P. 1
ODGOVORI NA VPRAŠANJA_KERESTEŠ

ODGOVORI NA VPRAŠANJA_KERESTEŠ

|Views: 2,144|Likes:
Published by Eva Črešnik

More info:

Published by: Eva Črešnik on Aug 31, 2010
Copyright:Attribution Non-commercial

Availability:

Read on Scribd mobile: iPhone, iPad and Android.
download as DOC, PDF, TXT or read online from Scribd
See more
See less

04/01/2013

pdf

text

original

Odgovori na vprašanja dr.

KERESTEŠ, KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008, razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava

SPLOŠNI DEL CIVILNEGA PRAVA

- odgovori na vprašanja dr. KERESTEŠ 2007/2008 - zapiski iz predavanj KOTNIK - razlaga primerov iz stvarnega prava in obligacij (NAVY S.E.A.L.)

1

Odgovori na vprašanja dr. KERESTEŠ, KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008, razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava

ODGOVORI NA VPRAŠANJA ( dr. KERESTEŠ, KOTNIK, NAVYSEAL 2007/2008)
1. POGOJI ZA PRIDOBITEV PRAVICE OD NEUPRAVIČENE OSEBE (64 člen SPZ)
Lastninska pravica na premičnini se pridobi, tudi če prenosnik ni imel pravice razpolagati s stvarjo, a) pogoji glede pridobitelja (oba pogoja OBVEZNO): če je pridobitelj v trenutku izročitve v dobri veri in če je pridobil stvar na podlagi odplačnega pravnega posla in so izpolnjeni drugi pogoji iz 40. člena tega zakona. (b) pogoji glede prenositelja (eden izmed 3 pogojev): - če je bila premičnina prodana na javni dražbi - če prenosnik daje v okviru svoje dejavnosti takšne premičnine v promet - ali če je prenosnik pridobil premičnino v posest po volji njenega lastnika. Če je bila izročitev opravljena s posestnim konstitutom, pridobitelj pridobi lastninsko pravico takrat, ko mu prenosnik izroči stvar v neposredno posest, razen če takrat ni več v dobri veri. S pridobitvijo lastninske pravice po določilih prejšnjih odstavkov ugasnejo vse druge pravice na stvari, če je pridobitelj v dobri veri mislil, da te pravice ne obstajajo. Prejšnji lastnik lahko v enem letu od prenehanja lastninske pravice zahteva od pridobitelja, naj mu premičnino proda po prometni ceni, če ima ta zanj poseben pomen

2. NAČINI CIVILNO PRAVNEGA VARSTVA PRAVIC: Varstvo pravic v civilno-pravnih razmerjih se ne zagotavlja prisilno ampak je odvisno od same volje strank. Poznamo: a.) Sodno civilno pravno varstvo Država zagotavlja sodni aparat na katerega se naj obrne posameznih, ko se mu to zdi potrebno. Sodno varstvo zagotavlja sodišče v sodnem postopku (pravdi) katero sproži tožnik s tožbo. V tožbi je postavljen zahtevek o katerem naj sodišče odloči. Sodišče pošlje tožbo tožencu, ki se izjavi o tožbi in zahtevku tožnika. Na podlagi izjav tožnika in toženca sodišče odloči o ute-meljenosti zahtevka. Zahtevek je lahko utemeljen ali ne. Glavni značilnosti sodnega civilnopravnega varstva sta: • sodišče MORA odločiti o zahtevku, če je za to pristojno, • sodišče odloči V MEJAH postavljenega zahtevka (ne sme preseči postavljenih meja – n.pr.: če tožnik zahteva odškodnino 100'000 SIT, sodišče tožencu ne more naložiti 200'000 SIT). SODIŠČE pravda
tožba odgovor

tožnik

toženec

2.2. Sodno nepravdno civilnopravno varstvo Sodišče največkrat odloča v obliki pravde, razen če zakon določa drugače. Takšne primere predstavljajo civilni nepravdni dogodki, ko konflikt interesov sicer je, vendar ni povsem nasprotujoč. Pri pravdnem postopku gre obvezno za nasprotujoče si interese. Če o tem obstaja dvom, potem se vseeno odloča po pravdnem postopku. 2.3. Specialni postopki sodnega civilnopravnega varstva so zapuščinski postopek, dedni postopek, registrski postopek (delovanje sodnega registra), postopek v zemljiški knjigi, postopek prisilne poravnave in stečaja, postopek izvršbe. Postopek izvršbe je krona civilnopravnega varstva. Sama sodna odločba namreč pove le, kakšna je vsebina pravice, vendar ne zagotavlja izvršbe, ker pritiska na prostovoljno izpolnitev.

2

Odgovori na vprašanja dr. KERESTEŠ, KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008, razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava

Upnik, ki ima izvršilni naslov, lahko od sodišča zahteva izvršbo premoženja od dolžnika – premoženjska eksekucija. Zaporna kazen (dolžniški zapor) v civilnem pravu ne obstaja več, razen v islamskem pravnem sistemu. Tudi pri nedenarnih obveznostih (storitvah) je izvršitev premoženjska. Primer: slikarjev portret, ki ga kljub obljubljeni storitvi ni naredil – slikar mora v roku opraviti storitev ali plačati kazen. Za izvrševanje svojih obveznosti dolžnik odgovarja z vsem svojim premoženjem. Sem štejejo vse lastninske pravice, vse terjatve, vse avtorske pravice, vsi patenti – vse premoženjske pravice posameznika. Izvršba na dohodku lahko poseže le v 1/3 osebnega dohodka, razen če gre za preživnino, ko lahko poseže v ½ osebnega dohodka b.)Izvensodno civilno pravno varstvo Sodno varstvo na civilnem področju ni nujno element državnega monopola nad civilnopravnim varstvom. Stranki se lahko dogovorita, da spor vzameta iz sodnega varstva. To imenujemo ARBITRAŽA. Če obstaja volja med tožnikom in tožencem, ki se izrazi v pisni arbitražni obliki, se spor rešuje v obliki arbitraže. Vsa razmerja iz nepremičninskega prava se rešujejo v obliki arbitraže. Za stranke iz različnih držav obstajajo stalne nevtralne arbitraže: Zürich, Pariz, London. Arbitražna odločba je po svojih učinkih enaka sodbi. Stranke se za arbitraže odločajo, ker: • so hitrejše v postopku (senat 3 arbitrov), • so strokovne, • uživajo večje zaupanje. Odločitev arbitraže je dokončna. Izjemoma obstajajo dvostopenjske arbitraže, vendar se stranki ponavadi dogovorita, da je odločitev arbitraže dokončna.Pri nas so stalne arbitraže ustanovljene pri Gospodarski zbornici Slovenije. Postopek je rela-tivno drag zaradi taks. * ARBITRAŽNI DOGOVOR — dogovor med strankama, da bo o sporu odločala arbitraža. Praviloma mora biti sklenjen v pisni obliki, nanašati pa se mora na določen spor ali spore, ki bi nastali iz določenega pravnega razmerja. Lahko je sklenjen kot samostojna pogodba – kompromis, ali pa je del neke druge pogodbe – arbitražna ali kompromisorna klavzula Pravna sredstva za varstvo CP pravic 1. Ugotovitvena tožba – izkazati je treba pr. interes na zahtevano ugotovitev; lahko se zahteva ugotovitev da obstaja oz. ne obstaja pravica ali pr. razmerje. Vloži se takrat, kadar ni pogojev,da se vloži kakšna druga, dajatvena tožba. 2. Opustitveni zahtevek – tožencu se prepove, da stori dejanje, i krši določeno osebnostno pravico, ker taka preti (predlog za začasno odredbo, da se nasprotniku prepove objava žaljivega spisa,..) Odstranitveni zahtevek – če je bil poseg izvršen in končan, motitveno stanje pa še traja; odstrani posledice za naprej 3. Zahteva za prenehanje kršitve pravice osebnosti - Vsak ima pravico zahtevati od sodišča ali drugega pristojnega organa, da odredi prenehanje dejanja s katerim se krši nedotakljivost človekove osebnosti, ali kakšna druga osebnostna pravica; da prepreči tako dejanje in odstrani njegove posledice. Sodišče ali drug prisojen organ lahko odredi, da kršitelj preneha z dejanjem. Kršitelj ne preneha  prizadetemu denarni znesek. 3

od dneva. 6. če zmota ni bila bistvena. 3.Najbolj pravno relevantja je BISTVENA ZMOTA.O prevari ali zvijači govorimo. Civilnopravna obveznost se spremeni v naturalno.okoliščine. ki se po običajih v prometu ali po namenu strank štejejo za odločilne. če pri njeni sklenitvi ni ravnala s ksrbnostjo. obogatitvi. poslih le pri prevari. Takšna pogodba je nična PREVARI govorimo takrat ko ena stranka pri drugi povzroči zmoto ali pa jo drži v zmoti z namenom da bi jo tako napeljala k sklenitvi pogodbe. Po preteku prekluzivnega roka sama pravica UGASNE (primer. poslih pa je vedno relevantna. če nekdo namenoma napelje z lažnim prikazovanjem ali prikrivanjem dejstev drugega. Pravico do popravka ima vsakdo. Gre za osrednjo napako volje. objava sodbe ali popravka na stroške oškodovalca . ki jo stori kdo tretji vpliva na veljavnost pogodb le. neutemeljeni pridobitvi oz. Rok za pritožbo. rok za uveljavljanje izpodbojnosti pravnega 4 . RAZLIKA MED ZASTARANJEM IN PREKLUZIJO ZASTARANJE – pomeni da po preteku določenega časa preneha pravica zahtevati izpolnitev obveznosti. da je oškodovanec tudi zares utrpel določene duševne bolečine. posel.povrnitev gmotne škode pri žalitvi časti in širjenju neresničnih trditev . ki ji je zaradi tega nastala. ne glede na to. KERESTEŠ. ki je v zmoti. Zahteva se lahko v 30 dneh od objave obvestila oz. od dneva. Odškodninski zahtevek .Odgovori na vprašanja dr. take pogodbe ne bi sklenila Stranka.povrnitev negmotne škode. če okoliščine primera. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava 4. ima druga poštena stranka pravico zahtevati povrnitev škode. 4. Stranka v zmoti lahko zahteva razveljavitev takšnega posla tudi. ko je zainteresirana oseba izvedela za objavo Tožba zoper odgovornega urednika.Obogatitveni zahtevek – ob neupravičeni. Zahteva lahko brezplačno objavo njegovega popravka objavljenega besedila. ne more zahtevati razveljavitve pogodbe. Sama obveznost ne preneha – spremeni se samo njena pravna narava. pri neodplačnih pr. Zastaranje je tipična vrsta UGOVORA.denarna odškodnina za nematerialno škodo pripada oškodovancu. ima pa tudi pravico do odškodnine. s katerim sta bila prizadeta njegova pravica ali interes. poslih prevara vpliva na veljavnost vedno! Takšna pogodba je nična. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008. Oškodovalec obogati na račun določene kršitve osebnostne pravice drugega. PREKLUZIJA – gre za ugasnitev pravice po določenem času. da stranka. ob predpostavki. Popravek objavljenega obvestila. ker sicer stranka. Razlika med ZMOTO in PREVARO: ZMOTA je napačna predstava o določeni okoliščini ki ne ustreza resničnosti medtem ko Zmota je napačna predstava o nekem elementu pravnega opravila. če druga stranka za prevaro vedela. če ne objavi popravka – vloži se lahko v 30 dneh po preteku roka za objavo popravka oz. ki je bila v zmoti.bistvene lastnosti predmeta . Zmota je bistvena. če se nanaša na: .Prevara. za svojo zmoto ni kriva – OBJEKTIVNA ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST. ki je v zmoti. Zmota v nagibu je pomembna za veljavnost pri odplačnih pr. stopnja bolečin ter njihovo trajanje to opravičujejo 5. ki se zahteva v pravnem prometu. ki ni v skladu z zakonom.osebo s katero se sklepa pogodba . Če je pogodba zaradi zmote razveljavljena. da sklene pr. ko je bil popravek objavljen na način. Pri neodplačnih pr.

5. da obveznosti ni. ( primer. vendar ne more od upnika zahtevati dolg nazaj (češ saj nisem bil več zaradi zastaranja dolžan plačati.Odgovori na vprašanja dr. Zastaranje se upošteva le na ugovor Sodišče zahtevek zavrne. ampak samo to. Teka prekluzivnih rokov ni mogoče zadržati ali pretrgati. Ni več pravice in ne naturalne obligacije. Poznamo jo v procesnem in materialnem pravu. zato zahtevam stvar ali plačilo nazaj). če se izpolni. So neiztožljive. DERIVATNO SINGULARNO PRIDOBIVANJE PRAVIC OD UPRAVIČENE OSEBE Pri derivatnem načinu pridobi naslednik samo tiste pravice ki jih je imel prednik – pravno nasledstvo. KERESTEŠ.obveznosti poslovno omejeno sposobnih ZASTARANJE Praviloma se nanaša samo na terjatve kot obligacijske pravice oz. Mogoče je pretrganje in zadržanje zastaranja. Kdaj gre za prekluzijo se ugotovi z interpretacijo pravne norme. V upoštev pride samo ČE GA ZAKON IZRECNO DOLOČI z besedami »pravica ugasne«. Prekluzija mora biti posebej predpisana. Pogoj da pridobi pravico je: 5 . Prekluzivni roki so nepodaljšljivi. Prekluzijo upošteva sodišče po uradni dolžnost. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008. Civilna. Za zastaranje velja splošna ureditev (izjema so zakonsko določeni roki zastaranja) Poznamo ga samo pri procesu. iztožljiva terjatev se spremeni v neiztožljivo. je ni mogoče terjati nazaj. V primerjavi z zastaralnim rokom ugasne sama pravica in z njo zahtevek za pravno varstvo. Izpolnitev terjatve je mogoča. Gre za naturalno obligacijo. Sodišče jo upošteva samo če se dolžnik naj sklicuje.). za katerega ve. Pravica do pritožbe ugasne. ker ga upravičenec v določenem času (zastaralnem roku) ni uveljavil.. katere izpolnitev ni mogoče uveljaviti.zastarane obveznosti ... da sodišče ne bo dalo svoje moči . Za vsako pravico posebej. Naturalna obligacija je moralna dolžnost. NATURALNE OBLIGACIJE --> (že zastarane) so lahko tudi tiste. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava posla). oblikovalno upravičenje) Pomeni prenehanje pravice po preteku v zakonu določenega roka. nimajo pr. Izpolnitev ni več mogoča.…) Z zastaranjem preneha pravica zahtevati izpolnitev obveznosti in ne sama pravica. Zastaranje ima cilj ko eden od načinov prenehanja obveznosti. Iztek rokov se upošteva sua sponte – po uradni dolžnosti.obveznost obstaja še naprej. varstva in niso prisilno iztožljive. da nebi s svojo terjatvijo nadaljeval v nedogled. Sodišče zahtevek zavrže. To so tiste obveznosti: . Naturalna obligacija ne pomeni. Dolžnik kasneje sicer lahko svoj dolg. Sodišče jo upošteva po uradni dolžnosti. naturalno terjatev. vendar so vseeno plačljive. ne odpusti pa ga poroku. upnik oprosti dolg glavnemu dolžniku. zaradi katerega pride zaradi pasivnega ravnanja upnika – varuje dolžnika pred sicer neaktivnim upnikom.Pravice lahko pridobi na dva načina in sicer s pravnim poslom ali na podlagi dedovanja. PREKLUZIJA Prekluziji so podvržene terjatve in tudi druge pravice (npr. poravna. da obstoji. dedne pravice Pomeni prenehanje pravno-varstvenega zahtevka. ko za nastanek obveze sodišče ne bo dalo pozitivne odločitve (obveznosti od iger na srečo.ki izvirajo iz igre ali stave .

med varovancem in njegovim skrbnikom in tudi med skrbstvenim organom. dokler traja skrbništvo in dokler niso dani računi. Če je za zastaranje kakšne terjatve določeni čas krajši kot dve leti. KERESTEŠ. preden je nastal vzrok. e.)Zastaranje terjatev osebe.) Terjatev poslovno nesposobnih oseb Zastaranje teče tudi proti mladoletnikom in drugim poslovno nesposobnim osebam. se nadaljuje. ali imajo zakonitega zastopnika ali ne. Vendar pa zastaranje terjatve mladoletnika. b. izrednim ali vojnim stanjem ter za terjatve oseb v vojaški službi.Singularni nasledstvo / sukcesija – na naslednika preide samo posamezna premoženjska pravica ali posamezne. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008.razpolagalne moči ni. ko upnik zaradi nepremagljivih ovir ni mogel sodno zahtevati izpolnitve obveznosti. ki jih imajo v tujem gospodinjstvu zaposlene osebe proti delodajalcu ali njegovim družinskim članom. ki živita v zunajzakonski skupnosti. ne glede na to.Odgovori na vprašanja dr. ki živijo skupaj z njim. ki nima zastopnika. a. dedovanje) . upnik pa je mladoletnik. Če je izčrpana – oz ne jim pravna oseba v stečaju.med starši in otroki. v skladu z načelom specialnosti individualizirane pravice a) PRAVNIM POSLOM (POGODBA) b) DEDOVANJE 6. ko postane upnik poslovno sposoben ali ko dobi zastopnika.Konstitutivno – na naslednika preide drugačna in manj obsežna pravica. ko ta vzrok preneha. med mobilizacijo. ki ga je zadržal. mogoče je le v zakonsko predvidenih situacijah (npr. ki ga določa zakon. ko ta vzrok preneha.med zakoncema. in druge poslovno nesposobne osebe brez zastopnika ne more nastopiti. c. ZADRŽANJE ZASTARANJA O zadržanju zastaranja govorimo takrat ko zastaralni rok ne teče zaradi pogojev ki so določeni v zakonu. naslovom in pridobitnim načinom. ki nima zastopnika. preden ne pretečeta dve leti. ki izhaja iz druge (prenos služnosti) Pri translativnem prenosu pa poznamo še: . ki služi vojaški rok 6 . začne teči takrat. za terjatve. čas. . ) Nepremagljive ovire Zastaranje ne teče ves tisti čas. dokler traja roditeljska pravica. d. prenos se opravi z enim samim pr. odkar je taka oseba postala poslovno popolnoma sposobna ali odkar je dobila zastopnika. začne zastaranje te terjatve teči takrat. 2. Pravice se lahko prenašajo: . .Univerzalno nasledstvo / sukcesija – preide vso premoženje ali njegov alikvotni del. vse dokler traja to delovno razmerje. Če je zastaranje začelo teči. neposredno vojno nevarnostjo.)Terjatve med določenimi osebami Zastaranje ne teče: .med osebama.translativno – na naslednika preide pravica v enakem obsegu kot jo je imel pravni prednik (prenos lastninske pravice) . pa se všteje v zastaralni rok.prenašalec ima pravico in razpolagalno moč (moč volje in moč razpolaganja) .) Vpliv vzroka zadržanja na zastaranje Če zastaranje ni moglo začeti teči zaradi kakšnega zakonitega vzroka. . f.nihče ne more prenesti na drugega več pravic kot jih ima sam (rim: nemo plus iuris ad alium transferre postes quam ipse habet) .) Terjatve določenih oseb zastaranje ne teče: 1. ali kakšna druga poslovno nesposobna oseba brez zastopnika. ki je pretekel pred zadržanjem. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava .

ko je bila pogodba sklenjena. oziroma enega leta od prenehanja sile.zahtevka ki vsebuje zmožnost da bo uporabljena sankcija če zavezanec ne ravna v skladu z obveznostjo Skupna značilnost pravic je da subjekt sam svobodno odloča ali naj pravico pridobi ali pa naj pridobljeno pravico izvršuje in uživa. POJEM RAZPOLAGE S PRAVICO Pravica je pravno zavarovano upavičenje da pravni subjekt v določenem razmerju na določen način ravna – ali aktivno ( da nekaj prenese. da je poslovno sposobna. S stališča novega pridobitelja je pridobitev nasledovanje (succesio). se šteje. spremeni. DERIVATNA – IZVEDEN NAČIN PRIDOBITVE PRAVIC Pri izvedenem – derivatnem pridobitvenem načinu izvaja pridobitelj pravico od druge osebe in postane nosilec pravice le kadar je njegov pravni prednik(=odsvojitelj) imetnik pravice. S pravicami je mogoče razpolagat in sicer jih prenašat. kot tudi če je v tem zakoniku ali v drugem zakonu tako določeno. pa je treba dati ustrezno denarno nadomestilo. ki je bila razveljavljena. pri katerem je vzrok izpodbojnosti. spreminjat. Ta pravica preneha v vsakem primeru s pretekom treh let od dneva. nastalo z razveljavitvijo pogodbe. da je pogodba razveljavljena. Če se pogodbenik iz prvega odstavka tega člena v danem roku ne izreče ali če izjavi. če jo je sklenila stranka. kaj izpolnjeno. da ne ostaja pri pogodbi. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008. Odgovornost poslovno omejeno sposobne osebe Poslovno omejeno sposobna oseba odgovarja za škodo. ki mu nastane zaradi razveljavitve pogodbe. 8. IZPODBOJNOST Pogodba je izpodbojna. ali ostaja pri pogodbi ali ne. 7. če ta ni vedel in ni bil dolžan vedeti za vzrok izpodbojnosti pogodbe. ki služi vojaški rok ali je na vojaških vajah ali opravlja nadomestno civilno službo ali se usposablja za opravljanje nalog v rezervni sestavi policije ne more nastopiti. naj se v določenem roku. Njegov sopogodbenik lahko zahteva. da je pogodba razveljavljena. Odgovornost za razveljavitev pogodbe Pogodbenik. da se pogodba razveljavi. Glavno pravilo pri prenosu 7 . Posledice razveljavitve Če je bilo na podlagi izpodbojne pogodbe. nasprotuje vrnitvi. Denarno nadomestilo se daje po cenah ob vrnitvi oziroma ob izdaji sodne odločbe. če to ni mogoče ali če narava tistega. ko je upravičenec zvedel za razlog izpodbojnosti. ker bo sicer štel. obremeni ali ukine) ali pasivno ( da nekaj dopusti ali opusti). opravljanja civilne službe ali usposabljanja v rezervni sestavi policije. kar je bilo izpolnjeno.ki je poslovno omejeno sposobna . dokler ne pretečejo trije meseci od odslužitve vojaškega roka ali od prenehanja vojaških vaj. lahko zahteva. izreče. je treba to vrniti. Sestavljena je iz vsaj dveh upravičenj: . . Prenehanje pravice (1l (subjektivni rok)relativni – 3l (objektivni)absolutni ) Pravica zahtevati razveljavitev izpodbojne pogodbe preneha s pretekom enega leta od dneva. Pogodbenik. v čigar interesu je določena izpodbojnost. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava Zastaranje proti osebi.če so bile pri njeni sklenitvi napake glede volje strank. je svojemu sopogodbeniku odgovoren za škodo.Temeljnega upravičenja – kateri omogoča subjektu da udejanja lastne interese v kolikor so v skladu s pravno predvidenim namenom upravičenja . če je z zvijačo prepričala svojega sopogodbenika. obremenjevat ali pa ukinjat. ki ne sme biti krajši kot 30 dni. 9. KERESTEŠ.Odgovori na vprašanja dr.

zato izročitev ni potrebna – brevi manu traditio (= izročitev na kratko roko). postane pridobitelj lastnik v naslednjih primerih: • stvar je kupljena na dražbi.. A dovoli B-ju služnostno pravico. ki se zahteva za sklenitev te pogodbe. To lahko stori brez soglasja dolžnika. ki ni vedel za njeno poslovno nesposobnost. s čimer se pridobi stvarna pravica. Bodoči kupec ima lahko stvar že v posesti.). Primer: Oseba B kupi od osebe A uro. Lastninska pravica na stvari nastane s pravnim poslom. Cessio vindicationis (odstop vindikacijskega zahtevka) – nekdo želi prodati stvar. Ustanovi se nova manj obsežna pravica. ki je v posesti nekoga drugega. lahko odstopi od pogodbe. Ključni pogoj za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini je vpis v zemljiško knjigo. listina o prenosu lastninske pravice. Pri izročitvi gre lahko za nadomestno izročitev (n. primer:A zapusti B-ju samo določen del svojga premoženja) . pri čemer pridobitelj ne ve. Po obvestilu lahko dolžnik dolg veljavno izpolni le novemu upniku.. Če se stvar pridobi od nelastnika. Pravica sopogodbenika poslovno nesposobne osebe Sopogodbenik poslovno nesposobne osebe.pr.vesoljne ali univerzalne (sukcesija) predmet pridobitve je cel kompleks pravic. A-ju ostane lastninska pravica) Po obsegu so translativni prenosi lahko pridobitve: .translativni prenos – pravica preide v enakem obsegu kot jo je imel prednik (prednik izgubi premoženjsko pravico. Druge pogodbe takih oseb so izpodbojne. Obligacijska pravica se pridobi že s kupoprodajno pogodbo. Delimo jih na: . Nadomestna izročitev je označitev prenosa stvari.konstitutivni prenos – pravica preide v drugačnem ali manj obsežnem obsegu.A izgubi vse pravice. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava pravic je: Nemo plus iuris ad alium transfere potest quam ipse habet-nihče ne more prenesti na drugega več pravic kot jih sam ima. Enako pravico ima tudi sopogodbenik poslovno nesposobne osebe. Za pridobitev lastninske pravice na premičnini je potrebno soglasje in izročitev (traditio). (primer..posamične ali singularne (sukcesija) – predmet pridobitve je posamezna pravica (od prednika preide na naslednika samo posamezna premoženjska pravica.Odgovori na vprašanja dr. • nelastnik mu stvar proda na podlagi svoje dejavnosti. Prenos užitka na nepremičninah mora biti vpisan v zemljiško knjigo.: avtomobilski ključi. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008. ki je vedel za njeno 8 . Opravimo ga z enim pravnim naslovom in pridobitvenim načinom (primer:A zapusti B-ju vse svoje premoženje. Prenos terjatve s cesijo – stari upnik odstopi svojo terjatev novemu upniku. združitev – fuzija podjetja) Stvar je potrebno pridobiti od lastnika. če jih ta pozneje odobri. Poslovno omejeno sposobna oseba sme brez dovoljenja svojega zakonitega zastopnika sklepati samo tiste pogodbe. vendar pa lahko ostanejo v veljavi. tako da prednik obdrži premoženjsko pravico. Služnostna pravica ja nova ki jo pridobi B. če so sklenjene brez dovoljenja zakonitega zastopnika. SPOSOBNOST KOT PREDPOSTAVKA ZA VELJAVNOST PP. da ni lastnik. ki jo je sklenil z njo brez dovoljenja njenega zakonitega zastopnika. katere ji dovoljuje sklepati zakon. KERESTEŠ. . 10. Pogodba poslovno nesposobne osebe Za sklenitev veljavne pogodbe mora imeti pogodbenik poslovno sposobnost. Stari upnik mora le obvestiti dolžnika o novem upniku. • nelastnik mu stvar proda na podlagi pravnega posla.

AVTONOMNO VARSTVO PRAVIC Pri avtonomnem varstvu pa stranke prepustijo reševanje sporov avtonomnim (nedržavnim) organom – najpogosteje arbitraže.. Praviloma v evropski tradiciji ni kot pravni vir nekateri teoretiki pa trdijo da jo moramo šteti kot nadomestni in dopolnilni pravni vir. naj se izreče. KERESTEŠ. 9 . red izrecno ureja. kam spadajo – v gospodarsko ali civilno pravo. da je odobritev zavrnil. • obstajata 2 vrsti pravnih oseb zasebnega prava: • pravne osebe gospodarskega prava.. Ta pravica ugasne v tridesetih dneh potem. Nekatere pravne osebe je treba opredeliti. • se financirajo iz proračuna. ki jo je brez potrebnega dovoljenja sklenila v času svoje omejene poslovne sposobnosti. osebe sui generis. da je Republika Slovenija pravna oseba). Avtonomno varstvo temelji na pogodbeni svobodi. ko sopogodbenik zve za poslovno nesposobnost druge stranke oziroma za to. če zakoniti zastopnik odobri pogodbo. Če se zakoniti zastopnik v tridesetih dneh od tega poziva ne izreče. da odobrava pogodbo. lahko zahteva od zakonitega zastopnika. Če si pogodbenik pridobi poslovno sposobnost po sklenitvi pogodbe poslovno sposobna oseba lahko zahteva razveljavitev pogodbe. mediacije in poravnave. če vloži tožbo v treh mesecih po pridobitvi popolne poslovne sposobnosti. češ da ima dovoljenje svojega zakonitega zastopnika. ki je sklenil z njo pogodbo brez dovoljenja njenega zakonitega zastopnika. dvojne družbe in pr.) zaradi javnega interesa in zaradi zadovoljevanja le-tega! Pravne osebe javnega prava • so ustanovljene z oblastvenim aktom (ustava (določa. oseb ter prepoved mešanja oblik.). • se financirajo iz zasebnih virov. Država lahko nastopa tudi kot subjekt civilnega prava. ali pogodbo odobrava ali ne.i. pogajanja. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava poslovno nesposobnost.Odgovori na vprašanja dr. da ta nima dovoljenja zakonitega zastopnika. saj poznamo izjeme t. 12. Poziv zakonitemu zastopniku. Zakon o lokalni samoupravi. SODNA PRAKSA KOT VIR PRAVA Sodno prakso imenujemo uporaba prava v konkretnih zadevah na sodiščih. Za pravne osebe zasebnega prava velja to načelo dosledno in v okviru tega lahko ustanovitelji ustanovijo le tiste pr. ki jih pr. osebe. NUMERUS CLAUSUS OBLIK PRAVNIH OSEB Numerus clausus je načelo omejenega števila pr. • ustanove. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008. naj se izreče Sopogodbenik poslovno nesposobne osebe. vendar samo. 11. • pravne osebe civilnega prava: • društva. se šteje. alternativni načini reševanja sporov. preden izteče ta rok. pa ga je ta prevarala. V slovenskem pravnem sistemu sodna praksa predstavlja materialni pravni vir ko sodne odločbe Višjih sodišč pomenijo precedenčni primer. Pravne osebe zasebnega prava • nastanejo na podlagi pravnega posla – enostranskega ali pogodbe.. Za pravne osebe javnega prava pa ta prepoved mešanja oblik ne velja dosledno. Tudi zaradi uporabe predvojnega prava kot pravnih pravil 13. ki jih ustanovi DZ z zakonom (javne agencije... pa tudi prej.

zato je lastninska pravica nad pravico problematična. ki so drugačni od oseb in so sposobni. ki se konstruirajo na objektih I. LASTNINSKA PRAVICA NA PRAVICAH – v nemškem pravu določbe ne poznajo v našem predlogu pa je prisotna. Vsa razmerja iz nepremičninskega prava se rešujejo v obliki arbitraže. da spor vzameta iz sodnega varstva. • uživajo večje zaupanje. ki se izrazi v pisni arbitražni obliki. in II. Pariz. 15 DELITEV OBJEKTOV NA OBJEKTE I. in II.. slike risbe)se uporablja . SOCIETETA (družba civilnega prava) KOT INŠTITUT CIVILNEGA PRAVA Glej vprašanje 25. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava Sodno varstvo na civilnem področju ni nujno element državnega monopola nad civilnopravnim varstvom. duhovne stvaritve. izumi. Z nobeno klasično varovalno tožbo se te pravice ne da varovati. Pri nas so stalne arbitraže ustanovljene pri Gospodarski zbornici Slovenije.Objekt predmetov II. Objekte I.. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008. Ločevanje na objekte I. ki so ustanovljene na objektih I. da jih človek obvlada zaradi zadovoljevanja svojih potreb – jih rabi. Če obstaja volja med tožnikom in tožencem.) so v lastninskem pravnem pomenu objekti pravic. osebna korespondenca. reda: -so predmeti naravnega sveta. ki jih je mogoče imeti v oblasti in jih je mogoče uporabljati -na teh predmetih se konstruirajo pravice -stvari (materialni deli narave. reda je ne razreši. Če se to sprejme je potrebno v zakonu urediti tudi pridobitne načine in njihovo varstvo. obremeniti. so Razpolagalni objekti – pravice. uživa in z njimi razpolaga) -duhovne stvaritve -opredmeteni izrazi oseb (slike. REDA Skopiraj iz krajših zapiskov+ stran 23 Objekti I. To imenujemo ARBITRAŽA. • so strokovne. Stranke se za arbitraže odločajo. (stvari. * ARBITRAŽNI DOGOVOR — dogovor med strankama. Za stranke iz različnih držav obstajajo stalne nevtralne arbitraže: Zürich. nanašati pa se mora na določen spor ali spore. ker: • so hitrejše v postopku (senat 3 arbitrov). reda in pravna razmerja v naravnem svetu neobstojajo. avdiozapisi. reda je mogoče imeti samo v oblasti. Med pravicami so tudi pravice. ne razpolaga Objekti II. reda drži samo za absolutne. KERESTEŠ. vendar se stranki ponavadi dogovorita. ki ne morejo biti objekt lastninske pravice – osebnostne. Arbitražna odločba je po svojih učinkih enaka sodbi. 10 .so fikcija. reda in pravna razmerja . ima se jih lahko v oblasti in se jih uporablja. Praviloma mora biti sklenjen v pisni obliki. ali pa je del neke druge pogodbe – arbitražna ali kompromisorna klavzula. Stranki se lahko dogovorita. Odločitev arbitraže je dokončna. reda.Odgovori na vprašanja dr. se spor rešuje v obliki arbitraže. London. reda: -so predmeti s katerimi je mogoče razpolagati (jih prenesti. da je odločitev arbitraže dokončna. da bo o sporu odločala arbitraža. ki bi nastali iz določenega pravnega razmerja. spremeniti ali ukiniti) -so pravice. 14. oblikovalne. Izjemoma obstajajo dvostopenjske arbitraže. za relativne pravice pa le pogojno. Postopek je relativno drag zaradi taks. Lahko je sklenjen kot samostojna pogodba – kompromis. reda je predmet I. Kar se tiče objektov II.

ko je zvedel za odstop. da upnik ne bo smel prenesti denarne terjatve na drugega. o katerem je odstopnik najprej obvestil dolžnika ali ki se je pri dolžniku prvi oglasil. RAZMERJE MED ODSTOPNIKOM IN PREVZEMNIKOM Izročitev zadolžnice Odstopnik mora izročiti prevzemniku zadolžnico. da lahko od drugih subjektov zahtevajo neko ravnanje (da nekaj dajo.nastanek terjatve (ko nekdo izpolni in s tem zaveže drugega) . iz katere pa ne izhaja prepoved prenosa. Če sta se dolžnik in upnik dogovorila. storijo ali trpijo) ali zadržanje. mu mora izročiti overjen prepis 11 . ki so povezane z osebnostjo upnika ali njihova narava nasprotuje prenosu na drugega. pravne posledice se navezujejo na zapadlost! Po naravi so relativne. POJASNITE ZNAČILNOSTI TERJATVE KOT PRAVICE CIVILNEGA PRAVA IN NAČIN NJENEGA PRENOSA Terjatve so posebna kategorija pravic. Če je odstopnik prenesel na prevzemnika le del terjatve. V tem primeru je dolžnik prost svoje obveznosti tudi. Če sta se dolžnik in upnik iz gospodarske pogodbe dogovorila. da jo hrani za prevzemnika. zato je za prenos potrebna samo sklenitev zavezovalnega (obligacijskega) pr. da so zapadle. ker ločimo 2 trenutka: . tudi tiste ugovore. sicer obveznost ostane in jo mora izpolniti prevzemniku. ki bi jih lahko uveljavljal proti odstopniku do takrat. Dolžnik lahko uveljavlja proti prevzemniku poleg ugovorov. ter druge dokaze o odstopljeni terjatvi in stranskih pravicah. kot so pravica do prednostnega poplačila.. če zastavitelj v to privoli. Nimajo učinka proti vsakomur (učinkujejo inter partes). če jo ima. Če je bila ob prenosu predložena listina. pripada terjatev tistemu prevzemniku. KERESTEŠ. Stranske pravice S terjatvijo preidejo na prevzemnika stranske pravice. veljavna prodajna pogodba. katerih prenos je z zakonom prepovedan. da upnik ne bo smel prenesti terjatve na drugega. Večkratni odstop Če je upnik odstopil isto terjatev raznim osebam. prenos nima pravnega učinka.) samo terjatev pa lahko tudi odstopimo 3. zastava. osebi z posebnim razpolagalnim pr. če jo izpolni odstopniku terjatve. ki jih ima proti njemu.zapadlost terjatve. če prevzemnik za prepoved prenosa ni vedel in ni bil dolžan vedeti. kot jih je imel do odstopa nasproti njemu odstopnik. posla (npr. poslom – cesijo Katere terjatve se lahko prenesejo s pogodbo Upnik lahko s pogodbo. ki jo sklene s kom tretjim. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava 16. RAZMERJE MED PREVZEMNIKOM IN DOLŽNIKOM Prevzemnik ima nasproti dolžniku enake pravice. Vendar sme odstopnik (cedent) izročiti zastavljeno stvar prevzemniku le. prenese nanj svojo terjatev. pravica iz pogodbe s porokom. ki izkazuje obstoj terjatve. do pogodbene kazni ipd.. pravica do obresti. če ni vedel za odstop.Odgovori na vprašanja dr. Specifične so zato. vendar ga mora odstopnik obvestiti o odstopu. prenos učinkuje. sicer ostane stvar pri odstopniku. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008. pa ne plačane obresti odstopljene z glavno terjatvijo. Obvestitev dolžnika Za prenos terjatve ni potrebna dolžnikova privolitev. Izpolnitev odstopniku pred obvestilom o odstopu je veljavna in je z njo dolžnik prost obveznosti. hipoteka. prenos kljub temu učinkuje. Domneva se. kot tudi tiste. ki upravičujejo subjekte. vendar samo. izvzemši tiste terjatve.

) . vendar le do višine tistega. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava zadolžnice. da je prinosnik zakoniti imetnik vrednostnega papirja na prinosnika. če je to določeno s posebnim zakonom. da se pravica iz vrednostnega papirja na ime lahko prenaša tudi z indosamentom. Za večjo odgovornost poštenega odstopnika se ni mogoče dogovoriti. KERESTEŠ. če je bilo to dogovorjeno. Bistvene sestavine Vrednostni papir mora imeti naslednje bistvene sestavine: 1. označbo vrste vrednostnega papirja. 4. -Zakoniti imetnik vrednostnega papirja na ime ali po odredbi je tisti. (poseben zakon lahko določa.Prenos pravice iz papirja na prinosnika se prenaša z njegovo izročitvijo. ki izhaja iz vrednostnega papirja. odgovarja odstopnik za obstoj terjatve takrat. 5. ko jo je odstopil. (4) Pošteni pridobitelj vrednostnega papirja na prinosnika postane njegov zakoniti imetnik in pridobi pravico do terjatve. pa tudi njegovo serijsko številko.Pravica iz vrednostnega papirja po odredbi se prenaša z indosamentom 12 .Domneva se. Terjatev iz vrednostnega papirja je vezana na sam papir in gre njegovemu zakonitemu imetniku. podpis izdajatelja vrednostnega papirja oziroma faksimile podpisa izdajatelja vrednostnega papirja.Odgovori na vprašanja dr. s katero se dokazuje obstoj odstopljene terjatve. kraj in datum izdaje vrednostnega papirja. ki so izdani v seriji. 2. ali označbo. da se vrednostni papir glasi na prinosnika. s katero se izdajatelj zavezuje. oziroma ki odreja. kar je prejel od prevzemnika. oziroma tisti.Prenos pravice iz papirja na ime se prenaša s cesijo. VREDNOSTNI PAPIRJI Vrednostni papir je pisna listina. Listina. ki je zapisana na njem. 3. Za vrednostni papir se šteje tudi zapis na mediju. . firmo ali ime osebe. pri tistih. izdanega v seriji. S posebnim zakonom so lahko za posamezne vrednostne papirje določene tudi druge bistvene sestavine. 17. na koga se vrednostni papir glasi. da bo izpolnil na njej zapisano obveznost njenemu zakonitemu imetniku. na katerega je bil pravilno prenesen. tudi če je vrednostni papir odšel iz rok izdajatelja oziroma prejšnjega imetnika brez njegove volje. firmo in sedež oziroma ime in prebivališče izdajatelja vrednostnega papirja. ko izdajatelj izroči vrednostni papir upravičencu. Obveznost iz vrednostnega papirja nastane v trenutku. PRENOS VREDNOSTNEGA PAPIRJA . na katero se glasi. . ki ne vsebuje katerekoli izmed bistvenih sestavin. na ime ali po odredbi. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008. ni vrednostni papir. na katerega se vrednostni papir glasi. ki ga ta pooblasti. Odgovornost za izterljivost Odstopnik odgovarja za izterljivost odstopljene terjatve. Izpolnitev terjatve iz vrednostnega papirja lahko zahteva proti predložitvi le njegov zakoniti imetnik ali tisti. natančno označeno obveznost izdajatelja. ter za izterljivost obresti in stroškov v zvezi z odstopom in stroškov v postopku zoper dolžnika. Odgovornost za obstoj terjatve Kadar je terjatev odstopljena z odplačno pogodbo. Vrednostni papir se lahko glasi na prinosnika. 6. Odstopnik mora izdati prevzemniku na njegovo zahtevo overjeno potrdilo o odstopu.

tako da prikrijeta tisto pravno opravilo.Tretji. terjatev.Pri prenosu vrednostnega papirja z indosamentom na prinosnika. ček. ki ga vodi izdajatelj.SIMULIRANI PRAVNI POSLI SIMULIRANI PRAVNI POSLI (DVOSTRANSKA SIMULACIJA)-o takem pravnem poslu govorimo takrat. vendar zanj ne izjavita potrebne poslovne volje. Bistveno za simulacijo je. Ničen je delni indosament.IMETNIŠKI VP (PRINOSNIŠKI VP) Pravica do papirja (listine) in pravica iz papirja (terjatev) se preneseta s TRADICIJOizročitvijo. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava Pravica iz vrednostnega papirja na ime se prenaša z zapisom firme oziroma imena novega imetnika na samem papirju. konosament Pravna narava indosamenta: Z njim se prenese pravica iz papirja t. 1 . drug pravni posel. kadar sta si izjavitelj in naslovnik izjave soglasna o tem. . se namesto imena indosatarja zapiše beseda »prinosniku« ali druga oznaka.). RELATIVNA SIMULACIJA. Stranki se zavedata. Izjavitelj nima namena spraviti naslovnika v zmoto. stranki izjavita. KERESTEŠ. Imetniški papir je: . ki pomeni isto. da to prekrije pred dediči pa skleneta prodajno pogodbo). ki ga v resnici želita (A podari B avto. da s svojima izjavama ne izražata resnične volje. ki ga v resnici hočeta.Odgovori na vprašanja dr. Za simuliran pravni posel ne gre. KI GA HOČETA PRVA DVA PREVARATI S SIMULIRANIM PRAVNIM POSLOM. lahko uveljavlja neobstojnost (ničnost) tega pravnega posla. skladiščnica. kolikor sta stranki želeli ustvariti samo zunanji vtis o sklenitvi pravnega posla. lahko pa vsebuje tudi druge podatke (kraj in datum idr. Vrste indosamentov . blanko indosirana menica 2 . stranski skleneta namesto pravega posla. tako naj po njuni volji ne nastopi pravni učinek.ORDERSKI VP Za prenos ne zadošča le izročitev ampak je potrebna posebna oblika .Popolni indosament vsebuje izjavo o prenosu. da se papir prenaša na novega pridobitelja. skladiščnica na prinosnika . Sem sodijo: menica. da hočeta skleniti pravni posel. . ABSOLUTNA SIMULACIJA. s podpisom prenosnika in z vpisom prenosa v morebitni register vrednostnih papirjev. na katero se pravica iz vrednostnega papirja prenaša (indosatar). ki ga v resnici nočeta.prinosniški ček. Pod simuliranim pravnim poslom se navadno skriva drug (prikriti) pravni posel. trgovski ordrski papir. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008. ki izhaja iz navideznega pravnega posla.povzroči ničnost. Indosament na prinosnika velja kot blanko indosament. Tak papir ima konstitutivni in legitimacijski učinek v korist upnika. čeprav tega nočeta (A samo navidezno podari B nepremičnino). firmo ali ime osebe. da naj izjavljeno ne velja. 13 . vendar v resnici tega pravnega posla nočeta skleniti. in podpis prenosnika (indosant). ki ga sicer hočeta skleniti.j. POLOŽAJ TRETJEGA. . če ga stranke nepravilno pravno opredelita ali ko eden od udeležencev nastopa preko zastopnika. da obe stranki izjavita.Blanko indosament vsebuje le podpis indosanta. da bosta sklenili določeno pravno opravilo.INDOSAMENT = zapis na hrbtni strani. ki je prevaran zaradi simuliranega pravnega posla.konosament na prinosnika. Za prenos listine in njene terjatve sta torej potrebna dva akta: -izročitev (tradicija) in -indosament 18.

• so ustanovljene z oblastvenim aktom (ustanovi se jih z zakonom ali npr. ki ga je država ali lokalna skupnost namenila za zagotavljanje javnega interesa – javni finančni sklad. razvojnih ali strokovnih nalog v javnem interesu. če cilj dejavnosti ni pridobivanje dobička. da v pravno dovoljenih mejah uresničujejo zasebne interese – ustanavljajo se z zasebnopravnimi akti. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava V tem primeru obvelja prikrivan posel (zanj je volja obstajala).. upravnim aktom.. RAZLIKA MED PRAVNIMI OSEBAMI ZASEBNEGA IN PRAVNIMI OSEBA MI JAVNEGA PRAVA • PRAVNE OSEBE JAVNEGA PRAVA – tiste. kulture. gospodarski.… Pravno osebnost pridobi z vpisom v sodni register.. ki imajo oblastna upravičenja in so pristojne. javna ustanova. Ustanovijo jih država . ali drugih dejavnosti. Zakon o lokalni samoupravi. organizacije.…) -realne. ker lahko država z oblastnim aktom (zakonom) vedno ustanovi posebno pr. dejavnost ali javno službo. oseba javnega prava. • se financirajo iz proračuna. ki se ustanovijo za opravljanje regulatornih. osebe. kolikor so bili izpolnjeni pogoji zanj. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008. Delujejo v javnem interesu. občine. oseb zasebnega prava so: -izvajanje javnih pooblastil in javnih nalog -uporaba prisilnih sredstev -obvezno članstvo. Glavni opredelilni element je ustanovni akt. Načelo numerus clausus ne velja dosledno. 19. če gre za člansko obliko. • nastanejo na podlagi pravnega posla – enostranskega ali pogodbe. osebo javnega prava in ji določi status sui generis (javne agencije) Pomožni kriteriji pri razlikovanju od pr. izjemoma tudi za druge dejavnosti. KGZ.Odgovori na vprašanja dr. ki se ustanovijo za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja.. namen je . zdravstva. znanosti. • pravne osebe civilnega prava: • PRAVNE 14 . športa. da je Republika Slovenija pravna oseba). • obstajata 2 vrsti pravnih oseb zasebnega prava: • pravne osebe gospodarskega prava. javni zavodi se ustanovijo za opravljanje javnih služb. Ustanovi ga država . ki niso gospodarske. ki je zakon ali drug oblastni akt. javni nepremičninski sklad.Vlada ali lokalna skupnost) • Javne agencije (so samostojne pr.)  Javni skladi (pr.). … Pravne osebe so: • Korporacije javnega prava: -območne (teritorialne) korporacije (zajemajo osebe na določenem območju -občine) -osebne korporacije (združenja oseb. gospodarske zbornice. ali druge sorodne lastnosti ali cilji – npr.. ki upravlja in razpolaga s premoženjem. interesne korporacije (povezovanje oseb glede na lastnino na nepremičnini ali določenih stvareh – lovske in ribiške zveze. ustava (določa.namenjeno posebnim javnim nalogam):  Javni zavodi (posebna oblika združenj za posebne vrste dejavnosti. KERESTEŠ. ki jih povezujejo enaki poklici – zdravniki.…) • Ustanove javnega prava (namensko vezano premoženje. da izvajajo javne naloge. če zanje z zakonom ni predvidena druga statusna oblika) OSEBE ZASEBNEGA PRAVA – dejavnost temelji na avtonomiji volje.

Imenujemo jih tudi absolutne pravice. Takšnih razmerij je malo.pr. Stranke so lahko: 1) fizične osebe – nastopajo v civilnopravnem razmerju na podlagi svoje pravne sposobnosti. ki ima dolžnost zagotoviti uresničenje pravice 1.absolutne ali izključujoče pravice (pravice erga omnes). • se financirajo iz zasebnih virov. čeprav je enakopravnost pogosto le formalna (n. da v njem obstajata vsaj ena pravica in vsaj ena njej odgovarjajoča dolžnost Pravica subjektu omogoča ali zagotavlja določen pravni položaj oz. ki niso upravičeni stvari uporabljati. Terjatev obstaja le nasproti točno določenemu 15 . Pravna sposobnost pravne osebe je omejena v skladu z njeno dejavnostjo. inter partes = med strankami) – sem spada vsaka obligacija in pogodba.pr. v katere ne sme nihče poseči ali omejevati nekoga pri njihovem izvrševanju. Država lahko nastopa tudi kot subjekt civilnega prava. Dogovor med strankama ima pomembno veljavo in velja kot zakonski pravni vir. POJEM PRAVNEGA RAZMERJE V CIVILNEM PRAVU PRAVNO RAZMERJE je pravno urejeno družbeno razmerje med dvema ali več pravnimi subjekti. ki je nosilka pravice. ekonomska neenakopravnost. Pravica je sestavljena iz upravičenj Osnovni obliki civilnopravnih razmerij sta: • med nedoločenima osebama (deluje erga omnes = proti vsem) – vsakdo mora spoštovati pravni položaj. razen v primerih. . Treba jo je razlikovati od poslovne ali opravilne sposobnosti. ki ga ima določena oseba. . N.. Za poslovno sposobnost je potrebna volja. KERESTEŠ. V njem velja načelo enakopravnosti. vendar je možno izključujoče pravice omejiti z zakoni v funkciji javnega interesa.. • med določenima osebama (proti določenemu krogu oseb. O civilnopravnem razmerju lahko govorimo le. 20. ki jih dolo-ča zakon. da stranka s svojimi sposobnostmi ustvarja civilnopravne posledice. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava • društva. če na eni strani stoji pravica. na drugi strani pa tej pravici odgovarjajoča dolžnost. odškodnine) .Odgovori na vprašanja dr.pr. Imetnik izključujoče pravice lahko izključi kogarkoli. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008. če se služeče in gospodujoče zemljišče združita). določeno ravnanje. vendar so določene pravice pridržane le fizičnim osebam (n. Tudi služnosti so primer omejevanja lastninske pravice (služnost ugasne. ki abstraktna konkretizirajo v različnih družbenih razmerjih med pravnimi subjekti (konkretna pravna razmerja).). zahteva se pasivnost neupravičenih oseb. lastnina: lastnini kot pravici odgovarja pravica svobodnega ravnanja s stvarjo.pr.. ali pa gre za razmerja. 2) pravne osebe – vstopajo v civilnopravno razmerje na podlagi pravne sposobnosti. N. Civilno pravno razmerje je razmerje med 2 subjektoma. Pravna razmerja so predpisana s splošnimi in abstraktnimi pravnimi pravili (abstraktna pravna pravila). avtorska pravica). prodajalec ima pravico zahtevati kupnino in dolžnost dati stvar. da je ne uporabljajo (svodoba urejanja pogodbenih razmerij. Stranki sta 2: • stranka. Pogoj za civilnopravno razmerje je. To so pravice. Stranka je oseba. pravica do dedovanja. • stranka. ki je sposobnost. stranke. • ustanove. kot dolžnosti ji odgovarja dolžnost vseh ostalih. lastninska pravica. Večkrat nastopata pravica in dolžnost z obeh strani. ki nastopa v civilnopravnem razmerju. kupoprodajna pogodba: kupec ima pravico zahtevati stvar in dolžnost plačati kupnino. Pravna sposobnost je sposobnost biti nosilec pravic.

razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava subjektu. ne da bi predpostavljali obstoj še kakšne druge pravice. razvitosti. razen če se ne določi avtomatično (otrok pod 7 let. ki predpostavljajo obstoj temeljnih – samostojne pravice.so izrabili premoženje družbe in z njim ravnali kot s svojim lastnim . se odgovarja ne glede na krivdo. STOPNJA SPOSOBNOSTI- Otroci in prizadeti imajo majhno ali nimajo sposobnosti. inteligence. zastavna pravica je akcesorna pravica. da nekdo s svojimi lastnimi voljnimi dejanji in delom pridobi pravice in sprejema obveznosti) ter KRIVDNA oz. ki stojijo za to pravno osebo (člane. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008. 16 . Odrasli imajo različne stopnje deliktne sposobnosti. Razmerja erga omnes (izklučujoče pravice. lastniki. Vedno gre za določeno konkretno dolžnost. vzgoje. družbenike). družbeniki. velja OBRNJENO DOKAZNO BREME. ustanovitelji… V zvezi s tem govorimo o spregledu pravnih oseb zakon ali drug akt ali organ zavestno prezre pravno osebo kot pravni subjekt in prenese učinke na osebe. če je otrok storil škodo zaradi zunanjih učinkov.. jo je dolžan povrniti. postane to razmerje inter partes. ki pa je tista voljna sposobnost. in sicer ker: . 23. DELIKTNA SPOSOBNOST Voljno ali opravilno sposobnost sestavlja POSLOVNA SPOSOBNOST (sposobnost. Po dopolnjenem 14 letu postane mladoletnik odgovoren po splošnih pravilih o odškodninski odgovornosti. kadar družbeniki za obveznosti družbe odgovarjajo s svojim premoženjem.za škodo od stvari ali dejavnosti. KERESTEŠ. dolžnost obstaja le proti enemu subjektu.. iz katerih izvira velja škodna nevarnost za okolico. naložimo za njeno ravnanje odgovornost (naklepno. če ne dokaže da je škoda nastala brez njegove krivde.Primer.Oseba je deliktno (odškodninsko) odgovorna če je poslovno sposobna. Če po zakonu ni določena izjema da se razsodi. pravica nasproti subsidiarnemu poroku = akcesorna pravica. ki lahko tisti osebi. 22.so v svojo ali korist nekoga tretjega zmanjsali premozenje druzbe. malomarno dejanje). Sposobnost je potrebno presojati pri vsakem članu posebej. 21. objektivna odgovornost. Ko neupravičeni subjekt v razmerju erga omnes poseže v izključujočo pravico drugega subjekta.Odgovori na vprašanja dr.velja načelo obratnega dokaznega bremena. členu ZGD in sicer o spregledu pravne osebe govorimo takrat. ODŠKODNINSKA ODGOVORNOSTsubjektivna odgovornost. ki nastajajo ali jih izvajamo samostojno. Če je otrok med 7 in 14 leti.starši ne odgovarjajo. glavne. odvisno od okolja. DELIKTNA SPOSOBNOST. Samostojne (temeljne. Možen je tako v zasebnem kot javnem pravu. SPREGLED IN ZLORABE PRAVNIH OSEB Pravna oseba. Potrebno je le dokazati nastanek škode in to da gre za nevarno dejavnost. AKCESORNE PRAVICE so odvisne pravice.starši se ekskulpirajo. je potrebno upoštevati osebnost. na katere nihče nima vpliva). POJEM AKCESORNIH PRAVIC Premoženjske pravice so lahko samostojne ali odvisne. ki ne more obstajati brez glavne pravice. principalne) pravice so tiste. da niso oni krivi zaradi svojih dejanj).kdor povzroči škodo drugemu. Razmerja med določenima osebama so finančne ali aktivne narave. če dokažejo. proti vsem) lahko prerastejo v razmerja inter partes (med strankami). V SLO je spregled pravne osebe določen v 6. ki je krivdno ravnala. Zlorabijo jo lahko njeni člani. kot poseben pravni institut je lahko predmet zlorab.

Odgovori na vprašanja dr. KAKŠNA JE RAZLIKA MED PRAVNIMI OSEBA SOCIETETNEGA TIPA IN KOORPORACIJAMI Korporacija je združenje oseb. saj tvorba. smrt družbenika pomeni konec družbe. Sistematizirajo in zbirajo se v posebnih ZBORNIKIH pri Gospodarski zbornici Slovenije. ki nastane. Vsaka sprememba pomeni spremembo družbe. ko se fizične osebe združujejo v samostojen subjekt za doseganje skupnih ciljev. s katero uredijo medsebojno razmerje z namenom doseganja določenega premoženjskega cilja. ki jo družbenik iz družbe pridobiva. Posledica ni pravna oseba. da so vsebovale domnevno voljo strank in so imele zato naravo dispozitivnega zakona. osebo. sprejemom ustanovnega akta (statuta) in registracijo. ni sposobna biti nosilec pravic in dolžnosti (nima pravne in poslovne spo- 17 . da pri nas med trgovinskimi običaji in uzanci ni nobene pr. obseg. Pri tem ne nastane nova oseba. SOCIETAS (DRUŽBENA POGODBA) KOT PREDSTOPNJA PRAVNE OSEBE Gre za pojav. Značilno zanje je. ki temelji na družbeni pogodbi. KAKŠNA JE VLOGA UZANC KOT VIRA CIVILNEGA PRAVA Uzance so posebna vrsta kodificiranih običajev. KERESTEŠ. raz. Pravilo je. OZ določa. zato da bi oškodovali svoje upnike 24. Pr. UZANCE in praksa. 25. ki zajemajo več določenih strok ali pa splošno trgovinsko poslovanje. Stranke pa so lahko uporabo uzanc tudi izključile. Člani urejajo in odločajo o pomembnih vprašanjih soglasno. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008. da bi dosegli cilj. Uzanca ni trgovinski običaj! Trgovinski običaj je nastal v poslovanju zaradi medsebojne trgovske ustrežljivosti. Poznamo splošne uzance (veljajo za vse stroke) in posebne uzance (veljajo za točno določene stroke). da iz njih lahko izpeljemo pravno pravilo. • regulira korist. Dispozitivna norma OZ ima prednost pred uporabo uzanc. ki je vzpostavljena med strankami. Uzance so uporabljajo tudi če se stranke ne dogovorijo o njihovi uporabi. da se za presojo posebnih ravnanj in njihovih učinkov v oblig. ko se 2 ali več oseb zaveže.če so družbo kot p. spremembo in prenehanje medsebojnih pravic in obveznosti strank. subjekti upoštevajo poslovni običaji. Družbena pogodba je strogo osebno razmerje. med gosp. Nastane s sklepom ustanovitve. ki se lahko menjajo brez posledic za obstoj korporacije in imajo prek avtonomnega organa možnost odločanja. če pa večinsko. Za družbeno pogodbo je značilna avtonomija strank. urejajo medsebojna pr. je kvorum z 2/3 kvalificirana večina. Primer družbene pogodbe: 3 kmetje kupijo kmetijski stroj. bi ga dosegli zelo težko. Družba je pogodba med družbeniki. Družbena pogodba: • regulira vložek vsakega družbenika v družbo. Posledica pogodbe je zveznost in združevanje med družbeniki kot strankami. ki je vezano na točno določen krog družbenikov. ki ga kot posamezniki ne bi mogli doseči oz. ki nastane.osebo zlorabili zato. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava . razmerja strank – ustvarjalno vplivajo na nastanek. To so običaji. Družba civilnega prava (societas po ODZ) ni enaka družbi gospodarskega prava. ki je zanje kot posameznike prepovedan . Uzance morajo biti takšne. Družba gospodarskega prava je pravna oseba v vseh oblikah družb. da si bodo s svojimi prispevki prizadevali doseči skupen namen.če so zlorabili družbo kot pr. oseba societetnega tipa je združenje oseb. relevantne razlike. Posledica družbe civilnega prava ni pravna oseba.

oseb) še naprej nastopajo vsak kmet zase.Odgovori na vprašanja dr. da ima pravna oseba voljo. izpolnitvijo cilja. Ponavadi so abstraktni. da mu bo dal nek znesek. Iz tega posla ni razviden poslovni namen strank. ki je z njo v nasprotju. razmerje do pridobitvenega načina) Praviloma so pr. izstavitev menice – a se zaveže B. Člani odločajo o zadevah. Predmet takih poslov je pravica ali pravno razmerje. Če tega določeni družbeniki nočejo narediti. da lahko s stvarjo ali pravico razpolaga. predpostavke. ki so vezane na delovanje korporacije. Tako ločimo: • skupno nastopanje – vsi skupaj pridobivajo pravice in prevzemajo obveznosti. medtem ko družba z neomejeno odgovornostjo ni čista korporacija 26. RAZPOLAGALNI PRAVNI POSEL(pojem. Korporacije danes prevladujejo. posel. Pravice in dolžnosti sprejemajo posamezno ali skupno. KAKO LAHKO USTANOVITELJK IN DONATORJI VPLIVAJO NA DELOVANJE USTANOVE 28. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava sobnosti). KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008. vendar jih je nato dolžan prenesti na ostale člane družbe. Družbena pogodba temelji na solastnini. da bo prenesel pravico. KERESTEŠ. ki jo lahko izrazi na pr. ima vsak družbenik na voljo actio pro socio. Za ta pravni posel veljajo načeloma splošne predpostavke za veljavnost pravnih poslov. 18 . Pravna oseba mora biti poslovna sposobna. ki ga sklene stranka. s potekom časa.Posledica abstraktnosti:B tega denarja ne more iztožiti. KATERE SO PREDPOSTSAVKE ZA VELJAVEN RAZPOLAGALNI PP? Razpolagalni pravni posli so usmerjeni že na neko pravico. Združevalci so osebe z lastno sposobnostjo.. Razpolagalno moč ima imetnik. pr. obremeniti. Najpreprostejša oblika je abstraktno članstvo – članstvo v korporaciji ni vezano na individualno članstvo (primer: država). za veljavnost razmerje do zavezovalnega PP. • samostojno nastopanje – vsak posameznik pridobiva pravice in prevzema obveznosti. ki izvirajo iz zunanje sfere.. Delniška družba in družba z omejeno odgovornostjo sta čisti korporaciji. • zahteva vplačilo prispevkov. Vsaka prejšnja razpolaga izključuje poznejšo. Člani družbe solidarno odgovarjajo za obveznosti. ker ni poslovnega namena in ni jasno za kakšen pr. Razpolagalna moč pomeni. ima določen poslovni namen (izpolniti nasprotno obveznost. posli kavzalni. prenesti. naslov na podlagi katerega se nekdo zaveže. 26) Razpolagalna sposobnost je sposobnost fizične ali pravne osebe. spremeni. stečajni upravitelj 27. odpraviti.. • terja povrnitev potroškov in plačilo škode. izjemoma pa tudi nelastnik npr. Zavezovalni pr. saj družbena pogodba preneha s smrtjo enega od družbenikov. posel. kreditirati nasprotno stranko. obremeni ali ukine). odvisno od notranjega razmerja. V pravnem prometu (razmerje do 3. posli so izjeme npr. praviloma lastnik pravice. s katero: • uveljavlja obveznosti iz družbene pogodbe nasproti sodružbenikom. Vsak pr. torej mora biti sposobna z lastno voljo in dejanji pridobivati pravice in obveznosti imeti pa mora tudi razpolagalno moč. relevanten način in možnost razpolaganja s stvarjo ali pravico (lahko jo prenese. posel gre. posel je obligacijski pr. Poleg tega pa se za njegovo učinkovitost zahteva še RAZPOLAGALNA SPOSOBNOST (glej odg. Družbena pogodba ureja njihova notranja razmerja glede uporabe stroja. nasprotni stranki nakloniti neodplačno korist) Abstraktni pr. Združevanje je šibko. dobička in izgube. ki jo želijo spremeniti. Korporacija je združenje članov z namenom doseganja skupnega cilja. Za korporacijo je značilno članstvo.

obremenitev. kot jo je imel prednik (prenos last. posel pa je stvarnopravni posel. najdbe. SPLOŠNI POGOJI POSLOVANJA IN STANDARDI KOT VIR CP? Standardi so merila.Odgovori na vprašanja dr. posel je kavza razpolagalnega pr. ki jih je imel prednik – pravno nasledstvo. posla. Splošni pogoji poslovanja so tako praviloma zbrana pravna pravila ki v neki državi regulirajo določeno vrsto pravnih razmerij ali poslov.) V Sloveniji je razmerje med zavezovalnim in razpolagalnim pr. So standardizirani katalogi klavzul o tem katera vprašanja je treba regulirat ter se nahajajo na hrbtni strani ali pod tekstom adhezijskih (standardnih. predstavljajo nekaj kar se največkrat zgodi. pomešanja. naslov) Razpolagalni pr. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008.… splošni pogoji poslovanja.posla. ki jih ena pogodbena stranka določi vnaprej pri sklepanju formularnih pogodb. ki izhaja iz druge (prenos služnosti) Pri translativnem prenosu pa poznamo še: 19 . NAČINI PRIDOBIVANJA in PRENOS PRAVIC ORIGINARNI (izvirni) način: naslednik pridobi pravice ne glede na pravice prednika. zavarovanje. pravice) . ki jih v določenem družbenem okolju splošno priznavajo in upoštevajo (družbeni.če je zavezovalni pr. kupec pa izrazi voljo. nanje se pr. Pridobitev lastninske pravice s pomočjo pr.Translativno – na naslednika preide pravica v enakem obsegu. zavezovalni pr. Večinoma so napisani na hrbtni strani pogodb (standardiziran katalog klavzul) – vir avtonomnega gospodarskega prava. 32. če je izčrpana oz. kupoprodaja. splošna in povprečna merila. pravico prenese na kupca). kolo kupim z dvostranskim pr. poslom. članstva… DERIVATNI (izvedeni) NAČIN: naslednik pridobi samo tiste pravice. poslov kavzalne narave – razpolagalni pr. Gre za nastanek nove pravice. ga kupim. na temelju priposestvovanja. ki je kavza . s prodajalcem sklenem prodajno pogodbo.razpolagalne moči ni. Taka je pridobitev v primeru posvojitve nikogršnje stvari.. posel je neveljaven 29 in 30 črtan – ker se vprašanje ponavlja 31.prenašalec ima pravico in razpolagalno moč (moč volje in možnost razpolaganja) . predpisi večkrat sklicujejo) – so ustaljena. Adhezijske pogodbe – so pogodbe ki ki se sklenejo s pristopom ene stranke. je nima pravna oseba v stečaju Pravice se lahko prenašajo: .zahteva se obstoj in veljavnost pr. ki ima dokajšnji vpliv na razvoj civilnega prava. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava (Npr. da proda kolo (last. Npr. »dobrega gospodarstvenika«. gradbeništvo. sprememba ali ukinitev pravice). (Npr. da se s pravico razpolaga. »dobrega strokovnjaka«. formularnih. Če hočem dobiti kolo. Pogoj: . predelave. transport. Gre za izraženo voljo. ki mi daje pr. poklicni. strokovni standardi.nihče ne more prenesti na drugega več pravic.KAKO SE PRIDOBIVAJO. (npr.…) ter so ti. tipskih) pogodb. Standard »dobrega gospodarja«. KERESTEŠ. posla: . vir avtonomnega gospodarskega prava.Konstitutivno – na naslednika preide drugačna in manj obsežna pravica. Prodajalec izrazi voljo. kot jih sam ima (nemo plus iuris ad alium transferre postes quam ipse habet) .posel je odvisen od zavezovalnega oz. posel ničen  nična je kavza razpolagalni pr. da kupi kolo. ki učinkuje neposredno na pravico z namenom razpolage s pravico(prenos. zmešanja.

V tistih področjih. gospodarski. poklicni. ki jih v določenem družbenem okolju splošno priznavajo in upoštevajo (družbeni. 36. stopnja bolečin in trajanje to opravičujejo 34. osebo javnega prava in ji določi status sui generis (javne agencije) Pomožni kriteriji pri razlikovanju od pr. svetovni vojni so sprejeli zakon o razveljavitvi določene predvojne zakonodaje in na ta način dovolil upoorabljati kot pravna pravila ODZ. predpisi večkrat sklicujejo) – so ustaljena. nanje se pr. … Pravne osebe so: • Korporacije javnega prava: -območne (teritorialne) korporacije (zajemajo osebe na določenem območju -občine) -osebne korporacije (združenja oseb. splošna in povprečna merila. dedovanje) . 35. »dobrega strokovnjaka«. ali druge sorodne lastnosti ali cilji – npr.Standard pa določa merila – ocenjuje človekovo ravnanje in ga primerja s povprečnim. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava . CIVILNOPRAVNO VARSTVO ČASTI IN DOBREGA IMENA V modernem civilnem pravi so civilnopravne sankcije za odpravo kršitev časti in dobrega imena preklic. nastale z posegom v čast in dobro ime.Univerzalno nasledstvo / sukcesija – preide vso premoženje ali njegov alikvotni del..So ustaljena. Slovenski sodnik v primeru pravne praznine v širšem smislu ne uporablja kot zakon ampak kot Pravno pravilo če ne nasprotuje našemu pravnemu redu. Povrnitev premoženjske škode. »dobrega gospodarstvenika«.Glavni opredelilni element je ustanovni akt. ker lahko država z oblastnim aktom (zakonom) vedno ustanovi posebno pr. ki jih uporabljamo tudi v našem civilnem pravu. gospodarske zbornice. povprečna merila – to kar se največkrat dogodi. če gre za člansko obliko. Velja kot sekundarni pravni vir. prenos se opravi z enim samim pr. ki določa vedenje človeka. Denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo. KERESTEŠ. ki jih v določenem okolju priznavajo in upoštevajo. če okoliščine . Namen sodbe je predvsem odstranitev kršitve. v katerem so zajeta osnovna pravna pravila po katerih se presojajo neka pravna razmerja. v skladu z načelom specialnosti individualizirane pravice. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008.Načelo numerus clausus ne velja dosledno. naslovom in pridobitnim načinom. NAVEDITE IN NA KRATKO OPREDELITE ZNAČILNOSTI OSEB JAVNEGA PRAVA . ki je bila storjena z kršitvenim dejanjem.Singularni nasledstvo / sukcesija – na naslednika preide samo posamezna premoženjska pravica ali posamezne. Že po II.…so merila. ODZ IN NJEGOV VPLIV NA CIVILNO PRAVO V RS Občni državljanski zakonik je pomemben vir pravnih pravil. ki jih povezujejo enaki poklici – zdravniki. ki je zakon ali drug oblastni akt. strokovni standardi. RAZLIKA MED STANDARDI IN OBIČAJI Standardi so merila.…) 20 .( pomembni so predvsem za interpretacijo posameznih določb.Odgovori na vprašanja dr. . mogoče je le v zakonsko predvidenih situacijah (npr. popravek in objava sodbe. Običaj je pravilo. to kar se največkrat zgodi. 33. oseb zasebnega prava so: -izvajanje javnih pooblastil in javnih nalog -uporaba prisilnih sredstev -obvezno članstvo. splošna. Standard »dobrega gospodarja«. ki jih ni uredil OZ ali kakšen drug predpis.

ki ga hočejo stranke skleniti.namenjeno posebnim javnim nalogam):  Javni zavodi (posebna oblika združenj za posebne vrste dejavnosti. ki se ustanovijo za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja.… Pravno osebnost pridobi z vpisom v sodni register. osebe. notarski zapis +priče ) Obličnost je lahko nujna (ad valorem) in pomanjkanje lete pomeni neveljavnost pr. javna ustanova. ki v določenem pravnem razmerju pooblaščajo enega od subjektov. Primer: pravica do odpovedi! Oblikovalne pravice delimo na: 1) USTANAVLJAJOČE – opcije (npr. ki obstaja med njim in drugim subjektom – potrebna je privolitev drugega ali soglasje. potrebna za veljavnost. notarski zapis. oseba javnega prava. javni zavodi se ustanovijo za opravljanje javnih služb. KGZ. Sodišče ugotavlja le to ali je bila oblikovalna pravica izvršena. pisna oblika +potrjevanje dejstev. zdravstva. potrebna za dokazovanje). forma ad valorem oblika. Posla 38. brez katere pravno opravilo. V kolikor prizadeti ugovarja oblikovanju pravice mora oblikovalec v pravdi dokazati dejstva. ki niso gospodarske. TOŽBENA OBLIKOVALNA PRAVICA IN SODELOVALNA PRAVICA subjekt z enostranskim oblikovalnim ravnanjem samostojno oblikuje razmerje. da to pravico izpolni. sploh ne more nastati. ali drugih dejavnosti. znanosti. če je predpisana ad valorem. razvojnih ali strokovnih nalog v javnem interesu. ponudba) 2) SPREMINJAJOČE – spreminjajo pr. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008. ki jo dogovorita stranki kot slučajno sestavino. sodni zapis. ki upravlja in razpolaga s premoženjem. da prevzame pravno posledico. razmerje (zmanjšanje kupnine) 3) UKINJAJOČE . Stranka z enostranskim ravnanjem (sprejemno izjavo) oblikuje neko pravno razmerje.)  Javni skladi (pr. predkupna pravica. ki se ustanovijo za opravljanje regulatornih. To je predpisana oblika. Ustanovi ga država . Če ni upoštevana povzroča ničnost pogodbe (oblika. Za oblikovalne pravice je značilno to. ki določa veljavnost. Oblikovalne pravice so tiste pravice. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava -realne. druga stranka pa je zavezana. Bistvo je v načinu enostranskega oblikovanja razmerja (zato so pravotvorna upravičenja). FORMA AD VALOREM IN FORMA AD PROBATIONEM forma ad probationem . subjekt z 21 ..pravno razmerje odpovedo. gre za sestavino.Odgovori na vprašanja dr.…) • Ustanove javnega prava (namensko vezano premoženje. če zanje z zakonom ni predvidena druga statusna oblika) 37. V tem primeru se oblikovanje nadomesti z OBLIKOVALNO TOŽBO – V družinskih razmerjih je dana samo ta možnost.. ki izvira iz oblik razmerja. KERESTEŠ. kulture. Ustanovijo jih država . ki ga je država ali lokalna skupnost namenila za zagotavljanje javnega interesa – javni finančni sklad. stranke jo izrecno in po svoji volji hočejo kot bistveno sestavino Obličnost je ponavadi namenjena lažjemu dokazovanju – (oblika. če cilj dejavnosti ni pridobivanje dobička. da z enostransko izjavo volje oblikuje medsebojno pravno razmerje. je pogoj za veljavnost (pisna oblika +priče.Vlada ali lokalna skupnost) • Javne agencije (so samostojne pr.oblika. organizacije. interesne korporacije (povezovanje oseb glede na lastnino na nepremičnini ali določenih stvareh – lovske in ribiške zveze. OBLIKOVALNA PRAVICA. občine. športa. javni nepremičninski sklad. izjemoma tudi za druge dejavnosti.. da prva stranka ne potrebuje soglasja druge stranke.

Prepovedane so tudi pogodbe v zvezi z nevpisano dejavnostjo Varovanje pravnega prometa. Navedba dejavnosti v registru še ne pomeni. položaj. da družba ne sme sklepati takšnih pogodb 22 . stranko. Predstavlja posebno vrsto premoženjske pravice in je lahko v samostojnem pravnem prometu (lahko se zastavi. Primer: pričakovanje kupca. obremeni). Na ta način se lahko ustvari nova pravica.Odgovori na vprašanja dr. V tem primeru se oblikovanje nadomesti z OBLIKOVALNO TOŽBO – V družinskih razmerjih je dana samo ta možnost. kjer je premoženje razdeljeno po deležih. strank. ostane pogodba v veljavi. tretjih oseb. 40. imamo opraviti s posebej zavarovano kategorijo pričakovanja = pričakovalno pravico. položaj. da drugi več ne morejo preprečiti njenega nastanka. Oblikovalna pravica je posebna kategorija pravic. razen če ni v zakonu za posamezen primer določeno kaj drugega. KERESTEŠ. prenese. je kvorum 2/3 kvalificirana večina. ki je razlog za nastanek societete. razmerje ali pa se pravica ukine. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava enostranskim oblikovalnim ravnanjem samostojno oblikuje razmerje. Če deleži niso določeni. Govorimo s solastninski skupnosti. pa zadenejo ustrezne posledice. da sami z izjavo volje brez sodelovanja drugih učinkujejo na pr. Pravni posli. Vsak solastnik – družbenik lahko s svojim deležem ravna samostojno. OBSEG PRAVNE SPOSOBNOSTI PRAVNE OSEBE IN TEORIJA ULTRA VIRES Družbe smejo opravljati gospodarske posle le v okviru dejavnosti. Tožbena oblikovalna pravica je pravica vložiti posebno oblikovalno tožbo za učinkovanje na pr. Pogodba je civilnopravno veljavna Objektivni pogoj: dovoljenost posla Subjektivni pogoj: dobra vera druge stranke Tretji ni dobroveren Če ni ravnal dovolj skrbno Skrbnost dobrega gospodarja Iz okoliščin bi lahko sklepal. ki obstaja med njim in drugim subjektom V kolikor prizadeti ugovarja oblikovanju pravice mora oblikovalec v pravdi dokazati dejstva. spremeni obstoječe pr. ki je prekršila zakonsko prepoved. se šteje. ki jih sklene družba s tretjimi osebami in s katerimi prekorači v registru vpisano dejavnost ali sicer dovoljene posle. ki je v nastajanju doseže takšen položaj. pri katerih ena oseba z izjavo svoje volje oblikuje pravico druge osebe Pričakovalna pravica. Sodelovalna pravica je posebna vrsta oblikovalnih pravic. ki mu je stvar izročena pod pridržakom polnega plačila kupnine. PREMOŽENJE V DRUŽBI CIVILNEGA PRAVA Družba civilnega prava ali societeta ima premoženje. ki daje imetnikom moč. pripad dediščine dediču… 39. ko pravica. razen če je tretja oseba vedela ali bi morala vedeti za prekoračitev. ki je vpisana v register. da je tretja oseba vedela ali bi morala vedeti za prekoračitev Navezovanje na OZ 86/2 Če je sklenitev določene pogodbe prepovedana samo eni stranki. je v družbo vloženo s strani družbenikov in nastaja z delovanjem družbe. Če je odločanje večinsko. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008. da so enaki. o pomembnejših vprašanjih pa odločajo družbeniki soglasno. Sama gola izjava volje ne zadošča. so veljavni.

DELUTEV USTANOV GLEDE NA NAMEN Ustanova je na namen vezano premoženje. Te zbirke so označene ali kot splošne uzance. da jih ne sprejemajo tisti organi. javnost se opredeljuje glede na namen. razvoj informatike vpliva na razvoj varstva pravic na medmrežju. So tudi eden izmed dejavnikov. …) . da ga preoblikuje in določneje opredeli ali pa tako.)pomembni so predvsem za interpretacijo posameznih določb. prakse. ki vplivajo na pravodajalca v teku nastajanja ustreznega splošnega pravnega akta ..razvoj prava in družbe vpliva na nastanek novih pravic in spremembe že obstoječih pravic (npr. Posebnost sklicevanja na družbene običaje je tudi v tem. ustanovljene za namene na področju kulture. se pa pojavljajo ustanove z zasebnimi nameni.prenehajo s smrtjo nosilca.pripadajo človeku kot takšnemu glede na dejstvo obstoja in njegove telesne sposobnosti. Namen je praviloma splošnokoristen in dobrodelen. 43. zdravstva. gradbene uzance. konkretno pa glede na sposobnosti . podjetniške) so ustanove z zasebnimi nameni. da pravo s svojimi načeli določa le meje. Namen ustanove pa je lahko tako trajne (praviloma) kot začasne narave. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava 41.so civilne pravice. ki naj uvede nasprotno prakso (običaji kot materialni pravni vir). V slovenski pravni ureditvi so to UZANCE. ki ga lahko uveljavljajo njegovi dediči in tudi drugi (npr. šolstva. če gre za uzance. v katerih se običaj uveljavlja. Beseda “uzance” ima v pravu dva pomena: • prvi se nanaša na običaj (standard). kjer je krog beneficiarjev ozko in praviloma poimensko opredeljen ali omejen na člane ene družine. ki ga uzanca zapisuje • drugi je sinonim za ustrezen formalni pravni vir Posebnost uzanc je tudi ta. varstvo kulturne in naravne dediščine… To ni ustanova javnega prava.bodisi tako. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008. varnost os. ki je zbirka kodificirane pr. varujejo dobro ime in čast pokojnika) 23 . – -Vsem enako.. Na ravni formalnih pravnih virov se običaji lahko uporabljajo kot uzance. ki so zapisani in prevzeti v posebno zbirko. OBIČAJI KOT VIR CIVILNEGA PRAVA Običaj je družbeno pravilo. ki se naj uporabljajo le na določenem ožjem področju gospodarstva.so abstraktne in strogo osebne pravice. varstvo okolja. Ustanove s splošnokoristnimi in dobrodelnimi nameni so javne ustanove. če tako določijo stranke (npr. če ni bilo dogovorjeno drugače. ki velja v določeni družbi za normalno. Običaji izražajo stanje. To so vedno ustanove zasebnega prava. ki se praviloma ukvarjajo z zakonodajno dejavnostjo. ne da bi ga s tem vsebinsko opredeljevalo. podatkov. športa. ki se uporablja kot vir prava. uzance v gostinstvu. ali pa kot posebne uzance. Uporabijo se. da pod njegovim vplivom sprejme rešitev. ostane pa rezidium. Splošne uzance za blagovni promet so se v nasprotju z običajnimi uzancami uporabljale namesto ODZ. čeprav kršitev izražamo s sankcijami v premoženju . ki nastane zaradi dolgoročne uporabe in postane nujno. Zasebne ustanove (družinske.niso premoženjske pravice.Odgovori na vprašanja dr. . ki jih ne moremo prenašati na druge osebe – so -neprenosljive . KERESTEŠ. ki uživajo civilnopravno varstvo . NAŠTEJTE IN NA KRATKO OPIŠITE ZNAČILNOSTI OSEBNOSTNIH PRAVIC . Izraz UZANCE se uporablja za običaje. 42.

pri čemer večinoma ne gre za odškodnino. Zaenkrat se priznavajo [§ 179]: • duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti. da bi se to ukinilo. Nepremoženjska škoda je neizmerljiva. To je varstvo položajev. Premoženjska škoda se nadomesti v obsegu. pri čemer so možna rahla odstopanja navzgor in navzdol zaradi premoženjskih razmer oškodovanca. • duševne bolečine zaradi težje invalidnosti bližnjega [§ 180/(2)]. vendar ima oškodovanec nanjo vezane dragocene spomine na umrlo mater. • duševne bolečine zaradi kršitve dostojanstva = kršitve spolne nedotakljivosti ali nemoralnega dejanja [§ 181]. pri katerem pride do prehoda iz razmerja erga omnes v razmerje inter partes. Po OZ je namreč možna tudi pravična denarna odškodnina pravni osebi. • duševne bolečine zaradi skaženosti. Razlika med premoženjsko in nepremoženjsko škodo je v nadomestilu. • duševne bolečine zaradi smrti bližnjega. in • protipravnost odgovornosti. Njihov krog se širi. Odškodninsko varstvo je prisotno tudi pri drugih izključujočih pravicah. če premoženjske škode ni.neizvrševanje pravice ne pomeni odrekanje tej pravici Govorimo predvsem o varstvu osebnostnih pravic. vendar je najpomembnejše prav pri osebnostnih pravicah. sodna praksa je takratno omejitev nepremoženjske škode na fizične osebe po letu 1996 razširila tudi na pravne osebe.Odgovori na vprašanja dr. če okoliščine primera to opravičujejo [§ 183]. ki lahko nastanejo. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008. • duševne bolečine zaradi okrnitve svobode ali osebnostne pravice. Najpogostejše je odškodninsko varstvo. damnum emergens). s katerim se krši nedotakljivost človekove osebnosti. ki ne nastane na premoženju. pri čemer gre lahko za: 1) zmanjšanje premoženja (navadna škoda. temveč za objavo sodbe. Primer: vaza dejansko ni skoraj nič vredna. osebnega ali družinskega življenja ali kakšna druga osebnostna pravica. kolikor znaša. nastala na premoženjskih dobrinah. Temeljna elementa odškodninskega zahtevka sta: • škoda. § 134 OZ definira 2 obliki pravno priznane škode: (1) premoženjska škoda = škoda. KERESTEŠ. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava . da prepreči tako dejanje ali da odstrani njegove posledice. da odredi prenehanje dejanja. • duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti. Oblike nepremoženjske škode so: 1) telesne bolečine = posledice posegov v človekovo telesno integriteto. Oškodovanec ima lahko pravico do subjektivne ocene vrednosti stvari. lucrum cessans) (2) nepremoženjska škoda = škoda. ki pokrivajo osebnostne pravice. ki se izplača neodvisno od premoženjske škode in se lahko izplača tudi. če gre za zavarovanje nekega upravičenega interesa ali pa gre za uradno dolžnost države -pridobivati jih začnemo z rojstvom .omejene so s pravicami drugih in z zakonom. Duševne bolečine so pri nas zakonsko določene (v ZDA niso). 2) duševne bolečine = določeni dogodki povzročijo neprijetne psihične občutke in psihično trpljenje. Večinoma se za nepremoženjsko ško- 24 . V zadnjem času se pojavljajo ideje. temveč je rezultat posega v posameznikovo osebnost ali v ugled pravne osebe. 4) okrnitev ugleda pravne osebe = te določbe v ZOR ni bilo. Temelj za odškodninsko varstvo osebnostnih pravic je § 134/(1) OZ – vsak ima pravico zahtevati od sodišča ali drugega pristojnega organa. 3) strah = strah pred posledicami. Pri njej je najpomembnejša premoženjska satisfakcija. 2) preprečitev povečanja premoženja (izgubljeni dobiček.

Zanjo je značilno. STATUS DRUŠTVA MED USTANOVITVIJO IN PRIDOBITVIJO PRAVNE SPOSOBNOSTI Društvo ima poseben status v času po ustanovitvi do formalne pridobitve pravne sposobnosti. čeprav jo je možno kompenzirati tudi drugače (n. 25 . opravičilo oškodovalca). KERESTEŠ. Govorimo o t. ko nosilec pravice nastopa v svojem imenu. Najbolj tipično dolžnostno upravičenje je roditeljska pravica. ki zagovarja javne interese. torej sta interesno in namensko vezana. od narave dolžnosti pa bi bilo odvisno. Zakon jo opredeljuje kot pravico. v nasprotnem primeru gre za pravno kršitev.kot nosilec pravice bi imel možnost. Društvo v ustanavljanju je opredelitev za čas. Stranka lahko sama ali preko pooblaščenega zastopnika uveljavlja procesne pravice in dolžnosti. ko ustanovitelji pravno osebo še ustanavljajo (do sprejema ustanovitvenega akta). SPOSOBNOST BITI STRANKA IN PROCESNA SPOSOBNOST PRAVNIH OSEB Sposobnost biti stranka je sposobnost biti nosilec pravic in obveznosti v procesnem razmerju. kakor je predvideno v ustreznem pravnem pravilu. ne govorimo o pravici. vendar nas teorija uči. Če bi bilo pri dolžnostnih upravičenji pravico in dolžnost ločiti. ki ji sledi sankcija (npr. kdaj in in v kolikšni meri lahko izvrševalec vpliva na način njenega uveljavljanja Ti dve rešitvi prihajata v poštev tedaj.Za ta upravičenja je značilno. 44. V sodobnem pravu je dolžnostna vezanost značilna tudi za lastninsko pravico (pri nepremičninah). ampak imamo opraviti z dolžnostnimi upravičenji (roditeljska pravica).pr. da se pravni subjekt v konkretnem družbenem razmerju odloči za negativno izbiro. Če pa dela v interesu drugega (javnem interesu). ki jo sočasno sestavlja skupek pravic in dolžnosti. da abstraktnih upravičenj ne bi konkretiziral in udejanjal. da so hkrati dolžnosti. Sodišče v vsakem konkretnem primeru ugotavlja stopnjo prizadetosti. V tem pomenu je nosilec dolžnosti vseskozi tudi nosilec obveznosti. da upravičenje konkretizira in idejanja. pa mora upoštevati širše družbene interese. da njegov nosilec vasj delno uresničuje tudi lastne interese.i. Le-ta obstaja od sprejema statuta do vpisa v register. ki veljajo za društva oz. Dolžnostno upravičenje omogoča. DOLŽNOSTNO UPRAVIČENJE Če abstraktno upravičenje ne omogoča. V tem primeru društvo še ni pravna oseba in lahko bi govorili o družbi civilnega prava. bi pravni subjekt posebej izvrševal pravico in posebej dolžnost: . Procesna sposobnost je sposobnost stranke samostojno in veljavno opravljati procesna dejanja.Odgovori na vprašanja dr. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava do izplačujejo premoženjska nadomestila. ali bo že pridobljena upravičenja izvrševal in jih užival kot nosilec dolžnosti bi bil zavezan slediti aktivnemu ali pasivnemu ravnanju. 45. da sta njena nosilca mati in oče. da je za preddruštvo pravilneje uporabljati pravila. Drugi del dolžnostnega upravičenja se nanaša na pravni subjekt. PREDDRUŠTVU. 46. Subjekt bi tudi sam odločal. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008. za društva brez pravne sposobnosti. odvzem roditeljske pravice).

Odgovori na vprašanja dr. KERESTEŠ, KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008, razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava

V Sloveniji je procesna sposobnost priznana tudi statusni obliki oz tvorbi, ki nima pravne sposobnosti npr. vaškim skupnostim, župnijskemu uradu,.. (ZPP 2 odst. 76. čl) – pravdno sodišče odloči (izjemoma in pod določenimi pogoji) lastnost stranke tudi drugim oblikam združevanja. 48. PRAVNA TEORIJA KOT VIR CIVILNEGA PRAVA Pravna znanost – vpliva na nastajanje in uporabo prava, vendar po splošnem mnenju ne šteje med pravne vire. Razvija pravne pojme in besednjak, ki ga uporablja zakonodajalec, metode spoznavanja prava in razlage zakonov. Spoznanja in dognanja pa uporabljata zakonodajalec in praksa kot nasvet. 49. SISTEM USTANOVITVE DRUŠTEV V RS - minimalno število ustanoviteljev ni določeno; praksa dopušča ustanovitev z najmanj 3 člani - tujci so lahko ustanovitelji, če imajo v Sloveniji stalno ali začasno prebivališče več kot 1 leto - na ustanovnem zboru se mora sprejeti odločba o ustanovitvi društva in temeljni akt društva (statut, pravila) - pisna oblika ustanovnega akta; potrditev članov in ustanovitev pri notarju; hramba pri UE - za ustanovitev velja normativni sistem, zato pridobi društvo pravno subjektiviteto z vpisom v register (za vodenje in vpis v register je pristojna UE, na območju katere je sedež društva) - V statutu morajo biti določene sestavine: • Ime in sedež društva • Namen in naloge, ki jih bo društvo opravljalo • Pridobitev in prenehanje članstva • Minimalna organizacijska struktura • Način sprejemanja temeljnega akta • Temeljne pravice in dolžnosti članov • Kdo zastopa društvo v pr. prometu • Kako je društvo financirano • Način nadzora nad delovanjem • Javnost društva • Prenehanje društva • Usoda premoženja ob prenehanju društva (ni nujna sestavina, je pa priporočljiva) – lahko se prenese na drugo društvo s sorodnim namenom ali pa na lokalno skupnost 50. OPIŠITE RAČUNANJE ČASA PO DOLOČBAH OZ O ROKU (komputacija) - Rok je določen v dnevih. Teči začne prvi dan po dogodku od katerega se računa; konča se z iztekom zadnjega njegovega dne. - Če je rok določen v tednih, mesecih ali letih, se konča tistega dne, ki se po imenu in številki ujema z dnevom nastanka dogodka od katerega začne teči. Če takšnega dneva v zadnjem mesecu ni (npr. 29.2.), pa se konča zadnji dan tega meseca. - Če zadnji dan roka sovpada z dnem, ki je z zakonu določen kot dela prost dan, se za zadnji dan roka šteje naslednji delavnik. - Začetek meseca označuje prvi dan v mesecu, sredina – petnajsti, konec pa zadnji dan v mesecu. Računanje časa (komputacija) je lahko naravna in civilna. - naravno šteje – je štetje ki se šteje od trenutka ko je nastopil dogodek (pravno dejstvo) in se konča določenega dne tisti trenutek ko je začel rok teči.( primer v CP pri vpisu v zemljiško knjjigo kjer so pomembne minute kdaj je prispela vloga v ZK urad)

26

Odgovori na vprašanja dr. KERESTEŠ, KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008, razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava

- civilno štetje – če se roki računajo po dnevih tako da se vzame začetni in končni čas ves dan in ne trenutek ko je nastopil dogodek, Moratorij – gre za podaljšanje roka, ki ga je odredil zakonodajalec (primer vojne, epidemije, ipd).Z njim se strankam podaljša rok za izpolnitev obveznosti in za uresničevanje pravic in zahtevkov 51. OPIŠITE FUNKCIJO ZAHTEVKOV IZ NASLOVA NEUPRAVIČENE PRIDOBITVE KOT INSTRUMENTA ZAVAROVANJA OSEBNOSTNIH PRAVICO (obogatitveni zahtevek) Neupravičena pridobitev je neupravičena obogatitev (prehod premoženja na drugo osebo, ki neupravičeno pridobi) Oškodovani ima na voljo obogatitveni zahtevek, s katerim zahteva vrnitev obogatitve oz. znesek, ki je ocena vrednosti obogatitve, ki jo je pridobil obogateni neupravičeno. Oškodovani zahteva vrnitev vseh koristi, ki jih je nekdo pridobil s kršitvijo (naturalna restitucija) Oškodovani lahko z ugotovitveno tožbo zahteva ugotovitev kršitve osebne pravice, pri čemer je upravičen do pravične denarne odškodnine neodvisno od premoženjske škode, pa tudi če premoženjske škode sploh ni – zadoščenje, satisfaktio. Oškodovani ima na voljo tudi odškodninski zahtevek za povrnitev gmotne in negmotne škode, ki jo je utrpel (civilna restitucija). 52. KDAJ GOVORIMO O ZLORABI PRAVICE O zlorabi govorimo, ko subjekt (fizična ali pravna oseba) zlorabi črko zakona in ravna v nasprotju z namenom pravice – izigra njeno vsebino in po sami definiciji pravice le te ne krši, vendar pa jo izrablja za nedopusten (nemoralen, nezakonit) namen (izvršuje pravico v nasprotju z namenom, zaradi katerega je bila pravica ustanovljena in priznana). V postopku izvrševanja pravice nastanejo trije možni primeri: 1. subjekt izvršuje pravico tako, da ostane v pravno dovoljenih mejah, ne da bi posegel v pravico drugega (zakonito - pravno izvrševanje pravice) 2. naslovljenec krši pravo in se pri tem ne more sklicevati na pravno zavarovano upravičenje (pravna kršitev) 3. subjekt sicer izhaja iz abstraktnega upravičenja, tako da posega v pravico, ki pripada drugemu (zloraba pravice) Za dejanski stan zlorabe pravic so značilne tri prvine: 1) da nosilec izhaja iz pravno dopustnega abstraktnega upravičenja, kjer njegovo ravnanje presega meje upravičenosti (npr., ko imetnik stanovanjske pravice odlaša s preselitvijo v hišo) 2) da je nastal konflikt dveh pravic, ki se med seboj izključujeta (npr., ko vodni upravičenec jemlje vodo spodnjemu vodnemu upravičencu) 3) kdaj in zakaj je bila določena pravica zlorabljena (da subjektovo ravnanje ne presega meje, ki v kvalitativno enakemu obsegu tudi drugemu dopušča pripadajočo pravico) Če zaradi “odprtosti” upravičenja nosilec izvršuje pravico na način, ki smo jo označili kot zlorabo, je dolžnost pristojnega organa, da na predlog prizadetega ali po uradni dolžnosti prekoračeno pravico vsebinsko omeji in odredi postavitev v prejšnje stanje, če je le-to možno. Proti zlorabi sta še učinkoviti sredstvi : • zavrnitev zahteve za pravno varstvo • neupoštevanje tistih ravnanj, ki presegajo upravičenje 27

Odgovori na vprašanja dr. KERESTEŠ, KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008, razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava

53. S KATERIMI KOREKTIVI SKUŠA PRAVO OMILITI STROGOST SANKCIJE NIČNOSTI Ničnost pomeni absolutno neveljavnost pr. posla, ki sploh ne ustvarja pr. učinka med strankami. Štejemo, kot da pr. posel ni bil sklenjen. Sodišča in drugi državni organi jo upoštevajo po uradni dolžnosti. O omilitvi ničnosti pa govorimo v primeru KONVERZIJE in KONVALIDACIJE, pri čemer moramo upoštevati pravilo: »kar je enkrat nično, je za vedno nično«! Konvalidacija je ozdravitev pr. posla. Pr. posel ostane v veljavi, čeprav niso izpolnjene vse predpostavke veljavnosti, če sta stranki že izpolnili del svojih obveznosti. Konvalidacija je možna, če gre za pr. posel manjšega pomena. Konvalidira v celoti (kot da ni bila obremenjena z napakami). Konverzija; o konverziji pravnega posla govorimo, ko je pr. posel, ki sta ga stranki sklenili, ničen, istočasno pa izpolnjuje pogoje drugega pr. posla, ki ostane v veljavi, če je to v skladu z namenom, ki sta ga imeli stranki ob sklenitvi pogodbe in če se lahko šteje, da bi stranki sklenili to 2. pogodbo, če bi vedeli za ničnost prvotne pogodbe. 54. ZAHTEVA ZA PRENEHANJE KRŠITVE PRAVIC OSEBNOSTI 134.OZ Vsak ima pravico zahtevati od sodišča ali drugega pristojnega organa, da odredi prenehanje dejanja s katerim se krši nedotakljivost človekove osebnosti, ali kakšna druga osebnostna pravica; da prepreči tako dejanje in odstrani njegove posledice. Sodišče ali drug prisojen organ lahko odredi, da kršitelj preneha z dejanjem. Če kršitelj s tem ne preneha mora sicer plačati prizadetemu denarni znesek. 55. AVSTRIJA JE LETA 88 KOT NOVELO VNESLA ODZ,ABGB NOVI PARAGRAG 285A KI DOLOČA ŽIVAL KOT OBJEK CIVILNEGA PRAVA.V SLOVENSKEM PRAVU TO NI UREJENO. ALI SE TO DOLOČILO LAHKO UPORABLJA V RS KOT PRAVNO PRAVILO IN S STEM SUBSIDIARNI VIR CIVILNEGA PRAVA? Živali so posebna vrsta objektov stvari. To so živi objekti narave, čuteča in inteligentna bitja, ki jim pravo nudi posebno varstvo – KZ (sankcionira mučenje živali), ZZŽ. Da bi lahko živalim priznali pravice in sprejeli deklarativne akte, pa bi morali živalim priznati vsaj delno sposobnost imeti pravice, kar pomeni, da bi jih morali vsaj delno izenačiti z ljudmi. V RS žival štejemo kot posebno kategorijo objektov civilnega prava, ki uživajo prav posebno varstvo. Za živali predpisujejo poseben pravni režim varstva nekateri posebni predpisi. Ker imamo na tem področju svoje predpise ne potrebujemo pravnih pravil ODZ kot subsidiarni vir civilnega prava 56. KAJ JE POGOJ (POJEM, VRSTE)
• POGOJ

– je bodoče negotovo dejstvo, od katerega nastanka ali nenastanka – po volji subjekta ali pa na podlagi zakona – je odvisen nastanek (začetek) ali pa prenehanje pravnega posla. Dejstvo mora biti negotovo, bodoče, dopustno in mogoče. Bistvo je da se stranke zavedajo da gre za dogodek o katerem so v negotovosti, ali se je dogodil ali se dogaja ali pa se bo zgodil. Obstajati mora subjektivna negotovost (NE OBJEKTIVNA !!!). Vrste pogojev: a) odložilni – suspenzivni pogoj – začne veljati, ko bo izpolnjeno neko ob sklenitvi še negotovo dejstvo (A se obveže da bo Bju kupil MK če ta naredi izpit)

28

Pogoj je delno odvisen od A jeve volje deloma pa od njegove sposobnosti. kupec pa izrazi voljo. ven-dar mora zastopnik prenesti učinke pravnega posla na zastopanega. pr. Če hočem dobiti kolo. da pogodba ( pravica ali pravno razmerje ). razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava b) razvezni – resolutivni pogoj. posel. zavezuje neposredno zastopanega in drugo pogodbeno stranko (2) indirektno ali posredno zastopanje – pravni posel velja med zastopnikom in 3. Skica: Zastopani Zastopnik 3. ne pa do 3. da bi se razvedelo. s prodajalcem sklenem prodajno pogodbo. da kupi kolo. sprememba ali ukinitev pravice). (Npr. (3. Skica: Zastopani Zastopnik 3. ki mi daje pr. ki jo sklene zastopnik v imenu zastopanega in v mejah pooblastil. osebo. oseba Indirektno zastopanje je zastopanje v lastnem imenu in za račun zastopanega. (Npr. ki je do neke mere objektivna kavzalna okoliščina) e) Nemogoči/nedopustni ( Dogodek stranke predvidijo. da pravice in dolžnosti.) 58. da proda kolo (last. ki nastanejo. ga kupim. če pa je odvisen od volje in naključja je mešani pogoj ( potestativni – nakup blaga na poskušnjo. osebo. osebi) ni znano. oseba Direktno zastopanje je zastopanje v imenu in za račun zastopanega. KERESTEŠ. POJASNITE RAZLIKO MED UČINKI DIREKTNEGA IN INDIREKTNEGA ZASTOPANJA (1) direktno ali neposredno zastopanje – pravni posel učinkuje neposredno na zastopanega in se sklene med zastopanim in 3. ustvarja v premoženju zastopanega. posel pa je stvarnopravni posel. ki izhaja iz dejanj zastopnika. Indirektno zastopanje je primerno. mešani pogoj – A se obveže da bo kupil Bju avto če bo naredil izpit. da se s pravico razpolaga. POJASNITE RAZLIKO MED ZAVEZOVALNIM IN RAZPOLAGALNIM PP Zavezovalni pr. obremenitev. V imenu zastopanega pomeni. Nemogoč razvezni pogoj pa se šteje za neobstoječega. naslov na podlagi katerega se nekdo zaveže. poslom. nastanejo za zastopanega. pravico prenese na kupca). Prodajalec izrazi voljo. da bo prenesel pravico. c) Pozitivni(nastop dejstva/negativni (prenehanje dejstva) d) Hoteni (potestativni )odvisen od volje strank/ nasprotje je naključni (kavzalni) ni odvisen od volje strank. naslov) Razpolagalni pr. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008. ima učinek. da se premoženjski učinek. posel je obligacijski pr. Gre za izraženo voljo. kolo kupim z dvostranskim pr. Zastopnik nastopa v lastnem imenu na tuj račun. IZBRISANO ZARADI PONAVLJANJA 59. kadar stranka pogodbe no-če. če se pogoj izpolni. da je ona prava stranka. Pogodba. oseba ima odškodninski zahtevek) 29 . ne more ali pa ne sme se uresničiti Pogodba sklenjena pod nemogočim odložnim pogojem je nična.Odgovori na vprašanja dr. To drugi pogodbeni stranki (3. 57. ki je sklenjena pod takšnim pogojem preneha veljati. Zastopnik ravna neposredno v tujem imenu in na tuj račun. Zastopani je v pravnoposlovnem razmerju samo do svojega zastopnika. kjer je nakup blaga odvisen od kupca ali bo blago kupil ali ne. ki učinkuje neposredno na pravico z namenom razpolage s pravico (prenos. Za račun zastopanega pa pomeni.os.

ki je edini mandatorni organ. pogajanja. Odločba arbitraže je izenačena s sodno odločbo in je izvršilni naslov. posla. poslih le pri prevari. Zmota v nagibu je pomembna za veljavnost pri odplačnih pr. KERESTEŠ. Bistvena je. posel. poslom t. prometu. če zmota ni bila bistvena. vpis v register pa je samo deklaratorne narave. ustanovnim aktom enostranske narave – ena oseba izrazi voljo. poslih prevara vpliva na veljavnost vedno! Takšna pogodba je nična. mediacije in poravnave. Na sodišča se mora obrniti stranka s svojim pravnovarstvenim zahtevkom tožbo (v pravdnih zadevah) ali predlogom (pri nepravdnem in izvršilnem postopku). Prevara. kadar se nanaša na bistvene lastnosti predmeta. Nasprotna stranka se lahko brani z ugovori in z zanikanjem dejstev. Če pretežnega namena ni mogoče določiti. oseba obstaja že pri podelitvi dovoljenja za ustanovitev. Pri neodplačnih pr. nepreklicna izjava) *za primer smrti – mortis causa (obličnost kot se zahteva za oporoko) -Ustanovni akt mora vsebovati: Ime in sedež – prebivališče ustanovitelja Ime ustanove in oznako »ustanova« Namen in razlikovalne označbe Navedba vsega premoženja in ocena premoženja v denarju Način in postopek oblikovanja uprave Imenovana prva uprava – to ni obvezna sestavina. s čimer sproži postopek za uveljavljanje svojih pravic in zahtevkov. poslih pa je vedno relevantna. Pri avtonomnem varstvu pa stranke prepustijo reševanje sporov avtonomnim (nedržavnim) organom – najpogosteje arbitraže. NAČIN USTANOVITVE USTANOVE V RS Ustanova je na premoženje vezan namen. POJASNITE RAZLIKO MED SODNIM IN AVTONOMNIM VARSTVOM PRAVIC Sodno varstvo je državno varstvo. ker sicer stranka ne bi sklenila takšne pogodbe. določi prvo upravo organ pristojen za podelitev dovoljenja) -Organ pristojnega ministrstva odloči z odločbo. če nekdo namenoma napelje z lažnim prikazovanjem ali prikrivanjem dejstev drugega.Odgovori na vprašanja dr. -Pristojni organ za podelitev dovoljenja je pristojno ministrstvo glede na namen ustanove. OBRAZLOŽITE PODOBNOSTI IN RAZLIKE MED PREVARO IN ZMOTO O prevari ali zvijači govorimo. ki jo stori kdo tretji vpliva na veljavnost pogodb le. Ker pa premoženje samo ne more nastopat v pr. ki ima naravo soglasja. Zmota je napačna predstava o nekem elementu pr. Objavi se v Uradnem listu RS. -Ustanovitelj je lahko vsaka domača ali tuja oseba. Če ustanova zajema več namenov. ki ga sestavljajo fizične osebe. -Pr. alternativni načini reševanja sporov.j. osebe ali okoliščine in je odločilna. Avtonomno varstvo temelji na pogodbeni svobodi. ima pa tudi pravico do odškodnine. Stranka v zmoti lahko zahteva razveljavitev takšnega posla tudi. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava 60. Če je ni. je pa priporočena. -Način ustanovitve ustanove je koncesijski (podelitev dovoljenja in vpis v register). Sedež ustanove mora biti v RS -Ustanovi se s pr. Takšna pogodba je nična! 62. 61. da sklene pr. 30 . se določi pretežni namen in je pristojno ministrstvo glede na pretežni namen. če druga stranka za prevaro vedela. pošlje pristojnemu ministrstvu in vpiše v javni register – javno evidenco. je pristojno ministrstvo za Notranje zadeve. pri neodplačnih pr. mora obstajati uprava. *med živimi – inter vivos (notarski zapis.

januarja . ker nastane z začetnim rokom pravno razmerje ali pravica) in KONČNE (začne se neka pravica ali konča) . zaradi nastopa katerega začne ali preneha določeno pravno razmerje. ima prej pridobljena stvarna pravica iste vrste prednost pred pozneje pridobljeno stvarno pravico 64. prenese ali ukine) Prioritetno načelo: Poznejši pridobitelj. Razpolagalna sposobnost je posebna oblika sposobnosti. POMEN RAZLIKOVANJA MED PRAVNIMI NORMAMI ZASEBNEGA IN JAVNEGA PRAVA Pravne norme delimo po vsebini na: . Pravna oseba mora biti poslovna sposobna. KERESTEŠ. obremeni ali ukine). negotov rok = pogoj!) 31 . tiste ki pa pooblaščajo pa naj bi bile značilne za civilno pravo. da lahko imetnik pravice z močjo svoje volje z pravico razpolaga (jo spremeni. Če obstaja na isti stvari več stvarnih pravic. Gre za sposobnost. javno upravo. stečajni upravitelj. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava -Statut sprejme ustanovitelj sam v 30 dneh od pridobitve dovoljenja (inter vivos) oz. ki ni lastnik (npr. tiste norme. Prejšnji nevpisani pridobitelj pa ima načeloma le možnost zahtevkov proti odsvojitelju na osnovi neizpolnitve pogodbe.zapovedujoče . pravice.pooblaščujoče -prepovedujoče Obče sprejeto stališče je. relevanten način in možnost razpolaganja s stvarjo ali pravico (lahko jo prenese. Gre za potek določenega časa (30 dni) ali za določeno časovno točko (20. Razpolagalno moč ima imetnik. stranke lahko izključijo njihovo uporabo – subsidiarna uporaba 65. 63. Razpolagalna sposobnost je funkcija lastninske pravice – pravica lastnika. stečajnemu upravitelju). da lahko s stvarjo ali pravico razpolaga. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008. ki se načeloma izvaja iz last. RAZPOLAGALNA SPOSOBNOST OZ MOČ Razpolagalna sposobnost je sposobnost fizične ali pravne osebe. obremeni. 2008 ) ter na takšne ko vemo da se bo nekaj sicer zgodilo vendar ne vemo kdaj (prim: leto dni po A jevi smrti se bova poročila) in NEGOTOVE ( ko je nekej negotovo ali se bo zgodilo in tudi negotovo kdaj se bo zgodilo (primer: ko bom končal pravno fakulteto). ki jih moramo spoštovati in upoštevati DISPOZITIVNE NORME. torej mora biti sposobna z lastno voljo in dejanji pridobivati pravice in obveznosti imeti pa mora tudi razpolagalno moč. Pripada praviloma lastniku ustvarja pa se prometna vrednost stvari. VRSTE) ROK je potek določenega časa ali določen trenutek. pridobi lastninsko pravico na nepremičnini.6. lahko pa se priznava tudi osebi. Razpolagalna moč pomeni. praviloma lastnik pravice. v primeru smrti dedno pravo. Lahko jo daje tudi v promet.1982) Delimo jih na: . ki jo lahko izrazi na pr. da razpolaga s stvarjo in plodovi te stvari. ga sprejme uprava (mortis causa). ki zapovedujejo. Za civilno pravo je pomembna delitev norm na: IMPERATIVNE (prisilne). Razpolaganje v primeru prometa obravnava obligacijsko pravo.j. izjemoma pa tudi nelastnik npr.ZAČETNE (primerjamo jih lahko z suspenzivnim pogojem. ki mora biti v skladu z ustanovnim aktom. Statut in vsako spremembo statuta. KAJ JE ROK (POJEM. tipične za upravno t. ki se je prvi vpisal. spremeni.GOTOVE ( ko vemo da se bo nekaj gotovo zgodilo in tudi kdaj se bo zgodilo(1. da so pravne norme. je treba predložiti ministrstvu. da ima pravna oseba voljo.Odgovori na vprašanja dr.

ZAKAJ DRUŽBENIKI. KERESTEŠ.Odgovori na vprašanja dr. 68. ker so delničarji gospodarske družbe. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava .pomeni nevarnost posameznikovim dobrinam. ne plača (darilna pogodba).ZASTARALNI ( ugasne pravnovarstveni zahtevek (pravica do tožbe) sama pravica pa ne) in PREKLUZIVNI ( pri teh ugasne pravica oz zahtevek) 66. kjer se za korist iz pravnega posla plača nasprotni stranki ustrezna premoženjska korist. glede na to ali mora izraziti voljo ena ali več oseb. DELNIČARJI ČLANI DRUŠTVA. USTANOVITELJI ZAVODA NISO LASTNIKI GOSPODARSKE DRUŽBE. Branilec je lastniku odškodninsko odgovoren. ki se iz pravnega posla pričakuje. da se nasprotniku prepove objava žaljivega spisa. javne obljube…) Dvostranske pravne posle imenujemo tudi pogodbe in so izraz soglasno izražene volje. društva. Ugotovitvena tožba – izkazati je treba pr. 70. če je nevarnost sam povzročil. zoper katero se prizadeti lahko brani s posegom v tuje premoženje. RAVNANJE V STISKI(SKRAJNI SILI) V CP? O skrajni sili govorimo takrat. kjer se za vrednost. ZAVODA? Zato. dajatvena tožba. oporoke. ne obstaja pravica ali pr. SKRAJNA SILA. Opustitveni zahtevek – tožencu se prepove. 67. ko storilec zato. 2. da stori dejanje.. Neodplačni pa so tisti. odstrani posledice za naprej 32 .. ki za ogroženega ni protipravna. interes na zahtevano ugotovitev. Nevarnost grozi neposredno od tuje stvari. poslih izrazi voljo ena sama stranka (ponudbe. ne pa v človekove dobrine. POJASNI RAZLIKO MED ENOSTRANSKIMI IN DVOSTRANSKIMI PP TER ODPLAČNIMI IN NEODPLAČNIMI PP? Pravne posle delimo na enostranske in dvostranske. lahko se zahteva ugotovitev da obstaja oz. razmerje. DRUŠTVA.) Odstranitveni zahtevek – če je bil poseg izvršen in končan. na katero zakon veže določene posledice.da se vloži kakšna druga. ker taka preti (predlog za začasno odredbo. Vloži se takrat. Odplačni pravni posli so tisti.NAVEDITE IN NA OSEBNOSTNIH PRAVIC KRATKO OBRAZLOŽITE NAČINE VARSTVA 1. zato ne gre za obrambo proti nedopustnemu ravnanju. nad subjekti pa ni možno imeti lastninske pravice. zavodi ipd. Obramba v teh primerih pomeni vrsto pomoči.MATERIALNI ( za pridobitev ali izgubo kake pravice) in PROCESNI (v zvezi z izvrševanjem procesnih dejanj ( rok za pritožbo) . ampak za obrambo in zavarovanje posameznikovega inetresa. kadar ni pogojev. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008. da bi od sebe ali koga drugega odvrnil sočasno nezakrivljeno nevarnost. ŽIVAL KOT OBJEKT CP? Glej odgovor 55. i krši določeno osebnostno pravico. Pravne posle delimo glede na odplačnost na odplačne in neodplačne. prizadene zlo (škodo). Pravne osebe so subjekti prava. 69. Pri enostranskih pr. motitveno stanje pa še traja. pravne osebe.

če okoliščine primera. je konvalidacija možna.Če je oblika predpisana zaradi varstva samih strank. stopnja bolečin ter njihovo trajanje to opravičujejo 5. KERESTEŠ. ko je bil popravek objavljen na način. 71. posel konvalidira. 4. ali kakšna druga osebnostna pravica. da kršitelj preneha z dejanjem. ki sta ga imeli stranki ob sklenitvi pogodbe in če se lahko šteje. posla. ki ni v skladu z zakonom. Konvalidacija je možna. od dneva. da prepreči tako dejanje in odstrani njegove posledice. ki sta ga stranki sklenili ničen. pa lahko pr. posla. za katerega so predpostavke dosežene. če pa je oblika predpisana zaradi varstva 3. Zahteva za prenehanje kršitve pravice osebnosti . Pravico do popravka ima vsakdo. ki jih stranke tako dosežejo po drugi poti s pravnim poslom.Obogatitveni zahtevek – ob neupravičeni. ki bi jih sicer dosegle z neveljavnim pravnim poslom. 1 leta od prenehanja sile [§ 99/(1)]. ko je zainteresirana oseba izvedela za objavo Tožba zoper odgovornega urednika. Sodišče ali drug prisojen organ lahko odredi. Pr.povrnitev negmotne škode. objava sodbe ali popravka na stroške oškodovalca . ko je pr. Kršitelj ne preneha  prizadetemu denarni znesek. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava 3. istočasno pa izpolnjuje pogoje drugega pr. Pri nas pravica zahtevati razveljavitev izpodbojne pogodbe preneha s pretekom 1 leta od dneva. oseb. Obličnost je lahko nujna (ad valorem) in pomanjkanje le-te pomeni neveljavnost pr. posla. Pravni red s tem pomaga strankam da lahko ohranijo gospodarske posledice vsaj v določeni meri. če je to v skladu z namenom. Stranke morajo tako možnost za drug pravni posel tudi sprejeti. ki ostane v veljavi. V vsakem prime-ru preneha s pretekom 3 let od dneva. Odškodninski zahtevek . konvalidacija ni mogoča! – pogodba zaživi polno pravno življenje. posel ostane v veljavi. da je oškodovanec tudi zares utrpel določene duševne bolečine. če gre za posel manjšega pomena. pogodbo. če ne objavi popravka – vloži se lahko v 30 dneh po preteku roka za objavo popravka oz. 6. Govorimo o konverziji pravnega posla.popravi ničnih pogodb (ne zastara) : pravnega posla pa govorimo. O konverziji . Zahteva lahko brezplačno objavo njegovega popravka objavljenega besedila.Vsak ima pravico zahtevati od sodišča ali drugega pristojnega organa. obogatitvi.povrnitev gmotne škode pri žalitvi časti in širjenju neresničnih trditev . neutemeljeni pridobitvi oz. Popravek objavljenega obvestila.denarna odškodnina za nematerialno škodo pripada oškodovancu. ko je bila pogodba sklenjena [§ 99/(2)]. če v določenem roku ni izpodbijana. od dneva. če so izpolnjeni pogoji drugega pr. Oškodovalec obogati na račun določene kršitve osebnostne pravice drugega. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008. 33 . POJASNITE RAZLIKO MED KONVALIDACIJO IN KONVERZIJO? Konvalidacija (zastara) je ozdravitev pr. s katerim sta bila prizadeta njegova pravica ali interes. če bi vedeli za ničnost prvotne pogodbe. Potem konvalidira v celoti. . da bi stranki sklenili to 2. Zahteva se lahko v 30 dneh od objave obvestila oz. če stranki že izpolnili del svojih obveznosti. kakor da ni bila nikoli obremenjena z napakami. čeprav niso izpolnjene vse predpostavke veljavnosti. morajo se strinjati z drugim pravnim poslom. Gre za enake ali vsaj podobne posledice. ko je upravi-čenec zvedel za razlog izpodbojnosti oz.Odgovori na vprašanja dr. posla. Če obličnost ni nujna. posel. ob predpostavki. da odredi prenehanje dejanja s katerim se krši nedotakljivost človekove osebnosti.

ničnem pravnem poslu. lahko zahteva. nanjo pa se lahko sklicujejo vsaka oseba. Pri oblikovanju pravnega posla pa ima določen pomen hipotetična volja strank. ki jih zasledujejo stranke. 34 . Zato tako oblikovanje pogodbene vsebine ne pomeni nasprotja avtonomije strank. ga je mogoče spremeniti samo. Odškodninska sankcija je znotraj civilne kazni. če namen prepovedi ne nasprotuje temu drugemu pravnemu poslu. Konverzija ne pride v poštev. Njen sopogodbenik lahko zahteva. POJASNITE TEMELJNO RAZLIKO MED CIVILNO KAZNIJO IN ODŠKODNINSKO SANKCIJO? Civilna kazen je kazen. ki je poslovno omejeno sposobna -če so bile pri sklenitvi napake glede volje strank -če je v zakonu tako določeno Izpodbojnost . Lahko je naravna oz naturalna (restitucija ali povrnitev v prvotno stanje)in denarna oz. 72. kadar so nameni. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008. je kazen plačilo v denarju (premoženjska) Odškodninska sankcija je sredstvo ali način s katerim se povrne škoda. kjer se prvotno zahteva izvršitev.Odgovori na vprašanja dr. satisfakcija oz. Taka sprememba je mogoča samo. Pri konverziji ne gre za delno ničnost ali za njen poseben primer. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava Pri takem oblikovanju volje ne gre za razlago volje ampak samo za obliko naknadne pomoči pri oblikovanju vsebine pravnega posla. ker je prišlo do zastaranja! Pogodbena stranka. ki ima interes in država. zadoščenje. denarna odškodnina za prizadejano moralno ali materialno škodo). posla Pravni posel postane NEIZTOŽLJIV. nespremenljivi s strani pravnega reda.ki naj strankam ustvari pričakovan interes. KERESTEŠ. Če se ne izreče. če so protipravni. civilna (ekvivalenca oz denarni znesek. Sodnik ne more vključevati svojih predstav vrednotenja v okvir hipotetične volje strank. če pa le ta ni uspešna. da je pogodba razveljavljena. Ni mogoče spremeniti odstopne izjave o spodbijanju. ki ne sme biti krajši od 30 dni. da se izreče ali ostaja pri pogodbe ali ne v določenem roku. Pogodba je izpodbojna: -če jo je sklenila stranka. se šteje. (Neposredno v postopku ali s tožbo na ugotovitev ničnosti) Pravica do uveljavljanja ničnosti nikoli ne zastara. Sprememba je mogoča le če so sestavine drugega pravnega posla že podane v prvem. če so podane sestavine drugega pravnega posla že v sklenjenem a ničnem pravnem poslu. v katere interesu je bila ugotovljena izpodbojnost. da se pogodba razveljavi. V KAKŠNEM ROKU JE MOGOČE UVELJAVLJATI IZPODBOJNOST IN V KAKŠNEM NIČNOST PRAVNEGA POSLA ? Ničnost ali absolutno neveljavnost upoštevajo sodišča in drugi državni organi po uradni dolžnosti.subjektivni rok – 1 leto od kar je upravičeni zvedel za napako . 73. ki ustreza ocenjeni škodi. Če pravni posel v dogovorjeni obliki nasprotuje samo zakoniti prepovedi.objektivni rok – 3 leta od sklenitve pr. ampak gre za popolno ali delno možnost doseči pravni uspeh namesto z ničnim poslom z drugim poslom. Konverzija tukaj ni dopustna.

kupoprodajna pogodba) • PRAVNI POSLI ZA PRIMER SMRTI (npr. predelava) • DEDNOPRAVNI POSLI (npr. avtorsko delo ali izum. na katerega se nanašajo: • OBLIGACIJSKOPRAVNI POSLI (npr. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava 74. ko se morata stranki šele sporazumeti o njegovih bistvenih sestavinah.z njo se prodajalec zavezuje. vse vrste pogodb) • STVARNOPRAVNI POSLI (npr. s katerim oporočitelj razpolaga s svojim premoženjem za primer smrti. • DARILNA POGODBA . dveh ali več pravnih subjektov. stori.Odgovori na vprašanja dr. poravnava) .strogo obličen in preklicni enostranski posel. Delitev pravnih poslov glede na pravno področje. da bo stvar.stranki. • OPOROKA .v primeru. ki sta v sporu z vzajemnim popuščanjem spor ali negotovost odpravita tako. ali negativno – nekaj dopusti ali opusti. oporoka) • NEOBLIČNI PRAVNI POSLI (npr. oporoka) 35 . oporoka) Še nekatera razlikovanja: • ENOSTRANSKI POSLI (npr. je pozitivno – nekaj da. da bo prodajalcu plačal kupnino. kupoprodajna pogodba glede premične stvari) • PRAVNI POSLI MED ŽIVIMI (npr. lastninsko pravico. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008. s katerim pridobi lastninsko pravico na premični stvari. Pravni akti so avtonomna voljna izjavna dejanja enega.v primeru. Sem spada npr.enostranski pravni posel. tisto človekovo ravnanje. okupacija. ki jo prodaja. ki imajo pravno posledico. kupec pa se zavezuje. • OKUPACIJA . spreminjajo ali ukinjajo določene pravice. ki ni nikogaršnja last (res nullius). Z njimi stranke pridobivajo. pri katerem pravni red veže pravne posledice na dejanja ne glede na voljo strank. ko pravno posledico povzroča že voljno izjavno dejanje enega pravnega subjekta. • DVOSTRANSKI POSLI (npr. KERESTEŠ. Je.z njo darovalec neodplačano prepusti obdarjencu stvar ali premoženjsko pravico. se spreminjajo in prenehujejo pravice in dolžnosti v konkretnih pravnih razmerjih. s katerimi v pravno dovoljenih mejah nastajajo. • PORAVNAVA . Temeljijo na avtonomiji pravnih subjektov in na dispozitivni naravi civilnega prava. izročitev ali tradicija. v nasprotju s pravnim poslom. tisti. Primeri pravnih poslov glede na njihovo naravo: • KUPOPRODAJNA POGODBA . obdarjenec pa to sprejme. darilna pogodba) • OBLIČNI PRAVNI POSLI (npr. da na novo določita svoje vzajemne pravice in obveznosti. Najbolj značilno! • ODPLAČNI PRAVNI POSLI (npr. kupoprodajna pogodba) • NEODPLAČNI PRAVNI POSLI (npr. okupacija) . okupacija. POJASNITE RAZLIKO MED REALNIM DEJANJEM IN PRAVNIM POSLOM? Realno dejanje je ravnanje določene osebe. da bo ta pridobil pravico razpolaganja oz. najdba stvari. ravnanje v skrajni sili… Pravni posel pa so tisti izrazi volje. ki jo vzame v posest z namenom. silobran. izročil kupcu tako. da si jo prilasti.

ugotovljiva. kar je stranka.Odgovori na vprašanja dr. ne pa če je bil jabolčni. lahko pa so tudi premičnine. 36 . kadar se nanaša na bistvene lastnosti predmeta. ker sicer stranka ne bi sklenila takšne pogodbe. ki je bila v zmoti dejansko želela. ki se v tem primeru zahtevam ni mogla izognita. kar je bilo dejansko izjavljeno. ki se ob določenem polu uporabljajo. lahko pa tudi zaradi zmote ob manifestaciji volje (napake v izjavi). osebe ali okoliščine in je odločilna. 2. 3. ki temeljijo na avtonomiji volje • UPRAVNI AKTI so oblastni akti. na kateri del resničnosti se zmota nanaša. nepremičnine ali pravice. Bistvena in nebistvena zmota To je bajpomembnejša razdelitev zmote. da lahko do zmote pride bodisi zaradi nepoznavanja okoliščin (napake v predstavi). ko se nanaša na pravne norme. kakšne pravice in dolžnosti naj imajo pravni naslovljenci v konkretnih pravnih razmerjih RAZLIKA med pravnimi posli in sodnimi akti: • PRAVNI POSLI pogojujejo sodne akte • SODNI AKTI razsodijo o pravovarstvenem zahtevku in njegovi utemeljenosti 75. V primeru napak v izjavi so mogoči trije pristop. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava RAZLIKA med pravnimi posli in upravnimi akti: • PRAVNI POSLI so zasebni pravni akti. V tem primeru gre za to.i know kow . 4. je ta zmota pravna. po teoriji volje tisto. saj prikrajšani kupec tedaj "vina" ne bi kupil v nobenem primeru. da bi bilo od samega začetka vsteklenicah res vino. brez katere pravni posel sploh ne bi nastaal. da je prodajalec prodajal vino. Zmota v nagibu je pomembna za veljavnost pri odplačnih pr. poslih pa je vedno relevantna. 76. po teoriji zaupanja pa tisto. pri neodplačnih pr. kupec pa je ugotovil. Če bi stranka posel kljub zmoti vseeno sklenila. kajti prav nobene možnosti ni. ki zadevajo pravni posel. To je najpogosteje denar (zlasti ob ustanovitvi). Pri nas velja teorija zaupanja. Za premoženje se lahko opredeli vse kar ima premoženjsko vrednost. potem je zmota nebistvena. vrednost pa mora biti gospod. kadar se ji stranka tudi s skrbnostjo. ki enostransko določajo. ki pa mora biti tajen. Takšna pogodba je nična! 1. Poznamo več vrst zmot. osebe. kar je bilo na podlagi ijave mogoče razbrati kot resnično voljo stranke. ZMOTA KOT ELEMENT NAPAKE VOLJE PRI SKLEPANJU PP ? Zmota je najpomembnejša napaka volje. Dejanska in pravna zmota Tu gre za to. poslih le pri prevari. Zmote v izjavi in zmote v predstavi Ta razdelitev temelji na tem. Po teoriji izjave naj bi upoštevali tisto. Bistvena je tista zmota. Po mnenju rimskih pravnikov je sam posel veljaven. Opravičljiva in neopravičljiva zmota Zmota je opravičljiva. posla. Zmota je napačna predstava o nekem elementu pr. Če temu ni tako . Kot stvarni vložek pri gospod. ali pa bi ga stranka sklenila zgolj v neki drugačni obliki. kadar gre za zmoto o določenih dejstvih I "realnega" življenja. KERESTEŠ. Opredelimo jo lahko kot napačno predstavo o določenem delu pravnega posla. Če gre za zmoto. če je bil kis vinski. Bistvena zmota je. Družbi pa se lahko pojavi tudi t. Nasprotno je zmota dejanska. PREMOŽENJSKI SUBSTRAT KOT PODLAGA PP ? Stvarni ali premoženjski substrat predstavlja premoženjsko podlag pr. zmota ni opravičljiva. da je šlo dejansko za kis. To razliko zelo lepo ponazarja znan primer iz rimskega prava. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008.

Tudi pri zmoti o predmetu njena bistvenost ni nujna. na kako širok sklop relevantnih dejstev za sklenitev nekega pravnega opravila se zmota nanaša. primarnih podatkov in tedaj je zmota demonstracijka. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008. Ko gre za zmoto o drugih elementih opravila. ki nastopa kot zastopnik ustanove Članov ni! Prenehanje: . namen je dosežen . je od dogovora strank odvisno. Zmota je običajno bistvena takrat. V ČEM SE RAZLIKUJETA KOORPORACIJA IN USTANOVA • USTANOVA – premoženje ustanovljeno v določen namen.koncesijski sistem Organi so: Ustanovitelj (eden ali več) Donatorji – prispevajo z neodplačnimi darili Destinatarji – upravičenci iz ustanove Uprava ustanove (najmanj 3 člani) 1 član je predsednik.Odgovori na vprašanja dr. Zmoto o pravnem naslovu je treba presojati glede na vsak posamezni posel. 2.ustanovni . da ni več pogojev . razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava 5. da bo drugo portretirala.i. nepridobitne narave Ustanovitev s sklepom o ustanovitvi.Likvidacija – razdelitev premoženja .Oblastno prenehanje (Upravni organ tako odloči) . ali je ta zmota bistvena ali ne. Če pa nastane še le. govorimo o kalkulacijski zmoti. sprejemom temeljnega akta in vpisom v register – normativni sistem Organi so: Mandatorna organa – skupščina ali občni zbor .cilj oz.Ex lege (na podlagi zakona) . Demonstracijska in kalkulacijska zmota Zmota lahko nastane že ob predstavitvi t. 77. Zmota o osebi je tista zmota.stečaj Ustanova Na namen vezano premoženje Z ustanovnim aktom enostranske narave – inter vivos ali mortis causa . pri kateri se ena stranka obveže. Tipičen primer takšne zmote je že navedeni rimski primer prodaje vina.redni Avtomatično z izjavo volje . Pri kupovanju krompirja se stranka tako ne bo ozirala na prodajalca. (skladi za štipendije) Korporacija Združenje oseb z nekim namenom.podporni Po odločitvi organa (izpolnjevanje . Pristojnost uprave je upravljanje s premoženjem v njegov namen ali cilj. sicer je delna.Na podlagi sklepa skupščine . 4. pri kateri ima ena stranka napačno predstavo o identiteti druge. KERESTEŠ.upravni organ ugotovi. če pa gre za pogodbo. Popolna in delna zmota Tu govorimo o tem.doseganje namena postane nemogoče . ni enotnega merila.uprava ali zastopnik Fakultativni organi: *nadzorni organ *disciplinska komisija ali razsodišče Člani . ali naj bo takšna zmota bistvena ali ne. Zmota se pojavlja v različnih tipičnih primerih: 1.če je v ustanovnem aktu tako zapisano. O tem. 3. ki ga mora potrditi pristojno ministrstvo 37 . kadar je predmet pravnega posla kakšna nenadomestna stvar (unikatna slika). bo takšna zmota navadno bistvena. načelno pa je tako opravilo nično.izguba premoženja . 6. odločitev uprave. Določeno v ustanovnem aktu. Če se nanaša na vsa taka dejstva je popolna.častni pogojev – strokovna združenja) Prenehanje: . ko zaradi napačnega preračunavanja pridemo do neustreznih dejstev.

zavezovalni pr. da se pogodba razveljavi.zahteva se obstoj in veljavnost pr. če se je ta pravica nanje prenesla ali pa jim jo je zakon priznal. IZPODBOJNOST PP ? Izpodbojni pravni posli so tisti. da mu bo dal nek znesek.Odgovori na vprašanja dr. Posledica abstraktnosti:B tega denarja ne more iztožiti. vrnitev tega. da bo postala neveljavna. s prodajalcem sklenem prodajno pogodbo.posla. poslov kavzalne narave – razpolagalni pr. v katere interesu je bila ugotovljena izpodbojnost. da bo prenesel pravico. Npr. da proda kolo (last. kreditirati nasprotno stranko. ki je poslovno omejeno sposobna -če so bile pri sklenitvi napake glede volje strank -če je v zakonu tako določeno (OZ ali drug predpis) Posledica izpodbojnosti: Pogodbena stranka. ki je kavza . Pravni posel velja. Njen sopogodbenik lahko zahteva. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava 78. poslom. da se izreče ali ostaja pri pogodbe ali ne v določenem roku. Učinek take sodne ugotovitve velja od časa sklenitve pravnega opravila (ex tunc – za nazaj). Zavezovalni pr. ki mi daje pr. tretje osebe pa v primeru. Pridobitev lastninske pravice s pomočjo pr. KAKŠNO JE V SLO PRAVNEM REDU RAZMERJE MED ZAVEZOVALNIM IN RAZPOLAGALNIM PP? Praviloma so pr. kupec pa izrazi voljo. ker ni poslovnega namena in ni jasno za kakšen pr. posel pa je stvarnopravni posel. ga kupim. posel je neveljaven 79. da je pogodba razveljavljena.posel je odvisen od zavezovalnega oz.) V Sloveniji je razmerje med zavezovalnim in razpolagalnim pr. da kupi kolo. Iz tega posla ni razviden poslovni namen strank. ki učinkuje neposredno na pravico z namenom razpolage s pravico(prenos. posel. nasprotni stranki nakloniti neodplačno korist) Abstraktni pr. Prodajalec izrazi voljo. Vsak pr. da je neveljaven. pri katerih lahko praviloma uveljavljajo neveljavnost samo stranke. vendar obstaja nevarnost. Ugotovitev: Izpodbojnost je stanje. ima določen poslovni namen (izpolniti nasprotno obveznost. (Npr. posli kavzalni. posel je kavza razpolagalnega pr. pravico prenese na kupca). naslov na podlagi katerega se nekdo zaveže. posla: . lahko zahteva. naslov) Razpolagalni pr. POJASNITE RAZLIKOVANJE MED ABSTRAKTNIMI IN KAVZALNIMI PP. izstavitev menice – a se zaveže B. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008. ki jo je takšen pravni posel prikrajšal. dokler sodišče na predlog stranke ne ugotovi. sprememba ali ukinitev pravice). da se s pravico razpolaga. se šteje. pr. Gre za izraženo voljo. ki ne sme biti krajši od 30 dni. Če se ne izreče. KERESTEŠ. posla. 38 . kolo kupim z dvostranskim pr. ki ga sklene stranka. posel je obligacijski pr. kar je na podlagi takega pravnega posla dala in podobno – če je bila v dobri veri. Razlogi za izpodbojnost pogodbe: -če jo je sklenila stranka. posli so izjeme npr. Stranka.če je zavezovalni pr. (Npr. obremenitev. ko pogodba še vedno velja. posel. ki bi jih imela od pravnega posla – negativna pogodbena korist. lahko zahteva povračilo koristi. posel ničen  nična je kavza razpolagalni pr. Če hočem dobiti kolo. posel gre.

se zastaranje nadaljuje.če upnik zaradi nepremagljivih ovir ni mogel sodno zahtevati izpolnitev obveznosti. če ta ni vedel in tudi ni mogel vedeti za vzrok izpodbojnosti pogodbe. Pri nas pravica zahtevati razveljavitev izpodbojne pogodbe preneha s: 1) potekom 1 leta od dneva. Razlogi za zadržanje: 1) med otroci in starši v času trajanja rodit. ker je prišlo do zastaranja! 80. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava Posledice razveljavitve: Če je bilo na podlagi izpodbojne pogodbe. ki je kriv za izpodbojnost. Ko odpadejo razlogi za zadržanje zastaranja.SUBJEKTIVNI ROK 2) pretekom 1 leta od prenehanja sile .SUBJEKTIVNI ROK 3) pretekom 3 let od dneva. ki ex lege ustavi ugovor. . Vzroki za pretrganje zastaranja: 1) pisno pripoznanje dolga.proti osebi.Odgovori na vprašanja dr. ki služi vojaški rok. če je v zakonu izrecno zapisano. je proces. - 39 . Zastarajo samo terjatve. Pravica se spremeni iz civilne iztožljive v naturalno neiztožljivo samo.med skrbnikom in varovancem . če se uporabi ugovor zastaranja. če ni morda prisotno tudi zadržanje zastaranja.da med določenimi osebami določen čas zastaranje ne teče. kaj izpolnjeno. da terjatev ne more zastarati. Pretrganje zastaranja pomeni.zunajzakonskima partnerjema . ki pripelje do izpremembe pravice.otroci in starši v času trajanja roditeljske pravice . dejstvo. S tem se izniči vso pretečeno zastaranje. . je svojemu sopogodbeniku odgovoren za škodo. . razen. da zaradi določenega dejstva zastaralni rok preneha teči. vojno ter za terjatve oseb v vojaški službi. Odgovor na razveljavitev: Pogodbenik. ki je bila razveljavljena. pravice 2) dajatev za zavarovanje dolga 3) delno poplačilo dolga 4) tožba za sodno ugotavljanje 5) izvršilni postopek Zadržanje zastaranja pomeni. ki jo utrpi zaradi razveljavitve pogodbe. Pravice 2) med skrbnikom in varovancem 3) med okupacijo za osebe v vojni… Zastaranje ne teče: .med zakoncema . KERESTEŠ. razen.proti mladoletniku ali drugim poslovno nesposobnih osebam. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008. ko je upravičenec izvedel za izpodbojnost . PRETRGANJE IN ZADRŽANJE ZASTARANJA ? Zastaranje je pr. ko je bila pogodba sklenjena – v vsakem primeru! – OBJEKTIVNI ROK Po preteku OBJEKTIVNEGA ROKA pravni posel postane NEIZTOŽLJIV.med mobilizacijo. je to treba vrniti ali dati ustrezno denarno nadomestilo.

posel za katerega je namenjeno) Obličnost je lahko nujna (ad valorem) in pomanjkanje le-te pomeni neveljavnost pr.) 3. ker bi upnik lahko zahteval izvršitev svoje pravice. Lahko je pisna ali ustna. Daljše je obdobje. mora vsaka pogodbena stranka vrniti drugi vse. KAKŠEN PRAVNOPOLITIČEN CILJ ZASLEDUJE INSTITUT ZASTARANJA? Institut zastaranja je pravnopolitične narave.Odgovori na vprašanja dr. 40 . težje je tudi dokazati pravna dejstva iz katerih pravica nastaja in nasprotno – v teh primerih je dokazovanje in odločanje dvomljivo. čeprav je od nastanka preteklo že veliko časa. ne soglaša) – ni vpliva na veljavnost pr. je pogoj za veljavnost (pisna oblika +priče. kar je prejela na podlagi take pogodbe. 83. formalna in realna oblika – če je predpisana ad valorem. tudi molk (načeloma velja. posle javnega prava Pravilo 1: Predpogodba mora biti sklenjena v isti obliki. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava 81. omilitve. Če obličnost ni nujna. ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST – pogodbenik. tudi zaščita ni potrebna. da se pravna razmerja čimprej uredijo. -Če je oblika predpisana zaradi varstva samih strank. Nična pogodba ne postane veljavna. dar je koristno tudi za pravno varnost. posla. ki mu nastane zaradi ničnosti pogodbe. učinki. ki se zahteva za glavno pogodbo Pravilo 2: Pooblastilo mora biti dano v obliki notarskega zapisa (v obliki. če namen kršenega pravila ne odkazuje na kakšno drugo sankcijo ali če zakon v posameznem primeru e predpisuje kaj drugega. ki nasprotuje ustavi. ki sploh ne ustvarjajo pravnega učinka med strankami in za katere štejemo. prisilnim predpisom ali moralnim načelom. pa lahko pr. oseb. kdaj so pravni posli nični. sodni zapis. Razlikujemo delno in popolno ničnost pogodbe. Na ničnost pa se lahko sklicujejo tudi tretje osebe in dražva. Ničnost pravnega posla upoštevajo sodišča in drugi organi po uradni dolžnosti. Posledice ničnosti: Če je pogodba nična. se dolžnik nikoli ne bi mogel čutiti varnega. posledice. kdor molči. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008. Če upnik nima pravega pravnega interesa. če ta ni vedel ali ni bil dolžan vedeti za vzrok ničnosti. sankcije)? Obličnost je zunanja manifestacija izražanja poslovno relevantne volje. je nična. Če to ni mogoče mora dati ustrezno denarno nadomestilo. posel konvalidira. 1. OBRAZLOŽITE OBLIČNOST PP KOT PREDPOSTAVKO ZA VELJAVNOST PP (pojem. zastaranje) Nični ali absolutno neveljavni so vsi tisti pravni posli. da sploh niso bili sklenjeni. Pravica do uveljavljanja ničnosti ne ugasne. posla 2. je konvalidacija možna. vrste. ki se zahteva za pr. posla. da tudi samemu upravičencu ni do tega. Razlogi za ničnost: Pogodba. ki je kriv za sklenitev nične pogodbe odgovarja svojemu sopogodbeniku za škodo. če so izpolnjeni pogoji drugega pr. konvalidacija ni mogoča! 82. če prepoved ali kakšen drug vzrok ničnosti pozneje preneha. da svojo pravico izvršuje. Omilitve ničnosti: KONVERZIJA in KONVALIDACIJA! Glej odgovor 71. če od zapadlosti zahtevka preteče dolgo obdobje. KERESTEŠ. neformalna oblika ne zahteva nikakršne formalne oblike. Domnevamo lahko tudi. slovesna oblika praviloma uporabljana za pr. notarski zapis. pisna oblika +potrjevanje dejstev. konkludentno ravnanje. Za družbo je pomembno. če pa je oblika predpisana zaradi varstva 3. Če ne bi poznali instituta zastaranja. notarski zapis +priče. NIČNOST PRAVNEGA POSLA (pojem.

dejanja potrebno voljo. kdor ni pravno sposoben! Ločimo: . Stranka z enostranskim ravnanjem (sprejemno izjavo) oblikuje neko pravno razmerje. opravilna sposobnost ali sposobnost za dejanja. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008. Za oblikovalne pravice je značilno to. ki je v nastajanju doseže takšen položaj. ki pripadajo določeni osebi. kar komu pripada ali kar kdo ima. ko pravica. da lahko z lastnimi dejanji spreminja. pomanjkanje opravilne sposobnosti lahko nadomesti z voljo zakonitega zastopnika – roditelj. Sodišče ugotavlja le to ali je bila oblikovalna pravica izvršena. subjekta. lahko naložimo za njeno ravnanje odgovornost) • malomarno ravnanje (oseba zanemari tisto pazljivost. Voljno sposoben ne more biti. je sposobnost. Primer: pričakovanje kupca. razmerje (zmanjšanje kupnine) 6) UKINJAJOČE . Primer: pravica do odpovedi! Oblikovalne pravice delimo na: 4) USTANAVLJAJOČE – opcije (npr. normalna volja. pravice. imamo opraviti s posebej zavarovano kategorijo pričakovanja = pričakovano pravico. poslov = poslovna ali opravilna sposobnost (oseba lahko samostojno sklepa pr. prenese. posvojitelj ali uradnega skrbnika . Bistvo je v načinu enostranskega oblikovanja razmerja (zato so pravotvorna upravičenja). ki je potrebna. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava 84. Predstavlja posebno vrsto premoženjske pravice in je lahko v samostojnem pravnem prometu (lahko se zastavi. da to pravico izpolni. ki mu je stvar izročena pod pridržkom polnega plačila kupnine. da prevzame pravno posledico. posle. V pravnem pomenu pa je premoženje skupnost premoženjskih pravic. ki izvira iz oblik razmerja. POJASNITE POJEM PRIČAKOVANE IN OBLIKOVALNE PRAVICE ? Oblikovalne pravice so tiste pravice. Je sposobnost osebe. da drugi več ne morejo preprečiti njenega nastanka. Potrebna je prava. prenaša ali odpravlja pravice in obveznosti. Pričakovalna pravica.voljno sposobnost za sklepanje pr. druga stranka pa je zavezana. ki je odvisna od stopnje razuma in volje pr. POJEM IN POMEN PREMOŽENJA V CIVILNEM PRAVU? V ekonomskem pomenu je premoženje vse. KERESTEŠ. brez razlike ali gre za stvari. 41 .pravno razmerje odpovedo. predkupna pravica. VOLJNA SPOSOBNOST IN NJEN POMEN V CIVILNEM PRAVU? Voljna. da prva stranka ne potrebuje soglasja druge stranke. pridobiva pravice in se sam zavezuje. obremeni).skrbnik) . ki v določenem pravnem razmerju pooblaščajo enega od subjektov. ponudba) 5) SPREMINJAJOČE – spreminjajo pr. da z enostransko izjavo volje oblikuje medsebojno pravno razmerje. ki je krivdno ravnala. da ne pride do škodljive posledice) 86.Odgovori na vprašanja dr. da ima za pr.voljno sposobnost za nedopustno ravnanje = krivdna ali deliktna sposobnost • naklepno ravnanje (osebi. pripada dediščine dediču… 85. torej vse ekonomske dobrine (podobno pojmu lastnine). interese in podobno.

oseba obstaja že pri podelitvi dovoljenja za ustanovitev.pr. Grožnja mora biti usmerjena neposredno na to. sklenjene pod vplivom sile ali grožnje. ena stranka drugi s silo vodi roko pri podpisu pogodbe). KDAJ LAHKO PRAVNO ZAVAROVANO PRIČAKOVANJE OPREDELIMO KOT PRIČAKOVANO PRAVICO? Ko pravica v nastajanju doseže tak položaj.: grožnja s tožbo). so izpodbojne. KERESTEŠ. vendar je n. ki ga zakrivi sopogodbenik ali kdo drug. singularen.pr. tako da je ta zaradi tega sklenila pogodbo. Pravna grožnja je dopustna (n. ki je edini mandatorni organ. Sedež ustanove mora biti v RS -Ustanovi se s pr. V takšnem primeru je pravni posel neobstoječ. saj sin lahko zanesljivo pričakuje da bo vsaj nujni dedič. Povsem jasno je.pr. da bi stranka sklenila določen pravni posel. POJASNITE NAČIN USTANOVITVE USTANOVE? Ustanova je na premoženje vezan namen. mora obstajati uprava. *med živimi – inter vivos (notarski zapis. Če pretežnega namena ni mogoče določiti.: nedopustna grožnja s prijavo na policijo zaradi kaznivega dejanja 88. Ker pa premoženje samo ne more nastopat v pr. -Pr.j. je pristojno ministrstvo za notranje zadeve. ustanovnim aktom enostranske narave – ena oseba izrazi voljo. Če nasilje deluje na strankino voljo tako. se določi pretežni namen in je pristojno ministrstvo glede na pretežni namen. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava 87. Strah je lahko povzročen s silo ali grožnjo. 90. če se iz okoliščin vidi. Grožnja mora biti protipravna. lahko stranka zahteva razveljavitev pogodbe. ker volje sploh ni bilo. da je predmet stvarnih pravic posamičen. Primer: A (sin) bo dedič po B (če ni zakonca). da predmet še ni določen. poslom t. Strah se šteje za utemeljenega. vpis v register pa je samo deklaratorne narave. SILA KOT ELEMENT NAPAKE VOLJE PRI SKLEPANJU PP? Stranka sklene pravni posel iz strahu. -Ustanovitelj je lahko vsaka domača ali tuja oseba. telesni ali drugi pomembni dobrini pogodbene stranke ali koga drugega [§ 45/(2)]. gre za napako volje. kaj se prenaša. Če ustanova zajema več namenov. -Pristojni organ za podelitev dovoljenja je pristojno ministrstvo glede na namen ustanove. da drugi ne morejo več preprečiti njenega nastanka. POJASNITE POMEN NAČELA SPECIALNOSTI V CIVILNEM PRAVU? Načelo specialnosti: Samo individualno določena stvar je lahko predmet stvarnih pravic. -Način ustanovitve ustanove je koncesijski (podelitev dovoljenja in vpis v register). da je grozila resna nevarnost življenju. Sila je lahko tako močna. Pogodbe.Odgovori na vprašanja dr. razen če zakon določa drugače. da pod njegovim vplivom oblikuje svojo voljo in jo izrazi. ki ga sestavljajo fizične osebe. da pa lahko na podlagi določenih lastnosti določimo. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008. 89. Pričakovanje dediščine je deloma zavarovano. To definira OZ v § 45: Če je pogodbena stranka ali kdo tretji povzročil pri drugi stranki utemeljen strah. prometu. da stranka s svojo voljo sploh ne more sodelovati (n. Določljivost predmeta obveznosti pa pomeni. nepreklicna izjava) *za primer smrti – mortis causa (obličnost kot se zahteva za oporoko) -Ustanovni akt mora vsebovati: • Ime in sedež – prebivališče ustanovitelja • Ime ustanove in oznako »ustanova« • Namen in razlikovalne označbe 42 . Določenost predmeta obveznosti pomeni.

pravice. Stranka lahko zahteva razveljavitev pogodbe! Grožnja je vzrok za razveljavitev pr.pri stranki se mora vzbuditi utemeljen strah (objektivna merila – intenziteta grožnje. obojestransko zmoto. ki ima naravo soglasja. kar komu pripada ali kar kdo ima. poslom (npr. ki pripadajo določeni osebi. Statut in vsako spremembo statuta. je pr. Objavi se v Uradnem listu RS. KERESTEŠ. Zmota v nagibu je pomembna pri odplačnih pr.povzročiti jo mora nasprotna stranka ali tretji v sodelovanju z nasprotno stranko 94. plačilo 1000 za nakup kolesa. RAZLIKA MED PRAVNIM IN EKONOMSKIM POJMOM PREMOŽENJA? V ekonomskem pomenu je premoženje vse. je treba predložiti ministrstvu.Odgovori na vprašanja dr.objava sodbe ali popravka (preklic izjave in povrnitev stroškov poprave) • • • 43 . je tisti neposredni cilj. posla nedopustna ali če je ni. ki ga stranke želijo doseči s pr. posel ničen. tako da je ustrahovana stranka zaradi tega sklenila pr. po zakonu ni upravičen groziti) . poslih le pri prevari. ko se pogodbeni volji strank nista ujeli. posla. Lahko zahteva: . ga sprejme uprava (mortis causa). 91. ki grozi. če so izpolnjeni 3 elementi: . plačilo 1000 zaradi izpolnitve obveznosti iz naslova nakupa) Po predmeu pogodbe se vprašamo KAJ je nekdo dolžan. da se strinjata. NESPORAZUM IN GROŽNJA? O nesporazumu govorimo. V pravnem pomenu pa je premoženje skupnost premoženjskih pravic. ki mora biti v skladu z ustanovnim aktom. pri KAVZI pa ZAKAJ je nekdo dolžan. verjetnost uresničenja. ODŠKODNINSKO VARSTVO OSEBNOSTNIH PRAVIC? Oškodovani ima na voljo odškodninski zahtevek povrnitev materialne ali nematerialne škode. posla želi doseči. je pa priporočena.i. pri neodplačnih pr. -Statut sprejme ustanovitelj sam v 30 dneh od pridobitve dovoljenja (inter vivos) oz. interese in podobno. torej vse ekonomske dobrine (podobno pojmu lastnine). pošlje pristojnemu ministrstvu in vpiše v javni register – javno evidenco. brez razlike ali gre za stvari. dejansko pa je med njima nesporazum o naravi pogodbe ali o podlagi ali predmetu obveznosti. da se bom lahko vozil v šolo) Če je kavza za sklenitev kakega pr. če je stranka ali tretji z nedopustno grožnjo povzročil pri drugi utemeljen strah. subjektivna merila – telesne in duševne lastnosti stranke) . Nagib ali motiv je tisti posredni cilj. 92. ki ga stranka s sklenitvijo pr. Stranki sta prepričani. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava Navedba vsega premoženja in ocena premoženja v denarju Način in postopek oblikovanja uprave Imenovana prva uprava – to ni obvezna sestavina. poslih pa je vedno relevantna (povzroča ničnost). posla. Če je ni.denarno odškodnino za materialno škodo . Pogodba ne nastane! O grožnji pa govorimo. Gre za t. posel. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008. določi prvo upravo organ pristojen za podelitev dovoljenja) -Organ pristojnega ministrstva odloči z odločbo. 93. POJASNITE RAZLIKO MED KAVZO IN NAGIBOM TER POJASNITE NJUN VPLIV NA VELJAVNOST PP? Kavza je podlaga ali razlog za sklenitev pr.grožnja mora biti protipravna (tisti. ki pa praviloma ni pomemben za sklenitev pogodbe (npr.

Temeljna elementa odškodninskega zahtevka sta: • škoda. malomarnost. kaj se prenaša. da pa lahko na podlagi določenih lastnosti določimo 97. IN UČINKOVANJE PO SMRTI NOSILCA? Osebnostne pravice naštete v URS so deklarirane in hkrati tudi garantirane. PREDPOSTAVKE ODŠKODNINSKE ODGOVORNOSTI? 1) Škodljivo dejstvo (dopustno ali nedopustno ravnanje. Najpogostejše je odškodninsko varstvo. Določljivost predmeta obveznosti pa pomeni. da obstaja numerus clausus izključujočih pravic = poznamo le toliko izključujočih pravic. saj je v RS Ustava najvišji pr. singularen. KERESTEŠ. učinkujejo erga omnes ( proti vsem) Učinek erga omnes izključujočih pravic ni tipičen voljni učinek. vendar je najpomembnejše prav pri osebnostnih pravicah.Odgovori na vprašanja dr. Povsem jasno je. kakšno vsebino mu želijo dati (stranke se svobodno dogovorita o ceni. ki pokrivajo osebnostne pravice. osebnega ali družinskega življenja ali kakšna druga osebnostna pravica. katerega določbe so človekove temeljne pravice. POJASNITE VSEBINO NAČELA DIZPOZITIVNOSTI IN VSEBINO NAČELA SPECIALNOSTI V CP ? Načelo dispozitivnosti pomeni svobodno voljo strank. • So izključujoče pravice – delujejo oz. Od strank je odvisno. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008. opustitev) 2) Odgovornost povzročitelja (krivda sposobne osebe ali objektivna odgovornost) – krivda= naklep. V Sloveniji predstavlja ustavno varstvo najvišje varstvo posameznih pravic. razmerja…) Stranke same si lahko uredijo razmerje drugače. Govorimo predvsem o varstvu osebnostnih pravic. To je varstvo položajev. § 134 OZ definira 2 obliki pravno priznane škode: (3) premoženjska škoda = škoda. da predmet še ni določen. pri katerem pride do prehoda iz razmerja erga omnes v razmerje inter partes. da prepreči tako dejanje ali da odstrani njegove posledice. objektivna odgovornost = imetnik nevarne stvari. Temelj izključujoče pravice je lahko le zakon. stopnja bolečine ter njihovo trajanje to opravičujejo) 95. pogojih. ali želijo stopiti v civilnopravno razmerje ali ne oz. ki so tudi varovane s strani države. da je predmet stvarnih pravic posamičen. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava - denarno odškodnino za nematerialno škodo . kot jih pozna zakon. razen če zakon določa drugače. 4) preprečitev povečanja premoženja (izgubljeni dobiček. akt. damnum emergens). POJASNITE PRIDOBITEV OSEBNOSTNIH PRAVIC NJIHOVO PRENOSLJIVOST. s katerim se krši nedotakljivost človekove osebnosti. da odredi prenehanje dejanja. pri čemer gre lahko za: 3) zmanjšanje premoženja (navadna škoda. o sestavinah pr. če okoliščine primera. lucrum cessans) 44 . Določenost predmeta obveznosti pomeni.statisfakcijo(pripada oškodovancu. Temelj za odškodninsko varstvo osebnostnih pravic je § 134/(1) OZ – vsak ima pravico zahtevati od sodišča ali drugega pristojnega organa. opravljanje nevarne dejavnosti… 3) Škoda 4) Vzročna zveza med škodo in dejanjem 96. kot je to zapisano v zakonu Načelo specialnosti: Samo individualno določena stvar je lahko predmet stvarnih pravic. Velja pravilo. in • protipravnost odgovornosti. nastala na premoženjskih dobrinah. Odškodninsko varstvo je prisotno tudi pri drugih izključujočih pravicah.

Odgovori na vprašanja dr. KERESTEŠ, KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008, razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava

(4) nepremoženjska škoda = škoda, ki ne nastane na premoženju, temveč je rezultat posega v posameznikovo osebnost ali v ugled pravne osebe. Oblike nepremoženjske škode so: 5) telesne bolečine = posledice posegov v človekovo telesno integriteto, 6) duševne bolečine = določeni dogodki povzročijo neprijetne psihične občutke in psihično trpljenje, 7) strah = strah pred posledicami, ki lahko nastanejo, 8) okrnitev ugleda pravne osebe = te določbe v ZOR ni bilo, sodna praksa je takratno omejitev nepremoženjske škode na fizične osebe po letu 1996 razširila tudi na pravne osebe, pri čemer večinoma ne gre za odškodnino, temveč za objavo sodbe. Po OZ je namreč možna tudi pravična denarna odškodnina pravni osebi, ki se izplača neodvisno od premoženjske škode in se lahko izplača tudi, če premoženjske škode ni, če okoliščine primera to opravičujejo [§ 183]. Duševne bolečine so pri nas zakonsko določene (v ZDA niso). Njihov krog se širi. Zaenkrat se priznavajo [§ 179]: • duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti, • duševne bolečine zaradi skaženosti, • duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti, • duševne bolečine zaradi okrnitve svobode ali osebnostne pravice, • duševne bolečine zaradi smrti bližnjega, • duševne bolečine zaradi težje invalidnosti bližnjega [§ 180/(2)], • duševne bolečine zaradi kršitve dostojanstva = kršitve spolne nedotakljivosti ali nemoralnega dejanja [§ 181]. Razlika med premoženjsko in nepremoženjsko škodo je v nadomestilu. Premoženjska škoda se nadomesti v obsegu, kolikor znaša, pri čemer so možna rahla odstopanja navzgor in navzdol zaradi premoženjskih razmer oškodovanca. Oškodovanec ima lahko pravico do subjektivne ocene vrednosti stvari. Primer: vaza dejansko ni skoraj nič vredna, vendar ima oškodovanec nanjo vezane dragocene spomine na umrlo mater. Nepremoženjska škoda je neizmerljiva. Pri njej je najpomembnejša premoženjska satisfakcija. V zadnjem času se pojavljajo ideje, da bi se to ukinilo. Večinoma se za nepremoženjsko škodo izplačujejo premoženjska nadomestila, čeprav jo je možno kompenzirati tudi drugače (n.pr. opravičilo oškodovalca). Sodišče v vsakem konkretnem primeru ugotavlja stopnjo prizadetosti. 98. POJASNITE POJEM IN FUNKCIJO PRIDOBITVENEGA NAČINA IN NAVEDITE POJAVNE OBLIKE PRIDOBITVENEGA NAČINA ZA STVARNE PRAVICE NA PREMIČNIH STVAREH? Pridobitni način je 3. pogoj za pridobitev pravice s pomočjo pr. posla (poleg pr. naslova in razpolagalnega pr. posla). Modus adquirendi je po svoji naravi realno dejanje, ki pomeni zunanjo manifestacijo prenosa pravice s katero postane pr. posel transparenten navzven. Za premične stvari se zahteva pridobitni način izročitev =traditio; dejanska izročitev, ki lahko pomeni prepustitev posesti (premična stvar se izroči fizično v oblast upravičenca) ali pa simbolična izročitev (izročitev ključev od avta pomeni izročitev avta) Pojavne oblike pridobitvenega načina z razlago: 1. OKUPACIJA Z okupacijo pridobi lastnino na premičnini brez lastnika (nikogaršnja stvar – res nulius) tisti, ki stvar vzame v posest z namenom, da si jo prilasti, razen če zakon določa drugače. 2. NAJDBA Najditelj je, kdor najde in vzame premično stvar v posest. Dolžnosti najditelja so: 45

Odgovori na vprašanja dr. KERESTEŠ, KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008, razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava

(1) obvestitev lastnika najdene premičnine oz. osebe, upravičene do prevzema – najditelj je o najdbi takoj dolžan obvestiti lastnika premičnine ali osebo, za katero utemeljeno meni, da je upravičena do prevzema premičnine; (2) prijava najdbe na policiji, če najditelj ne pozna lastnika ali njegovega naslova; (3) hramba najdene stvari, če policija pusti najdeno stvar v hrambi najditelja. Policija lahko sama prevzame premičnino v hrambo. Proda jo na javni dražbi ali po dnevni ceni, če: ● se najdena premičnina lahko pokvari; ali ● so z vzdrževanjem najdene premičnine povezani nesorazmerni stroški. Izkupiček od prodaje na javni dražbi stopi na mesto najdene premičnine. Najdbe ni treba prijavljati, če je vrednost najdene premičnine neznatna. Pridobitev lastnine z najdbo: najditelj, ki izpolni svoje dolžnosti, pridobi lastnino na najdeni premičnini v 1 letu od:  obvestila lastnika oz. upravičenca do prevzema stvari, če upravičenec ni zahteval izročitve najdene stvari;  prijave na policiji, če se najdena premičnina še vedno nahaja v policijski ali najditeljevi hrambi. Najditelj premičnine z neznatno vrednostjo pridobi na njej lastnino v 1 letu od obvestila lastnika oz. v 1 letu od dneva najdbe, če ne pozna lastnika ali njegovega naslova. 3. NAJDBA ZAKLADA Zaklad je stvar večje vrednosti, ki je bila tako dolgo skrita, da ni več možno najti njenega lastnika. Zaklad je možno najti tako v nepremičnini (bolj pogosto) kot v premičnini. Najditelj zaklada je dolžan najdbo prijaviti na policiji. Zaklad po enakih delih pripada najditelju in lastniku nepremičnine ali premičnine, v kateri je bil najden, razen če zakon določa drugače. 4. PRIRAST Prirast je položaj, v katerem premičnina postane del (sestavina) nepremičnine. Lastnina na nepremičnini se razširi na premičnino, ki je postala sestavina nepremičnine. 5. SPOJITEV Spojitev pomeni, da premičnine različnih lastnikov tako spojijo, da postanejo sestavina enotne premičnine. V tem primeru nastane na spojeni stvari solastnina dotedanjih lastnikov v sorazmerju z vrednostjo vstopnih elementov. Ena od premičnin se lahko šteje za glavno stvar, V tem primeru postane lastnik glavne stvari tudi lastnik spojene premičnine. Prejšnjim lastnikom lastnina preneha. S tem jim ugasnejo vse druge pravice, ki so obstajale na njihovih premičninah pred spojitvijo. Če pridobijo prejšnji lastniki solastnino na spojeni stvari, na njihovih solastniških deležih oživijo pravice, ki so bremenile njihove premičnine pred spojitvijo. 6. POMEŠANJE Pomešanje pomeni, da se premičnine različnih lastnikov se tako pomešajo ali zlijejo, da: ● jih ni več možno ločiti; ali ● so z ločitvijo povezani nesorazmerni stroški. Na zmešani ali zliti stvari nastane solastnina v sorazmerju z vrednostjo vstopnih elementov. Če prejšnjim lastnikom lastnina ne preneha in pridobijo solastnino na zmešani ali zliti stvari, na njihovih solastniških deležih oživijo vse pravice, ki so bremenile njihove premičnine pred pome-šanjem.

46

Odgovori na vprašanja dr. KERESTEŠ, KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008, razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava

7. IZDELAVA NOVE PREMIČNINE Lastnino pridobi, kdor iz svojega materiala izdela ali si da izdelati novo premičnino. Izdelava nove premičnine je tudi obdelava s pisanjem, risanjem, slikanjem, tiskanjem, gravira-njem ali na drug podoben način. Lastnino pridobi tudi, kdor iz tujega materiala izdela ali si da izdelati novo premičnino, razen če je vrednost dela bistveno nižja od vrednosti materiala. 8. LOČITEV (SEPARACIJA) PLODOV Lastnina na plodovih stvari pripada lastniku glavne stvari, razen če SPZ določa drugače: (1) dobroverni lastniški posestnik plodovite stvari pridobi lastnino na plodovih v trenutku ločitve plodov od glavne stvari; (2) oseba, ki ima na podlagi pravnega razmerja z lastnikom glavne stvari pravico do plodov pridobi lastnino na plodovih v trenutku ločitve plodov od glavne stvari – v praksi so to zakupniki kmetijskih zemljišč. Pod zakonskimi pogoji lahko vsakdo pridobi lastnino na gozdnih sadežih, gobah in drugih prosto rastočih rastlinah. 9. PRIDOBITEV S PRAVNIM POSLOM (1) Dejanska izročitev (tradicija) = lastnina na premičnini se pridobi z izročitvijo v neposredno posest pridobitelju. Namesto pridobitelju lahko prenosnik premičnino izroči tudi zastopniku pridobitelja – s tem se šteje izročitev za opravljeno. (2) Simbolna izročitev: 1) izročitev listine, na podlagi katere lahko pridobitelj razpolaga s premičnino; 2) izročitev dela premičnine; 3) izločitev premičnine, ki pomeni tudi izročitev; 4) označitev premičnine, ki pomeni tudi izročitev. (3) Sklenitev pravnega posla o prenosu lastnine – v teh primerih pride do prenosa lastnine brez dejanske ali simbolne izročitve: 1) posestni konstitut (constitutum possessorium) – premičnina kljub prenosu lastnine še naprej ostane v (neposredni) posesti prenosnika. Npr. prodaja stanovanja, v katerem lastnik ostane kot najemnik. 2) izročitev na kratko roko (brevi manu traditio) – premičnina je že pred sklenitvijo pravnega posla v neposredni posesti pridobitelja. Npr. prodaja stanovanja njegovemu najemniku. 3) izročitev na dolgo roko = prenos posredne posesti na pridobitelja – premičnina je v posesti 3. osebe, izročitev je opravljena v trenutku, ko se 3. osebo obvesti o prenosu lastnine. Npr. lastnik proda stanovanje, v katerem prebiva najemnik. Tabela za lažje razumevanje: INSTITUT: posestni konstitut izročitev na kratko roko izročitev na dolgo roko PRI KOM JE PREMIČNINA V POSESTI? prenosnik pridobitelj 3. oseba X X X

(4) Naknadna pridobitev lastnine = premičnina je izročena, pri čemer prenosnik ni imel pravice z njo razpolagati. V tem primeru pridobi tisti, ki mu je bila stvar izročena, lastnino v trenutku, ko prenosnik naknadno pridobi pravico razpolaganja.

47

Lastnino pridobi. kar se v skladu s splošnim prepričanjem šteje za del druge stvari. Prejšnji lastnik lahko v 1 letu od prenehanja lastnine zahteva od pridobitelja. Njihova narava je nepremoženjska. 2) pogoji glede pridobitelja: 1. razen če takrat ni več dobroveren. vendar mora biti podan upravičen interes ali pa uradna dolžnost. Njihova narava pa zavzema tudi vse ostale nivoje pravic premoženjske (ne samo osebnostne. S pridobitvijo lastnine od nelastnika ugasnejo vse druge pravice na stvari. pri čemer pridobitelj ne pridobi neposredne posesti in tudi ne lastnine. ki se po splošnem pojmovanju šteje za eno stvar. ki ima dokajšnji vpliv na razvoj civilnega prava.Odgovori na vprašanja dr. stvar je zastavljena. zastavni upnik pa jo proda brez soglasja lastnika). POJASNITE POJEM OSEBNOSTNIH PRAVIC IN ČLOVEKOVIH PRAVIC? Osebnostne pravice so civilne pravice. ALI 3. nepremoženjske). 2. če ima premičnina zanj poseben pomen. čeprav je sklenil posel z nelastnikom ali razpolagalno nesposobno osebo. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava (5) Pogojni prenos lastnine – prenos lastnine na premičnini se lahko veže na razvezni in odložni pogoj. Večinoma so napisani na hrbtni strani pogodb (standardiziran katalog klavzul) – vir avtonomnega gospodarskega prava. če pridobitelj dobroverno misli. Mogoče jih je z zakonom omejiti. v trenutku izročitve je v dobri veri. naj mu premičnino proda po prometni ceni. da ne obstajajo. stvar je pridobil na podlagi odplačnega pravnega posla. Človekove pravice so temeljne pravice varovane tako proti posamezniku kot proti državi. V premičninskem pravu je dopusten odmik od načela. v kateri pridobi pridobitelj lastnino. POJASNITE RAZLIKO MED PREMIČNINAMI. Izročitev s strani nelastnika je lahko opravljena s posestnim konstitutom. socialne. 99. Pogoji za takšno pridobitev so izjemno strogi: 1) pogoji glede prenosnika: 1. Vse druge stvari so premičnine Skupnost stvari ali zbirna stvar je več stvari. 2 čevlja sta 1 par čevljev) 48 . pravice pred državnimi organi. Sestavina je vse. KERESTEŠ. Pogojenost prenosa je možna v 2 primerih: 1) pridržek lastnine (retencijska pravica) v obligacijskem pravu. NEPREMIČNINAMI IN ZBIRNIMI STVARMI? Nepremičnina je prostorsko odmerjen del zemeljske površine skupaj s vsemi sestavinami. ALI 2. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008. da lastnina ne sme biti vezana na pogoj.… 100. (npr. POGODBENA VOLJA KOT VIR CIVILNEGA PRAVA? Pogodbena volja kot vir prava –so splošni pogoji. prodajalec rabljenih avtomobilov). ekonomske pravice. prenosnik je dobil premičnino v posest po volji lastnika (npr. saj osebnost varujejo proti vsem in ne le državi. 2) prenos lastnine v zavarovanje v stvarnem pravu. (6) Posebni primeri pridobitve so primeri. premičnina je prodana na javni dražbi. ko mu prenosnik izroči stvar v neposredno posest. – gospodarske. ki jih ena pogodbena stranka določi vnaprej pri sklepanju formularnih pogodb. lahko pa je sankcija za njihovo kršitev premoženjske narave. 101. prenosnik daje premičnine v promet v okviru svoje dejavnosti (npr. iz katerega izhaja obveznost prenesti lastnino.

ki ne sme biti krajši od 30 dni. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava 102.subjektivni rok – 1 leto od kar je upravičeni zvedel za napako . lahko zahteva. Če se ne izreče. Če je predpisana oblika pogoj za veljavnost glavne pogodbe. da je pogodba razveljavljena. Če se pogodbenik iz prvega odstavka tega člena v danem roku ne izreče ali če izjavi. kar je bilo izpolnjeno. KERESTEŠ. Pogodba je izpodbojna. ki jim je bila poslovna sposobnost v celoti odvzeta. da ne ostaja pri pogodbi. v katere interesu je bila ugotovljena izpodbojnost. Njegov sopogodbenik lahko zahteva. ki je bila v trenutku sklenitve pravnega posla razsodna (lucidum intervallum). IZPODBOJNOST IN NEIZTOŽLJIVOST PP KOT POSLEDICI NEIZPOLNJEVANJA PREDPOSTAVK ZA VELJAVNOST PP? Pogodba je izpodbojna: -če jo je sklenila stranka. da bo kasneje sklenjena druga. leta je popolnoma poslovno nesposoben. in za nerazsodne osebe. Poslovna nesposobnost Mladoletnik (oz.Predpogodba veže. naj se v določenem roku. kot tudi če je v tem zakoniku ali v drugem zakonu tako določeno. v čigar interesu je določena izpodbojnost. ki je bila razveljavljena. 104. Veljavni so prav-ni posli. če so se okoliščine od njene sklenitve tako spremenile. Posledice razveljavitve . otrok) do 15. je ničen. ki jih sklene oseba o odvzeto poslovno sposobnostjo. ki ne sme biti krajši kot 30 dni. ali ostaja pri pogodbi ali ne. Sklenitev glavne pogodbe se lahko zahteva 6 mesecev od izteka roka določenega za njeno sklenitev. . 49 . glavna pogodba. ker je prišlo do zastaranja! Pogodbena stranka. se šteje. mora biti predpogodba sklenjena v isti obliki. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008. Njen sopogodbenik lahko zahteva. PREDPOGODBA Predpogodba je takšna pogodba. ko bi po naravi posla in okoliščinah pogodba morala biti sklenjena) . ki je poslovno omejeno sposobna -če so bile pri sklenitvi napake glede volje strank -če je v zakonu tako določeno Izpodbojnost . (Če rok ni določen.objektivni rok – 3 leta od sklenitve pr.Če druga stranka noče skleniti glavne pogodbe.Pogodbenik. če to ni mogoče ali če narava tistega. da se izreče ali ostaja pri pogodbe ali ne v določenem roku. Razveljavitev pogodbe . da se pogodba razveljavi. da je pogodba razveljavljena.Odgovori na vprašanja dr.IZPODBOJNOST PP. da ne bi bila sklenjena. izreče. Denarno nadomestilo se daje po cenah ob vrnitvi oziroma ob izdaji sodne odločbe. da je pogodba razveljavljena 103. .Če je bilo na podlagi izpodbojne pogodbe. SANKCIJA ZA NEIZPOLNJEVANJE PREDPOSTAVKE POSLOVNE SPOSOBNOSTI PRI SKLENITVI PP? . če bi bile okoliščine takšne že ob sklenitvi. pa je treba dati ustrezno denarno nadomestilo. se šteje. kaj izpolnjeno. ki je poslovno omejeno sposobna. če jo je sklenila stranka. ki jim ni bila odvzeta poslovna sposobnost. ki ga tak mladoletnik sklene. je treba to vrniti. ker bo sicer štel. Enako velja za osebe. pa od dneva. posla Pravni posel postane NEIZTOŽLJIV. če so bile pri njeni sklenitvi napake glede volje strank. lahko sodišče na zahtevo zainteresirane stranke določi rok za sklenitev glavne pogodbe. da se pogodba razveljavi. s katero se prevzema obveznost. lahko zahteva. če vsebuje bistvene sestavine glavne pogodbe.Predpogodba ne veže. nasprotuje vrnitvi. Vsak posel.

105. ki jo je pridobil obogateni neupravičeno. znesek. kulture.Glavni opredelilni element je ustanovni akt. ko je upravičenec zvedel za razlog izpodbojnosti. znanosti. da obstoji. ali drugih dejavnosti.namenjeno posebnim javnim nalogam). razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava Odgovornost za razveljavitev pogodbe . Odgovornost poslovno omejeno sposobne osebe . zdravstva. Napake volje povzročajo neveljavnost pr. naturalna 50 . 107. če ta ni vedel in ni bil dolžan vedeti za vzrok izpodbojnosti pogodbe. da rok še ni nastopil in da pogoji še niso ustvarjeni). ki niso gospodarske.Odgovori na vprašanja dr. nastalo z razveljavitvijo pogodbe. občine. PREDSTAVITE PRAVNO ORGANIZACIJSKO OBLIKO ZAVODA IN POJASNITE RAZLIKO MED JAVNIM IN ZASEBNIMI ZAVODI? Javni zavodi . KERESTEŠ. So posebna oblika združenj za posebne vrste dejavnosti. trajno se zadrži možnost postavitve zahtevka. Oškodovani zahteva vrnitev vseh koristi. Izključujoči (preemptorni) – razdiralni. izjemoma tudi za druge dejavnosti. s katerim lahko oškodovani zahteva vrnitev obogatitve oz. javni zavodi se ustanovijo za opravljanje javnih služb. je pozitivno – nekaj da.) 108. . pri katerem je vzrok izpodbojnosti. ki mu nastane zaradi razveljavitve pogodbe. če cilj dejavnosti ni pridobivanje dobička. trajni so ugovori s katerimi se v celoti zavrne zahtevek ali tožba. Npr. oziroma enega leta od prenehanja sile. če gre za člansko obliko. POJASNITE RAZLIKO MED ODLOŽNIM _ DILATORNIM IN IZKLJUČUJOČIM _PREEMPRTORNIM UGOVOROM. KAJ SO OBOGATITVENI ZAHTEVKI? obogatitveni zahtevek. NAVEDI PRIMER ENEGA IN DRUGEGA? Odložilni(dilatorni) so ugovori s katerimi se odlaga zahtevek nasprotne stranke samo začasno. ko je bila pogodba sklenjena. stori. če je z zvijačo prepričala svojega sopogodbenika. ki je ocena vrednosti obogatitve. ki se ustanovijo za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja. posla. VARSTVO OSEBNOSTNIH PRAVIC Z OBOGATITVENIM ZAHTEVKOM. oseb zasebnega prava (zasebni zavodi) so: -izvajanje javnih pooblastil in javnih nalog -uporaba prisilnih sredstev -obvezno članstvo. Prenehanje pravice. Realno dejanje je ravnanje določene osebe. Javni zavod je ustanova javnega prava (namensko vezano premoženje. športa.Poslovno omejeno sposobna oseba odgovarja za škodo. ki je zakon ali drug oblastni akt Pomožni kriteriji pri razlikovanju od pr. iz katerega se da zanesljivo sklepati. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008.. da je poslovno sposobna. Npr. ga ni mogoče več uveljavljati.… Pravno osebnost pridobi z vpisom v sodni register. Ta pravica preneha v vsakem primeru s pretekom treh let od dneva. POJASNITE RAZLIKO MED PRAVNOPOSLOVNO VOLJO IN REALNIM DEJANJEM? Pravno poslovna izjava volje je izjava z besedami. je svojemu sopogodbeniku odgovoren za škodo. z običajnimi znaki ali z drugim ravnanjem. ki jih je nekdo pridobil s kršitvijo (naturalna restitucija) 106.. Ustanovijo jih država . Pravica zahtevati razveljavitev izpodbojne pogodbe preneha s pretekom enega leta od dneva. Stranka ugovarja z ugovorom. Iztožljiva obveznost z zastaranjem postane neiztožljiva. Biti mora svobodna in resna. Ugovor zastaranja – ko je zahtevek zastaran.Pogodbenik. organizacije. ali negativno – nekaj dopusti ali opusti.

odst. Švico je val kodifikacije dosegel l. pravilo. tisti zvezni predpisi. 110. ki veljajo v trgovini t. Uzance so posebna vrsta kodificiranih običajev. ki so bile dotlej z ustavo RS in ustavo SFRJ v pristojnosti SFRJ. UZANCE in praksa. 4 . KAJ SO UZANCE? V ČEM SE RAZLIKUJEJO OD TRGOVINSKIH OBIČAJEV? KDO SPREJEMA UZANCE IN KAJ JE POSEBNOST SPLOŠNIH UZANC ZA BLAGOVNI PROMET? Uzance so posebna vrsta kodificiranih običajev. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava 109. da se za presojo posebnih ravnanj in njihovih učinkov v oblig. ZAKAJ JE NEPRAVILNA TRDITEV DA SO PREDMET PRENOSA STVARI IN PRAVICE? 51 .1991 je bila sprejeta Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti RS ter Ustavni zakon za izvedbo te listine. Zaradi sprejetja Zakona o razveljavitev pravnih predpisov izdanih ped 6. ki je najpomembnejši pravni vir civilnega prava pri nas. se je širil v vse smeri in s tem tudi vpliv Code Civile glede sistemskih in vsebinskih vprašanj. Poznamo splošne uzance (veljajo za vse stroke) in posebne uzance (veljajo za točno določene stroke). Uzance so uporabljajo tudi če se stranke ne dogovorijo o njihovi uporabi. 111. da iz njih lahko izpeljemo pravno pravilo. To so običaji. da so vsebovale domnevno voljo strank in so imele zato naravo dispozitivnega zakona. raz. dela in storitev je Napoleonov Code Civile iz leta 1804. V ČEM SE KAŽE RAZLIKA V UPORABI ZVEZNIH ZAKONOV(SFRJ) OD ODZ-ja? 21. POJASNITE POMEN FRANCOSKE (code civil) in ŠVICARSKE (zivilgesetzbuch) CIVILNE KODIFIKACIJE V PRIMERJALNEM SLOVENSKEM PRAVU? Prva. subjekti upoštevajo poslovni običaji. Val civilnega prava. da se do izdaje ustreznih predpisov RS v RS smiselno uporabljajo republiški predpisi. Dispozitivna norma OZ ima prednost pred uporabo uzanc. ki je sledil francoski.1. Značilno zanje je. OZ določa. relevantne razlike. ki zajemajo več določenih strok ali pa splošno trgovinsko poslovanje. spremembo in prenehanje medsebojnih pravic in obveznosti strank. V I. Po njem se je zgledoval tudi avstrijski Občni državljanski zakonik iz leta 1811. hkrati pa najpomembnejša popolnejša kodifikacija civilnega prava. KERESTEŠ. ki je vzpostavljena med strankami. Uzanca ni trgovinski običaj! Trgovinski običaj je nastal v poslovanju zaradi medsebojne trgovske ustrežljivosti. ki jo odlikuje v narodnih okvirih svobodna menjava blaga.4. Stranke pa so lahko uporabo uzanc tudi izključile. Pravilo je. da pri nas med trgovinskimi običaji in uzanci ni nobene pr. S tem je RS prevzela zakonodajno pristojnost v vseh zadevah. ki so veljali do uveljavitve tega zakona in če ni z ustavnim zakonom drugače določeno. 112. temelječa na kapitalistični privatni lastnini. blagovnem prometu. razmerja strank – ustvarjalno vplivajo na nastanek. Uzance morajo biti takšne. da lahko iz njih izpeljemo pr. člena pa je določeno. Sistematizirajo in zbirajo se v posebnih ZBORNIKIH pri Gospodarski zbornici Slovenije.Odgovori na vprašanja dr. 1911 z Zivilgesetzbuch. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008. obseg. Ta pravna pravila ne smejo nasprotovati veljavnemu družbenemu redu. ki jih te predpisi vsebujejo. med gosp. urejajo medsebojna pr. Ti običaji morajo biti takšni.1941 in med sovražnikovo okupacijo pa se lahko določbe ODZ-ja uporabljajo samo v obliki pravnih pravil.j.

KERESTEŠ. svojo organizacijo in organe. pri katerem se želi z napadom preprečiti protipravno stanje. svoja pravila ter lastno premoženjsko odgovornost. Dovoljena samopomoč je pravica vsakogar. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008. Pri odplačnih pr. ki ga v resnici hočeta. da sklene pr. ki ga v resnici želita = LAHKO OBVELJA. poslom doseči poslovni namen in praviloma ni pomemben za veljavnost pr. poslih je zmota o nagibu pomembna le pri prevari (nekdo namenoma z lažnim prikazovanjem ali prikrivanjem dejstev napelje drugega. drug posel. 2) PASIVNA SAMOPOMOČ je tisti napad. da prikrijeta tisto pravno opravilo. SAMOPOMOČ KOT SREDSTVO VARSTVA PRAVIC IN ZAHTEVKOV TER KATERE DRUGE NAČINE VAROVANJA PRAVIC IN ZAHTEVKOV POZNAMO? Najnižja stopnja varstva pravic in zahtevkov je samopomoč. Pasivno samopomoč dopušča zakon pri samoobrambi posesti. prevarana stranka ima 52 . Načini varstva pravic in zahtevkov pa so: 1) samopomoč 2) državno varstvo pravic in zahtevkov 3) avtonomno varstvo pravic 4) ustavno in mednarodno varstvo pravic 114.Odgovori na vprašanja dr. kot je treba. S tem pravnim poslom hočejo stranke skleniti močnejše in širše pravno opravilo. ki nastane in obstaja sama po sebi. je ni dolžan povrniti. da dosežejo določen namen. Pri fiduciranih pravnih poslih pa stranke nočejo prikriti drugega pravnega opravila in tudi ne moremo reči. ki ga v resnici nočeta.če bi bila sodna zaščita prepozna . 115. VPLIV NAGIBOV NA VELJAVNOST PP? Nagib je vzrok zaradi katerega hoče stranka s pr. 116. če se obstoječe protipravno stanje spremeni z napadom. da bodo sklenile določeno opravilo. če grozi neposredna nevarnost. da odvrne kršitev pravice. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava 113. v katerih nastaja nevarnost. RAZLIKA MED DRUŽBO IN NAKLJUČNO PREMOŽENJSKO SKUPNOSTJO? PRIMER ENE IN DRUGE? Pravna oseba (družba) je praviloma združba ljudi in premoženja. 1) AKTIVNA SAMOPOMOČ je napad. Pri disimuliranih pravnih poslih stranki skleneta namesto pravnega posla. ko upravičenec sam zaščiti svoje pravice. O samopomoči govorimo. Samopomoč je lahko aktivna ali pasivna. če sta podana naslednja pogoja: . ki ima svoj trajen cilj. ki je povzročil potrebo po samopomoči. tako. čeprav tega nočejo – navidezna izjava proti sopogodbeniku = NIČNA. če je taka zaščita nujna in če način odvračanja kršitve ustreza okoliščinam. da hočejo opraviti kako pravno opravilo. samopomoči. Pravni red ji priznava status pravne osebe ter je nosilec lastnih pravic in obveznosti. POJASNITE RAZLIKO MED SIMULIRANIM IN FUDICIARNIM PP? Pri absolutno simuliranih pravnih poslih stranke izjavijo. Za naključno premoženjsko skupnost pa bi lahko rekli. posla.če se odbija sila s primerno silo Posebni primeri samopomoči so SILOBRAN in STISKA ali SKRAJNA SILA. da je to neka samostojna tvorba. Kdor pri dovoljeni samopomoči povzroči đkodo tistemu. OZ nima določb o akt. pogodbo) – stranka lahko zahteva razveljavitev. ki ga v resnici nočejo.

krog varstva pa lahko seže tudi širše. KERESTEŠ. katera je predmet pravice (pravice postanejo brezpredmetne). to je akcesorna pravica.stvarne oblastvene pravice – objekt pravnega razmerja je izvrševanje pravic na stvari (temeljna je lastninska pravica) (užitek. SLUŽNOSTI. osebam. po novem zakonu pa še REALNO BREME.zanje je značilna omejenost oblasti (zmanjša se oblast lastnika). KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008. ker je vedno vezana na neko drugo pravico. Sem sodijo SLUŽNOSTI in ZASTAVNE PRAVICE.obligacijske pravice so izključujoče pravice. vendar imajo premoženjsko vrednost. stvarne pravice. zakup…) so tiste relativne pravice.Odgovori na vprašanja dr. Druge so STVARNE PRAVICE NA TUJI STVARI. Za določen čas ustanavljajo oblast določenim subjektom. Prav tako kot pri fizičnih osebah. Poznamo: . stvar pa pripada subjektu). Učinkujejo med dvema določnima osebama. ki zagotavljajo oblast nad stvarjo. ki ustvarjajo pravno oblast subjekta (oblast) na določenem objektu – stvari. Gre za t. ima tudi pr.so časovno omejene) in stvarne (odnos 2 stvari) ZASTAVNA PRAVICA. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava pravico do odškodnine Pri neodplačnih pr. ne veljajo napram vsem) .osebne (užitek. Narava vseh stvarnih pravic je oblastvena – nosilcu zagotavljajo določeno pravno oblast nad predmetom pravice. posodba (čeprav so stvarne pravice. Take pravice so najem. zakup.i. oseba na voljo pr. poslih pa je zmota o nagibu vedno relevantna (se lahko vedno razveljavi) Takšna pogodba je nična! 117. Te pravice imajo prednost (prioritetne) pred oblastjo lastnika na področju pravice. institute za varstvo priznanih osebnostnih pravic. OBLASTVENE PRAVICE prenehajo s propadom stvari. premoženjske pravice pravice ki so predmet pravnega prometa. raba. Ta pravna sredstva so: 1) ugotovitvena tožba 2) opustitvena in odstranitvena tožba (popravek in objava sodbe) 3) zahteva za prenehanje kršitev pravice osebnosti 4) odškodninska tožba 5) obogatitveni zahtevek 118. pravici ali duhovni stvaritvi. Po naravi so absolutne.ni prenosljiv niti podedljiv podedljiv Temeljna STVARNOPRAVNA OBLASTVENA PRAVICA je LASTNINSKA PRAVICA (lastnik ima oblast nad stvarjo.relativne oblastvene pravice (najem. OBLASTVENE PRAVICE – KATERE SO IN KAJ JE ZA NJIH ZNAČILNO? Oblastvene pravice so tiste pravice. CIVILNOPRAVNO VARSTVO UGLEDA IN DOBREGA IMENA PRAVNE OSEBE? Pravo priznava nekatere osebnostne pravice pr. ter podedljive pravice .na premičninah (pignus) in na nepremičninah (hipoteka). 53 . stanovanje.

če bi za pomoč prosil organe pravnega reda. je prenosljiva (razen če to prepoveduje zakon ali pogodba). Dopustna je le taka obramba. niso prenosljive. SKRAJNA SILA. Vsebujejo časovno komponento (z izvršitvijo ugasnejo). Dovoljena samopomoč je pravica vsakogar da odvrne kršitev pravice. Ločimo dva primera dopustne obrambe: . ampak za obrambo in zavarovanje posameznikovega inetresa. Obramba v teh primerih pomeni vrsto pomoči. Predpostavka samopomoči je zahtevek.izjema so OSEBNE TERJATVE ( terjatve zaradi nepremoženjske škode. 119. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava TERJATVE -so RELATIVNE PRAVICE (proti določeni osebi). ne pa v človekove dobrine. -skrajna sila. terjatev ugasne. da se odvrne napad. SAMOPOMOČ. zato ne gre za obrambo proti nedopustnemu ravnanju. in skrajna sila (stiska). AKTIVNA SAMOPOMOČ? KAJ JE TO? KAKO JE Z NJENO DOPUSTNOSTJO V NAŠEM PRAVU? O aktivni samopomoči govorimo kadar upravičenec sam zaščiti svoje pravice. Njegovo dokončno ugotovitev moramo prepustiti sodnemu postopku. Nastanejo na podlagi: . KERESTEŠ. -po zakonu.Na temelju terjatve lahko upravičenec zahteva od zavezanca določeno izpolnitev. če je nevarnost sam povzročil. So PREMOŽENJSKE PRAVICE. upravičen.obramba v sili. Napad mora biti protipraven. Obstajati pa 54 .pasivna pa želi z napadom preprečiti protipravno stanje. ki je potrebna. če ni pripoznana s polnomočno sodno odločbo. Gre za obrambo pred napadom. Utemeljitev le če ni državne pomoči. Vsak posameznik lahko v primeru. Tudi terjatev lahko učinkuje proti vsem (terja lahko le upnik od dolžnika. ki za ogroženega ni protipravna. ki lahko reagira zoper kogarkoli ki posega v njegove pravice). Napadalec pa je lahko tudi pravna oseba. zoper katero se prizadeti lahko brani s posegom v tuje premoženje. koje poškodavana kakšna pravica ali pravna dobrina napadalca. lahko pa niso prenosljive na osnovi dogovora (PACTUM DE NON CEDENDO). KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008. Prizadeti lahko sam brani svojo pravico in s tem posega v tuje pravne sfere in tuje pravne dobrine. da ne ostaja nedejaven.Odgovori na vprašanja dr. Primeri samopomoči so silobran. pri tem ločimo . OBRAMBA V SILI (SILOBRAN) je tista obramba. ki je nujna. Nevarnost grozi neposredno od tuje stvari. Obramba mora biti istočasna z napadom. in ne bi mogel doseči pravočasne pomoči. če grozi neposredna nevarnost.pomeni nevarnost posameznikovim dobrinam. Terjatev je lahko predmet izvršbe. . da prizadeti od sebe odvrne nasproten protipraven napad ali da zavaruje drugega pred takim napadom.aktivno samopomoč – že obstoječe protipravno stanje se spremeni z napadom.vodi le do začasnega zavarovanja zahtevka.pravnih poslov. -agresivna obliko samopomoči. Ko je ta obveznost izpolnjena. vsaka terjatev pa pripada določenemu upniku. Branilec je lastniku odškodninsko odgovoren. ko je prizadet v svojih pravicah. -neposlovnih temeljev (škodni dogodek). V dopustni obrambi izvršeno ravnanje ni protipravno tudi v primeru.

V bistvu gre pri pravici na pravici za posamezne samostojen obstojnosti temeljne pravice. izkoriščati. poslih izrazi voljo ena sama stranka (ponudbe.Ugotovitvena tožba . POJASNITE RAZLIKO MED ENOSTRANSKIMI IN DVOSTRANSKIMI PP IN ENOSTRANSKIMI IN DVOSTRANSKIMI POGODBAMI Pravne posle delimo na enostranske in dvostranske. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava mora tudi nevarnost. uničiti ali poškodovati. na katero zakon veže določene posledice. Zato so pravice na pravicah nujno takšne narave kot pravice na katerih obstajajo. Če sta podani obe predpostavki.Obogatitveni ali reparacijski zahtevek – zahteva vrnitev stvari. Pri enostranskih pr. ugotovitvene. da se vloži kakšna druga. Pomembni so še ugovori nasprotne stranke ter Izvršba v zavarovanje ali izterjanje ter začasne odredbe. zastavna pravica na pravici. interes na zahtevano ugotovitev. Samopomoč ne sme prekoračiti meje. Predmet užitka ali zastavne pravice na pravici so praviloma lahko vse prenosljive pravice. da bi brez takojšnjega nastopanja bila onemogočena ali otežkočena uresničitev ali zavarovanje zahtevka. na račun katere je bil ne-kdo neupravičeno obogaten (prim.Odgovori na vprašanja dr. odpade vsaka možnost samopomoči.zahteva za povrnitev škode odškodninski zahtevel . Poznamo še DRŽAVNO VARSTVO pravic in zahtevkov (Tožba in predlog. kondikcije v rim. Vloži se takrat. 121. ki je potrebna za odvrnitev nevarnosti. pri čemer so ta upravičenja razdeljena med imetnikom pravice in upravičencem. sme pa tudi pridaržati zavezanca. Včasih so bili še poravnalni sveti. KERESTEŠ. kadar ni pogojev. (Vsi ki bi to lahko bolj po domače razložli so dobrodošli) 55 . dajatvena tožva. Če ima zavezanec na razpolago trajni ugovor. 120. da je mogoče stvar uporabljati. ki je begosumen. Primer: užitek na pravici. konstitutivne. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008. POJASNITE PROBLEMATIKO PRAVICE NA PRAVICI? Gre za odnos z vsebino uporabe in za razmerja z upravičenjem. oporoke. javne obljube…) Dvostranske pravne posle imenujemo tudi pogodbe in so izraz soglasno izražene volje. Tožbe – Dajatvene. stvarna služnost na nepremičnini… . . pravu).izkazati je treba pr. lahko se zahteva ugotovitev da obstaja oz. glede na to ali mora izraziti voljo ena ali več oseb. sme upravičene stvar odvzeti. ne obstaja pravica ali razmerje.

○ odločba državnega organa (= sodišča ali upravnega organa). ki so bremenile lp prejšnjega lastnika. da bi bil lastnik kdo drug.Odgovori na vprašanja dr. V prvem primeru se pridobi z prilastitvijo. 56 . spojitev in zmešanje. Za pridobitev lp so postavljeni 3 pogoji. pod katerimi pravica prejšnjega lastnika ugasne in pridobi pravico novi lastnik. priposestvovanje.lp se lahko pridobi na stvari. ○ zakon – določa pogoje. Do tega pride na podlagi 3 pravnih temeljev: ○ neoporočno (zakonito) dedovanje – dediči pridobijo lastnino v trenutku zapustnikove smrti. 1. pridobitev lp na plodovih. (2) dedovanje. Lastnina se izvirno pridobi tudi na novih stvareh. prirast. Stvar je pred pridobitvijo obstajala pa ni imela lastnika ali pa. . Do tega pride na podlagi 2 pravnih temeljev: ○ pravnoposlovna pridobitev – singularno nasledstvo (pridobitev posameznih delov premoženja) ○ dedovanje – zapustnik z oporoko določi način pridobitve lastnine. Do izvirne pridobitve pride ne glede na voljo prejšnjega lastnika včasih celo proti njegovi volji. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008. najdba. (4) odločba državnega organa. Pridobi se na podlagi soglasja ali privolitve prejšnjega lastnika kot prednika in novega lastnika kot pr naslednika. Novo pridobljena lp ni vezana v ničemer na morebitne omejitve. izdelava nove stvari.spremeni se imetnik že obstoječe lp. Upoštevati je treba načelo specialnosti. da stvar pri pridobitelju nastane na novo. da je predmet lp. IZVIRNI IN IZVEDENI NAČIN PRIDOBITVE ● ● izvirna ali originarna = ne glede na voljo prejšnjega upravičenca. prilastite. Lp se pridobi v enakem obsegu in z enakimi omejitvami kot pri predniku. izvedena ali derivativna = lp ne nastane na novo. tako da lp A-ja izključuje možnost. ● Relativna. temveč se pridobi od predhodnika (prednika).sposobnost stvari. Lastnik je lahko vedno en pravni subjekt. na kateri še ni obstajala lp. (3) zakon.ABSOLUTNI IN RELATIVNI NAČIN PRIDOBITVE Pridobitev lastnine je lahko: ● absolutna. da lahko postane imetnik lp in . v skladu s katerim je lahko predmet stvarnih pravic samo individualno določena samostojna stvar. v drugem pa z izdelavo nove stvari. KERESTEŠ. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava CIVILNO IN STVARNO PRAVO PRIDOBITEV LASTNINSKE PRAVICE SPLOŠNO Lastninske pravica je izključujoče narave.-univerzalno nasledstvo Pravni naslov (temelj) za pridobitev lastnine je lahko: (1) pravni posel. .pravni temelj za pridobitev lp.sposobnost pridobitelja.….

da s stvarjo razpolaga. če sam ni lastnik stvari ali če ni pooblaščen. ter izpolnitev drugih pogojev. Poleg obligacije je potreben za prenos lp še en element = tradicija. (4) Če je stvar v posesti tretjega. se šteje izročitev premičnine za opravljeno v trenutku. zavrženje) – dovoljena samo pri premičninah. Razpolaga se lahko popolno (odsvojitev pravice) ali omejeno (obremenitev z omejeno stvarno pravico). ki pomeni njeno izročitev. (temelj pravnega prometa) → IZVEDENI (derivatni) način prenosa lp . člen SPZ . Načelo pomeni. zakona ali odločbe državnega organa.Lastninska pravica se pridobi na podlagi pravnega posla. 2. ki je predmet prenosa (RAZPOLAGALNA SPOSOBNOST). razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava Lastnina preneha na 3 načine: I. da je lahko lp na neki stvari predmet prenosa zgolj v obsegu. na podlagi katere lahko pridobitelj razpolaga s premičnino. ali pa z izločitvijo ali drugačno označitvijo stvari. ko je bil tretji obveščen o prenosu lastninske pravice (izročitev na dolgo roko). Za prenos se zahteva veljaven pravni posel. pridobitev lastnine s strani druge osebe. 60. (3) Izročitev premičnine se šteje za opravljeno s sklenitvijo pravnega posla o prenosu lastninske pravice brez dejanske izročitve: – če je bila premičnina že pred sklenitvijo pravnega posla v posesti pridobitelja (izročitev na kratko roko). KERESTEŠ. člen SPZ . II. 40. dedovanja. da premičnina kljub prenosu lastninske pravice še naprej ostane v posesti prenosnika (posestni konstitut). da prenosnik pridobitelju ne more prenesti lp. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008.(1) Lastninska pravica na premičnini se pridobi z njeno izročitvijo v posest pridobitelja. kot tudi z izročitvijo kakšnega njenega dela.ključni element je VOLJA odsvojitelja in pridobitelja! → RELATIVNI način prenosa lp . V ZK je izražena preko načela zemljiško-knjižnega prednika. = izraz načela »Nemo plus iuris ad alium transfere potest quam ipse habet«. NAČELO NEMO PLUS ► Lastnik ne more na drugega prenesti več pravic. opuščena stvar postane nikogaršnja stvar (res nulius). iz katerega izhaja obveznost prenesti lastninsko pravico. 2) tradicijski učinek → ločitev prodaje (posel obligacijskega prava) in prenosa (posel stvarnega prava) lastninske pravice. člen SPZ .Odgovori na vprašanja dr. RAZPOLAGALNA SPOSOBNOST 57 . (2) Izročitev premičnine se šteje za opravljeno tudi z izročitvijo listine. na kateri je možno pridobiti lastnino z okupacijo. iz katerega izhaja:  obveznost prenesti lastnino. in  izpolnitev drugih pogojev.pri prenosu lp gre za prenos ŽE OBSTOJEČE lastninske pravice s subjekta A (prenosnik) na subjekt B (pridobitelj). V primerjalnem pravu se pojavljata 2 osnovni rešitvi: 1) translativni učinek prodajne pogodbe → lp prehaja s sklenitvijo prodajne pogodbe. opustitev (derelikcija. III. S tem prenosnik prenese svojo posredno posest na pridobitelja. 39. fizično uničenje stvari. Kadar je stvar obremenjena z omejeno stvarno pravico je posledica načela nemo plus to. – če sta se stranki dogovorili. da mora biti prenosnik sposoben razpolagati s pravico. kot jih ima sam! Temeljno načelo glede prenosa lp je. v kakršnem ta pripada prenosniku. ki jih določa zakon. PRIDOBITEV LP NA PODLAGI PRAVNEGA POSLA SPLOŠNO → najpogostejši in najpomembnejši način pridobitve lp.Za pridobitev lastninske pravice se zahteva veljaven pravni posel. Razpolagalno sposobnost ima praviloma lastnik stvari. ki jih določa zakon.

PREDPOSTAVKE PRENOSA LP Predpostavke prenosa lp lahko strnemo v štiri ključne elemente: . ko je končan razpolagalni posel v vseh sestavinah = pri nepremičninah z izdajo zemljiškoknjižnega dovolila (intabulacije). Sam razpolagalni posel ne zadostuje za prenos pravice. iz katerega izhaja obveznost prenesti lp. izročitev (tradicija) pri premičninah. člen SPZ .6. ki določa obveznost (zavezo) prenesti lp 58 . . Do prenosa lastnine s pravnim poslom pride v časovni točki.razpolagalni pravni posel. Če je zavezovalni posel neveljaven. Pri stvarnih pravicah na nepremičninah je to vpis v zk. in novega lastnika. ki jih predstavljajo:  načelo zaupanja v zemljiško knjigo. ● abstrakten odnos = oba posla sta med seboj ločena. na premičninah pa izročitev.pridržek lp.Odgovori na vprašanja dr.veljaven zavezovalni posel.čl) ne more biti vezna na rok ali pogoj. da želi pridobiti lastnino. 63.prenos lp v zavarovanje. 2. 63. Predpostavki veljavnega pravnega naslova in sporazuma o prenosu lp sta ABSOLUTNI → neizpolnitev enega ali drugega pogoja ima vedno za posledico neveljavnost prenosa lastninske pravice. kjer se lp prenaša pod odložnim pogojem. ZAVEZOVALNI POSEL = pravni posel. Stvarnopravni posel ni odvisen od obligacijskega. KERESTEŠ.razpolagalna sposobnost odsvojitelja. . OMEJENA MOŽNOST POGOJNEGA PRENOSA LP Lp v skladu s splošnim načelom (37/II. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava NAČELO LOČEVANJA MED ZAVEZOVALNIM IN RAZPOLAGALNIM POSLOM Prenos lastnine sestavljata 2 pravna posla: (1) zavezovalni posel = obligacijskopravna pogodba s katero se ustvari obveznost prenosa lastnine in iz katere izhaja pravni naslov za prenos lp . da prenos lastnine ni uspel. .izpolnitev drugih pogojev. Tu niso dopustne nobene izjeme. člen pa na premičninskem področju dopušča 2 izjemi. . prodajalec pa mora zahtevati izročitev nazaj.2. SPZ uveljavlja kavzalen odnos z določenimi izjemami. ampak je v skladu s publicitetnim načelom potrebno še navzven razvidno realno dejanje. kar pomeni. vpis v zemljiško knjigo pri nepremičninah. ki jih določa zakon. Ima 2 sestavini (komponenti): 1) voljna sestavina = soglasje volj starega lastnika.3. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008. kjer gre praviloma za prenos lp pod razveznim pogojem. Stvarnopravni posel predstavlja izpolnitev obligacije. sklenjenim z nelastnikom. Ta prepoved na nepremičninskem področju velja absolutno. zlasti kot prenos lastninske pravice v zavarovanje ali pridržek lastninske pravice.Prenos lastninske pravice na premičnini se lahko veže na razvezni ali odložni pogoj.  možnost pridobitve lastnine s pravnim poslom. 2) realna sestavina: 1. da želi prenesti lastnino. 4. NAČELO KAVZALNOSTI Kakšen je odnos med zavezovalnim in razpolagalnim poslom? Možni sta 2 rešitvi: ● kavzalen odnos = neveljavnost zavezovalnega posla ima za posledico neveljavnost razpolagalnega posla. kupec ostane lastnik. Sledi mu: (2) razpolagalni posel = posel stvarnega prava. .

Odgovori na vprašanja dr. Posledica izpodbijanja je. Kljub izročitvi je A zaradi neveljavnosti zavezovalnega posla ostal lastnik kolesa. Tako B zaradi neveljavnosti zavezovalnega posla nikoli ni pridobil lastninske pravice. če je predpisana. . vendar je to A-ju zamolčal. da prenese lp. to je stvarnopravne položaje. Veljavnost zavezovalnega posla Zahteva se: . kot je znašala kupnina. izročitvi premoženja.  prenos lp kot vložek v societeto ali pravno osebo. s katerim pravni subjekt razpolaga s svojo pravico. stvarnopravnih posledic pa še ni. da se šteje. Skupna značilnost → sedanji lastnik se zaveže prenesti lp novemu lastniku! Nastane le zaveza (npr. A kolo tudi izroči B-ju. Najbolj tipična primera razpolagalnih poslov sta: . da je bila slika vredna nekajkrat več. s prodajno pogodbo). tako se šteje. Praviloma gre za posel obligacijskega prava:  prodaja. da B zaradi neveljavnosti zavezovalnega posla nikoli ni pridobil lp na pomarančah. prava. da so neustrezne kakovosti. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008. Primer 3: A proda in izroči B-ju umetniško sliko. ko naj bi prenos lp pridobil učinek (v trenutku izročitve.prenos lastninske in druge premoženjske pravice. Primer 4: A proda in dobavi B-ju pošiljko pomaranč. Obveznost prenosa lp je kot pravni naslov ključni element zavezovalnega posla. . in da je B poznal pravo vrednost slike. v katerem odsvojitelj izjavi. Gre za pravni posel. A uspešno izpodbija prodajno pogodbo. Predpostavka veljavnega zavezovalnega posla prav tako ni izpolnjena. razveza ali odstop. zato B kljub izročitvi zaradi neveljavnosti zavezovalnega pravnega posla ni postal lastnik. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava = posel obligacijskega prava → posledica = TERJATEV! Splošno Za prenos lp se zahteva veljaven zavezovalni posel. obligacijsko pogodbo. 59 . darilo. določljivost in dopustnost izpolnitve. Zaradi neujemanja volj ni sklenjena ne ena ne druga pogodba. lahko tudi izpolnitev razveznega pogoja) . RAZPOLAGALNI POSEL Splošno Za veljaven prenos lp se zahteva veljaven razpolagalni posel. da gre za najemno pogodbo. KERESTEŠ. da jo sprejema. To je sporazum med odsvojiteljem in pridobiteljem. Pozneje se izkaže. tako da ni veljavne obveznosti za prenos lastninske pravice. če se veljavno sklenjen posel pozneje razveljavi z učinkom ex tunc (uspešno izpodbijanje zavezovalnega posla. da pogodba nikoli ni bila veljavno sklenjena. za katere se izkaže. in . Neposredno spreminja obstoječe lastninske. Tedaj se šteje. medtem ko je zavezovalni posel posel obligac. ob vložitvi predloga na ZK).pravna in poslovna sposobnost strank. ki je pravni naslov za prenos lp. Za zavezovalni posel se ne zahteva nobena oblika. Primer 1: A in B skleneta pogodbo glede A-jevega gorskega kolesa. Pogodba je seveda nična. Tu gre za stvarnopravni posel. menjava. Zavezovalni posel mora biti veljaven v trenutku. B odstopi od pogodbe. iz katere izhaja obveznost prenesti lastnino.  pogodba o dosmrtnem preživljanju.možnost. Odstop od pogodbe ima učinek ex tunc.oblika.obremenitev lastninske in druge premoženjske pravice z omejeno stvarno pravico (ustanovitev hipoteke) Razlikovanje med razpolagalnim in zavezovalnim pravnim poslom! Razpolagalni posel je posel stvarnega prava. B pa ima v mislih prodajno pogodbo. da prenaša lp in pridobitelj izjavi. da zavezovalni posel ni bil nikoli veljavno sklenjen. vendar A misli. Ne sme biti torej že od samega začetka ničen ali neobstoječ. Primer 2: A proda in izroči B-ju 10 gramov hašiša. iz katerega izhaja obveznost odsvojitelja.

Primer: A proda B-ju svoje smuči. predmet določen. Zk dovolilo je največkrat del pogodbe. na ime in v korist Petra Nemaniča. se šteje. Šele ko bo A prenesel lp. Toda dokler ta prenos ni opravljen. 277. ker B ni privolil v njeno pridobitev. Suha pot 6. ostaja A-jeva lastninska pravica nespremenjena. zato ni mogoč pridržek lastninske pravice na nepremičninah.(1) Za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom se zahteva vpis v zemljiško knjigo. obremenjuje ali preneha. v katerem si bo A kupil novo kolo. ki je v skupni kolesarnici v bloku . 49. Tako je pogodba o prodaji stanovanjske hiše na določenem naslovu veljavna. Dovolilo je nujen pogoj za vpis. vzel sam. predpostavka razpolagalnega posla ni izpolnjena. Razlike glede določitve nepremičnine v zavezovalnem poslu in ZK dovolilu! Za veljavnost obligacijskega pravnega posla zadošča že določljivost predmeta. Navesti je treba št.« Premičnine Praviloma se ne zahteva nobena oblika. razpolagalni pravni posel pa učinkuje na že obstoječo pravico (prenaša ali vsebinsko spreminja – utesnjuje). V skladu z dogovorom bo B lahko kolo.o. B ni pridobil lastninske pravice. Pogojna pridobitev je dopustna izključno glede premičnih stvari. Primer: A proda B-ju . spreminja. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava Obligacijska pogodba. Odsvojiteljev podpis na zk dovolilu mora biti overjen. ki ga ima s prenosnikom. B še pred iztekom dogovorjenega roka vzame kolo v kolesarnici in si ga odpelje v svoj vikend na Dolenjskem. A na počitnicah zaradi pomanjkanja snega močno poškoduje drsni ploskvi smuči. parcele zemljišča in oznako k. Ko prenosnik izroči premičnino pridobitelju in jo ta sprejme. Nepremičnine Na nepremičninskem področju je razpolagalni posel ZEMLJIŠKOKNJIŽNO DOVOLILO (intabulacijska klavzula). Primer: Če A svoje kolo zgolj proda B-ju. Ptuj. da izjavljata voljo prenašati oz. Zemljiška ul. sprejemati lp na premičnini. ki je temelj za vpis. s katero se prizna obligacijskopravna pravica glede neke stvari. medtem ko mora biti v razpolagalnem poslu – ZK dovolilu. bo šlo za razpolaganje. ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo. Zemljiškoknjižni vpis pridobitve lp ne more biti pogojen. A še ni razpolagal. ker prodajna pogodba kot zavezovalni posel ne posega v A-jevo lp.o. ker z njim še ni posegel v svojo lp na kolesu. KERESTEŠ. ki je izrecna in nepogojna pisna izjava tistega. A pusti smuči v veži pred B-jevimi vrati in oddide domov. da bo B pridobil lastninsko pravico šele po preteku dvotedenskega roka. Če pridobitelj pridobi posest premičnine v nasprotju z dogovorom. da dovoljuje vpis v zk. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008. Lahko se opravi ustno. Takšna označba nepremičnine pa v skladu z načelom specialnosti ne zadošča v ZK dovolilu. EMŠO 0101950000000.Odgovori na vprašanja dr. 60 . člen SPZ . ni razpolagalni posel. čigar pravica se prenaša. da B-ju prenese lp. k. svojemu sosedu v stanovanjskem bloku. spremembo ali izbris zk pravic. ampak zavezovalni. 100. Primer: »Albert Posestnik. namreč da od A-ja zahteva prenos lp. B-ju pa daje pravico v zvezi s kolesom. vpisani v vložku št. če med sklenitvijo prodajne pogodbe in dogovorjenim trenutkom izročitve pride do bistvenih sprememb okoliščin (npr. lahko pa se k takšni pogodbi tudi pripne kot samostojna listina. Predmet v zk dovolilu mora biti določen (za veljavnost obligacijskopravnega posla zadošča določljivost). št. pri čemer se dogovorita. zato jih B noče več sprejeti. ker B ni prišel do poseti sporazumno z A-jem. Blatni dol. 2000 Maribor. Prav tako se lahko predpostavka razpolagalnega posla prepreči. EMŠO 01029500010000. poškodovanja predmeta prodaje). svoje kolo. Zavezovalni pravni posel ustvarja zavezo (novo terjatev). ker še ni bil izpolnjena predpostavka stvarnopravnega posla. da se bo prenos lp opravil šele po tem. (2) Vpis v zemljiško knjigo se opravi na podlagi listine. 5. A s tem ravnanjem ni prenesel lp. pri čemer se dogovorita. ko se A vrne s počitnic. pisno ali s konkludentnimi dejanji. Sklenjena prodajna pogodba ga samo zavezuje. izrecno in nepogojno dovoljujem vknjižbo lastninske pravice na nepremičnini parc.

ki zagotavlja publiciteto stvarnopravnih razmerij na premičninskem področju. Npr. izročitev premičnine se šteje za opravljeno tudi z izročitvijo listine. . KI JIH DOLOČA ZAKON SPLOŠNO Lastninska pravica ima absolutno naravo. 61 . Ugotoviti mora spoštovanje določb o predkupni pravici občine na poselitvenih območjih. ali mu je bila ukradena. dejanska izročitev lahko pomeni tudi prevelik in nepraktičen formalizem. izroči stvar neposredno v roke pridobitelju. V tem primeru mora biti podpis overjen na ZK dovolilu in ne na pogodbi. da odsvojitelj pridobitelju prenese posest stvari. Dejanska izročitev. Včasih je dovolj za dejansko izročitev stvari. Če ZK dovolilo ni že del prodajne pogodbe mora biti priloženo listini o prodajni pogodbi.čl SPZ – mišljeno je realno dejanje. Prenosnik. ki zahteva. izročitev premičnine se šteje za opravljeno tudi z izročitvijo kakšnega njenega dela ali pa z izročitvijo ali drugačno označitvijo stvari. Ta način izročitve pride v poštev zlasti takrat. ki je neposredni posestnik stvari. ampak z izročitvijo v posest. Overitev podpisa na ZK dovolilu ZZK-1 je uvedel delitev pristojnosti med notarjem in ZK. znakom. Prepis prometnega dovoljenja ima zgolj javnopravno in ne stvarnopavne funkcije. Brez vpisa v zk se lp na nepremičnini pravnoposlovno ne more pridobiti. kar je treba. da prenosnik stori vse. na podlagi katere lahko pridobitelj razpolaga s premičnino. Nepremičnina mora biti v listini označena z ident. Notar mora v okviru overitve podpisa preveriti ali so izpolnjene davčne obveznosti. da prenosnik izroči ključe in/ali prometno dovoljenje. Pri avtomobilu je navadno dovolj. ki se predlaga. ni pravni posel. Če gre za prodajno pogodbo je to zapis prodajne pogodbe. v kateri navadno eden od členov pogodbe vsebuje zk dovolio. Zk sodišče dovoli vknjižbo lp na pridobitelja na podlagi zasebne listine ali notarskega zapisa. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava DRUGI POGOJI. če gre za kmetijsko zemljišče mora preveriti odobritev za pridobitev lp s strani upravne enote. To je poseben primer traditio vera. Za dejansko izročitev torej zadostuje. Vpis v zk je pri prenosu lp konstitutiven element.izročitev na kratko roko (traditio brevi manu). ki morajo biti opravljena ob prenosu lp.Odgovori na vprašanja dr. brez dejanske izročitve. torej pridobitni način v ožjem smislu → gre za formalnosti oz. Nadomestna (fiktivna) izročitev. ki vsebuje zk dovolilo glede vknjižbe. da začne dejansko izvrševati oblast nad stvarjo. kadar stvari nima v svoji posesti.izročitev na dolgo roko (traditio longa manu). čl. Če lp želi pridobiti tuj državljan mora preveriti obstoj vzajemnosti. Izročitev z listino. pri premičninah pa izročitev). overitev podpisa ni potrebna. SPZ predvideva: . Praviloma se izročitev opravi kot dejanska izročitev stvari v neposredno posest pridobitelja (traditio vera). KERESTEŠ. ki pomeni njeno izročitev. da pridobitelj lahko začne izvrševati posestna dejanja nad stvarjo. Podpis prodajalca na pogodbi mora biti overjen. Če je ZK dovolilo sestavljeno v obliki notarskega zapisa. ki zagotavlja publiciteto prenosnega posla. pravica na avtomobili ne preide s prepisom prometnega dovoljenja. ker jo je naprimer izgubil. NEPREMIČNINE – VPIS V ZK Na nepremičninskem področju je poleg zavezovalnega posla in zk dovolila potreben vpis v zk. tako da so se izoblikovale različne nadomestne (fiktivne) oblike izročitve (60. ampak realno dejanje. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008. dejanja.: Last. Pridobitev lp v ZK se vpiše z vknjižbo. torej da pridobitelju izroči stvar v posest (traditio). Simbolična izročitev. s katerim je vpisana v ZK. (pri nepremičninah je to vpis v ZK. PREMIČNINE – IZROČITEV V 60/1 členu SPZ je glede premičnih stvari kodificirano tradicijsko načelo. zato morajo biti njeni prenosi navzven razpoznavni.) Gre za prenos posesti s sporazumom strank. 40. da prenosnik izročitelju omogoči.

pri T-ju.  Posestni konstitut (constitutum possessorium) – je oblika fiktivne tradicije pri kateri se prenosnik in pridobitelj se dogovorita. da premičnina kljub prenosu lastninske pravice še naprej ostane v posesti prenosnika (posestni konstitut).ko je T obveščen o prenosu.(1) Lastninska pravica na premičnini se pridobi z njeno izročitvijo v posest pridobitelja. ki je na ogled v galeriji in je A-jeva last. da prenosnik tudi po prenosu lp obdrži stvar v svoji neposredni posesti. 62 .  Izročitev na dolgo roko (traditio longa manu) . če je pridobitelj zgolj posredni posestnik stvari. da jih kupi. samo zato. da je prenosnik neposredni lastniški posestnik.Odgovori na vprašanja dr. da bo pridobitelj odslej lastnik in posredni posestnik stvari. 60. Toda glede na to. da stranki dovolj jasno izrazita voljo po prenosu lastninske pravice.  Izročitev na kratko roko (traditio brevi manu) – navadno se uporablja. ki se uporablja. S tem prenosnik prenese svojo posredno posest na pridobitelja. ni v neposredni posesti prenosnika. ki je predmet prenosa. Tu lahko govorimo o posrednem posestnem konstitutu. da vaza ostane v galeriji vse do konca razstave. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava - posestni konstitut (constitutum possessorium). če bi moral A sam dvigniti smuči. na podlagi katere lahko pridobitelj razpolaga s premičnino. brez realnega dejanja. Pomembno je. S smučmi je B tako zadovoljen. (3) Izročitev premičnine se šteje za opravljeno s sklenitvijo pravnega posla o prenosu lastninske pravice brez dejanske izročitve: – če je bila premičnina že pred sklenitvijo pravnega posla v posesti pridobitelja (izročitev na kratko roko). ko stvar. Primer: A je lastnik smuči in jih posodi svojemu prijatelju B-ju. ki je posredni lastniški posestnik dogovori. da bi jih lahko dejansko izročil B-ju.je oblika fiktivne izročitve. praviloma začasno. ali pa z izločitvijo ali drugačno označitvijo stvari. ko je prav tako pomembno. na popravilu pri T-ju. Ni nujno. Na primer. temveč šele z obvestilom (notifikacijo) tretjega! Primer: A je lastnik smuči. da bi smuči (zaradi prenehanja posodbenega razmerja) vrnil A-ju. da je vaza del razstave. da pokliče A-ja in se z njim sporazume. Ker bi bilo zelo nepraktično čakati. B pridobi lastninsko pravico v trenutku. glede katerih nima več nobenega interesa. vendar si hoče še za nekaj časa zagotoviti njeno uporabo. da bi mu jih ta lahko na podlagi prodajne pogodbe izročil. medtem ko stvar. Bilo bi zelo zamudno. se izročitev šteje za opravljeno s samo sklenitvijo pravnega posla o prenosu lastninske pravice brez dejanske izročitve. ki bi jo vnovič postavil na njeno mesto. če je B smuči posodil naprej svojemu sinu C-ju. (2) Izročitev premičnine se šteje za opravljeno tudi z izročitvijo listine. se A z B-jem pogodi. Kaj če bi jima padla na tla? Izročitev ima praktičen pomen predvsem takrat. da bi A vzel vazo v roke samo zato. medtem ko tretji ostane nelastniški neposredni posestnik. Prenosnik prenese pridobitelju svojo posredno lastniško posest. – če sta se stranki dogovorili. Stranki se dogovorita. (4) Če je stvar v posesti tretjega. Tudi v tem primeru ne bi bilo praktično. Prenos lastninske pravice se torej opravi samo z dogovorom med strankama. in stare podari mlajšemu bratu B-ju. ki pomeni njeno izročitev. kot tudi z izročitvijo kakšnega njenega dela. V tem primeru torej B-jeva nelastniška neposredna posest konvertira v lastniško neposredno posest. samo zato. da se B vrne s počitnic. ostane tam kjer je bila. medtem ko bo prenosnik ostal njen neposredni posestnik. Izročitev na kratko roko je mogoča tudi. da bi jo lahko dejansko izročil B-ju. KERESTEŠ. ko je bil tretji obveščen o prenosu lastninske pravice (izročitev na dolgo roko). Posestni konstitut se lahko uporablja kot izročilno dejanje pri prenosu lp v zavarovanje. temveč tretje osebe. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008. Gre za dogovor med strankama o prenosu posesti in lp. da mu slednji stvar odsvoji. ki se nahajajo na smučarskem servisu . da bo B sam šel po smuči k T-ju. nakar bi jo ta spet izročil A-ju. B obišče galerijo in kupi od A-ja dragoceno kitajsko vazo. se šteje izročitev premičnine za opravljeno v trenutku.da si bo kupil nove smuči. Stranki se dogovorita za takojšnje plačilo in prenos lp. člen SPZ . lahko je tudi posredni lastniški posestnik. ko je prenosnik odsvojil stvar. V tem času se A odloči. ki se odpravlja na smučarske počitnice. Primer: A je lastnik umetniške galerije. Posest in z njo lp se ne preneseta s samim dogovorom med prenosnikom in pridobiteljem. če je pridobitelj že neposredni nelastniški posestnik stvari in se z njenim lastnikom.

člen SPZ . pridobitelj pridobi lastninsko pravico takrat.Če je bila izročitev opravljena s posestnim konstitutom. kjer gre za vnaprejšnjo izročitev stvari za katero prenosnik še ni pridobil razpolagalne sposobnosti. ki je dala vazo A-ju na posodo. oseba X X X RAZPOLAGALNA SPOSOBNOST Je sposobnost razpolagati z neko premoženjsko pravico. Pridobitelj pridobi lp šele. je lp pridobit tisti. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava Primer: Lastnik galerije A ni sočasno tudi lastnik vaze. ki je pridobil stvar od razpolagalno nesposobnega prenosnika zgolj s posestnim konstitutom. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008. ki mu je bila stvar prvemu izročena. Le-ta je lahko zastopnik prodajalca (odsvojitelja) ali kupca (pridobitelja). to pravico pa je pridobil kasneje. Kasneje prodajalec pridobi lp = naknadna pridobitev lp. Pri posestnem konstututu ni obvestitve tretjega!!! Izročitev se izvrši izključno med prenosnikom in pridobiteljem. ker omogoča zlorabe. neposredni posestnik pa v imenu zastopanega in za njegov račun. Razlika med izročitvijo s posestnim konstitutom in izročitvijo na dolgo roko . primeru se lahko L in B dogovorita. 202/1 SPZ – Sporazum strank o prenosu lastninske pravice v zavarovanje mora biti sklenjen v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa. jo obremeni. je takrat pridobljena tudi lp.Izročitev premičnine pridobitelju se šteje za opravljeno. pridobi lp. Če mora poskrbeti za prevoz prodajalec se izročitev šteje za opravljeno. 64/3 SPZ . da je sporazum o prenosu lp sklenjen v obliki notarskega zapisa. člen SPZ ne ureja! 61. proda stvar kupcu in mu jo izroči v posest. temveč je njen lastnik tretja oseba L. ko prodajalec (ali zastopnik) blago izroči prevozniku. Nepravi pridobitelj. SPZ je poenotil pravne posledice zastopanja na razpolagalni ravni. Poleg tega pridobitelj. je v obvestitvi tretjega. razen če takrat ni več v dobri veri. Zato 202/1 SPZ glede prenosa lp v zavarovanje zahteva.  Aticipirani posestni konstitut – posebna oblika posestnega konstituta. da L kot posredni lastniški posrednik B-ju odsvoji vazo. člen SPZ – (1) Če je bila premičnina izročena. ko prenosnik pridobi pravico razpolagati s stvarjo → ko pridobi razpolagalno sposobnost. da to pravico prenese. Navzven ni vidna. ki jo ima v neposredni nelastniški posesti A. če je bila premičnina izročena njegovemu zastopniku. čl. ki nima lp. bi lahko pridobil lp s priposestvovanjem (v dobri veri kupil tujo stvar) – tega 61. ne more postati lastnik stvari na podlagi 64. V tem. Na podlagi dogovora z L-jem B pridobi posredno lastniško posest. (2) Če Je bila premičnina tako izročena več pridobiteljem. Je pogoj za 63 . ko mu prenosnik izroči stvar v neposredno posest. Neobstoj publicitete pri posestnem konstitutu je problematičen. ko prevoznik blago izroči kupcu ali njegovemu zastopniku. ko je treba blago prepeljati od prenosnika k pridobitelju. Prevoznik nastopa kot izročilni zastopnik.  Izročitev po zastopniku: pomembna.Odgovori na vprašanja dr. 62. spremeni ali se ji odpove. KERESTEŠ. Tabela za lažje razumevanje: INSTITUT: posestni konstitut izročitev na kratko roko izročitev na dolgo roko PRI KOM JE PREMIČNINA V POSESTI? prenosnik pridobitelj 3. To je sposobnost imetnika stvarne ali druge premoženjske pravice. Gre za nepravega prodobitelja (ker odsvojitelj ni bil lastnik).  Naknadna pridobitev lastninske pravice Prodajalec. Če mora za prevoz poskrbeti kupec se izročitev šteje za opravljano. Na zavezovalni ravni pa posredni zastopnik nastopa v lastnem imenu in zgolj za račun zastopanega. ko prenosnik ni imel pravice z njo razpolagati. SPZ. ko jo pridobi odsvojitelj. Pomemben je zlasti pri prenosu lastninske pravice v zavarovanje.

ker pri premičninah ni možnosti vpisa stvarnih pravic v javne registre in zgolj posest zagotavlja publiciteto lp. pridobljena s priposestvovanjem. ki je del same pravice. Možnost pridobitve lp od razpolagalno nesposobne osebe je odmik od tradicije rimskega prava. ne sme biti na škodo tistemu. Ni lastnost pravnega subjekta tako kot pravna in poslovna sposobnost.zakonsko odločbo.lastnino stvari oz.Pravica. Kdor pa izpolni pogoje za vpis pravice oz. PREMIČNINE 64 . ki nima razpolagalne sposobnosti. medtem ko stečajni dolžnik ostaja lastnik stvari. ki je dosledno spoštovalo načelo nemo plus. imetništvo pravice. Dokler je lastnik razpolagalno sposoben. če je pridobitelj v trenutku izročitve v dobri veri in če je pridobil stvar na podlagi odplačnega pravnega posla in so izpolnjeni drugi pogoji iz 40. Na premičninskem področju posebna ureditev pridobitve lp »a non domino« (64. SPZ) omogoča pridobitev lp od odsvojitelja. A kot zemljiškoknjižni lastnik nepremičnino odsvoji dobrovernemu C-ju. Drugi primer. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008. ki je trgovcu na drobno dobavil trgovsko blago pod lastninskim pridržkom. Primer: Dobavitelj – trgovec na debelo. Mogoče pa je dobiti tudi lp na nepremičnini a non domino na podlagi splošnega načela zaupanja v zk (10. ki pridobi na podlagi odplačnega pravnega naslova.(1) Lastninska pravica na premičnini se pridobi. Lahko ima 3 različne temelje: . Skupni pogoj je. NEPREMIČNINE Na nepremičninskem področju je mogoča pridobitev lp na nepremičnini »a non domino« na podlagi splošnega načela zaupanja v ZK. . ki pošteno ravna in zaupa podatkom v ZK. tudi če prenosnik ni imel pravice razpolagati s stvarjo. Ne glede na A-jevo razpolagalno nesposobnost je C na podlagi načela zaupanja v zemljiško knjigo pridobil lastninsko pravico na nepremičnini. Primer: B s priposesvovanjem pridobi lastninsko pravico na A-jevi nepremičnini in se ne vpiše v zemljiško knjigo. KERESTEŠ. Nelastnik je nekakšen dvojnik lastnikove razpolagalne sposobnosti. še preden je bila s priposestvovanjem pridobljena pravica vpisana v javno knjigo. ki je v dobri veri in v zaupanju v javne knjige pridobil pravico. podeli trgovcu na drobno. ki lastniku odvzema razpolagalno sposobnost je 167. da je pridobitelj dobroveren. ki je torej nelastnik. člen SPZ . V skladu s tem načelom se tisti. pravnega dejstva v ZK v svojo korist in tega vpisa ne predlaga pa nosi vse posledice takšne opustitve. . VARSTVO PRED RAZPOLAGALNO NESPOSOBNOSTJO SPLOŠNO Razpolagalna sposobnost je eden glavnih pogojev za prenos lp in hkrati edina predpostavka. Bistvena razlika pri predpostavkah pa je.pravni posel. člen SPZ. člen SPZ varuje samo tistega pridobitelja. ki zastavnemu upniku daje pravico odsvojiti predmet zastave. Potreba po varstvu dobrovernega pridobitelja je na premičninskem področju precej večja kot na nepremičninskem. ampak upravičenje. lahko to sposobnost podeli drugi osebi.čl. da so ti podatki točni in za to ne sme trpeti škodljivih posledic. ki zaupa v podatke v zemljiški knjigi. SPZ). od katere so mogoče izjeme. lahko zanese.Odgovori na vprašanja dr. ki prikazuje A-ja kot lastnika nepremičnine. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava veljavnost razpolagalnega posla. 44/2 SPZ . 64.čL. da 64. V izjemnih primerih lahko zakon lastniku razpolagalno sposobnost odvzame in jo podeli drugi osebi. člena tega zakona. medtem ko se načelo zaupanja v ZK lahko uporabi tudi pri neodplačnih pridobitvah. Tako v primeru lastnikovega stečaja dobi razpolagalno sposobnost stečajni upravitelj. sposobnost razpolaganja s tem blagom.

v posest PO VOLJI NJENEGA LASTNIKA.člena pomeni. Ker B računalnik še nekaj tednov potrebuje. da prenosnik s stvarjo ni sposoben razpolagati. da ima prenosnik stvar v svoji posesti. KERESTEŠ. da pridobitelj pridobi lp). na podlagi katerega pridobitelj pridobi stvar. pogodba. . Nekateri menijo. O odplačnosti ni nobenega dvoma. SPZ (razen posestnega konstituta). Dobrovernost v kontekstu 64. kjer mora biti publiciteta posebej varovana:  če je bila premičnina prodana NA JAVNI DRAŽBI. Drugi pogoji iz 40. 2.da so izpolnjeni drugi pogoji iz 40. če je pridobitelj v dobri veri misli. SPZ ureja pridobitev lastninske pravice na premičninah od razpolagalno nesposobne osebe (a non domino).  če prenosnik daje takšne premičnine v promet V OKVIRU SVOJE DEJAVNOSTI. Odplačna zavezovalna posla sta npr. Neodplačni pravni naslov pa je zlasti darilna pogodba. Zato ugasnejo tudi vse druge pravice na stvari. da pridobitelj ne sme. Primer: A posodi B-ju prenosni računalnik. Dobra vera Poleg odplačnosti je poglavitna predpostavka. hkrati pa bi rad dobil kupnino. prenese isti tovornjak fiduciarno tudi banki B2. Dobra vera mora obstajati v trenutku izročitve stvari. ki pravnopolitično opravičuje pridobitev lp pridobitelja. Ker A še vedno ni rešil svojih finančnih težav. 1. čeprav nima razpolagalne sposobnosti. Še pred dogovorjenim rokom za dejansko izročitev A obišče B-ja in zahteva.člen. b) de je bil med prenosnikom in pridobiteljem sklenjen razpolagalni posel. se dogovorita za takojšnjo izročitev s posestnim konstitutom. na podlagi katere se opravi fiduciarni prenos v zavarovanje. mora biti odplačne narave. člena SPZ je mogoča izključno v povezavi s pravnoposlovno pridobitvijo lastninske pravice. Primer: A fiduciarno prenese tovornjak banki B1. Odplačnost Pravni posel. . (4) S pridobitvijo lastninske pravice po določilih prejšnjih odstavkov ugasnejo vse druge pravice na stvari. . da gre za originarno pridobitev (lp se ne pridobi od prednika temveč na novo nastane).da je pridobil stvar na podlagi odplačnega pravnega posla. 65 . če so izpolnjeni naslednji kumulativno postavljeni pogoji: . . Pridobitelj lahko kljub neizpolnjeni predpostavki razpolagalne sposobnosti pridobi lp na premičnini. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008.sklenjen mora biti razpolagalni posel (namen strank mora biti.  če je prenosnik pridobil prem.da je pridobitelj v dobri veri. Pridobitelj pridobi lp. proda dobrovernemu Cju. da mu ta vrne računalnik. čl. izročitev se opravi s posestnim konstitutom. Drugače kot pri priposestvovanju velja pravilo »mala fides superveniens non nocet«.njegova pridobitev mora temeljiti na veljavnem pravnem naslovu. c) da je bila stvar izročena pridobitelju drugače kot s posestnim konstitutom. da gre za pridobitev lp na podlagi zakona. člena SPZ: a) da je bila stvar pridobljena na podlagi veljavnega pravnega naslova. niti mu ni treba vedeti. ki je v finančnih težavah. drugi pa da gre za poseben primer pravnoposlovne pridobitve.dodatni pogoj (64/2 SPZ) – (alternativno eden od njih) = pogodba mora biti sklenjena v obliki. Zaradi A-jeve razpolagalne nesposobnosti prenos od A-ja na B2 ni veljaven. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava 64.Odgovori na vprašanja dr. Pridobitelj gradi svojo dobrovernost zlasti na dejstvu.izvršen mora biti prenos posesti v skladu s 60. Nesporno pa je. Nelogično bi bilo. Tudi v tem primeru se izročitev opravi s posestnim konstitutom. če je zavezovalni posel prodajna ali menjalna pogodba. glede katerih je bil pridobitelj dobroveren.tudi pogodba o dosmrtnem preživljanju in pogodba o preužitku. da te pravice ne obstajajo. člena SPZ Pridobitev na podlagi 40. da bi se B lahko uprl A-jevi zahtevi s sklicevanjem na C-jevo pridobitev lastninske pravice. če izpolnjuje druge predpostavke za pridobitev lp: . tega pa slednji. .

ki je omejena s to omejeno stvarno pravico. člena Varstvo je omejeno na 3 primere: . Tako je C vseeno lahko pridobil lastninsko pravico. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008. Zatem je zavezovalni posel med A-jem in B-jem razveljavljen. (5) Prejšnji lastnik lahko v enem letu od prenehanja lastninske pravice zahteva od pridobitelja. ki je obremenjena z omejeno stvarno pravico (predvsem neposestno zastavno pravico). razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava Ker je banka B2 » pridobil« s posestnim konstitutom. priposestvovalni rok začne teči šele. Posebni primeri pridobitve 64/2 SPZ . da takšen prenos ni temeljil na veljavnem zavezovalnem poslu in da je zato neveljaven. se ne glede na dobrovernost ne more sklicevati na 64.pridobitev od prenosnika. pridobitelj v skladu z načelom absolutnosti stvarnih pravic in načelom nemo plus pridobi lp. če prenosnik daje v okviru svoje dejavnosti takšne premičnine v promet ali če je prenosnik pridobil premičnino v posest po volji njenega lastnika. člena SPZ. prenos posesti se ne sme izvršiti s 66 . tako da ni bil sposoben razpolagati s sliko. pri neodplačni pridobitvi). Vendar pa v primeru. .pridobitev od osebe. in sicer na podlagi razveljavljene pogodbe med njima. sam nikoli ni pridobil lastninske pravice. ki ima zanj poseben pomen.nakup na javni dražbi.Odgovori na vprašanja dr. ki je odsvojil sliko c-ju. če je bila premičnina prodana na javni dražbi. ta pa jo proda in izroči naprej c-ju. in . vendar mora biti pridobitelj v dobri veri tudi glede pravic tretjih.člena SPZ. pridobitelj pa je dobroveren (npr. Povezava s priposestvovanjem Če ni izpolnjen kateri od pogojev iz 64. načeloma prenehajo tudi pravice tretjih na premičnini. Ureditev v SPZ zajema tudi položaje. Primer: A proda in izroči umetniško sliko B-ju. če izpolnjuje tudi preostale predpostavke iz 64. če so poleg dobrovernosti izpolnjeni drugi pogoji (pridobitev mora temeljiti na veljavnem in odplačnem pravnem naslovu. bo navadno lahko pridobil lp s priposestvovanjem. Usoda pravic tretjih Ko dobroverni pridobitelj pridobi lp. Varstvo pred omejeno razpolagalno sposobnostjo Če lastnik odsvoji premično stvar. ki pri svoji dejavnosti daje takšne stvari v promet. torej od trenutka ko jo pridobi dobroverni pridobitelj. da se šteje. pa pridobi premičnino prosto bremen. in sicer v roku treh let od pridobitve posesti. ki je dobil stvar v posest po volji njenega lastnika. Vendar pa je B pridobil sliko v posest po volji lastnika A-ja. naj mu premičnino proda po prometni ceni. da B. pravico od novega lastnika zahtevati. ki se pozneje razveljavi z učinkom »ex tunc«. Stvar posebnega pomena 64. člena SPZ daje tistemu. z učinki ex tunc zaradi zmote. Če pridobitelj v dobri veri misli. Prodaja stvari se mora zahtevati v roku 1 leta od prenehanja lp. ko se opravi dejanska izročitev. če ima ta zanj poseben pomen. da se šteje. KERESTEŠ. sklenjen mora biti razpolagalni posel. Posledica načela kavzalnosti je. kdor na podlagi tega člena izgubi lp na premičnini.Lastninska pravica se pridobi na način iz prejšnjega odstavka samo. Primeri pridobitve iz drugega odstavka 64. da premičnina ni obremenjena. Posledica razveljavitve v skladu z načelom kavzalnosti je. da mu premičnino proda po prometni ceni. člen SPZ. ko odsvojitelj pridobi posest premičnine na podlagi sprva veljavne pogodbe o odsvojitvi. ko je pridobitelj pridobil posest s posestnim konstitutom.

) je predstavljen sistem prenosa lastninske pravice. ENOVIT SISTEM PRAVIL O RAZPOLAGANJU S PREMOŽENJSKIMI PRAVICAMI V poglavju »pridobitev pravice na podlagi pravnega posla« (4. PRIPOSESTVOVANJE Priposestvovanje je zakonski pridobitni način. ko so izpolnjeni vsi pogoji. najdba zaklada. Vsi drugi načini se nanašajo na pridobitev lp na premičninah. Prepričanje priposestvovalca. tudi prizna. da je lastnik. Kot razpolaganja s premoženjsko pravico je treba šteti vse pravnoposlovne pojavne oblike. pravici. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava posestnim konstitutom in podan mora biti eden od treh v drugem odstavku 64. Lp se pridobi na podlagi zakona. prirast premičnine k drugi premičnini. pri terjatvah zadostuje razpolagalni posel – cesija. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008. postane še de iure. kdor poseduje kot lastnik in misleč. Ta sistem ne velja zgolj za prenos lp. lahko pa kolo po treh letih priposestvuje. priposestvovanje. Ničnost zavezovalnega posla ima na podlagi načela kavzalnosti za posledico neveljavnost prenosa lastninske pravice v odnosu med A-jem in B-jem. ki je vsebovalo pogoj. ZTLR opisanih položajev). pri premičninah je potrebna izročitev. Ničnost zemljiškoknjižnega dovolila ima za posledico. Pri nepremičninah se zahteva ZK dovolilo kot razpolagalni posel in vpis v ZK. skupen premičninam in nepremičninam. Primer: A proda in izroči B-ju gorsko kolo. vendar hkrati s posestjo ni pridobil tudi lp. da je lastnik. da mu po daljšem času dobrovernega izvrševanja lp to pravico. ker niso bile izpolnjene vse predpostavke za njeno pridobitev. če nekdo pridobi lastniško posest stvari. . neodvisno od volje udeleženih subjektov. 2. Možno je le.na podlagi načela zaupanja v zk. pridobitev lp od razpolagalno nesposobne osebe. ki jih določa zakon. 67 . prek ustreznega razpolagalnega posla in izpolnjevanja morebitnih dodatnih zakonskih pogojev. Lastnino lahko priposestvuje le.spojitev. pridobitev lp na nepr. Slednji ne pridobi lastninske pravice na podlagi pravnega posla.2. Pridobitev lp na podlagi načela zaupanja v ZK je mogoča samo pri nepremičninah. temveč za vsa razpolaganja s premoženjskimi pravicami. najdba.Odgovori na vprašanja dr. Priposestvovanje varuje interese priposestvovalca s tem. lahko pa po desetih letih nepremičnino priposestvuje. Glede na posest je enotno urejeno – izhaja iz dobroverne lastniške posesti. PRIDOBITEV NA PODLAGI ZAKONA Lastninska pravica se pridobi na podlagi zakona v trenutku. pridobitev lp na plodovih. vendar je prodajna pogodba nična. razpolaganje pa izvrši subjekt. na škodo pravega lastnika. prirast premičnine k nepremičnini. ki ima razpolagalno sposobnost.čl. prilastitev. Kdor je že de facto lastnik stvari. Primer: A proda B-ju nepremičnino. Edino priposestvovanje je mogoče tako pri premičninah kot nepremičninah (zato urejeno v splošnih pravilih o pridobitvi lp). ki imajo za posledico prenos premoženjske pravice iz premoženja enega subjekta v premoženje drugega subjekta ali ustanovitev omejene stvarne pravice na že obstoječi premož. da B ne postane lastnik nepremičnine na podlagi pravnega posla. Priposestvovanje torej naknadno sanira prvotno neveljavne pridobitve lp. pomešanje.3. na nepremičninah pa brez vpisa v zk. Vse načine pridobitve lp na podlagi zakona prištevamo med izvirne načine pridobitve lp. 1. iz katerega izhaja pravni naslov. Vsako razpolaganje torej mora temeljiti na zavezovalnem poslu. KERESTEŠ. izdelava nove premičnine. mora temeljiti na pravnem naslovu. B se vpiše v zemljiško knjigo na podlagi ničnega zemljiškoknjižnega dovolila. Gre za izviren (originaren) način pridobitve lp. To so.

je C ne glede na razpolagalni nesposobnost osebe A takoj pridobil lastninsko pravico. misleč. da se šteje. V tem primeru načelo zaupanja naknadno sanira tudi napako v zavezovalnem poslu v odnosu med A in C. Posledica neupravičenega zastopanja je . da je postal lastnik. da je B lastnik kolesa. ko ne pride do veljavne pridobitve lp na podlagi pravnega posla zaradi napak v zavezovalnem. razpolagalnem poslu ali v razpolagalni sposobnosti → zelo redki! Na nepremičninskem področju se sanirajo prek načela zaupanja v ZK. Praktični pomen priposestvovanja Na nepremičninskem področju varuje pridobitelja zemljiškoknjižno stanje nepremičnine in sicer pridobi lp ne glede na razpolagalno nesposobnost svojega prednika. ker ga proti njeni razpolagalni nesposobnosti varuje načelo zaupanja v zemljiško knjigo. ko T pridobi sliko z dedovanjem. Zaradi tega A ni pridobil lastninske pravice na podlagi pravnega posla. KERESTEŠ. v dobri veri pa misli. na premičninskem pa prek pridobitve lp »a non domino«. Primer: A na smetnjaku najde rabljeno knjigo in utemeljeno misli. ki v dobri veri na podlagi podatkov v zemljiški knjigi misli. da je A izključna lastnica nepremičnine. Kljub napaki v razpolagalni nesposobnosti ni potrebe po priposestvovanju. b) Pridobitev s priposestvovanjem v primerih ko priposestvovalec kot dedič pridobi posest stvari v dobri veri. druga pa samo tiste. Primer 1: A je v zemljiški knjigi vpisana kot edina lastnica nepremičnine. ki neupravičeno zastopa lastnika slike P-ja. ki so pravico pridobili na podlagi odplačnega pravnega posla. Primer: Če A kot ena od skupnih lastnikov neupravičeno odsvoji nepremičnino C-ju. Predpostavke za pridobitev lp s priposestvovanjem: 1) DOBRA VERA zahteva se dobra vera priposestvovalca.Odgovori na vprašanja dr. da bi si zavezal vezalko na čevlju. pri čemer T ni vedel in ni mogle vedeti za ničnostni razlog. Primer: B se na podlagi ničnega zemljiškoknjižnega dovolila vpiše v zemljiško knjigo kot lastnik nepremičnine in pet let po pridobitvi posesti umre. členom SPZ – prva ureditev varuje vse dobroverne pridobitelje. Vendar bi načelo zaupanja v zemljiško knjigo spet prišlo v poštev pri morebitni nadaljnji odsvojitvi dobrovernemu D-ju. da je stvar pripadala zapustniku. B1 bo lahko postal lastnik nepremičnine s priposestvovanjem. Vendar jo je lastnik le odložil. pa pridobitelj ni varovan. Toda če T za napako v zavezovalnem poslu ni vedel in ni mogel vedeti. ker izhaja iz napačne predpostavke. da je A izključna lastnica nepremičnine. kot da pogodba ni bila sklenjena. člena SPZ ne glede na B-jevo razpolagalno nesposobnost hkrati s posestjo pridobi tudi lastninsko pravico na kolesu. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008. ki v dobri veri misli. Če je razlog za neveljavno pridobitev lp napaka v zavezovalnem ali razpolagalnem poslu. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava a) Položaji. pa C ne glede na načelo zaupanja in vpis v zemljiško knjigo ne bi pridobil lastninske pravice. C se na podlagi prodajne pogodbe vpiše v zemljiško knjigo in ne glede na razpolagalno nesposobnost osebe A takoj pridobi lastninsko pravico. in 64. A brez B-jeve vednosti proda nepremičnino C-ju. Če bi šlo hkrati za napako v zavezovalnem poslu med A in C. Primer 2: B si izposodi A-jevo gorsko kolo in ga odsvoji C-ju. Njegov dedič B1 pridobi posest nepremičnine. 68 . Na premičninskem področju je razlika med 10. Primer: T kupi umetniško sliko od A-ja. je v dobri veri glede obstoja veljavnega zavezovalnega posla in lastninsko pravico lahko pridobi s priposestvovanjem. ki v dobri veri na podlagi podatkov v zemljiški knjigi misli. ki se pozneje izkaže za nično. da je od B-ja podedoval tudi lastninsko pravico. → Primer dobre vere glede veljavnosti zavezovalnega posla in razpolagalnega posla. da jo je njen lastnik opustil. čeprav je ta v skupni lastnini A in njenega zakonca B-ja. nakar jo je tam pozabil. zato nedobroverni posestnik nikoli ne more pridobiti lp s priposestvovanjem. V tem primeru C na podlagi 64. Podobno je v primeru.

maja 2006. člena SPZ . na kateri je priposestvovalec pridobil posest nepremičnine. v dobri veri misli. ki ima stvar v posesti. če je bila posest pridobljena v okviru pravnoposlovne pridobitve. pri čemer novi lastniški posestnik pridobi le posredno posest. . zemljiške parcele.julija 2006. Primer: A je v zemljiški knjigi vpisan kot solastnik nepremičnine. Priposestvovalni rok ne začne teči s pridobitvijo lastniške posesti 3. kakršen bi mu pripadal. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava  Izvenknjižno priposestvovanje. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008. B s priposestvovanjem pridobi solastniški delež . vendar to ni primerno za vpis v zemljiško knjigo. maja 2006. ki je bila poleg tega še neodplačna. to je 3. ker vsebuje pogoj.10 let za nepremičnine. ki je navzven vidna in ki vzbuja videz. 2. Le tista posest. Tako je izvenknjižno priposestvovanje mogoče tudi. ne more biti podlaga za priposestvovanje. na kateri stoji večstanovanjska hiša. konča pa se z iztekom zadnjega dne te dobe. skupna lastnina. je edini način priposestvovnja nepremičnin. vendar zaradi neodplačnosti še vedno ni varovan na podlagi 64. Priposestvovalna doba začne teči na dan. Vendar A ni solastnik. lastnik galerije. če bi bil pravni naslov veljaven. se dogovorita za izročitev s posestnim konstitutom. B pride po sliko 3. temveč ta delež ostane prodajalcu. julija 2006.  Dobra vera pravne osebe – se presoja po dobri veri njenih organov in drugih oseb. ko je posestnik dobil stvar v dobroverno lastniško posest. Posest. ki ga je kupil. člen SPZ . Njegov dedič A1. da je neposredni posestnik še vedno lastnik stvari. B ni bil varovan na podlagi 64. ki niso vpisane v zk. KERESTEŠ. Priposestvovalna roka sta: . Primer: A in B pridobita soposest stvari na podlagi nične prodajne pogodbe. S priposestvovanjem lahko pridobi lp le lastniški posestnik. tako da je priposestvovanje deleža izključeno. V dobo se všteva čas. maja 2006 podari B-ju umetniško sliko. člena SPZ. ki je pridobljena s posestnim konstitutom. ko so posestnikovi pravni predniki imeli stvar v 69 . B 3. da nedobrovernost enega samodejno pomeni tudi nedobrovernost drugega. temveč šele s pridobitvijo neposredne posesti. Primer: A proda B-ju nepremičnino in se odseli neznano kam. tako da B ni pridobil lastninske pravice že 3. da je posestnik tudi lastnik. Po preteku priposestvovalne dobe bo s priposestvovanjem postal solastnik. to je imetnik A-jevega solastniškega deleža. Posest pridobljena s posestnim konstitutom ne zadostuje za dobroverno pridobitev lp. julija 2006 pridobi neposredno posest. v skladu z A-jevim solastniškim deležem. Tu ni pomembna pravna podlaga.  Dobra vera solastnine in skupne lastnine – solastnina se presoja glede vsakega solastnika samostojno. 46. medtem ko A ne more priposestvovati solastniškega deleža. ki zanjo izvršujejo dejansko oblast. in sicer do ¼. Priposestvovalni rok ne začne teči v trenutku dogovora o posestnem konstitutu ampak šele ob dejanski izročitvi stvari.povezanost med skupnimi lastniki je tako močna. Primer: A. 3. A ve za napako v zavezovalnem poslu. da je z dedovanjem pridobil A-jev solastniški delež. Lahko pa sliko priposestvuje. Prodajna pogodba sicer vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo. za katere je glede na njihovo delovno področje pomembno.Dobra vera pravne osebe se presoja po dobri veri njenih organov in drugih oseb. To je tisti. 3) PRETEK ČASA (TEMPUS). Vendar je pridobil zgolj soposest nepremičnine. ker je šlo za pridobitev s posestnim konstitutom. 1. A ni dosegljiv. 2) LASTNIŠKA POSEST (POSSESSIO). kot da je njegova.3 leta za premičnine. medtem ko je B dobroveren. tako da izdaja ustreznega zemljiškoknjižnega dovolila ni več mogoča in se B ne more vpisati v zemljiško knjigo na podlagi prodajne pogodbe. Ker naj bi slika ostala v galeriji do konca junija 2006. lahko pripelje do priposestvovanja. Pozneje se izkaže da slika ni pripadala A-ju. ki ni vidna navzven in vzbuja videz. Posestnik mora biti v dobri veri ves čas priposestvovalne dobe. Tri leta po pridobitvi soposesti A umre. ker se je vpisal v zemljiško knjigo na podlagi ničnega zemljiškoknjižnega dovolila.Odgovori na vprašanja dr. da stvar pripada pravni osebi.

Nepremičnino ima v posesti B. OMEJITEV PRIPOSESTVOVANJA – ni možno pridobiti lastnine s priposestvovanjem: (1) na javnem dobru. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008. temveč se spremeni le obseg dveh stvari. Ni se mogoče odpovedati lp na nepremičnini. pridobi lp tisti. ki stvar vzame v posest z namenom. ki je brez lastnika (nikogršnja stvar). člen SPZ . ko posestnik neodvisno od svoje volje ni mogel izvrševati posesti. Loči: okupacija ≠ najdba!!! 70 . (2) V priposestvovalno dobo se všteva tudi čas.Odgovori na vprašanja dr. je ta del predmet samostojnega priposestvovanja. (5) V priposestvovalno dobo se všteva tudi čas. Derelikcija nepremičnine po našem pravu namreč ni dopustna. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava dobroverni lastniški posesti. se dobra vera presoja glede vsakega solastnika. (4) Če je bil posestni prednik nedobroveren. ker se med njima določi nova posestna meja.(1) Dobroverni lastniški posestnik premičnine pridobi lastninsko pravico na njej po preteku treh let. ki ni več lastnik nepremičnine in ni razpolagalno sposoben. Posestnik mora biti v dobri veri ves čas trajanja priposestvovalne dobe. da nekdo dobroverno poseduje le del tuje nepremičnine. konča pa se z iztekom zadnjega dne te dobe. V dobo se všteva tudi čas. V tem primeru se lastnina zaradi priposestvovanja ne spremeni.(1) Priposestvovalna doba začne teči tisti dan. Čeprav je pravi lastnik nepremičnine B. ki zaupa podatku v zemljiški knjigi. da si jo prilasti. A. ki je že priposestvoval lastninsko pravico. (2) Pravica. KERESTEŠ. (2) Dobroverni lastniški posestnik nepremičnine pridobi lastninsko pravico na njej po preteku desetih let. C na podlagi drugega odstavka 44. (3) Če naj se s priposestvovanjem pridobi solastnina. Pod splošnimi pogoji se lahko samostojno priposestvuje del nepremičnine. člena SPZ ne glede na B-jevo razpolagalno nesposobnost pridobi lastninsko pravico na nepremičnini. ko je posestnik dobil stvar v dobroverno lastniško posest. ki je v dobri veri in v zaupanju v javne knjige pridobil pravico. Pogosteje se zgodi. saj imajo te vedno lastnika. za C-ja velja. PRILASTITEV Na nepremičnini. ko posestnik neodvisno od svoje volje začasno ni mogel izvrševati posesti. (2) na stvari izven pravnega prometa (extra commercio). Računanje priposestvovalne dobe 45. se dobra vera posestnika presoja samostojno. To ne velja za nepremičnine. (3) Če dobroverni lastniški posestnik. se dobra vera posestnega naslednika presoja samostojno. Priposestvovanje nepremičnin je redko uspešno v sistemu urejenih nepremičninskih evidenc. ki je pridobila pravico v dobri veri in zaupanju v zemljiško knjigo pred vknjiženjem priposestvovane pravice.(1) Na javnem dobru in stvari izven pravnega prometa ni mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem. Če je bil pravni prednik nedobroveren. ne sme biti na škodo tistemu. nepremičnino odsvoji dobrovernemu C-ju. kot da je bil lastnik A. člen SPZ . 43. pridobljena s priposestvovanjem. Primer: A je v zemljiško knjigi vpisan kot lastnik nepremičnine. izvršuje posest na delu nepremičnine. pod pogoji iz prejšnjega odstavka. člen SPZ . (3) v škodo osebi. razen če zakon določa drugače. 44. Takšna rešitev odstopa od načela specialnosti lastnine. še preden je bila s priposestvovanjem pridobljena pravica vpisana v javno knjigo. ko so posestni predniki sedanjega dobrovernega lastniškega posestnika imeli stvar v posesti kot dobroverni lastniški posestniki. vendar se še ni vpisal v zemljiško knjigo. vendar je praktična in omogoča reševanje življenjskih položajev. Ne moreta pa se priposestvovati zastavna pravica in zemljiški dolg. da je A lastnik nepremičnine.

To je tista stvar. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava ↓ nikogršnja stvar ↓ izgubljena stvar Nikogaršnja stvar Ena od ključnih predpostavk za pridobitev lp je . najditelju najdbe ni treba prijaviti na policiji. Pridobitev lastnine z najdbo: najditelj. razen če zakon določa drugače. če: ● se najdena premičnina lahko pokvari. Stvar se šteje za opuščeno. ki je brez lastnika. če upravičenec ni zahteval njene izročitve in če se premičnina še vedno nahaja v hrambi pri 71 . ki je izpolnil obveznosti iz 51. ki še ni imela lastnika ali tista. če je vrednost najdene premičnine neznatna. če gre za stvari. (5) prijava najdbe na policiji. Dolžnosti najditelja so: (4) obvestitev lastnika najdene premičnine oz.(1) Kdor najde in vzame premičnino v posest (najditelj). jo policija lahko proda na javni dražbi ali po dnevni ceni. 52. Najditelj mora imeti prilastitveni namen. če se najdena premičnina še vedno nahaja v policijski ali najditeljevi hrambi. (4) Če se premičnina lahko pokvari. Lp se pridobi. (5) Če je vrednost najdene premičnine neznatna.Odgovori na vprašanja dr. je dolžan prijaviti najdbo na policiji. Najditelj premičnine z neznatno vrednostjo pridobi na njej lastnino v 1 letu od obvestila lastnika oz. pridobi lastnino na najdeni premičnini v 1 letu od:  obvestila lastnika oz. je dolžan o tem takoj obvestiti lastnika premičnine ali osebo. pridobi lastninsko pravico tisti. KERESTEŠ. Obveznost najditelja: 51. (2) Če najditelj ne pozna osebe iz prejšnjega odstavka ali njenega naslova. člena tega zakona.(1) Najditelj. pridobi lastninsko pravico na premičnini s pretekom enega leta od obvestila ali prijave. kdor najde in vzame premično stvar v posest. ali ● so z vzdrževanjem najdene premičnine povezani nesorazmerni stroški. upravičene do prevzema – najditelj je o najdbi takoj dolžan obvestiti lastnika premičnine ali osebo. predvideno za kosovno odvoz. če policija pusti najdeno stvar v hrambi najditelja. (3) Policija lahko prevzame premičnino v hrambo oziroma pusti premičnino v hrambi najditelja. ko jo najditelj vzame v posest. Policija lahko sama prevzame premičnino v hrambo. da si jo prilasti.Na premičnini.NAJDBA Najditelj je. Izkupiček od prodaje na javni dražbi stopi na mesto najdene premičnine. če najditelj ne pozna lastnika ali njegovega naslova. upravičenca do prevzema stvari. Proda jo na javni dražbi ali po dnevni ceni. v 1 letu od dneva najdbe. za katero utemeljeno meni. osebe. če ne pozna lastnika ali njegovega naslova. ki stvar vzame v posest z namenom. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008. ki izpolni svoje dolžnosti. da je ne želi več imeti v lastnini. da gre za nikogaršnjo stvar (res nullius). ki imajo kulturnozgodovinski namen. Vendar tudi tukaj lahko zakon določa drugače. člen SPZ . če upravičenec ni zahteval izročitve najdene stvari. Okupacija 50. da je upravičena do prevzema premičnine. Primer: A vrže prazno steklenico v smetnjak ali nastavi omaro na mesto.  prijave na policiji. da stvar vzame v lastniško posest. . ki jo je lastnik opustil (res derelicta). ali če so z njenim vzdrževanjem povezani nesorazmerni stroški. da je upravičena do prevzema premičnine. če je njen lastnik nedvoumno izrazil voljo. člen SPZ . člen SPZ . Opustitev je mogoča samo na premičninskem področju. za katero utemeljeno meni. Najdbe ni treba prijavljati. To pomeni. Izkupiček od prodaje stopi na mesto najdene premičnine. (6) hramba najdene stvari.

ki je bila tako dolgo skrita. ki je postala sestavina nepremičnine ugasne. ki omogoča. da postanejo sestavina enotne premičnine. . V tem primeru nastane na spojeni stvari solastnina dotedanjih lastnikov v sorazmerju z vrednostjo vstopnih elementov. ki so obstajale na njihovih premičninah pred spojitvijo. ki ima neznatno vrednost.(1) Zaklad po enakih delih pripada najditelju in lastniku premičnine ali nepremičnine. postane lastnik glavne stvari lastnik enotne premičnine. ali da so z ločitvijo povezani nesorazmerni stroški. Izjema je stavbna pravica. člen SPZ . ki so bremenile njihove premičnine pred spojitvijo. ki so bremenile njihove premičnine pred pomešanjem. ki je bila tako dolgo skrita. Če prejšnjim lastnikom lastnina ne preneha in pridobijo solastnino na zmešani ali zliti stvari. (2) Določila prejšnjega odstavka se smiselno uporablja tudi za najdeno premičnino.(1) Če se premičnine. da ni več možno najti njenega lastnika. (2) Če se lahko ena od premičnin šteje za glavno stvar. KERESTEŠ. da premičnine različnih lastnikov tako spojijo. ki se v skladu s splošnim prepričanjem šteje za glavno stvar. člen SPZ . (2) Zaklad je stvar večje vrednosti. da ni več mogoče najti njenega lastnika. na njihovih solastniških deležih oživijo pravice. 56. in sicer v sorazmerju z vrednostjo. NAJDBA ZAKLADA Zaklad je stvar večje vrednosti.prirast premičnine k nepremičnini. v kateri je bil najden. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008. da je ena oseba lastnik zemljišča. Hkrati pa se lp na nepremičnini razširi na novo sestavino. Lastnina na nepremičnini se razširi na premičnino. člena tega zakona. Na zmešani ali zliti stvari nastane solastnina v sorazmerju z vrednostjo vstopnih elementov. Pri tem gre za izpeljavo načela superficies solo cedit. PRIRAST (AKCESIJA) Prirast je položaj. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava najditelju ali policiji. v katerem premičnina postane del (sestavina) nepremičnine. 55. Če pridobijo prejšnji lastniki solastnino na spojeni stvari. Prejšnjim lastnikom lastnina preneha. V tem primeru postane lastnik glavne stvari tudi lastnik spojene premičnine. tako spojijo. da se premičnine različnih lastnikov se tako pomešajo ali zlijejo. v kateri je bil najden. 53. Najditelj zaklada je dolžan najdbo prijaviti na policiji. SPOJITEV Spojitev pomeni. ki je postala sestavina nepremičnine. 72 . nastane na novi stvari solastninska pravica dotedanjih lastnikov. ki pripadajo različnim lastnikom. ki stoji na tem zemljišču. razen če zakon določa drugače. S tem jim ugasnejo vse druge pravice. v skladu z načelom specialnosti samostojna lp na premičnini preneha. da: ● jih ni več možno ločiti. na njihovih solastniških deležih oživijo vse pravice. Ena od premičnin se lahko šteje za glavno stvar. druga pa lastnik zgradbe. razen če zakon določa drugače. člen SPZ . se smiselno uporabljajo določila 55. če se neka samostojna premična stvar z nepremičnino tako spoji. da postane njena sestavina. Zaklad po enakih delih pripada najditelju in lastniku nepremičnine ali premičnine. ali ● so z ločitvijo povezani nesorazmerni stroški. Lp na premičnini. da jih ni mogoče več ločiti. (3) Glavna stvar je tista. POMEŠANJE Pomešanje pomeni. da postanejo sestavine enotne premičnine. (3) Najditelj zaklada je dolžan najdbo prijaviti policiji.Odgovori na vprašanja dr.Če se premičnine različnih lastnikov tako pomešajo ali zlijejo. Zaklad je možno najti tako v nepremičnini (bolj pogosto) kot v premičnini. ki so jo imele posamezne premičnine ob spojitvi.

člena tega zakona. 57. razen če je vrednost dela bistveno nižja od vrednosti materiala.prirast premičnine k premičnini. člen SPZ . razen če SPZ določa drugače: (3) dobroverni lastniški posestnik plodovite stvari pridobi lastnino na plodovih v trenutku ločitve (separacije) plodov od glavne stvari. graviranjem ali na drug podoben način. da je to mogoče ločiti od glavne stvari brez poškodbe. 58. 54. keramične ploščice za opremo kopalnic v hotelskih sobah. IZDELAVA NOVE PREMIČNINE Je originaren način pridobitve lp. loči in obdrži.(1) S prenehanjem lastninske pravice na premičnini na podlagi 55. ki je mogoč samo na premičninskem področju. risanjem. Primer: P proda in dobavi L-ju. Te izboljšave so postale sestavine nepremičnine. oživijo na njegovem solastniškem deležu ali na enotni oziroma novi premičnini pravice. da tisto kar je storil za lastno zadovoljstvo. če vrednost dela ni bistveno nižja od vrednosti materiala. Na odstranjenih inštalacijah na podlagi šestega odstavka 95. do prirasti pride pri spojitvi ali pomešanju dveh ali več premičnin. Ne glede na dogovor o pridržku P izgubi lastninsko pravico na keramičnih ploščicah v trenutku ko so te vgrajene (položene) v L-jevo nepremičnino. Če med temi stvarmi ni hierarhičnega odnosa gre za spojitev ali pomešanje. Lastnino pridobi tudi. Lastnino pridobi. pridobi na njej lastninsko pravico. lastniku hotela. Ko mora zapustit nepremičnino. Izdelovalec je tisti. slikanjem. tako da se je nanje razširila lastninska pravica lastnika nepremičnine. ki mu je pripadala. (4) Kot izdelava nove premičnine se šteje tudi obdelava površine s pisanjem. L-jeva lastninska pravica pa se s prirastjo razširi na (še neplačane) ploščice. ki sam izdela novo stvar. slikanjem. tiskanjem. Nepremičnina je obremenjena s hipoteko v korist banke B. ki ima na podlagi pravnega razmerja z lastnikom glavne stvari pravico do plodov pridobi lastnino na plodovih v trenutku ločitve plodov od glavne stvari – v praksi so to zakupniki kmetijskih zemljišč. Izdelava nove premičnine je tudi obdelava s pisanjem. (2) Če pridobi bivši lastnik solastninsko pravico enotne oziroma nove premičnine ali postane njen edini lastnik. ustrezno poveča. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava .Odgovori na vprašanja dr. če so izpolnjeni pogoji iz 57/II. člena SPZ pridobi lastninsko pravico. (4) oseba. pridobi na njej lastninsko pravico. (95. Pri izdelavi nove stvari prvotne stvari s predelavo spremenijo svojo fizično in pravno identiteto. 73 . se smiselno uporabljajo določila 55.Lastninska pravica na nepremičnini se razširi na premičnino. pri čemer si izgovori pridržek lastninske pravice. Posestnik ima pravico. ki so bremenile premičnino. Pogoj je. in 56. dajeta tako imenovano ius tollendi. Ni pomembno ali je izdelovalec v dobri ali slabi veri. Vendar ni treba da delo opravi sam. do 57. Tudi v tem primeru izdelovalec pridobi lp na novi stvari.(1) Kdor iz svojega materiala izdela ali si da izdelati novo premičnino. ki je postala sestavina nepremičnine. Primer: Dobroverni lastniški posestnik stanovanjskega objekta obstoječe pipe in tuš v kopalnici zamenja z luksuznimi artikli. PRAVICE TRETJIH PRI ZDRUŽITVI IN IZDELAVI NOVE STVARI Ius tollendi.člena. lahko izboljšave odstrani. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008. tako da lp na njih preneha in na novo nastane na isti stvari. člena tega zakona ugasnejo tudi druge pravice na njej. kdor iz tujega materiala izdela ali si da izdelati novo premičnino. ki pripadajo različnim lastnikom in od katerih se ena šteje za glavno stvar. člen SPZ . graviranjem ali na drug podoben način. na njihovo mesto pa spet montira še vedno delujoče stare. (3) Če je material pripadal različnim lastnikom. tiskanjem.96. PRIDOBITEV LASTNINSKE PRAVICE NA PLODOVIH Lastnina na plodovih stvari pripada lastniku glavne stvari. KERESTEŠ. kdor iz svojega materiala izdela ali si da izdelati novo premičnino. ki ga ima B. člen SPZ . (2) Če si nekdo iz tujega materiala izdela ali da izdelati novo premičnino. Z vgraditvijo ploščic se vrednost stvarnopravnega zavarovanja. ki mora vrniti stvar lastniku. polepšanje glavne stvari. risanjem.čl) dobrovernemu in nedobrovernemu lastniškemu posestniku.

Lp se pridobi na podlagi odločbe državnega organa. da nepravdno sodišče odloči o ureditvi medsebojnih razmerij. ker gre po vsebini le za posebno obliko mejnega spora. da ima lastnina na zemljišču po načelu superficies solo cedit prednost. Tako brez soglasja obeh strank ureditev nove meje ni mogoča. da se graditeljevo zemljišče poveča za tisti del sosedovega zemljišča. če temelji gradnje segajo malenkost čez parcelno mejo. o dobro vero graditelja. čl). Pri tem sodišče upošteva: o vse okoliščine. na katerega sega gradnja. gobah in drugih prosto rastočih rastlinah. ● odmeri lastniku nepremičnine primerno odškodnino. da vzpostavitev prejšnjega stanja ni upravičena ter: ● s sklepom določi novo mejo med parcelama. Primarna rešitev od graditelja zahteva vzpostavitev prejšnjega stanja – sodišče lahko graditelju naloži. 47. Z odločbo o določitvi nove meje sodišče mejo med zemljiščema prestavi tako. o upravičene interese udeležencev. da sodišče v nepravdnem postopku odloči o ureditvi medsebojnih razmerij. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava Pod zakonskimi pogoji lahko vsakdo pridobi lastnino na gozdnih sadežih.(1) Če nekdo zgradi zgradbo. velja v celoti ureditev 8. kjer se je lp razširila v horizontalni smeri. V nepravdnem postopku je možna analogija z mejnim sporom. V takšnem primeru sodišče odloči. ureditev v nepravdnem postopku ni mogoča. vpis v zk nima konstitutivnega učinka. pripada lastniku glavne stvari. člena. nad ali pod tujo nepremičnino (graditelj). (2) Dobroverni lastniški posestnik stvari. ki jo je zaradi gradnje utrpel lastnik nepremičnine. 59. (3) Če bi bile posledice vzpostavitve prvotnega stanja v očitnem nesorazmerju s škodo. o obnašanje lastnika nepremičnine.organa. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008. da poruši zgradbo in na nepremičnini vzpostavi prvotno stanje. zlasti pa 74 . lahko lastnik nepremičnine ali graditelj predlaga. Sodišče ima pooblastilo. lahko vsakdo pridobi lastninsko pravico na gozdnih sadežih. Stranki se lahko dogovorita o ureditvi medsebojnih razmerij na katerikoli način. katere del sega na. Tu lahko govorimo o horizontalni akcesiji. če bi bile posledice vzpostavitve prejšnjega stanja v očitnem nesorazmerju s škodo.. gobah in drugih prosto rastočih rastlinah. Enako velja za osebo. da lahko odloči drugače. katere del sega nad ali pod tujo nepremičnino. razen če ta zakon določa drugače. in 54. Lastnik nepremičnine ali graditelj lahko predlagata. KERESTEŠ. če nekdo zgradbo v celoti postavi na tuje zemljišče. (4) Pri odločitvi iz prejšnjega odstavka sodišče upošteva vse okoliščine. (2) Sodišče lahko graditelju naloži. potem ko je izvedel za gradnjo. (3) Pod pogoji. ki jo je zaradi gradnje utrpel lastnik nepremičnine. toda če ne dosežeta soglasij. ki jih določa zakon. pridobi lastninsko pravico na plodovih v trenutku njihove ločitve od glavne stvari. medtem ko do vertikalne akcesije pride na podlagi zakona (8. 54. ki ima na podlagi pravnega razmerja z lastnikom glavne stvari pravico do plodov. lahko sodišče določi lastniku nepremičnine primerno odškodnino in s sklepom določi novo mejo med sosednjima nepremičninama. Za takšen položaj gre. POSEBNI PRIMERI PRIDOBITVE LASTNINSKE PRAVICE GRADNJA PREK MEJE Graditelj pri gradnji prekorači mejno črto parcelne meje – zgradi zgradbo. za vzpostavitev prejšnjega stanja pa bi bilo potrebno porušiti cel objekt. ki jih daje stvar. V našem sistemu je mogoča le na podlagi pravnega posla ali odločbe dr. člen SPZ . da poruši zgradbo in na nepremičnini vzpostavi prvotno stanje.(1) Lastninska pravica na plodovih. Tako je uveljavljeno pravilo. člen SPZ .Odgovori na vprašanja dr. ki daje plodove.

potem ko je izvedel za gradnjo. ki so s spojitvijo (vgradnjo in podobno) postale sestavine nepremičnine. Teči začne. na nepremičnini ne pridobi lastninske pravice. na novi stvari nastala solastnina dotedanjih lastnikov v sorazmerju z vrednostjo. se lastnina pridobi: (1) s pravnomočno sodno odločbo. vprašanje dobre vere graditelja in obnašanje lastnika nepremičnine. ko je graditelj izgubil posest nepremičnine. To pomeni. ki izhaja iz splošnih pravil obligacijskega prava. (2) Lastnik in graditelj se lahko dogovorita. prizida ali izboljša zgradbo. dogovora se lahko dokaže tudi s pričami. Graditelj ima na podlagi dogovora o pridobitvi solastnine pravico od lastnika nepremičnine zahtevati izstavitev listine za vpis v ZK. v kateri izjavi. ki so pripadale različnim lastnikom. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava upravičene interese udeležencev. soposest nepremičnine. Gre za obogatitveni verzijski zahtevek. da na nepremičnini nastane solastnina. Govorimo o pridobitvi lp z odločbo. obogatitveni (verzijski) zahtevek na povrnitev vrednosti vlaganja. Pridobitev solastniškega deleža je mogoča zgolj na pravnoposlovni podlagi. Zahteva se pisna oblika dogovora. 75 . Pridobitev solastniškega deleža Graditelj na izboljšani nepremičnini lahko pridobi solastniški delež z vpisom v ZK na podlagi listine. Obogatitveni zahtevek zastara v 5 letih.(1) Če nekdo (graditelj) s soglasjem lastnika nepremičnine postavi. v sorazmerju z vrednostjo vlaganja. v korist graditelja samodejno nastane verzijski zahtevek. medtem ko na nasprotni strani. Obstoj pogodbe oz. Zastaralni rok je 10 let. Z zavezovalnim poslom se lastnik nepremičnine zaveže. da bo graditelju priznal solastniški delež na izboljšani nepremičnini. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008. Graditelj torej pridobi zgolj obligacijskopravni. ali (2) dokončno odločbo upravnega organa. člen SPZ . Če zakon ne določa drugače. za kar je bil ta obogaten. Negativni premoženjskopravni učinki za graditelja pa se kompenzirajo na obligacijskopravnem področju in sicer v skladu z načeli neupravičene obogatitve. Podpis lastnika na ZK dovolilu mora biti overjen. ki so jo imele posamezne stvari ob spojitvi. 48. (3) Zastaralni roki za zahtevke graditelja tečejo od dneva. Graditelj lahko na podlagi dogovora zahteva izstavitev listine za vpis solastnine v zemljiško knjigo. Zemljiškoknjižno dovolilo ZK dovolilo je pravni posel lastnika nepremičnine ali klavzula v pogodbi o priznanju solastniškega deleža. Izpolnjene morajo biti splošne predpostavke za prenos lp na nepremičninah. lahko pa od lastnika nepremičnine zahteva tisto. ko graditelj izgubi posest oz. PRIDOBITEV Z ODLOČBO DRŽAVNEGA ORGANA Posebnost je. da se lp na nepremičnini samodejno razširi na vse izboljšave (premične stvari). Verzijski zahtevek Graditelj ima do lastnika nepremičnine zahtevek na povrnitev vrednosti vlaganja. ko so se v novo stvar spojile stvari. To velja ne glede na to ali je lastnik nepremičnine v gradnjo privolil.Odgovori na vprašanja dr. Dovolitev gradnje Pri vlaganju v tujo nepremičnino samodejno nastopijo posledice prirasti v korist lastnika nepremičnine. da dovoljuje vpis solastniškega deleža v ZK. ki vsebuje ZK dovolilo. IZBOLJŠAVA TUJE NEPREMIČNINE V skladu z ZTLR je v primeru. Vse izboljšave v skladu z načelom povezanosti zemljišča in objekta prirastejo k nepremičnini. V poštev pridejo le oblikovalne odločbe. Zastaralni rok začne teči ko graditelj izgubi (so)posest premičnine. da ima odločba državnega organa konstitutiven učinek. KERESTEŠ.

razen če zakon določa drugače. VPIS V ZEMLJIŠKO KNJIGO Sodna oz. Lp se pridobi v trenutku. zato za pridobitev lp na nepremičnini ni potreben vpis v zk (pomembno pa je zaradi vidika publicitete. Dokler ni vknjižbe. ki pridobi razpolagalno sposobnost in določi najprimernejši način podaje. ostaja v zk vpisan nepravilen podatek o lastništvu nepremičnine. neposredno prodajo. z arondacijo se dosedanjim zemljiščem arondacijskega upravičenca pripojijo nova zemljišča. kateri ponudnik je ponudil najvišjo ceno. osrednjo vlogo ima izvršitelj. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava 42. PRIDOBITEV LP S SODNO ODLOČBO Naše pravo pozna 4 osnovne primere pridobitve lp s sodno odločbo: 1) Prodaja v nepravdnem postopku. Lahko izbira med prodajo na javni dražbi.Komasacija. da se čim prej vpiše v zk).Odgovori na vprašanja dr. pridobitev lp je mogoča tudi s kazensko odločbo. S tem sklepom sodišče ugotovi. . prva sodna odločba. Izvršitelj v lastnem imenu sklene pravne posle. ki je lp pridobil s sodno ali upravno odločbo. 2) Prodaja v izvršilnem postopku. Sklep se posreduje zk sodišču. je sklep o domiku. S komasacijo se zemljišča na nekem območju zložijo in spet razdelijo med prejšnje lastnike. in razglasi. člen SPZ . ki je smiselno enak sklepu o izročitvi nepremičnine kupcu v izvršilnem postopku. 76 . Glede prodaje premičnin pa ima stečajni upravitelj podobno vlogo kot izvršitelj v izvršbi.Arondacija. Primer: A je kot lastnik nepremičnine vpisan v ZK. KERESTEŠ. spada med prostorske izvedbene operacije namenjene racionalnejšemu izrabljanju prostora.  nepremičnine. Če predlagatelj zahteva. če bi A nepremičnino v korist C-ja obremenil s hipoteko ali drugo stvarno pravico. Lahko je kot poseben varnostni ukrep. o izročitvi nepremičnine kupcu in vpisu lp odloča stečajni senat s sklepom. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008.  premičnine. .Razlastitev. pa so varovani na podlagi načela zaupanja v zk. ki opravi vpis po uradni dolžnosti.Lastninska pravica se pridobi s pravnomočno sodno odločbo ali dokončno odločbo upravnega organa. ko postane odločba o odvzemu pravnomočna. Kupec pridobi lp na podlagi prodajne pogodbe. ki se izreče ob kazenski sankciji ali celo če kazen ni bila izrečena. Lp na odvzetih predmetih pridobi država. Še preden se B vpiše v ZK. 3) Prodaja v stečajnem postopku. da je A pravi lastnik. Lp se pridobi z dokončnostjo odločbe o novi razdelitvi zemljišč. C je varovan na podlagi načela zaupanja v ZK in pridobi na napremičnini lp. prodajo prek komisionarja. vendar bi moral spoštovati C-jevo pravico. sodišče izda sklep o domiku potem. Podobno bi bilo. V tem primeru bi B sicer ostal lastnik. ki jo na prvi stopnji izda upravni organ. kadar tako določa zakon. ki pa se zanašajo na takšno nepravilno zk stanje. ko ugotovi. V tem sklepu se določi. ki jo sklene s stečajnim upraviteljem ali komisionarjem. 4) Odvzem predmetov v kazenskem postopku. ki na podlagi ZK utemeljeno misli. da se izroči nepremičnina kupcu in se vpiše na njegovo ime lp v zk. se dovoli tudi prodaja brez cenitve. ki so potrebni za prenos lp na stvari. PRIIDOBITEV LASTNINSKE PRAVICE Z UPRAVNO ODLOČBO Gre zlasti za naslednje primere: . upravna odločba ima konstitutiven učinek. Tretji. Po pravnomočnost sklepa o domiku in po položitvi kupnine izda sodišče sklep o izročitvi nepremičnine kupcu. Kupec pridobi lp na podlagi pravnega posla. postopek se uvede na predlog. Kljub temu je pravi lastnik B. Če se prodaja opravi z neposredno prodajo. razlastitveni upravičenec je država ali občina. na drugi stopnji pa ministrstvo za prostor. O razlastitvi v upravnem postopku na prvi stopnji odločajo upravne enote. da so izpolnjeni vsi pogoji za veljavnost prodaje. A odsvoji nepremičnino dobrovernemu C-ju. da je temu ponudniku domaknjena nepremičnina. ki je pomembna za pridobitev lp.

Z dedovanjem se pridobi lastnina v trenutku zapustnikove smrti. VARSTVO LASTNINSKE PRAVICE SPLOŠNO Varstvo lastnine se zagotavlja s 3 klasičnimi instituti: (1) vrnitvena tožba (actio rei vindicatio) – reivindikacija. temveč bi jo lahko na podlagi prvega odstavka 43.Z dedovanjem se pridobi lastninska pravica v trenutku zapustnikove smrti. Pravda poteka na podlagi lastnine. člena SPZ . da se knjiga nahaja pri C-ju. da tožnik ni več lastnik (npr. ki so zavezovale zapustnika. Dediče pa zavezujejo tudi zlasti vse tiste obligacijske pravice tretjih na nepremičninah. člena SPZ po treh letih pridobil s priposestvovanjem. To velja za vse zakonske omejitve in tudi za vse omejene stvarne pravice. Reivindikacija je trajna. toženec jo je našel. C ne bi pridobil lastninske pravice na podlagi 64. kot jo je imel zapustnik. lastnik pa se ni javil v predpisanem roku /1 leto/). bi bilo temu ugodeno. ki so zavezovale zapustnika zavezujejo tudi dediče.Odgovori na vprašanja dr. Skupaj z lastnino ugasne vrnitveni zahtevek – zato so možni ugovori. Tudi če ugotovi. ne more z reivindikacijo zahtevati njene vrnitve. zakupne pogodbe ne glede na to. ki je bilo po drugi svetovni vojni na različnih pravnih podlagah odvzeto v državno korist. SPLOŠNO Vrnitvena tožba je tožba lastnika proti neposrednemu posestniku stvari na vrnitev individualno določene stvari lastniku. da dobijo takšno lp. V praksi se tako lastnik odloča za posestno varstvo. kot sta izročitev nepremičnine in vpis pridobitev v zk. To pomeni. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008. Za pridobitev se ne zahteva izpolnite nobenih dodatnih predpostavk. Dedovanje spada med derivativne načine pridobitve lp. Takšni ugovori so v praksi tudi najbolj pogosti. Če bi B C-ju knjigo podaril . Primer: A posodi B-ju Stvarnopravni zakonik s komentarjem. zahteva se vrnitev. (2) vrnitveni zahtevek domnevnega lastnika (actio Publiciana) – publicijanska tožba. Uveljavljanje vrnitvenega zahtevka ne zastara. ali so vpisane v zk. člen SPZ . ki na podlagi 64. člena SPZ pridobi lastninsko pravico. ki pomeni samodejen prehod vseh premoženjskih pravic na dediče. ker ni več lastnik. ker je hitreje in ceneje. PRIDOBITEV LASTNINSKE PRAVICE Z DEDOVANJEM Gre za univerzalno pravno nasledstvo. Prednost lastninskega pred posestnim sporom pa je možnost kumuliranja zahtevkov. Slednji knjigo proda in izroči dobrovernemu C-ju. 77 . (3) zahtevek iz zaščite pred vznemirjanjem (actio negatoria) – negatorna tožba. Če bi še A v priposestvovalnem času vložil reivindikacijski zahtevek. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava - Denacionalizacija. Dedovanje je primer izvenknjižne pridobitve lp na nepremičninah. je stvar izgubil. Omejitve. S pretekom priposestvovalnega časa pa bi lastninsko pravico in s tem tudi možnost reivindikacije izgubil. 41. na podlagi posebne zakonske določbe pa tudi najemne. ki se zahtevata pri pravnoposlovni pridobitvi. v denacionalizacijskih postopkih se odloča o vračanju premoženja. KERESTEŠ. Posledično je A lastninsko pravico izgubil. VRNITVENA TOŽBA (REIVINDIKACIJA) Zakonski pogoji za vrnitveno tožbo so: (1) aktivno legitimiran = lastnik stvari (2) pasivno legitimiran = (neposredni) posestnik (3) vsebina je zahtevek na vrnitev individualno določene stvari v posesti toženca.

Primer: A je lastnik nepremičnine. novi lastnik zahteva vrnitev stvari od najemnika – to ni možno. ki jo da v najem B-ju. Če prednik v pravdo noče vstopiti. vendar 2. KERESTEŠ. stoletja. V tem primeru A ne more od C-ja z reivindikacijo zahtevati izpraznitve nepremičnine. ki jo izvaja od B-ja. Vendar npr. C se lahko proti A-ju sklicuje na pravico do posesti. če bi bila najemna pogodba med A-jem in B-jem ali podnajemna pogodba med B-jem in C-jem neveljavna. da sodeluje v postopku kot stranka. B lahko ugovarja Ajevemu zahtevku s sklicevanjem na prodajno pogodbo. da jo je kupil in da jo je imel vsaj tri leta v dobroverni lastniški posesti. da je sliko v vsakem primeru priposestvoval. ni dolžan plačati za uporabo stvari. Le če podnajem v skladu z najemno pogodbo med A-jem in B-jem ne bi bil dopusten. kajti najem učinkuje erga omnes tudi proti lastniku. ki ima stvar v posesti v tujem imenu.Odgovori na vprašanja dr. kar preprečuje reivindikacijo. 2. zakup). TOŽENČEVI UGOVORI Ugovori toženca so naslednji: (1) upravičenost do posesti na podlagi pravnega naslova. Pri nepremičninah se domneva. To pri posesti ni možno. lahko najemnik ugovarja. (2) VERZIJSKI ZAHTEVKI – delijo se v 2 kategoriji: 1) verzijski zahtevki proti dobrovernemu posestniku: 1. Npr. (2) imenovanje posrednega posestnika ali prednika – ta ugovor ima samo toženec. C ne bi mogel uveljavljati svoje pravice do posesti. 1. ga toženec v to ne more prisiliti. Podobno bi bilo. členom SPZ pozove B-ja. Namesto dokazovanja celotne vrste derivativnih pridobitev se A lahko sklicuje na to. A je sliko kupil maja 2002.dokazati dejansko oblast toženca (mora obstajati v času vložitve tožbe). KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008. ker je z ločitvijo postal njihov lastnik. Za dokaz priposestvovanja zadostuje. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava DOKAZNO BREME Dokazno breme pri reivindikciji nosi tožnik (=lastnik). ni dolžan vrniti obranih plodov. B pa jo da v podnajem C-ju. Primer: A oktobra 2006 od trgovca z umetninami T-ja zahteva vrnitev umetniške slike iz 17. B pa jo da v podnajem C-ju. ki učinkuje erga omnes – posestnik lahko odkloni izročitev stvari.dokazati svojo lastninsko pravico (dokazati mora da je lp dobil.ju. nadaljnji obstoj se domneva). ki jo da v najem B. A od C-ja z reivindikacijo zahteva izpraznitev nepremičnine. da je lastnik tisti. in 78 . in 3. stvar mora vrniti z vsemi plodovi. ki je vpisan v ZK. erga omnes učinka nima posodbena pogodba – v tem primeru je vrnitveni zahtevek lastnika upravičen. Še pred vpisom B-ja v zemljiško knjigo si A premisli in kot zemljiškoknjižni lastnik z reivindikacijo zahteva izpraznitev nepremičnine.Lahko pa v skladu s 93. če je sam ali posredni posestnik upravičen do posesti. V tem primeru bo ta moral dokazati svojo pravico. da lastnik ni upravičen do tožbe proti njemu. Primer: A je lastnik nepremičnine. C lahko dokazuje svojo pravico do posesti na podlagi podnajemne pogodbe med A-jem in B-jem. Upravičenost lahko temelji na stvarnopravni (užitek. da sodeluje v pravdi. Npr. da je dal nepremičnino v podnajem. Toženec mora svojega prednika pozvati. da dokaže. zastavna pravica) ali obligacijskopravni podlagi (najem. ki je bila julija 2006 ukradena iz A-jeve hiše in se je pojavila pri T-ju. Ta mora: . kateremu je A prepustil uporabo stanovanja. . .stvar opisati (predmet reivindikacije je lahko samo individualno določena stvar). posredni posestnik je lastniku odvzel stanovanje in ga nato oddal v najem – če lastnik toži najemnika kot neposrednega posestnika. ki mu daje pravico do posesti. POLOŽAJ DOBROVERNEGA IN NEDOBROVERNEGA POSESTNIKA Zahtevki so: (1) ODŠKODNINSKI ZAHTEVKI – presojajo se po splošnih pravilih odškodninskega prava. Primer: A proda in izroči svojo nepremičnino B-ju.

če je to možno brez poškodbe stvari. v kolikor niso zajeti s koristmi. ločitvena pravica (ius tollendi) olepšav – dobroverni posestnik lahko olepšavo loči in obdrži zase. da je njen lastnik. 2) reparacijski zahtevki nedobrovernega posestnika: 1. (3) = zahtevki posestnika proti lastniku zaradi stroškov stvari. 2. razen če bi škoda nastala tudi pri lastniku NEDOBROVERNI POSESTNIK pravica do povračila samo PLODOVI samo neobrani plodovi ŠKODA. odgovarja za uničenje in poškodovanje. 3. ki bi morali biti obrani. koristni stroški (impensae utiles) = stroški. 2) verzijski zahtevki proti nedobrovernemu posestniku: 1. pravica do povračila potrebnih stroškov. II. − odtujeni plodovi. mora vrniti vrednost obranih plodov. ki povečajo vrednost stvari. ki jih je opustil obrati. pravica do povračila koristnih stroškov. kolikor bi jih imel lastnik. Tabeli za boljše razumevanje: KAJ SE MORA VRNITI? DOBROVERNI POSESTNIK NEDOBROVERNI POSESTNIK vsi plodovi: − porabljeni plodovi. olepševalni stroški se ne vračajo. za kolikor se je povečala vrednost stvari. razen če bi nastalo tudi pri lastniku. ne odgovarja za uničenje in poškodovanje stvari. nastala s poslabšanjem ali uničenjem stvari VRSTA STROŠKOV POTREBNI STROŠKI ni dolžan vrniti DOBROVERNI POSESTNIK pravica do povračila 79 . stvar mora vrniti z vsemi plodovi. če so koristni tudi za lastnika – gre za 3. pravica do povračila potrebnih stroškov. nujni za vzdrževanje stvari. 2. pravica do povračila stroškov olepšav. KERESTEŠ. REPARACIJSKI ZAHTEVKI Reparacijski zahtevki pa so 2 vrst: 1) reparacijski zahtevki dobrovernega posestnika: 1. ki jih je posestnik dodal stvari zaradi lastnega zadovoljstva ali olepšanja stvari. Stroški se delijo v 3 skupine: I. nedobroverni posestnik ima le ločitveno pravico (ius tollendi). ker je bil prepričan. ALI II. mora vrniti vrednost plodov. je dolžan vrniti.Odgovori na vprašanja dr. Koristnost stroškov se presoja po objektivnem kriteriju – vrednost stvari se je povečala za normalnega povprečnega človeka. − uničeni plodovi. III. subjektivni kriterij (vrednost stvari se je povečala le za lastnika). ki jih je pridobil dobroverni posestnik – v tem primeru gre za pobotanje zahtevkov. Zahtevek zastara v 3 letih od vrnitve stvari. potrebni stroški (impensae necessariae) = stroški. in tudi 2. olepševalni stroški (impensae voluptariae) = stroški. in 4. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008. in 3. pravica do povračila koristnih stroškov. − neobrani plodovi. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava 4. glede olepševalnih stroškov ima dobroverni posestnik 2 možnosti: I.

B kot domnevni lastnik lahko s publicijansko 80 . vendar ni vpisan v zemljiško knjigo kot lastnik. ki je predmet fiduciarnega prenosa v zavarovanje. Vsebinsko je enaka reivindikaciji. Ti položaji so zelo redki. kolikor bi jih imel lastnik pravica do povračila samo. Pasivno legitimiran je vsak. Npr.Odgovori na vprašanja dr. Fiduciant pa ima v primeru fiduciarjevega stečaja izločitveno pravica glede premičnine. IZBRISNA TOŽBA Poseben primer reivindikacije je izbrisna tožba. zemljiškega dolga. zaradi česar tožnikova lp preneha. Domnevni lastnik je oseba. zamudi 30-dnevni rok za vložitev posestne tožbe – reivindikacije ne more vložiti. člen SPZ . jo lahko loči in obdrži zase − − pravica do povračila ALI pravica izločitve (ius tollendi) – če se da olepšava brez poškodbe ločiti od stvari. Z vložitvijo izbrisne tožbe se tožnik zavaruje pred zanj negativnimi učinki načela zaupanja v ZK. lastniku stroškov ni treba vrniti.Prenosnik lahko proti fiduciarjevim upnikom ugovarja nedopustnost izvršbe in uveljavlja izločitveno pravico v stečaju in prisilni poravnavi na fiduciarno preneseni premičnini. Toženec mu stanovanje nasilno odvzame. PUBLICIJANSKA TOŽBA (actio Publiciana) → vrnitveni zahtevek domnevnega lastnika Publicijanska tožba je zahtevek dobrovernega lastniškega posestnika z močnejšim pravnim naslovom proti drugemu lastniškemu posestniku s šibkejšim pravnim naslovom na vrnitev individualno določene stvari. IZLOČITVENA PRAVICA Izločitvena pravica je pravica zahtevati. ki varuje dobroverne tretje. B ni pridobil lastninske pravice. Čez nekaj časa si A od B-ja izposodi kolo ter ga podari in izroči dobrovernemu C-ju. 205. KERESTEŠ. ki je predmet zakupne pogodbe. ki jo lahko vloži med drugim lastnik nepremičnine. jo lahko loči in obdrži zase Primer: Dobroverni lastniški posestnik je več let obiral grozdje v vinogradu in je imel stroške v zvezi z okopavanjem. škropljenjem. Primer: A ukrade gorsko kolo in ga proda ter izroči dobrovernemu B-ju. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008. ki povečajo vrednost stvari (impensae utiles) OLEPŠEVALNI STROŠKI zaradi zadovoljstva in olepšanja stvari (impensae voluptariae) pravica do povračila. nekdo kupi stanovanje. Izločitveno pravico ima predvsem lastnik stvari. pa bi imel pravico do povrnitve stroškov obdelovanja vinograda in škropljenja. Ker je imel od vinograda koristi. samo pravica izločitve – če se da olepšava brez poškodbe ločiti od stvari. Aktivno legitimiran je dobroverni lastniški posestnik. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava za vzdrževanje (impensae necessariae) KORISTNI STROŠKI. zato mu ostane le publicijanska tožba. Če bi imel vinograd v posesti le eno sezono in bi ga moral vrniti z neobranim grozdjem. vendar ima najmočnejši pravni položaj. ki ne more dokazati lastninske pravice. ki presegajo stroške. ki ima stvar v posesti na podlagi šibkejšega pravnega položaja. zamenjavo obolelih in nerodnih trsov z novimi in podobno. da se mu izroči osebni avtomobil. ki ne pripada stečajnemu dolžniku. Lastnik nepremičnine lahko z izbrisno tožbo napade neveljavne vknjižbe pridobitve lp in omejenih stvarnih pravic (zlasti hipoteke. Ker ne gre za enega od primerov pridobitve. služnosti). ki zaupajo v nepravilno vknjižbo. se spremeni ali omeji. člena SPZ. odšteje se korist od stvari toliko. če je prišlo do materialnopravno neveljavne vknjižbe pravice nekoga drugega. da se iz stečajne mase izloči stvar. ker nima lastnine. Tako lahko zakupodajalec v primeru zakupnikovega stečaja zahteva. če so stroški koristni tudi za lastnika nima pravice do povračila. navedenih v drugem odstavku 64.

da gre za petitorno tožbo. ki je bila julija ukradena iz A-jeve hiše in se je pojavila pri T-ju. ki ne pomenijo odvzema stvari. Negatorna tožba ni mogoča. vendar toženec to posest moti. Tožnik navadno zahteva prenehanje vznemirjanja. temveč samo. bonitarne lastnine velja enako kot pri lastninski in publicijanski tožbi. Absolutno prenehanje lp je praviloma mogoče le pri premičnih stvareh.da je bil na poti k priposestvovanju. postane nova sestavina druge stvari ali pa se predela v novo stvar. Poleg lastnika je aktivno legitimiran tudi domnevni (bonitarni) lastnik. Lahko gre za trajajočo motnjo (toženec postavi trajno oviro. Premičnina se lahko opusti. Za dokazovanje lp oz. ker še ni potekla priposestvovalna doba. mora dokazati vrsto derivativnih pridobitev. z emisijami. se od motenjske tožbe bistveno razlikuje po tem. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava tožbo zahteva izročitev kolesa od C-ja.. Če izbere reivindikacijo. da mu pri publicijanski tožbi ni treba dokazati (pridobitve) lastninske pravice. pri kateri se tožnik sklicuje na svojo pravico z namenom. Razlika med publiciansko in negatorno tožbo! Pri publicijanski tožbi je posest stvari tožniku odvzeta. izpraznitev tožnikove nepremičnine. ko jo hkrati s prenehanjem derivativno ali originarno pridobi nekdo drug. ki ju protipravno vznemirja z dejanji. Tožnik mora v obeh primerih opisati oz. priposetvnovana služnost). smrad. Enako velja. Na priposestvovanje se še ne more sklicevati. pa mu ni treba dokazovati. označiti stvar in dokazati dejansko oblast toženca. Razlika med publiciansko tožbo in reivindikacijo! Obe imata isti cilj. . ker bi imel stvar v neposredni posesti. medtem ko gre pri tožbi zaradi motenja posesti zgolj za provizorično zaščito posesti. če je toženec svoje trajno ali ponavljajoče se motenje že opustil. V obeh primerih govorimo o relativnem prenehanju lp. A je kupil sliko maja 2004. da vznemirjanje preneha in se prepove nadaljnje vznemirjanje. kot so izliv vode. vendar bi imel prednost C. Če bi A kolo C-ju prodal. Negatorna tožba domnevnega lastnika se imenuje publicijanska negatorna tožba. Tožnik mora dokazati: . če ima motenje podlago v obstoječi stvarni pravici (npr. Predpostavka negatorne tožbe je tudi. Razlika pa je v tem.da ga toženec v njegovi posesti protipravno vznemirja drugače kot z odvzemom stvari. PRENEHANJE LASTNINSKE PRAVICE Lastninska pravica nekega pravnega subjekta največkrat preneha tedaj. da stvar preneha biti samostojen predmet lp ali da lp na stvari preneha. Če se odloči za publicijansko tožbo. kar pomeni. Nepremičnine ni mogoče opustiti. s katero lastnik ali domnevni lastnik zahtevata od tretjega. temveč zgolj svojo dobroverno lastniško posest in dejstvo. ki otežuje dostop do nepremičnine) ali pa ponavljajoče se motnje (npr. Če gre zgolj za enkratno motnjo negatorna tožba ni možna. da je motenje posesti protipravno. prepoved bodočega vznemirjanja ali vzpostavitev prejšnjega stanja. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008. Ta tožba ne zastara. Če je z vznemirjanjem povzročena škoda. medtem ko ima pri negatorni tožbi tožnik stvar v svoji posesti. To pomeni. Le redko preneha lp absolutno.. pri čemer se ne razpravlja o pravici do posesti. Slednji je namreč pridobil kolo neodplačno.Odgovori na vprašanja dr. torej na podlagi šibkejšega pravnega naslova.ali s hojo čez tuje zemljišče). PREPOVEDANA TOŽBA Negatorna tožba (actio negatoria) je opustitvena tožba. KERESTEŠ. plin. to je vrnitev premične stvari tožniku oz. da mora izkazati pravni naslov pridobitve ter svojo dobroverno lastniško posest. A lahko izbira med reivindikacijo in publicijansko tožbo. stoletja. ne da bi jo hkrati pridobil nekdo drug. 81 . da se uredijo lastninska razmerja. bi bila pravna naslova enako močna.da je lastnik ali domnevni lastnik stvari. da je sliko priposestvoval . Čeprav je negatorna tožba namenjena varstvu posesti. kar je praktično nemogoče. imata pravico do njenega povračila po splošnih pravilih o povrnitvi škode. Primer: A oktobra 2006 od trgovca z umetninami T-ja zahteva vrnitev umetniške slike iz 17. uniči. da ima toženec stvar v posesti na podlagi šibkejšega pravnega naslova.

000. kolo pa je preprodal C-ju. zato pridobitev s strani enega subjekta nujno vodi k prenehanju lp za drugega. * * * * * * * * 1. Primer prenehanja lp neodvisno od volje lastnika pa sta zlasti priposestvovanje in prirast. B čez dva meseca ni poravnal kupnine. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava Relativno ali absolutno prenehanje lahko nastopi po volji lastnika stvari ali neodvisno od njegove volje. Če bi B prodal slabovernemu C-ju bi imel rei vindikacijo. Opuščena stvar postane nikogaršnja stvar (res nullius) in je lp na njem mogoče pridobiti s prilastitvijo. C je dobroverni in dobi lastninsko pravico izvirno. da plača B ob prevzemu kolesa 50. Prirast sicer pripada staršem. če na stvari pridobi lastnino nekdo drug. da na nepremičnini nastane solastnina 48. Bistven element opustitve je volja lastnika. da mu njegov premoženjski vložek izplačajo. SPZ – Verzijski zahtevek – uveljavlja se ga v roku petih let od opustitve posesti. SPZ izpolnjeni gre na škodo A-ja. Nastane zamuda + dodatni rok. Ker se je sin zaradi nesoglasij odselil. Prenehanje po volji lastnika sta prenos lp na podlagi pogodb o odsvojitvi (prodajna ali menjalna pogodba) in oporočno dedovanje. a° pauliana ne pride v poštev!!! – ne gre skupaj z animo domino 64 čl. ki ga mora trpeti.Odgovori na vprašanja dr.čl. Pogodbeni stranki sta se dogovorili.000. A je prodal in izročil B-ju gorsko kolo za 150. je predlagal staršem (ZK solastnikom).000. ker se B ni držal pogodbe. vendar gre sinu verzijski zahtevek. Zahtevek A – ja zoper B je odškodninski . če lastnik nedvoumno izrazi voljo.000 SIT. Tu pa se lastninski položaj ne more zvrstiti nazaj ker je nastopil animo domino pri C-ju (izvirna pridobitev lp). oče podari hišo nekomu drugemu. KERESTEŠ. 82 . da je ne želi več imeti v lastnini. če ne bo dobil preostalih 100. Če npr. je druga možnost dedovanje. Sin s tem na nepremičnini ne pridobi LP. da stvar opusti.000 SIT pa čez dva meseca. ostalo pa uveljavlja nujni delež (4/5) (polovico zakonitega dednega deleža) 2. da odstopa od pogodbe. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008. ki ga B ne spoštuje in A lahko odstopi od pogodbe. OZ) Če verzijskega zahtevka ni. kar vse lahko izkaže z računi. ki jo ima kdo na stvari. (Teorija o realizaciji 62 čl. Če je zastaral se zahtevek zavrne. preostalih 100. Opustitveno voljo lastnik najbolj jasno izrazi tako.00 SIT.000 SIT.00 SIT tako. Kaj svetujete sinu? V tem primeru je šlo za vertikalno akcesijo.000. Lahko pa se tudi dogovorijo. lahko sin (tisti ki je vlagal v nepremičnino) predlaga izločitveni zahtevek (1/5). lahko pa od staršev (ZK lastnikov) zahteva tisto. preneha. Sin je pred leti v hiši svojih staršev sporazumno usposobil podstrešne prostore za bivanje. Nova vrednost hiše znaša po uradni cenitvi 20. čemur sta starša odločno nasprotovala. Lastnik obdrži lastnino na ostankih. če je stvar uničena. da opusti posest stvari. V preureditev je vložil 4.čl). da predstavlja vložek sina 1/5 celotne vrednosti. Sin je izboljšal zgradbo s soglasjem staršev. (3) Uničenje stvari – lastnina preneha. ki je dal B-ju dodatni rok za izpolnitev ter hkrati izjavil. ki jih določa zakon. Lp je izključujoče narave. SPZ – Čim je lastnik dal stvar v posest nekomu. je tudi po izteku tega dodatnega roka ostal brez poplačila. izjemoma pa tudi na nepremičnine(potres lahko uniči stanovanje v etažni lastnini ali stavbo na zemljišču) (4) Drugi primeri – lastnina preneha tudi v drugih primerih. A. Premičnina se šteje za opuščeno. za kar so bili obogateni. čl. Če so pogoji iz 64. (2) Opustitev premičnine – (derelictio) lahko preneha le lp na premičninah (102. Lp preneha zlasti: (1) Pridobitev lastnine drugega – lastnina.000 SIT. Večinoma se nanaša na premične stvari. je ustvaril rizik .

A ne more prenesti l.1998 je B lestenec prodal (za 600. da bo kupec B poravnal kupnino v petih zaporednih mesečnih obrokih (prvi zapade 10. Čez nekaj časa se izkaže. KERESTEŠ. je treba darilo vrniti. Pogodbeni stranki sta se dogovorili. 5 obrokov in 1 je plačan. Oseba A je kot lastnik premičnine podarila in izročila premično stvar osebi B. nato A isto stvar proda in izroči s posestnim konstitutom dobroverni osebi B! c) Oseba A ki si je izposodila kolo osebi X odda. B je dobil lastninsko pravico derivativno. ne pa po volji lastnika.2. Pojasnite stvarnopravne položaje? Svetujte C-ju? A naperi tožbo (kondikcija oz.p. c) A ima stvar v izposoji in je ne sme dati v najem.000SIT kupcu B (ki ni bil trgovec). ne izpolnjuje niti osnovnih pogojev za pridobitev LP od razpolagalno nesposobne osebe. da so bile smuči ukradene. A zasledi v časopisu večer v rubriki »mali oglasi« naslednji oglas: »Prodam skoraj nove tekaške smuči elan CR. dolge 205 cm.p.6. Rei vindicatio ne zastara! 6.« Nato A po telefonu pokliče prodajalca B. 20. B postane posredni posestnik in lastnik na podlagi posestnega konstituta. Ali je oseba B kljub razveljavitvi pravnega posla postala (ostala) lastnica? Katero temeljno načelo stvarnega prava je treba upoštevati pri reševanju konkretnega primera. Zaradi vložene tožbe je B v mesecu septembru 1998 pozval C ja da mu vrne lestenec.…. ekonomska stiska. ker ga bo moral zaradi vložene tožbe vrniti A ju. B ne more postati lastnik. drugi pa zapade 10.3. Ali je A postal lastnik? Šlo je za pridobitev LP od razpolagalno nesposobne osebe.1998 prodal in izročil baročni lestenec za 500. Učinki razveljavitve darilne pogodbe veljajo ex tunc. In zadnji 10. da so ukradene. A lahko od B ja zahteva odškodnino. skupaj z vezmi. b) A lahko pridobi lastninsko pravico le na podlagi priposestvovanja (ker je v dobri veri kupil stvar). razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava 3.ja ne more zahtevati lestenca. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008. razen prvega obroka ni plačal A-ju ničesar več. da je cena za takšne »skoraj nove« smuči nekoliko prenizka in da obstaja verjetnost. C pridobi lastnino animo domino.1998 odstopil od pogodbe ter od B-ja s tožbo zahteval vračilo lestenca. B nima stvari po volji lastnika. B tudi nima l. Razlogi za razveljavitev → pozneje rojeni otroci. nakar oseba B proda in izroči kolo dobrovernemu C-ju.p. C-ju od pridobitve posesti začne teči priposestvovalna doba (3leta). kolo v najem osebi B. da A ni bil dobre vere.6) po 100. 4. za samo 15. po volji lastnika A (pridržek lp mora biti namreč posebej naveden). na B-ja. Prodajalec A je dne 10. je A 20. saj bi lahko vedel. Upoštevati je potrebno načelo kavzalnosti. 5. vendar menimo. a) A ni lastnik.000 SIT) in izročil dobrovernemu C-ju. ima neposredno posest po volji lastnika in zlorabi zaupanje. Ker B. B sploh ni nikoli postal lastnik. C-ja ne more narediti za lastnika. C je lastnik. Za prenos LP je potreben veljaven zavezovalni p.2. Če se darilna pogodba uspešno razveljavi. Kasneje je oseba A uspela na podlagi preklica darila zaradi nehvaležnosti pred sodiščem razveljaviti darilno pogodbo.Odgovori na vprašanja dr. rei vindikacija) na podlagi kavzalnosti. Nehvaležnost se presoja v smislu manjše moralne prekršitve. ki A-ju že naslednji dan izroči smuči proti plačilu 15. Gre za prodajo na obroke.000 SIT.000 SIT.000 SIT . v nasprotju z dogovorom.2. 83 . Ker pa A ni bil v dobri veri. Kdo ter na kašni pravni podlagi pridobi lastninsko pravico v naslednjih konfliktnih situacijah: a) A proda in izroči s posestnim konstitutom premično stvar osebi B nato pa to isto stvar proda in izroči z dejansko tradicijo še dobrovernemu C-ju! b) Tat proda in izroči premično stvar dobroverni osebi A. C je dobroverni ima pogoje za izvirno pridobitev (animo domino) B od C.

je veljal že ZTLR. Ker je B-ja pestilo kronično pomanjkanje denarja. da se stvar proda in izkupiček razdeli glede na solastninski delež. Če pa je B nedobroveren. da je bila zastava ukradena. Če pa se pogoj ni izpolnil. 12. če je to mogoče in se potem izplača iz dela gotove stvari na katerem ima lp. je tako zaloge repromateriala. ko je B vgradil eno okno in vrata je avtomatično na njih pridobil lp po načelu supreficies solo cedit. Lahko X odkupi od A drugo polovico stvari in jo nato proda.000 SIT. Trgovec lahko uporabi le verzijski zahtevek. torej ko B pridobi razpolagalno sposobnost. ki jo je kupil od trgovca.Odgovori na vprašanja dr. Trgovec z avtomobili nato čez 2 dni proda to isto zastavo 101. če sta ves čas dobroverna.000 SIT. razpolaganje v korist Cja ne pridobi učinka. Vendar pa lahko avto priposestvujeta v 3 letih. ki je bila pritiklina vinograda. in sicer s posestnim konstitutom. Lahko se z A dogovorita. pri gotovih izdelkih pa je le solastnik do ½. Tone proda v letu 1999 svojo zastavo 101. Ker B ni poravnal kupnine. A kupi na sejmu avto od tatu. tega seveda ni vedel. B je medtem že vgradil eno okno in vrata. mora prenosnik izročiti premičnino v neposredno posest X-a. Že v primeru pridobitve avtomobila na sejmu leta 1985 je šlo za pridobitev LP od razpolagalno nesposobne osebe. SPZ. 8. ki ni vedel. Ali dediči pridobijo LP na avtomobilu? Kakšen način pridobitve LP je dedovanje? Dedovanje je pridobitev LP na izveden način z univerzalnim nasledstvom. Tone. Če je bil A dobroveren. prav tako lahko stori A. zahteva trgovec vračilo oken in vrat. ampak šele ob izpolnitvi pogoja plačila kupnine. Če pa je bil A nedobroveren. po katerem Tone ni izpolnjeval pogojev pridobitve LP od razpolagalno nesposobne osebe. Zaloge repromateriala lahko X proda in se iz njih poplača. S tem. prav tako za to ni vedel Milan. letnik 1980. 9. Pojasnite lastninskopravne položaje. B postane neposredni posestnik stvari s pričakovano pravico. ne more pridobiti LP niti s priposestvovanjem. 11. Kasneje se ugotovi. če je ta tudi dobroveren. Trgovec A proda B-ju 3 okna in 1 vrata. Nato B stvar C-ju tudi proda. ne pridobi razpolagalne sposobnosti in posledično X ne pridobi fiduciarne lastnine. Če zavarovana terjatev X-a ob zapadlosti ni plačana. čl. zahteva lahko vrnitev stvari. pa začne priposestvovalna doba teči od trenutka pridobitve posesti. Prav tako ni bil zakoniti posestnik in ni mogel avta priposestvovati. na podlagi katere bo A pridobil solastninsko pravico na novi stvari do idealne 1/2. Nato A po enem mesecu umre ter avto podedujejo dediči. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava 7. letnik 1980. KERESTEŠ. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008. ki je predelovalec in trgovec. LP je pridobil šele Milan. Kakšne pravne možnosti ima trgovec A? Kdo je lastnik stvari in kdaj je bila lp pridobljena? A je verjetno prodal okna in vrata B-ju s pridržkom lp. Ker B razpolaga s stvarjo v korist Cja. ter jo prodal in izročil C-ju. Za kakšen stvarnopravni institut gre pri klavzuli o predelavi? Gre za anticipiran posestni konstitut. trgovcu z avtomobili za 100. Ko je Tone kupil avto. Na ostalih 2 oknih pa lp ni prešla iz trgovca. le-ta ne pridobi ob izročitvi LP. da lopata ni prodajalčeva. Niti A niti B nista dobila LP na podlagi 64. Milanu za 150. kot tudi gotovih izdelkov prenesel v fiduciarno lastnino na banko X. Eden izmed delavcev pravne osebe je ukradel lopato. 10. Opredelite lastninskopravne položaje. A ob prodaji ostane posredni posestnik stvari in lastnik stvari. A proda premičnino B-ju s pridržkom lastninske pravice.  Iz katerih stvari se bo v primeru neplačila B-jevega dolga lahko poplačala banka X? Dokler B ne plača A-ju dolga. Hkrati sta A in B dogovorila klavzulo o predelavi. se 1 mesec že prišteje k priposestvovalni dobi B-ja. Užitkar A je oddal vinograd v zakup pravni osebi B. Prodajalec A je prodal in izročil repromaterial s pridržkom lp kupcu B. ki jo je kupil na sejmu leta 1985. če je B dobroveren. Pojasni lastninskopravne položaje! 84 . X lahko zahteva delitev stvari v naravi. ker izpolnjuje pogoje za pridobitev LP od razpolagalno nesposobne osebe.

Tudi pignus ni možen. saj nihče ne more prenašati več pravic kot jih ima sam. prav tako o njem ni nobene vesti. A B-ju izroči ključe. Ali je A lastnik ure? A ne more postati lastnik saj ni v dobri veri. C bi lahko od B-jevega delavca pridobil lp na podlagi 64.Odgovori na vprašanja dr. Kakšen je posestni položaj in kako je z lastninskim? Posest je B dobil s simbolično izročitvijo. lahko trdimo. 85 . ki so predmet sklenjene pogodbe. člen). četudi je bil dobroveren. A proda B-ju stanovanje. pri tem se dogovorita. Primer: Vprašanje: Odgovor: Primer: Vprašanje: Odgovor: Primer: Vprašanje: Odgovor: Primer: Vprašanje: Odgovor: Primer: Vprašanje: Odgovor: Primer: Vprašanje: Odgovor: A odide v tujino na delo. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava Lastnik vinograda in vseh pritiklin je še vedno užitkodajalec. Ali je B pridobil lastninsko pravico pred C-jem? A je ravnal nepravilno saj je B že lastnik stvari. Posest B-ja je posredna. Če pa štejemo. da je bila tudi lopata v B-jevi posesti po njegovi volji (posredno – najprej v A-jevi. Kako je z lastnino stvari? Kupec pisalnega stroja in fotoaparata je pridobil lastnino nad stvarmi (31. Za kakšno posestno stanje gre in kako je s posestjo? Gre za posestni konstitut. 3) fotoaparat. čl. da sme A ostati v stanovanju kot najemnik še šest mesecev. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008. C ni pridobil lp na lopati. v katerem pa že biva C. pri tem pusti pri prijatelju B svoje premoženjske stvari: 1) pisalni stroj. motorno kolo pa podari. A kupi hišo skupaj s pohištvom in se tudi vseli. Nato A odkupi od Cja uro ter jo zastavi D-ju za varstvo posojila (pignus). Posest B-ja je posredna. nato še v B-jevi posesti). ki nimajo lastne ekonomske funkcije. KERESTEŠ.pohištvo pritiklina hiše seveda če gre za elemente. 2) motorno kolo. Primer: Vprašanje: Odgovor: A proda hišo B-ju tako. Kakšno je posestno stanje? Gre za posestno nakazilo. Pri tem ni opravil zemljiškoknjižnega vpisa. da lopata ni bila v B-jevi posesti po volji lastnika. Glede na to. A je ukradel B-ju zlato uro in jo prodal starinarju C. proda A stvari C-ju. A proda B-ju stanovanje. da skleneta prodajno pogodbo. da je bila lopata pri B-ju v posesti po volji lastnika. Lastnik lopate je še vedno dajalec užitka. Lastnik hiše (nepremičnine) postane z vpisom v zemljiško knjigo. da je bil vinograd s pritiklinami v A-jevi posesti po volji lastnika. A-ja dolgo ni domov. SPZ le če lahko rečemo. B ima revindikacijsko tožbo zoper C. B zato pisalni stroj in fotoaparat proda. saj so v tem primeru premičnine . prav tako ni lastnik premičnin. B je pridobil lastnino s simbolično izročitvijo. A pokaže B-ju kup generičnih stvari v skladišču. Je A kupec premičnin in ali je lastnik nepremičnine? A ni lastnik nepremičnine saj ni opravil zemljiškoknjižnega vpisa. Še preden B priskrbi prevoz.

Dedič lahko zato (ob pogoju dobrovernosti) priposestvuje knjige v 10-ih letih. Sodišča so v tem času delovala.kdo je lastnik? Odgovor: Gre za posestni konstitut. V času med vojno sta priposestvovalec A in lastnik B bila doma in nista služila v vojski. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008. Vprašanje: Čigavo je tele . razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava Obdarjenec pa ni pridobil lastnine na motornem kolesu.posestnik. Ali gre za zakonito ali nezakonito posest in ali dedič lahko sposojene knjige priposestvuje? Posest je nezakonita. Primer: Vprašanje: Odgovor: A ima knjižnico. saj A ni zakonit posestnik (ni veljavnega pravnega posla niti dobre vere). V času ko je bila krava pri A-ju pa koti tele. Kmalu nato A umre. da sme A zadržati kravo še 3 mesece do zaključka polskih del. Primer: Vprašanje: Odgovor: Primer: A je prodal B-ju kravo. pri tem si sposodi nekaj knjig od prijateljev. KERESTEŠ.Odgovori na vprašanja dr. prejšnji lastnik A postane imetnik . Kako je s priposestvovanlno dobo med vojno? V tem času ni mirovanja in se priposestvovanje nadaljuje. 86 . Stranki A teče priposestvovalna doba od leta1938 do leta 1965. pri tem se dogovorita.

razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava RAZLAGA ZA LAŽJE RAZUMEVANJE IN REŠEVANJE NALOG .izpolnjeni morajo biti vsi (kumulativno): 1) premična stvar 2) dobra vera pridobitelja (C-ja) 3) odplačno pridobljena stvar (od nelastnika B) Alternativni pogoji . zakupa ipd) 3) C kupi stvar na javni dražbi PRIMERI ZA IZPIT ----------------------------------------------------------------------------------------------------------------1.obligacijski del 2) Razpolagalni pravni posel – stvarno pravni posel 3) izročitev (TRADITIO) …. 1) A-B: A izgubil. C-E in E-D ) . ki ni podlaga za pridobitev lastninske pravice (posodbe. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008. tudi če pravni naslov ni veljaven) Osnovni pogoji: 1) Zavezovalni pravni posel . nato alternativne pogoje (od teh mora biti izpolnjen vsaj eden).bolj življenjski • NAČELO ABSTRAKTNOSTI (lastnina.najprej pogledamo splošne pogoje (izpolnjeni morajo biti vsi). KERESTEŠ. ki ima registrirano dejavnost za dajanje takih stvari v promet 2) B je dobil posest od lastnika (A) po njegovi volji. jo odnese v starinarnico in proda C-ju − C (starinar) proda uro E-ju − E podari uro D-ju − Kdo je zdaj lastnik ure? A ¡ B ¡ C ¡ E ¡ D Rešujemo po vrsti vsako razmerje posebej ( A-B. B ni trgovec 3) C-E: E je postal lastnik 4) E-D: D je postal lastnik ----------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 87 . Osnovni pogoji . B-C. C ni postal lastnik (pogoji niso izpolnjeni. B našel ¡ B ni lastnik (izpade) 2) B-C: B (ni lastnik) prodal C-ju in izročil ¡ B ni razpolagalno sposoben (ni lastnik). pomeni da C ni lastnik).PRIMEROV Pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla: • NAČELO KAVZALNOSTI (najprej obligacijski nato stvarni del) . primer: − A je lastnik ročne ure in jo izgubi − B uro najde.zadostuje en izpolnjen: 1) B = trgovec.veljaven pravni naslov (IUSTUS TITULUS) .Odgovori na vprašanja dr.

4. ki ga posodi B-ju − B proda kolo C-ju (ta ve. 88 . razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava 2. C ni lastnik C-D: D ni postal lastnik (prodaja kalkulatorjev ne sodi v dejavnost mesnice) ----------------------------------------------------------------------------------------------------------------3. KERESTEŠ.C ne postane lastnik 6. da B prodaja stvari sumljivega izvora) − C je trgovec (ima trgovino s kolesi) in kolo proda D-ju Rešitev: B ni lastnik.(od tedaj dalje) velja za nazaj. ----------------------------------------------------------------------------------------------------------------5.C pridobi lastnino . ki proda kolo B-ju. kot da pogodba ni nastala. izguba) − pogodba med A in B je:. ker ni pravnega naslova 2) B-C: ni razpolagalne sposobnosti B-ja (B ni lastnik): .uspešno izpodbijana . 1) A-B: B ni postal lastnik. zakaj B ni lastnik iz prejšnjega primera: − B ni lastnik (tatvina. primer: − enako kot zgoraj − A je dal kolo iz rok na podlagi posodbene pogodbe − Ali se D lahko sklicuje na to. da je A posodil kolo B-ju? Odgovor: NE .če B ni trgovec . primer: Razlogi. primer: − A je mladoletnik. npr. C ni v dobri veri (ni postal lastnik). primer: − A je lastnik kalkulatorja. kateremu je A posodil kolo.če je B trgovec .Odgovori na vprašanja dr. posodba ipd.razvezana . B pa proda kolo C-ju − A-jev oče uspešno izpodbija prodajno pogodbo Izhajamo iz kavzalnega sistema. primer: − A je lastnik kolesa. C ga proda stalni stranki D 1) A-B: B ni lastnik (ukradel) 2) B-C: B ni trgovec. prepovedana) .. ki ga B ukrade − B ga proda mesarju C-ju. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008.D ni kupil kolesa od prinosnika (B).nična (npr.izpolnjen je razvezni pogoj (ob nastopu pogoja se pogodba razveže. neplačilo kupnine) EX TUNC . D je postal lastnik. A dobi nazaj vse ali nič .ni solastnine med A in D.

OZ). Med drugim je dodal pohištvu za olepšavo tudi zlate kljuke. PRIMER 9. upošteva se. • Kakšne pravne možnosti ima B iz vidika stvarnopravnih reparacij? 55. bi bil odgovor št. Z je lastnik samo pod obema pogojema. ali bi pravi lastnik stvar izboljšal sam in imel s tem stroške ali ne. ki je v pohištvo vložil precej svojega denarja. Prodajalec A je prodal in izročil starinsko pohištvo dobrovernemu kupcu B. ki jo posodi Y-u − Y jo proda in izroči Z-ju MOŽNOSTI: 1. Kupec B. ki ga je prodal B-ju. 95. Jamčevanje za pravne napake. Zahteva lahko povrnitev stroškov. ukradel. da je v dobri veri in da je Y trgovec z motornimi kosilnicami 2. 1 pravilen Kateri odgovor je pravilen (če je) in zakaj? Vprašamo se: ali je Z postal lastnik? Odgovor: DA. SPZ → Ni nastal solastninski položaj. Z je lastnik. se je zahtevku protivil. da je prodajalec A pohištvo. A je pohištvo ukradel. SPZ → Nastali so koristni stroški (vrednost omare se je povečala). KERESTEŠ. Nihče ne more prenesti na drugega več pravic kot jih ima sam. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008. če bi Y kosilnico ukradel. Rešitev: pravilen odgovor je samo eden in sicer št. pravi lastnik pohištva postane lastnik vseh olepšanih dodatkov na njej. ki je bilo v zelo slabem stanju. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava 7. če ne Primer 8. čl. Nedobroverni lastninski posestnik – subjektivni kriterij. čl.Odgovori na vprašanja dr. restavriral ter ga namestil v svoji dnevni sobi. bi bilo pogoja: “samo pod obema pogojema”). (44. Lastnik pohištva je nato zahteval s tožbo vračilo pohištva od kupca B. primer: − X je lastnik motorne kosilnice. 89 . če je Z trgovec 3. Nato je B pohištvo. • Ali je dobil lastninsko pravico na pohištvu? Ni pridobil. čl. Če ni koristno z vidika lastnika ne more ničesar zahtevati. Dobroverni lastninski posestnik – vrednostni kriterij (vrednost stvari se poveča) Glede olepševalnih stroškov. 1 bi bil pravilen. Čez dve leti od nakupa in izročitve pohištva je B izvedel. stvari ki olepšujejo stvar in se jih da brez škode ločiti od glavne stvari lahko zahteva nazaj → ima RETENZIJSKO PRAVICO – pravico da stvar (pohištvo) zadrži dokler ne dobi povrnjenih stroškov. 3 (odgovor št.

Ali bo A uspel s posestno tožbo? Da. V posledici navedenega je B vložil tožbo zaradi motenja posesti. Ali lahko priposestvuje pepelnik v 3 letih? Miha je vedel. pa je B konvertiral v nedobrovernega lastniškega posestnika. Ker A ne izroči kolesa po preteku roka. B pa nelastniški neposredni posestnik. ker je bila v nepravdnem postopku ugotovljena A-jeva pravica do posesti. Pepelnika tudi ne more priposestvovati. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava . A proda B-ju kolo ter se hkrati dogovori. prav tako pa je tudi A vložil predlog za popravo meje. ker se pri posestni pravdi ne preverja pravica do stvari ampak samo zadnje stanje posesti in ali je bila le-ta motena oz. To je edina izjema. Kako bo sodišče. Kakšen posestnik je Miha. Cilj posestne tožbe je vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja glede stvari in preprečevanje samovolje. PRIMER 11 A odda v najem B-ju motorno kolo za določen čas 6-ih mesecev. Oseba A je motila posest B-jeve nepremičnine na spornem mejnem prostoru. ki vodi pravdo zaradi motenja posesti. ker je temeljni pogoj za priposestvovanje dobra vera posestnika. PRIMER 10. Čeprav je bil A B-ju dolžan kolo. si ga ta ne bi smel sam vzeti. ki je bil v zadnji mirni posesti B-ja. A pa je posest izgubil. zato je nedobroveren lastniški posestnik. Pojasnite posestne položaje! V času trajanja obligacijskopravnega razmerja je bil A lastniški posredni posestnik. upoštevalo pravnomočni sklep nepravdnega oddelka? Upoštevaje pravilo »petitorium absorbet possesorium« bo moralo sodišče tožbeni zahtevek zavrniti. odvzeta. da bo kolo izročil B-ju v posest čez deset dni. Po prenehanju obligacijskopravnega razmerja. Ob povratku domov je odnesel s seboj »za spomin« pepelnik z odtisnjenim znakom hotela. ga B samovoljno odvzame iz A-jeve vrtne ute. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008. saj B sploh še ni bil posestnik kolesa. Miha pa je slaboveren. KERESTEŠ.Odgovori na vprašanja dr. ki ga ima v posesti kot svojega. ko je v posestni pravdi možen ugovor pravice do posesti. saj je sodišče na podlagi močnejše pravice odločilo njemu v korist. PRIMER 13 90 . ker v tem primeru ne gre za samopomoč. PRIMER 12. Postopek za ureditev meje je bil pravnomočno končan pred posestnim sporom. Po preteku časa trajanja obligacijskega razmerja B ne vrne A-ju motornega kolesa. Miha je prebil dopust v luksuznem hotelu »Ambasador«. s katerim je uspel v celoti. da ni upravičen do pepelnika.

SPZ in 40. B = posredni posestnik. izvaja dejansko oblast nad motorno žago. SPZ. ki je podlaga za nastanek posestno posredovalnega razmerja. čl.  Ali lahko A zahteva s posestno tožbo vrnitev stvari od C? Čeprav gre za stopnjevito posest. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava Oseba A. neupravičen odvzem posesti. Ker pa je C A-ju odvzel posest po volji B-ja kot neposrednega posestnika. C je bil v dobri veri. je posredni posestnik še vedno A. V primeru prodaje izgubijo posest tako A. nakar je B to isto stvar v nasprotju z dogovorom z A. PRIMER 14 A je oddal premično stvar B-ju v najem.2. D je postal lastnik motorne žage po 64. Svoj interes mora varovati s petitornim zahtevkom.  Ali lahko C uveljavlja posestno varstvo s tožbo. je motorno žago svojega delodajalca prodala in izročila dobrovernemu kupcu D. SPZ. Kdo je posestnik. Pojasnite posestne položaje! A = posredni posestnik. B bi pridobil lp pod pogoji iz 64/1. X – posestnik oz. v kolikor mu A odvzame stvar? Da. če daje A oz. posodil C-ju. če bi C to stvar prodal in izročil dobrovernemu D-ju? Po načelu »nemo plus« C na D-ja ne more prenesti lp. posestni gospodar. Če bi mu B stvar odvzel bi šlo za motenje oz. B kot tudi C. čeprav je ta praviloma lastnik stvari. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008. čl. čeprav je bila zaradi dogovora med A in B neveljavna. ker je tudi sam nima.  Ali lahko B odvzame C-ju stvar nazaj? C ni odvzel posesti stvari B-ju neupravičeno. Neposredni posestnik ima posestno varstvo zoper posrednega. Za vzpostavitev razmerja posredna-neposredna posest ni potrebno. SPZ? A . ki je podlaga za takšno posestno stanje. čl. A bi lahko zahteval stvar nazaj le z reivindikacijo. X žago v okviru svoje dejavnosti v promet ali če je A dobil žago v posest po volji X in če so izpolnjeni drugi pogoji po 40. čl.  Kaj bi se zgodilo. SPZ. C = neposredni posestnik. ♦♦♦♦♦ VARSTVO LASTNINE Rim: 91 . Posestno varstvo neposrednega posestnika traja dokler traja posestnoposredovalno razmerje. C ni protipravno posegel v posest in zato posredni posestnik A nima posestnega varstva.detentor. kdo detentor v omenjenem razmerju? Ali pridobi D lastninsko pravico na temelju 64. ki temelji na pravici.Odgovori na vprašanja dr. ki izhaja iz delovnega razmerja. B je sklenil s C-jem najemno pogodbo. ki je zaposlena pri pravni osebi X. čl. KERESTEŠ. da je pravno razmerje med udeleženci veljavno (B in C).

Ta tožba se najbolj pogosto naperi zaradi npr.5 pogojev)! Tožnik mora dokazati: −pridobitni naslov ali izročitev −pri dedovanju mora dokazati lastninsko pravico predhodnika! −da je stvar pri tožencu (v času dostave tožbe . Rim . CIVILNO PRAVO – OBLIGACIJE PREDPOSTAVKE ZA SKLENITEV PRAVNIH POSLOV Te predpostavke so: 1.tožba neposedujočega lastnika zoper posedujočega nelastnika (ZTLR. PRAVA VOLJA 3.ima jo tisti. tožba zaradi posega v lastnino: ima jo lastnik zoper tistega. bi bil lastnik in bi imel tožbo Rei vindicatio) ter dobroverno posest.izročitev (pri realnih pravnih poslih) . OBLIČNOST 5. pri nepremičnini pa na izpraznitev ali zemljiško knjižni prepis. ki ima stvar pri sebi.predkupna pravica . ki ima nezakonito posest (če bi imel zakonito posest. ACTIO NEGATORIA oz. tožba iz domnevne lastnine: podobno kot pri Rei vindicatio. 3.zaščiteno kmetijo) Gre za predpostavke (CONDICTIO SINE QUA NON). Pravica na tožbo ne zastara. PUBLICIANA IN REM oz.vsi roki začnejo teči od vročitve!) 2. 37-40) 2) ACTIO NEGATORIA (negatorna tožba) .zmožnost in dopustnost . Temelj je kvalificirana posest. ki morajo biti sklenjene v fazi STIPULACIJE.oblika (pri specialnih zakonih) . Lastninska tožba nikoli ne zastara (izjema: priposestvovanje . Pri premičnini glasi tožbeni zahtevek na vrnitev stvari.določenost in določljivost predmeta .Odgovori na vprašanja dr. Sam poseg mora biti dejanski in mora pomeniti oviro pri izvrševanju lastninske pravice. ki nedopustno posega v njegovo pravico. KERESTEŠ. SPOSOBNOST 2. ki bi lahko stvar priposestvoval ima vse pogoje.kavza (52 ZOR) .tožba proti motenju lastnine 3) PUBLICIANA IN REM (publicijanska tožba) . CAUSAE PREDPOSTAVKE ZA SKLENITEV POGODBE --> (vseh pravnih poslov): .nekmet ne more kontrahirati (najeti kmetijsko zemljišče . 92 . le da jo naperi tisti. vendar mu stvari ne vzame. čl. ni pa še potekel čas S tožbami zavarujemo lastninsko pravico zoper vsak nedopusten poseg zoper vsakogar.str. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008. MOžNOST IN DOPUSTNOST 4. REI VINDICATIO (lastninska tožba): s to tožbo lastnik stvari zahteva vrnitev odvzete stvari od tistega. 161). služnosti 5-ih pravic na stvari. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava 1) REI VINDICATIO (lastninska tožba) . 1.

Odgovori na vprašanja dr.RELATIVNA NEVELJAVNOST ==> posel je izpodbojen Razlika med njima je v tem. KERESTEŠ.odvisno od situacije. Če ni ene izmed teh predpostavk. ki nesporazum uvršča med napake volje. POSEL. . se pogodba razveljavi včasih EX TUNC. NESPORAZUM --> pogodbe v tem primeru sploh ni. Zakon lahko tudi prepove kondikcijo. Izpodbija lahko tista stranka. denar od prodaje pa obdrži država). stranka. Kodikcijski zahtevek je zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve. prevara). Če gre za ničnost. ali je dopustne posel po ustavi. odkar je izvedela za razlog izpodbojnosti. JE NIČEN !!! Posledica ničnost je kondikcija. Ta tožba pa ni mogoča. KI JE V NASPROTJU S PRISILNIMI NORMAMI (USTAVO.OBJEKTIVNI ROK ==> 3 leta.gre za možnost ali nezmožnost posla (po knjigi). grožnja. Možnost ob trenutku sklenitve posla . ki ima pravni interes. DOPUSTNOST pravnega posla se nanaša na to. da lahko izpodbija. zakonu ali morali. da ničnost nikoli ne zastara. je pravni posel neveljaven. če je bila pogodba nična ali razveljavljena.ABSOLUTNA NEVELJAVNOST ==> posel je NIČEN .!!! a/ če ni sposobnosti --> izpodbojen pravni posel b/ če ni prave volje --> izpodbojen pravni posel c/ če ni možnosti in dopustnosti --> ničen pravni posel d/ če ni oblike --> ničen pravni posel e/ če ni causae --> ničen pravni posel Pri volji gre za neobstojen pravni posel ali DISENZUM --> NESOGLASJE. ZAKONI). razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava Pri volji lahko pride do napake volje (zmota. se imenuje KONDIKCIJA (povrnitveni zahtevek). če gre za dajatvene zahtevke. pri čemer je: . --> stranka. s katero se ugotavlja ničnost. razen v čl. če je ta posel ničen zaradi morale (npr. ki izpodbija. (104 in 113 ZOR) Zahtevek. ki je nepoštena. ne gre za napako volje ne glede na določbe ZOR. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008. Stranka v pravdi dokazuje ničnost. včasih EX NUNC . 104/2 ZOR. Nesporazum pokriva dejanski stan 93 . ima rok 1 leto. odkar je bila pogodba sklenjena. Če gre za izpodbojnost. izpodbojnost pa se lahko dokazuje le v določenem roku: . je UGOTOVITVENA TOžBA.posel je ničen. ne dobi nazaj !!! (104/2 ZOR). treba je vrniti otroka. Ničnost lahko dokazuje vsaka stranka. To je zakonski zahtevek. pri prodaji otrok . Tožba. pogodba preneha EX TUNC (kot da nikoli ni bilo pogodbe). ki je v zakonu zapisana.SUBJEKTIVNI ROK==> ponavadi je 1 leto.

vendar ga vseeno odre. je ta pogodba vseeno nična. S cesijo se spremeni UPNIK .CESIJO se terjatev v tistem 94 . KVALIFICIRANA ZMOTA --> ZVIJAČA. S prenosom . KONVALIDACIJA --> ničnost se popravi. ta pogodba nima smisla brez tega člena.odstop terjatve novemu upniku. KASNEJŠA NIČNOST POGODBE --> če je sklenjena nična pogodba. (107/2 ZOR).Odgovori na vprašanja dr. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava NEOBSTOJEČEGA PRAVNEGA POSLA . PERSONALNA SUBROGACIJA REALNA SUBROGACIJA --> spremeni se predmet terjatve. kasneje pa je ničnost zbrisana. da druga stranka ni vedela za pravo vrednost. ni dovolj samo tradicija).NEPOSEL. Tretja stranka . Pri nas je relevantna le BISTVENA ZMOTA in OPRAVIČLJIVA ZMOTA. Dolžnik izpolnjuje upniku. KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008. Nebistvena zmota ne pripelje do izpodbijanja pogodbe. Tu gre za subjektivni kriterij in NI EKVIVALENCE.dobroverni. Tu je pogodba nična. Izpodbija lako tista stranka. KERESTEŠ. Lahko se uveljavlja v 1 letu po sklenitvi pogodbe. Cesija NI odvzem dolga.razen pri neodplačnih pravnih poslih. grožnje. ki praviloma ne vpliva na odločitev pravnega posla . ki je v zmoti zaradi prevare. S cesijo stari upnik prenese terjatev na novega upnika. ki je v zmoti. ki ima pravico zahtevati. Če je zmota bistvena ali opravičljiva. je sankcija za to izpodbijanje pogodbe. GROžNJA --> je napaka v volji zaradi sile. Nagib je posredni cilj. je med njima bistveno nesorazmerje. DELNA NIČNOST --> če je v pogodbi ničen 1 člen.če bi moral ali mogel vedeti.pridobitni način terjatve (kot velja pri stvarni pravici.potrebna je pogodba kot MODUS AQUIERENDI . Stranka je v taki zmoti. ni nična cela pogodba. da načeloma pri odplačnih pravnih poslih zmote v nagibu ni. ima odškodninski zahtevek. ZMOTA --> gre za napako volj. Če je bila prepoved manjšega pomena in je bila pogodba izpolnjena. ČEZMERNO PRIKRAJŠANJE . PERSONALNA SUBROGACIJA --> spremeni se oseba terjatve (samo upnik. če jo je druga stranka v tako zmoto prisilila ali pa jo je pustila v zmoti. Tu gre za to. da terjatvi bistveno odstopata oz. Zmota mora biti opravičljiva. ODERUŠTVO --> ena stranka ve za stisko drugega.pogodba. CESIJA --> prevzem dolga . samo dolžnik). lahko izpodbija pogodbo. prisoten mora biti pravni temelj . ZMOTA --> pogoj za bistveno zmoto . stari upnik prenese svojo terjatev na novega upnika BREZ SODELOVANJA dolžnika. Cesija je pogodba in hkrati pridobitni način. PREVARA --> stranka.LAESIO ENORMIS) --> gre za to. grožnja je prav tako razlog za izpodbijanje pravnega posla. kriterij je. in sicer brez sodelovanja dolžnika. razen če je ta člen najpomembnejši oz. vendar ima stranka 5 let časa za prilagoditev zahtevka.

95 . Npr. npr. VALONTACIJA . KOTNIK in NAVYSEAL 2007/2008. Čas je trenutek obvestila cezusa o cesiji. razlaga reševanja primerov pisnih nalog iz obligacij in stvarnega prava trenutku prenese iz sfere premoženja starega upnika v premoženje novega upnika. Pri delni cesiji akcesorije ne gredo zraven. Pri mandatni in tudi pri komisijski pogodbi. Pri delni izpolnitvi (dolguje 100. da nihče ne more prenesti na drugega več pravic. mora poleg cesije prenašati tudi stvarno-pravno vse.Odgovori na vprašanja dr. da pri delni cesiji cedent ne more priti v slabši položaj kot v prvem primeru (celotna cesija). poroki. VELJA NAČELO. ki se prenašajo skupaj s terjatvijo. Cedent ne izvrši hkrati prenosa vrednostnega papirja.TRENUTEK cesije. VELJA NAČELO. NESESARIJE IN LEGIS --> zakonita cesija. s samo pogodbo o cesiji pa je terjatev že dejansko prešla. in sicer kdaj pride iz premoženja starega v premoženje novega dolžnika.prostovoljna cesija. Važen je trenutek obvestila in učinkuje le od tega trenutka..300 ZOR). ampak opravi prepis lastništva. kot jih ima sam .cesija v zavarovanje (FIDUCIA CUM CREDITORE CONTRACTU) Pri cesiji je bistven ČAS . cesija po zakonu. To so odvisne.cesija v iknaso (cedent odstopi cesionarju terjatev samo začasno .položaj CEDUSA (dolžnika) se ne spremeni (cesija je personalna subrogacija). Od tega trenutka lahko cezus izpolni drugemu cesionarju.FIDUCIA CUM AMICO CONTRACTO) . ampak je upnik drugi --> prehod terjatve na podlagi zakona . vendar pa še ne učinkuje. AKCESORJI --> stranske terjatve (obresti. ampak ostanejo cedentu (VAžNO ZA IZPIT !!!!) POSEBNI PRIMERI CESIJE: . da terjatve ne bodo cedirali (to je običajno). plača samo 50) je problem akcesorij. PACTUM NON CEDENTO --> je dogovor med strankama.) pri cesiji ostanejo.cesija namesto v pačilo (solucijska pogodba) .. torej kdaj postane cezus dolžnik cesionarja. postranske obveznosti. v določenem trenutku nekdo ni več upnik. KERESTEŠ. Če cedent prenaša terjatve.

You're Reading a Free Preview

Download
scribd
/*********** DO NOT ALTER ANYTHING BELOW THIS LINE ! ************/ var s_code=s.t();if(s_code)document.write(s_code)//-->