P. 1
Збирка Македонски прописи за лицата со хендикеп со коментари

Збирка Македонски прописи за лицата со хендикеп со коментари

|Views: 3,736|Likes:
материјал, збирка, комепндиум или како и да го наречеме, се интегрира во нашите стремежи да ги иницираме и провоцираме размислувањата за правата и слободите на лицата со хендикеп во Република Македонија, преку една поширока презентација на домашната легислатива која ги третира овие прашања (законите се дадени во изработен пречистен текст или извадок на пречистени одредби).
Во оваа книга аналитички се посочени дел од проблематичните пунктови на нашето законодавство кои се однесуваат на лицата со хедикеп, со соодветен коментар
материјал, збирка, комепндиум или како и да го наречеме, се интегрира во нашите стремежи да ги иницираме и провоцираме размислувањата за правата и слободите на лицата со хендикеп во Република Македонија, преку една поширока презентација на домашната легислатива која ги третира овие прашања (законите се дадени во изработен пречистен текст или извадок на пречистени одредби).
Во оваа книга аналитички се посочени дел од проблематичните пунктови на нашето законодавство кои се однесуваат на лицата со хедикеп, со соодветен коментар

More info:

Published by: Polio Plus - movement against disability on Sep 10, 2010
Copyright:Attribution Non-commercial Share Alike

Availability:

Read on Scribd mobile: iPhone, iPad and Android.
download as PDF or read online from Scribd
See more
See less

06/24/2013

pdf

Sections

15

D E K L A R A C I J A
ZA ZA[TITA I UNAPREDUVAWE
NA PRAVATA NA LICATA SO POSEBNI POTREBI

Vrz osnova na ~lenot 68 stav 2 od Ustavot na Republika

Makedonija, a

Trgnuvaj}i od faktot deka Republika Makedonija, kako
socijalna dr`ava se gri`i za socijalnata za{tita i socijalnata
sigurnost na gra|anite, im go garantira pravoto na pomo{ na
nemo}nite i na nesposobnite za rabota gra|ani i im obezbeduva
posebna za{tita na invalidnite lica i uslovi za nivno
vklu~uvawe vo op{testveniot `ivot,
Imaj}i gi predvid ustavnite opredelbi za ednakvost na
gra|anite na Republika Makedonija vo slobodite i pravata pred
Ustavot na Republika Makedonija i zakonite,
Povikuvaj}i se na principite od Povelbata na OON,
Univerzalnata deklaracija za ~ovekovite prava, Rezolucijata
na ON za Standardnite pravila za izedna~uvawe na mo`nostite
za licata so hendikep, Evropskata konvencija za ~ovekovi prava
i drugi me|unarodni akti,
Afirmiraj}i ja potrebata za sozdavawe uslovi za celosno
vklu~uvawe na licata so posebni potrebi vo site sferi na op{te-
stvenoto `iveewe,

2. Deklaracija za za{tita i unapreduvawe na pravata na
licata so pesebni potrebi

Sobranieto na Republika Makedonija, na sednicata odr`ana
na 23 juli 2003 godina, donese

16

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

D E K L A R A C I J A ZA ZA[TITA I UNAPREDUVAWE
NA PRAVATA NA LICATA SO POSEBNI POTREBI

Sobranieto na Republika Makedonija:
1. Gi poddr`uva site inicijativi i aktivnosti naso~eni kon
podigawe na svesta na gra|anite za pravata, potrebite, potencija-
lite i prednostite na licata so posebni potrebi.
2. Ocenuva deka e neophodno nadle`nite dr`avni organi,
sledej}i gi me|unarodnite standardi, da prezemat merki i aktiv-
nosti zaradi sozdavawe uslovi za dostapna fizi~ka okolina i
obezbeduvawe na pristap kon komunikacii i informacii, za efek-
tivna i dostapna zdravstvena i socijalna za{tita, za unapreduva-
we na procesot na obrazovanie, kako i za produktivno vrabotuva-
we na licata so posebni potrebi, so cel za nivno vklu~uvawe vo
site segmenti na op{testveniot `ivot.
3. Osobeno }e se zalaga pri donesuvaweto na zakonite i
drugite akti da vgradi odredbi so koi }e se uredat pra{awata
koi se odnesuvaat na specifi~nite potrebi na licata so hendikep,
posebno preku donesuvawe na zakoni koi }e se odnesuvaat samo
na ovie lica.

Isto taka, Sobranieto }e nastojuva da go zabrza procesot na
harmonizirawe na zakonodavstvoto na Republika Makedonija so
me|unarodnite akti i standardi vo oblasta na pravata na licata so
posebni potrebi.

4.Ja istaknuva potrebata od vklu~uvawe na organizaciite
na licata so hendikep pri donesuvawe na zakonite i drugite akti,
{to e od osobeno zna~ewe za unapreduvawe i za{tita na licata
so posebni potrebi.

5. Ovaa deklaracija }e se objavi vo"Slu`ben vesnik na
Republika Makedonija".

SOBRANIE NA REPUBLIKA MAKEDONIJA

Broj 07-4008/1 PRETSEDATEL
23 juli 2003 godina NA SOBRANIETO NA
S k o p j e

REPUBLIKA MAKEDONIJA
M-r Nikola Popovski

Deklaracija za za{tita i unapreduvawe na pravata na licata so posebni potrebi

17

3. Nacionalna Strategija za izedna~uvawe na pravata na
licata so hendikep vo Republika Makedonija

NACIONALNA STRATEGIJA
ZA IZEDNA^UVAWE NA PRAVATA NA LICATA SO
HENDIKEP VO REPUBLIKA MAKEDONIJA
V o v e d

Vo gradeweto na ovaa strategija, se napraveni napori vo
nejzinoto izgotvuvawe da se pristapi na izdiferenciran na~in. Toa
zna~i deka pri utvrduvaweto na opredeleni sodr`ini se vode{e
smetka za ulogite na site subjekti vo sistemot na za{titata, obrazo-
vanieto i rehabilitacijata vo odnos na problemot na hendikepiranos-
ta.

Isto taka diferenciranosta zna~i da se ima vo vid deka
pri utvrduvaweto na pravata, potencijalite i pridonesot na
licata so hendikep, da se pojde od nivnite specifi~ni potrebi
koi gi imaat ovie lica vo zavisnost od vidot i stepenot na hendi-
kepot.

Izgotvuvaweto na nacionalnata strategija za izedna~uvawe
na pravata na licata so hendikep vo Republika Makedonija proiz-
leguva od pravnata ramka na globalen evropski i nacionalen plan
kako i od standardnite pravila za izedna~uvawe na mo`nostite
na invalidnite lica, taka da na{ata dr`ava se povikuva na:
• Me|unarodnite standardi za ~ovekovi prava, sodr`ani vo
Univerzalnata deklaracija na ~ovekovi prava, Me|unarodnata
spogodba za ekonomski socijalni i kulturni prava, i Me|unarod-
nata spogodba za civilni i politi~ki prava, proklamiraat prava
za site lu|e, bez bilo kakva diskriminacija;
• Na Konvencijata za pravata na deteto, koja zabranuva
diskriminacija bazirana na hendikepiranost i bara voveduvawe
na specijalni merki za obezbeduvawe na pravata na hendikepira-
noto dete, kako na Me|unarodnata konvencija za za{tita na pra-

18

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

vata na site rabotnici -migranti i nivnite semejstva insistira
na za{titnite merki za hendikepiranite;
• Se povikuva isto taka na propisite na Spogodbata za eli-
minacija na site formi na diskriminacija protiv `enata, za da se
obezbedat pravata na devoj~iwata i `enite so hendikep;
• Gi ima isto taka, vo predvid Deklaracijata za pravata na hendi-
kepiranite lica, Deklaracijata za pravata na mentalno zaostanatite lica,
Deklaracijata za socijalen progres i razvoj, Principite za za{tita na
licata so mentalni zaboluvawa i za podobruvawe na za{titata na
mentalnoto zdravje, kako i drugi relevantni dokumenti prifateni na
Generalnoto sobranie;

• Se povikuva na spogodbite i preporakite prifateni od
Internacionalnite rabotni~ki organizacii, so posebno potencirawe
na vrabotuvawe na popre~eni lica bez bilo kakva diskriminacija;
• Gi ima vo vid preporakite i raboteweto na Obrazovnite,
Nau~nite i Kulturnite Organizacii na Obedinetite nacii, posebno
so Svetskata deklaracija za obrazovanie na site lu|e, Svetskata
zdravstvena organizacija, Detskiot fond na Obedinetite Nacii i
drugi vakvi organizacii;
• Po~ituvawe na obvrskata dadena od site dr`avi za za{-

tita na okolinata;

• Poznavajki gi razurnuvawata koi gi nosi vojnata i ne-
odobruvajki ja upotrebata na opasnite materijali za proizvodstvo
na oru`je;

• Priznavajki deka Svetskiot program na aktivnosti koi
se odnesuvaat na hendikepiranite lica i negovite definicii za
izedna~uvawe na mo`nostite, pretstavuva najiskrena `elba na
me|unarodnata zaednica da gi primeni site tie me|unarodni doku-
menti i preporaki i da im dade prakti~no zna~ewe i vrednost;
• Prifa}ajki go faktot deka celite na Dekadata na Obedi-
netite nacii za invalidi (1983/1992) za sproveduvawe na Svet-
skiot program na aktivnosti e seu{te validen i bara postojana
aktivnost;

• Potsetuvajki se deka Svetskiot program na aktivnosti
se bazira vrz koncepti koi se isti i vo nerazvienite i vo indus-
trijaliziranite zemji;
So ubeduvawe deka se potrebni intenzivirani napori za
postignuvawe na celosni ~ovekovi prava i celosno u~estvo na

Nacionalna strategija za izedna~uvawe na pravata na licata so hendikep vo RM

19

hendikepiranite vo op{testvoto, povtorno se istaknuva deka
hendikepiranite lica i nivnite roditeli starateli, zastapnici
i organizacii moraat da bidat aktivni partneri so Vladata na
zemjata i za planirawe i sproveduvawe na site merki koi vlijaat
vrz gra|anskite, politi~kite, ekonomskite, socijalnite i kultur-
nite prava,

Vo soglasnost so Rezolucijata na Sovetot za ekonomski i
socijalni pra{awa (1990) i vrz baza na specifi~nite merki koi
se potrebni za hendikepiranite da postignat isti prava so osta-
natite lu|e, koi se detalno navedeni vo Svetskiot program na
aktivnosti,

Isto taka na 48- ma Sednica na Generalnoto sobranie vo ON
na 20-ti dekemvri 1993 godina donesena e Rezolucija 48/49) za Stan-
dardnite pravila za izedna~uvawe na mo`nostite za licata so
hendikep.

Bez pretenzii da se prika`e sevkupniot evropski normati-
ven prostor vo odnos na licata so hendikep, se naveduvaat u{te
dva dokumenti za koj se smeta deka se od izvonredno zna~ewe:
'Evropskata konvencija za ~ovekovite prava i fundamen-
talnite slobodi' i "Evropskata socijalna povelba".
Vo vnatre{no-pravniot sistem, se smeta deka se od klu~na
va`nost tri aspekti na Ustavot na Republika Makedonija. Ime-
no, vo ~len 1 od Ustavot na{ata Zemja e odredena kako socijalna
dr`ava.

Vo ~len 9 se utvrduva ednakvost na site gra|ani pred ustavot i
zakonite. Ovaa formalna ednakvost e specificirana vo ~len 35, stav
3 od Ustavot, spored koja odredba dr`avata e dol`na da sozdava uslovi
za vklu~uvawe na licata so invalidnost vo op{testveniot `ivot.
Ovie ustavni opredelbi prakti~no zna~at obvrska na dr`a-
vata da vo ramkite na socijalno politi~kite merki i sevkupnata
normativna pravna aktivnost, vodi smetka za formalnata ednak-
vost na licata so hendikep so drugite gra|ani, taka {to osven za
op{tite potrebi treba da se vodi smetka i za nivnite specifi~-
ni potrebi.

20

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

I. Sostojbi vo za{titata, obrazovanieto i rehabilitacijata
na licata so hendikep

Nesporen e faktot deka vo periodot od 50 godini na za{tita,
obrazovanie i rehabilitacija na licata so hendikep R. Makedonija
intenzivno se zdobiva{e kako so pozitivni iskustva taka i so
nesoodvetni re{enija i negativni iskustva kako pomalubrojni i
propratni, no koi ~esto ostavaa opredeleni posledici vo odnos na
kontinuiraniot razvoj. Toa mo`e i da se smeta za logi~no so ogled
na celokupniot kontekst na istoriski, socijalni, zdravstveni i
obrazovni problemi {to Makedonija gi nasledi po osloboduva-
weto, a koi ne bile vo dovolna mera organizirano i sistemski
re{avani.

Denes koga so mnogu i razli~ni dokumenti na organite na
specijaliziranite agencii na OON se bara od nejzinite ~lenki
prezemawe na merki za seopfatnost na licata so hendikep i obez-
beduvawe na neophodni uslovi za institucionalizacija na sovre-
menata praktika za integralno osposobuvawe i rehabilitacija,
kako i sozdavawe uslovi za obrazovanie na soodvetni kadri.
Treba da se napomene deka vo postojnite zakonski i podzakon-
ski akti od oblasta na za{titata, obrazovanieto i zdravstvoto
pogolem broj na pra{awa od bitno zna~ewe za razvojot na za{ti-
tata i rehabilitacijata ne se soodvetno re{eni.
Zdravstveno obrazovnata komponenta na rehabilitacijata vo
na{ata zemja ne e razviena. Pokraj toa {to vo Makedonija postojat
dve rehabilitacioni ustanovi (institut za rehabilitacija na
sluhot, govorot i glasot vo Skopje i vo Bitola) koi poradi otsustvo
na nu`nite zakonski preduslovi, nema{e mo`nost vo ustanovite
da se vovede remedijalna rehabilitaciona praktika.
Edukativnata komponenta ne e na soodvetno organizacisko,
tehnolo{{ko, programsko i funkcionalno nivo za site kategorii
na hendikepiranost. Nu`no e da se navedat slednite bitni nedos-
tatoci:

Ne e konstituirano i institucionalizirano predu~ili{-
noto vospitanie i obrazovanie. Postoi incidentna praktika bez
koncept, programa i povrzanost so ran - obrazovan tretman.
·Osnovnoto obrazovanie na site kategorii na deca so hendi-
kep e optovareno so pove}e nedostatoci koi organizaciski, kon-
cepciski, programski i tehnolo{ki se zadr`ani na odamna nadmi-
nati osnovi.

Nacionalna strategija za izedna~uvawe na pravata na licata so hendikep vo RM

21

·Ne e postaveno na rehabilitaciski, tuku na klasi~no obra-
zovni osnovi. Vo odnos na fizi~kiot, mentalniot i socijalniot
status vo site oddelenija i paralelki postoi golemo {arenilo.
Vklu~uvaweto na decata so pre~ki vo razvojot vo redovnite
u~ili{ta pretstavuva imperativ i potreba na vremeto i ~ovekot,
no za negovoto o`ivotvoruvawe se nu`ni opredeleni preduslovi.
Pred se, redovnoto u~ili{te treba da se podgotvi za prifa}awe
na decata i za ostvaruvawe na site oblici i fazi na integrativ-
niot (inkluzivniot) proces.
Srednoto obrazovanie na invalidiziranite deca gi nosi site
belezi na postojnoto osnovno obrazovanie. Invalidiziraniot
mladinec bez ogled na negovite psihofizi~ki potencijali, se
u{te, e predodreden za manuelni zanaeti. Ova, od pri~ina {to
postojniot sistem i praktikata, se u{te, ja nemaat probieno bari-
erata na zanaet~iskoto osposobuvawe.
Postojniot sistem i praktika na obrazovanie na licata so
hendikep {to gi karakterizira rascepkanost, izoliranost, nepo-
vrzanost i {to e najlo{o, neefikasnost, treba na institucio-
nalen, organizaciski, koncepciski, programski tehnolo{ki, kad-
rovski i prostoren plan da se integriraat na na~in i vo mera
koi, od edna strana se mo`ni i nu`ni, a od druga strana }e ovozmo-
`i ne samo racionalnost, tuku i maksimalna mo`na efikasnost.
Trgnuvaj}i od faktot deka vo ramkite na socijalnata za{ti-
ta centrite za socijalna rabota vr{at koordinacija na sprove-
duvawe na lista na specifi~ni potrebi za decata i licata so
hendikep, odnosno nivnite `ivotni problemi vo dolg vremenski
period, bez nikakvi dilemi se nametnuva potrebata od poorgani-
zirana i postojana podgotovka na sredinata za nivno prifa}awe
i pobrza adaptacija.

Vo taa smisla centrite vo ramkite na svoite zakonski
nadle`nosti imaat mo`nost da prezemat niza od socijalno-eko-
nomski merki za sanirawe na odredeni sostojbi kako {to se
materijalno obezbeduvawe, pod uslovi utvrdeni so zakon , i pomo{
pri re{avaweto na semejnite problemi koga tie se javuvaat
Posebno zna~aen segment od `ivotot na licata so hendikep
pretstavuva koristeweto odnosno organizacijata na nivnoto
slobodno vreme, poto~no re~eno kulturno-zabavniot i sportsko-
rekreativniot `ivot. Ovoj problem, koga se vo pra{awe na
licata so hendikep neodminlivo treba da se gleda ne samo od
human, zdravstveno-socijalen i ekonomski aspekt tuku mnogu
po{iroko.

22

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

Egzistencijata na licata so hendikep e neraskinlivo povr-
zano so zadovoluvaweto ne samo na nivnite `ivotni sekojdnevni
potrebi, tuku kako {to ve}e naglasivme i so celokupnite potrebi
na nivnite semejstva. Toa dotolku pove}e {to vo sega{ni priliki
na ekonomska kriza zaradi niza objektivni i subjektivni faktori
licata so hendikep se nao|aat vo zna~itelno ponepovolni uslovi
za `iveewe za razlika od drugite gra|ani.

II.Osnovi na nacionalnata strategija

Nacionalnata strategija se zasnovuva vrz temelno sogle-
duvawe, analizirawe i uka`uvawe na potrebata od donesuvawe
soodvetni odluki od Vladata na R. Makedonija za za{tita, obra-
zovanie, rehabilitacija, osposobuvawe i vrabotuvawe na inva-
lidnite lica i toa za:

• Preventivata, ranata detekcija, ranata dijagnostika i

raniot tretman;

• Predu~ili{noto vospitanie, osnovnoto obrazovanie, sred-
noto obrazovanie i visokoto obrazovanie za site onie {to e mo`no;
• Osposobuvaweto i vrabotuvaweto, semejniot, op{testve-
niot i kulturno zabavniot `ivot;
• Obezbeduvawe na uslovi (vo semejstva, centri za poludne-
vno i celo dnevno zgri`uvawe, kako i stacionarno zgri`uvawe vo
ustanovi so mali kapaciteti i vo stanovi za `iveewe na mali
grupi na invalidni lica) za site onie invalidni lica od pote`ok
stepen koi imaat potreba od takva pomo{.

Sodr`ina na Nacionalnata strategija

Nacionalnata strategija go opfa}a nastanuvaweto na li~-
nosta vo ramkite na primarnoto semejstvo, sevkupniot razvitok
i specifi~nite potrebi koi se javuvaat vo celokupnata zdrav-
stvena i socijalna za{tita, obrazovanie, rehabilitaci i site
drugi formi na individualniot semeen `ivot vo op{testvoto.

Semejstvo i razvoj na li~nosta

Semejstvoto pretstavuva univerzalna op{testvena grupa,
kako vo istoriska i sociokulturna smisla taka i od aspekt na
individualniot `ivot. Kako biosocijalna edinica semejstvoto
pretstavuva most me|u op{testvoto i individuata.

Nacionalna strategija za izedna~uvawe na pravata na licata so hendikep vo RM

23

Kako specifi~na op{testvena grupa semejstvoto e zaedni-
ca na ma`ot i `enata, i decata koi poteknuvaat od ovaa zaednica,
(a mo`e da bidat i posvoeni).
Voedno semejstvoto e primerna grupa vo koja se konstituira
i razviva li~nosta na deteto. Vo isto vreme vo osnova na semejni-
te vrski na ~lenovite na edno semejstvo se nao|aat emocional-
nite procesi.

Postojat generalno dve situacii vo koi mo`e da se najde
semejstvoto so ~len so hendikep. Prvata situacija e vsu{nost
primarno semejstvo vo koe roditelite imaat dete so hendikep, a
toj hendikep deteto go imalo pri ra|awe ili pak podocna go
steknalo kako rezultat na bolest ili povreda. I ednata i drugata
situacija za semejstvoto e izrazito traumatska zatoa {to go
naru{uva postojniot balans vo odnosite na roditelite so nivnata
okolina, vklu~itelno i semejnata okolina, a vo isto vreme rodi-
telite nemaat ni soodveten model na vr{ewe na roditelski
ulogi, koi bi go steknale od svoite roditeli (transgeneraciski).
Vo ovaa situacija potrebna e pomo{ na ova semejstvo na pove}e
nivoa.

Neposredna sovetuvali{na pomo{ na samoto semejstvo vo
zavisnost od toa dali ~uvaat dete so senzoren hendikep (vizue-
len ili slu{en), so fizi~ki hendikep ili pak so te{kotii vo
u~eweto (mentalna popre~enost). Pri rabotata so semejstvo vo
koe `ivee dete so hendikep mnogu e bitno da se svati deka postoj-
nata infrastruktura koja postoi za drugite semejstva, vsu{nost
e infrastruktura i za ova semejstvo. Ova prakti~no zna~i, deteto
so hendikep vo svoeto semejstvo da ima soodvetni igra~ki i igri,
da mo`e da si igra so svoite vrsnici da gi posetuva gradinkite
i da odi vo redovniot sistem na obrazovanie.
Situacijata drasti~no se menuva koga stanuva zbor za
sekundarno semejstvo vo koe liceto so hendikep se javuva kako
bra~en partner i roditel. Vo ovaa situacija osven sovetuva-
li{nata pomo{ na semejstvoto ako e potrebna, na liceto so
hendikep sekoga{ mu se potrebni pomagala vo obavuvaweto na
profesionalnite aktivnosti, vr{eweto na ulogite vo
semejstvoto i koristeweto na slobodnoto vreme.
Obvrskite na dr`avata treba da se sostojat vo donesuvawe
na soodvetna normatina pravna ramka koja }e go ovozmo`uva na
formalno ramni{te ostvaruvaweto na site odnosi koi prethodno
gi navedovme. Dr`avata isto taka treba da vospostavi metodo-
lo{ko tehni~ka i institucionalna organiziranost koja }e ovoz-
mo`i vo lokalnata zaednica i vo mati~noto semejstvo da se
ostvarat site navedeni celi.

24

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

Prevencija

Pojmot " Prevencija"zna~i akcija koja ima za cel spre~uvawe
na pojava na fizi~ki, intelektualni, psiholo{ki ili setivni pre-
~ki (primarna prevencija),ili pak spre~uvawe ovie pre~ki da dovedat
do trajni funkcionalni o{tetuvawa (sekundarna prevencija).
Prevencijata opfa}a najrazli~ni vidovi aktivnosti kako: primarna
zdravstvena za{tita, prenatalna i postnatalna za{tita, pouki vo
oblasta na ishranata, kampawa za sproveduvawe na imunizacija
protiv zarazni bolesti, merki za kontrola na endemski zaboluvawa,
sigurosni regulativi, programi za spre~uvawe na nesreki na razni
poliwa {to vklu~uva i adaptacija na rabotno mesto za da se spre~at
profesionalni zaboluvawa i nastanuvawe na poremetuvawa kako
rezultat na zagaduvawe na okolinata ili vooru`en konflikt.

Podigawe na svesta

Vo svojot del na obvrskite za podigawata na svesta vo odnos
na hendikepot kaj javnosta, dr`avata e dol`na da izgradi soodveten
normativno praven sistem i da ovozmo`i koristewe na instituciite
vo mestoto na `iveewe na licata so hendikep, od aspekt na ednakvost
na pravata na ovie lica so drugite gra|ani, a vo funkcija na zadovolu-
vawe na nivnite potrebi, razvivawe na nivnite potencijali i
prifa}awe na nivnite pridonesi.
Procesot na gradewe na svesta vo odnos na licata so hendikep
treba da se ostvaruva na razli~en na~in vo zavisnost od toa so koi
grupi naselenie stanuva zbor. Taka na primer odgovornite institu-
cii treba da davaat navremeni i najsovremeni informacii na samite
lica so hendikep i nivnite semejstva vo odnos na programite i
uslugite {to im stojat na raspolagawe. Vo isto vreme informira-
nosta na profesionalcite vo ovaa svera treba da prestavuva
vsu{nost obuka za najsovremenite metodi vo davaweto na uslugi na
licata so hendikep. Informiraweto treba da se ostvaruva na
mediumi koi se dostapni na licata so hendikep.
Podigaweto na javnata svest vo odnos na licata so hendikep
treba da se ostvaruva i preku dobrovodena kampawa vo mediumite.
Vo ovaa kampawa treba da se prenese pozitivna slika za licata so
hendikep vo javnosta i porakata za ednakvi prava i obvrski na
ovie gra|ani.

Nacionalna strategija za izedna~uvawe na pravata na licata so hendikep vo RM

25

Vo gradeweto na javnata svest javniot sistem na obrazova-
nieto treba da bide organiziran taka da ovozmo`i polno u~estvo
i ednakvi uslovi za obrazovanie na decata so hendikep. Vo ovaa
smisla mnogu e bitno istaknuvaweto na specifi~nite potrebi
na ovie deca, a izneseni od niv samite i od nivnite semejstva.
Se razbira deka obrazovanieto i celata `ivotna orienta-
cija na decata i licata so hendikep treba da poa|a od nivnata
rezilientnost, a toa zna~i da tie se potpiraat na sopstvenite
snagi i da se osna`uvaat da gi koristat posebnite priliki {to
proizleguvaat od posebnite okolnosti.
Vo ovaa svera mnogu e bitno u~estvoto na organizaciite na
licata so hendikep i toa kako od aspekt na nivnoto uka`uvawe
pri planiraweto i procenkata na programite za licata so hendi-
kep, taka i vo smisla na prenesuvawe na sopstvenoto iskustvo na
pomladite lica.

Biten del od podigaweto na javnata svest pretstavuva vklu-
~uvaweto na programi za hendikepiranost a i politikite vo ovaa
svera, vo sistemot na redovnoto obrazovanie za site deca. Vo
ovaa smisla potrebno e da se odr`at i posebni kursevi i za nivni-
te u~iteli i nastavnici.
Pri vrabotuvaweto va`no e vo svesta na rabotodavcite da
bide prisuten stavot za postoeweto na specifi~nite potrebi
pri raboteweto na licata so hendikep.

Zdravstvena za{tita

Dr`avata treba preku donesuvawe propisi i vospostavuva-
we na institucii da obezbedi efektivna zdravstvena za{tita
za site lica so hendikep.
Vo zdravstvenata za{tita na naselenieto treba osobeno
da se obrati vnimanie na ranata detekcija procena, i tretman
na o{tetuvawata so cel po mo`nost da se spre~i namali ili pot-
polno eliminira nastanuvaweto na hendikepiranost.
Ako so zdravstveniot tretman nemo`at da se nadminat
postojnite zdravstveni problemi kaj lu|eto i nastane traen hendi-
kep toga{ lokalnite slu`bi treba da se vo sostojba rano da gi
otkrivaat ovie slu~ai i da gi upatuvaat do soodvetni slu`bi.
Osobeno decata a i site lica so hendikep imaat pravo na
zdravstvena za{tita vo redovniot sistem na zdravstvoto.
Stru~wacite od oblasta na medicinata treba da se soodve-
tno obu~eni i opremeni taka da se vo sostojba da im uka`at so-

26

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

odveten zdravstven tretman na licata so hendikep. Pri ova, oso-
beno e va`no da se o~uva i unapredi zdravstvenata sostojba na
licata so hendikep taka da se ovozmo`i nivno normalno funk-
cionirawe. Vo ovie aktivnosti va`no e u~estvoto na organizaci-
ite na licata so hendikep osobeno od aspekt na pravilno planira-
we i procenka na aktivnostite koi se odvivaat vo sistemot na
zdravstvena za{tita.

Rehabilitacija

Dr`avata e dol`na da vospostavi sistem na institucii za

rehabilitacija.

Programite koi se ostvaruvaat vo ovie institucii, treba da
ovozmo`at optimalno ramni{te na nezavisnost i funkcionirawe
na licata so hendikep. Pri ova, ovie programi najprvin treba da
vodat smetka za vidot i stepenot na hendikep, a potoa za individu-
alnite potrebi, ovozmo`uvajki polno u~estvo i sozdavawe na
ednakvi uslovi za razvitok.
Po mo`nost programite za rehabilitacija treba da ovozmo-
`at steknuvawe na osnovni ve{tini, se do najvisokite stepeni
na obrazovanie. Ovde e mnogu bitno da samoto lice i negovoto
semejstvo uka`at na potrebite koi treba da bidat ostvareni so
realizacijata na programite.
Po mo`nost programite za rehabilitacija treba da se
ostvaruvaat vo lokalnata zaednica, a vo isklu~itelni slu~ai vo
vremenski ograni~eni period i rehabilitacijata mo`e da se
ostvaruva i von mestoto na `iveewe so ostvaruvawe na internat-
sko smestuvawe.

Pri sproveduvaweto na programite za rehabilitacija po mo`nost
kako konsultanti ili obu~uva~i treba da se vklu~uvaat iskusni lica
so hendikep, a pak nivnite organizacii, preku koristeweto na
iskustvoto na nivnite ~lenovi treba da pomagaat vo sozdavaweto na
planovi ili procenka na programite za rehabi-litacija.
Rehabilitacijata za koja ovde zboruvame ne ja vklu~uva pri-
marnata medicinska za{tita.

Dostapnost na uslugi i pomagala

Uslugite treba da se usmereni kon zadovoluvaweto na speci-
fi~nite potrebi za polno u~estvo na licata so hendikep vo

Nacionalna strategija za izedna~uvawe na pravata na licata so hendikep vo RM

27

li~niot, semejniot, obrazovniot profesionalniot `ivot, kako
i za nezavisno i polno u~estvo vo sekojdnevniot `ivot i nefor-
malnite grupi.

Dr`avata e dol`na da sozdade praven sistem koj }e osiguri
obezbeduvawe na pomagala za licata so hendikep. Isto taka,
dr`avata treba da go obezbedi razvojot, proizvodstvoto, snabdu-
vaweto i odr`uvaweto na pomagalata.
Pomagalo e bilo koj instrument oprema, aparat, ured, teh-
ni~ko sredstvo, softver ili tehni~ko prilagoduvawe koe {to
slu`i vo zadovoluvaweto na specifi~nite potrebi na licata so
hendikep {to treba da go ovozmo`i nivnoto nezavisno i efikasno
vr{ewe na ulogite vo li~niot `ivot, semejstvoto, u~ili{teto,
profesionalnite grupi, sekojdnevniot `ivot i u~estvoto vo
neformalnite grupi i minuvaweto na slobodnoto vreme.
Pri nabavkata na pomagalata treba da se vodi smetka tie
da bidat besplatni ili po cena dostapna za liceto ili negovoto
semejstvo. Isto taka pri izborot na pomagalata nu`no se zema
vo vid polot na liceto, negovata vozrast i specifi~nosta na
potrebite. Toa zna~i deka pomagalata treba da bidat razli~ni
odnosno soodvetni na vidot i stepenot na hendikepot.
Taka kaj licata so o{teten sluh osven soodvetni pomagala
mnogu se bitni i interpretativnite uslugi (gestoven govor) vo
funkcija na ostvaruvawe na nivnata komunikacija so drugite
lu|e.

Vo odnos na toa kakvi pomagala se potrebni treba da se
zemaat vo vid stavovite na samite lica so hendikep, a organiza-
ciite na ovie lica treba da izgotvat lista na soodvetni pomagala.

Dostapnost

Dr`avata treba da donese propisi so koi }e obezbedi fizi~ka,
informativna i komunikativna dostapnost za licata so hendikep.
Preku voveduvaweto na opredeleni standardi i upatstva treba da
se ostvarat programi koi }e gi otstranat fizi~kite barieri vo
zgradite za domuvawe, ulicite, sredstvata za prevoz i javnite
objekti itn. Vo obrazovanieto na arhitektite i grade`nite
in`iweri treba da se vklu~at i temi koi go objasnuvaat grade`niot
dizajn po`elen za licata so hendikep. Voedno na licata so hendikep
i na nivnite organizacii treba da im se ovozmo`i da go izlo`at
svoeto mislewe vo odnos na fizi~kata dostapnost pri gradeweto

28

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

na najrazli~nite objekti. Isto taka, pri davaweto informacii i
ovozmo`uvaweto na komunikacijata treba da se vodi smetka za vidot
na hendikepot. Taka, za licata so vizuelen hendikep vo site sveri
u~ebnici, beletristika, stru~na literatura, pe~ateni mediumi.
Celiot ovoj pi{an materijal treba da bide dostapen na Braevo pismo,
snimeno vo zvu~na tehnika otpe~ateno so zgolemeni bukvi, dostapno
preku sinteza na govor itn. Za licata so problemi vo sluhot mnogu e
biten gestovniot govor kako vo obrazovanieto taka vo me|usebnata
komunikacija na licata so o{teten sluh i vo komunikacijata na ovie
lica so drugite lu|e.

Vo obezbeduvaweto na informaciite i vo ovozmo`uvaweto
na komunikacijata treba da se vodi smetka dali licata so hendikep
imaat nekoi drugi komunikativni problemi ili problemi na
razbirawe.

Site vidovi na mediumi: radio, televizija, pi{anite mediu-
mi itn. treba da se ohrabrat i finansiskki da se podr`at od dr`avata
informaciite da gi davaat na na~in dostapen za licata so hendikep.
Proizvoditelite na kompjuteri i kompjuterska tehnika treba da
se ohrabrat u{te vo po~etnite fazi ili pak podocna da izvr{at soodvetni
adaptacii koi }e odgovaraat na mo`nostite na licata so hendikep.
Sekoga{ koga se obezbeduvaat specifi~ni mediumi za infor-
mirawe i komunikacija, treba da se konsultiraat organizaciite na
licata so hendikep.

Obrazovanie za lica so hendikep

Dr`avata e dol`na da obezbedi normativno pravna i insti-
tucionalna ramka, koja }e pretstavuva ednakvost na uslovite za
steknuvawe na obrazovanie vo site stepeni za decata, mladite,
i vozrasnite lica so hendikep. Ova obrazovanie treba da se
ostvaruva pod redovni uslovi i da pretstavuva del od redovniot
sistem na obrazovanieto.
Op{tiot obrazoven sistem e odgovoren za ostvaruvaweto na
obrazovanieto na licata so hendikep i toa vo redovni uslovi i kako
del vo redovniot sistem na obrazovanieto. Obrazovanieto na licata
so hendikep treba da najde izraz i vo nacionalnoto planirawe i
sozdavawe na programi za obrazovanie.
Obrazovanieto, licata so hendikep treba da go ostvaruvaat
otkako }e se obezbedi soodveten pristap i pomo{, metodolo{ka vo

Nacionalna strategija za izedna~uvawe na pravata na licata so hendikep vo RM

29

zavisnost od specifi~nite obrazovni potrebi, koi proizlegu-
vaat od razli~nite vidovi na hendikep.
Roditelite na decata so hendikep i nivnite organizacii
treba da bidat vklu~eni vo site stepeni na obrazovanieto na
licata so hendikep.

Vo delot na zadol`itelnoto obrazovanie treba da bidat vklu~eni
site deca nezavisno od polot i vidot i stepenot na hendikepot.
Pri ostvaruvaweto na vospitno obrazovniot razvoj treba
da se obrati vnimanie osobeno na izrazito mali deca so hendikep,
deca na pret{kolska vozrast i vozrasni lica so hendikep. Poli-
tikata na dr`avata za ostvaruvawata na obrazovanieto na licata
so hendikep vo redovniot obrazoven sistem i pod ednakvi uslovi
treba da stigne do samite u~ili{ta i da se manifestira vo sood-
vetno prilagoduvawe na tie u~ili{ta za efikasen pristap,
obezbeduvawe na soodvetni materijali vo obrazovniot proces,
specifi~ni metodi na obrazovanie vo zavisnost od vidot na hen-
dikepot i obuka i stalna metodolo{ka i stru~na poddr{ka na
u~itelite- nastavnicite koi go izveduvaat obrazovanieto za li-
cata so hendikep.

Op{tata nacionalna politika vo odnos na obrazovanieto
za licata so hendikep, treba da najde soodvetna razrabotka i pod-
gotovka i na lokalno nivo.
Imaj}i gi vo vid komunikativnite te{kotii na licata so
o{teten sluh, a osobeno na gluvo-slepite lica, za ovie lica mo`e-
bi e podobro vo prvo vreme obrazovanieto da se ostvaruva vo
posebni u~ili{ta ili posebni klasovi i oddeli vo redovnite u~i-
li{ta, so toa {to standardite na obrazovanie i vo specijalnite
u~ili{ta treba da bidat na ednakvo nivo kako i vo redovnite
u~ili{ta.

Vrabotuvawe i rabotewe

Dr`avata e dol`na da sozdade uslovi za da licata so hendi-
kep se osposobat taka za da gi ostvaruvaat svoite ~ovekovi prava,
a osobeno vo sferata na vrabotuvawe na pazarot na trudot.
Vo propisite koi se donesuvaat vo oblasta na trudot treba
da se vnimava da ne postoi nikakva diskriminacija vo odnos na
vrabotuvaweto na licata so hendikep. Vo isto vreme dr`avata
treba da ostvari programi za poddr{ka za vklu~uvawe na licata
so hendikep na pazarot na trudot. Ovaa poddr{ka se ostvaruva

30

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

voglavnom preku obezbeduvawe na soodvetno profesionalno
obrazovanie, davawe na povolni krediti i grantovi kako i izvesni
prilagoduvawa koi treba da ovozmo`at soodveten pristap do
rabotnoto mesto.

Kako posebni uslovi se tretiraat i adaptacijata na rabot-
noto mesto koja {to treba da se sostoi vo tehni~ki prilagoduvawa
i obezbeduvawa na pomagala vo zavisnost od vidot na hendikepot.
Isto taka treba da se obezbedi dostapnost i so soodvetni uslugi
da se re{avaat komunikativnite problemi.
Dr`avata treba da organizira proizvodstvo na pomagala
koi }e go ovozmo`at produktivnoto rabotewe.
Aktivnostite na dr`avata podigaweto na aktuelnata svest
treba da bidat usmereni kon eliminiraweto na negativnite
stavovi i predrasudi na rabotodavcite vo odnos na vrabotuvawe-
to na lica so hendikep.

Kako rabotodavec dr`avata treba da sozdava pogodni uslo-
vi za vrabotuvawe na licata so hendikep vo javniot sektor.
Vo sorabotka dr`avata, organizacijata na rabotnicite i
organizacijata na rabotodavcite treba da obezbedat za licata
so hendikep ednakvi uslovi za rabotewe, dobra zarabotuva~ka i
za{tita pri rabota taka da se spre~i dobivaweto na profesio-
nalni zaboluvawa i povredi na rabota, a ako sepak nekoi rabot-
nici steknat profesionalno zaboluvawe, povreda ili o{tetuva-
we na rabota neophodno e da se organizira rehabilitacija i
dokolku e potrebno preobuka za povtornoto rabotewe.
Vrabotuvaweto i raboteweto na licata so hendikep treba
vo najgolema mera da se ostvaruva na otvoreniot pazar na trudot,
a samo isklu~itelno vo mali za{titni rabotilnici.
Vo programite za preobuka treba da se vklu~at i licata so
hendikep, kako zgolemuvawe na nivnata fleksibilnost vo odnos
na vrabotuvaweto.

Osven konsultaciite so organizaciite na rabotnicite i
organizaciite na rabotodavcite dr`avata e dol`na da gi konsul-
tira i organizaciite na licata so hendikep vo zgolemuvaweto na
nivnoto vrabotuvawe i ovozmo`uvawe za produktivno rabotewe.

Obezbeduvawe na prihodi i socijalna sigurnost

Dr`avata e dol`na da obezbedi poddr{ka vo ostvaruvawe-
to na prihodite i socijalnata sigurnost za licata so hendikep.

Nacionalna strategija za izedna~uvawe na pravata na licata so hendikep vo RM

31

Svojata egzistencija licata so hendikep vo najgolema mera
ja ostvaruvaat preku zarabotuvawe na platata so raboteweto.
Izvesni nadomestoci von rabotata se ostvaruvaat vrz osno-
va na socijalnoto osiguruvawe, na primer vo slu~aj na bolest,
invalidnost, starost itn.
Dr`avata ne smee da dozvoli diskriminacija ili isklu~uva-we
na licata so hendikep vo ramkite na propisite, koi se odnesuvaat na
socijalnoto osiguruvawe, socijalnata pomo{ i socijalnata za{tita.
Dr`avata treba da go poddr`i ostvaruvaweto na prihodi
od strana na lice koe se gri`i za hendikepirano lice.
Socijalnoto osiguruvawe a osobeno invalidskoto osiguruvawe
treba da e usmereno sekoga{ na vospostavuvawe ili obnovuvawe na
zarabotuva~kite sposobnosti na licata so hendikep, taka da tie
svojata egzistencija mo`e da ja obezbeduvaat vo ramki na zarabote-
nata plata. Zarabotuva~kite sposobnosti ~esto se obnovuvaat ili
vospostavuvaat i preku sistemot na profesionalnoto osposobuvawe.
Nadomestocite vrz osnova na socijalnoto osiguruvawe
(invalidskoto osiguruvawe) treba da se ostvaruvaat se do vospos-
tavuvaweto na zarabotuva~kite sposobnosti, a isto taka dokolku
e potrebno i za nadomestok na tro{oci za smestuvawe vo sood-
vetna ustanova.

Dokolku e potrebno }e se organnizira i profesionalno pre-
osposobuvawe na lice so hendikep koi podolgo vreme ~ekaat na
vrabotuvawe.

Pri postoeweto na privatnata sopstvenost vo proizvod-
stvoto dr`avata treba da gi ohrabri lokalnata zaednica, semej-
stvata na licata so hendikep, nivnite organizacii i centrite
za socijalna rabota da izgotvuvaat socijalni programi za stimu-
lacija na vrabotuvaweto i prezemawe na merki za vrabotuvawe
na licata so hendikep.

Socijalna Za{tita

Za{tita na lica so te{ka , najte{ka mentalna popre~enost
i kombiniran hendikep

Za licata so te`ok i najte`ok mentalen hendikep, kako i
za lica so kombiniran hendikep, koi imaat potreba da bidat
stacionirani vo ustanovi za socijalna za{tita, }e treba da se
nastojuva takvite ustanovi da bidat so pomali kapaciteti, otvo-

32

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

reni i organizirani poblisku do semejstvata na vakvite lica
(stacionari so mali kapaciteti korisnici so servisni uslugi,
obezbeduvawe stanovi za `iveewe na mali grupi i poedine~no
smestuvawe vo drugi semejstva).
Vrz osnova na ova orientacija, }e bide potrebno da zapo~ne
procesot na reorganizacija i reforma na Specijalniot Zavod vo
Demir Kapija, odnosno da zapo~ne procesot na deinstituciona-
lizacija, podobruvawe na uslovite za `iveewe i tretman vo ovaa
institucija vo sklad so najdobrata praksa vo evropskite zemji.

Za{tita i tretman na deca so autizam i cerebralna paraliza

So ogled na toa {to do denes ne e ni{to storeno vo na{ata
Republika po odnos na decata so autizam i decata so cerebralna
paraliza, po trebno e vo prv plan vo aktivnostite {to }e se
prevzemat od nadle`nite organi da se donesat soodvetni re{e-
nija i odluki za organizirawe na soodveten tretman na ovie lica,
so otvorawe na potrebnite dnevni centri za niv. So vakviot ~e-
kor }e mo`e vo najskoro vreme da se izleze vo presret na golemiot
broj na roditeli {to go baraat toa.

Domuvawe

Dr`avata e dol`na da obezbedi propisi i institucionalna
ramka za sozdavawe uslovi za domuvawe na licata so hendikep.
So pripisite koi ja ureduvaat oblasta na domuvawe treba
da se odredat kriteriumi i uslovi za toa koi lica so koi vid i
stepen na hendikep }e mo`at da dobivaat stanovi na koristewe
ili krediti i grantovi za nabavka na stanovi.

Kulturen `ivot

Dr`avata treba da osiguri vklu~uvawe na licata so
hendikep kako tvorci i kako korisnici na kulturnite zbidnuvawa.
Zna~i, site kreativni umetni~ki i intelektualni
sposobnosti na licata so hendikep treba da se realiziraat kako
vo li~en interes, taka i za sozdavawe na kulturni dobra vo
interes na celata zaednica.
Instituciite treba da ovozmo`at nepre~eno posetuvawe
na kulturnite pretstavi , vo ramkte na teatrite , muzeite, kinata

Nacionalna strategija za izedna~uvawe na pravata na licata so hendikep vo RM

33

i bibliotekite. Bibliotekite se od osobena va`nost vo site ste-
peni na obrazovanie vo obezbeduvaweto na stru~na literatura
za raboteweto i beletristika za korisnicite na literaturata.
Za soodvetno koristewe na kulturnite sodr`ini potrebno
e da se izgradi soodveten pristap kon ovie mesta za licata so
hendikep, a vo isto vreme kulturnite sodr`ini treba da bidat
vgradeni vo mediumi dostapni za ovie lica.

Rekreacija i sport

Sportot i sportskata rekreacija izrazeni preku telesnite
ve`bi imaat isklu~itelno golemo zna~ewe vo procesot na rehabi-
litacijata i podobruvaweto na zdravstvenata sostojba kaj licata
so hendikep i nivnoto aktivno vklu~uvawe vo op{testveniot i
stopanskiot `ivot. Bez ogled na karakterot i stepenot na inva-
lidnosta i toa dali pri~inite za nastanuvaweto na invalidnosta
se vrodeni ili steknati, licata so hendikep, pomalku ili pove}e,
se izlo`eni na dolgotrajno sedewe ili le`ewe i fizi~ka neak-
tivnost koja ako trae podolg vremenski period doveduva do u{te
pogolemo namaluvawe ili pak potpolno gubewe na preostanatite
fizi~ki sposobnosti, posebno kaj mladite kaj koi se u{te ne e
potpolno zavr{en telesniot razvoj. Pogolemiot stepen na
avtomatizacija vo procesot na raboteweto gi uslovuva lu|eto
na pove}e ~asovno sedewe vo odredena, obi~no nepovolna stati~-
ka polo`ba {to posebno negativno se manifestira kaj licata so
hendikep. Toa samoto po sebe mo`e da dovede do odredeni telesni
deformiteti kon ve}e postojniot hendikep dokolku ne se prevze-
maat odredeni fizi~ki aktivnosti izrazeni preku telesni ve`bi
vo vid na sport i sportska rekreacija. Zatoa neminovno e da se
zapo~ne so sport i sportskata rekreacija i rehabilitacija {to
e mo`no porano i da mu se ovozmo`i na liceto so hendikep preku
programiran trena`en proces da ja podobri svojata zdravstvena
sostojba, da se rehabilitira i socijalizira i da stane korisen
~len na sredinata koja go opkru`uva.
Ako sportskata rekreacija im e potrebna na site, so sport
vo vistinska smisla na zborot se zanimava onoj del od licata so
hendikep koi poka`uvaat odredeni afiniteti i dobri rzultati
vo odredena sportska disciplina a dokolku gi ispolnat strogite
kriteriumi propi{ani od Me|unarodniot paraolimpiski komitet
vo eden od pove}e sportovi i sportski disciplini od programata

34

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

na letnite i zimskite Paraolimpiski igri dobivaat i mo`nost
da ja pretstavuvaat svojata dr`ava na golemite sportski natpre-
vari. Od tuka i potrebata da dr`avata sozdava soodvetni uslovi
za rekreacija i sport na licata so hendikep.

Religija

Religiozniot `ivot liceto so hendikep go ostvaruvaa spo-
red li~nite opredelbi i interesi. Pri ova e va`no da ne postoi
diskriminacija vo odnos na drugite lica i informaciite za reli-
gioznnite sodr`ini, da bidat dostapni na mediumi koi soodvet-
stvuvaat na mo`nostite na licata so hendikep.

Informacii i istra`uvawa

Na normativno praven plan dr`avata treba da osiguri
postoewe na propisi, koi pri pribiraweto na statisti~kite
podatoci i popisot na naselenieto treba da ovozmo`at voo~uvawe
na razli~nite grupi na licata so hendikep, kako i pribirawe na
relevantni podatoci za li~niot, semejniot, socijalno- obrazov-
niot i ekonomskiot status na ovie lica.
Na institucionalen plan potrebno e postoewe na baza na
podatoci. Ovie informacii treba da se odnesuvaat na sevkupni-te
`ivotni uslovi na licata so razli~en vid na stepen na hendi-kep .
Se razbira deka e potrebno da se garantira tajnosta na podatocite.
Potrebno e da se voedna~i terminologijata vo odnos na
razli~nite relevantni podatoci za razli~nite grupi na lica so
razli~en hendikep. Na ovoj na~in }e se ovozmo`i sproveduvawe
na anketi za specifi~nite i aktuelni potrebi vo razli~nite
sferi na `iveewe. Po utvrduvaweto na `ivotniot standard,
li~niot semeen status, vlijanieto na socijalno - ekonomskiot
faktor, mo`no e gradewe na programi za promena na aktuelnite
sostojbi vo sakanata nasoka. Pri istra`uvaweto na pri~inite
za negativnite `ivotni uslovi i pri sozdavaweto na programite
za nivno menuvawe, neophodno e vo ovoj proces da se vklu~at i
kompetentni lica so hendikep.
Potrebno e da se ovozmo`i i razmena na dobienite rezul-
tati od istra`uvaweto i pribranite podatoci me|u instituciite
na sistemot i invalidskite organizacii. Ova {irewe na podato-
cite treba da se odviva na nacionalno i lokalno ramni{te.

Nacionalna strategija za izedna~uvawe na pravata na licata so hendikep vo RM

35

Ekonomska politika

Pri vodeweto na ekonomskata politika, dr`avata treba
da zeme polna finansiska odgovornost, kako adekvaten ambient
za ednakvo u~estvo na licata so hendikep. Vo ostvaruvaweto na
ovie procesi, se isprepletuvaat pravnite, institucionalnite i
programskite aspekti. Taka, pri donesuvaweto na zakonite i
vospostavuvaweto na sistemite na socijalnoto osiguruvawe,
socijalna pomo{ i socijalna za{tita, dr`avata treba da vodi
smetka vo buxetot na soodveten na~in da gi vklu~i i potrebite
na licata so hendikep, a vo isto vreme da ovozmo`i i subvencija
na platata koga toa e potrebno i osloboduvawe od dava~ki.
So davaweto na zaemi i koristeweto na fondovi, treba da
se podr`at proektite i merkite koi na najefikasen na~in gi
zadovoluvaat specifi~nite potrebi na licata so hendikep.
O~igledna e potrebata od postoeweto na posebni fondovi, so
koi }e se finansiraat odredeni pilot -proekti.

Kreirawe na politiki i planirawe

Od normativno praven aspekt potrebno e prou~uvawe na po-
stojnata zakonska regulativa, so voo~uvawe na mo`nostite za
kreirawe na politiki vo odnos na licata so hendikep vo site
sferi na `iveewe.

Vo institucionalna smisla dr`avata, a toa zna~i resornite
ministerstva treba da izgotvat politiki vo oblastite koi tie
gi pokrivaat so svojot resor. Vo isto vreme tie treba da gi plani-
raat aktivnostite potrebni za sproveduvawe na ovie politiki.
Vo cel ovoj proces ministerstvata nu`no gi vklu~uvaat i organi-
zaciite na licata so hendikep.
Pri kreiraweto na politikite, ostvaruvaweto na planira-
weto i sozdavaweto na konkretni programi, ova treba da se pravi
zaedno so potrebite na celoto naselenie. Vo isto vreme, osven
dr`avata, neophodno e vklu~uvawe na site relevantni institu-
cii, kako {to se fondovite, javnite ustanovi i pretprijatijata.
Vo sozdavaweto na politiki i planiraweto na nacionalno,
regionalno i lokalno nivo, treba da se pomogne preku izgotvuva-
we na prira~nici i obuka na personalot.

36

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

Zakoni

Site aspekti vo ovoj domen se manifestiraat kako norma-

tivno pravni.

Pri donesuvaweto na zakonite i utvrduvaweto na pravata
i obvrskite na gra|anite, dr`avata treba da vodi smetka da gi
uredi pravata i obvrskite na licata so hendikep, a osobeno niv-
nite ~ovekovi (civilni, politi~ki, ekonomski sostojbi, socijalni
i kulturni prava) voedno vklu~uvajki gi i nivnite organizacii
vo izjasnuvawe pri donesuvawe na zakonite .
Vo svojata legislativna dejnost, dr`avata treba da vodi
smetka strogo da se pridr`uva kon na~eloto na nediskriminacija
kon licata so hendikep.
Pri utvrduvaweto na pra{awata koi se odnesuvaat na spe-
cifi~nite potrebi na ovie lica, toa mo`e da se stori pri donesu-
vaweto na zakonite koi se odnesuvaat na site gra|ani, so donesuvawe
na posebni zakoni ili so utvrduvawe na posebni glavi vo zakonite.
Dr`avata mo`e da predvidi posebni zakonski mehanizmi
za za{tita na pravata na licata so hendikep. Vo ovaa smisla
interesna e idejata za vospostavuvawe na Naroden pravobrani-
tel za pravata na licata so hendikep.

Koordinacija na rabotata

Dr`avata e dol`na da go osnova i zajakne Nacionalnoto
koordinativno telo, kako sredi{na nacionalna to~ka vo odnos
na pra{awata za licata so hendikep.
Nacionalnoto koordinativno telo se osnova kako postojano
i so odluka na Vladata.
Vo sostavot na nacionalnoto koordinativno telo treba da
se obezbedi intersektorska i interdisciplinarna zastapenost.
Ova se ostvaruva taka {to Vladata imenuva pove}e stru~waci
od pove}e ministerstva i prestavnici od invalidskite organi-
zacii.

Invalidskite organizacii se obra}aat so predlozi do ova telo.
Vladata ja obezbeduva relativnata avtonomija na Nacio-
nalnoto koordinativno telo, taka {to go sproveduva, negovoto
finansirawe i ja obezbeduva komunikacijata so dr`avnite orga-
ni. Nacionalnoto koordinativno telo ima pravo da podnesuva
predlozi i mislewa do resornite ministerstva i do Vladata na

Nacionalna strategija za izedna~uvawe na pravata na licata so hendikep vo RM

37

Republika Makedonija, do Sobranieto na Republika Makedonija
i do Pretsedatelot na Republika Makedonija.
Isto taka ova telo treba da vr{i evaluacija ili pak da
u~estvuva vo evaluacijata na proektite koi se odvivaat vo odnos
na licata so hendikep vo Republika Makedonija.
Izve{tajot za svojata rabota Nacionalnoto koordinativno
telo, go dostavuva do Vladata na Republika Makedonija.

Organizacii na lica so hendikep

Dr`avata e dol`na da go pomogne osnovaweto na organiza-
ciite na licata so hendikep. Isto taka dr`avata treba da im
priznae na ovie organizacii sovetodavna uloga.
Postoeweto na organizaciite se obezbeduva na na~in {to
dr`avata obezbeduva stalno finansirawe.
Sovetodavnata uloga na organizaciite na licata so hendi-
kep se ostvaruva taka {to tie mo`at da se izjasnuvaat, na nacio-
nalno, regionalno i lokalno nivo vo odnos na pra{awata koi se
odnesuvaat na licata so hendikep. Dr`avata treba da ja osiguri
ovaa komunikacija taka {to taa }e se ostvaruva postojano.
Organizaciite na licata so hendikep treba da mo`at da gi
odreduvaat specifi~nite potrebi, prioritetite da se izjasnu-
vaat za razli~nite planovi a osobeno da baraat ili u~estvuvaat
vo evaluacijata na najrazli~ni proekti koi se odnesuvaat na
licata so hendikep. Ovie organizacii po pravilo treba da bidat
zastapeni i vo Nacionalnoto koordinativno telo.

Procenka na programite za licata so hendikep

Dr`avata treba da vr{i periodi~ni i sistematski procenki
na programite za licata so hendikep. Ovaa procenka treba da se
zasnova na voedna~ena terminologija i razvieni kriteriumi za
razvivawe na ovie programi. Pri razvivaweto na terminologija-
ta i kriteriumite, treba da se vklu~uvaat i organizaciite na
licata so hendikep.

Za da se izbegne avtarhi~nosta, vo sproveduvaweto i ocenkata na
programite za licata so hendikep, potrebno e da se prou~at primerite na
dobrata me|unarodna praktika, {to treba da ovozmo`i sproveduvawe na
sopstvenite kriteriumi i razvivawe na postojnite standardi. Po`elno
e vo ovie procesi aktivno da u~estvuva i nacionalnoto koordinativno
telo.

38

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

Ostvaruvaweto na programite vo razli~ni oblasti, prak-
ti~no zna~i sproveduvawe na politikite za licata so hendikep
vo razli~nite sveri na `iveewe. Za da se ovozmo`i da se ostva-
rat celite na ovie politiki, potrebna e primena na razvieni
kriteriumi i standardi, u{te vo najranata faza na vospostavu-
vaweto na programite, u{te vo fazata na planiraweto.

Stru~en kadar za rabota so lica so hendikep

So potrebniot stru~en kadar za rabota so ovie lica (defek-
tolozi, psiholozi, pedagozi, socijalni rabotnici, instrukturi i
dr.), za sega mo`eme da konstatirame deka sme zadovolni bidej}i
se organizirani potrebnite visoko-obrazovni ustanovi za podgot-
vuvawe na ovie kadri. No potrebite uka`uvaat od dopolnitelno
stru~no usovr{uvawe i informirawe, osobeno so zapoznavawe i
prenesuvawe na stru~noto iskustvo od zemjite so porazvieni
sistemi i prakti~no iskustvo.
Potrebno e da se obrne posebno vnimanie na kadrite od
redovnite vospitno-obrazovni ustanovi {to e rabotat so hendike-
pirani deca. Prosvetnite i drugite stru~ni rabotnici vo gradin-
kite, redovnite u~ili{ta i drugite ustanovi {to se gri`at za
vakvi deca i lica ne se osposobeni za rabota so niv. Vo dosega{-
niot period (osven vo 5 do 6 u~ili{ta opfateni so Proektot za
integracija) ne e prevzemeno ni{to za da im se pomogne, pa duri
i toa {to postoe{e e ukinato.
Bidej}i sega{niot kadar {to raboti vo predu~ili{nite
ustanovi i u~ili{tata ne e zapoznat so problematikata na inva-
lidnite deca, }e treba nadle`nite institucii da organiziraat
soodvetni seminari, sovetuvawa i drugi oblici za stru~no osposo-
buvawe na ovie rabotnici.

Me|unarodna sorabotka

Vo svojata sorabotka so ON i nejzinite vladini agencii,
Republika Makedonija treba da gi vgraduva pra{awata koi se
odnesuvaat na licata so hendikep. Vo isto vreme, pri sorabotkata
so drugi dr`avi i me|unarodni organizacii, na{ata dr`ava
treba da gi vnesuva aspektite i standardite koi se odnesuvaat
na licata so hendikep.

Nacionalna strategija za izedna~uvawe na pravata na licata so hendikep vo RM

39

Na{ata dr`ava so svoeto deluvawe treba da ovozmo`i i
razmena na steknatite znaewa me|u nevladinite organizacii,
{irewe na postignatite rezultati od istra`uva~kata rabota i
prenesuvawe na steknatite znaewa i istra`uva~ki rezultati
vo organizaciite na licata so hendikep i vo nacionalnite koordi-
nativni komisii.

Vo svojata sorabotka so ON i so vladite i parlamentite
na drugite dr`avi, na{ata dr`ava treba da se zalaga za funkcio-
nirawe na globalnite i regionalnite organizacii na licata so
hendikep.

Pri deluvaweto na UNICEF, UNESKO i UNDP, vo
na{ata Zemja, na{ata dr`ava treba da insistira vo postojnite
programi da se vklu~at aspektite koi se odnesuvaat na licata so
hendikep.

Vo isto vreme vo vospostavuvaweto i realizacijata na
razvojnite programi, koi proizleguvaat od bilateralnata i mul-
tilateralnata sorabotka, a osobeno sorabotkata so EU, treba da se
vklu~at i aspektite koi se odnesuvaat na licata so hendikep.

Monitoring na ostvaruvaweto na Nacionalnata strategija
za izedna~uvawe na pravata na licata so hendikep

Vladata na Republika Makedonija gi zadol`uva resornite
ministerstva vo ramkite na nivnite zakonski ovlastuvawa da
prevzemaat merki za sproveduvawe na ovaa strategija.
Resornite ministerstva se dol`ni najmalku edna{ vo 2
godini da podnesuvaat izve{taj do Vladata na Republika Makedo-
nija i Nacionalnoto koordinativno telo za prevzemenite merki
vo sproveduvaweto na ovaa strategija.
Ovaa strategija e izgotvena od rabotnata grupa imenuvana
od Ministerot na Ministerstvoto za trud i socijalna politika
G- din Bedredin Ibraimi.

40

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

SOCIJALNA ZA[TITA

SOCIJALNA ZA[TITA

DEL VTORI

1. Zakon za socijalnata za{tita

ZAKON ZA SOCIJALNATA ZA[TITA

("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" br. 50/97, 16/2000, 17/2003 i 65/2004)
Pre~isten Tekst - Polio Plus

I. OP[TI ODREDBI

^len 1

Republikata e osnoven nositel na socijalnata za{tita na gra|anite
i obezbeduva uslovi za nejzino ostvaruvawe.
Republikata go vospostavuva sistemot na socijalna za{tita i go
ovozmo`uva negovoto funkcionirawe, obezbeduva uslovi za vr{ewe na
socijalno-za{titnata dejnost i razviva formi na samopomo{.

^len 2

Vladata na Republika Makedonija (vo natamo{niot tekst: Vladata)
donesuva Programa za ostvaruvawe na socijalnata za{tita so koja gi utvr-
duva podra~jata na socijalnata za{tita, specifi~nite potrebi na nasele-
nieto vo tie podra~ja i na~inot na ostvaruvaweto na socijalnata za{tita.
Vladata ja utvrduva mre`ata na javnite ustanovi za socijalna

za{tita.

^len 3

Dejnosta na socijalnata za{tita e od javen interes.

Zakon za socijalna za{tita

43

^len 4

Socijalnata za{tita e organizirana dejnost od strana na Republi-
kata za spre~uvawe i nadminuvawe na osnovnite socijalni rizici na koi e
izlo`en gra|aninot, semejstvoto i grupi naselenie vo tekot na `ivotot
(vo natamo{niot tekst korisnici na socijalna za{tita).
Pod socijalen rizik vo smisla na ovoj zakon se podrazbira:
- rizici po zdravjeto (bolest, povreda i telesna popre~enost);
-rizici na stareewe (starost i pre`ivuvawe);
-rizici na maj~instvo i semejstvo;
-rizici od nevrabotenost i profesionalna neadaptiranost i
-rizici od neadaptiranost kon socijalnata sredina.

^len 5

Pokraj merkite za socijalna za{tita i socijalna sigurnost na gra|a-
nite {to se utvrdeni so ovoj zakon, gri`ata na Republikata za spre~uvawe
na nastanuvawe na socijalen rizik se ostvaruva i preku prezemawe merki
vo dano~nata politika, vrabotuvaweto, politikata za stipendirawe, poli-
tikata za stanovi i semejstv, zdravstvoto, vospituvaweto i obrazovanieto
i na drugite podra~ja vo soglasnost so zakon.

^len 5-a

Op{tinata, gradot Skopje i op{tinite vo gradot Skopje organizira-
at i obezbeduvaat sproveduvawe na socijalnata za{tita vo soglasnost so
ovoj zakon, preku donesuvawe sopstveni razvojni programi za specifi~nite
potrebi na gra|anite od oblasta na socijalnata za{tita, gi obezbeduvaat
obvrskite utvrdeni so ovoj zakon i donesuvaat op{ti akti od oblasta na
socijalnata za{tita.

Op{tinata, gradot Skopje i op{tinite vo gradot Skopje mo`at da
obezbedat ostvaruvawe na socijalnata za{titata na licata so telesna po-
pre~enost, decata bez roditeli i roditelska gri`a, decata so posebni
potrebi, decata na ulica, decata so vospitno-socijalni problemi, decata
od edno-roditelski semejstva, licata izlo`eni na socijalen rizik, licata
zasegnati so zloupotreba na drogi i i alkohol, starite lica bez semejna
gri`a, preku voninstitucionalni i institucionalni oblici na socijalna
za{tita, domuvawe na licata izlo`eni na socijalen rizik, podigawe na
svesta na naselenieto za potrebite od obezbeduvawe na socijalna za{tita,
soglasno so odredbite od ovoj zakon .
Po stavot 3 se dodavaat pet novi stava 4, 5, 6, 7 i 8 koi glasat:
"Pravoto na dnevno zgri`uvawe se obezbeduva na uli~ni deca-deca
na ulica preku vospitno-edukativni uslugi, sovetuvali{na rabota so deca-
ta i ~lenovite na nivnite semejstva, kulturno-zabavni i rekreativni
aktivnosti.

44

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

Pravoto na dnevno zgri`uvawe se obezbeduva na lica koi upotrebu-
vaat, odnosno zloupotrebuvaat drogi i drugi psihotropni supstanci i na
~lenovite na nivnite semejstva preku davawe sovetodavni uslugi, uslugi
na informirawe, sovetuvawe i edukacija, rabotno anga`irawe, kulturno-
zabavni i rekreativni aktivnosti.
Pravoto na dnevno zgri`uvawe se obezbeduva na lica koi zloupotre-
buvaat alkohol ili se lekuvaat od zavisnost od alkohol i na ~lenovite na
nivnite semejstva preku sovetuvawe, edukacija, rabotno anga`irawe i kul-
turno - zabavni aktivnosti.
Pravoto na dnevno i privremeno prifa}awe i zgri`uvawe se obezbe-
duva na lica bezdomnici preku davawe sovetodavni uslugi, uslugi vo vrska so
ishrana, dneven prestoj, odr`uvawe na higiena i kulturno - zabavni aktivnosti.
Pravoto na dnevno i privremeno prifa}awe i zgri`uvawe se obezbe-
duva na lica `rtvi na semejno nasilstvo preku davawe sovetodavni uslugi,
uslugi vo vrska so ishrana, dneven prestoj, zgri`uvawe, odr`uvawe na higi-
ena i kulturno-zabavni aktivnosti".
Stavot 4 koj stanuva stav 9, se menuva i glasi:
"Pomo{ta vo dnevno zgri`uvawe za licata od stavovite 1,2,3,4,5 i 6,
odnosno dnevno i privremeno prifa}awe i zgri`uvawe za licata od stav 8
na ovoj ~len, se obezbeduva i toga{ koga tie `iveat vo semejstvo . "

^len 6

Vrz osnova na pravata od socijalna za{tita, a pod uslovite utvrdeni so
ovoj zakon, se obezbeduvaat uslugi i se prezemaat merki preku koi se ostvaruva:
socijalnata prevencija, voninstitucionalnata za{tita i institucionalnata
za{tita i socijalna pomo{ na korisnicite na socijalna za{tita.

^len 7

Korisnici na socijalna za{tita, spored ovoj zakon, se dr`avjani na
Republika Makedonija koi imaat postojano `iveali{te vo Republika
Makedonija i stranci koi imaat dozvola za postojan prestoj vo Republika
Makedonija.

Dr`avjanite na Republika Makedonija koi nemaat postojano `ivea-
li{te vo Republika Makedonija i strancite koi nemaat postojan prestoj
na `iveewe vo Republika Makedonija, gi koristat pravata od socijalna
za{tita, pod uslovi utvrdeni so ovoj i drug zakon.

^len 8

Sistemot na socijalnata za{tita se ostvaruva preku stru~nata
rabota vo ustanovite za socijalna za{tita, sproveduvaweto na eksperimen-
talni i razvojni programi, stru~no usovr{uvawe na rabotnicite vo zavis-
nost od potrebite na korisnicite i me|unarodnite standardi, sledeweto
na pojavite i planirawe na rabotata, vodeweto na evidencija i vosposta-
vuvaweto na informati~ki sistem, kako i preku sproveduvawe na istra`u-
va~ka rabota vo ovaa oblast.

Zakon za socijalna za{tita

45

^len 8-a

Zdru`enie na gra|ani i fizi~ko lice mo`at da vr{at raboti od
oblasta na socijalnata za{tita utvrdeni so ovoj zakon .

II. USLUGI I MERKI VO SOCIJALNATA
ZA[TITA I SOCIJALNATA RABOTA

1. Socijalna prevencija
^len 9

Za ostvaruvawe na socijalnata prevencija, se prezemaat merki za
spre~uvawe na nastanuvawe na socijalen rizik za gra|aninot, semejstvoto
ili grupa na naselenie osobeno preku edukativno - sovetuvali{na rabota,
razvivawe na formite na samopomo{, volonterska rabota so li~no anga`i-
rawe i bez nadomestok i primena na drugi metodi koi soodvetstvuvaat na
potrebite na korisnicite na socijalna za{tita.

2. Voninstitucionalna za{tita

^len 10

Voninstitucionalnata za{tita opfa}a pravo na:
- prva socijalna usluga na korisnicite na socijalna za{tita;
- pomo{ na poedinec;
- pomo{ na semejstvoto;
- doma{na nega i pomo{ na poedinec i na semejstvoto;
- dnevno i privremeno zgri`uvawe kako pomo{ na poedinec i semej-

stvoto i

- smestuvawe vo zgru`uva~ko semejstvo.

^len 11

Pravoto na prva socijalna usluga na korisnicite na socijalna
za{tita, opfa}a uo~uvawe na problemot koj proizleguva od sostojba na
socijalen rizik, uka`uvawe na korisnikot na mo`nite re{enija, uslugi i
sredstva za negova za{tita, kako i mre`ata na ustanovi za davawe uslugi.

^len 12

Pravoto na pomo{ na poedinecot, podrazbira primena na formi na
stru~na, sovetodavna ili sovetuvali{na rabota, so koja mu se ovozmo`uva
steknuvawe na potrebni informacii, osposobuvawe za samostojno odlu~u-
vawe, za~uvuvawe i razvoj na socijalnite potencijali.

^len 13

Pravoto na pomo{ na semejstvoto, opfa}a stru~na pomo{ na ~lenovi-
te na semejstvoto da ja nadminat semejnata kriza vo bra~nite odnosi, a

46

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

osobeno vo odnosite roditeli - deca, kako i osposobuvawe na toa semejstvo
da gi ostvaruva svoite funkcii vo sekojdnevniot `ivot.

^len 14

Pravoto na doma{na nega i pomo{, se obezbeduva na staro, iznemo{-
teno i lice so telesna popre~enost, koe ne e vo sostojba da se gri`i za sebe
i mu e potrebna nega i pomo{ vo zadovoluvaweto na egzistencijalnite
potrebi.

Doma{nata nega i pomo{ na liceto od stav 1 na ovoj ~len se obezbe-
duva i koga toa `ivee vo semejstvo.

^len 15

Pravoto na dnevno zgri`uvawe, se obezbeduva na stari i iznemo{-
teni lica preku uslugi vo vrska so ishrana, dneven prestoj, kulturno-
zabavni aktivnosti, odr`uvawe na higiena.
Pravoto na dnevno zgri`uvawe se obezbeduva i za lica so umereni i
te{ki pre~ki vo intelektualniot razvoj i na telesno popre~eno lice koe
ne mo`e samo da se gri`i za sebe.
Pravoto na dnevno zgri`uvawe se obezbeduva i za deca so telesna
popre~enost, zaradi nivnoto vklu~uvawe vo sekojdnevniot `ivot.
Pravoto na dnevno zgri`uvawe se obezbeduva na uli~ni deca-deca
na ulica preku vospitno-edukativni uslugi, sovetuvali{na rabota so
decata i ~lenovite na nivnite semejstva, kulturno-zabavni i rekreativni
aktivnosti.

Pravoto na dnevno zgri`uvawe se obezbeduva na lica koi upotrebu-
vaat, odnosno zloupotrebuvaat drogi i drugi psihotropni supstanci i na
~lenovite na nivnite semejstva preku davawe sovetodavni uslugi, uslugi
na informirawe, sovetuvawe i edukacija, rabotno anga`irawe, kulturno-
zabavni i rekreativni aktivnosti.
Pravoto na dnevno zgri`uvawe se obezbeduva na lica koi zloupotre-
buvaat alkohol ili se lekuvaat od zavisnost od alkohol i na ~lenovite na
nivnite semejstva preku sovetuvawe, edukacija, rabotno anga`irawe i kul-
turno- zabavni aktivnosti.
Pravoto na dnevno i privremeno prifa}awe i zgri`uvawe se obezbe-
duva na lica bezdomnici preku davawe sovetodavni uslugi, uslugi vo vrska
so ishrana, dneven prestoj, odr`uvawe na higiena i kulturno-zabavni
aktivnosti.

Pravoto na dnevno i privremeno prifa}awe i zgri`uvawe se obezbe-
duva na lica `rtvi na semejno nasilstvo preku davawe sovetodavni uslugi,
uslugi vo vrska so ishrana, dneven prestoj, zgri`uvawe, odr`uvawe na higi-
ena i kulturno-zabavni aktivnosti".
Pomo{ta vo dnevno zgri`uvawe za licata od stavovite 1,2,3,4,5 i 6,
odnosno dnevno i privremeno prifa}awe i zgri`uvawe za licata od stav 8
na ovoj ~len, se obezbeduva i toga{ koga tie `iveat vo semejstvo.

Zakon za socijalna za{tita

47

^len 16

Pravo na smestuvawe vo zgri`uva~ko semejstvo, spored ovoj zakon,
imaat licata koi nemaat soodvetni uslovi za `iveewe vo svoeto semejstvo
ili od drugi pri~ini im e potrebno smestuvawe vo drugo semejstvo, a ne
mo`e da se primeni druga forma na socijalna za{tita.
Pravoto na smestuvawe vo zgri`uva~ko semejstvo se obezbeduva na:
- dete bez roditeli i roditelska gri`a do osposobuvaweto za samosto-
en `ivot i rabota, a najdocna do zavr{uvaweto na srednoto obrazovanie,
ako ne postojat mo`nosti zgri`uvaweto i vospituvaweto da se obezbedi
na drug na~in;

- dete so vospitno - socijalni problemi (zanemareno, zlostavuvano i
socijalno neobezbedeno dete);
- dete so naru{eno op{testveno povedenie;
- lice so umereni i te{ki pre~ki vo intelektualniot razvoj upateno
na osposobuvawe za rabotno-proizvodna aktivnost, lice so najte{ki pre~ki
vo intelektualniot razvoj i lice so trajna telesna popre~enost na koj mu
e potrebno krajno zgri`uvawe i nega i
- staro lice, vozrasno lice so telesna popre~enost i lice so pre~ki
vo intelektualniot razvoj koe ne e vo sostojba samo da se gri`i, a poradi
stanbenata i semejnata polo`ba nema mo`nost da mu se obezbedi za{tita
na drug na~in.

3. Institucionalna za{tita
^len 17

Institucionalnata za{tita opfa}a pravo na osposobuvawe za rabot-
no-proizvodna aktivnost i pravo na smestuvawe vo ustanova za socijalna
za{tita.

Pravo na osposobuvawe za rabotno-proizvodna aktivnost

^len 18

Pravo na osposobuvawe za rabotno-proizvodna aktivnost imaat lica-
ta so umereni i te{ki pre~ki vo intelektualniot razvoj.
Pravoto na osposobuvawe za rabotno-proizvodna aktivnost opfa}a
upatuvawe vo ustanova za socijalna za{tita, nadomestok na tro{oci za smes-
tuvawe i ishrana, nadomestok na tro{oci za osposobuvawe za rabotno- proizvodna
aktivnost i nadomestok na tro{oci za prevoz.
Naod i mislewe za sposobnosta za osposobuvawe za rabotno-proizvodna
aktivnost na decata i mladincite so umereni i te{ki pre~ki vo intelek-
tualniot razvoj, dava organot nadle`en za ocena na specifi~nite potrebi na
decata i mladincite so pre~ki vo razvojot, vo soglasnost so aktot koj }e go
donese ministerot koj rakovodi so organot na dr`avnata uprava nadle`en za
rabotite od socijalna za{tita ( vo natamo{niot tekst: minister).

48

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

Pravo na smestuvawe vo ustanova za socijalna za{tita
^len 19

Pravo na smestuvawe vo ustanova za socijalna za{tita, spored ovoj
zakon, imaat licata koi nemaat soodvetni uslovi za `iveewe vo svoeto
semejstvo ili od drugi pri~ini im e potrebno smestuvawe vo ustanova za
socijalna za{tita, a ne mo`e da se primeni drug oblik na socijalna za{tita.
Pravo na smestuvawe vo ustanova za socijalna za{tita, spored ovoj

zakon, se obezbeduva na:

- dete bez roditeli i roditelska gri`a do osposobuvaweto za samos-
toen `ivot i rabota, a najdocna do zavr{uvaweto na srednoto obrazovanie,
ako ne postojat mo`nosti zgri`uvaweto i vospitanieto da se obezbedi na
drug na~in;

- dete so vospitno-socijalni problemi (zanemareno, zlostavuvano i
socijalno neobezbedeno dete);
- dete so naru{eno povedenie;
- bremena `ena eden mesec pred poroduvaweto i samohran roditel so
dete do tri mese~na vozrast na deteto;
- lice so umereni i te{ki pre~ki vo intelektualniot razvoj upateno
na osposobuvawe za rabotno proizvodna aktivnost, lice so najte{ki pre~ki
vo intelektualniot razvoj i lica so trajna telesna popre~enost na koj mu
e potrebno trajno zgri`uvawe i nega i
- staro lice, vozrasno lice so telesna popre~enost i lice so pre~ki
vo intelektualniot razvoj koe ne e vo sostojba samo da se gri`i, a poradi
stanbenata i semejnata polo`ba nema mo`nost da mu se obezbedi za{tita
na drug na~in.

Decata od stav 2 alinei 1,2 i 3 na ovoj ~len mo`at da se smestat vo u~eni~ki
dom ili druga ustanova za koja centarot }e oceni deka ustanovata mo`e da
obezbedi ~uvawe, vospituvawe, obrazovanie i normalen razvitok na deteto.

4. Pravo na socijalna pomo{
^len 20

Pravoto na socijalna pomo{ opfa}a:
- postojana pari~na pomo{ za licata nesposobni za rabota i socijalno

neobezbedeni;

- socijalna pari~na pomo{ za lica sposobni za rabota i socijalno

neobezbedeni;

- pari~en nadomestok za pomo{ i nega;
- pravo na zdravstvena za{tita;
- nadomestok na plata za skrateno rabotno vreme poradi nega na
telesno ili intelektualno popre~eno dete;
- ednokratna pari~na pomo{ ili pomo{ vo natura i
- pravo na domuvawe.

Zakon za socijalna za{tita

49

Postojana pari~na pomo{
^len 21

Pravo na postojana pari~na pomo{ ima lice nesposobno za rabota i
socijalno neobezbedeno, koe ne mo`e da obezbedi sredstva za svojata
egzistencija vrz osnova na drugi propisi.

^len 22

Nesposobno za rabota vo smisla na ovoj zakon se smeta lice:
- so umereni, te{ki i najte{ki pre~ki vo intelektualniot razvoj i
lice so drugi pre~ki vo razvojot, koe zaradi stepenot na popre~enosta ne
mo`e da se steknuva so obrazovanie, kako i lice koe po razvojniot period
steknalo telesna popre~enost, poradi koja e nesposobno za rabota;
- samohrana `ena za vreme na bremenosta eden mesec pred poroduva-
weto i samohran roditel do tri godini vozrast na deteto;
- dete do navr{eni 15 godini `ivot ili do 26 godini `ivot, ako e na

redovno {koluvawe i
- `ena i ma` postari od 65 godini.
Nesposobnosta za rabota vo smisla na stav 1 alineja 1 od ovoj ~len ja
utvrduva stru~en organ koj vr{i ocena na speci-fi~nite potrebi na licata
so pre~ki vo intelektualniot ili fizi~kiot razvoj do 26 godi{na vozrast,
pod uslovi i na na~in utvrdeni so posebni propisi, odnosno stru~en organ
za ocena na rabotnata sposobnost na Fondot za penzisko i invalidsko osigu-
ruvawe na Makedonija za lica postari od 26 godini.

^len 23

Za socijalno neobezbedeno lice, vo smisla na ovoj zakon, se smeta
lice koe nema prihodi ili ~ii prihodi po site osnovi, kako prihod na celoto
semejstvo, se pomali od postojanata pari~na pomo{ utvrdena so ovoj zakon.
Kako prihod vo smisla na stav 1 na ovoj ~len, ne se smeta pari~en
nadomestok za pomo{ i nega od drugo lice i poseben dodatok ostvaren vrz
osnova na drugi propisi.

^len 24

Postojana pari~na pomo{ se obezbeduva vo vid na osnovna pari~na
pomo{ na nositelot na pravoto i dodatok na drugite ~lenovi na semejstvoto
nesposobni za rabota (sou`ivateli na pomo{ta).
Kako semejstvo vo smisla na ovoj zakon se smeta samec ili zaednica
na ma` i `ena, na roditeli i deca i drugite rodnini koi `iveat so niv i se
dol`ni soglasno so Zakonot za semejstvoto, da se izdr`uvaat.

^len 25

Postojanata pari~na pomo{ od ~len 24 stav 1 na ovoj zakon, se utvr-
duva od prose~nata mese~na neto plata po rabotnik vo Republika Makedo-
nija ostvarena vo poslednite tri meseci i iznesuva za:

50

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

- osnovnata pari~na pomo{ (nositel - samec) 20%;
- nositel so eden sou`ivatel na pravoto 28% i
- nositel so dvajca i pove}e sou`ivateli na pravoto 40%.
Prose~nata plata po rabotnik od stav 1 na ovoj ~len ja utvrduva i
objavuva Dr`aven zavodot za statistika.
Postojanata pari~na pomo{ se isplatuva vo mese~en iznos.

^len 26

Samohrana bremena `ena i samohraniot roditel od ~lenot 22 na
ovoj zakon ostvaruvaat pravo na postojana pari~na pomo{ zaklu~no do
prvite tri deca po red na ra|awe.

^len 27

Pravo na postojana pari~na pomo{, mo`e da ostvari i lice koe sklu~ilo
dogovor za do`ivotno izdr`uvawe so centarot za socijalna rabota.
Po isklu~ok od ~len 25 na ovoj zakon visinata na postojanata pari~na
pomo{ od stav 1 na ovoj ~len ja utvrduva centarot za socijalna rabota i
korisnikot vo zavisnost od vrednosta na imotot {to e predmet na dogovorot
za do`ivotno izdr`uvawe, a po prethodna soglasnost od organot na dr`av-
nata uprava za rabotite od oblasta na socialnata za{tita ( vo natamo{-
niot tekst: Ministerstvoto).
Centarot za socijalna rabota mo`e da osnova fondacija so cel imo-
tot steknat po osnova na sklu~en dogovor za do`ivotno izdr`uvawe ili
druga osnova, da se koristi za ostvaruvawe na socijalna za{tita na gra|ani-
te vo op{tinata i vo Grad Skopje, za ~ie podra~jeto e nadle`en centarot
za socijalna rabota.

Upravniot odbor na fondacijata od stav 3 na ovoj ~len go so~inuvaat
tri ~lena od koi dva pretstavnika od centarot za socijalna rabota i eden
pretstavnik imenuvan od sovetot na op{tinata i sovetot na Gradot Skopje
na ~ie podra~je e sedi{teto na centarot za socijalna rabota .
Dete bez roditeli i bez roditelska gri`a koe ne se {titi vrz osnova
na pravoto na smestuvawe i koe nema prihodi po osnova na imot i imotni
prava i ne ostvaruva sredstva po osnova na drugi propisi, ima pravo na
postojana pari~na pomo{ vo visina na osnovnata pari~na pomo{ do polno-
letstvoto,odnosno dodeka ne se osposobi za samostoen `ivot, no najmnogu
do 26 godini `ivot.

^len 28

Po isklu~ok od ~len 23 na ovoj zakon, pravo na postojana pari~na
pomo{ ima i polnoletno lice nesposobno za rabota, socijalno neobezbedeno
i `ivee so ~lenovite na semejstvoto koi spored propisite se dol`ni da go
izdr`uvaat, a ~ii prihodi po ~len na semejstvoto se poniski od 20% od
prose~nata plata utvrdena vo stav 1 na ~len 25 od ovoj zakon.

Zakon za socijalna za{tita

51

Socijalna pari~na pomo{ na lice
sposobno za rabota i socijalno neobezbedeno
^len 29

Licata sposobni za rabota i socijalno neobezbedeni, koi spored drugi
propisi ne mo`at da obezbedat sredstva za egzistencija, imaat pravo na
socijalna pari~na pomo{ .
Pobliskite uslovi, visinata, kriteriumite i na~inot na ostvaru-
vawe na pravoto od stav 1 na ovoj ~len so akt gi utvrduva Vladata.

Pari~en nadomestok za pomo{ i nega
^len 30

Pravo na pari~en nadomestok za pomo{ i nega od drugo lice ima
lice koe ne mo`e da gi vr{i osnovnite `ivotni potrebi (ne e vo mo`nost
da se dvi`i vo stanot nitu so koristewe na soodvetni pomagala, da odr`uva
osnovna li~na higiena, da se oblekuva, da zema hrana, nitu da vr{i drugi
dejstva za zadovoluvawe na osnovnite `ivotni potrebi), odnosno liceto e
nepodvi`no, potpolno slepo, zaboleno od distrofija ili srodni muskulni
ili nevromuskularni zaboluvawa, cerebralna ili detska paraliza, para-
plegija, kako i lice so te{ki i najte{ki pre~ki vo intelektualniot razvi-
tok nad 26 godi{na vozrast.

^len 31

Naod, ocena i mislewe za potrebata od pomo{ i nega od drugo lice dava
stru~na komisija koja mo`e da bide pri javna ustanova koja vo ramkite na svojata
dejnost tretira problemi od oblasta na psihofizi~kiot razvoj na lica so
odreden vid na popre~enost, odnosno formirana kako posebna organizaciona
edinica pri centar za socijalna rabota ili vo drugo pravno lice.
Ministerot so re{enie go opredeluva pravnoto lice od stav 1 na
ovoj ~len pri koe stru~nata komisija go dava naodot, ocenata i misleweto
za potrebata od pomo{ i nega od drugo lice za korisnicite od ~len 30 na
ovoj zakon.

Po isklu~ok od stav 1 na ovoj ~len, naod, ocena i mislewe za licata so
te{ki, pote{ki i najte{ki pre~ki vo intelektualniot ili fizi~kiot razvoj
do 26 godi{na vozrast, dava ustanova {to so akt }e ja opredeli ministerot.
Centarot za socijalna rabota po neposredno izvr{eniot uvid zadol-
`itelno izgotvuva mislewe za opravdanosta na baraweto za pari~en nado-
mestok za pomo{ i nega i go dostavuva do stru~niot organ, odnosno ustanova-
ta od stavovite 1 i 2 na ovoj ~len.
Visinata na pravoto na pari~en nadomestok za pomo{ i nega od drugo
lice ne mo`e da iznesuva pomalki od 20%, nitu pove}e od 30% od prose~nata
plata, soglasno so ~len 25 stavo-vite 1 i 2 od ovoj zakon.

52

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

Ministerot ja propi{uva sodr`inata na obrascite za izdavawe na
naodot, ocenata i misleweto za utvrduvawe na potrebata za pomo{ i nega
od drugo lice, potrebnata medicinska i druga dokumentacija koja se
prilo`uva kon baraweto za ostvaruvawe na ova pravo, na~inot na ostvaruva-
we na pravoto na pari~en nadomestok za pomo{ i nega od drugo lice, kako
i poblisku gi utvrduva kritetiumite za utvrduvawe na visinata i visinata
na iznosot na ova pravo soglasno so ovoj zakon .
Zdravstvena za{tita
^len 32

Pravo na zdravstvena za{tita imaat korisnicite na postojana
pari~na pomo{, licata smesteni vo zgru`uva~ko semejstvo i vo ustanova
za socijalna za{tita i korisnici na pari~en nadomestok za pomo{ i nega
ako ne mo`at da se osiguraat po druga osnova.

Nadomestok na plata za skrateno rabotno vreme poradi nega na
telesno ili intelektualno popre~eno dete
^len 33

Pravoto na nadomestok na plata za skrateno rabotno vreme poradi
nega na pote{ko telesno ili intelektualno popre~eno dete utvrdeno so
Zakonot za rabotnite odnosi, se ostvaruva vo centarot za socijalna rabota.
Visinata na nadomestokot na plata od stav 1 na ovoj ~len iznesuva
30% od prose~nata plata utvrdena vo stav 1 na ~len 25 od ovoj zakon.
Pridonesite i drugite obvrski }e se presmetuvaat i naplatuvaat vo
visina od 50% od osnovicata spored ~len 180 stav 6 od Zakonot za penzis-
koto i invalidskoto osiguruvawe.
Ministerot }e go opredeli na~inot na ostvaruvaweto na pravoto od

stav 1 na ovoj ~len.

Ednokratna pari~na pomo{ i pomo{ vo natura
^len 34

Ednokratna pari~na pomo{ ili pomo{ vo natura se dodeluva na lice
ili semejstvo, koi se na{le vo polo`ba na socijalen rizik, zaradi pretrpena
prirodna nepogoda ili epidemija, podolgo lekuvawe vo zdravstvena
ustanova, ili druga socijalna kriza.
Pod pomo{ vo natura, vo smisla na ovoj zakon, se podrazbira obezbe-
duvawe na obleka, ishrana i drugi sredstva neophodni za minimalna
egzistencija na gra|aninot i semejstvoto.
Iznosot na ednokratnata pari~na pomo{ mo`e da iznesuva najmnogu
do visina na dve prose~ni mese~ni neto plati po rabotnik vo Republika
Makedonija ostvareni vo poslednite tri meseci.

Zakon za socijalna za{tita

53

Iznosot na ednokratnata pari~na pomo{ so akt go opredeluva ministerot.
Ednokratnata pari~na pomo{ se ostvaruva vo centarot za socijalna
rabota, a vo itni i neodlo`ni slu~ai ministerot mo`e da ja dodeli edno-
kratnata pari~na pomo{.

Protiv re{enieto na ministerot od stav 5 na ovoj ~len mo`e da se
izjavi `alba do Komisijata na Vladata za re{avawe na upravni raboti vo
vtor stepen od oblasta na trudot, socijalnata politika i zdravstvoto (vo
ponatamo{niot tekst: Komisijata na Vladata).
Pravoto od stav 1 na ovoj ~len po isklu~ok vo nesre}ni slu~ai, akutna
bolest koja bara bolni~ko lekuvawe i sli~no mo`e da go koristat i dr`av-
jani na Republika Makedonija koi nemaat postojano `iveali{te, kako i
stranci koi nemaat postojan prestoj na `iveewe vo Republika Makedonija.

^len 35

Pravoto na domuvawe, se obezbeduva na socijalno zagrozeni lica -

stanbeno neobezbedeni.

Socijalno zagrozeni lica vo smisla na stav 1 na ovoj ~len se:
- korisnici na postojana pari~na pomo{ i
- lice bez roditeli ili roditelska gri`a, do 18 godi{na vozrast
odnosno i po prestanuvawe na staratelstvoto, a najmnogu do 26 godi{na
vozrast, ako se nao|a na redovno {koluvawe.
Kriteriumite i na~inot na ostvaruvawe na pravoto na domuvawe so
akt go opredeluva sovetot na op{tinata, na gradot Skopje i na op{tinite
vo gradot Skopje .

Sredstvata za ostvaruvawe na pravoto za domuvawe se obezbeduvaat
od buxet, donacii, fondacii, krediti i drugo.

III. USTANOVI ZA SOCIJALNA ZA[TITA

1. Osnovawe i prestanok na ustanovite za socijalna za{tita
^len 36

Za ostvaruvawe na sistemot na socijalnata za{tita se osnovaat
javni i privatni ustanovi za socijalna za{tita.

^len 37

Javna ustanova za socijalna za{tita (vo natamo{niot tekst: javna
ustanova) osnova Vladata, vo soglasnost so mre`ata na javni ustanovi.

^len 38

Privatna ustanova za socijalna za{tita (vo natamo{eniot tekst:
privatna ustanova) mo`e da osnova doma{no i stransko pravno ili fizi~ko
lice, vrz osnova na odobrenie, vo soglasnost so ovoj zakon.

54

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

Doma{no i stransko pravno ili fizi~ko lice ne mo`e da bide osnova~
nitu soosnova~ na centar za socijalna rabota i vospitna ustanova za smestuvawe
na deca i mladinci so vospitno socijalni problemi i so naru{eno povedenie.

^len 39

Op{tinata, Gradot Skopje i op{tinite vo gradot Skopje mo`e da
osnova javna ustanova za voninstitucionalna i institucionalna za{tita
vrz osnova na odobrenie soglasno so ovoj zakon, osven centar za socijalna
rabota i javna vospitna ustanova za smestuvawe na deca i mladinci so
naru{eno povedenie.

Sovetot na op{tinata, na Gradot Skopje i na op{tinite vo gradot
Skopje mo`e da donese odluka za osnovawe na ustanova od stav 1 na ovoj
~len po prethodno mislewe od Ministerstvoto.

^len 40

Javnata ustanova, mo`e da se osnova i da otpo~ne so rabota, ako e
obezbeden prostor, oprema, stru~ni kadri i sredstva potrebni za rabota
vo zavisnost od vidot na dejnosta.
Ministerot gi propi{uva normativite i standardite za prostor,
oprema i stru~ni kadri potrebni za osnovawe i zapo~nuvawe so rabota na
ustanova za socijalna za{tita.
Uslovite predvideni vo stav 1 na ovoj ~len se odnesuvaat i za usta-
novi za socijalna za{tita {to gi osnovaat op{tinite, Gradot Skopje i
op{tinite vo gradot Skopje i za privatnite ustanovi.
Ustanovata za socijalna za{tita mo`e da otpo~ne so rabota otkako
ministerot so re{enie }e utvrdi deka se ispolneti uslovite za po~etok
so rabota od stav 1 na ovoj ~len.
Re{enieto od stavot 4 na ovoj ~len se donesuva po prethodno mislewe
na tri~lena Komisija, formirana od ministerot
Komisijata od stavot 5 na ovoj ~len vr{i neposreden uvid so cel da
utvrdi dali se ispolneti uslovite od stavot 1 na ovoj ~len, vrz osnova na
{to izgotvuva mislewe

Protiv re{enieto od stav 4 na ovoj ~len mo`e da se izjavi `alba do

Komisijata na Vladata.

^len 41

Odobrenieto od ~len 38 stav 1 i ~len 39 na ovoj zakon go izdava
Vladata po prethodno mislewe od Ministerstvoto.
Kon baraweto za dobivawe odobrenie za osnovawe na ustanova se
podnesuva elaborat za potrebite na gra|anite za opredelen vid socijalna
za{tita, prostornite uslovi, opremenosta, kadrite i na~inot na obezbedu-
vawe na sredstvata.

Baraweto so propi{anata dokumentacija od stavot 2 na ovoj ~len se
dostavuva do Ministerstvoto.

Zakon za socijalna za{tita

55

So odobrenieto od stav 1 na ovoj ~len se utvrduva vidot na socijalna
za{tita, potrebnata oprema, prostor, sredstva i kadri, soglasno so stan-
dardite i normativite, po~etok na rabota i sli~no.

^len 42

Ustanova za socijalna za{tita se osnova so akt za osnovawe.
So aktot za osnovawe na ustanovata za socijalna za{tita se utvrduva:
1. Naziv, odnosno imeto na osnova~ot;
2. Naziv, odnosno ime na firmata na ustanovata i nejzinoto sedi{te;
3. Dejnosta na ustanovata za socijalna za{tita;
4. Sredstvata za osnovawe i po~etok so rabota na ustanovata za
socijalna za{tita i na~inot na obezbeduvaweto na sredstvata;
5. Prava i obvrski na osnova~ot vo pogled na vr{eweto na dejnosta,
odnosno vr{eweto na rabotite za koi se osnova ustanovata;
6. Odgovornostite na ustanovata za obvrskite vo pravniot promet;
7. Vr{itel na dol`nosta direktor ;
8. Rok za donesuvawe na statutot i
9. Drugi pra{awa.

^len 43

Ustanovata za socijalna za{tita steknuva svojstvo na pravno lice
od denot na upisot vo sudskiot registar.
Ministerstvoto vodi evidencija na ustanovite za socijalna za{tita .
Na~inot na vodewe na evidencijata od stav 2 na ovoj ~len go utvrduva

ministerot.

^len 44

Ustanovata za socijalna za{tita ne mo`e da ja pro{iri ili da ja
promeni dejnosta za koja e osnovana, bez soglasnost na osnova~ot, a privat-
nata ustanova i javnata ustanova osnovana od op{tinata, Gradot Skopje i
op{tinite vo gradot Skopje i bez odobrenie na Vladata.

^len 45

Ustanovata za socijalna za{tita prestanuva ako:
- so pravosilna odluka se utvrdi ni{tavnost na upisot na ustanovata
za socijalna za{tita vo sudskiot registar;
- e izre~ena merka za zabrana za vr{ewe na dejnosta, zaradi neispol-
nuvawe na uslovite za vr{ewe na dejnosta;
-osnova~ot donese akt za prestanuvawe na ustanovata za socijalna
za{tita, ako prestanala potrebata, odnosno uslovite za vr{ewe na dejnos-
ta za koja ustanovata za socijalna za{tita bila osnovana;
- se spoi so druga ustanova za socijalna za{tita ili podeli na dve

ili pove}e ustanovi i

- se ispolneti drugi uslovi za prestanok na ustanovata za socijalna
za{tita predvideni so zakon ili aktot za osnovawe.

56

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

^len 45-a

Privatnata ustanova e dol`na najmalku {est meseci pred prestano-
kot so rabota da go izvesti Ministerstvoto, centarot za socijalna rabota
i korisnicite, odnosno nivnite zakonski zastapnici.

^len 46

Vladata mo`e da go odzeme odobrenieto, ako osnova~ot osnova ustano-
va za socijalna za{tita sprotivno na aktot za odobrenie od ~len 41 stav 3
na ovoj zakon i ako se utvrdi deka privatnata ustanova i javnata ustanova,
osnovana od op{tinata, Gradot Skopje i op{tinite vo gradot Skopje,
pove}e ne gi ispolnuva uslovite od ~len 40 na ovoj zakon ili ne gi spro-
veduva odredbite na ovoj zakon i drugite akti doneseni vrz osnova na ovoj
zakon.

So denot na donesuvawe na aktot za odzemawe na odobrenieto, privat-
nata ustanova i javnata ustanova, osnovana od op{tinata, Gradot Skopje i
op{tinite vo gradot Skopje, prestanuva so rabota.
Vrz osnova na aktot za odzemawe na odobrenieto, ustanovata od stav
2 na ovoj ~len se bri{e od sudskiot registar.

2. Organizacija na ustanovite za socijalna za{tita
^len 47

So statutot na ustanovata za socijalna za{tita se ureduva nejzinata
organizacija, upravuvaweto i rakovodeweto, op{tite akti i postapkata
za nivno donesuvawe i drugi raboti od zna~ewe za rabotata na ustanovata
za socijalna za{tita.

Vo ustanovata za socijalna za{tita za vr{ewe na oddelni dejnosti
ili del na dejnosti ili za vr{ewe na dejnosti na opredeleno podra~je
mo`at da se osnovaat organizacioni edinici so prava i obvrski utvrdeni
vo statutot na ustanovata za socijalna za{tita.
So statutot na ustanovata za socijalna za{tita na organizacionite
edinici od stav 2 na ovoj ~len, mo`e da im se utvrdat oddelni ovlastuvawa
vo pravniot promet, bez svojstvo na pravno lice, koi gi vr{at vo ime i za
smetka na ustanovata za socijalna za{tita.
Na statutot na javnata ustanova osnovana od Vladata soglasnost

dava ministerot.

Na statutot na javna ustanova osnovana od nadle`en organ na op{ti-
nata, Gradot Skopje i op{tinite vo gradot Skopje i na privatni ustanovi
soglasnost dava osnova~ot.

Zakon za socijalna za{tita

57

3. Upravuvawe i rakovodewe so ustanova za socijalna za{tita
Organ na upravuvawe
^len 48

Organ na upravuvawe vo javnata ustanova i vo javnata ustanova osno-
vana od op{tinata, Gradot Skopje i op{tinite vo gradot Skopje e upravniot
odbor.

Upravniot odbor go so~inuvaat petmina ~lenovi imenuvani od osno-
va~ot od koi dvajca ~lenovi se od redot na stru~nite rabotnici vo usta-
novata za socijalna za{tita.
Upravniot odbor na centarot za socijalna rabota go so~inuvaat pet
~lena imenuvani od osnova~ot, od koi eden ~len predlo`en od sovetot na
op{tinata na ~ie podra~je e sedi{teto na centarot za socijalna rabota,
eden ~len od redot na stru~nite rabotnici vo centarot za socijalna rabota
i tri pretstavnika na osnova~ot .
Pretstavnikot vo Upravniot odbor na centarot za socijalna rabota
koj dava socijalna za{tita na podra~jeto na Gradot Skopje go predlaga
Sovetot na gradot Skopje.
^lenovite na upravniot odbor se izbiraat so mandat vo traewe od

~etiri godini.

Upravniot odbor go svikuva i so negovata rabota rakovodi pretseda-
telot na upravniot odbor, koj go izbiraat ~lenovite na upravniot odbor od
svoite redovi.

Upravniot odbor svoite odluki gi donesuva so mnozinstvo glasovi
od vkupniot broj na ~lenovi.
Vo rabotata na upravniot odbor u~estvuva direktorot na ustanovata
za socijalna za{tita, bez pravo na odlu~uvawe.

^len 49

Upravniot odbor na javnata ustanova i na javnata ustanova osnovana
od op{tinata, gradot Skopje i op{tinite vo gradot Skopje:
- donesuva statut ;
- donesuva akt za organizacija na ustanovata i sistematizacija na
rabotnite mesta vo soglasnost so ministerot;
- donesuva godi{na programa za rabota, go sledi nejzinoto izvr{uvawe;
- usvojuva izve{taj za rabota;
- utvrduva finansiski plan i ja usvojuva godi{nata smetka;
- predlaga na osnova~ot izmena ili pro{iruvawe na dejnosta;
- raspi{uva javen oglas za imenuvawe na direktor i e dol`en da go
raspi{e javniot oglas najmalku tri meseci pred istekot na mandatot na
direktorot i

- vr{i i drugi raboti utvrdeni so ovoj zakon i statutot na ustanovata

za socijalna za{tita.

58

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

^len 50

Upravuvaweto vo privatnite ustanovi go ureduva osnova~ot.

Organ na rakovodewe
^len 51

So javnata ustanova za socijalna za{tita rakovodi direktorot.
Za direktor na javna ustanova za socijalna za{tita mo`e da bide
imenuvano lice koe pokraj op{tite uslovi utvrdeni so zakon ima visoko
obrazovanie utvrdeno so statutot na ustanovata vo zavisnost od prirodata
na dejnosta na javnata usta-nova i da ima ~etiri godini rabotno iskustvo
po diplomiraweto.

Direktorot na javnata ustanova go imenuva i razre{uva ministerot.
Direktorot se imenuva vrz osnova na javen konkurs.
Mandatot na direktorot na ustanovata trae ~etiri godini, so mo`-
nost povtorno da bide imenuvan .
Direktorot na javnata ustanova osnovana od op{tinata, Gradot Skop-
je i op{tinite vo gradot Skopje, go izbira i razre{uva gradona~alnikot
na op{tinata, na Gradot Skopje i na op{tinite vo gradot Skopje.

^len 52

Ako navreme ne se imenuva direktor vo javnata ustanova, ministerot,
imenuva vr{itel na dol`nosta direktor najmnogu za edna godina, a za
javnata ustanova osnovana od op{tinata, Gradot Skopje i op{tinite vo
gradot Skopje - gradona~alnikot na op{tinata, na Gradot Skopje i na op{ti-
nite vo gradot Skopje.

^len 53

Direktorot na javnata ustanova i javnata ustanova osnovana od
op{tinata, Gradot Skopje i na op{tinite vo gradot Skopje, ja organizira
rabotata i rakovodi so ustanovata, ja zastapuva i ja pretstavuva ustanovata
i e odgovoren za zakonitosta vo raboteweto.
Direktorot neposredno rakovodi so stru~nata rabota i se gri`i za

nejzinoto unapreduvawe.

Vo zavisnost od prirodata i slo`enosta na rabotata, direktorot
mo`e da nazna~i rakovoditeli na oddeli, koi za svojata rabota odgovaraat
pred nego.

Direktorot podnesuva izve{taj za rabotata i za materijalno-finan-
siskoto rabotewe do upravniot odbor, do ministerot odnosno do gradona-
~alnikot na op{tinata, na Gradot Skopje i na op{tinite vo gradot Skopje.
Direktorot donesuva odluka za izbor na rabotnik, vr{i rasporedu-
vawe na rabotnicite,odlu~uva za godi{ni odmori i plateni i neplateni
otsustva za rabotnicite, donesuva re{enie za prestanok na raboten odnos
i pokrenuva odgovornost za materijalna {teta.

Zakon za socijalna za{tita

59

^len 54

Direktorot na javnata ustanova i na javnata ustanova osnovana od
op{tinata, Gradot Skopje i op{tinite vo gradot Skopje, mo`e da bide raz-
re{en pred istekot na vremeto za koe bil imenuvan :
- na negovo barawe;
- ako nastane nekoja od pri~inite,poradi koi spored propisite za
rabotnite odnosi prestanuva rabotniot odnos po sila na zakonot;
- ako ne postapuva spored propisite i op{tite akti na ustanovata
ili neopravdano ne gi sproveduva odlukite na upravniot odbor ili posta-
puva vo sprotivnost so niv i
- ako so svojata nesovesna i nezakonska rabota i predizvika na javnata
ustanova zna~itelna {teta, ili ako gi zanemaruva ili namerno ne gi
izvr{uva svoite obvrski i poradi toa nastanat ili bi mo`ele da nastanat
te{ki naru{uvawa vo izvr{uvaweto na dejnosta na javnata ustanova.

^len 55

Rakovodeweto vo privatna ustanova go ureduva osnova~ot.

IV. VIDOVI I DEJNOST NA USTANOVITE ZA
SOCIJALNA ZA[TITA

1. Kadri vo ustanovite za socijalna za{tita
^len 56

Stru~nite raboti vo ustanovata za socijalna za{tita, vo zavisnost
od vidot na rabotata, gi vr{at stru~nite rabotnici so visoko obrazovanie:
diplomiran socijalen rabotnik, psiholog, andragog, pedagog, pravnik, ekono-
mist, lekar, defektolog, specijalen pedagog za prevencija i resocijaliza-
cija i sociolog; vi{o obrazovanie: socijalen, zdravstven rabotnik i drugi
rabotnici zavisno od potrebata na dejnosta; sredno obrazovanie: zdrav-
stven rabotnik kako i drugi rabotnici za izvr{uvawe na drugi raboti vo
zavisnost od vidot i obemot na uslugite, dokolku so ovoj zakon poinaku ne
e utvrdeno.

^len 57

Odredeni raboti vo socijalnata za{tita, po isklu~ivo ovlastuvawe
na direktorot na ustanovata za socijalna za{tita, bez nadomestok mo`at
da gi vr{at volonteri, koi se kvalifikuvani za toj vid na rabota ili
pominale niz obuka za vr{ewe na taa rabota.
Volonterot ne mo`e da re{ava za pravata od socijalna za{tita.
Rabotite koi mo`at da se vr{at so volonterska rabota, na~inot na
nivnoto vr{ewe, pokrivawe na realnite tro{oci, kako i potrebnite kvali-
fikacii ili obuka gi utvrduva so akt ustanovata za socijalna za{tita.

60

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

2. Rabotno vreme vo ustanovite za socijalna za{tita
^len 58

Rasporedot, po~etokot i zavr{uvaweto na rabotnoto vreme vo jav-
nata ustanova, zavisno od vidot i obemot na socijalnata za{tita i uslu-
gite od socijalna za{tita, go utvrduva so akt ministerot.

3. Evidencija vo ustanovite za socijalna za{tita
^len 59

Ustanovata za socijalna za{tita vodi evidencija za korisnicite na
pravata od socijalna za{tita i dokumentacija za stru~nata rabota.
Ministerot go propi{uva na~inot na vodewe na evidencijata i
dokumentacijata od stav 1 na ovoj ~len i poblisku gi opredeluva korisni-
cite na socijalna za{tita.

^len 60

Ustanovata za socijalna za{tita koja vr{i smestuvawe na korisnici
na socijalna za{tita za svojata rabota podnesuva trimese~en izve{taj do
Ministerstvoto.

4. Vidovi na ustanovi za socijalna prevencija i voninstitucionalna
za{tita
Centar za socijalna rabota
^len 61

Centar za socijalna rabota (vo natamo{niot tekst: centar) se osnova
kako javna ustanova za socijalna za{tita so javni ovlastuvawa zaradi
vr{ewe na raboti od socijalna za{tita.
Centar mo`e da se osnova, ako se ispolneti op{tite uslovi za
osnovawe na javna ustanova za socijalna za{tita od ~len 40 na ovoj zakon i
zadol`itelno gi ima najmalku slednive osnovni obrazovni profili: socija-
len rabotnik, psiholog, pedagog, ili specijalen pedagog za prevencija i
resocijalizacija i diplomiran pravnik.
Licata so obrazoven profil od stav 2 na ovoj ~len, treba da imaat
najmalku visoko obrazovanie .
Centarot mo`e da se osnova za podra~jeto na edna ili pove}e op{tini.

^len 62

Od delokrugot na javnite ovlastuvawa centarot gi vr{i slednive

raboti:

- re{ava za pravata od socijalna za{tita, utvrdeni so ovoj zakon;
- re{ava za rabotite utvrdeni so semejno-pravnite propisi;

Zakon za socijalna za{tita

61

- re{ava za pravata utvrdeni so Zakonot za za{tita na decata, i toa:
detski dodatok, poseben dodatok i pomo{ za oprema na novoroden~e.
- postapuva po rabotite utvrdeni so krivi~no-pravnite propisi i
- vr{i i drugi raboti utvrdeni so zakon.

^len 63

Pri sproveduvaweto na socijalnata za{tita i stru~nata rabota,

centarot:

- otkriva, sledi i prou~uva socijalni pojavi i problemi,
- primenuva i sproveduva soodvetni oblici na socijalna za{tita i
neposredno pomaga gra|anin, semejstvo ili grupi na naselenie;
- pottiknuva i prezema preventivni dejstvija od ~len 9 na ovoj zakon
vo spre~uvawe i otstranuvawe na pri~inite za nastanuvawe na polo`ba od
socijalen rizik;

- razviva i sproveduva voninstitucionalni oblici na socijalna

za{tita;

- primenuva i sproveduva program ii drugi op{ti akti od oblasta na
socijalnata za{tita, doneseni i finansirani od op{tinata, Gradot Skopje
i op{tinite vo gradot Skopje;
- pottiknuva, organizira i koordinira volonterski aktivnosti na
gra|ani, nivni zdru`enija, humanitarni organizacii, organizacii vo
sproveduvawe na programi za socijalna za{tita na podra~jeto na op{tinata;
- izgotvuva planovi i programi za socijalna za{tita,
-vodi evidencija i pribira dokumentacija za korisnicite na socijal-
nata i semejno pravnata za{tita za primenetite oblici na socijalna za{-
tita i za toa podnesuva izve{taj do Ministerstvoto i
- vr{i i drugi raboti utvrdeni so zakon.

^len 64

Vo ostvaruvaweto na funkciite utvrdeni so ovoj zakon i so drugite
propisi centarot raboti so gra|anin (dete, adolescent, vozrasno lice)
semejstvo i grupa na naselenie.
Rabotej}i so gra|aninot i semejstvoto, centarot pomaga vo razre{u-
vaweto na `ivotnite te{kotii i problemi vo individualnoto `iveewe,
partnerskite odnosi, predbra~nite i bra~nite odnosi, odnosite roditeli
i deca, uka`uva pomo{ na semejstvoto vo ostvaruvaweto na negovata za{ti-
tna, vospitna i reproduktivna funkcija, pottiknuva sakano i odgovorno
roditelstvo i planirawe na semejstvoto, dava drugi sovetodavni i sovetu-
vali{ni uslugi za pra{awa od zna~ewe za razvojot i socijalizacijata na
li~nosta i ostvaruvaweto i unapreduvaweto na odnosite vo semejstvoto.
Centarot ja ostvaruva rabotata so grupite na naselenie vo funkcija
na gra|aninot i semejstvoto.

62

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

^len 65

Funkciite utvrdeni vo ovoj zakon i drugi propisi centarot gi vr{i
so formite na stru~na, sovetodavna, sovetuvali{na i terapiska interdis-
ciplinarna timska rabota.

^len 66

Postapkata za mirewe na bra~nite drugari ja sproveduva centarot,
koj e mesno nadle`en na podra~jeto na op{tinata, za koja e mesno nadle`en
sudot pred koj se vodi postapkata za razvod na brakot po istiot predmet.

^len 67

Vo postapkata za mirewe, bra~nite drugari se pokanuvaat da prisus-
tvuvaat li~no, pri {to e isklu~ena javnosta i prisustvoto na polnomo{nik.

^len 68

Centarot e dol`en bez odlagawe da dostavi do sudot pismen izve{taj
za ishodot na postapkata za mirewe.

Smestuvawe vo zgri`uva~ko semejstvo
^len 69

Centarot pri izborot na zgri`uva~koto semejstvo se rakovodi od
vozrasta, stepenot na obrazovanieto, zdravstvenite i moralnite podob-
nosti, materijalnite i stanbenite uslovi na semejstvoto i mo`nostite na
semejstvoto za zgri`uvawe lice vo soglasnost so odredbite na ovoj zakon.
Zgri`uva~koto semejstvo od stav 1 na ovoj ~len ima pravo na nadomes-
tok na tro{ocite za smestuvawe i nadomestok za zgri`uvawe na smestenoto
lice.

Smestuvawe lice vo zgri`uva~ko semejstvo se vr{i vrz osnova na
sklu~en dogovor pome|u centarot i eden ~len na zgri`uva~koto semejstvo.
So dogovorot od stavot 3 na ovoj ~len se ureduvaat osobeno:
- na~inot i uslovite za smestuvawe i prestanok na smestuvaweto na

lice vo semejstvoto;

- vidot i obemot na socijalnata za{tita koja se obezbeduva na liceto
{to se smestuva vo zgri`uva~koto semejstvo;
- visinata na nadomestokot za smestenoto lice, koja gi opfa}a tro{o-
cite na smestuvawe i nadomestokot za zgri`uvawe;
- vremetraeweto na dogovorot, so mo`nost za negovo prodol`uvawe;
- uslovi za raskinuvawe na dogovorot;
- otkazniot rok za raskinuvawe na dogovorot, koj za zgri`uva~koto
semejstvo ne mo`e da bide pokratok od tri meseci;
- slu~aite pri koi prestanuva da va`i dogovorot; i
- drugi prava, obvrski i odgovornosti.
Centarot mo`e ednostrano da go raskine dogovorot i pred istekot
na rokot utvrden vo dogovorot, sekoga{ koga toa go baraat interesite na
liceto koe se smestuva vo zgri`uva~koto semejstvo.

Zakon za socijalna za{tita

63

^len 69-a

Centarot go sledi i koordinira smestuvaweto i zgri`uvaweto na
liceto vo zgri`uva~koto semejstvo.
Zgri`uva~koto semejstvo e dol`no da postapuva po dadenite nasoki
od centarot za zgri`uvawe na smestenoto lice i navreme da go izvestuva
centarot za site promeni i potrebi na zgri`enoto lice. "

^len 70

Centarot mo`e da smesti vo edno zgri`uva~ko semejstvo najmnogu
pet lica, imaj}i gi vo predvid uslovite i mo`nostite za smestuvawe na
semejstvoto.

Ministerot poblisku gi utvrduva kriteriumite za izbor na zgri`u-
va~ko semejstvo, vidot i brojot na korisnicite koi mo`at da se smestat vo
edno zgri`uva~ko semejstvo, vidot i obemot na uslugite od socijalna za{-
tita {to mu se obezbeduvaat na smestenoto lice, visinata na nadomestokot
na tro{ocite za smestuvaweto i na nadomestokot za zgri`uvaweto .
Pri utvrduvawe na visinata na nadomestokot na tro{ocite za smes-
tuvawe i nadomestokot za zgri`uvawe se zemaat vo predvid osobeno potre-
bite na smestenoto lice.

Dneven centar i klubovi za stari i vozrasni lica
^len 71

Dnevniot centar i klubot za stari i vozrasni lica vr{at uslugi od
socijalna za{tita vo vid na dneven prestoj, ishrana, li~na higiena, kako i
organizirawe na rabotni, kulturni, zabavni i drugi aktivnosti.
Ustanovata od stav 1 na ovoj ~len mo`e oddelni uslugi od svojata
dejnost da gi vr{i vo domot na korisnikot.

Dneven centar za uli~ni deca-deca na ulica
^len 71 - a

Dnevniot centar za uli~ni deca-deca na ulica na ovie deca i ~leno-
vite na nivnite semejstva im obezbeduva vospitno-edukativni uslugi,
sovetuvali{na rabota, kulturno-zabavni i rekreativni aktivnosti.

Dneven centar za lica koi upotrebuvaat, odnosno
zloupotrebuvaat drogi i drugi psihotropni supstanci
^len 71 - b

Dnevniot centar za lica koi upotrebuvaat, odnosno zloupotrebuvaat
drogi i drugi psihotropni supstanci na ovie lica i na ~lenovite na nivnite
semejstva im obezbeduva sovetodavni uslugi, uslugi na informirawe, sove-
tuvawe i edukacija, rabotno anga`irawe, kulturno-zabavni i rekreativni
aktivnosti .

64

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

Dneven centar za lica koi zloupotrebuvaat alkohol ili se lekuvaat od
alkohol
^len 71 - v

Dnevniot centar za lica koi zloupotrebuvaat alkohol ili se lekuva-
at od zavisnost od alkohol na ovie lica i na ~lenovite na nivnite semejstva
im obezbeduva uslugi preku sovetuvawe, edukacija, rabotno anga`irawe i
kulturno-zabavni aktivnosti.

Centar za lica bezdomnici
^len 71 - g

Centarot za lica bezdomnici obezbeduva dnevno i privremeno prifa}awe
i zgri`uvawe na ovie lica preku davawe sovetodavni uslugi, uslugi vo vrska so
ishrana, dneven prestoj, odr`uvawe na higiena i kulturno- zabavni aktivnosti.

Centar za lica - `rtvi na semejno nasilstvo
^len 71 - d

Centarot za lica - `rtvi na semejno nasilstvo obezbeduva dnevno i
privremeno prifa}awe i zgri`uvawe na ovie lica, koe mo`e da trae najm-
nogu {est meseci so mo`nost za prodol`uvawe za u{te {est meseci, dava-
we sovetodavni uslugi, uslugi vo vrska so ishrana, dneven prestoj, zgri`u-
vawe, odr`uvawe na higiena i kulturno-zabavni aktivnosti .

Dneven centar za lica so intelektualna ili telesna popre~enost
^len 72

Dnevniot centar za lica so intelektualna popre~enost, odnosno na
licata so umereni i te{ki pre~ki vo intelektualniot razvoj i na licata
so pote{ki pre~ki vo telesniot razvoj im obezbeduva dnevno zgri`uvawe,
rabotno proizvodna aktivnost, rabotna terapija i drugi aktivnosti na ovie
lica, zaradi nivno vklu~uvawe vo sekojdnevniot `ivot i mo`e da vr{i
osposobuvawe za rabotno - proizvodna aktivnost .

^len 72-a

Dnevniot centar od ~len 71 - a, 71- b, 71- v, 71 -g, 71- d i 72 od ovoj zakon
mo`e da se osnova kako javna ili privatna ustanova za socijalna za{tita, a
mo`e da se osnova i kako organizacionen del na ustanova za socijalna za{tita
ili na drugo pravno lice.

Zakon za socijalna za{tita

65

Centar za davawe pomo{ vo doma{ni uslovi
^len 73

Centarot za davawe pomo{ vo doma{ni uslovi, obezbeduva na izne-
mo{teni stari i drugi vozrasni lica uslugi vo vid na ishrana, li~na higie-
na, higiena na stanot i drugi raboti vo domot na korisnikot.

5. Vidovi na ustanovi za institucionalna za{tita
^len 74

Institucionalnata za{tita ja vr{at:
a) ustanova za smestuvawe na deca i mladinci bez roditeli i roditel-

ska gri`a.

b) ustanova za smestuvawe na deca i mladinci so vospitno-socijalni
problemi i so naru{eno povedenie.
v) ustanova za smestuvawe na deca i mladinci so pre~ki vo intelektu-

alniot razvoj.

g) ustanova za smestuvawe na deca i mladinci so pre~ki vo telesniot

razvoj i

d) ustanova za smestuvawe na stari i vozrasni lica so telesna popre~enost.

a. Ustanova za smestuvawe na deca i mladinci bez roditeli i
roditelska gri`a
^len 75

Ustanova za smestuvawe na deca i mladinci bez roditeli i roditel-
ska gri`a, obezbeduva zgri`uvawe (domuvawe, ishrana, oblekuvawe, nega
i gri`a) na decata do obezbeduvaweto na uslovi za nivno vra}awe vo semej-
stvoto, odnosno do osposobuvawe za samostoen `ivot i rabota, a najdolgo
do {est meseci po zavr{uvaweto na srednoto obrazovanie, ako ne postojat
mo`nosti zgri`uvaweto da se obezbedi na drug na~in.
Ustanovata od stav 1 na ovoj ~len e dol`na na decata i mladincite
da im obezbedi posetuvawe na osnovno i sredno obrazovanie vo soodvetnata
ustanova, organizirana stru~na pomo{ za uspe{no sovladuvawe na vospitno
obrazovnite programi, da organizira razli~ni oblici na rabota i `ivot,
kako i da se gri`i za nivnoto zdravje.
Zgri`uvaweto na decata i mladincite od stav 1 na ovoj ~len se
vr{i vo ustanovi za doen~iwa i mali deca do tri-godi{na vozrast i usta-
novi za deca i mladinci nad trigodi{-na vozrast.

^len 76

Vo ustanovata za smestuvawe na deca bez roditeli i roditelska gri`a
do trigodi{na vozrast mo`e da se organizira privremeno smestuvawe i
prestoj na samohrana nevrabotena bremena `ena eden mesec pred poroduva-
weto i samohran roditel do trimese~na vozrast na deteto.
Samohran nevraboten roditel pod uslovite utvrdeni vo stav 1 na
ovoj ~len mo`e da se smesti i vo zgri`uva~ko semejstvo.

66

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

b. Ustanova za smestuvawe na deca i mladinci so vospitno socijalni
problemi i so naru{eno povedenie
^len 77

Ustanovata za smestuvawe na deca i mladinci so vospitno socijalni
problemi, na vozrast od 7 do 18 godini ili do zavr{uvawe na sredno
u~ili{te, vr{i prifa}awe i kratkotrajno zgri`uvawe na maloletni lica,
opservacija i dijagnostika na maloletni lica, prodol`eno smestuvawe,
vospituvawe, obrazovanie i korektiven tretman na maloletno lice vo
zavis-nost od nivnite potrebi vo traewe do tri godini.
Ustanovata od stav 1 na ovoj ~len obezbeduva osnovno i sredno obra-
zovanie na decata i mladincite vo soodvetnite ustanovi za obrazovanie.

^len 78

Ustanovata za maloletni lica so naru{eno povedenie, na vozrast od
10 do 18 godini, vr{i zgri`uvawe, vospitanie i osnovno obrazovanie na
maloletni lica, a srednoto obrazovanie na maloletnicite go obezbeduva
vo soodvetni ustanovi za obrazovanie.
Ustanovata od stav 1 na ovoj ~len izvr{uva vospitna merka upatuvawe
vo vospitna ustanova, vo soglasnost so propisite za izvr{uvawe na sankciite
i upatuvawe vo soodvetna ustanova, poradi naru{uvawe vo povedenieto
soglasno so Zakonot za semejstvoto.

^len 79

Ustanovite za deca i mladinci od ~lenovite 77 i 78 na ovoj zakon,
dol`ni se da obezbedat za maloletnite lica soodvetni uslovi za smestuva-
we, ishrana, planirano i organizirano sproveduvawe na sodr`ini, merki i
aktivnosti vo procesot na nivnoto vospitanie i obrazovanie, slobodni
aktivnosti i kulturno zabaven `ivot, kako i da se gri`at za `ivotot i
zdravjeto na decata i mladincite smesteni vo ustanovite.

v. Ustanova za smestuvawe na deca i mladinci so pre~ki vo
intelektualniot razvoj
^len 80

Ustanovata za smestuvawe na deca i mladinci so umereni i te{ki
pre~ki vo intelektualniot razvoj, obezbeduva opservacija, rehabilitaci-
ono-korekcionen tretman, vospitanie, osposobuvawe za rabotno-proizvodna
aktivnost, smestuvawe i zdravstvena za{tita.
Ustanovata od stav 1 na ovoj ~len organizira kulturno-zabavni,
sportski i drugi aktivnosti vo zavisnost od potrebite i psihofizi~kite
sposobnosti i mo`nosti na licata so umereni i te{ki pre~ki vo intelek-
tualniot razvoj.

Ustanovata od stav 1 na ovoj ~len za vozrasnite lica so umereni i te{ki
pre~ki vo intelektualniot razvoj mo`e da organizira dneven i polu-dneven
prestoj, zgri`uvawe i rabotno-proizvodna aktivnost i rabotna terapija.

Zakon za socijalna za{tita

67

^len 81

Ustanovata za smestuvawe na deca i mladinci i vozrasni lica so
najte{ki pre~ki vo intelektualniot razvoj e ustanova koja obezbeduva:
smestuvawe, zgri`uvawe, rehabilitacija i zdravstvena za{tita.
Ustanovata od stav 1 na ovoj ~len, ja obezbeduva zdravstvenata
za{tita na licata so najte{ki pre~ki vo intelektualniot razvoj soglasno
so propisite za zdravstvena za{tita.

g.Ustanova za smestuvawe na deca i mladinci
so pre~ki vo telesniot razvoj
^len 82

Ustanovata za smestuvawe na deca i mladinci so pre~ki vo telesniot
razvoj obezbeduva zgri`uvawe (domuvawe, ishrana, nega i gri`a) do osposo-
buvawe za samostoen `ivot i rabota.
Ustanovata od stav 1 na ovoj ~len e dol`na na decata i mladincite
da im obezbedi osnovno i sredno obrazovanie, da organizira stru~na pomo{
za uspe{no sovladuvawe na vospitno-obrazovnite programi, da organizira
razli~ni oblici na rabota i `ivot, kako i da se gri`i za nivnoto zdravje.
Ustanovata mo`e da organizira i oddelenie za vozrasni lica so
telesna popre~enost, dokolku za toa ima mo`nost.

d. Ustanovi za smestuvawe na stari i vozrasni lica
so telesna popre~enost
^len 83

Ustanovi za smestuvawe na stari i vozrasni lica so telesna

popre~enost se:

a) ustanovi za stari lica,
b) ustanovi za vozrasni lica so telesna popre~enost i
v) ustanovi za vozrasni lica so umereni i te{ki pre~ki vo intelek-

tualniot razvoj.

Ustanova za stari lica
^len 84

Ustanova za stari lica obezbeduva smestuvawe, ishrana , pomo{ i
nega, zdravstvena za{tita, kulturno-zabavni, rabotni rekreativni aktiv-
nosti, uslugi na socijalna rabota i drugi uslugi zavisno od potrebite,
sposobnostite i barawata na korisnikot.
Pokraj uslugite utvrdeni vo stav 1 na ovoj ~len ustanovata za stari
lica mo`e da organizira i voninstitucionalni oblici na za{tita vo vid
na davawe pomo{ doma i dneven prestoj na penzionirani i stari lica.

68

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

^len 85

Ustanovata od ~len 84 na ovoj zakon obezbeduva prifa}awe i privre-
meno smestuvawe na vozrasni i stari lica, koi zaradi razni okolnosti se
na{le nadvor od mestoto na `iveewe, bez sredstva za `ivot ili se bez
postojano smestuvawe, se do nivnoto vra}awe vo sopstvenoto semejstvo
ili smestuvawe vo ustanova za socijalna za{tita.

Ustanova za vozrasni lica so telesna popre~enost
^len 86

Ustanovata za vozrasni lica so telesna popre~enost, na licata
celosno i trajno nesposobni za rabota poradi telesna popre~enost, obezbe-
duva smestuvawe, zdravstvena za{tita, rekreativni i kulturno-zabavni
aktivnosti, vo soglasnost so nivnite sposobnosti.

Ustanova za vozrasni lica so umereni i te{ki pre~ki vo
intelektualniot razvoj
^len 87

Ustanovata za vozrasni lica so umereni i te{ki pre~ki vo intelek-
tualniot razvoj obezbeduva smestuvawe, zdravstvena za{tita, rabotna i
okupaciona terapija, vo soglasnost so nivnite sposobnosti i zdravstvenata
sostojba.

Ustanovata od stav 1 na ovoj ~len, mo`e da organizira dneven i polu-
dneven prestoj, zgri`uvawe i rabotno-proizvodna aktivnost i rabotna terapija.

^len 88

Ustanovata od ~len 84 na ovoj zakon mo`e da gi vr{i i rabotite od
~lenovite 86 i 87 na ovoj zakon.

6. Ustanova za prou~uvawe na socijalnite pojavi i problemi i
unapreduvawe na socijalnite dejnosti
^len 89

Ustanovata za prou~uvawe na socijalnite pojavi i problemi i
unapreduvawe na socijalnite dejnosti, e istra`uva~ko razvojna ustanova
koja gi sledi i prou~uva socijalnite pojavi i problemi vo oblasta na socijal-
nata za{tita i socijalnata rabota, ja pottiknuva i razviva istra`uva~kata
dejnost vo oblasta na socijalnata politika; predlaga i sproveduva merki
za unapreduvaweto na socijalnata za{tita i socijalnata rabota; organizi-
ra i sproveduva oblici na edukacija na stru~nite rabotnici vo oblasta na
socijalnata za{tita; uka`uva stru~na pomo{ na ustanovite za socijalna
za{tita i na rabotnicite vo niv; donesuva programi za vospituvawe i
osposobuvawe za rabotno-proizvodna aktivnost na lica so umereni i te{ki

Zakon za socijalna za{tita

69

pre~ki vo intelektualniot razvoj; dava stru~no mislewe pri izgotvuvawe
programi za razvoj na socijalnata za{tita; gi izgotvuva standardite i
normativite za rabota i kadrite na ustanovite za socijalna za{tita; vr{i
nadzor nad stru~nata rabota na ustanovite za socijalna za{tita i vrabote-
nite vo niv; vr{i statisti~ka obrabotka na podatocite od evidencijata
{to ja vodat ustanovite za socijalna za{tita; ostvaruva stru~no-nau~na
sorabotka so poedinci i institucii vo zemjata i stranstvo i sproveduva
izdava~ka dejnost.

Ustanovata od stav 1 na ovoj ~len za svojata rabota podnesuva
godi{en izve{taj do Ministerstvoto..
Ustanovata od stav 1 na ovoj ~len ja osnova Vladata kako Zavod za
socijalni dejnosti so status na javna ustanova.
Odredbite od ovoj zakon koi se odnesuvaat na osnovaweto, organizi-
raweto, upravuvaweto, rakovodeweto i prestanokot na javnata ustanova
se primenuvaat i na Zavodot za socijalnite dejnosti.

IV -a. Vr{ewe raboti od oblasta na socijalnata
za{ita od drugi pravni i fizi~ki lica

A. Zdru`enie na gra|ani
^len 89-a

Zdru`enie na gra|ani (vo ponatamo{niot tekst: zdru`enieto) mo`e
da vr{i odredeni raboti od socijalna za{tita utvrdeni so ovoj zakon,
dokolku e registrirano za ostvaruvawe na celi i zada~i od oblasta na
socijalnata za{tita.

Kako celi i zada~i od oblasta na socijalnata za{tita se smetaat:
- socijalna prevencija,
-razvoj i obezbeduvawe na uslugi od socijalna za{tita na lica, semej-
stva i grupi na gra|ani izlo`eni na socijalen rizik,
-razvoj i unapreduvawe na socijalnata za{tita,
-razvoj i unapreduvawe na volonterskata rabota vo op{tinata.

^len 89-b

Ministerstvoto vodi registar na zdru`enijata od oblasta na socijal-
nata za{tita (vo ponatamo{niot tekst: registar) od ~len 89-a na ovoj zakon.
Ministerot ja propi{uva formata, sodr`inata i na~inot na vodewe
na registarot od stavot 1 na ovoj ~len.
Zdru`enieto podnesuva barawe do Ministerstvoto za vpi{uvawe
vo registarot od stav 1 na ovoj ~len i gi dostavuva slednive dokumenti:
- re{enie za upis vo registarot na nadle`niot sud;
- statut na zdru`enieto na gra|ani;
- programa za rabota; i
- drugi dokumenti utvrdeni so ~len 89-v od ovoj zakon.

70

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

^len 89-v

Vo registarot se vpi{uva zdru`enieto, koe pokraj uslovite
predvideni so Zakonot za zdru`enijata na gra|ani i fon-daciite i ~len
89-a na ovoj zakon, gi ispolnuva i slednive uslovi:
- da ima aktivno rabotewe vo oblasta na socijalnata za{tita naj-
malku tri godini od denot na osnovaweto;
- da ima realizirano najmalku tri proekti od oblasta na socijalnata

za{tita;

- da ima soodveten prostor za rabota i kadrovski uslovi, soglasno so

ovoj zakon;

- da ima dokaz za ekonomski i finansiski bonitet; i
- da ima potvrda od Upravata za javni prihodi za plateni danoci i

drugi javni dava~ki.

^len 89-g

Ministerot formira Komisija za sorabotka so zdru`enija na gra|ani,
sostavena od tri ~lena, koja go razgleduva baraweto na zdru`enieto za
upis vo registarot, vr{i uvid zaradi utvrduvawe na ispolnuvawe na propi-
{anite uslovi i izgotvuva mislewe.
Ministerot vrz osnova na misleweto na Komisijata od stavot 1 na
ovoj ~len donesuva re{enie za vpi{uvawe na zdru`enieto vo registarot.
Protiv re{enieto od stavot 2 na ovoj ~len mo`e da se izjavi `alba
do Komisijata na Vladata.
Kone~noto re{enieto za vpi{uvawe vo registarot se objavuva vo
"Slu`ben vesnik na Republika Makedonija".

^len 89-d

Zdru`enieto se bri{e od registarot:
- na barawe na zdru`enieto;
- vo slu~aj zdru`enieto da prestane so rabota;
- vo slu~aj zdru`enieto da ne gi ispolnuva uslovite propi{ani so

ovoj zakon;i

- vo slu~aj da ne gi koristi ili gi zloupotrebi dodelenite finansi-
ski sredstva od Ministerstvoto za vr{ewe na odredeni raboti na socijalna
za{tita, soglasno so ovoj zakon.
Ministerot donesuva r{enie za bri{ewe na zdru`enieto od
registrot vo slu~aite utvrdeni vo stavot 1 na ovoj ~len.
Protiv re{enieto od stavot 2 na ovoj ~len mo`e da se izjavi `alba
do Komisijata na Vladata.
Kone~noto re{enie od stavot 2 na ovoj ~len se objavuva vo "Slu`ben
vesnik na Republika Makedonija".

Zakon za socijalna za{tita

71

^len 89-|

Zdru`enieto od ~len 89-v, na na~in i pod uslovi utvrdeni so ovoj
zakon mo`e da gi vr{i slednive raboti od socijalna za{tita, osven
rabotite koi kako javno ovlastuvawe so zakon se dovereni na centarot:
- doma{na nega i pomo{ na poedinec i semejstvo;
- dnevno i privremeno prifa}awe i zgri`uvawe na korisnici na
socijalna za{tita vo dneven centar;
- edukacija, sovetuvawe i stru~na podgotovka za lica izlo`eni na

socijalen rizik;

- sovetuvawe i obuka na volonteri;
- socijalni uslugi na lica, semejstva i grupi naselenie izlo`eni na

socijalen rizik;

- istra`uvawe na socijalni pojavi;
- socijalna prevencija;
- razvoj i unapreduvawe na socijalnata za{tita; i
- razvoj i unapreduvawe na volonterskata rabota vo op{tinata.

^len 89-e

Ministerstvoto u~estvuva vo obezbeduvaweto del na sredstva za
vr{ewe na odredeni raboti od socijalna za{tita na zdru`enieto, na na~in
i pod uslovi utvrdeni so ovoj zakon.
Sredstvata od stavot 1 na ovoj ~len se dodeluvaat vrz osnova na

objaven javen konkurs.

Vo javniot konkurs se naveduva vidot na odredenite raboti od
socijalna za{tita od ~len 89-| na ovoj zakon za koi se dodeluvaat sred-
stvata, visinata na sredstvata koi se dodeluvaat, potrebnite dokumenti
koi se podnesuvaat, rokovite za sproveduvawe na postapkata po javniot
konkurs i vremenskiot period vo koj }e se izvr{uvaat rabotite od socijal-
nata za{tita.

^len 89-`

Postapka okolu raspi{uvaweto i sproveduvaweto na javniot konkurs
od ~len 89-e ja vr{i Komisija za sorabotka so zdru`enijata.
Komisijata od stavot 1 na ovoj ~len gi razgleduva prijavite po javniot
konkurs i vo rok od 30 dena po istekot na rokot za podnesuvawe na prijavite
izgotvuva mislewe do ministerot.
Vrz osnova na misleweto na Komisijata od stavot 2 na ovoj ~len,
ministerot donesuva re{enie za dodeluvawe na sredstva.
Protiv re{enieto od stavot 3 na ovoj ~len mo`e da se izjavi `alba
vo rok od 8 dena od priemot na re{enieto do Komisijata na Vladata.

^len 89-z

Ministerot sklu~uva dogogor so zdru`enieto so koj se ureduvaat
me|usebnite prava, obvrski i odgovornosti vo realizacija na dodelenite
sredstva od ~len 89 - ` stav 3 na ovoj zakon.

72

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

^len 89- y

Ministerstvoto vr{i kontrola nad zdru`enieto vo realizacijata na
odredenata rabota od oblasta na socijalnata za{tita za koja dodelilo sredstva.
Dokolku se utvrdi deka zdru`enieto, dobienite sredstva za realiza-
cija na rabotata od oblasta na socijalnata za{tita gi tro{i nenamenski
ili opredelenata rabota od socijalna za{tita ne ja obavuva soglasno jav-
niot povik od ~len 89-e na ovoj zakon ili ne zapo~nalo so realizacijata na
odredenata rabota vo predvideniot rok, Ministerstvoto go prekinuva pona-
tamo{noto obezbeduvawe na sredstva na zdru`enieto i pokrenuva postapka
za vra}awe na ve}e dodelenite sredstva i nadomest na {teta.

^len 89-i

Ministerot so akt go propi{uva na~inot i postapkata za dodeluva-
we na sredstva na zdru`enieto za vr{ewe na odredeni raboti od oblasta
na socijalnata za{tita.

B. Fizi~ko lice
^len 89-j

Fizi~ko lice mo`e samostojno da vr{i raboti od socijalna za{tita
kako profesionalna dejnost, koi se odnesuvaat na sovetuvali{na rabota,
doma{na nega i pomo{ na poedinec i semejstvo i smestuvawe lice vo zgri`u-
va~ko semejstvo, dokolku gi ispolnuva slednive uslovi:
- da ima soodvetno stru~no obrazovanie ;
- da ne mu e odzemena ili ograni~ena delovnata sposobnost;
- da ne mu e odzemeno vr{eweto na roditelskoto pravo;
- da ima zdravstvena sposobnost za obavuvawe na dejnosta; i
- da raspolaga so soodveten prostor i oprema za rabota.

^len 89-k

Fizi~ko lice mo`e da vr{i sovetuvali{ni raboti utvrdeni so ovoj
zakon i Zakonot za semejstvoto, osven rabotite koi kako javno ovlastuvawe
se dovereni na centarot, dokolku ima visoko obrazovanie od slednive obra-
zovni profili: socijalen rabotnik, psiholog, pedagog i pravnik i najmalku
5 godini rabotno iskustvo na isti ili sli~ni raboti.
Sovetuvali{te mo`e da osnovaat edno ili pove}e fizi~ki lica kako
soosnova~i, koi gi ispolnuvaat uslovite od stav 1 na ovoj ~len.

^len 89-l

Fizi~ko lice mo`e da vr{i raboti na doma{na nega i pomo{ na
poedinec i semejstvo, dokolku ima najmalku sredno obrazovanie, a za taa
namena mo`e da vraboti do 3 lica.

Zakon za socijalna za{tita

73

^len 89-q

Fizi~ko lice mo`e da obavuva raboti na smestuvawe lice vo zgri`u-
va~ko semejstvo, dokolku gi ispolnuva uslovite od ~len 69 stav 1 na ovoj
zakon i da ima najmalku sredno obrazovanie.

^len 89-m

Baraweto za obavuvawe na rabotite od ~len 89-j na ovoj zakon se pod-
nesuva do Ministerstvoto.
Podnositelot na baraweto od stav 1 na ovoj ~len podnesuva i mislewe
za negovite mo`nosti i podobnosti za samostojno vr{ewe na raboti od
socijalna za{tita kako profesionalna dejnost, izdadeno od mesno nadle`-
niot centar.

Ministerot, otkako }e konstatira deka se ispolneti uslovite za
rabota, na podnositelot na baraweto so re{enie mu izdava dozvola za vr{-
ewe na rabotite od ~len 89-j na ovoj zakon.
Protiv re{enieto od stav 3 na ovoj ~len mo`e da se izjavi `alba do

Komisijata na Vladata.

Vo slu~aj na pro{iruvawe ili promena na dejnosta na rabotata, se
primenuvaat stavovite 1,2,3 i 4 od ovoj ~len.

^len 89-n

Vrz osnova na re{enieto doneseno od ministerot , mesno nadle`niot
centar sklu~uva dogovor so fizi~koto lice koe samostojno obavuva raboti
od socijalna za{tita kako profesionalna dejnost, so koj poblisku se uredu-
vaat na~inot, vidot i obemot na uslugite koi im se obezbeduvaat na korisni-
cite na socijalna za{tita, upateni preku centarot.
So dogovorot od stav 1 na ovoj ~len se ureduva na~inot i visinata na
sredstvata za dadenite uslugi na korisnicite, upateni so re{enie na centarot.

^len 89-w

Fizi~ko lice koe samostojno vr{i sovetuvali{ni raboti, raboti na
doma{na nega i pomo{ na poedinec i semejstvo i smestuvawe vo zgri`uva~ko
semejstvo kako profesionalna dejnost, dol`no e za po~etokot, vidot i na~inot
na rabotata da go izvesti nadle`niot centar na ~ie podra~je raboti .
Liceto od stav 1 na ovoj ~len vo svoeto ime pod koe raboti gi naveduva
podatocite za li~noto ime, adresata i vidot na dejnosta.

^len 89-o

Ministerstvoto vodi evidencija na fizi~kite lica na koi im e
izdadena dozvola za samostojno vr{ewe na profesionalna dejnost od ~len
89-j na ovoj zakon.

Sodr`inata i na~inot na vodewe na evidencijata od stav 1 na ovoj
~len so akt gi propi{uva ministerot.

74

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

^len 89-p

Fizi~koto lice koe samostojno vr{i rabota od socijalna za{tita
kako profesionalna dejnost dol`no e:
- da gi pru`a uslugite na korisnikot soglasno so re {enieto na centarot ;
- vo vr{eweto na rabotite od socijalna za{tita soglasno so ~len 89-
j od ovoj zakon da primenuva metodi na stru~na rabota, da ja po~ituva li~nosta
na korisnikot, negovoto dostoinstvo i nepovredlivosta na li~ni-ot i
semejniot `ivot, kako i da ja ~uva slu`benata i profesionalnata tajna;
- da vodi evidencija na korisnicite i dadenite uslugi; i
- da dostavuva {estomese~en i godi{en izve{taj za svojata rabota

do Ministerstvoto.

Ministerot ja propi{uva sodr`inata i na~inot na vodewe na
evidencijata od stav 1 alineja 3 na ovoj ~len.

^len 89-r

Dozvolata za samostojno vr{ewe na raboti od socijalna za{tita
kako profesionalna dejnost prestanuva da va`i:
- po barawe na fizi~koto lice;
- ako prestane da gi ispolnuva uslovite utvrdeni so zakon; i
- so re{enie na ministerot.

^len 89-s

Ministerot, na barawe na fizi~koto lice donesuva re{enie za
prestanok na va`eweto na dozvolata za samostojno vr{ewe na raboti od
socijalna za{tita kako profesionalna dejnost.
Protiv re{enieto od stav 1 na ovoj ~len mo`e da se izjavi `alba do

Komisijata na Vladata.

Kone~noto re{enie od stav 1 na ovoj ~len se dostavuva do nadle`niot
sud zaradi bri{ewe od soodvetniot registar .
^len 89-t

Dozvolata na fizi~koto lice za samostojno vr{ewe na raboti od
socijalna za{tita kako profesionalna dejnost prestanuva da va`i po sila
na zakon, ako:

- liceto po~ine;
- so pravosilno re{enie na nadle`en sud mu e odzemena ili ograni~e-

na delovnata sposobnost;

- so pravosilno re{enie na nadle`en sud mu e odzemeno vr{eweto

na roditelskoto pravo;

- so pravosilna sudska presuda e osuden za krivi~no delo na kazna
zatvor nad {est meseci ili mu e izre~ena merka na bezbednost - zabrana za
vr{ewe na profesija, dejnost ili dol`nost, kako i za krivi~no delo storeno
vo vr{ewe ili vo vrska so vr{ewe na dejnosta; i
- ja zagubi op{tata zdravstvena sostojba ili posebnata zdravstvena
sostojba za vr{ewe na dejnosta.

Zakon za socijalna za{tita

75

Ministerot donesuva re{enie za prestanokot na va`eweto na doz-
volata na fizi~ko lice za samostojno vr{ewe na raboti od socijalna za{-
tita kako profesionalna dejnost vo slu~aite navedeni vo stav 1 na ovoj ~len.
Protiv re{enieto od stav 2 na ovoj ~len mo`e da se izjavi `alba do

Komisijata na Vladata.

Kone~noto re{enie od stav 2 na ovoj ~len se dostavuva do nadle`niot
sud zaradi bri{ewe od soodvetniot registar.

^len 89-}

Ministerot donesuva re{enie za prestanok na va`eweto na dozvola-
ta za samostojno vr{ewe na raboti od socijalna za{tita kako profesional-
na dejnost, ako :

- fizi~koto lice vo opredeleniot rok ne gi otstrani konstatiranite
nedostatoci vo vr{eweto na rabotata, utvrdeni so nadzorot nad zakonitos-
ta na rabotata i nadzorot nad stru~nata rabota;
- fizi~koto lice na koe mu e izdadena dozvolata za vr{ewe na raboti
od socijalnata za{tita istite ne gi izvr{uva li~no ili ako koristi rabota
na drugi lica sprotivno na dozvolata; i
- fizi~koto lice na koe mu e izdadena dozvolata prestane so rabotata
bez odobrenie na ministerot za trud i socijalna politika.
Protiv re{enieto od stav 1 na ovoj ~len mo`e da se izjavi `alba do

Komisijata na Vladata.

Kone~noto re{enie od stav 1 na ovoj ~len se dostavuva do nadle`niot
sud zaradi bri{ewe od soodvetniot registar .
^len 89-u

Fizi~koto lice koe samostojno vr{i raboti od socijalna za{tita
kako profesionalna dejnost mo`e privremeno da prestane da gi vr{i rabo-
tite poradi bolest, otslu`uvawe na voeniot rok ili drugi opravdani
pri~ini.

Za privremeniot prestanok na vr{eweto na rabotite, liceto mora
prethodno navreme da go izvesti Ministerstvoto i centarot.

^len 89-f

Fizi~ko lice koe samostojno vr{i raboti od socijalna za{tita kako
profesionalna dejnost od ~len 89-j soglasno so odredbite na ovoj zakon
ostvaruva prihodi:

- od naplata na uslugi od korisnicite; i
- vrz osnova na sklu~en dogovor so centarot.

76

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

V. POSTAPKA ZA OSTVARUVAWE NA PRAVA OD
SOCIJALNA ZA[TITA

^len 90

Po baraweto za ostvaruvawe na pravo od socijalna za{tita vo prv
stepen re{ava centarot nadle`en za podra~jeto na koe podnositelot na
baraweto ima `iveali{te.
Po `albata protiv re{enieto na centarot re{ava ministerot.
@albata ne go odlo`uva izvr{uvaweto na re{enieto.

^len 91

Postapkata za ostvaruvawe na pravo od socijalna za{tita se povedu-
va po barawe na gra|aninot, odnosno negoviot zakonski zastapnik, staratel
ili po slu`bena dol`nost.
Centarot postapkata po slu`bena dol`nost ja poveduva po sopstvena
inicijativa, po inicijativa na gra|anin, nadle`en organ ili drugi organi
i organizacii, koga toa e vo interes na gra|aninot ilga postoi interes na
treti lica.

^len 91-a

Na stru~niot rabotnik od centarot mu se izdava legitimacija kako
slu`bena isprava so koja go doka`uva slu`benoto svojstvo, identitetot i
ovlastuvaweto za prezemawe raboti od oblasta na socijalnata za{tita
utvrdeni so ovoj i drug zakon.
Legitimacijata od stavot 1 na ovoj ~len ja izdava centarot.
Centarot vodi evidencija za izdadenite legitimacii na stru~nite

rabotnici.

Ministerot so akt go propi{uva obrazecot na legitimacijata od
stavot 1 na ovoj ~len, na~inot za nejzinoto izdavawe, upotrebata i vodeweto
evidencija na izdadenite legitimacii.

^len 92

Po barawe na centarot, pravnite i fizi~kite lica se dol`ni da da-
dat podatoci, {to pretstavuvaat dokazi za ostvaruvawe na pravata na
korisnicite utvrdeni so ovoj zakon.

^len 93

Pred da odlu~uva za pravata od socijalna za{tita, centarot na gra-
|aninot mu uka`uva stru~na pomo{ pri podnesuvaweto na baraweto i za
mo`nosta da ostvaruva prava vrz osnova na drugi propisi.
Pravo na socijalna za{tita spored ovoj zakon ne mo`e da ostvari
lice koe koristi pravo na za{tita vo ist ili pogolem obem po druga osno-
va.

Podnositelot na baraweto e odgovoren za vistinitosta na podato-

cite na baraweto.

Zakon za socijalna za{tita

77

^len 94

Vo postapkata za ostvaruvawe na pravo od socijalna za{tita se
primenuvaat odredbite na Zakonot za op{ta uprav-na postapka, dokolku
so ovoj zakon ne e poinaku opredeleno.

^len 95

Pravoto na postojana pari~na pomo{ i pari~en nadomestok za pomo{
i nega od drugo lice se ostvaruvaat od prviot den na mesecot vo koj e podne-
seno baraweto.

^len 96

Podnositelot na baraweto, odnosno negoviot zakonski zastapnik ili
staratel e dol`en nadle`niot centar da go izvesti za sekoja promena na
faktite ili okolnostite koi bile osnova za priznavawe na pravoto od
socijalna za{tita, najdocna vo rok od 15 dena od denot koga nastanale tie
promeni.

Po isklu~ok od stav 1 na ovoj ~len, podnositelot na baraweto, odnosno
negoviot zakonski zastapnik ili staratel, e dol`en do 31 mart da gi prijavi
podatocite za prihodite i primawata na semejstvoto, vo sprotivno }e se
zapre ostvaruvaweto na pravoto od socijalna za{tita.

^len 97

Na podnositelot na baraweto koj se na{ol vo polo`ba od socijalen
rizik nadvor od podra~jeto na koe ima `iveali{te, centarot nadle`en za
toa podra~je }e mu obezbedi soodvetno pravo na socijalna za{tita.
Za podnositelot na baraweto koj na teritorijata na Republika Make-
donija nema `iveali{te, mesnata nadle`nost se utvrduva spored prestoju-
vali{teto.

Za podnositelot na barawe so nepoznato mesto na `iveewe, nadle`en
e centarot na podra~jeto na koe liceto se zateknalo.

^len 98

Ako podnositelot na baraweto e maloletno lice mesnata nadle`nost
se odreduva spored `iveali{teto, odnosno prestojuvali{teto na rodite-
lite, odnosno staratelot.
Za maloletnoto lice ~ii roditeli ne `iveat zaedno, mesnata nadle`-
nost se odreduva spored mestoto na `iveewe na roditelot na kogo deteto
mu e dovereno na ~uvawe i vospitanie.
Ako roditelite na maloletnoto lice ne se poznati, odnosno ako go
napu{tile deteto ili se so nepoznato `iveali{te odnosno prestojuvali{-
te, nadle`en e centarot na podra~jeto na koe deteto se na{lo vo polo`ba
od socijalen rizik.

78

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

^len 99

Dokolku okolnostite vrz osnova na koi bila odredena mesnata nad-
le`nost soglasno so ovoj zakon se izmenat, postapkata }e ja prodol`i mesno
nadle`niot centar.

Ako po zavr{uvaweto na postapkata, korisnikot na pravoto od
socijalna za{tita go promeni `iveali{teto, centarot e dol`en celokup-
niot predmet da go dostavi do nadle`niot centar vo novoto `iveali{te,
koj ima obvrska vo rok od 15 dena da odlu~i za pravata na korisnikot.
Do zavr{uvaweto na postapkata od stavovi 1 i 2 na ovoj ~len, izvr{u-
vaweto na pravoto, go obezbeduva centarot koj go priznal pravoto.

^len 100

Vo slu~aj na sudir za mesnata nadle`nost, centarot koj ja zapo~nal
postapkata, dol`en e do zavr{uvaweto na sudirot da gi prezeme neodlo`-
nite raboti zaradi neposredna za{tita na korisnikot.
Sudirot od stav 1 na ovoj ~len go re{ava ministerot.

^len 101

Postapka za ostvaruvawe na pravo od socijalna za{tita za lice so
pre~ki vo razvojot zapo~nuva so prijavuvawe na liceto so pre~ki vo razvo-
jot vo centarot koj vr{i ocena na specifi~nite potrebi na ova lice.
Prijavuvaweto od stav 1 na ovoj ~len go vr{at zdravstvenite,
vospitno-obrazovnite i drugi ustanovi, op{testveno-humanitarnite
organizacii, roditelite odnosno staratelite, rodninite i gra|anite.

^len 102

Centarot vrz osnova na naod i mislewe od stru~en organ donesuva
re{enie za vidot i stepenot na popre~enosta i go evidentira liceto so
pre~ki vo razvojot.

Po `alba protiv re{enieto od stav 1 na ovoj ~len re{ava ministerot.
Stru~niot profil na ~lenovite na stru~niot organ {to dava naod
i mislewe za ocena na specifi~nite potrebi kako na prvostepeniot ili na
vtorostepeniot organ, za licata so pre~ki vo psihi~kiot ili fizi~kiot
razvoj, na~inot na ocenuvaweto na specifi~nite potrebi i vodeweto na
evidencijata i ustanovata {to }e dava naod i mislewe, so akt gi opredeluva
ministerot, vo soglasnost so ministerot za obrazovanie i nauka i minis-
terot za zdravstvo.

^len 103

Vo slu~aite koga staro lice koe ima imot i prihod od imot, koj ja
nadminuva visinata na postojanata pari~na pomo{ i podnelo barawe za
ostvaruvawe na pravo na postojana pari~na pomo{ ili pravo za smestuvawe
vo ustanova za socijalna za{tita, centarot so liceto mo`e da sklu~i
dogovor za do`ivotno izdr`uvawe soglasno so zakon.

Zakon za socijalna za{tita

79

^len 104

Ako gra|aninot odnosno ~len na semejstvoto ima srodnik so koj ne
`ivee vo semejstvo, a koj soglasno zakon e dol`en da go izdr`uva, centarot
na liceto }e mu obezbedi pravo od soci-jalna za{tita, dokolku gi ispolnuva
uslovite utvrdeni so ovoj zakon.
Centarot podnesuva tu`ba do sudot za nadomestok na tro{ocite
za ostvarenoto pravo od socijalna za{tita protiv srodnikot koj, soglasno
so zakon, e dol`en da go izdr`uva korisnikot na pravoto.

^len 105

Postapkata vo ostvaruvawe pravo od socijalna za{tita, semejno-
pravnata za{tita i nadle`nosta utvrdena so krivi~no-pravnite propisi,
kako i faktite utvrdeni vo ovie postapki koi mo`at da mu na{tetat na
ugledot, dostoinstvoto i interesite na gra|aninot i negovoto semejstvo
se za{titeni so obvrskata na ustanovata i na stru~nite rabotnici vo nea,
da ~uvaat profesionalna i slu`bena tajna.

VI. FINANSIRAWE

^len 106

Sredstvata za finansirawe na socijalnata za{tita se obezbeduvaat
od Buxetot na Republika Makedonija.
Sredstvata za finasirawe na socijalnata za{tita se obezbeduvaat
i od buxetot na op{tinata, Gradot Skopje i na op{tinite vo gradot Skopje
vo soglasnost so odredbite na ovoj zakon.

^len 107

Sredstvata za finansirawe na socijalnata za{tita se obezbeduvaat
i od u~estvo na korisnikot i rodninite koi se dol`ni da go izdr`uvaat vrz
osnova na drugi propisi preku napla}awe na uslugi, podaroci, legati i
drugi izvori soglasno so zakon.
Sredstvata dobieni po osnova na podarok i legat se vodat na posebna
smetka na daroprimatelot i legatarot.
Napla}aweto na uslugite od korisnikot i rodninite se vr{i vo
zavisnost od vidot na uslugite koi se koristat i materijalnite mo`nosti
na korisnikot i negovoto semejstvo.
Vidot i obemot na uslugite koi se pla}aat od strana na korisnicite
i visinata na u~estvo vo tro{ocite na korisni-cite i rodninite gi utvrduva
ministerot.

So sredstvata od stav 2 na ovoj ~len upravuva i raspolaga daroprima-

telot i legatarot.

^len 108

Sredstvata od Buxetot na Republika Makedonija za finansirawe na
socijalnata za{tita se obezbeduvaat vrz osnova na Programata za ostvaru-
vawe na socijalnata za{tita.

80

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

^len 109

So sredstvata od ~lenot 106 stav 1 i ~lenot 107 na ovoj zakon se

finansiraat:

1) pravata od socijalnata za{tita utvrdeni so ovoj zakon;
2) dejnosta na ustanovata za socijalna za{tita soglasno Programata

za rabota i

3) tekovno odr`uvawe, izgradba i opremuvawe na objektite za

socijalna za{tita.

Potrebite od stav 1 to~ka 2 i 3 na ovoj ~len se finansiraat od sred-
stvata na Buxetot na Republika Makedonija samo kaj javnite ustanovi za
socijalna za{tita osnovani od Vladata.

^len 110

Vo Programata za rabota na ustanovata za socijalna za{tita se
utvrduva vidot, obemot, sodr`inata i kvalitetot na uslugite koi im se
davaat na korisnicite, odnosno dejnosta koja se vr{i vo ustanovata pri
sproveduvaweto na socijalnata za{tita.
Za izvr{uvaweto na Programata od stav 1 na ovoj ~len, javnata usta-
nova za socijalna za{tita osnova na od Vladata vo ramkite na taa Programa
go utvrduva obemot na potrebnite sredstva i toa za:
- pravata od socijalna za{tita koi se ostvaruvaat vo ustanovata za
socijalna za{tita, vo vid i obem utvrdeni so ovoj zakon;
- platite, zaedni~ka potro{uva~ka i op{testvena ishrana na rabot-
nicite vo ustanovata za socijalna za{tita, vrz osnova na zakon, kolektiven
dogovor i op{t akt na ustanovata;
- amortizacija soglasno so zakon;
- materijalni tro{oci;
- tekovno odr`uvawe, izgradba i opremuvawe; i
- so zakon utvrdeni obvrski na ustanovata.
Ministerot odobruva sredstva na javnata ustanova za socijalna
za{tita za ostvaruvawe na Programata za rabota od stavot 2 na ovoj ~len.

^len 111

Ustanovata za socijalna za{tita mo`e da ostvaruva sredstva i po
osnova na vr{ewe na voninstitucionalna i druga dejnost.
Sredstvata ostvareni od vr{ewe na voninstitucionalna i druga
dejnost se koristat za unapreduvawe na dejnosta na ustanovata za {to se
izvestuva Ministerstvoto.

^len 112

Sredstva za rabota na javnata ustanova za socijalna za{tita koja ja
osnova op{tinata, Gradot Skopje i op{tinite vo gradot Skopje, obezbeduva
op{tinata, Gradot Skopje i op{tinite vo gradot Skopje.

Zakon za socijalna za{tita

81

Od sopstveni sredstva i od drugi izvori op{tinata, Gradot Skopje
i op{tinite vo gradot Skopje mo`e samostojno da finansira i programa za
socijalna za{tita na gra|anite od nivnoto podra~je nad nivoto {to go
obezbeduva Republikata.

^len 113

Za na~inot na koristewe na sredstvata za socijalna za{tita ustano-
vata za socijalna za{tita e dol`na da podnesuva trimese~en izve{taj do
Ministerstvoto.

Ustanovata od stav 1 na ovoj ~len e dol`na da podnesuva do Minister-
stvoto periodi~na ({est mese~na) i godi{na smetka.
Ministerstvoto sekoga{ koga }e oceni deka postojat pri~ini }e
izvr{i neposredna kontrola na na~inot na koristewe na sredstvata za
socijalna za{tita vo ustanovata za socijalna za{tita i }e nalo`i merki
za otstranuvawe na sogledani nepravilnosti.

VII. NADZOR

^len 114

Nadzorot nad sproveduvweto na ovoj zakon go vr{i Ministerstvoto.

^len 115

Vo vr{eweto na nadzorot nad zakonitosta na rabotata, Minister-
stvoto, mo`e da go zapre od izvr{uvawe op{tiot akt na ustanovata za
socijalna za{tita za koj smeta deka ne e vo soglasnost so Ustavot i zakonot
i vo rok od 15 dena }e pokrene postapka pred Ustavniot sud na Republika
Makedonija za ocena na ustavnosta i zakonitosta na istiot.
Ako Ministerstvoto ne pokrene postapka pred Ustavniot sud na
Republika Makedonija vo rokot od stav 1 na ovoj ~len, zapreniot akt prodol-
`uva da se primenuva.

^len 116

Ministerstvoto po pravoto na nadzor od ~len 114 na ovoj zakon, mo`e
da ukine kone~no re{enie na centarot , ako utvrdi deka so nego o~igledno
e povreden ovoj zakon.

Po ukinuvaweto na re{enieto od stav 1 na ovoj ~len, centarot e dol-
`en vedna{ da go zapre negovoto izvr{uvawe.

^len 117

Ministerstvoto ima pravo i dol`nost da zabrani na pravno i fizi~ko
lice vr{ewe na dejnost ako, vrz osnova na izvr{eniot nadzor, utvrdi deka
pove}e ne se ispolneti propi{anite uslovi za vr{ewe na dejnosta ili
dejnosta se vr{i na {teta na korisnicite, a konstatiranite nedostatoci
pravnoto i fizi~ko lice ne gi otstrani vo rokot opredelen od Minis-
terstvoto.

82

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

Protiv re{enieto za zabrana na vr{ewe na dejnosta mo`e da se
izjavi `alba do Komisijata na Vladata, vo rok od 15 dena od denot na
priemot na re{enieto.

^len 118

Po kone~nosta na re{enieto od ~len 117 na ovoj zakon, Minister-
stvoto }e i predlo`i na Vladata da go odzeme odobrenieto od ~lenot 38
stav 1 i ~len 39 na ovoj zakon, a koga se raboti za javna ustanova - }e i
predlo`i donesuvawe na odluka za prestanok na javnata ustanova.

^len 118-a

Nadzorot nad rabotata na organite na op{tinata, na Gradot Skopje
i na op{tinite vo gradot Skopje go vr{i Ministerstvoto vo ramkite na
ostvaruvaweto na nadzorot nad sproveduvawe na zakonite i propisite od
oblasta na socijalnata za{tita.
Pri vr{eweto na nadzorot nad rabotata na organite na op{tinata,
na Gradot Skopje i na op{tinite vo gradot Skopje od stavot 1 na ovoj ~len
Ministerstvoto gi vr{i slednive raboti:
- ja sledi zakonitosta na rabotata, prezema merki i aktivnosti i
podnesuva inicijativi za ostvaruvawe na nadle`nostite na organite na
op{tinata, na Gradot Skopje i na op{tinite vo gradot Skopje vo soglasnost
so ovoj zakon;

- ocenuva dali organite na op{tinata, na Gradot Skopje i na op{ti-
nite vo gradot Skopje obezbeduvaat nadle`nostite na op{tinata, Gradot
Skopje i op{tinite vo gradot Skopje da se izvr{uvaat soglasno so standar-
dite i postapkite utvrdeni so ovoj zakon;
- im uka`uva na organite na op{tinata, na Gradot Skopje i na
op{tinite vo gradot Skopje na pre~ekoruvaweto na nivnite nadle`nosti,
utvrdeni so ovoj zakon i im predlaga soodvetni merki za nadminuvawe na
takvata sostojba;

- dava preporaki za dosledno sproveduvawe na nadle`nostite na op-
{tinata, Gradot Skopje i op{tinite vo gradot Skopje vo ramkite na ovoj
zakonot, na nivno barawe;
- podnesuva inicijativi i predlozi do op{tinata, Gradot Skopje i
op{tinite vo gradot Skopje, dokolku konstatira nesproveduvawe na ovoj
zakon zaradi sudir na nadle`nosti me|u organite na op{tinata, na Gradot
Skopje i na op{tinite vo gradot Skopje;
- ja sledi zakonitosta na re{enijata {to gradona~alnikot na
op{tinata, na Gradot Skopje i na op{tinite vo gradot Skopje gi donesuva
vo re{avaweto na poedine~nite prava, obvrski i interesi na fizi~kite i
pravnite lica i prezema merki vo soglasnost so ovoj zakon;
-go sledi ostvaruvaweto na prethodniot nadzor na propisite na
op{tinata, na Gradot Skopje i na op{tinite vo gradot Skopje ;

Zakon za socijalna za{tita

83

-navremeno gi izvestuva organite na op{tinata, na Gradot Skopje i
na op{tinite vo gradot Skopje za konstatiranite sostojbi vo nivnata rabo-
ta i za prezemenite merki pri vr{eweto na nadzorot.

VIII. NADZOR NAD STRU^NATA RABOTA

^len 119

Nadzorot nad stru~nata rabota na ustanovata za socijalna za{tita
i rabotnicite vo niv, kako i nad drugo pravno i fizi~ko lice koe vr{i
opredeleni raboti vo socijalnata za{tita (vo natamo{niot tekst: nadzor
nad stru~nata rabota) vr{i "Zavodot za socijalni dejnosti".

^len 120

Vo vr{eweto na nadzorot nad stru~nata rabota u~estvuvaat stru~ni
rabotnici od oblastite koi se zastapeni vo dejnosta na ustanovata za
socijalna za{tita vo koja se vr{i nadzorot.
Stru~nite rabotnici koi vr{at nadzor na stru~nata rabota ne
mo`at da bidat so pomal stepen na stru~na podgotovka od stepenot na
stru~nata podgotovka na rabotnicite vrz ~ija rabota se vr{i nadzorot.

^len 121

Nadzorot nad stru~nata rabota se vr{i zaradi sogleduvawe, sledewe,
kontrola, uvid i unapreduvawe vo na~inot i kvalitetot na stru~nata
rabota i efikasnosta vo ostvaruvaweto na funkciite vo ustanovite za
socijalna za{tita utvrdeni so ovoj zakon i drugi propisi.
So nadzorot nad stru~nata rabota se dava stru~na pomo{ vo rabotata
na ustanovata za socijalna za{tita i rabotnicite vo nea.

^len 122

Nadzor nad stru~nata rabota se vr{i vrz osnova na Programa za
rabota na Zavodot za socijalni dejnosti i po barawe na Ministerstvoto.

^len 123

Ustanovite i licata od ~len 119 na ovoj zakon se dol`ni da ovozmo`at
uvid vo sevkupnata rabota i dokumentacija pri vr{eweto na nadzorot nad
stru~nata rabota.

^len 124

Za izvr{eniot nadzor nad stru~nata rabota, Zavodot za socijalni
dejnosti sostavuva izve{taj vo koj gi opredeluva merki i rokovi za otstra-
nuvawe na utvrdenite nepravilnosti.
Za izvr{eniot nadzor nad stru~nata rabota, Zavodot za socijalni
dejnosti izve{tajot od stav 1 na ovoj ~len go dostavuva:
- do javnata ustanova i do Ministerstvoto;

84

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

- do privatnata ustanova i ustanovata {to ja osnovala op{tinata,
Gradot Skopje i op{tinite vo gradot Skopje, do Ministerstvoto, do ustano-
vata i do osnova~ite i

- do liceto koe vr{i opredeleni raboti vo socijalnata za{tita, do
Ministerstvoto i do liceto.
Izve{tajot od stav 1 na ovoj ~len se dostavuva vo rok od 15 dena.

^len 125

Ustanovata za socijalna za{tita i liceto koe vr{i opredeleni
raboti vo socijalnata za{tita se dol`ni da gi razgledaat naodite vo
izve{tajot za izvr{eniot nadzor nad stru~nata rabota, da prezemat sood-
vetni merki za otstranuvawe na utvrdenite nepravilnosti i za toa da go
izvestat Ministerstvoto i Zavodot za socijalni dejnosti.

IX. KAZNENI ODREDBI

^len 126

So pari~na kazna od 10.000 do 300.000 denari }e se kazni ustanovata
za socijalna za{tita ili drugo pravno lice za prekr{ok, ako:
- ne izvesti za prestanok na rabota na privatnata ustanova (~len 45-a );
- fizi~koto lice ne vodi evidencija za korisnicite i dadenite uslugi
(~len 89-p) i ne izvesti za privremeniot prestanok za vr{ewe na rabotite
(~len 89-u);

- pravnoto lice prodol`i so davawe na uslugi na stari lica i vozrasni
invalidni lica sprotivno na odredbite na ovoj zakon, po donesenoto re{e-
nie za zabrana za vr{ewe na rabotite od socijalnata za{tita, (~len 57);
- ne pru`i socijalna za{tita na lice vo polo`ba od socijalen rizik
(~len 63 stav 1 alineja 2 );
- ne vodi ili neuredno ja vodi propi{anata evidencija i
dokumentacija (~len 59 stav 1 );
- ne primi korisnik na pravo od socijalna za{tita, a vo ustanovata
ima mesto ili go otpu{ti pred da gi prezeme potrebnite merki (ustanovite
za socijalna za{tita od ~len 74 do 88) ;
- ne gi sprovede merkite utvrdeni vo ~len 113 stav 3 od ovoj zakon;
- onevozmo`i vr{ewe na nadzor nad stru~nata rabota (~len 119) i
- vo opredelen rok ne prezeme merki za otstranuvawe na utvrdenite
nedostatoci od izvr{eniot nadzor nad stru~nata rabota(~len 125).
Za prekr{ocite od stav 1 na ovoj ~len }e se kazni i odgovornoto lice
vo ustanovata za socijalna za{tita i rabotnikot koj neposredno gi vr{i
rabotite so pari~na kazna od 1000 do 50.000 denari..

^len 127

So pari~na kazna od 10.000 do 300.000 denari }e se kazni ustanovata
za socijalna za{tita i drugo pravno lice za prekr{ok, ako:

Zakon za socijalna za{tita

85

- ne podnese izve{taj (~len 60 , ~len 63 stav 1 alineja 7 i ~len 89 stav 2) i
- ne go usoglasi rasporedot, po~etokot i zavr{uvaweto na rabotnoto

vreme (~len 58).

Za prekr{ocite od stav 1 na ovoj ~len }e se kazni odgovornoto lice
vo ustanovata za socijalna za{tita i liceto koe vr{i opredeleni raboti
vo socijalnata za{tita so pari~na kazna od 1000 do 50.000 denari.

^len 128

So pari~na kazna od 10.000 do 300.000 denari za prekr{ok }e se kazni
privatna ustanova i javna ustanova osnovana od op{tinata, Gradot Skopje
i op{tinite vo gradot Skopje koja vr{i raboti od socijalna za{tita, a
nema odobrenie od nadle`niot organ ili odobrenieto e odzemeno(~lenovi
38,39 i 46).

H. PREODNI I ZAVR[NI ODREDBI

^len 129

Vo rok od {est meseci od denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon,
centarot e dol`en da izvr{i preveduvawe na licata koi ostvarile prava
spored dosega{nite propisi od socijalna za{tita, soglasno so ovoj zakon.
Do donesuvaweto na re{enieto za preveduvawe od stav 1 na ovoj
~len, korisnikot na pravata }e primi akontacija vo visina odredena so
propisite {to bile vo sila do donesuvaweto na ovoj zakon.
Postojnite organizacii od oblasta na socijalnata za{tita se dol`ni
da ja usoglasat svojata organizacija, raboteweto i op{tite akti so odred-
bite na ovoj zakon vo rok od ~etiri meseci od denot na vleguvaweto vo sila
na ovoj zakon.

Vo slu~aite koga odredbite od op{tite akti na ustanovite se
sprotivni na ovoj zakon, ovoj zakon se primenuva neposredno.

^len 130

Direktorite na postojnite ustanovi za socijalna za{tita prodol`uvaat
da ja izvr{uvaat funkcijata do istekot na mandatot za koj se imenuvani.

^len 131

Podzakonskite akti predvideni so ovoj zakon, ministerot }e gi
donese vo rok od {est meseci od denot na vleguvaweto vo sila na ovoj
zakon.

^len 132

Koi od postojnite organizacii za socijalna za{tita }e prodol`at
da rabotat kako javni ustanovi za socijalna za{tita utvrduva Vladata so
akt za mre`ata na javnite usta-novi za socijalna za{tita.
Aktot za mre`ata od stav 1 na ovoj ~len Vladata }e go donese vo rok
od dva meseca od denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon.

86

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

Osnova~kite prava i obvrski sprema javnite ustanovi za socijalna
za{tita od stav 1 na ovoj ~len gi prezema Vladata

^len 132-a

Postojnite javni ustanovi za stari lica koi obezbeduvaat institu-
cionalna za{tita na vozrasni i stari lica prodol`uvaat so rabota kako javni
ustanovi za socijalna za{tita osnovani od op{tinata i od Grad Skopje.
Vladata so odluka gi prenesuva osnova~kite prava i obvrski, sprema
javna ustanova za socijalna za{tita, od stav 1 na ovoj ~len, osnovana od
Vladata, na op{tinata i na Grad Skopje na ~ie podra~je e sedi{teto na
ustanovata.

So denot na vleguvawe vo sila na odlukata od stav 2 na ovoj ~len,
vrabotenite, opremata, arhivata, dokumentacijata i sredstvata na javnata
ustanova od stav 1 na ovoj ~len, se prezemaat od ustanovata koja prodol`uva
da raboti kako javna ustanova osnovana od op{tinata i od Grad Skopje.
So denot na prezemaweto na osnova~kite prava kon ustanovata od
stav 1 na ovoj ~len, op{tinata i Grad Skopje ja prezema obvrskata na
ustanovata da i obezbedi sredstva za rabota.

^len 132-b

Vladata so odluka gi prenesuva osnova~kite prava i obvrski sprema
javna ustanova za socijalna za{tita od stavot 1 na ovoj ~len, osnovani od
Vladata, na op{tinata i na gradot Skopje na ~ie podra~je e sedi{teto na
ustanovata.

So denot na vleguvaweto na sila na odlukata od stavot 2 na ovoj
~len, vrabotenite, opremata, arhivata, dokumentacijata i sredstvata na
javnata ustanova od stavot 1 na ovoj ~len, se prezemaat od ustanovata koja
prodol`uva da raboti kako javna ustanova osnovana od op{tinata i od gra-
dot Skopje.

So denot prezemawe na osnova~kite prava kon ustanovata od stavot
1 na ovoj ~len, op{tinata i gradot Skopje ja preze-maat obvrskata na
ustanovata da gi obezbedat sredstvata za rabota.

^len 132-v

So poseben dogovor sklu~en me|u op{tinata, Gradot Skopje i
op{tinite vo gradot Skopje se ureduva na~inot na davaweto na uslugite i
finansiraweto na ustanovata za socijalna za{tita od ~len 132-a stav 1 i
dnevniot centar od ~len 132-b na ovoj zakon.

^len 133

Socijalnite i drugite stru~ni rabotnici so zavr{ena vi{a {kolska
podgotovka i nad 15 godini raboten sta`, koi do denot na vleguvaweto vo
sila na ovoj zakon se vo raboten odnos vo ustanovite od socijalna za{tita,
mo`at i natamu da gi izvr{uvaat stru~nite raboti od oblasta na socijal-
nata za{tita.

Zakon za socijalna za{tita

87

^len 134

So denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon, prestanuva da va`i
Zakonot za socijalna za{tita ("Slu`ben vesnik na SRM"broj 9/78, 43/78,
35/85,17/91 i "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" broj 38/91 i 14/95).

^len 135

Centarot }e otpo~ne da re{ava za pravata na detski dodatok, poseben
dodatok i pomo{ za oprema na novoroden~e utvrdeni so Zakonot za za{tita
na decata, najdocna {est meseci od denot na vleguvawe vo sila na ovoj
zakon.

Vo rokot od stavot 1 na ovoj ~len, centarot gi prezema vrabotenite
od oddelenijata na Ministerstvoto, koi izvr{uvaat raboti od stavot 1 na
ovoj ~len, arhivata i dokumantacijata koja se odnesuva na postapkite za
ovie prava.

^len 136

Podzakonskite akti predvideni so ovoj zakon }e se donesat vo rok od
6 meseci od denot na vleguvawe vo sila na ovoj zakon.

^len 137

Upravnite odbori na centrite za socijalna rabota, soglasno so
~lenot 48 na ovoj zakon, }e se konstituiraat najdocna vo rok od 6 meseci od
denot na vleguvawe vo sila na ovoj zakon.

^len 138

Postojnite javni ustanovi se dol`ni da gi ispolnat predvidenite
uslovi za otpo~nuvawe so rabota vo ~len 40 stav 1 od Zakonot vo rok od pet
godini od denot na vleguvawe vo sila na ovoj zakon.

^len 139

Ustanovite i drugite pravni lica {to vr{at dejnost od oblasta na
socijalnata za{tita, }e ja usoglasat svojata rabota i svoite akti so odred-
bite od ovoj zakon vo rok od {est meseci od denot na vleguvawe vo sila na
ovoj zakon.

^len 140

Do donesuvawe na re{enieto od ~len 31 stav 2 na ovoj zakon, naod,
ocena i mislewe za potrebata od pomo{ i nega od drugo lice za korisnicite
od ~len 30 na ovoj zakon }e dava stru~niot organ za ocena na rabotnata spo-
sobnost na Fondot za penzisko i invalidsko osiguruvawe na Makedonija.

88

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

^len 141

Pravno lice, ~ija registrirana prete`na dejnost ne e od oblasta na
socijalnata za{tita, a vo ramkite na svoeto rabotewe obezbeduva uslugi
na stari i drugi vozrasni invalidizirani lica vo vid na smestuvawe, nega,
ishrana, pomo{ i nega, kulturno-zabavni i rekreativni aktivnosti i im
obezbeduva voninstitucionalni oblici na za{tita vo vid na doma{na nega
i pomo{ i dnevno zgri`uvawe, dol`no e vo rok od edna godina od denot na
vleguvawe vo sila na ovoj zakon da gi usoglasi svoite akti, organizacija i
rabotewe soglasno so odredbite na ovoj zakon.
Dokolku pravnoto lice od stavot 1 na ovoj ~len ne izvr{i usoglasu-
vawe na svoite akti, organizacijata i raboteweto so odredbite od ovoj
zakon, ministerot donesuva re{enie za zabrana na vr{ewe na rabotite od
oblasta na socijalnata za{tita.
Ministerot po pravoto na nadzor i mislewe na Komisijata od ~len
40 na ovoj zakon donesuva re{enie od stavot 2 na ovoj ~len.
Pravnoto lice ima pravo na `alba protiv re{enieto od stavot 2 na
ovoj ~len vo rok od 15 dena od denot na priemot na re{enieto do Komisijata
na Vladata

Po kone~nosta na re{enieto od stavot 2 na ovoj ~len, re{enieto se
dostavuva do nadle`ni organi za prezemawe na soodvetni merki i dejstvija.

^len 142

Se ovlastuva Zakonodavno-pravnata komisija na Sobranieto na
Republika Makedonija da utvrdi pre~isten tekst na Zakonot za socijalna
za{tita.

^len 143

Ovoj zakon vleguva vo sila osmiot den od denot na objavuvawe vo
"Slu`ben vesnik na Republika Makedonija", a odredbite na ~lenovite 3,
13, 36 i 47 od ovoj zakon }e se prime-nuvaat najdocna dena od denot na konsti-
tuirawe na sovetite na op{tinite i sovetot na gradot Skopje i izborot na
gradona~alnicite na op{tinite i gradona~alniot na gradot Skopje po
sproveduvaweto na prvite naredni lokalni izbori soglasno so Zakonot za
lokalnite izbori (“Slu`ben vesnik na Republika Makedonija” broj 46/96,
12/2003, 35/2004, 52/2004 i 60/2004.).

Zakon za socijalna za{tita

89

Deklariraj}i se kako socijalna dr`ava Republika Makedonija
vo svojot Ustav gi definira i osnovnite na~ela na ovaa za{tita, kako
{to se:

-pravo na socijalna sigurnost i socijalno osiguruvawe utvrdeno
so zakon i kolektiven dogovor (~len 34);
-gri`a za socijalnata za{tita i sigurnost na gra|anite soglasno
so na~eloto na socijalnata pravednost (~len 35 stav 1);
-pravo na pomo{ na nemo}nite i na nesposobnite za rabota gra|ani

(~len 35 stav 2);

-posebna za{tita na invalidnite lica i uslovi za nivno vklu-
~uvawe vo op{testveniot `ivot (~len 35 stav 3).
1.Zakonot za socijalnata za{tita prestavuva fundamentalen
akt vo koj operativno se promovirani i razraboteni ovie na~ela, a
kako osnoven nositel na socijalnata za{tita ja imenuva Republikata
koja so Zakonot go vospostavuva, organizira i obezbeduva sistemot na
ovaa za{tita, zaradi {to i dejnosta na socijalnata za{tita e progla-
sena za javen interes.

So najnovite izmeni i dopolnuvawa na Zakonot se apostrofira
i ulogata na op{tinite i gradot Skopje vo donesuvawe na razvojni
programi za specifi~nite potrebi na gra|anite od oblasta na socijal-
nata za{tita kako i se prezemaat drugi obvrski koi im gi nametnuva
Zakonot.

Ne navleguvaj}i vo detalna analiza na sodr`inata na Zakonot
vo celina, }e se zadr`ime na nekolku pragmati~ni re{enija i problemi
so koi se sre}avaat korisnicite na pravata od ovoj Zakon, pred se
licata korisnici na postojana pari~na pomo{, korisnicite na pari~en
nadomest za pomo{ i nega od drugo lice i problemite pri ostvaruvawe
na ovie prava vo praksata.
1.1. Soglasno ~len 21 od Zakonot za socijalnata za{tita, pravo
na pari~na pomo{ ima lice nesposobno za rabota i socijalno
neobezbedeno, koe ne mo`e da obezbedi sredstva za svojata egzisten-
cija vrz osnova na drugi propisi. Ponatamu ~lenovite 22 i 23 go
utvrduvaat slednoto:

1.1. Sogleduvawe za odredeni re{enija i sostojbi vo
sproveduvaweto na Zakonot za socijalna za{tita

90

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

^len 22

Nesposobno za rabota vo smisla na ovoj zakon se smeta lice:
-so umereni, te{ki i najte{ki pre~ki vo intelektualniot
razvoj i lice so drugi pre~ki vo razvojot, koe zaradi stepenot na
popre~enosta ne mo`e da se steknuva so obrazovanie, kako i lice
koe po razvojniot period steknalo telesna popre~enost, poradi
koja e nesposobno za rabota;
- samohrana `ena za vreme na bremenosta eden mesec pred
poroduvaweto i samohran roditel do tri godini vozrast na deteto;
- dete do navr{eni 15 godini `ivot ili do 26 godini `ivot,
ako e na redovno {koluvawe i
- `ena i ma` postari od 65 godini.
Nesposobnosta za rabota vo smisla na stav 1 alineja 1 od
ovoj ~len ja utvrduva stru~en organ koj vr{i ocena na speci-
fi~nite potrebi na licata so pre~ki vo intelektualniot ili
fizi~kiot razvoj do 26 godi{na vozrast, pod uslovi i na na~in
utvrdeni so posebni propisi, odnosno stru~en organ za ocena na
rabotnata sposobnost na Fondot za penzisko i invalidsko
osiguruvawe na Makedonija za lica postari od 26 godini.

^len 23

Za socijalno neobezbedeno lice, vo smisla na ovoj zakon, se
smeta lice koe nema prihodi ili ~ii prihodi po site osnovi, kako
prihod na celoto semejstvo, se pomali od postoja-nata pari~na
pomo{ utvrdena so ovoj zakon.
Kako prihod vo smisla na stav 1 na ovoj ~len, ne se smeta
pari~en nadomestok za pomo{ i nega od drugo lice i poseben
dodatok ostvaren vrz osnova na drugi propisi.
Ako hronolo{ki gi sublimirame i analizirame gore-
citiranite ~lenovi mo`eme da konstatirame deka licata "so
umereni, te{ki i najte{ki pre~ki vo intelektualniot razvoj i
lice so drugi pre~ki vo razvojot, koe zaradi stepenot na
popre~enosta ne mo`e da se steknuva so obrazovanie, kako i lice
koe po razvojniot period steknalo telesna popre~enost, poradi
koja e nesposobno za rabota" pravoto na postojana pari~na pomo{
ne go steknuvaat zaradi svojata nesposobnost za rabota, koja za
`al ne e dovolen uslov, tuku toa pravo e usloveno i od u{te eden
uslov koj treba da se ispolni, a toa e materijalnata obezbedenost
na semejstvoto i prihodite na istoto.

Sogleduvawe za odredeni re{enija i sostojbi vo sproveduvaweto na Zakonot za
socijalna za{tita

91

Imaj}i gi vo vid prethodnite ustavni na~ela vo oblsta na
socijalnata za{tita, kako i deka gra|anite se ednakvi vo
slobodite i pravata, ednakvi pred Ustavot i zakonite, temelnite
vrednosti za vladeewe na pravoto, humanizmot, socijalnata
pravda i solidarnosta, se postavuva dilemata dali gra|aninot
svoite prava gi izveduva od sebe i za sebe kako individua???
Zaradi u`ivawe na navedenite prava i dostoinstven `ivot,
potrebna e pogolema svest za prifa}awe na licata so intelektu-
alna i fizi~ka popre~enost kako ramnopravni ~lenovi vo
gra|anskoto op{testvo, kako i zgolemuvawe i razvivawe na
poddr{ka na ovie lica i nivnite semejstva. Gri`ata za licata
so popre~enost podrazbira gri`a na dr`avata za obezbeduvawe
i fundirawe na postojana pari~na pomo{ samo po osnov na
nivniot hendikep i maka koja defakto podrazbira zgolemeni
izdatoci za semjstvoto, a ne istata da zavisi od nekoj socio-
ekonomski prosek i status na semejstvoto.
Pokraj aktivnata kampawa i predlozite na nevladiniot
sektor za pravata na licata so posebni potrebi vo nadminuvawe
na ova pra{awe i za pogolem sluh na dr`avnite institucii vo
re{avaweto na pravoto na postojana pari~na pomo{, ni najnovite
izmeni i dopolnuvawa na Zakonot doneseni na 29. septemvri 2004
god. ne vrodija so plod, nitu se vgradija baranite principi.
1.2.Vo ovaa smisla, vo ramkite na aktivnostite na Zdru-
`enieto na gra|ani “Polio plus”za podobruvawe i implemen-
tirawe na pravata na licata so posebni potrebi podnesena e
Inicijativa za poveduvawe postapka za ocenuvawe na ustavnosta
na ~lenot 23 stav 1 od Zakonot za socijalnata za{tita do
Ustavniot sud na RM. Inicijativata ja prezentirame izvorno:

92

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

Do
Ustaven Sud
na Republika Makedonija,
Skopje,
Predmet:
Inicijativa za poveduvawe postapka podnesuva.-
Zdru`enieto na gra|ani "Polio plus" od Skopje kako orga-
nizacija na lica so hendikep, vo ramkite na svoite aktivnosti
za izedna~uvawe na pravata na hendikepiranite lica so drugite
gra|ani vo op{testvoto, kako i gri`a za animirawe na nivnite
specifi~ni potrebi,

So ovoj akt, podnesuva INICIJATIVA za poveduvawe
postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~lenot 23 stav 1 od
Zakonot za socijalna za{tita ('Slu`ben vesnik na R.M. br. 50/
97 i 16/2000), a vo vrska so ~lenovite 21 i 22 stav 1, alineja 1 na
istiot Zakon
, so slednovo:

OBRAZLO@ENIE

Soglasno nejziniot Ustav, Republika Makedonija e
demokratska i socijalna dr`ava vo koja gra|anite se ednakvi vo
pravata i pred ustav i zakon, nezavisno od socijalnoto poteklo
(~len 9). Spored ~len 35 od Ustavot na RM, Republikata se gri`i
za socijalnata za{tita i socijalnata sigurnost na gra|anite
soglasno so na~eloto na socijalna pravi~nost, istata garantira
pravo na pomo{ na nemo}ni i nesposobni za rabota gra|ani, kako
i posebno za{tita na invalidnite lica.
Ovie ustavno garantirani prava ponatamu se operacionali-
ziraat vo Zakonot za socijalna za{tita, spored koj (~len 1)
"dr`avata e osnoven nositel na socijalnata za{tita na gra|a-
nite i obezbeduva uslovi za nejzinoto ostvaruvawe, kako i se
gri`i za socijalnata sigurnost". Vrz osnova na pravata na
socijalnata za{tita, a pod uslovi utvrdeni so Zakonot (~len 6),
se prezemaat merki preku koi se ostvaruva i socijalnata pomo{
na korisnicite na socijalnata za{tita.

Sogleduvawe za odredeni re{enija i sostojbi vo sproveduvaweto na Zakonot za
socijalna za{tita

93

Pravoto na socijalna za{tita soglasno ~len 20 alineja 1
od Zakonot opfa}a postojana pari~na pomo{ za licata nespo-
sobni za rabota i socijalno neobezbedeni, {to zna~i deka ova
pravo se obezbeduva dokolku se kumulativno ispolneti dvata us-
lovi. Vo konotacija so prethodnoto, ~lenot 22 stav 1 alineja 1,
kako nesposobno za rabota, vo smisla na Zakonot, go smeta "lice
so umereni, te{ki i najte{ki pre~ki vo psihi~kiot razvoj i lice
so drugi pre~ki vo razvojot, koe zaradi stepenot na popre~enosta
ne mo`e da se steknuva so obrazovanie kako i lice koe po
razvojniot period steknalo invalidnost, poradi koe e nesposobno
za rabota, za {to ocenka dava stru~en organ".
Vtoriot uslov {to liceto treba da go ispolni za da dobiva
postojana pari~na pomo{ e istoto da e socijalno neobezbedeno, a
kako takvo soglasno na ~len 23 stav 1 od Zakonot se smeta lice
koe nema prihodi ili ~ii prihodi po site osnovi, kako prihod na
celoto semejstvo, se pomali od postojanata pari~na pomo{
utvrdena so istiot Zakon.
Vakvoto definirawe na pravoto na socijalna pomo{ za li-
ceto nesposobno za rabota vo slu~aite od ~len 22 stav 1 alineja
1, koe vo zavisnost od prihodite na celoto semejstvo (~len 23
stav 1) se uslovuva za da mo`e da go ostvaruva pravoto, nekores-
pondira so ustavnoto garantiranoto pravo na pomo{ na nemo}ni
i nesposobni za rabota gra|ani, gri`ata za socijalna za{tita i
sigurnost, nitu so na~eloto na socijalna pravi~nost. Ova pravo
spored Ustavot se garantira kako li~no pravo i istoto ne treba
da se ostvaruva preku semejstvoto, a u{te pove}e da se uslovuva
preku materijalnata sostojba na istoto.
Prakti~no na ovoj na~in, liceto koe zaradi svojot hendi-
kep ne mu se dostapni odnosno ne e vo mo`nost da gi koristi i
u`iva svoite ustavno garantirani prava na obrazovanie i na
rabota i zarabotuva~ka, se diskriminira i po ovoj osnov so uskra-
tuvawe na pravoto na socijalna za{tita i sigurnost i istoto ne
mo`e da ostvaruva pravo na socijalna pomo{ dokolku semejstvoto
ostvaruva prihod.

Trgnuvaj}i od gore citiranite pri~ini, podnesuvame inici-
jativa za poveduvawe postapka za ocenuvawe na ustavnosta na
Zakonot za socijalna za{tita ~len 23 stav 1 vo delot "ili ~ii
prihodi po site osnovi, kako prihod na celoto semejstvo, se pomali
od postojanata pari~na pomo{ utvrdena so ovoj zakon", za koj cenime
deka e ne ustaven i ne korespondira so ustavno garantiranite prava,
nitu so temelnite vrednosti na socijalnata pravda i solidarnosta.

94

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

So nade` deka ovaa na{a Inicijativa, }e bide formalno-
pravno prifatena od Va{a strana, ja izrazuvame istovremeno
spremnosta na na{eto Zdru`enie da bide aktivno involvirano
vo natamo{nata postapka pred ovoj Sud.
So po~it,
Skopje, Pretsedatel
24.01.2003.godina Zvonko [avreski

"Polio plus" kako inicijator nema dobieno odgovor vo smisla na
prifa}awe ili odbivawe na navedenata inicijativa.
1.3.Inaku, za informirawe, od Web stranicata na Minister-
stvoto za trud i socijalna politika, visinata na postojanata
pari~na pomo{ za mesec avgust 2004 god. vo zavisnost od golemi-
nata na smejstvoto iznesuva od 2.400,00 do 4.800,00 denari. Ovoj
iznos se presmetuva procentualno od prose~nata neto plata na
rabotnik vo RM ostvarena vo poslednite tri meseci, no napome-
nuvame deka vo me|uvreme nema pogolemi promeni vo iznosite.
Spored brojot na korisnici na postojana pari~na pomo{ za mesec
septemvri istiot iznesuva 4900 korisnici, no vo ovoj broj nema
podatoci kolku se korisnici od ~len 22 alineja 1 od Zakonot.
2. Soglasno ~len 30 od Zakonot licata koi ne mo`at da gi
vr{at osnovnite `ivotni potrebi, taksativno nabroeni, imaat
pravo na pari~en nadomestok za pomo{ i nega od strana na drugo
lice.

Za `al pogolemiot del od javnosta i toa "postru~nata" kako
da ne go sfa}a vistinskoto zna~ewe na va`nosta na ovaa
elementarna pomo{. Vsu{nost treba da razbereme deka se raboti
prakti~no za pari~en nadomestok za drugi lica koi im pomagaat na
licata so telesna odnosno intelektualna popre~enost nad 26 godini,
a koi vo zavisnost od nivniot invaliditet ne se vo mo`nost da gi
izvr{uvaat osnovnite `ivotni funkcii (da se hranat, oblekuvaat,
dvi`at, odat na lekar, na rabota i sl.). Se raboti za skromen nado-
mestok koj dr`avata go obezbeduva za licata so popre~enost za da
im ovozmo`i podostoinstven `ivot, nega, mo`nost da se nabavat
osnovni higienski produkti, da se izleze od izolacija, dru`ba,

Sogleduvawe za odredeni re{enija i sostojbi vo sproveduvaweto na Zakonot za
socijalna za{tita

95

obrazovanie. Zna~i ne se dobiva nekakva beneficija ili milost,
naprotiv se ovozmo`uva barem malku logisti~ko pribli`uvawe
vo ostvaruvawe na ednakvost vo pravata i slobodite na licata
so popre~enost do ostanatite gra|ani i nadminuvawe na sekoj-
dnevnite prakti~ni pote{kotii i barieri so koi `iveat.
Iako se o~ekuva{e izmenite i dopolnuvawata na Zakonot
da gi inoviraat i ovie re{enija od aspekt pred se na visinata na
iznosot na nadomestokot za ovaa namena, pro{iruvawe na koris-
nicite so drugi objektivni popre~enosti i sl. toa ne se slu~i, a
del od proceduralnite pra{awa se u{te pove}e iskomplicirani
so noviot Pravilnik za sodr`inata na obrazecot za izdavawe na
naod, ocena i mislewe za utvrduvawe na potrebata za pomo{ i
nega od drugo lice, potrebnata medicinska i druga dokumentacija,
na~inot na ostvaruvawe, kriteriumite za utvrduvawe na visina-
ta i visinata na iznosot na pravoto na pari~en nadomestok za
pomo{ i nega od drugo lice, koj akt se primenuva od prvi januari
2005 godina.

[to se odnesuva do samata visina na pravoto na pari~en
nadomestok, istata varira po~nuvaj}i od donesuvaweto na ZSZ
vo 1997god. pa do denes, ili poprecizno:
-vo 1997 god. visinata na pari~niot nadomestok ne mo`e{e
da iznesuva pomalku od 21% od prose~nata mese~na plata po
rabotnik vo nestopanstvoto na RM ostvarena vo poslednite tri
meseci;

-so izmenite vo 2000 god. visinata na pravoto na pari~en
nadomestok za pomo{ i nega od drugo lice iznesuva 30% od prose~-
nata plata soglasno so ~len 25 stav 1 i 2 od Zakonot;
-vo 2003 god. visinata na pravoto na pari~en nadomestok za
pomo{ i nega od drugo lice ne mo`e da iznesuva pomalku od 20%,
nitu pove}e od 30% od prose~nata plata, soglasno so ~len 25 stav
1 i 2, a konkretnata visina na procentot se utvrduva kako
ovlastuvawe na ministerot da ja propi{uva so podzakonski akt.
Doneseniot Pravilnik ("Slu`ben vesnik na RM",br. 32/2003) go
utvrduva procentot vo zavisnost od kategorijata na lica so
soodvetni bolesti i toa:
a) za prva kategorija 29% od prose~nata mese~na plata po
rabotnik vo RM ostvarna vo poslednite tri meseci;
b) za vtora kategorija 25% od prose~nata mese~na plata
po rabotnik vo RM ostvarena vo poslednite tri meseci;

96

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

- so najnoviot Pravilnik ("Slu`ben vesnik na RM", br. 88/
2004god.) koj se primenuva od prvi januari 2005 god. visinata na
pravoto na pari~en nadomestok za pomo{ i nega od drugo lice vo
zavisnost od kategorijata na bolesta odnosno zdravstvenata
sostojba iznesuva 26% i 23% od prose~nata neto plata po rabot-
nik vo RM ostvarena vo poslednite tri meseci.
Koga }e rezimirame evidentno e deka visinata na procen-
tualniot iznos na ovoj pari~en nadomestok, namesto nagorna
linija, za `al poka`uva opa|awe.
Spored podatocite za mesec avgust 2004 god. od oficijalnata
Veb stranica na mati~noto Ministerstvo visinata na pari~niot
nadomestok za prva kategorija iznesuva 3.491,00 denari, a za vtora
kategorija 3.010,00 denari.
Vakvoto sramno nivo na socijalna pomo{ ne obezbeduva ni
minimum egzistencijalni potrebi koi se neophodni za dostoin-
stven `ivot i u`ivawe na garantiranite prava i slobodi.
[to se odnesuva do samiot Pravilnik i na obi~en laik mu
e jasno deka prva prepreka so koja }e se soo~i e ~itawe i razbira-
we na samiot naziv na ovoj akt, a vtor ~ekor e negovata sodr`ina
koja treba da bide razbrana i tolkuvana od licata so popre~enost
i nivnite semejstva.

Vo ovoj kontekst sogleduvawata na realnata sostojba locirana
kako vo normativno-socijalnata sfera, taka i vo prakti~nata prime-
na na odredeni socijalni instituti se izlo`eni vo Informacijata
na rabotnata grupa na Inter partiskata parlamentarna lobi grupa
za pravata na licata so posebni potrebi, koja e dostavena do minis-
terot za trud i socijalna politika.
Vo prodol`enie sledi Informacijata:

Sogleduvawe za odredeni re{enija i sostojbi vo sproveduvaweto na Zakonot za
socijalna za{tita

97

Sogleduvawe na sostojbite so pari~en
nadomestok za tu|a nega

izraboteno od Rabotnata grupa na IPPLG

Interpartiskata parlamentarna lobi grupa za pravata na
licata so posebni potrebi (IPPLG) na 09.12.2004 godina vo
Sobranieto odr`a konsultativen sostanok so prisustvo na 13
pratenici, pretstavnici od Ministerstvoto za trud i socijalna
politika, kako i pogolem broj pretstavnici od razli~ni nevla-
dini organizacii na lica so posebni potrebi (so hendikep,so
invalidnost).

Pri~ina i neposreden povod za toj sostanok bea mnogu-
brojnite reakcii vo javnosta i direktno do samite ~lenovi na
lobi grupata od strana na korisnici na pari~en nadomestok za
tu|a nega, vo odnos na kriteriumite za negovo dodeluvawe,
odnosno ukinuvawe. Ima{e reakcii i na ukinuvawa na prava na
pari~ni nadomestoci za licata so hendikep po razni osnovi, so
poso~uvawe na Skopje kako naj~esta lokacija za vakvi slu~uvawa.
^lenovite na IPPLG gi pozdravija site napori na institu-
ciite koi vodat kon pravilno i zakonsko naso~uvawe na sredstva-
ta za predvidenite nameni. Be{e pobarana seriozna kontrola za
da se spre~at zloupotrebite na pravoto na koristewe na pari~ni
nadomestoci, za da ima za onie lica na koi taa pomo{ im e navis-
tina potrebna.

No, pratenicite iska`aa zagri`enost za odredeni o~i-
gledni nepravilnosti i povredi na pravata na edna od najran-
livite grupi na{i sogra|ani. Na sostanokot bea izneseni so-
znanija i iskustva, koi se sveduvaa na problemi povrzani so:
1)na~inot na steknuvawe pravo na nadomestok za tu|a nega;
2)na~inot na kontrola i revizija na pravoto na nadomestokot;
3)visinata na nadomestokot
.
Be{e formirana Rabotna grupa koja izgotvi Sogleduvawe
na sostojbite so pari~niot nadomestok za tu|a nega so locirawe
na problemite od tri aspekti:
- zakonska regulativa;
- podzakonski akti;
- sproveduvawe na aktite.

98

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

Vo Sogleduvaweto se obidovme da gi sistematizirame i
objasnime problemite na koi poso~uvaat korisnicite, sugeriraj}i
odredeni sugestii za podobruvawe na sostojbite.

Problemi so koi se soo~uvaat korisnicite na nadomestok

za tu|a nega

1) Problemi povrzani so na~inot na steknuvawe pravo na
nadomestok za tu|a nega:

a) Komplicirana i skapa procedura za obezbeduvawe na seta
potrebna dokumentacija
(spored Pravilnikot na MTSP)- Eden
ist predmet po dva pati pominuva niz istite race kaj komisijata
za naod i ocenka i kaj licata od centarot za socijalna rabota.
Dopolnitelno, treba da se imaat predvid niskite primawa i
nedovolnata informiranost na baratelite, koi ~esto pati lutaat
od {alter na {alter.

Sugestija: Da se poednostavi procedurata so edno{alterski
sistem i da stane potransparentna, kako i da se razmisli za nama-
luvawe na cenata na ~inewe na dokumentacijata od okolu 1500
denari.

b) Dolg period na ~ekawe za utvrduvawe na fakti~kata
sostojba od komisiite za naod i ocenka
(spored Pravilnikot na MTSP
i spored negovoto sproveduvawe) - Komisiite se onie na PIOM, koi
pokraj svojata redovna rabota, vr{at usluga za centrite za socijalna
rabota, {to doveduva do nivna zatrupanost so predmeti. Ova e pri~ina
za odolgovlekuvawe na celata postap-ka, koga baratelite ne mo`at
da go ostvarat svoeto pravo so meseci.
Sugestija: Da se najde realno i trajno re{enie za komisiite
za naod i ocenka, so obezbeduvawe pove}e izvr{iteli.

v) Neopfatenost na site lica so intelektualna popre~enost
nad 26 godini
(spored Pravilnikot) - So najnoviot Pravilnik
(Sl.v. od 13.12.2004.) se predviduva nadomestok samo za lica so
te{ka i najte{ka intelektualna popre~enost, a se ispu{teni
onie so umerena popre~enost. Treba da se ima predvid deka potre-
bata za nadomestok za tu|a nega kaj ovie lica ne is~eznuva so

Sogleduvawe na sostojbite so pari~en nadomestok za tu|a nega

99

vozrasta, tuku naprotiv, se zgolemuva. Prilika e da se ka`e i toa
deka so nadomestok za tu|a nega ne se re{ava pra{aweto za dosto-
instveno `iveewe na ovie lica i treba da se razmisli za nadomestok
namenet li~no za niv (postojana pari~na pomo{).
Sugestija: Izmena i dopolna na Zakonot za socijalna
za{tita, a vo sklad so toa i na Pravilnikot.

g) Razli~no tolkuvawe i sproveduvawe na zakonite i
podzakonskite akti vo razli~ni delovi od zemjava
(spored
sproveduvaweto na aktite)
Sugestija: Da se organiziraat rabotni sredbi i seminari
za edukacija na vrabotenite i usoglasuvawe na procedurite.

d) Neprofesionalna, birokratska i arogantna komuni-
kacija so strankite od strana na nekoi pretstavnici na insti-
tuciite na MTSP
(spored sproveduvaweto na aktite) - Vo nekoi
slu~ai kako da se popre~uva normalnata procedura za steknuvawe
na pravoto na nadomestok za tu|a nega, preku: insistirawe na
nepotrebni dokumenti, nepriznavawe na stru~ni naodi i dijagnozi
na komisii od strana na lica so nesoodvetno obrazovanie vo cen-
trite za socijalni raboti, nesorabotka pome|u nositelite na
odredeni sektori i institucii vo MTSP, subjektivizam vo tolku-
vaweto na termini kako semejstvo, zaedni~ko doma}instvo i sl.,
pritisoci od rakovodni lica za promena na stru~ni izve{tai i
zapisnici na kolegi itn.
Sugestija: Da se napravi objektivna kontrola na rabote-
weto na instituciite na MTSP.

2) Problemi povrzani so na~inot na kontrola i revizija
na pravoto na nadomestok:

a) Revizija na sekoi 6 meseci kaj lica so trajna invalidnost/
hendikep
(spored Pravilnikot) - Ova e nepotrebno voznemiruvawe
i tro{ok, a deluva duri i bizarno vo odredeni situacii (amputirani
ekstremiteti, cerebralna paraliza, slepilo i sl.). Ovaa sostojba
treba da se razlikuva od potreba za tu|a nega i pomo{ po soobra}ajna
nesre}a, po mozo~en udar i sli~no, koga taa pomo{ e od privremen
karakter i treba da se utvrdi sostojbata po {est meseci.

100

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

Sugestija: Da se napravi izmena vo Pravilnikot i poina-
ku da se tretira trajniot invaliditet/hendikep.

b) Ukinuvawe na nadomestokot vedna{ po izvr{enata
revizija, spored subjektiven naod
(spored sproveduvaweto na
aktite) - Se pravat gre{ki, po {to korisnikot e ostaven na
neizvesen rok bez nadomestok, prinuden na dopolnitelni tro-
{oci za `alba. Istovremeno, vo takvi slu~ai se otvora nepot-
rebna rabota za slu`bite na MTSP.
Sugestija: Propi{uvawe precizna procedura i edukacija.

v) Ukinuvawe na nadomestokot poradi toa {to korisnikot
ne e zateknat doma
(spored sproveduvaweto na aktite) - Ova e
sosem nelogi~no i sprotivno na site zalo`bi za socijalizacija i
inkluzija na licata so invalidnost/hendikep vo site sferi na
`iveeweto. Ako nekoj e korisnik na nadomestok za tu|a nega,
toa ne zna~i deka toj treba da sedi zatvoren doma. Postojat i
primeri na potpolno nepoznavawe na problematikata od strana na
licata {to vr{at uvid na teren, vo su{tina, koga ne znaat ni {to
kontroliraat (na pr. ukinuvawe na nadomestokot od devoj~e koe vo
vremeto na posetata na komisijata se nao|alo vo specijaliziran
dneven centar). Komisiite moraat da znaat {to kontroliraat.
Treba da gi poznavaat specifikite na sekoja sostojba na hendikep,
i spored toa da gi utvrdat kriteriumite.
Sugestija: Propi{uvawe precizna procedura i edukacija
na site lica {to vr{at uvid.

g) Ukinuvawe na nadomestokot poradi navodna gre{ka vo
prethodnata isplata
(spored sproveduvaweto na aktite) - Ne
mo`e administrativnata gre{ka da ja pla}a korisnikot. Liceto
e ostaveno bez nadomestok {to mu sleduva, so apsurdno barawe
da se vratat parite vo “ke{“, pa duri potoa da se prodol`i so
nadomestokot. Vo poznatiot slu~aj na Igor Mackinovski i brat
mu, tie se ostaveni bez nadomestok, vo `albena postapka, skoro
2 godini.

Sugestija: Propi{uvawe precizna procedura i edukacija.

Sogleduvawe na sostojbite so pari~en nadomestok za tu|a nega

101

d)Isto kako 1g (spored sproveduvaweto na aktite)
|)Isto kako 1d (spored sproveduvaweto na aktite)
3) Problemi povrzani so visinata na nadomestokot:
a) Nerealno niski nadomestoci (spored Zakonot za soci-
jalna za{tita i Pravilnikot) - Nadomestocite za tu|a nega (a i
ostanatite nadomestoci) se mnogu ~esto nedovolni za ispolnuvawe
na nivnata cel. Se dobivaat nadomestoci spored odnapred
definiran buxet, a ne spored realnite potrebi, so {to licata na
koi im se neophodni se prinudeni na nedostoinstveno `iveewe.
Sugestija: Da se preispita generalnata buxetska politika
vo socijalnata sfera, po {to bi sledele izmeni vo Zakonot za
socijalna za{tita i vo Pravilnikot.

b) Me{awe na pri~inata i posledicata od povredata {to
dovela do invalidnost/hendikep
(spored Zakonot za socijalna
za{tita i Pravilnikot) - Ima golema razlika vo nadomestocite
{to gi dobivaat lica so ista invalidnost/hendikep, steknata od
razli~ni pri~ini. Razlikata se dvi`i od 50 do 300 EU, a potre-
bata za tu|a nega e ista za ista sostojba (na pr: za slepo lice,
nezavisno od pri~inata poradi koja go izgubilo vidot).
Sugestija: Izmeni vo Zakonot za socijalna za{tita i

Pravilnikot.

v) Otsustvo na izdr`ana kategorizacija na nadomestocite
spored potrebata od tu|a nega
(spored Zakonot za socijalna za{-
tita i Pravilnikot) - Treba da se napravi kategorizacija spored
stepenot na nemo}nost na licata, od kade {to }e proizleze i potrebata
od tu|a nega (dali nekomu mu treba tu|a nega i pomo{ vo tekot na
nekolku ~asa ili celodnevno). Od toa bi zavisela i visinata na
nadomestokot, koj treba da bide uskladen sprema pazarnoto ~inewe
na trudot. Zna~i, visinata na nadomestokot ne mo`e da bide
ograni~ena pome|u 20 i 30% od prose~nata mese~na neto plata po
rabotnik vo R.M., ostvarena vo poslednite tri meseci. Nekomu }e
mu sleduva pomalku, a nekomu pove}e od sega propi{anoto.

102

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

Vo posledniot Pravilnik za sodr`inata na obrazecot za
izdavawe na naod, ocenka i mislewe za utvrduvawe na potrebata za
pomo{ i nega od drugo lice, potrebnata medicinska i druga
dokumentacija, na~inot na ostvaruvawe, kriteriumite za utvrduvawe
na visinata na iznosot na pravoto na pari~en nadomestok za pomo{ i
nega od drugo lice
(Slu`ben vesnik od 13.12.2004.) postojat serija
nedoslednosti:

- ima terminolo{ka zbrka i nedefiniranost (na pr. pod
terminot bolesti se navedeni i sostojbi i starost);
- postoi neprirodna podelenost vo dve grupi so razli~na
visina na nadomestokot, kade razlikite vo nemo}nost na licata
se minimalni i kako takvi se prakti~no nebitni (na pr. vo prvata
grupa spa|aat lica so 99%, a vo vtorata so 97% namalen vid);
- napravenata razlika vo visinata na nadomestocite e nezna-
~itelna i ne postoi realna gradacija spored potrebnite ~asovi
tu|a nega (26% i 23% od prose~nata mese~na neto plata po
rabotnik vo R.M., ostvarena vo poslednite tri meseci, za prvata,
odnosno za vtorata grupa nadomestoci);
- zemeni se predvid samo najte{ki, terminalni fazi i
sostojbi, a tu|a nega e potrebna i vo site prethodni fazi (na pr.
2 lica so maligno zaboluvawe vo terminalniot stadium so meta-
stazi na vnatre{nite organi!?);
- zemeni se predvid samo stari lica nad 70 godini so strogo
specificirani povredi i sostojbi (na pr. 2 so traumatski povredi,
operirani i postaveni so plo~ki, {ipki poradi prolongirano
sanirawe na istite poradi vozrasta, zaradi {to se nepodvi`ni?);
- isklu~eni se licata so umerena intelektualna popre~e-
nost (se spomnuvaat samo 2 lica so te{ki i najte{ki intelektu-
alni popre~enosti nad 26 godini2).
Kako {to navedovme na po~etokot, analizata na mnogubroj-
nite problemi so koi se soo~uvaat korisnicite na nadomestok za
tu|a nega i pomo{ ja pravevme so istovremeno locirawe na pro-
blemite od aspekt na propusti ili nedore~enosti vo zakonskata
regulativa i podzakonskite akti (pravilnicite), kako i od
aspekt na samoto sproveduvawe na aktite.
Na krajot, po vkrstuvaweto na podatocite i sogleduvaweto na
sostojbite po ova delikatno pra{awe, Rabotnata grupa na IPPLG
predlaga nekolku zaklu~oci za prezemawe konkretni ~ekori za
nadminuvawe na projavenite problemi, vo interes na zasegnatite
gra|ani i nivnite semejstva.

Sogleduvawe na sostojbite so pari~en nadomestok za tu|a nega

103

Kako IPPLG, podgotveni sme na sorabotka so Minister-
stvoto za trud i socijalna politika po ova pra{awe, koja
predlagame da po~ne so kusa rabotna sredba. O~ekuvame vo
eventualnite izmeni na zakonskite i podzakonskite akti da bidat
aktivno vklu~eni pretstavnicite od nevladiniot sektor, a pred
se licata so hendikep/invalidnost, po~ituvaj}i ja nivnata
deviza: Ni{to za nas, a bez nas!

Z A K L U ^ O C I
za nadminuvawe na projavenite problemi povrzani so
nadomestokot za tu|a nega

Zakonska regulativa
Da se napravat izmeni i dopolni na Zakonot za socijalna
za{tita
vo pogled na slednive pra{awa:
- visinata na nadomestokot za tu|a nega, koja treba da bide
vo po{iroki ramki i vo sklad so realnite potrebi na razli~ni
kategorii korisnici (da se zemat predvid potrebnite ~asovi nega
i realnata cena na ~inewe na trudot) ~len 10, 30 i 31.
- postojana pari~na pomo{ za licata so umerena, te{ka i
dlaboka popre~enost {to se proglaseni za delovno nesposobni,
koja }e bide komplementarna so nadomestokot za tu|a nega i }e
im obezbedi dostoinstven `ivot ~len 21, 22.
Podzakonski akti
Da se napravat izmeni vo Pravilnikot za sodr`inata na
obrazecot za izdavawe na naod, ocenka i mislewe za utvrduva-
we na potrebata za pomo{ i nega od drugo lice, potrebnata
medicinska i druga dokumentacija, na~inot na ostvaruvawe,
kriteriumite za utvrduvawe na visinata na iznosot na pravoto
na pari~en nadomestok za pomo{ i nega od drugo lice
(Sl.v. br.88
od 13.12.2004.), vo pogled na slednive pra{awa:
- procedurata za steknuvawe pravo na nadomestok za tu|a
nega so nejzino poednostavuvawe;
- redefinirawe na komisiite za naod i ocenka i nivnoto
funkcionirawe, so cel da se obezbedi pogolema funkcionalnost;
-definirawe na sostojbi na trajna invalidnost/hendikep
koja ne mora da podlegnuva na 6-mese~na kontrola;

104

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

- jasna i seopfatna kategorizacija na korisnicite na
nadomestok za tu|a nega koja }e obezbedi pojasni kriteriumi za
visinata na nadomestokot spored realnite potrebi, vo po{irok
opseg.

Sproveduvawe na aktite

Da se razgledaat poedine~nite `albi od korisnicite na
nadomestokot za tu|a nega, koi se odnesuvaat na neprofesio-
nalno, nestru~no ili arogantno odnesuvawe na vrabotenite vo
instituciite na Ministerstvoto za trud i socijalna politika
niz celata zemja, so posebno vnimanie za Centarot za socijalni
raboti vo Skopje
, kade {to ima najmnogu poplaki i se zabele`ani
najmnogu subjektivni slabosti.

Skopje, 24.12.2004 Za Tehni~kiot komitet na IPPLG,
Zvonko [avreski

Sogleduvawe na sostojbite so pari~en nadomestok za tu|a nega

105

Vrz osnova na ~len 102 stav 3 od Zakonot za socijalnata za{tita
("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" broj 50/97), ministerot za
trud i socijalna politika, vo soglasnost so ministerot za obrazovanie i
ministerot za zdravstvo, donese

P R A V I L N I K
ZA OCENA NA SPECIFI^NITE POTREBI NA LICATA
SO PRE^KI VO FIZI^KIOT ILI PSIHI^KIOT RAZVOJ

I. OSNOVNI ODREDBI

^len 1

So ovoj pravilnik se ureduva vidot i stepenot na pre~kite vo fizi~-
kiot ili psihi~kiot razvoj; stru~nite profili na ~lenovite na stru~niot
organ {to dava naod i mislewe za ocena na specifi~nite potrebi na prvoste-
peniot i vtorostepeniot organ za lica so pre~ki vo fizi~kiot ili psihi~kiot
razvoj; na~inot na ocenuvawe na specifi~nite potrebi i vodeweto na eviden-
cijata i ustanovata {to }e dava naod i mislewe.

^len 2

So ocena na specifi~nite potrebi zaradi fizi~kite ili psihi~kite
pre~ki vo razvojot se opfa}aat lica do 26-godi{na vozrast.

^len 3

Stru~niot organ koj dava naod i mislewe za vidot i stepenot na
popre~enosta vo fizi~kiot ili psihi~kiot razvoj i za specifi~nite potrebi
pravi lista na specifi~ni potrebi soglasno Zakonot za detska za{tita,
Zakonot za socijalna za{tita, Zakonot za zdravstvena za{tita, Zakonot za
vrabotuvawe i osiguruvawe vo slu~aj na nevrabotenost, kako i specifi~nite
potrebi vo site stepeni na obrazovanie, ovoj pravilnik i drugite akti.
Ocenata na specifi~nite potrebi se odnesuva za site lica so pre~ki
vo fizi~kiot ili vo psihi~kiot razvoj navedeni vo glava 4 od ovoj pravil-
nik, a koja specifi~na potreba }e ja koristi liceto zavisi od vidot i stepe-
not na popre~enosta vo fizi~kiot ili psihi~kiot razvoj ili so kombinirani
pre~ki.

2. Pravilnik za ocena na specifi~nite potrebi na licata
so pre~ki vo fizi~kiot ili psihi~kiot razvoj

106

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

II. UTVRDUVAWE NA SPECIFI^NITE POTREBI VO
ZAVISNOST OD VIDOT I STEPENOT NA PRE^KITE VO
FIZI^KIOT ILI PSIHI^KIOT RAZVOJ
^len
4

Licata so pre~ki vo fizi~kiot ili psihi~kiot razvoj koi imaat

specifi~ni potrebi se:
1. Lica so o{teten vid (slabovidni i slepi);
2. Lica so o{teten sluh (nagluvi i gluvi);
3. Lica so pre~ki vo glasot, govorot i jazikot;
4. Telesno invalidni lica;
5. Mentalno retardirani lica (lesno, umereno, te{ko i dlaboko);
6. Autisti~ki lica;
7. Hroni~no bolni lica i
8. Lica so pove}e vidovi na pre~ki (lica so kombinirani pre~ki vo

razvojot).

^len 5

So pre~ki vo vidot se smetaat slabovidni i slepi lica.
Slabovidno se smeta lice koe na podobroto oko so korek-ciono staklo
ima ostrina na vidot pomala od 40% (0,4) i lice koe na podobroto oko so
korekciono staklo ima ostrina na vidot pogolema od 40% (0,4), no kaj koe
se predviduva izvesno vlo{uvawe na vidot.
Slepo se smeta lice koe na podobroto oko so korekciono staklo ima
ostrina na vidot do 10% (0,10) i lice so centralen vid na podobroto oko so
korekciono staklo do 25% (0,25), na koe vidnoto pole mu e stesneto do 20
stepeni. Spored stepenot na popre~enosta slepite lica se rasporeduvaat
vo tri grupi i toa:

- lice koe potpolno go izgubilo osetot za svetlo (amauroza);
- lice koe na podobroto oko so korekciono staklo ima ostatok na
vidot do 5% (0,05) ili lice koe na podobroto oko so korekciono staklo ima
ostatok na vidot pomalku od 10% (0,10) ili ima vidno pole stesneto do 20
stepeni.

- lice koe na podobroto oko so korekciono staklo ima ostatok na
vidot pomalku od 10% (0,10) i lice so centralen vid na podobroto oko so
korekciono staklo do 25% (0,25) i koe ima vidno pole stesneto do 20 stepeni.
Prakti~no slepo lice se smeta lice so tolku namalena funkcionalna
sposobnost na organot za vid koja ne mu ovozmo`uva vospitanie i obrazovanie
prete`no po vizuelen pat.

Pravilnik za ocena na specifi~nite potrebi na licata so pre~ki vo fizi~kiot
ili psihi~kiot razvoj

107

^len 6

Licata so o{teten sluh, vo zavisnost od stepenot na o{tetuvaweto,
se delat na gluvi i nagluvi.
1. Za nagluvi se smetaat onie lica kaj koi o{tetuvaweto na sluhot
na podobroto uvo e od 25 db do 80 db i koi potpolno ili delumno go razvile
verbalniot govor. Spored stepenot na o{tetuvaweto na sluhot, vremeto
koga nastanalo o{tetuvaweto i stepenot na govornata razvienost, naglu-
vite lica gi rasporeduvame:
a. Lica so lesno o{tetuvawe na sluhot od 25 db do 40 db. Ovie lica
mo`at spontano da razvijat verbalen govor.
b. Lica so umereno o{tetuvawe na sluhot od 40 db do 60 db koi pred
o{tetuvaweto spontano go razvile govorot.
Lica so umereno o{tetuvawe na sluhot od 40 db do 60 db se i lica kaj
koi o{tetuvaweto na sluhot nastanalo pred da go razvijat govorot, a kako
posledica imaat delumno razvien govor.
v. Lica so te{ko o{tetuvawe na sluhot od 60 db do 80 db koi spontano
go razvile govorot pred da nastane o{tetuvaweto.
g. Lica so te{ko o{tetuvawe na sluhot od 60 db do 80 db kaj koi
o{tetuvaweto na sluhot nastanalo pred da go razvijat govorot, a potoa go
razvile so sistematski surdoaudiolo{ki tretman.
d. Lica so te{ko o{tetuvawe na sluhot od 60 db do 80 db se i onie
lica kaj koi o{tetuvaweto na sluhot nastanalo pred da go razvijat govorot,
a koi vo momentot na ocenata na specifi~nite potrebi imaat nedovolno
razvien govor.

2. Za gluvi se smetaat onie kaj koi o{tetuvaweto na sluhot e pogo-
lemo od 80 db i koi i so slu{en aplifikator ne mo`at celosno da go
percepiraat verbalniot govor. Gluvite lica se delat na prakti~no gluvi i
totalno gluvi. Prakti~no gluvite lica so slu{en aplifikator mo`at da
slu{aat oddelni supresegmenti od govorot. Totalno gluvite lica imaat
potpolno zgasnata slu{na percepcija. Spored vremeto na nastanuvaweto i
stepenot na razvojot na govorot, ovie lica se rasporeduvaat:
a. Lica koi pred o{tetuvaweto na sluhot go razvile verbalniot govor
i vo vremeto na ocenata na specifi~nite potrebi dobro govorat.
b. Lica koi pred o{tetuvaweto na sluhot ne go razvile spontano
verbalniot govor, a potoa so intenziven i sistematski surdoaudiolo{ki
tretman go postignale toa.
v. Lica koi go izgubile sluhot pred da go razvijat verbalniot govor
i vo momentot na rasporeduvaweto imaat nedovolno izgraden govor ili se
bez govor.

3. Lica so kombinirani pre~ki kaj koi primarno o{tetuvawe e
o{tetuvaweto na sluhot se opredeluvaat specifi~ni potrebi vo zavisnost
od vidot i stepenot na pre~kite.
4. Decata so slu{no o{tetuvawe opredeleni vo ovoj ~len, po detekti-
raweto na slu{noto o{tetuvawe, kako i decata so kohlearen implant i

108

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

drugi se opfa}aat so zadol`itelna surdoaudiolo{ka rehabilitacija vo
specijalni ustanovi i slu`bi verificirani za ovaa dejnost, so cel procesot
na desurdizacija i demutizacija da se realizira pred nivnoto upatuvawe
vo osnovnoto obrazovanie.

^len 7

So pre~ki vo govorot i glasot se onie lica ~ij govor ne odgovara na niv-
nata vozrast, ili ne e razbirliv, gramati~ki i sintakti~ki neizgraden, so
konvulzivni pre~ki vo mehanizmot i avtomatizmot na govorot, zaradi {to
im e potreben logopedski tretman i lekuvawe.
Spored vidot i stepenot, poremetuvawata vo verbalnata komuni-
kacija, licata se rasporeduvaat vo slednite grupi:
- lice so potpolno otusustvo na govorot - alalija;
- lice so patolo{ki govoren razvoj;
- lice so te{ka nazalizacija - rinolalija;
- lice so otsustvo i te{ko o{tetuvawe na glasot -afonija i disfonija;
- lice so te{ko o{teten govor poradi detska paraliza;
- lice so autizam;
- lice so o{teten ili izguben porano steknat govor - afazija i

disfazija;

- lice so kombinacija na gore navedenite pre~ki.
Lica so poblagi oblici na pre~ki navedeni vo stavot 2 na ovoj ~len,
kako i lica so dislalii (nepravilen izgovor na glasovite), disleksii i
disgrafii (pre~ki vo pi{uvaweto i ~itaweto) ne se rasporeduvaat.

^len 8

Telesna invalidnost spored ovoj pravilnik e sostojba na namaluvawe
ili gubewe na funkcionalnata sposobnost na eden ili pove}e delovi na
teloto so {to zna~itelno se namaluva sposobnosta na liceto vo zadovolu-
vaweto na osnovnite `ivotni potrebi.
Vo zavisnost od specifi~nite potrebi {to se javuvaat kako posledi-
ca na vakvi promeni na organizmot, telesnata invalidnost mo`e da bide
te{ka, pote{ka i najte{ka.
- Te{ka telesna invalidnost se javuva vo onie slu~ai koga liceto
mo`e samostojno da gi zadovoluva svoite potrebi so soodvetni ortopedski
pomagala ili adaptacija na fizi~kata sredina.
- Pote{ka telesna invalidnost postoi koga liceto mo`e samostojno
da gi zadovoluva svoite potrebi samo so pomo{ od drugo lice.
- Najte{ka telesna invalidnost koga liceto ima potreba od postojana
gri`a i nega vo zadovoluvawe na osnovnite biolo{ki i socijalni potrebi.

^len 9

Hroni~no bolni lica
1. Lica so najte{ki oblici na hroni~ni zaboluvawa i seriozno
naru{ena zdravstvena sostojba se lica so srcevi zaboluvawa, hemofilija,

Pravilnik za ocena na specifi~nite potrebi na licata so pre~ki vo fizi~kiot
ili psihi~kiot razvoj

109

dijabetes, leukemija, pote`ok oblik na bronhijalna astma, hemiplegija,
paraplegija, artritis, reumatizam i lica na dijaliza.
2. Lica so poremetuvawa na psihomotorikata:
- prva grupa: poremetuvawe na psihomotorikata kako rezultat na
disharmoni~en tek na razvojot na psihomotorniot spreg;
- vtora grupa: poremetuvawe na psihomotorikata kako rezultat na
zabaven razvoj na poodelni strukturi na psiho-motorniot spreg;
- treta grupa: poremetuvawe na psihomotorikata vo sklop na op{tite
emocionalni poremetuvawa i poremetuvawa na inteligencijata.

^len 10

Mentalen hendikep e sostojba na zabaven ili nepotpoln psihi~ki
razvoj koj osobeno se karakterizira so naru{uvawe na onie sposobnosti
koi se pojavuvaat vo tekot na razvojniot period i koi pridonesuvaat za op-
{toto nivo na inteligen-cijata, kako {to se kognitivnite, govornite,
motornite i socijalnite sposobnosti.
Licata so pre~ki vo psihi~kiot razvitok se rasporeduvaat kako lica
so lesen, umeren, te`ok i dlabok mentalen hendikep.
1. Lica so lesen mentalen hendikep se karakteriziraat so blago nama-
luvawe na nivoto na intelektualnite, govornite, jazi~nite, motornite i soci-
jalnite sposobnosti. Zboruvaat so izvesno zadocnuvawe, no sepak najgolemiot
broj od niv mo`at da go koristat govorot vo sekojdnevniot `ivot.
Na pravilno standardiziranite testovi za inteligencija, za lica
so lesni pre~ki vo psihi~kiot razvitok karakteristi~en e orientacionen
koeficient na intelegencija vo ramkite od 50 do 69.
2. Lica so umeren mentalen hendikep poka`uvaat zabaven razvoj i
ograni~eni dostignuvawa vo domenot na razvojot i upotrebata na govorot
i jazikot, motornite sposobnosti i gri`ata za sebe.
Na pravilno standardiziranite testovi za intelegencija, lica so
umereni pre~ki vo psihi~kiot razvitok za karakteristi~en e orientacio-
nen koeficient na intelegencija vo ramkite od 35 do 49.
3. Lica so te`ok mentalen hendikep se sli~ni na umereno mentalno
hendikepiranite po klini~kata slika, prisustvo na organska etiologija i
pridru`ni o{tetuvawa. Postoi zna~itelno ograni~uvawe na dostignuva-
weto vo oblasta na govorot i jazikot, motornite sposobnosti gri`ata za
sebe. Pogolem broj od licata imaat izrazeni motorni i/ili drugi prid-
ru`ni pre~ki koi uka`uvaat na prisustvo na zna~ajno o{tetuvawe ili
poremetuvawe vo razvojot na centralniot nerven sistem.
Na pravilno standardiziranite testovi za inteligencija koefici-
entot na inteligencija orientaciono se dvi`i vo ramkite od 20 do 34.
4. Lica so dlabok mentalen hendikep se karakteriziraat po izrazito
ograni~enata sposobnost za razbirawe i prifa}awe na barawata ili upat-
stvata, imaat za~uvana sposobnost za mnogu rudimentarni formi na never-
balna komunikacija. Golem del od niv se polupodvi`ni ili nepodvi`ni,

110

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

nesposobni za voleva kontrola na sfinkterite. Poseduvaat mali ili skoro
nikakvi sposobnosti da se gri`at za sebe, poradi {to im e potrebna posto-
jana pomo{ i nadzor.

Na pravilno standardiziranite testovi za inteligencija, kaj lica so
dlaboki pre~ki vo psihi~kiot razvitok koeficientot na inteligencija e pod 20.

^len 11

Lica so autizam i lica so drugi pervarzivno razvojno ratrojstvo koj
se karakterizira so kvalitativno o{tetuvawe na recipro~nite socijalni
interakcii, na neverbalnata, verbalnata komunikacija i imaginacija i
ograni~en broj na aktivnosti i interesirawa. Toj mo`e da bide propraten
so najrazli~en stepen na mentalna retardacija, razli~ni neurolo{ki znaci,
epilepsija i razli~ni bihevioralni sindromi na agresija, avtoagresija,
destruktivnost i napadi na gnev.

^len 12

Lica so pove}e vidovi na pre~ki (so kombinirani pre~ki) vo razvojot
se smetaat licata kaj koi se prisutni po dve ili pove}e vidovi na pre~ki
vo razvojot navedeni vo ovoj pravilnik.

III. STRU^NITE PROFILI NA ^LENOVITE NA
STRU^NIOT ORGAN

^len 13

Pred zapo~nuvawe na postapkata za utvrduvawe na vidot i stepenot
na popre~enost na fizi~kiot ili psihi~kiot razvitok i ocenkata na
specifi~nite potrebi, prethodi otkrivawe i prijavuvawe na licata so
pre~ki vo fizi~kiot ili psihi~kiot razvoj i na rizi~no rodenite deca
{to go vr{i zdravstvena ustanova (porodili{te, razvojno sovetuvali{te,
detski dispanzer i drugi ustanovi od primarnata zdravstvena za{tita),
ustanova od socijalna za{tita, ustanova od detska za{tita, ustanova od
obrazovanieto, roditelot, staratelot i dr.

^len 14

Stru~niot organ koj raboti vo sostav na ustanovata gi ima slednite

stru~ni profili:

1. Za lica so o{teten vid, ustanovata treba da gi ima slednite
stru~ni lica: oftalmolog, pedijatar, defektolog, odnosno tiflolog,
psiholog i socijalen rabotnik;
2. Za lica so o{teten sluh, ustanovata treba da gi ima slednite
stru~ni lica: otorinolaringolog, pedijatar, surdolog, psiholog i socijalen
rabotnik;

3. Za lica so pre~ki vo glasot, govorot i jazikot, slednite stru~ni
lica: otorinolaringolog, pedijatar, logoped, psiholog i socijalen rabotnik;

Pravilnik za ocena na specifi~nite potrebi na licata so pre~ki vo fizi~kiot
ili psihi~kiot razvoj

111

4. Za telesno invalidni lica, slednite stru~ni lica: fizijatar,
pedijatar, defektolog, odnosno somatoped, psiholog i socijalen rabotnik;
5. Za mentalno retardiranite lica, slednite stru~ni lica:
nevropsihijatar, pedijatar, defektolog za mentalen hendikep, psiholog i
socijalen rabotnik;

6. Za autisti~ni lica, slednite stru~ni lica: nevropsihijatar, pedi-
jatar, defektolog za mentalen hendikep, psiholog i socijalen rabotnik;
7. Za hroni~no bolni lica, slednite stru~ni lica: pedijatar, inter-
nist, fizijatar, psiholog, defektolog za mentalen hendikep i socijalen
rabotnik; i

8. Za lica so pove}e vidovi na popre~enost, ustanovata treba da ima
stru~ni lica predvideni vo to~kite od 1 - 7 vo ovoj ~len vo zavisnost od
primarnata popre~enost.

^len 15

Ustanovi koi davaat naod i mislewe za vidot i stepenot i ocenka na
specifi~nite potrebi na lica so pre~ki vo fizi~kiot ili psihi~kiot
razvoj, pri donesuvaweto re{enie vo prv stepen se:
1. Za lica so o{teten vid: Ortoopti~ko - pleopti~ki centar na Zdrav-
stven dom Skopje i Slu`bata za mentalno zdravje na deca i mladinci pri
Medicinskiot centar vo Bitola;
2. Za lica so o{teten sluh i za lica so pre~ki vo glasot, govorot i
jazikot: Zavod za rehabilitacija na sluh, govor i glas vo Skopje i Slu`bata
za mentalno zdravje na deca i mladinci pri Medicinskiot centar vo Bitola;
3. Za telesno invalidni lica: Zavodot za medicinska rehabilitacija
vo Skopje i Slu`bata za mentalno zdravje na deca i mladinci pri Medicin-
skiot centar vo Bitola;

4. Za lica so autizam - Zavod za mentalno zdravje -Zdravstven dom
Skopje i Slu`bata za mentalno zdravje na deca i mladinci pri Medicin-
skiot centar vo Bitola;
5. Za mentalno retardirani lica:
- Razvojno sovetuvali{te i Zavod za mentalno zdravje pri Zdravstve-

niot dom vo Skopje;

Prethodnite ustanovi se nadle`ni za op{tinite od podra~jeto na

grad Skopje.

- Slu`ba za mentalno zdravje pri Medicinskiot centar od Bitola za
op{tinite od podra~jeto na porane{nite op{tini Bitola, Demir Hisar i
Resen;

- Medicinski centar Prilep za op{tinite od podra~jeto na porane{-
nite op{tini Prilep, Kru{evo i Makedonski Brod;
- Medicinski centar Kavadarci za op{tinite od podra~jeto na
porane{nite op{tini Kavadarci i Negotino;
- Medicinski centar Veles za op{tinite od podra~jeto na
porane{nite op{tini Veles, Sveti Nikole i Gevgelija;

112

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

- Medicinski centar Strumica za op{tinite od podra~jeto na
porane{nite op{tini Strumica, Valandovo i Radovi{;
- Medicinski centar [tip za op{tinite od podra~jeto na porane{-
nite op{tini [tip i Probi{tip;
- Medicinski centar Ko~ani za op{tinite od podra~jeto na porane{-
nite op{tini Ko~ani, Vinica, Del~evo i Berovo;
- Medicinski centar Kumanovo za op{tinite od podra~jeto na
porane{nata op{tina Kumanovo, Kratovo i Kriva Pa-lanka;
- Medicinski centar Tetovo za op{tinite od podra~jeto na porane{-
nite op{tini Tetovo i Gostivar;
- Medicinski centar Ohrid za op{tinite od podra~jeto na porane{-
nite op{tini Ohrid i Ki~evo;
- Medicinski centar Struga za op{tinite od podra~jeto na porane{-
nite op{tini Struga i Debar.
Ustanovite od to~ka 1 do 4 od stav 1 na ovoj ~len davaat naod i mis-
lewe za teritorijata na Republikata.

^len 16

Ustanovi koi davaat naod i mislewe za vidot i stepenot i ocena na
specifi~nite potrebi na licata so pre~ki vo fizi~kiot i psihi~kiot
razvoj, pri donesuvaweto re{enie vo vtor stepen se:
1. Za lica so o{teten vid: O~na klinika pri Medicinski fakultet - Skopje;
2. Za lica so o{teten sluh i za lica so pre~ki vo glasot, govorot i jazi-
kot: Audiolo{ki centar pri Klinikata za uvo, nos i grlo pri Medicinskiot
fakultet - Skopje;

3. Za telesno invalidni lica: Ortopedska klinika pri Medicinski

fakultet - Skopje;

4. Za mentalni retardirani lica: Klinikata za detski bolesti pri
Medicinski fakultet - Skopje;
5. Za lica so autizam - Klinikata za detski bolesti vo sorabotka so
Psihijatrija pri Medicinski fakultet - Skopje;
6. Za hroni~no bolni lica - Klinikata za detski bolesti vo sorabotka
so Ortopedska klinika pri Medicinski fakultet - Skopje.

×
^len 17

Naodot za vidot i stepenot na popre~enosta vo fizi~kiot ili
psihi~kiot razvoj i ocenka na specifi~nite potrebi i misleweto na
stru~noto lice, stru~niot organ gi ispolnuva na obrazec br. 1 i 2, odnosno
stru~noto lice.

^len 18

Vo utvrduvaweto na naodot i misleweto i opredeluvaweto na
specifi~nite potrebi u~estvuva i roditelot odnosno staratelot na liceto
so pre~ki vo fizi~kiot ili psihi~kiot razvoj.

Pravilnik za ocena na specifi~nite potrebi na licata so pre~ki vo fizi~kiot
ili psihi~kiot razvoj

113

^len 19

Po potreba na site lica so pre~ki vo fizi~kiot ili psihi~kiot razvoj
im se ovozmo`uva da bidat upateni na povtorno dijagnosticirawe dokolku za
toa se dostavi barawe od liceto, roditelot, odnosno staratelot, od socijal-
nata odnosno vospitno-obrazovnata ustanova i od oddelni stru~ni lica
vklu~eni vo procesot na tretmanot na ovie deca, zaradi promena vo uslovite
na `iveewe so {to mo`at da pobaraat preocenka na specifi~nite potrebi.

^len 20

Za licata na koi im se opredeleni specifi~nite potrebi soglasno ovoj
pravilnik do 26-godi{na vozrast im se priznava pravo na specifi~nite
potrebi za natamo{no koristewe.

IV. VODEWE NA EVIDENCIJA

^len 21

Centarot za socijalna rabota vo op{tinata vodi eviden-cija za
licata so pre~ki vo fizi~kiot ili psihi~kiot razvoj.
Evidencijata se vodi vo kniga za evidencija na licata so specifi~ni

potrebi.

Knigata za evidencija se vodi spored obrazec broj 3 {to e sostaven del

na ovoj pravilnik.

Centarot za socijalna rabota ja koristi utvrdenata lista na speci-

fi~ni potrebi.

Vo knigata za evidencija ne smee ni{to da se bri{e. Precrtanite
zborovi moraat da ostanat ~itlivi. Eventualnite izmeni se zaveruvaat
so potpis na ovlastenoto lice.

^len 22

Podatocite od knigata za evidencija, kako i podatocite od poedine~ni
stru~ni naodi za vidot i stepenot na popre~enosta, mo`at da bidat dostapni
samo na zainteresiranite stru~ni ustanovi i stru~ni lica koi prezemat
soodvetni merki za uspe{no vklu~uvawe vo op{testveniot `ivot i rabota
na licata so pre~ki vo fizi~kiot ili psihi~kiot razvoj.

^len 23

Na krajot na kalendarskata godina vo knigata za evidencija se
utvrduva brojot na licata so pre~ki vo fizi~kiot ili psihi~kiot razvoj
vo tekovnata godina.

Vo narednata godina zapi{uvaweto vo knigata za evidencija
zapo~nuva so nova stranica, a broevite se nadovrzuvaat na posledniot broj
od prethodnata godina.

114

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

^len 24

Na krajot od godinata se dostavuva izve{taj za licata so pre~ki vo
fizi~kiot ili psihi~kiot razvoj do Republi~kiot zavod za statistika,
Zavodot za socijalnite dejnosti i do Zavodot za zdravstvena za{tita na
Republika Makedonija.

Izve{tajot za brojot na licata so pre~ki vo fizi~kiot ili psihi~-
kiot razvoj se dava spored obrazec broj 4.

^len 25

Centarot vodi evidencija i dokumentacija i toa:
1. Spisok na lica pregledani od strana na stru~niot organ;
2. Evidencija za liceto so negovite li~ni podatoci, naodot na sekoj
~len od stru~niot tim, od pregledot i ocenkata na specifi~nite potrebi;
3. Evidencija za izdavaweto na naodite i ocenkata na specifi~nite

potrebi;

4. Evidencija za re{enijata koi se doneseni od Vtorostepeniot stru~en

organ po `alba;

5. Kniga za zapisnicite od sednicite;
6. Lista na specifi~nite potrebi.
Stru~niot organ na ovaa evidencija i dokumentacija ja ~uva spored
propisite za ~uvawe na arhivska dokumentacija.

V. ZAVR[NI ODREDBI

^len 26

Obrazecot br. 1, 2, 3 i 4 se sostaven del na ovoj pravilnik.

^len 27

Co denot na vleguvawe vo sila na ovoj pravilnik, prestanuva da va`i
Pravilnikot za rasporeduvawe i evidencija na licata popre~eni vo fizi~-
kiot i psihi~kiot razvitok ("Sl. vesnik na SRM" br. 8/81).

^len 28

Ovoj pravilnik vleguva vo sila osmiot den od denot na objavuvaweto
vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija".
Soglasen: Soglasen:
Minister Minister
za zdravstvo za obrazovanie
doc.d-r Dragan Danilovski, s.r.

d-r Gale Galev, s.r.

Minister
Bedredin Ibraimi, s.r

Pravilnik za ocena na specifi~nite potrebi na licata so pre~ki vo fizi~kiot
ili psihi~kiot razvoj

115

Vrz osnova na ~len 31 stav 6 od Zakonot za socijalnata za{tita
(Slu`ben vesnik na RM. br. 50/97, 16/2000, 17/03 i 65/04), ministerot za
trud i socijalna politika donese

P R A V I L N I K
za sodr`ina na obrazecot za izdavawe na naod, ocena i
mislewe za utvrduvawe na potrebata za pomo{ i nega od drugo
lice, potrebnata medicinska i druga dokumentacija, na~inot na
ostvaruvawe, kriteriumite za utvrduvawe na visinata i
visinata na iznosot na pravoto na pari~en nadomestok za pomo{
i nega od drugo lice

^len 1

So ovoj pravilnik se propi{uva sodr`inata na obrazecot za izdavawe
na naodot, ocenkata i misleweto za utvrduvawe na potrebata za pomo{ i
nega od drugo lice, potrebnata medicinska i druga dokumentacija koja se
prilo`uva kon baraweto za ostvaruvawe na ova pravo, na~inot na
ostvaruvawe na pravoto na pari~en nadomestok za pomo{ i nega od drugo
lice, kako i poblisku se utvrduvaat kriteriumite za utvrduvawe na
visinata i visi-nata na iznosot na ova pravo.

^len 2

Vrz osnova na utvrdenata fakti~ka sostojba od strana na nadle`nata
Komisija za izdavawe naod, ocena i mislewe za potrebata od pomo{ i nega
od drugo lice ( vo natamo{niot tekst: Komisijata), pravoto na pari~en na-
domestok za pomo{ i nega od drugo lice se ostvaruva soglasno Zakonot za
socijalna za{tita i ovoj pravilnik.

^len 3

Komisijata izgotvuva naod, ocena i mislewe za potrebata od pomo{

i nega od drugo lice.

Naodot, ocenkata i misleweto se izdava na Obrazec broj 1 koj e sosta-
ven del na ovoj pravilnik.

3. Pravilnik za sodr`ina na obrazecot za izdavawe na naod,
ocena i mislewe za utvrduvawe na potrebata za pomo{ i nega od
drugo lice

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

116

^len 4

Baraweto za ostvaruvawe na pravoto na pari~en nadomestok za pomo{
i nega od drugo lice se dostavuva do nadle`niot centar za socijalna rabota.
Kon baraweto za ostvaruvawe na pravo na pari~en nadomestok za
pomo{ i nega od drugo lice se prilo`uva mnenie od mati~niot lekar za
potrebata od pomo{ i nega od drugo lice i druga medicinska dokumentacija
koja uka`uva na tie fakti.

^len 5

Nadle`niot centar za socijalna rabota po neposredno izvr{eniot
uvid vo domot na baratelot najdocna 30 dena po podnesuvawe na baraweto,
izgotvuva mislewe za opravdanosta na baraweto za pari~en nadomestok za
pomo{ i nega od drugo lice.

^len 6

Komisijata, vrz osnova na dokumentacijata, misleweto na nadle`-
niot centar za socijalna rabota i izvr{eniot uvid vo domot na baratelot
vr{i utvrduvawe na fakti~kata sostojba.
Nadle`niot centar za socijalna rabota vr{i proverka na fakti~kata
sostojba za predmeti za koi vo naodot, ocenata i misleweto e utvrdeno
deka potrebata od pomo{ i nega od drugo lice e privremena i ima potreba
od povtorna proverka i dostavuva mislewe do Komisijata.

^len 7

Vo naodot, ocenata i misleweto na Komisijata za potrebata od pomo{
i nega od drugo lice, se utvrduva dijagno-zata na bolesta i korisnikot
soglasno ~lenovite 8 i 9 na ovoj pravilnik.

^len 8

Visinata na iznosot na pravoto na pari~en nadomestok za pomo{ i
nega od drugo lice iznesuva 26% od prose~nata mese~no neto plata po rabot-
nik vo Republika Makedonija, ostvarena vo poslednite tri meseci, za
licata so slednite bolesti:
- nepodvi`no lice - potpolno,
- potpolno slepo lice (so 99% namalen vid),
- lice so cerebralna ili detska paraliza i paraplegija,
-lice zaboleno so distrofija ili srodni muskularni ili nevromus-
kularni zaboluvawa, vo kraen stadium na bolesta,
- lice so te{ki i najte{ki pre~ki vo intelektualniot razvoj nad 26
godi{na vozrast i lice so mentalna deterioracija kaj hroni~ni psihozi
({izofrenija, manija~na depresivna psihoza, paranoja),
- lice so celosna odzemenost na edna strana od teloto ili od zemenost
na site ~etiri ekstremiteti,
- lice so maligno zaboluvawe vo terminalniot stadium so metastazi

na vnatre{nite organi.

Pravilnik za sodr`ina na obrazecot za izdavawe na naod, ocena i mislewe za
utvrduvawe na potrebata za pomo{ i nega od drugo lice

117

Br. 10-5374/4 Minister
9 dekemvri 2004 godina za trud i socijalna politika,
Skopje Jovan Manasievski, s.r.

^len 9

Visinata na iznosot na pravoto na pari~en nadomestok za pomo{ i
nega od drugo lice iznesuva 23% od prose~nata mese~no neto plata po rabot-
nik vo Republika Makedonija, ostvarena vo poslednite tri meseci, za
licata so slednite bolesti:
- lica so te{ko naru{en vid (97%),
- vo prv stadium na bolesta na lice zaboleno od distrofija ili
srodni muskularni ili nevromuskularni zaboluvawa,
- lice so delumna odzemenost na edna strana od teloto (kako posle-
dica na krvavewe vo mozokot),
- stari lica nad 70 godi{na vozrast so traumatski povredi, opreri-
rani i postaveni so plo~ki, {ipki poradi prolongirano sanirawe na istite
poradi vozrasta, zaradi {to se nepodvi`ni.

^len 10

So denot na primenata na ovoj pravilnik prestanuva da va`i
Pravilnikot za na~inot na ostvaruvawe, kriteriumite za utvrduvawe na
visinata i visinata na iznosot na pravoto na pari~en nadomestok za pomo{
i nega od drugo lice (“Slu`ben vesnik na Republika Makedonija” br. 32/03).

^len 11

Ovoj pravilnik vleguva vo sila osmiot den od objavuvaweto vo ” Slu`-
ben vesnik na Republika Makedonija” , a }e se primenuva od 1 januari 2005
godina.

Pravilnik za sodr`ina na obrazecot za izdavawe na naod, ocena i mislewe za
utvrduvawe na potrebata za pomo{ i nega od drugo lice

118

VRABOTUVAWE

DEL TRETI

VRABOTUVAWE

You're Reading a Free Preview

Download
scribd
/*********** DO NOT ALTER ANYTHING BELOW THIS LINE ! ************/ var s_code=s.t();if(s_code)document.write(s_code)//-->