tek na vreme doneseni se i odredeni propisi vo pogled na vremetraeweto taka {to toa se ograni~ilo na odreden broj dena.). No , organizatorite i na takvite manifestacii , imaj}i go vo vid zna~eweto na vremetraeweto na manifestacijata ~esto pati nastojuvaat da go prodol`at traeweto koristej}i go toa kako eden vid strategija za zgolemuvawe kako na kratkoro~nite taka i na dolgoro~nite korisnosti. Za taa cel, tie nastojuvaat da dobijat i odredena soglasnost od me|unarodnata organizacija, pod ~ie pokrovitelstvo se odr`uva soodvetnata manifestacija. 214 ) No i ovde, a i kaj manifestaciite kade organizatorot e sloboden vo pogled na odreduvaweto na vremetraeweto na manifestacijata, mora da se imaat vo vid ne samo pozitivnite tuku i negativnite strani na toa prodol`uvawe bidej}i pregolemata dol`ina mo`e da se odrazi negativno pred se na atraktivnosta na manifestacijata, a toa pak povlekuva i drugi reperkusii vo negativna smisla. Taka na primer, kritiki poradi dolgo traewe, a i monotonost i neinteresnost pretrpea i ZOI vo Albertvil ‘92. Traeweto na manifestaciite, a osobeno na manifestaciite koi imaat golemi po~etni investicii, a traat samo nekolku dena ili nedeli ( kako {to se i Olimpiskite igri i Sv. fud.prvenstva), od aspekt na po{irokata zaednica dobiva posebno na zna~ewe. Vo tie slu~ai, traeweto od nekolku dena ili nedeli ne bi mo`elo da dade zadovolitelni rezultati za po{irokata op{testvena zaednica. Ottamu, po{irokata zaednica mora da ima vo svojata strategija i odredeni alternativni re{enija so {to bi se zajaknale efektite na glavnata manifestacija. Vo toj pogled, strategijata mora da vklu~uva bilo prethodni bilo nastani posle glavniot, odnosno i ednoto i drugoto i toa kako vo godinata koga se odr`uva glavniot nastan taka i vo tekot na nekolku prethodni i nekolku idni godini. Dokolku pak se raboti za tradicionalen glaven nastan koj se odr`uva vo edno isto mesto, pogodno e kreirawe na soodvetni nastani vo site ~etiri sezoni vo tekot na godinata.
214 ) Taka na pr. dodeka ZOI vo Saraevo traeja 12 dena, Kalgari uspea da dobie dozvola od MOK za da go prodol`i traeweto na ZOI na 16 dena so {to toa i se normalizira, taka {to i ZOI vo Albertvil traeja 16 dena.

232

1.2.Planirawe na manifestacijata

Imaj}i gi vo predvid od edna strana site specifi~nosti i slo`enosti vo organiziraweto ( osobeno na ednokratnite golemi manifestacii), potoa zna~itelnite sredstva ( tro{oci) za organizirawe, golemiot obem na raboti {to treba da se zavr{at vo odredeno vreme, golemiot broj subjekti koi go ~inat manifestaciono-turisti~kiot proizvod i potrebata od postojano sledewe na `elbite i potrebite na kupuva~ite ( u~esnicite, posetitelite i drugite) i od druga strana site negativnosti koi mo`at da dojdat do izraz, se nalaga potrebata od gri`livo planirawe na golemata manifestacija do najsitni detali. Inicijatorite, osnova~ite, organizatorite na golemata manifestacija moraat da bidat na~isto so toa koj i {to }e raboti, so koi sredstva , za kogo i za{to i koi efekti se o~ekuvaat. 215) Planiraweto se odnesuva na sé ona {to go pravi proizvodot kako vo potesna smisla na zborot taka i vo po{iroka smisla na zborot. Toa e pred sé sodr`inata, u~esnicite, mestata na odr`uvawe, objekti, vremeto na odr`uvawe, traeweto, raspored na priredbite pa se do takvi pra{awa kako {to se parkiraweto na avtomobilite, na~inot na dvi`ewe na lu|eto, naklonetosta na domicilnoto naselenie itn. Planiraweto na golemite manifestacii mo`eme da go posmatrame od dva aspekti. Od edna strana, toa e planirawe na manifestacijata kako poseben proizvod na nejziniot organizator kako nositel na ponudata i od druga strana, so ogled na toa {to krajniot turisti~ki proizvod se sostavuva na pazarot od brojnite komponenti koi pretstavuvaat poedine~ni proizvodi i aktivnosti na razni subjekti, proizleguva potrebata od planirawe na slo`eniot turisti~ki proizvod, a ~ij sostaven del e i golemata manifestacija. Planiraweto na manifestacijata kako poseben proizvod e del od integralnata celina na marketing planiraweto kaj organizatorot koe opfa}a i drugi podra~ja kako {to se i planiraweto na distributivnite kanali na manifestacijata, potoa

Vo Barselona na primer, organizatorot anga`iral voza~i na avtobusi od drugite gradovi vo [panija koi ne ba{ najdobro ja poznavale Barselona. Toa dovelo do golemi problemi i zadocnuvawa na natprevaruva~ite na terenite i revolt kaj u~esnicite poradi toa.

215 )

233

planirawe na promotivnite aktivnosti, planirawe na cenite, planirawe na organizacijata na marketingot i sl. Od druga strana, planiraweto na marketingot pak e del od cellokupnoto planirawe na organizatorot kako odreden proizvoditel. Procesot na planirawe kaj ednokratnite manifestacii e ograni~en na vremeto do zavr{uvaweto na manifestacijata, dodeka kaj tradicionalnite manifestacii se odviva kontinuirano vo tekot na celoto vreme na postoewe na manifestacijata, i toa kako kratkoro~no, srednoro~no i dolgoro~no planirawe. Planiraweto na manifestaciite od svoja strana, bara detalni analizi pred odr`uvaweto, posmatrawe za vreme na odr`uvaweto, ocenka posle odr`uvaweto i vo celiot tek eden kvaliteten informativen sistem. Pra{aweto na nositelot na planiraweto e vo vrska so vidot i formata na manifestacijata, odnosno, vo vrska so specifi~nostite na sekoja pooddelna manifestacija vo pogled na brojot na subjektite koi u~estvuvaat vo organiziraweto i sproveduvaweto na manifestacijata. Vo vrska so toa se i nadle`nostite i aktivnostite koi sekoj subjekt gi izvr{uva po odnos na planiraweto, koi pak vo sekoj slu~aj moraat da bidat koordinirani i dobro usoglaseni. Me|utoa,planiraweto na golemite manifestacii kako poseben proizvod, nu`no se vr{i i na edno po{iroko nivo ( region, zemja). Toa proizleguva pred sé od tamu {to odr`uvaweto i organizacijata na golemata manifestacija obi~no bara golemi i skapi objekti i infrastruktura, a koe ne{to gi nadminuva ramkite i mo`nostite na organizatorot. Osven toa, slo`enosta na planiraweto na manifestacijata kako zaseben proizvod ja nadopolnuva u{te poslo`enoto planirawe na zbirniot turisti~ki proizvod na mestoto i podra~jeto, bidej}i posetitelite prestojuvaat i vo drugite mesta i sl., a u{te pove}e dokolku manifestacijata se odr`uva vo pove}e mesta so {to se formira eden slo`en proizvod na pove}eto mesta, odnosno, celata zemja. Vo vrska so planiraweto na integralniot manifestaciono-turisti~ki proizvod ~ij del e i golemata manifestacija, odredeni institucionalni problemi vo pogled na uskladuvaweto na celokupnata ponuda i pokraj nepostoeweto na zaedni~ki nositel na planiraweto i politikata na proizvodot na nivo na podra~je, se smaluvaat so aktivnata uloga na dr`avata (nejzinite organi), a i so dejstvuvaweto na niza op{testveni institucii i organizacii koi

234

site zaedno se gri`at za pocelosno funkcionirawe na odvoenite elementi na ponudata. Problemot e ubla`en i so toa {to golemata manifestacija kako takva, ima svojstvo da gi povrzuva site nositeli na ponudata.Vo izvesna smisla site imaat zaedni~ki interes da gi vlo`at site napori kako bi go do~ekale po~etokot na manifestacijata spremni so cel da gi zadovolat `elbite i potrebite na kupuva~ite i so toa da prodadat {to pove}e od svoite poedine~ni proizvodi. Za site nositeli na ponudata manifestacijata se javuva kako “izvoren” - osnoven element na ponudata vrz koj se potpiraat site, kako direktnite taka i indirektnite nositeli na turisti~kata ponuda. Toa go ~inat i hotelite, i turisti~kite agencii, turisti~kite biroa, a ni{to pomalku i ostanatite proizvoditeli na razni dobra nameneti za turistite, suveniri, potoa trgovijata, ugostitelstvoto i nositelite na sli~ni uslugi. So podobruvaweto na svojot proizvod, sekoj od niv dava zgolemen kvalitet na zbirniot proizvod, a osven toa sekoj od niv e stimuliran da vodi smetka i za ostanatite komponenti i da go pottiknuva nivniot kvalitet bidej}i pokompleten i pokvaliteten turisti~ki proizvod na manifestacionoto mesto ( podra~je/zemja) ovozmo`uva i podobar plasman na poedine~nite komponenti. Golemite manifestacii, osven toa, pridonesuvaat za turisti~ka valorizacija i na ostanatite elementi na ponudata kako {to se prirodnite faktori, kulturno-istoriskoto blago, ambientalnite karakteristiki i drugi elementi i vrednosti na edno podra~je i zemja. Ottuka, planiraweto i na posebniot i na integralniot manifestacionen proizvod ne mo`e da se oddeli i da zavr{i samo na nivo na organizatorot i na organizaciite vo manifestacionoto mesto. Toa mora da se potpira i na po{irokite regionalni , nacionalni pa i me|unarodni relacii. Samo na takov na~in bi se postignal eden sinergetski efekt i bi se iskoristile site prednosti koi gi dava edna golema manifestacija.

1.3. Politika na manifestaciite I ovdeka mo`eme da zboruvame za vodewe politika na golemite manifestacii od aspekt na subjektite koi u~estvuvaat neposredno vo nivnoto organizirawe i sproveduvawe kako odredeni proizvoditeli t.e. nositeli na ponudata i za politika na kompleksniot turisti~ki proizvod ~ij sostaven del e i

235

manifestacijata, odnosno za politika na proizvodot od integralen aspekt. Subjektite koi u~estvuvaat vo organizacijata i sproveduvaweto na manifestacijata, te`i{teto na svojata politika sekako deka najpove}e }e go naso~at kon sopstveniot proizvod. Pri toa treba da se zemat vo predvid nekolku faktori: -konkretnite uslugi koi naposredno se davaat na korisnicite ( za posetitelite na primer toa e prisustvoto na priredbata, natprevarot,izlo`bata i sl.), i koi se vo tesna vrska so sodr`inata na manifestacijata, kvalitetot na u~esnicite i sl., -sredstvata (objekti i drugi sredstva) koi gi koristi organizatorot, -mestoto na odr`uvawe i prirodnite i ambientalni faktori koi se vgraduvaat vo manifestacijata, -vremeto na odr`uvawe na manifestacijata, -traeweto i -~ove~kiot faktor koj ja oblikuva i konkretizira manifestacijata. Sodr`inata na manifestacijata, kvalitetot na u~esnicite i sl. ima golema va`nost vo vodeweto na nejzinata politika. Atraktivnosta na sodr`inata i kvalitetot na u~esnicite ja predodreduva i atraktivnosta na samata manifestacija, a so toa i posetenosta,proda`bata na propagandni povr{ini, pravata na informirawe, cenite itn. 216) Sredstvata koi ja obele`uvaat manifestacijata, t.e. gi ~inat nejzinite osobini, pretstavuvaat sredstvata koi se neposredno vklu~eni vo proizvodot (manifestacijata). Taka na primer, od konstrukcijata, komforot i funkcionalnosta na salata, stadionot ili drugite objekti vo mnogu }e zavisi i krajniot kvalitet na uslugite ( proizvodot-manifestacijata) so {to ovie elementi pripa|aat na obele`jata na manifestacijata, a gi

Taka na pr. televizijata CBS ( Si-Bi-Es) koja ja prenesuva{e Olimpijadata vo Albertvil imala golemi problemi da go zadr`i vnimanieto na gleda~ite i so toa i marketingot na golemite firmi vo denovite koga nemalo pogolem broj natprevari na koi se dodeluvale medali. Ili na primer, slu~ajot so Mediteranskite igri vo Atina ‘91 godina i slabiot interes na posetitelite ( skoro prazni tribini), a ne bila prisutna ni televizijata. Toa se slu~ilo i pokraj izvonrednata organizacija, a poradi slabite sportski rezultati predizvikani od golemata neizedna~enost na kvalitetot pome|u sportistite od raznite zemji.

216

)

236

odreduvaat i upotrebnite, estetskite, tehni~kite i ekonomskite svojstva na proizvodot. Mestoto so svoite prirodni i ambientalni karakteristiki vo zna~itelna merka ja odreduva i atraktivnosta na manifestacijata.Zatoa organizatorite pri vodeweto na politikata na manifestacijata mora da go imaat vo predvid mestoto na odr`uvawe kako vo makro taka i vo mikro aspekt, t.e. da go imaat vo predvid postoeweto i razvienosta na ostanatite elementi na ponudata, potoa vklopuvaweto na manifestacijata vo izbranata sredina i sl. Zna~ajni faktori koi organizatorite treba isto taka da gi imaat vo predvid pri vodeweto na politikata na manifestacijata se i vremeto na odr`uvawe i traeweto na manifestacijata a za koi ponapred ve}e zboruvavme. Site pogore nabroeni faktori vo najgolem del go opredeluvaat kone~niot kvalitet na manifestacijata. Me|utoa, na seto toa mora da se dodade i li~niot trud koj ja oblikuva i konkretizira manifestacijata. Vo toj pogled, politikata koja se odnesuva na kvalitetot na li~niot trud e isto tolku va`na kako del na vkupnata politika na manifestacijata. Po odnos na politikata na kompleksniot turisti~ki proizvod pak, mo`e da se re~e deka vo vakvi slu~ai ( imaj}i go vo vid op{testvenoto zna~ewe koe im se pridava na golemite manifestacii ), se raboti za subjekti (organizatori) koi se dr`avni ili op{testveni organi, organizacii i institucii ili nivnata uloga i u~estvo vo celokupnata organizacija i sproveduvawe na manifestacijata e zna~itelno, pa i nivnite nastojuvawa se vo zna~itelna merka naso~eni kon vodeweto i na politikata na kompleksniot proizvod. So ova delumno se smaluva ras~ekorot pome|u potrebata za vodewe zaedni~ka politika na slo`eniot proizvod od edna strana i prakti~noto parcijalno vodewe na politiki za sopstvenite proizvodi na odvoenite nositeli na ponudata, koe obi~no postoi vo turizmot, voop{to. No, imaj}i ja vo vid brojnosta na nositelite na ponudata, odredeni problemi vo vodeweto na politikata na integralniot turisti~ki proizvod sepak ostanuvaat. Vo vodeweto na zaedni~kata politika na slo`eniot turisti~ki proizvod, golemite manifestacii se javuvaat kako zna~ajna mo`nost za diferencirawe na postojniot proizvod na podra~jeto vo odnos na drugi podra~ja. So ogled na pogolemata ili pomalata sli~nost na izvornite elementi duri i na po{iroki podra~ja, so formiraweto

237

ili privlekuvaweto na odredena manifestacija mo`at da se postignat zna~itelni prednosti vo odnos na drugi mesta ( zemji ). Me|utoa, pri toa mora dobro da se razmisli koja manifestacija da ja privle~eme t.e za koja manifestacija da ja prifatime organizacijata, odnosno kakva manifestacija da formirame. Dali toa da bide manifestacija koja ima minimalni infra i suprastrukturni potrebi, a dava maksimalen povrat, ili pak manifestacija koja ima golemi po~etni kapitalni barawa za objekti i infrastruktura i obi~no ima mali po~etni efekti, a dolgoro~no pogolemi pozitivni efekti. Seto toa }e zavisi od celite i motivite na po{irokata zaednica. Politikata na manifestaciite po odnos na site faktori zapo~nuva so prifa}aweto na idejata t.e. prifa}aweto na organizacijata, a prodol`uva podocna vo tekot na nejziniot `ivoten vek, koga taa mora da vodi smetka za prilagoduvawe na manifestacijata kon nova kompozicija na obele`ja koi }e gi bara sovremeniot pazar.

1.3.1. Elementi na politikata na golemite manifestacii Osobeno va`ni manifestacii se : podra~ja vo politikata na golemite

-utvrduvaweto na karakteristikite ( osobinite ) na manifestacijata, -razvojot i samoto odr`uvawe na manifestacijata, -modificirawe na postojnata tradicionalna manifestacija, -planirawe na zastarenosta i nu`nosta od inovacii, i -uskladuvawe na manifestacijata kako proizvod so cenite, distribucijata i promocijata kako ostanati elementi od marketing miksot. Planskiot razvoj na karakteristikite na manifestacijata e efikasen na~in za sozdavawe na nejziniot presti`, a postojanoto prilagoduvawe na nejzinite karakteristiki (osobini) kon barawata na korisnicite e neophodno so ogled na se pobrzoto menuvawe na tie barawa. Za taa cel, osobinite na manifestacijata moraat da bidat elasti~no sredstvo za takvo prilagoduvawe i sozdavawe na prednosti. Vo tie ramki na primer, mo`at da bidat i promenite vo kvalitetot na sodr`inata na

238

manifestacijata, zbogatuvawe so propratni sodr`ini i sl. Osobinite na odredena manifestacija }e mo`at da se prilagoduvaat samo dokolku se postaveni fleksibilno i ako takvo prilagoduvawe ovozmo`uva nejzinata po~etna koncepcija. I golemite manifestacii, osobeno ednokratnite, gi zadr`uvaat site specifi~nosti na turisti~kiot proizvod, taka {to i vo nivniot razvoj nedostasuvaat nekoi fazi tipi~ni za industriskite proizvodi, so {to se naglasuva i odgovornosta vo postapkata, odnosno vo nivnata politika. Pravoto testirawe na manifestacijata }e se izvr{i duri vo fazata na nejzinoto odr`uvawe koga e ve}e docna za bilo kakvi popravki. Vo ovie slu~ai osobeno e va`no uskladuvaweto na sodr`inskoto (programsko) i tehni~ko dovr{uvawe na manifestacijata so pripremite na marketin{kiot program i organizacijata na marketingot. Seto toa podrazbira i usoglasuvawe na programskoto i tehni~koto dovr{uvawe na manifestacijata so proda`bata, kanalite na proda`ba i promocija so otpo~nuvaweto na odr`uvaweto na manifestacijata. Ako eden od ovie faktori ne bide vremenski usoglasen so ostanatite elementi, rezultatot sekako ne }e bide optimalen, a mo`e da bide i negativen. Navistina, kaj tradicionalnite manifestacii mo`ni se popravki i korekcii vo narednite godini , no prviot vpe~atok koj ne bil zadovolitelen, mnogu te{ko }e mo`e da se koregira vo narednite godini, a osobeno za manifestaciite koi od po~etok bile promovirani kako “ golemi manifestacii “. No i bez toa, kaj tradicionalnite manifestacii koi ve}e va`at za zna~ajni nastani, vo tekot na nivniot `ivoten vek potrebno e ~esto da se pravat prilagoduvawa na odredeni osobini spored promenite vo barawata na korisnicite. Ovie prilagoduvawa naj~esto se javuvaat vo vid na razni modifikacii na manifestacijata, a naj~esto kako soodvetni promeni vo kvalitetot na sodr`inata, osobinite na sodr`inata i sl. so {to e mo`no da se odr`i i atraktivnosta na manifestacijata. Taka na primer, pokraj postojanite promeni vo brojot na zemjite u~esni~ki, promenite na u~esnicite poedinci ( sportisti), promenite na mestoto/zemjata na odr`uvawe, promenite vo vremeto na odr`uvawe i na traeweto, postojanoto usovr{uvawe na objektite i nivnata tehni~ka opremenost, promenite vo pravilata za nastap i natprevaruvawe i t.n. Olimpiskite igri vo svoeto 100-godi{no postoewe pretrpele niza promeni i vo samata sodr`ina, odnosno vo brojot i vidot na sportovite i disciplinite koi se zastapeni na niv (tabela 72 ).

239

Tabela 72. Promeni vo odredeni karakteristiki koi go ~inat proizvodot kaj Olimpiskite igri u~esnici Ol. igri vo: zemji -Atina 1896 g. -Pariz 1900 g. -Sent Luis 1904 g. -Pariz 1924 g. -Amsterdam 1928 g. -Los Anxeles 1932 g. -Helsinki 1952 g. -Tokio 1964 g. -Seul 1988 g. -Barselona 1992 g. -Atlanta 1996 g. sportisti broj na sportovi 9 17 15 20 20 17 20 21 23 28 brojna disciplini

13 311 22 1.314 12 629 44 3.083 46 3.o14 37 1.408 69 4.920 93 5.140 160 9.581 172 15.000 vovedeni kvalifikacii

17 85 88 140 140 151 167 237 -

Od prvite Igri vo Atina 1896 god. pa sé do poslednite vo Barselona 1992 god., brojot na zemji u~esni~ki se zgolemil za 13,2 pati, brojot na sportisti u~esnici za 48,23 pati, a brojot na sportovite za 3 pati. Postojanite promeni na proizvodot ( Olimpiskite igri) oti{le duri i do voveduvawe na profesionalizmot so {to Olimpiskite igri otstapile i od svojata povelba spored koja na niv mo`at da u~estvuvaat samo sportisti amateri. No, seto toa e odredeno i od neophodnosta za zadovoluvawe na sovremenite barawa na korisnicite i odr`uvawe na atraktivnosta na manifestacijata, nejzinata prifatlivost i trajnost. Iako so po~etniot koncept na manifestacijata se odreduva i nejzinata polo`ba na pazarot na podolg rok, sepak so soodvetni marketin{ki postapki taa mo`e zna~itelno da se prisposobi kon pazarnata situacija. Prilagoduvaweto na manifestacijata so nejzino modificirawe treba da se izvr{uva kontinuirano. Zastaruvaweto na manifestacijata se javuva na razli~ni podra~ja, taka {to toa mora da se planira, a vrz osnova pred sé na analizata na oblasta od koja e sodr`inata na manifestacijata, analizata na zastarenosta ( aktuelnosta ) na temata na manifestacijata, no i na tehni~ko-tehnolo{kata opremenost (objekti), potoa na analizata na pobaruva~kata

240

(barawata) i predviduvawe na idninata vo oblasta od koja e sodr`inata na manifestacijata, tehni~ko-tehnolo{kata idnina i sl. Me|utoa, pokraj seto toa, soodveten uspeh so organiziraweto na manifestacijata mo`e da se postigne samo so soodvetena ombinacija na site instrumenti na marketing miksot, me|u koi proizvodot ima samo primarno zna~ewe i kon kogo se prilagoduvaat ostanatite instrumenti : cenite, distribucijata i promocijata.

2. Cenata kako element na marketingot na golemite manifestacii

Golemata manifestacija kako proizvod pretstavuva samo eden od instrumentite na nivniot marketing,odnosno nivniot marketing miks. Iako kako proizvod manifestacijata ima primarno zna~ewe vo nejziniot marketin{ki koncept, ne e mo`no postignuvawe na dobar deloven uspeh bez soodvetna kombinacija so ostanatite instrumenti koi go ~inat nejziniot miks (mix), odnosno bez soodvetna kombinacija so cenite , distribucijata, proda`bata i promocija na manifestacijata. Od druga strana, cenata na proizvodot-manifestacijata t.e. nejzinite komponenti ( uslugi) i pokraj toa {to pretstavuva posebno podra~je od delovnata politika, taa e nedeliva od politikata na manifestacijata kako proizvod. Taa pretstavuva va`en element vo politikata na golemite manifestacii i ima zna~ajna uloga vo strategijata na plasmanot. Govorej}i za cenite na manifestacijata ne mislime samo na pristapninite i drugite pla}awa koi gi imaat u~esnicite na manifestacijata, ili samo cenite na vleznicite i drugite uslugi koi im se davaat na posetitelite, tuku i na cenite na site drugi proizvodi i uslugi so ~ija proda`ba organizatorot ostvaruva prihodi. Taka, tuka pokraj drugoto spa|aat : cenite ( nadomestocite) za sponzorstvo, cenite na licencnite prava (otstapuvawe na pravata za koristewe na simbolot na manifestacijata-znakot, logotipot, maskotata ili nivnata kombinacija), potoa cenite za koristewe na propagandnite povr{ini vo slu`benite izdanija (bilteni, bro{uri, programi i sl.) i na objektite, cenite za proda`ba na pravata na izdava~kata, muzi~kata, filmskata i video industrijata, cenite za pravata za

241

televiziski prenosi od manifestacijata, cenite na nadomestocite za proizvodstvo i proda`ba na zna~ki i suveniri itn. Osven toa, imaj}i ja vo vid pripadnosta na manifestacijata kon integralniot proizvod na odredeno podra~je i vo vrska so toa pripadnosta kon marketingot na toj integralen proizvod, cenite na manifestacijata i cenite na ostanatite nositeli na ponudata se javuvaat kako element na marketingot na integralniot manifestacionen proizvod i va`en element vo politikata na toj integralen proizvod na manifestacionoto mesto, region, odnosno zemjata.

2. 1. Politika na cenite ( faktori na politikata na ceni)

Vo svojata politika na ceni, organizatorite na golemite manifestacii treba da vodat smetka za pogolem broj kako vnatre{ni taka i nadvore{ni faktori. Me|u niv se i : - atraktivnosta na manifestacijata ili oddelni nejzini komponenti, - fazata vo `ivotniot ciklus na manifestacijata, - motivite koi se pri~ina za organizirawe ili prifa}awe na organizacijata na odredena manifestacija ( turisti~ki, politi~ki i sl.), - celite na organizatorot, - mestoto na odr`uvawe na manifestacijata ili oddelni nejzini priredbi ( so site elementi, pokraj drugoto i raspolo`ivosta i bogatstvoto so elementi od izvornata i izvedenata ponuda), - kvalitetot i vrednosta na pooddelnite uslugi koi gi pru`a organizatorot ( razni oblici na koristewe; zbor e me|u drugoto i za vrednosta za subjektite koi gi koristat propagandnite povr{ini na primer ili sli~no, {to povtorno zavisi od niza faktori, a pred sé od atraktivnosta na manifestacijata, mestopolo`bata na propagandnata povr{ina i sl.), - na~inite na kupuvawe, - tro{ocite koi gi ima organizatorot (iznajmuvawe ili izgradba na objektite, koristeweto na manifestaciono-uslu`nite slu`bi i sl. - kapacitetot na objektite itn.

242

2.1.1.Atraktivnosta na manifestacijata i cenite

Atraktivnosta na manifestacijata koja glavno se poklopuva so `ivotniot ciklus na manifestacijata, vlijae na cenite vo pravoproporcionalen odnos, osven ako ne e posilno vlijanieto na nekoi drugi faktori, kako {to se na primer motivite za organizirawe. Toa se odnesuva kako na cenite na organizatorot, taka i na cenite na ostanatite uslugi, odnosno proizvodi na ostanatite nositeli na turisti~kata ponuda, no i na cenite na site stoki i uslugi vo mestoto /regionot. [to se odnesuva do cenite na uslugite koi gi pru`a organizatorot, toa mo`eme da go sogledame bilo niz cenite na vleznicite za posetitelite, bilo niz iznosot {to go pla}aat u~esnicite kako participacija , ili pak cenite za iznajmuvawe na prostorot, bilo niz cenite za otstapuvawe na pravata za TV prenosi itn. Isto taka, ovie odnosi ( atraktivnosta i cenite) mo`eme da gi sogledame kako kaj raznite vidovi i oblici na manifestacii, taka i kaj edna ista manifestacija vo tekot na vremeto vo koe se menuva nejzinata atraktivnost. [to se odnesuva do raznite vidovi manifestacii, mo`eme da istakneme deka sportskite manifestacii naj~esto imaat i pogolema atraktivnost so {to davaat mo`nost i za postignuvawe na pogolemi ceni za pooddelni uslugi, bilo onie na organizatorot bilo na drugite uslugi. Taka na primer, dodeka do 1992 godina Vienskata filharmonija za pravata za TV prenos od Novogodi{niot koncert dobivala samo po 4,6 mil, {ilinzi ( okolu 400 iljadi SAD dolari) od Avstriskata televizija ORF (ORF) , za pravata za prenos od Svetskoto atletsko prvenstvo ‘91 god. od Tokio, plateno e 29 mil. SAD dolari. Me|utoa i kaj sportskite manifestacii , razli~ni formi imaat razli~na atraktivnost, pa postignuvaat i razli~ni ceni. Kako {to se gleda od tabelata 73, dodeka Igrite na Komonveltot ‘86 god., donele samo 1 mil. SAD dolari za TV prava, Sv. atletsko prvenstvo vo Rim ‘87 god. donelo 13 mil., odnosno 13 pati pove}e. ZOI vo Albertvil, gi naplatile ovie prava 300 mil. USA dolari ili 10 pati pove}e otkolku Sv. atletsko prvenstvo vo Tokio ‘91 koga e dobieno 29 mil. USA dolari. Vrv na seto toa pretstavuvaat Letnite olimpiski igri koi vo Barselona na primer, inkasirale 610 mil. USA dolari .

243

Tabela 73. Ceni ( prihodi od TV prava) vo zavisnost od atraktivnosta na razli~ni formi sportski manifestacii

manifestacija - Igri na Komonveltot ‘86 - Sv. atl. pr.’87 - Sv.atl. pr. ‘91 - ZOI Albertvil ’92 - LOI Barselona ‘92

cena vo mil.SAD dol. 1 13 29 300 610

indeks 100 1300 2900 30000 61000

Vlijanieto na atraktivnosta vrz cenite mo`eme da go sogledame i na edna konkretna manifestacija. Taka na primer, spomenatata Vienska filharmonija, za razlika od 1992 god. koga primila za TV pravata 4,6 mil. {ilinzi, za 1993 god. zaklu~ila dogovor na 11 mil. {ilinzi ( okolu 1 mil. SAD dolari) so planirano zgolemuvawe za sekoja naredna godina, kako bi toj iznos vo 1998 god. dostignal 20 mil. {ilinzi.
Tabela 74. Atraktivnosta i cenite kaj edna manifestacija

iznos platen za TV prava vo mil. {ilinzi manifestacija 1992 g. Novogodi{en koncert na Vienskata filharmonija 4,6 1993 g. 11,0 1998 g. 20,0

Svetskoto atletsko prvenstvo vo 1983 g. ( prvo Sv. atl. prvenstvo) dobilo samo 7,5 mil. SAD dolari od proda`ba na TV pravata. Slednoto ( vtoro) vo Rim 1987 god. 13 mil. dolari ili za 73 % pove}e otkolku prvoto, dodeka za tretoto Sv. atl. prvenstvo TV kompaniite platile 29 mil. SAD dolari, odnosno skoro ~etiri pati pove}e vo odnos na prvoto prvenstvo. Na ovoj primer, me|utoa, mo`at da se sogledaat i odredeni me|uodnosi pome|u atraktivnosta na manifestacijata, fazite vo `ivotniot ciklus na proizvodot (manifestacijata) i cenite.

244

Tabela 75. Prihodi od TV prava vo zavisnost od atraktivnosta na edna ista manifestacija Sv. atl.pr iznos vo mil. SAD dol. indeks veri`en indeks

-ISv. at. pr. Helsinki ‘83 -II Sv. atl. pr. Rim ‘ 87 -III Sv. atl. pr. Tokio ‘91

7,5 13,0 29,0

100 173 387

100 173 223

Sli~en primer mo`e da se dade i so Letnite ol. igri. Dodeka za Montreal ‘ 76 god. TV pravata se prodadeni za 25 mil. SAD dolari, za Moskva 1980 god. toa e storeno za tri pati pogolema cena t.e. za 75 mil. dolari. Za Los Anxeles ‘84 god. za 276 mil. dolari, skoro ~etiri pati pove}e otkolku za Moskva. Vo Seul 1988 god. toa iznesuva 402,1 mil. dolari, odnosno 46 % pove}e od prethodnite Igri, a vo Barselona za 610 mil. dolari ili za 52 % pove}e vo odnos na Seul.

Tabela 76. Atraktivnosta na Ol. igri i prihodite od TV prava

Ol. igri -Montreal -Moskva -Los Angeles -Seul -Barselona

‘76 ‘80 ‘84 ‘88 ‘92

iznos vo mil. dol 25,0 75,0 276,0 4o2,1 610,0

indeks 100 300 368 145 152

veri`en 100 300 1104 1608 2440

Taka, cenite ostvareni za pooddelni uslugi, a koi se predmet na dogovor, se javuvaat i kako pokazatel za postignatiot stepen na atraktivnost na manifestacijata. I cenite na vleznicite se pokazatel za atraktivnosta na manifestacijata, odnosno, od atraktivnosta na manifestacijata zavisat i cenite na vleznicite za posetitelite. Taka na primer,

245

dodeka prose~nata cena na vleznicite za priredbite na “ Igrite na dobra voqa ” vo Sietel ‘ 90 god. bila 15 dolari, vo Barselona taa bila 30,61 dolar. Atraktivnosta na pooddelni komponenti na manifestacijata i nivnite ceni mo`eme da ja sogledame na primerot na cenite na vleznicite za pooddelnite priredbi na Ol. igri vo Barselona ‘ 92. Tie tamu se dvi`ele od 5 dolari za natprevarite vo veslawe do 500 dolari za sve~enoto otvorawe i sve~enoto zatvorawe( tabela 77). I cenite na ostanatite uslugi, odnosno proizvodi na drugite nositeli na turisti~kata ponuda zavisat od atraktivnosta na manifestacijata , a ne samo od kvalitetot na poedine~nata usluga. Taka na primer, vo Monako za vreme na odr`uvaweto na Grand Pri trkata vo “ Formula 1 “ cenite na site uslugi koi se ionaka golemi skokaat za tri-~etiri pati .

Tabela 77. Cenite na vleznicite vo zavisnost od atraktivnosta na pooddelnite priredbi na Ol. igri vo Barselona ‘92 g.

priredba - ko{arkarski turnir I kolo - ma{ko finale (ko{arka) - sve~eno otvorawe - sve~eno zatvorawe - veslawe - natprevari vo plivawe - natprevari vo gimnastika - atletski natprevari

cena na vleznicite USA dol. 7,65 91,84 500,00 500,00 5,00 35,00 41,00 90,00

Me|utoa, deka ne mo`e da se odi vo beskone~nost i deka mora da postoi odredena ramnote`a na cenite, ne samo za uslugite na organizatorot tuku i za uslugite na ostanatite nositeli na turisti~kata ponuda, potvrduva i faktot {to poradi visokite ceni vo hotelite vo Barselona mnogu sponzori go otka`ale svoeto doa|awe na Letnite olimpiski igri. Spored pretsedatelot na Organizacioniot komitet Pedro Fontani, glavnata pri~ina za toa bile visokite ceni za no}evawe ( 450 SAD dolari ).

246

Cenite na manifestacionite uslugi, a osobeno na site drugi uslugi i stoki koi obi~no rastat za vreme na odr`uvaweto na manifestacijata, ~esto pati sozdavaat i odreden revolt kaj lokalnoto naselenie. No, morame da imame vo predvid deka postojat i odredeni korisnosti za naselenieto ( na pr. sledewe na u~esnicite i odredeni priredbi ili pak cela manifestacija po poniski ceni na vleznicite ili besplatno ), a osven toa ne smeeme da gi zanemarime i zaedni~kite korisnosti za zaednicata. Vo sekoj slu~aj ovoj problem koj i doveduva do odredeni posledici vo preraspredelbata na dohodot, spa|a vo domenot na politi~kite odluki na vladinite organi, kako stojali{te na lokalnoto naselenie dali odredena manifestacija da se prifati ili ne. Vo zavisnost od atraktivnosta na manifestacijata i fazata vo nejziniot `ivoten ciklus, organizatorite na manifestacijata nu`no vodat i soodvetna politika na ceni. Vo faza na voveduvawe ( na tradicionalna manifestacija) nova ili modernizirana i vo faza na zastaruvawe na celokupnata manifestacija ili samo na pooddelni nejzini komponenti, odnosno, koga od bilo koi pri~ini opa|a interesot na kupuva~ite ( posetitelite i sl. ) ulogata na cenite vo taa politika e osobeno va`na. Vo tie slu~ai, cenite na uslugite se obi~no poniski otkolku koga e manifestacijata osobeno atraktivna. Isto taka i razni promeni vo manifestacijata, so cel za zgolemuvawe na atraktivnosta, ne mora da zna~at i pogolemi ceni za uslugite. ^esto pati promenite se neophodni poradi opa|aweto na interesot za dotoga{niot koncept na manifestacijata i zaradi zadr`uvawe na dotoga{niot broj na posetiteli ili interesenti ( u~esnici), odnosno, dotoga{niot stepen na posetenost, a i zaradi zadr`uvawe na korisnicite na ostanatite uslugi koi gi dava organizatorot. I pokraj toa {to promenite obi~no se proprateni so pogolemi investicioni izdatoci, cenite moraat da bidat poniski zaradi privlekuvawe na vnimanieto na korisnicite i posrednicite koi se anga`irani vo proda`bata i koi pokraj drugoto pravat i odredeni vlo`uvawa vo promotivnite aktivnosti koi se vo vrska so manifestacijata. Koga e manifestacijata vo faza na zrelost, odnosno vo svojata najgolema atraktivnost mo`no e i formirawe na povisoki ceni, {to pak od svoja strana dava i mo`nost za izgradba na podobri objekti za manifestacijata i voop{to vo turisti~kata izgradba i infrastrukturata, formirawe i na povisoki ceni na uslugite na ostanatite nositeli na turisti~kata ponuda, pogolemi vlo`uvawa

247

vo propagandata itn. Vo soglasnost so toa, poimot “golema manifestacija “ vo su{tina bi trebalo da se poklopuva so ovaa faza od `ivotniot ciklus i pokraj toa {to golemite manifestacii imaat isto taka svoj `ivoten ciklus.

2.1.2. Drugi faktori na politikata na cenite

a) Pokraj atraktivnosta na manifestacijata vrz cenite vlijaat i motivite i celite na organizatorot. Organizatorot ponekoga{ mo`e i svesno da odi so poniski ili povisoki ceni nameravaj}i da postigne odredeni celi koi gi zacrtal, odnosno koi ima namera da gi postigne. Taka, sni`uvaweto na cenite na uslugite na golemata manifestacija za razlika od drugite proizvoditeli mo`e da odi duri i pod granicata na tro{ocite, a kaj nekoi manifestacii tie se davaat i besplatno bidej}i se raboti za finansirawe od strana na dr`avata, nejzinite organi, organizacii i institucii ( no i bez toa), a so ogled na ostanatite korisnosti koi se o~ekuvaat od manifestacijata ( pr. turisti~ki efekti). Toa se raboti duri i koga vlo`uvawata vo manifestacijata (investicioni i drugi ) se osobeno golemi i koga odnapred se znae deka so prihodite ne mo`e da se pokrijat site tro{oci. b) Na~inot i vremeto na kupuvawe za pooddelni uslugi na organizatorot isto taka vlijaat vrz formiraweto na cenite ( direktno ili indirektno kupuvawe, poedine~no ili grupno kupuvawe, odnosno poseta, vreme na kupuvawe itn. v) Mestoto (mestata) vo koi se odr`uva manifestacijata ima isto taka vlijanie vrz cenite. Blagodarej}i na toa {to nekoja manifestacija se odr`uva vo mesto koe ima natprose~ni prirodni, istoriski, ambientalni, komunikativni i drugi kvaliteti, taa mo`e da postigne i popovolni ceni za svoite uslugi. g) Konkurencijata , kako horizontalna ( konkurencijata so drugite isti, sli~ni ili razli~ni manifestacii) i vertikalna ( konkurencijata so drugite vidovi turisti~ki proizvodi, drugite vidovi turizam) kako faktor koj }e vlijae vrz cenite, pomalku e izrazena kaj golemite manifestacii, osobeno onie od prvata grupa na atraktivnost, a so ogled deka zboruvame za golemi manifestacii, koi pokraj toa se i so svetska atraktivnost) . I u{te pove}e, golemite manifestacii se konkurentsko sredstvo za ostanatoto

248

turisti~ko stopanstvo na soodvetnoto mesto, region i zemja. Me|utoa, sekako deka ova ne ja isklu~uva ponekoga{ i pojavata ili postoeweto na konkurentski manifestacii od sli~en ili drug vid ( go spomenavme 14 Sv. fud. pr. i Vimbldon) na {to treba da se vnimava pri odreduvaweto na vremeto i mestoto na odr`uvawe, a posebno i na cenite na uslugite. Toa vsu{nost e i edena od pri~inite zaradi koi na primer i Ol. igri i Sv. fud. pr. se odr`uvaat na vremensko rastojanie od dve godini pome|u niv. d) Diferenciraweto na cenite na uslugite na golemata manifestacija mo`e da se izvr{i na razni na~ini i toa: - vrz osnova na vremenskiot kriterium ( koga se kupuva?), - vrz osnova na kategorijata na kupuva~ite ( poedinci, grupi, deca i sl.), - koli~inata na uslugite ( broj na priredbi koi }e se posetat i sl.), - mestoto vo kanalot na proda`ba, - vremeto na pla}awe, - geografskiot kriterium ( razli~ni ceni za doma{nite i za stranskite posetiteli i sl.), - vrz osnova na razni drugi pogodnosti koi gi pru`a ili ne odreden korisnik na nekoja usluga, 217) |) Razgleduvaj}i gi cenite na golemite manifestacii, treba da se spomenat i {pekulaciite od site vidovi {to se javuvaat i pokraj site zabrani. Edna od oblastite vo koja doa|aat do izraz se i vleznicite za priredbite. Vo vrska so toa vo eden napis stoi i ova : “ Sekoj posetitel na koncertite vo SAD dobro znae deka pred “ rasprodadenite sali “ , sekoga{ mo`e da kupi vleznica, no po daleku pogolema cena... . “Skalpiraweto” (na publikata , zab. M.A. ) kako popularno se vika ovoj biznis... godi{no donesuva ekstra profit duri od 1 milijarda dolari. Vo biznisot se vklu~eni duri i samite izveduva~i ”. 218) Vleznicite na primer za sve~enoto otvorawe i

Kompanijata {to go otkupila pravoto za prenos od tretoto Sv. atl. prvenstvo od Tokio, go dobila toa pravo i pokraj toa {to vo trkata bile vklu~eni i firmi kako {to e “Fuxi” koja ponudila duri 500.000 SAD dolari pove}e, no spogodbata so NTV garantirala pove}e ~asa prenos, a slikata besplatno bila ponudena i na mnogu zemji vo Afrika i drugi zemji vo razvoj. 218 ) “ Ekstra profit od skalpot na publikata “, Nova makedonija, 23.03. 1991, str. 23.

217 )

249

zatvorawe na Olimpiskite igri vo Barselona koi ~inele 500 dolari se preprodavani duri za 1.600 dolari. Cenata pokraj proizvodot e eden od osnovnite faktori na pobaruva~kata. Me|uzavisnosta na cenite i proizvodot (manifestacijata) se ogleda na pazarot, kade tie se javuvaat kako faktori na konkurencija. Vo taa smisla, konkurentskata sposobnost mo`e da se zgolemi ili so zgolemuvawe na atraktivnosta na manifestacijata ( sozdavawe na nekoi prednosti vo odnos na sli~ni, isti ili drugi manifestacii) ili so promena na cenite. Me|utoa , vo ovoj vtor slu~aj, se raboti za pomiruvawe so faktot za gubewe na atraktivnosta i pojava na poatraktivni manifestacii, so {to se postavuva pra{awe, kolku smaluvaweto na cenata }e pomogne vo plasmanot na manifestacijata i pokraj toa {to so sni`uvaweto na cenite mo`e da se zadr`i odredena posetenost ili drugi korisnici. Vo tie ramki i sekoe podobruvawe na manifestacijata ne zna~i i direktno zgolemuvawe na cenite, bidej}i ponekoga{ e pova`no da se zadr`i odredeno nivo na posetenost ( kupuva~i). Me|utoa, vo sekoj slu~aj cenata ostanuva kako dosta va`en moment vo politikata na proizvodot. Zatoa vo politikata na cenite na golemite manifestacii mora da se vodi smetka za site spomenati faktori i okolnosti. Osven toa, zaradi integralniot turisti~ki proizvod na podra~jeto, potrebno e i vodewe na zaedni~ka politika na ceni na site nositeli na turisti~kata ponuda , t.e. me|usebno usoglasuvawe na politikite, a {to e te{ko ostvarlivo.

3. Proda`ba i proda`ni kanali

Proda`bata na manifestacijata, odnosno nejzinite pooddelni komponenti ( uslugi) na u~esnicite i posetitelite, ili proda`bata na manifestacijata kako medium na pazarno komunicirawe, pretstavuva edna od osnovnite marketin{ki funkcii na organizatorot na manifestacijata. Od vidot i formata na manifestacijata, glavno zavisi : dali i {to }e se komercijalizira, odnosno, {to }e se prodava od manifestacijata, t.e. mo`nostite i na~inite na koi mo`e taa da se plasira, potoa koe nivo vo organizacijata {to }e prodava, politikata na proda`ba na manifestacijata (proizvodot), na~inite na proda`ba ( direktno ili indirektno), kanalite na proda`ba i organizacijata na proda`ba.

250

3.1. Politika na proda`ba

Proda`nata politika na organizatorot e del od negovata pazarna politika. Taa e i eden od elementite na marketing miksot pa i ne mo`e da se vodi oddelno od politikata kon ostanatite elementi. Taa neophodno go opfa}a i izborot i funkcioniraweto na kanalite na proda`ba, bidej}i od funkcioniraweto na tie kanali vo mnogu zavisi i uspe{nosta vo ostvaruvaweto na proda`bata. Uslovno e i vo vrska so politikata na proda`ba bidej}i proda`bata se ostvaruva po odredeni ceni, a tie od svoja strana pak zna~itelno vlijaat vrz obemot na proda`ba. Zaradi me|usebnata isprepletenost na site poedine~ni pazarni politiki na manifestacijata ( politikata na proizvodot, politikata na proda`bata, politikata na cenite, a i politikata na promocija) potrebno e organizatorot na manifestacijata da vodi smetka za adekvatna koordinacija na tie politiki, potoa za nivno me|usebno usoglasuvawe pri donesuvaweto na odlukite od oblasta na bilo koja od ovie politiki. Proda`nata politika na organizatorot se sostoi od : formuliawe na celi na proda`bata, utvrduvawe na~ela od koi }e se rakovodi nositelot vo procesot na proda`ba i utvrduvawe na sredstva koi ovozmo`uvaat ostvaruvawe na postavenite celi. 219) Celta na proda`nata politika na organizatorot na manifestacijata e sozdavawe na uslovi koi }e ovozmo`at proda`ba na onie uslugi na u~esnicite, onaa posetenost i onie uslugi na drugite korisnici koi taa mo`e da gi pru`i i so toa da ostvari povolni finansiski rezultati. Ostvaruvaweto na takvata cel zavisi od raspolo`livosta so kvalitetni informacii koi slu`at za utvrduvawe na proda`nata politika, a i od sposobnosta na proda`niot kadar. Zaradi dobivawe na kvalitetni informacii koi se uslov za dobra proda`na politika, neophodno e istra`uvawe na proda`niot pazar. Toa istra`uvawe mora da odgovori pred sé na pra{awata kako {to se : {to se prodava, kade, komu, kako, koga se prodava i koi to~ki treba da gi opfati analizata na op{tata delovna, pazarna i proda`na politika. 220 ) Organizatorite na golemite manifestacii koi smetaat na masovna posetenost, treba da kreiraat manifestacija, odnosno takvi
219 ) 220 )

Koba{i} A., Sene~i} J. , cit. delo, str. 124. Isto, str. 124.

251

nejzini komponenti ( pretstavi i sl.) t.e. kombinacija i struktura na pretstavi koi se najprifatlivi za posetitelite, odnosno da se prilagodeni na razli~ni posetiteli. Kvalitetot na pretstavite, treba da gi zadovoli site barawa na posetitelite ili barem najgolem broj od barawata. Osven toa, tehni~kite faktori ( objekti, oprema i sl.) treba da bidat takvi {to }e ovozmo`at odr`uvawe na manifestacijata so istovremeno ispolnuvawe na prethodnite napomeni, a osven toa da se ostvari i najniska cena na ~inewe. Spored specifi~nostite na manifestacijata treba da se odbere i takva struktura i kvalitet na tehni~kite faktori ( skapi sredstva i objekti, ili golemi kirii od edna strana i od druga strana nedovolnoto nivno iskoristuvawe ja optovaruva cenata na ~inewe na manifestacijata, nefunkcionalnite objekti i sredstva isto taka ja optovaruvaat cenata i ne davaat soodveten kvalitet na manifestacijata, odnosno, ne obezbeduvaat kvalitetno izveduvawe itn.). Pokraj toa, so promotivnite aktivnosti mora da se istaknat site prednosti i korisnosti na raznite oblici na koristewe na manifestacijata. Proda`nata politika na organizatorot dobiva na zna~ewe koga opa|a atraktivnosta na tradicionalnite manifestacii, no so toa ne e mo`no podolgo vreme da se zadr`i odredena posetenost ili koristewe na drugite oblici na potro{uva~ka ako brzo ne se prezemat i soodvetni promeni vo manifestacijata kako proizvod so {to }e se zadr`i ili povrati nivoto na atraktivnost na manifestacijata. Proda`nata politika ja utvrduva organizatorot na manifestacijata. Me|utoa, taa ne smee da bide kruta i {ablonizirana, tuku dovolno elasti~na i kreativna za brzo prilagoduvawe kon uslovite na pazarot.

3.2. Na~ini na proda`ba

Proda`bata na manifestacijata se ostvaruva na nekolku na~ini i toa : - proda`ba na manifestacijata, odnosno, nejzinite oblici na koristewe, neposredno ili posredno vo mestoto na korisnikot na tie oblici ( mestoto koe e sedi{te na u~esnikot ili mestoto na postojan prestoj na posetitelot ili mestoto koe e sedi{te na

252

korisnikot na manifestacijata kako medium na pazarno komunicirawe). Ovaa proda`ba ja vr{at ili direktno organizatorot na manifestacijata ili pak taa se vr{i preku posrednici, koga na posetitelite im se prodava i vo oblik na kompleten aran`man. Na ovoj na~in, no glavno direktno preku svoite posrednici se vr{i i li~nata proda`ba na pr. na izlo`beniot prostor na u~esnicite na saemot ili izlo`bata. Glavno direktno na ovoj na~in mo`e da se vr{i i proda`ba na manifestacijata kako medium na pazarno komunicirawe. -Proda`ba neposredno ili posredno po pat na po{ta. -Proda`ba, neposredno ili posredno vo mestoto na odr`uvawe na manifestacijata. Proda`bata na manifestacijata po bilo koj na~in, gi zadr`uva op{tite karakteristiki na proda`bata vo turizmot, odnosno, proda`bata mu prethodi na “ proizvodstvoto”. Vo taa smisla, proda`bata na manifestacijata mu prethodi na nejzinoto odr`uvawe, ponekoga{ duri i po edna, dve ili pove}e godini ponapred. So toa se prodava “ proizvod “ koj sé u{te ne e proizveden pa i kupuva~ot ne e siguren vo negoviot kvalitet, tuku za nego samo pretpostavuva vrz osnova na propagandata, predo~enite vrednosti, li~noto iskustvo i soznanija od porane{nite godini ( kaj tradicionalnite manifestacii) ili prisustvoto ( u~estvoto) na sli~ni manifestacii itn.

3.3. Pati{ta na proda`ba

Organizatorite na manifestacijata pri proda`bata na svoite uslugi gi koristat direktnite i indirektnite kanali na proda`ba. Direktniot kanal na proda`ba naj~esto se koristi vo kontaktite so u~esnicite i korisnicite na manifestacijata kako medium na pazarno komunicirawe. Toa proizleguva od samata specifi~nost na tie oblici na koristewe na manifestacijata. Tuka obi~no se potrebni direktni razgovori i pregovori pome|u kupuva~ite i organizatorite za proda`bata da se izvr{i na najefikasen na~in. Me|utoa, direktniot kanal na proda`ba se koristi i pri proda`bata na uslugite na posetitelite ( vleznici i sl.), no vo zna~itelen del proda`bata na posetitelite se izvr{uva po

253

indirekten pat, odnosno, preku posrednicite vo indirektniot kanal na proda`ba kade postoi edna {iroka lepeza na posrednici koi se vklu~eni vo proda`bata na golemata manifestacija. Ovdeka mo`at da bidat vklu~eni : odredeni dr`avni organi i organizacii ( kako doma{ni taka i stranski), preku sponzori, pokroviteli, specijalni dobavuva~i i sl., pretprijatija vo turisti~koto posreduvawe, organizatori na patuvawa, op{testveni organizacii vo turizmot (doma{ni i stranski), op{testveni organizacii vo pooddelni oblasti (struki) kako {to e kultura, sport, nauka itn. ( {to najpove}e zavisi od vidot na manifestacijata), potoa specijalizirani posredni~ki organizacii koi se zanimavaat so organizacija i posreduvawe ( kongresni biroa, kongresni centri i uredi i sl.) i razni drugi delovni i stru~ni zdru`enija ( doma{ni, stranski i me|unarodni). Kako {to se gleda, duri i potro{uva~ite na manifestacijata (sponzorite i sl.) se javuvaat kako subjekt vo kanalite na proda`ba na posetitelite. Me|utoa, vo pogled na brojot i tipot na posrednicite, postojat specifi~nosti od edna do druga manifestacija. Eden od faktorite koi vlijaat na toa e dali za manifestacijata e karakteristi~na posetenost ili ne. Taka na primer, kongresnite biroa i kongresnite centri koi }e se javat kako posrednici kaj manifestaciite vo oblik na razni vidovi sostanoci, nema da se javat na primer kaj edna sportska ili kulturna manifestacija i sl. Osven toa, organizatorot mo`e da se orientira kon koristewe na site raspolo`livi kanali na proda`ba, odnosno da vr{i edna intenzivna distribucija, no mo`e da se orientira i na eden ograni~en broj posrednici. Taka na primer, za Olimpijadata vo Barselona oficijalna turisti~ka agencija koja ja pokriva{e Olimpijadata be{e “ Sports Travel “ koja vo taa uloga se javi i vo Kalgari i vo Seul. Organizatorite na patuvawa i turisti~kite agencii se javuvaat i kako edinka vo indirektniot kanal na proda`ba, no i kako proizvoditeli, nudej}i sopstven program ( proizvod) vo koj e sodr`ana i poseta na manifestacijata. Ulogata na golemite posrednici ( turoperatori ) vo indirektniot kanal na proda`ba e golema. Tie im nudat na posetitelite kompleten paket, a ne samo poseta ( vleznici) za manifestacijata. Od druga strana, tie prezemaat i po{iroki propagandni aktivnosti za da go plasiraat aran`manot so poseta na manifestacijata, {to e od golema korist i za samiot organizator. Osven toa, ni{to pomalku ne e va`na ni ulogata na turoperatorite,

254

turisti~kite agencii i posrednicite voop{to na planot na istra`uvaweto na pazarot, koga organizatorite na manifestacijata se koristat so zna~ajni informacii sobrani od strana na razni agencii (turoperatori i sl.), i so pomo{ na niv donesuvaat odluki za izbor na soodvetna strategija, propagandna akcija itn. Op{testvenite turisti~ki organizacii ( turisti~kite dru{tva i sojuzi ), razni institucii ( turisti~ki informativni centri, biroa i sl.), razni zdru`enija i sl. pretstavuvaat isto taka od edna strana proizvoditeli na turisti~ki uslugi, a od druga strana i posrednici vo turisti~kiot promet. Vo zavisnost od vidot na manifestacijata, odredena uloga i mesto vo kanalite na proda`ba zazemaat i op{testvenite organizacii vo pooddelni oblasti kako {to se kultura, sport, stopanstvo, nauka, politi~kite op{testveni organizacii i sl. Isto taka, kaj manifestaciite koi obi~no se odr`uvaat vo oblik na konferencii, kongresi i razni drugi vidovi sostanoci, svoe mesto dobivaat i kongresnite kancelarii, kongresnite centri i biroa i drugi uslu`ni centri i biroa koi se specijalizirani za pru`awe od najsitni uslugi pa do kompletno organizirawe na odreden sobir. Va`nosta na indirektnite kanali na proda`ba za organizatorot na manifestacijata ( osobeno kaj masovno posetenite manifestacii) e golema, bidej}i se raboti za golem broj posetiteli koi osven toa se nao|aat i daleku od organizatorot i na edno {iroko geografsko podra~je, a proda`bata glavno se vr{i zna~itelno vreme ponapred.

3. 4. Izbor na pati{tata na proda`ba

Brojni se prednostite, kako za kupuva~ot taka i za organizatorot, koi proizleguvaat so koristeweto na indirektniot kanal na proda`ba. Vo literaturata, obi~no, pokraj brojnite prednosti za dvete strani, indirektniot kanal se istaknuva i kako poracionalen za turisti~kite uslugi voop{to. Me|utoa, so ogled na specifi~nostite na manifestacijata kako proizvod, proizleguvaat i nekoi specifi~nosti vo pogled na izborot na kanalite na proda`ba. Pri izborot na kanalite na proda`ba za golemata manifestacija treba da gi imame vo vid kako prednostite i nedostatocite koi proizleguvaat od koristeweto na direktniot ili

255

indirektniot kanal na proda`ba taka i karakteristikite na samata manifestacija i nejzinite poedini oblici na koristewe. Od karakteristikite na pooddelnite oblici na koristewe na manifestacijata zavisat i mo`nostite ili nemo`nostite za nejzina proda`ba preku direktniot ili indirektniot pat , taka {to samo vrz osnova na toa mo`e se izvr{i i soodveten izbor na kanalot na proda`ba. Taka, proda`bata na posetenosta mo`ebi i bi bila poracionalna preku indirektniot pat so site negovi prednosti. Za razlika od toa, dogovaraweto i proda`bata na u~esnicite, a i proda`bata na manifestacijata kako medium na pazarno komunicirawe }e bide poracionalna, a mo`ebi duri i edinstveno mo`na preku indirektniot pat. Vo sekoj slu~aj, organizatorite na manifestaciite treba da gi poznavaat karakteristikite na posrednicite vo prometot i prednostite i korisnostite koi mu gi dava koristeweto bilo na edniot ili drugiot na~in na proda`ba.

3.5. Organizacija na proda`bata

Funkcijata na proda`bata kaj organizatorot na manifestacijata mo`e da bide organizirana na pove}e na~ini. Toa vo mnogu zavisi od : - vidot i formata na manifestacijata, - vkupnata organizaciona postavenost na organizatorot, - uslugite koi gi prodava pooddelen organizator, - na~inot na rabota na organizatorot, - dejnosta na koja pripa|a ( kultura, sport, stopanstvo, nauka i sl.) itn. Nositelite na manifestaciite vo sekoja od ovie dejnosti imaat i svoi posebnosti i sprema toa specifi~no ja organiziraat i svojata proda`ba. Glavno, rabotite vo vrska so proda`bata na manifestacijata se izvr{uvaat na dva na~ina i toa : - preku posebna slu`ba kade se vr{i dogovarawe bilo so u~esnicite, bilo so posrednicite, golemite kupuva~i (turoperatori, agencii, golemi rabotni kolektivi i sl.),bilo so

256

korisnicite na manifestacijata kako medium na pazarno komunicirawe, - neposredno na korisnicite ( posetitelite) koi se obra}aat direktno na organizatorot ( preku po{ta) ili na isturenite punktovi ( {alteri , pred vlezovite na salite, stadionite, na vlezovite na saemite i drugite objekti) itn. Pri nepostoewe na marketin{ki sektor, proda`bata mo`e da bide organizirana kako slu`ba ili oddelenie vo nekoja od postojnite slu`bi koe }e se gri`i za proda`bata i izvr{uvaweto na konkretnite aktivnosti vo vrska so toa. Vo uslovi na postoewe na marketing sektor, proda`bata se vr{i kako funkcija na marketingot vo ramkite na takviot sektor.

4. Primena na oblicite na promocija kaj golemite
manifestacii

Promocijata na golemite manifestacii aktivnostite naso~eni kon privlekuvawe na :

gi

opfa}a

- u~esnicite ( izveduva~ite) i posetitelite, - sponzorite-pokrovitelite, - korisnicite na licencnite prava, - specijalnite dobavuva~i, - donatorite, - korisnicite na stopansko-propagandnite povr{ini, - TV stanicite i drugite korisnici na pravata na informirawe ( izdava~kata,muzi~kata, filmskata i video industrijata), - proizvoditelite na zna~ki i suveniri itn., a so cel da u~estvuvaat, da ja posetat manifestacijata ili pak da gi koristat drugite oblici na uslugi koi gi nudi odr`uvaweto na golemata manifestacija. Promocijata na manifestacijata pretstavuva neophodna aktovnost vo politikata na proda`ba, a i va`en element na marketing miksot na manifestacijata. Pokraj informiraweto vo vrska so sodr`inata i u~esnicite ( izveduva~ite) na manifestacijata, promocijata treba da gi zapoznae u~esnicite, posetitelite i ostanatite korisnici na uslugite i so :

257

- mestoto na odr`uvawe, - objektite vo koi se odr`uva manifestacijata, - vremeto na odr`uvawe i rasporedot na priredbite, - traeweto na manifestacijata, - so ostanatite uslugi koi gi pru`a organizatorot, - mo`nostite koi gi pru`a koristeweto na poedine~na usluga, - so cenite na pooddelnite uslugi, - so na~inot na distribucijata, - da mu pru`i niza informacii vo vrska so komunikativnite, receptivnite i atraktivnite faktori vo mestoto/regionot, i - niza drugi informacii kako bi tie polesno donele odluka za svoeto u~estvo, poseta ili koristewe na bilo koja druga usluga. Promocijata na manifestacijata se sostoi, odnosno mo`e da se vr{i preku ve}e poznatite oblici na komunicirawe so potencijalnite korisnici, potro{uva~i. Toa se : turisti~kata , no i stopanskata propaganda, potoa li~nata proda`ba, unapreduvaweto na proda`bata, publicitetot i odnosite so javnosta. Akciite so promotiven karakter vo vrska so manifestacijata ne gi sproveduva samo organizatorot i soorganizatorite. Vo zavisnost od karakterot na manifestacijata ovie aktivnosti gi sproveduvaat i : - odredeni dr`avni organi i institucii, razni delovni i stru~ni zdru`enija, op{testveni organizacii vo turizmot, no i vo kulturata, sportot, naukata itn., vo zavisnost od vidot na manifestacijata ( turisti~ki dru{tva i sojuzi, sportski dru{tva i sojuzi, kulturni, nau~ni i drugi ustanovi itn. ) i preku razni drugi institucii, organizacii i zaednici. - Isto taka, promocija na manifestacijata vr{at i korisnicite na uslugite kako {to se : sponzorite-pokrovitelite, korisnicite na licencnite prava, korisnicite na pravata na informirawe itn. Koristej}i se so pravata koi proizleguvaat od sklu~enite dogovori za koristewe odredeno pravo, ovie korisnici vsu{nost indirektno vr{at i promocija na manifestacijata. - Posetitelite i u~esnicite isto taka vr{at zna~ajna uloga vo promoviraweto na manifestacijata {to e osobeno va`no kaj tradicionalnite manifestacii. Tie, ne samo {to vr{at propaganda na mestoto, regionot i zemjata ({to se javuva kako turisti~ki efekt na golemata manifestacija za mestoto, regionot i zemjata kade taa se odr`uva), tuku vr{at i promocija na samata manifestacija bez ogled dali taa se odr`uva stalno vo isto mesto ili ne.

258

[ema 8. Subjekti-nositeli na promocijata na golemite manifestacii

subjekti - nositeli na promocijata na golemite manifestacii

organizato- razni dr`avni rite i soor- organi i ganizatorite institucii

razni delovni op{testveni i stru~ni organizacii zdru`enija vo pooddelni oblasti (turizam,kultura,sport,nauka itn.

korisnicite posetitelite drugi organa uslugite : i nizacii i -sponzori u~esnicite institucii -pokroviteli kako {to se -korisnici sredstvata na licencni na infor prava mirawe i sl. -korisnici na prava na informirawe -specijalni dobavuva~i -i drugi

259

4.1. Propaganda na golemite manifestacii

Propagandata na golemite manifestacii se vr{i preku: - propagandnite aktivnosti koi gi prezemaat samite organizatori na manifestacijata, - preku op{tata turisti~ka propaganda, - indirektno, so pomo{ na propagandnite aktivnosti na posrednicite vo kanalite na proda`ba, - preku propagandnite aktivnosti na drugite nositeli na turisti~kata ponuda, - preku propagandnite i drugi aktivnosti na korisnicite na manifestacijata kako medium na pazarno komunicirawe, -so pomo{ na propagandata “ od usta do usta “ koja ja vr{at u~esnicite i posetitelite na manifestacijata i tn. Propagandata koja ja sproveduvaat organizatorite na manifestacijata naso~ena e sprema u~esnicite i posetitelite, no i sprema stopanskite i drugite subjekti koi se javuvaat vo razli~ni ulogi vo vrska so manifestacijata, poradi {to mo`e da se re~e deka taa ne e samo turisti~ka tuku i stopanska propaganda, odnosno deka organizatorot mora da sproveduva kako turisti~ka taka i stopanska propaganda. Celta na propagandata na organizatorot e da gi privle~e potencijalnite u~esnici, posetiteli, a i drugi korisnici na nejzinite uslugi da zemat u~estvo vo manifestacijata, da ja posetat, odnosno, da bidat nejzini sponzori/pokroviteli, korisnici na propagandni povr{ini i sl. Propagandata na organizatorot se javuva kako instrument na negovata delovna politika, odnosno kako instrument na negoviot marketing miks. Aktivnostite na organizatorot vo ovaa smisla, treba da bidat odnapred smisleni i svesno odredeni kon celite, odnosno propagandata mora da bide planska i dobro organizirana. Taa treba da prenesuva do potencijalnite korisnici na uslugite to~ni i vistiniti informacii, a

260

so po~ituvawe na odredeni na~ela na propagirawe 221), so propagandnite poraki treba da se postignat najdobri mo`ni efekti. Ovaa propaganda, organizatorite na manifestacijata mo`at da ja organiziraat samostojno ili preku specijalizirani agencii, razni posrednici ili delovni zdru`enija. - Propagirawe na golemite manifestacii se vr{i i so pomo{ na op{tata t.e. specifi~nata turisti~ka propaganda, koga kako nositeli na propagandni aktivnosti se javuvaat dr`avni ili op{testveni organizacii, odnosno organi koi voedno i ja finansiraat takvata propaganda. Propagiraweto na golemata manifestacija mora da bide vklu~eno i vo turisti~kata politika na zemjata i vo op{tata turisti~ka propaganda bidej}i taa postignuva pogolemi efekti od delovnata propaganda koja ja vodat samite organizatori na manifestacijata. Ovaa propaganda dava idealna mo`nost za pravovremeno informirawe na doma{nite i posebno stranskite turisti za zna~eweto, goleminata, va`nosta na manifestacijata, potoa mestoto na odr`uvawe, uslovite na prestoj, drugite pogodnosti vo zemjata, ostanatite atraktivnosti, soobra}ajnite mo`nosti i za site drugi detali vo vrska so manifestacijata. - Propaganda na golemite manifestacii, vr{at i posrednicite vo kanalite na proda`ba vo turizmot. Taka na primer, u{te vo 1888 godina Kuk za organizirawe na patuvawe na Svetskata izlo`ba vo Pariz otpe~atil 12 milioni prospekti koi mu privlekle 200.000 patnici za Pariz. Me|utoa, i denes ne e ni{to pomalku va`na propagandata koja ja sproveduvaat posrednicite (turoperatorite i drugite) koi gi propagiraat svoite programi vo koi e vklu~ena i poseta na nekoja zna~ajna manifestacija. -Korisnicite na manifestacijata kako medium na pazarno komunicirawe, isto taka vr{at propaganda na manifestacijata. Tie, propagiraj}i gi svoite proizvodi i uslugi, odnosno upotrebuvaj}i go i istaknuvaj}i go nazivot “ sponzor na manifestacijata “, ili koristej}i go znakot, logotipot i maskotata na manifestacijata ili nivnata kombinacija vo sopstvenata ekonomska propaganda, potoa koristej}i go nazivot “dobavuva~ na manifestacijata “, ili istaknuvaj}i go nazivot “donator “ vo sredstvata na komunicirawe ili koristej}i gi drugite prava, vsu{nost indirektno ja propagiraat i samata manifestacija, a so toa i mestoto kade taa se odr`uva.

Poop{irno za na~elata voop{to vo propagandata koi gi dava D. Ogilvy vidi kaj Sene~i} J. i Koba{i} A., cit. delo, str. 113.

221)

261

Vo pogled na propagandata na manifestacijata i site aktivnosti koi vo toj pogled se prezemaat, mora da se istakne i neophodnosta od odredena koordiniranost na ovie aktivnosti koi gi prezemaat raznite subjekti. Za taa cel, osobeno e potrebna koordiniranost na aktivnostite na op{tata turisti~ka propaganda i propagandata na samite organizatori na manifestacijata. Tie se vo tesna vrska bidej}i prvata, propagiraj}i ja zemjata, regionot i mestoto, ja propagira i manifestacijata, a vtorata propagiraj}i ja manifestacijata, go propagira i mestoto i regionot i zemjata. Od druga strana, imaj}i go vo vid integralniot turisti~ki proizvod na mestoto/regionot i zemjata, se nalaga neophodnosta od sogleduvawe na zaedni~kiot interes so drugite nositeli na turisti~kata ponuda vo mestoto, regionot , odnosno zemjata, i vrz osnova na toa i neophodnosta od koordinacija na propagandnite aktivnosti na site nositeli na turisti~kata ponuda. Neophodno e zdru`uvawe na naporite, vklu~uvaj}i gi i finansiskite sredstva za propagirawe na manifestacionoto mesto/regionot i zemjata kako celina, na {to se kompletira i globalniot manifestaciono-turisti~ki proizvod.

4.1.1. Planirawe i sredstva na propagandata

Kako instrument na marketing miksot na organizatorot na manifestacijata, negovata propaganda mora da se planira. Toa planirawe treba da ima dolgoro~en karakter (kaj tradicionalnite manifestacii) i da pretstavuva sostaven del na dolgoro~nite planovi za razvoj na manifestacijata. Vo vrska so toa mo`at da se razlikuvaat dolgoro~ni (perspektivni), tekovni planovi i planovi na propagandni kampawi. Perspektivniot plan, za osnova go ima razvitokot na manifestacijata i nejziniot organizator, a naso~en e kon obezbeduvawe na porast na posetenosta, brojot na u~esnicite i korisnicite na manifestacijata kako medium na pazarno komunicirawe. Ovie planovi se temelat na prethodno sogleduvawe na kowukturnite dvi`ewa i procenka na razvojnite tendencii na pooddelni pazari i oblasti. Od toa proizleguvaat i celite koi se saka da se postignat so takvoto planirawe na propagandata.

262

So tekovniot plan, organizatorot go odreduva etapnoto (parcijalnoto) realizirawe na postavenite celi so dolgoro~niot plan. Propagandnite aktivnosti na golemite manifestacii treba da se odvivaat kontinuirano i kon dolgoro~nite celi za {to e potrebna odredena dinamika vo propagiraweto koja se obezbeduva so tekovniot plan. So propagandnite kampawi, akcii, organizatorot obezbeduva odredeni efekti vo pokratki vremenski periodi. Dinami~kata razrabotka na kampawite sodr`ana e vo tekovniot plan. Planiraweto na propagandnite aktivnosti na organizatorot treba da se potpira vrz nekoi op{ti na~ela na planirawe na propagandata i da gi opfati neophodnite elementi kako {to se 222) : -identifikacija na javnosta do koja treba da se dopre, -utvrduvawe i kreirawe na specifi~na propagandna poraka koja treba da se isprati do javnosta, -izbor na najcelishodni i najekonomi~ni prenosnici preku koi mo`e da se dopre do taa javnost, -detalna razrabotka na akciite za sekoj izbran medium kako bi se predvidelo najsoodvetnoto vreme, za~estenost i ubedlivost na porakata, -utvrduvawe na tro{ocite na propagandata, i -merewe na rezultatite od propagandata. Vo vrska so planot na propagandata na manifestacijata va`ni pra{awa se : definirawe na prenosnicite ( mediumite ), planirawe na tro{ocite na propagandata i nivno rasporeduvawe po pooddelni sredstva i mediumi i odreduvawe na sredstva preku koi }e se isprati porakata na onie za koi e nameneta. Izborot na mediumite na propagandata, odnosno donesuvawe na odluka za nivniot izbor treba isto taka da se potpira vrz odredeni elementi. 223 ) Me|utoa, organizatorot na manifestacijata mo`e svojata propaganda da ja doveri i na posebni propagandni agencii koi profesionalno se zanimavaat so kreirawe i vodewe na propaganda.

222 )

Vidi gi na primer elementite koi gi predlaga Roko F. za izbor na mediumi vo turisti~kata propaganda voop{to, A.Koba{i}, J. Sene~i}, cit. delo, str. 115. 223 ) Vidi gi na primer elementite koi gi predlaga Roko F. za izbor na mediumi vo turisti~kata propaganda voop{to. ( A.Koba{i}, J. Sene~i}, cit. delo, str.116.)

263

Tro{ocite na propagandata treba da se planiraat po pooddelni regioni, po pooddelni sredstva i mediumi i po pooddelni akcii. Tro{ocite na propagandata organizatorot mo`e da gi planira primenuvaj}i gi op{to poznatite metodi na koi ovdeka nema posebno da se zadr`uvame. Istoto se odnesuva i na metodite za ocenka na efektite od propagandata. Propagandata na manifestaciite se slu`i so site sredstva i mediumi so koi se slu`i i turisti~kata i ekonomskata propaganda voop{to. 224) Od grafi~kite sredstva mo`at da bidat koristeni : prospekti (bro{uri, letci, programi, kalendari na priredbite, kartografski edicii i sl.) ; publicisti~ki izdanija ( napisi, reporta`i, spisanija, novini, vodi~i, vozni redovi itn.); plakati (razni plakati, nalepnici, etiketi i dr.); fotografii ( razglednici, albumi, reprodukcii), potoa natpisi, za{titni znaci, ~estitki i sl. Od oglasnite sredstva organizatorot mo`e da gi koristi pi{anite oglasi ( oglasi vo vesnicite, reporta`i, oglasni dijapozitivi, oglasni plo~i) i zvu~ni oglasi ( preku radio, televizija, dijatonski oglasi i sl.). Od proekcionite sredstva na raspolagawe mu stojat : filmot (crtan, dokumentaren, igran, turisti~ki, trik-film i sl.); televiziski emisii ( televiziski film, emisii vo `ivo, pretstavi i sl.); dijapozitivi ( dijapozitiv, dijafilm, plan film i sl.). Organizatorot na manifestacijata so zadovolstvo gi koristi i prostorno-plasti~nite sredstva kako {to se : opremenite prostorii (saemi, paviljoni, izlo`bi, izlozi, enterieri i sl.) i razni predmeti ( suveniri, maketi, zna~ki, modeli, privrzoci i sekako ~esto koristenata maskota). Pokraj toa, ne pomala uloga imaat i razni predavawa kako li~ni sredstva na propagandata ( koi spa|aat i vo odnosite so javnosta) i toa radio predavawa, javni nastapi, televiziski predavawa, predavawa so proekcii i sl., potoa konferencii za pe~at, kontakti so poedinci, studiski i informativni patuvawa, priemi, vrski so masovnite mediumiTV, radio , pe~at itn.

224 ) Vidi : Vukoni} B., “ Turisti~ka propaganda “, [kolska kwiga, Zagreb, 1973 god., str. 61-67, isto i Vukoni} B., “ Osnove tr`i{nog poslovawa- marketinga u turizmu “, [kolska kwiga, Zagreb, 1981 god., str. 164-173, S. Petriwak i J. Sudar, “ Propaganda turizma “, Vjesnik-agencija za marke-ting, Zagreb, 1979 god. itn.

264

4.1.2. U~esnicite i posetitelite na golemite manifestacii kako mediumi na propagandata

I samoto u~estvo na kvalitetni u~esnici ili prisustvo na poznati li~nosti me|u posetitelite zna~i odredena propaganda za manifestacionoto mesto/region i zemja. Me|utoa i mislewata i zaklu~ocite na posetitelite i u~esnicite za mestoto i zemjata, za toa kako bile prifateni, za receptivnite uslovi, manifestacionata ponuda, za samata manifestacija i ostanatite efekti, se osobeno va`ni so ogled na toa {to tie se mnogu dobri mediumi na individualna propaganda. Nivnite vpe~atoci mo`at da imaat presudna vrednost kaj pove}eto nivni rodnini, prijateli, op{testven sloj vo koj se dvi`at i voop{to vo javnosta. Osobeno e zna~ajno {to kako u~esnici, a ~esto pati i kako posetiteli na golemite manifestacii se javuvaat popularni i vlijatelni li~nosti vo razni oblasti od op{testvenite aktivnosti (kultura, sport, stopanstvo, nauka, politika i sl.). Spored toa, nivnite vpe~atoci za golemata manifestacija i manifestacionoto mesto se zna~aen propaganden faktor. Nastapite, intervjuata, izjavite na u~esnicite i posetitelite ( osobeno na vlijatelni li~nosti) preku razni mediumi (vesnici, radio, TV i sl.) imaat seriozno vlijanie na javnosta, so {to propagandniot delokrug na u~esnicite i posetitelite ne mo`e da se ograni~i samo na tesen krug prijateli. Sprotivno na toa {to u~esnicite i posetitelite se odli~en medium na propaganda, dokolku zadovolni go napu{tat manifestacionoto mesto, tie mo`at da bidat i nositeli na anti propaganda, dokolku si zaminat od mestoto nezadovolni i gnevni.

4.1.3. Propagandni efekti so trajna vrednost

I pokraj toa {to u~esnicite i posetitelite se va`ni medium na propaganda na manifestacijata, nivnite vpe~atoci i mislewa imaat propagandna vrednost samo odredeno vreme t.e. dodeka ne izbledat. Me|utoa, eden del na propagandni sredstva imaat trajna vrednost i za manifestacijata i za mestoto na odr`uvawe, a nivnite efekti se

265

povtoruvaat vo relativno podolg vremenski period. Zatoa, niv ovde }e gi oddelime i posebno }e gi nabroime. Taka , tuka spa|aat: - maskotata na golemata manifestacija, 225) - propagandnite pesni ( kako {to e na primer pesnata “Barselona “ vo izvedba na Monserat Kabaqe i Fredi Merkjuri ), - nagradi, pehari, medali i sl., - monografii, knigi i drugi pe~ateni raboti vo vrska so manifestacijata ili na koi se nao|a imeto na manifestacijata i mestoto kade taa se odr`uva, - rezultatite koi u~esnicite gi postignuvaat na odredena manifestacija isto taka mo`at da imaat traen propaganden efekt. Kaj politi~kite manifestacii na primer, nivnite zaklu~oci ~esto pati go nosat imeto na mestoto kade se doneseni, pr. “ Briselski “, “ Pariski “, “Berlinski “ dogovor, deklaracija i sl. ( i samoto ime na konferencijata, kongresot i sl. ~esto pati go nosi imeto spored mestoto na odr`uvawe : “ Ha{ka konferencija “ na pr. ). -fotografii napraveni pri odr`uvaweto na manifestacijata, - filmovi vo vrska so manifestacijata, - po{tenski pe~ati, posebni obvivki, marki i sl. svrzani so imeto na golemata manifestacija i mestoto na odr`uvawe, a koi obi~no se ~uvaat kako filatelisti~ka vrednost, - prigodni darovi koi so nekoj svoj simbol, znak ili natpis potsetuvaat na manifestacijata i nejzinoto mesto na odr`uvawe (plakati, zna~ki, crte`i, albumi so fotografii i sl.), - suveniri na koi isto taka e ispi{ano imeto na golemata manifestacija, mestoto, a duri i datumot na nejzinoto odr`uvawe ili pak so nekoj znak i natpis potsetuvaat na manifestacijata i nejzinoto mesto na odr`uvawe.
225) Maskotite obi~no se izrabotuvaat po povod golemite sportski manifestacii i obi~no dosega po primerot na Diznievite likovi koi poprimaat ponekoi od karakteristikite na zemjata vo koja se odr`uva manifestacijata. Na primer, simbol na Olimpijadata vo Moskva bilo me~eto “ Mi{o “ koj potsetuval na ruskite zimi; Amerikancite za Olimpijadata vo Los Anxeles izbrale maskota na orelot “Sem “ ( nacionalen amblem na SAD). Za Olimpijadata vo Saraevo izbran e “VU^KO “ so objasnuvawe deka qubovta, dobrata volja i me|usebnoto uva`uvawe mo`at da pripitomat i divo `ivotno. Za Univerzijadata vo Zagreb, maskota bila ververi~kata koja `ivee vo zagrepskite parkovi. Simbol na Olimpijadata vo Barselona 1992 god. bilo ku~eto “ KOBI “ (skratenica za Olimpiski organizacionen komitet na Barselona) itn.

266

Me|utoa i pokraj toa {to deluvaweto na ovie sredstva ne mo`e da se izmeri, tie sekako deka imaat zna~itelno propagandno vlijanie na eden podolg vremenski period, koj neprekinato se povtoruva sekoga{ koga nekoj }e ja vidi maskotata, slikata, filmot, suvenirot ili ja slu{ne pesnata i sl. itn.

4.2. Drugi oblici na promocija

Osven preku propagandata, promocijata na golemite manifestacii se ostvaruva i preku drugi promotivni aktivnosti kako {to se : li~nata proda`ba, unapreduvaweto na proda`bata, publicitetot i odnosite so javnosta. Ovie aktivnosti glavno gi sproveduvaat organizatorite na manifestaciite, no postojat i brojni aktivnosti koi mo`at uspe{no da se prezemaat i na nivo na zemjata ili regionot. Taka, toa mo`e da bidat : unapreduvaweto na proda`bata ( pe~atewe plakati, prireduvawe izlo`bi vo vrska so manifestacijata), potoa, odnosite so javnosta ( public relations) so pomo{ na razni tehniki na komunicirawe, organizirawe informativni patuvawa za novinari, vraboteni vo agencii i sl., razni izlo`bi i manifestacii vo vrska so golemata manifestacija, radio i TV emisii zaradi zapoznavawe so manifestacijata i mestoto na odr`uvawe, negovata istorija, istorijata na zemjata, postigawata na zemjata itn. Site ovie aktivnosti, kako i aktivnostite koi gi prezema organizatorot, nivniot obem na koristewe i nivnite efekti se razli~ni za sekoj od tie oblici na promocija. No, sekako deka najdobri efekti se postignuvaat so kombinirawe na ovie aktivnosti niz takanare~eniot promotiven miks. Spomenatite aktivnosti se razlikuvaat pome|u sebe po oblikot i na~inot na komunicirawe so javnosta. Nekoi od niv mo`at vo potpolnost da se planiraat ( naso~uvaat) od strana na organizatorot ( pr. li~nata proda`ba, unapreduvaweto na proda`bata, a odnosite so javnosta ne vo celost), dodeka na nekoi mo`e samo delumno da se vlijae bidej}i se pod golemo vlijanie na okolinata (pr. publicitetot).

267

4.2.1. Li~na proda`ba

Kako oblik na promocijata organizatorot ja ostvaruva preku svojata proda`na slu`ba ,preku licata zadol`eni za direktna proda`ba, potoa na {alterite i sl. Li~nata proda`ba pretstavuva samo eden del od vkupnite proda`ni napori na organizatorot i del od negovite pazarni aktivnosti, no mo`e da ima silen promotiven efekt. Toa se ogleda pred se vo neposredniot kontakt koj se vospostavuva pome|u organizatorot i korisnicite na raznite uslugi koi gi dava manifestacijata. Seto toa ovozmo`uva podobro i poubedlivo uka`uvawe na prednostite, visinata na cenite, zna~eweto na manifestacijata i prate~kite uslugi i sl. Organizatorot na manifestacijata voedno ima mo`nost na korisnikot da mu sugerira odredena kombinacija na uslugi, pretstavi itn. koi toj mo`e da gi koristi, odnosno da gi poseti. Organizatorot na manifestacijata na ovie kontakti treba da posveti posebno vnimanie, pokraj drugoto i zaradi toa {to vo turizmot voop{to, e naglasena va`nosta na li~nite kontakti i od aspekt na promotivnite efekti.

4.2.2. Unapreduvawe na proda`bata

Aktivnostite od ovoj tip so koi mo`e da se vlijae na privlekuvawe na korisnicite na uslugite na organizatorot se razli~ni i toa : sni`uvawe na cenite, specijalni propagandni ceni ( popust za postojani korisnici, posetiteli i sl.), sni`uvawe na cenite na vleznicite za poslabo posetenite pretstavi, popust za grupi pogolemi od predvidenite, so privlekuvawe na odredeni kategorii posetiteli preku posebni bonifikacii i preku razni drugi aktivnosti. Sostaven del na ovie aktivnosti e i sozdavaweto na prijatna atmosfera vo prostoriite kade se odr`uvaat pretstavite, a i vo prate~kite objekti i sl. Atmosferata ja pravi samiot ambient, enterierot, dekoracijata na salata i odnosot na vrabotenite lu|e. Oblicite na unapreduvawe na proda`bata ne se potrebni samo kaj organizatorot na manifestacijata, tuku i kaj site mesta kade u~esnicite i posetitelite na manifestacijata se javuvaat kako kupuva~i i korisnici na uslugite vo mestoto na odr`uvawe na manifestacijata. Posetitelite i u~esnicite na manifestacijata so

268

svoite vpe~atoci se najsilni propagatori, pa zatoa i ulogata na unapreduvaweto na proda`bata kako oblik na promocija e najsigurna i najuspe{na, zaradi {to i organizatorot na manifestacijata treba i mora {to podobro da ja iskoristi.

4.2.3. Publicitet

Kako besplaten oblik na javno izvestuvawe vo vrska so manifestacijata, publicitetot pretstavuva zna~ajna forma na nejzina promocija. No, za organizatorot na manifestacijata toj }e bide od korist samo dokolku ne e negativno intoniran. Prednostite na publicitetot, se pred sé vo toa {to primatelot go smeta za poobjektiven vo odnos na drugite oblici na promocija kade vlijanieto na organizatorot e pogolemo. Konkretno, vo vrska so manifestacijata prednostite bi bile: sozdavawe pozitivna pretstava za organizatorot na manifestacijata i za samata manifestacija, vlijanie za zgolemuvawe na simpatiite i sklonostite kon manifestacijata, objavuvawe poraki na stranicite na vesnicite i vo radio i TV emisiite nadvor od prostorot i vremeto vo koe se javuvaat propagandnite poraki za golemata manifestacija, nenametlivo vklu~uvawe na odredeni propagandni elementi i besplatno objavuvawe i sl. Ovaa forma na promocija se ostvaruva preku : pi{uvawe vo dnevnite vesnici i spisanija, emisii i nastapi na odredeni lica na radio i televizija, {irewe na razni informacii vo vrska so manifestacijata itn. Golemite manifestacii obi~no gi sledi zna~itelen broj novinari koi pridonesuvaat za nejziniot publicitet i publicitetot na mestoto, a i TV prenosite imaat sli~na uloga. Na pooddelni zna~ajni manifestacii brojot na novinari e pove}ekratno pogolem od brojot na samite u~esnici ( poedinci) i osobeno kaj politi~kite manifestacii, a i vo odnos na posetitelite relativnoto u~estvo na novinarite e zna~itelno. Na primer, vo Albertvil ‘92, brojot na novinari bil skoro 1 % vo odnos na posetitelite. I na ostanatite golemi manifestacii prisustvuvaat golem broj pretstavnici na novinarite.

269

Tabela 78. Broj na novinari na pooddelni manifestacii i odnos vo sporedba so brojot na u~esnici

manifestacija

br.na novinari

br. na u~esnici

% vo odnos na br.na u~esnici 2200 307 110 102 111 16670

-Rolan Garos ‘91 -Albertvil ‘92 -Montreal ‘76 -Los Anxeles ‘84 -Seul ‘88 -Samit na EU, Edinburg ‘92

1.100 7.000 7.886 8.000 10.600 2.000

5o 2280 7164 7800 9571 12

Osven toa, zna~ajna vo ovoj pogled e i ulogata na televizijata. Niz slika i zbor na reporterot mo`e da se ostvari visok stepen na vlijanie na milionski, a duri i auditorium vo milijardi lu|e niz celiot svet.

4.2.4. Odnosi so javnosta

Odnosite so javnosta na organizatorot na manifestacijata se sostojat od razni postapki naso~eni vo rali~ni pravci, a so cel da se sozdade povolno raspolo`enie kon organizatorot i samata manifestacija. Ovie postapki organizatorot gi naso~uva i kon posetitelite i kon u~esnicite i kon korisnicite na manifestacijata kako medium na pazarno komunicirawe, a i kon razni dobavuva~i na oprema i drugi dobavuva~i, finansiski institucii, javni slu`bi i organi, sredstvata za javno informirawe itn. Za ovaa namena organizatorot se slu`i pred se so standardnite mediumi na komunicirawe ( TV, radio, vesnici, film, saemi, izlo`bi ), no i so posebni kontakti so javni li~nosti, vlijatelni lica, popularni lica ili so nivno pokanuvawe kako (gosti) posetiteli na

270

manifestacijata, potoa javni konferencii, prigodni manifestacii itn. Za taa cel, organizatorite ~esto pati anga`iraat i poznati li~nosti od javniot `ivot ( kulturniot, sportskiot, stopanskiot, politi~kiot, nau~niot) vo uloga na promoteri na golemata manifestacija. Osven vo formite koi slu`at za razvivawe na odnosite so dobavuva~ite, so razni institucii i op{testveni organi, vo site drugi formi na odnosite so javnosta naso~eni kon pazarot, ima primesi na propaganda na manifestacijata.

271

272

Gl. VII. STRATEGIJA NA MARKETINGOT NA GOLEMITE MANIFESTACII

Za postignuvawe na postavenite celi so delovnata politika, organizatorot na manifestacijata se koristi so soodvetna strategija. Od mo`nite strategii, za ostvaruvawe na celite vo odredeno vreme toj ja izbira najpovolnata. So nea, toj obezbeduva efikasno koristewe na instrumentite od marketing miksot, {to podrazbira ne samo iznao|awe na optimalna kombinacija na marketing miksot, tuku i primenlivost niz sproveduvaweto vo praksa na poedine~nite odluki koi pridonesuvaat za ostvaruvawe na celite na organizatorot. So strategijata se naso~uvaat i koordiniraat site aktivnosti vo pravec kon ostvaruvawe na postavenata cel. Osven toa, so nea mora da se obezbedi brzo reagirawe na organizatorot kon pazarnite situacii. Kako na~in na koristewe na sredstvata zaradi ostvaruvawe na celite i voedno kako racionalno reagirawe na organizatorot na nastanite na pazarot, so adekvatni strategii se koristat i organizatorite na ednokratnite i organizatorite na tradicionalnite manifestacii. Organizatorot koj ja prifatil marketin{kata koncepcija vo svoeto rabotewe utvrduva i svoja marketin{ka strategija. Vo praksata se gradat razli~ni strategii koi se odbiraat sprema specifi~nostite na celite koi organizatorot saka da gi postigne. Me|utoa, strategijata mora da vodi smetka za toa deka potrebite i `elbite na posetitelite, u~esnicite i korisnicite na uslugite za pazarno komunicirawe postojano se menuvaat. Dinami~nite nau~no-tehnolo{ki promeni, promenite vo pooddelni oblasti od `ivotot kon koi pripa|a soodvetna manifestacija, potoa promenite vo na~inite na zadovoluvawe na potrebite voop{to i poedine~no, pa so toa i na turisti~kite potrebi, baraat zna~itelni prilagoduvawa na manifestacijata kon novite barawa na site nejzini korisnici.

273

Osven toa, marketin{kata koncepcija vo organiziraweto i sproveduvaweto na manifestacijata, bara i anticipacija na idnite potrebi i `elbi na u~esnicite, posetitelite i korisnicite na komunikaciskite uslugi. Zatoa, marketin{kata strategija na organizatorot, posebno na tradicionalnite manifestacii , mora da ovozmo`i postojano podobruvawe na polo`bata na organizatorot i na manifestacijata na pazarot, a osobeno i pred sé zadr`uvawe na ve}e postignatata atraktivnost na manifestacijata. Pokraj toa, strategijata na manifestacijata mora vo sebe da vklu~uva ne samo ostvaruvawe na celite na organizatorot kako poseben proizvoditel, tuku i ostvaruvawe na celite po odnos na vkupniot region i zemjata, odnosno celite koi se od vkupen interes. Za taa cel manifestaciite ~esto pati i se koristat vo globalnite strategii kako edno od sredstvata na po{irokata zaednica zaradi razvoj na pooddelni oblasti ( pr. turizam) ili kako impuls na op{t razvoj ili ostvaruvawe na drugi celi.

1. Izbor na strategija

Kako {to e ve}e istaknato, zaradi postignuvawe na svoite celi, organizatorot na manifestacijata se slu`i so odredena marketin{ka strategija. Pokraj brojnite strategii koi se spomenuvaat vo marketin{kata literatura voop{to i posebno vo turizmot, a koi im stojat na raspolagawe na proizvoditelite na dobra i uslugi, odnosno nositelite na turisti~ka ponuda voop{to, 226) na organizatorite na golemite manifestacii im stojat na raspolagawe i nekoi specifi~ni strategii kako {to se na primer, promenata na sezonata na odr`uvawe na manifestacijata, razoj na prate~ki manifestacii, promena na vremeto na traewe na manifestacijata itn.

Vidi :Vukoni} B. “Osnove tr`i{nog poslovawa-marketinga u turizmu “, [kolska kwiga,Zagreb,1981 god.,str. 134; Milisavqevi} M. “ Marketing “, Savremena administracija, Beograd, 1975 god. , str. 150-173; Ja}oski B. “Marketing “ , NIO “ Studentski zbor “, Skopje, 1979 god., str. 220-225; Koba{i} A., Sene~i} J., “ Marketing u turizmu “, [kolska kwiga , Zagreb , 1989 god., str. 179-184; Ja}oski B., Miladinoski S., “ Marketing vo turizmot”, FTU Ohrid, Ohrid, 1990 god. i dr.

226 )

274

Vo teoretskite analizi obi~no se me{aat strategiite na manifestaciite so strategiite i celite na po{irokata zaednica kade manifestacijata e samo eden od elementite koj mo`e da poslu`i za ostvaruvawe na tie celi. Vo odnos na organizatorot i negovite strategii, najsistemati~en e J. R.B. Ritchie koj zboruvaj}i za “ golemite nastani “ predlaga duri 15 mo`ni strategii 227) : - promena na vremetraeweto na nastanot, - promena na sezonata, - kreirawe na prethodni i postnastani, - kreirawe na prate~ki nastani, - teritorjalno ras~lenuvawe na nastanot, - zgolemuvawe na za~estenosta na nastanot, - postojana promena na mestoto, - zgolemuvawe na zna~eweto i obemot na nastanot, - zgolemuvawe na intenzitetot na samiot nastan, - zgolemuvawe na penetracijata na nastanot, - imitirawe na nastanot, - razvoj na prate~ki nastani, - razvoj na {irinata na nastanot, - maksimirawe na dobrovolnite vklu~uvawa vo nastanot, i - kreirawe na visoko profilni nasledstva. Site ovie strategii mo`at da vlijaat kako na kratkoro~nite efekti po odnos na organizxatorot i mestoto na odr`uvawe, taka i na dolgoro~nite efekti isto taka i po odnos na organizatorot i manifestacijata, a i po odnos na efektite za mestoto i regionot/zemjata. Me|utoa, izborot na strategijata zavisi pred se od : - vidot na manifestacijata ( kulturna, sportska, stopanska, politi~ka i sl.), -dali se raboti za ednokratna ili tradicionalna manifestacija, -od nivoto na organizacija, odnosno dali se raboti samo za nacionalen organizator koj ja vr{i neposrednata organizacija na izveduvawe na edno odr`uvawe na nekoja manifestacija koja se odr`uva tradicionalno, no vo razli~ni zemji ili za me|unarodna organizacija kako glaven organizator na taa manifestacija.

227 )

J.R.B. Ritchie, Ju Yangzhou, cit. delo, str. 49.

275

- od toa dali voop{to mestoto,regionot/zemjata i negovite organi,organizacii i institucii se javuvaat vo samata organizacija ili se samo doma}ini na soodvetnata manifestacija bez nekoe posebno u~estvo vo organizacijata na manifestacijata itn. itn. Vo posledniot slu~aj obi~no se raboti za nekoi politi~ki ili nau~ni manifestacii koga organizatorot organiziraj}i ja manifestacijata voedno nema za cel i postignuvawe na propratni efekti koi go sledat i turizmot, tuku tie se javuvaat i bez toa, no se od interes samo za mestoto, regionot i zemjata ( pr. Mirovnata konferencija za Bliskiot Istok, odr`ana vo Madrid, vo noemvri 1991 god. koga [panija se javuva samo kako doma}in, a ne i kako u~esnik ili organizator). Me|utoa, koga odredeno mesto ili zemja, odnosno institucii i organizacii od toa mesto/zemja, se javuvaat kako organizatori na odredeni manifestacii vo toa mesto, odnosno zemja ili pak prifa}aat organizacija na neposredno izveduvawe na nekoi manifestacii, toga{ vo strategijata moraat da gi imaat vo vid i efektite koi ja sledat sekoja takva manifestacija, i se od interes za soodvetnoto mesto t.e. zemja. Vo soglasnost so toa, obi~no se zna~ajni dolgoro~nite korisnosti za mestoto, regionot i zemjata kako {to se: zgolemuvawe na me|unarodnata poznatost na regionot/zemjata, potoa zgolemuvawe (privlekuvawe ) na ekonomskite aktivnosti vo regionot/zemjata, zgolemuvawe na brojot na objekti i obemot na infrastruktura, zgolemuvawe na socijalnite i kulturnite povolnosti itn., a koi i organizatorot mora da gi ima vo predvid pri izborot i gradeweto na svojata strategija. So cel za ostvaruvawe na celite na po{irokata op{testvena zaednica, zna~ajni se slednite strategii : - prifa}awe na odbrani manifestacii koi mo`at da imaat minimalni infrastrukturni ili suprastrukturni razvojni potrebi, no davaat maksimalni efekti, - dokolku pak celta e da se kreiraat visoko profilni nasledstva i obnova na infrastrukturata ili golem publicitet, toga{ doa|a vo obyir i prifa}awe na manifestacii koi go imaat za posledica tokmu toa, -prifa}awe na manifestacii so podolgo vremetraewe kako bi se maksimirale korisnostite, -neprifa}awe na manifestacii vo {picot na sezonata i dokolku ima dolgoro~ni rezultatski zagubi, -mudar izbor na datumot na odr`uvawe i vremetraeweto na manifestacijata, -kreirawe na prate~ki manifestacii,

276

-kreirawe na prethodni i manifestacii {to sledat (taka na pr. kaj Olimpiskite igri, regionot mo`e nekolku godini pred odr`uvaweto na Olimpijadata da sponzorira odredeni nastani so {to }e go zajakne i svojot imix na odreden centar; regionot na Savoja na primer, vo o~ekuvawe na ZOI ‘92, organiziral serija svetski prvenstva : Kanu ‘87, velosipedizam ‘89 i sl.; isto taka mo`no e i kreirawe nastani za site ~etiri sezoni vo tekot na edna godina kako {to e slu~ajot so Le Touquet koj ima trka so motori, regionalen cveten festival i sl.), 228) - teritorjalno ras~lenuvawe na manifestacijata, -zgolemuvawe na zna~eweto i obemot na manifestacijata itn. Me|utoa, sekoja strategija na po{irokata zaednica vo odnos na manifestacijata mora da go vklu~uva vo sebe i stavaweto vo funkcija na site raspolo`livi atraktivni i receptivni faktori. Tuka pred sé treba da se ima vo vid : vklu~uvawe na razni kulturni atraktivnosti ( otvorawe za poseta razni industriski retkosti, kulturni galerii, istoriski mesta, sozdavawe mo`nosti za prou~uvawe na nacionalnata kultura); sozdavawe mo`nosti za raznovidna rekreacija na posetitelite, u~esnicite i gostite vo specifi~ni nacionalni sportovi, muzika, organizirawe pro{etki i zapoznavawe so tradicionalniot `ivot; specifi~nostite na pripremawe raznovidna hrana i karakteristikite za soodvetniot region, treba isto taka da poslu`at kako element na strategijata so koja manifestacijata }e se iskoristi za pogolemi efekti vo turisti~kiot razvoj. Isto taka, proda`bata na suveniri, prika`uvawe na tradicionalni veselbi, svadbi, poseti vo sosednite zemji , sozdavawe prijatna i komotna sredina (okru`uvawe) mora da vleze vo strategijata. Seto spomenato , povratno }e vlijae i na pogolemi efekti za organizatorot na manifestacijata, a pak manifestacijata vo ovaa smisla }e se javi samo kako edno od sredstvata vo na~inite (strategiite) za postignuvawe na odredeni celi na po{irokata op{testvena zaednica (ovie celi se po{iroko obraboteni vo naslovot “ Motivi za organizirawe na golemite manifestacii “).

228 )

Anthony S. Travis, Jean-Claude Croize, cit. delo, str. 76.

277

2. Karakteristiki na pooddelni strategii na organizatorot na manifestacijata 229)

So ogled na toa {to za promenata na vremetraeweto ne{to ve}e zboruvavme vo naslovot “ Traewe na manifestaciite” ovdeka }e se zadr`ime na u{te nekolku od ovie strategii. -Kreirawe prethodni i postnastani e edna od strategiite koja ovozmo`uva zna~ajni korisnosti. So nea mo`e da se postigne kreirawe na dopolnitelna poznatost i zajaknuvawe na imixot na regionot. Voedno, se dava mo`nost za vklu~uvawe vo tie nastani i na eden po{irok krug od naselenieto, a se dobiva i na za~uvuvawe na entuzijazmot vo regionot za aktivnostite koi se sodr`ani vo tie nastani. - Kreirawe na satelitski ( prate~ki) nastani, koi glavno treba da im dadat mo`nost na zainteresiranite posetiteli koi ne uspeale da dobijat vleznici za glavniot nastan, da prisustvuvaat na ovie prate~ki nastani, so {to ne }e se ~uvstvuvaat frustrirani. -Zgolemuvawe na zna~eweto i obemot na nastanot- opfa}a sistematsko vklu~uvawe na drugi aktivnosti koi }e gi kompletiraat i zgolemat sociokulturnite efekti na manifestacijata vo regionot koj e doma}in. Taka na primer, kaj golemite sportski manifestacii se vklu~uvaat pogolem broj kulturni nastani i aktivnosti, potoa konferencii i seminari koi }e se vo vrska so glavnata manifestacija itn. - Zgolemuvawe na intenzitetot na manifestacijata- se odnesuva na zbogatuvawe na nejzinata sodr`ina, odnosno vklu~uvawe na pogolem broj disciplini i aktivnosti kako {to e na primer kaj sportskite manifestacii ( Olimpiskite igri ) vklu~uvaweto na pogolem broj sportski disciplini vo koi }e se natprevaruvaat u~esnicite. Ova }e gi zgolemi efektite na manifestacijata i }e mu obezbedi na organizatorot pogolemo podra~je so koe mo`e da izleze vo presret na po{irok krug posetiteli. Me|utoa, sekoe takvo zgolemuvawe na aktivnostite mora vnimatelno da se isplanira zaradi obezbeduvawe na soodveten kvalitet vo sekoja odbrana sfera, no i kriti~ki vo odnos na tro{ocite. - Imitirawe na nastanot (manifestacijata)- So ogled na toa deka golemite manifestacii, posebno sportskite, baraat izgradba na golemi i skapi objekti koi voedno imaat i ograni~ena namena, nu`no se uka`uva i potreba od kreirawe na nastani i aktivnosti koi }e gi
229 )

Vidi poop{irno vo J.R.B. Ritchie, Ju Yangzhou, cit. delo, str.48-52.

278

upotrebat ovie objekti bilo zaradi razonoda na lokalnoto naselenie, bilo za ostvaruvawe na dobivka. Toa se nastani koi pretstavuvaat imitacija na manifestacijata za koja bile nameneti tie objekti. Ako se raboti na primer, za objekti izgradeni za nekoja olimpijada, ima mo`nosti za kreirawe na “Mladinska olimpijada” bilo na me|unarodno, bilo na nacionalno ili lokalno nivo, ili “ specijalni olimpijadi ” kreirani da im pru`at mo`nost na primer na licata koi se vo nekoj pogled hendikepirani, so cel da se natprevaruvaat vo aktivnostite pogodni za nivnite mo`nosti ( pr. Olimpiski igri za invalidi, Barselona, 3-15.09.1992 god. ). - Maksimirawe na dobrovolnite vklu~uvawa vo nastanot {to podrazbira `elba i interes na brojni grupi i poedinci od lokalnoto naselenie da se vklu~at na nekoj na~in i da u~estvuvaat vo uspehot na taka zna~ajna manifestacija. I pokraj toa {to ovaa strategija e ispravna vo pogled na minimizirawe na tro{ocite svrzani so odr`uvaweto na manifestacijata, taa e svrzana i so niza rizici dokolku brojot na dobrovolci se zgolemi nad odredeno nivo. - Kreiraweto na visoko profilni nasledstva e zna~ajna i najtrajna forma vo odnos na `ivotot na regionot doma}in na manifestacijata. Toa se fizi~kite objekti koi mu ostanuvaat vo nasledstvo na regionot, koi me|utoa , za da ostanat kako evidentni, mora gri`livo da se odr`uvaat i postojano da se obnovuvaat. - Druga forma na ovie nasledstva e na primer, formiraweto na obrazovni i/ili istra`uva~ki instituti zaradi pomagawe i unapreduvawe na studiite vo oblasta koja e vo vrska so manifestacijata. Taka, vo vrska so sportskite manifestacii toa mo`e da bide sportska medicina, turizam i sl.). Seto toa }e pridonese kon sozdavawe na nau~en kadar koj }e mo`e idnite takvi manifestacii da gi napravi u{te podobri i poefikasni.

279

3. Kombinirawe na elementite na marketingot kako osnova na strategijata na golemata manifestacija 230)

Pri formiraweto na svoite politiki, planovi i postavuvaweto i razrabotkata na svoite strategii, organizatorite moraat da se potpiraat na osnovnite elementi na marketingot- proizvodot, cenata, distribucijata i promocijata, odnosno da se koristat so soodvetna kombinacija na ovie instrumenti. 231 ) Pri toa moraat da ja imaat na um nivnata optimalna kombinacija koja najcelosno }e gi zadovoli potrebite na u~esnicite, posetitelite i drugite korisnici na manifestacijata i voedno }e ovozmo`i ostvaruvawe na celite na delovnata politika. Kombinacijata na instrumentite e razli~na kaj sekoj organizator, pa duri i kaj konkreten organizator taa }e se razlikuva za sekoj oblik na koristewe t.e. za sekoja grupa na korisnici. Spored toa, od vidot i formata na manifestacijata, nejziniot karakter, potoa, od postavenite celi na organizatorot, konkretnata situacija, polo`bata na pazarot, vnatre{nite faktori ( konkretnite mo`nosti) na organizatorot, od vidot na korisnicite na manifestacijata itn., zavisi najpove}e i koristeweto na pooddelni od ovie instrumenti i sozdavawe na optimalna kombinacija na marketing miks. Od toa zavisi i potrebata za poznavawe na pazarnata situacija, potoa tro{ocite i efektite na sekoj instrument posebno, a i vo konkretnata kombinacija itn. itn. Kaj nekoi manifestacii i vo odredeni slu~ai pove}e se istaknuvaat osobinite na manifestacijata, a pomalku drugite instrumenti i obratno. Manifestacijata kako poseben proizvod e osnoven instrument na marketing miksot za organizatorot na manifestacijata. Razvojot i evolucijata vo pooddelni oblasti od `ivotot na koi pripa|a i soodvetnata manifestacija , potoa evolucijata vo barawata na turistite-posetitelite i drugite korisnici na manifestacijata, gi prinuduvaat i organizatorite na manifestaciite
Vukoni} B. zboruva za posebna strategija na “ marketin{kiot splet “ (miks) , kako eden od mo`nite strate{ki pravci koi im stojat na raspolagawe na nositelite na marketingot vo turizmot. ( Vukoni} B., “Osnove tr`i{nog poslovawa- marketinga u turizmu “ [kolska kwiga ”, Zagreb, 1981, str. 134). 231 ) Poop{irno za marketing miksot i negovite instrumenti vidi : Vukoni} B. “ Osnove tr`i{nog poslovawa- marketinga u turizmu”, [kolska kwiga, Zagreb, 1981 god. , str. 59-72 i 133-137 i drugi.
230 )

280

kon postojano prilagoduvawe na tie barawa. Toa se odnesuva kako na ednokratnite taka i na tradicionalnite manifestacii. Pokraj toa, prilagoduvaweto se vr{i kako na dolg period ( posebno kaj tradicionalnite manifestacii), taka i na pokratki vremenski intervali. Prilagoduvaweto mo`e da se izvr{i naj~esto so promena na odredeni elementi i osobini vo samata sodr`ina na manifestacijata. Ostanatite elementi kako {to se kanalite na proda`ba, promocijata i politikata na ceni pretstavuvaat podinami~ni elementi na delovnata politika i delovnata strategija kaj sekoj organizator na manifestacija taka da tie brzo i uspe{no mo`at da se prilagodat i za pokratko vreme. Po pravilo, kaj ednokratnite manifestacii ( osobeno kulturnite, sportskite, stopanskite ) vlo`uvawata se golemi kako vo samiot proizvod, taka i vo promocijata ( pogolema propagandna aktivnost i merki od unapreduvaweto na proda`bata), a i vo proda`bata so ogled na orientacijata kon site raspolo`livi kanali na distribucija i zgolemenata stimulacija na posrednicite, potoa i so fleksibilnata politika na ceni. Vlo`uvawata se golemi i kaj tradicionalnite manifestacii, no tie mo`at da se pravat vo eden relativno podolg period na vreme. Pokraj toa, kaj tradicionalnite manifestacii koi se odr`uvaat vo isto mesto, organizatorot }e nastojuva da go zadr`i i podobri kvalitetot na manifestacijata, no }e izvr{i i selekcija na pati{tata na proda`ba, promotivnite aktivnosti }e gi svede vo standardni ramki, a i cenite }e gi prilagodi kon porazviena pobaruva~ka i posetenost. Vremeto i na~inot na kupuvawe na nekoi oblici na koristewe na manifestacijata kako proizvod ( pr. posetenosta), koe mora da bide usoglaseno so vremeto i na~inot na kupuvawe na ostanatite turisti~ki uslugi, pretstavuva svoevidno ograni~uvawe na mo`nostite za brzo reagirawe ( pr. koga posetenosta na manifestacijata e vklu~ena vo aran`manite na turisti~kite agencii, koi pak se prodavaat dosta porano ). Zatoa, so prethodno zapoznavawe na navikite na kupuva~ite na pooddelnite uslugi na manifestacijata i na pooddelnite pazari, a i so predviduvawe na razvojot na situacijata, se ovozmo`uva pravovremeno reagirawe i postignuvawe na soodveten uspeh. No, ni pravovremenoto reagirawe ne }e obezbedi deloven uspeh, ako ne e odbrana vistinska strategija i vistinska kombinacija na elementite na marketing miksot na organizatorot na manifestacijata. Osven toa, uspe{noto ostvaruvawe na celite i strategiite na po{irokata op{testvena zaednica, bara i kombinacija na

281

instrumentite na makro nivo. Bidej}i golemata manifestacija voedno pretstavuva i turisti~ki proizvod koj osven kako poseben proizvod se javuva i kako sostaven del na kompleksniot turisti~ki proizvod na soodvetnoto podra~je, potreben e i soodveten priod vo kombiniraweto na instrumentite na marketingot na makro nivo t.e. pred sé so ostanatite sostavni elementi na toj kompleksen turisti~ki proizvod, a potoa i so cenite, distribucijata i promotivnite aktivnosti na tie drugi komponenti na zaedni~kiot proizvod, so {to bi se postignala i edna sinergeti~nost. Me|utoa i pokraj seto toa, sekoja manifestacija }e ostane bez uspeh, bez optimalni i trajni efekti i bez idnina, dokolku ne se obezbedi i edna druga va`na komponenta, a toa e povolniot stav na doma{noto naselenie , “ op{ta mobilizacija “ kon ostvaruvawe na zacrtanite celi i ubedenost kaj pogolemiot del od naselenieto deka privlekuvaweto na posetitelite e osnovno za idninata na regionot.

282

P R I L O Z I

283

Prilog br. 1. Letni olimpiski igri

r.br.

godina na odr`uvawe 1896 1900 1904 1906 1908 1912 1916 1920 1924 1928 1932 1936 1940 1944 1948 1952 1956 1960 1964 1968 1972 1976 1980 1984 1988 1992 1996

mesto

zemja

1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. 27.

Atina Pariz Sent Luis Atina London Stokholm ne se odr`ani (I Sv.vojna) Antverpen Pariz Amsterdam Los Anxeles Berlin ne se odr`ani (II Sv.vojna) ne se odr`ani (II Sv.vojna) London Helsinki Melburn Rim Tokio Meksiko Siti Minhen Montreal Moskva L.Anxeles Seul Barselona Atlanta

Grcija Francija SAD Grcija Britanija [vedska Belgija Francija Holandija SAD Germanija

Britanija Finska Avstralija Italija Japonija Meksiko Germanija Kanada biv{i SSSR SAD J.Koreja [panija SAD

284

Prilog br. 2. Zimski olimpiski igri

r.br.

godina na odr`uvawe

mesto na odr`uvawe

zemja na odr`uvawe

1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20.

1924 1928 1932 1936 1940 1944 1948 1952 1956 1960 1964 1968 1972 1976 1980 1984 1988 1992 1994 1998

[amoni Sent Moric Lejk Plesid G.Partenkirhen ne se odr`ani (II Sv.vojna) ne se odr`ani (II Sv. vojna) Sent Moric Oslo Kortina d’Ampezo Skvo Veli (Squaw Valley) Insbruk Grenobl Saporo Insbruk Lejk Plesid Saraevo Kalgari Albertvil Lilehamer Nagano

Francija [vajcarija SAD Germanija

[vajcarija Norve{ka Italija SAD Avstrija Francija Japonija Avstrija SAD biv{a SFRJ Kanada Francija Norve{ka Japonija

285

Prilog br. 3. Svetski fudbalski prvenstva ∗ )

r.br.

godina na odr`uvawe

zemja na odr`uvawe

1 Sv. fud. prvenstvo 2 - // 3 - // 4 - // 5 - // 6 - // 7 - // 8 - // 9 - // 10 - // 11 - // 12 - // 13 - // 14 - // 15 - // 16 - // -

1930 1934 1938 1950 1954 1958 1962 1966 1970 1974 1978 1982 1986 1990 1994 1998

Urugvaj Italija Francija Brazil [vajcarija [vedska ^ile Britanija Meksiko Germanija Argentina [panija Meksiko Italija SAD Francija

Poradi Vtorata svetska vojna vo 1942 i 1946 godina ne se odr`ani Svetskite fudbalski prvenstva

∗)

286

Prilog br. 4. Svetski saemi i izlo`bi

godina na odr`uvawe 1851 1853 1867 1873 1876 1889 1893 1898 1900 1901 1904 1905 1907 1909 1910 1913 1915 1915 1922-23 1924-25 1926 1931 1933 1934 1936 1936-37 1939 1939 1940 1957 1958 1962 1964 1965 1967

ime na izlo`bata i mesto na odr`uvawe

Great Exibition Opened,Crystal Palace Hyde Park, London New York World’s Fair Opened, Crystal Palace, New York International Exibition, Paris International Exibition , Vienna Centennial Exposition, Philadelphia Universal Exposition, Paris World’s Columbian Exposition, Chicago Trans Mississipi International Exposition, Omaha International Exposition, Paris Pan American Exposition, Buffalo Louisiana Purchase Exposition. St. Luis Lewis and Clark Centennial Exposition, Portland, Oregon Jamestown V. Tercentenary Expo Alaska, Yukon, Pacific Expo Seattle International Exibition, Brusseles International Expo. Ghent. Belgium Panama Pacific International Exposition, S. Francisko Panama-California Exposition, San Diego Brazillian Expo , Rio de janeiro British Empire Expo, Wembley Sesquicentennial Expo, Philadelphia International Colonial and Overseas Expo, Paris Century of Progres, Chicago Century of Progres, Chicago Texas centennial Exposition, Dallas Great Lakes Exposition, Cleveland Golden Gate International Exposition, S. Francisko New York World’s Fair , New York New York World’s Fair , New York Jamestown Va., 350-th Anniversary World’s fair, Brusseles Century 21 Exposition, Seattle New York World’s Fair, New York New York World’s Fair, New York Universal and international Exibition/ EXPO’ 67, Montreal

287

1968 1970 1974 1982 1984 1986 1990 1992 2000

Hemis Fair 1968, San Antonio EXPO ‘70 ( Japan World’s Exposition), Osaka, Japan EXPO ‘74 , Spokane, Wash. EXPO ‘82 , Knoksvil EXPO ‘84 , New orleans EXPO ‘86 , Vancouver, Canada EXPO ‘90 , Amsterdam, Nederland EXPO ‘92 , Sevile, Espana EXPO 2000 , Hanover, Germany

288

Prilog br. 5. Zna~ajni manifestacii vo svetot vo tekot na 1991 godina
kulturni

odr`ani

1. Sve~enost po povod dodeluvaweto na “ Zlatniot globus “ za film, Holivud, Los Anxeles, januari, 2.Karneval vo Rio, Rio de @aneiro, Brazil, fevruari, 3. Proslava po povod Praznikot na proletta vo Kina, 4. Me|unaroden Filmski festival, Berlin, fevruari, 5. Filmski festival vo Oberhauzen, april, 6. Me|unaroden festival, Osaka, Japonija, april, 7. Detski me|unaroden folkloren festival “ ^oxuk Bajram “ (“ Praznik na deteto “), Ankara, Turcija, april, 8. Izbor na “ Pesna na Evrovizija “, maj, 9. Festival na zabavna muzika “ San Remo “, Italija, fevruari-mart, 10. “Izraelski festival “, Erusalim, Izrael, maj-juni, 11. Kanski filmski festival, Kan, Francija, maj, 12. “Holland Festival “, Holand, Holandija, juni, 13. “Kvantas Folklorik Festival “, Sidnej, Avstralija, juni, 14. “Minhen Film Fest “ , Minhen, juni, 15. “Istanbulski me|unaroden muzi~ki festival”, Istanbul, juni-juli, 16. “Atinski festival ” Atina, juni-juli, 17. ”Spoleto Festival Dei Due Mondi “, Spoleto, Italija, juni-juli, 18. Me|unaroden umetni~ki festival, Wu Jork, juni,juli,avgust, 19. Me|unaroden Edinbur{ki festival, muzika,balet i teatar,Edinburg, juli, 20. Me|unaroden folkloren festival, Luksemburg, juli, 21. “Munchen Opernfestpiele “, Minhen, juli, 22. “Svetski festival na filmot”, Montreal, avgust, 23. “Dubrovni~ki festival “, Dubrovnik, juni,juli i avgust, 24. “Richard-Vagner Festival Bayreuth “, Bajreyth,juli-avgust, 25. “Salzburger Festspiele “, Salzburg, juli-avgust, 26. “Me|unaroden festival na muzikata, igrata i teatarot ”, Santander, juli - avgust, 27.Filmski festival, San Sebastijan, [panija, septemvri, 28. Filmski festival, Venecija, septemvri, 29.Muzi~ki festival “Quincena-musical-Musica Hama-Bostaldia”, San Sebastijan, avgust-septemvri, 30. “Berliner Festwochen ‘, Berlin, septemvri, 31.Filmski festival vo Toronto, Kanada, septemvri, 32. Muzi~ki festival “Festival de tardor “, Barselona, septemvri-oktomvri, 33. “Oktoberfest”, Minhen, oktomvri,

289

34. Filmski festival, Porto Alegre, Brazil, oktomvri, 35. Svetski festival na sovremenata muzika, Kiev, oktomvri, 36. Me|unaroden filmski festival, Manhajm,oktomvri, 37. Defile na folklorot, obi~aite i tradiciite, Wu Jork, oktomvri, 38. Me|unaroden folkloren festival, Konde, Francija, oktomvri, 39. Muzi~ki festival “Festival de Otono”, Madrid, oktomvri-noemvri, 40. Izbor na “ Mis na Svetot”, Xorxija, SAD, dekemvri, 41. “ Moj dragi Buenos Aires “ Festival vo Buenos Aires, dekemvri, 42.Sve~eno dodeluvawe na Evropskite nagradi za film “Feliks “, Potsdam, Germanija, dekemvri, 43. Sve~eno dodeluvawe na nagradite “ EMI “, Wu Jork, dekemvri, 44. Svetski muzi~ki festival “ Zlaten zmej “ , Malezija, dekemvri, 45. Rok festival vo Reding, Britanija, 46. Rok festival vo Glastonberi, Britanija, 47. 200-godini od smrtta na Mocart “ Gradovite na Mocart ”, 48. Izlo`ba “ Od Van Gog do Pikaso “ , London, Britanija, 49. Izlo`ba “ Za estetskite dostignuvawa na Keltite “, Venecija, Italija, 50. Sve~eno dodeluvawe na filmski nagradi “ Oskar “, Los Anxeles, 51. “ The Simple Truth “, golem rok koncert posveten na Kurdite, London, 52. Me|unaroden filmski festival, Tokio, Japonija, septemvri-oktomvri, 53. 33-ti Qubqanski xez festival, Qubqana, 54. Xez festival vo Hag, Holandija, 55. “ ^udovi{tata na rokot “, Kesl Donington, avgust, 56. Evropska godina na kulturata, razni mesta i zemji vo tekot na celata godina, 57. Internacionalen cirkuski festival, Monte Karlo, mart. verski 58. Axilak vo Xeda, S. Arabija, juni. 59. Poseta na Papata na Polska, juni, 60. Poseta na Papata na Polska, avgust, 61. Poseta na Papata na Ungarija, avgust, 62. Pogreb na pravoslavniot Patrijarh Dimitrios vo Istanbul, oktomvri,

sportski 63. Novogodi{na atletska trka “Sao Silvester”, Sao Paolo, januari, 64. Svetsko prvenstvo vo vaterpolo, plivawe, sinhronizirano plivawe i skokovi vo voda (Svetsko prvenstvo vo pliva~ki sportovi), Pert, Avstralija, januari, 65. 13-to Avto reli “ Pariz-Dakar “, januari, 66. Otvoreno prvenstvo na Avstralija vo tenis, Melburn, januari, 67. Svetsko rakometno prvenstvo za `eni, Seul, J. Koreja, fevruari, 68. [ahovski super turnir vo Linares, [panija, fevruari-mart,

290

69. Treto Svetsko atletsko prvenstvo vo sala, Sevilja, [panija, mart, 70. Svetsko prvenstvo vo “ Formula 1 “, mart-noemvri, 71. Svetsko prvenstvo vo umetni~ko lizgawe, Minhen, mart, 72. Teniski “ Devis Cup “, mart-dekemvri, 73. Reli “Safari “, Kenija, mart, 74. 41-vo Svetsko prvenstvo vo ping - pong, ^iba, Tokio, Japonija, april, 75. 95-ti “ Bostonski maraton “, Boston, april, 76. Teniski turnir “ Rolan Garos “, Pariz, maj, 77. Teniski turnir vo Vimbldon, Britanija, juni, 78. “ 24 - ~asa Le Man “ , Francija, juni, 79. Evropsko prvenstvo vo ko{arka, Rim, juni, 80. Mediteranski igri, Atina, Grcija, juni-juli, 81. Profesionalna velosipedska trka “ Tur d’ Frans “, juli, 82. 16-ta “ Univerzijada “, [efild, Britanija, juli, 83. Teniski “ Federej{en Kup “, Notingem, Britanija, juli, 84. Pan - ameri~ki igri, Havana, Kuba, avgust, 85. Treto “ Svetsko atletsko prvenstvo “ na otvoreno,Tokio, Japonija, avgust, 86. Otvoreno prvenstvo na Amerika vo tenis, Wu Jork, , avgust, 87. Svetsko prvenstvo vo gimnastika, Indijanopolis, SAD, septemvri, 88. Seafri~ki sportski igri, Kairo, septemvri, 89. Aziski sportski igri, Malezija, oktomvri, 90. 15-to Svetsko prvenstvo vo ritmi~ka gimnastika, Atina, oktomvri, 91. Svetsko prvenstvo vo borewe, Varna, Bugarija, oktomvri, 92. “Golema Pardubi~ka”, kowi~ka trka , Pardubica , ^ehoslova~ka, oktomvri 93. 6-to Svetsko prvenstvo vo boks, Sidnej, noemvri, 94. Wujork{ki maraton, Wu Jork, januari, 95. Teniski turnir “Virxinija Slims “, Wu Jork, oktomvri, 96. Interkontinentalen fudbalski kup “ Tojota “ , Tokio, Japonija, dekemvri, 97 .Avtomobilska trka “ INDY “, Indijanopolis, SAD, dekemvri, 98. Velosipedska trka “ Xiro di Italija “, Italija, dekemvri, 99. Svetsko prvenstvo vo motociklizam, 100. Svetsko prvenstvo vo alpsko skijawe, 101. Svetski kup vo strela{tvo, 102. Svetski pliva~ki kup, 103. Kowi~ka trka “ Grand National “, Liverpul, 104. Kowi~ka trka “ Francuski Stipl~ez ‘, OTEJ, Francija, 105. Svetsko prvenstvo vo velosipedizam, 106. Svetsko prvenstvo vo moto sport, 107. Teniski turnir vo Montreal, 108. Atletski miting vo Wu Jork, 109. Atletski miting vo Toronto,

291

stopanski

110. Me|unarodna turisti~ka berza, Berlin, mart, 111. @enevski salon na avtomobili, @eneva, mart, 112. Tokiski salon na avtomobili, Tokio, oktomvri-noemvri, 113. Saem na telekomunikacii “ Telekom “ , @eneva, 114. Aeronauti~ki saem, Bur`e, Pariz, 115. Frankfurtski avtomobilisti~ki saem, Frankfurt, septemvri, 116.Kelnski saem, (Svetski saem na hrana), Keln, oktomvri, 117. Saem na malo stopanstvo, Minhen, mart, 118. Saem na avtomobili, Pariz, 119. Saem na knigi, Wu Jork, avgust, 120. Me|unaroden saem vo Lajpcig, 121. Esenski Zagrepski velesaem, Zagreb, septemvri, 122. Me|unaroden saem na oprema za hoteli, Istanbul, noemvri, 123. Saem na knigi , Frankfurt, oktomvri, 124. Me|unaroden saem na tehnologija, Tel Aviv, septemvri, 125. Me|unaroden saem za turizam, Solun, noemvri, 126. Saem na cve}eto vo Alsmer, Holandija, noemvri, 127. Me|unaroden saem na knigi, Kairo, januari, 128. Me|unaroden saem za turizam “ Top Reza “, Pariz, fevruari, 129. Saem na zemjodelski proizvodi i ma{ini, Pariz, mart, 130. Svetska izlo`ba na kozmetika i parfimerija, Pariz, april, 131. Izlo`ba na prehranbeni proizvodi i alkohol, [tudgart, mart, 132. Saem na pronajdoci, @eneva, 133. Me|unaroden saem vo Milano, ( op{t), 134. Me|unaroden saem vo Budimpe{ta , ( op{t), 135. Me|unaroden saem vo San Francisko , ( op{t), 136. Me|unaroden saem vo Toronto, ( op{t), 137. Me|unaroden saem vo Viena, ( op{t), 138. Me|unaroden saem vo Berlin , ( saem na tehni~ka stoka), 139. Me|unaroden saem, Hanover ( te{ka industrija), 140. Me|unaroden saem, Moskva ( zemjodelski ma{ini), 141. Me|unaroden saem, London ( ko`a i ko`na galanterija), 142. Me|unaroden saem za name{taj, Keln, 143. Salon na avtomobili, Torino, 144. Salon na avtomobili, Brisel, 145. Salon na avtomobili, Wu Jork, politi~ki 146. Svetski ekonomski forum, Davos, [vajcarija, januari-fevruari, 147. Me|unarodna parlamentarna konferencija, Budimpe{ta, mart, 148. Trkalezna masa na Evropa za malcinstvata, nacionalnostite i regionite vo novata arhitektura na Evropa, Viena, mart,

292

149. Pogreb (kremirawe) na posmrtnite ostanki na Indiskiot Pretsedatel Raxif Gandi, Wu Delhi, Indija, maj, 150. Ministerski sostanok na KEBS vo Brisel, juni, 151. Samit na Evropskata zaednica vo Luksemburg, juni, 152. Samit na liderite na sedumte najrazvieni zemji , London, juli, 153. Mirovna konferencija za Jugoslavija, Hag, septemvri,oktomvri,noemri, 154. Ministerska konferencija na nevrzanite zemji, Akra,Gana, septemvri, 155. Konferencija na KEBS za ~ovekovite prava, Moskva, septemvri, 156. 46-to Redovno zasedanie na Generalnoto Sobranie na ON, Wu Jork, septemvri, 157. Mirovna konferencija za Bliskiot Istok, Madrid,oktomvri-noemvri, 158. Istoriskiot Samit na EZ vo Mastriht, Holandija, dekemvri,

nau~ni

159. Prv Evropski kongres za genetski in`enering, Nica, februar, 160. Me|unaroden nau~en sobir posveten na kandistikata, Grenau, Minhen, fevruari, 161. Konferencija za imigracijata, Rim, mart, 162. Nau~en sobir za Bezbednosta vo Isto~na Evropa po raspu{taweto na Var{avskiot pakt, Budimpe{ta, april, 163. Me|unarodna konferencija za nafta, Isfahan, Iran, maj, 164. 10-ta Svetska konferencija za {umarstvo, Pariz, septemvri, 165. Me|unaroden simpozium na tema “ Nacionalnata i evropskata svest za slovenskite, balkanskite i balti~kite literaturi vo XX vek “,Pariz, septemvri, 166. Dodeluvawe na Nobelovite nagradi, Oslo, oktomvri, 167. Evropska konferencija na lozarskite regioni, Barselona, oktomvri, 168. Me|unarodna konferencija za ekonomskiot razvoj i `ivotnata sredina, Pariz, dekemvri.

293

294

L I T E R A T U R A

1. Archer B. , Shea and de Vane R., (1974), “ Tourism in Gwynedd and Economic Study ”, Cardiff, Wales. 2. Armstrong J . L. , “ Contemporary prestige Centres for Art and Culture, Exibition , Sports and Conferences : An International Survey “ , Doctoral Thesis of the Centre for Urban and Regional Studies , University of Birmingham , Birmingham , England . 3. Artus J. R.. “ An Econometric analysis of international travel “, IMF, Staf Papers, vol. 19, pp 579-614 , 1972. 4. Bazala A., “ Metodi istra`ivawa tr`i{ta “, Progres, Zagreb, 1970. 5. Baki} Ognen, “ Strategisko planirawe turisti~kog proizvoda“, Nau~na Kwiga, Beograd, 1988. 6. Blass W-Rusch G.-Schonback W., (Hsg, 1984) “ Regional Okonomische Analysen fur Oesterreich “, Wien : O rac. 7. Boulogne , Yves Pierre , “ Olimpiski duh Pijera de Kubertena “, Narodna Kwiga , Beograd, 1984. 8. Bunta{eski B., “ Psihologija na turizmot i ugostitelstvoto “, FTUOhrid, Ohrid, 1988. 9. Bunc Mirko, “ Integralni marketing u turizmu “, Delo, Qubqana, 1986. 10. Burns J.P.A., Hatch J.H., Mules T.J., “The Adelaide Grand prix -The Impact of a Special Event”, The Centre for South Australian Economic Studies, Adelaide, Australia,1986. 11. Vanhove N., “ Interrelation Between benefits and costs of tourist resources -an economic approach in interrelation between benefits and costs of tourist resources “ , vol. 23 , Edition AIEST, St-Gall, Switzerland, 1982. 12.Vaughan D. R. (1977), “The Economic Impact of the Edinburg Festival1976 “, Scottish Tourist Board, Edinburg, Scotland. 13. Veqkovi} D., “ Nadvore{no-trgovski i devizen sistem “ , Partner Invest, Skopje, 1991. 14. Veqkovi} D .,“ Tehnika na nadvore{na trgovija so devizen sistem “, Univerzitet “ Kiril i Metodij “ , Skopje , 1974. 15. Vesovi} Velimir, “ Olimpijske igre ” , Partizan , Beograd, 1966. 16. Vukoni} B., “ Turisti~ka propaganda “ , [kolska Kwiga, Zagreb, 1973. 17. Vukoni} B., “ Osnove tr`i{nog poslovawa - Marketinga u turizmu “, [kolska Kwiga, Zagreb, 1981. 18. Vukoni} B., “ Marketing u turizmu ”, Vjesnik-Agencija za marketing, Zagreb, 1982 19. Galoga`a M., “ Marketing velikih sportskih igara “, “ Marketing “, br.2-3, Zagreb, 1985. 20. Glypties Sue, “ Sports and Tourism in Western Europe “, British Educational Trust, London, 1981.

295

21. Goeldner R. Charles, Long T. Patrick, “ The Role and Impact of Mega Events and Attractions on Tourism Development in Nort America “,Edition AIEST, StGall, Switzerland , vol.28, 1987. 22. Gratton C.and Taylor p. (1986), “ Economic Impact study - Hayfield International Jazz Festival “, in Leisure Management, october 1986, London England. 23. Grupa avtori, “ Enciklopedija Leksikografskog Zavoda Hrvatske “, Zagreb, 1967. 24. Gunadhi H. and Boey C. K. , “ Demand Elasticities of Tourism in Singapore”, Tourism Management, vol.7, No 4 , december ‘86, pp. 239-253. 25. Della Bitta, Albert J., David L. London, Geoffrey G. Booth and Richard R. Weeks, “ Estimating the economic Impact of a short term Tourist Event “, Journal of Travel Research, vol. 16, No 2, 1977. 26. DPA Group Inc., “ Economic Impact of the XV Olympic Winter Games “, Alberta Tourism and Small Business “ , Edmonton, Alberta, Canada, 1985. 27. Dujmovi} I.,“ Marketing-suvremena koncepcija tr`i{nog poslovawa “, [kolska Kwiga, Zagreb, 1987. 28. “Ekstra profit od skalpot na publikata “, Nova Makedonija, 23.03.1991, str. 23. 29. @ivkovi} R.,“ Bu|ewe velikih gradova “, Turisri~ke novine, br.1288/89. 30. Zrnc Vjekoslav (priredil), “ Olimpijske Igre i sme{taj u Minhenu “, Turizam, br. 2-3, Zagreb, 1972. 31. Ja}oski B. , “ Marketing “, NIO Studentski Zbor, Skopje, 1979. 32. Ja}oski B., Miladinoski S., “ Marketing vo turizmot “, FTU- Ohrid, Ohrid, 1990. 33. Jafari Jafar, “ Understanding the structure of tourism - An Avant Propos to Studying its Cost and benefits” , Proceedings of the 32 Congress of AIEST , Edition AIEST , StGall, Suisse , 1982. 34. Jerrold M. Peterson, “ Festival of the Arts Survey ‘, Duluth, Minnesota : University of Minnesota, 1984. 35. Jovi~i} @., “ Turisti~ka Geografija “, Nau~na Kwiga, Beograd,1981. 36. Jovi~i} @., “ Turisti~ka Kretawa “, Nau~na Kwiga, Beograd, 1966. 37. Jovi~i} @., “ Osnovi Turizmologije “, Nau~na Kwiga, Beograd, 1982 38. Jong- yun Ahn , “ The Role and Impact of Mega Events and Attractions on Tourism Development in Asia “, Edition AIEST, St-Gall, Switzerland, vol.28, 39. Kircher Ch. (1980), “ Auswirkungen von Internationalen Grossveranstaltungen auf die regionale Entwicklung - dar Gestelt am Beispiel der IX und XII Olympischen WinterSpiele, Insbruck 1964 und 1976 “, Bergheim: Doepgen. 40. Koba{i} A., Sene~i} J., “ Marketing u turizmu “ , [kolska Kwiga, Zagreb, 1989. 41. Koba{i} A., “Marketing u turizmu” (primjena u turisti~koj privredi), FTVT - Dubrovnik, 1977.

296

42. Kosters J. Martinus, “ Big International Events of Tall Ships and their coastal -sisters “ , special reports, 37-Congres of AIEST, Calgary, Canada, 1987, St-Gall,Switzerland, Edition AIEST, 1987. 43. Kwack S. Y., “ Effects of income and prices on travel spending abroad “, 1960 III 1967 IV, pp 245-256., International Economic Review, vol. 13, No -2, June, 1972. 44.Laine Piere, “Prolegomenes a L’etablissement d’etudes previsionnelles et prospectives des impacts sur le tourisme regional et national des Jeux Olimpiques d’Albertville (1992)”, special reports, 37 congres of AIEST,Calgary, Canada. 1987, Edition AIEST, St-Gall, Switzerland, 1987. 45. Laventhol and Horwath, “ The impact of the 1984 Summer Olympic Games on the Loading and the Restaurant undustry in Southern California - Los Angeles”, Horwath and Horwath, Sydney, Australia, 1985. 46. Lawrence S. Davidson and William A. Schaffer ,“A Discusion of Methods Employed in Analyzing the Impact of Short -Term Entertainment Events”, Journal of Travel Research, vol. 18, No 3, winter,1980. 47. Little J. S. , “ International Travel in the US balance of Payments “, New England Economic Review, May/June, 1980, pp 42-55. 48. Loeb P., “ International Travel to the United States : an econometrics evaluation “, Annals of Tourism Research , vol. 9, pp 5-20, 1982. 49. Lucijanovi} L., “ Kongresni turizam “, Svjetlost, Sarajevo, 1980. 50. “ Mala Enciklopedija Prosveta “, Prosveta, Beograd, 1979. 51. Markovi} S. i Z. , “ Osnovi turizma “ , [kolska Kwiga, Zagreb, 1972. 52. Markovi} Z., “ Osnove Turizma” , [kolska Kwiga, Zagreb ,1980. 53. Matheison A. and Wall G. , “ Tourism, economic, physical and social Impact “, Longman, London, England, 1982. 54. Milisavqevi} M. , “ Marketing “, Savremena administracija, Beograd, 1975. 55. Mishan E. J., “ Cost -benefit -Analysis “, London, England, Allen and Unwin Ltd., 1971. 56. “ MOK ja brani dol`inata na Igrite “, Nova Makedonija, 26.02.1992 g. 57. Montana M., “ Me|usektorski odnosi i multiplikativni efekti turisti~ke potro{we “, Istarska Naklada, Pula, 1981. 58. Nikoli} S., Sekuli} J., Petrovi} M., “ Rekreativna i kulturna turistika”, Praktikum, Institut za turizam i prostorno planirawe, VT[, Beograd, 1974. 59. Obradovi} Petar, “ Od Montevidea do Minhena-Svetska fudbalska prvenstva od 1930-1974 “ , BIGZ, Beograd, 1974. 60. O’connor R. and Henry E.W., “ Input-Output Analysis and its Aplications “, Charles griffin, 1975, London, England. 61. “ Officina Olimpica Barcelona ‘ 92 “, Guide to the Barcelona ‘92 Games, Olimpic Office , Barcelona , Spain , 1985. 62. Pauko F., “ Integralni turisti~ki marketing “, VEK[, Maribor,1984. 63. Petriwak S., Sudar J., “ Propagirawe turizma “, Vjesnik, Zagreb, 1973.

297

64. “Po zavr{uvaweto na Azijadata vo Peking, Kina kandidat za Olimpijadata 2000 godina “, Nova Makedonija , 10.10.1990 g., str. 15, 65. “ Prvite medaqi pred prazni tribini “, Nova Makedonija, 01.07.1991 g. str. 12. 66. “ Re~nik na makedonskiot jazik “ , Grafi~ki Zavod “ Goce Del~ev”, Skopje, 1986. 67. Ritchie J.R.Brent, “ Assessing the Impact of Hallmark Event’s : Conceptual and Research Issues “, Journal of Travel Research, vol.23, No 1 , summer,1984. 68. Ritchie J.R.B. , Catherine E. Aitken, “ Assessing the Impact of the 1988 Olympic Winter Games : The Research Program and initial Results “ , Journal of Travel Research , vol. 22, No 3 , winter, 1984. 69. Ritchie J.R.B., Donald Beliveau, “ Hallmark Events ; An Evaluation of Strategic Response to Seasonality in the Travel Market “, Journal of Travel Research, vol. 22, No 3 , 1984. 70. Ritchie J .R. Brent , Ju Yangzhou ,“ The Role and Impact of Mega Events and Attractions on National and Regional Tourism : A Conceptual and Methodological Overview”, Edition AIEST, St-Gall, Switzerland, vol. 28, 1987. 71. Roko F., “ Teorija i primjena istra`ivawa marketinga “, [kolska Kwiga, Zagreb, 1976. 72. Sini} M., “ Kongresni Turizam Jugoslavije “, Turizam, br. 10, Zagreb, 1975. 73. Slooc, “ The 24-th Seoul Olympics Report of Planning”, Seoul ; Slooc, p.s., Jong-Yun Ahn. 74. Socher K., Tschurtschenthaler P., “ The Role and Impact of Mega Events :Economic Perspectives - The case of the Winter Olimpic Games 1964 and 1976 at Insbruck “, Edition AIEST, St-Gall, Switzerland, vol.28,1987. 75. Statisti~ki Godi{nici na Makedonija, 1989, 1990 i 1991 god. 76.Stevovi} D., Vekecki @., “ Mondijal na dlanu “, NI@P “ Dnevnik “, Novi Sad, 1990. 77. Shaw Bian J., “ Freementle W. A. and the America’s cup - The Impact of Hallmark Events “, Working Paper , No 11, Australian Studies Centre, Institute of Commonwealth Studies, University of London, London, England, 1986. 78. Schulmeister, (1976) “Olimpic games and Tourism in Monatsberichte des Oesterreichishen “ , Institutes fur Wirtschafts Forschung, vol.8, Vienna, Austria. 79. Taylor D.F. (1983), “ Economic Impact of Tourism in Hong kong “, in Workshop on Measuring the Impacts of Tourism Report, P.A.T.A., San Francisko, U.S.A. 80. Tihi B., “ Olimpijski i postolimpijski marketing “, Marketing, br. 1, 1984. 81. Todorovi} A., “ Teorije turizma i kulturno-umjetni~ke vrednosti “, Turisti~ka [tampa, Beograd, 1990. 82. “ Tomas Kuk - tatko na sovremeniot turizam : sé za propagandata “, Nova Makedonija, 12.09.1991 g., str. 13.

298

83.Travis S.Anthony, Jean Claude Croize,“The Role and Impact of Mega Events and Attractions on Tourism Development in Europe : A Micro Perspective”, Edition AIEST, St. Gall, Switzwrland, vol.28,1987. 84. The World Almanac and Book of Facts, An Imprint of Pharos Books- A Scripps Howard Company, New York, 1974, 1991. 85. Thomason S. Pamela and Richard R. Perdue, “ Festivals and Special Events “, Leisure Today, april, 1987. 86. “ Univerzijada ‘87 - veliki izazov za JU-turizam “, Turizam, br .6, Zagreb, 1987. 87. “ Festivals ‘91 “ - European Association of Music festivals, Geneve, 1991. 88. Frani} A.,“Me|unarodni Kongresni Turizam “, Izd. Privredna Komora za Dalmacija, ispostava Dubrovnik, Dubrovnik, 1977. 89. Frani} A., “ Pola stoqe~a me|unarodnog kongresnog turizma u Dubrovniku”, Dubrovnik, 1975. 90. Franc Jupo , “ The story of sports- from bow and arrow to baseball bat “, New York,1960. 91. Frances Shemanski , “ A guide to World Fairs and Festivals “ Westport, Connecticut : Greenwood Press, 1985. 92. Cohen Eric, “ Utjecaj turizma na fizi~ku okolinu “, Turizam, br. 11, Zagreb, 1984. 93. ^uliÊ D., “ Utjecaj velikih priredbi na razvitak nacionalnog i regionalnog turizma”, rezolucii na 37-miot kongres na AIEST, “ Turizam “, br. 9, Zagreb, 1988. 94. [arenac Darko, “ Svi zimski sportovi : Olimpijske i druge igre ”, Xepni leksikon, Sportska Kwiga, Beograd, 1980. 95. [arenac D., “ Leksikon 40 -sportova : Olimpijske igre, Univerzijada, Mediteranske igre ” , Sportska Kwiga, Beograd, 1986. 96. [e{i} B., “ Osnovi metodologije dru{tvenih nauka “, Nau~na Kwiga, Beograd, 1988. 97. Witt F. Stephen, Christine A. Martin, “ Measuring the Impact of Mega Events on tourism Flows “, Edition AIEST, St-Gall, Switzerland, vol. 28, 1987.

299

Marketing of the Great Manifestations Dr. Mitre Avramoski S u m m a r y These appear is the author’s pH. Dissertation summary presentation that is being issued as a contribution to the one hundred anniversary of the modern Olympic Games, celebrated this current 1996 year. The paper deals with the manifestations, as a specific social notion and completed marketing concept, which has specific character, content, complex influences and effects, motives for organisation etc. In the first chapter the author turns toward the historical aspect of the great manifestations, the notion, its definition and the types of manifestations. In the second chapter certain distinctions of the great manifestations are being presented. The following distinctions are listed : content, forms, tradition,internationalism, presence of certain types of manifestations, change of place ( country) , maintenance, geographic distribution, organisation, finance and the motives for their organising. In the third chapter the author analyses the relation between the tourism and the great manifestations, that is the influence of the great manifestations on the development of the modern tourism and their place in the theory and practice in the modern tourism. In this context, the great manifestations are being viewed as motive of the tourist movements, as an attractive factor and integral part of the tourist product. The forth chapter deals with the necessity of the marketing approach in organising and running the great manifestations where a co-ordination of marketing activities on micro plan with the marketing activities on macro plan is needed. In the fifth chapter the author deals with the market of the great manifestations that is its components and factors of the offer and demand. The effects that are result of the great manifestations are being analysed and the possibilities of measuring them. The sixth chapter deals with the analyses of the basic elements (instruments) of the marketing of the great manifestations (product, price, distribution and promotion). The last chapter deals with the choice of the appropriate strategy of the great manifestations and a special attention has been put on the marketing mix as basis of the great manifestation's strategy. 300

S O D R @ I N A

Predgovor .................................................................................................. 11 Voved............................................................................................................. 13

I. POJMOVNO OPREDELUVAWE NA GOLEMITE MANIFESTACII............................................................................... 15 1. Istoriski aspekt na golemite manifestacii..................... 15 2. Poim na golemite manifestacii.............................................21 3. Definirawenagolemite manifestacii.................................23 4. Vidovi golemi manifestacii...................................................28 II. OSOBENOSTI ( BELEZI ) NA GOLEMITE MANIFESTACII............................................................................. 37 1. Sodr`ina na golemite manifestacii................................... 37 2. Formi ( oblici ) na golemite manifestacii...................... 38 3. Tradicionalnost na golemite manifestacii.......................41 4. Me|unarodnost na manifestaciite.........................................43 5. Zastapenost na oddelnite vidovi manifestacii ( spored sodr`inata )..................................................................44 6. Promenlivost na mestoto ( zemjata ) na odr`uvawe............45 7. Geografska rasporedenost na golemite manifestacii......47 8.Organizacija na golemite manifestacii................ ...............54 8.1. Subjekti - organizatori na golemite nastani......... 55 8.2. Aktivnosti vo procesot na organizirawe na golemite manifestacii....................................................57 8.3. Neposredna organizacija na manifestacijata............58 8.3.1. Izbor na mestoto/zemjata na odr`uvawe.............. 59 8.3.2. Konstituirawe na organizacionata forma za sproveduvawe na manifestacijata.....................60 9. Finansirawe na golemite manifestacii...............................62 10. Motivi ( pri~ini ) za organizirawe na golemite manifestacii............................................................ 69 301

III. TURIZMOT I GOLEMITE MANIFESTACII.......................73 1. Vlijanie na golemite manifestacii vrz razvoj na sovremeniot turizam................................................................ 73 2. Tretman na golemite manifestacii vo teorijata i praksata na sovremeniot turizam..........................................77 2.1. Golemite manifestacii kako motiv na turisti~kite dvi`ewa...................................................80 2.2. Golemite manifestacii kako atraktiven faktor na turisti~kata ponuda ...............................83 2.3. Golemite manifestacii kako poseben turisti~ki proizvod i sostaven del na integralniot turisti~ki proizvod ....................85 IV. NEOPHODNOST OD PRIMENA NA MARKETIN[KI PRIOD PRI ORGANIZIRAWETO I SPROVEDUVAWETO NA GOLEMITE NASTANI.................89 1. Marketin{ki aktivnosti na mikro nivo.............................91 2. Marketin{ki aktivnosti na makro nivo............................93 3. Horizontalen i vertikalen sistem na vrski na marketingot na golemite manifestacii..........................94 V. PAZAROT NA GOLEMITE MANIFESTACII I KARAKTERISTIKI NA NEGOVATA PONUDA I POBARUVA^KA...................................................................................97 1. Manifestaciono-turisti~ka ponuda......................................98 1.1. Manifestaciono-turisti~ka ponuda vo potesna smisla na zborot...............................................................99 1.1.1. Prostori (objekti) za odr`uvawe na manifestacijata......................................................100 1.1.2. Manifestaciono-uslu`ni slu`bi.....................105 1.2. Manifestaciono-turisti~ka ponuda vo po{iroka smisla na zborot.......................................108 1.2.1. Komunikativni ( soobra}ajni) faktori na manifestaciono-turisti~kata ponuda............. 109 1.2.2. Receptivni manifestaciono-turisti~ki faktori....................................................................112 302

1.2.3. Atraktivni faktori na manifestacionoturisti~kata ponuda.............................................116 2.Efekti (vlijanija )od golemite manifestacii.................. 118 2.1. Efekti na manifestaciite po odnos na sodr`inata..120 2.2. Efekti na manifestaciite po odnos na u~esnicite..122 2.3. Vlijanie na golemite manifestacii vrz nacionalnite i me|unarodnite turisti~ki tekovi.....................123 2.4. Efekti na golemite manifestacii za mestoto/ regionot i zemjata vo koja se odr`uvaat.......................128 2.4.1. Ekonomski efekti za mestoto/regionot i zemjata doma}in na manifestacijata................ 132 2.4.1.1. Manifestaciono turisti~ka potro{uva~ka................................................139 a) Potro{uva~ka na organizatorot.....142 b) Potro{uva~ka na u~esnicite..............148 v) Potro{uva~ka na posetitelite.......151 g) Op{ti karakteristiki na potro{uva~kata na organizatorot, u~esnicite i posetitelite.......................... 159 d) Faktori na manifestacionoturisti~kata potro{uva~ka................161 2.4.1.2. Direktni ekonomski efekti vo drugite granki i dejnosti........................................166 2.4.2. Publicitet.................................................................170 2.4.3. Drugi vlijanija vrz turisti~kiot sistem...........176 2.4.4. Vlijanija od tehni~ki karakter............................179 2.4.5. Fizi~ki (ekolo{ki) vlijanija na golemite manifestacii.............................................................181 2.4.6. Sociokulturni efekti na golemite manifestacii............................................................................187 2.4.7. Psiholo{ki vlijanija na golemite nastani...... 190 2.4.8. Politi~ki efekti na golemite manifestacii................................................................................191 303

2.5. Efekti na golemite manifestacii vo emitivnite podra~ja.............................................................................194 2.6.Merewe na efektite od golemite manifestacii....201 2.6.1. Merewe na efektite vrz turisti~kite tekovi.........................................................................201 2.6.2. Merewe na ostanatite efekti od golemite manifestacii.............................................................204 2.6.3. Nekoi specifi~nosti pri mereweto na pooddelni efekti od golemite manifestacii............209 VI. ELEMENTI (FUNKCII) NA MARKETINGOT NA GOLEMITE MANIFESTACII.................................................213 1. Proizvodot (manifestacijata) kako eden od osnovnite instrumenti na nivniot marketing.............................213 1.1. Elementi na turisti~kata atraktivnost i vrednost na manifestacijata......................................214 1.1.1. Mesto na odr`uvawe na golemata manifestacija.............................................................214 1.1.1.1. Golemite gradovi kako mesta na odr`uvawe na golemite manifestacii........219 1.1.2. Vreme na odr`uvawe na golemite manifestacii............................................................222 1.1.3. Traewe na golemite manifestacii......................228 1.2. Planirawe na manifestacijata.................................232 1.3. Politika na manifestaciite.....................................235 1.3.1. Elementi na politikata na golemite manifestacii............................................................238 2. Cenata kako element na marketingot na golemite manifestacii.............................................................................240 2.1. Politika na cenite (faktori na politikata na ceni).................................................................................241 2.1.1. Atraktivnosta na manifestacijata i cenite... 242 2.1.2. Drugi faktori na politikata na cenite............247 304

3. Proda`ba i proda`ni kanali.............................................250 3.1. Politika na proda`ba....................................................250 3.2. Na~ini na proda`ba......................................................... 252 3.3. Pati{ta na proda`ba.................................................... 253 3.4. Izbor na pati{tata na proda`ba..............................255 3.5. Organizacija na proda`bata......................................... 256 4. Primena na oblicite na promocija kaj golemite manifestacii.............................................................................257 4.1. Propaganda na golemite manifestacii.....................260 4.1.1. Planirawe i sredstva na propagandata..............262 4.1.2. U~esnicite i posetitelite na golemite manifestacii kako medium na propagandata.....265 4.1.3. Propagandni efekti so trajna vrednost..............266 4.2. Drugi oblici na promocija..............................................267 4.2.1. Li~na proda`ba........................................................268 4.2.2. Unapreduvawe na proda`bata.................................268 4.2.3. Publicitet..................................................................269 4.2.4. Odnosi so javnosta.....................................................271 VII. STRATEGIJA NA MARKETINGOT NA GOLEMITE MANIFESTACII....................................................................... 273 1. Izbor na strategija..................................................................274 2. Karakteristiki na poedini strategii na organizatorot na manifestacijata...................................... 278 3. Kombinirawe na elementite na marketingot kako osnova na strategijata na golemata manifestacija..........280 P R I L O Z I .............................................................................. 283 L I T E R A T U R A .....................................................................295 S U M M A R Y...................................................................................300 S O D R @ I N A ......................................................................... 301

305

306

You're Reading a Free Preview

Download
scribd
/*********** DO NOT ALTER ANYTHING BELOW THIS LINE ! ************/ var s_code=s.t();if(s_code)document.write(s_code)//-->