P. 1
Vrtnarstvo

Vrtnarstvo

|Views: 1,052|Likes:
Published by ZORONEDELJKOVIC

More info:

Published by: ZORONEDELJKOVIC on Aug 31, 2010
Copyright:Attribution Non-commercial

Availability:

Read on Scribd mobile: iPhone, iPad and Android.
download as PDF, TXT or read online from Scribd
See more
See less

05/17/2013

pdf

text

original

NATALIJA TRČEK – KOVŠE

KMETIJSKA PRIDELAVA IN REJA,

Vrtnarstvo
1. letnik

UČBENIK Z ELEMENTI DELOVNEGA ZVEZKA

PROGRAM

POMOČNICA GOSPODINJE OSKRBNICE

PROGRAM POMOČNICA GOSPODINJE OSKRBNICE

KMETIJSKA PRIDELAVA IN REJA, Vrtnarstvo
1. letnik

UČBENIK Z ELEMENTI DELOVNEGA ZVEZKA Avtorica

Natalija Trček – Kovše, univ. dipl. inž. kmet.

©

Center RS za poklicno izobraževanje, Ljubljana

Avtorica: Natalija Trček Kovše, uni. dipl. inž. kmet.

KMETIJSKA PRIDELAVA IN REJA, Vrtnarstvo
Učbenik z elementi delovnega zvezka za program Pomočnica gospodinje oskrbnice, pri predmetu Kmetijska pridelava in reja, Vrtnarstvo v 1. letniku. Recenzenta: Dr. Mihaela Černe, uni. dipl. ing. agr. in Marjana Kurnik, uni. dipl. inž. kmet. Lektorica: Ana Koritnik, prof. slovenskega jezika Urednica: Danica Rojc Debeljak Tehnični urednik: Igor Kraševec Založba: Elanda d.o.o., Plosovo, Velike Lašče

Strokovni svet Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje je na 81. seji, dne 18.3.2005, sprejel sklep št. 613-2/2005/181 o potrditvi učbenika z elementi delovnega zvezka za pouk Kmetijske pridelave in reje, Vrtnarstvo v 1. letniku programa Pomočnica gospodinje oskrbnice.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 635(075.3) TRČEK-Kovše, Natalija Kmetijska pridelava in reja. Vrtnarstvo : 1. letnik : učbenik z elementi delovnega zvezka : program Pomočnica gospodinje oskrbnice / avtorica Natalija Trček-Kovše. - Velike Lašče : Elanda, 2005 ISBN 961-6423-07-X 220735232

letniku programa nižjega poklicnega izobraževanja. ki jih morajo dijaki usvojiti pri predmetu Kmetijska pridelava in reja.SPREMNA BESEDA Delovna mapa z učnimi listi za vrtnarstvo je namenjena dijakom v 1. barvajo. VPRAŠANJA Ob tem znaku premisli in odgovori na zastavljena vprašanja. odgovarjajo na vprašanja in podobno. Avtorica Draga dijakinja! Dragi dijak! Skozi delovno mapo te vodijo znaki. poklic pomočnica gospodinje-oskrbnice. zato skrbno preberi navodila. ne da bi pri tem izgubljali čas z zapisovanjem snovi. Obsega osnovna znanja iz splošnega poljedelstva in vrtnarstva. NALOGA Pred tabo je naloga. ki jo moraš rešiti. dopolnjujejo skice in stavke. ki so ti v pomoč pri delu z učnimi listi in ti dajejo navodila za reševanje nalog: Ta znak te vodi skozi učne liste in te opozarja na pomembne stvari. da glasno berejo tekst. Seveda lahko učitelji učne liste uporabijo tudi pri poučevanju v drugih programih nižjega in srednjega poklicnega ter srednjega strokovnega izobraževanja s področja kmetijstva. da mapo prilagodi in dopolnjuje po svojih potrebah ali si izdela prosojnice. Namen učnih listov je vzpodbuditi dijake k razmišljanju in aktivnosti pri pouku. Učni listi v dani obliki učitelju nudijo možnost. 3 . Na podlagi izkušenj pri poučevanju dijakov v nižjem poklicnem izobraževanju sem nivo zahtevnosti prilagodila njihovi stopnji razumevanja in dojemanja. Dijaki pod vodstvom učitelja usvajajo potrebna znanja s tem.

.

3. 5. Katere rastline uporabljamo kot krmo za živali? Naštej jih nekaj. ZAGOTAVLJAJO KRMO ZA ŽIVALI.. VINOGRADNIŠTVO. živalske kože . POMEN KMETIJSKIH PANOG: 1. 5 . KMETIJSKA PRIDELAVA IN REJA – KPR OBSEGA REJO DOMAČIH ŽIVALI: 1. ZAGOTAVLJAJO INDUSTRIJSKE RASTLINE (hmelj. VPRAŠANJA Katere rastline uporabljamo kot hrano za ljudi? Naštej jih nekaj. ZAGOTAVLJAJO INDUSTRIJSKE SUROVINE (volna. 3. 4. Čemu so namenjene industrijske rastline in industrijske surovine? Dopolni stavke: Hmelj uporabljamo pri proizvodnji Iz sončničnega semena pridobivamo Volno in lan uporabljamo v Iz živalskih kož izdelujemo industriji. ŽIVINOREJA. SADJARSTVO. TRAVNIŠTVO. ZAGOTAVLJAJO HRANO ZA LJUDI. 2.). GOJENJE KMETIJSKIH RASTLIN: 1. VRTNARSTVO.. sončnice …) 4. NALOGA Navedene kmetijske panoge vpiši na pravo mesto v tabeli: POLJEDELSTVO.POMEN KMETIJSKE PRIDELAVE IN REJE S čim se ukvarja kmetijska pridelava in reja? Kmetijska pridelava in reja obsega različne kmetijske panoge in se ukvarja s pridelovanjem hrane in nekaterih industrijskih surovin. 2. lan.

3. NALOGA Naslednje trditve vpiši na pravo mesto: – – – – – – VRTNAR: 1.POMEN VRTNARSTVA Vrtnarstvo je kmetijska panoga. če pridelamo več. 6 . NALOGA Razloži zgornje trditve. delo na vrtu pomeni sprostitev. pridelek prodaja. POMEN DOMAČEGA VRTA: 1. Z vrtnarstvom se poklicno ukvarjajo VRTNARJI in ljubiteljsko VRTIČKARJI. prideluje na velikih površinah – na njivah. kjer gojimo zelenjadnice. 2. rekreacijo in gibanje v naravi po napornem delu v službi. kot porabimo. prideluje na majhni površini – na vrtu. z vrtnarstvom se ukvarja poklicno. z vrtnarstvom se ukvarja ljubiteljsko. v rastlinjakih. domača zelenjava je bolj zdrava. ker jo zelo malo ali nič ne škropimo. pridelek porabi doma. doma pridelana zelenjava je cenejša. 2. 2. 5. VRT je navadno ograjeno zemljišče v bližini hiše. 4. plastenjakih …. VRTIČKAR: 1. okrasne rastline. vinsko trto in trato. ki se ukvarja s pridelovanjem: zelenjave in okrasnih rastlin. 3. lahko viške prodamo. celo leto imamo svežo zelenjavo. 3. sadne rastline.

vrt je na zavetni legi. vrt je na soncu. ki jo potrebujemo skoraj vsak dan. vrt je na ravni legi. če želi pridelati le zelenjavo za vsakdanjo rabo? 7 . za eno osebo zadostuje okoli 100 m2 vrtne površine: – 20 m2 blizu hiše za zelenjavo. vrt je v senci. VELIKOSTI POVRŠINE. Naštej nekaj zelenjadnic. KI JO IMAMO NA RAZPOLAGO. če želi vso zelenjavo pridelati doma? Kako velik vrt zadostuje za 4-člansko družino. ki jo uporabljamo za ozimnico. vrt je ločen od ceste. vrt leži na vetrovni legi. pravilne pa obkljukaj z zeleno barvico: – – – – – – vrt je čim bliže doma. ŠTEVILA DRUŽINSKIH ČLANOV. vrt nima ograje. ki jih imamo za ozimnico. Kako velik je zelenjavni vrt? Velikost zelenjavnega vrta je odvisna od: 1. – 80 m2 na njivi za zelenjavo. Kako velik vrt potrebuje 4-članska družina.LEGA IN UREDITEV ZELENJAVNEGA VRTA Kje uredimo zelenjavni vrt? NALOGA Z rdečo barvico prečrtaj napačne trditve. ki jih rabimo skoraj vsak dan. Če hočemo vse pridelati doma. 2. vrt je ob cesti. vrt je na čim večji strmini. NALOGA Odgovori na vprašanja: Naštej nekaj zelenjadnic. – – – – – – vrt je daleč proč od doma. vrt ima ograjo.

DREVESA IN TRATA.5–1 m. NALOGA Oglej si skico vrta in jo pobarvaj: 1 – gredice (svetlo zeleno) 2 – potke (rjavo) 3 – glavno pot (sivo) 4 – zaprto gredo (rumeno) 5 – vodnjak (modro) sever 8 8 6 7 9 6 – kompostni kup (črno) 7 – gredo za sadne rastline in vinsko trto (rdeče) 8 – drevesa (temno zeleno) 9 – prostor za orodje (belo) 2 1 2 1 2 1 1 1 1 2 1 1 2 1 2 1 1 3 1 1 1 1 5 4 8 . 8. ZAPRTA GREDA.Kako si uredimo vrt? Kaj vse na vrtu potrebujemo? Glavni deli vrta so: 1. 5. PROSTOR ZA ORODJE. SADNE RASTLINE IN VINSKA TRTA. 6. 7. GREDICE – široke 1. 3. POTKE med gredicami – široke 20–30 cm. dolge približno 2 m. 2. VODA (vodnjak ali pipa) – za zalivanje in pranje.2 m. 4. 9. GLAVNA POT – široka 0. KOMPOSTNI KUP – za odlaganje odpadkov z vrta.

5. Dejavniki. VODA. 3. sta in Ali je človek pomemben dejavnik okolja? 9 . ki vplivata na rast in razvoj rastlin. ZRAK IN VETER.VPLIVI OKOLJA NA RAST RASTLIN Okolje ima s svojimi dejavniki velik vpliv na rast in razvoj rastlin. ki vplivajo na rast rastlin. Dejavniki podnebja. RASTLINE. so: 1. 4. ki oblikujejo okolje. TLA: rastline v tleh dobijo hranilne snovi in imajo različne zahteve glede lastnosti tal. saj ima vsaka rastlina svoje zahteve. RELIEF: nagib zemljišča lahko v veliki meri vpliva na osončenost in s tem na pogoje za pridelovanje rastlin. da čimbolj izkoristi naravne danosti. 3. 4. 6. 2. Najpomembnejša dejavnika sta podnebje in tla. DOMAČE ŽIVALI. TOPLOTA. VPRAŠANJA Dopolni stavek: Najpomembnejša dejavnika okolja. so: 1. 2. SVETLOBA. ČLOVEK: človek usmerja in prilagaja pridelovanje rastlin tako. PODNEBJE: gojenje rastlin prilagajamo danim podnebnim razmeram.

Svetloba prihaja na zemljo v obliki ŽARKOV.SVETLOBA Vir svetlobe je SONCE. SVETLOBA TOPLOTA OGLJIKOV DIOKSID – CO2 ORGANSKE SNOVI – C6H12O6 (škrob in sladkor) KISIK O2 VODA – H20 NALOGA Pobarvaj zgornjo skico. Rastlina dobi vodo v tleh skozi korenine. KI POTEKA SAMO PODNEVI V ZELENIH LISTIH RASTLIN. ogljikov dioksid pa skozi listne reže iz zraka. V klorofilnih zrncih v listih s pomočjo svetlobe in toplote iz vode (H2O) in ogljikovega dioksida (CO2) nastajajo organske snovi (škrob in sladkor) in kisik (O2). Z besedami pravilno izpolni enačbo fotosinteze. (H2O) 10 + (CO2) + svetloba klorofil + (C6H12O6) + (O2) . FOTOSINTEZA JE PROCES. Svetloba je vir energije za FOTOSINTEZO.

JAKOST OSVETLITVE: spreminja se glede na čas dneva in letni čas. SLABOTNA. ČLOVEK LAHKO URAVNAVA KOLIČINO SVETLOBE na različne načine: – izbere ustrezen čas setve. DA DOBER PRIDELEK. Na ekvatorju je dan vedno dolg 12 ur. pri nas pa se spreminja glede na letni čas: pozimi so dnevi kratki. – rastline zatemnjuje s črno folijo. BOGATO CVETI. PRETEGNJENA. Pobarvaj skici. – izbere primerno lego. OBČUTLJIVA NA BOLEZNI. ki jo dobijo rastline. DA SLAB PRIDELEK. DOLŽINA DNEVA: odvisna je od zemljepisne širine in od letnega časa. SVETLO ZELENA. ZDRAVA. Trditve: Rastlina je: KOŠATA. VPRAŠANJA V katerem času dneva dobi rastlina največ svetlobe? V katerem letnem času dobi rastlina največ svetlobe? Dopolni stavek: Pozimi so dnevi poleti pa Ali lahko človek uravnava količino svetlobe. poleti pa dolgi. ki jo rastline dobijo. NALOGA Primerjaj med seboj močno in slabo osvetljeno rastlino ter vpiši trditve na črtice. a) MOČNA OSVETLITEV Rastlina je: b) SLABA OSVETLITEV Rastlina je: 2. TEMNO ZELENA.Na količino svetlobe. – rastline dodatno osvetljuje. Glede na čas dneva dobi rastlina največ svetlobe opoldan. SLABO CVETI. in kako? 11 . glede na letni čas pa je največ svetlobe poleti. MOČNA. vplivata: 1.

VELIKO TOPLOTE POTREBUJEJO: MALO TOPLOTE POTREBUJEJO: 12 . ker se voda v celicah spremeni v ledene kristalčke. FIŽOL. Rastlina zmrzne in propade. kasneje pride do ožigov listov in sušenja cele rastline. Toploto izražamo s TEMPERATURO. 2. °F). ZELJE. REDKVICA. Temperaturo merimo s TERMOMETRI in izražamo v STOPINJAH (°C. mraz). NALOGA Premisli. Toplota prihaja na zemljo v obliki ŽARKOV. KUMARE. PREVISOKE TEMPERATURE – nad 40 °C.TOPLOTA Vir toplote je SONCE. katere vrtnine potrebujejo veliko in katere malo toplote ter jih vpiši v ustrezen stolpec: PARADIŽNIK. Najugodnejša temperatura za rast rastlin je 20–25 °C. Rastlina izgublja vodo in veni. GRAH. RASTLINE LAHKO POŠKODUJEJO: 1. Toplotni žarki najprej segrejejo tla in šele potem se segreje ozračje. (0 °C = 273 °K). SOLATA. °K. PAPRIKA. PRENIZKE TEMPERATURE – pod 0 °C (slana. ki poškodujejo celice.

ki izhlapi. Prinašajo padavine. Del padavin. Izhlapevanje vode iz tal imenujemo EVAPORACIJA. Zmanjšuje nevarnost slane. Zmanjšujejo količino svetlobe. Izhlapevanje vode iz tal in iz rastlin skupaj imenujemo EVAPOTRANSPIRACIJA. Vodo. Pospešuje razvoj rastlinskih bolezni. Zmanjšujejo količino toplote. KONDENZACIJA je spreminjanje vodnih hlapov v vodne kapljice. oddajo skozi listne reže v ozračje. Vir vode so PADAVINE. Izhlapevanje vode iz rastlin imenujemo TRANSPIRACIJA. ki jo rastline vsrkajo s koreninami. vpijejo tla in del te vode iz tal izhlapi. NALOGA Dobre lastnosti v okvirčku označi s +. OBLAKI nastajajo v višinah.VODA Voda je nujno potrebna za vse življenjske procese. Tako nastanejo OBLAKI in MEGLA. MEGLA nastaja pri tleh. Voda v naravi kroži. oblaki kondenzacija padavine izhlapevanje voda odteče voda ponikne v zemljo morje NALOGA Pobarvaj skico. 13 . Zmanjšuje količino svetlobe. v zraku kondenzira. slabe pa z -. Voda. ki padejo na zemljo.

ki so za rastline koristne. ki padajo iz oblakov: 1. NALOGA Navedene oblike padavin razvrsti v zgornjo tabelo: DEŽ. in napiši zakaj. Naštej padavine. 2. ki nastajajo pri tleh: 1.PADAVINE Padavine. Naštej padavine. 2. 3. SLANA. SNEG. 3. ki so lahko za rastline škodljive. kakšno škodo povzročijo. in napiši. POLEDICA ali ŽLED. TOČA. IVJE. ROSA. Padavine. 4. 14 .

Preprečuje let čebel. Odnaša zemljo.ZRAK Zrak je zmes plinov. Odnaša sneg. KISIK – O2: kisika je v zraku 21 %. Premeša zrak in prepreči pozebo. Trga liste. ŠKODLJIVE SNOVI … Z gibanjem zraka nastaja VETER. 4. Rastline ga rabijo za rast in razvoj. Povečuje izhlapevanje. Veter je lahko koristen ali škodljiv. OGLJIKOV DIOKSID – CO2: ogljikovega dioksida je v zraku manj kot 1 %. Lomi rastline. DUŠIK – N2: dušika je v zraku 78 %. Potreben je za dihanje. detelja) imajo na koreninah dušične bakterije. CVETNI PRAH. Po dežju osuši liste in zmanjša možnost širjenja bolezni. kjer ga rastline sprejemajo skozi korenine. Oprašuje vetrocvetke. škodljive vplive vetra pa z modrim -. MIKROORGANIZMI. PRAŠNI DELCI. Otresa plodove in semena. VODNI HLAPI. 3. Samo metuljnice (fižol. Zrak sestavljajo: 1. vendar ga iz zraka večinoma ne morejo dobiti. Potreben je za fotosintezo. 2. NALOGA Ugodne vplive vetra v okvirčkih označi z rdečim +. Prenaša seme plevelov. ki lahko dušik iz zraka vežejo v tla. Zrak prenaša vlago in toploto. 15 . grah.

debela 20–30 cm. ker je ne obdelujemo. KEMIČNO PREPEREVANJE Na kamnine vplivajo različne kemijske snovi in jih razkrajajo. Na svoji poti jih lahko obrusi voda. Tla razdelimo v tri plasti: 1. FIZIKALNO PREPEREVANJE Kamnine se pod vplivom vremenskih razmer drobijo na manjše delce. Poznamo dva načina preperevanja: 1.NASTANEK TAL Tla so površinska plast zemeljske skorje. – tla dajejo rastlini oporo za rast. Tudi ta mora prepuščati vodo. PODTALJE To je kamnina. Ker jo obdelujemo. 16 . ki omogoča rast rastlin: – iz tal rastline črpajo vodo in hranilne snovi. 2. Je temnejše barve. je rahla. 2. Rodovitno površinsko plast tal imenujemo PRST. V njej ni mikroorganizmov. 3. Prepuščati mora vodo. ORNICA ali ŽIVICA To je zgornja rodovitna plast tal. Proces nastajanja tal imenujemo PREPEREVANJE. v njej so mikroorganizmi. MRTVICA Je manj rodovitna. Njihova kemijska sestava se pri tem ne spremeni. Njihova kemijska sestava se pri tem spremeni. Tla so nastala skozi dolga tisočletja iz trde zemeljske skorje. ki je brez hranil in mikroorganizmov.

dobro zadržujejo vlago in toploto. so zelo dobra tla. se počasi ogrejejo. PEŠČENI DELCI: so največji. vsebujejo dovolj vode in zraka. Lastnosti tal so: FIZIKALNE LASTNOSTI: – – – – sestava tal. se dobro obdelujejo. najfinejši talni delci. FIZIKALNE LASTNOSTI TAL 1. Glede na vsebnost posameznih talnih delcev ločimo naslednje vrste tal: PEŠČENA ali LAHKA TLA Lastnosti: – – – – – – vsebujejo veliko peščenih delcev. so rahla in se dobro obdelujejo. SESTAVA IN VRSTE TAL Tla so sestavljena iz različnih talnih delcev: 1. so zbita in se težko obdelujejo. poroznost. se hitro ogrejejo in ohladijo. ne zadržujejo vode. so rahla in se dobro obdelujejo. HUMUSNA TLA Lastnosti: – – – – – vsebujejo veliko humusnih delcev. v njih primanjkuje zraka. so zelo dobra tla. BIOLOŠKE LASTNOSTI: – živa bitja v tleh. se hitro segrejejo. GLINASTI DELCI: so najmanjši. so temna. 3. najdebelejši talni delci. HUMUSNI DELCI: so ostanki razgrajenih organskih snovi. GLINASTA ali TEŽKA TLA Lastnosti: – – – – – – – vsebujejo veliko glinastih delcev. 17 . v njih je veliko zraka. ILOVNATA ali SREDNJE TEŽKA TLA Lastnosti: – – – – – vsebujejo peščene in glinaste delce. toplota. v njih je veliko vode. KEMIČNE LASTNOSTI: – humus. – reakcija tal. izboljšamo jih z rahljanjem in z dodajanjem hlevskega gnoja. ob suši so trda in razpokajo. 2. izboljšamo jih z dodajanjem hlevskega gnoja in namakanjem. struktura.LASTNOSTI TAL Rodovitnost tal je odvisna od lastnosti tal.

Opazuj in opiši. 3. – po njih voda potuje iz spodnjih v zgornje plasti zemlje. STRUKTURA TAL V vseh rodovitnih tleh se talni delci med seboj povezujejo v drobne grudice. POROZNOST Med talnimi delci so prazni prostorčki: PORE: – to so veliki prazni prostorčki med velikimi talnimi delci. kaj se bo zgodilo. Zato pravimo. – veliko jih je v glinastih tleh. – v njih se zadržuje voda. – v njih se zadržuje zrak. ki omogočajo boljše zadrževanje vode in zraka v tleh. NALOGA Suho gobo položi v posodo z vodo. – po njih voda odteka v podtalje. – veliko jih je v peščenih tleh. NALOGA Odgovori na vprašanja: V katerih tleh primanjkuje vode? V katerih tleh primanjkuje zraka? Katera tla so najboljša tla? Kako lahko izboljšamo vsaka tla? Katera tla je potrebno namakati? Katera tla je treba čim večkrat prerahljati? Katera tla so najtemnejša? Kaj so pore? Kaj se zadržuje v porah? V katerih tleh je največ por? Kaj so kapilare? Kaj se zadržuje v kapilarah? V katerih tleh je največ kapilar? V kaj se povezujejo talni delci med seboj? 18 . da so rodovitna tla strukturna.2. KAPILARE: – to so majhni prazni prostorčki med majhnimi talnimi delci.

pH 8 = rahlo bazično. da se usede. Primerjaj barvo lističa z barvo na barvni skali in odčitaj pH vrednost vzorca. Humus v tleh izboljšuje rodovitnost. Proces nastajanja humusa v tleh imenujemo HUMIFIKACIJA. 2. zato ker: – povezuje talne delce med seboj v grudice. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 pH kislo pH nevtralno pH bazično pH 1 = zelo kislo. ko mikroorganizmi v tleh razgradijo odmrle dele rastlin in živali. Nastane. – tla obarva temneje.KEMIČNE LASTNOSTI TAL 1. zato se hitreje segrevajo. – služi kot hrana nekaterim mikroorganizmom. nevtralna ali bazična. REAKCIJA TAL Reakcijo tal merimo s pH vrednostjo. ali so tla kisla. pH 14 = zelo bazično Večina rastlin najbolje uspeva pri rahlo kisli do nevtralni reakciji tal (pH vrednost tal 6–7). PH vrednost vzorca je Odgovori na vprašanja: Kaj je humus? Kaj je humifikacija? Kako nastane humus? Pri kateri pH vrednosti najbolje uspevajo rastline? 19 . pH 6 = rahlo kislo. . Vodo precedi skozi filter papir in vanjo pomoči lakmusov papir. Pove nam. HUMUS Humus je organska snov. NALOGA Vzorec zemlje zmešaj z destilirano vodo in pusti.

glive in alge. KORENINE RASTLIN Korenine mnogih rastlin po žetvi ostanejo v zemlji in so vir humusa. – primerno vlažna. – rahlo kisla. Naštej nekaj živali. zelo kisla ali bazična. 20 . fižol. – poraščena. – krti. – razne žuželke. MIKROORGANIZMI To so mikroskopsko majhna živa bitja – bakterije. ko rijejo pod zemljo. miši. ki je vir humusa. slabo obdelana. rovke. – dušične bakterije živijo na koreninah metuljnic (detelja. – mineralne snovi spreminjajo v tako obliko. ki so: – topla. ki živijo v tleh in spadajo med škodljivce. V tla spravljajo organski material. ki tudi pripomorejo k izboljšanju rodovitnosti tal: – deževniki: s prebavo predelajo zemljo. negnojena.BIOLOŠKE LASTNOSTI TAL ŽIVA BITJA V TLEH V tleh najdemo več skupin živih organizmov: 1. preveč suha ali preveč mokra. V tleh opravljajo različne naloge: – razgrajujejo ostanke rastlin in živali in pri tem nastaja humus. Največ živih bitij najdemo v tleh. ki je rastlinam dostopna. talni delci se med seboj povežejo in minerali postanejo rastlinam dostopni. tla rahljajo in zračijo. 3. – dobro pognojena. – primerno obdelana. Odgovori na vprašanja: Kaj so mikroorganizmi? Zakaj so mikroorganizmi v tleh pomembni? – – – – – – hladna. NALOGA Z rdečo barvico prečrtaj stolpec z napačnimi trditvami. voluharji: s tem. grah) in vežejo dušik iz zraka. ŽIVALI V tleh živi veliko različnih živali. 2. gola.

rastline jo rabijo za fotosintezo.NALOGA Reši križanko in na osenčenih poljih preberi geslo: 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1. majhni prazni prostorčki v tleh. kamor sadimo in sejemo rastline. glavni del vrta velikosti 1. 21 . 5. 6. 3. žival v tleh. s kondenzacijo vodnih hlapov nastajajo v višinah in nosijo padavine.2 x 2 m. zgornja rodovitna plast tal. 7. daje nam svetlobo in toploto. 11. kjer pridelujemo zelenjavo. nastaja z gibanjem zraka. plin. 2. ki ga je v zraku 21 %. v obliki žarkov prihaja od sonca. ki s prebavo predeluje zemljo. v katerih se nahaja voda. 4. ki poteka podnevi v zelenih listih rastlin. zemljišče v bližini hiše. 12. z njim merimo temperaturo. 9. proces. 10. ki jo obdelujemo. 8.

s katerimi si se srečal v preteklih nekaj urah.NOVI POJMI NALOGA Spodaj so navedeni novi pojmi. enciklopedijami … POLJEDELSTVO VRTNARSTVO SADJARSTVO VINOGRADNIŠTVO TRAVNIŠTVO ŽIVINOREJA INDUSTRIJSKE RASTLINE INDUSTRIJSKE SUROVINE VRTNAR VRTIČKAR 22 . učbeniki. Pri tem si lahko pomagaš z delovnimi listi. strokovnimi knjigami ali revijami. Poišči pomen teh pojmov.

VRT SONCE FOTOSINTEZA OSVETLITEV TEMPERATURA TERMOMETER PADAVINE EVAPORACIJA TRANSPIRACIJA EVAPOTRANSPIRACIJA KONDENZACIJA OBLAKI 23 .

MEGLA DEŽ TOČA SNEG SLANA ŽLED ZRAK VETER TLA FIZIKALNO PREPEREVANJE KEMIČNO PREPEREVANJE ORNICA 24 .

MRTVICA LAHKA TLA TEŽKA TLA PORE KAPILARE HUMUS HUMIFIKACIJA pH VREDNOST MIKROORGANIZMI 25 .

kalij. VEČINO HRANIL RASTLINE S KORENINAMI ČRPAJO IZ TAL. Rastline dobijo hranila ali minerale na 2 načina: 1. železo … Ta hranila morajo biti raztopljena v vodi. NEKATERA HRANILA RASTLINE DOBIJO V ZRAKU. magnezij. NALOGA Premisli in odgovori na vprašanja: Ali je v zraku vedno dovolj kisika in ogljikovega dioksida? Ali je v tleh vseh hranil vedno dovolj za dobro rast rastlin? Kako pomagamo rastlinam. Ti hranili rastline sprejemajo skozi listne reže. To so dušik. fosfor. To sta kisik in ogljikov dioksid. kalcij. To so različni minerali ali rudnine. 2.PREHRANA RASTLIN Tudi rastline za rast in razvoj potrebujejo hranilne snovi. če jim hranil v tleh primanjkuje? 26 .

ŽVEPLO – S Sodeluje pri nastajanju beljakovin. ker sestavlja klorofil. Rastline ga dobijo iz zemlje. GLAVNA RASTLINSKA HRANILA ali MAKROHRANILA To so hranila. Rastline vodo dobijo iz zemlje. KALIJ – K Povečuje odpornost rastlin proti mrazu. Dobijo ga iz zraka. Rastline jih rabijo v zelo majhnih količinah. Rastline ga dobijo iz zemlje. OGLJIK – C Rastline ga v obliki CO2 rabijo za fotosintezo. KALCIJ – Ca Izboljšuje kisla tla in omogoča boljše izkoriščanje drugih hranil. Rastline jih rabijo v velikih količinah. vendar ugodno vplivajo na rastline. ki so nujno potrebna za rast in razvoj rastlin. plodov in semen. FOSFOR – P Potreben je za razvoj korenin. Dobijo ga iz zraka. ŽELEZO – Fe MANGAN – Mn CINK – Zn BAKER – Cu BOR – B MOLIBDEN – Mo KOBALT – Co 3. KORISTNA HRANILA To so nekatera hranila. KISIK – O Rastline ga rabijo za dihanje. MAGNEZIJ – Mg Omogoča fotosintezo.RASTLINSKA HRANILA Rastlinska hranila delimo v 3 skupine: 1. Rastline ga dobijo iz zemlje. DUŠIK – N Rastline ga rabijo za rast celotne rastline. ki za rast in razvoj rastlin niso nujno potrebna. Dobijo ga iz zemlje. HRANILA V SLEDOVIH ali MIKROHRANILA To so hranila. VODIK – H Je sestavni del vode. JOD – J KLOR – Cl NATRIJ – Na SILICIJ – Si 27 . Dobijo ga iz zemlje. 2. ki so nujno potrebna za rast in razvoj rastlin.

humus pa iz njih ne nastaja. zato ne morejo nadomestiti organskih gnojil. fosfatna. Z njimi v tla dodajamo le rastlinam potrebna hranila.GNOJENJE IN GNOJILA Zakaj in s čim gnojimo? Gnojimo z različnimi gnojili. kalijeva. MINERALNA ali RUDNINSKA GNOJILA To so gnojila anorganskega izvora s točno določeno količino mineralnih snovi. da: – povečamo količino in kakovost pridelka. Gnojimo zato. Z njimi v tla dodajamo rastlinam potrebna hranila in hkrati povečujemo količino humusa v tleh. magnezijeva. – ENOSTAVNA (dušikova. – – – – – – HLEVSKI GNOJ GNOJNICA GNOJEVKA KOMPOST PODOR ŽETVENI OSTANKI 2. železova …) – SESTAVLJENA (NPK) NALOGA Premisli in odgovori na vprašanja: Katera organska gnojila so živalskega izvora? Katera organska gnojila so rastlinskega izvora? Zakaj so organska gnojila tako pomembna? Ali lahko mineralna gnojila nadomestijo organska gnojila? 28 . ORGANSKA ali NARAVNA GNOJILA To so naravna gnojila iz rastlinskih ali živalskih ostankov in jih lahko pridelamo doma. GNOJILA 1. – izboljšamo rodovitnost tal. apnena.

sadovnjake. Katere vrste hlevskega gnoja poznaš? 1. 5. ki se zbira v gnojnični jami. Pred uporabo jo razredčimo z vodo v razmerju 1 : 1. GNOJEVKA Gnojevko dobimo v hlevih z rešetkastim stojiščem brez nastilja. 3. 2. Gnojevko zbiramo v gnojnični jami. vrtove. GNOJNICA Je izcedek iz gnoja. Na njivah jo čimprej zaorjemo. S hlevskim gnojem gnojimo njive. poznamo različne vrste hlevskega gnoja. Hlevski gnoj mora pred uporabo na gnojišču zoreti vsaj 2–3 mesece. – voda. S cisternami za razvoz gnojevke jo polivamo po njivah in travnikih tik pred dežjem ali v oblačnem vremenu. Poznamo jih več vrst. 3. V tleh deluje do 3 leta. 2. Pred oranjem ga s trosilniki čimbolj enakomerno raztresemo po njivi ter čimprej zaorjemo. HLEVSKI GNOJ Dobimo ga od različnih domačih živali. ORGANSKA GNOJILA PRETEŽNO ŽIVALSKEGA IZVORA 1. 29 . 6. Gnojevko sestavljajo: – iztrebki živali (blato in seč). Kaj sestavlja hlevski gnoj? 1. ki jih redimo v hlevih ali drugih prostorih. Kaj lahko uporabimo za steljo? 4. Pred uporabo jo redčimo z vodo. zato na vrtovih z njim gnojimo vsako drugo ali tretje leto. vinograde … 2. NALOGA Dobro premisli in odgovori: Ker redimo različne vrste domačih živali.ORGANSKA ALI NARAVNA GNOJILA To so naravna gnojila živalskega ali rastlinskega izvora.

Nepresejan kompost uporabljamo za gnojenje vrta. Dodamo lahko tudi apno. ostanki iz gospodinjstva in iztrebki živali. 30 . da pospešimo razkrajanje.ORGANSKA GNOJILA PRETEŽNO RASTLINSKEGA IZVORA KOMPOST Je naravno gnojilo. Kompost delamo na kompostišču ali v kompostniku. – trava. 2. NALOGA Premisli in odgovori: Kaj na kompost ne spada? ORGANSKA GNOJILA RASTLINSKEGA IZVORA 1. kot so rastlinski ostanki. da na njivo posejemo nekatere rastline z namenom. ZELENO GNOJENJE ali PODOR Če nimamo hlevskega gnoja. – drobno nasekljane veje. ki po spravilu pridelka ostanejo na njivi (npr. – listje. lahko organske snovi nadomestimo tako. ki mora biti v senci in na ravni površini čim bliže vrta. vse vrste metuljnic). ki imajo veliko listne mase in globoke korenine ter obogatijo tla z dušikom (npr. To so: – odpadki. – hlevski gnoj. Žetvene ostanke je treba drobno narezati. raztrositi po njivi in zaorati. ki nimajo semen. da jih bomo zaorali v tla. ki se razgradijo. – ostanki iz gospodinjstva. Na kompost lahko mečemo vse organske snovi. slama in koruznica). ŽETVENI OSTANKI So ostanki rastlin. ki ga delamo na vrtu iz različnih razgradljivih odpadkov. za hitrejše razkrajanje in izboljšanje tal lahko dodamo tudi dušikova gnojila. – pleveli. vmes ga vsaj enkrat premečemo. Kompost pustimo zoreti 1–2 leti. ki jih dobimo pri čiščenju zelenjave. Tak način gnojenja imenujemo zeleno gnojenje ali podor. Uporabljamo rastline. Na kup izmenično nalagamo plast odpadkov in plast zemlje. presejan kompost pa kot substrat za vzgojo sadik in cvetja. Imenujemo jih podorine. – ostanki rastlin po spravilu pridelka.

MAGNEZIJEVA GNOJILA vsebujejo 6. Kot apneno gnojilo največ uporabljamo apno. mineral vsebuje gnojilo: 1. FOSFATNA GNOJILA vsebujejo Z njimi gnojimo 1-krat letno. ENOSTAVNA MINERALNA GNOJILA Vsebujejo samo 1 rastlinsko hranilo. – kristali.MINERALNA GNOJILA Mineralna gnojila so lahko v različnih oblikah: – drobne kroglice. Imenujemo jih po hranilu. Najbolj znani dušikovi gnojili sta KAN in urea (sečnina). ki ga vsebujejo. katero hranilo oz. NALOGA Pri vsakem gnojilu na črtico napiši. ŽELEZOVA GNOJILA vsebujejo 31 . ker se iz tal izpirajo. – tekočina. 4. zrnca ali granule. ki sta v obliki kroglic. ki je v obliki prahu. 3. Uporabljamo jih za izboljšanje kislih tal. KALCIJEVA ali APNENA GNOJILA vsebujejo Z njimi gnojimo 1-krat na 3–4 leta. – prah. 5. 2. DUŠIKOVA GNOJILA vsebujejo Z njimi gnojimo večkrat letno v manjših količinah. KALIJEVA GNOJILA vsebujejo Z njimi gnojimo 1-krat letno.

Koliko kg kalija je v 1000 kg enakega gnojila? V 1000 kg je ________ kg kalija.SESTAVLJENA GNOJILA Vsebujejo 2 ali več rastlinskih hranil. V 100 kg NPK gnojila 7 – 14 – 21 je 7 kg dušika. koliko % posameznega hranila je v gnojilu. fosforja ________% in kalija ___________%. 32 . Vsebujejo 3 elemente oz. 8 kg fosforja in 9 kg kalija. Koliko kg fosforja je v 50 kg enakega gnojila? V 50 kg je ________ kg fosforja. Koliko kg kalija je v 100 kg NPK gnojila 10 – 20 – 20? V gnojilu je ________ kg kalija. So v obliki sivih granul oz. ki jih največ uporabljamo. Koliko kg dušika je v 100 kg NPK gnojila 15 – 15 – 15? V gnojilu je ________ kg dušika. Koliko kg fosforja je v 200 kg enakega gnojila? V 200 kg je ________ kg fosforja. Koliko % posameznih hranil je v NPK gnojilu 10 – 20 – 20? Dušika je ________ %. Koliko kg dušika je v 500 kg enakega gnojila? V 500 kg je ________ kg dušika. kalija ______ %. Koliko kg kalija je v 300 kg enakega gnojila? V 300 kg je ________ kg kalija. fosforja ______ %. magnezija ______ % in bora ______ %. V 100 kg NPK gnojila 17 – 8 – 9 je 17 kg dušika.: – NPK 7 – 14 – 21 – NPK 15 – 15 – 15 – NPK 8 – 26 – 26 – NPK-Mg-B 7 – 10 – 20 – 1 – 1 Številke nam povedo. minerale: . NALOGA Odgovori na vprašanja: Koliko % posameznih hranil je v NPK gnojilu 7 – 14 – 21? Dušika je ________ %. Koliko fosforja je v 100 kg NPK gnojila 17 – 8 – 9? V gnojilu je ________ kg fosforja. kroglic. 14 kg fosforja in 21 kg kalija. Glede na vsebnost posameznih hranil poznamo zelo različna NPK gnojila. fosforja ________ % in kalija __________ %. NPK gnojila To so sestavljena gnojila. npr. Koliko % posameznih hranil je v NPK gnojilu 7 – 10 – 20 – 1 – 1? Dušika je ______ %. in . Koliko kg dušika je v 200 kg enakega gnojila? V 200 kg je ________ kg dušika. Poleg teh treh elementov lahko vsebujejo še magnezij in bor.

NAČINI GNOJENJA Gnojimo lahko v različnih obdobjih. NALOGA Odgovori: NALOGA Odgovori: Kakšna gnojila bi uporabili? Kakšna gnojila bi uporabili? 33 . kjer ga rastlina potrebuje. GNOJENJE OB SETVI Opravimo ga hkrati s setvijo. Gnojilo raztopimo v vodi in ga poškropimo po listih rastline. OSNOVNO GNOJENJE Opravimo ga jeseni ali zgodaj spomladi pred oranjem ali lopatanjem. Gnojila moramo čimbolj enakomerno razporediti po površini zemlje in jih čimprej zaorati ali drugače zadelati v zemljo. ker tako hranilo hitreje pride v liste. NALOGA Odgovori: NALOGA Odgovori: Kakšna gnojila bi uporabili? Kakšna gnojila bi uporabili? NAČINI GNOJENJA DOPOLNILNO GNOJENJE ali DOGNOJEVANJE Opravimo ga 2–3-krat med rastjo rastlin. FOLIARNO GNOJENJE ali GNOJENJE PREKO LISTOV To je oblika dognojevanja.

8. rastlinski organ. 15 16 4 8 13 9 7 20 5 11 14 2 19 23 6 22 1 21 3 12 18 17 10 rastlinski organ. ki pospešuje rast celotne rastline. 6. 11. 5. ki izboljšuje kisla tla. 4. najpogostejše sestavljeno mineralno gnojilo. s katerim rastline sprejemajo hranila iz tal. ki pospešuje rast korenin. ki jih rastline nujno potrebujejo v velikih količinah. 9. Črke iz oštevilčenih polj prenesi v spodnje kvadratke in preberi rešitev. ki ga rastline potrebujejo za dihanje. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 34 . plodov in semen. 12. makrohranilo. makrohranilo. 3. makrohranilo. po žetvi žita jo pospravimo z njive in uporabimo za steljo. ki ga polivamo po poljih. najpomembnejše organsko gnojilo živalskega izvora. rastlinska hranila. na katerem so listne reže. 2. makrohranilo.NALOGA Reši križanko: 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1. 10. organsko gnojilo živalskega izvora iz iztrebkov živali in vode. najpomembnejše organsko gnojilo rastlinskega izvora. 7.

s katerimi si se srečal v preteklih nekaj urah. Pri tem si lahko pomagaš z delovnimi listi.NOVI POJMI NALOGA Spodaj so navedeni novi pojmi. učbeniki. strokovnimi knjigami ali revijami. Poišči pomen teh pojmov. enciklopedijami … MINERALI MAKROHRANILA MIKROHRANILA GNOJILA ORGANSKA GNOJILA HLEVSKI GNOJ KOMPOST GNOJEVKA GNOJNICA PODOR 35 .

ŽETVENI OSTANKI MINERALNA GNOJILA ENOSTAVNA GNOJILA SESTAVLJENA GNOJILA NPK OSNOVNO GNOJENJE DOGNOJEVANJE FOLIARNO GNOJENJE 36 .

ko rastline že rastejo. Sem spadajo naslednja opravila: a) oranje – na njivah ( ). Obdelava tal je tesno povezana z gnojenjem. Globina okopavanja je 5–10 cm. Sem spadajo naslednja opravila: a) valjanje ( b) brananje ( c) prekopavanje ( ). 2. ki jih moramo okopavati: b) osipavanje ( ). zato moramo paziti. Zemljo obdelamo do globine 20 ali 30 cm in jo pri tem obračamo. S to obdelavo njivo pripravimo za setev. Pri obdelavi tla obračamo. ki nastane po dežju. S to obdelavo zdrobimo grude. da lažje in lepše rastejo. zemljo potlačimo. Naštej nekaj rastlin. odstranjujemo plevel in poravnavamo. Z obdelavo v času rasti rahljamo tla. vsakič. OBDELAVA V ČASU RASTI Opravljamo jo. Zemljo pred obdelavo pognojimo s hlevskim gnojem. ko se po dežju naredi skorja ali ko požene plevel. drobimo. razbijamo skorjo. Poznamo 3 vrste obdelave tal: 1. mešamo. zračimo. Naštej nekaj rastlin. in odstranjujemo plevel. s katerimi opravimo omenjeno vrsto obdelave in odgovori na obe vprašanji. ). b) lopatanje – na vrtovih ( ). Osipavamo samo nekatere rastline.OBDELAVA TAL Obdelava tal je osnovno opravilo v kmetijstvu. rahljamo. NALOGA Na črtice v oklepajih vpiši orodja ali stroje. ki jih osipavamo: 37 . Okopavamo čim bolj pogosto. poravnamo. c) rigolanje – za sadovnjake in vinograde. OSNOVNA OBDELAVA Opravimo jo jeseni ali zgodaj spomladi. da jih ne poškodujemo. Sem spadata naslednji opravili: a) okopavanje ( ). 3. DOPOLNILNA OBDELAVA Opravimo jo jeseni ali spomladi tik pred setvijo. ).

Globina obdelave je do 15 cm. PRIPRAVA ZA SETEV.Tla obdelujemo v vseh letnih časih. 38 . Glede na čas obdelave poznamo: 1. katera v spomladansko in katera v poletno obdelavo ter jih vpiši na črtice: GLOBOKO ORANJE (do 30 cm). RIGOLANJE. od septembra do novembra. od marca do maja. ORANJE (do 20 cm). Njive pripravljamo za setev ali jih pustimo počivati do spomladi. Posevke redno oskrbujemo za boljšo rast. V vsakem letnem času je globina obdelave drugačna. Globina obdelave je 20–30 cm. od maja do avgusta. a) b) c) č) 2. POLETNO OBDELAVO: opravljamo jo v času glavne rastne sezone. SPOMLADANSKO OBDELAVO: opravljamo jo zgodaj spomladi. Njive pripravljamo za setev. PLITVO ORANJE (do 15 cm). a) b) c) č) NALOGA Premisli. Globina obdelave je 20 cm. razen pozimi. OSIPAVANJE. OKOPAVANJE. Ko nekatere pridelke že pospravimo. a) b) c) 3. na njihovo mesto posejemo nove. katera od spodaj naštetih opravil spadajo v jesensko. JESENSKO OBDELAVO: opravljamo jo v jesenskem času. LOPATANJE.

39 . Žuželka ali veter prinese cvetni prah na brazdo pestiča – cvet se opraši. mora rastlina cveteti. Seme nastane v plodnici pestiča. Poimenuj dele semena. Pelodno zrno oz. Da rastlina lahko razvije seme. potem ko se cvet najprej opraši. NALOGA Označi dele cveta in pestiča ter jih pobarvaj. SPOLNO ALI GENERATIVNO RAZMNOŽEVANJE Nova rastlina zraste iz semena. cvetni prah se združi s semensko zasnovo – cvet se oplodi. Iz kalčka zraste nova rastlina. ZGRADBA CVETA: venčni list prašnik pestič čašni list ZGRADBA PESTIČA: brazda vrat plodnica semenska zasnova Seme je sestavljeno iz semenske lupine. NALOGA Na skici je prerez fižolovega semena. kličnih listov in kalčka. se tudi rastline razmnožujejo in tako ohranjajo svojo vrsto.RAZMNOŽEVANJE RASTLIN Tako kot vsa živa bitja. nato pa še oplodi. Seme ob ugodnih pogojih v zemlji kali. ki v začetku črpa hranilne snovi iz kličnih listov. Poznamo 2 načina razmnoževanja rastlin: 1.

– čebulica. – gomolj. cepič. Del matične rastline je lahko: – del stebla ali veje (potaknjenec. kaj je na skicah: POTAKNJENEC.2. NESPOLNO ALI VEGETATIVNO RAZMNOŽEVANJE Nova rastlina zraste iz dela matične rastline. – del korenine. GROBANICA. grobanica). Del matične rastline se ob ugodnih pogojih v zemlji ukorenini in zraste v novo rastlino. 40 . ŽIVICA. DELITEV KORENIN. – živica. ČEBULICE. NALOGA Skice pobarvaj in na črtice napiši. GOMOLJ.

da je seme bolno in da ni primerno za setev. Vsako seme ima predpisano kalivost. da iz njega zraste nova rastlina. Seme ima zunanje in notranje lastnosti. NALOGA Očisti vzorec semena in naštej primesi. BARVA IN LESK Vsako seme ima svojo značilno barvo. to pomeni. ki zraste iz semena.LASTNOSTI SEMEN Kakovost semena se kaže v njegovih lastnostih. škodljivci. Primesi: žive – semena plevelov. KALIVOST To je sposobnost semena. Če se barva spremeni ali se izgubi lesk. kamenčki. Zunanje lastnosti lahko opazujemo na semenu. nežive – pleve. SORTA So dedne lastnosti neke rastline. Na semenu se ne vidi. ugotavljajo jo s kalilnim poskusom v laboratoriju. ne moremo tehtati posameznih semen. notranje pa se izrazijo šele na rastlini. NALOGA Nastavi kalilni poskus in po 1 tednu določi kalivost. OBLIKA IN VELIKOST Vsako seme mora biti značilne oblike in enakomerne velikosti. 41 . da seme ni dobro. Vonj po plesnivem pomeni. ki si jih v njem našel. VONJ Večina semen nima posebnega vonja. Nekatera semena imajo tudi lesk. semena drugih rastlin. delci zdrobljenih semen. Za setev navadno izbiramo debelejša semena. Najpomembnejše lastnosti semena so: ČISTOTA Seme mora biti čisto – ne sme vsebovati primesi. zato je označena na etiketi. Kalivost se s starostjo semena zmanjšuje. Ker so semena zelo drobna. zemlja. Težo semena zato izražamo z absolutno težo – to je teža 1000 semen. TEŽA Vsako seme ima svojo težo glede na velikost semena.

pšenico … SILJENJE Silimo gomolje krompirja. kot seme: SEME je del rastline. pese. Pridelovalci semenskega blaga morajo biti registrirani. SEMENSKO BLAGO je lahko kateri koli del rastline. RAZKUŽEVANJE Razkuženo seme je lahko obarvano roza ali brez posebne barve. korenčka. ki nastane po oploditvi in iz njega zraste nova rastlina. Semensko blago pridelujemo v območjih. da semena enakomerno padajo skozi luknjice v sejalnici. Semenski posevki morajo biti ločeni od nesemenskih posevkov. semenski posevki pa so pod stalno strokovno kontrolo. iz katerega zraste nova rastlina (seme. Seme je obdano s pospeševalci rasti. solate … KALIBRIRANJE ali SORTIRANJE Kalibrirano seme uporabljamo za strojno setev. kjer so ustrezne podnebne in talne razmere. Pred setvijo semensko blago nakalimo – damo ga v topel in vlažen prostor. NALOGA Dobro premisli in odgovori: Kaj naredimo s semenskim blagom. ki preprečujejo razvoj bolezni ali napad škodljivcev. ga lahko še dodatno pripravimo. OBLAGANJE Seme je v obliki kroglic različnih barv. Semenu primešamo kemična zaščitna sredstva. Seme je izenačeno po velikosti in obliki – vsa semena so enaka.PRIDELAVA IN DODELAVA SEMENA Za setev uporabljamo semensko blago. čebulica …). 42 . da vzkali. Kalibriramo koruzo. zaščitnimi sredstvi in ima zelo dobro kalivost. Oblagamo seme zelja. in šele nato v zemljo. ko dozori in preden ga lahko uporabimo za setev? DODELAVA SEMENSKEGA BLAGA Da seme lažje in hitreje kali. Beseda ima širši pomen. Razkužujemo skoraj vse semensko blago. gomolj.

kot so rastlinjaki. V tem času sejemo rastline. Čas setve je odvisen od več dejavnikov: 1. 4.ČAS SETVE Na vrtu večino rastlin pridelujemo s setvijo. zato sejemo večkrat v letu. lahko sejemo celo leto. vlažnosti tal. SPOMLADANSKO SETEV: a) zgodnja spomladanska setev: setev opravimo marca ali aprila. pridelek pa pobiramo spomladi: NALOGA Na črte vpiši nekaj rastlin. 43 . zahteve rastline. V tem času sejemo rastline. V tem času sejemo rastline. katerih pridelek bomo pospravili jeseni: 3. Pri setvi na prosto pa moramo setev prilagoditi letnemu času in vremenskim razmeram. Setve na prostem delimo na: 1. V tem času sejemo rastline. ki jih sejemo v omenjenem času. ki prezimijo na prostem. 2. Na vrtu vrstimo posevke enega za drugim. V zaščitenih prostorih. vrste tal. 3. ki so občutljive na nizke temperature: 2. JESENSKO SETEV: setev opravimo septembra ali oktobra. temperature tal in zraka. POLETNO SETEV: setev opravimo julija ali avgusta. ki dobro prenašajo mraz: b) pozna spomladanska setev: setev opravimo konec aprila ali maja.

SETEV NA DOLOČENO RAZDALJO Prednosti: – posevek lahko okopavamo. V kupčke lahko sejemo: Slabosti: – neenakomerna razporeditev rastlin. SETEV V VRSTE Prednosti: – posevek lahko okopavamo. Na določeno razdaljo lahko sejemo ali sadimo: 4. gredi. je prostor slabo izkoriščen. – ni potrebno redčenje. Na široko sejemo v zabojčke in na gredice: 2. kako seme razporedimo po površini oz. – manjša poraba semena. V vrste lahko sejemo vse zelenjadnice: Slabosti: – potrebno je redčenje. Razlikujejo se po tem. – velika poraba semena. ki jih sejemo na omenjeni način. – manjša poraba semena. Slabosti: – če vsa semena ne kalijo. – manjša poraba semena. SETEV NA ŠIROKO ali SETEV POVPREK Prednosti: – dobro izkoriščen prostor. 44 . 1. – potrebno je redčenje.NAČINI SETVE Poznamo več načinov setve. SETEV V KUPČKE Prednosti: – posevek lahko okopavamo. Slabosti: – ne moremo okopavati. – ni potrebno redčenje. 3. NALOGA Na črte vpiši nekaj rastlin.

Za uspešno kalitev semen je zelo pomembna tudi globina setve. ga posejemo 2 cm globoko. Če v trdih zbitih tleh sejemo pregloboko. – v težkih. kot je debelina semena. Če je seme debelo 1 cm. se kalček na poti proti površju tal poškoduje ali pa seme sploh ne more vznikniti. – debela semena sejemo globoko. VELIKOST SEMENA: – drobna semena sejemo plitvo. površina tal plast zemlje – debelina 2 cm seme – debelina 1 cm NALOGA Odgovori na vprašanja: Kateri način setve najpogosteje uporabljamo pri setvi na vrtu? Pri katerih načinih setve ni potrebno redčenje? Pri katerem načinu setve ni mogoče okopavati? Pri katerem načinu setve porabimo največ semena? Katero seme bi posejal bolj globoko: grah ali fižol? Približno kako globoko bi posejal solatno seme? Približno kako globoko bi posejal seme graha? 45 . suhih tleh sejemo bolj globoko. Globina setve je odvisna od dveh dejavnikov: VRSTA TAL: – v lahkih. Seme mora biti prekrito z vsaj 2-krat tako debelo plastjo zemlje. vlažnih tleh sejemo bolj plitvo.

NALOGA Dopolni stavke z naslednjimi izrazi: MAJA. presadimo na prosto. Rastline z dolgo rastno dobo moramo posejati dovolj zgodaj. Rastline. Sadike na prosto presajamo ali . – v dneh z višjo temperaturo podnevi redno ZRAČIMO. ker je takrat. – ponoči in ob hudem mrazu jih POKRIVAMO s slamovkami ali folijo. Presajamo ali . NALOGA Naštej nekaj rastlin. če jo povlečemo za list. ko mine nevarnost . Pikiramo v lončke ali v zaprto gredo na razdaljo 5–10 cm. – pred presajanjem sadike UTRDIMO – privadimo jih na zunanje temperature. zunaj še prehladno. Zato pri nekaterih rastlinah vzgojimo sadike v zaščitenem prostoru in jih šele tedaj. Da vzgojimo kakovostne sadike. ki so toplotno zahtevne. jih moramo ustrezno oskrbovati: – ZALIVAMO jih redno (v dopoldanskem času) z razpršilcem. te pa je pri nas zgodaj spomladi na prostem še premalo. ZJUTRAJ. ZALIJEMO. Presajamo s sadilnim na ustrezno razdaljo. jih prvič presadimo. ko jih moramo posejati. Ko rastline razvijejo prve prave liste. – ob močni sončni pripeki jih SENČIMO. Iz sadik vzgajamo: Kako vzgojimo in oskrbujemo sadike? Kdaj in kako jih sadimo na prosto? Seme posejemo februarja ali marca v zaprte grede ali v zabojčke v rastlinjake. ZVEČER.VZGOJA IN OSKRBA SADIK Vse rastline ne moremo sejati neposredno na prosto. SLANE. Iz sadik vzgajamo rastline. ki imajo dolgo rastno dobo in so toplotno zahtevne. da bomo imeli pridelek pred jesenskim mrazom. JUNIJA. Po presajanju sadike dobro . Dobro posajena sadika se trdno drži v zemlji in je ne izruvamo. – po potrebi jih REDČIMO in PLEVEMO. KLINOM. 46 . To presajanje imenujemo PIKIRANJE. rabijo za rast veliko toplote že od setve naprej. ko je zunaj dovolj toplo. ki jih vzgajamo iz sadik. nikoli pa opoldan ob sončni pripeki.

mesec. ki jo opravljamo s plugi. ki jo vzgajamo iz sadik. 18 5 24 21 2 6 22 25 4 23 8 13 16 3 9 11 28 12 10 26 15 17 14 19 1 27 7 20 vrsta osnovne obdelave tal. vrsta obdelave v času rasti.NALOGA Reši križanko: 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1. ki je značilen za fižol in buče. način setve. oskrbovanje sadik z vodo. s katerim si pomagamo pri presajanju sadik. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 47 . 3. plodovka. 4. prvo presajanje sadik. da iz njega zraste nova rastlina. Črke iz oštevilčenih polj prenesi v spodnje kvadratke in preberi rešitev. najpogostejša kapusnica. ko sejemo pozne spomladanske setve. 9. 12. ki jo vzgajamo iz sadik. ko opravimo zgodnje spomladanske setve. ki jo na vrtu opravimo čim večkrat. mesec. 6. 10 11. 5. 2. ki se v zemlji ukorenini in zraste v novo rastlino. orodje. del stebla ali veje. 7. sposobnost semena. 8.

s katerimi si se srečal v preteklih nekaj urah. učbeniki. Poišči pomen teh pojmov. strokovnimi knjigami ali revijami. enciklopedijami … OBDELAVA TAL OSNOVNA OBDELAVA DOPOLNILNA OBDELAVA OBDELAVA V ČASU RASTI ORANJE LOPATANJE BRANANJE OKOPAVANJE OSIPAVANJE PLUG 48 .NOVI POJMI NALOGA Spodaj so navedeni novi pojmi. Pri tem si lahko pomagaš z delovnimi listi.

GENERATIVNO RAZMNOŽEVANJE VEGETATIVNO RAZMNOŽEVANJE CVETNI PRAH SEME KALČEK KLIČNI LISTI SEMENSKA LUPINA POTAKNJENEC ČEBULICA GOMOLJ GROBANICA ŽIVICA 49 .

ČISTOTA SEMENA PRIMESI KALIVOST SEMENSKO BLAGO RAZKUŽENO SEME KALIBRIRANO SEME OBLOŽENO SEME SILJENJE SEMENA SETEV NA ŠIROKO SETEV V VRSTE SETEV NA KONČNO RAZDALJO SETEV V KUPČKE 50 .

SADIKA DOLGA RASTNA DOBA TOPLOTNO ZAHTEVNA RASTLINA PIKIRANJE UTRJEVANJE SADIK SADILNI KLIN 51 .

– nepravilno gnojenje. ki jih poznaš. ki nam povzročijo izgube pridelka.ŠKODLJIVI VPLIVI Škodljivi vplivi so vsi tisti dejavniki iz okolja. NALOGA Na črtice napiši rastlinske bolezni. škodljivce in plevele. 52 . NALOGA Premisli: Kaj vse nam lahko zmanjša ali uniči pridelek? Škodljive vplive delimo na NEŽIVE in ŽIVE: NEŽIVI ŠKODLJIVI VPLIVI: – škodljive snovi iz ozračja: industrijski plini. Danes imamo v kmetijstvu največje izgube pridelkov zaradi živih škodljivih vplivov. – nepravilna uporaba kemičnih sredstev za varstvo rastlin. – neprimerne vremenske razmere: ŽIVI ŠKODLJIVI VPLIVI: – bolezni: – škodljivci: – pleveli: NALOGA Na črtice vpiši neprimerne vremenske razmere. kisel dež …. ki povzročajo zmanjšanje ali uničenje pridelka. – neprimerna struktura tal.

Znaki glivičnih bolezni: različne plesnive prevleke. pobledeli listi. BAKTERIJE Živijo na rastlinah tudi kot zajedalci. To pomeni. 53 . plodove): b) sesajo rastlinske sokove: NALOGA Na zgornji črti napiši nekaj škodljivcev. na primer listne uši. stebla. proge … NALOGA Ali poznaš kakšno rastlinsko bolezen? Napiši nekaj primerov. ki delajo škodo na omenjeni način. ŠKODLJIVCI Rastlinski škodljivci so različne živali. cvetove. Živijo le v živih celicah. rje … 2. mastni madeži. da rastlinam odvzemajo hranila in uničujejo njihovo tkivo. Glive prodrejo v rastlino skozi poškodovano ali skozi nepoškodovano povrhnjico in skozi listne reže. Znaki virusnih bolezni: deformirani ali iznakaženi listi. liste. VIRUSI Viruse prenašajo nekateri rastlinski škodljivci. Znaki bakterijskih bolezni: gniloba. V rastlino lahko prodrejo le skozi ranice v povrhnjici ali skozi listne reže. izrastki – šiške … 3. GLIVE Živijo na ali v rastlinah kot zajedalci. mozaik. pege. ki delajo škodo na rastlinah na dva načina: a) objedajo dele rastlin (korenine.BOLEZNI Bolezni povzročajo različna mikroskopsko majhna živa bitja: 1.

NALOGA Premisli in odgovori: Kako lahko veter prenaša plevele? Kako živali prenašajo plevele? Kako človek prenaša plevele? Plevele lahko po njihovih skupnih značilnostih delimo na več načinov: BOTANIČNA DELITEV PLEVELOV: a) enokaličnice – ozkolistni pleveli: sem prištevamo različne plevelne trave: PLEVELI PO ŽIVLJENJSKI DOBI: a) enoletni pleveli: od vznika do dozorevanja semena zrastejo v enem letu: b) dvokaličnice – širokolistni pleveli: sem spadajo vsi ostali pleveli s širokimi listi: PLEVELI PO NAČINU RAZMNOŽEVANJA: a) semenski pleveli: razmnožujejo se samo s semenom: b) koreninski pleveli: razmnožujejo se s koreninami in s semenom. z vodo. Kulturnim rastlinam jemljejo prostor. zato jih težko uničimo: b) dvoletni pleveli: od vznika do dozorevanja semena se razvijajo dve leti.PLEVELI Pleveli so vse rastline. vodo in svetlobo. 54 . zato v posevku niso zaželeni. v zemlji ohranijo korenine: NALOGA Povsod na črtice napiši nekaj plevelov. ki ne spadajo v posevek oziroma jih nismo posejali. pogosto jih prenašajo in širijo živali in človek. hranila. c) trajni pleveli: njihova življenjska doba je več let. ki spadajo v omenjeno skupino. Pleveli se prenašajo in širijo z vetrom.

škodljivci in pleveli. škodljivci in pleveli. kjer so za njih najugodnejše lege in primerna tla. če bi imeli vrt na glinastih tleh? 2. moramo uporabljati različne načine zaščite in varstva rastlin pred škodljivimi vplivi okolja. če močno piha veter? Ali bi veliko pridelali. – posevke pred mrazom zavarujemo s folijami ali jih gojimo v zaščitenih prostorih. če hočemo dobiti velik in lep pridelek? Kateri način varstva rastlin je naravi prijaznejši? 55 . NALOGA Odgovori na vprašanja: Kako bi pred mrazom zavarovali solato na vrtu? Ali bi mineralno gnojilo potresli po rastlini? Kaj se lahko zgodi z rastlino. – pred točo rastline varujemo z mrežami. da bo naš pridelek lep in kakovosten. – gnojila uporabljamo v pravilnih odmerkih in ob najprimernejšem času. – uporabljamo kemične pripravke za varstvo rastlin pred boleznimi. VARSTVO RASTLIN PRED ŽIVIMI ŠKODLJIVIMI VPLIVI: – uporabljamo različne naravne ali biološke metode za varstvo rastlin pred boleznimi. VARSTVO RASTLIN PRED NEŽIVIMI ŠKODLJIVIMI VPLIVI: – rastline gojimo tam. pred uporabo pa se o teh sredstvih poučimo in preberemo navodila. 1. – na vetrovnih legah rastline privežemo ob oporo ali zasadimo žive meje. – uporabljamo ustrezna kemična sredstva za varstvo rastlin. NALOGA Odgovori na vprašanja: Kateri način varstva rastlin se danes pogosteje uporablja.VARSTVO RASTLIN Če hočemo.

– gnojimo le z organskimi gnojili. Če se bolezni. s katerim škropimo rastline? Katerim škodljivcem lahko nastavimo past? Katere škodljivce lahko ročno oberemo z rastline? Ali poznaš kakšno žival. – rastline poškropimo z naravnimi pripravki. NALOGA Odgovori na vprašanja: Ali poznaš kakšen naravni pripravek. – gojimo odporne sorte. ki jih naredimo sami. škodljivci ali pleveli pojavijo. takoj ko opazimo pojav bolezni. – škodljivcem nastavljamo pasti. ki se hranijo z rastlinskimi škodljivci. ki se hrani z rastlinskimi škodljivci? 56 . jim moramo zagotoviti najugodnejše pogoje za rast in upoštevati naslednja pravila: – redno kolobarimo (na isti površini menjavamo posevke zaradi enakomernega izkoriščanja tal). – škodljivce obiramo z rastlin. ki odvračajo škodljivce ali bolezni. – sadimo mešane posevke in rastline. jih zatiramo na različne načine: – obolele rastline izpulimo. in jih uničimo. – spodbujamo razvoj živali. – plevele izpulimo in okopavamo.NARAVNE METODE ZA VARSTVO RASTLIN Če rastline pridelujemo po bioloških ali ekoloških metodah.

FUNGICIDI – sredstva za zatiranje glivičnih bolezni. kot ga potrebujemo. Pri uporabi je potrebna izredna previdnost. 3. NALOGA Odgovori na vprašanja: Preberi navodilo za uporabo katerega koli pesticida in povej. škodljivci in pleveli uporabljamo KEMIČNE PRIPRAVKE ZA VARSTVO RASTLIN (PESTICIDE). PESTICIDI SO ZELO STRUPENI PRIPRAVKI. uporabimo pa jih le takrat.KEMIČNI PRIPRAVKI ZA VARSTVO RASTLIN V intenzivnem pridelovanju za varstvo rastlin pred boleznimi. 2. 7. AKARICIDI – sredstva za zatiranje pršic. Pri delu s pesticidi upoštevamo naslednje: – dobro preberemo navodila za uporabo. ne pijemo in ne kadimo. 5. – pripravimo le toliko škropiva. – pravilno izračunamo odmerek pripravka. HERBICIDI – sredstva za zatiranje plevelov. V kakšni obliki so lahko pesticidi? Na kakšne načine lahko nanašamo pesticide? Kupili smo fungicid. INSEKTICIDI – sredstva za zatiranje škodljivih žuželk. ko je to nujno potrebno. Kemične pripravke za varstvo rastlin – pesticide delimo v več skupin: 1. kaj vse je v njem zapisano. – pri delu uporabljamo zaščitno obleko in masko. LIMACIDI – sredstva za zatiranje polžev. 6. 4. – med delom ne jemo. RODENTICIDI – sredstva za zatiranje glodalcev. ki je v obliki prahu. Kako bi pripravili škropivo? 57 . S KATERIMI ZASTRUPLJAMO OKOLJE. BAKTERICIDI – sredstva za zatiranje bakterijskih bolezni.

otresa plodove …. ki zmanjšuje pridelek tako. 13. 8. ki se razmnožujejo s semenom (… pleveli). ki ne spadajo v posevek. ki jih povzročajo mikroskopsko majhna živa bitja. 2. 58 . živi škodljivi vplivi. 4. 9. 12. pesticid. eden od znakov rastlinskih bolezni. 7. ki ga uporabljamo za zatiranje rastlinskih bolezni. ki naredi največ škode spomladi. pesticid. neživi škodljivi vpliv. pesticid v prahu zmešamo z vodo in dobimo …. 3. 6. neživi škodljivi vpliv – škodljiva padavina. 11. ki največ škode naredi poleti.NALOGA Reši križanko: 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 1. ki se pojavlja na listih rastlin in je rjasto rjave barve. ko se temperatura spusti pod 0 °C. iz njega se razvije metulj. da lomi rastline. 5. ki ga uporabljamo za zatiranje plevelov. pleveli. pesticid za zatiranje škodljivih žuželk. škodljivec. katerih življenjska doba traja več let. rastline. neživi škodljivi vpliv. 10. ki objeda liste. pleveli.

učbeniki. enciklopedijami … ŠKODLJIVI VPLIVI BOLEZNI GLIVE BAKTERIJE VIRUSI ŠKODLJIVCI PLEVELI ENOLETNI PLEVELI TRAJNI PLEVELI SEMENSKI PLEVELI 59 . Pri tem si lahko pomagaš z delovnimi listi. s katerimi si se srečal v preteklih nekaj urah.NOVI POJMI NALOGA Spodaj so navedeni novi pojmi. Poišči pomen teh pojmov. strokovnimi knjigami ali revijami.

KORENINSKI PLEVELI OZKOLISTNI PLEVELI ŠIROKOLISTNI PLEVELI VARSTVO RASTLIN KOLOBARJENJE PESTICIDI FUNGICIDI INSEKTICIDI HERBICIDI ŠKROPLJENJE PRŠENJE POSIPANJE 60 .

rabarbaro. BELJENJE Z beljenjem preprečimo dostop svetlobe do rastline. Osipavamo iz več razlogov: a) da dobi rastlina več hranil in vode: b) da rastlino obelimo: c) da je rastlina bolj stabilna: č) da rastlino zaščitimo pred mrazom: 3. Odgovori tudi na vprašanja. NALOGA Pri vsaki obdelavi in oskrbi na črtice napiši nekaj rastlin. čim večkrat. 1. Na vrtu okopavamo vse rastline po potrebi. s katerimi zagotovimo lepši in boljši pridelek. ki jih režemo v zimskem času. Obeljeni del rastline postane bele ali rumenkaste barve in zato bolj okusen in krhek. imajo zelo debele korene) in jih v zabojih pokrijemo z zemljo ali mivko. regrat. Okopavamo: 2. ki so namenjene siljenju. rozete ali poganjki. ki so nakopičena v korenih. poženejo majhne zbite glavice. OSIPAVANJE Osipavamo tako. OKOPAVANJE Z okopavanjem rahljamo tla in odstranjujemo plevel. 61 . da okrog rastline nasujemo kupček zemlje. SILJENJE Silimo radič. Jeseni izkopljemo korene (sorte. Belimo lahko na tri načine: a) z osipavanjem: b) s pokrivanjem rastlin: c) z zavezovanjem rastlin: 4. Iz hranil. špargelj.OBDELAVA IN OSKRBA To so vsa opravila na vrtu. z ustrezno temperaturo. Zaboje damo v temen prostor.

5. ki izraščajo za listi iz glavnega stebla. ki smo jih izpulili? 6. POSTAVLJANJE OPORE Oporo postavimo rastlinam. Redčimo: Kaj lahko naredimo z rastlinami. da dobimo več lepših in debelejših plodov. ne dovolj trdna stebla (paradižnik). VRŠIČKANJE Vršičkanje je odstranjevanje vrhov rastlin. Oporo potrebuje: Kaj lahko uporabimo za oporo? Na kakšne načine se lahko rastline pritrdijo na oporo? 8. Brez opore te rastline dajo veliko slabši pridelek. ZALIVANJE Zalivamo zjutraj ali zvečer. Vršičkamo: 62 . ki so pregosti. Pinciramo: 9. plodovi ali stroki pa so umazani in hitreje začno gniti. če je mogoče s postano vodo. PINCIRANJE ali PRIŠČIPAVANJE Pinciranje je odstranjevanje stranskih poganjkov – zalistnikov. Pri okrasnih rastlinah s tem pospešimo razraščanje ter dobimo lepše in bolj košate rastline. Pri plodovkah s tem ustavimo rast in pospešimo dozorevanje plodov. Rastline pinciramo. da dobijo rastline dovolj prostora za rast. da lahko izpulimo cele rastline. vreže (kumare) ali viti (fižol). da ne poškodujemo rastlin in da se zemlja preveč ne zbije. Zalivalka ali cev mora imeti razpršilec. Zalivamo vse rastline po presajanju in poleti ob pomanjkanju vode: 7. Redčimo po dežju. ki razvijejo visoka. REDČENJE Redčimo posevke.

ki jo na prostem pridelujemo le poleti. Večino rastlin lahko na prostem gojimo le v letnem času. – vzgojo rastlin v rastlinjakih. smo odvisni od podnebnih in vremenskih razmer. – vzgojo rastlin v tunelih. – prekrivanje rastlin s folijo. s katero pokrijemo tla? Kakšne barve je folija. pokritih s folijo. ki rastlini najbolj ustreza. Pozimi pridelovanje na prostem sploh ni mogoče. s katero prekrivamo rastline? V katerih od naštetih zaščitenih prostorov lahko pridelujemo sadike zelenjadnic? V katerem od naštetih zaščitenih prostorov lahko pridelujemo rastline celo leto? Ali poznaš kakšno rastlino. V zaščitenih prostorih lahko pridelovanje rastlin podaljšamo.VZGOJA V ZAŠČITENEM PROSTORU K vzgoji v zaščitenem prostoru štejemo: – pridelovanje rastlin na tleh. v zaščitenih prostorih pa celo leto? 63 . – vzgojo rastlin v zaprtih gredah. NALOGA Odgovori na vprašanja: Kakšne barve je folija. Največ vzgajamo plodovke ter sadike zelenjadnic in okrasnih rastlin. Če pridelujemo na prostem. V zaščitenih prostorih lahko gojimo večino zelenjadnic in okrasnih zelnatih rastlin. nekatere rastline pa lahko v ustreznih zaščitenih prostorih gojimo tudi celo leto.

PREDNOSTI PREKRIVANJA RASTLIN: – rastline so zavarovane pred mrazom. POKRIVANJE TAL Dobro prerahljana in vlažna tla pred presajanjem pokrijemo s črno folijo. – rastline so delno zavarovane pred škodljivci. ko te rastejo. Pod folijo namestimo cevi za kapljično namakanje. da je veter ne bi dvignil? 64 . pokritih s črno folijo? Katere rastline lahko prekrivamo s prozorno folijo? Kako bi pritrdili folijo v tla. Lahko so prozorne vlaknate ali naluknjane.POKRIVANJE TAL IN RASTLIN 1. ki prepuščajo zrak in vlago. – v tleh se zadrži več vlage. Folijo narahlo položimo po gredicah. – plodovi niso umazani. 2. – pridelek je zgodnejši. Rastline sadimo v luknje. – ne raste plevel. ki jih naredimo v folijo. – pridelek je lepši in zgodnejši. PREKRIVANJE RASTLIN Posevke prekrijemo takoj po setvi ali po presajanju. Za prekrivanje uporabljamo folije iz umetnih materialov. – ni potrebno okopavanje. – v tleh se zadrži več vlage. NALOGA Pobarvaj skici in odgovori na vprašanja: Katere rastline lahko vzgajamo na gredah. da se lahko dviga skupaj z rastlinami. PREDNOSTI POKRIVANJA TAL: – tla so toplejša.

– pritrdimo jo z vrvico ali s posebnimi sponkami. širok pa toliko. Nizek tunel lahko premikamo z grede na gredo. da z njim pokrijemo le eno gredo. Poznamo dva tipa tunelov: 1. železne ali plastične palice.TUNEL Tunel je polkrožen zaščiten prostor. ki jih zapičimo v zemljo. ukrivljene v lok. Folijo na loke pritrdimo na več načinov: – ob straneh jo zasujemo z zemljo. ki je pokrit s prozorno folijo. ki jih lahko vzgajamo v nizkih tunelih? 65 . NIZEK TUNEL Visok je 60–80 cm. – po foliji zapičimo še en lok. NALOGA Pobarvaj skico in odgovori na vprašanja: S kakšno folijo lahko pokrijemo nizek tunel? Kdaj lahko gojimo rastline v nizkem tunelu? Naštej nekaj rastlin. Za ogrodje uporabimo aluminijaste. po ogrodju pa napnemo folijo.

prozorna folija pa debelejša in močnejša. je potrebno zračenje. zato v njih seme prej vznikne. kot na prostem. ki jih lahko vzgajamo v visokih tunelih? Kadar je v tunelu več kot 20 °C. pridelek pa je večji in dozori do 14 dni prej. VISOK TUNEL ali PLASTENJAK Visok je več kot 2 m. NALOGA Pobarvaj skico in odgovori na vprašanja: S kakšno folijo lahko pokrijemo visok tunel? Kdaj lahko gojimo rastline v visokem tunelu? Naštej nekaj rastlin.2. 66 . Ogrodje je kovinsko. V tunelih je temperatura 3–7 °C višja. Visok tunel običajno stoji na istem mestu in ga ne premikamo. rastline hitreje rastejo. zato v njem uredimo več gredic. širok pa več metrov. – pri visokih tunelih odpremo vrata. kot na prostem. Zračimo na dva načina: – folijo ob straneh dvignemo ali zvijemo.

2. v njej vzgajamo rastline. ki pri razkrajanju oddaja toploto. Ko se podnevi temperature dvignejo. imamo podnevi zaprte grede odkrite. s katerim pokrivamo zaprto gredo. v gredo postavimo cvetačo skupaj s koreninami.ZAPRTA GREDA Zaprta greda je vkopana 30–80 cm globoko v zemljo. DVOJNO ZAPRTO GREDO postavljena je v smeri sever-jug. Po zgradbi ločimo: 1. Napolnimo jo s 50 cm debelo plastjo hlevskega gnoja (najboljši je konjski gnoj) in z zemljo. NEOGREVANA ZAPRTA GREDA: globina te grede je 30 cm. v njej gojimo sadike. Napolnimo jo le z 20 cm debelo plastjo zemlje. da se roža dokončno razvije. moramo gredo zračiti. pokrit s steklom ali folijo. 67 . pokrivamo jih le še ponoči. Zračimo jo z dviganjem oken. severna stran grede je 10–15 cm višja od južne. Velikost okna je 1 x 1. gredo napolnimo s slamo in vanjo položimo nedozorel paradižnik. Ko je dovolj toplo.5 m. dolžina pa najmanj 2 m. ki počasi še dozoreva do močnejšega mraza. Širina enojne zaprte grede je 1. obdana z betonskim okvirjem in pokrita z okni. Enojna zaprta greda je nagnjena proti jugu. imamo zaprto gredo pokrito. V zaprti gredi lahko v jesenskem času tudi shranjujemo pridelke: radič ali endivijo izkopljemo skupaj s koreninami in ju zložimo v gredo. OGREVANA ZAPRTA GREDA: globina te grede je 80 cm. 2.5 m. Vir toplote v njej je hlevski gnoj. ENOJNO ZAPRTO GREDO: nagnjena je na jug. Po načinu ogrevanja poznamo dva tipa zaprtih gred: 1. nagnjena na vzhod-zahod. Vir toplote v njej je sonce. Ob hujšem mrazu gredo še dodatno pokrijemo s slamovkami ali s folijo. Dokler je hladno. Okno imenujemo lesen okvir. Zaprto gredo polnimo s fino temno humusno zemljo.

Naslednje pojme vpiši ob skico: OKVIR. HLEVSKI GNOJ. 68 . 1.5 M. ZEMLJA. OKNO. ki jih gojimo v zaprtih gredah. RASTLINE. Odgovori na vprašanja: Kdaj lahko gojimo rastline v zaprtih gredah? Naštej nekaj rastlin. Na prvi skici je ogrevana zaprta greda. 1 M.5 M. 1. Naslednje pojme vpiši ob skico: OKVIR. Na drugi skici je okno.NALOGA Pobarvaj zgornji skici. STEKLO.

RASTLINJAK

Rastlinjak je največji med zaščitenimi prostori. Ima betonske temelje in kovinsko konstrukcijo. Glede na kritino poznamo dva tipa rastlinjakov: 1. STEKLENJAK: – pokrit je s steklom; 2. PLASTENJAK: – pokrit je s plastičnimi ploščami.

Pri delu v rastlinjaku stojimo. Rastline gojimo v lončkih ali zabojčkih, ki jih zlagamo na delovne mize ali na tla, lahko tudi na police pod stropom.

Rastlinjaki so lahko: – neogrevani, – ogrevani. 1. RASTLINJAKE PONAVADI OGREVAMO. V peči na tekoče gorivo ali na plin ogrevamo vodo, ki jo po ceveh vodimo v rastlinjak. Cevi s toplo vodo so napeljane ob stenah rastlinjaka in pod delovnimi mizami. 2. RASTLINE V RASTLINJAKIH JE TREBA REDNO ZALIVATI. Cevi namakalnega sistema so napeljane po delovnih mizah ali nad njimi. Rastline namakamo z razpršilci ali s kapljači. V starejših rastlinjakih so imeli bazene za vodo, zalivali pa so ročno. 3. VSAK RASTLINJAK MORA IMETI UREJENO ZRAČENJE. Zračenje je lahko strešno ali bočno. Boljše je strešno zračenje, ker se topel zrak dviga pod strop rastlinjaka. Danes je zračenje večinoma avtomatsko, včasih pa so okna odpirali ročno. 4. V POLETNIH MESECIH JE POTREBNO SENČENJE RASTLIN V RASTLINJAKU. Senčimo s posebnimi mrežastimi folijami, ki jih napnemo nad rastlinami oz. pod streho rastlinjaka. Včasih so senčili tako, da so steklo rastlinjaka pobelili z apnom.

69

NALOGA
Na skici je rastlinjak. Skico pobarvaj in naslednje pojme vpiši ob skico: TEMELJI, KRITINA, DELOVNA MIZA, POLICE, CEVI ZA OGREVANJE, CEVI ZA NAMAKANJE, STREŠNO ZRAČENJE, RASTLINE V LONČKIH, RASTLINE V ZABOJČKIH, FOLIJA ZA SENČENJE.

Odgovori na vprašanja:
Kdaj lahko gojimo rastline v neogrevanih rastlinjakih?

Kdaj lahko gojimo rastline v ogrevanih rastlinjakih?

Naštej nekaj rastlin, ki jih lahko gojimo v rastlinjaku?

Ali imate doma katerega od zaščitenih prostorov? Katerega? Kaj pridelujete v njem?

70

EKOLOŠKO VRTNARJENJE
To je vrtnarjenje, ki pri obdelavi tal in oskrbi rastlin čimbolj posnema naravo in upošteva naravne zakonitosti. Pri takem načinu vrtnarjenja skrbimo, da so tla stalno pokrita, rahla, humusna, dovolj vlažna in da v njih ohranjamo čimveč živih organizmov. Zemlje ne gnojimo z lahko topnimi mineralnimi gnojili. Za varstvo rastlin ne uporabljamo sintetičnih kemičnih pripravkov. Pomembne značilnosti ekološkega vrtnarjenja: 1. ZEMLJE NE LOPATAMO IN NE OBRAČAMO. Tla stalno pokrivamo z rastlinami (ostanki rastlin, pokošena trava …), zato se ne zbijejo. Če so pretrda, jih le zrahljamo z vilami. 2. GOJIMO MEŠANE POSEVKE. Na eno gredo posadimo več različnih rastlin, ki ugodno delujejo ena na drugo: – to daje večji pridelek, – obstaja manjša možnost širjenja bolezni in škodljivcev, – hranila se enakomerneje izkoriščajo, – tla so tako stalno pokrita, – izboljšamo lahko okus nekaterih rastlin. 3. UPORABLJAMO LE ORGANSKA GNOJILA. Zemljo gnojimo s kompostom in z rastlinami za podor. Hlevski gnoj lahko uporabimo le, če živali redimo na ekološki kmetiji. 4. NE UPORABLJAMO PESTICIDOV. Za zatiranje bolezni in škodljivcev uporabljamo le škropiva, ki jih pripravljamo iz zelišč. Plevele odstranjujemo ročno.

NALOGA
Premisli in odgovori na vprašanja:

Ali bi lahko pri ekološkem vrtnarjenju uporabili mineralna gnojila? Ali je zelenjava, ki jo kupimo v trgovinah, pridelana z ekološkim vrtnarjenjem? Ali lahko z ekološkim vrtnarjenjem dosežemo tako velike pridelke, kot če uporabljamo mineralna gnojila in pesticide?

71

NALOGA Reši križanko: 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 8 22 2 20 19 17 18 7 15 4 3 25 10 1 21 24 11 13 12 9 14 5 16 6 23 1. ne dovolj čvrsta stebla. damo ga na dno ogrevane zaprte grede. polkrožen zaščiten prostor. več se je zadrži v tleh. 2. 10. kadar je suša. ki je nujno potrebna. 3. v rastlinjakih je potrebno v zimskem času. ki razvijejo visoka. v rastlinjakih je strešno ali bočno. največji med zaščitenimi prostori. uporabljamo jo za prekrivanje rastlin in tal. ki so pokrita s folijo. pokrit s folijo. 8. 6. v zemlji ima gomolje. oskrba. je iz umetnega materiala. 4. ki jo osipavamo. 7. 9. da vzdržujemo dovolj visoko temperaturo. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 72 . odstranjevanje vrhov rastlin. 11. Črke iz oštevilčenih polj prenesi v spodnje kvadratke in preberi rešitev. postavimo jo rastlinam. 5. v zaprtih gredah pa z dviganjem oken. rastlina.

s katerimi si se srečal v preteklih nekaj urah. strokovnimi knjigami ali revijami. enciklopedijami … BELJENJE SILJENJE REDČENJE ZALIVANJE OPORA PINCIRANJE VRŠIČKANJE ZAŠČITEN PROSTOR POKRIVANJE TAL PREKRIVANJE RASTLIN 73 . učbeniki.NOVI POJMI NALOGA Spodaj so navedeni novi pojmi. Pri tem si lahko pomagaš z delovnimi listi. Poišči pomen teh pojmov.

TUNEL ZAPRTA GREDA NEOGREVANA ZAPRTA GREDA OGREVANA ZAPRTA GREDA OKNO RASTLINJAK EKOLOŠKO VRTNARJENJE MEŠANI POSEVKI 74 .

KAPUSNICE V prehrani uporabljamo večinoma surove ali kuhane liste. A. lahko tudi druge dele rastline: D. ki jih prekuhamo: C. KORENOVKE IN GOMOLJNICE V prehrani uporabljamo surove ali kuhane korene ali gomolje. ŠPINAČNICE V prehrani uporabljamo liste. pri nekaterih tudi liste: 75 . SOLATNICE V prehrani uporabljamo surove liste za pripravo solat: B.DELITEV VRTNIN GLEDE NA UPORABNOST Vrtnine uvrščamo v več skupin glede na njihove skupne značilnosti.

ČEBULNICE V prehrani uporabljamo surove ali kuhane čebulice in liste: F. PLODOVKE V prehrani uporabljamo surove ali kuhane plodove: G. TRAJNE VRTNINE Te rastline so trajnice – več let rastejo na istem mestu. STROČNICE V prehrani uporabljamo kuhano zrnje ali stročje: H. V prehrani uporabljamo različne dele: 76 .E.

KAMILICA. dišave ali za pripravo čajev: NALOGA Vse spodaj navedene zelenjadnice in zelišča uvrsti v ustrezno skupino: KORENČEK. KITAJSKI KAPUS. 77 . SOLATA. RADIČ. MAJARON.I. ENDIVIJA. GRAH. BROKOLI. BAZILIKA. BUČKE. KOLERABICA. ŠETRAJ. META. PAPRIKA. KUMINA. PETERŠILJ. ŽAJBELJ. SOJA. PEHTRAN. ZELJE. REPA. JANEŽ. ČESEN. LUBENICE. KUMARE. RDEČA PESA. ŠALOTKA. TIMIJAN. REDKVICA. PELIN. MELISA. BOB. JAJČEVEC. ŠPARGELJ ali BELUŠ. KOPER. CVETAČA. ŠPINAČA. ZELIŠČA Različne dele rastlin uporabljamo kot začimbe. ČEBULA. KORIJANDER. LEČA. KROMPIR. OHROVT. PARADIŽNIK. ARTIČOKA. MELONE. ČRNA REDKEV. NOVOZELANDSKA ŠPINAČA. HREN. DROBNJAK. ČIČERKA. BRSTIČNI OHROVT. RABARBARA. POR. ZELENA. MOTOVILEC. BOREČ. BLITVA. FIŽOL.

Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec 78 . NALOGA V tabeli z ustrezno barvo označi čas setve in spravila solatnic. setev spravilo pridelka Jan Solata Endivija Radič Motovilec Poišči slike solatnic in jih prilepi na list. Različne solatnice lahko na vrtu gojimo celo leto.SOLATNICE Med solatnice spadajo: – solata. – radič. – motovilec. – endivija. – regrat. ki so bogate z vitamini. Iz svežih listov pripravljamo okusne solate.

liste belimo za boljši okus. ENDIVIJA Listi oblikujejo listno rozeto. Solate ne skladiščimo. SOLATA REZIVKA IN OBIRALKA (liste večkrat porežemo ali obiramo).SOLATA Solato gojimo na prostem in v zaščitenih prostorih. Bistra. 3. ker listi hitro ovenejo in izgubijo krhkost. SOLATA ŠTRUCARKA ALI VEZIVKA (listi oblikujejo štrucam podobne glave). VPRAŠANJA Katero jed pripravljamo iz endivije? Ali lahko endivijo presajamo? 79 . 2. Endivijo gojimo na prostem in v zaščitenih prostorih. Razdalja sajenja: 20–30 x 20–30 cm. Marija. Ljubljanska ledenka. GLAVNATA SOLATA (listi oblikujejo glave): – mehkolistna ali maslenka. Poznamo več varietet solate: 1. VPRAŠANJE Katero vrsto solate največ uporabljamo? Slovenske sorte solate so: Leda. Na vrtovih gojimo solato za spomladansko uporabo. – krhkolistna ali ledenka. Endivijo lahko krajši čas skladiščimo v kleti. Ker vsebujejo grenke snovi. Na vrtovih endivijo gojimo za poletno in jesensko uporabo. Razdalja sajenja: 20–30 x 20–30 cm.

Slovenske sorte motovilca so: Ljubljanski motovilec. Glave radiča lahko zavite v časopisni papir skladiščimo v hladni kleti. Po načinu pridelovanja ločimo: 1. Žličar. – pisanolistni radič. GLAVNATI RADIČ (na prostem listi oblikujejo glave). 3. Nervit. – cikorija: Magdeburški radič. Monivip. Po barvi ločimo: – rdeč radič. Majhne listne rozete nabiramo celo zimo. RADIČ ZA SILJENJE (pozimi v kleteh v temi iz korenov vzgojimo glavice ali rozete). Zimko. – sorte za rezanje: Tržaški solatnik.RADIČ Listi so grenkega okusa. Slovenske sorte radiča so: – glavnate sorte: Anivip. CIKORIJO (liste uporabljamo kuhane). zimsko in spomladansko uporabo. Pomladin. Radič gojimo na prostem in v zaščitenih prostorih. RADIČ ZA REZANJE (liste večkrat režemo). – zelen radič. – sorte za siljenje: Goriški. Motovilec sejemo na široko in ga kasneje redčimo. VPRAŠANJA Kako uporabljamo motovilec? Ali lahko motovilec skladiščimo? 80 . Glavnati radič gojimo za jesensko in zimsko uporabo ali liste režemo celo leto. 4. VPRAŠANJA Katero jed pripravljamo iz radiča? Ali lahko radič presajamo? MOTOVILEC Motovilec gojimo za jesensko. 2. Solkanski. če ni snega. Razdalja sajenja: 20–30 x 20–30 cm. Prezimi na vrtu.

ko lahko sejemo motovilec. 4. solatnica. 3. ki prezimi na vrtu. solatnica. 6. 5. pomladni mesec.NALOGA Reši križanko: 1 2 3 4 5 6 1. ki jo gojimo za spomladansko uporabo. ko že lahko sejemo solato na prosto. solatnica z listi rdeče barve. poletni mesec. Na osenčenih poljih dobiš še eno solatnico. solatnica. jemo jo poleti in jeseni. 2. ki jo lahko belimo. 81 .

ŠPINAČNICE Iz kuhanih listov pripravljamo omake in priloge. – novozelandska špinača. – blitva. Med špinačnice spadajo: – špinača. špinača Poišči slike špinačnic in jih prilepi na list. Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec 82 . NALOGA V tabeli z ustrezno barvo označi čas setve in spravila špinačnic. setev spravilo pridelka Jan Špinača Blitva Novozeland.

Setvena razdalja: 10–25 x 10–20 cm. jesensko in spomladansko uporabo. režemo poganjke ali liste. Listov špinače ne skladiščimo. Liste obiramo. Liste obiramo ali režemo. Blitve ne skladiščimo. Rastlina se močno razrašča. VPRAŠANJA Kateri del rastline uporabljamo pri špinačnicah? Kako se imenuje najpogostejša jed iz listov špinačnic? Ali lahko špinačnice skladiščimo v kleteh? 83 . Kuhane liste lahko zamrzujemo. NOVOZELANDSKA ŠPINAČA V poletnem času nadomešča špinačo. Setvena razdalja: 20–25 cm med vrstami. BLITVA ali MANGOLD Listi imajo bele odebeljene peclje. Kuhane liste lahko zamrzujemo.ŠPINAČA Špinačo gojimo na prostem za spomladansko in jesensko uporabo. Gojimo jo na prostem za poletno.

NALOGA V tabeli z ustrezno barvo označi čas setve. 84 . – brstični ohrovt. – cvetača.KAPUSNICE Med kapusnice spadajo: – zelje. presajanja in spravila kapusnic. Vse vzgajamo iz sadik. setev presajanje sadik spravilo pridelka Jan Zelje Ohrovt Brstični ohrovt Cvetača Brokoli Kolerabica Kitajski kapus Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec Poišči slike kapusnic in jih prilepi na list. – kolerabica. – kitajski kapus. – ohrovt. Rade imajo dobro s hlevskim gnojem pognojena tla. Užitne so surove ali kuhane. – brokoli. Uporabljamo različne dele rastlin.

Razdalja sajenja: 50–70 x 40–60 cm. 2. ga: POTLAČIMO. – rdeče zelje. Iz zelja pripravljamo solate. NARIBAMO. Ohrovt zamrzujemo ali pa glave izkopane skupaj s korenino shranimo v klet. 5. Sveže zelje izkopljemo s korenino vred in shranimo v klet. Zelje kisamo. Iz ohrovta pripravljamo juhe. Navedena opravila razvrsti v pravilno zaporedje: 1. omake in tudi solate. OČISTIMO in DODAMO ZAČIMBE. 85 . OBTEŽIMO. Razdalja sajenja: 50–70 x 40–60 cm. ki oblikujejo trde glave. Ljubljansko. OHROVT Ohrovt je podoben zelju. Kranjsko okroglo. omake … Zelje gojimo na prostem. VPRAŠANJA Kakšne liste ima ohrovt? Naštej nekaj jedi iz ohrovta. NALOGA Ko zelje pripravljamo za kisanje. VPRAŠANJA Katero zelje pogosteje uporabljamo? Naštej nekaj jedi iz zelja. Uporabljamo liste. 3. 4. Slovenske sorte belega zelja so: Emona.ZELJE Poznamo: – belo zelje. juhe. glave pa so manj trde. Listi so močno nagubani. lahko ga tudi zamrznemo.

Razdalja sajenja: 30–60 x 30–50 cm. Je odporen proti mrazu. Cvetačo pridelujemo na prostem in v zaščitenih prostorih. kadar ga potrebujemo. juhe. omake … Razdalja sajenja: 70 x 30–50 cm. ko socvetje odrežemo? Naštej nekaj jedi iz cvetače. 86 . Lahko ga tudi zamrzujemo. solate … Cvetačo zamrzujemo.BRSTIČNI OHROVT Uporabljamo brste. VPRAŠANJA Kateri del rastline uporabljamo pri brstičnem ohrovtu? Naštej nekaj jedi iz brstičnega ohrovta. CVETAČA Pri cvetači uporabljamo omesenelo socvetje. VPRAŠANJA Kateri del rastline uporabljamo pri cvetači? Ali cvetača ponovno odžene. priloge. Iz cvetače pripravljamo juhe. ki se razvijejo iz spečih očes v pazduhah listov na do 1 m visokem steblu. to je roža. Brstični ohrovt uporabljamo za priloge. ki je bele ali rumene barve. zato ga pozimi pustimo na vrtu in obiramo.

zacveti. VPRAŠANJE Kateri del rastline uporabljamo pri kitajskem kapusu? 87 . Brokoli gojimo.BROKOLI Brokoli je podoben cvetači. vzgojene v lončkih. Kitajski kapus neposredno sejemo ali presajamo sadike. ki se razvije nad zemljo. uporabljamo in shranjujemo enako kot cvetačo. rastlina ponovno odžene nova socvetja. Iz olupljenih gomoljev pripravljamo juhe ali omake. VPRAŠANJE Kateri del rastline uporabljamo pri kolerabici? KITAJSKI KAPUS Pri kitajskem kapusu nagubani listi oblikujejo podolgovate glave. Omesenelo socvetje je zelene barve. Iz listov pripravljamo solate ali juhe. KOLERABICA Pri kolerabici uporabljamo omesenelo steblo – gomolj. Razdalja sajenja: 30 x 30 cm. Ko ga odrežemo. Lahko je zelene ali vijolične barve. Če ga ne odrežemo.

Na osenčenih poljih dobiš zelo pogoste škodljivce kapusnic. 3. kapusnica.NALOGA Reši križanko: 1 2 3 4 5 6 7 8 1. kapusnica. naravno gnojilo. jed iz narezanih surovih listov zelja. ki jo gojimo z neposredno setvijo ali presajamo s koreninsko grudo. kapusnica z belim omesenelim socvetjem. 88 . 5. barva omesenelega socvetja pri brokoliju. 6. ki ga uporabljamo pri kolerabici. 2. s katerim gnojimo kapusnice (hlevski …). del rastline. ki ima močno nagubane liste in oblikuje glavo. 8. 7. najbolj razširjena kapusnica pri nas. 4.

– repa. S hlevskim gnojem jih ne gnojimo. ki se razvijejo iz zasnove za korenino. NALOGA V tabeli z ustrezno barvo označi čas setve. Vse. – redkvica. 2.KORENOVKE IN GOMOLJNICE Med korenovke in gomoljnice spadajo: – korenček. presajanja in spravila korenovk in gomoljnic. – črna redkev. Mnoge lahko tudi zamrzujemo. ki se oblikujejo iz podzemnih stebel ali stolonov (krompir). Večina korenovk in gomoljnic se dobro skladišči v kleteh. razen zelene. ker potem pri skladiščenju v kleteh rade gnijejo. – zelena. Uporabljamo odebeljene podzemne organe: 1. KORENE. – rdeča pesa. GOMOLJE. – peteršilj. neposredno sejemo. 89 . – krompir. setev presajanje sadik spravilo pridelka Avg Sep Okt Nov Dec Jan Korenček Peteršilj Zelena Redkvica Rdeča pesa Repa Črna redkev Krompir Feb Mar Apr Maj Jun Jul Poišči slike korenovk in gomoljnic in jih prilepi na list.

kuhane pa za priloge. KORENASTI PETERŠILJ (uporabljamo liste in korene). omake … Korenček je lahko prebavljiv. Surove korene uporabljamo za sok in solate. 2. PETERŠILJ Uporabljamo liste in koren. VPRAŠANJA Kateri del rastline uporabljamo pri korenčku? Kakšne barve je korenček? Kako lahko skladiščimo korenček? Naštej nekaj jedi iz korenčka. Korenček v kleti zakopljemo v mivko. Peteršilj kot začimbo dodajamo različnim jedem. ugodno vpliva na prebavo. bele barve. Listi so močno pernato narezani in imajo močan vonj. VPRAŠANJA Kateri del rastline uporabljamo pri peteršilju? Kako uporabljamo peteršilj? 90 . Poznamo: 1. Slovenski sorti korenja sta Ljubljansko rumeno in Semor. juhe. Vsebuje veliko vitamina A in izboljšuje vid. Setvena razdalja: 20 cm x 2–4 cm. Koren je vretenast. LISTNI PETERŠILJ (uporabljamo liste).KORENČEK Koreni so oranžne barve.

RDEČA PESA Uporabljamo temno rdeče okrogle ali valjaste korene. LISTNO ZELENO (uporabljamo liste). Sok rdeče pese je zelo zdravilen. Jemo surove. lahko med druge vrtnine. znižuje telesno temperaturo … VPRAŠANJA Kateri del rastline uporabljamo pri zeleni. redkvici in rdeči pesi? Kakšne barve je koren zelene? Ali redkvico lahko skladiščimo v kleti? Kakšne barve je cela rastlina rdeče pese? Katera od 3 zgoraj naštetih korenovk ima pekoč okus? Katera od 3 zgoraj naštetih korenovk je najbolj zdravilna? 91 . BELUŠNO ZELENO (uporabljamo obeljene listne peclje). GOMOLJNO ZELENO (uporabljamo koren in liste). saj izboljšuje kri. Zeleno vzgajamo iz sadik. 2. Iz surovih stiskamo sok.ZELENA Poznamo: 1. zato jo v manjših količinah dodajamo različnim jedem. iz kuhanih pa pripravljamo solato. REDKVICA Odebeljeni. Ima zelo močan okus. Sejemo jo na široko. 3. mesnati koreni so rdeče ali bele barve in pekočega okusa.

da ju sejemo poleti po žetvi žita na njive. Slovenski sorti repe sta Kranjska okrogla in Kranjska podolgovata. spodaj pa bel. Olupljene korene naribamo in kisamo podobno kot zelje. Uporabljamo jo za solato in za dekoracije. Cele korene lahko hranimo tudi v kleteh.REPA Koren repe je na vrhu vijoličast. ČRNA REDKEV Koren črne redkve je črne barve. Vsebuje veliko vitamina C. Repa in črna redkev sta strniščna posevka. Lahko je okrogel ali podolgovat. VPRAŠANJA Kateri del rastline uporabljamo pri repi in črni redkvi? Kakšne barve je koren repe? Kakšne barve je koren črne redkve? Katero jed pripravljamo iz repe? Katero jed pripravljamo iz črne redkve? 92 . Belo meso korena je pekočega okusa. Naribano repo jemo kuhano. To pomeni.

Jaka. nakalimo. Kožica je lahko svetlo rumena. Slovenske sorte krompirja so: Cita. Kresnik. Jubilej. Gomolji krompirja so različnih oblik in velikosti. V Evropo ga je prinesel Krištof Kolumb. Cvetnik. VPRAŠANJA Kateri del rastline uporabljamo pri krompirju? Kdaj sadimo zgodnji krompir? Zakaj krompir osipavamo? Ali so zeleni deli krompirja užitni? Naštej nekaj jedi iz krompirja. da se gomolji razvijejo pod zemljo. ker vsebujejo alkaloid solanin.KROMPIR Domovina krompirja je Južna Amerika. Karmin. Igor. Maja. Matjaž. Vesna. Pred sajenjem gomolje silimo oz. Viktorija. Vsi zeleni deli krompirja so strupeni. ko se krompirjevka začne sušiti. Tone. Razdalja sajenja: 70 x 35 cm. Krompir je danes v prehrani nepogrešljiv. Krompir osipavamo. svetlo rjava ali rdeča. Dobrin. Jana. Na vrtovih gojimo zgodnji krompir. Meta. znotraj je meso krompirja belo ali rumeno. Gomolje izkopavamo. Kje skladiščimo krompir? 93 .

11.NALOGA Reši križanko: 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 A B C D E F G H I 94 . gnojilo. kjer se korenovke in gomoljnice dobro skladiščijo. 9. gomoljnica. prostor. kjer dobiš škodljivca krompirja in starejši način skladiščenja korenovk in gomoljnic. korenovka s temno rdečimi koreni. pri kateri uporabljamo liste in koren in jo vzgajamo iz sadik. korenovka. 6. Črke z označenih polj prenesi v spodnji vrstici. 2. 4. 5. s katerim ne smemo gnojiti korenovk in gomoljnic. podzemni organ gomoljnic. korenovka s črnim korenom. najpomembnejša. 10. korenovka z vijoličasto belim korenom. korenovka s korenom oranžne barve. ki jo kot začimbo dodajamo različnim jedem. 7. korenovka s korenom rdeče ali bele barve. 12. 3. korenovka. 1 2 4 E A 5 15 12 B I 10 11 9 C G 13 7 6 3 D H 8 F 14 podzemni organi korenovk in gomoljnic. 8. v prehrani nepogrešljiva.

ČEBULNICE

Med čebulnice spadajo: – čebula, – šalotka, – česen, – por.

Uporabljamo čebulice in tudi mlade liste. So pekočega okusa. Kot začimbo jih dodajamo različnim jedem. Vse, razen pora, razmnožujemo vegetativno s sajenjem čebulic. Vse, razen pora, se dobro skladiščijo v suhih, zračnih prostorih. S hlevskim gnojem jih ne gnojimo, ker v skladišču gnijejo.

NALOGA
V tabeli z ustrezno barvo označi čas setve, presajanja in spravila čebulnic. setev presajanje sadik spravilo pridelka Avg Sep Okt Nov Dec

Jan Čebula Šalotka Česen Por

Feb

Mar Apr

Maj

Jun

Jul

Poišči slike čebulnic in jih prilepi na list.

95

ČEBULA
Čebule so različnih oblik in velikosti. Suhi zunanji luskolisti so svetlo rjavi, rdeče rjavi ali temno rdeči. Notranji srčni luskolisti so beli, vijoličasti ali rdečkasto rožnati. Zeleni listi čebule so cevasti in votli. Čebulo vzgajamo iz čebulčka, z neposredno setvijo ali s presajanjem sadik. S setvijo semena vzgojimo čebulček. S sajenjem čebulčka pridelamo čebulo. Pri vzgoji iz čebulčka sadimo čebulček premera 1–2,5 cm. Iz debelejših čebulčkov vzgojena čebula gre v cvet. Čebulo dodajamo juham, omakam, solatam … Razdalja sajenja: 30–50 x 15–20 cm.

Slovenske sorte čebule so: Ptujska rdeča, Tera, Belokranjka.

ŠALOTKA
Čebulice so sestavljene iz 5–12 čebulic. Je manj pekoča, kot čebula. Suhi zunanji luskolisti so svetlo ali rdečkasto rjave barve. Notranji srčni luskolisti so belo rožnati ali beli.

Slovenski sorti šalotke sta Pohorka in Kozjanka.

VPRAŠANJA
Kateri del rastline uporabljamo pri čebuli in šalotki? Kakšne barve je čebulica pri čebuli? Kakšne barve je čebulica pri šalotki? Kako razmnožujemo čebulo in šalotko? Kakšna je razdalja sajenja čebule in šalotke? Kakšen okus imata čebula in šalotka? Kje lahko skladiščimo čebulo in šalotko? Kako lahko skladiščimo čebulo in šalotko? Naštej nekaj jedi, ki jim dodajamo čebulo ali šalotko.

96

ČESEN
Česnove glavice so sestavljene iz strokov. Stroke in glavico obdajajo beli ali rahlo rjavkasti luskolisti. Kot začimbo ga dodajamo vsem mesnim in zelenjavnim jedem. Poznamo: 1. JESENSKI ČESEN: – sadimo ga jeseni, – ima večje stroke, – je manj trpežen; 2. SPOMLADANSKI ČESEN: – sadimo ga spomladi, – ima drobnejše stroke, – se dobro skladišči.

Slovenski sorti česna sta Ptujski jesenski in Ptujski spomladanski.

VPRAŠANJA
Kateri del rastline uporabljamo pri česnu? Kakšne vrste česna poznaš? Naštej nekaj jedi, ki jim dodajamo česen.

POR
Uporabljamo liste, ki tvorijo lažno steblo. Por dodajamo juham in drugim jedem kot začimbo ali iz njega pripravljamo omake, juhe, solate … Lahko ga tudi zamrzujemo. Por zaradi boljšega okusa z osipavanjem belimo. Por vzgajamo z neposredno setvijo ali s presajanjem sadik. Zimski por prezimi na prostem, poletni pa pozebe pri – 8 °C.

VPRAŠANJA
Kateri del rastline uporabljamo pri poru? Ali por presajamo? Naštej nekaj porovih jedi.

97

ki ga sadimo spomladi (… česen). Črke z oštevilčenih polj prenesi v spodnjo vrstico. 4. ki jo vzgajamo iz čebulčka. sestavljen iz strokov.NALOGA Reši križanko: 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 8 9 10 11 7 3 4 5 6 1 2 1. jed. čebulnica. 3. vrsta česna. 5. prvi spomladanski mesec. ko že dozori čebula. kjer dobiš škodljivca čebulnic. v katerem sadimo jesenski česen. s katerim belimo por. ki ga uporabljamo pri čebuli in šalotki. ki iz ene čebulice da več čebulic. način oskrbe. ki ji lahko dodajamo vse čebulnice. čebulnica podobna čebuli. 9. ko že lahko sadimo in sejemo čebulnice. uporabni del česna. 2. 11. 6. čebulnica. mesec. poletni mesec. 8. ki je obdana z belimi suhimi luskolisti in ima stroke. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 98 . 7. del rastline. 10. jemo jo z žlico.

– jajčevec.PLODOVKE Med plodovke spadajo: – paradižnik. – paprika. – bučke. Za rast potrebujejo veliko toplote. setev presajanje sadik spravilo pridelka Avg Sep Okt Nov Dec Jan Paradižnik Paprika Kumare Bučke Feb Mar Apr Maj Jun Jul Poišči slike plodovk in jih prilepi na list. Kumare in bučke pa tudi z neposredno setvijo. NALOGA V tabeli z ustrezno barvo označi čas setve. Skladiščiti jih ni mogoče. presajanja in spravila plodovk. Za prehrano uporabljamo surove ali kuhane plodove. 99 . – kumare. vlage in dobro gnojena tla. – lubenice. Gojimo jih na prostem in v zaščitenih prostorih. zato jih vlagamo in zamrzujemo. – melone. Vzgajamo jih iz sadik.

dolga paprika. VISOKI PARADIŽNIK: za rast potrebuje oporo. solate in vlaganje. lahko ga vršičkamo. 2. Slovenska sorta feferonov je Ferdi. Uporabljamo jih za solate. FEFERONI: drobne. uporabljamo jih kot začimbo ali jih vlagamo. VPRAŠANJA Kakšne barve so plodovi paradižnika? Kakšno oporo postavimo paradižniku? Kdaj sadimo paradižnik na prosto? Naštej nekaj jedi iz paradižnika. po okusu so sladki ali pekoči. majhna. 3. uporabljamo jo za pečenje. NIZKI PARADIŽNIK: za rast ne potrebuje opore. večinoma rdeče barve. rdeče. PARADIŽNIKOVA PAPRIKA: mesnata. Uporabljamo jih za solate. juhe … Poznamo: 1. podolgovate paprike. VPRAŠANJA Kakšne barve so plodovi paprike? Naštej nekaj jedi iz paprike. 4. 100 .PARADIŽNIK Plodovi so okrogli ali ovalni. je nizke grmičaste rasti. PODOLGOVATA PAPRIKA: manj mesnata. redno odstranjujemo zalistnike. okroglo ploščata paprika. uporabljamo jo za solate in vlaganje. omake … Po obliki razlikujemo več vrst paprik: 1. BABURA: zelo mesnata. 2. plodovi so drobnejši. PAPRIKA Plodovi paprike so lahko rumene. Slovenska sorta paradižnika je Val. zelene ali vijolične barve. uporabljamo jo za polnjenje. velika paprika. omake.

podolgovate. da poberemo čim več plodov. krmne. dolgih 3–9 cm. Uporabljamo jih za priloge. 3. SOLATNE KUMARE: plodovi so gladki. VPRAŠANJA Kdaj sejemo kumare? Kakšno oporo postavimo kumaram? Naštej nekaj jedi iz kumar: BUČKE IN BUČE Bučke in buče se med seboj razlikujejo po: 1. omake … Vzgajajo jih z neposredno setvijo ali vzgojimo sadike v lončkih. gobaste …). kompote … Vzgajamo jih z neposredno setvijo. jajčaste. Poznamo: 1. okrasne). Uporabljamo jih za solate. temno ali svetlo zelene barve. temno zelene barve. hruškaste. ki jih imenujemo vreže). VPRAŠANJA Katere vrste buč uporabljamo za prehrano? Naštej nekaj jedi iz buč: Slovenska sorta buč je Slovenska golica. 2. Kumare gojimo na nepokriti ali s črno folijo pokriti zemlji. omake. postavljeni iz kolov in mreže. obiramo jih dnevno ali 2–3-krat na teden. pite. obiramo jih vsak teden. načinu rasti (grmaste rasti ali plazeča stebla. Jedilne bučke so ponavadi podolgovate. obliki plodu (okrogle. Lahko so na tleh ali na opori.KUMARE Plodovi so podolgovati. KUMARE ZA VLAGANJE: plodovi so obrasli z dlačicami ali bodicami. ko dosežejo dolžino 15–25 cm. 101 . 2. namenu uporabe (jedilne.

FEFERON. PODOLGOVATA PAPRIKA. PARADIŽNIKOVA PAPRIKA. 102 .NALOGA Narisane plodove pobarvaj in spodaj napiši njihova imena. Pod skice napiši vrsto paprike in pobarvaj plodove: BABURA.

– grah. – čičerka. setev spravilo pridelka Jan Fižol Grah Poišči slike stročnic in jih prilepi na list. NALOGA V tabeli z ustrezno barvo označi čas setve in spravila stročnic.STROČNICE Med stročnice spadajo: – fižol. Za prehrano uporabljamo kuhano zrnje ali stročje. – leča. Suho zrnje lahko skladiščimo v hladnih suhih prostorih. Na njihovih koreninah živijo v sožitju dušične bakterije. Vzgajamo jih na prostem z neposredno setvijo. S hlevskim gnojem jih ne gnojimo. stročje in zrnje lahko tudi zamrzujemo. ki vežejo dušik iz zraka in tako bogatijo tla z dušikom. – soja. Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec 103 . – bob.

2. GRAH Grah ima pokončno steblo. preden se stroki posušijo. NIZKI FIŽOL: steblo je do 50 cm visoko in za rast ne rabi opore. – za zrno: Semenarna 22. rumeni. Uporabljamo jih za juhe. Uporabljamo jih za juhe. Zorin. Stanko in polnizka sorta Ribničan. Obiramo jih postopoma. Jabelski stročnik. Luščimo jih iz suhih strokov. solate. mreže). VISOKI FIŽOL: več metrov visoko steblo se ovija ob oporo (kol ali vrvico). priloge. Slovenske sorte visokega fižola so: – za stročje in zrno: Jabelski pisanec. solate … Zrno lahko zamrzujemo. Iz njega pripravljamo juhe. Jeruzalemski. lahko pa tudi. ledvičaste oblike in zelo različnih barv. Filip. priloge … Zrna so različno velika.FIŽOL Poznamo: 1. omake. Zrno je zelene barve. Cipro. zeleni ali pisani. – za stročje: Ptujski maslenec. – visoke sorte: 100–150 x 80–150 cm. Razdalja sajenja: – nizke sorte: 50–60 x 25 cm. solate … Fižol sadimo v kupčke. ko so še mladi in brez niti. VPRAŠANJA Kdaj sadimo grah? Kdaj sadimo fižol? Kakšno oporo potrebuje fižol? Kakšno oporo potrebuje grah? Kaj naredimo z zrnjem fižola pred kuhanjem? Kakšen fižol poznamo? Kako skladiščimo grah? Kako skladiščimo fižol? 104 . omake. Stroki so različno veliki. ki se z viticami oprijema opore (veje. Slovenske sorte nizkega fižola za zrno so: Češnjevec. Klemen.

Nariši nekaj fižolovih zrn in jih različno pobarvaj.NALOGA Nariši nekaj različnih oblik fižolovih strokov in jih pobarvaj. 105 . soje. Opazuj zrna ostalih stročnic: boba. Nariši in pobarvaj strok in zrna graha. leče in čičerke. Pod skice napiši njihova imena in jih pobarvaj.

TRAJNE VRTNINE Trajne vrtnine so: – rabarbara. solate. Iz njih pripravljamo juhe. Iz njih pripravljamo kompot. Vse te rastline več let rastejo na istem mestu. mlade poganjke. Uspeva na Primorskem. sok … HREN Uporabljamo belo odebeljeno korenino. RABARBARA Uporabljamo listne peclje. pito. – šparglji ali beluši. 106 . zavitek. iz katere rastlina spomladi ponovno odžene. ŠPARGLJI ALI BELUŠI Uporabljamo obeljene ali zelene. ki je pekočega okusa. Jemo ga kot prilogo ali solato k mesnim jedem. marmelado. ki jih kuhane pripravljamo kot prilogo. – artičoka. Jeseni njihovi nadzemni deli propadejo. – hren. ki so rahlo rdeče barve in zelo kislega okusa. v zemlji pa se ohrani korenina. priloge … ARTIČOKA Uporabljamo zaprte cvetne popke.

107 .NALOGA Poimenuj rastline na skici in jih pobarvaj.

ki jih uporabljamo kot dodatek jedem: – bazilika. pri katerih uporabljamo cvetove: – kamilice. – koper. Nabiramo jih v dopoldanskem času. – majaron. Razmnožujemo jih s setvijo ali z delitvijo grmičkov. – kumina. pri katerih uporabljamo semena: – janež. Lahko so enoletnice ali trajnice. ob lepem vremenu. – timijan. – kamilice. Zelišča. – šetraj. ZELIŠČA. – meta. 108 . – koper – kumina – pehtran. – pehtran. – drobnjak.ZELIŠČA To so rastline. – janež. – boreč. – melisa. – žajbelj. ki jih uporabljamo za čaje: – janež. – drobnjak. – meta. – kumina. KI JIH GOJIMO NA VRTU Zelišča. Zelišča. – kumina. – pehtran. – pelin. da popestrimo okus ali pa iz njih kuhamo čaje. – meta. Uspevajo na soncu. – koper. ki jih uporabljamo kot dodatek jedem. – semena. – kumina. – koper. – melisa. – žajbelj. – pelin. Uporabljamo lahko sveže ali posušene: – liste. Zelišča. pri katerih uporabljamo liste: – bazilika. – majaron. – šetraj. Zelišča. – korijander. – cvetove. – šetraj. – timijan. – boreč.

NALOGA Premisli in zapiši. za katero jed oz. na kakšen način uporabljamo spodaj našteta zelišča: bazilika boreč drobnjak janež kamilice koper korijander kumina majaron melisa meta pehtran pelin šetraj timijan žajbelj 109 .

– vrt in okolico hiše. ki jo gojimo zaradi zanimive oblike rasti? POZNAMO DVE SKUPINI OKRASNIH RASTLIN: OKRASNE ZELNATE RASTLINE Sem spadajo vse neolesenele rastline: – enoletnice. – drevesa. – balkonske rastline. oblike. balkone in terase. 110 . – oblika rasti rastline. – okrasne čebulnice in gomoljnice. – sobne rastline. ki jo gojimo zaradi cvetov? Poznaš kakšno rastlino. OKRASNE LESNATE RASTLINE Sem spadajo vse olesenele rastline: – grmovnice. – okna. gredice v mestih …). zaradi katerih jih gojimo kot okrasne rastline: – cvet (različne barve. velikosti. ki polepšajo naše bivalno okolje: – javne površine (parki. vonj). – listi (različne barve. Imajo različne okrasne elemente.OKRASNE RASTLINE KAJ SO OKRASNE RASTLINE? Okrasne rastline so vse rastline. – trajnice. NALOGA Premisli in odgovori na vprašanja: Poznaš kakšno rastlino. ki jo gojimo zaradi zanimivega lubja? Poznaš kakšno rastlino. – lubje. ki jo gojimo zaradi zanimivih listov? Poznaš kakšno rastlino. ki jo gojimo zaradi okrasnih plodov? Poznaš kakšno rastlino. – dvoletnice. – prostore v stanovanju. oblike. velikosti). – plodovi.

ki cveti poleti? 111 . ki jo lahko posadimo na okrasno gredico? Poznaš kakšno rastlino. 4. Kombiniramo ustrezne barve. 2. vlago). ki jo lahko posadimo v park? Poznaš kakšno rastlino. – za grobove. Izbiramo rastline. Upoštevamo zahteve rastlin (tla.Okrasne rastline lahko uporabljamo v različne namene: – za okrasne gredice. 5. KI JIH UPOŠTEVAMO PRI SAJENJU OKRASNIH RASTLIN 1. Majhne rastline sadimo v skupine. ki jo lahko posadimo na grob? Poznaš kakšno rastlino. Majhne rastline sadimo spredaj. ki si bodo v cvetenju sledile celo leto. – za korita in lonce. 3. – za rezano cvetje. NALOGA Premisli in odgovori na vprašanja: Poznaš kakšno rastlino. ki jo sadimo v skupine po več skupaj? Poznaš kakšno rastlino. visoke pa zadaj. – za parke … PRAVILA. ki jo lahko posadimo v korito? Poznaš kakšno rastlino. ki jo lahko uporabimo za rezano cvetje? Poznaš kakšno rastlino. ki cveti zgodaj spomladi? Poznaš kakšno rastlino. sonce.

ENOLETNICE

Enoletnice so rastline, ki svoj življenjski ciklus začnejo in končajo v eni rastni sezoni. Jeseni ob prvem mrazu propadejo. Razmnožujemo jih s semenom. Posejemo jih spomladi, marca, v zaprte grede ali aprila na prosto. Na gredice ali grobove jih posadimo junija. Gojimo jih večinoma zaradi bogatega cvetja. Cvetijo celo poletje, do prvega mraza.

Najbolj znane enoletnice: – astra, – cinija, – zajček, – suha roža, – tagetes ali žametnica, – salvija, – vodenka, – vednocvetoča begonija.

Uporabljamo jih za: – okrasne gredice, – grobove, – za rezano cvetje.

NALOGA
Izberi eno izmed enoletnic in jo opiši.

Ime rastline: Višina rastline: Barva cvetov: Čas cvetenja: Uporaba:

Poišči slike enoletnic in jih prilepi na list.

112

DVOLETNICE
Svoj življenjski ciklus začnejo v eni rastni sezoni, končajo pa v drugi rastni sezoni. Razmnožujemo jih s semenom. Sejemo jih poleti, junija ali julija, v zabojčke ali zaprte grede. Avgusta jih presadimo v lončke. Na gredice ali grobove jih sadimo oktobra. Gojimo jih zaradi bogatega cvetja. Cvetijo zgodaj spomladi, nekatere že tudi jeseni.

Najbolj znane dvoletnice: – mačeha, – marjetica, – spominčica, – turški nagelj.

Uporabljamo jih za: – okrasne gredice, – grobove.

NALOGA
Ali poznaš mačeho? Opiši jo. Višina rastline: Barva cvetov: Čas cvetenja: Uporaba:

Poišči slike dvoletnic in jih prilepi na list.

113

TRAJNICE

To so večletne rastline, pri katerih so korenine odporne proti mrazu. Vsako pomlad iz korenin poženejo nadzemni deli, ki se jeseni ob prvem mrazu posušijo. Razmnožujemo jih z delitvijo korenin jeseni ali spomladi. Nekatere lahko tudi sejemo, vendar zacvetijo šele, ko se dobro razrastejo. Gojimo jih večinoma zaradi bogatega cvetja. Cvetijo kratek čas, spomladi ali poleti.

Najbolj znane trajnice: – velika marjetica, – bradata perunika, – potonika, – volčji bob, – šmarnica, – vrtni mak, – teloh, – srčki, – rudbekija, – ostrožnik.

Uporabljamo jih za: – okrasne gredice, – za rezano cvetje.

NALOGA
Izberi eno izmed trajnic in jo opiši.

Ime rastline: Višina rastline: Barva cvetov: Čas cvetenja: Uporaba:

Poišči slike trajnic in jih prilepi na list.

114

iz katerih vsako leto poženejo listi in cvetovi. – narcisa. Uporabljamo jih za: – okrasne gredice. – hijacinta. – za rezano cvetje. ki jih sadimo spomladi. Najbolj znane gomoljnice: – žafran. – gladiola. pa sadimo konec aprila ali maja in jeseni pred mrazom gomolje izkopljemo. Razmnožujemo jih z delitvijo čebulic ali gomoljev. 115 . Gojimo jih zaradi cvetja. – zvonček. sadimo oktobra in čebulice poberemo iz zemlje junija. pa cvetijo poleti. – dalija ali regina. tiste. Tiste.OKRASNE ČEBULNICE IN GOMOLJNICE To so vse rastline. Tiste. ki jih sadimo oktobra. Najbolj znane čebulnice: – tulipan. ki za rast potrebujejo nizke zimske temperature. NALOGA Ali poznaš tulipan? Opiši ga. ki imajo v zemlji čebulice ali gomolje. Višina rastline: Barva cvetov: Čas cvetenja: Uporaba: Poišči slike čebulnic in gomoljnic in jih prilepi na list. ki so občutljive na mraz. cvetijo zgodaj spomaldi. Tiste.

– terase. Razmnožujemo jih s potaknjenci. – moljevec. Velikost rastline: Barva cvetov: Čas cvetenja: Uporaba: Poišči slike balkonskih rastlin in jih prilepi na list. nekatere pa tudi zaradi zanimivega barvitega listja. – nagelj.BALKONSKE RASTLINE To so rastline. Vzgojimo jih v rastlinjakih. ko ni več nevarnosti pozebe. ki jih kot enoletnice gojimo v zabojčkih ali lončkih. Gojimo jih zaradi bogatega cvetenja. NALOGA Ali poznaš pelargonije? Opiši pokončno ali visečo pelargonijo. nekatere tudi s semenom. Uporabljamo jih za: – balkone. – fuksije. 116 . Na prosto jih postavimo šele maja. Najbolj znane balkonske rastline: – pelargonije (pokončne ali viseče). – surfinije. – okna.

s katerimi si se srečal v preteklih nekaj urah. enciklopedijami … SOLATNICE ŠPINAČNICE KAPUSNICE KORENOVKE GOMOLJNICE ČEBULNICE PLODOVKE STROČNICE TRAJNE VRTNINE ZELIŠČA 117 . strokovnimi knjigami ali revijami. Pri tem si lahko pomagaš z delovnimi listi. Poišči pomen teh pojmov.NOVI POJMI NALOGA Spodaj so navedeni novi pojmi. učbeniki.

118 .

: Slovenske sorte vrtnin.. Ljubljana 1991. Ljubljana. OMAHEN. 19–26. PAMI. Ljubljana 1994. M. s. ČERNE. s. Zbornik ob 100-letnici Kmetijskega inštituta Slovenije.: Splošno poljedelstvo. 83–96.: Okrasni vrt. pod steklom in folijo. Ljubljana 1994. 119 . Ljubljana 1999. Ljubljana 1992. Ljubljana 1998. Kmečki glas. KOGOJ .: Vrtnarjenje na prostem. J. Učbenik. M. A.: Moj bio-vrt. BERNARD. Kmečki glas.: Zelenjadarstvo 1.: Pridelovanje zelenjave na vrtu. OSVALD. BAJEC. Kmečki glas. LEBAN.OSVALD. M. M. Kmečki glas. ARA. V. ČERNE. Železniki 1998. Kmetijski inštitut Slovenije.. M. SKLEDAR.LITERATURA ČERNE. Sodobno kmetijstvo 37 (5) 2004. M. P.: Žlahtnjenje kmetijskih rastlin. DZS.

120 .

............................................57 121 .......................................................46 ŠKODLJIVI VPLIVI..............VSEBINA SPREMNA BESEDA..................................................................................................................20 ŽIva bitja v tleh ...16 LASTNOSTI TAL.....17 FIZIKALNE LASTNOSTI TAL ................................................................12 VODA..........................................52 BOLEZNI .........................................................................56 KEMIČNI PRIPRAVKI ZA VARSTVO RASTLIN..............................................................................................................................................................................................................................................13 ZRAK ......15 NASTANEK TAL ........................................................................43 NAČINI SETVE.......................................18 Struktura tal..........................................44 VZGOJA IN OSKRBA SADIK .............................................54 VARSTVO RASTLIN............................................................................................................................................42 ČAS SETVE ...............................................17 Sestava in vrste tal....................................................55 NARAVNE METODE ZA VARSTVO RASTLIN ........26 RASTLINSKA HRANILA...............................................................................................................................3 POMEN KMETIJSKE PRIDELAVE IN REJE ........................................................................19 BIOLOŠKE LASTNOSTI TAL .......................................................................33 OBDELAVA TAL ........................19 Reakcija tal .............................................................20 PREHRANA RASTLIN...........39 LASTNOSTI SEMEN .......................17 Poroznost ..................................................................................................................................................31 Načini gnojenja ..........................................................41 PRIDELAVA IN DODELAVA SEMENA.53 PLEVELI ..............................................................10 TOPLOTA.....................28 Organska ali naravna gnojila......................29 Mineralna gnojila.............................................................................................................................................................................................................18 KEMIČNE LASTNOSTI TAL.....................................................................................................7 VPLIVI OKOLJA NA RAST RASTLIN ......................................................9 SVETLOBA..............19 Humus ...................................9 LEGA IN UREDITEV ZELENJAVNEGA VRTA ................................................53 ŠKODLJIVCI.........................................................................................................................................................................................................................27 GNOJENJE IN GNOJILA ...........................................37 RAZMNOŽEVANJE RASTLIN....................................................................................................5 POMEN VRTNARSTVA ...............................................................................................................................

................................................................................................................................................................106 ZELIŠČA.....................................103 TRAJNE VRTNINE..........................113 TRAJNICE........................65 ZAPRTA GREDA ...............................................................................114 OKRASNE ČEBULNICE IN GOMOLJNICE ...........................69 EKOLOŠKO VRTNARJENJE ..84 KORENOVKE IN GOMOLJNICE...........................................................................................................................................................118 122 ...........95 PLODOVKE..........63 POKRIVANJE TAL IN RASTLIN ......OBDELAVA IN OSKRBA ..................................................................................................................................................82 KAPUSNICE ....................................................................................................................115 BALKONSKE RASTLINE.................................................................................64 TUNEL ................112 DVOLETNICE ...............................................................................................................................................................................................................................99 STROČNICE..................................64 Pokrivanje tal .................................................................................................................108 OKRASNE RASTLINE........64 Prekrivanje rastlin .....78 ŠPINAČNICE..............................75 SOLATNICE......................................................................................................................................................................................................................................................................................................61 VZGOJA V ZAŠČITENEM PROSTORU ...89 ČEBULNICE..................................................116 LITERATURA...................110 ENOLETNICE ............................71 DELITEV VRTNIN GLEDE NA UPORABNOST .....................................................................................................................67 RASTLINJAK..........................................

You're Reading a Free Preview

Download
scribd
/*********** DO NOT ALTER ANYTHING BELOW THIS LINE ! ************/ var s_code=s.t();if(s_code)document.write(s_code)//-->