P. 1
Збирка Македонски прописи за лицата со хендикеп со коментари

Збирка Македонски прописи за лицата со хендикеп со коментари

|Views: 3,732|Likes:
материјал, збирка, комепндиум или како и да го наречеме, се интегрира во нашите стремежи да ги иницираме и провоцираме размислувањата за правата и слободите на лицата со хендикеп во Република Македонија, преку една поширока презентација на домашната легислатива која ги третира овие прашања (законите се дадени во изработен пречистен текст или извадок на пречистени одредби).
Во оваа книга аналитички се посочени дел од проблематичните пунктови на нашето законодавство кои се однесуваат на лицата со хедикеп, со соодветен коментар
материјал, збирка, комепндиум или како и да го наречеме, се интегрира во нашите стремежи да ги иницираме и провоцираме размислувањата за правата и слободите на лицата со хендикеп во Република Македонија, преку една поширока презентација на домашната легислатива која ги третира овие прашања (законите се дадени во изработен пречистен текст или извадок на пречистени одредби).
Во оваа книга аналитички се посочени дел од проблематичните пунктови на нашето законодавство кои се однесуваат на лицата со хедикеп, со соодветен коментар

More info:

Published by: Polio Plus - movement against disability on Sep 10, 2010
Copyright:Attribution Non-commercial Share Alike

Availability:

Read on Scribd mobile: iPhone, iPad and Android.
download as PDF or read online from Scribd
See more
See less

06/24/2013

pdf

Sections

Zakon za zdravstveno osiguruvawe

153

DEL I
ZADOL@ITELNO ZDRAVSTVENO OSIGURUVAWE
I. OSIGURENI LICA

^len 4

Osigureni lica, vo smisla na ovoj zakon, se osigurenicite i ~lenovite

na nivnoto semejstva.

1. Osigurenici
^len 5

So ovoj zakon zadol`itelno se osiguruvaat:
1) licata vo raboten odnos;
2) licata koi se izbrani ili imenuvani na postojani dol`nosti, javni
i drugi funkcii, ako za vr{eweto na taa funkcija primaat plata;
3) dr`avjanite na Republika Makedonija koi se vo raboten odnos kaj
stranski rabotodavci ili vo slu`ba vo me|unarodni misii i organizacii,
stranski diplomatski i konzularni pretstavni{tva ili vo li~na slu`ba
na stranski dr`avjani na teritorijata na Republika Makedonija (vo nata-
mo{niot tekst: Republika);
4) licata koi vr{at samostojna dejnost;
5) licata koi se zanimavaat so zemjodelstvo, sto~arstvo, `ivinar-
stvo, p~elarstvo ili ribolov kako edinstveno ili glavno zanimawe;
6) korisnicite na penzii i pari~ni nadomestoci spored propisite
na penziskoto i invalidskoto osiguruvawe, kako i dr`avjani na Republika
Makedonija koi primaat penzija ili invalidnina od stranski nositel na
osiguruvawe dodeka prestojuvaat na teritorijata na Republikata;
7) licata privremeno nevraboteni dodeka primaat pari~en nadomestok
i nevrabotenite lica koi se prijavuvaat vo Zavodot za vrabotuvawe, ako nemaat
druga osnova na osiguruvawe;
8) u~esnicite vo Narodnoosloboditelnata vojna i u~esnicite vo
Narodnoosloboditelnoto dvi`ewe vo Egejskiot del na Makedonija, voenite
invalidi i ~lenovite na semejstvata na padnatite borci vo NOV i na umre-
nite u~esnici vo NOV i civilnite invalidi od vojnata, licata progonuvani
i zatvorani za ideite na samobitnosta na Makedonija i nejzinata dr`av-
nost, na koi toa svojstvo im e utvrdeno so posebni propisi i ~lenovite na
semejstvoto i roditelite na licata dr`avjani na Republika Makedonija,
zaginati vo vojnite pri raspadot na SFRJ;
9) licata korisnici na postojana pari~na pomo{, licata smesteni
vo ustanovi za socijalna za{tita i vo drugi semejstva, soglasno so propisi-
te od socijalnata za{tita;

154

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

10) dr`avjanite na Republikata koi se vo raboten odnos vo stranstvo,
ako ne se zadol`itelno osigureni kaj stranskiot nositel na osiguruvawe
spored zakonot na zemjata vo koja se vraboteni, ili spored me|unarodna
spogodba, a imale `iveali{te na teritorijata na Republikata neposredno
pred zasnovuvaweto na rabotniot odnos vo stranstvo za ~lenovite na semejs-
tvoto koi `iveat vo Republika Makedonija;
11) stranskite dr`avjani i licata bez dr`avjanstvo vraboteni vo
stranski firmi koi privremeno izveduvaat raboti na teritorijata na
Republikata, za vreme na {koluvawe ili stru~no usovr{uvawe na teritori-
jata na Republikata ili se vo slu`ba na me|unarodni organizacii, stranski
konzularni i drugi pretstavni{tva ili vo li~na slu`ba na stranski
dr`avjani koi u`ivaat diplomatski imunitet, ako so me|unaroden dogovor
poinaku ne e opredeleno;

12) ~lenovite na semejstvoto na osigurenik koj se nao|a na zadol`i-
telna voena slu`ba vo Armijata na Republika Makedonija za vremeto
dodeka primaat materijalno obezbeduvawe, spored posebni propisi;
13) licata na izdr`uvawe na kazna zatvor, licata koi se nao|aat vo
pritvor, ako ne se osigureni po druga osnova, i maloletnite lica koi se
nao|aat na izvr{uvawe na vospitna merka upatuvawe vo vospitno-popraven
dom, odnosno ustanova i

14) licata vraboteni vo verskite zaednici i licata od mona{kite

redovi.

Gra|anite koi ne se opfateni so zadol`itelnoto zdravstveno osigu-
ruvawe spored stav 1 na ovoj ~len mo`at da pristapat kon zadol`itelnoto
zdravstveno osiguruvawe zaradi koristewe na pravo na zdravstveni uslugi
od ~len 9 na ovoj zakon.

2.^lenovi na semejstvo
^len 6

Vrz osnova na zadol`itelno zdravstveno osiguruvawe na osigure-
nikot, se obezbeduva zadol`itelno zdravstveno osiguruvawe i na ~lenovite
na negovoto semejstvo, ako ne se osigurani spored ~len 5 na ovoj zakon.
Kako ~lenovi na semejstvo na osigurenikot, vo smisla na ovoj zakon,
se smetaat: bra~niot drugar i decata rodeni vo brak ili von brak, posino-
cite, posvoenite deca i decata zemeni na izdr`uvawe.

^len 7

Decata na osigurenikot se zdravstveno osigurani:
1) do navr{uvawe na 18- godi{na vozrast, a po tie godini samo ako se
na redovno {koluvawe, no najdocna do navr{uvawe na 26 godini;
2) koga se na vonredno {koluvawe, ako poradi prirodata na bolesta
ne se vo mo`nost redovno da ja posetuvaat nastavata i

Zakon za zdravstveno osiguruvawe

155

3) ako se ili stanat nesposobni za samostoen `ivot i rabota vo smisla
na propisite na penziskoto i invalidskoto osiguruvawe, odnosno za
socijalnata za{tita, ako osigurenikot gi izdr`uva za seto vreme dodeka
trae takvata nesposobnost.

II. PRAVO NA ZDRAVSTVENI USLUGI

^len 8

So zadol`itelno zdravstveno osiguruvawe na osigurenite lica im
se obezbeduva pravo na osnovni zdravstveni uslugi pod uslovi utvrdeni so
ovoj zakon, vo slu~aj na:
1) bolest i povreda nadvor od rabota i
2) povreda na rabota i profesionalno zaboluvawe.

1. Osnovni zdravstveni uslugi
^len 9

Osnovnite zdravstveni uslugi od ~len 8 na ovoj zakon se:

a) vo primarnata zdravstvena za{tita:

1) zdravstveni uslugi zaradi utvrduvawe, sledewe i prove-ruvawe
na zdravstvenata sostojba;
2) prezemawe na stru~no medicinski merki i postapki za unapredu-
vawe na zdravstvenata sostojba, spre~uvawe, suzbivawe i rano otkrivawe
na bolestite i drugi naru{uvawa na zdravjeto;
3)uka`uvawe na itna medicinska pomo{, vklu~uvaj}i i prevoz so
sanitetsko vozilo koga e toa neophodno;
4) lekuvawe vo ordinacija,odnosno vo domot na korisnikot;
5) zdravstvena za{tita vo vrska so bremenost i poroduvawe;
6) sproveduvawe na preventivni, terapevtski i rehabilitacioni

merki;

7) prevencija, lekuvawe i sanirawe na bolestite na ustata i zabite i
8) lekovi spored listata na lekovi {to so op{t akt ja utvrduva
Fondot na koj ministerot za zdravstvo dava soglasnost;

b) vo specijalisti~ko-konsultativnata zdravstvena za{tita:

1) ispituvawe i utvrduvawe na zaboluvawata, povredite i zdravstve-

nata sostojba;

2) sproveduvawe na specijalizirani dijagnosti~ki, terapevtski i
rehabilitacioni postapki i
3) protezi, ortopedski i drugi pomagala, pomo{ni i sanitetski spravi
i materijali i zabno tehni~ki sredstva spored indikacii utvrdeni so op{t
akt na Fondot na koj mini-sterot za zdravstvo dava soglasnost;

156

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

v) vo bolni~kata (kratkotrajna i dolgotrajna) zdravstvsna za{tita:

1) ispituvawe i utvrduvawe na zdravstvenata sostojba, lekuvawe,
rehabilitacija, nega, smestuvawe i ishrana vo bolni~ki uslovi;
2) lekovi spored listata na lekovi {to so op{t akt ja utvrduva
Fondot na koj ministerot za zdravstvo dava soglasnost, kako i pomo{ni
materijali koi slu`at za primena na lekovite i sanitetskite i drug
materijal potreben za lekuvawe i
3) smestuvawe i ishrana na pridru`nik pri neophodno pridru`u-
vawe na dete do trigodi{na vozrast, dodeka e na bolni~ko lekuvawe, no
najmnogu do 30 dena i

g) obdukcija na umreni po barawe na zdravstveni ustanovi.

Fondot so op{t akt poblisku gi opredeluva na~inot na ostvaruvawe-
to na pravata na zdravstveni uslugi, kako i sproveduvawe na zdravstvenata
za{tita, na koj ministerot za zdravstvo dava soglasnost.

2.Zdravstveni uslugi koi ne se opfateni so zadol`itelnoto
zdravstveno osiguruvawe
^len 10

So zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe ne se opfateni zdrav-

stvenite uslugi:

1) estetski operacii koi ne se medicinski indicirani;
2) koristewe na povisok standard na zdravstveni uslugi vo bolni~-
kata zdravstvena za{tita nad utvrdenite standardi;
3) bawsko klimatsko lekuvawe;
4) medicinska rehabilitacija na degenerativni zaboluvawa spored
op{t akt utvrdeno od ministerot za zdravstvo, osven za deca do 18-godi{na
vozrast;

5) lekovi koi ne se opfateni so listite na lekovi od ~len 9 na ovoj zakon;
6) protezi, ortopedski i drugi pomagala, pomo{ni i sanitetski spravi
i materijali i zabnotehni~ki sredstva koi ne se opfateni so zadol`itelnoto
zdravstveno osiguruvawe ili se izraboteni od nadstandarden materijal;
7) op{ta nega, smestuvawe i ishrana vo gerontolo{ka ustanova;
8) specijalisti~ko-konsulativni i bolni~ki zdravstveni uslugi bsz

upat od izbraniot lekar;

9) prekinuvawe na bremenost, ako ne e medicinski indicirano;
10) lekuvawe kako posledica na nepridr`uvawe na upatstvata od

lekarot;

11) izdavawe na site vidovi lekarski uverenija;
12) nabavka na novi protetski i ortopedski spravi i drugi pomagala

pred utvrdeniot rok;

13) otreznuvawe i lekuvawe od akutna alkoholizirana sostojba, kako
i za namerni truewa, koi ne se predizvikani od du{evni rastrojstva;

Zakon za zdravstveno osiguruvawe

157

14) lekuvawe vo stranstvo, ako lekuvaweto e izvr{eno bez odobrenie
od Fondot, za del od tro{ocite koi se povisoki od tro{ocite na soodvetnite
uslugi od osnovnite zdravstveni uslugi vo zemjata;
15) lekuvawe koe e posledica na krivi~no delo ili prekr{ok {to go
storil samiot osigurenik;
16) pregledi, ispituvawa i upatuvawa do nadle`niot organ za ocenuvawe
na rabotnata sposobnost, spored propisite za penziskoto i invalidskoto
osiguruvawe, koga tie se vr{at po barawe na osigurenikot, rabotodavecot ili
drug organ;

17) nezadol`itelno vakcinirawe;
18) lekuvawe, odnosno rehabilitacija od bolesti na zavisnost nad

30 dena;

19) pregledi na umreni i obdukcija po barawe na nadle`ni organi

ili gra|ani;

20) zdravstveni pregledi na vrabotenite koi se upatuvaat na rabota
vo stranstvo od strana na rabotodavcite, kako i pregledite i preventiv-
nite merki na zdravstvena za{tita za patuvawe vo stranstvo;
21) lekuvawe od posledici na tretman od nadrilekari ili upotreba

na nadrilekarstva i

22) drugi zdravstveni uslugi koi spored ovoj zakon ne pa|aat na tovar

na sredstvata na Fondot.

^len 11

So zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe ne se opfateni zdravs-
tvenite uslugi koi rabotodavcite se dol`ni da gi obezbeduvaat za svoite
rabotnici, vo soglasnost so propisite za za{tita pri rabota, kako {to se:
1) pregledi zaradi utvrduvawe na zdravstvenata sostojba i rabotnata
sposobnost na rabotnicite za vr{ewe na odredeni raboti i rabotni zada~i;
2) sistematski, kontrolni i periodi~ni pregledi na rabotnicite so
ogled na polot, vozrasta i uslovite za rabota, pojavata na profesionalni
bolesti, povredi na rabota i hroni~nite bolesti;
3) prethodni i periodi~ni pregledi na rabotnicite koi rabotat na
raboti, odnosno rabotni zada~i pod posebni uslovi na rabota;
4) pregledi na rabotnicite koi zadol`itelno se vr{at zaradi
za{tita na sredinata, za{tita na potro{uva~ite, odnosno korisnicite na
drugi zadol`itelni zdravstvsni pregledi;
5) prezemawe merki za otkrivawe i otstranuvawe na pri~inite koi
mo`at {tetno da vlijaat na zdravjsto na rabotnicite vo vr{eweto na
rabotite, odnosno rabotnite zada~i;
6) ocenuvawe na vlijanisto na uslovite za rabota vrz vr{eweto na
oddelni raboti, odnosno rabotni zada~i (pra{inata, bu~avata, osvstluva-
weto, zgolemenata radioaktivnost, vibraciite, isparuvaweto na hemiskite
materii i sli~no) zaradi za{tita od profesionalni bolesti;
7) sledewe i unapreduvawe na higienskite uslovi za rabota, kako i
uslovite za ishrana na rabotnicite;

158

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

8) prou~uvawe i prezemawe merki zaradi namaluvawe na privreme-
nata spre~enost za rabota, odnosno invalidnosta i
9) drugi preventivni merki za za{tita na rabotnicite.
Od sredstvata na Fondot ne se pokrivaat preventivni zdravstveni
uslugi na profesionalnite sportisti koi se obezbeduvaat so poseben zakon.

III. PRAVA NA PARI^NI NADOMESTOCI

^len 12

Vo ramkite na zadol`itelioto zdravstveno osiguruvawe se obezbedu-
va pravo na pari~ni nadomestoci i toa;
1) pravo na nadomestok na plata za vreme na privremena spre~enost
za rabota poradi bolest i povreda i za vreme na otsustvo od rabota poradi
bremenost, ra|awe i maj~instvo i
2) pravo na nadomestok na patni tro{oci.

1. Nadomeostok na plata

Pravo na nadomestok na plata za vreme na privremena spre~enost za
rabota poradi bolest i povreda.

^len 13

Pravo na nadomestok na plata za vreme na privremena spre~enost za
rabota poradi bolest i povreda mo`at da ostvarat osigurenicite od ~len
5 stav 1 to~ki 1,2,3 i 4 na ovoj zakon, vo slu~aj na:
1) bolest i povreda nadvor od rabota;
2) povreda na rabota i profesionalna bolest;
3) lekuvawe i medicinsko ispituvawe;
4) neguvawe na bolno dete do trigodi{na vozrast;
5) neguvawe na bolen ~len na potesno semejstvo nad trigodi{na
vozrast, no najmnogu do 30 dena;
6) neophodno pridru`uvawe na bolno lice upateno na pregled ili
lekuvawe nadvor od mestoto na `iveewe;
7) neophodno pridru`uvawe na bolno dete do trigodi{na vozrast
dodeka e na bolni~ko lekuvawe, no najmnogu do 30 dena;
8) dobrovolno davawe na krv, tkivo ili organ i
9) izoliranost zaradi spre~uvawe na zaraza.
Nadomestokot na plata vo slu~aite od stav 1 na ovoj ~len pripa|a od
prviot den na spre~enosta za rabota i trae celo vreme dodeka trae spre~e-
nosta za rabota, a se isplatuva za denovite za koi se ostvaruva plata spored
propisite za rabotni odnosi.

Zakon za zdravstveno osiguruvawe

159

Pravo na nadomestok na plata za vreme na otsustvo od rabota poradi
bremenost, ra|awe i maj~instvo
^len 14

Pravo na nadomestok na plata za vreme na otsustvo od rabota poradi
bremenost, ra|awe i maj~instvo mo`at da ostvarat osigurenicite od ~len
5 stav 1 to~ki 1,2,3 i 4 na ovoj zakon.
Nadomestokot od stav 1 na ovoj ~len se isplatuva za denovite za koi
se ostvaruva plata i vo traewe utvrdeno so propisite za rabotnite odnosi.

Uslovi za ostvaruvawe na pravoto na nadomestok na plata.
^len 15

Osigurenicite od ~lenovite 13 i 14 na ovoj zakon mo`at da ostvarat
pravo na nadomestok na plata, ako gi ispolnuvaat i slednive uslovi:
1) pridonesot za zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe redovno
da e uplatuvan ili so zadocnuvawe od najmnogu 60 dena i
2) ocenata za privremena spre~enost za rabota ja dal izbraniot lekar,
odnosno lekarskata komisija.

Osnovica za utvrduvwe na nadomestokot na plata
^len 16

Osnovica za presmetuvawe na nadomestokot na plata pretstavuva
prose~niot mese~en iznos na isplatenata neto plata na koja e platen prido-
nesot za zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe vo poslednite {est
meseci pred nastanuvaweto na slu~ajot poradi koj se steknuva pravoto na
nadomestokot.

Ako za osigurenikot ne mo`e da se utvrdi osnovica za nadomestokot
spored stav 1 na ovoj ~len, osnovicata za nadomestokot }e se utvrdi od
platata {to ja ostvaril za denovite pominati na rabota vo periodot pred
nastanuvawe na slu~ajot.

Za osigurenicite od ~len 5 stav 1 to~ka 4 na ovoj zakon, osnovica za
presmetuvawe na nadomestok na plata pretstavuva osnovicata na koja e
platen pridonesot za zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe.

Visina na nadomestokot na plata
^len 17

Visinata na nadomestokot na plata za vreme na privremena spre~e-
nost za rabota ja opredeluva rabotodavecot, odnosno Fondot so op{t akt,
no najmalku vo visina od 70% od osnovicata za nadomestokot na plata.
Po isklu~ok od stav 1 na ovoj ~len visinata na nadomestokot na plata
za vreme na privremenata spre~enost za rabota predizvikana so povreda

160

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

na rabota, profesionalna bolest, za vreme na davawe krv, tkivo ili organ,
kako i za vreme na otsustvo poradi bremenost, ra|awe i maj~instvo iznesuva
100% od osnovicata na nadomestokot na plata utvrdena spored ~len 16 na
ovoj zakon.

Isplata na nadomestokot na plata
^len 18

Nadomestokot na plata za prvite 60 dena spre~enost za rabota go
utvrduva i isplatuva rabotodavecot od svoite sredstva, a nad 60 dena
Fondot.

Po isklu~ok od stav 1 na ovoj ~len nadomestokot na plata se isplatuva
od sredstvata na Fondot od prviot den na privremenata spre~enost za
rabota vo slu~aj na nega na bolno dete do trigodi{na vozrast, doborovolno
davawe krv, tkivo ili organ, kako i otstustvo od rabota poradi bremenost,
ra|awe i maj~instvo.

Ako dobrovolen daritel na krv ne ostvaril nadomestok na platata
kaj rabotodavecot kaj kogo e vraboten, za otsustvo od rabota poradi doboro-
volno daruvawe krv, mo`e da bara toa pravo da go ostvari na tovar na sred-
stvata na Fondot.

Usoglasuvawe na nadomestokot na plata
^len 19

Ako privremenata spre~enost za rabota traela podolgo od 30 dena,
osnovicata za nadomestokot na platata se usoglasuva so dvi`eweto na
platata kaj rabotodavecot kaj kogo e vraboten osigurenikot vo mesecot za
koj se isplatuva nadomestokot vo odnos na platata od koja e utvrdena
osnovicata za nadomestokot na platata, odnosno so dvi`eweto na osno-
vicata za pla}awe na pridonesot za zadol`itelnoto zdravstveno osiguru-
vawe.

Nadomestokot na platata usoglasen spored stav 1 na ovoj ~len ne mo`e
da iznesuva pove}e od platata {to osigurenikot bi ja ostvaril so rabota.

Ocena za spre~enost za rabota
^len 20

Ocena za privremenata spre~enost za rabota za prvite 15 dena dava
izbraniot lekar od primarnata zdravstvena za{tita, a nad 16 dena dava
prvostepenata lekarska komisija na Fondot po predlog na izbraniot lekar.
Dokolku osigureniot ne e zadovolen od ocenata na lekarot, odnosno
lekarskata komisija od stav 1 na ovoj ~len, mo`e da podnese prigovor do
prvostepenata lekarska, odnosno do vtorostepenata lekarska komisija.
Sostavot i na~inot na rabota na komisiite od stavovite 1 i 2 na ovoj
~len se utvrduva so op{t akt na Fondot.

Zakon za zdravstveno osiguruvawe

161

Preispituvawe na ocenata
^len 21

Rabotodavecot, odnosno Fondot, vo zavisnost od toa koj vr{i isplata
na nadomestokot na plata mo`e da podnese barawe za preispituvawe na
ocenata za privremena spre~enost za rabota do prvostepenata, odnosno
vtorostepenata lekarska komisija.

Upatuvawe na invalidska komisija
^len 22

Vo slu~aj na podolgo traewe na privremenata spre~enost za rabota
do 12 meseci, lekarskata komisija od ~len 20 stav 1 na ovoj zakon go upatuva
osigurenikot do nadle`niot organ za ocenuvawe na rabotnata sposobnost,
spored propisite za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe.
Vo slu~aite od stav 1 na ovoj ~len osigurenikot ima pravo na nadomes-
tok na plata od sredstvata na Fondot do denot na utvrduvawsto na invalid-
nosta, no najmnogu 60 dena od denot na upatuvaweto.

Zapirawe na isplatata na nadomesgokot
^len 23

Osigurenikot ne mo`e da ostvari, odnosno }e mu se zapre isplata na
nadomestokot na platata za vreme na privremenata spre~enost za rabota
ako:

1) neopravdano ne se javi na opredelen lekarski ili komisiski preg-
led i lekuvawe ili svesno ne se pridr`uva kon upatstvata na lekarot.
2) vo vremeto na privremenata spre~enost za rabota se utvrdi deka
raboti i ostvaruva prihod i
3) na rabotodavecot kaj kogo nema drugi vraboteni, a vo toj period

ostvaruva prihodi.

2. Nadomestok na patnite tro{oci
^len 24

Osigurenite lica imaat pravo na nadomestok na patnite tro{oci
ako se upateni da koristat zdravstveni uslugi nadvor od Republikata, na
na~in utvrdeni so op{t akt na Fondot.
Po isklu~ok od stav 1 na ovoj ~len, osigurenite lica imaat pravo na
nadomestok na patnite tro{oci ako se upateni da koristat zdravstveni
uslugi vo vrska so dijaliza i ve`bi za rehabilitacija na vidot, sluhot i
govorot nadvor od mestoto na `iveewe, a koi se sproveduvaat ambulantski.

162

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

IV. POSTAPKATA ZA OSTVARUVAWE NA PRAVATA OD
ZADOL@ITELNOTO ZDRAVSTVENO OSIGURUVAWE

Prijava - odjava za zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe
^len 25

Prava od zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe mo`e da ostvari
samo lice na koe mu e utvrdeno svojstvo na osigurenik, odnosno osigureno
lice soglasno so ovoj zakon.
Svojstvo na osigurenik i osigureno lice se utvrduva vrz osnova na
prijava za zdravstveno osiguruvawe {to ja podnesuva obvrznikot za uplata
na pridonesot.

Prijavata za zdravstveno osiguruvawe se podnesuva do Fondot vo
rok od osum dena od denot na zasnovaweto na rabotniot odnos odnosno od
denot na steknuvaweto na svojstvoto vrz osnova na koe e dol`en da podnese
prijava za zadol`itelno zdravstveno osiguruvawe.
Ako Fondot po podnesenata prijava ne priznae svojstvo na osigurenik
ili toa svojstvo go priznae po druga osnova, dol`en e za toa da donese re-
{enie.

Po prestanokot na osnovot za zadol`itelno zdravstveno osiguruva-
we, obvrznicite za uplata na pridonesot se dol`ni vo rok od osum dena da
podnesat odjava na osiguruvaweto.
Na~inot na prijavuvawe i odjavuvawe na osigurenikot, odnosno na
osigurenoto lice go utvrduva Fondot so op{t akt.

Utvrduvawe ia svojstvoto ia osigurenik
^len 26

Ako obvrznikot za podnesuvawe na prijava od ~len 25 na ovoj zakon
ne podnese prijava za osiguruvawe, liceto za koe ne e podnesena prijava
mo`e da bara Fondot so re{enie da go utvrdi svojstvoto na osigurenik.
Ako obvrznikot za podnesuvawe na prijava od ~len 25 na ovoj zakon
ne podnese prijava za zadol`itelno zdravstveno osiguruvawe, Fondot po
slu`bena dol`nost so re{enie go utvrduva svojstvoto na osigurenik.

Doka`uvawe na svojstvoto na osigurenik
^len 27

Pravata od zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe vo ramkite
na obemot na pravata utvrdeni so ovoj zakon osigurenite lica gi ostvaruva-

Zakon za zdravstveno osiguruvawe

163

at vrz osnova na zdravstvena legitimacija ili karti~ka za zdravstveno
osiguruvawe i dokaz deka pridonesot za zadol`itelnoto zdravstveno
osiguruvawe e platen.

Formata i sodr`inata na zdravstvenata legitimacija, odnosno na
karti~kata za zdravstveno osiguruvawe, na~inot na izdavawe i koristewe,
kako i dokazot od stavot 1 na ovoj ~len gi utvrduva Fondot so op{t akt.

Izbor na lekar
^len 28

Osigurenoto lice ima pravo i dol`nost da izbere lekar vo primar-
nata zdravstvena za{tita.
Izbraniot lekar e dol`en na osigurenoto lice da mu uka`uva zdravs-
tveni uslugi od primarnata zdravstveia za{tita i da go sledi negovoto
zdravje.

Sekoj izbran lekar e dol`en, vo slu~aj na negovo otsustvo ili privre-
mena spre~enost za rabota, na svoite pacienti da im obezbedi zamena so
soodveten lekar od primarnata zdravstvena za{tita.
Lekarot mo`e da go odbie izborot na osigurenoto lice ako poka`uva
nedoverba ili ne postapuva spored negovite soveti.
Na~inot na ostvaruvawe na pravoto za izbor i promena na lekar go
utvrduva Fondot so o{pt akt.

Upatuvawe
^len 29

Osigurenoto lice mo`e da koristi zdravstveni uslugi vo specijalis-
ti~ko-konsultativnata i vo bolni~kata zdravstvena za{tita, so upat od
izbraniot lekar, soglasno so ~len 9 stav 2 na ovoj zakon.
Po isklu~ok od stav 1 na ovoj ~len, vo itni slu~ai, osigurenikot
mo`e da koristi zdravstveni uslugi bez upat.

Lekuvawe vo stranstvo
^len 30

Osigurenoto lice mo`e da koristi bolni~ko lekuvawe vo stranstvo
so odobrenie na Fondot, ako e vo pra{awe zaboluvawe koe ne mo`e da se
lekuva vo Republikata, a vo zemjata vo koja osigurenikot se upatuva postoi
mo`nost za uspe{no lekuvawe na toa zaboluvawe.
Osigurenikot koj e upaten na privremena rabota vo stranstvo mo`e
da koristi zdravstveni uslugi vo stranstvo vo obem utvrden so ovoj zakon.
Osigurenite lica koi privremeno prestojuvaat vo stranstvo mo`at
da koristat samo itna medicinska pomo{.
Na~inot na koristewe na zdravstveni uslugi spored stavovite 1, 2 i
3 na ovoj ~len i najpovolnite ceni na zdravstvenite uslugi vo stranstvo gi
utvrduva Fondot so op{t akt na koj ministerot za zdravstvo dava soglasnost.

164

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

Postapka za ostvaruvawe na pravata od zadol`itelnoto zdravstveno
osiguruvawe
^len 31

Vo postapkata za ostvaruvawe na pravata i obvrskite uterdeni so
ovoj zakon se primenuvaat odredbite od Zakonot za op{tata upravna postap-
ka, ako so ovoj zakon poinaku ne e opredeleno.
Za pravata utvrdeni so ovoj zakon vo prv stepen re{ava Fondot, a vo
vtor stepen ministerot za zdravstvo.
Protiv kone~noto re{enie na ministerot za zdravstvo mo`e da se

vodi upraven spor.

V. U^ESTVO NA OSIGURENITE LICA

Pla}awe na u~estvo
^len 32

Osigurenite lica u~estvuvaat so li~ni sredstva pri koristeweto
na zdravstveni uslugi i lekovi, no najmnogu do 20% od prose~niot iznos na
vkupnite tro{oci na zdravstve-nata usluga, odnosno lekovite.
Za zdravstvenite uslugi za odobreno lekuvawe vo stranstvo, osigure-
noto lice u~estvuva so 20% od vkupnite tro{oci.
Visinata na u~estvoto od stav 1 na ovoj ~len vo fiksen iznos, obratno
proporcionalno od cenite na uslugite, ja utvrduva Fondot so op{t akt na
koj ministerot za zdravstvo dava soglasnost.

^len 33

Osigurenite lica u~estvuvaat do 50% od utvrdenata cena na
protezite, ortopedskite i drugi pomagala i sanitetski sredstva, izrabote-
ni od standarden materijal, soglasno so ~len 9 stav 1 to~ka 3 pod 5 ia ovoj
zakon.

Visinata na u~estvoto od stav 1 na ovoj ~len ja utvrduva Fondot so
op{t akt na koj ministerot za zdravstvo dava soglasnost.

Osloboduvawe od u~estvo
^len 34

Od u~estvoto utvrdeno vo ~len 32 na ovoj zakon se osloboduvaat:
-osigurenite lica za lekarski pregled kaj izbraniot lekar i itna
medicinska pomo{ na povik;
- decata so posebni potrebi, spored propisiste za socijalna za{tita;
-korisnici na postojana pari~na pomo{, licata smesteni vo ustanovi
za socijalna za{tita i vo drugo semejstvo, spored propisite za socijalna

Zakon za zdravstveno osiguruvawe

165

za{tita, osven za lekovite od listata na lekovi izdadeni na recept vo
primarnata zdravstvena za{tita i za lekuvaweto vo stranstvo;
-du{evno bolni lica smesteni vo psihijatriski bolnici i mentalno
retardirani lica bez roditelska gri`a i
-osigurenite lica koi vo tekot na edna kalendarska godina platile
u~estvo vo specijalisti~ko konsultativnata i bolni~kata zdravstvena
za{tita, osven za lekovite od listata na lekovi izdadeni na recept vo
primarnata zdravstvena za{tita i za lekuvawsto vo stranstvo vo iznos
povisok od 70% od prose~nata ostvarena mese~na neto plata vo Republikata
vo prethodnata godina.

Za osigurenite lica koi ostvaruvaat mese~en neto prihod vo semejs-
tvoto pomal od prose~nata neto plata vo Republikata vo prethodnata godi-
na, kako i za odredeni vozrasni grupi, Fondot so op{t akt, na koj ministerot
za zdravstvo dava soglasnost, }e opredeli ponizok iznos za osloboduvawe
od pla}awe na participacija od iznosot utvrden vo stav 1 alineja 4 na ovoj
~len.

^len 35

Od u~estvoto utvrdeno vo ~len 33 na ovoj zakon se osloboduvaat
decata do 18-godi{na vozrast i osigurenite lica koi imaat potreba od
protezi za dolni i gorni ekstremiteti, slu{ni protezi, ortoopti~ki
pomagala i invalidska koli~ka i od medicinski pomagala za funkcija na
fiziolo{kite praznewa.

^len 36

U~estvoto na osigurenoto lice so li~ni sredstva vo cenata na zdrav-
stvenite uslugi i na lekovite e prihod na Fondot, se pla}a vo zdravstvenata
ustanova, a Fondot vr{i kontrola na naplatenite sredstva.

VI.OBEZBEDUVAWE NA SREDSTVA

Izvori na sredstva
^len 37

Sredstva za zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe se obezbedu-

vaat od:

1) pridonesi od:
-bruto platite i nadomestocite na platite na vrabotenite,
-penziite i nadomestocite od penznskoto i invalidskoto osiguru-

vawe,

-prihodite na licata koi samostojno vr{at dejnost;
-sredstva za nevrabotenite lica i
-sredstvata na drugite obvrznici na pridones;
2) dopolnitelen pridones za slu~aj na povreda na rabota i profesi-

onalno zaboluvawe;

166

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

3) u~estvo na osigurenicite;
4) buxetot na Republikata;
5) kamati i dividenda;
6) podaroci, legati i
7) drugi prihodi.

Obvrska za pla}awe na pridonesot
^len 38

Osigurenicite od ~len 5 na ovoj zakon pla}aat pridones za zadol`i-
telno zdravstveno osiguruvawe.
Pridonesot za zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe go presme-
tuvaat, zadr`uvaat i uplatuvaat:
1) pravnite, fizi~kite lica i dr`avnite organi (vo natamo{niot
tekst:rabotodavci) za osigurenicite od ~len 5 stav 1 to~ki 1 i 2 na ovoj zakon;
2) Fondot na penzisko i invalidsko osiguruvawe na Makedonija za
osigurenicite od ~len 5 stav 1 to~ka 6 na ovoj zakon;
3) Zavodot za vrabotuvawe za osigurenicite od ~len 5 stav 1 to~ka 7

na ovoj zakon;

4) nadle`niot organ na upravata za osigurenicite od ~len 5 stav 1
to~ki 8, 9, 12 i 13 na ovoj zakon i
6) sami za sebe osigurenicite od ~len 5 stav 1 to~ki 3,4,5,10,11, 14 i

stav 2 na ovoj zakon.

^len 39

Osigurenicite od ~len 5 stav 1 to~ki 1, 2 3 i 4 na ovoj zakon pla}aat
dopolnitelen pridones za zadol`itelno zdravstveno osiguruvawe za slu~aj
na povreda na rabota i profesionalno zaboluvawe.

Osnovica za presmetuvawe na pridonesot
^len 40

Osnovica za presmetuvawe i pla}awe na pridonesot za zadol`itelno
zdravstveno osiguruvawe od ~lenovite 38 i 39 na ovoj zakon, za osigureni-
cite na koi se utvrduva plata e bruto platata i nadomestokot na platata.
Bruto plata, vo smisla na ovoj zakon, pretstavuva platata vo koja se
sodr`ani i pridonesite i danocite {to se pla}aat od platata, odnosno
nadomestokot na plata.

Za osigurenicite na koi ne se utvrduva plata kako osnovica za pres-
metuvawe na pridonesot za zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe se
zema osnovicata od koja se presmetuva i pla}a personalniot danok od plata,
zgolemena so pridonesite i danocite od plata (bruto osnovica).
Osnovicata za presmetuvawe na pridonesot od stavovite 1 i 3 na
ovoj ~len, ne mo`e da bide pomala od najniskata plata po rabotnik utvrdena

Zakon za zdravstveno osiguruvawe

167

so kolektiven dogovor pomno`ena so prose~niot koeficient na slo`enost
na trudot kaj rabotodavecot.
Na rabotnicite koi pokraj platata primaat i pari~en nadomestok
za skrateno rabotno vreme, odnosno za pomala plata spored propisite za
penzisko i invalidsko osiguruvawe, vo osnovicata za presmetuvawe na pri-
donesot za zadol`itelno zdravstveno osiguruvawe se zema i nadomestokot
ostvaren spored tie propisi.

^len 41

Osnovica za presmetuvawe na pridonesot za zadol`i-gelnoto
zdravstveno osiguruvawe na osigurenicite od ~len 5 stav 1 to~ka 5 na ovoj
zakon e platata od vr{eweto na dejnosta, odnosno utvrdeniot katastarski
prihod.

Osnovicata od stav 1 na ovoj ~len ne mo`e da bide pomala od najnis-
kata plata utvrdena so kolektiven dogovor za soodvetnata dejnost.

^len 42

Osnovica za presmetuvawe i pla}awe na pridonesot za zadol`itel-
noto zdravstveno osiguruvawe na korisnicite na penzii, odnosno nadomes-
toci spored propisite na penziskoto i invalidskoto osiguruvawe, kako i
korisnici na stranski penzii e visinata na penzijata, odnosno visinata na
nadomestokot.

^len 43

Za gra|anite od ~len 5 stav 2 na ovoj zakon koi pristapuvaat kon
zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe, osnovica za presmetuvawe na
pridonesot za zadol`itelno zdravstveno osiguruvawe e prose~no isplate-
nata mese~na neto plata po rabotnik vo stopanstvoto.

^len 44

Za osigurenicite od ~len 5 stav 1 to~ki 7, 8, 9, 12, 13 i 14 na ovoj
zakon, osnovica za presmetuvawe i pla}awe na pridonesot za zadol`itelno
zdravstveno osiguruvawe e iznosot od 65% od prose~no isplatenata mese~-
na neto plata po rabotnik vo stopanstvoto.

^len 45

Osnovica za presmetuvawe na pridonesot za zadol`itelno zdravs-
tveno osiguruvawe zaradi koristewe na zdravstveni uslugi vo stranstvo,
za osigurenicite upateni za izvr{uvawe na rabota vo stranstvo od nadle-
`en dr`aven organ, odnosno pravni i fizi~ki lica, koi ne se osigureni kaj
stranskiot nositel na osiguruvawe, e platata {to ja primaat vo zemjata i
vo stranstvo.

168

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

Stapki na pridonesite
^len 46

Stapkite na pridonesite za zadol`itelno zdravstveno osiguruvawe
se utvrduvaat kako edinstveni stapki koi po predlog na Vladata, gi utvrdu-
va Sobranisto na Republika Makedonija.
So aktot od stav 1 na ovoj ~len Sobranisto na Republika Makedonija
gi utvrduva i osnovicite i visinata na pridonesot za oddelni kategorii
na osigurenici koi ne se opredeleni so ovoj zakon.

Presmetuvawe i uplatuvawe na pridonesot
^len 47

Pridonesot za zalol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe go presme-
tuvaat, zadr`uvaat i uplatuvaat obvrznicite od ~len 38 na ovoj zakon pri
sekoja isplata na plata, nadomestok na plata, penzija, odnosno drug pari~en
nadomestok.

Nositelot na platniot promet kaj koj obvrznikot ima `iro-smetka
vr{i prethodna kontrola na presmetuvaweto i uplatuvaweto na pridone-
sot za zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe.
Presmetuvaweto i naplatuvaweto na pridonesot od osigurenici koi
sami se obvrznici za pla}awe na pridones za zadol`itelno zdravstveno
osiguruvawe go vr{i fondot.

^len 48

Za presmetuvaweto, uplatuvaweto, stasanosta, zastarenosta i otpi-
{uvaweto na pridonesot za zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe, kako
i za kaznenite kamati se prime-nuvaat propisite za presmetuvawe i naplata
na personalniot danok od dohod.

Kontrola na presmetuvaweto i uplatuvaweto na pridonesot
^len 49
Fondot vr{i kontrola na presmetuvaweto i uplatuvaweto na prido-
nesot za zadol`itelno zdravstveno osiguruvawe za site obvrznici na
pridones.

Ako pri kontrolata od stav 1 na ovoj ~len se utvrdi deka pridonesot
za zadol`itelno zdravstveno osiguruvawe ne e pravilno presmetan i upla-
ten soglasno so ovoj zakon, Fondot }e pokrene postapka za naplatata na
osnovniot dolg zaedno so zakonskata kamata spored propisite za izvr{nata
odnosno pari~nata postapka.

Zakon za zdravstveno osiguruvawe

169

^len 50

Pravnite i fizi~kite lica obvrznici za presmetuvawe i uplata na
pridones za zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe se dol`ni da gi dos-
tavat podatocite i da gi stavat na raspolagawe site dokumenti od zna~ewe
za utvrduvawe na visi-nata na presmetaniot i uplateniot pridones, kako i
za ostvaruvawe na pravoto na nadomestok na plata.

^len 51

Fondot mo`e da bara od Upravata za javni prihodi ili druga nadle`-
na institucija da vr{i kontrola na presmetuvaweto i uplatuvaweto na
pridonesot za zadol`itelno zdravstveno osiguruvawe.
Odnosite me|u Fondot i institucijata od stav 1 na ovoj ~len se uredu-

vaat so dogovor.

^len 52

Za osigurenicite za koi Fondot }e utvrdi deka pridonesot ne e
redovno uplatuvan ili uplatata zadocnila pove}e od 60 dena, pravata od
zadol`itelnoto zdravstveno osi-guruvawe na osigurenite lica se uskratu-
vaat, osven pravoto na itna medicinska pomo{.
Uskratenite prava od stav 1 na ovoj ~len povtorno se vospostavuvaat
so denot na namiruvaweto na site pristignati, a ne uplateni obvrski.

VII. FOND ZA ZDRAVSTVENO OSIGURUVAWE

Status na Fondot
^len 53

Se osnova Fond za zdravstveno osiguruvawe na Makedonija za sprove-
duvawe na pravata i obvrskite od zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe.
Fondot vr{i dejnost od javen interes i vr{i javni ovlastuvawa

utvrdeni so ovoj zakon.
Fondot ima svojstvo na pravno lice;
Fondot e samostoen vo svojata rabota;
Sedi{teto na Fondot e vo Skopje;
Fondot ima statut i
Fondot ima edinstvena `iro-smetka.

Delokrug na rabota
^len 54

Fondot gi vr{i slednive raboti:
1) gi sproveduva propisite i politikata na razvojot i unapreduva-
weto na zdravstvenata za{tita vo vrska so zadol`itelnoto zdravstveno
osiguruvawe;

170

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

2) so op{ti akti gi ureduva pra{awata za koi e ovlasten so ovoj zakon;
3) planira i pribira sredstva od zadol`itelnoto zdravstveno

osiguruvawe;

4) obezbeduva ostvaruvawe na prava od zadol`itelnoto zdravstveno
osiguruvawe na osigurenite lica, se gri`i za zakonito ostvaruvawe na
nivnite prava i im pru`a stru~na pomo{ pri ostvaruvawata na nivnite
prava i interesi;

5) gi pla}a zdravstvenite uslugi za osigurenite lica na zdravstve-
nite ustanovi koi gi obezbeduvaat zdravstvenite uslugi;
6) gi pla}a nadomestocite na plati i drugi pari~ni nadomestoci;
7) so op{t akt gi utvrduva cenite na zdravstvenite uslugi od zadol`i-
telnoto zdravstveno osiguruvawe, na koi ministerot za zdravstvo dava
soglasnost;

8) gi utvrduva referentnite ceni za lekovite, medicinskite pomagala,
opremata, protezite, ortopedskite i drugi pomagala i potro{nite materijali
koi se koristat vo zdravstvenata za{tita na osigurenite lica {to Fondot gi
nadomestuva, na koj ministerot za zdravstvo dava soglasnost;
9) dogovara obezbeduvawe na zdravstveni uslugi na osigurenite lica
so zdravstvenite ustanovi spored normativi i standardi bazirani vrz
usvoena medicinska doktrina za efikasna i racionalna zdravstvena
za{tita;

10) razviva sopstven informativen sistem so potrebni podatoci za
zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe;
11) gi sproveduva me|unarodnite dogovori vo delot na zadol`itel-
noto zdravstveno osiguruvawe;
12) vr{i uvid i kontrola na dogovoreniot obem i vid na obezbedeni
zdravstveni uslugi na osigurenite lica vo zdravstvenite ustanovi;
13) prezema merki za efikasno, efektivno i ekonomi~no koristewe
na sredstvata od zadol`etelnoto zdravstveno osiguruvawe;
14) odlu~uva za pravata od zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe

vo prv stepen i

15) vr{i i drugi raboti vo vrska so pravata i obvrskite od zadol`i-
telnoto zdravstveno osiguruvawe.

Upraven odbor
^len 55

So Fondot upravuva Upraven odbor.
Upravniot odbor se sostoi od 13 ~lena koi gi imenuva Sobranieto na
Republika Makedonija za vreme od dve godini i toa:
-{est pretstavnici na osigurenicite,
-dvajca pretstavnici od rabotodavcite,
-trojca pretstavnici od zdravstvenite ustanovi, na predlog na
komorite od oblasta na zdravstvoto,

Zakon za zdravstveno osiguruvawe

171

-eden pretstavnik od Ministerstvoto za zdravstvo i
-eden pretstavnik od Ministerstvoto za finansii.
Upravniot odbor od svoite ~lenovi izbira pretsedatel i zamenik na

pretsedatelot.

Delokrug na rabota na Upravniot odbor
^len 56

Upravniot odbor na Fondot gi vr{i slednive raboti:
1) u~estvuva vo utvrduvawe na razvojot na zadol`itelnoto zdrav-

stveno osiguruvawe;
2) donesuva statut na Fondot;
3) gi donesuva op{tite akti predvideni so ovoj zakon;
4) donesuva programa i plan za rabota;
5) donesuva akti za organizacija i sistematizacija na Fondot;
6) utvrduva Buxet i zavr{na smetka na Fondot
7) donesuva programa za investicioni vlo`uvawa vo zdravstvoto
vrz osnova na utvrdeni zdravstveni prioriteti;
8) usvojuva godi{en izve{taj za raboteweto na Fondot;
9) se gri`i za ostvaruvawe na zadol`itelnoto zdravstveno

osiguruvawe;

10) go sledi ostvaruvaweto na me|unarodnite dogovori i me|udr`av-
nite spogodbi od oblasta na zdravstvenoto osiguruvawe;
11) razgleduva pra{awa, izve{tai, informacii i drugi materijali
vo vrska so sostojbata i problemite od zadol`itelnoto zdravstveno
osiguruvawe i drugi raboti od nadle`nost na Fondot;
12) imenuva i razre{uva direktor na Fondot;
13) osnova komisii i drugi rabotni tela i
14) odlu~uva i za drugi raboti utvrdeni so zakon i statut na Fondot.
Upravniot odbor gi donesuva odlukite so mnozinstvo na glasovi od

vkupniot broj na ~lenovi.

Pred donesuvaweto na op{tite akti predvideni so ovoj zakon Uprav-
niot odbor mora da pobara mislewe od komorite od oblasta na zdravstvoto,
zdravstvenite organizacii i drugite asocijacii.
Na aktite od stav 1 to~ki 5, 6 i 7 na ovoj ~len ministerot za zdravstvo

dava soglasnost.

Direktor
^len 57

Rabotovoden organ na fondot e direktorot.
Direktorot na Fondot ima zamenik
Za direktor na Fondot i negov zamenik se imenuvaat lica so visoko

obrazovanie.

172

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

Direktorot na Fondot i negoviot zamenik gi imenuva Upravniot odbor po
pat na javen konkurs, za vreme od ~etiri godini, so mo`nost za u{te eden izbor.
Soglasnost na odlukata za imenuvawe na direktorot na fondot i
negoviot zamenik dava Vladata na Republika Makedonija.

^len 58

Direktorot na Fondot:
- rakovodi so rabotata na Fondot;
- go zastapuva i pretstavuva Fondot;
- predlaga op{ti akti;
- se gri`i za sproveduvawe na propisite i op{tite akti na Fondot i
- vr{i i drugi raboti opredeleni so propisite, statutot i op{tite

akti na Fondot.

^len 59

Upravniot odbor gi razre{uva direktorot na Fondot i negoviot
zamenik i pred rokot za koi bile imenuvani:
- na negovo barawe;
-ako nastane nekoja od pri~inite, poradi koi spored propisite za ra-
botni odnosi mu prestanuva rabotniot odnos po sila na zakonot;
-ako ne postapuva spored zakonot, statutot i op{tite akti na Fondot
ili neopravdano ne gi sproveduva odlukite na Upravniot odbor ili postapu-
va vo sprotivnost so niv;

-ako so svojata nesovesna i nepravilna rabota mu predizvika na Fon-
dot zna~itelna {teta ili ako gi zanemaruva, ili ne gi izvr{uva svoite
obvrski i poradi toa nastanat, ili bi mo`ele da nastanat pote{ki naru{u-
vawa vo dejnosta na Fondot;
-ako go popre~uva ili na drug na~in go onevozmo`uva ostvaruvaweto
na pravata i obvrskite od zdravstvenoto osiguruvawe i
-ako raboti sprotivno na zakonot.
Soglasnost na odlukata za razre{uvawe na direktorot na Fondot i
negoviot zamenik dava Vladata na Republika Makedonija.

Stru~na slu`ba na Fondot
^len 60

Zaradi izvr{uvawe na stru~nite, administrativnite i drugi raboti
Fondot osnova edinstvena stru~na slu`ba.
Stru~nata slu`ba na Fondot se organizira zaradi obezbeduvawe na
nepre~eno, racionalno i uspe{no vr{ewe na rabotite na Fondot, kako i
dostapno ostvaruvawe na pravata od zadol`itelnoto zdravstveno osiguru-
vawe na site osigureni lica na teritorijata na Republikata.
Stru~nata slu`ba na Fondot se organizira vo centralna slu`ba i

podra~ni slu`bi.

Zakon za zdravstveno osiguruvawe

173

Statut
^len 61

So statutot na Fondot osobeno se ureduvaat:
-organizacijata i na~inot na raboteweto na Fondot;
-pravata, obvrskite i odgovornostite na organite na Fondot;
-pretstavuvaweto i zastapuvaweto na fondot;
-javnosta vo raboteweto na Fondot i negovite organi;
-postapkata za izbor i razre{uvawe na direktor na Fondot;
-na~inot na predlagawe na ~lenovite na Upravniot odbor i
-drugi pra{awa od zna~ewe za raboteweto na Fondot.
Soglasnost na statutot na Fondot dava Sobranieto na Republika

Makedonija.

Sredstva za rabota
^len 62

Sredstvata za rabota na Fondot se obezbeduvaat od pridonesot za
zadol`itelno zdravstveno osiguruvawe i drugi izvori na sredstva od ~len
37 na ovoj zakon.

Sredstvata od stav 1 na ovoj ~len se uplatuvaat na smetkata na Fondot.
Fondot ne mo`e da se zadol`uva so kredit kaj delovnite banki, nitu
da prifa}a dolgovi na zdravstvenite ustanovi kaj delovnite banki.

Namena na sredstvata
^len 63

Fondot, vrz osnova na na~elata na efikasno, efektivno i ekonomi~no
koristewe na sredstvata gi pokriva tro{ocite za:
1)zdravstvenite uslugi opfateni vo osnovniot paket na zdravstve-
nite uslugi {to zdravstvenite ustanovi gi pru`aat na osigurenite lica;
2)lekovi, pomo{ni medicinski materijali koi slu`at za primena na
lekovite i sanitetski materijal potreben za lekuvawe, utvrdeni so op{t
akt;

3)protezi, ortopedski i drugi pomagala, pomo{ni i sanitetski spra-
vi i materijali i zabotehni~ki sredstva, utvrdeni so op{t akt;
4)pari~ni nadomestoci;
5)investicioni vlo`uvawa za sozdavawe i podobruvawe na uslovite
za uka`uvawe na zdravstveni uslugi na osigurenite lica;
6) vr{eweto na funkcijata na Fondot;
7) del od merkite i aktivnostite za sproveduvawe na preventivnite
i drugi programi za lekuvawe odredeni bolesti, kako i za hendikepiranite
lica, soglasno so Zakonot za zdravstvenata za{tita i
8)drugi potrebi za sproveduvawe na zadol`itelnoto zdravstveno

osiguruvawe.

174

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

Rezerva va Fondot
^len 64

Fondot formira rezerva na sredstva so izdvojuvawe od vi{okot na
prihodite nad tro{ocite ostvareni vo prethodnata godina.
Izdvojuvaweto vo rezerva na Fondot se vr{i dodeka rezervata ne
dostigne visina od 8% od tro{ocite na Fondot ostvareni vo prethodnata
godina.

Sredstvata na rezervata se koristat za obezbeduvawe na stabilno i
likvidno rabotewe na Fondot.

Nadzor na rabotata va Fondot
^len 65

Nadzor nad zakonitosta na rabotata na Fondot vr{i Ministerstvoto

za zdravstvo.

Ministerot za zdravstvo mo`e da zapre od izvr{uvawe op{t akt na
Fondot, ako ne e vo soglasnost so zakonot ili so Ustavot, do donesuvawe na
odluka na Ustavniot sud na Republika Makedonija.
Ako ministerot za zdravstvo, vo rok od 30 dena od denot na donesuva-
we na re{enieto za zapirawe ia aktot ne povede postapka pred Ustavniot
sud, re{enieto za zapirawe na izvr{uvaweto prestanuva da va`i.

^len 66

Revizija na materijalnoto i finansiskoto rabotewe na Fondot se
vr{i soglasno so Zakonot za dr`avnata revizija.

Izve{taj za rabotata
^len 67

Fondot e dol`en najmalku edna{ godi{no da dostavuva izve{taj za
svojata rabota na Ministerstvoto za zdravstvo, Vladata i Sobranieto na
Republika Makedonija.

Godi{niot izve{taj se dostavuva vo rok od 60 dena od istekot na
rokot za dostavuvaws na godi{nata smetka na Fondot.

Zakon za zdravstveno osiguruvawe

175

VIII. ODNOSI NA FONDOT SO ZDRAVSTVENITE
USTANOVI

Planirawe i finansirawe na zdravstvenite uslugi
^len 68

Zdravstvenite ustanovi se dol`ni da gi planiraat sredstvata pot-
rebni za obezbeduvawe na odreden obem na zdravstveni uslugi.
Zdravstvenite ustanovi se dol`ni na Fondot da mu dostavuvaat fi-
nansiski i drugi podatoci na na~in i vo rokovi utvrdeni so op{t akt na
Fondot.

Fondot vo ramkite na planiranite sredstva, za sekoja godina utvrduva
plan i programa za zdravstvenite uslugi koi se finansiraat od sredstvata
na zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe.
Planot i programata od stav 3 na ovoj ~len se dostavuvaat do Mini-
sterstvoto za zdravstvo i Ministerstvoto za finansii najdocna do 30 sep-
temvri vo tekovnata godina za narednata godina.

Dogovori so zdravstvenite ustanovi
^len 69

Fondot so op{t akt, utvrduva kriteriumi za sklu~uvawe na dogovori
so zdravstvenite ustanovi i za na~inot na pla}aweto na zdravstvenite
uslugi spored:

-brojot na osigurenite lica vo primarnata zdravstvena za{tita;
- utvrdenite ceni na zdravstvenite uslugi;
-programite za oddelni vidovi zdravstvena za{tita, odnosno uslugi i
-drugi kriteriumi.
Ministerot za zdravstvo dava soglasnost na op{tiot akt od stav 1

na ovoj ~len.

^len 70

Za izvr{uvawe na zdravstvenite uslugi Fondot sklu~uva dogovori
so zdravstvenite ustanovi.
Vo dogovorot od stav 1 na ovoj ~len se ureduva vidot, obemot, kvalite-
tot i rokovite za ostvaruvawe ia zdravstvenata za{tita, odnosno zdravs-
tvenite uslugi, na~inot na presmetuvaweto i pla}aweto na zdravstvenite
uslugi, pri~inite i uslovite pod koi mo`e da se raskine dogovorot.

Kontrola na tro{ewe na sredstvata
^len 71

Fondot vr{i kontrola na sredstvata na zdravstvenite ustanovi
ostvareni od Fondot, kako i ia namenskoto i ekonomi~noto koristewe na
tie sredstva.

Kontrolata od stav 1 na ovoj ~len ja vr{at stru~ni lica ovlasteni
od direktorot na Fondot.

176

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

Re{avawe va sporovi
^len 72

Sporovite {to }e nastanat me|u zdravstvenata ustanova i Fondot
gi re{ava izbran, odnosno nadle`en sud, spored propisite za parni~nata
postapka.

DEL II
DOBROVOLNO ZDRAVSTVENO OSIGURUVAWE

^len 73

Gra|anite za sebe i za ~lenovite na svoite semejstva, odnosno raboto-
davcite za svoite rabotnici, mo`at dopolnitelno da se osiguraat so dobro-
volno zdravstveno osiguruvawe soglasno so ovoj zakon i propisite za osigu-
ruvawe, zaradi pokrivawe na tro{ocite za zdravstveni uslugi koi ne se
opfateni so zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe.
Dru{tvoto za osiguruvawe so op{t akt poblisku gi utvrduva uslovi-
te i na~niot na sproveduvaweto na dobrovolnoto zdravstveno osiguruvawe.

^len 74

Dobrovolnoto zdravstveno osiguruvawe mo`e da se vospostavi,
dopolnitelno za lica za koi prethodno e vospostaveno zadol`itelno zdravs-
tveno osiguruvawe.

Sredstvata od dobrovolnoto zdravstveno osiguruvawe ne mo`at da
se koristat za pla}awe na zdravstveni uslugi opfateni so zadol`itelno
zdravstveno osiguruvawe.

^len 75

Dobrovolnoto zdravstveno osiguruvawe se vospostavuva so dogovor
me|u osigurenikot i dru{tvoto za osiguruvawe.

DEL III
NADOMESTOK NA [TETA

^len 76

Osigurenoto lice na koe mu e izvr{ena isplata od sredstvata na
Fondot e dol`no da go vrati primeniot iznos i da ja nadomesti {tetata ako:
-vrz osnova na nevistiniti podatoci za koi znael ili bil dol`en da
znae deka se nevistiniti, ili na drug pritiv praven na~in ostvaril primawa
na koi nemal pravo ili gi ostvaril vo pogolem iznos otkolku {to mu pripa-
|aat;

-ostvaril primawa poradi toa {to ne prijavil promeni koi vlijaat
vrz gubeweto ili obemot na pravito, a znael ili bil dol`en da znae za tie
promeni i

-ostvaril pari~ni primawa pogolemi od iznosot {ti mu bil utvrden

so re{enie na Fondot.

Zakon za zdravstveno osiguruvawe

177

^len 77

Fondot ima pravo da bara nadomestok na {teta {to mu e pri~ineta
od organizaciite ili rabotodavcite ako {tetata nastanala poradi toa
{to ne dale podatoci, ili {to dale nevistiniti podatoci za faktite od
koi zavisi steknuvaweto ili opredeluvaweto na obemot na pravata od
zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe.
Fondot ima pravo da bara nadomestok na {teta od korisnikot za
zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe koj, spored ovoj zakon, e dol`en
sam da dava podatoci vo vrska so ostvaruvaweto na negovite prava i obvrs-
ki vo slu~aite predvideni vo stav 1 na ovoj ~len..

^len 78

Fondot ima pravo da bara nadomestok za pri~inetata {teta od lice
koe predizvikalo bolest, povreda ili smrt na korisnik na prava od zadol`i-
telnoto zdravstveno osiguruvawe.
Za {tetata koja vo slu~aite od stav 1 na ovoj ~len ja pri~inil
rabotnik na rabota ili vo vrska so rabotata na treti lica odgovara organi-
zacijata, odnosno rabotodavecot vo soglasnost so propisite za rabotnite,
odnosno obligacionite odnosi.
Fondot za slu~aite od stav 2,na ovoj ~len, ima pravo da bara nadomes-
tok na {teta i neposredno od rabotnikot, ako {tetata e pri~ineta namerno.

^len 79

Fondot ima pravo da bara nadomestok na {teta od organizacijata,
odnosno od rabotodavecot ako bolesta, povredata i smrtta na korisnikot
na pravata od zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe nastanale poradi
toa {to ne bile prezemeni merki za za{tita pri rabota ili drugi merki za
za{tita na gra|anite.

Fondot ima pravo da bara nadomestok na {teta od organizacijata,
odnosno rabotodavecot i koga {tetata e nastanata poradi toa {to rabot-
nikot stapil na rabota bez prethodno izvr{en zdravstven pregled.

^len 80

Fondot ima pravo da bara nadomestok na {teta vo slu~aite od ~len
78 na ovoj zakon i neposredno od dru{tvoto za osiguruvawe na imoti i lica
kaj koe ova lice e osigureno od odgovornosta za {teta na treti lica, spored
propisite za zadol`itelno osiguruvawe na imoti i lica.

^len 81

Fondot ima pravo da bara nadomestok na {teta vo slu~aite predvi-
deni so ovoj zakon, bez ogled na toa {to {tetata nastanala so isplata na
davawa koi kako pravo pripa|aat od sredstvata za zadol`itelnoto zdrav-
stveno osiguruvawe.

178

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

[tetata za koja Fondot ima pravo da bara nadomestok vo slu~aite
predvideni so ovoj zakon gi opfa}a tro{ocite za zdravstvena za{tita,
nadomestokot na platata i drugi pari~ni nadomestoci koi se isplatuvaat
na tovar na sredstvata na Fondot.

^len 82

Pri utvrduvawe na pravata na nadomestok na {teta vo slu~aite
predvideni so ovoj zakon se primenuvaat odredbite na Zakonot za obligaci-
onite odnosi.

^len 83

Koga Fondot }e utvrdi deka nastanala {teta na sred-stvata so koi
toj upravuva, }e gi povika organizacijata, rabotodavecot, dru{tvoto za
osiguruvawe na imoti i lica i drugi lica koi spored ovoj zakon se dol`ni
vo opredelen rok da ja nadomestat {tetata.
Ako {tetata ne bide nadomestena vo opredeleniot rok, Fondot mo`e
da podnese tu`ba do nadle`niot sud.
.

DEL IV
KAZNENI ODREDBI

^len 84

So pari~na kazna od 200.000 do 300.000 denari }e se kazni za prekr{ok
zdravstvena ustanova, ako:
1) ne ovozmo`i sloboden izbor na lekar (~len 28),
2) vo slu~aj na podolgo traewe na privremenata spre~enost za rabota
ne go upati osigurenikot do nadle`niot organ za ocenuvawe na rabotnata
sposobnost spored propisite za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe
(~len 22);

3) sprotivno na odredbite na ovoj zakon ili na op{t akt na Fondot gi
skusi ili gi ograni~i pravata {to mu pripagaat na osigurenikot;
4) go pro{iri pravoto na zdravstvenata za{tita, mu ovozmo`i koris-
tewe na pravo na lice na koe ne mu pripa|a takvo pravo sporsd ovoj zakon,
ili mu pripa|a vo pomal obem i
5) sprotivno na odredbite na ovoj zakon ili na op{t akt na Fondot
naplati usluga, materijalni tro{oci ili lekovi, odnosno u~estvo koga
toa ne e predvideno, naplati povisoko u~estvo od utvrdenoto ili ne naplati
u~estvo koga toa e predvideno.
Za prekr{okot od stav 1 na ovoj ~len so pari~na kazna od 40.000 do
50.000 denari }e se kazni i odgovornoto lice vo zdravstvenata ustanova.
Za prekr{okot od stav 1 na ovoj ~len }e se kazni so pari~na kazna od
40.000 do 50.000 denari i zdravstveniot rabotnik vo zdravstvena ustanova
koj go storil prekr{okot.

Zakon za zdravstveno osiguruvawe

179

^len 85

So pari~na kazna od 200.000 do 300.000 denari }e se kazni za prekr{ok
rabotodavecot ako vospostavi dobrovolno zdravstveno osiguruvawe za
pravata predvideni so zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe.Za
prekr{okot od stav 1 na ovoj ~len }e se kazni so pari~na kazna od 40.000. do
50.000 denari i odgovornoto lice kaj rabotodavecot.

^len 86

So pari~na kazna od 200.000 do 300.000 denari }e se kazni za prekr{ok

rabotodavecot, ako:

1) vo opredelen rok ne podnese prijava za utvrduvawe, odnosno odjava
za prestanuvawe na svojstvoto na osigureno lice (~len 25);
2) izvr{i isplata na plata, nadomestok na plata, penzija i drugo
pari~no primawe, a ne uplati pridones za zado`itelnoto zdravstveno
osiguruvawe ili pridonesot za zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe
go uplati vo pomal iznos (~lenovi 40 do 47) i
3) ne mu ovozmo`i na Fondot da izvr{i uvid na presmetuvaweto i
naplatata na pridonesot (^len 50).
Za prekr{ok od stav 1 na ovoj ~len }e se kazni so pari~na kazna od
40.000 do 50.000 denari i odgovornoto lice kaj rabotodavecot.

^len 86-a

Rabotodavecot i liceto koe vo svojstvo na odgovorno lice kaj rabotoda-
vecot, zaradi steknuvawe na pogolema imotna korist ili vrednost, pri
isplata na plata, nadomestok na plata, premija ili drugo pari~no primawe
ne uplati ili uplati pridones za zadol`itelno zdravstveno osuguruvawe vo
pomal iznos, }e se kazni za krivi~no delo so kazna zatvor od edna do pet
godini.

DEL V
PREODNI I ZAVR[NI ODREDBI

^len 87

Fondot za zdravstveno osiguruvawe na Makedonija }e zapo~ne so
rabota so denot na imenuvaweto na ~lenovite na Upravniot odbor i na
vr{itel na dol`nosta direktor na Fondot.
^lenovite na Upravniot odbor na Fondot }e gi imenuva Sobranieto
na Republika Makedonija vo rok od {est meseci od denot na vleguvaweto
vo sila na ovoj zakon.

Vladata na Republika Makedonija vo rok od {est meseci od denot na
vleguvaweto vo sila na ovoj zakon }e imenuva vr{itel na dol`nosta
direktor na Fondot.

180

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

^len 88

So denot na zapo~nuvawe so rabota na Fondot, prestanuva so rabota
Fondot za zdravstveno osiguruvawe vo sostav na Ministerstvoto za zdrav-
stvo, koj do toj den }e gi vr{i rabotite soglasno so ovoj zakon.
So denot na zapo~nuvaweto so rabota Fondot gi prezema pravata,
obvrskite, pari~nite sredstva, sredstvata za rabota i rabotnicite na Fon-
dot za zdravstveno osiguruvawe vo sostav na Ministerstvoto za zdravstvo.

^len 89

Upravniot odbor na Fondot }e dovese statut, op{t akt za organiza-
cija i sistematizacija na rabotnite mesga i drugi akti za rabota na Fondot
najdocna vo rok od {est meseci od denot na konstituiraweto na Upravniot
odbor na Fondot.

^len 90

Osigurenite lica koi na denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon
koristat prava od zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe steknati po
propisite i op{tite akti koi va`ele do toj den, prodol`uvaat da gi
koristat tie prava po odredbite na toj zakon, osven ako ovoj zakon e popo-
volen za niv.

^len 91

Postapkite za ostvaruvawe na pravata od zadol`itelnoto zdravs-
tveno osiguruvawe koi se vo tek na denot na vleguvaweto vo sila na ovoj
zakon }e prodol`at po odredbite na Zakonot za zdravstvenata za{tita,
osven ako ovoj zakon ne e popovolen za niv.

^len 92

Fondot }e gi donese op{tite akti predvideni so ovoj zakon najdocna
vo rok od {est meseci od denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon.
Do donesuvaweto na op{tite akti od stav 1 na ovoj ~len }e se primenu-
vaat postojnite propisi, ako ne se vo sprotivnost so odredbite na ovoj zakon.

^len 93

Do utvrduvaweto na najniskata plata spored kolektiven dogovor,
kako najniska plata vo smisla na ovoj zakon, }e se zema iznosot od 65% od
prose~nata mese~na neto plata po rabotnik vo soodvetnata granka ostvare-
na vo prethodniot mesec.

^len 94

So denot na vleguvaqeto vo sila na ovoj zakon prestanuvaat da va`at
odredbite na ~len 1 zborovite:"odnosite i pravata od zdravstvenoto
osiguruvawe, postapkata na koriste-weto na zdravstvenata za{tita",
~lenovite 3, 4, 5,11 do 31, 33, 34 do 45,58 do 75, 76b, 76v, 77, 78, 82 do 89,182

Zakon za zdravstveno osiguruvawe

181

stav 1 to~ka 1,183 stav 1 to~ka 1, 184, 185 i 189 od Zakonot za zdravstvenata
za{tita ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" broj 38/ 91,46/93 i
55/95).

Odredbite na ~lenovite 76 i 76a od Zakonot za zdravstvenata za{-
tita prestanuvaat da va`at po istekot na {est meseci od denot na vleguva-
weto vo sila na ovoj zakon.

^len 95

Odredbite na ~lenovite 32 i 34 va ovoj zakon vleguvaat vo sila po
istekot na {est meseci od denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon.

^len 96

Ovoj zakon vleguva vo sila osmiot den od denot na objavuvaweto vo
"Slu`ben vesnik na Republika Makedonija".

182

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

Vrz osnova na ~len 9 stav 1 b) to~ka 3, ~len 33 i ~len 56 stav 1 to~ka
3 od Zakonot za zdravstvenoto osiguruvawe ("Slu`ben vesnik na RM" br. 25/
2000 i 34/2000), Upravniot odbor na Fondot za zdravstveno osiguruvawe na
Makedonija, na sednicata odr`ana na 27.11.2000 godina, donese

P R A V I L N I K
ZA
INDIKACIITE ZA OSTVARUVAWE NA PRAVO NA
ORTOPEDSKI
I DRUGI POMAGALA
("Slu`ben vesnik na RM", br. 111/2000,71/2001 i 41/2003)
Pre~isten tekst-Polio Plus

I. OP[TI ODREDBI

^len 1

So ovoj pravilnik se utvrduvaat indikaciite vrz osnova na koi se
ostvaruva pravo na protezi, ortopedski i drugi pomagala, pomo{ni i
sanitetski spravi i materijali i zabotehni~ki sredstva (vo natamo{niot
tekst: ortopedski i drugi pomagala) izraboteni od standarden materijal,
na~inot na ostvaruvawe, kako i visinata na u~estvoto na osigurenite lica
vo cenata na tie pomagala.

^len 2

Osigurenoto lice mo`e da ostvari pravo na ortopedsko i drugo
pomagalo na tovar na sredstvata na Fondot za zdravstveno osiguruvawe na
Makedonija (vo natamo{niot tekst: Fondot) spored indikaciite utvrdeni
so ovoj pravilnik i spisokot na ortopedskite i drugi pomagala izrabo-
teni od standarden materijal (vo natamo{niot tekst: spisokot na ortoped-
ski i drugi pomagala), koj e sostaven del na ovoj pravilnik.

2. Pravilnik za indikaciite za ostvaruvawe na pravo na
ortopedski i drugi pomagala

Pravilnik za indikaciite za ostvaruvawe na pravo na ortopedski i drugi pomagala

183

II. INDIKACII I VIDOVI NA POMAGALA

A. ORTOPEDSKI POMAGALA

1. Protezi za race i noze
^len 3

Osigurenoto lice ostvaruva pravo na proteza za raka ili za noga, vo
slu~aj koga mu nedostasuva del ili cela raka ili noga, so site sostavni
delovi koi ovozmo`uvaat celosna funkcija na protezata, spored spisokot
na ortopedski i drugi pomagala.
So protezata osigurenoto lice ostvaruva pravo na estetska rakavica
za raka, odnosno na navlaki (~orapi) za ~unkata za nogata, kako sostaven
del na protezata.

Osiguranoto lice koe koristi navlaki (~orapi) za ~unka na nogata,
mo`e da koristi do 6 navlaki (~orapi), godi{no.

^len 4

Protezite za race i noze se izrabotuvaat od standardni materijali:
plasti~na masa, drvo, ko`a, filc, metal i guma, zavisno od vidot na prote-
zite i nivnata funkcija.

^len 5

Osigurenoto lice na koe mu nedostasuvaat dvete race i koe spored
indikaciite nemo`e da koristi protezi od ~len 3 i 4 na ovoj pravilnik
mo`e da ostvari pravo na mioelektronska proteza.
Po isklu~ok od stav 1 na ovoj ~len, osigurenoto lice na koe mu nedos-
tasuva edna raka, a drugata raka e potpolno odzemena ili deformirana i zaradi
toa ne e vo funkcija, mo`e da ostvari pravo na mioelektronska proteza.
Mioelektronskata proteza, mo`e da se odobri na osigurenoto lice
po navr{eni {est godini vozrast.
Pravoto na mioelektronska proteza se ostvaruva vrz osnova na
ocenka i naod na Lekarskata komisija na Fondot po prethodno nabaveno
konzilijarno mislewe za mo`nosta od nejzinata primena i funkcija.

^len 6

Osiguranoto lice koj prv pat ostvaruva pravo na trajna proteza, ima
pravo i na imedijantno le`i{te na protezata, zaradi prilagoduvawe na
~unkata na protezata.

^len 7

Rokot na traeweto na protezite od ~len 3 i 5 od ovoj pravilnik

iznesuva:

184

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

Za protezite za race:
- za osigureni lica, deca do 7 godi{na vozrast - 7 meseci;
- za osigureni lica, deca nad 7 do 18 godi{na vozrast - 18 meseci;
- za osigureni lica nad 18 do 65 godi{na vozrast - 36 meseci;
- za osigureni lica nad 65 godi{na vozrast - 36 meseci.
Za protezite za noze:
- za osigureni lica, deca do 7 godi{na vozrast - 7 meseci;
- za osigureni lica, deca nad 7 do 18 godi{na vozrast - 12 meseci;
- za osigureni lica nad 18 do 65 godi{na vozrast - 36 meseci;
- za osigureni lica nad 65 godi{na vozrast - 36 meseci.

2. Ortopedski sredstva - ortozi
^len
8

Pravo na ortopedski sredstva-ortozi osigurenoto lice ima vo slu~aj
koga tie pomagala mu se potrebni za ovozmo`uvawe na potpirawe, rastova-
ruvawe, spre~uvawe na deformacii, ispravawe na postojnite deformacii
i kontrolirawe na nesakani dvi`ewa.
Kako ortopedski sredstva-ortozi vo smisla na stav 1 na ovoj ~len se
smetaat: nadkoleni ortozi, kolenski ortozi, podkoleni ortozi, ortozi za
gornite ekstremiteti, ortozi za 'rbeten stolb i korektivni ortozi spored
spisokot na ortopedski i drugi pomagala.

^len 9

Ortopedskite sredstva -ortozi se izrabotuvaat od standarden mate-
rijal i toa od metal, ko`a, plasti~na masa, guma i tekstil.

^len 10

Rokot na traeweto na ortopedskite sredstva (ortozi) od ~len 8 od

ovoj pravilnik iznesuva:
- za osigureni lica, deca do 7 godi{na vozrast - 12 meseci;
- za osigureni lica, deca nad 7 do 18 godi{na vozrast - 14 meseci;
- za osigureni lica nad 18 do 65 godi{na vozrast - 24 meseci;
- za osigureni lica nad 65 godi{na vozrast - 36 meseci.

3. Invalidski koli~ki
^len
11

Pravo na invalidska koli~ka na ra~en pogon (od soben tip), osigu-
renoto lice mo`e da ostvari koga:
1) se amputirani dvete noze nad kolenata;
2) se amputirani dvete noze pod kolenata koga protezata e medicin-

ski kontra indicirana;

3) amputirana e ednata noga kade {to poradi progresivnoto zabolu-

Pravilnik za indikaciite za ostvaruvawe na pravo na ortopedski i drugi pomagala

185

vawe i predviduvaweto deka mo`e da dojde do vlo{uvawe na drugata noga
i nemo`e da se ovozmo`i odewe i so upotrebata na protezata;
4) poradi odzemenost na dolnite ekstremiteti, ako i pokraj potreba-
ta na drugo pomagalo pogolemiot del od vremeto go pominuva vo koli~ka;
5) poradi degenerativni i vospalitelni procesi na golemite zglobo-
vi na dolnite ekstremiteti, dvi`eweto e namaleno odnosno onevozmo`eno;
6) celosno mu se odzemeni rakata i nogata od ednata strana, a osposo-
buvaweto da mo`e da stoi e kontraindicirano od drugi medicinski pri~ini
(bolno srce i dr.);

7) e amputirana edna noga, ako poradi op{tata slabost na organizmot
ne e vo sostojba da se dvi`i.
Na osigurenoto lice koe zaradi indikaciite od stav 1 na ovoj ~len,
pogolemiot del od vremeto go minuva vo krevet, mo`e da mu se odobri
invalidska koli~ka so toaleten dodatok.

^len 12

Na osigurenoto lice mu se odobruva standardna invalidska koli~ka
koja e navedena vo spisokot na ortopedski i drugi pomagala so potrebnite
dodatoci, vo zavisnost od funkcionalniot status.
Spored anatomskite i fiziolo{kite osobini na osigurenoto lice,
na koe ne mu odgovara standardna koli~ka od soben tip, ima pravo na inva-
lidska koli~ka po specijalna nara~ka.
Kako standardna invalidska koli~ka vo smisla na stav 1 i 2 na ovoj
~len se smeta koli~ka izrabotena od metal, ko`a, plasti~na masa, guma i
tekstil i koja ima nasloni za racete na rasklopuvawe, odmorali{te za
nozete na rasklopuvawe i mo`nost za sklopuvawe na koli~kata so ko~nici.

^len 13

Osigurenoto lice ima pravo samo na edna sobna invalidska koli~ka

na ra~en pogon.

Po isklu~ok od stav 1 na ovoj ~len osigurenoto lice koe e vo raboten
odnos, ili vr{i dejnost vrz osnova na koja e osigureno, kako i na decata koi
se na redovno {koluvawe do 18, odnosno 26 godi{na vozrast, pokraj sobna
invalidska koli~ka ima pravo i na terenska invalidska koli~ka na ra~en
pogon.

Po isklu~ok od stav 2 na ovoj ~len, na osigurenoto lice namesto
terenska invalidska koli~ka na ra~en pogon mo`e da mu se odobri invalid-
ska koli~ka na elektromotoren pogon ako poradi funkcionalniot status
na racete i nozete nemo`e aktivno da pokrenuva koli~ka na ra~en pogon,
ako Lekarskata komisija na Fondot oceni deka e sposobno sigurno i samos-
tojno da ja upravuva.

^len 14

Osigurenoto lice na koe mu e odobrena invalidska koli~ka od bilo
koj vid ima pravo samo na edno antidekubitalno perni~e.

186

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

^len 15

Rokot na traeweto na invalidskite koli~ki iznesuva najmalku 60
meseci, a za deca do 18 godini 36 meseci, a na anti-dekubitalnoto perni~e
najmalku 36 meseci.

^len 16

Po prestanokot na upotrebata od koristeweto na invalidskata
koli~ka, osigurenoto lice odnosno ~len na negovoto semejstvo se dol`ni
koli~kata da ja vratat na Fondot.

4. Ortopedski ~evli
^len
17

Osigurenoto lice koe nemo`e da upotrebuva konfekciski ~evli
mo`e da ostvaruva pravo na ortopedski ~evli, izraboteni po merka vo slu~aj
na slednite indikacii:
1) pokratka noga pove}e od 2,5 sm;
2) deformacii na sko~niot zglob ili stopaloto poradi is~a{uvawe,
skr{enici ili koskeni izrastoci od pogolemi razmeri, osven deformaci-
jata kako posledica na Halus valgus;
3)elefantazija na dolnite ekstremiteti;
4) paralizirano ili pareti~no stopalo;
5) degenerativni promeni na koskite i zglobovite od stopalata koi

se posledica od:

a) vrodeni anomalii;
b) povredi na stopaloto i
v) deformirani stopala pri Rheumatoid arthritis;
6) sostojba posle amputacija na najmalku tri prsti ili palecot na
ednoto ili na dvete stopala, kako posledica na povreda;
7) deformacii na stopalo pri muskulni distrofii i miopatii;
8) sostojba posle delumna amputacija na stopaloto ili amputacija
na dolen ekstremitet vo sostav na adekvatna proteza.

^len 18

Na decata do navr{ena 18 godi{na vozrast, koi nemo`at da upotrebu-
vaat konfekciski ~evli mo`at da ostvarat pravo na ortopedski ~evli
izraboteni po merka, vo slu~aj na slednite indikacii:
1) pokratka noga za 1,5 sm ili pove}e;
2) deformirano stopalo od tipot na ekvinovalgus poradi vroden

nedostatok na fibula;

3) deformirano stopalo od tipot na ekvinovarus poradi vroden

nedostatok na tibija;

4) vrodeno krivo stopalo od tipot na pes equinovarus kongenitus i

pes varoaduktus;

Pravilnik za indikaciite za ostvaruvawe na pravo na ortopedski i drugi pomagala

187

5) vrodeno krivo stopalo od tipot pes planovalgus kongenitus poradi:
a) tallus vertikalis;
b) rskavi~na ili koskena koalicija na koskite i zglobovite na stopa-

loto

6)vrodeno krivo stapalo od tipot na pes excavatus, pes varoexca-
vatus i Fridrajhovo stopalo;
7) vrodeno rascepeno stopalo - pes fissus;
8) vrodeno nerazvieno stopalo - hypoplasio pedis so golema raz-
lika komparirana so drugo stopalo;
9) vrodeni anomalii na prstite:
a) digitus superduktus;
b) digitus malleus ili kontractus;
v) golem mnogurazvien palec(mega hallux).

^len 19

Kako ortopedski ~evli vo smisla na ~len 17 i 18 od ovoj pravilnik ne
se smetaat ~evlite proizvedeni vo serisko proizvodstvo, na koi im e doda-
dena samo ortopedska vlo{ka.

^len 20

Ortopedski ~evli mo`at da se odobrat na osigureno lice kako sosta-
ven del na drugo pomagalo pri:
1) potreba od ortopedski aparat (ortoza) kade ~evlite se sostaven

del na aparatot;

2) potreba od metalna sandala ili ortopedski aparat so metalna

sandala;

3) potreba od ve{ta~ko stopalo;
4) amputiran del od noga ili dono`jeto, a osigurenoto lice ne koristi

ortopedski aparati;

5) amputacija na dolen ekstremitet vo sostav na adekvatna proteza.

^len 21

Ortopedskite ~evli se izrabotuvaat od ko`a, so soodvetni dodatoci
koi se vgradeni vo ortopedskite ~evli.

^len 22

Rokovite na traeweto na ortopedskite ~evli od ~len 17, 18 i 20 od
ovoj pravilnik iznesuvaat:
- za osigureni lica, deca do 7 godi{na vozrast - 6 meseci;
- za osigureni lica, deca nad 7 do 18 godi{na vozrast - 8 meseci;
- za osigureni lica nad 18 do 65 godi{na vozrast - 12 meseci;
- za osigureni lica nad 65 godi{na vozrast - 12 meseci.

188

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

5. Ortopedski vlo{ki
^len
23

Osigurenoto lice do navr{ena 18 godi{na vozrast, koe koristi seriski
proizvedeni ~evli, ima pravo na ortopedski vlo{ki vo slu~aj na:Pes planus,
Pes planovlgi, Calcar calcanei, Morbus Server, Morbus Kohler, Metatarzalgia Morton

i skratuvawe na nogata do 1,5 sm.
Rokot na traeweto na ortopedskite vlo{ki iznesuva 6 meseci.

6. Elasti~ni ~orapi
^len
24

Osigurenoto lice mo`e da ostvari pravo na elasti~ni ~orapi (nadkole-
nici ili dokolenici), vo slu~aj na postoperativno lekuvawe na dolnite ekstre-
miteti za prevencija na trombembolizmot.
Osigurenoto lice pravoto od stav 1 na ovoj ~len go ostvaruva samo edna{,
za eden operativen tretman.

7. Pomo{ni pomagala (banda`erski sredstva)
^len 25

Osigurenoto lice mo`e da ostvari pravo na pomo{ni pomagala spored
spisokot na ortopedski i drugi pomagala, ako tie mu se potrebni od medicinski
pri~ini i toa:

1) trono`en odnosno ~etvorono`en bastun;
2) paterici odnosno odalka ako so tie pomagala se ovozmo`uva ili se

podobruva dvi`eweto;

3) pojasi i utegi za razli~ni tipovi na hernija;
4) ve{ta~ka dojka, vo slu~aj na amputacija na dojka na osigurenoto lice - `ena;

^len 26

Rokot na traeweto na pomo{nite pomagala od ~len 25 stav 1 to~kite 1, 2
od ovoj pravilnik iznesuva najmalku 60 meseci za pomagalata od ~len 25 to~ka
3 namnogu 12 meseci, a za pomagaloto od stav 1 to~ka 4 na istiot ~len iznesuva
24 meseci.

8. Ostanati pomagala i sanitarni spravi
^len
27

Osigurenoto lice mo`e da ostvari pravo na drugi pomagala i sani-

tarni spravi i toa:

1) dvodelen sistem za urostema-10 plo~ki i 30 kesi, ili ednodelen
sistem za urostoma-60 samoleplivi kesi mese~no, koga po sovremenite

Pravilnik za indikaciite za ostvaruvawe na pravo na ortopedski i drugi pomagala

189

metodi na lekuvawe ne mo`e da se regulira so svoevolno praznewe na mo~-
niot meur, pasta za nivelirawe na podlogata, a po potreba i pojas za fiksi-
rawe na dvodelniot sistem;
2) dvodelen sistem za kolostomi i ileostomi-10 plo~ki i 60 kesi za
izmet ili ednodelen sistem za kolostomi ili ileostomi-60 samoleplivi
kesi mese~no, koga crevoto se prazni preku ve{ta~ki otvor na stoma~niot
zid, pasta za nivelirawe na podlogata, a po potreba i pojas za fiksirawe
na dvodelniot sistem;

3) endotrahijalna kanila za osigureno lice za koe e izvr{ena trahetomija;
4) postojan katetar (4 par~iwa godi{no) za lice kaj koe ne postoi
mo`nost za praznewe na mo~niot meur po pat na slobodna drena`a;
5)Nelaton kateter (120 mese~no) za lice kaj koe ne postoi mo`nost
za svoevolno praznewe na mo~niot meur;
6) rasprskuva~ i inhalator za lice koe boleduva od dolgotrajno
respiratorno zaboluvawe so postojani di{ni tegobi, samo za deca do 18 go-
di{na vozrast i samo edna{;
7) gumeno crevo za ve{ta~ko hranewe za osigureno lice koe se hrani
po ve{ta~ki pat preku otvor na yidot od `eludnikot.

^len 28

Rokot na traeweto na pomagalata i sanitarnite spravi od ~lenot 27
na ovoj pravilnik iznesuva:
Pojas za fiksirawe na dvodelen sistem za urostoma - 6 meseci;
Pojas za fiksirawe na dvodelen sistem za kolostomi i ileostomi- 6

meseci;

Ednotrahijalna kanila;
a) metalna - 12 meseci;
b) gumena (plasti~na) - 6 meseci;
Postojan katetar - 3 meseci;
Rasprskuva~ i inhalator - trajno;
Gumeno crevo za ve{ta~ka ishrana - 3 meseci.

B. O^NI POMAGALA
^len 29

Osigurenoto lice mo`e da ostvari pravo na slednite o~ni pomagala:
1) o~ila;
2) kontaktni le}i;
3) o~ni prizmi;
4) intraokularni lentikuli;
5) o~ni protezi;
6) drugi o~ni pomagala.

190

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

1. O~ila
^len 30

Pravo na o~ila (stakla bez ramki), so obi~ni monofokalni stakla so
dioptrija, mo`e da ostvari osigureno lice koga e potrebno za korekcija na
vidnata funkcija vo slu~aj na kratkovidost, dalekovidost i astigmatizam,
so pogolema ja~ina od 1 diopter.
Kako o~ila vo smisla na stav 1 na ovoj ~len, ne se smetaat o~ilata za
koi na osigurenoto lice mu e indicirana potreba po napolneti 40 godini
`ivot poradi fiziolo{ko slabeewe na vidnata funkcija - presbiopia.
Pravo na o~ila od slu~aite na stav 1 na ovoj ~len, so bifokalni
stakla mo`e da ostvari osigureno lice - dete do navr{ena 18 godi{na
vozrast so strabizam koi se neophodni od terapiski pri~ini.
Po isklu~ok od stav 1 na ovoj ~len osigureno lice mo`e da ostvari
pravo na o~ila so specijalen sistem na stakla (telekskopski) vo slu~aj na
visok stepen na slabovidnost, koga ostrinata odnosno ja~inata na vidot na
dvete o~i nemo`e da se podobri so staklata od stav 1 na ovoj ~len.
Osigurenoto lice vo slu~aite od stav 1 na ovoj ~len mo`e da ostvari
pravo na o~ila so mle~ni stakla samo vo slu~aj na monookularna afakija.
Osigurenoto lice vo slu~aite od stav 1 na ovoj ~len mo`e da ostvari
pravo na o~ila so temni stakla so dioptrija vo slu~aj na:
1) zaboluvawe na predniot segment na okoto poradi skleritits, karatitis,

iritis i iridociklitis;

2) zaboluvawe na o~noto dno ili na o~niot nerv poradi chorioditis,
horioretinitis, retinitis, nevritis, nevroretinitis atrofija na o~niot nerv i ablatio
retinae.

2. Kontaktni le}i
^len
31

Osigurenoto lice mo`e da ostvari pravo na kontaktni le}i (meki,
tvrdi i polutvrdi) vo slu~aj na:
1) keratokonus i keratoglobus;
2) anizometropija pogolema od 3,5 dioptri;
3) anizoastigmatizam pogolem od 3,5 dioptri, kaj koi so korekturno
staklo nemo`e da se postigne ostrina na vidot pogolema od 0,5 dioptri, a
isklu~ena e funkcionalna ambliopija, odnosno so kontaktni le}i se postig-
nuva podobra vidna funkcija;
4) progresivna miopija koja se koregira so korektivno staklo pojako od
6 dioptri kaj deca do 18 godi{na vozrast vo terapiski celi (tvrdi i polutvrdi
le}i);

5) vo slu~aj na izgorenici i pote{ki povredi na ro`nicata, za{titno i
terapiski (meki kontaktni le}i).

Pravilnik za indikaciite za ostvaruvawe na pravo na ortopedski i drugi pomagala

191

3. O~ni prizmi
^len 32

Osigurenoto lice mo`e da ostvari pravo na o~ni prizmi samo vo slu~aj na:
1) po operativen tretman na strabizam;
2) lekuvawe na slabovidni deca so ekscentri~na fiksacija;
3) lekuvawe na paraliti~en strabizam.

^len 33 ( bri{an)
5. O~ni protezi
^len 34

Osigurenoto lice ostvaruva pravo na o~ni protezi:
1) polna - vo slu~aj na anoftalmus;
2) lu{pesta - vo slu~aj na delumno otstranuvawe na atrofija na o~-

noto jabolko; i

3) orbitalna - vo slu~aj koga poradi nedostatok na sinoto jabol~e
postoi nadgraduvawe na nadvore{nite delovi na okoto.

^len 35

Standarden materijal od koj se izrabotuvaat o~nite protezi se: plas-
ti~na masa, staklo, porcelan ili nekoja druga materija pogodna za ovoj vid
pomagala.

Ako standardnata forma i golemina na o~nata proteza ne odgovara
na formata i goleminata na kowuktivnata vre}i~ka se izrabotuva o~na
proteza po merka.

6. Drugi o~ni pomagala
^len 36

Osigurenoto lice kaj koe ostrinata na vidot na dvete o~i e pomala
od 0,05 dioptri (prakti~no slepo lice) mo`e da ostvari pravo na dolg bel
stap slepo lice i toa samo.

7. Ortoopti~ki pomagala
^len 37

Kako ortoopti~ko pomagalo vo smisla na ~len 35 od Zakonot za zdrav-
stvenoto osiguruvawe se smetaat o~nite pomagala koi se neophodni za
razvivawe na vidnata funkcija do pubertetot, spre~uvawe na recidiv na
slabovidnost i progresija na refrakciska anomalija na osigurenite lica
do 18 godi{na vozrast.

192

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

8. Rokovi na traewe na o~nite pomagala
^len 38

Rokovite na traewe na o~nite pomagala iznesuvaat:
- za deca do 10 godi{na vozrast - 12 meseci;
- za deca nad 10 do 18 godi{na vozrast - 24 meseci;
- za ostanatite osigureni lica - 36 meseci;
- za stap~eto za slepo lice - 60 meseci.

V. SLU[NI POMAGALA
^len 39

Osigurenoto lice mo`e da ostvari pravo na slu{en aparat (ampli-
fikator) kaj koe postoi obostrana trajna zaguba na sluhot nad 40 decibeli vo
govornata frekfencija od 500, 1000 i 2000 Hz, a so pomo{ na slu{noto pomagalo
mo`e da se postigne zadovolitelna govorna i slu{na komunikacija.
Po isklu~ok od stav 1 na ovoj ~len, slu{en aparat mo`e da se odobri
i na osigureno lice koe ima obostrana zaguba na sluhot pod 40 decibeli vo
slednite slu~ai.

1) deca od predu~ili{na vozrast nad 1 godina ako so ogled na mental-
nata sostojba i stepenot na o{tetuvaweto na sluhot, mo`e da se o~ekuva
razvoj na govorot pri sproveduvawe na stru~na rehabilitaciona postapka
so slu{no pomagalo;

2) deca na {koluvawe ako so slu{niot aparat im se ovozmo`uva sle-

dewe na nastava;

3) te{ko nagluvi deca vo slu~aite koga mo`e da se olesni sledeweto
na nastavata vo specijalni oddelenija za nagluvi deca ili vo zavodi - domovi
za takvi deca.

Po isklu~ok od stav 1 i 2 na ovoj ~len, na decata od stav 2 na ovoj ~len
ako imaat o{tetuvawe na sluhot na dvete u{i, ako toa e neophodno mo`e
da im se odobri slu{en aparat za dvete u{i.

^len 40

Slu{en aparat ne se dodeluva na napolno gluvi lica.

^len 41

Slu{en aparat se dodeluva vrz osnova na naod i mislewe od zdrav-
stvena organizacija koja vr{i dejnost za uvo, nos i grlo i koja ima uslovi
za vr{ewe na audiometriski ispituvawa kako i uslovi za stru~na prover-
ka za razbirlivost na govorot so pomo{ na slu{en aparat.

^len 42

Pod uslovite utvrdeni vo ~len 39 na ovoj pravilnik, osigurenoto
lice ima pravo na edna od standardnite formi na slu{en aparat i toa:

Pravilnik za indikaciite za ostvaruvawe na pravo na ortopedski i drugi pomagala

193

1) xepen slu{en aparat so gajtan, za lica so izrazito te{ka redukcija
na sluhot poradi vozrast, o{teten vid ili nevrolo{ki zaboluvawa;
2)slu{en aparat vgraden vo o~ila za vozdu{na ili koskena sprovod-
livost kaj lica so odredeni zaboluvawa na nadvore{noto i srednoto uvo
(atrezija) na nadvore{en slu{en kanal, hroni~ni vospalitelni procesi na
srednoto uvo i posle radikalna trepanacija na temporalnata koska;
3) zadu{en slu{en aparat kaj site vidovi naru{uvawe na sluh.;
4) kanalen slu{en aparat kaj site vidovi na o{tetuvawe na sluhot
na deca do navr{ena 18 godi{na vozrast.
Kako standarden slu{en aparat vo smisla na stav 1 na ovoj ~len se
podrazbira slu{en aparat koj e sostaven od slu{no pomagalo, vlo{ka za
sprovodlivost adaptirana na u{niot kanal, plasti~na cevka za povrzuvawe
na vlo{kata i slu{noto pomagalo, akumulatorski ili obi~ni baterii, pol-
na~ na akumulatorski baterii, pribor za odr`uvawe na slu{noto pomagalo
i elektri~en kabel kaj xepnite slu{ni pomagala.
Rokot na traewe na slu{en aparat iznesuva za deca do 7 godi{na
vozrast 24 meseci, za lica nad 7 godi{na vozrast do 18 godini 36 meseci, a
za ostanatite rokot na traewe e 60 meseci.

^len 43

Koga osigurenoto lice bara da mu se priznae slu{en aparat poinakov
od standardnite aparati utvrdeni vo ~len 42 od ovoj pravilnik. Fondot gi
podnesuva tro{ocite do visinata na cenata na standardniot slu{en aparat.

G. POMAGALA ZA OVOZMO@UVAWE NA GLASEN GOVOR
^len 44

Osigurenoto lice mo`e da ostvari pravo na aparat za ovozmo`uvawe
na glasen govor (ve{ta~ki grklan) vrz osnova na ve{ta~ki vibrator (mikro-
fon) dokolku trajno ja zagubilo sposobnosta za govor ako so testirawe se
utvrdi deka so pomo{ na takov aparat mo`e da se postigne zadovolitelen
rehabilitacionen efekt, a u~eweto na ezofaringialen govor ne dalo zado-
volitelen rezultat.

Aparatot na osigurenoto lice se dodeluva vrz osnova na naod i misle-
we na klinikata za bolesti na uvo, nos i grlo, koja go prepi{uva ova pomagalo.

^len 45

Aparatot za ovozmo`uvawe na glas i govor mu se odobruva na osigu-

renoto lice samo edna{.

194

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

D. ZABOTEHNI^KI I ZABNO PROTETI^KI SREDSTVA
^len 46

Osigurenoto lice mo`e da ostvari pravo na slednive zabotehni~ki
i zabno proteti~ki sredstva:
1) podvi`ni akrilatni parcijalni i totalni protezi;
2) ortodonski akrilatni aparati (podvi`ni);
3) opturatori;
4) {ini za imobilizacija pri trauma;
5) ednodelni leani fasetirani kruni~ki.

^len 47

Podvi`ni akrilatni totalni i parcijalni protezi se odobruvaat vo
slu~aj koga nedostigaat krajnite dva molara (ednostrano ili dvostrano)
vo edna ili vo obete vilici.

^len 48

Ako na osigurenoto lice mu nedostigaat pove}e od tri zaba eden do
drug po pravilo se izrabotuva podvi`na akrilatna proteza.

^len 49

Ortodonski aparati (podvi`ni) mo`e da se odobrat na osigureni lica
- deca do 18 godi{na vozrast vo slu~aj na poremetena okluzija, artikulacija
i estetika.

^len 50

Opturator mo`e da se odobri na osigureno lice vo slu~aj na vrodeni
i steknati anomalii na koskenoto i mekoto tkivo.

^len 51

[ini za imobilizacija mo`e da se odobri na osigureno lice vo slu~aj
na imobilizacija po trauma.

^len 52

Ednodelni leani fasetirani kruni~ki mo`at da se odobrat na osigu-
reno lice - dete do 18 godi{na vozrast, vo slu~aj na trauma.

^len 53

Kako standarden materijal za izrabotka na zabotehni~ki i zabnopro-
teti~ki sredstva, vo smisla na ovoj pravilnik se smeta akrilatot.

^len 54

Rokot na traewe na site zabotehni~ki i zabno proteti~ki sredstva
iznesuva najmalku 60 meseci, osven za ortodonski aparati od ~lenot 49 na
ovoj pravilnik.

Pravilnik za indikaciite za ostvaruvawe na pravo na ortopedski i drugi pomagala

195

Ortodonskite pomagala od ~lenot 49 na ovoj pravilnik se izdavaat
vo zavisnost od potrebata koja ja utvrduva lekar stomatolog - ortodont, no
najmnogu do 3 aparati do navr{ena 18 godi{na vozrast.
Po istekot na rokot na traewe utvrden vo stav 1 na ovoj ~len, na osi-
gurenoto lice mo`e da mu se odobri novo zabo-tehni~ko ili zabno proteti~ko
sredstvo, samo ako lekarot utvrdi deka dotoga{noto sredstvo stanalo neu-
potreblivo.

Opravdanosta na izrabotuvaweto na novo protetsko sredstva pred
istekot na rokot ja ceni Lekarskata komisija na Fondot.

III.NA^IN NA OSTVARUVAWE NA
ORTOPEDSKI I DRUGI POMAGALA
^len 55

Osigurenoto lice pravoto na ortopedsko i drugo pomagalo go ostvaru-
va vrz osnova na potvrda za potreba od ortopedsko pomagalo, {to ja izdava
lekar specijalist od soodvetna specijalnost.
Po isklu~ok od stav 1 na ovoj ~len za pomagalata utvrdeni vo ~len 27
i za zabnotehni~kite pomagala utvrdeni vo ~len 47, 48 i 52 od ovoj pravil-
nik, osigurenoto lice pravoto go ostvaruva vrz osnova na potvrda izdadena
od izbraniot lekar, odnosno izbraniot stomatolog na predlog na lekar
specijalist od soodvetna specijalnost.
Obrascite na potvrdite za potrebata od ortopedsko pomagalo se
sostaven del na ovoj pravilnik.
Potvrdata od stav 1 na ovoj ~len gi sodr`i site potrebni medicinski
i tehni~ki elementi na pomagaloto spored medicinskite indikacii i vidot
na pomagaloto {to se izdava.
Osigurenoto lice ima pravo na edno pomagalo od ist vid za odre-

dena indikacija.

Na edna potvrda za potrebata od ortopedskoto pomagalo na osigurenoto
lice mo`e da mu se prepi{e samo eden vid pomagalo za odredena indikacija, vo
potrebnite koli~ini utvrdeni vo spisokot na ortopedskite pomagala.

^len 56

Potvrdite za ortopedskoto pomagalo gi zaveruva podra~nata slu`ba
na Fondot spored mestoto na osiguruvawe `iveewe na osigurenoto lice.

^len 57

Za ortopedskite i drugite pomagala od ~lenovite 5, 13 stav 3 i 54
stav 4 od ovoj pravilnik, potvrdata za potrebata od ortopedskoto pomagalo
se zaveruva po prethodno pribaveno mislewe od prvostepenata Lekarska
komisija na Fondot.

^len 58

Fondot vodi evidencija na izdadenite ortopedski i drugi pomagala
i za rokovite na nivnoto traewe.

196

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

^len 59

Osigurenoto lice, vrz osnova na zaverenata potvrda za potrebata od
ortopedsko pomagalo, odobrenoto pomagalo go prezema od pravnoto lice
koe izrabotuva ili nabavuva ortopedski pomagala, so koe Fondot ima sklu-
~eno dogovor.

So dogovorot od stav 1 na ovoj ~len poblisku se ureduvaat uslovite
za izrabotka, rokovite, minimalniot kvalitet za izrabotka na pomagaloto,
standardniot materijal od koj se izrabotuva, garantnite rokovi, odr`uva-
weto na pomagaloto vo i nadvor od garantniot rok i drugo.

^len 60

Dogovorite od ~len 59 na ovoj pravilnik, Fondot gi sklu~uva so pravni
lica koi na javen oglas ponudile najniski ceni na pomagala spored spisokot
na ortopedskite pomagala.

^len 61

Osigurenoto lice ostvaruva pravo na ortopedsko i drugo pomagalo
vo rokovi na traewe utvrdeni so ovoj pravilnik spored vozrasni grupi na
osigurenite lica.

Rokot na traeweto po~nuva da te~e od denot na isporakata na orto-
pedskoto i drugo pomagalo.

^len 62

Za ortopedskite i drugi pomagala pomagala - na osigurenoto lice
mo`e da mu se odobri popravka na pomagalata, zamena na delovi i novo
pomagalo od ist vid i pred istekot na utvrdeniot rok na traeweto na pomaga-
loto, ako pomagaloto stane neupotreblivo poradi anatomski, fiziolo{ki
ili funkcionalni promeni kaj osigurenoto lice.
Osigurenoto lice ne mo`e da ostvari pravo na novo pomagalo vo
propi{aniot rok na traewe, ako poradi namerno o{tetuvawe ili grubo
nevnimanie go o{teti ili uni{ti pomagaloto.

IV. U^ESTVO NA OSIGURENITE LICA VO CENATA
NAORTOPEDSKITE I DRUGI POMAGALA
^len 63

Visinata na u~estvoto na osigurenite lica vo cenata na ortopedskite i
drugi pomagala se utvrduva na 10% od cenata na ortopedskite i drugi pomagala.
Od u~estvoto vo stav 1 na ovoj ~len se oslobodeni osigurenite lica od
~len 35 od Zakonot za zdravstvenoto osiguruvawe i ~len 37 od ovoj pravilnik.

^len 64

Za naplatenoto u~estvo organizacijata koja vr{i izrabotka odnosno
nabavka na ortopedskoto i drugo pomagalo, na osigurenoto lice mu izdava
potvrda.

Pravilnik za indikaciite za ostvaruvawe na pravo na ortopedski i drugi pomagala

197

Potvrdata od stav 1 na ovoj ~len sodr`i: broj na potvrdata, prezime
i ime na osigurenoto lice, mati~en broj, broj na zdravstvenata legitima-
cija, broj na dnevnikot na izdadeni ortopedski i drugi pomagala, iznos na
naplateno u~estvo, data, potpis na ovlasteno lice i pe~at na organizacijata
{to go izdala ortopedskoto pomagalo.

^len 65

Kontrola na sproveduvaweto na ~len 63 i 64 od ovoj pravilnik obez-
beduvaat direktorot na organizacijata koja go izdava ortopedskoto i drugo
pomagalo i Fondot za zdravstveno osiguruvawe na Makedonija.

V. PREODNI I ZAVR[NI ODREDBI

^len 66

So denot na vleguvaweto vo sila na ovoj pravilnik, prestanuva da
va`i Pravilnikot za utvrduvawe na listata na protezi, ortopedski i drugi
pomagala i sanitetski sredstva, zabotehni~ki i zabnoproteti~ki sredstva,
standardi za mate-rijalot od koj tie se izrabotuvaat, rokovite i traeweto
na tie sredstva i izrabotka na novi sredstva pred istekot na ro-kovite
("Sl. vesnik na RM" br. 37/92, 67/93, 16/96 i 25/98).
Ovoj pravilnik vleguva vo sila osmiot den od denot na objavuvaweto
vo"Slu`ben vesnik na Republika Makedonija", a }e se objavi po dobivawe
na soglasnost od ministerot za zdravstvo.

Fond
za zdravstveno osiguruvawe
na Makedonija
Br. 01/3-4 Upraven odbor,
27 noemvri 2000 godina Pretsedatel,
Skopje Del~e Ickov, s.r.

^len 4
(izmeni 71/2001)

Vo spisikot na ortopedski i drugi pomagala, vo reden broj 164 zboro-
vite: "Kesi za urina", se zamenuvaat so zborovite;"pojas za fiksirawe na
dvodelen sistem za urostoma", a pod redden broj 165 zborovite:"pojas za
kesa za izmet" se zamenuvaat so zborovite:"pojas za fiksirawe na dvodelen
sistem za kolostomi i ileostomi".

^len 18
(izmeni 41/2003)

Vo spisokot na ortopedski pomagala so reden broj 123 do 151 vo
grafata"pomagaloto go prepi{uva" pokraj ortoped da se dodade i "fizi-
jatar", a redniot broj 178 se bri{e, a po redniot broj 168 se dodava nov
reden broj 168a koj glasi:

168aNelaton kateter

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

198

Vreme e postojnata deklarativna politika na dr`avata za
sozdavawe na zakonski uslovi za podobar kvalitet na `iveewe na
licata so posebni potrebi da stane aplikativna i vo oblasta na
zdravstvenata za{tita.
Osobeno zagri`uva nadolniot trend na za{tita na gra|anite
i minimumot egzistencijalni uslovi koi se neophodni za dostoin-
stven `ivot i za u`ivawe na gorenavedenite prava.
Temelnite vrednosti na Ustavot na Republika Makedonija
za osnovnite prava na ~ovekot i gra|aninot priznati i so me|una-
rodnoto pravo, humanizmot, socijalnata pravda i solidarnosta se
efektuiraat i vo pravoto na gra|aninot na garantirana zdrav-
stvena za{tita kako i pravo i dol`nost da go ~uva i unapreduva
sopstvenoto zdravje i zdravjeto na drugite.
Zakonot za zdravstvenoto osiguruvawe ("Slu`ben vesnik na
RM" br. 25/2000, 96/2000, 50/2001, 11/2002 i 31/2003) gi ureduva
zdravstvenoto osiguruvawe na gra|anite, pravata i obvrskite kako
i na~inot na sproveduvawe na zdravstvenoto osiguruvawe, a koe
prakti~no se odnesuva na pravoto na zdravstveni uslugi, pari~nite
nadomestoci, u~estvoto na osigurenite lica vo koristeweto na
zdrvstvenite uslugi i lekovi i drugi pra{awa zna-~ajni za
sproveduvawe na ovaa oblast.
Me|utoa, socijalnite krizi na op{testvoto se manifesti-
raat i vo zdravstvenata negri`a koja od druga strana direktno
gi pogoduva `ivotot i zdravjeto na invalidnite lica.
Vsu{nost samiot naziv na Zakonot upatuva na faktot deka za
da koristite zdravstvena za{tita, so nekoi isklu~oci, treba da
ste zdravstveno osigurani, a toa podrazbira redovno da gi
ispolnuvate obvrskite za pla}awe na pridones za zadol`itelno
zdravstveno osiguruvawe.
Imaj}i gi vo vid sostojbite vo stopanstvoto golem e brojot na
lica i rabotnici na koi zaradi nevrabotenost, neisplateni ili niski
plati i penzii, uskrateno im e pravoto da koristat zdravstvena

3. Nekoi razmisluvawa vo vrska so zdravstvenata politika
koja se odnesuva na licata so posebni potrebi

Komentar vo vrska so zdravstvenata politika

199

za{tita, a istata osobeno se reperkuira vo semejstvata so invali-
dizirani ~lenovi ~ija zdravstvena potreba ne e samo nivniot hendikep,
tuku postojnata potreba od dopolnitelna zdravstvena nega, interven-
cii, lekovi i sl. koi zna~at `ivot.
Ako nekomu mu e potrebno pove}e za{tita, olesnuvawe i
rehabilitacija vo zdravstvoto, toa se hendikepiranite lica, kako
vo nabavkata na lekovi, ortopedski pomagala, taka i vo primarnata
i sekundarnata zdravstvena za{tita, a {to bi zna~elo besplatno
lekuvawe, terapii i sli~no.
Poslednive godini se ~ustvuva blaga nagorna linija vo svesta
za podobruvawe na sostojbite na planot na zdravjeto na licata so
posebni potrebi i pogolemo ~uvstvo za nivnite specifi~ni potrebi,
no istoto po na{e ubeduvawe se bazira na pogolem sens na poedi-
ne~ni kabineti vo Fondot ili Ministerstvoto, a ne na nekoja
sistematska vizija i strategija vo ovaa oblast.
No, da ne zaboravime deka samata sostojba vo ovaa oblast,
po ubeduvawe na celata javnost i na samite zdravstveni rabot-
nici, e tolku katastrofalna {to i malite blagodeti ne mo`e
nikoj da gi oseti bez razlika na koja kategorija se odnesuvaat.
Vo ovoj kontekst, sepak treba da se potencira kako pozitiv-
no donesuvaweto na izmenite i dopolnuvawata na Pravilnikot
za indikaciite za ostvaruvawe na pravo na ortopedski i drugi
pomagala vo 2003god. so koi kako najzna~ajno bi go istaknale
namaluvaweto na participacijata (tamu kade {to se bara{e) od
40% na 10% za ortopedskite pomagala, a kaj slu{nite pomagala
korisnicite celosno se oslobodeni od istata.
Isto taka navedenite izmeni donesoa i odredeni drugi
beneficii vo obezbeduvawe na po~esto zamenuvawe na pomagala-
ta ili skratuvawe na rokot na nivnoto traewe odnosno zamena
na pomagaloto so novo odobreno kaj protezite za race i noze, orto-
zite, opredeluvawe na standardi za invalidskite koli~ki i sl.
Ne potcenuvaj}i gi citiranite noviteti vo Pravilnikot,
se postavuva pra{aweto dali sega{nite re{enija vo zakonskite
i podzakonskite normi ne mo`at da se inoviraat i obezbedat pogo-
lema ili podobrena zdravstvena za{tita na licata so posebni
potrebi???

Ova osobeno e va`no vo delot na u~estvoto na osiguranite
lica so li~ni sredstva pri koristewe na zdravstvenite ulugi i
lekovi i mo`nosta za osloboduvawe od u~estvo na licata so
posebni potrebi. Nivnata zdravstvena nega e mnogu pointenzivna

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

200

i ~esta za razlika od drugite lica, istite se podlo`ni na ~esti zabo-
luvawa i komplikacii vo zdravstvenata sostojba, taka {to tie za
`al se najredovni korisnici na ovie uslugi i konzumenti na lekovi.
Soglasno ~lenovite 34 i 35 od Zakonot za zdravstveno osigu-
ruvawe se osloboduvaat od u~estvo slednite:

^len 34

Od u~estvoto utvrdeno vo ~len 32 na ovoj zakon se osloboduvaat:
-osigurenite lica za lekarski pregled kaj izbraniot lekar
i itna medicinska pomo{ na povik;
- decata so posebni potrebi, spored propisiste za socijalna

za{tita;

-korisnici na postojana pari~na pomo{, licata smesteni vo
ustanovi za socijalna za{tita i vo drugo semejstvo, spored propisite
za socijalna za{tita, osven za lekovite od listata na lekovi izda-
deni na recept vo primarnata zdravstvena za{tita i za lekuvaweto
vo stranstvo;

-du{evno bolni lica smesteni vo psihijatriski bolnici i
mentalno retardirani lica bez roditelska gri`a i
-osigurenite lica koi vo tekot na edna kalendarska godina
platile u~estvo vo specijalisti~ko konsultativnata i bolni~-
kata zdravstvena za{tita, osven za lekovite od listata na lekovi
izdadeni na recept vo primarnata zdravstvena za{tita i za leku-
vaweto vo stranstvo vo iznos povisok od 70% od prose~nata ostva-
rena mese~na neto plata vo Republikata vo prethodnata godina.
Za osigurenite lica koi ostvaruvaat mese~en neto prihod
vo semejstvoto pomal od prose~nata neto plata vo Republikata
vo prethodnata godina, kako i za odredeni vozrasni grupi, Fon-
dot so op{t akt, na koj ministerot za zdravstvo dava soglasnost,
}e opredeli ponizok iznos za osloboduvawe od pla}awe na parti-
cipacija od iznosot utvrden vo stav 1 alineja 4 na ovoj ~len.

^len 35

Od u~estvoto utvrdeno vo ~len 33 na ovoj zakon se oslobo-
duvaat decata do 18-godi{na vozrast i osigurenite lica koi ima-
at potreba od protezi za dolni i gorni ekstremiteti, slu{ni
protezi, ortoopti~ki pomagala i invalidska koli~ka i od medi-
cinski pomagala za funkcija na fiziolo{kite praznewa.
Evidentno e deka i samoto pravo na osloboduvawe vo u~est-
voto so svoi sredstva vo konkretnite alineji za odredeni grupi

Komentar vo vrska so zdravstvenata politika

201

Zbirka makedonski propisi za licata so hendikep

koi se odnesuvaat direktno ili indirektno na licata so posebni
potrebi, ne e celosno i e limitirano za odredeni lekovi, lekuvawe
vo stranstvo odnosno samo za odredeni ortopedski pomagala.
Soglasno Odlukata za utvrduvawe na referentni ceni na orto-
pedski i drugi pomagala za koi osigurenicite mo`at da ostvarat
pravo na tovar na Fondot za zdravstveno osiguruvawe na Makedonija
("Slu`ben vesnik na RM", br. 18/2004) se utvrdeni maksimalni ceni
koi Fondot }e gi nadomestuva za izdadeno ortopedsko pomagalo na
pravnite lica koi izrabotuvaat ili nabavuaat ortopedski pomagala i
koi so Fondot imaat sklu~eno dogovor za izdavawe na takvi pomagala.
Za podignato ortopedsko pomagalo Fondot ja priznava samo
cenata od ovaa Odluka, a dokolku osiguranoto lice saka da podig-
ne ortopedsko pomagalo od povisok standard, razlikata vo cenata
pa|a na tovar na osiguranoto lice.
So ogled na procentot na participacija od 10% za ortopedski
i drugi pomagala, osven za deca, za primer bi poso~ile konkretno:
-za ortopedski sredstva-ortozi nadkoleni ortozi (mehani~-
ki aparati za lica so distrofija na ekstremitetite) vo
zavisnost od specifikata na aparatot iznosot na li~no
u~estvo iznesuva od 2.600,00 do 5.700,00 denari;
-za ortozi za 'rbeten stolb iznosot na li~no u~estvo izne-
suva od 45,00 do 1.700,00 denari;
-za ortoza za gorni ektremiteti vo zavisnost od aparatot
iznosot na li~no u~estvo iznesuva od 120,00 do 1.000,00
denari;
-za ortopedski ~evli, vo zavisnost od namenata, li~noto
u~estvo iznesuva od 145,00 do 876,00 denari itn.
Mo`ebi prezentiranite sumi za nekoi i ne bi bile disku-
tabilni i se lesno plativi, no vo kontekstot na sekojdnevnite potrebi
i tro{oci na hendikepiranite lica, sekoj li~en tro{ok odnosno na
semejstvoto e pove}e od golem i u{te edna alka vo nizata na ekstra
izdatoci. Za edno hendikepirano lice koe bez soodvetno pomagalo ne
mo`e da funkcionira odnosno da se dvi`i, ako e rabotno nesposobno
ili nevraboteno odnosno e na socijalna pomo{ ovaa participacija e
vistinski pari~en problem.
Sekako deka donesuvaweto na ovaa Odluka }e gi neutrali-
zira"igrite so najpovolnite ponuduva~i"na najniskata cena na pomaga-
lata, a so koi Fondot sklu~uva dogovor za nivno proizvodstvo ili
nabavka. Po malku e nejasno zo{to Fondot za zdravstveno osiguruvawe
ne gi definiral pokonkretno i drugite kriteriumi za nabavka na

202

ortopedski pomagala, a pred se nivniot kvalitet, potreben stru~en
kadar, soodveten prostor i oprema za izrabotka. Ova e osobeno zna~a-
jno so ogled deka izrabotkata na pomagalata e mnogu specifi~na
kreatura, ne se raboti za serisko tuku za individualno proizvodstvo
adaptirano za sekoj korisnik posebno.
Diskutabilno i ponatamu ostanuva pra{aweto za vremetra-
eweto na soodvetni ortopedski pomagala iako vo poslednite izme-
ni na Pravilnikot se napraveni soodvetni korekcii i po ova
pra{awe. Se u{te ima prostor za podobruvawe, osobeno vo odnos
na odredeni pomagala kako {to se na primer: protezite porano
se obnovuvaa na dve godini, a sega vo Pravilnikot ovoj rok e zgo-
lemen na tri godini; kaj ortozite za 'rbeten stob za deca koi se
postojano vo rast i kade rokot od 12 do 14 meseci e predolg; na
ostanatite ortozi rokot im e dupliran na dve godini; ortopedski
~evli za vozrasni lica sleduvaat na 12 meseci i sl.
Na krajot bi rezimirale deka dr`avata preku svoite insti-
tucii treba kontinuirano da gi sogleduva realnite potrebi na
invalidnite lica ~ija sostojba pod tovarot na sekojdnevieto, a
u{te pove}e zaradi nemawe na planska strategija i sluh za nivni-
te potrebi, drasti~no se vlo{uva. Potrebno e da se obezbedi
eden sovremen, prifatliv i primenliv akt zatoa {to sekoj den
za ovie lica zna~i pove}e ili pomalku prodol`uvawe ili olesnu-
vawe na nivnoto `iveewe i integrirawe vo op{testvoto.

Komentari vo vrska so zdravstvenata politika

203

OBRAZOVANIE

DEL PETTI

OBRAZOVANIE

You're Reading a Free Preview

Download
scribd
/*********** DO NOT ALTER ANYTHING BELOW THIS LINE ! ************/ var s_code=s.t();if(s_code)document.write(s_code)//-->