Vrtnarstvo

NATALIJA TRČEK – KOVŠE
KMETIJSKA PRIDELAVA IN REJA,

Vrtnarstvo
1. letnik
UČBENIK Z ELEMENTI DELOVNEGA ZVEZKA
PROGRAM
POMOČNICA GOSPODINJE OSKRBNICE
PROGRAM
POMOČNICA GOSPODINJE OSKRBNICE
KMETIJSKA PRIDELAVA IN REJA,

Vrtnarstvo
1. letnik
UČBENIK Z ELEMENTI DELOVNEGA ZVEZKA
Avtorica
Natalija Trček – Kovše, univ. dipl. inž. kmet.
© Center RS za poklicno izobraževanje, Ljubljana
Avtorica: Natalija Trček Kovše, uni. dipl. inž. kmet.
KMETIJSKA PRIDELAVA IN REJA, Vrtnarstvo

Učbenik z elementi delovnega zvezka za program Pomočnica gospodinje oskrbnice,
pri predmetu Kmetijska pridelava in reja, Vrtnarstvo v 1. letniku.
Recenzenta: Dr. Mihaela Černe, uni. dipl. ing. agr. in

Marjana Kurnik, uni. dipl. inž. kmet.
Lektorica: Ana Koritnik, prof. slovenskega jezika
Urednica: Danica Rojc Debeljak
Tehnični urednik: Igor Kraševec
Založba: Elanda d.o.o., Plosovo, Velike Lašče
Strokovni svet Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje je na 81.

seji, dne 18.3.2005, sprejel sklep št. 613-2/2005/181 o potrditvi učbenika z elementi
delovnega zvezka za pouk Kmetijske pridelave in reje, Vrtnarstvo v 1. letniku programa
Pomočnica gospodinje oskrbnice.
CIP - Kataložni zapis o publikaciji

Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana
635(075.3)
TRČEK-Kovše, Natalija
Kmetijska pridelava in reja. Vrtnarstvo : 1. letnik : učbenik z elementi delovnega
zvezka : program Pomočnica gospodinje oskrbnice / avtorica Natalija Trček-Kovše.
- Velike Lašče : Elanda, 2005
ISBN 961-6423-07-X
220735232
SPREMNA BESEDA
Delovna mapa z učnimi listi za vrtnarstvo je namenjena dijakom v 1. letniku programa nižjega
poklicnega izobraževanja, poklic pomočnica gospodinje-oskrbnice. Obsega osnovna znanja
iz splošnega poljedelstva in vrtnarstva, ki jih morajo dijaki usvojiti pri predmetu Kmetijska
pridelava in reja.
Na podlagi izkušenj pri poučevanju dijakov v nižjem poklicnem izobraževanju sem nivo
zahtevnosti prilagodila njihovi stopnji razumevanja in dojemanja. Namen učnih listov je
vzpodbuditi dijake k razmišljanju in aktivnosti pri pouku, ne da bi pri tem izgubljali čas z
zapisovanjem snovi. Dijaki pod vodstvom učitelja usvajajo potrebna znanja s tem, da glasno
berejo tekst, dopolnjujejo skice in stavke, barvajo, odgovarjajo na vprašanja in podobno.
Učni listi v dani obliki učitelju nudijo možnost, da mapo prilagodi in dopolnjuje po svojih
potrebah ali si izdela prosojnice. Seveda lahko učitelji učne liste uporabijo tudi pri poučevanju
v drugih programih nižjega in srednjega poklicnega ter srednjega strokovnega izobraževanja
s področja kmetijstva.
Avtorica
Draga dijakinja!
Dragi dijak!
Skozi delovno mapo te vodijo znaki, ki so ti v pomoč pri delu z učnimi listi in ti dajejo navodila
za reševanje nalog:
Ta znak te vodi skozi učne liste in te opozarja na pomembne stvari.
NALOGA
Pred tabo je naloga, ki jo moraš rešiti, zato skrbno preberi navodila.
VPRAŠANJA
Ob tem znaku premisli in odgovori na zastavljena vprašanja.
3
POMEN KMETIJSKE PRIDELAVE IN REJE
S čim se ukvarja kmetijska pridelava in reja?
Kmetijska pridelava in reja obsega različne kmetijske panoge in se ukvarja s pridelovanjem

hrane in nekaterih industrijskih surovin.
KMETIJSKA PRIDELAVA IN REJA – KPR OBSEGA
REJO DOMAČIH ŽIVALI: GOJENJE KMETIJSKIH RASTLIN:
1. 1.
2.
3.
4.
5.
NALOGA
Navedene kmetijske panoge vpiši na pravo mesto v tabeli:
POLJEDELSTVO, VRTNARSTVO, ŽIVINOREJA, SADJARSTVO,
VINOGRADNIŠTVO, TRAVNIŠTVO.
POMEN KMETIJSKIH PANOG:

1. ZAGOTAVLJAJO HRANO ZA LJUDI,
2. ZAGOTAVLJAJO KRMO ZA ŽIVALI,
3. ZAGOTAVLJAJO INDUSTRIJSKE RASTLINE (hmelj, lan, sončnice …)
4. ZAGOTAVLJAJO INDUSTRIJSKE SUROVINE (volna, živalske kože ...).
VPRAŠANJA
Katere rastline uporabljamo kot hrano za ljudi? Naštej jih nekaj.
Katere rastline uporabljamo kot krmo za živali? Naštej jih nekaj.
Čemu so namenjene industrijske rastline in industrijske surovine? Dopolni

stavke:
Hmelj uporabljamo pri proizvodnji
Iz sončničnega semena pridobivamo
Volno in lan uporabljamo v industriji.
Iz živalskih kož izdelujemo
5
POMEN VRTNARSTVA
Vrtnarstvo je kmetijska panoga, ki se ukvarja s pridelovanjem:

zelenjave in okrasnih rastlin.
Z vrtnarstvom se poklicno ukvarjajo VRTNARJI in ljubiteljsko VRTIČKARJI.
NALOGA
Naslednje trditve vpiši na pravo mesto:
– z vrtnarstvom se ukvarja poklicno,
– z vrtnarstvom se ukvarja ljubiteljsko,
– prideluje na majhni površini – na vrtu,
– prideluje na velikih površinah – na njivah, v rastlinjakih, plastenjakih …,
– pridelek prodaja,
– pridelek porabi doma.
VRTNAR:
1.
2.
3.
VRTIČKAR:
1.
2.
3.
VRT je navadno ograjeno zemljišče v bližini hiše, kjer gojimo

zelenjadnice, okrasne rastline, sadne rastline, vinsko trto in trato.
POMEN DOMAČEGA VRTA:

1. celo leto imamo svežo zelenjavo;
2. doma pridelana zelenjava je cenejša;
3. domača zelenjava je bolj zdrava, ker jo zelo malo ali nič ne škropimo;
4. če pridelamo več, kot porabimo, lahko viške prodamo;
5. delo na vrtu pomeni sprostitev, rekreacijo in gibanje v naravi po napornem delu v službi.
NALOGA
Razloži zgornje trditve.
6
LEGA IN UREDITEV ZELENJAVNEGA VRTA
Kje uredimo zelenjavni vrt?
NALOGA
Z rdečo barvico prečrtaj napačne trditve, pravilne pa obkljukaj z zeleno barvico:
– vrt je čim bliže doma, – vrt je daleč proč od doma,
– vrt je na ravni legi, – vrt je na čim večji strmini,
– vrt je na soncu, – vrt je v senci,
– vrt je ločen od ceste, – vrt je ob cesti,
– vrt ima ograjo, – vrt nima ograje,
– vrt je na zavetni legi, – vrt leži na vetrovni legi.
Kako velik je zelenjavni vrt?
Velikost zelenjavnega vrta je odvisna od:

1. VELIKOSTI POVRŠINE, KI JO IMAMO NA RAZPOLAGO;
2. ŠTEVILA DRUŽINSKIH ČLANOV.
Če hočemo vse pridelati doma, za eno osebo zadostuje okoli 100 m2 vrtne površine:
– 20 m2 blizu hiše za zelenjavo, ki jo potrebujemo skoraj vsak dan;
– 80 m2 na njivi za zelenjavo, ki jo uporabljamo za ozimnico.
NALOGA
Odgovori na vprašanja:
Naštej nekaj zelenjadnic, ki jih rabimo skoraj vsak dan.
Naštej nekaj zelenjadnic, ki jih imamo za ozimnico.
Kako velik vrt potrebuje 4-članska družina, če želi vso zelenjavo pridelati doma?
Kako velik vrt zadostuje za 4-člansko družino, če želi pridelati le zelenjavo za

vsakdanjo rabo?
7
Kako si uredimo vrt?
Kaj vse na vrtu potrebujemo?
Glavni deli vrta so:

1. GREDICE – široke 1,2 m, dolge približno 2 m,
2. POTKE med gredicami – široke 20–30 cm,
3. GLAVNA POT – široka 0,5–1 m,
4. ZAPRTA GREDA,
5. VODA (vodnjak ali pipa) – za zalivanje in pranje,
6. KOMPOSTNI KUP – za odlaganje odpadkov z vrta,
7. SADNE RASTLINE IN VINSKA TRTA,
8. DREVESA IN TRATA,
9. PROSTOR ZA ORODJE.
NALOGA
Oglej si skico vrta in jo pobarvaj:
1 – gredice (svetlo zeleno) 6 – kompostni kup (črno)
2 – potke (rjavo) 7 – gredo za sadne rastline in vinsko trto
3 – glavno pot (sivo) (rdeče)
4 – zaprto gredo (rumeno) 8 – drevesa (temno zeleno)
5 – vodnjak (modro) 9 – prostor za orodje (belo)
sever
8 6 7 9
2 2 2 2
1 1 1 1 1 1
1 1 1 3 1 1 1
5 4
1 1 1
8
VPLIVI OKOLJA NA RAST RASTLIN
Okolje ima s svojimi dejavniki velik vpliv na rast in razvoj rastlin.

Najpomembnejša dejavnika sta podnebje in tla.
Dejavniki, ki oblikujejo okolje, so:

1. PODNEBJE: gojenje rastlin prilagajamo danim podnebnim razmeram, saj ima vsaka
rastlina svoje zahteve;
2. TLA: rastline v tleh dobijo hranilne snovi in imajo različne zahteve glede lastnosti tal;
3. RELIEF: nagib zemljišča lahko v veliki meri vpliva na osončenost in s tem na pogoje za
pridelovanje rastlin;
4. RASTLINE;
5. DOMAČE ŽIVALI;
6. ČLOVEK: človek usmerja in prilagaja pridelovanje rastlin tako, da čimbolj izkoristi naravne
danosti.
Dejavniki podnebja, ki vplivajo na rast rastlin, so:

1. SVETLOBA,
2. TOPLOTA,
3. VODA,
4. ZRAK IN VETER.
VPRAŠANJA
Dopolni stavek:
Najpomembnejša dejavnika okolja, ki vplivata na rast in razvoj rastlin, sta

in
Ali je človek pomemben dejavnik okolja?
9
SVETLOBA
Vir svetlobe je SONCE.

Svetloba prihaja na zemljo v obliki ŽARKOV.
Svetloba je vir energije za FOTOSINTEZO.
FOTOSINTEZA JE PROCES, KI POTEKA SAMO PODNEVI V ZELENIH LISTIH RASTLIN.

V klorofilnih zrncih v listih s pomočjo svetlobe in toplote iz vode (H2O) in ogljikovega
dioksida (CO2) nastajajo organske snovi (škrob in sladkor) in kisik (O2).
Rastlina dobi vodo v tleh skozi korenine, ogljikov dioksid pa skozi listne reže iz zraka.
SVETLOBA
TOPLOTA
OGLJIKOV DIOKSID – CO2
ORGANSKE SNOVI – C6H12O6

(škrob in sladkor)
KISIK O2
VODA – H20
NALOGA
Pobarvaj zgornjo skico.
Z besedami pravilno izpolni enačbo fotosinteze.
svetloba
+ + + +
(H2O) (CO2) klorofil (C6H12O6) (O2)
10
Na količino svetlobe, ki jo rastline dobijo, vplivata:
1. JAKOST OSVETLITVE:
spreminja se glede na čas dneva in letni čas.
Glede na čas dneva dobi rastlina največ svetlobe opoldan, glede na letni čas pa je največ
svetlobe poleti.
NALOGA
Primerjaj med seboj močno in slabo osvetljeno rastlino ter vpiši trditve na
črtice. Pobarvaj skici.
Trditve:
Rastlina je: KOŠATA, PRETEGNJENA, MOČNA, SLABOTNA, TEMNO ZELENA,
SVETLO ZELENA, ZDRAVA, OBČUTLJIVA NA BOLEZNI, BOGATO CVETI,
SLABO CVETI, DA DOBER PRIDELEK, DA SLAB PRIDELEK.
a) MOČNA OSVETLITEV b) SLABA OSVETLITEV

Rastlina je: Rastlina je:
2. DOLŽINA DNEVA:
odvisna je od zemljepisne širine in od letnega časa.
Na ekvatorju je dan vedno dolg 12 ur, pri nas pa se spreminja glede na letni čas: pozimi so
dnevi kratki, poleti pa dolgi.
ČLOVEK LAHKO URAVNAVA KOLIČINO SVETLOBE na različne načine:

– izbere ustrezen čas setve,
– izbere primerno lego,
– rastline zatemnjuje s črno folijo,
– rastline dodatno osvetljuje.
VPRAŠANJA
V katerem času dneva dobi rastlina največ svetlobe?
V katerem letnem času dobi rastlina največ svetlobe?
Dopolni stavek: Pozimi so dnevi poleti pa
Ali lahko človek uravnava količino svetlobe, ki jo dobijo rastline, in kako?
11
TOPLOTA
Vir toplote je SONCE.

Toplota prihaja na zemljo v obliki ŽARKOV.
Toplotni žarki najprej segrejejo tla in šele potem se segreje ozračje.
Toploto izražamo s TEMPERATURO.

Temperaturo merimo s TERMOMETRI in izražamo v STOPINJAH (°C, °K, °F).
(0 °C = 273 °K).
Najugodnejša temperatura za rast rastlin je 20–25 °C.
RASTLINE LAHKO POŠKODUJEJO:

1. PRENIZKE TEMPERATURE – pod 0 °C (slana, mraz).
Rastlina zmrzne in propade, ker se voda v celicah spremeni v ledene kristalčke, ki
poškodujejo celice.
2. PREVISOKE TEMPERATURE – nad 40 °C.
Rastlina izgublja vodo in veni, kasneje pride do ožigov listov in sušenja cele rastline.
NALOGA
Premisli, katere vrtnine potrebujejo veliko in katere malo toplote ter jih vpiši
v ustrezen stolpec:
PARADIŽNIK, PAPRIKA, KUMARE, FIŽOL, GRAH, ZELJE, REDKVICA, SOLATA.
VELIKO TOPLOTE POTREBUJEJO: MALO TOPLOTE POTREBUJEJO:
12
VODA
Voda je nujno potrebna za vse življenjske procese.

Vir vode so PADAVINE.
Voda v naravi kroži.
oblaki
kondenzacija
padavine
voda odteče
izhlapevanje
voda ponikne v zemljo
morje NALOGA
Pobarvaj skico.
Del padavin, ki padejo na zemljo, vpijejo tla in del te vode iz tal izhlapi.
Izhlapevanje vode iz tal imenujemo EVAPORACIJA.
Vodo, ki jo rastline vsrkajo s koreninami, oddajo skozi listne reže v ozračje.
Izhlapevanje vode iz rastlin imenujemo TRANSPIRACIJA.
Izhlapevanje vode iz tal in iz rastlin skupaj imenujemo EVAPOTRANSPIRACIJA.
Voda, ki izhlapi, v zraku kondenzira. KONDENZACIJA je spreminjanje vodnih hlapov
v vodne kapljice. Tako nastanejo OBLAKI in MEGLA.
NALOGA
Dobre lastnosti v okvirčku označi s +, slabe pa z -.
OBLAKI nastajajo v višinah. MEGLA nastaja pri tleh.
Prinašajo padavine. Zmanjšuje nevarnost slane.

Zmanjšujejo količino svetlobe. Pospešuje razvoj rastlinskih bolezni.
Zmanjšujejo količino toplote. Zmanjšuje količino svetlobe.
13
PADAVINE
Padavine, ki padajo iz oblakov: Padavine, ki nastajajo pri tleh:
1. 1.
2. 2.
3. 3.
4.
NALOGA
Navedene oblike padavin razvrsti v zgornjo tabelo:
DEŽ, TOČA, ROSA, SNEG, SLANA, IVJE, POLEDICA ali ŽLED.
Naštej padavine, ki so za rastline koristne, in napiši zakaj.
Naštej padavine, ki so lahko za rastline škodljive, in napiši, kakšno škodo povzročijo.
14
ZRAK
Zrak je zmes plinov.

Zrak prenaša vlago in toploto.
Zrak sestavljajo:
1. KISIK – O2:
kisika je v zraku 21 %. Potreben je za dihanje;
2. OGLJIKOV DIOKSID – CO2:
ogljikovega dioksida je v zraku manj kot 1 %. Potreben je za fotosintezo;
3. DUŠIK – N2:
dušika je v zraku 78 %. Rastline ga rabijo za rast in razvoj, vendar ga iz zraka večinoma
ne morejo dobiti. Samo metuljnice (fižol, grah, detelja) imajo na koreninah dušične
bakterije, ki lahko dušik iz zraka vežejo v tla, kjer ga rastline sprejemajo skozi korenine;
4. VODNI HLAPI, CVETNI PRAH, MIKROORGANIZMI, PRAŠNI DELCI,
ŠKODLJIVE SNOVI …
Z gibanjem zraka nastaja VETER.
Veter je lahko koristen ali škodljiv.
NALOGA
Ugodne vplive vetra v okvirčkih označi z rdečim +, škodljive vplive vetra pa
z modrim -.
Oprašuje vetrocvetke.
Premeša zrak in prepreči pozebo.
Po dežju osuši liste in zmanjša možnost širjenja bolezni.
Povečuje izhlapevanje.
Trga liste.
Lomi rastline.
Otresa plodove in semena.
Prenaša seme plevelov.
Odnaša zemljo.
Odnaša sneg.
Preprečuje let čebel.
15
NASTANEK TAL
Tla so površinska plast zemeljske skorje, ki omogoča rast rastlin:

– iz tal rastline črpajo vodo in hranilne snovi,
– tla dajejo rastlini oporo za rast.
Rodovitno površinsko plast tal imenujemo PRST.
Tla so nastala skozi dolga tisočletja iz trde zemeljske skorje.

Proces nastajanja tal imenujemo PREPEREVANJE.
Poznamo dva načina preperevanja:

1. FIZIKALNO PREPEREVANJE
Kamnine se pod vplivom vremenskih razmer drobijo na manjše delce.
Na svoji poti jih lahko obrusi voda.
Njihova kemijska sestava se pri tem ne spremeni.
2. KEMIČNO PREPEREVANJE
Na kamnine vplivajo različne kemijske snovi in jih razkrajajo.
Njihova kemijska sestava se pri tem spremeni.
Tla razdelimo v tri plasti:

1. ORNICA ali ŽIVICA
To je zgornja rodovitna plast tal, debela 20–30 cm.
Ker jo obdelujemo, je rahla.
Je temnejše barve, v njej so mikroorganizmi.
2. MRTVICA
Je manj rodovitna, ker je ne obdelujemo.
V njej ni mikroorganizmov. Prepuščati mora vodo.
3. PODTALJE
To je kamnina, ki je brez hranil in mikroorganizmov.
Tudi ta mora prepuščati vodo.
16
LASTNOSTI TAL
Rodovitnost tal je odvisna od lastnosti tal. Lastnosti tal so:
FIZIKALNE LASTNOSTI: KEMIČNE LASTNOSTI: BIOLOŠKE LASTNOSTI:

– sestava tal, – humus, – živa bitja v tleh.
– poroznost, – reakcija tal.
– struktura,
– toplota.
FIZIKALNE LASTNOSTI TAL

1. SESTAVA IN VRSTE TAL
Tla so sestavljena iz različnih talnih delcev:

1. PEŠČENI DELCI: so največji, najdebelejši talni delci;
2. GLINASTI DELCI: so najmanjši, najfinejši talni delci;
3. HUMUSNI DELCI: so ostanki razgrajenih organskih snovi.
Glede na vsebnost posameznih talnih delcev ločimo naslednje vrste tal:
PEŠČENA ali LAHKA TLA GLINASTA ali TEŽKA TLA

Lastnosti: Lastnosti:
– vsebujejo veliko peščenih delcev, – vsebujejo veliko glinastih delcev,
– so rahla in se dobro obdelujejo, – so zbita in se težko obdelujejo,
– v njih je veliko zraka, – v njih je veliko vode,
– ne zadržujejo vode, – v njih primanjkuje zraka,
– se hitro ogrejejo in ohladijo, – ob suši so trda in razpokajo,
– izboljšamo jih z dodajanjem – se počasi ogrejejo,
hlevskega gnoja in namakanjem. – izboljšamo jih z rahljanjem in
z dodajanjem hlevskega gnoja.
ILOVNATA ali SREDNJE TEŽKA TLA HUMUSNA TLA

Lastnosti: Lastnosti:
– vsebujejo peščene in glinaste delce, – vsebujejo veliko humusnih delcev,
– se dobro obdelujejo, – so rahla in se dobro obdelujejo,
– vsebujejo dovolj vode in zraka, – so temna,
– dobro zadržujejo vlago in toploto, – se hitro segrejejo,
– so zelo dobra tla. – so zelo dobra tla.
17
2. POROZNOST
Med talnimi delci so prazni prostorčki:
PORE: KAPILARE:
– to so veliki prazni prostorčki – to so majhni prazni prostorčki
med velikimi talnimi delci, med majhnimi talnimi delci,
– v njih se zadržuje zrak, – v njih se zadržuje voda,
– veliko jih je v peščenih tleh, – veliko jih je v glinastih tleh,
– po njih voda odteka v podtalje. – po njih voda potuje iz
spodnjih v zgornje plasti zemlje.
NALOGA
Suho gobo položi v posodo z vodo.
Opazuj in opiši, kaj se bo zgodilo.
3. STRUKTURA TAL
V vseh rodovitnih tleh se talni delci med seboj povezujejo v drobne

grudice, ki omogočajo boljše zadrževanje vode in zraka v tleh.
Zato pravimo, da so rodovitna tla strukturna.
NALOGA
V katerih tleh primanjkuje vode?

V katerih tleh primanjkuje zraka?
Katera tla so najboljša tla?
Kako lahko izboljšamo vsaka tla?
Katera tla je potrebno namakati?
Katera tla je treba čim večkrat prerahljati?
Katera tla so najtemnejša?
Kaj so pore?
Kaj se zadržuje v porah?
V katerih tleh je največ por?
Kaj so kapilare?
Kaj se zadržuje v kapilarah?
V katerih tleh je največ kapilar?
V kaj se povezujejo talni delci med seboj?
18
KEMIČNE LASTNOSTI TAL
1. HUMUS
Humus je organska snov.

Nastane, ko mikroorganizmi v tleh razgradijo odmrle dele rastlin in živali.
Proces nastajanja humusa v tleh imenujemo HUMIFIKACIJA.
Humus v tleh izboljšuje rodovitnost, zato ker:

– povezuje talne delce med seboj v grudice,
– tla obarva temneje, zato se hitreje segrevajo,
– služi kot hrana nekaterim mikroorganizmom.
2. REAKCIJA TAL
Reakcijo tal merimo s pH vrednostjo.

Pove nam, ali so tla kisla, nevtralna ali bazična.
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14
pH kislo pH nevtralno pH bazično
pH 1 = zelo kislo, pH 6 = rahlo kislo, pH 8 = rahlo bazično, pH 14 = zelo bazično
Večina rastlin najbolje uspeva pri rahlo kisli do nevtralni reakciji tal (pH vrednost tal 6–7).
NALOGA
Vzorec zemlje zmešaj z destilirano vodo in pusti, da se usede.
Vodo precedi skozi filter papir in vanjo pomoči lakmusov papir.
Primerjaj barvo lističa z barvo na barvni skali in odčitaj pH vrednost vzorca.
PH vrednost vzorca je .
Kaj je humus?
Kaj je humifikacija?
Kako nastane humus?
Pri kateri pH vrednosti najbolje uspevajo rastline?
19
BIOLOŠKE LASTNOSTI TAL
ŽIVA BITJA V TLEH
V tleh najdemo več skupin živih organizmov:
1. MIKROORGANIZMI
To so mikroskopsko majhna živa bitja – bakterije, glive in alge.
V tleh opravljajo različne naloge:
– razgrajujejo ostanke rastlin in živali in pri tem nastaja humus;
– mineralne snovi spreminjajo v tako obliko, ki je rastlinam dostopna;
– dušične bakterije živijo na koreninah metuljnic (detelja, fižol, grah) in
vežejo dušik iz zraka.
2. ŽIVALI
V tleh živi veliko različnih živali, ki tudi pripomorejo k izboljšanju rodovitnosti tal:
– deževniki: s prebavo predelajo zemljo, talni delci se med seboj povežejo in minerali
postanejo rastlinam dostopni;
– krti, miši, rovke, voluharji:
s tem, ko rijejo pod zemljo, tla rahljajo in zračijo. V tla spravljajo organski material,
ki je vir humusa;
– razne žuželke.
3. KORENINE RASTLIN
Korenine mnogih rastlin po žetvi ostanejo v zemlji in so vir humusa.
NALOGA
Z rdečo barvico prečrtaj stolpec z napačnimi trditvami.
Največ živih bitij najdemo v tleh, ki so:
– topla, – hladna,
– primerno vlažna, – preveč suha ali preveč mokra,
– rahlo kisla, – zelo kisla ali bazična,
– dobro pognojena, – negnojena,
– primerno obdelana, – slabo obdelana,
– poraščena, – gola.
Kaj so mikroorganizmi?
Zakaj so mikroorganizmi v tleh pomembni?
Naštej nekaj živali, ki živijo v tleh in spadajo med škodljivce.
20
NALOGA
Reši križanko in na osenčenih poljih preberi geslo:
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
1. zemljišče v bližini hiše, kjer pridelujemo zelenjavo;

2. v obliki žarkov prihaja od sonca, rastline jo rabijo za fotosintezo;
3. glavni del vrta velikosti 1,2 x 2 m, kamor sadimo in sejemo rastline;
4. z njim merimo temperaturo;
5. žival v tleh, ki s prebavo predeluje zemljo;
6. plin, ki ga je v zraku 21 %;
7. proces, ki poteka podnevi v zelenih listih rastlin;
8. daje nam svetlobo in toploto;
9. s kondenzacijo vodnih hlapov nastajajo v višinah in nosijo padavine;
10. nastaja z gibanjem zraka;
11. majhni prazni prostorčki v tleh, v katerih se nahaja voda;
12. zgornja rodovitna plast tal, ki jo obdelujemo.
21
NOVI POJMI
NALOGA
Spodaj so navedeni novi pojmi, s katerimi si se srečal v preteklih nekaj urah.
Poišči pomen teh pojmov. Pri tem si lahko pomagaš z delovnimi listi, učbeniki,
strokovnimi knjigami ali revijami, enciklopedijami …
POLJEDELSTVO
VRTNARSTVO
SADJARSTVO
VINOGRADNIŠTVO
TRAVNIŠTVO
ŽIVINOREJA
INDUSTRIJSKE RASTLINE
INDUSTRIJSKE SUROVINE
VRTNAR
VRTIČKAR
22
VRT
SONCE
FOTOSINTEZA
OSVETLITEV
TEMPERATURA
TERMOMETER
PADAVINE
EVAPORACIJA
TRANSPIRACIJA
EVAPOTRANSPIRACIJA
KONDENZACIJA
OBLAKI
23
MEGLA
DEŽ
TOČA
SNEG
SLANA
ŽLED
ZRAK
VETER
TLA
FIZIKALNO PREPEREVANJE
KEMIČNO PREPEREVANJE
ORNICA
24
MRTVICA
LAHKA TLA
TEŽKA TLA
PORE
KAPILARE
HUMUS
HUMIFIKACIJA
pH VREDNOST
MIKROORGANIZMI
25
PREHRANA RASTLIN
Tudi rastline za rast in razvoj potrebujejo hranilne snovi.

To so različni minerali ali rudnine.
Rastline dobijo hranila ali minerale na 2 načina:
1. VEČINO HRANIL RASTLINE S KORENINAMI ČRPAJO IZ TAL.

To so dušik, fosfor, kalij, kalcij, magnezij, železo …
Ta hranila morajo biti raztopljena v vodi.
2. NEKATERA HRANILA RASTLINE DOBIJO V ZRAKU.

To sta kisik in ogljikov dioksid.
Ti hranili rastline sprejemajo skozi listne reže.
NALOGA
Premisli in odgovori na vprašanja:
Ali je v zraku vedno dovolj kisika in ogljikovega dioksida?

Ali je v tleh vseh hranil vedno dovolj za dobro rast rastlin?
Kako pomagamo rastlinam, če jim hranil v tleh primanjkuje?
26
RASTLINSKA HRANILA
Rastlinska hranila delimo v 3 skupine:
1. GLAVNA RASTLINSKA HRANILA ali MAKROHRANILA

To so hranila, ki so nujno potrebna za rast in razvoj rastlin.
Rastline jih rabijo v velikih količinah.
KISIK – O VODIK – H OGLJIK – C
Rastline ga rabijo Je sestavni del vode. Rastline ga v obliki CO2
za dihanje. Rastline vodo dobijo rabijo za fotosintezo.
Dobijo ga iz zraka. iz zemlje. Dobijo ga iz zraka.
DUŠIK – N FOSFOR – P KALIJ – K

Rastline ga rabijo za Potreben je za razvoj Povečuje odpornost
rast celotne rastline. korenin, plodov in semen. rastlin proti mrazu.
Dobijo ga iz zemlje. Rastline ga dobijo iz zemlje. Dobijo ga iz zemlje.
KALCIJ – Ca MAGNEZIJ – Mg ŽVEPLO – S

Izboljšuje kisla tla in Omogoča fotosintezo, Sodeluje pri nastajanju
omogoča boljše izko- ker sestavlja klorofil. beljakovin. Rastline ga
riščanje drugih hranil. Rastline ga dobijo iz zemlje. dobijo iz zemlje.
2. HRANILA V SLEDOVIH ali MIKROHRANILA

To so hranila, ki so nujno potrebna za rast in razvoj rastlin.
Rastline jih rabijo v zelo majhnih količinah.
ŽELEZO – Fe CINK – Zn BAKER – Cu BOR – B
MANGAN – Mn MOLIBDEN – Mo KOBALT – Co
3. KORISTNA HRANILA
To so nekatera hranila, ki za rast in razvoj rastlin niso
nujno potrebna, vendar ugodno vplivajo na rastline.
JOD – J KLOR – Cl NATRIJ – Na SILICIJ – Si
27
GNOJENJE IN GNOJILA
Zakaj in s čim gnojimo?
Gnojimo z različnimi gnojili. Gnojimo zato, da:

– povečamo količino in kakovost pridelka,
– izboljšamo rodovitnost tal.
GNOJILA
1. ORGANSKA ali 2. MINERALNA ali

NARAVNA GNOJILA RUDNINSKA GNOJILA
To so naravna gnojila iz rastlinskih ali To so gnojila anorganskega izvora s točno

živalskih ostankov in jih lahko pridelamo določeno količino mineralnih snovi.
doma. Z njimi v tla dodajamo le rastlinam
Z njimi v tla dodajamo rastlinam potrebna potrebna hranila, humus pa iz njih ne
hranila in hkrati povečujemo količino nastaja, zato ne morejo nadomestiti
humusa v tleh. organskih gnojil.
– HLEVSKI GNOJ – ENOSTAVNA

– GNOJNICA (dušikova, fosfatna, kalijeva, apnena,
– GNOJEVKA magnezijeva, železova …)
– KOMPOST
– PODOR – SESTAVLJENA
– ŽETVENI OSTANKI (NPK)
NALOGA
Katera organska gnojila so živalskega izvora?
Katera organska gnojila so rastlinskega izvora?
Zakaj so organska gnojila tako pomembna?
Ali lahko mineralna gnojila nadomestijo organska gnojila?
28
ORGANSKA ALI NARAVNA GNOJILA
To so naravna gnojila živalskega ali rastlinskega izvora.

Poznamo jih več vrst.
ORGANSKA GNOJILA PRETEŽNO ŽIVALSKEGA IZVORA
1. HLEVSKI GNOJ
Dobimo ga od različnih domačih živali, ki jih redimo v hlevih ali drugih prostorih.
NALOGA
Dobro premisli in odgovori:
Ker redimo različne vrste domačih živali, poznamo različne vrste hlevskega gnoja.
Katere vrste hlevskega gnoja poznaš?

1. 4.
2. 5.
3. 6.
Kaj sestavlja hlevski gnoj?
1.
2.
Kaj lahko uporabimo za steljo?
Hlevski gnoj mora pred uporabo na gnojišču zoreti vsaj 2–3 mesece.
Pred oranjem ga s trosilniki čimbolj enakomerno raztresemo po njivi ter čimprej zaorjemo.
V tleh deluje do 3 leta, zato na vrtovih z njim gnojimo vsako drugo ali tretje leto.
S hlevskim gnojem gnojimo njive, vrtove, sadovnjake, vinograde …
2. GNOJNICA
Je izcedek iz gnoja, ki se zbira v gnojnični jami. Pred uporabo jo redčimo z vodo.
3. GNOJEVKA
Gnojevko dobimo v hlevih z rešetkastim stojiščem brez nastilja.
Gnojevko sestavljajo:
– iztrebki živali (blato in seč),
– voda.
Gnojevko zbiramo v gnojnični jami. Pred uporabo jo razredčimo z vodo v razmerju 1 : 1.
S cisternami za razvoz gnojevke jo polivamo po njivah in travnikih tik pred dežjem ali v
oblačnem vremenu. Na njivah jo čimprej zaorjemo.
29
ORGANSKA GNOJILA PRETEŽNO RASTLINSKEGA IZVORA
KOMPOST
Je naravno gnojilo, ki ga delamo na vrtu iz različnih razgradljivih odpadkov, kot so rastlinski
ostanki, ostanki iz gospodinjstva in iztrebki živali.
Kompost delamo na kompostišču ali v kompostniku, ki mora biti v senci in na ravni
površini čim bliže vrta.
Na kup izmenično nalagamo plast odpadkov in plast zemlje. Kompost pustimo zoreti
1–2 leti, vmes ga vsaj enkrat premečemo, da pospešimo razkrajanje. Dodamo lahko tudi
apno.
Nepresejan kompost uporabljamo za gnojenje vrta, presejan kompost pa kot substrat za
vzgojo sadik in cvetja.
Na kompost lahko mečemo vse organske snovi, ki se razgradijo. To so:

– odpadki, ki jih dobimo pri čiščenju zelenjave,
– ostanki rastlin po spravilu pridelka,
– pleveli, ki nimajo semen,
– trava,
– listje,
– drobno nasekljane veje,
– ostanki iz gospodinjstva,
– hlevski gnoj.
NALOGA
Premisli in odgovori:
Kaj na kompost ne spada?
ORGANSKA GNOJILA RASTLINSKEGA IZVORA
1. ZELENO GNOJENJE ali PODOR

Če nimamo hlevskega gnoja, lahko organske snovi nadomestimo tako, da na njivo
posejemo nekatere rastline z namenom, da jih bomo zaorali v tla. Tak način gnojenja
imenujemo zeleno gnojenje ali podor.
Uporabljamo rastline, ki imajo veliko listne mase in globoke korenine ter obogatijo tla z
dušikom (npr. vse vrste metuljnic). Imenujemo jih podorine.
2. ŽETVENI OSTANKI
So ostanki rastlin, ki po spravilu pridelka ostanejo na njivi (npr. slama in koruznica).
Žetvene ostanke je treba drobno narezati, raztrositi po njivi in zaorati; za hitrejše razkrajanje
in izboljšanje tal lahko dodamo tudi dušikova gnojila.
30
MINERALNA GNOJILA
Mineralna gnojila so lahko v različnih oblikah:

– drobne kroglice, zrnca ali granule,
– prah,
– kristali,
– tekočina.
ENOSTAVNA MINERALNA GNOJILA
Vsebujejo samo 1 rastlinsko hranilo.

Imenujemo jih po hranilu, ki ga vsebujejo.
NALOGA
Pri vsakem gnojilu na črtico napiši, katero hranilo oz. mineral vsebuje gnojilo:
1. DUŠIKOVA GNOJILA
vsebujejo
Z njimi gnojimo večkrat letno v manjših količinah, ker se iz tal izpirajo.
Najbolj znani dušikovi gnojili sta KAN in urea (sečnina), ki sta v obliki kroglic.
2. FOSFATNA GNOJILA
vsebujejo
Z njimi gnojimo 1-krat letno.
3. KALIJEVA GNOJILA
vsebujejo
Z njimi gnojimo 1-krat letno.
4. KALCIJEVA ali APNENA GNOJILA
vsebujejo
Z njimi gnojimo 1-krat na 3–4 leta. Uporabljamo jih za izboljšanje kislih tal.
Kot apneno gnojilo največ uporabljamo apno, ki je v obliki prahu.
5. MAGNEZIJEVA GNOJILA
vsebujejo
6. ŽELEZOVA GNOJILA
vsebujejo
31
SESTAVLJENA GNOJILA
Vsebujejo 2 ali več rastlinskih hranil.
NPK gnojila
To so sestavljena gnojila, ki jih največ uporabljamo. So v obliki sivih granul oz. kroglic.
Vsebujejo 3 elemente oz. minerale: , in .
Poleg teh treh elementov lahko vsebujejo še magnezij in bor.
Glede na vsebnost posameznih hranil poznamo zelo različna NPK gnojila, npr.:
– NPK 7 – 14 – 21
– NPK 15 – 15 – 15
– NPK 8 – 26 – 26
– NPK-Mg-B 7 – 10 – 20 – 1 – 1
Številke nam povedo, koliko % posameznega hranila je v gnojilu.
NALOGA
Koliko % posameznih hranil je v NPK gnojilu 7 – 14 – 21?

Dušika je ________ %, fosforja ________% in kalija ___________%.
Koliko % posameznih hranil je v NPK gnojilu 10 – 20 – 20?
Dušika je ________ %, fosforja ________ % in kalija __________ %.
Koliko % posameznih hranil je v NPK gnojilu 7 – 10 – 20 – 1 – 1?
Dušika je ______ %, fosforja ______ %, kalija ______ %, magnezija ______ % in bora ______ %.
V 100 kg NPK gnojila 7 – 14 – 21 je 7 kg dušika, 14 kg fosforja in 21 kg kalija.
Koliko kg dušika je v 500 kg enakega gnojila? V 500 kg je ________ kg dušika.
Koliko kg fosforja je v 200 kg enakega gnojila? V 200 kg je ________ kg fosforja.
Koliko kg kalija je v 1000 kg enakega gnojila? V 1000 kg je ________ kg kalija.
V 100 kg NPK gnojila 17 – 8 – 9 je 17 kg dušika, 8 kg fosforja in 9 kg kalija.
Koliko kg dušika je v 200 kg enakega gnojila? V 200 kg je ________ kg dušika.
Koliko kg fosforja je v 50 kg enakega gnojila? V 50 kg je ________ kg fosforja.
Koliko kg kalija je v 300 kg enakega gnojila? V 300 kg je ________ kg kalija.
Koliko kg dušika je v 100 kg NPK gnojila 15 – 15 – 15? V gnojilu je ________ kg dušika.
Koliko kg kalija je v 100 kg NPK gnojila 10 – 20 – 20? V gnojilu je ________ kg kalija.
Koliko fosforja je v 100 kg NPK gnojila 17 – 8 – 9? V gnojilu je ________ kg fosforja.
32
NAČINI GNOJENJA
Gnojimo lahko v različnih obdobjih.

Gnojila moramo čimbolj enakomerno
razporediti po površini zemlje in jih čimprej
zaorati ali drugače zadelati v zemljo.
OSNOVNO GNOJENJE GNOJENJE OB SETVI

Opravimo ga jeseni ali zgodaj Opravimo ga hkrati s setvijo.
spomladi pred oranjem
ali lopatanjem.
NALOGA
NALOGA Odgovori:
Odgovori:
Kakšna gnojila bi uporabili?

Kakšna gnojila bi uporabili?
NAČINI GNOJENJA
FOLIARNO GNOJENJE ali

GNOJENJE PREKO LISTOV
DOPOLNILNO GNOJENJE ali To je oblika dognojevanja. Gnojilo
DOGNOJEVANJE raztopimo v vodi in ga poškropimo
Opravimo ga 2–3-krat med rastjo po listih rastline, ker tako hranilo hitreje
rastlin. pride v liste, kjer ga rastlina potrebuje.
NALOGA NALOGA
Odgovori: Odgovori:
Kakšna gnojila bi uporabili? Kakšna gnojila bi uporabili?
33
NALOGA
Reši križanko:
9 7 20
1
13
2
5 10
3
11
4
14
5
2
6
8 19
7
4 23 17
8
6
9
16 22 3
10
1 12
11
15 21 18
12
1. rastlinski organ, s katerim rastline sprejemajo hranila iz tal;

2. rastlinski organ, na katerem so listne reže;
3. rastlinska hranila, ki jih rastline nujno potrebujejo v velikih količinah;
4. makrohranilo, ki ga rastline potrebujejo za dihanje;
5. makrohranilo, ki pospešuje rast celotne rastline;
6. makrohranilo, ki pospešuje rast korenin, plodov in semen;
7. makrohranilo, ki izboljšuje kisla tla;
8. najpomembnejše organsko gnojilo živalskega izvora;
9. po žetvi žita jo pospravimo z njive in uporabimo za steljo;
10. organsko gnojilo živalskega izvora iz iztrebkov živali in vode,
ki ga polivamo po poljih;
11. najpomembnejše organsko gnojilo rastlinskega izvora;
12. najpogostejše sestavljeno mineralno gnojilo.
Črke iz oštevilčenih polj prenesi v spodnje kvadratke in preberi rešitev.
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15
16 17 18 19 20 21 22 23
34
NOVI POJMI
NALOGA
MINERALI
MAKROHRANILA
MIKROHRANILA
GNOJILA
ORGANSKA GNOJILA
HLEVSKI GNOJ
KOMPOST
GNOJEVKA
GNOJNICA
PODOR
35
ŽETVENI OSTANKI
MINERALNA GNOJILA
ENOSTAVNA GNOJILA
SESTAVLJENA GNOJILA
NPK
OSNOVNO GNOJENJE
DOGNOJEVANJE
FOLIARNO GNOJENJE
36
OBDELAVA TAL
Obdelava tal je osnovno opravilo v kmetijstvu.

Pri obdelavi tla obračamo, drobimo, mešamo, rahljamo, zračimo,
odstranjujemo plevel in poravnavamo.
Obdelava tal je tesno povezana z gnojenjem.
NALOGA
Na črtice v oklepajih vpiši orodja ali stroje, s katerimi opravimo omenjeno
vrsto obdelave in odgovori na obe vprašanji.
Poznamo 3 vrste obdelave tal:

1. OSNOVNA OBDELAVA
Opravimo jo jeseni ali zgodaj spomladi.
Zemljo pred obdelavo pognojimo s hlevskim gnojem.
Zemljo obdelamo do globine 20 ali 30 cm in jo pri tem obračamo.
Sem spadajo naslednja opravila:
a) oranje – na njivah ( ),
b) lopatanje – na vrtovih ( ),
c) rigolanje – za sadovnjake in vinograde.
2. DOPOLNILNA OBDELAVA
Opravimo jo jeseni ali spomladi tik pred setvijo.
S to obdelavo njivo pripravimo za setev.
S to obdelavo zdrobimo grude, zemljo potlačimo, poravnamo.
Sem spadajo naslednja opravila:
a) valjanje ( ),
b) brananje ( ),
c) prekopavanje ( ).
3. OBDELAVA V ČASU RASTI
Opravljamo jo, ko rastline že rastejo, zato moramo paziti, da jih ne poškodujemo.
Z obdelavo v času rasti rahljamo tla, razbijamo skorjo, ki nastane po dežju, in odstranjujemo
plevel.
Sem spadata naslednji opravili:
a) okopavanje ( ).
Okopavamo čim bolj pogosto, vsakič, ko se po dežju naredi skorja ali ko požene plevel.
Globina okopavanja je 5–10 cm.
Naštej nekaj rastlin, ki jih moramo okopavati:
b) osipavanje ( ).
Osipavamo samo nekatere rastline, da lažje in lepše rastejo.
Naštej nekaj rastlin, ki jih osipavamo:
37
Tla obdelujemo v vseh letnih časih, razen pozimi.
V vsakem letnem času je globina obdelave drugačna.
Glede na čas obdelave poznamo:
1. JESENSKO OBDELAVO:
opravljamo jo v jesenskem času, od septembra do novembra. Njive pripravljamo za setev
ali jih pustimo počivati do spomladi.
Globina obdelave je 20–30 cm.
a)
b)
c)
č)
2. SPOMLADANSKO OBDELAVO:
opravljamo jo zgodaj spomladi, od marca do maja. Njive pripravljamo za setev.
Globina obdelave je 20 cm.
a)
b)
c)
3. POLETNO OBDELAVO:
opravljamo jo v času glavne rastne sezone, od maja do avgusta. Posevke redno oskrbujemo
za boljšo rast. Ko nekatere pridelke že pospravimo, na njihovo mesto posejemo nove.
Globina obdelave je do 15 cm.
a)
b)
c)
č)
NALOGA
Premisli, katera od spodaj naštetih opravil spadajo v jesensko, katera v
spomladansko in katera v poletno obdelavo ter jih vpiši na črtice:
GLOBOKO ORANJE (do 30 cm), ORANJE (do 20 cm), PLITVO ORANJE (do
15 cm), LOPATANJE, RIGOLANJE, OKOPAVANJE, OSIPAVANJE, PRIPRAVA ZA
SETEV.
38
RAZMNOŽEVANJE RASTLIN
Tako kot vsa živa bitja, se tudi rastline razmnožujejo

in tako ohranjajo svojo vrsto.
Poznamo 2 načina razmnoževanja rastlin:
1. SPOLNO ALI GENERATIVNO RAZMNOŽEVANJE

Nova rastlina zraste iz semena.
Da rastlina lahko razvije seme, mora rastlina cveteti.
Seme nastane v plodnici pestiča, potem ko se cvet najprej opraši, nato pa še oplodi.
Žuželka ali veter prinese cvetni prah na brazdo pestiča – cvet se opraši.
Pelodno zrno oz. cvetni prah se združi s semensko zasnovo – cvet se oplodi.
NALOGA
Označi dele cveta in pestiča ter jih pobarvaj.
ZGRADBA CVETA: ZGRADBA PESTIČA:
venčni list brazda
prašnik vrat
pestič plodnica
čašni list semenska zasnova
Seme je sestavljeno iz semenske lupine, kličnih listov in kalčka.

Seme ob ugodnih pogojih v zemlji kali. Iz kalčka zraste nova rastlina, ki v začetku črpa
hranilne snovi iz kličnih listov.
NALOGA
Na skici je prerez fižolovega semena. Poimenuj dele semena.
39
2. NESPOLNO ALI VEGETATIVNO RAZMNOŽEVANJE
Nova rastlina zraste iz dela matične rastline.
Del matične rastline je lahko:
– del stebla ali veje (potaknjenec, cepič, grobanica),
– gomolj,
– čebulica,
– del korenine,
– živica.
Del matične rastline se ob ugodnih pogojih v zemlji ukorenini in zraste v novo rastlino.
NALOGA
Skice pobarvaj in na črtice napiši, kaj je na skicah:
POTAKNJENEC, GOMOLJ, GROBANICA, DELITEV KORENIN,
ČEBULICE, ŽIVICA.
40
LASTNOSTI SEMEN
Kakovost semena se kaže v njegovih lastnostih.

Seme ima zunanje in notranje lastnosti.
Zunanje lastnosti lahko opazujemo na semenu,
notranje pa se izrazijo šele na rastlini, ki zraste iz semena.
Najpomembnejše lastnosti semena so:
ČISTOTA
Seme mora biti čisto – ne sme vsebovati primesi.
nežive – pleve, kamenčki, zemlja, delci zdrobljenih semen.
Primesi:
žive – semena plevelov, semena drugih rastlin, škodljivci.
NALOGA
Očisti vzorec semena in naštej primesi, ki si jih v njem našel.
KALIVOST
To je sposobnost semena, da iz njega zraste nova rastlina.
Kalivost se s starostjo semena zmanjšuje.
Vsako seme ima predpisano kalivost, ugotavljajo jo s kalilnim poskusom v laboratoriju.
NALOGA
Nastavi kalilni poskus in po 1 tednu določi kalivost.
OBLIKA IN VELIKOST BARVA IN LESK

Vsako seme mora biti značilne oblike in Vsako seme ima svojo značilno barvo.
enakomerne velikosti. Nekatera semena imajo tudi lesk.
Za setev navadno izbiramo debelejša Če se barva spremeni ali se izgubi lesk,
semena. to pomeni, da seme ni dobro.
TEŽA VONJ
Vsako seme ima svojo težo glede na velikost semena. Večina semen nima
Ker so semena zelo drobna, ne moremo tehtati posebnega vonja.
posameznih semen. Vonj po plesnivem
Težo semena zato izražamo z absolutno težo – to je pomeni, da je seme bolno
teža 1000 semen. in da ni primerno za setev.
SORTA
So dedne lastnosti neke rastline. Na semenu se ne vidi, zato je označena na etiketi.
41
PRIDELAVA IN DODELAVA SEMENA
Za setev uporabljamo semensko blago. Beseda ima širši pomen, kot seme:
SEME je del rastline, ki nastane po oploditvi in iz njega zraste nova rastlina;
SEMENSKO BLAGO je lahko kateri koli del rastline, iz katerega zraste nova rastlina (seme,
gomolj, čebulica …).
Semensko blago pridelujemo v območjih, kjer so ustrezne podnebne

in talne razmere.
Pridelovalci semenskega blaga morajo biti registrirani, semenski posevki
pa so pod stalno strokovno kontrolo.
Semenski posevki morajo biti ločeni od nesemenskih posevkov.
NALOGA
Dobro premisli in odgovori:
Kaj naredimo s semenskim blagom, ko dozori in preden ga lahko uporabimo
za setev?
DODELAVA SEMENSKEGA BLAGA

Da seme lažje in hitreje kali, ga lahko še dodatno pripravimo.
RAZKUŽEVANJE KALIBRIRANJE ali SORTIRANJE

Razkuženo seme je lahko obarvano roza Kalibrirano seme uporabljamo za strojno
ali brez posebne barve. setev, da semena enakomerno padajo
Semenu primešamo kemična zaščitna skozi luknjice v sejalnici.
sredstva, ki preprečujejo razvoj bolezni Seme je izenačeno po velikosti in obliki
ali napad škodljivcev. – vsa semena so enaka.
Razkužujemo skoraj vse semensko blago. Kalibriramo koruzo, pšenico …
OBLAGANJE SILJENJE
Seme je v obliki kroglic različnih barv. Silimo gomolje krompirja.
Seme je obdano s pospeševalci rasti, Pred setvijo semensko blago nakalimo
zaščitnimi sredstvi in ima zelo dobro – damo ga v topel in vlažen prostor, da
kalivost. vzkali, in šele nato v zemljo.
Oblagamo seme zelja, pese, korenčka,
solate …
42
ČAS SETVE
Na vrtu večino rastlin pridelujemo s setvijo.

V zaščitenih prostorih, kot so rastlinjaki, lahko sejemo celo leto.
Pri setvi na prosto pa moramo setev prilagoditi letnemu času
in vremenskim razmeram.
Čas setve je odvisen od več dejavnikov:

1. zahteve rastline,
2. temperature tal in zraka,
3. vrste tal,
4. vlažnosti tal.
Na vrtu vrstimo posevke enega za

drugim, zato sejemo večkrat v letu.
Setve na prostem delimo na:
1. SPOMLADANSKO SETEV:
a) zgodnja spomladanska setev:
setev opravimo marca ali aprila.
V tem času sejemo rastline, ki dobro prenašajo mraz:
b) pozna spomladanska setev:

setev opravimo konec aprila ali maja.
V tem času sejemo rastline, ki so občutljive na nizke temperature:
2. POLETNO SETEV:
setev opravimo julija ali avgusta.
V tem času sejemo rastline, katerih pridelek bomo pospravili jeseni:
3. JESENSKO SETEV:
setev opravimo septembra ali oktobra.
V tem času sejemo rastline, ki prezimijo na prostem, pridelek pa pobiramo spomladi:
NALOGA
Na črte vpiši nekaj rastlin, ki jih sejemo v omenjenem času.
43
NAČINI SETVE
Poznamo več načinov setve.

Razlikujejo se po tem, kako seme razporedimo po površini oz. gredi.
1. SETEV NA ŠIROKO ali SETEV POVPREK

Prednosti: Slabosti:
– dobro izkoriščen prostor. – ne moremo okopavati,
– potrebno je redčenje,
– velika poraba semena.
Na široko sejemo v zabojčke in na gredice:
2. SETEV V VRSTE
– posevek lahko okopavamo, – potrebno je redčenje.
– manjša poraba semena.
V vrste lahko sejemo vse zelenjadnice:
3. SETEV NA DOLOČENO RAZDALJO

– posevek lahko okopavamo, – če vsa semena ne kalijo,
– manjša poraba semena, je prostor slabo izkoriščen.
– ni potrebno redčenje.
Na določeno razdaljo lahko sejemo ali sadimo:
4. SETEV V KUPČKE
Prednosti:
– posevek lahko okopavamo, Slabosti:
– manjša poraba semena, – neenakomerna razporeditev
– ni potrebno redčenje. rastlin.
V kupčke lahko sejemo:
NALOGA
Na črte vpiši nekaj rastlin, ki jih sejemo na omenjeni način.
44
Za uspešno kalitev semen je zelo pomembna
tudi globina setve.
Globina setve je odvisna od dveh dejavnikov:
VRSTA TAL:
– v lahkih, suhih tleh sejemo bolj globoko,
– v težkih, vlažnih tleh sejemo bolj plitvo.
Če v trdih zbitih tleh sejemo pregloboko, se kalček na poti proti površju tal poškoduje ali
pa seme sploh ne more vznikniti.
VELIKOST SEMENA:
– drobna semena sejemo plitvo,
– debela semena sejemo globoko.
Seme mora biti prekrito z vsaj 2-krat tako debelo plastjo zemlje, kot je debelina semena.
Če je seme debelo 1 cm, ga posejemo 2 cm globoko.
površina tal
plast zemlje – debelina 2 cm
seme – debelina 1 cm
NALOGA
Kateri način setve najpogosteje uporabljamo pri setvi na vrtu?
Pri katerih načinih setve ni potrebno redčenje?
Pri katerem načinu setve ni mogoče okopavati?
Pri katerem načinu setve porabimo največ semena?
Katero seme bi posejal bolj globoko: grah ali fižol?

Približno kako globoko bi posejal solatno seme?
Približno kako globoko bi posejal seme graha?
45
VZGOJA IN OSKRBA SADIK
Vse rastline ne moremo sejati neposredno na prosto, ker je takrat,

ko jih moramo posejati, zunaj še prehladno.
Zato pri nekaterih rastlinah vzgojimo sadike v zaščitenem prostoru
in jih šele tedaj, ko je zunaj dovolj toplo, presadimo na prosto.
Iz sadik vzgajamo rastline, ki imajo dolgo rastno dobo in so toplotno zahtevne.

Rastline z dolgo rastno dobo moramo posejati dovolj zgodaj, da bomo imeli pridelek pred
jesenskim mrazom.
Rastline, ki so toplotno zahtevne, rabijo za rast veliko toplote že od setve naprej, te pa je
pri nas zgodaj spomladi na prostem še premalo.
NALOGA
Naštej nekaj rastlin, ki jih vzgajamo iz sadik.
Iz sadik vzgajamo:
Kako vzgojimo in oskrbujemo sadike?

Kdaj in kako jih sadimo na prosto?
Seme posejemo februarja ali marca v zaprte grede ali v zabojčke v rastlinjake.
Ko rastline razvijejo prve prave liste, jih prvič presadimo.
To presajanje imenujemo PIKIRANJE.
Pikiramo v lončke ali v zaprto gredo na razdaljo 5–10 cm.
Da vzgojimo kakovostne sadike, jih moramo ustrezno oskrbovati:

– ZALIVAMO jih redno (v dopoldanskem času) z razpršilcem,
– ponoči in ob hudem mrazu jih POKRIVAMO s slamovkami ali folijo,
– v dneh z višjo temperaturo podnevi redno ZRAČIMO,
– ob močni sončni pripeki jih SENČIMO,
– po potrebi jih REDČIMO in PLEVEMO,
– pred presajanjem sadike UTRDIMO – privadimo jih na zunanje temperature.
NALOGA
Dopolni stavke z naslednjimi izrazi:
MAJA, JUNIJA, SLANE, ZJUTRAJ, ZVEČER, KLINOM, ZALIJEMO.
Sadike na prosto presajamo ali ,

ko mine nevarnost .
Presajamo ali , nikoli pa opoldan ob sončni pripeki.
Presajamo s sadilnim na ustrezno razdaljo.
Dobro posajena sadika se trdno drži v zemlji in je ne izruvamo, če jo povlečemo za list.
Po presajanju sadike dobro .
46
NALOGA
Reši križanko:
18 21
1
5 2 10 26
2
24 6 15
3
22 25
4
17 4
5
14 23 13 12
6
8 16
7
19 3
8
9 11
9
1 28
10
27
11
7 20
12
1. vrsta osnovne obdelave tal, ki jo opravljamo s plugi;

2. del stebla ali veje, ki se v zemlji ukorenini in zraste v novo rastlino;
3. vrsta obdelave v času rasti, ki jo na vrtu opravimo čim večkrat;
4. sposobnost semena, da iz njega zraste nova rastlina;
5. mesec, ko opravimo zgodnje spomladanske setve;
6. način setve, ki je značilen za fižol in buče;
7. prvo presajanje sadik;
8. oskrbovanje sadik z vodo;
9. orodje, s katerim si pomagamo pri presajanju sadik;
10 najpogostejša kapusnica, ki jo vzgajamo iz sadik;
11. mesec, ko sejemo pozne spomladanske setve;
12. plodovka, ki jo vzgajamo iz sadik.
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13
14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28
47
NOVI POJMI
NALOGA
OBDELAVA TAL
OSNOVNA OBDELAVA
DOPOLNILNA OBDELAVA
OBDELAVA V ČASU RASTI
ORANJE
LOPATANJE
BRANANJE
OKOPAVANJE
OSIPAVANJE
PLUG
48
GENERATIVNO RAZMNOŽEVANJE
VEGETATIVNO RAZMNOŽEVANJE
CVETNI PRAH
SEME
KALČEK
KLIČNI LISTI
SEMENSKA LUPINA
POTAKNJENEC
ČEBULICA
GOMOLJ
GROBANICA
ŽIVICA
49
ČISTOTA SEMENA
PRIMESI
KALIVOST
SEMENSKO BLAGO
RAZKUŽENO SEME
KALIBRIRANO SEME
OBLOŽENO SEME
SILJENJE SEMENA
SETEV NA ŠIROKO
SETEV V VRSTE
SETEV NA KONČNO RAZDALJO
SETEV V KUPČKE
50
SADIKA
DOLGA RASTNA DOBA
TOPLOTNO ZAHTEVNA RASTLINA
PIKIRANJE
UTRJEVANJE SADIK
SADILNI KLIN
51
ŠKODLJIVI VPLIVI
Škodljivi vplivi so vsi tisti dejavniki iz okolja, ki

povzročajo zmanjšanje ali uničenje pridelka.
NALOGA
Premisli: Kaj vse nam lahko zmanjša ali uniči pridelek?
Škodljive vplive delimo na NEŽIVE in ŽIVE:
NEŽIVI ŠKODLJIVI VPLIVI: ŽIVI ŠKODLJIVI VPLIVI:

– škodljive snovi iz ozračja: – bolezni:
industrijski plini, kisel dež …,
– neprimerna struktura tal,
– nepravilno gnojenje,
– nepravilna uporaba kemičnih
sredstev za varstvo rastlin, – škodljivci:
– neprimerne vremenske razmere:
– pleveli:
NALOGA NALOGA
Na črtice vpiši neprimerne Na črtice napiši rastlinske
vremenske razmere, ki nam bolezni, škodljivce in
povzročijo izgube pridelka. plevele, ki jih poznaš.
Danes imamo v kmetijstvu največje izgube pridelkov zaradi

živih škodljivih vplivov.
52
BOLEZNI
Bolezni povzročajo različna mikroskopsko majhna živa bitja:
1. GLIVE
Živijo na ali v rastlinah kot zajedalci. To pomeni, da rastlinam odvzemajo hranila in
uničujejo njihovo tkivo. Glive prodrejo v rastlino skozi poškodovano ali skozi nepoškodovano
povrhnjico in skozi listne reže.
Znaki glivičnih bolezni: različne plesnive prevleke, pege, rje …
2. BAKTERIJE
Živijo na rastlinah tudi kot zajedalci. V rastlino lahko prodrejo le skozi ranice v povrhnjici
ali skozi listne reže.
Znaki bakterijskih bolezni: gniloba, mastni madeži, izrastki – šiške …
3. VIRUSI
Viruse prenašajo nekateri rastlinski škodljivci, na primer listne uši. Živijo le v živih celicah.
Znaki virusnih bolezni: deformirani ali iznakaženi listi, pobledeli listi, mozaik, proge …
NALOGA
Ali poznaš kakšno rastlinsko bolezen? Napiši nekaj primerov.
ŠKODLJIVCI
Rastlinski škodljivci so različne živali,

ki delajo škodo na rastlinah na dva načina:
a) objedajo dele rastlin (korenine, stebla, liste, cvetove, plodove):
b) sesajo rastlinske sokove:
NALOGA
Na zgornji črti napiši nekaj škodljivcev, ki delajo škodo na omenjeni način.
53
PLEVELI
Pleveli so vse rastline, ki ne spadajo v posevek oziroma jih nismo posejali.

Kulturnim rastlinam jemljejo prostor, hranila, vodo in svetlobo, zato v posevku
niso zaželeni.
Pleveli se prenašajo in širijo z vetrom, z vodo, pogosto jih prenašajo

in širijo živali in človek.
NALOGA
Premisli in odgovori:
Kako lahko veter prenaša plevele?
Kako živali prenašajo plevele?
Kako človek prenaša plevele?
Plevele lahko po njihovih skupnih značilnostih delimo na več načinov:
BOTANIČNA DELITEV PLEVELOV: PLEVELI PO ŽIVLJENJSKI DOBI:

a) enokaličnice – ozkolistni pleveli: a) enoletni pleveli:
sem prištevamo različne plevelne trave: od vznika do dozorevanja semena
zrastejo v enem letu:
b) dvokaličnice – širokolistni pleveli:

sem spadajo vsi ostali pleveli s širokimi b) dvoletni pleveli:
listi: od vznika do dozorevanja semena se
razvijajo dve leti;
c) trajni pleveli:
njihova življenjska doba je več let, v
PLEVELI PO NAČINU RAZMNOŽEVANJA:
zemlji ohranijo korenine:
a) semenski pleveli:
razmnožujejo se samo s semenom:
b) koreninski pleveli: NALOGA

razmnožujejo se s koreninami in s
semenom, zato jih težko uničimo: Povsod na črtice napiši
nekaj plevelov, ki spadajo v
omenjeno skupino.
54
VARSTVO RASTLIN
Če hočemo, da bo naš pridelek lep in kakovosten, moramo

uporabljati različne načine zaščite in varstva rastlin pred
škodljivimi vplivi okolja.
1. VARSTVO RASTLIN PRED NEŽIVIMI ŠKODLJIVIMI VPLIVI:

– rastline gojimo tam, kjer so za njih najugodnejše lege in primerna tla;
– posevke pred mrazom zavarujemo s folijami ali jih gojimo v zaščitenih prostorih;
– pred točo rastline varujemo z mrežami;
– na vetrovnih legah rastline privežemo ob oporo ali zasadimo žive meje;
– gnojila uporabljamo v pravilnih odmerkih in ob najprimernejšem času;
– uporabljamo ustrezna kemična sredstva za varstvo rastlin, pred uporabo pa se o teh
sredstvih poučimo in preberemo navodila.
NALOGA
Kako bi pred mrazom zavarovali solato na vrtu?
Ali bi mineralno gnojilo potresli po rastlini?

Kaj se lahko zgodi z rastlino, če močno piha veter?
Ali bi veliko pridelali, če bi imeli vrt na glinastih tleh?
2. VARSTVO RASTLIN PRED ŽIVIMI ŠKODLJIVIMI VPLIVI:

– uporabljamo različne naravne ali biološke metode za varstvo rastlin pred
boleznimi, škodljivci in pleveli;
– uporabljamo kemične pripravke za varstvo rastlin pred boleznimi, škodljivci in pleveli.
NALOGA
Kateri način varstva rastlin se danes pogosteje uporablja, če hočemo dobiti velik
in lep pridelek?
Kateri način varstva rastlin je naravi prijaznejši?
55
NARAVNE METODE ZA VARSTVO RASTLIN
Če rastline pridelujemo po bioloških ali ekoloških metodah, jim moramo

zagotoviti najugodnejše pogoje za rast in upoštevati naslednja pravila:
– redno kolobarimo (na isti površini menjavamo posevke zaradi
enakomernega izkoriščanja tal),
– gnojimo le z organskimi gnojili,
– gojimo odporne sorte,
– sadimo mešane posevke in rastline, ki odvračajo škodljivce ali bolezni.
Če se bolezni, škodljivci ali pleveli pojavijo, jih zatiramo na različne načine:

– obolele rastline izpulimo, takoj ko opazimo pojav bolezni, in jih uničimo;
– rastline poškropimo z naravnimi pripravki, ki jih naredimo sami;
– spodbujamo razvoj živali, ki se hranijo z rastlinskimi škodljivci;
– škodljivcem nastavljamo pasti;
– škodljivce obiramo z rastlin;
– plevele izpulimo in okopavamo.
NALOGA
Ali poznaš kakšen naravni pripravek, s katerim škropimo rastline?
Katerim škodljivcem lahko nastavimo past?
Katere škodljivce lahko ročno oberemo z rastline?
Ali poznaš kakšno žival, ki se hrani z rastlinskimi škodljivci?
56
KEMIČNI PRIPRAVKI ZA VARSTVO RASTLIN
V intenzivnem pridelovanju za varstvo rastlin pred boleznimi,

škodljivci in pleveli uporabljamo
KEMIČNE PRIPRAVKE ZA VARSTVO RASTLIN (PESTICIDE).
PESTICIDI SO ZELO STRUPENI PRIPRAVKI, S KATERIMI ZASTRUPLJAMO OKOLJE.

Pri uporabi je potrebna izredna previdnost, uporabimo pa jih le takrat, ko je to nujno
potrebno. Pri delu s pesticidi upoštevamo naslednje:
– dobro preberemo navodila za uporabo,
– pravilno izračunamo odmerek pripravka,
– pripravimo le toliko škropiva, kot ga potrebujemo,
– pri delu uporabljamo zaščitno obleko in masko,
– med delom ne jemo, ne pijemo in ne kadimo.
Kemične pripravke za varstvo rastlin – pesticide delimo v več skupin:

1. FUNGICIDI – sredstva za zatiranje glivičnih bolezni,
2. BAKTERICIDI – sredstva za zatiranje bakterijskih bolezni,
3. INSEKTICIDI – sredstva za zatiranje škodljivih žuželk,
4. AKARICIDI – sredstva za zatiranje pršic,
5. LIMACIDI – sredstva za zatiranje polžev,
6. RODENTICIDI – sredstva za zatiranje glodalcev,
7. HERBICIDI – sredstva za zatiranje plevelov.
NALOGA
Preberi navodilo za uporabo katerega koli pesticida in povej, kaj vse je v njem zapisano.
V kakšni obliki so lahko pesticidi?
Na kakšne načine lahko nanašamo pesticide?
Kupili smo fungicid, ki je v obliki prahu. Kako bi pripravili škropivo?
57
NALOGA
Reši križanko:
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11
12
13
1. neživi škodljivi vpliv, ki zmanjšuje pridelek tako, da lomi rastline,

otresa plodove …;
2. neživi škodljivi vpliv, ki naredi največ škode spomladi, ko se temperatura
spusti pod 0 °C;
3. pesticid, ki ga uporabljamo za zatiranje plevelov;
4. pesticid, ki ga uporabljamo za zatiranje rastlinskih bolezni;
5. pleveli, katerih življenjska doba traja več let;
6. pleveli, ki se razmnožujejo s semenom (… pleveli);
7. živi škodljivi vplivi, ki jih povzročajo mikroskopsko majhna živa bitja;
8. škodljivec, ki objeda liste, iz njega se razvije metulj;
9. pesticid v prahu zmešamo z vodo in dobimo …;
10. neživi škodljivi vpliv – škodljiva padavina, ki največ škode naredi poleti;
11. rastline, ki ne spadajo v posevek;
12. eden od znakov rastlinskih bolezni, ki se pojavlja na listih rastlin in je
rjasto rjave barve;
13. pesticid za zatiranje škodljivih žuželk.
58
NOVI POJMI
NALOGA
ŠKODLJIVI VPLIVI
BOLEZNI
GLIVE
BAKTERIJE
VIRUSI
ŠKODLJIVCI
PLEVELI
ENOLETNI PLEVELI
TRAJNI PLEVELI
SEMENSKI PLEVELI
59
KORENINSKI PLEVELI
OZKOLISTNI PLEVELI
ŠIROKOLISTNI PLEVELI
VARSTVO RASTLIN
KOLOBARJENJE
PESTICIDI
FUNGICIDI
INSEKTICIDI
HERBICIDI
ŠKROPLJENJE
PRŠENJE
POSIPANJE
60
OBDELAVA IN OSKRBA
To so vsa opravila na vrtu, s katerimi zagotovimo lepši in boljši pridelek.
NALOGA
Pri vsaki obdelavi in oskrbi na črtice napiši nekaj rastlin.
Odgovori tudi na vprašanja.
1. OKOPAVANJE
Z okopavanjem rahljamo tla in odstranjujemo plevel.
Na vrtu okopavamo vse rastline po potrebi, čim večkrat.
Okopavamo:
2. OSIPAVANJE
Osipavamo tako, da okrog rastline nasujemo kupček zemlje.
Osipavamo iz več razlogov:
a) da dobi rastlina več hranil in vode:
b) da rastlino obelimo:
c) da je rastlina bolj stabilna:
č) da rastlino zaščitimo pred mrazom:
3. BELJENJE
Z beljenjem preprečimo dostop svetlobe do rastline. Obeljeni del rastline postane bele
ali rumenkaste barve in zato bolj okusen in krhek. Belimo lahko na tri načine:
a) z osipavanjem:
b) s pokrivanjem rastlin:
c) z zavezovanjem rastlin:
4. SILJENJE
Silimo radič, regrat, rabarbaro, špargelj.
Jeseni izkopljemo korene (sorte, ki so namenjene siljenju, imajo zelo debele korene) in
jih v zabojih pokrijemo z zemljo ali mivko.
Zaboje damo v temen prostor, z ustrezno temperaturo. Iz hranil, ki so nakopičena v
korenih, poženejo majhne zbite glavice, rozete ali poganjki, ki jih režemo v zimskem času.
61
5. REDČENJE
Redčimo posevke, ki so pregosti, da dobijo rastline dovolj prostora za rast.
Redčimo po dežju, da lahko izpulimo cele rastline.
Redčimo:
Kaj lahko naredimo z rastlinami, ki smo jih izpulili?
6. ZALIVANJE
Zalivamo zjutraj ali zvečer, če je mogoče s postano vodo.
Zalivalka ali cev mora imeti razpršilec, da ne poškodujemo rastlin in da se zemlja preveč
ne zbije.
Zalivamo vse rastline po presajanju in poleti ob pomanjkanju vode:
7. POSTAVLJANJE OPORE
Oporo postavimo rastlinam, ki razvijejo visoka, ne dovolj trdna stebla (paradižnik),
vreže (kumare) ali viti (fižol).
Brez opore te rastline dajo veliko slabši pridelek, plodovi ali stroki pa so umazani in hitreje
začno gniti.
Oporo potrebuje:
Kaj lahko uporabimo za oporo?
Na kakšne načine se lahko rastline pritrdijo na oporo?
8. PINCIRANJE ali PRIŠČIPAVANJE

Pinciranje je odstranjevanje stranskih poganjkov – zalistnikov, ki izraščajo za listi iz
glavnega stebla.
Rastline pinciramo, da dobimo več lepših in debelejših plodov.
Pinciramo:
9. VRŠIČKANJE
Vršičkanje je odstranjevanje vrhov rastlin.
Pri plodovkah s tem ustavimo rast in pospešimo dozorevanje plodov.
Pri okrasnih rastlinah s tem pospešimo razraščanje ter dobimo lepše in bolj košate rastline.
Vršičkamo:
62
VZGOJA V ZAŠČITENEM PROSTORU
K vzgoji v zaščitenem prostoru štejemo:

– pridelovanje rastlin na tleh, pokritih s folijo,
– prekrivanje rastlin s folijo,
– vzgojo rastlin v tunelih,
– vzgojo rastlin v zaprtih gredah,
– vzgojo rastlin v rastlinjakih.
Če pridelujemo na prostem, smo odvisni od podnebnih in vremenskih razmer.

Večino rastlin lahko na prostem gojimo le v letnem času, ki rastlini najbolj
ustreza.
Pozimi pridelovanje na prostem sploh ni mogoče.
V zaščitenih prostorih lahko pridelovanje rastlin podaljšamo, nekatere rastline pa lahko

v ustreznih zaščitenih prostorih gojimo tudi celo leto.
V zaščitenih prostorih lahko gojimo večino zelenjadnic in okrasnih zelnatih rastlin.

Največ vzgajamo plodovke ter sadike zelenjadnic in okrasnih rastlin.
NALOGA
Kakšne barve je folija, s katero pokrijemo tla?

Kakšne barve je folija, s katero prekrivamo rastline?
V katerih od naštetih zaščitenih prostorov lahko pridelujemo sadike zelenjadnic?
V katerem od naštetih zaščitenih prostorov lahko pridelujemo rastline celo leto?
Ali poznaš kakšno rastlino, ki jo na prostem pridelujemo le poleti, v zaščitenih prostorih pa

celo leto?
63
POKRIVANJE TAL IN RASTLIN
1. POKRIVANJE TAL
Dobro prerahljana in vlažna tla pred presajanjem pokrijemo s črno folijo.

Pod folijo namestimo cevi za kapljično namakanje.
Rastline sadimo v luknje, ki jih naredimo v folijo.
PREDNOSTI POKRIVANJA TAL:

– tla so toplejša,
– v tleh se zadrži več vlage,
– ne raste plevel,
– ni potrebno okopavanje,
– plodovi niso umazani,
– pridelek je lepši in zgodnejši.
2. PREKRIVANJE RASTLIN
Posevke prekrijemo takoj po setvi ali po presajanju.

Za prekrivanje uporabljamo folije iz umetnih materialov,
ki prepuščajo zrak in vlago.
Lahko so prozorne vlaknate ali naluknjane.
Folijo narahlo položimo po gredicah, da se lahko dviga
skupaj z rastlinami, ko te rastejo.
PREDNOSTI PREKRIVANJA RASTLIN:

– rastline so zavarovane pred mrazom,
– v tleh se zadrži več vlage,
– rastline so delno zavarovane pred
škodljivci,
– pridelek je zgodnejši.
NALOGA
Pobarvaj skici in odgovori na vprašanja:
Katere rastline lahko vzgajamo na gredah, pokritih s črno folijo?
Katere rastline lahko prekrivamo s prozorno folijo?
Kako bi pritrdili folijo v tla, da je veter ne bi dvignil?
64
TUNEL
Tunel je polkrožen zaščiten prostor, ki je pokrit s prozorno folijo.

Poznamo dva tipa tunelov:
1. NIZEK TUNEL
Visok je 60–80 cm, širok pa toliko, da z njim pokrijemo le eno gredo.
Za ogrodje uporabimo aluminijaste, železne ali plastične palice, ukrivljene v lok, ki jih
zapičimo v zemljo, po ogrodju pa napnemo folijo.
Folijo na loke pritrdimo na več načinov:
– ob straneh jo zasujemo z zemljo,
– po foliji zapičimo še en lok,
– pritrdimo jo z vrvico ali s posebnimi sponkami.
Nizek tunel lahko premikamo z grede na gredo.
NALOGA
Pobarvaj skico in odgovori na vprašanja:
S kakšno folijo lahko pokrijemo nizek tunel?
Kdaj lahko gojimo rastline v nizkem tunelu?
Naštej nekaj rastlin, ki jih lahko vzgajamo v nizkih tunelih?
65
2. VISOK TUNEL ali PLASTENJAK
Visok je več kot 2 m, širok pa več metrov, zato v njem uredimo več
gredic.
Ogrodje je kovinsko, prozorna folija pa debelejša in močnejša.
Visok tunel običajno stoji na istem mestu in ga ne premikamo.
NALOGA
Pobarvaj skico in odgovori na vprašanja:
S kakšno folijo lahko pokrijemo visok tunel?
Kdaj lahko gojimo rastline v visokem tunelu?
Naštej nekaj rastlin, ki jih lahko vzgajamo v visokih tunelih?
Kadar je v tunelu več kot 20 °C, je potrebno zračenje.

Zračimo na dva načina:
– folijo ob straneh dvignemo ali zvijemo,
– pri visokih tunelih odpremo vrata.
V tunelih je temperatura 3–7 °C višja, kot na prostem, zato v njih seme prej vznikne,
rastline hitreje rastejo, pridelek pa je večji in dozori do 14 dni prej, kot na prostem.
66
ZAPRTA GREDA
Zaprta greda je vkopana 30–80 cm globoko v zemljo,

obdana z betonskim okvirjem in pokrita z okni.
Enojna zaprta greda je nagnjena proti jugu, severna stran grede
je 10–15 cm višja od južne.
Zaprto gredo polnimo s fino temno humusno zemljo.
Širina enojne zaprte grede je 1,5 m, dolžina pa najmanj 2 m.

Okno imenujemo lesen okvir, pokrit s steklom ali folijo,
s katerim pokrivamo zaprto gredo. Velikost okna je 1 x 1,5 m.
Po načinu ogrevanja poznamo dva tipa zaprtih gred:

1. NEOGREVANA ZAPRTA GREDA:
globina te grede je 30 cm. Napolnimo jo le z 20 cm debelo plastjo zemlje.
Vir toplote v njej je sonce;
2. OGREVANA ZAPRTA GREDA:
globina te grede je 80 cm. Napolnimo jo s 50 cm debelo plastjo hlevskega gnoja
(najboljši je konjski gnoj) in z zemljo.
Vir toplote v njej je hlevski gnoj, ki pri razkrajanju oddaja toploto.
Po zgradbi ločimo:
1. ENOJNO ZAPRTO GREDO:
nagnjena je na jug, v njej gojimo sadike;
2. DVOJNO ZAPRTO GREDO
postavljena je v smeri sever-jug, nagnjena na vzhod-zahod, v njej vzgajamo rastline.
Dokler je hladno, imamo zaprto gredo pokrito.

Ob hujšem mrazu gredo še dodatno pokrijemo s slamovkami ali s folijo.
Ko se podnevi temperature dvignejo, moramo gredo zračiti. Zračimo jo
z dviganjem oken.
Ko je dovolj toplo, imamo podnevi zaprte grede odkrite, pokrivamo jih le
še ponoči.
V zaprti gredi lahko v jesenskem času tudi shranjujemo pridelke:

radič ali endivijo izkopljemo skupaj s koreninami in ju zložimo v gredo;
gredo napolnimo s slamo in vanjo položimo nedozorel paradižnik, ki počasi še
dozoreva do močnejšega mraza;
v gredo postavimo cvetačo skupaj s koreninami, da se roža dokončno razvije.
67
NALOGA

Pobarvaj zgornji skici.
Na prvi skici je ogrevana zaprta greda. Naslednje pojme vpiši ob skico:
OKVIR, OKNO, HLEVSKI GNOJ, ZEMLJA, RASTLINE, 1,5 M.
Na drugi skici je okno. Naslednje pojme vpiši ob skico:

OKVIR, STEKLO, 1 M, 1,5 M.
Kdaj lahko gojimo rastline v zaprtih gredah?
Naštej nekaj rastlin, ki jih gojimo v zaprtih gredah.
68
RASTLINJAK
Rastlinjak je največji med zaščitenimi prostori.

Ima betonske temelje in kovinsko konstrukcijo.
Glede na kritino poznamo dva tipa rastlinjakov:
1. STEKLENJAK:
– pokrit je s steklom;
2. PLASTENJAK:
– pokrit je s plastičnimi ploščami.
Pri delu v rastlinjaku stojimo.

Rastline gojimo v lončkih ali zabojčkih, ki jih zlagamo na delovne mize ali na tla,
lahko tudi na police pod stropom.
Rastlinjaki so lahko:
– neogrevani,
– ogrevani.
1. RASTLINJAKE PONAVADI OGREVAMO.

V peči na tekoče gorivo ali na plin ogrevamo vodo, ki jo po ceveh vodimo v rastlinjak.
Cevi s toplo vodo so napeljane ob stenah rastlinjaka in pod delovnimi mizami.
2. RASTLINE V RASTLINJAKIH JE TREBA REDNO ZALIVATI.

Cevi namakalnega sistema so napeljane po delovnih mizah ali nad njimi.
Rastline namakamo z razpršilci ali s kapljači.
V starejših rastlinjakih so imeli bazene za vodo, zalivali pa so ročno.
3. VSAK RASTLINJAK MORA IMETI UREJENO ZRAČENJE.

Zračenje je lahko strešno ali bočno. Boljše je strešno zračenje, ker se topel zrak
dviga pod strop rastlinjaka.
Danes je zračenje večinoma avtomatsko, včasih pa so okna odpirali ročno.
4. V POLETNIH MESECIH JE POTREBNO SENČENJE RASTLIN V RASTLINJAKU.

Senčimo s posebnimi mrežastimi folijami, ki jih napnemo nad rastlinami oz.
pod streho rastlinjaka.
Včasih so senčili tako, da so steklo rastlinjaka pobelili z apnom.
69
NALOGA
Na skici je rastlinjak. Skico pobarvaj in naslednje pojme vpiši ob skico:
TEMELJI, KRITINA, DELOVNA MIZA, POLICE, CEVI ZA OGREVANJE,
CEVI ZA NAMAKANJE, STREŠNO ZRAČENJE, RASTLINE V LONČKIH,
RASTLINE V ZABOJČKIH, FOLIJA ZA SENČENJE.
Kdaj lahko gojimo rastline v neogrevanih rastlinjakih?
Kdaj lahko gojimo rastline v ogrevanih rastlinjakih?
Naštej nekaj rastlin, ki jih lahko gojimo v rastlinjaku?
Ali imate doma katerega od zaščitenih prostorov? Katerega?
Kaj pridelujete v njem?
70
EKOLOŠKO VRTNARJENJE
To je vrtnarjenje, ki pri obdelavi tal in oskrbi rastlin čimbolj posnema

naravo in upošteva naravne zakonitosti.
Pri takem načinu vrtnarjenja skrbimo, da so tla stalno pokrita, rahla,
humusna, dovolj vlažna in da v njih ohranjamo čimveč živih organizmov.
Zemlje ne gnojimo z lahko topnimi mineralnimi gnojili.
Za varstvo rastlin ne uporabljamo sintetičnih kemičnih pripravkov.
Pomembne značilnosti ekološkega vrtnarjenja:
1. ZEMLJE NE LOPATAMO IN NE OBRAČAMO.

Tla stalno pokrivamo z rastlinami (ostanki rastlin, pokošena trava …), zato se ne zbijejo.
Če so pretrda, jih le zrahljamo z vilami.
2. GOJIMO MEŠANE POSEVKE.

Na eno gredo posadimo več različnih rastlin, ki ugodno delujejo ena na drugo:
– to daje večji pridelek,
– obstaja manjša možnost širjenja bolezni in škodljivcev,
– hranila se enakomerneje izkoriščajo,
– tla so tako stalno pokrita,
– izboljšamo lahko okus nekaterih rastlin.
3. UPORABLJAMO LE ORGANSKA GNOJILA.

Zemljo gnojimo s kompostom in z rastlinami za podor. Hlevski gnoj lahko uporabimo
le, če živali redimo na ekološki kmetiji.
4. NE UPORABLJAMO PESTICIDOV.
Za zatiranje bolezni in škodljivcev uporabljamo le škropiva, ki jih pripravljamo iz zelišč.
Plevele odstranjujemo ročno.
NALOGA
Ali bi lahko pri ekološkem vrtnarjenju uporabili mineralna gnojila?

Ali je zelenjava, ki jo kupimo v trgovinah, pridelana z ekološkim vrtnarjenjem?
Ali lahko z ekološkim vrtnarjenjem dosežemo tako velike pridelke, kot če uporabljamo
mineralna gnojila in pesticide?
71
NALOGA
Reši križanko:
19 17 18
1
2 7 15
2
20
3
4
4
3
5
22 25
6
10 6
7
1 23
8
21 13 12 5
9
24 9 16
10
8 11 14
11
1. rastlina, ki jo osipavamo, v zemlji ima gomolje;

2. oskrba, ki je nujno potrebna, kadar je suša;
3. postavimo jo rastlinam, ki razvijejo visoka, ne dovolj čvrsta stebla;
4. je iz umetnega materiala, uporabljamo jo za prekrivanje rastlin in tal;
5. več se je zadrži v tleh, ki so pokrita s folijo;
6. polkrožen zaščiten prostor, pokrit s folijo;
7. odstranjevanje vrhov rastlin;
8. damo ga na dno ogrevane zaprte grede;
9. največji med zaščitenimi prostori;
10. v rastlinjakih je potrebno v zimskem času, da vzdržujemo dovolj
visoko temperaturo;
11. v rastlinjakih je strešno ali bočno, v zaprtih gredah pa z dviganjem oken.
1 2 3 4 5 6 7
8 9 10 11 12 13 14 15 16 17
18 19 20 21 22 23 24 25
72
NOVI POJMI
NALOGA
BELJENJE
SILJENJE
REDČENJE
ZALIVANJE
OPORA
PINCIRANJE
VRŠIČKANJE
ZAŠČITEN PROSTOR
POKRIVANJE TAL
PREKRIVANJE RASTLIN
73
TUNEL
ZAPRTA GREDA
NEOGREVANA ZAPRTA GREDA
OGREVANA ZAPRTA GREDA
OKNO
RASTLINJAK
EKOLOŠKO VRTNARJENJE
MEŠANI POSEVKI
74
DELITEV VRTNIN GLEDE NA UPORABNOST
Vrtnine uvrščamo v več skupin glede na njihove

skupne značilnosti.
A. SOLATNICE
V prehrani uporabljamo surove liste za pripravo solat:
B. ŠPINAČNICE
V prehrani uporabljamo liste, ki jih prekuhamo:
C. KAPUSNICE
V prehrani uporabljamo večinoma surove ali kuhane liste, lahko tudi druge dele rastline:
D. KORENOVKE IN GOMOLJNICE
V prehrani uporabljamo surove ali kuhane korene ali gomolje, pri nekaterih tudi liste:
75
E. ČEBULNICE
V prehrani uporabljamo surove ali kuhane čebulice in liste:
F. PLODOVKE
V prehrani uporabljamo surove ali kuhane plodove:
G. STROČNICE
V prehrani uporabljamo kuhano zrnje ali stročje:
H. TRAJNE VRTNINE
Te rastline so trajnice – več let rastejo na istem mestu.
V prehrani uporabljamo različne dele:
76
I. ZELIŠČA
Različne dele rastlin uporabljamo kot začimbe, dišave ali za pripravo čajev:
NALOGA
Vse spodaj navedene zelenjadnice in zelišča uvrsti v ustrezno skupino:
KORENČEK, PETERŠILJ, ZELENA, RDEČA PESA, REPA, ČRNA REDKEV, REDKVICA, KROMPIR;
MAJARON, MELISA, META, ŽAJBELJ, BAZILIKA, DROBNJAK, JANEŽ, KUMINA, KOPER,

KAMILICA, PEHTRAN, ŠETRAJ, TIMIJAN, PELIN, BOREČ, KORIJANDER;
SOLATA, ENDIVIJA, RADIČ, MOTOVILEC;
FIŽOL, GRAH, BOB, SOJA, LEČA, ČIČERKA;
ZELJE, OHROVT, BRSTIČNI OHROVT, CVETAČA, BROKOLI, KOLERABICA, KITAJSKI

KAPUS;
ŠPINAČA, BLITVA, NOVOZELANDSKA ŠPINAČA;
PARADIŽNIK, PAPRIKA, JAJČEVEC, KUMARE, BUČKE, LUBENICE, MELONE;
ČEBULA, ŠALOTKA, ČESEN, POR;
RABARBARA, HREN, ŠPARGELJ ali BELUŠ, ARTIČOKA.
77
SOLATNICE
Med solatnice spadajo: Različne solatnice lahko na vrtu gojimo

– solata, celo leto.
– endivija, Iz svežih listov pripravljamo okusne
– radič, solate, ki so bogate z vitamini.
– motovilec,
– regrat.
NALOGA
V tabeli z ustrezno barvo označi čas setve in spravila solatnic.
setev
spravilo pridelka
Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec
Solata
Endivija
Radič
Motovilec
Poišči slike solatnic in jih prilepi na list.
78
SOLATA
Solato gojimo na prostem in v zaščitenih prostorih.

Na vrtovih gojimo solato za spomladansko uporabo.
Solate ne skladiščimo, ker listi hitro ovenejo in izgubijo krhkost.
Razdalja sajenja: 20–30 x 20–30 cm.
Poznamo več varietet solate:

1. GLAVNATA SOLATA (listi oblikujejo glave):
– mehkolistna ali maslenka,
– krhkolistna ali ledenka;
2. SOLATA REZIVKA IN OBIRALKA
(liste večkrat porežemo ali obiramo);
3. SOLATA ŠTRUCARKA ALI VEZIVKA
(listi oblikujejo štrucam podobne glave).
VPRAŠANJE
Katero vrsto solate največ uporabljamo?
Slovenske sorte solate so: Leda, Ljubljanska ledenka, Marija, Bistra.
ENDIVIJA
Listi oblikujejo listno rozeto. Ker vsebujejo grenke snovi,

liste belimo za boljši okus.
Endivijo gojimo na prostem in v zaščitenih prostorih.
Na vrtovih endivijo gojimo za poletno in jesensko uporabo.
Endivijo lahko krajši čas skladiščimo v kleti.
VPRAŠANJA
Katero jed pripravljamo iz endivije?
Ali lahko endivijo presajamo?
79
RADIČ
Listi so grenkega okusa.

Radič gojimo na prostem in v zaščitenih prostorih.
Glavnati radič gojimo za jesensko in zimsko uporabo
ali liste režemo celo leto.
Glave radiča lahko zavite v časopisni papir skladiščimo v hladni kleti.
Po načinu pridelovanja ločimo: Po barvi ločimo:

1. GLAVNATI RADIČ (na prostem listi oblikujejo glave), – rdeč radič,
2. RADIČ ZA REZANJE (liste večkrat režemo), – zelen radič,
– pisanolistni radič.
3. RADIČ ZA SILJENJE (pozimi v kleteh v temi iz korenov
vzgojimo glavice ali rozete),
4. CIKORIJO (liste uporabljamo kuhane).
Slovenske sorte radiča so:

– glavnate sorte: Anivip, Monivip;
– sorte za siljenje: Goriški, Solkanski, Nervit;
– sorte za rezanje: Tržaški solatnik;
– cikorija: Magdeburški radič.
VPRAŠANJA
Katero jed pripravljamo iz radiča?
Ali lahko radič presajamo?
MOTOVILEC
Motovilec gojimo za jesensko, zimsko in spomladansko uporabo.

Prezimi na vrtu. Majhne listne rozete nabiramo celo zimo, če ni snega.
Motovilec sejemo na široko in ga kasneje redčimo.
Slovenske sorte motovilca so: Ljubljanski motovilec, Pomladin, Zimko, Žličar.
VPRAŠANJA
Kako uporabljamo motovilec?
Ali lahko motovilec skladiščimo?
80
NALOGA
Reši križanko:
1
2
3
4
5
6
1. solatnica z listi rdeče barve;

2. solatnica, ki jo lahko belimo, jemo jo poleti in jeseni;
3. poletni mesec, ko lahko sejemo motovilec;
4. pomladni mesec, ko že lahko sejemo solato na prosto;
5. solatnica, ki jo gojimo za spomladansko uporabo;
6. solatnica, ki prezimi na vrtu.
Na osenčenih poljih dobiš še eno solatnico.
81
ŠPINAČNICE
Iz kuhanih listov pripravljamo omake in priloge.
Med špinačnice spadajo:

– špinača,
– blitva,
– novozelandska špinača.
NALOGA
V tabeli z ustrezno barvo označi čas setve in spravila špinačnic.
setev
spravilo pridelka
Špinača
Blitva
Novozeland.
špinača
Poišči slike špinačnic in jih prilepi na list.
82
ŠPINAČA
Špinačo gojimo na prostem za spomladansko in jesensko uporabo.

Liste obiramo.
Listov špinače ne skladiščimo. Kuhane liste lahko zamrzujemo.
Setvena razdalja: 20–25 cm med vrstami.
BLITVA ali MANGOLD
Listi imajo bele odebeljene peclje. Liste obiramo ali režemo.

Gojimo jo na prostem za poletno, jesensko in spomladansko uporabo.
Blitve ne skladiščimo. Kuhane liste lahko zamrzujemo.
Setvena razdalja: 10–25 x 10–20 cm.
NOVOZELANDSKA ŠPINAČA
V poletnem času nadomešča špinačo, režemo poganjke ali liste.

Rastlina se močno razrašča.
VPRAŠANJA
Kateri del rastline uporabljamo pri špinačnicah?
Kako se imenuje najpogostejša jed iz listov špinačnic?
Ali lahko špinačnice skladiščimo v kleteh?
83
KAPUSNICE
Med kapusnice spadajo: Uporabljamo različne dele rastlin.

– zelje, Užitne so surove ali kuhane.
– ohrovt, Vse vzgajamo iz sadik.
– brstični ohrovt, Rade imajo dobro s hlevskim gnojem
– cvetača, pognojena tla.
– brokoli,
– kolerabica,
– kitajski kapus.
NALOGA
V tabeli z ustrezno barvo označi čas setve, presajanja in spravila kapusnic.
setev
presajanje sadik
spravilo pridelka
Zelje
Ohrovt
Brstični ohrovt
Cvetača
Brokoli
Kolerabica
Kitajski kapus
Poišči slike kapusnic in jih prilepi na list.
84
ZELJE
Poznamo:
– belo zelje,
– rdeče zelje.
Uporabljamo liste, ki oblikujejo trde glave. Iz zelja pripravljamo solate, juhe, omake …
Zelje gojimo na prostem.
Zelje kisamo.
Sveže zelje izkopljemo s korenino vred in shranimo v klet, lahko ga tudi zamrznemo.
Slovenske sorte belega zelja so: Emona, Kranjsko okroglo, Ljubljansko.
NALOGA
Ko zelje pripravljamo za kisanje, ga:
POTLAČIMO, NARIBAMO, OBTEŽIMO, OČISTIMO in DODAMO ZAČIMBE.
Navedena opravila razvrsti v pravilno zaporedje:
1. 4.
2. 5.
3.
VPRAŠANJA
Katero zelje pogosteje uporabljamo?
Naštej nekaj jedi iz zelja.
OHROVT
Ohrovt je podoben zelju. Listi so močno nagubani, glave pa so manj trde.

Iz ohrovta pripravljamo juhe, omake in tudi solate.
Ohrovt zamrzujemo ali pa glave izkopane skupaj s korenino shranimo v klet.
VPRAŠANJA
Kakšne liste ima ohrovt?
Naštej nekaj jedi iz ohrovta.
85
BRSTIČNI OHROVT
Uporabljamo brste, ki se razvijejo iz spečih očes v pazduhah listov na

do 1 m visokem steblu.
Je odporen proti mrazu, zato ga pozimi pustimo na vrtu in obiramo,
kadar ga potrebujemo.
Lahko ga tudi zamrzujemo.
Brstični ohrovt uporabljamo za priloge, juhe, omake …
Razdalja sajenja: 70 x 30–50 cm.
VPRAŠANJA
Kateri del rastline uporabljamo pri brstičnem ohrovtu?
Naštej nekaj jedi iz brstičnega ohrovta.
CVETAČA
Pri cvetači uporabljamo omesenelo socvetje; to je roža, ki je bele

ali rumene barve.
Cvetačo pridelujemo na prostem in v zaščitenih prostorih.
Iz cvetače pripravljamo juhe, priloge, solate …
Cvetačo zamrzujemo.
VPRAŠANJA
Kateri del rastline uporabljamo pri cvetači?
Ali cvetača ponovno odžene, ko socvetje odrežemo?
Naštej nekaj jedi iz cvetače.
86
BROKOLI
Brokoli je podoben cvetači. Omesenelo socvetje je zelene barve.

Ko ga odrežemo, rastlina ponovno odžene nova socvetja.
Če ga ne odrežemo, zacveti.
Brokoli gojimo, uporabljamo in shranjujemo enako kot cvetačo.
KOLERABICA
Pri kolerabici uporabljamo omesenelo steblo – gomolj,

ki se razvije nad zemljo.
Lahko je zelene ali vijolične barve.
Iz olupljenih gomoljev pripravljamo juhe ali omake.
Razdalja sajenja: 30 x 30 cm.
VPRAŠANJE
Kateri del rastline uporabljamo pri kolerabici?
KITAJSKI KAPUS
Pri kitajskem kapusu nagubani listi oblikujejo podolgovate glave.

Kitajski kapus neposredno sejemo ali presajamo sadike,
vzgojene v lončkih.
Iz listov pripravljamo solate ali juhe.
VPRAŠANJE
Kateri del rastline uporabljamo pri kitajskem kapusu?
87
NALOGA
Reši križanko:
1
2
3
4
5
6
7
8
1. del rastline, ki ga uporabljamo pri kolerabici;

2. kapusnica, ki ima močno nagubane liste in oblikuje glavo;
3. jed iz narezanih surovih listov zelja;
4. najbolj razširjena kapusnica pri nas;
5. naravno gnojilo, s katerim gnojimo kapusnice (hlevski …);
6. kapusnica, ki jo gojimo z neposredno setvijo ali presajamo
s koreninsko grudo;
7. kapusnica z belim omesenelim socvetjem;
8. barva omesenelega socvetja pri brokoliju.
Na osenčenih poljih dobiš zelo pogoste škodljivce kapusnic.
88
KORENOVKE IN GOMOLJNICE
Med korenovke in gomoljnice spadajo:

– korenček, – rdeča pesa,
– peteršilj, – repa,
– zelena, – črna redkev,
– redkvica, – krompir.
Vse, razen zelene, neposredno sejemo.

S hlevskim gnojem jih ne gnojimo, ker potem pri skladiščenju v kleteh rade gnijejo.
Večina korenovk in gomoljnic se dobro skladišči v kleteh.
Mnoge lahko tudi zamrzujemo.
Uporabljamo odebeljene podzemne organe:

1. KORENE, ki se razvijejo iz zasnove za korenino;
2. GOMOLJE, ki se oblikujejo iz podzemnih stebel ali stolonov (krompir).
NALOGA
V tabeli z ustrezno barvo označi čas setve, setev
presajanja in spravila korenovk in gomoljnic. presajanje sadik
spravilo pridelka
Korenček
Peteršilj
Zelena
Redkvica
Rdeča pesa
Repa
Črna redkev
Krompir
Poišči slike korenovk in gomoljnic in jih prilepi na list.
89
KORENČEK
Koreni so oranžne barve.

Surove korene uporabljamo za sok in solate, kuhane pa za priloge,
juhe, omake …
Korenček je lahko prebavljiv, ugodno vpliva na prebavo.
Vsebuje veliko vitamina A in izboljšuje vid.
Korenček v kleti zakopljemo v mivko.
Setvena razdalja: 20 cm x 2–4 cm.
VPRAŠANJA
Kateri del rastline uporabljamo pri korenčku?
Kakšne barve je korenček?
Kako lahko skladiščimo korenček?
Naštej nekaj jedi iz korenčka.
Slovenski sorti korenja sta Ljubljansko rumeno in Semor.
PETERŠILJ
Uporabljamo liste in koren. Poznamo:

Listi so močno pernato narezani 1. LISTNI PETERŠILJ
in imajo močan vonj. (uporabljamo liste),
Koren je vretenast, bele barve. 2. KORENASTI PETERŠILJ
Peteršilj kot začimbo dodajamo (uporabljamo liste in korene).
različnim jedem.
VPRAŠANJA
Kateri del rastline uporabljamo pri peteršilju?
Kako uporabljamo peteršilj?
90
ZELENA
Poznamo:
1. LISTNO ZELENO (uporabljamo liste),
2. GOMOLJNO ZELENO (uporabljamo koren in liste),
3. BELUŠNO ZELENO (uporabljamo obeljene listne peclje).
Ima zelo močan okus, zato jo v manjših količinah dodajamo različnim jedem.
Zeleno vzgajamo iz sadik.
REDKVICA
Odebeljeni, mesnati koreni so rdeče ali bele barve in pekočega okusa.

Jemo surove.
Sejemo jo na široko, lahko med druge vrtnine.
RDEČA PESA
Uporabljamo temno rdeče okrogle ali valjaste korene.

Iz surovih stiskamo sok, iz kuhanih pa pripravljamo solato.
Sok rdeče pese je zelo zdravilen, saj izboljšuje kri,
znižuje telesno temperaturo …
VPRAŠANJA
Kateri del rastline uporabljamo pri zeleni, redkvici in rdeči pesi?
Kakšne barve je koren zelene?

Ali redkvico lahko skladiščimo v kleti?
Kakšne barve je cela rastlina rdeče pese?
Katera od 3 zgoraj naštetih korenovk ima pekoč okus?
Katera od 3 zgoraj naštetih korenovk je najbolj zdravilna?
91
REPA
Koren repe je na vrhu vijoličast, spodaj pa bel.

Lahko je okrogel ali podolgovat.
Naribano repo jemo kuhano.
Olupljene korene naribamo in kisamo podobno kot zelje.
Cele korene lahko hranimo tudi v kleteh.
Slovenski sorti repe sta Kranjska okrogla in Kranjska podolgovata.
ČRNA REDKEV
Koren črne redkve je črne barve.

Belo meso korena je pekočega okusa.
Uporabljamo jo za solato in za dekoracije.
Vsebuje veliko vitamina C.
Repa in črna redkev sta strniščna posevka.

To pomeni, da ju sejemo poleti po žetvi žita na njive.
VPRAŠANJA
Kateri del rastline uporabljamo pri repi in črni redkvi?
Kakšne barve je koren repe?

Kakšne barve je koren črne redkve?
Katero jed pripravljamo iz repe?
Katero jed pripravljamo iz črne redkve?
92
KROMPIR
Domovina krompirja je Južna Amerika.

V Evropo ga je prinesel Krištof Kolumb.
Krompir je danes v prehrani nepogrešljiv.
Vsi zeleni deli krompirja so strupeni, ker vsebujejo alkaloid solanin.
Gomolji krompirja so različnih oblik in velikosti.

Kožica je lahko svetlo rumena, svetlo rjava ali rdeča, znotraj je meso krompirja
belo ali rumeno.
Na vrtovih gojimo zgodnji krompir.

Pred sajenjem gomolje silimo oz. nakalimo.
Krompir osipavamo, da se gomolji razvijejo pod zemljo.
Gomolje izkopavamo, ko se krompirjevka začne sušiti.
Razdalja sajenja: 70 x 35 cm.
Slovenske sorte krompirja so: Cita, Cvetnik, Dobrin, Igor, Jaka, Jana, Jubilej, Karmin,
Kresnik, Matjaž, Meta, Maja, Tone, Vesna, Viktorija.
VPRAŠANJA
Kateri del rastline uporabljamo pri krompirju?
Kdaj sadimo zgodnji krompir?
Zakaj krompir osipavamo?
Ali so zeleni deli krompirja užitni?

Naštej nekaj jedi iz krompirja.
Kje skladiščimo krompir?
93
NALOGA
Reši križanko:
1
1
2
2
4 F
3
E 14
4
A 3
5
5 D H
6
15 6 8
7
12 B
8
I 7
9
10
10
11 C G 13
11
9
12
1. podzemni organi korenovk in gomoljnic;

2. podzemni organ gomoljnic;
3. korenovka s korenom oranžne barve;
4. korenovka, ki jo kot začimbo dodajamo različnim jedem;
5. korenovka, pri kateri uporabljamo liste in koren in jo vzgajamo iz sadik;
6. korenovka s korenom rdeče ali bele barve;
7. korenovka s temno rdečimi koreni;
8. korenovka z vijoličasto belim korenom;
9. korenovka s črnim korenom;
10. najpomembnejša, v prehrani nepogrešljiva, gomoljnica;
11. gnojilo, s katerim ne smemo gnojiti korenovk in gomoljnic;
12. prostor, kjer se korenovke in gomoljnice dobro skladiščijo.
Črke z označenih polj prenesi v spodnji vrstici, kjer dobiš škodljivca krompirja
in starejši način skladiščenja korenovk in gomoljnic.
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15
A B C D E F G H I
94
ČEBULNICE
Med čebulnice spadajo:

– čebula,
– šalotka,
– česen,
– por.
Uporabljamo čebulice in tudi mlade liste. So pekočega okusa.

Kot začimbo jih dodajamo različnim jedem.
Vse, razen pora, razmnožujemo vegetativno s sajenjem čebulic.
Vse, razen pora, se dobro skladiščijo v suhih, zračnih prostorih.
S hlevskim gnojem jih ne gnojimo, ker v skladišču gnijejo.
NALOGA
V tabeli z ustrezno barvo označi čas setve,
presajanja in spravila čebulnic.
setev
presajanje sadik
spravilo pridelka
Čebula
Šalotka
Česen
Por
Poišči slike čebulnic in jih prilepi na list.
95
ČEBULA
Čebule so različnih oblik in velikosti.

Suhi zunanji luskolisti so svetlo rjavi, rdeče rjavi ali temno rdeči.
Notranji srčni luskolisti so beli, vijoličasti ali rdečkasto rožnati.
Zeleni listi čebule so cevasti in votli.
Čebulo vzgajamo iz čebulčka, z neposredno setvijo ali s presajanjem sadik.
S setvijo semena vzgojimo čebulček.
S sajenjem čebulčka pridelamo čebulo.
Pri vzgoji iz čebulčka sadimo čebulček premera 1–2,5 cm.
Iz debelejših čebulčkov vzgojena čebula gre v cvet.
Čebulo dodajamo juham, omakam, solatam …
Slovenske sorte čebule so: Ptujska rdeča, Tera, Belokranjka.
ŠALOTKA
Čebulice so sestavljene iz 5–12 čebulic. Je manj pekoča, kot čebula.

Suhi zunanji luskolisti so svetlo ali rdečkasto rjave barve.
Notranji srčni luskolisti so belo rožnati ali beli.
Slovenski sorti šalotke sta Pohorka in Kozjanka.
VPRAŠANJA
Kateri del rastline uporabljamo pri čebuli in šalotki?
Kakšne barve je čebulica pri čebuli?
Kakšne barve je čebulica pri šalotki?
Kako razmnožujemo čebulo in šalotko?
Kakšna je razdalja sajenja čebule in šalotke?
Kakšen okus imata čebula in šalotka?
Kje lahko skladiščimo čebulo in šalotko?
Kako lahko skladiščimo čebulo in šalotko?
Naštej nekaj jedi, ki jim dodajamo čebulo ali šalotko.
96
ČESEN
Česnove glavice so sestavljene iz Poznamo:

strokov. 1. JESENSKI ČESEN:
Stroke in glavico obdajajo beli ali – sadimo ga jeseni,
rahlo rjavkasti luskolisti. – ima večje stroke,
Kot začimbo ga dodajamo vsem – je manj trpežen;
mesnim in zelenjavnim jedem.
2. SPOMLADANSKI ČESEN:
– sadimo ga spomladi,
– ima drobnejše stroke,
– se dobro skladišči.
Slovenski sorti česna sta Ptujski jesenski in Ptujski spomladanski.
VPRAŠANJA
Kateri del rastline uporabljamo pri česnu?
Kakšne vrste česna poznaš?
Naštej nekaj jedi, ki jim dodajamo česen.
POR
Uporabljamo liste, ki tvorijo lažno steblo.

Por dodajamo juham in drugim jedem kot začimbo ali iz njega
pripravljamo omake, juhe, solate …
Lahko ga tudi zamrzujemo.
Por zaradi boljšega okusa z osipavanjem belimo.
Por vzgajamo z neposredno setvijo ali s presajanjem sadik.
Zimski por prezimi na prostem, poletni pa pozebe pri – 8 °C.
VPRAŠANJA
Kateri del rastline uporabljamo pri poru?
Ali por presajamo?
Naštej nekaj porovih jedi.
97
NALOGA
Reši križanko:
1
1
2
2
3
3
4
4
5
5
6
6
7
7
8
8
9
9
10
10
11
11
1. čebulnica, ki je obdana z belimi suhimi luskolisti in ima stroke;

2. mesec, v katerem sadimo jesenski česen;
3. del rastline, ki ga uporabljamo pri čebuli in šalotki;
4. čebulnica, ki jo vzgajamo iz čebulčka;
5. vrsta česna, ki ga sadimo spomladi (… česen);
6. način oskrbe, s katerim belimo por;
7. čebulnica podobna čebuli, ki iz ene čebulice da več čebulic;
8. prvi spomladanski mesec, ko že lahko sadimo in sejemo čebulnice;
9. poletni mesec, ko že dozori čebula;
10. jed, ki ji lahko dodajamo vse čebulnice, jemo jo z žlico;
11. uporabni del česna, sestavljen iz strokov.
Črke z oštevilčenih polj prenesi v spodnjo vrstico, kjer dobiš škodljivca čebulnic.
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11
98
PLODOVKE
Med plodovke spadajo:

– paradižnik,
– paprika,
– jajčevec,
– kumare,
– bučke,
– melone,
– lubenice.
Za prehrano uporabljamo surove ali kuhane plodove.

Vzgajamo jih iz sadik. Kumare in bučke pa tudi z neposredno setvijo.
Gojimo jih na prostem in v zaščitenih prostorih.
Za rast potrebujejo veliko toplote, vlage in dobro gnojena tla.
Skladiščiti jih ni mogoče, zato jih vlagamo in zamrzujemo.
NALOGA
V tabeli z ustrezno barvo označi čas setve,
presajanja in spravila plodovk. setev
presajanje sadik
spravilo pridelka
Paradižnik
Paprika
Kumare
Bučke
Poišči slike plodovk in jih prilepi na list.
99
PARADIŽNIK
Plodovi so okrogli ali ovalni, večinoma rdeče barve.

Uporabljamo jih za solate, omake, juhe …
Poznamo:
1. VISOKI PARADIŽNIK:
za rast potrebuje oporo, redno odstranjujemo zalistnike, lahko ga vršičkamo;
2. NIZKI PARADIŽNIK:
za rast ne potrebuje opore, je nizke grmičaste rasti, plodovi so drobnejši.
Slovenska sorta paradižnika je Val.
VPRAŠANJA
Kakšne barve so plodovi paradižnika?
Kakšno oporo postavimo paradižniku?
Kdaj sadimo paradižnik na prosto?
Naštej nekaj jedi iz paradižnika.
PAPRIKA
Plodovi paprike so lahko rumene, rdeče, zelene ali vijolične

barve. Uporabljamo jih za solate, omake …
Po obliki razlikujemo več vrst paprik:

1. BABURA:
zelo mesnata, velika paprika, uporabljamo jo za polnjenje, solate in vlaganje;
2. PARADIŽNIKOVA PAPRIKA: mesnata, majhna, okroglo ploščata paprika,
uporabljamo jo za solate in vlaganje;
3. PODOLGOVATA PAPRIKA: manj mesnata, dolga paprika, uporabljamo jo za pečenje;
4. FEFERONI: drobne, podolgovate paprike, po okusu so sladki ali pekoči,
uporabljamo jih kot začimbo ali jih vlagamo.
Slovenska sorta feferonov je Ferdi.
VPRAŠANJA
Kakšne barve so plodovi paprike?
Naštej nekaj jedi iz paprike.
100
KUMARE
Plodovi so podolgovati, temno zelene barve.

Uporabljamo jih za solate, omake …
Vzgajajo jih z neposredno setvijo ali vzgojimo sadike v lončkih.
Kumare gojimo na nepokriti ali s črno folijo pokriti zemlji.
Lahko so na tleh ali na opori, postavljeni iz kolov in mreže.
Poznamo:
1. SOLATNE KUMARE:
plodovi so gladki, obiramo jih vsak teden, ko dosežejo dolžino 15–25 cm;
2. KUMARE ZA VLAGANJE:
plodovi so obrasli z dlačicami ali bodicami, obiramo jih dnevno ali 2–3-krat na teden,
da poberemo čim več plodov, dolgih 3–9 cm.
VPRAŠANJA
Kdaj sejemo kumare?
Kakšno oporo postavimo kumaram?
Naštej nekaj jedi iz kumar:
BUČKE IN BUČE
Bučke in buče se med seboj razlikujejo po:

1. namenu uporabe (jedilne, krmne, okrasne),
2. obliki plodu (okrogle, podolgovate, jajčaste, hruškaste, gobaste …),
3. načinu rasti (grmaste rasti ali plazeča stebla, ki jih imenujemo vreže).
Jedilne bučke so ponavadi podolgovate, temno ali svetlo zelene barve.
Uporabljamo jih za priloge, omake, pite, kompote …
Vzgajamo jih z neposredno setvijo.
VPRAŠANJA
Katere vrste buč uporabljamo za prehrano?
Naštej nekaj jedi iz buč:
Slovenska sorta buč je Slovenska golica.
101
NALOGA
Narisane plodove pobarvaj in spodaj napiši njihova imena.
Pod skice napiši vrsto paprike in pobarvaj plodove:

BABURA, PODOLGOVATA PAPRIKA, FEFERON, PARADIŽNIKOVA PAPRIKA.
102
STROČNICE
Med stročnice spadajo:

– fižol,
– grah,
– bob,
– soja,
– leča,
– čičerka.
Vzgajamo jih na prostem z neposredno setvijo.

Za prehrano uporabljamo kuhano zrnje ali stročje.
Suho zrnje lahko skladiščimo v hladnih suhih prostorih, stročje in zrnje lahko
tudi zamrzujemo.
S hlevskim gnojem jih ne gnojimo. Na njihovih koreninah živijo v sožitju
dušične bakterije, ki vežejo dušik iz zraka in tako bogatijo tla z dušikom.
NALOGA
V tabeli z ustrezno barvo označi čas setve in spravila stročnic.
setev
spravilo pridelka
Fižol
Grah
Poišči slike stročnic in jih prilepi na list.
103
FIŽOL
Poznamo:
1. NIZKI FIŽOL: steblo je do 50 cm visoko in za rast ne rabi opore.
2. VISOKI FIŽOL: več metrov visoko steblo se ovija ob oporo (kol ali vrvico).
Stroki so različno veliki, rumeni, zeleni ali pisani.

Obiramo jih postopoma, ko so še mladi in brez niti.
Uporabljamo jih za juhe, solate, priloge …
Zrna so različno velika, ledvičaste oblike in zelo različnih barv.
Luščimo jih iz suhih strokov, lahko pa tudi, preden se stroki posušijo.
Uporabljamo jih za juhe, omake, solate …
Fižol sadimo v kupčke.
Razdalja sajenja:
– nizke sorte: 50–60 x 25 cm,
– visoke sorte: 100–150 x 80–150 cm.
Slovenske sorte visokega fižola so:

– za stročje in zrno: Jabelski pisanec, Jabelski stročnik, Klemen, Cipro;
– za stročje: Ptujski maslenec, Jeruzalemski;
– za zrno: Semenarna 22.
Slovenske sorte nizkega fižola za zrno so:
Češnjevec, Zorin, Filip, Stanko in polnizka sorta Ribničan.
GRAH
Grah ima pokončno steblo, ki se z viticami oprijema opore (veje, mreže).

Zrno je zelene barve.
Iz njega pripravljamo juhe, priloge, omake, solate …
Zrno lahko zamrzujemo.
VPRAŠANJA
Kdaj sadimo grah?
Kdaj sadimo fižol?
Kakšno oporo potrebuje fižol?
Kakšno oporo potrebuje grah?
Kaj naredimo z zrnjem fižola pred kuhanjem?
Kakšen fižol poznamo?
Kako skladiščimo grah?
Kako skladiščimo fižol?
104
NALOGA
Nariši nekaj različnih oblik fižolovih strokov in jih pobarvaj.
Nariši nekaj fižolovih zrn in jih različno pobarvaj.
Nariši in pobarvaj strok in zrna graha.
Opazuj zrna ostalih stročnic: boba, soje, leče in čičerke.

Pod skice napiši njihova imena in jih pobarvaj.
105
TRAJNE VRTNINE
Trajne vrtnine so: Vse te rastline več let rastejo na istem mestu.
– rabarbara, Jeseni njihovi nadzemni deli propadejo, v
– hren, zemlji pa se ohrani korenina, iz katere rastlina
– šparglji ali beluši, spomladi ponovno odžene.
– artičoka.
RABARBARA
Uporabljamo listne peclje, ki so rahlo rdeče

barve in zelo kislega okusa.
Iz njih pripravljamo kompot, zavitek, pito,
marmelado, sok …
HREN
Uporabljamo belo odebeljeno korenino,

ki je pekočega okusa.
Jemo ga kot prilogo ali solato k mesnim jedem.
ŠPARGLJI ALI BELUŠI
Uporabljamo obeljene ali zelene, mlade

poganjke.
Iz njih pripravljamo juhe, solate, priloge …
ARTIČOKA
Uporabljamo zaprte cvetne popke, ki jih kuhane

pripravljamo kot prilogo.
Uspeva na Primorskem.
106
NALOGA
Poimenuj rastline na skici in jih pobarvaj.
107
ZELIŠČA
To so rastline, ki jih uporabljamo kot dodatek jedem, da popestrimo okus ali

pa iz njih kuhamo čaje.
Lahko so enoletnice ali trajnice. Razmnožujemo jih s setvijo ali z delitvijo
grmičkov.
Uporabljamo lahko sveže ali posušene:
– liste,
– cvetove,
– semena.
Uspevajo na soncu. Nabiramo jih v dopoldanskem času, ob lepem vremenu.
Zelišča, pri katerih Zelišča, pri katerih Zelišča, pri katerih

uporabljamo cvetove: uporabljamo semena: uporabljamo liste:
– kamilice, – janež, – bazilika,
– koper – koper, – boreč,
– kumina – korijander, – drobnjak,
– pehtran. – kumina. – kumina,
– majaron,
– melisa,
– meta,
– pehtran,
– pelin,
– šetraj,
– timijan,
– žajbelj.
ZELIŠČA, KI JIH GOJIMO NA VRTU
Zelišča, ki jih uporabljamo Zelišča, ki jih

kot dodatek jedem: uporabljamo za čaje:
– bazilika, – janež,
– boreč, – kamilice,
– drobnjak, – koper,
– janež, – kumina,
– koper, – melisa,
– kumina, – meta,
– majaron, – pelin,
– meta, – šetraj,
– pehtran, – žajbelj.
– šetraj,
– timijan.
108
NALOGA
Premisli in zapiši, za katero jed oz. na kakšen način uporabljamo
spodaj našteta zelišča:
bazilika
boreč
drobnjak
janež
kamilice
koper
korijander
kumina
majaron
melisa
meta
pehtran
pelin
šetraj
timijan
žajbelj
109
OKRASNE RASTLINE
KAJ SO OKRASNE RASTLINE?

Okrasne rastline so vse rastline, ki polepšajo naše bivalno okolje:
– javne površine (parki, gredice v mestih …),
– vrt in okolico hiše,
– okna, balkone in terase,
– prostore v stanovanju.
Imajo različne okrasne elemente, zaradi katerih jih gojimo kot okrasne rastline:
– cvet (različne barve, oblike, velikosti, vonj),
– listi (različne barve, oblike, velikosti),
– plodovi,
– lubje,
– oblika rasti rastline.
NALOGA
Poznaš kakšno rastlino, ki jo gojimo zaradi cvetov?

Poznaš kakšno rastlino, ki jo gojimo zaradi zanimivih listov?
Poznaš kakšno rastlino, ki jo gojimo zaradi okrasnih plodov?
Poznaš kakšno rastlino, ki jo gojimo zaradi zanimivega lubja?
Poznaš kakšno rastlino, ki jo gojimo zaradi zanimive oblike rasti?
POZNAMO DVE SKUPINI OKRASNIH RASTLIN:
OKRASNE ZELNATE RASTLINE OKRASNE LESNATE RASTLINE

Sem spadajo vse neolesenele rastline: Sem spadajo vse olesenele rastline:
– enoletnice, – grmovnice,
– dvoletnice, – drevesa.
– trajnice,
– okrasne čebulnice in gomoljnice,
– balkonske rastline,
– sobne rastline.
110
Okrasne rastline lahko uporabljamo v različne namene:
– za okrasne gredice,
– za grobove,
– za korita in lonce,
– za rezano cvetje,
– za parke …
PRAVILA, KI JIH UPOŠTEVAMO PRI SAJENJU OKRASNIH RASTLIN
1. Upoštevamo zahteve rastlin (tla, sonce, vlago).
2. Izbiramo rastline, ki si bodo v cvetenju sledile celo leto.
3. Kombiniramo ustrezne barve.
4. Majhne rastline sadimo v skupine.
5. Majhne rastline sadimo spredaj, visoke pa zadaj.
NALOGA
Poznaš kakšno rastlino, ki jo lahko posadimo na okrasno gredico?

Poznaš kakšno rastlino, ki jo lahko posadimo na grob?
Poznaš kakšno rastlino, ki jo lahko uporabimo za rezano cvetje?
Poznaš kakšno rastlino, ki jo lahko posadimo v korito?
Poznaš kakšno rastlino, ki jo lahko posadimo v park?
Poznaš kakšno rastlino, ki jo sadimo v skupine po več skupaj?
Poznaš kakšno rastlino, ki cveti zgodaj spomladi?
Poznaš kakšno rastlino, ki cveti poleti?
111
ENOLETNICE
Enoletnice so rastline, ki svoj življenjski ciklus začnejo in končajo

v eni rastni sezoni.
Jeseni ob prvem mrazu propadejo.
Razmnožujemo jih s semenom.
Posejemo jih spomladi, marca, v zaprte grede ali aprila na prosto.
Na gredice ali grobove jih posadimo junija.
Gojimo jih večinoma zaradi bogatega cvetja.
Cvetijo celo poletje, do prvega mraza.
Najbolj znane enoletnice: Uporabljamo jih za:

– astra, – okrasne gredice,
– cinija, – grobove,
– zajček, – za rezano cvetje.
– suha roža,
– tagetes ali žametnica,
– salvija,
– vodenka,
– vednocvetoča begonija. NALOGA
Izberi eno izmed enoletnic in jo opiši.
Ime rastline:
Višina rastline:
Barva cvetov:
Čas cvetenja:
Uporaba:
Poišči slike enoletnic in jih prilepi na list.
112
DVOLETNICE
Svoj življenjski ciklus začnejo v eni rastni sezoni, končajo pa v drugi

rastni sezoni.
Razmnožujemo jih s semenom.
Sejemo jih poleti, junija ali julija, v zabojčke ali zaprte grede.
Avgusta jih presadimo v lončke.
Na gredice ali grobove jih sadimo oktobra.
Gojimo jih zaradi bogatega cvetja.
Cvetijo zgodaj spomladi, nekatere že tudi jeseni.
Najbolj znane dvoletnice: Uporabljamo jih za:

– mačeha, – okrasne gredice,
– marjetica, – grobove.
– spominčica,
– turški nagelj.
NALOGA
Ali poznaš mačeho? Opiši jo.
Višina rastline:
Barva cvetov:
Čas cvetenja:
Uporaba:
Poišči slike dvoletnic in jih prilepi na list.
113
TRAJNICE
To so večletne rastline, pri katerih so korenine odporne proti mrazu.

Vsako pomlad iz korenin poženejo nadzemni deli, ki se jeseni ob prvem
mrazu posušijo.
Razmnožujemo jih z delitvijo korenin jeseni ali spomladi.
Nekatere lahko tudi sejemo, vendar zacvetijo šele, ko se dobro razrastejo.
Gojimo jih večinoma zaradi bogatega cvetja.
Cvetijo kratek čas, spomladi ali poleti.
Najbolj znane trajnice: Uporabljamo jih za:

– velika marjetica, – okrasne gredice,
– bradata perunika, – za rezano cvetje.
– potonika,
– volčji bob,
– šmarnica,
– vrtni mak,
– teloh,
– srčki, NALOGA
– rudbekija,
– ostrožnik.
Izberi eno izmed trajnic in jo opiši.
Ime rastline:
Višina rastline:
Barva cvetov:
Čas cvetenja:
Uporaba:
Poišči slike trajnic in jih prilepi na list.
114
OKRASNE ČEBULNICE IN GOMOLJNICE
To so vse rastline, ki imajo v zemlji čebulice ali gomolje, iz katerih vsako

leto poženejo listi in cvetovi.
Razmnožujemo jih z delitvijo čebulic ali gomoljev.
Tiste, ki za rast potrebujejo nizke zimske temperature, sadimo oktobra in
čebulice poberemo iz zemlje junija.
Tiste, ki so občutljive na mraz, pa sadimo konec aprila ali maja in jeseni
pred mrazom gomolje izkopljemo.
Gojimo jih zaradi cvetja.
Tiste, ki jih sadimo oktobra, cvetijo zgodaj spomaldi, tiste, ki jih sadimo
spomladi, pa cvetijo poleti.
Najbolj znane čebulnice: Najbolj znane gomoljnice: Uporabljamo jih za:

– tulipan, – žafran, – okrasne gredice,
– narcisa, – gladiola, – za rezano cvetje.
– zvonček, – dalija ali regina.
– hijacinta.
NALOGA
Ali poznaš tulipan? Opiši ga.
Višina rastline:
Barva cvetov:
Čas cvetenja:
Uporaba:
Poišči slike čebulnic in gomoljnic in jih prilepi na list.
115
BALKONSKE RASTLINE
To so rastline, ki jih kot enoletnice gojimo v zabojčkih ali lončkih.

Razmnožujemo jih s potaknjenci, nekatere tudi s semenom.
Vzgojimo jih v rastlinjakih.
Na prosto jih postavimo šele maja, ko ni več nevarnosti pozebe.
Gojimo jih zaradi bogatega cvetenja, nekatere pa tudi zaradi zanimivega
barvitega listja.
Najbolj znane balkonske rastline: Uporabljamo jih za:

– pelargonije (pokončne ali viseče), – balkone,
– surfinije, – terase,
– fuksije, – okna.
– nagelj,
– moljevec.
NALOGA
Ali poznaš pelargonije? Opiši pokončno ali visečo pelargonijo.
Velikost rastline:
Barva cvetov:
Čas cvetenja:
Uporaba:
Poišči slike balkonskih rastlin in jih prilepi na list.
116
NOVI POJMI
NALOGA
SOLATNICE
ŠPINAČNICE
KAPUSNICE
KORENOVKE
GOMOLJNICE
ČEBULNICE
PLODOVKE
STROČNICE
TRAJNE VRTNINE
ZELIŠČA
117
118
LITERATURA
ČERNE, M.: Zelenjadarstvo 1, Učbenik, PAMI, Železniki 1998.

OSVALD, J., KOGOJ - OSVALD, M.: Pridelovanje zelenjave na vrtu,
Kmečki glas, Ljubljana 1994.
SKLEDAR, M., LEBAN, P.: Splošno poljedelstvo, DZS, Ljubljana 1991.
BAJEC, V.: Vrtnarjenje na prostem, pod steklom in folijo, Kmečki glas,
Ljubljana 1994.
OMAHEN, M.: Moj bio-vrt, ARA, Ljubljana 1992.
BERNARD, A.: Okrasni vrt, Kmečki glas, Ljubljana 1999.
ČERNE, M.: Slovenske sorte vrtnin, Sodobno kmetijstvo 37 (5) 2004,
s. 19–26, Kmečki glas, Ljubljana.
ČERNE, M.: Žlahtnjenje kmetijskih rastlin, Zbornik ob 100-letnici
Kmetijskega inštituta Slovenije, s. 83–96, Kmetijski inštitut Slovenije,
Ljubljana 1998.
119
120
VSEBINA
SPREMNA BESEDA............................................................................3
POMEN KMETIJSKE PRIDELAVE IN REJE ........................................5
POMEN VRTNARSTVA .....................................................................9
LEGA IN UREDITEV ZELENJAVNEGA VRTA ...................................7
VPLIVI OKOLJA NA RAST RASTLIN ................................................9
SVETLOBA........................................................................................10
TOPLOTA..........................................................................................12
VODA................................................................................................13
ZRAK .................................................................................................15
NASTANEK TAL ...............................................................................16
LASTNOSTI TAL...............................................................................17
FIZIKALNE LASTNOSTI TAL .........................................................17
Sestava in vrste tal..................................................................17
Poroznost ................................................................................18
Struktura tal.............................................................................18
KEMIČNE LASTNOSTI TAL...........................................................19
Humus .....................................................................................19
Reakcija tal ..............................................................................19
BIOLOŠKE LASTNOSTI TAL .........................................................20
ŽIva bitja v tleh ......................................................................20
PREHRANA RASTLIN......................................................................26
RASTLINSKA HRANILA.................................................................27
GNOJENJE IN GNOJILA ...............................................................28
Organska ali naravna gnojila...............................................29
Mineralna gnojila...................................................................31
Načini gnojenja .....................................................................33
OBDELAVA TAL ...............................................................................37
RAZMNOŽEVANJE RASTLIN.........................................................39
LASTNOSTI SEMEN .......................................................................41
PRIDELAVA IN DODELAVA SEMENA........................................42
ČAS SETVE .......................................................................................43
NAČINI SETVE.................................................................................44
VZGOJA IN OSKRBA SADIK .........................................................46
ŠKODLJIVI VPLIVI...........................................................................52
BOLEZNI ..........................................................................................53
ŠKODLJIVCI.....................................................................................53
PLEVELI .............................................................................................54
VARSTVO RASTLIN.........................................................................55
NARAVNE METODE ZA VARSTVO RASTLIN .........................56
KEMIČNI PRIPRAVKI ZA VARSTVO RASTLIN.........................57
121
OBDELAVA IN OSKRBA .................................................................61
VZGOJA V ZAŠČITENEM PROSTORU .........................................63
POKRIVANJE TAL IN RASTLIN ....................................................64
Pokrivanje tal ..........................................................................64
Prekrivanje rastlin ..................................................................64
TUNEL ...............................................................................................65
ZAPRTA GREDA .............................................................................67
RASTLINJAK.....................................................................................69
EKOLOŠKO VRTNARJENJE ............................................................71
DELITEV VRTNIN GLEDE NA UPORABNOST ..............................75
SOLATNICE......................................................................................78
ŠPINAČNICE....................................................................................82
KAPUSNICE .....................................................................................84
KORENOVKE IN GOMOLJNICE.................................................89
ČEBULNICE......................................................................................95
PLODOVKE......................................................................................99
STROČNICE...................................................................................103
TRAJNE VRTNINE.........................................................................106
ZELIŠČA..........................................................................................108
OKRASNE RASTLINE.....................................................................110
ENOLETNICE .................................................................................112
DVOLETNICE .................................................................................113
TRAJNICE........................................................................................114
OKRASNE ČEBULNICE IN GOMOLJNICE .............................115
BALKONSKE RASTLINE...............................................................116
LITERATURA...................................................................................118
122

Vrtnarstvo

Uploaded by

Document Information

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Vrtnarstvo

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

NATALIJA TRČEK – KOVŠE

KMETIJSKA PRIDELAVA IN REJA,

UČBENIK Z ELEMENTI DELOVNEGA ZVEZKA

KMETIJSKA PRIDELAVA IN REJA,

UČBENIK Z ELEMENTI DELOVNEGA ZVEZKA

Avtorica: Natalija Trček Kovše, uni. dipl. inž. kmet.

KMETIJSKA PRIDELAVA IN REJA, Vrtnarstvo

Recenzenta: Dr. Mihaela Černe, uni. dipl. ing. agr. in

Lektorica: Ana Koritnik, prof. slovenskega jezika

Urednica: Danica Rojc Debeljak

Tehnični urednik: Igor Kraševec

Založba: Elanda d.o.o., Plosovo, Velike Lašče

Strokovni svet Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje je na 81.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji

Ta znak te vodi skozi učne liste in te opozarja na pomembne stvari.

S čim se ukvarja kmetijska pridelava in reja?

Kmetijska pridelava in reja obsega različne kmetijske panoge in se ukvarja s pridelovanjem

KMETIJSKA PRIDELAVA IN REJA – KPR OBSEGA

REJO DOMAČIH ŽIVALI: GOJENJE KMETIJSKIH RASTLIN:

POMEN KMETIJSKIH PANOG:

Katere rastline uporabljamo kot krmo za živali? Naštej jih nekaj.

Čemu so namenjene industrijske rastline in industrijske surovine? Dopolni

Vrtnarstvo je kmetijska panoga, ki se ukvarja s pridelovanjem:

Z vrtnarstvom se poklicno ukvarjajo VRTNARJI in ljubiteljsko VRTIČKARJI.

VRT je navadno ograjeno zemljišče v bližini hiše, kjer gojimo

POMEN DOMAČEGA VRTA:

Kje uredimo zelenjavni vrt?

Kako velik je zelenjavni vrt?

Velikost zelenjavnega vrta je odvisna od:

Naštej nekaj zelenjadnic, ki jih rabimo skoraj vsak dan.

Naštej nekaj zelenjadnic, ki jih imamo za ozimnico.

Kako velik vrt zadostuje za 4-člansko družino, če želi pridelati le zelenjavo za

Glavni deli vrta so:

Okolje ima s svojimi dejavniki velik vpliv na rast in razvoj rastlin.

Dejavniki, ki oblikujejo okolje, so:

Dejavniki podnebja, ki vplivajo na rast rastlin, so:

Najpomembnejša dejavnika okolja, ki vplivata na rast in razvoj rastlin, sta

Ali je človek pomemben dejavnik okolja?

Vir svetlobe je SONCE.

FOTOSINTEZA JE PROCES, KI POTEKA SAMO PODNEVI V ZELENIH LISTIH RASTLIN.

ORGANSKE SNOVI – C6H12O6

a) MOČNA OSVETLITEV b) SLABA OSVETLITEV

ČLOVEK LAHKO URAVNAVA KOLIČINO SVETLOBE na različne načine:

Vir toplote je SONCE.

Toploto izražamo s TEMPERATURO.

Najugodnejša temperatura za rast rastlin je 20–25 °C.

RASTLINE LAHKO POŠKODUJEJO:

PARADIŽNIK, PAPRIKA, KUMARE, FIŽOL, GRAH, ZELJE, REDKVICA, SOLATA.

VELIKO TOPLOTE POTREBUJEJO: MALO TOPLOTE POTREBUJEJO:

Voda je nujno potrebna za vse življenjske procese.

voda ponikne v zemljo

OBLAKI nastajajo v višinah. MEGLA nastaja pri tleh.

Prinašajo padavine. Zmanjšuje nevarnost slane.

Padavine, ki padajo iz oblakov: Padavine, ki nastajajo pri tleh:

Naštej padavine, ki so za rastline koristne, in napiši zakaj.

Naštej padavine, ki so lahko za rastline škodljive, in napiši, kakšno škodo povzročijo.

Zrak je zmes plinov.

Z gibanjem zraka nastaja VETER.

Veter je lahko koristen ali škodljiv.

Tla so površinska plast zemeljske skorje, ki omogoča rast rastlin:

Tla so nastala skozi dolga tisočletja iz trde zemeljske skorje.

Poznamo dva načina preperevanja:

Tla razdelimo v tri plasti:

Rodovitnost tal je odvisna od lastnosti tal. Lastnosti tal so: